Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in prostor

Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) Občasna razstava od decembra 2008 do februarja 2009 Izdano ob 40. obletnici ustanovitve Arhivsko-muzejske službe Univerze v Ljubljani. Kazalo

Andreja Kocijančič Predgovor 5 Jože Ciperle Uvod 7

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in prostor 9

Jože Ciperle Teološki študij v Ljubljani pred ustanovitvijo univerze 11 Tatjana Dekleva Teološka fakulteta ljubljanske univerze 30

Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva 45

Theologische Fakultät der Universität Ljubljana durch Zeit und Raum 49

Jože Ciperle Theologiestudium in Ljubljana vor der Gründung der Universität 51 Tatjana Dekleva Theologische Fakultät der Universität Ljubljana 63

The Faculty of Theology of the University of Ljubljana through time and space 73

Jože Ciperle The Study of Theology in Ljubljana prior to the Establishment of the University 75 Tatjana Dekleva The Faculty of Theology of the University of Ljubljana 86

Predgovor

V stoletjih razvoja evropskih univerz vse od visokega in Ljubljani. S tem je bila Teološka fakulteta formalnopravno poznega srednjega veka dalje predstavlja Teološka fakulteta izločena, do dejanske izločitve iz Univerze pa je prišlo s njeno posebej eminentno članico, na njej so bili pridobljeni tudi sprejetjem Zakona o ureditvi visokega šolstva v Ljudski najbolj iskani in najbolj cenjeni doktorati tistih časov. republiki Sloveniji oktobra 1949, ki je spremenil ustroj Za Ljubljano pa lahko rečemo, da so profesorji Škofijskega ljubljanske univerze in jo razbil na tri samostojne ustanove: bogoslovnega učilišča, ki so bili vključeni v delo Vseučiliške Univerzo, Medicinsko visoko šolo in Tehniško visoko šolo; komisije, ki je v letih 1918/19 pripravljala in pripravila Agronomska in gozdarska fakulteta ter Teološka fakulteta pa nastanek ljubljanske univerze, bistveno pripomogli, da je v njej sta s poletnim semestrom študijskega leta 1949/50 postali prevladal vsebinski koncept moderne evropske univerze s samostojni fakulteti. Vendar sprememba ni vplivala na način tradicionalnimi fakultetnimi stolicami, čeprav nam vloga študija in pravice, ki so jih uživali profesorji in študenti profesorjev bogoslovnega učilišča v procesu nastajanja Teološke fakultete, saj je bila fakulteta še vedno v sistemu ljubljanske univerze v celoti še ni poznana. javnega šolstva in financirana iz proračunskih sredstev. Leta V času, ko so tudi na Slovenskem nastajali prvi dokumenti 1952 so se zaostrili odnosi med državo in Rimskokatoliško teološke misli (Brižinski spomeniki, samostanski rokopisi), se cerkvijo v Jugoslaviji in Teološka fakulteta je prenehala biti je v evropskem prostoru izoblikovala sholastična teologija, državna ustanova. teološka znanost tega časa pa je obsegala pozitivno in spekula- Tudi po tem ko je bila Teološka fakulteta izključena iz tivno teologijo, ki sta bili skupaj z razlago Svetega pisma stare ljubljanske univerze, med njima niso bili pretrgani vsi stiki. in nove zaveze glavna študijska predmeta na teoloških Živelo je osebno in poluradno sodelovanje. Prizadevanja za fakultetah srednjeveških univerz. demokratizacijo slovenske družbe so prinesla napredek tudi v Temelji sodobnemu katoliškemu teološkemu študiju pa so bili urejanje položaja Teološke fakultete. Leta 1991 je postala postavljeni v 16. stoletju na Tridentinskem koncilu. V tem državno priznana fakulteta, maja 1992 pa je bila podpisana smislu je bil za vzgojo duhovniškega naraščaja v ljubljanski pogodba o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Teološko škofiji ustanovljen v Gornjem Gradu vzgojno-izobraževalni fakulteto v Ljubljani z oddelkom v Mariboru. 18. novembra zavod s teološko šolo, pri ljubljanski stolnici pa semenišče za 1992 je Univerzitetni svet sprejel sklep o ponovni vključitvi študente, ki so obiskovali teološka predavanja pri ljubljanskih Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani. jezuitih oziroma od konca 18. stoletja teološka predavanja na ljubljanskem liceju. Po ukinitvi semiuniverzitetnega licejskega Danes so učitelji in študenti Teološke fakultete enakopravni, študija teologije v Ljubljani v letu 1848/49 je teološki študij zelo dejavni in nepogrešljivi člani akademske skupnosti prevzela škofija in ustanovljeno je bilo Škofijsko bogoslovno Univerze v Ljubljani. Študijski programi Teološke fakultete se učilišče, ki je leta 1919 po nastanku ljubljanske univerze, povezujejo s programi ostalih fakultet in jih smiselno začelo delovati kot Teološka fakulteta nove univerze. V tem dopolnjujejo. Univerza, ki vključuje tudi znanje in vedenje času je bila Teološka fakulteta članica državne univerze in je v Teološke fakultete, se počuti svobodna in sposobna izvajati okoliščinah političnega in ekonomskega centralizma tedanje svoje poslanstvo. države, ki ni omogočal nemotenega razvoja univerze, delila usodo njenih ostalih fakultet. Maja 1945 se je začelo novo obdobje v razvoju ljubljanske univerze. Po letih bojev za obstoj Prof. dr. Andreja Kocijančič so se univerzi odprle možnosti širitve, hkrati pa se je začelo rektorica obdobje vmešavanja oblasti v univerzitetno življenje. Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije iz leta 1946 je verske šole obravnavala kot zasebne šole, nad katerimi ni imela nadzora, zato jih je skušala ukiniti. Slovenski minister prosvete je 15. novembra 1946 podpisal odločbo o izločitvi Teološke fakultete kot specifične verske šole iz sklopa Univerze v

5

Uvod Jože Ciperle

Univerzitetni arhivi so danes središčna mesta, mesta šolali tudi v teoloških učnih ustanovah na Dunaju, v Gradcu, kontinuitete znotraj univerze pa tudi mesta, kjer se univerza Rimu in drugod. predstavlja kot celota. So neke vrste „trajnejši“, morda lahko Po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 se je pouk teologije rečemo zgodovinski spomin univerze. Arhivi univerz so prenesel v škofijsko semenišče oziroma po ustanovitvi moderne „zakladnice“, ki z zbiranjem in varovanjem ljubljanskega liceja v začetku devetdesetih let 18. stoletja na (hranjenjem) dokumentov univerz in visokih šol opravljajo njegovo stolico za teologijo. V času Napoleonovih Ilirskih nalogo javnega arhiva in nudijo uporabnikom dragocene provinc (1809-1813) je v okviru univerzitetnega študija na informacije o univerzitetni oziroma visokošolski tematiki. S univerzitetnih Centralnih šolah v Ljubljani obstajala med svojimi objavami znanstvenih in strokovnih publikacij drugim tudi fakultetna teološka stolica. Ukinitev semi- prinašajo dragocene izsledke v zgodovinsko pa tudi v druge univerzitetnega licejskega študija teologije v letu 1848/49 je stroke, s svojo predstavitveno dejavnostjo: razstavami o imela za posledico, da je leta 1851 teološki študij ponovno zgodovini univerz in znanosti pa ustvarjajo povezavo s širšo prevzela škofija. Ustanovljeno je bilo ljubljansko bogoslovno javnostjo. učilišče (Visoka bogoslovna šola), ki je leta 1919 začela Za Teden Univerze v Ljubljani 2008 in ob 89. obletnici delovati kot Teološka fakulteta novoustanovljene Univerze ustanovitve Teološke fakultete ljubljanske univerze je Arhiv in Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Teologija muzej Univerze pripravil razstavo in razstavni katalog z – znanost o Bogu na podlagi krščanskega razodetja in naslovom Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in človeškega iskanja – je bila na ljubljanski univerzi usta- prostor. Razstava in razstavni katalog nas popeljeta v novljena z namenom, da vzgaja in teološko oblikuje pastoralne predzgodovino teoloških študij na Slovenskem, v čas od 16. do delavce Cerkve, goji teološko znanost s posebnim ozirom na začetka 20. stoletja, do ustanovitve Teološke fakultete v domače razmere in vzhodne Cerkve ter proučuje slovensko Ljubljani leta 1919 in njenega nadaljnjega razvoja vse do zgodovino, staroslovansko cerkveno književnost in slovensko današnjih dni. literaturo. Po drugi svetovni vojni je Teološka fakulteta Najstarejši dokumenti teološke misli na Slovenskem so delovala do leta 1949 v okviru ljubljanske univerze, od leta povezani z Brižinskimi spomeniki, zapisanimi verjetno proti 1950 kot izključno cerkvena ustanova v povezavi z rimsko koncu 10. stoletja. Več teoloških del je nastalo v 11. in 12. kongregacijo za katoliško vzgojo. Leta 1968 je v Mariboru stoletju v zvezi z nastankom meniških redov benediktincev, začel delovati oddelek ljubljanske Teološke fakultete z cistercijanov in kartuzijanov, tem so se v poznem srednjem zadnjimi tremi letniki, ki se je od leta 1993 postopno razširil na veku pridružile še šole dominikancev in frančiškanov. V popolni študij. Leta 1991 je fakulteta znova dobila položaj samostanske knjižnice teh časov na Slovenskem je prodrla tudi državne ustanove in v naslednjem letu bila ponovno vključena teološka misel visoke sholastike (Tomaž Akvinski, v ljubljansko univerzo. Bonaventura). Teološka dediščina je ohranjena v rokopisnih Naj na koncu izpostavim misel nadškofa prof. dr. Franca Perka, učbenikih samostanskih šol v Stični in Gornjem Gradu. Prva nekdaj tudi dekana Teološke fakultete, ki jo je zapisal leta 1990 teološka dela v slovenščini pa so med Slovence prišla s ob 70-letnici Teološke fakultete v Ljubljani, namreč da je protestantsko književnostjo. „posebna naloga slovenske Teološke fakultete v okolju Temelje sodobnemu katoliškemu teološkemu študiju je slovenske kulture in misli na podlagi življenja Cerkve na postavil tridentinski koncil (1545-1563). V ljubljanski škofiji je Slovenskem oblikovati teološko misel, ki bi jo lahko imenovali tridentinska navodila začel uresničevati predvsem škof Tomaž slovenska teologija“. Tudi slovenska teološka fakulteta ima Hren (1597/1599-1630) z ustanovitvijo vzgojno-izobraže- torej pravico in dolžnost v simfoniji z vesoljno Cerkvijo valnega zavoda (semenišča) Collegium Marianum (Marijanski oblikovati svojo teološko misel. zavod) s teološko šolo v svoji rezidenci v Gornjem Gradu in z organizacijo semenišča pri ljubljanski stolnici (šolo pri Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave in ljubljanski stolnici) za študente, ki so teološki študij obiskovali kataloga, še posebno dekanatu Teološke fakultete v Ljubljani in pri ljubljanskih jezuitih. Gojenci ljubljanske škofije pa so se Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani, ki sta z izposojo in

7 preslikavo gradiva v veliki meri omogočila izvedbo projekta. Zahvalo izrekamo prof. dr. Bogdanu Kolarju in prof. dr. Stanku Gerjolju, bivšemu oziroma sedanjemu dekanu Teološke fakultete ter rektorici Univerze prof. dr. Andreji Kocijančič, ki so ves čas z naklonjenostjo spremljali pripravo razstave in izid razstavnega kataloga, rektorat Univerze pa je njuno izvedbo tudi finančno omogočil.

8 Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in prostor

Teološki študij v Ljubljani pred ustanovitvijo univerze Jože Ciperle

Cerkev je izobraževanju in vzgoji duhovnikov vedno posvečala Koroškem), kakor tudi samostanske šole od 11. in 12. stoletja in posebno skrb. Kakor poudarja dr. France M. Dolinar, glede tega župnijske šole zlasti od začetka 15. stoletja niso nudile le iz vrste odlokov in navodil osrednjega cerkvenega vodstva, elementarne izobrazbe, ampak ponekod tudi izobrazbo, ki je splošnih in pokrajinskih koncilov in posameznih škofov duhovniškim kandidatom omogočila nadaljevati študij v izstopata dve obdobji: obdobje karolinške renesanse od konca univerzitetnih središčih, ki so se od 13. stoletja v Evropi 9. stoletja dalje in obdobje po tridentinskem koncilu (1545- severno in južno od Alp vse bolj pogosto ustanavljale v bližnji 1563).1 Karolinška renesansa je izpostavila izobrazbo in daljni okolici slovenskega etničnega ozemlja. Nekatere duhovnikov, od tod zahteva po šolah pri stolnicah in samostanske šole na Slovenskem (Stična, Vetrinj, Gornji Grad) samostanih in zahteva po poenotenju učnega programa študija so se razvile v pomembna in močna izobraževalna središča z teologije, tridentinski koncil pa je dal večji poudarek vzgoji manjšimi in večjimi knjižnicami oziroma zbirkami rokopisov z duhovniških kandidatov, od tod zahteva, da morajo vsi škofje različnih področij znanja. pri svojih stolnih cerkvah ustanoviti semenišča, kjer se bodo Ni znano, da bi v kakem našem srednjeveškem samostanskem pod njihovim vodstvom vzgajali in izobraževali novi izobraževalnem središču nivo izobraževanja dvignili na nivo duhovniki za potrebe dušnega pastirstva v njihovih škofijah.2 splošnega študija (studium generale), ki so ga nudile takratne O izobraževanju in vzgoji duhovnikov na Slovenskem v univerze, oziroma da bi posredovali nekaj delov tega stoletjih pred ustanovitvijo ljubljanske škofije vemo zelo malo, (teološkega) študija (studium particulare), ki so ga v nekaterih saj so zadevna poročila izredno redka in skopa. V času samostanskih središčih izven slovenskega ozemlja (npr. od pokristjanjevanja Slovencev so se misijonarji verjetno začetka 14. stoletja na Dunaju v samostanu avguštincev - usposabljali v Salzburgu, kjer je samostan sv. Petra od eremitov kot studium generale totius Ordinis) obiskovali ustanovitve dalje imel šolo, pa tudi v samostanskih šolah na samostanski redovniki, ponekod pa je bil dostopen tudi Bavarskem: v Kremsemünstru, na Chiemseeju, v Nieder posvetnim duhovnikom.4 Kvalitetnejše župnijske šole na Altaichu in v Freisingu. Šole so bile potrebne za duhovščino, ki Slovenskem (npr. v Kranju, Ribnici in v Ljubljani) so v 15. je v prvi polovici 9. stoletja zasedla prve pražupnije v stoletju dajale duhovniškim kandidatom potrebno duhovniško Karantaniji. Karel Veliki je v zvezi z izobraževanjem izobrazbo. Seveda pa teološki študij v srednjeveških stolnih, duhovščine zahteval od podrejenih škofov, naj pri škofijskih samostanskih in župnijskih šolah ni primerljiv s kasnejšo cerkvah poskrbijo za ustanovitev šol, kjer se bo vzgajala organizacijo teološkega študija, ki je dobil povsem novo obliko duhovščina. Za šolanje duhovščine, ki je delovala na s tridentinsko prenovo.5 Slovenskem južno od Drave, je imela podoben pomen šola v Čedadu. Prva napotila za vsebino vzgojnega dela pri 1 F. M. Dolinar, Problem vzgoje duhovnikov kot nosilcev cerkvene prenove, v: Katoliška obnova in protireformacija v notranjeavstrijskih izobraževanju duhovščine na Slovenskem je določil teološko deželah 1564–1628 (Zbornik slovenskih predavanj), Bogoslovni vestnik, morda najbolj izobraženi mož te dobe misijonar Alkuin, ki v 1–3 (1992), 52–53. 2 F. M. Dolinar, Problem vzgoje duhovnikov /…/, 52–53; Lexikon für svojih pismih s konca 8. stoletja priča, kako skrbno sta se na to Theologie und Kirche, Band 5, Freiburg 1960, 1377–1379, Band 10, Freiburg 1965, 983–984. nalogo pripravljala Arno, od leta 798 prvi nadškof v Salzburgu, 3 Prim. A. Ožinger, Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v in patriarh Pavlin II. iz Ogleja, tudi eden vodilnih teologov poznem srednjem veku, v: Kronika, 23 (1975), 149–153; J. Janžekovič, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju, v: Kronika, 25/3, takratne Evrope. Za pozni srednji vek je izpričano, da so (1977), 167–177; P. Schmidt, Collegium Germanicum in Rom und die Germaniker, Tübingen 1984; A. Cindrič, Matrike kot vir za preučevanje sholarji iz slovenskih dežel študirali teologijo v tujih slovenskega izobraženstva med leti 1585 in 1715 (Gradec, Dunaj, Siena), izobraževalnih središčih: v Padovi, Bologni in Rimu, pa na v: Gestrinov zbornik, Ljubljana 1999, 501–516; P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana Dunaju in drugod, kjer so nekateri tudi doktorirali.3 Večina 1979, 120–146. 4 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens /…/, duhovščine, ki v strukturi izobraženstva tega časa predstavlja Band 1, Wien 1982, 202–203. 5 večinski del, pa ni nikdar študirala na kaki artistični ali celo Prim. J. Gruden, Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v srednjem veku, v: Katoliški obzornik 6 (1902), 237–246; M. Benedik, teološki fakulteti. Izobražena je bila vrhnja plast duhovščine, iz Teološki študij na Slovenskem, v: Bogoslovni vestnik, 50/3 (1990), 9–13; F. M. Dolinar, Problem vzgoje duhovnikov /…/, 52; P. Simoniti, katere je izhajala cerkvena hierarhija, nižja duhovščina je imela Humanizem na Slovenskem /…/, 120–146; J. Ciperle, Oris srednjeveškega le osnovno izobrazbo, ki jo je prejela v stolnih, samostanskih in šolstva na Slovenskem, v: Zbornik predavanj, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 4.–16. julij 1983, Ljubljana 1983, 227–246; župnijskih šolah. Stolne šole, ki so v 12. in 13. stoletju obstajale L. Žnidaršič, Šolanje, vzgoja in izobrazba duhovnikov ljubljanske škofije pred tridentinskim koncilom, Zgodovinski časopis, 52/4 (1998), Ljubljana na obrobju slovenskega etničnega ozemlja (Koper, Krka na 1998, 473-485.

11 O vsebini teološkega študija do tridentinske dobe lahko posebna stolica v okviru artistične (filozofske) fakultete, v rečemo, da je bil v osnovi usmerjen v učenje apostolske okviru pravne fakultete pa stolica za cerkveno pravo. Težišče veroizpovedi, očenaša in mašnih beril pa tudi v branje Pavlovih teološkega študija je predstavljala spekulativna teologija, ki je pisem in razlago psalmov ter Svetega pisma nove zaveze. V obravnavala dogmatiko in moralno teologijo ter vključevala srednjeveških kapiteljskih šolah so poučevali sedem svobodnih obsežne komentarje Summae theologicae Tomaža Akvinskega. umetnosti, najprej gramatiko, retoriko in dialektiko, nato je Pri razlagi svetih spisov pa so bolj kot same sentence sledil ali teološki študij ali profani predmeti kvadrivija: izpostavljali pomen besed in pravila gramatike.6 Seveda je geometrija, aritmetika, astronomija in glasba. V 11. stoletju se potrebno izpostaviti, da vsebina teološkega študija v je iz filozofije izoblikovala sholastična teologija, ki so jo v 12. srednjeveških stolnih, samostanskih in župnijskih šolah v stoletju predstavljali sistematično s tem, da so oblikovali glavnem ni primerljiva s študijem teologije na takratnih posebno skupino za dogmatiko in moralko. Glavni predstavnik univerzah, predvsem pa ne s kasnejšo organizacijo teološkega sholastične teologije je postal Peter Lombard, njegov sistem pa študija, ki je dobil povsem novo obliko s tridentinsko prenovo. je nekaj stoletij predstavljal temelj teoloških predavanj na novoustanovljenih univerzah, ki so ga nato izpopolnili še I. Albertus Magnus, Tomaž Akvinski, Bonaventura, Dun Scotus Na ozemlju ljubljanske škofije, ki je bilo teritorialno in pravno in drugi. Univerzitetni teološki študij so delili v dve skupini. V razkosano na več otokov na Štajerskem, Kranjskem in prvi so razlagali Sveto pismo v literarnem smislu iz latinske Koroškem, v času njenih prvih osmih škofov (1463-1598) – z vulgate z ozirom na originalni prvotni tekst. Vendar je bilo izjemo samostanskih vzgojno-izobraževalnih ustanov – ni takrat znanje jezikov še zelo omejeno, biblična filologija se je obstajala ustanova, ki bi bila v celoti določena za izvajanje namreč oblikovala šele v 16. stoletju. Druga skupina je teološkega študija po določilih tridentinskega koncila. obsegala sistematično teologijo iz štirih knjig Petra Lombarda Vprašanje celovite priprave duhovniških kandidatov za (1140). Zadevna predavanja so bila v bistvu komentarji k pastoralno delovanje ni bilo urejeno. V tem času je večina njegovim knjigam: predstavljala so uvod v poznavanje in duhovščine, ki je delovala na njenem ozemlju, še prihajala iz pravilno razumevanje cerkvenih naukov, njihovo utemeljitev sosednjih škofij: Ogleja, Zagreba, Briksna in Salzburga, v sami in obrambo, vse po sholastični metodi. Temu so dodali še ljubljanski škofiji pa je bilo tudi po tridentinskem koncilu še duhovne pogovore z moralno teologijo in nagovore ob vedno možno izobraževanje duhovniških kandidatov pri praznikih: sermones. Od filozofskih pogledov je prevladoval stolnih in drugih odličnejših cerkvah (npr. pri ljubljanski nominalizem, dokler se ni pod vplivom doktorjev iz reda stolnici, v Radovljici, Pilštajnu in Slovenj Gradcu), kandidate, dominikancev po Tomažu Akvinskem uveljavil realizem na predvidene za višje službe v škofiji, pa so od srede 16. stoletja vseh teoloških fakultetah, sčasoma pa sta obe usmeritvi pošiljali k jezuitom v rimski Germanik, nekateri pa so študirali oslabeli. Celotni univerzitetni teološki študij je trajal osem let, na dunajski univerzi, po ustanovitvi univerze v Gradcu leta obiskovali pa so ga lahko le tisti, ki so prej zaključil filozofski 1585 pa tudi na tej univerzi. Škof Janez Tavčar (1580-1597) je študij, tj. študij na artistični fakulteti. Člani teoloških fakultet so za svoje bogoslovce v Gradcu ustanovil devet štipendij, škof bili profesorji, ki so imeli redna predavanja in so se imenovali Tomaž Hren (1597/1599-1630) je ustanovil še nove ordinarii ali stipendiati, imenoval pa jih je deželni knez. štipendijske ustanove v Gradcu, po prihodu jezuitov v Profesorji so bili deloma redovniki, deloma svetni duhovniki. Ljubljano leta 1597 in ustanovitvi njihovih študij pa tudi pri Sredi 16. stoletja je bil univerzitetni teološki študij omejen na ljubljanskih jezuitih in leta 1627 na dunajski univerz še tri šest let, predavali so trije redni profesorji brez pomoči študijska mesta za duhovniške kandidate ljubljanske škofije.7 bakalavrov. Teološka znanost tega časa je obsegala pozitivno in spekulativno teologijo. Prva je razlagala spise Svetega pisma 6 H. Zschokke, Die theologischen Studien und Anstalten der katholischen stare in nove zaveze, druga pa sholastično in moralno teologijo. Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894, 3–13; H. Denifle, Die Entstehung der Universitäten des Mittelalters bis1400, Berlin 1885 (reprint Tako so popolne teološke fakultete imele učne stolice za Graz 1956), 288–300; W. Rüegg (izd.), Geschichte der Universität in Europa, Band I, (Mittelalter), München 1993, 359–383. razlago Svetega pismo stare in nove zaveze, za sholastično 7 F. Petrič, Ljubljanski škof Janez Tavčar, v: Bogoslovni vestnik 52(1992), teologijo, moralno teologijo, kazuistiko (casuum), teološko 9–16; B. Kolar, Teološki študij in bogoslovno semenišče v Ljubljani v času Karla J. Herbersteina, v: Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, polemiko in hebrejščino. Za cerkveno zgodovino je obstajala 74–76.

12 V razmerah reformacije in neposredno po njej je tridentinska navodila glede teološkega študija, tj. predvsem oblikovanje škofijskih semenišč s temeljitejšo vzgojo in izobraževanjem novih duhovnikov v ljubljanski škofiji prvi celovito začel uresničevati škof Tomaž Hren z ustanovitvijo vzgojno- izobraževalnega zavoda (semenišča) Collegium Marianum (Marijanski zavod) v svoji rezidenci v Gornjem Gradu, ki je imel svojo lastno teološko šolo. Korenine tega zavoda segajo sicer v čas prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga (1463-1488), pomembnejše sledi o zavodu pa je moč zaslediti tudi v času ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja (1580-1597). Škof Hren je za poslovanje zavoda izdal statut, ki je zagotavljal, da bodo vsi, ki bodo sprejeti v zavod, usposobljeni za duhovniško službo. Statut je tudi določal, da mora vsak, ki je sprejet v zavod, podpisati izjavo, s katero se zaveže, da bo po študiju stopil v službo ljubljanske škofije. Prvo duhovniško semenišče ljubljanske škofije, ki se sicer nekoliko razlikuje od podobnih semenišč v avstrijskih deželah, »je ljubljanskemu škofu nudilo dvoje: najprej nadzor nad vzgojo in izobraževanjem duhovniških kandidatov in, kar se je Hrenu zdelo enako pomembno, tudi možnost preverjanja njihove usposobljenosti za dušno pastirstvo«.8 Škofijsko semenišče v Gornjem Gradu je sprejemalo gojence, ki so imeli dokončana zadnja dva razreda, tj. peti in šesti razred (poetiko in retoriko) nižjih latinskih (gimnazijskih) študij. Iz objavljenih protokolov je razvidno, da je Hren kot ljubljanski škof ordiniral 497 presbiterjev, od teh jih je bilo 70 (35,71 %) alumnov iz Gornjega Grada. Z Marijanskim kolegijem v Gornjem Gradu in z organizacijo semenišča pri ljubljanski stolnici, tj. internata z internim poukom nekaterih predmetov (šolo pri ljubljanski stolnici) je škof Hren bistveno dvignil intelektualno in duhovno raven svoje duhovščine in vsaj Naslovnica ustanovne listine Marijanskega zavoda (Collegium Marianum), prvega duhovniškega semenišča ljubljanske škofije, v Gornjem Gradu iz deloma zadostil tridentinskim smernicam za prenovo leta 1605 [Fundatio alumnatus Oberburgensis 1605], ki vključuje tudi duhovniškega stanu. Po Hrenovi smrti se je delovanje njegova pravila [Instructio alumnorum Oberburgensium 1605]. Ljubljanski škof Tomaž Hren (1597/1599-1630) je v njej posebej poudaril poleg gornjegrajskega zavoda spremenilo v dopolnilno izo- izobrazbe tudi vzgojo duhovnikov. braževanje novoordiniranih duhovnikov ljubljanske škofije. Iz (NŠAL, KAL 122/9.) poročila, ki ga je leta 1684 pisal škof Sigismund Krištof Herberstein (1683-1701), pa izhaja, da ljubljanska škofija še vedno ni imela lastnega škofijskega semenišča za izobraževanje in vzgojo svoje duhovščine in da so duhovniški kandidati, preden so bili ordinirani, vsaj dve leti poslušali 9 predavanja iz moralne teologije pri ljubljanskih jezuitih. To 8 F. M. Dolinar, Problem vzgoje duhovnikov /…/, 53. 9 M. Benedik, Teološki študij na Slovenskem, 13–15; F. M. Dolinar, potrjuje tudi relacija škofa Herbersteina s konca januarja 1694: Problem vzgoje duhovnikov /…/, 54–59; A. S. Snoj, Vzgoja in gojenci ljubljanske škofije so se šolali na Dunaju, v Gradcu in izobraževanje duhovnikov v Hrenovem času, v: Hrenov simpozij v Rimu, Celje 1998, 200–211; B. Kolar, Teološki študij in bogoslovno semenišče, Gornjem Gradu ter pri jezuitih v Ljubljani. Semenišče v 74–76.

13 Gornjem Gradu, ki je leta 1728 dobilo nov statut, je delovalo do Jezuitski vzgojni ideal, ki se v glavnem ni razlikoval od preureditve škofijskih meja v času jožefinskih reform oz. temeljnih pedagoških usmeritev 16. do 18. stoletja, dokler je tam obstajala škofijska rezidenca.10 Ves ta čas pa so na dokumentira jezuitski študijski red Ratio atque Institutio slovenskem prostoru obstajale tudi interne teološke šole Studiorum Societatis Jesu. Ta za jezuitsko vzgojno in nekaterih cerkvenih redov: npr. frančiškanov, avguštincev, pedagoško dejavnost temeljni dokument je bil natisnjen leta cistercijanov, ki so služile za izobraževanje njihovega lastnega 1599 v Neaplju, leta 1615 je bil razširjen z nekaterimi dodatki in duhovnega naraščaja, niso pa imele pravice javnosti. je v novi izdaji iz leta 1616 veljal do razpustitve jezuitskega reda. Ratio studiorum predstavlja v zgodovini pedagogike in II. izobraževanja redek primer nadnacionalnega šolskega in Jezuiti so nastopili v času protireformacije, katoliške prenove študijskega reda, ki je – mnogo pred intencijami razsvetljenega in poznega humanizma. Njihovi kolegiji so postali duhovna, absolutizma po sekularizaciji in uniformiranju – na šolskem verska in kulturna središča takratne Evrope. Aktivnost in področju v veliki meri zagotovil enotnost učnega sistema v mobilnost jezuitskega reda, ki ga je papež potrdil leta 1540, je tistih deželah, kjer je jezuitski red dominiral v šolskem sistemu. odprla Rimu nove možnosti za konkretno duhovniško, Glavni cilj vsega jezuitskega nižjega šolstva (studia inferiora), misijonsko in vzgojno dejavnost. Centralizirana organizacijska ki je bil organiziran v kolegiju, je bil pouk latinščine, le v manjši oblika, visoka strokovnost kakor tudi asketska predanost in meri pa tudi grščine. Pouk je trajal pet do šest let in je potekal v odločnost vsakega redovnega člana so novi redovni skupnosti razrednih skupnostih. omogočile, da je v nekaj desetletjih razpletla po svetu mrežo V učnem načrtu studiorum inferiorum (nižjih študij) svojih kolegijev, šol, univerz, tiskarn, gospodarstev in jezuitskega gimnazijskega kurza so zato zanemarjene realije, ki molitvenih bratovščin. Kakor izhaja iz redovnih pravil versko-izobraževalnemu cilju služijo le pogojno, medtem ko je (Constitutiones Societatis Jesu), je bil njen cilj pomagati poznavanje tako imenovanih humaniora , predvsem latinščine bližnjemu pri spoznanju Boga in božje ljubezni, da bi se kot osnovnega pogoja za vse duhovne in znanstvene študije, zveličala njegova duša. Ustanovitelju reda in njegovemu zavzemalo izredno poudarjeno mesto. Da so bile jezuitske prvemu generalu Ignaciju Loyolskemu (1491-1556) so šolske gimnazije v bistvu latinske šole, dokazuje podrobno določena naloge sprva predstavljale postransko dejavnost, ki naj ne bi zgradba studiorum inferiorum, ki je podana v študijskem redu. presegla pouka katekizma za otroke. Kmalu pa je redu postalo Že oznaka posameznih razredov je sledila vsakokratnemu jasno, da jim poleg pridig in obhajil prav pouk mladih odpira stanju latinskega pouka. Izobrazba odličnih latincev je bila cilj novo dejavnostno področje, na katerem je mogoče izredno pet do šest let trajajočega pouka jezuitskih humanističnih močno vplivati na oblikovanje ljudi in na njihovo vero. Tako so gimnazijskih kurzov. Pridobivanje formalne jezikovne jezuiti v nasprotju s svojimi prvotnimi usmeritvami postali izobrazbe je ostalo v jezuitskem učnem načrtu ves čas šolski red.11 V tem smislu se je leta 1550 obrnil nanje habsburški vladar 10 B. Kolar, Teološki študij in bogoslovno semenišče, 76; J. Mlinar, Seminar Ferdinand I. (1521-1564). Prosil je Ignacija Loyolskega za za revne študente pri ljubljanskem kolegiju, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Ljubljana 1998, 84. ustanovitev jezuitskega kolegija na Dunaju, v katerem bi se 11 B. Duhr, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, Bd. 1, »skupaj z naraščajem Družbe mladina izobraževala v svetnih Freiburg i. Br 1907, 45–47, 92–94; F. Paulsen, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den deutschen Schulen und Universitäten von Ausgang des znanostih«. Jezuitski general je prošnjo uslišal leta 1551 in še v Mittelalters bis zur Gegenwart, 1, Leipzig 1919, 387–443; H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens /…/, 2. Bd., Wien 1983, istem letu so prvi jezuiti prišli na Dunaj. Jezuitski kolegij na 135–140; F. M. Dolinar, Cerkveni in politični okvir jezuitov na Dunaju, ki se je kmalu razvil v pomembno središče jezuitskega Slovenskem v 17. in 18. stoletju, v: Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 36–42; J. širjenja po srednje – in deloma vzhodnoevropskem prostoru, je Ciperle, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani, v: Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), bil sprva podrejen direktno Ignaciju Loyolskemu, od leta 1556 Ljubljana 1992, 157–179; F. M. Dolinar, Pomen jezuitskega reda v je spadal v gornjenemško jezuitsko provinco, leta 1563 pa je verskem in kulturnem življenju na Slovenskem, v: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Mednarodni simpozij v bila ustanovljena samostojna avstrijska provinca, ki je v Ljubljani od 1. do 3. julija 1987 (Obdobja, 9), Ljubljana 1989, 379–384; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani začetku segala od današnje Spodnje in Zgornje Avstrije prek 1800–1848, Ljubljana 2001, 22–48. Češke, Šlezije, dela Poljske, Slovaške in Madžarske do 12 Jesuiten in Österreich, Festschrift zum 400-jährigen Gründungsjubileum der österreichischen Ordensprovinz der Gesellschaft Jesu 1663–1963, Sedmograške in prek Kranjske, Štajerske in Furlanije tja v Innsbruck 1963; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 25–26. Istro.12 14 prevladujoče. Realije so se pojavljale v omejenem obsegu: niso neaprobiranih učbenikov oziroma avtorjev niti »novih oblik se mogle in tudi ne hotele profilirati kot samostojni učni dociranja in disputiranja«. Poleg tega so morali svoje teze pred predmet.13 objavo predložiti v preizkušnjo študijskemu prefektu. Na področju višjega/visokega šolstva je Družba Jezusova Disputacije so potekale na povsem enak način kakor pri prevzela naloge artistične (filozofske) fakultete, obvezne filozofskem kurzu. univerzitetne predstopnje za študij posameznih fakultetnih Jezuitom je teološki študij predstavljal težišče njihovega strok. Jezuitski filozofski kurz je po Ratio studiorum obsegal tri učnega programa; dostop do tega študija pa je bil mogoč šele po leta. Tudi tukaj so glavni predmeti označevali stopnjo študija. V večkratni selekciji kandidatov.15 prvem letu je bila v središču pozornosti logika. Drugemu letu je Leta 1597, triinštirideset let po ustanovitvi in sedeminpetdeset dajala značaj fizika, dodatno pa so poučevali še matematiko, let po tem, ko je papež Pavel III. (1468/1534-1549) z bulo astronomijo, geografijo in meteorologijo. Tretje leto je bilo v Regimini militantis ecclesiae potrdil katoliški red Sociatetis glavnem posvečeno metafiziki in etiki, poučevali pa naj bi tudi Jesu, Družbo Jezusovo Ignacija Loyolskega, so jezuiti prišli nekaj psihologije in fiziologije. Povsod po Evropi so bili tudi v Ljubljano. Škof Tomaž Hren (1597-1630) ni le podlaga celotnemu učnemu programu jezuitskih filozofskih vsestransko podpiral gradnje kolegija (1598-1603) in cerkve študij Aristotelovi spisi. sv. Jakoba (1613-1615), ampak tudi šolsko in vzgojno Vsi slušatelji so se morali udeleževati javnih disputacij, za dejavnost jezuitov. 176 let (1597-1773) je deloval jezuitski katere so vabila s tiskanimi tezami razpošiljali uglednejšim kolegij pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Jezuitski kolegij v meščanom in prijateljem kolegija. Večinoma so potekale v avli Ljubljani je v času protireformacije, katoliške prenove in kolegija, udeleževali so se jih rektor, študijski prefekt, poznega humanizma – podobno kot drugi jezuitski kolegiji profesorji, ki so poučevali, redovni očetje kolegija kakor tudi takratne Evrope – postal duhovno, kulturno in versko središče. povabljeni gostje. Odvijale so se po točno določenih Kot šolski red so jezuiti v 17. in v začetku 18. stoletja tudi v smernicah. Tako so dopoldne nastopali študent metafizike proti Ljubljani dvignili s svojim študijskim redom celotni vzgojno- študentu fizike, študent fizike proti študentu logike, popoldne izobraževalni program na povsem nov, bistveno kvalitetnejši pa študentje iste izobrazbene stopnje (npr. študent metafizike nivo, saj so zgradili za svoj čas fascinanten vzgojno- proti študentu metafizike, študent fizike proti študentu fizike). izobraževalni sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske Sholastična tradicija je z disputacijami slavila svoj pozni strukture, in vnesli v pedagoške aktivnosti nove akcente. V preporod.14 Ljubljani so jezuiti z gimnazijskim poukom (prvima dvema Jezuitski študij teologije je bil navezan na filozofski kurz, razredoma: infima in principia) začeli že v letu svojega potekal je na podoben način in bil zaključen na podoben način. prihoda. V okviru kolegija so poleg gimnazije delovali tudi Trajal je štiri leta. Po pravilu so slušatelji že imeli prakso v posamezni višješolski kurzi (studia superiora). Za njihov poučevanju, saj je večina od njih po absolviranju filozofskega začetek velja leto 1619 oziroma 1633, ko so šestim kurza morala poučevati v studia inferiora. Ratio studiorum je gimnazijskim razredom dodali še pouk moralne teologije za učni program določal razlago Svetega pisma stare in nove (kazuistike), leta 1704 pa stolico za cerkveno pravo. Tako je zaveze, sholastično teologijo s podrobno predstavitvijo imela Ljubljana ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja v teoloških naukov Tomaža Akvinskega, cerkveno zgodovino, jezuitskem kolegiju poseben filozofski študij (logika , fizika in kanonsko pravo in moralno teologijo, vključeval pa je tudi metafizika) in teološki kurz (moralna teologija in kanonsko pouk hebrejščine. Študij je bil tudi tukaj – tako kot v vseh pravo), ki sta se po pojmovanju te dobe razlikovala od jezuitskih učnih institucijah – urejen do najmanjših jezuitskih nižjih (gimnazijskih) študij. Skrajšan teološki tečaj s podrobnosti in ni nudil nikakršnih možnosti, da bi se izognili kazuistiko in kanonskim pravom v Ljubljani je bil kot uvod v predpisanim temam in učnim metodam. Prav nasprotno, praktično dušno pastirstvo določen za vzgojo marljivih posebno študij teologije je bil zaostren do skrajnosti, saj ni dopuščal »nikomur, da bi brez poprejšnjega dovoljenja 13 Prim. J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/ in tam navedeno literaturo. predstojnika postavil novo vprašanje ali izrazil kakršno koli 14 B. Duhr, Die Studienordnung der Gesellschaft Jesu (Bibliothek der mnenje«, ki ne bi bilo oprto na mnenje znane avtoritete. V katholischen Pädagogik, IX), Freiburg in. B. 1896, 156–160; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 38–48. principu profesorji niso smeli pri pouku uporabljati niti 15 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 47–48.

15 pooblastilo za ustanavljanje univerz, gredo predaleč, saj bi tedaj bila nesmiselna pogosto dolgotrajna in trda pogajanja med vladarji in papeži o ustanovitvi univerz. Ustanovitveni privilegiji jezuitskih univerz (papeška bula, vladarski privilegij) vsebujejo namreč poleg drugih določb tudi formulo o povzdignjenju v univerzo (studi generalis universitatis). Teze in njihovo obrambo pa gre razumeti le kot stalni sestavni del jezuitskega učnega sistema, ki vzgaja pri svojih gojencih smisel za javno nastopanje, ne pa v povezavi s pridobivanjem akademskih stopenj. Tako podeljevanje akademskih stopenj, promocije bakalavrov, licenciatov, magistrov in doktorjev pri jezuitih v Ljubljani ne poznamo, ne poznamo pa tudi v Ljubljani v tem času promoviranega doktorja. V Ljubljani so v jezuitski eri obstajali višji filozofski in teološki študiji, ki so v vsebinskem pogledu v precejšnji meri identični z vsebino študija na filozofskih in teoloških fakultetah jezuitskih univerz, niso pa se podeljevali akademski nazivi, ki predstavljajo edino ostro mejo med semiuniverzitetnimi študiji in pravimi univerzami.17 V nasprotju z jezuitskim kolegijem v Celovcu pri ljubljanskih jezuitih neposredna prizadevanja za povzdignjenje v univerzo niso dokumentirana. Seveda pa ni izključeno, da se za Ljubljano še kaj najde, kajti viri za to obdobje še niso v celoti pregledani. Nekateri kulturni pojavi in prizadevanja dolo- čenega kroga znanstvenikov v Ljubljani, predvsem kroga Ljubljana okrog leta 1680: detajl s cerkvijo Sv. Jakoba in delom jezuitskega kolegija. Kolegij so jezuiti v Ljubljani začeli graditi leta 1598, zgrajen pa je Academiae operosorum, v času ko so opazna prizadevanja za bil leta 1616. Skupaj s cerkvijo Sv. Jakoba je predstavljal enoten kompleks. izpopolnitev univerze v Gradcu s pravno in medicinsko (J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, III., Laybach 1689.) fakulteto, govorijo za to, da so se v Ljubljani na prelomu 17. in 18. stoletja prvič v zgodovinskem razvoju pokazali ugodni duhovnikov, kdor pa je hotel nadaljevati študij na teološki pogoji za organizacijo popolne univerze, ki bi poleg filozofskih fakulteti, ki je, kot je bilo omenjeno, obsegala razlago Svetega študij vključevala tudi teološke študije. Nedvomno je krog pisma, sholastično teologijo po Tomažu Akvinskem, cerkveno Academiae opersorum že imel koncept popolne univerze v zgodovino, kanonsko pravo in moralno teologijo, je moral iti v Ljubljani, katerega pa ni realiziral. Vrsta univerzitetnih centrov Gradec ali na Dunaj.16 v bližini Ljubljane, predvsem pa vse bolj utrjen položaj graške V Ljubljani je bil oblikovan tip jezuitskega višjega šolstva, pri univerze realizaciji takih ljubljanskih razmišljanj očitno nista katerem so se filozofski in včasih tudi teološki kurzi tesno bila naklonjena. naslonili na gimnazijo. Jezuiti po doslej znanih podatkih v Kulturno prenovitveno gibanje v začetku 18. stoletja je Ljubljani niso dobili nikakršnega privilegija, ki bi njihov Ljubljani dalo močan pečat. V mestu je zaživela vrsta kulturnih kolegij povzdignil v univerzo. Iz zgodovine jezuitskih ustanov: poleg Academiae operosorum (ustanovljena 1693, kolegijev pa izhaja, da sta bila za to potrebna vladarski javno nastopila 1712) so bile ustanovljene še: Academia ustanovitveni privilegij in papeška bula o potrditvi tega 16 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, v: Petdeset let privilegija. Mnenja, da naj bi že splošne bule papežev 16. slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 23; J. Ciperle, Il programma didattico e gli studii dei gesuiti a Lubiana, v: I Gesuiti e gli stoletja, ki so jezuitski red pooblaščale, da ustanavlja filozofske Asburgo, Trieste 1995, 96–98; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, in teološke fakultete ter podeljuje akademske naslove, 88–90. 17 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 27–28; J. Ciperle, Podoba zadostovale za to, da naj bi imel jezuitski red splošno velikega učilišča /…/, 88–90.

16 Jezuitski dnevnik ljubljanskega kolegija (Historia annua Colegii Labacensis Societatis Jesu 1596-1691) omenja v letu 1619 predavatelja kazuistike (moralne teologije): prvo - tudi teološko - visokošolsko predavanje v Ljubljani. (ARS, Zbirka rokopisov, 180 r.) philharmonicorum (1701), javna knjižnica (1701) in uršulinske 1773 pa je obstajal kot drugi ljubljanski dijaški konvikt (poleg šole. Na pobudo generalnega vikarja in stolnega dekana ter jezuitskega), ki je bil v tesni zvezi z jezuitskim kolegijem in člana Academiae operosorum Janeza Antona Dolničarja njihovimi nižjimi in višjimi študiji v Ljubljani, ni pa nudil (1662-1714) je bilo ob stolni cerkvi pridobljeno zemljišče za predavanj oziroma drugih oblik izobraževanja. V tem času je gradnjo semeniškega poslopja, ki so ga začeli graditi leta 1708 bilo v Collegium Carolinum nastanjenih 20 gojencev, ki so bili in je dobil naziv Collegium Carolinum Nobilium. Vendar po glede izbire poklica povsem svobodni. V duhovniškem zamisli članov Akademije Collegium Carolinum Nobilium ni semenišču so živeli poleg gojencev še dva stolna vikarja, dva bil ustanovljen izključno kot konvikt za duhovniške kandidate, levita, zakristan, katehet, knjižničar – učitelj z deškim zborom temveč pretežno kot konvikt za plemiške sinove, kjer bi poleg in stolni cerkovnik. V poslopju je bila nastanjena tudi javna obiskovanj predavanj v jezuitskem kolegiju prejemali še knjižnica. Prvotna zamisel ustanoviteljev kolegija je bila dodatno izobrazbo in veščine, kar bi jih usposabljalo za njihovo uresničena le v manjši meri: pravega semenišča ljubljanska življenjsko pot. Medtem ko se je kanonik Janez Anton Dolničar škofija ni imela do konca 18. stoletja.18 zavzemal, da naj bi Collegium Carolinum nudil možnosti za študij ne le teoloških, temveč tudi posvetnih znanosti, sta se kanonika stolni prošt Janez Krstnik Prešeren (1656-1704) in 18 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 25–26; F. M. Dolinar, Pastoralna Jožef A. Schiffer von Schifferstein zelo prizadevala, da naj bi dejavnost ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, v: Bogoslovni vestnik 36 (1976), 469; J. Kulavic, Das fürstbischöfliche Priesterseminar nudil možnost izobraževanja duhovniškim kandidatom. Tako und die theologische Lehranstalt zu Laibach, v: H. Zschokke, Die je Collegium Nobilium v začetni obliki služil tudi kot theologischen Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894, 810; B. Kolar, Teološki študij in Seminarium Clericale, vse do ukinitve jezuitskega reda leta bogoslovno semenišče, 78–80.

17 Omenili smo že, da so ljubljanski škofje za duhovniške kandidate z ozemlja svoje škofije v tujih vzgojno- izobraževalnih ustanovah ustanovili več štipendijskih ustanov, in sicer največ v jezuitskih kolegijih v Gradcu, Rimu in na Dunaju. V Ljubljani so za revne gojence kranjskega rodu v škofijskem alumnatu, ki so želeli postati duhovniki, obstajala štipendijska sredstva za 12 gojencev v jezuitskem kolegiju, razen teh pa še štipendijske ustanove duhovnika Luka Künstla, župnika Krištofa Škofica, župnika Urbana Cavalierija, Janeza Krstnika Prešerna, Jakoba von Schellenburga, Janeza Antona Thalnitscherja von Thallenberga (Dolničarja) in Jožefa A. Schifferja.19

III. Medtem ko se je od srede 18. stoletja na posameznih deželnih univerzah severno– in zahodnonemških držav vse bolj uveljavljala svoboda pouka in znanosti, so v Avstriji sicer že v času Karla VI. poznali slabosti svojega šolstva na terciarnem področju, zlasti univerz, in sprožili prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo, do pomembnejših sprememb v študijskem sistemu pa ni prišlo. Prvi ukrepi so signalizirali le močnejši vpliv države. Globlje posege v ta sektor šolstva, izpeljane v

času Marije Terezije (1740--1780), Jožefa II. (1780 1790) in

Leopolda II. (1790-1792), pa je že mogoče razumeti kot počasno nastajanje novega izobraževalnega oz. študijskega Naslovnica ustanovne listine (listine o zidavi) novega ljubljanskega koncepta. Kompleksno reformno dogajanje, ki je bilo pod semenišča, Collegium Carolinum Nobilium, škofa Franca Ferdinanda močnim vplivom razsvetljenskih idej, je bilo usmerjeno Kuenburga (1701-1711) iz leta 1708, ki je bil zamišljen kot konvikt za plemiške sinove in je v začeti obliki le deloma služil kot duhovniški predvsem v zagotovitev večjega vpliva države, v praktične seminar. poklicne študijske usmeritve in v osvobajanje glede na (NŠAL, KAL 259.) konfesionalne omejitve. Navezava na učne programe in študijske sisteme zahodne Evrope pa ni uspela. Čeprav je bila v središču reformnih prizadevanj univerza na Dunaju, ki se je vse bolj uveljavljala kot avstrijska vzorna univerza, so bile vendarle izobraževalno-politične usmeritve koncipirane za celotno državo.20 Terezijanskemu reformnemu absolutizmu je v prvi fazi univerzitetne reforme s pomočjo cesaričinega osebnega zdravnika in centralne osebnosti terezijanskih reform Nizozemca Gerarda van Swietna v slabem desetletju trdih 19 B. Kolar, Teološki študij in bogoslovno semenišče, 78–80. 20 G. Grimm, Elitäre Bildungsinstitution oder »Bürgerschule«, Das bojev uspelo bistveno oslabiti dotedanji monopolni položaj österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 1773–1819 jezuitskega reda na terciarnem področju šolstva. Začel se je (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987, 566–567; J. Ciperle, Podoba velikega proces izpodjedanja njihove avtonomije. Mesta, s katerih so učilišča /…/, 69–70. 21 J. Ciperle, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno srednjo bili izrinjeni jezuiti, je takoj zasedla država s svojimi šolo 1773–1848, v: Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi personalnimi resursi.21 srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 357–371; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 70. Prve reforme univerzitetnega študija so imele za posledico

18 naval študentov na tiste univerze, ki so se nahajale v mestih. Tu ustanovam, to je škofijskim semeniščem in redovnim je bila skoncentrirana večina uradništva in tu so se opravljali teološkim šolam, saj se je dobršen del duhovniških kandidatov poglavitni meščanski pravni in drugi posli. To velja predvsem še vedno izobraževal na njih in manj na teoloških fakultetah. za Dunaj pa tudi za Prago, torej za tisti visoki šoli, ki sta že od Spremembe programov je od leta 1760 dalje spremljala dvorna nekdaj imeli štiri fakultete: filozofsko, pravno, medicinsko in študijska komisija na Dunaju, katere glavni nadzorni organ so teološko. Študijske smeri pa so bile že reglementirane, in kdor bili superintendanti ali inšpektorji, ki so jih pri deželnih vladah je opravil predpisane izpite, je zlasti med juristi lahko upal na postavljali že od leta 1752. Glede vsebin so še vedno primerno službo. Izpitni sistem in poklicna usposobljenost sta prevladovale zasnove iz predhodnega obdobja, to je študij postala od petdesetih let 18. stoletja dalje postopoma vse bolj sholastičnih filozofov in teologov, pri učnih jezikih je v vseh povezana. Stari sistem rekrutacije, ki je temeljil na osebnih smereh postopoma začela pridobivati pomen nemščina, odnosih, je zamenjal nov, na učinkovitosti temelječi sistem. V latinščina pa je še prevladovala pri pouku teoloških predmetov. nasprotju s pričakovanji visokošolskih reformatorjev so vsaj v Do pomembnejših sprememb teoloških programov je prišlo velikih univerzitetnih mestih, kjer so bile razmere na področju leta 1774 z Rautenstrauchovo reformo avstrijskega teološkega zaposlovanja s pojavom novih poklicev temeljito spremenjene, študija: Ureditev teološke fakultete (Verfassung der privedle od petdesetih let 18. stoletja dalje do porasta števila theologischen Fakultät) je ostala – z nekaterimi ne toliko študentov.22 pomembnimi modifikacijami – v veljavi na vseh avstrijski Drugače pa je bilo s številnimi malimi višješolskimi oziroma teoloških ustanovah do leta 1857. Šele konkordat iz leta 1855 je visokošolskimi učnimi ustanovami v provincah. Te so rešil avstrijski teološki študij pritiska jožefinske državne razpolagale z omejenim številom visokošolskih študijskih Cerkve in omogočil škofom novo oblikovanje teološkega možnosti, predvsem s filozofijo in teologijo. Služile so študija in teološkega učnega načrta. Benediktinski opat Franz večinoma regionalnim potrebam, državni ukrepi pa so jih Stephan Rautenstrauch iz Braunaua (1734–1785), član dosegli razmeroma pozno. Razsvetljenim visokošolskim študijske dvorne komisije, voditelj teološke fakultete v Pragi in reformatorjem na Dunaju so bile trn v peti, v njih so videli nato na Dunaju, je postavil vzgojo dušnih pastirjev za princip centre osovraženih cerkvenih redov in sholastike. Ker so bile tu celotnega teološkega študija. Menil je, da je »končni cilj nove discipline le deloma zastopane, število primerno teologije oblikovati vredne služabnike evangelija«, tj. popolne izobraženih profesorjev omejeno in število študentov majhno, dušne pastirje. Zato je moral biti študij usmerjen v oblikovanje so bili mnenja, da »ne bi bila nobena nesreča, če bi jih čim prej ustreznih »lastnosti« bodočega duhovnika za njegovo ukinili«. Tem bolj ker so se podobna razglabljanja, dejavnost na področju dušnega pastirstva. »Pomembnost in podkrepljena z argumentom, da za celo Anglijo zadostujeta le velik obseg« dušnopastirske službe je določal študijski načrt za dve univerzi, pojavljala tudi na Nemškem.23 vse teološke discipline. Odnos do dušnopastirske službe je bil V drugi fazi univerzitetnih reform, ki se je začela leta 1772, ko odločilen za vse usmeritve teoloških študij tudi v naslednjih se je že naznanjala ukinitev jezuitskega reda, so bile avstrijske desetletjih. Do teološkega študijskega načrta iz leta 1774 so univerze spremenjene – ob odpravi njihove avtonomije, teologijo obravnavali le teoretično, v Rautenstrauchovem avtoritete in dotedanjega značaja avtonomnih korporacij – v študijskem načrtu pa je že mogoče najti pastoralno teologijo in veliki meri v šolsko organizirane institucije, v nekake katehetiko kot povsem novi, praktični disciplini. Pomen, ki ga »poklicne šole« za vzgojo lojalnih služabnikov absolutistične je namenjal pastoralnim predmetom, je Rautenstrauch poudaril države, to je za vzgojo bodoče duhovščine, juristov, uradnikov še s tem, da jih je uvrstil med povsem samostojne glavne in zdravnikov. Birokratski upravi države je ustrezala discipline. Rautenstrauchu niso bile praktične discipline v sprememba jezuitskih univerz v državne ustanove. Država je v »organični zgradbi« teologije nikakršen privesek, ampak glede svoje roke prevzela »študij« na štirih univerzitetnih fakultetah, na bistvo teološke znanosti njen zaključek. Novi študijski načrt univerzitetno premoženje in univerzitetno jurisdikcijo. V prvi fazi reform iz leta 1752 so bile uvedene v študij teologije, 22 G. Klingenstein, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im kjer sta bila nosilna predmeta kanonsko pravo in moralna Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, v: W. Koschatzky (Hrsg.), teologija oziroma kazuistika, le manjše spremembe. Večja Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg 1979, 213–223; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 70–71. pozornost je veljala drugim teološkim izobraževalnim 23 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 70–71.

19 zaveze določeno bistveno manj časa; večji poudarek je bil dan Svetemu pismu nove zaveze, ki je bil predtem skoraj neopažen. Moralna teologija (kazuistika) je v tem času izgubila veliko ugleda in spoštovanja. Predmeta dogmatika in moralka sta bila sedaj vsebinsko nekaj povsem drugega kot v študijskem načrtu Marije Terezije iz leta 1752. Dogmatika je obsegala traktate: De Deo uno et trino, De creatione, De incarnatione, De gratia, De sacramentis in De eschatologia, moralka pa traktate De virtibus theologius, De actibus humanis, De iure et iustitia. Dogmatika je bila tako močno zapostavljena, da se je omejila izključno na pozitivno dogmatiko, na razlago biblično- patristične argumentacije dogem, medtem ko so bili spekulativni vidiki povsem zanemarjeni. Kolikor se je spekulativna dogmatika sploh gojila, se je obravnavala v smislu sodobne filozofije Wolfa, Kanta in nemškega idealizma. Grozila je nevarnost čistega formalnega supranaturalizma, ki je pač priznaval nadnaravni izvor oznanjenja, inspiracijo Sv. Duha in nezmotljivost Cerkve, vsebino oznanjenja pa je poskušal pojmovati samo z razumom in filozofijo. Temeljna tendenca Rautenstrauchovega študijskega načrta je Franz Stephan Rautenstrauch (1734-1785), prenovitelj teološkega študija v bila odklon od sholasticizma jezuitov, intenziven študij Biblije Avstriji v drugi polovici 18. stoletja in duhovni snovalec avstrijskih generalnih semenišč v času cesarja Jožefa II. (1780-1790). in patristike ter praktično izobraževanje duhovščine. V teh (Albertina, grafična zbirka, Dunaj, fol. 033, 126.) stremljenjih ima svoj izvor pastoralna teologija kot posebna teološka učna disciplina. ni več ločeval študentov na theologi speculativi in theologi V cerkveni zgodovini so namesto doslej veljavne delitve po morales, ampak je delil teološke discipline na pripravljalne stoletjih uvedli delitev na štiri periode: 1. do Konstantina, 2. do (uvodne) in prave teološke predmete. Med uvodne discipline je Karla Velikega, 3. do tridentinskega koncila in 4. do prišteval enciklopedijo vseh teoloških predmetov, cerkveno »sedanjosti«. Cerkvena zgodovina je bila povsem postavljena v zgodovino, hermenevtiko Stare in Nove zaveze, patrologijo in službo državne Cerkve in njenega boja s papeštvom, zato da bi teološko literarno zgodovino. Prave teološke predmete pa je se državna Cerkev lahko varovala in branila z zgodovinskimi razdelil v teoretične in praktične. K teoretičnim disciplinam so argumenti. Tako je bila cerkvena zgodovina kot »sredstvo za spadale dogmatika, moralka in cerkvena zgodovina, k zgodovinsko utemeljevanje vladajočega državno-cerkvenega praktičnim pa pastoralna teologija in polemika. Poleg rednih sistema« uporabljena za glavno oporo razsvetljenstva in predavanj so bila uvedena tudi izredna: cerkvena geografija, državne Cerkve. semitski jeziki, judovske in krščanske starožitnosti, S katehetiko so se morali slušatelji teologije kot bodoči učitelji karakteristika Biblije, filozofsko-kritična berila, zgodovina verouka seznanjati že od prvega avstrijskega osnovnošolskega verstev, zgodovina dogem, prednosti krščanske moralke pred zakona (1774), vendar je bila katehetika v terezijanski dobi še naravno (razumsko) moralko, duh moralnih zakonov, predvsem tehnika poučevanja verouka, šele v prvi polovici 19. zgodovina cerkvene zakonodaje, hermenevtika dekretalov, stoletja se je razvila v teorijo verskega pouka in verske vzgoje. liturgija stare Cerkve, prava pobožnost, zgodovina herezij in Kot bodoči krajevni šolski nadzorniki so se morali slušatelji spremembe v Protestantski cerkvi.24 teologije seznaniti tudi z osnovnošolsko pedagogiko, z Že iz navedb predavanj je razvidno, da je Rautenstrauchov učni metodiko poučevanja osnovnošolskih učnih predmetov, s načrt namenil nekaterim starim teološkim disciplinam povsem drugačno mesto in vsebino, predvsem pa jim je dodal nove 24 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 214–216; J. Ciperle, Teološki študij na ljubljanskem liceju 1774–1848, v: Vestnik Univerze v Ljubljani, discipline. Tako je bilo sedaj za razlago Svetega pisma stare 34/8–11(2003), 15–16.

20 pravicami in dolžnostmi osnovnošolskih učiteljev, z poučevali: Jožef Jurij Lenaz – profesor dogmatike, Franc organizacijo osnovnega šolstva itd. Katehetika kot pedagoški Ziegler – profesor moralne teologije, Franc Pogačnik – učni predmet je torej nastala z osnovnošolsko zakonodajo in bi profesor kanonskega prava in cerkvene zgodovine, in Jakob zato z osnovnošolsko pedagogiko vred spadala v bistvu na Sorčan – profesor orientalskih jezikov.27 normalko, ne pa na teološko fakulteto, kamor se je v teh letih Če je bilo takoj po ukinitvi jezuitskega reda upanje za povzpela predvsem zaradi svoje vsebinske povezanosti s ustanovitev novih učnih (fakultetnih) stolic še realno (npr. pastoralno teologijo. Večinoma so katehetiko kakor tudi juridičnih študij), so se v osemdesetih letih razmere temeljito osnovnošolsko pedagogiko na teologiji poučevali učitelji z spremenile. V tem času so se študijske možnosti v Ljubljani normalke (svetni duhovniki).25 bistveno poslabšale, za nekaj časa pa so bile skoraj v celoti V Ljubljani se je zaradi državnih reformnih posegov po letu odpravljene. V času Jožefa II. terciarni sektor šolstva stagnira, 1752 najprej skrčil dotedanji triletni filozofski študij na cesarjev interes je na visokošolskem področju usmerjen v dveletnega s tremi profesorji. Ljubljana odslej pozna nižji vzgojo in izobrazbo duhovščine v centralnih državnih (dveletni) tip filozofskega študija s filozofijo (logiko, ustanovah, generalnih semeniščih (seminarium generale). Z metafiziko), matematiko, fiziko (splošno in specialno, tj. utemeljitvijo, da bo po ustanovitvi generalnih semenišč v eksperimentalno) in z moralno filozofijo (etiko) kot obveznimi Gradcu in Innsbrucku v Ljubljani premalo teoloških predmeti. Študij teologije pa je bil obogaten z novimi učnimi slušateljev, so bili ljubljanski teološki študiji leta 1783 vsebinami: pastoralno teologijo (praktično delo duhovnika), odpravljeni. V generalno semenišče v Gradcu, ki je bilo dogmatiko, patristiko (cerkveni očetje prvih stoletij), določeno tudi za vzgojo duhovščine ljubljanske škofije, je bilo hermenevtiko (razlaga Biblije), cerkveno zgodovino, že leta 1783 usmerjenih 15 študentov, tja je bila prenesena tudi zgodovino bogoslovne literature in z orientalskimi jeziki ustanova Collegium Carolinum s premoženjem razpuščene (hebrejščino). Tako je ljubljanski študij teologije obsegal štiri bratovščine Filipa Nerija. Vsi štirje profesorji teološke stolice. Nekdanji jezuitski stolici za moralno teologijo in fakultete: dr. Jožef Jurij Lenaz, profesor dogmatike, Franc kanonsko pravo sta bili močno razširjeni: moralni teologiji so Ziegler, profesor moralne teologije, patristike, pastoralne bile dodane pastoralna teologija, patristika in zgodovina teologije in zgodovine bogoslovne literature, Franc Pogačnik, bogoslovne literature, kanonskemu pravu pa cerkvena profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine, in Jakob zgodovina. Drugi dve stolici: dogmatika ter orientalski jeziki s Sorčan, profesor orientalskih jezikov in hermenevtike – pa so hermenevtiko, sta bili oblikovani povsem na novo. Praktično bili prestavljeni na licej v Innsbruck. Študij teologije na dušnopastirsko delo je bilo tudi v Ljubljani postavljeno v tamkajšnji univerzi je namreč ob njeni začasni ukinitvi oziroma središče teološkega študija.26 spremembi v licej leta 1783 imel samo štiri profesorje, za študij Po ukinitvi jezuitskega reda je v Ljubljani tako kot gimnazija in teologije v generalnem semenišču, ki je bilo ustanovljeno pri filozofska fakulteta tudi teološka fakulteta prešla v neposredno liceju v Innsbrucku, pa je bilo – kot na Dunaju in v Gradcu – državno upravo. Če so eksjezuiti na gimnaziji in filozofskem predvidenih osem profesorjev, prav toliko kot na teoloških študiju lahko še naprej poučevali, so bili iz teološkega študija v fakultetah univerz. Kmalu za tem so bili odpravljeni tudi celoti izključeni. Tu so najpomembnejša mesta prevzeli svetni filozofski in teološki študiji v še obstoječih samostanih za duhovniki, ki so se strinjali z nazori države in voditeljem vzgojo lastnega redovnega naraščaja: v Ljubljani pri krajevne Cerkve škofom Karlom Janezom Herbersteinom frančiškanih in kapucinih. Oblasti namreč že od terezijanskih (1772-1787). Nad vsemi reformnimi ukrepi v Ljubljani je bedel šolskih reform tem študijem niso kaj prida zaupale, škof Herberstein, privrženec reformnega katolicizma, ki mu je Dunaj leta 1774 zaupal vrhovno nadzorstvo nad vsemi ljubljanskimi študiji. Probleme, ki so se pojavljali zlasti pri kadrovanju, je reševal v neposrednih stikih z dunajsko vlado. 25 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 217; J. Ciperle, Teološki študij na ljubljanskem liceju /…/, 16. Zaradi njegovih cerkveno-političnih nazorov mu je bila tuja 26 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 31; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 93–94. misel, da bi predavateljska mesta zasedli redovniki, še zlasti 27 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/., 93; J. Ciperle, Terezijanska frančiškani ne, čeprav se je to prav v Avstriji v tem času šolska reforma in ljubljanske latinske šole, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana marsikje dogajalo. Leta 1779 so tako na teologiji v Ljubljani 1998, 45–46; B. Kolar, Teološki študij in bogoslovno semenišče, 83–84.

21 prizadevanja za spremembo njihove vsebine v novem duhu pa Omenili smo že, da je bila po ukinitvi graškega generalnega niso uspela. Nova izobraževalna središča za duhovščino so tako semenišča v Ljubljani 10. januarja 1791 obnovljena »teološka privedla do ukinitve vseh drugih ustanov za duhovniško učna stolica«, ki »naj se organizira po novem učnem načrtu in izobraževanje.28 odpre z novim šolskim letom«. Odlok je bil mnenja, da »jo Odpravi javnih in redovnih teoloških študij v Ljubljani je leta bodo obiskovali predvsem mladeniči s Kranjske, iz Istre, 1785 sledila razpustitev filozofskih študij. Po sto letih so v Furlanije, z goriškega in tržaškega področja«. Teologija je bila Ljubljani ostala le predavanja mediko–kirurškega študija. Po razglašena za fakulteto ljubljanskega liceja, ki je takrat Akademiji operozov se v dobi Jožefa II. v Ljubljani drugič vključeval še združeno filozofsko-kirurško fakulteto. V tej pojavijo zamisli o ustanovitvi univerze. obliki – v sestavi liceja – je teološki visokošolski študij v Sprva so bile vse vloge zavrnjene z argumentom, da Dunaj ne Ljubljani ostal do njegove reorganizacije v letu 1848. namerava pospeševati zakotnih študij. Z novim dvornim Za profesorje teološke učne ustanove v Ljubljani so bili ob dekretom po treh mesecih (aprila 1788) pa so bile vendarle začetku predavanj 1. novembra 1791 določeni: 1. Tomaž Franc obnovljene filozofske študije, po ukinitvi generalnih semenišč Pogačnik, svetni duhovnik, cerkvena zgodovina; 2. Martin julija 1790 pa je ljubljanski licej v ustanavljanju dobil z Koben, orientalski jeziki in hebrejske starožitnosti; 3. Johann dekretom 10. junija 1791 popolne teološke študije s sedmimi Treter, bivši avguštinec, dogmatika; 4. Josef Hännle, svetni učnimi močmi in štiriletnim trajanjem.29 duhovnik, moralna teologija; 5. Cajetan Graf, svetni duhovnik, bivši prefekt graškega generalnega semenišča, pastoralna IV. teologija; 6. Peter Terler, svetni duhovnik, hermenevtika in V začetku 19. stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela Sveto pismo nove zaveze; 7. Georg Grossauer z Dunaja, svetni terciarnega šolstva, katerega osnove so bile po bavarskem profesor, cerkveno pravo. Za prvega rektorja ljubljanskega vzoru podane že v času Jožefa II., ustvarjene mnogo večje liceja je bil aprila 1792 postavljen profesor Tomaž Franc možnosti za pridobitev akademske izobrazbe. Dvojni nivo tega Pogačnik. področja šolstva: licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij, Vsi imenovani učitelji teološkega študija v Ljubljani naj bi do je dal malim filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam pridobitve doktorskega naslova imeli naziv lektorji (Lectoren). po provincah, ki so jih razsvetljeni reformatorji druge polovice Predavanja so imeli od leta 1792 v obnovljenem in pre- 18. stoletja obravnavali z nezaupanjem, predvsem v nenemških novljenem bivšem frančiškanskem samostanu, sedaj že deželah monarhije povsem nov pomen.30 imenovanem licejsko poslopje. Liceji so se za razliko od pravih univerz, ki so bile usmerjene v Vendar je imela licejska teologija v Ljubljani sedem učnih moči znanstveno delo, posvečali predvsem izobraževanju za le eno leto, nato je sledilo krčenje in združevanje posameznih poklicno prakso, saj je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov, študijskih predmetov. Z razlogom, da gre za skrajšani, to je (ki naj bi imeli poleg bogoslovnih še praktična znanja iz licejski študij, kjer »manjše število učiteljev posreduje le nujno poljedelstva), ranocelnikov, upravnikov veleposestev in gradivo«, jih je dvorni dekret v naslednjem letu znova skrčil na učiteljev. V tem smislu so se liceji delili na degradirane štiri učne moči: za cerkveno zgodovino in cerkveno pravo, za univerze, ki so lahko podeljevale doktorate iz filozofije in sveto pismo, za dogmatiko ter za moralno in pastoralno teologije, in na liceje, ki so nastali kot nekake zakrnele gimnazije namesto prejšnjih jezuitskih študij ter postali 28 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 96–97; M. Benedik, Vzgoja znanstveno-izobraževalne ustanove v deželnih središčih, duhovnikov – generalnega semenišča Jožefa II., v: Herbersteinov simpozij vendar brez pravice podeljevanja doktorskih nazivov. v Rimu, Celje 2004, 55–72. 29 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 97–98. Ljubljanski licej je spadal med tiste, ki niso imeli pravice 30 G. Klingenstein, Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, v: Plaschka, R. G. Mack (Hrsg.), Wegenetz europäischen podeljevanja akademskih nazivov in so bili kot semi- Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Wechselbeziehungen zwischen univerzitetne ustanove neke vrste vmesni člen med gimnazijo Mittel– und Südosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983, 38–43; C. Thienen–Adlerflycht, Wandlungen des in pravo univerzo. Imel je tri študijske usmeritve, filozofsko, österreichischen Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, v: Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und mediko-kirurško in teološko, poleg tega pa še vrsto neobveznih Materialien (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der predmetov od poljedelstva prek zgodovine in filozofije do Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975, 38–43; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 79–80. modernih jezikov.31 31 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 10.

22 teologijo. V tem pogledu se Ljubljana dejansko vrača v razmere velik, možnosti bivanja v semenišču pa omejene, in ker je vlada po ukinitvi jezuitskega reda, ko so obstajale le štiri teološke leta 1825 ukazala obvezno bivanje študentov teologije stolice. Iz dvornega dekreta z dne 9. avgusta 1801, ki je (duhovniških kandidatov) v škofijskih semeniščih – da bi jih obnavljal teološki študij v Celovcu, vemo, da so v tem času na »zavarovala pred nekontroliranimi vplivi časa« –, si je teologiji v Ljubljani obstajale štiri stolice: moralna in knezoškof Anton Alojzij Wolf (1824-1859) prizadeval za pastoralna teologija, dogmatika, hermenevtika, cerkveno pravo povečanje števila alumnov. Obnovil je semeniški trakt, kjer so in cerkvena zgodovina – s skupaj štirimi profesorji. V doslej bivali kapiteljski vikarji, in na ta način omogočil bivanje vsebinskem pogledu je torej v tem obdobju šlo za omejeni, in oskrbo 80 gojencem. Dosegel je sistematizacijo mesta licejem prilagojeni študijski program, ki je trajal štiri leta. semeniškega ekonoma, čigar opravila je dotlej brez plačila Glede vpisa na študij teologije je ugotovljeno, da se v Ljubljani opravljal duhovnik škofijske pisarne. S tem je bila postavljena od sedemdesetih let 18. stoletja uvaja kasnejše pravilo, po osnova za dejavnost te pomembne skrbstvene ustanove za katerem je za študij teologije potrebno prej dokončati filozofski duhovniške kandidate, ki je v 19. stoletju pa še tudi kasneje študij. Že cesar Jožef II. pa je leta 1782 ukazal, »da v bodoče omogočila socialno eksistenco velikemu delu na ljubljanski nihče ne more biti posvečen v mašnika, če ni prej zaključil teologiji študirajoče mladine.33 teološkega kurza. Kot nujni predpogoj za mašniško posvečenje Novi načrt, ki se omenja v zvezi z obnovo ljubljanske teološke se je za teološke discipline: cerkveno pravo, katehetiko in učne stolice, je seveda že omenjena Rautenstrauchova reforma pedagogiko zahtevalo zaključno spričevalo z oceno prvega avstrijskega teološkega študija. V zvezi z njegovo realizacijo razreda. V nasprotnem primeru do posvečenja ni moglo priti.32 na teologiji ljubljanskega liceja je treba reči, da je študijski Iz šematizmov in arhivskih aktov za prvo obdobje obstoja načrt omogočal študij teologije na več nivojih, ki so bili v ljubljanskega liceja, ki se končuje z letom 1809 oziroma z začetku tudi organizacijsko utemeljeni. V predmarčnem času ustanovitvijo francoskih centralnih šol leta 1810 v pa je enotni učni program omogočal tako znanstveno Napoleonovih Ilirskih provincah, je razvidno, da je v prvem izobraževanje teologov kakor tudi pripravo duhovnikov za desetletju 19. stoletja na teologiji v Ljubljani predaval moralno praktično dušnopastirsko delo. Obstajal je torej enoten in pastoralno teologijo Jožef Balant, dogmatiko Matevž študijski program za dve vrsti duhovniškega izobraževanja, Ravnikar, hermenevtiko Stare in Nove zaveze Luka Burger in razlika v kvaliteti pa je pogojevala licejski ali univerzitetni cerkveno pravo Jurij (Georg) Dolinar. Medtem ko so bili prvi študij. Prizadevanja študijske revizijske komisije na Dunaju, da trije svetni duhovniki, je bil znameniti jurist Jurij (Georg) bi oblikovala dva med seboj ločena učna programa za dve vrsti Dolinar svetni profesor. Študijski direktor ljubljanske teološke duhovniškega izobraževanja, je cesar Franc II. (I.) [1792-1806 fakultete je bil od leta 1803 do vključno leta 1809 Jožef Balant. (1804-1835)] zavrnil. Ljubljana je v prvem obdobju pred- Študentje teologije so se po kraju bivanja delili na alumne marčnega časa (do vključno leta 1809) s štirimi teološkimi škofijskega semenišča, katerih število je bilo v teh letih učnimi stolicami (moralna in pastoralna teologija, dogmatika, fiksirano na 30, pozneje pa na 50, in na eksterne slušatelje, ki so cerkveno pravo in hermenevtika Novega testamenta, cerkvena prihajali tudi iz različnih tujih škofij. zgodovina in hermenevtika Starega testamenta) precej Glede ljubljanskega škofijskega semenišča je v tem sklopu zaostajala za zahtevami učnega načrta oziroma ga je podajala v treba reči, da je bila ustanova Collegium Carolinum po ukinitvi kvalitetno precej skrčeni obliki, v drugem obdobju pred- generalnega semenišča v Gradcu na zahtevo ljubljanskega marčnega časa (po letu 1814) pa ga je podajala skoraj v obliki, knezoškofa Mihaela Brigida (1787/1788-1806) vrnjena in da ki jo je vseboval modificirani Rautenstrauchov načrt iz leta so se s temi sredstvi in sredstvi drugih ustanov začela 1804, ki je formuliral učni načrt teološkega študija za celotno adaptacijska dela, predvsem predelave notranjih prostorov, ki predmarčno dobo. so omogočila sprejem večjega števila gojencev in hkrati služila različnim namenom: bivalnim, študijskim, bolniškim itd. Semenišče je vsaj od leta 1801 pa vsaj do leta 1813 vodil 32 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 210–213; J. Ciperle, Teološki generalni vikar in kanonik Jurij Gollmayer ob pomoči študiji na ljubljanskem liceju /…/, 15. študijskega prefekta in štirih korepetitov. Ker pa je bil v 33 H. Bren, K zgodovini ljubljanskega semenišča, v: Carniola, VIII, 1917, 139–143; M. Smolik, Kako so zidali semenišče v Ljubljani, v: Kronika, 7, dvajsetih leti 19. stoletja naval na študij teologije v Ljubljani 1959, 90–96; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 213–214.

23 Študijski načrt teologije iz leta 1804 je prinesel le malo novosti. Pouk grščine in hebrejščine je bil za bodoče duhovnike močno Obsegal je štiri letnike. V I. letniku so poučevali cerkveno omejen, v Ljubljani pa ga v prvem obdobju praktično sploh ni zgodovino s patrologijo in teološko literarno zgodovino, bilo, ustrezno mesto je bilo dodeljeno javnemu in privatnemu hebrejski jezik, biblično arheologijo, eksegezo, uvod v knjige cerkvenemu pravu. Predpisan je bil obvezen obisk predavanj iz Stare zaveze ter izredna predavanja iz hebrejščini sorodnih pedagogike: duhovniki so bili veroučitelji v primarnem in jezikov: arabščine, sirščine in kaldejščine; v II. letniku biblično sekundarnem šolstvu. Od leta 1808 so morali slušatelji hermenevtiko, grščino, eksegezo, uvod v knjige Nove zaveze, teologije kot obvezni predmet poslušati na filozofskem študiju javno in privatno cerkveno pravo in pedagogiko; v III. letniku celo predavanja iz poljedelstva, da bi kmečkemu prebivalstvu dogmatiko in moralno teologijo; v IV. letniku pa pastoralno lahko pomagali s praktičnimi nasveti: Šele leta 1826 so ta teologijo in katehetiko. predavanja postala neobvezna, čeprav se je študijska dvorna komisija na Dunaju v tem smislu izrekla že leta 1816. Pomanjkanje teologov je imelo za posledico toleriranje slabših študentov na izpitih; profesorjem je bilo ukazano, da v učbenikih s posebnim načinom tiska ali z oznako pod narekovajem »ločijo obvezno nujno snov od tiste, ki je potrebna za znanstveno izobraževanje«. Pri predavanjih ljubljanskega licejskega teološkega študija so uporabljali izključno učbenike, ki jih je preverila in potrdila študijska dvorna komisija na Dunaju. Vpliv škofov je bil pri tem v celoti izključen. V predmarčnem obdobju je bila večina učbenikov teološkega študija še pisana v duhu jožefinizma. Navezanost izobraževanja duhovščine na jožefinske učbenike je bila tudi v Ljubljani velika. Ker so se morali profesorji pri svojih predavanjih strogo držati predpisanih učbenikov, so jožefinske ideje in nauki našli pot v ljubljanske predavalnice. Od tod dejstvo, da stoje za jožefinizmom in janzenizmom od sedemdesetih let 18. stoletja pa vsaj do začetka tridesetih let 19. stoletja skoraj vsi škofje in skoraj vsa svetna duhovščina na Slovenskem. Navajamo poglavitne avtorje predmarčnih avstrijskih teoloških učbenikov: Leopold Ackermann, Mathias Dannen- mayer, Johann Jann, Engelbert Klüpfel, Georg Kirsch, Johann Michael Leonhard, Andreas Oberleitner, Joseph Johann Nepomuk Pehm, Joseph Peitel, Georg Rechberger, Andre Reyberger, Maurus Schenkel in Joseph Stapf.34

Naslovnica učbenika hermenevtike iz leta 1812, ki ga je Johann Jahn pripravil za avstrijske teološke študije in so ga uporabljali tudi na licejski teologiji v Ljubljani. 34 (NUK.) J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 218 –219, 221–226, 379–380.

24 Literarni zgodovinar France Kidrič, ki je predmarčno dobo V okviru predmarčnega obdobja omenimo še teološko vestno raziskoval, v svoji Zgodovini slovenskega slovstva piše: fakulteto v okviru francoskega visokega šolstva v času Ilirskih »Na liceju je imela slovenščina nekoliko opore samo v teološki provinc (1809-1813). V Ljubljani so Francozi leta 1810 fakulteti, kjer je Balant pastoralno bogoslovje predaval ustanovili centralne šole (ecoles centrales), ki so imele slovenski, in sicer menda na osnovi aplikacij določil, ki jih je značilnosti univerze s pravico podeljevanja akademskih dal Jožef II. glede nemških predavanj tega predmeta v naslovov. »Učnih tečajev« (les cours) – študijskih fakultet je generalnih semeniščih«.35 Jožef Balant je predaval tudi po bilo sedem: za zdravnike, kirurge, farmacevte, inženirje in odhodu Francozov pastoralno teologijo slovensko do leta 1815, arhitekte, zemljemerce, pravnike in teologe. Rektor centralnih ko je postal gubernijski svetnik v Trstu, leta 1818 pa goriški šol je postav Jožef Balant, kancler pa Matevž Ravnikar. Tudi na nadškof. Ob tem še izpostavimo mnenje Marijana Smolika, da teoloških študijah so bile v letih francoske zasedbe izvršene lahko o Balantovi slovenski pastoralki samo domnevamo.36 bistvene spremembe. Študij je trajal štiri leta. Biblični predmeti Vzporedno s slovenskimi predavanji pastoralke so se Stare in Nove zaveze so se poučevali alternativno, vsako drugo bogoslovci v Ljubljani obvezno učili tudi slovenščine. Prvi leto; slušatelji I. in II. letnika teologije so bili obvezani poslušati učitelj Janez Debevc je v letih 1795 do 1797 ljubljanskim skupno ta predavanja. Predavanja iz hebrejščine so postala bogoslovcem zasebno predaval slovensko slovnico, leta 1817 izredna. Profesor moralne in pastoralne teologije je predaval pa je na stolici za slovenski (slovanski) jezik filozofskega redno, profesor cerkvene zgodovine tri ure, ostali profesorji pa študija ljubljanskega liceja začel predavati Franc Metelko. dve uri dnevno. Prvo leto so študirali govorništvo, metafiziko Slušatelji drugega letnika teologije so morali ta predavanja iz in fiziko, drugo leto fiziko, moralno filozofijo, naravno pravo, slovenščine obvezno poslušati. Vnema ljubljanskih cerkveno zgodovino in hermenevtiko, tretje leto hermenevtiko bogoslovcev za slovenski pouk pa ni bila pretirana. France in moralno teologijo, četrto leto pa moralno teologijo. Kidrič celo sodi, da so bili študentski krogi v Ljubljani do Predavali so profesorji Jerome Agapito, Matevž Ravnikar, slovenstva mlačni. Tudi Balantov naslednik Jurij Zupan, ki je Janez Krstnik Kersnik, Luka Burger in Jožef Balant. Novembra profesuro za pastoralko dobil leta 1816 in jo obdržal do leta 1811 so bile centralne šole spremenjene v akademijo, skupnost 1831, je dvanajst let predaval slovensko. Profesorja Jurija fakultet, ki se je ohranila dve leti: od 1811 do 1813. Uveden je Zupana je na stolici za pastoralno teologijo v Ljubljani nasledil bil triletni teološki študij s predmeti: eksegeza, uvod v Novo Jožef Poklukar, ki je v Ljubljani začel predavati februarja 1831 zavezo, biblična arheologija, dogmatika, moralka, herme- in je to službo opravljal do konca ljubljanskega liceja v letu nevtika; cerkveno zgodovino in neobvezno hebrejščino sta si v 1848/49.37 obeh akademskih letih razdelila Balant in Ravnikar.39 Avstrijske teološke študije v predmarčni dobi kljub vsem prizadevanjem niso mogle priti do pravega razcveta. Zato je bila študijska dvorna komisija na Dunaju leta 1836 zavezana za »pripravo reformnih predlogov«. Po posvetovanju s škofi je njen referent Franz Xaver Zenner (1794, dunajski škof 1851- 1861), direktor teološkega študija na dunajski univerzi, leta 1839 predložil reformni predlog, v katerem je bila posebna pozornost posvečena vzgoji dobrih dušnih pastirjev. Zato je hebrejščina izpadla iz obveznih predmetov. Cesar je škofom sicer priznal določeno pravico pri oblikovanju in kontroli 35 F. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije, Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature, 2. študijskega procesa, njihovo željo, da bi sami upravljali s sešitek, Ljubljana 1931, 507, 615. 36 M. Smolik, Liturgika in pastoralka pri Slovencih, v: Bogoslovni vestnik, teološkimi študiji, pa je v celoti zavrnil. Na osnovi zbranih 40/1 (1980), 11. mnenj, ki so jih iskali tudi na škofiji v Ljubljani, je bil študijski 37 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 226–229 38 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča /…/, 230. načrt Franza Xaverja Zennerja korigiran in januarja 1848 39 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, v: Universitas Aleksandrina Labacensis, Ljubljana 1929, 20–51; predložen cesarju. Načrta, ki je upošteval predvsem praktične V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II. naloge bodočih duhovnikov in redovnikov, cesar Ferdinand I. (1805–1848), Ljubljana 1964, 93–109; M. Miklavčič, M. Smolik, Študij teologije v Ljubljani pred ustanovitvijo univerze, v: Petdeset let slovenske (1835-1848) ni utegnil več sprejeti.38 univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 567–568.

25 V. doktorji teologije: pastoralko Jurij Zupan, dogmatiko Janez Po ukinitvi liceja je teološki študij v Ljubljani organizirala Krstnik Pogačar, cerkveno pravo, cerkveno zgodovino in sama škofija. Škofijski teološki študij v Ljubljani je bil do leta patrologijo Janez Polc, moralko Matija Leban, Sveto pismo 1918/19 poimenovan z naslednjimi nazivi: Studia theologica stare zaveze Janez Semen, pastoralko Janez Poklukar in Sveto pro Dioecesi Labacensi (1851), Institutum dioecesanum pismo nove zaveze Leonard Klofutar. Za stranske predmete pa Studiorum theologicorum (1852), Škofijsko bogoslovno je bilo nekaj drugih profesorjev: za katehetiko Jurij Zavašnik, učilišče (od leta 1853 do leta 1918). Omenjeno pa je že bilo, da za metafiziko Janez Krstnik Pogačar, za moralno filozofijo je konkordat med Sveto stolico in avstrijsko državo iz leta 1855 Matija Leban, za metodiko Janez Žlaker, za liturgiko Jurij Volc, omogočil tudi škofiji v Ljubljani oblikovanje lastnega za cerkveno stilistiko in pisarno Gašper Velkavrh in za teološkega študija in teološkega učnega načrta.40 cerkveno petje Gregor Rihar. Iz rednega študijskega načrta je Na razvoj teološkega študija na Slovenskem ob koncu 19. in v bila v celoti umaknjena filozofija, in sicer tudi v obliki začetku 20. stoletja sta močno vplivali dve znameniti okrožnici posameznih delov (metafizika in etika), ki so jih v Ljubljani še papeža Leona XIII. (1878–1903). Leta 1879 je izdal okrožnico ob koncu 18. stoletja uspešno predavali in z interesom študirali. Aeterni Patris, kjer je močno priporočil, naj bi bogoslovci Poleg obveznih predmetov so predavali tudi liturgiko, študirali filozofijo in teologijo po zgledu in načinu Tomaža cerkveno petje in krščansko umetnost. Vodstvo škofijskega Akvinskega, pri čemer ni šlo v prvi vrsti za »obnovitev semenišča so sestavljali direktor, namestnik direktorja, tomizma, temveč za trden intelektualni temelj, na katerem bi spiritual in študijski prefekt.44 mogla nato po krščanskih načelih zrasti obnovljena krščanska Ljubljanska škofijska teološka šola se je v letopisih vodila kot družba«. V okrožnici Providentissimus Deus iz leta 1893 pa je samostojna, od semenišča ločena ustanova, le včasih sta bili posebej priporočal poglobljeni študij Svetega pisma in obe povezani v osebi istega ravnatelja. Učni načrt je desetletja poudarjal, da mora biti »preučevanje Svetega pisma duša ostal enak, menjavali so se le profesorji, pa še ti poredkoma. teologije«. Nove razsežnosti je dobil teološki študij tudi z Umetnostni zgodovinar Janez Flis je razen liturgike začel leta izrazito socialno okrožnico Rerum novarum, kjer Leon XIII. 1884 poučevati tudi cerkveno umetnost, leta 1893 pa je Janez poudarja, da naj bi študentje v bogoslovnih učiliščih »spoznali Evangelist Krek začel s popolnoma novim predmetom: vsaj temeljna načela za reševanje teh zelo zapletenih tomistično filozofijo. Leta 1909 je postal rektor teološke šole vprašanj«.41 Ker je bilo po ustanovitvi realke v Ljubljani leta škof Anton Bonaventura Jeglič, profesor Jožef Smrekar pa je 1852 v licejski stavbi vse manj prostora, so bila teološka bil imenovan za prorektorja.45 predavanja prenesena v semenišče. Zaradi pridobitve potrebnih Zadnje leto pred ustanovitvijo ljubljanske univerze so na predavalnic je bila notranjost in deloma tudi zunanjost škofijskem bogoslovnem učilišču predavali naslednji semeniškega poslopja precej preurejena. V ta namen so bila na profesorji: moralko Janez Janežič, Sveto pismo nove zaveze osnovi dvornega sklepa iz leta 1892 o reorganizaciji Josip Lesar, Sveto pismo stare zaveze in orientalske jezike Schifferjeve štipendijske ustanove, ki je obstajala pri Josip Dolenec, dogmatiko Aleš Ušeničnik, pastirstvo, semenišču, deloma uporabljena njena sredstva.42 katehetiko in vzgojeslovje France Ušeničnik, cerkveno Študijski načrt je temeljil na predmetih iz leta 1791, le škof zgodovino in cerkveno pravo Janez Evangelist Zore, osnovno Wolf si je leta 1836 v že omenjeni posebni spomenici študijski bogoslovje in tomistično modroslovje pa France Grivec. dvorni komisiji na Dunaju prizadeval za temeljitejši študij

Svetega pisma in za praktično obravnavo bibličnih disciplin, 40 Catalogus cleri doecesis Labacensis ineunte anno MDCCCLI, 7–8; postopoma pa je Wolf celoten profesorski zbor zamenjal z Catalogus cleri /…/, 1884, 16; Catalogus cleri /…/, 1893, 22; Catalogus cleri /…/, 1909, 23; M. Miklavčič, M. Smolik, Študij teologije v Ljubljani novimi predavatelji, ki so do konca petdesetih let 19. stoletja 1969, 567; J. Ciperle, Avstrijsko visoko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in položaj na Slovenskem, v: 130 let visokega šolstva v Mariboru, prevzeli profesorske službe na bogoslovni šoli v Ljubljani (npr. Maribor, Celje 1991, 270–271. H. Engelbrecht, Geschichte des Andrej Golmayer, Janez Legat, Janez Polc, Janez Krizostom österreichischen Bildungswesens /…/, 4. Bd., Wien 1986, 221–239. 41 M. Benedik, Teološki študij na Slovenskem, 19. Pogačar, Simon Klančnik, Matija Leben, Anton Jarc, Janez 42 J. Kulavic, Das fürstbischöfliche Priesterseminar /…/, 814. 43 V. Zupančič, Wolfova skrb za duhovniško vzgojo in izobraževanje, v: Semen, Andrej Čebašek, Leonard Klofutar, Leo Vončina in Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, 153. Janez Gogola).43 Študij je obsegal glavne in stranske predme- 44 J. Kulavic, Das fürstbischöfliche Priesterseminar /…/, 815; M. Miklavčič, M. Smolik, Študij teologije v Ljubljani /…/, 567. te. Vse glavne predmete so v skladu z naročilom koncila učili 45 M. Miklavčič, M. Smolik, Študij teologije v Ljubljani /…/, 567–568.

26 Fragment Kataloga o napredku študentov četrtega letnika teologije v Škofijskem bogoslovnem učilišču v Ljubljani v študijskem letu 1917/18. (NŠAL 32, Š 76.)

Suplenta Josip Srebrnič in Janez Fabijan sta pomagala pri cerkveni zgodovini oziroma pri tomističnem modroslovju, docenti pa so poučevali stranske predmete: krščansko arheologijo in umetnost Josip Dostal, gregorijansko petje Stanko Premrl in cerkveno govorništvo ter liturgiko Alojzij Stroj. Ob ustanovitvi državne Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je zadnjega avgusta leta 1919 prestolonaslednik Aleksander imenoval izmed teh profesorjev tri za redne univerzitetne profesorje (Aleš Ušeničnik, Franc Ušeničnik, Ivan Zore), pet drugih pa je bilo imenovano kasneje.46

46 Šematizem ljubljanske škofije za leto 1919, 10–11; M. Miklavčič, M. Smolik, Študij teologije v Ljubljani /…/, 568.

27 Viri Literatura

Arhiv Republike Slovenije (ARS) Benedik, Metod, Teološki študij na Slovenskem, Bogoslovni • Historia annua Collegii Labacensis Societtatis Jesu 1596 – 1691 vestnik, 50/3 (1990), 9–22. (Zbirka rokopisov 180 r). • Licej v Ljubljani (Šola II). Benedik, Metod, Vzgoja duhovnikov – generalnega semenišča • Gubernij v Ljubljani, II – VII. Jožefa II., Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 55–72. • Deželno glavarstvo za Kranjsko. Bren H., K zgodovini ljubljanskega semenišča, Carniola, VIII, 1917, 139–143. Narodni muzej Slovenije (NM) • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Cindrič, Alojz, Matrike kot vir za preučevanje slovenskega Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu izobraženstva med leti 1585 in 1715 (Gradec, Dunaj, Siena), Laibach) 1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, Gestrinov zbornik, Ljubljana 1999, 501–516. 1838, 1839, 1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (sign. 9373). Ciperle, Jože, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno srednjo šolo 1773–1848, v: Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 357–371. • Bogoslovno semenišče v Ljubljani (NŠAL 32). • Škofijski arhiv (NŠAL 4). Ciperle, Jože, Avstrijsko visoko šolstvo po meščanski revoluciji • Kapiteljski arhiv (NŠAL, KAL). 1848 in položaj na Slovenskem, 130 let visokega šolstva v Mariboru, Maribor, Celje 1991, 259–271.

Narodna in univerzitetna knjižnica - rokopisni oddelek (NUK) Ciperle, Jože, Il programma didattico e gli studii dei Gesuiti a • Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, Lubiana, I Gesuiti e gli Asburgo, Trieste 1995. benefectores, eiusdemque alumni continentur ab anno M.DC (Ms 156). Ciperle, Jože, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani, • Album Academicorum Lycei Labacensis (Ms 654). Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 157–179. Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu Laibach) 1823, 1824, 1827, 1832 (Šolski spis, N 180, N 181, N 182, Ciperle, Jože, Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem, Zbornik N 980). predavanj, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 4.–16. julij 1983, Ljubljana 1983, 227–246.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana (ZAL-Lj.) Ciperle, Jože, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v • Klasična gimnazija v Ljubljani (I. državna gimnazija v Ljubljani) Ljubljani 1800–1848, Ljubljana 2001, 22–48. (LJU-184, 420-1). • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Ciperle, Jože, Teološki študij na ljubljanskem liceju 1774–1848, Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu Vestnik Univerze v Ljubljani, 34/8–11 (2003), 15–18. Laibach) 1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420-1). Ciperle, Jože, Terezijanska šolska reforma in ljubljanske latinske šole, Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 37–47.

Denifle, Heinrich, Die Entstehung der Universitäten des Mittelalters bis 1400, Berlin 1885 (reprint Graz 1956).

Dolinar, M. France, Pastoralna dejavnost ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, Bogoslovni vestnik, 36 (1976), 469–480.

Dolinar, M. France, Cerkveni in politični okvir jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 36–42;

Dolinar, M. France, Pomen jezuitskega reda v verskem in kulturnem življenju na Slovenskem, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija 1987, (Obdobja, 9), Ljubljana 1989, 379–384.

Dolinar, M. France, Problem vzgoje duhovnikov kot nosilcev cerkvene prenove, Katoliška obnova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 (Zbornik slovenskih predavanj), Bogoslovni vestnik,1–3 (1992), 52–64.

Duhr, Bernhard, Die Studienordnung der Gesellschaft Jesu, Bibliothek der katholischen Pädagogik, IX, Freiburg in. B. 1896.

Duhr, Bernhard, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, Bd. 1, Freiburg i. Br 1907.

28 Engelbrecht, Helmuth, Geschichte des österreichischen Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski Bildungswesens, Erziehung und Unterricht auf dem Boden humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979. Österreichs, 5 Bde, Wien 1982/83/84/86/88. Smolik, Marijan, Kako so zidali semenišče v Ljubljani, Kronika, 7 Grimm, Gerald, Elitäre Bildungsinstitution oder »Bürgerschule«, (1959), 90–123. Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt Smolik, Marijan, Liturgika in pastoralka pri Slovencih, Bogoslovni am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987. vestnik, 40/1 (1980), 3–25.

Gruden, Josip, Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v Snoj, Slavko A., Vzgoja in izobraževanje duhovnikov v Hrenovem srednjem veku, Katoliški obzornik 6 (1902), 237–246. času, Hrenov simpozij v Rimu, Celje 1998, 199–216.

Janžekovič, Janez, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. Thienen–Adlerflycht, Cristoph, Wandlungen des österreichischen stoletju, Kronika, 25/3, 167–177. Jesuiten in Österreich, Festschrift Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, zum 400-jährigen Gründungsjubileum der österreichischen Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Ordensprovinz der Gesellschaft Jesu 1663–1963, Innsbruck 1963. Materialien (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975. Kidrič, France, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije, Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti Zschokke, Hermann, Die theologischen Studien und Anstalten der in literature, 2. sešitek, Ljubljana 1931. katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894.

Klingenstein, Grete, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten Zupančič, Vlado, Wolfova skrb za duhovniško vzgojo in im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, Koschatzky (Hrsg.), izobraževanje, Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, 147-157. Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg 1979. Zwitter, Fran, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let Klingenstein, Grete, Universitätsfragen in der österreichischen slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969. Monarchie um 1800, Plaschka, R. G. Mack (Hrsg.), Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Žnidaršič, Lilijana, Šolanje, vzgoja in izobrazba duhovnikov Wechselbeziehungen zwischen Mittel– und Südosteuropa vom Ende ljubljanske škofije pred tridentinskim koncilom, Zgodovinski des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983. časopis, 52/4 (1998), Ljubljana 1998, 473-485.

Kolar, Bogdan, Teološki študij in bogoslovno semenišče v Ljubljani v času Karla J. Herbersteina, Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 73–92.

Kulavic, Johann, Das fürstbischöfliche Priesterseminar und die theologische Lehranstalt zu Laibach, v: H. Zschokke, Theologische Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894, 803-816.

Miklavčič, Maks, Smolik, Marijan, Študij teologije v Ljubljani pred ustanovitvijo univerze, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 567–573.

Ožinger, Anton, Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku, Kronika 23 (1975), 149–153.

Paulsen, Friedrich, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den deutschen Schulen und Universitäten von Ausgang des Mittelalters bis zur Gegenwart, 1, Leipzig 1919.

Petrič, Franci, Ljubljanski škof Janez Tavčar, Bogoslovni vestnik 52 (1992), 9–16.

Polec, Janko, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, Universitas Aleksandrina Labacensis, Ljubljana 1929.

Rüegg, Walter (izd.), Geschichte der Universität in Europa, Band I, (Mittelalter), München 1993.

Schmidt, Peter, Collegium Germanicum in Rom und die Germaniker, Tübingen 1984.

Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II. (1805–1848), Ljubljana 1964.

29 Teološka fakulteta ljubljanske univerze Tatjana Dekleva

Zahteva po ustanovitvi slovenske univerze je bila kot del Za začetek ustanavljanja prve slovenske univerze štejemo slovenskega narodnega programa postavljena v revolucionar- sestanek, ki sta ga sklicala ljubljanski župan Ivan Tavčar in na nem letu 1848. Od tedaj sledimo prizadevanjem za njeno praški češki univerzi habilitirani profesor Mihajlo Rostohar. Na ustanovitev, ki so se okrepila zlasti ob koncu 19. stoletja. Leta sestanku je bila ustanovljena Vseučiliška komisija, v kateri so 1898 je kranjski deželni zbor postavil jasno zahtevo, da se v sodelovali tudi teologi: Janez Zore je bil njen podpredsednik, Ljubljani ustanovi univerza s filozofsko, pravno in teološko člana pa sta bila Aleš Ušeničnik in Janez Janežič, ki ga je kmalu fakulteto. Kljub temu je do njene ustanovitve prišlo šele v novih nadomestil Josip Srebrnič. Vseučiliška komisija, ki ji je bila političnih razmerah po koncu prve svetovne vojne in propadu zaupana naloga, da v sporazumu z narodno vlado vodi vse avstroogrske monarhije. priprave za ustanovitev univerze, je začela z delom 5. decembra 1918, že 8. decembra pa so ji profesorji ljubljanskega bogo- slovja poslali spomenico o ustanovitvi Teološke fakultete v Ljubljani. Komisija je predlog pod pogojem, da bodo vsa predavanja javna ter v slovenskem, ne v latinskem jeziku, na peti seji 14. januarja soglasno sprejela in narodni vladi predlagala, naj ljubljansko bogoslovje, ki je v Ljubljani kot oblika višjega študija delovalo od leta 1791, takoj povzdigne v fakulteto in zanjo nameni primerna denarna sredstva. S tem so bili, po mnenju profesorja Mikuža, teologi tisti, ki so Vseučiliški komisiji pokazali pravo pot, namreč, da je treba, če so na razpolago kvalificirani učitelji, iskati rešitev vprašanja ljubljanske univerze na domačih tleh. V tem času si je Vseučiliška komisija namreč prizadevala do ustanovitve univerze v Ljubljani doseči ustanovitev vzporednih stolic s slovenskim učnim jezikom v Zagrebu. 6. marca je v Ljubljano prišla vest, da je beograjska vlada dovolila, da se univerza v Ljubljani odpre že jeseni 1919. leta. Pred vseučiliško komisijo je bila težka naloga – v pol leta organizirati novo univerzo. Ustanovljene so bile njene podkomisije (subkomisije), ki so imele nalogo pripraviti predloge za organiziranje fakultet in zanje predlagati prve profesorje. Bogoslovna subkomisija je bila pri teh naporih v prednosti, saj se je lahko naslonila na bogoslovno učilišče. To se ni, kot so sprva predlagali, preoblikovalo v fakulteto, temveč se je fakulteta osnovala na novo. Razen štirih upokojenih profesorjev bogoslovja so bili vsi ostali imenovani za fakultetne učitelje. Teologi so bili prvi, ki so že 21. marca dobili znanstveno kvalifikacijo za prve tri profesorje: dr. Aleša Ušeničnika, dr. Franca Ušeničnika in dr. Janeza Zoreta. Ti so bili 31. avgusta skupaj z matičarji ostalih fakultet imenovani za redne profesorje ljubljanske univerze. Postali so matičarji Teološke fakultete in kot začasni fakultetni 1 Prva stran zapisnika »I. redne seje stalne vseučiliške komisije pri Narodni svet vodili vse nadaljnje priprave za začetek dela fakultete. vladi SHS v Ljubljani, dne 5. decembra 1918«. (AS 100.) Teologe sta na konstitutivni seji zastopala dr. Janez Zore, ki je bil izvoljen za podpredsednika in dr. Aleš Ušeničnik. Namesto dr. Janeza Janežiča je bil kot tretji zastopnik teologov imenovan dr. Josip Srebrnič. Vseučiliška komisija 1 V. Melik, Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, 12-13; M. Mikuž, je vodila priprave za ustanovitev univerze. Po njeni ustanovitvi in Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, 56-64; Zgodovina imenovanju prvih profesorjev je posle prepustila Univerzitetnemu svetu. slovenske univerze v Ljubljani do leta 1919, 226-229.

30 Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945 značaja fakultete kot cerkvene šole pa je bilo tudi veliko Po zgledu fakultet v Nemčiji in Avstriji je bila tudi Teološka posebnosti, ki jih je bilo treba upoštevati. Naloge fakultete, fakulteta v Ljubljani ustanovljena v okviru državne univerze. predpisi v zvezi s slušatelji, poukom, diplomskimi in Poleg zavesti, da teološka znanost spada v sklop drugih doktorskimi izpiti so bili zajeti v Uredbi o katoliški bogoslovni znanosti, je cerkvene kroge pri tej odločitvi vodila tudi misel, fakulteti v Zagrebu in Ljubljani, ki jo je minister prosvete da bo tako bolje poskrbljeno za njen obstoj. Fakulteta je zrasla podpisal 17. maja 1935 in je veljala dobro desetletje in pol.5 iz bogate, skoraj dvestoletne tradicije semenišč v Ljubljani, Mariboru in Gorici,2 za njeno ureditev pa je bila potrebna Od fakultete ljubljanske univerze do cerkvene ustanove pravna podlaga. 1945-1952 V ustanovitvenem zakonu za ljubljansko univerzo je bilo Razmere v novi državi, v kateri so po koncu svetovne vojne določeno, da se bo do sprejetja posebnega zakona univerza Slovenci dobili svojo prvo univerzo, niso bile urejene, do težav upravljala po zakonu in uredbah o univerzi v Beogradu. Vendar pa je prihajalo tudi zaradi političnega in ekonomskega skupna uredba s pravoslavno fakulteto v Beogradu ni bila centralizma, zaradi česar se ljubljanska univerza ni mogla mogoča, zato je fakultetni svet Teološke fakultete izdelal nemoteno razvijati. Večkrat ji je grozila ukinitev oziroma podrobno fakultetno uredbo in jo predložil Univerzitetnemu okrnitev nekaterih fakultet, ki se je sicer dotikala predvsem svetu. Ta je v pričakovanju skorajšnjega univerzitetnega Medicinske in Tehniške fakultete, vendar tudi Teološka ni bila zakona in obče univerzitetne uredbe svetoval odlog do sprejetja povsem izvzeta. Njeni profesorji in študenti pa so bili vedno novih predpisov. Ker novega zakona ni bilo, se je Fakultetni solidarni in so se vključevali v akcije za celovitost in svet obrnil na Ministrstvo prosvete s prošnjo, da bi se fakulteta izpopolnitev slovenske univerze. do sprejetja novega univerzitetnega zakona ravnala po uredbah S spremembo oblasti leta 1945 se je začelo novo obdobje v zagrebške teološke fakultete.3 Univerzitetni svet je junija 1920 razvoju slovenske univerze. Po eni strani ni bil več ogrožen za ljubljansko fakulteto sprejel določbe za strokovne izpite, ki njen obstoj, odprle so se možnosti njene širitve, po drugi strani so jih uporabljali v Zagrebu, od 24. decembra 1920 pa je po pa so se kazale težnje po vmešavanju oblasti v univerzitetno odloku Ministrstva prosvete veljal tudi zagrebški rigorozni red. življenje. Ideologija vladajočega sloja je bila v nasprotju z Ob ustanovitvi obljubljeni posebni zakon za ljubljansko načeli Cerkve in Teološke fakultete zato je celoten sistem univerzo ni izšel nikoli, pripravljati pa se je začel univerzitetni verskega šolstva postal za oblast odvečen in nezaželen. Ustava zakon za vso državo. V komisiji za nov univerzitetni zakon in v FLRJ iz leta 1946 je verske šole obravnavala kot zasebne šole, komisiji za novo skupno uredbo teoloških fakultet so sodeloval nad katerimi ni imela nadzora, zato jih je poskušala ukiniti. tudi delegati ljubljanske Teološke fakultete, in sicer pri pripravi Marca 1946 je bil pri vladi FLRJ ustanovljen Komite za šole in zakona profesor Franc Grivec, po sprejetju zakona pa so v znanost, ki je skrbel za vodenje celotnega šolstva v državi. V komisiji za pripravo fakultetne uredbe delovali: Aleš začetku novembra je republiškim ministrstvom prosvete Ušeničnik, Lambert Ehrlich, Josip Ujčič in Alojzij Odar.4 komite poslal navodila o reševanju vprašanja šol, ki niso bile v Profesorjem Teološke fakultete je bila »jasno pred očmi naloga, rokah države. Na podlagi tega navodila je slovenski prosvetni kako bi s pravim statutom dokončno zagotovili ne le podobo minister 15. novembra 1946 podpisal odločbo o izločitvi same fakultete, ampak tudi njeno zasidranost tako v cerkvenem Teološke fakultete kot specifične verske šole iz sklopa kakor v državnem veljavnem pravu«. Teološke fakultete so univerze. S tem je bila Teološka fakulteta formalnopravno morale poleg predpisov, ki so veljali za državne univerze, v izločena iz univerze v Ljubljani, dejansko pa je do izključitve katere so bile vključene, upoštevati tudi cerkvene predpise. prišlo šele leta 1949. Aleš Gabrič nadaljnji obstanek Teološke Univerzitetni zakon je izšel 28. junija 1930, 24. maja 1931 pa je fakultete v okrilju univerze pojasnjuje s slabotnostjo in papež Pij XI izdal konstitucijo o visokem cerkvenem šolstvu nepravnostjo tedanjega sistema, v katerem je tudi kaka odločba 6 (»Deus scientarum Dominus«). Ta najvišji cerkveni dokument lahko ostala le mrtva črka na papirju. je prinesel jasne smernice in obvezne predpise, ki so se jim 2 V. Fajdiga, Ob petdesetletnici – nov statut, 1969, 384–385. morale podrediti tudi teološke fakultete na državnih univerzah. 3 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 322–323. Posamezni členi so se ujemali s predpisi državnega zakona o 4 Zapisnik 2. seje Fakultetnega sveta, 15. 1. 1932. 5 V. Fajdiga, Ob petdesetletnici – nov statut, 1969, 385. univerzah in občo univerzitetno uredbo, zaradi posebnega 6 A. Gabrič, Izločitev Teološke fakultete.

31 Vprašanje izločitve Teološke fakultete je bilo na univerzi prvič obravnavano na seji Univerzitetnega senata 18. marca 1947, vendar je bilo v pričakovanju zveznih navodil, ki naj bi uredila tudi vprašanje teoloških fakultet v Zagrebu in Beogradu, odloženo. Ker je priprava novega zveznega univerzitetnega zakona zastala, je Ljudska skupščina LRS 21. oktobra 1949 sprejela Zakon o ureditvi visokega šolstva v LRS, ki je posegel v ustroj ljubljanske univerze in pomenil dokončno izključitev Teološke fakultete iz sestava ljubljanske univerze. Na osnovi tega zakona so bile 27. decembra 1949 sprejete uredbe, ki so določile novo strukturo ljubljanskih visokih šol. Univerza je bila okrnjena na štiri fakultete, poleg nje sta obstajali še Medicinska in Tehniška visoka šola z več fakultetami, Agro- nomska in gozdarska fakulteta je dobila status samostojne fakultete, isto pa je veljalo tudi za Teološko fakulteto, ki v teh Dr. Stanko Cajnkar je bil v letu 1947 imenovan za izrednega profesorja uredbah sicer ni bila nikjer omenjena,7 njen status pa je določal biblične teologije in je predaval do leta 1977. Izvoljen je bil za prvega dekana samostojne Teološke fakultete in to funkcijo opravljal do leta 1966. sedmi člen zakona: »Teološka fakulteta ljubljanske univerze se (Teološka fakulteta.) izloči iz sestava ljubljanske univerze in postane samostojna fakulteta.« Zanjo je kot za ostale visokošolske ustanove veljalo, kulturo je fakulteti 4. marca 1952 poslal dopis, da z ozirom na da je pravna oseba pod vodstvom in nadzorom ministrstva za ustavne določbe o ločitvi Cerkve od države Teološka fakulteta z znanost in kulturo.8 Novosti so se uvajale s poletnim se- 31. (!) junijem 1952 preneha biti državna ustanova, njen mestrom študijskega leta 1949/50. Konec januarja se je sestal nadaljnji obstoj pa da bo urejalo ministrstvo za notranje zadeve Univerzitetni senat v stari sestavi. Na seji so razpravljali o preko verske komisije pri predsedstvu vlade. Ob tem je bila izvedbi novih določil. »Dekan Teološke fakultete dr. Anton obljubljena državna subvencija za vzdrževanje fakultete. Dne Trstenjak je omenil, da bo Teološka fakulteta takoj po izselitvi 14. junija je dekan Cajnkar od ordinarija Antona Vovka, agronomske predavalnice lahko izvedla osamosvojitev.« 23. velikega kanclerja Teološke fakultete, dobil mandat za ureditev marca 1950 se je konstituiral Fakultetni svet samostojne statusne spremembe fakultete. Dekanat je nato sporočil Teološke fakultete, njen dekanat pa se je iz Deželnega dvorca notranjemu ministrstvu, da se je uredila cerkvena Teološka preselil v Alojzijevišče. Kljub ločitvi so se vezi med fakulteto in fakulteta v Ljubljani.«11 univerzo ohranile pa tudi spremembe niso vplivale na način Državni organi so seveda ohranili in še okrepili nadzor nad študija niti na pravice, ki so jih uživali profesorji in študenti: fakulteto tudi potem, ko je ta postala zasebna cerkvena oboji so bili izenačeni s profesorji in študenti drugih ustanova. Nadaljnje financiranje so pogojevali z ukrepi, ki so visokošolskih ustanov, saj je bila Teološka fakulteta še vedno v jim omogočali poseganje v njeno delovanje. Teološka fakulteta sistemu javnega šolstva in financirana iz proračunskih je morala pripraviti statut, ki je bil pogoj za njeno nadaljnje sredstev.9 delovanje. Fakulteta sama je že kmalu po koncu vojne začela V začetku petdesetih let so se zaostrili odnosi med Jugoslavijo razmišljati o novem statutu, ki naj bi še bolj upošteval vse in Svetim sedežem ter poslabšali odnosi med državo in kanonične predpise o samostojnih cerkvenih visokih šolah pa Rimskokatoliško cerkvijo v Jugoslaviji. Poostren je bil odnos tudi razmere v socialistični stvarnosti, v kateri se je znašla. do katoliške inteligence, v šolah je bil odpravljen verouk, Novi statut, ki ga je pripravil profesor cerkvenega prava dr. ustanovljena je bila verska komisija, ki naj bi vodila politiko države do Cerkve. Takratni dekan Teološke fakultete v 7 B. Grafenauer, Življenje univerze od 1945 do 1969, 144. Ljubljani dr. Stanko Cajnkar je poslal predsedniku države 8 UL LRS, 33 (25. 10. 1949), 237–238. 9 A. Gabrič, Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani, Josipu Brozu Titu posebno spomenico, v kateri je izrazil željo, 261–264. da bi fakulteta še naprej ostala državna ustanova, kar pa ni 10 Prav tam, 262–266; Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919- 1969, 573. pomagalo, saj so odločitve že padle.10 »Svet za znanost in 11 M. Smolik, Kronika državne Teološke fakultete, 1969, 178.

32 Vinko Močnik, je fakultetni svet sprejel 1. avgusta 1952. Z njim Vsi profesorji in docenti so sestavljali svet fakultete, katerega je bila zadovoljna tudi državna oblast. Komisija za verska predsednik je bil dekan, poslovodja Fakultetnega sveta pa je bil vprašanja, ki je urejala zadeve v zvezi s Teološko fakulteto, ji je po službenih letih najmlajši profesor. Fakultetni svet je od srede leta 1952 redno nakazovala subvencijo, ki je bila v sestavljal program in razpored predavanj za vsak semester, začetku še primerljiva z deležem, ki ga je fakulteta prejemala iz skrbel za zasedenost kateder, predlagal ministru prosvete univerzitetnega proračuna, z naraščanjem inflacije pa je bil odpiranje novih kateder, njihovo združevanje, deljenje, izbiral znesek realno čedalje manjši.12 in z utemeljitvijo predlagal ministru nove redne in izredne profesorje ter ostale učitelje, odločal o izrednih predavanjih, Upravljanje fakultete podelitvah častnih doktoratov, raznih študentskih prošnjah, Po Zakonu o univerzi iz leta 1905, ki je veljal tudi za ljubljansko razporedu izpitov, sestavi izpitnih komisij, posredoval ministru univerzo, je bil na čelu vsake fakultete dekan, ki ga je izbrala mnenje o odsotnostih predavateljev, daljših od 30 dni.14 V letih fakulteta sama izmed svojih rednih profesorjev. Dekana je po drugi svetovni vojni se je Fakultetni svet, ki so ga vodili nadomeščal prodekan, tega pa po službenih letih najstarejši dekani: Janez Fabijan (1945-1947), Vinko Močnik (1947- profesor fakultete. Naloga dekana je bila voditi fakulteto in 1948) in Anton Trstenjak (1948-1950), prizadeval za obstoj skrbeti za pouk in izpite.13 Na seji Univerzitetnega sveta 12. Teološke fakultete v sestavu ljubljanske univerze. Po ločitvi od novembra 1919 so člani fakultet volili dekane. Za prvega univerze je bil za dekana izvoljen Stanko Cajnkar, ki je na tem dekana Teološke fakultete je bil izbran Franc Ušeničnik. Do položaju vse do leta 1966 zastopal samostojno fakulteto v leta 1945 so se na tem položaju izmenjevali vsi redni profesorji. odnosih z oblastjo. »Opravljal je službo, ki gre le rektorju, 15 Pri volitvah se je Fakultetni svet držal turnusa. Največkrat – čeprav tega naslova ni imel.« Kot je sam zapisal, bi bilo petkrat je to dolžnost opravljal Franc Ksaver Lukman. Za dejstvo, da je bil nekdo dekan šestnajst let, čeprav so se volitve Francetom Ušeničnikom je bil za dekana izvoljen njegov brat vršile vsako leto, lahko poznejšim rodovom teologov povod za Aleš Ušeničnik, ki je funkcijo opravljal trikrat. Trikrat so bili za napačne domneve in dodal, da izbira ni padla nanj zaradi dekana izvoljeni še profesorji: Matija Slavič, Franc Grivec in kakšnih njegovih izrednih sposobnosti, temveč zaradi upanja, Lambert Ehrlich, dvakrat Andrej Snoj in Josip Ujčič, po enkrat da bo pod njegovim vodstvom fakulteta uživala mir in tako pa Josip Srebrnič, Janez Fabijan, Josip Turk in Alojzij Odar. služila svojemu namenu. Upravne posle je ves ta čas kot pro- Dekan je opravljal svojo funkcijo eno leto, ob koncu mandata dekan opravljal Vilko Fajdiga.16 pa je moral poročati Univerzitetnemu svetu o delu fakultete. Tudi pred ločitvijo od univerze je fakulteta veljala za cerkveno institucijo, njen »ordinarius loci« je bil veliki kancler. Funkcija je po cerkvenih uredbah o teoloških fakultetah pripadala ljubljanskemu škofu, vendar se cerkvena oblast zaradi povezave fakultete z državno univerzo ni nikoli naravnost vmešavala v njeno delovanje. Fakultetne posle je opravljalo vodstvo fakultete, slovesne promocije pa je izvrševal rektor univerze. Šele leta 1942 je ljubljanski škof prvič dopisoval s fakulteto kot njen veliki kancler. Po ločitvi od univerze je bilo jasno, da bo imel veliki kancler več ingerence na fakultetno vodstvo, kljub temu pa se bile skoraj vse fakultetne zadeve v rokah fakultetnih organov pod vodstvom dekana. Veliki kancler je prihajal le k zadnjim doktorskim izpitom, podpisoval

12 V. Fajdiga, Ob petdesetletnici – nov statut, 1969, 384–385; Gabrič, Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani, 261–264. 13 Zgodovinski arhiv in muzej univerze v Ljubljani (ZAMU) IV – 514, Zakon o univerzitetu, Beograd, 1905. Dr. Franc Ušeničnik, od leta 1919 redni profesor za pastoralno teologijo in 14 Prav tam. prvi dekan Teološke fakultete Univerze Kraljestva SHS v Ljubljani. (ZAMU 15 S. Cajnkar, Delo fakultete po ločitvi od univerze, 179. IV – 69/1019.) 16 Prav tam, 186.

33 doktorske diplome in posredoval direktive, ki so prihajale iz filozofijo, pastoralno bogoslovje ter cerkveno zgodovino. Med Vatikana.17 Do leta 1952 so funkcijo velikega kancleraja zimskim semestrom so se z novimi imenovanji začela pre- opravljali trije škofje: Anton Bonaventura Jeglič, Gregorij davanja iz: starokrščanske književnosti in cerkvene zgodovine, Rožman in Anton Vovk. bibličnih ved Stare zaveze, bibličnih ved Nove zaveze in Vsi redni profesorji univerze so sestavljali Univerzitetni svet, dogemske zgodovine, do konca prvega akademskega leta pa še vsi dekani pa so bili člani Univerzitetne uprave. Člani iz: kanoničnega prava, moralnega bogoslovja, sistematične Univerzitetnega sveta so imeli pravico voliti rektorja in biti dogmatike in osnov bogoslovja.20 V študijskem letu 1922/23 je izvoljeni na to mesto. V obdobju med obema vojnama so bili po zasedbi stolice za veroslovje fakulteta imela sistema- trije profesorji Teološke fakultete izvoljeni za rektorja tiziranih 11 stolic. V letu 1939 se je njihovo število z ustano- ljubljanske univerze: Aleš Ušeničnik 1922-1923, Franc Ksaver vitvijo stolice za filozofijo s psihologijo povzpelo na 12. Po Lukman 1926-1927 in Matija Slavič 1932-1934 in 1939-1941. drugi svetovni vojni se je pripravljala ustanovitev trinajste stolice - za biblično teologijo. Ministrstvo za prosveto je na to mesto imenovalo Stanka Cajnkarja, vendar na fakulteti do ustanovitve stolice ni prišlo, Cajnkar pa je ostal pridružen biblični skupini.21 Organizacijsko so bili glavni študijski predmeti v drugem študijskem letu razdeljeni v štiri skupine. Filozofska in dogmatična je obsegala stolice za krščansko filozofijo, veroslovje, osnovno bogoslovje, sistemsko dogmatiko in historično dogmatiko. Biblična skupina je obsegala stolice za biblijsko znanost Stare zaveze s semitskimi jeziki in biblijsko znanost Nove zaveze. Cerkvena zgodovina je združevala predavanja iz obče cerkvene zgodovine in patrologije, zgodovine grško-slovanskih cerkva in bogoslovja vzhodne cerkve. Moralna, pravna in pastoralna skupina pa je obsegala moralno bogoslovje, cerkveno pravo in pastoralno bogoslovje. V okviru pete skupine, skupine za cerkveno umetnost so honorarni profesorji kot stranske obvezne predmete predavali Dr. Matija Slavič redni profesor bibličnih ved Stare zaveze je bil v dveh mandatih ( 1932-1934 in 1939-1941) tudi rektor univerze. ( NŠAL F66.) cerkveno umetnost in cerkveno petje. Glavne predmete so dopolnjevali še drugi stranski predmeti: sociologija, govorništvo ter pedagogika in katehetika so spadali pod moralno, pravno in pastoralno skupino. V študijskem letu Upravljanje študija 1922/23 je bila kot stranski pomožni predmet uvedena stara Bogoslovni odsek Vseučiliške komisije je pripravil osnovni cerkvena slovanščina. S študijskim letom 1933/34 je bila učni načrt s številom strok in stolic. Pri tem je upošteval težnje uvedena posebna skupina za pomožne predmete, ki je po modernizaciji bogoslovnih študijev, ki jih je bilo v Avstriji in združevala homiletiko, pedagogiko in katehetiko, cerkveno Nemčiji zaslediti od začetka stoletja in so jih nekatere teološke umetnost, cerkveno glasbo, sociologijo, pastoralno medicino, fakultete (zagrebška, dunajska) že upoštevale. Nujno potrebno biblično grščino in staro cerkveno slovanščino. S poletnim je bilo predvsem podaljšanje študija s štirih na pet ali šest let ter semestrom študijskega leta 1940/41 se je filozofsko- povečanje števila stolic. Poseben statut za Teološko fakulteto dogmatična skupina razdelila: apologetika (veroslovje) in po njeni ustanovitvi ni bil sprejet, pač pa se je upravljala po uredbah, ki so veljale za zagrebško fakulteto.18 V prvem letu 17 Prav tam, 185–186; Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, 568. ljubljanskega univerzitetnega študija teologije se študij ni 18 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 228–229. bistveno razlikoval od bogoslovne šole.19 Z imenovanjem 19 M. Smolik, Kronika državne Teološke fakultete, 171. 20 Seznami predavanj 1919–1922. prvih treh rednih profesorjev so bile zasedene stolice za 21 F. Rozman, Katedra za biblične vede, 54.

34 osnovno bogoslovje sta bila uvrščena v samostojno dogmatsko in principi moralke), rigoroz pa je bil iz tiste skupine, iz katere skupino. Stolici za cerkveno pravo in cerkveno zgodovino sta je kandidat delal disertacijo. Na tej je bilo težišče doktorata, se združili v pravno-zgodovinsko skupino. V študijskem letu zato je morala biti disertacija samostojno delo, ki ga je moral 1950/51 so se skupine preimenovale v katedre, moralna kandidat braniti pred petčlansko komisijo in vsaj delno teologija je bila pridružena katedri za pravo.22 Poleg rednih natisniti.26 V tridesetih letih je bilo za doktorje teologije predavanj so potekali tudi seminarji, v katerih so se študentje promoviranih 41 kandidatov, od teh po letu 1945 samo 4, ker so uvajali v znanstveno delo. Vsak slušatelj je moral obvezno bile promocije na univerzi zaradi predvidenega novega zakona delati vsaj v enem seminarju in opraviti vsaj eno seminarsko o doktoratih ustavljene. 27 nalogo. Kljub temu da je fakulteta v prvih dveh desetletjih delovala po Akademski učitelji28 stari uredbi, je poskušala uresničevati težnje po razvoju in Ljubljansko bogoslovno učilišče je s svojo dolgo tradicijo in napredku bogoslovne znanosti. Že v drugem študijskem letu je strokovnim osebjem nudilo kadrovsko osnovo novo- postavila zahtevo po petletnem študiju in ga v prvih dveh ustanovljeni fakulteti. Matičarji, prvi trije redni profesorji, so letnikih začela uvajati v študijskem letu 1922/23. Prizadevala si bili izbrani iz vrst profesorskega kadra te ustanove. Strokovna je tudi usmeriti znanstveni bogoslovni študij na vzhod. Leta mnenja za njihovo izvolitev je prispevala zagrebška 1921 je profesor Franc Grivec uvedel na ljubljansko Teološko bogoslovna fakulteta. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor dogmatike, fakulteto t. i. »vzhodno bogoslovje«, v letu 1925/26 pa je bil je postal redni profesor filozofije, dr. Franc Ušeničnik, profesor izdelan poseben učni načrt za ta predmet, ki naj bi slušateljem pastirstva, etike in vzgojeslovja, je bil imenovan za rednega pomagal spoznati zgodovino in teologijo vzhodnih cerkva, profesorja za pastoralno teologijo, dr. Janez Zore, profesor zlasti pravoslavja.23 S fakultetno uredbo iz leta 1935 je študij cerkvene zgodovine in cerkvenega prava, pa je bil imenovan za postal šestletni. Postopno so ga začeli uvajati v študijskem letu rednega profesorja Teološke fakultete s tega področja. Kot 1936/37. matičarjem jim je bila po razpustitvi vseučiliške komisije med Po vojni so bila predavanja nekaj časa organizirana tako, da so drugim naložena tudi naloga izbrati kader za izpopolnitev trajala le 5 let. Šele leta 1952 so lahko spet začeli uvajati 6-letni fakultete. Na tretji seji Univerzitetnega sveta je Aleš Ušeničnik študij, kot je bilo predpisano s fakultetno uredbo.24 v imenu profesorskega kolegija Teološke fakultete predlagal Slušatelji so morali iz vseh glavnih predmetov na koncu nova imenovanja. Pri izbiri kandidatov se niso ozirali na obravnavane snovi opraviti diplomski izpit iz celotne snovi, iz pokrajinske ali škofijske meje, saj je fakulteta poudarjala stranskih predmetov pa diplomski kolokvij. Šele po teh vseslovenski značaj. opravljenih izpitih so lahko opravljali diplomo. Število Med zimskim semestrom prvega študijskega leta je bil za diplomantov je nihalo, največ jih je diplomiralo leta 1942, ko je rednega profesorja za starokrščansko književnost in cerkveno bila univerza zaprta, dovoljeno pa je bilo opravljanje izpitov. V zgodovino imenovan dr. Josip Srebrnič, profesor cerkvene tridesetih letih (od 1919 do 1949) je na Teološki fakulteti zgodovine v centralnem semenišču v Gorici. Izredni profesor diplomiralo 450 slušateljev.25 dogmatike in dogemske zgodovine je postal dr. Franc Ksaver Za pridobitev akademske stopnje doktorja teologije je bilo po Lukman (1921 redni profesor), profesor moralne teologije na dvanajstih semestrih študija potrebno vpisati še dva semestra s bogoslovnem učilišču v Mariboru. V letu 1920 sta bili zasedeni specialnimi predavanji in seminarji. Pred fakultetno uredbo iz tudi stolica za biblično vedo Stare zaveze z izrednim leta 1935 je bilo za doktorat potrebno položiti tri rigoroze in profesorjem dr. Matijem Slavičem, ki je na ljubljansko napisati disertacijo iz tistega predmeta, iz katerega kandidat ni fakulteto prišel iz mariborskega bogoslovja, že naslednje leto delal rigoroza. V tem je bila posebnost avstrijskega tipa doktorata: kandidat je delal disertacijo iz tistega predmeta, iz 22 Seznami predavanj za Teološko fakulteto 1919–1952. katerega se je bal delati ustni strogi izpit. Tako doktorat, ki je 23 F. Perko, Katedra za dialog, 127. 24 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, 572. posvečal posebno pozornost ustnim izpitom, ni bil izraz 25 ZAMU IV – 196/86 Teološka fakulteta. 26 Prav tam. specializacije in ni gojil samostojnega znanstvenega in 27 Prav tam. raziskovalnega dela. Uredba iz leta 1935 je odpravila sistem 28 Seznami predavanj za Teološko fakulteto 1919–1952; Biografije profesorjev Teološke fakultete v Zborniku ob sedemdesetletnici Teološke treh rigorozov in uvedla en izpit iz splošne teologije (dogmatika fakultete v Ljubljani 1919–1989.

35 Dr. Janez Zore je kot podpredsednik Vseučiliške komisije dejavno Dr. Aleš Ušeničnik je bil od leta 1919 redni profesor za filozofijo. V sodeloval pri ustanovitvi prve slovenske univerze. 31. Avgusta 1919 je bil študijskem letu 1922/1923 je opravljal funkcijo rektorja univerze. Upokojil imenovan za rednega profesorja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava in se je leta 1938, vendar je še naprej honorarno predaval. (ZAMU IV – matičarja Teološke fakultete. (ZAMU IV – 75/1103.) 69/1020.)

pa je postal redni profesor, stolica za biblično vedo Nove letu 1926 je bil na njegovo mesto kot honorarni učitelj zaveze pa z docentom dr. Andrejem Snojem (1923 izredni, nastavljen dr. Josip Turk (1927 docent, 1934 izredni, 1937 redni 1937 redni profesor). V poletnem semestru so kot honorarni profesor). Dr. Gregor Rožman je leta 1930, ko je bil imenovan predavatelji začeli predavati: kanonično pravo dr. Gregor za ljubljanskega škofa, prenehal predavati. Na stolici ga je kot Rožman (1920 docent, 1924 izredni profesor), pred tem docent nasledil dr. Alojzij Odar (1937 izredni, 1940 redni profesor moralne teologije in cerkvenega prava na teološkem profesor). Leta 1937 se je upokojil Franc Ušeničnik, ki je še inštitutu v Celovcu, moralno bogoslovje dr. Josip Ujčič (1921 naslednji dve leti honorarno supliral liturgiko, na stolici pa ga je izredni, 1927 redni profesor), pred tem ravnatelj v Avguštineju, v poletnem semestru študijskega leta 1936/37 nasledil docent sistematično dogmatiko pa dr. Janez Fabijan (1921 docent, dr. Ciril Potočnik (1939 izredni, 1946 redni profesor). Istega 1927 izredni, 1937 redni profesor). Ob koncu poletnega leta je zaradi imenovanja na mesto beograjskega nadškofa semestra je bil za rednega profesorja za osnovno bogoslovje fakulteto zapustil tudi Josip Ujčič. Za njegovega naslednika je imenovan dr. Franc Grivec, pred tem profesor v ljubljanskem bil v zimskem semestru 1937/38 kot honorarni učitelj bogoslovnem semenišču, v letu 1919 pa redni profesor nastavljen dr. Ignacij Lenček (1938 docent). Dr. Alojzij Zupan vzhodnega bogoslovja v Zagrebu. je od študijskega leta 1937/38 namesto Ujčiča kot honorarni Ob koncu prvega študijskega leta je fakulteta imela zasedenih učitelj začasno (pet semestrov) predaval etiko. Leta 1938 se je večino učnih stolic in obveznih predmetov. Skupaj je bilo upokojil tudi Aleš Ušeničnik, zato je bila razpisana docentura nastavljenih 15 učiteljev: 5 rednih profesorjev, 2 izredna za filozofijo, na katero je bil jeseni tega leta izbran dr. Janez profesorja, 1 docent, 2 honorarna profesorja in 5 honorarnih Janžekovič (1946 izredni, 1967 redni profesor). Z zimskim učiteljev.29 Po napredovanjih dveh izrednih profesorjev v redne semestrom 1940/41 je postal docent za filozofijo, pedagogiko (1921 – Lukman in Slavič) je v zimskem semestru študijskega in metodiko dr. Anton Trstenjak (1946 izredni, 1947 redni leta 1922/23 z imenovanjem dr. Lamberta Ehrlicha na stolico za profesor). Dr. Vilko Fajdiga, docent za krščansko in veroslovje število rednih profesorjev naraslo na 8. Dr. Josip primerjalno veroslovje, je nasledil v letu 1942 umorjenega dr. Srebrnič je starokrščansko književnost in cerkveno zgodovino Lamberta Ehrlicha. To je bila zadnja kadrovska sprememba na predaval do septembra 1923, ko je bil imenovan za škofa na Krku. Po njegovem odhodu je predavanja iz patrologije prevzel 29 ZAMU IV – 208/19, Poročilo Teološke fakultete za študijsko leto dr. Franc Ksaver Lukman. Po upokojitvi profesorja Zoreta v 1919/20.

36 Teološki fakulteti pred majem 1945. Takrat je šest profesorjev Josip Dostal in jih opravljal do leta 1936. Honorarni predavatelj in velik del slušateljev skupaj z drugimi begunci odšlo iz je bil tudi Gregorij Žerjav, ki je v dveh študijskih letih predaval Ljubljane, zaradi česar so bili z odlokom ministra za prosveto orientalske jezike (1920/21 sirščino, 1921/22 arabščino). Redni 10. avgusta 1945 odstavljeni iz dotedanje službe in položaja.30 profesor Filozofske fakultete dr. Rajko Nahtigal je v študijskem Prodekan dr. Alojzij Odar, dr. Ludvik Čepon, dr. Alojzij letu 1922/23 začel kot honorarni učitelj predavati staro Košmerlj, dr. Ignacij Lenček, dr. Matija Slavič in dr. Josip Turk cerkveno slovanščino in jo predaval do študijskega leta so s svojim delom nadaljevali v begunstvu, kjer je prof. Odar že 1931/32. Po enoletnem presledku so se v študijskem letu v letu 1945 izposloval status fakultete s pravico podeljevati 1933/34, ko je profesorja Nahtigala nasledil šentviški profesor akademske naslove. Leta 1947 se je ustanova preselila v slavist dr. Anton Breznik, za študente teologije ponovno začela Argentino, kjer je delovala do leta 1959.31 predavanja iz stare cerkvene slovanščine. Od tega leta sledimo Preostali učitelji Teološke fakultete so bili z odlokom 27. v Seznamu predavanj za Teološko fakulteto dvema novima avgusta 1945 ponovno imenovani. Delo na fakulteti je bilo za- pomožnima predmetoma: pastoralni medicini, ki jo je kot radi izpraznjenih stolic ogroženo, zato so morali ostali pro- honorarni učitelj prevzel dr. med. Anton Brecelj, in sociologiji, fesorji začasno prevzeti tudi predavanja sorodnih strok, v ki jo je do leta 1933 predaval Aleš Ušeničnik, najprej v okviru daljšem obdobju pa bi tako stanje lahko ogrozilo kvaliteto pastoralne, kasneje filozofske skupine, v letu 1933 pa je bila predavanj in znanstveno delo profesorjev. V študijskem letu uvrščena med pomožne predmete s honorarnim učiteljem dr. 1945/46 je bilo na Teološki fakulteti 9 predavateljev glavnih Ivanom Ahčinom. Viktor Steska je bil od poletnega semestra predmetov (6 rednih profesorjev, 3. docenti) in 5 predavateljev 1936/37 honorarni učitelj za krščansko umetnostno zgodovino stranskih predmetov. V letu 1946 je bil minister za prosveto od bizantinske dobe dalje. Cerkveno govorništvo je po smrti fakulteti še toliko naklonjen, da se je profesorski zbor lahko Mihaela Opeke od poletnega semestra 1938/39 predaval izpopolnil32 s profesorji mariborskega bogoslovja. Imenovana honorarni učitelj Alojz Košmerlj. V letu 1939 je Stanka Premrla sta bila dva nova redna profesorja: dr. Vinko Močnik za nasledil Venčeslav Snoj (praznični oficij in mašni spevi). V cerkveno pravo in dr. Josip Jeraj za moralno teologijo. Dr. obdobju italijanske okupacije je bil za slušatelje vseh se- Maksimiljan Držečnik je postal docent za Staro zavezo. Po mestrov fakultativno organiziran pouk italijanščine, ki ga je v njegovem imenovanju za mariborskega pomožnega škofa ga je letu 1941/42 vodil Aldo Franchi. Od študijskega leta 1942/43 je v naslednjem letu kot honorarni predavatelj nasledil dr. Jakob orientalske jezike honorarno predaval Ludvik Čepon. Po vojni Aleksič. V letnem semestru 1946 je za profesorjem Turkom je pastoralno medicino prevzel Franc Debevec, Janez Veider pa prevzel predavanja iz cerkvene zgodovine dr. Maks Miklavčič, je v letih od 1945 do 1949 predaval cerkveno umetnost. Od profesor škofijske gimnazije in škofijski arhivar. Dr. Stanko poletnega semestra 1948/49 je za vse študente, ki niso odslužili Cajnkar je bil v letu 1947 imenovan za izrednega profesorja vojaškega roka, postal »strogo obvezen« predmet predvojaška biblične teologije in govorništva kot stranskega predmeta. vzgoja.33 Namesto za vse študente obveznih predavanj Omogočeni sta bili tudi dve napredovanji iz docenta v izredna marksizma in leninizma pa je fakulteta spet uvedla sociologijo, profesorja (Janžekovič in Trstenjak). Od leta 1948/49 je ki bi jo moral predavati Jože Lampret, vendar jo je prevzel ponovno predaval profesor Matija Slavič. Po smrti Cirila Stanko Cajnkar.34 Potočnika je liturgiko eno leto supliral Vinko Močnik, v letu 1951 pa je bil na njegovo mesto imenovan honorarni pre- davatelj dr. Janez Oražem. Glavne predmete so v študijskem načrtu dopolnjevali obvezni stranski predmeti. Že v letnem semestru prvega študijskega leta sta s predavanji stranskih predmetov kot honorarna učitelja začela dr. Josip Demšar - pedagogika in katehetika, in Stanko 30 A. Gabrič, Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično- Premrl - cerkvena glasba. V drugem študijskem letu sta ideoloških vzrokov, 16. 31 M. Smolik, Ljubljanska Teološka fakulteta za Slovence v begunstvu, nastopila še dr. Mihael Opeka za homiletiko in dr. Franc 23–24. Kimovec za cerkveno umetnost. Po njegovem odstopu je 32 ZAMU IV – 196/86, Teološka fakulteta. 33 A. Gabrič, Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani, 263. predavanja iz umetnosti v zimskem semestru 1921. leta prevzel 34 J. Juhant, Katedra za filozofijo, 47.

37 Študentje Prvo študijsko leto po vojni se je začelo brez večine dotedanjih Vpisovanje v prvi semester ljubljanske univerze je potekalo od študentov, ki so se z nekaterimi predavatelji že maja 1945 15. novembra do 1. decembra 1919. Vsak kandidat se je moral umaknili v tujino in tam nadaljevali teološki študij. Vpis na osebno vpisati na rektoratu. Status študenta je dobil z vpisom v fakulteto se je močno zmanjšal. Do 24. oktobra se je vpisalo le 8 »glavno knjigo« (matriko), prejetjem »dijaškega lista« študentov. Število je počasi naraščalo, tako da jih je bilo do (študentske legitimacije) in indeksa. konca zimskega semestra vpisanih 52. V naslednjih treh letih se V prvi semester Teološke fakultete se je vpisalo 94 študentov. V je vpis še nekoliko povečeval, dokler se ni v študijskem letu prvem desetletju je bilo vsako leto povprečno vpisanih okrog 1949/50 ustalil in z nekaj nad sto vpisanimi dosegel raven s 100 slušateljev. V drugem desetletju je število vpisanih konca prvega desetletja Teološke fakultete. Ob ugodnostih, ki naraščalo in v študijskem letu 1938/39 je fakulteta dosegla so jih študentje teologije sprva imeli (urejeno socialno in največje število vpisanih slušateljev – 195. zdravstveno zavarovanje, popusti pri voznih kartah, možnost Že pred ustanovitvijo fakultete je med semeniščniki delovalo odložitve služenja vojaškega roka, zastopniki na sejah Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev. Njegov namen je bil fakultetnega sveta), jih je od vpisa na Teološko fakulteto gojiti in enotno voditi vse bogoslovno, znanstveno in odvračalo splošno nezaupanje oblasti do Cerkve. »Za mnoge so umetniško delo med ljubljanskimi bogoslovci in te zastopati vpisu na Teološko fakulteto sledila zasliševanja, za nekatere navzven. Po vzoru drugih fakultet je bilo osnovano tudi celo zapor. Študenti si med seboj niso mogli zaupati. Zaslišanja obvezno strokovno Društvo slušateljev Teološke fakultete. so bila dobra priložnost za izvajanje pritiska na bogoslovce, ki Namen društva je bil zastopati stanovske strokovne interese so jih tudi drugače na vse mogoče načine skušali odvrniti od članov pri Univerzitetnem svetu, in sicer zlasti v zadevah študija teologije«. Ko je fakulteta leta 1952 prenehala biti fakultete in seminarskih knjižnic, povezovati se s strokovnimi državna ustanova, so njeni študenti izgubili vse ugodnosti. društvi drugih fakultet ter gojiti strokovno in splošno izobrazbo članov.35 35 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, 571.

Študentje 8. semestra Teološke fakultete leta 1922 na fakultetnem dvorišču. (NŠAL fotografska zbirka P.)

38 Najbolj so, kot je zapisal Matej Kobal, »občutili izgubo preselil v Deželni dvorec. možnosti odlaganja služenja vojaškega roka, čemur je sledil Iz letnih poročil dekanov rektorju univerze razberemo, da je vpoklic približno polovice mladih teologov«.36 Za zaščito bila fakulteta zadovoljna predvsem s predavalnicami, ki da so interesov študentov teologije je bilo na pobudo škofa Vovka bile primerne, nezadovoljiva pa je bila sposojena oprema, obnovljeno Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev, ki se je v vendar zanjo fakulteta ni dobila proračunskih sredstev. Lastno smislu svojih pravil zavzemalo za socialne in zdravstvene opremo za predavalnice je dobila šele v študijskem letu ugodnosti, kakršne so imeli študenti drugih fakultet.37 1942/43. Iz leta v leto pa so dekani poročali o pomanjkanju Do leta 1945 je bila večina slušateljev ljubljanske Teološke prostora za seminarje, ki so potekali v predavalnicah, ko te niso fakultete z območja ljubljanske škofije, po zaprtju mari- bile zasedene. Prav tako je primanjkovalo prostora za borskega bogoslovja (1941) so v Ljubljani študirali tudi knjižnico. študentje iz mariborske škofije, po vojni pa tudi študentje iz Zaradi vedno večjega števila slušateljev in hrupa naraščajočega osvobojenih delov Primorske, ki so sicer pripadali goriški in prometa na Poljanski cesti so postale tudi predavalnice manj tržaški škofiji. S pritegnitvijo slušateljev iz ostalih delov primerne. Fakulteta je podpirala zidavo novega, Baragovega Slovenije je Teološka fakulteta postala vseslovenska.38 semenišča za Bežigradom, v katerem bi pridobila šest preda- valnic, sobo za profesorje in pet sob za seminarje in knjižnico. Fakultetno poslopje Zidavo je prekinila druga svetovna vojna, po vojni pa je bila Vseučiliška komisija je v zvezi z ustanovitvijo univerze v nedokončana zgradba podržavljena.40 Ljubljani imela ves čas v mislih nastanitev celotne univerze v Med vojno je nemška vojska zasedla tri predavalnice, ki jih je enem za to primernem poslopju. Ustanovila je posebno po vojni uporabljala še jugoslovanska vojska. Zaradi tega so se »subkomisijo za iskanje provizoričnih prostorov«, ki je predavanja v zimskem semestru 1945/46 lahko začela le v možnost nastanitve univerze videla v ljubljanski Domobranski omejenem obsegu. V začetku leta 1946 je na prošnjo rektorata kasarni. Po ustanovitvi univerze in imenovanju prvih rednih vojaško poveljstvo izpraznilo dve predavalnici, do junija 1947 profesorjev je bila Vseučiliška komisija razpuščena, njene pa še ostale prostore, ki jih je Univerzitetna uprava med naloge pa je prevzel Univerzitetni svet, ki je pritiskal na vojsko, počitnicami obnovila in uredila. Fakulteta je poleg prostorov, ki da bi odstopila Domobransko kasarno, vendar brez uspeha. Ko jih je imela že pred vojno, dobila v najem še nekaj prostorov, ki je postalo jasno, da univerza kasarne ne bo dobila, je ljubljanska jih je uporabila za razširitev knjižnice. Bila je zadovoljna s vlada Univerzitetnemu svetu prepustila Deželni dvorec. številom predavalnic in knjižničnih prostorov, potrebovala pa Poslopje je bilo za potrebe univerze premajhno, zasedale pa so bi še nekaj manjših prostorov za seminarje, vendar je že jeseni ga tudi druge ustanove, ki so ga le počasi prepuščale univerzi, istega leta prepustila najprej eno, naslednje leto pa še drugo tako da so v naslednjih desetletjih v njem lahko delovali predavalnico novoustanovljeni Agronomski fakulteti, ki je v rektorat in vsi dekanati ter Pravna, Filozofska in deli Tehniške prostorih Alojzijevišča gostovala do leta 1951.41 Po uveljavitvi fakultete. Ostale fakultete so si do nameravane izgradnje Zakona o ureditvi visokega šolstva v LRS se je tudi dekanat namenskega univerzitetnega poslopja iskale začasne prostore Teološke fakultete preselil v Alojzijevišče, kar je bilo zunanje po Ljubljani. Že bogoslovni odsek je predlagal, naj se Teološka znamenje ločitve fakultete od univerze. 42 fakulteta nastani v Alojzijevišču39 na Poljanski cesti 4. Po komisijskem ogledu, ki ga je 14. aprila organiziralo poverje- ništvo za uk in bogočastje, je bilo ugotovljeno, da so prostori primerni ter da bi bilo možno za prvo študijsko leto pripraviti dve predavalnici in profesorsko sobo. 14. novembra je univerza sklenila s škofijskim ordinariatom najemno pogodbo. Do 36 začetka predavanj je pripravila predavalnici, ostale prostore pa M. Kobal, Delo slovenskih študentov teologije, 35. 37 A. Gabrič, Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani, je fakulteta za prvo študijsko leto dobila v škofijskem 274–275. 38 ZAMU IV – 196/86, Teološka fakulteta. semenišču, kjer je bila tudi dekanska pisarna. Od jeseni 1920 je 39 Alojzijevišče je bila ustanova, ki je štipendirala dijake. 40 imela Teološka fakulteta vse svoje prostore v Alojzijevišču, J. Oražem, Prostori Teološke fakultete v Ljubljani, 41. 41 ZAMU IV – 196/86, Teološka fakulteta. razen dekanata, ki se je iz semenišča v študijskem letu 1927/28 42 M. Smolik, Kronika državne Teološke fakultete, 171.

39 Bogoslovci v študijskem letu 1950/51. V prvi vrsti spredaj tretji z leve: dr. Jože Pogačnik, semeniški prorektor, škof Anton Vovk, dr. Maksimiljan Držečnik, mariborski administrator, v študijskem letu 1946/47 docent za Staro zavezo. Ob njem je dr. Jakob Aleksič, ki ga je nasledil na Fakulteti. (NŠAL F 66.)

Knjižnica Teološke fakultete vseh oddelkih knjižnice 3146 del v 4753 zvezkih. Po vojni se je Fakultetna knjižnica je bila urejena v začetku drugega štu- knjižnica precej povečala na račun knjig, ki jih je dobila iz dijskega leta v fakultetnih prostorih v Alojzijevišču. Obsegala Zbirnega centra Slovenije (3784 zvezkov) in jih uredila v je dva skromna prostora z okni na hodnik. Vanjo so prenesli novopridobljenih prostorih. Nekaj knjig je dobila tudi iz zbirke, nekatere zbirke knjig iz Semeniške knjižnice. Svoje knjižnice ki jo je univerzi poslal British Council. Nabavljala je tudi so imeli tudi seminarji. Knjige so bile označene posebej za sodobna slovenska in ruska dela, ki so bila v zvezi s teološko osrednjo fakultetno knjižnico, posebej za posamezne seminarje znanostjo ali pa potrebna za študij in razumevanje novih in so se ločeno tudi hranile. Vpisovali so jih v nabavni dnevnik, razmer. Glavna skrb je bila namenjena prizadevanjem za nove vodili pa so tudi inventarno knjigo in abecedni katalog. Kot zvezke enciklopedij, ki so pred vojno izhajali v Parizu in so se lahko razberemo iz zapisnikov fakultetnega sveta, si je za njihove izdaje po vojni nadaljevale.43 ureditev knjižnice v začetku prizadeval profesor Franc Grivec, Od leta 1921 izdaja fakulteta znanstveno revijo Bogoslovni za njim profesor Lambert Ehrlich, v letu 1927 pa je bila skrb za vestnik. Njen izdajatelj je bila Bogoslovna akademija, ki je bila osrednjo knjižnico naložena profesorju Josipu Turku. Za ustanovljena leta 1920 z namenom, da bi gojila bogoslovno seminarske knjižnice so skrbeli predstojniki seminarjev. Josip znanost, Bogoslovni vestnik pa naj bi prispeval k ustvarjanju Turk je vodil knjižnico do leta 1945, za njim jo je prevzel Franc samostojne teološke literature. Ksaver Lukman in jo vodil ob pomoči profesorja Frančiška Jereta, ki je bil od ministrstva prosvete imenovan za hono- rarnega knjižničarja. V letih med obema vojnama je knjižnica lahko le dopolnjevala 43 M. Smolik, Knjižnica Teološke fakultete, 137–138. ZAMU IV – 196/86, naročene revije in začete zbirke. Do začetka leta 1939 je bilo v Teološka fakulteta.

40 Do začetka vojne so redno izhajale po štiri številke letno. V uporabljali tudi Ušeničnikovi nasledniki.45 Aleš Ušeničnik je obdobju od 1941 do 1944 je Bogoslovni vestnik izhajal enkrat za svoja predavanja preskrbel skripta z naslovom Spoznavno- letno v večjem obsegu, nato pa je bilo izdajanje prekinjeno vse kritični in Metafizični del.46 Franc Grivec je leta 1924 napisal do leta 1965. Leta 1951 je začel izhajati Zbornik teološke prvi slovenski ekleziološki priročnik Cerkev. To je prvi fakultete, vendar le v nekaj tipkanih izvodih, ker fakulteta ni katoliški učbenik, ki obsežneje upošteva pravoslavno dobila papirja, da bi Zbornik natisnila. Do leta 1960 je izšlo pojmovanje Cerkve.47 Oba profesorja stolice za biblične vede deset letnikov s teološkimi razpravami in knjižnimi poročili. sta pripravila odlična učbenika: Matija Slavič skripta Uvod v Istočasno je pod vodstvom Stanka Cajnkarja od leta 1949 Sveto pismo Stare zaveze (1940), ki je bil pripravljen tudi za izhajala tudi revija Nova pot.44 tisk, a je izdajo preprečila vojna; Andrej Snoj pa knjigo Uvod v Profesorji so za svoje študente pripravljali učbenike in skripta. Sveto pismo Nove zaveze (1940). Matija Slavič je začel sam Že leta 1919 je izšel priročnik Pastoralno bogoslovje avtorja prevajati Staro zavezo po hebrejskem izvirniku ter izdal pet Franca Ušeničnika kot (najbrž) prvi učbenik nove univerze, ki Mojzesovih knjig in Jozuetovo knjigo (1939).48 Za Janeza je kasneje izšel še v dveh izdajah (1932, 1940), v katerih pa je del liturgične vsebine opuščen. To je obdelal posebej v knjigi Katoliška liturgika, ki je izšla 1933. leta. Ušeničnik je po tej 44 B. Dolenc, Bogoslovni vestnik, 143–144. knjigi sam predaval in jo nenehno izpopolnjeval. Že kot 45 M. Smolik, Katedra za liturgiko, 104. upokojenec je pripravil novo izdajo, ki jo je oddal v tisk med 46 J. Juhant, Katedra za filozofijo, 46. 47 D. Ocvirk, B. Dolenc, Katedra za osnovno teologijo, 69. vojno, izšla pa je šele leta 1945. Bila je še dolgo v rabi in so jo 48 F. Rozman, Katedra za biblične vede, 55–56.

Poslopje Teološke fakultete. (Teološka fakulteta.)

41 Fabijana, odličnega predavatelja dogmatike in voditelja istega leta je Univerzitetni svet sprejel sklep o ponovni visokošolske mladine, je veljalo, da je predaval nekoliko vključitvi Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani, ki sta ga zapleteno, a je imel odlična skripta: De Deo creatore, De Deo podpisala rektor akad. prof. dr. Miha Tišler in predsednik creatore et Elevante, Traktat o Bogu, De Deo uno et trino, De univerzitetnega sveta prof. dr. Marjan Senjur.53 novissimis, Eshatologija, De gratia, De fide, Uvod v bogo- slovje.49

Teološka fakulteta od cerkvene ustanove do ponovne članice Univerze v Ljubljani (1952-1992) Kljub težkem položaju, v katerem se je znašla po letu 1952, je Teološka fakulteta s prizadevnostjo profesorskega zbora delovala in se razvijala. Sredi šestdesetih let je naraslo število slušateljev iz mariborske škofije, zato je bil leta 1968 odprt oddelek Teološke fakultete za slušatelje višjih letnikov v Mariboru. Od leta 1995 poteka tudi v Mariboru popoln študij teologije. Prostorska stiska v Alojzijevišču je bila rešena s prizidkom arhitekta Jožeta Kregarja, ki je bil vseljen v letu 1972. Samostojna Teološka fakulteta se je povezovala in sodelovala s fakultetama v Zagrebu in Beogradu, gojila je stike s teološko fakulteto v Gradcu, leta 1980 je bil po večletnih neformalnih znanstvenih stikih s teološko fakulteto v Regensburgu podpisan protokol med tamkajšnjo univerzo in ljubljansko teološko fakulteto. Leta 1980 je v Bologni dekan dr. Rafko Valenčič podpisal Magno charto evropskih univerz. Čeprav Teološka fakulteta ni bila več članica ljubljanske univerze, je vendar prihajalo do osebnega sodelovanja med profesorji pa tudi do poluradnih sodelovanj. Velik korak naprej je pomenil Protokol o sodelovanju med Filozofsko fakulteto in Teološko fakulteto, ki sta ga 12. junija 1989 podpisala dekan Filozofske fakultete prof. dr. Dušan Nećak in dekan Teološke fakultete prof. dr. Rafko Valenčič ob navzočnosti velikega kanclerja dr. Alojzija Šuštarja in rektorja univerze akad. prof. dr. Janeza Peklenika.50 Prizadevanja za demokratizacijo slovenske družbe so prinesla tudi napredek pri urejanju položaja Teološke fakultete. Leta 1991 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SRS,51 s katerim je Teološka fakulteta postala državno priznana fakulteta. Po registraciji kot zavod ji je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije zagotovil finančna sredstva že za akademsko leto 1991/92.52 Začela so se tudi pogajanja o ponovni vključitvi fakultete v Univerzo v Ljubljani. 20. maja 1992 sta nadškof dr. Alojzij Šuštar kot veliki 49 A. Strle, Katedra za dogmatiko, 77, 79. kancler Teološke fakultete in prof. dr. Miha Tišler kot rektor 50 E. Škulj, Razmerje med Teološko fakulteto in Univerzo v Ljubljani, 101. Univerze v Ljubljani podpisala Pogodbo o sodelovanju med 51 UL RS, 31. maj 1991, 1058. 52 E. Škulj, Razmerje med Teološko fakulteto in Univerzo v Ljubljani, 103. UL in TF v Ljubljani z oddelkom v Mariboru. 18. novembra 53 Prav tam, 104.

42 Viri Literatura

Arhiv Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Benedik, Metod. Katedra za cerkveno zgodovino. V: Bogoslovni • F1 - Statut 1935–1980. vestnik, 50, 1990, 1–2, 120–126. • F 3 - Izpitni pravilniki 1920–1980. • F 4 - Zapisniki sej Fakultetnega sveta 1919–1952. Cajnkar, Stanko. Delo fakultete po ločitvi od univerze. V: • F 12 - Zaposleni 1920–1940. Bogoslovni vestnik, 29, 1969, 179–202. • F 15 - Zgodovina fakultete 1970. • F 36 do 42 - Spisi 1919–1942. Dolenc, Bogdan. Bogoslovni vestnik. V: Bogoslovni vestnik, 50, • F 47 do 65 - Slušatelji 1919–1952. 1990, 1–2, 143–145.

Fajdiga, Vilko. Iz kronike Teološke fakultete v Ljubljani v letih Zgodovinski arhiv in muzej v Ljubljani (ZAMU) 1945 do 1965. V: Bogoslovni vestnik, 25, 1965, 187–190. • Zapisniki sej Univerzitetnega sveta 1919 – 1952 (ZAMU IV). • Zapisniki sej Univerzitetne uprave 1919 – 1952 (ZAMU IV). Fajdiga, Vilko. Ob petdesetletnici – nov statut. V: Bogoslovni • Splošni spisi rektorata 1919 – 1949 (ZAMU IV). vestnik, 29, 1969, 384–395. • Personalne mape (ZAMU IV). Gabrič, Aleš. Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično-ideoloških vzrokov. V: Objave Univerze v Ljubljani (Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani : poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelavcev). Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 6, 2000, 12–32.

Gabrič, Aleš. Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani. V : Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 1, 255–280.

Gabrič, Aleš. Izločitev Teološke fakultete. V: Delo. 32, št. 139 (16. VI. 1990), 28.

Juhant, Janez. Katedra za filozofijo. V: Bogoslovni vestnik, 20, 1990, 1–2, 46–53.

Kobal, Matej. Delo slovenskih študentov teologije od konca vojne do danes. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 35–40.

Kolar, Bogdan. Teološka fakulteta ponovno članica Univerze. V: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 1, 293–302.

Krašovec, Jože. Sodelovanje Teološke fakultete z drugimi univerzami in fakultetami doma in v tujini. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 27–34.

Melik, Vasilij. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki. V: Zbornik ljubljanske univerze. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1989, 7-17.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945. V: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 1969, 53-92.

Ocvirk, Drago. Dolenc, Bogdan. Katedra za osnovno teologijo. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 63–72.

Ojnik, Stanko. Katedra za cerkveno pravo. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 91–96.

Oražem, France. Katedra za moralno teologijo. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 84–90.

Oražem, Janez. Prostori Teološke fakultete v Ljubljani. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 41–43.

Perko, Franc. Katedra za dialog. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 127–128.

Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 1969.

43 Pojavnik, Ivan. Katedra za zgodovino krščanske literature in nauka. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 73–76.

Rozman, France. Katedra za biblične vede. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 54–62.

Smolik, Marijan. Katedra za liturgiko. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 104–109.

Smolik, Marijan. Knjižnica Teološke fakultete. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 137–140.

Smolik, Marijan. Kronika državne Teološke fakultete. V: Bogoslovni vestnik, 29, 1969, 171–178.

Smolik, Marijan. Ljubljanska Teološka fakulteta za Slovence v begunstvu (1945-1959). V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 23–24.

Snoj, Alojzij Slavko. Katedra za oznanjevalno teologijo. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 97–103.

Strle, Anton. Katedra za dogmatiko. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 77–83.

Škulj, Edo. Razmerje med Teološko fakulteto in Univerzo v Ljubljani. V: Bogoslovni vestnik, 55, 1995, 1, 95–110.

Valenčič, Rafko. Katedra za pastoralno teologijo. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1–2, 110–119.

Valenčič, Rafko. Prvi koraki zbliževanja med Univerzo v Ljubljani in Teološko fakulteto. V: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 281–291.

Zbornik ob sedemdesetletnici Teološke fakultete v Ljubljani 1919- 1989. V: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2.

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, 1929.

44 Seznam razstavljenega gradiva Jože Ciperle, Tatjana Dekleva

Razstavni panoji

IZ PREDZGODOVINE TEOLOŠKIH ŠTUDIJ V LJUBLJANI predavanja. Ker je bilo poslopje po ljubljanskem potresu 1895 močno poškodovano, so ga leta 1901 podrli. (NMS, grafični I. kabinet, inv. št. 7317.)

Ljubljanski knezoškof Tomaž Hren (1597/1599-1630) je po Ljubljanski knezoškof Karel Janez Herberstein (1772-1787) je s tridentinskem koncilu (1545-1563) bistveno dvignil intelektualno in posebno skrbjo spremljal vzgojo in izobrazbo duhovnikov. Škof, duhovno raven svoje duhovščine in vsaj deloma zadovoljil privrženec reformnega katolicizma, je po ukinitvi jezuitskega reda zahtevam koncila po izobrazbi in vzgoji duhovščine. leta 1773 bedel nad vsemi visokošolskimi reformni ukrepi v (Nadškofijska palača, Ljubljana.) Ljubljani. Probleme, ki so se pojavljali zlasti pri kadrovanju, pa je reševal v stikih z dunajsko vlado. Listina škofa Tomaža Hrena iz leta 1605 o ustanovitvi (Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj.) Marijanskega zavoda (Collegium Marianum), prvega duhovniškega semenišča ljubljanske škofije, v Gornjem Gradu leta 1605 Fragment statuta (Reglement) Centralnih šol (Écoles centrales), [Fundatio alumnatus Oberburgensis 1605], ki vključuje tudi francoske univerze v Ljubljani, 1. avgusta 1810, ki ima 58 členov, zavodska pravila [Instructio alumnorum Oberburgensium 1605]. govori o organizaciji študija na Teološki fakulteti v 41. členu. (NŠAL, KAL 122/9.) (NUK, rokopisni oddelek, MS 1467.)

Naslovnica ustanovne listine (listine o zidavi) novega ljubljanskega Fragment izkaza o napredku študentov drugega semestra četrtega semenišča, Collegium Carolinum Nobilium, škofa Franca letnika ljubljanske licejske teologije v letu 1820. Ferdinanda Kuenburga (1701-1711) iz leta 1708. ki je bil zamišljen (NŠAL 32 Š 69.) kot konvikt za plemiške sinove in je v začetni obliki le deloma služil kot duhovniški seminar. Posnetek semenišča v Ljubljani, ki so ga ustanovili in začeli zidati (NŠAL, KAL 259.) leta 1708 kot kolegij za plemiške sinove (Collegium Carollinum Nobilium) in je v začetku le deloma služil kot duhovniški seminar. Naslovnica jezuitskega študijskega reda v antwerpenski izdaji iz V internatu (semenišču) pri jezuitskem kolegiju pa so stanovali leta 1635. Očetje Družbe Jezusove so nastopili v času predvsem revnejši dijaki (študentje). Po ukinitvi ljubljanskega protireformacije, katoliške prenove in poznega humanizma. Kot liceja v letu 1848/49 in ustanovitvi škofijskega teološkega študija so šolski red so postavili za svoj čas fascinanten vzgojno-izobraževalni leta 1852 prenesli teološka predavanja iz licejskega poslopja v sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske strukture in vnesel v semeniško stavbo, ki so jo v ta namen (primerne predavalnice) na pedagoške aktivnostosti nove akcente. zunaj in na znotraj precej spremenili. Po ustanovitvi ljubljanske (NUK.) univerze leta 1919 so v semenišču samo bogoslovci in vodstvo semenišča. Ljubljana okrog leta 1680: detajl s cerkvijo Sv. Jakoba in delom jezuitskega kolegija. (J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Naslovnica Razporeda predavanj škofijske učne ustanove v Krain, III., Laybach 1689.) Ljubljani v študijskem letu 1861/62 z navedbo študijskih predmetov Kolegij so jezuiti v Ljubljani začeli graditi leta 1598, zgrajen pa je in učnega osebja. Ljubljanska škofijska teološka šola se je v bil leta 1616. Skupaj s cerkvijo Sv. Jakoba je predstavljal enoten letopisih vodila kot samostojna, od semenišča ločena ustanova, le kompleks. Stavbo svojih nižjih (gimnazijskih) študij (studia včasih sta bili obe povezani v osebi istega ravnatelja. inferiora) pa so jezuiti zgradili poleg kolegija v letih od 1625 do (NŠAL, Škofijska pisarna, 52.) 1658. Kolegij je bi v požaru leta 1774 uničen, ostala sta le cerkev Sv. Jakoba in gimnazijsko poslopje, sedaj imenovano redutna stvba.

TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANSKE UNIVERZE Jezuitski dnevnik ljubljanskega kolegija (Historia annua Colegii Labacensis Societatis Jesu 1596-1691) omenja v letu 1619 III. predavatelja kazuistike (moralne teologije): prvo visokošolsko predavanje v Ljubljani. Prva stran zapisnika seje 5. decembra 1918 na kateri se je (ARS, Zbirka rokopisov, 180 r.) konstituirala Vseučiliška komisija. (AS 100.)

Odlok o obnovitvi teoloških študij v Ljubljani v Ljubljani (po Prva stran Rigoroznega reda zagrebške bogoslovne fakultete, ki je ukinitvi generalnih semenišč) z imeni sedmih predavateljev, 10. bil po odloku Ministrstva prosvete od 24. decembra 1920 veljaven junij 1791. tudi za Teološko fakulteto v Ljubljani. (Teološka fakulteta F 3.) (ARS, Gubernijski arhiv, reg. II/fasc. 80.) Zapisnik 18. seje Fakultetnega sveta 19. septembra 1921, na kateri so se njegovi člani izrekli za podaljšanje teološkega študija na pet II. let. (Teološka fakulteta F 4.)

Franz Stephan Rautenstrauch (1734-1785), prenovitelj teološkega Fotografija Dr. Franca Grivca rednega profesorja za osnovno študija v Avstriji v drugi polovici 18. stoletja in duhovni snovalec bogoslovje. (Teološka fakulteta.) avstrijskih generalnih semenišč v času cesarja Jožefa II. (1780 – 1790). Prva stran študijskega načrta za vzhodno bogoslovje, 1926. (Albertina, grafična zbirka, Dunaj, fol. 033, 126.) (Teološka fakulteta F 3.)

Poslopje ljubljanskega liceja na današnjem Vodnikovem trgu, v Prva stran »Uredbe katoličkog bogoslovskog fakulteta univerziteta katerem so bila od leta 1792 do 1852 tudi licejska teološka u Zagrebu i Ljubljani«, 17. maj 1935. (Teološka fakulteta F 1.)

45 IV. bogoslovja. (Teološka fakulteta.)

Odločba o izločitvi Teološke fakultete kot specifične verske šole iz Fotografija dr. Janeza Fabijana rednega profesorja za dogmatiko. sklopa Univerze, 15. november 1946. (ZAMU IV – 196.) (Teološka fakulteta.)

Prva stran zapisnika 1. redne, konstitutivne seje Fakultetnega sveta VII. »Samostojne teološke fakultete«, 23. marec 1950. (Teološka fakulteta F 4.) Fotografija dr. Alojzija Odarja rednega profesorja za cerkveno pravo. (ZAMU IV – 42/649.) Dopis Svet za prosveto in kulturo Vlade ljudske republike Slovenije 4. marca 1952, da je z 31. junijem 1952 Teološka fakulteta preneha Fotografija dr. Cirila Potočnika rednega profesorja pastoralnega biti državna ustanova. (Teološka fakulteta F 4.) bogoslovja. (ZAMU IV-49/733.)

Prva stran zapisnika IV. redne seje Fakultetnega sveta Teološke Fotografija dr. Ignacija Lenčka docenta za moralno teologijo. fakultete, 23. junij 1952. (Teološka fakulteta F 4.) (ZAMU IV-75/1103.)

Fotografija dr. Stanka Cajnkarja izrednega profesorja biblične Fotografija dr. Janeza Janžekoviča rednega profesorja za filozofijo. teologije. (Teološka fakulteta.) (Teološka fakulteta.)

Prva stran Pravilnika Teološke fakultete LRS v Ljubljani, sprejet 1. Fotografija dr. Vilka Fajdige rednega profesorja za krščansko in avgusta 1952. (Teološka fakulteta F 3.) primerjalno veroslovje. (Teološka fakulteta.)

Prva stran zapisnika 1. seje Fakultetnega sveta Teološke fakultete V. 24. oktobra 1945. (Teološka fakulteta F 4.)

Zapisnik seje 12. novembra 1919 v Deželnem dvorcu, na kateri sta Fotografija dr. Vinka Močnika rednega profesorja cerkvenega prava. bila izvoljena prvi dekan in prvi prodekan Teološke fakultete. (Teološka fakulteta.) (Teološka fakulteta F 4.) Fotografija dr. Josipa Jeraja rednega profesorja za moralno Fotografija dr. Franca Ušeničnika rednega profesorja za pastoralno teologijo. (Teološka fakulteta.) teologijo. (ZAMU IV – 69/1019.) Fotografija dr. Maksa Miklavčiča rednega profesorja za cerkveno Prva stran poročila dekana prof. dr. Franca Ušeničnika zgodovino. (Teološka fakulteta.) Univerzitetnemu svetu o delu fakultete v študijskem letu 1919/20. (ZAMU IV – 208/19.) VIII. Fotografija dr. Gregorija Rožmana izrednega profesorja za kanonično pravo. (ZAMU IV – 56/831.) Fotografija študentov 8. semestra Teološke fakultete leta 1922 na fakultetnem dvorišču. (NŠAL, fotografska zbirka P.) Dopis škofa dr. Gregorija Rožmana 9. junija 1942 dekanatu Teološke fakultete. (Teološka fakulteta F 4.) Fotografija ljubljanskega bogoslovca v obleki, ki so jo nosili do leta 1915. (NŠAL F 66.) Fotografija dr. Matija Slaviča rednega profesorja bibličnih ved Stare zaveze. (NŠAL F 66.) Fotografija »modernega« bogoslovca v obleki s konca 30-ih let. (NŠAL F 66.) VI. Fotografija bogoslovcev v študijskem letu 1950/51. (NŠAL F 66.) Imenovanje dr. Franca Ušeničnika za rednega profesorja Teološke fakultete, 31. avgust 1919. (ZAMU IV – 69/1019.) Diplomsko spričevalo Antona Anžiča, 28. junija 1925. (Teološka fakulteta F 86.) Fotografija dr. Aleša Ušeničnika rednega profesorja za filozofijo. (ZAMU IV – 69/1019.) Diploma Ivana Janeža, 16. novembra 1942. (Teološka fakulteta F 86) Fotografija dr. Janeza Zoreta rednega profesorja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. (ZAMU IV – 75/1103.) IX. Fotografija dr. Josipa Srebrniča rednega profesorja za starokrščansko književnost in cerkveno zgodovino. (Teološka Najemna pogodba, ki sta jo 14. novembra 1919 sklenila škofijski fakulteta.) ordinariat v Ljubljani in Univerzitetna uprava za prostore v Alojzijevišču. (ZAMU IV – 196.) Fotografija dr. Franca Ksaverja Lukmana rednega profesorja dogmatike in dogemske zgodovine. (Teološka fakulteta.) Fotografija Alojzijevišča. (Fototeka ZAMU.)

Fotografija dr. Andreja Snoja rednega profesorja za biblične vede Fragment zapisnika seje Fakultetnega sveta 23. marca 1923, na Nove zaveze. (Teološka fakulteta.) kateri je profesor Ehrlich poročal o knjižnici. (Teološka fakulteta F 4.) Fotografija dr. Josipa Ujčiča rednega profesorja moralnega

46 Fotografija dr. Lamberta Ehrlicha rednega profesorja za veroslovje. Vitrine (ZAMU IV-12/186.) I Fotografija dr. Josipa Turka rednega profesorja cerkvene zgodovine. (ZAMU IV-68/1007.) Pogled v notranjost Letnega seznam gojencev v ljubljanskem semenišču po posameznih štipendijskih ustanovah za leto 1728. (Nadškofijski arhiv Ljubljana 32, Š 12a.)

X. Disciplinski predpisi škofa Antona Wolfa za semenišče v Ljubljani, 20. oktober 1825. (Nadškofijski arhiv Ljubljana 4, fasc. 111.) Prva stran Pogodbe o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Teološko fakulteto v Ljubljani z oddelkom v Mariboru, 20. maj Naslovnica Zgodovine ljubljanskega jezuitskega seminarija 1992. (Univerza v Ljubljani.) (Historia Seminarii Labacensis). (Narodna in univerzitetna knjižnica, rokopisni oddelek MS 156.) Sklep Univerzitetnega sveta o ponovni vključitvi Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani, 18. november 1992. (Univerza v Ljubljani.) Seznam javnih predavanj na c. k. liceju v Ljubljani za študijsko leto 1824. (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k. k. Lyceum Fotografija dr. Antona Trstenjaka rednega profesorja za psihologijo, zu Laibach in Schuljahre 1824.) pedagogiko in metodiko 2. decembra 1994 v Zbornični dvorani (Narodna in univerzitetna knjižnica, rokopisni oddelek, Šolski spisi, Univerze ob podelitvi častnega doktorata Univerze v Ljubljani. N 181/1969.) (Fototeka ZAMU.)

Fotografija zbora dekanov na proslavi 75. obletnice neprekinjenega delovanja Univerze v Ljubljani 2. decembra 1994. (Fototeka II ZAMU.) »Seznam predavanj na univerzi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Fotografija predstavitve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani na Slovencev v Ljubljani za zimski semester 1924/25.« (ZAMU Študentski areni leta 2000. (Teološka fakulteta.) IV–599.)

Fotografija študentov teologije v predavalnici. (Teološka fakulteta.) Teološka fakulteta v Seznamu predavanj na Univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v zimskem semestru 1926/27. (ZAMU IV–599.)

Seznama predavanj za zimski semester 1950/51, ki so ga po uveljavitvi zakona o ureditvi visokega šolstva v LR Sloveniji skupaj izdale: Univerza v Ljubljani, Medicinska visoka šola, Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani in Teološka fakulteta. (ZAMU IV–599.)

Seznam predavanj Teološke fakultete za študijsko leto 1952/53. (Teološka fakulteta F 47.)

Seznam predavanj Teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru za študijsko leto 1977–1978. (Knjižnica Teološke fakultete.)

Teološka fakulteta v Seznamu predavanju Univerze v Ljubljani za študijsko leto 1993/94. (Knjižnica ZAMU.)

III

»Stroke in nastavniki na Teološki fakulteti« v študijskem letu 1926/27. (ZAMU IV–210/10.1.)

Personalna mapa prof. dr. Alojzija Odarja. (ZAMU IV–42/649.)

IV

Indeks študenta Kapušar Milana, ki se je na Teološko fakulteto vpisal 1. oktobra 1930. (NŠAL 32 Š 78.)

Študentska legitimacija Antona Štruklja vpisanega na Teološko fakulteto v študijskem letu 1940/41. (NŠAL 32 Š 78.)

47 Ivan Vrečar: Mariologija sv. Ambrozija (1924), doktorska disertacija. (Knjižnica Teološke fakultete.)

Jožef Mirt: Sin človekov. Donesek k rešitvi vprašanja o imenu, ki je bilo Jezusu najljubše (1924), doktorska disertacija. (Knjižnica Teološke fakultete.)

Metod Mikuž: Vrsta stiških opatov. Doneski k zgodovini stiške opatije, (1941), doktorska disertacija. (Knjižnica Teološke fakultete.)

V

Bogoslovni vestnik letnik I, št. 1, leto 1921. (Knjižnica Teološke fakultete.)

Zbornik Teološke fakultete, letnik I, leto 1951. (Knjižnica Teološke fakultete.)

Franc Ušeničnik: Pastoralno Bogoslovje (1932). (Knjižnica Teološke fakultete.)

Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (1933). (Knjižnica Teološke fakultete.)

Franc Grivec: Cerkev (1924). (Knjižnica Teološke fakultete.)

Andrej Snoj: Uvod v Sveto pismo Nove zaveze (1940). (Knjižnica Teološke fakultete.)

48 Theologische Fakultät der Universität Ljubljana durch Zeit und Raum

Theologiestudium in Ljubljana vor der Jože Ciperle Gründung der Universität

Die Kirche widmete der Ausbildung und Erziehung der Geistlichen slowenischen ethnischen Gebietes immer häufiger eingerichtet stets eine besondere Fürsorge. Wie Dr. France M. Dolinar hervorhebt, wurden. Einige Klosterschulen im slowenischen Raum (Stična, heben sich in dieser Hinsicht zwei Perioden von der Reihe von Vetrinj, Gornji Grad) entwickelten sich zu bedeutenden und Verordnungen und Anweisungen der zentralen Kirchenleitung, der mächtigen Bildungszentren mit kleineren und größeren Bibliotheken allgemeinen und regionalen Konzile und einzelner Bischöfe ab: die verschiedener Wissensgebiete, die größtenteils auf Pergament Zeit der Karolingischen Renaissance ab Ende des 9. Jahrhunderts und geschrieben waren. die Zeit nach dem Tridentinischen Konzil (1545-1563). Die Es ist nicht bekannt, dass das Bildungsniveau in einem unserer Karolingische Renaissance stellte die Ausbildung der Geistlichen mittelalterlichen klösterlichen Bildungszentren auf das Niveau des heraus, dorther die Forderung nach Schulen bei den Domkirchen und allgemeinen Studiums (studium generale) angehoben wurde, das die Klöstern und die Forderung nach einer Vereinheitlichung des damaligen Universitäten anboten, bzw. einige Teile dieses Lehrprogramms des Theologiestudiums. Das Tridentinische Konzil (theologischen) Studiums (studium particulare) weitervermittelt verlieh jedoch der Erziehung der Priesterkandidaten einen größeren wurden, welches in einigen Klosterzentren und außerhalb des Nachdruck, dorther die Forderung, dass alle Bischöfe bei ihren slowenischen Gebietes (z.B. ab Beginn des 14. Jahrhunderts in Wien Domkirchen Priesterseminare zu gründen haben, in denen unter deren im Augustiner-Eremitenkloster als studium generale totius Ordinis) Leitung neue Priester für den Bedarf der Seelsorge in deren Diözesen von klösterlichen Ordensbrüdern besucht wurde, mancherorts jedoch erzogen und ausgebildet werden. auch für Weltgeistliche zugänglich war. Qualitativ hochwertigere Über die Ausbildung und Erziehung der Geistlichen im slowenischen Pfarrschulen im slowenischen Raum (z.B. in Kranj, Ribnica und Raum in den Jahrhunderten vor der Gründung der Diözese Ljubljana Ljubljana) vermittelten den Priesterkandidaten im 15. Jahrhundert die wissen wir sehr wenig, da die betreffenden Berichte außerordentlich erforderliche Priesterausbildung. Natürlich ist jedoch das Theologie- selten und knapp sind. In der Zeit der Christianisierung der Slowenen studium in den Dom-, Kloster- und Pfarrschulen nicht mit der späteren bildeten sich die Missionsträger wahrscheinlich in Salzburg, wo das Organisation des Theologiestudiums vergleichbar, das durch die Kloster des Hl. Petrus seit der Gründung über eine Schule verfügte, tridentinische Erneuerung eine völlig neue Form erhielt. Über den jedoch auch in den Klosterschulen in Bayern – Kremsemünster, Inhalt des Theologiestudiums bis zur tridentinischen Epoche kann Chiemsee, Niederaltaich und Freising – weiter. Die Schulen waren man sagen, dass dieser im Kern auf die Lehre des Apostolischen aufgrund der Geistlichkeit erforderlich, die in der ersten Hälfte des 9. Glaubensbekenntnis, das Vaterunser-Gebet und Meßlesungen, jedoch Jahrhunderts die ersten Urpfarren in Karanthanien besetzte. Karl der auch auf das Lesen der Paulinischen Briefe und die Auslegung der Große verlangte von den unterstellten Bischöfen in Bezug auf die Psalmen sowie der Bibel Neues Testament ausgerichtet war. In den Ausbildung der Geistlichkeit, sie mögen bei den Diözesankirchen für mittelalterlichen Kapitelschulen wurden zunächst die Sieben freien die Gründung von Schulen Sorge tragen, in denen die Geistlichkeit Künste (lat. Septem artes liberales), Grammatik, Rhetorik und erzogen wird. Eine ähnliche Bedeutung, wie der bereits erwähnten Dialektik gelehrt, darauf folgte das Theologiestudium oder die Salzburger Schule, kam für die Ausbildung der Geistlichkeit der profanen Fächer des Quadriviums: Geometrie, Arithmetik, Schule in Cividale zu, die im slowenischen Raum südlich der Drau Astronomie und Musik. Im 11. Jahrhundert bildete sich aus der tätig war. Die ersten inhaltlichen Anweisungen für die erzieherische Philosophie die scholastische Theologie heraus, die man im 12. Tätigkeit bei der Ausbildung der Geistlichkeit legte der theologisch Jahrhundert derart systematisch vorstellte, indem man eine spezielle vermutlich gebildetste Mann dieser Zeit, der Missionär Alkuin fest, Gruppe für Dogmatik und Morallehre bildete. Der Hauptvertreter der der in seinen Briefen von Ende des 8. Jahrhunderts Aufschluss darüber scholastischen Theologie wurde Peter Lombard, dessen System einige gibt, wie sorgfältig sich Arno, seit dem Jahr 798 erster Erzbischof in Jahrhunderte den Grundstein der theologischen Vorlesungen an den Salzburg, und der Patriarch Paulin II. von Aquileia, ebenfalls einer der neu gegründeten Universitäten darstellte, welches darauf ferner von führenden Theologen des damaligen Europas, auf diese Aufgabe Albertus Magnus, Thomas von Aquin, Bonaventura, Dun Scotus und vorbereiteten. Für das Ende des hohen und das späten Mittelalter ist anderen vervollständigt wurde. Das Universitätsstudium der urkundlich belegt, dass die Studenten aus den slowenischen Ländern Theologie wurde in zwei Gruppen unterteilt: in der ersten wurde die das Theologiestudium in den ausländischen Bildungszentren, z.B. Bibel im literarischen Sinne anhand der lateinischen Vulgata unter Padua, Bolognese und Rom sowie in Wien und anderswo besuchten, Berücksichtigung des ursprünglichen Originaltextes ausgelegt. wo einige auch ihren Doktor machten. Der Großteil der Geistlichkeit, Jedoch waren die Sprachkenntnisse damals noch sehr begrenzt, die der in der Bildungsstruktur dieser Zeit den mehrheitlichen Teil Bibelphilologie bildete sich nämlich erst im 16. Jahrhundert heraus. darstellt, studierte jedoch zu keiner Zeit in den Universitätszentren: an Die zweite Gruppe umfasste die Systematische Theologie aus den vier einer artistischen oder sogar Theologischen Fakultät. Die Oberschicht Büchern von Peter Lombard (1140). Die diesbezüglichen Vorlesungen der Geistlichkeit, aus welcher die Kirchenhierarchie hervorging, war waren im Grunde genommen Kommentare zu seinen Büchern: sie gebildet. Die niedere Geistlichkeit besaß lediglich eine Grund- stellten eine Einführung in die Kenntnis und das richtige Verständnis ausbildung, die diese an den Dom-, Kloster- und Pfarrschulen erhielt. der Kirchenlehren, deren Begründung und Verteidigung dar, alles nach Zweifelsohne boten die Domschulen, die im slowenischen Raum im der scholastischen Methode. Dem wurden ferner geistliche Gespräche 12. und 13. Jahrhundert am Rande des ethnischen Gebietes (Koper, mit Moraltheologie und Ansprachen an Feiertagen (Sermones) Krka in Kärnten) vorhanden waren, als auch die Klosterschulen seit hinzugefügt. Von den philosophischen Ansichten prädominierte der dem 11. und 12. Jahrhundert und die Pfarrschulen, insbesondere ab Nominalismus, bis sich unter dem Einfluss der Doktoren aus dem Beginn des 15. Jahrhunderts, nicht nur eine elementare Ausbildung, Dominikanerorden nach dem Hl. Thomas von Aquin an allen sondern vereinzelt auch eine Ausbildung an, die den Priester- Theologischen Fakultäten der Realismus durchsetzte. Im Laufe der kandidaten die Fortsetzung des Studiums in den Universitätszentren Zeit wurden jedoch beide Ausrichtungen schwächer. Das gesamte ermöglichte, die ab dem 13. Jahrhundert in Europa nördlich und Universitätsstudium der Theologie dauerte acht Jahre und konnte südlich der Alpen in der näheren und weiteren Umgebung des lediglich von denjenigen besucht werden, die im Vorfeld das

51 Philosophiestudium, d.h. das Studium an der Artistischen Fakultät Bischof die tridentinischen Anweisungen hinsichtlich des Theologie- abgeschlossen hatten. Die Mitglieder der Theologischen Fakultät studiums, d.h. vor allem die Gestaltung der Diözesanpriesterseminare waren Professoren, die regelmäßig Vorlesungen hielten und mit einer gründlicheren Erziehung und Ausbildung neuer Geistlichen, Ordinarien oder Stipendiaten genannt und vom Landesfürsten ernannt durch die Gründung der Erziehungseinrichtung (Priesterseminar) wurden. Die Professoren waren teils Ordensbrüder teils Welt- Collegium Marianum (Marianische Einrichtung) in seiner Residenz in geistliche. In der Mitte des 16. Jahrhunderts wurde das Universitäts- Gornji Grad zu verwirklichen, obwohl die Wurzeln dieser Einrichtung studium der Theologie auf sechs Jahre begrenzt, drei ordentliche in die Zeit des ersten Ljubljanaer Bischofs Sigismund Lamberg (1463- Professoren hielten ohne Hilfe von Bakkalarien Vorlesungen. Die 1488) reichen. Bedeutendere Spuren über diese kann man jedoch auch theologische Wissenschaft dieser Zeit umfasste die positive und in der Zeit des Ljubljanaer Bischofs Janez Tavčar finden. Bischof Hren spekulative Theologie. Erstere äußerte sich in der Auslegung der gab für die Tätigkeit der Einrichtung auch eine Satzung heraus, die Schriften der Bibel des Alten und Neuen Testaments, zweitere in der gewährleistete, dass alle, die in der Einrichtung aufgenommen Scholastik und Moraltheologie. Derart umfassten vollkommene werden, für das Priesteramt ausgebildet werden. Die Satzung legte Theologische Fakultäten dieser Zeit Lehrstühle für die Auslegung der jedoch auch fest, dass jeder, der in der Einrichtung aufgenommen Bibel Altes und Neues Testament, scholastische Theologie, wurde, eine Erklärung unterzeichnen musste, anhand welcher er sich Moraltheologie, Kasuistik (casuum), theologische Polemik und dazu verpflichtete, nach dem Studium in den Dienst der Diözese Hebräisch. Für Kirchengeschichte war ein spezieller Lehrstuhl im Ljubljana zu treten. Das erste Priesterseminar der Diözese Ljubljana, Rahmen der artistischen (philosophischen) Fakultät, im Rahmen der welches sich ansonsten ein wenig von ähnlichen Priesterseminaren in Juristischen Fakultät jedoch ein Lehrstuhl für Kirchenrecht Österreich unterscheidet, „bot dem Ljubljanaer Bischof zwei Dinge: vorhanden. Den Schwerpunkt des Theologiestudiums stellte in dieser zunächst die Aufsicht über die Erziehung und Ausbildung der Zeit die spekulative Theologie dar, die die Dogmatik und Priesterkandidaten und, was Hren von gleicher Wichtigkeit erschien, Moraltheologie behandelte sowie umfassende Kommentare der auch die Möglichkeit der Prüfung ihrer Befähigung für die Seelsorge“. Summa theologica des Hl. Thomas von Aquin einbezog. Bei der Das Diözesanpriesterseminar in Gornji Grad nahm Zöglinge auf, die Auslegung der Heiligen Schriften wurden die Wortbedeutung und die die letzten zwei Klassen, die fünfte und sechste Klasse (Poetik und Grammatikregeln mehr herausgestellt als die Sentenzen selbst. Rhetorik) der niederen lateinischen (Gymnasial-) Studien ab- Selbstverständlich muss jedoch herausgestellt werden, dass der Inhalt geschlossen hatten. Aus den veröffentlichten Protokollen geht jedoch des Theologiestudiums in den mittelalterlichen Dom-, Kloster- und hervor, dass Hren als Ljubljanaer Bischof 497 Presbyterien Pfarrschulen in der Hauptsache nicht mit dem Theologiestudium an praktizierte, davon waren 70 (35,71 %) der Alumnaten aus Gornji den damaligen Universitäten, vor allem jedoch nicht mit der späteren Grad. Durch dass Marianische Collegium in Gornji Grad und durch Organisation des Theologiestudiums vergleichbar ist, welches durch die Organisation des Priesterseminars bei der Ljubljanaer Domkirche, seine tridentinische Erneuerung eine völlig neue Form erhielt. d.h. des Internats mit internem Unterricht einiger Fächer (Schule bei der Ljubljanaer Domkirche), hob Bischof Hren das intellektuelle und I. geistige Niveau seiner Geistlichkeit wesentlich an und erfüllte Auf dem Gebiet der Diözese Ljubljana, die in der Zeit ihrer ersten acht zumindest teilweise die tridentinischen Richtlinien zur Erneuerung Bischöfe (1463-1598) – mit Ausnahme der klösterlichen des Priesterstandes. Nach dem Tod von Hren wandelte sich die Erziehungseinrichtungen – territorial in mehrere Inseln in der Tätigkeit der Einrichtung von Gornji Grad lediglich in eine zusätzliche Steiermark, Krain und Kärnten zerstückelt wurde, war keine Ausbildung einiger neu praktizierten Geistlichen der Diözese Einrichtung vorhanden, die gänzlich zur Durchführung des Ljubljana. Aus einem Bericht, den Sigismund Krištof Herberstein Theologiestudiums nach den Bestimmungen des Tridentinischen (1644-1711, Bischof 1683-1701) im Jahr 1684 verfasste, geht jedoch Konzils festgelegt wurde. Die Frage der ganzheitlichen Vorbereitung hervor, dass die Diözese Ljubljana noch immer kein eigenes der Priesterkandidaten auf deren pastorale Tätigkeit war nicht geklärt. Diözesanpriesterseminar zur Ausbildung und Erziehung seiner In dieser Zeit kam der Großteil der Geistlichkeit, die auf deren Gebiet Geistlichkeit hatte und dass die Priesterkandidaten bevor sie tätig war, noch aus den benachbarten Diözesen Aquileia, Zagreb, praktiziert wurden, mindestens zwei Jahre an den Vorlesungen über Brixen und Salzburg, in der Diözese selbst war auch nach dem Moraltheologie bei den Ljubljanaer Jesuiten teilnahmen. Dies Tridentinischen Konzil immer noch die Ausbildung der Priester- bestätigt auch die Relation von Bischof Herberstein von Ende Januar kandidaten bei den Dom- und sonstigen vornehmeren Kirchen 1694: Die Zöglinge der Diözese Ljubljana wurden in Wien, Graz und möglich (z.B. bei der Ljubljanaer Domkirche, in Radovljica, in Gornji Grad sowie bei den Jesuiten in Ljubljana geschult. Das Pilštajn und Slovenj Gradec). Die Kandidaten, die für den höheren Priesterseminar in Gornji Grad, das im Jahr 1728 eine neue Satzung Dienst in der Diözese vorgesehen waren, wurden jedoch ab Mitte des erhielt, war jedoch bis zur Neugestaltung der Grenzen der Diözese in 16. Jahrhunderts zu den Jesuiten in die römische Germanik entsandt, der Zeit der Josephinischen Reformen und solange dort die einige studierten jedoch an der Universität Wien und nach der Diözesanresidenz vorhanden war, tätig. Die ganze Zeit über waren Gründung der Universität Graz im Jahr 1585 auch an dieser jedoch im slowenischen Raum auch interne Theologieschulen einiger Universität, an welcher Bischof Janez Tavčar (1580-1597) für seine Kirchenorden vorhanden: z.B. der Franziskaner, Augustiner, Theologiestudenten neun Stipendien einrichtete, Bischof Tomaž Hren Zisterzienser, die für den Bedarf des eigenen geistigen Wachstums (1597/1599-1630) gründete jedoch neben den bestehenden auch neue dienten, jedoch kein Öffentlichkeitsrecht hatten. Stipendieneinrichtungen in Graz und nach dem Einzug der Jesuiten in Ljubljana im Jahr 1597 und der Einrichtung ihrer Studien auch bei den II. Ljubljanaer Jesuiten. Die Jesuiten traten in der Zeit der Gegenreformation, der katholischen Im Jahr 1627 richtete er jedoch an der Universität Wien noch drei Erneuerung und des späten Humanismus auf. Ihre Kollegien wurden Studienplätze für Priesterkandidaten der Diözese Ljubljana ein. geistige, konfessionelle und kulturelle Zentren des damaligen Unter den Verhältnissen der Reformation und unmittelbar nach dieser Europas. Die Aktivität und Mobilität des Jesuitenordens, den der Papst begann Tomaž Hren in der Diözese Ljubljana als erster ganzheitlich im Jahr 1540 bestätigte, öffnete Rom neue Möglichkeiten für die

52 jeweilige priesterliche, missionarische und erzieherische Tätigkeit. schulen waren, stellt das exakt festgelegte Gebäude studiorum Die zentralisierte Organisationsform, die hohe Fachkompetenz als inferiorum unter Beweis, das in der Studienordnung wiedergegeben auch die asketische Ergebenheit und Entschlossenheit jedes wird. Schon die Bezeichnung einzelner Klassen folgte dem jeweiligen Ordensmitgliedes ermöglichten der neuen Ordensgemeinschaft, Stand des Lateinunterrichts. Die Ausbildung ausgezeichneter Latiner innerhalb einiger Jahrzehnte, ein weltweites Netz ihrer Kollegien, war das Ziel des fünf bis sechs Jahre dauernden Unterrichts der Schulen, Universitäten, Druckereien, Wirtschaftsobjekte und humanistischen Gymnasialkurse. Die Erlangung einer formalen Gebetsbruderschaften zu errichten. Wie aus den Ordensregeln sprachlichen Ausbildung blieb im jesuitischen Lehrplan die gesamte (Constitutiones Societatis Jesu) hervorgeht, bestand ihr Ziel darin, Zeit über vorherrschend. Die Realien traten in begrenztem Umfang in dem Nächsten bei der Gotteserkenntnis und der Erkenntnis der Erscheinung, konnten und wollten sich auch nicht als selbständiges Gottesliebe behilflich zu sein, damit dessen Seele Erlösung findet. Für Lehrfach profilieren. Im Bereich des höheren und Hochschulwesens den Gründer des Ordens und dessen ersten General Ignatius von übernahm die Gesellschaft Jesu die Aufgaben der artistischen Loyola stellten die Schulaufgaben anfangs eine Nebentätigkeit dar, die (philosophischen) Fakultät, die obligatorische Universitätsvorstufe nicht über den Katechismusunterricht für Kinder hinausgehen sollte. für das Studium einzelner Fakultätsfächer. Der jesuitische Bald wurde dem Orden jedoch klar, dass diesem neben den Predigten Philosophiekurs umfasste nach Ratio studiorum drei Jahre. Auch hier und Kommunionen gerade der Unterricht junger Menschen einen kennzeichneten die Hauptfächer die Studienstufe. Im ersten Jahr stand neuen Tätigkeitsbereich öffnet, in welchem es möglich ist die die Logik im Mittelpunkt der Aufmerksamkeit. Dem zweiten Jahr Ausbildung der Menschen und deren Glauben außerordentlich stark verlieh die Physik ihren Charakter, zusätzlich wurde jedoch ferner zu beeinflussen. Auf diese Weise wurden die Jesuiten im Gegensatz zu Mathematik, Astronomie, Geographie und Meteorologie unterrichtet. ihren ursprünglichen Ausrichtungen ein Schulorden. Das dritte Jahr wurde hauptsächlich der Metaphysik und Ethik In diesem Sinne wandte sich der Habsburger Monarch Ferdinand I. gewidmet, jedoch soll auch etwas Psychologie und Physiologie (1521-1564) im Jahr 1550 an diese. Er bat Ignatius von Loyola um die unterrichtet worden sein. Überall in Europa waren die Schriften des Gründung eines Jesuitenkollegiums in Wien, in welchem sich „die Aristoteles die Grundlage für das gesamte Lehrprogramm der Jugend zusammen mit dem Wachstum der Gesellschaft in den jesuitischen Philosophiestudien. weltlichen Wissenschaften fortbilden würde“. Der jesuitische General Alle Hörer mussten an den öffentlichen Disputationen teilnehmen, für erhörte die Bitte im Jahr 1551; bereits in diesem Jahr kamen die ersten welche Einladungen mit gedruckten Thesen an angesehene Bürger Jesuiten nach Wien. Das Jesuitenkollegium in Wien, welches sich bald und Freunde des Kollegiums versandt wurden. Die Disputationen zu einem bedeutenden Zentrum der jesuitischen Ausbreitung im fanden meist in der Aula des Kollegiums statt, an diesen nahmen der mittel- und teilweise osteuropäischen Raum entwickelte, war anfangs Rektor, der Studienpräfekt, die Professoren, die Unterricht gaben, die direkt Ignatius von Loyola untergeordnet, ab dem Jahr 1556 gehörte Ordensväter des Kollegiums als auch eingeladene Gäste teil. Sie dieses der oberdeutschen jesuitischen Provinz an, bereits im Jahr 1563 gingen nach den exakt festgelegten, knochenharten Richtlinien über wurde jedoch die selbständige österreichische Provinz gegründet, die die Bühne. Auf diese Weise traten vormittags die Studenten der anfangs vom heutigen Unter- und Oberösterreich, über Tschechien, Metaphysik gegen Studenten der Physik, Studenten der Physik gegen Schlesien, einen Teil von Polen, die Slowakei und Ungarn bis Studenten der Logik an, nachmittags jedoch die Studenten derselben Siebenbürgen und über Krain, die Steiermark und Friaul bis nach Bildungsstufe gegeneinander an (z.B. Studenten der Metaphysik Istrien reichte. gegen Studenten der Metaphysik, Physikstudenten gegen Physik- Das jesuitische Erziehungsideal, das sich in der Hauptsache nicht von studenten). Die scholastische Tradition feierte durch die Disputa- den grundlegenden pädagogischen Ausrichtungen vom 16. bis 18. tionen ihre späte Renaissance. Jahrhundert unterschied, dokumentiert die jesuitische Studien- Das jesuitische Theologiestudium war an den Philosophiekurs ordnung Ratio atque Institutio Studiorum Societatis Jesu. Dieses gebunden, verlief auf ähnlich Weise und wurde auf ähnliche Weise Grunddokument für die jesuitische erzieherische und pädagogische abgeschlossen. Es dauerte vier Jahre. Der Regel nach, hatten die Hörer Tätigkeit wurde im Jahr 1599 in Neapel gedruckt, im Jahr 1615 wurde bereits Unterrichtspraxis, da der Großteil von ihnen nach Absolvieren dieses ferner durch einige Zusätze erweitert und galt in der des Philosophiekurses vorher im studia inferiora unterrichten musste. Neuausgabe aus dem Jahr 1616 bis zur Auflösung des Jesuitenordens. Die Ratio studiorum legte für das Lehrprogramm die Auslegung der Die Ratio studiorum stellt in der Geschichte der Pädagogik und Bibel Altes und Neues Testament, die scholastische Theologie mit Bildung den seltenen Fall einer übernationalen Schul- und genauer Vorstellung der theologischen Lehren von Thomas von Studienordnung dar, die – vor den Intentionen des beleuchteten Aquin, die Kirchengeschichte, das Kanonische Recht und die Absolutismus nach der Säkularisierung und der Uniformierung – im Moraltheologie fest und schloss auch den Hebräischunterricht ein. schulischen Bereich in großem Maße die Einheitlichkeit des Das Studium war hier – wie in allen jesuitischen Lehrplänen – bis ins Unterrichtssystems in denjenigen Ländern gewährleistete, in denen kleinste Detail geregelt und bot keinerlei Möglichkeiten, den der Jesuitenorden im Schulsystem dominierte. vorgeschriebenen Themen und Lehrmethoden auszuweichen. Im Das Hauptziel des gesamten jesuitischen niederen Schulwesens Gegenteil, insbesondere das Theologiestudium wurde bis ins Äußerste (studia inferiora), das im Kollegium organisiert war, war der verschärft, da es „keinem zuließ, ohne vorherige Genehmigung des Lateinunterreicht und lediglich in kleinerem Maße der Griechisch- Leiters eine neue Frage zu stellen oder irgendeine Meinung zu unterricht. Der Unterricht dauerte fünf bis sechs Jahre und fand in äußern“, die nicht für die Meinung einer bekannten Autorität Klassengemeinschaften statt. Im Lehrplan studiorum inferiorum (für aufgeschlossen wäre. Im Prinzip durften die Professoren beim niedere Studien) des jesuitischen Gymnasialkurses wurden deshalb Unterricht weder unapprobierte Lehrbücher bzw. Autoren weder die Realien vernachlässigt, die dem Glaubens- und Bildungsziel nur „neue Formen der Dozierung und Disputation verwenden“. Darüber bedingt dienen, während die Kenntnis der sog. humaniora, vor allem hinaus mussten diese ihre Thesen vor der Veröffentlichung dem von Latein als Grundbedingung für alle geistigen und wissenschaft- Studienpräfekt zur Prüfung vorlegen. Die Disputationen verliefen lichen Studien, eine außerordentlich hervorgehobene Position vollkommen auf dieselbe Art und Weise wie beim Philosophiekurs. einnahm. Dass die Jesuitengymnasien im Grunde genommen Latein- Für die Jesuiten stellte das Theologiestudium den Schwerpunkt ihres

53 Lehrprogramms dar; der Zugang zu diesem Studium war erst nach (studii generalis universitatis). Die Thesen und deren Verteidigung einer mehrfachen Selektion der Kandidaten möglich. können jedoch nur als konstanter Bestandteil des jesuitischen Im Jahr 1597, dreiundvierzig Jahre nach der Gründung und Unterrichtssystems, das seinen Zöglingen einen Sinn für den siebenundfünfzig Jahre nachdem Papst Paul III. mit der Bulle öffentlichen Auftritt vermittelt, nicht jedoch in Verbindung mit der Regimini militantis ecclesiae die katholische Ordensgemeinschaft Erlangung akademischer Grade verstanden werden. Auf diese Weise Societatis Jesu, die Gesellschaft Jesu von Ignatius von Loyola kennen wir eine Verleihung von akademischen Graden, Promotionen bestätigte, kamen die Jesuiten auch nach Ljubljana. Bischof Tomaž von Bacheloren, Lizentiaten, Magistern und Doktoren bei den Jesuiten Hren (1597-1630) unterstützte nicht nur allseitig den Bau des in Ljubljana nicht und kennen auch nicht einen in Ljubljana in dieser Kollegiums (1598-1603) und der Kirche des hl. Jakob (1613-1615), Zeit promovierten Doktor. In Ljubljana existierten im jesuitischen sondern auch die Schul- und Erziehungstätigkeit der Jesuiten. 176 Zeitalter das höhere Philosophie- und Theologiestudium, die in Jahre (1597-1173) war das Jesuitenkollegium bei der Kirche d. hl. inhaltlicher Sicht in erheblichem Maße dem Inhalt des Studiums an Jakob in Ljubljana tätig. Das Jesuitenkollegium in Ljubljana wurde in den Philosophischen und Theologischen Fakultäten der jesuitischen der Zeit der Gegenreformation, der katholischen Erneuerung und des Universitäten glichen, jedoch wurden keine akademischen Grade späten Humanismus – ähnlich wie die anderen Jesuitenkollegien des verliehen, die die einzige scharfe Grenze zwischen den Studien an der damaligen Europas – das geistige, kulturelle und konfessionelle Semiuniversität und den Juristischen Universitäten darstellen. Zentrum. Wie die Schulordnung hoben die Jesuiten durch ihre Im Gegensatz zum Jesuitenkollegium in Klagenfurt wurden jedoch die Studienordnung im 17. und Anfang des 18. Jahrhunderts auch in direkten Bemühungen um eine Erhebung in eine Universität bei den Ljubljana das gesamte Erziehungsprogramm auf ein vollkommen Ljubljanaer Jesuiten nicht dokumentiert. Selbstverständlich ist jedoch neues, wesentlich hochwertigeres Niveau an, errichteten für ihre Zeit nicht ausgeschlossen, dass man für Ljubljana noch etwas findet, da die ein faszinierendes Erziehungssystem, welches den vorangehenden Quellen für diese Zeit noch nicht gänzlich geprüft wurden. Einige Schulstrukturen stark überlegen war und brachten in die pädagogi- kulturellen Erscheinungen und Bestrebungen eines bestimmten schen Aktivitäten neue Akzente ein. In Ljubljana begannen die Kreises von Wissenschaftlern in Ljubljana, vor allem des Kreises Jesuiten mit dem Gymnasialunterricht (den ersten zwei Klassen: Academia Operosorum, sprechen in der Zeit, als Bemühungen um die infima und principia) bereits im Jahr ihrer Ankunft. Im Rahmen des Vervollständigung der Universität Graz durch eine Juristische und Kollegiums waren neben dem Gymnasium auch einzelne Medizinische Fakultät zu bemerken sind, dafür, dass in Ljubljana in Oberschulkurse (studia superiora) tätig. Als deren Beginn wird das der Wende des 17. und 18. Jahrhunderts erstmals in der historischen Jahr 1619 bzw. 1633 gesehen, als man der sechsten Gymnasialklasse Entwicklung günstige Bedingungen für die Organisation einer ferner den Unterricht in Moraltheologie (Kasuistik), im Jahr 1704 vollkommenen Universität in Erscheinung traten, die neben den jedoch den Lehrstuhl für Kirchenrecht hinzufügte. Auf diese Weise Philosophiestudien auch die Theologiestudien einbezogen hätte. hatte Ljubljana zum Ende des 17. und zu Beginn des 18. Jahrhunderts Zweifellos hatte der Kreis Academia Operosorum bereits ein Konzept im Jesuitenkollegium ein spezielles Philosophiestudium (Logik, einer vollkommenen Universität Ljubljana, welches dieser jedoch Physik und Metaphysik) und einen Theologiekurs (Moraltheologie nicht realisiert hat. Eine Reihe der Universitätszentren in der Nähe von und Kanonisches Recht), die sich nach Auffassung dieser Zeit von den Ljubljana, vor allem jedoch die immer festere Stellung der Universität jesuitischen niederen (Gymnasial-) Studien unterschieden. Der Graz waren der Realisierung solcher Ljubljanaer Überlegungen verkürzte Theologiekurs mit Kasuistik und Kanonischem Recht in offensichtlich nicht zugeneigt. Ljubljana war wie eine Einführung in die praktische Seelsorge für die Die kulturelle Erneuerungsbewegung zu Beginn des 18. Jahrhunderts Erziehung der arbeitsamen Geistlichen bestimmt. Wer jedoch das prägte Ljubljana stark. In dieser Zeit lebten in der Stadt eine Reihe von Studium an der Theologischen Fakultät fortsetzen wollte, das, wie Kultureinrichtungen auf: neben der Academia Operosorum bereits erwähnt wurde, die Auslegung der Bibel, die scholastische (gegründet 1693, öffentlich aufgetreten 1712) wurden ferner die Theologie nach Thomas von Aquin, die Kirchengeschichte, das Academia philharmonicorum (1701), die öffentliche Bibliothek Kanonische Recht und die Moraltheologie umfasste, musste jedoch (1701) und die Ursulinenschulen gegründet. Auf Anregung des nach Graz oder Wien gehen. Generalvikars und des Domdekans sowie des Mitgliedes der In Ljubljana wurde derjenige Typus des jesuitischen Hochschul- Academia Operosorum Janez Anton Dolničar (1662 – 1714) wurde wesens ausgeformt, bei welchem sich die Philosophie- und manchmal neben der Domkirche ein Grundstück für den Bau des Priester- auch die Theologiekurse eng an das Gymnasium anlehnten. Die seminargebäudes erworben, mit dessen Bau im Jahr 1708 begonnen Jesuiten bekamen nach den bislang bekannten Angaben in Ljubljana wurde und welches den Titel Collegium Carolinum Nobilium erhielt. keinerlei Sonderrecht, das deren Kollegium zu einer Universität Jedoch wurde das Collegium Carolinum Nobilium nach der Idee der erhoben hätte. Aus der Geschichte der Jesuitenkollegien geht jedoch Mitglieder der Academia Operosorum nicht ausschließlich als hervor, dass dafür ein Herrscher- und Gründungsprivileg sowie die Konvikt für Priesterkandidaten, sondern überwiegend als Konvikt für Bulle des Papstes über die Bestätigung dieses Privilegs erforderlich Adelssöhne gegründet, wo diese neben den Besuchen der Vorlesungen waren. Die Meinungen, dass bereits die allgemeinen Bullen der Päpste im Jesuitenkollegium ferner eine zusätzliche Ausbildung und des 16. Jahrhunderts, die dem Jesuitenorden die Vollmacht gaben, Fachkenntnis erhalten würden, was diese auf deren Lebensweg Philosophische und Theologische Fakultäten zu gründen sowie vorbereiten würde. Während sich der Kanonikus Janez A. Dolničar akademische Grade zu verleihen, dafür ausgereicht hätten, dass der dafür einsetzte, dass das Collegium Carolinum nicht nur der Jesuitenorden eine allgemeine Vollmacht für die Gründung von theologischen, sondern auch der weltlichen Wissenschaften eine Universitäten gehabt hätte, gehen zu weit, da die oft langwierigen und Studienmöglichkeit bieten sollte, bemühten sich die Kanonikusse der harten Verhandlungen zwischen den Monarchen und Päpsten über die Dompropst Janez Prešeren (1692-1704) und Jožef A. Schiffer von Gründung von Universitäten damals nicht sinnvoll gewesen wären. Schifferstein sehr darum, dass dieses den Priesterkandidaten eine Die Gründungsprivilegien der jesuitischen Universitäten (Bulle des Ausbildungsmöglichkeit bieten sollte. Auf diese Weise diente das Papstes, Herrscherprivileg) enthalten nämlich neben anderen Collegium Nobilium in der Anfangsform als Seminarium Clericale, Bestimmungen auch die Formel zur Erhebung in eine Universität bis zur Abschaffung des jesuitischen im Jahr 1773 bestand dieses

54 jedoch als zweites Ljubljanaer Schülerkonvikt (neben dem Beamtenschaft und hier wurden die bürgerlichen Hauptrechts- und jesuitischen) fort, das in enger Verbindung mit dem Jesuitenkollegium sonstigen Geschäfte getätigt. Dies gilt vor allem für Wien und auch für und dessen niederen und höheren Studien in Ljubljana stand, jedoch Prag, folglich für diejenigen Hochschulen, die schon seit jeher über keine Vorlesungen bzw. anderen Formen der Ausbildung anbot. In vier Fakultäten verfügten (die Philosophische, Juristische, dieser Zeit waren im Collegium Carolinum 20 Zöglinge Medizinische und Theologische Fakultät). Die Studienrichtungen untergebracht, die hinsichtlich der Berufswahl eine völlig freie Wahl wurden jedoch bereits reglementiert, und wer die vorgeschriebenen hatten. In dieser Zeit lebten im Priesterseminar neben den Zöglingen Prüfungen ablegte, konnte sich insbesondere unter den Juristen eine auch zwei Domvikare, zwei Leviten, ein Sakristan, ein Katechet, ein geeignete Stelle erhoffen. Das Prüfungssystem und die berufliche Bibliothekar, ein Lehrer mit Knabenchor und ein Dommesner. Im Qualifikation standen ab den Fünfzigerjahren des 18. Jahrhunderts Gebäude war jedoch auch die öffentliche Bibliothek untergebracht. allmählich immer mehr in Verbindung. Das alte Rekrutierungssystem, Die ursprüngliche Idee der Gründer des Kollegiums wurde jedoch nur das auf persönlichen Beziehungen basierte, wurde durch das neue, auf in kleinerem Maße verwirklicht: die Diözese Ljubljana hatte bis Ende dem Leistungsprinzip basierende System ersetzt. Im Gegensatz zu den des 18. Jahrhunderts kein richtiges Priesterseminar. Wir haben bereits Erwartungen der Hochschulreformatoren führten diese zumindest in erwähnt, dass die Ljubljanaer Bischöfe mehrere Stipendien- den großen Universitätsstädten, in denen sich die Verhältnisse im einrichtungen für die Priesterkandidaten aus dem Gebiet ihrer Diözese Bereich der Beschäftigung durch die Erscheinung neuer Berufe von in ausländischen Bildungs- und Erziehungseinrichtungen gründeten, Grund auf änderten, ab den Fünfzigerjahren des 18. Jahrhunderts zu die meisten waren in den Jesuitenkollegien in Graz, Rom und Wien einem Studentenzuwachs. vorhanden. In Ljubljana waren jedoch für arme Zöglinge, gebürtig in Anders verhielt es sich jedoch mit den zahlreichen kleinen ober- bzw. Krain im Alumnat der Diözese, die Priester werden wollten, folgende hochschulischen Lehreinrichtungen in den Provinzen. Diese Stipendieneinrichtungen vorhanden: im Jesuitenkollegium Mittel für verfügten über eine begrenzte Anzahl an hochschulischen Studien- 12 Zöglinge, sowie nachstehende Stipendieneinrichtungen: von möglichkeiten, vor allem in Philosophie und Theologie. Sie dienten Priester Luka Künstle, Pfarrer Krištof Škofica, den Pfarrern Urban meist den regionalen Bedürfnissen, die staatlichen Maßnahmen Cavalieri, Janez Prešeren, Jakob von Schellenburg, Janez Anton erreichten diese jedoch verhältnismäßig spät. Den erleuchteten Thalnitscher von Thallenberg (Dolničar) und Jožef A. Schiffer. Hochschulreformatoren in Wien waren diese ein Dorn im Auge, sie sahen in ihnen die Zentren der verhassten Kirchenordnungen und der III. Scholastik. Da die neuen Disziplinen hier nur teilweise vertreten Während sich ab Mitte des 18. Jahrhunderts an einzelnen Landes- waren, die Zahl der entsprechend ausgebildeten Professoren begrenzt universitäten der nord- und westdeutschen Länder immer mehr die und die Zahl der Studenten klein war, herrschte die Meinung, dass „es Freiheit des Unterrichts und der Wissenschaft durchsetzte, kannte man keine Katastrophe wäre, diese so schnell wie möglich abzuschaffen“. in Österreich bereits in der Zeit von Karl VI. die Nachteile seines Umso mehr, da ähnliche Auslassungen, erhärtet mit dem Argument, Schulwesens im tertiären Bereich, insbesondere der Universitäten, dass für ganz England lediglich zwei Universitäten ausreichen, auch und löste die ersten zaghaften Versuche für deren Beseitigung aus. Zu im deutschen Raum in Erscheinung traten. bedeutenderen Änderungen im Studiensystem kam es jedoch nicht. In der zweiten Phase der Universitätsreformen, die im Jahr 1772 Die ersten Maßnahmen signalisierten lediglich den stärkeren Einfluss begann, als sich bereits die Auflösung des Jesuitenordens abzeichnete, des Staates. Die tieferen Eingriffe in diesen Sektor des Schulwesens, wurden die österreichischen Universitäten – unter Aufhebung ihrer die in der Zeit von Maria Theresia (1740-1780), Josef II. (1780-1790) Autonomie, Autorität und des vorangehenden Charakters der und Leopold II. (1790-1792) vorgenommen wurden, können jedoch autonomen Korporationen – in großem Maße in schulisch organisierte schon als langsame Entstehung eines neuen Bildungs-, Studien- Institutionen, in eine Art „Berufsschulen“ zur Erziehung von loyalen konzeptes verstanden werden. Das komplexe Reform-geschehen, das Dienern eines absolutistischen Staates, das heißt, zur Erziehung der unter starkem Einfluss der Aufklärungsideen stand, war hauptsächlich künftigen Geistlichkeit, zukünftiger Juristen, Beamten und Ärzte auf die Sicherstellung eines größeren Einflusses des Staates auf umgewandelt. Der bürokratischen Staatsverwaltung sagte die praktische berufliche Studienrichtungen und auf die Befreiung im Umwandlung der jesuitischen Universitäten in staatliche Ein- Hinblick auf die konfessionellen Einschränkungen ausgerichtet. Die richtungen zu. Der Staat nahm das „Studium“ an vier Universitäts- Anknüpfung an die Lehrprogramme und Studiensysteme von fakultäten, das Universitätsvermögen und die universitäre Jurisdiktion Westeuropa hatte jedoch keinen Erfolg. Obwohl die Universität Wien, in seine Hände. die sich immer mehr als österreichische Musteruniversität In der ersten Phase der Reformen aus dem Jahr 1752 wurden in das durchsetzte, im Zentrum der Reformbemühungen stand, waren die Theologiestudium, bei dem die Hauptfächer Kanonisches Recht und bildungspolitischen Ausrichtungen dennoch für den gesamten Staat Moraltheologie bzw. Kasuistik waren, lediglich kleinere konzipiert. Veränderungen eingeführt. Die größere Aufmerksamkeit galt anderen Dem Theresianischen Reformabsolutismus gelang es in der ersten theologischen Bildungseinrichtungen, das heißt dem Priesterseminar Phase der Universitätsreform mit Hilfe des Privatarztes der Kaiserin und den theologischen Ordensschulen, da sich ein beträchtlicher Teil und der zentralen Persönlichkeit der Theresianischen Reformen des der Priesterkandidaten noch immer an diesen und weniger an den Niederländers Gerard van Swieten in knapp einem Jahrzehnt harter Theologischen Fakultäten fortbildete. Die Programmänderungen Kämpfe die vorherige Monopolstellung des Jesuitenordens im wurden ab dem Jahr 1760 von der Hofstudienkommission in Wien tertiären Bereich des Schulwesens wesentlich zu schwächen. Es begleitet, die das Hauptwerkzeug zur Kontrolle in den Super- begann ein Prozess der Untergrabung ihrer Autonomie. Die intendenten oder Aufsichtsbeamten hatte, die bei den Landes- Stellungen, aus denen die Jesuiten verdrängt wurden, wurden sofort regierungen bereits ab dem Jahr 1752 eingesetzt wurden. Hinsichtlich vom Staat mit dessen personellen Ressourcen besetzt. der Inhalte überwogen immer noch die Ansätze der vorangehenden Die ersten Reformen des Universitätsstudiums hatten einen Ansturm Zeit, das heißt das Unterrichten der scholastischen Philosophen und von Studenten auf diejenigen Universitäten zur Folge, die sich in Theologen. Bei den Lehrsprachen begann Deutsch allmählich in allen Städten befanden. Hier konzentrierte sich der Großteil der Bereichen an Bedeutung zu gewinnen, Latein überwog jedoch noch

55 beim Unterricht der theologischen Fächer. anderes als im Studienplan von Maria Theresia aus dem Jahr 1752. Die Zu bedeutenderen Änderungen der theologischen Programme kam es Dogmatik umfasste die Traktate: De Deo uno et trino, De creatione, im Jahr 1774 durch die Rautenstrauch Reform des österreichischen De incernatione, De gratia, De sacramentis und De eschatologia, die Theologiestudiums, das heißt die Verfassung der theologischen Morallehre jedoch die Traktate De virtibus theologius, De actibus Fakultät, die – mit einigen weniger bedeutenden Modifikationen – in humanis, De jure et justitia. Die Dogmatik wurde so stark allen österreichischen theologischen Einrichtungen bis zum Jahr 1857 vernachlässigt, dass diese ausschließlich auf die positive Dogmatik, in Geltung blieb. Erst das Konkordat aus dem Jahr 1855 befreite das auf die Auslegung der biblisch-patristischen Argumentation der österreichische Theologiestudium vom Druck der Josephinischen Dogmen eingeschränkt wurde, während die spekulativen Aspekte Staatskirche und ermöglichte den Bischöfen die Neugestaltung des völlig vernachlässigt wurden. So wie die spekulative Dogmatik Theologiestudiums und des theologischen Lehrplans. Der gemeinhin kultiviert wurde, wurde sie im Sinne der modernen Benediktinerabt Franz Stephan Rautenstrauch aus Braunau (1734- Philosophie von Wolf, Kant und des deutschen Idealismus behandelt. 1785), Mitglied der Hofstudienkommission, Leiter der Theologischen Es drohte die Gefahr eines reinen formalen Supernaturalismus, der Fakultät in Prag und darauf in Wien, stellte die Erziehung der nun mal eine übernatürliche Herkunft der Verkündigung, der Seelsorger für den Grundsatz eines ganzheitlichen Theologiestudiums Eingebung des Hl. Geistes und die Unfehlbarkeit der Kirche auf. Er war der Meinung, dass das „Endziel der Theologie darin einräumte, den Inhalt der Verkündigung jedoch allein mit dem besteht, würdige Diener des Evangeliums“, das heißt vollkommene Verstand und der Philosophie zu erfassen versuchte. Seelsorger auszubilden. Deshalb musste das Studium auf die Die Grundtendenz des Studienplans von Rautenstrauch war eine Schaffung entsprechender „Eigenschaften“ des künftigen Geistlichen Abweichung vom Scholastizismus der Jesuiten, ein intensives für dessen spätere Tätigkeit im Bereich der Seelsorge ausgerichtet Studium der Bibel und Patristik sowie die praktische Ausbildung der werden. „Die Wichtigkeit und den großen Umfang“ des Seelsorge- Geistlichkeit. In diesen Bestrebungen hat die Pastoraltheologie als dienstes legte der Studienplan für alle theologischen Disziplinen fest. spezielle theologische Lehrdisziplin ihren Ursprung. Die Beziehung zum Seelsorgedienst war auch in den folgenden In der Kirchengeschichte wurde anstelle der bisher geltenden Jahrzehnten für alle Richtungen der Theologiestudien entscheidend. Unterteilung nach Jahrhunderten die Unterteilung in vier Perioden Den theologischen Studienplan aus dem Jahr 1774 behandelten die eingeführt: 1. Bis Konstantin, 2. Bis Karl der Große, 3. Bis zum Theologen lediglich theoretisch, im Studienplan von Rautenstrauch Tridentinischen Konzil und 4. Bis in die „Jetztzeit“. Die kann man jedoch bereits die Pastoraltheologie und Katechetik als zwei Kirchengeschichte wurde vollkommen in den Dienst der Staatskirche völlig neue, praktische Disziplinen finden. Die Bedeutung, die dieser und deren Kampf mit dem Papsttum gestellt, damit sich die den pastoralen Fächern zukommen lies, hob Rautenstrauch ferner Staatskirche anhand historischer Argumente schützen und verteidigen dadurch hervor, indem er diese nach ihren Eigenschaften den konnte. Auf diese Weise wurde die Kirchengeschichte als „Mittel zur vollkommen selbständigen Hauptdisziplinen zuordnete. Für historischen Begründung des regierenden Staat-Kirche-Systems“ als Rautenstrauch waren die praktischen Disziplinen in der „organischen Hauptstütze der Aufklärung und der Staatskirche eingesetzt. Struktur“ der Theologie keinerlei Anhängsel, sondern im Hinblick auf Mit der Katechetik mussten sich die Hörer der Theologie als den Wesenskern der theologischen Wissenschaft deren Abschluss. Der zukünftige Religionslehrer bereits seit dem ersten österreichischen neue Studienplan unterschied die Studenten theologi speculativi und Grundschulgesetz (1774) vertraut machen, jedoch war die Katechetik theologi morales nicht mehr, unterschied jedoch die theologischen in der Theresianischen Zeit noch hauptsächlich eine Technik des Disziplinen hinsichtlich der vorbereitenden (Eingangs-) und richtigen Religionsunterrichts, erst in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts theologischen Fächer. Zu den Eingangsdisziplinen zählte er die entwickelte sich diese zur Theorie des Religionsunterrichts und der Enzyklopädie aller theologischen Fächer, Kirchenrecht, Hermeneutik konfessionellen Erziehung. Als zukünftige lokale Inspektoren des Alten und Neuen Testaments, Patrologie und theologische mussten sich die Hörer der Theologie jedoch auch mit der Literaturgeschichte. Die richtigen theologischen Fächer unterteilte er Grundschulpädagogik, das heißt mit der Unterrichtsmethodik der jedoch in theoretische und praktische. Zu den theoretischen Grundschulfächer, mitsamt den Rechten und Pflichten der Disziplinen gehörten die Dogmatik, die Morallehre und Kirchen- Grundschullehrer, mit der Organisation des Grundschulwesens usw. geschichte, zu den praktischen jedoch Pastoraltheologie und Polemik. vertraut machen. Die Katechetik als pädagogisches Lehrfach entstand Neben den ordentlichen Vorlesungen wurden auch außerordentliche folglich durch die Grundschulgesetzgebung und würde deshalb eingeführt, wozu Kirchengeographie, semitische Sprachen, jüdische mitsamt der Grundschulpädagogik im Grunde genommen zur und christliche Altertümer, Bibelcharakteristik, philosophisch- Normalschule, nicht jedoch an die Theologische Fakultät gehören, kritische Lesebücher, Religionsgeschichte, Dogmengeschichte, wohin diese in diesen Jahren, vor allem aufgrund ihrer inhaltlichen Vorteile der christlichen Morallehre gegenüber der natürlichen Verbundenheit mit der Pastoraltheologie, aufstieg. Die Katechetik als (verstandesmäßigen) Morallehre, Geist der Moralgesetze, Geschichte auch die Grundschulpädagogik in der Theologie wurden meist von der Kirchengesetzgebung, Hermeneutik der Dekretalen, Liturgie der Lehrern der Normalschule (Weltgeistlichen) unterrichtet. Alten Kirche, echte Frommheit, Geschichte der Ketzerei und In Ljubljana wurde aufgrund der staatlichen Reformeingriffe nach Veränderungen in der protestantischen Kirche gehörten. dem Jahr 1752 zunächst das vorangehende dreijährige Schon aus den Angaben der einzelnen Vorlesungen geht hervor, dass Philosophiestudium auf zwei Jahre mit drei Professoren verkürzt. der Lehrplan von Rautenstrauch einigen alten theologischen Ljubljana kannte von nun an den niederen (zweijährigen) Typus des Disziplinen einen völlig anderen Platz und Inhalt zukommen ließ, vor Philosophiestudiums mit Philosophie (Logik, Metaphysik), Mathe- allem fügte er diesen jedoch neue Disziplinen hinzu. Somit wurde nun matik, Physik (allgemeine und spezielle, d.h. experimentelle für die Auslegung der Bibel Altes Testament wesentlich weniger Zeit Philosophie und Moralphilosophie (Ethik)) als Pflichtfächer. Das festgesetzt; ein größerer Nachdruck wurde der Bibel Neues Testament Theologiestudium wurde jedoch durch neue Lehrinhalte bereichert: verliehen, das bisher fast unbeachtet war. Die Moraltheologie Pastoraltheologie (praktische Arbeit des Geistlichen), Dogmatik, (Kasuistik) verlor in dieser Zeit enorm an Ansehen und Achtung. Die Patristik (Kirchenväter der ersten Jahrhunderte), Hermeneutik Fächer Dogmatik und Morallehre wahren nun inhaltlich etwas völlig (Auslegung der Bibel), Kirchengeschichte, Geschichte der

56 theologischen Literatur und orientalische Sprachen (Hebräisch). Auf waren jedoch wie in Wien und Graz acht Professoren vorgesehen, diese Weise umfasste das Ljubljanaer Theologiestudium vier genauso viele wie an den Theologischen Fakultäten der Universitäten. Lehrstühle. Die ehemaligen jesuitischen Lehrstühle für Moral- Bald danach wurden auch die Philosophie- und Theologiestudien in theologie und Kanonisches Recht wurden stark erweitert: zur den bereits bestehenden Klöstern zur Erziehung des eigenen Moraltheologie kam die Pastoraltheologie, Patristik und Geschichte Ordensnachwuchses abgeschafft: in Ljubljana bei den Franziskanern der theologischen Literatur, zum Kanonischen Recht jedoch die und Kapuzinern. Die Obrigkeiten schenkten diesen Studien nämlich Kirchengeschichte hinzu. Die zwei anderen Lehrstühle: Dogmatik schon seit den Theresianischen Schulreformen nicht mehr viel und orientalische Sprachen mit Hermeneutik wurden völlig neu Vertrauen, die Bemühungen um eine Änderung ihres Inhaltes im gestaltet. Die praktische Seelsorgetätigkeit wurde auch in Ljubljana in neuen Geiste trugen jedoch keine Früchte. Die neuen Bildungszentren den Mittelpunkt des Theologiestudiums gestellt. für die Geistlichkeit führten somit zur Auflösung aller anderen Nach Auflösung des Jesuitenordens ging in Ljubljana, wie das Einrichtungen für die Priesterausbildung. Der Abschaffung der Gymnasium und die Philosophische Fakultät, auch die Theologische öffentlichen und klösterlichen Theologiestudien in Ljubljana folgte im Fakultät in die unmittelbare Staatsverwaltung über. Auch wenn die Jahr 1785 die Abschaffung der Philosophiestudien. Nach hundert Ex-Jesuiten weiterhin am Gymnasium und im Philosophiestudium Jahren blieben in Ljubljana lediglich die Vorlesungen des medico- unterrichten durften, wurden diese voll und ganz aus dem chirurgischen Studiums bestehen. Nach den Zeiten der alten Academia Theologiestudium ausgeschlossen; hier übernahmen die Welt- Operosorum traten in der Zeit von Josef II. in Ljubljana zum zweiten geistlichen die bedeutendsten Positionen, die den Anschauungen des Mal die Ideen von einer Universitätsgründung an den Tag. Staates und dem Leiter der lokalen Kirche Bischof Karl Janez Anfangs wurden alle Anträge mit dem Argument abgelehnt, dass Wien Herberstein zustimmten. Über alle Reformmaßnahmen in Ljubljana nicht beabsichtigt die vernachlässigten Studien zu fördern. Durch das wachte Bischof Herberstein, Anhänger des Reformkatholizismus, neue Hofdekret nach drei Monaten (im April 1788) wurden die dem Wien im Jahr 1774 die Oberaufsicht über alle Ljubljanaer Studien Philosophiestudien dennoch erneuert, nach der Auflösung der anvertraute. Die Probleme, die insbesondere bei der Personalpolitik in zentralen Priesterseminare im Juli 1790 bekam das Ljubljanaer Erscheinung traten, löste er in unmittelbarem Kontakt mit der Wiener Lyzeum während der Gründung durch das Dekret am 10. Juni 1791 Regierung. Aufgrund seiner kirchlich-politischen Ansichten war ihm vollkommene Theologiestudien mit sieben Lehrkräften und der Gedanke fremd, dass die Vortragsstellen von Ordensbrüdern, vierjähriger Dauer. insbesondere von Franziskanern besetzt werden, obwohl gerade dies in dieser Zeit in Österreich vielerorts geschah. Im Jahr 1779 IV. unterrichteten somit in Ljubljana folgende Personen Theologie: Jožef Zu Beginn des 19. Jahrhunderts wurden in Österreich durch die Jurij Lenaz – Professor für Dogmatik, Franc Ziegler – Professor für Forcierung des Models des tertiären Schulwesens, dessen Grundlagen Moraltheologie, Franc Pogačnik – Professor für Kanonisches Recht nach bayerischem Vorbild bereits in der Zeit von Josef II. gegeben und Kirchengeschicht und Jakob Sorčan – Professor für orientalische waren, viel größere Möglichkeiten zur Erlangung einer akademischen Sprachen. Ausbildung geschaffen. Die doppelte Ebene dieses Bereichs des Auch wenn die Hoffnung, unmittelbar nach der Auflösung des Schulwesens: das (universitäre) Lyzealstudium und „gelehrsame Jesuitenordens, auf die Gründung neuer Lehrstühle (an Fakultäten) (Erudition)“ Studium, gaben den kleinen philosophisch-theo- noch realistisch war (z.B. juridische Studien), haben sich die logischen lyzealen Lehreinrichtungen nach den Provinzen, die die Verhältnisse in den Achtzigerjahren grundlegend verändert. In dieser erleuchteten Reformatoren der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts Zeit verschlechterten sich die Studienmöglichkeiten in Ljubljana mit Misstrauen behandelten, vor allem in den deutschen Ländern der wesentlich, eine zeitlang waren diese jedoch sogar gänzlich Monarchie eine völlig neue Bedeutung. abgeschafft. In der Zeit von Josef II. stagnierte der tertiäre Sektor des Die Lyzeen widmeten sich zum Unterschied von den richtigen Schulwesens, das Interesse des Kaisers richtete sich im Hochschul- Universitäten, die auf die wissenschaftliche Arbeit ausgerichtet bereich auf die Erziehung und Ausbildung der Geistlichkeit in den waren, vor allem der Ausbildung für die Berufspraxis, da deren zentralen staatlichen Einrichtungen, an den zentralen Priester- Hauptziel die Erziehung von Geistlichen war, die neben den seminaren (Seminarium generale). Mit der Begründung, dass es nach theologischen ferner praktische Kenntnisse aus dem Bereich der der Gründung der zentralen Priesterseminare in Graz und Innsbruck in Landwirtschaft, gleichzeitig jedoch auch als Wundärzte, Verwalter Ljubljana zu wenig theologische Hörer geben wird, wurden die von Großgrundbesitz und Lehrer haben sollten. In diesem Sinne Ljubljanaer Theologiestudien im Jahr 1783 abgeschafft. Auf das wurden die Lyzeen in degradierte Universitäten, die Doktorgrade aus zentrale Priesterseminar in Graz, das auch für die Erziehung der Philosophie und Theologie verleihen konnten, und in Lyzeen Geistlichkeit der Diözese Ljubljana festgelegt wurde, waren bereits im unterteilt, die anstelle der vorangehenden jesuitischen Studien als eine Jahr 1783, 15 Studenten ausgerichtet, dorthin wurde auch die Art verkümmerte Gymnasien entstanden und zu wissenschaftlichen Einrichtung Collegium Carolinum mit dem Vermögen der aufgelösten Bildungseinrichtungen in den Landeszentren wurden, jedoch ohne Bruderschaft von Philipp Neri übertragen. Alle vier Professoren der Recht auf Verleihung von akademischen Graden. Das Ljubljanaer Theologischen Fakultät: Dr. Jožef Jurij Lenaz, Professor für Lyzeum gehörte zu denjenigen Lyzeen, die kein Recht auf Verleihung Dogmatik, Franc Ziegler, Professor für Moraltheologie, Patristik, von akademischen Graden hatten und als semiuniversitäre Pastoraltheologie und Geschichte der theologischen Literatur, Franc Einrichtungen eine Art Zwischenglied zwischen dem Gymnasium und Pogačnik, Professor für Kirchenrecht und Kirchengeschichte, und der richtigen Universität waren. Es hatte drei Studienrichtungen, die Jakob Sorčan, Professor für orientalische Sprachen und Hermeneutik philosophische, medico-chirurgische und theologische, darüber – wurden jedoch an das Lyzeum in Innsbruck versetzt. Das hinaus jedoch ferner eine Reihe von freiwilligen Fächern, angefangen Theologiestudium an der dortigen Universität hatte nämlich bei deren bei der Landwirtschaft über Geschichte und Philosophie zu modernen vorübergehender Auflösung bzw. Umwandlung in ein Lyzeum im Jahr Sprachen. 1783 nur vier Professoren. Für das Theologiestudium am zentralen Wir haben bereits erwähnt, dass nach der Auflösung des zentralen Priesterseminar, das beim Lyzeum in Innsbruck eingerichtet wurde, Priesterseminars in Graz, in Ljubljana am 10. Januar 1791 der

57 „theologische Lehrstuhl“ erneuert wurde, der „nach dem neuen und Neuen Testaments und Jurij Dolinar über Kirchenrecht hielten. Lehrplan organisiert und mit dem neuen Schuljahr eröffnet werden Während die ersten drei Weltgeistliche waren, war der berühmte Jurist sollte“. Die Verordnung war der Meinung, dass „dieser vor allem von Dolinar weltlicher Professor. Jožef Balant war von 1803 bis jungen Männern aus Krain, Istrien, Friaul, aus dem Görzer und einschließlich 1809 Studiendirektor der Theologischen Fakultät Triester Bereich besucht wird“. Die Theologie wurde als Fakultät des Ljubljana. Ljubljanaer Lyzeums bekannt gegeben, das damals ferner die Die Theologiestudenten wurden nach ihrem Wohnort in Alumnaten vereinigte Philosophische und Chirurgische Fakultät einschloss. In des Diözesanpriesterseminars, deren Zahl in diesen Jahren auf 30, dieser Form – im Gefüge des Lyzeums – blieb das theologische später jedoch auf 50 begrenzt war, und auf externe Hörer unterteilt, die Hochschulstudium in Ljubljana bis zu dessen Neuorganisation im Jahr auch aus verschiedenen ausländischen Diözesen kamen. 1848 bestehen. Als Professoren der theologischen Lehreinrichtung in Hinsichtlich des Ljubljanaer Diözesanpriesterseminars muss man in Ljubljana wurden zu Beginn der Vorlesungen am 1. November 1791 diesem Rahmen sagen, dass die Einrichtung Collegium Carolinum folgende Personen festgelegt: 1. Tomaž Franc Pogačnik, Welt- nach der Auflösung des zentralen Priesterseminars in Graz auf Antrag geistlicher, Kirchengeschichte; 2. Martin Koben, orientalische des Ljubljanaer Fürstbischofs Mihael von Brigida zurückgegeben Sprachen und hebräische Altertümer; 3. Johann Treter, ehemaliger wurde und dass mit diesen Mitteln und Mitteln anderer Einrichtungen Augustiner, Dogmatik; 4. Josef Hännle, Weltgeistlicher, mit den Umbauarbeiten, vor allem mit dem Umbau der Innenräume Moraltheologie; 5. Cajetan Graf, Weltgeistlicher, ehemaliger Präfekt begonnen wurde, die die Aufnahme einer größeren Zahl von des zentralen Priesterseminars in Graz, Pastoraltheologie 6. Peter Zöglingen ermöglichten und gleichzeitig verschiedenen Zwecken Terler, Weltgeistlicher, Hermeneutik und Bibel Neues Testament; 7. dienten: für Wohn-, Studien-, Krankenzwecke usw. Das Priester- Georg Grossauer aus Wien, weltlicher Professor, Kirchenrecht. seminar wurde mindestens ab dem Jahr 1801 und mindestens bis zum Professor Tomaž Franc Pogačnik wurde im April 1792 zum ersten Jahr 1813 vom Generalvikar und Kanonikus Jurij Gollmayer mit Hilfe Rektor des Ljubljanaer Lyzeums bestellt. Alle bestellten Lehrer des des Studienpräfekten und vier Korrepetitoren geleitet. Da jedoch in Theologiestudiums in Ljubljana sollen bis zur Erlangung des den Zwanzigerjahren des 19. Jahrhunderts der Andrang auf das Doktorgrades den Titel Lektoren (Lectoren) gehabt haben. Theologiestudium in Ljubljana groß war, die Wohnmöglichkeiten im Vorlesungen hielten diese ab dem Jahr 1792 im erneuerten und Priesterseminar jedoch begrenzt waren und da die Regierung im Jahr renovierten ehemaligen Franziskanerkloster, das inzwischen schon 1825 eine Wohnpflicht der Theologiestudenten (Priester-kandidaten) Lyzeumsgebäude genannt wurde. in den Diözesanpriesterseminaren anordnete, um diese dadurch „vor Jedoch hatte die lyzeale Theologie in Ljubljana nur ein Jahr lang den unkontrollierten Zeiteinflüssen zu schützen“, bemühte sich sieben Lehrkräfte, darauf folgte die Schrumpfung und Zusammen- Fürstbischof Anton Alojzij Wolf um eine Erhöhung der feststehenden legung einzelner Studienfächer. Mit der Begründung, dass es sich um Zahl der Alumnate. Er erneuerte den Seminartrakt, in dem bislang die ein verkürztes, das heißt Lyzealstudium handelt, bei dem eine Kapitelvikare wohnten, und ermöglichte auf diese Weise 80 Zöglingen „geringere Zahl von Lehrern nur den notwendigen Stoff übermittelt“, den Aufenthalt und die Verpflegung. Er erwirkte die Systematisierung wurden diese vom Hofdekret im Folgejahr erneut auf vier Lehrkräfte der Stelle Verwalter des Priesterseminars, dessen Aufgaben bis dahin reduziert (für Kirchengeschichte und Kirchenrecht, für die Bibel, ein Geistlicher des Diözesanbüros unentgeltlich wahrnahm. Damit Dogmatik sowie für die Moral- und Pastoraltheologie). In dieser war die Grundlage für die Tätigkeit dieser bedeutenden Hinsicht kehrte Ljubljana tatsächlich zu den Verhältnissen nach der Vormundschaftseinrichtung für die Priesterkandidaten geschaffen, die Auflösung des Jesuitenordens zurück, als lediglich vier Lehrstühle für im 19. Jahrhundert und auch später noch die soziale Existenz eines Theologie vorhanden waren. Aus der Vorordnung des Hofdekrets vom Großteils der in Ljubljana Theologie studierenden Jugend 9. August 1801, die das Theologiestudium in Klagenfurt erneuerte, ermöglichte. Der neue Plan, der in Bezug auf die Erneuerung des geht hervor, dass in dieser Zeit für die Theologie in Ljubljana vier Ljubljanaer Lehrstuhls für Theologie erwähnt wird, ist natürlich die Lehrstühle mit vier Professoren vorhanden waren (Moral- und bereits erwähnte Reform von Rautenstrauch des österreichischen Pastoraltheologie, Dogmatik, Hermeneutik, Kirchenrecht und Theologiestudiums. In Bezug auf dessen Realisierung in der Kirchengeschichte). In inhaltlicher Hinsicht handelte es sich in dieser Theologie des Ljubljanaer Lyzeums muss man sagen, dass der Zeit folglich um ein begrenztes, an das Lyzeum angepasstes Studienplan das Theologiestudium auf mehreren Ebenen ermöglichte, Studienprogramm, das vier Jahre dauerte. Hinsichtlich der die anfangs auch organisatorisch begründet waren. In der Vormärzzeit Einschreibung zum Theologiestudium wurde festgestellt, dass in ermöglichte jedoch das einheitliche Lehrprogramm sowohl die Ljubljana ab den Siebzigerjahren des 18. Jahrhunderts die spätere wissenschaftliche Ausbildung der Theologen als auch die Regel eingeführt wurde, nach welcher für das Theologiestudium zuvor Vorbereitung der Geistlichen auf die praktische Seelsorgearbeit. Es das Philosophiestudium abgeschlossen sein musste. Schon Kaiser war also ein einheitliches Studienprogramm für zwei Arten der Josef II. ordnete im Jahr 1782 an, „dass künftig keiner zu einem Priesterausbildung vorhanden, der Qualitätsunterschied machte Priester geweiht werden kann, der vorher nicht den Theologiekurs jedoch ein Lyzeal- oder Universitätsstudium zur Bedingung. Die abgeschlossen hat. Als zwingende Vorbedingung für die Ordination Bemühungen der Studienkommission in Wien, um zwei voneinander wurde für die theologischen Disziplinen: Kirchenrecht, Katechetik getrennte Lehrprogramme für zwei Arten der Priesterausbildung zu und Pädagogik ein Abschlusszeugnis mit Bestnote verlangt. Im gestalten, lehnte Kaiser Franz II. (I.) [1792-1806 (1804-1835)] ab. entgegengesetzten Fall konnte es nicht zur Ordination kommen. Ljubljana hinkte in der ersten Periode der Vormärzzeit (bis Aus den Schematismen und Archivakten für die erste Periode des einschließlich 1809) mit vier Lehrstühlen für Theologie (Moral- und Bestehens des Ljubljanaer Lyzeums, die mit dem Jahr 1809 bzw. durch Pastoraltheologie, Dogmatik, Kirchenrecht und Hermeneutik des die Gründung der französischen Zentralschulen im Jahr 1810 in den Neuen Testaments, und Kirchengeschichte sowie Hermeneutik des Napoleonischen Illyrischen Provinzen endet, geht hervor, dass im Alten Testaments) stark den Anforderungen des Lehrplans hinterher ersten Jahrzehnt des 19. Jahrhunderts in Theologie in Ljubljana Jožef bzw. gab diesen in einer von der Qualität her stark verminderten Form Balant Vorlesungen über Moral- und Pastoraltheologie, Matevž weiter. In der zweiten Periode der Vormärzzeit (nach dem Jahr 1814) Ravnikar über Dogmatik, Luka Burger über Hermeneutik des Alten gab Ljubljana diesen jedoch fast in der Form weiter, die der

58 modifizierte Plan von Rautenstrauch aus dem Jahr 1804 enthielt, der die Vorlesungen über Pastoraltheologie auch nach dem Abzug der den Lehrplan des Theologiestudiums für die gesamte Vormärzzeit Franzosen bis zum Jahr 1815 in Slowenisch, als er Ratsmitglied des ausformulierte. Gouvernements in Triest wurde. Im Jahr 1818 wurde er jedoch Der Studienplan der Theologie aus dem Jahr 1804 brachte nur wenige Erzbischof von Görz. Wir stellen dabei ferner die Meinung von Neuerungen mit sich. Er umfasste vier Jahrgänge. Im I. Jahrgang Marijan Smolik heraus, dass man über die Pastoraltheologie von wurde Kirchengeschichte mit Patrologie und theologische Balant nur mutmaßen kann. Parallel zu den slowenischen Vorlesungen Literaturgeschichte, hebräische Sprachen, Bibelarchäologie, Exegese, über Pastoraltheologie lernten die Theologen in Ljubljana Einführung in die Bücher des Alten Testaments und außerordentliche obligatorisch auch Slowenisch. Der erste Lehrer Janez Debevc hielt in Vorlesungen in Hebräisch verwandter Mundarten: Arabisch, Syrisch den Jahren 1795 bis 1797 vor den Ljubljanaer Theologen privat und Chaldäisch; im II. Jahrgang biblische Hermeneutik, Griechisch, Vorträge über slowenische Grammatik, im Jahr 1817 begann jedoch Exegese, Einführung in die Bücher des Neuen Testaments, Franc Metelko am Lehrstuhl für die slowenische (slawische) Sprache öffentliches und privates Kirchenrecht und Pädagogik; im III. des Philosophiestudiums des Ljubljanaer Lyzeums seine Lehrtätigkeit Jahrgang Dogmatik und Moraltheologie; im IV. Jahrgang jedoch auszuüben. Die Hörer des zweiten Jahrgangs der Theologie mussten Pastoraltheologie und Katechetik unterrichtet. diese Vorlesungen in Slowenisch obligatorisch anhören. Der Eifer der Der Griechisch und Hebräischunterricht war für die künftigen Ljubljanaer Theologen am Slowenischunterricht war jedoch nicht Geistlichen stark eingeschränkt, in Ljubljana wurde dieser in der übertrieben. France Kidrič ist sogar der Meinung, dass die ersten Zeit praktisch nicht gehalten, ein entsprechender Platz wurde Studentenkreise in Ljubljana zum Slowenentum kalt waren. Auch jedoch dem öffentlichen und privaten Kirchenrecht zugewiesen. Jurij Zupan, der Nachfolger von Balant, der die Professur für Vorgeschrieben war der Pflichtbesuch der Vorlesungen in Pädagogik: Pastoraltheologie im Jahr 1816 erhielt und diese bis zum Jahr 1831 die Geistlichen waren im primären und sekundären Bereich des behielt, hielt zwölf Jahre Vorlesungen auf Slowenisch. Die Nachfolge Schulwesens Glaubenslehrer. Ab dem Jahr 1808 mussten die Hörer von Professor Jurij Zupan trat Jožef Poklukar am Lehrstuhl für der Theologie als Pflichtfach sogar Vorlesungen über die Pastoraltheologie in Ljubljana an, der mit der Lehrtätigkeit in Landwirtschaft im Philosophiestudium anhören, um dem Landvolk Ljubljana im Februar 1831 begann und dieses Amt bis Ende des mit praktischen Ratschlägen helfen zu können: Erst im Jahr 1826 Ljubljanaer Lyzeums im Jahr 1848/49 bekleidete. wurden diese Vorlesungen freiwillig, obwohl sich die Hofstudien- Die österreichischen Theologiestudien konnten in der Vormärzzeit kommission in Wien in diesem Sinne bereits im Jahr 1816 äußerte. trotz aller Bemühungen keinen richtigen Aufschwung erleben. Der Mangel an Theologen hatte die Tolerierung schlechter Deshalb war die Hofstudienkommission in Wien zur „Vorbereitung (schlechterer) Studenten bei den Prüfungen zur Folge; den von Reformvorschlägen“ verpflichtet. Nach Konsultierung der Professoren wurde angeordnet, „den notwendigen Pflichtstoff“ in den Bischöfe legte deren Referent Franz Xaver Zenner (1794-1861), der Lehrbüchern durch eine spezielle Art des Drucks oder der Markierung Leiter des Theologiestudiums an der Universität Wien, im Jahr 1839 unter Ansage „von demjenigen zu trennen, der für eine einen Reformvorschlag vor, in welchem der Erziehung guter wissenschaftliche Ausbildung erforderlich ist“. Seelsorger eine besondere Aufmerksamkeit gewidmet wurde. Deshalb Bei den Vorlesungen des theologischen Lyzealstudiums in Ljubljana fiel Hebräisch aus den Pflichtfächern heraus. Der Kaiser billigte den wurden ausschließlich Lehrbücher verwendet, die von der Bischöfen ansonsten ein bestimmtes Recht bei der Gestaltung und Hofstudienkommission in Wien geprüft und bestätigt wurden. Der Kotrolle des Studienprozesses zu, wies ihren Wunsch, die Einfluss der Bischöfe wurde dabei voll und ganz ausgeschlossen. In Theologiestudien selbst zu verwalten, jedoch gänzlich zurück. Auf der Vormärzzeit war die Mehrzahl der Lehrbücher des Theologie- Grundlage der gesammelten Meinungen, die man auch von der studiums noch im Geiste des Josephinismus geschrieben. Die Diözese in Ljubljana ersuchte, wurde der Studienplan von Franz Gebundenheit der Ausbildung der Geistlichkeit an die Josephinischen Xaver Zenner berichtigt und im Januar 1848 dem Kaiser vorgelegt. Lehrbücher war auch in Ljubljana groß. Da sich die Professoren bei Den Studienplan, der vor allem die praktischen Aufgaben der ihren Vorlesungen streng an die vorgeschriebenen Lehrbücher zu künftigen Geistlichen und Ordensbrüder berücksichtigte, konnte halten hatten, fanden die Josephinischen Ideen und Lehren ihren Weg Kaiser Ferdinand I. (1835-1848) jedoch nicht mehr verabschieden. in die Hörsäle von Ljubljana. Daher die Tatsache, dass hinter dem Im Rahmen der Vormärzzeit erwähnen wir ferner die Theologische Josephinismus und Jansenismus seit den Siebzigerjahren des 18. Fakultät im Rahmen des französischen Hochschulwesens in der Zeit Jahrhunderts und zumindest bis Anfang der Dreißigerjahre des 19. der Illyrischen Provinzen (1809-1813). In Ljubljana gründeten die Jahrhunderts fast alle Bischöfe und fast die gesamte Weltgeistlichkeit Franzosen im Jahr 1810 Zentralschulen, die den Charakter einer im slowenischen Raum standen. richtigen Universität mit dem Recht der Verleihung von akademischen Es werden folgende Hauptautoren der österreichischen theologischen Graden hatten. Es gab sieben „Lehrkurse“ (les cours) der Lehrbücher im Vormärz angeführt: Leopold Acerman, Mathias Studienfakultäten: für Ärzte, Chirurgen, Pharmazeuten, Ingenieure Dannenmayer, Johann Jann, Engelbert Klüpfel, Georg Kirsch, Johann und Architekten, Markscheider, Juristen und Theologen. Der Rektor Michael Leonhard, Andreas Oberleitner, Joseph Johann Nepomuk der Zentralschulen wurde Jožef Balant, der Kanzler jedoch Matevž Pehm, Joseph Peitel, Georg Rechberger, Andre Reyberger, Maurus Ravnikar. Auch bei den Theologiestudien wurden in den Jahren der Schenkel und Joseph Stapf. französischen Besatzung wesentliche Änderungen vorgenommen. Der Literaturhistoriker France Kidrič, der die slowenische Das Studium dauerte vier Jahre. Die Bibelfächer des Alten und Neuen Vormärzzeit sorgfältig erforscht hat, schreibt in seiner Geschichte der Testaments wurden alternativ, jedes zweite Jahr unterrichtet; die Hörer slowenischen Literatur: Am Lyzeum fand Slowenisch lediglich an der des I. und II. Jahrgangs der Theologie waren dazu verpflichtet, diese Theologischen Fakultät ein wenig Unterstützung, an welcher Balant Vorlesungen gemeinsam anzuhören. Die Vorlesungen über Hebräisch die Vorlesungen über Pastoraltheologie, und zwar vermutlich auf wurden außerordentlich. Der Professor für Moral- und Pastoral- Grundlage der Anwendung der Bestimmungen, die Josef II. theologie hielt ordentliche, der Professor für Kirchen-geschichte drei hinsichtlich der deutschen Vorlesungen dieses Faches in den zentralen Stunden, die übrigen Professoren hielten jedoch zwei Stunden täglich Priesterseminaren herausgab, in Slowenisch hielt“. Jožef Balant hielt Vorlesungen. Im ersten Jahr studierte man Rhetorik, Metaphysik und

59 Physik, im zweiten Jahr Physik, Moralphilosophie, natürliches Recht, Čebašek, Leonard Klofutar, Leo Vončina und Janez Gogola). Das Kirchengeschichte und Hermeneutik, im dritten Jahr Hermeneutik Studium umfasste Haupt- und Nebenfächer. Alle Hauptfächer wurden und Moraltheologie, im vierten Jahr jedoch Moraltheologie. Die gemäß Auftrag des Konzils von Doktoren der Theologie unterrichtet: Lehrtätigkeit übten die Professoren Jerome Agapito, Matevž Pastoraltheologie Jurij Zupan, Dogmatik Janez Krstnik Pogačar, Ravnikar, Janez Krstnik Kersnik, Luka Burger und Jožef Balant aus. Kirchenrecht, Kirchengeschichte und Patrologie Janez Polc, Im November 1811 wurden die Zentralschulen in eine Akademie als Morallehre Matija Leban, Bibel Altes Testament Janez Semen, Gemeinschaft der Fakultäten umgewandelt, die von 1811 bis 1813 Pastoraltheologie Janez Poklukar und Bibel Neues Testament Leonard zwei Jahre erhalten blieb. Es wurde ein dreijähriges Theologiestudium Klofutar. Für die Nebenfächer waren jedoch ein paar andere mit folgenden Fächern eingeführt: Exegese, Einführung in das Neue Professoren vorhanden: für die Katechetik Jurij Zavašnik, für Testament, Bibelarchäologie, Dogmatik, Morallehre, Hermeneutik, Metaphysik Janez Krstnik Pogačar, für Moralphilosophie Matija Kirchengeschichte und freiwilliges Hebräisch teilten sich Balant und Leban, für Methodik Janez Žlaker, für Liturgik Jurij Volc, für Ravnikar in beiden akademischen Jahren untereinander auf. Kirchenstilistik und Kirchenbüro Gašper Velkavrh und für Kirchengesang Gregor Rihar. Aus dem regulären Studienplan wurde V. die Philosophie, auch in Form einzelner Teile (Metaphysik und Ethik), Nach der Auflösung des Lyzeums wurde das Theologiestudium in die in Ljubljana noch Ende des 18. Jahrhunderts erfolgreich Ljubljana von der Diözese selbst organisiert. Das theologische unterrichtet und mit Interesse studiert wurden, gänzlich gestrichen. Diözesanstudium in Ljubljana wurde bis zum Jahr 1918/19 Neben den Pflichtfächern wurden auch Liturgik, Kirchengesang und folgendermaßen tituliert: Studia theologica pro Dioecesi Labacensi christliche Kunst unterrichtet. Die Leitung des Diözesanpriester- (1851), Institutum dioecesanum Studiorum theologicorum (1852), seminars stellten der Direktor, der stellvertretende Direktor, der Diözesanschule für Theologie (von 1853 bis 1919). Jedoch wurde Spiritual und der Studienpräfekt dar. bereits erwähnt, dass das Konkordat zwischen dem Heiligen Lehrstuhl Die theologische Diözesanschule Ljubljana wurde in den Jahrbüchern und dem österreichischen Staat aus dem Jahr 1855 auch der Diözese in als selbständige und vom Priesterseminar getrennte Einrichtung Ljubljana die Gestaltung eines eigenen Theologiestudiums und geführt, nur ab und zu waren beide in Form desselben Direktors theologischen Lehrplans ermöglichte. Auf die Entwicklung des miteinander verbunden. Der Lehrplan blieb Jahrzehnte unverändert, Theologiestudiums im slowenischen Raum am Ende des 19. und zu nur die Professoren wurden ausgetauscht, und auch diese selten. Der Beginn des 20. Jahrhunderts hatten die zwei berühmten Rund- Kunsthistoriker Janez Flis begann neben der Liturgik im Jahr 1884 schreiben von Papst Leon XIII. (1878 – 1903) einen starken Einfluss. auch Kirchenkunst zu unterrichten, im Jahr 1893 begann jedoch Janez Im Jahr 1879 gab dieser das Rundschreiben Aeterni Patris heraus, in Evangelist Krek mit einem völlig neuen Fach: thomistische, welchem er sehr nahe legte, dass die Theologen nach dem Vorbild und scholastische Philosophie. Im Jahr 1909 wurde Bischof Anton Jeglič, auf die Art und Weise des Hl. Thomas von Aquin Philosophie und Rektor der Theologieschule, Professor Jožef Smrekar wurde jedoch Theologie studieren sollten, da es ihm in erster Linie nicht um die zum Prorektor ernannt. „Erneuerung des Thomismus, sondern um ein festes intellektuelles Im letzten Jahr vor der Gründung der Universität Ljubljana hielten an Fundament ging, auf dem darauf hin die erneuerte christliche der theologischen Diözesanschule folgende Professoren Vorlesungen: Gesellschaft nach den christlichen Grundsätzen entstehen müsste“. Im Janez Janežič Morallehre, Josip Lesar Bibel Neues Testament, Josip Rundschreiben Providentissimus Deus aus dem Jahr 1893 legt er Dolenec Bibel Altes Testament und orientalische Sprachen, Aleš jedoch insbesondere ein vertieftes Studium der Bibel nahe und Ušeničnik Dogmatik, France Ušeničnik Seelsorge, Katechetik und betonte, dass das „Bibelstudium die Seele der Theologie sein müsse“. Erziehungswissenschaft, Janez Evangelist Zore Kirchengeschichte Neue Dimensionen erhielt das Theologiestudium jedoch durch das und Kirchenrecht, France Grivec jedoch Basistheologie und ausdrucksvolle soziale Rundschrieben von Leon XIII. Rerum thomistische Philosophie. Supplenten Josip Srebrnič und Janez novarum, in dem der Papst hervorhob, dass die Studenten in den Fabijan halfen bei der Kirchengeschichte bzw. bei der thomistischen Theologischen Hochschulen „zumindest die Grundprinzipien zur Philosophie, die Dozenten unterrichteten jedoch die Nebenfächer: Lösung dieser äußerst komplexen Fragen kennen lernen sollten“. Christliche Archäologie und Kunst, Josip Dostal, Gregorianischer Da nach der Gründung des Realgymnasiums in Ljubljana im Jahr 1852 Gesang, Stanko Premrl und Kirchenrhetorik sowie Liturgik, Alojzij im Lyzeumsgebäude immer weniger Platz vorhanden war, wurden die Stroj. Anlässlich der Gründung der staatlichen Universität des Vorlesungen über Theologie in das Priesterseminar verlegt. Aufgrund Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen in Ljubljana ernannte der Erlangung der erforderlichen Hörsäle wurde das Innere und zum Alexander, der Thronfolger des Königreiches der Serben, Kroaten und Teil auch das Äußere des Priesterseminargebäudes enorm umgestaltet. Slowenen, im letzten August des Jahres 1919 drei unter diesen Zu diesem Zweck wurden auf Grundlage des Hofbeschlusses aus dem Professoren zu ordentlichen Universitätsprofessoren (Aleš Ušeničnik, Jahr 1892 über die Umgestaltung der Stipendieneinrichtung von Franc Ušeničnik, Ivan Zore), fünf weitere wurden jedoch später Schiffer, die beim Priesterseminar vorhanden war, zum Teil deren ernannt. Mittel aufgeboten. Der Studienplan basierte auf den Fächern aus dem Jahr 1791, lediglich Bischof Wolf setzte sich im Jahr 1836 in der bereits erwähnten speziellen Denkschrift an die Hofstudienkommission in Wien für ein eingehenderes Bibelstudium und für die praktische Behandlung der biblischen Disziplinen ein. Allmählich ersetzte Wolf jedoch die gesamte Professorenversammlung durch neue Dozenten, die bis Ende der Fünfzigerjahre des 19. Jahrhunderts die Professorenämter an der bischöflichen Theologischen Schule in Ljubljana übernahmen (z.B. Andrej Golmayer, Janez Legat, Janez Polc, Janez Krizostom Pogačar, Simon Klančnik, Matija Leben, Anton Jarc, Janez Semen, Andrej

60 Quellen Literatur

Arhiv Republike Slovenije [Archiv der Republik Slowenien] (ARS) Benedik, Metod, Teološki študij na Slovenskem [Theologiestudium • Historia annua Collegii Labacensis Societatis Jesu 1596 – 1691, im slowenischen Raum], Bogoslovni vestnik, 50/3 (1990), 9–22. Zbirka rokopisov [Hanschriftensammlung] 180 r. • Licej v Ljubljani (Šola II) [Lyzeum in Ljubljana (Schule II)]. Benedik, Metod, Vzgoja duhovnikov – generalnega semenišča • Gubernij v Ljubljani [Gubernium in Ljubljana], II – VII. Jožefa II. [Erziehung der Geistlichen – des Generalpriesterseminars • Deželno glavarstvo za Kranjsko [Landeshauptmannschaft für das von Josef II.], Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 55–72. Land Krain]. Bren H., K zgodovini ljubljanskega semenišča [Zur Geschichte des Ljubljanaer Priesterseminars], Carniola, VIII, 1917, 139–143. Narodni muzej Slovenije [Slowenisches Nationalmuseum] (NM) • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Cindrič, Alojz, Matrike kot vir za preučevanje slovenskega Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu izobraženstva med leti 1585 in 1715 (Gradec, Dunaj, Siena) Laibach) 1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, [Matriken als Quelle der Erforschung der slowenischen 1838, 1839, 1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (Sign. 9373). Bildungsschiche zwischen den Jahren 1585 und 1715 (Graz - Wien – Siena)], Gestrinov zbornik, Ljubljana 1999, 501–516.

Nadškofijski arhiv Ljubljana [Erzdiözesanarchiv Ljubljana] (NŠAL) Ciperle, Jože, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno • Bogoslovno semenišče v Ljubljani [Theologisches Priesterseminar srednjo šolo 1773–1848 [Österreichisches Gymnasium auf dem Weg in Ljubljana] (NŠAL 32). zur allgemeinbildenden Mittelschule 1773-1848], Melikov zbornik, • Škofijski arhiv [Diözesanarchiv] (NŠAL 4). Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana • Kapiteljski arhiv [Kapitelarchiv] (NŠAL, KAL). 2001, 357–371.

Ciperle, Jože, Avstrijsko visoko šolstvo po meščanski revoluciji Narodna in univerzitetna knjižnica - rokopisni oddelek [National- 1848 in položaj na Slovenskem [Österreichisches Hochschulwesen und Universitätsbibliothek - Handschriftenabteilung] (NUK) nach der Bürgerrevolution 1848 und Stellung im slowenischen • Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, Raum], 130 let visokega šolstva v Mariboru, Maribor, Celje 1991, benefectores, eiusdemque alumni continentur ab anno M.DC (Ms 259–271. 156). • Album Academicorum Lycei Labacensis (Ms 654). Ciperle, Jože, Il programma didattico e gli studii dei Gesuiti a • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Lubiana, I Gesuiti e gli Asburgo, Trieste 1995. Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k. k. Lyzeum zu Laibach) 1823, 1824, 1827, 1832 (N 180, N 181, N 182, N 980). Ciperle, Jože, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani [Lehrprogramm der Jesuiten und deren Studien in Ljubljana], Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, Zgodovinski arhiv Ljubljana [Geschichtsarchiv Ljubljana], 3), Ljubljana 1992, 157–179. Ljubljana (ZAL-Lj.) • Klasična gimnazija v Ljubljani, I. državna gimnazija v Ljubljani Ciperle, Jože, Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem [Umriss [Altsprachliches Gymnasium in Ljubljana, I. Staatsgymnasium in des mittelalterlichen Schulwesens im slowenischen Raum], Zbornik Ljubljana] (LJU-184, 420-1). predavanj, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu 4.–16. julij 1983, Ljubljana 1983, 227–246. Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu Laibach) 1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420-1). Ciperle, Jože, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani 1800–1848 [Bild der großen Ljubljanaer Hochschule, Lyzeum in Ljubljana 1800 – 1848], Ljubljana 2001, 22–48.

Ciperle, Jože, Teološki študij na ljubljanskem liceju 1774–1848 [Theologiestudium am Ljubljanaer Lyzeum 1774 – 1848], Vestnik Univerze v Ljubljani, 34/8–11 (2003), 15–18.

Ciperle, Jože, Terezijanska šolska reforma in ljubljanske latinske šole [Theresianische Schulreform und Ljubljanaer Lateinschulen], Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 37–47.

Denifle, Heinrich, Die Entstehung der Universitäten des Mittelalters bis 1400, Berlin 1885 (reprint Graz 1956).

Dolinar, M. France, Pastoralna dejavnost ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina [Pastorale Tätigkeit des Ljubljanaer Bischofs Karl Janez Herberstein], Bogoslovni vestnik, 36 (1976), 469–480.

Dolinar, M. France, Cerkveni in politični okvir jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju [Kirchlicher und politischer Rahmen der Jesuiten im slowenischen Raum im 17. und 18. Jahrhundert], Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 36–42.

61 Dolinar, M. France, Pomen jezuitskega reda v verskem in kulturnem Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 567–573. življenju na Slovenskem [Bedeutung des Jesuitenordens im Ožinger, Anton, Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v religiösen und kulturellen Leben im slowenischen Raum], Obdobje poznem srednjem veku [Studenten aus slowenischen Ländern an der baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Mednarodni Universität Wien im späten Mittelalter], Kronika 23 (1975), simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija 1987, (Obdobja, 9), Ljubljana 149–153. 1989, 379–384. Paulsen, Friedrich, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den Dolinar, M. France, Problem vzgoje duhovnikov kot nosilcev deutschen Schulen und Universitäten von Ausgang des Mittelalters cerkvene prenove [Problem der Erziehung der Geistlichen als bis zur Gegenwart, 1, Leipzig 1919. Träger der kirchlichen Erneuerung], Katoliška obnova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 (Zbornik Petrič, Franci, Ljubljanski škof Janez Tavčar [Ljubljanaer Bischof slovenskih predavanj), Bogoslovni vestnik,1–3 (1992), 52–64. Janez Tavčar], Bogoslovni vestnik 52 (1992), 9–16.

Duhr, Bernhard, Die Studienordnung der Gesellschaft Jesu, Polec, Janko, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za Bibliothek der katholischen Pädagogik, IX, Freiburg in. B. 1896. slovensko univerzo [Höheres Schulwesen in Ljubljana in der Vergangenheit und der Kampf um die slowenische Universität], Duhr, Bernhard, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Universitas Aleksandrina Labacensis, Ljubljana 1929. Zunge, Bd. 1, Freiburg i. Br. 1907. Rüegg, Walter (izd.), Geschichte der Universität in Europa, Band I, Engelbrecht, Helmuth, Geschichte des österreichischen (Mittelalter), München 1993. Bildungswesens, Erziehung und Unterricht auf dem Boden Österreichs), 5 Bde, Wien 1982/83/84/86/88. Schmidt, Peter, Collegium Germanicum in Rom und die Germaniker, Tübingen 1984. Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in Grimm, Gerald, Elitäre Bildungsinstitution oder »Bürgerschule«, pedagogike na Slovenskem [Geschichte des Schulwesens und der Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation Pädagogik im slowenischen Raum], II. (1805–1848), Ljubljana 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt 1964. am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987. Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski Gruden, Josip, Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v humanisti do srede XVI. stoletja [Humanismus im slowenischen srednjem veku [Erziehung und Ausbildung der Geistlichkeit im Raum und slowenische Humanisten bis Mitte des XVI. slowenischen Raum im Mittelalter], Katoliški obzornik 6 (1902), Jahrhunderts], Ljubljana 1979. 237–246. Smolik, Marijan, Kako so zidali semenišče v Ljubljani [Wie wurde Janžekovič, Janez, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. das Priesterseminar in Ljubljana errichtet], Kronika, 7 (1959), stoletju [Slowenische Studenten an der Universität Wien im 16. 90–123. Jahrhundert], Kronika, 25/3, 167–177. Jesuiten in Österreich, Festschrift zum 400-jährigen Gründungsjubileum der Smolik, Marijan, Liturgika in pastoralka pri Slovencih [Liturgik und österreichischen Ordensprovinz der Gesellschaft Jesu 1663–1963, Pastoraltheologie bei den Slowenen], Bogoslovni vestnik, 40/1 Innsbruck 1963. (1980), 3–25.

Kidrič, France, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Snoj, Slavko A., Vzgoja in izobraževanje duhovnikov v Hrenovem marčne revolucije [Geschichte der slowenischen Literatur von den času [Erziehung und Ausbildung der Geistlichen in der Zeit von Anfängen bis zur Märzrevolution], 2. zv., Ljubljana 1931. Hren], Hrenov simpozij v Rimu, Celje 1998, 199–216.

Klingenstein, Grete, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten Thienen–Adlerflycht, Cristoph, Wandlungen des österreichischen im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, Koschatzky (Hrsg.), Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg 1979. Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen Klingenstein, Grete, Universitätsfragen in der österreichischen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975. Monarchie um 1800, Plaschka, R. G. Mack (Hrsg.), Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Zschokke, Hermann, Die theologischen Studien und Anstalten der Wechselbeziehungen zwischen Mittel– und Südosteuropa vom Ende katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894. des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983. Zupančič, Vlado, Wolfova skrb za duhovniško vzgojo in Kolar, Bogdan, Teološki študij in bogoslovno semenišče v Ljubljani izobraževanje [Wolfs Sorge um die geistliche Erziehung und v času Karla J. Herbersteina [Theologiestudium und theologisches Bildung], Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, 147-157. Priesterseminar in Ljubljana in der Zeit von Karl J. Herberstein], Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 73–92. Zwitter, Fran, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Höheres Schulwesen im slowenischen Raum bis zum Jahr 1918], Petdeset let Kulavic, Johann, Das fürstbischöfliche Priesterseminar und die slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969. theologische Lehranstalt zu Laibach, H. Zschokke, Theologische Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Österreich, Wien, Žnidaršič, Lilijana, Šolanje, vzgoja in izobrazba duhovnikov Leipzig 1894, 803–816. ljubljanske škofije pred tridentinskim koncilom [Schulung, Erziehung und Ausbildung von Priestern der Diözese in Ljubljana Miklavčič, Maks, Smolik, Marijan, Študij teologije v Ljubljani pred vor dem Tridentinischen Konzil], Zgodovinski časopis, 52/4 (1998), ustanovitvijo univerze [Theologiestudium in Ljubljana vor der Ljubljana 1998, 473-485. Gründung der Universität], Petdeset let slovenske univerze v

62 Theologische Fakultät der Universität Ljubljana Tatjana Dekleva

Gründung der Theologischen fakultät in Ljubljana Theologische Fakultät an der Universität Ljubljana 1919-1945 Im Revolutionsjahr 1848 wurde die Forderung nach der Gründung der Die Theologische Fakultät Ljubljana wurde nach dem Vorbild der slowenischen Universität als Teil des slowenischen National- damaligen Fakultäten in Deutschland und Österreich im Rahmen der programms gestellt. Seitdem kann man die Bemühungen um deren staatlichen Universität gegründet. Neben dem Bewusstsein, dass die Gründung verfolgen, die sich insbesondere zum Ende des 19. theologische Wissenschaft in den Rahmen der anderen Wissen- Jahrhunderts verstärkt haben. Im Jahr 1898 stellte der Krainer Landtag schaften gehört, wurden die kirchlichen Kreise bei dieser klar die Forderung nach der Gründung der Universität mit Entscheidung auch von dem Gedanken geleitet, dass auf diese Weise Philosophiescher, Juristischer und Theologischer Fakultät. Un- besser für deren Existenz gesorgt sein wird. Die Fakultät konnte sich geachtet dessen kam es erst unter den neuen politischen Verhältnissen in ihren Anfängen an die reiche, fast zweihundertjährige Tradition des nach Ende des Ersten Weltkrieges und dem Zerfall der Priesterseminars in Ljubljana und der Priesterseminare in Maribor und Donaumonarchie zu deren Gründung. Görz anlehnen. Für die endgültige Einrichtung der Fakultät war Als Gründungsbeginn der ersten slowenischen Universität wird die jedoch eine rechtliche Grundlage erforderlich, nach welcher sich diese Konferenz angesehen, die der Bürgermeister Ivan Tavčar und der an richten würde. der tschechischen Universität Prag habilitierte Professor Mihajlo Im Gründungsgesetz für die Universität Ljubljana wurde festgelegt, Rostohar einberiefen, auf welcher eine Universitätskommission dass die Universität bis zur Herausgabe eines Sondergesetzes für eingerichtet wurde. An dieser wirkten auch Theologen mit: Janez Zore dieselbe, gemäß Gesetz und Verordnungen über die Universität war deren stellvertretender Vorsitzender, die Mitglieder waren jedoch Belgrad verwaltet wird. Eine gemeinsame Verordnung mit der Aleš Ušeničnik und Janez Janežič, der bald von Josip Srebrnič ersetzt orthodoxen Fakultät in Belgrad war nicht möglich, weshalb der wurde. Die Universitätskommission, der die Aufgabe anvertraut Fakultätsrat der Theologischen Fakultät eine detaillierte Fakultäts- wurde, im Einvernehmen mit der Volksregierung alle Vorbereitungen ordnung ausarbeitete und diese dem Universitätsrat vorlegte. Dieser zur Gründung der Universität zu leiten, nahm ihre Tätigkeit am 5. schlug in Erwartung eines baldigen Universitätsgesetzes und einer Dezember 1918 auf. Bereits am 8. Dezember sandten ihr die Allgemeinen Universitätsverordnung, die eine Neugestaltung der Ljubljanaer Theologieprofessoren jedoch die Denkschrift zur Fakultätsordnungen bedeuten würde, einen Aufschub bis zur Gründung der Theologischen Fakultät in Ljubljana zu. Die Verabschiedung der neuen Vorschriften vor. Da es kein neues Gesetz Kommission nahm den Vorschlag, unter der Bedingung, dass alle gab, wandte sich der Fakultätsrat mit der Bitte an das Vorlesungen öffentlich und in slowenischer, nicht in lateinischer Bildungsministerium, dass sich die Fakultät bis zur Verabschiedung Sprache, gehalten werden, am 14. Januar auf der fünften Sitzung des neuen Universitätsgesetzes nach den Ordnungen der Theo- einstimmig an und schlug der Volksregierung vor, das Ljubljanaer logischen Fakultät Zagreb richten solle. Der Universitätsrat Priesterseminar, welches als Form des höheren Studiums für künftige verabschiedete im Juni 1920 für die Fakultät Ljubljana die Geistliche in Ljubljana seit dem Jahr 1791 tätig war, unverzüglich zu Bestimmungen für die Fachexamen, die in Zagreb Anwendung einer Fakultät zu erheben und deshalb entsprechende Geldmittel fanden. Ab dem 24. Dezember 1920 galt jedoch gemäß Verordnung abzuzweigen. Damit waren laut Meinung von Professor Mikuž, die des Bildungsministeriums auch die strenge Zagreber Prüfungs- Theologen diejenigen, die der Universitätskommission den richtigen ordnung. Weg zeigten, dass man die Lösung der Frage der Universität Ljubljana, Das anlässlich der Gründung in Aussicht gestellte Sondergesetz für die wenn qualifizierte Lehrer zur Verfügung stehen, lediglich auf Universität Ljubljana wurde nie herausgegeben. Man begann mit der heimischem Boden zu suchen hat. In dieser Zeit strebte die Ausarbeitung eines Universitätsgesetzes für den gesamten Staat. Die Universitätskommission nämlich danach, bis zur Gründung der Theologische Fakultät wirkte über ihren Delegierten bei der Universität in Ljubljana, die Gründung von parallelen Lehrstühlen mit Kommission für das neue Universitätsgesetz und bei der Kommission slowenischer Unterrichtssprache in Zagreb zu erwirken. Am 6. März für die neue gemeinsame Ordnung der Theologischen Fakultäten mit. erreichte Ljubljana die Nachricht, dass die Belgrader Regierung Bei der Ausarbeitung des Universitätsgesetzes wirkte Professor genehmigt hat, die Universität in Ljubljana bereits im Herbst des Grivec von Anfang an mit. Nach der Verabschiedung des Gesetzes Jahres 1919 zu öffnen. Vor der Universitätskommission lag eine waren bei der Kommission für die Ausarbeitung der Fakultätsordnung schwere Aufgabe – die neu entstandene Universität in einem halben folgende Personen tätig: Aleš Ušeničnik, Lambert Ehrlich, Josip Ujčič Jahr zu organisieren. Es wurden deren Unterkommissionen und Alojzij Odar. Die Professoren der Theologischen Fakultät hatten (Subkommissionen) eingerichtet, die die Aufgabe hatten, die „die Aufgabe, wie man durch eine richtige Satzung nicht nur das Bild Organisationsvorschläge der Fakultäten vorzubereiten und die ersten der Fakultät selbst, sondern auch deren Verankerung sowohl im Professoren vorzuschlagen. Die theologische Subkommission war bei Kirchen- als auch im geltenden Staatsrecht endgültig gewährleisten diesen Bemühungen im Vorteil, da sich diese an die Theologische würde, klar vor Augen“. Die Theologischen Fakultäten mussten neben Hochschule anlehnen konnte. Diese wurde nicht, wie man zunächst den Vorschriften, die für staatliche Universitäten Geltung besaßen, in vorschlug, zu einer Fakultät umgestaltet, sondern die Fakultät wurde welche diese eingebunden waren, auch die römischen Vorschriften neu aufgebaut. Außer vier pensionierten Theologieprofessoren beachten. Das Universitätsgesetz wurde erst am 28. Juni 1930 wurden alle anderen zu Fakultätslehrern ernannt. Die Theologen herausgegeben. Am 24. Mai 1931 gab Papst Pius XI die Apostolische waren die ersten, die bereits am 21. März eine wissenschaftliche Konstitution über das kirchliche Hochschulwesen („Deus scientarum Fachausbildung von den ersten drei Professoren erhielten: von Dr. Dominus“) heraus. Dieses höchste kirchliche Dokument brachte klare Aleš Ušeničnik, Dr. Franc Ušeničnik und Dr. Janez Zore. Diese Richtlinien und obligatorische Vorschriften mit sich, denen sich auch wurden am 31. August, zusammen mit den Standesbeamten der die Theologischen Fakultäten an den staatlichen Universitäten zu übrigen Fakultäten zu ordentlichen Professoren der Universität unterwerfen hatten. Einzelne Artikel gingen mit den Vorschriften des Ljubljana berufen. Sie wurden Standesbeamte der Theologischen Staatsgesetzes über die Universitäten und der Allgemeinen Fakultät und leiteten als vorläufiger Fakultätsrat alle weiteren Universitätsverordnung konform. Aufgrund des besonderen Vorbereitungen für den Tätigkeitsbeginn der Fakultät. 63 Charakters der Fakultät als kirchliche Schule gab es jedoch auch viele der Universität Ljubljana bedeutete. Auf Grundlage dieses Gesetzes Besonderheiten, die man beachten musste. Die Aufgaben der Fakultät, wurden am 27. Dezember 1949 Verordnungen verabschiedet, die die die Vorschriften in Bezug auf die Hörerschaft, den Unterricht, die neue Struktur der Hochschulen in Ljubljana festlegten. Die Diplom- und Doktorprüfungen waren in der Ordnung über die Universität wurde auf vier Fakultäten geschmälert, neben dieser Katholisch-Theologische Fakultät Zagreb und Ljubljana ein- waren ferner die Medizinische und Technische Hochschule mit geschlossen, die der Bildungsminister am 17. Mai 1935 mehreren Fakultäten vorhanden, die Agronomische und Forst- unterzeichnete und die ein gutes anderthalb Jahrzehnt Geltung besaß. wirtschaftliche Fakultät erhielt den Status einer selbständigen Fakultät, dasselbe galt jedoch auch für die Theologische Fakultät, die in diesen Verordnungen nirgendwo erwähnt wurde und auf Grundlage Von der Fakultät der Universität Ljubljana bis zur kirchlichen von Artikel sieben des Gesetzes geregelt wurde, der folgendes Einrichttung 1945-1952 festlegte: „Die Theologische Fakultät der Universität Ljubljana wird Die Verhältnisse im neuen Staat, in dem die Slowenen nach Ende des aus dem Gefüge der Universität Ljubljana ausgeschlossen und wird Ersten Weltkrieges ihre erste Universität erhielten, waren nicht eine selbständige Fakultät.“ Für diese galt, wie für die übrigen geregelt. Jedoch kam es auch aufgrund des politischen und Hochschuleinrichtungen, dass sie eine juristische Person unter der ökonomischen Zentralismus zu Schwierigkeiten, weshalb sich die Führung und Aufsicht des Ministeriums für Wissenschaft und Kultur Universität Ljubljana nicht ungestört entwickeln konnte. Es drohte ihr war. Neuerungen wurden mit dem Sommersemester des Studienjahres wiederholte Male die Auflösung oder Schmälerung einiger 1949/50 eingeführt. Ende Januar hielt der Universitätssenat in alter Fakultäten, die sich mehr als an die Theologische, an andere Zusammensetzung eine Sitzung. Auf der Sitzung wurde über die Fakultäten, vor allem an die Medizinischen und Technischen Durchführung der neuen Bestimmungen diskutiert. „Der Dekan der Fakultäten anlehnte. Jedoch war auch die Theologische Fakultät nicht Theologischen Fakultät Dr. Anton Trstenjak brachte zur Sprache, dass völlig immun gegen diesen Trend. Ihre Professoren und Studenten die Theologische Fakultät die Verselbständigung sofort nach dem waren stets solidarisch und banden sich in die Aktionen für die Auszug des Hörsaals für Agronomie durchführen könne.“ Am 23. Ganzheitlichkeit und Vervollkommnung der slowenischen Universität März 1950 konstituierte sich der Fakultätsrat der selbständigen ein. Mit dem Jahr 1945 brach in der Entwicklung der slowenischen Theologischen Fakultät, deren Dekanat zog jedoch vom Landschloss Universität eine neue Zeit heran. Auf der einen Seite war deren in das Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Existenz nicht mehr gefährdet, es öffneten sich Möglichkeiten für Anton Alojzij Wolf) um. Trotz der Trennung blieben die Verbindungen deren Entwicklung, auf der anderen Seite zeigten sich jedoch zwischen der Fakultät und der Universität bestehen. Die Änderungen Tendenzen der Einmischung der Obrigkeiten in das Universitätsleben. hatten keinen Einfluss auf die Art des Studiums und die Rechte, die die Die Ideologie der regierenden Schicht stand im Gegensatz zu den Professoren und Studenten genossen. Diese kamen den Rechten der Grundsätzen der Kirche und Theologischen Fakultät. Das gesamte Professoren und Studenten anderer Hochschuleinrichtungen gleich, System des religiösen Schulwesens wurde überflüssig und da die Theologische Fakultät noch immer im System des öffentlichen unerwünscht. Die Verfassung der Föderativen Volksrepublik Schulwesens war und aus den Haushaltsmitteln finanziert wurde. Jugoslawien (FLRJ) von Anfang des Jahres 1946 behandelte die Zu Beginn der Fünfzigerjahre verschärften sich die Beziehungen Religionsschulen als Privatschulen, über die sie keine Aufsicht hatte zwischen Jugoslawien und dem Heiligen Sitz und die Beziehungen und deshalb versuchte diese abzuschaffen. Im März 1946 wurde in der zwischen dem Statt und der römisch-katholischen Kirche in Regierung der FLRJ ein Schul- und Wissenschaftskomitee gegründet, Jugoslawien verschlechterten sich. Verschärft hatte sich auch die das für die Leitung des gesamten Schulwesens im Staat sorgte. Das Beziehung zur katholischen Intelligenz, an den Schulen wurde der Komitee sandte dem republikanischen Bildungsministerium Anfang Religionsunterricht abgeschafft, es wurde eine Religionskommission November Anweisungen zur Lösung der Frage der Schulen zu, die gegründet, die die Staatspolitik zur Kirche führen sollte. Der damalige sich nicht in Staatshänden befanden. Auf Grundlage dieser Anweisung Dekan der Theologischen Fakultät Ljubljana, Dr. Stanko Canjkar, unterzeichnete der slowenische Bildungsminister am 15. November sandte dem Staatspräsidenten Josip Broz Tito eine besondere 1946 den Bescheid über den Ausschluss der Theologischen Fakultät Denkschrift zu, in welcher er den Wunsch äußerte, dass die Fakultät als spezifische Religionsschule aus dem Universitätsrahmen. Dadurch auch weiterhin eine staatliche Einrichtung bleibt, was jedoch nichts war die Theologische Fakultät formalrechtlich aus der Universität half, da die Entscheidungen bereits gefallen waren. „Der Ljubljana ausgeschlossen, tatsächlich kam es jedoch erst im Jahr 1949 Wissenschafts- und Kulturrat sandte der Fakultät am 4. März 1952 ein zum Ausschluss. Aleš Gabrič erklärt das Beharren der Theologischen Schreiben zu, dass die Theologische Fakultät unter Berücksichtigung Fakultät auf der Schirmherrschaft der Universität anhand der der Verfassungsbestimmungen über die Trennung der Kirche vom Schwäche und Falschheit des damaligen Systems, in dem eine Staat mit dem 31. (!) Juni 1952 keine staatliche Einrichtung mehr ist. Verordnung nur tote Buchstaben auf dem Papier darstellen konnte. Die Frage hinsichtlich des Fortbesehens wird jedoch von nun an das Die Frage des Ausschlusses der Theologischen Fakultät wurde an der Ministerium für innere Angelegenheiten über die Religions- Universität erstmals auf der Sitzung des Universitätssenats am 18. kommission am Regierungsvorsitz regeln. Es wurde jedoch eine März 1947 aufgegriffen, jedoch wurde diese in Erwartung der staatliche Subvention für die Instandhaltung der Fakultät in Aussicht bundesstaatlichen Anweisungen, die auch die Frage der Fakultäten in gestellt. Am 14. Juni erhielt Dekan Canjkar vom Ljubljanaer Zagreb und Belgrad regeln sollten, aufgeschoben. Da die Ordinarius Anton Vovk, der Großkanzler der Kirchlich- Ausarbeitung des neuen bundesstaatlichen Universitätsgesetzes ins Theologischen Fakultät war, den Auftrag, er möge alles für den Stocken geriet, die Frage nach der Regelung der Universität jedoch Übergang der Fakultät in den kirchlichen Bereich regeln. Das Dekanat nicht endlos aufgeschoben werden konnte, verabschiedete die teilte dem Innenministerium daraufhin mit, dass die Kirchlich- Volksversammlung der Volksrepublik Slowenien (LRS) am 21. Theologische Fakultät in Ljubljana eingerichtet wurde“. Oktober 1949 das Gesetz über die Regelung des Hochschulwesens in Die staatlichen Behörden wollten die Aufsicht über die Fakultät auch der LRS, das in das Gefüge der Universität Ljubljana eingriff und den dann noch beibehalten und weiter stärken, nachdem diese eine private endgültigen Ausschluss der Theologischen Fakultät aus dem Gefüge kirchliche Einrichtung wurde. Die weitere Finanzierung wurde von

64 Maßnahmen abhängig gemacht, die einen Eingriff in deren interne der Beziehung zur Obrigkeit vertrat. „Er nahm einen Dienst war, der Tätigkeit ermöglichen würden. Die Theologische Fakultät musste nur einem Rektor von der Hand geht, obwohl er diesen Titel nicht auch eine Satzung ausarbeiten, die den staatlichen Behörden zusagte hatte.“ Wie er selbst zu Papier brachte, könnte die Tatsache, dass und die Voraussetzung für deren weitere Tätigkeit war. Die Fakultät jemand sechzehn Jahre Dekan war, obwohl die Wahlen jedes Jahr selbst begann schon bald nach Kriegsende eine neue Satzung in durchgeführt wurden, für die spätere Generation an Theologen ein Betracht zu ziehen, die alle kanonischen Vorschriften über Anlass für falsche Annahmen sein und fügte hinzu, dass die Wahl nicht selbständige kirchliche Hochschulen und die veränderten Verhältnisse aufgrund irgendeiner seiner außerordentlichen Fähigkeiten auf ihn in der sozialistischen Realität, in der sich diese vorfand, noch besser fiel, sondern aufgrund der Hoffnung, dass die Fakultät unter seiner beachten würde. Die neue Satzung, die Dr. Vinko Močnik, Professor Leitung Ruhe genießt und somit ihrem Zweck dient. Die des Kirchenrechts ausarbeitete, wurde vom Fakultätsrat am 1. August Verwaltungsgeschäfte wickelte die gesamte Zeit über Vilko Fajdiga 1952 verabschiedet. Mit dieser war auch die Staatsgewalt zufrieden. als Prodekan ab. Die Kommission für Glaubensfragen, die die Angelegenheiten der Auch vor der Trennung von der Universität galt die Fakultät als Theologischen Fakultät regelte, überwies dieser ab Mitte des Jahres kirchliche Institution, deren „Ordinarius loci“ der Großkanzler war. 1952 regelmäßig eine Subvention, die zu Beginn noch mit dem Anteil Das Amt fiel laut den kirchlichen Verordnungen über die vergleichbar war, den die Fakultät aus dem Universitätshaushalt Theologischen Fakultäten dem Ljubljanaer Bischof zu, jedoch erhielt. Durch den Anstieg der Inflation war der Betrag reell jedoch mischte sich die „Kirchengewalt aufgrund der Verbindung mit der immer kleiner. staatlichen Universität niemals direkt in deren Tätigkeit ein“. Die Fakultätsgeschäfte wickelte die Fakultätsleitung ab, die feierlichen Promotionen führte jedoch der Universitätsrektor durch. Erst im Jahr Verwaltung der Fakultät 1942 stand der Ljubljanaer Bischof zum ersten Mal im Briefwechsel Laut Universitätsgesetz aus dem Jahre 1905, das auch für die mit der Fakultät als deren Großkanzler. Nach der Trennung war klar, Universität Ljubljana Gültigkeit besaß, befand sich an der Spitze jeder dass der Großkanzler mehr Ingerenz auf die Fakultätsleitung haben Fakultät ein Dekan, den die Fakultät unter ihren ordentlichen wird, trotzdem waren jedoch fast alle Fakultätsangelegenheiten in den Professoren selbst wählte. Der Dekan wurde vom Prodekan, dieser Händen der Fakultätsorgane unter der Leitung des Dekans. Der jedoch wiederum von dem nach den Dienstjahren ältesten Professor Großkanzler kam lediglich zur letzten Doktorprüfung, unterzeichnete der Fakultät vertreten. Die Aufgabe des Dekans bestand darin, die die Doktordiplome und gab die Weisungen weiter, die aus Rom Fakultät zu leiten und für den Unterricht und die Prüfungen Sorge zu kamen. Bis zum Jahr 1952 wurde die Funktion des Großkanzlers von tragen. Auf der Sitzung des Universitätsrates am 12. November 1919 drei Bischöfen ausgeübt: Anton Bonaventura Jeglič, Gregorij Rožman wählten die Mitglieder der Fakultät die Dekane. Zum ersten Dekan der und Anton Vovk. Theologischen Fakultät wurde Franc Ušeničnik gewählt. Bis zum Jahr Den Universitätsrat bildeten alle ordentlichen Professoren der 1945 wechselten sich in dieser Position alle ordentlichen Professoren Universität, alle Dekane waren jedoch Mitglieder der Universitäts- in mehreren Mandaten ab. Bei den Wahlen hielt sich der Fakultätsrat verwaltung. Alle ordentlichen Professoren der Theologischen Fakultät an den Turnus. Am öftesten, fünf Mal, kam Franc Ksaver Lukman waren Mitglieder des Universitätsrates und hatten das Recht den dieser Pflicht nach. Nach Franc Ušeničnik wurde dessen Bruder Aleš Rektor zu wählen und für dieses Amt gewählt zu werden. Im Zeitraum Ušeničnik zum Dekan gewählt, der dieses Amt dreimal bekleidete. zwischen den beiden Kriegen wurden vier Professoren der Fakultät Dreimal wurden ferner die Professoren Matija Slavič, France Grivec zum Rektor der Universität Ljubljana gewählt: Aleš Ušeničnik 1922- und Lambert Ehrlich, zweimal Andrej Snoj und Josip Ujčič, einmal 1923, Franc Ksaver Lukman 1926-1927, und Matija Slavič 1932-1934 jedoch Josip Srebrnič, Janez Fabijan, Josip Turk und Alojzij Odar zum und 1939-1941. Dekan gewählt. Der Dekan bekleidete sein Amt ein Jahr und musste dem Universitätsrat am Ende seines Mandats einen Rechenschafts- bericht über die Tätigkeit der Fakultät vorlegen. Den Fakultätsrat, Studienverwaltung dessen Vorsitzender der Dekan war, bildeten alle Professoren und Der theologische Sektor der Universitätskommission erstellte einen Dozenten. Der Geschäftsführer des Fakultätsrates war jedoch der den grundlegenden Lehrplan mit der Anzahl der Lehrfächer und Dienstjahren nach jüngste Professor. Der Fakultätsrat erstellte für Lehrstühle. Dabei berücksichtigte er die Bestrebungen nach der jedes Semester das Vorlesungsprogramm und den Vorlesungs- Modernisierung der Theologiestudien, die in Österreich und planplan, sorgte für die Besetzung der Lehrstühle, schlug dem Deutschland ab Beginn des Jahrhunderts wahrzunehmen waren und Bildungsminister die Öffnung neuer Lehrstühle, deren Zusammen- die einige Fakultäten (Zagreb, Wien) bereits berücksichtigten. schluss, deren Verteilung vor, schlug dem Bildungs-minister mit Zwingend erforderlich war vor allem die Verlängerung des Studiums Begründung neue ordentliche und außerordentliche Professoren von vier auf fünf oder sechs Jahre sowie die Erhöhung der Zahl der sowie die übrigen Lehrer vor und wählte diese aus, entschied über Lehrstühle. Eine Sondersatzung für die Theologische Fakultät nach Sondervorlesungen, entschied und rechtfertigte die Verleihung der deren Gründung wurde nicht verabschiedet, sondern diese wurde nach Ehrendoktorate, entschied über verschiedene Anträge von Studenten, den Verordnungen verwaltet, die für die Fakultät Zagreb Gültigkeit den Prüfungsplan, die Zusammensetzung der Prüfungskommissionen, besaßen. übermittelte dem Minister die Meinung über die Abwesenheiten der Im ersten Jahr des Ljubljanaer Universitätsstudiums der Theologie Dozenten, die mehr als einen Monat dauerten. In den Jahren nach dem unterschied sich das Studium nicht wesentlich von der Theologischen Zweiten Weltkrieg setzte sich der Fakultätsrat, den die Dekane Janez Schule. Durch die Ernennung der ersten drei ordentlichen Professoren Fabijan (1945-1947), Vinko Močnik (1947-1948) und Anton waren die Lehrstühle für Philosophie, Pastoraltheologie und Trstenjak (1948-1950) leiteten, für das Bestehen der Theologischen Kirchengeschichte besetzt. Während dem Wintersemester begannen Fakultät im Gefüge der Universität Ljubljana ein. Nach der Trennung durch die Neuernennungen die Vorlesungen im Bereich altchristliche von der Universität wurde Stanko Cajnkar zum Dekan gewählt, der bis Literatur und Kirchengeschichte, Bibelwissenschaften des Alten zum Jahr 1966 in seinem Amt blieb und die selbständige Fakultät in Testaments, Bibelwissenschaften des Neuen Testaments und der

65 Dogmengeschichte, bis zum Ende des ersten Akademischen Jahres man mit der Einführung des 6-jährigen Studiums beginnen, wie dies jedoch ferner im Bereich Kanonisches Recht, Moraltheologie, durch die Fakultätsordnung vorgeschrieben war. systematische Dogmatik und Grundlagen der Theologie. Im Studien- Die Hörer mussten am Ende des durchgenommenen Stoffes aus allen jahr 1922/23 hatte die Fakultät nach der Besetzung des Lehrstuhls für Hauptfächern eine Diplomprüfung aus dem gesamten Stoff, aus den Religionswissenschaft 11 Lehrstühle systematisiert. Im Jahr 1939 Nebenfächern jedoch ein Diplomvorexamen ablegen. Erst nach diesen stieg deren Zahl durch die Einrichtung des Lehrstuhls für Philosophie abgelegten Prüfungen konnten diese die Diplome absolvieren. Die mit Psychologie auf 12 an. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde die Zahl der Diplomanten schwankte, die meisten erwarben ihr Diplom im Einrichtung des dreizehnten Lehrstuhls vorbereitet – für Biblische Jahr 1942, als die Universität geschlossen, das Ablegen der Prüfungen Theologie. Das Bildungsministerium ernannte Stanko Canjkar auf jedoch erlaubt war. In dreißig Jahren (bis 1949) erwarben an der dieser Stelle, jedoch kam es an der Fakultät nicht zur Einrichtung des Theologischen Fakultät 350 Hörer ihr Diplom. Lehrstuhls und Canjkar blieb der biblischen Gruppe angeschlossen. Zur Erlangung des akademischen Grades Doktor der Theologie war es Organisatorisch wahren die Hauptstudienfächer im zweiten nach zwölf Studiensemestern erforderlich, sich für zwei weitere Studienjahr in vier Gruppen unterteilt: die philosophische und Semester mit speziellen Vorlesungen und Seminaren zu dogmatische umfasste Lehrstühle für christliche Philosophie, immatrikulieren. Vor der Fakultätsordnung aus dem Jahr 1935 Religionswissenschaft, Basistheologie, systematische Dogmatik und mussten für das Doktorat drei Doktorexamen und eine Doktorarbeit historische Dogmatik; die biblische Gruppe umfasste Lehrstühle für aus dem Fach abgelegt werden, aus dem kein Doktorexamen Bibelwissenschaft des Alten Testaments mit semitischen Sprachen absolviert wurde. Die Besonderheit der Art des österreichischen und Bibelwissenschaft des Neuen Testaments; die Kirchengeschichte Doktorats lag darin, dass der Kandidat die Doktorarbeit aus dem Fach vereinte die Vorlesungen über Allgemeine Kirchengeschichte und ablegte, bei welchem dieser Angst hatte, die strenge mündliche Patrologie, Geschichte der griechisch-slawischen Kirchen und Prüfung abzulegen. Somit war das Doktorat, welches der mündlichen Theologie der Ostkirche; die moralische, juristische und pastorale Prüfung eine besondere Aufmerksamkeit widmete, kein Ausdruck der Gruppe umfasste die Moraltheologie, das Kirchenrecht und die Spezialisierung und beschäftigte sich nicht mit der selbständigen Pastoraltheologie. Im Rahmen der fünften Gruppe für Kirchenkunst wissenschaftlichen Arbeit und Forschungsarbeit. Die Verordnung aus lehrten die Honorarprofessoren als Neben- und Pflichtfächer dem Jahr 1935 schaffte das System der drei Doktorexamen ab und Kirchenkunst und Kirchengesang. Die Hauptfächer wurden auch von führte eine Prüfung aus der Allgemeinen Theologie (Dogmatik und anderen Nebenfächern ergänzt: Soziologie, Rhetorik sowie Pädagogik Prinzipen der Morallehre) ein, das Doktorexamen erfolgte jedoch aus und Katechetik gehörten zur moralisch-rechtlichen und pastoralen der Gruppe, aus der der Kandidat die Doktorarbeit schrieb. Auf dieser Gruppe. Im Studienjahr 1922/23 wurde Altkirchenslawisch als lag der Schwerpunkt des Doktorates, weshalb die Doktorarbeit eine Neben- und Hilfsfach eingeführt. Mit dem Studienjahr 1933/34 wurde eigenständige Arbeit sein musste, die der Kandidat vor einer eine spezielle Gruppe für Hilfsfächer eingerichtet, die folgende Fächer fünfköpfigen Kommission zu verteidigen und zumindest teilweise vereinte: Homiletik, Pädagogik und Katechetik, Kirchenkunst, herauszubringen hatte. In den Dreißigerjahren promovierten 41 Kirchenmusik, Soziologie, Pastoralmedizin, Bibelgriechisch und Kandidaten zum Doktor der Theologie. Von diesen nach dem Jahr Altkirchenslawisch. Mit dem Sommersemester des Studienjahres 1945 nur 4, da die Promotionen an der Universität aufgrund der 1940/41 wurde die philosophisch-dogmatische Gruppe unterteilt, die vorgesehenen neuen Doktoratsordnung eingestellt wurden. Fächer Apologetik (Religionswissenschaft) und Basistheologie wurden der eigenständigen dogmatischen Gruppe zugeordnet. Die Lehrstühle für Kirchenrecht und Kirchengeschichte wurden zur Akademische Lehrer juristisch-geschichtlichen Gruppe vereint. Im Studienjahr 1950/51 Die Theologische Hochschule Ljubljana bot der neu gegründeten wurden die Gruppen in Lehrstühle umbenannt, die Moraltheologie Fakultät mit ihrer langen Tradition und durch ihr Fachpersonal die wurde dem Lehrstuhl für Recht angeschlossen. Neben ordentlichen personelle Grundlage. Die Standesbeamten – die ersten drei Vorlesungen fanden auch Seminare statt, bei welchen die Studenten in ordentlichen Professoren – wurden aus den Reihen der Professoren- die wissenschaftliche Arbeit eingeführt wurden. Jeder Hörer musste kräfte dieser Einrichtung gewählt. Die Fachgutachten für deren obligatorisch zumindest einem Seminar beiwohnen und mindestens Bestellung steuerte die Theologische Fakultät Zagreb bei. Dr. Aleš eine Seminararbeit abschließen. Ušeničnik, Professor der Dogmatik, wurde zum ordentlichen Obwohl die Fakultät in den ersten zwei Jahrzehnten gemäß alter Professor der Philosophie, Dr. Franc Ušeničnik, Professor der Ordnung tätig war, versuchte sie die Bestrebungen nach der Seelsorge, Ethik und der Erziehungswissenschaft, wurde zum Entwicklung und dem Fortschritt der theologischen Wissenschaft zu ordentlichen Professor für Pastoraltheologie berufen, Dr. Ivan Zore, verwirklichen. Bereits im zweiten Studienjahr stellte sie die Professor der Kirchengeschichte und des Kirchenrechts, wurde jedoch Forderung nach einem fünfjährigen Studium und begann dieses in den zum ordentlichen Professor der Theologischen Fakultät in diesem ersten zwei Jahrgängen im Studienjahr 1922/23 einzuführen. Sie Bereich berufen. Als Standesbeamten wurde ihnen nach der bemühte sich auch um die Ausrichtung des wissenschaftlichen Auflösung der Universitätskommission unter anderem auch die Theologiestudiums auf den Osten. Im Jahr 1921 führte Professor Aufgabe auferlegt, den Kader zur Vervollständigung der Fakultät Franc Grivec an der Theologischen Fakultät Ljubljana die sog. auszuwählen. Auf der dritten Sitzung des Universitätsrates schlug „östliche Theologie“ ein, im Jahr 1925/26 wurde ein spezieller Aleš Ušeničnik im Namen des Professorenkollegiums der Lehrplan für dieses Fach ausgearbeitet, der der Hörerschaft dabei Theologischen Fakultät neue Berufungen vor. Bei der Wahl der helfen sollte, die Geschichte und Theologie der Ostkirchen, Kandidaten nahm man keine Rücksicht auf die regionalen Grenzen insbesondere der Rechtswissenschaften kennen zu lernen. Durch die oder die Grenzen der Diözese, da die Fakultät den gesamt- Fakultätsordnung aus dem Jahr 1935 wurde das Studium sechsjährig. slowenischen Charakter hervorhob. Man begann dieses im Studienjahr 1936/37 allmählich einzuführen. Während dem Wintersemester des ersten Studienjahres wurde Dr. Nach dem Krieg wurden die Vorlesungen eine zeitlang derart Josip Srebrnič, Professor für Kirchengeschichte, im zentralen organisiert, dass diese nur 5 Jahre dauerten. Erst im Jahr 1952 konnte Priesterseminar in Görz zum ordentlichen Professor für altchristliche

66 Literatur und Kirchengeschichte berufen. Außerordentlicher anderen Emigranten, weshalb diese durch die Verordnung des Professor für Dogmatik und Dogmengeschichte wurde Dr. Franc Bildungsministeriums am 10. August 1945 ihres damaligen Dienstes Ksaver Lukman (1921 ordentlicher Professor), Professor für und Amtes enthoben wurden. Prodekan Dr. Alojzij Odar, Dr. Ludvik Moraltheologie an der Theologischen Hochschule in Maribor. Im Jahr Čepon, Dr. Alojzij Košmerlj, Dr. Ignacij Lenček, Dr. Matija Slavič und 1920 wurden auch zwei Lehrstühle besetzt, und zwar für die Dr. Josip Turk setzten ihre Tätigkeit in der Emigration fort, wobei Prof. Bibelwissenschaft des Alten Testaments durch den außerordentlichen Odar bereits im Jahr 1945 den Fakultätsstatus mit dem Recht, Professor Dr. Matija Slavič, der vom Priesterseminar von Maribor zur akademische Titel zu vergeben, erwirkte. Im Jahr 1947 zog die Ljubljanaer Fakultät kam und bereits im Folgejahr ordentlicher Einrichtung nach Argentinien um, wo diese bis zum Jahr 1959 tätig Professor wurde, sowie für die Bibelwissenschaft des Neuen war. Testaments durch den Dozenten Dr. Andrej Snoj (1923 außer- Die übrigen Lehrer der Theologischen Fakultät wurden durch die ordentlicher, 1937 ordentlicher Professor). Im Sommersemester Verordnung vom 27. August erneut bestellt. Die Arbeit an der Fakultät begannen Dr. Gregor Rožman (1920 Dozent, 1924 außerordentlicher war aufgrund der unbesetzten Lehrstühle gefährdet, weshalb die Professor) bis dahin Professor für Moraltheologie und Kirchenrecht übrigen Professoren zeitweilig auch die Vorlesungen benachbarter am Theologischen Institut in Klagenfurt, Kanonisches Recht, Dr. Fachgebiete übernehmen mussten. Über einen längeren Zeitraum Josip Ujčič (1921 außerordentlicher, 1927 ordentlicher Professor) hätte jedoch ein solcher Zustand die Qualität der Vorlesungen und die davor Direktor im Augustineum, Moraltheologie und Dr. Janez wissenschaftliche Arbeit der Professoren gefährden können. Im Fabijan (1921 Dozent, 1927 außerordentlicher, 1937 ordentlicher Studienjahr 1945/46 waren an der Theologischen Fakultät 9 Dozenten Professor), systematische Dogmatik als Honorardozenten mit den der Hauptfächer (6 ord. Professoren, 3. Dozenten) und 5 Dozenten der Vorlesungen. Am Ende des Sommersemesters wurde Dr. Franc Grivec Nebenfächer tätig. Im Jahr 1946 war das Bildungsministerium der zum ordentlicher Professor für Basistheologie berufen, der zuvor Fakultät bereits derart zugeneigt, dass die Professorenversammlung Professor im theologischen Priesterseminar Ljubljana, im Jahr 1919 durch Professoren des Priesterseminars von Maribor vervollständigt jedoch ordentlicher Professor der östlichen Theologie in Zagreb war. werden konnte. Es wurden zwei neue ordentliche Professoren bestellt: Am Ende des ersten Studienjahres hatte die Fakultät die Mehrzahl der Dr. Vinko Močnik für Kirchenrecht und Dr. Josip Jeraj für Lehrstühle und Pflichtfächer besetzt. Insgesamt wurden 15 Lehrer Moraltheologie. Dr. Maksimiljan Držečnik wurde Dozent für das Alte eingestellt: 5 ordentliche Professoren, 2 außerordentliche Professoren, Testament. Nach seiner Ernennung zum Mariborer Hilfsbischof 1 Dozent, 2 Honorarprofessoren und 5 Honorarlehrer. Nach der Bischof war im darauf folgenden Jahr Dr. Jakob Aleksič als Promotion von zwei außerordentlichen Professoren zu ordentlichen Honorardozent sein Nachfolger. Im Jahressemester 1946 übernahm (1921 - Lukman, Slavič) stieg die Zahl der ordentlichen Professoren nach Professor Turk, Dr. Maks Miklavčič, Professor des Diözesan- im Wintersemester des Studienjahres 1922/23, durch die Bestellung gymnasiums und Diözesanarchivar, die Vorlesungen über von Dr. Lambert Ehrlich am Lehrstuhl für Religionswissenschaft auf 8 Kirchengeschichte. Dr. Stanko Cajnkar wurde im Wintersemester an. Dr. Josip Srebrnič hielt bis September 1923 Vorlesungen über 1948/49 zum außerordentlichen Professor der Bibeltheologie und altchristliche Literatur und Kirchengeschichte, als er auf Krk zum Rhetorik als Nebenfach bestellt. Es wurden auch zwei Promotionen Bischof ernannt wurde. Nach seinem Abgang übernahm Dr. Franc vom Dozent zum außerordentlichen Professor (Janžekovič, Trstenjak) Ksaver Lukman die Vorlesungen über Patrologie. Nach der ermöglicht. Ab dem Jahr 1948/49 hielt Professor Slavič erneut Pensionierung von Professor Zore im Jahr 1926 wurde Dr. Josip Turk Vorlesungen. Nach dem Ableben von Ciril Potočnik vertrat Vinko (1927 Dozent, 1934 außerordentlicher, 1937 ordentlicher Professor) Močnik ein Jahr die Liturgik, im Jahr 1951 wurde an seine Stelle an seiner Stelle als Honorarlehrer eingestellt. Dr. Gregor Rožman jedoch der Honorardozent Dr. Janez Oražem ernannt. stellte die Vorlesungen im Jahr 1930, als er zum Ljubljanaer Bischof Die Hauptfächer wurden im Studienplan durch Nebenpflichtfächer ernannt wurde, ein. Am Lehrstuhl war Dr. Alojzij Odar (1937 ergänzt. Bereits im Jahressemester des ersten Studienjahres begannen außerordentlicher, 1940 ordentlicher Professor) als Dozent sein Dr. Josip Demšar – Pädagogik und Katechetik und Stanko Premrl – Nachfolger. Im Jahr 1937 trat Franc Ušeničnik in den Ruhestand, der Kirchenmusik als Honorarlehrer mit den Vorlesungen. Im zweiten noch weitere zwei Jahre die Liturgik vertrat, am Lehrstuhl war jedoch Studienjahr traten ferner Dr. Mihael Opeka für Homiletik (Rhetorik) im Sommersemester des Studienjahres 1936/37 der Dozent Dr. Ciril und Dr. Franc Kimovec für Kirchenkunst ihren Dienst an. Nach seiner Potočnik (1939 außerordentlicher, 1946 ordentlicher Professor) sein Amtsniederlegung übernahm Josip Dostal die Vorlesungen über Kunst Nachfolger. Im selben Jahr verließ auch Janez Ujčič aufgrund der im Wintersemester des Jahres 1921 und hielt diese bis zum Jahr 1936. Ernennung zum Belgrader Erzbischof die Fakultät. Als sein Honorardozent war auch Gregorij Žerjav, der in zwei Studienjahren Nachfolger wurde im Wintersemester 1937/38 Dr. Ignacij Lenček Vorlesungen über orientalische Sprachen (1920/21 Syrisch, 1921/22 (1938 Dozent) als Honorarlehrer eingestellt. Dr. Alojzij Zupan hielt ab Arabisch) hielt. Der ordentliche Professor der Philosophischen dem Studienjahr 1937/38, anstelle von Ujčič als Honorarlehrer Fakultät Dr. Rajko Nahtigal begann im Studienjahr 1922/23 als vorübergehend (fünf Semester) Vorlesungen über Ethik. Im Jahr 1938 Honorarlehrer mit den Vorlesungen über Altkirchenslawisch und hielt trat auch Aleš Ušeničnik in den Ruhestand, weshalb eine Dozentur für diese bis zum Studienjahr 1931/32. Nach einer einjährigen Pause Philosophie ausgeschrieben wurde, für welche Dr. Janez Janžekovič begannen im Studienjahr 1933/34, als der Professor von Šentvid, der (1946 außerordentlicher, 1967 ordentlicher Professor) im Herbst Slawist Dr. Anton Breznik, Nachfolger von Professor Nahtigal wurde, dieses Jahres gewählt wurde. Mit dem Wintersemester 1940/41 wurde für die Theologiestudenten erneut die Vorlesungen über Dr. Anton Trstenjak (1946 außerordentlicher, 1948 ordentlicher Altkirchenslawisch. Seit diesem Jahr findet man auf dem Professor) Dozent für Philosophie, Pädagogik und Methodik. Dr. Vorlesungsverzeichnis für die Theologische Fakultät zwei neue Vilko Fajdiga, Dozent für christliche und vergleichende Religions- Hilfsfächer: Pastoralmedizin, die Dr. Anton Brecelj als Honorarlehrer wissenschaft, war im Jahr 1942 Nachfolger des ermordeten Dr. übernahm und Soziologie, über welche Aleš Ušeničnik, zunächst im Lambert Ehrlich. Dies war die letzte personelle Veränderung an der Rahmen der pastoralen, später philosophischen Gruppe, Vorlesungen Theologischen Fakultät vor Mai 1945. Damals verließen Ljubljana hielt. Im Jahr 1933 wurde diese jedoch den Hilfsfächern mit dem sechs Professoren und ein Großteil der Hörerschaft zusammen mit den Honorarlehrer Dr. Ivan Ahčin zugeordnet. Viktor Steska war ab dem

67 Sommersemester 1936/37 Honorarlehrer für christliche Kunst- Gefängnisstrafen. Die Studenten konnten sich gegenseitig nicht geschichte ab der byzantinischen Zeit. Über die Kirchenrhetorik hielt vertrauen. Die Verhöre waren eine gute Gelegenheit zur Ausübung von nach dem Ableben von Mihael Opeka ab dem Sommersemester Druck auf die Theologiestudenten, die man ansonsten mit allen 1938/39 der Honorarlehrer Alojz Košmerlj Vorlesungen. Im Jahr 1939 möglichen Methoden vom Theologiestudium abzuhalten versuchte“. trat Venčeslav Snoj (Sonntagsoffizium und Messgesang) die Als die Fakultät keine staatliche Einrichtung mehr war, verloren deren Nachfolge von Stanko Premrl an. Im Zeitraum der italienischen Studenten automatisch alle Vergünstigungen. Am meisten spürten sie, Besatzung wurde für die Hörer aller Semester fakultativ der wie Matej Kobal festhielt, „den Verlust der Möglichkeit der Italienischunterreicht organisiert, den im Jahr 1941/42 Aldo Franchi Zurückstellung, dem die Einberufung von etwa der Hälfte der jungen leitete. Ab dem Studienjahr 1942/43 hielt Ludvik Čepon Theologen folgte.“ Zum Schutze der Interessen der Theologie- Honorarvorlesungen über orientalische Sprachen. Nach dem Krieg studenten wurde auf Anregung von Bischof Vovk der Kyrillische übernahm Franc Debevec die Pastoralmedizin, Janez Veider hielt in Verband der Ljubljanaer Theologiestudenten wiederhergestellt, der den Jahren von 1945 bis 1949 Vorlesungen über Kirchenkunst. Ab sich im Sinne seiner Regelungen für die sozialen und gesundheitlichen dem Sommersemester 1948/49 wurde das Fach Vorkriegserziehung Vergünstigungen einsetzte, die die Studenten anderer Fakultäten für alle Studenten und Studentinnen, die keinen Wehrdienst leisteten, hatten. „strenge Pflicht“. Anstatt der Pflichtvorlesungen für alle Studenten Bis zum Jahr 1945 kam die Mehrzahl der Hörer der Theologischen über den Marxismus und Leninismus führte die Fakultät wieder die Fakultät Ljubljana aus dem Gebiet der Ljubljanaer Diözese, nach der Soziologie ein, über welche Jože Lampret hätte Vorlesungen halten Schließung des Priesterseminars von Maribor (1941) studierten in müssen, diese jedoch Stanko Cajnkar übernahm. Ljubljana auch Studenten aus der Diözese Maribor, nach dem Krieg jedoch auch Studenten aus den befreiten Gebieten des Slowenischen Küstenlandes, die der Diözese Görz und Triest zufielen. Erst durch die Studenten Hinzuziehung der Hörer aus den übrigen Gebieten Sloweniens wurde Die Einschreibung in das erste Semester der Universität Ljubljana die Theologische Fakultät gesamtslowenisch. erfolgte vom 15. November bis zum 1. Dezember 1919. Jeder Kandidat musste sich persönlich im Rektorat einschreiben. Den Status Student erlangte dieser durch die Eintragung in das „Hauptbuch“ Fakultätsgebäude (Matrix) und durch den Erhalt eines „Schülerausweises“ (Studenten- Die Universitätskommission hatte bei ihrer Gründungstätigkeit der legitimation) und Studienbuches. Universität Ljubljana die ganze Zeit über die Unterbringung der In das erste Semester der Theologischen Fakultät schrieben sich 94 gesamten Universität in einem dafür geeigneten Gebäude vor Augen. Studenten ein. Im ersten Jahrzehnt wurden jedes Jahr im Durchschnitt Sie richtete eine spezielle „Subkommission für die Suche nach ca. 100 Hörer eingeschrieben. Im zweiten Jahrzehnt nahm die Zahl der provisorischen Räumen“ ein, die eine Möglichkeit der Unterbringung Einschreibungen zu und im Studienjahr 1938/39 erreichte die Fakultät der Universität in der Ljubljanaer Landwehrkaserne sah. Nach der die höchste Zahl der eingeschriebenen Hörer – 195. Bereits vor der Gründung der Universität und Berufung der ersten ordentlichen Gründung der Fakultät war unter den Seminaristen, zum Zwecke der Professoren wurde die Universitätskommission aufgelöst, ihre Kultivierung und einheitlichen Leitung der gesamten theologischen, Geschäfte übernahm jedoch der Universitätsrat, der hinsichtlich der wissenschaftlichen und künstlerischen Arbeit unter den Ljubljanaer Landwehrkaserne erfolglos Druck auf das Heer ausübte. Als klar Theologiestudenten und der Vertretung derselben nach außen hin, der wurde, dass die Universität die Kaserne nicht bekommen wird, Kyrillische Verband der Ljubljanaer Theologiestudenten tätig. Nach überließ die Ljubljanaer Regierung dem Universitätsrat das dem Vorbild der anderen Fakultäten wurde auch der obligatorische Landschloss. Das Gebäude war für den Universitätsbedarf zu klein Fachverband der Hörerschaft der Theologischen Fakultät aufgebaut. und wurde anfangs noch von anderen Einrichtungen besetzt gehalten, Der Zweck des Verbandes war die Vertretung der ständischen die dieses allmählich der Universität überließen, so dass in den Fachinteressen der Mitglieder beim Universitätsrat, insbesondere in folgenden Jahrzehnten das Rektorat und alle Dekanate, sowie die den Angelegenheiten der Fakultät und Seminarbibliotheken, die Juristische, Philosophische Fakultät und Teile der Technischen Verbindung mit Fachverbänden anderer Fakultäten und die Fakultät in diesem tätig sein konnten. Die übrigen Fakultäten suchten Kultivierung der Fach- und Allgemeinbildung der Mitglieder. sich, bis zum beabsichtigten Ausbau des zweckgemäßen Universitäts- Das erste Studienjahr nach dem Krieg begann ohne die Mehrheit der gebäudes vorübergehende Räume in Ljubljana. Bereits der vorherigen Studenten, die sich mit einigen Dozenten bereits im Mai theologische Sektor schlug vor, die Theologische Fakultät möge sich 1945 ins Ausland zurückzogen und ihr Theologiestudium dort im Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Anton fortsetzten. Die Immatrikulation an der Fakultät nahm stark ab. Bis Alojzij Wolf) in der Straße Poljanska cesta 4 einquartieren. Nach der zum 24. Oktober immatrikulierten lediglich 8 Studenten. Die Zahl Kommissionsbesichtigung, die am 14. April von den Beauftragten für nahm langsam zu, so dass bis zum Ende des Wintersemesters 52 Ausbildung und Kultus organisiert wurde, wurde festgestellt, dass die immatrikuliert waren. In den folgenden drei Jahren erhöhte sich die Räume geeignet sind und dass es möglich wäre für das erste Immatrikulation ein wenig, bis sich diese im Studienjahr 1949/50 Studienjahr zwei Hörsäle und ein Professorenzimmer einzurichten. einpendelte und mit knapp über hundert Immatrikulierten das Niveau Am 14. November schloss die Universität mit dem Diözesanordinariat von Ende des ersten Jahrzehnts der Theologischen Fakultät erreichte. einen Mietvertrag ab. Bis zum Beginn der Vorlesungen richtete diese Bei den Vergünstigungen, die die Theologiestudenten hatten die zwei Hörsäle ein, die übrigen Räume erhielt die Fakultät für das (geregelte Sozial- und Krankenversicherung, Ermäßigungen bei erste Studienjahr im Diözesan-Priesterseminar, in dem sich auch das Fahrkarten, Möglichkeit der Zurückstellung, Vertreter auf den Dekanbüro befand. Ab Herbst 1920 hatte die Theologische Fakultät all Sitzungen des Fakultätsrates), hielt diese das allgemeine Misstrauen ihre Räume, außer dem Dekanat, das im Studienjahr 1927/28 aus dem der Staatsgewalt gegenüber der Kirche von der Immatrikulation an der Priesterseminar in das Universitätshauptgebäude umzog, im Theologischen Fakultät ab. „Für viele folgten nach der Immatri- Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Anton kulation an der Theologischen Fakultät Verhöre, für einige sogar Alojzij Wolf).

68 Aus den Jahresberichten der Dekane an den Universitätsrektor ist zu waren in allen Abteilungen der Bibliothek 3146 Werke in 4753 Bänden entnehmen, dass die Fakultät vor allem mit den zwei Hörsälen vorhanden. Nach dem Krieg, als die Bibliothek auf Kosten der Bücher zufrieden war, die geeignet waren. Zu wünschen ließ jedoch die enorm vergrößert wurde, die diese aus dem Zbirni center Slovenije geliehene Ausrüstung übrig, jedoch erhielt die Universität für diese (Slowenisches Sammelzentrum) erhielt (3784 Bände) und diese in den keine Haushaltsmittel. Die eigene Ausrüstung für die Hörsäle erhielt neu gewonnen Räumen ordnete. Einige Bücher erhielt diese auch aus diese erst im Studienjahr 1942/43. Von Jahr zu Jahr berichteten die der Sammlung, die der British Council der Universität zusandte. Die Dekane über den Platzmangel für Seminare, die in den Hörsälen Bibliothek beschaffte auch moderne slowenische und russische stattfanden, wenn diese nicht besetzt waren. Ebenso mangelte es an Werke, wenn sich diese auf die theologische Wissenschaft bezogen Platz für Revuen und eine Bibliothek. oder jedoch für das Studium und Verständnis der neuen Verhältnisse Aufgrund der immer größeren Hörerzahl und des Lärmes des erforderlich waren. Die Hauptsorge galt der Bestrebung nach der zunehmenden Verkehrs auf der Straße Poljanska cesta wurden auch Beschaffungsmöglichkeit neuer Bände der Enzyklopädien, die vor die Hörsäle immer ungeeigneter. Die Fakultät unterstützte den Bau des dem Krieg in Paris erschienen und deren Ausgaben nach dem Krieg neuen Priesterseminars von Barago hinter Bežigrad, in welchem diese fortgesetzt wurden. sechs Hörsäle, ein Professorenzimmer, fünf Zimmer für Seminare und Seit dem Jahr 1921 gibt die Fakultät die wissenschaftliche eine Bibliothek gewinnen würde. Der Bau wurde vom Zweiten theologische Zeitschrift „Bogoslovni vestnik“ heraus, deren Heraus- Weltkrieg unterbrochen, nach dem Krieg wurde jedoch das nicht geber die Theologische Akademie war, die im Jahr 1920 zu dem vollendete Gebäude verstaatlicht. Zweck gegründet wurde, die theologische Wissenschaft zu Während dem Krieg besetzten die deutschen Streitkräfte drei Hörsäle, kultivieren. Die theologische Zeitschrift „Bogoslovni vestnik“ sollte die nach dem Krieg auch von der Jugoslawischen Armee genutzt jedoch zur Schaffung einer eigenständigen theologischen Literatur wurden. Deshalb konnten die Vorlesungen im Wintersemester beitragen. 1945/46 nur in eingeschränktem Umfang beginnen. Anfang des Jahres Bis zum Kriegsbeginn erschienen regelmäßig jeweils vier Ausgaben 1946 leerte das Militärkommando auf Gesuch des Rektors zwei pro Jahr. Im Zeitraum von 1941 bis 1944 erschien die theologische Hörsäle, bis Juni 1947 jedoch noch die übrigen Räume, die die Zeitschrift „Bogoslovni vestnik“ einmal pro Jahr in größerem Universitätsverwaltung während den Ferien erneuerte und einrichtete. Umfang, danach wurde die Herausgabe bis zum Jahr 1965 Die Fakultät mietete neben den Räumen, die diese bereits vor dem unterbrochen. Im Jahr 1951 erschien erstmals das Sammelwerk der Krieg erhielt, noch ein paar weitere Räume an, die diese zur Theologischen Fakultät, jedoch nur in ein paar Druckexemplaren, da Erweiterung der Bibliothek nutzte. Sie war mit der Zahl der Hörsäle die Fakultät kein Papier bekommen konnte, um das Sammelwerk zu und Bibliotheksräume zufrieden, hätte jedoch noch ein paar kleinere drucken. Bis zum Jahr 1960 erschienen zehn Jahrgänge mit Seminarräume benötigt und überließ bereits im Herbst desselben theologischen Abhandlungen und Buchberichten. Zeitgleich erschien Jahres zunächst einen, im folgenden Jahr jedoch noch einen Hörsaal unter der Leitung von Stanko Cajnkar ab dem Jahr 1949 auch die der neu gegründeten Landwirtschaftlichen Fakultät, die bis zum Jahr Zeitschrift „Nova pot“. Die Professoren erstellten für ihre Studenten 1951 in den Räumen des Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach Lehrbücher und ein Repetitorium. Bereits im Jahr 1919 erschien das dem Bischof Anton Alojzij Wolf) gastierte. Nach Inkrafttreten des Nachschlagwerk Pastoraltheologie des Autors Franc Ušeničnik, als Gesetzes über die Regelung des Hochschulwesens in der (wahrscheinlich) das erste Lehrbuch der neuen Universität, das später Volksrepublik Slowenien (LRS) zog auch der Dekanat der auch in zwei Ausgaben erschien (1932, 1940), in denen er einen Teil Theologischen Fakultät in das Alojzijevišce um, was ein äußeres mit liturgischem Inhalt ausließ. Diesen bearbeitete er gesondert im Zeichen der Trennung der Fakultät von der Universität war. Buch Katholische Liturgik, das im Jahr 1933 erschien. Ušeničnik hielt nach diesem Buch selbst Vorlesungen und vervollständigte dieses fortwährend. Bereits als Pensionist erstellte er eine neue Ausgabe, die Bibliothek der Theologischen Fakultät er während dem Krieg in Druck gab, jedoch erschien diese erst im Jahr Die Fakultätsbibliothek wurde Anfang des zweiten Studienjahres in 1945. Sie war noch lange in Gebrauch und wurde auch von den den Fakultätsräumen im Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach Nachfolgern von Ušeničnik herangezogen. Aleš Ušeničnik besorgte dem Bischof Anton Alojzij Wolf) eingerichtet. Sie umfasste zwei für seine Vorlesungen ein Repetitorium mit dem Titel Erkenntnis- bescheidene Räume mit Fenstern zum Gang. In diese wurden einige kritischer und Metaphysischer Teil. France Grivec schrieb im Jahr Buchsammlungen aus der Priesterseminar-Bibliothek gebracht. Die 1924 das erste slowenische ekklesiologische Nachschlagwerk Kirche. Seminare hatten ebenfalls eigene Bibliotheken. Die Bücher waren Dies ist das erste katholische Lehrbuch, das die orthodoxe Auffassung speziell für die zentrale Fakultätsbibliothek und speziell für einzelne der Kirche umfassender einbezieht. Beide Professoren des Lehrstuhls Seminare gekennzeichnet und wurden auch separat aufbewahrt. Sie für Bibelwissenschaften haben ausgezeichnete Lehrbücher erstellt: wurden im Beschaffungsbuch eingetragen, jedoch wurden auch ein Matija Slavič Repetitorium Einleitung in die Bibel des Alten Bestandsbuch und ein ABC-Katalog geführt. Wie man den Testaments (1940), das auch für den Druck vorbereitet wurde, jedoch Protokollen des Fakultätsrates entnehmen kann, setzte sich anfangs der Krieg die Herausgabe verhinderte; Andrej Snoj jedoch das Buch Professor Grivec für die Einrichtung der Bibliothek und nach ihm Einleitung in die Bibel des Neuen Testaments (1940). Matija Slavič Professor Ehrlich für diese ein. Im Jahr 1927 wurde die Sorge für die begann das Alte Testament nach der hebräischen Urschrift selbst zu Zentralbibliothek Professor Josip Turk auferlegt. Für die Seminar- übersetzen und gab die Fünf Bücher Mose und das Buch Josua (1939) bibliotheken sorgten die Seminarleiter. Josip Turk leitete die heraus. Für Janez Fabijan, den hervorragenden Dozenten der Bibliothek bis zum Jahr 1945, nach ihm wurde diese von Franc Ksaver Dogmatik und Leiter der Hochschuljugend, war charakteristisch, dass Lukman übernommen, der diese mit Unterstützung von Professor er die Vorlesungen etwas kompliziert hielt, jedoch hervorragende Frančišek Jeret leitete, der vom Bildungsministerium zum Honorar- Skripte hatte: De Deo creatore, De Deo creatore et Elevante, Traktat Bibliothekar ernannt wurde. In den Jahren zwischen den beiden von Gott, De Deo uno et trino, De novissimis, Eshatologija, De gratia, Kriegen konnte die Bibliothek lediglich abonnierte Zeitschriften und De fide, Einführung in die Theologie. angefangene Sammlungen ergänzen. Bis zum Beginn des Jahres 1939

69 Theologische Fakultät von der kirchlichen Einrichtung bis zum erneuten Mitglied der Universität Ljubljana (1952-1992) Trotz der schweren Situation, in der sich die Theologische Fakultät nach dem Jahr 1952 vorfand, war diese, unter der Betriebsamkeit der Professorenversammlung, aktiv und entwickelte sich. Mitte der Sechzigerjahre nahm die Zahl der Hörer aus der Diözese Maribor zu, weshalb im Jahr 1968 die Abteilung der Theologischen Fakultät für Hörer der höheren Jahrgänge in Maribor eröffnet wurde. Seit dem Jahr 1995 findet auch in Maribor ein vollständiges Theologiestudium statt. Die Raumnot im Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Anton Alojzij Wolf) wurde durch den Erweiterungsbau des Architekten Jože Kregar gelöst, der im Jahr 1972 bezogen wurde. Die selbständige Theologische Fakultät ging eine Verbindung mit den Fakultäten in Zagreb und Belgrad ein und arbeitete mit diesen zusammen, sie hegte Kontakte zur Theologischen Fakultät in Graz, im Jahr 1980 wurde nach mehrjährigen informellen wissenschaftlichen Kontakten zur Theologischen Fakultät in Regensburg ein Protokoll zwischen der dortigen Universität und der Theologischen Fakultät Ljubljana unterzeichnet. Im Jahr 1980 unterzeichnete der Dekan Dr. Rafko Valenčič die Magna Charta in Bolognese. Obwohl die Theologische Fakultät kein Mitglied der Universität Ljubljana mehr war, kam es dennoch zu einer persönlichen Zusammenarbeit zwischen den Professoren und auch zu einer halbamtlichen Zusammenarbeit. Einen großen Schritt vorwärts stellte das Protokoll über die Zusammenarbeit zwischen der Philosophischen und Theologischen Fakultät dar, das am 12. Juni 1989 vom Dekan der Philosophischen Fakultät, Prof. Dr. Dušan Nećak, und Dekan der Theologischen Fakultät, Prof. Dr. Rafko Valenčič, unter Anwesenheit des Großkanzlers Dr. Alojzij Šuštar und des Universitätsrektors Akad. Prof. Dr. Janez Peklenik unterzeichnet wurde. Die Bestrebungen nach einer Demokratisierung der slowenischen Gesellschaft brachten auch einen Fortschritt bei der Regelung der Stellung der Theologischen Fakultät mit sich. Im Jahr 1991 wurde das Gesetz über die Änderungen und Ergänzungen des Gesetzes über die rechtliche Stellung von Glaubensgemeinschaften in der SRS verabschiedet, durch welches die Theologische Fakultät eine staatlich anerkannte Fakultät wurde. Nach der Eintragung als Institut stellte ihr der Exekutivrat der Versammlung der Republik Slowenien bereits für das akademische Jahr 1991/92 Finanzmittel bereit. Es wurden auch die Verhandlungen über die Wiedereingliederung der Fakultät in die Universität Ljubljana aufgenommen. Im Mai 1992 unterzeichneten Erzbischof Dr. Alojzij Šuštar als Großkanzler der Theologischen Fakultät und Prof. Dr. Miha Tišler als Rektor der Universität Ljubljana einen Vertrag über die Zusammenarbeit zwischen der Universität Ljubljana und der Theologischen Fakultät Ljubljana mit der Abteilung in Maribor. Am 18. November desselben Jahres fasste der Universitätsrat den Beschluss über die Wiedereingliederung der Teologischen Fakultät in die Universität Ljubljana, den der Rektor, Akad. Prof. Dr. Miha Tišler, und der Vorsitzende des Universitätsrates, Prof. Dr. Marjan Senjur, unterzeichneten.

70 Quellen Literatur

Arhiv Teološke fakultete Univerze v Ljubljani [Archiv der Benedik, Metod. Katedra za cerkveno zgodovino [Lehrstuhl für Theologischen Fakultät der Universität Ljubljana] Kirchengeschichte]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 120- • Statut 1935–1980 [Satzung 1935-1980] (F 1). 126. • Izpitni pravilniki [Prüfungsordnungen] 1920–1980 (F 3). • Zapisniki sej Fakultetnega sveta [Sitzungsprotokolle des Canjkar, Stanko. Delo fakultete po ločitvi od univerze [Tätigkeit der Fakultätsrates] 1919–1952 (F 4). Fakultät nach der Trennung von der Universität]. In: Bogoslovni • Zaposleni [Beschäftigte] 1920–1940 (F 12). vestnik, 29, 1969, 179-202. • Zgodovina Fakultete 1970 [Geschichte der Fakultät 1970] (F 15). • Spisi [Akten] 1919–1942 (F 36 do 42). Fajdiga, Vilko. Iz kronike Teološke fakultete v Ljubljani v letih • Slušatelji 1919–1949 [Hörerschaft 1919–1952] (F 47 do 65). 1945 do 1965 [Aus der Chronik der Theologischen Fakultät Ljubljana in den Jahren 1945 bis 1965]. In: Bogoslovni vestnik, 25, 1965, 187-190. Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani [Geschichtsarchiv und Geschichtsmuseum in Ljubljana] (ZAMU) Fajdiga, Vilko. Ob petdesetletnici – nov statut [Zum 50-jährigen • Zapisniki sej Univerzitetnega sveta [Sitzungsprotokolle des Jubiläum – neue Satzung]. In: Bogoslovni vestnik, 29, 1969, 384- Universitätsrates] 1919–1952 (ZAMU IV). 395. • Zapisniki sej Univerzitetne uprave [Sitzungsprotokolle der Universitätsverwaltung] 1919–1952(ZAMU IV). Gabrič, Aleš. Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi • Splošni spisi rektorata [Allgemeine Akten des Rektorats] politično-ideoloških vzrokov [Entlassung von Professoren der 1919–1949 (ZAMU IV). Universität Ljubljana aus politisch-ideologischen Gründen]. In: • Personalne mape [Personalmappen] (ZAMU IV). Objave Univerze v Ljubljani (Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani: poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelavcev). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 6, 2000, 12-32.

Gabrič, Aleš. Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani [Ausschluss der Theologischen Fakultät aus der Universität Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 255-280.

Gabrič, Aleš. Izločitev Teološke fakultete [Ausschluss der Theologischen Fakultät]. In: Delo. 32, 139 (16.VI.1990), 28.

Juhant, Janez. Katedra za filozofijo [Lehrstuhl für Philosophie]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 46-53.

Kobal, Matej. Delo slovenskih študentov teologije od konca vojne do danes [Tätigkeit der slowenischen Theologiestudenten von Kriegsende bis heute]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 35-40.

Kolar, Bogdan. Teološka fakulteta ponovno članica Univerze [Theologische Fakultät erneut Mitglied der Universität]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 293-302.

Krašovec, Jože. Sodelovanje Teološke fakultete z drugimi univerzami in fakultetami doma in v tujini [Zusammenarbeit der Theologischen Fakultät mit anderen Universitäten und Fakultäten im In- und Ausland]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 27-34.

Melik, Vasilij. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki [Universität Ljubljana und deren Vorgänger]. In: Zbornik ljubljanske univerze. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1989, 7-17.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919–1945 [Materialien zur Universitätsgeschichte in den Jahren 1919-1945]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 1969, 53-92.

Ocvirk, Drago. Dolenc, Bogdan. Katedra za osnovno teologijo [Lehrstuhl für Basistheologie]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1- 2, 63-72.

Ojnik, Stanko. Katedra za cerkveno pravo [Lehrstuhl für Kirchenrecht]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 91-96.

Oražem, France. Katedra za moralno teologijo [Lehrstuhl für Moraltheologie]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 84-90.

71 Oražem, Janez. Prostori Teološke fakultete v Ljubljani [Räume der Theologischen Fakultät Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 20, 1990, 1-2, 41-43.

Perko, Franc. Katedra za dialog [Lehrstuhl für Dialog]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 127-128.

Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani [Fünfzig Jahre slowenische Universität Ljubljana]. Ljubljana: Univerze v Ljubljani, 1969.

Pojavnik, Ivan. Katedra za zgodovino krščanske literature in nauka [Lehrstuhl für christliche Literatur- und Bildungsgeschichte]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 73-76.

Rozman, France. Katedra za biblične vede [Lehrstuhl für Bibelwissenschaften]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 54-62.

Smolik, Marijan. Katedra za liturgiko [Lehrstuhl für Liturgik]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 104-109.

Smolik, Marijan. Knjižnica Teološke fakultete [Bibliothek der Theologischen Fakultät]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 137-140.

Smolik, Marijan. Kronika državne Teološke fakultete [Chronik der staatlichen Theologischen Fakultät]. In: Bogoslovni vestnik, 29, 1969, 171-178.

Smolik, Marjan. Ljubljanska Teološka fakulteta za Slovence v begunstvu (1945-1959) [Theologische Fakultät Ljubljana für slowenische Emigranten (1945-1959)]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 23-24.

Snoj, Alojzij Slavko. Katedra za oznanjevalno teologijo [Lehrstuhl für Verkündungstheologie]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 97-103.

Strle, Anton. Katedra za dogmatiko [Lehrstuhl für Dogmatik]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 77-83.

Škulj, Edo. Razmerje med Teološko fakulteto in Univerzo v Ljubljani [Verhältnis zwischen der Theologischen Fakultät und der Universität Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 55, 1, 1995, 95-110.

Valenčič, Rafko. Katedra za pastoralno teologijo [Lehrstuhl für Pastoraltheologie]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 110-119.

Valenčič, Rafko. Prvi koraki zbliževanja med Univerzo v Ljubljani in Teološko fakulteto [Erste Schritte der Annäherung zwischen der Universität Ljubljana und der Theologischen Fakultät]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 281-291.

Zbornik ob sedemdesetletnici Teološke fakultete v Ljubljani 1919- 1989 [Sammelwerk zum 70-jährigen Jubiläum der Fakultät Ljubljana 1919-1989]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2.

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [Geschichte der slowenischen Universität Ljubljana bis zum Jahr 1929]. Ljubljana: Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, 1929.

72 The Faculty of Theology of the University of Ljubljana through time and space

The Study of Theology in Ljubljana prior to the Jože Ciperle Establishment of the University

The Church had always paid special attention to the education and by the universities of the time, or whether it communicated some parts schooling of the clergy. In this regard, as pointed out by France M. of this (theological) study (studium particulare), which the monastery Dolinar, PhD., two periods stand out from a number of decrees and monks attended at other monastic centres outside the Slovenian instructions issued by the central governing bodies of the Church, territory (e.g. from the beginning of the 14th century in the Vienna general and regional councils and individual bishops: the period of the Augustinian (Eremite) Monastery as studium generale totius Ordinis). Carolingian Renaissance from the end of the 9th century onwards; and In certain centres, this was also available to secular priests. The the period following the Council of Trent. The Carolingian Slovenian parish schools of higher quality (e.g. in Kranj, Ribnica and Renaissance stressed the education of the clergy, bringing about the in Ljubljana) in the 15th century, provided the priest candidates the requirement for schools to be established in cathedrals and necessary clerical education. The study of theology at these medieval monasteries, and a unified study programme for theology studies. The cathedral, monastic and parish schools however, cannot be compared Council of Trent (1543-1563) stressed the importance of educating to the later organisation of the study of theology, which received a priest candidates. This brought about the requirement for all bishops to completely new form with the Trent reformation. Until the Trent era, set up seminaries within their cathedrals where under their leadership the content of the study of theology may be seen as directed primarily new priests would be educated and schooled for the needs of pastoral towards learning about the Apostles’ Creed, the Lord’s Prayer and care in their diocese. In the centuries preceding the setting up of the mass lections, and also towards the readings of the Epistles of Paul, the Diocese of Ljubljana, there is little known about the education and interpretation of psalms and the Bible of the New Testament. The schooling of the clergy in Slovenia as the respective reports are medieval capitular schools initially taught the seven liberal arts: extremely rare and scant. During the time of the Christianisation of the grammar, rhetoric and dialectic, followed by a study of theology or the Slovenians, the missionaries were probably educated in Salzburg, profane subjects of the Quadrivium: geometry, arithmetic, astronomy where a school was operating in the Monastery of St. Peter ever since it and music. In the 11th century, scholastic theology developed out of had been established, as well as in the monastic schools in Bavaria – in philosophy and was systematically presented in the 12th century by Kremsemünster, Chiemsee, Niederaltaich and in Freising. The schools forming a special group for dogmatics and moral theology. The main were needed for the clergy, which had occupied the first so-called representative of the scholastic theology was Peter Lombard. For primal parishes in the Principality of Carantania. In relation to the centuries his system represented the foundation of theological lectures education of the clergy, Charlemagne ordered his subordinate bishops at newly founded universities. It was additionally perfected by to see to the setting up of schools within diocesan churches, where the Albertus Magnus, Thomas Aquinas, Bonaventura, Dons Scotus and clergy would be educated. Similar to the school in Salzburg, education others. The university study of theology was divided into two groups: of the clergy was also held by a school operating in Slovenia south of in the first, the Bible was interpreted in the literary sense from the Latin the Drava River, the school in Cividale del Friuli. The first instructions Vulgate or with regard to the original text. At that time, however, the on the content of the education were provided by probably the best knowledge of languages was very limited as biblical philology was not educated theologian of the time, the missionary Alcuin. His letters formed until the 16th century. The second group encompassed from the end of the 8th century attest to how studiously Arno, since 798 systematic theology from the Four Books by Peter Lombard. These the first Archbishop of Salzburg, and Patriarch Paulinus II of Aquileia, lectures were, for the most part, commentaries on his books. They also one of the leading European theologians of the time, had been represented the introduction to the knowledge and proper preparing for the task. It is attested that scholars from Slovenian understanding of the church doctrine, its reasons and justification, all provinces at the end of the High and the Late Middle Ages, attended the according to the scholastic method. To all this, spiritual conversation study of theology in foreign educational centres, such as Padua, with moral theology and addresses on holidays and sermons were Bologna, Rome, Graz and Vienna or elsewhere, where some also added. With regard to philosophical views nominalism prevailed, obtained their doctoral degree. The majority of the clergy, which until, under the influence of the doctors from the Dominican Order represented the majority of the intelligentsia of the time, never studied under St. Thomas Aquinas, realism established itself at all faculties of at university centres, at an artistic or even theological faculty. Only the theology. With time, both trends weakened. The university study of upper class of the clergy, from which the church hierarchy emanated, theology lasted eight years and was attended only by those who had had been educated. The lower clergy possessed only the basic previously concluded the study of philosophy at the artistic faculty. education which it had received in the cathedral, monastic and parish Members of the faculties of theology were professors holding regular schools. The cathedral schools of the 12th and 13th century, which lectures and who were called ordinaries or stipendiatus and appointed were set up on the fringes of the Slovenian ethnic territory (Koper, by the provincial duke. The professors were partially monks and Krka na Koroškem), the monastic schools from the 11th and 12th partially secular priests. In the mid-16th century, the university study century, and the parish schools, especially from the beginning of the of theology was limited to six years and the lectures were held by three 15th century, did not only provide elementary education but also full professors, without the help of bachelors. The theological science further education which enabled the priest candidates to continue their of the time encompassed the positive and the speculative theology. The study at university centres. From the 13th century onwards, these were first expressed itself in the interpretation of the scriptures of the New set up in Europe north and south of the Alps, increasingly in the near and Old Testament, and the second in scholasticism and moral and distant surroundings of the Slovenian ethnic territory. Individual theology. Thus the perfect theological faculties of the time monastic schools in Slovenia (Stična, Vetrinj, Gornji grad) developed encompassed teaching chairs for: the Interpretation of the Bible of the into important and strong educational centres with minor and greater New and Old Testament; Scholastic Theology; Moral Theology; libraries covering various fields of knowledge written mostly on Casuistry (Casuum); Theological Polemics; and the Hebrew parchment. It is not known whether any medieval monastic Language. There was a special Chair of Church History within the educational centre in Slovenia had ever elevated their level of Artistic Faculty (Faculty of Philosophy) and the Chair of Canon Law education to the level of general study (studium generale) as provided within the framework of the Faculty of Law. At the time, the main

75 emphasis of the study of theology was speculative theology, which protocols also indicate that as the Bishop of Ljubljana, Hren ordained dealt with dogmatics and moral theology and included extensive 497 priests and among them 70 (35.71%) were alumni from Gornji commentaries of Suma theologica by St. Thomas Aquinas. In the Grad. With the Marian College in Gornji Grad, and the setting up of a interpretation of the Holy Scriptures, the meaning of individual words seminary with the Ljubljana Cathedral, the so-called boarding school and grammar rules were stressed more than individual maxims. with internal classes of some subjects (school within the Ljubljana It must be stressed that the contents of theological studies in the cathedral), Bishop Hren substantially increased the intellectual and medieval cathedral, monastic and parish schools are, in general, not spiritual growth of his clergy and at least partially satisfied the Trent comparable to the study of theology at the universities of the time. directives for the reformation of priesthood. After Hren’s death, the Above all, it was not to the subsequent organisation of the study of operation of the institution in Gornji Grad was reduced to merely theology, which was completely reformed with the Council of Trent. supplementary education of some newly ordained priests of the Ljubljana Diocese. The report written by Sigismund Krištof Herberstein (1644-1711, bishop 1683-1701) in 1684, shows that the I. Ljubljana Diocese still did not have its own diocesan seminary for the During the time of its first eight bishops (1463-1598), with the education and schooling of its clergy. Also, the priests, before being exception of monastic educational institutions, there was no institution ordained, attended lectures on moral theology with the Ljubljana to be found in the territory of the Ljubljana Diocese. This territory was Jesuits for at least two years. This is also confirmed by the relation of fragmented into several islands in the Styria, Carniola and Carinthia Bishop Herberstein dating from the end of January 1694: the pupils of regions, which would be fully appointed for the implementation of the the Ljubljana Diocese received their schooling in Vienna, Graz and in study of theology in accordance with the stipulations of the Council of Gornji Grad and with the Jesuits in Ljubljana. The seminary in Gornji Trent. The question of a comprehensive preparation of priest Grad, which received a new statute in 1728, remained in operation candidates for their pastoral activities was not regulated. At this time, until the diocesan borders were rearranged during the time of the the majority of the clergy operating in its territory was still from the Josephine reforms, and until the diocesan residence existed. neighbouring Dioceses of Aquileia, Zagreb, Brixen and Salzburg. Throughout this time, other internal schools of theology existed on the Following the Council of Trent, the education of priest candidates in Slovenian territory within individual church orders, e.g. the the diocese itself was possible, within the cathedrals and other more Franciscans, Augustinians and Cistercians, which served for the eminent churches (e.g. the Ljubljana Cathedral, in Radovljica, Pilštajn purpose of their own clerical offspring and to which the public was not and Slovenj Gradec). From the mid-16th century, candidates foreseen entitled. for higher offices within the diocese were sent to the Jesuit German College in Rome, while others studied at the University of Vienna. From 1585, some also studied in Graz, following the opening of the II. University of Graz. There, Bishop Janez Tavčar (1580-1597), set up The Jesuits began their operation at the time of Counter-Reformation, nine scholarships for his theologians. In addition to the existing Catholic Revival and the late humanist movement. Their colleges scholarship institutions, Bishop Tomaž Hren (1597/1599-1630), also became spiritual, religious and cultural centres of Europe at the time. set up new ones in Graz. When the Jesuits came to Ljubljana in 1595 The activities and mobility of the Jesuit order, which the Pope and set up their studies, scholarship institutions were again also confirmed in 1540, opened new possibilities for a concrete provided. In 1627, Bishop Hren set up three more study positions at the ecclesiastical, missionary and educational activities with Rome. The University of Vienna for priest candidates from the Ljubljana Diocese. centralised organisation, high expertise and the ascetic devotion and Under the circumstances of the Reformation, and immediately after it, determination of each of the order’s members enabled the new order the Trent instructions regarding the study of theology and the setting community to set up a network of colleges, schools, universities, up of diocesan seminaries with a more thorough education and printing offices, farm buildings and brotherhood prayer groups within schooling of the new priests were first implemented in the Ljubljana just a few decades. As evident from the order’s instructions Diocese by Bishop Tomaž Hren with the development of the (Constitutiones Societatis Jesu), its mission was to help the fellow man Collegium Marianum (Marian Institution) educational institution in the knowledge of God and the love of God for the salvation of his (seminary). The seminary was set up at his residence in Gornji Grad. soul. For the founder of the order and its first Superior General, The roots of this institution can be traced back to the time of the first Ignatius of Loyola (1491 – 1556), the educational mission was initially Ljubljana Bishop Sigismund Lamberg (1463-1488) and important a secondary activity, which was not planned to go beyond catechism traces can also be found during the time of Ljubljana Bishop Janez studies for children. The order however, soon realised that in addition Tavčar (1580-1597). Bishop Hren issued a Statute relating to the to sermons and Communions, the education of the youth opens a new operation of the institution, which guaranteed that all who were sphere of activity allowing extensive influence to be exerted on people accepted to the institution would be qualified for priesthood. The and their faith. Thus, in contradiction with their initial orientation, the Statute also stipulated that everyone accepted to the institution had to Jesuits became a scholastic order. sign a statement binding them to take up office in the Ljubljana In this sense, they were approached in 1550 by the Hapsburg sovereign Diocese once they concluded their studies. The first seminary of the Ferdinand I. He asked Ignatius of Loyola to set up a Jesuit college in Ljubljana Diocese, which somewhat differed from similar seminaries Vienna where “together with the offspring of the order, the youth in the Austrian provinces, “provided two things for the Ljubljana would be educated in holy sciences.” The Jesuit General granted his Bishop: firstly, the control over the education and schooling of priest request and without delay, the first Jesuits came to Vienna in 1551. The candidates and, what Hren saw as equally important, the possibility of Jesuit College in Vienna soon developed into an important centre of inspecting their qualifications for pastoral care.” Jesuit expansion across the central regions and parts of the eastern The diocesan seminary in Gornji Grad accepted pupils which had European territory. It was initially subordinated directly to Ignatius of completed the last two grades, the fifth and the sixth grade (poetics and Loyola, and from 1556 it was part of the Upper German Jesuit rhetoric) of the lower Latin (grammar school) studies. Published province. In 1563, an independent Austrian province was set up,

76 initially expanding from today’s Lower and Upper Austria, across the course, had to initially teach at the studia inferiora. The study plan of Czech Republic, Silesia, parts of Poland, Slovakia and Hungary, to the Ratio Studiorum was the interpretation of the Bible of the Old and Transylvania across Carniola, Styria and Friuli to Istria. New Testament; Scholastic Theology with a detailed presentation of The Jesuit educational ideal, which did not essentially differ from the the theological teachings of Thomas Aquinas; Church History; Canon fundamental educational directions of the 16th though to the 18th Law; Moral Theology; and also lectures of Hebrew. As with all Jesuit century, is documented by the Jesuit study order Ratio atque Institutio educational establishments, the study was regulated to the finest Studiorum Societatis Jesu (Method and System of the Studies of the details, allowing no possibility of evading the prescribed subjects and Society of Jesus). This fundamental document of Jesuit educational study methods. It was quite a contradiction, especially with the study and pedagogical activity, was printed in 1599 in Naples, and expanded of theology, as being extremely strict it did not allow “anyone to raise a in 1615 with individual appendixes. The new edition from 1616, new question or express an opinion without the prior consent of the applied until the Jesuit order was suppressed. In the history of superior” and without being based on the opinion of a famous pedagogy and education, Ratio Studiorum represents a rare example of authority. Basically, the professors were not allowed to use any non- supranational school and study order. This, to a great extent ensured a approbated textbooks or authors for their lectures nor any “new forms uniformity of the school system in the provinces where the Jesuit order of lecturing or disputing”. In addition, all of their theses had to be dominated, many years before the intentions of the Enlightened submitted to testing by the study prefect prior to being published. The Absolutism for secularisation and uniformity. The principle objective disputations were conducted in the same manner as with the of the entire Jesuit lower school system (studia inferiora) organised in philosophic course. the college was the instruction of Latin, and to a minor extent, Greek. For the Jesuits, the study of theology represented the focal point of The classes lasted five to six years and were conducted in class their study programme and access to this line of study was possible communities. only after passing several candidate selections. In the study plan of the studia inferiora of the Jesuit grammar school In 1597, the Jesuits finally came to Ljubljana, forty-three years after course, realities were thus neglected. The courses conditionally served being set up and fifty-seven years after Pope Paul III (1468/1534- religious and educational goals, while the knowledge of the so-called 1549) confirmed Ignatius Loyola's Catholic Society of Jesus order humaniora, especially Latin as the fundamental condition for all (Sociates Jesu) by issuing the papal bull Regimini Militantis spiritual and scientific studies, held an exceptionally important role. Ecclesiae. Bishop Tomaž Hren (1597-1630) did not only universally The fact that Jesuit grammar schools were actually Latin schools is support the construction of a college (1598 – 1603) and the Church of additionally attested by the structure of the studia inferiora given in the St. Jacob (1613-1615) but also the education and schooling activity of study order. The designation of individual grades followed the the Jesuits. The Jesuit College with the Church of St. Jacob in respective degree of the Latin classes. The aim of the five or six years Ljubljana operated for 176 years (1597-1773). During the time of of Jesuit humanist grammar school courses was to educate excellent Counter-Reformation, Catholic Revival and the late humanist Latinists. The acquisition of a formal linguistic education remained the movement – similarly with other Jesuit colleges of the time – the Jesuit prevailing issue of the Jesuit study plan. Realities appeared only in a College in Ljubljana became a spiritual, cultural and religious centre. limited extent and were neither able nor wanted to be distinguished as As a scholastic order, in the 17th and beginning of the 18th century, the an independent subject. Jesuits and their study order brought the entire education and In the field of higher education, the Society of Jesus took on the tasks schooling programme in Ljubljana to a completely new level, with of an artistic (philosophical) faculty, a mandatory university pre- essentially a much better quality. They set up an education and liminary stage for the study of individual faculty fields. According to schooling system, which was fascinating for that time. It substantially the Ratium Studiorum, the Jesuit philosophical course lasted three surpassed the previous educational structures and also brought new years. The main subjects again characterised the study level. In the first accents to pedagogical activities. In Ljubljana, the Jesuits began their year, the focus was on Logic. The second year was characterized by grammar school lectures (the first two grades infima and principia) Physics, while Mathematics, Astronomy, Geography and Meteo- already in the year of their arrival. Within the framework of the rology were taught as well. The third year mainly focused on college, individual higher education courses (studia superiora) were Metaphysics and Ethics, while some Psychology and Philosophy were being held in addition to the grammar school. The year 1619 or 1633, also supposed to be taught. All over Europe, the foundation for the when the six grammar school grades were expanded with lectures on entire study programme of Jesuit philosophical studies were Moral Theology (Casuistry), may be seen as their beginning, while in Aristotle’s treatises. All students had to participate in public 1704, the Chair of Canon Law was added. At the end of the 17th and the disputations, for which the invitations containing the printed theses beginning of the 18th century, within the framework of the Jesuit were sent to the more distinguished citizens and friends of the college. college, Ljubljana thus had a special study of philosophy (Logics, They were mostly organised at the college hall and were attended by Physics and Metaphysics) and a study of theology (Moral Theology the rector, the study prefect, the college professors, the college fathers and Canon Law), which, in accordance with the concepts of the time, of the order and other invited guests. They were held in accordance differed from the lower (grammar school) Jesuit studies. In Ljubljana, with rigid, precisely defined guidelines. In the morning, metaphysics a shorter course of theology, with lectures on Casuistry and Canon students appeared against students of physics and in the afternoon, Law, was determined to be an introduction to practical pastoral care for students of the same educational level appeared against each other the schooling of assiduous priests, while those wishing to continue (e.g. a metaphysics student against a metaphysics student, a physics their studies at the Faculty of Theology had to study in Graz or Vienna student against a physics student). The disputations were a way for the which, as mentioned before, encompassed the interpretation of the scholastic tradition to celebrate its late revival. Bible, Scholastic Theology according to Thomas Aquinas, Church The Jesuit study of theology was bound to the philosophical course, History, Canon Law and Moral Theology. being conducted and concluded in a similar manner. It lasted four The form of the Jesuit higher education system, which developed in years. As a rule, the students had already received some training in Ljubljana, was part of those in which the philosophical, and teaching, as the majority of them, after finishing the philosophical occasionally also theological courses, closely drew from the grammar

77 school. From the information so far known regarding the Jesuits in possibilities not only of theological but also secular sciences, the Ljubljana, their college did not receive any special privileges which canons Cathedral Provost Janez Prešeren (1692 – 1704) and Jožef A. would elevate it to a university. The history of Jesuit colleges shows Schifer von Schifferstein greatly aspired to provide the possibility of that for such a step, an imperial founding charter and a papal bull on the education to priest candidates. The Collegium Nobilium thus initially confirmation of such a charter were needed. The beliefs that already served also as a Seminarium Clericale and until the Jesuit order was general papal bulls of the 16th century, which authorised the Jesuit suppressed in 1773, it existed as the second Ljubljana Pupil’s order to set up faculties of philosophy and theology and confer Seminary (in addition to the Jesuit). It remained in close relation to the academic titles, were enough for the Jesuit order to have a general Jesuit College and their forms of lower and higher education in authorisation to set up universities go too far. In such a case, the Ljubljana, but did not provide lectures or any other forms of education. lengthy and hard negotiations between the sovereigns and the popes on During this time, there were 20 students residing at Collegium the setting up of universities would have been senseless. The founding Carollinum, who were free to choose their profession. In addition to charter of Jesuit universities (the papal bull, the imperial charter) in the students, the priest seminary also housed two Cathedral Vicars, two addition to other provisions, include also the wording on the elevation acolytes, a sacristan, a catechist, a librarian teacher with the boy’s to the status of a university (studii generalis universitatis). The theses choir and the cathedral sexton. The building also housed the public and their defence are to be regarded as a constant constituent part of the library. The initial intention of the college’s founders was realised only Jesuit educational system, which prepared its students for public to a smaller extent: the Ljubljana Diocese did not have an actual appearances and not in relation to the acquisition of academic degrees. seminary until the end of the 18th century. We have mentioned before Such conferral of academic degrees, the promotion of baccalaureates, that the Ljubljana bishops had set up several scholarship institutions licentiates, masters and doctors, is not present with the Jesuits in for the priest candidates from their diocese in foreign educational Ljubljana, nor was the doctoral promotion found in Ljubljana of the institutions. The majority of these were at the Jesuit Colleges in Graz, time. In Ljubljana, the Jesuit sphere covered the higher education Rome and Vienna. In Ljubljana, the following scholarship institutions study of philosophy and theology, which, in relation to content, are to a existed for poorer students of Carniolan descent at the diocesan great extent identical to the study at the faculties of philosophy and seminary who wished to enter the priesthood: funds for 12 students at theology of Jesuit universities; no academic degrees, which represent the Jesuit College and the following scholarship institutions: of the the only distinctive separation between semi-university and actual priest Luka Künstl, of the parish priest Krištof Škofic, of the parish university studies, were conferred. priest Urban Cavalieri, of Janez Prešern, Jakob von Schellenburg, However, in contrast with the Jesuit College in Klagenfurt, there are no Janez Anton Thalnitscher von Thallenberg and Jožef A. Schiffer. direct aspirations for the elevation to a university documented with the Jesuits of Ljubljana. Of course, it cannot be ruled out that such information will be found, as the sources covering this period have not III. yet been fully reviewed. Individual cultural phenomena and the From the mid-18th century onwards, individual provincial universities aspirations of a circle of scientists in Ljubljana, especially the of the North and West German states increasingly saw the enforcement Academiae Operosorum society, attest to the fact that at the turn of the of freedom of education and science. Austria, already at the time of 18th century favourable conditions for the setting up of a university Charles VI, was aware of the deficiencies of its education system in the were evident in Ljubljana for the first time in history and which would, tertiary sphere, especially that of universities, and launched hesitant in addition to the study of philosophy, also include the study of attempts to remedy them. There were however, no notable changes in theology. This was at the time when aspirations for the completion of their educational system. The first measures merely signalised a the University of Graz with a Faculty of Law and a Faculty of stronger influence of the state. The deeper interventions in this sector Medicine are also to be found. The Academiae Operosorum circle of education which occurred at the time of Maria Theresa (1740- undoubtedly prepared the concept of a complete university in 1780), Joseph II (1780-1790) and Leopold II (1790-1792) can already Ljubljana, however, it did not come to realise. A number of university be understood however, as a slow emergence of a new educational and centres in the vicinity of Ljubljana, especially the increasingly strong study concept. The complex reforms, which were strongly under the position of the University of Graz, were obviously not in favour of the influence of Enlightenment ideas, were above all, directed towards realisation of such ideas from Ljubljana. ensuring a greater influence of the state, practical vocational study The cultural and revival movement in the beginning of the 18th orientations and liberation with regard to confessional limitations. The century strongly characterised the Ljubljana of the time. During this connection with the educational programmes and study systems of period, a number of cultural institutions were established: in addition Western Europe however, did not succeed. Even though the centre of to the Academiae Operosorum (set up in 1693, public appearance reformist endeavours was the University of Vienna, which had begun 1712), Academia Philharmonicorum (1701), a public library (1701) to assert itself as Austria’s model university, the educational and and Ursuline schools were set up. At the initiative of Janez A. Dolničar, political orientations were conceived for the entire state. Vicar General, Cathedral Dean and a member of Academiae In the first phase of the university reform, the Theresian reformist Operosorum, property was obtained next to the cathedral, intended for absolutism, with the help of the empress’s personal physician and the the construction of a seminary facility. This began in 1708 receiving central figure of Theresian reforms, the Dutch Gerard van Swieten, the name Collegium Carolinum Nobilium. However, in accordance managed to essentially weaken the so far existing monopoly of the with the concept of the Academiae Operosorum members, Collegium Jesuit order in tertiary education, in something less than a decade of Carolinum Nobilium was not designed exclusively as a seminary for eager fights. The process of eroding their autonomy began. The towns, priest candidates but above all as a seminary for aristocratic sons who, from which the Jesuits were driven out, were immediately taken over in addition to attending lectures at the Jesuit College, would also by the state with its personnel resources. receive additional education and skills providing them with a The first reforms of the university study brought about a multitude of qualification for life. While the Cathedral Canon Janez Anton Dolničar students at universities located in towns. Here, the majority of the (1662 – 1714) strived for the Collegium Carollinum to provide study clerical offices were located and it was here that the main civic, legal

78 and other dealings were conducted. This applied especially to Vienna of the Faculty of Theology in Prague and later also in Vienna, put the and also Prague, which were the higher education institutions which schooling of pastors as the principle of the entire theological study. He had always been composed of four faculties (the Faculty of believed that the "ultimate objective of theology is to shape worthy Philosophy, Law, Medicine and Theology). The study fields had servants of the gospel”, that is, perfect pastors. For this reason, the already been regulated and those who had passed the mandatory study had to be oriented towards shaping the appropriate exams could hope for an appropriate position, which especially “characteristics” of the future priest for his subsequent activities in the applied to the jurists. From the 1750s, the examination system and the field of pastoral care. “The importance and great extent” of the pastoral vocational qualifications gradually became more connected. The old office were determined by the study plan for all theological recruiting system, which was based on personal relations, was disciplines. The attitude towards the pastoral office was of crucial replaced by a new system based on efficiency. Contrary to the importance for all orientations of theological studies, also in the expectations of higher education reformists, from the 1750s onwards, decades to follow. Until the study plan from 1774, theology was dealt the circumstances in the field of employment, which had changed with only in theory, while Rautenstrauch’s study plan already shows fundamentally with the emergence of new occupations particularly in pastoral theology and catechetics as completely new and practical university towns, resulted in an increase in the number of students. disciplines. Rautenstrauch additionally stressed the importance which The situation was different however, with a number of provincial was given to pastoral subjects by classifying them into fully higher education institutions. They offered only a limited number of independent principle disciplines according to their characteristics. higher education study possibilities, above all philosophy and For Rautenstrauch, the practical disciplines were not an appendix to theology. They mostly served regional needs and were reached by the the "organic structure" of theology but with regard to the essence of the state measures relatively late. For the enlightened higher education theological science, its conclusion. The new study plan no longer reformists of Vienna, they were a thorn in their side. For them, they distinguished the students with regard to theologi speculativi and represented centres of the abhorred church orders and scholastics. As theologi morales but it did classify the theological disciplines into the new disciplines were only partially represented, with the number of preparatory (introductory) and actual theological subjects. The properly educated professors limited and the number of students introductory disciplines included the Encyclopaedia of all Theological small, they believed that “it would be no great misfortune to abolish Subjects, Church History, Hermeneutics of the Old and New them as soon as possible". Similar debates, which were substantiated Testament, Patrology and Theological Literary History. The actual by the argument that only two universities were enough for the whole theological subjects were divided into theoretical and practical ones. of England, appeared also in the German territory. The theoretical subjects included Dogmatics, Moral Philosophy and In the second phase of university reforms beginning in 1772, when the Church History and the practical subjects Pastoral Theology and suppression of the Jesuit order was already beginning to show, the Polemics. In addition to full-time lectures, part-time lectures were Austrian universities changed. A loss of autonomy, authority and the introduced including Church Geography, Semitic Languages, Jewish character of autonomous corporations resulted in changes to and Christian Relics, Bible Characteristics, Philosophical and Critical educationally organised institutions, types of “vocational schools” for Readings, History of Religions, History of Dogmas, Advantages of the education of loyal servants of the absolutist state – the education of Christian Moral Philosophy over Natural (Reasonable) Philosophy, the future clergy, jurists, officials and physicians. The change of Jesuit Spirit of Moral Laws, History of the Canon, Hermeneutics of universities into state institutions suited the bureaucratic state Decretals, Liturgy of the Old Church, True Piety, History of Heresies administration. The state took over the “study” at four university and Changes in the Protestant Church. faculties, the university property and its jurisdiction. The specification of individual lectures indicates that Rautenstrauch’s The first phase of reforms from 1752 brought only minor changes to study plan assigned a completely new position and content to some of the study of theology, where the principle subjects were Canon Law the older theological disciplines and, above all, added completely new and Moral Theology or Casuistry. Greater attention was focused on ones. The interpretation of the Bible of the Old Testament thus had other theological educational institutions – diocesan seminaries and much less time appointed, with a greater emphasis being on the Bible theological monastic schools, as the majority of priest candidates were of the New Testament, which had until then been almost overlooked. still educated there and not at the faculties of theology. From 1760, Moral Theology (Casuistry) lost a great deal of its reputation and programme changes were monitored by the Imperial Educational respect. In relation to its content, the subjects Dogmatics and Moral Commission in Vienna, whose principle monitoring tools were the Philosophy were completely different than in the 1752 study plan by superintendents or the inspectors, who had been appointed with Maria Theresa. Dogmatics encompassed the De Deo uno et trino, De provincial governments since 1752. With regard to content, designs creatione, De incernatione, De gratia, De sacramentis and De from the previous period still prevailed – learning about scholastic eschatologia tractates; and Moral Philosophy the De virtibus philosophers and theologians – while as far as the language of study is theologius, De actibus humanis, De jure et justitia tractates. concerned, German gained importance while Latin still prevailed in Dogmatics was so strongly disregarded that it was limited exclusively lectures of theological subjects. to positive dogmatics and the interpretation of the biblical and patristic The theological programmes saw a more substantial change in 1774 argumentation of dogmas, while the speculative aspects were mostly with Rautenstrauh's reform of the Austrian study of theology – The neglected. If speculative dogmatics was maintained, it was dealt with Regulation of the Faculty of Theology (Verfassung der theologischen in the sense of modern philosophy of Wolf, Kant and the German Fakultät) – which remained in force at all Austrian theological Idealism. The risk of pure formal supernaturalism was evident, institutions until 1857, with some minor modifications. It was only the recognizing the supernatural origin of the Annunciation, the 1855 Concordat which saved the Austrian study of theology, from the inspiration of the Holy Ghost and the Infallibility of the Church, while pressure of the Josephine State Church and enabled the bishops to it tried to consider the content of the Annunciation only with reason shape the study of theology and the theological study plan anew. The and philosophy. Benedictine abbot Franz Stephan Rautenstrauch of Braunau (1734- The fundamental tendencies of Rautenstrauch’s study plan were a 1785), a member of the Imperial Educational Commission and leader deviation from Jesuit scholasticism, the intensive study of the Bible

79 and Patrology and the practical education of the clergy. Pastoral the case in several towns in Austria. In 1779, the theology professors in Theology found its origins in these aspirations as a separate study Ljubljana were Jožef Jurij Lenaz – professor of Dogmatics, Franc discipline. Ziegler – professor of Moral Theology, Franc Pogačnik – professor of In Church History, the division into centuries was replaced by the Canon Law and Church History and Jakob Sorčan – professor of division into four periods: 1. Until Constantine, 2. Until Charlemagne, Oriental languages. 3. Until the Council of Trent, 4. Until the “present day”. Church If, immediately after the suppression of the Jesuit order, the hope for History fully served the State Church and its conflicts with the papacy, the setting up of new study (faculty) chairs was still realistic (e.g. so as to enable the State Church to protect and defend itself with juridical studies), the circumstances fundamentally changed in the historic arguments. As a “means for historic justification of the 1780s. During this time, the study possibilities in Ljubljana decreased governing state and church system”, Church History was thus used as substantially, and for some time being almost fully abolished. The the fundamental pillar of Enlightenment and the State Church. sector of tertiary education stagnated during the reign of Joseph II, as As future religious education teachers, theology students were the emperor’s interest in higher education was oriented towards the acquainted with Catechetics from the time of Austria’s first act on education and schooling of the clergy at central state institutions and primary school education (1774), while during the Theresian era, General Seminaries (seminarium generale). In 1783, with the Catechetics was, above all, the technique of teaching religion classes. explanation that following the establishment of General Seminaries in It did not develop into the theory of religious education and religious Graz and Innsbruck there would not be enough students for Ljubljana, schooling until the first half of the 19th century. As future local school the study of theology in Ljubljana was abolished. The General supervisors, theology students also had to be acquainted with primary Seminary in Graz was designated for the education of the clergy of the school pedagogy, which is the method of teaching primary school Ljubljana Diocese and in 1783, 15 students were redirected there, subjects, with the rights and obligations of primary school teachers, along with the Collegium Carolinum institution with the property of the organisation of primary school education and the like. As a the suppressed brotherhood of Philip Neri. All four professors of the pedagogical subject, Catechetics therefore originated in primary Faculty of Theology, Jožef Jurij Lenaz, PhD., professor of Dogmatics, school legislation and should have found its place at the teacher Franc Ziegler, professor of Moral Theology, Patrology, Pastoral training college together with Primary School Pedagogy, and not the Theology and History of Theological Literature, Franc Pogačnik, Faculty of Theology, to where it was classified due to its close content professor of Canon Law and Church History, and Jakob Sorčan, relation with Pastoral Theology. At the Faculty of Theology, both professor of Oriental Languages and Hermeneutics, were transferred Catechetics and Primary School Pedagogy were taught by teachers to the lyceum in Innsbruck. The study of theology at the Innsbruck from the teacher training college (secular priests). After 1752, due to University, during the time of its temporary reduction or change to a national reform interventions, Ljubljana first faced the reduction of the lyceum, had only four professors. The study of theology at the General three-year study of philosophy to two years with three professors. Seminary, which was set up with the Innsbruck Lyceum, foresaw, as in Henceforth, Ljubljana had a lower (two-year) study of philosophy Vienna and Graz, eight professors, the same as those at faculties of with the subjects of Philosophy (Logics, Metaphysics), Mathematics, theology operating within universities. Soon afterwards, Physics (general and special or experimental) and Moral Philosophy philosophical and theological studies for the education of own (Ethics) as mandatory subjects. The study of theology was enriched monastic offspring were abolished at the still existing monasteries. In with new study content: Pastoral Theology (practical work of a priest), Ljubljana, this was the case with the Franciscans and the Capuchins. Dogmatics, Patrology (church fathers of the first centuries), Since the time of Theresian school reforms, the authorities did not trust Hermeneutics (interpretation of the Bible), Church History, History of such forms of study while the aspirations to change their content in the Theological Literature and Oriental languages (Hebrew). The study of spirit of new ideas had failed. New educational centres for the clergy theology in Ljubljana thus encompassed four chairs. The former Jesuit thus brought about the abolition of all other institutions for clerical Chairs of Moral Theology and Canon Law were greatly expanded: education. The abolition of public and monastic theological studies in Pastoral Theology, Patrology and the History of Theological Ljubljana was followed by the dissolution of philosophical studies in Literature were added to the Chair of Moral Theology; and Church 1785. After a hundred years, only the lectures of the medical and History was added to Canon Law. The other two chairs, Dogmatics and surgical study remained in Ljubljana. After the old Academiae Oriental Languages with Hermeneutics, were shaped anew. Practical Operosorum, the ideas of setting up a university in Ljubljana appeared pastoral care was placed at the centre of theological studies also in for the second time during the reign of Joseph II. Initially, all Ljubljana. applications were rejected, with the justification that Vienna had no After the suppression of the Jesuit order, the grammar school, the intention of facilitating remote studies. After three months, the new Faculty of Philosophy and the Faculty of Theology in Ljubljana passed Imperial Decree (April 1788) restored the philosophical studies and over to state administration. Former Jesuits were still able to teach at after the suppression of General Seminaries in July 1790, the Decree the grammar school and the Faculty of Philosophy, but were granted the Ljubljana Lyceum in the phase of foundation complete completely excluded from the study of theology, where the most theological studies with seven qualified teachers and four years of important positions were taken by secular priests, who agreed with the duration, as of 10 June 1791. state’s ideology and the leader of the local church, Bishop Karl Johann Herberstein. All the reformist measures taken in Ljubljana were supervised by Bishop Herberstein, a supporter of Reformist IV. Catholicism, who was entrusted the supreme supervision of all studies In the beginning of the 19th century, the encouragement of the tertiary in Ljubljana by the Vienna authorities in 1774. The problems emerging education model, the basis of which had been provided following the especially in personnel issues were solved by direct contact with the Bavarian model during the reign of Joseph II, created greater Vienna government. Due to his church and political views, Bishop possibilities of obtaining an academic education. The double level of Herberstein did not even give consideration for monks to occupy the this field of education, the lyceal and erudite (university) study, positions of lecturers, especially not Franciscans, even though this was especially in the non-German provinces of the monarchy, bestowed a

80 completely new meaning on the small philosophical and theological Ljubljana introduced a subsequent rule. According to this the study of lyceal education institutions across the provinces, which the philosophy had to be concluded before beginning with the study of enlightened reforms of the second half of the 18th century observed theology. In 1728, Emperor Joseph II ordered “that in the future no one with mistrust. Unlike actual universities which focused primarily on can be ordained a priest if he had not previously concluded a scientific work, the lyceums above all focused on the education for theological course." As a prerequisite condition to be ordained, the vocational practices. Their main aim was the education of the clergy, leaving certificate with the first grade mark was needed for the who, in addition to theological knowledge, should also possess theological disciplines of Canon Law, Catechetics and Pedagogy. agricultural knowledge and the knowledge of surgeons, managers of Otherwise, the priest could not be ordained. large estates and teachers. Accordingly, the lyceums were divided into The registers and archive documents for the first period of the degraded universities, which were able to confer doctorates of existence of the Ljubljana Lyceum, which ends with the year 1809 or philosophy and theology; and into lyceums, which emerged as types of the setting up of French Central Schools in 1810 in Napoleon’s Illyrian atrophied grammar schools instead of the former Jesuit studies, and Provinces, indicate that in the first decade of the 19th century, Moral which became scientific and educational institutions in provincial and Pastoral Theology at the Ljubljana study of theology were lectured centres, but did not have the right to confer doctoral degrees. The by Jožef Balant, Dogmatics by Matevž Ravnikar, Hermeneutics of the Ljubljana Lyceum was part of that group who did not have the right to Old and New Testament by Luka Burger and Canon Law by Jurij confer academic titles and which, as other semi-university institutions, Dolinar. While the first three men were secular priests, the famous presented a link between the grammar school and an actual university. jurist Dolinar was a secular professor. From 1803 to 1809 inclusive, It provided three study orientations, the philosophical, medical and the study director of the Ljubljana Faculty of Theology was Jožef surgical and the theological, and numerous optional subjects, from Balant. agriculture to history and philosophy to modern languages. With regard to their place of residence, theology students were divided As mentioned before, after the suppression of the General Seminary in into alumni of the diocesan seminary, whose number in these years Graz, the “Study Chair of Theology” was restored in Ljubljana on 10 stood at 30 and later at 50, and into external students who came from January 1791. This was to be “organised according to the new study various foreign dioceses. plan and opened with the new academic year”. The Decree believed it Regarding the Ljubljana Diocesan Seminary in this issue, it needs to be would be “attended mostly by young men from Carniola, Istria, Friuli said that the Collegium Carolinum institution was restored at the and the regions of Gorizia and Trieste”. Theology was proclaimed a request of the Ljubljana Prince-Bishop Mihael von Brigido after the Faculty of the Ljubljana Lyceum which at the time also included the dissolution of the Graz General Seminary. These funds, together with merged philosophical and surgical faculties. The higher education the funds of other institutions, were used for reconstruction works, in study of theology remained in this format – within the composition of particular the rebuilding of the interior which then enabled the the Lyceum – until its reorganisation in 1848. At the beginning of accommodation of a greater number of students, at the same time lectures on 1 November 1791, the following professors of the serving different purposes - residential, study, medical needs, etc. theological educational institution were appointed: 1. Tomaž Franc From 1801 until at least 1813, the Seminary was managed by Vicar Pogačnik, pastoral priest, Church History; 2. Martin Koben, Oriental General and canon Jurij Gollmayer with the help of the study prefect Languages and Hebrew Relics; 3. Johann Treter, former Augustinian, and four tutors. As the 1820s saw a great interest for the study of Dogmatics; 4. Josef Hännle, pastoral priest, Moral Theology; 5. theology in Ljubljana, Prince Bishop Anton Alojzij Wolf strived to Cajetan Graf, pastoral priest, former Prefect of the Graz General increase the fixed number of alumni - the possibilities of residing at the Seminary, Pastoral Theology; 6. Peter Terler, pastoral priest, Seminary were limited, and the government in 1825 ordered the Hermeneutics and the Bible of the New Testament; 7. Georg Grossauer obligatory residence of theology students (priest candidates) in from Vienna, pastoral priest, Canon Law. In April 1792, Professor diocesan seminaries so as to “protect them from the uncontrolled Franc Pogačnik was appointed first Rector of the Ljubljana Lyceum. influences of the time”. Prince Bishop Wolf renovated the seminary Until the acquisition of the doctoral degree, all appointed teachers of wing in which the chapter vicars resided, thus providing the study of theology in Ljubljana held the title of lector (lectoren). accommodation and board for 80 students. He systematised the From 1792, lectures were held at the renovated and modernised former position of the seminary steward, whose tasks were until then, without Franciscan monastery, at the time referred to as the Lyceum building. payment, being performed by the priest of the diocesan office. This set Theology at the Ljubljana Lyceum had seven qualified teachers for the foundations for the operation of this important caretaking one year only, which was followed by reductions and the merger of institution for priest candidates, which during the 19th century and individual study courses. With the argument that it was a shorter study, also later, enabled the social existence of the majority of the youth a lyceal study, where “a smaller number of teachers impart only the studying at theology in Ljubljana. essential material”, an Imperial Decree next year again reduced their The new plan mentioned in relation to the restoration of the Ljubljana number to only four teachers (for Church History and Canon Law, for theological study chair, is of course the already mentioned the Bible, for Dogmatics and for Moral and Pastoral Theology). In this Rautenstrauch’s reform of the Austrian study of theology. With regard respect, Ljubljana was reduced to the circumstances following the to its realisation at the theology of the Ljubljana Lyceum, it needs to be suppression of the Jesuit order when there were only four chairs of said that the study plan enabled the study of theology at different theology. In dealing with the renovation of the study of theology in levels, which were initially justified with respect to their organisation. Klagenfurt, the Imperial Decree as of 9 August 1801, documents that During the pre-March era, a unified study programme enabled both the at the time, there were four chairs with four professors at the scientific education of theologians, as well as the preparation of priests theological studies in Ljubljana (Moral and Pastoral Theology, for practical pastoral care. There was, therefore, a unified study Dogmatics, Hermeneutics, Canon Law and Church History). In programme for two types of clerical education; while the difference in relation to content, this period thus had a limited study programme quality determined the lyceal or university study. The endeavours of adapted to lyceums and lasting four years. With regard to enrolment the Educational Review Commission to form two separate study into the study of theology, it has been established that from the 1770s, programmes for two kinds of clerical education were refused by

81 Emperor Francis II (I) [1792 – 1806 (1806 – 1835)]. In the first period French had left, until 1815, when he was appointed Councillor of the of the pre-March era (until 1809 inclusive), Ljubljana, with its four administrative district in Trieste. In 1818, he was appointed theological study chairs (Moral and Pastoral Theology, Dogmatics, Archbishop of Gorizia. The opinion of Marijan Smolik, that Balant’s Canon Law and Hermeneutics of the New Testament and Church Slovenian Pastoral Theology can only be a supposition, needs to be History and Hermeneutics of the Old Testament), was substantially pointed out as well. Parallel to Slovenian lectures of Pastoral falling behind the requirements of the study plan, or communicated it Theology, the theologians of Ljubljana also had mandatory lectures of in a rather reduced form with regard to quality. In the second period of Slovenian. The first teacher, Janez Debevec, privately lectured the pre-March era (after 1814), it communicated it almost in the form Slovenian Grammar for the theologians of Ljubljana from 1795 to foreseen by Rautenstrauch’s modified plan from 1804, which defined 1797, while in 1817, the Chair of the Slovenian (Slavonic) Language, the study plan of theological studies for the entire pre-March era. The at the study of philosophy at the Ljubljana Lyceum, saw the lectures of study plan of theology from 1804 brought only minor novelties. It Franc Metelko. Second year students of theology had mandatory encompassed four years of study. In the first year, the students were attendance at these lectures on Slovenian language. The enthusiasm of taught Church History with Patrology and Theological Literary Ljubljana’s theologians for the lectures on Slovenian, however, was History, Hebrew, Biblical Archaeology, Exegesis, Introduction to the not excessive. France Kidrič even believes that the study circles in Books of the Old Testament and part-time lectures from Hebrew- Ljubljana were rather indifferent to the Slovenian identity. Balant’s Related Dialects: Arab, Syrian and Chaldean; in the second year successor, Jurij Zupan, who was given the professorship for Pastoral Biblical Hermeneutics, Greek, Exegesis, Introduction to the Books of Theology in 1816 and kept it until 1831, lectured in Slovenian for the New Testament, Public and Private Canon Law and Pedagogy; in twelve years. Professor Zupan was succeeded at the Chair of Pastoral the third year Dogmatics and Moral Theology; and in the fourth year Theology in Ljubljana by Jožef Puklar, who began giving lectures in Pastoral Theology and Catechetics. February 1831 and who held this office until the end of the Ljubljana For future priests, Greek and Hebrew classes were severely limited Lyceum in 1848/49. and, during the first period, almost non-existent in Ljubljana, while an Despite all endeavours, the Austrian theology studies in the pre-March appropriate position was given to Public and Private Canon Law. The era were unable to reach their full extent. For this reason, in 1836, the attendance of Pedagogy classes was mandatory, as the priests were Imperial Educational Commission in Vienna was bound to "prepare religious education teachers both in primary and secondary education. suggestions of reforms". In 1839, following consultation with the From 1808, theology students had to even attend mandatory lectures bishops, its clerk, Franz Xaver Zenner (1794-1861), Director of the on Agriculture at the study of philosophy in order to be able to help the study of theology at the University of Vienna, submitted a reform rural population with practical advice. It was not until 1826 that these proposal paying special attention to the education of good pastors. lectures became optional, even though the Imperial Educational Hebrew was thus excluded from the list of mandatory subjects. The Commission in Vienna had declared itself on the subject already in Emperor did recognise a certain right for the bishops to shape and 1816. control the study process, while he completely rejected their wish to The lack of theologians resulted in tolerating the weaker students at manage the studies of theology themselves. On the basis of gathered exams, while the professors were told to “distinguish the mandatory opinions, which were also sought from the Ljubljana Diocese, Franz essential material from the material needed for scientific education" in Xaver Zenner’s proposal was amended and submitted to the Emperor textbooks, by using a different print style or by using inverted commas. in January of 1848. Emperor Ferdinand I (1835-1848) however, did At the lectures of the Ljubljana lyceal study of theology, only not have enough time to adopt the plan which, above all, considered textbooks verified and confirmed by the Imperial Educational the practical tasks of future priests and monks. Commission in Vienna were used. The influence of Bishops was fully Within the outline of the pre-March era, we need to mention the excluded. In the pre-March era, the majority of the textbooks for the Faculty of Theology operating within the framework of French higher study of theology were still written in the spirit of Josephinism. In the education at the time of Illyrian Provinces (1809-1813). In 1810, the education of the clergy, the substantial adherence to Josephinist French set up Central Schools in Ljubljana having the character of an textbooks was also evident in Ljubljana. As in their lectures, the actual university, and with the right to confer academic titles. There professors had to strictly adhere to the prescribed textbooks, were seven “study courses” (les cours) or study faculties: for doctors, Josephinist ideas and teachings found their way into the Ljubljana surgeons, pharmacists, engineers and architects, surveyors, lawyers lecture halls. This explains the fact that from the 1770s, and at least and theologians. Rector of the central schools was Jožef Balant and until the beginning of the 1830s, almost all bishops and almost all Chancellor was Matevž Ravnikar. In these years under the French secular clergy in the Slovenian territory were behind Josephinism and occupation, there were substantial changes in the study of theology. Jansenism. These are the most important authors of Austrian The study lasted four years. The biblical subjects of the Old and New theological textbooks of the pre-March era: Leopold Acerman, Testament were taught as an alternative every other year, and students Mathias Dannenmayer, Johann Jann, Engelbert Klüpfel, Georg of the first and second year of theology had to take these lectures Kirsch, Johann Michael Leonhard, Andreas Oberleitner, Joseph together. Lectures of Hebrew were conducted only part-time. The Johann Nepomuk Pehm, Josph Peitel, Georg Rechberger, Andre professor of Moral and Pastoral Theology lectured full-time, the Reyberger, Maurus Schenkel and Joseph Stapf. professor of Church History for three hours and the other professors The literary historian France Kidrič, who was a thorough investigator for two hours a day. In the first year, the students studied Rhetoric, of the pre-March era, says in his Zgodovina slovenskega slovstva [The Metaphysics and Physics; in the second year Physics, Moral History of Slovenian Literature]: “At the Lyceum, the Slovenian Philosophy, Natural Law, Church History and Hermeneutics; in the language found some support only at the Faculty of Theology, where third year Hermeneutics and Moral Theology; and in the fourth year Balant gave lectures on Pastoral Theology in Slovenian, supposedly Moral Theology. The professors were Jerome Agapito, Matevž on the basis of instructions given by Joseph II with regard to German Ravnikar, Janez Krstnik Kersnik, Luka Burger and Jožef Balant. In lectures of this subject at General Seminaries.” Jožef Balant continued November 1811, the central schools were turned into an academy as a to give lectures on Pastoral Theology in Slovenian even after the union of faculties, which survived for two years – from 1811 to 1813. A

82 three-year study of theology was introduced, giving lectures on the Liturgics; Gašper Velkavrh on Church Stylistics and Offices; and following subjects: Exegesis, Introduction to the New Testament, Gregor Rihar on Church Singing. Philosophy was fully excluded from Biblical Archaeology, Dogmatics, Moral Philosophy, Hermeneutics, the full-time study plan together with individual parts (Metaphysics Church History and optional Hebrew, which was in both academic and Ethics), which at the end of the 18th century were still successfully years divided between Balant and Ravnikar. lectured and studied with interest. In addition to the mandatory subjects, they also lectured on Liturgics, Church Singing and Christian Art. The management of the diocesan seminary was comprised of a V. director, vice-director, confessor and a study prefect. After the dissolution of the Lyceum, the study of theology in Ljubljana In the yearbooks, the Ljubljana Diocesan Theological College is was organised by the diocese. Until 1918/19, the diocesan study of entered as an independent institution separated from the seminary with theology in Ljubljana took the following names: Studia theologica pro only an occasional connection of the same principal. For decades, the Dioecesi Labacensi (1851), Institutum dioecesanum Studiorum study plan remained unchanged, only the professors changed, and theologicorum (1852), Škofijsko bogoslovno učilišče [The Diocesan even then, rarely. In addition to Liturgics, art historian Janez Flis in Theological College] (from 1853 until 1919). As mentioned before, 1884 began lecturing on Church Art; and in 1893, Janez Evangelist the Concordat between the Holy See and the Austrian state from 1855, Krek began with a completely new subject, Thomistic Scholastic enabled the Diocese of Ljubljana to form its own theological study and Philosophy. In 1909, Anton Jeglič was appointed Rector of the a theological study plan. The development of the study of theology in Theological College and Professor Jožef Smrekar was appointed the Slovenian territory at the end of the 19th and the beginning of the Prorector. 20th century was greatly influenced by two well-known encyclicals of In the last year before the University of Ljubljana was set up, the Pope Leo XIII (1878-1903). In 1879, he issued the encyclical Aeterni following professors held lectures at the Diocesan Theological Patris, in which he highly recommended that theologians were to College: Janez Janežič on Moral Theology; Josip Lesar on the Bible of study philosophy and theology, following the example and manner of the New Testament; Josip Dolenec on the Bible of the Old Testament St. Thomas Aquinas in which he did not primarily wish to “restore and Oriental Languages; Aleš Ušeničnik on Dogmatics; France Thomism but lay down a firm intellectual foundation on which a Ušeničnik on Pastoral Care, Catechetics and Pedagogy; Janez renewed Christian society could grow according to Christian Evangelist Zore on Church History and Canon Law; and France principles". The Providentissimus Deus encyclical, issued in 1893, Grivec on Fundamental Theology and Thomistic Philosophy. particularly recommended the deep study of the Bible stressing that Substitute teachers, Josib Srebrnič and Janez Fabijan, helped with “biblical studies should be the soul of theology”. The study of theology Church History and Thomistic Philosophy, and the assistant professors was given completely new dimensions with Leo XIII’s distinctively taught the auxiliary subjects: Josip Dostal Christian Archaeology and social encyclical Rerum novarum, in which the Pope stresses that Art; Stanko Premrl Gregorian Chant; and Alojzij Stroj Church students at theological colleges “should be acquainted at least with the Rhetoric and Liturgics. With the establishment of the state University fundamental principles for solving these very complex issues”. of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenians of Ljubljana on the After the establishment of the nonclassical secondary school in last day of August 1919, Alexander, crown prince of the Kingdom of Ljubljana in 1852, there was not enough room at the lyceum building, the Serbs, Croats and Slovenians, appointed three of the previously and the theological lectures were transferred to the seminary. In order mentioned professors to full professors (Aleš Ušeničnik, Franc to gain the needed lecture halls, the interior, and part of the exterior, of Ušeničnik and Ivan Zore), while five others were appointed the seminary building were extensively redesigned. On the basis of the subsequently. Imperial Decree from 1892 on the reorganisation of Schiffer's scholarship institution with the seminary, its means were partially used for the redesign. The study plan was based on the subjects from 1791, with the only exception being the previously mentioned special memorandum by Bishop Wolf in 1836 to the Imperial Educational Commission in Vienna, in which he strove for a more detailed study of the Bible and the practical dealings with biblical disciplines. Gradually, Wolf replaced the entire academic staff with new lecturers who, by the end of the 1850s, took on lectureships at the School of Theology in Ljubljana (e.g. Andrej Golmayer, Janez Legat, Janez Polc, Janez Krizostom Pogačar, Simon Klančnik, Matija Leben, Anton Jarc, Janez Semen, Andrej Čebašek, Leonard Klofutar, Leo Vončina and Janez Gogola). The study consisted of principal and auxiliary subjects. In accordance with the council’s instructions, all principal subjects were taught by doctors of theology: Pastoral Theology by Jurij Zupan; Dogmatics by Janez Krstnik Pogačar; Canon Law, Church History and Patrology by Janez Polc; Moral Theology by Matija Leban; Bible of the Old Testament by Janez Semen; Pastoral Theology by Janez Poklukar; and Bible of the New Testament by Leonard Klofutar. Some other professors lectured on auxiliary subjects: Jurij Zavašnik on Catechetics; Janez Krstnik Pogačar on Metaphysics; Matija Leban on Moral Philosophy; Janez Žlaker on Methodology; Jurij Volc on

83 Sources Literature

Arhiv Republike Slovenije [Archives of the Republic of Slovenia] Benedik, Metod, Teološki študij na Slovenskem [The Study of (ARS) Theology in Slovenia], Bogoslovni vestnik, 50/3 (1990), 9–22. • Historia annua Collegii Labacensis Societtatis Jesu 1596 – 1691, Zbirka rokopisov [Collection of Manuscript] 180 r. Benedik, Metod, Vzgoja duhovnikov – generalnega semenišča • Licej v Ljubljani (Šola II) [Lyceum in Ljubljana (School II)]. Jožefa II. [The Education of the Clergy – of the Joseph II General • Gubernij v Ljubljani [District of Ljubljana], II – VII. Seminary], Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 55–72. • Deželno glavarstvo za Kranjsko [Carniolan Provincial Government]. Bren H., K zgodovini ljubljanskega semenišča [To the History of the Ljubljana Seminary], Carniola, VIII, 1917, 139–143.

Narodni muzej Slovenije [National Museum of Slovenia] (NM) Cindrič, Alojz, Matrike kot vir za preučevanje slovenskega • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu izobraženstva med leti 1585 in 1715 (Gradec, Dunaj, Siena) Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu [Matrixes as a Source of Study of the Slovenian Intelligentsia Laibach) 1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, between the Years 1585 and 1715 (Graz – Vienna – Siena)], 1838, 1839, 1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (Sign. 9373). Gestrinov zbornik, Ljubljana 1999, 501–516.

Ciperle, Jože, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno Nadškofijski arhiv Ljubljana [Archdiocesan Archives in Ljubljana] srednjo šolo 1773–1848 [The Austrian Grammar School on its Way (NŠAL) towards a Secondary School of General Education 1773 – 1848], • Bogoslovno semenišče v Ljubljani [Theological Seminary in Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski Ljubljana] (NŠAL 32). sosedje, Ljubljana 2001, 357–371. • Škofijski arhiv [Diocesan Archives] (NŠAL 4). • Kapiteljski arhiv [Chapter Archives] (NŠAL, KAL). Ciperle, Jože, Avstrijsko visoko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in položaj na Slovenskem [The Austrian Higher Education System Following the Civil Revolution of 1848 and its Position in Narodna in univerzitetna knjižnica - rokopisni oddelek [National Slovenia], 130 let visokega šolstva v Mariboru, Maribor, Celje and University Library – Manuscript Collections Division] (NUK) 1991, 259–271. • Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefectores, eiusdemque alumni continentur ab anno M.DC (Ms Ciperle, Jože, Il programma didattico e gli studii dei Gesuiti a 156). Lubiana, I Gesuiti e gli Asburgo, Trieste 1995. • Album Academicorum Lycei Labacensis (Ms 654). • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Ciperle, Jože, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu [The Jesuit Study Programme and Their Study in Ljubljana], Jezuiti Laibach) 1823, 1824, 1827, 1832 (N 180, N 181, N 182, N 980). na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 157–179.

Zgodovinski arhiv Ljubljana [Ljubljana Historical Archives], Ciperle, Jože, Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem [An Ljubljana (ZAL-Lj.) Outline of the Medieval Education System in Slovenia], Zbornik • Klasična gimnazija v Ljubljani [Ljubljana Classical Grammar](I. predavanj, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, državna gimnazija v Ljubljani [1st State Grammar School in 4.–16. julij 1983, Ljubljana 1983, 227–246. Ljubljana] (LJU-184, 420-1). • Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k .k. Lyceum zu Ciperle, Jože, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Laibach (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k,k, Lyzeum zu Ljubljani 1800–1848 [The Image of the Great Ljubljana College, Laibach) 1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420-1). Lyceum in Ljubljana 1800 - 1848], Ljubljana 2001, 22–48.

Ciperle, Jože, Teološki študij na ljubljanskem liceju 1774–1848 [Theologiestudium am Ljubljanaer Lyzeum 1774 – 1848], Vestnik Univerze v Ljubljani, 34/8–11 (2003), 15–18.

Ciperle, Jože, Terezijanska šolska reforma in ljubljanske latinske šole [The Theresian School Reform and Ljubljana Latin Schools], Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 37–47.

Denifle, Heinrich, Die Entstehung der Universitäten des Mittelalters bis 1400, Berlin 1885 (reprint Graz 1956).

Dolinar, M. France, Cerkveni in politični okvir jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju [Ecclesiastical and Political Framework of the Jesuits in Slovenia in the 17th and 18th Century], Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 36–42.

Dolinar, M. France, Pastoralna dejavnost ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina [The Pastoral Activities of the Ljubljana Bishop Karl Johann Herberstein], Bogoslovni vestnik, 36 (1976), 469–480. Dolinar, M. France, Pomen jezuitskega reda v verskem in kulturnem

84 življenju na Slovenskem [The Importance of the Jesuit Order in the poznem srednjem veku [Students from Slovenian Provinces at the Religious and Cultural Life in Slovenia], Obdobje baroka v University of Vienna in the late Middle Ages], Kronika 23 (1975), slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Mednarodni simpozij v 149–153. Ljubljani od 1. do 3. julija 1987, (Obdobja, 9), Ljubljana 1989, 379–384. Paulsen, Friedrich, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den deutschen Schulen und Universitäten von Ausgang des Mittelalters Dolinar, M. France, Problem vzgoje duhovnikov kot nosilcev bis zur Gegenwart, 1, Leipzig 1919. cerkvene prenove [The Problem of Educating Priests as Pillars of Ecclesiastical Reform], Katoliška obnova in protireformacija v Petrič, Franci, Ljubljanski škof Janez Tavča [The Ljubljana Bishop notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 (Zbornik slovenskih Janez Tavčar], Bogoslovni vestnik 52 (1992), 9–16. predavanj), Bogoslovni vestnik, 1–3 (1992), 52–64. Polec, Janko, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za Duhr, Bernhard, Die Studienordnung der Gesellschaft Jesu, slovensko univerzo [Ljubljana's Higher Education Studies in the Bibliothek der katholischen Pädagogik, IX, Freiburg in. B. 1896. Past and the Struggle for a Slovenian University], Universitas Aleksandrina Labacensis, Ljubljana 1929. Duhr, Bernhard, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, Bd. 1, Freiburg i. Br 1907. Engelbrecht, Helmuth, Rüegg, Walter (izd.), Geschichte der Universität in Europa, Band I, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Erziehung und (Mittelalter), München 1993. Unterricht auf dem Boden Österreichs), 5 Bde, Wien 1982/83/84/86/88. Schmidt, Peter, Collegium Germanicum in Rom und die Germaniker, Tübingen 1984. Grimm, Gerald, Elitäre Bildungsinstitution oder »Bürgerschule«, Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt [The History of the Educational System and Pedagogy in Slovenia], am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987. II. (1805–1848), Ljubljana 1964.

Gruden, Josip, Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski srednjem veku [Education and Schooling of the Clergy in Slovenia humanisti do srede XVI. stoletja [Humanism in Slovenia and in the Middle Ages], Katoliški obzornik 6 (1902), 237–246. Slovenian Humanists until the mid-16th Century], Ljubljana 1979.

Janžekovič, Janez, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. Smolik, Marijan, Kako so zidali semenišče v Ljubljani [How the stoletju [Students from Slovenia at the University of Vienna in the Seminary in Ljubljana was Constructed], Kronika, 7 (1959), 16th Century], Kronika, 25/3, 167–177. Jesuiten in Österreich, 90–123. Festschrift zum 400-jährigen Gr?ndungsjubileum der österreichischen Ordensprovinz der Gesellschaft Jesu 1663–1963, Smolik, Marijan, Liturgika in pastoralka pri Slovencih [Liturgics Innsbruck 1963. and Pastoral Theology with the Slovenians], Bogoslovni vestnik, 40/1 (1980), 3–25. Kidrič, France, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije [The History of Slovenian Literature from the Snoj, Slavko A., Vzgoja in izobraževanje duhovnikov v Hrenovem Beginnings until the March Revolution], 2. zv., Ljubljana 1931. času [The Education and Schooling of the Clergy at the Time of Bishop Hren], Hrenov simpozij v Rimu, Celje 1998, 199–216. Klingenstein, Grete, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, Koschatzky (Hrsg.), Thienen–Adlerflycht, Cristoph, Wandlungen des österreichischen Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg 1979. Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Klingenstein, Grete, Universitätsfragen in der österreichischen Materialien (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen Monarchie um 1800, Plaschka, R. G. Mack (Hrsg.), Wegenetz der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975. europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel– und Südosteuropa vom Ende Zschokke, Hermann, Die theologischen Studien und Anstalten der des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983. katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894.

Kolar, Bogdan, Teološki študij in bogoslovno semenišče v Ljubljani Zupančič, Vlado, Wolfova skrb za duhovniško vzgojo in v času Karla J. Herbersteina [The Study of Theology and the izobraževanje [Wolfs´s care for the education and schooling of the Theological Seminary in Ljubljana at the Time of Karl J. clergy], Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, 147-157. Herberstein], Herbersteinov simpozij v Rimu, Celje 2004, 73–92. Zwitter, Fran, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Higher Kulavic, Johann, Das f?rstbischöfliche Priesterseminar und die Education in Slovenia until 1918], Petdeset let slovenske univerze v theologische Lehranstalt zu Laibach, H. Zschokke, Theologische Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969. Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894. Žnidaršič, Lilijana, Šolanje, vzgoja in izobrazba duhovnikov ljubljanske škofije pred tridentinskim koncilom [The Schooling, Miklavčič, Maks, Smolik, Marijan, Študij teologije v Ljubljani pred Education and Training of Priests in the Ljubljana Diocese Prior to ustanovitvijo univerze [The Study of Theology in Ljubljana prior to the Council of Trent], Zgodovinski časopis, 52/4 (1998), Ljubljana the Setting up of the University, Petdeset let slovenske univerze v 1998, 473-485. Ljubljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 567–573.

Ožinger, Anton, Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v

85 The Faculty of Theology of the Tatjana Dekleva University of Ljubljana

The Establishment of the Faculty of Theology in Ljubljana The Faculty of Theology of the University of Ljubljana The claim for the establishment of a Slovenian University was made in 1919-1945 the revolutionary year of 1848 as part of the Slovenian national Following the model of the faculties in Germany and Austria at the programme. Since that time, endeavours for its creation were evident, time, the Ljubljana Faculty of Theology was set up within the growing in strength towards the end of the 19th century. In 1898, the framework of the state University. In addition to being aware that Carniolan Provincial Assembly made a clear demand for the theological science is part of other sciences, the church circles were establishment of a University with a Faculty of Philosophy, Faculty of persuaded in their decision by the idea that its existence would be Law and a Faculty of Theology. The University however, was not set better provided for in such a manner. In its early years, the Faculty was up until new political circumstances emerged after the First World War able to draw upon almost two hundred years of the rich tradition of the and the dissolution of the Austro-Hungarian Monarchy. Ljubljana Seminary and the Seminaries in Maribor and Gorica. For the A meeting, convened by the Mayor Ivan Tavčar and Professor Mihajlo final regulation of the Faculty, a legal basis that would be followed by Rostohar of the Czech University in Prague, at which the University the Faculty was needed. Commission was founded, is regarded as the beginning of the first The founding act for the University of Ljubljana determined that until Slovenian University. Among others, the Commission included a special act for the University was issued, the University shall be theologians: Janez Zore as vice-chairman, Aleš and Franc Ušeničnik managed according to the act and decrees at the University of and Janez Janežič, soon replaced by Josip Srebrnič, as members. The Belgrade. A joint decree with the Orthodox faculty in Belgrade was not University Commission was entrusted to lead all preparations in the possible, so the Faculty Council of the Faculty of Theology elaborated establishment of the University, in cooperation with the National a detailed Faculty Decree and submitted it to the University Council. Government, and began its work on 5 December 1918. Without delay, In expectation of a forthcoming University Act and a general on 8 December, the professors of the Ljubljana Theological College University Decree which would result in the rearrangement of the sent the Commission a memorandum on establishing the Faculty of Faculty Decrees, the University Council proposed a postponement Theology in Ljubljana. The Commission unanimously adopted the until new regulations will have been adopted. While waiting for the proposal at its fifth meeting held on 14 January, under the condition new act, the Faculty Council addressed the Ministry of Education with that all the lectures were made public and held in the Slovenian the request that the Faculty followed the decrees of the Zagreb Faculty language, not in Latin. The Commission at the same time issued a of Theology until the new University Act was adopted. In June 1920, proposal for the National Government to immediately elevate the the University Council adopted the provisions for certification Ljubljana Theological College, which had been operating as a form of examinations for the Ljubljana Faculty as those applied in Zagreb. higher education study for future priests in Ljubljana since 1791, to the Following a decree issued by the Ministry of Education, the Zagreb status of a faculty, thus allocating it the corresponding financial funds. viva voce examination order began to be applied as from 24 December As Professor Mikuž believes, it was the theologians who showed the 1920. University Commission the right course of action; if qualified teachers The special founding act for the University of Ljubljana, which had are available, solutions for the issue of the Ljubljana University should been promised upon its foundation, was never issued. They began be sought at home. During this time, the University Commission preparing a University Act for the entire country. With its own strived to set up parallel chairs in Zagreb, where the lectures would be representative, the Faculty of Theology participated in the held in the Slovenian language, until a university was set up in Commission for the New University Act and in the Commission for a Ljubljana. On 6 March, Ljubljana received information that the New Joint Regulation of the Faculties of Theology. In preparing the Belgrade government had allowed the university to be opened in University Act, professor Grivec had been active from the very Ljubljana as early as autumn 1919. The Commission was facing a beginning and after the act had been adopted, the Commission for the difficult challenge – to organise the newly founded university within Preparation of the Faculty Decree included Aleš Ušeničnik, Lambert six months. Sub-commissions were set up with the task of making Ehrlich, Josip Ujčič and Alojzij Odar. The professors of the Faculty of proposals for the organisation of the faculties and suggesting the first Theology “had a clear mission of how to finally guarantee not only the professors. The theological sub-commission had an advantage over image of the Faculty itself but also its embedding in both canon and the others as it was able to draw from the Theological College. The public law by a legal statute”. In addition to regulations applying to College was not reorganised into a faculty as initially proposed, rather state universities into which they had been included, the faculties of the Faculty was founded anew. With the exception of four retired theology also had to consider the Roman regulations. The University theology professors, all others were appointed as faculty teachers. The Act was issued as late as 28 June 1930 and on 24 May 1931, Pope Pius theologians were the first to receive a scientific classification for its XI issued the Constitution on Universities and Faculties of first three professors, Aleš Ušeničnik, Franc Ušeničnik, PhD, and Ecclesiastical Schools (Deus Scientiarum Domuinus). This highest Janez Zore, PhD, on 21 March. On 31 August, together with the church document brought clear guidelines and obligatory regulations registrars of other faculties, these professors were appointed full which the faculties of theology operating within the state universities professors of the University of Ljubljana. They were appointed had to follow as well. Individual articles were in agreement with the registrars of the Faculty of Theology and acted as a temporary Faculty regulations of the state Act on Universities and the general University Council leading all subsequent preparations for the beginning of the Decree, but due to the special character of the Faculty as a church Faculty’s operation. school, there were many particularities which needed to be considered. The Faculty’s tasks and the regulations regarding the students, classes, diploma and doctoral examinations were covered by the Decree on the Catholic Theological Faculty in Zagreb and Ljubljana, which the Minister of Education signed on 17 May 1935 and which was in force for more than a decade and a half.

86 From the Faculty of the University of Ljubljana to an management and control of the Ministry of Science and Culture. The ecclesiastical institution 1945-1952 innovations were implemented with the summer semester of the The circumstances in the new state, in which after the First World War 1949/50 academic year and at the end of January, the University the Slovenians received their first University, were not regulated and Senate under in the old composition. At the meeting, the problems also occurred due to political and economic centralism implementation of the new provisions was discussed. “The Dean of the preventing the Ljubljana University from developing smoothly. It Faculty of Theology, Anton Trstenjak, PhD., mentioned that the often faced closure or the reduction in the number of some faculties, Faculty of Theology would be able to become independent as soon as which concerned other faculties more than the Faculty of Theology, the agricultural lecture hall moved out.” On 23 March 1950, the especially the Faculty of Medicine and the Faculty of Technology, with Faculty Council of the independent Faculty of Theology was the Faculty of Theology, however, not being immune to these constituted with the Dean’s Office being moved from the Provincial aspirations either. Its professors and students were always expressing Mansion to the former student’s hostel Alojzijevišče. Despite the their solidarity and participated in campaigns for the integrity and separation, the connections between the Faculty and the University completion of the Slovenian University. The year 1945 marked a new remained. The changes did not influence the manner of the study and era in the development of the Slovenian University. On one hand, its the rights enjoyed by the professors and students. They were equals existence was no longer threatened and the possibilities of its with the professors and students of other higher education institutions, expansion emerged, while on the other hand, the aspirations of the as the Faculty of Theology was still part of the public educational authorities to meddle with University life began to become evident. system and financed from the budget funds. The ideology of the governing class was in contradiction to the In the beginning of the 1950s, the relations between Yugoslavia and the principles of the Church and the Faculty of Theology and the entire Holy See became strained, and the relations between the state and the system of religious education became redundant and undesirable. The Roman Catholic Church in Yugoslavia deteriorated. The relation Constitution of the Federal People’s Republic of Yugoslavia (FPRY) towards the catholic intelligentsia sharpened, religious education in issued in the beginning of 1946 regarded religious schools as private schools was abolished and the Commission for Religious Issues was schools which it could not control and therefore attempted to abolish formed to manage the state’s policy on the Church. The Dean of the them. In March 1946, the government of the FPRY founded the Ljubljana Faculty of Theology at the time, Stanko Canjkar, PhD, sent Committee for Schools and Science which attended to the the country’s president Josip Broz Tito a special memorandum stating management of the country’s entire educational system. In the the desire that the Faculty remains a state institution, which however beginning of November, the same Committee sent the Ministers of did not help as decisions had already been made. The Council of Education of individual republics its directions on solving the Science and Culture sent a letter to the Faculty on 4 March 1952 stating problems of schools which were not controlled by the state. On the that with regard to the constitutional provisions on the separation of the basis of this direction, the Slovenian Minister of Education on 15 Church from the State, the Faculty of Theology as of 31 June ceases to November 1946 signed the Decree on the Exclusion of the Faculty of be a state institution. The issue regarding the continued existence will Theology from the University on the grounds of it being a specific henceforth be regulated by the Ministry of Internal Affairs through the religious school. The Faculty of Theology was thus from a legal point Commission for Religious Issues with the Presidency of the of view excluded from the University of Ljubljana, while the actual Government. A state subsidy for the Faculty’s maintenance was exclusion did not take place until 1949. Aleš Gabrič explains the promised. On 14 June, the Ljubljana Ordinary Anton Vovk, a great persistence of the Faculty of Theology within the University with the chancellor of the ecclesiastic Faculty of Theology, awarded Dean deficiency and lawlessness of the system at the time in which a decree Cajnkar the mandate to arrange all the necessary matters for the could be only a lifeless letter on a piece of paper. Faculty to be transferred to the ecclesiastical sphere. The Dean’s At the University, the question of excluding the Faculty of Theology Office thereupon informed the Ministry of Internal Affairs that an was first raised by the University Senate on 18 March 1947 but in ecclesiastical Faculty of Theology had been organised in Ljubljana. expectation of federal instructions which were to regulate also the The state authorities wished to maintain and intensify the control of the question of the faculties in Zagreb and Belgrade, the issue was Faculty even after it had become a private ecclesiastical institution. postponed. As the preparation of a new federal University Act had Subsequent financing had been conditioned with measures which come to a standstill and the question of regulating the University could would enable it to interfere with its internal operation. The Faculty of not be left to wait indefinitely, the People’s Assembly of the People’s Theology had to prepare a Statute which met the requirements of the Republic of Slovenia on 21 October 1949 adopted the Regulation of state authorities and which was condition for its subsequent operation. Higher Education in the People’s Republic of Slovenia Act, which Soon after the war had ended, the Faculty had already began to intervened with the organisation of the University of Ljubljana and consider a new Statute, which would in more detail consider all the which brought about the final exclusion of the Faculty of Theology canonical regulations regarding independent ecclesiastical higher from the University of Ljubljana. On the basis of this Act, the Decrees education schools and the changed conditions in the socialist reality in adopted on 27 December 1949 newly regulated the structure of the which it had found itself. The new Statute prepared by Vinko Močnik, higher education institutions of Ljubljana. The University was PhD, professor of canon law, was adopted by the Faculty Council on 1 reduced to four faculties and the Higher School of Medicine and the August 1952. The state authorities were also pleased with the Statute. Higher School of Technology with several faculties. The Faculty of From mid-1952, the Commission for Religious Issues regulating the Agriculture and Forestry was given the status of an independent matters of the Faculty of Theology regularly paid the Faculty a faculty the same as the Faculty of Theology, which was not mentioned subsidy, which was initially comparable to the share which the Faculty in these Decrees and was regulated on the basis of Article 7 which had previously received from the University budget but with the stipulated: “The Faculty of Theology of the University of Ljubljana upward movement of the inflation, the amount was realistically being shall be excluded from the structure of the University of Ljubljana and decreased. shall become an independent faculty.” The same rules applied to it as to all other higher education institutions – it was a legal entity under the

87 Faculty management Chancellor attended only the final doctoral examinations, signed Pursuant to the University Act from 1905 which also applied to the doctoral theses and communicated the directives from Rome. Until University of Ljubljana, each faculty was lead by a Dean chosen by the 1952, the function of Great Chancellor was performed by three faculty from among its full professors. He was replaced by the Vice- bishops: Anton Bonaventura Jeglič, Gregorij Rožman and Anton Dean, and the Vice-Dean position was then filled by the most senior Vovk. professor of the faculty according to the length of service. The job of All full professors of the University constituted the University Council the Dean was to manage the faculty and to see to the classes and exams. and all Deans were members of the University Management Board. All At the meeting of the University Council on 12 November 1919, full professors of the Faculty of Theology were members of the faculty members elected their Deans. The first Dean of the Faculty of University Council and had the right to vote for the Rector and to be Theology was Franc Ušeničnik. By 1945, all full professors held this elected into this position. In the years between the two wars, three of position in various terms. In elections, the Faculty Council observed a the Faculty’s professors were elected Rector of the University of regular cycle. Most often – as much as five times, the position was held Ljubljana: Aleš Ušeničnik 1922-1923, Franc Ksaver Lukman 1926- by Franc Ksaver Lukman. Franc Ušeničnik was succeeded in his 1927 and Matija Slavič 1932-1934 and 1939-1941. function of Dean by his brother Aleš Ušeničnik, who performed this function three times. Professors Matija Slavič, France Grivec and Lambert Ehrlich were also elected Dean three times, Andrej Snoj and Study management Josip Ujčič twice and Josip Srebrnič, Janez Fabijan, Josip Turk and The theological sector of the University Commission prepared the Alojzij Odar once. The Dean performed his function for a year and basic study plan with the number of departments and chairs. In this upon the end of his term had to report on the faculty’s work to the plan it followed the aspirations for the modernisation of theological University Council. The Faculty Council was comprised of all studies which were to be found already in Austria and Germany from professors and assistant professors, with the chairman being the Dean the beginning of the century and which some faculties (the Zagreb and and the manager of the Faculty Council the youngest professor with Vienna Faculty) had already considered. It was above all essential to regard to the length of service. The Faculty Council elaborated the prolong the study from four to five or six years and to increase the programme and the list of lectures for each semester, took care of the number of chairs. When the Faculty of Theology was set up, a special occupancy of the chairs, proposed to the Minister of Education new Statue had not been adopted and the Faculty was managed according to chairs to be opened, their merger and separation, it chose and together the orders applying to the Zagreb Faculty. with an explanatory statement proposed new full, associate and other In the first year of the University study of theology in Ljubljana, the professors to the Minister, it decided on extraordinary lectures, it study did not essentially differ from the School of Theology. By decided on and gave reasons for the awarding of honorary doctor titles, appointing the first three full professors, the Chairs of Philosophy, it decided on various student applications, the exam plan, the Pastoral Theology and Church History had been taken. During the composition of the examination board, it communicated its opinion on winter semester, the new appointments brought lectures in Early the absence of lecturers which lasted for more than a month to the Christian Literature and Church History, Biblical Science of the Old Minister, etc. In the years following the Second World War, the Faculty Testament, Biblical Science of the New Testament and lectures on Council lead by the Deans Janez Fabijan (1945-1947), Vinko Močnik Doctrinal History. By the end of the first academic year, lectures were (1947-1948) and Anton Trstenjak (1948-1950) strived for the also held on Canon Law, Moral Theology, Systematic Dogmatics and existence of the Faculty of Theology within the framework of the Fundamental Theology. In the 1922/23 academic year, following the University of Ljubljana. After the separation from the University, appointment for the Chair of Religious Studies, the Faculty had Stanko Cajnkar was elected Dean and he remained in this position until systemised 11 chairs. In 1939, the Chair of Philosophy and Psychology 1966, representing the independent Faculty in relation to the brought this number to 12 and after the Second World War, the setting authorities. “He performed the function of a Rector even though he did up of the thirteenth chair was being prepared – Biblical Theology. The not have that title,” as he himself wrote. The fact that someone had Ministry of Education appointed Stanko Cajnkar to this position but been Dean for sixteen years even though elections were held every the Faculty never set up this chair. Cajnkar nevertheless remained with year, might lead future generations of theologians to false the biblical group. assumptions, adding that he was not chosen due to some exceptional With regard to the organisation, the principal subjects in the second capabilities on his part but due to the hope that under his management academic year were divided into four groups: the philosophy and the Faculty might enjoy peace thus serving its purpose. Through all dogmatics group encompassed the Chairs of Christian Philosophy, those years, the administrative affairs were led by Vilko Fajdiga as Theology, Fundamental Theology, Systematic Dogmatics and Vice-Dean. Historic Dogmatics; the biblical group encompassed the Chairs of Even before the separation from the University, the Faculty was Biblical Science of the Old Testament with Semitic Languages and the considered a church institution and its “Ordinarius loci” was the Great Biblical Science of the New Testament; church history encompassed Chancellor. According to church ordinance on faculties of theology, above all the lectures on General Church History and Patrology, the this function appertained to the Ljubljana Bishop but the “church History of Greek and Slavic Churches and the Theology of the Eastern authorities never directly interfered with the Faculty’s operation due to Church; the moral, legal and pastoral group encompassed Moral its connection with the state University". The Faculty’s affairs were Theology, Canon Law and Pastoral Theology. Within the framework regulated by the Faculty management and the graduation ceremonies of the fifth group for church art, part-time professors lectured on were held by the University Rector. It was only in 1942 that the Church Art and Church Singing as secondary compulsory activities. Ljubljana Bishop first communicated with the Faculty as its Great The principal subjects were complemented by other auxiliary subjects: Chancellor. After the separation, it had become evident that the Great Sociology, Rhetoric and Pedagogy, and Catechetics which were part of Chancellor would have more influence on the Faculty management the moral, legal and pastoral group. In the 1922/23 academic year, Old but nevertheless almost all Faculty matters were in the hands of the Church Slavonic was introduced as a secondary auxiliary subject. Faculty bodies under the management of the Dean. The Great With the 1933/34 academic year, a special group for auxiliary subjects

88 was introduced bringing together: Homiletics, Pedagogy and Academic teachers Catechetics, Church Art, Church Music, Sociology, Pastoral The long tradition and the expert staff of the Ljubljana Theological Medicine, Biblical Greek and Old Church Slavonic. The summer College provided the newly-founded Faculty a good personnel basis. semester of the 1940/41 academic year divided the philosophy and The registrars – the first three full professors were chosen among the dogmatics group with the subjects of Apologetics (Religious Studies) professors of this institution. The expert opinions for their elections and Fundamental Theology being classified in the independent were contributed by the Zagreb Faculty of Theology. Aleš Ušeničnik, dogmatic group. The Chairs of Canon Law and Church History PhD., professor of Dogmatics, was appointed full professor of merged with the legal and historic group. In the 1950/51 academic Philosophy; Franc Ušeničnik, PhD., professor of Ethics in Pastoral year, the groups were renamed into chairs, and moral theology was Care, was appointed full professor of Pastoral Theology; Ivan Zore, united with the Chair of Canon Law. In addition to regular lectures, PhD., professor of Church History and Canon Law, was appointed full there were also seminars introducing students to scientific work. Each professor of the Faculty of Theology of the same field. After the student had to participate in at least one seminar and prepare at least dissolution of the University Commission, their task as registrars was one seminar paper. also to choose the staff for the completion of the Faculty. At the third Despite the Faculty operating in accordance with the old decree in its meeting of the University Council, Aleš Ušeničnik proposed new first two decades, it tried to realise the aspirations for the development appointments in the name of the academic staff of the Faculty of and progress of theological science. Already in its second academic Theology. In choosing the candidates, regional or diocesan borders year, it requested a five-year study and began implementing it in the were neglected, as the Faculty stressed an all-Slovenian character. first two years in the 1922/23 academic year. It strived to direct the During the winter semester of the first academic year, Josip Srebrnič, scientific theological study eastwards. In 1921, professor Franc Grivec PhD., professor of Church History at the Central Seminary in Gorica, implemented the so-called “eastern theology” on the Ljubljana was appointed full professor for Old Christian Literature and Church Faculty of Theology and in the 1925/26 academic year, a special study History. Franc Ksaver Lukman, PhD., professor of Moral Theology at plan was prepared for the subject which was supposed to help the the Maribor Theological College became associate professor of students get acquainted with the history and theology of eastern Dogmatics and Doctrinal History (1921 – full professor). In 1920, the Churches, especially the Orthodox Church. Following a Faculty Chair of Biblical Science of the Old Testament, with associate Decree in 1935, the study became a six-year study. It was gradually professor Matija Slavič, PhD., who joined the Ljubljana Faculty from implemented in the 1936/37 academic year. After the war, the lectures the Maribor Theological College and was appointed full professor a were for some time organised so as to last only 5 years. It was only in year later, and the Chair of Biblical Science of the New Testament, 1952 that the 6-year study was again implemented as foreseen by the with assistant professor Andrej Snoj, PhD., (1923 associate professor Faculty Decree. and 1937 full professor) had been taken. In the summer semester, At the end of the lectures, the students had to pass a diploma lectures were held by part-time professors: Gregor Rožman, PhD., examination from all of the principle subjects and a diploma (1920 assistant professor, 1924 associate professor) who was up till colloquium from the auxiliary subjects. Only after passing all these then professor of Moral Theology and Canon Law with the Klagenfurt exams were the students able to take their diploma examination. The Theological Institute and who held lectures on Canon Law, Josip number of graduates differed with the biggest number of graduates Ujčič, PhD., (1921 associate professor, 1927 full professor) who was being in the year 1942 when the University was closed but exams were previously the principal of the Augustineum Theological Institute, allowed to be executed. In thirty years (until 1949), 450 students who held lectures on Moral Theology and Janez Fabijan, PhD., (1921 graduated from the Faculty of Theology. assistant professor, 1927 associate professor, 1937 full professor) who In order to obtain the academic degree of a doctor in theology, twelve held lectures on Systematic Dogmatics. At the end of the summer semesters of study had to be followed by two semesters of special semester, Franc Grivec, PhD., was appointed full professor for lectures and seminars. Prior to the Faculty Decree from 1935, a Fundamental Theology, previously holding a professorship at the doctor’s degree included three viva voce examinations and a Ljubljana Theological Seminary and in 1919 working as full professor dissertation from a subject for which a viva voce examination was not of Eastern Theology in Zagreb. By the end of the first academic year, conducted. This was a characteristic of the Austrian type of the doctor's the Faculty had occupied most of its teaching chairs and obligatory degree in which the candidate prepared the dissertation from the subjects. There were a total of 15 teachers appointed: 5 full professors, subject for which he was afraid to undergo a viva voce examination. In 2 associate professors, 1 assistant professor, 2 part-time professors and this way, the doctor’s degree which paid special attention to oral 5 part-time teachers. After the promotion of two associate professors to examinations, was not an expression of specialisation and did not full professors (1921 Lukman, Slavič) and the appointment of foster independent scientific and research work. The 1935 Decree Lambert Ehrlich to the Chair of Religious Studies in the summer abolished the three viva voce examinations and introduced one semester of the 1922/23 academic year, the number of full professors examination from general theology (dogmatics and principles of increased to 8. Josip Srebrnič held lectures on Old Christian Literature moral philosophy) and one viva voce examination from the group and Church History until September 1923, when he was appointed from which the candidate prepared the dissertation. This was the focus Bishop of Krk. After he left, the lectures on Patrology were conducted of the doctoral degree so the dissertation had to be the result of by Franc Ksaver Lukman, PhD. After professor Zore retired in 1926, independent work which the candidate had to defend in front of a five- Josip Turk, PhD., took his position as a part-time professor (1927 member committee and at least partially print. In thirty years, 41 assistant professor, 1934 associate professor, 1937 full professor). candidates were conferred a doctorate. From these, only 4 after 1945, When Gregor Rožman, PhD., was appointed Bishop of Ljubljana in as the conferrals at the University had been adjourned due to the 1930, he stopped lecturing at the Faculty. His chair was succeeded by anticipated new Doctorate Act. Alojzij Odar, PhD., as assistant professor (1937 associate professor, 1940 full professor). In 1937, Franc Ušeničnik retired but remained as a part-time substitute teacher for Liturgics while his chair was succeeded in the summer semester of the 1936/37 academic year by

89 assistant professor Ciril Potočnik, PhD. (1939 associate professor, (1920/21 Syriac, 1921/22 Arabic). In the 1922/23 academic year, full 1946 full professor). In the same year, Janez Ujčič left the Faculty as he professor of the Faculty of Philosophy, Rajko Nahtigal, PhD., as part- was appointed the Archbishop of Belgrade. In the winter semester of time teacher began holding lectures on Old Church Slavonic, holding 1937/38, part-time teacher Ignacij Lenček, PhD., was appointed his these lectures until the 1931/32 academic year. Following a year’s successor (1938 assistant professor). From the 1937/38 academic year, break, the lectures on Old Church Slavonic continued for theology Alojzij Zupan, PhD., temporarily (five semesters) held lectures on students in the 1933/34 academic year, when professor Nahtigal was Ethics instead of Ujčič. In 1938, Aleš Ušeničnik retired and so the succeeded by professor Anton Breznik, PhD., a Slavist from Šentvid. lectureship in Philosophy was published and in the autumn of the same That year, the List of Lectures at the Faculty of Theology was year Janez Janžekovič was appointed assistant professor (1946 expanded by two new auxiliary subjects: Pastoral Medicine taken on associate professor, 1967 full professor). In the winter semester of the by part-time teacher Anton Brecelj, MD, and Sociology lectured by 1940/41 academic year, Anton Trstenjak, PhD., was appointed Aleš Ušeničnik until 1933, first within the framework of the pastoral assistant professor for Philosophy, Pedagogy and Methodology (1946 and later philosophical group. In 1933, the subject was characterised associate professor, 1947 full professor). Vilko Fajdiga, PhD., as an auxiliary subject lectured by part-time teacher Ivan Ahčin, PhD. assistant professor for Christian and Comparative Religion, succeeded From the summer semester of 1936/37, Viktor Steska worked as part- Lambert Ehrlich who was executed in 1942. This was the last time teacher of Christian Art History from the Byzantine Era Onwards. personnel change at the Faculty of Theology until May 1945. At that Following the death of Mihael Opeka, Church Rhetoric was from the time, six professors and a substantial number of students left Ljubljana summer semester of 1938/39 lectured by part-time teacher Alojz together with other refugees and because of this were relieved of their Košmerlj. In 1939, Stanko Premrl was succeeded by Venčeslav Snoj jobs and functions by a decree of the Ministry of Education issued on (Solemn Divine Office and Ordinary of the Mass). At the time of the 10 August 1945. Vice-Dean, Alojzij Odar, PhD., Ludvik Čepon, PhD., Italian occupation, optional lectures of Italian were organised for Alojzij Košmerlj, PhD., Ignacij Lenček, PhD., Matija Slavič, PhD., students of all semesters and held in the 1941/42 academic year by and Josip Turk, PhD., continued their work as refugees where Aldo Franchi. From the 1942/43 academic year, Oriental Languages professor Odar in 1945 had already managed to obtain the status of a were lectured part-time by Ludvik Čepon. After the war, Pastoral faculty with the right to confer academic titles. In 1947, the institution Medicine was taken over by Franc Debevec and in the years 1945 to relocated to Argentina where it operated until 1959. 1949, Church Art was lectured by Janez Veider, From the summer The remaining teachers at the Faculty of Theology were reappointed semester of 1948/49, the subject of Pre-Military Instruction became a by a decree issued on 27 August 1945. Due to the empty chairs, the “highly compulsory" subject for all male and female students who had work of the Faculty was threatened and so the other professors had to not yet served in the military service. Instead of the lectures on temporarily hold lectures from related departments, while in the long- Marxism and Leninism which had previously been compulsory for all run, such a condition might have jeopardised the quality of the lectures students, the Faculty again introduced Sociology which was planned and the scientific work of the professors. In the 1945/46 academic to be lectured by Jože Lampret but was taken over by Stanko Cajnkar. year, the Faculty of Theology had 9 lecturers of principle subjects (6 full and 3 assistant professors) and 5 lecturers of auxiliary subjects. In 1946, the Minister of Education was still favourably disposed towards Students the Faculty enabling the academic staff to be completed by professors Enrolment of students into the first semester of the University of from the Maribor Theological College. Two new full professors were Ljubljana took place from 15 November to 1 December 1919. Each appointed: Vinko Močnik, Phd., for Canon Law and Josip Jeraj, PhD., candidate had to enrol personally at the Rectorate. The student for Moral Theology. Maksimiljan Držečnik, PhD., was appointed obtained the status of a student after being entered into the “general assistant professor for the Old Testament. Following his appointment ledger” (register) and receiving the “student certificate” (student as the Auxiliary Bishop of Maribor, he was next year succeeded by identity document) and transcript. 94 students enrolled in the first Jakob Aleksič, PhD., as part-time lecturer. In the summer semester of semester of the Faculty of Theology. In the first decade, approximately 1946, professor Turk’s lectures on Church History were taken over by 100 students were enrolled each year. In the second decade, the Maks Miklavčič, PhD., professor from the Diocesan Grammar School number of enrolled students increased and in the 1938/39 academic and the diocesan archivist. In 1947, Stanko Cajnkar, PhD., was year, the Faculty had achieved the highest number of enrolled students appointed associate professor of Biblical Theology and Rhetoric as an – 195. auxiliary subject. Two promotions from assistant professor to Even before the Faculty had been set up, the Cyril Association of associate professor were made (Janžekovič, Trstenjak). In the 1948/49 Theologians of Ljubljana had operated among the seminarians with academic year, professor Slavič again began to hold lectures. After the the intent of fostering and uniformly managing all theological, death of Ciril Potočnik, Liturgics was for a year lectured by Vinko scientific and artistic work among the theologians of Ljubljana and to Močnik as substitute teacher who was in 1951 replaced by part-time represent them externally. Following the model of other faculties, the lecturer Janez Oražem, PhD. obligatory professional Association of Students of the Faculty of According to the study plan, the principle subjects were supplemented Theology had been set up. The aim of the Association was to represent by auxiliary subjects. In the summer semester of the first academic the professional expert interests of its members with the University year, Josip Demšar, PhD, – Pedagogy and Catechetics – and Stanko Council, especially in matters relating to the Faculty and seminary Premrl – Church Music – began lecturing auxiliary subjects as part- libraries, to form relations with expert associations of other faculties time teachers. In the second academic year, Mihael Opeka, PhD., held and to foster the expert and general education of its members. lectures on Homiletics (Rhetoric) and Franc Kimovec, PhD. on The first academic year after the war began without most of its Church Art. Following his resignation, in the winter semester of 1921 previous students, who had already gone abroad together with some of the lectures on art were taken over by Josip Dostal who held these their professors in May of 1945 and continued their theological studies lectures until 1936. Another part-time lecturer was Gregorij Žerjav, there. Enrolment into the Faculty had drastically decreased. By 24 who held lectures on Oriental Languages in two academic years October, only 8 students enrolled. The number slowly increased, so

90 that by the end of the winter semester 52 students enrolled. In the next rooms for the Faculty’s first academic year were located in the three years, enrolment slightly increased until it stabilised in the Bishop’s Seminary together with the Dean’s Office. With the 1949/50 academic year with something over one hundred enrolled exception of the Dean’s Office, which had moved from the Seminary students reaching the level from the end of the first decade of the to the main University building in the 1927/28 academic year, the Faculty of Theology. Faculty of Theology had all of its facilities located in Alojzijevišče by Despite the benefits appertaining to theology students (regulated the autumn of 1920. social and health insurance, discounts on tickets, possibility of The annual reports of the Deans for the University Rector indicate that postponing military service, representatives at meetings of the Faculty the Faculty was pleased with the lecture halls, which were thought to Council), they were dissuaded from enrolling in the Faculty of be appropriate, while the rented equipment was unsatisfactory but the Theology by the general distrust of the authorities towards the Church. Faculty did not receive budget funds for its own equipment. The “Upon enrolling in the Faculty of Theology, many faced interrogations Faculty only received its own equipment for the lecture halls in the or even prison. The students were unable to trust each other. The 1942/42 academic year. Each year, the Deans reported on the lack of interrogations were a good opportunity to assert pressure on space for seminaries which were organised in the lecture halls when theologians which they had tried to dissuade from the study of these were not occupied. There was also no room for the magazines theology in all possible ways.” When the Faculty had ceased being a and a library. state institution, its students automatically lost all the benefits. As Due to the increasing number of students and the noise of the growing Matej Kobal wrote, they had most strongly “felt the loss of the traffic on Poljanska cesta, the lecture halls as well became less possibility of postponing military service, which was followed by the appropriate. The Faculty favoured the construction of the new Baraga call-up of about one half of the young theologians.” In order to protect Seminary behind Bežigrad, which would mean six new lecture halls, a the interests of theology students, the Cyril Association of Theologians staff room and five rooms for seminaries and a library. The of Ljubljana had again been awakened through the initiative of Bishop construction was stopped by the Second World War, while after the Vovk and which in the sense of its rules stood up for the social and war, the unfinished building was nationalised. health benefits which appertained to students of other faculties. During the war, the German Army occupied three lecture halls which Until 1945, the majority of students of the Ljubljana Faculty of the Yugoslav army continued to use even after the war had ended. For Theology had come from the Ljubljana Diocese while following the this reason, the lectures in the winter semester of 1945/46 began only closure of the Maribor Theological College (1941), students from the in a limited extent. At the request of the Rectorate in the beginning of Maribor Diocese had come to study in Ljubljana along with students 1946, the military command vacated two lecture halls and by June from the liberated parts of the Primorska region who were part of the 1947 the remaining rooms which the University Management Board Gorica and Trieste Diocese and who joined after the war. It was only had renovated and rearranged during the holidays. In addition to the when students from other parts of Slovenia joined that the Faculty of rooms which it had before the war, the Faculty was able to rent some Theology became an all-Slovenian Faculty. other facilities which it used to expand its library. The Faculty was satisfied with the number of lecture halls and library premises but it needed additional smaller rooms for seminaries. In autumn of the same The faculty building year, it nevertheless surrendered first one and the next year another In its work for the setting up of a University in Ljubljana, the lecture hall to the newly founded Faculty of Agriculture which was University Commission had all the time tried to set up the entire located in Alojzijevišče until 1951. After the Regulation of Higher University in one appropriate building. It had set up a special Sub- Education in the People’s Republic of Slovenia Act had been Commission for Searching for Temporary Facilities, which had seen implemented, the Dean’s Office at the Faculty of Theology moved to the possibility of setting up the University in the Ljubljana Home Alojzijevišče which was an external sign of the Faculty’s separation Guard Barracks. After the University had been set up and the first full from the University. professors appointed, the University Commission was dissolved and its affairs were taken on by the University Council which unsuccessfully put pressure on the army with regard to the Home Library of the Faculty of Theology Guard barracks. Once it had become evident that the University would The Faculty’s library was set up in the beginning of the second not get the Barracks, the Ljubljana authorities gave the University academic year at the Faculty's premises in Alojzijevišče. It Council the Provincial Mansion. This facility was too small for the encompassed two modest rooms with windows facing the hallway. needs of the University while in addition it was also initially occupied Some collections of books from the Seminary’s library were moved to by other institutions, which slowly left the building to the University, this library. The Seminaries had their own libraries as well. The books so that in the next decades, the Rectorate and all the Dean’s Offices, the were marked separately for the central Faculty library and for Faculty of Law, the Faculty of Philosophy and parts of the Faculty of individual Seminaries and were also kept separately. They were Technology were able to operate within its walls. Until the planned entered into the purchase record book, while an inventory record book construction of an earmarked University building, the other faculties and an alphabetical catalogue were kept as well. As evident from the found temporary premises across Ljubljana. The theological notes of the Faculty Council, the setting up of the library was initially department proposed that the Faculty of Theology be located in the the endeavour of professor Grivec and later also professor Ehrlich, former student’s hostel Alojzijevišče at 4 Poljanska cesta. Following while in 1927, the care for the central library was bestowed on the commission inspection organised on 14 April by the Commission professor Josip Turk. The Seminary’s libraries were in the domain of for Education and Religious Affairs, the facility was found appropriate the Seminary Superiors. Josip Turk managed the library until 1945 and that for the first academic year two lecture halls and one staff room when this task was taken over by Franc Ksaver Lukman, who managed might be prepared. On 14 November, the University signed the it with the help of professor Frančišek Jere whom the Ministry of Tenancy Agreement with the bishop’s ordinary office. By the time the Education had appointed as part-time librarian. In the years between lectures began, the two lecture halls were prepared, while the other the two wars, the library was only able to complete the ordered

91 magazines and the collections that had started. By the beginning of The Faculty of Theology: from an ecclesiastical institution to a 1939, there were 3,146 works in 4,753 volumes in all library rejoined member of the University of Ljubljana (1952-1992) departments. After the war, the library substantially increased in size Despite the difficult situation which it was faced with after 1952, the due to the books it received from the Assembly Centre of Slovenia eagerness of the teaching staff of the Faculty of Theology enabled its (3,784 volumes) which it arranged in the newly obtained premises. operation and expansion. In the mid-1960s, the number of students The Faculty also received some of the books from the collection from the Maribor Diocese increased, so in 1968 a department of the donated to the University by the British Council. The Faculty also Faculty of Theology for students of higher academic years was opened purchased modern Slovenian and Russian works relating to in Maribor. Since 1995, a complete study of theology has been possible theological science or works needed for the study and understanding in Maribor. The shortage of premises in Alojzijevišče was solved with of new circumstances. The main care was concentrated on the the extension designed by the architect Jože Kregar and which was possibility to purchase new volumes of encyclopaedias published in moved into in 1972. The independent Faculty of Theology worked and Paris before the war and the publication of which continued after the cooperated with the Zagreb and Belgrade Faculties, it was in contact war had ended. with the Faculty of Theology in Graz and in 1980, following years of From 1921, the Faculty has been publishing the scientific magazine informal scientific contacts with the Faculty of Theology in Bogoslovni vestnik initially published by the Academy of Theology Regensburg, a protocol between the University of Regensburg and the set up in 1920 with the intent of fostering theological science and the Ljubljana Faculty of Theology was signed. In 1980, the Dean, Rafko Bogoslovni vestnik was to contribute to the generation of independent Valenič, PhD., signed the Magna Charta in Bologna. theological literature. Even though the Faculty of Theology was no longer a member of the Until the war began, the magazine was published regularly, four issues University of Ljubljana, personal cooperation between professors and a year. In the period from 1941 to 1944, the Bogoslovni vestnik was also semi-official cooperation did take place. A great step forward was published once a year to a greater extent and then publications ceased the Protocol on the Cooperation of the Faculty of Philosophy and the completely until 1965. In 1951, the Zbornik teološke fakultete Faculty of Theology signed on 12 June 1989 by the Dean of the Faculty [Journal of the Faculty of Theology] began to be published but only in of Philosophy, professor Dušan Nećak, PhD., and the Dean of the a few typed copies as the Faculty was unable to obtain the paper it Faculty of Theology, professor Rafko Valenčič, PhD., in the presence needed to print the Journal. By 1960, ten Journals were published of the Great Chancellor Alojzij Šuštar, PhD., and the University Rector containing theological dissertations and book reports. At the same academic professor Janez Peklenik, PhD. The aspirations for the time, the magazine Nova pot was being published since its beginning democratisation of Slovenian society also brought about progress in 1949 under the management of Stanko Cajnkar. considering the regulation of the situation of the Faculty of Theology. The professors prepared textbooks and lecture notes for their students. In 1991, the Legal Status of Religious Communities in the Socialist Already in 1919, the manual Pastoralno bogoslovje [Pastoral Republic of Slovenia Act was adopted turning the Faculty of Theology Theology] by Franc Ušeničnik was published as (probably) the first into a state recognised faculty. Following its registration as an textbook of the new University. There were two more editions to be institution, the Executive Council of the Republic of Slovenia published in 1932 and in 1940 in which the author gave up part of the provided for the Faculty’s financial funds in the 1991/92 academic liturgical content. This was dealt with separately in Katoliška liturgika year. Negotiations on the Faculty’s reintegration with the University of [Catholic Liturgics] published in 1933. Ušeničnik lectured following Ljubljana began. On 20 May 1992, Archbishop Alojzij Šuštar, PhD., as this book which he finally completed. When he had retired, a new Great Chancellor of the Faculty of Theology and Miha Tišler, PhD., as edition was prepared and put to publication during the war but it was Rector of the University of Ljubljana signed the Contract on the not published until 1945. It was used for many years by his successors. Cooperation between the University of Ljubljana and the Faculty of Aleš Ušeničnik prepared the lecture notes Spoznavnokritični in Theology and its Department in Maribor. On 18 November of the metafizični del for his lectures. In 1924, France Grivec wrote the first same year, the University Council adopted the decision on the Slovenian ecclesiological manual entitled Cerkev [Church]. This was reintegration of the Faculty of Theology with the University of the first catholic textbook extensively considering the Orthodox Ljubljana signed by the Rector, professor Miha Tišler, PhD., and comprehension of the Church. Both professors of the Chair of Biblical chairman of the University Council, professor Marjan Senjur, PhD. Sciences prepared excellent textbooks: Matija Slavič the lecture notes Uvod v Sveto pismo Stare zaveze [Introduction to the Bible of the Old Testament] in 1940 which was ready to be printed but the publication of which was hindered by the war and Andrej Snoj, the book Uvod v Sveto pismo nove zaveze [Introduction to the Bible of the New Testament] in 1940. Matija Slavič began translating the Old Testament according to the Hebrew original and published the Five Books of Moses and the Book of Joshua (1939) Janez Fabijan, an excellent lecturer of dogmatics and the leader of the higher education youth was seen as giving somewhat complicated lectures but he prepared excellent lecture notes: De Deo Creatore, De Deo Creatore et Elevante, Traktat o Bogu [Tract on God], De Deo Uno et Trino, De Novissimis, Eshatologija [Eschatology], De Gratia, De Fide, Uvod v bogoslovje [Introduction to Theology].

92 Sources Literature

Arhiv Teološke fakultete Univerze v Ljubljani [Archives of the Benedik, Metod. Katedra za cerkveno zgodovino [Chair of Church Faculty of Theology of the University of Ljubljana] History]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 120-126. • Statut [Statute] 1935 – 1980 ( F 1). • Izpitni pravilniki [Examination Regulations] 1920 – 1980 (F 3). Canjkar, Stanko. Delo fakultete po ločitvi od univerze. [The Work of • Zapisniki sej Fakultetnega sveta [Minutes of the Faculty Council the Faculty Following the Separation from the University]. In: meetings] 1919 – 1952 (F 4). Bogoslovni vestnik. Ljubljana.: Družina, 29, 1969, 179-202. • Zaposleni [Employees] 1920 – 1940 (F 12). • Zgodovina fakultete [History of the Faculty] 1970 (F 15). Fajdiga, Vilko. Iz kronike Teološke fakultete v Ljubljani v letih • Spisi [Records] 1919 – 1942 (F 36–42). 1945 do 1965 [From the Chronicles of the Faculty of Theology in • Slušatelji [Students] 1919 – 1952 (F 47–65). Ljubljana in the Years 1945 to 1965]. In: Bogoslovni vestnik. Ljubljana: Družina, 25, 1965, 187-190.

Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani [Historical Fajdiga, Vilko. Ob petdesetletnici – nov statut [On the Fiftieth Archives and Museum of the University of Ljubljana] (ZAMU) Anniversary – A new Statute]. In: Bogoslovni vestnik. Ljubljana: • Zapisniki sej Univerzitetnega sveta [Minutes of the University Družina, 29, 1969, 384-395. Council meetings] 1919 – 1952 (ZAMU IV). • Zapisniki sej Univerzitetne uprave [Minutes of the University Gabrič, Aleš. Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi Management Board meetings] 1919 – 1952 (ZAMU IV). politično-ideoloških vzrokov [The Dismissal of Professors of the • Splošni spisi rektorata [General Records of the Rectorate] 1919 – University of Ljubljana from Political and Ideological Reasons]. In: 1949 (ZAMU IV). Objave Univerze v Ljubljani (Politični pritiski in izključevanja • Personalne mape [Personnel folders] (ZAMU IV). učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani : poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelavcev). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 6, 2000, 12-32.

Gabrič, Aleš. Izključevanje Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani [The Exclusion of the Faculty of Theology from the University of Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 255-280.

Gabrič, Aleš. Izločitev Teološke fakultete [The Exclusion of the Faculty of Theology]. In: Delo. 32, (16 June 1990), 28.

Juhant, Janez. Katedra za filozofijo [Chair of Philosophy]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 46-53.

Kobal, Matej. Delo slovenskih študentov teologije od konca vojne do danes [The Work of Slovenian Theology Students from the End of the War Until Today]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 35- 40.

Kolar, Bogdan. Teološka fakulteta ponovno članica Univerze [The Faculty of Theology again a Member of the University]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 293-302.

Krašovec, Jože. Sodelovanje Teološke fakultete z drugimi univerzami in fakultetami doma in v tujini [Cooperation of the Faculty of Theology with other Universities and Faculties at Home and Abroad]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 27-34.

Melik, Vasilij. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki [The University of Ljubljana and its Forerunners]. In: Zbornik ljubljanske univerze. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1989, 7-17.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945 [Material for the History of the University in the Years 1919 – 1945]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 1969, 53-92.

Ocvirk, Drago. Dolenc, Bogdan. Katedra za osnovno teologijo [The Chair of Fundamental Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 63-72.

Ojnik, Stanko. Katedra za cerkveno pravo [The Chair of Canon Law]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 91-96.

Oražem, France. Katedra za moralno teologijo [The Chair of Moral Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 84-90.

93 Oražem, Janez. Prostori Teološke fakultete v Ljubljani [The Premises of the Faculty of Theology in Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 41-43.

Perko, Franc. Katedra za dialog [The Chair of Dialogue]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 127-128.

Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani [Fifty Years of the Slovenian University in Ljubljana]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1969.

Pojavnik, Ivan. Katedra za zgodovino krščanske literature in nauka [The Chair of the History of Christian Literature and Teachings]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 73-76.

Rozman, France. Katedra za biblične vede [The Chair of Biblical Sciences]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 54-62.

Smolik, Marijan. Katedra za liturgiko [The Chair of Liturgics]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 104-109.

Smolik, Marijan. Knjižnica Teološke fakultete. [Library of the Faculty of Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 137- 140.

Smolik, Marijan. Kronika državne Teološke fakultete [The Chronicles of the State Faculty of Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 29, 1969, 171-178.

Smolik, Marijan. Ljubljanska Teološka fakulteta za Slovence v begunstvu (1945 – 1959) [The Ljubljana Faculty of Theology for Slovenian Refugees (1945 – 1959)]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 23-24.

Snoj, Alojzij Slavko. Katedra za oznanjevalno teologijo [The Chair of Applied Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 97- 103.

Strle, Anton. Katedra za dogmatiko [The Chair of Dogmatics]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 77-83.

Škulj, Edo. Razmerje med Teološko fakulteto in Univerzo v Ljubljani [The Relation between the Faculty of Theology and the University of Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 55, 1, 1995, 95- 110.

Valenčič, Rafko. Katedra za pastoralno teologijo [The Chair of Pastoral Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2, 110-119.

Valenčič, Rafko. Prvi koraki zbliževanja med Univerzo v Ljubljani in Teološko fakulteto [The First Steps of Convergence of the University of Ljubljana and the Faculty of Theology]. In: Bogoslovni vestnik, 63, 2003, 281-291.

Zbornik ob sedemdesetletnici Teološke fakultete v Ljubljani 1919- 1989 [Journal Accompanying the Seventieth Anniversary of the Faculty of Theology in Ljubljana]. In: Bogoslovni vestnik, 50, 1990, 1-2.

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [The History of the Slovenian University in Ljubljana until 1929]. Ljubljana: Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, 1929.

94

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in prostor

Razstava Univerze v Ljubljani (Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze) v prostorih rektorata Univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana

Zasnova razstave in kataloga: dr. Jože Ciperle, muzejski svetovalec, vodja Arhivsko-muzejske službe Univerze Tatjana Dekleva, arhivska svetovalka, samostojna svetovalka Univerze

Urednik kataloga: dr. Jože Ciperle

Predgovor h katalogu: prof. dr. Andreja Kocijančič, rektorica Uvod v katalog: dr. Jože Ciperle

Avtorja besedil: Jože Ciperle, Teološki študij v Ljubljani pred ustanovitvijo univerze Jože Ciperle, Theologiestudium in Ljubljana vor der Gründung der Universität Jože Ciperle, The Study of Theology in Ljubljana prior to the Establishment of the University Tatjana Dekleva, Teološka fakulteta ljubljanske univerze Tatjana Dekleva, Theologische Fakultät der Universität Ljubljana Tatjana Dekleva, The Faculty of Theology of the University of Ljubljana Jože Ciperle, Tatjana Dekleva, Seznam razstavljenega gradiva

Avtorja razstave: Tatjana Dekleva, dr. Jože Ciperle

Jezikovni pregled besedil: dr. Jožica Narat in Jakob Müller

Prevod v nemščino in angleščino: Prevajalska agencija Alkemist, Šentvid pri Stični

Likovno oblikovanje razstave in grafično oblikovanje kataloga: Jerneja Muhič, graf. obl.

Izdala in založila: Univerza v Ljubljani Zanjo: prof. dr. Andreja Kocijančič, rektorica

Naklada: 200 izvodov Tisk: Kubelj d. o .o., PE Tiskarna Univerze

Ljubljana, 2008

______

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

378.6:2 (497.4 Ljubljana)(091)(083.824)

CIPERLE, Jože Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani skozi čas in prostor / [avtorja besedil Jože Ciperle, Tatjana Dekleva ; predgovor Andreja Kocijančič ; prevodi v nemščino in angleščino Prevajalska agencija Alkemist]. - Ljubljana : Univerza, 2008

ISBN 978-961-90443-6-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Dekleva, Tatjana

242136064 ______