Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]
Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXIV 96 29. 12. 2014
str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komi- VLADA sije (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta 4038. Uredba o navzkrižni skladnosti in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 281 Na podlagi 10. člena ter v zvezi z 11. in 12. členom z dne 25. 9. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije 1307/2013/EU); – Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ure- U R E D B O ditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta o navzkrižni skladnosti (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič 1. člen spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1271/2014 (vsebina) z dne 28. novembra 2014 o odobritvi zvišanja mejnih vrednosti Ta uredba določa zahteve navzkrižne skladnosti za iz- za obogatitev vina, proizvedenega iz grozdja, potrganega v vajanje: letu 2014 z nekaterih sort vinske trte na nekaterih vinorodnih – Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in območjih ali v delu teh območij (UL L št. 344 z dne 29. 11. 2014, Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU); iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evrop- z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegira- skega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativ- no uredbo Komisije (EU) št. 994/2014 z dne 13. maja 2014 o nega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev spremembi prilog VIII in VIIIc k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009, plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost in Sveta ter prilog II, III in VI k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evrop- (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: skega parlamenta in Sveta (UL L 280, 24. 9. 2014, str. 1), (v Uredba 640/2014/EU) in nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU); – Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne – Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim admini- in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb strativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69; No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU). št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z 2. člen dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb (pojmi) glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe Izrazi uporabljeni v tej uredbi pomenijo: (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede – upravna kazen je upravna kazen iz Uredbe sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi 1306/2013/EU, Uredbe 640/2014/EU in Uredbe 809/2014/EU Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, in pomeni ustrezen znesek zmanjšanja plačil iz predpisa, ki (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla- ureja neposredna plačila v kmetijstvu, plačil na podlagi točk (a) menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L in (b) prvega odstavka 21. člena ter 28. do 31., 33. in 34. člena št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredbe 1305/2013/EU, ter plačil na podlagi 46. in 47. člena Uredba 1306/2013/EU); Uredbe 1308/2013/EU; – Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta – sistem zgodnjega opozarjanja je sistem zgodnjega opo- in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna zarjanja iz drugega pododstavka drugega odstavka 99. člena plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kme- Uredbe 1306/2013/EU; tijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 – trajni pašniki so trajni pašniki iz 37. člena Uredbe in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20. 12. 2013, 640/2014/EU. Stran 10806 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3. člen uredbe, v skladu z 99. členom Uredbe 1306/2013/EU, 38. do (zahteve navzkrižne skladnosti) 41. členom Uredbe 640/2014/EU in 73. do 75. členom Uredbe 809/2014/EU ter predpisom, ki ureja izvajanje ukrepov kmetij- (1) Zahteve navzkrižne skladnosti so predpisane zahteve ske politike. ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in (3) Ne glede na prejšnji odstavek se v zvezi s petim od- okoljskega stanja zemljišč in predstavljajo minimalne zahteve stavkom 17. člena Uredbe 1305/2013/EU, ne upošteva teža s področja okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega kršitve pri določitvi odstotka zmanjšanja plačila neposrednega stanja zemljišč, s področja javnega zdravja, zdravja živali in plačila, plačila PRP, plačila za prestrukturiranje vinogradov in rastlin ter s področja dobrobiti živali. Primerjalni prikaz zahtev zeleno trgatev za izpolnjevanje obstoječih predpisanih zahtev navzkrižne skladnosti je v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. ravnanja s področja nitratov in zaščite rejnih živali, če so te (2) V prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, je določen naložbe opredeljene v poslovnem načrtu iz četrtega odstavka obrazec za vodenje evidence uporabe živinskih in mineralnih 19. člena Uredbe 1305/2013/EU, v obdobju 24 mesecev od gnojil za posamezno koledarsko leto, za potrebe izpolnjevanja dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi statusa mladega zahtev iz predpisanih zahtev ravnanja za nitrate iz priloge 1 te kmeta iz alineje (i) točke (a) prvega odstavka 19. člena Uredbe uredbe. 1305/2013/EU. 4. člen (4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega (zavezanci) člena se ne uporabljajo za upravičence, ki sodelujejo v she- mi za male kmete iz naslova V Uredbe 1307/2013/EU in za (1) Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skla- podporo, navedeno v devetem odstavku 28. člena Uredbe dnosti iz te uredbe so vlagatelji zahtevkov za: 1305/2013/EU. a) neposredna plačila iz predpisa, ki ureja neposredna (5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega čle- plačila v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila); na se ne uporabljajo za upravičence, ki so pridobili zaraščene b) plačila na podlagi točk (a) in (b) prvega odstavka površine in jih morajo očistiti v enem letu od vpisa v Register 21. člena ter 28. do 31., 33. in 34. člena Uredbe 1305/2013/EU kmetijskih gospodarstev ali od vročitve odločbe pristojnega (v nadaljnjem besedilu: plačila PRP). inšpektorja v skladu s 7. členom Zakona o kmetijskih zemlji- (2) Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skla- ščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo dnosti so tudi prejemniki podpore na podlagi 46. in 47. člena in 58/12). Uredbe 1308/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: plačila za pre- strukturiranje in preusmeritev vinogradov ter zeleno trgatev). 8. člen
5. člen (sistem zgodnjega opozarjanja) (pristojni organ) (1) Sistem zgodnjega opozarjanja se uporablja za primere neskladnosti iz te uredbe, ki bistveno ne vplivajo na okolje in Za kontrolo navzkrižne skladnosti in določitev zneska zdravje ljudi, živali ali rastlin in zaradi njih niso oziroma ne bodo zmanjšanja neposrednih plačil, plačil PRP in plačil za pre- nastale škodljive posledice ter se dajo odpraviti na kraju sa- strukturiranje in preusmeritev vinogradov ter zeleno trgatev mem ali v razumno kratkem roku in so ugotovljene ob pregledu je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in na kraju samem ali upravnem pregledu agencije. razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija). (2) Primeri iz prejšnjega odstavka so navedeni v prilogi 1 te uredbe in so označeni z okrajšavo »(MK)«. 6. člen (3) Odprava neskladnosti iz prvega odstavka tega člena (kontrola) se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje ukrepov (1) Izpolnjevanja zahtev iz te uredbe preverja agencija v kmetijske politike. skladu s 65. do 72. členom Uredbe 809/2014/EU in v skladu s 9. člen predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri naj- manj enem odstotku zavezancev iz 3. člena te uredbe. Agencija (namerna neskladnost) obravnava tudi ugotovljene nepravilnosti, na katere opozorijo (1) Če agencija v postopku preverjanja in po predhodnem drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisov iz opozorilu, naj se odpravijo določene neskladnosti iz te uredbe, te uredbe. ali med vodenjem postopka ugotovi, da gre za namerno ali (2) Pri pregledih na kraju samem se za določitev višje ali namerno ponavljajočo se neskladnost, nosilcu pa po pisnem nižje stopnje kršitve pri zahtevah, kjer je določena samo ena pozivu, naj se razjasni dejansko stanje, ne uspe dokazati na- vrednost odstotka zmanjšanja plačila samo v stolpcu »Srednja sprotnega, se določi zmanjšanje plačila iz prve alineje 2. člena kršitev« iz priloge 1 te uredbe, uporabi preglednica določanja te uredbe. stopnje kršitve iz malomarnosti iz priloge 2, ki je sestavni del te (2) Če agencija ugotovi namerno neizpolnjevanje zahtev uredbe, v skladu z 38. členom Uredbe 640/2014/EU in predpi- iz prejšnjega odstavka, določi odstotek zmanjšanja neposre- som, ki ureja izvajanje ukrepov kmetijske politike. dnega plačila, plačila PRP, plačila za prestrukturiranje in pre- usmeritev vinogradov in zeleno trgatev v skladu s preglednico 7. člen določanja stopnje namerne kršitve iz priloge 3, ki je sestavni (zmanjšanje plačila) del te uredbe, in v skladu z 38. členom Uredbe 640/2014/EU. (1) Če agencija ugotovi, da zahteve navzkrižne skladnosti 10. člen iz te uredbe niso izpolnjene, določi odstotek zmanjšanja plačila za neposredno plačilo, plačilo PRP ter za plačilo za prestruktu- (ohranjanje trajnih pašnikov) riranje in preusmeritev vinogradov in zeleno trgatev v skladu s (1) Agencija iz prijavljenih površin kmetijskih zemljišč na prvo alinejo 2. člena te uredbe. Odstotek zmanjšanja plačila je zbirnih vlogah za leti 2004 in 2005 ugotovi in izračuna razmerje določen z vrednostmi 1 %, 3 % ali 5 % za posamezno neizpol- med površino trajnih pašnikov in površino kmetijskih zemljišč njevanje zahtev, pri čemer 1 % pomeni najnižjo, 3 % srednjo in na območju Republike Slovenije v skladu s 37. členom Uredbe 5 % najvišjo težo kršitve. 640/2014/EU. (2) Upravičencu, ki ne izpolnjuje zahtev navzkrižne skla- (2) Če se ugotovljeno razmerje iz prejšnjega odstavka dnosti iz te uredbe, se določi zmanjšanje ali izključitev sku- zmanjša za več kot pet odstotkov, se uporabi 37. člen Uredbe pnega zneska plačil iz prvega in drugega odstavka 4. člena te 640/2014/ES. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10807
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
11. člen (dokončanje postopkov) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o predpisanih zahte- vah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kme- tovanju (Uradni list RS, št. 98/11, 1/13 in 113/13), se končajo v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11, 1/13 in 113/13).
12. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okolj- skih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11, 1/13 in 113/13).
13. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.
Št. 00715-9/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2014-2330-0026
Vlada Republike Slovenije
Boris Koprivnikar l.r. Podpredsednik
Priloga Stran 10808 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
č ZAHTEVE NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI
PRILOGA 1: prilogi: v Izrazi, uporabljeni ravnanja zahteve PZR – predpisane zemljiš stanje okoljsko in kmetijsko DKOS – dobro kršitve stopnja L – lažja kršitve stopnja S – srednja kršitve stopnja težja – T opozarjanja zgodnjega sistema iz kršitev MK – primeri Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10809 IL Č
S T 3 L L
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom imi organskimi č č trideset dni ob č a organska gnojila se ne upoštevanju upoštevanju nepredvidenih razmer. izjemnih ali gnojili gnojili za najve 1. Teko prepovedi. obdobju v uporabljajo Minister, pristojen za kmetijstvo, lahko dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s teko ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, mora izpolnjevati zavezanec ki in jih jih kontrolor preverja č je č ih č imi ih brez brez č ih č imi organskimi č imi organskimi č je. enih č enih v Prilogi 2, ki je
len č len č len č IZVAJANJE ZAHTEV IZ PREDPISOV RS izvajanje zahtev iz predpisov RS gospodarstva kmetijskega ravni na 3. Zaradi varstva onesnaževanjem z voda kmetijskih virov je celotno obmo nitrati pred Republike iz Slovenije opredeljeno obmo ranljivo kot 8. (1) Gnojenje s teko gnojili je na kmetijskih zemljiš prepovedano od 15. novembra do februarja. 15. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s teko zemljiš na kmetijskih gnojili zelene odeje ob č inah, dolo v sestavni katastrskih prepovedano del od 1. decembra do januarja. 31. te uredbe, (3) Ne glede na prvi odstavek tega č lena je gnojenje s teko PREDPIS RS predpisi RS, ki povzemajo zahteve EU predpisov iz Uredba Uredba o varstvu onesnaževanjem voda z pred kmetijskih virov (Uradni list RS, št. nitrati 05/13) in 113/09 iz itev č itev lena č lena ja. č ja. lena č lena 3(2) ali č be, ki zajemajo lanice č lanice za uresni lanice č lanice za zagotovitev č lena 1 v dveh letih po ke iz Priloge II A. II Priloge iz č ke len len len len č č zahteve zahteve iz predpisov EU, upoštevajo ki se skladnosti pri navzkrižni 4. 1. Države splošne ravni onesnaževanjem za vse varstva vode v dveh letih po te direktive notifikaciji pred ukrepe: naslednje sprejmejo (a) izdelajo kodeks ali dobre kmetijske prakse, ki jih bodo kodekse kmetje izvajali prostovoljno in naj bi č evali vklju dolo to vsaj 5. ciljev iz prvem imenovanju iz v enem dodatnega imenovanja letu iz 3(4) izdelajo delovne programe za od obmo ranljiva imenovana vsakega 4. Delovni programi se izvedejo v štirih letih od sestavljeni izdelave in so iz naslednjih 1. Države JE Okolje, podnebne spremembe, dobro kmetijsko stanje zemljiš stanje kmetijsko dobro spremembe, podnebne Okolje, JE Č : Varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov č GLAVNA ZADEVA: Voda PODRO PZR 1 PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Direktiva 91/676/EGS Sveta z dne 12. 1991 o varstvu decembra pred voda onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 dne 31. z 12. 1991, 1), str. zadnji spremenjena Uredbo z (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta Sveta z in dne 22. oktobra 2008 (UL L št. 311 z dne 21. 1) str. 2008, 11. Stran 10810 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 3 2. Hlevski gnoj se ne uporablja v uporablja ne se gnoj Hlevski 2. prepovedi. obdobju č ih z etkom č etkom e gre za č e gre za lena lahko lahko č lena lena ter zato zato lena ter imi organskimi imi organskimi imi organskimi a poplavljena in in a poplavljena č č č č č jih, trideset dni na č trideset dni na lena ne veljajo za za č lena ne veljajo enih v Prilogi 2 te Prilogi 2 te v enih č ena z vodo v obdobju obdobju v č ena z vodo ih nad nadmorsko višino višino nadmorsko nad ih č ine zaradi poplav in so bila bila so in poplav zaradi ine č asovne prepovedi iz prvega prvega iz prepovedi asovne Č len č len tla zasi za pred dni dvajsetih in drugega prvega iz prepovedi tega odstavka v gnojenje in gnojil razvoz nista bila rokih predpisanih mogo č a. kmetijska zemljiš kmetijska 800 m prepovedano od 15. 15. od prepovedano m 800 do 1. marca. novembra (4) tega odstavka s teko gnojenje zemljiš na kmetijskih gnojili katastrskih v odejo zeleno dolo ob č inah, uredbe. in drugi prvi na (5) Ne glede tega odstavek za kmetijstvo, minister, pristojen obdobja podaljšanje dovoli s teko gnojenja za najve gnojili obmo prizadetih izjemne ali nepredvidene okoliš organskimi gnojili na kmetijskih na kmetijskih gnojili organskimi zemljiš (1) Gnojenje s hlevskim gnojem je je gnojem hlevskim s (1) Gnojenje od 1. prepovedano na njivah 15. februarja. decembra do 8.a ujejo č ujejo evanje č evanje eni z ukrepi iz iz ukrepi z eni č e so pomembne: č e so pomembne: be, ki vklju ki č be, č ke, lenom 4,č lenom razen tistih, ki ih ukrepov: č ih ukrepov: enje č enje živinskih gnojil, č jih; nih regijah Skupnosti, naj bi bi naj Skupnosti, regijah č nih obvezujo (a) iz ukrepov Priloge III; (b) ukrepov, ki kodeksu(-ih) v predpisale č lanice so jih države izdelanih prakse, dobre kmetijske skladno s nadomeš bili so Priloge III. PRILOGAII DOBREKODEKS(-I) KMETIJSKE PRAKSE dobre kodeksi A. Kodeks ali je cilj katerih prakse, kmetijske zmanjšati onesnaževanje z nitrati razmere v in ki upoštevajo razli dolo vsebovali to naslednje tla gnojil v vnos ko je obdobja, 1. neprimeren; na strmih tla gnojil v vnos 2. pobo nasi č ena z tla, gnojil v vnos 3. zmrznjena ali poplavljena, vodo, pokrita s snegom; blizu tla v gnojil vnos za pogoje 4. vodotokov; za posod zgradbo in zmogljivost 5. skladiš prepre za ukrepi č no z vklju onesnaževanja odtokom in površinskim vode s č len 4. in 5. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10811
na vodovarstv enih obmo č jih Odmerek je presežen 3 Evidenca Evidenca se ne vodi
Evidenca Evidenca se ne vodi sproti in v skladu s predpisi 3 3 5 č nim e se gnojijo č enih č enih z vodo, tleh, č ih organskih gnojil v kmetijske rastline v rastlinjakih. rastlinjakih. v rastline kmetijske 6. Na kmetijskih gospodarstvih, ki obdelujejo GERK-e s povpre nagibom nad 20 %, obstaja na katerih nevarnost teko odtekanja 4. V obdobju prepovedi gnojijo se ne ozimine dušik. vsebujejo ki gnojili, z mineralnimi 3. V se obdobju prepovedi ne gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen, 5. Organska in mineralna gnojila se ne uporabljajo na poplavljenih tleh, tleh, nasi prekritih s tleh. zamrznjenih snežno odejo, in č bo č bo ih, kjer ajo č ajo zimsko č e je hlevski gnoj e vremenske in vremenske č e č e gre za gnojenje č ih organskih gnojil v enih č enih z vodo, na tleh, prekritih len č len č len č len (2) (2) Ne prejšnjega odstavka je gnojenje s glede hlevskim na gnojem dolo dovoljeno tudi od 1. decembra do na februarja, 15. njivah talne razmere omogo obdelavo tal in dneh. treh v najpozneje zaoran 9. (1) Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do razen 1. marca, rastlinjakih. v rastlin kmetijskih (2) Ne prejšnjega odstavka glede je gnojenje ozimin na z mineralnimi dolo vsebujejo gnojili, dušik, prepovedano ki od februarja. 15. do decembra 1. 10. (1) Gnojenje z mineralnimi gnojili je prepovedano organskimi in na poplavljenih tleh, nasi na tleh, s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. 10. (2) Na strmih obstaja zemljiš č nevarnost teko odtekanja ina ina č no č enja, LENU LENU č ITI V ITI Č Č č enje med č ja od tiste, in, ki ne bo bo ne ki č in, in, ki vsebujejo in, ki vsebujejo č ujejo pravila v zvezi v pravila č ujejo enje č enje živinskih gnojil; odstranjena odstranjena na na okolju; škodoval živinska živinska gnojila, in odplak, nastalih pri materialov, shranjevanju kot podzemne je rastlinskih vode silaža, in vodo; površinsko v 6. postopke za vnos v tla, vklju enakomernostjo in s stopnjo nanosa mineralnih in gnojil, pri katerih bo izguba hranil v živinskih ravni. sprejemljivi na ostala vodo PRILOGA III PO JIH JE KI UKREPI, VKLJU TREBA 5(4)(a) DELOVNE PROGRAME 1. Ukrepi vklju z: 1. obdobji, ko je vnos prepovedan; tla v gnojil vrst nekaterih 2. zmogljivostmi skladiš posod mora biti ve zmogljivost za ki je potrebna za skladiš najdaljšim obdobjem, v katerem je ranljivem na tla v vnos obmo č ju prepovedan, razen kadar se pristojnemu koli koli dokaže, kakršna da bo organu lahko gnojil, ki zmogljivost presega dejansko skladiš pronicanjem teko pronicanjem Stran 10812 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije na vodovarstv enih obmo č jih 1 5 3 3 5 asu asu asnim č asnim ih z rabo č ih a organska č a organska ini in č č ini inah s po č inah ih organskih ali ali organskih ih č ujejo odplavljanje odplavljanje ujejo ega organskega organskega č ega nim nagibom nad nad nagibom č nim ih organskih gnojil č ih organskih gnojil č nim nagibom nad č nim nagibom 20 asu uporabe č asu uporabe č ini in nimi ozelenjenimi pasovi, pasovi, ozelenjenimi č nimi jih odmerkov dušika ob dušika ob č jih odmerkov ega organskega gnojila velja velja gnojila č ega organskega gnojil, ali ali gnojil, pre ki prepre s razmejena mora biti njiva mineralnih gnojil v površinske površinske v gnojil mineralnih se pri poljš vode, površinske vode, odmerek dušika odmerek dušika vode, površinske ne gnojenju posameznem ob kg/ha. 80 preseže predpisanih Za spremljanje najve vodi se gnojenju posameznem koli vrsti, o evidenca teko uporabe ki le za kmetijska gospodarstva, GERK- na gnojila taka uporabljajo povpre s ih gnojila. gnojila. o za evidence vodenje Zahteva koli vrsti, teko nevarnost obstaja %, na katerih teko odtekanja vode. površinske v spomladanskim razvojem (koruza, razvojem spomladanskim teko pesa) uporabljajo 7. Na kmetijskih zemljiš Na kmetijskih 7. nevarnost obstaja %, na katerih 20 teko odtekanja ki vsebujejo gnojila, ali mineralna kjer je njivah, na dušik, le naslednjih od eden zagotovljen ukrepov: njiva s povpre njiva č no č inah asnim č asnim ih, nagnjenih k k ih, nagnjenih č imi organskimi ali ali organskimi imi č inami s po s č inami a, porasel z zeleno odejo odejo zeleno z porasel a, asnim spomladanskim spomladanskim č asnim č ujejo odplavljanje gnojil, ali ali gnojil, odplavljanje č ujejo ih organskih gnojil razdeliti v v razdeliti gnojil č ih organskih nimi ozelenjenimi pasovi, ki ki pasovi, ozelenjenimi č nimi delov tako, da posamezni posamezni da tako, delov č ali drugimi kmetijskimi rastlinami, rastlinami, kmetijskimi drugimi ali poljš razen ali razvojem spomladanskim pre mora biti obdelana – njiva na strmino ali preko zime biti mora – njiva odejo. prekrita z zeleno površinske vode, je treba odmerke je vode, treba odmerke površinske teko ve 80 kg N/ha. odmerek ne presega prejšnjega iz zahtev Poleg (3) ki so na njivah, je treba odstavka na strmih zemljiš poljš pri vodam, površinskim po s ob pesa) (koruza, razvojem teko s gnojenju ki vsebujejo gnojili, mineralnimi od enega zagotoviti dušik, ukrepov: naslednjih s razmejena biti mora njiva – pre prepre vodo in površinsko – med njivo pas širok m 15 bitinajmanj mora zemljiš ene č ene ina ob ina ob ne izrabljati v č ne izrabljati no dolo č no in kmetijsko č in kmetijsko no s kolobarjenjem; č no s kolobarjenjem; ina je koli č ina hektar č ina na 3. omejitvijo vnosa gnojil v tla, ki je je ki tla, v gnojil vnosa omejitvijo 3. prakso kmetijsko dobro z skladna ranljivega zna č ilnosti in upošteva obmo č ja, zlasti: tleh, tip tal in nagib; (a) razmere v padavine razmere, (b) podnebne in namakanje; (c) rabo zemljiš prakso, vklju med: ravnotežju na temelji ter posevkov potrebo predvidljivo (i) po dušiku in dušikom z posevkov preskrbo (ii) ki ustreza: iz tal in z gnojenjem, trenutku, tleh v v dušika č ini – koli za ko ga posevek koli č znatni meri (preostala koncu zime), neto preko dušikom z – preskrbi organskega zalog mineralizacije tleh, dušika v z spojinam dušikovim dodanim – gnojili, živinskimi z spojinam dušikovim dodanim – gnojili. in drugimi mineralnimi kmetijski vsak 2. Ti ukrepi bodo za ali živinorejski obrat zagotovili, da koli č ina leto, tudi vsako tla v vnesenega živinskega preko gnojila, živali natan presegala samih, na hektar. koli č ine ne bo Ta koli 170 kg N. ki vsebuje gnojila, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10813 č no pasu č 5 od vklju 80 % ve in 3 nad 20 % do 80 pasu % č no 1 do vklju pasu % 20 3 ih v č č ez zimo eno izlivanje, a, porasel z č č inami s po č asnim č no na strmino ali ali strmino na č no prekrita z zeleno odejo. odejo. zeleno z prekrita spomladanskim razvojem, ali razvojem, spomladanskim pre zeleno zeleno odejo kmetijskimi rastlinami, ali razen poljš drugimi mora biti najmanj 15 m širok pas zemljiš njiva mora biti obdelana njiva mora biti med njivo in površinsko vodo izpiranje izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od gnojil vnos prepovedan je reda voda 2. 9. Po vizualni oceni so skladiš č ni prostori za živinska bioplinsko gnojevko izdelani gnojila tako, in da je prepre 8. 8. Na priobalnih zemljiš ih ih č č a za a za č eni č eni z č ih ali v č etudi ta ne vsebuje iti iti v zbiralnikih teko č ena č ena v prostor ter grajena in len č len č len živinskih živinskih gnojil, na gnojiš drugih vodotesnih nadaljnjem objektih besedilu: skladiš (v živinska gnojila). Skladiš živinska gnojila umeš morajo upravljana tako, biti da ne pride nenadzorovanega do iztekanja onesnaženja in vode ali morajo tal. vodotesna, Biti odporna stabilna in proti mehanskim, 11. (4) Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih č zemljiš v tlorisni vode. ureja ki zakonom, širini, dolo 12. (1) Živinska gnojila in bioplinska gnojevka, živinskih gnojil, skladiš se morajo unajo č unajo lanice č lanice lahko izra 3. Države koli č ine iz odstavka 2 na podlagi živali. števila Stran 10814 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije kot 50 % % 50 kot č 5 ve manjša zmogljivost 3 nad 5 % do č no vklju 50 % manjša zmogljivos t č no 1 do vklju 5 % manjša zmogljivost nih č nih oblikah ne zmogljivosti č ne č ne zmogljivosti od za živinska gnojila in bioplinsko gnojevko. Na kmetijskem gospodarstvu so manjše skladiš predpisanih, predpisanih, gospodarstvo ker živinska predeluje in jih v razli kmetijsko gnojila prodaja na trgu, ali ker gnojila živinska odstranjuje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, kar je 10. Kmetijsko gospodarstvo ima zadostne skladiš e č iti č ni Č č no č a za č a za a za č a za č a za č za živinska nim vplivom. č nim vplivom. č nim vplivom. č ne zmogljivosti ene č ene v preglednici 3 č ni kanali in cevovodi, ki č a za živinska gnojila enje. č enje. Najmanjše potrebne č ni kanali in cevovodi morajo len č len kmetijsko gospodarstvo dovolj nima velikega skladiš toplotnim ali kemi ali toplotnim Skladiš morajo biti redno vzdrževana. Ob poškodbah je gnojila ali gnojevko hitro bioplinsko treba živinska in varno uporabiti ali drugje skladiš tako, da tal. ali vode onesnaževanja ne pride do (2) Preto povezujejo hleve in skladiš živinska gnojila ali skladiš živinska gnojila med seboj, morajo biti vodotesni, stabilni, nepremi in odporni kemi ali toplotnim proti mehanskim, Preto biti redno poškodbah kanala ali vzdrževani. cevovoda pretakanje teko č ih organskih gnojil Pri dovoljeno.. ni 12. (3) Zmogljivost živinska skladiš gnojila prilagojena številu in vrsti živali na mora kmetijskem gospodarstvu in mora biti zagotavljati skladiš za skladiš najmanj zmogljivosti skladiš šestmese gnojila so dolo iz Priloge 1 te uredbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10815 č e ina ina č a č a izvedbo č nimi listi ali drugimi izkazano z Obrazcem za oddajo in prejem živinskih gnojil iz priloge 1 iz predpisa, ki ukrepov dolo kmetijske eviden politike, z knjigovodskimi listinami, iz katerih je predelanih, razvidna prodanih ali druga gnojil živinskih odstranjenih tudi koli e ni č ne č č inov č inov ki č ki iste unajo. č unajo. č i tudi v ini č ini zbiranja č za živinska e se izlo Č ni na e se na kmetijskem unajo č unajo za vsako vrsto ali enja č enja živinskih gnojil č za živinska gnojila, ki so Č ene č ene v preglednici 3 iz Priloge ne č ne vrste ali kategorije rejnih e se č razli kategorije kategorije živali zbirajo na razli na č ine (npr. gnojevka na hodniku ob krmilni mizi in globoki nastil na ležalnem prostoru), potem mora kombinacija vseh na skladiš zadostiti potrebnim zmogljivostim iz preglednice 3 iz Priloge uredbe. 1 te (7) Pri reji na globokem nastilu se hlevski gnoj lahko skladiš V tem hlevu. primeru se zahtevana zmogljivost skladiš gnojila iz tretjega odstavka tega č lena zmanjša za prostornino ini na č ini zbiranja živinskih gnojil, se najmanjše potrebne zmogljivosti skladiš dolo 1 te uredbe, ustrezno prera Č živinskih gnojil razli uporabljajo za živali, se potrebe po zmogljivostih za gnojevko, gnojnico ali hlevski gnoj ra kategorijo živali posebej in se na koncu seštejejo. gospodarstvu gospodarstvu uporabljajo razli zmogljivosti zmogljivosti najame, kar mora biti pogodbo. najemno z izkazano (4) živinska živinska gnojila, lahko manjkajo Stran 10816 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije a č nih č nih nimi č nimi e zaradi č e zaradi skladiš č be tretjega č e živinska č nih oblikah č za živinska č e kmetijsko č , ni treba č e odstranjenih č ina predelanih, č lena so lahko inov č inov reje in e za gnojnico ali ene č ene v preglednici 3 iz enja č enja gnoja z nastilom a v hlevu. hlevu. č a v ene č ene v preglednici 3 iz Priloge posebnih posebnih na skladiš nastajata. ne gnojnica ali gnojevka (10) Ne glede na dolo odstavka tega zmogljivosti skladiš gnojila tudi manjše, dolo kakor so 1 te gospodarstvo uredbe, živinska predeluje in jih v razli gnojila prodaja na trgu ali gnojila odstranjuje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, mora kar biti izkazano z eviden listi ali drugimi listinami, knjigovodskimi iz katerih razvidna tudi koli mora biti prodanih ali druga gnojil. živinskih preglednica preglednica 3 iz uredbe. V tem Priloge primeru je treba za 1 te vsak mesec bivanja živali v hlevu zagotoviti šestino zmogljivosti, ki so dolo uredbe. te 1 Priloge (9) Skladiš č gnojevko ni potrebno, zmogljivosti, zmogljivosti, ki jih dolo skladiš (8) Pri reji živali, ki se pasejo osem mesecev ali zagotavljati ve Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10817 č ju č be č ne č eno č ih in č betretjega ina dušika iz iz č ina dušika č lena je na obmo in iz Priloge 2 te 2 te iz Priloge č in č ina dušika iz živinskih be prejšnjega č lenaprejšnjega be se ne č nih zmogljivosti, kakor so kakor so zmogljivosti, č nih č enje živinskih gnojil len č len ene v preglednici 3 iz Priloge 3 iz Priloge preglednici v č ene (11) Ne glede na dolo na glede Ne (11) tega odstavka katastrskih ob skladiš zagotoviti uredbe treba štiri za najmanj zmogljivosti tretjini dve mesece, kar pomeni skladiš dolo 1 te uredbe.«. 12.a Dolo (1) kmetijska za uporabljajo na katerih skupna gospodarstva, koli letna na in kg 150 presega ne gnojil katerih letna koli živinskih gnojil, ki ga prispevajo kategorije in vrste posamezne presegajo: ne živali, rejnih govedu, pri dušika kg 120 – in konjih, drobnici praši – 60 kg dušika pri – 20 in pri dušika kg perutnini kuncih. dolo na glede Ne (2) biti mora odstavka prejšnjega skladiš prepre je da tako, urejeno odtekanje ali izpiranje izlivanje, ali izcedkov gnojnice izcedkov ali površinske v gnoja hlevskega Stran 10818 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije kot 20 % % 20 kot č na vodovarstve nem obmo č ju 5 ve presežka 3 nad 5 % do č no vklju 20 % presežka 3 5 1 č no Do vklju 5 % presežka e odstranjene odstranjene č e inah, č inah, ki presegajo dovoljeni asno č asno shranjuje na GERK-ih, da 11. Uležan za hlevski gnoj onesnažujejo. ne vode se se gospodarstvu 12. Na kmetijskem letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne presega 170 kg N/ha kmetijskih površin. Kmetijsko gospodarstvo, katerem nastajajo živinska gnojila na v koli oddane, za ima dušika, letni vnos druga ali prodane presežke presežke živinskih gnojil izpolnjen č v lena te te lena č lena se ne č lena se ne ine reje z z reje č ine ih č ih voda oddaljeno ju iz 3. č ju je okoli okoli obmo č je za č e asno č asno shranjevanje be tega be tega č u v uporabi, vendar ne dlje dlje ne vendar uporabi, v u en vodovarstveni režim. vodovarstveni en ajo č ajo svoje živali na planine č č č ih ali stoje len č len č asno shranjevanje uležanega č len č asno shranjuje na kmetijskem najmanj 25 m. najmanj Za (6) uležanega hlevskega gnoja m od 100 razdalji v prepovedano je ki je pitne vode, objekta za zajem oskrbe s sistem javne č en v vklju vodo, pitno predpisi posebnimi s tega objekta ni dolo kakor dva meseca z obvezno obvezno z meseca dva kakor leto. vsako lokacije menjavo Za hlevskega gnoja mora teko biti od zbiranjem gnojevke.«. gnojevke.«. zbiranjem podzemne vode ali okolje. okolje. ali vode podzemne (3) Dolo na za uporabljajo 12. (5) Uležan hlevski gnoj se lahko za zemljiš 5. obmo (1) Na dušika iz vnos uredbe letni živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljiš kmetijskega ravni na uporabi gospodarstva. ki gospodarstva, kmetijska Za premeš Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10819 a izvedbo č a izvedbo Obrazec za oddajo in prejem in prejem Obrazec za oddajo živinskih gnojil iz ki dolo predpisa, priloge 1 iz ukrepov kmetijske politike. kmetijske politike. ukrepov č ina in v skladu s skladu s č in v ina oddanih, prodanih ali ali prodanih oddanih, ina č ina oddanega, prodanega prodanega oddanega, č ina č , inah, ki presegajo dovoljeni dovoljeni presegajo č inah, ki nih oblikah ali ali oblikah č nih una na podlagi vsebnosti vsebnosti podlagi na č una č len ali skupne pašnike, se koli se pašnike, skupne ali na prebivanjem med gnojil ne pašnikih skupnih ali planinah na samem upošteva gospodarstvu. 6. na (1) Kmetijsko gospodarstvo, katerem nastajajo živinska gnojila v koli iz prvega dušika letni vnos mora č lena, prejšnjega odstavka zagotoviti: – oddajo presežkov živinskih gnojil kmetijskih uporabnikom drugim zemljiš – predelavo presežkov živinskih trgu v na prodajo njihovo in gnojil razli – odstranitev presežkov živinskih na na drug gnojil z ravnanje urejajo ki predpisi, odpadki. (2) Koli odstranjenega na č in drug na ali dušika iz izra živinskih gnojil dušika se v 1 te uredbe 2 Priloge preglednice živinskih gnojilih teh v dušika analize podlagi ali na iz gnojilih. Koli (3) odstranjenih na č in drug na Stran 10820 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č kot 20 % č kot 20 % 5 ve presežka
5 ve presežka 3 nad 5 % do č no vklju 20 presežka % 3 3 nad 5 % do č no 1 do vklju 5 presežka %
1 Do č no vklju 5 % kmetijskega kmetijskega č a izvedbo 14. Skupni letni vnos dušika gnojenju pri kmetijskih posameznih rastlin predpisanih mejnih vrednosti, ki so ne vrst presega navedene v Priloge preglednici 1 Uredbe o 4 varstvu voda pred iz virov. kmetijskih onesnaževanjem iz Zahteva velja za vse zavezance za vodenje evidence iz ukrepov SKP 13. Kmetijsko gospodarstvo, uporablja ki kupljena lastnega ali gospodarstva zunaj organska gnojila, ima za nakup ali prejem organskih gnojil izpolnjen pridobljena Obrazec za oddajo živinskih in gnojil prejem iz predpisa, priloge 1 ki iz politike. kmetijske ukrepov dolo 15. Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih površin ne presega 250
č akovanih akovanih č kmetijskega kmetijskega kmetijskega č lena. č pri gnojenju ijo č ijo na podlagi pri len č len č len č len in drugih pridelovalnih razmer. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov mejna vrednost vnosa dušika v tla na posamezno kmetijskih zemljiš enoto posameznih vrst kmetijskih rastlin rabe ne sme vrednosti, ki presegati preglednici so 4 navedene mejnih iz uredbe. v Priloge 1 te živinskih živinskih gnojil mora biti izkazana uredbe. te 3 Priloge iz obrazcu na 6.a (1) Kmetijsko gospodarstvo, uporablja ki kupljena lastnega ali gospodarstva izven pridobljena živinska ali druga organska gnojila, mora koli č ino kupljenega lastnega ali izven pridobljenega gnojila gospodarstva izkazati na obrazcu prejšnjega odstavka iz tretjega 13. (1) Gnojila je treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin. Te se dolo pridelkov, tipov tal, razmer v tleh, podnebnih razmer, rabe zemljiš 13. (2) Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10821
č no 3 se ne vodi 20 % 20 % presežka 1 se ne vodi v in sproti s skladu predpisi 3 presežka presežka vklju
obremenitev obremenitev z živinskimi
16. Kmetijsko gospodarstvo vodi vodi gospodarstvo 16. Kmetijsko evidenco uporabe živinskih iz obrazcu na gnojil mineralnih in Priloge 4 te uredbe. te 4 iz Priloge evidence Vodenje za vsa je obvezno uredbe katerih na gospodarstva, kmetijska letni vnos dušika iz živinskih gnojil pa N/leto, hkrati kg 350 presega letna 140 kg N/ha presega gnojili kmetijskih površin. 17. Mineralna in organska gnojila gnojila organska in Mineralna 17. gnoji, se ki površini, po so Pri nanešena. enakomerno ni in gnojenju prevozu gnojil raztrosa nenadzorovanega predvidenega zunaj in gnojenja kg N/ha. zavezance vse za velja Zahteva ukrepov iz evidence vodenje za SKP č as una na una na č ino, č ino, ne sme č ne sme , gnojenih z z č , gnojenih se izra č lena te uredbe č lena te uredbe len č len č len in vrsto uporabljenih gnojil. gnojil. uporabljenih in vrsto podlagi vsebnosti dušika v dušika v vsebnosti podlagi 2 iz preglednice iz gnojilih živinskih podlagi na ali uredbe 1 te Priloge teh gnojilih. v dušika analize na (4) Kmetijsko gospodarstvo, katerem letni vnos dušika iz živinskih gnojil 5. odstavka iz N/leto, hkrati pa 350 kg presega drugega letna obremenitev z 140 kg N/ha presega gnojili živinskimi mora uporabi, v zemlje kmetijske voditi podatke o uporabi živinskih morajo Podatki obliki. pisni v gnojil seznam enot rabe vsebovati zemljiš kmetijskih živinskimi gnojili, ter koli kmetijskih zemljiš kmetijskih 13. (3) Letni vnos dušika iz živinskih enoto rabe posamezno na gnojil kmetijskih zemljiš 14. gnojila organska in (1) Mineralna morajo biti ki po površini, se gnoji, Pri raztrošena enakomerno. je treba in gnojenju prevozu presegati 250 kg N/ha. kg N/ha. presegati 250 Stran 10822 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije ja gnojenja. obmo č ja gnojenja. o č č ih č ih č imi č imi č o in ja gnojenja. č ja gnojenja. č o ploš e gnojenje. Za Za gnojenje. č e ne trosilnike, trosilnike s s trosilnike trosilnike, č ne iti nenadzorovano nenadzorovano č iti o enojno ali dvojno ploš dvojno ali enojno č o ih organskih gnojil v pasovih pasovih v gnojil č ih organskih o, cisterne z razpršilnim razpršilnim z cisterne č o, ene sani), č ene sani), vle in č ene cevi (vle teko vnos cisterne za plitev tla z odprtimi v gnojil organskih režami ali z zapiranjem teko vnos cisterne za globok rež in cistern Poleg tla. v gnojil organskih teko s gnojenje za dovoljeno je tudi uporabljati gnojili organskimi ni trosilniki), č ni trosilniki), ploš (centrifugalni cevjo, nihajno z trosilnike metalne pnevmati polžastim teko za naprave transporterjem in gnojem hlevskim s gnojenje in organskimi č imi neteko drugimi uporabljati dovoljeno je gnojili s napravo s trosilno trosilnike vertikalnimi ali horizontalnimi s trosilno trosilnike valji, trosilnimi z vrte napravo z bo č no izmetalno trosilnike Za gnojenje s teko napravo. dovoljeno je gnojili organskimi z razpršilno cisterne uporabljati ploš nanašanje za cisterne topom, teko prepre zunaj gnojenje in gnojil raztrošanje obmo predvidenega z mineralnimi (2) Za gnojenje uporabljati dovoljeno je gnojili trosilnike metalne široke trosilnike, vrte z Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10823 ih organskih organskih č ih kom na cevi za za cevi na kom č im manjše izgube č im manjše izgube č ni raztros. naprave s priklju s naprave teko distribucijo gnojil. odstavek na prejšnji (3) Ne glede z mineralnimi gnojenje je za tudi dovoljen gnojili organskimi ro smejo ne za gnojenje (4) Naprave ki tistih delov, imeti poškodovanih enakomernost na vplivajo lahko morajo raztrosa, zagotavljati njihovo in odmerke pravilne ter porazdelitev pri vnosu.
Stran 10824 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
IL IL Č Č 3 č lenom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in
3 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK L S T PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK L S T
enih v skladu s č Varovalni pasovi ob pasovi Varovalni jih, dolo č č ki A.4 k PrilogeDirektivi 91/676/EGS,II ki jih je treba uporabljati v 18. biti morajo vodotokih vzpostavljeni 19. Vodno dovoljenje namakanje za izdano. biti mora površin kmetijskih ZAHTEVE ZAHTEVE
v
ali
kjer ali
a, č vodi
v
rastlinami,
vzdrževan
površine
zemljiš imi
s
č se mora
pas
življenje
bi rasto
Biti ki
širok
divje
no ogrozila
č v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja dodelitev za postopki s skladu v gnojil, in
ti č morajo na ranljivih obmo in obdeluje.
razli
travo,
s
se so
en pa č
ravna vodotoke
prakso. sredstev
lenom 5(4) Direktive 91/676/EGS. č lenom 91/676/EGS. Direktive 5(4) v
zaraš lahko
vodotokih
izlivala ob
lahko uporaba
kmetijsko je drevesi,
lahko ali
pas pasovi
dobro
z č ijo v skladu s njej.
prepovedana Voda je splošna gospodarno. dobrina, Njena zato razpoložljivost je vpliva živali. treba na z rastline Zaradi njo in preživetje ravnati ohranjanja je potrebno vode za Zakonom vsako o za rabo vode vodah ustrezno njihovo potrebno. ni predpisano dovoljenje vodno kapnice z dovoljenje. osnovno Za uporabo
skladu grmovjem ob Varovalni podzemno je Varovalni SMERNICE SMERNICE SMERNICE
1
pasov
č lanice dolo varovalnih
vodotokih
namakanje namakanje je dovoljenje, potrebno kar ravnanje v skladu s postopki pomeni dovoljenja dodelitev za ob Vzpostavitev Za uporabo vode za pasov vzdolž vodotokov : VAROVALNI PASOVI OB VODOTOKIH : VODNO DOVOLJENJE ZA NAMAKANJE IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP IN DELOVANJA UKREP Varovalni pasovi v okviru dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljiš zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedene v to skladu z delovnimi programi, ki jih države DKOS 1 Vzpostavitev varovalnih DKOS 2 Kadar je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, je treba 1 NA Č ob pasovi Varovalni vodotokih NA Č dovoljenje Vodno Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10825
jih jih č n IL Č č ba Pravnomo a odlo na vodovarstve obmo č nih ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK 3 5 L S T 3 5 č en č evanje posrednega onesnaževanja podtalnice z izpustom v 21. gospodarstvu Na ni nevarnih izpustov snovi v okolje kot kmetijskem posledice dejavnosti. kmetijske izpust nevarnih snovi s seznamov I ali in II, pronicanje ki Direktive sta Sveta sestavni 80/68/EGS. del podtalnico v 20. gospodarstvu je Na prepre kmetijskem ZAHTEVE ici, ki je veljala na zadnji dan njene veljavnosti, kar zadeva kmetijsko č ednega izpusta v podtalnico in ukrepi za prepre evati č evati neposredne izpuste (za potrebe te uredbe iz Slovenija Slovenija ima izdatne in zaloge podzemnih voda, sorazmerno iz katerih se oskrbuje dobro okoli 97 % ohranjene prebivalcev. Podzemne vode so pomembne tudi kot tehnološke vode za industrijo ter v kmetijstvu za namakanje, vode vodonosnikov iz pa globljih za zdraviliški turizem in vode. kot mineralne Za ohranitev dobrega stanja prepre podzemnih voda je treba podtalnico. v snovi škodljivih virov) kmetijskih SMERNICE SMERNICE evanje č evanje neposrednih Prepre izpustov škodljivih snovi iz podtalnico v virov kmetijskih evanje č evanje ITA PODTALNICE PRED ONESNAŽEVANJEM ITA PODTALNICE Č : ZAŠ ici, č ici, ki je veljala na ita podtalniceita pred IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP č ita podtalnice pred onesnaževanjem: prepoved neposr č tla in pronicanjem skozi tla nevarnih snovi, navedenih v dejavnost. Prilogi k Direktivi 80/68/EGS v razli Zaš zadnji dan njene veljavnosti, kar dejavnost. zadeva kmetijsko DKOS 3 NA Č Zaš onesnaževanjem. Prepoved izpusta neposrednega v ukrepi podtalnico za in posrednega prepre onesnaževanja z podtalnice izpustom v tla in pronicanjem nevarnih skozi snovi, navedenih v Prilogi k Direktivi tla 80/68/EGS v razli Stran 10826 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
IL IL Č Č
3 3 3 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK L S T 3
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK L T S
č ini č a ni č , je treba č e ajnimi na č ajnimi ite pred erozijo. č ite pred erozijo. 22. Talna odeja na na 22. Talna odeja se kmetijskih površinah vzdržuje v obi skladu kmetovanja. z ZAHTEVE itnih sledi zaradi zaradi č itnih sledi 23. Ohranjanje teras zaradi zaradi teras Ohranjanje 23. zaš med 15. novembrom in 15. 15. in 15. novembrom med februarjem upoštevati vsaj enega od teh ukrepov: po plastnicah – ali oranje strniš – ali ohraniti za ozelenitev. – ali poskrbeti 24. Na kmetijskih površinah površinah kmetijskih Na 24. ki imajo srednji z rabo njiva, ve naklon 20 % ali 25. Na kmetijskih zemljiš pretežnem delu o uporabe neprimerne mehanizacije. ZAHTEVE imo č no na no rtovanju č rtovanju č ih utljivost tal za tal č utljivost ezmerne uporabe č ezmerneuporabe anje talnih delcev č anje delcev talnih (erozija, zbitost, zbitost, č (erozija, asa precej prepre asa precej in obdelave tal (poleg tal (poleg obdelave č in č asu.Ob a, njegovo izpostavljenost izpostavljenost a, njegovo č č jim deležem gline v njih in č as in na krat posledica posledica č krat uje z ve z uje em ali zastirko v vegetacijskem obdobju. obdobju. vegetacijskem č em ali zastirko v č evanje erozije se zagotavlja pokritost tal z tal pokritost zagotavlja se erozije č evanje Za zagotavljanje ustrezne zaloge ogljika v tleh in tleh v ogljika zaloge ustrezne zagotavljanje Za prepre strniš rastlinami, SMERNICE SMERNICE (EROZIJA) vodno erozijo (ki je v naših krajih najpogostejša). v naših krajih najpogostejša). erozijo (ki je vodno vodni ali vetrni eroziji ter ter eroziji ali vetrni vodni pre č plastnicah Z oranjem po dejavnikov). preostalih č primernega upoštevanju ob naklon Dober gospodar na kmetijskih površinah pri rabi izvaja izvaja pri rabi na kmetijskih površinah Dober gospodar zlasti tehnologijo, ustrezno z skladno ukrepe najnujnejše zemljiš razvrednoti tako da ne tehnologijo. neustrezno z onesnaženje) premeš in razpadanje je tal Erozija tla. Pri na na ali vetra vode zaradi delovanja upoštevati predvsem treba je erozijo pred tal varovanja zemljiš kmetijskega naklon Zbitost tal je najve je tal Zbitost neprimernem v strojev kmetijskih zbijanje se pove se zbijanje neustrezno setveno sestavo (monokulture in ozki ozki in (monokulture sestavo setveno neustrezno SMERNICE SMERNICE Č č ne pogoje, za omejitev erozije na zemljiš č im inek. č inek. a je treba a je treba ne ukrepe, ki ki ukrepe, č ne enost. Globina Globina č enost. č , ki odraža specifi Na kmetijskih površinah je je površinah kmetijskih Na ustrezno treba zagotavljati tleh. v zalogo ogljika manjša, in hkrati uporabljati uporabljati hkrati manjša, in agrotehni u njen zmanjšujejo č Kmetijska zemljiš tako, da bo obdelovati možnost erozije tal Pri obdelavi tal je treba treba je tal Pri obdelavi njihovo upoštevati razmo kolesnic na pretežnem delu : MINIMALNA TALNA ODEJA MINIMALNA : : MINIMALNO UPRAVLJANJE ZEMLJIŠ ih č , ki odraža č IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP ne pogoje, za za pogoje, č ne IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP NA Č odeja talna Minimalna
GLAVNA ZADEVA: Prst in zaloga ogljika ogljika Prst in zaloga ZADEVA: GLAVNA DKOS 4 Minimalna talna odeja DKOS 5 Minimalno upravljanje zemljiš NA Č upravljanje Minimalno zemljiš specifi na erozije omejitev zemljiš Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10827
IL Č
nega varstva rastlin 3
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK L S T č , razen zaradi zdravstve 26. V triletnem obdobju ustrezen kolobar. upoštevan je ZAHTEVE
č na asno č asno ni procesi v č ni procesi evanja č evanja in/ali e so plitva, lahka in lahka plitva, so e č č no s prepovedjo sežiganja ornih strniš evanju nastajanja zbitih zbitih nastajanja č evanju ali izboljševanje rodovitnosti rodovitnosti ali izboljševanje rtovanje pove č rtovanje leni. č leni. inom rabe. inom rabe. kot tri leta. Praha, podsevki in dosevki dosevki in podsevki č kot tri leta. Praha, ljiv č ljiv pa je triletni. Koruza na vseh njivskih č u ve č tri leta. Trave, travno-deteljne mešanice in deteljno- se štejejo kot kolobarni se štejejo kot kolobarni Delež organske snovi in podlago. mati č no na in rastlinja podnebja delovanja humusa v tleh je biokemi in ostankov organskih Razgradnja posledica in stabilnost talnega za rodovitnost tleh so najpomembnejši ekosistema. Gospodarjenje z organsko snovjo v slabih drugih in erozije prepre č evanje za pomembno tleh je za na tla strukture, sposobnost (slabšanje vplivov zadrževanje vode), še posebno Za na hidromorfna. Dober gospodar na kmetijskih površinah pri rabi izvaja izvaja pri rabi na kmetijskih površinah Dober gospodar zlasti tehnologijo, ustrezno z skladno ukrepe najnujnejše ohranitev tako da: zagotavlja tal z ustreznim na č izvajati se mora njivah na rastlin kmetijskih Pri pridelavi ustrezen kolobar na najmanj % 50 njivskih izbrani ki ustreza kolobar, šteje vsak se ustrezen kolobar površin. Kot in kot takega lahko štejemo dvoletni pridelave, tehnologiji kolobar, priporo prideluje monokulturi se lahko v gospodarstva površinah najve na lahko in so del kolobarja na njivah mešanice travne zemljiš istem SMERNICE SMERNICE specializirani kolobarji). Pri prepre kolobarji). specializirani primernih tudi raba upoštevajo tipu ob njihovem tal se razli tal, kolobar, primernem stanju v kmetijskih strojev ob oranja, globina usklajena rastlin potrebami s in drenaže. vzdrževanje in rahljanje globoko č lena č env a ne č a ne Obvezen Obvezen kot je dolo kolobar je 4. odstavku drugem ustrezen o integriranem Pravilnika pred rastlin varstvu organizmi škodljivimi (Uradni list. RS, št. 43/2014, 2014). 6. 13. dne z kmetijskega zemljiš kmetijskega sme presegati 20 cm. , č , : TLEH VZDRŽEVANJE SNOVI RAVNI V VSEBNOSTI ORGANSKE IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP NA Č Vzdrževanje ravni vsebnosti zprsti v snovi organskih praksami, ustreznimi č no s prepovedjo vklju sežiganja ornih zdravstvenega razen zaradi strniš rastlin varstva DKOS 6 Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti z ustreznimi praksami, vklju Stran 10828 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3
ih se ne smejo kuriti. kuriti. smejo ne se č ih 27. Žetveni ostanki na ornih na ostanki Žetveni 27. strniš č ljivo. a in slama po žetvi strnih žit, oljnic ali koruze za koruze ali oljnic žit, strnih žetvi po slama in č a Žetveni ostanki so bogat vir organske snovi, ki je nujna za nujna je ki snovi, organske vir bogat so ostanki Žetveni dobro z skladu v gospodar Vesten tal. rodovitnost jih in obdela primerno ostanke žetvene prakso kmetijsko v tlom vrne jo ter živalim steljo za porabi jih oziroma zaorje štejejo se ostanki žetveni Kot gnoja. hlevskega obliki strniš . zrnje vzdrževanja vzdrževanja deleža organske snovi in humusa v tleh predvsem se upoštevajo ostankov, redna kolobar, in uravnotežena uporaba živinskih gnojil zaoravanje kolobar. v metuljnic č evanje vklju ali žetvenih Zahteva se nadzira na kraju samem in na podlagi pregleda vsakoletnih zbirnih vlog oziroma drugih evidenc, ki jih hrani kmet. Hranjenje priporo pa je obvezno, ni skladnosti drugih evidenc zaradi navzkrižne Žetveni ostanki na njivah se njivah na ostanki Žetveni kuriti. smejo ne Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10829 IL Č 3 3
L S T ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom
č ju č ega ega leta. č ega leta. 28. Travniške površine v obmo v površine Travniške 28. Natura 2000 - ptice so vzdrževane do najpozneje enkrat letno, vsaj 15. 10. teko ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve jih in zavezanec izpolnjevati mora kontrolor preverja 29. Zatravljene površine travniških travniških površine Zatravljene 29. v sadovnjakov visokodebelnih so ptice - 2000 Natura obmo č ju vzdrževane vsaj teko 10. 15. do najpozneje enkrat letno, leta. eni v v č eni č en. ati obseg č ati obseg jih Natura č jih Natura un površin v v un površin velja za vse vse za č velja e ekološke č e ekološke č lena te uredbe, č lena te uredbe, ja Natura 2000 – – 2000 Natura č ja e ne izpolnjuje č e ne izpolnjuje jih Natura 2000 - Natura 2000 - č jih lena Pravilnika o o č lena Pravilnika a mora biti nezaraš a mora biti č ja iz Priloge 2, Poglavje 1 1 2, Poglavje iz Priloge č ja anju. č anju. Pretežni del ilnosti ekstenzivno ekstenzivno č ilnosti lenu te uredbe, ali ohraniti ohraniti ali te uredbe, č lenu zavezance iz 3. zavezance (lasti ali obdelavi ki imajo v da površine, travniške najemu) deleža teh površin zmanjšati na ra ne smejo zaraš zemljiš IZVAJANJE IZ ZAHTEV PREDPISOV RS RS predpisov iz zahtev izvajanje gospodarstva kmetijskega na ravni obmo Na vseh (obmo varstvenih o posebnih Uredbe (obmo obmo č jih ohraniti cilji varstvenimi z ptice)) pove ali obseg sedanji kot dolo so travnikov, trajnih 9. gozdnimi med razmerje obstoje č e ali površinami, in travniškimi obstoje ohraniti zna traviš obdelovanih Na vseh obmo Na vseh ohraniti ciljem z varstvenim ptice sedanji ( sadovnjakov delež tretjega alineje druge in prve ekstenzivnih 25. odstavka gospodarstev) registru kmetijskih 3. iz zavezance vse za velja 96/08, 36/09, in 33/13, 35/13, jih Natura 2000) Natura 2000) jih ih živalskih vrstah vrstah živalskih č ih PREDPIS RS zahteve RS, ki povzemajo predpisi EU iz predpisov prosto zavarovanih o Uredba žive RS, št. 46/04, 109/04, list (Uradni 84/05, 115/07, 102/11 in 15/14) pomembnih o ekološko Uredba obmo č jih list RS, št. 48/04, 33/13 in (Uradni 99/13) varstvenih posebnih o Uredba (obmo č obmo č jih RS, št. 49/04, 110/04, list (Uradni 8/12 43/08, 59/07, 39/13 in 3/14)
č ju IH PTIC PTIC IH lena č lena Č č lena 2 ujejo zlasti zlasti č ujejo lanice sprejmejo potrebne potrebne sprejmejo č lanice len 3 len 3 len 4 zahteve iz predpisov EU, ki se se ki EU, predpisov iz zahteve upoštevajo skladnosti pri navzkrižni razširjenosti. upoštevajo:s se tem zvezi V ki jim grozi izumrtje; (a) vrste, č ene na dolo ob č utljive (b) vrste, habitatih; svojih spremembe v Č iz 1. Glede na zahteve države ukrepe za ohranitev, vzdrževanje zadostne vzpostavitev ponovno ali površine in raznovrstnosti ptic iz vrste za vse habitatov 1. 2. Ohranjanje, biotopov vzpostavljanje ponovno vzdrževanje in vklju habitatov in ukrepe: naslednje (b) vzdrževanje skladu z ekološkimi v habitatov in upravljanje zavarovanih na zahtevami njih; in izven obmo č jih Č 1. Vrste iz Priloge I so za ohranitev ukrepov posebnih predmet zagotovi da se habitatov, njihovih preživetje in razmnoževanje teh obmo na njihovem vrst ka (b) č ka (b) č ih ptic (UL L č lena ter prvi, PZR 2 : OHRANJANJE PROSTO ŽIVE GLAVNA ZADEVA: Biotska raznovrstnost Biotska ZADEVA: GLAVNA PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Sveta Direktiva ES 2009/147 Evropskega in parlamenta z dne 30. Sveta o 2009 novembra prosto ohranjanju žive 26.1. št. 20 z dne 2010, str. 7) 3. odstavek prvi č lena, to drugega odstavka odstavka drugega 3. drugi in č etrti in drugi 4. č lena odstavek Stran 10830 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 3
enje mejic v v mejic č enje asu. č asu. ju Natura 2000 - ptice samo - ptice samo Natura 2000 obmo č ju dovoljenem v itev z dovoljenjem in in dovoljenjem z Izkr č itev 30. red ter obrezovanje č enje č en. un površin površin č un 30. septembra, septembra, 30. jih Natura 2000 – – 2000 Natura č jih č anju. Pretežni del a mora biti nezaraš a mora biti č Na vseh obmo Na vseh in red ptice obrezovanje obdobja od dovoljeni nista mejic do mejice olistanja kjer nista Primorskem, razen na 30. do marca 15. od dovoljeni septembra. lena te uredbe, k i imajo v v imajo k i uredbe, č lena te najemu) take (lasti ali obdelavi ne površine se da sadovnjake, ra na zmanjšati smejo zaraš v zemljiš
č ju ter č ter a na a na č lanice č lanice č ivališ ja za č ja za ji varstva iz č ji varstva ju morja in in č ju morja ja varstva za varstva č ja mednarodnega mednarodnega č lanice sprejmejo č lanice sprejmejo e se selitvene vrste, ki vrste, č e se selitvene lanice razvrstijo zlasti razvrstijo č lanice (c) vrste, za katere se šteje, da so da šteje, se katere za vrste, (c) populacije redke, ker so njihove lokalno omejeno pa so ali majhne razširjene; ki zahtevajo (d) druge vrste, zaradi pozornost posebno svojih habitatov. narave posebne se za vrednotenje osnova Kot nihanja in trendi upoštevajo nivojev. populacijskih Države in število na glede so ki ozemlja, kot najprimernejša, velikost obmo posebna upoštevaje teh vrst, ohranjanje na teh vrst zahteve varstvene obmo geografskem kopnega, kjer se uporablja ta ta kjer se uporablja kopnega, direktiva. 2. Države za redno ukrepe podobne pojavljajo I, Prilogi v navedene niso po potrebo njihovo upoštevaje na geografskem obmo varstvu se kjer kopnega, in morja kar zadeva ta direktiva, uporablja obmo njihova razmnoževanje, po ter prezimovanje goljenje njihovih selitvenih in poteh. Države posebno zato posvetijo č lanice mokriš pozornost varovanju zlasti mokriš pomena. pomena. z obmo 4. V zvezi odstavkov 1 in 2 države Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10831 č lanice si tudi izven teh sprejmejo primerne ukrepe, da ne ne ukrepe, da primerne sprejmejo pride poslabšanja do stanja habitatov ali kakršnih onesnaženja koli motenj, ki v taki meri vplivajo ali na ptice, da pomembno bi glede bilo na to č lena. cilje tega prizadevajo, Države da ne bi onesnaženja prišlo do ali stanja habitatov poslabšanja obmo č ij varstva.
Stran 10832 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije IL Č T S ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK z izražene RS, predpisov iz zahtev kršitve odstotkom 3 L L 3 č ju ega č ega č enje
ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve jih in zavezanec izpolnjevati mora kontrolor preverja Natura 2000 rušoni travno poškoduje - dovoljeno. habitati, ki 32. 32. Košnja obmo v površin travniških in/ali mul 31. Travniške površine v obmo č ju v površine Travniške 31. Natura 2000 vzdrževane - vsaj najpozneje enkrat habitati do 15. letno, 10. so teko leta. č a č anju. eni v v č eni ati obseg č ati obseg a mora biti biti mora č a jih Natura č jih Natura e ekološke ekološke č e ati normalno ati normalno velja za vse vse za č velja č ja ja Natura 2000 - lena te uredbe, ki ki te uredbe, č lena č en. ja iz Priloge, Poglavje 2 2 Poglavje iz Priloge, č ja enja, ki poškodujejo travno travno ki poškodujejo č enja, ilnosti ekstenzivno ekstenzivno č ilnosti lenu te uredbe, ali ohraniti ohraniti ali uredbe, te č lenu un površin v zaraš v površin un č IZVAJANJE IZZAHTEV PREDPISOV RS RS predpisov iz zahtev izvajanje gospodarstva kmetijskega na ravni Tehnike obdelave zemljiš Tehnike obdelave omogo morajo travnikov. – habitatov uspevanje in/ali košnje tehnike Agresivne mul rušo na pretežnem delu površine niso dovoljeni Na vseh obmo Na vseh (obmo varstvenih posebnih o Uredbe (obmo č obmo č jih ohraniti cilji z varstvenimi habitati)) pove ali obseg sedanji kot dolo so travnikov, trajnih 9. gozdnimi med razmerje obstoje č e ali površinami, in travniškimi obstoje ohraniti zna traviš obdelovanih iz 3. zavezance najemu) ali (lasti obdelavi imajo v travniške površine, da deleža teh zmanjšati na ne smejo površin ra Pretežni del zemljiš nezaraš IH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST č ja Č in 33/13, 35/13, jih Natura 2000) 2000) Natura jih jih (obmo č č jih PREDPIS RS zahteve povzemajo RS, ki predpisi EU predpisov iz Uredba o ekološko pomembnih pomembnih Uredba o ekološko obmo č jih (Uradni list RS, št. 48/04 in 33/13 in 99/13) varstvenih posebnih o Uredba obmo (Uradni (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12 39/13 in 3/14) 39/13 in 3/14) sprejemljivosti o presoji Pravilnik in posegov planov izvedbe vplivov obmo na varovana naravo v (Uradni (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 3/11) 38/10, ijo ijo č č jih. rtih, ter č rtih, ter ja ali zajete v v zajete ali č ja č ijo prepre č jih lanice dolo č lanice ujejo ustrezne č ujejo ustrezne lanice storijo vse č lanice storijo vse len 6 6 len zahteve iz predpisov EU, ki se ki EU, predpisov iz zahteve upoštevajo skladnosti pri navzkrižni Č ohranitvena 1. Za posebna obmo č ja države potrebne ohranitvene ukrepe, ki ukrepe, ki potrebne ohranitvene vklju potrebi po pripravljene na č rte upravljanja, ta obmo za posebej na razvojnih drugih ali upravne ustrezne zakonske, ki ustrezajo ukrepe, pogodbene naravnih zahtevam ekološkim iz vrst in I Priloge tipov habitatnih iz Priloge II na teh obmo 2. Države na posebnih potrebno, da obmo ohranitvenih naravnih stanja slabšanje ter vrst habitatov in habitatov za katere so bila vrst, vznemirjanje tako bi kolikor č ena, dolo obmo č ja pomembno lahko vznemirjanje direktive. na cilje te vplivalo č ih č lena č PZR 3 : TEROHRANJANJE ŽIVE NARAVNIH HABITATOV PROSTO PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Sveta Direktiva 92/43/EGS z dne o 21. maja 1992 ohranjanju habitatov naravnih ter prosto žive živalskih živalskih rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. in 7. 1992, str. 7), zadnji spremenjena z spremenjena Sveta Direktivo 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 368) drugi in Prvi 6. odstavek Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10833 rastlinskih vrst
IL Č anje invazivnih č no, omejki, ozarami in terasami, č 3 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK 3 L S L T č ih in morda ukrepi za odvra ega leta leta č ega ilnosti č ilnosti ev pri pti 34. Na kmetijskih 34. Na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva krajinske ohranjajo se zna 33. Kmetijske površine 33. Kmetijske površine so obdelana vsako leto najpozneje do 15. 10. teko ZAHTEVE č č e
č ;
ilnosti in in č ilnosti a; č iki, jarki,iki, vrsti,v drevesi aliskupini posami imi č imi živalmi,
ilnosti na svojem na svojem č ilnosti č a; e živali ni, se travinje Č a, ki pripadajo kmetijskemu kmetijskemu č a, ki pripadajo niki č niki in vinogradi morajo biti č a kar najboljša in najgospodarnejša a č a tako, da je ob uporabi ustrezne č asu razmnoževanja in vzreje mladi ilnosti, ilnosti, ki so objavljene na spletnem mestu ne nasade v dobrem rastnem stanju. rastnem dobrem v nasade č ne č
Č ega leta. leta. č ega č ega leta. Olj agrotehnike agrotehnike mogo pridelava; gospodarstvu, tako gospodarstva; ob svoji nezmožnosti za da delo ali daljši zemljiš obdelavo ustrezno za poskrbi odsotnosti ni ogrožena vitalnost zemljiš kmetijska vzdržuje in obdeluje redno zemljiš vzdržuje stalno in zgledno obdeluje zemljiš zemljiš vsa upravlja olj vzdržuje Dober gospodar ohranja krajinske zna Ministrstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvi in zna krajinskih tipi posamezni č eni dolo so katerih prehrano in v vzdrževanja. njihovega na č in Dober gospodar na pretežnem delu kmetijskih površin pri rabi izvaja najnujnejše da: tako zlasti tehnologijo, ukrepe skladno z ustrezno Obdelanost Obdelanost travinja se zagotavlja kombinacijo s pašo, paše košnjo in ali teko košnje najpozneje do 15. 10. gospodarstvu. Pri tem upošteva Nacionalne smernice za zna krajinske II. Minimalna obremenitev površin z doma košnje obliko koli katero s vzdržuje III.Trajni ohranjajokošnjose pašo, s travniki ali kombinacijo paše in teko košnje najpozneje oskrbovani/obdelani. do 15. 10. so na kmetijskem gospodarstvu. SMERNICE SMERNICE č no, kadar je to ustrezno, z živimi mejami, ribn č ilnosti, vklju Površine so vsako leto leto so vsako Površine skladu z dobro v obdelane kmetijsko prakso. . Krajina, minimalna raven vzdrževanja č no, no, č no, č anje no s č no s ev pri pti č ih č ev : MINIMALNA RAVEN VZDRŽEVANJA ZEMLJIŠ IN DELOVANJA IN DELOVANJA UKREP č no s prepovedjo rezanja žive meje in sekanja dreves v ilnosti, vklju č ilnosti, NA Č krajinskih Ohranjanje zna z ustrezno, je to kadar živimi mejami, vrsti, v drevesi jarki, ribniki, ali skupini posami omejki, ozarami in terasami, vklju prepovedjo rezanja žive v dreves sekanja in meje č asu razmnoževanja in mladi vzreje in ukrepi za odvra tujerodnih invazivnih vrst. rastlinskih vklju Ohranjanje krajinskih zna DKOS 7 GLAVNA ZADEVA: Stran 10834 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3 č a 35. Na pretežnem delu kmetijskega zemljiš ni invazivnih tujerodnih tujerodnih ni invazivnih .vrst č jo ile, da s da ile, č evanje širjenja širjenja č evanje č anju, kako lahko ijo vnos in širjenje širjenje in vnos č ijo lovekovo pomo č lovekovo itne spremembe v zgradbi zgradbi v spremembe č itne ajo o č ajo č je in se tam tako udoma krat pojavljajo po robovih in na delih, in na delih, robovih po č krat pojavljajo č jih groženj biotski pestrosti. Posebna ini mehanske odstranitve vsaj obvladujejo. obvladujejo. vsaj odstranitve mehanske ini artemisifolia) (Ambrosia žvrklja ambrozija/pelinolistna laciniata) (Rudbeckia rudbekija rudbekija/deljenolistna canadensis) (Solidago rozga zlata kanadska gigantea) (Solidago rozga zlata orjaška annuus) (Erigeron suholetnica enoletna Invazivne tujerodne vrste se na kmetijskih površinah, ki kmetijskihna se površinah, vrste tujerodne Invazivne najve obdelavi, so v ki so manj primerni za kmetijsko košnjo/pašo s vrst tujerodnih pridelavo. invazivnih sestoje obstoje č e Kmetje že na č drugimi ali prepre s tem in je odstranjevanje Cilj sestojev invazivnih tujerodnih vrst, saj so te prepoznane te prepoznane saj so vrst, tujerodnih invazivnih sestojev najve od ena kot besede pomenu ožjem gre v saj vrst, tujerodnih invazivnih s ki so lahko za vrste, »invazivka« obmo na novo prispele povzro širjenjem svojim pozornost bo namenjena tudi ozaveš pozornost bo namenjena prepre ter preventivno kmetjedelujejo ekosistemov. naravnih ali delovanju se zahteva na katere vrst, tujerodnih invazivnih Seznam nanaša: Invazivne tujerodne tujerodne Invazivne redno se rastline odstranjuje.
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10835 č na IL č ba Č T T Pravnomo odlo 5 S 3 L ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom nim potrošnikom na lokalnih trgih trgih lokalnih na nim potrošnikom e č e ugotovi ali č ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE zahteve iz RS, predpisov ki jih mora izpolnjevati zavezanec kontrolor preverja in jih 36. Nosilec živilske dejavnosti daje v ne promet primarnih proizvodov živinorejske proizvodnje, utemeljeno sumi, ali da proizvodi niso varni. rastlinske č ih živali pred č no z žetvijo, arne pridelave arne pridelave IZVAJANJE ZAHTEV IZ PREDPISOV RS izvajanje zahtev iz predpisov RS na gospodarstva kmetijskega ravni nosilce vse za veljajo Zahteve prim dejavnosti živil. Primarna pridelavo, rejo ali gojenje primarnih pridelava proizvodov, vklju molžo in prirejo doma obsega zakolom. delkov ali krme, ki jih prodajajo kot hrano ali krmo kon ali hrano kot prodajajo krme, ki jih ali delkov PREDPIS RS predpisi RS, ki povzemajo zahteve EU predpisov iz neposredno, uporablja se Uredba ni č ni č e se č inki živila na č no z navedbami na ajni ajni pogoji uporabe živila s č evanju č evanju posebnih neželenih ajno č ajno na voljo potrošniku o len 14 14 len inki; č inki; zdravje zdravje osebe, ki živilo rodove; poznejše na tudi uživa, pa (b) verjetni u kumulativni toksi zahteve zahteve iz predpisov skladnosti navzkrižni pri upoštevajo EU, ki se Č glede živil Zahteve varnosti 1. Živila, ki niso varna, se ne smejo promet. v dajati 2. Šteje se, da živilo ni varno, je: da smatra, zdravje;za (a)škodljivo ljudi. prehrano za neustrezno (b) 3. Pri odlo č anju, ali je upoštevajo: se ni, ali varno neko živilo (a) obi strani potrošnika in pri pridelave, predelave vsaki in distribucije; fazi ter (b) informacije, ki jih prejel, je vklju potrošnik oznaki, ali druge informacije, ki so obi prepre vplivov nekega živila zdravje. na živil ali skupine 4. Pri upoštevajo: zdravje,se za škodljivo odlo č anju, (a) verjetni takojšni in/ali kratkoro č ali je in/ali živilo č ni dolgoro u č JE : Javno zdravje, zdravjerastlin zdravje, in Javno živali : JE Č in krme pridelkov kmetijskih – pridelava primarna proizvodnja pri kmetijski pridelovalci – vsi pridelovalci tržni – – itvi č itvi splošnih len č len PODRO PZR 4 : VARNOSTKRME ŽIVIL IN opredelitev: ta uporablja se Za ta PZR Glavna zadeva: Varnost hrane Varnost zadeva: Glavna
PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Uredba (ES) 178/2002 št. Evropskega parlamenta Sveta z januarja dne in 28. 2002 dolo o na č el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, zadevajo hrane (UL L št. 31 z varnost ki dne 1. 2. 2002, str. 1), spremenjena Uredbo (ES) z 596/2009 št. zadnji Evropskega parlamenta Sveta z junija dne 2009 in 18. (UL št. 188 L z dne 18. 7. 2009, 14. str. 14) Stran 10836 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č ba 5 Pravnomo odlo 3
e ugotovi ali utemeljeno ali utemeljeno č e ugotovi 37. Nosilec dejavnosti poslovanja s s poslovanja dejavnosti 37. Nosilec promet primarnih v krmo ne daje proizvodov namenjenih rastlinske proizvodnje živinorejske za krmo, ali arne pridelave arne pridelave Zahteve, opisane v stolpcih 2 2 stolpcih v opisane Zahteve, Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve prim dejavnosti krme. primarni celotni v se preverjajo in 3, z naslednjih v in krme proizvodnji len č len Uredba se uporablja neposredno neposredno Uredba se uporablja v so predpisane Dodatne zahteve za zagotavljanje o pogojih Pravilnik RS, št. krme (Uradni list varnosti 58/11, 35/14) – 4. bami č bami č e, ali emer se te te se č emer ni presoji č ni presoji bami, bami, živilo ni č lanice, na ozemlju katere katere ozemlju na č lanice, e č e po natan e je v skladu s posebnimi posebnimi s skladu v je č e bami č bami živilske zakonodaje in uporabljajo sprejmejo č be bami, č bami, ki veljajo za to živilo, len 15 len 15 varno. varno. č b dolo 9. Kadar ni posebnih Skupnosti, se šteje, varno, da je živilo dolo države se živilo dolo trži, pri zlasti v Pogodbo, v brez poseganja 30 Pogodbe. č lena 28 in (c) posebna zdravstvena zdravstvena posebna (c) skupin posebnih preob č utljivost potrošnikov, tej skupini. namenjeno kadar 5. Pri je presoji, ljudi, neustrezno se za prehrano ali je živilo upošteva, ali neko je živilo nesprejemljivo živilo na namen glede ljudi za prehrano uporabe zaradi druga kako ali snovjo tujo onesnaženosti s razkroja. ali kvarjenja zaradi gnitja, 6. Kadar je neko živilo, ki ni varno, del serije, partije ali se poimenovanja, ali razreda istega pošiljke živil tej v živila vsa tudi da predpostavlja, varna, niso pošiljki ali partiji seriji, razen da preostanek dokaza, nobenega varen. ni ali pošiljke partije serije, 7. Za ki Skupnosti, č bami dolo posebnimi živilo, ki urejajo je varnost živil, se šteje, da v je so za ki gre kolikor vidike, varno, skladu s dolo posebnimi s zajeti Skupnosti. 8. Skladnost dolo živila s pri ovira ne organov pristojnih posebnimi za ukrepov sprejetju ustreznih uvedbo omejitev pri dajanju živila v promet ali pri zahtevi za umik živila iz prometa, obstaja utemeljen kadar skladnosti z sum, da kljub dolo navedenimi Č gledeZahteve krme varnosti ne sme se ni varna, 1. Krma, ki krmiti se z njo promet ali dajati v hrane. pridobivanje za živali Uredba (ES) št. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega in parlamenta z dne 28. Sveta Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10837 sumi, da niso varni. varni. niso da sumi, č ne proizvodnje; enje primarnih primarnih č enje njo (a) prevoz in skladiš na njimi ter ravnanje z proizvodov povezanih kraju s proizvodov primarnih prevoz (b) postopkih: kraja (c) proizvodnje mešanje brez gospodarstva lastnega potrebe krme v za uporabe dodatkov, razen izklju dodatkov za siliranje; obrat; (d) krmljenje živali, namenjenih za trg. na dajanje za hrane proizvodnjo lenom č lenom etrti del Č lena 251 č lena 251 itvi splošnih splošnih č itvi ne 18.7.2009, str. spremenjene z z č spremenjene eno č eno v Prilogi I Direktive ali Unije, predpisi s č enim č len (pogoji (pogoji za živali) prehrano za zagotavljanje proizvodov varnosti (1) Proizvodi za prehrano živali se ne smejo dajati na trg, ali uporabljati uvažati na č e: Slovenije, ozemlje Republike vsebnost neželenih snovi presega najvišjo dovoljeno mejno vrednost, dolo 2002/32/ES; minimalnim ne ustrezajo mikrobiološkim kriterijem iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, ali mikrobiološkim dolo se v njih ugotovijo snovi, za katere dovoljena najvišja ni predpisana mejna kriterijem, vsebnost, vendar pa ocena tveganja, ki Republike jo zagotovi Slovenije hrano, Uprava veterinarstvo za besedilu: nadaljnjem rastlin (v in varno UVHVVR) varstvo ali Evropska potrdi Komisija, tveganje okolje. za ali živali oziroma za zdravje (2) Proizvodi iz prejšnjega odstavka ljudi niso varni v skladu s 15. (UL L št. 188, z d 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 4. Uredbe (ES) 178/2002 Evropskega z 28. dne Sveta in parlamenta dolo o 2002 januarja št. 596/2009 Uredbo (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 nekaterih o prilagoditvi aktov, uporablja za postopek iz Pogodbe, katere se 1999/468/ES glede regulativnega postopka Sklepu Prilagoditev s postopku s pregledom – Sveta pregledom – regulativnemu na č el zakonodaje, in ustanovitvi Evropske agencije zahtevah za postopkih, varnost ki hrane (UL živilske L št. 31 z dne 1. 2. 2002, hrane zadevajo in str. varnost 1), zadnji č emer č e po lena 28 in 30 30 in 28 č lena bami, krma ni e se smatra: č č be sprejmejo in in č be sprejmejo lanice, č lanice, na ozemlju č e je v skladu s posebnimi bami č bami zakonodaje o varnosti č bami, ki veljajo za to krmo, č e živilo, proizvedeno iz živali za varna. varna. č b dolo 6. Kadar ni posebnih Skupnosti, se šteje, varna, da je krma dolo krme države katere je krma v prometu, pri se take uporabljajo dolo brez Pogodbo, zlasti v poseganja Pogodbe. v — da škodljivo vpliva živali, ali ljudi na zdravje — pridobivanje hrane, zaradi krme ni ljudi. za prehrano varno 3. Kadar je krma, za katero je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev za varnost krme, del serije, partije ali pošiljke krme istega razreda ali poimenovanja, se predpostavlja, da tudi vsa krma v tej seriji, partiji pošiljki ali ni nobenega ni preverjanju natan č nem varna, razen dokaza, da partije ali preostanek za krme. varnost zahtev pošiljke serije, ne 4. izpolnjuje Šteje se, da skladu je krma, s ki Skupnosti je o posebnimi v varnosti krme kolikor gre varna, č bami dolo za vidike, ki so zajeti Skupnosti. č bami s dolo posebnimi 5. Skladnost dolo krme s pristojnih posebnimi organov sprejetju ne ustreznih ovira uvedbo omejitev pri dajanju krme v pri ukrepov promet ali pri zahtevi za za umik krme iz prometa, kadar obstaja utemeljen sum, da dolo navedenimi kljub skladnosti z 2. Šteje se, da krma uporabe, namen ni varna za č itvi splošnih splošnih č itvi len č len januarja 2002 o 2002 januarja dolo el in zahtevah na č el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije hrane in za varnost postopkih, varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane ki dne 1. 2. 2002, str. 1), z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 zadnji Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, 15. str. 14) Stran 10838 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č na č ba č ba 5 Pravnomo odlo 5 Pravnomo odlo 3 3
e presega mejne mejne e presega č vsebnosti ostankovvsebnosti pesticidov. 39. Krma oziroma živilo se ne daje z se ali krma ali hrana kot promet v njimi krmi živali, 38. 38. Živila dovoljenih ostankov vsebujejo živalskega izvora nad snovi aktivnih farmakološko ne ostankov MRL, predpisanim snovi. in prepovedanih nedovoljenih č na lenom č lenom ene v v č ene arne pridelave arne pridelave arne pridelave arne pridelave ena referen č ena ena v skladu s ena v č ene v skladu s to to s skladu v č ene lenu in Prilogah II in in II in Prilogah č lenu ni vrednosti za ukrepe ukrepe za ni vrednosti č
ene 18. 18. č ene Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve prim dejavnosti živil. mora pri primarni dejavnosti Nosilec proizvodnji živil živalskega proizvodi primarni da zagotoviti, izvora ostankov vsebujejo dani trg ne aktivnih farmakološko dovoljenih MRL, nad predpisanim snovi in nedovoljenih ostankov substanc. prepovedanih z zakonodajo Kot neskladna Skupnosti živalskega se izvora, snovi aktivne farmakološko ostanke smatrajo ki in ki so razvrš živila vsebujejo Zahteva velja za vse nosilce za Zahteva velja vse prim dejavnosti in krme.živil mora pri primarni dejavnosti Nosilec proizvodnji živil in krme zagotoviti, I Uredbe Priloge iz da proizvodi trenutka,396/2005 ko ES so od se ali krma dani na trg kot hrana z njimi krmi ki pesticidov, ostankov nobenih živali, ne vsebujejo vsebnosti mejnih presegajo (MVO) za te proizvode, ostankov dolo III Uredbe 396/2005 ES: lenom 14(2)(a), (b) ali (c) Uredbe Uredbe (c) ali (b) 14(2)(a), č lenom ki je višja raven, ES, na 470/2009 vrednosti mejne od najvišje dolo ostankov, razvrš so ki ali uredbo; k s Prilogo skladu in v skladu niso ki ali 37/2010; (ES) Uredbi skladu s č ena v razvrš Uredbe (ES) (c) 14(2)(a), (b) ali je kjer primerih, v razen 470/2009, dolo snov to za skladu s to v za ukrepe vrednost ni enaka ostankov raven in uredbo tej referen ni višja. ali od nje Uredbe se uporabljajo neposredno, neposredno, Uredbe se uporabljajo 178/2002/ES). 178/2002/ES).
č č itvi len itev itev č Č lena je potrebno potrebno č lena je spremenjena z Izvedbeno uredbo uredbo Izvedbeno z spremenjena dne z 418/2014 št. (EU) Komisije 24. aprila 2014 Evropskega parlamenta in Sveta z Sveta in parlamenta Evropskega o dolo č dne 6. maja 2009 z 37/2010 št. (EU) Komisije Uredba o 2009 dne 22. decembra in snoveh aktivnih farmakološko glede mejnih razvrstitvi njihovi vrednosti živalskega ostankov izvora 1) zadnji 20.1.2010, str. v (UL živilih L 15, in Sveta parlamenta Evropskega aprila 29. dne z 852/2004 št. (ES) 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z str. 1), zadnji 4. 2004, dne 30. postopkov Skupnosti za dolo Skupnosti postopkov mejnih vrednosti ostankov vrednosti mejnih farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora (EGS) št. 2377/90 in Uredbe Sveta in razveljavitvi 2001/82/ES Direktive spremembi ter in Sveta parlamenta Evropskega št. 726/2004 Uredbe (ES) in Sveta parlamenta Evropskega str. 11, 14. 16.6.2009, 152, UL L č len in 17(1). 17(1). Pristojnosti 1. Nosilci vseh krme v proizvodnje dejavnosti živilske dejavnosti in predelave pridelave, fazah in pod njihovim podjetjih v distribucije nadzorom zagotavljajo, da živila in krma izpolnjujejo zahteve za njihove ki veljajo zakonodaje, živilske in preverjajo dejavnosti, zahtev. teh izpolnjevanje tega Za izvajanje za naslednjih živila EU predpisov: upoštevati dolo č be Uredba (ES) št. 470/2009 št. 470/2009 Uredba (ES) št. 37/2010, (ES) k Uredbi Priloga št. 852/2004 Uredba (ES) ‐ ‐ ‐ č itvi splošnih splošnih č itvi Uredba (ES) št. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega in parlamenta z dne 28. Sveta o 2002 januarja dolo na č el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi agencije Evropske hrane in za varnost postopkih,ki varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane str. 2002, 2. 1. dne 1), zadnji z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14) 17. odstavek prvi č lena Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10839 č na č na č na č na č ba č ba č ba č ba
Pravnomo odlo Pravnomo odlo Pravnomo odlo Pravnomo odlo 5 5
3 3 1 3 5 3 5 5 enim č enim ijo tako, da ni č ijo bo, ki jo izda č bo, ki jo izda ena, ali katerih č ena, ali katerih enja in ravnanja ravnanja in č enja posegov veterinarskih dnevnik č eno od zdravih žival ter takoj 45. hrani in vodi dejavnosti (MK) evidence/dokumente: Nosilec živilske 40. Z odpadki in nevarnimi snovmi snovmi nevarnimi in odpadki Z 40. in se skladiš se ravna možnosti, da možnosti pridejo za onesnaženje) s v krmo, živalmi. ali živili stik (ni 41. 41. Nosilec živilske dejavnosti mora stanje zdravstveno preverjati redno živali, pri dokupljenim pozornost nameniti tem živalim. mora posebno po katerih je znakov, Ob pojavu mogo č e sumiti, da so živali zbolele, nemudoma jih mora nosilec potrebi namestiti oskrbeti in po lo veterinarsko pristojno obvestiti službo. 42. Nosilec živilske dejavnosti hrani in krmi h dodatke uporablja in z skladno zdravila veterinarska proizvajalca navodili zakonodajo, veterinarskih primeru v oziroma, v skladu z navodili zdravil, veterinarja. in sredstva 43. Fitofarmacevtska skladno uporabljati je treba biocide Ni dovoljeno proizvajalca. z navodili prete s sredstev uporabljati za ali sredstev, rokom uporabe da so bila katera se ugotovi, neustrezno skladiš embalaža je pogojev zaradi neustreznih bila skladiš poškodovana za PZR 10). (ne velja 44. Nosilec s odrejene ukrepe, izvede živilske č no odlo pravnomo dejavnosti uradni veterinar. enje odpadkov č enje odpadkov i kontaminacija č i kontaminacija Nosilec Nosilec živilske dejavnosti, ki redi živali, prideluje proizvode primarne proizvaja ali lovi živalskega živali, izvora o: evidence mora voditi Zahteva velja za vse nosilca nosilca vse za velja Zahteva živil. pridelave primarne skladiš in Ravnanje ki nastajajo snovi, in nevarnih na kmetijskem oziroma so prisotni se na mora izvajati gospodarstvu, prepre na č in, da se proizvodov. primarnih Na kmetijskem gospodarstvu je je gospodarstvu Na kmetijskem potrebno zagotavljati: primerno zdravstveno stanje živali, hrane za proizvodnjo namenjenih s primarnimi rokovanje higiensko proizvodi Zahteva velja za dejavnosti, ki redi živali, prideluje ali nosilca živilske lovi živali, izvora živalskega proizvode proizvaja primarne je gospodarstvu Na kmetijskem uporabo pravilno zagotoviti treba za in zdravil h krmi dodatkov medicini, veterinarski v uporabo Zahteva velja za dejavnosti, ki redi živali, prideluje ali nosilca živilske lovi živali, izvora. živalskega proizvode proizvaja fitofarmacevtskih uporaba Pravilna primarne in biocidov. sredstev Zahteva velja za rastlinske ki proizvaja dejavnosti, nosilca živilske teh spravilo opravlja ali proizvode proizvodov. se gospodarstvu Na kmetijskem za ukrepi ustrezni sprejmejo ugotovljenih nepravilnosti, odpravo nadzoru. pri uradnem
č len č len len č len spremenjena z Uredbo Komisije Komisije Uredbo z spremenjena marca 218/2014zdne 7. (EU)št. k prilog o spremembi 2014 in (ES) 853/2004 (ES) št. uredbama št. 854/2004 ter k Uredbi in Sveta parlamenta L (UL 2074/2005 št. (ES) Komisije 95): str. 8.3.2014, dne z 69 št. I Poglavjem s povezavi iv 3(1) Evropskega III (I-1 b, c, d, e; Priloge IX oddelka I-2 a (i, ii, iii),ii), b (i, c; I-3; I-4; I-5; (a, 4 2, d), 1(a, II-B 4; 3, 2, 1, II-A X Priloge 1 (1) oddelka b)), poglavje III. PARLAMENTA IN SVETA (ES) Št. 2005 februarja 23. dne z 396/2005 ostankov vrednostih mejnih o in krmi ali na hrani v pesticidov rastlinskega in živalskega izvora ter Sveta Direktive spremembi o 91/414/EGS – 18 spremenjena z Uredbo (ES) št. (ES) Uredbo z spremenjena parlamenta 219/2009 Evropskega (UL marca 2009 z dne 11. in Sveta 3. 2009, str. 109): 31. dne L št. 87 z A z delom povezavi č len 4(1) v Priloge j), 5 (f, h), 6; III 8 I (II 4 (g, h, (a, b, d, e), 9 c)); z Sveta in parlamenta Evropskega posebnih o 2004 aprila dne 29. higienskih živalskega pravilih izvora (UL L št. zadnji 55), str. 2004, 4. 30. dne 139 z za živila UREDBA UREDBA EVROPSKEGA Uredba (ES) št. 853/2004 št. 853/2004 Uredba (ES) ‐ ‐ Stran 10840 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č ba Pravnomo odlo 5
3
1
č ne č ne
č ila o surovega surovega
(ne velja za PZR 13), PZR za velja (ne preiskav preiskav vzorcev, živalim, ali odvzetih odvzetih drugih vzorcev, za diagnosti namene, namene, preverjanjih, preverjanjih, opravljenih živalih na izvora. živalskega ali proizvodih fitofarmacevtskih sredstev in sredstev fitofarmacevtskih za10); PZR velja (ne biocidov pomembnih pomembnih za opravljenih na rastlinam odvzetih zdravje ljudi, vzorcih ali na odvzetih drugih vzorcih, namene. za diagnosti utje živali; po č utje izcedkov; vaginalnih nenormalnih driske; prišlo do curki); prvi (oteklina, vimena morebitnega vnetja vimenu. izsledke vseh laboratorijskih zapisnike in poro kakršni koli uporabi izsledkih vseh analiz, pred vsako molžo oceni splošno preverja prisotnost pojava preverja pojav morebitne hude pred vsako molžo preveri, ali je preverja morebitni pojav ran na ‐ ‐
46. (MK) Nosilec živilske dejavnosti evidence/dokumente hrani in vodi o: mleka/kolostruma mleka/kolostruma dnevno preverja da: tako živali, stanje zdravstveno 47. Nosilec pridelave živilske dejavnosti
ne č ino, č ino, ilih č ilih o eno v v č eno z diarejo in diarejo vro z eno v zahtevi 45); zahtevi č eno v ebele); č ebele); ne namene. č ne namene. č eno v zahtevo 46, velja živalim (vklju živalim veterinarski medicini ali drugih sredstvih, in karencah datumih dajanja danih (vklju in polže za živalim, pomembnih za opravljenih zdravje na živalim odvzetih ljudi, vzorcih ali na drugih odvzetih vzorcih, namene; in za diagnosti preverjanjih, opravljenih živalih ali proizvodih živalskega na izvora. ki jo dajejo krme, in izvoru vrsti zdravilih za uporabo v rezultatih vseh analiz, vseh ustreznih poro ‐ ‐ ‐ ‐ Nosilec Nosilec živilske proizvaja dejavnosti, ali rastlinskih proizvodov, mora ki voditi opravlja o: evidenco spravilo - in sredstev fitofarmacevtskih biocidov (FFS 97) zahtevo kakršnikoli – - rezultatih vseh analiz, pomembnih vklju za zdravje rastlinam ljudi, uporabi odvzetih opravljenih vzorcih drugih ali na na diagnosti vzorcih, odvzetih za ali z vidnim vnetjem vimen; vimen; vnetjem vidnim z ali Naslednje zahteve veljajo le za Naslednje zahteve veljajo nosilce pridelave surovega živilske mleka kolostruma in/ali dejavnosti ZDRAVSTVENE ZAHTEVE PROIZVODNJO ZA MLEKA Surovo mleko in SUROVEGA kolostrum morata živali: od pridobljena biti ki zdravstvenem so stanju, ki ne kažejo nobenih znakov v bolezni, ki bi lahko imela dobrem za posledico mleka in kontaminacijo kolostruma, in splošnem še zlasti, ki niso zbolele za okužbo poti, enteritisom genitalnih
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10841 č na
č ba Pravnomo odlo 5 3
bo, č bo, naloži uradni veterinar in se nanašajo na na nanašajo se in veterinar uradni zdravstveni proizvode status teh živali v tuberkulozo. in/ali brucelozo povezavi z živali in 48. Nosilec / mleka surovega pridelave živilske odrejene vse izvede kolostruma dejavnosti odlo z ukrepe, ki jih redam, ki č redam, ki ke 2, sme 2, sme č ke redam, ki se č redam, ki se e se koze redijo skupaj s s redijo skupaj e se koze Č ki nimajo nobenih ran na vimenih, ki ki vimenih, na ran nobenih ki nimajo in na mleko vplivati bi utegnile kolostrum snovi nedovoljenih ki jim niso dajali in pri katerih ni bilo ali pripravkov v uporabe nezakonite nobene 96/23/ES; smislu Direktive dovoljenih dajanju se po pri katerih upošteva ali snovi proizvodov te za karenca, predpisana ali snovi. proizvode STATUS LEVOKOZE IN BRUCELOZE bruceloze glede treba Še zlasti je ŽIVALI od: pridobiti mleko / kolostrum ki spadajo k ali bivolov, (i) krav GLEDE Direktive smislu v č redi in 64/432/EGS (28) nimajo ali uradno bruceloze; nimajo h ki spadajo koz, ali (ii) ovc smislu in so v gospodarstvu Direktive 91/68/EGS (29) nimajo ali ali bruceloze; nimajo uradno (iii) ženskih živali drugih vrst, za dovzetnih vrst, primeru ki v k spadajo brucelozo, kontrolnega odobrenega okviru v redno organa pristojnega programa te bolezni. glede pregledujejo Glede tuberkuloze je treba surovo od: pridobiti in kolostrum mleko ki spadajo k ali bivolov, (i) krav Direktive smislu v in so č redi 64/432/EGS ali tuberkuloze; uradno (ii) ženskih živali drugih vrst, za ki so dovzetnih vrst, primeru ki nimajo v k spadajo tuberkulozo, kontrolnega odobrenega okviru se v redno organa pristojnega programa bolezni. te glede pregledujejo (c) biti te koze morajo kravami, testirane na in pregledane tuberkulozo. ne ki mleko živali, surovo Vendar se iz to zahtev izpolnjujejo pristojnega z odobritvijo uporabiti organa: Stran 10842 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije i č in redi, pri pri č redi, č spadajo k inek č inek na mleko in ne č ne teste na tuberkulozo ali č nost. no č no pozitivno reakcijo na ke 2(a)(iii) ali 2(b)(ii), potem ko je je ko potem 2(b)(ii), ali č ke 2(a)(iii) č k 1 do 3, zlasti živali, ki kažejo (a) kadar gre za krave ali bivole, ki ki bivole, ali krave za gre kadar (a) ne pokažejo pozitivne reakcije teste na na tuberkulozo ali brucelozo niti nobenih znakov potem teh ko bolezni, je obdelano, bilo mleko tako toplotno negativno da reakcijo na je test fosfataze; alkalne pokazalo (b) kadar gre za koze ali ovce, ki ne pokažejo pozitivne reakcije na teste na brucelozo ali so proti brucelozi bile kot cepljene del odobrenega programa izkoreninjenja in kažejo ki znakov ne te (i) bolezni, bodisi: za izdelavo najmanj sira dveh z (ii) kadar zorenjem mesecev je obdelano, mleko tako bodisi toplotno negativno da reakcijo na test fosfataze; alkalne testi (c) pokažejo kadar drugih vrst, ki gre ne pokažejo pozitivne za reakcije na ženske teste na tuberkulozo ali živali brucelozo niti nobenih znakov teh bolezni, temve kateri je bila ugotovljena bruceloza ali tuberkuloza v okviru pregledov iz to bilo mleko toplotno obdelano tako, da je bila neopore zagotovljena njegova Surovo mleko in kolostrum živali, ki ne izpolnjujejo to ustreznih zahtev posami profilakti brucelozo skladno 64/432/EGS z 91/68/EGS, se ne smeta uporabljati Direktivo ljudi. prehrano za in Živali, ki so utemeljeni inficirane sum, ali da Direktivo so obstaja inficirane s tuberkulozo ali brucelozo, je treba osamiti, tako škodljivi da u živali. drugih kolostrum se prepre Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10843 č na č na č ba č ba Pravnomo odlo Pravnomo odlo 3 5 3 5 e
č uje č uje ene č ene enje č enje
č iš č enjein č inkovito
ene in/ali lo in/ali ene č
nega materiala; č nega ito pred škodljivci (u č ito pred škodljivci enje seskov in vimena pred in vimena č enje seskov č en prostor skladiš za opreme, ki prepre opreme, ki onesnaženje onesnaženje kolostruma; mleka in/ali od drugih živali. Te živali se, č iš molžo; vsako in razkuževanje opreme in posod mleko. za (cistern) ozna ustrezno tesnjenje vrat, zaš č itna vrat, tesnjenje mreža na in vab uporaba potrebi oknih, po pasti,…); iz netoksi hlajenje mleka in/ali kolostruma; in/ali mleka hlajenje uporabo ustrezne molzne molzne ustrezne uporabo lo
da so zdravljene živali v karenci zaš površin pralnih in gladkih uporabo dnevno enkrat najmanj 49. Nosilec surovega pridelave živilske zagotovi: mleka/kolostruma dejavnosti 50. Nosilec surovega pridelave živilske zagotovi: mleka/kolostruma dejavnosti iteni č nih č as med č as med č istiti po ter enje mleka in in č enje mleka eni od prostorov, v katerih so katerih so v prostorov, od č eni č istitiustrezen in dezinficirati na esom, morajo biti ustrezno ustrezno pred mr č esom, biti morajo lo nastanjene živali, in, kadar morajo glede zahteve izpolnjene biti imeti mleka, surovega hlajenja opremo. ustrezno hladilno stik v pridejo ki opreme, Površine 3. (posode, z mlekom in kolostrumom itd., namenjene cisterne vsebniki, za molžo, zbiranje ali prevoz), lahkoto morajoz se in ohranjati v potrebi dezinficirati uporabo zahteva stanju. To dobrem in netoksi pralnih gladkih, materialov. morajo takšne 4. Po uporabi se o č istitipovršine in po potrebi po ali poti Po vsaki dezinficirati. je kadar seriji poti, vsaki in naslednjo raztovarjanjem kratek, zelo napolnitvijo ponovno enkrat vsaj primerih vseh v ampak in vsebnike treba na dan, je prevoz za uporabljajo cisterne, ki se in kolostruma, mleka surovega o ponovno se preden na č in, uporabijo. HIGIENSKIPREDPISI ZA S GOSPODARSTVA PROIZVODNJO MLEKA IN KOLOSTRUMA za prostore in opremo Zahteve in prostori, kjer 1. Molzna oprema skladiš č ita, kolostrum in mleko se biti morajo ohlajujeta, ali obdelujeta tako, da se omeji izdelani in locirani mleka in kontaminacije nevarnost kolostruma. skladiš 2. Prostori za biti zaš kolostruma morajo HIGIENA TRANSPORTOM IN ZBIRANJEM MLEKA MED pod se mora izvršiti Molzenje MOLŽO, ki zlasti pogoji, higienskimi zagotavljajo: deli sosednji in vimena seski, so da Stran 10844 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č ba Pravnomo odlo 5
3
1
nih č nih č eno e zbiranje č e zbiranje ena č ena njihova ani molži živali, č ena v prostor,
nih nih proizvodov (v č č °C, 6 č °C 8 pri dnevnem zbiranju ba uradnega veterinarja). uradnega č ba enih č enih mle č ita pred onesnaženjem, udarci, ta namen mora biti izdana biti izdana ta namen mora odlo mleka ne poteka dnevno, razen č e se mleko predela dve uri molži ali po pa je višja temperatura potrebna vzrokov, povezanih s zaradi proizvodnjo dolo tehnoloških ki niso zdravljene; niso ki jih je treba molsti, molzejo lo od drugih po kon č najve ali na najve takojšnje hlajenja mleka na 52. poslovanja (MK) izsledke s Nosilec preiskav krmo dejavnosti vseh vzorcev proizvodov ali upošteva drugih vzorcev, ki so iz krme. varnost za pomembni laboratorijskih primarnih 51. Nosilec pridelave jajc zagotovi, da so živilske jajca po znesenju nameš dejavnosti v v katerem je zaš omogo vlago, neprijetnimi neposrednim vonjavami in žarkov. vplivom son
i č č e č enih istem č istem inkovito č inkovito č e mleko č ista, suha, č nimi žarki v rtovanem rtovanem in arne pridelave arne pridelave ne molzenje; č ne molzenje; č nih č nih proizvodov, in pristojni č itena pred udarci in pred zbiranje ne poteka dnevno; dnevno; poteka ne zbiranje Nosilcem živilske treba dejavnosti zahtev upoštevati iz ni prejšnje alineje, izpolnjuje temperaturnih merila glede in: celic somatskih SŠMO in po molži; urah dveh v predela (a) se ali (b) je potrebna višja zaradi temperatura povezanih s proizvodnjo dolo tehnoloških mle dovoljenje. ustrezno dodeli organ vzrokov, opremljenem opremljenem tako, da se prepre kontaminacija. Mleko in/ali kolostrum morata takoj biti po temperaturo, ki ni višja molži primeru od dnevnega 8°C zbiranja, v ali ohlajena na temperaturo, ki ni višja od 6°C, na Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve prim dejavnosti krme Nosilci dejavnosti krmo poslovanja upoštevajo ustreznih s rezultate analiz, vseh vzorcih, izvedenih odvzetih proizvodov, ali drugih vzorcih, ki so na iz krme. varnost za pomembni primarnih č isti, preden se za da se zdravljenja živali, prenesejo mleko in identificirajo, kolostrum, ter ostanke ki v lahko da se zaradi mleko in pridobita kolostrum, ki od se potekom predpisane takih karence, in ljudi; prehrano za uporabljata ne živali Neposredno pred po molzenju je mleko treba in kolostrum hraniti v prostoru, na le za Naslednje zahteve veljajo nosilce pridelave jajc živilske Jajca se morajo hraniti brez dejavnosti tujega zaš vonja, son neposrednimi u prostorih proizvajalca in do prodaje potrošniku č be lena je potrebno potrebno č lena je ju č ju krme (Uradni list RS, št. naslednjih nacionalnih predpisov: predpisov: nacionalnih naslednjih Pravilnik o registraciji in obratov odobritvi nosilcev podro dejavnosti na za krmo upoštevati dolo Uredbe Uredbe se uporabljajo neposredno Za izvajanje tega len -len KRMA
Č 17(1). Pristojnosti 1. Nosilci dejavnosti proizvodnje živilske krme v vseh dejavnosti fazah in pridelave, distribucije v podjetjih pod njihovim predelave nadzorom zagotavljajo, da živila in in krma izpolnjujejo zahteve zakonodaje, živilske ki veljajo za njihove itvi č itvi splošnih Uredbašt. (ES) 178/2002 Evropskega in parlamenta Sveta z januarja dne 28. 2002 dolo o na č el in zahtevah živilske Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10845 č na č na č ba č ba Pravnomo odlo 5 Pravnomo odlo 5
3 3
1
enja krme. č enja ito rastlin in biocidov; in biocidov; rastlin č ito na sredstva, tretirana č na sredstva, rtovano priti v stik s krmo, s stik v priti č rtovano zaš semen. morebitni uporabi proizvodov za proizvodov uporabi morebitni spremenjenih genetsko uporabi 54. Zagotovljena je ustrezna ustrezna je Zagotovljena 54. skladiš higiena Kemi sredstva, semena, fitofarmacevtska ter zdravila in biocidi veterinarska se morajo hraniti krma medicirana smejo ne in na varnem nena živili za PZR 10). (ne velja ali živalmi 53. (MK) Nosilec dejavnosti dejavnosti 53. (MK) Nosilec hrani in vodi krmo s poslovanja o: evidence/dokumente 55. Sistem distribucije krme na na krme 55. Sistem distribucije da je prava zagotoviti, mora kmetiji namembno na pravo krma poslana na distribucijo mesto in da se med onesnaži. ne krma kmetiji č no č eno od
. ij in opreme. opreme. in č ij arne pridelave arne pridelave i kontaminacija. i ini vseh surovin za surovin vseh č ini č ne kategorije ali vrste vrste ali ne kategorije č nih obmo č nih nih sredstev in drugih drugih in sredstev č nih ito rastlin in biocidov; rastlin č ito eno od medicirane krme, zato da krme, zato da medicirane č eno od živali živali se zmanjša shranjuje tveganje krmljenja živali, ki tako, da jim taka krma ni namenjena se Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve prim dejavnosti krme s poslovanja dejavnosti Nosilci evidence voditi zlasti krmo morajo o: za proizvodov uporabi (a) morebitni zaš spremenjenih genetsko (b) uporabi semen; in koli (e) viru in kraju krmo ter namembnem krme proizvedene vse koli č ini Nemedicirana krma se obravnava se obravnava krma Nemedicirana lo se prepre in krme na kmetiji prevoz Vozila za periodi se krmljenje za oprema Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve dejavnosti,ki krmijo živali Shranjevanje lo shranjevati Krmo je treba kemi ki se ne smejo proizvodov, krmo. uporabljatiživalsko za pravilno treba je (tretirana) Semena niso dosegljiva da tako, hraniti živalim. in nemedicirana krma Medicirana krma za razli nosilce vse za veljajo Zahteve dejavnosti,ki krmijo živali Distribucija 2. krme na kmetiji Sistem distribucije krma prava da je mora zagotoviti, namembno pravo na poslana in distribucijo mesto. Med na krmo ravna s se krmljenjem do pride da ne zagotavlja, ki na č in, kontaminacije skladiš iz onesnaženih za uporabijo se kadar zlasti č istijo, medicirane in distribucijo dostavo krme 44/06 in 87/10) 44/06 in 87/10) obratov registraciji o Pravilnik primarnih proizvajalcev živil in krme RS, list (Uradni izvora rastlinskega št. 79/06)
č č be č len 5(5) in lena je potrebno potrebno č lena je len 5(6) č len 5(6) len 5(1) in del A Priloge I (I- Priloge del A in 5(1) č len spremenjena z Uredbo Komisije Komisije Uredbo z spremenjena 15. marca z dne (EU) št. 225/2012 2012 (UL L št. 77 z dne 16. 3. 2012, str. 1): 4 e, g; II-2 a, b, e). , Priloga III (1,2) dejavnosti, in preverjajo in preverjajo dejavnosti, zahtev. teh izpolnjevanje tega Za izvajanje dolo upoštevati za krmo EU predpisov: naslednjih in parlamenta Evropskega Uredba št. (ES) 183/2005 Sveta 12. dne z glede zahtevah o 2005 januarja 8. dne L št. 35 z (UL krme higiene str. 1), zadnji 2. 2005, č
zakonodaje, zakonodaje, ustanovitvi agencije Evropske hrane in za varnost postopkih,ki varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane str. 2002, 2. 1. dne 1), zadnji z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14) 17. odstavek prvi č lena Stran 10846 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č na č ba Pravnomo odlo 5 5 Pravnomo
3 3
1 ini č ini e se registracija v č e skladu z Uredbo 183/2005 ES ne ne ES 183/2005 Uredbo z skladu zahteva. 56. Nosilci dejavnosti nabavljajo nabavljajo dejavnosti 56. Nosilci soki obratov, iz krmo samo pri pristojnih ali odobreni registrirani razen organih, 58. Nosilec živilske dejavnosti da njegovo ugotovitvi, sumu ali ob živilo ni varno, sprejme ustrezne 57. (MK) Nosilec živilske dejavnosti s krmo poslovanja in/ali nosilec rejnih izvoru o podatki s razpolaga živali in vseh snovi ki jih uporablja pri proizvodnji živil, viru in koli vseh surovin za krmo ter s podatki podatki s ter krmo za surovin vseh krmo. ali živila dobavil je komu itev itev č len č č no z č nemu
arne pridelave arne pridelave lena veljajo za vse za vse lena veljajo
nemu potrošniku je je potrošniku č nemu akuje, da se bodo bodo da se č akuje, č len 5: 5: len lena veljajo za vse nosilce za lena vse veljajo Zahteve 19. Zahteve Zahteve veljajo za vse nosilce nosilce vse za veljajo Zahteve dejavnosti,ki krmijo živali Uredba(ES) št. 183/2005, 5(6); Č s poslovanja dejavnosti 6. Nosilci in pridobivajo kmetje in krmo samo iz obratov, krmo uporabljajo v odobreni in/ali ki so registrirani skladu s to uredbo nosilce dejavnosti primarne živil pridelave dobaviteljev dobaviteljev živali, krme in snovi za katere se pri krmi ali živilih v uporabile proizvodov. njihovih in prejemnikov na biti morajo sledljivosti Podatki o njihovo na organom pristojnim voljo zahtevo. zagotavljanja Izjema glede za krmo, lastno za velja sledljivosti ni treba zagotavljati katero nosilcu in pridelave obsegu o podatkov katerih je bila na površinah pridelana in za živila, ki jih nosilec kon neposredno dobavi potrošniku. Nosilec živilske dejavnosti ni dolžan tem o podatkov zagotavljati kateremu kon živilo. dobavil morajo krmo s poslovanja Nosilcu č ini koli in viru i podatke zagotavljati krmo vklju surovin za vseh krmo . doma pridelano Zahteve glede sledljivosti sledljivosti glede 18. iz Zahteve č prim dejavnosti in krmeživil Sledljivost Nosilci živilske dejavnosti živil in nosilci s krmo vzpostavijo poslovanja in za dolo sisteme in postopke krme:
Uredba se uporablja neposredno neposredno uporablja Uredba se . Uredba se uporablja neposredno neposredno uporablja Uredba se len č len ajo č ajo č dejavnosti dejavnosti iti vsako vsako č iti akuje, da se bo se da č akuje, akuje, da se bodo bodo da se č akuje, eno dolo č eno
anje teh informacij pristojnim pristojnim informacij teh č anje itev podjetij, prejemnikov prejemnikov podjetij, č itev č b. 18. 19 . Odgovornosti za živilske živila: nosilci Sledljivost 1. Za vsa druge in vse hrane pridobivanje živila, krmo, živali ali za uporabi namenjene snovi, za katere pri se uporabile v fazah v vseh sledljivost zagotovi živilih ali distribucije. in predelave pridelave, krmi, se 2. Nosilcem živilske dejavnosti krme mora proizvodnje dejavnosti in biti omogo osebo, ki jim krmo, ali hrane žival za pridobivanje je dobavila za ali uporabi namenjeno snov, živilo, pri se katero uporabila vzpostavijo zato dejavnosti Nosilci v ki omogo sisteme in postopke, živilu sporo ali zahtevo. na njihovo organom krmi. 3. Nosilci krme proizvodnje dejavnosti živilske dejavnosti za in postopke sisteme vzpostavijo in dolo podatke Te proizvodov. njihovih na organom pristojnim voljo na dajo zahtevo. njihovo 4. Živila in krma, v dajali verjetno bodo se ali promet ki se dajejo ustrezno Skupnosti, se v promet v ozna č ijo ali dokumentacijo ustrezno z sledljivost opredelijo za z skladno informacijami ali lažjo posebnih ustreznimi zahtevami dolo č
itvi splošnih splošnih č itvi č len el in zahtevah na č el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi agencije Evropske hrane in za varnost postopkih,ki varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane str. 2002, 2. 1. dne 1), zadnji z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14) 18. Uredbašt. (ES) 178/2002 Evropskega in parlamenta z dne 28. Sveta o 2002 januarja dolo Uredbašt. (ES) 178/2002 Evropskega Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10847 č na č ba č ba odlo Pravnomo odlo 5 3
anje č anje ranje kontrole). kontrole). ranje anje č anje kupcev, umik in ukrepe (obveš odpoklic) in obvesti o tem pristojne organe (npr. o kontrole). notranje pozitivnem izvidu 59. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ob sumu njegova ali krma ugotovitvi, da ni ustrezne varna, sprejme kupcev, umik in odpoklic) in obvesti ukrepe o tem (obveš pristojne not izvidu pozitivnem organe (npr. o č ju no obvesti č no obvesti lena veljajo za vse za vse lena veljajo č e že dobavljene izdelke izdelke dobavljene že č e inkovito č inkovito in natan Nosilec dejavnosti proizvodnje živil: živil: proizvodnje dejavnosti Nosilec zagotovi umik živila oziroma odpoklic natan č no obvesti razlogih za umik živila in po potrebi potrošnike odpokli o obvesti pristojni organ o nevarnem in živilu organi pristojnimi s sodeluje Zahteve 20. Zahteve uporabnike uporabnike krme o vzroku za njen umik in oziroma odpoklic,zagotovi odpoklic umik krme obvesti nosilce dejavnosti primarne krme. pridelave Nosilec dejavnosti krme: na u podro Uredba se uporablja neposredno neposredno uporablja Uredba se č e č e len č evanje evanje
č e že ajo od č ajo od no obvesti č no obvesti e je proizvod proizvod je e č e drugi ukrepi Č pod neposrednim podč neposrednim ajo za doseganje visoke č evanje č evanje tveganja č ujejo ali ga odvra za č i, zmanjša ali odpravi e nosilec živilske dejavnosti e nosilec dejavnosti proizvodnje proizvodnje dejavnosti nosilec e nega č nega potrošnika, in nikomur ne Č Č inkovito č inkovito in natan 1. presodi ali utemeljeno živilo, meni, ki da predelal, ga proizvedel ali je distribuiral, ni uvozil, v skladu pridelal, z živil, takoj sproži zahtevami postopke za umik varnosti zadevnega živila iz živilo prometa, ni nadzorom ve tega č etnega za nosilca temo obvesti ter dejavnosti, živilske pristojne organe. morda že lahko v rokah potrošnika, nosilec u živilske potrošnike o razlogih za umik živila in dejavnosti dobavljene po izdelke, potrebi zadoš ne odpokli 20. ravni varovanja zdravja. varovanja ravni 3. Nosilec živilske dejavnosti mora takoj obvestiti pristojne organe, presodi ali utemeljeno živilo, ki ga meni, je dal v da promet, škodi lahko pristojne obvestijo dejavnosti zdravju organe o ljudi. prepre ukrepih, sprejetih Nosilci kon za prepre sodelovanja s pristojnimi organi skladu v z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, prepre kadar to tveganje, lahko povezano 4. z sodelujejo Nosilci s živilom. pristojnimi organi sprejetih živilske ukrepih pri za prepre č ali dejavnosti povezanega z zmanjševanje dobavili. ga so ali dobavljajo živilom, ki tveganja, ga Odgovornosti nosilci za krmo: proizvodnje dejavnosti krme 1. krme presodi ali utemeljeno meni, da krma, ki jo predelal, je proizvedel uvozil, ali distribuiral, pridelal, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme, takoj sproži postopke za umik č
itvi splošnih splošnih č itvi splošnih č itvi č len el in zahtevah na č el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije hrane in za varnost postopkih, varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane ki dne 1. 2. 2002, str. 1), z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 zadnji Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, 19. str. 14) na č el in zahtevah živilske parlamenta in in parlamenta z dne 28. Sveta o 2002 januarja dolo Uredbašt. (ES) 178/2002 Evropskega in parlamenta z dne 28. Sveta o 2002 januarja dolo Stran 10848 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije evanje č evanje pristojni organ o nevarni krmi in krmi in nevarni o organ pristojni pri organi pristojnimi s sodeluje prepre za sprejetih ukrepih, tveganja, ali zmanjševanje s krmo. povezanega e. č e č e č i, a od č a
ajo za č ajo inkovito in in č inkovito itev tveganja pri pri tveganja č itev e presodi ali utemeljeno utemeljeno ali presodi č e č e že dobavljene izdelke, lena č lena primeru v ali inah uje ali ga odvra ga ali č uje ali odpravi č i, zmanjša zmanjševanje ali č evanje č 15(3),serija, tj. kadar ali partija zahtev izpolnjuje ne pošiljka uni krma ta se krme, varnosti dolo č i druga ne organ pristojni u dejavnosti Nosilec krme uporabnike natan č no obvesti potrebi in po umik za njen o vzroku odpokli zadoš ne ukrepi drugi varovanja ravni visoke doseganje zdravja. proizvodnje dejavnosti 3. Nosilec pristojneobvestiti krme mora takoj organe, promet, meni, v je kidal da jo krma, krme. varnosti zahtev izpolnjuje ne sprejetih o obvesti organe Pristojne ukrepih za prepre ne nikomur in krme take uporabi prepre v organi pristojnimi s sodelovanja in zakonodajo nacionalno z skladu kadar to lahko prakso, pravno prepre s krmo. povezano tveganje, proizvodnje 4. Nosilci dejavnosti organi pristojnimi s sodelujejo krme za sprejetih ukrepih, pri prepre ki jo s krmo, povezanega tveganja, dobavili. ali so jo dobavljajo zadevne krme s trga in o tem o trga in s krme zadevne V teh organe. pristojne obvesti okoliš č
č len
zakonodaje, zakonodaje, ustanovitvi agencije Evropske hrane in za varnost postopkih,ki varnost zadevajo z 31 št. L (UL hrane str. 2002, 2. 1. dne 1), zadnji spremenjena z spremenjena Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega in parlamenta z dne 18. Sveta L (UL 2009 junija št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14) 20. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10849 č na č na č na č na č na č na IL Č č ba č ba č ba č ba č ba č no 5 Pravnomo odlo 5 Pravnomo odlo 5 Pravnomo Pravnomo odlo Pravnomo odlo Pravnomo odlo 3 5 S T 3 5 3 5 3 3 3
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom
L L h sestavin za prodajo, vklju 60. Upoštevana pri snovi prepovedanih uporabe je akvakulturah. ali živalih farmskih prepoved ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, jih in zavezanec izpolnjevati mora ki jih kontrolor preverja 61. Živali, ki so prepovedanimi bile obdelane s snovmi, ljudi. za prehrano promet v dajejo se ne 62. Akvakulture ali meso živali, ki prepovedanimi s obdelano je bilo snovmi, se ne daje v promet in ne predeluje. 63. preparate, ki vsebujejo testosteron Samo derivate. ter progesteron in veterinar daje 64. Le odgovornostjo neposredno veterinar ali oralna kopitarjem daje veterinarja oseba z zdravila, ki vsebujejo alil trenbolon beteagoniste. ali 65. Imetnik živali nima zdravil, ki vsebujejo betaagoniste, za indukcijo uporabijo lahko ki tokolize. se č kom e so bile bile so č e ilo, pa tudi prodaja, distribucija in druge oblike njihovega prenosa v EU. č e so bili obdelani s snovmi iz iz s snovmi obdelani bili so č e Imetniki živali ne smejo uporabljati snovi in pripravkov, ki pravilnika. 2 in 1 prilog iz snovi vsebujejo IZVAJANJE IZZAHTEV PREDPISOV RS RS predpisov iz zahtev izvajanje gospodarstva kmetijskega na ravni Imetniki živali ne ljudi prehrano promet za smejo dati akvakultur, v živali ali njih, izdelkov iz pravilnika. 2 priloge ali 1 prilog Prepovedan mesom ter in akvakulturami je predelava mesa živali, promet ali 1 iz priloge s snovmi obdelane pravilnika. 2 priloge z Samo veterinar sme namene terapevtske za kmetiji živalim na progesteron in testosteron dajati ter derivate, ki po v razpadejo hitro uporabe kraju absorpciji na sestavine. (starševske) izhodne Zdravila, ki vsebujejo aliltrenbolon ali betaagoniste, kopitarjem in hišnim ljubljen sme z oseba ali veterinar le dajati odgovornostjo neposredno veterinarja. Imetniki živali veterinarski v za uporabo zdravil ne smejo vsebnostjo z medicini imeti betaagonistov, tokolize. indukcijo za uporabijo ki se lahko č no ali za pla namenjeni prehrani ljudi, živalskih proizvodov, krme in nekateri enih č Pravilnik Pravilnik o prepovedi dolo uporabe snovi s hormonskim s hormonskim snovi ali tireostatskim delovanjem in beta- živinoreji v agonistov (Uradni list RS, 4/09) št. PREDPIS RS predpisi iz zahteve povzemajo RS, EU predpisov ki č e
č lanice č e je mogo ke (b); č ke je bila ugotovljena i 81/851/EGS, in jih ke (d). č ke leni 4, 5 4, č leni č lanice prepovejo, za snovi iz Priloge II, nih č nih spiral pri zdravljenju disfunkcije asno prepovejo, za snovi iz Priloge III: Priloge iz snovi za prepovejo, č asno ke (a) na gospodarstvu, in gospodarstvu, na (a) č ke len 4 len 4 len 3 3 len lahko lahko da samo veterinar, z injekcijo ali v obliki nožni dokazati, da so bile zadevne živali zdravljene v skladu s to iz živali mesa trg na dajanje (d) to iz mesa predelavo (e) Č č lena na glede Ne 2 in 3 smejo države dovoliti: 1. dajanje živalim na ter in progesterona namene testosterona kmetiji, za terapevtske derivatov, ki po absorpciji na hitro mestu uporabe razpadejo komponente. za Zdravila v uporabo veterinarski v medicini, ki izhodne morajo se biti v uporabljajo (starševske) skladu z Direktiv v predpisanimi za zahtevami v zdravljenje, prometu, Č Države in za (a) dajanje navedenih snovi farmskim živalim in metodah; koli kakršnih po ribogojstva, iz živalim (b) — rejo, razen pod uradnim nadzorom, živali iz to ljudi prehrano za zakol ali v trg na — dajanje farmskih živali, ki vsebujejo snovi iz Priloge II in Priloge III ali razen snovi, navedenih prisotnost v katerih zahteve zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri skladnosti navzkrižni je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso č no s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezpla lena lena ter 4., č len č č – promet enih č enih snovi, ki č ke (a), (b), (d) in 5. in 7. in 5. imajo hormonalno hormonalno imajo tirostati ali delovanje, in beta- ter o agonistov direktiv razveljavitvi 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (ULL št. 125 z dne 23. 5. 1996, zadnji str. 3), (e) 3. PZR 5 : ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUDI IN ŽIVALI Za te predpisane zahteve ravnanja se uporablja naslednja opredelitev: PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Sveta Direktiva 96/22/ES z dne 29. o 1996 aprila uporabe prepovedi v dolo živinoreji z spremenjena Direktivo 2008/97/ES Evropskega in parlamenta Sveta z 2008 novembra dne 19. (UL L št. 318 z dne 28.11.2008, str. 9) to Stran 10850 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č na č na č ba č ba č ba 5 Pravnomo odlo 5 Pravnomo odlo odlo 3 3
č e imajo 67. Imetnik živali nima zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol derivate. podobne estrom njegove 17 ß ali 66. Imetnik živali daje sinhronizacijo estrusa snovi in za pripravo živali darovalk in presaditev prejemnic za zarodkov neposrednim samo veterinarja z V zvezi veterinar z dajati dovoljenjem mladim akvakulturami prvih treh ribam mesecih življenja zaradi sme v spremembe spola uporabo v veterinarski zdravila medicini z androgenim za delovanjem, dovoljenje za promet. promet. za dovoljenje č e č e č no č e imajo ene. č ene. Za inkovanjem, inkovanjem, č inkovanjem č inkovanjem je na uporaba zdravil z z zdravil uporaba č na Veterinar sme uporabo pri farmskih za živalih dajati zootehni zdravila z estradiola 17ß in njegovih estrom estrogenim podobnih derivatov), (razen androgenim ali gestagenim u Zootehni estrogenim (razen estradiol 17 ß in njegove derivate), estrom gestagenim podobne androgenim prepovedana u živalih, pri č no vklju ali živalmi s med pitanjem proizvodnih proti plemenskimi koncu obdobja. razplodnega Veterinar sme farmskih živali za ob mumifikaciji maceraciji plodu zdravljenje ali pri govedu za zdravljenje piometre ali pri govedu dati zdravila veterinarski medicini, ki vsebujejo za estradiol 17 ß ali uporabo njegove estrom podobne v derivate 2001/82/ES. Direktivo v skladu Veterinar sme za indukcijo estrusa z pri govedu, konjih, ovcah ali kozah dati zdravila veterinarski medicini, ki vsebujejo za estradiol 17 ß ali uporabo njegove estrom podobne v najpozneje do 14. oktobra 2006 in derivate, 2001/82/ES. Direktivo z skladu v vendar imajo imajo dovoljenje za promet in so živali sinhronizacijo jasno estrusa in pripravo ozna živali darovalk in presaditev zarodkov lahko zdravila prejemnic za daje tudi druga oseba, za katero je veterinar. odgovoren neposredno Veterinar akvakulturo sme dajati mladim ribam v prvih treh mesecih v življenja zaradi spremembe zvezi spola uporabo v veterinarski zdravila z medicini z androgenim za delovanjem, promet. za dovoljenje
č č no s be prvega č ra evidentirati odgovorni č e se uporabljajo v skladu ke 2(ii) prepovedano č ke 2(ii) prepovedano ke 1. č ke in zdravljenja, č in zdravljenja, nikov, ni pa dovoljeno dajanje zdravil v obliki v zdravil dajanje ni pa dovoljeno č nikov, len 5 5 len jaj podkožnih živalim vstavkov na kmetiji, ki so bile nedvoumno identificiranih živali mo identificirane. veterinar. Zabeležiti podatke mora v Zdravljenje 81/851/EGS: Direktivi v predpisan vsaj registru, naslednje ki je — na lahko register, — vrsto zdravila medici, za ki ima uporabo dovoljenje za promet, v ki uporabljeno, je veterinarski bilo zdravljenja, datum — živali. zdravljenih identiteto — Register mora biti na voljo pristojnemu organu, zahteva. ta ga č e 2. za terapevtske namene dajanje uporabo zdravil v veterinarski za medicini z dovoljenjem vsebujejo: ki promet, za (i) alil trenbolon za peroralno uporabo ali beta- agoniste kopitarjem, proizvajalca; navodili z (ii) beta-agoniste v obliki injekcije za sprožanje telijo. se ki kravah, pri tokolize Take snovi zdravilih mora za dajati uporabo v navedenih veterinar, veterinarski pod medicini, ali, (i), odgovornost; pri na njegovo zdravljenje odgovorni neposredno veterinar, mora ki to iz podatke mora evidentirati zabeležiti vsaj Kmetom je prepovedano posedovanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo beta-agoniste, ki tokolize. zdravljenju pri indukcijo se lahko uporabljajo za Vendar pa je brez poseganja v dolo pododstavka zdravljenje to živali za proizvodnjo, vklju plemenskimi plemenskimi živalmi, ki se ne uporabljajo razplod. za ve Č Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10851 č na č na č na č ba č ba č ba 5 Pravnomo odlo 5 Pravnomo odlo Pravnomo odlo 3 3 5 3
evalo evalo ali potni č no č no z registriranimi č e je živali zdravil veterinar inkom č inkom ali betaagonisti, se ne 69. Imetnik dragocene konje živali ter tekmovalne dirkalne in skrbi, konje ali razplod za namenjene da ali razstave, vklju konje, zdravilo dano bilo je ki jim kopitarji, za uporabo v veterinarski medicini z vsebnostjo betaagonistov, aliltrenbolona veterinarsko ali spri zdravljenju. o podatki s list spremlja 70. Meso in izdelki živali, ki so jim bile dane androgenim snovi z u estrogenim, ali dajejo v promet za prehrano ljudi, gestagenim razen in je upoštevana karenca, preden zaklane. bile so 68. Imetnik živali ne namenjene daje živali, plemenskih za živali, s hormonskim snovi dajal veterinar ki pleme, ali jim tireostatskim betaagoniste, in delovanjem je in prehrano v ljudi karence. promet pred za potekom č e č e e je č e je č lena č e so no z č no z ena v v č ena č e so evalo, č evalo, ki evalu č evalu ali potnem listu, inkom ali so jim bili dani dani jim bili so č inkom ali Imetniki živali zdravil ne za uporabo v smejo veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol imeti 17 ß ali njegove derivate. estrom podobne Z živalmi, namenjenimi za pleme, in plemenskimi živalmi proti koncu obdobja razplodnega njihovega življenja je promet dovoljen, Promet z dragocenimi in dirkalnimi posebno konji ter tekmovalnimi konji, konji ali s konji, namenjenimi cirkuškimi razplod za ali razstave, registriranimi kopitarji, ki jim je vklju bilo v uporabo za zdravilo dano veterinarski medicini z vsebnostjo aliltrenbolona ali betaagonistov v skladu in za namene iz tega 4. pravilnika, je pred dovoljen tudi potekom mora karence, vendar biti v dajanje za pogoji vsi izpolnjeni dokazano, promet in da sta da v veterinarskem spri so vsebuje veterinarsko spri datum navedena te živali, spremlja zdravljenja. vrsta in Meso in izdelki živali, ki jim je bila dana androgenim snov u ali z betaagonisti v estrogenim, gestagenim pravilnikom, se ne skladu smejo dajati v promet za prehrano ljudi, razen s tem je bilo živalim dano uporabo v veterinarski medicini, ki zdravilo za ima dovoljenje za promet, in upoštevana karenca, preden zaklane. bile so bili upoštevani prej našteti pogoji. pogoji. našteti prej upoštevani bili Meso teh veterinarsko živali izpolnjeni oznako, pogoji lahko iz č lena 4., 5. pravilnika, dobi ali upoštevana mora 6. pa biti zdravilom. z promet za dovoljenju karenca, dolo
č ino ino č lanice č lanice ni ukrepi č ni ukrepi č asu pitanja č lenu, veterinar č lanice dovolijo, da č da se to opravi na no č no uporabo, zdravil za lena 4. 4. č lena len 2 na č len vpliva brez 3(a) in len lanice dovolijo dajanje farmskim dajanje dovolijo č lanice č ke 1 č ke č bamito len 7 7 len Vendar pa lahko države sinhronizacijo estrusa in pripravo darovalk ne opravi zarodka za presajanje prejemnic in veterinar sam, temve odgovornost. njegovo Pri vodnih živalih spremembo spola je mladim ribam dovoljeno, v mesecih življenja prvih dajejo da zdravila treh za uporabo v se veterinarski za medicini, delovanje in ki ki imajo dovoljenje imajo č bami dolo z skladu za promet direktiv v androgeno 81/851/EGS 81/852/EGS. in V primerih, predvidenih v tem napiše recept za enkratno uporabo, v katerem opredeli zdravljenje oz. ukrepe in koli lahko države živalim, za zootehni uporabo v veterinarski medicini z (razen estrogenim estradiola podobnih 17ß in gestagenim njegovih delovanjem, derivatov), estrom ki skladu so z dovoljena Direktivo androgenim parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 v o 2001/82/ES Evropskega kodeksu ali Skupnosti uporabo v v veterinarski zvezi medicini ( zdravila 14 z za ). Taka uporabo zdravili mora v za dajati veterinarski odgovorni medicini identificiranim veterinar nedvoumno evidentirati živalim; odgovorni veterinar dolo zdravljenje v skladu mora z potrebnega proizvoda ter evidentira predpisane proizvode. Vendar pa so prepovedani zootehni pri živalih za proizvodnjo, in tudi v pri plemenskih živalih, ki se ne uporabljajo ve dovolijo dajanje na trg pleme živali, namenjenih za in njihovega razplodnega obdobja življenja, ki plemenskih so živali proti koncu za razplod. razplod. za Č 1. Za namene trgovine lahko države na Ne glede Stran 10852 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije e so č e lenih 4, 5 in je 4, 5 in je č lenih ena v dovoljenju dovoljenju č ena v bami te direktive, te direktive, č bami e sta na potrdilu o o potrdilu na sta č e e je bila pred zakolom zakolom pred bila je č e evanje zdravstvene ustreznosti ustreznosti zdravstvene č evanje no z registriranimi kopitarji, ki so so ki kopitarji, č no z registriranimi č e so živali dobivale zdravila za e so izpolnjeni pogoji, ki urejajo urejajo ki pogoji, izpolnjeni so č e lena in č lena 6, leni 4, 5 in lahko dovolijo tudi za Skupnost Skupnost za tudi dovolijo 5 in lahko č leni 4, bila upoštevana karenca, dolo karenca, bila upoštevana za promet z zdravilom. z dragocenimi trgovina Vendar pa je dovoljena konji, tekmovalnimi in dirkalnimi in zlasti konji ali za za vzrejo konji in cirkuškimi konji vklju razstave, za zdravila dana 4 iz č lena namene za bila jim alil vsebujejo ki medicini, veterinarski v uporabo koncem pred še beta-agoniste, ali trenbolon veterinarski v za uporabo karence zdravil medicini, in zdravil, uporabo listu, ki na potnem stanju ali zdravstvenem spremlja živali, zdravljenja. napisana vrsta in 2. Meso datum ali proizvodi živali, ki so jim bile dane gestagenim ali androgenim z estrogenim, snovi s skladu v beta-agonisti, ali delovanjem dolo farmakopejskimi prehrano prodajo na trg za v biti dani nesmejo ljudi, razen ki izpolnjujejo medicini, veterinarski v uporabo zahteve karenca. predpisana upoštevana živali izpolnjeni pogoji, predpisani v v predpisani pogoji, izpolnjeni bile v navedenem obdobju zdravljene v skladu skladu v zdravljene obdobju navedenem v bile s ozna veljavno mesa, pridobljenega od takih živali,
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10853 IL Č T T
3 manj kot 50 č no 3 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom L S L 1 od vklju
ev. ev. č itev č itev živali Ozna ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve in jih zavezanec mora izpolnjevati kontrolor preverja 71. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik praši 72. (v skupno število živali se štejejo im prej prej č im e, se v v se č e, zač lastno iti č iti lena Direktive č lena Direktive IZVAJANJE ZAHTEV IZ PREDPISOV RS RS iz predpisov zahtev izvajanje gospodarstva kmetijskega na ravni Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) je seznam gospodarstev v imetniki opredeljeni so katerem živali v skladu s prvega č ko (a) to 3. odstavka 2008/71/ES; kjer se Izjema so gospodarstva, praši en redi naenkrat ne žival se kjer in uporabo doma č o Tako gospodarstva. z premika CRPš se v gospodarstvo priglasitve podlagi na evidentira gospodarstvo. to na živali odhoda kmetijska oziroma Gospodarstva v ki so vpisana gospodarstva, v vodijo se ki evidence, uradne ali ministrstva, uprave okviru in iz kmetijstvo, za pristojnega na da imetnik je razvidno, katerih praši redi gospodarstvu EIRŽ vpišejo po uradni dolžnosti, dolžnosti najpozneje v 30 dneh od omenjeno v podatka datuma vpisa uradno evidenco. 2. Živali je treba ozna po rojstvu, vendar najpozneje pred pred najpozneje vendar rojstvu, po ev (Uradni list list (Uradni ev č
EV Č PREDPIS RS zahteve povzemajo ki RS, predpisi EU iz predpisov RS, št. 112/13) Pravilnik o identifikaciji in in o identifikaciji Pravilnik praši registraciji zahteve iz predpisov EU, ki se iz predpisov zahteve upoštevajo skladnosti pri navzkrižni itev živali živali Ozna č itev Evidenca Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) ev č len: č len: Glavna zadeva: Identifikacijaživali zadeva: registracija Glavna in PRAŠI IN REGISTRACIJA PZR 6 : IDENTIFIKACIJA Direktiva Sveta Sveta Direktiva dne z 2008/71/ES o 2008 15. julija in identifikaciji praši registraciji (UL L št. 213 z dne (UL L št. 213 z dne 8. 2008, str. 31) 3., 4. in 5. PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Stran 10854 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3 se ne vodi 3 nad 60 zamujenih dni % ozna č enih živali č no 1 vodi ne se sproti in v skladu predpisi s MK) do vklju 14 zamujenih dni 1 nad do 14 č no 60 vklju zamujenih dni 50 %, a manj kot 100 % ozna č enih živali ene č ev na č ajo v CRPš, enem s predpisom, s predpisom, č enem č je število zamujenih dni 73. Register gospodarstvu. praši 74. Premiki se sporo kot je predpisano kot je predpisano (najve priglasitve priglasitve premika med v na gospodarstvu premiki vsemi obdobju, dolo ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske kmetijske ukrepov ureja izvedbo ki politike). samo tiste, ki morajo biti ozna č v v skladu s predpisi zapustijo preden najpozneje, – in sicer gospodarstvo).
etom. č etom.
itljiva, č itljiva, se ev, razen razen č ev, ev mora v mora v č ev č uje. itev itev pri živalih č ati podatke o odhodih odhodih o podatke č ati e se ozna se e Č premikom z rojstnega na drugo na drugo z rojstnega premikom gospodarstvo. 3. Živali v znamke ušesne namestitvijo se desno ozna č ujejo z uho, tetoviranjem v desno uho lahko ali na ple za tik hrbta stran desno tudi 4. s izgubi ali postane ne žival na gospodarstvu, na katerem je bilo to opaženo, Uporabi se novo. na ozna č i nemudoma ki se oznaka, identifikacijska uporablja na gospodarstvu, ozna žival se katerem na 5. Vsak imetnik praši Vsak imetnik 5. mora sproti prevoznikov, RPG. dopolnjevati 6. Iz RPG morajo trenutni biti stalež živali, razvidni kronološko vodeni zapisi o prihodih živali na z njega in odhodih gospodarstvo živali. č itvah ozna ter o ponovnih biti morajo 7. Vse spremembe redno vpisane v CRPš, najpozneje sedmih dneh. v praši 8. Vsak imetnik CRPš sporo živali z gospodarstva in prihodih po dneh sedmih v najpozneje nanj živali. premiku 9. Žival mora v Republiki Sloveniji spremljati dokument (spremni list) podatki. obveznimi izpolnjenimi z
č ev č ev (v anje premikov praši premikov č anje Vodenje registra praši registra Vodenje nadaljnjem besedilu: RPG) gospodarstvu na Sporo dokument Spremni identifikacijski Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10855 10. Dokument napiše in s s in napiše 10. Dokument podpisom potrdi imetnik, ki žival oddaja.
Stran 10856 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije IL Č 5 manj kot 50 % ozna č enih živali T č no S 3 manj kot 50 % ozna č enih živali 3 od vklju 50 %, a manj kot 95 % ozna č enih živali č no č no
č ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom 3 živali ali manj 1 od vklju 50 %, a manj kot 100 % ozna č enih živali 4 živali ali ve 1 od vklju 95 %, a manj kot 100 % ozna č enih živali L L ene itev živali živali č itev 75. Ozna ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve in jih zavezanec mora izpolnjevati kontrolor preverja (v skupno število živali se štejejo samo tiste, ki morajo biti ozna č v skladu s predpisi). skladu s predpisi). v č im č anje im prej, č im prej, lanic EU, mora EU, mora č lanic itvi govedi, rojenih v v govedi,rojenih č itvi eno, spremljati pa ga pa ga eno, spremljati č e se ušesna znamka izgubi, izgubi, znamka ušesna se e enem za sporo za č enem no poškoduje ali postane postane ali č no poškoduje Č Republiki Sloveniji, mora njihov mora njihov Sloveniji, Republiki tudi za njihovo imetnik poskrbeti roku, storiti v kar mora registracijo, dolo register centralni v podatkov besedilu: nadaljnjem (v govedi CRG). Republiko v prihaja ki Govedo, 4. Slovenijo iz držav biti ozna IZVAJANJE ZAHTEV IZ PREDPISOV RS RS iz predpisov zahtev izvajanje gospodarstva kmetijskega na ravni ozna č eno biti mora Govedo 1. se oziroma preden prej po rojstvu pa najpozneje premaknedrugam, do starosti 20 dni. 2. mo jo mora imetnik ne č itljiva, od štirih tednih v pa najpozneje z nadomestiti opazi, to ko dneva, Identifikacijska dvojnikom. njenim številka živali mora biti ista kakor na izvirniku. ozna Ob 3. PREDPIS RS zahteve povzemajo ki RS, predpisi EU iz predpisov in o identifikaciji Pravilnik goved registraciji list(Uradni RS, št. 16/03 in 45/08 – ZKme-1) zahteve iz predpisov EU, ki se iz predpisov zahteve upoštevajo skladnosti pri navzkrižni evanju evanju č : IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA GOVEDI GOVEDI IN REGISTRACIJA PZR 7 : IDENTIFIKACIJA govejega mesa in mesa in govejega iz proizvodov mesa in govejega Uredbe razveljavitvi (ES)Sveta št. 17. 820/97 z dne julija (UL L št. 204 z dne str. 1), 11. 8. 2000, zadnji PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU UREDBA (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. 2000 o uvedbi julija sistema za in identifikacijo govedi registracijo ter o ozna č z spremenjena (ES) Sveta Uredbo št. z 1791/2006 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10857
kot 80 kot č 3 ve % nepopolno ozna č enih živali
č č no no kot 50 kot č Do vklju č 10 živali na KMG (MK) 11 ali ve živali na KMG (MK) do vklju 50 % nepopolno ozna č enih 1 ve % do č no 80 vklju % nepopolno ozna č enih živali ene itev živali živali č itev 76. Nepopolna ozna Nepopolna 76. (v skupno število živali se štejejo samo tiste, ki morajo biti ozna č skladu s predpisi). v lanic EU, dobi novo č lanic EU, dobi novo e imetnik goveda izgubi potni potni izgubi goveda imetnik e Č mora potni list, izdan v državi, iz č e Iz spremljajo katere prihaja. razviden biti mora dokumentacije v prihoda njegovega datum tudi Slovenijo. Republiko 5. Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav za namenjeno je č e oznako, razen v 20 dneh po zakol in je zaklano pregledih zdravstvenih opravljenih karanteni. v kmetijstvo, za Ministrstvo 6. in prehrano (v gozdarstvo ministrstvo) besedilu: nadaljnjem na podlagi list izda potni CRG. v govedi registracije list hrani potni 7. Imetnik goveda na katerem je na gospodarstvu, govedo. 8. Potni list mora spremljati premiku. pri vsakem govedo goveda imetnik naslednji Vsak 9. prejemu po takoj list potni v mora o svojem podatke vpisati datum prejema in gospodarstvu ter se podpisati. goveda 10. sedmih v najpozneje mora list, opazil, izgubo dne, ko je dneh od potnega lista. zaprositi za dvojnik vrnjen biti mora list Potni 11. od sedmih dneh v ministrstvu zakola, pogina, izvoza, dneva goveda. izgube kraje ali sme na 12. Imetnik goveda sprejeti z njega ali gospodarstvo č len dne 20. novembra novembra 20. dne L št. 363 (UL 2006 2006, 12. 20. dne z 1)str. 4. in 7. Stran 10858 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3 3 živali ali manj 1 77. Potni listi za govedo govedo za listi Potni 77. (v skupno število živali se štejejo samo tiste, ki morajo imeti potni list). predpisan č im eno govedo, č eno govedo, ki ga spremlja veljavni potni list. veljavni ki ga spremlja ali premakniti le ozna ali premakniti ozna č eno biti mora Govedo 1. se oziroma preden prej po rojstvu pa najpozneje drugam, premakne do starosti 20 dni. itev govedi Ozna č itev govedi Registracija Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10859 5 manj kot 50 % živali ima potne liste
č no manj kot 50 % ima potne liste 3 od vklju 50 %, a manj kot 95 % ima potne liste 3 se ne vodi č no č no ima č od vklju 50 %, a manj kot 100 % ima potne liste 4 živali ali ve liste potne 1 od vklju 95 %, a manj kot 100 % ima potne liste 1 vodi ne se i in v sproti s skladu predpisi Register govedi na na govedi Register
78. gospodarstvu (RGG). gospodarstvu č anje im prej, č im prej, lanic EU, mora EU, mora č lanic itvi govedi, rojenih v v govedi,rojenih č itvi lanic EU, dobi novo č lanic EU, dobi novo eno, spremljati pa ga pa ga eno, spremljati č e se ušesna znamka izgubi, izgubi, znamka ušesna se e enem za sporo za č enem no poškoduje ali postane postane ali č no poškoduje Č Republiki Sloveniji, mora njihov mora njihov Sloveniji, Republiki tudi za njihovo imetnik poskrbeti roku, storiti v kar mora registracijo, dolo register centralni v podatkov besedilu: nadaljnjem (v govedi CRG). Republiko v prihaja ki Govedo, 4. Slovenijo iz držav biti ozna mora potni list, izdan v državi, iz č e Iz spremljajo katere prihaja. razviden biti mora dokumentacije v prihoda njegovega datum tudi Slovenijo. Republiko 5. Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav za namenjeno je č e oznako, razen v 20 dneh po zakol in je zaklano pregledih zdravstvenih opravljenih karanteni. v kmetijstvo, za Ministrstvo 6. in prehrano (v gozdarstvo ministrstvo) besedilu: nadaljnjem na podlagi list izda potni CRG. v govedi registracije list hrani potni 7. Imetnik goveda 2. mo jo mora imetnik ne č itljiva, od štirih tednih v pa najpozneje z nadomestiti opazi, to ko dneva, Identifikacijska dvojnikom. njenim številka živali mora biti ista kakor na izvirniku. ozna Ob 3. je Republike č je Republike lanic Evropske č lanic Evropske itev in registracija goveda, ki ki goveda, registracija in Ozna č itev obmo na prihaja Slovenije iz držav EU) besedilu: nadaljnjem unije (v in registracija Ozna č itev goveda uvoženega list Potni lista Izguba potnega Premiki govedi Stran 10860 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č 5 25% nad nad kršitev 60 zamujenih 2 dni ali ve oziroma 3 25% nad nad kršitev 14 do č no 60 vklju zamujenih č no (MK) do vklju 14 zamujenih dni č itve ter itev, priglasitev priglasitev č itev, itve in premikov premikov in č itve enem s predpisom, s predpisom, č enem itev ali premikov v CRG CRG v v ali premikov ozna č itev dolo obdobju, govedi govedi Odstotek kršitev = (št. kršitev/št. dogodkov)*100 gospodarstvu na dogodkov Število ozna je število č asnost ozna 79. Pravo ozna priglasitve eno govedo, č eno govedo, anje in vpis vpis in č anje no dostopen. č no dostopen. e imetnik goveda izgubi potni potni izgubi goveda imetnik e Č na gospodarstvu, na katerem je na katerem je na gospodarstvu, govedo. 8. Potni list mora spremljati premiku. pri vsakem govedo goveda imetnik naslednji Vsak 9. prejemu po takoj list potni v mora o svojem podatke vpisati datum prejema in gospodarstvu ter se podpisati. goveda 10. sedmih v najpozneje mora list, opazil, izgubo dne, ko je dneh od potnega lista. zaprositi za dvojnik vrnjen biti mora list Potni 11. od sedmih dneh v ministrstvu zakola, pogina, izvoza, dneva goveda. izgube kraje ali sme na 12. Imetnik goveda sprejeti z njega ali gospodarstvo le ozna ali premakniti potni list. veljavni ki ga spremlja razen govedi, 13. Vsak imetnik prevoznika,mora sproti RGG. dopolnjevati 14.RGG mora imetnik hraniti tam, je da tako, oziroma govedo kjer je prakti sporo za 15. Roki dni CRG je 7 (sedem) v podatkov oziroma pred od dogodka drugam. premikom govedi anje podatkov o o podatkov č anje Register govedi na gospodarstvu gospodarstvu na govedi Register RGG nadaljnjem besedilu: (v Roki za sporo in premikih poginih kotitvah, goveda. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10861 premikov, ki premikov, so evidentirani kot nepravilnost č č no dni ali en en dni ali premik, ki je evidentiran kot nepravilnost do vklju kršitev 25% dni 60 nad ali 2 ve oziroma ki premikov, so evidentirani kot nepravilnost č no 1 do vklju 25 % nad kršitev 14 do č no 60 vklju zamujenih en dni ali premik, ki je evidentiran kot nepravilnost ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske kmetijske ukrepov urejaizvedbo ki politike.
Stran 10862 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije IL Č
3 3 manj kot 50 % ozna č enih živali no č no č ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom
do vklju do živali 10 1 od vklju 50 %, manj kot a 100 ozna č enih % živali L T S č ene itev živali živali č itev ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve mora izpolnjevati zavezanec in jih kontrolor preverja 80. Imetnik je vpisan v EIRŽ drobnice. imetnik kot (v (v skupno število živali se štejejo biti ozna morajo samo tiste, ki predpisi). s skladu v 81. Ozna e, lenom lenom č im prej č im prej po iti č iti ijo najpozneje do do najpozneje č ijo IZVAJANJE ZAHTEV IZ IZVAJANJEZAHTEV PREDPISOV RS RS na iz predpisov zahtev izvajanje ravni kmetijskega gospodarstva Evidenca Evidenca imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca EIRŽ) v skladu je s 7. Uredbe 21/2004/ES; Uredbe 21/2004/ES; kmetijska oziroma Gospodarstva v ki so vpisana gospodarstva, uradne evidence, ki se in iz katerih je ministrstva, okviru vodijo v na imetnik da razvidno, gospodarstvu redi drobnico, v EIRŽ vpišejo po najpozneje v 30 dneh od uradni datuma uradno omenjeno podatka v vpisa dolžnosti evidenco. Kot imetnik drobnice se vpiše gospodarstva. nosilec kmetijskega 2 Žival je treba ozna do starosti najpozneje rojstvu, mesecev. šestih 3 Živali, ki se redijo v ekstenzivnih se na prostem, oziroma razmerah lahko ozna mesecev. devetih starosti 4 Jagnjeta namenjene oziroma za dvanajstim č kozli mesecem zakol namenjeni trgovanju na ozemlju EU in pred niso
PREDPIS RS zahteve povzemajo RS, ki predpisi EU predpisov iz Pravilnik o identifikaciji in registraciji in Pravilnik registraciji o identifikaciji drobnice (Uradni list RS, št. 75/10 in 26/2014) 26/2014)
zahteve iz predpisov EU, ki se iz predpisov zahteve skladnosti navzkrižni pri upoštevajo Evidenca imetnikov rejnih (EIRŽ) živali živali Ozna č itev č č len : IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA OVC IN KOZ IN REGISTRACIJA PZR 8 : IDENTIFIKACIJA PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Uredba Sveta (ES) Sveta Uredba št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 za sistema o uvedbi identifikacijo registracijo ovc in in koz ter o Uredbe spremembi (ES) 1782/2003 in 92/102/EGSdirektiv in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. zadnji 8), str. 2004, spremenjena z spremenjena uredbo Izvedbeno (EU) št. Komisije 45/2012 z dne 19. januarja 2012 (UL L 1. št. 17 z dne 20. 2012, str. 1) in4. 3., 5. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10863
5 manj kot 50 % ozna č enih živali č no 3 nad 60 zamujenih dni 3 vodi ne se 3 od vklju 50 %, manj kot 80 a % ozna č enih živali
č č no č no (MK) do vklju 14 zamujenih dni 1 se ne vodi sproti in v skladu predpisi s 11 ali ve živali 1 od vklju 80%, a manj kot 100 % ozna č enih živali č ajo za CRD, č je število zamujenih dni 83. Premiki se sporo predpisano je kot (najve priglasitve premika med premiki na gospodarstvu v obdobju, vsemi 82. gospodarstvu. Register drobnice na iti č č im prej, č iti dvojnik itljiva, č itljiva, mora imetnik e žival ušesno znamko izgubi ali ušesno ali znamko e izgubi žival Č 7 Vsak imetnik drobnice mora centralni v register nadaljevanju drobnice (v podatke CRD) o obrazcih premikih sporo (spremni list) živali v sedmih na 6 Vsak imetnik prevoznika, drobnice, razen mora voditi drobnice register na nadaljevanju gospodarstvu RDG), v (v mora vpisovati podatke najpozneje katerega dogodku. po dneh sedmih v ali izvozu v tretje države, se lahko ozna č uje z eno ušesno znamko, na kateri je skupna oznaka. identifikacijska 5 ta postane ne drobnice ušesno znamko najpozneje pa v štirih dneva, tednih ko od to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Imetnik mora najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko to opazi, naro ušesne znamke in ga vstaviti v uho takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh od dneva prejema dvojnika ušesne znamke. Izgubljena ušesna znamka se lahko, pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, nadomesti tudi z novim parom ušesnih znamk, na katerih je identifikacijska odtisnjena številka. Preostalo druga staro znamko mora v tem primeru ušesa. iz odstraniti imetnik
anje premikov živali premikov č anje živali staleža č anje Register drobnice na gospodarstvu na drobnice Register Sporo Sporo Stran 10864 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 1 nad 14 do č no 60 vklju zamujenih dni enem č enem s predpisom, ki ureja dolo politike). kmetijske ukrepov izvedbo iti č dneh po premiku. dneh po premiku. 8 Žival mora pri premikih z enega na drugo gospodarstvo spremljati spremni list, ki ga podpisom potrdi imetnik, napiše ki oddaja in s žival. 9 Prejemnik živali spremni list mora še najmanj tri hraniti leta po živali. prejemu 10 Vsak imetnik drobnice enkrat mora letno podatke v o CRD staležu gospodarstvu. sporo na svojem Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10865 č ba č IL Č
5 Pravnomo odlo na T T 3 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom
5 L S L ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE zahteve iz predpisov mora RS, izpolnjevati zavezanec ki in jih jih kontrolor preverja 84. Prežvekovalci se ne krmijo z beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev, razen 999/2001. Uredbe IV priloge izjem iz 85. Farmske živali se ne krmijo s proizvodi živalskega izvora, razen izjem iz 999/2001. priloge IV Uredbe č lenom Uredbe č lena, se razširi na k od (i) do (v). (v). do (i) od č k IZVAJANJE ZAHTEV IZ IZVAJANJEZAHTEV PREDPISOV RS izvajanje zahtev iz predpisov RS na gospodarstva kmetijskega ravni V skladu s 999/2001 7. ES krmljenje je prepovedano beljakovinami, pridobljenimi iz živali prežvekovalcev sesalcev. vrst iz z ŽIVALI KRMLJENJE 1. Prepoved, predvidena v prvem odstavku 7. krmljenje: (a) prežvekovalcev z dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom izvora živalskega ter krmno proizvoda; dva ta vsebuje mešanico, ki (b) neprežvekovalcev, s: kožuharji, ki niso (i) beljakovinami; predelanimi (ii) kolagenom in želatino, ki živalskimi prežvekovalcev; iz pridobljena sta krvi; iz proizvodi (iii) (iv) hidroliziranimi beljakovinami izvora; živalskega (v) dikalcijevim izvora; živalskega fosfatom in trikalcijevim (vi) krmo, ki vsebuje proizvode iz to Prepovedi, predvidene v prvem in len len Č evanje, č evanje, nadzor in PREDPIS RS predpisi RS, ki povzemajo zahteve EU predpisov iz Zakon o skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, veterinarskih merilih 90/12-ZdZPVHVVR, 23/13-ZZZiv in 33. in 28. ZIN-B) - 40/14 Pravilnik o nekaterih ukrepih prepre za izkoreninjenje spongiformnimih transmisivnimih (Uradni list encefalopatij RS, 37/2014) št. 74/2013 in be iz Priloge Priloge iz č be . č len zahteve zahteve iz predpisov skladnosti navzkrižni pri upoštevajo EU, ki se 7 Prepovedi v zvezi s živali krmljenjem 1. Prepovedano prežvekovalcev je z beljakovinami, živali. iz pridobljenimi krmljenje 2. Prepoved iz 1 odstavka se razširi tudi na prežvekovalcev, in druge se v krmljenjem živali, zvezi takih s živali razen omeji proizvode na živalskega IV. Prilogo s skladu izvora v 3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata dolo v poseganja brez IV o odstopanjih od prepovedi odstavkov. iz omenjenih EVANJE ŠIRJENJA TSE Č č č itvi Uredbi Uredbi evanje, evanje, č evanje, č evanje, itvi č itvi predpisov nadzor in PREDPIS EU ZAHTEVE IZ PREDPISOV EU Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o predpisov prepre dolo za Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o dolo za prepre nadzor izkoreninjenje nekaterih transmisivnih in spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnji spremenjena Uredba z (EU) Komisije št. 630/2013 z dne 28. junija 2013 o spremembi prilog k GLAVNA ZADEVA: Bolezni živali GLAVNA ZADEVA: Bolezni živali PZR 9 : PREPRE Stran 10866 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije lena uredbe uredbe č lena nimi krmili in in č nimi krmili nimi proizvodi; proizvodi; č nimi (i) do (iv); č k od drugem odstavku 7. odstavku drugem za ne uporabljajo ES, se 999/2001 krmljenje: z: prežvekovalcev (a) osnovi na proizvodi mlekom, (i) iz pridobljenimi mleka, proizvodi, iz mleka, in proizvodi kolostrumom kolostruma; jaj (ii) jajci in (iii) kolagenom neprežvekovalcev; iz pridobljenima beljakovinami, hidroliziranimi (iv) in želatino, iz: pridobljenimi ali neprežvekovalcev delov — prežvekovalcev; kož — ki mešanicami, krmnimi (v) iz zgoraj proizvode vsebujejo to navedenih (b) rejnih posami naslednjimi neprežvekovalcev z krmnimi mešanicami: krmnimi mešanicami: beljakovinami, (i) hidroliziranimi delov iz pridobljenimi neprežvekovalcev prežvekovalcev; ali mešanico, krmno in moko ribjo (ii) kož moko, ki se ribjo ki vsebuje v trg in uporablja na daje proizvaja, iz pogoji splošnimi s skladu iz pogoji III ter posebnimi poglavja IV; A poglavja oddelka in trikalcijevim (iii) dikalcijevim fosfatom živalskega izvora in krmno ta fosfata, ki vsebuje mešanico, ki len č len izkoreninjenje izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij za velja Besedilo EGP 179, L (UL 29.6.2013, str. 60) 7., 11., 12., 13. in 15. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10867 č nimi živalskimi živalskimi č nimi nadomestki, ki na krmila, kontaminiranimi kontaminiranimi krmila, č na se proizvajajo, dajejo na trg in in trg na dajejo proizvajajo, se splošnimi s skladu v uporabljajo III ter posebnimi iz poglavja pogoji iz krvi proizvodi (iv) IV; poglavja B iz oddelka pogoji neprežvekovalcev in mešanicami, ki vsebujejo navedene krmnimi proizvajajo, se ki krvi, iz proizvode skladu v in uporabljajo trg na dajejo III ter iz poglavja pogoji s splošnimi C iz pogoji oddelka posebnimi IV;poglavja (c) živali predelanimi iz moka, ribja niso ki beljakovinami, ribogojstva pridobljenimi s iz neprežvekovalcev, in s krmno mešanico, ki navedene vsebuje predelane proizvajajo, se ki beljakovine, živalske skladu v in uporabljajo trg na dajejo s splošnimi pogoji iz poglavja III in D iz pogoji oddelka posebnimi IV;poglavja (d) neodstavljenih prežvekovalcev z mle moko in se ribjo vsebujejo ter trg na dajejo proizvajajo, posebnimi s skladu v uporabljajo IV; poglavja E iz oddelka pogoji (e) rejnih živali in krmno izvora krmili rastlinskega s posami mešanico, ki vsebuje posami navedena koli č inami z zanemarljivimi drobcev Stran 10868 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č e č nih krme. lanice č lanice lahko nega č nega krmila lenom č lenom Pravilnika o Uprave za naslednje enje č enje in uporaba ribje enje č enje in uporabo mle evanje, č evanje, nadzor in kosti, pridobljenih iz nedovoljenih iz nedovoljenih kosti, pridobljenih živalskih vrst. Države to odstopanje uporabijo samo, so pred tveganja, tem ki je izvedle tveganje potrdila, oceno da za zanemarljivo. Pri tej je oceni tveganja zdravje morajoupoštevativsaj: se živali kontaminacije; raven (i) kontaminacije; vir in narava (ii) (iii) kontaminirane predvidena Nosilci dejavnosti, kmetijskimi gospodarstvi, č no s vklju uporaba ki želijo uporabljati nekatere proizvode dovoljenje živalske morajo uprave. dovoljenje oziroma pridobiti posebno Za kmetijska gospodarstva se skladu z v 10(1) nekaterih prepre izkoreninjenje ukrepih spongiformnih encefalopatij (Uradni list za transmisivnih RS, dovoljenje št. dejavnosti: 74/13) zahteva - skladiš nadomestkov z ribjo kmetijskem moko na gospodarstvu, prežvekovalce vzreja se katerem na - skladiš moke v obliki posami Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10869 nega krmila krmila č nega lenom Pravilnika o o Pravilnika č lenom nih krmil za lastno lastno za krmil č nih enje in uporaba uporaba in č enje uporaba in č enje enje in uporaba krvnih krvnih uporaba in enje č nega krmila za proizvodnjo za proizvodnjo krmila č nega za lastno proizvodnjo krmnih krmnih za lastno proizvodnjo moko za mešanic z ribjo neprežvekovalce na le ki redi gospodarstvu, kmetijskem neprežvekovalce - skladiš fosfata in/ali dikalcijevega trikalcijevega fosfata posami obliki v izvora živalskega krmnih za lastno proizvodnjo fosfatom dikalcijevim z mešanic fosfatom trikalcijevim in/ali živalskega neprežvekovalce na le ki redi gospodarstvu, kmetijskem izvora neprežvekovalce - skladiš za iz mešanic krmnih proizvodnjo proizvodov krvnih neprežvekovalcev v na kmetijskem redi ne ki gospodarstvu, prežvekovalcev - skladiš predelanih živalskih beljakovin kot posami krmnih mešanic kmetijskem na ribogojstva, za živali rejnih vrst goji ne ki gospodarstvu, iz namenjena ni krma ta jim ki živali, se v Za kmetijska gospodarstva 10(2) z skladu proizvodov proizvodov neprežvekovalcev posami obliki v Stran 10870 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ba č Pravnomo na odlo 3 5 86. Imetnik pogin rejnih in bolezni živali prijavi prežvekovalcev sum (govedo, organizaciji. koze) veterinarski ovce, zahteva zahteva beljakovine beljakovine Uprave za Uprave enje in uporabo krmnih krmnih uporabo in enje enje in uporabo krmnih krmnih uporabo in enje č č evanje, nadzor in in nadzor č evanje, e se pojavi bolezen ali se se bolezen ali e se pojavi Č len č len mešanic, ki vsebujejo predelane predelane vsebujejo ki mešanic, živalske neprežvekovalcev (ki niso moka) za živali ribja iz ribogojstva, na se kjer gospodarstvu, kmetijskem vzreja tudi neprežvekovalce. prežvekovalce spletni na dostopni so vlog Obrazci in Uprave strani http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna _podrocja/krma/dovoljenja_in_pose bna_dovoljenja/ mešanic, ki vsebujejo ribjo moko moko ribjo mešanic, ki vsebujejo in/ali dikalcijev fosfat fosfat trikalcijev in/ali izvora živalskega živalskega izvora proizvode in/ali neprežvekovalcev, na krvne vzreja ki gospodarstvu, kmetijskem prežvekovalce in neprežvekovalce (mešane kmetije) - skladiš nekaterih ukrepih za za ukrepih nekaterih prepre transmisivnih izkoreninjenje (Uradni encefalopatij spongiformnih listRS, št. 74/13) dovoljenjeposebno dejavnosti: naslednje - skladiš 17. suma oziroma bolezni (pojav bolezni) (1) pojavijo znaki, na podlagi katerih se se katerih podlagi na znaki, pojavijo len č len Zakon o veterinarskih merilih merilih Zakon o veterinarskih RS, št. 93/05, list (Uradni skladnosti in 23/13-ZZZiv 90/12-ZdZPVHVVR, 40/14 - ZIN-B) 28. in 33. len č len NADZOR IN IZKORENINJENJE IZKORENINJENJE IN NADZOR TSE 11.
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10871 č ba č
5 Pravnomo na odlo 3
87. Imetnik rejnih prežvekovalcev (govedo, ovce, bolezni ob sumu ukrepe predpisane koze) TSE. izvaja iti č č lena anja iz iz č anja iti drugim drugim č iti in sporo č in rede, jate, č rede, č in sporo č in prijaviti pogin živali č in. len č len len č len len č len ne in pravne osebe morajo na na osebe morajo pravne č ne in sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to na predpisan takoj na veterinarski organizaciji. organizaciji. veterinarski (3) Podrobnejši na 17. (pojav bolezni bolezni) oziroma suma (2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarke oziroma veterinarja prepre ter zavarovati osebam in prizadete živalim dostop živali, trupla poginule oziroma č ebelnjaka do živali. 18. bolezni) (ugotovitev (1) Veterinar oziroma veterinarka, prvega odstavka tega odstavka prvega minister. predpiše 26. VHS) in živali poginulih (trupla (1) Imetniki živali oziroma fizi druge na predpisan oziroma truplo živali organizaciji, ki higiensko veterinarsko izvaja službo (v VHS) nadaljnjem kot javno službo besedilu: v skladu s veterinarske urejajo ki predpisi, truplo poginule in ji dejavnosti, živali predati. Pred oddajo trupla na njim ravnati z imetniki morajo na predpisan č len, evanje, nadzor in in nadzor č evanje, evanje, nadzor in in nadzor č evanje, Pravilnik Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) za ukrepih o nekaterih Pravilnik prepre transmisivnimih izkoreninjenje encefalopatij spongiformnimih št. 37/14) RS, 74/13, list (Uradni Zakon o veterinarskih merilih merilih Zakon o veterinarskih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12-ZdZPVHVVR i,23/13-ZZZiv 33. in 28. ZIN-B) - 40/14 in za ukrepih o nekaterih Pravilnik prepre transmisivnimih izkoreninjenje encefalopatij spongiformnimih št. 37/14) RS, 74/13, list (Uradni Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) lanice č lanice č ana za lenu 12 te te 12 č lenu č ajo obveš č lanice redno č lanici, se vse druge živali iz nega in epidemiološkega nega in epidemiološkega č len č len e obstaja sum BSE pri živali iz Prijavljanje Prijavljanje Direktivo v poseganja Brez 82/894/EGS pristojnim se da zagotovijo, države organom takoj katero prijavi se sumi, da žival, TSE je okužena za s Države o Komisijo in druga drugo TSE primerih prijavljenih izvede nemudoma Pristojni organ v predpisane ukrepe, drugimi vsemi z skupaj uredbe, ukrepi potrebnimi Ukrepi pri živalih, pri katerih obstaja sum TSE Za vsako žival, pri sum, kateri da obstaja je gibanja, omejitev uradna odrejena okužena z znani niso rezultati dokler TSE, je klini pristojni izvede ga ki pregleda, ni pokon dokler organ, ali pod preiskave laboratorijske nadzorom uradnim Č v gospodarstvu na govedi vrst državi gospodarstvu na tem govedi vrst 12. Stran 10872 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije in č anja č anja č in obveš iti predpisane predpisane iti in financiranja č in financiranja č lena, mora s pisnim pisnim s mora č lena, in obvestiti VURS ter VURS ter č in obvestiti ena s predpisi, ki urejajo urejajo ki predpisi, s č ena dolo (v dejavnosti veterinarske ki veterinar), besedilu: nadaljnjem iz prvega posumi na bolezen 15. odstavka veterinarskih dnevniku v navodilom dolo posegov o tem na ukrepe, veterinarske na predpisani sum na bolezen poskrbeti, da se potrdi ali ovrže oziroma vzrok pogina živali. Veterinar ugotovi mora da potrebne ukrepe, vse izvesti raznosa vira predstavlja sam ne je za navodilo bolezni. Pisno obvezno. živali imetnika na (2) Podrobnejši na veterinarja, VURS, ukrepe in ugotavljanja materiala prevoza ter na bolezni minister. predpiše č ena etrtega etrtega č lena 24(2) 24(2) lena č ujejo med i, da se č i, da se lanica oproš č lanica no razlo č no lanici na podlagi objektivnih objektivnih na podlagi č lanici e obstaja dokaz, da dokaz, da e obstaja pristojni je potrebno, da e menijo, e obstaja sum BSE pri eni živali iz pododstavka tega odstavka, je je odstavka, tega pododstavka lahko država premikov omejitev uradnih uporabe raznimi oblikami TSE, se vse druge druge se vse TSE, oblikami raznimi živali iz vrst uradni podredijo gospodarstvu ovac in dokler niso na gibanja, omejitvi koz na preiskav. rezultati voljo Č gospodarstvo, kjer je na BSE, verjetno sumu prisotna ob bila žival bi katerem na gospodarstvo, ni žival lahko bila izpostavljena BSE, č i, odlo dalahko se organ pristojni le podredi gibanja omejitvi uradni okužbe sum obstaja kateri pri žival, Č odlo organ lahko tudi podredijo nadzoru uradnemu le pa ali gospodarstva druga gospodarstvo, izpostavljeno odvisno informacij. epidemioloških od iz č s postopkom Skladno zahtev od odstopanjem z in razpoložljivih in tretjega drugega, podredijo uradni omejitvi gibanja, gibanja, omejitvi uradni podredijo rezultati voljo na dokler niso preiskav. Č v gospodarstvu na koz ali ovac vrst državi testov, rezultati so kakršni dokazov, prakti ki lahko Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10873 č ba č 5 Pravnomo odlo na 3
88. Imetnik rejnih prežvekovalcev (govedo, ovce, predpisane koze ukrepe ) po TSE. izvaja potrditvi č as č a na in. in. nejši nejši ukrepi za č č len č len (2) Natan 20. (ukrepi) (1) Ko se ugotovi bolezen in za trajanja nevarnosti, uradni veterinar glede predpisane na ukrepe ter poro na predpisani bolezen odredi len č len evanje, č evanje, nadzor in Zakon o skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, veterinarskih merilih 90/12-ZdZPVHVVR, 23/13-ZZZiv in 33. in 28. ) ZIN-B - 40/14 Pravilnik o nekaterih ukrepih prepre za izkoreninjenje spongiformnimih transmisivnimih encefalopatij iti č ni č e je č lena ito č ito č ati, č e č izklju č ko 3 ali 4 ijo ijo v skladu s č č i pristojni organ, je lenu 20. č lenu č e uporabi ukrepe, ki č ni laboratorij, predviden v e pristojni organ oblasti Č enimi v v č enimi len č len ijo č ijo v skladu s to lena 24(2). 24(2). č lena možnosti okužbe z eno od TSE, je treba žival oblik pokon živali, živali, zaš enakovredno zagotavljajo 2. ugotovi, da ni mogo še živanjene možgane in vsa druga tkiva, ki jih dolo treba odstraniti in poslati v uradno odobreni laboratorij, referen nacionalni č lenu 19(1), laboratorij ali Skupnosti, predviden v v č lenu 19(2), na preglede v skladu z referen laboratorijskimi dolo 3. Vsi deli trupa živali, za katero je metodami, postavljen sum TSE, č no vklju kožo, s se zadržijo nadzorom, pod dokler uradnim ni negativna ugotovljena diagnoza, ali uni pa se V. Priloge 4. Pravila za izvajanje tega se sprejmejo v skladu s postopkom iz 13. Ukrepi po potrditvi prisotnosti UkrepiTSEpotrditvi po 1. Ko je uradno potrjena prisotnost TSE, je ukrepe: naslednje uporabiti treba kar (a) (a) najhitreje vsi popolnoma deli trupa uni živali se Prilogo Prilogo V razen snovi, ki se zadržijo
Stran 10874 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije anja in in č anja eni s predpisi s predpisi č eni in poro in č e predpisi Skupnosti ne ne Skupnosti predpisi č e anja so dolo č anja so č e. druga č ajo Skupnosti oziroma jih predpiše predpiše jih oziroma Skupnosti minister, dolo po izvesti potrebno je jih Ukrepi, ki 13. v predpisani TSE, so potrditvi VII in prilogi č lenu Uredbe 999/2001. evanje širjenja širjenja č evanje prepre ugotavljanje, za pogoji bolezni, in zatiranja zaradi ukrepov veljave prenehanje ter na bolezni obveš (Uradni list RS, št. (Uradni 74/13, 37/14) Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) č ajo in a, ko je č a, ko je e so ti ukrepi ukrepi č e so ti ijo v skladu s s skladu v ijo lanice uporabijo č lanice uporabijo č lena 24(2). č lena č ite, č ke 2 Priloge VII, ki so ko 1 Priloge VII;} VII;} Priloge 1 č ko kama 3 in 4 Priloge V. č kama 3 in 4 Priloge e obstaja dokaz, da dokaz, da e obstaja za evidenco v skladu s poglavjem skladu s poglavjem v za evidenco B, III, 2 Priloge III; za se poizvedba (b) opravi ugotavljanje vseh ogroženih živali v skladu s to c) vse živali in proizvodi živalskega iz to izvora bili ugotovljeni kot iz (b), se pokon poizvedbo ogroženi s uni popolnoma to tega odstavka od Z odstopanjem lahko države enakovredno ponujajo ki ukrepe, stopnjo zaš skladu s v odobreni predhodno postopkom iz odstavka iz ukrepov izvedbe Do 2. na 1(b) in (c) se gospodarstvo, katerem je bila žival navzo TSE, prisotnost potrjena bila nadzoru, vse uradnemu podredi premike živali, dovzetnih za TSE, in proizvodov živalskega gospodarstva z njih, iz pridobljenih izvora, pa mora ali na gospodarstvo se da zato organ, pristojni odobriti in sledljivost neposredna zagotovi identifikacija zadevnih izvora. živalskega proizvodov živali in Č na gospodarstvo, katerem je bila okužena žival prisotna ob potrditvi ni verjetnosti po TSE, vsej Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10875 č ba č Pravnomo na odlo 3 5 89. 89. Rejec pri trgovanju in dajanju na trg ovc in semena koz in zarodkov, ter ter pri uvozu njihovega in izvozu govedi, ovc in koz ter č len 9. premike) za (pogoji se premiki Nekomercialni (1) izvajajo v skladu s pogoji, ki so len č len Zakon o skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, veterinarskih merilih 90/12-ZdZPVHVVR i,23/13-ZZZiv 33. in 28. ) ZIN-B - 40/14 in č eni č anje č lena ene, v č ene, v lena. č lena. lena 24(2), č lena 24(2), i, da se č i, da se lena 12(1), so 12(1), č lena so ito, predvideno v v predvideno ito, č ane, č ane, ali proizvode lanice, č lanice, ki so izvedle len č len ne celice č ne celice lena 24(2). č lena 24(2). gospodarstvo, na bila gospodarstvo, je katerem žival izpostavljena TSE, pristojni odlo organ lahko uradnemu nadzoru podredita obe gospodarstvi ali le gospodarstvo. izpostavljeno 3. Države nadomestni enakovredno zaš program petem pododstavku lahko z odstopanjem od zahtev z iz odstavka 1(b) in (c) oproš skladu s postopkom iz zahteve po omejitev premikov živali ter zahteve uporabi živali. č enju uni in po pokon č anju uradnih prejmejo 4. Lastniki nemudoma odškodnino za izgubo živali, ki so bile pokon živalskega izvora, ki so bili uni ter 12(2) s č lenom skladu v 1(a)odstavkom in (c) tega 5. Brez poseganja 82/894/EGS v Direktivo prisotnosti o potrjeni Komisije se katere koli oblike obveš TSE razen BSE osnovi. letni na izvaja 6. {Pravila za izvajanje tega skladu s postopkom v se sprejmejo iz DAJANJENA TRG IN IZVOZ 15. Žive živali, njihovo seme, zarodki in jaj
Stran 10876 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č lenu Zakona o njihovega njihovega semena in upošteva predpisane zarodkov pogoje premike za živali povezane navedene s v TSE 9. veterinarskih veterinarskih merilih skladnosti in Prilogi VII in Prilogi 999/2001. IX Uredbe č e č ajo izkoreninjenja izkoreninjenja e. Ob sprejetju č č e v izvorni državi č lena tega zakona, redo ali žival. žival. č redoali č e ni s predpisi Skupnosti eno č eno druga eni č eni s predpisi Skupnosti državnega državnega programa izkoreninjenja posamezne bolezni za pridobitev statusa lahko minister dodatne oziroma predpiše posebne pogoje prometa. (3) Z živalmi se trguje pod pogoji, ki jih predpiše minister v predpisi Skupnosti. skladu Pri posameznih s treba trgovanje za je boleznih izpolnjevati tudi statusov iz 15. pogoje glede dodatna jamstva predpisane pogoje, ki ali nanašajo se lahko druge na gospodarstvo, državo, (4) Premik regijo, živali in proizvodov je dovoljen samo, ali regiji oziroma na gospodarstvu izvora na ozemlju Skupnosti ni predpisi predpisi Skupnosti ne druga č e. Pri dolo sprejetju državnega programa posamezne bolezni za pridobitev posebnega zdravstvenega stanja (v nadaljnjem statusa besedilu: status) lahko glede predpiše dodatne oziroma posebne minister premike. tovrstne za pogoje (2) Promet z usklajena živalmi s pogoji, mora ki jih predpiše biti minister, dolo dolo oziroma jih predpiše minister, evanje, č evanje, nadzor in Pravilnik o nekaterih ukrepih prepre za izkoreninjenje spongiformnimih transmisivnimih (Uradni list encefalopatij 37/2014) RS, št. 74/2013, enimi enimi v č č enim v evala o o č evala č lenom 17 ali pri uvozu v č lenom 18. nih č nih celic živali, pri katerih je 2. Dajanje na trg potomstva prve generacije, semena, zarodkov in jaj obstajal ali bil potrjen sum TSE, se podredi pogojem, VIII. Priloge B poglavju dolo 1. Dajanje na trg ali po potrebi na trg ali po potrebi 1. Dajanje izvoz živali iz vrst govedi, ovac ali koz in njihovega semena, zarodkov č nih jaj in celic se pogoji, izvajata č enimi dolo v Prilogi pod VIII, ali pri uvozu pod pogoji, dolo Prilogi IX. Žive živali zarodke in in njihove č ne jaj spremljati celice morajo ustrezna spri zdravstvenem stanju, kakor zahteva zakonodaja jih Skupnosti, v skladu s s skladu Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10877 č eni ke z č ke z eni s s č eni ja ter dodatni č ja ter dodatni e ni s predpisi predpisi s č e ni nih celic so so č nih celic jaEU. č lenu in Prilogi VIII VIII Prilogi in č lenu eno v predpisih predpisih v č eno itni itni ukrepi, ter č eno druga č e.č eno itni ukrepi zaradi ukrepi zaradi č itni itni č itni ukrepi, so dolo omejitev pri trgovanju oziroma niso niso oziroma trgovanju pri omejitev zaš uvedeni bolezni živali. Bolezni živali, zaradi omejitve uvedejo lahko se katerih njih zaradi se oziroma trgovanju pri zaš uvedejo ja, na katerih veljajo omejitve obmo č ja, omejitve na veljajo katerih zaš oziroma Skupnosti. predpisi s (5) Bolezni in obmo dolo so pogoji posebni in jih oziroma Skupnosti predpisi predpiše minister, Skupnosti dolo to se do izstopne (6) Izvoz s skladu v odvija EU ozemlja pogoji, ki veljajo za trgovanje, po izstopu pa se s pošiljkami ravna, kot je to dolo tranzitnih oziroma namembne obmo zunaj držav Pogoji za dajanje na trg in izvoz izvoz in trg na dajanje za Pogoji živih živali, in jaj zarodkov njihovega semen, predpisani v 15. 999/01. Uredbe
Stran 10878 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije IL Č
5
T T 3
3 3 3
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom
L S L eno eno č lanic EU. č lanic 91. Registrirana fitofarmacevtska fitofarmacevtska 91. Registrirana je treba pravilno sredstva za navodilom z skladu v uporabljati na etiketi ali s navedbo uporabo, za uporabo. dovoljenju podatki v ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve in jih zavezanec mora izpolnjevati kontrolor preverja registriranih samo 90. Uporaba ali sredstev fitofarmacevtskih za katera izdano je bilo sredstev, za dovoljenje dovoljenje, izjemno ali RS v uporabe razširitev iz FFS enakih promet za dovoljenje držav drugih 92. Fitofarmacevtsko sredstvo je je sredstvo Fitofarmacevtsko 92. shranjeno v izvirni embalaži, lo na rastlin varstva Izvajalec 93. ima gospodarstvu kmetijskem znanja pridobitvi o potrdilo veljavno iz fitomedicine. rastlin se uporabljajo 94. Za varstvo ki naprave, pregledane samo redno od živil otrok, dosega rabe, zunaj splošne in drugih in vlagi pri ustrezni temperaturi, predmetov v skladu z navedbami v svetlobi proizvajalca. navodilu une od nakupa FFS skupaj z z skupaj FFS nakupa od č une FFS se morajo pravilno uporabljati uporabljati FFS se morajo pravilno in za uporabo skladu z navodilom v upoštevanju ob etiketi na navedbo prakse kmetijske dobre na č el s skladu v rastlin varstva Pravilnikom fitofarmacevtskih uporabnikov o sredstev. hraniti in evidenco voditi je Treba dolžnostih ra o Pravilnikom s skladu v evidenco rastlin pred varstvu integriranem organizmi. škodljivimi IZVAJANJE ZAHTEV IZ IZVAJANJEZAHTEV PREDPISOV RS RS na iz predpisov zahtev izvajanje ravni kmetijskega gospodarstva niso ki sredstev, Fitofarmacevtskih RS, ni dovoljeno v registrirana uporabljati. PREDPIS RS zahteve povzemajo RS, ki predpisi EU predpisov iz sredstvih Zakon o fitofarmacevtskih list RS, št. (Uradni 83/12) Pravilnik o dolžnostih uporabnikov (Uradni sredstev fitofarmacevtskih 30/09, 5/07, 62/03, št. RS, list 83/12 – ZFfS-1 in 43/14) varstvu o integriranem Pravilnik organizmi pred škodljivimi rastlin list RS, št. (Uradni 43/14) RS, list (Uradni vodah o Zakon ZGO-1, 2/04 - - 67/02, 110/02 - 10/04 ZZdrI-A, - 41/04 US, Odl. 57/2012, 57/08, ZVO-1, 100/13, 40/14) ito rastlin lena 31, ki ki 31, č lena uje uporabo uporabo č uje len 55 len 55 Č se sredstva Fitofarmacevtska uporabljajo. pravilno vklju uporaba Pravilna rastlin varstva prakse dobre na č el iz pogoji s skladnost in zahteve iz predpisov EU, ki se iz predpisov zahteve skladnosti navzkrižni pri upoštevajo na etiketi. so navedeni : PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV : PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV č GLAVNA ZADEVA: Proizvodi za zaš č GLAVNA ZADEVA: Proizvodi PZR 10 spremenjena z spremenjena (EU) Sveta Uredbo dne z 518/2013 št o 13. maja 2013 Uredbe prilagoditvi 1107/2009 št. (ES) Evropskega Sveta in parlamenta zaradi pristopa 158, L (UL Hrvaške Republike PREDPIS EU ZAHTEVE IZ PREDPISOV EU (ES) št. Uredba 1107/2009 Evropskega Sveta in parlamenta oktobra 21. dne z 2009 o dajanju fitofarmacevtskih in promet v sredstev direktiv razveljavitvi 79/117/EGS Sveta (UL 91/414/EGS in 24. dne z 309 št. L 1), str. 2009, 11. zadnji Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10879 č č ba č no č 5 Pravnomo na odlo od vklju 80 % in ve pasu
3 3 5 nad 20 % do 80 % pasu 3 se ne vodijo č no 1
do vklju 20 % pasu 1 se ne vodijo sproti in v skladu s predpisi na, na, č ih v uni se se č uni uni od od č uni ena kot kot č ena i dveč i uri po e na etiketi FFS FFS etiketi č e na eno. eno. č e dolo č nem zahodu do dve uri pred uri pred do dve č nem zahodu vzhodom č nim ni druga imajo znak o rednem pregledu. pregledu. imajo znak o rednem ebelam nevarna nevarna kot č ebelam ozna č ena FFS, kontaktna, ozna son son tri leta. najmanj hranijo 95. Med cvetenjem gojenih rastlin rastlin gojenih 95. Med cvetenjem sistemi č se ne uporabljajo se pa FFS nevarna č ebelam pono samo uporabljajo zemljiš priobalnih Na 96. od meje brega 15 m tlorisni širini 2. reda m od voda in 5 1. reda voda ne sredstva se fitofarmacevtska uporabljajo. se gospodarstvu 97. Na kmetijskem uporabi FFS na o evidence vodijo prostorih zavarovanih v in prostem semena obdelanega uporabi o ter (v in kulturah po GERK-PID-u o I Pravilnika skladu s prilogo rastlin pred varstvu integriranem Skupaj z organizmi). škodljivimi ra se hranijo evidenco ra in Evidence FFS. nakupa len (prvi in in (prvi č len
10.6.2013, str. 72) 55. drugi stavek) Stran 10880 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije IL Č T T
S L 1 1 ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom č ena č ena v take pregrade, da ena v skupinah. v č ena e so teleta do osem Č skupinah skupinah (ne velja za gospodarstva, ki imajo šest kot telet, manj na pregleda dan materi). ob teleta,inkiso sesna 98. (MK) tednov boksi posamezni imajo posamezno, starosti za zdrava teleta se nameš teleta zaznavajo in dotikajo ter ustrezajo med . dolžini in širini predpisani seboj vidijo, (to ne velja za imajo gospodarstva, na ki dan pregleda manj šest telet kot in sesna teleta, ki so ob materi). Teleta, mlajša od osem tednov, so nameš lahko 99. (MK) Teleta, starejša od osem tednov, morajo biti nameš ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE zahteve iz predpisov mora RS, izpolnjevati zavezanec ki in jih jih kontrolor preverja a č e, č kot pet č ena v ne č ne gr Najmanjša Najmanjša taln površina površina na živa teleta, starejša od IZVAJANJE IZ ZAHTEV PREDPISOV RS iz izvajanje RS zahtev predpisov na gospodarstva kmetijskega ravni (1) Individualni boksi razen za boksov teleta, za morajo imeti take pregradne stene, bolna teleta, da se lahko teleta med seboj vidijo dotikajo.in (2) Širina individualnega mora biti boksa vsaj enaka višini teleta, dolžina boksa individualnega vihra mora biti vsaj enaka dolžini teleta od konice nosu do sedni 1,1. faktorjem s pomnoženi (3) Na gospodarstvih z ve teleti morajo biti osem tednov, skupinah. Vsa nameš teleta morajo imeti dovolj prostora, v da se skupini brez težav legajo č ajo, obra in vstajajo, ki neovirana talna površina, jo mora negujejo. Minimalna imeti vsako tele najmanj v skupini, je g Živa Živa teža teleta v k iti iti rejnih živali č č ka 2. č lena). len č len Tele je govedo do šestega meseca to (druga starosti PREDPIS RS predpisi RS, ki povzemajo zahteve EU predpisov iz Pravilnik o (Uradni list RS, št. zaš 51/10 in 70/10); 16. č e a), č a), na č na gr be: č be:
č em položaju, višina pa , naslednje dolo naslednje č , len 3 3 len zahteve zahteve iz predpisov skladnosti navzkrižni pri upoštevajo EU, ki se Č 1. Od uporabljajo 1. za januarja zgrajena vsa 1998 na se gospodarstva in za vsa tista, novo ki se ali bodo po tem datumu uporabljala prvi obnovljena (a) teleta, starejša od osem tednov, ne smejo individualnih biti boksih, nastanjena veterinar razen potrdi, da je žival v zaradi njenega zdravja potrebno izolirati, da bi se jo lahko ali zdravilo. vedenja individualnega boksa, v katerem je Širina nastanjeno tele, je enaka najmanj višini vsakega teleta pri vihru, stoje merjeni v najmanj telesni merjeni od konice nosu do repnega dolžini teleta, roba tuber ischii (sedni 1,1. z pomnoženo Individualni boksi za teleta (razen tistih, ki se uporabljajo za izolacijo bolnih živali) ne smejo imeti polnih itvi itvi č : DOBROBITTELET č ito telet č len č ica) PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU PODRO Č JE: Dobrobit živali GLAVNA ZADEVA: Dobrobit živali PZR 11 DIREKTIVA SVETA 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o minimalnih pogojev za zaš dolo (Kodificirana razli 3. in 4. in 3. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10881 č ba č
Pravnomo na odlo
3 odmik je č e > 10 % 10 % 5 3 1 odmik je č e ≤ ajo č ajo č isto, suho a, ki je udobno, je udobno, č a, ki ajo, vstajajo in legajo ter ter legajo in vstajajo č ajo, in ne vpliva škodljivo na teleta. škodljivo in ne vpliva poškodb in niso škodljivi za teleta. niso škodljivi poškodb in č ajo poškodb, Tla teletom ne povzro in neugodja. bolezni dostop neomejen Vsa teleta imajo do ležiš 101. Boksi povzro ne ki materialov, in oprema so iz 100. Vsa teleta v skupini imajo imajo skupini v 100. Vsa teleta dovolj prostora, da se brez težav obra neovirano minimalno voljo na imajo težo. na glede površino talno imajo ki gospodarstva, za velja (ne telet, šest kot manj pregleda dan na in sesna teleta, ki so ob materi).
2 lena se ne ne č lena se 1,5 v m 1,8 be tega č be tega č ajo poškodb, bolezni, bolezni, poškodb, č ajo ine in neugodja; morajo biti biti morajo neugodja; in č ine enje in razkuževanje. razkuževanje. in č enje Materiali za gradnjo objektov, za gradnjo objektov, Materiali katerimi s opreme, in boksov pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj enostavno za primerni in odporni č iš Tlamorajo bititeletomda taka, ne povzro bole ustrezati spolzka, ne toda gladka, masiin teletmorajo ter velikosti in stabilno imeti trdno, ravno se odstavka (4) Teleta iz prejšnjega bokse individualne v lahko namesti presodi, veterinar kadar primerih, v zaradi potrebna izolacija je da zahtev. ali etoloških zdravstvenih (5) Dolo so teleta, ki sesna za uporabljajo ob materi. manj kot 150 manj kot 150 150 - manj kot 220 1,7 ve in 220 č lena č lena, prvi odstavek 9. odstavek prvi in drugiprvi odstavek 20.
e jih č e jih istiti in in č istiti be iz Priloge I. č be perforirane, ki teletom ki perforirane, č lanice zagotovijo, da zagotovijo, č lanice kilogramov. č kilogramov. be iz prvega odstavka odstavka prvega iz č be len 4 len 4 Č Države pogoji za rejo telet izpolnjujejo izpolnjujejo telet rejo za pogoji splošne dolo PRILOGA I za uporabljajo ki se 1. Materiali, zlasti ter teleta za prostorov gradnjo s katero lahko in opreme, boksov stik, biti smejo ne v pridejo teleta za teleta in mogo škodljivi o povsem biti mora razkužiti. ne toda gladka, biti morajo Tla 10. sten, temve sten, drug drugega da lahko omogo č ajo, dotikajo; in se med seboj vidijo . v nastanjena (b) za teleta, prostor, ki neovirani meri skupinah, najmanj teletu, vsakemu voljo na je 1,5 m2 za tele z maso živo pod 150 z tele za m2 1,7 najmanj kilogrami, živo maso 150 ali kilogramov č in ve ter kilogramov manj kakor 220 najmanj 1,8 m2 za tele z živo maso 220 ali ve prvega iz č be dolo se pa Vendar za: ne uporabljajo pododstavka šestimi kot manj z (a)gospodarstva teleti; skupaj teleta, nastanjena (b) sesna z materjo. se 2006 2. Od 31. decembra dolo gospodarstva za vsa uporabljajo
Stran 10882 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ba č
5 Pravnomo na odlo
3 3
vi je zagotovljenih vi je zagotovljenih na napeljava in in napeljava č na Osvetlitev v slednjem Osvetlitev v
eni elektrošoki). elektrošoki). č eni (prepre 102. preboj tako, da urejeni oprema sta Elektri č ni mogo na teleta elektrike 103. Pri naravni osvetlitvi so steni v odprtine talne površine 1/20 vrata). in (okna Pri umetni osvetlit 80 luksov.
č as a, ki č a, ki isto, suho in ne ne in suho č isto, eno tako, da ne predstavlja predstavlja da ne tako, č eno na napeljava oziroma oziroma napeljava č na no orodje mora biti biti mora orodje č no elektri nameš živali. za nevarnosti stalni temi. Zagotovljena mora biti umetna ali naravna zadovoljiva osvetlitev v jakosti najmanj 80 ustrezati mora osvetlitvi umetni Pri lx. najmanj naravni osvetlitvi od 9. do površino. površino. ves imeti morajo teleta Vsa neomejen dostop do ležiš udobno, biti mora teleta. na vplivati škodljivo sme Teleta v objektih ne smejo biti v č lenaElektri len č len peti odstavek 9. odstavek peti PZR 13 v Vklju č eno 17. č na č enje eni v eni č č e je to e mora biti biti č e mora iti poškodb ali č iti poškodb ali utja telet, dokler se telet, č utja lanicah, za primerno za primerno č lanicah, isto in imeti primerne primerne imeti in č isto e, sprejeti ustrezne in teletom, ki na njih stojijo ali ali stojijo njih na ki teletom, č in nih podnebnih sprememb v v sprememb podnebnih č nih spolzka, teleta da se ne da tako, zasnovana in poškodujejo, ne morejo povzro bole ležijo. Ustrezati morajo velikosti in in ravno trdno, imeti ter telet masi stabilno površino. Ležiš udobno, vplivati škodljivo sme ne ter odtoke teleta.na 2. Do Skupnosti o pravil č itve dolo elektri biti morajo zadevi tej nameš oprema in vezja nacionalnimi veljavnimi skladu z elektrošoki. č ijo da se prepre pravili, 3. Izolacija, ogrevanje in zra se da zagotavljati, morajo poslopja kroženje zraka, temperatura, raven relativna plinov zraka in koncentracije prahu, vlažnost škodijo ne ki mejah, v ohranjajo teletom. 4. Vsa avtomatska ali in dobro zdravje za oprema, nujna mehanska biti pregledana po č utje telet, mora vsaj enkrat treba jih je nepravilnosti, ugotovijo dnevno. ali, odpraviti nemudoma Kjer nemogo č se in zdravja ukrepe za varovanje po dobrega zlasti z odpravi, ne nepravilnost metod alternativnih uporabo hranjenja okolja. zadovoljivega in 5. Teleta ne smejo biti nenehno v temi. Za vzdrževanjem je potreb zadovoljevanje in fizioloških vedenjskih njihovih upoštevanju ob poskrbeti, treba razli državah osvetlitev; ali umetno naravno Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10883 č ba č 5 Pravnomo na odlo
3
1
ena ena č kot 104. Vsa teleta v objektu so vsaj vsaj so objektu v teleta Vsa 104. nadzorom pod dnevno dvakrat skrbnika. zunaj Vsa teleta, ki so nameš č ena pod dnevno enkrat vsaj so objekta, nadzorom skrbnika. lo č biti mora Zagotovljena ali bolnih, poškodovanih namestitev boksih z nastilom. telet v onemoglih eno uro.) eno uro.) 105. (MK) Teleta se ne privezujejo. 105. (MK) Teleta se ne privezujejo. je dovoljeno (Med napajanjem vendar ne ve teleta privezati, primeru ustreza naravni osvetlitvi naravni ustreza primeru od 9. do 17. ure.
č i ati č ati č nim č asu č in kot č asno č asno pri pri č ati poškodb in in poškodb č ati ena namestitev bolnih, namestitev č ena dvakrat dnevno pod nadzorom nadzorom pod dnevno dvakrat skrbnika. zunaj Vsa teleta, ki so nameš č ena enkrat biti vsaj objekta, morajo skrbnika. pod nadzorom dnevno onemogle in poškodovane Bolne, živali morajo biti prepre se da tako oskrbljene, takoj ustrezno trpljenje. nepotrebno njihovo ustrezna biti mora Zagotovljena lo živali. onemoglih ali poškodovanih Skrbnik živali mora pravo zahtevati veterinarsko pomo veterinarsko zahtevati ali poškodovanih oskrbo bolnih živali, veterinarsko potrebna, ter kadar je porodih, pomo bolnih, ustrezno nego živali. onemoglih in poškodovanih Privezovanje je dopustno le v je dopustno le v Privezovanje mle ali z mlekom napajanja nadomestkom, vendar ne ve ne vendar nadomestkom, teletom ne za eno uro. Privezi povzro smejo dopuš zategovanja, pretiranega vstajanje, nemoteno morajo leganje, stanje, ležanje treba redno je telesa. Priveze in nego 17. ure. . Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj vsaj biti morajo objektu v teleta Vsa Telet se ne sme privezovati. privezovati. sme ne se Telet č len č len, 6. len č len 18. eno v PZR 13 v Vklju č eno 16 (3) č len 15. ati č ati na primerna č na primerna e veterinarja. č e veterinarja. č im prej pokli eno uro. Priprave za privez za privez č eno uro. Priprave nih nadomestkov privezana za privezana nadomestkov č nih isti brez težav. č istitežav. brez Kadar je to potrebno, se bolna ali ali se bolna to potrebno, Kadar je v izolirajo teleta poškodovana prostorih s in primernih suhim nastiljem. udobnim 6. Lastnik ali oseba, ki je 6. Lastnik ali odgovorna za živali, vsa najmanj pregleda reji hlevski teleta v pašni reji na dan, teleta v dvakrat na dan. Teleta, enkrat pa najmanj ki kažejo takoj ustrezno se poškodbe, znake pri č emer se za vsako zdravijo, bolezni ne skrbnika oskrbo na tele, ki se ali odziva, slednja mora delovati najmanj najmanj mora delovati slednja naravne obdobje traja kolikor toliko, na voljo ki je navadno svetlobe, Poleg tega mora med 9. in 17. uro. mo dovolj biti na voljo ki prenosna), ali (pritrjena osvetlitev telet kadar omogo č a preverjanje koli. 7. Prostori za teleta morajo biti njih tako, da se lahko v zgrajeni vsako tele uleže, leži, vstane in se o ne se Telet 8. privezovati, sme reji, ki skupni hlevski v razen telet ali mleka pitjem so lahko med mle najve povzro smejo ne teletih na redno morajo se in poškodb in po potrebi pregledovati tako da se udobno naravnati, za Vsaka priprava telesu. prilegajo
Stran 10884 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
1 1 1 ena č ena inom reje. Oprema za č inom
č im manjše.
106. (MK) Boksi, oprema in in oprema 106. (MK) Boksi, za teleta, posoda, ki se uporabljajo urin in polita Blato, se redno č istijo. se redno krma ali raztresena Navedeno se izvaja odstranjujejo. skladno z na je krmljenje in napajanje nameš in grajena oblikovana, tako, da je onesnaženje krme vode in 107. (MK) Vsem teletom, mlajšim mlajšim teletom, Vsem (MK) 107. je zagotovljen tednov, od dveh nastil. 108. (MK) Teletom je treba 108. (MK) Teletom je treba prehrano, ustrezno zagotoviti starosti, teži telesni njihovi primerno in fiziološkim ter etološkim potrebam. Krma za teleta mora vsebovati mora vsebovati Krma za teleta dovolj železa, č no stopnjo krvnega povpre ki 4,5 mmol/l. najmanj hemoglobina zagotavlja tedna starosti Teleta od drugega dovolj razpolago na imajo starost, na glede krme strukturne težo ter potrebe. etološke in fiziološke i č č im itena tako, da je je č itena tako, da i prenos bolezni. bolezni. i prenos č isto, suho in zdravju zdravju in suho č isto, nike. nike. ena in zaš č ena č prenos bolezni. prenos bolezni. ali raztreseno Blato, urin ter polito odstranjevati, krmo je treba redno da se prepre Oprema za napajanje in krmljenje krmljenje in Oprema za napajanje grajena, mora biti oblikovana, nameš onesnaženje vode in manjše. krme Bokse, opremo in posodo, ki se ki posodo, in opremo Bokse, redno je treba teleta, za uporabljajo č istiti in razkuževati, da se prepre tednov, je treba zagotoviti je treba zagotoviti tednov, primerno, steljo. telet neškodljivo pregledovati. pregledovati. starosti, njihovi primerno prehrano, telesni teži potrebam. fiziološkim ter mora vsebovati Krma za teleta etološkim in dovolj železa, č no stopnjo krvnega povpre ki 4,5 mmol/l. najmanj hemoglobina zagotavlja tednov, dveh od starejša Teleta, morajo imeti ponujeno mrvo jo tako da kakovosti, primerne lahko zauživajo, kadar tedna do 20. osmega želijo. od obdobju V od zvišuje mrve starosti se koli č ina 50 g na 250 dan. natikati Teletom je prepovedano nagob Vsem teletom, mlajšim od dveh dveh Vsem teletom, mlajšim od č lena ustrezno zagotoviti treba je Teletom č lena lena č lena etrti odstavek 21. č etrti odstavek len č len 19. 21. sedmi odstavek tretji odstavek 20. do prvi a č eni in in eni č im bolj bolj č im rtovana, č rtovana, im bolj bolj č im i č i okužba i zbiranje zbiranje č i č iš a za 50 g č a za 50 g ena in in č ena ko 7. + 14. 14. + 7. č ko ki za teleta za č ki nikov. č nikov. enje organizmov, enje organizmov, č č ka razkuženi, da se prepre in kopi prek njih Iztrebke, urin bolezni. ki prenašajo raztreseno krmo ali ter nepojedeno pogosteje je treba č im se da odstranjevati, prepre in zmanjša smrad muh ali glodalcev. in krmljenje za Oprema 14. na biti mora napajanje nameš konstruirana, vzdrževana tako, da se in krme kontaminacija zmanjša za teleta. vode 9. Namestitveni objekti, boksi, pripomo in oprema ustrezno biti morajo privez mora biti narejena tako, da tako, da mora biti narejena privez ali zadušiti more ne tele se teletu omogo in da poškodovati to s skladu v gibanje to teletom, Vsem 10. dveh od mlajšim primerno zagotoviti treba je tednov, steljo. spodbujanja namenom 11.Z po č utja se vsem in dobrega zdravja ustrezna zagotovi teletom njihovi prilagojena prehrana, starosti, ter telesni masi vedenjskim namen ta V potrebam. fiziološkim in zadostne vsebuje teleta za krma koli č ine železa, ki krvnega č na vrednost znaša povpre zagotavlja, da 4,5 mmol/l, najmanj hemoglobina teletu, starejšemu od vsakemu pa se zagotovi tednov, dveh obrok vlakninaste dnevni najmanjši osem stara od teleta, za krme, ki se pove tednov, do dvajset Teletom se ne na dan. do 250 g sme natikati nagob
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10885 č ba č
5 Pravnomo na odlo 3 3
1 ini z ini č č ini ali pa im prej po rojstvu in po rojstvu č im prej č inami. 109. Vsa teleta so krmljena najmanj najmanj krmljena so teleta Vsa 109. dnevno. dvakrat omejevalnem pri in reji skupinski V krmilnih brez elektronskih krmljenju č asno isto teleta vsa imajo postaj nemoten dostop krme. do
drugimi, za napajanje primernimi primernimi napajanje za drugimi, teko 110.Vsa teleta, starejša od dveh 110.Vsa teleta, starejša od dveh vode pitne do dostop imajo tednov, zadostnih koli v po teko potrebe zadovoljijo prejme 111. (MK) Vsako tele kolostrum prvih šestih urah pa v vsekakor življenja. in. č in. jo drugih, za drugih, č jo inah ali pa morajo ali pa morajo č inah iste pitne vode v v pitne vode č iste im prej po rojstvu, po rojstvu, prej č im asno nemoten dostop do krme. č asno nemoten najmanj dvakrat dnevno. V dnevno. dvakrat najmanj pri omejevalnem in skupinski reji krmilnih brez elektronskih krmljenju teleta vsa imeti morajo postaj isto sveže sveže in zadostnih koli potrebe po teko č ini biti njihove pomo s zadovoljene teko primernih napajanje teletom, ki so se Vendar pa visokim izpostavljena bolna, ki so ali, temperaturam zagotovi stalen dostop pitne vode. do sveže kolostrum prvih šestih urah pa v vsekakor življenja. Vsa teleta morajo biti krmljena biti krmljena Vsa teleta morajo Vsa teleta morajo imeti dostop do do dostop imeti morajo teleta Vsa goveji prejeti mora tele Vsako lena lena lena č lena lena č lena peti odstavek 21. č peti odstavek šesti odstavek 21. šesti odstavek 21. osmi odstavek e so e Č in. Vendar pa se se pa in. Vendar č ine sveže vode ali pa asno kot druga v skupini. skupini. č asno kot druga v teleta nastanjena v skupinah in se in skupinah v nastanjena teleta ne krmijo krmljenje, za sistema avtomatskega po tele dostop do mora imeti vsako želji krme so ali prek 12. Vsa teleta se morajo teletaVsa krmiti 12. se dan. na dvakrat najmanj 13. Vsa teleta, starejša od dveh 13. Vsa teleta, starejša dveh od do dostop morajo imeti tednov, č zadostne koli s zadostiti napajanju po potrebe teko pitjem drugih visokim teletom, ki so izpostavljena bolna, so ki ali temperaturam zagotovi stalen dostop pitne vode. do sveže kolostrum prejme tele 15. Vsako vsakem in v rojstvu č im prej po urah šestih prvih v primeru življenja.
Stran 10886 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
IL Č
PLA
3 kršitve kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom ODSTOTEK ZMANJŠANJAODSTOTEK
L T S 0,15 1,00 0,20 0,30 0,40 0,55 0,65 m² m²
v skupini skupini v č ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve mora izpolnjevati zavezanec in jih kontrolor preverja nad 20 do 30 nad 30 do 50 nad 50 do 85 nad 85 do 110 nad 110 Zagotovljena predpisana je površina za neovirana mladice po osemenitvi najmanjša skupini. v in svinje talna 112. Zagotovljena je predpisana najmanjša površina neovirana za pitance ali teka č e v skupini. talna (kg) masa Živa nad 10 do 20 skupini v 2-5 živali / mladico m² 1,804 svinjo / m² 2,475 skupini: v živali 6-39 mladico / m² 1,64 svinjo / m² 2,25 ve in 40 živali / mladico m² 1,47 svinjo / m² 2,22 do 10 do 10 č živali, je č ali pitanec v
2 č kot 110 … 1,00 č ja za 10 %. e je v skupini pet ali manj živali, e je v skupini 40 ali ve skupini, razen je: in svinje, osemenitvi mladice m (kg) teža po Najmanjša Najmanjša talna površina, teka vsak mora imeti ki jo IZVAJANJE ZAHTEV IZ IZVAJANJEZAHTEV PREDPISOV RS RS na iz predpisov zahtev izvajanje ravni kmetijskega gospodarstva do 10 ….. 0,15 10–20 ..… 0,20 20–30 ..… 0,30 30–50 ….. 0,40 50–85 ….. 0,55 0,65 ..… 85–110 ve za v površina živali Najmanjša talna skupini mora biti na osemenitvi mladico 1,64 po m², na svinjo pa m². 2,25 Č mora biti talna površina na ve žival Č lahko talna manjša za 10 %. površina na žival lena, č lena, č lena iti č iti rejnih živali len, č len, tretji odstavek etrti in sedmi odstavek č etrti in sedmi odstavek č len, 26. č lena, prvi odstavek 30. lena, prvi odstavek 55. odstavek prvi č lena, Pravilnik Pravilnik o zaš listRS,št.(Uradni 51/1070/10) in 22. 27. drugi, prvi, 33. PREDPIS RS zahteve povzemajo RS, ki predpisi EU predpisov iz e 0,15 1,00 0,20 0,30 0,40 0,55 0,65 m² m² e so živali Č ja za 10 %. Č %. 10 ja za č č u ali pitancu, ki EV Č lanice zagotovijo da: zagotovijo č lanice
č len
živi živi v skupini, razen mladicam po osemenitvi in svinjam, mora biti na voljo neovirana talna površina, meri najmanj: ki (kg) masa Živa do 10 nad 10 do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 50 nad 50 do 85 nad 85 do 110 nad 110 (b) skupna površina, ki je na voljo vsaki mladici neovirana kadar svinji, vsaki in po osemenitvi talna so mladice in/ali 1,64 najmanj meriti mora skupinah, svinje v istih m² oziroma 2,25 m². kot z manj skupinah v nastanjene šestimi živalmi, mora biti neovirana talna površina ve so živali nastanjene v skupinah s 40 ali 10 za manjša površina neovirana č ve živalmi, je lahko zahteve iz predpisov EU, ki se iz predpisov zahteve skladnosti navzkrižni pri upoštevajo 3. Države 1. vsa gospodarstva zahteve: naslednje izpolnjujejo a) vsakemu teka č itvi č ev : DOBROBIT PRAŠI č len č ito praši č ica)
PZR 12 (Kodificirana (Kodificirana razli (UL L št. 47 z dne 5)str. 2009, 2. 18. 3. in 4. minimalnih minimalnih pogojev za zaš PREDPIS EU ZAHTEVE IZ PREDPISOV EU SVETA DIREKTIVA 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o dolo Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10887
3 3 1
113. Zagotovljena je predpisana površina najmanjša polnih tal za mladice po osemenitvi svinje. Delež in odprtin za drenažo je breje ustrezen. 115. (MK) Svinje in mladice niso privezane. 114. č ja Najve najmanjša širina širina betonskih rešetk velikostim. predpisanim ustrezata rež in č ja širina č ja širina 80 rešetk (mm) rešetk najve (mm) rež 20 i 50 č č ja širina rež med č ev e v skupini, mora biti: mora skupini, v č e č i 14 15 % te površine je lahko č za 15 % te površine vrsta vrsta praši pujski pujski teka pitanci 11 mladice in svinje 18 e se uporabljajo betonske rešetke vrsta praši č ev vrsta najve pujskitekain pitanci, mladice svinje in b) najmanjša širina rešetk: širina najmanjša b) Za breje živali mora biti najmanjša površina polnih tal mladico 0,95 m² in na 1,30 Najve m² na svinjo. odprtine. drenažne Č prašiza a) najve rešetkami: Gradnja in ureditev katerih objektov, v so prepovedani. sta privezane, svinje in mladice
e v skupinah, v č e č ke (b) odstavka 1, ki lanice č lanice zagotovijo, da lanice č lanice zagotovijo, da je č ja širina rež med rešetkami 15 % namenjenih drenažnim č 15 drenažnim % namenjenih %. 2. Države površine izpolnjujejo zahteve: naslednje (a)za mladice po breje svinje: na celotnem osemenitvi delu talne in površine iz to meri najmanj 0,95 m² za mladico in najmanj 1,3 m² za svinjo, morajo biti polna tla, pri katerih je najve lahko odprtinam; (b)kadar se praši za uporabljajo betonske rešetke (i)najve presegati: sme ne pujske,zamm11 — odstavljence, za mm 14 — pitance, za mm 18 — — 20 mm za mladice po parjenju in svinje; (ii) mora širina najmanj: rešetke znašati — 50 mm za pujske in odstavljence ter — 80 mm za pitance, mladice po svinje. in osemenitvi 3. Države gradnja ali predelava objektov, v katerih so svinje in mladice
Stran 10888 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 3 1 inom č inom skladno z na skladno anje. č anje.
akovano prasitvijo prasitvijo č akovano material oziroma material oziroma
ene v skupine. Stranice skupine. Stranice v č ene č enih pet ali manj živali, č živali, morajo biti daljše od 116. Svinje in mladice so od štirih so od štirih in mladice 116. Svinje do enega po osemenitvi tednov tedna pri pred šestih katerem je skupina boksa, v ali ve katerem je v boksa, 2,8 m. Stranice nameš 2,4 m. od morajo biti daljše z desetimi Na gospodarstvih so manj ali mladicami in svinjami lahko živali tudi dovolj imajo katerih boksih, v v posameznih prostora za obra nameš predmete za zadostitev svojih svojih zadostitev za predmete potreb etoloških reje. i imajo na voljo voljo na č i imajo 117. (MK) Vsi praši primeren
akovano akovano enih pet ali ali č enih pet ene v skupine. skupine. ene v akovano prasitvijo prasitvijo č akovano evanje grizenja repov in in repov grizenja č evanje Svinje in mladice morajo biti od od biti morajo in mladice Svinje do po osemenitvi štirih tednov pri č pred tedna enega nameš č prasitvijo katerem je v Stranice boksa, č ve ali skupina šestih živali, morajo od 2,8 m. Stranice boksa, biti daljše katerem je nameš v manj živali, morajo biti daljše od 2,4 m. na so odstavek prejšnji na glede Ne z desetimi kot manj gospodarstvih svinjami in mladicami živali od štirih do enega po osemenitvi tednov tedna pred pri boksih, v posameznih v lahko tudi prostora za dovolj katerih imajo obra č anje.. voljo na imeti morajo č i praši Vsi material oziroma drug slamo ali njihovih zadostitev za predmete in s tem potreb etoloških prepre obnašanju. v drugih motenj Prepovedano je privezovanje svinj svinj privezovanje je Prepovedano in mladic.
č i ine ine č e je v e je v ajo. ajo. Č č len 3(5) se se 3(5) č len iti stalen stalen omogo č iti č em lanice zagotovijo, da se da se zagotovijo, č lanice da se zagotovijo, č lanice materiala, materiala, ki ga lahko brez težav privezane, prepovedana. Od 1. prepovedana. privezane, svinj privezovanje je 2006 januarja prepovedano. in mladic skupini manj kot šest živali, morajo kateri je v boksa, biti stranice 2,4 od daljše skupina, nastanjena m. od prvega Z odstopanjem in svinje lahko so pododstavka na redijo se ki mladice, z manj kot desetimi gospodarstvih omenjenega iz obdobju v svinjami, nastanjene pododstavka da se v pogojem, pod individualno, obra neovirano boksih lahko koli zadostne do dostop 4. Države štirih od obdobju v mladice in svinje tedna do enega po parjenju tednov v redijo prasitvijo predvideno pred boksa, v Stranice skupinah. skupina, nastanjena je katerem m. 2,8 od daljše biti morajo 5. Države iz Priloge zahteve v brez poseganja I omogo in mladicam svinjam s materiala, do trajen dostop ki in ukvarjajo lahko se katerim iz zahteve ustrezne vsaj izpolnjuje priloge. navedene Priloga I II Poglavje v poseganja Brez 4. mora praši
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10889 č ba č
Pravnomo na odlo
3 3 5 3 č e: č asnoč i isto enju dobiti dobiti č enju ino ino voluminozne ali i se krmijo najmanj najmanj 118. Vsi praši č i se krmijo enkrat dnevno. V skupinski reji in pri omejevalnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj imajo vsi praši nemoten dostop krme. do 119. Vse breje svinje morajo in mladice za potrebe potešitev zadostno koli č lakote po in visoko žve visokoenergetske vlakninaste krme, glede brejosti. obdobje na krme in 120. Iz skupinske reje praši namestiti individualno je treba č enju. asen dostop do do dostop č asen
e je treba krmiti najmanj krmiti najmanj č e je treba e, ki so pretirano napadalni napadalni č e, ki so pretirano č nih krmil, da bi se nasitile in Svinje Svinje in mladice v skupini morajo krme, tudi č ino imeti zadostno koli č e se zanjo hkrati potegujejo druge živali. Praši enkrat dnevno. V skupinski reji in pri omejevalnem krmljenju elektronskih krmilnih postaj brez morajo imeti vse živali isto krme. Živalim je treba pokladati krme. Vse breje dovolj živali morajo imeti dovolj krme z surove visokim vlaknine deležem kot mo tudi dovolj žve po potrebo zadovoljile Praši do drugih izpostavljeni ali napadanju so drugih, pretirano č eno 6(2) Skrbnik živali mora zagotoviti bolnim, onemoglim poškodovanim živalim in lo č i v č ino e se e se Č ino krme, krme, ino č i, č i, ki so jih in, č in, ki vsaki živali i se morajo krmiti krmiti morajo se č i lanice č lanice zagotovijo, da č lanice zagotovijo, da lanice č lanice zagotovijo, da so asno kot drugi praši č asno kot i č i krmijo v skupinah in ne po č i, ki morajo živeti v skupinah, č e se zanjo hkrati potegujejo enju dobijo zadostno koli č enju dobijo č no agresivni, praši raziskujejo in premikajo, ne da bi ne in premikajo, da bi raziskujejo bilo pri tem zdravje, kot ogroženo je na njihovo primer seno, les, slama, stržine, gobji kompost, takšnega mešanica ali šota materiala. II Poglavje mladice in Svinje B. za ukrepi se Sprejmejo 1. zmanjšanje skupinah. agresivnosti v 6. Države krmljenje svinj in mladic v skupinah poteka na zagotovi zadostno koli tudi živali. druge I Priloga praši Vsi 6. dan. enkrat na najmanj praši želji ali sistema za individualno preko krmljenje, mora imeti avtomatskega vsak do dostop praši č krme isto skupini. 7. Države vse breje svinje potešitev in mladice lakote za in žve potrebe po voluminozne ali visoko vlakninaste krme. energetske visoko in krme 8. Države praši mo
Stran 10890 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ba č Pravnomo na odlo
3 5 3 3 5 č e anje, č anje, i, morajo biti biti morajo č i, č i,
praši
eni praši č eni ki so izredno agresivni, drugi napadejo jih ki ki so bolni ali ali ki so bolni poškodovani. i, se je potrebno izogibati izogibati č i, se je potrebno Pri tem individualni boksi boksi Pri tem individualni obra neovirano omogo č ajo stalnemu ali nenadnemu hrupu hrupu nenadnemu stalnemu ali 121. V objektu, kjer se redijo redijo se kjer objektu, V 121. praši 123. Prostori in tla, kjer so 123. Prostori in tla, kjer so nameš
to ni v nasprotju s posebnimi s posebnimi nasprotju to ni v nasveti. veterinarskimi 122. Pri naravni osvetlitvi so 1/40 so 1/40 osvetlitvi 122. Pri naravni steni v odprtine površine talne (okna in vrata). zagotovljenih je osvetlitvi umetni Pri 40 luksov.
č e je č e je ev. č ev. č i stopnja hrupa ajo poškodb, bolezni in in bolezni č ajo poškodb, i v objektih ne smejo biti ne smejo biti objektih č i v asno namestiti v posamezne posamezne v namestiti č asno bolne ali poškodovane praši poškodovane ali bolne skupine ter jih treba odstraniti iz za biti morajo tem primeru bokse. V praši se lahko da boksi tako veliki, in lega. č a, vstaja nemoteno obra V objektih s praši s V objektih Izogibati dB. 85 od višja biti sme ne nenadnemu ali stalnemu treba se je hrupu. Praši mora temi. Zagotovljena stalno v 40 lux osvetlitev biti najmanj voljo Na dnevno. ur osem najmanj mo č endovolj virmora biti stalen vsakem ob je da tako svetlobe, praši č asu mogo pregled Tla morajo biti taka, da živalim ne povzro a, č ev ali so ali so č ev len in 35. č len in 35. len, prvi č len, prvi do len, č lena, 30. len, iti č iti rejnih živali len, tretji do sedmi do tretji č len, len, 26. č len, ev, je treba ev, odstraniti e, ki so pretirano č e, ki so pretirano č lahko nemoteno obra nemoteno č lahko len, 32. č len, č len, 24. namestitev v primernih prostorih s s primernih prostorih v namestitev nastiljem, kadar suhim in udobnim je potrebno. Praši 16(2) praši do drugih agresivni agresiji izpostavljeni pretirano praši drugih asno namestiti č asno namestiti za ter jih iz skupine V tem primeru bokse. individualne v da se tako veliki, morajo biti boksi praši vstaja in lega. vstaja lena, 34. 33. č lena, odstavek č len Pravilnik o zaš Pravilnik 70/10): in 51/10 št. RS, list (Uradni 23. 29. peti odstavek 31, č e č jo č asno enim v v č enim ev ustrezajo ustrezajo č ev e morajo biti biti č e morajo i, ter bolni ali ali č i, ter bolni i lahko za č i lahko bam, dolo č bam, lanice zagotovijo, da da zagotovijo, č lanice i morajo biti osem ur na na ur osem biti morajo č i i, se je treba izogibati stalnim stalnim izogibati treba je se č i, len 4 len 4 napadli drugi praši napadli drugi praši poškodovani V boksih. individualnih v nastanjeni tem primeru individualni boks živali obra č anje, omogo č a neovirano to ni v nasprotju s posebnimi s posebnimi nasprotju to ni v nasveti. veterinarskimi Prilogi I. PRILOGA I SPLOŠNI POGOJI k Priloge dolo č b Poleg ustreznih se uporabljajo 98/58/ES Direktivi zahteve: naslednje redijo se katerih v objektih, V 1. praši hrupa, ki so enake ali višje ravnem treba je se Izogibati dBA. 85 od hrupu. nenadnemu trajnemu ali 2. Praši z mo svetlobi pri dan nastanjeni Č Države praši rejo za pogoji dolo splošnim 40 luksov. najmanj 3. Prostori za praši zgrajeni tako, da živalim
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10891 č ba ba č č č Pravnomo 5 Pravnomo odlo na na odlo na 3 3
in, in, č ustrezno urejeni. urejeni. ustrezno 125. Kastracija se sedmega dneva opravlja starosti na na do 124. Vsi praši č i starejši od tednov dveh morajo imeti stalen dostop vode. pitne do ki ne č uje vklju trganja sedmem tkiva. dnevu Po jo opravlja uradni veterinar z uporabo anestezije in č ini č as č no č ene č isto, in. č in. č jo drugih, za č iste pitne vode č e morajo biti uje trganja tkiva, inah č inah ali pa morajo č i č asno isto ležijo, emer so lahko v tednu č č e ni na voljo nastilja, i morajo imeti dostop do č i morajo imeti ves č eno v zahtevo 140). zahtevo v č eno č e, pri č a, ki mora biti udobno, neugodja. neugodja. Ustrezati morajo velikosti in živali teži ter, imeti trdno, površino. ravno in Vsi stabilno praši ležiš suho in ne sme škodljivo vplivati nanje. Biti mora dovolj prostora, da lahko vsi praši normalno vstajajo (vklju in Prostori za legajo praši zgrajeni tako da lahko vidijo druge praši pred na č rtovano prasitvijo in med prasitvijo svinje in mladice lo od sovrstnikov. 123) zahtevo č eno (vklju v (2) Praši dostop do sveže in v zadostnih koli biti njihove potrebe zadovoljene po s pomo teko teko primernih napajanje Kastracijo samcev sedmega do dneva starosti vklju lahko na na č in, ki ne č vklju opravi veterinar ali druga oseba v skladu z zakonom, ki ureja
č ne č ene č e, pri č i ne ev č ev ter, č kot dva in. č in. Ustrezati ine sveže pitne č asno, ev č ev v skladu z č a, ki je primerno eti stalen dostop č ih č ih ne morejo č iti povzro glede glede velikosti in temperature ter č isto in opremljeno z sistemom odvajanja, tako da ustreznim lahko isto ležijo živali vse — da lahko vstajajo, ležijo in normalno — da lahko vidijo druge praši č emer so lahko na č rtovano v tednu prasitvijo pred prasitvijo svinje in in mladice lo sovrstnikov. od med 5. Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da poškodujejo, se zgrajena in vzdrževana tako, in da pri praši praši zasnovana, poškodb ali morajo velikosti in teži bole praši č e ni na voljo nastilja, imeti trdno, površino. stabilno in ravno omogo č ajo: — dostop do ležiš 7. Vsi praši č i, ki stari so ve tedna, morajo im do zadostne koli vode. 8. Vsi posegi, ki se ne opravljajo za terapevtske namene ali ali ki ozna č evanju diagnosti praši niso namenjeni ustrezno zakonodajo, ki pri živalih
Stran 10892 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 3 . č ihza pitanje ipajo do sedmega do sedmega č ipajo dodatne dolgotrajne analgezije. analgezije. dodatne dolgotrajne Zobje se pri praši 126. Repi se krajšajo pri sesnih pri sesnih 126. Repi se krajšajo živalih do starosti sedem dni. Pri starejših živalih opravlja to le uradni veterinar. rutinsko Repi se ne krajšajo ali š brusijo starosti. dneva č nikov evanje č evanje ih, ki so č ih, ki so č no sedmega emer upošteva okolje okolje upošteva č emer č nikov do vklju ih, ki so starejši od sedmih ki so starejši od sedmih č ih, starejši od sedmih dni, lahko opravi opravi dni,lahko sedmih od starejši uporabo z veterinar le kastracijo dolgotrajne dodatne in anestezije analgezije. repa oziroma dela Krajšanje podo krajšanje enakomerno opravljati dovoljeno je z brušenjem kadar skrbnik primerih, samo v živali dokaže, da v do hujših pride lahko primeru nasprotnem uhljih na ali svinj seskih na poškodb Pred č ev. praši drugih repih oziroma mora posegov takšnih izvajanjem skrbnik živali dokazati, da je izvedel prepre za ukrepe druge drugih vedenjskih in repov grizenja motenj, pri Krajšanje in gostoto naseljenosti. krajšanje in enakomerno dela repa podo starosti praši č a lahko dneva ustrezno ali veterinar opravlja usposobljen skrbnik živali v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo. Pri praši ali repa krajšanje opravi lahko dni, uporabo z veterinar le zob krajšanje dolgotrajne dodatne in anestezije analgezije. veterinarstvo. Pri praši veterinarstvo. ev č emer č emer č in, ki evanja č evanja emer se se č emer samo takrat, kadar č samo takrat, kadar uje pretrganja tkiva, tkiva, č uje pretrganja ekani skrajšajo, kjer je to to je kjer skrajšajo, č ekani ijo poškodbo ali izgubo izgubo ali poškodbo č ijo evanje grizenja repov in in repov grizenja č evanje nikov se ne smeta opravljati opravljati smeta ne se č nikov nikov z brušenjem ali ali brušenjem z č nikov ev nastale poškodbe. Pred Pred poškodbe. nastale č ev kot sedem dni, pri č kot sedem dni, mora oblikovati nepoškodovana nepoškodovana mora oblikovati se merjascih pri gladkapovršina; lahko prepre potrebno zaradi poškodb pri drugih živalih ali zaradi varnosti, repa, — krajšanje dela na — kastracije samcev ne vklju nosnih obro — nameš č anja samo pri živalih, ki se z nacionalno skladu prostem, in v redijo na zakonodajo. in krajšanje repa Krajšanje podo rutinsko, temve se lahko dokaže, da so na seskih drugih ali repih uhljih ali na svinj praši se posegov takšnih izvajanjem ukrepi za drugi sprejmejo prepre pri motenj, vedenjskih drugih gostota okolje in se upoštevata živali. Zaradi razmere bivalne neprimerne tega se morajo povzro ali telesa dela ob č utljivega kosti, so spremembo zgradbe razen: prepovedani, skrajšanja enakomernega — podo niso stari ki pujskih, pri š č ipanjem ve Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10893
3 odmik je č e > 10 % 10 % 1 odmik je č e ≤ 3 5 3
2 č e. a ter sliši, voha in vidi vidi in voha sliši, ter č a e se boks uporablja tudi tudi uporablja č e se boks
, 2 e je potrebno, se morajo morajo se potrebno, je e Č 129. tretirati pred in mladice breje svinje za pripust. 128. Boksi za merjasce morajo morajo merjasce za Boksi 128. v njih merjasec omogo č ati, da se lahko obra druge praši 127. Talna površina boksa za za boksa površina Talna 127. m 6 najmanj je merjasca odraslega ali 10 m č ne . 2 č e. . 2 ist, primerno primerno č ist, eni in zgrajeni tako, da se se tako, da zgrajeni in č eni e je boks za merjasce namenjen namenjen e je boks za merjasce 2. Posebne zahteve za razli 2. Posebne zahteve praši č ev vrste biti morajo merjasce za Boksi nameš slišijo, obra č ajo, lahko merjasci praši druge in vidijo vohajo Č tudi za pripust, mora biti talna odraslega za boksa površina 10 m merjasca najmanj Treba je skrbeti, da med živalmi v medsebojnega ni skupini Na voljo morajo imeti imeti morajo voljo Na ležanje. za prostor udoben in suh za odraslega boksa Talna površina 6 m najmanj merjasca mora biti
e. č lenom 6, 6, č lenom a ter sliši, sliši, č a ter BE ZA Č kot sedem dni, dni, sedem kot č EV NE KATEGORIJENE Č Č e se boksi uporabljajo tudi za za tudi uporabljajo boksi se e lahko opravi samo veterinar z veterinar samo opravi lahko dodatne ali anestezije uporabo analgezije. dolgotrajne nastanitve ali sistemi reje sistemi reje ali nastanitve spremeniti. posege lahko Vse zgoraj navedene oseba, ali veterinar samo opravi skladu s v usposobljena takšnih pri opravljanju z izkušnjami in sredstvi ustreznimi z posegov pogoji. higienskimi pod ustreznimi pri repov Kastracijo ali krajšanje ve starih pujskih, POGLAVJE IIPOGLAVJE POSEBNE DOLO RAZLI PRAŠI A. Merjasci biti morajo Boksi za merjasce tako, da se v zgrajeni in postavljeni obra lahko njih merjasec druge praši in voha vidi mora biti na Odraslemu merjascu meri ki površina, neovirana voljo 6 m². najmanj Č na je ki površina, mora pripust, merjascu, meriti odraslemu voljo pa ne sme 10 m², boks najmanj ovir. imeti in mladice Svinje B. 1.
Stran 10894 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ba č na odlo Pravnomo 1 3 1 1 a č e so preluknjana, e so preluknjana, Č enih svinjah imajo pujski pujski imajo svinjah č enih ivanja. po č ivanja. č asnega so pokrita z blazino, slamo ali slamo ali so pokrita z blazino, materialom. drugim primernim 132. (MK) Tla v gnezdu so polna gnezdu so polna 132. (MK) Tla v (nepreluknjana). 131.Za brejo svinjo v porodnem porodnem v 131.Za brejo svinjo prostora, da se boksu je dovolj ali prasitev nemotena omogo č i prasitvenih V prasitvi. pri pomo č zagotovljena je pujskom boksih umika. možnost 133. (MK) Vsi pujski imajo možnost isto Pri ukleš sesajo. nemoteno da možnost, zunanjimi in notranjimi zajedavci zajedavci in notranjimi zunanjimi 130. (MK) Svinje imajo v tednu tednu v imajo Svinje (MK) 130. material voljo na predprasitvijo gnezda, razen (slamo) za gradnjo ne dopuš materiala č e uporabe in reje (sistem preluknjanih tal tal preluknjanih (sistem na č in reje in sistem odgnojevanja). a č itek itek prič e so tla v v tla so e Č ist, primerno primerno č ist, isto, suho in in suho č isto, č eno onemogo ni to č e em vsake breje svinje ali ali svinje breje em vsake č e je potrebno, odpraviti potrebno, odpraviti č e je mladice mora biti na razpolago razpolago na biti mora mladice ki omogo prostor, velik dovolj gnezdu biti v mora Sesnim pujskom ugodje. toplotno zagotovljeno biti mora Gnezdo za prostora od udobno ter lo č eno biti morajo gnezdu v Tla svinjo. (neperforirana). polna biti morajo perforirana, gnezdu drugim slamo ali pokrita z blazino, nemoteno prasitev ali pomo ali prasitev nemoteno morajo boksi Prasitveni prasitvi. od č uje gnezdo lo ki pregrado, imeti boksa. dela preostalega Za ležiš napadalnega vedenja. vedenja. napadalnega je mladicam in svinjam Brejim treba, zajedavce. in notranje zunanje pred treba je mladice in svinje Breje bokse prasitvene v namestitvijo o č istiti.temeljito Na voljo morajo imeti imeti morajo voljo Na za po č prostor udoben suh in gradnjo za material primeren ter gnezda, tal in preluknjanih zaradi sistema gnojevke.
č a č istiti. ito pujskov, na pujskov, č ito a, da lahko ležijo č itnimi rešetkami. č itnimi no izvedljivo. izvedljivo. č no e je potrebno, se morajo breje breje morajo se potrebno, je e asno, mora biti poln ali prekrit prekrit ali poln biti mora č asno, Č e so nastanjene v prasitvenih prasitvenih v nastanjene so e isto drugim ali slamo blazino, z materialom. primernim prasitveni uporablja se Kadar 2. boks, dovolj pujski imeti morajo Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje zmanjšanje za ukrepi se Sprejmejo skupinah. v agresivnosti 2. pred tretirati mladice in svinje zajedavci. in notranjimi zunanjimi Č in svinje breje je treba boksih, o temeljito mladice 3. V tednu pred predvideno predvideno pred tednu V 3. in mladice svinje morajo prasitvijo zadostne na razpolago dobiti za materiala ustreznega koli č ine to razen kadar gnezda, izdelavo odvajanje za sistema zaradi obratu, na uporablja ki se gnojevke, ni tehni na biti mora ali mladico svinjo Za 4. ki omogo prostor, neoviran voljo lažji potek naravne potrebna je kateri pri prasitve, prasitve ali pomo č . katerih se v boksi, 5. Prasitveni morajo gibljejo, prosto lahko svinje omogo č ati zaš primer z zaš C. Sesni pujski tal, ki površine 1. Del celotne živalim omogo
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10895 č ba č Pravnomo odlo na 3 3 5 č ese istijo č istijo in ev č ev so č eni od prostorov, utje č utje ali zdravje svinje č i iz č nih razli socialnih skupin Kadar se uporablja prasitveni boks, morajo imeti pujski dovolj prostora, težav brez sesajo lahko da vzpostavljene vzpostavljene stabilne skupine. socialne Praši 135.Pri reji praši seboj. med mešati smejo ne se 134.Pujski se ne odstavljajo pred 28. dnem starosti, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro po pujska. ali Vendar pa se lahko sesni odstavijo do pujski sedem dni prej, premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito razkužijo ter so lo o v katerih se namenom nahajajo zmanjševanja svinje, možnosti z pujske. na bolezni prenosa č iti č i in eni č eni v č em na č e, ki se č im manj iti, č iti, da se enih č enih svinjah č e so preseljeni v im č im prej, najkasneje č i. ev č ev v skupinah je treba e je treba praši e č e je potrebno zaradi utja ali zdravja živali. živali. zdravja ali č utja Č č e je treba namestiti v skupine č ena in razkužena č a, vzrejališ ena č ena od objektov za svinje. č iš primernim primernim materialom. Vsi pujski morajo imeti možnost č asnega isto po č ivanja. Pri ukleš morajo imeti pujski možnost, sesajo. nemoteno da Pujske je dovoljeno odstavljati po starosti. dnevu 28. Ne glede na prejšnji odstavek pujske je dovoljeno odstaviti tudi do sedem dni prej, o lo Izjemoma je odstavitev dovoljena tudi prej, po dobrega Teka č im prej po odstavitvi. Teka pitanci morajo biti stabilnih nameš skupinah s mešanja. ne poznajo, združiti v skupino, je treba to storiti v sedmih dneh po odstavitvi. V teh primerih je treba vsem praši primeren na č in omogo lahko umaknejo in skrijejo praši drugimi pred Pri reji praši z ustreznimi medsebojne spopade, ki presegajo ukrepi prepre
č e, utje utje č č ese e se Č istijo č istijo in č eni od prostorov, i redijo v skupinah, č č i, ki se ne poznajo, č i morajo biti nastanjeni v i in pitanci pitanci in č i evanje č evanje medsebojnih e se praši Č ali zdravje svinje ali pujska. pujska. ali svinje zdravje ali Vendar pa se lahko sesni odstavijo do pujski sedem dni prej, premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito razkužijo ter so lo o v katerih se namenom nahajajo zmanjševanja svinje, možnosti z pujske. na bolezni prenosa prostora, da lahko sesajo brez sesajo brez prostora, da lahko težav. 3. Sesni pujski, mlajši od 28 dni, ne smejo biti odstavljeni od razen kadar svinje, bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro po B. Svinje in mladice mladice in Svinje B. 1. Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje skupinah. v agresivnosti D. Teka 1. se morajo prepre sprejeti ukrepi spopadov, za ki vedenja. normalnega presegajo mero 2. Praši skupinah, ki se, kolikor je mogo med seboj ne morajo mešajo. praši združiti v skupino, zgoditi v se kar se da zgodnji starosti, mora to
Stran 10896 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ena. ev č ev in pitancev reji a, č a, vstaja in lega. č e veterinar presodi, da č e, ki so pretirano napadalni č asno namestiti v posamezne mejo normalnega vedenja. vedenja. normalnega mejo Praši do drugih izpostavljeni napadalnosti drugih, je ali treba odstraniti so iz skupine ter pretirano za jih bokse. V tem primeru morajo biti boksi tako veliki, da se č praši lahko nemoteno obra Uporaba pomirjeval zaradi lajšanja prilagoditve teka v skupini izjemoma, se uporablja upravi pomirjeval uporaba je samo ijo ijo č i, da se ine ine slame ali drugih ev č ev mešajo, se jim na č i. i č i se nemudoma preu č po možnosti najkasneje v tednu enem po odstavitvi. skupine praši Kadar se primeren primeren na č in omogo lahko umaknejo in skrijejo praši drugimi pred 3. Ob znakih hudih spopadov med praši vzroki zanje in sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer zagotovitev zadostne č koli materialov, ki raziskujejo. jih Ogrožene živali živali zlasti agresivne lahko živali se ali č ijo lo od skupine. 4. Uporaba pomirjeval z namenom lažjega prilagajanja življenje v skupini se dovoli samo v živali izjemnih na z veterinarjem posvetovanju primerih in po Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10897 č ba č IL Č 5 Pravnomo odlo na 3
ODSTOTEK ZMANJŠANJA PLA ZMANJŠANJA ODSTOTEK kršitve zahtev iz predpisov RS, izražene z odstotkom L T S ena odgovorna oseba za oseba za odgovorna č ena 136. Na kmetijskem gospodarstvu je dolo ustrezno oskrbo živali, nadzor redni opravi dnevno enkrat da vsaj nad njimi 11). PZR za velja (ne ZAHTEVE ZA ZAVEZANCA ZA ZAHTEVE mora ki jih RS, predpisov iz zahteve izpolnjevati zavezanec kontrolor preverja in jih evati mora č evati ine, poškodbe, poškodbe, ine, č ijo č bole Skrbnik živali mora storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki oskrbi. Prepre njegovi so v vzroke, ki povzro lahko bolezni pri živalih oziroma obnašanju. motnje v Za živali mora število skrbeti ljudi primerno z ustreznim znanjem, usposobljenostjo ter odgovornim živali. odnosom do Vse rejne živali morajo rednim pod enkrat dnevno biti vsaj oskrbovalcev. nadzorstvom IZVAJANJE ZAHTEV IZ PREDPISOV RS RS na iz predpisov zahtev izvajanje ravni kmetijskega gospodarstva iti iti rejnih živali č č lena 9., 10., 11., 12., 13. č iti živali (Uradni list č len č len (Uradni listRS,št.(Uradni 51/1070/10) in 4., 5., 6., 7., 8., č len Zakona o zaš RS, št. 98/99, 126/03, 23/13) 14/07 in 8. tretji odstavek 4. 5. PREDPIS RS zahteve RS, ki povzemajo predpisi EU iz predpisov Pravilnik Pravilnik o zaš č i utje č utje loveške č loveške o prakso in in č o prakso č lanice zagotovijo, da so enosti č enosti ter fizioloških in bami iz te priloge. priloge. te iz č bami č len zahteve iz predpisov EU, ki se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni pri upoštevajo 4. Države pogoji, pod katerimi se živali (razen rib, plazilcev stopnje vrste, njihove upoštevanju ali dvoživk) razvoja, ob udoma prilagoditve etoloških potreb vzrejajo ali redijo v skladu z in obstoje znanstvenimi znanstvenimi dognanji, usklajeni z dolo PRILOGA Osebje 1. Za živali skrbi za to potrebne osebje, ki ima dovolj številno in strokovno znanje sposobnosti, usposobljenost. Pregledi 2. Vse živali v dobro po katerem je njihovo sistemih reje, v od pogoste odvisno oskrbe, se enkrat pregledajo na najmanj dan. sistemih Živali se v pregledajo v drugih č asovnih presledkih, takšnih da se prepre živali. trpljenje vsakršno č iti DOBROBIT REJNIH ŽIVALI DOBROBITŽIVALI REJNIH
: č č len PZR 13
spremenjena z spremenjena Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 (UL L št. 122 z dne 16. 1)str. 2003, 5. 4. rejnih živali (UL L št. L (ULšt. živali rejnih 221 z 1998, dne 8. zadnji 8. str. 23), PREDPIS EU IZ PREDPISOV ZAHTEVE EU Sveta Direktiva 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaš Stran 10898 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
3 vodi ne Se 3 1 Se ne vodi sproti in v skladu predpisi s 3 e je treba, č eno lo č namestijo v prostorih ali primernih nastilom. udobnim in suhim s krajih 12). PZR in 11 PZR za velja (ne 137. Bolne, onemogle živali se poškodovane takoj ustrezno oskrbijo in in, 138. Skrbnik živali vodi veterinarskih posegov dnevnik v skladu s predpisom, ki uporabo ureja zdravil živali. Vodi za tudi evidenco o izjemno poginih zdravljenje živali. 139. Skrbnik živali hrani dnevnik veterinarskih posegov najmanj tri leta od zadnjega vpisa za potrebe uredbe, te č in č asno č ena namestitev bolnih, živali živali morajo biti oskrbljene, takoj tako ustrezno da trpljenje. nepotrebno njihovo se č i prepre Zagotovljena mora biti lo ustrezna poškodovanih ali onemoglih živali v primernih prostorih steljo. udobno s suho Skrbnik in živali mora zahtevati pravo veterinarsko pomo oskrbo bolnih ali živali, poškodovanih po pomo č potrebi pri porodih veterinarsko nego ter ustrezno bolnih, živali. onemoglih poškodovanih in Skrbnik gospodarstvu živali veterinarskih voditi posegov v mora skladu s predpisom, dnevnik na ki uporabo ureja zdravil živali, za izjemno zdravljenje in živali. zdravljenju voditi Skrbnik evidence živali mora o redno evidenco voditi o poginih živali, odkrije ki jih pri Evidenca mora vsebovati vsakem najmanj datum pregleda pregledu. in število poginulih živali oziroma živali. oznako identifikacijsko živali hraniti najmanj tri zadnjega vpisa leta ter jo je od dolžan na zahtevo predložiti uradnemu Bolne, poškodovane in onemogle Evidenco Evidenco o poginih mora skrbnik lenom č lenom Pravilnika o č len č len len č len 7. 5., 6. 5., 7. in evidenca zdravljenj veterinarskih (dnevnik posegov) se skladno s 15. vodi sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil št. RS, 38/09) list (Uradni e se č č ajo za e je treba Č č im prej poiskati 4. Za vsako žival, ki kaže bolezni znake ali poškodbe, nemudoma ustrezno je poskrbeti, in treba č e se žival na takšno oskrbo odziva, ne je treba nasvet veterinarja. Kadar potrebno, se bolne ali poškodovane je to živali izolirajo v primernih prostorih nastiljem. udobnim in suhim s evidence Vodenje 5. Lastnik ali evidenco o rejec zdravljenju in o številu živali vodi smrtnih primerov, vsakem odkritih pregledu. enake pri podatke hraniti namene, ti prav v tako zadoš druge direktive. te namene 6. Takšni podatki se hranijo vsaj tri leta in so organu na voljo pristojnemu inšpekcijskega pregleda ali med izvajanjem
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10899 č ba č Pravnomo na odlo 3 5 3 ajo č ajo ajo č ajo č e so e so privezane, privezi omogo privezi e so privezane, evidenco poginov pa prav tako pa prav poginov evidenco vpisa. tri leta od zadnjega najmanj živali. za škodljivi niso in poškodb 12) PZR 11 in PZR (ne velja 141. Objekti, boksi in oprema so iz iz so oprema in boksi Objekti, 141. ki ne povzro materialov, 140. Živalim gibanja, svoboda primerna je zagotovljena razmere v boksu vsaj take, da boksu vsaj razmere v se vstajajo, legajo, nemoteno fiziološke in opravljajo obra č ajo reje. na č inom z skladu potrebe v Č in vstajanje in leganje nemoteno niso pretesni. itvi, itvi, č enje in č enje in uje nepotrebno trpljenje trpljenje nepotrebno uje č e je žival stalno ali redno Dnevnik veterinarskih posegov posegov veterinarskih Dnevnik mora skrbnik živali hraniti najmanj ga ter vpisa zadnjega pet let od mora na na vpogled. inšpektorju pristojnemu zahtevo predložiti Živalim Živalim mora njihovi primerna gibanja, svoboda biti zagotovljena pasmi, starosti, stopnji vrsti, in udoma prilagoditvi razvoja, objektov, Material za gradnjo in opreme, s katerim pridejo boksov živali v stik, ne sme biti škodljiv za živali. Biti mora dovolj odporen in č iš za enostavno primeren razkuževanje. biti morajo oprema Objekti in tako, da ne poškodujejo urejeni živali. ki prepre ki ali poškodbe živali. živali. poškodbe ali Č dati ji je treba zaprta, ali privezana njenimi skladu z v prostora dovolj potrebami. in etološkimi fiziološkimi veterinarju na vpogled. na vpogled. veterinarju č len č len 8. 9. č in, pri katerem bi č istitiin razkužiti. ilo nepotrebno trpljenje trpljenje nepotrebno č ilo enih delov, ki bi lahko delov, č enih e je žival stalno ali redno e zahteva. druga č e zahteva. gibanja Svoboda 7. Ob upoštevanju vrste živali in v in izkušnjami pridobljenimi skladu s se dognanji znanstvenimi svobodnega gibanja živali ne sme na omejevati za nastanitev Objekti in prostori za uporabljajo se ki Materiali, 8. za prostorov in objektov gradnjo in ter zlasti hlevov nastanitev pridejo lahko katerimi opreme, s živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali in morajo biti takšni, da se o jih da temeljito za in pribor 9. Nastanitev zavarovanje živali se zgradita vzdržujeta in tako, da ni ostrih robov ali izbo živali. poškodovali se povzro živali. poškodbe ali Č ji je treba ali zaprta, privezana in izkušnje na pridobljene glede dati dovolj dognanja znanstvena njenimi z skladu prostora v potrebami. in etološkimi fiziološkimi
Stran 10900 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije 1 3 3 enju ustreza č ance in kokoši as za po č itek, ko č č iti rejnih živali. živali. rejnih č iti enje, enje, primerno vrsti č iti evanja, č evanja, je potrebno 143. (MK) Živali, nastanjene zunaj objektov, so, kadar je potrebno in mogo č e, neugodnimi zavarovane razmerami, plenilci pred nevarnostmi. in drugimi vremenskimi 144. Zahtevi po zra 142. Zahtevi po svetlobi pogoj, ustreza da so 1/20 talne odprtine površine v steni (okna in vrata) ali vir umetne osvetlitve (v jakosti 80 živali. vrsti primerne lux) Za pitovne piš nesnice veljajo pogoji, zapisani v zaš o Pravilniku Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Pri uporabi umetne svetlobe je treba dolo temi. v živali biti morajo 12). PZR in 11 PZR za velja (ne živali. živali. Kadar sta zdravje in dobrobit živali odvisna prezra od umetnega pogoj, da so 1/15 talne odprtine površine v steni (okna in vrata) ali umetno zra č zagotoviti alarmni sistem, ki č ito pred č itek, ko morajo č enje, koncentracija e ni dovolj naravne Č as za po č asu. č itvi, č itvi, fiziološkim in etološkim iti č iti č nim vetrom ali soncem in suh morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred vremenskimi razmerami, plenilci in neugodnimi drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj mo zaš prostor oziroma suho mesto po č itek. za relativna vlažnost, kroženje zraka, raven prah, zra plinov, higiena in hrupa intenzivnost v prostorih, v morajo katerih so ustrezati živali, njihovi stopnji vrsti in razvoja, udoma prilagoditvi in potrebam razmeram. higienskim ter predpisanim Živali Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. svetlobe, mora biti primerna zagotovljena umetna uporabi svetloba. umetne svetlobe Pri je treba dolo temi. v živali biti Za vsakodnevni nadzor, opravlja skrbnik ki živali, morajo ga biti zagotovljeni pogoji za preglede, potrebne č no vklju osvetlitvijo z objekta, zadostno tako možno opraviti da pregled je živali vsakem ob Živali, Živali, nastanjene izven objektov, Temperatura (izolacija, ogrevanje), len č len č len č len č len 9. 5. 10. 11. e Č ena č ena ali prenosna), da se č a fiziološkim in etološkim 11. Živali v stavbah ne smejo biti nastanjene niti v stalni nenehno temi pod umetno niti razsvetljavo brez ustrezne naravna svetloba, ki je na voljo, ne prekinitve. zadoš potrebam živali, razsvetljava. umetna ustrezna se 3. Na voljo je zagotovi ustrezna razsvetljava (nameš lahko kadar koli opravijo temeljiti živali. pregledi objektov izven nastanjene Živali 12. Živali, ki niso zgradbah, se, kadar nastanjene je potrebno in v mogo č e, neugodnimi zavarujejo vremenskimi plenilci vplivi, in tveganji zdravje. pred za njihovo 10. Kroženje zraka, koncentracijo prahu v relativno zraku, vlažnost koncentracije temperaturo, zraka plina ohranjati v mejah, je in ki živalim. ne škodijo treba oprema mehanska ali Avtomatska 13. Vso avtomatsko ali mehansko opremo, nujno za zdravje in dobro po č utje živali, je treba pregledati
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10901 č ba č 5 Pravnomo na odlo 3
asovnih intervalih, ki intervalih, č asovnih 145. Skrbnik živali prehrano glede oskrbeti s primerno mora živali na vrsto živali in njene potrebe. fiziološke Vse živali morajo imeti dostop do krme v fiziološkim njihovim ustrezajo potrebam opozarja na okvare in ustrezen in okvare na opozarja za zagotavljanje sistem rezervni zraka. kroženja zadostnega Vso avtomatsko ali mehansko dobro in zdravje za nujno opremo, po č utje živali, je treba pregledati dan enkrat na najmanj a za a za č evalnem č evalnem asu. Do popravila Do popravila č asu. enja, ki zadoš č enja, na oprema v objektih enkrat v č na oprema Skrbnik živali in kakovost primerno zagotoviti mora ter primeren ustrezne krme koli č ino živalim za napajanja in krmljenja na č in ter zdravja ohranjanje ob potreb etoloških zadovoljevanje krmljenju. Vse živali morajo imeti dostop do ki presledkih, č asovnih krme v fiziološkim njihovim ustrezajo potrebam. Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehni Morebitne pregledana. dnevno v odpravljene morajo biti okvare najkrajšem morajo biti zagotovljene možnosti dobrega in zdravja zagotavljanje za živali. po č utja objektov č enju zra umetnem Pri alarmni zagotovljen mora biti sistem, ki opozarja skrbnika živali v prezra na okvaro biti mora sistem Alarmni sistemu. redno vzdrževan in preizkušen v proizvajalca. navodili skladu z rezervni biti mora Zagotovljen sistem zra ohranitev zdravja in dobrega in dobrega zdravja ohranitev po č utja živali do odprave napake sistemu. na osnovnem len č len 12. utje č utje e se e se inah, č inah, e to nito č e e se sistem sistem č e se in oziroma hrana hrana in oziroma č asovnih intervalih, ki č asovnih intervalih, ine na ine na ina ne vsebuje snovi, ki bi snovi, ne vsebuje č ina č evanja, je treba zagotoviti treba zagotoviti je č evanja, e sta zdravje in dobro po e sta zdravje ustrezajo njihovim fiziološkim fiziološkim njihovim ustrezajo ali teko nepotrebno č ile povzro lahko ali poškodbe. trpljenje 15. Vse živali morajo imeti dostop do krme v najmanj enkrat na dan. Č na dan. enkrat najmanj jih je treba okvare, ugotovijo ali, odpraviti nemudoma ustrezne ukrepe mogo č e, sprejeti dobrega in zdravja varovanje za živali. po č utja Č živali odvisna od umetnega sistema prezra sistem za ustrezen rezervni zagotavljanje zadostnega kroženja dobro in zdravje ohrani se da zraka, po č utje živali, tudi sistem za in alarmni pokvari, Alarmni okvaro. na opozarjanje preizkušati. sistem je treba redno in druge snovi Krma, voda 14. Živali morajo imeti kakovostno starosti njihovi ki ustreza prehrano, koli zadostnih in je v in vrsti in da zdravja za ohranjanje po potrebam svojim zadostijo hranjenju. Živali ne dobivajo hrane ali teko
Stran 10902 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č ba. č 5 5 Pravnomo odlo na
3
1 en č in. e so č e č ne izkušnje im manjše manjše č im ina ...). ina č rtovana, č rtovana, zgrajena in lenu č lenu 1(2)(c) Direktive ena č ena tako, da so možnost eno č eno v 148. Na živalih niso posledice vidne namernega pohabljanja (manjka okon rep, uhelj, Izjema so pašne živali, ki si same telesa. dele poškodujejo Izjema so poškodbe uhljev zaradi 146. (MK) Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali pa jim na drug na napajanja do dostop mora biti omogo č 12). PZR in 11 PZR za velja (ne Oprema za krmljenje in napajanje mora biti na kontaminacije vode in poškodbe zaradi prerivanja za vodo krme in živalmi med krmo in 147.V prehrano živali č evati vklju se dovoljene smejo snovi le dovoljene za preventivne, terapevtske ali zootehniške namene, dolo kot je 96/22/EGS [1], znanstvene razen študije po č utju živali ali o prakti dobrem nameš 11). PZR za velja (ne pokazale, da u č inki omenjene snovi ne škodujejo zdravju ali dobremu živali. po č utju č e č uje č in. im manjše. manjše. č im č en dostop do kom; č kom; enje č enje organov ali tkiv spremenjene z Uredbo ena č ena tako, da se prepre č nim obro č nim enje živali. Prepovedani so: Prepovedani živali. č enje – krajšanje uhljev živalim, razen primernega primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogo na drug na napajanja predpisane z Uredbo Evropskega parlamenta in 183/2005 z dne Sveta 12. januarja 2005 o (ES) zahtevah glede št. higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. zadnji 2. 2005, str. 1), Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena nameš in in vode krme onesnaženje ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo živalmi med krmo in Komisije (EU) št. 225/2012 z dne 15. marca 2012 (UL L št. 77 z dne 1). str. 2012, 3. 16. Popolno ali telesnih delov in delno popolni odvzem ali uni ali delni amputiranje č arjev, vreten storjeno naklepno, je prepovedano in mu se – šteje amputacije za elasti ali kastracije z Vse živali morajo imeti dostop do Krma mora izpolnjevati zahteve, iti iti živali (Uradni list č len č len č len č len 12. 12. Zakon o zaš RS, št. 98/1999, 126/2003, 61/2006 ZDru-1,- 14/2007, 23/2013) 20. č im č ne inki č inki lenu č lenu č be v rtovana, č rtovana, eno č eno v č eno, da svoje č ena tako, da so ini č ini zadovoljijo na lena č lena 5 in brez vpliva č ine utju č utju živali ali prakti e č e so znanstvene študije o č b o pohabljenjih v skladu s potrebam. potrebam. 16. Vse živali morajo imeti dostop do ustreznega dovoda vode ali pa jim mora biti omogo potrebe po teko na druga č ne 17. Oprema napajanje za mora biti krmljenje zgrajena in nameš na in možnost kontaminacije vode krme in poškodbe zaradi prerivanja in za vodo in krmo med živalmi manjše. 18. Živalim ni nobenih drugih dovoljeno snovi, razen dajati tistih za terapevtske namene ali preventivne ali zdravljenje, kot je dolo za 1(2)(c) Direktive č no zootehni 96/22/EGS razen [1], dobrem po izkušnje pokazale, omenjene da snovi živali. po č utju dobremu ali zdravju u ne škodujejo Pohabljenja 19. Pred dolo sprejetjem posebnih postopkom iz na Direktivo 91/630/EGS ustrezne veljajo nacionalne dolo pravili. splošnimi s skladu
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10903 3 itnih znakov zatrganja ušesnih številk. številk. ušesnih zatrganja 149. Na živalih ni o č poškodb zaradi reje. sistema neustreznega č e je na č ajo trajnih akovati, č akovati, da to č no z zdravjem, č e pri č ijo živalim nepotrebno povzro trpljenje ali škodljivo vplivajo po č utje živali, vklju na so prepovedani. dovoljeni postopki, Izjemoma ki pomenijo za so žival kratkotrajno vendar pa obremenitev, ne povzro poškodb. Živali se smejo rediti le, podlagi podlagi njihovega fenotipa genotipa mogo ali ne škoduje njihovemu zdravju č utju. po dobremu in je poseg v korist živali. živali. korist v poseg je Reja in postopki z živalmi, ki lahko len č len 13. ili č ili č ajo ali č e to dovoljujejo be. č akuje, č akuje, da reja ne ba č ba ne č uje izklju uporabe e č e se na podlagi njenega č ili minimalno ali trenutno č eno pri 21. Nobena žival se ne sme rediti, razen genotipa ali upravi fenotipa lahko more škodljivo vplivati na po č utje. dobro ali zdravje njeno lahko č ijo povzro poškodbo trpljenje katere dovoljen. niso živali, koli ali zadevne Ta dolo nekaterih postopkov, ki bi povzro lahko trpljenje ali poškodbo ali ki bi lahko zahtevali posege, ki ne bi povzro trajne poškodbe, dolo nacionalne Postopki reje reje Postopki 20. Metode intenzivne reje, ki ekstenzivne povzro in
Stran 10904 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije č , e Č il in se il po e zavezanec ne č il zniža č č Č
, se uporabi prejšnji č ontroli Agencije. č ali tretji drugo in tretjo ponovitev ponovitev tretjo in drugo Odstotek zmanjšanja za prvo, Odstotek zmanjšanja za prvo, Za iste kršitve, ki se ponovijo prvi drugi odstotek zmanjšanja pla pomnoži s tri. Pri tem se ne upoštevajo obseg, resnost in stalnost iz te preglednice. odstotek zmanjšanja pla množenju s tri doseže ali preseže zmanjšanjese %, 15 pla na 15 % oziroma ne bodo nastale škodljive posledice ter skladnosti iz sistema zgodnjega opozarjanja. 1 % 1 % 3 % 3 % 3 % 5 % 1 % 3 % 3 % 5 % 3 % 5 % 5 % trajna trajna trajna trajna trajna trajna Stalnost Odstotek zmanjšanja popravljiva opozorilo* popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva č as 15 dni za pošiljanje dokazila o odpravi ne r so ugotovljene ob pregledu na kraju samem ali administrativni k okolje in zdravje ljudi, živali ali rastlin in zaradi njih niso malo malo veliko veliko srednje srednje Resnost opozarjanja neskladnost iz sistema zgodnjega a po prejetju pisnega opozorila KMG Obseg zunaj KMG vpliv kršitve tudi anja stopnje kršitve iz malomarnosti vpliv kršitve le na č : Preglednica dolo Namernost nenamerno/malomarnost se dajo odpraviti na kraju samem ali v razumno kratkem roku te Priloga 2 Priloga * Opozorilo se uporablja za kršitve, ki bistveno ne vplivajo na odpravi kršitve na kraju samem, im Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10905 100 % ponovitve kršitve kršitve ponovitve Odstotek zmanjšanja primeru v 20 % 25 % 30 % 35 % 30 % 40 % 45 % 55 % 40–100 % 50–100 % 60–100 % 75–100 % trajna trajna trajna trajna trajna trajna popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva popravljiva malo malo veliko veliko srednje srednje Resnost Stalnost Odstotek zmanjšanja anja stopnje namerne kršitve KMG č Obseg vpliv kršitve tudi zunaj vpliv kršitve le na KMG : Preglednica dolo namerno Namernost Priloga 3 Priloga Stran 10906 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije Datum gnojenja ina
(kg) (kg) Koli č Mineralna gnojila Vrsta gnojila*** mineralnega Datum gnojenja ) ina 3 (m Koli č Živinska gnojila Vrsta gnojila
živinskega
živali** živali** Vrsta dom. dom. Vrsta
Gnojenje Gnojenje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 E KOLEDARSKO LETO Vrsta rastline * kmetijske kmetijske (v arih) Površina posamezne kmetijske rastline rastline kmetijske (v arih) GERK-a Površina e ime č GERK-a Doma : EVIDENCATEKO GNOJIL UPORABEZA IN MINERALNIH Č ŽIVINSKIH
GERK-PID PRILOGA 4 PRILOGA Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10907
V tem
č nih vrst ne reakcije. č ne
) ih živali ih živali 3 č
č gnojil brez kemi (2) / / Gnojevka (v kg N/m ) 3 e na KMG nastajajo živinska gnojila razli Č / / 2,0 4,0 2,5 5,0 je gnojilo, ki vsebuje najmanj dve primarni hranili z Gnojnica (v kg N/m so glavna hranila, in sicer dušik, fosfor in kalij; je gnojilo, ki vsebuje le eno primarno hranilo; / 2,6 ) eno, se v evidenci navede tista vrsta živali, ki je je po številu GVŽ 3 (1) č eno svežo gnojevko z 10 % sušine. č 3,5 2,2 3,3 4,1 9,0 č ijo lo Hlevski gnoj (v kg N/m oziroma makrohranila oziroma e č č i (P) konji (K) praši drobnica (D) ih živali in se ne skladiš perutnina (PE) č . primarna hranila enojno oziroma enostavno gnojilo enostavno oziroma enojno sestavljeno oziroma kompleksno gnojilo navedeno vsebnostjo in se pridobiva kemijsko ali z mešanjem ali s kombinacijo obeh; Pri sestavljenih in mešanih gnojilih je treba navesti razmerje med primarnimi hranili (na primer NPK 10- Vrsta doma e so na voljo izsledki analize o vsebnosti dušika v gnojilu, se lahko uporabljajo tudi izsledki le- te. ** govedo (G) živali (oznaka v (oznaka živali v evidenci) Vrednosti se nanašajo na perutninski gnoj s 50 % sušine. Vrednosti se nanašajo na nerazred 1. 2. 3. 4. je gnojilo, ki se pridobiva gnojilo s suhim mešanjem mešano ve Vsebnost dušika v živinskih gnojilih pri posameznih vrstah doma vrstah pri posameznih gnojilih živinskih v dušika Vsebnost 1 2 *** 20-30), pri enostavnih pa vsebnost hranila v odstotkih (na primer KAN – 27 % N). pojmov: Razlaga najve primeru morajo biti izsledki analize priloženi evidenci. doma č Č
80 80 80 270 170 100 320 250 240 120 120 200 200 150 170 240 320 240 Mejna vrednost (kg N/ha) ica200 č č nice60 č nice 150 rž men 150 č men 150 soja 80 soja oljke 100 oves120 hmelj 270 koruza tritikala 150 je krompir 240 pšenica 180 son solatnice 150 plodovke250 stro č ebulnice 120 mešanice druga žita kapusnice 300 vinska trta druge oljnice sadno drevje oljna ogrš 3-kosni travnik 4-kosni travnik č ebulnice – por krmne korenovke pašno-kosna raba drugi enoletni posevki korenovke in gomoljnice deteljno-travne mešanice detelje in deteljne mešanice drugo sadje (jagode, borovnice) Vrsta kmetijske rastline trave, travne mešanice in travno-deteljne * 2-kosni travnik Mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla (v kg N/ha) N/ha) kg (v tla v dušika vnosa letnega vrednosti Mejne Stran 10908 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4039. Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti Uredbo 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki pridelavi in in kršitev v ekološkem kmetovanju predelavi; 3. namerna kršitev pomeni zavestno kršitev posamez- Na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o kmetij- ne zahteve, predpisane z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo stvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije pridelavi in predelavi, z razumevanjem in ob zavedanju možnih posledic takšnega dejanja; 4. ponavljajoča kršitev pomeni enako kršitev posa- U R E D B O mezne zahteve, predpisane z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki v ekološkem kmetovanju pridelavi in predelavi, pri istem izvajalcu, najmanj dva krat v dveh zaporednih koledarskih letih; 1. člen 5. večja kršitev pomeni neskladnost posamezne zahte- (vsebina) ve, predpisane z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Ta uredba določa način ravnanja organizacij za kontrolo in Uredbo 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki pridelavi in certificiranje v ekološkem kmetovanju pri ugotovljenih kršitvah predelavi, katere posledica je zavrnitev izdaje oziroma razve- in nepravilnostih ter sankcije za izvajalce v primeru ugotovljenih ljavitev certifikata za posamezne kmetijske pridelke oziroma nepravilnosti in kršitev za izvajanje: živila pri pridelavi oziroma predelavi. – Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 3. člen o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne (vodenje evidenc) 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) (1) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih evidence, ki jih mora voditi izvajalec, niso v skladu z Uredbo uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka bla- 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in ga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi oziroma da so kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, nepopolne, mora izvajalec evidence dopolniti najpozneje v prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevrop- 20 dneh, če je manjkajoče podatke mogoče pridobiti. skih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode (2) Če izvajalec ne dopolni evidenc v roku iz prejšnjega in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, odstavka oziroma so evidence nepopolne in manjkajočih varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa podatkov ni mogoče pridobiti, se izvajalcu certifikat za po- Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), samezne kmetijske pridelke oziroma živila zavrne oziroma (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES); razveljavi. – Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septem- bra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 4. člen Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju (manjša kršitev) ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 103), zadnjič (1) Izvajalec mora neskladnosti, ki pomenijo manjšo kr- spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 836/2014 šitev, odpraviti v roku, ki ga določi organizacija za kontrolo in z dne 31. julija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 certificiranje. o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) (2) Če izvajalec ne odpravi neskladnosti v roku iz prejšnje- št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških ga odstavku, se mu certifikat za posamezne kmetijske pridelke proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora oziroma živila zavrne oziroma razveljavi. (UL L št. 230 z dne 1. 8. 2014, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES); 5. člen – Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra (večja kršitev) 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (1) Če gre za večjo kršitev, organizacija za kontrolo in (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških certificiranje izvajalcu zavrne oziroma razveljavi certifikat za proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334 z dne 12. 12. 2008, posamezne kmetijske pridelke oziroma živila pri pridelavi ozi- str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije roma predelavi. (EU) št. 829/2014 z dne 30. julija 2014 o spremembi in poprav- (2) Za večjo kršitev iz prejšnjega odstavka se šteje: ku Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za – če je v tleh presežena opozorilna emisijska vrednost izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 228 emisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, z dne 31. 7. 2014, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba – če se uporablja seme ali semenski material, ki je obde- 1235/2008/ES). lan z nedovoljenimi sredstvi, – če se izvaja hidroponska pridelava po 4. členu Uredbe 2. člen 889/2008/ES, (pomen izrazov) – če se uporabljajo oziroma so prisotni proizvodi in snovi, Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo naslednje: ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES, 1. huda kršitev ali kršitev z dolgoročnim učinkom iz – če izvajalec ne izvaja kolobarja oziroma ima na isti 30. člena Uredbe 834/2007/ES pomeni neskladnost posa- površini enako kulturo več kakor dve leti, mezne zahteve, predpisane z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo – če je v suhi snovi presežen dovoljeni delež konvenci- 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki onalne krme v obroku oziroma glede na celotno letno količino pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni krme, list RS, št. 8/14; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o ekološki – če na kmetijskem gospodarstvu poteka vezana reja ži- pridelavi in predelavi), katere posledica je zavrnitev izdaje ozi- vali, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES roma razveljavitev certifikata za vse kmetijske pridelke oziroma in Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi, živila pri pridelavi oziroma predelavi; – če natovarjanje in raztovarjanje živali poteka z upora- 2. manjša kršitev pomeni neskladnost posamezne zahte- bo kakršnegakoli električnega spodbujevalnika za priganjanje ve, predpisane z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, živali, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10909
– če se nadzorni ukrepi za veterinarska zdravila za živali pri posameznem izvajalcu skrajša obdobje preusmeritve za ne izvajajo v skladu s 77. členom Uredbe 889/2008/ES, kmetijske površine in živali v naslednjih primerih: – če izvajalec hkrati neekološko in ekološko prideluje – če na podlagi analize proizvodov živalskega ali rastlin- enake sorte kmetijskih rastlin, ki se jih ne da ločiti, skega porekla ugotovi, da ni prisotnih nedovoljenih proizvodov – če izvajalec hkrati neekološko in ekološko vzreja ena- in snovi, ke vrste živali, razen pri ribogojstvu, kakor je določeno v – če na podlagi analize tal ali kmetijskih rastlin in njihovih 11. členu Uredbe 834/2007/ES, delov ugotovi, da ni prisotnih nedovoljenih proizvodov in snovi. – če postopki priprave ekološke hrane ne potekajo ča- sovno ali prostorsko ločeno od neekološke hrane, 8. člen – če se pri predelavi uporabljajo snovi in tehnike, ki bi (huda kršitev z dolgoročnim učinkom) povrnile lastnosti, ki se izgubijo med predelavo, (1) Če je do zavrnitve izdaje oziroma razveljavitve certi- – če vzorca potrdila o kontrolnem pregledu iz priloge V fikata prišlo, ker je bila pri izvajalcu ugotovljena huda kršitev in vzorca izpiska potrdila o kontrolnem pregledu iz priloge VI iz prve do tretje alineje ter šeste alineje drugega odstavka Uredbe 1235/2008/ES ne potrdi pristojni carinski organ pri uvo- 6. člena te uredbe in gre za ponavljajočo kršitev, organizacija zu iz tretjih držav za kmetijske pridelke oziroma živila, ki so pri- za kontrolo in certificiranje izvajalcu ne izda naslednjega cer- delana oziroma proizvedena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, tifikata najmanj tri mesece od zavrnitve oziroma razveljavitve – če izvajalec predhodno ni pridobil dovoljenja za iz- certifikata. jeme od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo (2) Če je do zavrnitve izdaje oziroma razveljavitve certi- 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES ter Pravilnikom o eko- fikata prišlo, ker je bila pri izvajalcu ugotovljena huda kršitev loški pridelavi in predelavi ali iz četrte in pete alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe, – če ekološka pridelava oziroma predelava ne poteka organizacija za kontrolo in certificiranje izvajalcu ne izda nasle- v skladu s splošnimi pravili kmetijske pridelave iz 4. člena dnjega certifikata najmanj šest mesecev od zavrnitve oziroma Uredbe 834/2007/ES. razveljavitve certifikata. (3) Pri vzporedni pridelavi, določeni z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES, se za neekološko pri- 9. člen delavo oziroma predelavo prejšnji odstavek ne uporablja. (končna določba) 6. člen Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015. (huda kršitev) Št. 00715-10/2014 (1) Če gre za hudo kršitev, organizacija za kontrolo in Ljubljana, dne 24. decembra 2014 certificiranje izvajalcu zavrne oziroma razveljavi certifikat za EVA 2014-2330-0009 vse kmetijske pridelke oziroma živila pri pridelavi oziroma predelavi. Vlada Republike Slovenije (2) Za hudo kršitev iz prejšnjega odstavka se šteje: – če organizaciji za kontrolo in certificiranje ne omo- dr. Miroslav Cerar l.r. goči dostopa do objektov v skladu s 67. členom Uredbe Predsednik 889/2008/ES, – če odkloni kontrolo organizacije za kontrolo in certifi- ciranje, – če izvajalec ne vodi nobene evidence, predpisa- ne z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 4040. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi, v trdno gorivo in njegovi uporabi – če označuje oziroma oglašuje izdelke z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES in ti niso proizvedeni v skla- Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstav- du z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo ka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 1235/2008/ES in Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi, – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. – če je bila ugotovljena namerna kršitev, ki se nanaša na US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 uporabo ali prisotnost proizvodov in snovi, ki niso dovoljene z – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES, ali Slovenije – če uporablja ionizirajoče sevanje.
7. člen U R E D B O (obdobje preusmeritve) o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (1) Če se izvajalcu zavrne oziroma razveljavi certifi- in njegovi uporabi kat za posamezne vrste živali, začne ponovno teči obdob- je preusmeritve za te živali, kakor je določeno z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES in Pravilnikom o ekološki I. SPLOŠNE DOLOČBE pridelavi in predelavi. 1. člen (2) Če je bila ugotovljena kršitev na kmetijskih zemljiščih, katere posledica je zavrnitev oziroma izdaja certifikata za (vsebina) kmetijske pridelke oziroma živila, začne ponovno teči obdobje (1) Ta uredba določa pogoje za predelavo nenevarnih od- preusmeritve na teh kmetijskih površinah, kakor je določeno padkov v trdno gorivo ter pogoje za njegovo uporabo v kurilnih z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES in Pravilnikom napravah, sežigalnicah in napravah za sosežig. o ekološki pridelavi in predelavi. (2) Za vprašanja v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z (3) Če se izvajalcu zavrne oziroma razveljavi certifikat odpadki, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja za vse kmetijske pridelke oziroma živila iz prejšnjega člena, predpis, ki ureja odpadke. začne ponovno teči obdobje preusmeritve na vseh kmetijskih (3) Za vprašanja v zvezi s pravili ravnanja z živalskimi površinah oziroma za vse živali. stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, ki niso posebej (4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko urejena s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 1069/2009 organizacija za kontrolo in certificiranje po uradni dolžnosti Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o Stran 10910 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode 8. predelovalec odpadkov v trdno gorivo (v nadaljnjem in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter besedilu: predelovalec) je predelovalec v skladu z uredbo, ki razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300 z dne ureja odpadke; 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta 9. sežigalnica je sežigalnica v skladu s predpisom, ki ureja (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi sežiganje odpadkov; uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb 10. srednja kurilna naprava je srednja kurilna naprava (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja srednjih kurilnih naprav; Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354 z dne 11. trdno gorivo je odpadek s klasifikacijsko številko 28. 12. 2013, str. 86; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009) 19 12 10 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, in Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 ki ureja odpadke, in je nosilec energije v trdnem stanju, name- o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta njen energetski predelavi. Trdno gorivo mora biti pripravljeno iz in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske najmanj dveh odpadkov iz različnih podskupin iz priloge 1, ki je proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani sestavni del te uredbe. Če je v predelavi odpadkov uporabljena ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih samo ena ali več vrst odpadkov iz iste podskupine iz priloge 1 vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov te uredbe, se produkt predelave ne šteje za trdno gorivo; na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 12. uporaba trdnega goriva je energetska predelava tr- 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) dnega goriva v kurilni napravi, sežigalnici ali napravi za sose- žig odpadkov po postopku R1 v skladu s predpisom, ki ureja št. 592/2014 z dne 3. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) odpadke; št. 142/2011 glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in 13. velika kurilna naprava je velika kurilna naprava v skla- pridobljenih proizvodov kot goriva v kurilnih napravah (UL L du s predpisom, ki ureja mejne vrednosti emisij snovi v zrak iz št. 165 z dne 4. 6. 2014, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba velikih kurilnih naprav; 142/2011). 14. živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi so (4) Ta uredba se ne uporablja za predelavo odpadkov živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi v skladu z iz neonesnažene biomase s klasifikacijsko številko 02 01 03, Uredbo 1069/2009 in Uredbo 142/2011. 02 01 07, 03 01 01, 03 01 05, 15 01 03, 17 02 01 ali 20 01 38 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja od- padke, v gorivo, če je njihova predelava v skladu s standardom II. PREDELAVA ODPADKOV V TRDNO GORIVO SIST EN 14961. (5) Ta uredba se ne uporablja za predelavo lastnih odpad- 3. člen kov, ki se kot gorivo uporabijo na kraju nastanka. (splošna prepoved) 2. člen (1) V trdno gorivo je prepovedano predelovati odpadke, ki (izrazi) niso navedeni v prilogi 1 te uredbe. (2) Trdno gorivo, ki ne ustreza določbam te uredbe, je pod Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: klasifikacijsko številko 19 12 10 prepovedano zbirati, prevažati, 1. biomasa so biološki odpadki iz predpisa, ki ureja z njim trgovati ali ga posredovati ter uporabljati. odpadke, rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva ter obratov za predelavo lesa, celuloze, papirja in kartona, ži- 4. člen valski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi iz 14. točke (trdno gorivo iz odpadkov iz neonesnažene biomase) tega člena, biorazgradljivi odpadki iz industrije usnja in krzna, biorazgradljivi gradbeni odpadki, ter biorazgradljivi odpadki (1) V trdno gorivo iz odpadkov iz neonesnažene biomase iz predelave komunalnih odpadkov in ostalih primerljivih de- je dovoljeno predelovati odpadke iz neonesnažene biomase iz javnosti; 1. dela priloge 1 te uredbe. 2. mala kurilna naprava je mala kurilna naprava v skladu (2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih treba uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin iz kurilnih naprav; 1. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem gorivu vsaj 3. naprava za sosežig je naprava za sosežig v skladu s ene podskupine odpadkov iz 1. dela priloge 1 te uredbe, ki predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov; ni podskupina odpadka z največjim masnim deležem, mora 4. nevarna snov je nevarna snov v skladu z zakonom, ki znašati vsaj tri odstotke. ureja kemikalije; 5. člen 5. nenevarni odpadek je nenevarni odpadek (v nadaljnjem besedilu: odpadek) v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; (trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase) 6. neto kurilna vrednost je izračunana vrednost energi- (1) V trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase je je zgorevanja dostavljenega trdnega goriva, preračunana na dovoljeno predelovati odpadke iz neonesnažene biomase iz enoto mase goriva, ki se pridobi pri sežiganju trdnega goriva v 1. dela priloge 1 te uredbe in onesnažene biomase iz 2. dela kisiku pri takih pogojih, da vsa voda ostane v obliki vodne pare priloge 1 te uredbe. pri tlaku 0,1 MPa; (2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je treba 7. predelava odpadkov v trdno gorivo je predelava odpad- uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin iz 1. ali kov po postopku R12 v skladu s predpisom, ki ureja odpadke 2. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem gorivu vsaj in zajema: ene podskupine odpadkov iz 1. ali 2. dela priloge 1 te uredbe, – mehansko obdelavo, kot so drobljenje, mletje in seka- ki ni podskupina odpadka z največjim masnim deležem, mora nje, znašati vsaj tri odstotke. – toplotno obdelavo, kot je dehidracija, zaradi zmanjšanja 6. člen vsebnosti vode, – mešanje gorljivih tekočih odpadkov s trdnimi odpadki (trdno gorivo iz drugih odpadkov) zaradi njihovega strjevanja, (1) V trdno gorivo iz drugih odpadkov je dovoljeno prede- – mešanje odpadkov zaradi doseganja željene neto ku- lovati odpadke iz neonesnažene biomase iz 1. dela priloge 1 te rilne vrednosti ali uredbe, odpadki iz onesnažene biomase iz 2. dela priloge 1 te – kombinacijo postopkov iz prejšnjih alinej; uredbe in drugi odpadki iz 3. dela priloge 1 te uredbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10911
(2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je 9. člen treba uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin (razvrstitev odpadkov) iz 1., 2. ali 3. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem (1) Predelovalec, ki v trdno gorivo poleg drugih odpadkov gorivu vsaj ene podskupine odpadkov iz 1., 2. ali 3. dela predeluje odpadni les, označen v 1. in 2. delu priloge 1 te priloge 1 te uredbe, ki ni podskupina odpadka z največjim uredbe v stolpcih »Ime odpadka« z zvezdico, mora zagotoviti masnim deležem, mora znašati vsaj tri odstotke. izvajanje meritev onesnaževal iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in na podlagi rezultatov teh meritev razvrščati odpadni 7. člen les kot odpadek iz neonesnažene ali onesnažene biomase ali (pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo drug odpadek. odpadkov v trdno gorivo) (2) Predelovalec, ki v trdno gorivo poleg drugih odpadkov (1) Za predelavo odpadkov v trdno gorivo je treba pri- predeluje blato iz čiščenja odpadne vode, usedline in mulj, dobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki označene v 2. delu priloge 1 te uredbe v stolpcih »Ime odpad- ureja odpadke. ka« z dvema zvezdicama, mora zagotoviti izvajanje meritev (2) K vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je onesnaževal skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz treba poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, priložiti komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in na podlagi rezulta- podatke o: tov teh meritev razvrščati blato, usedline in mulj kot odpadek 1. načinu preverjanja lastnosti prevzetih odpadkov; iz onesnažene biomase ali drug odpadek skladno z določbami stolpca »Dodaten opis odpadka« v 2. in 3. delu priloge 1 te 2. predvideni specifikaciji trdnega goriva glede na vseb- uredbe. nost podskupin odpadkov, ki se predelujejo v trdno gorivo. (3) Meritev onesnaževal iz prvega odstavka tega člena (3) Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za pre- se mora izvajati najmanj enkrat na šest mesecev ali na vsakih delavo odpadkov v trdno gorivo mora načrt ravnanja z od- 100 ton odpadkov, kar je pogosteje. padki poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, vsebo- (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora vati tudi podatke o: izvajati meritev onesnaževal v odpadnem lesu, ki izvira iz proi- 1. delovnih postopkih predelave odpadkov iz različnih zvodnje izdelkov in katerega povzročitelj odpadkov neposredno podskupin v trdno gorivo; predaja predelovalcu: 2. sistemu kakovosti upravljanja predelave odpadkov – najmanj enkrat letno, ali v trdno gorivo v skladu z opisom sistema kakovosti iz stan- – ob uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehno- darda SIST EN 15358; loškega procesa proizvodnje, posledica česar je drugačna 3. načinu uvrščanja trdnega goriva v razrede s klasifi- kemična sestava odpadnega lesa, kar je pogosteje. kacijskega seznama trdnega goriva v skladu s standardom (5) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četr- SIST EN 15359; tega odstavka tega člena ni treba izvajati meritve: 4. merilnih metodah za ugotavljanje parametrov tr- – onesnaževal v lesnih odpadkih, ki izvirajo izključno iz dnega goriva, vključno z oceno o skladnosti uporabljenih mehanske obdelave lesa; merilnih metod z metodami iz tehničnih specifikacij, ki so – polikloriranih bifenilov v odpadnem lesu, ki ni gradbeni navedene v standardu SIST EN 15359; lesni odpadek s klasifikacijsko številko 17 02 01 s klasifikacij- 5. skladiščenju in pakiranju trdnega goriva. skega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke; (4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena – pentaklorfenola in polikloriranih bifenilov v blatu iz čišče- k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za pre- nja odpadne vode, usedlini in mulju; delavo odpadkov iz neonesnažene biomase v trdno gorivo – onesnaževal v odpadnem lesu, blatu iz čiščenja odpa- ni treba predložiti načrta ravnanja z odpadki. Predelovalec, dne vode, usedlinah ali mulju, če se ti odpadki razvrstijo kot ki v trdno gorivo predeluje samo odpadke iz neonesnažene drug odpadek. biomase, mora k vlogi poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena priložiti podatke o: 10. člen 1. sistemu kakovosti upravljanja predelave odpadkov (lastnosti trdnega goriva) v trdno gorivo v skladu z opisom sistema kakovosti iz stan- (1) Velikost posameznih delcev v trdnem gorivu je največ darda SIST EN 15358; 100 mm in največ 150 mm pri predelavi izrabljenih avtomobil- 2. načinu uvrščanja trdnega goriva v razrede s klasifi- skih gum. kacijskega seznama trdnega goriva v skladu s standardom (2) Velikost posameznih delcev v trdnem gorivu se ugo- SIST EN 15359. tavlja s sejanjem. Ne glede na omejitev v prejšnjem odstavku (5) Če so med odpadki tudi živalski stranski proizvodi ima lahko 5 odstotkov mase trdnega goriva velikost delcev in pridobljeni proizvodi, ministrstvo, pristojno za okolje (v večjo od te omejitve, pri čemer slednja ne sme biti presežena nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o izdaji okoljevarstvenega za več kot 50 odstotkov. dovoljenja iz prvega odstavka tega člena obvesti upravo, (3) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz odpadkov pristojno za veterinarstvo. iz neonesnažene biomase ne sme presegati mejnih vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe. 8. člen (4) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz odpadkov (evidenca o predelavi odpadkov) iz onesnažene biomase ne sme presegati mejnih vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe. (1) Predelovalec mora vodenje evidence o predelavi (5) Predelovalec odpadkov v trdno gorivo mora zagotoviti, odpadkov v trdno gorivo zagotoviti z obratovalnim dnevni- da se lastnosti trdnega goriva: kom. – ugotavljajo na podlagi meritev parametrov trdnega go- (2) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se riva v obsegu, ki je v skladu s standardom SIST EN 15359 dnevno vpisujejo podatki o: obvezni obseg meritev teh parametrov, vključno z meritvijo – opravljenih meritvah onesnaževal v odpadnem lesu, vsebnosti žvepla; blatu iz čiščenja odpadne vode, usedlinah in mulju skladno – dokumentirajo v skladu s standardom SIST EN 15359. z 9. členom te uredbe; (6) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega – opravljenih meritvah parametrov trdnega goriva člena je lahko velikost posameznih delcev v trdnem gorivu tudi skladno s petim odstavkom 10. člena te uredbe; večja, če je trdno gorivo pripravljeno za uporabo v določeni – dajanju trdnega goriva v uporabo. kurilni napravi, sežigalnici ali napravi za sosežig odpadkov, Stran 10912 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije katere tehnološka zasnova omogoča uporabo takega goriva (4) Predelovalec odpadkov lahko v eni vlogi za okolje- in je upravljavec take naprave zahteval trdno gorivo večjih di- varstveno dovoljenje zaprosi za predelavo odpadkov v trdno menzij. Predelovalec odpadkov v trdno gorivo mora inšpektorju, gorivo in za uporabo tega trdnega goriva v svojih kurilnih pristojnemu za varstvo okolja, na zahtevo predložiti dokaze o napravah. namembnosti takega goriva.
11. člen IV. NADZOR (izvajalec meritev onesnaževal v odpadnem lesu in trdnem gorivu) 14. člen (1) Izvajalec meritev onesnaževal v odpadkih iz prvega in (inšpekcijski nadzor) drugega odstavka 9. člena te uredbe mora biti pravna oseba Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po pristojni za varstvo okolja. standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge 2 te uredbe. (2) Vzorčenje trdnega goriva iz petega odstavka 10. člena V. KAZENSKE DOLOČBE te uredbe mora izvesti pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN 15. člen ISO/IEC 17025, za analizo trdnega goriva pa mora biti prido- (prekrški) bljena akreditacija po standardu SIST EN 15359. (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje predelovalec odpadkov, ki je pravna oseba ali samo- stojni podjetnik posameznik, če v nasprotju: III. UPORABA TRDNEGA GORIVA 1. s prepovedjo iz prvega odstavka 3. člena te uredbe predeluje odpadke, ki niso navadeni v prilogi 1 te uredbe, v 12. člen trdno gorivo; (prepoved uporabe trdnega goriva) 2. s prepovedjo iz drugega odstavka 3. člena te uredbe (1) V mali kurilni napravi je prepovedano uporabljati tr- zbira, prevaža, z njim trguje ali posreduje ali uporablja trdno dno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase in iz drugih gorivo, ki ne ustreza določbam te uredbe; odpadkov. 3. s prvim odstavkom 4. člena te uredbe predeluje v trdno (2) Trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase in gorivo iz neonesnažene biomase odpadke iz onesnažene bio- drugih odpadkov je prepovedano uporabljati v srednji in veliki mase iz 2. dela priloge 1 te uredbe ali druge odpadke iz 3. dela kurilni napravi, če je predelano iz odpadkov, ki niso: priloge 1 te uredbe; – rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva, 4. s prvim odstavkom 5. člena te uredbe predeluje v trdno – rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase druge odpadke iz – lesni odpadki iz industrijske predelave lesa, 3. dela priloge 1 te uredbe; – komunalni lesni odpadki ter lesni odpadki iz gradnje in 5. z 8. členom te uredbe ne vodi evidence o predelavi rušenja, ali odpadkov; – odpadna pluta. 6. s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe predeluje trdno (3) Ne glede na prejšnji odstavek je v srednji in veliki ku- gorivo iz neonesnažene biomase, ki presega mejne vrednosti rilni napravi prepovedano uporabljati trdno gorivo iz prejšnjega za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe; odstavka, če je v skladu s standardom iz petega odstavka 7. s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe predeluje trdno 10. člena te uredbe: gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase, ki presega mejne – razvrščeno v peti razred glede na neto kurilno vrednost vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe; (razred NCV 5), 8. s prvim odstavkom 12. člena te uredbe uporablja v mali – razvrščeno v tretji, četrti ali peti razred glede na vseb- kurilni napravi trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase nost klora (razredi Cl 3, Cl 4 ali Cl 5), ali trdno gorivo iz drugih odpadkov; – razvrščeno v drugi, tretji, četrti ali peti razred glede na 9. z drugim in tretjim odstavkom 12. člena te uredbe upo- vsebnost živega srebra (razredi Hg 2, Hg 3, Hg 4 ali Hg 5), rablja v srednji ali veliki kurilni napravi trdno gorivo. – vsebnost kadmija v trdnem gorivu večja od 2 mg/kg v (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaz- suhi snovi, upoštevajoč aritmetično sredino meritev, ali nuje predelovalec odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni – vsebnost žvepla v trdnem gorivu večja od 0,2 % masne- podjetnik posameznik, če v nasprotju: ga deleža suhe snovi, upoštevajoč aritmetično sredino meritev. 1. z drugim odstavkom 4. člena te uredbe, drugim odstav- kom 5. člena te uredbe ali drugim odstavkom 6. člena te uredbe 13. člen ne predeluje odpadkov iz različnih podskupin; (pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za uporabo trdnega 2. z drugim odstavkom 9. člena te uredbe ne izvaja meri- goriva) tev onesnaževal v odpadnem lesu v predpisanih rokih; (1) Za uporabo trdnega goriva v malih, srednjih ali velikih 3. s petim odstavkom 10. člena te uredbe ne ugotavlja ali kurilnih napravah je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje dokumentira lastnosti trdnega goriva. za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu s predpi- (3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz som, ki ureja odpadke. prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna (2) Za uporabo trdnega goriva v sežigalnicah in napravah oseba predelovalca odpadkov. za sosežig je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za pre- delavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (3) Če se trdno gorivo uporablja v veliki kurilni napravi, 16. člen v kateri poteka dejavnost, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, je ne glede na prvi odstavek tega člena (prilagoditev obstoječih predelovalcev odpadkov) treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, (1) Predelovalec, ki predeluje odpadke iz neonesnažene ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesna- biomase v trdno gorivo na dan uveljavitve te uredbe, mora ževanje okolja večjega obsega. vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za pre- Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10913
delavo odpadkov v trdno gorivo v 90 dneh od dneva uveljavitve te uredbe. (2) Predelovalec, ki uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz neonesnažene biomase, v mali kurilni napravi ali srednji kurilni napravi ali napravi za sosežig na dan uveljavitve te uredbe, mora vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave v 90 dneh od dneva uvelja- vitve te uredbe. (3) Predelovalec, ki uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, v srednji kurilni napravi z vhodno toplotno močjo, večjo od 1 MW, ali napravi za sosežig na dan uveljavitve te uredbe, mora vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje napra- ve v 90 dneh od dneva uveljavitve te uredbe. Vloge za prido- bitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba vložiti, če je bilo za delovanje teh naprav pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
17. člen (akreditacija) Ne glede na prvi in drugi odstavek 11. člena te uredbe lahko eno leto in šest mesecev po uveljavitvi te uredbe izvaja meritve onesnaževal ter vzorčenje in analizo trdnega goriva tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s po- oblastilom ministrstva za izdelavo ocene odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
18. člen (veljavnost obstoječih dovoljenj) (1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana v skladu z Uredbo o predelavi odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08), ostanejo v veljavi do izteka svoje veljavnosti. (2) Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov iz 7. člena te uredbe, začeti pred uve- ljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z določbami te uredbe.
19. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08).
20. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-5/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2013-2330-0111
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik
Stran 10914 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
PRILOGA 1 Seznam odpadkov za predelavo v trdno gorivo 1. del Odpadki iz neonesnažene biomase
Številka s klasifikacijskega Ime odpadka Dodaten opis odpadka seznama odpadkov Podskupina 02 01: odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva in gozdarstva 02 01 07 Odpadki iz gozdarstva Odpadki, nastali pri izkoriščanju gozdov Podskupina 02 03: odpadki iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa in kvasnega ekstrakta, iz priprave in fermentacije melase 02 03 99 Drugi tovrstni odpadki Ostanki pri proizvodnji škroba, začimb, melas in sirupov, ki nastajajo pri predelavi sadja, vrtnin in žita Podskupina 02 04: odpadki iz proizvodnje sladkorja 02 04 02 Kalcijev karbonat, ki ne Saturacijski mulj in karbonatacijsko apno kot ustreza specifikaciji stranski proizvod čiščenja sladkornega soka Podskupina 02 06: odpadki iz pekarn in slaščičarn Podskupina 02 07: odpadki iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač razen kave, čaja in kakava 02 07 01 Odpadki iz pranja, Odpadne lupine, če so se pri pranju ali čiščenja in čiščenju uporabljala katera koli sintetična mehanskega drobljenja sredstva ali dodatki surovin 02 07 99 Drugi tovrstni odpadki Luščine, kal in prah slada, porabljeni hmelj, usedline in mulj iz pivovarn, mulj iz proizvodnje vina, jabolčna mezga, vinske usedline in kvas odpadne kvasine Podskupina 03 01: odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje ivernih plošč in pohištva 03 01 01 Odpadna lubje in pluta* Odpadki iz lubja in plute, katerih vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe 03 01 05 Žagovina, oblanci, Odpadki iz obdelave in predelave naravnega sekanci, odrezki, les, lesa ter proizvodnje ivernih plošč in pohištva, delci plošč in furnir* katerih vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 03 03: odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona 03 03 01 Odpadna lubje in les* Odpadki iz lubja in plute, katerih vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 17 02: gradbeni leseni odpadki 17 02 01 Les* Les iz materialov, uporabljenih pri gradnji, ter rabljeni les iz rušenja in obnove, kot npr.
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10915
tramovi, opaži, vratna krila, okvirji, obloge, okrasne letve in podobno iz notranje ureditve, katerega vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 19 05: odpadki iz aerobne obdelave trdnih odpadkov 19 05 02 Nekompostirana Rastlinski odpadki frakcija živalskih in rastlinskih odpadkov* Podskupina 19 12: odpadki iz mehanske obdelave odpadkov (npr. razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje), ki niso navedeni drugje 19 12 07 Les* Odpadki iz lesa, katerega vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 20 01: ločene frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 01 38 Les* Pohištvo iz naravnega lesa in ivernih plošč, katerega vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe
2. del Odpadki iz onesnažene biomase
Številka s klasifikacijskega Ime odpadka Dodaten opis odpadka seznama odpadkov Podskupina 02 03: odpadki iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa in kvasnega ekstrakta, iz priprave in fermentacije melase 02 03 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, nastanka** določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 02 04: odpadki iz proizvodnje sladkorja 02 04 03 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so odpadne vode na kraju se pri pranju ali čiščenju uporabljala katera nastanka** koli sintetična sredstva ali dodatki in če izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 02 06: odpadki iz pekarn in slaščičarn 02 06 03 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so odpadne vode na kraju izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, nastanka** določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
2
Stran 10916 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Podskupina 02 07: odpadki iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač razen kave, čaja in kakava 02 07 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so odpadne vode na kraju izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, nastanka** določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 03 01: odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje ivernih plošč in pohištva 03 01 01 Odpadna lubje in pluta* Odpadki iz lubja in plute, katerih vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe 03 01 05 Žagovina, oblanci, Odpadki iz obdelave in predelave lesa ter sekanci, odrezki, les, proizvodnje ivernih plošč in pohištva, katerih delci plošč in furnir* vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 03 03: odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona 03 03 01 Odpadna lubje in les* Odpadki iz lubja in plute, katerih vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe 03 03 02 Usedline in mulj zelene Blato čistilnih naprav za odpadne vode iz lužnice** obdelave črne lužnice, če so izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu 03 03 05 Mulj tiskarskih barv iz Blato čistilnih naprav za odpadne vode iz recikliranja papirja** razčrniljenja, če so izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 04 01: odpadki iz industrije usnja in krzna 04 01 06 Blato, ki vsebuje krom, Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so zlasti iz čiščenja izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, odpadne vode na kraju določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz nastanka** komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu 04 01 07 Blato, ki ne vsebuje Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so kroma, zlasti iz izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, čiščenja odpadne vode določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz na kraju nastanka** komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 04 02: odpadki iz industrije tekstila 04 02 20 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če so odpadne vode na kraju izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, nastanka** določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 17 02: gradbeni leseni odpadki 17 02 01 Les* Les iz materialov, uporabljenih pri gradnji, ter rabljeni les iz rušenja in obnove, kot npr. 3
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10917
tramovi, opaži, vratna krila, okvirji, obloge, okrasne letve in podobno iz notranje ureditve, katerega vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 19 08: odpadki iz naprav za čiščenje odpadnih voda, ki niso navedeni drugje 19 08 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če komunalnih odpadnih izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, voda** določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu 19 08 12 Blato iz biološke Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če obdelave odpadnih izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, voda, ki ne vsebuje določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz nevarne snovi** komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu 19 08 14 Blato iz druge obdelave Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če tehnoloških odpadnih izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, voda, ki ne vsebuje določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz nevarne snovi** komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 19 09: odpadki iz priprave pitne ali tehnološke vode 19 09 02 Mulj iz bistrenja vode** Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu 19 09 03 Mulj iz dekarbonacije** Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Podskupina 19 12: odpadki iz mehanske obdelave odpadkov (npr. razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje), ki niso navedeni drugje 19 12 07 Les* Odpadki iz lesa, katerega vsebnost nevarnih snovi ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe Podskupina 20 01: ločene frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 01 38 Les* Pohištvo iz lesa in ivernih plošč, katerega vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe
3. del Drugi odpadki
Številka s klasifikacijskega Ime odpadka Dodaten opis odpadka seznama odpadkov Podskupina 02 01: odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva
4
Stran 10918 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
02 01 01 Mulj iz pranja in Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno čiščenja vodo iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva, če so se pri pranju ali čiščenju uporabljala katera koli sintetična sredstva ali dodatki. Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno vodo iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov živalskega izvora, ki so uvrščeni med živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode 1. in 2. kategorije, ter blato čistilnih naprav za odpadno vodo iz klavnic, ki se ne predeluje v trdno gorivo 02 01 04 Odpadna plastika Odpadna plastika razen embalaže, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov 02 01 99 Drugi tovrstni odpadki Predelane živalske beljakovine in masti, nastale pri toplotni obdelavi odpadkov živalskega izvora, ki so uvrščene med živalske stranske proizvode ter pridobljene proizvode 1., 2. in 3. kategorije Podskupina 02 02: odpadki iz priprave in predelave mesa, rib in drugih živil živalskega izvora 02 02 01 Mulj iz pranja in Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno čiščenja vodo, razen odpadkov in blata čistilnih naprav za odpadne vode iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov živalskega izvora, ki so uvrščeni med živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode 1. in 2. kategorije, ter blato čistilnih naprav za odpadno vodo klavnic 02 02 02 Odpadna živalska tkiva Koža majhnih ali velikih živali, kopita in parklji, ščetine prašičev, perje, volna, rogovi, dlaka in krzno, če so od živali, ki so bile zaklane v klavnici in za katere je bilo v skladu z veterinarskimi predpisi ugotovljeno, da so primerne za hrano, ali od živali brez kliničnih znakov bolezni, ki se prenašajo na druge živali ali ljudi 02 02 03 Snovi, neprimerne za Odpadki, ki so nastali pri pripravi in predelavi uživanje ali nadaljnjo mesa, rib in drugih živil živalskega izvora ter predelavo so neprimerni za uporabo ali predelavo: – deli zaklanih živali, ki so v skladu z veterinarskimi predpisi primerni za hrano, vendar niso namenjeni za hrano iz komercialnih razlogov, – deli zaklanih živali, zavrnjeni kot neustrezni za hrano v skladu z veterinarskimi predpisi, vendar ne kažejo nobenih znakov bolezni, prenosljivih na ljudi ali živali in izvirajo iz trupov, primernih za hrano, – stranski živalski proizvodi, nastali v 5
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10919
proizvodnji izdelkov, namenjeni za hrano, vključno z razmaščenimi kostmi in ocvirki, – živila živalskega izvora, ali živila, ki vsebujejo izdelke živalskega izvora, razen organskih kuhinjskih odpadkov, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov, zaradi problemov pri izdelavi ali napak pri pakiranju, ter ne predstavljajo nobenega tveganja za zdravje ljudi in živali, – jajčne lupine, stranski proizvodi valilnic in stranski proizvodi iz počenih jajc, ki izvirajo od živali brez kliničnih znakov bolezni, prenosljivih na ljudi in živali, ter – drugi odpadki živalskega izvora, ki niso uvrščeni med živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode 3. kategorije 02 02 04 Blato iz čiščenja Blato iz čiščenja odpadne vode iz naprav in odpadne vode na kraju objektov za pripravo in predelavo mesa, rib nastanka in drugih živil živalskega izvora, če ne vsebujejo odpadkov živalskega izvora, ki so uvrščeni med živalske stranske proizvode ter pridobljene proizvode 1. in 2. kategorije 02 02 99 Drugi tovrstni odpadki Mulj pri proizvodnji želatine, želatinski drobci, perje ter vsebina želodcev in črevesja, če so od živali, za katere je v skladu z veterinarskimi predpisi ugotovljeno, da so primerne za prehrano ljudi Podskupina 02 03: odpadki iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa in kvasnega ekstrakta, iz priprave in fermentacije melase 02 03 01 Mulj iz pranja, čiščenja, Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno lupljenja, vodo od pranja, čiščenja, lupljenja, centrifugiranja in centrifugiranja in ločevanja, priprave in ločevanja predelave sadja, vrtnin, žita, jedilnega olja ter od konzerviranja sadja in vrtnin, če so se pri pranju ali čiščenju uporabljala katera koli sintetična sredstva ali dodatki 02 03 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v nastanka predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 02 04: odpadki iz proizvodnje sladkorja 02 04 03 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v nastanka predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 02 05: odpadki iz industrije mlečnih izdelkov
6
Stran 10920 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
02 05 02 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, odpadne vode na kraju razen blata čistilnih naprav za odpadno vodo nastanka iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov živalskega izvora, ki so uvrščeni med živalske stranske proizvode ter pridobljene proizvode 1. in 2. kategorije Podskupina 02 06: odpadki iz pekarn in slaščičarn 02 06 03 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v nastanka predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 02 07: odpadki iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač razen kave, čaja in kakava 02 07 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v nastanka predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 03 01: odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje ivernih plošč in pohištva 03 01 01 Odpadna lubje in pluta Odpadki iz lubja in plute, v katerih vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 03 01 05 Žagovina, oblanci, Odpadki iz obdelave in predelave lesa ter sekanci, odrezki, les, proizvodnje ivernih plošč in pohištva, katerih delci plošč in furnir vsebnost nevarnih snovi v lesu presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) Podskupina 03 03: odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona 03 03 01 Odpadna lubje in les Odpadki iz lubja in plute, v katerih vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 03 03 02 Usedline in mulj zelene Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če lužnice zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 03 03 05 Mulj tiskarskih barv iz Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če recikliranja papirja zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 03 03 07 Mehansko ločeni izvržki iz papirne kaše
7
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10921
odpadnega papirja in kartona 03 03 08 Odpadki iz sortiranja papirja in kartona, namenjenega za recikliranje 03 03 09 Odpadni apneni mulj Podskupina 04 01: odpadki iz industrije usnja in krzna 04 01 06 Blato, ki vsebuje krom, Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če zlasti iz čiščenja zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v odpadne vode na kraju predpisu, ki ureja uporabo blata iz nastanka komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 04 01 07 Blato, ki ne vsebuje Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če kroma, zlasti iz zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v čiščenja odpadne vode predpisu, ki ureja uporabo blata iz na kraju nastanka komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 04 02: odpadki iz industrije tekstila 04 02 09 Odpadni sestavljeni Impregnirani tekstil, elastomeri in plastomeri materiali 04 02 10 Organske snovi iz Maščobe in vosek naravnih surovin 04 02 15 Odpadki iz dodelave Odpadki, ki ne vsebujejo organskih topil(a) 04 02 20 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če odpadne vode na kraju zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v nastanka predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 04 02 22 Odpadna obdelana Odpadna celulozna vlakna, odpadna tekstilna vlakna rastlinska vlakna in odpadna volna Podskupina 07 02: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe plastike, sintetične gume in umetnih vlaken 07 02 13 Odpadna plastika Odpadna plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov in ki ni biološko razgradljiva po standardu SIST EN 13432 ali SIST EN 14995 Podskupina 08 01: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave, uporabe in odstranjevanja barv in lakov 08 01 12 Odpadne barve in laki, ki ne vsebujejo organskih topil ali drugih nevarnih snovi 08 01 14 Mulj barv ali lakov, ki ne vsebuje organskih topil ali drugih nevarnih 8
Stran 10922 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
snovi 08 01 16 Vodni mulj, ki vsebujejo barve ali lake, ki ne vsebuje organska topila ali druge nevarne snovi 08 01 18 Odpadki iz odstranjevanja barv ali lakov, ki ne vsebujejo organskih topil ali drugih nevarnih snovi Podskupina 08 02: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe drugih sredstev za površinsko zaščito 08 02 01 Odpadna praškasta sredstva za površinsko zaščito Podskupina 08 03: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe tiskarskih barv 08 03 13 Odpadne tiskarske barve, ki ne vsebujejo nevarnih snovi 08 03 18 Odpadni tiskarski tonerji, ki ne vsebujejo nevarne snovi Podskupina 08 04: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe lepil in tesnilnih mas (vključno z izdelki za impregniranje proti vlagi) 08 04 10 Odpadna lepila in tesnilne mase, ki ne vsebujejo organskih topil ali drugih nevarnih snovi 08 04 12 Mulj lepil in tesnilnih mas, ki ne vsebuje organskih topil ali drugih nevarnih snovi 08 04 14 Vodni mulj, ki vsebujejo lepila in tesnilne mase, ki ne vsebuje organska topila ali druge nevarne snovi Podskupina 09 01: odpadki iz fotografske industrije 09 01 08 Filmi in fotografski papir, ki ne vsebujejo srebra ali srebrovih spojin
9
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10923
Podskupina 12 01: odpadki iz oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave plastike 12 01 05 Ostružki plastike Delci plastike, ki ne vsebujejo PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov Podskupina 15 01: embalaža, vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek 15 01 01 Papirna in kartonska embalaža 15 01 02 Plastična embalaža Plastična embalaža, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov ter ni biološko razgradljiva po standardu SIST EN 13432 ali SIST EN 14995 15 01 03 Lesena embalaža Industrijske palete, evropalete, transportni zabojčki in pregrade ter kabelski bobni, katerih vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 15 01 05 Sestavljena embalaža Embalaža, ki je sestavljena iz polimernih kompozitov (plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov) ter ni biološko razgradljiva 15 01 06 Mešana embalaža Embalaža iz dveh ali več papirnih, kartonskih, plastičnih komponent (ki ne vsebujejo PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov), sestavljena ali mešana embalaža 15 01 09 Embalaža iz tekstila Podskupina 15 02: absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in zaščitna oblačila 15 02 03 Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in zaščitna oblačila, ki niso onesnažena z nevarnimi snovmi Podskupina 16 01: odpadki iz razstavljanja izrabljenih vozil in vzdrževanja vozil 16 01 03 Izrabljene gume 16 01 19 Plastika Plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov Podskupina 17 02: gradbeni odpadki – les in plastika 17 02 01 Les Les iz materialov, uporabljenih pri gradnji, ter rabljeni les iz rušenja in obnove, kot npr. nosilci, lesno predalčje, špirovci in podobno iz zunanje ureditve, katerega vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 17 02 03 Plastika Plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih
10
Stran 10924 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
halogeniranih ogljikovodikov Podskupina 17 06: izolirni materiali iz gradbeništva in rušenja objektov 17 06 04 Izolirni materiali, ki ne vsebujejo azbesta ali drugih nevarnih snovi Podskupina 17 09: drugi gradbeni odpadki in ruševine 17 09 04 Mešani gradbeni Odpadni tlakovci iz industrijskih objektov in odpadki in odpadki pri zatesnjene enote za zastekljevanje rušenju objektov, ki ne vsebujejo živega srebra, polikloriranih bifenilov ali nevarnih snovi Podskupina 18 01: odpadki iz porodništva, diagnostike, zdravljenja in preventive v humanem zdravstvu 18 01 04 Odpadki, ki z vidika Povoji, mavčne obloge, perilo, oblačila za preprečevanja okužbe enkratno uporabo, plenice in podobno ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odstranjevanju Podskupina 19 03: odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo 19 03 05 Stabilizirani odpadki, ki Odpadki, pri katerih se s stabilizacijskim niso označeni kot procesom spremenijo vse nevarne snovi, s nevarni čimer nevarni odpadki postanejo nenevarni Podskupina 19 05: odpadki iz aerobne obdelave trdnih odpadkov 19 05 01 Nekompostirana frakcija komunalnih in podobnih odpadkov 19 05 02 Nekompostirana frakcija živalskih in rastlinskih odpadkov 19 05 03 Kompost, ki ne ustreza specifikaciji Podskupina 19 06: odpadki iz anaerobne obdelave trdnih odpadkov 19 06 04 Pregnito blato iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov 19 06 06 Pregnito blato iz Če ne vsebuje odpadkov živalskega izvora, anaerobne obdelave ki so uvrščeni med živalske stranske živalskih in rastlinskih proizvode ter pridobljene proizvode 1. in 2. odpadkov kategorije Podskupina 19 08: odpadki iz naprav za čiščenje odpadnih voda, ki niso navedeni drugje
11
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10925
19 08 01 Ostanki na grabljah in sitih 19 08 05 Blato iz čiščenja Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če komunalnih odpadnih zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v voda predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 19 08 12 Blato iz biološke Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če obdelave odpadnih zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v voda, ki ne vsebuje predpisu, ki ureja uporabo blata iz nevarnih snovi komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 19 08 14 Blato iz druge Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če obdelave tehnoloških zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v odpadnih voda, ki ne predpisu, ki ureja uporabo blata iz vsebuje nevarnih snovi komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene Podskupina 19 09: odpadki iz priprave pitne ali tehnološke vode 19 09 01 Trdni odpadki iz primarnega filtriranja ter ostanki na grabljah in sitih 19 09 02 Mulj iz bistrenja vode Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 19 09 03 Mulj iz dekarbonacije Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, niso izpolnjene 19 09 04 Izrabljeno aktivno oglje 19 09 05 Nasičena ali izrabljena smola ionskih izmenjevalnikov Podskupina 19 12: odpadki iz mehanske obdelave odpadkov (npr. razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje), ki niso navedeni drugje 19 12 01 Papir in karton 19 12 04 Plastika in gume Odpadna plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov ter gume 19 12 07 Les Odpadki iz lesa, katerega vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 19 12 08 Tekstil
12
Stran 10926 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
19 12 12 Drugi odpadki iz Odpadki iz mešanice odpadkov, izločene iz mehanske obdelave 20 03 01 v postopku mehansko-biološke odpadkov, ki ne obdelave skladno s predpisom o odlagališčih vsebujejo nevarnih odpadkov, ki so primerni za predelavo v snovi trdno gorivo Podskupina 20 01: ločene frakcije komunalnih odpadkov (razen embalaže) iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 01 01 Papir in karton Odpadni papir, če se dodaja biološkim odpadkom v količini, ki ne presega 10 % teže suhe snovi odpadkov, in če ne gre za papirne tapete ali papir visokega sijaja 20 01 08 Biorazgradjivi kuhinjski Odpadki iz gostinstva, ki so živalskega odpadki in odpadki iz izvora restavracij 20 01 10 Oblačila 20 01 11 Tekstil 20 01 25 Jedilno olje in maščobe 20 01 38 Les Pohištvo iz lesa in ivernih plošč, katerega vsebnost nevarnih snovi v lesu presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 20 01 39 Plastika Plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov Podskupina 20 02: odpadki iz vrtov, parkov in pokopališč 20 02 03 Drugi odpadki, ki niso Izvzete nagrobne sveče biorazgradljivi Podskupina 20 03: drugi komunalni odpadki iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 03 04 Blato iz greznic 20 03 06 Odpadki iz čiščenja kanalizacije
20 03 07 Kosovni odpadki Odpadki iz lesa, katerega vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) (a) Vsebnost nevarnih snovi ne sme presegati vrednosti parametrov, zaradi katerih se odpadek uvršča med nevarne odpadke skladno s predpisom, ki ureja odpadke.
PRILOGA 2 Mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v odpadkih iz biomase
Onesnaževalo Mejna vrednost za Mejna vrednost za 13
19 12 12 Drugi odpadki iz Odpadki iz mešanice odpadkov, izločene iz mehanske obdelave 20 03 01 v postopku mehansko-biološke odpadkov, ki ne obdelave skladno s predpisom o odlagališčih vsebujejo nevarnih odpadkov, ki so primerni za predelavo v snovi trdno gorivo Podskupina 20 01: ločene frakcije komunalnih odpadkov (razen embalaže) iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 01 01 Papir in karton Odpadni papir, če se dodaja biološkim odpadkom v količini, ki ne presega 10 % teže suhe snovi odpadkov, in če ne gre za papirne tapete ali papir visokega sijaja 20 01 08 Biorazgradjivi kuhinjski Odpadki iz gostinstva, ki so živalskega odpadki in odpadki iz izvora restavracij 20 01 10 Oblačila 20 01 11 Tekstil 20 01 25 Jedilno olje in maščobe 20 01 38 Les Pohištvo iz lesa in ivernih plošč, katerega vsebnost nevarnih snovi v lesu presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) 20 01 39 Plastika Plastika, ki ne vsebuje PVC in drugih halogeniranih ogljikovodikov Podskupina 20 02: odpadki iz vrtov, parkov in pokopališč 20 02 03 Drugi odpadki, ki niso Izvzete nagrobne sveče biorazgradljivi Podskupina 20 03: drugi komunalni odpadki iz gospodinjstev, trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja 20 03 04 Blato iz greznic 20 03 06 Odpadki iz čiščenja kanalizacije
20 03 07 Kosovni odpadki Odpadki iz lesa, katerega vsebnost nevarnih snovi presega vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe(a) (a) Vsebnost nevarnih snovi ne sme presegati vrednosti parametrov, zaradi katerih se odpadek uvršča med nevarne odpadke skladno s predpisom, ki ureja odpadke. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10927
PRILOGA 2 Mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v odpadkih iz biomase
Onesnaževalo Mejna vrednost za Mejna vrednost za neonesnaženo biomaso onesnaženo biomaso 13 (mg/kg) (mg/kg) Arzen 1 2 Baker 10 20 Fluor 50 100 Kadmij 1 2 Klor 400 600 Krom 15 30 Pentaklorfenol 1,5 3 Svinec 15 30 Poliklorirani bifenili 2,5 5 Živo srebro 0,2 0,4 Katera koli posamezna mejna vrednost onesnaževala v neonesnaženi ali onesnaženi biomasi iz zgornje preglednice je lahko presežena za največ 25 %, če so pri tem vsebnosti drugih onesnaževal za neonesnaženo ali onesnaženo biomaso v predpisanih mejnih vrednostih.
Lesni odpadki ne smejo vsebovati zaščitnih sredstev in premazov, ki vsebujejo premogov katran.
14
Stran 10928 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4041. Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin
Na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št.123/06 , 57/08 in 36/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o metodologiji za določitev razvitosti občin
1. člen (vsebina) Ta uredba določa metodologijo za določitev razvitosti občin na podlagi: – kazalnikov razvitosti občine, ki so: bruto dodana vred- nost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za doho- dnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine, – kazalnikov ogroženosti občine, ki so: indeks staranja prebivalstva občine ter stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja delovne aktivnosti na območju občine, – kazalnikov razvojnih možnosti, ki so: oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb (delež prebi- valcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo), opremljenost s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture), delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine.
2. člen (organi za pripravo podatkov in obdobje, ki se upošteva pri izračunu kazalnikov) (1) Za določitev kazalnikov iz prejšnjega člena se določijo naslednji organi za pripravo podatkov in obdobje, ki se upošte- va pri izračunu kazalnikov:
Kazalnik Organ, pristojen za pripravo podatkov Obdobje, ki se upošteva pri izračunu kazalnika 1. Kazalniki razvitosti občine: bruto dodana vrednost gospodarskih Agencija Republike Slovenije za javno- 2010, 2011, 2012 in 2013 družb na zaposlenega pravne evidence in storitve osnova za dohodnino na prebivalca Finančna uprava Republike Slovenije 2009, 2010, 2011 in 2012 občine Statistični urad Republike Slovenije 2009, 2010, 2011 in 2012 število delovnih mest na število delovno Statistični urad Republike Slovenije 2010, 2011, 2012 in 2013 aktivnega prebivalstva občine 2. Kazalniki ogroženosti občine: indeks staranja prebivalstva občine Statistični urad Republike Slovenije 2011, 2012, 2013 in 2014 stopnja registrirane brezposelnosti Statistični urad Republike Slovenije 2010, 2011, 2012 in 2013 na območju občine stopnja delovne aktivnosti na območju Statistični urad Republike Slovenije 2010, 2011, 2012 in 2013 občine 3. Kazalniki razvojnih možnosti občine: oskrbljenost z dobrinami in storitvami Geodetska uprava Republike Slovenije 1. 7. 2014 javnih komunalnih služb (delež pre- Statistični urad Republike Slovenije 2014 bivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo) opremljenost s kulturno infrastrukturo Ministrstvo za kulturo stanje 26. 9. 2014 (kulturni (kulturni spomeniki in objekti javne kul- spomeniki) turne infrastrukture) 2010 (javna kulturna infrastruktura) Statistični urad Republike Slovenije 2014 delež območij Natura 2000 v občini Ministrstvo za okolje in prostor 2013 poseljenost občine Statistični urad Republike Slovenije 2011, 2012, 2013 in 2014 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10929
(2) Kazalnik opremljenosti s kulturno infrastrukturo (kultur- ni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture) je aritme- tično povprečje števila kulturnih spomenikov in števila objektov javne kulturne infrastrukture, preračunano na prebivalca in na površino občine.
3. člen (standardizacija kazalnikov) (1) Vrednosti posameznih kazalnikov, ki jih zagotavljajo pristojni organi iz prejšnjega člena, se standardizirajo, in sicer na naslednji način:
standardizirana vrednost (dejanska vrednost kazalnika za občino – minimalna vrednost kazalnika) = kazalnika za občino (maksimalna vrednost kazalnika – minimalna vrednost kazalnika)
(2) Za kazalnike indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane brezposelnosti na območju občine, opremljenost s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture), delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine se standardizirana vrednost kazalnika uporabi tako, da se standardizirana vrednost kazalnika odšteje od vrednosti 1.
4. člen (izračun koeficienta razvitosti občine) (1) Koeficient razvitosti občine je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi, pri čemer je koeficient povprečne razvitosti občin v državi 1,00. (2) Koeficient razvitosti občine se izračuna na naslednji način:
vsota standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini/število kazalnikov koeficient razvitosti občine = vsota standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi/število kazalnikov
(3) Koeficient razvitosti občine se zaokroži navzgor na dve decimalni mesti.
5. člen (obdobje, za katero se določi razvitost občine) Ta uredba se uporablja za določitev koeficientov razvitosti občin za leto 2015.
6. člen (koeficient razvitosti nove občine) Koeficient razvitosti nove občine, za katero podatki o kazalnikih iz 2. člena te uredbe ne obstajajo, se določi v enaki višini, kot je določen za prejšnjo občino.
7. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o me- todologiji za določitev razvitosti občin (Uradni list RS, št. 102/12).
8. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.
Št. 00712-53/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2014-1611-0102
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Stran 10930 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4042. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije – celovita obnova stavb; – obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega Na podlagi tretjega odstavka 317., tretjega in četrtega od- ovoja stavb; stavka 318. člena ter drugega odstavka 319. člena Energetskega – vgradnja sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk zakona (Uradni list RS, št. 17/14) izdaja Vlada Republike Slovenije in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije; – vgradnja energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave U R E D B O v stavbah; o zagotavljanju prihrankov energije – energetsko učinkovita zunanja razsvetljava; – energetsko učinkoviti gospodinjski aparati; – vgradnja energetsko učinkovitih elektromotorjev; I. SPLOŠNE DOLOČBE – vgradnja frekvenčnih pretvornikov; – povečanje učinkovitosti sistemov za pripravo kompri- 1. člen miranega zraka; (vsebina) – vgradnja naprav za učinkovito soproizvodnjo; (1) Ta uredba določa obdobje in višino prihrankov energije, – zamenjava električnih peči z novimi kotli na lesno bi- način izračuna prihrankov energije, porazdelitev prihrankov ener- omaso; gije po posameznih letih določenega obdobja, način in roke za – zamenjava električnih peči z novimi kotli na plin; izpolnjevanje obveznosti doseganja prihrankov energije ter vrste – zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli z energetskih storitev in ukrepov za doseganje prihrankov energije. visokim izkoristkom na lesno biomaso; (2) Uredba določa tudi višino prispevka na rabo energije – zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli z za povečanje energetske učinkovitosti za izvajanje programa visokim izkoristkom na plin; Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadalj- – vgradnja sistemov za izkoriščanje odpadne toplote; njem besedilu: Eko sklad). – namestitev opreme za izvajanje obratovalnega monito- ringa in upravljanja z energijo pri odjemalcih; 2. člen – vgradnja naprednih merilnih sistemov; (pomen izrazov) – uvedba sistema upravljanja z energijo; – optimizacija tehnoloških procesov, ki temelji na izvede- (1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: nem energetskem pregledu. – »prihranek energije« je količina prihranjene energije (2) Ukrepi učinkovite rabe energije v eno-, dvo- in večsta- pri končnih odjemalcih, določena z merjenjem oziroma oceno novanjskih stavbah so: porabe pred in po izvedbi ene ali več energetskih storitev ali – vgradnja sprejemnikov sončne energije; ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti; – vgradnja toplotnih črpalk; – »program za izboljšanje energetske učinkovitosti« je – posodobitev sistemov za skupno ogrevanje v večstano- program spodbujanja energetske učinkovitosti in rabe obnov- ljivih virov energije pri končnih odjemalcih. vanjskih stavbah, vključno s toplotnimi postajami, ki vključuje (2) Izrazi, ki niso opredeljeni s to uredbo, imajo enak po- vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje men, kot so določeni v Energetskem zakonu. ogrevalnega sistema; – optimizacija delovanja sistema ogrevanja v večstano- vanjskih stavbah; II. PRIHRANKI ENERGIJE PRI KONČNIH ODJEMALCIH – vgradnja naprav za učinkovito soproizvodnjo; – zamenjava električnih peči z novimi kotli z visokim 3. člen izkoristkom na plin; – zamenjava električnih peči z novimi kotli z visokim izko- (zavezanci) ristkom na biomaso; (1) Dobavitelji električne energije, toplote, plina ter tekočih – zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli z in trdnih goriv končnim odjemalcem so zavezanci za dosega- visokim izkoristkom na plin; nje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (v nadaljnjem – zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli z besedilu: zavezanci). visokim izkoristkom na biomaso; (2) Prihranki energije se dosežejo z izvajanjem energet- – vgradnja energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave; skih storitev in ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti – energetsko učinkoviti gospodinjski aparati; pri končnih odjemalcih. – vgradnja naprednih merilnih sistemov; – uvedba naprednih načinov merjenja in obračunavanja 4. člen energije. (obdobje in višina prihrankov energije) (3) Ukrepi učinkovite rabe energije v prometu so: (1) Zavezanec mora v tekočem koledarskem letu dosegati – nakup električnih vozil; prihranke v višini 0,75 % prodane energije v preteklem letu. – nakup energetsko učinkovitih pnevmatik; (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora zavezanec, ki – drugi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v dobavlja tekoča goriva, v tekočem koledarskem letu dosegati prometu. prihranke v višini 0,25 % prodanega motornega bencina in (4) Ukrepi za povečanje učinkovitosti sistemov daljinske- dizelskega goriva v preteklem letu. ga ogrevanja so predvsem: (3) Če zavezanec v posameznem koledarskem letu doseže – celovita prenova toplotne postaje; večje prihranke energije, kot so določeni v prvem in prejšnjem – zmanjšanje izgub sistemov za razvod toplote; odstavku tega člena, presežek doseženih prihrankov energije – priklop stavb na učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. upošteva za izpolnjevanje obveznosti v naslednjih treh letih. 6. člen 5. člen (izjeme v drugih sektorjih) (vrste energetskih storitev in ukrepov) (1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se prihranek (1) Ukrepi učinkovite rabe in večje rabe obnovljivih virov primarne energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije energije pri proizvodnji toplote v javnem in storitvenem sektorju in prenosa energije, vključno z infrastrukturo za učinkovito ter industriji so: daljinsko ogrevanje in hlajenje, upošteva pri prihranku energije. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10931
(2) Zavezanci lahko prihranke energije dosegajo: hranki, ki izhajajo iz izvedenih ukrepov, katerih učinki bodo – s celovito prenovo toplotne postaje, ne glede na lastni- trajali najmanj do leta 2020. štvo toplotne postaje in ne glede na lokacijo števcev za toploto; (3) Za ukrepe, za katere način izračuna prihrankov ener- – z ukrepi za povečanje učinkovitosti sistema za distri- gije ni določen v predpisu iz prejšnjega odstavka, se prihranki bucijo toplote; energije izračunajo na podlagi izvedenega energetskega pre- – z vgradnjo naprav za proizvodnjo toplote za daljinsko gleda. ogrevanje, tako da sistemi daljinskega ogrevanja dosegajo kri- 9. člen terije za energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja, ki jih določa Energetski zakon. (nakazilo finančnih sredstev Eko skladu) (1) Zavezanci, ki obveznost zagotavljanja prihrankov 7. člen energije delno ali v celoti izpolnijo z nakazilom finančnih sred- (način doseganja prihrankov energije) stev Eko skladu, morajo obvestiti Eko sklad najpozneje do (1) Zavezanci lahko prihranke energije dosežejo z in- 1. oktobra za naslednje leto. vestiranjem v ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, (2) Eko sklad objavi specifični strošek doseganja prihran- dodeljevanjem spodbud, izvajanjem energetskih storitev, po- kov energije za preteklo leto do 1. aprila tekočega leta. godbenim zagotavljanjem prihrankov energije ali na drug način. (3) Podrobnejši postopek poročanja in nakazovanja sred- (2) Način, s katerim zavezanci dosegajo prihranke energi- stev določi Eko sklad in ga objavi na svoji spletni strani. je pri končnih odjemalcih, mora izkazovati, da je posredovanje zavezanca prispevalo k realizaciji doseženih prihrankov. III. PRISPEVEK ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST 8. člen 10. člen (izračun prihrankov energije) (višina prispevka za energetsko učinkovitost) (1) Zavezanci v poročilu, ki ga za posamezno leto pošljejo Agenciji za energijo, izkažejo skupne prihranke energije, ki so Višina prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga pla- jih dosegli z ukrepi pri končnih odjemalcih. čuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina (2) Skupni prihranki energije se izračunajo kot vsota vseh in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in prihrankov energije doseženih s posameznimi ukrepi, ki so plinastih goriv, je 0,08 centa na kilovatno uro. Višina prispevka, določeni na podlagi metod iz predpisa, ki določa metode za preračunana na prodajno enoto za posamezno vrsto energije, določanje prihrankov energije. Pri izračunu se upoštevajo pri- je določena v spodnji tabeli:
višina prispevka enota električna energija 0,080 €c/kWh zemeljski plin 0,757 €c/Sm3 daljinska toplota 0,080 €c/kWh UNP 1,023 €c/kg motorni bencin 0,736 €c/l dizelsko gorivo 0,800 €c/l ekstra lahko kurilno olje 0,800 €c/l kurilno olje 0,882 €c/kg lesna biomasa 0,080 €c/kWh premog in koks 0,080 €c/kWh
11. člen (sredstva za izvajanje programa Eko sklada) (1) Operaterji zaračunavajo prispevek končnim odjemal- cem na računih za omrežnino za električno energijo in zemelj- ski plin, dobavitelji zaračunavajo prispevek končnim odjemal- cem na računih za toploto iz distribucijskega omrežja ter druga plinasta, tekoča in trdna goriva. (2) Operaterji in dobavitelji morajo na podlagi obračunov končnim odjemalcem mesečno poročati o obračunanih količi- nah in zbranih sredstvih ter jih mesečno nakazovati Eko skladu. (3) Podrobnejši postopek poročanja in nakazovanja sred- stev za izvajanje programa za izboljšanje energetske učinkovi- tosti določi Eko sklad in ga objavi na svoji spletni strani.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen (prehodno obdobje doseganja prihrankov) Ne glede na določbo prvega odstavka 4. člena morajo zavezanci: Stran 10932 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
– v letu 2015 dosegati prihranke v višini 0,25 % prodane energije v letu 2014; – v letu 2016 in 2017 dosegati prihranke v višini 0,50 % prodane energije v preteklem koledarskem letu.
13. člen (višina prispevka za energetsko učinkovitost v letih 2015 in 2016) Ne glede na določbe 10. člena je višina prispevka za energetsko učinkovitost v letih 2015 in 2016, preračunana na prodajno enoto za posamezno vrsto energije, določena v spodnji tabeli:
2015 2016 višina prispevka višina prispevka enota električna energija 0,068 0,080 €c/kWh zemeljski plin 0,650 0,757 €c/Sm3 daljinska toplota 0,050 0,065 €c/kWh UNP 1,600 1,023 €c/kg neosvinčen motorni bencin 0,600 0,700 €c/l dizelsko gorivo 0,400 0,600 €c/l ekstra lahko kurilno olje 6,500 3,000 €c/l kurilno olje 6,500 3,000 €c/kg
14. člen (začetek zbiranja prispevka za naftne derivate) Zavezanci, ki so dobavitelji naftnih derivatov, katerih cene se oblikujejo na podlagi predpisa o oblikovanju cen naftnih derivatov, začnejo zbirati prispevek iz 10. člena ob prvi spre- membi cene naftnih derivatov po uveljavitvi te uredbe v skladu s predpisom o oblikovanju cen naftnih derivatov.
15. člen (sredstva, zbrana na podlagi dosedanjih predpisov) (1) Zavezanci, določeni v Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11), izvedejo programe za leto 2014, ki jih je potrdil Eko sklad. (2) Zavezanci iz prejšnjega odstavka in center za pod- pore morajo sredstva, zbrana iz plačila prispevka in dodatka za povečanje energetske učinkovitosti za leto 2014, razen sredstev za izvedbo programa iz prejšnjega odstavka, nakazati Eko skladu.
16. člen (prenehanje uporabe) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Ured- ba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11).
17. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.
Št. 00710-6/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2014-2430-0025
Vlada Republike Slovenije
Boris Koprivnikar l.r. Podpredsednik Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10933
4043. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe (3) Če pomorski inšpektor ugotovi, da so pomanjkljivosti iz o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij prejšnjega odstavka resne ali se nanašajo na prijavo, vloženo v skladu z 19. točko dela A Priloge V te uredbe, opozori organi- Na podlagi tretjega odstavka 181. člena Pomorskega za- zacije pomorščakov in ladjarjev ter lahko obvesti predstavnika konika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo, države zastave in predloži ustrezne informacije pristojnim or- 88/10 in 59/11) izdaja Vlada Republike Slovenije ganom v naslednjem pristanišču postanka. (4) Pomorski inšpektor lahko o ugotovitvah iz drugega in tretjega odstavka tega člena predloži izvod zapisnika ge- U R E D B O neralnemu direktorju Mednarodnega urada za delo, zato da o spremembah in dopolnitvah Uredbe se sprejmejo ustrezni in smotrni ukrepi ter zagotovi zapis teh o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij informacij in se o njih obvestijo stranke, ki bi se lahko odločile za ustrezne postopke. Zapisniku priloži vse odgovore, ki jih 1. člen je prejel v določenem roku od zaprošenih pristojnih organov V Uredbi o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij (Uradni list države zastave.«. RS, št. 105/10) se v 1. členu v oklepaju črtata podpičje in be- sedilo »v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES« ter se za 5. člen zaklepajem dodata vejica in besedilo »zadnjič spremenjeno z V drugem odstavku 14. člena se drugi stavek spremeni Direktivo 2013/38/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne tako, da se glasi: »Pomorski inšpektor mora varovati zaupnost 12. avgusta 2013 o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomor- prijave, vključno s pogovori, ki jih je v zvezi s prijavo opravil s ski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 218 z dne 14. 8. 2013, člani posadke.«. str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES)«. 6. člen 2. člen Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi: V 2. členu se v 1. točki črta točka g). Za dosedanjo točko »14.a člen h), ki postane točka g), se dodajo nove h), i) in j) točke, ki se glasijo: (prijave v zvezi z MLC 2006) »(h) Konvencija o delu v pomorstvu, 2006 (v nadaljnjem (1) Pomorščak na ladji, ki pristane v slovenskem pristani- besedilu: MLC 2006), šču, lahko prijavo o domnevni kršitvi zahtev MLC 2006, vključ- (i) Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov no s pravicami pomorščakov, sporoči pomorskemu inšpektorju, proti obraščanju na ladjah, 2001 (v nadaljnjem besedilu: kon- ki opravi začetno preiskavo. vencija AFS 2001), (2) Če je glede na vrsto prijave potrebno, začetna preiska- (j) Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za ško- va obsega preveritev, ali so bili opravljeni pritožbeni postopki na do, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (v nadaljnjem ladji v skladu s predpisom 5.1.5 MLC 2006. Pomorski inšpektor besedilu: konvencija Bunkers 2001);«. lahko opravi tudi podrobnejši inšpekcijski pregled v skladu z Na koncu 19. točke se pika nadomesti s podpičjem ter 9. členom te uredbe. dodata novi 20. in 21. točka, ki se glasita: (3) Pomorski inšpektor si prizadeva za rešitev prijave na »20. »spričevalo o delu v pomorstvu« je spričevalo iz ravni ladje. predpisa 5.1.3 MLC 2006; (4) Če preiskava ali inšpekcijski pregled razkrije neskla- 21. »izjava o skladnosti dela v pomorstvu« je izjava iz dnost s 15. členom te uredbe, se uporablja navedeni člen. predpisa 5.1.3 MLC 2006.«. (5) Kadar ne gre za kršitve iz prejšnjega odstavka in se Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se prijava ne reši na ladji, pomorski inšpektor takoj obvesti državo glasi: zastave in jo zaprosi, da mu v določenem roku predloži predlog »(2) Vsa sklicevanja na konvencije, mednarodne kodekse in načrt ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Inšpektor mora za- in resolucije, vključno s sklicevanjem na spričevala in druge do- pisnik o vsakem inšpekcijskem pregledu, opravljenem v skladu kumente, so sklicevanja na konvencije, mednarodne kodekse s to uredbo, vnesti v bazo podatkov iz 20. člena te uredbe. in resolucije v njihovi najnovejši različici.«. (6) Če prijava ni rešena v skladu s prejšnjim odstavkom, pomorski inšpektor pošlje izvod zapisnika generalnemu direk- 3. člen torju Mednarodnega urada za delo. Zapisniku priloži vse odgo- V tretjem odstavku 3. člena se na koncu doda besedilo, vore, prejete v določenem roku od pristojnega organa države ki se glasi: zastave. Pomorska inšpekcija obvesti tudi organizacije pomor- »Na taki ladji pomorski inšpektor opravi podrobnejši in- ščakov in ladjarjev ter redno sporoča statistike in informacije o špekcijski pregled v skladu s postopki, določenimi s pariškim rešenih prijavah generalnemu direktorju Mednarodnega urada memorandumom.«. za delo v skladu s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: (7) Drugi odstavek 14. člena te uredbe se uporablja tudi »(5) Ukrepi, določeni v tej uredbi, ne smejo znižati splo- za prijave kršitev MLC 2006.«. šne ravni varstva pomorščakov v skladu s socialnim pravom Evropske unije na področjih, za katera se uporablja ta uredba, 7. člen glede na razmere, ki so že prevladujoče v posamezni državi Za drugim odstavkom 15. člena se doda nov tretji odsta- članici. Če pomorski inšpektor pri izvajanju ukrepov iz te ured- vek, ki se glasi: be na ladjah, ki plujejo pod zastavo Evropske unije, ugotovi »(3) Pri delovnih in življenjskih razmerah na ladji, ki očitno nedvomne kršitve prava Evropske unije, takoj obvesti pristojni ogrožajo varnost, zdravje ali zaščito pomorščakov, ali pomanj- organ, da sprejme nadaljnje ukrepe.«. kljivostih, ki pomenijo resno ali ponovljeno kršitev zahtev MLC 2006 (vključno s pravicami pomorščakov), pomorski inšpektor 4. člen ladjo zadrži ali prepove trgovske operacije, med katerimi so bile Za prvim odstavkom 13. člena se dodajo novi drugi, tretji odkrite pomanjkljivosti. Odločba o zadržanju ladje ali prepovedi in četrti odstavek, ki se glasijo: opravljanja trgovskih operacij velja, dokler niso odpravljene »(2) Če se pri podrobnejšem inšpekcijskem pregledu ugotovljene pomanjkljivosti ali dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da delovne in življenjske razmere na ladji niso v skladu sprejme načrta ukrepov za odpravo teh pomanjkljivosti in ugo- z zahtevami MLC 2006, pomorski inšpektor takoj opozori po- tovi, da se bo načrt hitro izvedel. Pomorski inšpektor se pred veljnika ladje o ugotovljenih pomanjkljivostih in mu določi rok, sprejetjem načrta ukrepov lahko posvetuje s pristojnimi organi v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. države zastave.«. Stran 10934 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo delovnih in življenjskih razmer za pomorščake na ladji, kakor so četrti, peti, šesti in sedmi odstavek. določene v spričevalu o delu v pomorstvu in izjavi o skladnosti Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki dela v pomorstvu te ladje.«. se glasi: »(8) Če se ladji zaradi hude ali ponovljene kršitve zahtev 14. člen MLC 2006 (vključno s pravicami pomorščakov) prepove plov- V Prilogi XIV se v naslovu število »XIV« nadomesti s ba ali če delovne in življenjske razmere na ladji nedvoumno številom »XIII«. ogrožajo varnost, zdravje ali zaščito pomorščakov, pomorski inšpektor takoj obvesti državo zastave ter povabi predstavnika države zastave, da zagotovi svojo prisotnost, in zaprosi državo PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA zastave, da v določenem roku poda odgovor. Pomorski inšpek- tor takoj obvesti tudi organizacije pomorščakov in ladjarjev.«. 15. člen Dosedanji sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo de- (1) Do uveljavitve MLC 2006 se med konvencije iz 1. toč- veti, deseti in enajsti odstavek. ke prvega odstavka 2. člena uredbe uvršča Konvencija št. 147 o minimalnih normativih v trgovski mornarici. 8. člen (2) Določbe nove 1.h) točke, 20. in 21. točke prvega od- V četrtem odstavku 18. člena se za besedo »Predstojnik« stavka 2. člena, novega drugega, tretjega in četrtega odstavka doda beseda »uprave«. 13. člena., novega 14.a. člena, novega tretjega in osmega odstavka 15. člena, spremenjene točke 2B) II. dela Priloge I, 9. člen spremenjene 14., 15., 16. točke, nove 45. in 46. točke Prilo- V 22. členu se število »XIV« nadomesti s številom »XIII«. ge IV, 16., nove 17., 18. in 19. točke Priloge V, spremenjeni naslov v 3.10 točki, določbe novih 8. in 9. točke Priloge X te 10. člen uredbe se začnejo uporabljati z dnem začetka veljavnosti V Prilogi I se v II. delu v točki 2B v peti alineji za besedilom MLC 2006. »ladje, o katerih je poročal ali vložil prijavo poveljnik ladje,« doda besedilo »vključno s prijavami na kopnem,«. 16. člen V točki 2B se na koncu desete alineje pika nadomesti s Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- podpičjem in doda nova enajsta alineja, ki se glasi: nem listu Republike Slovenije. »– ladje, za katere je bil dogovorjen načrt ukrepov za odpravo pomanjkljivosti iz tretjega odstavka 15. člena, vendar Št. 00710-7/2014 pomorski inšpektor ni preveril izvajanja tega načrta.«. Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2014-2430-0018 11. člen V Prilogi IV se 14., 15. in 16. točka spremenijo tako, da Vlada Republike Slovenije se glasijo: »14. Zdravniška spričevala (MLC 2006) dr. Miroslav Cerar l.r. 15. Pregled razporeditve časa stražarjenja (MLC 2006 in Predsednik STCW 78/95) 16. Evidenca delovnega časa in počitka pomorščakov (MLC 2006)«. Za 44. točko se dodajo nove 45., 46., 47. in 48. točka, ki 4044. Uredba o spremembah Uredbe o skupnem se glasijo: javnem naročanju Vlade Republike Slovenije »45. Spričevalo o delu v pomorstvu 46. Izjava o skladnosti dela v pomorstvu, dela I in II Na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o javnem 47. Mednarodno spričevalo o sistemu za preprečevanje naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno obraščanja ladij besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) izdaja Vlada Republike 48. Spričevalo o zavarovanju ali drugo finančno jamstvo v Slovenije zvezi s civilno odgovornostjo za škodo, povzročeno z onesna- ženjem z nafto«. U R E D B O 12. člen o spremembah Uredbe o skupnem javnem V Prilogi V se v delu A za 15. točko dodajo nove 16., 17., naročanju Vlade Republike Slovenije 18. in 19. točka, ki se glasijo: »16. dokumentacija, ki se zahteva na podlagi MLC 2006, 1. člen ni predložena, se ne vodi, je vodena nepravilno, ne vsebuje V Uredbi o skupnem javnem naročanju Vlade Republike podatkov v skladu z MLC 2006 ali pa je drugače neveljavna; Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13 in 41/14) se v prvem od- 17. delovne in življenjske razmere na ladji niso v skladu stavku 2. člena za besedilom »uradno prečiščeno besedilo« z zahtevami MLC 2006; doda vejica, besedilo »in 19/14« pa se nadomesti z besedilom 18. obstaja utemeljen sum, da je ladja zamenjala zasta- »19/14 in 90/14 – ZDU-1I«. vo, zato da bi se izognila zahtevam MLC 2006; 19. obstaja prijava z domnevo, da nekatere delovne in ži- 2. člen vljenjske razmere na ladji niso v skladu z zahtevami MLC 2006.«. V 4. členu se beseda »finance« nadomesti z besedama »javna naročila«. 13. člen V Prilogi X se v točki 3.10 naslov spremeni tako, da se glasi: »Področja po MLC 2006« in se za 7. točko dodata novi PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 8. in 9. točka, ki se glasita: »8. razmere na ladji očitno ogrožajo varnost ali zdravje 3. člen pomorščakov; Postopke oddaje skupnega javnega naročila, ki jih je 9. neskladnost pomeni resno ali ponovljeno kršitev zahtev začelo izvajati Ministrstvo za finance in do 1. januarja 2015 še v skladu z MLC 2006 (vključno s pravicami pomorščakov) glede niso zaključeni, dokonča Ministrstvo za javno upravo. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10935
S 1. januarjem 2015 pooblastila za izvajanje postopka 4. člen oddaje skupnega javnega naročila, ki ga je začelo izvajati Mi- Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nistrstvo za finance in še ni zaključen, preidejo na Ministrstvo nem listu Republike Slovenije. za javno upravo. Št. 00712-50/2014 4. člen Ljubljana, dne 24. decembra 2014 Če je nosilec oziroma upravičenec finančnega zavarova- EVA 2014-1611-0108 nja izvajalec skupnega javnega naročanja, je za skupna javna naročila, ki jih je pred uveljavitvijo te uredbe oddalo Ministrstvo Vlada Republike Slovenije za finance, od 1. januarja 2015, ne glede na določbe posamez- l.r. nega finančnega zavarovanja, nosilec oziroma upravičenec dr. Miroslav Cerar Predsednik zavarovanja Ministrstvo za javno upravo.
5. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. ja- 4046. Uredba o spremembah Uredbe o pravilih nuarja 2015. in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, Št. 00712-51/2014 energetskem, transportnem področju Ljubljana, dne 24. decembra 2014 in področju poštnih storitev EVA 2014-1611-0107 Na podlagi četrtega odstavka 3. člena Zakona o javnem Vlada Republike Slovenije naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – dr. Miroslav Cerar l.r. ZDU-1I) izdaja Vlada Republike Slovenije Predsednik
U R E D B O o spremembah Uredbe o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu 4045. Uredba o spremembah Uredbe o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika o javnem naročanju na vodnem, energetskem, po Zakonu o javnem naročanju transportnem področju in področju poštnih storitev Na podlagi petega odstavka 3. člena Zakona o javnem 1. člen naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) izdaja Vlada Republike V Uredbi o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa na- Slovenije ročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 58/07) se prvem odstavku 1. člena v oklepaju besedilo U R E D B O »št. 128/06« nadomesti z besedilom »št. 72/11 – uradno preči- ščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I«. o spremembah Uredbe o pravilih in postopku V drugem odstavku se beseda »finance« nadomesti z za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu besedama »javna naročila«. o javnem naročanju 2. člen 1. člen V prvem, drugem in tretjem odstavku 2. člena se beseda V Uredbi o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa »finance« nadomesti z besedama »javna naročila«. naročnika po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 58/07) se v prvem odstavku 1. člena v oklepaju besedilo PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA »št. 128/06« nadomesti z besedilom »št. 12/13 – uradno preči- ščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I«. 3. člen V drugem odstavku se beseda »finance« nadomesti z Ne glede na tretji odstavek 2. člena uredbe v postopkih besedama »javna naročila«. za ugotavljanje statusa naročnika, v katerih je Ministrstvo za finance prejelo pisni predlog za ugotavljanje statusa naročnika 2. člen pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona V prvem, drugem in tretjem odstavku 2. člena se beseda o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14) in do njegove uve- »finance« nadomesti z besedama »javna naročila«. ljavitve o statusu naročnika še ni odločilo, Ministrstvo za javno upravo odloči o statusu naročnika v roku 60 dni od prejema popolne vloge oziroma predloga za ugotavljanja statusa. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 4. člen 3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Ne glede na tretji odstavek 2. člena uredbe v postopkih nem listu Republike Slovenije. za ugotavljanje statusa naročnika, v katerih je Ministrstvo za finance prejelo pisni predlog za ugotavljanje statusa naročnika Št. 00712-52/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Za- EVA 2014-1611-0109 kona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14) in do njegove uveljavitve o statusu naročnika še ni odločilo, Ministrstvo za Vlada Republike Slovenije javno upravo odloči o statusu naročnika v roku 60 dni od pre- jema popolne vloge oziroma predloga za ugotavljanje statusa dr. Miroslav Cerar l.r. naročnika. Predsednik Stran 10936 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4047. Uredba o spremembah Uredbe o plačah in V drugem odstavku se letnica »2015« nadomesti z letnico drugih prejemkih pripadnikov Slovenske »2016«. vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami KONČNA DOLOČBA
Na podlagi 98.c člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, 2. člen št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 96/12 – ZPIZ-2) in Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015. 90. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada Republike Slovenije Št. 00714-7/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 U R E D B O EVA 2014-1711-0088 o spremembah Uredbe o plačah in drugih Vlada Republike Slovenije prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih dr. Miroslav Cerar l.r. v mednarodnih organizacijah oziroma Predsednik z mednarodnimi pogodbami
1. člen V Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Sloven- ske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih 4049. Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list zavoda Rinka RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13 in 47/13) se v 19.a členu v naslovu in prvem odstavku letnica »2014« nadomesti z letnico Na podlagi 248. in 249. člena Zakona o izvrševanju ka- »2015«. zenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečišče- V drugem odstavku se letnica »2015« nadomesti z letnico no besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in »2016«. 109/12), prvega odstavka 18. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) ter KONČNA DOLOČBA 6. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena, tretjega in še- stega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije 2. člen (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015. 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) izdaja Vlada Republike Slovenije Št. 00718-7/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 EVA 2014-1911-0018 O D L O K o ustanovitvi Javnega gospodarskega Vlada Republike Slovenije zavoda Rinka dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik I. UVODNE DOLOČBE
1. člen S tem odlokom se urejajo organizacija, dejavnost, organi 4048. Uredba o spremembah Uredbe o plačah in in njihove pristojnosti, način financiranja in druga temeljna drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje v tujini Javnega gospodarskega zavoda Rinka (v nadaljnjem besedilu: zavod). Na podlagi 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sek- torju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 2. člen 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – Zavod se ustanovi z združitvijo javnih gospodarskih zavo- odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU in 50/14), 44. člena dov, ki so bili ustanovljeni z: Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno – Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Pro- prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in izvodno podjetje Proizvodni obrati Golovec, p. o.,« v »Javni 80/10 – ZUTD) in 96. člena Zakona o službi v Slovenski vojski gospodarski zavod Golovec Ljubljana, kovinska galanterija, (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada mizarstvo, knjigovezništvo, šiviljstvo, storitve« (Uradni list RS, Republike Slovenije št. 62/01 in 112/13), – Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Proi- zvodno podjetje Emboplast Obrtne delavnice« v »Javni gospo- U R E D B O darski zavod Emboplast, predelava plastičnih mas in storitve« o spremembah Uredbe o plačah in drugih (Uradni list RS, št. 60/01 in 112/13), prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini – Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Proizvo- dno podjetje Obrtne delavnice Rinka, p. o.,« v »Javni gospodar- 1. člen ski zavod Rinka Celje, kovinska proizvodnja, mizarstvo, pranje V Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev perila« (Uradni list RS, št. 60/01 in 112/13) ter za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, – Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Pro- 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12 in 47/13) se v 43.a izvodno podjetje Kozjak, p. o.,« v »Javni gospodarski zavod členu v naslovu in prvem odstavku letnica »2014« nadomesti Kozjak, kovinska predelava, galvanika, kmetijstvo« (Uradni list z letnico »2015«. RS, št. 60/01 in 112/13). Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10937
3. člen 22.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas Ustanoviteljica zavoda je Republika Slovenija, ustano- 24.310 Hladno vlečenje profilov viteljske pravice pa uresničuje in obveznosti izpolnjuje Vlada 24.320 Hladno valjanje traku Republike Slovenije. 24.330 Hladno oblikovanje profilov in pregibanje 24.340 Hladno vlečenje žice 24.530 Litje lahkih kovin II. FIRMA IN SEDEŽ 24.540 Litje drugih neželeznih kovin 25.110 Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih 4. člen delov 25.500 Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; Firma zavoda je: Javni gospodarski zavod Rinka. prašna metalurgija Skrajšano ime firme zavoda je: JGZ Rinka. 25.611 Prekrivanje kovin s kovino Sedež zavoda je: Linhartova ulica 3, 3000 Celje. 25.110 Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 25.120 Proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva III. DEJAVNOST ZAVODA 25.290 Proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern 5. člen 25.732 Proizvodnja orodja za stroje Zavod v okviru registrirane dejavnosti kot gospodarsko 25.731 Proizvodnja ročnega orodja javno službo opravlja: 25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov – dejavnosti iz 6. člena tega odloka z zagotavljanjem dela 25.930 Proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti zaprtim osebam v skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih 28.2 Proizvodnja drugih naprav za splošne namene sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno bese- 29.200 Proizvodnja karoserij za vozila; proizvodnja pri- dilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12; v kolic, polprikolic nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) v Zavodu za prestajanje kazni 31.090 Proizvodnja drugega pohištva zapora Dob pri Mirni, Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, 31.010 Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora prostore Celje, Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, Zavodu za 31.020 Proizvodnja kuhinjskega pohištva 32.990 Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti prestajanje kazni zapora Ljubljana, Zavodu za prestajanje kazni 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav zapora Maribor in Prevzgojnem domu Radeče (v nadaljnjem 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah besedilu: ZPKZ), in sicer znotraj dejavnosti, ki jo opravlja sam, 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva ali v skladu z ZIKS-1 zunaj zavoda pri pravnih in fizičnih ose- 43.390 Druga zaključna gradbena dela bah, s katerimi s pogodbo podrobneje uredi pogoje dela ter 46.230 Trgovina na debelo z živimi živalmi medsebojne pravice in obveznosti; 46.90 Nespecializirana trgovina na debelo – strokovne, tehnične in druge naloge, vezane na ne- 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih premično premoženje, ki je v lasti ustanoviteljice in mu je s prodajalnah tem odlokom dano v brezplačno uporabo, ter druge naloge, 77 Dajanje v najem in zakup ki omogočajo njegovo smotrno in gospodarno rabo in razvoj. 77.310 Dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem Gospodarska javna služba, ki jo opravlja zavod, je sestav- in zakup ni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji. 78.200 Posredovanje začasne delovne sile Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na način, kot je 78.300 Druga oskrba s človeškimi viri določeno z letnim programom dela in finančnim načrtom. 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in oko- Zavod opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za lice njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa nepo- 82.920 Pakiranje 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti srednega opravljanja dejavnosti. za poslovanje Dejavnost, ki jo opravlja zavod kot gospodarsko javno 85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraže- službo, lahko zaradi smotrne in gospodarne izrabe opreme vanje opravlja tudi za zunanje uporabnike – tržna dejavnost. 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in uspo- sabljanje 6. člen 95.220 Popravila gospodinjskih in hišnih naprav in Dejavnosti zavoda skladno z Uredbo o standardni klasifi- opreme kaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so: 95.290 Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih iz- 01.110 Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic delkov 01.130 Pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in 96.10 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic. gomoljnic 01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin 7. člen 01.300 Razmnoževanje rastlin Za opravljanje sklopov dejavnosti se lahko oblikujejo 01.4 Živinoreja notranje organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: NOE). 01.410 Prireja mleka NOE vodi vodja; organizacija in delovanje NOE se določita s 01.420 Druga govedoreja statutom. 01.430 Konjereja 01.450 Reja drobnice 01.460 Prašičereja IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA 01.470 Reja perutnine V PRAVNEM PROMETU 01.490 Reja drugih živali 01.500 Mešano kmetijstvo 8. člen 14.190 Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo svojem imenu in za svoj račun. 16.240 Proizvodnja lesene embalaže Za svoje obveznosti zavod odgovarja z lastnim premo- 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, sla- ženjem. me in protja Ustanoviteljica odgovarja le za obveznosti zavoda, ki 22.220 Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas nastanejo v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe, Stran 10938 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije katere obseg se določa v letnem programu dela in finančnem – daje soglasje k statutu zavoda; načrtu zavoda. – daje soglasje k srednje- in dolgoročnemu razvojnemu načrtu zavoda; 9. člen – daje soglasje k letnemu programu dela in finančnemu Zavod v pravnem prometu uporablja žig, katerega obliko načrtu ter letnemu poročilu; in besedilo določi direktor zavoda, ki s svojim aktom lahko uredi – daje soglasje k načinu razporejanja presežka prihodkov tudi vsa druga vprašanja v zvezi z uporabo žiga. nad odhodki in odloča o načinu pokrivanja primanjkljaja; – daje soglasje k najemanju posojil v vrednosti nad V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE ZAVODA 300.000 (tristo tisoč) eurov; – daje soglasje k ceniku javne gospodarske službe; 10. člen – imenuje in razrešuje člane upravnega odbora; Zavodu se da nepremično stvarno premoženje v brez- – imenuje in razrešuje direktorja. plačno uporabo z dnem ustanovitve in se izkazuje v poslovnih knjigah ustanoviteljice. Ustanoviteljica in zavod uredita med- 16. člen sebojna razmerja na podlagi pogodbe, katere sestavni del je Neposredno odgovorni organ za nadzor nad delom in seznam nepremičnin s knjigovodskimi vrednostmi. Zavod krije poslovanjem zavoda je Uprava Republike Slovenije za izvrše- stroške tekočega vzdrževanja, stroške investicijskega vzdrže- vanje kazenskih sankcij. vanja pa pokriva ustanoviteljica. Na zavod se z ustanovitvijo prenese premično stvarno premoženje javnih gospodarskih zavodov iz 2. člena tega od- VIII. ORGANA ZAVODA loka ter premoženje, ki jim je bilo dano s strani ustanovitelja, kot ustanovni vložek in se izkazuje v poslovnih knjigah zavoda. 17. člen Zavod mora s premoženjem ravnati s skrbnostjo dobrega Organa zavoda sta: gospodarja. 1. upravni odbor in 11. člen 2. direktor. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti: – s prihodki od tržne dejavnosti, Upravni odbor – iz proračuna Republike Slovenije ter 18. člen – z dotacijami, donacijami, darili in iz drugih virov. Upravni odbor ima pet članov. 12. člen Ustanoviteljica imenuje tri člane, in sicer enega na pred- Ustanoviteljica zagotavlja zavodu nakazila za opravljanje log Ministrstva za finance, enega na predlog Ministrstva za gospodarske javne službe iz 5. člena tega odloka na podlagi pravosodje in enega na predlog Uprave Republike Slovenije potrjenega programa dela in finančnega načrta ob upoštevanju za izvrševanje kazenskih sankcij. stroškov: En član je direktor enega od zavodov za prestajanje ka- – nagrad in drugih stroškov za delo zaprtih oseb, zni zapora in prevzgojnega doma (v nadaljevanju: zavodi za – plač in drugih stroškov dela zaposlenih na področju prestajanje kazni zapora), ki je imenovan za dve leti. Upravni javne gospodarske službe. odbor s poslovnikom določi zaporedje imenovanj. Sestava stroškov in višina nakazil iz prejšnjega odstavka Enega člana upravnega odbora izvolijo zaposleni v zavo- se določita v letni pogodbi, ki jo Uprava Republike Slovenije du. Kandidata za člana upravnega odbora lahko pisno predlaga za izvrševanje kazenskih sankcij sklene z zavodom v skladu z skupina najmanj polovice zaposlenih. Postopek volitev določi merili, ki jih predpiše Ministrstvo za pravosodje. upravni odbor s poslovnikom. Ustanovitelj zagotavlja polovico vrednosti nagrad in dru- Člani upravnega odbora, razen člana iz tretjega odstavka gih stroškov za delo zaprtih oseb določenih s Pravilnikom o tega člena, so imenovani za štiri leta. količnikih za določitev osnovnih plačil o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o 19. člen nagradah mladoletnikov (Uradni list RS, št. 52/02 in 86/09). Članom upravnega odbora preneha funkcija: Cenik dejavnosti javne gospodarske službe in cenik tržne – s prenehanjem mandatov direktorjev zavodov za pre- dejavnosti sprejme upravni odbor na predlog direktorja. stajanje kazni zapora, – z odpoklicem, 13. člen – če sami odstopijo in Polovica presežka prihodkov nad odhodki, ustvarjenega – z razrešitvijo predstavnika zaposlenih. s prihodki iz druge in tretje alineje 11. člena tega odloka, zavod praviloma namenja za ohranitev, razvoj in širitev svoje dejavno- 20. člen sti v skladu s potrjenim finančnim načrtom zavoda. Upravni odbor izvoli predsednika in namestnika predse- Druga polovica presežka prihodkov nad odhodki se vrne dnika upravnega odbora z večino glasov vseh svojih članov. ustanoviteljici za financiranje gospodarske javne službe. Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje, izja- vlja voljo in objavlja odločitve upravnega odbora ter ga zastopa VI. DELOVNA RAZMERJA glede na druge organe zavoda in tretjih oseb. Če je predsednik upravnega odbora zadržan ali odsoten, 14. člen njegove naloge prevzame njegov namestnik. Plače in pravice iz delovnih razmerij zaposlenih v zavodu se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za zapo- 21. člen slene v javnih gospodarskih zavodih. Upravni odbor odloča na sejah, ki jih sklicuje njegov pred- sednik na predlog direktorja ali posameznega člana upravnega VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJICE odbora. Na zahtevo najmanj dveh članov upravnega odbora DO UPRAVLJANJA ZAVODA ali direktorja zavoda mora predsednik prav tako sklicati sejo. Odločanje upravnega odbora je veljavno, če je na seji 15. člen navzoča večina vseh članov. Upravni odbor odloča z navadno Ustanoviteljica ima poleg z zakonom določenih pristojno- večino navzočih članov. Če je izid neodločen, odloča glas sti še naslednje pristojnosti: predsednika. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10939
Direktor zavoda se mora na vabilo udeleževati sej uprav- 26. člen nega odbora. Direktor zavoda ima naslednje pristojnosti in naloge: Potek seje in sprejeti sklepi upravnega odbora morajo biti – vodi, organizira in usklajuje poslovanje zavoda ter za- jasno zapisani v zapisniku seje, ki ga potrdijo člani upravnega stopa in predstavlja zavod; odbora in podpiše predsednik upravnega odbora ali njegov – izvaja sklepe upravnega odbora; namestnik, če vodi sejo. Zapisnik se pošlje vsem članom uprav- – sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji de- nega odbora najpozneje v sedmih delovnih dneh po seji. lovnih mest; Seja upravnega odbora je lahko tudi dopisna, če temu – predlaga upravnemu odboru sprejetje drugih splošnih ne nasprotuje noben njegov član. Dopisno sejo lahko skliče aktov; le predsednik upravnega odbora na predlog člana upravnega – predlaga upravnemu odboru sprejetje srednjeročnega odbora ali direktorja zavoda. in dolgoročnega razvojnega načrta zavoda ter ga predloži v Tehnično in administrativno pomoč za izvedbo seje uprav- soglasje ustanoviteljici; nega odbora mora zagotoviti zavod. – predlaga upravnemu odboru sprejetje letnega načrta Upravni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim zavoda, sprejema ukrepe za njegovo uresničitev ter poroča podrobneje uredi vsa vprašanja v zvezi s svojim delovanjem. upravnemu odboru o delovnih in poslovnih dosežkih zavoda; – je odredbodajalec in skladno s tem podpisuje poslovne 22. člen akte, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na finančno Naloge in pristojnosti upravnega odbora so: poslovanje zavoda; – sprejme statut zavoda; – v skladu z veljavnim letnim načrtom zavoda odloča – na predlog direktorja sprejme srednjeročni in dolgoročni o prodaji in nakupu osnovnih sredstev, o dokončnih odpisih razvojni načrt zavoda ter ju predloži v soglasje ustanoviteljici; osnovnih sredstev, opreme in neizterljivih obveznosti, o naje- – na predlog direktorja sprejme letni program dela in manju posojil in razporejanju finančnih sredstev; finančni načrt ter ju predloži v soglasje ustanoviteljici; – predpisuje oziroma izdaja vse akte o delovanju zavoda, – sprejme letno poročilo in ga skupaj z revizijskim poroči- za katere niso pristojni drugi organi zavoda; lom predloži v soglasje ustanoviteljici; – izvršuje pravice in obveznosti delodajalca; – sprejme cenik dejavnosti javne gospodarske službe in – predpisuje urnik poslovanja posameznih enot zavoda, ga predloži v soglasje ustanoviteljici; določa delovni čas; – sprejme cenik tržne dejavnosti; – določa prodajne cene in cene za opravljanje vseh vrst – na predlog direktorja in po predhodnem mnenju revi- storitev na podlagi sprejetih cenikov tržne dejavnosti; zorja sprejme merila (ključe) za delitev stroškov, odhodkov – odloča o likvidnostnem zadolževanju do 30.000 (trideset in prihodkov med dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti; tisoč) eurov; – spremlja in nadzoruje poslovanje zavoda skladno z – opravlja druge naloge v skladu z zakoni, kolektivno letnim načrtom. pogodbo, statutom in drugimi splošnimi akti.
23. člen 27. člen Člani upravnega odbora so za svoje delo upravičeni do Direktor zavoda samostojno sklepa posle do zneska sejnine v višini, kot jo določi ustanoviteljica. 30.000 (trideset tisoč) eurov, nad tem zneskom pa le s soglas- Upravičeni so tudi do povrnitve utemeljenih potnih stroškov. jem upravnega odbora, če ni s tem odlokom za posamezne vrste poslov določeno drugače. Direktor Direktor zavoda lahko posamezna opravila iz svoje pri- stojnosti s splošnim ali posebnim pisnim pooblastilom prenese 24. člen na druge zaposlene. Direktorja imenuje in razrešuje ustanoviteljica na predlog upravnega odbora in na podlagi izvedenega javnega razpisa. Ustanoviteljica imenuje direktorja zavoda in z njim sklene IX. RAČUNOVODSTVO, REVIDIRANJE, FINANČNO pogodbo o zaposlitvi. Med trajanjem mandata ali do razrešitve POSLOVANJE je direktor v delovnem razmerju v zavodu. Direktor je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno 28. člen imenovan. Zavod vodi računovodstvo skladno z zakonom, ki ureja Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splo- gospodarske družbe, s slovenskimi računovodskimi standardi šnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: in pravilnikom o računovodstvu. – ima najmanj univerzitetno izobrazbo in najmanj deset let Zaradi usklajevanja računovodskih podatkov z državnim delovnih izkušenj, od tega pet let delovnih izkušenj na vodilnih proračunom zavod vodi tudi posebno knjigovodsko evidenco delovnih mestih; proračunskih prihodkov po načelu plačane izvedbe. – višja raven znanja enega tujega jezika. 29. člen 25. člen Zavod mora zagotoviti ločene knjigovodske evidence za Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: dejavnost javne gospodarske službe in za tržne dejavnosti v – na lastno željo; skladu z merili, ki jih sprejme njegov upravni odbor. – če huje krši delovne obveznosti ali prekorači pooblastila; – če upravni odbor ugotovi, da ni sposoben voditi poslov 30. člen in zastopati zavoda; Zavod mora imeti revidirane letne računovodske izkaze. – če sprejema odločitve v nasprotju s predpisi; Pri reviziji se skladno s predpisi ugotavljajo tudi namenskost, – če mu ustanoviteljica ali upravni odbor izreče nezaupni- učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev. co zaradi slabih poslovnih dosežkov; – če ne izvaja sklepov ali ne izpolnjuje navodil ustanovi- 31. člen teljice ali Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih Zavod vodi svoje finančno poslovanje v skladu z zakoni sankcij. in poslovnofinančnimi načeli. Če je direktor razrešen, ustanoviteljica na predlog uprav- Za skladnost finančnega poslovanja s predpisi in po- nega odbora imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar najdlje slovnofinančnimi načeli je poleg direktorja zavoda posebno za eno leto. odgovoren zaposleni, ki skrbi za to poslovanje. Stran 10940 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
32. člen preoblikovanju gospodarske enote »Proizvodno podjetje Embo- Zavod mora pripraviti delovni program in finančni načrt ob plast Obrtne delavnice« v »Javni gospodarski zavod Emboplast, upoštevanju delitve dejavnosti iz 5. člena tega odloka. predelava plastičnih mas in storitve« (Uradni list RS, št. 60/01 in Delovni programa in finančni načrt zavoda morata vse- 112/13), Odlok o preoblikovanju gospodarske enote »Proizvodno bovati najmanj: podjetje Obrtne delavnice Rinka, p. o.,« v »Javni gospodarski za- – program dela (ločeno za gospodarsko javno službo in vod Rinka Celje, kovinska proizvodnja, mizarstvo, pranje perila« tržno dejavnost); (Uradni list RS, št. 60/01 in 112/13) in Odlok o preoblikovanju – načrt vzdrževanja premičnega in nepremičnega pre- gospodarske enote »Proizvodno podjetje Kozjak, p. o.,« v »Javni moženja (redno in izredno vlaganje v obnovo ter vlaganje v gospodarski zavod Kozjak, kovinska predelava, galvanika, kme- izboljšave); tijstvo« (Uradni list RS, št. 60/01 in 112/13). – stanje osebja in predstavitev kadrovske politike; – načrt prihodkov in odhodkov ob upoštevanju delitve iz 40. člen 5. člena tega odloka; Zavod prevzame pogodbene ter druge pravice in obvez- – predlog načrta ravnanja s stvarnim premoženjem in nosti javnih gospodarskih zavodov iz 2. člena tega odloka. – druge podatke, potrebne za pripravo pogodbe iz druge- ga odstavka 12. člena tega odloka. 41. člen Obliko delovnega programa in finančnega načrta zavod Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih uskladi z Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan uveljavitve tega odloka v sankcij. zavodih, določenih v 2. členu tega odloka, skladno s 75. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.) preidejo na zavod. X. SPLOŠNI AKTI 42. člen 33. člen Direktorjem javnih gospodarskih zavodov iz 2. člena tega Poleg statuta ima zavod še naslednje splošne akte: odloka z dnem uveljavitve tega odloka preneha mandat in se – akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, imenujejo za vodje NOE. – poslovnik o delu upravnega odbora, – akte poslovne politike, 43. člen – pravilnik o računovodstvu, Ta odlok začne veljati 1. januarja 2015. – akt o varstvu pri delu, – akt o poslovni skrivnosti in Št. 00720-18/2014 – druge akte, ki jih določajo predpisi. Ljubljana, dne 24. decembra 2014 Akte iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka sprejme EVA 2014-2030-0059 upravni odbor, druge pa direktor zavoda. Vlada Republike Slovenije XI. POSLOVNA SKRIVNOST Boris Koprivnikar l.r. 34. člen Podpredsednik Za poslovno skrivnost zavoda se štejejo listine in podatki, ki jih zaradi njihove narave in pomena za poslovanje zavoda ni dovoljeno sporočati, pošiljati ali dajati na vpogled nepoobla- ščenim osebam, razen na način, predpisan z aktom zavoda. 4050. Sklep o določitvi zneska na enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 35. člen (Uradni list RS, št. 47/13) je Vlada Republike Slovenije sprejela Upravni odbor sprejme statut in merila iz 29. člena tega odloka najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. S K L E P 36. člen o določitvi zneska na enoto obremenitve okolja Drugi splošni akti morajo biti sprejeti najpozneje v treh z emisijo ogljikovega dioksida mesecih po uveljavitvi statuta. Do uskladitve se uporabljajo obstoječi statuti in splošni akti javnih gospodarskih zavodov iz I 2. člena tega odloka, če niso v nasprotju s tem odlokom. Ob Znesek na enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega neskladju se uporablja ta odlok. dioksida je 0,01728 eura. 37. člen II Ustanoviteljica do imenovanja direktorja v skladu s Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o 24. členom tega odloka imenuje vršilca dolžnosti direktorja, določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikove- ki je pooblaščen, da pod njenim nadzorom opravi priprave za ga dioksida (Uradni list RS, št. 79/13). začetek dela zavoda. III 38. člen Ta sklep začne veljati 6. januarja 2015. Javni gospodarski zavodi iz 2. člena tega odloka se pre- oblikujejo v NOE. Št. 00719-7/2014 Ljubljana, dne 24. decembra 2014 39. člen EVA 2014-2330-0233 Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o preoblikovanju gospodarske enote »Proizvodno podjetje Proi- Vlada Republike Slovenije zvodni obrati Golovec, p. o.,« v »Javni gospodarski zavod Golo- vec Ljubljana, kovinska galanterija, mizarstvo, knjigovezništvo, Boris Koprivnikar l.r. šiviljstvo, storitve« (Uradni list RS, št. 62/01 in 112/13), Odlok o Podpredsednik Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10941 MINISTRSTVA 2. člen (izraz) 4051. Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, Turistične kmetije so kmetije, določene v predpisu, ki ure- pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi ja minimalne tehnične pogoje in obseg storitev za opravljanje nekaterih odstopanj za obrate na področju živil gostinske dejavnosti. živalskega izvora
Na podlagi šestega odstavka 61. člena Zakona o kme- II. MAJHNE KOLIČINE ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA tijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), drugega odstavka 23. člena in 76. člena Zakona 3. člen o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B) izdaja (živila rastlinskega izvora) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Med primarna živila rastlinskega izvora, ki se jih lahko prideluje oziroma nabira v okviru majhnih količin, spadajo: – žita (npr. pšenica, rž, pira, tritikala, koruza, ječmen, P R A V I L N I K proso, oves in ajda), o določitvi majhnih količin živil, pogojih – krompir, za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih – zelenjadnice (npr. zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, so- odstopanj za obrate na področju živil lata, radič, špinača, motovilec, korenček, rdeča pesa, kuma- živalskega izvora re, bučke, paradižnik, paprika, česen, čebula, por, šparglji in stročnice), – sadje (npr. jabolka, hruške, kutina, nashi, granatno I. SPLOŠNE DOLOČBE jabolko, breskve, nektarine, marelice, češnje, višnje, češplje, slive, orehi, lešniki, mandlji, kostanj, jagode, maline, ameriške 1. člen borovnice, ribez, namizno grozdje, kivi, kaki in fige), (vsebina pravilnika) – oljnice in predivnice (npr. sončnice, oljna buča, oljna (1) Ta pravilnik določa majhne količine živil, pogoje za ogrščica, konoplja in lan), njihovo pridelavo in zahteve glede označevanja, ki jih morajo v – njivska zelišča (npr. bazilika, drobnjak, luštrek, majaron, zvezi s higienskimi pravili izpolnjevati nosilci živilske dejavnosti, melisa, origano, kamilica, ameriški slamnik rožmarin, sivka, ki na nivoju primarne pridelave pridelujejo majhne količine živil šetraj in timijan), in jih dobavljajo neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim – samonikli plodovi in zelišča. maloprodajnim podjetjem, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvajanje: 4. člen – 2. točke pod (c) 1. člena Uredbe (ES) št. 852/2004 (majhne količine) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni (1) Majhne količine primarnih živil rastlinskega izvora so živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene vse količine, ki jih nosilec živilske dejavnosti pridela na: z Uredbo Komisije (EU) št. 579/2014 z dne 28. maja 2014 o – 1 ha njiv ali ekstenzivnih sadovnjakov, odobritvi odstopanja od nekaterih določb Priloge II k Uredbi – 0,3 ha rastlinjakov ali intenzivnih sadovnjakov z izjemo (ES) št. 852/2004 v zvezi s prevozom tekočih olj in maščob po jagodičja (jagode, maline, ameriške borovnice, ribez in drugo morju (UL L št. 160 z dne 29. 5. 2014, str. 14), (v nadaljnjem jagodičje), kjer največja dovoljena površina pridelave ne sme besedilu: Uredba 852/2004/ES) in presegati 0,15 ha. – 3. točke pod (c) 1. člena Uredbe (ES) št. 853/2004 (2) Ne glede na prejšnji odstavek so majhne količine Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o poseb- samoniklih plodov in zelišč vse nabrane količine, ki jih nosilec nih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 živilske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nabiranje z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Uredbo Ko- samoniklih plodov in zelišč, neposredno nabere in dobavi konč- misije (EU) št. 1137/2014 z dne 27. oktobra 2014 o spremembi nemu potrošniku ali obratom prodaje na drobno, ki neposredno Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta oskrbujejo končnega potrošnika. in Sveta v zvezi z obdelavo nekaterih vrst drobovine živali, (3) Majhnih količin primarnih živil rastlinskega izvora ni namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 307 z dne 28. 10. 2014, dovoljeno oddajati institucionalnim obratom javne prehrane str. 28), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES). (npr. šole, vrtci, bolnice, domovi za ostarele). Izjema so majhne (2) Ta pravilnik določa tudi: količine živil rastlinskega izvora, ki jih institucionalni obrati javne – pogoje in največji dovoljeni obseg zakola kuncev in prehrane pridelajo sami (npr. pridelava sadja in zelenjave na perutnine na mestu izvora za namen neposredne oddaje konč- šolskih vrtovih in v sadovnjakih). nemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki (4) Majhne količine primarnih proizvodov rastlinskega iz- neposredno oskrbujejo končnega potrošnika s tem mesom kot vora je dovoljeno oddajati samo v nepredpakirani obliki. svežim mesom, za izvedbo 3. točke pod (d) 1. člena Uredbe 853/2004/ES; 5. člen – pogoje in največji dovoljeni obseg oddaje manjših količin (pogoji) divjadi ali mesa divjadi za namen neposredne oddaje končne- mu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki nepo- Nosilci živilske dejavnosti, ki pridelujejo manjše količine sredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvedbo 3. točke živil rastlinskega izvora, morajo zagotoviti, da so živila, ki jih tr- pod (e) 1. člena Uredbe 853/2004/ES; žijo, higiensko neoporečna in varna, in sicer je treba zagotoviti: – največje dovoljene količine živil živalskega izvora, ki – da živila niso bila tretirana z nedovoljenimi fitofarma- jih lahko obrat prodaje na drobno dobavi drugim obratom cevtskimi sredstvi oziroma niso v karenci, prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potro- – vsa oprema, orodje in posoda, ki prihaja v stik z živili, šnika, za izvedbo alineje (ii) 5. točke pod (b) 1. člena Uredbe mora biti čista in vzdrževana, 853/2004/ES; – da se živila do oddaje hranijo v čistih, suhih in po potrebi – pogoje za zakol in uporabo mesa živali zaklanih na hladnih prostorih, zavarovana pred onesnaženjem iz okolice, turističnih kmetijah za namen priprave hrane za njihove goste. neposrednimi sončnimi žarki ter vdorom škodljivcev. Stran 10942 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
III. MAJHNE KOLIČINE ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA – da se čebelji pridelki do oddaje na trg hranijo v čistih, suhih in hladnih prostorih, zavarovani pred neposrednimi sonč- 6. člen nimi žarki in vdorom škodljivcev. (surovo mleko) 9. člen (1) Majhna količina surovega mleka, namenjenega ne- posredni oddaji na mestu pridelave končnemu potrošniku ali (akvakultura) obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega (1) Ribiški proizvodi iz tega pravilnika so vse morske ali potrošnika, ne sme presegati 10.000 litrov surovega mleka sladkovodne živali, bodisi divje ali farmsko gojene, razen živih letno ali največ 30 litrov na dan. školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev in živih morskih polžev (2) Surovo mleko iz prejšnjega odstavka mora izvirati od ter vseh sesalcev, plazilcev in žab. živali: (2) Majhna količina ribiških proizvodov, vzrejenih v akva- – ki ne kažejo znakov bolezni, ki se prenašajo preko kulturi in namenjenih oddaji na mestu pridelave končnemu po- mleka na ljudi; trošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje – ki so v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne končnega potrošnika, je 3000 kg letno. kažejo bolezni, katerih posledica bi lahko bila kontaminacija (3) Za ribiške proizvode iz prejšnjega odstavka je treba mleka, oziroma niso zbolele za okužbo genitalnih poti, enteriti- zagotoviti: som z diarejo in vročino ali z vidnim vnetjem vimena, – da so živali v akvakulturi v dobrem splošnem zdravstve- – ki nimajo ran na vimenih, nem stanju, – ki niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih – da živali v akvakulturi niso dobivale prepovedanih sub- substanc oziroma niso v karenci, stanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci, – ki so uradno proste bruceloze in tuberkuloze. – vsa oprema, orodje in posoda, ki prihaja v stik z ribiškimi (3) Zahteve glede prostorov in opreme v zvezi s pridelavo proizvodi, mora biti čista in vzdrževana, surovega mleka so naslednje: – zagotoviti je treba prostor za izvajanje postopkov po – molzna oprema in prostori, kjer se mleko skladišči, izlovu (zakol, izkrvavitev, odstranjevanje glave, odstranjevanje morajo biti locirani in izdelani tako, da se omeji nevarnost one- drobovja in plavuti, odstranjevanje lusk itd.), če se ti postopki snaženja mleka, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, po izlovu opravljajo, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih – če se ribiški proizvodi ne oddajo takoj po izlovu, je tre- sredstev in biocidov, ba zagotoviti njihovo skladiščenje na temperaturi talečega se – opremo, ki pride v stik z mlekom (posode, vsebniki, ledu, ki mora biti izdelan iz pitne ali čiste vode, ali skladiščenje cisterne itd.), je treba redno čistiti, po potrebi razkuževati in v hladilnih napravah. mora biti vzdrževana, – prostore, kjer se mleko skladišči, je treba redno čistiti in 10. člen po potrebi razkuževati, – mleko, ki se v dveh urah po molži ne odda, je treba (gospodarski ribolov) ohladiti na 6 do 8 °C. (1) Majhna količina ribiških proizvodov, ulovljenih s plovili (4) Oseba, ki opravlja molžo, mora skrbeti za osebno za gospodarski ribolov in namenjenih oddaji na neposredno po higieno. ulovu (s plovila ali s pomola) končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošni- 7. člen ka, ne sme presegati 50 kg ribiških proizvodov na dan. (jajca) (2) Za ribiške proizvode, ulovljene v skladu s prejšnjim (1) Majhna količina jajc, namenjenih neposredni oddaji odstavkom, je treba zagotoviti: na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje – da so ob izlovu v dobrem splošnem zdravstvenem na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, je stanju, količina jajc, ki jo dnevno proizvede jata do 350 nesnic. – da so na ribiškem plovilu in pri oddaji zaščitene pred (2) Jajca iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati na- onesnaženjem iz okolice, slednje pogoje: – posode, namenjene skladiščenju ribiških proizvodov, – da je jata nesnic v dobrem splošnem zdravstvenem morajo biti čiste in vzdrževane. stanju in ne kaže bolezni, ki se prenašajo preko jajc na ljudi, – da nesnice niso dobivale prepovedanih substanc, nedo- voljenih substanc oziroma niso v karenci, IV. MAJHNE KOLIČINE PERUTNINE IN KUNCEV – da se jajca do oddaje hranijo v čistih in suhih prosto- 11. člen rih, zavarovana pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev, (obseg in pogoji) – da se jajca oddajo neposredno končnemu potrošniku (1) Nosilec živilske dejavnosti reje perutnine lahko letno najpozneje v roku 21 dni po tem, ko so bila znesena. na mestu izvora zakolje do 5500 kokoši, brojlerjev, prepelic ali kuncev in do 800 puranov. Živali morajo biti v reji nosilca 8. člen živilske dejavnosti od izvalitve ali najmanj 1 mesec. Nosilec (čebelji pridelki) živilske dejavnosti mora voditi evidenco, ki obsega število in (1) Čebelji pridelki iz tega pravilnika so med, med v satju, vrsto zaklanih živali ter datum zakola. matični mleček, cvetni prah, propolis in vosek. (2) Meso živali iz prejšnjega odstavka je dovoljeno od- (2) Majhna količina čebeljih pridelkov je vsa količina, pro- dajati neposredno končnim potrošnikom ali drugim obratom izvedena in namenjena neposredni oddaji na mestu pridelave prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega po- končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposre- trošnika. Obseg prodaje drugim obratom prodaje na drobno dno oskrbuje končnega potrošnika. ne sme presegati 25 odstotkov vseh zaklanih živali, razen če (3) Čebelji pridelki iz prejšnjega odstavka morajo izpolnje- nosilec s tem mesom oskrbuje svoj obrat prodaje na drobno vati naslednje pogoje: na istem naslovu. – da so čebelje družine v dobrem splošnem zdravstvenem (3) Zakol iz tega člena je dovoljen pod naslednjimi pogoji: stanju in ne kaže znakov bolezni, ki se prenašajo preko čebeljih – da so živali v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in pridelkov na ljudi, ne kažejo znakov bolezni, ki se prenašajo preko mesa na ljudi, – da čebelje družine niso dobivale prepovedanih sub- – da živali niso dobivale prepovedanih substanc, nedovo- stanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci, ljenih substanc oziroma niso v karenci. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10943
(4) Za zakol perutnine in kuncev mora poleg pogojev iz (2) Izjavo usposobljene osebe o opravljenem pregledu dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES nosilec živilske dejavnosti iz točke a) prejšnjega odstavka mora obrat prodaje na drobno zagotoviti: hraniti najmanj dve leti. – prostor za omamljanje, klanje in obdelavo trupov za- klanih živali, – opremo za omamljanje, VI. DOBAVA ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA MED OBRATI – sterilizator za nože ali drug sistem z enakim učinkom, PRODAJE NA DROBNO – prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da lahko hkrati ohladi celotno količino mesa zaklanih živali. 14. člen (obseg in pogoji) V. MAJHNE KOLIČINE UPLENJENE DIVJADI OZIROMA (1) Dobava živil živalskega izvora iz enega obrata prodaje MESA DIVJADI na drobno v drugi obrat prodaje na drobno, ki neposredno oskr- buje končnega potrošnika, je dovoljena, če količina tako doba- 12. člen vljenih živil ne presega 25 odstotkov skupnih mesečnih količin. (2) Dobava živil živalskega izvora na način iz prejšnjega (obseg) odstavka je dovoljena le med obrati prodaje na drobno na lo- Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v na- kalnem trgu Republike Slovenije. daljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko iz zbiralnice uple- (3) Če je obrat prejemnik premična stojnica, stojnica v njene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na okviru tržnice ali premična prodajalna istega nosilca živilske de- drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, odda javnosti, ne gre za dobavo drugemu obratu prodaje na drobno. največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema posamezne (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena omejitev dobave vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih ne velja za dobavo primarnih živil živalskega izvora in prede- območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski orga- lane čebelje pridelke. nizaciji. Podatek o planiranem letnem odvzemu divjadi mora lovska organizacija zagotoviti ob pregledu zbiralnice. VII. ZAKOL ŽIVALI NA TURISTIČNI KMETIJI 13. člen (pogoji) 15. člen (1) Lovska organizacije mora za oddajo majhnih količin (obseg in pogoji) mesa divjadi zagotoviti, da: (1) Turistična kmetija lahko na leto na svoji kmetiji zakolje a) usposobljena oseba, kot je določena v Poglavju I Od- do 12 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) glede delka IV Priloge III, Uredbe 853/2004/ES, opravi pregled trupa na vrsto živali in pretvorbe iz drugega odstavka tega člena. V in pripadajočih notranjih organov ter izpolni izjavo usposobljene ta namen morajo biti poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe osebe; 852/2004/ES izpolnjeni tudi naslednji pogoji: b) se trupi divjadi v primeru oddaje obratom prodaje na a) da so živali v reji nosilca dejavnosti najmanj tri mesece drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pred ali od rojstva, jagnjeta, kozlički in odojki do 20 kg žive teže pa oddajo izkožijo. V ta namen mora poleg pogojev iz dela A Prilo- od rojstva ali najmanj en mesec; ge I Uredbe 852/2004/ES nosilec živilske dejavnosti zagotoviti: b) da ima turistična kmetija: – prostor ali ločeno mesto za izkoževanje divjadi, – prostor za omamljanje in klanje živali, – opremo za odiranje v visečem položaju, – prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da – umivalnik s hladno in vročo vodo ter sterilizator ročnega lahko hkrati ohladi celotno količino mesa zaklanih živali; orodja, c) pri klanju mora biti na razpolago najmanj naslednja – ločeno skladiščenje izkoženih trupov od neizkoženih, oprema: če se takšno skladiščenje v zbiralnici uplenjene divjadi izvaja, – kovinski podstavek za odiranje prašičev ali kotel za ga- – veterinarski pregled trupov uplenjene divjadi skladno z ranje prašičev, odvisno od tega, kakšna obdelava se opravlja, Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z – sterilizator za nože ali drug sistem z enakim učinkom, dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organiza- – posodo ali voziček, namenjen veterinarskemu pregledu cijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenje- trebušnih organov in njihovi odstranitvi iz klavnega prostora, nih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 206), – obešala s kavlji za obešanje mesa in za veterinarski zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 633/2014 pregled organov; z dne 13. junija 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) č) v prostoru za klanje je med delom prepovedano prazniti št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Priloge I k želodce in čreva ali skladiščiti kože, parklje in ščetine. Želodce Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in čreva se lahko čisti v prostoru za klanje takrat, ko se ne glede posebnih zahtev za predelavo velike divjadi in pregledov opravlja klanj in v prostoru ni mesa. Po takem delu je treba divjadi post mortem (UL L št. 175 z dne 14. 6. 2014, str. 6), klavni prostor pred ponovno uporabo za klanje temeljito oprati – da se trupe divjadi razkosa na največ šest osnovnih in razkužiti; kosov; d) po opravljenem klanju je dovoljeno klavni prostor upo- c) so trupi ali meso divjih prašičev in drugih vrst divjadi, rabiti tudi za razkosanje in predelavo mesa, če je prostor dovzetnih za trihinelo, pred oddajo končnemu potrošniku ali očiščen in razkužen; obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo konč- e) nosilec dejavnosti mora najmanj 48 ur pred zakolom nega potrošnika, pregledani na trihinelo v skladu z Uredbo (ES) prašičev, ovc, koz ali gojene divjadi obvestiti uradnega veteri- št. 2075/2005 Komisije z dne 5. decembra 2005 o določitvi po- narja območnega urada Uprave Republike Slovenije za varno sebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L št. 338 hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki mora opraviti pregled z dne 22. 12. 2005, str. 60), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno živali pred klanjem in mesa po zakolu. Nosilec živilske dejavno- uredbo Komisije (EU) št. 1114/2014 z dne 21. oktobra 2014 o sti mora za prašiče zagotoviti tudi pregled mesa na prisotnost spremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih ličink trihinel; predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu (UL L št. 302 z dne f) meso zaklanih živali in izdelke iz tega mesa je dovoljeno 22. 10. 2014, str. 46); uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji; č) se vodi evidenca o datumu oddaje, količini in vrsti mesa g) nosilec živilske dejavnosti mora voditi evidenco, ki ob- oddane divjadi. sega število in vrsto zaklanih živali ter datum zakola. Stran 10944 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
(2) Pri določitvi GVŽ se upoštevajo naslednji pretvorniki: za prehrano ljudi (UL L št. 307 z dne 28. 10. 2014, str. 28), (v – prašiči, ovce, koze, velika gojena divjad: 0,4 GVŽ/žival, nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES). – jagnjeta, kozlički in odojki do 20 kg žive teže: (2) S tem pravilnikom se določa tudi uporaba smernic 0,06 GVŽ/žival. dobre prakse za higieno oziroma za uporabo načel HACCP v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 852/2004/ES. 16. člen (zaščita živali pri zakolu) 2. člen Pri izvajanju dejavnosti klanja živali na turistični kmetiji (izrazi) je treba zagotoviti omamljanje živali pred zakolom v skladu z Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo naslednje: Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o 1. obrat je obrat, kot je opredeljen v 2. členu Uredbe zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L št. 303 z dne 18. 11. 2009, str. 1). 852/2004/ES; 2. živilska dejavnost je dejavnost, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z VII. KONČNA DOLOČBA dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah 17. člen živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z (uveljavitev) dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja dnem listu Republike Slovenije. 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehran- sko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem Št. 007-380/2014 rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi Ljubljana, dne 24. decembra 2014 direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) EVA 2014-2330-0015 št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropske- ga parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega Mag. Dejan Židan l.r. parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega minister parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES); 3. nosilec živilske dejavnosti je nosilec, kot je opredeljen v 3. členu Uredbe 178/2002/ES. 4052. Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil 3. člen (registracija obrata in izjeme) Na podlagi šestega odstavka 61. člena in 152.a člena (1) Nosilec živilske dejavnosti mora skladno z drugim Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES vsak obrat, v kate- ZdZPVHVVR in 26/14), drugega, tretjega, četrtega in petega rem izvaja živilsko dejavnost, registrirati pri Upravi Republike odstavka 8. člena, 76. člena ter 90. člena Zakona o veterinar- Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v skih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZP- nadaljnjem besedilu: uprava). VHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni treba kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano registrirati obratov tistim nosilcem živilske dejavnosti, katerih proizvodi so namenjeni dajanju na trg in so: P R A V I L N I K – vpisani v evidence rejnih živali v skladu s predpisi, ki urejajo evidence rejnih živali, o registraciji in odobritvi obratov – vpisani v centralni register akvakulture v skladu s pred- na področju živil pisi, ki urejajo centralni register akvakulture, – vpisani v register čebelnjakov v skladu s predpisi, ki I. SPLOŠNE DOLOČBE urejajo register čebelnjakov, ali – oddali zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izved- 1. člen bo ukrepov kmetijske politike za področje pridelave kmetijskih (vsebina pravilnika) rastlin, in je na podlagi njihove izjave iz vloge razvidno, da (1) Ta pravilnik podrobneje določa postopke registracije kmetijske pridelke dajejo na trg, z izjemo trženja majhnih količin primarnih proizvodov. in odobritev obratov na področju živil (v nadaljnjem besedi- (3) Obrate iz prejšnjega odstavka uprava po uradni dol- lu: obrati) razen obratov, ki delujejo na področju prehranskih žnosti vpiše v register obratov iz četrtega odstavka 4. člena dopolnil in živil za posebne prehranske namene, za izvajanje: tega pravilnika. – Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ni št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 165 z treba registrirati: dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije – obratov, ki so pri upravi odobreni v skladu s 6. členom (EU) št. 579/2014 z dne 28. maja 2014 o odobritvi odstopanja tega pravilnika, od nekaterih določb Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 v – obratov na področju primarne pridelave živil, ki dajejo na zvezi s prevozom tekočih olj in maščob po morju (UL L št. 160 trg majhne količine primarnih proizvodov in izpolnjujejo pogoje z dne 29. 5. 2014, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba za majhne količine v skladu s predpisom, ki določa majhne 852/2004/ES) količine živil. in – Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za II. REGISTRACIJA OBRATA živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55), 4. člen zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) Komisije št. 1137/2014 št. 1137/2014 z dne 27. oktobra 2014 o spremembi Priloge III (postopek registracije obrata) k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v (1) Nosilec živilske dejavnosti mora pred začetkom obra- zvezi z obdelavo nekaterih vrst drobovine živali, namenjenih tovanja oddati vlogo za registracijo obrata. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10945
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži elektronsko na in postopkov dejavnosti obrata. Obrazec vloge za odobritev spletni strani uprave najpozneje 24 ur pred začetkom obratova- obrata je dostopen na spletnih straneh uprave. nja ali pisno najpozneje 15 dni pred začetkom obratovanja pri (2) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora biti priložen tloris pristojnem območnem uradu uprave. Vloga se lahko vloži na obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje. obrazcu, ki je dostopen na spletni strani uprave. (3) Pred odločitvijo o odobritvi je obvezen pregled obrata, ki (3) Vloga za registracijo obrata vsebuje najmanj podatke ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev. V primeru obratov iz o imenu in naslovu obrata, osebno ime in naslov oziroma firmo točke a) drugega odstavka prejšnjega člena pregled obrata opra- in sedež nosilca živilske dejavnosti, davčno številko, EMŠO ali vi eden ali več inšpektorjev za hrano območnega urada uprave. matično številko poslovnega subjekta, podatke o dejavnostih, (4) O odobritvi, neodobritvi ali pogojni odobritvi obrata ki jih izvaja obrat, ter opis živil in postopkov dejavnosti obrata, odloči direktor območnega urada uprave. Odobreni in pogojno v primerih kmetijskih gospodarstev pa tudi KMG-MID. odobreni obrati se vpišejo v register obratov, ki se vodi v skladu (4) Uprava obrat vpiše v register obratov, ki se vodi v z zakonom, ki ureja kmetijstvo, za živila živalskega izvora pa skladu zakonom, ki ureja kmetijstvo, za živila živalskega izvora v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. pa v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Obrat se lahko pogojno odobri za največ tri mesece. Uprava po (5) Uprava ob registraciji obrata nosilcu živilske dejavnosti uradni dolžnosti pogojno odobritev podaljša še za tri mesece, po uradni dolžnosti izda izpis iz registra živilskih obratov. Od če se pri pregledu ugotovi, da je bil dosežen napredek, vendar načina vložitve vloge za registracijo obrata je odvisno, ali se obrat še ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev. izpis izda elektronsko ali pisno. Izpis iz registra se lahko izda (5) Nosilec živilske dejavnosti, ki mu ob pregledu po tudi na zahtevo nosilca živilske dejavnosti. preteku prvega trimesečnega obdobja uprava ugotovi, da v (6) Seznam registriranih obratov se objavi na spletnih obratu ni bil dosežen napredek ali da tudi po preteku drugega straneh uprave. trimesečnega roka pogojne odobritve ne izpolnjuje pogojev za odobritev obrata, lahko ponovno zaprosi za odobritev obrata 5. člen za isto vrsto ali vrste dejavnosti šele po preteku 6 mesecev od izteka roka zadnje pogojne odobritve. (spremembe podatkov o obratu) (6) Seznam odobrenih obratov se vodi v skladu z 31. čle- (1) Nosilec živilske dejavnosti je dolžan upravi sporočati nom Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in vse spremembe, ki so nastale v zvezi z dejavnostmi, ki se iz- Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, vajajo v obratu, vključno z informacijo o začasnem ali trajnem da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in prenehanju dejavnosti najpozneje 15 dni po vsakršni spremem- živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali bi teh podatkov. (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta da je nosilec živilske dejavnosti sporočil spremembo podatkov z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v po tem pravilniku, če je te podatke že sporočil ministrstvu, zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi: zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim ma- – predpisa, ki ureja evidenco rejnih živali, za dejavnost terialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in reje živali, 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in – predpisa, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč, za (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive dejavnost, povezano s čebelarstvom, 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) – predpisa, ki ureja centralni register objektov akvakulture št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi in komercialnih ribnikov ter o zbiranju podatkov o staležu in sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta proizvodnji akvakulture, za dejavnosti pridelave ribiških proi- 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1), (v nadalj- zvodov, ali njem besedilu: Uredba 882/2004/ES) in je objavljen na spletnih – predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za straneh uprave in Evropske komisije. dejavnost pridelave kmetijskih rastlin. (7) Iz odločbe o odobritvi morajo biti razvidni naslednji podatki: a) osebno ime ali firma in naslov ali sedež nosilca živilske III. ODOBRITEV OBRATA dejavnosti; b) ime in naslov odobrenega obrata; 6. člen c) številka odobritve in (odobreni obrati) č) odobrene dejavnosti. (8) Nosilec živilske dejavnosti mora za spremembo po- (1) Nosilec živilske dejavnosti mora pri upravi skladno s datkov iz prejšnjega odstavka vložiti vlogo na območni urad tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES oziroma tre- uprave. V vlogi mora biti navedeno, katere podatke želi nosilec tjim odstavkom 4. člena Uredbe 853/2004/ES začeti postopek živilske dejavnosti spremeniti in razlog za njihovo spremembo. odobritve obrata, v katerem izvaja živilsko dejavnost. (9) Če obrat začasno ne izvaja ene ali več odobrenih de- (2) Odobritev je obvezna za obrate, ki izvajajo dejavnosti: javnosti in je to obdobje daljše od šestih mesecev, mora nosilec a) na podlagi odločitve, ki jo sprejme Evropska komisija; živilske dejavnosti najmanj 15 dni pred nameravanim ponovnim b) za katere so določene zahteve v Prilogi III Uredbe začetkom izvajanja dejavnosti o tem obvestiti območni urad 853/2004/ES, razen v primeru zahtev, ki veljajo za primarno uprave. Na podlagi tega obvestila opravi uradni veterinar ali in- proizvodnjo prodajo na drobno; špektor za hrano ponovni pregled obrata, da se preveri izpolnje- c) iz priloge III Uredbe 853/2004/ES, če obrat prodaje na vanje predpisanih pogojev. Ponovni pregled obrata ni potreben, drobno odda več kot 25 odstotkov živil živalskega izvora, ki so če obrat svojo dejavnost izvaja sezonsko in je obdobje, ko obrat predmet njegovega poslovanja, drugim obratom prodaje na ne izvaja nobene dejavnosti, daljše od šestih mesecev. drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika. 8. člen 7. člen (pregled obrata) (postopek odobritve) (1) V postopku odobritve obrata pregled obrata obsega: (1) Vlogo za odobritev obrata nosilec živilske dejavnosti a) ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede infrastrukture vloži pri pristojnem območnem uradu uprave. Vloga za odobri- in opreme v obratu, ki mora biti skladna z Uredbo 852/2004/ES tev obrata vsebuje najmanj podatke o imenu in naslovu obrata, in Uredbo 853/2004/ES; osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež nosilca živilske b) ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol glede dejavnosti, podatke o dejavnostih, ki jih izvaja obrat ter opis živil na tehnološke postopke, ki se bodo izvajali v obratu. Stran 10946 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
(2) Za ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol (2) Obrati, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika registri- mora nosilec živilske dejavnosti predložiti dokumentacijo, ki rani oziroma odobreni skladno z določbami Pravilnika o obratih obsega najmanj: na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 51/06, a) program čiščenja in razkuževanja obrata in izvajanja 66/07 in 27/09 – popr.) ali Pravilnika o registraciji obratov pri- osebne higiene; marnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni b) program zaščite pred škodljivci; list RS, št. 79/06 in 45/08 – Zkme-1), se štejejo za registrirane c) program nadzora pitne vode; oziroma odobrene po tem pravilniku. č) dokaze o zdravju delavcev v skladu s predpisom, ki (3) Ne glede na določbo drugega odstavka 4. člena tega ureja zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in pravilnika lahko nosilci živilske dejavnosti do 31. decembra prometu z živili prihajajo v stik z živili; 2015 vlogo za registracijo obratov oddajo le v pisni obliki. d) program izobraževanja delavcev; (4) Izpis iz registra živilskih obratov se do datuma, določe- e) program ugotavljanja izpolnjevanja mikrobioloških kri- nega v prejšnjem odstavku, izdaja samo v pisni obliki. terijev, določenih z Uredbo Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL 12. člen L št. 338 z dne 22. 12. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z (prenehanje uporabe) Uredbo Komisije (EU) št. 217/2014 z dne 7. marca 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 v zvezi s salmonelo v (1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati klavnih trupih prašičev (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 93); Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora (Uradni f) program postopkov notranjega nadzora po sistemu list RS, št. 51/06, 66/07 in 27/09 – popr.). oziroma po načelih ugotavljanja kritičnih točk v procesu proi- (2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo upo- zvodnje (HACCP), v skladu s 5. členom Uredbe 852/2004/ES; rabljati določbe 1., 2., 3., 5. in 6. člena Pravilnika o registraciji g) program zagotavljanja sledljivosti surovin in živil; obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora h) program ravnanja z ostanki živil, neužitnimi stranskimi (Uradni list RS, št. 79/06 in 45/08 – Zkme-1), v delih, ki se na- produkti in drugimi odpadki, vključno z živalskimi stranskimi našajo na živila rastlinskega izvora. proizvodi. (3) Programi iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati opis 13. člen del, postopkov in pogostnost izvajanja. Programi morajo vse- (uveljavitev) bovati tudi korektivne ukrepe za primere ugotovljenih neskladij Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- v procesu proizvodnje. dnem listu Republike Slovenije. (4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena nosilcu živilske dejavnosti ni treba predložiti dokumentacije o Št. 007-381/2014 ustreznosti sistema notranjih kontrol, če izvaja sistem notranjih Ljubljana, dne 24. decembra 2014 kontrol na podlagi smernic dobre prakse za higieno oziroma za EVA 2014-2330-0016 uporabo načel HACCP iz 10. člena tega pravilnika. 9. člen Mag. Dejan Židan l.r. minister (začasen in trajen odvzem odobritve) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1) Če uradni veterinar ali inšpektor za hrano obratu v obdobju 12 mesecev trikrat izreče ukrep iz točke (e) drugega odstavka 54. člena Uredbe 882/2004/ES, direktor območnega urada uprave obratu z odločbo začasno odvzame odobritev za obdobje enega meseca. 4053. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah (2) Obratu, ki mu je bila v obdobju 24 mesecev trikrat Pravilnika o veterinarskih pogojih za promet začasno odvzeta odobritev za obdobje enega meseca, direktor in trgovanje na teritoriju EU in uvoz iz tretjih območnega urada uprave odobritev trajno odvzame. držav živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni (3) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko obrat ponovno v drugih veterinarskih predpisih, ter za promet vloži vlogo za odobritev obrata po preteku šestih mesecev od in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se gojijo dokončnosti odločbe o odvzemu odobritve. v živalskih vrtovih
IV. SMERNICE DOBRE HIGIENSKE PRAKSE Na podlagi petega odstavka 7. člena, tretjega odstav- ka 9. člena, petega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 10. člen 11. člena, sedmega odstavka 15. člena in tretjega odstavka (smernice) 44. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list Nosilci živilske dejavnosti lahko vzpostavijo in izvajajo sis- RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR in 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 teme notranjih kontrol na podlagi smernic dobre prakse za hi- – ZIN) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gieno oziroma za uporabo načel HACCP, če jih je kot ustrezne za predvideno vrsto živilske dejavnosti ocenila uprava v skladu P R A V I L N I K s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 852/2004/ES. Smernice dobre higienske prakse, ki niso posodobljene s trenutno veljav- o spremembah in dopolnitvah Pravilnika no nacionalno in evropsko zakonodajo, se lahko uporabljajo le o veterinarskih pogojih za promet in trgovanje v delu oziroma delih, v katerih je njihova vsebina skladna kljub na teritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, spremembi zakonodaje. živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni v drugih V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE veterinarskih predpisih, ter za promet in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se gojijo 11. člen v živalskih vrtovih (prehodne določbe) (1) Postopek odobritve obrata, ki se je začel pred uve- 1. člen ljavitvijo tega pravilnika v skladu s Pravilnikom o obratih na V Pravilniku o veterinarskih pogojih za promet in trgovanje področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 51/06, 66/07 na teritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, živalskega seme- in 27/09 – popr.), se nadaljuje v skladu s tem pravilnikom. na, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10947 v drugih veterinarskih predpisih, ter za promet in trgovanje z spričevalom, ki ga podpiše uradni veterinar, se potrjuje, da je živalmi domačih vrst, ki se gojijo v živalskih vrtovih (Uradni list pooblaščeni veterinar v ustreznem oddelku potnega lista za RS, št. 115/06, 25/08 in 42/10) se v 1. členu besedilo »z Uredbo hišne živali (v nadaljnjem besedilu: potni list) dokumentiral, Komisije (EU) št. 176/2010 z dne 2. marca 2010 o spremembi da je bil klinični pregled opravljen v skladu s prejšnjo točko. Iz Priloge D k Direktivi Sveta 92/65/EGS glede osemenjevalnih potnega lista mora biti razvidno, da so živali v času kliničnega središč za pridobivanje in skladiščenje semena, skupin za pregleda sposobne za načrtovani prevoz v skladu z Uredbo zbiranje in pridobivanje zarodkov, pogojev za kopitarje, ovce in Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali koze kot donorje ter za ravnanje s semenom, jajčnimi celicami med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi in zarodki navedenih vrst (UL L št. 52 z dne 3. 3. 2010, str. 14)« Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL nadomesti z besedilom »z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1). Potni list mora biti v formatu, do- št. 846/2014 z dne 4. avgusta 2014 o spremembi Priloge D ločenem v prvem odstavku 21. člena Uredbe 576/2013/EU, in k Direktivi Sveta 92/65/EGS glede pogojev za donorje iz vrst ustrezati vzorcu potnega lista za hišne živali, določenem v delih enoprstih kopitarjev (UL L št. 232 z dne 5. 8. 2014, str. 5)«. 1 in 2 Priloge III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 577/2013 z dne 28. junija 2013 o vzorcih identifikacijskih dokumentov 2. člen za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev, o sestavi V 2. členu se besedilo », z vsemi spremembami; v nadalj- seznamov ozemelj in tretjih držav ter o zahtevah glede forma- njem besedilu: Uredba 338/97/ES)« nadomesti z besedilom »), ta, oblike in jezika izjav, ki potrjujejo izpolnjevanje nekaterih zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 750/2013 z pogojev iz Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta dne 29. julija 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 in Sveta (UL L št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 109), zadnjič o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije št. 1219/2014 z dne ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2013, str. 1), 13 novembra 2014 o spremembi Priloge II k Izvedbeni uredbi (v nadaljnjem besedilu: Uredba 338/97/ES)«. (EU) št. 577/2013 glede seznama ozemelj in tretjih držav (UL L št. 329 z dne 14. 11. 2014, str. 23).«. 3. člen Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: V prvem odstavku 3. člena se v 1. točki besedilo »Ured- »(3) Promet s psi, mačkami in belimi dihurji je dovoljen, bi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne če so glede označitve in registracije izpolnjeni pogoji, določeni 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, v pravilniku, ki ureja označevanje in registracijo živali.«. str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba Četrti odstavek se črta. 852/2004/ES) in Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pra- 6. člen vilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, V 11. členu se v vseh odstavkih beseda »VURS« nado- str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba mesti z besedo »Uprava« v ustreznem sklonu. 853/2004/ES)« nadomesti z besedilom »Uredbi Evropskega par- 7. člen lamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higi- eni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spreme- Za drugim odstavkom 12. člena se dodajo tretji do peti njeni z Uredbo Komisije (EU) št. 579/2014 z dne 28. maja 2014 odstavek, ki se glasijo: o odobritvi odstopanja od nekaterih določb Priloge II k Uredbi »(3) Za mačke, pse in bele dihurje morajo biti uvozni po- (ES) št. 852/2004 v zvezi s prevozom tekočih olj in maščob po goji enaki pogojem iz točk (a) do (d) prvega odstavka 10. člena morju (ULL št. 160 z dne 29. 5. 2014, str. 14), (v nadaljnjem be- in točke (a) prvega odstavka 2. člena Uredbe 576/2013/EU. sedilu: Uredba 852/2004/ES) in Uredbi Evropskega parlamenta Živali mora med prevozom na namembni kraj spremljati vete- in Sveta (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o posebnih rinarsko spričevalo iz točke c) drugega odstavka 9. člena tega higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne pravilnika. 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) Komisije (4) Uvoz psov, mačk in belih dihurjev je dovoljen, če so št. 1137/2014 z dne 27. oktobra 2014 o spremembi priloge III živali starejše od treh mesecev in cepljene proti steklini. k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) O dodatnih pogojih glede zdravstvenega varstva živali v zvezi z obdelavo nekaterih vrst drobovine živali, namenjenih se Uprava lahko posvetuje z Nacionalnim veterinarskim inštitu- za prehrano ljudi (UL L št. 307 z dne 28. 10. 2014, str. 28), (v tom Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.«. nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES)«. 8. člen 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- V drugem odstavku 4. člena se besedilo »Veterinar- dnem listu Republike Slovenije. ske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OU VURS)« nadomesti z besedilom »Uprave Republike Slovenije Št. 007-165/2014 za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem Ljubljana, dne 24. decembra 2014 besedilu: OU Uprave)«. EVA 2014-2330-0159
5. člen Mag. Dejan Židan l.r. Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: minister »(2) S psi, mačkami in belimi dihurji se lahko trguje, če: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano a) izpolnjujejo pogoje iz 6. člena in, kjer je to ustrezno, 7. člena Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hi- šnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 4054. Odredba o določitvi višine nadomestila št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba na hektar za kritje stroškov za vzdrževalna 576/2013/EU); dela na skupnih objektih in napravah b) jih v roku 48 ur pred odpremo klinično pregleda vete- na melioracijskih območjih v letu 2015 rinar veterinarske organizacije s koncesijo po zakonu, ki ureja veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni veterinar); Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kmetij- c) jih med prevozom na namembni kraj spremlja vete- skih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno rinarsko spričevalo, ki ustreza vzorcu veterinarskega spriče- besedilo in 58/12) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vala iz dela 1 Priloge E Direktive 92/65/EGS. Z veterinarskim prehrano Stran 10948 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
O D R E D B O o določitvi višine nadomestila na hektar za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v letu 2015
1. člen Ta odredba določa višino nadomestila na hektar za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v letu 2015. 2. člen Višina nadomestila na hektar za kritje stroškov za vzdr- ževalna dela na skupnih objektih in napravah je določena po melioracijskih območjih v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.
Št. 422-11/2014 Ljubljana, dne 18. decembra 2014 EVA 2014-2330-0029
Mag. Dejan Židan l.r. minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga: Višina nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah po melioracijskih območjih v letu 2015 Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] AJDOVŠČINA 1012 Melioracija na Ajdovskem polju 30 AJDOVŠČINA 1022 Melioracija Vipavsko polje 20 AJDOVŠČINA 1032 Melioracija Lozice 20 AJDOVŠČINA 1042 Melioracija Vipavski Križ - Male Žablje 30 AJDOVŠČINA 1052 Melioracija Lokavec 30 AJDOVŠČINA 1062 Melioracija Vrtovin 30 AJDOVŠČINA 1072 Melioracija Selo - Batuje 25 AJDOVŠČINA 1092 Melioracija Log - Zemono 30 AJDOVŠČINA 1122 Melioracija Manče - Podnanos 20 AJDOVŠČINA 1132 Melioracija Dolenje - Ustje 20 AJDOVŠČINA 1142 Melioracija Brje - Žablje 30 AJDOVŠČINA 1162 Melioracija Slap I 30 AJDOVŠČINA 1172 Melioracija Slap II 30 BREŽICE 2022 Melioracijsko območje Brežiško polje - Bukošek 15 BREŽICE 2032 Melioracijsko območje ob Gabernici 18 BREŽICE 2042 Melioracijsko območje Krško polje - Gazice 25 BREŽICE 2051 Namakanje sadovnjakov na območju Brežic, Arnovo selo 25 BREŽICE 2142 Melioracijsko območje ob Sromljici 25 CELJE 3022 Melioracijsko območje Ostrožno - Lopata 24 CELJE 3032 Melioracija Žepine I,II 22 CELJE 3042 Melioracija na območju Ljubečne 23 CELJE 3062 Melioracija na območju naselja Zadobrova 24 CELJE 3072 Osušitev zemljišč Ivenci 25 CELJE 3082 Melioracija na območju Zg. Trnovelj 25 CELJE 3092 Melioracijsko območje Medlog - Babno 25 DOMŽALE 6012 Melioracija Jable 15 DOMŽALE 6042 Melioracija Čudna 15 DOMŽALE 6052 Melioracija Rača 15 DOMŽALE 6062 Melioracija Trzin 15 DOMŽALE 6072 Melioracija Radomlja področje 4 15 DOMŽALE 6082 Melioracija Radomlja področje 3 15 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10949
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] DOMŽALE 6102 Melioracija Radomlja področje 1 15 DOMŽALE 6112 Melioracija Radomlja področje 2 15 GORNJA RADGONA 8022 Melioracijsko območje Slaptinci 15 GORNJA RADGONA 8032 Melioracija Apaške doline - območje Plitvice 25 GORNJA RADGONA 8062 Melioracijsko območje Lomanoše 25 GORNJA RADGONA 8082 Melioracijsko območje Žihlava - Biserjane 20 GORNJA RADGONA 8092 Melioracijsko območje Plitvica II. 25 GORNJA RADGONA 8102 HMS Ščavnica - Sp. Ivanjci-Sp. Ščavnica 20 GORNJA RADGONA 8112 HMS Ščavnica - Grabonoš-Sp. Ivanjci 25 GORNJA RADGONA 8122 Melioracijsko območje Boračeva - Črešnjevci 25 GORNJA RADGONA 8132 HMS Ščavnica - Sp. Ščavnica-Lešane 20 GORNJA RADGONA 8172 HMS Ščavnica, Biserjane - Grabonoš 20 IZOLA 13011 Namakalni sistem Pivol 41 IZOLA 13022 Hidromelioracija Rikorvo 20 KAMNIK 15012 Melioracija površin med Mostami, Komendo in Križem 15 KOPER 17021 Namakanje Sermin hrib 0 KOPER 17052 Melioracija Sermin - Valmarin 31 KOPER 17072 Melioracija doline Badaševice 31 KOPER 17082 Hidromelioracija Tomaž 20 KOPER 17092 Melioracija Ankaranske Bonifike - Purisima 31 KOPER 17122 Melioracija doline Pradisiol 31 KOPER 17132 Hidromelioracija Ankaranska Bonifika - osuševanje 31 KOPER 17171 Namakanje Ankaranska Bonifika - Purisima 41 KOPER 17201 Namakalni kompleks Zontarji 41 KRŠKO 19012 Melioracijsko območje ob Lokvanjskem potoku 18 KRŠKO 19042 Melioracijsko območje Kolarica 20 KRŠKO 19052 Melioracijsko območje Krško polje I 20 KRŠKO 19102 Melioracijsko področje Kalce - Naklo 10 KRŠKO 19301 Velik namakalni sistem Kalce-Naklo I. faza 30 KRŠKO 19541 Velik namakalni sistem Kalce-Naklo Il. faza 20 LENART 21042 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Zg. Senarska 6 LENART 21052 HMS Pesnica - Melioracija na območju Globovnice I. 15 LENART 21062 HMS Pesnica - MO Velka-žice 20 LENART 21082 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Polena 20 LENART 21092 HMS Pesnica - MO Gočova 15 LENART 21122 HMS Pesnica - območje Drvanja - Trotkova 20 LENART 21132 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Zamarkova-Voličina 22 LENART 21152 HMS Pesnica - MO Spodnji Porčič 19 LENART 21172 HMS Pesnica - Melioracija na območju Drvanje in Ročice 20 LENART 21182 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Šetarovska gmajna 19 LENART 21202 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Vinička vas 22 LENART 21212 Melioracija Pesniške doline - območje Šetarova 22 LENDAVA 22062 HMS Ledava Melioracija Turnišče II 21 LENDAVA 22252 Melioracijsko območje Strehovci - Dobrovnik 24 LJUBLJANA 24012 Melioracija ob Gameljščici 18 LJUBLJANA 24112 Melioracija Poljšak 15 LJUBLJANA 24152 Melioracija Dobrunjščica 18 LJUTOMER 29012 Melioracija Kozarica - Virje I 18 LJUTOMER 29042 Melioracija ščavniške doline - območje Cezanjevci II 19 LJUTOMER 29072 Melioracija Kozarica - Virje II 10 LJUTOMER 29092 HMS Ščavnica MO ob Turji 18 LJUTOMER 29102 Melioracija območja Bolehnečici - Berkovci 18 LJUTOMER 29112 Melioracijsko področje Virje - Vučja vas 20 LJUTOMER 29132 Melioracija ščavniške doline - območje Cezanjevci I 19 MOZIRJE 35012 Melioracija Pobrežje 35 MURSKA SOBOTA 36062 HMS Velika Krka 26 MURSKA SOBOTA 36082 HMS Ledava nad jezerom 26 Stran 10950 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] MURSKA SOBOTA 36092 Površinska ureditev odvodnje območja Zenkovci-Beznovci-Vadar- 24 ci-Lemerje-Bodonci MURSKA SOBOTA 36122 Melioracijsko območje Domajinci-Mlinišče 20 MURSKA SOBOTA 36132 Melioracija zemljišča ob potoku Gruba pri Gorici 17 MURSKA SOBOTA 36152 Melioracija Mala Krka - Domanjševci 26 MURSKA SOBOTA 36162 Melioracijsko območje Tešanovci 13 MURSKA SOBOTA 36192 HMS Ob Krki, območje Hodoš - Krplivnik 26 MURSKA SOBOTA 36212 Melioracijsko območje Noršinci - Nemčavci 26 MURSKA SOBOTA 36222 Melioracijsko območje Markišavci - Nemčavci 26 MURSKA SOBOTA 36251 Namakalni sistem Ivanci 35 MURSKA SOBOTA 36302 Levi breg Ledave 20 MURSKA SOBOTA 36362 Melioracije Moravci 24 MURSKA SOBOTA 36392 Hidromelioracije Gerlinci - Fikšinci 24 MURSKA SOBOTA 36422 HMS Cankova - Korovci 25 MURSKA SOBOTA 36452 Melioracija med železniškim nasipom in potokom Velika Krka od 26 Šalovc do meje z Madžarsko MURSKA SOBOTA 36462 Melioracijsko območje Filovci 20 NOVA GORICA 37082 Melioracija Lijak 20 NOVA GORICA 37091 Namakalni sistem polja Replje 65 NOVA GORICA 37111 Oroševalni in namakalni sistem Miren pri Gorici 65 NOVA GORICA 37131 Namakalni sistem polja Šempeter 65 NOVA GORICA 37141 Namakalni sistem polja ─ Črniče - Perovlek 35 NOVA GORICA 37162 Melioracija ob Lijaku - Ajševica 20 NOVA GORICA 37181 Namakalni sistem polja Prvačina I in II 65 NOVA GORICA 37201 Stabilni oroševalni namakalni sistem Jugovega polja 65 NOVA GORICA 37211 Namakalni sistem polja Orehovlje - Bilje 65 NOVA GORICA 37252 Melioracija Črniče - Dolenje 30 NOVA GORICA 37261 Namakalni sistem Vrtojba polje 65 NOVA GORICA 37281 Namakalni sistem polja Dornberk in polja Kobate 65 NOVA GORICA 37301 Namakalni sistem polja Bukovica 65 NOVA GORICA 37352 Melioracija Šempasko polje 30 NOVA GORICA 37362 Melioracija Podkraj 0 NOVA GORICA 37372 Melioracija Lepenje 30 NOVA GORICA 37392 Melioracija Mrljaki 0 NOVA GORICA 37411 Namakalni sistem polja Okroglica I, II 65 NOVA GORICA 37422 Melioracije polja pod Lokami 20 NOVA GORICA 37471 Oroševalni sistem Križ - Cijanov 65 NOVA GORICA 37501 Namakanje polja Podvogrsko 65 NOVA GORICA 37511 NS Orehovlje - Britof 65 NOVA GORICA 37531 Namakanje Šempaske gmajne 65 NOVA GORICA 37541 Namakalni sistem Karavlja - Gramoznica 65 NOVO MESTO 38042 Melioracijsko območje - Dobruška gmajna 20 NOVO MESTO 38062 Melioracija Mokrega polja 0 NOVO MESTO 38072 Melioracijsko območje Draškovec 13 ORMOŽ 39021 NS Ormož - Osluševci 20 ORMOŽ 39052 Melioracijsko območje Lešnica 18 ORMOŽ 39082 Melioracijsko področje južno od ceste Ormož - Ptuj 17 ORMOŽ 39092 Melioracija Sejanske doline 18 ORMOŽ 39132 Melioracija v Sejanski dolini - območje Savci 18 ORMOŽ 39142 Melioracijsko območje Rucmanci - Savci 18 ORMOŽ 39201 Namakalni sistem Ormož - Velika Nedelja 20 ORMOŽ 39222 Melioracijsko območje Ključarovci 18 ORMOŽ 39232 Melioracijsko območje Koračice - Pršetinci 18 PIRAN 40012 Hidromelioracija doline Dragonje 33 PIRAN 40022 Melioracija Jernejske doline 31 PIRAN 40032 Melioracija doline Drnice 33 PIRAN 40081 Namakalni sistem v Sečoveljski dolini 43 PTUJ 42022 Melioracija na zemljišču Gajevci 15 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10951
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] PTUJ 42032 HMS Pesnica-Melioracijsko območje Žamenci 15 PTUJ 42042 MO Janežovci pri Placarju 22 PTUJ 42092 HMS Pesnica-Melioracijsko območje "Tibolci-Zamušani" 20 PTUJ 42102 Melioracija Pesniške doline - Območje IX/a 5 PTUJ 42132 Melioracija Pesniške doline - MO 12 - Strejaci 18 PTUJ 42162 Melioracija Pesniške doline- območje XV. 10 PTUJ 42172 HMS PESNICA - Mužjak (območje XVI) 10 PTUJ 42192 Melioracija Lovrenc na Dravskem polju, Apače 3 22 PTUJ 42232 HMS Polskava - Od Župečje vasi do Mihovcev 22 PTUJ 42382 Melioracija Pesniške doline - območje Drbetinci 20 PTUJ 42412 Melioracija Podlehnik, Meniško, Placar in Janežovci 10 PTUJ 42432 HMS PESNICA - MO Levanjci ( območje 7a ) 10 PTUJ 42462 HMS PESNICA - MO 9 - ob Krki ( Mostje - Gabernik - Juršinci ) 20 PTUJ 42472 HMS PESNICA - območje Žrebečjak ( XIX.) 10 PTUJ 42482 HMS Pesnica - območje Svetinci (območje 6) 10 PTUJ 42502 HMS Pesnica - Velovlak II. (območje 7) 22 PTUJ 42522 HMS PESNICA - MO 3 - Ločič II 15 PTUJ 42552 HMS Pesnica - območje Formin 1 in 2 15 PTUJ 42562 HMS PESNICA - Melioracijsko območje Dornava-Mezgovci 18 PTUJ 42572 HMS PESNICA - Melioracijsko območje Podvinci-Pacinje, 20 Desenci-Velovlek PTUJ 42592 HMS Pesnica - območje Velovlak 10 PTUJ 42621 Namakalni sistem Gajevci 11 PTUJ 42631 Namakalni sistem Formin - Zamušani 22 PTUJ 42662 HMS PESNICA - MO 10 - Mostje III 20 SLOVENJ GRADEC 49012 Melioracijsko območje Mislinjska dobrava - Dobrovski grad II. 20 SLOVENJ GRADEC 49032 Melioracijsko območje Mislinjska dobrava - Dovže 19 SLOVENJ GRADEC 49042 Melioracijsko območje Mislinjska dobrava - Dobrovski grad I. 20 SLOVENSKA BISTRICA 50062 Melioracija ob Ložnici pri Makolah 22 SLOVENSKA BISTRICA 50092 HMS Polskava - črete in Stari log 20 SLOVENSKA BISTRICA 50132 Melioracija Ložnica - Sp. Pečke 20 SLOVENSKA BISTRICA 50142 HMS Polskava - Zg. Polskava 20 SLOVENSKA BISTRICA 50162 Melioracijsko območje Čadram - Pobrež 22 SLOVENSKA BISTRICA 50172 HMS Polskava - Marof 20 SLOVENSKA BISTRICA 50182 Melioracija Oplotnica - Dobrova 22 SLOVENSKA BISTRICA 50192 Melioracija ob Ložnici in Bistrici 25 SLOVENSKA BISTRICA 50202 Melioracija Cigonca 22 SLOVENSKE KONJICE 51012 Melioracija ob Dravinji od Slovenskih Konjic do avtoceste 20 SLOVENSKE KONJICE 51022 Dravinjska dolina-Melioracijsko območje Spodnja Pristava 18 SLOVENSKE KONJICE 51032 Melioracijsko območje Tepanje - Sp. Grušovje 20 ŠMARJE PRI JELŠAH 54032 Melioracije Kunšperskega polja 22 ŠMARJE PRI JELŠAH 54042 Melioracije zemljišč v območju Podčetrtek - Olimje 22 ŠMARJE PRI JELŠAH 54072 Melioracija na Imenskem polju 22 ŠMARJE PRI JELŠAH 54082 Melioracije Pristavškega polja 22 ŠMARJE PRI JELŠAH 54092 Melioracija polja Sedlarjevo - Buče 24 ŠMARJE PRI JELŠAH 54122 Osušitev doline Bodrišnice in Sevškega potoka 26 TREBNJE 57022 Melioracija Rakovniško polje 20 TREBNJE 57032 Melioracijsko območje Jeseniščica 16 TREBNJE 57042 Melioracijsko območje Volčje Njive 22 VELENJE 59042 Osušitev zemljišč Šentilj (Arnače, Laze, Silova) 25 ŽALEC 62012 Melioracije Šmatevž 25 ŽALEC 62042 Melioracije ob Bolski 25 ŽALEC 62062 Melioracije na območju Pirešice 23 ŽALEC 62152 Melioracija pri Mlinarici, Žovnek, Polzela, Slatina II 23 ŽALEC 62162 Osušitev zemljišč Stebovnik, Črnova, Galicija, Virte, Kaplja vas 23 ŽALEC 62192 Melioracija Gotovlje - Arja vas 23 ŽALEC 62202 Melioracija kompleksa Grajska vas - Latkova vas 22 ŽALEC 62212 Osuševalni sistem Arja vas - Drešinja vas 23 Stran 10952 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] ŽALEC 62222 Melioracije zemljišč Dragopolje 25 ŽALEC 62312 Melioracija zemljišč Čmakovo 30 MARIBOR 64051 Namakalni sistem Miklavž 10 MARIBOR 64062 Melioracija Pesniške doline na področju AK Maribor - območje 10 Močna MARIBOR 64112 HMS Polskava - Požeg - Ješenca 18 MARIBOR 64142 Melioracija Rače - Ješenca 18 MARIBOR 64162 HMS Pesnica, območje ob Jakobskem potoku (spodnji del) 18 MARIBOR 64182 HMS PESNICA - MO Dragučova-Vosek, Dragučova, Pernica 5 PESNICA 65032 HMS PESNICA - melioracijsko področje Dragučova 10 PESNICA 65052 Melioracija Pesniške doline ob Jareninskem potoku 15 PESNICA 65132 HMS Pesnica, območje ob Jakobskem potoku (zgornji del) 16 PESNICA 65142 HMS Pesnica - Vajgen 18 PESNICA 65152 HMS Pesnica, območje Ogriskovo 18 PESNICA 65162 HMS PESNICA - Melioracije ob potoku Cirknica 18 PESNICA 65172 HMS PESNICA - Pernica - Močna, škofijsko, 10 Grošetovo - Lepi dol AJDOVŠČINA 1102 Melioracija polja Batuje 0 AJDOVŠČINA 1081 Namakanje zgornje Vipavske doline 0 AJDOVŠČINA 1151 Polstabilni namakalni sistem farma Vipava 0 BREŽICE 2012 Melioracija Piršenbreg 0 BREŽICE 2062 HMS ob Spodnji Sotli I 0 BREŽICE 2072 Melioracija Dobovsko polje I 0 BREŽICE 2081 Gnojilno namakalni sistem Cundrovec 0 BREŽICE 2092 Melioracija Dobovsko polje II 0 BREŽICE 2102 Melioracije na območju Cerklje - Gmajna 0 BREŽICE 2111 Dobovsko polje - namakanje hmeljišč 0 BREŽICE 2121 Oroševalno namakalni sistem Zakotjek 0 BREŽICE 2132 HMS ob spodnji Sotli - od Obreža do Bračne vasi 0 BREŽICE 2151 Namakalni sistem Boršt 0 BREŽICE 2162 Hidromelioracija Čateško polje 0 CELJE 3011 Namakalni sistem Medlog (Babno in Mirosan) 0 CELJE 3102 Melioracijski sistem Lokravec 0 CERKNICA 4012 Melioracija ob Farovščici 0 CERKNICA 4022 Hidromelioracija Dane 0 ČRNOMELJ 5012 Hidromelioracija doline Podturnščice 0 DOMŽALE 6022 Melioracija Moravče 0 DOMŽALE 6032 Melioracija Semesadike 0 DOMŽALE 6092 Hidromelioracija Radomlja področje 5 0 GORNJA RADGONA 8012 Melioracijsko območje Selišči - Kupetinci 0 GORNJA RADGONA 8042 Melioracija Apaške doline - območje Žepovci 0 GORNJA RADGONA 8052 Melioracija Apaške doline - območje Janhova 0 GORNJA RADGONA 8071 Namakalno gnojilni sistem v Apaški dolini 0 GORNJA RADGONA 8142 Melioracijsko območje Turjanci in Hrastje-Mota 0 GORNJA RADGONA 8152 Melioracije v Apaški dolini 0 GORNJA RADGONA 8162 HMS Ščavnica - območje Dragotinci - Kocjan 0 GROSUPLJE 9012 Melioracija Slivnica 0 GROSUPLJE 9022 Melioracijski ukrepi na območju Ratike 0 GROSUPLJE 9032 Melioracija Gatina 0 GROSUPLJE 9052 Melioracijsko območje Črnelo 0 IDRIJA 11012 Hidromelioracija Žirovnica 0 IDRIJA 11022 Hidromelioracija Idrijski Log 0 IDRIJA 11032 Hidromelioracija Godovič 0 IDRIJA 11042 Hidromelioracija Zadlog 0 ILIRSKA BISTRICA 12012 Melioracije Koseze - Dolnji Zemon 0 ILIRSKA BISTRICA 12022 Melioracije Male Loče 0 ILIRSKA BISTRICA 12032 Melioracija Podgraje 0 ILIRSKA BISTRICA 12042 Melioracija polj - objektov: JABLANICA, ŽABOVCI 0 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10953
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] ILIRSKA BISTRICA 12052 Melioracije kompleksa Jasen 0 ILIRSKA BISTRICA 12062 Melioracije kompleksa Vrbovo 0 ILIRSKA BISTRICA 12072 Melioracije kompleksa Vrbica 0 ILIRSKA BISTRICA 12082 Hidromelioracija za območje Zarečica - Mala Bukovica 0 IZOLA 13031 Namakanje Ronkaldo - Baredi 0 KAMNIK 15032 Melioracija Zg.Motnik-Tuhinj 0 KOČEVJE 16012 Hidromelioracija Briga 0 KOPER 17011 Namakalni sistem Moretini 0 KOPER 17042 Melioracija Bonifika - Bertoki 0 KOPER 17062 Hidromelioracija doline Malinske 0 KOPER 17102 Melioracija Abrami 0 KOPER 17112 Melioracija Kaverljag - Dobrave 0 KOPER 17141 Hidromelioracija Ankaranske bonifike - namakanje 0 KOPER 17152 Hidromelioracija Movraške vale 0 KOPER 17181 Namakanje Bonifike - Bertoki 0 KOPER 17191 Namakalni kompleks Lazaret 0 KOPER 17212 Hidromelioracija Sočersko - Gračiške vale 0 KRANJ 18022 Osuševanje Tenetiše II - Letenice 0 KRANJ 18032 Hidromelioracija Žabnica - Suha 0 KRANJ 18042 Melioracija zemljišč na posestvu Brdo 0 KRANJ 18052 Blata - osnovna odvodnja 0 KRANJ 18062 Melioracija Cerklje 0 KRANJ 18072 Melioracija Bela 0 KRANJ 18082 Melioracija Jezersko 0 KRANJ 18102 Desni-zapadni-robni jarek na Zgornjem Jezerskem 0 KRANJ 18122 Melioracija Tenetiše 0 KRŠKO 19022 Melioracijsko območje Lokavec 0 KRŠKO 19032 Melioracijsko območje Račna 0 KRŠKO 19091 Namakalno - oroševalni sistem Stara vas 0 KRŠKO 19112 Melioracija Jelšanski potok - Muzge 0 KRŠKO 19121 Namakanje jagod Žadovinek 0 KRŠKO 19131 Namakalno oroševalni sistem v nasadu jablan Kostanjevica 0 KRŠKO 19142 Osuševanje na kmetiji Perko 0 KRŠKO 19152 Melioracije na območju Muzge - Mraševo 0 KRŠKO 19161 Namakalni sistem Anovec 0 LAŠKO 20012 Melioracije Loke - Grahovše 0 LAŠKO 20022 Melioracija Vrhovo 0 LAŠKO 20032 Melioracije zemljišč v Marofu 0 LENART 21022 Melioracija Pesniške doline - območje Zamarkova 0 LENART 21032 Melioracijsko območje Pesnica - Čagona (Sp. Verjane) 0 LENART 21072 HMS Pesnica - Melioracijsko področje Žerjavci I. 0 LENART 21102 HMS Pesnica - MO Šetarova - Radehova 0 LENART 21112 HMS Pesnica - MO Porčič - Čreta 0 LENART 21142 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Sp. Senarska 0 LENART 21162 HMS Pesnica - MO Globovnica II. 0 LENART 21192 HMS Pesnica - Melioracijsko območje Pesnica - Pri jezeru 0 LENART 21231 Namakanje vrtnin na območju Benedikt 0 LENDAVA 22012 Melioracijsko območje Kamovci II. 0 LENDAVA 22022 HMS Ledava - Črnec 0 LENDAVA 22032 Melioracijsko območje Benica - Korung - Kasalaš 0 LENDAVA 22042 Melioracijsko območje Pince - Pašnik 0 LENDAVA 22072 Melioracijsko območje Petišovsko polje-Zatak-Pince 0 LENDAVA 22082 Melioracijsko območje Kasalaš 0 LENDAVA 22092 Melioracija v Dolgi vasi 0 LENDAVA 22102 Melioracija ob Borosnjaku 0 LENDAVA 22112 Melioracijsko območje Benica - Petišovci, Benica - Ritaš 0 LENDAVA 22122 Melioracijsko območje Linica 0 LENDAVA 22132 Melioracijsko območje Riganoc 0 Stran 10954 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] LENDAVA 22142 Melioracija površin na kompleksu EE Benica 0 LENDAVA 22151 Namakalni sistem Dobrovniški pašnik 0 LENDAVA 22162 Melioracijsko območje Ginjevec - Dobrovniški pašnik 0 LENDAVA 22172 Melioracija na področju Tešanovci, Žitkovci, Riganoc 0 LENDAVA 22182 Melioracija Mostje 0 LENDAVA 22192 MO Žitkovci 0 LENDAVA 22202 Melioracijsko območje Pince - Dolina 0 LENDAVA 22212 MO Turško Groblje 0 LENDAVA 22222 MO Motvarjevci - Pašnik - Rastična 0 LENDAVA 22232 MO Kamovci 0 LENDAVA 22242 Melioracija Gaberje - Lakoš 0 LENDAVA 22262 Melioracijsko območje Ujret 0 LENDAVA 22272 Melioracijsko območje Dobrovnik II. 0 LENDAVA 22282 Melioracija Renkovci 0 LENDAVA 22292 Melioracija Radmožanci (med Ledavo in Ginjo) 0 LENDAVA 22302 Melioracija Ivankovci-Lakovško polje 0 LENDAVA 22312 Melioracijsko področje Trimlini 0 LITIJA 23012 Melioracija Ponoviče 0 LITIJA 23021 Namakalni sistem Litija 0 LITIJA 23032 Melioracija Grmača 0 LITIJA 23042 Melioracija Črni potok 0 LITIJA 23052 Melioracija Gabrovka 0 LITIJA 23072 Melioracija Roje 0 LJUBLJANA 24022 Melioracija Gmajnice 2 0 LJUBLJANA 24032 Melioracija Jesenkova in Vnanje Gorice 0 LJUBLJANA 24041 Namakalni sistem Bizovik - Dobrunje 0 LJUBLJANA 24051 Namakalni sistem Kašelj 0 LJUBLJANA 24061 Namakalni sistem Šmartno - Sneberje 0 LJUBLJANA 24072 Melioracija Brest 0 LJUBLJANA 24082 Odvodnjavanje v Podgorju 0 LJUBLJANA 24092 Melioracija Brezovica A 0 LJUBLJANA 24102 Melioracija Gmajnice 3 0 LJUBLJANA 24122 Melioracija Rakova Jelša 0 LJUBLJANA 24162 Melioracija Resnik 0 LJUBLJANA 24172 Melioracija laboratorijskega polja pod Rožnikom 0 LJUBLJANA 24182 Melioracija Dobravica 0 LJUBLJANA 24192 Melioracija Horjulska dolina 0 LJUBLJANA 24202 Melioracija Rašica 0 LJUBLJANA 24212 Melioracija Konjščica 0 LJUBLJANA 24232 Melioracija Gmajnice 1 0 LJUBLJANA 24242 Osuševanje Hauptmance 0 LJUTOMER 29022 Melioracija na levem bregu Ščavnice - območje Kokoriči 0 LJUTOMER 29032 Melioracija Kuršinci - razširitev območja ob potoku Turja 0 LJUTOMER 29051 Namakalno gnojilni sistem Cven 0 LJUTOMER 29061 Namakalni sistem Ljutomer - Noršinci 0 LJUTOMER 29082 Melioracija Logarovci 0 LJUTOMER 29122 Melioracijsko območje Bukovnica (dolina Ščavnice) 0 LJUTOMER 29142 Melioracije ob Ščavnici - I.etapa 0 LOGATEC 30012 Melioracija Rovtarica 0 LOGATEC 30022 Melioracija Mareke 0 LOGATEC 30032 Melioracije Pod Sekirco 0 LOGATEC 30042 Melioracija Reška dolina 0 LOGATEC 30062 Melioracijsko območje Režiše 0 LOGATEC 30072 Melioracijsko območje Logaško polje 0 METLIKA 34011 Namakalni demonstracijski center Metlika 0 METLIKA 34022 Melioracija Mestni log - Metlika 0 METLIKA 34031 Namakalni sistem Krasinec 0 MOZIRJE 35041 Namakalni sistem Loke 0 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10955
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] MOZIRJE 35052 Melioracija zemljišč v Gornjem Gradu in Zgornji Rečici 0 MURSKA SOBOTA 36012 Melioracija Gančki pašnik 0 MURSKA SOBOTA 36042 Melioracija na povodju Kobiljskega potoka 0 MURSKA SOBOTA 36051 Namakanje nasadov na območju Fokovci in Selo 0 MURSKA SOBOTA 36102 Melioracija Kramarovci, Grad - Marof 0 MURSKA SOBOTA 36112 MO Borovje II, Šalamenci – Mlačine, Bodonci 0 MURSKA SOBOTA 36142 HMS Ledava, območje Tešanovci - Bogojina 0 MURSKA SOBOTA 36172 Melioracija Lipa 0 MURSKA SOBOTA 36182 Melioracija Martjanci - Borovje 0 MURSKA SOBOTA 36202 Melioracijsko območje Mezev - Sebeborci 0 MURSKA SOBOTA 36231 Namakalni sistem Bakovska gramoznica 0 MURSKA SOBOTA 36262 Melioracijsko območje Budinski mlin - Plese 0 MURSKA SOBOTA 36272 Melioracija Motvarjevci II., Čobarjevo, Čikečka vas 0 MURSKA SOBOTA 36282 Melioracija ob Kobiljskem potoku-območje Motvarjevci - Kobilje 0 MURSKA SOBOTA 36292 Melioracija zemljišča ob potoku Lipnica-objekt Tešanovci - 0 Mlajtinci MURSKA SOBOTA 36312 Melioracija Muzge 0 MURSKA SOBOTA 36322 Melioracija Beltinci - Hrenovica 0 MURSKA SOBOTA 36331 Namakalni sistem Tešanovci 0 MURSKA SOBOTA 36341 Namakalni sistem Beltinci - Gančki pašnik 0 MURSKA SOBOTA 36351 Namakalni sistem Petanjci 0 MURSKA SOBOTA 36372 Melioracija Šalovci IV 0 MURSKA SOBOTA 36382 Melioracijsko območje Bukovnica 0 MURSKA SOBOTA 36402 Melioracija Tešanovci - Gajič 0 MURSKA SOBOTA 36412 Melioracija zemljišča ob potoku Lipnica-objekt Martjanci in 0 Nemčavci MURSKA SOBOTA 36431 Namakanje kompleksa Beltinci - Nemščak 0 MURSKA SOBOTA 36442 MO Berek 0 MURSKA SOBOTA 36482 Hidromelioracija Dolenci 0 MURSKA SOBOTA 36492 Melioracija Bogojina 0 NOVA GORICA 37012 Melioracija spodnje doline Reke v Goriških Brdih 0 NOVA GORICA 37021 Namakanje Šempasko polje 0 NOVA GORICA 37031 Namakalni sistem Vogršček - S krak 0 NOVA GORICA 37042 Melioracija Dobrovo, Vipolže, Jordanovo, Barbano 0 NOVA GORICA 37052 Melioracija polja Brdice in Šlovrenc 0 NOVA GORICA 37062 Melioracija Goriška Brda (Birša, Oblenč) 0 NOVA GORICA 37071 Namakalni sistem pri Reki in akumulacija Kozlink 0 NOVA GORICA 37102 Melioracija Lijak 1 0 NOVA GORICA 37121 Polstabilni namakalni sistem Bilje - Počivala 0 NOVA GORICA 37152 Melioracija Dornberško polje 0 NOVA GORICA 37171 Namakalni sistem Vogršček - južni krak 0 NOVA GORICA 37191 Namakalni sistem Vodopivčevo polje Dornberk 0 NOVA GORICA 37232 Melioracije Log 0 NOVA GORICA 37242 Melioracije Šempaske gmajne 0 NOVA GORICA 37271 Fertiirigacijski sistem Okroglica 0 NOVA GORICA 37292 Melioracija Vrtoče 0 NOVA GORICA 37312 Melioracija polja Okroglica I 0 NOVA GORICA 37322 Melioracijsko območje Preserje 0 NOVA GORICA 37332 Melioracija Prvačina I 0 NOVA GORICA 37342 Melioracija Prvačina II 0 NOVA GORICA 37382 Melioracija Okroglica II 0 NOVA GORICA 37402 Melioracija Orehovlje 0 NOVA GORICA 37432 Melioracija Bukovica 0 NOVA GORICA 37442 Melioracija Renče 0 NOVA GORICA 37452 Melioracije Ozeljan 0 NOVA GORICA 37462 Hidromelioracija pri farmi Okroglica 0 NOVA GORICA 37522 Melioracija Replje 0 NOVA GORICA 37552 Ureditev osnovne odvodnje doline Oblenča 0 Stran 10956 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] NOVA GORICA 37561 Namakalni sistemi Neblo 0 NOVO MESTO 38011 Namakalni sistem Šentjernejsko polje 0 NOVO MESTO 38021 Namakanje Orehovica 0 NOVO MESTO 38032 Melioracijsko območje Šentjernejsko polje 0 NOVO MESTO 38091 Stabilni namakalni sistem Grm Novo mesto 0 NOVO MESTO 38132 Hidromelioracijski sistem Radulja 0 NOVO MESTO 38141 Namakalni sistem Klevevž 0 NOVO MESTO 38161 Namakalni sistem Rojsko polje 0 ORMOŽ 39031 Namakalni sistem Trgovišče 0 ORMOŽ 39041 Namakalni sistem Ormož - SD 2 0 ORMOŽ 39062 Melioracija na območju Krčevina 0 ORMOŽ 39072 Melioracijsko območje Podgorski potok 0 ORMOŽ 39112 Melioracija Središče ob Dravi 0 ORMOŽ 39172 Melioracija zemljišč na območju Trgovišče, Cvetkovci in 0 Osluševci ORMOŽ 39181 Namakalni sistem Ormož - I.etapa, I.faza - Osluševci 0 ORMOŽ 39192 Melioracijsko območje Otok 0 PIRAN 40061 Namakanje trajnih nasadov Parecag 0 PIRAN 40091 Namakanje doline Dragonje 0 POSTOJNA 41012 Melioracija polja Mali Otok 0 POSTOJNA 41022 Melioracija Slavina - Selce - Petelinje 0 POSTOJNA 41032 Melioracija Šmihel - Strane 0 POSTOJNA 41042 Melioracija Postojnsko polje 0 POSTOJNA 41062 Melioracija Ribnica 0 POSTOJNA 41072 Melioracije na območju KZ Postojna - Brda ob potoku Nanoščica 0 POSTOJNA 41082 Melioracija zemljišča pri Prestranku 0 PTUJ 42012 Melioracije na območju Šturmovec 0 PTUJ 42052 HMS Pesnica - Melioracijsko območje PACINJE 0 PTUJ 42062 HMS Pesnica-Melioracijsko območje MOSTJE 0 PTUJ 42072 HMS Pesnica-Melioracijsko območje BIŠ 0 PTUJ 42082 Melioracija Pesniške doline - območje Ločič, območje 0 XVIII/a-Hvaletinci PTUJ 42112 Melioracijsko območje Muretinci 0 PTUJ 42122 Melioracija Pesniške doline - Mel. območje ob Brnci 0 PTUJ 42142 Melioracija Pesniške doline - območje XII 0 PTUJ 42152 Melioracija Pesniške doline - območje XIII 0 PTUJ 42182 Melioracija Pesniške doline - MO 4 Hvaletinci 0 PTUJ 42201 Namakalni sistem Šturmovec - Semenarna 0 PTUJ 42212 HMS Polskava - Pragersko, območje 7 0 PTUJ 42222 HMS Polskava - Pragersko, območje 8 in 9 0 PTUJ 42242 Melioracije na zemljišču ob Dravinji in Rogatnici 0 PTUJ 42252 HMS Polskava - Od Mihovcev do Sp. Jablane 0 PTUJ 42261 Namakanje Sobetinci 0 PTUJ 42272 HMS Polskava - Mihovska gmajna 0 PTUJ 42282 HMS Polskava - Župečja vas 0 PTUJ 42292 HMS Polskava - Sp. Jablane - Gaj 0 PTUJ 42302 Melioracije ob potoku Rogatnica "NA MENIŠKEM" 0 PTUJ 42322 HMS Polskava - Lancova vas-Barislavci 0 PTUJ 42331 Namakalni sistem Borovci 0 PTUJ 42341 Namakalni sistem Ravno polje - Kungota Dravsko polje 0 PTUJ 42351 Namakalni sistem Videm I, II 0 PTUJ 42372 Melioracije Dežno pri Podlehniku 0 PTUJ 42392 HMS Dravinja-melioracijsko območje ob Dravinji 0 PTUJ 42401 Namakalni sistem Zavrč 0 PTUJ 42442 HMS PESNICA - MO Levanjci ( območje XVIII ) 0 PTUJ 42452 HMS PESNICA - MO Pri Janezu ( območje XVII ) 0 PTUJ 42492 Melioracijsko območje Cirkulane 0 PTUJ 42512 HMS Pesnica - območje Balajsovci (Biš območje VII., VIII., IX.) 0 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10957
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] PTUJ 42532 HMS Pesnica - območje Vitomarci (7,8,9) - (območje X, XI) 0 PTUJ 42542 HMS PESNICA - Melioracijsko območje Trnovska vas-Desenci 0 PTUJ 42582 HMS Pesnica, območje Biš - Trnovska vas 0 PTUJ 42602 HMS Pesnica, območje Dornava 0 PTUJ 42642 Melioracija Pesniške doline - melioracijsko območje Grlinci, 0 Gradiščak PTUJ 42671 Namakalni sistem Gorišnica-Moškanjci 0 PTUJ 42681 Namakalni sistem Pongerce 0 RADLJE OB DRAVI 43011 Namakalni sistem Radeljsko polje 0 RADOVLJICA 44012 Melioracijsko območje Suha - Blato 0 RADOVLJICA 44022 Melioracija Poljče 0 RADOVLJICA 44032 Melioracija Blejsko blato 0 RADOVLJICA 44042 Hidromelioracija Senožeta 0 RAVNE NA KOROŠKEM 45012 Melioracije Prevalje - Holmec 0 RAVNE NA KOROŠKEM 45022 Melioracije Krautberger 0 SEVNICA 47012 Melioracijsko območje Šentjanž - Podboršt 0 SEVNICA 47022 Melioracija Mirna - Sevniški del 0 SEVNICA 47032 Melioracijsko območje Čolnišček 0 SEVNICA 47051 Namakalni sistem Loka pri Zidanem mostu 0 SEVNICA 47062 Melioracija na območju Križ 0 SEVNICA 47072 Melioracija Čanje 0 SEŽANA 48012 Melioracija področja reke Raše 0 SEŽANA 48022 Melioracija Vrhpoljsko polje 0 SEŽANA 48032 Melioracija Velike Loče 0 SLOVENJ GRADEC 49021 Namakalni sistem Šmartno - Turiška vas 0 SLOVENJ GRADEC 49052 Melioracijsko območje Podgorje - Žabja vas 0 SLOVENJ GRADEC 49062 Melioracijsko območje Stari trg 0 SLOVENJ GRADEC 49072 Melioracijsko območje Šmartno - Legen 0 SLOVENJ GRADEC 49082 Melioracija Mislinjsko polje 0 SLOVENSKA BISTRICA 50022 Ureditev odvodnje na sadni plantaži Pučnik - Lešnik 0 SLOVENSKA BISTRICA 50072 Melioracijsko območje Zg. Ložnica - Sp. Ložnica 0 SLOVENSKA BISTRICA 50082 Melioracije na območju Pragersko 0 SLOVENSKA BISTRICA 50112 HMS Polskava - Devina 0 SLOVENSKA BISTRICA 50122 HMS Polskava - Sp. Polskava 0 SLOVENSKA BISTRICA 50151 Namakalni sistem Sp. Polskava 0 SLOVENSKA BISTRICA 50212 HMS Polskava - Vrhloga-Trnovec-Sestrže 0 SLOVENSKA BISTRICA 50242 Melioracija doline Dravinje 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52012 Melioracije kompleksa Šentjur - Črnolica - Grobelno 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52022 Melioracije kompleksa IV Vodruž - Jakob 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52032 Osušitev Drameljske doline 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52041 Namakalni sistem - sadovnjaki Slom 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52052 Melioracije polj Hotunje, Ponikva, Bobovo, Dolga gora 0 ŠENTJUR PRI CELJU 52062 Melioracije Gračnica, Planina, Proseniško, Ponikva 0 ŠKOFJA LOKA 53012 Melioracija območja Žirovsko polje 0 ŠKOFJA LOKA 53022 Melioracije Gorenja vas 0 ŠKOFJA LOKA 53032 Hidromelioracija Dorfarsko polje 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54021 Namakalni sistem Bistrica - Kozje 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54052 Melioracije Senovica - Dvor 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54061 Namakalni sistem Škrbnik - Zagaj 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54102 Melioracija Zibiškega polja 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54112 Melioracija Tlake - Žahenberc 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54132 Melioracija zemljišč ob Bistrici 0 ŠMARJE PRI JELŠAH 54152 Melioracijsko območje Podsreda - Socko 0 TOLMIN 55012 Melioracija Kobariško Blato 0 TREBNJE 57012 Melioracija MIRNA 0 TREBNJE 57052 Melioracijsko območje Dob, Slovenska vas 0 VELENJE 59012 Melioracije Bevče 0 VELENJE 59021 Namakanje plantaž Turn in Velenjski grič 0 Stran 10958 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Upravna enota Šifra Ime sistema Višina obveznosti [EUR/ha] VELENJE 59032 Osušitev zemljišč v Ravnah 0 VELENJE 59052 Osušitveni kompleks Gorenje 0 VRHNIKA 60012 Melioracija Podlipske doline 0 VRHNIKA 60022 Melioracija Bevke 0 VRHNIKA 60042 Melioracija Bistra, Verd, Hočevarica 0 VRHNIKA 60052 Melioracija Zabočevo - Brezovica 0 VRHNIKA 60061 Namakanje Bistra 0 VRHNIKA 60072 Melioracija Sinja Gorica - Blatna Brezovica 0 VRHNIKA 60082 Melioracija Ligojna 0 ZAGORJE OB SAVI 61012 Melioracije Kandrše 0 ZAGORJE OB SAVI 61022 Melioracija Mlinše - Kolovrat - Kandrše 0 ŽALEC 62022 Melioracija zemljišč na področju Ložnice 0 ŽALEC 62031 Namakalni sistem Gotovlje 0 ŽALEC 62051 Namakalni sistem Latkova vas 0 ŽALEC 62071 Namakalni sistem Breg 0 ŽALEC 62081 Namakalni sistem Trnava - Brije 0 ŽALEC 62091 Namakalni sistem Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 0 ŽALEC 62101 Namakalni sistem Šentrupert 0 ŽALEC 62111 Namakalni sistem Novo Celje 0 ŽALEC 62122 Melioracija Čeplje II 0 ŽALEC 62131 Namakalni sistem Pod Letušem 0 ŽALEC 62141 Namakanje Šmatevž 0 ŽALEC 62171 Namakalni sistem Podgorje pri Letušu 0 ŽALEC 62182 Melioracija Trnava 1 in 2 0 ŽALEC 62231 Namakalni sistem Šempeter - Vrbje 0 ŽALEC 62242 Melioracijska dela na območju Gomilsko 0 ŽALEC 62251 Namakanje ob Ložnici 0 ŽALEC 62261 Namakalni sistem Gomilsko 0 ŽALEC 62271 Namakalni sistem Letuš 0 ŽALEC 62282 Osušitev zemljišč v Slatini, Podlogu in Grušovljah 0 ŽALEC 62291 Namakalni sistem Lapurje 0 ŽALEC 62302 Melioracije zemljišč na področju Ložnice pod Založami 0 MARIBOR 64011 Namakalni sistem Pekre I. faza 0 MARIBOR 64021 Namakalni sistem Pekre II. Faza 0 MARIBOR 64032 Melioracijsko področje Miklavž 0 MARIBOR 64041 Namakalni sistem Zlatoličje 0 MARIBOR 64072 Melioracija na področju AK Maribor - območje Fram-Morje 0 MARIBOR 64082 Melioracije zemljišč Radvanje in Pekre 0 MARIBOR 64092 HMS Polskava - Podova 0 MARIBOR 64102 Melioracijsko območje ob Korenskem potoku 0 MARIBOR 64121 Namakalni sistem Starše 0 MARIBOR 64132 Melioracija Rače pri črpalki in Pivola-Štekarje 0 MARIBOR 64151 Namakalni sistem Pohorski dvor 0 MARIBOR 64172 HMS PESNICA - Melioracijsko območje ob Jablanskem potoku 0 MARIBOR 64192 Melioracija Hoško in Slivniško Pohorje, Pivole in Polane 0 MARIBOR 64202 Melioracija Ob Prednici 0 MARIBOR 64212 Melioracijsko območje Vukovarski potok 0 PESNICA 65042 Melioracija na zemljišču AK Maribor - območje 0 Zg. Kungota-Jurij-Plač PESNICA 65072 HMS Pesnica Melioracijsko območje "Pesniški dvor" 0 PESNICA 65182 HMS PESNICA - Kungota - Fifolt 0 PESNICA 65192 HMS PESNICA - melioracija Vukovski potok 0 PESNICA 65202 HMS Pesnica - Melioracija ob Gačniškem potoku 0 RUŠE 68012 Melioracija Selnica 0 RUŠE 68022 Melioracijsko območje Gradišče 0 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10959
4055. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi 2. Fundacija IMTA, ustanova za razvoj predavateljev ma- ustanove »Ustanova Zlati Slovenci« nagementa ima sedež na Bledu. Poslovni naslov ob izdaji tega soglasja je: Prešernova ulica 33, Bled. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi 3. Namen ustanove je: 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – ura- štipendiranje oziroma financiranje in sofinanciranje medna- dno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in 39. člena Zakona rodne akademije za razvoj predavateljev managementa (IMTA) o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečišče- in sorodnih IMTA programov, ki potekajo pri ustanovitelju. no besedilo, 126/07 – ZUP, 48/09, 8/10 – ZUP, 8/12 – ZVRS, 4. Ustanovitveno premoženje ustanove znaša 5.000 evrov. 21/12, 21/13 – ZVRS-G, 47/13, 12/14 in 90/14) izdaja 5. Člani prve uprave ustanove so: prof. dr. Danica Purg, Na Griču 9, Kranj O D L O Č B O Sergey Mordovin, Michurinskaya ulica 4, St. Petersburg, o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove Rusija »Ustanova Zlati Slovenci« Milenko Gudić, Jurija Gagarina 45, Beograd, Srbija.
1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdaja Št. 0070-60/2014/7 soglasje k Aktu o ustanovitvi ustanove »Ustanova Zlati Slo- Ljubljana, dne 18. decembra 2014 venci«, ki jo je ustanovila Metka Ambrož, Teharska cesta 124, EVA 2014-3330-0041 Celje, pri notarki Nadi Kumer, Slovenska cesta 56, Ljubljana, z notarsko listino opr. št. SV-575/2014, dne 11. aprila 2014. dr. Stanislava Setnikar Cankar l.r. 2. Ustanova Zlati Slovenci ima sedež v Ljubljani. Po- Ministrica slovni naslov ob izdaji tega soglasja je: Dunajska cesta 151, za izobraževanje, znanost in šport Ljubljana. 3. Namen ustanove je: – zbiranje sredstev in nagrajevanje slovenskih dobitnikov olimpijskih odličij (osvojitev zlatih, srebrnih, bronastih olimpij- skih medalj), – vzpodbujanje novih rodov olimpijskih zmagovalcev, 4057. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi – štipendiranje mladih športnih talentov, ustanove »Fundacija Ekonomske fakultete – pomoč športnim talentom, ki potrebujejo finančno pod- Univerze v Ljubljani, ustanova« poro zato, da bodo lahko pokazali ves svoj talent in zablesteli na velikih tekmovanjih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi 4. Ustanovitveno premoženje ustanove znaša 1000 evrov. 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – ura- 5. Člani prve uprave ustanove so: dno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in 39. člena Zakona – Benka Pulko Carr, Jakčeva ulica 39, Ljubljana o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno – Metka Ambož, Teharska cesta 124, Celje in besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – – Valentin Rozman, Brezje pri Grosupljem 10B, Grosuplje. ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) izdaja
Št. 0070-68/2014/7 Ljubljana, dne 19. decembra 2014 O D L O Č B O EVA 2014-3330-0050 o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove »Fundacija Ekonomske fakultete Univerze dr. Stanislava Setnikar Cankar l.r. v Ljubljani, ustanova« Ministrica za izobraževanje, znanost in šport 1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdaja soglasje k Aktu o ustanovitvi ustanove »Fundacija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ustanova«, ki jo je ustanovil Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v 4056. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana, dne 16. maja 2012 ustanove »Fundacija IMTA, ustanova za razvoj pri notarki Dragici Papež z notarsko listino opr. št. SV 263/12 z predavateljev managementa« dne 16. 5. 2012 in št. SV 284/12 z dne 31. 5. 2012. 2. Namen ustanove je splošno koristen in trajen. Usta- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi nova je ustanovljena, da s finančnimi in drugimi viri, preko 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – ura- štipendiranja odličnih tujih in domačih študentov, podpore go- dno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in 39. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečišče- stovanja uveljavljenih tujih profesorjev ter na druge načine no besedilo, 126/07 – ZUP, 48/09, 8/10 – ZUP, 8/12 – ZVRS, prispeva k doseganju odličnosti Ekonomske fakultete Univerze 21/12, 21/13 – ZVRS-G, 47/13, 12/14 in 90/14) izdaja v Ljubljani. S tem prispeva k njeni vpetosti v mednarodno okolje in odgovarja na potrebe gospodarstva v povezavi s kakovostjo O D L O Č B O akademskega dela. 3. Ustanovitveno premoženje ustanove znaša 25.000 evrov. o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove 4. Člani prve uprave ustanove so Božo Jašovič, Dušan »Fundacija IMTA, ustanova za razvoj Mramor in Jože Mermal. predavateljev managementa« Št. 0070-80/2014/5 1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izda- Ljubljana, dne 18. decembra 2014 ja soglasje k Aktu o ustanovitvi ustanove »Fundacija IMTA, EVA 2014-3330-0063 ustanova za razvoj predavateljev managementa«, ki jo je dne 4. decembra 2012 pri notarju Stanetu Krainerju. Gorenjska cesta 2, Radovljica (z notarsko listino opr. št. SV 1041/2012) dr. Stanislava Setnikar Cankar l.r. ustanovila CEEMAN Ustanova za razvoj menedžmenta v sre- Ministrica dnji in vzhodni Evropi, Prešernova cesta 33, Bled. za izobraževanje, znanost in šport Stran 10960 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4058. Odločba o soglasju k spremembi imena – znanstvene dejavnosti na področju pravnih ved, pravne ustanove in k Aktu o spremembah kulture, ustvarjanja pogojev za čim boljše delovanje pravne in dopolnitvah Akta o ustanovitvi države in dosego pravne varnosti na vseh področjih dela in »KD Fundacija, ustanova« življenja; – uresničevanje lastnega izobraževalnega programa za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi potrebe notariata in delovanje Notarske zbornice Slovenije; 12. člena v povezavi s 17. členom Zakona o ustanovah (Uradni – izvajanje in podpiranje seminarjev, usposabljanj, kon- list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) ferenc, raziskovalnih projektov in publicistike s področja delo- in 39. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 vanja ustanove; – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 – ZUP, 48/09, 8/10 – – nagrajevanja in štipendiranja mladih, mladih z manj ZUP, 8/12 – ZVRS, 21/12, 21/13 – ZVRS-G, 47/13, 12/14 in priložnostmi in ostalih ciljnih skupin za posebne dosežke na 90/14) izdaja področju prava in notarskega delovanja; – izdajanje in prodaja publikacij in ostalega gradiva s O D L O Č B O področja dejavnosti ustanove. 4. Ustanovitveno premoženje ustanove znaša 1000 evrov. o soglasju k spremembi imena ustanove 5. Člani prve uprave ustanove so: in k Aktu o spremembah in dopolnitvah Akta – Sonja Kralj, notarka, Francetova ulica 1A, Slovenj Gra- o ustanovitvi »KD Fundacija, ustanova« dec – Andrej Dokler, notar, Maistrova ulica 2, Brežice Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdaja so- – Andrej Rozman, notar, Lapajnetova ulica 39, Idrija. glasje k spremembi imena ustanove »KD Fundacija, ustanova« in k Aktu o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Št. 0070-69/2014/6 ustanove »KD Fundacija, ustanova«, ki ga je sprejel usta- Ljubljana, dne 19. decembra 2014 novitelj KD Group, finančna družba d.d., Dunajska cesta 63, EVA 2014-3330-0051 1000 Ljubljana, ki ga zastopa pooblaščenka Karmen Mavrič, Zobčeva ulica 10, Novo mesto in ga je notar Bojan Podgoršek, dr. Stanislava Setnikar Cankar l.r. Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, sestavil v notarski listini Ministrica opr. št. SV 360/14 z dne 9. aprila 2014. za izobraževanje, znanost in šport Ime ustanove je: AS Fundacija, ustanova.
Št. 0070-70/2014/6 Ljubljana, dne 19. decembra 2014 EVA 2014-3330-0052 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE dr. Stanislava Setnikar Cankar l.r. Ministrica 4060. Tarife o vrednosti točke za letno plačilo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov oštevilčenja
Na podlagi petega odstavka 6. člena, tretjega odstavka 4059. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi 60. člena in tretjega odstavka 74. člena Zakona o elektronskih ustanove »Notarska fundacija – ustanova« komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B in 54/14 – odl. US), 4. člena Splošnega akta o načinu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – ura- št. 30/13, 33/13 – popr. in 40/13 – popr.) in 4. člena Splošnega dno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in 39. člena Zakona akta o načinu izračuna višine plačil za uporabo elementov o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečišče- oštevilčenja (Uradni list RS, št. 31/13) izdaja direktor Agencije no besedilo, 126/07 – ZUP, 48/09, 8/10 – ZUP, 8/12 – ZVRS, za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije 21/12, 21/13 – ZVRS-G, 47/13 in 12/14) izdaja T A R I F E O D L O Č B O o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih »Notarska fundacija – ustanova« frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov oštevilčenja 1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdaja soglasje k Aktu o ustanovitvi ustanove »Notarska fundacija 1. člen – ustanova«, ki jo je ustanovila Notarska Zbornica Slovenije, (vsebina) Tavčarjeva ulica 2, Ljubljana pri notarki Nadi Kumer, Slovenska cesta 56, Ljubljana z notarsko listino opr. št. SV-369/2014 dne Ta tarifa določa vrednost točke za izračun plačil na podla- 5. marca 2014. gi obvestila, za izračun plačila za uporabo radijskih frekvenc in 2. Notarska fundacija – ustanova ima sedež v Ljubljani. za izračun plačila za uporabo elementov oštevilčenja Agenciji Poslovni naslov ob izdaji tega soglasja je: Tavčarjeva ulica 2, za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v Ljubljana. nadaljnjemu besedilu: agencija) za leto 2015. 3. Namen ustanove je: 2. člen – zbiranje sredstev oziroma nudenja denarne opomoči za dobrodelne oziroma humanitarne namene, organizacije ali (plačilo na podlagi obvestila) soorganizacije različnih dobrodelnih akcij; Vrednost točke za izračun plačila na podlagi obvestila za – nudenja vzajemne solidarnostne pomoči v skladu s zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanje pravilnikom Notarske zbornice Slovenije; javnih komunikacijskih storitev je 1,26 EUR. Vrednost točke za Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10961
izračun plačila na podlagi obvestila za vzpostavitev Centra za investicije je 0,32 EUR.
3. člen (plačilo za uporabo radijskih frekvenc) Vrednost točke za izračun plačila za uporabo radijskih frekvenc je 0,88 EUR.
4. člen (plačilo za uporabo elementov oštevilčenja) Vrednost točke za izračun plačila za uporabo elementov oštevilčenja je 1,18 EUR.
5. člen (priloga k tarifi) Obrazložitev tarife v Prilogi, ki je sestavni del te tarife, do- loča razloge za sprejem tarife ter cilje, ki jih agencija zasleduje.
6. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.
Št. 0100-2/2014/57 Ljubljana, dne 28. novembra 2014 EVA 2014-3330-0066
Franc Dolenc l.r. Direktor
K tej tarifi je dala soglasje Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 38100-8/2014/3, z dne 24. 12. 2014.
Priloga Stran 10962 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Priloga k Tarifi o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov oštevilčenja
Posebna obrazložitev tarife
Pravna podlaga in razlogi za sprejem tarife so:
1. Na področju elektronskih komunikacij financiranje agencije preko sistema letnih plačil zavezancev poteka tako, da zbrana letna plačila pokrijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1) in sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb agencije.
2. Vire financiranja na področju elektronskih komunikacij določa ZEKom-1 in sicer predvideva tri vrste plačil: • plačila na podlagi obvestila (6. člen ZEKom-1), • plačila za uporabo radijskih frekvenc (60. člen ZEKom-1), • plačila za uporabo elementov oštevilčenja (74. člen ZEKom-1).
3. Za vsakega od zgoraj navedenih virov mora agencija določiti vrednost točke za letno plačilo. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki odpadejo na posameznega zavezanca in je določeno z zakonom (2. odstavek 6. člena ZEKom-1) oziroma na podlagi splošnega akta, ki ga sprejme agencija (2. odstavek 60. člena in 2. odstavek 74. člen ZEKom-1). Pri določitvi vrednosti točke mora agencija upoštevati naslednje pravila: • vrednost točke za izračun plačila na podlagi obvestila je določena tako, da zbrana plačila na podlagi obvestila krijejo načrtovane stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb zakona, razen določb V. in VI. poglavja ZEKom-1, • vrednost točke za izračun plačila za uporabo radijskih frekvenc je določena tako, da zbrana plačila za uporabo radijskih frekvenc krijejo načrtovane stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra (V. poglavje ZEKom-1), • vrednost točke za izračun plačila za uporabo elementov oštevilčenja je določena tako, da zbrana plačila za uporabo elementov oštevilčenja krijejo načrtovane stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom prostora elementov oštevilčenja (VI. poglavje ZEKom-1).
4. Zbrana sredstva omogočajo agenciji neodvisno izvajanje nalog v okviru njenih pristojnosti. Naloge agencije so podrobneje opredeljene v programu dela in finančnem načrtu za leto 2015. Integralni element programa dela in finančnega načrta so tudi tarife.
5. Na podlagi predlagane tarife agencija zasleduje zlasti naslednje cilje na področju regulacije elektronskih komunikacij:
• Spodbujanje konkurence in razvoja trgov: − Strategija razvoja regulacije telekomunikacijskega trga in omrežij − Analize upoštevnih trgov za dostop do fiksnega širokopasovnega omrežja − Spremljanje kakovosti storitev v kontekstu omrežne nevtralnosti − Ureditev pogojev dostopne in razdelile točke − Regulacija ločenega računovodstva ponudnikov s pomembno tržno močjo • Zaščita uporabnikov: Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10963
− Reševanje sporov med končnimi uporabniki in operaterji − Spodbujanje ponudnikov storitev za odgovorno držo do uporabnikov • Zagotavljanje optimalne rabe omejenih dobrin: − Analiza podeljevanja radijskih frekvenc in predlog optimizacije − Razpisi radijskih frekvenc za zvokovno radiodifuzijo − Posodobitev nadzorno-merilnega sistema za spremljanje rabe radijskega spektra − Mednarodno usklajevanje radijskih frekvenc in priprava na svetovno radijsko konferenco. − Aktivnosti za obrambo spektra RS − Nadzor zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev − Spremljanje kakovosti storitev fiksnih in mobilnih širokopasovnih omrežij − Poenotenje regulacije in uporabe številskih virov pri uvajanju novih storitev • Optimizacija investicijskih vlaganj v infrastrukturo: − Zagotovitev pogojev za delo Centra za spremljanje investicij − Oblikovanje sistema za nadzor gradnje, prenove, evidentiranja in souporabe javne komunikacijske infrastrukture − Vzpostavitev koordinacije in nadzora nad investicijskimi projekti
6. Glede na navedene cilje agencija predlaga naslednje vrednosti točk:
Zaradi novih obveznosti s področja gradnje, vzdrževanja, evidentiranja in souporabe javne infrastrukture, ki jih je agenciji naložil ZEKom-1, je agencija posebej določila vrednost točke za pokrivanje stroškov, povezanih z opravljanjem navedenih nalog. Stroški za izvajanje novih obveznosti se bodo krili iz vira obvestil, le vrednost točke je posebej določena za pokrivanje stroškov, povezanih z delovanjem Centra za investicije, in stroškov, povezanih z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanjem javnih komunikacijskih storitev. Agencija je tako določila vrednost točke za izračun plačila na podlagi obvestila za Center za investicije v višini 0,32 EUR, za izračun plačila na podlagi obvestila za zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanje javnih komunikacijskih storitev pa v višini 1,26 EUR. Agencija je znižala vrednost točke na podlagi obvestila za Center za investicije, saj je ocenila, da bodo stroški pri vzpostavitvi Centra nekoliko nižji. Prvotno načrtovane aktivnosti se bodo zamaknile v naslednje leto.
Vrednost točke za izračun plačil za uporabo elementov oštevilčenja je načrtovana v višini 1,18 EUR, kar predstavlja povečanje vrednosti točke za 0,05 EUR glede na zadnjo potrjeno tarifo, sicer pa ostaja predlagana višina točke, glede na predlog tarif iz leta 2013 in 2014, enaka.
Agencija načrtuje znižanje vrednosti točke za izračun plačila za uporabo radijskih frekvenc v primerjavi z predlogom tarif za leti 2013 in 2014, tako da bi vrednost točke znašala 0,88 EUR. Znižanje vrednosti točke je posledica dejstva, da so bile v letu 2014 dodeljene nove frekvence za javne mobilne komunikacije, pričakuje pa se tudi dodelitev frekvenc za storitve MMDS.
Trend spreminjanja vrednosti točke:
vrsta tarife 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 nepotrjena predlog predlog tarifa tarife tarife na podlagi obvestila-po ZEKom-1 1,24 1,24 1,24 1,24 1,26 1,26 1,26 na podlagi obvestila CENTER ZA INVESTICIJE 0,42 0,42 0,32 za uporabo elementov oštevilčenja 1,13 1,13 1,13 1,13 1,18 1,18 1,18 za uporabo radijskih frekvenc 1,09 1,09 1,09 1,09 0,97 0,97 0,88 Stran 10964 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4061. Tarifa o letnih plačilih za izvajanje poštnih storitev
Na podlagi 34. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10 in 40/14 – ZIN-B) in četrtega odstavka 4. člena Pravilnika o načinu izračunavanja in poravnave plačil za izvajanje poštnih storitev (Uradni list RS, št. 109/09) izdaja direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Repu- blike Slovenije
T A R I F O o letnih plačilih za izvajanje poštnih storitev
1. člen (vsebina) Ta tarifa določa vrednost točke za izračun letnega plačila izvajalcev poštnih storitev Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjemu besedilu: agen- cija) za leto 2015.
2. člen (vrednost točke in število točk) (1) Vrednost točke znaša 9,58 EUR. (2) Število točk za posamezne skupine poštnih storitev je določeno v 3. členu Pravilnika o načinu izračunavanja in poravnave plačil za izvajanje poštnih storitev (Uradni list RS, št. 109/09).
3. člen (priloga k tarifi) Obrazložitev tarife v Prilogi, ki je sestavni del te tarife, do- loča razloge za sprejem tarife in cilje, ki jih zasleduje agencija.
4. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.
Št. 0100-2/2014/58 Ljubljana, dne 28. novembra 2014 EVA 2014-2130-0048
Franc Dolenc l.r. Direktor
K tej tarifi je dala soglasje Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 38100-8/2014/3, z dne 24. 12. 2014.
Priloga Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10965
Priloga k Tarifi o letnih plačilih za izvajanje poštnih storitev:
Posebna obrazložitev tarife
Tarifa o plačilih za izvajanje poštnih storitev predvideva neposredno plačevanje plačil agenciji za opravljanje nalog v okviru njenih pooblastil in pristojnosti.
Pravna podlaga in razlogi za sprejem te tarife so:
1. Na področju poštnih storitev financiranje agencije preko sistema letnih plačil zavezancev poteka tako, da zbrana letna plačila pokrijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10 in 40/14 – ZIN‐B; v nadaljnjem besedilu: ZPSto‐2) in sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb agencije.
2. Vir financiranja agencije so plačila izvajalca univerzalne storitve na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZPSto‐2 ter fizične ali pravne osebe, ki izvajajo zamenljive storitve na podlagi obvestila in ugotovitvenega sklepa iz drugega odstavka 24. člena ZPSto‐2.
3. Za navedeni vir financiranja mora agencija določiti vrednost točke za letno plačilo zavezancev. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki odpadejo na posameznega zavezanca in je določeno v Pravilniku o načinu izračunavanja in poravnave plačil za izvajanje poštnih storitev (Uradni list RS, št. 109/09).
4. Zbrana sredstva omogočajo agenciji neodvisno izvajanje nalog v okviru njenih pristojnosti. Naloge agencije so podrobneje opredeljene v programu dela in finančnem načrtu za leto 2015. Integralni element programa dela in finančnega načrta so tudi tarife.
5. Z načrtovanimi sredstvi, ki jih bo agencija na podlagi te tarife pobrala od zavezancev, namerava agencija doseči zlasti naslednje cilje, ki so natančneje opisani v programu dela za leto 2015:
zagotavljanje zakonsko določene kakovosti univerzalne storitve; zagotoviti uporabnikom trajne, dostopne in kakovostne poštne storitve, kljub morebitni spremembi kriterijev, ki določajo gostoto omrežja in odstopanja od vročanja in dostave na dom; regulacija cen, da se zagotovi stroškovno naravnanost cen univerzalne storitve ob upoštevanju načel preglednosti, nediskriminacije in zagotavljanja konkurence; zagotoviti pogoje in cene dostopa do omrežja izvajalca univerzalne storitve, na način, da se omogoča in spodbuja konkurenčno in urejeno okolje na trgu poštnih storitev; z letno analizo trga poštnih storitev ugotoviti stanje in spremembe na trgu poštnih storitev v Republiki Sloveniji, potencialno tudi pregled razvoja trga in vplivov na trg, povzročenih z ukrepi agencije, zakonskimi spremembami ali zgolj spremembami v okolju; z izvedbo primerjalne analize cen in kakovosti izvajalcev poštnih storitev povečati obveščenost končnih uporabnikov in zainteresirane javnosti o izbiri na trgu poštnih storitev; ugotavljanje zadovoljstva končnih uporabnikov poštnih storitev z novo obliko kontaktnih točk (t. i. pogodbene pošte) z namenom zagotavljanja univerzalne storitve na predpisani ravni; Stran 10966 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
zagotoviti ločene računovodske evidence izvajalca univerzalne storitve, ki bodo zagotavljale stroškovno naravnane cene storitev iz nabora univerzalne storitve ter bodo lahko vir podatkov za izračun cen dostopa do poštnega omrežja, neto stroška univerzalne storitve, posebnih tarif in popustov.
6. Glede na navedene cilje agencija predlaga, da se vrednost točke določi v višini 9,58 EUR, kar predstavlja 5,05 odstotno znižanje vrednosti točke, glede na trenutno veljavno tarifo (t.j. tarifa za leto 2012), hkrati pa predstavlja ohranitev vrednosti točke na enaki ravni v primerjavi z zadnjima dvema predlogoma tarife. Znižanje vrednosti točke je posledica racionalizacije dela in posledično stroškov povezanih z delovanjem agencije.
Trend spreminjanja vrednosti točke:
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 vrsta tarife nepotrjena tarifa predlog tarife predlog tarife za izvajanje poštnih storitev 10,09 10,09 10,09 10,09 9,58 (‐5,05%) 9,58 9,58
Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10967
4062. Tarifa o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo
Na podlagi petega in šestega odstavka 38. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) in 4. člena Pravilnika o načinu izračuna plačil na podlagi do- voljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12) izdaja direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
T A R I F O o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo
1. člen (vsebina) Ta tarifa določa vrednost točke za izračun plačil na podla- gi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih stori- tev na zahtevo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjemu besedilu: agencija) za leto 2015.
2. člen (vrednost točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) Vrednost točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvaja- nje televizijske dejavnosti znaša 1,5 EUR.
3. člen (vrednost točke za plačilo na podlagi vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo) Vrednost točke za plačilo na podlagi vpisa v uradno evi- denco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo znaša 1,5 EUR.
4. člen (priloga k tarifi)
5. člen Obrazložitev tarife v Prilogi, ki je sestavni del te tarife, do- loča razloge za sprejem tarife ter cilje, ki jih agencija zasleduje.
6. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.
Št. 0100-2/2014/59 Ljubljana, dne 28. novembra 2014 EVA 2014-3340-0038
Franc Dolenc l.r. Direktor
K tej tarifi je dala soglasje Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 38100-8/2014/3, z dne 24. 12. 2014.
Priloga Stran 10968 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
Priloga k Tarifi o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo:
Posebna obrazložitev tarife
Tarifa o vrednosti točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo predvideva neposredno plačevanje agenciji za opravljanje nalog v okviru njenih pooblastil in pristojnosti, ki se nanašajo na regulacijo televizijskih programov in avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb agencije.
Pravna podlaga in razlogi za sprejem te tarife so:
1. Na področju ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev financiranje agencije preko sistema letnih plačil zavezancev poteka tako, da zbrana letna plačila pokrijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: ZAvMS) in sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb agencije.
2. Vir financiranja agencije so plačila izdajateljev televizijskih programov in ponudnikov na podlagi vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, kot so opredeljeni v prvem odstavku 38. člena ZAvMS.
3. Za navedeni vir financiranja mora agencija določiti vrednost točke za letno plačilo zavezancev. Vrednost točke določi agencija posebej za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti in posebej za plačilo na podlagi vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki odpadejo na posameznega zavezanca in je določeno v Pravilniku o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12).
4. Zbrana sredstva omogočajo agenciji neodvisno izvajanje nalog v okviru njenih pristojnosti. Naloge agencije so podrobneje opredeljene v programu dela in finančnem načrtu za leto 2015. Integralni element programa dela in finančnega načrta so tudi tarife.
5. Z načrtovanimi sredstvi, ki jih bo agencija na podlagi te tarife pobrala od zavezancev, namerava agencija doseči zlasti naslednje cilje, ki so natančneje opisani v programu dela za leto 2015:
zakonito, pošteno, konsistentno in proaktivno uveljavljanje pravil medijske zakonodaje v skladu s pristojnostmi; soustvarjanje ustreznih razmer za delovanje elektronskih medijev v Sloveniji; podelitev pravic razširjanja radijskih in televizijskih programov v digitalni radiodifuzni tehniki, s poudarkom na digitalnem razširjanju obstoječih in novih formatov radijskih programov; izdajanje dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti ter postopki za priglasitev avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo; sistematično spremljanje razvoja na slovenskem trgu elektronskih medijev in v tujini ter priprava poročil; skrb za stalen razvoj regulativnih pristopov ob upoštevanju spreminjajočih se medijskih praks, rab medijev s strani občinstev in odzivov družbe; Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10969
odprava nejasnosti in preprečevanje neskladij pri uporabi novega, kompleksnejšega sistema razvrščanja in označevanja avdiovizualnih programskih vsebin, z namenom doseganja ustrezne ravni zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivimi vsebinami; osveščanje ponudnikov avdiovizualnih vsebin o pomenu zaščite najranljivejših skupin gledalcev in njihovo informiranje o pravilni implementaciji oznak in ustreznem časovnem umeščanju vsebin v program, kot dopolnitev regulativnih mehanizmov; osveščanje gledalcev o pomenu oznak, lastnosti posameznih kategorij vsebin in primernem času predvajanja, ter širše o možnostih za odgovorno in aktivno rabo medijev; sodelovati z zavezanci regulacije preko izobraževanja in osveščanja za prostovoljno izvajanje zakonskih obveznosti in odgovorno ravnanje do uporabnikov medijskih vsebin ter večanje zavedanja o posameznikovi odgovornosti pri sprejemanju vsebin oziroma dopolnjevanje pogleda na regulacijo; sodelovati pri razvoju zakonskih mehanizmov EU, spremljati legislativne trende v širšem mednarodnem okolju in skrb za prenos dobrih praks v Slovenijo.
6. Glede na navedene cilje agencija predlaga, da se vrednost točke določi v višini 1,5 EUR. Z zbranimi sredstvi bo pokrila stroške regulacije televizijskih programov in avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo ter sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb. Tarifa na podlagi ZAvMS v preteklosti še ni bila potrjena, glede na predloga iz let 2013 in 2014, pa je predlagana vrednost točke nižja. Slednje je posledica višjega števila točk, ki pripadejo zavezancem po uvrstitvi v razrede skladno s Pravilnikom o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12).
Trend spreminjanja vrednosti točke: 2013 2014 2015 vrsta tarife nepotrjena tarifa predlog tarife predlog tarife za izvajanje medijskih storitev 2,20 1,67 1,50
Stran 10970 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
4063. Tarifa o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa
Na podlagi 18.e člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13) izdaja direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
T A R I F O o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa
1. člen (vsebina) (1) Ta tarifa določa vrednost točke za izračun letnega plačila prevoznikov in plačila upravljavca javne železniške infra- strukture Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Repu- blike Slovenije (v nadaljnjemu besedilu: agencija) za leto 2015. (2) Ta tarifa določa tudi višino deleža glede na zaraču- nano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture v letu 2013, za katerega se prevozniku poveča znesek plačila agenciji.
2. člen (vrednost točke) (1) Vrednost točke za izračun plačila agenciji znaša 9,07 EUR. (2) Število točk za posamezne skupine zavezancev je določeno v drugem odstavku 18.e člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13).
3. člen (višina deleža glede na zaračunano uporabnino) Višina deleža glede na zaračunano uporabnino za upo- rabo javne železniške infrastrukture v letu 2013 znaša 1,24 odstotka.
4. člen (priloga k tarifi) Obrazložitev tarife v Prilogi, ki je sestavni del te tarife, do- loča razloge za sprejem tarife in cilje, ki jih zasleduje agencija.
5. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.
Št. 0100-2/2014/60 Ljubljana, dne 28. novembra 2014 EVA 2014-2430-0099
Franc Dolenc l.r. Direktor
K tej tarifi je dala soglasje Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 38100-8/2014/3, z dne 24. 12. 2014.
Priloga Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10971
Priloga k Tarifi o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa:
Posebna obrazložitev tarife
Tarifa o plačilih za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa predvideva neposredno plačevanje plačil agenciji za opravljanje nalog v okviru njenih pooblastil in pristojnosti.
Pravna podlaga in razlogi za sprejem te tarife so:
1. Na področju delovanja regulatornega organa, financiranje agencije preko sistema letnih plačil zavezancev poteka tako, da zbrana letna plačila pokrijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13; v nadaljnjem besedilu: ZZelP) in sorazmerni delež stroškov delovanja skupnih služb agencije.
2. Vir financiranja agencije so plačila prevoznikov in plačila upravljavca javne železniške infrastrukture, na podlagi prvega odstavka 18.e člena ZZelP.
3. Za navedeni vir financiranja mora agencija določiti vrednost točke za tekoče leto. V drugem odstavku 18.e člena ZZelP je določeno, da obveznost upravljavca javne železniške infrastrukture znaša 5500 točk, obveznost posameznega prevoznika pa 500 točk in dodatka v znesku deleža glede na zaračunano uporabnino v preteklem obdobju.
4. Zbrana sredstva omogočajo agenciji neodvisno izvajanje nalog v okviru njenih pristojnosti. Naloge agencije so podrobneje opredeljene v programu dela in finančnem načrtu za leto 2015. Integralni element programa dela in finančnega načrta so tudi tarife.
5. Z načrtovanimi sredstvi, ki jih bo agencija na podlagi te tarife pobrala od zavezancev, namerava agencija doseči zlasti naslednje cilje, ki so natančneje opisani v programu dela za leto 2015:
spremljanje stanja na trgu železniškega prevoza potnikov in blaga z namenom zagotavljanja enakopravnega dostopa da javne železniške infrastrukture in dodatnih storitev ter ukrepanje v primeru kršitev oziroma omejevanja svobodne konkurence; prenova Smernic za presojo ogrožanja gospodarskega ravnotežja izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu; zagotoviti nediskriminatorno zaračunavanje dostopa do javne železniške infrastrukture (uporabnine) vsem prosilcem v železniškem prometu; presoja stroškovne utemeljenosti višine uporabnine; spremljanje, ali se način zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu, ki bo v letu 2015 poskusno uveljavljen na podlagi Akta o načinu zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu, enakopravno in nediskriminatorno uporablja za vse prevoznike in upravljavca javne železniške infrastrukture; zagotavljanje pravic potnikov v železniškem prometu, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov, z reševanjem pritožbenih postopkov potnikov zoper odločitve prevoznika; Stran 10972 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
spremljanje aktivnosti infrastrukturnih upravljavcev in skupne »koridorske pisarne« na šestem evropskem tovornem koridorju pri izvajanju Uredbe (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet; izvajanje aktivnosti za pripravo sporazuma o sodelovanju med regulatornimi organi na petem evropskem tovornem koridorju.
6. Glede na navedene cilje agencija predlaga, da se vrednost točke za izračun plačila agenciji določi v višini 9,07 EUR, delež glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture v letu 2013, za katerega se prevozniku poveča znesek plačila agenciji, pa se določi v višini 1,24 odstotka. V primerjavi s predlogom tarife, ki temelji na planu dela in finančnem načrtu za leto 2014, agencija načrtuje zvišanje vrednosti točke za 0,70 EUR oziroma 8 odstotkov in dodatka glede na zaračunano uporabnino za 24 odstotkov. Dvig vrednosti točke je posledica dodatnih načrtovanih stroškov, ki jih bo agencija imela na račun izvedbe načrtovane presoje stroškovne utemeljenosti višine uporabnine, saj namerava za ta projekt angažirati zunanjega izvajalca. Dvig deleža glede na zaračunano uporabnino pa je višji zaradi spremembe višine uporabnine za leto 2013 v primerjavi z uporabnino za leto 2012.
Trend spreminjanja vrednosti točke in deleža glede na zaračunano uporabnino:
2013 2014 2015 vrsta tarife potrjena tarifa predlog tarife predlog tarife
9,39 + 1,14% od za izvajanje železniškega prometa zaračunane prevozniki** uporabnine 8,37 + 1,02% 9,07 + 1,24% za izvajanje železniškega prometa upravljavec** 9,39 8,37 9,07
**Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu za financiranje izvajanja železniškega prometa je v mesecu juliju 2013 uvedel nov način izračuna plačil. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10973
4064. Poročilo o gibanju plač za oktober 2014
Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) objavlja Statistični urad Republike Slovenije
P O R O Č I L O o gibanju plač za oktober 2014
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za oktober 2014 je znašala 1.543,66 EUR in je bila za 1,6 % višja kot za september 2014. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za oktober 2014 je znašala 1.007,24 EUR in je bila za 1,3 % višja kot za september 2014. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–okto- ber 2014 je znašala 1.528,20 EUR. Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–okto- ber 2014 je znašala 999,17 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje avgust–ok- tober 2014 je znašala 1.526,67 EUR.
Št. 9611-350/2014/4 Ljubljana, dne 29. decembra 2014 EVA 2014-1522-0038
Genovefa Ružić l.r. Generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije Stran 10974 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije OBČINE
TURNIŠČE 5. člen (postopek in roki za pripravo OPPN) 4065. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega načrta za gospodarsko cono FAZE ROK NOSILEC v Turnišču na območju enot urejanja TU 17 IZDELAVE in TU 19 – objava Sklepa o začetku župan priprave OPPN Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – izdelava osnutka OPPN 30 dni Izdelovalec OPPN (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – za pridobitev smernic ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) – pridobitev smernic 30 dni Izdelovalec OPPN in 76/14 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 93/07) je županja Občine Turnišče sprejela – usklajevanje smernic 15 dni Izdelovalec OPPN – izdelava dopolnjenega 15 dni Izdelovalec OPPN osnutka OPPN S K L E P – javno naznanilo javne 7 dni Občina Turnišče o začetku priprave občinskega podrobnega razgrnitve in javne razprave načrta za gospodarsko cono v Turnišču OPPN na območju enot urejanja TU 17 in TU 19 – javna razgrnitev in javna 30 dni Občina Turnišče obravnava OPPN 1. člen – izdelava stališč do 7 dni Izdelovalec OPPN (splošno) pripomb (1) S tem sklepom županja Občine Turnišče določa za- – uskladitev in obravnava 7dni Izdelovalec OPPN četek in način priprave občinskega podrobnega prostorskega stališč z Občino Turnišče in Občina Turnišče načrta (v nadaljevanju: OPPN) za gospodarsko cono v Turnišču investitorjem investitor na območju enote urejanja TU17 in TU19. – izdelava predloga OPPN 20 dni Izdelovalec OPPN (2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostor- za pridobitev mnenj skem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) in podzakonski – pridobivanje mnenje 30 dni Izdelovalec OPPN predpisi, ki bodo uveljavljeni z določili tega zakona. – usklajevanje mnenj 15 dni Izdelovalec OPPN (3) Pred uveljavitvijo novih podzakonskih predpisov se – izdelava usklajenega 7 dni Izdelovalec OPPN smiselno uporabljajo podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi OPPN za sprejem Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in – obravnava in sprejem Izdelovalec OPPN 80/10 – ZUPUDPP- v nadaljevanju: ZUreP-1). OPPN na seji občinskega Občina Turnišče sveta 2. člen – objava Odloka o OPPN Občina Turnišče (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) v Uradnem listu RS (1) Na osnovi Občinskega prostorskega načrta za Občino 6. člen Turnišče (v nadaljnjem besedilu: OPN Turnišče, Uradni list (nosilci urejanja prostora) RS, št. 1/09 in 83/12) spada območje predvideno za OPPN, v enoto urejanja TU17 in TU19, ki ima določeno podrobno (1) V postopku priprave in sprejemanja OPPN sodelujejo namensko rabo IG (gospodarska cona). Predmetno območje naslednji nosilci urejanja prostora in upravljavci javne gospo- je nezazidano. darske infrastrukture: (2) Predvidena je gradnja objektov namenjenih obrtni, 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, skladiščni, prometni, trgovski in poslovni dejavnosti, ter pripa- Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, dajoče gospodarske javne infrastrukture. 1000 Ljubljana (za pridobitev odločbe CPVO), (3) Predmetni OPPN je osnova za pridobitev potrebnih 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše- gradbenih dovoljenj. vanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 3. člen Urad za upravljanje z vodami, Oddelek za porečje Mure, Slo- (območje OPPN) venska ulica 2, 9000 Murska Sobota, 4. Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne de- (1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel diščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 5. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112/1, 112/2 v sektorja za upravljanje cest: Območje Murska Sobota, Lipovci k.o. Nedelica. 256b, 9000 Murska Sobota, (2) Območje OPPN je nezazidano, v naravi so kmetijske 6. DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, površine. Ob južni strani območja OPPN poteka občinska Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, cesta LC 430010 in telekomunikacijski vod, ob zahodni strani 7. Elektro Maribor, Podjetje za distribucijo električne ener- poteka nekategorizirana občinska cesta, vodovod, kanalizacija gije d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, in električni vod. 8. Varaš d.o.o., Ulica Štefana Kovača 73, 9224 Turnišče (3) Velikost območja OPPN je 3,42 ha. (upravljavec kanalizacije in vodovoda), 9. Petrol Plin d.d., Dunajska 50, 1000 Ljubljana (upravlja- 4. člen vec plina), (način pridobitve strokovnih rešitev) 10. Telekom Slovenije, d.d., Sektor za upravljanje omrež- Strokovne rešitve se izdelajo na osnovi idejne projektne ja, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota, dokumentacije, prikaza stanja v prostoru in izraženih investicij- 11. UPC Telemach d.o.o., Lendavska ulica 29, 9000 Mur- skih namer občine in drugih oseb ter tudi OPN, ki je v pripravi. ska Sobota, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10975
12. Občina Turnišče, Ulica Štefana Kovača 73, 9224 70 DAVČNI PRIHODKI 9.591.910 Turnišče. 700 Davki na dohodek in dobiček 8.500.000 (2) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci ure- janja prostora in drugi udeleženci, če se v postopku priprave 703 Davki na premoženje 867.110 tega prostorskega akta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo 704 Domači davki na blago in storitve 224.800 delovno področje. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.233.612 7. člen 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 952.608 (obveznosti s financiranjem OPPN) 711 Takse in pristojbine 5.500 Finančna sredstva za izdelavo OPPN zagotovi Občina Turnišče iz svojih proračunskih sredstev. 712 Globe in druge denarne kazni 10.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.661 8. člen 714 Drugi nedavčni prihodki 245.843 (začetek veljavnosti sklepa) 72 KAPITALSKI PRIHODKI 66.753 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije 720 Prihodki od prodaje osnovnih in na spletni strani www.turnisce.si ter začne veljati naslednji sredstev 1.753 dan po objavi. 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolg. sredstev 65.000 Št. 3505-01/2014 73 PREJETE DONACIJE 1.200 Turnišče, dne 23. decembra 2014 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.200 Županja 74 TRANSFERNI PRIHODKI 6.586.760 Občine Turnišče 740 Transferni prihodki iz drugih mag. Vesna Jerala Zver l.r. javnofinančnih institucij 830.253 741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev proračuna EU 5.756.507 78 PREJETA SREDSTVA IZ EU 0 ZAGORJE OB SAVI Prejeta sredstva iz drugih evropskih institucij 0 4066. Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi II. SKUPAJ ODHODKI 40+41+42+43 20.601.806 za leto 2015 40 TEKOČI ODHODKI 3.254.239 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 731.583 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 401 Prispevki delodajalcev za socialno list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, varnost 122.230 51/10, 84/10 in 40/12 – ZUJF), 13. in 28. člena Zakona o jav- nih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13, 101/13), 402 Izdatki za blago in storitve 1.543.425 16. in 107. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list 403 Plačila domačih obresti 80.000 RS, št. 98/09 – UPB, 44/12 in 19/13) in 91. člena Poslovnika 409 Sredstva, izločena v rezerve 777.000 Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, 41 TEKOČI TRANSFERI 6.743.115 št. 37/09 – UPB in 44/12) je Občinski svet Občine Zagorje ob 410 Subvencije 80.140 Savi na 3. redni seji dne 22. 12. 2014 sprejel 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.203.600 O D L O K 412 Transferi neprofitnim organizacijam o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2015 in ustanovam 623.745 413 Drugi tekoči domači transferi 2.835.630 1. SPLOŠNA DOLOČBA 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 10.322.753 1. člen 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 10.322.753 (vsebina odloka) 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 281.700 S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2015 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg osebam, ki niso pror. uporabniki 231.200 zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni 432Investicijski transferi proračunskim občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). uporabnikom 50.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA (PRIMANJKLJAJ) I – II –3.121.571 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 2. člen IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- 750+751 19.000 ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 19.000 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do- 750 Prejeta vračila danih posojil 19.000 loča v naslednjih zneskih: 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE I. SKUPAJ PRIHODKI 70+71+72+73+74+78 17.480.235 KAPITALSKIH DELEŽEV 0 TEKOČI PRIHODKI 70+71 10.825.522 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 Stran 10976 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. IN SPREMEMBE KAPITALSKIH Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega poobla- DELEŽEV IV – V 19.000 ščena oseba. Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu C. RAČUN FINANCIRANJA samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru VII. ZADOLŽEVANJE iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica 50 ZADOLŽEVANJE 1.150.000 porabe neposrednega proračunskega uporabnika. 500 Domače zadolževanje 1.150.000 Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Za- VIII. ODPLAČILA DOLGA gorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občin- ske uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne 55 ODPLAČILA DOLGA 401.413 finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske 550 Odplačila domačega dolga 401.413 javne službe ter okolje in prostor) in krajevne skupnosti. IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o SREDSTEV NA RAČUNIH prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami I+IV+VII-II-V-VIII –2.353.984 znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabni- X. NETO ZADOLŽEVANJE VII-VIII 748.587 ka v posebnem delu proračuna odloča župan, vendar skupno povečanje oziroma zmanjšanje ne sme presegati 30 % obsega XI. NETO FINANCIRANJE VI+VII-VIII-IX=-III 3.121.571 področja proračunske porabe znotraj neposrednega proračun- XII. Stanje sredstev na računih konec skega uporabnika. preteklega leta 2.400.000 Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta kra- ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in jevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbo- podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov dajalec. občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s postavkami posebnega dela proračuna znotraj posamezne predpisanim kontnim načrtom. krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupno- Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – sti. Kolikor skupno povečanje oziroma zmanjšanje posame- kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku zne proračunske postavke znotraj krajevne skupnosti presega in se objavita na spletni strani občine. 5.000 EUR, o prerazporeditvah na predlog predsednika sveta Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. krajevne skupnosti odloča župan. Predsednik sveta krajevne skupnosti mora o prerazporeditvah seznaniti svet krajevne 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA skupnosti. Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in 3. člen konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o (izvrševanje proračuna) veljavnem proračunu za leto 2015 in njegovi realizaciji. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – 6. člen podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme 4. člen proračunov prihodnjih let) (namenski prihodki in odhodki proračuna) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, razpiše ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrto- naslednji prihodki: sredstva prejeta iz naslova požarne takse, vane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja od- proračunu. padnih voda, okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- odlaganja odpadkov, prejeta sredstva za sofinanciranje pro- rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi- jektov, sredstva komunalnega prispevka, sredstva iz naslova cijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % koncesij za kmetijska zemljišča in divjad, sredstva pridobljena pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega od najemnin za stanovanja, poslovne prostore ter najemnin uporabnika, od tega: od oddaje javne infrastrukture v najem, sredstva pridobljena s 1. v letu 2016 60 % navedenih pravic porabe in prodajo stvarnega premoženja (kapitalski prihodki). 2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe. Poraba namenskih prihodkov za točno določene namene Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- je opredeljena v Tabeli »Pregled porabe namenskih sredstev«, rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in ki je v prilogi proračuna. storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski pre- porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab- jemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu nika. proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, finančnega načrta in proračun. razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ozi- Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski preje- roma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevze- mek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema manje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev. delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obve- Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo znosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prene- popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. sejo v naslednje leto za isti namen. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena tudi ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte sofinancirane 5. člen iz skladov EU. (prerazporejanje pravic porabe) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre- člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab- jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. nika in načrtu razvojnih programov. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10977
7. člen V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki na- Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav- rekujejo hiter odziv, lahko župan odloči in sklene pravne posle nega načrta razvojnih programov. ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ni predvideno v ve- Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so ljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre- vrednost pravnih poslov iz prejšnjega stavka ne sme presegati membe projektov. 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremič- Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi pro- nim premoženjem. računa uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim prora- čunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim (2) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se župan. projekti financirajo z namenskimi prejemki. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izho- pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, diščne vrednosti odloča župan (v krajevnih skupnostih pred- v načrta pa se vključijo načrtovana pridobivanja in razpolaganja sednik sveta krajevne skupnosti), ki lahko spreminja vrednosti premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 projektov v načrtu razvojnih programov. evrov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v načrt razvojnih Župan lahko odloči in sklene pravne posle ravnanja s programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izho- premičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu diščne vrednosti projektov. ravnanja s premičnim premoženjem, ob smiselni uporabi prej- Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, šnjega odstavka tega člena. zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, (3) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v odloči in sklene pravni posel župan. 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko župan spre- 11. člen meni vrednost projekta iz načrta razvojnih programov za več (odpis dolgov) kot 20 %, če sprememba vrednosti projekta ni višja oziroma Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, nižja od 15.000 € glede na vrednost projekta v sprejetem načrtu lahko župan v letu 2015 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do razvojnih programov. občine, in sicer največ do skupne višine 15.000 evrov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega 8. člen dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh (splošna proračunska rezervacija) evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega od- Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih stavka tega člena ne všteva. prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 40.000,00 evrov se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katera v prora- 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE čunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se IN JAVNEGA SEKTORJA med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. 12. člen O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odlo- (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) ča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom. lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega 9. člen proračuna. (proračunski skladi) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri- Proračunski sklad Občine Zagorje ob Savi je proračunska hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu rezerva. finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu finan- Proračunska rezerva se v letu 2015 oblikuje v višini ciranja, se občina za proračun leta 2015 lahko zadolži do višine 160.000,00 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo 1.150.000,00 evrov. za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih Občina v letu 2015 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina. drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000,00 evrov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 13. člen V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki pre- (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih segajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, svet. katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v 10. člen katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv (1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je se- na upravljanje se v letu 2015 lahko zadolžijo do skupne višine stavni del proračuna in ga sprejme občinski svet hkrati s prora- 250.000 evrov. V letu 2015 se lahko zadolži JP Komunala čunom. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem skladno Zagorje d.o.o v višini 250.000 evrov, za obdobje največ pet let, z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih pod pogoji in na način, ki so določeni v Zakonu o financiranju lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega občin. premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- (z vključenimi menjavami). tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se med izvr- katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ševanjem proračuna lahko dopolni ali spremeni. na upravljanje, v letu 2015 ne smejo izdajati poroštev. Stran 10978 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije
14. člen stroški neposredne socialne oskrbe v višini 16,50 € na uro in (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom stroški strokovnega vodenja v višini 1,89 € na uro. občinskega proračuna) Ekonomska cena storitve, opravljene na dan državnega Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu praznika ali dela prostega dne znaša 19,40 € na efektivno 2015 ne bo zadolžila. uro. V ekonomsko ceno storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne, so vključeni stroški neposredne socialne oskrbe v višini 17,51 € na uro in stroški strokovnega 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE vodenja v višini 1,89 € na uro.
15. člen 4. (začasno financiranje v letu 2016) Občina bo iz sredstev proračuna pokrivala stroške ne- V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi posredne oskrbe v višini 70 % cen opredeljenih v 3. točki tega v letu 2016, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja sklepa, ter stroške strokovne priprave, vodenja in koordiniranje ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. v višini 1,89 € na efektivno uro.
16. člen 5. (uveljavitev odloka) Uporabnik bo za ceno storitve na efektivno uro plačal Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 3,85 €. Ob nedeljah ali v nočnem času bo cena za uporabnika listu Republike Slovenije. znašala 4,95 € na efektivno uro, na državni praznik in dela prosti dan pa 5,25 €. Št. 410-36/2014 Zagorje ob Savi, dne 22. decembra 2014 6. Neposredno izvajanje storitve pomoč na domu upravi- Župan čenca obsega 120 efektivnih ur v povprečju na socialno oskr- Občine Zagorje ob Savi bovalko. Matjaž Švagan l.r. 7. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2015 dalje. S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen 4067. Sklep o izdaji soglasja k sporazumnemu pod številko 122-1/2013. prenehanju pogodbe o izvajanju javne službe socialno varstvene storitve »pomoč na domu« Št. 122-23/2014 Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem var- Zagorje ob Savi, dne 22. decembra 2014 stvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 – popr., 114/06 – ZUTPG, 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUJPS, Župan 57/12), 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje Občine Zagorje ob Savi cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, Matjaž Švagan l.r. 127/06, 8/07, 51/08, 5/09), ter 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB1, 44/12 in 19/13) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 3. redni seji dne 22. 12. 2014 sprejel
4068. Sklep o financiranju političnih strank v Občini S K L E P E Zagorje ob Savi v mandatnem obdobju 2014–2018 1. Občinski svet Občine Zagorje ob Savi izdaja soglasje k Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni sporazumnemu prenehanju pogodbe o izvajanju javne službe list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 socialno varstvene storitve »pomoč na domu« s sedanjim iz- in 46/14) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vajalcem storitve – Centrom za socialno delo Zagorje ob Savi. list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo, 44/12, 19/13) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 3. seji dne 22. 12. 2. 2014 sprejel Občinski svet Občine Zagorje ob Savi izdaja soglasje k sklenitvi pogodbe o izvajanju javne službe socialno varstvene storitve »pomoč na domu« z novim izvajalcem storitve – Do- S K L E P mom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake, za obdobje o financiranju političnih strank v Občini Zagorje 1. 1. 2015 do 31. 12. 2017. ob Savi v mandatnem obdobju 2014–2018 3. Občinski svet Občine Zagorje ob Savi izdaja soglasje k I. ekonomski ceni storitve »pomoč na domu«, ki od 1. 1. 2015 Višina sredstev, namenjenih za financiranje politič- znaša 14,71 € na efektivno uro. V ekonomsko ceno so vključeni nih strank v Občini Zagorje ob Savi, znaša v mandatnem stroški neposredne socialne oskrbe v višini 12,82 € na uro in obdobju 2014–2018 0,3 % primerne porabe (PPi) oziroma stroški strokovnega vodenja v višini 1,89 € na uro. sredstev, ki jih ima Občina Zagorje ob Savi opredeljene po Ekonomska cena storitve, opravljene v nedeljo ali v noč- predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko za- nem času, znaša 18,39 € na efektivno uro. V ekonomsko ceno gotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času, so vključeni proračunsko leto. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 29. 12. 2014 / Stran 10979
II. S K L E P Politični stranki se dodelijo sredstva iz proračuna Ob- o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka čine Zagorje ob Savi sorazmerno številu glasov volivcev, občinskega podrobnega prostorskega načrta ki jih je dobila na volitvah, če je dobila najmanj polovico za del območje DB 2 – Dolgo Brdo – A števila glasov potrebnih za izvolitev enega člana občin- skega sveta. 1. člen Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrob- III. nega prostorskega načrta za del območje DB 2 – Dolgo Brdo Sredstva se političnim strankam nakazujejo mesečno na – A, to je besedilo odloka, povzetek za javnost in projekt njihove transakcijske račune. št. 14/2014, ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale, Ljubljanska 76, 1230 Domžale. IV. 2. člen Obseg dodeljenih sredstev posameznim političnim stran- Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega kam se vsako leto določi s posebnim sklepom, ki ga sprejme načrta za del območje DB 2 – Dolgo Brdo – A bo javno raz- župan in se posreduje posameznim političnim strankam v ve- grnjen v mansardi upravne zgradbe Občine Zagorje ob Savi, dnost. Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi in na sedežu KS Mlinše - Kolovrat, Mlinše 12, Izlake, v času uradnih ur. Javna razgrnitev V. bo trajala od 12. januarja do 12. februarja 2015. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 11. 2014 dalje. 3. člen V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo, dne 28. januarja 2015, ob 16. uri, v sejni sobi Št. 410-61/2014 Športnega društva Mlinše, Mlinše 35, Izlake. Zagorje ob Savi, dne 22. decembra 2014 4. člen Župan V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen Občine Zagorje ob Savi dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega na- Matjaž Švagan l.r. črta za del območje DB 2 – Dolgo Brdo – A podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestu javne razgrnitve ter pisno na naslov Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo na javni obravnavi. 4069. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta 5. člen za del območje DB 2 – Dolgo Brdo – A Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve na krajevno običajen način. Ta sklep Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju se objavi na spletni strani Občine Zagorje ob Savi in v Uradnem (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave. ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8), Št. 350-4/2014-7 Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostor- Zagorje ob Savi, dne 23. decembra 2014 skega načrta za del območje DB 2 – Dolgo Brdo – A (Uradni list RS, št. 69/14) in 30. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi Župan (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB, 44/12, 19/13) je župan Občine Občine Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi sprejel Matjaž Švagan l.r. Stran 10980 / Št. 96 / 29. 12. 2014 Uradni list Republike Slovenije VSEBINA
VLADA 4055. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove 4038. Uredba o navzkrižni skladnosti 10805 »Ustanova Zlati Slovenci« 10959 4039. Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev 4056. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove v ekološkem kmetovanju 10908 »Fundacija IMTA, ustanova za razvoj predavate- ljev managementa« 10959 4040. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi 10909 4057. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove »Fundacija Ekonomske fakultete Univerze v Lju- 4041. Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin 10928 bljani, ustanova« 10959 4042. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije 10930 4058. Odločba o soglasju k spremembi imena ustanove 4043. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o in k Aktu o spremembah in dopolnitvah Akta o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij 10933 ustanovitvi »KD Fundacija, ustanova« 10960 4044. Uredba o spremembah Uredbe o skupnem javnem 4059. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove naročanju Vlade Republike Slovenije 10934 »Notarska fundacija – ustanova« 10960 4045. Uredba o spremembah Uredbe o pravilih in po- stopku za ugotavljanje statusa naročnika po Za- DRUGI DRŽAVNI ORGANI konu o javnem naročanju 10935 IN ORGANIZACIJE 4046. Uredba o spremembah Uredbe o pravilih in po- 4060. Tarife o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi stopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zako- obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih nu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov transportnem področju in področju poštnih storitev 10935 oštevilčenja 10960 4047. Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih 4061. Tarifa o letnih plačilih za izvajanje poštnih storitev 10964 prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvaja- 4062. Tarifa o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi nju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organiza- dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti ozi- cijah oziroma z mednarodnimi pogodbami 10936 roma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdio- 4048. Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih vizualnih medijskih storitev na zahtevo 10967 prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini 10936 4063. Tarifa o vrednosti točke in o višini deleža glede na 4049. Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavo- zaračunano uporabnino za uporabo javne žele- da Rinka 10936 zniške infrastrukture za delovanje regulatornega 4050. Sklep o določitvi zneska na enoto obremenitve organa na področju železniškega prometa 10970 okolja z emisijo ogljikovega dioksida 10940 4064. Poročilo o gibanju plač za oktober 2014 10973
MINISTRSTVA OBČINE 4051. Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih TURNIŠČE za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih 4065. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega odstopanj za obrate na področju živil živalskega načrta za gospodarsko cono v Turnišču na obmo- izvora 10941 čju enot urejanja TU 17 in TU 19 10974 4052. Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na podro- čju živil 10944 ZAGORJE OB SAVI 4053. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o 4066. Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi veterinarskih pogojih za promet in trgovanje na te- za leto 2015 10975 ritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, živalskega 4067. Sklep o izdaji soglasja k sporazumnemu prene- semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji hanju pogodbe o izvajanju javne službe socialno niso določeni v drugih veterinarskih predpisih, ter varstvene storitve »pomoč na domu« 10978 za promet in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se 4068. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Za- gojijo v živalskih vrtovih 10946 gorje ob Savi v mandatnem obdobju 2014–2018 10978 4054. Odredba o določitvi višine nadomestila na hektar 4069. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka ob- za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih činskega podrobnega prostorskega načrta za del objektih in napravah na melioracijskih območjih v območje DB 2 – Dolgo Brdo – A letu 2015 10947 10979
Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – direktor Matjaž Peterka • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2014 je 386 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 42, telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@uradni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767