\ S I K
Stavka v Trikonu Ne plač, ne ega mesta Razburjenje zaradi pre odgovorov o jemkov in razmerja med Prihodnje leto naj bi v IMV Revoz izdelali 35.000 avtomobilov R 5 campus — Ve- njimi le pojenjuje «5H čino bodo izvozili — Marjan Anžur o nevzdržnem položaju izvoznikov I5TP usodi Tenela KOČEVJE — Do enourne preki NOVO MESTO — V sredo, 11. oktobra, so v IMV Revoz številnim gostom »S takšno politiko,« je poudaril An nitve dela v kočevskem Trikonu je pri BsElEa predstavili prve v Novem mestu narejene oziroma sestavljene avtomobile R 5 žur, »bomo dosegli ne 20-odstotnega V torek spet stavka šlo, ko so delavci popoldanske izmene campus. Do konca leta bodo izdelali 3.000 petič, od tega polovico za domači letnega povečanja izvoza, ampak nje zvedeli, daje delavski svet sklenil, da se ERifl trg. Cena R 5 campus še ni določena, predvidoma naj bi avto stal 15 odstotkov govo znižanje, kar bo še povečalo so NOVO MESTO — Ob pisanju te spremeni razmerje za delitev osebnih manj kot njegov uvoženi vrstnik. Petice iz Novega mesta bodo začeli prodajati cialne probleme ob predvideni tržni se ga zapisa (torek dopoldne) še ni bilo dohodkov od dosedanjih 1:2,9 na 1.5 in po 15. novembru. Začetku serijske proizvodnje petič v Jugoslaviji so med dru lekciji programov v Jugoslaviji, če bo znano, kakšna bo usoda novomeške da bo tako 21 vodilnih in vodstvenih Iskre Tenel, delavci pa so ob sedmi uri gimi prisostvovali Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade, odpravnik po ob vsem tem do te selekcije sploh prišlo. delavcev dobilo občutno višje osebne slov pri francoski ambasadi v Beogradu gospod Richard in gospod Lepeu, prvi Prepričan pa sem, da takšnega šoka ne začeli s stavko, kot so napovedali že v dohodke. (Doslej je to razmeije v praksi mož direkcije za mednarodne posle pri Renaultu. bi vzdržalo nobeno gospodarstvo, kaj začetku meseca, ko so zahtevali do znašalo: najnižji osebni dohodek V letu 1990 naj bi v IM V Revoz izde absolutno previsoka in nekonkurenčna šele naše, kjer še ni niti čvrstega politič 17. oktobra izplačilo osebnih dohod 3,968.000 din: najvišji-direktorica, z kov (na ravni povprečja sozda Iskra) EB22S2ES1 lali 43.000 karte (35.000 za izvoz), tujim kreditom, poleg tega pa izvoznih nega dogovora o načinu izhoda iz minulim delom vred, 11,280.000 din.) 35.000 R 5 (30.000 za izvoz) ter 1000 stimulacij praktično ni več ali pa priha krize.« in odgovore glede Tenela in njegovih Potem je bilo več sestankov, na katerih avtomobilov R 5 expres za domači trg. jajo z dvo- ali večmesečno zamudo. M. BAUER delavcev v prihodnosti. so končno 10. in 11. oktobra ugotovili, Osebnih dohodkov do torka niso tjo^TTTTTUTn Skupaj je to 79.000 avtomobilov; iz da je do uravnilovke pri osebnih do vozne količine so večje, kot je bilo dobili, saj denaija zanje vodstvo ni hodkih prišlo spomladi, ko je bilo po predvideno s prvotno pogodbo. Dnev moglo nikjer zagotoviti. Vzdušje v djetje v težavah in takrat je bilo tudi EEE3ESI na proizvodnja petič se bo od sedanjih Tenelu je slabo, delavci so apatični in sklenjeno, da bo to razmerje spet po 20 do 30 avtomobilov povečala do razdražljivi, prave storilnosti ni, sicer pravljeno v korist vodstvenih in vodil ■ konca leta na 250 kosov v enem dnevu. pa se proizvodnja trga tudi zaradi mo nih, ko bodo doseženi boljši poslovni ^ G212E3ES1 tene oskrbe. Predvideni plan proiz IMV Revoz bo v polnem zagonu (naj rezultati, ki bodo take razlike tudi vodnje za 1 milijon ECU-jev je v I%mL UJEJSSESl kasneje prvo tromesečje 1990) lahko opravičevali. oktobru močno ogrožen. Glede od naredil 50.000 katrc in 65.000 petič in Poslovni rezultati so zdaj boljši, zato E ekspresov. govorov o usodi Tenela je bilo že na je bila odločitev delavskega sveta v 3 9 Marjan Anžur, generalni direktor celodnevnem sestanku na občinskem glavnem pravilna. Delavci so na zborih izvršnem svetu (udeležili so se ga tudi IMV, je v optimističnem, vendar trdno zahtevali le, da se skladno z boljšimi po W,? GOSPODARSTVU in predstavniki sozda Iskra, delovne or slovnimi rezultati izboljšujejo osebni ganizacije Avtomatika in Iskra ban • Kot je dejal Dušan Šinigoj, je dohodki tudi ostalim in delitvena raz ** URlJZBENEM razvoju ke) 12. oktobra na koncu rečeno, da IMV Revoz največja v Sloveniji rea merja tistim, ki so za uspehe najzasluž jih pred 18. oktobrom ne morebiti. V jSred!š!v7i/~ Medobčinsko študijsko lizirana skupna naložba domačega in nejši, vendar v okviru možnosti, ki jih ponedeljek in torek naj bi namreč v I voru 7 •^ 'vz Novega mesta je v dogo- tujega kapitala. Odnos kapitala v me omogoča ustvaijeni dohodek. Ljubljani potekali dokončni razgovo * občin p lzvr^mrna svetoma skupščin šanem podjetju, ki seje uradno rodilo Delavci pa so bili na zborih tudi ob ri, kaj in kako s Tenelom, od tega je rek v c rn?.me'j in Metlika pretekli to- 1. januarja letos, je 79,8 odstotka veščeni, daje dobilo podjetje novo, pre oh *micu pripravilo seminar o gos- odvisno tudi, ali bo vodstvo ostalo ali P IMV in 20,2 odstotka Renault. Z rea cej ugodnejšo ponudbo za delo od ne Predvi ]Vu 'n družbenem razvoju. O ne. mške firme Bogner. Izdelki Trikona so lizacijo projekta R 5 je novomeška Na tem sestanku je bilo rečeno in orcan mh aktualnih spremembah v ROJSTVO DOLENJSKE PETICE — »Z začetkom serijske proizvodnje R5 priznani za kakovostne tudi na zahtev tovarna avtomobilov dokončala vse tudi izzvenelo je tako, daje Novo me Nempn J' Podjetijje predaval Vilijem se končuje pomembna razvojna faza v procesu prenove IMV in z njo dograjuje nem tujem trgu. Z ugledom pa hkrati objekte, katerih gradnja je bila ustav sto, posebno pa LB TDB, naredila ZaVcKi’ svetovalec za upravljanje pri ter pospešuje proces razvojne prenove slovenske industrije. Ne nazadnje se dobivajo tudi naročila, ki so bolje ljena v usodnem letu 1980. vse, kar je lahko, in celo več, da bi Te ljubi' M organizacijo poslovanja iz oživlja in krepi vloga IMV kot enega izmed gospodarskih stebrov dolenjskega plačana. nel ne potonil dokončno. LB TDB je rah ,, .ne'° aktualnih političnih razme- na tleh stoječem govoru poudaril, da gospodarstva«, to je med drugim v svojem govoru na slovesnosti povedal pred J. P. skratka sprejela odločitve za vključi S|0Vfn“8oslaviii >n bistvu sprememb pogojujeta razcvet IMV samo dva fak sednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. Na sliki: visoki gostje, med katerimi je bil tev v sanacijo. Pri tem jih je vodilo sU«, cKe ustave Pa sekretar medobčin- torja: prijazno politično okolje in uspeh Jean Marc Lepeu, direktor Renaultove direkcije za mednarodne odnose, Mar povsod potijevano dejstvo, da v Tene lar. yJ,eta 24 Dolenjsko Uroš Du- tržno orientirane gospodarske reforme. ko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik PO IMV lu imajo nekaj programov, ki lahko ŽALOSTNA OBLETNICA * 0 seminarju prihodnjič. Anžur je med drugim rekel: »V IMV Matjan Anžur si ogledujejo eno izmed prvih v Novem mestu izdelanih petič. dajejo normalno življenje podjetju. nas ne skrbi prehod na tržni model, saj RIBNICA — Pet let je minilo, ko je (Foto: J. Pavlin) Dejstvo je, da bi bilo kruha za okrog smo že več kot 20 let vajeni služiti kruh 12. oktobra 1984 zaradi slabih vremen 500 ljudi. V Novem mestu se vsi za z izvozom, in pri tem smo se morali skih razmer padel na Rezinskem vrhu v vzemajo, da bi presežke (okrog 260 vseskozi hudo tržno obnašati. IMV da ribniški občini vojaški helikopter. Ta delavcev) razreševali postopoma, Av nes izvaža več kot 75 odstotkov avto krat so se smrtno ponesrečili koman ■BVTEMIES! tomatika in tudi sozd pa zahtevata, da mobilske proizvodnje in več kot 90 od dant Teritorialne obrambe Slovenije se tega stroška otresejo radikalno, čez na 2. strani: stotkov proizvodnje prikolic. V letoš Rado Klanjšček, polkovnik Ivan Rom njem letu smo tudi naj večji jugoslovan noč. Za to je stečaj edina rešitev, če te in pilot Milan Mamič. Na dan obletnice * V »Stolih« napovedu ga ne bodo naredili, trdijo, bo Tenel ski izvoznik atomobilov. V IMV po so k spomeniku ponesrečencem blizu jejo stavko šel čez dober mesec v likvidacijo in bo zdravljamo odločno usmeritev zvezne kraja nesreče položili vence in cvetje ra 118 3- strani: brez dela 750 ljudi. Sicer vsi v Iskri tr vlade v tržno ekonomijo. Prepričani zen sorodnikov še delegacije ZZB NOV dijo, da so za sanacijo oz. pa preživetje * Stroka svari pred smo, daje tudi vrstni red potez pravilen iz Ribnice, vojaške enote iz Ribnice, skrčenega podjetja, problem je le v prehitevanjem in logičen. ljubljanskega korpusa in delegacija tem, da Iskra banka menda nima de 1,4 4. strani: Nato je analiziral ves težji ekonomski Gradnikove brigade, katere vojni ko narja in možnosti, da bi se v to vključi mandant je bil Rado Klanjšček. * ?reP°rod trgovine s položaj izvoznikov. Ti so v zagati zaradi la, LB TDB pa njenega deleža ne mo konkurenco neustrezne izvozne ekonomske politike; BO KOSTANJEVICA TURISTIČNO SREDIŠČE? — Na sestanku kr re prevzeti. Prodaji stavbe v Bršljinu, LEP SPREJEM V 113 5. strani: ta se kaže v tečaju dinarja, ki že celo leto ki bi v tem lovljenju zadnje bilke pre močno zaostaja za inflacijo, ceni kapita škega izvršnega sveta v kostanjeviški osnovni šoli so se vsi strinjaji, daje ČRNI GORI * Agonija, ki traja že treba kreniti na pot turističnega razvoja. V to sojih prepričale tudi lepote cej pomenila, pa delavci nasprotujejo. la za izvozno proizvodnjo, ki je (cena) Z. L.-D. RIBNICA — Poročali smo že, da Predolgo Kostanjevice, kijih sedaj s TV filmom predstavljajo domala po vsem svetu. "a 6. strani: ima Avgust Čiček v Ribnici videoklub (Foto: J. S.) Riba in da med drugim snema tudi vse O POSEGIH V POSAVJE tekme nogometašev Olimpije doma in * ^c^°HE 'Zpel*anke na gostovanjih. Povedal nam je, da so 114 9. strani: ČATEŽ — V Čateških Toplicah bo na nedavno gostovanje v Titograd (z jutri ob 15.30 okrogla miza »Večji pro Premier nam vrača Budučnostjo) odhajali s težkim srcem in storski posegi v Posavje«, ki jo organizi Kostanjevica stavi na turizem zlimi slutnjami zaradi izgredov na več dostojanstvo rata zveza geodetov Slovenije in dolenj tekmah drugih klubov in tudi zaradi po J* 13- strani: sko geodetsko društvo. Kot so zapisali Krški izvršni svet prižgal zeleno luč za projekt turističnega razvoja litičnih razprtij. On sam in tudi nogo Nevarnost preži iz sklicatelji v vabilu, se v Posavju načrtu metaši in spremstvo pa so bili prijetno •edenih divjin jejo in izvajajo veliki infrastrukturni in KOSTANJEVICA — 59. redna seja krškega izvršnega sveta, kije bila 11. izvršnega sveta Igor Dobrovnik, pro presenečeni, saj so bili pred tekmo lepo n.a >4. strani: drugi projekti, ki temeljijo na geodet oktobra v tem najmanjšem in najstarejšem dolenjskem mestecu, bo šla zagoto jekt turističnega razvoja Kostanjevice sprejeti. Med tekmo je celo domača pu skih podlagah. Na okrogli mizi bodo podpirajo cestaiji, poštaiji, vodarji in 'ga biljard in vlam- vo v zgodovino. Na njej je dobil zeleno luč projekt turističnega razvoja Kosta blika kar 20 minut nepretrgoma skan med drugim razpravljali o delu geode njevice na Krki, ki gaje poldrugo leto pod budnim očesom izvršnega sveta pri drugi. Ze prihodnje leto naj bi se začela dirala: »Olimpija! Olimpija!« Tudi po tov in drugih služb, o trgu stavbnih zem pravljal krški Savaprojekt. Kaj bo ta odločitev pomenila za prihodnost graditi obvoznica okoli Otoka, monti tekmi, ki sojo domačini sicer izgubili, je ljišč in posameznih in prostorskih plan rana bo nova telefonska centrala, ureje Kostanjevice, še ni mogoče reči, vendar pa so obeti veliki. bilo vzdušje povsod prijateljsko. skih projektih. na vsa kanalizacija, začela se bo revita Kostanjevica, ki se je priljubila šte In kaj vse naj bi Kostanjevičani dobi lizacija Otoka kot najvažnejši občinski POSVET O ŽIVILIH vilnim obiskovalcem zaradi svoje lege, li za ta denar? V prvi vrsti je v načrtu projekt. Med drugim je že v teku pro golf igrišče, ki ga investira mednarodna zaradi lepe okolice, Forme vive, od tega jekt preselitve klavnice z Otoka, kar bo KRŠKO — 26. in 27. oktobra bo turizma ni imela kaj dosti. Pač, bila je veljalo Mercator okoli 2.000 milijard tukaj 12. tradicionalno posvetovanje znana kot biser, kot Dolenjske Benetke, • POSAVJE SE PREDSTAVLJA starih dinaijev. tehnologov Združenega podjetja živil pravega tržnega uspeha pa ni dosegla. — Medobčinska gospodarska zbor J. SIMČIČ ske industrije iz Ljubljane. Toda če naj Kostanjevica postane pra nica in turistične zveze Posavja vabi vo turistično mestece, bo treba vanjo jo jutri, 20. oktobra, ob 16. uri pred investirati. Čeprav je v teh časih težko stavnike turističnih agencij in poslov dobiti denar, se Kostanjevici obeta na ne partnerje posavskih gostinskih in ložba 20 do 30 milijonov dolarjev; to pa drugih podjetij na sprejem v slav Trave so nam sestre, nostno dvorano Posavskega muzeja • Z vsem tem so se strinjali vsi pred v brežiškem gradu, kjer jim bodo pri stavniki Kostanjevice, med katerimi kazali najnovejše turistične publikaci pa niso bili samo aktivisti krajevne je. O ponudbi tega dela Slovenije se nebo nam je brat skupnosti, marveč tudi predstavniki bo nato z gosti razvil pogovor, ki mu Te jesenske dni narava kot bi razsipala vse svoje lepote; goz podjetij, gostilničaiji. Galerije Boži bo sledila pokušnja posavskih vin. dovi se kopljejo v morju barv, nebo se bleščeče sinje razpenja dar Jakac in drugih. Vendar je še naj več nejasnosti okoli bodočega igrišča nad temnimi obrisi gozdnatih vrhov, njive, pospravljene in zora za golf. Lastniki zemlje, na kateri naj družba Videm — D’Arsy International, ne, počivajo po dolenjskih pobočjih in ravnicah, vode šepetajo bi bilo igrišče, očitno ne nameravajo ustanovljena konec septembra. V načr pesmi minevanja in iztekanja. Toda v tej lepoti so globoke in kar tako prodati zemljo, zaradi zasto tu je tudi gradnja kardiovaskularne ali temne sence. Gozdovi se suše in izginjajo. Visoko v modrinah jev pri gradnji golfa pa lahko pride do lepotilne klinike, na ta dva glavna pro neba se tanjša ozonski plašč, kičuva vse živo na svetu pred smr težav pri izvedbi celotnega projekta. jekta pa naj bi se priključilo še več tonosnim sevanjem. Njive so preutrujene od snovi, s katerimi tr Zato bodo v krški občini pripravili manjših. Da bi bilo mogoče Kostanje gamo iz zemlje več, kot lahko daje. Vode so izmučene in mrtve večjo propagandno akcijo, ki naj bi vico prodajati kot elitni turistični cen od odplak. V zraku so strupi. Okolje je preobremenjeno, hkrati odkrila pomembnost tega projekta. ter, nihče več ne dvomi, še posebej, ker ko od njega pričakujemo več. Če pomislimo samo na hrano, ka se zanjo zanimajo tako v Nemčiji kot v teri je bil posvečen 16. oktober kot svetovni dan, se vprašanje je vsota, zaradi katere bi si vseh deset Avstriji. okolja takoj zariše kot eno temeljnih vprašanj sedanjosti Bomo prstov obliznil marsikateri avstrijski ali Kot je povedal predsednik krškega na degradirani plodni zemlji, ki jo je zaradi pozidav in roparske ameriški župan. V Kostanjevici pa še ni ga odnosa do prostora vse manj, pridelali dovolj in zdravo hra občutiti pravega navdušenja za razvoj no? Iz temnih senc glasno kliče spoznanje: človek je del narave, turizma. VvN|Jf^OLC INA TRGATVI — Tudi letos se dolenjski vinogradniki niso kar stori njej, naredi sebi. V svetu so mnogi prisluhnili temu kli "b |(0 r'1 tradiciji. Prenekateri so ves pridelek v svojem vinogradu potrgali že VETER V MREŽI cu in že ravnajo drugače. Tudi pri nas gaje slišati vse bolj in vse' ' i 'Sni''1'1 stP
DOLENJSKI UST W*f Med vinogradi meljejo moko Ribez bolj EN Plutovi iz Drašičev so postavili valjčni mlin donosen kot DRAŠIČI — Mlini prav gotovo niso tone pšenice, vendar sedaj v začetku HRIBČEK kmetijstvo značilnost vinorodnih krajev. Pa vendar Toni melje od 1000 do 1200 kg na dan. so v enem najbolj cenjenih belokranj »Mlet pripeljejo domačini in iz okolice vinograd skih vinorodnih krajev, v Drašičih, pred pa tudi že iz drugih krajev. Nočem se ši- Prvi denar kmetiji BOM kratkim odprli mlin, mlinar pa je Toni rokoustiti in obešati na veliki zvon, bo Plut iz znane vinogradniške družine. do ljudje že zvedeli, da meljem in kako STUDENEC — Čeprav se je na do KUPIL«. Mlin so si že ogledali pristojni inšpek meljem,« pravi Toni, ki za plačilo pobi mačiji Novakovih na Studencu Anici in torji in razen malenkosti niso imeli pri ra merico, tako kot drugi mlinarji. Martinu rodilo petero otrok, pa nikogar pomb oziroma zahtev. »Dobre moke ni težko prodati, kvalite med četverico fantov in edinim dekletom »Pri naši hiši smo že imeli malinco, ate ta moke pa je v veliki meri odvisna od — Marijo ne veseli kmetovanje. Vendar si Ureja: Tit Dobersek se je s tem ukvarjal kakih osem let, do pšenice.« zaradi prihodnosti 12-hektarske kmetije Seveda bo mlin pri Plutovih ob kme leta 1964. Tista malinca je bila na kam Anica in Martin pretirano ne belita glave, 20° C. Segrevamo poleg tega tudi ne, ki jih je seveda gnala elektrika, sedaj tiji oziroma ob vinogradništvu. »Za kajti prepričana sta, da bodo za kmete še mošt v sodu, in sicer vsaj do 17° C. pa smo takratni mlin adaptirali in pove mlin smo se odločili zato, ker je samo napočili boljši časi. In potlej bo gotovo Skrb za mošt Če segrevamo le mošt v sodu, klet čali ter montirali sodobne švicarske od kmetije težko živeti oziroma je tako lažja odločitev otrok za kmetovanje. Sta Delo v vinogradu traja čez celo pa ostaja hladna, se bo mošt v sodu življenje precej negotovo. Zadnji dve stroje,« je povedal Toni Plut. Montažo pa Novakova navidezni brezizhodnosti leto, je naporno in zahteva strokov prehitro ohladil in se bo začeto vre strojev in uvajanje obratovanja mlina je vinogradniški ledni sta bli katastrofalni, navkljub zasnovala sodoben način kme no znanje. Ko pa beremo po časopi nje ponovno ustavilo. v naši družini ni nihče v službi, kako je s vodil in nadzoroval 84-letni Andrej tovanja. Posodobila sta hlev, v katerem je sih hvale vina, ocenjenega na vin Mošt segrevamo tako, da iz soda Gruden, najbolj izkušen tovrstni moj kmetijstvom v takih krajih, kot so Dra- do 10 glav živine in vzorno uredila okrog skih sejmih in vinskih razstavah, vsi vzamemo 10 do 151 in ga na štedil šiči, se pa ve. Bregovi so večji kot njive ster pri nas, ki je postavil povojno slo 70 arov nasadov ribeza, ki je prvi denar hvalijo le kletarje, nihče pa ne ome niku segrejemo do 40° C, več ne, vensko mlinarsko industrijo. in na takem naj bi redili krave, mleko je 53 TON semenske kmetiji že prinesel. nja vinogradnikov. Popolnoma so ker bi z večjo temperaturo uničili v Plutov mlin lahko v 24 urah zmelje 4 pa cenejše od kisle vode. Kmet mora še In če se že tako komaj zadovoljivim pa pozabljeni zlasti delavci velikih moštu kvasovke. Segret mošt vli PEŠNICE kje drugje zaslužiti denar, da lahko razmeram za kmetovanje pridružijo še družbenih vinogradov, saj so ob jemo nazaj v sod, iz njega pa vza kmetijo vzdržuje,« je nejevoljen Toni, — Metliška kmetijska priznanih vinih čislani le kletarji teh memo novo količino mošta in ga ki je znan po tem, da odkrito in ostro p*. ■ Je .nabavila 53 ton semenske delovnih organizacij, kot da so ti ponovno segrevamo. To ponavlja dol, pove tisto, kar misli in v kar je * P^kušenih sort, ki so se doslej pridelali tudi grozdje. Sodim, da bi mo tako dolgo, dokler ne dvignemo prepričan. se °?nesle v beli krajini. Kmetje so v bodoče morali bolj spoštovati de temperature mošta v sodu na 20° A. B. tiinpT? pdločali za menjavo merkan- lo vinogradnikov. C. Brez primernega termometra, ki ■ ni,a 23 semensko, in sicer v ga skozi pilko potopimo v mošt v semenclUp ’6 ,kg merkantilne za 1 kg Na mošt ne smemo pozabiti! sodu, tega dela ni mogoče pravilno vsak !,•e’ P° e8 tega pa se je moral Hladen val zraka, ki je zajel del opraviti. obv,, l ^Je odločil za tako menjavo, Evrope in naše kraje konec prvega Mošt lahko segrevamo tudi s po ilO-W *’ ^a. b° ob žetvi zadrugi oddal Feromon zatre in prvi del drugega tedna oktobra, sebnim električnim grelnikom, ki vzel * Ve^° količino pšenice kot je je dodobra ohladil tudi kleti, v kate ga skozi pilko potopimo v mošt do niai0^nske- Do 8- oktobra je bila jabolčnega rih je mladi mošt. Posledica ohla približno 10 cm nad dnom soda; • „■ sta i* . Jna cena razkužene semen- RIBEZ BOLJ DONOSEN — Anica ditve je, da mošt ne začne vreti in da grelnik šele po potopitvi v mošt pri >k' graib nice 18.700 dinarjev za kilo- DEL SOLIDARNOSTNIH in Martin Novak s Studenca sta letos se že začeto vrenje ustavi, kljub te ključimo na električno omrežje. “ Merk's,n^azku2ene Pa 14.300 din/kg. zavijača oddala 4,2 tone rdečega in poldrugo mu da smo moštu dodali glivice Mošt postaja toplejši, se dviga in za e Po 5 srvl P¥n'CO so obračunavali SREDSTEV ŽE PRISPEL Koristi od umetno iz tono črnega ribeza. Pravita, da so na vrenja (vrelko, vreli mošt, pripra čne krožiti po sodu. Zaradi krože 3111 'bliška W dinarjev za kilogram, repu- sadi ribeza bolj donosni za kmetijo vek iz glivic iz epruvet naših zavo nja se mošt ob grelniku ne more nao; ;M,t P^emiJaje znašala 4.830 din/kg, ČRNOMELJ — V črnomaljski zvane zmede v spol- občini so škodo, ki jo je povzročilo ne- kot vinograd. dov). Zarati hitre in znatne ohladit preveč pregreti ali prismoditi. Gre m»J; tlSoč° d° maloprodajne cene, okoli 5 nem življenju ve zraka se mošt preveč ohladi, jemo tako dolgo, da so doge soda uije s točo 11. in 13. julija ter 9. avgusta, ujme, potem je razumljivo, pri še takih op lač* i jiij v- ov> P^ je pokrila zadruga iz svo- vrenje prenehuje ali povsem pre odzunaj tople, nato s toplomerom ocenili na dobrih 63.214 milijonov di timistih ne more biti pretiranega zadovolj i # ! nostj °V ter ‘z sredstev občinske skup- Kaj so feromoni, smo na tem me neha. Zato moramo vso skrb posve kontroliramo temperaturo mošta. narjev. Občina bo zato predvidoma stva. »Za pomoč po neuiju, ki je bilo v cajb |,rane 24 pospeševanje proizvodnje stu že pisali. To so snovi, s katerimi titi temu, da bo mošt v sodu ponov dobila republiška solidarnostna sred naši krajevni skupnosti v nekaterih prede se posamezne žuželke med seboj no začel vreti. Iz izkušenj vemo, da Dosladkanje je še vedno mogoče stva, ki bodo znašala 4.614 milijonov lih prav uničujoče, smo dobili sprva 1400 sporazumevajo, in so odločilne za je mošt z nepovrelim sladkoijem, Ko po glavnem vrenju pri po dinarjev, kar je 7,3 odst. ocenjene ško kg cenejše koruze iz republiških rezerv, Slo^nija paijenje in s tem za razmnoževanje. zlasti če smo ga popravili s sladkor kušnji mošta ugotovimo, daje vino de. Del teh sredstev je že prispel v obči pozneje pa še 300 kg, čeprav so nam obe Spolno zrele samice s svojim po jem, bolj podvržen okvaram kot ti alkoholno prešibko, prazno in kis ‘ Moja dežela. no. tali še 1400 kg. Smo kooperanti sevniške- sebnim vonjem privabljajo samce; sti mošt, v katerem je sladkor povrel lo, še vedno lahko dodamo vinu ga M-Kmetijskega kombinata, toda mis če ta vonj umetno vnesemo v ozrač in seje mošt spremenil v vino. Naj omenjeno količino sladkoija (1 do lim, da bi bilo prav, če bi dobili pomoč je ali prekrijemo s kakim drugim in boljše je, da sladkor v moštu povre 3 kg na 1001). Dokler mošt popol tudi vsi drugi, ki so imeli škodo na pridel s tem zmotimo spolno življenje žu v jeseni do konca, da se vino lepo noma ne povre, so glivice še vedno J^VfDNIK V KUPČIJI kih,« meni gospodar Martin. želk, lahko skoraj povsem prepre očisti. sposobne dodatni sladkor povreti. P. PERC čimo razmnoževanje. Na tem je Najbolj enostaven postopek za Tako si vino izboljšamo in ga prila Cene ozimnice, ki jo še vedno proda zgrajena nova metod varstva kme • dosego vrenja je, če klet ogrevamo, godimo okusu. ^kaNo*06 prodajne cene v jajo, so ostale ta teden enake in so ja tijskih rastlin pred škodljivci, ki MELIORACIJA V da se temperatura v njej dvigne do T. DOBERŠEK "e za nu ^rka 50 ta teden ostale iste če bolka od 9.500 do 14.000 din, krompir mnogo manj obremenjuje okolje OKOLICI TRIBUČ to, da ' i 120 3 v 1. klasi po 110.000 din, 2. klasi po kove in jih razporedili po sadovnja vremensko zelo zanimivo, saj so med dru desen po 30.000 do ku. (Chemische Rundschau- • Dokler diši bolniku vino, še ni 40(innVn 100.000 din in izven klase po 80.000 gim pogosto najnižje in najvišje tempera I kupcj kg. Za kilogram jabolk so din. Prašiče plačujejo po 110.000 din za ture prav v Kočevju. nevarno. kilo žive teže, teleta pa po 100.000 din. Svinjske polovice prodajajo po • veliai ain.sfiv 10 000 din. Kostanj je 250.000 din za kilo, junčje in goveje po IJ' bila P00^'" kilogram- Smetana lovice v 1. klasi so po 210.000 din kila, isih ! 1qq Po 50.000 din lonček in telečje polovice pa so po 267.000 din. Stroka svari pred prehitevanjem ek>
DOLENJSKI UST 3 Ti *t t IZ NKŠIH OBČIN 101 II IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kroniliigslišal DEVIZE — Pred dnevi sta se. sed; PRESTAVILI IGRE fonu pogovarjala novinar Dolenjskel(j7,Pa sta in načelnik oddelka za klasični BREZ MEJA nal novomeške UNZ. V našem mestu mfvosii" Ahil NOVO MESTO — Zveza prijate Preporod trgovine s konkurenco? telefonskimi pogovori vse pogostM«;™. ■ • • imlil*r«itii ljev mladine je za enajst mestnih kra slušamo, kaj se pogovarjajo na jah, pravimo, da nam kdo padev W~'ne jevnih skupnosti v oktobru pripravila Emona Dolenjka vlaga v blagovnico na Novem trgu — Nova trgovina na Drski — To se je zgodilo tudi med omenjemn1 devet veselih in zabavnih popoldnevov Zasebna trgovina in »tuja« podjetja spodbuda za boljšo sedanjo trgovino govorom. Novinar in kriminalist sta l^ ^lo« z glasbo in igrami. »Igre brez meja« so poslušala, kako se neidentificirani!# z pritegnile več kot 7000 mladih, ki so se NOVO MESTO — Ugotovitev, da novomeška in vsa dolenjska trgovina za kasneje urejena trgovina. Dolenjka za iz Industrije motornih vozil pogovaOffj 03 v pomerili za zmagovalne priponke in ostaja za potrebami, je že precej stara in obrabljena, bistvenih sprememb na to dvonamenskost prispeva denar že v neidentificiranimi osebami iz Krke. n ^»®i nagrade. Organizatorje vseskozi raču bolje pa ni in ni kljub mnogim analizam in predlogom. Ljudje celo vse več hodi začetni fazi. »Povsem jasno je tudi, da pogovora je bila zelo zanimiva. NaM’ • So nal, da bo finalno prireditev, kjer se bo jo po nakupih čez Kolpo in Sotlo, predvsem zaradi mnogo večje izbire cenejših Dolenjka bo v blagovnici na Novem tr prodaja deviz. Nima vsak švercarsrsC WL, med seboj pomerilo 348 najboljših iz izdelkov, vse več pa je tudi tistih, ki že špecerijo kupujejo »na koncu Celovške gu. Pogodbe še nismo podpisali, a to ni časti, da ga med delom posluša tako'1*”™ui vseh krajevnih skupnosti, lahko pripra ali Tržaške«. sporno, saj smo do sedaj vanjo vložili že kriminalist. vil za 29. oktobra na novomeškem CESTA V PODGORJE — Pred precej denarja. Res pa je, da nismo spo POSLOVANJE ____Someščan .je __ Glavnem trgu. Žal je preostalo premalo sednik vaškega odbora Ivan Uc- »Po ukrepih sedanje zvezne vlade v zacije je narejen pravilnik o ocenjeva sobni kupiti vse blagovnice. Zaenkrat na devizni hranilni knjižici osem vrst jal ga denarja, večinoma drobiž. Zaradi J časa za pripravo tako velike prireditve, man iz Velikega Cerovca je pre bodoče za trgovino tudi ne bo prav lah nju lokalov, ocena bo upoštevala vse od kaže, da bosta Dolenjkini dve etaži, v pa tudi na vreme in dolg dan v tem času ko. Na nas je predvsem, da maksimalno katerih bo samopostrežna trgovina in in Ljubljanske banke je sklenil rezal otvoritveni trak in s tem je urejenosti lokala do, da tako rečem, ši enostaviti in vse pretopiti v stare dot ne gre več računati. Igre so zato prestav bilo 1230 m asfaltirane ceste tudi izkoristimo obstoječe površine. Veliko rine prodajalkinega nasmeha/« razlaga program, kot je na primer v pritličju ljene na začetek maja, meseca mladosti. marke. Temu rečejo konverzija. Zao Pos uradno odprte. Na slovesnosti, ki bo treba še narediti tudi pri trgovskem Milan Jakopin, kije po upokojitvi Loj ljubljanskega Maximarketa. Ne ve pa se se je srečno iztekla, o čemer pnča T»«>, je bila hkrati počastitev krajevne kadru, mora prevladati zavest in v skla zeta Urbanča julija letos prevzel krmilo še, kake bo s prostorom za prodajo bele osem obvestil, ki jih je Ljubljanska m ~ Ju du z njo obnašanje, da bo delo in tudi PROF. PRETNAR ga praznika, so sodelovali učenci 500-članskega kolektiva novomeške tehnike in pohištva. V blagovnico bo šel varčevalcu poslala na dom. Mar ten (»T £ zaslužek le, če bo stranka prišla v trgo tudi denar od prodaje Oblakove trgo OŠ Podgrad. (Foto: T. Jakše) trgovske organizacije Emona Dolenjka, obvestil res ni bilo mogoče spraviti v ^ r BO PREDAVAL vino in kaj kupila. Znotraj naše organi- ki ima prek 50 poslovalnic od Kolpe do vine, v kateri naj bi novi lastnik uredil samo kuverto in tudi tako varčevati ■ , pt NOVO MESTO — V sredo, 25. predmestja Ljubljane, 60 odstotkov brezcarinsko prodajalno. Glede prodaje OMET — V ponedeljek seje na »T "« oktobra, bo ob 13. uri v dvorani na so Podgorje je prometa pa naredi s prodajo živil. tega lokala so mnenja različna. Glede skih odrih okoli proštije, ki jo tako za* P dišču prof. dr. Stojan Pretnar, častni SPET SVOBODNA V Dolenjki imajo sedaj narejen pro na to, da gre denar za blagovnico, da se obnavlja novomeški prošt Jožef Lap« Pr občan novomeške občine, na povabilo gram za prenovo lokalov v Črnomlju, bo z novim mostom in drugače ureje trlo zidarjev. Mojstri so prišli delat zast ■ pravniškega društva predaval o vlogi in bližje svetu KATEDRA prav tako pa se hočejo vključevati v nim prometom trgovski dei Glavnega ometnei so nanašali uaarmsKo.udarniško. Če nas 0» nk.. pomenu svetovne organizacije za inte prenovo novomeškega mestnega jedra. trga gotovo razpotegnil do Novega trga .»rajo, odpada omet tudi z vile dfaz^L. ' NOVO MESTO — V četrtek, 26. političnih organizacij v Kettejevemu lektualno lastnino. Vabljeni! Cesta, lepa p ridobitev in da tako prihaja v Novo mesto s strani oktobra, ob 19. uri bo v hotelu Metro Pri tem sledijo težnji po specializiranih redu. Se bi udarništvo obneslo tudi ia za Veliki C
4 DOLENJSKI UST | črnomaljski drobir
.IfrfAU — Na cesti je vedno pogoste- ^ kmalu moč vzeti v najem IZ NlkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN ifttoii«?* 80st>nskih objektov, s kateri- f 5), r3-! upravlja Gostinstvo Bela krajina. mi ■tnoririf M “ govorila le ulica, so člani izvr- a 1 poprosili za noiasnilo direktor- Višje stanarine Najboljši Le tako bodo v Črnomlju Agonija, ki traja že predolgo dosegli 60-odst. ekonom jugoslovanski Kakšna bo usoda majhnih delovnih organizacij, ki se že vrsto let otepajo s finan 3 htia J^bjekte v najem«. Papež že ve, ske stanarine čnimi težavami? — Tudi za tretjino nižji osebni dohodki JnUba r50ratom sPlača P°hiteti’ »jiz- strugar fturiaipm V?stlnstvu noče usahniti, zasebni ČRNOMELJ — Da bi dosegli 60- ČRNOMELJ — V prvi polovici letošnjega leta je v črnomaljski občini po je že večkrat tekla beseda tudi na izvr P|tj c ,nikl Pa že nestrpno čakajo pred vra- odst. ekonomske stanarine ali 2,09 Uspeh Rajka Husiča iz slovalo z izgubo 6 gospodarskih delovnih organizacij ter še 4 organizacije šnem svetu. Zagotovo je, da mlin v me stopnje revalorizirane vrednosti stano družbenega standarda (v Iskri, Beltu, Beti in rudniku Kanižarica). V teh orga stu potrebujejo, vendar bi tudi njihovih vanjskega sklada, so v Črnomlju pred Belta na zveznem tek- nizacijah je bilo zaposlenih 742 delavcev, kar je 13,6 odst. vseh zaposlenih v težav, ki se vlečejo že vrsto let, moralo ° boi h«a ¥ moi-no trudijo, da bi obnovili videvali postopno zviševanje stanarin v ______movanju______• initieliu nlndad'nsk' klub na nekdanjem gospodarstvu občine, udeležba občine v izgubi gospodarstva republike pa zna biti enkrat konec. Rešitev pa bo očitno zadnjih treh mesecih tega leta, in sicer potrebno poiskati čimprej. ^ niitlobrrwtU i PdPravljajo različne akcije, celo ČRNOMELJ — Od 6. do 8. ša 0,4 odst. oktobra za 30 odst. ter novembra in de M. BEZEK-JAKŠE aSSLne koncerte, da lahko zberejo oktobra je bilo v Tivtu v Črnogor Poleg Kovinaija, rudnika Kanižarica seji tukajšnjega izvršnega sveta, vsaj v ld'J*, J lckov ra obnovo, v vsej svoji vnemi cembra pa 20 odst. Ker pa je bila infla skem primotju zvezno tekmovanje in tozda IGM Kanižarica so med izgu- takšni organiziranosti, kot je sedaj, ni '"ant&ivarin Pred kratkim dali speljati na led cija večja, kot so predvidevali v tukaj šnji stanovanjski skupnosti, in s poviše kovinaijev, na katerem se je med baiji tudi tri manjše samostojne delovne majo prihodnosti. Agonija v teh organi zSt h°‘-
DOLENJSKI UST 20%) 19. oktobra 1989 Novo v Brežici KDOR ZAMERI, BO ODMER1; C IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Znanja se ni treba nikomur sramovati' VJ li di kapelskim godbenikom ne. O**. lil: jim torej zamerili, če bi šli igrat na tuf : bisz« v* tednu,icuuu, dvehSircu kajtvaj zaslužili.caotuz.111. Doniar^ .. pridejo do dinaija, a tam se jim kj Poimensko hočejo PETSTO MLADIH odkar sojih slišali igrati. Je kaj na#' Za podjetje lahko delaš še doma socialistični godbi plačajo z marka^H^G vedeti, kdo je GASILCEV NA kapitalističnih žepov? Prav nič, še p'* TEKMOVANJU zaslužijo.Sluzijo. ¥ —• Samokontrola, popojdanska obrt, nadure so novosti, ki jih vpeljuje Kovinoplast za kaj odgovoren SISOV3100V NIINI TREBA1KEDA UKINJAJUMl^, t[j ______— Kdor več dela, več dobi — Pomembni so roki in kakovost BREŽICE — Pred domom požar sami odmirajo. Raziskovalna skup#*' stitve Z dopisovanjem se ne ne varnosti seje v nedeljo, 15. okto sklepčna samo še po pošti. Prečs®^. ^ JESENICE NA DOLENJSKEM — V Kovinoplastu uresničujejo več pro spremenilo, edino država se je bolj za ozdravi okolja bra, dopoldne kljub slabemu vreme sklical korespondenčno sejo skup&tfj gramov istočasno. Togo vztrajanje pri enem, čeprav najobetavnejšem, bi ta ko varovala, da dobi, kar hoče oz. kar ji nu zbralo na tekmovanju veliko bi ta lahko letos sploh še podelila nar, ^ Jf gasilskega podmladka. Zastopanih je inovatorjem. Če delegacije ne bodo#** Lju lektiv hitro pokopala, zato iščejo različne poti. Trenutno je zanje najdonosnejši pripada. Ni reda, ni prave varnosti. BREŽICE — Vse skupaj bi bilo bilo sedem šolskih društev Mladi gasi izpolnjenih glasovalnih lističev, 5tQvo program sklopk, s katerim so se že uveljavili pri kupcih. Preobrata na boljše ne bo, dokler o preveč preprosto, če bi z odgovori lec, med katerimi so pogrešali Do- bo in tistih nekaj skromnih dinaije'^ Za specializacijo se po mnenju direk- pečan pričakuje poslej od zaposlenih obremenitvah gospodarstva ne bodo na odprto pismo mladih počakali, bovčane in Globočane. Na prvo me bude bo pogoltnila inflacija. Zaple^flav/j toija Miroslava Podpečana odločajo več pobud, več samostojnosti, saj zdaj odločali tisti, ki ustvaijajo novo vred dokler izvršni svet ne bi zbral vseh sto so se uvrstili tekmovalci iz Cerkelj, nagradah bi se Brežičani za vselej ^npiiŠČi predvsem v okvirih znanja in opreme, s celo delavec kot posameznik lahko pri nost. Draga je republika in draga je odgovorov, ki jih postavlja brežiška na drugo z Velike Doline in na 3. de če inovatorjev sploh ne bi bilo. katerima razpolagajo. S spremembami dobi firmi kak posel. V Kovinoplastu občina, ne samo zveza. Če bi bilo dru mladina občinski skupščini Dele setina z Bizeljskega. Vsa ta šolska notranje organizacije so si zagotovili smejo delati za podjetje doma kot po gače, potem besedam o razbremenitvi gat ZSMS je na zadnji seji družbe društva so dobila denarne nagrade. n°BREZ MCRBI, MOST ŠE navkljub ne bi imeli za 36 odst. več da Pioniiji, včlanjeni v gasilska društva točnost pri izpolnjevanju rokov, kar jim poldanski obrtniki, lahko delajo nadure nopolitičnega zbora zavrniljormal- prav na trhlih nogah. Ljubljančan, * . a jatev kot poprej. po krajevnih skupnostih, so tekmova danes teden spremljal ameriško TV n* ®l povečuje ugled pri naročnikih. v delavnicah firme vsi zaposleni, ki to ne, papirnate odgovore. Zahtevalje J. T. li v dveh starostnih skupinah. V sku ljevanko Dvanajst odpisanih, seje P?1 Med novostmi, ki so jih vpeljali, je želijo in pomagajo dohajati postavljene rešitve, vsaj tiste, ki zadevajo obči samokontrola. Vsak delavec, ki brez pini A se je pomerilo 14 desetin. Prvo fonu previdno pozanimal, ali so star^jfaži roke. Samokontrolo imajo v proizvod no. Med njimi je kar nekaj takih, za mesto je osvojilo Obrežje, 2. Čerina in hibno in pravočasno opravi svoje delo, čez Savo in Krko zares razstrelili- nji šele dober mesec in vodilni poroča katere so pristojni doma, pa se ni 3. Dečno selo. Med 21 desetinami B dobi zanj stoodstotno plačilo. Inž. Pod- jo, da seje kakovost izdelkov izboljšala, kamor ne premaknejo. Gre za ure skupine so prvo mesto spet zasedli da je manj napak kot prej. ODVZEM KRVI ditev osrednjega odlagališča od mladi tekmovalci iz Obrežja, 2. Krška vas, 3. Brežice-okolica. Vse prvo |Spev, V Kovinoplastu so zelo poenostavili KRŠKO, SENOVO — Občinska padkov, za zaščito podtalnice, za od sebe. PET IMEN ZA preprečitev odlaganja nevarnih sno uvrščene desetine so prejele po 10 notranjo tehnično administracijo. Za to organizacija RK Krško organizira 26. kompletov pionirskih delovnih uni teka PREDSEDNIKA IS so pristojni sami, zunanjo jim, žal dolo oktobra krvodajalsko akcijo v Krškem. vi in pepela iz Celuloze v opuščene form. l£BR£žlŠK£, Mnei čajo drugi, zato je ne smejo spreminjati. Kri bodo odvzemali v osnovni šoli dr. gramoznice v Vrbini, za usposobitev 10* k V BREŽICAH Po Podpečanovem mnenju so se na Mihajla Rostohaija. Naslednji dan bo novega vodovodnega črpališča, ki BORODNI$NIC£ BREŽICE - - V zadnjem mesecu prehod na tržno gospodarstvo pri nas odvzem krvi na Senovem, v tamkajšnji so ga odprli že pred tremi leti, in za V časa od 30. septembra do 13. so v občini evidentirali več ljudi za slabo pripravili. Do zdaj se ni še nič osnovni šoli. redno informiranje ljudi o kakovo Strah brez pečata so v brežiški porodnišnici rodile: I novega predsednika izvršnega sve sti vode v občinskem in krajevnih Kašpert iz Senkovcea — Mihaelo,1'L, yt ta. Na zadnji seji občinske skupšči vodovodih. Vedeti hočejo, kdo jeza Ob brestaniškem spisku Povše z Vrhka — Špelo, Edvarda ne so delegate obvestili, da je dalo Krškega —Primoža, Marija kaj odgovoren in kaj je do sedaj na »odpisanih« Križa — Jožico, Kristina Pinterič hoVl pristanek pet možnih kandidatov, z redil Saj se ni mogoče v neskonč kovca — Gorana, Zorica Mmn-Jf „1- »eza nekaterimi drugimi pa bodo opravi Evropa ve, kaj je trg kapitala, znanja nost sklicevati samo na kolektivno ga — Danila, Branka Perdih z /j^ li še razgovore. Vsak od njih bo po odgovornost, ne da bi mignili s in delovne sile.Mi se bomo tega šele učili Katjo, Ljubica Drobnak iz Brežic ■'Ca lokalnem radiu predstavil svoj pro prstom. in ta uk očitno ne bo brez muk. Tako Elka Zevnik s Čateža — Leno, ajjj » gram. Mandataija bo izbrala občin Res je, da morajo na nekatera vsaj kažejo primeri tistih delovnih orga Kerin iz Straže —Valentino, J ska kandidacijska konferenca s taj vprašanja povedati rešitve medob nizacij, kjer so že začeli z internim tr koronja iz Križa — Draeana. M*)*, 1 e nim glasovanjem po predhodni činske inšpekcije in republiški or gom znanja in delovne sile. obravnavi na temeljnih kandidacij Kotoija — Ananso, Ivančiča 'oje gani, predvsem za posege v posavski Po tak primer ni treba prav daleč. skih konferencah. Evidentirani mož Tako rekoč sam od sebe se je ponudil v tovskega Vrha - Mihaela, Marinka rov/J, prostor, kot so avto cesta, savske u,iz Jesenic na lažiDol.. — ufliBarbaro,jj■. . jy ••ur/,huns ni kandidati, ki so pripravljeni spre tovarni embalaže v Brestanici kjer je elektrarne, in JE Krško, toda če bo Bukelič iz Krškega —Ivano, Sarii' jeti predsedniško funkcijo v izvrš krško podjetje »Videm«pričelo izvajati nem svetu, so: Mihajlo Cule, Jože do Posavci še naprej molčali, se za raglav iz Kremena — Bojano, 0koyn program racionalizacije. Angleški stro Patty, Franc Puhner, Jože Tomc in nje ne bo nihče zmenil Dopisovanje Tomše iz Krškega S> Mo Jana Videnič. ne bo prineslo rešitve. Preveč ga je kovnjaki, ki so jih najeli Krčani so na Tomše iz Male Doline — Sanjo, ^ bilo, zato mladi nočejo čakati, da mreč samo še potrdili že nekaj časa Kelava iz Rigonc — Jelico, Janj3 S - dec iz Sevnice — Matejo, Sladana? Ufo bodo vsi papirji na mizi znano dejstvo, da je v tovarni preveč lju di Toda ker teh ljudi še ni mogoče vreči necnAP itiz IfKrškega rflzonn -_ Doris,Doric MuflDMMarink*^ ®og|mftP/ ODVZEM KRVI Kdo jim potemtakem lahko za uiA «•» I aA Ivana Jožicfl MU® I fliflf. kratko malo na cesto, so se zadeve lotili viČ iz Loč — i vaiut, JU««, - }*»*< 24. in 25. OKTOBRA meri nestrpnost do napravljenih na Sevnice — Jureta. Čestitamo! kdaj pak s hudimi posledicami za okolje, na malce drugačen način. Delavci so BREŽICE — Občinski odbor Rde VSI SO PRIŠLI NA SVOJ RAČUN — Brežiški otroci so se razživeli na to za katere noče biti nihče kriv. Po dobili obvestila, naj do nadaljnjega čega križa vabi krvodajalce, naj 24. in plem jesenskem soncu, kije v soboto dopoldne prijetno grelo prireditveni pro ostanejo doma. Na spisku je bilo 27 ta savje je ekološko tako obremenje tov, 25. oktobra vnovič ali prvič izkažejo stor za direndaj pred gimnazijo. »Le kako to, da se že prej ni nihče spomnil na kih delavcev. Spisek, ki so ga dobili v svojo pripravljenost za pomoč sočlo no, da bi morda res samo nov pro Krške itovicej ske. jesenski živžav ob pečenem kostanju?«, so se spraševali navdušeni starši. Pa še roke, pa ni bil ne podpisan ne opremljen veku. to je oblika solidarnosti, kije z testni zbor zbudil gluhe, tistim na resje. Največ so vredne nove zamisli in če je teh dovolj, tudi za malo denarja ne s pečatom. Tudi merila, po katerih naj RIBE — V Krškem dolgo časa Rc denarjem ni mogoče poplačati. Od položajih pa vlil pogum, da bi od bi delavci »do nadaljnjega« ostajali do ...ogoče kupiti rib. Potem se je vzem krvi bo v torek in sredo v Domu zmanjka muzike. Na sliki: risarji sproščajo svojo domišljijo na velikih polah be ločneje podrezali v osja gnezda. ma kot razpoložljiva delovna sila, niso tega vprašanja lotil krški AgroKjJj^ učencev od 7. do 13. ure. Organiza lega papirja na asfaltu, ves čas obkroženi z gledalci vseh starosti. (Foto: J. J. TEPPEY bili znani in v Podmornici odprl ribarnico* torji akcije upajo, da bodo občani Teppey) In prav tu je bistvo problema. Delavci seje Krčani ogibali kot hudič nimQ kljub časovni stiski in drugim teža niso zahajali niti tisti, ki so prej na ^ 4e\0 vam našli čas za to humano dejanje. so se zbali za svoja delovna mesta, zbali Stankih vpili zaradi slabe oskrbe z . Brežiška bolnišnica je velika porab so se za svojo prihodnost in eksistenco Zdaj pa se je zgodilo spet nek« ^ nica krvi, ker se na nevarnem odseku svojih otrok. Tak strah je morda celo povpraševanje po ribah je^ ^ magistralne ceste, ki je speljana po produktiven, saj bo cena delovnih mest Še ena velika naložba v Vidmu zrasla tako rekoč čez noč, s tem pa ne tih jasno piše, da je odprta uu ^ a ** njenem ozemlju, zgodi ogromno ne sreč. mara tudi delovna disciplina, storilnost pogostoSsssrfessHSi zgodi, da so vrata zapah J /oi/( Spomladi leta 1991 bo v Krškem začela delovati nova belilnica celuloze in še kaj. A vre to bi lahko v tovarni do ob 15. uri ali pa še prej. . •:;« TRAVA — Čeprav je v Jngos^;,: pom, segli tudi tako, da bi delavce obvestili, KRŠKO — V kako silnem naložbenem zamahuje krško podjetje »Videm« zijevega dihrooksida pa je v tem, da ga - tretjina zemlje neobdelane, os: Jfo- kaj nameravajo početi z njimi Tudi de dovolj nazorno povesta dva podatka. Prvi je obnova papirnega stroja PS — 1, lahko sežgemo. Na drugi stopnji bomo tretjiniini pana slabo,slahn jeip nriP" nas cena K# Jja V^ .. Razvita Evropa kije letošnja največja slovenska investicija, drugi veliki podvig, ki se ga loteva še uporabljali klor, ampak veliko manj, lavci se bodo namreč šele morali priva krat višja kot v Avstriji. Seveda J » ^ jo, pa je gradnja nove celulozne belilnice, ki bo drugi naj večji slovenski nalož na tretji stopnji spet kisik in na četrti jati na nove razmere, za to pa bo potre goče razložiti s političnega in L stopnji sledi uporaba klordioksida. Ta ben čas. Če so ta čas dobiti direktorji ki 5KcgH biaii^ca. iruna ua * r , beni podvig v prihodnjem letu. Sk,ega ,trdnatl,auP^ cel' nas takšnih še ko pridobljena celuloza bo boljše kako jih drža va ne bo takoj izpostavila evrop edina stvar, v katero lahko v^aV| vK>t. °l Seveda gre za naložbe, ki se merijo v so investirali v sežigalnico lužnice. Leta vosti in iz nje bomo lahko na prenovlje ski konkurenci. biga lahko tudi delavci. vera v zemljo pa se še posebej kreE a(}|j stanjevici, kjer se pripravljajo na s ^ ifeV( milijonih dolarjev in kjer je poleg do 1982 so vgradili čistilne naprave. 29. nem papirnem stroju izdelovali tudi Sicer pa bomo o teh zadevah še pisali. stanjevici, kjer s povohati noče golf igrišča. Ker pa tamkajšnji km ^ tej, ( mačih bank in tvrdk udeležen tudi tuji septembra letos pa so podpisali pogod boljši papir. Povečala pa se bo tudi J. SIMČIČ golf igrišča. Ker pa iani«nja»i- — dob, Sonja Lokar na pog«pogo- kapital. To pot je s podatki o naložbi v bo o dobavi opreme za novo belilnico s stokajo------' - - tudiJ' zaradiaradi trave,trave, ob ob kat k;[ tftiA >(l!>aso belilnico postregel vodja skupine za je neki Iskrin delavec ponudil‘ P01 nje4 hidj finsko firmo Sunds — Rauma. Ta fin- Iskrinega travnika v uporabo k osf ^ voru s sevniskimi ki priprave investicije inž. Marko Šauta, • Celotna naložba v belilnico je VOJAKI DRŽALI um iiicg,a ti a v miva v , atltK'1''l ska tvrdka je največja dobaviteljica take kim kmetom. Te trave doslej JL munisti ki se s tem problemom ubada vsaj že vredna 20 milijonov dolarjev, od tega opreme na svetu in njene naprave so ta OBLJUBO pokosil. v Iv šest let. Poleg njega je na tej investiciji pa bo za 12 milijonov dolarjev samo ko v ZSSR kot v ZDA. SEVNICA — Enota inženircev JLA POPRAVEK — Na ekskur/JJ«^,! SEVNICA — Med stvari, ki ta čas delovalo v tovarni še troje ljudi in zunaj Posebnost nove belilnice bo v tem, opreme. Nova belilnica bo s polno pod vodstvom starešine Zorana Živko- pretresajo Jugoslavijo, je izvršna se nje še štirje. Da so se v »Vidmu« lahko da se bo zmanjšala poraba klora, ki seje močjo obratovala spomladi leta 1991. kretarka predsedstva CK ZKS Sonja vičaje 10. julija prišla pomagat ljudem dokončno odločili med rekonstrukcijo nedavno tega znašel na črnem seznamu. Krajevmn skupnosti, ki .gefn Lokar, ko se je prejšnji teden pogovar v sevniški občini pri odpravljanju po in novo belilnico, so na pomoč poklicali Klor pa ni nevaren samo kot sestavni zmogljivost: od sedanjih 60 ton na 160 nuklearke. Z delegati pa so bili1 jala s sevniškimi komunisti, uvrstila sledic nedavnih katastrofalnih neurij. še domačo in tujo svetovalno firmo, to del papirja, marveč je tudi nevaren mo dnevno ali na 50.000 letno. Nasploh so Žigante kot predsednik sveta, „vniv tudi slovenske ustavne amandmaje, Kot smo že poročali so ujme povzročile pot finsko Ekono. Na podlagi teh študij rilec, če uide nadzoru. »Naša belilnica svetovna gibanja taka, da se poraba okolja, Janko Špiler kot Markovičev program za izhod iz krize bo štiristopenjska. Na prvi stopnji bo klora manjša in se vse bolj uporablja veliko škodo tudi na cestah. Vojaki bo Krško, prevajalec in vodja A . NO’ in priprave za kongres ZKJ. pri čemer mo celulozo belili s kisikom v prisotno klordioksid, kar bomo seveda upošte do zdaj s pomočjo ustrezne mehanizaci Strupeh. Vsi udeleženci te eksku je prenova ZKJ ključno jabolko zelo pohvalno izrazili o takem na pfi(#r>rnar| sti magnezijevega hidrooksida. To bo vali tudi na belilnici št. 2, kjer naj bi je uredili odvodnjavanje v Podgorici in spora. prvi primer na svetu, da bomo uporabili zmanjšali porabo klora šele po letu na Veterniku, do konca meseca pa bo naniania...mjanja z jedrskimijedrskimi objekti mii^Triikn^P^ka A " Lokaijeva je med drugim menila, ročaja tudi ostalim občanom. : _nfere™ka alkalni medij, kar smo skupaj s finsko 1983,« je povedal Marko Šauta. do pomagali še v Zabukovju in nekate daje bil sestanek alternative na Otoč dobili v pojasnilo z občinske k firmo tudi patentirali. Prednost magne- J. SIMČIČ rih drugih krajih. cu »zdravilen pojav«, konkurenca je SZDL Krško. pač vedno zdrava. Ali grozijo nemiri ob tem, ko postaja vse bolj očitno dej stvo, da srbsko vodstvo ne more več Sevniški pabfljl krotiti svojega ljudstva, ko se poglab lja gospodarska kriza, se sprašujejo Begajo jih izpeljanke inačic HE POPISOVALCI — Elektn&i tudi številni sevniški komunisti. Od močnega nadzorništva“:va tozda & govor ni niti najmanj preprost, med Boštanjčanom se zdi, da prihajajo načrtovalci HE Boštanj zmeraj z drugačnimi tribucija Krško s sedežem v Se , ljudmi pa je največ dobronamernih ______listinami, ti to zanikajo — Kompolje, Šmarčna proti nasipu jo zaradi nenehnih podražitev nasvetov, naj se tisti, ki radi rožljajo z ga toka stalno popisovati stanje py.|gm orožjem, raje zavzeto spoprimejo z Marko Šauta BOŠTANJ — Boštanjčani so se na petkovem zboru krajanov jezili na načr Savaprojekt pa je še predlagal zasaditev števcih. To opravilo jim vzalTevanje ^ orodjem torej z delom. tovalce oz. investitorje boštanjske hidroelektrarne, češ da zmeraj prihajajo dvorednega drevoreda, s tem zelenim gocenega časa za redno vzdrzei jjvd Sl, Sonja Lokarje govorila tudi o pri in posvetovanj so se odločili za popol pred krajane z drugimi skicami glede lokacije hidroelektrarne in spremljajočih pasom bi zasedli še 0,86 ha zemlje, pri troenergetskih naprav pa še Pjsd hkrati. Ljudje smo pač taki, daliji pravah na 11. kongres ZKS. Kljub noma novo belilnico. »Mi se zavedamo, krili pa bi nasip in dali krajini prijaznej Ve objektov, kar ljudi zelo bega in spravlja v nejevoljo. šemo srd v trgovini na trgovce, ugledu, ki so si ga slovenski komunisti da smo onesnaževalec okolja, zato je šo podobo. pil bili predvsem oni krivi M pridobili pri boju za slovenska ustav Zadolženi za gradnjo savskih elek Boštanjčani so ob tem vprašali, kaj je vsaka naša nova naložba tudi naložba v predstavljene karte le tehnične rešitve podobno pa se dogaja t udi Pisin na dopolnila, pa si ne bi smeli nikjer trarn pri Smeltu, Janez Nučič, je na z izdelavo celovite krajinske zasnove za okolje. Hkrati smo seveda veliki proiz podrobnosti. Po Nučičevih besedah od inkasanlom. 0r.,iaW,'l delati utvar, da bodo zato komuni vajalci papirja in celuloze, zato moramo vprašanje kmetov in predstavnikov KS točna krivulja med javno razpravo še ni stom na volitvah cvetele rožice. Zato ELEKTRARNA BO! — ^ji^ gledati tudi na to, da povečamo proiz Boštanj, ali je še vedno govor o varianti bila določena, voda pa mora imeti svojo • Povedati je treba še to, da kmetje veščenost ljudi o zastoju po t vjč h(' je potrebno na vseh ravneh razmišljati vedene količine in izboljšamo kako 2 b, ki so jo Boštanjčani sprejeli po iz pot. Razlika med prej zarisano in seda na šmarsko-kompoljskem polju na trarne Vrhovo je povzročila s p« in ustvarjati (pred)volilna in akcijska vost,« pravi Marko Šauta. Čisto eko črpni javni razpravi, zagotovil, da gre za njo (potem ko so v vodnogospodar sprotujejo izgradnji nasipa in sprašu krvi na petkovem »vročem« J_ ,pod°c zavezništva. Mariborski komunisti so loška naložba je bila že pred 15 leti, ko nedopolnjeno inačico, vrisane pa so v skem inštitutu opravili modelno razis jejo, kdo sploh bo še hotel slišati za nov v Boštanju, ki so snovalce . u, se dobro znašli z odločitvijo za tki. kavo) znaša 33 arov. Toliko zemlje več komasacijo po slabih izkušnjah kme boštanjske HE očitali, da Pn. [jdel°Vi »občansko listo«, na kateri se bodo bo šlo, da se ne bi voda za jezovno tov na Hotemežu, kjer kmetje kolnejo nje z zmeraj drugimi listinami- . znašli ugledni posamezniki ne glede KRVODAJALSKA AKCIJA zgradbo z vso svinjarijo, kot je dejal Jo skale in odgovorne, ki sojih med zem le-teh in odgovorni za frka., JzsO10 * na to, kateri skupini ali organizaciji VEČ NEZAPOSLENIH V SEVNICI že Kolar z občinskega izvršnega sveta, ljo nasuli vrli graditelji HE Vrhovo, elektrarn pri Smeltu Janez N 10ne in pripadajo. ZKS bo še naprej odgo KRŠKO — Gospodarska kriza de vrtinčila tod, ampak bi imela sorazmer zato so pogoste okvare mehanizacije. ločno zanikali. Nučič pa je d»dd' SEVNICA — Dajanje krvi je ne koga močno presenetil z izjav 'moto vorno družbeno gibanje, ki se bo za loma prizadeva tudi krško občino, kar no prosto pot. Predstavnik Smelta Nučič je dejal, da dvomno največja in najbolj nesebična vzemalo za tako socialno politiko ki je vidno tudi po povečanem številu ne Tudi predstavnik izdelovalca loka na Hotemežu dela pri usposobitvi strojnici HE Vrhovo P^e^Lečje1?1^ in da bo la elektrarna kasnu* »najde človeka, ko je na tleh.« ZKS, zaposlenih, zlasti mladih ljudi. Medtem pomoč, ki jo lahko daje zdrav človek cijskega načrta H E Boštanj, biolog Pe kmetijskih zemljišč še niso končana. poldrugnoldriu, mesec.meser Ako greere t%'ZgOU01!l . ,raa krS doslej revolucionarna organizacija, ko je bilo takih lani avgusta le 44, jih je sočloveku. Sevniški krvodajalci se ter Žigante iz krškega Savaprojekta, je zdaj skuša doseči spremembe z refor stiko v kočljivem trenutku . pj[zai j.l bilo letos že 92, v celoti pa je sedaj ne bodo gotovo spet izkazali in s svojim zagotovil, da ta načrt upošteva inačico 2 vse spodnjesavske HE in zlasti še z dru nov, ko je bila že pobuda, da <£ zn mami. Zavestno približevanje razviti zaposlenih 377 delavcev, medtem ko zgledom privabili v svoje vrste še več b. Spomnil je, daje bilo največ pripomb gačnim vrednotenjem kmetijske zemlje. Evropi je dobra stvar, toda takšnih, zgolj neobvezujoča partija ka jih je bilo avgusta lani 259. Manjša se mladih tudi med dvodnevno krvoda glede spodnjega dela jezovne zgradbe in Ko bo spremenjena metodologija, inve ie bilo Dremrzlo in Še marsikaji j. kakršni smo, nas še povohati noče. tudi zaposlenost v negospodarskih de jalsko akcijo, ki bo v četrtek, 19., in v da mora investitor, ko zapusti gradbiš stitor ne bo imel nikakršnih zadržkov, P. PERC javnostih, medtem ko v zasebnem sek- petek, 20. oktobra, v domu TVD Par če, kmetijstvu vrniti 2,5 ha zemlje, tudi da bi plačal zemljo po višnjih cenah. toiju rahlo narašča. tizan na Kvedrovi ulici v Sevnici. tisto, kar zdaj ni kmetijsko zemljišče. P. PERC Valvasor Gledališki vrh JERI; Tri dni strokovno o fotografiji kultura lovii' SlovencemČe®' Na 4. mednarodnem fotografskem simpoziju v Novem mestu strokovnjaki za fo ponovno brez ia« tografijo iz Ljubljane, Zagreba, Beograda ter iz Nizozemske, CSSR in ZDA — Ob in ima1® Jn Evropi 150-ietnici fotografije na Slovenskem bo predaval prof. Mirko Kambič »mladincev« JtjNarodn/ galeriji prva Jutri se začenja 24. NOVO MESTO — V Novem mestu bo od 27. do 29. oktobra že 4. medna V soboto, 28. oktobra, se bo simpozij izobra ^•predstavitev Valvasor- rodni simpozij o fotografiji in tudi tokrat ga, podobno kot lani, prirejata občin nadaljeval v Domu kulture. V dopol Borštnikovo srečanje, zapuščine ska Zveza kulturnih organizacij in Fotogalerija Novo mesto. Dogajanja bodo danskih urah bodo udeleženci prav go a spet brez SGM Ljub potekala na treh krajih — v Domu kulture, Dolenjski galeriji in hotelu Metro tovo z zanimanjem prisluhnili vsemu, ljana — Govornik bo ževanje v?4s,t,U>B„LJA — V okviru poča- pol — in v znamenju častitljive 150-letnice fotografije na Slovenskem. kar se v najnovejšem času na področju sed»'t'j' e (00-letnice izida Slave vojvo- predsednik CK ZKS M. fotografov pod naslovom Sam sem jaz, fotografije dogaja na Nizozemskem in f Kranjske, temeljnega Valva- Simpozij bo v petek, 27. oktobra, ob Kučan 16. uri v Domu kulture odprl znani no ali mi nismo sami. Ustvaijalce in raz Češkoslovaškem. O sodobni nizozem ["S, ,Je[e,ga dela’*> v Narodni galeriji ski fotografiji bo govorila publicistka vomeški fotograf, organizator fotograf stavljena dela bo obiskovalcem pred- MARIBOR — Judi, v petek, 20. „„jan‘ Minuli petek odprli raz- Hripsime Visser, članica uredništva ni Duo pianistov skih razstav in vodja Fotogalerije v No oktobra, se bo tu začelo že 24. 2SC?**« Vajkard Valvasor Slo- zozemske revije Perspektief, sodobno vem mestu Bojan Radovič. Prva tema, • Zadnji dan mednarodnega foto Borštnikovo srečanje, ki bo potem češkoslovaško fotografijo pa bo pred Gosta iz Trsta začela ki bo sledila otvoritvi, bo govorila o grafskega simpozija bo posvečen vi trajalo vse do ponedeljka, 30. okto stavila priznana foto zgodovinarka in koncertno sezono v No- vlogi in pomenu fotografije »nekoč in sokemu jubileju slovenske fotografi bra. V tem času bo v raznih dvora Jafl"!^‘ne'i °l>enem po življenja in dela je. V Domu kulture bo o 150-letnici publicistka Daniela Mrazkova, več let ______vem mestu______danes, tam in tukaj«._ Predaval bo nah Slovenskega narodnega gleda r.hi Je‘kega moža- Razstava vse- fotografije na Slovenskem oziroma o glavna urednica uglednega četrtletnika umetnostni zgodovinar Zelimir Košče- lišča v Mariboru enajst tekmoval ? ^Melji predvsem na raz is - zgodovini in razvoju svetlopisov (ta Fotografie. Popoldne bo nastopil ame NOVO MESTO — Novo koncert vič, kustos Galerij mesta Zagreb. nih gledaliških predstav (po izboru ni ti Umi ‘n Publicističnem delu dr. ko so sprva imenovali fotografije) pri riški kritik, publicist, fotograf in organi no sezono v Novem mestu sta odprla tr Prvi dan simpozija se bo končal v letošnjega usklajevalca programa rootbolit “ ReisPa’ Prav gotovo naj- nas govoril umetnostni zgodovnar in zator razstav William Messer in govoril žaška pianista Claudia Mattiotto in Dolenjski galeriji, kjer bodo ob 19. uri Jerneja Novaka) in več gostovanj tan«,to;,e?a Poznavalca Valvasorjeve- specialist za zgodovino slovenske fo o YU fotografiji z distance. Večer se bo Guido Scano, ki sta v ponedeljek, 16. odprli zanimivo razstavo beograjskih neslovenskih gledališč in koncer j vJ.enja in dela, medtem ko jo je tografije Mirko Kambič, profesor na končal v hotelu Metropol, kjer bo od oktobra, zvečer nastopila v Domu kul Filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer tov. Na svoj račun bodo prišli tudi na idjjUdjsko in oblikovno udeja- 17. do 19. ure potekal strokovni ogled ture z izbranim programom Donizzeti- pa belokranjski rojak in tudi sam od- gledališki amaterji. Ne gre prezreti [0^ DOLENJSKI LIST 12096) 19. oktobra 1989 pisma 0 vsem tem Slovenski Park tam za oceanom bi morali Tone Zupančič vodi slovensko izseljensko društvo v Kanadi — Delo v znamenju več pisati ______slovenstva — Darilo v deželico pod Alpami — »Vsi nekam hitijo« in PRISTAVICA PRI VELIKEM kijih spravi pod streho Park, privablja pravi gospod Franc Slobodnik, župnik Ob gostovanju komor GABRU — »Mi tam smo še zmeraj jo pravcato množico starih in mladih. slovenske cerkve sv. Gregorija v Hamil nega orkestra iz Treb Slovenci. To smo še celo bolj, kakor ste Kadar zarajajo Slovenci na katerem tonu, mašo. »Cerkev nas dodatno zdru odmevi vi tu. Tako čutimo, posebno takrat, ko pogostih Parkovih piknikov, je to vese žuje, je vezivo in mi jo doživljamo kot njega v CSSR pridemo v Slovenski park. Včasih je bi lica, za katero je noč prekratka. Dem neko našo skupno kulturo,« pravi o tes lo to domotožje. Danes ni več, ker smo šarjeva Tončka, Kančeva Štefka in dru nem sodelovanju Tone Zupančič. Mislimo, da bi v tem usodno v Kanadi vsi po 20 ali 30 let. Se zmeraj ge kuharice poskrbe za prigrizek, možje zmedenem času o takih in podob Zupančič, letnik 1948, dodaja, da pa velja: kjer se zajec izleže, tja gre rad napolnijo poliče in ob veseli glasbi ga nih poslanstvih morali pisati več in Park ni politična organizacija. O živih Še: Usodni padec nazaj, čeprav ga podiš drugam,« dopo menda po tem ni, ki ne bi pozabil na na drugačen način, saj gre za veliko vezeh tega društva z deželo na sončni veduje Tone — Tony Zupančič. Doma vsakdanjo skrb. Toda ob piknikih pri- več kot zgolj za izmenjavo pevskih strani Alp bi lahko našli vrsto dokazov. Pojasnilo prizadetega je na Pristavici, a je že naštel 20 let svo nastopov med dvema krajema iz Eden od teh je uspešno izpeljana akcija jega izseljenstva v Kanadi, kjer je tre V torek, 10. oktobra 1989, smo** Konec avgrsta 1987 ste v Dolenjskem socialističnih držav. Vendar tokrat zbiranja denarja za aparat za ljubljanski nutno predsednik slovenskega društva šmihelskem pokopališču v Nove®: listu objavili članek pod naslovom le informacija, ki smo jo tik pred Onkološki inštitut, v kateri se je med Park, ki sije uredil lep prireditveni pro stu poslovili od Dušana Dodika, j*/ »Usodni padec na rob omare« in s podna organizatorji posebej izkazal član Parka zaključkom redakcije uspeli »pod stor Slovenski park. in partizanskega komandanta teto slovom »Alojz Kokalj s Suhoija umrl za takniti« uredništvu, za kar se seveda Martin Polanič. Zanimivo je, da so naši Park, kije po Zupančičevih besedah ca Partizanske spomenice 1941. J radi izliva krvi v možgane — Neroden pa zahvaljujemo. rojaki v daljni pokrajini železa in jekla eno največjih slovenskih društev na ti obdržali poleg železne volje do ohra Njegova življenjska pot se je dec v pretepu s sinom«. V članku navajate, Petdnevno gostovanje trebanj 1917 v Drvarju v delavski družim/’ stem območju, »raste« v Kanadi že četrt njanja slovenskih občutij tudi še nekate da sta se oče in sin hudo sporekla, daje si skega komornega zbora, ki ga vodi mladih letih je spoznal trdo živlF stoletja. Združuje okrog 100 družin, re navade iz rojstnih krajev. Če drugo nu prekipelo, daje vstal in udaril očeta v Igor Teršar, seje začelo že v Avstri zato se je kmalu vključil v nap® med pogoji za članstvo v društvu pa ne, govori o podobnosti z domovino to, prsi, tako da je izgubil ravnotežje in padel ji, v petek, 6. oktobra, ko so se z stranke in se skupaj predsednik omenja na prvem mestu da so člani Parka uredili društveni pro s somišljeniki" na tla, pri tem pa se tako poškodoval, daje manjšim koncertom zahvalili za vso val za boljše življenjske razmere mv' slovensko družinsko ime. Vse je torej v stor večinoma prostovoljno. kasneje umrl. Iz navedenega članka je iz pomoč pri izvedbi projekta meša pravice delavcev. znamenju slovenstva, kot pripoveduje Ko bo naslednjič zvonilo v cerkvi sv. hajalo, naj bi jaz, Jože Kokalj, povzročil nemu avstrijsko-jugoslovanskemu Predan naprednim idejam seu Zupančič, in menda kar vse prireditve, Gregorija, se bo Tone Zupančič spom očetu poškodbe, zaradi katerih je umrl. podjetju Esarom-Greda (Leoben- 1941. leta vključil v NOB. Kot K nil zvonjenja nekje pri velikem Gabru, a Res je bil proti meni uveden kazenski dorf — Mirna). Naslednji dan jim komandant bataljona je sodelofj najbrž ne bo rekel drugače, kot je ob postopek pri Temeljnem sodišču v Novem je bila izkazana posebna čast, da so mnogih bitkah, vse od Drvad* nedavnem obisku na domačiji v Prista mestu zaradi suma, da sem storil kaznivo z dvajsetminutnim programom od Slovenije. .J dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti prli Srečanje pevcev 1989 v Kro- Res: Kako omiliti škodo? vici 6: »Vesel sem, da sem doma, vendar Po osvoboditvi je ostal v JLAk®J komaj čakam, da grem spet nazaj v Ka po čl. 48 KZ SRS, s tem da naj bi sunil s merižu. Ta prireditev je vsakoleten tivni oficir. Službena pot ga je PnF%) Odgovor na vprašanja, zastavljena v prispevku s tem nado. Mi od tam radi prihajamo sem, pestjo očeta v prša tako, da je ta izgubil nastop najboljših češkoslovaških tudi v Novo mesto, kjer je leta ravnotežje, padel vznak in pri tem z zad zborov. Poseben pevski dogodek ______naslovom (Dolenjski list, 5. okt.) pa najbrž nikoli ne bomo prišli za stalno stopil v pokoj. Lepote Dolenjske, r, njim delom glave udaril v odprti predal jih je obogatil v nedeljo na skupnem živet v Slovenijo. To so leta tujine in Ta članek me je, po pravici poveda vsem pa prijaznost in dobrota Ur kuhinjske omare, zaradi česar je utrpel koncertu z dekliškim pevskim zbo tako narekovalo opravljanje službenih človek se nekje privadi. Ob obiskih v no, presenetil, saj vem, daje njegov pi del. Poudaril bi, da vodja centra ni dol ljudi so ga tako pritegnile, da sef poko lobanjskega dna, ki je povzročila rom iz Kromeriža (dekleta so na Sloveniji, se mi zdi, da tu ljudje vsi ne sec Alfred Železnik dobro informiran in žan sodelovati na akcijah obrambe pred stalno naselil v Novem mestu. y°., njegovo smrt. mednarodnem festivalu v Celju kam hitijo, kar brezglavo. Najbrž zato, ve odgovore na ta vprašanja. Z njimi točo (OPT), ker sta izmeni samostojni. mu je zdravje dopuščalo, je bn uf Iz priloženega sklepa preizkovalnega osvojila zlato priznanje). V rotundi ker veliko delajo. V Kanadi lahko z 8 hote podtika polresnice ali neresnice, ki Opravljena je bila analiza akcije tega nopolitično aktiven, spremljal '" J ^ sodnika Temeljnega sodišča v Novem me letnega dvorca so se trebanjski pev urami dela zaslužiš za normalno preživ se vlečejo že celo leto v njegovih član dne, pri kateri sta sodelovala tudi pred zdravljal je vse spremembe, ki jm' stu izhaja, daje bil proti meni kazenski po ci prvič srečali s fantazijo baročne ljanje družine.« kih, in to v različnih časopisih: Delu, stavnika območnih skupnosti, ugoto našal čas. Sosedje, prijatelji inj&Zf stopek ustavljen. Zato prosim, da to obja akustike, v kateri so se jim Trubar, M. LUZAR Dolenjskem listu, Strelcu... Da je pri vitve te analize pa so dostopne zaintere gaea zaradi njegoveniesove skromnosti, ®/"^ vite v vašem časopisu, saj je vaš članek Brauckner idr., pa tudi slovenska stranski, se tudi vidi, ker med vprašanji siranim. V zapisniku ne piše, da sta in poštenosti izrednoizreano spoštovifiSSsposiuv««-.-^ med ljudmi ustvaril napačno mnenje o ljudska pesem nanovo razodeli. Na ni vprašanja, zastavljenega recimo tako omenjenega dne v popoldanskih urah no radi so ga imeli otroci, saj sefiK mojem ravnanju z očetom. slednji dan koncert za gostitelje, NOVINOVI ZBRALI le: »Zakaj so dne 24. julija 1989 v kri zapustila center dva člana posadke, kot gokrat zanimal za njihove drob"* ^ JOŽE KOKALJ srednjo pedagoško šolo v Kromeri- tičnem trenutku akcije manjkali trije je zapisal A. Ž. v Kmečkem glasu. Res SKORAJ 150 MILIJONOV ve, jim svetoval in jih spodbu)^ ,, žu, vmes pa peščica drobnih prilož strelci, ki se niso javili?« Takih vprašanj nica je sledeča: ne, da nista zapustila zaradi vsega tega ga bomo še to“* nostnih predstavitev, zaključno s ti KRŠKO — Dobrodelni koncerti je še več, a ne mislim pogrevati stvari, ki centra dva delavca, ampak ga ni zapu pogrešali in se ga radi spomiflMLi Pomoč za otroke sto na češkoslovaško-avstrijski meji, tria Novina iz Gumbreka pri Otočcu so so jasne in za prizadete ljudi boleče. Da stil niti eden. Zaradi te javne lažne na IVAbNSOM^ izzvana z dobrohotno zvijačnostjo s štirih koncertov v Brežicah, Ljubljani, mu odgovorim na vprašanja, sem se od vedbe je vložena proti A. Ž. tožba na Krajevna organizacija RK mladega carinika, češ, ali znate tudi Sevnici in Krškem prinesli skupaj ločil zaradi javnosti. Obenem pa mu da celjskem sodišču. kaj zapeti ali pa imate napis na av 148.860.000 dinaijev. Denar te pleme Sevnica se zahvaljuje za jem vedeti, da ne mislim v bodoče od ZAHVALA tobusu samo zaradi kamuflaže. Železniku lahko tudi povem, daje bi nite akcije je namenjen prizadetim prispevke govarjati na taka in podobna provoka Skratka: naporno, koristno, bo lo v letošnji sezoni preko 60 dni z napo otrokom, obolelim za rakom, ki se Občinska organizacija -- tivna vprašanja. gato in prijetno. vedjo možnosti padanja toče, kar po zdravijo na ljubljanski pediatrični kli križa Ptuj se iskreno zabvaS Ponovno se želimo zahvaliti za nagra Odgovori na zastavljena vprašanja: STANE PEČEK meni, daje nemogoče, da bi bil pri vseh niki. Od prodanih vstopnic in prispev Občinski organizaci, de, ki jih je prispevalo gospodarstvo in l.Dne 24. julija 1989sem ob 11. uri obrtniki za dobrodelni koncert v Sevnici takih napovedih prisoten na centru 24 kov delovnih organizacij in obrtnikov Laža nuvuNovo iiicoiumesto Laza akcijo z1 ^u zapustil RRC Lisca službeno, ker je pač 6. oktobra. Prispevali so jih: Cvetličarna ur na dan, saj moram opravljati kot so v Krškem zbrali 36.700.000 din, v denarne pomoči za prizadete »Valentina« — Milena Skomšek, Sevni vodja centra tudi druga dela. Sevnici 49.710.000 din, v Brežicah in urju 3. julija v Halozah, k* - ca; Varpol — Anton Kranjc, Boštanj; Po 2. Delavca, ki seje ponesrečil januar Ljubljani pa skupaj 62.450.000 din. 100.000.000 din. Vsem občan01* ljšakovi z Radne; Gostinsko podjetje ja letos (zlom roke) pri opravljanju red Trio Novina se zahvaljuje vsem, ki so ki so se pridružili solidarnost11'^ Snack bar, Sevnica; Industrija pletenin Pesmi, solze in obljube nih službenih del, nismo nadomestili kakorkoli pomagali, da bo v bolečih sr moči za prebivalce Haloz, se v J Inplet, Sadje in zelenjava Mustafai Islam, zaradi tega, ker smo pričakovali, da bo cih otrok vsaj malo radosti in upanja. nu prizadetih in v imenu vs« ' Sevnica; Diskoteka in gostilna Bruno v do sezone OPT okreval in se vrnil na Veseli večer v novomeškem Domu starejših občanov skrbijo za Haloze, iskreno zah™ , Gabrijelah; Mercator-kmetijski kombinat; delo. Zdravljenje zloma pa se je za Mercator Kopitarna (podarila družini — Peli Trebanjci in drugi — čestitke za Vido kompliciralo, tako daje omenjeni dela je za pomoč. ,,,](( • Idealno in notranje bistvo našega OBČINSKA ORGANIZAU . Novina še štiri pare cokel); Jutranjka; Le vec še vedno v bolniškem staležu. Tega posedovanja sveta je v tem, da si ga karna; Stilles; Merx Potrošnik-Market; V Domu starejših občanov v Novem našo dolgoletno učiteljicao Vido Dereani nismo mogli predvideti. Popolnitev de RDEČEGA KRIŽA r< ponotranjimo. (Unamuno) Peko, prodajalna Sevnica; Cocktail bar, mestu so pripravili 13. oktobra veseli ve in ji čestitali za 96-letnico, je s kulturnim lovnega mesta z začasno zaposlitvijo ni čer s kulturnim sporedom, ki so ga vsi pri Rušiti Devdet, Sevnica; Goijanci Novo programom, izvabila v oči oskrbovancev prišla v poštev, saj izšolanega kadra za mesto; Servis Volksvvagen — TAS Novo sotni sprejeli z velikim zadovoljstvom. prenekatero solzo. opravljanje teh del ni. V tem primeru bi mesto; Mladinska knjiga Novo mesto; Znova seje pokazalo, da se v tem čudovi se novozaposleni delavec uvajal v delo Ljubljanska banka — TPB Krško; Cvetli Na prireditvi smo si ob slovesu obljubi tem domu zmeraj kaj dogaja in da tam več mesecev, kar pa ne bi imelo smisla. čarna Silva Fric, Sevnica; Gostišče Dolin li, da se spet vidimo in tega ne smemo po vedno skrbijo za prireditve vseh vrst, s ka Glede meteoroloških depeš pa naj šek, Vrh nad Boštanjem; zabiti, saj ob takem obisku lahko daš člo terimi razveselijo stanovalce. Ti so prav povem, da spadajo v redna dela, ki jih Na žiro račun Pediatrične klinike so veku pesem ali pa besedo o domačem prijetni, radi se pogovarjajo, povprašujejo moramo na centru opravljati, in akcij nakazali prispevke: Bohor, Sevnica, kraju, ki jo še najbolj čaka. Vsem in pose o znancih in domačih in seveda radi pri praktično nič ne ovirajo. 4.700.000 din, Metalna — TLK Krmelj sluhnejo koncertom, ob katerih še sami bej direktorici Potrčevi se trebanjski pev 2.000.000 din, Gostilna diskoteka Vid ski zbor zahvaljuje za tako gostoljuben 3. Za rada na Lisci trdim, da je še radi zapojo domače. Na omenjenem veče vedno sodoben; nabavljen je bil leta mar, Gabrijele, 1.000.000; Frizerski salon sprejem in jim želi še veliko dobrih ru, ko je bilo tudi tako, je za program po 1981 in takrat je bil nov in eden najso Maja M. Krištofič, Sevnica, 200.000 din; uspehov. Jutranjka, Sevnica, 1.000.000 din. V go skrbel mešani pevski zbor trebanjskega dobnejših na tržišču. Marsikje v Jugos REZKA MAJER tovini za pediatrično kliniko so prispevali društva upokojencev. Direktorica Potrče laviji uporabljajo v OPT še mnogo sta tudi: Restavracija Panorama, Hermina va je poskrbela, da so pevci nastopili naj rejše radarje, a še vedno delajo z njimi. Kastelic, Boštanj, 500.000 din, Lipa-bar, prej na oddelku s težje obolelimi oskrbo Na Žikarcah so do leta 1981 delali z ra Boris Žugič, Sevnica, 700.000 din; Der- vanci. Kulturni program seje nadaljeval v darji, ki so bili narejeni okoli leta 1950, novšek, Sevnica, 120.000; Kovač, Sevni jedilnici, kjer je mešani pevski zbor pod PUNGERT PROPADA a vsi iz območnih skupnosti prisegajo ca, 100.000; Jakš, Sevnica, 150.000; ne vodstvom Rezke Majer zapel nekaj zbo na uspešnost tedanje obrambe. Torej je imenovani darovalci 80.000; kulturno rovskih in domačih pesmi, ki jih je v ven KOČEVJE — Oni dan seje pri duhovičenje o »trofejnem« radarju na društvo Razbor 1.000.000; Traven, Sev ček povezal tajnik ZKO Trebnje Stane šla potožit na eno izmed občinskih Lisci, ki je star 8 let, dokaj neokusno. nica, 500.000; Pepi Kolman, Sevnica, Peček, kar je to sicer storil za 20. šentviški organizacij vaščanka iz Pungerta, 4. Ideja o vpeljavi ur za žigosanje 200.000; Marjanca Strgar, Sevnica, pevski tabor. Z domskim zborom in z vasi v KS Draga nad Čabranko v kartic na RC Lisca ni slaba, je pa nepo 100.000; lnstalaterstvo Mihael Vidmar, oskrbovanci smo peli kar po domače, se tako rekoč pozabljenem delu ko Krmelj, 1.000.000; Ivan Meserko, Kr trebna, ker se da vse, kar se tam med veda pa je Prijateljeva Julka spet zapela čevske občine. «V vasi je nastanje akcijami dogaja, ugotoviti z magneto melj, 100.000 in Milan Jazbec, Sevnica, VOJAKI GRADE CESTO — Pripadniki JLA širijo medrepubliško cest« ga »Jaz sem Kranjčičev Jurij«. Po končanem nih še 5 hiš, dve sta prazni, ena pa se fonskih posnetkov, kjer je poleg glasov 100.000 din. Izkupiček od priponik in kulturnem programu so pripravili za je podrla. V hišah živi 8 ljudi, med na Kolpi—Osilnica—Čabar, in sicer na okoli 6,5 km dolgem odseku *| J . < vstopnic je 36.160.000 din, to je skupaj ves čas zabeležen tudi do sekunde točen kusko. njimi le dva mlada, ki sta zaposlena Ijem in Mirtoviči. Cesto bodo uredili v makadamski izvedbi, nato pa j° . ^ 49.710.000 din. čas. RK Sevnica Poleg pesmi smo poslušali tudi prilož v DIP Čabar na Hrvaškem. Ostali 5. V tej situaciji bi si želel, da bi vidoma prihodnje leto prelilo z asfaltom cestno podjetje Reka. Ta cest« ^ ^ so stari, slabotni. Sadje je slabo nostni govor in v njem, da je življenje v obramba pred točo prešla v roke »zain je uradno zaprt za promet. Dela potekajo po planu. Graditeljem p°*P°v jazna oskrbnica Katica. Zvečer smo zaku novem trgu do muzeja. Tam smo videli spremstvu tovarišice ravnateljice in njene rili taborni ogenj in gledali diapozitive o stare predmete, slike in orožje. Potem smo pomočnice odpeljala v Haloze, kjer je le naših planinah, ki nam jih je predstavil se v slaščičarni posladkali. Tovarišici sta tošnje neurje napravilo ogromno škode Hinko Uršič. Za večerjo smo se najedli pa nas peljali še v Pionirsko knjižnico. Ogle tudi na osnovni šoli v Žetalah. Učenca lačink. Naslednje jutro so nas zbudili dali smo si nekaj risank in poslušali prav Barbara Bergant in Peter Dirnberk sta od j sončni žarki. Spodaj pod nami pa je bilo, ljice. Bilo je zelo lepo in zanimivo. nesla tja naše simbolično darilo 50 knjig in kako neverjetno, morje megle. Miran seje TEA LUŽAR, 2. b nekaj žog. Med vrstniki, ki so ju zelo lepo oglasil: »Stepena smetana, skočimo va OŠ Mirna Peč sprejeli, sta preživela nekaj lepih ur. Vsi tujta/ njo.« Škoda, da ni bila res. Ob vrnitvi v upamo, da vreme v Žetalah prihodnje ne dolino smo pozabili utrujenost, ostali so le NA EKSKURZIJI bo več tako neprijetno. lepi spomini. Planinci 2. in 3. razredov Osmošolci smo bili na tridnevni ekskur DAŠA MIRT, 7. b OŠ XIV. divizije Senovo ziji. Peljali smo mimo Zagreba, Karlovca, Oš bratov Ribarjev Brežice TUDI MI SMO JIM Plitvin, Titove Korenicc in naprej do Za POMAGALI ZAHVALA dra, od tam pa s trajektom na otok Ugljan in potem z avtobusi v Kukljico. To je zelo Učenci naše šole smo pred kratkim zbi Novinarji Najče (glasila OŠ Grm, No lepo turistično mestece. Posebnost je bil iz POČITNICE OB ČRNEM rali papir za pomoč svojim vrstnikom, ki vo mesto) se zahvaljujemo novomeški let z barko na Kornate, kjer je bil piknik. sojih prizadele naravne ujme. V akcijo so IMV in Tiskarni Novo mesto, ki sta nam Ko smo se vrnili z Dugega otoka, smo se v MORJU se vključile vse oddelčne skupnosti od 1. omogočili redno izhajanje časopisa. Brez bungalovih pogovarjali. Po večerji smo se Z avtodomom smo se odpeljali na Črno do 8. razreda. Zaslužili smo kar 4.880.000 njihove finančne in strokovne pomoči zopet zabavali ali se sprehajali. Ekskurzija morje. Ko smo se tam kopali, smo ugoto din. Denar smo nakazali na zbirni žiro ra ; i. i.*! « 7** naša Najča ne bi bila nagrajena in uvršče nam bo ostala nepozabna, saj je bil to zad vili, da morje ni slano. Na morju sem bil m " * m* i ^ tv- čun za učence iz prizadetih območij. na med tri najboljša slovenska osnovno nji skupni izlet v osmih osnovnošolskih le šest dni. Spoznal sem pol Bolgarije. Naj BOLŠJ1 SEJEM USPEL — Od 16. do 18. oktobra so v vrtcu Labo1 ^ 0|fi’ KATJA HROVAT, 7.b šolska glasila. tih, za katerega smo zbirali denar z različ bolj sem si zapomnil mesti Burgas in Var herojev organizirali prodajo rabljenih oblačil, ki sojih starši ali kar sU^ijv1 OŠ Milka Šobar-Nataša v Novinarski krožek nimi akcijami. na. Spoznal sem tudi glavno mesto Sofijo. OŠ Grm, Novo mesto TAMARA HRUŠEVAR, 8. b Ko smo šli domov sem bil žalosten. Doži pred tem prinesli za prodajo na bolšjem sejmu. Naprodaj je bilo 767 a ^ »SMETANA« OŠ Jurij Dalmatin Krško veli smo prometno nesrečo, dobil sem sicer vse od oblačil za dojenčke, do oblek za odrasle, čeveljčkov '\‘je||i«' Čeprav smo še majhni,smo šli na dvod buško. bile v glavnem zmerne in že prvega dne je lastnika zamenjalo * . gftcttP NARAVOSLOVNI DAN vrednosti 12 milijonov, najprej so seveda šle cenejše in lepše stvari, ^ije« 1 nevno turo na Bohor. To res ni daleč, ven POMOČ V ŽETALE dar je bilo zanimivo, saj smo v koči pre Z vlakom smo se peljali v Novo mesto. SAŠO GORENC, 4.a »ustvarjenega prometa« ostala desetina denarja, zaslužek bo P®* jjoh'* spali. Na poti tja je bilo toplo, zato smo Ogledali smo si železniško in avtobusno Pred časom sta se delegata pionirskega novin.-informativni krožek otroke. Vsekakor so takšni sejmi dobrodošli, organizatorji pa zaslu r večkrat počivali. V koči nas je sprejela pri- postajo. Šli smo po Kidričevem in Prešer- odreda iz OŠ bratov Ribarjev Brežice v OŠ Baza 20. Dolenjske Toplice lo. (Foto: Z. L.-D.) DOLENJSKI UST Št. 42 (2096) 19. oktob^ kovič odrezavo vrnil s protiv- Utrdil si je sloves »svobodi prašanjem: »Zakaj naj bi bil privržene« osebnosti, imponi- Miloševič problem?« ral tamkajšnjim poslovnežem s poznavanjem gospodarstva Še bolj so ga v tem pogledu in bančnikom s poznavanjem vlekli za jezik člani predstav mednarodnih financ, izkazal niškega doma ameriškega kon se je kot dober govornik — Premier gresa, s katermi se je neko po resda s pomočjo odlične pre poldne pogovarjal o spoštova vajalke — in kot trmasto vztra nju človekovih pravic v Jugo jen mož z neizmerno energijo slaviji, točneje, sami so po in optimizmom, ki je narav govor napeljali izključno v to nost nalezljiv. Celo skeptično smer. Res je bilo malce čudno, novinarsko srenjo je na nekaj nam vrača da se je na tem pogovoru kot naših pogovorih med obiskom eden od glavnih tovrstnih pro prepričal, da je v odnosu Ame blemov pri nas pojavljalo ime ričanov do nas »led prebit« in Dobroslava Parage, ki že nekaj da lahko pričakujemo val ame časa živi v ZDA in je pred prej riških naložb v Jugoslaviji. omenjenim Markovičevim po dostojanstvo govorom v Nacionalnem tis kovnem klubu delil prisotnim Uspelo mu je celo tam, kjer M bivler^ne^avnim šestdnevnim ci našega velepostaništva v prosto in nedvoumno), vse pa liko. Mi pravimo, da smo neka je vsaj po prvih dveh dneh v VVashingtonu priznal, da mu je zgradil okoli nekaterih gradivo o domnevnih kršitvah ji £iru*erT1 ^nle)a Markoviča v tere velike rezultate že poka človekovih pravic v Jugosla New Yorku, kot je sam pri M *ot **n* državah se mi je ni uspelo prešteti, s koliko osnovnih trditev; teh smo se zali (večanje izvoza, okoli 6 znal, naj trše kazalo, direktorji novinarji toliko naposlušali, viji (zatem so ga varnostniki l ga VpAroCevalcu mariborske- ljudmi se je sestal) prepričal milijard dolarjev deviznih re vljudno odstranili iz dvorane). MMF Camdessuja in preko W ”1o v«n-a s teSa obiska nene- sogovornike, da njegovo za da bi jih sredi noči znali pono zerv, toliko deviz ni imela Ju njega tudi ostale bančnike, tn«8p|. r)evala predvsem ena vzemanje za odprto tržno go viti. goslavija (v blagajni še nikoli). zlasti predsednika Svetovne »5 gaprpiu§08lavija ima boljše- spodarstvo in politično demo Toda inflacije ne bomo mogli Nekateri kongresniki so na banke Conabla, pripraviti do >dn tača„asec^n*ka vlade, kotsiga kracijo v Jugoslaviji ni fasada, Prvič, v Ameriko nismo pri zbiti, če ne bo pomoči enih in mreč od Markoviča hoteli za tega, da sprejemajo njegovo ljiranja v terenskih vozilih so v miroljubno poslanstvo pod njegovim poveljstvom de Major Cigler je tolik-0 dož^ i skozi puščavo in hojo po skal modrih baret in obnavljanje ležna zaupanja na obeh stra velvei niin spoznal, uada biui lanikj. natem svetu, ki je že pravi miru na celotnem ozemlju.« neh, ker je s svojim nepri opisal v knjigi, vendar zavra Senovčan na alpinizem. Ko je tekla beseda o tem, s stranskim in objektivnim nad take misli. Prizanesljivo se . kakšnimi občutki je v avgustu zorom pripomogla k miru v smehne in reče, da raci Enako pomembna kot fizič letos zapuščal Iran, je major tem delu sveta « knjige o Kitajski pišejo b180Lj straži miru na je bila za nas psihična kon Cigler odgovoril, da mu je bil Želja ljudi po miru je velika, ki pridejo tja za en teden .g dicija. Tamkajšnji način živ ob odhodu v svojevrstno za vendar prekinitev ognja še ni mesec, ne pa tisti, ki Pret)ina- ljenja je pomenil za večino nas doščenje občutek, da je pošte mir, ampak vojno stanje, tam leta,Ld, ker llicutc-*medtem1* spoz -jg popolno novost, posebej islam no opravil svojo nalogo in da čeprav prebivalci na obeh stra jo, uada taKOtako stare civiliza „a S Senovčanom Mirkom Ci osebni izziv. Poklicni v tem mu to priznajo tudi drugi. glerjem se sošolci in prijatelji smislu, da je bila osemletna ski fundamentalizem, ki ne neh meje čutijo utrip novega kott sta na Drinprimer kitaj88^ fe določa samo odnosa do vere, »Brez skromnosti lahko re življenja. Pravi mir bodo raz ali perzijska, predstavi)| poredko srečajo, odkar so za vojna med Iranom in Irakom čem,« je nadaljeval, »da so se Predzelo,8t“ težko pustili brežiško gimnazijo. zelo specifična. V primerjavi z ampak zaokroža v sebi vse glasili šele z mirovnim spora uganko ki jo je naši oficirji zelo dobro izkaza zumom, ki je v domeni doma razrešitvi. . j, Marsikateremu domačinu je vojaško teorijo je predstavlja človekovo ravnanje in sega v li in da so zaradi svoje stro la niz novosti, za katere smo vsako poro družbe. Privaditi če in mednarodne politike, v Skupno življenje v m'8 I ^ | žal, da med obiski doma nima kovnosti uživali izreden ugled oficirji iz dvanajstih drža ^ več časa za prijateljski klepet bili profesionalni vojaki zelo smo se morali tudi na kuhinjo, katero so združeni narodi zelo različno od naše. Potem je tako med Iranci kot med osta vključeni samo kot opazoval vsehVSC11 kontinentovK.UI1LU1CI1LU V jeJ'-' “ -o. o doživetjih po svetu. zainteresirani. Samo prekini limi kolegi v misiji. Prekinitev Senovčana Ciglerja izredn tev ognja mi je omogočila, da tu še komuniciranje v angleš ci. Na majorja Ciglerja so na Kot dijak je Mirko, zdaj ma čini, ki je edini jezik sporazu ognja je omogočila Iranu, da se redile v Iranu močan vtis os nimivo tudi po človeški, 11 se z vojno osebne soočim in loteva obširnega obnovitvene jor JLA, občudoval modre če spoznam njen pravi obraz. mevanja znotraj Organizacije tanki stare perzijske civiliza samo po strokovni Pla"raiije, lade na Sinaju, vendar si nikoli združenih narodov, dolgotraj ga programa. V misiji smo bili cije in kulture, med katerimi govi kolegi so bili iz A vstran, ni mislil, da se bo sam nekoč Take stvari se je mnogo lažje no življenje v mednarodnem zelo veseli, da so ob našem so n^esta Persepolis, Isfahan, It^ie, Finske, Švedske Jur znašel v taki vlogi. Njegova in manj boleče učiti na tuji ne okolju s kolegi opazovalci z prihodu opuščena mesta v dr in Širaz pravi biseri. Navduši je, Kenije, Nigerije, Argeni žavi ponovno oživela in da se la ga je tudi islamska arhitek Urugvaja, Indije, Nove Z ‘ 8 velika mladostna želja se je sreči kot na svoji. Osebni izziv vseh kontinentov. dije in Jugoslavije. Za vsak uresničila v zadnjem letu, ko mojega bivanja v Iranu so življenje vrača tudi v puščavo. tura mest Qom in Mashad ter je čas od sredine lanskega do predstavljali zame izredno Delo misije je bilo v začetni To nam je vlivalo dodatno vpogled v vsakodnevno živ od„4 njih je bil Iran rrrlatrda £Linj,Dr®* zadnje tretjine letošnjega av težki življenjski in delovni fazi izredno občutljivo, zahte moč, da smo storili vse za ob- ljenje šiitskega muslimanstva. kušnja, posebej na^ zace^j gusta prebil v Iranu s prvo pogoji, ki so od človeka zahte valo je previdno navezovanje držanje miru na frontah in da Teheran je poln nasprotij kjer ko so se morali prebiti s skupino naših opazovalcev v vali preverjanje vseh psihofi stikov z domačini, za katere je li svoj prispevek k stabilizaciji kljub omejitvam zabavnega daljšo osamitev brez tele misiji združenih narodov UN- zičnih sposobnosti. Med eno bil v osmih vojnih letih to prvi razmer na Bližnjem vzhodu. življenja še kraljuje visoka skih in pismenih zveZsfpVil' NIMOG za nadzor nad preki letnim bivanjem v Iranu sem kontakt s tujci. Na začetku so Jugoslovanskemu generalu moda in kjer človek sploh ni mačimi, izpostavljeni si nitvijo ognja med Iranom in na lastni koži občutil popol bila srečanja z borbeno cono Slavku Joviču gre priznanje imel v tisa, da je vojna. Občutili nim nevarnostim od opuse Irakom. noma ekstremne klimatske celo za poklicne vojake zelo za to, da je prekinitev ognja so jo šele potem, ko so jih zače razmere od puščavske vroči pretresljiva. Pogled na bojišča vzdržala in da je bila; misija li bombardirati. min8kih po11 JOŽIC* Ter*’ Tja seveda ni prišel zato, ker ne, ki se je v lanskem avgustu osemletne vojne je razkril vse je imel srečo. Sposobnost za in septembru dvignila na 55 njene strahote. Stiki s civilni skupno delo v misiji z oficirji z Celzijevih stopinj, do izredno mi prebivalci in vojaki nepo vseh zemeljskih meridianov hude zime na Severu, v viso sredno pred prekinitvijo og je moral zagotovo dokazati z kih gorah Kurdistana, kjer so nja v prvem obdobju našega znanjem, osebnostnimi, zdrav temperature padle tudi do mi prihoda v Iran so imeli izred stvenimi in drugimi kvalite nus 38 stopinj. Potrebna je bila no močan čustveni odziv. Lju tami. Za vojaški poklic seje iz izredna telesna kondicija, da dje so nas pozdravljali kot šolal po maturi v Brežicah. O smo vzdržali dolge ure patru božje prinašalce miru. Verjeli tej gimnaziji ima zelo dobro mnenje in nadvse prav mu je prišla odlična podlaga v an gleščini. Vojno akademijo je mladi Cigler končal v Beogra du. Nato je nekaj časa službo val v Ljubljani in od tam odšel z ženo, tudi Senovčanko za štiri leta na Kitajsko. Bil je pomočnik jugoslovanskega vo jaškega atašeja v Pekingu. Po tem je delal v Beogradu, od koder so ga za leto dni poslali študirat na generalštabno aka demijo v Kansasu v ZDA. Lani so mu zaupali delo v miro ljubni misiji Združenih naro dov. Ko se je pred kratkim mudil pri starših na Senovem, je pri stal na pogovor za naš list in na hitro opisal svoje poslan stvo v tem vojnem žarišču: »Opazovalna služba v Iranu je bila zame profesionalni in se nje, misli; je torej zapis nje na- Ob tem pa slušatelj druge nje, ki je po mojem prepriča govega duhovnega sveta, a in Praznik stopnje ter hkrati predsednik nju bolj umestno, je v tem, za razvoja njegove znanstvene ru občinskega sveta za vzgojo in kaj so samo nekatere visoko izobraževanje Stane Žagar šolske organizacije toliko flek in siceršnje misli, manj pa i na- zapis zunanjega dogajanja. po organi pravi: »Ugotavljamo, da se v sibilne, da odpirajo študij ob izobraževanje niso vključili delu na lokacijah. Res je, da je Kot taka je knjiga prime br ren uvod v spoznavanje tega ita- zacije vsi kadrovski delavci, ki zase to problem organiziranosti, irse dajo delovna mesta, nimajo pa problem opreme prostorov, la pomembnega misleca sodob ke Klasiva predstavlja osred nega časa in njegovih pogla :do ustrezne izobrazbe. Prav zato boratorijev, res pa je tudi, da nje poglavje oziroma cikel jse | dela resno razmišljamo, da bi v mora biti interes pedagoško- POEZIJA IZ vitnih zamisli, ki postajajo študijskem letu 1990/91 po znanstvenega kadra, ki v ta Svečava besed, v katerem je aktualne tudi pri nas. ;OV tudi pesem Prekmurje. Tako »olj novno organizirali vpis na obe kih pogojih dela, vlaga dodat KLASIVA M. MARKELJ pa; stopnji. Tako bi omogočili do ne napore in se mora marsi Iz Prekmurja se v zaanjin se glasi: »Tod po moško / isti končanje študija tudi tistim, kdaj odreči normalnemu dru dveh desetletjih in pol ogla udarjajo v dlan / Ura prasta ,6e j ki so morda tokrat nekoliko žinskemu življenju.« šajo predvsem pesniki. Ime ra / v skednju zmot odšteva EDVARD eS- zaostali. Analize sicer še niso na, kot so Branko Šomen, Mi / Zlizani kolnik / preoblači v ino narejene, vendar vse kaže, da Ali bo v tržnem gospodar lan Vincetič in Feri Lainšček, spomenik«. V tem ciklu je RUSJAN stvu trg delovne sile vplival Prihodnji mesec bo minilo Visoka šola za organizacijo bi morali doseči večji vpis so le najuglednejša, ne pa Skledarjeva poezija še naj ed- | predvsem v smeri organiza bolj na študijsko motivacijo in bolj navezana na krajevni osem deseletij od poleta slo „ a v Kranju praznuje tride izbiro poklica? vsa, ki podpisujejo pesniško venskega Ikara Edvarda Rus idi- setletnico. 27. oktobra bodo ta cijske informatike ter organi ustvarjalnost te slovenske izvor, a ga hkrati tudi že zacije dela v proizvodni de presega, vračajoč se vase jana. Tako v pravem času isti jubilej proslavili na Otočcu de- »Trg naj regulira ponudbo pokrajine. Tistim, ki tvorijo ša- °vno, v obliki strokovnega javnosti.« (cikel čudenje), v svojo in prihaja med bralce knjižna in povpraševanje po kadrih jedro sodobnega pesnjenja v novost iz zbirke Znameniti 3°-1 recanja za študente, diplo- ustreznih poklicev. Trg naj bo Prekmurju, se pravi, da nji timnost, v svet svojih vred se jnante in vse, ki jih problema- Dr. Jože Florjančič, dekan not, ki ga identificira z ob Slovenci, ki jo izdaja Parti ska tisti, ki naj pokaže, kateri in hovo doživljanje ni vezano tka organizacijskih, podjetni- visoke šole, meni, da zanima kakšni kadri so potrebni zdru le na krajevni izvor, temveč jektivnim svetom, ki je tu in zanska knjiga. Slavnim mo ne- Kltl ln informacijskih novosti nje za njihovo dejavnost raste okrog nas. žem slovenske literature, sa ženemu delu. S tem se lahko postaja nekako splošno in jr Področju organiziranja de- iz leta v leto: »Po vsej verjet tudi strinjam. In da bi čimbolj dividualno, se v zadnjem ča I. ZORAN znanosti in politike, ki so že bo >vianima- Kazvoj na tem pod- nosti smo preživeli obdobje, v našli svoje mesto v tej zbir ati,1 pomagali pri odločitvah za štu su pridružuje pesnik Milan ocju gre hitro naprej, lahko katerem so posamezniki žele dij, je potrebno tudi planira Skledar, v Ljubljani živeči ki, se je pridružil pionir slo ica 1 li dobiti le formalno pravno jr reeemo, da pri nas še hitre- nje. Torej planiranje kot orien rojak iz Murske Sobote. JUNGOVA venskega in jugoslovanske > ?a,raščajo potrebe, saj smo kvalifikacijo oziroma da so tacija za izbiro poklica. To pa ga letalstva. Edvard Rusjan ;ali Sele v zadnjem času pričeli organizacije dela naročale sve Skledar je do sedaj izdal po-; pomeni — in če se ne motim, je dve pesniški zbirki: leta 1983 AVTOBIO je bil namreč prvi, ki je izve j“avzaprav resneje zavedati, tovanje le zato, da so izkoristi tudi ustavno načelo svobodna del polet z motornim leta na- ako pomembna je organiza- le namenska sredstva za izo zbirko Kot orgazem priča ne | izbira poklica — da ne sme biti kovanja in letos zbirko Kla- GRAFIJA lom lastne konstrukcije in la za učinkovito poslovanje. braževanje.« omejevanja vpisa na visoko izdelave v tem delu Evrope. no I siva. A tu bo beseda le o Bralec strokovne literatu iti, šolske ustanove. V kolikor Kratko, a ustvarjalno Rus n , kako smo za take kadre Seveda je študij ob delu na omenjujemo vpis, s tem negi slednji, ki je prišla na svetlo re pri iskanju klasičnih del aj-! p srbeli v Novem mestu? kot samozaložniška knjiga, svetovnih avtorjev hitro opa janovo življenje ter njegovo »le poren za študente, težaven v ramo dispozicije in želje po delo je zapisal Sandi Sitar. 1 . 'eti je posebna analiza, ki organizacijskem smislu, pa tu sameznika, res pa je, da umet vendar z gmotno podporo zi v naši prevodni literaturi 30- 'J* oapravil zavod za zapo soboške kulturne skupnosti. več hudih praznin. In med Knjiga je kot ostale iz te di za predavatelje, zlasti še, no rešujemo družbene potre zbirke opremljena z doku ali ge, pokazala veliko po kadar gre za dislocirane od Preden pa napišemo kaj več, njimi gotovo ni najmanjša ko be, to je suficit oziroma deficit mentiranimi fotografijami, ji880 po teh profilih v dolenj- delke. Dr. Jože Florjančič ta kadra. Tako res preusmerimo praznina, ki zeva ob imenu iki [ lre§iji, hkrati pa tudi veliko kole komentira različne po osnovnemu tekstu pa sta z želje posameznika, vprašanje »Freudovega dvojčka« Carla dodana kronološka pregled še Nan*man)e za tovrstni študij. glede na to: »Pravimo (mislim pa je, ali tudi njegovo aktiv Gustava Junga. Kljub pre osn°vi tega je kranjska vi v družbi), študija ob delu je nost do dela. Sprašujem se, ali nica, seznam virov in litera cejšnjemu zanimanju za ana ture. si ,.Tola odprla v Novem me- preveč, drugič, študij ob delu nimamo za reševanje tega pro litično psihologijo pri nas je en dva dislocirana oddelka, je treba razširiti, tretjič, študij blema druge možnosti, kot so pozornost pri prevajanju ve e 8§a Za Prvostopenjski in ob delu zavira možnost zapo na primer motivacijski dejav ljala le Freudu, medtem ko je diiu3 za drugostopenjski štu- slitve rednim študentom. niki, med katerimi je lahko Vprašam se, kdo je tako mo Jung ostajal dostopen le v oh’ h nai ker gre za študij tudi možnost zaposlitve, po tujejezičnih izdajah. Držav Zar,- U’ pouk trajal tri leta. čan, da bi vse tiste kadre, ki sebno še, če upoštevamo, da jlon*manje za vpis je bilo veli- imajo nižjo stopnjo dejanske človek nima dispozicije samo na založba Slovenije je ne ln _Na Prvo stopnjo se je vpisa- izobrazbe od zahtevane, raz za en poklic. S tem v zv.ezi bi koliko zapolnila to prazni tpP^ek:120 kandidatov, od ka- rešil opravljanja del in nalog rad poudaril še to: v kolikor se ustavimo pri naslovu. Kaj no, v knjižni zbirki Biogra nrio j’*1 )e v drugi letnik in nadomestil z rednimi di točno opredelimo vpis na vi so klasiva? France Vurnik, fije je namreč izdala zajetno ^uspelo 60, na drugo stopnjo plomanti, ki so brezposelni. sokošolske institucije, ali ni eden od recenzentov, pravi, Jungovo avtobiografijo z na ort , ,ie vP‘salo 79 kandidatov, Ali ni morda bolje, da se ti ka smo s tem odgovorni, da di da najbrž tiste snovi in sile, slovom Spomini, sanje, misli. nik ’ih ie prišl° v četrti let' dri uposobijo ter s svojim zna plomantom zagotovimo zapo ki spodbujajo zorenje žita. V Knjiga je nastajala ob veli krm ®edaj je študij pred njem pripomorejo k večjemu slitev, in če je tako, kje je tem primeru pa prav gotovo kem prizadevanju Aniele NA KRATKO... šlus m *n ved kot polovica dohodku, s tem pa razširjeni potem regulacija trga?«, se netiva za rodovitno klasenje Jaffe, ki je napisala prve — Klub devete umetnosti Vp;atel)ev ima že opravljenih reprodukciji in kot posledici sprašuje dr. Jože Florjančič, osnutke Jungove biografije, t„ f»° študijskih obveznosti pesniške besede. Sicer pa si (če še ne veste, je to strip) je tega razširjeni kadrovski re dekan Visoke šole za organi razlago izposodimo kar pri sodelovanje z mislecem pa izdal peto knjigo stripov naše 2 I1” čakata le še izdelava in produkciji oziroma odpiranju zacijo dela v Kranju. samem avtorju. Takole pra se je tako zaobrnilo, da Jung ga najbolj znanega striparja govor diplomske naloge. novih delovnih mest? Vpraša T. J. vi v pesmi Klas-iva: »V misli ni več le dajal podatke o svo MIKIJA MUSTRA, očeta Zvito zori / Sebe ubija / da spet jem življenju in duhovnem repca, Lakotnika in Trdonje. V zaživi«. To pa je tudi celotna razvoju, temveč se je sam lo tej knjigi so natisnjeni stripi pesem. til pisanja; in ob sodelovanju Grajski strahovi, Gusarji, Črni kavboj. zagotoviti kinu kar lep obisk. čebelarstva je z velikim ža Res, skrajno varčen z be z urednico in zapisovalko Seveda ni manjkalo tudi sme rom prenašal na mlajše rodo sedami, krokijevsko kratek, Jaffejevo se je oblikovala — STANE JAGODIC, ki svo pričujoča avtobiografija. jo ustvarjalnost izraža v sati šnih prigod. Nekoč je bil na ve kostanjeviške osnovne šo skoraj aforističen je jezik rični risbi, karikaturi, kolažu, Živita sporedu tudi nekoliko drznej le. Šolarjem je dal celo svoje Skledarjeve poezije v ome Knjiga vsebinsko ni zastav ši ljubezenski film. Eni izmed ljena tako, kot so običajne fotomontaži in drugih grafič panje. Kar precej njegovih njeni zbirki, ki jo sestavlja nih in slikarskih tehnikah, starejših učiteljic film ni bil učencev se še vedno ukvarja s troje tematskih pesniških avtobiografije. Za Junga »zu preveč všeč. »V filmu so žen ima svojo monografijo. Izdal jo spomine čebelami. In na to je še posebej poglavij pod naslovi: Vrni nanji« doživljaji in dogodki, je Globus, lepa knjiga pa je do sta'ae 08 Grajski cesti v Ko- ske kazale tisto črno in jaz za ponosen. Za to svoje delo je tev, Svečava besed in Čude ki sicer tvorijo vsebino av radi tega ne bom hodila več v stopna le bolj premožnim. i »levici so si podobne kot dobil tudi čebelarski red 2. nje. Na začetku je Epitaf, ki tobiografij, niso bili tisto pra — Ljubitelji fotografije go •J . jajcu. Le ena medn jimi kino k vam, je učiteljica pooči stopnje Antona Janše in zlato je na koncu obrnjen, se pra vo, zanj velja kot substan- tovo ne boste prezrli kataloga, »„"»a ob sebi velik in lep zi- tala Špilarju. On pa ji je odvr značko Zveze prijateljev mla vi, da so isti verzi izpisani v cionalno le notranje, zato ki je izšel ob razstavi 150 let ^hčebejjnjak Tarnživiod ie. nil, da je bilo »tisto« zakrito s dine. ohranja žive spomine pred slovenske fotografije. Četudi krpo. Učiteljica ni čisto verje Pogosto upre pogled v pri obratnem zaporedju. Poetič nV9l0 Jože §Pilar z ženo Fa- na igra duha! Igrivost pa je v vsem na notranja doživetja, drag, je nepogrešljiv za prave krn°i z,c^a)8ta v hiši že 49 letin la, ampak v kino je pa le še pri znanja, ki lepo uokvirjena vi kot jih sam imenuje. Jungo ljubitelje svetlobopisja. V njem šla. »Ja, to so bili lepi časi. sijo na steni. Cesto sega med tem primeru »slog«, znači kap11 k° preteklo 60 let, od- len za vso knjigo. Jedro zbir- va avtobiografija je tako za je predstavljena starejša slo Oh Sta 8e v Podbočju poročila. Upravnike kinov so povabili fotografije in si jih ogleduje. Z res takšna, kot jo označuje venska fotografija v besedi in na festival v Pulj, pa na izbiro 8o i* šte)eta že krepko čez ženo se pogosto pogovarjata o naslov knjige: Spomini, sa- sliki. • Jože bo praznoval 85-let- filmov k distributerjem. Tako preteklosti. In včasih ga za sem lahko od blizu spoznaval skrbi, kdo bo za vse skupaj leta° 28’ .oktobra, Fanika je tri filmske ljudi,« se spominja skrbel, ko ga ne bo več. Potem _Zabeleženo leta ??ai^a- Za njima so ostala Špilar. Fanika pa dodaja, da je in o j ?° minila vse prehitro pa z ženo preženeta take in Peter Stopar (psevdonim), ae . j jih skupaj obujata v bil s kinom čisto zastrupljen podobne misli, včasih z delom PET VRBINIH MLADIK ki je imel precej uspeha pri fm »»O11- Jože rad seže med in se je bala, da bo hodil v kino in brkljanjem okoli hiše, dru bralcih s knjigo Kave, kavice, ni o8rafske albume, kjer hra- tudi, ko bo v penzije Za svoje gič s humorjem, ki jima ga tudi nostjo zanimiv prav iz teh kofetki, se tokrat predstavlja st aPomine na preteklost. Po delo v kinu in na drugih pod ne manjka. Ponosna sta na razlogov. z romanom Evina poštevan ročjih je dobil priznanje KS svoj veliki in lepi vrt, kjer pri ka. Pisatelj je okvirno zgodbo ie h J1 visij° priznanja, ki jih Predstavnik starejše pisatelj deip il kot čebelar, kulturni Kostanjevica s plaketo mesta delata vso zelenjavo. Hlev, kjer ske generacije v letošnji Vrbi o odkrivanju srednjeveških e'avec, filmar itd. Kostanjevica. Dolenjski kul sta nekoč redila dve kravi in Anton Ingolič se v knjižnem fresk v neki cerkvici uporabil turni festival ga je proglasil za prašiče, pa sameva prazen. Od šen?1113 ie *z vasi Vratno pri paketu predstavlja s svojim za hkratno odkrivanje pripo- o^ierneju. Zgodaj mu je umrl častnega člana. vse živine je ostala le velika najnovejšim romanom Poslav vedovalčevega življenja in raz h0 'n kmalu je moral s trebu- S posebej veliko ljubeznijo zajklja, ki se pase po dvorišču ljanje. Naslov ne označuje le grinjanje njegovih odnosov do riPi» Za kruhom. Kot mlinarje se je Špilar posvečal čebelar in gre potem tudi sama v svoj pripovedi o na smrt bolnemu življenjskih sopotnikov, pred stvu. Za čebele ga je navdušil Dni n v Hrušici,- Volavčah, v zajčji hlevček. slikarju, ki podoživlja svoje vsem z erotične plati. Duhovi Sn i 2l.r°Sci. Tam je videl mno- Fanikin brat. Čebelam je ostal Ali bosta praznovala biser življenje in išče odgovore na to in spretno pripovedovanje sihePih deklet in sklenil je, da zvest vse do nedavnega. »Še bi no poroko? »Kaj, oče, ali bo nekatera temeljna vprašanja o povojni generaciji, ki je sku bil gojil čebele, ko bi ne bilo nai en° odpeljal. Oko se mu je va?«, ga vpraša Fanika. In po O slabem položaju sloven bivanja, temveč nakazuje tu sila razmere od siromaštva do D )raie ustavljalo na Faniki, ta tako blizu moje hiše Agroko- tem reče, da bi to naredila le, ske knjige radi tarnamo, a ta di, kje stoji roman v celotnem povzpetnega porabništva. binatovega sadovnjaka. Nekaj če bi šli kam v restavracijo, aiuš' ’me'a nič proti. Hudo čas, ko slovesno teče mesec pisateljevem opusu. Pisatelj Izrazito naslonjen na zgod bo se spogledata, ko se časa sem s sadjarji še nekako ker se je sama Fanika vsega jugoslovanske knjige, je gren sam ga je označil kot svoje po bo je roman Rahela pisatelja Dor »it® Ustih davnih let. In shajal. Dogovorili smo se na nakuhala in napekla za vse ka misel o položaju slovenske slednje daljše prozno delo. mlajšega rodu Janija Virka. V so ena )e nastala družina. Bili mreč, da bodo vsakič napove življenje. »Veste, zdaj si želim knjige še toliko bolj prisotna. Morda je iz tega premisleka njem je pisatelj z navidez obr VjRJ?le otroci, ki so vsi končali dali škropljenje drevja. Prva samo še miru. Vsak hrup mi Res bi v zadnjih desetletjih romanu dodal zapis Moje pisa njeno logiko pripovedi — ro (ijj )k:e Sole. »Nobenih štipen- leta so to še vestno počeli, gre na živce.« In res ni ne od stežka našli bolj krizne čase, teljevanje, ki je zaključek man se začenja z junakovo s, »>s° imeli, vse sva sama kasneje pa se je zgodilo, da so njiju ne v hiši ne v okolici no kot so zdaj. Slovenska knjiga, enako naslovljene knjige iz smrtjo — odločno izpisal te škropljenje napovedali, pa se benega hrupa. Čas povsem nik V'*a d° kruha,« pove Fa- še posebno leposlovna, je vse pred več let, in bibliografijo meljno izkušnjo sodobnega lati ■ y°dno sta bil vajena de- ga potem niso lotili. Jaz pa sem neslišno prede svoje mreže, dražja in V3e manj dostopna svojih del od leta 1980 naprej. človeka, ki se odraža tudi v sla' v letih, ko sta gradila hišo, imel svoje čebele zaprte v pa Jože in Fanika pa živita za širšemu krogu kupcev, zato jo Neke vrste inventuro je zasnovi evropskega romana: ^ 'mela v najemu grajski njih. Drugič so škropili, ne da spomine. Bojev in skrbi, kaj bo vse manj kupujemo in založbe opravil tudi znani pisec afo konec osvetljuje prehojeno s 'b v Kostanjevici. Delala bi mi povedali, in čebele so prinesel jutrišnji in pojutrišnji jo vse manj izdajajo. V časih rizmov in humorja Žarko Pe pot. Iz smrti in zakonskega hlcVes dtm v mlinu, pa še v umirale dobesedno pred mo dan, nimata več. Tega je bilo mrzlih viharjev pa slovenska tan v knjigi Enciklopedija brodoloma junak zre v preho Ha Vu in na njivi. Bila sta vaje- jimi očmi,« potoži Jože. In po več kot dovolj v preteklosti, knjiga kljub žalostnemu polo humorja. V nji je izbral nekaj jeno življenjsko pot in na ža tem se je čebelam odpovedal. ko sta revna kot cerkvene mi Zm , e§a dela. Le tako sta žaju kaže nekatera znamenja svojih že objavljenih stvari, lostno zakonsko plovbo. ka;°|*a gradnjo hiše. Kar ne- Upa pa le, da se bo čebelarstva ši spravljala na kup skromno trdoživosti, ki obljubljajo pre jih nekaj napisal na novo ter Mlajšim bralcem (seveda od lotil njegov sin. premoženje in otroke. „ živetje in svetlejše čase. Med vse skupaj razvrstil abecedno raslim ni prepovedan, velja ga Zai- kostanjevičanov je tedaj J. SIMČIČ i8d' krize odnehalo, Svojo ljubezen do čebel in njimi je gotovo to, da ima kljub po zvrsteh, od aforizma do celo priporočiti) je pisatelj Fe la, al*ePša leta pa sta prežive vsemu še vedno pisan krog znanstvene fantastike, kot se ri Lainšček namenil poveš' lo,^0 vojni Jože je sprva sode- ustvarjalcev in precej zvestih za enciklopedijo spodobi. Od Ajša Najša, ki govori o naj bj al Pri odkupu v Agrokom- bralcev. več je skoraj povedati, da tako stniški ljubezni. Ajša je m’ tr», *■»’ .Potem pa je delal v Primer njene trdoživosti je kratka geselska razlaga kot dim bralcem že dobro znana v ApVln'- Zadnjih 20 let službe lahko zbirka Vrba, ki jo že ne tekst, ki jo spremlja, delujeta v iz nadaljevank, ki so izhajale v 1 sVn?rokombinatu pa je odkril kaj let uspešno izdaja Prešer celoti kot izbran humor. Vse Pionirskem listu, v knjigi pas > 1 titJ. Pravi poklic. Poslal je nova družba. Knjige iz premiš kakor knjiga, po kateri bodo zgodbe zaokrožene v celoto ( irjavnik kina v Kostanjevici ljeno zasnovane zbirke sodob bralci radi brskali. Dozorovanje pubertetnike lan?, Vx!etih' k(> je bil najpopu- nega slovenskega leposlovja z Pavle Zidar je svoj izjemno ki žive v svetu, v katerem ima »V i»)81 filmski junak Tarzan, značilno berljivostjo, sporočil obsežni pisateljski opus pove jo tudi odrasli svoje težave, po j ha,-lodljani sem bil leta 1963 nostjo in poudarjeno fabula- čal s knjigo Telegram, v kateri čemer se ta mladinska povest j sei!ečaiu za funkcionarje. Tam tivnostjo se držijo nad površ je združil dve noveli, Tihožitje loči od številnih drugih, je pi 1»! Pogosto hodil v kino, ki se jem žalostne usode slovenske bližnje jeseni in Telegram ter sec izpisa v duhovitem, lah- I Sej® zelo priljubil Sklenil knjige. krajši roman Les. Gre za zna kotnem slogu. v J1, da bom kino vpeljal tudi Pred kratkim izdam paket čilno Zidarjevo prozo, napisa Šest knjig Vrbe je kot šest taJ/P^tanjevici.« Pa se kino ni šestih knjižnih novosti iz te no v bogatem metaforičnem vrbovih mladik, pognale so in i ttoj?1 Priljubil Kostanjeviča- zbirke je s svojo po avtorjih jeziku in nasnuto na realno zelene kot znamenje živosti v’ KmPak Jože jih je vztraj generacijsko, po delih pa slo ozadje slovenske sedanjosti in in notranje oploditvene moči. ali in z leti mu je uspelo govno in žanrsko raznovrst polpreteklosti. M. MARKELJ onemogočilo dostop do broda ne ve, da ima tako možnost,« gova naloga je bila namreč njegovih prizadevanj, pa tudi avtomobilom in vpregi. Z bro pravi Karl Pinterič, ki tudi sam likvidirati samostan, prodati vseh pristojnih služb in po dom zdaj že petnajst let upra sodeluje v odboru za uprav poslopje in zaključiti z dejav sameznikov, ki so se zavzeli, Bo tradicijo vlja vaška skupnost Mostec ljanje z brodom in ve o brodu nostjo, ki je trajala v Krškem da samostan kot kulturna tra odnesla oziroma poseben odbor. Stal ter o delu z njim marsikaj domala tristopetdeset let. Kr dicija v Krškem ostane, s svojo nih brodnikov že davno ni povedati. ško z okolico je bilo v času versko funkcijo in z vsem, kar deroča voda? več, zato pa se Moščanci me Tisti, ki bi se danes želeli pe protestantizma eno najmoč lahko ponudi kulturni javno njavajo pri tem opravilu: vsak ljati z brodom preko Save pri nejših postojank. Nanj se ve sti. Tako je pater Metod, na dan vozi brod predstavnik ene Mostecu, boste ostali razoča žejo imena najodličnejših mož: mesto da bi bil v Krškem sa Ko so pred več kot sto leti hiše, dokler niso na vrsti vsi, rani. Julijsko deževje in naglo Trubarja, Krelja, Bohoriča in mostanu poslednji kapucinar, vaščani Mosteca kupili prvi in potem zopet od začetka, vse naraščanje Save sta vaščane Dalmatina. Prav zaradi tega je postal edini kapucinar. Že vr lesen brod in ga potem ob bre do konca poletne turistične presenetila. Nenadna velika bil v tem mestu z ukazom sto let živi v samostanu sam. sezone. voda je brod odtrgala od leve Ferdinanda II. ustanovljen ka gu Save vse od Zaprešiča spra- »Postal sem neke vrste mu; viljali domov, se je dogodka Z brodom pri Mostecu zad ga brega, ga odnesla na sredi pucinski samotan. Kapucinar- nja leta vozijo samo še pešce, ji naj bi presegli protestante z zejski kustos,« pravi o svoji veselila vsa vas. Mnogi kmetje no reke, kjer sta velik nanos in novi vlogi. Kljub temu mu ni so namreč obdelovali polja motorna kolesa in kolesa. Z deroča voda odtrgala vrv, od Iz njihovim najmočnejšim orož njim potujejo tisti, ki so zapo nesla brod kakih 500 metrov jem — z besedo. Leta 1644 je nikoli dolgčas. Stikov z ljudmi, onkraj Save in so se prevažali ki iščejo kulturno, pa tudi du tja s čolni. A to je še šlo, ko pa je sleni v Termah Čatež in v nižje in ga obrnila. Take ne likvidator) a bil posvečen samostan s cerk Agrarii na drugem bregu Save; sreče sicer niso nekaj nena vijo Marije brezmadežne in hovno hrano, mu nikoli ne bilo treba domov spraviti leti manjka. Upa, da bo le dobil no, so nastale težave. Nov prevažajo se vaščani Mosteca vadnega, vendar povzročijo reformator kapucinski menihi so z lepši in sosednjih vasi, učenci OŠ pomočnika in učenca, da ga bo brod je Moščancem, kot si precej novih skrbi, dodatnega mi pridigami dobro opravili uvedel v bogato samostansko pravijo vaščani, olajšal delov Dobova ter nekaterih hrvaš dela in stroškov. Le nekaj ma svojo nalogo. Ker pa so se bo kih šol, ki hodijo na plavalne jevali z besedo in ne s prisilo, izročilo. Leta tečejo, življenje ni dan. Zdaj so preko Save lega pred stoletnico brodarje- pa jih je tudi patru Metodu že lahko vozili s konjsko vprego, tečaje in kopanje v Čateške nja pri Mostecu se je brod rav so za pripravo svojih pridig, pa Toplice, in mnogi turisti, še no tako potopil zaradi napla tudi za druga poslanstva, ki naštelo toliko, da bi potrebo prevažali živino in pridelke. val učenca in sodruga. PA V tistih časih je z brodom posebno tujci. vine posekanega grmovja ob pritičejo njihovemu redu, se upravljal eden, včasih pa tudi »Z moščanskim brodom se je reki. Uspešno so ga usposobili pravi zdravilstvo in izobraže Rodil se je pred šestinšest dva brodnika, ki so ju plačeva čez Savo peljalo že več po in na njem slovesno proslavili vanje, potrebovali čimveč vi desetimi leti kot Stanko Jeršin li vaščani. Zato so imeli za membnih osebnosti, med nji okroglo obletnico. rov. Tako se je z leti v samo v Golem pri Igu. Oče je bil zi stonj prevoz čez reko, po dru mi tudi Kardelj in šejk iz Ku- Moščanci tudi sedaj upajo, stanski knjižnici nabralo ve darski delavec, mati gospodi gi strani pa so bili tudi obve vaita. Gosti Čateških Toplic, ki da jim bo brod uspelo popravi liko knjižnih dragocenosti, s nja, ki je v zakonu povila kar zani, da opravljajo delo pri zvejo za brod, se radi pripelje ti, čeprav še ne vedo, kje bodo katerimi bi se postavljala mar enajst otrok. Stanko je bil jo z njim v Mostec. Tu si ogle brodu) ga popravljajo, prive dobili denar. S pomočjo oddel Pater Metod je v Krškem sikatera knjižnica v domovini enajsti. Jeršinu vi otroci so ras zujejo k bregu in ob spre dajo vas in življenje v njej, ne ka za ljudsko obrambo in ci in zunaj nje, da ne govorimo o li v skromnih razmerah in hi kateri pa tudi izkoristijo pri znan in priljubljen. Spoštujejo membi vodostaja prestavljajo vilno zaščito občine Brežice, ga tako verniki kot tisti, ki v umetninah, slikah, kipih in tro zapuščali svoje gnezdo. Za mostiček, ki je vodil na brod. ložnost in si nakupijo domačih krajevne civilne zaščite in za drugih predmetih, ki so se šolanje ni bilo denarja, naj; jajc, vina in še česa. Ker smo boga sicer ne verujejo, cenijo Prebivalci Mihaiovca in dru grebške vojske so brod že iz pa človeka, ki s svojo umirje znašli za samostanskimi zi mlajšemu pa so ga omogočili gih sosednjih vasi, ki so prav opazili, da so turisti navdušeni vlekli iz Save in ga vrnili k dovi. Vse to bi bilo z likvidacijo duhovniki, ki so opazili nje nad prevozom z brodom in nostjo, zmernostjo, bogatim tako imeli posest na desnem bregu. Odbor za upravljanje z znanjem in dobroto ter hkrati samostana za Krško izgublje govo nadarjenost. Tako ga je bregu Save, so morali prevoz obiskom vasi, je naš vaški od brodom pa kljub temu čaka še no. Prav v skrbi za to bogastvo druga svetovna vojnadoletela bor že iskal stike a Termami. z neomajno pokončnostjo da plačati. veliko dela, predvsem bo mo je okolju svoj pečat. Še najbolj pa tudi zaradi posluha odgo na ljubljanski klasični gimna Vaški brod je služil tudi med Na žalost pa nam stalnega so ral poiskati pomoč tudi širše vornih služb in delovnih or ziji. Ker je tam ni mogel do delovanja ni uspelo vzposta priljubljen pa je pri otrokih. vojno, seveda ne domačinom, javnosti, da bo brod v maju Ko pridejo z razredom v ka ganizacij v Krškem, kakršne končati, se je podal v Padovo, ki so bili izseljeni, ampak tej in viti. Temu se ne moremo na zopet prevažal vaščane, jim ga bi v bližnji preteklosti pri kjer je napravil maturo in prV; čuditi. Prevoz z brodom čez pucinski samostan v središču oni vojski. Menda je služil tudi prihranil pot, spominjal na Krškega oziroma v tisti del,, nas našli le malokje, seje pater letnik bogoslovja. Savo bi bil gotovo privlačen za stare čase ter razveseljeval Metod, kakor v šali sam pravi, partizanskim enotam in vaš kjer ima sedaj svoje prostore »Maturo sem tako delal v čani se prav radi spomnijo za marsikaterega turista, še po otroke in turiste. prelevil iz likvidatorja v refor sebno za otroke, a večina niti Valvazorjeva knjižnica in ga matorja. italijanščini,« pripoveduje ž!j nimivega dogodka, ko se je B. DUŠIC lerija, z odprtimi usti strmijo v vab ni šestin šestdeset letni k- j partizan Hrastovšek po vrvi, človeka, ki jim zna tako na »To niti ne bi bilo težko, če s(: na kateri je bil privezan brod, zorno, preprosto, pa vendar V novi vlogi se je kar dobro ne bi izpraševalci spuščali v spustil preko Save. Tudi po globoko vtisniti v zavest po znašel. To kažejo rezultati podrobnosti in obrobne oseb vojni, ko so se Moščanci vrnili men knjige in literature za nosti italijanske literaturo, kj iz taborišč, je brod vozil redno narodovo ter hkrati za člove meni kot Slovencu niso mogle vsak dan, pozimi in poleti. kovo življenje, da ena ura z biti blizu. Zato sem jim kar na Preživel je tudi nacionalizaci njim za njih pomeni več kot ravnost rekel, kot je pač m<>ia jo, ko so ga dali v upravljanje mnogo ur šolskega pou ka. Lah navada, naj me sprašujejo <> KS Dobova, vendar je ta imela kotnost in slikovitost v izra Danteju, Petrarci, in drugtd s plovilom bolj slabe izkušnje žanju je kapucinarjem sicer velikanih, pa boste videli, kfl) in nobenega dobička, zato so lastna, vendar vedno znova znam.« Maturo je napravil- 'n ga po dveh letih vrnili pravim preseneča na videz drobna in ker se pater Metod še dane® lastnikom. skromna postava patra Meto drži načela, da naravnost poyc! rozneje je vaški brod posta da, ko se v njej prižge govor kar misli, je to, kar je. Po vojni jal vse manj rentabilen, saj se niški plamen in z njim zrase v se je vrnil v domovino in v ka je zelo zmanjšal obseg obde ljubezni do umetnosti in lite pucinski teološki šoli v Škofp lovalnih zemljišč na desnem rature v povsem nove razsež Loki dokončal blagoslovje. Tu bregu Save Svoj del zemlje je nosti. di tam je bil med zadnjimi slu terjal obrambni nasip ob Savi, šatelji, potem je buka ukinje prav tako pa tudi širjenje Ča- Ko je bil pater Metod pred na. Kaže, da je patru Metodu teških Toplic. Ob regulaciji trinajstimi leti poslan v Krško, to, da se znajde med zadnjimi, Save se je približno za meter N ARAVA JIM VEČKRAT PON AGA JA — Mostečani pri obnovi in poprav je bilo mišljeno, da naj bi bil že kar nekako usojeno. poglobila tudi struga, kar je tukaj zadnji kapucinar. Nje- ljanju broda pred nekaj leti. TONE JAKŠU'JA Izvršni svet skupščine občine Trebnje razpisuje OBVESTILO ČRNOMELJ na podlagi sklepa, sprejetega na 101. seji dne 5. 9. 1989, Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, DDK organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da sta po sklepih izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, spre' Podjetje za zakjiučna JAVNO DRAŽBO jetih na seji dne 28. septembra 1989 (sklep objavljen v SDL, st za prodajo gradu in kapele na Mali Loki 15/89 z dne 30. september 1989) in seji dne 11. oktobra 19°y obrtniška dela Črnomeljrnomelj, p.o. (sklep objavljen v SDL, št. 16/89 z dne 13. oktober 1989), Delavski svet Na javni dražbi, ki se bo opravila razpisuje naslednja dela in naloge: JAVNO RAZGRNJENA * dne 7.11. 1989 s pričetkom ob 11. uri 1. OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA KANALSKEGA SISTEMA ŽUŽEMBERK I. s posebnimi pooblastili za 4-letni mandat: v času od 4. oktobra 1989 do 3. novembra 1989 pri gradu Mala Loka, se bo odprodal opuščeni grad Mala Loka s v prostorih: . 1. direktorja podjetja kapelo in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na pare. št. — skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, '■ 1/1, ki obsega: 2. vod e proizvodno-tehničnega sektorja nadstropje — grad v izmeri 500 m2, — krajevne skupnosti Žužemberk v Žužemberku 3. vod e razvojno-komercialne službe — kapelo v izmeri 126 m2, 4. vod e računovodsko-finančne službe — dvorišče v izmeri 500 m2, — vrt v izmeri 732 m2, vse vpisano pri vi. št. 243 k .o. Mali Videm, ki je družbena lastni 2. OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA NA KAMENJU V na — upravni organ občina Trebnje. DOLENJSKIH TOPLICAH - SPREMEMBA v času od 17. oktobra 1989 do 16. novembra 1989 II. vodje skladiščno-nabavne službe Pogoji prodaje: v prostorih: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako 1 V gradu uporablja določene prostore v izmeri okoli 54 m2 kot — skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, '■ nadstropje . nom, izpolnjevati še naslednje pogoje: stanovanje družina KOVAČIČ, ki bodo izpraznjeni do 5.9.1990. 2. V pritličnih prostorih gradu se nahaja arhiv upravnih organov — krajevne skupnosti Dolenjske Toplice v Dolenjskih Toplic3" pod 1/1 občine Trebnje v izmeri okoli 40 m2, ki bodo izpraznjeni v roku 5 — da imajo visoko, višjo izobrazbo strojne, gradbene, lesne ali let po podpisu pogodbe o odprodaji gradu in kapele. ekonomske smeri JAVNI OBRAVNAVI — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delov bosta v krajevnih skupnostih Žužemberk in Dolenjske Toplic®1 nih mestih Pogoji javne dražbe: in sicer: — da ni ovir za njihovo imenovanje v smislu 59. člena zakona o 1. osnutka lokacijskega načrta kanalskega sistema Žužemberk- t podjetjih 1. Izklicna cena za prodajo navedenih nepremičnin znaša 2.599,438.200 din in velja na dan 30.8.1989. Do izvedbe javne — v KS Žužemberk _dne 25. oktobra 1989 ob 18. uri v prostonn — da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organi krajevne skupnosti Žužemberk; h zacijske sposobnosti dražbe se izklicna cena revalorizira v skladu z indeksi za obra čun razlike v ceni gradbenih storitev (SZG in IGM Slovenije —• 2. osnutka zazidalnega načrta Na Kamenju v Dol. Topl'Can —sprememba. pod I/2 poprečni indeksi za stanovanjsko gradnjo). 2. Kupnino, ugotovljeno na javni dražbi, mora kupec plačati — v KS Dolenjske Toplice dne 26. oktobra 1989 ob 18. uri,v — da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, gradbene ali les najkasneje v 15 dneh po pravnoveljavnosti kupoprodajne gasilskem domu v Dol. Toplicah. . ne smeri pogodbe. Istočasno obveščamo, da bo v krajevni skupnosti Dolenjsk —• da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj 3. Varščino za udeležbo na javni dražbi v višini 10% izklicne Toplice tega dne pod I/3 cene je udeleženec dolžan plačati do vključno 6. 11. 1989 na žiro račun skupščine občine Trebnje št. 52120-637-45340. — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične OBRAVNAVA , Ar, smeri 4. Udeležencem, ki ne bodo uspeli na javni dražbi, se varšči na vrne v roku 3 dni po opravljeni javni dražbi. VARIANTNIH REŠITEV POSEBNIH STRpKOVNIH PODLA« — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj 5. Rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe je 10 dni po oprav ZA IZDELAVO UREDITVENEGA NAČRTA ZGODOVIN ljeni javni dražbi. V nasprotnem primeru se varščina ne vrne. SKEGA JEDRA DOLENJSKE TOPLICE pod I/4 6. Prodajalec plača davek na promet nepremičnin, stroške iz — da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske vedbe javne dražbe in zemljiščnoknjižne izvedbe pogodbe pa Do poteka javne razgrnitve obeh osnutkov lahko podate P'srie ^ smeri nosi kupec. pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pai|j''P,, /jd — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj 7. Vsak udeleženec mora do dneva javne dražbe predložiti Sijete Z.ZAVODU M VUUU ZAZ.M UnUZDCINUDRUŽBENO PLANIRANJEr LMlNInHINJt: IIINn URB^. p strokovni komisiji program predvidene namembnosti gradu Ma STIČNO NAČRTOVANJE OBČINE NOVO MESTO, UUD Pod II LJANSKA CESTA 2 j(1 la Loka, potrjen od Zavoda za varstvo naravne in kulturne de lani*1 — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komer diščine Novo mesto. Na javnih obravnavah bodo navzoči izdelovalci predlag33^ cialne smeri 8. Rok izvedbe sanacije gradu in pričetka izvajanja programa osnutkov ter posebnih strokovnih podlag in strokovni sodeie* ' — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj v njem je dve leti po podpisu pogodbe. ki bodo k osnutkoma podali podrobnejšo obrazložitev in priS nim dajali pojasnila. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema de 9. S podrobnejšimi pogoji javne dražbe se interesenti lahko lavski svet podjetja v roku 15 dni po objavi razpisa. seznanijo na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh od dneva ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRAN^ 10. Ogled gradu in kapele je možen 1 uro pred pričetkom javne IČNO načrtovanj* sprejetja sklepa o izbiri. dražbe 588/42 ,N ^^"''SSrNE NOVOVMEST0 1 NAGRADA V SEMIČ , 'tab j-je ------izmed-- reševalcev 38. na- Ptički iz dveh gnezd križanke ‘zbral JOŽETA I | JSO iz Semiča. Za nagrado mu je NAGRADNA KRIŽANKA Po polomljenem kulturno mešanem zakonu se začne lj knjigo Humoreske belokranj- i »1 bitka za otroke — Vse pogosteje segajo po »ugra e?a rojaka Tonija Gašperiča. Na- PRIPADNIK PRIPADNICA bitvah« KEM. SIMBOL ZLATARSKA RASNE NOMAD SESTAVIL MESTO VRSTA FR NEM FILOZOF pajencu čestitamo in mu želimo pri- ZA VANADIJ DELAVNICA SKUPINE SKEGA J. UDIR V BOSNI PREPROGE IIMMANUEL) Jet!>o branje! EVR0PID0V LJUDSTVA Ekonomsko, politično in drugače vitih evropskih državah prav tako j. današnjo križanko in pošlji- motivirane selitve množine ljudi z ene prihaja do podobnih »ugrabitev«. SUROVINA V rešitev najkasneje do 30. oktobra TOBAČNI ga konca sveta na drugega prinašajo s »Ugrabitelji« so velikokrat očetje, ki so II najlov: Uredništvo Dolenjskega INDUSTRIJI seboj veliko nevšečnosti, ki pa ne priza po rodu iz afriških, azijskih in arabskih Germova 3,68000 Novo mesto, REŽISER denejo le neposredno vpletene, marveč držav. Vrnitev otroka je v takih prime KUR0SAVVA rih praktično nemogoča, saj se v islam 5 Pnpisom KRIŽANKA 40. IND. IN ZGOD se rad prenašajo tudi na ramena potom MESTO V SZ. stva. Eden od takih problemov, s kate skih državah civilno pravo podreja is FRANCIJI rim se vse pogosteje srečujejo socialne lamskim zakonom, ti pa so odločno v TURŠKO REŠITEV 38. KRIŽANKE GOSTIŠČE službe in sodišča v imigrantskih deže prid očetom. Sodišča »ugrabiteljev« ne j LETOPIS LEVI PRITOK lah, so »ugrabitve« otrok ločenih za preganjajo in nobene vloge ne igra tudi PADA Pravilna rešitev 38. nagradne kri- koncev. dejstvo, da so otroci iz mešanih zako „.ke Je> brana v vodoravnih vrsti- TEŽA Zakoni, ki jih sklenejo rasno in kul nov običajno državljani dežele, kjer so J^Makšna; ATRIJ AST> ZDRAV- ŽENIN OČE POSODE turno zelo različni posamezniki, običaj se rodili. Tudi po diplomatskih poteh ni KUŽIL0 Na v’ ¥JA. AKER, IND, BRE- no niso prav trdni in se pogosto razbije uspehov. Ra’ UAŠA HIMNA, ANA, IRI, jo. Če gresta zakonca sporazumno Red naj bi naredila Haška konvenci MiBALSA, PLEČNIK, ANET, VELIKO SLOVNIČNI ja o pravnih aspektih mednarodnih KLADIVO POJEM narazen in se sama dogovorita kako in el ,-vasa- lama, oka, asti, kaj z otroki, potem se stvari nekako že ugrabitev otrok iz leta 1988, toda doslej ^GVU, SENIK, TIRAZA TRO- PREBIVALEC MILIGRAM uredijo. Kadar pa nastane spor, komu jo je podpisalo le 12 držav, od tega ve HRV. NOVE SILICIJEV naj pripade otrok in kako ga vzgajati, čina evropskih. Nekaj več uspeha imajo SKLADATEU MEHK0NEBNI GVINEJE KARBID (BRANIMIR) JEZIČEK ZNANI AM (ZA ŽARILNE trpijo vsi, starša in otroci. Posebno še, če meddržavne komisije, kot je francosko- SOCIOLOG PALČKE) pride do nasilnega uveljavljanja staršev alžirska, ki odločajo, kdo bo varuh (C. VVRIGHT) VLAKNO TR0-' HITLERJEV PIČNEAGAVE skih pravic. otrok, pri katerem bodo živeli ter kdo SEŠTEVANEC NAMESTNIK MARIBORSKA (RUDOLF) PEVKA Kot niti1 rpviia Time. so iz ZDA tuje jih bo vzgajal. (ONDINA) rodni starši odpeljali okrog 2500 otrok Nekateri najbolj podjetni vzamejo in jih tako odtujili drugemu roditelju. V pravico v svoje roke, kot je to storila nii^A0^*'ne bo dolgčas v življe- HOTUIVKA Franciji beležijo na stotine otrok, ki so Cathy Mahone iz Dallasa. Najela je ne Prau'^iskaL Karkoli, kjerkoli. bili »ugrabljeni« med obiskom pri tuje kaj upokojenih vojaških strokovnjakov NARODOSLO za boj proti terorizmu in ti so »ugrabili« SPODNJI DEL KEM. SIMBOL VEC rodnemu očetu. V Veliki Britaniji, Za KARBONA ZA GALU hodni Nemčiji in nekaterih drugih raz- njeno hčer, ki jo je prej »ugrabil« in od (GEOL) POVRŠINSKA pA. , T. SVETINA MERA peljal v svojo arabsko domovino njen MANJŠE ločeni mož. Akcija je stala 100.000 JEZERO VAM. DRŽAVI! V besedi se daje človek člo dolaijev. MAINE veku. A. TRSTENJAK DIMENZIJA, PRVI KI JO PARTSKI HIMALAJSKA Mar ni spanec dvojček smrti? MERIMO KRALJ KOZA Ogroženi šimpanzi Z URO NIZAMI C. M. GIULINI Vsi sleparji pišejo naravno. Njihovo število v divjini I. A. GONČAROV se drastično zmanjšuje Pri nas je žurnalist v glavnem le okraševalec. V žalostno vrsto tistih živih bitij, ka Še en predor A. INKRET terih število se tako nevarno zmanjšuje, Nevarnost preži iz ledenih divjin da postajajo kot vrsta resno ogrožena, Številnost jezikov je 'kulturna Antarktiki se dogajajo vznemirljive stvari — Se bo gigantska masa ledu zako- Podmorska povezava zakladnica sveta. Izginjenje ene ga izmed njih je vedno boleča iz ------talila v morje in povzročila svetovno katastrofo?______med Afriko in Evropo — Zahteven projekt guba, boj zanj pa izhaja iz boja za temeljno človekovo pravico. no^“'lxa’ Antarktika, je ponov povedano: gladina vseh svetovnih Novejše ocene, predvsem pa pro Medtem ko graditelji predora J. VIDMAR en, redl5cu zanimanja, vendar ne morij bi se dvignila. gnoza, ki jo je podala ameriško mini pod Kanalom med Veliko Brita Iz take smo snovi kot vsi in isti vsak« ozonskih lukenj, ki se In prav tega se raziskovalci bojijo. strstvo za energetiko, predvidevajo nijo in Evropo počasi uresničuje procesi potekajo v nas po istih zana?n x!° Navijajo nad njo in opo- Veliko znamenj namreč kaže, da na počasnejši tok dogodkov. Taljenje jo davni sen o takšni povezavi zakonih. svq5° L ^ mora spremeniti Antarktiki že tečejo procesi, ki bi polarnega ledu naj bi se intenzivneje 1°Xešty°> med Otokom in celino, pa na ju J. VIDMAR nem daašanje, če naj preživi v da- lahko pripeljali do takšnega odtrga- začelo šele leta 2100, gladina morij gu Evrope nastajajo zamisli o po Pravzaprav je vse živo kot ma drugesklh’ zAntarktike prihajajo še nja ledene mase. pa naj bi naraščala za centimeter na dobnem, a še večjem in gradbeno nifestacija skrivnostne moči živ kovti j vzbujajoče novice. Razis- Scenarij prihodnjih dogajanj je leto, kar pomeni, da bi prišlo do dviga bolj zahtevnem podvigu. Govori ljenja in njegovih zakonitosti lepo. nekainamreč Ne, da se dogaja strahoten. V svoji najmanj optimi gladine svetovnih morij za 5 metrov J. VIDMAR šele okrog leta 2800. Slišati je nekoli se o gradnji podmorskega predo leden,- udnega na gigantski zahodni stični obliki predpostavlja hiter po Če si na pravi strani, tudi zločin rast gladine morij za 5 metrov. Zaradi ko bolj spodbudno, vendar pa prav ra pod Gibraltareko ožino. iahkonH^1!?11' P,o5či' nekaj. kar Med nedavnim obiskom ma ni več zločin. komD,^nP®ta do svetovne katastrofe pregrevanja zemeljskega ozračja naj nič drugače od manj optimistične roškega kralja Hassana II. v Špa B. HOFMAN Ant Pj^dsravljivih razsežnosti, bi do katastrofe prišlo že čez 50 let. inačice, saj so končne posledice niji je tekla beseda tudi o dogovo i Prav?,fktlka je že nekaj desetletij Narasle vode bodo, ko bo prišlo do enake. ru, da bosta obe državi nadaljevali I s tem r,nanstveni laboratorij na pro- odtrganja zahodne antarktične lede Ker gre za tako resno zadevo, so le s študijami o tem, kako povezati j delair, az*sk°valci iz različnih držav ne plošče, poplavile ogromna območ ta 1988 začeli z dodatnimi temeljiti Lahko hujšanje Afriko in Evropo preko slabih 13 nainL v.znanstvenih postajah na tem ja, kjer zdaj cveti industrija, promet, mi raziskavami zahodne polarne Odkrili snov, ki ukinja vedo Taziskanem delu Zemlje, ker kmetijstvo in kjer živi na milijone plošče. Posebna skupina raziskoval kilometrov široke morske ožine, ki velja danes za eno najbolj pro občutek lakote — Nene skriva kr antarktičnih divjinah ljudi. Zemljevid sveta se bo temeljito cev seje lotila izdelave zemljevida te metnih pomorskih poti. Zaenkrat nega v! , “0 prenekaterega bistve- spremenil, nekatera območja, kot so ga dela Antarktike in meritev, ki naj varna? se zamisli nagibajo h gradnji ga nlanPr. ,nja nsodne našega rodne- Bangladeš in podobne velike nižinske bi pokazale, kako se ledena plošča podmorskega predora. ji j? ®ta- Med pomembnimi odkrit delte, pa bodo izbrisana z zem pomika v morje. Vse skupaj naj bi Iz ZDA je prišla zanimiva vest, ki ji Bo preživel samo še v živalskih vr Po dosedanjih ocenah bi bilo ljevidov. znanstvenikom omogočilo ugotoviti, bodo prisluhnili predvsem tisti, ki se bo tovih in v kletkah laboratorijev? ih večnim itU?‘ ugotavljanje, kaj je to zares nekaj težavnega in drage re s preveliko telesno težo in jim nika ska nm !m ,edom. Vrtanja in radar- ali in kdaj se bo sedanje ravnovesje (Foto: MiM) kor ne uspe premagati svojega notra porušilo in bo prišlo do omenjenega ga. Projekt bi stal okrog milijardo koPne Am V?IHa so Pokazala, da je dolarjev, predor pa bi gradili celih njega sovražnika — občutek lakote in i4;‘ AlArktike nekaj več kot 14 odtrganja zahodne ledene plošče. se bodo vpisali tudi šimpanzi. Tak pred ZGODILO SE JE... deset let. Težave so namreč v tem, stalen apetit. Strokovnjaki so sicer že / Vendar°V .P°vrš>nskih kilometrov, log so že podale nekatere svetovne or Antarktični led sploh ni mirujoč, da bi morali predor izkopati se prej izdelali nekatere preparate, ki so tal notpa kar 98 odstotkov trdnih prevarali želodec in dajali občutek pol ganizacije, ki skrbe za ohranjanje nara GLOBINSKI REKORD — 28- kot bi človek pričakoval. Posamezni demkrat globlje, kot pa poteka nega želodca, vendar niso bili tisto pra ve in živih bitij. Ko bodo šimpanze letna Italijanka Angela Bandini je po njegovi deli so v stalnem gibanju. gradnja predora pod Kanalom. vo. Zdaj pa trdijo, da so odkrili prepa vpisali na listo ogroženih, bo to prineslo Znanstveniki govorijo kar o ledenih Za nameček so zemeljske plasti na zah£Jaa*le razdeljen na dva dela: stavila nov svetovni rekord v prostem rat, ki občutek lakote povsem prežene z precejšnje težave za vse tiste, ki zdaj po tokovih, ki tečejo po Antarktiki. Me na tem delu nemirne, saj tu teče fedenn i?,ln vzhodno antarktično potapljanju. V 55 sekundah seje poto- delovanjem na možgane. svetu trgujejo s temi prijaznimi in pa pitla 107 m globoko in tako za 6 m ritve so pokazale presenetljivo stvar, meja med evropsko in afriško ce nezbuiPv k ' I^edtem ko vzhodna So namreč ljudje, ki imajo stalen metnimi živalmi. premagala dosedanjega prvaka Ma- da se namreč ledeni tokovi ne gibljejo linsko ploščo. O tem pričajo tudi občutek, da imajo v želodcu pajčevine, Poročilo, ki gaje pripravil Gezo Te- **s»5rSS,K£on,“'in“- jorco. enako hitro. Osrednji del ledene mase potresi, ki so pogost pojav v bliž pa zato marljivo polnijo svoj prebavni leki iz komiteja za varovanje šimpan so pokazale, da je za- drsi proti morju s hitrostjo nekaj me nji španski provinci Granada. trakt z vse mogočimi dobrotami tega zov, pravi, da seje število v prostosti ži PRIŠLI SO — Kot poroča Tasss, so trov na mesec, nekateri deli ledu pa se sveta. In se seveda zaokrožajo v sodom večih šimpanzov v Afriki drastično mesto Vronež obiskala tuja bitja, visoka gibljejo celo s hitrostjo nekaj metrov podobne oblike. Tudi ko se jim okrogla znižalo. Eden od poglavitnih vzrokov je *£"■**, nestabilna. Večina 3 do 4 metre. Bitja so z vesoljskim plovi na dan. resnica že zelo čitno kaže iz ogledala in prehud lov na te opice. Lovijo jih za ži se jim zgane misel, da biti preveč debel Metrov ,openske mase je stotine lom pristala v mestnem parku, se spre Ti ledeni tokovi so za glaciologe valske vrtove in za znanstvene in razis ni ne zdravo in ne prijetno, je tisti obču šin0. r § obokov pod morsko povr hodila okrog, nato pa odbrzela. Za nji velika skrivnost. Po klasični glacio- kovalne ustanove. Prav slednje najbolj tek lakote močnejši. Prej ali slej posku mi so ostali sledovi in pričevanja loški teoriji naj bi se polarni led gibal krči njihovo število in jih ogroža kot v šno n„x na Smota delno potopljena sijo s shujševalnimi dietami, sežejo po očividcev. divjini živečo vrsto. Potrebe po šimpan ljenje Nlva na deh, vendar pa bi ta- zelo počasi oziroma naj bi v glavnini najrazličnejših preparatih, tudi takih, ki du jLi,. s tera zmanjševanje mase le- kar miroval. Živahna dejavnost lede zih v raziskovalnih laboratorijih so ve NOETOVA BARKA — Bobu Gra niso zdravju prijazni, vendar pa je zma P°tonli»° Povzročilo, da bi se napol nih tokov se seveda ne sklada s tem in like, ker je ta žival najbližji človekov so du in Chuku Rarronu je uspelo, kar so govalcev med najbolj »lačnimi« bolj JUial* minT nrr»niled * - —dvignil • *£)**»* VAJod tat,tal, SC Zftmfl- zastavlja raziskovalcem vprašanja, na malo. rodnik v živalskem svetu. mnogi poskušali pred njima: na Araratu tegnii , st0 zaplaval, za seboj pa po- katera zaenkrat ne znajo odgovoriti. Novi preparat naj bi vsent omogočil Omejen lov in strožje nadzorovana sta odkrila ostanke Noetove barke. Pl°Sče V °Sta* del zahodne ledene Boljše razumevanje ledenih tokov pa premagati občutek lakote. Čudodelna trgovina z divjimi šimpanzi naj bi ne za Dokaz so slike, ki sta jih posnela iz heli na m ' oceanu bi se znašla ogrom- jim bo pomagalo pri iskanju odgovo snov vpliva na možgane, da z impulzi vrta znanstvenih raziskav. Ustanovam, kopterja. Kaj je zares na njih, pa se bo količin« ’ kl, ’ spodrinila velikanske ra na najbolj vznemirljivo vprašanje: »prepričajo« prebavila, da so polna, in ki šimpanze potrebujejo za svoje razis vode. Z drugimi besedami pokazalo, ko bo kdo stopil tja. je svetovna katastrofa pred vrati? jih tako prisilijo, da začno predelovati kave, se priporoča, da jih pač začno go MiM odvečne maščobe v telesu. Vse to naj bi jiti v ujetništvu, kar ponekod že z uspe (Vir: Discover) potekalo nenevarno za zdravje. hom počno. Šket v številkah običajno šel mimo vrataija in se mu »Šele sedaj mi je jasno, zakaj ste mi AVTOMOBILSKI TRG je kot znancu prijazno nasmehnil. nosili kazat tiste žeblje. Res ste od vaša zgodba Toda vrataiju se je na podrobnosti sile!... toda povejte mi, ko ste se od Deleži prodaje ra evropskem trgu______navajeno oko ujelo na livatjevem ločili za to igro z menoj, ali niste sprazniti žepe. Bilo mu je očitno nahrbtniku. Zdelo se mu je, da tisto, pomislili na posledice, niste pomis Poštenjak nerodno. kar je v njem, ne more biti prav lili, da vam lahko spodleti? Kaj pa 1 lahko, zato je pomignil delavcu, naj otroci, kaj bo z vašo družino, ko bo »Nič hudega,« je dejal vratar. ste brez službe?« Tovarniški vratar je postal po stopi v vratarnico. Mislil si je, da je ganljiva takšna Delavec je samo molčal in gledal hujši nesreči, prej pa je 20 let vozil »Odprite nahrbtnik,« mu je uka- redka poštenost, glasno pa je dejal: v tla. fej tovarniški vlak. Vratarsko delo je »Ko bi le vsi delavci bili vam Vratar pa je po krajšem molku dobil na enem od stranskih izho Livar gaje razočarano pogledal, podobni!« odločno dejal: »Zaradi vas, nesreč dov, kjer pa je kljub manjši po češ zakaj mi pa danes ne zaupaš, ko sem tak poštenjak. Vendar pa je od než, naj bi nocoj ne spal!... Odnesite membnosti izhoda svoje delo oprav »Tak sem že od malega. V tej to S3 ložil nahrbtnik in ga odprl. V njem to reč, kamor spada, potem pa spet ljal strogo in pošteno. varni sem se izučil za livarja, daje (UŠ je bil litoželezni primež. mimo mene iz tovarne! Zavoljo va Nekega dne je v vratarnico stopil mi kruh, dobil sem stanovanje, moj »O, vraga! Kateri lump pa mi ga še družine bom tokrat spregledal. A JfMNSKA Jvmpfl [2m ^ j. kareja eden od odhajajočih delavcev in sin ima tu štipendijo. Bil bi res grdo je podtaknil,« se je delal livar prvič in zadnjič!« potegnil iz žepa pest žebljev. »Pri nehvaležen, če ne bi bil pošten,« je presenečenega. Livarje pogledal v vratarja vda sti nodn DOLENJSKI UST Št. 42 (2096) 19. oktobra besedo imajo številke Pet sekund pred koncem ob zmago 5. kolo v moški in ženski SRL — Ribničani oddali točko Slovenjgradčanom — ROTEHNA BRANIK 12 :13 (5:6) Podvig Krčanov — Kočevke neporažene, nesrečen poraz Novomeščank IMV Novo mesto: Hočevar, Popa- odbojka dič, Knafeljc 1, Hvala, Drčar 2, Vese Krški rokometaši so poskrbeli za največje presenečenje sobotnega 5. kola tako v zultat izenačen (16:16), po zaslugi Križ lič 4, Rebolj 3, Simončič, Šmalc 2, moški kot v ženski republiški rokometni ligi. Doma so namreč po ogorčenem boju manove Stane Jerič in vratarke Filipovi- U- ZVEZNA LIGA, ženske, 2. Tomas, Butala. ugnali ekipo Jadrana, enega najresnejših kandidatov za vrh lestvice, v drugem der čeve pa sta točki vendarle odšli v Kočevje. KOLO: NOVA GORICA — LIK LESTVICA: 1. Buija Centrocoop biju pa sta se v Ribnici Inles Riko in Slovenj Gradec razšla z delitvijo točk. Še razburljiveje je bilo v Novem mestu, K°CEVje 3:2 (7,-10,-14, 4, 5) 6, 2. Itas Kočevje (oba tekma manj) kjer sta se že v petek pomerili ekipi IMV in LIK Kočevje: Klun, Uran, Drob- Mlada krška vrstaje v soboto prekosila lo prepričanih o njihovem uspehu. Tako 6... 7. IMV Novo mesto 4 itd. samo sebe. Vseskozi je držala korak z go pa niso mislili gostje, v treh minutah so Ferroterme Branik. Delitev točk bi bila Sjs Hočevar, Briški, Ibrahimovič, V prihodnjem kolu je na sporedu sti, ki so bili prepričani o četrti zmagi, igra dosegli štiri zadetke in izid izenačili. V najpravičnejša, ekipi sta se izmenjavali v “kufca, Turk, Letnar, Ogrinc, Starc, derbi med kočevskim Itasom in IMV 'idmar. li so izredno požrtvovalno in tudi taktično zadnji minuti so Ribničani znova povedli, vodstvu, vendar si nobena ni priigrala Novo mesto. pet sekund pred koncem pa je gostom občutnejše prednosti. Sicer pa je o kon .LESTVICA: L Željezničar4 ... 8. zrelo. Izid je bil vseskozi negotov, zdaj so Trije dnevi LIK Kočevje 0. vodili eni, zdaj drugi, zmagoviti zadetek uspelo doseči izenačujoči zadetek. In še čnem izidu prezgodaj govoriti. Zaradi pa so Krčani dosegli 30 sekund pred kon ena posebnost tekme v Ribnici: domači očitne kršitve materialnih pravil, ko sod MagT' ‘Sraj° Kočevke doma z 4 košarka cem tekme. Navzlic temu da so imeli kapetan Andrej Mate je dosegel kar 15 nika nepravilnega oviranja mariborske vrhunske zadetkov. vratarke izven šestmetrskega prostora ni L fOL, ženske, 1. KOLO: TO igralca več, gostom ni uspelo izkoristiti sta kaznovala s sedemmetrovko (rezultat POLŠICA KAJUH — PIONIR 1:3 SKL, moški, 2. KOLO: NOVO- zadnji napad. Nič manj razburljivo ni bilo In kako je bilo v ženski ligi? Kočevske je bil 13:12 za Mariborčanke), so Novo odbojke LES - COMET 86:84 (37:48) v Ribnici na srečanju med Inles-Rikom in rokometašice ostajajo še naprej neporaže (V’-.13.-14) meščani vložili protest. Zadnjo besedo bo Pionir: Podolski, Koncilja, Plut, Novoles: Kek 2, Vučkovič 2, Slovenj Gradcem. Gostitelji so bili na pra ne. V soboto so v Ljubljani ugnale ekipo torej imela tekmovalna komisija RZS. Polfinalni turnir za ju- Brodnik 42, Bajc 16, Radulovič 8, gu nove zmage, ki bi jih utrdila na prvem Krima, vendar so se morale za zmago jjj™®, Brulec, Ostroveršnik, Žunič, B. B. goslovanski pokal Novina 10, Lučev 6. mestu na lestvici, vendar so se na koncu krepko potruditi. Še v 50. minuti je bil re vj. it0[u igrajo Novomeščanke LESTVICA: 1. Mineral Slovan 4 morali sprijazniti z delitvijo točk. Pet mi nut pred koncem tekme so Ribničani vo NOVO MESTO — Sobotni in ne d°ma s Krimom. ...4. Novoles 3. deljski Pionirjev turnirje pokazal, da V 3. kolu igrajo Novomeščani v go dili že s 26:22 in kakih 300 gledalcev je bi- so novomeški odbojkaiji dobro pri steh z Ilirijo. pravljeni na preizkušnje, kijih čakajo. II. SKL-center, moški, 2. KOLO: Ogrevanja je namreč konec, že jutri rokomet POLZELA — UNITEHNA 93:89 gre zares. Novomeška športna dvora (59:49) Unitehna: Kamin 7, Vaupotič Plesec na pod Marofom bo namreč prizoriš SRL, moški, 5. KOLO: KRŠKO 27, Skobe 15, Bevc 18, Bunc 22. če štirih ekip. ki si bodo v zagotovo V 3. kolu igrajo Trebanjčani doma "JADRAN 22:21 (9:9) najmočnejšji polfinalni skupini za po s Kovina Litijo. ■ i • I ki i Kuhar, Simončič 3, Kozinc, re| kal Jugoslavije skušale priboriti vstop u 2, Bogovič 5, Bemardič, Žagar, nico za finalni nastop. Omenimo le, prvak v šahu da bosta poleg novomeškega Pioniija hodnik GlaSCr 9’ V°glar 2’ GorenC’ nogomet nastopila še beograjski Partizan in riJNLES RIKO — SLOVENJ Velik uspeh novomeš- skopski Vardar, ekipi, ki naj bi se letos GRADEC 27:27 (13:14) SNL, 8. kolo: MURA—ELAN potegovali za naslov državnega prva Riko: Lapajne, Djokič, S. 0:0 kega šaha ka — na lanskem prvenstvu je bil Par p‘“ehč,Lesar 5,Tomšič 3, Mate 15, Elan: Rus, Dejakovič, S. Mesoje POKAL OSTAL DOMA — Dvodnevni tradicionalni odbojkarski turnir za Pionir tizan drugi in Vardar peti — ob njih PORTOROŽ — Novomeški šah ■jijdiga_ 1, Gelze, A. Mihelič 2, Kar- dec, Kramar, Pavlin, Gabrič, B. Meso pa še ekipa Strumice. Brez dvoma bo je konec minulega tedna doživel ene jev pokal, na katerem so poleg domače ekipe nastopile še vrste prvoligašev Bosne in P°^. Sile, Mohar. jedec, Horvat (Hodžič), Kroni, Kas- tridnevni turnir prava poslastica za ga svojih največjih uspehov. Zasluge Krajinametala ter italijanskega Effedija, so brez težav dobili novomeški odbojkarji. LESTVIGA: 1. IUV Usnjar 8, 2. trevc, Matijašič. ljubitelje odbojke, hkrati pa tudi revi za to gredo 31-letnemu Damjanu Ugnali so namreč vse nasprotnike, Bosno z 2:0, z enakim rezultatom tudi Effedi, ‘"les Riko 7 ... 10. Krško 4. Pari pri LESTVICA: 1. Domžale 12 ...9. ja državnih reprezentantov. Poglejmo Plescu, šahistu novomeškega GIP medtem ko je edino vrsta Krajinametala pionirjevcem odvzela niz. Končni vrstni hodnjega kola: STT Rudar — Inles Elan 8. še razpad tekmovanja: Pionir, ki si je na pravkar končanem red: L Pionir, 2. Krajinametal, 3. Bosna, 4. Effedi. Posnetek je s srečanja med Pio '"O, Slovenj Gradec — Krško, itd. V 9. kolu bo gost Novomeščanov Jutri, v petek, se bosta ob 18. uri 39. članskem posamičnem prvenstvu ekipa vodilnih Domžal. nirjem (levo) in Effedijem. (Foto: B. B.) pomerili ekipi Pioniija in Partizana, Slovenije priigral naslov republiškega ob 20. uri bo srečanje med Vardarjem tl OČL — zahod, 7. KOLO: SVO prvaka. Plesec je igral v odlični formi, in Strumico. V soboto bo ob 17. uri V,lta? Kočevje: Filipovič, Klarič 2, BODA — BELA KRAJINA 2:1 bil vseh 11 kol na vrhu lestvice, naj tekma Patizana in Strumice, dve uri Jančar Guštin 6, Vuk 1, Križman 6, (H) večkrat je vodil sam, v zadnjih kolih Strelec za Črnomaljce: Kočevar. Že drugič praznih rok kasneje pa obračun Pioniija in Var 1 • Ke„n3ijS|ft^’ Bojtovič. Dragičevič pa sta se mu pridružila še Justin in darja. In še nedeljski spored: ob 9. uri V 8. kolu igra Bela krajina doma s Truta. Vsi trije so imeli pred zadnjim IMV NOVO MESTO — FER- kranjskim Triglavom. Nov poraz kočevskih odbojkaric v II. ZOL — Pionirje- bo tekma Vardar — Partizan, ob 11. petkovim kolom tudi enako število ve igralke presenetile na startu I. SOL______uri pa med Strumico in Pioniijem. točk, po 6,5, odločala je torej zadnja In kakšne so možnosti Novomeš partija. V njej je Plesec kot beli igral Kočevske odbojkarice tudi po 2. kolu in pričakovati je bilo, da bodo izkušenejše čanov? Velik uspeh zanje bi bil že, če proti domačinu Vebru, kazalo je že, bi bodisi Partizanu bodisi Vardaiju da z naslovom ne bo nič. V hudi ča prvenstva v zahodni skupini II. zvezne lige gostje to prednost izkoristile in zabeležile odščipnili kakšen niz, na večje prese sovni stiski pa je Veber napravil nekaj ostajajo praznih rok. Resda so Kočevke prvo zmago. Zgodilo pa se je nasprotno. nečenje ne gre računatir Zategadelj bi Uspešni na krosu Dela hudih napak, kijih je Plesec izkoristil dvakrat gostovale, toda v soboto so bile v Gostiteljice so v četrtem nizu oddale vsega bilo prav, da pioniijevci vzamejo tur in zmagal. Tako sta se na vrhu s po 7,5 Novi Gorici na pragu uspeha, vendar so v 4, v petem pa samo 5 točk, Kočevk v tem nir kot zaidnjo resno preizkušnjo pred na ^e®ki ekiP* tri posamična druga mesta in ekip- točke znašla Plesec in Truta, zaradi odločilnih trenutkih nerazumljivo popu delu igre ni bilo prepoznati. Neuspešen pričetkom prvenstva v I. zvezni ligi, ki boljšega rezultata v partijah med naj stile. start bodo skušale popraviti na sobotnem se prične že prihodnjo soboto. Hkrati boljšimi pa je naslov prvaka osvojil Proti pomlajeni vrsti novogoriških od prvem srečanju pred domačimi gledalci, bodo tridnevni boji gotovo dovolj za atletinj ® Več sto mladih atletov in gova ekipa pa je bila tretja. bojkaric so Kočevke vodile že z 2:1 v nizih ko bodo imele v gosteh ekipo Magliča. Novomeščan. nesljiv barometer napovedi, kam meri reDre, ’z. Petinštiridesetih občinskih Za konec še pogled v skupno razvrsti Končni vrstni red: 1. Plesec 7,5, 2. V soboto seje pričelo prvenstvo v repu na ?4 ntttan.c se je minulo soboto zbralo tev. V konkurenci mladinskih in članskih bliških odbojkarskih ligah. V ženski kon v letošnjem prvenstvu novomeška Truta 7,5,3. Justin 7,4. Gostiša 6, 5. ekipa pod taktirko novega treneija, 5eia_ PriT^ionalnem krosu m pokale kategorij je zmagalo Titovo Velenje s 277 Orel in Črepan po 5,5, 7. Mikac 4,5, kurenci nastopa tudi vrsta novomeškega Poljaka Dorosza Leszka. točkami, Novo mesto jih je zbralo 263 in 8. Krumpačnik 4,9. Luzar 3,10. Ma Točka Pioniija, ki ji je lani uspel preboj v najbolj je bilo tretje. Vseekipni vrstni red za poka rinšek 2,5, 11. Veber 2. šo republiško ligo. Dekleta so prijetno i presenetila že na startu, v Šoštanju so na „• so iim ™_,enja' med tistimi redkimi, ki le Dela pa je takšen: 1. Titovo Velenje 947 ... 6. Novo mesto 839 itd. spodbude mreč ugnale ekipo Topolšice Kajuh s 3:1 v " -^aassasr—- nizih. Gostiteljice so sicer prvi set dobile, ■rnenitJ3rVfm mestu gre omeniti seveda to pa je bilo tudi vse. Novomeščanke so se IKARJEV PODVIG kur ' “,dose?ek Fabjana v članski kon- pred derbijem otresle začetne treme, zaigrale so zbraneje, DUNAJ — Ikar, štiriletni žrebec zasetj-iJe na 5.000 metrov dolgi progi Mura—Elan 0:0 — V ne- kombinatorno in predvsem učinkovito. 1 Livkom arU®° mesto, za zmagovalcem Brez težav so dobile drugi niz, v tretjem in Draga Lesa, člana KK Šentjernej, je v prav uk Pa J5zaostal dobrih 35 sekund, deljo derbi z Domžalami četrtem pa so navzlic mladosti dokazale svojem tretjem nastopu na dunajskem lih mi j? Je bil drugi v konkurenci starej- veliko izkušenosti in oba seta dobile na hipodromu zabeležil največji uspeh gan ,.ncev njegov klubski kolega Dra- Napovedi nekaterih optimistov, ki so razliko. doslej. V izredno hudi mednarodni drupfl 'pno P3 so Novomeščani zasedli napovedovali, da se bodo nogometaši no konkurenci je na petkovi dirki z avto- starej;- est0 S srebrom seje morala med vomeškega Elana z gostovanaj v Murski startom na 2.300 metrov dolgi progi LdoviV,' Edinkami zadovoljiti tudi Soboti vrnili neporaženi, so se uresničile. DRAGANOV osvojil več kot odlično drugo mesto, kleta v .va’medtem ko so novomeška de- Igralci Elana so tako po osmem kolu med kar mu je prineslo 9 tisoč avstrijskih Med .alegoriji osvojila prvo mesto. šestimi ekipami, ki so do sedaj na prven USPEH šilingov nagrade. Ikaija, ki mu pred dirko nihče ni dajal večjih možnosti Oto i. , IPI v'dnejšimi rezultati omeni- stvu zabeležili vsega dva poraza, kar je za V LESKOVCU (Novn m^Jso mladinko Marianovičevo novinca v ligi vsekakor imenitem dosežek. za uvrstitev med najboljše konje, je Šesta k> je bila v svoji kategoriji Poročila iz Murske Sobote govore, da LESKOVAC — Skupina novomeških tokrat vodil znani avstrijski profesio so bili elanovci v prvem delu celo boljši nalec Albert Plschek, kaj lahko pa bi Va' P* ^ ZuPan,čiče: atletov se je pred dnevi v pobratenem Peta ve, med starejšimi pionirkami nasprotnik, v nadaljevanju pa so se spret Leskovcu pomerila na tekaški prireditvi, se tudi zgodilo, da bi skozi cilj privozi Krčan .konkurenci starejših pionirjev je no branili in gostiteljem tako odščipnili posvečeni obletnici osvoboditve mesta. la kot prva. V finišu je namreč Ikar te r-Cl^nčič nasedel peto mesto, nje načrtovano točko. Ta je' še tolikanj po Na tradicionalnem leskovškem maratonu, kel imenitno, in če bi bila dirka daljša membnejša pred nedeljskim najzanimi dolgem 21 kilometrov, je v mladinski vsaj še nekaj 10 metrov, bi tudi zma vejšim srečanjem jesenskega dela prven konkurenci zmagal Dragan, v absolutni gal. Tako pa je prvo mesto pripadlo Po ulicah stva na novomeškem stadionu. Elanu pa bil tretji, medtem ko je bil Počič med kasaču Holy Gresture s kilometrskim namreč prihaja v goste vodilna ekipa mladinci tretji, skupno pa sedmi. Dodaj časom 1:20,4, Ikar pa je dosegel le de Domžal, uspeh v Murski soboti pa je za mo še, daje v teku rekreativcev v kategori setinko slabšega. dolenjskih Novomeščane vsekakor lepa spodbuda, ji nad 30 let Darko Habjanič zasedel 4. Benetk da tudi v nedeljo prijetno presenetijo. mesto. S,art danes ob 15.30 v SREČNO DO PRVE ZMAGE — Košarkarji Novolesa so s precej sreče in po za Kostanjevici slugi razigranega Brodnika prišli do prve prvenstvene zmage. Se posebno razburlji ve so bile zadnje minute, ko sta sodnika izključila dva gostujoča igralca in treneija Puščice letijo z enega konca doslOSTANJEV,CA — že devetii t,, J Popravlja Športno društvo Par Cometa. Na posnetku sta v skoku za žogo Novomeščan Novina (beli dres) in Konji- ni ret!2 Kostanjevice na Krki množič čan Šrot, na razplet pa na skrajni desni čaka Vučkovič. (Foto: B. B.) Pismo 10 Kolesarskega društva Krka — Novomeški kolesarji na napade in nih nreac'Jsk‘tek "Po ulicah dolenj- bo n e,n u predskupin ka, kije breme odločitve prevzel na svo skega kolesarstva. Pri lem nikakor ne Izvršni odbor za veliko nagrado gostilne Kmečki ni na pobudo predsednika KZS zbrali nUesn^ aPujJ- Matjaž Retelj je v četrtfina- bi smeli mimo ocene nastopa naših KD Krka ja pleča. Da mu je to uspelo, kaže hram. predsedniki vseh štirih klubov (Krka, °"rat 4 s kasnejšim zmagovalcem, podatek, da je dosegel polovico vseh ha 4 v,,*ltčje bil 5. do 8., Tomaž Kralj domačih košev. DOLENJSKI LIST Ugoden nakup ( TELEVIZIJSKI SPOREDI OPEKARNA NOVO MESTO p o. gradbenega 68000 Novo mesto, Tel.: centrala (068) 21-403, 22-291, direktor materiala 16.30 DNEVNIK I PETEK, 20. X. SREDA, 25. X. (068) 84-643, komercialni sektor 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE — 35% popust za na .PRVI PROGRAM 16.50 NEVESTA JE PREVEČ LEPA, fancoski PRVI PROGRAM (068) 84-644, telex št. 35852 9.45 — 12.30 in 16.05 — 2.40 TELETEKST film (ČB) OPENM YU. 9.45 — 11.40 in 15.30 - 23.15 TELETEKST kup opeke lastne 10.00 VIDEO STRANI 18.20 KRONIKA Z BORŠTNIKOVEGA 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK SREČANJA 10.10 MOZAIK 16.30 DNEVNIK 1 18.35 ULOVI ME, otroška oddaja proizvodnje 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 19.00 TV MERNIK 16.30 DNEVNIK I 16.50 MOZAIK, ponovitev 19.30 DNEVNIK 2 — 30% popust za 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.59 ZRCALO TEDNA 16.50 MOZAIK, ponovitev 19.00 RISANKA 20.20 TOVARIŠICA MINISTRICA, 3. del okenski program Le 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.17 NAŠE AKCIJE humoristične nadaljevanke 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 21.10 SUPER 3x3 sna Slovenj Gradec 19.30 DNEVNIK 2 20.00 PO STOPINJAH, angl. dok. serija, 2/9 22.40 ŠPORT 23.15 VIDEOSTRANI 20.05 FILM TEDNA: PISMO BREŽNJEVU, 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška angleški film — zelo ugodne cene nanizakna, 19/20 21.35 MALI KONCERT 21.50 DNEVNIK 3 DRUGI PROGRAM 21.50 DNEVNIK 3 nekaterih materia 22.05 EX L1BRIS: 150 LET OD IZUMA 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih 22.05 SVET POROČA FOTOGRAFIJE 13.45 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik 23.05 VIDEO STRANI lov (hidroizolacija, 23.10 TALENT ZA UMOR, angleški film 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge i TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO. SVE- 0.30 SP V ŠPORTNI GIMNASTIKI 20.15 Potovanja po velikih železnicah sveta (5. § TU JEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV premazi za les, 2.30 VIDEO STRANI del dok. serije) — 21.05 Inflacija nekega na DRUGI PROGRAM smeha (dok. oddaja) — 21.45 Dokumentarna 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio Ma I IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO PO- opečni izdelki, stre DRUGI PROGRAM oddaja — 22.30 Športni pregled ribor — 19.00 Pred izbiro poklica: Obrti — I TREBNE KOLIČINE. ORGANIZIRAMO 17.00 Satelitski programi 19.00 Videomeh 19.30 Dnevnik 20.00 žarišče — 20.30 Don I DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETI- šna kritina in osta 19.30 Dnevnik —20.00 Koncert simfonikov TV ZAGREB Kihotove sanje (balet) — 21.30 Poročila — 21.40 Scientia jugoslavica I RANIH IZDELKOV. RTV Ljubljana — 22.00 Skupščinska kronika 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za lo) — 22.20 Videonoč otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Iz obraževalna oddaja — 13.00 Hči morskih valov TV ZAGREB TV ZAGREB (3. del serijskega filma) — 13.50 Nedeljsko po 8.20 TV koledar — 8.30 Siamska dvojčka — poldne — 16.30 Potopis — 17.05 Ples na vodi 8.20 TV koledar 8.30 Pika Nogavička — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 (ameriški film) — 19.08 TV sreča 19.30 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 MI DAJEMO ZELENEMU BOGASTVU Prezrli ste, poglejte — 14.10 Lestvica nadreali Dnevnik — 20.00 Balkan ekspres (2. del nada Za lahko noč (ponovitev) -17.15 Dnevnik 1 — stov — 15.15 Za lahko noč (ponovitev) ljevanke) — 21.00 Igre zadovoljstva (francoski 17.35 Pika Nogavička — 18.05 Številke in črke 17.15 Dnevnik 1. — 17.35 Siamska dvojčka film) —22.30.Dnevnik 22.55 Za lahko noč NOVE OBLIKE IN NOVA ŽIVLJENJA 18.25 Dokumentarni program — 19.30 — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna Dnevnik 2 20.00 Filmski večer 22.35 glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dvanajst Dnevnik 3 — 23.00 Za lahko noč ožigosanih (7. del nadaljevanke) — 20.55 Večer v klubu (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 PONEDELJEK, 23. X. Dnevnik 3 — 22.00 Sam z vsemi (oddaja o kul 9.45—13.25 in 15.3o — 23.35 TELETEKST turi) — 23.00 Za lahko noč 10.00 VIDEOSTRANI ■ 10.10 TV MOZAIK 13.00 KRONIKA Z BORŠTNARJEVEGA ČETRTEK, 26. X. SOBOTA, 21. X. SREČANJA, ponovitev PRVI PROGRAM 16.20 VIDEO STRANI PRVI PROGRAM 16.30 DNEVNIK 1 9.45 — 11.50 in 15.30 - 0.20 TELETEKST 7.45 — 0.40 TELETEKST 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 10.00 VIDEOSTRANI 8.00 VIDEO STRANI 16.50 MOZAIK, ponovitev 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 8.10 OTROŠKA MATINEJA 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 10.30 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 19.30 DNEVNIK 2 CELJE 89 20.05 VOJAKI ZGODOVINE, adaptacija 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 OMIZJE: POLITIKA - Z OLTARJA predstave SNG Maribor 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE NA STOJNICO, ponovitev 22.30 DNEVNIK 3 13.20 VIDEOGODBA, ponovitev 22.45 OSMI DAN 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 14.05 TUDI NA KAMNU RASTEJO DRE 23.25 VIDEO STRANI VESA, sovjetski mladinski film DRUGI PROGRAM 20.05 SOFIJA KOVALEVSKA, 3., zadnji del 16.30 DNEVNIK 1 nadaljevanke 21.20 TEDNIK 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 Satelitski programi - 17.45 Molitev ne- 16.48 SPORED ZA OTROKE kega psa (dok. oddaja) — 18.15 Svet športa 22.10 DNEVNIK 3 17.00 DP V KOŠARKI (M) — BOSN A:PAR- 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 22.25 KRONIKA Z BORŠTNIKOVEGA TIZAN Drobno gospodarstvo: Zakaj in kako 21.00 SREČANJA 22.40 Moliere: ZGRABITE SGANARELA, 1. 18.30 N A PR AGU 21. STOLETJA, avstralska Televizija (zadnji del dok. serije) — 22.00 Dru del komedije dok. serija. 6/17 ga godba - 22.30 Satelitski programi 0.10 VIDEO STRANI 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP TV ZAGREB 20.20 ŽREBANJE 3x3 8.20 TV koledar 8.30 Dositej Obradovič DRUGI PROGRAM 20.30 SPLITSKA ZABAVNA GLASBA 8.45 Radost Evrope 9.00 Šolski program 17.00 Satelitski programi — 18.00 Studio Ljub 21.45 DNEVNIK 3 12.40 Prezrli ste. poglejte 15.15 Za lahko noč ljana — 19.00 Čustva — 19.30 Dnevnik 2 — 22.00 DELO NA ČRNO, 18. . zadnji del (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 17.30 Iz 20.00 Žarišče — 20.30 Posvetilo Meti Vidmar nanizanke obraževalna oddaja 18.05 Številke in črke — 20.45 Oči kritike — 21.15 Prisluhnimo tiši 22.55 ŽENSKE, ameriški film 18.25 Dokumentarni program 19.30 Dnev ni. 21.45 Video na Slovenskem — 22.30 Satelit 0.30 VIDEO STRANI nik 2 20.05 Človek, kije vedel kje je sever in ski programi DRUGI PROGRAM kje je jug (drama) — 21.15 Resna glasba — 22.00 Dnevnik 3 — 22.25 Za lahko noč TV ZAGREB 14.00 SP v gimnastiki 17.00 Ansambel Pre porod — 17.45 Jugoslavija, dober dan — 18.15 8.20 TV koledar - 8.30 Smogovci — 9.00 Šolski Rokomet Jugoslavija:Danska —19.30 Dnev program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 nik — 20.10 Rdeči alarm (ameriški film) — TOREK, 24. X. Za lahko noč (ponovitev) —17.15 Dnevnik 1 21.50 Vera Horvat Pintarič (oddaja o kulturi) PRVI PROGRAM 17.35 Smogovci — 18.05 Številke in črke — 22.35 Športna sobota — 22.55 Slike časa — 18.25 Guldenburgovi (14. del nadaljevanke) 9.45 - 11.35 in 15.05 23.05 TELETEKST — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin TV ZAGREB 10.00 VIDEOSTRANI — 21.05 Top lista nadrealistov —22.05 Dnev 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz šolskega pro 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV nik 3 — 22.30 Za lahko noč grama — 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura 15.30 ANGLEŠČINA, 2. lekcija — 12.00 Risanka — 12.25 Dvanajst ožigosanih 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev (7/12) — 13.10 Prezrli ste, pogletje —14.30 16.30 DNEVNIK 1 Televizija si pridružuje vse pravice do mo Bratje Marx (ameriški film) — 16.00 Kritična 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE rebitnih sprememb programa točka —16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna 16.50 MOZAIK ŠOLSKA TV. ponovitev glasba — 17.30 Retrospektiva dram Mirka Ko- 17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE vača — 18.30 Švenk — 19.30 Dnevnik 2 — 19.20 DOBRO JE VEDETI 20.15 Telefon (ameriški film) — 21.50 Razpo 19.30 DNEVNIK 2 loženjska glasba — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 20.05 TUJA KRI, 6.. zadnji del nanizanke Za lahko noč 21.00 MEDNARODNA OBZORJA PRETVORNIK 21.45 DNEVNIK 3 18 JELOVICA 22.00 JAZZ NA EKRANU NA KOZICAH 22.55 VIDEO STRANI STARI TRG — Poleti je TV Ljub PRODAJNA MESTA: NEDELJA, 22. X. DRUGI PROGRAM ljana na Kozicah, hribu nad Predgra- PRVI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 18.00 Beograjski dom, postavila 42 m visok pretvornik Novo mesto, Ob potoku 5, m 068/22-772 TV program 18.45 Ropot (ponovitev 6. od za 1. program TV Ljubljana. TV je pri 8.30 — 23.25 TELETEKST spevala stolp in aparature ter vse to 8.45 VIDEO STRANI daje) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče Strešnik, Dobruška vas, ® 068/22-016 8.55 OTROŠKA MATINEJA 20.30 Žrebanje lota 20.35 Shakespeare na montirala, vse ostalo, vključno s cesto TV: Kralj Lear 22.40 Zabavni torek 10.10 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, do stolpa, pa so naredili krajani KS Sta Škofja loka • murska sobota • Celje »novo mesto« nova gorica« izola« pula«crikvenica • zadah »Šibenik «sput ponovitev 4. oddaje ri trg in Predgrad z veliko pomočjo GG • BAR • ZAGREB - SESVETE • CAKOVEC • NOVA GRADIŠKA • OSUEK • BANJA LUKA • TUZLA • SARAJEVO - RAJLOVAC • TV ZAGREB Kočevje in Novo mesto, Elektro Ko Čapljina • zrenjanin • stara pazova • beograo • Valjevo • titovo užice • zajeCar • Kragujevac • požarevac • 10.40 DELO NA ČRNO, ponovitev zadnjega 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke TRSTENIK • NOVI PAZAR • NlS • VRANJE • PRIŠTINA - KOSOVO POLJE • PEC • DEČANI • SKOPJE - MADJARI • čevje, Snežnika iz Kočevske Reke ter dela nanizanke 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL Prezrli ste, poglejte 15.10 Poročila 15.15 Uniorja. Ta pretvornik pokriva vso Po MARELA Za lahko noč (ponovitev) 17.15 Dnevnik I ljansko dolino ter sosednje hrvaške kra 12 00 KMETIJSKA ODDAJA -— 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in je. Pred kratkim so začeli akcijo, da bi I «nona hoteti 13.00 HOUSTON — LEGENDA TEKSASA, črke _ 18.25 Znanost 19.30 Dnevnik 2 montirali še aparature za 2. program 2. del ameriške nadaljevanke 20.00 Žrebanje lota 20.05 Prvi koraki (ame TV Ljubljana. Potrebna je le še aparatu 14.05 GOSTJE POP DELAVNICE, 3. oddaja riški film) - 21.40 Dnevnik 3 22.00 Kon ra, ki pa stane okoli 30.000 nemških 14.55 KOLO SREČE, ponovitev taktni magazin — 23.35 Za lahko noč mark. terme Čatež Mesec oktober, mesec e telefon: jesenskih dobrot in glasbe p (0608)62-110 PETEK: PONEDELJEK: v Termah Čatež L 16 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, ŠporiŠportna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pe 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kroni sem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na- ka, 18.30 Biba, TV spored danes. rodno-zabavne glasbe, 17.10Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. specialitete z gobami SOBOTA: TOREK: pečena raca s kostanji 8.00 Marketing program Studia D, '0.00 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi Redni program Studia D, Pesem tedna, kostanjeve sladice *'”* * tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogo senčni strani Goijancev, 11.00 Lestvica varjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pe novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 sem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasi jesensko sadje S/ • Cesti** Čestitke m želje naših poslušalcev, 14.30 ko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novi Biba, TV spored danes. ČETRTEK: ce, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kroni 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 ka, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: Redni program Studia D, Pesem tedna, 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, da NEDELJA: Redni program Studia D, Pesem tedna, nes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospo- j lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem ted na, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, darstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena | Pesem tedna, 16.30 Novice, 17,00 Vse ura, 14.30 Novice. 15,15 Pesem tedna, Terme Čatež vas vabijo! manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestit ke in želje naših poslušalcev 16.30 Novice, Čestitke in želje naših po 18.30 Biba, TV spored danes. slušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. S| ID0LEMJSKI USTI Št. 42 (2096) 19. oktobra SKUPŠČINSKI z a občine ČRNOMELJ, Vadbeno industrijsko podjetje novo mesto METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA Delavski svet Mercator preskrba krško IN TREBNJE zaključna dela v gradbeništvu Metlika Komisija za delovna razmerja Glp PIONIR Novo mesto DO MERCATOR-PRESKRBA, trg. V 16. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z da podjetje n@ debelo in drobno, tumom 13. oktober 1989, so objavljeni naslednji dokumenti: Opisuje prosta dela in naloge Krško, C KZ 47 OBČINA NOVO MESTO — Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Na Kamenju Si5IKT0rja-T0zd zaključna dela razpisuje prosta dela in naloge v Dol. Toplicah — sprememba v gradbeništvu — Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta primarne vodja komercialnega oddelka mestne mreže plinovoda Novo mesto — 1. faza ^3 direktorja TOZD zaključna dela v gradbeništvu je lahko ime- — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za šgnaans^oseba, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje leto 1989 Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnje — Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o povračilu stroškov in o vati še naslednje pogoje: nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto " ^ušea V'SOk° 9radbeno šol° in najmani 5 let delovnih — Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Lesni kom — višja šolska izobrazba oziroma srednja šolska izobrazba " v'^° gradbeno šolo in najmanj 7 let delovnih binat Novoles, n. sol. o., Straža, TOZD Finalna predelava lesa komercialne smeri Straža, n. sol. o., Straža — 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih de " j™a sr®dnjo gradbeno šolo in najmanj 10 let delovnih lih v komerciali trgovinskih delovnih organizacij OBČINA RIBNICA zbrani kandidat bo imenovan za direktorja TOZD zaključna de- % — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju p v ^adbenistvu za dobo štirih let. Kandidat bo izbran za 4 leta. zazidalnega načrta Sodražica, cona 2,3 — Hosta Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni izob dani 6 z dol ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgi in težki V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi bolezni zapustila naša draga mama, stara V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila mož, oče, stan oče in brat draga mama in stara mama mama in prababica MARIJA ANGELA FRANC KLEMENČIČ TURK PER iz Vel. Cerovca 24 iz Dol. Suhorja pri Metliki iz Malega OreHka 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene *$kr Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in ?nanr° SC ^hvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vence in cvetje, tovarni Labod, Kometu Metlika, GG vrtnarija, Komu vaščanom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in številno spremstvo stVo ern & pomoč, izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter sprem nali in patološkemu oddelku bolnice. Hvala tudi sosedom, posebno na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Nežki Dular za zdravljenje, DO Kovi no./13 n,*enf ^dnji poti. Posebna zahvala Novoteksu — konfekciji Berkopčevim in Ucmanovim za nesebično pomoč, ter gospodu župni nar ter Joži in Pepci Turk. Zahvala tudi župniku za lepo opravljeni lUDn imesto *n Beti Metlika, pevcem za zapete žalostinke ter gospodom ku iz Stopič za opravljeni obred. Vsem še enkiat iskrena hvala! lkom za lepo opravljeni pogrebni obred. obred. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: sin Jože in Tone z družino Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI UST 19. oktobra 1989 tedenski koledar 22. 10. (ob 18. uri) ameriški akcijski Z 750, letnik 1976, in termoakumula STROJ za izdelavo umetnega kamna, film Rokolomec. 20. 10. (ob 22. uri) KIPER prikoklico Tehnostroj pro cijsko peč prodam. Tel. 45-008. (3414- s sedmimi kvadratnimi metri modelov, dam. Tel. 56-044. (3425-KS-42) obvestila ameriški erotični film Svila, žamet, seks. Četrtek, 19. oktobra — Etbin MV-42) prodam. Cena ugodna. Ivan Vidmar, Sa- TRAKTOR Zetor 6211, star 4 leta Petek, 20. oktobra — Irena 24. 10. (ob 20. uri) ameriški akcijski 126 P, letnik 1980, in Z 101, letnik dinja vas 18, Dvoj. (3463-PR-42) H prodam. Tel. (068) 46-592. (P42-15MO) POZOR! S šestnajstletnimi id®! Sobota, 21. oktobra — Uršula film Hladnokrven. 25. 10. (ob 18. uri) 1984, prodam. Viktor Kobe, Jugoije 10, MOTORNO ŽAGO in nahrbtno ko TRAKTOR TV (18 KS) prodam. Tel. njami pri servisu Gorenje sedaj sam^jj Nedelja, 22. oktobra — Zorislav ameriški avanturistični film Vojne igre. Brusnice. (3412-MV-42) silnico, obe v garanciji, prodam.Tel. 25- (0608) 89-207, po 19. uri. (P42-24MO) MIRNA PEČ: 20. 10. film Šefova FORD fiesta, letnik 1981, prevoženih 574. (3427-PR-42) stojno popravljam zamrzovalne Ponedeljek, 23. oktobra — Severin TRAKTOR IMT 533 prodam. Franc njeniP \/CvsehpK vrst,lire t hladilnikeVilrx/4«fn«lzP iflin p«1* Torek, 24. oktobra — Dan OZN žena. 70000 km, ugodno prodam. Tel. (0608) Ugodno prodam ČB televizor znamke Strojin, Groblje 47, Šentjernej. (3432- 62-081. (P42-6MO) stroje Gorenje. Opravljam vse PJ Sreda, 25. oktobra —* Darinka NOVO MESTO — DOM JLA: Od JASNA, ekran 46 cm. Telefon 27-596, KS-42) TOYOTO, 2000 ccm, letnik 1984, strankah, tudi izolacijo na zam® , 20. do 22. 10. (ob 19. uri) ameriški ak zvečer. (SR-MO-89) nih skrinjah Gorenje. Se priporočaj prodam. Tel. 23-195. (P42-2MO) PRODAM trofazni elektro motor 3 LUNINE MENE cijski film Močan udarec. Od 20. do 22. razno Jože Golob, Šegova 73,68000 Nj 10. (ob 21. uri) ameriški film Zgodba o Z 101 comfort, letik 1979, registrirano KW. Telefon 23-494 21. oktobra ob 14.19 — zadnji kra do junija 1990, prodam. Silvo Novak, mesto, tel. (068) 25-764. (3U> Joanni. Od 23. do 25.10. (ob 17. in 19. PRODAM manjši kompresor, belo DELAVNICO s površino 200 m2 v jec Radna 1, Zdole. (P42-3MO) OB-42) uri) ameriški akcijski film Cobra. novo kuhinjsko napo ter termoakumula Ponikvah pri Trebnjem, primerno za obrt, Z 101, letnik 1977, prodam. Cena po NOVO MESTO — DOM KUL cijsko peč AEG-6 KW. Tel. 24-953. oddam v najem. Tel. 85-433. (P42-22MO) dogovoru. Jože Gorenc, Kamnje 11, Šen (TO-MO-89) UGODNO prodam ali zamenjam za kino TURE: 19. 10. (ob 18. in 20. uri) ame trupert, tel. 40-151. (P42-1MO) riška komedija — melodrama Cockta- SOD (25001) in verige za traktor 12,4 avto njivo v okolici Novega mesta. Tel. FIAT REGATO 100 SIE ugodno x 28 prodam. Radkovič, Drča 7, Šentjer 1061) 445-591. (P42-29MO) BREŽICE: 19. in 21.10. (ob 20. uri) 11. 20. (ob 10. uri) ter 21. in 22. 10. (ob prodam. Tel. (068) 25-977. (3402- J nej, tel. 41-198. (3444-PR-42) 18. in 20. uri) ameriška komedija Baby MV-41) INŠTRUIRAM angleščino za osnov ameriško znanstvenofant. film Mikro- KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. no šolo. Telefon (068) 21-417. (P42- kozmos. 19. in 21. 10. (ob 22. uri) ame boom. 20. (ob 18. in 20. uri) ter 21. in Z 101 GT 55, potrebno manjšega po Tel. 28-317. (ček-PR-42) 7MO) IZOLACIJE riški erotični film Desert s smetano. 20. 22.10. (obvl 6. uri) ameriška fantastična pravila, prodam. Piletič, Dol. Prekopa 19 GARDEROBNO omaro Lotos, novo, ŽENSKA, vajena vseh gospodinjskih komedija Čudež v osmi ulici. Od 20. do a, Kostanjevica. (P42-68MO) 10. (ob 19. uri) mestno gledališče ljub parcelo z gospodarskim poslopjem in nji del, išče službo s stanovanjem pri starejših če vam skrinja ali hi. omara r ' aj ljansko Dahavski procesi. 22. (ob 18. in 22. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični JUGO 45 A, letnik september 1987, ve prodam. Tel. 26-581. (3431-PR-42) ljudeh. Naslov za pismene ponudbe v 20. uri) in 23. 10. (ob 20. uri) ameriška film Super desetka. 23. 10. (ob 18. in prodam. Tel. 25-325. (P42-74MO) TRAJNO ŽAREČO PEČ m 8-litrski oglasnem oddelku. (P42-10MO) dela, slabo hladi, ob strani j; q ZASTAVO 128, letnik december 1986, komedija Vozniško dovoljenje. 24. in 20. uri) ameriški akcijski film Maščeva bojler ugodno prodam. Tel. 26-306. IZGUBIL seje lovski pes — rjav, re deni, spodaj curi, pokliči poceni prodam. Tel. dopoldne 84-530 int. 25. 10. (ob 20. uri) ameriška komedija lec SFX. 24. (ob 10., 18., 20. uri) ter 25. (3420-PR-42) sast (bosanski barak). V levem ušesu je 24-314 282, popoldne 26-330. (3466-MV-42) Vrzi mamo iz vlaka. 10. (ob 10. uri) ameriški film Podiralec. USNJENO sedežno garnituro (trosed, vtetovirana številka 60050. Pošteni najdi KADETT 13 SL, letnik 1987 in R 4 ČRNOMELJ: 19. 10. (ob 19. uri) 25. 10. (ob 19.30) SNG Ljubljana dva fotelja) ugodno prodam. Tel. (0608) telj naj ga proti nagradi vrne oziroma spo GTL, letnik 1983, prodam.Tel. (076) 28- 81-063, od 17. do 20. ure (P42-12MO) roči lastniku na naslov: Ivan Klemenčič, ameriški akcijski film Operacija šim — Zalezujoč Godota. 488. (ček-MV-42) SEVNICA: 19. in 20. 10. ameriški JUKE BOX znamke Rog, dobro ohra Sela pri Jugoiju 15,69331 Suhor, tel. do panz. 20.10. (ob 19. uri) ameriški horor MOTOR BT 50, star dve leti, in APN film Maščevanje v ulici brestov. 22.10. mladinski film Peklenska steza BMX. njen, prodam, po ugodni ceni. Tel. (068) poldne 21-737. (P42-41MO) 6 S, star 6 mesecev, prodam. Tel. (0608) 57-156. (P42-19MO) (ob 20. uri) ameriška komedija Strašna 21. in 22. 10. ameriški znanstveni film VPELJANO DELAVNICO (170 m2) Dančulovič 33-601. (P42-38MO) in stanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami mama. 24.10. (ob 19. uri) ameriški pu Navigator. 126 P, letnik 1988, prodam. Tel. DIATONIČNO HARMONIKO C, Gl. trg 4 A, B prodam. Franc Češek, Stara Bučka 3, prodam ali dam samo delavnico v najem s stolovski film Rešitev ob pravem času. TREBNJE: 21. (ob 19. uri) in 22.10. (0608) 81-490, popoldne. (P42-40MO) Novo mesto Škocjan, tel. (068) 76-354. (3451 -PR-42) predplačilom. Ponudbe pošljite pod šifro: KRŠKO: 19.10. (ob 20. uri) italijan (ob 18.30) ameriški barvni film Častni R 4, starejši letnik, ugodno prodam, DROBNI KROMPIR (150 kg) pro »NOVO MESTO«. (3454-RA-42) ski vestem Izzivalec. 20. (ob 20. uri) in poslanec. komplet ali po delih. Tel. 23-254 ali 42- 844, popoldne. (P42-46MO) dam. Tel. 21-069, zvečer. (3452-PR-42) OZVOČENJE montarbo 200 W (2000 TERENSKO VOZILO lada rover preklici prodam ali menjam za osebni avto. Tel. DEM) in orgije z elektronsko spremljavo (1200 DEM) prodam. Naslov: Glavni trg 24-183. (3463-MV-42) BOJAN KLOBUČAR, Črmošnjice GOLF JX diesel, oktober 1989, pro 19, Novo mesto, Nikola. (3450-PRA2) stanovanja Z 101 Konfort, letnik 1981, prevože 11, 68000 Novo mesto, opozarjam JO dam. Tel. 27-445. (P42-13MO) NOTRANJA VRATA, rabljena, nih 75.000 km, oranžne barve, prvi last ŽETA KLOBUČARJA ter MICI GLI IZOLACIJE — SERVIS ZAMB ENOSOBNO STANOVANJE v Čr Z 101, letnik 1984/11, dobro ohra ugodno prodam. Tel. 27-193. (ček-PR-42) nik, registrirana do aprila 1990, prodam HA iz Črmošnjic, da prenehata z žaljivimi ZOVALNIKOV! nomlju ali okolici iščem. Naslov v upravi njen, prodam. Telefon 25-475, od 1L do UGODNO PRODAM skoraj novo za 2300 DEM. Avto je potreben ličarske besedami, sicer ju bom sodno preganjal. VIKTOR PAJEK lista. (P42-67MO) 19. ure. (3430-MV-42) sedežno garnituro za dnevno sobo ter vrt Ptujska cesta 89, 62000 Mam*" ŠTUDENTKI oddam opremljeno so JUGO 45 AX, 9/87, prodam. Šušta£ ga popravila. Informacije od 15. ure dalje (3465-PK-42) na naslov: Stane Brezar, Kettejev drevo no garnituro. Prodam tudi malo rabljena tel. (062) 305-150,413-606 no"9': bo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. šič, Kristanova 30, Novo mesto. (3442- oblačila in obutev. Fabjan, Cesta herojev (3468-ST-42) MV-42) red 50, Novo mesto. (3460-MV-42) zahvale Generalno popravljamo in <>hfl®v'||). 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23- 33/a, Novo mesto (pri Labodu). (3455- STANOVANJE V NAJEM ali hišo v FORD ORION, letnik 1983, prodam. PR-42) mo ohišja zamrzovalnih aPara!°hI, y 750. (3461-MV-42) oskrbo v Brežicah, okolici na relaciji Tel. (061) 667-122. (P42-28MO) DVA REGALA dnevne sobe Katarina VSEM ZDRAVNIKOM in drugemu di takim, ki se jim življenjska f>otr Brežice—Novo mesto vzame mlad iz Motor Tomos CTX 80, nov, prodam. Z 128, letnik 1983, in GOLF D, letnik zdravstvenemu osebju kirurškega, žilnega izteka, če točijo, rosijo, od zunj K* „ 1984, karamboliran, prodam. Tel. 42-020 ugodno prodam. Tel. (068) 25-353, od obraženi par. Tel. (0608) 62-457. (P42-76 Telefon 25-461. 17. do 20. ure. (P42-49MO) in nevrološkega oddelka novomeške bol jo. Prihranite 50% elektrike. .) MO) GOLF JXD, letnik oktober 1986, int. 263. (3464-MV-42) nišnice se iskreno in od srca zahvaljujemo jeno delo dobite garancij«--jL MOTOR MZ 250. letnik 1987, pro UGODNO PRODAM gospodinjske Opremljeno dvosobno stanovanje v prodam. Tel. (068) 25-047. (P42-75MO) za nudenje prve pomoči in tako uspešno na območju,območin kamor seže Iž« dam. Tel. (068) 22-990. (3466-MV-42) strojčke, šivalni stroj Bagat, moško kolo Novem mestu oddam dvema dekletoma 126P, letnik 1988, prodam. Informaci na 10 prestav, aparate iz kompleta Black zdravljenje našega Tomaža. PEKOLJEVI list. Tel. 23-975 je na tel. 65-105, od 16. ure naprej. 126 P, letnik 1980 in 1985, ohranje in REBERNIKOVI. (ček-ZA-42) Cenik storitev: na, prodam. V Brezov log 41, Novo me in Decker in smučarsko opremo za odras 2.100.000 din (P42-71MO) lega in otroka. Tel. 25-580. (P42-53MO) 210 I Gorenje sto. (3467-MV-42) 310 1 Gorenje službo dobi Jugo 45 E, letnik 1986, prodam. Turk OJAČEVALEC Rotel RA 714 2 x 50 čestitke GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. 4101 Gorenje 2.500.0$® <2 Anton, Ratež 25. W in zvočnike FisherSTE-95 120—180 V PRIJETNEM lokalu zaposlim sa Tel. 73-477. (3463-MV-42) 2201 Gorenje 2.500 00$ C Z 750, letnik 1979, prodam. Tel. 22- W prodam. Tel. 27485. (3411-PR42) mostojno NATAKARICO. Hrana in sta Z 750, letnik 1976, varilni aparat in 300 1 Gorenje 488 od 7. do 14. ure. (P42-70 MO) KOMBINIRAN STROJ (krožna ža novanje v hiši, nedelje proste. Tel. (061) nedokončan kompresor prodam. Šiler, 345 I Gorenje iss; Z 128, letnik 1987, ohranjeno, ugodno ga, rezkalnik) in samostojni rezkalnik Dragemu očetu MARTINU KEB- 881-368. (P41-22MO) Golobinjek 1 a, Mirna Peč. (3457-MV-42) 220 1 z dodatno HONORARNO DELO ob vikendih. prodam. Gorenja vas 22, Šmarješke To znamke LIVINČIBILE prodam. Kovač, LJU iz Novega mesta, ki te dni plice. (3459-MV-42) GOLG JX DIESEL, letnik 1985, pro steno 00.00011" Obvezen prevoz, plačilo 2 milijardi me dam. Tel. (0608) 61-906 Virant. (P42- Bršljin 21, Novo mesto, tel. 23-195. praznuje 60. rojstni dan, želijo vse 345 I z dodatno LADO 1200 S, letnik december 1985, (P42-2MO) najboljše, posebno pa zdravja — sečno. Informacije: Ločna 8/a, Novo me 34MO) steno prodam. Silvo Tasič, Šegova 14/22, No hčerka Marica in zet Hermann. sto, v petek ob 16. uri. (3458-SD-42) GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. OSTREŠJE (5-6 m3), staro 15 let, Na vaš poziv pridem«n takoj! 0 DELAVCA SPREJMEM v službo. vo mesto, tel. v službi 987. (3470-MV-42) prodam. Telefon dopoldne 21-207, po (3112-ČE-42) 126 P, letnik oktober 1985, prodam. Tel. (0608) 68-343. (P42-73MO) 84MO) Tectyl center, Novo mesto, Pod Trško go BMW 316, letnik 1979 prodam ali poldne 27-500. (P42-8MO) ro 90, tel. 22-372. (P42-72 MO) Nada Šterk, Ob Težki vodi 84. (ček- ŠIVALNI STROJ znamke Gritzner MV-42) zamenjam za manjše vozilo. Tel. (0608) DEKLE za delo v bifeju zaposlim. So prodam. Špilar, Čadraže, tel. 42-748. MINI MORIS in računalnik ZX 81-966. (P42-36MO) bote in nedelje proste. Tel. (0608) 69-138. (P42-9MO) spectrum prodam. Tel. 84-631. (P42-51 DIANA, letnik 1979, ugodno prodam. (P42-26MO) Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. (3435- HLADILNIK z zamrzovalnikom Go MO) renje (185/641) ugodno prodam. Tel. 27- Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Mar MV-42) motorna vozila TOVORNI AVTO z 645, letnik 1980, 835. (3422-PR-42) ZAMENJAM ali prodam Z 128, let tin Trščinar, Jurna vas 30, Novo mesto, tel. 43-897. (P42-66 MO) ter AUDI 100 5E, letnik 1978, zelo ugod PRODAM 50 m: obojestranskega la nik 87, za GOLFA, letnik 84. Tel. 23-611, dijskega poda šir. 12 cm, deb. 20 mm in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. no prodam. Informacije na telefon (068) ali 26-416 popoldan. 30 m2 čeških belo-sivih keramičnih ploš 25-580. (P42-53 MO) 21-087. (ček-MV-42) 126p, letnik 1984, prodam. Telefon čic 10 x 10 cm. Telefon (068)28-250 126 P, letnik 1984, dobro ohranjen, GOLF, letnik 1981, bencinar, zame 23- 182 (Novo mesto) ob 21h zvečer. NAROČILNICA prodam. Zdravko Poglajen, Drganja sela njam zaZ 101 aliZ 128. Tel. 28-706, zve MITSUBISHI LANCER 1500, letnik čer. (P42-41MO) 1989, 3 leta garancije, prodam. Tel. 23- 19, Straža. (P42-54 MO) kupim Z 101, letnik 1985, prodam. Gregor R 4 TL, letnik 1978, prodam ali me Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na nasl°v 619 popoldan. njam za 126 P. Turk, Vel. Brusnice 58 a. R 18, letnik 1986, prevoženih 48000 Mole, Rodine 27, Trebnje, tel. 44-013. KORUZO v storžih ali zrnje kupim. (P42-55 MO) (3444-MV-42) Priimek in ime:______km, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) Z 101, letnik 1984, prodam. Janez Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 22- Toplice. (3415-KU-42) 57-156. (P42-20MO) Knapič, C. herojev, Novo mesto, tel. 20- JUGO coral 45, skoraj nov, zelo 886. (P42-58 MO) Ulica in hišna št.:______Z 101, letnik 1987, prodam (moj pre 288. (3443-MV-42) posest ugodno prodam. Tel. (0608) 75-632. 126 PGL, letnik november 1987, pro (P42-21MO) pis). Tel. (0608) 69-660. (P42-59 MO) Poštna številka in kraj.: UGODNO PRODAM R 5 five (5 dam. Tel. 22-494, popoldne. (3474- SADOVNJAK (48 arov, možnost JUGO 45 A, star dve leti, prodam. Tel. V-12) gradnje) v Krškem prodam. Tel. (0608) 51-333. (P42-23MO) vrat), star 22 mesecev, rdeče barve. Tel. (0608) 81-976, zvečer. (P42-61 MO) ZASTAVO 750, 1982, 40000 km, 61-323, po 19. uri. (P42-5MO) Št. osebne izkaznice:__ GOLF diesel, letnik 1986, prodam po ohranjeno, registracija potekla, ugodno HIŠO v Krškem, primerno za obrt, ugodni ceni ali menjam za starejši letnik. Z 101, 1,1 GX, letnik maj 1987, pro dam. Tel. 42-621. (P42-62 MO) prodam. Tel. 23-529. (3454-MV-42) prodamo ali damo v najem. Tel. (0608) Tel. (068) 76-362. (P42-25MO) OPEL 20 S luksus, letnik 1982, odlič 61-323, po 19. uri. (P42-4MO) ZASTAVO 750, letnik 1979, registri NOVO MOTORNO KOLO tomos BT 50 S in nova lita platišča z gumami no ohranjen, prodam. Tel. 41-130. VINOGRAD (15 arov), obnovljen, pri ran do julija 1990, prodam. Cena 1200 (P42-42MO) Herinji vasi (Kovbati), prodam. Tel. (061) DEM. Telefon 27-427. (3445-MV-42) dunlop 165-70-13 ter nov avtoradio ugodno prodam. Tel. 22-283 v petek in LADO RIVO 1300, letnik 1987, pro 331-049, zvečer. (P42-16MO) JUGO 45, letnik 12/82, prodam. Tel. dam. Tel. 73-150. (P42-30MO) VINOGRAD v Trški gori (20 a) z lo 24- 439. (3446-MV-42) soboto od 7. do 11. ure. (P42-63 MO) Z 101, letnik 1976, prevoženih 72.000 Z 101 GT 55, letnik 1985, z nekaj do kacijsko dokumentacijo prodam. Tel. 26- Z 101, letni k 1984, prodam. Tel. 25- datne opreme, prodam. Martin Simonič, 812. (3441-PO-42) 153. (P42-18MO) km, registrirano do januarja 1990, pro ZAHVALA dam. Tel. 26-380. (P42-64 MO) Sadež 40, Črnomelj, tel. 51-477. (P42- PARCELO na Libni pri Krškem (40 JUGO 55 A, letnik 1987, in ZASTA 32MO) arov), ob asfaltu, takoj prodam. Zorc, Ro- VO 128, letnik 1986, prodam. Tel. 86- R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 22-910. (3465-MV-42) GOLF JX diesel, letnik 1987, prodam. stoharjeva 82, Krško. (P4242MO) Ob smrti naše drage mame 181, Muhič, Petane 5, Novo mesto. Smolenja vas 16 a, Novo mesto. (P42- VINOGRAD z zidanico (400 trt) v REZERVNE DELE za renault 4 TLS, (3428-MV-42) 48MO) Šentjurju pri Mimi Peči prodam. Tel. prodam. Tel. 24-548. (3399-MV-41) GOLF, 1978, ohranjen, prodam. Haj- OSEBNI AVTO LADA 1300, letnik (068) 44-693. (3447-PO-42) STEKLA za 126 P (zadnja, stranska), singer, Dobe 27, Kostanjevica. (3448- 1986, prodam. Tel. (068) 41-144. HIŠO v bližini Novega mesta prodam. prodam. Tel. 23-355. (3404-MV-42) MV-42) (P42-33MO) Vrt s sadjem in vinograd. Informacije v ROZALIJE KOŠAK ZASTAVO 101, letnik 1985, garaži- Z 750, letnik 1976, registrirano ,v voz Z 128, letnik 1986, in JUGO 55, letnik večernih urah na telefon 24-183. (3463- rano, prodam. Tel. (068) 20-259. iz Šentruperta nem stanju, prodam. Tel. 45-270, popol 1989, prodam. Jože Kostrevc, Ratež 31, PO-42) (3421-MV-42) dne. (P42-17MO) Brusnice. (3473-MV-42) HIŠO, (220 m2) vseljivo, v Novem me JUGO 55 coral, 5 prestav, star eno le Z 101 JUGO 1,1 GX, star dve leti, ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. stu, prodam: Juvane, Mala Cikava 9. se iskreno zahvaljujemo vsem njenim in našim prijateljem za &fe ,Q\. to, z dodatno opremo, prodam. Tel. 25- 18000 km, prodam. Tel. (068) 47-161. Niko Pižem, Mačkovec 7, Dvor. (3472- (3424-PO-42) sožalje in cvetje, s katerim ste jo obsuli ob slovesu. Iskreno zahvalo^ (P42-14MO) 894. (P41-2MO) MV-2) kmetijski stroji gujemo čč. sestram za dolgoletno iskreno prijateljstvo in nego v prodam njene bolezni. Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem, sose OBRAČALNIK SIP — 1600 ugodno in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjem p0«1 PRODAM mizico za dnevno sobo, prodam ali zamenjam za SIP — 2050. DOLENJSKI LIST mizico za televizijo, dvosedežnik, razteg Zupančič, Slančji Vrh, Tržišče. (3410- Vsi njeni ljiv tudi za ležanje, vse v dobrem stanju. KS-42) IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Telefon (0608) 34-659. (P42-69MO) PRODAM traktor Zetor 4712, obra USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomel|, Krško, Met SMREKOVO STENSKO in stropno čalnik SIP, molzni stroj in puhalnik. Tel. A lika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. oblogo in starejši barvni televizor prodam. (068) 76-294. (3403-KS-42) SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Tel. 27-905. (P42-50MO) Štamcar. PRODAM traktorsko prikolico (4 to ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in AJDA — igralni voziček, skoraj nov, ne) in prikolico za prevoz živine, ki ima uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. prodam. Tel. (068) 21-237. (P42-56MO) nosilnost za dvoje goved. Jože Ravbar, ZAHVALA UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan MEŠALEC za beton, nov, prodam za Karteljevo 30, Novo mesto, tel. (068) 25- (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam 20% ceneje. Tel. (068) 21-237. (P42- 847. (P42-39MO) V 84. letu starosti nas je zapustil Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, 56MO) TRAKTOR TV 732, star dve leti, ma Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zo ELEKTRIČNO KITARO prodam ter lo rabljen, prodam. Miro Banič, Dobruška ran. izdelujem in popravljam svetlobne efekte. vas 7 a, Škocjan. (P4243MO) TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: Tel. (068) 47-501, popoldne. (P42- TRAKTOR ZETOR 4718 z original 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo 60MO) no kabino prodam in kupim traktor IMT FRANC mesto). ROVOKOPAČ skip in tovorno priko 533, starejši letnik. Glavan, Železno 1, IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 12.000 din, naročnina za 2. polletje lico (8 ton) prodam. Tel. (068) 42-086. Dobrnič. (3462-KS42) 250.000 din; za delovne in družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino (P42-65MO) TRAKTOR TV 420, letnik 1987, ma ERJAVEC 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TRAJNO ŽAREČE PEČI, štedilnik, lo rabljen, prodam. Tel. (068) 49-586. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 270.000 din, na prvi ali napo, garderobne omare, mlin za grozdje (3438-KS-42) Gor. Suhadol 2 zadnji strani 540.000 din; za razpise, licitacije ipd. 300.000 din. Mali oglasi do in prešo ter kosilnico prodam. Tel.(0608) deset besed 200.000 din, vsaka nadaljnja beseda 20.000 din. TRAKTOR tip IMT 539, nov, pro NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: 79-519. (P42-37MO) dam. Tel. (061) 666-469. (P42-31MO) Iskrena hvala vsem, ki ste ga še zadnjič spremili na njegovi zadnji Pjja. uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24- SPALNICO (oreh) ugodno prodam. EMTRAKTOR TV 732, letnik 1985, posebno še obema sosedoma za vsestransko pomoč, Franciju brc Tel. (063) 27-510. (P42-44MO) dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 40- 006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja repu ku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. bliškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se KOZOLEC, (DVOJNIK) TOPLER 246. (3471-KS-42) za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni prodam. Tel. 42-749. (P42-45MO) TRAKTOR Zetor (pogon na vsa 4 ko stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, ZAMRZOVALNO SKRINJO (310 lesa) prodam ali menjam za lažjega. Pro Žalujoči: vsi njegovi Ljubljana. 1), staro 5 let, prodam ali zamenjam za dam tudi nemško prepeličarko z odlično manjšo. Tel. 24-320. (P42-47MO) oceno. Darko Štojs, Šela, Raka. ZAHVALA ZAHVALA V 88. letu starosti nam je umrla naša mama, babica, prababica ZAHVALA V 43. letu starosti nas je nepričakovano za in teta pustil skrbni mož, oče, brat in stric V 79. letu starosti nas je zapustila naša dra ga žena, mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA BARLE IVAN roj. Čebular ANA PAVLIN iz Velikega Gabra 21 KOLEGAR Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in iz Družinske vasi 31 znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, iz Dolenjega Polja 11 pri Straži izrazili sožalje ter jo v velikem številu pospremili k zadnjemu jjkjlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vašča- počitku. °m m vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, Prisrčna hvala KS in organizaciji ZB Veliki Gaber, delavcem Petrola aarovali vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo poklicni gasilski nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, denar ter nam izrekli iz Trebnjega, pevcem in duhovniku. noti DO Gorjanci-tozd Avtobusni promet Novo mesto, osebju sožalje. Posebna zahvala družinam Gimpelj in Bradač, vaščanom, sode Posebno se zahvaljujemo dr. Vilfanovi in dr. Žlajpabovi ter patro PJošne bolnišnice, gospodu župniku, pevcem in govornici za poslovil- lavcem Žage in Stoli Novoles, razredničarki in sošolcem 4. letika nažni sestri Gačnikovi. v besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali SŠGT, pevcem za ganljivo petje, govornikoma za poslovilne besede in v teh težkih trenutkih. g. župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem! Žalujoči vsi njeni Njegovi Sinovi in hčere ZAHVALA * ZAHVALA * 1 Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj V 62. letu starosti nas je nepričakovano za ZAHVALA zapustila naša draga pustil dragi mož, ata in stari ata j V 89. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta SONJA POLDE MARIJA PIRNAR PLUT ŠTEPEC iz Hrastja pri Mimi Peči roj. Brunskole iz Dolnjih Prepreč 8 pri Šentlovrencu iMU kkteno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaš- Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in iz Šentjerneja °m Hrastja in Dolenje vasi za izrečeno sožalje, darovano cvetje in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje s stiskom rok n0m°C v !ežklh trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sosedom za večlet- Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojni pomagali med težko bo ali cvetjem. Posebna zahvala lovskim družinam, zlasti družini Velika Q P°m°č in prijaznost, ki sojo izkazovali naši mami. Hvala župniku za leznijo, sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki soji daro Loka za ves trud in poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu, pev kak i)en-' °kred in pevcem za poslovilne pesmi ter vsem, ki ste nam vali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih skemu zboru iz Grosupljega in gospodu župniku za lepo opravljeni orkoli pomagali in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. stali ob strani. obred. Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi Zaman le iščejo naše oči, zaman te ZAHVALA kliče naše srce, srce ljubeče v grobu ZAHVALA zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči Po dolgi bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, deda, pradeda, Ob smrti moje drage mame ZAHVALA brat in stric Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu'starosti MARIJE zapustil naš dobri mož, ate, sin, brat in stric RAFAEL kif NOVAK FILIP v. s KENDA iz Nestoplje vasi 8 pri Semiču PUCELJ iz Metlike ***» zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in vašča- Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sose hvali' nesebično pomoč, tolažbo ter izrečeno sožalje. Posebej se za- iz Škovca pri Tržišču dom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno smo hva [)U S mxdružinama Didovič in Plut, OO ZZB NOV Kot pri Semiču, ležni sosedi Francki Križ za vsestransko pomoč, komandiiju PM Met ^Hiešk^h’ govornicama Ivanki Šuštaršič in Nežki Bezek, osebju no- Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, posebno lika, vsem uslužbencem milice Metlika in Črnomlja, godbi ljudske mi P°du k 6 i °'n'*n'ce ‘n praporščakom. Hvala cerkvenim pevcem, gos- Lindičevim, Gačnikovim, Metalni iz Krmelja za vso pomoč, govorni lice, DO Integral tozd Promet in delavnice Črnomelj, ZB Metlika in sPtem'|a*i.anu 7a 'eP° opravljeni obred ter vsem, ki ste mojo mamo po- koma Jamšku in Močniku ob odprtem grobu, godbi iz Sevnice, gospo klubu upokojenih delavcev »Maks Perc« iz Novega mesta. Hvala za po 1 k zadnjemu počitku in njen grob zasuli s cvetjem. du župniku za lepo opravljeni obred. slovilne besede Ivanu Želcu in Slobodanu Udovičiču. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči hčerka z družino in ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Fani, otroka Stanko, Marinka, mama ter ostalo sorodstvo Vsi njegovi Kje si, ljubi mož, očka, Ljubezen, delo, skrb in trpljenje, kje tvoj zlati je obraz, draga mama. Tvoje je bilo življenje. kje tvoje zlato je srce, A kje tvoje pridne so roke, ZAHVALA ki skrbele so za nas? ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica in teta V najlepšem obdobju življenja, star komaj 36 let, nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, vnuk, nečak, bratranec, zet in svak TEREZIJA ZUPANIČ :*\ ALOJZ KLOBUČAR iz Vranovič 4 iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, ki ;en° se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Zadružne ceste in iz Ul. 11. avgusta, prijateljem in znancem, darovali vence in cvetje, ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili k naš7 n?m. Pomagah v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili vence in cvetja ter tako številno spremili zadnjemu počitku. Prisrčna hvala OOS KOVINAR Črnomelj, ZB NOV Črnomelj, DPO in KS Litostroj Um . Jzeta na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo izražamo DO GOK Črnomelj za pomoč in raz- Ljubljana, ŽTO TOZD U VP Novo mesto, OOS TOZD Gozdarstvo Črnomelj, DO BETI Črnomelj in MPŽ ra?^VanJe v času bolezni ter za organizacijo pogreba, tov. Panjanu za poslovilne besede, učencem 3.c in 8.b BELT Črnomelj, tov. Starihovi za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Črnomlja za lepo zape zah v ■ tirana Jarca Črnomelj za darovano cvetje in gospodu župniku za opravljeni obred. Prav tako se te pesmi pred flomačo hišo in obredom ter gospodu župniku iz Podzemlja in Črnomlja za lepo opravljen K^jujemo dr. Ninoslavu Radovanoviču in njegovi zdravniški ekipi klinike za srce in ožilje iz Sremske obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! en,ce, ki so se trudili ohraniti njegovo življenje. Vsem ponovno prisrčna hvala! Vsi njeni Žalujoči: žena Jožica, sinova Robi in Gregor, mama Marija in ostalo sorodstvo Ljubezen, delo, skrb in trpljenje, Očka, če hi vedeli, kako smo vas ljubili, draga mama — tvoje je bilo življenje. se od nas ne bi nikdar poslovili. ZAHVALA ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, ljubi ali. stari svakinja in tašča ata, brat. stric, boter in svak ALOJZIJA HROVATIČ PETER BLATNIK rojena Turk iz Grmovelj 37 iz Stranske vasi 5 'skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli /-n« m cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji priti. Posebno zahvalo smo pomagali, darovali toliko prelepega cvetja, ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojno v tako velikem številu i/n‘0Sebju intenzivnega oddelka bolnišnice Novo mesto. M KZ Krka Novo mesto TZO Škocjan, sindi- pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega in intenzivnega oddelka rt. OOZCD, ZP Šentjernej ZD Škocjan, GD Grmovlje, Škocjan, Dole, Zagrad Toma/ja vas, Zbure, Bela Splošne bolnice Novo mesto, OOS SGP Pionir-tozd MK1 SI, DO Dolenjka. GD Stranska vas, Šmihel, La- (lr,r. cv' Dolenjskemu oktetu za zapete žalostinke, tov. Smrekarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, kovnice, gospodom dekanu in prodekanu za tako lepo opravljen obred, še posebej gospodu dekanu za prele hvala?' ^eB'°vič za vsestransko pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred Vsem se enkrat iskrena pe besede slovesa, pevskemu zboru Ruperč Vrh za čustveno zapete pesmi in tov. Marjanoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Vsi njeni DOLENJSKI UST . oktobra 1989 m Tržišče Pravilni romi Tretja kulturno-zabavna prireditev — Predstavitev p prospekta — Slovenski običaji, pesmi itd. jezik je za 4 s P SEVNICA Sevniško turistično V Tržišče bo vlak prispel ob 11. uri in % P * JANEZ MIKLIČ P društvo pripravlja v sodelovanju s kra po pozdravu predstavnika krajevne Rome preteži s teksu in tudi že otroka, ki sta še r P jevno skupnostjo Tržišče že tretje »Je skupnosti bodo potnike z železniške po s P sensko srečanje v Tržišču«, in sicer v so staje pripeljali z okrašenimi vozovi do Verica Hudorovac H osnovni šoli. V konicah, kakršna P % je na primer spravilo sena, pri P boto. 21. oktobra. Ta turistična, zabav- prizorišča jesenskega srečanja 89, do šo prvi mednarodni ro$ s skočijo na pomoč tudi bratje. P no-kulturna prireditev bo letos še bolj le. Tamkaj bodo za ljubitelje ribolova ski šoli v Beograd * P posavska in slovenska, združili pa jo pripravili na Mirni tekmovanje ribičev. Janezu je bilo komaj dobrih 15 P bodo s predstavitvijo novega prospekta Sledile bodo razne družabne igre in pri ČRNOMELJ - Svetovni tj let, ko je rak družini vzet očeta. P P Posavja. kaz domače obrti. Za dobro voljo bo Odločeno je bilo, da kmetijo pre greš Romov je pod P0kroV®3 S' P NOVI KOČEVSKI VREMENAR — poskrbel tudi ansambel Dolenjci. stvom Unesca letos prvič org*" vzame on. Naredil je dveletno P Tudi letos bo peljal iz Sevnice v Tr Lačen ne bi smel biti nihče. Kdor si P Stane Lukavečki bo v kratkem postal ral mednarodno letno r°nis'<0 j. E kmetijsko šolo, kar mu je pri kme P uradni »vremenar« za Kočevje. žišče posebni vlak s približno 500 sede bo pravočasno nabavil vozovnico (po Tokrat je bila ves julij v Beo#*J | S tovanju, kot ga zahtevajo današ P ži. Preden bo vlak ob 10. uri zasopihal 100.000 din) za posebni vlak, bo lahko P po programu Unesca pa naj bo j L nji časi, seveda v veliko korist. P prelestnim dolenjskim krajem v Miren potešil prazen želodec z domačimi kr la 10 let, med počitnicami, & , i Ker gre razvoj tudi v tej panogi P Vremenar Stane ski dolini naproti, bodo pripravili Sev- vavicami, sirovimi štruklji, matevžem z vsako leto pa bi bila v drugi b j naprej, to niti ni dovolj, spremlja P »Stane« velja z veliko in ničani pester kulturni spored. Med pri zemljem, kisle juho z žganci, na vlaku Načrtovali so, naj bi se šole u* J ga z branjem strokovnih knjig in 'p bližno polurnim postankom v Boštanju pa že z drobnim pecivom. Na voljo bo učenci iz desetih evropskih d®. revij, v veliko pomoč pa so kme P malo začetnico — Opa bodo Boštanjski fantje in dekliški oktet tudi divjačina in ribe, pečen kostanj,su Indije, žal pa so prišli otroci k' P zovalnica v Kočevju KUD Anton Umek-Okiški uprizorili ho sadje, izdelki iz medu itd. Ob 18. uri tom tudi zadružni pospeševalci, P goslavije in Finske. Med 30 uo_ i pravi Janez Miklič, ki je vedno jurjevanje in oglarjenje v pesmi in deja bodo vozovi goste oz. potnike posebne ženci jih je bilo iz Slovenije o. KOČEVJE — Meteorološka opa njih. Na železniški postaji v Jelovcu bo ga turističnega vlaka odpeljali nazaj na Na nedavni razstavi plemenske dober kooperant novomeške za *P vztrajali do konca letošnjega do domačini prikazali delo mlatičev s druge. Kmetija je danes povsem zovalnica v Kočevju po smrti njenega železniško postajo v Tržišču. nja. Z Dolenjske je edina ostajaj govedi v Srednji kmetijski šoli cepci, čiščenje in peklanje žita in še kaj. P. P. opremljena s stroji, veliko ima 'p vodje Oskraja Kopitarja ni več delala. v Beogradu Verica, riu Grm pod Trško goro je bila od V zadnjih dneh pa spet slišimo po radiu vseh krav najbolje ocenjena kra svojih, nekaj pa tudi v strojni vac iz Kanižarice pri Črno«j| tudi poročila o vremenu v Kočevju. e trije pre*a va Nela iz hleva Janeza Mikliča iz skupnosti s še dvema kmetoma. medtem ko so se Novi kočevski vremenar je Stane Lu odpravili domov. . Gorenjih Kamene pri Novem me Ko je začel, ni bilo na kmetiji no \ P kavečki, upokojenec, ki ima meteoro Pouk, ki je trajal po trin uj* i stu. Lastik pravi, da je odločila benega stroja, v hlevu pa par vo loško opazovalnico pri svoji hiši v Pre lov in krav. Da je zaslužil za prvi dan. je zajemal štiri P“1 3 njena visoka mlečnost, priznanja šernovi ulici. romščino, romsko kulturo, et pa je zelo vesel, nanj je dolgo pripomoček, spomni se, da je bila \ Njegova opazovalnica še ni dokon gijoin hindi jezik, eden od cilj. ^ 5 čakal. kosilnica, je hodil zidarjem po P čno opremljena. Montirane so že na P le pa je bil tudi. da bi se otro1 5 Janez Miklič, drugi od štirih magat mešat malto. Kasneje je prave za merjenje temperature zraka, seboj bolje spoznali in da bi 1 * pridnih Mikličevih fantov oz. nekaj let okrog »cimermanil«, da vlage, merilec intenzivnosti in višine okrepila samozavest. Proštov Jj % mož, je po dejanskem stanju p ra v- je,kupoval stroj za strojem, nare padavin (ombrograf), količine padavin so predavali priznani strokovnjajj zaprav na tričetrt kmet, če redno dili pa so tudi lepo novo hišo za (ombrometer) in ekstremni termome vendar je bil program za otrok L zaposlenim, ki popoldne obdeluje- mlado družino. tri, ki kažejo najmanjše in najvišje tem težak. To je potrdila tudi Ver^J ^ jo nekaj zemlje, pravimo polkmet- Zdaj kot rečeno ob kmetovanju perature v 24 urah. Montirati pa je bilo hkrati priznala, da je takšna o , ' je. Po štiri ure namreč dela pri po štiri ure dela pri bratu, kar je P treba še vetromer (anemografj-napravo izobraževanja zelo dobrodosi j za merjenje hitrosti vetra po smereh in ^ bratu, ki ima na koncu dvorišča pomemben dodaten vir dohodka bila v letno romsko šolo še pnP *P UKV postajo ter še napravo za merjenje V obrtno delavnico, ves ostali čas pa ob tistem od kmetijstva. Slednji je Ijena iti. , P sončnega obsevanja na kvadratni meter. dandanes majhen, z njim bi bilo »Uradni jezik v šoli jebil*' ,-v J je kmet s telesom in dušo, s sled Stane je povedal, da se bo njegovo življenje bolj žalostno, pravi Ja *P vaški, saj bi se v romščini tezk^J njo še takrat ko sicer hiti z delom P delo uradno začelo, ko bo sklenjena razumeli. Šele ko sem Pr'š'a' v bratovi delavnici in pogleduje nez. Včasih je bilo vseeno malo pogodba z meteorološkim zavodom, Beograd sem spoznala, daf # skozi okno na hlev in domačijo. bolje, doda in še upanje, da bo dejansko pa že od'4. oktobra po 3-krat Mikličeva kmetija ni ravno veli spet tako, saj »vendar ne moremo na dan poroča, zaenkrat kar po telefo govorimo pravilne rorn.^:,n |^Vf ka, vsega osem hektarov zemlje pustiti, da vse propade«. Sam kljub PREDSTAVITEV BETINIH MODELOV — Sredi oktobra so na Vinomeru pak smo prevzeli že veliko nu. J. PRIMC skih besed. Pravega romske? imajo in od tega komaj polovico težavam in neugodnemu položaju pri Metliki zaključili s predstavitvami Betinih modelov iz kolekcije pomlad- ka pa se ni tako lahko nauči . , obdelovalne, tako da je imajo kmetijstva nikoli ne razmišlja, da poletje 90, ki sojih pripravili za svoje poslovne partnerje. Na več kot 30 modnih I tf3l mi to uspelo, bi morala šo vedno še vsaj hektar v najemu. V bi vse skupaj pustil, saj s zemljo VEČER SPANSKE GLASE revijah, ki so trajale že od avgusta, so manekenke iz šole, ki deluje v okviru več kot mesec dni,« pove ' živi od malega in je navezan na modne sekcije novomeškega Doma JLA, komercialno pa nastopajo preko re I; hlevu je 8 krav in dve telici. Odda- OTOČEC — Na Otočcu se bo v cer učenka 5. razreda v Lo ^ jajo povprečno 120 do 130 litrov njo, prav tako na Gorenje Ka- \ jesensko-zimskem času zvrstilo več za klam studia Marka Klinca, predstavile številne zanimive modele, med katerimi M>l P mleka na dan, ravno sedaj malo mence, ki so se v zadnjih letih zelo P bavnih prireditev. Že ta teden bo dokaj so najbolj navdušile kopalke. Kako bodo šli novi modeli v prodajo, je seveda razvile. Za to so skoraj vse naredi P pester. Vsi, ki radi zahajajo v disko, lahko odvisno tudi od cene, o kateri lahko danes le ugibamo, čeprav je eden od pred manj, saj mlečnost pada, ker P zmanjkuje paše. Mleko ima po li sami ljudje, z delom in denar pričakujejo ob najnovejši disko glasbi ali stavnikov velikega zagrebškega trgovskega podjetja dejal, da cena sploh ni P evergreenih pravi žur do jutranjih ur. Da vprečno 4 odstotka tolšče, kar ni jem. Ljudje so že vedeli — se spel P pomembna, če je le kolekcija lepa. (Foto: M. B.-J.) P nes, 19. oktobra, pripravljajo v otoški dis slabo. Takega mleka gotovo ne nasmeje Janez — da se pripravlja P koteki večer španske glasbe, gostom pa bo bo težko prodati neposredno lju nekaj novega, ko sem se z zeleno P na voljo cela paleta kvalitetnih primorskih aktovko pojavil v vasi. S slogo in P dem, za kar se dogovarja s še P vin in pršuta. Jutri, bo nagradno tekmo Na Primskovem odkrili jamo dvema kmetoma, da bi skupaj delom se da vse, meni, in ravno P vanje za izbor najboljšega plesalca v new kupili hladilnik in ga stekleničili sedaj deia načrte, kako bi ob pre P beatu. Tudi vsi, ki ne blestijo v plesu, bodo P Čeprav ni velika, ima skoraj vse kraške kapniške ter potem prodajali nekje v mestu. cej velikem obnovljenem vino prišli na svoj račun — pri tekmovanju s P špageti, na primer. V soboto bodo obisko oblike —Zasluži, da bi jo čimprej zaščitili Seveda čakajo, kaj bo rekla inš gradu na Trški gori obnovil staro zidanico. Gotovo mu bo uspelo, *P valci lahko izbirali med najnovejšimi di pekcija. Sicer dela na kmetiji ni P sko ritmi ali pa si bodo v motelski restav Pri širjenju ceste na Primskovo na niški steber. Na dnu jame je na enem pa naj so časi še tako slabi. Verica malo, Janezu pomaga tudi žena, P raciji ogledali nastop Alberta Gregoriča Dolenjskem so delavci SCT na klancu koncu precej kamenja, ki seje vsulo ob Hudorovac Z. UNDIČ-DRA GA Š P ki je zaposlena kot šivilia v Novo- P ali celo zapeli z njim najbolj znane latin Kremenjak odkrili podzemeljsko jamo. miniranju, ko so širili cesto, drugi del P skoameriške pesmi. Vhod vanjo je v pobočju tik zraven ce dna pa se nadaluje v zelo ozkem in ne ste. Jamo lahko razdelimo na dva dela. prehodnem, a precej dolgem rovu, kije PSI NASTOPILI Prvi, vhodni del je dolg okoli 8 m, širok do polovice zalit s kristalno čisto vodo. MIRNA Prejšnjo nedeljo 1,5 m in na koncu visok preko 3 m. V ta Jama na splošno ni velika, kljub te del, ki ima po stenah lepe kapniške dne je bil na Mirni kinološki PrJ mu pa premore skoraj vse kapniške kateremJ je prikazalo- spretnos‘nosfOL tvorbe in je v začetku precej strm, je oblike, ki jih srečamo v kraškem pod Halo, tukaj je bralec Dolenjca! okrog 40 psov. Na prireditvi mogoče priti vzravnan in brez opreme. zemlju. Odkritje so si že ogledali člani Za drugi del jame, ki je še bogatejša s skem nogometnem igrišču s ^ i Po sledeh treh klicev v kontaktni rubriki »Halo, tukaj Dolenjski list« jamarske sekcije, vendar nam njihovo poleg psov domačega drušf ^ stensko sigo, pa je potrebna vrv in nekaj mnenje še ni znano. Dejstvo pa je, da plezalske spretnosti. Vhod v ta del je jenci« republiškega centrai !z ^ Bralec J. F. iz Novega mesta seje pri jama še sedaj ni zaščitena. Tako je do ter osi KPD Dob in UNZ Novo kiriščih že večkrat parkiral, pa so inka- za dokumentacijo na občini. Ob koncu dolg oz. globok približno 6 m, in sicer se ter psi KPD Dob in 1 ložil čez urejenost Glavnega trga v No stopna tudi nepridipravom, ki lahko in santi prišli k njemu že takoj ob začetku pogovora je zagotovil, da bo dal ome navpično spusti ob sigasti skupini, se vem mestu, zlasti pa ga je zmotilo, ker so tudi že naredili nekaj škode s tem, da parkiranja ali pa po koncu. njeno črno gradnjo na prednostno listo stavljeni iz. ovalnih krogel. Ta, drugi del sta doprsna kipa Janeza Trdine in Dra in si jo bo v kratkem ogledal. uničujejo, kar je narava ustvarjala Odgovor smo dobili na novomeški jame je precej večji od prvega, saje dolg Slovenil* gotina Ketteja povsem zaraščena z ze tisočletja. Komunali, v sektorju za splošno komu J. S. kakih 7 m, širok 5 in visok preko 8 me Moja lenjem. Zanimalo, ga je, kdo je za to MIHA OVNIK nalo pri Simonu Štuklju. Štukelj je po trov. V tem prostoru je veliko kapniških odgovoren, hkrati pa je predlagal, naj bi vedal, da je novomeško parkirišče na MORTADELA zaves, med njimi so nekatere tudi pro se za primerno urejenost obeh kipov Glavnem tru nekaj posebnega, saj če sojne. Po stenah so različne kapniške zavzeli tudi na Zavodu za šolstvo, ki de VELIKANKA zenj poteka tudi tranzitni promet. Zato tvorbe, najde pa se tudi 1.2 m dolg kap luje na rotovžu. Bralec je menil še, da bi inkasanta, ponavadi delata dva na iz V »ŠOPINGU« moral biti rotovž kot središčna točka tr meno, težko ugotovita, kateri avto bo Lestvica narodnozabavne KRŠKO »Dan za dnem se ga lepo urejen in oskrbovan. parkiral in kateri ne. Prav zato inkasan studio Studia D in Dolenjskega lista srečujemo v trgovinah, vsak na svo GG Novo mesto, tozd vrtnarstvo in ta pišeta obvestila in jih zatikata za bri ji strani pulta. Malo pa je priložno hortikultura skrbi za urejenost zelenih salce, avtomobilisti pa lahko parkirnino sti, da bi se spoznali pobliže.« so za površin v Novem mestu, zato smo po poravnajo pri njiju ali pa na blagajni Žrebje ta teden dodelil nagrado Studia D MARIJI CENTA iz Dol pri Liliji Lesi pisali v krški Preskrbi pred tradicio klicali direktorja tega tozda Franca Bar Komunale. Štukelj je še dodal, da mno je ta teden z dvema novima skladbama takšna: nalno jesensko prodajno akcijo. Ta tolja. Bartolj nam je povedal, da so se na gi vozniki nočejo plačati parkirnine, 1(1) Slovenci smo veseljaki ANSAMBEL I. RUPARJA rotovžu že dalj časa opravljala večja nekateri tudi pobegnejo. Kdor to več bo tudi letos v soboto, 21. oktobra, 2 (2) Glažek je nalit ANSAMBEL F. MIHELIČA od 9. ure dalje pred krškim Naku obnovitvena dela, ki so bila potrebna krat ponovi, ga dajo sodniku za prekr J (5) Vsak na svetu ANSAMBEL M. KAPŠA povalnim centrom. Trgovci želijo po požaru. Zaradi tega je bila okoli ro ške. Šicer pa je menil, da parkiranje za 4 (6) Slovenska polka SLOVENIJA na ta dan predstaviti celoten asor 5 (3) Kaj pa zdaj? — ANSAMBEL J. BURNIKA tovža postavljena lesena ograja in de radi parkirne službe še ni povsem timent blagovnice, da pa kupcem 6 (9) Gremo v Planico — GORENJCI lavci vrtnarije niso mogli do obeh ki urejeno. Komunala pa od njega nima 7 (4) Šopek za mamico Rž pov. Danes(v petek, 13. oktobra, op.p.) ne bi bilo preveč dolgčas in bo na nobenega dohodka. 7 (7) Florjanska polka VESNA pa so že poskrbeli za oba kipa. »Veseli J. F. z Broda v Novem mestu nam je kupovanje res v užitek, bodo po skrbeli glasbeniki ansambla Dobri 9 (8) Ča5a sreče TONI VERDERBER nas, da se Novomeščani tako zanimajo sporočil, da njegov sosed A. J. na črno 10 ( ) Moja Gorenjka VESNA za videz, mesta,« je k temu dodal Bartolj. gradi stanovanjsko hišo. A. J. so že pri prijatelji, za otroke pa plesni studio »Videm«. Poleg ostale gostinske Predlog za prihodnji teden: Hrepenenje v dežju VESNA T. D. iz Novega mesta je klical zaradi javili inšpekciji, vendar se gradnja hiše urejenosti in delovanja parkirne službe neprekinjeno nadaljuje. J. F. je zanima ponudbe bodo trgovci kupcem po stregli z letošnjim moštom, pečenim na novomeškem Glavnem trgu. Menil lo. zakaj urbanistični inšpektor Janez je, da se nikjer na svetu ne dogaja tako Železnik z Uprave inšpekcijskih služb kostanjem, ljubitelji mortadele pa bodo lahko občudovali in pokušali kot v Novem mestu, kjer morajo avto ne pride nič blizu. Glasujem /a: 300 kil težko mortadelno lepotico. mobilisti loviti inkasante. Navedel je Poklicali smo Janeza Železnika, ki Na prireditvi bodo poskušali dobiti Moj naslov: primer Ljubljane, kjer je na velikih par- nam je povedal, da ve za ta primer, am .14« pak doslej še ni imel časa, da bi si to čr tudi ime za to prodajno akcijo, ki naj bi postala tradicionalno sreča no gradnjo ogledal, ker sta za območje LEPOTA PODZEMLJA — Sigasta Kupone pošljite na naslov. Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto 4 občin samo dva inšpektorja. Omenil nje med kupci in trgovci. skupina, dolga nad dva metra. (Foto: Halo, tukaj je še. da se mu zdi. daje A. J. že zaprosil M. O.) kozerya Dolenjski fist! FOLKLORA VABI Novinarji Dolenjskega lista KRŠKO Plesni studio »Videm« si želimo v bodoče več sode vpisuje vse ljubitelje ljudskih plesov, OPROSTITE, TIK PRED PENZUO SEM pesmi in glasbe v na novo ustanovljeno Moram vam jasno in glasno pričel topiti tovariš sekretar. Pa ne samo na terenu, tovariš vas razumem . v je i lovanja / bralci. Vemo, da je folklorno skupino. Vpis in prva vaja bo povedati, da z vašim delom nismo Na drugem koncu Repičeve dra Sindikalič. Tudi v pisarni ste ne- Direktor vseh direktor) težko pisati,, zato pa je lažje te sta hkrati v petek, 20. oktobra, ob 18. zadovoljni, tovarišica Klotilda Zrač geje imel pogovor tovariš Rdečnik s učink o viti. Kdaj boste odgo vorili na razkurjen. n« i lefonirati. Če vas kaj žuli, če bi uri v telovadnici Dijaškega doma Milke nik, je dejal brez ovinkov tovariš tovarišem Sindikaličem. dopis z Zveze? Malomarni ste. Poi njet» radi kaj spremenili, morda Kerin, Krško. sekretar. Med delavci vas je premalo zanesljivi. Poleg tega ^ Še danes. Zametal se mi je v koga pohvalili, ali pa opozorili videti. Kar poglejte se v ogl^eii — Razstresena sem. veste, leta, gori papirja. na zanimiv dogodek iz do Očitek sprejmem. Morate me MEDNARODNA utrujenost, se je izmotavala tovari Naj se to več ne zgodi! mačih krajev. Prisluhnili vam V teh burnih dneh je delo pred penzijo. šica Klotilda. Morate me razumeti. Nikarg“ bomo, zapisali, morda dali ZLATARSKA RAZSTAVA sindikata skoraj v ilegali. Vi pa prea>d penzijo! Za vašo neučinkovitost sko Vse to je res, vendar so na Res premalo izstopamo, pre kakšen nasvet, poiskali odgo CELJE Od 13. do 20. oktobra je raj ni opravičila. vor na vaše vprašanje ali kaj v lapidariju tukajšnjega Pokrajinskega pake pri vašem delu le malce preve malo se angažiramo. like, ni hotel odstopili tovariš sekre- Pa je. Na sindikat sem prišel Koliko let delovne podobnega. Pokličete nas la muzeja XXII mednarodna zlatarska Postali ste pravi Pisarniški hko vsak četrtek popoldan, razstava, ki jo spremlja vrsta drugih pri molj: dvigujete telefonsko slušalko, iz delovne organizacije Hitrošiv. To imate ttti? reditev. Razen predstavitve zlatarskih - Tik pred penzijo sem, veste, toda več kot pol pogovorov je veste. Najbrž vam ni znano, da sem V na i itd \ visi ‘t- Monfi0 ^jjo med 18. in 19. uro na telefon >d I' izdelkov obsega program še slikarsko in je zaigrala na zadnjo karto tovariši zasebnih. tik pred penzijo. Po izteku delovne devetnajst let. Toda Pn (068) 23-6(16. Eden od dežur filatelistično razstavo, komercialne dne ca Zračnik. Delo na terenu je moja slaba dobe bom moral živeti od penzije. sem. kajne? nih novinarjev vam bo rad ve, nastop slovenskih filharmonikov, Če je tako. pa kapo dol, seje točka. Razumem vas. Popolnoma i/v/ GAŠP^,1 prisluhnil. strokovne pogovore o zlatarstvu, urar sko delavnico itd.