Gorjanc Glasiloob Čine Gorje

GORJANC GLASILOOB ČINE GORJE

25. FEBRUAR 2011 številka 12 Pomlad prinaša nove prostore ekonstrukcija bivše trgovine Mer- cator v nove prostore pošte in obči- Rne poteka po terminskem planu, ki predvideva zaključek del 15. marca. Tre- nutno se dela izvajajo na fasadi objekta, zaključena so dela na strehi, v notranjih prostorih pa se izvajajo obrtniška dela, kot so elektro instalacije, strojne instalacije ter polaganje keramike. Selitev v nove prostore je predvidena v sredini aprila. Sočasno z obnovo nekdanjega objekta Merca- tor se pripravlja projektna dokumentacija za novo knjižnico, ki bo v prostorih sedanje obči- ne in pošte. Obnovitvena dela za novo knjižni- co se bodo pričela takoj po preselitvi občine in pošte. Selitev v novo knjižnico je predvidena konec leta. Občinska uprava Zvezde na snegu sem mladih gorjanskih športnikov, ki so se v začetku meseca vrnili iz Ka- Onade, kjer so potekale zimske šolske športne igre, je dokazalo, da je tek na smu- čeh v Gorjah na takšni ravni kot že dolgo ne. Precej uspešnih in nadarjenih mladih smu- čarjev tekačev je ostalo doma, Valter Hudo- vernik, Miha Ličef, Kristjan Bregant, Luka Kenda, Neva Pančur, Neža Kosmač, Ana Ambrožič, Nika Vindišar ter spremljevalna ekipa Nenad Pilipovič, Janez Petkoš in Maja Prešeren Kristan pa so v Kanado odšli z velikimi pričakovanji. Podpora družin omenje- nih, Osnovne šole Gorje, Športnega društva Gorje, Občine Gorje in seveda Gorjank in Gorjancev, je bila še dodatna motivacija, da pokažejo najboljše, kar znajo. Kar so dosegli, je podrlo vsa pričakovanja in potrdilo zaupanje mnogih, ki so čakali velik uspeh. Vrnili so se z desetimi medaljami, Gor- je pa so jih pričakale, kot se za prve zvezdni- ke spodobi. Občina Gorje in Športno društvo Gorje sta organizirala sprejem z zabavo. Starši so pripravili pogostitev, slaščičarka Marjana je potrudil in pripomogel k nepozabnemu večeru. Sanje o nastopu na velikih igrah, dobrodelni slavljencem spekla torto, Lojz je poskrbel za koncert »Zvezde na snegu žare«, odličen nastop v Kanadi, veličasten sprejem ob vrnitvi…..vse ozvočenje in razsvetljavo, Godba Gorje je igra- to kaže na zanimivo nadaljevanko, ki pelje do prave olimpijske medalje. Težko je kaj takega la športnikom v čast, Klemen in Tomaž iz pod- obljubiti, pa vendar je trud vedno poplačan. In gorjanski športniki se trudijo in vzpenjajo vedno jetja Ažman d.o.o. pa sta priskrbela kamion, ki više. je služil kot oder. Vsak izmed njih se je posebej Martina Hribar Brus 2 AKTUALNO GORJANC

Spoštovane občanke in občani! zbiralnic ločenih frakcij zaradi vzpostavljanja sistema odvoza bioloških odpadkov preko zbiralnic lo- Za nami je že skoraj ves februar, sicer najkrajši mesec, ki čenih frakcij. V občini Bled tako načrtujejo skupaj smo ga z zimskimi počitnicami še skrajšali. Verjamem, da ste 74 zbiralnic, v občini Gorje pa 34. V letošnjem letu ga otroci in starši izkoristili aktivno in nabrali novih moči za naj bi za klasično deponiranje ostalo v obeh obči- spomladanski mesec, ki že trka na naša vrata. nah 2.800 ton odpadkov. Z marcem začne dišati po pomladi, pust bo pomagal pregna- Načrtovano število zbiralnic ločenih frakcij v letu ti zimo, ptički, ki so se že na Valentinovo poženili, veselo 2011 - Gorje prepevajo, prve spomladanske cvetlice kukajo na plano…. Sonce začne kazati svojo moč in daje energijo ter novo voljo Naselje Število zbiralnic za aktivnosti na prostem. Kmalu nihče več ne bo imel izgo- vora, da za šport ni pravi čas. Sicer pa vse kaže na to, da v Grabče 1 Občini Gorje ni veliko športno neaktivnih. Mladi športniki Krnica 4 so nedavno pokazali, da se trud in volja poplačata z velikim uspehom, gorjansko Športno Mevkuž 1 društvo ima preko tristo aktivnih članov in udeležba na njihovih športnih prireditvah je vedno številčna. Športno aktivni so tudi gorjanski upokojenci in še mnogi drugi rekreativci, Perniki 0 ki se zavedajo pomena zdravega duha v zdravem telesu. Telesna aktivnost ni modna muha, Podhom 3 je tista dejavnost, ki ohranja zdravje in dobro počutje. Tudi na delavnicah »Živimo zdravo« je vsakokrat poudarek na redni telesni aktivnosti, ki preprečuje mnoga obolenja. Tega nam Poljšica pri Gorjah 3 ni treba slepo verjeti. Vsi poznamo občutek, kako prijetno smo utrujeni po fizični aktivnosti Radovna 0 in koliko volje za druge dejavnosti nam da gibanje. Seveda moramo poslušati svoje telo, Spodnje Gorje 8 poznati zmogljivosti in meje, do katerih lahko gremo. Spodnje Laze 3 Pri športu pa je še en vidik, to je družabnost. Isti športni interesi povežejo skupine ljudi, ki združijo prijetno s koristnim. Mnogo je tudi individualistov, ki tekmujejo s samim seboj in Višelnica 1 višajo meje svojih zmogljivosti. Takšni se vredni še posebne pohvale, kajti njihova volja je Zgornje Gorje 7 še močnejša, vztrajnost je odlika njihove osebnosti. Zgornje Laze 3 Tokrat v uvodniku o športu, o telesni aktivnosti. Možnosti zanjo se neomejene. Potrebu- jemo le voljo in odločitev, da storimo nekaj zase. Pustite naravi, da vas povabi v svojo SKUPAJ 34 telovadnico in pustite soncu, da vam pomaga ogreti telo. Nove cene pomoči na domu S spoštovanjem, Občinski svet je dal soglasje k novim cenam pomo- Vaš župan Peter Torkar či na domu, kot jih predlaga Dom dr. Janka Bene- dika Radovljica. Ob delavnikih bo ura oskrbe tako veljala 4,37 evra, ob nedeljah 6,11 evra in ob pra- Iz seje občinskega sveta znikih 6,55 evra. Cene veljajo od 1. februarja naprej. V Domu predvidevajo, da bodo oparvili okoli Program ravnanja s komunalnimi odpadki 110 ur dela na oskrbovalko na mesec, za obe občini, Gorjanski občinski svet je na februarski seji sprejel in potrdil vse glavne točke dnevnega torej Bled in Gorje, pa predvidevajo šest socialnih reda, med njimi tudi povišanje cen ravnanja s komunalnimi odpadki in program ravnanja s oskrbovalk. Lani je bilo nekaj več kot 45 uporab- komunalnimi odpadki na območju občine Gorje. Dosedaj so občanke in občani za zbiranje nikov te pomoči v obeh občinah, od tega v občini in odvoz odpadkov plačevali 10.21 evra na kubični meter in 11,83 evra za odstranjevanje Gorje 13. odpadkov, zneskoma je treba prišeti še 8.5 odstotni davek na dodano vrednost, saj je Občina Program dela nadzornega odbora razliko do predlagane nove cene subvencionirala, zdaj pa te subvencije ne bo več. Nova cena zbiranja in odvoza odadkov je 16,14 evra, cena odstranjevanja odpadkov pa ostaja Občinski svet se je seznanil tudi s programom dela nespremenjena. Predlagatelj povišanja cene, javno podjetje Infrastruktura Bled povišanje nadzornega odbora. Nadzorniki načrtujejo nad- utemeljuje s tem, da bo nova cena pokrila stroške poslovanja in omogočila tudi delno fi- zor zaključnega računa proračuna za lani, pregled nanciranje razvoja dejavnosti, s katerim bi lažje sledili ciljem srednjeročnega programa pomembnih postavk proračuna za letos, polletni gospodarjenja s komunalnimi odpadki. Nova cena naj bi pokrila tudi izgubo, ki je v pre- nadzor razpolaganja z občinskim premoženjem in teklih poslovnih letih nastala zaradi uvedbe novih storitev in zaradi poviševanja stroškov ostalo. poslovanja. Kot so izračunali na Infrastrukturi, se bo končni mesečni strošek ravnanja z Romana Purkart odpadki za povprečno gospodinjstvo povečal za 3,34 evra. Občinski svet občine Gorje pa je sprejel tudi program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Bled in občine Gorje za letos, ki predstavlja detajlnejše osnove sodobnega Popis divjih odlagališč ravnanja s komunalnimi odpadki na občinski ravni ter opredeljuje potrebne aktivnosti na lokalni ravni za tekoče leto, s katerimi bo omogočeno doseganje ciljev operativnih progra- Občina Gorje v sodelovanju z društvom Ekologi mov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji. brez meja popisuje divja odlagališča. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, Občanke in občane pozivamo, da našega predstav- vključno s kontrolo tega ravnanja in okolje varstvenimi ukrepi po zaključku delovanja nika Tomaža Breganta na tel. 051 386 076 obve- objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. Kot smo že poročali, komu- stite o lokaciji divjih odlagališč, ki ste jih opazili. nalne odpadke iz občin Bled in Gorje od začetka letošnjega leta ne vozijo več na Štajersko pač na odlagališče Mala Mežakla. Med pomembnejšimi načrti letos je povečanje števila

GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje Gorje 43, 4247 Zgornje Gorje; Odgovorna urednica: Romana Purkart. Gorjanc je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nakladi 1.080 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorje. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice; Distribucija: Pošta Slovenije Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 43, 4247 Zgornje Gorje Elektronski naslov: [email protected] Oglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: 04 586 51 30; e-mail: [email protected] GORJANC AKTUALNO 3

Obnovljena Smolejeva domačija v Krnici Decembra 2007 je v požaru pri Smoleju v Krnici v celoti pogorelo gospodarsko poslopje in hlev ter v veliki meri tudi stanovanjska hiša. Odziv Gorjancev je bil izjemen. Več kot se- demdeset prostovoljcev je sodelovalo v akciji sanacije požara in v enajstih dneh po požaru, dan pred božičem, je hiša dobila novo streho. V začetku aprila je bil na novo prekrit še hlev ter zgrajen skedenj. Kasneje so obnovili še fasado stanovanjskega dela. Na objektu je bilo opravljenih 1.300 prostovoljnih delavnih ur, denarne prispevke so prispe- vali občani (14.730 EUR), Rdeči križ (2.000 EUR) in Karitas (1.141 EUR). Zahvalo in pohvalo zaslužijo mnoga podjetja in posamezniki, ki so obnovo pogorišča vzeli za prednostno nalogo in s tem izkazali čut do človeka v stiski. Za hitro in učinkovito sana- cijo so zaslužni: K-Grad Peter Kosmač d.o.o. , ki so izvedli dela z avtodvigalom, zemeljska, zidarska in fasaderska dela; razrez lesa je izvedel Čop Jože s.p.; tesarska in krovska dela Jožef Jan s.p.; za traktorske prevoze odpadnega materiala so poskrbeli Rajko Gaberc, Vin- vljali. To je prvi sklop, ki je opremljen tudi s starimi ko Kunšič, Simon Lipovec in Boris Jakopič, prevoz s tovornjaki pa Štefan Jemc in Mirko vedutami, objavljena je tudi znamenita grafika Ja- Zupan. GG Bled je posodil les, z raznim materialom pa je pomagala Kmetijska zadruga neza Vajkarda Valvazorja iz leta 1689, preko starih Gozd Bled. Brtolinovi, kot najbližji sosedje, so več čas obnove nudili zavetje udeležencem vedut gre potem zgodba do prvih znanih fotografij akcije in raznim komisijam. Skrbeli so za pripravo toplih napitkov in okrepčil za številne gradu, dve, še neobjavljeni sem pridobil iz arhiva prostovoljce. Glavnino malic in kosil sta prispevala Janez Mežan iz gostilne Krčmar in Sta- Ministrstva za kulturo, tri pa so last znanega blej- ne Marenk iz gostilne Fortuna. Hrano so podarjali tudi mnogi sosedje in drugi občani. Za skega tovrstnega zakladnika, Leopolda Kolmana. živino je tri mesece skrbel in jo krmil Janez Mežan. Člani gradbenega in nadzornega odbora so na zaključni seji ob prisotnosti župana, podžupanje in predsednice KO RK Gorje izrekli Kaj pa je rdeča nit monografije? pohvalo in zahvalo predsedniku gradbenega odbora Vinku Kunšiču za uspešno operativno Rdeča nit je prav gotovo Blejski grad skozi štiri le- vodenje obnovitvenih del in skrb za racionalno porabo zbranega denarja. Zavzeto je skrbel tne čase. Pomagalo je, da veliko časa preživim na za usklajeno delo pri urejanju pogorišča in se dogovarjal z obrtniki. gradu, tako da ga lahko opazujem in fotografiram Dobrodelnost Gorjank in Gorjancev se je ponovno izkazala in potrdila, da v Gorjah ob v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Grad nesreči nisi sam. sem tako predstavil z različnimi kolaži fotografij pa Odbor za pomoč po požaru tudi s samostojnimi fotografijami, zrcalijo se lepota gradu samega, pa njegove okolice, narave, in nena-

zadnje tudi ljudi, ki na gradu delajo. Knjigo je oblikovala Claudia Markizeti, založila pa Sitra d.o.o. Je bila zgodovina Blejskega gradu drugačna od zgodovine ostalih gradov? Nova knjiga Marjana Zupana Ja in ne, oboje. Prav gotovo ima vsak grad svojo zgodovino in nosi svoje zgodbe, blejski je poseben 25 let ljubiteljskega raziskovanja preteklosti, zgodovine in ljudskih običajev zato, ker nikoli ni bil izrazito rezidenčnega znača- ja, pač pa le sedež brixenške gospode, ki je takrat Ob slovenskem kulturnem prazniku je izšla monografija Tisočletni grad- Blejski grad av- imela pri nas ogromno posest- od Bohinja do Ko- torja Marjana Zupana iz Podhoma. roške Bele, vsi gozdovi Pokljuke in Jelovice so bili Zakaj ste se lotili te teme? njeni... Posebnost Blejskega gradu pa je seveda tudi Ja, lahko bi rekel, da so zadeve prišle in se zgodile kar same od sebe. Najprej je tu letošnja skala, na kateri je zgrajen in zaradi nje je bil prak- tisočletnica prve pisne omembe Blejskega gradu, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen 22. tično neosvojliv. maja 1011, drugi vzrok za nastanek knjige je, da na gradu preživim veliko časa, dejstvo pa Prav v teh dneh pa praznujete 25. letnico pisanja je tudi, da imam enostavno rad te kraje in njihovo zgodovino. in preučevanja zgodovine svojega kraja in okolice. V tej monografiji so na kupu zbrane fotografije gradu – začnete z zgodovino in pridete Kaj vse je nastalo v tem času? do današnjih časov. V tem času je luč sveta ugedalo deset samostojnih Ja, res je. Začne se z zgodovino, ki jo zajamem na dveh straneh. Monografija je namreč iz- knjižnih del, od knjig do raznih brošur in prav to- šla v štirih jezikih, zato sem bil s prostorom precej omejen. Prvi del torej opisuje zgodovino, liko soavtorskih knjig, zbornikov in ostalih tiska- omenjeni so tudi vsi zakupniki, opisal sem tudi dogodke ob kakšnih nesrečah na gradu- ob nih del. Paleta pisanja sega od krajevne zgodovine udaru strele ali požaru na primer in to, kako so potem posledice odpravljali in grad obna- – domoznanstva, narodopisja, do lirično obarvane 4 AKTUALNO GORJANC pisarije, ki mestoma preide v povsem moralni, tu pa tam rahlo provo- kativni realizem. Pisanje vseskozi spremlja retro dokumentarna foto- “Bodi prostovoljec, spreminjaj svet” grafija, ki v sozvočju z njim preide do dokumentarno izrazne novejše Svet Evropske unije je razglasil leto 2011 za Evropsko leto prostovolj- avtorske fotografije. Po pisnem delu ‘’Radovna, dolina, reka in ljudje’’ nih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva ali kratko Evrop- je narejen tudi istoimenski film Dušana Mariniča in Digital studia iz sko leto prostovoljstva. S tem so se potrdila prizadevanja evropskih in Nove Gorice. Tu so še reportaže v slovenskem časopisju, ki kot proti- nacionalnih prostovoljskih centrov, mrež, tudi slovenske, da bi Evrop- utež mnoštvu negativnih informacij pokažejo tisto dobro, segajoče od ska unija z razglasitvijo prikazala pomembnost prostovoljskega dela preteklih dni do danes, tisto, kar je povsem blizu nas, ali morda prikrito in intenzivnejše skrbela za njegov razvoj. Slogan leta je postal: »Bodi kje v naravi, a je žal mnogokrat spregledano. prostovoljec, spreminjaj svet!« Prostovoljstvo koristi vsem in zbližuje Romana Purkart različne družbene skupine. Prostovoljci pozitivno prispevajo k skupno- sti in se učijo novih znanj in spretnosti. Danes približno 20 % evropskih državljanov opravlja prostovoljno delo. Splošni cilj Evropskega leta je spodbujati in podpirati prizadevanja, da bi se v civilni družbi ustvarili VPIS V VRTEC GORJE ugodni pogoji za prostovoljstvo na ravni Evropske unije in da bi se povečala prepoznavnost prostovoljnih dejavnosti. Osnovna šola Gorje, enota Vrtec Gorje poziva na vpis Cilji Evropskega leta prostovoljstva so: otrok za šolsko leto 2011/2012: - vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v Evropski uniji; Vpis bo potekal od 14. do 18. marca 2011 od 07. do - okrepitev pristojnosti organizatorjev prostovoljskih dejavnosti za izboljšanje njihove kakovosti; 15. ure, - priznavanje prostovoljske aktivnosti; 16. in 17. marca pa tudi popolne od 16. - 18. ure. - dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva. Evropsko leto prostovoljstva je tudi izziv za tiste, ki še ne opravlja- Vpis bo v kabinetu svetovalne delavke Barbare Zalo- jo prostovoljskega dela. Njim leto sporoča, da lahko naredijo razliko. kar v OŠ Gorje. Zato smo se v Centru za socialno delo Radovljica odločili, da izvedemo akcijo, s katero bomo k sodelovanju pritegnili nove prostovoljce. V ta namen bomo razdelili “zvitke” po gostinskih lokalih v Radovljici in Gozdarji opozarjajo! na Bledu, ki jih bodo obiskovalci dobili ob toplih napitkih. Poskrbeli bomo za distribucijo letakov ter nalepili plakate po fakultetah v Lju- Sneg, ki je zapadel lani novembra, je močno poškodoval drevje v ni- bljani. Prostovoljci, ki delujejo v okviru Centra za socialno delo Ra- žninskih gozdovih, so sporočili iz blejske enote Zavoda za gozdove. dovljica in Kriznega centra za mlade Kresnička, nudijo mladim učno Gozdraji zato pozivajo lastnike, naj poškodovano drevje čimprej od- pomoč, druženje, sodelujejo pri ustvarjalnih delavnicah ter na druge stranijo, da se ne bi razmnožil lubadar. Kot pravijo, so se polomili le načine pomagajo mladim v stiski. 26. marec 2011 je razglašen za Dan vrhovi posameznih dreves, zato je treba godzove pregledati, najbolj pa za spremembe. Na ta dan bodo prostovoljci po celi Sloveniji pokazali, so na udaru iglavci. da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje. Največ škode je v gozdovih do nadmorske višine okoli 800 metrov. Tej aktivnosti se bo pridružil tudi Center za socialno delo Radovljica. Poškodovano drevje je treba pospraviti do pomladi. Pred trgovskim centrom Mercator v Lescah bomo na zanimiv način mi- Romana Purkart moidoče nagovorili, da naredijo ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju in se vključijo v prostovoljske aktivnosti. Kdo lahko postane prostovoljec? Vsakdo. In kaj prostovoljci počno? Na Centru za socialno delo sodelujejo pri izvajanju ustvarjalnih delavnic, se družijo z Krvodajalska akcija mladimi in jim nudijo učno pomoč, sodelujejo pri izvajanju preventivnih programov ter opravljajo različna dela v Kriznem centru za mlade Območno združenje Rdečega križa Radovljica orga- v Lescah. nizira dvodnevno krvodajalsko akcijo, ki bo 8. in 9. Nika Abruč, Center za socialno delo Radovljica marca v blejskem zdravstvenem domu. V torek, 8. marca bo akcija od 8. do 15. ure, v sredo, 9. Center za socialno delo Radovljica vabi k sodelovanju pa od 8. do 14. ure. nove prostovoljke in prostovoljce! RP Prostovoljci in prostovoljke bodo lahko: • sodelovali pri izvajanju ustvarjalnih delavnic Občni zbor društva žena in deklet na vasi • se družili z mladimi in jim nudili učno pomoč občin Bled in Gorje • sodelovali pri izvajanju preventivnih programov • opravljali različna dela v Kriznem centru za mlade v Lescah V Društvu žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje smo imeli občni zbor v soboto,12.februarja. Ob 10. uri smo se zbrali v hotelu Astoria na Bledu, kjer nas že dolga leta gostijo. Za prijetno vzdušje sta poskrbeli Za podrobnejše informacije pokličite citrarka Cirila in odlična pevka Marija. Branko Jakšič, Po uvodnem delu, pozdravu predsednice Marije Pazler in rednem pro- na telefonsko številko 04 537 14 27 gramu, smo se družile pri kosilu. S svojim nastopom nas je presenetila vsak delavnik od 8.00 do 13.00, gledališka skupina iz Preddvora. Pošteno smo se nasmejale njihovim ali pišite na elektronsko pošto igram. Naša sovaščanka Angela je zaigrala na harmoniko. V marcu [email protected] imamo kopalni izlet v Portorož in ogled predelave oljk v oljčno olje, predvidoma septembra pa gremo v Italijo na ogled dobrih kmetijskih praks. Toplo vabljene tudi nove članice! Ne čakaj na maj, pomagaj zdaj! Nataša Rimahazi GORJANC AKTUALNO, DRUŠTVA 5

V Gorjah letos nova maša

Po več kot sedemdesetih letih bo v Gorjah spet nova maša. bil z nami diakon Mirko Klobučar, ki nam je daroval svojo življenjsko zgodbo, ki Gašper Kočan iz Krnice bo na god apostolov Petra in Pa- govori o tem, kako je kot upornik z dolgimi lasmi in strganimi hlačami, brez smisla vla v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika, nato pa bo v življenju, z velikimi notranjimi boji spoznal, da ga ima Bog rad takega, kot je, in v nedeljo, 10. julija, »pel« novo mašo v svojem domačem kako se je po tem globokem spoznanju njegovo življenje povsem spremenilo, našel kraju. je mir in harmonijo. Za tiste, ki Gašperja še ne poznate, naj ga na kratko pred- Program prvih nedelj se bo nadaljeval z naslednjimi temami: stavimo: rodil se je avgusta leta 1985 na Jesenicah star- šem Zdenki in Juretu Kočanu. Oba starša sta Korošca iz 6. marec: Zahvala, slavljenje; z nami bo kapucin Joško Smukavec; Mežice.V Gorje ju je pripeljala poklicna pot Gašperjevega 3. april: Odpuščanje (priznanje grešnosti, prošnja za odpuščanje -osvoboditev); očeta Jureta, ki je pred 36. leti nastopil službo nadzornika gost Toni Kmet; v Triglavskem narodnem parku. Gašper ima še starejšega 8. maj: Daritev (dar ostaja dar samo, če se podarja naprej); brata Boštjana, ki z družino živi v Radovljici. Kmalu v 5. junij: Obhajilo: življenjska združitev (združitev s Kristusom in med otroštvu se je pokazala Gašperjeva umetniška in duhovna seboj);pričevanje Jožice Kurent. stran, saj je že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Gorjah, Zanimivo predavanje ali dejavnost bo vsako tretjo oz. četrto soboto v mesecu po izdal prve zbrane pesmi v knjižici z naslovom Med kro- maši: šnjami. Nekatere med njimi so bile nagrajene in prevedene 26. marec ob 20h: predavanje na Bledu pri sestrah s. Marjete Pije Cevc: Zadihati v tuj jezik. Da bo postal duhovnik, se je Gašper odločil že v svobodi evangelija - kratka predstavitev teologije telesa; v sedmem razredu osnovne šole. Po zaključeni Škofijski 16. april: predavanje dr. Toneta Kunstlja: Odprti za življenje; klasični gimnaziji v Šentvidu je, da bi sledil svoji pokli- canosti, vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in se 28. maj: romanje v Grozdetove kraje (Zaplaz, Mirna, …) vpisal na Teološko fakulteto. Po treh letih je bil poslan na 18. junij: delavnice za novo mašo nadaljevanje študija teologije v Rim na papeško univerzo Gregoriano. Oktobra leta 2008 je kot asistent pomagal na svetovni škofovski sinodi v Rimu, kjer se je tudi osebno srečal s papežem. Po zaključenem dodiplomskem študiju je prišel v Slovenijo v župnijo Stara Loka, kjer je opravil enoletno pastoralno prakso. Od lanskega oktobra nadaljuje podiplomski študij dogmatike v Rimu na isti univerzi in živi v nemškem seme- nišču Germanik. Kot smo že brali v zadnji lanskih številki Gorjanca, je bil oktobra 2010 v Rimu posvečen v diakona. Nova maša je lahko priložnost za vse, da poglobimo naš odnos z Bogom in med seboj. V župniji zato že poteka posebna duhovna priprava. Vsak mesec bomo poglobili eno razsežnost maše in jo potem skušali uresničiti v svojem življenju.V februarju je naše geslo: Bog te ima neizmerno rad. Ljubezen ima v sebi moč, da lahko spreminja srca, združuje ljudi in spreminja svet, če jo prenesemo v naše medsebojne odnose. Dali smo si tudi nekaj konkretnih po- bud. Med njimi: ne bom govoril slabo o nikomer, ne bom kritiziral, naredil bom nekaj dobrega nekomu, ki me je uža- lil, Bogu bom daroval svoje trpljenje, pred vsakim dejanjem Vsi smo povabljeni, da z molitvijo podpremo Gašperja na njegovi poti, da bo zmo- bom rekel: zate Jezus. Tako se lahko naše življenje začne gel v polnosti odgovoriti in biti zvest božjemu klicu. Posebna priložnost so tudi spreminjati, prav tako pa tudi odnosi v naših družinah, na prvi četrtki v mesecu, uro pred mašo. Nova maša naj torej ne bo zgolj dogodek, delovnem mestu, povsod. Vsako prvo nedeljo v mesecu bo temveč posebna priložnost za vse, da poglobimo naš odnos z Bogom in zgradimo namesto pridige med vsako mašo duhovna misel v obliki bolj pristne odnose med nami. govora ali pričevanja z geslom za tisti mesec. V februarju je Odbor za pripravo nove maše

Zimski spust PGD Podhom

Za gasilce ni zimskega spanja- to poleg intervencij pričajo tudi usposabljanja. Eno takih je nedvomno zimski spust s pomočjo vrvne tehnike članov PGD Podhom, ki ga že kar tradicionalno izvedemo vsako zimo s pečine na Radolci. Spust se izvede pod budnim očesom izkušenega alpinista in člana PGD Podhom, Slavka Klinarja. Ob zaključku pa sledi, kot se za ta letni čas spodobi, Zvonkino kuhano vino in obvezna analiza alpinističnega spusta. Besedilo Marjan Zupan, foto Jana Lampe 6 MLADI GORJANC

(tako tudi sošolci in razredničarka), da je bila to najboljša šola Nadaljevanje zbiranja hišnih imen v naravi do sedaj. Stara hišna imena so odraz zgodovine določene rodbine, domačije ali kraja. Klara Ambrožič, učenka 7. a Oblikovala so se na osnovi imena, priimka, značilnosti prednikov posamezne hiše ali iz značilnosti kraja, kjer domačija stoji. Večkrat je zaradi starosti hišne- Mladi hribolazci ga imena njegov izvor celo neznan. Imena so pomemben del naše žive kulturne dediščine. To se odraža v narečni izgovorjavi hišnih imen in v njihovi rabi v Sredi januarja smo se udeležili državnega tekmovanje Mladina vsakdanjih pogovorih med domačini. S hišnimi imeni se ohranja tudi ponos in in gore. V ekipi ‘’hribolazci’’ so bili Ana Medja, neža Kosmač, pripadnost ljudi določenemu kraju. V manjših vaseh se imena še uporabljajo Jaka Kofol in Miha Pristov. Testi so bili zahtevni in obsežni. predvsem na kmetih, medtem ko v naseljih, ki izgubljajo kmečki značaj, ta Zadovoljni in veseli smo bili, da smo se uvrstili na 10. me- imena zamirajo in izginjajo v pozabo. sto (izmed 26 ekip). Hvala za pripravljanje, učenje in seveda čestitke za zelo dobro uvrstitev. Se vidimo naslednje let!. Še Da bi to preprečili ter obudili in ohranili hišna imena, je Občina Bled pristopila enkrat – bravo! k nadaljevanju projekta, ki je bil lani uspešno izveden v krajevnih skupnostih Učiteljica Jerca Šolar Bohinjska Bela in Ribno, kjer smo odkrili 280 hišnih imen. V letošnjem letu v blejski občini zbiramo hišna imena v krajevnih skupnostih Rečica in Zasip. Nekatere vasi so obiskali tudi učenci OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled z mento- Policisti za en dan rico Meto. Poleg hišnih imen so zbirali še zanimive zgodbe o domačijah. Vsem domačinom, ki so si vzeli nekaj časa za klepet z njimi, se najlepše zahvaljujejo. Trije učenci 8. b razreda smo se konec decembra udeležili ak- V kolikor pri vas doma poznate vaše ali kakšno drugo hišno ime v navedenih cije »Otrok – policist za en dan«. Zjutraj smo iz Gorij odšli krajih, vas pozivamo, da nam ga sporočite na Razvojno agencijo Zgornje Go- na blejsko policijsko postajo. Vodja policijskega okoliša Gorje, renjske, kjer bomo imena zbirali. Dobrodošle so tudi stare fotografije ali razgle- Roman Šalej, je najprej povedal nekaj splošnih informacij o dnice teh krajev, ki ste nam jih pripravljeni posoditi za preslikavo. Pokličete nas policijskem delu in nam izročil darilo. Dobili smo kapo in ma- lahko na 04/581 34 16 ali nam pišete na [email protected]. jico. Potem smo si ogledali policijski kovček, v katerem so bili vse vrste pripomočki za raziskovanje in odkrivanje sledi; od Projekt »Spoznajmo stara hišna imena« poteka v okviru Lokalne akcijske sku- izvijačev, škarij, pa vse tja do praškov za odvzemanje prstnih pine Gorenjska košarica in je sofinanciran s strani Evropske unije, Ministrstva odtisov. Nato nam je policist pokazal še pas s pištolo, lisicami za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preko programa Leader ter občin Bled, ter solzivcem. Ko smo s tem končali, smo si ogledali postajo- Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Preddvor in Žirovnica. garažo, pisarne, urad za izgubljene predmete ... za piko na i pa Klemen Klinar, RAGOR smo se odpeljali na teren, kjer smo kot pravi policisti lahko merili hitrost avtomobilom. Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo kmalu odšli nazaj na postajo in tam dobili še zloženke. Sneg in ples- šola v naravi Jerca Kunšič, Matic Bernik, Rok Avsenek Letos smo učenci 7. a razreda gorjanske šole teden od 31. 1. do 4. 2. preživeli v vojašnici na Rudnem polju. V ponedeljek smo z avtobusom, polnim smuči in potovalk, malo čez pol osmo zjutraj že prispeli na Pokljuko, si ogledali sobe ter pospravili prtljago, potem pa smo šli kar na sneg. Zunaj nam je učitelj Primož Poklukar povedal vse o teku ter o tem, kako se pravilno obuje čevlje, namaže smuči, drži palice … Nato smo se odpravili teči. Najprej smo bili nekateri kar nerodni. Okrog poldneva smo končali in se odpravili na kosilo, po počitku pa spet na smuči. Ob štirih smo končali in imeli nekaj časa zase, ob petih pa smo imeli pouk oziroma bralni krožek. Učiteljici Biserka Lazar in Tatjana Pintar sta nam prebrali več pesmi v slovenščini in angleščini, nato pa smo še mi dobili liste, na katerih so bile angleške pesmi, ki smo jih morali prebrati in razložiti, vsebino pa smo izrazili s kolažem. Ob pol sedmih smo se odpravili na večerjo, potem pa smo se zbrali ob svečah in se pogovarjali o vtisih prvega dne. Dan je hitro minil, zato smo se preoblekli v pižame, si umili zobe in se malo čez deveto uro zvečer odpravili spat. Naslednji dnevi so potekali približno v enakem ritmu: zajtrk, tek, kosilo, tek, druženje ….Naslednji dan nas je učitelji- ca Tatjana zbudila ob pol osmih. Po zajtrku smo šli takoj ven, saj je bilo vreme zares lepo – ne premrzlo in sončno. Po popoldanskem teku in počitku je ob petih k nam prišla Nadia Džamastagić in nam predstavila sodobni ples. Skupaj z Nadio smo plesali tudi mi in se ob tem zelo zabavali. V sredo popoldne smo začeli s predavanjem o opremi in različnih tehnikah in mažah. Učitelj Primož nam je predaval kar na hodniku, potem pa smo potrebovali knjige, ki smo jih prinesli s seboj – vsak je predstavil svojo pesniško zbirko, prebral pesmi in povedal nekaj o pesniku. Po večerji sta prišla Matija Bregant s harmoniko in Neža Polda. Naučila sta nas ljudske plese. Z nami so plesali tudi učenci petega razreda iz Osnovne šole Križe. Zelo smo se zabavali, plesati pa smo morali v parih. Ob pol enajstih smo končali in se takoj odpravili spat, saj smo bili zelo utrujeni. V četrtek sta se učitelj Primož in učiteljica Maja še vedno trudila z nami – učili smo se drsalno tehniko, saj smo bili vsak dan pogumnejši in bolj spretni. Poudariti pa moram, da je v četrtek ob petih prišel poseben gost, in sicer gospod Ljubic Jordi Brito, ki nas je učil plese v krogih. Gospod ne govori slovensko in se je z nami pogo- varjal angleško, čeprav prihaja iz Barcelone. Ti plesi so bili nekaj posebnega. Bili smo utrujeni, a dobre volje. Nastopil je zadnji dan – petek, ko smo šli še zadnjič na tek in po kosilu domov. Naše šole v naravi je bilo konec in mislim GORJANC MLADI, OBLETNICE 7

Domača pokrajina nekoč in danes

Učenci 5.b razreda OŠ Gorje smo pri pouku družbe raziskovali naravne MATIC: Leta 1961 je ŠD Gorje prejelo nagrado Partizana Slovenije za in kulturne znamenitosti domače pokrajine. Razdelili smo se v skupine 1. mesto v slovenskem merilu in leta 1986 Bloudkovo priznanje. in se najprej odločili, kaj bomo raziskovali. Naša učiteljica Janja Geltar IZIDOR ERAZEM (nam je postavil zanimivo vprašanje): nam je svetovala in nas usmerjala pri delu. Pri delu smo si pomagali z »Kdo vse so bili predsedniki ŠD Gorje?« različnimi knjigami, podatki na računalniku, marsikaj zanimivega pa so nam povedali naši starši, dedki, babice. Nastali so zelo lepi izdelki, To so bili Franc Poklukar, Jože Skumavec, Vinko Kunšič, Janez Kun- s pomočjo katerih smo se predstavili pred sošolci. Posebej veseli pa stelj in Simon Luskovec, ter današnja predsednica Zdenka Mandeljc. smo bili, ko nas je prišel poslušati župan Peter Torkar. V tej številki DANES: Gorjanca bomo predstavili eno, v vsaki naslednji pa še ostale naloge. Prvo skupino, ki so jo sestavljali učenci Izidor Erazem Kamšek, Matic Fantje so skupaj povedali, da danes ŠD Gorje sestavljajo naslednje Jelenc in Jernej Pazlar, je najbolj zanimalo, kako se je razvijal šport v športne panoge: Gorjah od preteklosti do danes. Ugotovitve so zanimive:

NEKOČ: JERNEJ: Začetki telesne vzgoje segajo v leto 1921. Takrat so gorjanski fantje pri Bralnem društvu ustanovili telovadni odsek Orel. Prvo večje špor- tno tekmovanje so izpeljali leta 1927. Start je bil v Gorjah, cilj pa na Bledu. MATIC: Orodna telovadba sega v leto 1930, ko so Gorjanci ustanovili Telovadno društvo Sokol. Kmalu se mu je priključilo še Športno društvo. Leta 1993 so se preimenovali v Športno dru- štvo Gorje. IZIDOR ERAZEM: Lovro Žemva je bil rojen 10.8. 1911 v Gorjah. S sodelavci je začetnik teka na smučeh v Gorjah, tek- moval pa je tudi na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu leta 1936, star 25 let. Dolga leta je bil trener, njegovo življenje pa se je žal izteklo ob tekaški progi, ko je na smučeh spremljal svoje varovance.

JERNEJ: V Gorjah je bil rojen najvišji slovenski košarkar, Ludvik Bun- tek na smučeh, biatlon, motociklizem, sprostitvena vadba, nogomet drla. Bil je velik 212 cm, nosil pa je čevlje številka 54. Igral je tudi za (Prva jakostna na Stovičju), košarka (od leta 1970), balinanje (igrišče takratno Olimpijo. Njegovo življenje se je nesrečno končalo, saj ga je ob Rečici, 35 članov), rekreacija in odbojka(leta 1970 je imel OK Gorje na Triglavu zadela strela. imeni OK Rabbit in OK Gorje). Danes je v ŠD Gorje vključeno 240 članov. Šport ima torej v Gorjah dolgoletno tradicijo. Še posebej so znani tekači na smučeh oziroma biatlonci. Učenci in razredničarka 5.b

[email protected] Minka Bohinc, 95 let Gospo Minko Bohinc, Majdnekovo iz Lesc, smo za njen 95. rojstni dan obiskali v domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Tam je nastanjena že nekaj časa in se dobro počuti. Je zadovoljna in tudi malo poklepeta, če je spočita in je dobre volje. Ker je po rodu Leščanka in je bila dolgo časa v Lescah, so ji prišle voščit za visoki jubilej tudi upokojenke iz Lesc. Predstavnice Rdečega križa in Občine Gorje smo ji v družbi hčerke zaželele prijetno počutje in veliko zdravja, pa seveda tudi dobre volje. Marija Jakopič 8 OBLETNICE, ŠPORT GORJANC

Marjeta Soklič, 90 let

Marjeta Soklič, Kajžova Meta iz Grabča, je dopolnila 90 let. Za njen drugo. Zaželeli smo ji še naprej veliko zdravja in dobre volje, pa na- rojstni dan smo jo na njenem domu v Spodnjih Gorjah obiskale pred- svidenje prihodnje leto. Marija Jakopič stavnice Občine in Rdečega križa Gorje. Veselo nas je pričakala, saj je ponavadi dobre volje. Rojena je bila v Grabču, v družini s tremi otroki. Njena sestra je bila štirinajst let starejša in je vadila telovadbo, zato je Meta hodila z njo in že s petimi leti telovadila. Ko je malo odrasla, je sama naprej učila mlade, od 7 do 12 let stare »orle«. Spodbujal jo je Lovro Žemva, načrte in navodila za vadbo pa so dobili iz Ljubljane. Plesala je pri folklori in igrala v igrah na gorjanskem odru. Bila je članica tamburašev v Gorjah, učil pa jih je organist Bižal.Ves čas je bila zaposlena na Kaconovi žagi, ki je bila potem Gorjana, kasneje pa se je preimenovala v LIP. Spomni se, da je prvi delovni dan nosila s košem žaganje izpod žage (gartra – polnojarmenika). Naslednji dan je bila tako utrujena, da je komaj zmo- gla hoditi. Potem se je utrdila. Kasneje je »na pvaco ronava dile«, ko pa se je obrat razvijal, pravi, »da ga ni bilo stroja, da ne bi na njem delala.« Bila je zelo aktivna gasilka na LIP-u, poveljnica ženske desetine in mentorica mladih gasilcev. Prejela je več priznanj. Hodili so na tekmovanja po Sloveniji. Bila je vodja ekipe in bili so zelo uspešni. Vedno so prišli domov z nagrado, največkrat so zasedli prvo mesto, le malokrat Zimske mednarodne otroške igre, ICG Kelowna 2011

V Gorjah ustvarjamo pravljice za otroke. Namenjene so predvsem mladim smučarjem teka- učilnice. In nas niso. Starši na čelu z Janezom Hu- čem in biatloncem v ŠD Gorje kot spodbuda in zahvala za trdo delo na treningih. Spodbuja dovernikom so bili pogumni in drzni. Brez njihove nas nov zagon smučarskega teka v kraju, ki se dogaja zaradi odličnega dela v ŠD Gorje. Le- finančne in organizacijske podpore ne bi šlo. Zane- tošnja pravljica je bila tekmovanje na zimskih mednarodnih otroških igrah, ICG, v kanadski tili smo silovit požar, začel se je dogajati čudež. V Kelowni, ki so bile od 26. do 31. januarja. Ekipa Občine Gorje, po štirje dečki in deklice, je Gorjah so čudežni ljudje, zato so čudeži mogoči. seveda nastopala v smučarskem teku. Hvala OŠ Gorje, ravnatelju Milanu Rejcu, pomoč- Igre ICG so nekakšne mini olimpijske igre za otroke osnovnošolske starosti v zimski in nici ravnatelja Mojci Brejc in sodelavcem za vso letni različici, v različnih športih, kjer nastopajo ekipe mest ali občin. Igre so nastale leta podporo projektu. Konec septembra smo izpeljali 1968 v Celju na pobudo učitelja športne vzgoje Metoda Klemenca. ICG je uradno priznana organizacija s strani MOK-a, s čimer zelo pridobi na pomembnosti. Glavni “boter” naše letošnje udeležbe na igrah ICG je bil Igor Topole, podpredsednik Svetovne ICG organiza- cije, ki nam je priskrbel vabilo. V tovrstne projekte nas je leta 1997 usmeril Janez Peterlin, takratni vodja sistema šolskih športnih tekmovanj in prireditev. Pravljica je nastala v avgustu 2010 v glavah treh pravljičarjev, Maje Prešeren Kristan, Jane- za Petkoša in Nenada Pilipoviča. Brez ŠD Gorje, predsednice Zdenke Mandeljc, trenerjev, na čelu z Janezom Petkošem in pomočnikom Alenom Kraljem, članov društva, staršev, projekt ne bi zaživel. Septembra smo na sestanek v OŠ Gorje povabili starše otrok, jih poprosili, da najprej v celoti prisluhnejo našim ambicijam, šele nato nas lahko vržejo iz

Na startu štafet, Neža Kosmač, Valter Hodovernik - druga in tretji z desne. Z Vekom Skalakom pod parno uro v Vancouvru. GORJANC ŠPORT 9

Izseljenci - naši odlični navijači. Miha Ličef - zmagovalec v “klasiki”. izbirne tekme, dekleta na rolkah in fantje v krosu. Finančno pomoč upokojencev Gorje nam je pripravilo darila za naše izseljenske in ka- nam je ponudila Občina Gorje, župan Peter Torkar, podžupanja Dani- nadske gostitelje. Legendarne gorjanske zvončke za darila je izdelal jela Mandeljc, Mirko Ulčar in blejska Infrastruktura nam zmeraj stojijo mojster te tradicionalne gorjanske obrti Anton Poklukar-Šobrle. Elan ob strani pri naših sanjah. Opravili smo udarniško delovno akcijo gra- Inventa iz Begunj nam je daroval prekrasne kovčke, hvala Mihu Šteru bljenja listja na blejskem atletskem stadionu. Brez delovne akcije pač in Zdenki Mandeljc. Velika hvala Veleposlaništvu Kanade v Ljubljani ni prave pravljice. 1. 10. 2010 smo kupili povratne letalske vozovnice in Simoni Sajko. Čudovite slike ekipe v oblačilih na prekrasni kulisi je Benetke-Amsterdam-Vancouver. Za dvodnevno bivanje in oglede v ustvaril Ciril Kraigher, izdelava slik Sitra Bled. Tik pred odhodom, 15. Vancouvru in Whistler Mountainu smo poprosili naše izseljence, Veka 1., je potekala izjemno uspešna donatorska prireditev »Zvezde na sne- Skalaka, Janeza Skumavca in Vinka Močnika. V začetku decembra se gu žare«. Delček izkupička je bil namenjen projektu Kelowna, večina je pojavil prvi izmed štirih dobrih decembrskih mož, ki obdarujejo otro- pa delu smučarsko-tekaško-biatlonske sekcije ŠD Gorje. In zdaj k naši ke- Frank Mandeljc, gorjanski izseljenec v Kanadi. Skupaj s hčerko, poti v Kanado in nazaj: 24. 1. nas je pot vodila z beneškega letališča Moniko Carmichael in sinom Frankiem Mandeljcem so nam uredili in v Amsterdam, od koder smo leteli v Kanado, kjer sta nas na letališču plačali dve vozili za ves teden bivanja v Kanadi, nas oblekli od glave pričakala Veko Skalak in Janez Skumavec. 25. 1. smo želeli opraviti do peta v oblačila Toper in obutev Merrell in finančno pokrili še mar- smučarsko-tekaški trening na Cypress Mountainu, smučišču nad Van- sikateri strošek. Sledila je zabava ob ponovni izvolitvi župana, kjer so couvrom, prizorišču ZOI 2010, vendar nas je odvrnila cena 14 CAD na prisotni občani, na poziv Petra Torkarja, v petih minutah donirali 1.185 smučarskega tekača. Ja, to ni Rudno Polje, kjer je vse zastonj. V Kanadi evrov. Mnogi občani so to storili kasneje, Franci Kučič in podjetje se vse plača. Otroci so zato opravili kros, slikali smo se pod olimpijski- Tronitech,Vinko Rožič, Lea Dabič in pizzerija Rustika, Humko Bled, mi krogi in se zaradi megle v Vancouvru odpeljali na slikovito obmor- Hugo Tomaž Eržen, Ambrožič Klemen s.p., Gostinstvo Štefe Jožica sko pot v Whistler Mountain. Velikanski slap, nenavadno golf igrišče v s.p., Poklukar Anton s.p., Poklukar Robert s.p., Slivnik Sebastjan s.p., skalnatem in strmem terenu, morje in hribi so nam krajšali pot. Whistler Kraigher Klemen s.p. in Mežan Janez s.p., zato trdim, da so v Gorjah Mountain, mondeno smučarsko središče, ima ulice poimenovane po or- čudežni ljudje, ki si želijo športnih dosežkov. ganizatorjih OI. Sarajevska ulica je spomin na ZOI 1984. V Italijanski Do odhoda, se pravi do 24. januarja smo postorili še nekaj malenkosti, restavraciji nas je Janez Skumavec pogostil z večerjo, avstralski par vsa shranjena elektronska pošta je na 180 straneh formata A4. Društvo slovenskih korenin pa z donacijo 260 CAD. Bila sta navdušena nad

Srečanje s člani izseljenskega društva Okanagan in ambasadorjem Tomažem Kunstljem. Neva (3 zmage), Maja in Nika. 10 ŠPORT GORJANC

Razglasitev v “klasiki”: 1. Miha, 2. Valter.

Vodja delegacije Nenad Pilipovič (karikatura Matjaž Po- klukar). težavnost prog. Popoldan sem sodeloval na srečanju vodij delegacij z županjo Kelowne, kjer smo izmenjali uradna darila, se družili, spoznavali… Zvečer pa je bila enkratna otvoritvena slovesnost v polni dvorani. Nasto- pali so odlični mladi domači glasbeniki in plesalci, prihod Ekipe Občine Gorje v dvorano pa je bil za vse nas nepozabno doživetje. Množica drugih ekip iz 39 mest, 13 držav, različne zastave, dvig kanadske zastave, zastave ICG, himna ICG, Oda radosti, prihod ognja Iger, ples Indijancev… Večer čudovitih spominov. Razglasitev v “klasiki”: 1. Neva, 2. Neža, 3. Nika. 28. 1. smo dopoldne tekmovali v »klasiki« posamično, našim projektom. 26. 1. smo z voziloma krenili proti 400 km oddaljeni Kelowni. Pot popoldne pa v štafeti v »skatingu«. Izkazalo se je, da je vodila skozi znamenito Skalno gorovje. Po prihodu v Kelowno smo imeli kratko smo Gorjanci predobri za prisotno konkurenco, saj smo srečanje z veleposlanikom Slovenije v Kanadi, Tomažem Kunstljem, ki službuje v Ot- zmagali v obeh štafetah in osvojili prvi dve posamični tawi. Srečanje je priredilo Slovensko društvo Okanagan iz Kelowne, prisotnih je bilo mesti pri dekletih in fantih. Zmagala sta Miha Ličef in 50 naših navdušenih rojakov, njihov predsednik je Ignac Konte. Bilo je prekratko, a Neva Pančur. zelo čustveno srečanje, dali so nam veliko dodatne energije. Med igrami so bili naši 29. 1. so bila dopoldne tekmovanja v »skatingu« po- najzvestejši navijači na telemarku. Organizatorji so nas nastanili pri domačinih, pro- samično. Bilo je nekaj težje kot v »klasiki«, vendar je stovoljcih. Sam sem stanoval v milijonarski hiši na skali nad jezerom Okanagan. 27. 1. bilo prvo mesto v dekliški in fantovski konkurenci gor- smo opravili uradni trening na smučarsko-tekaških terenih Telemark in spoznali hudo jansko. Zmagala sta Valter Hudovernik in Neva Pančur. Piko na i je po hudem boju dodal še Janez Petkoš z zmago v tekmovanju trenerjev. Ekipa Občine Gorje je osvojila 10 medalj in je na razpredelnici medalj zao- stala samo za 5 milijonskim Seulom. Žal niso priznali dveh bronastih medalj naše premlade članice NikeVin- dišar, ki je na koncu tekmovanj odprla svoj frizerski salon ter preuredila frizuri Maje in Janeza. Popoldne sva z Janezom izpolnila obljubo in zaplavala v mrzlem jezeru Okanagan, bivališču jezerske pošasti Ogopogo, sorodnice škotske Nessi. 30. 1. smo opravili smučarsko-tekaški in biatlonski trening na Telemarku. Zvečer je bilo zelo čustveno zaprtje iger, predaja zastave ICG škotskemu mestu Lankershi- re, ki bo avgusta izpeljal letne Igre. Gorjanci smo ob koncu po toliko osvojenih medaljah postali prepoznav- ni in morali odgovarjati na mnoga vprašanja. 31. 1. smo se zgodaj zjutraj poslovili od naših enkratnih Čustven starševski sprejem v Benetkah. gostiteljev, na poti v Vancouver smo se potniki enega GORJANC ŠPORT 11 vozila ustavili v osnovni šoli v mestecu Hope, spoznali rav- nateljico, učiteljico hrvaških korenin in si ogledali šolo. V Vancouvru so nas naši gostitelji pogostili s svečanim kosilom, kjer smo podoživljali odlične rezultate in obilico nepozabnih doživetij. Sledil je še nakup spominkov v centru mesta, sli- kanje pod znamenito parno uro, nato pa vožnja skozi neizmerno gnečo mimo Olimpijskega stadiona in Rogers arene, kjer igra ekipa NHL Vancouver Ca- nucks, do letališča. Slovo od naših gostiteljev je bilo ganlji- vo. 1.2. ob 23.00 smo po prijetnem letu pristali v Benetkah, kjer so nas šokirali starši s čudovitim sprejemom. Težko je bilo zadr- ževati solze. Brez takih staršev ne bi bilo tega vrhunskega projekta. V petek, 4. 2. je sledil še spre- Tudi za sprejeme je potrebno vaditi, naj jih bo čim več - vse do pravih, olimpijskih. jem pri županu Petru Torkarju, slastna pizza in načrti za prihodnost, odraslih spremljevalcev. Kako bo šele na sprejemu olimpijske medalje, nato pa neverjeten sprejem v Gorjah na igrišču ŠD Gorje. Veliko število predvidoma leta 2026? Rezultati, slike in video posnetki so na spletni ljudi, Godba Gorje, kulinarične dobrote, ki so jih pripravili starši, čudo- strani OŠ Gorje, v »Napovedniku«. vite besede govornikov, zahvala našim družinam in življenjskim sopo- Nenad Pilipovič tnikom za podporo, ter enkratne karikature Matjaža Poklukarja nas treh

15. pokljuški šolski maraton 5. februarja je na Rudnem polju na Pokljuki potekal že 15. šolski po- kjer tekmovalci niso obremenjeni z rezultati, je popolnoma dosegla kljuški maraton, festival zimskih športov, prireditev netekmovalnega svoj namen. Prijavljenih je bilo 2120 udeležencev. značaja, namenjena učencem osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Nenad Pilipovič Zavod za šport RS Planica je prireditelj, Zveza za šport otrok in mladine Slovenije koordinator, OŠ Gorje pa izvajalec dogajanj na prelepi Pokljuki. Soizvajalec prireditve je gostitelj na Rudnem polju, Športni center Pokljuka. Otvoritev prireditve je bila zelo svečana, udeležence sta pozdravila Mi- lan Rejc, ravnatelj OŠ Gorje, in župan občine Gorje, Peter Torkar. Na otvoritvi sta bila prisotna direktor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros in Mateja Reberšak Cizelj, sodelavka projektov Športa otrok in mladine. Prireditev je uradno odprl predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, vodja Sektorja za programe športa na Direktoratu za šport Ignac Polajnar. Slovensko himno in pesem Na planine je zapel pevski zbor OŠ Gorje pod taktirko učiteljice glasbene vzgoje, Tanje Leben. Kulturni program je nadaljevala učenka 5.a razreda OŠ Gorje, Ana Skumvač, zmagovalka Prvega glaska Gorenjske leta 2008 s pesmijo Druga violina. Udeleženci so imeli na voljo osem možnih kategorij udeležbe: smučar- ski tek na 2, 5 in 10 km, pohod s tekaškimi smučmi na planino Javornik, zimske planinske pohode na planine Javornik, Uskovnica in Zajamniki in letošnjo novost, alpsko smučanje na smučišču Viševnik. Prireditev, OŠ Križe s čokolado velikanko (7 kg) Žita Gorenjke Lesce. 12 ŠPORT GORJANC

Uspehi gorjanskih tekačev Gorjanski tekači s svojimi nastopi uspešno zastopajo svoj kraj na različnih tekmovanjih doma in v Rezultati pokal TOPOLINO. tujini. Poleg uspešnega nastopa naših tekačev v Kanadi, so potekala še ostala pomebna tekmovanja, Cicibani – 142 tekmovalcev: ki jih velja omeniti zaradi doseženih uspehov. 99. Knafelj Žiga V italijanski dolini Val di Fiemme je konec januarja potekalo že 28. tekmovanje za pokal Topolino Mlajše deklice – 147 tekmovalk: v smučarskem teku za otroške kategorije. Tekmovanje velja za enega prestižnejših, saj je udeležba 3. Kosmač Urša res številčna. Skupaj je v prelepem zimskem vremenu na progah svetovnega pokala nastopilo preko 6. Pretnar Ana 1.300 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 držav, med njimi tudi nekaj tekmovalcev iz ŠD Gorje. Prvi 10. Vindišar Nika dan so bila tekmovanja za najmlajše kategorije v klasični tehniki s skupinskim štartom na različno 24. Mandeljc Anja dolgih progah. Gorjanski tekači so nastopili zelo uspešno, saj jim je po dolgih letih zopet uspel preboj na stopničke - Urša Kosmač je osvojila tretje mesto (nazadnje, že pred 22 leti, je prvo mesto 33. Hudovernik Rebeka osvojil Tomaž Žemva). Drugi dan so v starejših kategorijah tekmovali v drsalni tehniki, kjer smo 70. Zalokar Manca imeli tudi nekaj svojih predstavnikov. 71. Zrim Jerca Starejše deklice – 136 tekmovalk: 46. Todorovič Tjaša 78. Knafelj Špela Starejši dečki – 150 tekmovalcev: 26. Hudovernik Valter 37. Pogačnik Luka 44. Markun Luka Mlajši mladinci – 137 tekmovalcev: 68. Kralj Yannick

Naši tekmovalci so na DP osvojili sledeča mesta:

1. dan – posamični teki: Mlajše deklice: 1. Pretnar Ana 2. Vindišar Nika 3. Kosmač Urša 4. Mandeljc Anja 6. Hudovernik Rebeka 20. Zrim Jerca 22. Zalokar Manca 26. Puc Lara Mlajši dečki: 22. Jelenc Matic Starejše deklice: Podelitev Topolino. 18. Knafelj Špela 20. Ambrožič Ana 21. Todorovič Tjaša Starejši dečki: 2. Ličef Miha 3. Hudovernik Valter 7. Markun Luka 10. Kenda Luka 11. Bergant Kristjan 13. Pogačnik Luka 16. Kenda Rok 24. Černi Andraž 2. dan – štafetni teki: Mlajše deklice: 1. GOR1: Kosmač Urša, Vindišar Nika, Pretnar Ana 3. GOR2: Hudovernik Rebeka, Zrim Jerca, Mandeljc Anja 7.GOR3: Zalokar Manca, Puc Lara, Ovsenek Urška

Po prvem dnevu državnega prvenstva. GORJANC ŠPORT 13

Po drugem dnevu državnega prvenstva.

Mlajši dečki: sezoni, se je tako uvrstila v ekipo za nastop na svetovnem prvenstvu v 7. GOR: Jelenc Matic, Mandeljc Matej, Jemec Adam Oslu na Norveškem, ki bo od 23.2. do 6.3. Mirjam bo tako sestavljala Starejše deklice: ekipo sedmih deklet na čelu s Petro Majdič, in dveh fantov. Upamo na uspešne nastope slovenskih predstavnikov. 4. GOR: Knafelj Špela, Ambrožič Ana, Todorovič Tjaša Gorjanski smučarski tekači so zelo uspešno nastopli tudi na državnem Starejši dečki: prvenstvu za otroške kategorije, ki ga je na Rudnem polju na Pokljuki 1. GOR1: Hudovernik Valter, Kenda Luka, Ličef Miha organiziral TSK OGP GRAD Bled. V prekrasnih vremenskih razmerah 3. GOR2: Bergant Kristjan, Markun Luka, Pogačnik Luka in na odlično pripravljenih progah je nastopilo 154 najmlajših tekmovalcev. Prvi dan so tekli v prosti tehniki - mlajši dečki in deklice na 2,5 7. GOR3: Kenda Rok, Černi Andraž, Kraigher Rok km, starejši dečki in deklice pa na 5 km. Gorjanski tekači so osvojili Velik uspeh je na tekmovanju za svetovni pokal v ruskem Rybinsku kar 5 medalj, med njimi je pri mlajših deklicah Ana Pretnar osvojila dosegla Mirjam Cossttini (nekdaj Soklič), saj je v prvem letošnjem naslov prvakinje. nastopu v svetovnem pokalu dosegla rezultat kariere. Tekmovanje je Drugi dan prvenstava so se mladi tekmovalci in tekmovalke pomerili še potekalo v dvojnem zasledovanju, Mirjam pa je osvojila odlično 16. v štafetnih tekih v klasični tehniki. Tekači iz ŠD Gorje so bili ponovno mesto. Ob menjavi smuči je bila na 26. mestu, v prostem slogu je nato zelo uspešni, saj so zopet osvojili 4 medalje, od teh kar dva naslova še pridobil in končala na 16. mestu. Z uspešnimi nastopi v letošnji državnih prvakov in sicer pri mlajših deklicah in stareših dečkih. Janez Kosmač

Prireditve Športnega društva Gorje V našem društvu, ki letos praznuje 90 let, aktivno deluje 350 članic in članov. V glavnem smo rekreativci, vendar s svojim prostovoljnim delom kolektivno podpiramo naše mlade perspektivne tekmovalce. Tekači in biatlonci nas zastopajo na vseh državnih tekmah in tudi na mednarodnih. V marcu pripravljamo prvo in verjamemo, da tradicionalno tekaško tekmovanje »Tour de ski Gorje Pokljuka 2011«. Tekmovanja bodo v kategorijah mlajše deklice in dečki, starejše deklice in dečki in mlajše mladinke in mladinci in bodo potekale 4. marca ob 16h, 5. ob 15h in v nedeljo, 6. ob 10h. Pričakujemo preko 200 mladih tekačev iz cele Sre- dnje Evrope in upamo tudi precej gledalcev in navijačev za podporo in uspeh tekmovalcem in cele prireditve. 30. aprila in 1. maja vabimo na osrednjo prireditev Gorij že »20. Jur- jev semenj«. Spet bo veselica, tekaška tekma – gorjanski kros, povorka konj, stojnice, razstava, srečelov, … Načrtujemo, da nam tem za pogovor na vsakoletnem tradicionalnem pohodu z baklami ob zaključku leta ne bo zmanjkalo. Vabljeni! Zdenka Mandeljc, predsednica ŠD Gorje 14 ŠPORT, OGLASI GORJANC

Odbojka v Gorjah Za okroglo obletnico društva pripravljamo almanah. Pregledovali smo ar- Naslednja številka Gorjanca izide hiv in našli nekaj dokumentov o ženski odbojki. Trenirale so pod vodstvom Borisa Kozinca in Vinka Kobala ter tekmovale v 2. državni jugoslovanski 25. marca, ligi in 1. slovenski. Leta 2002 so v isti kategoriji tekmovali fantje, ki so tre- prispevke sprejemamo do nirali pod vodstvom Franca Divjaka. Kar nekaj jih je ostalo aktivnih. Med 17. marca. njimi je še najbolj tekmovalen Boris Žnidar in sicer v odbojki na mivki. Ostali pozimi treniramo v telovadnici OŠ kar štirikrat tedensko, saj nas je 70, radi pa se udeležujemo tudi rekreativnih turnirjev. Eden takih je bil 29. januarja v Umagu. Sestavili smo moško in žensko ekipo. Fantje so osvojili 3. mesto. Dekleta smo dosegla zlato sredino – 5. mesto. Za prihodnje leto načrtujemo, da se bomo z ekipo Gorje udeležili rekreativne lige v Komen- di. Letos tekmuje 27 mešanih ekip - 2 ženski, 4 moški. Letos nas je nekaj v ekipi Rauch. Po 11. turnirjih bo 16. aprila finalni obračun. 20. februarja se bomo udeležili turnirja v organizaciji Zavoda za šport Je- senice. Tekmovanje je že tradicionalno, saj bo potekalo že šestič. Gorjanci smo na vseh po vrsti zmagovali, lani pa nam je zlato prevzela ekipa Je- zuščki iz okolice Domžal. 3. mesto je osvojila ekipa iz Komende. V ekipi morata obvezno biti dve predstavnici nežnejšega spola, zato bomo tekmo vzeli kot pripravo za komendsko ligo in seveda zopet štartali na 1. mesto. Ker se bliža pust - preganjalec zime, nam misli uhajajo že na naše igrišče na mivki. Naša aktivista Jakopiča sta glavna organizatorja vzdrževalnih del. Največji dosežek lanskega leta so nova igrala, ki pa še čakajo na zaključna dela. Veseli bomo vsake pomoči na igrišču in tudi vsakega prispevka za almanah, zato vas vabimo k sodelovanju! Zdenka Mandeljc, predsednica ŠD Gorje

Imate težave z računalnikom? 1 0 0 Brezplačno ga lahko prevzamemo 9 5 pri vas v popravilo. Brezplačne prevoze organiziramo v marcu 1x tedensko na področju Gorij. Samo popravilo plača stranka. 7 5  prenosni računalniki, osnovne plošče, displeji,  namizni računalniki, strežniki  tiskalniki, monitorji, telefaksi,  računalniške mreže in internet,

 čiščenje računalniških virusov 2 5  protivirusni program F-secure  nadgradnje računalnikov 5

Pokličite nas! Pomagali vam bomo. 0

Cesta železarjev 7a, Jesenice, tel. (04) 58-36-444, www.3bm.si

R o j s t n i Z a k i 2 4 . m a r e c 2 0 1 0 1 4 : 4 6 : 4 8 GORJANC OGLASI 15 18 PREDSTAVLJAMO ÂSOPIS, KI POVEZUJE Pri Kamnekovih se grejejo na drva in sonce 19. Oktobra 2010 je bil za Kamnekovega Filipa prav poseben dan. Tisti dan je namreč prvič zakuril novo montirani specialni kotel na drva Herz in prav tako so prvič toplo vodo pogreli novi Ogrevanjesončni kolektorji Weishaupt. Že konec pretekle na kurilne sezoneles s kotli HERZ se je namreč Filip odločil, da bo posodobil svojo kotlovnico in Lesizkoristil ~lovek les uporablja iz domačega za kur- gozda.na Dodatno za male pa in bo ve~je montiral objekte sonč- - Pe~i na drva delujejo po zgorevanja minimal- jenjene kolektorje odkar pomni. za ogrevanje Postav- sanitarne{ole, vodevrtci, inve~ji tudi poslovni kot podporo ob- principu tako no. ljaogrevanju. se vpra{anje, Pričel je zakaj iskati ponudbe se jekti, in praktično lokalni sistemispoznal vse daljin- mo- imenovanega ravnožne variante sedaj, v in ~asu ponudnike avtoma- tovrstneskega tehnike ogrevanja na slovenskem in podobno. trgu. uplinjanja drv. Zgorevalna tizacijePrepričala in pa elektronike, ga je ponudba to podjetja Elterm, Bled, d.o.o., katere Proces zgore- komora je iz- lastnik je Jože Soklič iz Bleda. V Eltermu so mu pripravili po- staro gorivo ponovno uve- Potrebno je upo{tevati, da vanja je nad- vedena iz ponudbo s sodobno kurilno napravoomenjeni Herz in Weishauptovimi na~in ogrevanja sonč- s ljavlja.nimi kolektorji.Odgovor se Odločilna skriva è je bila tehnična rešitev z vrhunsko zorovan s son- sebnega ter- v opremovpra{anju avstrijsko-nemške samem. Ravno izdelave,sekanci kateri zahteva so v Eltermu ve~ skladi{- prido- do, ki vodi in mi~nega beto- elektronikadali še montažo in z znjo lastno na~ini strokovno~nega montažno prostora, ekipo in zatopodprto so z korigira regu- na, ki se pred regulacijelastnimi pooblaščenimi so omogo~ili, serviserji. da primerni predvsem tam, lacijo zgore- vgradnjo top- je proces zgorevanja z lesno kjer prostor ni prevelika ome- valnega zraka, lotno obdela, biomasoDober gospodar nadzorovan, izbira in emi- investira.jitev. In kot Filip rad pove, je bilo tako da je pro- podobno kot sijsketo najboljša vrednosti naložba nizke, njegovega sam življenja. Dolga zima na Gorenj- ces zgorevanja keramika, zato skem namreč zahteva trezno presojoVsi kotlio energetski na sekance rešitvi lahkodoma. Filip Poklukar iz Zgornjih Gorij je lastnik nove kotlovnice na proces pa popolnoma av- kardrva Herz najbolj in pravi: » Lahko povem, da je bila to jenajboljša zgorevalna nalož- tomatiziran.Najugodnejša in prav gotovo dolgoročnodelujejo tudigledano na najcenejša pelete, saj je optimalen. komora izredno poraba lesa iz domačega gozda. Danespeleti sodobna niso ni~ tehnika drugega omogoča kot ba mojega življenja. Vedno smo imeli toplo, ampak kot je sedaj toplo je pa nekaj drugega, pa še veliko manj pokurim.robustna Kaj ter naj iz- Priudobno sodobnih in čisto kotlih kurjenje na bio-z lesom.lesna Zakaj biomasa,ne bi lastno zmleta delo in boljtrud Pri tem tipu kotla vedena, tako da so kakovostno vnovčili? Poleg tega,fino da kotste pospravilisekanci ter lasten priprav- gozd, rečem - zadovoljni smo. Prej smo vsako uro nalagali, sedaj pa maso ne poznamo ve~ vsako- je {e vedno Kotel na polena HERZ firestar posamezne vam gre v tem primeru tudi državaljena nasproti v finej{i s fiobliki. nančnimi nepo- samo enkrat zakurim in je cel dan toplo. Na kmetiji tako ostane dnevnegavratnimi sredstvi, ~i{~enja ki jih kotla, v primeru investicije v rabo obnovljivih potrebnoveč časa zaza- druge stvari.« komponente priìganja ognja, problemov s kuriti in ro~- zgorevalne virov energije (sonce in les) pridobitePeleti pri so EKO kurivo, Skladu. narejeni Začetna iz slabiminvesticija vlekom, je sicer ko ressmo nekoliko zadi- dražja, vendar se v nekaj letih po- no dodajati komore lo- mili celotno kotlarno ali lesne biomase, cilindri~ne ob- polena, med- ~ene med se- vrne, saj v primerjavi z ostalimi energentilike, premera (olje, plin), 5-6 je mm kurjenje in spodnjiz lesno prostor biomaso stanovanjske- tudi do 50% cenejše. temIzkoristite ko je ~i{~enje nepovratne izmenjeval- fi nančneboj vzpodbude in se med njimiza rabo nahaja ob- ga objekta. dolìne cca 20 mm. Narejeni nikanovljivih toplote virov avtomatizirano energije pri EKOizolacijska Skladu. folija, ki dovoljuje Zakaj ne bi izkoristili dane prednosti?so prav Čez namenom vas še vedno avtomati- nismo preko turbolatorjev z mo- temperaturne dilatacije med Polegprepričali, vsega povprašajte omenjenega Filipa je in zacije rad vam ogrevanja, bo povedal v~asih iz lastnih jim tornimiRok za oddajo pogoni, vloge ~i{~enje je 31.03.2011komponentami zgorevalne prednostizkušenj. pri Saj ogrevanju pravi star zslovenski bio- pravijo pregovor: tudi kdor »teko~i prej pride,les«, kerprej zgorevalnih komor pa je komore, njeno razstavitev in masomelje tudiali drugače po gospodarski povedano, kdorjih prej lahko investira, dobavijo prej profi s kami- tira. izvedenoNaročite ogled od spredajin ponudbo in še tudidanes. zamenjavo posameznih plati. Slovenija je z gozdovi onom prav tako kot kurilno je zaradi izredno dobrega komponent. bogata deèla. Kurilno olje in olje, napolnijo zalogovnik in plin moramo kupovati drugje, potem ogrevanje poteka av- proizvodnjo biomase za ogre- tomati~no. vanje pa lahko organiziramo doma, kar pomeni razvojni Doziranje peletov v zgoreval- potencial za podjetja, ki se no komoro je lahko zelo ukvarjajo s proizvodnjo in natan~no, tako da je mo`no PE OGREVALNI SISTEMI Ljubljanska 13, 4240 Radovljica distribucijo tega kuriva. Pa {e mo~ ogrevanja natan~no pri- tel.: 04/53 73 200, GSM: 041/649 257, gozdove bomo imeli o~i{~ene. lagajati potrebam. Zgorevanje je kvalitetno in emisije dim- fax: 04/53 12 107, info@ elterm-bled.si S prehodom ogrevanja na nih plinov izredno dobre. AKTUALNO biomaso lahko le-to pomeni Uporabniku ostane zgolj od- O tudi 40 do 50% ni`je letne stranitev pepela, pa {e to zelo Kompleksne re{itve z vgradnjo kotlovske tehnike na drva od stro{ke ogrevanja ob dejstvu redko. projekta do izvedbe sistema HERZ da jeZakaj to kurivo, investirati ki ga čimprej? lahko O pridobimo doma. Dodajanje peletov do kotla se Kotlovnice z ogrevanjem na polena O 1 m3 razrezanih in dostavljenihizvaja suhih na drv razli~ne stane približno na~ine. Na- 70 U~inkoviti solarni sistemi za podporo ogrevanju TorejEUR. kak{no Če upoštevamo, vrsto kuriva da imatajbolj solidna enostaven peč na je drva sistem, in soli- pri O imamodna peč pri na lesni kurilno biomasi? olje podobenkaterem izkoristek je poleg in da kotlapovprečna 150- Sodobne plinske kotlovnice Polena,hiša sekance v Sloveniji in pelete.za ogrevanje inali pripravo 200-litrski tople zalogovnik,sanitarne vode ki 3 porabi 3000 l kurilne olja oziromaga tedensko ekvivalentno polnimo 15 sm peleti. drv, ZA VAS IZVAJAMO: Kaj lahkoso sekanci? hitro izračunamoTo je su{en letno poraboPelete denarja lahko dodajamoza energente tudi po O trenutnih cenah na trgu: les, ki ima vla`nost 15-20% na bolj avtomatizirane na~ine Servisoljnihgorilnikov O ter Kurilno je nato olje zmlet 3000 v oblikol x 0,85 EUR/lin sicer = 2.550,00s fleksibilnim EUR pol`nim lesnega ~ipsa – sekancev. Gre dodajalnikom, kombinacijo Servisplinskihgorilnikov 3 O za osnovnoDrva obliko 15 lesne m xbio- 70 EUR/m3pol`nega = 1.050,00 dodajalnika EUR in odse-

KVALITETNO UGODNO Sanacijakotlovnic mase,Pri kikurjenju omogo~a na drva popolno lahko torejsavanja, letno z prihranimovre~astim silosom O avtomatizacijo1.500,00 EUR! procesa kur- ali z zemeljskim zalogov- Novogradnja(ogrevanje,vodovod,elektroinstalacije) jenja in je zaradi tega primer- nikom in odsesavanjem. 16 PRIREDITVE MARCA 2011 GORJANC

KULTURNE PRIREDITVE • Delavnica »ŽIVIMO ZDRAVO« - tema: Osnove zdrave prehrane • Tradicionalna pustna prireditev VLEKA PLOHA v sredo, 02. marca 2011 ob 17. uri v učilnici matematike v OŠ Gorje v torek, 08. marca 2011 ob 14. uri na vaškem trgu pri baru Krčmar • IZOBRAŽEVANJE ZA KMETOVALCE – Davčna zakonodaja • KO PRIDE POMLAD v kmetijstvu v soboto, 12. marca 2011 ob 19. uri v Gorjanskem domu Koncert v torek, 15. marca 2011 ob 9:30 v Gorjanskem domu Marije in Cirile ob spremljavi citer v počastitev Dneva žena Izobraževanje organizira Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, predava ga. Ana Demšar-Benedečič • POTOPISNO PREDAVANJE »Mehika« • Delavnica »ŽIVIMO ZDRAVO« - tema: Kuhajmo zdravo v soboto 19. marca 2011 ob 19. uri v Gorjanskem domu Predava Klemen Repinc v sredo, 16. marca 2011 ob 17. uri v jedilnici OŠ Gorje – degusta- cija pripravljenih jedi • MAMICA, TA ROŽA JE ZATE • IZOBRAŽEVANJE ZA KMETOVALCE v petek, 25. marca 2011 ob 18. uri v telovadnici OŠ Gorje Program Aktualni pleveli ter okolju prijazni načini zatiranja v okopavi- Vrtca in OŠ Gorje ob materinskem dnevu nah (koruza, krompir, žita) PRIREDITVE ZA OTROKE v torek, 22. marca 2011 ob 9:30 v Gorjanskem domu Izobraževanje organizira Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, preda- • Gledališka predstava »ZVEZDICA ZASPANKA« va ga. Marija Kalan v torek, 01. marca 2011 ob 17. uri v Gorjanskem domu Organizira • Delavnica »ŽIVIMO ZDRAVO« - tema: Gibanje in zdravje Knjižnica Gorje, predstava učiteljev OŠ Antona Janše Radovljica v sredo, 30. marca 2011 ob 17. uri v učilnici matematike v OŠ Gorje • Lutkovna igrica »DOBRI SNEŽAK« v torek, 15. marca 2011 ob 17. uri v Gorjanskem domu Organizira ŠPORTNE PRIREDITVE Knjižnica Gorje, predstava strokovnih delavk Vrtca Lesce • EUROSANK Pokljuka • URICE ZA NAŠE NAJMLAJŠE – projekcija pravljice v soboto, 26. februarja 2011 ob 12. uri poleg biatlonskega centra na v četrtek, 31. marca 2011 ob 17. uri v Gasilskem domu Podhom Rudnem polju • BIATLONSKA TEKMA za državni pokal; organizacija ŠD OBČNI ZBORI DRUŠTEV Gorje • OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV GORJE v nedeljo, 27. februarja 2011, pričetek tekme ob 9. uri na Pokljuki, v petek, 04. marca 2011 ob 16. uri v Gorjanskem domu nastrelitev ob 8:15 • OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA GORJE • TOUR DE SKI GORJE POKLJUKA 2011 – Mednarodne otro- ške tekaške tekme v četrtek, 10. marca 2011 ob 18. uri v Gasilskem domu Podhom Tekmovanja v kategorijah mlajših in starejših deklic in dečkov ter • OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA GORJE mlajših mladink in mladincev v petek, 18. marca 2011 ob 18. uri v avli OŠ Gorje v petek, 04. marca 2011 ob 16. uri na Pokljuki • TOUR DE SKI GORJE POKLJUKA 2011 - Mednarodne otro- IZOBRAŽEVANJA, DELAVNICE ške tekaške tekme • IZOBRAŽEVANJE ZA KMETOVALCE – Predstavitev uredb v soboto, 05. marca 2011 ob 15. uri na Pokljuki – subvencije 2011 • TOUR DE SKI GORJE POKLJUKA 2011 - Mednarodne otro- v sredo, 02. marca 2011 ob 9:30 v Gorjanskem domu ške tekaške tekme Izobraževanje organizira Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, v nedeljo, 06. marca 2011 ob 10. uri na Pokljuki predava ga. Tatjana Grilc