GLAS OBČINE 2014 Vsebina

GLASILO OBČINE KRIŽEVCI GLAS OBČINE Letnik 14 / številka 1 / avgust 2014

www.obcina-krizevci.si uvodnik

Drage bralke in bralci,

pred vami je še zadnje glasilo Glas drugačnega spopadanja z različnimi Jim Rohn, podjetniški filozof in motiva- Občine Križevci iz našega štiriletnega situacijami, še najbolj pa tega, kaj je cijski govornik, je rekel: »Če želiš, da se mandata, zato bi ob tej priložnosti tudi v življenju pomembno in kaj ne, zakaj stvari spremenijo, se moraš ti spreme- sama izkoristila trenutek in se zahvalila je škoda energije … Lepo je, če imaš niti.« A sprememba na sebi je najtežja. vsem, ki ste nam izkazali zaupanje ter ogromno znanja, a ti znanje ne poma- Lahko si nekaj želiš, a če nisi pripravljen nas izbrali za to nalogo. Upam, da smo ga postati vedno boljši človek. Delo na na spremembe in dejansko v tej sme- dosegli vaša pričakovanja. V teh štirih sebi, spremembe, ki jih delaš na sebi, ri nekaj narediti, bodo razmere ostale letih smo se trudili narediti glasilo vse- ti pomagajo do tega. Ne vem, ali se enake. In lahko preteče leto, pet let in binsko bogatejše, oblikovno privlač- samo meni zdi ali res premalo cenimo se ne bo nič spremenilo, kvečjemu bo nejše, vključili smo popotniški kotiček, to, da smo zdravi, da imamo streho nad stanje slabše. križanko, v zadnjih dveh letih smo na glavo, da imamo ob sebi svoje najbliž- osnovi foto natečaja izmed vaših po- je, da si lahko določene stvari privošči- Zato vam v prihodnje želim, da posku- slanih fotografij izbrali fotografijo za mo … Premalokrat se znamo zahvaliti site gledati na življenje optimistično, naslovnico in zadnjo stran glasila … Ti- za stvari, ki jih imamo. S tem, ko izrazite veselite se vsega, kar vas čaka, bodi- sti, ki nas vsako poletje resno prebira- pristno hvaležnost za vse stvari, ki jih te hvaležni za to, kar že imate in kaj te, veste, kaj vse smo izboljšali, dodali, imate, vam življenje da še več, za kar boste še imeli, ljubite življenje in ljudi spremenili. Prvi dve leti je uredniški od- ste lahko hvaležni. In ta krog se potem okrog sebe in če želite spremembe, v bor sestavljala drugačna zasedba – po veča. Več zahval, več hvaležnosti, več sebi najdite moč, da jih uresničite. In še prvem letu smo zamenjali oblikovalca, stvari, ki nas napolnjujejo, bogatijo misel Mahatma Gandhija: »Postanite po dveh letih je takratna članica Mile- naše življenje. Ni vse v materialnih stva- sprememba, ki jo želite videti v svetu.« na Jureš podala sporazumni odstop iz reh, veliko pomembnejše so duhovne uredniškega odbora zaradi bolezni. stvari. Vsi vemo, da se ljubezni ne da Andreja Kurbos, Ko sem razmišljala, o čem naj pišem le- kupiti, tudi sreče ne, in da šele takrat, odgovorna urednica tos, je bil odgovor na dlani. Obožujem ko imamo zares radi sebe in se sprej- knjige za duhovno rast, ker so me v teh memo v celoti, lahko resnično ljubimo letih naučile več kot katerakoli šola do tudi druge. Utopija je tudi pričakovati, sedaj – da se razumemo – naučile so da nam bo srečo v naše življenje prine- me drugačnega pogleda na življenje: sel kdo drug. Strinjam se, da se je lažje pozitivnega odnosa do sebe in okolice, konstantno pritoževati, ko nam kaj ne optimističnega pogleda v prihodnost, gre, in iskati krivca za našo nesrečo.

Glasilo Občine Križevci GLAS OBČINE Izdajatelj: Občina Križevci, Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru T: 02 584 40 40 F: 02 584 40 43 E: [email protected] W: www.obcina-krizevci.si

Glavna in odgovorna urednica: Andreja Kurbos Uredniški odbor: Jasna Markovič-Jagodič, Nataša Vengust, Helena Krajnc, Irena Štuhec, Aleš Rajh Oblikovanje in prelom: Aleš Rajh Fotografija naslovnica: Gita Fras, fotografija zadnja stran: Melani Gungl Tisk: Tiskarna Dikplast Naklada: 1100 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe: [email protected]

GLAS OBČINE dobi vsako gospodinjstvo Občine Križevci brezplačno

2 GLAS OBČINE 2014 vsebina

Županova beseda 4 Dunaj – Prava pustolovščina 35 Investicije v sliki 6 Nepozabna Španija skozi oči dveh devetošolcev 36 Športno društvo Križevci – pisno priznanje Nizozemska – dežela koles, dobrih ljudi in Občinskega sveta 7 okusnega sira 37 Jožef Lupša – pisno priznanje Občinskega sveta 7 Prvi mladinski film Zemlja pleše nagrajen 38 Feliks Mavrič – priznanje s plaketo in listino 8 Dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja 38 Male komunalne čistilne naprave 9 Zlato priznanje iz logike 39 Zbiranje rabljenih oblačil 9 Križevska osmošolka v slovenskem parlamentu 39 Naprodaj občinska zemljišča 9 Moja prva zmaga na kasaških dirkah 39 Obvestilo redarstva 10 Bralno društvo Sveti Križ na Murskem polju 40 Stanje na področju trga dela v Občini Križevci 12 Knjiga je naša prijateljica 42 Kako organizirati javno prireditev – naloge O, jaz, bogi kmet 42 organizatorja 13 Kulturni praznik 43 Sprejem odličnjakov 14 Folklora navdušuje 43 Na obisku v Občini Komenda 14 Anketa o branju knjig 44 Novorojenčki 14 Svetopisemski prizori ujeti v cvetju 46 Strokovna ekskurzija v Goriška brda 15 Nedeljsko druženje na vaškem jedru 46 Priznanja mladim perspektivnim športnikom Panonski človek skozi čas 47 Športne zveze Križevci 16 Miklavžev bazar 47 Hudi maček polsladkemu šiponu 16 Dve lipi – ena obljuba 48 Šampionski zvonec mlajši kravi Bredi 17 Pozdrav pomladi 48 Ohranjanje mlinarske tradicije 18 Razstava prleških pogrinjkov 49 Obrtnik leta 2014 19 Fašenk 49 Kdo je močnejši, Prekmurci ali Prleki? 20 Izletniško doživetje AMD Križevci 50 Leto 2014 – leto Vučje vasi 21 Strokovna ekskurzija v Gradec 50 Prvi mladinski gasilski tabor 22 Kmečke ženske se srečajo 51 100 let gasilstva v Vučji vasi 23 Srečanje starejših občanov 52 Gasilsko praznovanje ob godu svetega Florijana 24 Izobraževanje o kakovosti pridelave vrtnin in Novo vozilo križevskih gasilcev 24 zelišč 52 Osemdeset let Prostovoljnega gasilskega društva Norman Wells – tam, kjer je nafta 53 Logarovci 24 Doživeti Sever 55 Reševanje dvoživk 25 Aktivnosti v okviru izmenjave Youth in Action 57 Hobi za obujanje tradicije 25 Po občini – tretje kolesarjenje 57 Dobrava se predstavi 26 Rekreacija za starejše 58 Življenje v dvoje – skupnih 50 let 27 Uspehi plesalcev 58 Intervju z Markom Wolfom 28 Deseti tek z naravo 59 Bolšji sejem 29 Rezultati športnih tekmovanj v letu 2013/14 60 Zeliščni raj 30 Fotogalerija 66 Frčova noč 30 Natečaji 68 Pestro dogajanje v vrtcu Križevci 31 Nagradna križanka 69 Videospot Happy 32 Brezplačna vstopnica 70 Učilnica v naravi 33 Koledar prireditev 71 Uspehi mladega pozavnista 33 Projekt Comenius na Osnovni šoli Križevci 34 Intervju s turškim ravnateljem 35

GLAS OBČINE 2014 3 županova beseda

Cenjene občanke in spoštovani občani,

v zgodovini človeštva so bili vedno Razmišljam o času zadnjih štirih let mo- veliko narediti v mali občini. vzponi in padci, obdobjem blagostanja, jega županovanja. V tem obdobju smo Hvala, ker sprejemate pomembne od- razvoja in napredka so sledili stagnacija uresničili večino načrtovanih investicij, ločitve za našo prihodnost. in nazadovanje. Današnje razmere po- ki so rezultat kontinuiranega dela, ka- Vse se je začelo z ljudmi, ki so vlagali na- gosto označujemo kot težki časi, čeprav kovostnih projektov in uspeha na raz- pore in tudi dosegli, da smo samostoj- smo doživeli obdobja, v katerih smo pisih za pridobitev evropskih sredstev. na občina. Za ta korak smo se odločili živeli v še težjih življenjskih razmerah. Priprava in realizacija projektov sta kot zrela in odgovorna skupnost, ki je Vendar je bilo stanje duha pozitivno, praviloma dolgotrajna procesa, lahko sama sposobna skrbeti za blagostanje ljudje so bili z mislimi in načrti usmer- tudi večletna. V času finančne krize je ter zna in zmore sprejemati odločitve v jeni v prihodnost. Živimo v družbi, kjer ta proces toliko daljši, ker je na razpisih dobrobit občanov. Zasluge je potrebno so črnogledost, negotovost in strah po- za pridobitev teh sredstev velika konku- pripisati vsem dosedanjim županom in stali nekaj vsakdanjega in običajnega. renca. Občina mora imeti pripravljenih občinskim svetom, ki so bili zanesljiv Prepričan sem, da je negativno družbe- dovolj dobrih projektov, s katerimi lah- partner in servis naših ljudi. no razpoloženje pogosto vsiljeno. Strah ko kandidira na različnih razpisih. Inve- in negotovost hromita ustvarjalnost, sticijska dejavnost je tako odvisna od Z vso odgovornostjo trdim, da v nek- pozitivno razmišljanje in optimizem. uspešnosti na teh razpisih in od zmo- danji večji občini ne bi doživeli takega Smo družba, katere cilj je čim več imeti žnosti občine, da zagotovi potrebna razvoja. Gradnja okoljske, prometne in in čim več potrošiti, kar pri ljudeh pov- lastna finančna sredstva. Kakorkoli, do športne infrastrukture, izgradnja vrtca, zroča dodatno nezadovoljstvo in spore. zdaj so bile investicijske prioritete od- sanacija šole in družbenih prostorov, Kvaliteta življenja ni le v materialnih visne predvsem od pridobivanja evrop- skratka vseh objektov za delovanje sku- dobrinah, vsega se ne da kupiti z de- skih sredstev in manj od prioritet lokal- pnosti, ki smo jih že naredili, je bilo le narjem, izmeriti v metrih ali v mogoč- nega okolja. Le tako smo lahko zaključili zagotavljanje osnovnih pogojev za ži- nosti zgradb. Človek je spoj dobrega in velike projekte. vljenje vseh naših občank in občanov. slabega, življenje je preplet prijetnih in Z drugimi besedami, upam, da ne bo Za realizacijo načrta razvojnih progra- neprijetnih stvari. Od nas posamezni- izpadlo, kot da se hvalimo, ampak naša mov se Občina Križevci ne zadolžuje, kov in naših dejanj je odvisno, ali bodo občina je bila uspešna na vseh razpisih, ampak gospodarno in preudarno ravna v življenju in ljudeh prevladale dobre ali na katere se je prijavila. Seveda za tem z odhodki. Kljub vse večjim odhodkom slabe stvari. Podobno je v družbi, ki ni stoji cela ekipa in politika na lokalnem za socialne transfere (733.000 evrov to, kar nam slikajo mediji in razni vodi- nivoju. Odkar sem župan, se ne gremo vključno s predšolsko vzgojo na letni telji. Kompleksnost in raznolikost druž- velike politike, ne gremo se strankar- ravni), ki so posledica gospodarskega be se kaže v prepletenosti vrste člove- stva. Tu se prepozna modrost posame- stanja v državi, nam uspe, da gre slabih kovih dejavnosti na mnogih področjih, znikov, kar so prepoznali naši občinski 63 % proračunskega denarja za investi- v znanosti, kulturi, gospodarstvu, špor- svetniki. Naloga župana je, da usmerja, cije v občini. Trenutno so v teku investi- tu, izobraževanju, v vsakdanjem delu in koordinira, dela in razmišlja kot mene- cije v skupni vrednosti nad tri milijone drugod. džer. To je enostavno, če imaš občinski evrov. Vsak projekt, ki se ga lotevamo, Zato, spoštovani naši občani, bodimo svet s takim razmišljanjem in tako ob- je usmerjen k enemu samemu cilju, po- pozitivni, saj nam je v preteklem obdo- činsko upravo. Skupaj smo našli formu- večati in izboljšati kakovost ter varnost bju veliko uspelo na področju lokalne lo, ki je učinkovita in dobra. življenja naših občank in občanov. samouprave, verjetno tudi v vašem za- Že izpeljani projekti in tisti, ki so še v Letos je leto vasi Vučja vas. Končuje se sebnem življenju. To pomeni, da zmo- pripravi, ne bi bili uresničeni brez te izgradnja fekalne kanalizacije, sanacija remo. Kljub težjim časom moramo biti ekipe kot celote in brez posameznikov, vodovoda in lokalnih cest v vrednosti optimistični, delovni in svetlo gledati v ki so projekte vzeli za svoje in si za cilj okrog 1,5 milijona evrov. Podobno je prihodnost. zadali njihovo čim boljšo izvedbo. Se- bilo prejšnje leto v Iljaševcih, pa leto Če pogledam našo občino v času ob- veda pa je eden od osnovnih pogojev prej v Ključarovcih, Bučečovcih, Lukav- činskega praznika, razmišljam o rezulta- sodelovanje političnih strank, ki mnoge cih … Ko pridemo z investicijami v neko tu, ki smo ga v obdobju zadnjega leta projekte na sejah občinskega sveta so- vas, saniramo, kar je potrebno. Do zdaj uspeli uresničiti, realizirati ali pa tudi ne. glasno podprejo. Tako nam je uspelo je bil vzrok ali posledica izbire vasi za-

4 GLAS OBČINE 2014 županova beseda

četek izgradnje fekalne kanalizacije. V narejeni projekti, ki čakajo v predalu predvidoma še v tem letu. času gradnje pride do dodatne poškod- na državo. V vseh regionalnih, državnih Finančna perspektiva 2007–2014 je be že dotrajanih občinskih cest in javnih in mednarodnih razvojnih projektih je pokazala, da so občine v tem obdobju poti, smiselno in potrebno je zamenja- občina v naslednjo finančno perspekti- generirale okoli 75 % javnih investicij v ti vodovodne ali azbestne cevi. Tako v vo že umestila Gajševsko jezero s širšo tej državi in to s približno 50 % deležem vasi za naslednjih trideset let uredimo okolico v program investicij, kar bo je- denarja iz evropskih razvojnih skladov. vso to potrebno infrastrukturo. zero spremenilo v privlačno lokacijo s To pomeni, da so občine zagotavljale Nekdo bo vprašal, zakaj se je manj de- številnimi športnimi, turističnimi in uč- delo in mnoga delovna mesta našemu lalo v Ščavniški dolini. Prvi odgovor je nimi projekti. Tako se bo tehtnica inve- gospodarstvu. S pridobljenim evrop- v državnem Operativnem programu sticij nagnila v Ščavniško dolino. skim denarjem za izvajanje vseh razvoj- odvajanja in čiščenja komunalne odpa- Dela na projektu Energetska sanacija nih in drugih projektov so v državno dne vode in v izgradnji skupne čistilne Osnovne šole Križevci se v tem času, blagajno plačevale tudi 20 oziroma 22 naprave v Ljutomeru. Del naše bolj go- ko prebirate naše glasilo, končujejo. % DDV. Statistika tudi govori, da so obsto naseljene občine spada v aglome- Zamenjali smo stavbno pohištvo na čine do danes počrpale večino iz evrop- racijo, kjer je potrebno izgraditi kana- telovadnici, izolirali celotno fasado in skih razvojnih spodbud. lizacijski sistem do leta 2017. To je ta streho ter zamenjali kurilni energent, Strokovnjaki govorijo, da so investicije del, kjer končujemo kanalizacijo in kjer ki bo dosedanje kurilno olje zamenjal s in delovna mesta edina realna možnost smo lahko kandidirali za nepovratna fi- sekanci. Skupna vrednost sanacije, ki je za izhod iz krize. Ker slovenske občine nančna sredstva evropskih regionalnih bila 100 % sofinancirana, je bila slabih znajo uspešno črpati sredstva, ki bi si- in kohezijskih skladov ter bili uspešni. 800.000 evrov. V teh letih se je veliko cer lahko ostala v Bruslju, človek ne Vprašanje je, kako bo v prihodnje. Za vlagalo v osnovno šolo, ker je bilo po- more razumeti politike namenskega fi- del občine, ki ni v tej aglomeraciji, mora trebno in je bila priložnost preko razpi- nančnega slabljenja občin. Z uničenjem poskrbeti občina sama s svojim denar- sov. Tako nam v prihodnje ostaja le vla- lokalne samouprave se bodo po mojem jem. Drugi del te zgodbe pa je skupna ganje v naše učence, v učila in znanje. mnenju namreč podrli temelji države. čistilna naprava v Ljutomeru, kjer ima- V letošnjem letu smo na sanirani de- Predvsem male občine pa smo obrav- mo na razpolago 4000 populacijskih poniji odpadkov v Borecih izvedli pro- navane kot zlo, čeprav smo edine, ki še enot. Seveda je ekonomsko upravičeno jekt Matičnjak, v sklopu katerega smo skrbimo za lokalno prebivalstvo in še to čistilno napravo čimprej maksimalno zasadili ogrožene avtohtone vrste dre- ustvarjamo. obremeniti s priključki naših občanov. ves Prlekije, s čimer želimo prispevati Zelo težko si zamislim, da bodo proble- Za preostali del občine (Ščavniška doli- k vzdrževanju biotske pestrosti avtoh- me lokalne skupnosti namesto občin, na) pa ima občina v proračunu sredstva tonih drevesnih vrst ter krepitvi traj- ki so sposobne te probleme reševati, za sofinanciranje lastnih ali malih čistil- nostnega upravljanja z naravnimi viri reševale birokratske službe v Ljubljani v nih naprav. Drugi odgovor tiči v regi- Prlekije. Novi matičnjak dobiva novo globalni državni upravi. Kako lahko nek- onalni cesti R2-439 (Križevci–Žihlava), podobo, saj urejamo infrastrukturo – do, ki sedi v pisarni v Ljubljani, rešuje ki je v državnem proračunu že od leta sprehajalne poti, postavitev klopi, kjer problem neke lokalne skupnosti, kamor 2009. Do zdaj še ni prišlo do začetka se bodo ljudje lahko sprostili in družili v še ni stopila njegova noga ali pa morda gradnje, razen mostu v Kokoričih. Ob- naravnem okolju. celo ne ve, na katerem koncu Sloveni- čina je v tem času vložila svojih 200.000 Ne morem mimo Pomurskega vodovo- je se lokalna skupnost nahaja. Vsakdo evrov za izdelavo kompletne projektne da, kraka C, katerega gradnja je pol- pogleda najprej zase, če slučajno kaj dokumentacije, ki je pregledana in re- nem teku. To je največji in najpomemb- ostane, pa še kakšne drobtinice dobijo cenzirana, vse z namenom čimprejšnje- nejši skupni projekt vreden 50 milijonov drugi. ga začetka gradnje. Mnoge investicije evrov, ki se je zgodil prleškim občinam Naša skupna odgovornost in predvsem in razvoj tega dela občine so vezane na od Apač do Razkrižja. Občina Križevci odgovornost župana v prihodnje mora začetek te gradnje. je udeležena z 8,62 %. Vrednost inve- biti ohranitev naše občine vsaj tako V del občine, kjer teče reka Ščavni- sticije je en milijon, zajema pa gradnjo dolgo, dokler bo sposobna zagota- ca, se ni manj vlagalo (gasilski domo- transportnih vodov, vodohrama v Za- vljati razvoj in primeren ter kvaliteten vi, javne poti, vodovod, jarki, propusti sadih in sanacijo vodnega vira Lukavci. nivo življenja naših občanov. Poskrbeti …). Treba je poudariti, da je trenutno v Denar je v domeni kohezijskega sklada moramo, da bo naša prihodnost svetla, izdelavi projektna dokumentacija (Do- in proračuna Republike Slovenije, kajti optimistična in s pozitivnim družbenim bra voda za vse) za Gajševsko jezero omenjene investicije so v državni lasti. vzdušjem. v višini 200.000 evrov, prav tako so v To so večje investicije v tem letu, poleg proračunu predvidena sredstva za na- teh pa so v izgradnji še krajša cesta za Spoštovane dame in cenjeni gospodje, kup nepremičnin okrog jezera. V sklopu Dobravo in javni poti v Borecih in Ber- občanke in občani, ob našem 16. ob- tega projekta se bodo izdelale študije kovcih. činskem prazniku vam izrekam iskrene umestitve različnih vrst malih čistilnih Občina Križevci je že leta 2009 pristopi- čestitke. Vesel sem naših dosedanjih naprav za vasi Grabe, Logarovci, Koko- la k izdelavi novega prostorskega načr- skupnih uspehov, veseli me, da Križevci riči z Berkovskimi Prelogi, Gajševci in ta za celotno območje Občine Križevci. postajajo vedno bolj občina ponosnih Berkovci. Po vseh zapletih in medresorskih uskla- in dobrih ljudi z veliko stopnjo medse- Če zaključim, je realno pričakovati za- jevanjih lahko rečem končno. V mese- bojnega razumevanja in sodelovanja. četek gradnje regionalne ceste v na- cu avgustu bo javna razgrnitev, potem slednjem mandatu, ki bo potegnila za uskladitev predlogov danih na javni Najlepše vabljeni na prireditve ob 16. sabo občinske investicije v kolesarske razgrnitvi, sledi zbiranje mnenj vseh občinskem prazniku Občine Križevci poti, pločnike, razsvetljavo, odvodnja- nosilcev urejanja prostora in za konec vanje in občinske ceste. Za vse to so sprejem Odloka na občinskem svetu mag. Branko Belec, župan

GLAS OBČINE 2014 5 investicije

Investicije v sliki

6 GLAS OBČINE 2014 iz občinske hiše

Športno društvo Križevci – pisno priznanje Občinskega sveta

Športno društvo Križevci, na začetku imenovano Telovadno društvo Križev- ci, je bilo ustanovljeno leta 1962. Lani je praznovalo 50 let delovanja in je najstarejše športno društvo v Občini Križevci. Iz zapisov je razvidno, da je na začetku Foto: arhiv Andreja Weissa v društvu prevladovala gimnastika, tre- nirali so v Logarovcih. V letih od 1946 do 1956 ja prevladovala odbojka, s katero so bili doseženi vidni rezultati na medobčinskem in republiškem nivoju. Leta 1970 je bila ustanovljena sekcija malega nogometa, ki je še danes vodilna sila športnega društva. Nogometna ekipa je bila daleč najuspešnejša na re- gijskem in republiškem nivoju. V društvu delujejo naslednje panoge: namizni tenis, pikado, mali nogomet trojk na odboj, nogomet na travi (čla- ni), nogomet na travi (veterani), odboj- jujejo s prostovoljnimi urami. V društvu pravi Dan športa v sklopu praznovanja ka na mivki. je trenutno 124 članov od blizu in da- občinskega praznika Občine Križevci. Rekreacija: balinanje, kegljanje, poho- leč. Vsa leta obstoja Občine Križevci dru- dništvo, kolesarjenje, druženje članov v Športno društvo Križevci je bilo v letu štvo uspešno zastopa občino s športno športno-rekreacijskem centru. 2013 izbrano za naj športno društvo dejavnostjo. Članom društva je v velik ponos njihov Športne zveze Križevci, društvo je tudi športni center, ki ga urejajo in nadgra- odličen organizator, saj vsako leto pri- Irena Štuhec

Jožef Lupša – pisno priznanje Občinskega sveta

Vaški odbor in Prostovoljno gasilsko društvo Kokoriči in Berkovski Prelogi sta Odboru za odlikovanja in priznanja Občine Križevci podala utemeljeni predlog za podelitev pisnega priznanja občinskega sveta za Jožefa Lupšo iz Kokoričev.

»Jožef Lupša je s svojim delom veliko pripomogel k razvoju vasi, še več k razvoju gasilskega društva. Bil je predsednik od leta 1993 do 2013, nekaj let pa tudi poveljnik. Aktivno je sodeloval v vaškem odboru, osem let je bil vaški predsednik, takrat smo vaščani uspeli obnoviti vaško kapelico in središče vasi. Še posebej je dejaven na podro- čju gasilstva, zavzemal se je za obnovo in vzdrževanje gasilskega doma. Veliko časa in truda je vložil v nakup novega gasilskega vozila, leta 2010 nam je vozilo tudi uspelo predati svojemu namenu. S svojim uspešnim delom in dejavnostjo ponese ime vasi in Slovenije tudi drugam. Vaščani smo ponosni nanj.«

GLAS OBČINE 2014 7 iz občinske hiše

Jožef Lupša, generacija 1960, priha- postalo M. Mulec d. o. o. Veržej, naše lepe rezultate, naše prostovoljno gasil- jate iz Kokoričevs, kako bi se v nekaj področje je strojništvo, z uspešnim sko društvo povezuje vaščane in je zelo besedah predstavili? delom zagotavljamo delovna mesta dejavno. Sem generacija 1960, živeli smo v Ko- domačim ljudem, res je, da sem direk- koričih, tako da sem začel osnovnošol- tor družbe. Temu podjetju sem zvest, Kaj pa tisto veselje, ki vam daje do- sko pot v Logarovcih, potem pa sem čeprav danes strokovnjaki poudarjajo, datno energijo? nadaljeval v Križevcih, bili smo res moč- da bi naj službo večkrat menjal. Želim To je delovanje v Društvu oldtimer Sta- na generacija, tudi številčno, saj smo v si, da bi to naše delo bilo uspešno še ra Gora, že leta sem motorist, vožnja z petem razredu bili kar trije razredi (V naprej, saj vedno znova sprejemamo motorjem mi je vedno v veselje. mojih časih sta bili še osnovna šola v nove izzive. Vučji vasi in v Logarovcih, v peti razred Dejali ste, da ste veseli priznanja, kaj smo šli v Križevce), bili smo si tudi prija- Delovanje v Prostovoljnem gasil- želite, kako bi se naj naša občina raz- telji. Potem sem se odločil za poklicno skem društvu Kokoriči in Berkovski vijala? pot, se izučil za strojnega ključavničar- Prelogi je bilo zelo dejavno, kako se Predvsem skrb za zdravo okolje, razvoj ja, moja stroka celo poklicno pot ostaja še danes vključujete? takšne industrije, ki bo prinašala nova strojništvo. Z družino živim v Kokoričih, Sem podpredsednik PGD Kokoriči delovna mesta … na domačiji obdelujem tudi zemljo, pri- in Berkovski Prelogi, podpredsednik delujemo žita. Gasilske zveze Križevci, gasilski dom Irena Štuhec v Kokoričih imamo urejen, tako da ga Vaščani so zapisali, da uspešno vodi- vedno znova dograjujemo, urejamo te podjetje? dovoz v garažo; imamo gasilske dese- Že leta 1975 sem poklicno pot začel v tine: pionirji, mladinci, člani, članice, podjetju M. Mulec Veržej, z leti je to veterani, na tekmovanjih dosegamo

Feliks Mavrič – priznanje s plaketo in listino

Feliks Mavrič se je rodil leta 1941 v Lo- je bil težak, saj ni bilo ne miz, ne sto- garovcih. Skupaj s starši in dvema bra- lov niti računalnikov ali uslužbencev, toma je odraščal na kmetiji. Osnovno ki bi vodili občino. Ko so poskrbeli za šolo je obiskoval v Križevcih, šolanje te osnovne stvari in je občina zaživela,

je kasneje nadaljeval na trgovski šoli so si kot prvo nalogo zadali asfaltira- prlekija-on.net Foto: v Murski Soboti, kjer je naredil tudi nje vaških poti in povezav s sosednjimi strokovni izpit za komercialista. V tr- občinami. Oskrba z vodo in telefonija govskem podjetju Vesna je kar dvajset sta že bili urejeni, zato so pričeli raz- let opravljal poslovodska dela. Kasneje mišljati o kanalizacijskem sistemu. V je bil zaposlen še v Mizarstvu Ljutomer času njegovega mandata se je gradila ter v Križevskih opekarnah kot vodja tudi pomurska avtocesta, v tem času je prodaje. Od tam je svojo pot nadalje- bila opravljena rekonstrukcija državne val kot predsednik Krajevne skupnosti ceste Vučja vas-Križevci ter cesta skozi Križevci. Prizadeval si je, da bi Križevci Borece z vso infrastrukturo. Skupaj z dobili svojo občino. Združil se je s sku- Občino Veržej so asfaltirali cesto Stara pino ljudi, ki je imenovala komisijo za Nova vas-Bunčani-Veržej ter cesto Kri- ustanovitev občine. Člani te komisije ževci-Banovci. Skupaj s Stanovanjskim so pokrivali vsa področja: gospodar- skladom Ljubljana pa so zgradili po- stvo, obrt, kmetijstvo, tako da so lahko slovno-stanovanjski objekt, ki zajema pripravili elaborat, kot ga je zahteva- devet stanovanj in poslovne prostore. la Republika Slovenija. Tako so lahko Uredili so tudi kulturno dvorano, obno- nadaljevali pogajanja za ustanovitev vili so ostrešje ter notranjost in uredili gasilskega veterana PGD Križevci ter občine. Kot predsednik komisije za lastništvo. Takrat so občine lahko pri- plaketo Zveze častnikov Slovenije. ustanovitev občine in vodja pogajanj dobivale le državna sredstva oziroma Poleg službenih dejavnosti si je omislil je pripomogel k ustanovitvi Občine sredstva določenih ministrstev, ne pa svoj vinograd, kjer z veseljem pridela Križevci. Po ustanovitvi je nadaljeval tudi iz Evrope. Kljub temu se je z malo dobro kapljico. Njegov največji hobi trdo delo, saj je bilo treba pripraviti sredstvi in pridnim delom v občini ve- pa je ribolov, rad splete tudi kakšno volilne enote in poiskati kandidate, ki liko naredilo. košaro ali pa naredi metlo. so se potegovali za mesta svetnikov Feliks Mavrič je deloval v mnogih dru- Z ženo Olgo sta praznovala že petde- in župana. Prvi in drugi županski man- štvih, kjer je dobil tudi mnogo društve- set let skupnega življenja. V zakonu dat v Občini Križevci je Feliks Mavrič nih priznanj in odlikovanj. Je dobitnik sta se jima rodili dve hčerki, Simona opravljal kot profesionalni župan. Po priznanja za zasluge, ki ga je prejel še in Ksenija. Imata pa tudi štiri vnuke in tem obdobju se je upokojil. V času v času bivše Jugoslavije, kot reden kr- enega pravnuka. njegovega županovanja so zgradili tr- vodajalec je prejel plaketo Rdečega dne temelje za delo občine. Začetek križa z zlatim znakom, dobil je plaketo Helena Krajnc

8 GLAS OBČINE 2014 iz občinske hiše

Male komunalne čistilne naprave

Država Republika Slovenija je leta 2010 dnja lastne (hišne) male komunalne či- naprave, ki jih v skladu z veljavnimi sprejela novelacijo Operativni program stilne naprave (MKČN) ali le izjemoma predpisi opravi pooblaščeni laborato- odvajanja in čiščenja komunalne odpa- izgradnja nepretočne greznice (plazlji- rij. dne vode za obdobje od leta 2005 do va območja, erozijska območja). MKČN je potrebno v roku treh mese- leta 2017, ki je izvedbeni akt za dose- Na slovenskem trgu se pojavljajo šte- cev po vgradnji in delovanju evidenti- ganje ciljev iz Nacionalnega programa vilne tipske (pred izdelane) male ko- rati pri izvajalcu javne službe. Izvajalec varstva okolja, s katerim so določena munalne čistilne naprave. Cene MKČN javne službe opravi terenski ogled de- območja poselitve, za katera je v predse zelo razlikujejo, zato opozarjamo, lujoče MKČN, izdela zapisnik o vgrajeni pisanih rokih obvezno zagotoviti odva- da ste pri nakupu MKČN pozorni na MKČN ter oceno obratovanja MKČN v janje komunalne odpadne vode v jav- ustreznost dokumentacije o MKČN po skladu z veljavnimi predpisi. Pozitivna no kanalizacijo in ustrezno čiščenje na predpisih o gradbenih proizvodih, kar ocena obratovanja MKČN je osnova za komunalni čistilni napravi. Operativni pomeni, da mora biti za MKČN izdela- zmanjšanje okoljske dajatve do 90 %. program odvajanja in čiščenja komu- na ustrezna izjava o skladnosti, ki vam V skladu z veljavnimi predpisi je vsak nalne odpadne vode velja za celotno jo je prodajalec dolžan izročiti ob naku- uporabnik MKČN dolžan na vsaka tri obdobje izgradnje javne kanalizacije, pu skupaj s preostalo dokumentacijo o leta delno odvesti presežek aktivne- kjer to ni predpisano, ustrezno uredi- MKČN (navodila za vgradnjo, navodila ga blata, kar naroči pri izvajalcu javne tev odvajanja in čiščenja komunalne za upravljanje ipd.). službe. odpadne vode do leta 2017 oziroma Trg ponuja tudi rastlinske čistilne na- Občanom svetujemo, da se pred naku- do 2015, v kolikor je objekt na občutlji- prave (RČN), ki niso enotni gradbeni pom MKČN posvetujete z izvajalcem vem območju. proizvod, ampak na sami lokaciji zgra- javne službe. V skladu z veljavnimi predpisi se tako jena čistilna naprava. V tem primeru pa na območjih, kjer ni predpisana izgra- izjavo o skladnosti nadomestijo opra- Barbara Zemljak, dnja javne kanalizacije, dovoljuje vgra- vljene prve meritve na iztoku čistilne Javno podjetje Prlekija d. o. o.

Zbiranje rabljenih oblačil Naprodaj Na območju občine Križevci sta bila v letošnjem letu nameščena dva zabojni- občinska ka za zbiranje rabljenih oblačil. Eden se nahaja na dvorišču Občine Križevci (na zemljišča parkirišču s cestne strani), drugi pred večstanovanjskim blokom v Logarov- Občina Križevci razpolaga z nezazi- cih. danimi stavbnimi zemljišči v Borecih, V zbirna zabojnika lahko odlagate: s pozidanimi stavbnimi zemljišči v uporabna rabljena oblačila, Iljaševcih in Ključarovcih ter s kmetij- uporabno rabljeno obutev, skimi zemljišči v Kraščih. Nezazida- hišni tekstil (posteljnina, prti, bri- na stavbna zemljišča so primerna za sače, zavese …), individualno izgradnjo stanovanjskih modne dodatke (torbice, šale, hiš (parc. št. 484/6, 484/8, 484/10, kape, rokavice …), 484/1, 487/9, 487/10, 487/11, 407/14 plišaste igrače. in 407/15, vse k. o. Boreci). Nezazi- dano stavbno zemljišče se nahaja V zbirne zabojnike ne sodijo umaza- ob glavni cesti v Iljaševcih. Stavbni na, strgana oblačila in obutev, krojaški zemljišči s starejšima stanovanjskima odpadki, poškodovane odeje, tekstilni hišama se nahajata še v Ključarovcih polizdelki. in Iljaševcih. Podrobnejše informaci- Oblačila KSP d. o. o. (koncesionar na je lahko prejmete: telefonska števil- našem območju) preda s strani ARSO- ka: 02 584 40 40, elektronska pošta: -ja pooblaščenemu zbiralcu za odpa- [email protected] ali na sedežu dna oblačila (Bogdan Hafner s. p.), ki občine. prebere uporabna oblačila in jih da v nadaljnjo uporabo, ostalo pa predela v Lidija Domanjko »krpe« za industrijo. Manjši, neuporab- ni del gre v sežig.

Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2014 9 iz občinske hiše

Datum: 18. 7. 2014

Obvestilo redarstva

Spoštovani občanke in občani!

V okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva opravljajo svoje naloge tudi občinski redarji. Želim vas se- znaniti, da Zakon o občinskem redarstvu določa, da občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red in je pristojno za: varen in neoviran cestni promet v naseljih; varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij; varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah; varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine; vzdrževanje javnega reda in miru.

Pri opravljanju nalog imajo redarji naslednja pooblastila: opozorilo; ustna odredba; ugotavljanje istovetnosti; varnostni pregled osebe; zaseg predmetov; zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja; uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca.

Občinski redarji opravljajo nadzor nad izvajanjem določb odlokov občin ustanoviteljic in nad izvajanjem posameznih določb zakonov, če jih zakon za to pooblašča:

Takšno pooblastilo za nadzor je dano v:

1. Zakonu o varstvu javnega reda in miru:

Občinski redarji opravljajo nadzor nad naslednjimi določbami: nedostojno vedenje – 7. člen; beračenje na javnem kraju – 9. člen; uporaba nevarnih predmetov – 11. člen; poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe − 12. člen; pisanje po objektih – 13. člen; vandalizem – 16. člen; kampiranje – 18. člen; uporaba živali –19. člen; neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb – 22. člen.

2. Zakonu o pravilih cestnega prometa:

Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občin- skih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami: varstvo okolja – 5. člen; odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov – 7. člen; izločitev vozila iz prometa – 17. člen; čas trajanja izločitve iz prometa – 18. člen; odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila – 19. člen; območje umirjenega prometa – 31. člen; območje za pešce – 32. člen; varnostni pas – 33. člen; zaščitna čelada – 34. člen;

10 GLAS OBČINE 2014 iz občinske hiše

prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila – 35. člen; vožnja z vozilom po cesti – 37. člen; vožnja z vozilom na prehodu za pešce – 41. člen; najvišje dovoljene hitrosti – 46. člen; najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil – 47. člen; odpiranje vrat vozila – 61. člen; zapustitev vozila – 62. člen; označitev ustavljenih vozil – 63. člen; ustavitev in parkiranje – 65. člen; parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide – 67. člen; območja kratkotrajnega parkiranja–68. člen; izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno – 69. člen; pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti – 77. člen; pogoji za opravljanje gospodarske vožnje – 78. člen; udeležba pešcev v cestnem prometu – 83. člen; označitev pešcev – 84. člen; varstvo otrok–peti in deseti odstavek 87. člena; prevoz oseb – 88. člen, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena; jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu − 92. člen; pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu – 97. člen; prometna signalizacija – 98. člen; svetlobni prometni znaki – 99. člen.

3. Zakonu o cestah:

Občinski redarji opravljajo nadzor na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet in državnih cestah v naseljih, nad naslednjimi določbami: prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – 5. člen; uporaba nekategoriziranih cest – 6. člen; največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah – 30. člen; največje dovoljene skupne in največje dovoljene mase vozil na javnih cestah – 31. člen; izredni prevoz po javni cesti – 32. člen; označitev vozil za izredne prevoze – 34. člen; naležne ploskve na kolesih vozil – 36. člen; izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet – 37. člen;

Potrebno je tudi pojasniti, da mora voznik pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo izročiti na vpogled listine, ki jih je dolžan imeti pri sebi.

Vsi smo se že navadili, da občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili. Sedaj se bomo morali navaditi tudi na to, da občinski redarji opravljajo nadzor nad uporabo varnostnega pasu, uporabo tele- fona med vožnjo in vsega ostalega, kar je našteto zgoraj. Prosim vas, da navedeno upoštevate, saj Medobčinski inšpektorat in redarstvo že opravlja nadzor nad navedenimi določbami in ukrepa v skladu s predpisi.

Olga Lukman, vodja inšpektorata

GLAS OBČINE 2014 11 iz občinske hiše

Stanje na področju trga dela v Občini Križevci

Stopnja registrirane brezposelnosti v tusom invalidne osebe – 24,9 %, njiho- so osebe, ki so na zavodu prijavljene že mesecu maju 2014 je v Občini Križevci vo število se povečuje. Tudi invalidi so več kot eno leto. Na zavodu v tem času 11,7 %, kar je manj kot v enakem obna trgu dela težko zaposljivi. Mladih do delodajalci iščejo predvsem osebe s dobju leta 2013, ko je bila stopnja 13,4 29 let je prijavljenih v celotni strukturi poklicno izobrazbo, šoferje, vse pokli- %, kar je med nižjimi stopnjami brez- 25,5 %. Za mlade izvajamo v letošnjem ce v gradbeništvu, v gostinstvu in turiz- poselnosti v pomurski regiji. Vendar še letu in v letu 2015 Jamstvo za mlade, mu, v storitvenih dejavnostih – frizerje, konec maja niso bile prijavljene delav- ukrepe, s katerimi poskušamo pospe- električarje, ličarje in pleskarje. Občina ke Mure. šiti njihovo zaposlovanje. Prvi pozitivni Križevci je ena izmed občin v Pomur- 201, število oseb s stalnim bivališčem rezultati se že kažejo, saj se mladi v tem ju, ki ima najnižjo stopnjo registrirane v občini, prijavljenih na zavodu za za- času pospešeno zaposlujejo. Občina brezposelnosti, kar je dobro. Vedno pa poslovanje. Po izobrazbi je večina, kar izvaja v letošnjem letu dva programa je pozitivno, če se pojavi nov delodaja- 52,8 % oseb s poklicno ali srednjo stro- javnih del, delno pa financira javna dela lec, ki zaposli tudi nove sodelavce in s kovno šolo, in 21,4 % s končano osnov- še pri drugih izvajalcih v občini, kot tem se zmanjša število prijavljenih oseb no šolo. Žensk je prijavljenih skoraj 60 so šola, vrtec, društva, domovi. Javna na zavodu za zaposlovanje. %, za njih objavljajo delodajalci zelo dela so posebna oblika zaposlitve, kjer malo delovnih mest in se težko zaposli- se vključijo osebe, ki v realnem delov- Jelka Jež, jo. Precej je tudi prijavljenih oseb s sta- nem okolju težko dobijo zaposlitev. To vodja urada za delo

Število brezposelnih oseb v Občini Križevci

Brezposelne osebe po starosti

Maj 2014 11,7

Maj 2013 13,4

Brezposelne osebe po starosti Brezposelne osebe po izobrazbi VI 2013 VI 2014 VI 2013 VI 2014 število delež % število delež % število delež % število delež % 18–24 let 26 13,3 21 10,4 11 nepopolna osnovnošolska 0 0,0 1 0,5 25–29 let 32 16,3 31 15,4 12 osnovnošolska 38 19,4 43 21,4 30–39 let 40 20,4 41 20,4 13 nižja poklicna 16 8,2 17 8,5 40–49 let 34 17, 3 41 20,4 14 srednja poklicna 62 31,6 59 29,4 50–59 let 59 30,1 64 31,8 15 srednja strokovna, srednja splošna 45 23,0 47 23,4 60–69 let 5 2,6 3 1,5 16 visokošolska 1. stopnje ipd 20 10,2 19 9,5 Skupaj 196 100,0 201 100,0 17 visokošolska 2. stopnje ipd. 14 7,1 15 7,5 18 visokošolska 3. stopnje ipd. 1 0,5 0 0,0 Skupaj 196 100,0 201 100,0

Brezposelne osebe po spolu Značilne skupine brezposelnih VI 2013 VI 2014 VI 2013 VI 2014 število delež % število delež % število delež % število delež % Moški 82 41,8 81 40,3 Iskalci prve zaposlitve 22 11,2 23 11,4 Ženski 114 58,2 120 59,7 Stečajniki in trajni presežki 38 19,4 60 29,9 Skupaj 196 100,0 201 100,0 Dolgotrajno brezposelni 95 48,5 84 41,8 Invalidi 44 22,4 50 24,9

12 GLAS OBČINE 2014 iz občinske hiše

Kako organizirati javno prireditev – naloge organizatorja

Pred nami so meseci, v katerih se bo v sodeluje vsaj en klub prve državne lige; tako, da odstrani s ceste naprave in naši občini zagotovo veliko dogajalo – prav tako za prireditev, na kateri se predmete, ki so bili postavljeni za iz- tako na kulturnem, športnem kot tudi uporablja odprt ogenj oziroma pred- vedbo prireditve ali v zvezi s prireditvi- zabavnem področju. V vlogi organiza- meti ali naprave, zaradi katerih je lahko jo ter očistiti cesto. torja se nemalokrat znajdejo tudi naša ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali društva in zato je prav, da podamo ne- premoženja, ali za prireditev, na kateri Zagotavljanje reda na prireditvi katere informacije v zvezi z organizaci- se pričakuje več kot 3000 udeležencev. Za pravilen potek prireditve in red je jo prireditev, za katere verjamemo, da Pri pristojni upravni enoti, na območju odgovoren vodja prireditve. Vodjo bodo dobrodošle za vse organizatorje. katere se organizira prireditev, je treba določi in navede organizator v prijavi Javna prireditev je vsako organizirano vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za pri- prireditve. Vodja je dolžan sodelovati zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, reditev. Vlogo mora organizator vložiti s policijo in upoštevati morebitne pre- športne, zabavne, izobraževalne, ver- najmanj deset dni pred dnevom prire- dlagane ukrepe za zagotovitev reda na ske ali druge aktivnosti, tako da je ude- ditve. Obrazec navedene vloge je ob- prireditvi. Prireditev ima pravico preki- ležba brezpogojno ali pod določenimi javljen na spletni strani http://e-uprava. niti ali zaključiti, če je nered, pravico pa pogoji dovoljena vsakomur. Organiza- gov.si/e-uprava. Prijavi je potrebno ima tudi izključiti udeležence priredi- tor prireditve je vsaka fizična ali pravna priložiti soglasje lastnika oziroma upra- tve, ki motijo red. Vsak organizator pri- oseba, na račun katere se izvede prire- vljavca zemljišča oziroma prostora, na reditve mora zagotoviti tudi zadostno ditev, ter vsak, ki se javno razglaša za katerem se organizira prireditev, ter število rediteljev in določiti njihovega organizatorja ali kot organizator nasto- dokazilo, da je o prireditvi obvestil vodjo. Reditelj je lahko le državljan pa pred državnim organom. V Zakonu lokalno skupnost (občino). Če se na Republike Slovenije, ki je star najmanj o javnih zbiranjih so določene priredi- prireditvi z zvočnimi ali drugimi napra- osemnajst let in ima ustrezne psihofi- tve, za katere pa se ne uporabljajo do- vami povzroča čezmerni hrup, je prav zične sposobnosti za opravljanje nalog ločila tega zakona. To so verski obredi tako potrebno dovoljenje občinskega reditelja. Nositi mora poseben telovnik v zgradbah oziroma prostorih, ki so do- organa. Če se na prireditvi uporablja- oziroma na obleki napis reditelj. ločeni za opravljanje verske dejavno- jo naprave in predmeti, zaradi katerih Reditelji lahko tudi površinsko pregle- sti, in v javnih prostorih, ki sestavljajo je lahko ogroženo življenje ali zdravje dujejo osebno prtljago, ugotavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji ljudi oziroma premoženje, je vlogi po- istovetnost udeležencev, površinsko zgradba, določena za opravljanje ver- trebno priložiti tudi dokazila o tehnič- pregledujejo vrhnja oblačila ali notra- ske dejavnosti (npr. cerkev, pokopali- ni brezhibnosti naprav oziroma o varni njost vozila pri vstopu ali uporablja- šče, mrliška vežica). uporabi predmetov. jo videonadzor, v kolikor organizator Prav tako zakon ne velja za prireditve udeležence predhodno na to opozori oziroma svečanosti ob rojstvu in poro- Prireditve na cesti na vhodih ali drugih vidnih mestih na ki, jubilejih, družinskih praznikih in za Dovoljenje za prireditev na cesti, ki po- prireditvenem prostoru ali na vstopni- podobna zbiranja, pogrebne sprevode teka na območju dveh ali več upravnih cah z grafičnim ali pisnim opozorilom. in druge žalne slovesnosti ter za krajev- enot, izda upravna enota, na območju V kolikor reditelji ne zmorejo zagotovi- no običajne verske sprevode in proce- katere se bo prireditev začela. Vlogo za ti reda in je pri kršitvi udeleženo večje sije, ki potekajo po ustavljenih poteh takšno prireditev (kakor tudi za tekmo- število oseb ali kadar je ogrožen javni in ne ogrožajo varnosti cestnega pro- valne športne prireditve v kolesarstvu red, mora vodja zaprositi za pomoč po- meta. Tudi za kongrese in razne zbore ter v avto-moto športu na javni cesti) licijo. organov lokalne skupnosti, političnih mora organizator vložiti najmanj tride- strank, sindikatov, verskih skupnosti set dni pred dnevom prireditve. Vlogi Požarna straža in društev ne veljajo določila zakona, mora priložiti vse priloge, navedene v Požarno stražo mora organizirati or- v kolikor se organizirajo v zaprtih pro- prejšnjem odstavku, in dovoljenje za ganizator javne prireditve, na kateri storih. zaporo ceste pristojnega upravnega obstaja nevarnost, da izbruhne požar organa za promet ter elaborat zapore ali pride do eksplozije. Požarno stražo Kje prijaviti prireditev in kdaj je po- ceste ali tipsko shemo začasne prome- lahko opravljajo le gasilci. Izvajati se trebno dovoljenje tne ureditve, ki je podlaga za izdajo mora, dokler traja povečana požarna Organizator prireditve mora javno pri- dovoljenja za zaporo ceste. nevarnost. reditev prijaviti policijski postaji oziro- Organizator prireditve mora zagotovi- Zaradi obilice predpisov, ki urejajo poma policijski pisarni, na območju kate- ti, da na prireditveni progi reditelji in dročje javnih zbiranj, ne moremo nani- re organizira prireditev, in to najmanj spremljevalno osebje spremljajo ude- zati vsega, vendar smo prepričani, da pet dni pred dnevom prireditve. ležence prireditve z vozili, označenimi smo razjasnili najpomembnejše in naj- Dovoljenje je potrebno, če gre za pri- s posebnim znakom, ki ga določi orga- osnovnejše situacije. reditev na javni cesti, ki predstavlja iz- nizator prireditve in ki označuje, da se redno uporabo ceste, za mednarodno izvaja prireditev ter vrsta prireditve. Po Lidija Domanjko športno prireditev in člansko tekmo- končani prireditvi na javni cesti mora vanje v kolektivnih športih, če na njem organizator vzpostaviti prejšnje stanje

GLAS OBČINE 2014 13 iz občinske hiše

Sprejem odličnjakov

Župan Občine Križevci mag. Branko Be- lec je pripravil sprejem za učence Osnov- ne šole Križevci, ki so zaključili šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je letos pet. Odličnega uspeha se tako veselijo Aneja Štuhec, Medeja Kuhanec, Lora Gržin, Jaka Go- dec in Tim Štuhec, ki je poleg odlične- ga uspeha dosegel še zlato priznanje iz logike. Sprejema pri županu se je ude- ležila tudi osmošolka Klara Dragović, ki

ja Koroša, mentorici Renata Kovačič in k razvoju domačega kraja. Božena Kurbos ter podžupan Občine V imenu odličnjakov se je za sprejem Križevci Bogomir Gaberc. V svojem na- zahvalila ravnateljica Lidija Koroša, ki je govoru je mag. Branko Belec poudaril, poudarila dobro sodelovanje šole z ob- je osvojila zlato Cankarjevo priznanje. kako pomembno je znanje za življenje in čino. Ob pogostitvi so se učenci spro- Odličnjaki so v spomin na odličen uspeh izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ščeno pogovarjali predvsem o dolgih v šoli prejeli spominske kipce, zlata na- ter jim zaželel, da bi tudi pri nadaljnjem brezskrbnih počitnicah. grajenca pa knjižni nagradi. Podelitvi so šolanju bili tako uspešni kot doslej ter prisostvovali tudi ravnateljica šole Lidi- da bi s svojim znanjem nekoč prispevali Lidija Domanjko

Na obisku v Občini Komenda

Na fotografiji od leve proti desni: Hana, Nino in Nejc Mauko Novorojenčki Foto: Klaudija Rrantaša Predstavniki Občine Križevci so se sredi maja odzvali povabilu pobratene V letu 2013 se je v občini Križevci roka Hana Mauko in Nejc Mauko, Mia Občine Komenda in se ob občinskem dilo 26 otrok, za katere so starši uve- Vunderl, Enej Görkeš, Sara Lipič, prazniku udeležili svečane seje občin- ljavljali enkratno denarno pomoč ob Dominik Sodec, Tai Kolarič, Kasper skega sveta s podelitvijo priznanj in bo- rojstvu otroka v roku treh mesecev Mertük, Juliana Potočnik Kosi in gatim kulturnim programom v telova- od rojstva otroka. Pravica ni vezana Nika Bagola. V letošnjem letu smo dnici šole v Mostah. Ob tej priložnosti na cenzus družine, to pomeni, da je do sedaj zabeležili osem rojstev: je potekalo tudi uradno odprtje ceste do denarnih sredstev upravičen ro- Sara Kocjan, Lea Panič, Timotej Šija- ob šoli v Mostah. Skozi sliko in besedo ditelj otroka, ne glede na material- nec, Ema Zorman, Anže Balašković, so bili predstavljeni vsi večji projekti v ni položaj, ki ima skupaj z otrokom Neža Zorko in Mia Muršič. petnajstih letih obstoja občine. stalno prebivališče v občini Križevci. Čestitamo staršem novorojenčkov. V drugi polovici leta 2013 so se ro- Lidija Domanjko dili: Zala Simonič, Tian Prijol, dvojč- Lidija Domanjko

14 GLAS OBČINE 2014 iz občinske hiše

Strokovna ekskurzija v Goriška brda

11. junija smo se pozitivno razpoloženi že zgodaj zjutraj podali na strokovno ekskurzijo v Goriška brda. Pot nas je vodila do lepe briške pokrajine, najprej do vasice Ginjače, kjer nas je pričakala vodnica. Tam smo premagali 144 sto- pnic do visokega razglednega stolpa, zgrajenega leta 1961. Bil je sončen dan, zato smo imeli res prostrani razgled. Po malici smo pot nadaljevali proti Vedri- janu, kjer smo na vedrijanskem gričku obiskali kmetijo Marinič ter njihovo cerkev. Na tej kmetiji se ukvarjajo z go- jenjem sivke in z izdelavo sivkinih izdelkov. Občudovali smo polja, kjer gojijo sivko, ter se poučili o tej čudovito diše- či rastlini. Ko smo v majhni prodajalni izbrali vsak nekaj zase, smo si ogledali sadjarsko-vinogradniško kmetijo Briki- ca. Tam nas je pogostila vinska kraljica Slovenije 2010. Predstavila nam je njihova vina, na mizah pa nas je čakal odličen pršut. S težkim srcem smo se poslovili in pot nadaljevali v vasico Šmartno. Vas je obdana z obzidjem in utrjena s sedmimi obrambnimi stolpi, v njej se nahaja tudi baročna cerkev sv. Martina. Naselje je kulturni spomenik. Kasneje nas je na gradu Dobrovo spre- jel in gostil župan Občine Brda, Franc Mužič. Tam so nam postregli tudi s ko- silom in z ogledom vinoteke Brda. Po ozki poti smo potem nadaljevali proti Krčniku, ki je ena najlepših naravnih znamenitosti te vrste v Sloveniji, zava- rovana kot kulturni spomenik. Naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, je z brušenjem ustvarila deroča voda. Ta- kih mostov je v Sloveniji zelo malo in so res vredni ogleda. Potem, ko smo se ohladili v naravni senci potoka Kož- banjšček, je sledil ogled največje vinske kleti v Sloveniji – Goriška brda. Tam smo strokovno razlago in predstavitev zaključili z degustacijo bele in rdeče briške kapljice. Na poti domov nas je čakala samo še ena postojanka, in sicer smo se ustavili še v Vipavski dolini na turistični kmetiji Arkade Cigolj, od koder prihaja vinska kraljica Slovenije 2005. Tudi tam ni šlo brez degustaci- je domačega pršuta in odličnega vina. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov.

Helena Krajnc

Foto: Lidija Domanjko, Andreja Rajh

GLAS OBČINE 2014 15 iz občinske hiše

Priznanja mladim perspektivnim športnikom Športne zveze Križevci

ŠZ Križevci se je letos prvič odločila nagraditi križevske osnovnošolce višjih razredov, ki se v prostem času ukvarjajo s športom. Namen podelitve priznanj perspektivnega športnika Občine Kri- ževci je spodbujanje mladih, da se v prostem času posvečajo zdravemu na- činu življenja in športni aktivnosti. Vsi ti učenci dosegajo odlične rezultate, vsak v svoji zvrsti športa. Izbrani so bili naslednji učenci: učenki osmega razreda Maša Štuhec in Nina Magdič, judoistki judo kluba TVD Partizan Ljutomer, in sicer je Maša Štuhec na letošnjem držav- nem prvenstvu v Ravnah na Koroškem osvojila tretje mesto, Nina Magdič je bila peta. Obe sta se s slovensko dr- žavno reprezentanco udeležili mednarodnega memoriala v Beogradu, kjer je Nina zmagala v svoji kategoriji, Maša pa je bila druga. Dekleti v judu močno tudi mednarodnega Inter dance festa v tve priznanj ni mogel udeležiti. napredujeta. Sarajevu, kjer je v solo nastopu osvojila Priznanja sta podelila predsednik ŠZ Priznanje je prejela tudi Meta Štuhec, četrto mesto. Sezona za njih še ni kon- Križevci Milan Majcen in župan Branko učenka osmega razreda, ki je s skupi- čana, saj jih v septembru čaka svetovni Belec. Ta je vsem mladim športnikom no DD Stars (s katero so lani nastopile v pokal v disco dancu na Češkem, okto- čestital in jim zaželel še veliko uspehov. šovu Slovenija ima talent) letos postala bra pa še svetovno prvenstvo v Torinu Poudaril je, da jim bo odraščanje ob podprvakinja na državnem prvenstvu v v Italiji. športu vsekakor koristilo pri osebni ra- Novi Gorici. Z mladinsko formacijo v di- Med perspektivne športnike sodi tudi sti in razvoju v pozitivne osebnosti. sco dancu so že tretjič zapored ubranile Blaž Pustinek iz devetega razreda, no- naslov državnih prvakinj. Udeležila se je gometaš pri NK Veržej, ki pa se podeli- Milena Štuhec

Hudi maček polsladkemu šiponu Foto: arhiv družine Kos Na vinski cesti se je na otvoritvi desete edicije Grossmanna, festivala filma in vina predstavilo devet vin iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije, ki so se letos potegovala za vinskega šampiona hudi maček. Vsa tekmovalna vina so bila odlična. Nagrada vinski šampion hudi maček je pripadla polsladkemu ši- ponu, letnik 2012, Vinogradništva dru- žine Kos. Vrhunsko vino z nežno cveti- co citrusov je bil odlična kombinacija z Grossmannovo torto, zelo je bil všeč tudi srbskemu režiserju Djordjetu Ka- dijeviću, avtorju številnih nepozabnih filmskih mojstrovin, ki so se mu organizatorji s častnim hudim mačkom po- klonili za njegovo pionirsko delo na po- dročju fantastičnega filma v Jugoslaviji.

Tjaša Kos

16 GLAS OBČINE 2014 kmetijstvo in gospodarstvo

Šampionski zvonec mlajši kravi Bredi

30. Kongres Evropske zveze rejcev go- Nad kakovostjo živali, v prvi vrsti nad Gotovo največji strokovnjak na podro- vedi lisaste pasme (EVF), ki se je zahva- njihovimi okvirji, velikostjo, vpetostjo čju selekcije in ocenjevanja krav lisaste ljujoč glavnima organizatorjema – Zvezi vimena ter obliko in stanjem nog, kar pasme je še izpostavil, da bi se lahko z društev rejcev govedi lisaste pasme so glavni parametri pri ocenjevanju zmagovalnimi zvonci na odlični razstavi Slovenije in KGZ Ptuj ter številnim so- krav, pa je bil zelo navdušen tudi so- okitile tudi druge sodelujoče živali, a je organizatorjem in sponzorjem prvič dnik na razstavi dr. Bernhard Luntz z bilo treba med njimi nekatere vendarle zgodil na slovenskih tleh, je bil pravi Deželnega inštituta za kmetijstvo Ba- izdvojiti. Dobile so jih tiste, ki so bile po razlog, da so slovenski govedorejci te varske v Nemčiji. Dejal je, da tudi ži- njegovem videnju za odtenek boljše od z okoli 60 odstotki zastopane pasme z vali s te razstave nakazujejo sliko, ki jo drugih. Vsem, na razstavi sodelujočim razstavo na državni ravni znova združili želimo vsi skupaj izrisati v rejskem cilju živalim oziroma njihovim rejcem, je iz- moči. Po letu 2002, ko je bila v Ljuto- lisaste pasme tako v Evropi kakor tudi rekel pohvalo kot priznanje za zgledno meru prva razstava na državni ravni, so v Sloveniji. selekcijsko delo. na hipodromu Polena pri Lenartu pri- Peter Prijol pravili drugo tovrstno razstavo. V treh kategorijah – prvesnice, krave po drugi in tretji telitvi ter krave po če- trti telitvi in več, je 61 rejcev z območja petih kmetijsko-gozdarskih zavodov, in sicer murskosoboškega, ptujskega (skrbi za živinorejo tudi na območju mariborskega), celjskega, ljubljanskega in kranjskega, po predhodnih odbirah njihovih specialistov, sodelovalo z 71 živalmi. Povprečna vrednost 26 prvesnic pri dnevni mlečnosti je bila 29,61 kg, njihova povprečna višina križa je znašala 144,3 cm, povprečna starost ob telitvi pa je bila 860 dni. 28 mlajših krav je imelo povprečno mlečnost v standar- dni laktaciji (305 dni) 7155 kg, povpreč- na višina križa je znašala 145,4 cm; med 17 starejšimi kravami pa so bile njihove povprečne vrednosti še boljše: 8424 kg mlečnosti v laktaciji, višina križa pa 145,7 cm.

Preglednica: Najboljše tri živali v posamezni kategoriji in šampionka 2. državne razstave lisaste pasme v Lenartu 2013

Mesto Ime / številka živali Oče, država Rejec

Prvesnice

1. Assi, AT 487377118 Rawalf, AT Janez Podkubovšek, Tepanje 51, Slovenske Konjice

2. Puma, SI 93981185 Hupsol, DE Matjaž Rozman, Zadraga 18, Duplje

3. Lina, SI 03778418 Radin, SI Janez Bandur, Orehova vas 80, Orehova vas

Krave po drugi in tretji telitvi

1. Breda, SI 03674486 Lopes, SI Peter Prijol, Ključarovci 9, Križevci pri Ljutomeru

2. Fiona, S I93615642 Vanstein, DE Aleš Šmid, Mlače 10, Loče pri Poljčanah

3. Rozalija, SI 73771816 Radin, SI Ivan Kociper, Stanovno 5, Ivanjkovci

Krave po četrti telitvi in več

1. Ajda, SI 33352688 Balvi, SI Aleksander Pesrl, Veliki Brebrovnik 32, Miklavž pri Ormožu

2. Vrba, SI 03566444 Holko, SI Štefek Rak, Križni Vrh 30, Laporje

3. Lada, SI 43354500 Ragel, SI Marjan Kramberger, Ciglence 23, Spodnji Duplek

Šampionka razstave

Breda, SI 03674486 Lopes, SI Peter Prijol, Ključarovci 9, Križevci pri Ljutomeru

GLAS OBČINE 2014 17 kmetijstvo in gospodarstvo

Ohranjanje mlinarske tradicije

Mlinarstvo sodi med najstarejše obr- mlinov, zdaj so delujoči le trije. Edini celotni Sloveniji; prodajajo jo tudi v Av- ti sveta. Mlinarja Dušan Stajnko (mlin razlog, zakaj ostali ne obratujejo več, strijo, Madžarsko in Hrvaško. Delovni vodi že štiriintrideset let) in Robert Vin- je po Dušanovem mnenju to, da pri hiši dan v mlinu poteka tako, da zjutraj ob tar (dela v mlinu petindvajset let, deset ni bilo naslednikov, ki bi nadaljevali in sedmih vklopijo mlin, prekontrolirajo let kot gospodar) uspešno ohranjata ohranjali mlinarsko tradicijo. Leta 1968 silose, počasi začnejo prihajati stranke, in skrbita za dediščino mlinarstva v je mlin prevzel Dušanov oče, doma iz naših krajih. »Konkurenta«, ki sta v re- Gajševcev, ki je izhajal iz mlinarske dru- snici dobra prijatelja, sta za svoje delo žine. Od štirih bratov so bili trije mli- in ohranjanje mlinarstva dobila že kar narji (on v Gajševcih, en brat v Juršin- nekaj priznanj. Svoje delo opravljata z cih in drugi v Savcih). Leta 1981 se je veseljem, strinjata se, da so zadovoljni Dušanov oče smrtno ponesrečil, tako uporabniki ključ do uspeha. je šele sedemnajstletni Dušan prevzel delo v mlinu. Eno leto je bila obrt še na mamo, saj še ni bil polnoleten in ni imel pogojev za samostojno obrt, šele leta 1983 je postal samostojni podjetnik. V času prevzema je bil mlin na povratno meljavo, zmleli so okoli 1000 kilogramov pšenice na dan. Takrat so delali dan in noč, mlin so ustavili le ob večjih obdelujejo naročila za trgovine, pakira- praznikih. Leta 1991 je Dušan mlin do- jo moko, … Veliko dela imajo z zame- gradil in opremil s sodobnejšimi stroji. njavo ali nakupom moke. Okrog 60 % V tistem obdobju se je kapaciteta na izdelkov prodajo v mlinu, ostalih 40 % račun avtomatske meljave s pnevmat- gre v trgovine in pekarne. V mlinu so skim transportom posledično povečala zaposleni štirje, vsi iz Gajševcev. Eden Stajnkov mlin v Gajševcih – edini de- za petkrat, mlin dela le osem do deset od zaposlenih je v mlinu že trideset let, lujoči mlin v naši občini ur, v času praznikov in nedelj je tako drugi petindvajset. Spomni se, da kot Začetki mlinarstva v Gajševcih segajo lahko zaprt. V letu 1996 so našli tržno otrok ni maral dela v mlinu, saj je moral v leto 1908, ko je zemljišče, kjer danes nišo – proizvodnjo ajdove kaše, uredi- pomagati pod prisilo. Pri svojih sinovih stoji Stajnkov mlin, kupil veleposestnik li so kašarno. Na trgu za to dejavnost Matija Jurinec iz Berkovcev. Tukaj je ni mogoče dobiti potrebnih strojev. postavil za tisti čas zelo sodoben mlin Vsi stroji v mlinu so načrtovani doma in hišo. Po nekaj letih obratovanja mu in izdelani v ključavničarski delavnici je v mlinu ubilo ženo. Ponovno se je po- Emilijana Rudolfa. Sam proces ajde je ročil z Dušanovo prababico, ki je ime- precej zapleten. Stranke lahko v mlin la sina – ta je v poznejših letih postal pripeljejo svojo ajdo in iz nje pridela- gospodar. Do leta 1958 je bil mlin le jo lastno kašo. To storitev omogočajo

noče ponoviti istih napak, meni, da sta še premajhna za delo v mlinu in tudi sama ne kažeta kakšnega posebnega zanimanja.

Žnidaričev mlin v Precetincih Začetki mlina v Precetincih segajo nekaj sto let nazaj. Žnidaričev mlin je od leta 1954, ko sta mlin od Robertovega pradedka prevzela njegova dedek in babica. Takrat so bili še leseni mlini, ki jih je poganjala voda, mleli so s kamni, nato so jih začeli dograjevati, obnavlja- na vodni pogon, gnala ga je voda reke edini v Sloveniji. Iz leta v leto poveču- ti in posodabljati. Do leta 1965 so imeli Ščavnice, leta 1958 so naredili elektriko jejo tudi sodelovanje z biopridelovalci mlinsko kolo na pogon, od 1965-1975 in od takrat naprej je kombiniran z ele- ajdove kaše, ki je vedno bolj iskana. je bila turbina, po melioraciji struge ktromotorjem. V Ščavniški dolini (od Sv. Proizvodnja ajdove kaše se vsako leto reke Ščavnice leta 1975 so ostali brez Ane do Ljutomera) je bilo nekoč osem povečuje, z njo si je mlin odprl trg po vode in od takrat delajo na električni

18 GLAS OBČINE 2014 kmetijstvo in gospodarstvo pogon. Leta 1994 so zgradili nov pri- zidek, mlin za pšenico. Od leta 1998 meljejo pšenico v novejšem mlinu. Dve leti nazaj so zmontirali še eno linijo, kjer meljejo največ rži, ajdo in koruzo. Da- našnje kapacitete so neprimerno večje, kot so bile včasih. Danes okoliški kme- tje več ne vozijo žit v mlin, dosti manj se tudi peče doma, zato delajo bolj po naročilu za zasebne kupce, nekaj za pekarne, keksarne, picerije. V mlinu so zaposleni trije (Robert in še dva zaposlena iz Logarovcev in Grab). Težava, ki jo vidi Robert Vintar v mlinarstvu, predstavljajo slabše razmere zadnjih nekaj let. Razlog, zakaj so ostali mlini iz Prle- kije propadli, je mogoče pripisati temu, da so jim leta 1975 vzeli vodo in struge preselili drugam, zato so mlini ostali na suhem. Morda ni bilo naslednikov ali pa je splet različnih okoliščin ustavil mline. Sami se trudijo vedno prilagajati trgu. V zadnjem času se je tako pove- čalo povpraševanje po izdelkih iz pire, polnozrnati in brezglutenski moki. Mla- di čedalje več povprašujejo po lokalno pridelani hrani.

Andreja Kurbos

Obrtnik leta 2014

V sklopi 58. občinskega praznika Ob- čine Ljutomer, je v četrtek 7. avgusta na glavnem trgu v Ljutomeru potekala prireditev Obrtnik leta 2014. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetni- ške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je v svojem govoru poudaril, da upa, da bo nova vlada bolj upoštevala majhnega podjetnika in da se bodo trenutno visoki davki in prispevki znižali, saj vsem podjetnikom onemogočajo, da bi se razvijali. Ob koncu je izrazil veselje ob tem, da kljub gospodarski krizi med

močne obrtno-podjetniške zbornice Povedal je, da je s priznanjem pridobil Ljutomer, Danijel Zelko. Vsi govorniki energijo in moči, da bo delal tako oz. skupaj z v. d. direktorjem Obrtno-pod- še boljše kot do sedaj. Obrtniški stan jetniške zbornice Slovenije, Danijelom ima po njegovem tudi svetle plati, po- Lambergerjem so ob koncu prireditve nosen je, da je obrtnik. Svoj govor je podelili veliko priznanje in častni naziv zaključil z besedami opravičila za vse, Obrtnik leta 2014 našemu občanu Du- ki ga niso razumeli: »V centru našega šanu Stajnku, Mlin Stajnko iz Gajševcev prelepega Lotmerka, se res ne bi rad nami še obstajajo posamezniki, ki zapo- za nadvse uspešno nadaljevanje tradi- muča s pristno slovenščino.« slujejo in imajo vizijo. Nato sta do be- cije mlinarstva. Dušan je govor pričel z sede prišla županja Občine Ljutomer, besedami, da mu v življenju dosti bolj Andreja Kurbos mag. Olga Karba in predsednik Ob- služijo roke kot jezik, zato bo kratek.

GLAS OBČINE 2014 19 iz naših vasi

Kdo je močnejši, Prekmurci ali Prleki?

Pobudo za vlečenje vrvi so na prleški del v Vučjo vas prinesli domačini sose- dnjega Kroga, člani društva Kajak kanu Krog. Na enem izmed tekmovanj v ka- jaku na severu Nemčije so videli doma- čine, ki so se pomerili v vlečenju vrvi čez manjši potok in ideja o vlečenju vrvi čez reko Muro je dozorela v vaški go- stilni v Vučji vasi. Prvo vlečenje je bilo organizirano leta 1995 in prva zmaga petindvajsetih krepkih mož je pripadla prekmurski strani. Sama organizacija prireditve ob reki Muri zahteva dokaj uigrano ekipo članov, ki gozd ob reki Muri v nekaj dneh spremeni v prireditveni prostor z vso pripadajočo infrastrukturo ter dan po prireditvi odstrani vse »tujke« v neokrnjeni naravi. Prire- ditev je zelo odvisna od vremena, kajti zgodilo se nam je že, da je bilo pri nas prijetno toplo, vendar je Mura zaradi izrednih padavin v sosednji Avstriji pre- stopila bregove le nekaj ur pred pričet- kom prireditve in nam 15. vlečenje vrvi »odplaknila«. Gasilci in domačini smo tako prireditveni prostor z vso priredi- tveno infrastrukturo (dvesto petdeset kompletov miz, šanke, kuhinjo, oder, hladilnike …) v manj kot dveh urah preselili na varno pred gasilski dom v Vučji vasi. 19. julija 2014 smo tako organizirali 20. srečanje Prekmurcev in Prlekov. Zmagali smo Prleki, rezultat vlečenja vrvi čez reko Muro je trenutno 10:8 za Prleke.

Miran Ros

Foto: www.prlekija-on.net

20 GLAS OBČINE 2014 iz naših vasi

Leto 2014 – leto Vučje vasi

Vučja vas je gručasto naselje, ki leži ob regionalni cesti Ljutomer–Gornja Radgona na prehodu Murskega polja v Radensko polje. V sredini naselja stoji vaška kapela, zgrajena v letu 1876. V njej je baročni kip Ecce Homo. Obno- vljena je bila v letu 1984. V prometni nesreči jo je delno zrušil tovornjak, zato so leta 1986 domačini zgradili novo kapelo nekaj metrov vstran od regionalne ceste. Na severnem delu vasi proti Hrastju-Moti stoji sredi njiv baročni kip sv. Roka v spomin na kugo med letoma 1680 in 1681. Zgrajen je na mestu, kjer so pokopavali mrliče. Na jugu Vučje vasi stoji mogočna zgradba iz leta 1906. Takrat je bila ustanovljena dvorazredna šola. Pozne- je je imela šola za okoliške šolarje šest razredov. Leta 1975 je strokovna (op. p.) komisija ugotovila, da je zgradba zaradi statike neprimerna za izvajanje po- uka. Tako se je v neposredni bližini leta zneje je objekt služil obrtniški dejavno- na obeh straneh ceste pa so naredili 1977 zgradila montažna šola s tremi rasti, v letu 2011 pa ga je Občina Križevci pločnike z ulično razsvetljavo. zredi in oddelkom za predšolske otro- dokončno porušila. Z vstopom Slovenije v schengenski ke. Takratna oblast je uvedla celodnev- Danes živi v Vučji vasi dvestoštiriintri- prostor maja leta 2004 se je predvsem no osnovno šolo (COŠ), kar je bila za deset prebivalcev. Poleg Prostovolj- tranzitni tovorni promet občutno po- nega gasilskega društva v vasi aktivno večal; skozi vas se je dnevno vozilo od delujeta še Kulturno društvo in Špor- pet tisoč, v konicah tudi do šest tisoč tno društvo Vučja vas. Prepoznavnost sto tovornjakov. Po odprtju avtoceste Vučja vas–Cogetinci leta 2008 se je

tovorni promet preusmeril in domačini so potrebovali kar nekaj časa, da so se navadili na mir, ki ga je prej pet let kalil hrup tovornjakov. Vučjo vas so v letu 2014 zaznamovali trije pomembni dogodki: praznovanje 100-letnice delovanja PGD Vučja vas, 20. srečanje Prekmurcev in Prlekov z tisti čas na podeželju dokaj pomenljiva Vučje vasi se je vsekakor povečala ob vlečenjem vrvi preko Mure ter izgra- odločitev. Pouk v COŠ Vučja vas so po izgradnji pomurske avtoceste z izvo- dnja kanalizacije s celovito prenovo sedmih letih delovanja (leta 1984) kljub zom Vučja vas. Pred tem se je v letih občinskih javnih poti. hudemu nasprotovanju domačinov uki- 2000-2002 zgodila prenova vasi. Za nili, učence pa preselili v Križevce. Del potrebe tranzita je bila v celoti obno- Miran Ros sredstev za izgradnjo šole, predvsem vljena regionalna cesta, zaradi česar so les, so namreč podarili domačini. Po- morali porušiti domačijo Šumakovih,

GLAS OBČINE 2014 21 iz naših vasi

Prvi mladinski gasilski tabor

Poveljstvo gasilske zveze Križevci in komisija za mladino gasilske zveze Kri- ževci sta organizirala prvi mladinski gasilski tabor, od 21. do 23. avgusta 2013 v ŠRC Boreci. Tabor je bil namenjen gasilski mladini GZ Križevci v starosti od sedem do štirinajst let (šoloobveznim otrokom), udeležilo se ga je 44 pionir- jev in mladincev iz prostovoljnih gasil- skih društev: Boreci, Bučečovci, Klju- čarovci, Kokoriči, Križevci in Vučja vas. Vsi udeleženci so tudi uspešno opravili tečaj Preprečujmo požare; za nagrado so na občnih zborih društva dobili pre- ventivno značko. Namen tabora je bilo spodbujanje k druženju, k timskega delu in delu v sku- pinah, spoznavanje gasilsko-športnih disciplin (vedrovka, hidrant, met torbice, veslanje …), spoznavanje osnov Dnevi so potekali po pripravljenem mer-Križevci. Vsak dan je ob zaključku postroja in upoštevanja povelj, športne programu, ki se je pričel z jutranjim sledil tudi spust zastave. Zadnji dan so in družabne igre (kopanje v kopališču, dvigom zastave. Ob igrah, kopanju nas obiskali predstavniki GZS, in sicer vodne igre, vožnja z gasilskimi vozili), in druženju so spoznali tudi osnovne poveljnik GZS Franci Petek, predse- preživeti pet dni brez računalnika, te- gasilske veščine. Svoje delovanje so dnik komisije za mladino in strokovna lefona in drugih modernejših multime- predstavili tudi policisti in kinologi iz sodelavka na GZS. Z govorom nas je dijskih igrač. Športno-kinološkega društva Ljuto- počastil tudi župan. Sledila je pogostitev za vse goste in starše ter zaključek 1. mladinskega gasilskega tabora gasilske zveze Križevci. Vsi sodelujoči na taboru smo bili skupnega dela in uspeha zelo veseli. Hvala vsem, ki ste nam pomagali! Vidimo se na 2. mladinskem gasilskem taboru.

Denis Čuk

Foto: arhiv GZ Križevci

22 GLAS OBČINE 2014 iz naših vasi

100 let gasilstva v Vučji vasi

Pobudo za ustanovitev gasilskega dru- (današnji stanovanjski blok), kjer se je različnih tekmovanj prinesle preko 140 štva Vučja vas so leta 1914 dali takratni na določenih mestih kopalo tudi do 90 pokalov. Predvsem aktivni so bili člani šolski upravitelj Franc Cvetko ter po- centimetrov globoko, se je porabilo A, ki so se udeležili preko 200 tekmo- sestniki Anton Heric, Anton Kardinar, 1248 ur ročnega izkopa ilovice in gli- vanj, uspeh društva pa so vsekakor do- Alojz Bohanec in Jožef Lebar, pozneje ne. Zaključno poročilo triletne gradnje polnjevale članice B, ki so med drugim pa se je vključilo še več vaščanov. V vaško-gasilskega doma govori o never- bile dvakratne udeleženke državnega tem času se je začela tudi 1. svetovna jetnih 8411 opravljenih delavnih urah. tekmovanja. Ob praznovanju 90-letni- vojna, toda kljub temu so v letu 1915 Po praznovanju 80-letnice delovanja ce delovanja, leta 2004, smo prevzeli zgradili gasilski dom oziroma Skladišče društva, leta 1994, se je delo v društvu drugo novo gasilsko vozilo, vozilo za za orodje, kot so ga takrat poimenova- usmerilo v izobraževanje in usposablja- prevoz moštva. Vozilo smo v celoti, ob pomoči vaščanov, plačali sami. Prosto- voljno gasilsko društvo je leta 2009 na povabilo Občine Križevci pristopilo k obnovi gasilskega doma s pomočjo evropskih sredstev. Vaško-gasilski dom v Vučji vasi in še štiri gasilske domove v Gasilski zvezi Križevci smo prvi v Slo- veniji obnovili s pomočjo evropskega sklada: Evropa investira v podeželje. Na domu je salonitno kritino zamenjala pločevina, sanirali smo tudi tla dvorane. Po sto letih delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Vučja vas sta v gasilski garaži dve vozili, vozilo za prevoz moštva GVM-1 in cisterna GVC 16/40 z vso opremo po tipizaciji društva ter reševalni čoln za reševanje iz vode. Za delo z opremo je usposobljenih petindvajset operativcev. li, v katerem je bilo spravljeno takratno nje operativcev. Ekipa na vodi je osvo- skromno orodje. Verjetno so prav voj- jila prvo mesto na Gajševskem jezeru na in težki povojni časi pripomogli, da ter nato na Bukovniškem jezeru postala je bilo društvo vse do leta 1921 skoraj tudi regijski prvak. V letu 1995 so poleg neaktivno. že tradicionalnega srečanja narodno- Skozi vso obdobje delovanja se je ga- -zabavnih ansamblov organizirali prvo silsko društvo razvijalo in skušalo sledi- vlečenje vrvi čez reko Muro pri kro- ti aktualnim trendom pri nabavi gasil- škem brodu. S to prireditvijo se je v Ga- ske opreme in gradnji ter opremljanju silskem društvu Vučja vas odprlo novo gasilskega doma. poglavje dela in organiziranja priredi- V letu 1980 so se na sejah upravnega tev. V decembru leta 1995 smo spre- odbora začeli resno pogovarjati o novi jeli dokončno odločitev, da društvo motorni brizgalni. Večji požar leta 1981 pristopi k nabavi novega gasilskega pri Angeli Čuk je še bolj zagnal aktivno- vozila – cisterne. Po štirih letih trdega sti pri nabavi motorne brizgalne. Tako dela in zbiranja finančnih sredstev smo Slovesnost ob 100-letnici delovanja je je Gasilsko društvo Vučja vas leta 1982 društvo praznovalo 21. junija 2014 pod prvič v svoji zgodovini delovanja dobi- šotorom ob vaško-gasilskem domu v lo novo motorno brizgalno Rosenbauer Vučji vasi. Parado gasilcev je spremljala 8/8, pred tem smo nabavljali rabljeno godba na pihala iz Ljutomera, zabaval opremo, ki je povzročala nemalo težav nas je ansambel Spev. Ob tej priložno- in terjala ogromno finančnih sredstev sti smo v društvu razvili tudi nov gasil- za popravila. ski prapor društva, ki je po štiridesetih Novejša zgodovina društva se začne letih zamenjal starega. pisati leta 1988, ko smo pričeli gradi- ti nov gasilski dom. V letu 1990 je bilo Miran Ros opravljeno rekordno število delavnih ur v zgodovini delovanja gasilskega dru- novo gasilsko cisterno GVC16/40, leta štva. Iz poročila gradbenega odbora 1999, slavnostno prevzeli. V tem času je razbrati številko: 3493 delavnih ur. so bile tekmovalne ekipe na vrhuncu Samo za poglobitev kleti v stari šoli svoje pripravljenosti. Do leta 2004 so iz

GLAS OBČINE 2014 23 iz naših vasi

Novo vozilo križevskih gasilcev Gasilsko praznovanje ob godu svetega Foto: prlekija-on.net Foto: Florijana Gasilska zveza Križevci in Župnija Križevci sta 4. maja tega leta pripravili gasilsko praznovanje. 4. maj, dan zavetnika gasilcev svetega Florijana, je že od nekdaj veljal za praznik, ko so gasilci hodili v cerkev ter na vajah prikazovali načine gašenja. Za svoje-

Gasilci PGD Križevci so letos dodatno posodobili in povečali svoj vozni park. S pomočjo Občine Križevci in vaščanov Križevcev so zbrali sredstva in 53.000 evrov vredno vozilo GV-1 predali svojega zavetnika so ga gasilci sprejeli v mu namenu 7. junija na vaškem jedru v začetku 19. stoletja, ko se je začelo Križevcih. Vozilo je namenjeno gašenju organizirano gasilstvo in ustanavlja- notranjih in zunanjih požarov, reševanju ti gasilska društva. Podoba svetega ob raznih nesrečah, prevozu moštva, Florijana, ki krasi gasilske domo- za vaje, tekmovanja in za druge potre- novi pridobitvi čestitali tudi predsednik ve, je največkrat prikazana v opravi be. Opremljeno je s potrebno gasilsko Gasilske zveze Drago Rakuša, poveljnik rimskega častnika, ki v levici drži za- opremo, kot so dihalni aparati, agre- Milan Antolin ter župan, mag. Branko stavo bele barve z rdečin križem, v gat, gasilske cevi, motorna brizgalna Belec. Po končani slovesnosti je zbrane desnici pa vrč vode, s katero poliva … Praznovanje se je pričelo z gasilsko do poznih ur zabaval ansambel Aplavz. goreče hiše. parado, na kateri je bilo več kot dvajset praporov. Gasilcem Križevcev so ob Helena Krajnc

Foto: Jože Žerdin Osemdeset let Prostovoljnega gasilskega društva Logarovci

Leta 1934 je bilo ustanovljeno PGD Lo- Tako so se na god svetega Florija- garovci. Letos so praznovali že 80-lena po tradiciji gasilci najprej zbrali v tnico obstoja in delovanja. Čez sto vaškem jedru v Križevcih, od koder osemdeset članov pokriva okoliš vasi so se z gasilskimi praporji namenili Logarovci z 289 prebivalci. Kot se za v župnijsko cerkev. Pri sveti maši, ki okroglo obletnico spodobi, so PGD jo je daroval župnik križevske župnije Logarovci poskrbeli za pravo prazno- Štefan Vinkovič, so se spomnili vseh vanje, ki se je začelo s svečanim mi- živih in pokojnih gasilcev. Pri maši mohodom gasilk in gasilcev, sledili so so spregovorili tudi o liku gasilca in nagovori in podelitev priznanj. Za za- o svetem Florijanu. Po maši je v va- bavo sta poskrbela ansambel Maxi trio škem jedru sledila zakuska in gasil- in Prleška godba Ljutomer. Gostje in sko druženje. gasilci so se pozno v noč zabavali pod šotorom ob vaškem gasilskem domu. Helena Krajnc Foto: Milan Majcen Helena Krajnc

24 GLAS OBČINE 2014 iz naših vasi

Reševanje dvoživk

Letošnja zima je bila mila, zato so se lah. Žabe smo tako enostavneje pobi- selitve dvoživk začele že konec febru- rali vzdolž folije ter jih nato spustili na arja, s tem tudi naša vsakodnevna pri- travnike na drugi strani ceste, kar smo zadevanja, da jih čim več pride živih čez počeli dopoldne in še bolj intenzivno Foto: Gita Fras cesto v Borecih in v okolici (Gajševci, ob večerih na celotnem odseku, kolikor Blaguš ...). Končno smo dosegli tudi smo ga utegnili pokriti. K akciji so se večjo prepoznavnost akcije in upali na pridružili tudi pridni osnovnošolci, če- boljšo ozaveščenost. Na našo prošnjo sar smo še posebej veseli. Letos nam se je odzval radio Maxi s pozivom voje pomagala biologinja Špela Gorički, znikom, naj za vožnjo izberejo druge ki jo nekateri poznate kot strokovnjaki- ceste. Opazili smo, da so se ljudje sicer njo za jamske živali in dvoživke. Z njeno na glas pogovarjali o radijski akciji, a pomočjo smo lažje ločili sekuljo od ro- vidnega zmanjšanja prometa v resnici snice in velikega pupka od navadnega, ni bilo. Letošnje novosti: prijetno smo razložila nam je toliko zanimivosti, da bi datki pomembni za spremljanje stanja bili presenečeni nad radodarnostjo ko- še marsikaterega dvomljivca prepričala ob cesti in za prijavo na morebitne pro- legov prenašalcev in herpetologov iz v to, kako pomembno je, da se dvoživ- jekte. Našteli smo šest tisoč dvoživk, drugih koncev Slovenije, saj so nam na ke nemoteno gibljejo po svojih habita- kar je približno dva tisoč manj kot lani. začetku akcije selitev dvoživk posodili tih. Pripravila je še dve predavanji, eno Najbolj nas bega, da ne vemo razloga, sedemsto metrov folije, ki preprečuje v sejni sobi občine, drugo ob zaključku ni nobene strokovne razlage, kajti tudi žabam in drugim organizmom prehod akcije z živimi redkimi vrstami, da smo po drugih lokacijah v Sloveniji so pona cesto. V praksi je to izgledalo tako, lahko spoznali še česnovko in nižinske- dobne ugotovitve. Trudimo se, da bi da smo jo postavili ob količkih. Občina ga urha. Predavanji sta bili odprti za predsodki o dvoživkah počasi izginili. je priskrbela soglasja lastnikov zemljišč vse. Ves čas akcije smo vse dvoživke še in javnih delavcev na nekaterih parce- posebej natančno šteli, saj bodo ti po- Vesna Kitthiya

Hobi za obujanje tradicije

Tatjana Prelog iz Logarovcev ima zelo zanimiv hobi – klekljanje, s katerim se ukvarja že dvaindvajset let. Začela je v srednji zlatarski šoli v Celju. Pri šestnaj- stih letih jo je za to navdušila vzgojite- ljica v internatu. Osnove si je pridobila na obisku tečaja in pri svoji sostanoval-

stojalo za bulo, bulo-pojšter, kleklje, zijo in cilje. Pred dvema letoma je zače- bucike, kvačko, škarje, vzorec, bomba- la izdelovati nakit iz žice in preje. Tudi žni sukanec in čas. Osnove klekljanja so to je čudovito ročno delo, za katerega pri vseh enake, obstajajo pa različne moraš imeti veliko ročnih spretnosti, ki, ki ji je tudi večkrat pomagala. Ob tehnike: idrijski ris, sukani ris, polpre- idej in zamisli. Ko vidiš njene izdelke, praksi in na začetku službe je prosti met, ribice, kitice, srčevke, štručke … V veš, da je vanje vloženo veliko truda in čas izkoristila z intenzivnim pridobiva- Marijanišču v Veržeju so se navdušenke časa. Želimo si, da bi ročne spretnosti njem znanja iz knjig. Tako je svoj talent tega hobija sestajale enkrat tedensko, navduševale tudi mlajše generacije. izpopolnila. Klekljanja je naučila tudi kjer so si izmenjevale svoje znanje in iz- mamo, hčerko, nekaj svojih prijateljic in kušnje. Konec maja in v začetku junija Nataša Vengust znank. Če bi sami želeli ustvarjati v tem je bila v DUO centru v Veržeju razstava Foto: arhiv Tatjane Prelog hobiju, potrebujete: košaro oziroma njihovih izdelkov. Tatjana Prelog ima vi-

GLAS OBČINE 2014 25 iz naših vasi

Dobrava se predstavi

Majhna vas, ki je skrita pred vrvežem glavne ceste v objemu gozda. Skriva mnoge zaklade. Naši največji zakladi se veselo igrajo, kričijo, tekajo in nagajajo. V Dobravi je še tako, kot je nekoč bilo, soseda srečaš vsak dan, vaščani se poznajo in pomagajo drug drugemu. Kljub temu da je samo osemnajst hiš, imamo šestinšestdeset prebivalcev, od tega je osem predšolskih in osem šolo- obveznih otrok, vse skupaj je osemnajst mladoletnih oseb, dvanajst deklic in šest fantov. Naši otroci so pridni učen- ci z veliko interesi, ki segajo na različna področja, prevladuje predvsem glasba. Lahko bi rekli, da smo zelo mlada vas, ki jo sestavljajo mlade družine z najmanj dvema oziroma tremi otroki. Pov- prečna starost znaša petintrideset let, kar krepko odstopa od slovenskega povprečja, ki je zelo zaskrbljujoče, saj je 50 % oziroma več prebivalstva sta- rejšega od petinšestdeset let. Najsta- rejši moški vaščan je sedemdesetletni Janez Bohanec, najmlajša vaščanka pa njegova vnukinja Nuša Bohanec, ki ima 18 mesecev. Mladi ljudje v Dobravi ne obračajo hrb- ta kmetijski panogi, ravno nasprotno, prav pohvalno prevzemajo kmetije in z znanjem njihovih staršev ter uvedbo sodobno napredne tehnologije ustvarjajo boljši jutri za naslednjo generaci- jo. Tudi tukaj se trudimo preživeti in mislimo na prihodnost, zato v Dobra- vi nastaja trajni nasad aronije, redkim poznani tako imenovani čudežni sadež, zelo cenjena in zdravilna rastlina. Imamo tudi visoko raven izobraženih ljudi, univerzitetno diplomirane: učite- ljice, vzgojiteljice, medicinske sestre, zdravnika, kemika, upravnico, itd. Sto- pnja brezposelnosti je relativno nizka. Kljub majhnosti imamo zelo podjetne ljudi, skupaj pet samostojnih podjetni- kov predvsem na živilskem področju, od pridelovanja zelenjave do gostin- stva. Premoremo raznolikost, uspeh, dobro- srčnost, znamo sodelovati, si pomagati, gradimo na odnosih in kot že ime pove, so v Dobravi doma dobri ljudje.

Jana Divjak

26 GLAS OBČINE 2014 iz naših vasi

Življenje v dvoje – skupnih 50 let

Petdeseto obletnico poroke letos pra- Marija Tratnik: »Z veseljem skrbim za v križevski cerkvi. Skupen dom sta si znujejo štirje pari: Marija in Branko dom, zelo rada imam otroke, saj sem ustvarila na kmetiji Angelinih staršev v Tratnik iz Bučečovcev, Angela in Jožef gospodinjila in skrbela za svoje tri hčer- Logarovcih. Jožef je delal v opekarni v Budja iz Logarovcev, Alojzija in Štefan ke in sina, velikokrat sem popazila tudi Borecih kar osemintrideset let, sedaj Borovič iz Križevcev ter Ema in Janez druge, spomnim se, da smo v vasi zelo je v zasluženem pokoju. Žena Angela Štrakl iz Križevcev. Para, ki bi letos slavil zgodaj imeli avtomobil in televizijo, je vsa ta leta pridno gospodinjila. Oba 60. obletnico skupnega življenja, ni. tako je naša kuhinja velikokrat bila tudi skrbita za opravila na kmetiji, trenutno kino. Kaj me med drugim tudi ohranja imata nekaj prašičev in goveda za la- Marija in Franc Tratnik iz Bučečovcev pri moči? To so otroci, vnuki, pa bogato Spoznala sta se pred enainpetdeseti- kulturno udejstvovanje, to so Bučečo- mi leti, na plesu ob otvoritvi nove kri- vske pevke, ljudski pevci Večernica, cer- ževske osnovne šole, poročila sta se v kvene pevke, oba z možem pa aktivno domači župnijski cerkvi 9. maja pred sodelujeva pri Kajeru in Bubli.« petdesetimi leti, devetnajstletna Marija 50. letnico skupnega življenja, zlato po-

Kukol iz Banovcev in šestindvajsetletni roko, sta zakonca Tratnik obeležila 10. Foto: arhiv družine Budja Franc Tratnik iz Bučečovcev. Kaj pravita maja 2014 v župnijski cerkvi v Križevcih, o sebi? kjer je slovesno sveto mašo daroval Foto: Jože Žerdin

stne potrebe. V življenju sta se soočila z mnogimi težavami. Po tragični izgubi dveh sinov je v njuno življenje ponovno posijalo sonce. Leta 1989 sta v njuno ži- vljenje vstopili Natalija in Katarina. Obe sta potrebovali skrbne, ljubeče starše in varen dom, onadva pa njiju, da sta zapolnila svojo praznino. Še večje veselje je sedaj, ko jima dneve polepša vnuk Jure, ki bo jeseni dopolnil pet let. Povesta, da sta si v skupnih letih zakona vedno pomagala, si stala ob strani v Franc Tratnik: »Mlado ženo sem pripe- Štefan Vinkovič, župnik župnije Križevci. težkih časih, se tolažila in sta srečna, da ljal na domačijo v Bučečovce, kjer se Zlata poroka je bila tudi priložnost za bosta dočakala ta jubilej. je zelo lepo vključila v domače okolje, srečanje vseh sorodnikov, ki so zakon- zaposlen sem bil kot mlečni kontrolor cema pripravili presenečenje – vožnjo s Vsem iskreno čestitamo! pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu starodobnim avtomobilom. Zemlja, ki Murska Sobota in v kmetijski zadrugi sta jo obdelovala, petje, ples, spošto- Podatki so bili pridobljeni na župnij- Klas v Križevcih, na to delo me vežejo vanje, ljubezen, razumevanje, to zakon- skem uradu pri gospodu župniku Štefa- bogati spomini. Prosti čas izkoristim za ca združuje že petdeset let. Naj njuni nu Vinkoviču. Župnijski urad ne razpo- gasilstvo, saj je naše gasilsko društvo dom s svojo toplino ostaja odprt za kul- laga s podatki parov, ki so se poročili v zelo aktivno, sem gasilski veteran. Celo turno in humano poslanstvo. drugih župnijah, a tudi vsem ostalim ob življenje pa mi nikoli ni žal prostega obletnici čestitamo. časa za kulturo: bil sem član pevskega Angela in Jožef Budja iz Logarovcev zbora Svoboda, aktivno sodelujem pri Angela Babič iz Logarovcev se je rodila Irena Štuhec kulturnih društvih upokojencev, Kajeru, 16. avgusta 1942, Jožef Budja iz Grab Nataša Vengust Bubli iz Radencev, po potrebi tudi pri je na svet prijokal štiri leta prej, in si- drugih, oba z ženo zelo rada pleševa, cer 10. julija 1938. Po naključju sta se sam pa zaigram na harmoniko. Naj po- spoznala na neki veselici v Ključarovcih vem, da me znanci in kolegi poznajo kot leta 1960 in postala par. Čez štiri leta, Branka, ženo pa kot Marico.« 19. septembra 1964, sta se poročila

GLAS OBČINE 2014 27 iz naših vasi

Intervju z Markom Wolfom

»Nisem človek klišejev!«

Marko Wolf, ki se je v našo občino (v Berkovce) priselil iz Korovcev, je oče dveh otrok, po izobrazbi razredni uči- telj, ki v sebi skriva mnogo talentov. Igra kontrabas, kitaro, klavir, vse tamburice (med drugim je vodil tamburaški orkester), zanimivo je, da se je vse in- štrumente naučil igrati sam. V prostem času se ukvarja s snemanjem in produkcijo kratkih filmov, dokumentarcev in videospotov.

Marko, se spomnite prvih začetkov spoznavanja s kamero? Prvi začetki segajo v obdobje osnovne šole, nekje v 7. razred, ko smo se našli štirje nadobudni otroki, s preveč časa in veliko idejami. Ponovno sem se za- čel s snemanjem ukvarjati pozneje, ko sem potreboval delo in to je bil šele za- četek moje poti. Spomnim se, ko sem leta 1997 prišel prvič delat, so mi dali v roke kamero in dejali, naj grem posnet reference so pobrali drugi, zato sem kinematografih po Sloveniji, film si je romsko poroko v Sodišince, medtem se leta 2008 odločil, da grem na svoje. ogledalo čez 15.000 ljudi. Sodelovanje ko pojma nisem imel, kako se naj za- Včasih ogromno prostega in družinske- z Rokom Bagarošom, (začel je s skuter- deve lotim. ga časa namenim produkciji, zato sem jem, zdaj je najboljši standdriver sveta, hvaležen, da imam razumevajočo ženo uradni voznik KTM Evrope) je obrodilo Na kakšen način ste začeli razvijati in družino. Če pogledam nazaj, sem pr- sadove, ko smo začeli snemati filme, hobi v vašo dodatno dejavnost? vih pet let delal in nisem vedel, če sem posledično pa dobili sodelovanje Save V času študija sem se začel ukvarjal s na pravi poti. Veliko sem delal in ni bilo Kranj za kompletno produkcijo. Še ve- produkcijo, čeprav je moja prva izbira denarja. A na dolgi rok se ti investicija dno rad delam projekte, ki niso vezani in želja bila vedno postati učitelj. Moj v kvalitetno delo za katerim stojiš, iz- na denar, še posebej projekte z mladi- hobi kmalu ni bil več hobi, ampak mi plača. In včasih potrebuješ le splet domi Leta 2006 sem osnoval projekt Šola je predstavljal vir dodatnega zaslužka. ločenih okoliščin, da se stvari uredijo za radovedne – mladinski izobraževalni Vsak projekt, ki sem se ga lotil, sem posame po sebi. projekt, katerega cilj je osveščati, vzga- skušal narediti karseda dobro. Kmalu jati in izobraževati mlade na multime- je moje delo opazil odgovorni urednik Česa ste se lotili najprej? dijskem področju. Z učenci smo pripra- na TV Piki. Začel sem kot snemalec Začel sem z osnovami, snemal sem ne- vili nekaj znanih osnovnošolskih filmov: ene oddaje, v roku pol leta sem postal kje 45 porok na leto, vsaj prvih 4–5 let. Rompompom leta 2009, za katerega Sledilo je snemaje kratkih filmov, vide- smo dobili 1. nagrado v vseslovenskem ospotov, dokumentarcev, … Našel sem se v filmski produkciji, kjer je poleg samega dela potrebna tudi zahtevnejša logistika.

Predvidevam, da poroke zdaj niso več aktualne? Tudi zdaj grem občasno posnet še ka- kšno poroko, a na drugačen način. Tisti čas sem poroke delal tako avtomatizirano, da sem prišel s poroke in sploh nisem vedel, kaj imam posneto. Ugoto- snemalec in montažer dveh oddaj z vil sem, da to ni zame. projektu »Policist Leon svetuje«, film največjo gledanostjo: avtomobilistične GeEsEm projekta Ministrstva za notra- oddaje ABCD in oddaje o turizmu Uži- Pomembnejši projekti, na katerih ste nje zadeve je prejel prvo nagrado po vajmo v Sloveniji. Zabeležili sta 8000 sodelovali in so vam utrli pot naprej? izboru publike na Mikkrofilm festivalu, ogledov na teden. Sčasoma sem nare- Prvi večji omembe vreden projekt je film s filmom A.D.R.E.N.A.L.I.N, ki je bil po- dil vedno več kvalitetnih zadev, katerih Val iz leta 2007, ki so ga vrteli po vseh snet s skupino Siddarta leta 2011, smo

28 GLAS OBČINE 2014 iz naših vasi leto pozneje prejeli 2. nagrado na fe- Koliko časa namenite dodatnemu stivalu Koušta, z dvema filmoma Small delu? fish (Male ribe) in Štraf smo z otroki Na mesec približno 100 ur, dnevno v na Green screen festu (največjem eko povprečju 4–5 ur. Včasih kateri dan ne Bolšji sejem festivalu) v Beogradu prišli med deset delam nič, nato sem v soboto tudi 8-10 najboljših filmov na svetu. Film Štraf je ur na terenu. Vse ure seveda niso pla- V nekaterih deželah lepa in spo- junija letos zmagal na mednarodnem čane, ogromno je volonterskih zadev, štovana tradicija vstopa tudi v naš festivalu G-fest. a vem, da potrebujem projekte, ki so prostor; in če je sejem prireditev plačani, in take, ki so reference. Plačljivi na določenem mestu in ob določe- In projekti izven šole? projekti mi omogočajo, da delam refe- nem času, kjer se trguje in kupuje, Omenil bi predlanski projekt Via Sancti renčne projekte. Včasih je težko dolo- tudi srečanje in druženje vaščanov iz Martini – pot Sv. Martina, ki je evrop- čiti mejo. različnih vasi, to vedno bolj postaja ska kulturna pot, speljana od Szom- tudi bolšji sejem v Iljaševcih pri baru bathelya do Toursa. Gre za film v štirih Nazadnje ste sodelovali pri šovu Frč, ki ponuja rabljene in tudi nove jezikih. Skrbel sem za produkcijo, režijo Zvezde Pomurja z zmagovalnim du- stvari. Včasih je veličina ravno v sta- in scenarij. Film je bil izbran med de- etom Duo Catara. rosti, veliko več posameznikov tudi set najboljših dokumentarcev na ORF Res je. Duo Catara sestavljata Katari- to spoštuje. v Avstriji. Trikrat je bil predvajan na na in Tara, ki sta stari 12 let, Katarina ORF, vrteli so ga tudi na RTV Slovenija, je bila moja učenka, Tara obiskuje pa- Irena Štuhec na madžarski TV Sumbatel in na ZDR ralelko v Krogu. Katarina ni nikoli prej ter na nemški televiziji. Zadnji aktualni kazala nobenega zanimanja za glasbo, projekt je kratki videospot z naslovom Invest Pomurje, ki predstavlja celoletni projekt, v katerega je bilo vključenih 25 najuspešnejših podjetij v Pomurju. S strani Razvojne agencije sem dobil nalogo posneti film, ki bo v prihodnje privabil tuje podjetniške investicije v Pomurje. Videospot smo letos maja predstavili javnosti, v treh dneh je dosegel preko 15.000 ogledov na youtube.

Izpostavljeni videospoti? bila je plesalka. Spoznali sta se v šoli Omembe vreden je videospot, ki smo v naravi in se začeli družiti. Z učiteljem ga posneli skupaj s skupino Balladero glasbe Miranom Flegarjem sva zadnje na komad I Guess, za katerega smo do- leto in pol ogromno dela vložila v njiju. bili MTV- jevo Zlato nagrado, podelitev Naš prvi skupni komad je bil Moja So- je bila letos v Zagrebu. Nadalje sklad- bota, ob sodelovanju šolskega benda. ba Lepi od Lange, Jeanine Rossi Zick Ko sem izvedel za šov Zvezde Pomurja, Zack, Samo Budna in novi komad Kje sem ju prijavil. Od trideset prijavljenih si… kandidatov sta v finale prišli Duo Cata- ra in plesalka Naja Cis. Omenili ste, da veliko sodelujete z našimi sosedi, Avstrijci. Na kakšen Kje se vidite nadaljnjih pet, deset način je prišlo do sodelovanja? let? Obstaja možnost, da bi dodatno Kolega iz Slovenije, ki je igral v Avstri- delo postalo vaš osnovni posel? ji, mi je sporočil, da potrebujejo neko- Človek vedno mora razmišljati naprej. ga, ki bi prišel posnet matičarje iz cele A odkrito povedano, z otroki rad de- Evrope, ki so imeli konferenco. Zaradi lam. Ne vem, če bi lahko pustil šolo, tega posnetka sem dobil naslednje tudi če bi imel možnost, da bi se lahko delo – snemanje maturantskega ple- posvetil le produkciji. Všeč mi je dina- sa v Bad Radkersburgu, za dva tedna mika, edini problem je, da mi pogosto koncert Big Band Bad Gleichenberg. zmanjka časa za obe dejavnosti. Nikoli Na koncertu so me slišali gostje iz Va- mi tudi ni problem zjutraj vstati po ne- raždina in sledilo je snemaje koncerta v prespani noči za produkcijo, lahko da operi pri južnih sosedih. Totalno mre- se bo z leti to spremenilo. ženje, iz enega kontakta je nastal posel. Mogoče če omenim še eno korela- Andreja Kurbos cijo – preko Dominika sem prišel v stik Foto: arhiv Marka Wolfa s Femi Temowo – glavnim kitaristom Amy Winehouse, s katerim smo posneli predstavitveni film za London. Foto: Renata Ošlaj

GLAS OBČINE 2014 29 iz naših vasi

Zeliščni raj

Andreja Rajh, mlada zeliščarka, si je v ameriški slamnik, pelin, lan, majaron, domačih Ključarovcih ustvarila pravi origano, meta, melisa, različne vrste zeliščni raj. Vrtič si je začela zasajati žajblja, ognjič in še mnogo drugih. in urejati pred tremi leti, ko se ji je kar Zanimivo je, da je do vseh prišla s po- naenkrat porodilo zanimanje za zelišča močjo izmenjave zelišč ali pa s pota- in njihove lastnosti. Vso ureditev si je knjenci, kupila je samo limonsko travo sama zamislila ter jo izpeljala s pomočjo in pisan žajbelj. Njej najljubši je rožmarin, ki ga uporablja pri vsakodnevni kuhi. Preučila je njegove pozitivne lastnosti. Že po ljudskem izročilu so si z rožmarinom lajšali marsikatere tegobe, pomagal naj bi pri celjenju ran, izboljšanju spomina, pri slabi prebavi, deloval naj bi tudi proti izpadanju las, spodbuja in krepi živčni Čaj za lahko noč sistem, širi žile, zato pomaga pri splo- Sestavine: melisa, plahtica, šni utrujenosti in depresiji, pri motnjah materina dušica, hmelj, kamilica, krvnega obtoka, izčrpanosti, nizkem lipa in sivka. krvnem tlaku, pri slabokrvnosti, srčni Uporaba: ščepec poparimo in nervozi, migreni in še pri mnogih dru- pustimo stati deset minut. gih tegobah. Poleg zeliščnega vrta si ureja še cvetlični vrt; ker pa je zmeraj Čaj za srečo Sestavine: melisa, citronka, na lovu za novimi načini vrtnarjenja, sta poprova meta, limonina trava, z mamo začeli uvajati tudi permakultur- materina dušica, lipa, kamilica. ni vrt. Njeni vrtovi pa niso le zanimivi in Uporaba: ščepec poparimo z dva odpadnega in recikliranega materiala, lepi, ampak marsikateri živalci predsta- in pol decilitra vode in pustimo ki ga je našla doma. Tako je s pomočjo vljajo tudi zatočišče in dom. stati deset minut. stare opeke ustvarila spiralne gredice, ki njenim zeliščem ustvarjajo različne Kot se za ljubiteljico zelišč spodobi, Energijski čaj mikroklimatske razmere in tako omo- ima tudi Andreja Rajh nekaj receptov Sestavine: ožepek, ameriški gočajo odlične pogoje za vzgojo zelišč. za čaje. slamnik, šetraj, rožmarin, poprova Na njenem vrtu lahko najdemo ogro- meta, ognjič. mno različnih zelišč, kot so limonska Helena Krajnc Uporaba: ščepec poparimo in

trava, bazilika, rožmarin, sivka, timijan, Foto: Andreja Rajh pustimo od sedem do deset minut.

Frčova noč

Letošnje poletje zaznamujejo nevih- te in nalivi, ki pa niso mogli do živega 3. Frčovi noči v organizaciji bara Frč v Iljaševcih, kjer je bilo tudi srečanje in tekmovanje harmonikarjev. Da je harmonika naš nacionalni instrument, so dokazali harmonikarji vseh starosti, še posebej pa zbrano občinstvo, ki jih je navdušeno pozdravilo. Frčovo noč je dopolnjeval etnološko-kulturni program: plesalke in plesalci folklorne skupine, kankan plesalke, voditeljica Nastja Žunič in Mladi Pomurci, ki nav- dušijo na proslavah, literarnih večerih in tudi na Frčovi noči.

Irena Štuhec

Foto: sobotainfo.com

30 GLAS OBČINE 2014 vrtec in šola

Pestro dogajanje v vrtcu Križevci

V vrtcu Križevci smo si v začetku šol- sili domov, s starši brali in v priložen Voda; skega leta zadali prednostni nalogi: zvezek narisali ali napisali svoje vtise Energija. spodbujanje bralne pismenosti otrok o knjigi, občutke in komentarje otrok. in staršev ter uporaba slikanice pri Starejši otroci so vsebino knjig pri- Izvajali smo veliko dejavnosti, spozna- vzgojnem delu. Zavedamo se, da se povedovali svojim prijateljem in tako vali zelišča, jih vonjali, iz njih kuhali čaje, predšolski otrok že zelo zgodaj sreča osvojili bralnega Ostržka. V vsakem jih iskali v različnih enciklopedijah in s pisnimi simboli, branjem in pisanjem, oddelku smo strokovne delavke skrbno knjigah, pogovarjali smo se, za kaj jih da zelo hitro uporablja pisne simbole uredile knjižni kotiček. V njem so knjige uporabljamo. Spoznali smo, kako čebe- le nabirajo med, si ogledali film o tem, seznanili smo se z izdelki iz medu, se pogovarjali, zakaj je zdrav, na kakšne načine ga lahko zaužijemo. Učili smo se, da moramo z vodo varčevati, spoznavali smo jo v različnih agregatnih stanjih, ugotavljali, kakšna je, zakaj jo moramo piti, kje jo najdemo, kako pri- teče po ceveh do nas. Pogovarjali smo se tudi o smeteh, o pomenu ločevanja odpadkov, kako jih ločujemo, ogledali smo si ekološke otoke, čistili okolico vrtca …

V projektu Zdravje v vrtcu smo izvajali dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravega življenjskega sloga v vseh oddelkih vrtca. Spoznavali smo zdravo prehrano, ugotavljali, kako pomembno je gibanje ob vsakem vremenu. Pripra- zaradi sodobnega načina življenja in razstavljene na nizkih policah, da so vi- vljali smo razna sadna nabodala in na- da se načrtno poučevanje in razvijanje dne naslovnice in si jih otroci lahko iz- pitke … pismenosti premika v zgodnje otro- birajo sami. Izbrale smo različne knjige štvo. Vodila nas je tudi misel, da to ne (leposlovje, razne enciklopedije, leksi- Namen projekta Zdrava skupnost je bil pomeni “pošolanja” vrtcev, temveč koni, revije, kuharske knjige z recepti, vzpostaviti trajnostne osnove za bolj pridobivanje znanj in spretnosti s po- časopisi …). zdrav življenjski slog predšolskih otrok dročja opismenjevanja v predšolskem in njihovih staršev. V projektu smo so- obdobju. Na tega smo strokovne de- Strokovne delavke smo se udeležile delovali s Centrom za zdravje in razvoj lavke v oddelkih pripravile srečanje strokovnega izobraževanja z naslovom Murska Sobota. Glavni cilj je bil aktivno s starši, kjer smo izdelovali slikanice, Zgodnje opismenjevanje skozi gibanje spremljanje prihoda otrok v vrtec. Le- ustvarjali lutke, pripravili dramatizacijo, in igro, ki ga je izvedel Mednarodni iz- te smo en teden beležili na plakat z na- vse na temo naših prednostnih nalog. obraževalni center iz Ljubljane in preko lepkami, na koncu pa se pogovarjali, na Otroci so ob prisotnosti staršev še rajši različnih metod osvežile znanja s po- kakšen način je prišlo največ otrok. Za ustvarjali in se želeli izkazati. dročja opismenjevanja otrok. nagrado smo dobili pet koles poganjal- Spodbujanju bralne pismenosti otrok cev, vsak otrok pa je dobil ob zaključku in staršev smo namenili največ pozor- šolskega leta odsevni brezrokavnik v nosti tudi zato, ker se zavedamo, kako trajno last. pomembno je zgodnje srečanje otroka s slikanico, ko lahko skozi zgodbe spoznava svet, ki ga obdaja, obvlada in spoznava svoja čustva, občutke in raz- vija domišljijo.

Poleg prednostnih nalog smo se v šol- skem letu vključevali v različne projekte: Eko vrtec kot zdrav način življenja, kjer smo izbrali različna področja Z namenom, da slikanico čim bolj pri- iz naslova Zgodnje naravoslovje; bližamo otrokom in tudi staršem, smo Zeliščni vrt skozi zeliščarski vrtnar- v oddelkih starejših otrok pripravile ski dnevnik; knjižne nahrbtnike, ki so jih otroci no- Med kot hranilo in zdravilo;

GLAS OBČINE 2014 31 vrtec in šola

Projekt Varno s soncem je potekal v so- dramski krožek, folklorna dejavnost), delovanju z Nacionalnim inštitutom za ogledali smo si predstavitev inštru- VRTEC KRIŽOFSKI javno zdravje. Spoznavali smo škodljive mentov v obliki glasbene pravljice, ki učinke pretiranega izpostavljanja sonč- so nam jo pripravili učitelji in učenci LÜŠTNO V VRTEC JE HODITI, nim žarkom v poletnih mesecih. Glasbene šole Slavka Osterca Ljuto- TO VAN JAZ POVEN ! mer, strokovne delavke smo pripravi- Z DRÜGO DECO FKÜPER BITI Sodelovali smo tudi: le dramatizaciji Izgubljena snežinka in CELI LÜBI DEN. z lokalnimi gasilskimi društvi, ki Čarovnička Betka, lutkovni igrici Pod so nam v oktobru, mesecu po- medvedovim dežnikom in Izgubljena JEMO PRIDNO KAK SE ŠIKA, žarne varnosti, pokazali opremo duda, v kulturnem domu v Križevcih PIJEMO PA ČAJ, gasilcev, njihove avtomobile in smo nastopali mamicam, pa tudi babi- ZDROVJE PRVO JE PA PIKA nas seznanili z nevarnostmi igre z cam in dedkom. PA ŠE KCOJ KLICAJ! ognjem; z Zdravstvenim domom Ljutomer V začetku junija smo ob zaključku šol- FAJN JE VEKI MALI BITI, in se učili, kako pomembno je več- skega leta pripravili prireditev za star- FURT SE KAJ GODI. kratno pravilno ščetkanja zob, za- še, stare starše, tete, strice, bratce, se- PJE KAK LÜŠTNO JE HODITI kaj sladkarije škodujejo zobem in strice na temo slikanica. Predstavili smo V VRTEC KRIŽOFSKI! našemu zdravju; z lokalnim čebelarskim društvom Marko Kočar ob pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga na državni ravni vsako leto izvajamo z name- doživetja, občutke, veselje ob vsem, nom, da bi izboljšali zavedanje o kar doživljamo skupaj. V teh nepredvi- namenu in razlogih za lokalno dljivih časih nezadovoljstva, nestrpno- samooskrbo, domačo pridelavo sti, bojazni za jutrišnji dan si želimo, da in predelavo ter v okviru sistema se otroci in starši med nami dobro po- javnega naročanja spodbudili ak- čutijo. Vsi zaposleni se zavedamo, da tivnosti zagotavljanja hrane, pri- nam bo to uspelo samo z medsebojnim delane v lokalnem okolju; sodelovanjem, spodbudnimi beseda- z Gimnazijo Franca Miklošiča Lju- zgodbico O volku, ki je iskal pravljico, mi, prijaznim nasmeškom in pozitivnimi tomer, smer predšolska vzgoja, saj v kateri so se prepletale točke otrok mislimi za prihodnost. smo celo šolsko leto sprejemali na vseh naših oddelkov. Nastopi otrok obvezno prakso dijake vseh štirih so nas popeljali preko plesa, deklama- Sonja Stolnik, letnikov, tretji letniki pa so nam cij, dramatizacij v različne pravljice, ki vodja vrtca

pripravili dve predstavi, drama- smo jih na različne načine spoznavali Foto: arhiv vrtca Križevci tizacijo in lutkovno predstavo ter med letom: Grdi raček, Rdeča kapica, nam tako popestrili dopoldne. Sneguljčica in sedem palčkov, Moj- ca Pokrajculja, Muca Copatarica, Volk Praznovali smo rojstne dneve otrok, in sedem kozličkov. Na koncu je naši prihod letnih časov, teden otoka, ko zgodbici sledil srečen konec: volk je smo na popoldansko druženje z giba- našel svojo pravljico, predšolski otroci njem povabili tudi starše, obiskal nas so se poslovili od vrtca, na igrišču vrtca je dedek Mraz, rajali smo ob norčavem pa je iz grl vseh otrok odmevala himna pustu, z dejavnostmi sajenja in sejanja vrtca. obeležili dan Zemlje, pripravili smo Nanizali smo vam nekaj dejavnosti, ki predstavitev obogatitvenih dejavno- so se dogajale v našem vrtcu čez leto. sti (nemški in angleški jezik, lutkovno- Nemogoče je opisati vse, še posebej

Videospot Happy

Meseca maja in v začetku junija smo v Osnovni šoli Križevci posneli videospot Happy in se tako pridružili množici krajev in ustanov po vsem svetu, ki so se lotiti poustvarjanja na pesem Happy (Srečen) ameriškega glasbenika Phar- rella Williamssa. Vsi posneti videospoti prikazujejo vesele prebivalce mest in njihove značilnosti. Katja Koroša Povezava do videospota Happy: http://www.youtube.com/watch?v=BuN3JcyGI54 Foto: Matej Vinkovič

32 GLAS OBČINE 2014 vrtec in šola

Učilnica v naravi

2. aprila praznujemo svetovni dan Ze- mlje. V počastitev tega praznika so učenci Osnovne šole Križevci simbolič- no posadili drevo v na novo zasajenem »matičnjaku« v Borecih (pri hipodromu). V tem letu je Občina Križevci skupaj s partnerjem Skupino Fabrika pričela z izvajanjem projekta Matičnjak za ohranitev ogroženih drevesnih vrst Prlekije, ki je bil uspešno uvrščen v Načrt izved- benih projektov LAS Prlekija 2013, program LEADER (MKO). Osnovni namen projekta je ohranitev genetskega materiala avtohtonih drevesnih vrst, ki ga Prlekija izgublja, za sedanje in poznejše rodove. To bo izvedeno z zasaditvijo »matičnjaka« avtohtonih drevesnih vrst (deloma ogroženih) na sanirani parce- li bivše deponije odpadkov v Borecih v Občini Križevci. Drevesa (skorž, črni topol …) bodo opremljena s tablami tako da se za prvošolčke pripravi zgod- projektu Skupina Fabrika zagotavljata z opisi. S tem želijo prispevati k varo- bica oziroma pravljica o avtohtonem lastni delež v višini 4.523 evrov. vanju naravnih resursov in vzdrževanju drevesu, ki se kasneje, ko se v višjem Na predstavitvi matičnjaka so spre- biotske pestrosti avtohtonih drevesnih razredu osnovne šole podrobneje učijo govorili župan Občine Križevci mag. vrst ter krepitvi trajnostnega upravlja- o drevesih, nadaljuje v eno šolsko uro Branko Belec, dr. Gregor Božič iz Goz- nja z naravnimi viri domačega območja. učnih vsebin o pomenu ohranjanja av- darskega inštituta Slovenije, predstav- Projekt bo prav tako omogočal obo- tohtonih drevesnih vrst. nik Skupine Fabrika Rok Sunko in rav- gatitev učnih vsebin, saj so v okviru Skupna vrednost projekta znaša 19.708 nateljica Osnovne šole Križevci Lidija projekta predvidene ekskurzije za evrov, od tega je znesek LEADER sred- Koroša. osnovne šole. Prvošolčki bodo vsako stev 15.185 evrov (kar je 85 odstotkov leto posadili drevo. Gre za idejo, da upravičenih stroškov projekta). Nosilec Vir: Pomurec.com postane drevo del učnega programa, projekta Občina Križevci in partner v

Uspehi mladega pozavnista

Žan Salaj, desetletni deček iz naše Za tem nastopom in uspehom pa stoji občine, je pod mentorstvom Marka ogromno vaje. Za nastop se je pripra- Slaviča, učitelja Glasbene šole Mur- vljal v šoli, doma, na dodatnih urah, od- ska Sobota, letos zmagal na kar dveh povedal se je celo zimskim počitnicam mednarodnih tekmovanjih v igranju in pridno vadil vsak dan tudi do dve uri. pozavne. Na mednarodnem tekmova- Ker pozavno zelo rad igra, mu vse vaje nju v Beogradu je dosegel še posebej in odrekanja niso odveč. Vsak dan za- zavidanja vreden uspeh, saj je osvojil igra vsaj kakšno pesmico, tudi družin- vseh sto možnih točk. Za tak uspeh je ska slavja ne minejo brez njegove po- potrebno ne samo veliko vaje in odre- zavne. V prostem času uživa v igranju kanj, pač pa tudi veliko samozavesti in s sestrico in prijatelji. Zanimajo ga tudi predvsem talenta. Žirija, ki jo je tokrat avtomobili, iz različnih avtomobilistič- sestavljalo pet ocenjevalcev, ocenjuje nih revij črpa znanje o njih. Doma ima dovršeno izvajanje skladbe, karizmo veliko žepnih avtomobilčkov in kar ne- tekmovalca in celotno interpretacijo kaj avtomobilov na daljinsko vodenje. nastopa. Na podlagi ocene vsakega Zelo rad tudi riše in zlaga lego kocke. žiranta se izračuna povprečje, ki je po- Po zasluženih počitnicah se že veseli tem končna ocena tekmovalca. Žan je novih izzivov, tekmovanj in predvsem uspel s svojim nastopom popolnoma novih skladb. navdušiti vse člane žirije in vseh pet mu je podelilo najvišjo možno oceno. Helena Krajnc

GLAS OBČINE 2014 33 vrtec in šola

Projekt Comenius na Osnovni šoli Križevci

Učitelji in učenci Osnovne šole Kri- za, ki je potrdila, da je bil teden zanimiv osnovnih spretnosti in znanj, potrebnih ževci obiskujemo evropske države, in nepozaben. za njihov osebni razvoj, za morebitno ob koncu projekta bomo pokukali še Decembra 2013 smo se odpravili v Av- zaposlovanje v EU in za aktivno evrop- skozi vrata, ki vodijo v Azijo. Ta vrata strijo na Dunaj, februarja na jug Špa- sko državljanstvo. so Turčija. nije, konec marca na Nizozemsko. Ker Cilj programa je izboljšanje kakovosti projekt traja dve šolski leti, nas oktobra in povečanje obsega mobilnosti učen- Osnovna šola Križevci je uspešno pri- čaka potovanje na Poljsko, marca 2015 cev in učiteljev, spodbujanje učenja dobila evropska sredstva iz programa na Hrvaško in maja 2015 končno sreča- živih tujih jezikov, podpiranje in razvi- Comenius in je že oktobra, natančneje nje v Turčiji. janje inovativnih vsebin, izboljšanje pe- med 7. in 11. oktobrom 2013, gostila Namen mednarodnega projekta Co- dagoških pristopov. učitelje in učence iz Hrvaške, Avstrije, menius je dvig kakovosti šolskega Nizozemske, Španije, Poljske in Tur- izobraževanja v Evropi. Prinaša spo- Katja Koroša

čije. Učenci in učitelji so spoznavali znavanje evropske kulturne, jezikovne Foto: arhiv OŠ Križevci našo šolo in prisostvovali pri pouku. raznolikosti ter mladim pridobivanje Na popoldanski prireditvi so se vse države prvi dan gostovanja predsta- vile s projekcijami, ki so predstavljale značilnosti šole, države, tradicionalne igre. Petdnevni program je bil pester, saj smo na šoli organizirali športni dan in gostom predstavili tradicionalne slovenske igre. Peljali smo jih na ogled mlina na Muri, k lončarju v Ljutomer in na Jeruzalem. Na celodnevni ekskurzi- ji smo jim pokazali Postojnsko jamo in Ljubljano. Na premieri filma so se nav- dušili nad kratkim mladinskim filmom Zemlja pleše. Za dobro razumevanje so bili v ta namen narejeni angleški pod- napisi. Na zanimiv način pa so se učili tudi naše materinščine. Zadnji dan smo imeli kratko slovesnost. Med učenci je ob poslavljanju stekla tudi kakšna sol-

34 GLAS OBČINE 2014 vrtec in šola

Intervju s turškim ravnateljem

V začetku oktobra 2013 smo v okviru volj prostora in urejeno okolico, kjer se mednarodnega projekta Comenius mlajši otroci lahko igrajo. gostili goste iz šestih držav. Takrat sem opravila intervju s turškim ravnateljem Naš pouk se začne ob 7.30 in konča in tako spoznala njihovo šolo. ob 14.30. Kako poteka pri vas? Naš pouk se začne ob 8.30 in konča ob Pozdravljeni, gospod Ali Gökceoğlu! 15.30. Ste prvič v Sloveniji? Kakšen je vaš Turčija je zelo raznolika in hribovita prvi vtis? Vam je všeč tukaj? država. Kako se počutite v naši prle- Ja, prispeli smo v soboto zjutraj. Prvič ški ravnini? sem v Sloveniji in moram povedati, da Tudi mi imamo ravne pokrajine ob Čr- mi je tukaj zelo všeč. Slovenci ste zelo nem morju na severu Turčije. Imamo prijazni in nasmejanih obrazov. Prvi vtis podobne hiše in ceste kot vi. je bil zelo dober. Ko sem namreč pri- spel v vašo državo, sem se čudil nad Delo ravnatelja mora biti zelo od- vašo naravo, ki je prečudovita. govorno in raznoliko, kajti skrbeti morate za učence in tudi sprejema- trudim, da bi delal in deloval, kot če bi Kot vidite, naša šola ni največja, a ti pomembne odločitve. Kako se vi delal prvič. tudi ne najmanjša, obiskujejo jo učen- spopadate s to odgovornostjo? ci od prvega do devetega razreda, Vsak začetek se začne z majhnimi ko- Hvala vam za vaš čas, ki ste si ga se pravi od šestega do petnajstega raki in izobraževanjem. Naši učenci so vzeli. Še naprej uživajte v Sloveniji in leta starosti. Je vaša šola podobna naša prihodnost, če jih bomo dobro upam, da se še kdaj vrnete. naši? Koliko učencev obiskuje vašo izobrazili, bodo imeli odlično priho- Hvala vam. šolo? dnost. Učitelj sem petintrideset let, Vaša šola se ne razlikuje veliko od naše, ravnatelj pa osemindvajset let, a vsak Maša Štuhec, 8. razred ki jo obiskuje 335 učencev. Imate do- dan mi predstavlja izziv. Vsak dan se Foto: arhiv OŠ Križevci

Dunaj – Prava pustolovščina

V okviru projekta Comenius smo se v nedeljo, 15. decembra 2013, z vlakom odpravili na Dunaj, kjer naj bi preživeli cel teden. Slovenski tim smo zastopali: učiteljici Katja Koroša in Ksenija Hladen ter midva – učenca Anže Ros in Tim Štuhec. Že na vlaku smo spoznali hrva- ško ekipo, ki so jo sestavljali dve učenki in trije učitelji. Na Dunaju smo učenci stanovali pri družinah, zato smo se ob prihodu z učitelji razšli. Isti dan so pri- potovali na Dunaj še učenci in učitelji iz Turčije, Nizozemske, Španije in Poljske. V ponedeljek smo v šoli začeli s programom. Učenci smo imeli športni dan v Družila sva se predvsem s španskima nama, da se pri pouku obnašajo precej telovadnici šole. Vsi gostje in domačini dekletoma, ki sta govorili angleško s otročje. Sedaj vidiva, da v slovenski šoli smo igrali tradicionalne športne igre. španskim naglasom. Opazila sva, da so pridobimo kvalitetno znanje. Pri igri med dvema ognjema so se nam avstrijski učenci bolj zadržani, Španki V celem tednu smo doživeli veliko stva- pridružili tudi učitelji. Zanimivo je bilo, pa sta bili njihovo nasprotje, odprti in ri. Šli smo se celo sankat v znani smu- da sva na šoli s Timom doživela pravi zgovorni. Tuji učenci smo bili v povpre- čarski kraj Semmering. Sankaška proga mozaik ras. Tega v Sloveniji ne moreš čju stari štirinajst let. je potekala vzporedno ob smučišču. videti v taki meri. V šolo hodijo Kitajci, Obiskovala sva tudi pouk. Ena šolska Dolga je bila tri kilometre in je imela Filipinci, Albanci, Turki, Tunizijci, Afga- ura traja petdeset minut, potem sle- ovinke petinštirideset stopinj. Zdelo se nistanci … Midva sva sicer stanovala pri di desetminutni odmor. Misliva, da so nama je, da bo proga zelo lahka, zato avstrijski družini, drugi tuji učenci pa so učitelji preveč sproščeni. To pomeni, sva se na najinih sankah brezskrbno bili nastanjeni tudi pri družinah, ki so da učencem preveč dovolijo. Pouk traja podala na pot. Po dvajsetih metrih sva drugih narodnosti. Nizozemska učenka dolgo, ampak vse delajo ležerno. Ve- se pri prvem ovinku zaletela v leseno je stanovala pri temnopolti deklici … liko berejo, ne pišejo veliko … Zdi se ograjo. Smeje sva se sestavila skupaj. Z

GLAS OBČINE 2014 35 vrtec in šola

občutno manjšo hitrostjo sva se pelja- la naprej, a sva imela še nekaj nezgod. Da je bila proga res ekstremna, doka- zuje to, da so nekateri pridobili buške, raztrgane hlače in bunde. Bilo je nepo- zabno. Eden od naju, Anže, je dobil trd poljub lesene ograje, ki ga je odnesel domov v Slovenijo. Španski učitelj te- lovadbe naju je pohvalil, da sva prava junaka, ki se ne bojita ničesar. Pohvala vedno dobro dene. Zanimivo je bilo videti, kako se prehra- njujejo avstrijske družine. Med tednom skorajda ne kuhajo oziroma pripravljajo tudi doma že napol pripravljeno hrano. Prave obroke kuhajo le ob koncu te- la, se zavedava, kako dobra je domača učitelji, s katerimi smo se dnevno sre- dna. Učenci tedensko večkrat obiščejo hrana. čevali. kioske s hitro hrano in jedo sendviče. Za zaključek naj poveva, da je prijetno Ker mi te možnosti nimamo, si to zelo in zanimivo bivati pri družini v tujini. Anže Ros, 9. razred želimo. Ampak sedaj, ko sva to dožive- Dobro pa je, da so bili zraven tudi naši Tim Štuhec, 9. razred

Nepozabna Španija skozi oči dveh devetošolcev

V Španijo smo odpotovali v začetku februarja. Slovenski tim smo predstavljali učiteljici Katja Koroša in Vera Slavič ter učenca Jaka Godec in Lora Gržin. Vzleteli smo na dunajskem letališču in pot nadaljevali do Malage. Potrebovali smo le še kakšno uro do Los Barriosa, kjer me je že pričakala moja gostiteljica Maria. Spoznavanje je bilo precej lažje, saj sva se spoznali že oktobra na slovenskem srečanju, zdaj sva le zamenjali vloge. V Španiji sem neznansko uživala. Nekaj posebnega je že njihova mediteran- ska narava, ki je nisem navajena, saj prihajam iz panonske nižine. Bili smo v južnem delu Španije. Ko smo obiskali Gibraltarska vrata, smo videli Maroko v

stavba, ki spada med sedem največjih cijski pohod po narodnem parku, kjer čudes sveta. Takšne dogodivščine ti smo se zabavali ob pogovoru in iskanju zlahka ostanejo v spominu. Nekaj po- točk. Pred obiskom Tarife, mesta ob sebnega so tudi ljudje, ki so zelo pri- morju, smo imeli še pohod po španski jazni in odprti. Name so naredili res naravi. V Tarifi mi je bila všeč peščena močan vtis. Njihovi običaji in navade se plaža, kjer je zelo vetrovno in primerno razlikujejo od naših. Pouk se tam začne za deskanje in jadranje. Tam se stikata eno uro pozneje. Malico si prinesejo valovit Atlantski ocean in mirno Sredo- od doma ali si jo kupijo v šolski kavar- zemsko morje. Projekti, kot je Come- ni. Kosilo imajo doma. Imajo drugačen nius, omogočajo mladim, da spoznajo šolski sistem. Tako kot slovenska mladi- novo kulturo, prijatelje in marsikaj do- na imajo tudi Španci radi šport. Fantje živijo. Zadovoljna sem, ker je tudi naša Afriki. Učitelji so obiskali tudi Gibraltar, so zelo dobri nogometaši in so spretni osnovna šola v Križevcih del tega pro- ki je v lasti Velike Britanije. Tam je ura- v akrobacijah. Dekleta imajo rada ples, jekta. dni jezik angleščina. V Granadi je veliko ritmično gimnastiko in atletiko. kulturne dediščine, stare zgradbe in Med našim obiskom smo šli na orienta- Lora Gržin, 9. razred

36 GLAS OBČINE 2014 vrtec in šola

V Španiji sem preživel enega najlepših nihče ne meri v višino več kot kakšnih tednov v svojem življenju. Že takoj, ko 175 centimetrov, kar sem s svojimi 188 smo se odpravili, nisem dvomil v to, da centimetrov dobro občutil. Stanovanja se bomo imeli zares fantastično. Zraven so lepa, toda mrzla, saj pozimi ne kuri- tistih Špancev, ki so že bili v Sloveniji, jo. Med našim obiskom je bilo vreme sem spoznal še veliko novih ljudi, vsi po merilih tamkajšnjih prebivalcev zelo pa so bili prijazni, odprti, komunikativ- slabo, zato je bilo v hišah pogosto hla- ni … Nikoli niso bili nesramni, temveč dno. Na vsak način pa se želim poleti vedno pripravljeni pomagati. Vedno so ob lepem vremenu vrniti, saj mora biti bili nasmejani in veseli, sploh jih nisem res prijetno. videl slabe volje. Tudi Španija kot deže- la me je očarala. Mesta tam ležijo ve- Jaka Godec, 9. razred

činoma ob morju, gre pa predvsem za Foto: arhiv OŠ Križevci večja naselja, ni majhnih vasi. Njihove hiše so zelo majhne in ozke, saj pri njih

Nizozemska – dežela koles, dobrih ljudi in okusnega sira

Na naše šestdnevno potovanje po Ni- zozemski smo se odpravili na mrzlo marčevsko nedeljo zgodaj zjutraj. Cilj našega potovanja je bilo malo priku- pno mestece Wieringerwerf na severu države blizu morja, v katerem smo učiteljici Vera Slavič in Jelka Vinkovič ter tri učenke križevske osnovne šole preživele ves teden na šolski izmenja- vi. Učenke smo stanovale pri družinah gostiteljicah.

Že med vožnjo z vlakom, ki je mimogrede izredno točen, smo opazovali nizozemsko pokrajino. Voda vse okrog, som ali avtomobilom. V šolo smo se prijatelji iz kar šestih držav in polja tu- do koder seže oko, velike travnate po- prav vsak dan, ne glede na vremen- lipanov. vršine ter številne ogromne vetrnice. ske razmere, odpeljali s kolesi. Kolo je Teden na Nizozemskem je hitro minil. Z gostujočimi učenci smo se vsak dan tam pomembnejše kot avtomobil, saj Bila je nepozabna izkušnja za življenje, odpravili v šolo, ki je oddaljena dolgih se domačini na prav vsako, tudi malce spletla so se čudovita prijateljstva, ki trinajst kilometrov. Velikost šole se ne daljšo pot, odpravijo s kolesom, ki jim jih še zdaj, nekaj mescev po odhodu, more niti slučajno primerjati s katero predstavlja način življenja. pridno vzdržujemo. od okoliških šol, saj ima ta kar preko tisoč učencev, ki so razporejeni v tri ni- Najbolj mi bo v spominu ostal obisk Klara Dragović, 8. razred voje šolanja. Tudi z modernostjo opre- glavnega mesta Nizozemske, Amster- Foto: arhiv OŠ Križevci me in tehnologije tam se ne moremo dama, stare stavbe in sodoben način kosati. Pa vendar, da ne boste mislili, življenja, pohajkovanje po sončnih oz- da smo se v šolo odpravili z avtobu- kih ulicah ter sproščeno klepetanje s

GLAS OBČINE 2014 37 vrtec in šola

Prvi mladinski film Zemlja pleše nagrajen

Na Osnovni šoli Križevci smo se septembra 2013 poskusili v snemanju krat- kega mladinskega filma Zemlja pleše. Premiera filma se je odvila v prostorih kulturnega doma v Križevcih v okviru mednarodnega projekta Comenius 10. oktobra 2013. Dogodek je povezoval učenec Jaka Godec v slovenskem in angleškem jeziku. Program so s pesmi- jo Price tag popestrili mlada pianistka Katja Prelog, pevka Anja Copot in pr- leški glasbenik Samo Budna. Nato je prišel trenutek, ki smo ga vsi nestrpno čakali. Ugasnili so luči, sledilo je pred- vajanje filma Zemlja pleše, ki predstavlja prvi mladinski film v občini Križevci. Gledalci so bili navdušeni, prav tako tudi mentorica in režiserka filma Katja Koroša. Maja 2014 so film predvajali na 3. Rajskem festivalu Junior, ki se je od- vijal na gradu Grad na Goričkem. Naš film Zemlja pleše je tričlanska komisija izbrala za najboljši kratki film. Film si lahko ogledate na spletni povezavi: http://www.youtube.com/watch?v=pigrFCUib4Q Tjaša Krajnc, 8. razred Foto: Tjaša Koroša

Dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja

Sem Klara Dragović, učenka 8. a razre- kot detektivko. Drugič pa se ji samo da Osnovne šole Križevci. Letos sem se prepustim, jo čutim in jo razumem. Pe- udeležila šolskega tekmovanja za Can- sem se razživi kot mavrica, razpre se na karjevo priznanje v znanju slovenščine. vse strani, poleti v soju luči, iznenada Na veliko presenečenje sem zmagala umolkne in se potopi, nato pa znova in in se udeležila področnega tekmovanja znova zaživi. Kot otroku se mi je zdelo, v Lendavi, ki je bilo moja iztočnica za da je življenje ves čas rožnato, da ni sla- državno tekmovanje, na katerem sem bega na svetu, da so vsi ljudje prijazni osvojila zlato Cankarjevo priznanje. in da zlobneži obstajajo samo v risan- Pot do priznanja pa seveda ni bila tako kah. Ko pa sem vstopila v realni svet, lahka, kot se sliši, saj je bilo potrebnih me je vse skupaj malce pretreslo. Mrki veliko priprav ter obdelovanja pesmi z obrazi, večne težave, zavist, laži … Kot mojo mentorico, profesorico Boženo otroci smo se igrali brez vednosti, da je Kurbos. zunaj še en svet, ki neusmiljeno čaka na Tema letošnjega Cankarjevega tekmo- nas in v katerega bomo morali vstopi- česa velikega in razburljivega. Naslovi vanja so bile pesmi Saše Vegri in Nika ti. Nov svet brez plišastih igračk, brez tematskih sklopov odprejo naše oči in Grafenauerja in preko njih sem dala brezskrbnega otroštva. Prišle so naj- poglobijo naše razmišljanje. Pesmi niso svoji domišljiji prosto pot, saj so misli stniške težave, nesprejemanje v druž- moje, niso tvoje ali njegove. Pesmi so pogosto prehitevale besede. bi, obsojanje z vseh strani. Pogrešam naše, saj jih vsak razume drugače, na- Ob branju pesmi smo povabljeni k raz- čase, ko je bila moja največja skrb, da menjene so vsem, vendar pa so kanček mišljanju. Levi del možganov, ki je od- Tom ne bo ubil Jerryja, prav zato se mi samo moje, saj jih sama razumem dru- govoren za jezik, nam najprej zagotovo ne zdi prav, da otroke že v rani mlado- gače kot kdorkoli drug. V meni vzbu- pošlje sporočilo: »Kaj?« Sprva pesmi sti obremenjujejo in jim s tem kradejo dijo drugačno razmišljanje in drugačne ne razumem, kasneje pa se poglobim najlepše trenutke življenja. Človek ra- občutke. in počasi začnem razumevati, kaj mi ste prav tako kot rastejo pesmi v zbirki avtorica skuša povedati. Pesem lahko Naročje kamenčkov pesnice Saše Ve- Klara Dragović

raziščem kot skrivnost, jo razvozlam gri. Od majhnega, preprostega, do ne- Foto: Vanesa Jaušovec

38 GLAS OBČINE 2014 vrtec in šola

Zlato priznanje iz logike

Tekmovanje iz logičnega razmišljanja je prave nanj so potekale tako, da sem od najbolj obiskano tekmovanje v Sloveni- učiteljice dobil naloge in naslov spletne ji. Poteka na dveh ravneh: šolski in dr- strani, kjer jih lahko najdem še več. Ko žavni, naloge pa so sestavljene iz treh sem jih rešil, mi je vse popravila in mi ali štirih logičnih nalog. Na šolskem tek- razložila tiste, ki sem jih rešil narobe. movanju iz logike sem osvojil 1. mesto Moja mentorica je bila Renata Kovačič. in se tako uvrstil na državno tekmova- Priznanja sem se zelo razveselil, saj mi nje, ki pa je potekalo 19. oktobra 2013. bo pomagalo pri pridobitvi Zoisove šti- Tam sem prejel zlato priznanje. Pravih pendije. priprav za šolsko tekmovanje ni bilo, Za konec pa še ena logična naloga za ker ni veliko časa, tekmovanje je že ta- vas o sorodnikih. Katera oseba je de- koj v septembru. Logične naloge mi ne dek sinu mojega sina? delajo težav, vendar sem se za državno tekmovanje moral dobro pripraviti. Pri- Tim Štuhec

Moja prva zmaga na Križevska kasaških dirkah osmošolka v slovenskem parlamentu

Tudi v letošnjem letu je naši učenki uspelo zasesti parlamentarne klopi.

Na Osnovni šoli Križevci smo v okviru otroškega parlamenta razpravljali o razmerah v družbi. Učenci so spregovorili o krizi na različnih področjih

Lansko leto sem se z dedkom odpravil na konjske dirke v Križevce. Mama me je najprej odpeljala v Berkovske Prelo- ge. Takoj sem šel k svojemu konju, ga pobožal, nato pa je prišel dedek, ki mi ga je pomagal počesati in umiti. V avto sva naložila opremo, na prikolico pa konja in se odpravila na konjske dirke. in nakazali rešitve, ki bi odraslim go- Tam sem konja najprej malo pasel, da tovo prišle prav, le prisluhniti bi jim se je umiril. Začele so se dirke. Ko sem bilo treba. Med debaterji se je še se oblekel v dres, je bil adrenalin vse posebej izkazala Meta Štuhec in nje- večji, saj se je bližala moja prva dirka. in na koncu za nagrado prejel pokal. Po ni pomurski vrstniki so jo izbrali za Preden smo zapeljali dirko, nas je na- zmagi so mi vsi čestitali, zaradi česar svojo predstavnico na nacionalnem povedovalec predstavil, ata pa mi je s sem bil zelo srečen. Ko smo prispeli otroškem parlamentu v Ljubljani, ki tribune zakričal, naj zmagam. Na koncu domov, sem se Fortuni zahvalil, da me je potekal 7. aprila. sem res zmagal za nekaj centimetrov. je pripeljala do prve nepozabne zma- Od veselja sem zakričal. S konjem sem ge. Jasna Markovič Jagodič zapeljal na podelitveni prostor, kjer Rok Heric, 7. razred Foto: arhiv Meta Štuhec sem v mikrofon povedal svoje občutke Foto: Ana Šonaja

GLAS OBČINE 2014 39 kultura

Bralno društvo Sveti Križ na Murskem polju

Pred 125 leti, davnega leta 1889, je bilo za lastno knjižnico so dali v vezavo. Pri tombolo z več kot 400 dobitki. Po koncu med prvimi v regiji ustanovljeno Bralno Hauptmanu je bralno društvo pripravlja- tombole je prireditveni prostor zajela društvo Sveti Križ na Murskem polju. (Iz lo veselice in zborovanja (do leta 1912), močna burja in ga popolnoma opustoši- dnevnika leta 1889, stroška blagajniške- 11. 1 .1891 prvo veselico, na kateri so na- la ter preprečila še večji uspeh. V jeseni ga poročila, je razvidno, da so 31. marca stopali tamburaši in pevci na prirejenem pa se je društvo udeležilo vseslovenske- za koleke original pravil in štiri prepise lesenem odru. Dohodki so znašali 19,20 ga katoliškega shoda v Ljubljani. V tem pravil ter poštnino v Gradec izdali 2,30 goldinarjev in izdatki 19,32 goldinarjev. letu so odigrali tudi igre Mrak, Spomin goldinarjev in 6. aprila leta 1889 drugi- Na veselicah so večinoma nastopali tam- na mater in Dekle z biseri ter Ne pričaj krat za koleke pravil in štiri prepise pravil buraši in pevci za plačano pijačo in jeda- po krivem, leta 1924 pa Zmešnjava nad ter poštnino v Gradec 2,15 goldinarjev). čo. Z vstopnino so pokrivali tudi stroške zmešnjavo, Razvalina življenja in Na dan postavitve in razdrtja odrov ter druge sodbe. Leto 1924 pa je bilo zelo plodno stroške. Prav tako so prirejali igre, med pri telovadnem odseku Orel, kjer so se drugim Finžgarjevega Divjega lovca. Do velike spremembe je prišlo leta 1912, ko je Bralno društvo Sveti Križ na Murskem polju dobilo svojo dvorano z lastnim odrom, poimenovano Slomškova dvorana, v spomin ob 50-letnici smrti Anto- na Martina Slomška. Ob otvoritvi nove dvorane, takrat prve na Murskem polju, je bila ob veliki udeležbi igrana Meškova igra Na smrt obsojeni, ki je navdušila ob- činstvo. Tik pred prvo svetovno vojno je Bralno društvo uprizorilo še Špicar-Da- člani udeleževali raznih izletov, v maju pa nilovo narodno igro Miklova Zala. Čutila so se tudi udeležili obširnih orlovskih te- se je tudi potreba po drugih kulturnih kem v Ljutomeru, okrožni izlet tega leta področjih. Tako so bili v sklopu bralne- pa je bil pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V ga društva ustanovljeni moški in mešani orlovskem odseku so sklenili, da tekom pevski zbor ter tamburaški odsek. Za- tega leta nabavijo novo orlovsko zasta- gnano in uspešno delo na podlagi privo, ki bi jo blagoslovili 8. septembra. dobitve nove dvorane je prekinila prva Zastavo so naročili pri častitljivih šolskih V tem letu je članarino, ki je znašala 1 svetovna vojna. Večina moškega član- sestrah v Mariboru po načrtih ing. arh. goldinar, plačalo 52 društvenikov. Čla- stva je morala na vojno, novo dvorano Vurnika iz Ljubljane. Zastava je imela na ni društva so bili domačini in razseljeni pa je do konca vojne zasedlo vojaštvo. eni strani Svetega Janeza Evangelista rojaki vse do Ljubljane, od duhovnikov, Po koncu prve svetovne vojne je Bralno z orlom, na drugi strani na belem polju učiteljev, doktorjev, kmetov in obrtnikov društvo Sveti Križ na Murskem polju ob- mogočno lipo z vejami in ovito s sloven- vseh poklicev, vseh starostnih kategorij novilo svoje delo na kulturnem področju sko trobojnico, pod lipo pa napis na tra- starih in mladih. Društvo je z delom za- in nova dvorana z gledališkim odrom je ku ORLOVSKA MLADINA Sv. KRIŽ NA čelo najverjetneje z mesecem junijem na spet služila svojemu namenu. Leta 1919 MURSKEM POLJU. Stala naj bi 100.000 podlagi blagajniških poročil. Leta 1890 so uprizorili igro Domen. Ustanovili so kron oziroma 25.000 dinarjev. Nastavek so si dali izdelati tudi štampiljko. Imelo tudi telovadno društvo Orel ter pričeli pa so naročili pri g. Tratniku iz Maribora, je predsednika in podpredsednika, tajni- z deli povečanja Slomškove dvorane, ki posrebren orel z razpetimi perutmi sto- ka, blagajnika, dva preglednika računov je postala premajhna. Leta 1920 so pr- ječ na križu. Zastavo so financirali z zbi- in knjižničarja. V prvem letu so bili na- vič v tej prenovljeni dvorani predstavili ranjem denarnih sredstev, glavni vir so ročeni na časopise Slovenski gospodar, petdejanko Cvetina Borograjska in nato bili zlati žeblji za zastavo, ki so stali 100 Dom in svet, Mir, Vrtec in Domoljuba, še igri Vse naše in Dva gluha. Orel se je kron oziroma 25 dinarjev. Zlati žebelj je kasneje še Brivec, Zvon, Kmetovalec, v tem letu udeležil prvega okrožnega prispeval tudi dr. Anton Korošec, takrat Domovina, Danica, Ljubljanske novice, tabora v Ljutomeru z nastopom pri pro- vodilna osebnost v Sloveniji. Tako se je Zora, Narodni gospodar, Naš dom, Novi stih vajah. Koncem julija pa so se ude- bližal 8. september, manifestacija, ki se slovenski Štajerc ... Društvene knjige so ležili vseslovenskega orlovskega tabora ne pozabi tako hitro. Vence in okrasitve nabavljali pri Tiskarni svetega Cirila, Slo- v Mariboru in se tudi prvič srečali z or- za okolico dvorane, cerkve, trga in telo- venski matici, Svetem Mohorju, ki jim je lovskimi organizacijami Češko-Slovaške, vadnega prostora so pletla dekleta. Na tudi daroval svoje knjige, Slovanski knji- Poljske, Francije … Prav tako uspešno predvečer je na trgu igrala godba, kakor žnici, Katoliški bukvarni, Kmetijski druž- so v tem letu in nadalje nastopali pro- tudi na praznik 8. septembra – zjutraj bi ... Prav tako so v prvem letu nabavili svetni pevci in tamburaši. V letu 1921 budnico od gostilne Jureš v Borecih do knjigi Svoji svojim in Starši podpirajte uprizorili igre Deseti brat, Tihotapec gostilne Turek v Križevcih, po rani maši šole, kasneje pesmarice, igre in druge in Testament, v letu 1922 Za pravdo in je bil koncert na trgu pred cerkvijo. Po strokovne knjige kot na primer Polje- srce. Leta 1923 je tako Bralno društvo osmi uri se je začela zbirati orlovska delstvo, Uvod v narodno gospodarstvo, Sveti Križ na Murskem polju organizi- mladina iz vseh krajev sosednih župnij. Črne bukve kmečkega stanu … Knjige ralo z ogromno dela in uspeha veliko Točno ob devetih je krenila slavnostna

40 GLAS OBČINE 2014 kultura povorka od gostilne Jureš v Borecih pro- nem področju, je močno prizadelo tudi telovadni odsek in dekliški krožek, ki do ti farni cerkvi. Pomešano, orli – člani in delovanje Bralnega društva Sveti Križ na sedaj nista bila formalno ustanovljena in članice, fantovski in dekliški naraščaj, v Murskem polju. Nobena skrivnost ni, da niso vedeli, da mora Bralno društvo do- sredini kočija z vodstvom in botro z zavi- so bila bralna društva trdnjave, dobro voliti obstoj. Fantje so imeli dvorano za to zastavo se je zapeljala do cerkvenega organizirana klerikalna društva. Posle- telovadbo na razpolago v sredo zvečer praga. Na čelu povorke je bila ljutomer- dica političnega delovanja je bila uradni ob deveti uri in dekleta v nedeljo med ska zastava, godba in predsedstvo orlov razpust društev. Kljub raznim prošnjam 13.00 in 14.00. Društveni odbor je na in orlic. Slovesno mašo je opravil dekan vladajoči režim ni dovolil obnove delo- seji 29. 8 odobril nabavo telovadnih ma- Josip Weixl, slovesno pridigo in blago- vanja bralnega društva vse do leta 1935. jic za tiste telovadce, ki si jih sami niso slovitev je imel dr. Matej Slavič. Blago- Tako se je bivše Bralno društvo Sveti Križ mogli kupiti. Ker je Prosvetna zveza pri slovitev se je izvršila pred Anino kapelo, na Murskem polju na ustanovnem obč- ministrstvu za telesno vzgojo izposlo- zastavo je razvila botra Micka Ribičič, nem zboru 7. julija na podlagi banovine vala samostojnost fantovskih odsekov, po slavnostnem govoru se je pristopilo in prosvetnega ministrstva odobrenih so takoj poslali pravila za fantovski od- k zabijanju zlatih žebljev z izgovarjanjem pravil odločilo za ustanovitev Prosve- sek srenjskemu načelstvu v odobritev. V raznih gesel in izrekov. Popoldan pa se tnega društva Sveti Križ pri Ljutomeru. letu 1938 so odigrali številne predstave. je odvijala velika telovadna prireditev z Konstituiranje odbora so izvedli na seji Glavna opredelitev društva je bila elek- nastopanjem orlov in orlic ter obojega 9. julija. 20 julija pa so sprejeli dopis od trifikacija društvenih prostorov. Tako so naraščaja. V tem letu so že začeli pri- ministrstva notranjih poslov, po katerem dobili 49 luči v svojih društvenih prosto- pravljati igro Ben Hur, ki so jo odigrali je svoječasni razpust Prosvetne zveze v rih. V letu 1939 je Bralno društvo uprizo- na štefanovo in naslednjo leto ponovi- Mariboru in Ljubljani kakor tudi razpust rilo igre Zapravljivec, Zaklad in Dva para li na praznik svetih treh kraljev. Zaradi se ženita. V letu 1940 so odigrali šaljivi slabega vremena je bila dvorana skoraj igri Stara skrinja in Sposojena rodbina prazna, so jo pa precej nepričakovano ter V tem znamenju bi zmagal ter Srce in napolnili obiskovalci iz Ljutomera, kar je denar, tik pred vojno, 9. februarja 1941 dalo vedeti, da so prerasli s svojim zna- pa še Koroško rožo. Na zadnjem obč- njem v dramatiki okvirje lastne župnije in nem zboru pred drugo svetovno vojno so postali prepoznavni tudi v sosednjih so sprejeli sklep glede izposoje društve- župnijah. Odigrali so še igri Sovraštvo nih knjig. Knjige se posojajo za dobo 14 in ljubezen ter Požigalka. Tega leta se je dni po največ dve knjigi na člana, ki ne orlovski odsek udeležil z novo zastavo more posojati drugim nečlanom, ki niso nastopa v Gornji Radgoni. V letu 1926 so plačali članarine. Zadnji seji pred vojno pri orlovskem odseku toliko napredova- sta bili posvečeni smrti njihovega vzorni- li, da se je ljutomersko okrožje razdelilo ka dr. Antona Korošca. na dve srenji in sicer na ljutomersko in Iz zapisanega je razvidno, da je Bralno križevsko z odseki Križevci, Sveti Jurij, društvo Sveti Križ na Murskem polju Kapela in Gornja Radgona. Odigrali pa najverjetneje najmočnejše društvo, ki je so igre Mlinar in njegova hči, Graničarji, kdajkoli na tem območju delovalo tako Naša kri in Quo Wadis. Pri igri Quo Wa- na kulturnem, gospodarskem in tudi dis je sodelovalo 80 ljudi, s pripravami političnem področju. Ni delovalo le na so začeli v začetku novembra. Kostume, področju zapisanega, ampak tudi po- ki jih niso imeli, so nabavili v Ljubljani. V dročju samoizobraževanja na podlagi Ljutomeru so si sposodili elektromotor včlanjenih društev razveljavljen. S tem prebranih vseh zvrst knjig in časopisov, z vsemi pripravami za razsvetljavo. Za dopisom je bil spet vzpostavljen pravni ki jih je nudilo bralno društvo, in druga- preoblačenje in maskiranje so pripravili obstoj Bralnega društva Sveti Križ na če članom ne bi bile nikoli dostopne. Na ločene prostore za moške in ženske. Že Murskem polju in prične s poslovanjem zadnjem občnem zboru je knjižničar po- po slabih dveh mesecih so na štefanovo 1. avgusta. Na občnem zboru 17. no- ročal, da društvena knjižnica poseduje igro že uprizorili, kljub temu da je bilo vembra 1935 je knjižničar poročal, da skupaj 1944 knjig razdeljenih po katego- veliko novih neizkušenih igralcev, je do- razpolagajo skupaj z dekliškim odsekom rijah A zabavne, B pobožne, C nabožne, mači režiser z disciplino, ki jo je uvedel, s 1589 knjigami. Znotraj bralnega dru- D poučne in E znanstvene. V letu 1940 uspel in doživel triumf, kakršnega ni pri- štva je deloval dekliški odsek, za kate- je bilo izposojenih v moški knjižnici 932 čakoval. Slavnostni govornik je bil prelat rega so bile namenjene knjige, primerne in v dekliški 477 knjig, skupaj 1409 knjig. dr. Matej Slavič iz Ljubljane. Med odmori za dekleta. Obstajali sta tako ločeni mo- Koliko pa je bilo prebranih knjig v vseh je nastopala pihalna godba iz Radencev. ška čitalnica s knjižnico, ki se je nahajala teh letih, pa bi nam lahko povedale le Zaradi uspeha so igro še dvakrat pona- v posojilničnih prostorih, in ženska čital- številke, zapisane v knjižničarski izposo- vljali. V letu 1927 so ponovno uprizorili nica s svojo knjižnico v kaplaniji. Uprizori- jevalni knjigi. Po osvoboditvi so na Bral- igro Za pravdo in srce, ki so jo odigrali že li so igre Pri kapelici, Miklova Zala, Slaba no društvo Sveti Križ na Murskem polju leta 1922 in novo igro Veriga. S posojilni- vest, Črni križ, Mutasti muzikant in Vzor ostali večinoma le spomini, vsaj kultur- co so se začeli pogajati glede električne zvestobe, leta 1936 pa Črna žena, Živ no-društveno delo nikoli ni več delovalo napeljave in razširitve odra, ampak do pokopan in Podrti križ ter 1937. leta Žr- v takšni obliki. realizacije ni prišlo. tev spovedne molčečnosti, kjer nastopa S šestojanuarsko diktaturo razpusta 32 oseb, Krivoprisežnik, Na dan sodbe, Branko Štuhec političnih strank in še posebej ukinitev Lesena peč in Ljubezen zmaguje s samo Viri: Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na sloven- odseka Orla 5. 12. 1929 z močno raz- ženskimi vlogami. Na seji 27. maja 1937 skem, Anton Brumen, Spomini, Dnevniki in Zapisniki Bralnega društva Sveti Križ na Murskem polju. vejano mrežo na telovadnem in politič- je društveni odbor ustanovil fantovski

GLAS OBČINE 2014 41 kultura

Knjiga je naša prijateljica

Na svetovni dan knjige je bila v Slove- projekta Noč branja, ki že nekaj let četrtega do šestega razreda, izbrana niji letos prvič organizirana Noč knji- poteka po nekaterih slovenskih šolah. knjiga je bila Ribo na glavo, pa spat! ge, mednarodni dogodek, ki podpira Tudi Kulturno in izobraževalno društvo Primoža Suhodolčana. Ob 20. uri pa in slavi knjigo in branje kot temeljna Kelih je z veseljem pristopilo k projek- je bil organiziran Bralni klub tretjič, in gradnika zdrave družbe, nagovarja vse tu. Na svetovni dan knjige je Kelih or- sicer za odrasle. Pogovor o vsebini knji- generacije bralcev ter spodbuja dvig ge Poslednja pesem Nicholasa Sparksa bralne kulture, pismenosti ter vrednot je bilo zanimivo izhodišče za pogovor domišljije in znanja v družbi. o odraščanju najstnikov in marsikdaj 23. aprila 2014 smo v Sloveniji od ju- težavnem življenju družin. Zagotovo tra do poznega večera knjigi dali pol- pa je bil zametek Bralnega kluba lite- no besedo. V sodelovanju s hrvaškimi rarno – vinski večer Rizling polka, ki ga kolegi, ki so projekt Noč knjige začeli je Kelih organiziral lani jeseni v vinoteki pred dvema letoma in doživeli izjemen Svetinjska klet. Ob besedah rizling pol- odziv, so organizatorji želeli, da Noč ka, kakor smo naslovili petkov večer, je knjige tudi v Sloveniji postane tradici- marsikdo pomislil, da se bo igralo na onalna prireditev, namenjena vseslo- instrumente, pelo in plesalo. Morebiti venski promociji knjige in branja. Knji- je bil celo kdo nehote zaveden. Rizling garne, knjižnice, kavarne, šole in druge polka je kot samostojno delo, napisano organizacije in javna prizorišča po vsej 2007, prvenec prekmurskega pisatelja Sloveniji so 23. aprila inovativno pristo- Štefana Kardoša. 23. junija 2008 je pi- pila kot samostojni prireditelji literarnih satelj prejel književno nagrado kresnik branj in pogovorov, srečanj z avtorji in časopisnega podjetja Delo. podpisovanj knjig, delavnic, omizij in ganiziral Bralni klub prvič, Bralni klub Bralni klub vseh treh generacij je bil drugih dogodkov – s ciljem v središče drugič in Bralni klub tretjič. Učenci odlično sprejet, zato so srečanja sedaj slovenske javnosti in medijev postavi- drugih in tretjih razredov so v Bralnem enkrat mesečno tudi v poletnih mese- ti knjigo v vseh njenih tradicionalnih klubu prvič ob 18. uri govorili o knjigi cih. Morebiti bo Bralni klub v prihodnje in sodobnih oblikah. Večerni program Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič, celo gostil katerega izmed slovenskih Noči knjige 2014 je dopolnjeval do- prebrali nekaj zanimivih odlomkov in pesnikov ali pisateljev. poldanski in popoldanski program za likovno ustvarjali na temo knjige. Uro mlajše, ki je svojstvena nadgradnja pozneje so podobno storili učenci od Tjaša Kos

O, jaz, bogi kmet

Ljudski pevci iz Bučečovcev so v nedeljo, 18. maja, predstavili svojo drugo zgoščenko, ki so jo poimenovali kar po naslovni pesmi O, jaz, bogi kmet. Skupina že skoraj štirideset let ohranja ljudsko pevsko izročilo, z izidom te zgoščenke pa so poskrbeli, da teh štirinajst pesmi ne bo šlo v pozabo. Na prireditvi, ki so jo organizirali v va- ško-gasilskem domu v Bučečovcih, so novo zgoščenko predstavili skupaj s povabljenimi prijatelji pevci. Tam so nastopili še pevci iz Benedikta in Obre-

ža, pevke ljudskih pesmi iz Oslušev- je predsednik Kulturnega društva Ka- cev in Vučje vasi, domačin Stanko Ilješ jer Bučečovci podelil zahvale ter goste pa je zaigral na frajtonarico. Ob tako povabil še na pogostitev. pomembnem dogodku sta društvu in pevcem čestitala tudi župan, mag. Helena Krajnc

Branko Belec, ter vodja OI JSKD Lju- Foto: Branko Košti tomer Mira Rebernik Žižek. Ob koncu

42 GLAS OBČINE 2014 kultura

Kulturni praznik

Bil godec je mlad in lep in vesel, lepo je godel, sladko je pel.

France Prešeren

V kulturnem domu v Križevcih je ob slovenskem kulturnem prazniku 7. februarja potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu so sodelovali: recitatorji Silva Duh, Primož Petek, Tadeja Majcen, zapeli so Mela- nija Markovič in pevski zbor Osnovne šole Križevci ter glasbeniki Jakob in Jošt Slavič, Neža Kloboves, Nina Mikl in Anže Ros. Posebna glasbena točka je bil nastop mlade harfistke Tare iz Ptuja. Za odrsko scenografijo sta poskrbela Primož Petek in Robert Jurak, program je povezovala Tadeja Majcen. Občin- stvo je uživalo v pestrem kulturnem programu, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Križevci in Občina Križevci.

Nataša Vengust

Folklora navdušuje

V kulturnem domu v Križevcih je 6. ju- Osterca Veržej, folklorna skupina Bo- stavila sta zgodbo o zavarovanju nju- nija potekal tretji folklorni večer z na- gojina KUD Jožefa Kosiča, pevke ljud- nih vozil. Ona je želela zavarovati svoj slovom »Te pa se zasüčmo,« ki ga je skih pesmi Soside KD Antona Krempla »pecikl«, on pa svoje »tolige« zaradi organiziralo Kulturno društvo Križevci. Mala Nedelja, recitatorka Silva Duh iz različnih okoliščin na cesti in čudnih pri- Pripravili so pester program v zname- KD Križevci, mlada humorista Franček petljajev. Pred sklepanjem zavarovanja nju plesa, humorja in ljudskega petja. in Micika iz OŠ Mala Nedelja, folklorno sta svoji prevozni sredstvi še registri- Nastopajoči so bili: folklorna skupina društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, godca KD Križevci, moška vokalna skupina in ljudskih viž Stora čehoka. Navdušila sta starejša folklorna skupina KD Slavka mlada talenta Franček in Micika. Pred-

rala. Gledalce sta pošteno nasmejala. Program je povezovala Silva Duh, za dekoracijo in okrasje pa so poskrbeli: Primož Petek, Manica Sušec in Robert Jurak. Z nakupom novih oblek ima KD Križevci več zagona in veselimo se, kaj nam bodo pripravili v prihodnje.

Nataša Vengust

GLAS OBČINE 2014 43 kultura

Anketa o branju knjig

Mnogo je razlogov, zakaj je branje pobegnejo.) in Janka in Metko. Zdaj že in sestri. Top pet knjig: knjiga Sorodni knjig pomembno za posameznika – berem sam, in sicer Želvico Frančeka. duši – znanstveno-fantastična knjiga o razširimo si besedni zaklad, splošno Na počitnice bom vzel Strip o želvi in dveh najstnikih, vsi deli Harrya Potter- razgledanost, knjige nam krepijo um, psu, ki mi ga je dala babica. Trenu- ja, najbolj pa zadnji del Svetinje smrti, povečajo koncentracijo, spodbujajo tno berem Zakladnico pravljic, kjer je Delirium, Srčne želje, Igra prestolov. domišljijo, med branjem naši možgani veliko najrazličnejših pravljic, najraje Trenutno berem naenkrat tri knjige: izvajajo kompleksne duševne funkcije, imam pravljico Cesarjeva nova oblači- Polnočna šepetanja (govori o duhovih), kot so sklepanje, povezovanje, domi- la. Berem zato, ker mi mama ne dovoli Poezije. Med šolskim letom ne berem šljanje, pomnjenje, z branjem posame- pretiranega gledanja televizije (smeh). zahtevnih knjig, ker mi to moti koncen- znik dobi nove nasvete, ideje, spoznava Skozi šolsko leto berem knjige iz šolske tracijo, takrat se moram učiti, zato ne sebe, svoje sanje, zraven se zabava. V knjižnice, čez poletje berem knjige, ki morem razmišljati še o knjigi. Branje današnjem multimedijskem času pri jih imam doma. Vsebina se ne razlikuje. sem vzljubila v tretjem razredu, ko sem mladih prevladuje gledanje televizije, Najboljših pet knjig: Trije prašički, Jan- se poglobila v tiho branje. igranje računalniških igric, deskanje ko in Metka, Strela Mcqueen, Cesarje- po internetu pred branjem; starejše va nova oblačila, Grdi raček. Pravljice generacije imajo za izgovor pomanj- so mi res najboljše. Pri branju mi je naj- kanje časa, lažje je pogledati kakšno bolj všeč to, da potem vsebino zgodbe mehiško ali turško nadaljevanko, kot lahko pripovedujem naprej. prebrati dobro knjigo. Enostavneje je Njegova mama Sandra pove, da sta možgane sprostiti, kot jih pripraviti za skozi leto skupaj prebrala 30 knjig. V razmišljanje. Robin Sharma, trenutno letošnjem šolskem letu je bil tudi naj eden boljših avtorjev knjig o duhovni pripovedovalec, za nagrado je dobil rasti ima dober stavek: »Navadni ljudje knjigo z naslovom Kristalna gora in imajo velike tv-zaslone, izredni ljudje druge pravljice. imajo velike knjižnice.« A vendar se tudi v naši občini najdejo posamezniki, ki jim je branje v užitek, berejo knjige Vita Jana Bohanec, 14 let, 8. razred skozi celo leto, brez knjig ne gredo niti OŠ Križevci, Stara Nova vas na dopust. Zanimala me je vsebina prebranih knjig, lista najboljših petih knjig, Knjige mi dajo vstop v neki novi svet, ki so jih prebrali in bi jih z veseljem pri- kjer so stvari drugačne, npr. pri fanta- poročali vsakomur, zakaj radi berejo in zijskih so situacije, ki jih v realnem svetu Mama Jerica pove, da se je Vita Jana kaj jim branje pomeni. ni, pri zgodovinskih knjigah greš v pre- težko naučila brati, imela je blokado in teklo obdobje, pri pustolovskih se znaj- strah, da ji to ne bo uspelo. Na začet- deš v neki pustolovščini, ki je v resnič- ku je prebirala revijo Stop, predvsem Tilen Leskovar, 7 let, učenec 1. razre- nem življenju ne bi doživel. Zelo rada vsebino risank, vse dokler ni doživela da OŠ Križevci, Ključarovci berem, med poletjem še največ, ker preboja v branju. imam takrat največ časa, saj ni učenja. Uživam ob branju knjig. Najraje berem Mama je lani šla računat in je ugotovila, pravljico Trije prašički (Zgodba govo- da sem v enem letu prebrala približno Olga Štuhec, 28 let, študentka slo- ri o prašičkih in volku, ki mu na koncu 400 knjig. Poleti jih preberem dvakrat venščine in sociologije, Logarovci več kot med šolskim letom. Na dan dve knjigi, če sta debeli; če so tanke, kakih Že kar nekaj let berem izključno zgo- pet. Berem skoraj vse knjige, razen gro- dovinske romance, predana sem jim z zljivk in srhljivk. Najbolj so mi všeč knji- dušo in telesom, moram reči, da so me ge, ki imajo zelo značajski lik, ali zelo popolnoma zasvojile. Kljub temu da temperamenten ali izrazito hladen, lik, sem kot srednješolka brala vse žanre, ki ve, kaj hoče, ki se zna odločati in ga sedaj le s težavo preberem kak sodo- pritisk ne zlomi. Všeč so mi knjige, ki so ben roman. Kriminalke še, ampak tudi dobro napisane, v katerih ni preveč od- manj, kot sem jih nekoč. Pri branju mi visnega govora, je pa veliko dialogov, je najbolj všeč, da nam liki, podobe knjiga tudi ne sme biti preveč tanka. in celo situacije vizualno niso vsiljene Pri branju mi je všeč, da si sam ustvariš kot npr. pri filmih (Ravno zato menim, svojo sliko (Pri filmu ti jo dajo drugi.), da redko kateri film prekaša knjigo, to je nekaj najlepšega, saj si vsak v mi- če knjiga izide prej.). Vsak lik si lahko slih nariše lastno zgodbo. Ko berem, si v knjigi po svoje predstavljam, če me rada stvari domišljam in zamišljam. Če v opisu kaj moti, celo v svojih mislih gremo na dopust za en teden, vzamem spremenim. Najverjetneje nima nihče zraven šest debelih knjig (več kot 300 enake predstave o enem liku. Brez knji- strani), potem še berem pri bratoma ge zame počitnice ne bi bile popolne,

44 GLAS OBČINE 2014 kultura manjkala bi tista pika na i. Knjige mi že založbe Anu Elara, ki izdaja predvsem sem bila še aktivna, sem vse mladin- same po sebi predstavljajo počitnice zgodovinske romance. Dekleta smo ske stvari, ki so bile na programu, tudi (pa še izjemno ugodne), popeljejo nas postale prijateljice, redno se srečuje- sama kupovala in prebrala. Z izborom namreč v nove in neznane kraje, v premo, čeprav prihajamo iz različnih kon- najljubših pet knjig bi razočarala pred- tekle dni, zanimive situacije … Poleti cev Slovenije, kjer potekajo tudi naša vsem mlade, saj sem prebrala ogromno berem enako intenzivno kot pozimi. srečanja; večkrat smo že bile v Ljuto- klasikov (Mogoče sem prebrala edino Vsako branje ima svoj čar, pozimi je meru, tudi na Primorsko smo že odvan- Karla Maja, ki je bil med vsemi mladi- drale, pogosto se srečamo v Ljubljani, mi na knjižni polici najbolj popularen.), udeležile smo se tudi čarobnega sreča- Angeliko, veliko potopisov; uživala sem nja na gradu Fala, kjer sta nam prija- ob Tolstojevih delih, tudi Shakespeara zen lastnik grof Milan in njegova desna sem rada vzela v roke, od naših so mi

Foto: Anja Štuhec roka, priznani fotograf Luka Rebol, or- všeč Cankar, Kersnik, Tavčar, dobrih ganizirala bralno popoldne v pristnem knjig je veliko … Kot slavistka sem vsa grajskem ozračju. Ta srečanja, še bolj dela naših pisateljev skušala prebra- pa prijateljice (Poimenovale smo se ti. Ko mi kateri od mojih vnukov reče, Damski knjižni klub Anu Elare.) so zame joj, kako je dolgočasna knjiga Na klan- neprecenljive. Knjige so naše največje cu, odgovorim, da je to ena najlepših bogastvo in še kako drži, da nam prina- knjig. Njim je všeč mladi Suhodolčan in šajo srečo in nas razsvetljujejo, če jim le moderni avtorji, ki pišejo o anoreksiji, pustimo v srce. o drogah in modernih temah današnje- ga časa. Tudi takšne knjige sem včasih prebrala, a jih jemljem s pomislekom. Manja Mikl, 78 let, upokojenka, Kri- Ko grem na dopust, vedno preberem ževci kakšen roman. Ravnokar sem prebrala Vodnik indijskega Najarana, čudovito Berem najrazličnejše knjige. Po moževi delo, res enkratno. Branje knjig je moja bolezni in infarktu, ki sta me doletela, duševna hrana. Posamezniku da branje lepo brati v postelji, mogoče še opazo- sem prebrala tudi veliko strokovnih dobro gradnjo stavka. Pripomniti mo- vati ples snežink – neprecenljivo. Poleti knjig. Drugače pa leposlovje, vnuka ram, da današnji moderni pisatelji piše- komaj čakam, da se posvetim branju me prisilita k branju modernih knjig, da jo o temah in na način, da se mladi, ko zunaj, na gugalnici, v senčki na ležalni- se potem lahko z njima pogovarjam o to preberejo, ne naučijo knjižnega je- ku, na plaži ali zvečer v postelji. Če je vsebini, veliko sem prebrala mladinskih zika, v bistvu se ne naučijo nič lepega. med branjem prisotna kakšna poletna Strašno me motijo opolzkosti. Res je, nevihta ali dež, mi je branje še prav po- da morajo poznati tudi takšno vsebino, sebej ljubo. Pet najljubših knjig: brez a v lepši, spodobnejši obliki. Odnosi, ki dvoma je na prvem mestu Zimska vr- so grobi, grdi niso dober zgled. Iz otro- tnica, avtorice Kathleen E. Woodiwiss, štva imam lepe spomine, takrat smo ki sem jo sama prebrala po naključju, se znali igrati brez kljubovanja, zahrb- ko sem bila stara komaj 10 let. Druga tnosti, ni bilo fizičnega obračunavanja. bi bila knjiga Za vsako ceno, avtorice Ko sem še inštruirala srednješolce, sem Lise Kleypas, tretja Shanna, avtorice ob spoznanju, da jih je večina pozna- Kathleen E. Woodiwiss, četrta Nevesta la vsebino in dela le iz računalnika, od Julie Garwood, peta pa Škandalozna koder so si skopirali vsebino, nekateri prevara Rosemary Rogers. tako sploh niso brali, priznam, bila kar Trenutno berem knjigo Morje ljubezni, žalostna. Tako so posledično imeli rev- avtorice Kresley Cole, in sicer že x-tič. nejši besedni zaklad, spisi so bili slabši. Sama knjige namreč večkrat preberem, Dandanes sem sploh razočarana in ža- saj vsakokrat odkrijem v knjigi nekaj lostno je, da mladi ne berejo radi, da novega, drugače dojemam zgodbo, bolj poznajo tujo literaturo kot doma- knjiga mi nudi potovanje v preteklost čo. Mislim, da bi predvsem v osnovni in prisostvovanje ljubezenski zgodbi. šoli moralo biti več pripovedovanja, o Knjige imajo zame izjemen pomen – delih bi se lahko več razpravljalo, da bi sploh si ne bi znala več predstavljati knjig, tudi ogromno takih, ki sem jih otroci znali povedati svoje mnenje, tudi življenja brez njih. Z njimi grem lažje dobila v dar, za te se posebej potrudim, kritiko, kajti le na tem bi lahko rasli. skozi žalostna in stresna obdobja, bra- moja naloga in osebna zahvala je, da jih nje v meni sprošča občutke sreče in me vse preberem. Doma skoraj ni prosto- Andreja Kurbos pomirja. Še posebej, če je knjiga nova ra, kjer ne bi bilo knjig (Imam jih ogro- in dobra, se me hormoni sreče držijo mno.), bojim se, kaj bodo moji delali s še cel teden. Knjige mi pa niso prinesle tem bogastvom, ko me ne bo več. Bila le izjemnih občutkov ob branju. Razši- sem poverjenica za mladinski tisk, bral- rile so mi pogled na svet, kar je najpo- no značko sem kot učiteljica slovenske- membneje – s knjigami sem spoznala ga jezika z veseljem vcepljala mladim. veliko dobrih prijateljic, ki nas druži Včasih sem jim povedala kakšno šalo, ljubezen do knjig, predvsem do knjig saj so naši literati bili zelo duhoviti. Ko

GLAS OBČINE 2014 45 kultura

Svetopisemski prizori ujeti v cvetju

Primož Petek se nam je s samostojno bile pritrjene palice iz poligonuma. Na spremljal Marko Pascal Rožman, vokal razstavo prvič predstavil v petek, 13. drevo se je spenjala kača iz nageljnov. je dodala Melanija Markovič. Goste septembra 2013. Razstava se je ime- Ob glavnem oltarju sta bili predstavlje- je pozdravila tudi dr. Sabina Šegula iz novala Svetopisemski prizori ujeti v ni še zgodba Morje, ki se odpre ter, Biotehniškega centra Naklo, avtorica cvetju, pripravljena je bila v domači zgodba Bog kot sonce. Kompozicija mnogih knjig in mentorica pri izobra- župnijski cerkvi v Križevcih. Na ogled je bila iz rož delfinujuma in nageljčkov ževanju Primoža Petka. Po letu trdega so bili postavljeni trije aranžmaji, ki so ter je prikazovala prehod skozi morje. izobraževanja v Biotehniškem centru predstavljali vsak svojo svetopisemsko Cvetje je posnemalo valovanje in giba- Naklo je Primož Petek predstavil svoj zgodbo. Ob vhodu v cerkev nas je pri- nje morja. Nad morjem je kompozicija rezultat dela. čakala zgodba Drevo skušnjave, pred- iz gerber in nageljčkov predstavljala stavljena z velikim drevesom narejenim Sonce kot Boga, ki sije nad vsem sve- Helena Krajnc

iz železne konstrukcije, na katerega so tom. Otvoritev razstave je na klavirju Foto: arhiv Primoža Petka

Nedeljsko druženje na vaškem jedru

Kot pozdrav poletju in v počastitev dr- nas razvajali z zvoki iz tamburic in sta- Petek, ki je ob koncu izrekel povabilo k žavnega praznika je v nedeljo, 22. junija, rimi pesmimi. Nekoč so bile tamburice sodelovanju in doprinosu skupnega cilja potekala kulturna slovesnost na vaškem edini instrument na gostijah. Pozneje jih – obstoječe dejavnosti razširiti in ponu- jedru v Križevcih. V kulturnem programu je izpodrinila harmonika. Delujejo že od diti več. Prireditev sta omogočila Kultur- so se nam predstavili gostje: Kulturno- leta 1924, njihovi začetki segajo celo v no društvo Križevci in Občina Križevci. -umetniško društvo Beltinci, gledališka skupina Slikepaprijlike in tamburaška skupina. Podžupan Bogomir Gaberc je prisotne nagovoril in nas spomnil na praznik dan državnosti. V svojem govoru je izpostavil zgodovino samostojne Slovenije in vsem zaželel prijetno dru- ženje. Gledališka skupina Slikepaprij- like je uprizorila čudovito predstavo z naslovom Zacumprana Ančka pod vodstvom Simone Cizar. Sama pred- leto 1915. Silva Duh nam je predstavila Po prireditvi sta za dobrovoljne goste in stava je preprosta, govori o življenjski dejavnosti Kulturnega društva Križevci, udeležence poskrbela s svojimi izdelki zgodbi sedmih podeželskih deklet, ki se kjer delujejo folklorna skupina (že od vinarstvo Škrget in Pivičan Kosi. vračajo iz semnja. Pevci in tamburaška leta 1946), literarna sekcija, turistična skupina pod vodstvom Mika Smeja so sekcija … Predsednik društva je Primož Nataša Vengust

46 GLAS OBČINE 2014 kultura

Panonski človek skozi čas

Člani Kulturnega društva Križevci in Danes Prleki in Prekmurci živijo v slogi, dva meseca kar nekaj časa častno kra- Občina Križevci sta 4. septembra v kul- razumevanju in v dobrem sodelovanju, sila krožišče v Ključarovcih. Postavitev turnem domu v Križevcih pripravila Sla- pa čeprav jih loči reka Mura, ki je neka- odra, scena, razsvetljava, vse to je na vičev večer. S čudovitimi zvoki violine kšen mejnik. Za občino in župnijo Kri- zbrane naredilo poseben vtis. Program sta nas v uvodni del dogodka popeljala ževci je dr. Matija Slavič v svojem delo- so popestrili pevci in glasbeniki. Samo Budna in Timotej Jagodič. Gost vanju pustil poseben pečat, predvsem večera je bil dr. Ivan Rihtarič iz Gornje pa se je skupaj s številnimi duhovniki Nataša Vengust iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu Sloveniji, tesno je sodeloval z duhovnikom dr. Franom Kovačičem iz Veržeja. Dr. Matija Slavič se je namreč leta 1919 udeležil mirovne konference v Miklavžev Parizu, kjer je v znanstveni razpravi ute- meljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini, kar se je 19. avgu- bazar sta 1919 na množičnem ljudskem zbo- rovanju v Beltincih tudi uresničilo. Na Tudi v letu 2013 je pridne otroke Radgone, ki je doktor zgodovine, bivši tem večeru je bilo poudarjeno, da bi si naše občine obiskal sveti Miklavž. profesor na Gimnaziji Franca Miklošiča dr. Matija Slavič za svoja zgodovinska Na vaškem jedru so 8. decembra Ljutomer. Gostili smo ga že leta 2004. dejanja zaslužil trg, ulico ali vsaj spome- Občina Križevci, OŠ Križevci, Župni- Zgodovinsko je preučeval delo, vlogo nik v Murski Soboti. Med prireditvijo je ja Križevci ter KD Križevci pripravili in pomen dr. Matije Slaviča za Prlekijo domači umetnik Robert Jurak izdelal Miklavžev bazar. Zbrane je nagovoril in Prekmurje. Ta večer je tekla beseda Slavičev kip. Po končani prireditvi smo župan mag. Branko Belec, program o panonskem človeku skozi čas dr. Ma- si v razstavnem župnijskem prostoru so popestrili nastopi osnovnošolcev, tije Slaviča in kaj vse je to v tistih časih ki so najmlajšim krajšali čas do priho- pomenilo za naš narod. Kdo je panonski človek? Dr. Ivan Rihtarič obrazloži, da popotnik ni bil; bil je delaven člo- vek, vezan na svojo zemljo, vinograde in vero. Bil je prleški človek, z nogami trdno na zemlji. Če je Prlek kam šel, je rad prišel nazaj; če ne drugo, je bil doma pokopan. Prlek je bil ponosen, velik kmet, saj je imel konja za težko delo na zemlji. Po naravi je bil trmast, konzervativen, nazadnjaški. Po njego- vih večletnih raziskavah je ugotovil, da se prleško govori vse do Polskave. Prle- ki in Prekmurci so bili nekoč bolj ločeni kot povezani. Ni bilo mostov, železni- ce, le brodi po Muri. So pa se kopali v Muri, tkali prijateljstva, medsebojne da Miklavža, ki je prišel s pomočniki vezi. Povezani so bili s prekupčevalci, angelčki in z zvrhanim košem daril. takšnimi in drugačnimi. Bolj so bili po- Na tem bazarju je na prodajnih stoj- vezani duhovniki in intelektualci. Nas lahko ogledali razstavo panonskih rib nicah vsak lahko našel kaj zase. Če- Mura združuje ali ločuje? V zgodovini Roberta Juraka. Naj omenim, da je ve- belarji Čebelarskega društva Križev- se nikoli ne sprašujemo, kaj bi bilo, če lika panonska riba – skulptura, ki tehta ci so prodajali svoje izdelke, Društvo bi bilo. Zgodovina je učiteljica življenja. 600 kilogramov in jo je ustvarjal dobra kmečkih žena Križevci-Veržej drobno pecivo, Dom Lukavci izdelke, ki so jih ustvarili stanovalci, Kulturno-izobra- ževalno društvo Kelih pa nas je med čakanjem grelo s čajem in kuhanim vinom. Učenci naše osnovne šole in vrtca so dogodek zaokrožili z lastno ustvarjalnostjo.

Helena Krajnc

GLAS OBČINE 2014 47 društveni utrip

Dve lipi – ena obljuba

Šeste tradicionalne mednarodne ka- saške dirke na hipodromu v Križev- cih letos minile v znamenju pobrate- nja dveh majhnih društev.

Konjeniško društvo Križevci piše eno lepših poglavij v knjigi svojega obstoja. Ne le da so kasaške dirke, ki so jih letos že šestič zapored priredili člani društva, iz leta v leto bolje obiskane, tokrat so storili še korak naprej. Pobra- tili so se s Konjerejskim društvom Krim in z tako še dodatno utrdili svoj položaj na slovenski kasaški sceni. Ideja je v zraku visela kar nekaj časa, dejansko pobratenje se je zgodilo 15. marca na tradicionalnem križevskem »kujskem plesu«, ko je s podpisom obeh predsednikov, križevskega Du- šana Zorka in krimskega Jožeta Škulja, simbolična pogodba dobila poseben eni kot drugi dali 27. julija, ko so lipo in Branku Puharju, v četrti je slavila Lil pomen. Obe društvi sta se zavezali k zasadili v sklepnem dejanju šestih tra- Kim z Vladom Žnidaričem, peta dirka – tesnemu sodelovanju in ohranjanju pri- dicionalnih mednarodnih kasaških dirk. kas pod sedlom je pripadla Nini Zorko stnih stikov. Že v dopoldanskem času je 1. golaži- in francoski kobili Anedei du Paytch. jada pritegnila nemalo obiskovalcev, ki Križevski hipodrom oziroma križevski so z zanimanjem spremljali napet boj »Vincennes«, kot ga spoštljivo imenu- osmih ekip, ki so se po svojih najbolj- jejo domači kasaški zanesenjaki, je tako ših močeh trudile skuhati zmagovalni bogatejši za še eno slovensko drevo. golaž. Ekipa Vizija Boreci je slavila pred Drevo, ki iz antičnih časov simbolizira ekipo križevskih Kofetaric, tretja je bila globoko prijateljstvo, trdno pa je pove- ekipa iz Lukavcev. zana tudi s simbolom življenja, z zdrav- Popoldne se je pričel osrednji del ne- jem in modrostjo. In predvsem slednja deljske prireditve, ko se je v petih dir- naj v teh težkih časih vodi dano oblju- kah predstavilo enaindvajset kasačev. bo med Križevci in Krimom ter ohrani 13. julija, ko so Krimovci organizirali V prvi dirki je med naraščajniki slavil tesne prijateljske vezi in tradicijo križe- kasaške dirke na svojem hipodromu Luxus na vajetih Branka Seršena, v vskega in krimskega kasaškega športa. na Igu, so svojo obljubo, ki so jo dali drugi sta Lemon Ice in Silvester Moleh ob podpisu, utrdili s skupnim sajenjem prav tako zabeležila svojo prvo zmago, Ana Šonaja lipe, dokončen pečat zavezi pa so tako tretja dirka je pripadla Riki way Alarju

Pozdrav pomladi Letos, 27. 4. 2014, smo v KUD Vučja vas Janez Čuk že devetič zapored pripravili samostojno prireditev Pozdrav pomladi, ki jo v naši vasi tradicionalno pripravimo vsako leto spomladi. Odvija se v vaško-gasilskem domu v Vučji vasi. Nastopajoči so večinoma iz našega društva, vedno pa povabimo tudi goste iz naše občine ali od drugod. Zelo radi nastopajo najmlajši. Vedno pa prireditev popestrijo naše ljudske pevke iz Vučje vasi. Ker je letos bila že deveta prireditev, vam obljubimo, da se bomo naslednje leto, ko bomo praznovali deseto obletnico, še prav posebej potru- dili za vas, že sedaj lepo povabljeni.

Jasmina Paldauf

48 GLAS OBČINE 2014 društveni utrip

Razstava prleških pogrinjkov

Društvo kmetic Križevci-Veržej že sko- Štefka Šterman. Pod strokovnim vode- dalje bolj ravni, lepše izpeljani in vedno raj štiri desetletja druži kmečke žen- njem doc. Sonje Šterman, univerzite- hitreje so nam šli od rok. Naš cilj je bil, ske tega območja. Veliko pozornost tne diplomirane inženirke oblikovanja da vsaka izveze dva pogrinjka, dva pr- posvečamo ohranjanju starih običajev, tekstila in oblačil, smo najprej začele tička in nadprt. Vsak pogrinjek je do- predvsem raznih ročnih del (kvačkanje, iskati predloge o tem, kaj je značilno bil svojo ročno izvezeno obrobo, ki so rešelje, vezenje ipd.). V ta namen vsako za našo občino in pokrajino, kakšne jo nekatere še obkvačkale in značilen leto povabimo v goste strokovnjaka za rastline rastejo pri nas, kaj vse sodi na rastlinski motiv. Naša tedenska sreča- posamezno aktivnost in se potem vso pogrinjek, kakšna naj bi bila posoda, nja so trajala štiri mesece, vezenje nas zimo, ko polja počivajo in imamo me ki jo bomo nanj postavile in s kakšno je tako navdušilo, da smo pridobljeno zato nekaj več časa, učimo posamezne hrano napolniti krožnike. S projektnimi znanje želele čim bolj izpopolniti. V ta veščine. Svoje novo znanje in nastale partnerji smo uskladile ideje, si začrta- namen je vezenje postalo naša vsako- izdelke nazadnje pokažemo na (tradici- le smernice, razdelile naloge in pričele dnevna večerna rutina, saj smo želele onalni) razstavi na cvetno nedeljo. z delom. Potrebno je bilo izdelati prte na ogled postaviti čim lepše izdelke.

Prav posebno in bogato izkušnjo nam za pogrinjek. Predavateljica se je hitro Naš trud ni bil zaman. Prvič smo naše je dala naša zadnja delavnica, v kateri domislila rastlin in nam narisala prve izdelke postavile na ogled 13. in 14. smo se skupaj s SŠTG Radenci priklju- skice: koruzo, mak, ajdo, buče, sončni- aprila 2014 v sejni sobi zadruge Klas čile projektu zavoda Marianum iz Ver- ce, jabolka, čemaž, regrat, grozdje … v Križevcih, drugič 12. junija na SŠGT žeja, Prlek*ja – sodobni prleški pogri- Naslednjo uro smo se začele učiti pr- Radenci, trenutno so razstavljeni od 19. njek, ki ga je izvedel v sklopu razpisa vih osnovnih vbodov: ravni, vezni, polni junija do 31. avgusta v DUO centru v LEADER LAS Prlekija. Na prvi delavnici šiv, verižni, rešelje, ažur … Vsaka si je Veržeju, kar predstavlja vrhunec in zase nas je zbralo dvanajst: Sandra Cof, izbrala eno izmed skic in pričela z izde- ključek tega projekta. Prejele smo ve- Ana Colnarič, Sonja Čuk, Milena Far- lavo. Po začetnih nespretnostih in kar liko pohval, ki nam ogromno pomenijo kaš, Dijana Gaberc, Alojzija Klemenčič, nekaj vbodih v prst je naša vztrajnost in nam dajejo motivacijo za nadaljnje Elizabeta Kosi, Frančka Lebarič, Maja in marljivost obrodila sadove. Roke so delo. Prijol, Stanka Slavič, Majda Markovič in nas začele ubogati, šivi so postajali če- Majda Markovič

Fašenk

Na sam pustni torek smo obeležili pu- stovanje. V vaško-gasilski dom v Vučjo vas so bili povabljeni vsi otroci iz Vučje vasi. Vsaka maska se je posebej predstavila, skupaj smo rajali in se igrali družabne igre. Ko so se maškare utru- dile, so se posladkale s krofi in toplim čajem. Domov smo odšli veseli in dobre volje ter si obljubili, da se naslednje leto spet poveselimo.

Jasmina Paldauf

GLAS OBČINE 2014 49 društveni utrip

Izletniško doživetje AMD Križevci

Društvo AMD Križevci je 10. maja 2014 organiziralo enodnevni izlet, kjer smo si ogledali Celje, Laško in okolico. Prvi postanek smo opravili v Teharjah, kjer smo si ogledali spominski park in osrednji simbolni spomenik Republike Slovenije, ki je posvečen spominu na žrtve povojnih pobojev. Park je raz- glašen za kulturni spomenik državne- ga pomena. Pot smo nadaljevali proti celjskemu gradu, kjer smo se seznanili s preteklostjo starega gradu in s sre- dnjeveškim načinom življenja, na Celje smo se ozrli s panoramske točke. Sle- dil je ogled muzeja v Laškem, kjer nam je bila predstavljena zgodovina kraja, težave, s katerimi so se soočali skozi meri poteka avtomatizirano oziroma preteklost, in zgodovina pivovarstva. Iz računalniško vodeno iz posebnih prostorov. Prikazane so bile tudi sestavine, ki so potrebne za pripravo hmeljnega napitka, skladišča, kjer hranijo ogromne količine piva, varilnica … Po kosilu smo si ogledali še center Celja in si v senci privoščili dobro kavo in sladoled. Zapeljali smo se do Šmartinskega jezera, kjer smo uživali v enourni vožnji z ladjico Jezerska kraljica. Okrog jezera so urejene sprehajalne poti, opaziti je bilo številne izletnike, ki so ob jezeru taborili, nekateri so imeli piknike, raz- širjen je tudi ribolov. muzeja smo se po Laškem odpravili na ogled pivovarne in kasneje še na poku- Lidija Domanjko šino različnih vrst piva. Vodeno smo si ogledali proces proizvodnje, ki v veliki

Strokovna ekskurzija v Gradec

Društvo kmetic Križevci-Veržej je dne 4. junija organiziralo ekskurzijo v pre- stolnico avstrijske Štajerske – Gradec. Udeleženke so si pod strokovnim vo- denjem ogledale staro mestno jedro, mestno hišo, katedralo, grajski grič in druge znamenitosti mesta. Zanimiva je bila vožnja z železnico na Schlossberg (grajski grič) in ogled tamkajšnje svetovne znamenitosti – urnega stolpa. Pred nadaljevanjem poti nam je ostalo še nekaj časa za kratek postanek na otoku na reki Muri, kjer se nahaja priljubljena turistična točka z ličnim lokalom. Sledil je ogled botaničnega vrta, ki deluje pod okriljem Univerze v Gradcu. V večih rastlinjakih in tudi na prostem se nahajajo rastline praktično iz celega sveta. V vsakem rastlinjaku so

50 GLAS OBČINE 2014 društveni utrip drugačni klimatski pogoji. Tudi v par- stanek je bil na turistični kmetiji Dreisi- žnih prostorov, kjer opravljajo stekleni- ku okrog rastlinjakov je mnogo rastlin, ebner v Zgornji Kungoti, natančneje v čenje vin. Iz Špičnika je lep razgled na med njimi številna zelišča, ki so pri žen- Špičniku. Pot do tja nas je vodila med okolico, obdano z vinogradi. skah vzpodbudila posebno pozornost, Svečinskimi goricami po cesti v obliki saj so se nekatere izmed njih že udele- srca. Sledila je pristna domača večerja Lidija Domanjko žile delavnic o uporabi zelišč v kuhinji in nato še ogled več kot 300 let stare« in nasploh v gospodinjstvu. Zadnji po- velbane« vinske kleti ter ostalih pomo-

Kmečke ženske se srečajo

Društvo kmetic Križevci-Veržej je po- brateno s kmečkimi ženami iz Sremiča pri Krškem. Vsako drugo leto jim orga- niziramo oglede po Prlekiji. Potrudimo se jim polepšati dan – državni praznik 25. junij, ko nas obiščejo. Letos smo jih pričakale na Stari Gori pred staro šolo. Prišlo je petintrideset prijateljic in ko je bilo na kupu petinpetdeset žensk in le en šofer, ni čudno, da je deževalo, kar pa ni pokvarilo našega veselega raz- položenja. Z nekaterimi članicami se zelo dobro poznamo, nekatere so naše kraje obiskale prvič. Najprej smo kle- petale ob prigrizku, nato smo pričele z ogledom. Prisluhnile smo razlagi tu- ristične vodje Andreje in z velikim zanimanjem pogledale stare predmete, ki so jih nekateri zavrgli. Ogled je mar- sikatero žensko spomnil na mladost – čas starih običajev in lesene mehaniza- cije. Ugotovile smo, da so bila nekatera orodja narejena drugače, kot je nam znano. Zunaj nas je pričakalo sonce in nadaljevale smo z ogledom mlina na veter in nato še cerkve sv. Duha, ki je najstarejša cerkev daleč naokrog in v polepšal z glasbo in nekatere smo zala tudi skupinska fotografija. Veselimo kateri je še vsako nedeljo sv. maša. Pot plesale. Dan nam je res hitro minil. Pred se ponovnega snidenja drugo leto, ko smo nadaljevale proti naši občini, kjer odhodom v Krško smo gostje odpelja- nas bodo žene gostile v Krškem. smo pojedle kosilo. Tam nas je pričakal le še v Veržej v DUO center na ogled harmonikar Stanko, ki nam je popoldan naše razstave in zemljank, kjer je nasta- Majda Markovič

GLAS OBČINE 2014 51 društveni utrip

Srečanje starejših občanov

Društvo upokojencev Križevci v sode- želijo druženja. Za srečanje starejših Lukavcev in triindevetdesetletnega lovanju z Občino Križevci vsako leto smo pripravili bogat kulturni program. Venčeslava Copota, smo razveselili s organizira tradicionalno srečanje sta- S spodbudnimi besedami je zbrane skromnim darilom in jima ob visoki sta- rejših občanov. Lani smo se odločili, najprej nagovoril župan občine, mag. rosti čestitali. Po končanem programu, da bo prireditev v začetku septembra Branko Belec. V nadaljevanju progra- ki sem ga povezovala, sem vse prisotne na vaškem jedru v Križevcih pod novim ma so nastopile plesalke iz Sv. Jurija povabila na prijetno druženje ob glas-

prireditvenim šotorom. Na pomoč so ob Ščavnici pod vodstvom gospe Eme bi. Veselili smo se, si zapeli, zaplesali in priskočili tudi gasilci PGD Bučečovci. Lančič. Zaplesale so francoski družabni se pogovarjali. Dogovorili smo se, da V občini je približno 490 starejših ob- ples, podoben četvorki, ki je nastal leta se ponovno v takem ali še večjem šte- čanov nad sedemdeset let. Srečanja 1830. Z leti je postal priljubljen kabare- vilu srečamo naslednje leto. se jih je udeležilo približno 150. To je tni ples. Plesalke so navdušile prisotne. dobra udeležba, če pomislimo, da je Na pozavno je zaigral Anže Ros iz Vučje Frančka Rakuša

veliko starejših bolnih in žal ne morejo vasi. Najstarejša udeleženca, sedem- Foto: Jože Žerdin več nikamor, čeprav si mnogi močno indevetdesetletno Marijo Pušenjak iz

Izobraževanje o kakovosti pridelave vrtnin in zelišč

V maju se je sedemnajst članic Društva organizacija in racionalizacija vrta. Na zdravo domačo hrano in uporabiti ze- kmetic Križevci-Veržej udeležilo 24-ur- vrtu velikosti 2 krat 2,5 metra smo za- lenjavo ter zelišča, ki jih lahko same pri- nega izobraževanja Ekološka pridelava sadili: paradižnik, papriko, jajčevce, ko- delamo na naši prleški zemlji. vrtnin in njihova uporaba ter pridelava renček, nizki fižol, rdečo peso, peteršilj, in predelava zelišč s poudarkom na ka- solato, kapucinke in še kamilico. Nasle- Majda Markovič kovosti, ki ga je v sklopu projekta Evro- dnji dan smo iz treh glinenih posod različnih velikosti sestavile stožec ter vanj posadile zelišča, ki jih najpogoste- Recept za pripravo sirupa iz sivke je uporabljamo v kuhinji (rožmarin, še- Sestavine: 4 dl sladkorja, 3 dl vode, traj, peteršilj, baziliko, žajbelj, majaron, 1 jušna žlica cvetov sivke, po želji drobnjak). Zasajene v tovrstne posode vaniljin sladkor. lahko namreč postavimo kar k vhodu pred hišo ali na balkon in so nam tako Priprava: V vodi nekaj minut vedno hitro dosegljive. Zelišča niso le kuhajte cvetove sivke. Ne kuhajte dobra aroma jedem, ampak jih lahko predolgo, saj bo v tem primeru uporabimo tudi pri pripravi napitkov aroma premočna. Precedite in in celo mazil. Naučile smo se pripravi- odstranite cvetove. Vodi dodajte ti ognjičevo mazilo, mazilo iz kamilic in sladkor in kuhajte, dokler se pa investira v podeželje na Biotehniški sivke, sok iz mete, bezga in tudi zelo ne raztopi in tekočina postane šoli Rakičan organiziral Evropski kme- osvežujoč sok iz sivke in vrtnice. Urnik lepljiva. Sirup ohladite in ga tijski sklad za razvoj podeželja. tega tedna je bil pester, tempo napo- nalijte v steklenico. Sirup hranite Vsaka kmečka žena ima doma vrt, ne- ren, zato pa naše veselje in zadovolj- v hladilniku. Sirup lahko uporabite katere imajo ogromne vrtove, a so še stvo ob koncu toliko večje. pri pripravi limonade (sirup, vedno mnenja, da imajo na njih pre- Tudi v tem letu smo dokazale, da se voda in malo limoninega soka), malo prostora. Na tem izobraževanju kmečke ženske ne bojimo novih izzi- koktajlov, kot nadev za palačinke so ugotovile, da je najpomembnejša vov, svojim družinam želimo pripraviti ali se preprosto osvežite s sokom.

52 GLAS OBČINE 2014 popotniški kotiček

Norman Wells – tam, kjer je nafta

Sestrična Maja mi je nekega dne po- sto Edmonton, kjer sva spet prenočili v vanje je trajalo vse do leta 1911. Po- vedala, da je na facebooku našla Hei- hotelu. Naslednji dan sva z letalom na- memben delodajalec v mestu, Imperial di Hodgson. Sprva nisem dojela, koga daljevali pot do Yellowknifa. Let je bil Oil, je leta 1937 pričel z gradnjo rafine- ima v mislih. Hitro mi je postalo jasno, nadvse zanimiv, saj smo leteli tik nad rije. Med drugo svetovno vojno je bil da misli hčerko dedkove sestre Mici, ki Velikim suženjskim jezerom (Great Sla- Norman Wells pomemben vir nafte za živi v Kanadi. Pričeli smo komunicirati ve Lake) dolgim 480 kilometrov, širo- vojaške namene na Aljaski in Yukonu. preko spletne kamere, kar nam je vsem kim 109 kilometrov in najglobljim v Se- Izpeljan je bil projekt Canol Road, ime- bilo v nepopisno veselje, saj je minilo že verni Ameriki. V globino namreč meri novani cestni kanal za naftovod. Kljub dobrih triindvajset let, ko sta bili ded- kar 614 metrov. Pogled skozi okence tekoči nafti pa naftovod ni vzdržal niz- kovi sestri na obisku pri nas v Sloveniji. je bil neprecenljiv, saj sem imela obču- kih temperatur, ki so se takrat gibale Mici je povabila dedka na obisk, vrnil ji tek, da jezeru ni videti konca. Sledila okrog minus 60 stopinj. Tako so proti koncu druge svetovne vojne projekt morali opustiti. Cesta preko kanala se je tako zaključila. Vse, kar je ostalo, je Canol Heritage Trail, proga kanala, ki je dolga 355 kilometrov in teče iz Norman Wellsa skozi gore Mackenzie vse do meje Yukon. Danes tako lahko najdemo na reki Mackenzie umetno narejene otočke, ki služijo kot naftne ploščadi za črpanje nafte. Mesto je majhno in ima približno 720 prebivalcev. Večina teh je zaposlena ravno v podjetju Imperi- al Oil. Mesto spada pod regijo Sahtu na severozahodnem teritoriju Kanade. Leži na severni strani reke Mackenzie in ponuja pogled po dolini Franklin. V bli- žini se razprostirajo gore Richardson. V mestu se nahaja tudi zgodovinski muzej, v katerem najdemo zapiske in fotografije gradnje naftovoda izpred let, je s povabilom v rodno Slovenijo. A ker je predzadnja postaja – Yellowknife, razstave rudnin, kamnin in številne dru- sta oba bila mnenja, da je zaradi nju- glavno mesto severozahodnega terito- ge zanimivosti. Na območju Norman ne starosti tako dolgo potovanje zanju rija Kanade, oddaljeno 4oo kilometrov Wellsa najdemo številne živalske vrste, prenaporno, se nama je z Majo lansko južno od arktičnega kroga. Mesto se je kot so črni in rjavi medvedi, volkovi, poletje ponudila enkratna priložnost, razvilo leta 1934, ko so v bližini odkrili muškatno govedo Muskox, gorski ka- da odpotujeva k dedkovi sestri v Ka- zlato. Ko je proizvodnja zlata upadla, se nado. Iz zagrebškega letališča sva pot je mesto preusmerilo v rudarstvo. Ve- nadaljevali proti Frankfurtu, kjer sva si lik pomen pa je leta 1991 dalo odkritje čez dan privoščili še potep po samem diamantov v bližini. Po polurnem po- mestu. Po slabo prespani noči zaradi stanku smo se končno odpravili proti samega navdušenja sva se dopoldan najini zadnji postaji Norman Wells. Ob odpravili na letališče in avantura preko izstopu iz letala so naju vsi že nestrpno pričakovali. Z letališča smo se odpeljali proti njihovemu domu, ki leži tik ob reki Mackenzie. Tamkajšnja narava naju je zelo očarala. Seveda naju je zanima- lo, kako izgleda mesto. Po neasfaltirani prašni cesti smo se popeljali do mesta, kjer so se zgradbe odražale v svoji preprostosti, v nasprotju z našimi raz- košnimi stavbami. Trgovine, zobna am- bulanta, policijska in gasilska postaja, ribuji, losi, gorske koze in ovce in celo zdravstveni dom, pošta, občina, šola polarni medvedi. Tamkajšnji prebivalci in restavracije so izgledale tako staro- živijo preprosto življenje. Prednost ne luže se je pričela. Po deveturnem letu dobno, kot da bi stale tukaj že tisoč let. dajejo materialnim stvarem, ampak sva prispeli v popolnoma drug svet, Norman Wells slovi predvsem po nafti dajejo velik pomen druženju z druži- natančneje v mesto Calgary v Kanadi. in njeni industriji. Nafto je prvič odkril no. Vsako pomlad se odpravijo tudi na Po triurnem postanku na letališču je Alexander MacKenzie med njegovim lov na gosi, ko so tam po štirinajst dni. bila najina naslednja postojanka me- preučevanjem reke leta 1789. Preuče- Tam je neizogibno srečanje z medvedi,

GLAS OBČINE 2014 53 popotniški kotiček

ki sva jih imeli priložnost videti, in sicer delala v kuhinji. Znanje angleškega je- nama je omogočila ponovno snidenje na deponiji, kjer brskajo po smeteh v zika ji je bilo povsem tuje. Mici je sedla z Mici in možnost ogleda samega me- upanju, da bodo našli kaj slastnega za v letalo in prispela v popolnoma novo sta Yellowknife. Naslednji dan je sledil pod zob. Zelo priljubljen je tudi ribolov v Velikem medvedjem jezeru (Great Bear Lake). Je četrto največje jezero v Severni Ameriki in osmo največje jezero na svetu. V mestu se nahaja družba North Wright Airways, last družine Wri- ght. Z jezera Jackfish Lake smo tako vzleteli in si lahko ogledali Norman Wells in okolico tudi iz ptičje perspek- tive. Fotografiranju kar ni bilo konca, kajti narava naju je prevzela s svojo lepoto in edinstvenostjo. Leteli smo nad kanjonom Dodo, si ogledali slapo- ve Carcajou, naftna polja in opuščeno progo kanala. Norman Wells je poleti dostopen po reki Mackenzie, pozimi, ko temperature dosežejo vse do minus življenje na arktičnem krogu. Leta 1955 drugi poizkus proti Edmontonu. Tokrat 43 stopinj, pa po ledeni cesti Ice Road. je pričela z delom. Tukaj je spoznala uspešen. V Edmontonu smo se odpra- Od januarja in februarja so noči dolge, Edwarda Hodgsona, s katerim sta se vile v velik nakupovalni center. Še po- saj je dnevna svetloba prisotna le slabe leta 1958 poročila. Leta 1961 je presta- sebej zanimiv je bil ogled Fort Edmon- štiri ure. V zimskih mesecih obstaja tudi la operacijo hrbtenice in zaključila delo ton parka – velik za 64 nogometnih možnost pojava polarnega sija (Aurora v podjetju Esso, 1962 se je družina po- igrišč, ki te popelje v leto 1846, 1885, Borealis). Poleti je situacija popolnoma večala za sina Davida in 1964 za hčer 1905 in 1920. Sprehod skozi park je bil drugačna, saj so dnevi dolgi, kar po- Heidi. V sedemdesetih letih je delala v enkratno doživetje, saj si ob pogledu meni, da popolne teme ni. Tako nama lokalni bolnici. Leta 1983 je s prijatelji- na hiše, avtomobile in ljudi, oblečene je bilo še posebej zanimivo, da smo se co odprla hotel, ki sta ga vodili do leta v oblačila, kot jih poznamo iz črnobelih odpravljali spat kar ob belem dnevu. 1985, ko sta se oba z možem upoko- filmov, imel zares občutek, da si se ro- Druženje z vsemi člani Micine družine jila. Mici je pri svojih 90. letih še zelo dil v 18. stoletju. Po pestrem dnevu sva je bila prijetna izkušnja, spoznali sva njihov način življenja. Mici nama je med druženjem pripovedovala zgodbe iz njene preteklosti, tudi njeno zgodbo o prihodu v Norman Wells. Pri svojih ro- snih petnajstih letih se je podala s tre- buhom za kruhom v mesto Rosenberg, na kmetijo v Nemčijo, kjer je delala že njena mati. Tam je bila vse do leta 1947. Ko se je vrnila domov na obisk, so ji odvzeli potni list, tako se vse do leta 1953 ni mogla vrniti v Nemčijo, čeprav jo je tam čakala služba. Po letu 1953 so aktivna. Je odlična gospodinja, skrbi za se odpravili v hotel, najina zadnja noč v ji oblasti vrnile potni list in tako se je vrt, odlično kuha in peče. S prijateljico Kanadi. Naslednje jutro je sledil let za Moniko skrbi tudi za tamkajšnjo cerkev. Evropo proti Frankfurtu. Najbolj pa jo razveselijo obiski njenih Potovanje, ki je bilo dokaj naporno in štirih vnukov in štirih pravnukov. dolgo, mi bo ostalo v lepem spominu. Z Majo sva imeli v načrtu, da si pred Tega, da sva se z Majo odločili, da gre- odhodom domov skupaj z Mici in nje- va na obisk, ne bom nikoli obžalovala, no snaho Sherry ogledamo mesto Ed- saj kot pravi pregovor: »Priložnost za- monton, zato smo se tri dni prej odpra- mujena, ne vrne se nobena.« Imeli sva vile iz Norman Wellsa. A včasih načrti možnost spoznati Norman Wells, ljudi, splavajo po vodi, saj je Mici ravno tisti ki tam živijo, njihovo kulturo, prečudo- dan zbolela in je nujno morala v bol- vito naravo. Maja se je zaljubila v kraj, nišnico v Yellowknife. Proti Edmontonu že takrat je sprejela odločitev, da se bo smo se tako napotile le Maja, Sherry čimprej vrnila. Letos marca nas je res Mici odpravila v Hamburg, kjer je osta- in jaz. Med letom iz Yellowknifa proti zapustila in se odselila v Norman Wells, la do leta 1955. Po enem tednu jo je Edmontonu nam je pilot sporočil, da odšla je novim izzivom naproti. Mogo- poklicala sestra Tereza, ki je po vojni z se bomo morali žal vrniti, saj nam je na če nam bo kaj več zaupala v naslednji možem Američanom zapustila Nemčijo letalu odpovedal desni motor. Moram številki glasila. in odšla v Kanado. Povabila jo je v Nor- priznati, da nama je ta dogodek kar man Wells, kjer ji je ponudila službo v pognal strah v kosti. V življenju se vse Mia Corner podjetju Esso. Mici je izvedela le, da bo zgodi z razlogom – ta okvara motorja

54 GLAS OBČINE 2014 Doživeti Sever

Potovati proti severu Evrope pomeni fjord, s trajektom čez fjord lahko obi- meram. Biti na Lofotih je, kot bi gledal srečanje z ohranjeno skandinavsko le- ščeš v Viku eno izmed osemindvajsetih film, vsepovsod sušilnice slanikov (kot poto, kjer človek in narava vedno znova stavkirk (lesene cerkve), posebno do- naše brajde), njihovega značilnega vo- iščeta sobivanje; neminljivi fjordi, ure- živetje je poroka v tej s patino prežeti nja se kmalu ne znebiš, in male pisane jena mesta, slapovi, sneg po vrhovih, cerkvi. Lysefjord ponuja čudovito kri- hiše. ledeniki, gorska jezera, pisane hiške po žarjenje in razgled na pečino Prokesto- vsej deželi, kjer nobena ni odveč, bo- len, ki se z 600 metri strmo dviguje nad Nordkapp gat živalski in rastlinski svet … fjordom, povzpeli smo se na pečino, V samotni pokrajini počasi izginjajo Prebivalci, ki so se nekoč preživljali z med šesturnim vzponom je lilo, kot bi drevesa, grmički, lišaji, občasno šopi rejo jelenov in z ribolovom, se danes se utrgal oblak, če bi pričakovala ta- trave in cvetje ter seveda jeleni, ki se lahko pohvalijo s standardom, ki spada kšno vreme, se za vzpon ne bi odločila, ti mimogrede postavijo na pot. Morda v sam svetovni vrh, k čemer je pripo- tudi ustrezna oprema ni zdržala tako se voziva pravočasno, saj je pot prazna, mogla predvsem nafta in njihovo vo- dolgo. Oslofjord in Trondheimfjord sta ob 23. prispeva do osrednjega cilja na- dno bogastvo. pa urbani zgodbi. jine skandinavske ture, to je Nordkapp,

Med norveškimi fjordi Potovati po Norveški je tudi vijuganje med fjordi, vožnja s trajekti, tako da včasih niti nimaš občutka, ali si z avtom na kopnem ali na vodi. Nekaj najznačil- nejših – Geirangerfjord, do katerega prideš po »cesti orlov« in se potem lahko po zares panoramski cesti vzpenjaš na goro Dalsnibba in na višini 1 500 metrov občuduješ gorske vrhove. Po fjordu lahko prideš do znanih slapov. Pravijo, da sta najlepša slapova Sedem sester in Poročni pajčolan. Sognefjord je najdaljši in tudi najgloblji norveški

Lofotski otoki Severni rt na 71°10'21« severne geo- Otočje je največje ribolovno področje grafske širine, 307 metrov visoka peči- slanikov na svetu, sušijo jih vsepovsod na, ki jo imajo za najsevernejšo točko na prostem, otoki so vulkanskega iz- Evrope. Množica avtomobilov in mo- vora in prečudovitih oblik, po njih so torjev, mnogo več avtodomov, šotori, skrite vasice, domačini preživijo, da so svet v malem pričakuje polarno pol- prisiljeni kljubovati divjim polarnim raz- nočno sonce, ki je nizko nad obzorjem

GLAS OBČINE 2014 55 popotniški kotiček

in ustvarja čarobno polarno svetlobo; Laponci – Sami, etnična manjšina, ki vinah, v lokalih je precej drag; pač pa lahko doživiš več sijev ali pa nobenega, uživa številne pravice in še vedno nas na poti mimogrede počakajo losi in nekateri taborijo na parkirišču več dni; tudi diskriminacijo jeleni, ogromno je počivališč … Ideal- imeli smo srečo, kajti »sonce je poljubi- Danes enakopravni Norvežani živijo na no prenočišče so kampi, predvsem pa lo severno ledeno morje« do dveh zju- severu Norveške, potem še jih srečava lesene hiške (hutte), ponudijo športni traj vsaj štirikrat. V urejenem muzeju – tudi na Finskem in na Švedskem. Sami dom, precej je ekohotelov, najbolj pa lokalu ob svečah, siju severne svetlobe še danes živijo precej nomadsko, so lahko nazdraviš tudi s penečim vinom. glavni rejci severnih jelenov in psov v državi, med sabo so zelo povezani, tudi Mesta: Bergen, Trondheim, Oslo … ženske se ukvarjajo z rejo jelenov, kajti Mesta so izredno čista, zelo urejena, dobiti lastno čredo jelenov, je poseben

mestoma celo asketska, lokali so pol- dogodek v življenju. Tradicija je močno mi je v spominu ostal porodnišnični ho- ni turistov in tudi domačinov. Bergen, prisotna, tudi pri oblačilih. tel, kjer smo bili skupaj gostje, novoro- stara kulturna prestolnica Norveške, jenčki, matere, očetje, sorodniki, že ob danes ribiško in pristaniško mesto, naj- Popotni utrinki rojstvu se navajaš, da sam sebi, pred- več turistov je Američanov in Angležev. Prenočevanja – na severu lahko preno- vsem pa drugemu dopuščaš živeti. Slikovite lesene hiše nas še vedno spo- čite povsod. Dežela je redko poseljena, minjajo na čas velikih trgovcev. Oslo, trgovina nas ne pričakuje na vsakem najbolj me prevzame nova opera v po- koraku, alkoholne pijače prodajajo ob dobi ledenih gora, kjer je potekal tudi določenih dnevih in v posebnih trgo- projekt svetovne opere, potem parla- ment, kraljeva palača Slottet, univerza, katedrala, glavna ulica ter seveda šte- vilni muzeji. Munchev muzej je en sam Krik proti razčlovečenju posameznika in družbe. Presenetilo me je, nobene hektike ni čutiti v mestih, vse poteka zelo mirno, urejeno, lokali so tudi v delovnih dneh polni … Sicer pa tudi vasi so arhitektur- no dovršene.

Doživeti Sever poleti, je doživeti svetlobo pozno v noč, je razmišljati ob fjordu, kako vsak oče mora otroka nau- čiti preživeti, kako ujeti lososa ali losa; sever je občutek za urejeno in avtoh- tono arhitekturo, kjer ni ničesar preveč ali premalo, živeti preprosto, a hkrati vredno živeti. Enajst tisoč kilometrov dolga pot ti ostane in te zaznamuje, vredno je.

Irena Štuhec

56 GLAS OBČINE 2014 šport in rekreacija

Aktivnosti v okviru izmenjave Youth in Action

Od 4. do 13. junija 2014 je v gradu ekipa ameriškega nogometa Murska Vsekakor pa celoten teden ni bil se- Rakičan v Prekmurju potekala medna- Sobota Storks, osebni trener Nenad stavljen le iz delavnic, ampak je bil rodna mladinska izmenjava Youth in Kojić in ekipa wellness trenerjev. To- organizran tudi ogled bližnjega mesta Action na temo Sport Life. Zbrali so se maž Šegina je v okviru delavnice Zdrav Murska Sobota, kjer nam je lokalni vo- dijaki in študentje iz različnih evropskih in aktiven način življenja spregovoril o dič predstavil zanimivosti in zgodovino držav: Turčije, Poljske, Češke, Romuni- zdravi prehrani, načinu življenja, pred- Prekmurja. Ob večerih smo dobro voje in seveda Slovenije. Izmenjavo je go- stavil delo wellness trenerjev in rezul- stilo Društvo Connect, ki že dalj časa tate ter zgodbe, ko se posamezniki sodeluje z različnimi organizacijami po odločijo za spremembe in jim pri tem

ljo med udeleženci ohranjali, ko smo se ob dobrotah vsake države ob inter- nacionalni večerji zabavali, pogovarjali in plesali. Vsak večer je druga država imela predstavitev svojih znamenitosti, kulture, glasbe, plesa. Udeleženci smo

Evropi in pripravlja podobne projekte. pomagajo, da res dosežejo svoje cilje. Skozi celotno izmenjavo so imeli ude- Vsem, ki so imeli dodatna vprašanja, je leženci organizirane delavnice na temo individualno svetoval, kako naj se zač- športa. Teoretičnemu delu delavnic nejo prehranjevati boljše, na kakšen je sledil praktičen del in aktivno špor- način naj spremenijo svoje življenje in tno udejstvovanje. Poleg predstavitev postanejo aktivnejši. Nato pa se je ce- samega projekta Youth in Action in lotna skupina odpravila na bližnji trav- Erasmus plusa so udeleženci tudi sami nik, kjer je Andreja Kurbos vodila fit- se kot skupina zelo povezali, postali pripravili različne predstavitve športa camp vadbo – to je »pametna vadba«, družina, čeprav le za nekaj dni, zato je v svojih državah. Druge teme delavnic s katero naše telo še 24–48 ur po vad- bilo slovo toliko težje. Vendar pa bomo so bile še Olimpijske igre, Šport in dobi kuri maščobe, preoblikujemo telo, preko socialnih omrežij ostali v stiku in ping, Šport in tekmovalnost in Zdrava vpliva na boljše počutje, hkrati delamo se morda zopet srečali na kakšni izmed prehrana ter Zdrav in aktiven življenjski na moči, vzdržljivosti, kondiciji. Naužili prihodnjih izmenjav. stil. Večkrat so pri delavnicah sodelo- smo se svežega zraka in se napolnili s vali tudi zunanji gostje, npr. domača pozitivno energijo. Sara Hašaj

Po občini – tretje kolesarjenje V soboto, 24. maja 2014, se nas je v Športno rekreacijskem centru Križevci zbralo okoli petdeset kolesarjev. Na enaindvajsetkilometrsko pot smo se podali ob 10. uri. Da smo se okrepča- li, smo se ustavili na kmečkem turizmu Kolar v Logarovcih in na nogometnem igrišču v Bučečovcih. V ŠRC Križevci smo se vrnili okrog 14. ure in ob dobri hrani, pijači in glasbi nadaljevali druže- nje. Naslednje leto bo kolesarjenje 24. maja. »Zdrav duh v zdravem telesu,« je naš slogan. Vabljeni ...

Nataša Vengust

GLAS OBČINE 2014 57 šport in rekreacija

Rekreacija za starejše

Vse najboljše za nas, punce pojmo na glas, da še mnogo po deset, doživele bi let.

Vsak četrtek je naš in vaje za stas, en, dva, tri se glasi in telo ne boli.

Brez zaključka ne gre in brez Francke tud´ ne. Veselimo se že, da dobimo se me!

Na pobudo upokojene učiteljice Francke desetletnico delovanja. Po končani vad- volje, žlahtne kapljice, pesmi in veselja. Vrbajnšak je pred desetimi leti začela bi so se 27. marca letos zbrale v baru Mil- Nekaj telovadk se udeleži tudi vsakole- delovati skupina starejših telovadk v kri- ka v Križevcih, kjer je voditeljica podelila tnega izleta v Izolo, kjer uživajo v hote- ževski osnovni šoli. Udeleženk je bilo od priznanja najbolj aktivnim, za udeležbo lu Delfin. Izlet že deseto leto zapored triindvajset do trideset. Iz leta v leto je od pet do deset let. Štiri članice so obi- organizira gospa Francka Vrbajnšak v število rekreacije željnih naraščalo in se skovale telovadbo vsa leta delovanja. okviru Društva upokojencev Križevci. spreminjalo, saj so se ženskam iz naše Voditeljica je vse svoje članice pohvalila Pravi, da je bilo prva leta več udeležen- občine pridružile tudi članice iz sose- in se jim zahvalila za sodelovanje. Ude- cev, saj se tudi pri upokojencih pozna dnje občine Veržej. Telovadba je pote- leženke so se voditeljici Francki Vrbajn- finančna kriza. kala enkrat na teden po eno uro, in sicer ščak prav tako lepo zahvalile za vodenje Nataša Vengust

od novembra do konca marca. in jo prosile še za aktivno sodelovanje. Foto: arhiv Francke Vrbajnšak Letos je skupina telovadk praznovala Po uradnem delu ni manjkalo ne dobre

Uspehi plesalcev

V minuli sezoni so plesalci iz naše obči- turnirjih. Plesali so v disciplinah break- ne, ki plešejo v plesni šoli Zeko nasto- dance in disco dance. Petra Rajh je na pali na številnih tekmovanjih, državnih, mednarodnem turnirju v Sarajevu med evropskih, svetovnih in mednarodnih pionirji osvojila 1. mesto prav tako skupaj z ekipo. Na državnem prvenstvu je bila z ekipo sedma. David Copot je z ekipo v breakdancu osvojil 1 mesto v Sarajevu, na pokalnih turnirjih pa so bili z ekipo dvakrat drugi. David Cimerman je v skupnem seštevku pokala Slovenije med breakdance člani osvojil 3. mesto, z ekipo je osvojil 3. mesto na držav- nem prvenstvu in 1. na mednarodnem turnirju na Nizozemskem. Aleš Ivanuša je pokalni prvak Slovenije med breakdance člani in drugi na državnem prvenstvu. Z ekipo je osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu in 1. na mednarodnem turnirju na Nizozemskem.

Dejan Zečević

Foto: arhiv plesne šole Zeko

58 GLAS OBČINE 2014 šport in rekreacija

Deseti tek z naravo

V soboto, 13. septembra 2014, bo Špor- vsako leto izpeljemo v športnem duhu tno društvo Stara Nova vas na igrišču v in brez zapletov. Želimo si, da bi se ob- Stari Novi vasi že desetič organiziralo činskega teka udeležilo čim več naših tek z naravo. Skupaj s šolarji Osnovne občanov in občank, saj z organizacijo šole Križevci se teka udeležuje vsako teka predstavljamo tudi naš kraj in našo leto približno 350 tekačev iz vse Slove- občino. Vsak začetek je težak in na tej nije. V sklopu tega je organiziran tudi poti smo se znašli tudi mi, ko smo začeli občinski tek, kjer se občani pomerimo organizirati to prireditev. Tek je vsako v 3,5 kilometra dolgi progi. Proga je leto bolj obiskan in s tem tudi vse bolj speljana po poljskih cestah, del proge prepoznaven. Upamo, da bo v bodoče je asfaltiran. Organizacija teka zahteva še več tekmovalcev in tudi navijačev, da veliko dela, časa, truda in ljudi, ki skr- bomo imeli še naprej zagon in voljo za bijo, da vse poteka po pravilih in var- organizacijo našega projekta. no. Ker smo v našem društvu delavni in vemo, da skupaj zmoremo več, tek Andreja Sintič

Jubilejni 10. tek z naravo Stara Nova vas, sobota, 13. september

Tek poteka v sklopu Pomurskega pokala in Olimpijskih tekov. STARTNINA Pričetek zbiranja prijav ob 11.30 Prijavite se lahko tudi predhodno na spletni strani Pomurskega pokala Člani in članice: 10 € (http://pomurski-pokal.com/). Tek Občine Križevci: 10 € Prijavite se vsaj 15 minut pred startom vsakega teka za otroke; člani in članice vsaj 30 minut pred startom teka. Otroci: 5 €

Start Baby teka na 200 m ob 13.00 Tečejo dečki in deklice letnik 2009 in mlajši.

Pričetek otroških tekov ob 13.20 NAGRADE ZA TEKMOVALCE Točkovana kategorija za Pomurski pokal. Tekmovalci in tekmovalke so razporejene po kategorijah. Vsak udeleženec prejme spominsko majico Kategorije Letniki Dolžina proge Čas starta jubilejnega 10. teka, pijačo in topel obrok. M/Ž A 2007 – 2008 350 m 13.20/13.30 M/Ž B 2005 – 2006 350 m 13.40/13.50 Otrokom bodo podeljene medalje, članom v M/Ž C 2003 – 2004 700 m 14.00/14.10 absolutni konkurenci pokali, po kategorijah M/Ž D 2001 – 2002 700 m 14.20/14.30 M/Ž E 1999 – 2000 1050 m 14.40/14.50 tudi medalje. Podelili bomo tudi nagrade donatorjev. Podelitev medalj za Baby tek in otroške teke bo ob 15.15.

Start teka članov in članic na 7,5 km ob 16.00 Točkovana kategorija za Pomurski pokal. Tekmovalci in tekmovalke so razporejeni po kategorijah. Vsi tečejo skupaj in na enako razdaljo. SPLOŠNA DOLOČILA! Kategorije Letniki Vsak tekmovalec teče na lastno odgovornost. M A 1995 in mlajši M B 1994 – 1985 Odgovornost za nastop tekačev pod 18. M C 1984 – 1975 letom starosti prevzamejo starši oziroma M D 1974 – 1965 M E 1964 – 1955 spremljevalci. M F 1954 – 1945 Vsem sodelujočim priporočamo, da so M G 1944 in starejši Ž A 1985 in mlajše ustrezno kondicijsko pripravljeni. Ž B 1984 – 1975 Ž C 1974 – 1965 Ž D 1964 – 1955 Kontaktna oseba: Albin Šalamun Ž E 1954 in starejše Tel: 041 315 855 Start teka Občine Križevci na 3,5 km ob 16.00 Spletna stran: http://junior-snv.si/slo/ Skupinski start s tekom na 7,5 km. Podelitev medalj in pokalov za tek Občine Križevci in teka članov in članic za Pomurski pokal bo ob 16.45. Prireditev bo ob vsakem vremenu.

GLAS OBČINE 2014 59 šport in rekreacija

ŠPORTNA ZVEZA KRIŽEVCI Rezultati športnih tekmovanj v letu 2013/14

MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA NA TRAVI KRIŽEVCI (vodja tekmovanja: Pavel Zorko)

mesto ekipa k z r p gol razlika točke 1. JUNIOR STARA NOVA VAS 20 17 2 1 103:29 53 2. KRIŽEVCI 20 16 0 4 113:50 48 3. SLAPTINCI 20 14 2 4 90:53 44 4. ŠD KLJUČAROVCI 20 13 1 6 82:52 40 5. ŠD BERKOVCI 20 9 3 8 84:73 30 6. KALINOVJAK BUČEČOVCI 20 9 1 10 63:67 28 7. ŠD LO-KO LOGAROVCI KOKORIČI 20 8 3 9 62:70 27 8. MRD M-POWER BAR 20 6 0 14 72:91 18 9. ŠD BUNČANI 20 5 1 14 70:96 16 10. MDC ZETOR VUČJA VAS 20 4 1 15 40:116 13 11. ŠD GRABE 20 1 2 17 34:116 5

Naj strelci goli igralec 50 Boštjan Žajdela (ŠD Križevci) 38 Mario Skuhala (Junior SNV) 31 Mitja Kolbl (MRD M-POWER BAR) 19 Gorazd Rajh (Slaptinci) 17 Štefan Kutoš (Slaptinci) 16 Simon Kapun (Berk.), Robi Raščan (ŠD LO-KO)

Boštjan Žajdela

Zaključni turnir (ŠRC Vučja vas, 8. 6. 2014) mesto ekipa 1. JUNIOR STARA NOVA VAS 2. KALINOVJAK BUČEČOVCI 3. SLAPTINCI 4. ŠD LO-KO LOGAROVCI KOKORIČI

Fair play: ŠD MRD

JUNIOR STARA NOVA VAS

60 GLAS OBČINE 2014 šport in rekreacija

ŠD KLJUČAROVCI MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA NA TRAVI ZA VETERANE (vodja tekmovanja: Karl Zamuda)

mesto ekipa k z r p gol razlika točke 1. ŠD KLJUČAROVCI 18 16 1 1 92 49 2. BULLS 18 14 2 2 60 44 3. ŠD LO-KO VETERANI 18 11 2 5 20 35 4. PODGRAD 18 12 1 5 41 34 5. BERKOVCI 18 9 3 6 3 30 6. LOMANOŠE 18 5 3 10 -31 15 7. SWING 18 5 2 11 -29 11 8. KMN KAPELA 18 2 0 16 -103 6 9. TEXAS BAR VIDEM 18 3 4 11 -20 4 10. FRIZERSTVO MILENA STARA NOVA VAS 18 4 0 14 -33 3

ZIMSKA OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA TROJK NA ODBOJ (vodja tekmovanja: Andrej Weis)

PRVA LIGA DRUGA LIGA 1. TOP FINEDIKA 7 6 0 1 34:16 18 1. KRIŽEVCI 8 6 1 1 44:22 19 2. PICERIA MBM 7 5 0 2 32:15 15 2. ŠD BUNČANI 8 6 0 2 33:24 18 3. 100+ 7 5 0 2 34:11 15 3. ŠD LUKAVCI 8 3 0 5 23:30 9 4. BERKOVCI 7 4 0 3 22:28 12 4. BAR BAZA VETERANI 8 3 0 5 23:45 9 5. FLOR MONT 7 2 2 3 18:24 8 5. KALINOVJAK 8 1 1 6 28:28 4 6. ARIES-IT 7 2 1 4 24:40 7 7. BLACK ENERGY 7 1 2 4 22:29 5 8. MRD BB BAR 7 0 1 6 12:32 1

GLAS OBČINE 2014 61 šport in rekreacija

Naj strelci PRVE LIGE goli igralec 25 Boštjan Žajdela (Top Finedika) 14 Tomi Hodnik (100+), D. Kosi (Aries-It) 11 Aleš Petek (100 +)

Naj strelci DRUGE LIGE goli igralec 18 Gregor Hojnik (Križevci) 17 Primož Panič (ŠD Lukavci) 12 Sandi Juterša (Kalinovjak)

Zaključni turnir, OŠ Križevci mesto ekipa 1. 100+ 2. FLOR MONT TOP FINEDIKA 3. PICERIJA MBM

Naj strelec: Aleš Petek (17 zadetkov)

Naj trojka prve lige Naj trojka druge lige Naj trojka – mladi Boštjan Žajdela (Top Finedika) Štefan Kutoš (Slaptinci) Uroš Pihler (Bunčani) Tomaž Hodnik (100+) Tadej Čuk (Black Energy) Luka Pihler (Bunčani) Aleš Petek (100+) Rok Stajnko (MRD Coctail bar) Matej Vok (Slaptinci)

OBČINSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU (vodja tekmovanja: Aleš Čuk)

mesto ekipa k z r p razlika točke 1. KLJUČAROVCI VETERANI 14 11 2 1 80:35 24 2. MDC ZETOR BUČEČOVCI 14 9 4 1 78:47 22 3. INTERNATIONAL JELEN LUKAVCI 14 11 0 3 76:36 22 4. ŠD LO-KO 14 8 1 5 68:47 17 5. KRIŽEVCI 1 14 6 2 6 55:64 14 6. ŠD BERKOVCI 14 4 1 9 54:70 9 7. KRIŽEVCI 2 14 1 1 12 29:81 3 8. SUHOGRADNJA BAUMONT KLJUČAROVCI 14 0 1 13 23:83 1

naj igralci zmage porazi % ekipa David Novak 30 4 88,2 INTERNATIONAL JELEN LUKAVCI Sašo Ropoša 27 6 81,8 MDC ZETOR-BUČEČOVCI Danijel Cvetko 29 7 80,6 MDC ZETOR-BUČEČOVCI Bojan Jagodič 28 9 75,7 KLJUČAROVCI VETERANI Milan Majcen 26 9 74,3 ŠD LO-KO Drago Kozar 26 9 74,3 KLJUČAROVCI VETERANI Franc Šafarič 23 11 67,7 ŠD LO-KO Matej Kapun 27 13 67,5 ŠD BERKOVCI Marjan Koroša 24 13 64,9 KRIŽEVCI 1 Robert Gregorinčič 19 12 61,3 KLJUČAROVCI VETERANI

KLJUČAROVCI VETERANI

62 GLAS OBČINE 2014 šport in rekreacija

ZAKLJUČNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU OŠ Križevci, 28. 2. 2014 (organizator: ŠD Križevci)

Posamično: Pari: 1. Marko Kreft (ŠD Berkovci) 1. Aleš Ploj, David Novak (International Jelen Lukavci) 2. Sašo Ropoša (MDC Zetor Bučečovci) 2. Marko Kreft, Simon Kapun (ŠD Berkovci) 3. David Novak (International Jelen Lukavci) 3. 3. Sašo Ropoša, Danijel Cvetko (MDC Zetor Bučečovci)

Prehodni pokal Šport plus Ljutomer: ŠD BERKOVCI (Marko Kreft, Simon Kapun)

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI V NAMIZNEM TENISU OŠ KRIŽEVCI, 12. 1. 2014 (organizator: ŠD Ključarovci)

Mladinci – pari: Ml. mladinci – posamično: 1. Tomaž Kapun, Matej Kapun (Berkovci, Berkovci) 1. Miha Kolbl (Križevci) 2. Luka Pajek, Miha Kolbl (Križevci, Križevci) 2. Luka Pajek (Križevci) 3. Kristjan Hanžekovič (Bučečovci)

St. mladinci – posamično: Člani – pari: 1. Matej Kapun (Berkovci) 1. Slavko Dunaj, David Novak (Lukavci, Lukavci) 2. Jakob Slavič (Križevci) 2. Drago Kozar, Bojan Jagodič (Ključarovci, Ključarovci) 3. Tomaž Kapun (Berkovci) 3. Matej Kapun, Simon Kapun (Berkovci, Berkovci)

Člani – posamično: 1. David Novak (Lukavci) 2. Sašo Ropoša (Bučečovci) 3. Bojan Jagodič (Ključarovci)

OBČINSKA LIGA OBČINE KRIŽEVCI V TENISU, LJUTOMER (vodja tekmovanja: Dejan Heric)

mesto igralec tekme zmage porazi razlika točke 1. Milan Majcen (Logarovci) 12 11 1 106:36 22 2. Bojan Vidnar (Logarovci) 12 11 1 102:43 22 3. Dejan Heric (Boreci) 12 7 5 84:86 14 4. Nejc Marič (Boreci) 12 6 6 78:69 12 5. Mitja Počič (Grabe) 12 4 8 65:82 8 6. Denis Hofman (Bučečovci) 12 3 9 56:92 6 7. Darko Kolar (Logarovci) 12 0 12 17:108 0

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI BANOVCI, 1. 9. 2013 (vodja tekmovanja: Dejan Heric)

Člani – posamično: 1. Milan Majcen (Logarovci) 2. Dejan Heric (Boreci) 3. Bojan Vidnar (Logarovci)

GLAS OBČINE 2014 63 šport in rekreacija

OBČINSKA LIGA V ELEKTRONSKEM PIKADU (501 D. O.) (vodja tekmovanja: Milan Majcen)

1. LIGA mesto ekipa k z r p razlika točke 1. BOOSTERS KRIŽEVCI 14 14 0 0 114:26 42 2. NAŠ OVINEK LOGAROVCI 14 11 1 2 92:48 34 3. KASAČ VERŽEJ 14 8 2 4 82:58 26 4. GABRIJELOV BARČEK VUČJA VAS 14 8 1 5 89:51 25 5. LO-KO BAR BAZA LOGAROVCI 14 6 2 6 70:70 20 6. MRD SHOOTERS KRIŽEVCI 14 2 1 11 44:96 7 7. BOREŠKI VETERANI 14 2 0 12 30:110 6 8. LO-KO KAUBOYSI LOGAROVCI 14 1 1 12 39:101 4

2. LIGA mesto ekipa k z r p razlika točke 1. BUNČKE CVRLE 14 11 1 2 89:51 34 2. BERKOVCI 14 11 1 2 84:56 34 3. GRABE 1 14 8 2 4 81:59 26 4. SLIKOPLESKARSTVO KLEMENT 14 5 3 6 74:66 18 5. BUČEČOVCI 14 5 1 8 54:86 16 6. MRD KAPUČINKE KRIŽEVCI 14 4 1 9 64:76 13 7. GRABE 2 14 3 2 9 60:80 11 8. TAXI BAR FRČ ILJAŠEVCI 14 3 1 10 54:86 10

m. naj igralci 1. liga t z p % ekipa m. naj igralci -2.liga t z p % ekipa 1. Leon Mertük 42 40 2 95,2 Boosters 1. Boštjan Osterc 36 30 6 83,3 Bunčke cvrle 2. Miha Topolnik 39 33 6 84,6 Boosters 2. Dejvid Kšela 42 27 15 64,3 Berkovci 3. Boštjan Heric 41 33 8 80,5 Naš ovinek 3. Boštjan Novak 38 24 14 63,2 Grabe 2 4. Bogdan Vaupotič 34 27 7 79,4 Kasač Veržej 4. Blaž Štuhec 39 24 15 61,5 Grabe 1 5. Denis Hamler 39 29 10 74,4 Gabrijelov barček 5. Mitja Špindler 36 22 14 61,1 Berkovci 6. Boris Zaplata 42 28 14 66,7 Gabrijelov barček 6. Tadej Klement 36 22 14 61,1 Slikopleskarstvo 7. Bojan Vidnar 40 26 14 65,0 Naš ovinek 7. Robi Zabavnik 42 25 17 59,5 MRD Kapučinke 8. Milan Majcen 41 26 15 63,4 Naš ovinek 8. Rado Hanžekovič 37 20 17 54,1 Bučečovci 9. Alojz Križan 42 26 16 61,9 LO-KO Bar Baza 9. Boris Suhač 40 21 19 52,5 Berkovci 10. Aleš Čuk 32 17 15 63,1 Gabrijelov barček 10. Gabrijel Prelog 39 19 20 48,7 Grabe 1

ZAKLJUČNI TURNIR V ELEKTRONSKEM PIKADU KRIŽEVCI, 1. 3. 2014, KASAČ VERŽEJ (organizator: ŠD Križevci)

Člani – posamično: 1. Leon Mertük (Boosters Križevci) 2. Brane Seršen (Bunčke cvrle) 3. Boštjan Heric (Naš ovinek Logarovci)

Člani – pari: 1. Leon Mertük, Miha Topolnik (Boosters Križevci) 2. Boštjan Osterc, Brane Seršen (Bunčke cvrle) 3. Miran Farkaš, Robi Raščan (LO-KO Bar Baza Logarovci)

BOOSTERS KRIŽEVCI

64 GLAS OBČINE 2014 šport in rekreacija

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI V ELEKTRONSKEM PIKADU VUČJA VAS, 25. 1. 2014 (organizator: ŠD Vučja vas)

Članice – posamično (8 tekmovalk): Članice – pari (3 pari): 1. Tadeja Majcen (Križevci) 1. Tadeja Horvat, Tanja Vrbnajk (Vučja vas, Logarovci) 2. Valerija Poredoš (Boreci) 2. Liljana Vunderl, Valerija Poredoš (Iljaševci, Boreci) 3. Tadeja Horvat (Vučja vas) 3. Tadeja Majcen, Tadeja Puklavec (Križevci, Križevci)

Mladinci – posamično (4 tekmovalci): Člani – posamično (48 tekmovalcev): 1. Rok Heric (Logarovci) 1. Leon Mertük (Boreci) 2. Blaž Klobasa (Vučja vas) 2. Mihec Topolnik (Križevci) 3. Anže Ros (Vučja vas) 3. Sebastjan Antolin (Boreci)

Člani – pari (27 parov): 1. Leon Mertük, Mihec Topolnik (Boreci, Križevci) Zbral in pripravil: 2. Bogdan Vaupotič, Andrej Weis (Lukavci, Iljaševci) Milan Majcen, 3. Denis Hamler, Boris Zaplata (Vučja vas, Vučja vas) predsednik ŠZ

DAN ŠPORTA 31. 8. 2013 ŠRC Logarovci (organizator: ŠD LO-KO Logarovci-Kokoriči)

a) namizni tenis (8 parov) g) met na koš (17 dvojic): 1. mesto: Ključarovci (Drago Kozar, Bojan Jagodič) 1. mesto: Boreci 1 (Mitja Kolbl, Nejc Marič) 2. mesto: Lukavci I (David Novak, Alojz Križan) 2. mesto: Križevci 1 (Marko Sovič, Franci Topolšek) 3. mesto: Bučečovci (Branko Filipič, Sašo Ropoša) 3. mesto: Berkovci (Dejvid Kšela, Dejan Kurbus)

b) nogomet: trojke (12 ekip) h) med dvema ognjema (6 ekip) 1. mesto: Ključarovci (Kristjan Vrbnjak, Miha Kurbos, Timotej 1. mesto: Logarovci 1 (Tjaša Štuhec, Tjaša Marinič, Kristjan Heric, Jagodič, Daniel Kosi, Damjan Kosi, Dominik Kosi) Dani Mavrič, Patrik Žnidarič) 2. mesto: Berkovci (Dejan Kurbos, Miha Suhač, Matej Kapun, 2. mesto: Stara Nova vas (Robertina Djačkaj, Petra Rajh, Sara Dejvid Kšela, Tomaž Kapun) Zamuda, Katja Rajh, Žiga Žnidarič, Tilen Marinič) 3. mesto: Križevci (Aleš Petek, Marko Sovič, Boris Rižnar, Franci 3. mesto: Iljaševci (Adriana Horvat, Ines Vičar, Nika Ornik, Ajda Topolšek) Weis, Lara Weis, Nejc Vunderl, Kimi Vičar)

c) pikado (14 dvojic) SKUPNO: 1. mesto: Logarovci 1 (Bojan Vidnar, Blaž Štuhec) 1. mesto: ILJAŠEVCI 2. mesto: Kokoriči 1 (Boštjan Heric, Robi Raščan) 2. mesto: LOGAROVCI 1 3. mesto: Logarovci 2 (Damir Zmazek, Mitja Vunderl) 3. mesto: KRIŽEVCI

č) balinanje (16 dvojic) 1. mesto: Iljaševci 1 (Miran Dajčar, Jože Farkaš) 2. mesto: Lukavci 1 (Branko Belec, Roman Kavaš) 3. mesto: Ključarovci (Damjan Kosi, Jan Markovič)

d) vrtno kegljanje: ženske (9 parov): 1. mesto: Iljaševci 1 (Liljana Vunderl, Klementina Weis) 2. mesto: Kokoriči 1 (Frančiška Lebarič, Tatjana Peršak) 3. mesto: Kokoriči 2 (Jožica Vrbančič, Liljana Kralj)

e) odbojka na mivki (10 ekip) 1. mesto: Križevci (Sara Horvat, Jaka Slavič, Jošt Slavič, Aleš Petek) 2. mesto: Iljaševci 1 (Mateja Žajdela, Ines Vičar, Andrej Weis, Boštjan Žajdela) 3. mesto: Lukavci (Damijan Šumak, David Novak, Martina Novak, Boštjan Novak)

f) vlečenje vrvi (6 ekip) 1. mesto: Križevci (Tonček Ivančič, Franci Topolšek, Patrik Korošec, Primož Korošec, Stanko Budja st., Stanko Budja ml., Aleš Petek) 2. mesto: Logarovci 1 (Bojan Černjavič, Blaž Štuhec, Simon Kosi, Borut Marinič, Tona Vargazon, Mitja Vunderl, Dušan Prelog) 3. mesto: Berkovci (Anton Kšela, Mirko Tišlar, Dejan Kurbus, Dejvid Kšela, Miha Suhač)

GLAS OBČINE 2014 65 fotogalerija

Fotogalerija

Vsem se zahvaljujemo za poslane fotografije in sodelovanje na foto natečaju. Izmed prejetih smo izbrali dve, in sicer za naslovnico fotografijo Gite Fras iz Križevcev in za zadnjo stran fotografijo Melani Gungl iz Logarovcev. Praktični nagradi bosta podeljeni po slavnostni prireditvi občinskih priznanj 13. septembra 2014 na vaškem jedru pod šotorom.

Melani Gungl Melani Gungl Sabina Krajnc Sabina Krajnc

zadnja stran

Melani Gungl Melani Gungl Sabina Krajnc Sabina Krajnc

Sabina Krajnc Sabina Krajnc Sabina Krajnc Doroteja Žitnik

66 GLAS OBČINE 2014 fotogalerija

Tjaša Kos Vesna Kitthiya Kaja Antolin Majda Markovič

Marko Šrajner Marko Šrajner Gita Fras Zinka Pušenjak

Zinka Pušenjak Gita Fras Tina Belec Kaja Antolin

Gita Fras Marko Šrajner Doroteja Žitnik Kaja Antolin

naslovnica

Kaja Antolin Doroteja Žitnik Gita Fras Vesna Kitthiya

GLAS OBČINE 2014 67 natečaji

68 GLAS OBČINE 2014 nagradna križanka Foto: http://okusno.je

Geslo križanke ...... Ime in priimek ...... Naslov ...... Pošta in kraj ...... Telefon ......

Izpolnjen kupon oddajte ali pošljite na Občino Križevci do 7. septembra 2014 in sodelujte v nagradnem žrebanju. Podeljene bodo 3 praktične nagrade po slavnostni prireditvi občinskih priznanj 13. septembra 2014 na vaškem jedru pod GLASšotorom. OBČINE Najlepše2014 se zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez katerih nagrad ne bi bilo. 69 brezplačna vstopnica

Občina Križevci Križevci 11 9242 Križevci pri Ljutomeru 70 GLAS OBČINE 2014 koledar prireditev

Prireditve v sklopu 16. občinskega praznika Občine Križevci

DATUM DAN URA PRIREDITEV KRAJ PRIREDITVE ORGANIZATOR

30. 8. 2014 sobota 9.00 Dan športa ŠRC Križevci Športna zveza Križevci ŠD Križevci

30. 8. 2014 sobota 13.00 Turnir šolanih psov društveni prostori v Športno kinološko društvo Lukavcih Ljutomer – Križevci

3. 9. 2014 sreda 19.00 Slavičev večer – Povezanost Kulturni dom Križevci Kulturno društvo Križevci

5. 9. 2014 petek 19.00 Srečanje rogistov z gosti Kulturni dom Križevci Kulturno društvo Križevski rogisti

6. 9. 2014 sobota 14.00 Prleška gibanica 2014 – turistično Vaško jedro Križevci Kulturno in izobraževalno gastronomska prireditev društvo Kelih

7. 9. 2014 nedelja 14.00 Kasaška dirka za pokal Občine Hipodrom Ljutomer KK Ljutomer Križevci

7. 9. 2014 nedelja 19.30 Orgelski koncert ob otvoritvi novih cerkev svetega Križa Župnija Križevci orgel z Anito Kralj

10. 9. 2014 sreda 15.00 Srečanje starejših občanov Vaško jedro pod Občina Križevci šotorom v Križevcih Društvo upokojencev Križevci

12. 9. 2014 petek 10.00 Posvet ob 140-letnici prvih kasaških Kulturni dom Križevci KK Ljutomer dirk Občina Križevci Začetki reje ljutomerskega kasača Uspehi – prihodnost obstoja ljutomerskega kasača

12. 9. 2014 petek 18.00 Slovesnost ob končani energetski Osnovna šola Križevci Osnovna šola Križevci sanaciji šole Občina Križevci

12. 9. 2014 petek 20.00 Zabava pod šotorom z ansam- Vaško jedro pod PGD Križevci blom Kingston in Recesija band šotorom v Križevcih

13. 9. 2014 sobota 13.00 Tek z naravo športno igrišče v Stari ŠD Stara Nova vas Novi vasi

13. 9. 2014 sobota 18.00 Osrednja slavnostna prireditev s Kulturni dom Kri- Občina Križevci podelitvijo občinskih priznanj kul- ževci turni program z Manco Izmajlovo

13. 9. 2014 sobota 20.00 Zabava pod šotorom z ansam- Vaško jedro pod PGD Križevci blom Saša Avsenika šotorom v Križevcih

Na vse prireditve je vstop prost in vas res lepo in vljudno vabimo. Praznujmo skupaj 16. let uspešnega obstoja in delovanja naše občine.

GLAS OBČINE 2014 71 www.obcina-krizevci.si