UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo
DIPLOMSKO DELO
Marija Peganc
MARIBOR, 2016
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo
Diplomsko delo
BIODIVERZITETA PLAZILCEV CELJSKE REGIJE
BIODIVERSITY OF REPTILES IN THE REGION CELJE
Mentor: Kandidatka: redni prof. dr. Franc Janžekovič Marija Peganc
Maribor, 2016
PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
IZJAVA
Podpisana Marija Peganc, rojena 9. 12. 1982 v Celju, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa biologija in pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Biodiverziteta plazilcev celjske regije pri mentorju red. prof. dr. Francu Janžekoviču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; fotografije, teksti in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.
MARIJA PEGANC
Maribor, 2016
II PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Peganc, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
IZVLEČEK V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016. Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije. Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus. Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj. V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri. Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Ključne besede: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
III PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
PEGANC, M.: Biodiversity of reptiles in the region celje. Graduation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Department of Biology, 2016.
ABSTRACT In this diploma thesis I have gathered data of reptile findings in the region of Celje which I carried out in a period of ten years from June 2007 to June 2016. The data includes 23 communities of the Celje region: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče and Žalec. The basic purpose was to demonstrate the species diversity – biodiversity of reptiles in that region. I have done 509 reptile data collections altogether observing 817 reptile specimens belonging to ten different species of reptile, namely: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes and Zamenis longissimus. The reptiles have been observed in different seasons from April to October while the highest frequency of observations took place in May. Regarding the choice of habitat the reptiles have been observed in 13 different habitats: at the edge of the forest, in the bushes, on the river banks, water surfaces, farming land, in residential areas, on stone walls, decomposing material, meadows, in forests, stony and rocky areas, on walking paths, railway tracks. The highest fauna variety of reptiles was found in the habitat of river banks and material built−up, the least variety was found in the habitat of walking paths.
Key words: reptiles, reptiles in Slovenia, reptiles in the Celje region, reptile data collections, distribution of reptiles, Celje region
IV PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ...... 1 1.1. O PLAZILCIH NA SPLOŠNO ...... 3 1.1.1. RAZMNOŽEVANJE ...... 3 1.1.2. KOŽA ...... 4 1.1.3. OGRODJE ...... 4 1.1.4. MIŠIČEVJE ...... 4 1.1.5. ČUTILA ...... 4 1.1.6. DIHALA ...... 5 1.1.7. KRVNA OBTOČILA...... 5 1.1.8. PREBAVILA IN IZLOČALA ...... 5 1.2. OSNOVNA SISTEMATIKA IN UVRSTITEV V SISTEM S POUDARKOM NA VRSTAH RAZŠIRJENIH V SREDNJE EVROPSKEM PROSTORU ...... 6 1.3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSAMEZNEGA REDA IN DRUŽINE ...... 9 1.3.1. RED: LUSKARJI (SQUAMATA) ...... 9 1.3.1.1. PODRED: KUŠČARJI (SAURIA) ...... 9 1.3.1.1.1. DRUŽINA: SLEPCI (ANGUIDAE) ...... 10 1.3.1.1.2. DRUŽINA: KUŠČARICE (LACERTIDAE) ...... 10 1.3.1.1.3. DRUŽINA: GEKONI (GEKKONIDAE) ...... 10 1.3.1.2. PODRED: KAČE (OPHIDIA) ...... 11 1.3.1.2.1. DRUŽINA: GOŽI (COLUBRIDAE) ...... 12 1.3.1.2.2. DRUŽINA: GADI (VIPERIDAE) ...... 12 1.3.2. RED: ŽELVE (TESTUDINES) ...... 13 1.3.2.1.1. DRUŽINA: KOPENSKE ŽELVE − KORNJAČE (TESTUDINIDAE) ...... 13 1.3.2.1.2. DRUŽINA: SKLEDNICE (EMYDIDAE) ...... 13 1.3.2.1.3. DRUŽINA: USNJAČE (DERMOCHELYIDAE) ...... 14 1.3.2.1.4. DRUŽINA: MORSKE ŽELVE (CHELONIIDAE) ...... 14 1.4. PLAZILCI SLOVENIJE ...... 15 1.4.1. ZAKONODAJA ...... 15 1.5. PREDSTAVITEV VSEH POTENCIALNO ŽIVEČIH VRST V SLOVENIJI ...... 16 1.6. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ...... 54 1.6.1. NAMEN ...... 54 1.6.2. CILJI...... 54 1.7. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ...... 54 2. MATERIAL, METODE IN POPISNO OBMOČJE ...... 55
V PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
2.1. MATERIAL ...... 55 2.2. METODE ...... 55 2.2.1. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ...... 56 2.2.2. NAČIN OBDELAVE PODATKOV ...... 56 2.3. POPISNO OBMOČJE ...... 57 3. REZULTATI ...... 60 3.1. BIODIVERZITETA PLAZILCEV NA OBMOČJU CELJSKE REGIJE ...... 60 3.2. ČASOVNO OBDOBJE PRISOTNOSTI POSAMEZNIH VRST ...... 71 3.3. IZBIRA HABITATA ...... 73 3.4. IZKUŠNJE S TERENA ...... 76 3.4.1. PRAZNOVERJA IN VRAŽE NA TEMO PLAZILCEV ...... 77 4. DISKUSIJA...... 79 5. POVZETEK ...... 81 6. ZAHVALA ...... 83 7. VIRI...... 84 8. PRILOGE ...... 85
VI PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
KAZALO SLIK
Slika 1: Osnovna sistematika (McCarthy, 1997) (Mršić, 1997)...... 6 Slika 2: Sistematika in uvrstitev v sistem s poudarkom na vrstah, razširjenih v ožjem srednjeevropskem prostoru (Mršić, 1997, pp. 40-46) ...... 7 Slika 3: Sistematika in uvrstitev v sistem s poudarkom na vrstah, razširjenih v ožjem srednjeevropskem prostoru (Mršić, 1997, pp. 40-46) ...... 8 Slika 4: Grška kornjača (T. hermanni) ...... 16 Slika 5: Mavrska kornjača (T. graeca) ...... 18 Slika 6: Močvirska sklednica (E. orbicularis) ...... 19 Slika 7: Rdečevratka (T. scripta elegans) ...... 20 Slika 8: Rumenovratka (T. scripta scripta) ...... 20 Slika 9: Orjaška usnjača (D. coriacea) ...... 22 Slika 10: Glavata kareta (C.caretta) ...... 23 Slika 11: Orjaška črepaha (Ch. mydas) ...... 24 Slika 12: Žoltoplaz ali Blavor (P. apodus) ...... 25 Slika 13: Slepec (A. fragilis) ...... 26 Slika 14: Črnopikčasta kuščarica (A.nigropunctatus) ...... 28 Slika 15: Horvatova ali velebitska kuščarica (I. horvathi) ...... 29 Slika 16: Razlikovanje med velebitsko in pozidno kuščarico...... 30 Slika 17: Pozidna kuščarica (P. muralis) ...... 31 Slika 18: Kraška kuščarica (P. melisellensis) ...... 32 Slika 19: Primorska kuščarica (P. sicula) ...... 33 Slika 20: Živorodna kuščarica (Z. vivipara) ...... 34 Slika 21: Martinček (L.agilis) ...... 36 Slika 22: Zelenec (L.viridis) in zahodnoevropski zelenec (L.bilineata) ...... 37 Slika 23: Pozidni gekon (T. mauritanica) ...... 38 Slika 24: Turški gekon (H. turcicus) ...... 39 Slika 25: Južnoevropska zrva (M. monspessulanus) ...... 40 Slika 26: Črnostrel ali mačjeoka kača (T. fallax) ...... 41 Slika 27: Belouška (N. natrix) ...... 42 Slika 28: Kobranka (N. tessellata) ...... 44 Slika 29: Smokulja (C. austriaca) ...... 45 Slika 30: Navadni gož (Z. longissimus) ...... 46 Slika 31: Črnica (H. viridiflavus) ...... 47 Slika 32: Belica (H. gemonensis) ...... 49 Slika 33: Progasti gož (E. quatuorlineata) ...... 50 Slika 34: Modras (V. ammodytes)...... 51 Slika 35: Laški gad (V. aspis) ...... 52 Slika 36: Navadni gad (V. berus)...... 53
VII PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz najdenih vrst plazilcev glede na občino ...... 61 Tabela 2: Razširjenost plazilcev celjske regije po vrstah ...... 63 Tabela 3: Prisotnost posameznih vrst po mesecih, združena opazovanja desetletnega obdobja .... 71 Tabela 4: Prisotnost vrst po habitatih ...... 73
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Število popisanih osebkov glede na občino ...... 65 Graf 2: Popisani osebki za občino Bistrica ob Sotli ...... 66 Graf 3: Popisani osebki za občino Braslovče ...... 66 Graf 4: Popisani osebki za občino Celje ...... 66 Graf 5: Popisani osebki za občino Dobje ...... 66 Graf 6: Popisani osebki za občino Kozje ...... 67 Graf 7: Popisani osebki za občino Laško ...... 67 Graf 8: Popisani osebki za občino Podčetrtek ...... 67 Graf 9: Popisani osebki za občino Polzela ...... 67 Graf 10: Popisani osebki za občino Prebold ...... 68 Graf 11: Popisani osebki za občino Radeče ...... 68 Graf 12: Popisani osebki za občino Rogaška Slatina ...... 68 Graf 13: Popisani osebki za občino Rogatec ...... 68 Graf 14: Popisani osebki za občino Slovenske Konjice ...... 69 Graf 15: Popisani osebki za občino Šentjur ...... 69 Graf 16: Popisani osebki za občino Šmarje pri Jelšah ...... 69 Graf 17: Popisani osebki za občino Štore ...... 69 Graf 18: Popisani osebki za občino Vitanje ...... 70 Graf 19: Popisani osebki za občino Vojnik ...... 70 Graf 20: Popisani osebki za občino Zreče ...... 70 Graf 21: Popisani osebki za občino Žalec ...... 70 Graf 22: Prisotnost vseh vrst v različnih letnih obdobjih ...... 72 Graf 23: Število popisanih osebkov glede na habitat ...... 75
VIII PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
PRILOGE
Priloga 1: SEZNAM OPAZOVANJ PLAZILCEV NA CELJSKEM OBMOČJU Z NAVEDBO LOKALITETE , DATUMA OPAZOVANJA, HABITATA IN REGISTRIRANIH VRST.
Priloga 2: KRATEK IN PREGLEDEN SEZNAM LASTNOSTI POSAMEZNIH VRST, PRIMEREN ZA NA TEREN:
IX PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1. UVOD
Plazilci so skupina živali, ki so še danes tarča neutemeljenih predsodkov in strahu. Pri večini ljudi vzbujajo odpor in burijo domišljijo o njihovi nevarnosti, in to celo pri vrstah, ki so nestrupene in človeku popolnoma nenevarne. Ljudje jih neupravičeno pobijajo, ker se jih bojijo, saj jih ne poznajo dovolj, niti jih ne znajo med seboj ločevati. V plazečih se živalih vidijo nevarnost in prikrito grožnjo. Zaradi strahu in predsodkov ne zmorejo videti njihove naravne lepote, unikatnih barvnih vzorcev, ki ločujejo vrste med seboj, ne vidijo njihovih zanimivih in pri nekaterih vrstah vpadljivih barvnih kombinacij v svatbenem času, ne opazijo njihovega neškodljivega obnašanja. Ne vidijo niti, kako koristni so plazilci že za okolico njihovega doma, saj se marsikatera vrsta prehranjuje s t. i. škodljivci. Morda bi bilo dovolj že to, da bi ljudje spoznali, da se veliko vrst kuščarjev med drugim prehranjuje tudi z mrčesom in da veliko vrstam kač teknejo mali sesalci in mali glodavci, še posebej pa miši. Predvsem pa ne vidijo pomembnosti obstoja plazilcev za ravnovesje ekosistema in za uravnoteženost bivanja na Zemlji. Današnji čas je usmerjen v vrednotenje materialnih koristi in kopičenje dobička, pogosto tudi na račun varčevanja, ne meneč se za posledice, ki jih takšno varčevanje odraža na kakovosti. V kolikor je lobijem v kmetijstvu resnično prioriteta ohranjanje naravnih kmetijskih površin, bi z lahkoto ugotovili, da lahko marsikaterega t. i. škodljivca namesto z dragimi in s strupenimi škropivi ter kemikalijami zatremo z njihovimi naravnimi plenilci, s čimer bi lahko na kvaliteten način precej privarčevali, poleg tega pa ne bi zastrupljali narave in tako posledično nehote škodili še marsikateri drugi vrsti in nenazadnje tudi nam samim. Saj se vsa škropiva, zdravila in različni pospeševalci rasti kopičijo in prenašajo po prehranjevalni verigi vse do ljudi. Za spremembe smo odgovorni predvsem sami. Sami se moramo zavedati s čim vse škodimo naravi in prevzeti odgovornost za lastna dejanja, ki jih zavedno ali nehote naredimo v škodo narave. In ravno zato prizadevni posamezniki ustanavljajo različna društva za ozaveščanje in ohranjanje narave ter različna društva za opazovanje in preučevanje posameznih skupin živali, ki se trudijo ljudem približati tudi vrste živali, ki v ljudeh vzbujajo odpor in predsodke. V Sloveniji že od leta 1996 na področju plazilcev deluje društvo za opazovanje in preučevanje plazilcev in dvoživk Slovenije: Herpetološko društvo − Societas herpetologica Slovenica (http://www.herpetolosko-drustvo.si/), ki se s svojimi prizadevnimi člani trudi kar se da strokovno in temeljito preučiti vso problematiko na tem področju v znanstvene namene, kot tudi približati plazilce in dvoživke ljudem z organiziranjem predavanj, delavnic, terenov v naravi, z objavljanjem člankov, zloženk in različnih drugih publikacij. Za lažje prepoznavanje naših vrst plazilcev so ustvarili spletno stran: “Plazilci Slovenije ali jih poznamo” (https://sites.google.com/site/plazilcislovenijejihpoznamo/dobrodosli), na kateri najdemo opise vseh vrst plazilcev, ki jih v Sloveniji lahko srečamo v naravi. Prav tako so s projektom Kačofon (http://kacofon.blogspot.si/), ki deluje od leta 2007 priskočili na pomoč tudi tistim, ki se znajdejo v stiski zaradi srečanja s plazilcem, običajno
1 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016. gre za kakšno izmed kač, ki se zateče v bližino domov, in za vse ljudi, ki bi radi izvedeli kaj več o vrsti, ki so jo srečali. Prav tako upam, da bo tudi moje delo pripomoglo k ozaveščanju ljudi na tem področju, saj se zavedam, da je za boj proti strahu in neutemeljenim predsodkom lahko precej dolgotrajen. Najboljše zdravilo proti temu je nenehno ozaveščanje in lastno izobraževanje. In ta proces sem doživela tudi sama. Pred srečanjem s člani Herpetološkega društva sem tudi sama čutila precejšnje strahospoštovanje do plazilcev, še posebej do kač. In v kolikor ne bi na pobudo prijateljice stopila v stik z njimi, bi se jih verjetno izogibala še danes, tako pa z veseljem stikam po naravi in se veselim vsakega srečanja s plazilcem in novega podatka o razširjenosti le teh v Sloveniji. Iz naštetih razlogov sem se odločila za vsebino svoje diplomske naloge. Ker je področje Slovenije preveliko za enega popisovalca, sem se odločila, da območje raziskave skrčim na domačo celjsko regijo. V nadaljevanju predstavljam svoje delo, ki sem ga pričela s splošnim opisom plazilcev in njihovo uvrstitvijo v sistem, sledijo opisi redov in družin, pri katerem sem izpustila opis redu prakuščarjev in krokodilov, saj za slovenski prostor, še manj pa za celjsko regijo nista aktualna. Sledi opis razširjenosti plazilcev Slovenije in podrobnejši opis posameznih vrst. Za lažjo prepoznavnost sem, z dovoljenjem avtorja, dodala še fotografijo omenjene vrste. Sledi metodologija dela in rezultati, kot zanimivost pa sem dodala še nekaj vsesplošnih ljudskih vraž na temo plazilcev in nekaj nasvetov in svaril ljudi, ki sem jih srečevala na pri popisih plazilcev na terenu. Kot prilogo sem dodala seznam opazovanj plazilcev na celjskem območju z navedbo lokalitete, datuma opazovanja, habitata in registriranih vrst ter kratek in pregleden seznam lastnosti posameznih vrst, primeren za teren.
2 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.1. O PLAZILCIH NA SPLOŠNO
Razred plazilcev spada v kraljestvo živali, deblo strunarjev in poddeblo vretenčarjev. »Repto« pomeni plaziti se. Večina plazilcev pri hoji vleče svoje telo po podlagi, čeprav imajo nekateri dobro razvite noge. Biološka disciplina o plazilcih se imenuje herpetologija. Delimo jih v štiri skupine: luskarji (kače in kuščarji), želve, krokodili in prakuščarji. Nimajo stalne telesne temperature, pravimo, da so ektotermne živali − svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo temperature okolice. Če je okolica močno hladna, otrpnejo. Izjema glede stalne telesne temperature so le udavi, ki vzdržujejo dokaj stalno telesno temperaturo, okrog 25 °C. Telesna temperatura je odvisna od tega, kako toplo ali hladno je njihovo okolje. Če se preveč ohladijo ali segrejejo, se tudi težje gibljejo. Vsi plazilci, razen želv, imajo zobe. Želve imajo roževinasto čeljust, imenovano kljun. Kače in kuščarji imajo notranji skelet. Želve imajo notranji in zunanji skelet. Poseljujejo vse celine in morja, razen polarnih območij.
1.1.1. RAZMNOŽEVANJE
Bolj ali manj je izražen spolni dimorfizem (raznolikost med spoloma), ki se kaže v velikosti in obarvanosti telesa. Samice so praviloma večje od samcev. Samec ima kopulacijski organ, kače in kuščarji imajo dvojnega. Oploditev je vedno notranja. Za plazilce je, kot za ptiče in sesalce, značilno amniotsko jajce, ki ima apnenčasto ali pergamentno lupino. Lupina preprečuje izhlapevanje vode. Iz zarodka izraščata membrani amnion in horion, ki ščitita zarodek, pri čemer horion obdaja tudi rumenjak, ki predstavlja poleg beljaka zarodkovo zalogo hrane. Beljak vsebuje tudi velike količine vode. Plazilsko jajce ima lupino, ki zarodek varuje in je hkrati prepustna za zrak (CO2 in O2). Tik pod lupino se nahaja horion, ki embrio oskrbuje s kisikom in hranilnimi snovmi. V amnionu je plodovnica (amnionska tekočina), ki varuje embrio pred mehanskimi poškodbami in v kateri se zarodek (embrio) razvija. Zarodek je podoben staršem, le da je manjši. Tudi pri sesalcih, kjer se oplojeno jajce razvija znotraj materinega telesa, je zarodek v plodovnici v amnionski votlini. Zaradi amniotskega jajca združujemo plazilce, sesalce in ptice v skupino amniotov, vse ostale preprostejše vretenčarje pa imenujemo anamnioti. Večina plazilcev je jajcerodnih − oviparija. Lahko so tudi živorodni – viviparija; ali celo ovoviviparni, kar pomeni, da sicer kotijo žive mladiče, le da se ti tik pred kotitvijo v samici izležejo iz jajc (Mršić, 1997).
3 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.1.2. KOŽA
Koža plazilcev je v osnovi zgrajena enako kot koža drugih vretenčarjev, sestoji iz dveh plasti povrhnjice in usnjice. Vrhnja plast povrhnjice oblikuje rožene luske, zato je površina kože trda in suha. Luske so zgrajene iz keratina, iz iste snovi, kot so zgrajeni nohti in lasje sesalcev. Pri želvah se poroženeli sloj oblikuje v roževinaste ščite, pod njimi pa ležijo koščene plošče. Luskarji imajo roženo povrhnjico iz lusk in ploščic ali ščitkov. Roženi sloj luskarjev raste vse življenje, zato periodično odvržejo staro roževino, pravimo, da se levijo. Poroženeli sloj jih varuje pred izgubo vode iz telesa, nima pa dihalne vloge. V globljih plasteh povrhnjice je pigment, ki barva kožo. Nekateri plazilci so sposobni spreminjanja barve, na primer kameleon (Mršić, 1997).
1.1.3. OGRODJE
Ogrodje plazilcev je okostenelo. Hrustanec se pojavlja le pri gekonih in kuščarjih v repnem delu. To jim omogoča avtotomijo. Okostje glave plazilcev je zgrajeno zapleteno in je pomembno za sistematsko razvrščanje plazilcev. Lobanja je pri različnih skupinah plazilcev različna. Lobanjo kuščarjev in kač v glavnem zaznamuje fenestracija temporalne regije. Prvi dve vretenci sta posebne oblike in omogočata zelo dobro gibljivost glave. Na vretencih trupa so rebra. Okostje okončin je iz petprstne osnove (Mršić, 1997).
1.1.4. MIŠIČEVJE
Kuščarji imajo najmočnejše mišice ob nogah, pomagajo si z repom. Želve imajo močno reducirano mišičje zaradi močnega oklepa. Kače se premikajo z vsem telesom, zato imajo močno razvite trupne mišice (Mršić, 1997).
1.1.5. ČUTILA
Čutila in živčevje so dobro razviti. Imajo dobro razvite parne oči z vekami. Oko plazilcev je naravnano na daljavo, če pa žival gleda bližnje predmete, z mišicami prilagodi obliko očesne leče. Veke so pri gekonih in kačah zrasle v prozorno opno. Ob očeh so, razen pri kačah, solzne žleze, ki neprestano vlažijo roženico. Nekateri od njih imajo še temporalno oko ali pinealni organ »tretje oko«, s katerim zaznavajo le svetlobo in temo, predmetov pa ne. Plazilci nimajo zunanjega ušesa, kot na primer sesalci, večina pa jih ima pod površino kože bobnič. Kuščarji in želve imajo bobnič za glavo, ki je temen in okrogel, kače so brez bobniča. Kače dobro zaznavajo tresljaje podlage, njihova slušna koščica namreč ni pripeta na bobnič temveč na spodnjo čeljustnico. Tresljaji podlage se preko čeljustnice prenesejo na slušno koščico in preko nje v polža, ki je sedež slušnega organa. Nekatere vrste kač, npr. udavi imajo
4 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016. poseben organ za zaznavanje toplote, imenuje se jamičasti organ, z njim zaznavajo infrardeče žarke. Voh je slabo razvit, vendar imajo želve in krokodili v nosni votlini veliko vonjalno površino, ki se nahaja v bližini nosnic na trdem nebu, to je pomožen Jacobsonov organ. Z njim vohajo. Kače in kuščarji zelo dobro vohajo, osrednji vonjalni organ je vomeronazalni organ ali Jacobsonov organ. Pri vonjanju sodeluje tudi jezik, ki ima vlažno površino in se nanj »lovijo« v zraku razpršene molekule z veliko molekularno maso. Jezik z raztopljenimi molekulami vtaknejo v Jacobsonov organ, da prenesejo molekule neposredno do živčnih končičev (Mršić, 1997).
1.1.6. DIHALA
Plazilci dihajo izključno s pljuči. Pri kačah in nekaterih kuščarjih je levo pljučno krilo zakrnelo. Vdihani zrak prodira skozi hrustančni grgravec in naprej v dolg sapnik, ki je takoj za jezikom in je ojačan s hrustančnimi prstani oz. obročki. Sapnik vodi v pljuča neposredno ali po dveh dušnikih. Želve in krokodili imajo velika gobasta pljuča. Kuščarji in kače pa preproste mehove. Naprave za oglašanje imajo le gekoni (Mršić, 1997).
1.1.7. KRVNA OBTOČILA
Srce ima poleg ločenih preddvorov tudi prekat razdeljen z nepopolno steno v desno in levo polovico. Razmejitev arterialne in venozne krvi v prekatu še ni popolna, je pa ostrejša kot pri dvoživkah (Mršić, 1997).
1.1.8. PREBAVILA IN IZLOČALA
Plazilci imajo raztegljiv želodec in je pri kuščaricah postavljen vzdolžno na os telesa (razen pri želvah je že v prečni ravnini). Tanko črevo je primeroma kratko, široko črevo se izliva v stok. Imajo dobro razvita jetra in žlezo slinavko. Dvokrpna jetra ležijo pred želodcem. Za prebavljanje hrane potrebujejo visoke temperature. Črevo se konča s kloako. Pri kačah in kuščarjih se sečnina meša z vsebino kloake, tako nastane smrdeča snov, ki jo nekatere vrste izločijo v samoobrambi. Ploščati in krpasti ledvici (metanefros) ležita ob hrbtenici. Sečevoda se ločeno izlivata v stok, samo pri želvah v sečnik, ki nastaja iz trebušne stene stoka (imajo le želve in nekateri kuščarji). Seč je včasih trdna ali napol trdna snov (Mršić, 1997).
5 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.2. OSNOVNA SISTEMATIKA IN UVRSTITEV V SISTEM S POUDARKOM NA VRSTAH RAZŠIRJENIH V SREDNJE EVROPSKEM PROSTORU
Zadnja desetletja so močno posodobila sistem genetskih raziskav. Novejše genetske raziskave so vodile do novih spoznanj v taksonomiji tudi v skupini plazilcev. Ker področje spoznavanja plazilcev s pomočjo novejših genetskih raziskav hitro napreduje in se novim spoznanjem primerno dopolnjuje tudi sistematika, v različnih virih zasledimo različno uvrstitev v sistem. S spodnjo razvrstitvijo v sem plazilce uvrstila v sistem, kot ga navajata avtorja Mršić in McCarthy. Slika 1 prikazuje osnovno delitev in uvrstitev plazilcev v najširši sistem, Slika 2 in Slika 3 pa prikazuje podrobnejšo delitev in razvrščanje. Pri uvrstitvi v sistem sem se osredotočala na danes živeče predstavnike plazilcev, pri čemer sem izumrle vrste izpuščala, prav tako sem izpuščala vrste, ki za srednjeevropski prostor niso aktualne.
Slika 1: Osnovna sistematika (McCarthy, 1997) (Mršić, 1997).
6 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Slika 2: Sistematika in uvrstitev v sistem s poudarkom na vrstah, razširjenih v ožjem srednjeevropskem prostoru (Mršić, 1997, pp. 40-46)
7 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Slika 3: Sistematika in uvrstitev v sistem s poudarkom na vrstah, razširjenih v ožjem srednjeevropskem prostoru (Mršić, 1997, pp. 40-46)
8 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSAMEZNEGA REDA IN DRUŽINE
1.3.1. RED: LUSKARJI (SQUAMATA)
Naseljujejo vse celine z izjemo Antarktike. Kožni derivat so izrazite luske, od tod tudi ime. Samci imajo paren kopulacijski organ, imenovan hemipenis. Nekateri predstavniki so živorodni (viviparija), samice nekaterih vrst skotijo žive mladiče, ki se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc (ovoviviparija), nekateri predstavniki pa so jajcerodni (oviparija). Nekatere vrste, kot je tudi komodoški varan, se lahko razmnožujejo brez oploditve s partenogenezo (razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve). Lobanja luskarjev ima gibljivo povezane čeljusti, pravimo, da ima premično kvadratno kost, kar jim omogoča premikanje zgornje čeljusti glede na lobanjo. Še posebej je to izrazito pri kačah, ki lahko zaradi te lastnosti požirajo veliko večji plen (Mršić, 1997).
1.3.1.1. PODRED: KUŠČARJI (SAURIA)
Rep kuščarjev je precej daljši, kot je njihov trup. Trebušne luske so razporejene v več vzdolžnih vrstah, ki jih je lahko tudi več kot 6. Trebušne luske so lahko okrogle in neprekrivajoče se ali polkrožne in prekrivajoče se. V tem primeru se prekrivajo kot strešniki. Levijo se v kosih, postopoma oziroma po delih. Imajo dobro razvite parne oči z vekami. Veke so gibljive, če niso, si veke vlažijo z oblizovanjem. Vid je dobro razvit, razločujejo tudi barve. Med seboj komunicirajo s telesno govorico, obarvanostjo telesa in s feromoni, nekateri pa se tudi oglašajo. Na glavi imajo dobro viden, temen in okrogel bobnič. Noge so bolj ali manj razvidne, pri nekaterih vrstah tudi zakrnele. Nekateri so razvili celo sposobnost pasivnega letenja (jadranja). Nekateri kuščarji so razvili zavidljive obrambne mehanizme, najpogostejša je avtotomija repa, ena od vrst pa uporablja tudi krvavenje iz oči. Sposobnost avtotomije pomeni, da lahko ob nevarnosti odlomijo košček repa, ki zamoti plenilca toliko časa, da lahko žival pobegne na varno. V ta namen so na sredini repnih vretenc predvidena mesta, kjer se ob hitrem sunku vretence odlomi, mišice okoli rane pa hitro nabreknejo, da telo ne izgublja krvi. Sčasoma kuščarju zraste nov rep, ki je po strukturi in obliki nekoliko drugačen od prvotnega. Kar je najpomembnejše je to, da nov rep nima koščene osnove, zato ne predvideva ponovne odlomitve repa. Rep se lahko odlomi samo še na vretencih, ki so bližje bazi repa. Ko koščenih vretenc zmanjka, žival izgubi sposobnost avtotomije. Kuščarji v repu kopičijo tudi maščobne zaloge, zato predstavlja njihov rep nekakšen »statusni simbol«. Večinoma so plenilci, nekateri so tudi rastlinojedi (Mršić, 1997).
9 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3.1.1.1. DRUŽINA: SLEPCI (ANGUIDAE)
Na prvi pogled spomnijo na kače, saj ima večina vrst bolj ali manj zakrnele okončine in podolgovato, kačasto telo. Od kač jih ločijo sledeče lastnosti: rep, ki je daljši od trupa, gibljivost vek in avtotomija oz. sposobnost, da v nevarnosti delno ali v celoti odvržejo rep. Glava prehaja v trup brez jasne vratne zožitve. Zanje so značilne koščene ploščice, nameščene v koži. Nad njimi so rožene luske, ki pokrivajo celo telo in so gladke ter enake velikosti in oblike (Mršić, 1997).
1.3.1.1.2. DRUŽINA: KUŠČARICE (LACERTIDAE)
Imajo vitko telo, dobro razvite noge in dolg rep, telo pokrivajo številne ploščice in luske, na glavi so majhne in zrnate oblike, na hrbtni in na trebušni strani pa pravokotne oblike. V nevarnosti odvržejo rep. Vse kuščarice imajo na stegnih zadnjih nog vrsto lusk z izvodili žlez, imenovane femoralne pore. So raznolikih vzorcev in barv, večina vrst je spolno dimorfnih, kar pomeni, da imajo samci in samice različne vzorce. Pri vseh kuščaricah so luske razporejene v vrstah ena ob drugi ali pa se prekrivajo kot strešniki. Na zgornji strani glave imajo večje ploščice, imenovane pileus. Na trebušni strani trupa je razporejenih po 6 širokih ploščic v vsaki vrsti, prečen niz ploščic na spodnji strani vratu tvori ovratnik, luske na repu pa so podolgovate in grebenčaste. Po značilni legi ploščic na glavi, vratu, trebuhu in repu, ločujemo posamezne vrste. Večina vrst ima telo brez repa krajše od 9 cm. So večinoma žužkojedi (Mršić, 1997).
1.3.1.1.3. DRUŽINA: GEKONI (GEKKONIDAE)
Večinoma gre za nevpadljivo obarvane, majhne, nočne kuščarje, s ploskim telesom in glavo ter z velikimi očmi z navpično zoženo zenico. Zrasle in prozorne veke si večinoma čistijo z jezikom. Gekoni se oglašajo, kar je redka značilnost kuščarjev. Pogosto je njihov rep tako dolg, kot je dolgo njihovo telo. Hrbtne luske imajo pogosto bradavičaste tvorbe, prsti na okončinah pa so odebeljeni z blazinicami iz lamel, ki jim omogočajo plezanje tudi po gladkih, skoraj steklenih površinah. Dnevni gekoni imajo okroglo zenico in so pisanih barv, še posebej so pisane drevesne vrste. Njihova prehrana je raznolika in odvisna od vrste, prehranjujejo pa se z insekti, sadjem, nektarjem, večje vrste pojedo celo manjše kuščarje in ptiče goliče. Večinoma so jajcerodni, živorodni in partenogeni, kar pomeni da samica za reprodukcijo ne potrebuje samca. So sposobni avtotomije (Mršić, 1997).
10 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3.1.2. PODRED: KAČE (OPHIDIA)
Imajo dolgo, ovalno telo, z luskami, zgrajene iz keratina. So brez okončin, brez bobniča in brez kožnih žlez, njihova koža je suha. Trup kač predstavlja najdaljši del telesa in je opazno krajši od repa. Nekatere primitivne skupine še imajo vidne ostanke nog − 2 krempljasta izrastka ob kloaki, ki jim služi kot pomoč pri parjenju (udavi in pitoni). Trebušne luske so velike in razporejene zgolj v eni vzdolžni vrsti, od kloake dalje, na predelu repa so razporejene v dveh nizih. Nad kloako sta ena do dve ploščici. Pogosto so prilagojene na odrivanje po neravni podlagi. Hrbtne luske so lahko gladke ali imajo grebene. Število in oblika lusk na glavi in telesu so vrstno specifične, so t. i. taksonomski znak za določanje posamezne vrste. Veke so negibljive, zrasle in prozorne. Tako ima kača na videz nenehno odprte oči. Pod kožo se periodično tvori nova plast kože, zato zgornja poroženela plast kože kači postopoma odstopi, kača pa jo z drgnjenjem ob kamenje in vejevje sleče, pravimo da se levi. Levijo se v enem kosu in po celem telesu hkrati, tudi preko očesa. Kadar se kača levi, njeno oko zaradi odstopajoče poroženele plasti kože »pomodri«. Takrat kača še slabše vidi, saj ji odpadajoča plast roževine prekriva oko in je zato tudi bolj razdražljiva. Pogostost levitve je odvisna od količine hrane in hitrosti rasti. Z levitvijo se znebijo zajedavcev, kot so klopi in pršice. Avtotomija ni mogoča. Slabše vidijo in slabo zaznavajo zvok. Dobro zaznavajo gibanje, spremembo v temperaturi in tresljaje tal. Zaznavanje tresljajev tal jim omogoča kvadratna kost, ki se nahaja na vsaki strani glave in ob dotiku glave s tlemi prenaša vibracije proti polžu notranjega ušesa. Nekatere kače imajo čutila, občutljiva na infrardeče valovanje (toploto), ki se nahajajo med nosnicami in očmi. Omogočajo jim toplotno zaznavanje plena. Zaradi tega je pomembno tudi hitro učinkovanje strupa. Če strup ni dovolj močan, plen pogine kasneje in žival lahko dlje pobegne. Dlje kot pobegne, dlje ga kača išče in večja verjetnost je, da se medtem plen že ohladi, razlika med toploto plena in okolice pa se časovno zmanjšuje. Dober voh jim omogoča Jakobsonov oz. vomeronazalni organ, v katerega parni vdolbinici na ustnem nebu z razcepljenim jezikom vnašajo molekule iz zraka. Ker sta vdolbinici dve, jezik pa je razcepljen, lahko iz različne koncentracije kemičnih molekul v vsaki vdolbinici določa tudi smer dražljaja. Vse vrste so plenilci in izključno mesojede živali, ki pogoltnejo cel plen. Prehranjujejo se z majhnimi živalmi, kot so kuščarice, druge kače, mali sesalci, ptiči in njihovimi jajci, ribami, polži ali žuželkami. Večina kač ni strupenih in ubijejo plen tako, da ga pogoltnejo ali zadušijo s stiskanjem. Nekatere nesorodne skupine so razvile strup − mešanico različnih toksinov, ki jo izločajo modificirane žleze slinavke. Odpirajo se skozi temu prilagojene zobe − strupnike, ki imajo lahko samo žleb za stekanje ali pri naprednejših vrstah kanal skozi zob (Mršić, 1997). So oviparne, oviviviparne in viviparne (navadni udav, zelena anakonda).
11 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3.1.2.1. DRUŽINA: GOŽI (COLUBRIDAE)
Imajo razmeroma dolgo in tanko telo. Glava je pokrita z devetimi velikimi, simetrično razporejenimi ploščicami. Oko se neposredno dotika nadustničnih ploščic. Zenica je okrogla, razen pri mačjeoki, kjer je eliptična in pokončna. Zadnjična ploščica je parna. Velika večina vrst je nestrupenih in brez strupnikov (aglypha) ali imajo strup, neškodljiv človeku. Nekatere vrste so opistoglife − imajo razvite majhne strupnike, ki se nahajajo globlje, na zadnji strani zgornje čeljusti (opistoglypha) (Mršić, 1997). Le redke so nevarne človeku.
1.3.1.2.2. DRUŽINA: GADI (VIPERIDAE)
Spadajo med strupene kače. Telo je čokato, glava je jasno ločena od telesa in je srčaste oblike zaradi velikih strupnih žlez, ki so povezane s strupnikoma v sprednjem delu čeljusti. Večina jih ima na hrbtu temen cikcakast vzorec, obstajajo pa tudi melanistični primerki. Med očesom in nadustničnimi ploščicami sta ena ali dve vrsti podočesnih lusk. Večinoma so njihove luske gredljaste. Zadnjična ploščica je enojna. V zgornji čeljusti imajo par strupnikov (solenoglypha), ki sta v mirovanju v žepkih, zložena nazaj ob čeljust. Strup je hemotoksini, ki razbijajo krvna telesca in stene žil. Njihov ugriz ni smrten niti brez zdravniške oskrbe, razen če gre za ugrize v predel vratu, ostarele osebe, otroke ali osebe z obolelim krvožiljem.
Ob ugrizu se sprva pojavi oteklina, ki se hitro širi in lahko zajame celoten trup. Posebno nevarni so ugrizi v predelu vratu in glave zaradi možnosti zapore dihalne poti. Rdeče lise so znak vnetja limfni žil in bezgavk. Med sistemskimi znaki so najpogostejši bolečine v trebuhu, bruhanje in diareja; slednja dva sta lahko s prisotnostjo krvi. Od nevroloških znakov sta najpogostejša zaspanost in vrtoglavica, lahko pa so prisotni tudi nezavest, krči, ohromelost očesnih mišic (oftalmoplegija), motnje požiranja in razne nevnetne bolezni živcev na prizadetem udu (periferne nevropatije) (Mršić, 1997). Kača lahko ugrizne tudi s t. i. suhim ugrizom., ugriz pri katerem ne izbrizga strupa. Strup je namreč namenjen lovljenju plena in ne samoobrambi. Nekatere primitivne vrste ležejo jajca, večina jih je živorodnih (ovoviviparnih). Aktivni so zvečer in ob mraku, zato imajo navpično zoženo zenico. Teknejo jim predvsem ptiči in mali sesalci (Mršić, 1997).
12 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3.2. RED: ŽELVE (TESTUDINES)
Želve so ena najstarejših skupin plazilcev iz obdobja triasa, ki še danes poseljujejo kopno, celinske in morske vode. Vse od začetka pa do danes se niso veliko spremenile. Znanih je nekje 300 vrst, ki jih uvrščamo v 14 družin, mnogo njihovih predstavnic je že izumrlo. Njihove glavne telesne karakteristike so glava z brezzobimi poroženelimi čeljustmi, t. i. kljunom; rep, katerega dolžina je odvisna od vrste, najkrajšega imajo morske želve; oklep in štiri okončine. Oklep ščiti telo. Na oklep so pritrjena rebra in večina vretenc. Sestavljen je iz karapaksa (hrbtni ščit) in plastrona (trebušni ščit), ki je nastal iz preobraženih reber in ga sestavljajo koščene plošče, ki so prekrite ali z roženimi ploščami ali s kožo. Karapaks in plastron sta povezana ob straneh s koščenimi mostovi. Bolj izbočen oklep je pri kopenskih želvah. Prednje okončine morskih želv so lahko veslasto preoblikovane v plavuti, zadnje uporabljajo kot krmila. Vse so jajcerodne, jajca odlagajo na kopno, v zemljo ali v pesek, odvisno od vrste. Na spol vpliva temperatura v gnezdu v času valjenja. Samice se razvijejo pri nekoliko višjih temperaturah kot samci. Dihajo s pljuči. Želve delimo v dva podredova glede na umikanje vratu v oklep: želve, ki potegnejo vrat vstran, pod hrbtenico, imenujemo kritovratnice (Cryptodira) in želve vijevratke (Pleurodira), ki vrat potegnejo navpično v obliki črke »S«. Slednje imajo kratek vrat, glavo pa potegnejo naravnost pod oklep (Breg, et al., 2010).
1.3.2.1.1. DRUŽINA: KOPENSKE ŽELVE − KORNJAČE (TESTUDINIDAE)
Kopenske želve naseljujejo kopna vseh celin, razen Avstralije in Antarktike. Ob nevarnosti lahko pod oklep potegnejo glavo in okončine, močne luske na nogah pa tvorijo še dodatno zaščito. Okončine so kratke, močne in čokate, primerne za nošenje teže telesa, prsti pa se zaključujejo s krajšimi in močnejšimi kremplji. Oklep je močno kupolast, z velikimi kolobarji na ploščah, ki ponazarjajo letnice. So rastlinojede in vsejede. Pozimi na hladnejših območjih prezimujejo (Mršić, 1997).
1.3.2.1.2. DRUŽINA: SKLEDNICE (EMYDIDAE)
Naseljujejo kopna in celinske vode vseh celin, razen Avstralije in Antarktike. Hrbtni ščit je manj izbočen kot pri kopenskih in bolj kot pri morskih želvah. Prsti na okončinah so povezani s plavalno kožico, zaključujejo pa se s kremplji, ki so daljši, ostrejši in tanjši kot pri kopenskih vrstah (Mršić, 1997).
13 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.3.2.1.3. DRUŽINA: USNJAČE (DERMOCHELYIDAE)
So največje in najtežje, tako med morskimi želvami kot med želvami nasploh. Zrastejo lahko do 2 m in tehtajo tudi 900 kg. Njihov oklep je brez roženih plošč, prekriva ga usnjata koža. Vzdolž hrbtnega ščita poteka 7, vzdolž trebušnega pa 5 grebenov. Razvile so prilagoditve, ki jim omogočajo življenje tudi v zelo hladnih vodah. Noge so plavutaste in brez krempljev (Mršić, 1997).
1.3.2.1.4. DRUŽINA: MORSKE ŽELVE (CHELONIIDAE)
Zrastejo do nekje 1,5 m in tehtajo do 400 kg. Glave in nog ne morejo skriti pod oklep. Oklep je iz roženih plošč. Običajno je ploščat in hidrodinamičen, da olajša plavanje in potapljanje. Prednje okončine oz. plavuti imajo 1 do 2 kremplja. Pod vodo zdržijo nekje 1 uro.
14 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.4. PLAZILCI SLOVENIJE
V Sloveniji živi dvaindvajset avtohtonih vrst plazilcev in ena neavtohtona vrsta − želva vrste Trachemys scripta, kamor spadata rdečevratka (T. scripta elegans) in rumenovratka (T. scripta scripta) (Mršić, 1997).
V slovenskem morju redno videvamo tudi glavato kareto (Caretta caretta), ki se pri nas ne razmnožuje. Gnezdijo na obalah Grčije, večino življenja pa preživijo prav v severnem Jadranu (Genov, 2015).
Delitev v Sloveniji živečih plazilcev: RED: Želve (Testudines) o DRUŽINA: Morske želve (Cheloniidae) o DRUŽINA: Sklednice (Emydidae) RED: Luskarji (Squamata): . PODRED: Kuščarji (Sauria) o DRUŽINA: Slepci (Anguidae) o DRUŽINA: Kuščarice (Lacertidae) . PODRED: Kače (Ophida) o DRUŽINA: Goži (Colubridae) o DRUŽINA: Gadi (Viperidae) (Janžekovič, 1999).
1.4.1. ZAKONODAJA
Vse domorodne vrste kač so ogrožene in zaradi tega tudi zakonsko zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur. l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008) in jih je prepovedano vznemirjati, ubijati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihove življenjske prostore (Mršić, 1997).
15 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.5. PREDSTAVITEV VSEH POTENCIALNO ŽIVEČIH VRST V SLOVENIJI
V sledečem poglavju predstavljam vrste plazilcev, ki jih lahko srečamo v naravi na geografskem območju Slovenije. V predstavitev vrst vključujem tudi vrste, za katere obstaja vsaj majhna verjetnost, da jih lahko pričakujemo v naravi tudi v Sloveniji, glede na njihovo znano geografsko razširjenost in posamezne areale. Vključujem tudi vrste, ki so v Sloveniji nekoč že bile opažene, novejši popisi pa teh najdb ne potrjujejo več. Prav tako so vključeni opisi tujerodnih, invazivnih vrst, ki so bile v našo naravo vnesene zaradi malomarnosti in neozaveščenosti ljubiteljev malih živali, ki so jih neodgovorno izpuščali v naravo, ko so živali presegle zmožnosti vzdrževanja svojih gojiteljev.
RED: želve (Testudines) . DRUŽINA: Kopenske želve (Testudinidae) ROD: kornjače (Testudo)
. VRSTA: GRŠKA KORNJAČA (T. hermanni)
Slika 4: Grška kornjača (T. hermanni) Avtor: Miha Krofel.
OPIS: Ima enoten oklep, zrasel trebušni in hrbtni ščit. Na repu je roženi krempelj. Nadrepna plošča je razdeljena. Na trebušnem ščitu potekata dve neprekinjeni črni progi. Ima značilno rumeno piko za ušesom. Obarvanost ščita je precej izrazita. Oklep je kupolaste oblike.
16 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Velikost: do 20cm v dolžino oklepa, redke samice tudi več, do 5kg. Hrana: trava, detelja, regrat, sveže listje, sočni sadeži. V ujetništvu jo hranijo tudi s solato, zeljnimi listi, različnim sadjem, občasno s koščki perutnine. Habitat: suha ravninska pokrajina, travniki z grmičevjem, peščene sipine. Življenjska doba: 70–100 let. Zanimivost: Če so jajca v prvih tednih izpostavljena temperaturi okrog 26 ºC, se iz jajc razvijejo samci, če je temperatura okrog 30 ºC pa samice. Znana je po svoji izredni odpornosti na različne poškodbe. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
17 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: MAVRSKA KORNJAČA (T. graeca)
Slika 5: Mavrska kornjača (T. graeca) Avtor: (Cosmin, 2016).
OPIS: Ima rožene izrastke na zadnjih nogah. Na koncu repa nimajo roženega krempeljca. Nadrepna ploščica je enojna. Večje luske in ploščice se nahajajo ob korenu repa. Obarvanost ščita je manj izrazita. Po glavi ima črne in rumenkaste pike. Oklep je kupolaste oblike. Velikost: do 30 cm v dolžino oklepa, samci so manjši, merijo 15−18 cm, teža do 5,5 kg. Hrana: trava, detelja, regrat, sočno listje, deževniki, polži, v ujetništvu jo hranijo tudi solato, sadjem in občasno s koščki perutnine. Habitat: suha ravninska pokrajina, travniki z grmičevjem, peščene sipine. Življenjska doba: do 120 let. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
18 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: Sklednice (Emydidae) ROD: Emys
. VRSTA: MOČVIRSKA SKLEDNICA (E. orbicularis)
Slika 6: Močvirska sklednica (E. orbicularis) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Telo je posuto z drobnimi rumenimi pikami in pegami, lahko tudi žarkasto razporejenimi na temni podlagi. Oklep je ovalne oblike in skoraj črne barve, prav tako posut z drobnimi rumenimi pikami in pegami. Trebušni ščit sestavlja 6 širokih, parnih plošč. Sprednje okončine imajo pet prstov, zadnje štiri, prsti so med seboj povezani s plavalno kožico. Velikost: do 23 cm v dolžino oklepa, tehtajo med 400 g in 700 g, lahko tudi do 1,5 kg. Hrana: žuželke, deževniki, polži, paglavci, celo ribe in majhne kače, tudi rastlinski material. Habitat: stoječe do rahlo tekoče, z rastlinjem bogate plitve in čiste vode, ki imajo zaraščena obrežja in blatna dna . Zanimivost: V Sloveniji je edina avtohtona želva celinskih voda. Je zelo plaha, že ob najmanjšem šumu se potopi v vodo. Zimo preživi zakopana v blatnem dnu. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
19 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: gizdave želve (Trachemys) . VRSTA: popisane sklednice (T. scripta)
o PODVRSTA: RDEČEVRATKA (T. scripta elegans)
Slika 7: Rdečevratka (T. scripta elegans) Avtor: (Lavra, 2016).
. PODVRSTA: RUMENOVRATKA (T. scripta scripta)
Slika 8: Rumenovratka (T. scripta scripta) Avtor: Marija Peganc.
20 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
OPIS: Mladi osebki imajo hrbtni ščit strehast in svetleče zelen, trebušni ščit pa rumen s koncentričnimi črnimi obročki. V starosti vzorec izgine in se ohrani samo na spodnjem delu hrbtnega in trebušnega dela oklepa. Vzorec in barva se ohranita na koži v vratnem predelu. Značilna rdeča (rdečevratka) ali rumena (rumenovratka) proga za očesom, ki se razteza po vratu. Velikost: samice: 20−30 cm, samci 13−20 cm Hrana: ribe, paglavci, raki, polži, vodne žuželke in njihove ličinke ter vodne rastline. Habitat: počasi tekoče in gosto zaraščene stoječe vode. Podnevi so rade v bujnem rastlinju, sončijo se na velikih plavajočih listih ali po koreninah, ki štrlijo iz vode. Življenjska doba: 20−40 let, v ujetništvu tudi do 100 let. Zanimivost: invazivna vrsta, v naše okolje zanesena z neodgovornim izpustom akvarijskih živali. Zaradi dobre prilagojenosti na naše okolje se v naravi uspešno razmnožujejo in s svojim agresivnim razširjanjem izpodrivajo našo edino avtohtono želvo. Hranijo se predvsem v vodi. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
21 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: usnjače (Dermochelyidae) ROD: usnjače (Dermochelys)
. VRSTA: ORJAŠKA USNJAČA (D. coriacea)
Slika 9: Orjaška usnjača (D. coriacea) Avtor: (Anderson, 2016).
OPIS: So največje želve nasploh. Imajo ploščato, hidrodinamično telo. Njihov oklep sestavlja na tisoče manjših kosti, prekritih z vezivom, in tanko, usnjato kožo. Od tod tudi ime. Po hrbtu imajo sedem ostrih, vzdolžnih grebenov, na trebušni strani jih je zgolj pet. Temna koža je posuta z belimi pikicami. Velikost: do 6 m, 250−860 kg. Hrana: vsejeda, najpogosteje se prehranjuje z mehkužci: lignji in meduzami. Habitat: oceani in morja po vsem svetu. Zanimivost: Imajo ostre zobe ter številne rahlo nazaj obrnjene bodice, zaradi katerih se plen, ko enkrat je v ustih, ne more več rešiti. Grebeni po hrbtnem ščitu stabilizirajo želvo med plavanjem. Oklep je prekrit z usnjato kožo. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
22 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: morske želve (Cheloniidae) ROD: karete (Caretta)
. VRSTA: GLAVATA KARETA (C.caretta)
Slika 10: Glavata kareta (C.caretta) Avtor: Tilen Genov, Morigenos.
OPIS: Srčasto oblikovan oklep, z grebenom po sredini. Robne plošče imajo rumen rob. Hrbtni ščit sestavlja pet rebrnih ploščic. Tilnična plošča se dotika prve rebrne plošče. Trebušni ščit je rumen do svetlo rjav, celo oranžen. So brez zob. Na čeljustih imajo ostre rožene tvorbe, s katerimi raztrgajo večji plen. Imajo veliko glavo, od tod so dobile tudi ime. Velikost: 70−95 cm , 80−200 kg. Hrana: morske živali različnih vrst, ribe, meduze, jastogi, rakovice, rastlinska prehrana, tudi alge. Habitat: toplejša morja, pri nas v S. Jadranu, gnezdijo na obalah Grčije. Zanimivost: Na oklepih pogosto opazimo rake vitičnjake. Hrani se predvsem v plitvinah, kakršni so morski travniki, koralni grebeni in z algami gosto zaraslo skalnato dno. Pri hranjenju večje rastlinske dele razkosavajo na kopnem, živalski plen pa v vodi. Samci nikoli ne odidejo na kopno. Lahko se zadušijo s plavajočimi plastičnimi vrečkami, ki jih zamenjajo za meduze.
(Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
23 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: črepahe (Chelonia)
. VRSTA: ORJAŠKA ČREPAHA (Ch. mydas)
Slika 11: Orjaška črepaha (Ch. mydas) Avtor: (Sjcfl, 2016).
OPIS: Imajo majhno glavo in bel do rumenkast trebušni ščit. Hrbtni ščit je sploščen in srčast, hrbtne plošče so reducirane na štiri in se ne prekrivajo, ležijo ena poleg druge. Tilnična plošča se ne dotika prve rebrne plošče. Luske so temne s svetlo, kremno ali rumenkasto obrobo. Velikost: 80−130 cm v dolžino oklepa, 140−160 kg. Hrana: morske živali različnih vrst, hrana, bogata s celulozo. Habitat: morja s temperaturo nad 20 ºC. Zanimivost: Edine morske želve, ki se hodijo sončit na kopno, kjer verjetno tudi prebavljajo hrano, bogato s celulozo. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
24 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
RED: luskarji (Squamata) . PODRED: kuščarji (Sauria) o DRUŽINA: slepci (Anguidae) ROD: žoltoplazi (Pseudopus Merremis)
. VRSTA: ŽOLTOPLAZ ALI BLAVOR (P. apodus)
Slika 12: Žoltoplaz ali Blavor (P. apodus) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Ima ovalno, podolgovato telo. Prednji del telesa je svetlejše oker rjave barve, zadnji del je temnejši. Barva se spreminja s starostjo. Trebuh je rumenkast. Ima močno telo s trdimi luskami. Opazna je vzdolžna brazda, ki poteka od vratu do analne odprtine. Imajo tope zobe, prilagojene za mletje polžjih hišic. Je zelo hiter. Kadar je ogrožen, spušča sikajoč opozorilni zvok, napaden lahko tudi ugrizne. Velikost: 1 m, tudi do 1,35 m. Hrana: polži, tudi členonožci, kobilice, včasih celo manjši sesalci, miši, kuščarice, slepci, majhne ptice. Habitat: odprti travniki z nizko travo ali na z grmovjem poraščenih hribovskih pašnikih, zidovih in kamniščih. Zanimivost: je kuščar, ne kača. Ima zakrnele noge, katerih zakrneli ostanki so včasih vidni v bližini kloake. Od kač se loči tudi po vidnih ušesih ter vekah. Polžje hišice zdrobijo z enim ugrizom. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
25 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: slepci (Anguis)
. VRSTA: SLEPEC (A. fragilis)
Slika 13: Slepec (A. fragilis) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Ima ovalno, podolgovato telo in popolnoma gladke luske, ki se prekrivajo kot strešniki. Enake luske so po vsem telesu, tako po hrbtni kot tudi po trebušni strani. Zobje so ostri, koničasti in ukrivljeni nazaj, prilagojeni na hranjenje s spolzkimi živalmi. Samci so svetlejši od samic, samice imajo temno progo po bokih. Mladi osebki so svetli, skoraj zlate ali srebrne barve s temno progo po hrbtu in temnimi boki. Samci, ki naseljujejo južnejše predele, imajo lahko po telesu tudi bledo modre pike. Pogosto ga vidimo v rosni travi, zgodaj zjutraj ali proti večeru. Rep lahko doseže dolžino telesa in je, kot nam že ime pove, zelo krhek. Velikost: 40−50 cm, redkeje tudi več. Hrana: predvsem deževniki in goli polži, tudi žuželke, pajki, in celo mlade kuščarice. Habitat: travniki, gozdni robovi, vrtovi, parki, skoraj povsod, kjer je dovolj rahla podlaga, da se lahko čez dan zarijejo vanjo. Življenjska doba: 10−12 let, neki samec je v ujetništvu doživel celo 54 let. Zanimivost: je kuščar, ne kača.
26 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Ima zakrnele noge in je naš edini breznogi kuščar. Od kač se loči tudi po vekah, ki jih lahko zapira. Nimajo bobniča. V nevarnosti izločijo smrdečo črevesno vsebino in skoraj nikoli ne ugriznejo. V samoobrambi pogosto odvržejo rep. Nov rep jim ne zraste. Obnovi se le stožčast vrh repa, ki je opazno drugačen, običajno temnejši kot preostali rep. Po obedu si obrišejo sluz tako, da z glavo drgnejo levo in desno po travi in mahu. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
27 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: kuščarice (Lacertidae) ROD: širokoluskaste kuščarice (Algyroides Bibron)
. VRSTA: ČRNOPIKČASTA KUŠČARICA (A.Nigropunctatus)
Slika 14: Črnopikčasta kuščarica (A.nigropunctatus) Avtor: Borut Kumar.
OPIS: Imajo temnejše telo z mnogimi črnimi pikami, ki so bolje vidne pri svetlejših osebkih. Od tod tudi ime. Samci imajo rumenkasto do oranžno rdeče obarvano spodnjo stran telesa, ki se ostro loči od svetlomodrega grla. Pri mlajših primerkih in samicah je trebušna stran svetlejša, včasih rahlo zelenkasta ali modrikasta. Po hrbtu in repu imajo izrazito grebenaste luske. Po hrbtu so rombaste oblike. Velikost: nekje 18 cm, 7 cm brez repa, rep je še dvakrat daljši kot trup. Hrana: žuželke, pajki. Habitat: topli kraji, kamnita grmišča, zaraščene stene, kamniti nasipi in terase ter kamnite ograje. Zanimivost: Je endemit balkanskega polotoka. Obstajajo tudi melanistični primerki. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
28 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: (Iberolacerta)
. VRSTA: HORVATOVA ALI VELEBITSKA KUŠČARICA (I. horvathi)
Slika 15: Horvatova ali velebitska kuščarica (I. horvathi) Avtor: Vesna Cafuta.
OPIS: Glava in trup sta sploščena. Šarenica je bež barve. Hrbet je siv ali rjavkast s pikami in lisami, lahko je prisotna tudi temna proga po sredini hrbta. Ob vsaki strani trupa je temna senčna proga, ki vključuje številne lise in pike. Po trebuhu je brez pik in je pretežno bela, z razliko od pozidne kuščarice, ki ima po trebuhu po navadi temne pike. Mladiči imajo zelen ali zeleno siv rep, sicer so podobni odraslim. Med nadočesnimi in trepalničnimi ploščicami ležijo majhne trepalnične luske. Gobčna in mednosnična ploščica se dotikata. Na vsaki strani je ena sama nadnosnična ploščica, ki je zadaj podaljšana in se dotika obuzdne ploščice, kar je značilno samo za to vrsto. Na stegnih ima več kot 14 femoralnih por (spremenjene kožne žleze). Nadnosnični luski se ne dotikata (glej sliko spodaj). Velikost: do 18 cm. Hrana: manjše žuželke. Habitat: vlažnejša, slabo poraščena skalnata območja, bukovi in iglasti gozdovi, zidovi, robovi cest. Zanimivost: Nahaja se lahko tudi nad gozdno mejo do 2000 m nadmorske višine. Prva najdba je bila na Velebitu, od tod tudi njeno ime.
29 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Nadnosnični luski sta ločeni. Žuželke včasih ulovi kar v zraku.
(Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
Slika 16: Razlikovanje med velebitsko in pozidno kuščarico. Avtor: Vesna Cafuta, (Mršić, 1997).
30 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: skalne kuščarice (Podarcis)
. VRSTA: POZIDNA KUŠČARICA (P. muralis)
Slika 17: Pozidna kuščarica (P. muralis) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Osnovna barva hrbta je rjava. Glava je nizka in sploščena, gobček je kratek in zašiljen. Na glavi je ena zanosnična ploščica; gobčna in mednosnična sta razdvojeni z nadnosničnimi ploščicami. Nosna odprtina ni neposredno na gobčni ploščici. Luske na hrbtu so majhne in brez grebena. Trebuh je pri samcih izrazito opečnato rdeč, pri samicah je svetleje rjasto rjav. Grlo in trebuh sta pegasta. Na stegnih ima 15 do 22 femoralnih por. Velikost: 5−7 cm brez repa, oz. do 20 cm z repom. Hrana: žuželke. Habitat: suhi, sončni in kamniti habitati, proti jugu tudi bolj vlažni in senčni kraji. Zanimivost: Ime so dobile po okretnosti in plezanju po zidovih. Podarcis v grščini pomeni »gibčen« in »noge«, muralis pa v latinščini in pomeni »zid«. V srednji in južni Evropi, je najbolj razširjena vrsta plazilca. Človeška bližina je ne moti. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997). Podvrsta: navadna pozidna kuščarica (Podarcic muralis muralis). Podvrsta: pegasta pozidna kuščarica (Podarcic muralis maculiventris).
31 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. Vrsta: KRAŠKA KUŠČARICA (P. melisellensis)
Slika 18: Kraška kuščarica (P. melisellensis) Avtor: Vesna Cafuta.
OPIS: Glava je majhna, visoko obokana, gobček je kratek in zašiljen. Ovratnik je rahlo nazobčan, repne luske pa se zaključijo s koničastim, ostrim vrhom. Vrsta je po barvi in risbi raznolika. Osnovna barva hrbta je navadno olivno zelena, lahko pa je tudi rjava. Trebušna stran odraslih osebkov je bela, zelenkasta ali rumena brez temnih lis, pri samcih pogosto rdečkasta. Mladi osebki niso nikoli zeleno obarvani. Vzdolž telesa poteka več prog. Za kraško kuščarico je še posebej značilna sklenjena in izrazita svetla proga, ki poteka v predelu med boki in hrbtom (nadvekina proga). Velikost: do 6 cm brez repa, rep je lahko do dvakrat daljši od trupa. Hrana: žuželke. Habitat: kamniti predeli, porasli s travo in grmovjem. Popolnoma neporaščenih predelov se izogiba. Najdemo jo tudi v bližini človeških bivališč, ob cestah, vrtovih, vinogradih. Zanimivost: Ena izmed naših najmanjših kuščaric. Od primorske kuščarice jo ločimo po manjši glavi in krajšem gobčku. Repne luske imajo raven rob, luske hrbta pa so v enem nizu. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
32 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: PRIMORSKA KUŠČARICA (P. sicula)
Slika 19: Primorska kuščarica (P. sicula) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Imajo robustno telo, veliko in visoko glavo ter zašiljen gobček. Vrsta je po barvi in risbi raznolika. Osnovna barva hrbta je zelena, olivna ali svetlo rjava. Trebušna stran je bela, sivkasta, zelenkasta, rumenkasta ali rdeča, večinoma brez temnih peg. Vzdolž telesa poteka več temnih prog in lis, ki progavost samo nakazujejo. Za primorsko kuščarico je značilna svetla nesklenjena neizrazita nadvekina proga (poteka na predelu med boki in hrbtom), ki je prekinjena s številnimi črnimi ali temnorjavimi pikami. Samice so manjše od samcev in imajo manjšo glavo, po trebuhu so svetlo rumene, bele, zelenkaste ali oranžne barve in so brez pik. Samci so na spodnji strani in pod vratom pretežno oranžne barve in imajo pike. Velikost: do 8 cm oz. do 25 cm z repom, ki je lahko tudi do dvakrat daljši od glave in trupa skupaj. Hrana: žuželke, včasih tudi polži in mlade kuščarice. Na nekaterih območjih velik del njihove prehrane predstavlja tudi zelenjava, znano pa je tudi prehranjevanje s sadeži, uplenijo lahko celo lastne mladiče. Habitat: naselja, parki, vrtovi, vinogradi, zidovi, ob cestah, najraje na prisojnih, grmovnatih in kamnitih delih, tudi na solinah. Zanimivost: Na nekatera območja jo je naselil človek. So večje in agresivnejše od kraških kuščaric, zato jo marsikje izpodrivajo. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997)
33 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: živorodne kuščarice (Zootoca)
. VRSTA: ŽIVORODNA KUŠČARICA (Z. vivipara)
Slika 20: Živorodna kuščarica (Z. vivipara) Avtor: Vesna Cafuta.
OPIS: Glava je okrogla, visoka in kratka, s kratkim in topim gobčkom. Telo je podolgovato, noge so zelo kratke. Rep je zelo močan in približno enako debel vse do sredine, nato se počasi zožuje. Osnovna barva hrbta je rjava ali siva, s številnimi svetlimi ali temnimi lisami in vzdolžnimi progami. Po risbi se osebki med seboj zelo razlikujejo. Navadno imajo samice temno obarvane boke, progo po sredini hrbta (zatilnična proga), svetle proge v predelu med hrbtom in boki ter redko raztresene svetle ali temne pike, tudi ocele (svetla pega s temno obrobo). Oceli so pogostejši pri samcih, pri katerih le redko opazimo sklenjeno zatilnično progo. Rumenorjave pegice po obeh straneh hrbta tvorijo rahlo črto, ki jih ločuje od ostalih kuščaric.
34 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Imajo nazobčan ovratnik. Trebušna stran samcev je rumena, oranžna ali rdečkasta, s črnimi pikami, samice so po trebuhu bele, sive ali nekoliko zelenkaste, navadno so brez pik. Trebušna stran samic je bela. Mladiči so zelo temnejši, skoraj črno bronasti. So ovoviviparne in kotijo žive mladiče (3−11 mladičev). Breje samice se intenzivno sončijo in s tem pospešujejo razvoj mladičev. V toplejših območjih so oviparne in ležejo jajca (5−7 jajc), ki se lahko izvalijo zelo hitro. Velikost: do 6 cm, rep lahko do dvakrat daljši od trupa. Hrana: kobilice, muhe, gosenice, pajki. Habitat: Visokogorski pašniki in travniki, gozdni rob, gozdne jase, suhih mest se izogiba. Redkeje jih najdemo v nižinah, v tem primeru na močvirnih terenih. Zanimivost: Večinoma se zadržuje na tleh, pleza le občasno. Je dobra plavalka, pred nevarnostjo lahko pobegne v vodo. Od vseh evropskih plazilcev živi najbolj severno in doseže 70 °N na Norveškem, kar je 350 km severneje od Arktičnega kroga. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
35 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: kuščarice (Lacerta)
. VRSTA: MARTINČEK (L.agilis)
Slika 21: Martinček (L.agilis) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Ima čokato telo s kratkimi okončinami, stožčasto glavo, ki široko prehaja v telo in topo zaokrožen gobček. Ovratnik je grobo žagasto nazobčan. Po sredini hrbta poteka trak očitno ožjih lusk. V barvi in risbi se posamezni osebki med seboj zelo razlikujejo. Po hrbtu imajo črno rjavo obrobljeno temnejšo progo, ki je lahko sestavljena iz temnih madežev in svetlih peg ali pa je prisotna svetla prekinjena proga po sredini hrbta. Pri večini martinčkov so na bokih opazne svetle pege s temno obrobo (oceli). Med boki in hrbtom poteka enotna svetla proga. Na stegnih imajo 11 do 13 femoralnih por. Samci imajo zelene ali rumeno zelene boke. Samice so sive ali rjave in imajo rumenkaste in črno pikaste boke. Razlikujejo se tudi po zatilnični progi, ki je pri samicah ozka in enotna, pri samcih pa sestavljena iz posamičnih pik in peg. Mladiči so rjavi z izrazitim vzorcem predvsem na bokih, podobni so mladim zelencem. Velikost: do 27 cm. Hrana: žuželke, pajki. Habitat: odprti, z grmovjem in nizko vegetacijo porasli predeli, tudi vrtovi, gramoznice, kamnolomi, cestni nasipi. Zanimivost: So slabi plezalci ter najmanj gibčne in najbolj počasne kuščarice. Imajo sicer raje nižine, vendar jih najdemo tudi na do 2000 m nadmorske višine. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
36 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: ZELENEC (L.viridis) in ZAHODNOEVROPSKI ZELENEC (L.bilineata), oziroma Lacerta viridis / Bilineata complex
Slika 22: Zelenec (L.viridis) in zahodnoevropski zelenec (L.bilineata) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Imajo krepko telo z visoko glavo. Osnovna barva telesa je večinoma zelena, posuta s številnimi drobnimi črnimi pikami, včasih povezanimi v mrežo. Trebušna stran je rumenkasta. V času razmnoževanja so samci pod glavo in na grlu kobaltno modri. Samice in mladiči imajo vzdolž telesa dve svetli progi, mladi osebki imajo še svetle pike, ki so brez temne obrobe, na sprednjem delu trupa. Mladiči so bež barve. Velikost: do 45 cm z repom, redko tudi več. Hrana: žuželke, tudi sadeži, jajca manjših ptic in majhne kuščarice, poznani so tudi primeri kanibalizma. Habitat: pašniki, grmičevje, ob kamnitih ogradah in poteh, po panjih in deblih, pogosto v bližini vode. Zanimivost: je naša največja kuščarica. So zelo hitri in dobro skačejo, vendar se po nekaj metrih teka hitro utrudijo. Sončijo se predvsem zjutraj in zvečer. Dobro plezajo po grmičevju, kjer tudi lovijo plen. V Sloveniji poznamo dve vrsti, ki sta si tako zelo podobni, da ju zanesljivo ločujemo zgolj z genetskimi raziskavami. Zahodnoevropski zelenec naj bi poseljeval zahodni del Slovenije, zelenec pa vzhodni del, a meja razširjenosti v Sloveniji še ni raziskana, poleg tega se obe vrsti uspešno križata, zato ju pogosto imenujemo kar Lacerta viridis bilineata complex.
(Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
37 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: gekoni (Gekkonidae) ROD: pozidni gekon (Tarentola)
. VRSTA: POZIDNI GEKON (T. mauritanica)
Slika 23: Pozidni gekon (T. mauritanica) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Imajo sploščeno in čokato telo. So svetlih, neopaznih barv, od sive, rjave do peščene. Po hrbtu imajo proge in pege, po trebuhu so svetli, skoraj beli. So svilnati na otip. Trebušna stran je gladka, hrbtna pa brbončasta. Prsti so razširjeni v blazinice po celotni dolžini, vrh 3. in 4. prsta zadnjih nog ima krempeljc. Velikost: do 15 cm. Hrana: žuželke. Habitat: topli kraji v bližini morja, kamniti zidovi. Zanimivost: Plezajo lahko tudi po stropu. Pred visokimi temperaturami se umaknejo v senco, hladijo se tudi s sopenjem. So nočne živali, podnevi se običajno zgolj sončijo. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
38 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: polprstniki (Hemidactylus)
. VRSTA: TURŠKI GEKON (H. turcicus)
Slika 24: Turški gekon (H. turcicus) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: So bradavičastega videza zaradi dvojnih oblik lusk na telesu. Barva telesa je precej neopazna, rožnata in prosojna. Prsti so razširjeni zgolj v prvem členku prsta, konica pa se zaključi s krempeljcem. Velikost: do 10 cm. Hrana: žuželke, pajki. Habitat: bližina naselij, hiše in stari zidovi. Zanimivost: Ljudje mislijo, da so zaradi bradavičastega videza strupeni, vendar so nestrupeni. Njihovo oglašanje spominja na kvakanje. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
39 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. PODRED: kače (Ophidia) o DRUŽINA: goži (Colubridae) ROD: zrve (Malpolon)
. VRSTA: JUŽNOEVROPSKA ZRVA (M. monspessulanus)
Slika 25: Južnoevropska zrva (M. monspessulanus) Avtor: Katarina Drašler.
OPIS: Imajo dolgo in čokato telo. So zelo raznolikih barv. Hrbtna stran je lahko sivomodra, sivozelena, olivno ali rjavo črne barve. Trebušna stran je svetlo rumenkaste ali svetlo rjave, s številnimi črnimi pikami. Glava neopazno prehaja v trup. So polstrupene kače. Njihovi strupniki se nahajajo globoko v čeljusti. Velikost: do 2 m. Hrana: kuščarice, voluharice, majhni ptiči, druge kače. Habitat: grmovnata, prisojna nižinska območja. Zanimivost: Ogrožene glasno in dolgo sikajo. So polstrupene kače. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
40 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: črnostreli (Telescopus)
. VRSTA: ČRNOSTREL ALI MAČJEOKA KAČA (T. fallax)
Slika 26: Črnostrel ali mačjeoka kača (T. fallax) Avtor: Miha Krofel.
OPIS: Telo je sivo ali rjavkasto obarvano. Po hrbtu in na bokih je prečno progasta, z mnogimi temni pravokotniki. Trebušna stran je bela, rumena ali rožnata. Trikotna glava je jasno ločena od trupa. Zenica je na svetlobi navpično zožena. Po videzu spominja na strupenjače, vendar spada med polstrupene kače. Na zadnjem delu zgornje čeljustnice ima en strupnik. Aktivna je ob mraku in ponoči. Velikost: do 75 cm, izjemoma do 120 cm. Hrana: kuščarice, mali sesalci. Habitat: topla, suha, kamnita in z grmovjem porasla območja, obrasla peščena tla ter opuščeni zidovi, kamnita tla. Zanimivost: Ima več imen: mačjeoka, mačjeoka kača, črnostrel, črna krpa. So polstrupene kače, med katere uvrščamo kače s šibkim strupom, poleg tega plen zastrupijo šele med požiranjem. Mladiči so podobni mladičem progastega goža. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
41 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: vodarice (Natrix)
. VRSTA: BELOUŠKA (N. natrix)
Slika 27: Belouška (N. natrix) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Nestrupene kače z okroglo zenico in rahlo srčasto glavo. Srčasta oblika glave je še posebej izrazita, kadar se ogrožena napihne v predelu vratu in glave. Ni nevarna človeku. Ime je dobila po dveh svetlih, belih ali bledo rumenih lisah na vsaki strani glave v obliki polmeseca, ki je hkrati tudi njen razpoznavni znak. Svetli lisi obvezno sledi še črna. Svetla lisa je lahko zabrisana, črna lisa pa je vedno prisotna, razen pri popolnoma črnih oziroma melanističnih osebkih. Pred očesom leži le ena predočesna ploščica, za očesom so tri. Od sedmih nadustnih ploščic se 3. in 4. dotikata očesa. Hrbtna stran po barvi zelo variira in je lahko zeleno ali rjavkasto siva s temnimi pegami in svetlimi lisami. Nekateri osebki imajo vzdolž telesa dve svetli progi, srečamo pa lahko tudi popolnoma črne osebke. Na trebušni strani so prečne črne proge na svetli podlagi, ki prevladuje. Hrbtne luske imajo po sredini izrazite grebene. Velikost: do 90 do 110 cm, lahko tudi do 2 m.
42 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Hrana: Najpogosteje lovijo dvoživke, redkeje ribe in vodne nevretenčarje. Mladiči se prehranjujejo s paglavci dvoživk. Habitat: stoječe in počasi tekoče vode, potoki, reke, mlake, jezera, vlažna območja, svetli gozdovi, travniki, polja, vrtovi. Izven časa razmnoževanja jo lahko najdemo tudi precej stran od vode. Zanimivost: Je izvrstna plavalka. Plen pogoltne, ne da bi ga zadavila. Obstajajo tudi čisto črni, melanistični osebki. Ogrožena razširi vrat in glavo ter piha, brani se tudi s smrdljivimi izločki. Včasih izbljuva celo vsebino želodca. Če niti to ne zaleže, se naredi mrtvo: obrne se na hrbet in na široko razpre čeljusti, iz katerih pomoli jeziček. Ko nevarnost mine, se kača »prebudi« in umakne. Nikoli ne grizejo. S kobranko spadata v družino vodnih kač vodaric. Poznamo 2 podvrsti: navadno belouško (N. natrix natrix) in progasto belouško (N. natrix persa). (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
43 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: KOBRANKA (N. tessellata)
Slika 28: Kobranka (N. tessellata) Avtor: Marija Peganc.
OPIS: Nestrupene, nenevarne kače z okroglo zenico ter z ozko in dolgo glavo. Pogosto jo zamenjajo z gadom, nekateri jo zmotno poimenujejo vodni gad. Od gada se med drugim razlikuje po hrbtnem vzorcu (kobranka ima vzorec šahovnice), tudi po okrogli zenici, vitkim telesom in dolgim repom. Oko je veliko, pred njim sta dve ploščici, le redko ena. Od osmih nadustnih ploščic se le 4. dotika očesa. Osnovna barva hrbta variira od sive, temno sive, olivno zelene pa tja do umazano rjave. Na trebušni strani so prečne črne proge na svetli podlagi, prevladuje črna barva. Prepoznavna je po značilnem hrbtnem vzorcu, ki je sestavljen iz temnih lis in ki so razporejena kot temna polja na šahovnici. Kadar se počuti ogroženo, podobno kot belouška glasno sika, kot to počno naše strupenjače, pripravljena, da bo ugriznila, vendar nobena od njiju nikoli ne ugrizne. Žal jo ljudje prepogosto pokončajo, kljub temu da ni nevarna. Velikost: 60−100 cm, redkeje do 130 cm. Hrana: skoraj izključno ribe, izjemoma paglavci, žabe, pupki. Habitat: stoječe in nižinske tekoče, čiste vode z bogato obrežno vegetacijo, ribniki, potoki, reke, tudi ob brakičnih (delno slanih) vodah. Zanimivost: So izvrstne plavalke. Majhne ribe pojedo kar v vodi, večje pa odnesejo na kopno in počakajo, da omagajo. Ogrožena sika ali se zvije v klobčič. Lahko se naredi mrtvo: obrne se na hrbet in na široko razpre čeljusti, iz katerih pomoli jeziček. Ko nevarnost mine, se kača »prebudi« in umakne. Nikoli ne grizejo. Z belouško spadata v družino vodnih kač vodaric. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
44 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: smokulje (Coronella)
. VRSTA: SMOKULJA (C. austriaca)
Slika 29: Smokulja (C. austriaca) Avtor: Miha Krofel.
OPIS: Nestrupena in nenevarna kača z okroglo zenico. Pogosto jo zamenjajo z gadom, od katerega se med drugim razlikuje tudi po gladkih hrbtnih luskah, okrogli zenici, vitkim telesom, dolgim repom, »progastim« hrbtnim vzorcem in vzorcem na glavi, ki je v obliki črke U, ter rjavo progo, ki poteka od nosnice preko očesa do konca glave. Na sivi ali rjavi ali oker osnovi ima vzorec iz dveh vrst temnih lis, ki so mestoma lahko povezane v prečne črte, oz. proge, na zadnjem delu glave ima liso v obliki črke U. Trebušna stran je temna, rdeče rjavo, oranžno rdeče ali sivo marmorirana. Samec ima rdečkasto rjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokuljo z gotovostjo prepoznamo po temni lisi, ki se vleče od nosnih odprtin preko očesa do konca glave. Velikost: do 75 cm. Hrana: manjše kuščarice, slepci, miši in drugi manjši glodavci. Habitat: suhi, svetli gozdovi, jase, poseke, zaraščajoča se kamnita pobočja, opuščeni kamnolomi, grušči, vinogradi, gmajne. Zanimivost: Dobro pleza, če je potrebno tudi plava. Je živorodna. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
45 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: goži: (Zamenis)
. VRSTA: NAVADNI GOŽ (Z. longissimus)
Slika 30: Navadni gož (Z. longissimus) Avtor: Barbara Janota.
OPIS: Nestrupena in nenevarna kača z okroglo zenico. Glede na velikost telesa imajo majhno glavo. Hrbtna stran odraslih osebkov je svetla, olivno ali temno rjava, posamične luske imajo drobne bele lise in pike. Trebušna stran je enobarvna, bela ali rumenkasta. Za glavo ima svetlo liso, ki je izrazita zlasti pri mladih živalih. Mladiči so podobni mladičem belouške, od katere se ločijo po manj izraziti svetli lisi na glavi (lisa je bolj izrazita pri belouški) in po rumeni obarvanosti trebuha. Belouške imajo trebuh skoraj progast: črne lise na svetli podlagi; gožev trebuh pa je ves bledo rumen. Velikost: 140 do 160 cm, redkeje do 225 cm. Hrana: mali sesalci, mali glodavci, najpogosteje miši, voluharice, kuščarice, ptiči goliči, ptičja jajca. Habitat: prisojni, redki listnati gozdovi, gozdni robovi, grmovje, opuščene stavbe, komposti, gnojišča, drvarnice, listnice. Zanimivost: Je dober plezalec. Najdemo ga tudi na drevju, kjer opreza za ptiči goliči in išče ptičja jajca. V paritveni sezoni se samci bojujejo tudi do pol ure. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
46 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: švigavke (Hierophis)
. VRSTA: ČRNICA (H. viridiflavus)
Slika 31: Črnica (H. viridiflavus) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Nestrupena in nenevarna kača z okroglo zenico. Odrasli osebki so popolnoma črni, na glavi lahko imajo nekaj svetlejših lis. Na videz so gladke in sijoče, saj so hrbtne luske brez grebenov. Trebuh je siv. Mladiči so sivkasti ali olivni, zgornji del glave je temno obarvan, pogosto je med očmi opazna svetla črta, svetlejši vzorec je lahko prisoten tudi na zadnjem delu glave (za parietalnimi luskami). Mogoča je zamenjava mladičev črnice z belico, saj so mladiči zelo podobni mladičem belice (Hierophis gemonensis). Edini zanesljiv znak za razlikovanje je število trebušnih ploščic. Teh ima črnica več kot 190, belica pa manj kot 186. Velikost: do 160 cm.
47 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Hrana: kuščarice, slepci, tudi kače, mali sesalci, ptiči, žabe, kobilice. Habitat: suhi, kamniti, bolj prostorni habitati, robovi cest, kamnolomi, kamnite ograde. Zanimivost: Je naša najhitrejša kača, zato jo ponekod imenujejo črna švigavka. Edini zanesljivi znak za razlikovanje mladičev črnice in belice je število trebušnih ploščic, ki ima črnica več kot 190. Ogrožene so lahko popadljive, ko ugriznejo, ne izpustijo takoj. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
48 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: BELICA (H. gemonensis)
Slika 32: Belica (H. gemonensis) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Nestrupena in nenevarna kača z okroglo zenico. Odrasla belica je siva, z drobnimi temnimi in svetlimi pikami. Svetle trebušne ploščice imajo ob zunanjem robu pogosto temno liso. Mladiči so zelo podobni mladičem črnice: telo je sivkaste ali olivne barve, zgornji del glave je temno obarvan, pogosto je med očmi opazna svetla črta, svetlejši vzorec je lahko prisoten tudi na zadnjem delu glave (za parietalnimi luskami). Velikost: do 100 cm, redko do 130 cm. Hrana: kuščarice, slepci, kače, redkeje mali sesalci, velike kobilice. Habitat: suha, topla, odprta, kamnita mesta, vinogradi, ograde, melišča. Zanimivost: Edini zanesljiv znak za razlikovanje mladičev črnice in belice je število trebušnih ploščic, ki jih ima manj kot 186. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
49 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
ROD: podganarice (Elaphe)
. VRSTA: PROGASTI GOŽ (E. quatuorlineata)
Slika 33: Progasti gož (E. quatuorlineata) Avtor: Griša Planinc.
OPIS: Nestrupena in nenevarna kača z okroglo zenico, z razmeroma močno in dolgo glavo. Za očesom imajo črno liso. Hrbet je oker ali temno sivo obarvan in lahko prepoznaven po štirih vzdolžnih progah na hrbtu. Trebuh je bledo rumene barve, za očesom imajo črno liso, na predelu repa imajo včasih kakšne temnejše lise. Mladiči so svetlo sivi s 5 do 6 vzdolžnimi vrstami črnih lis. Trebušne ploščice so na zunanji strani izbočene, tako da tvorijo rob vzdolž telesa. Velikost: do 180 cm lahko tudi do 260 cm. Hrana: kuščarji, mali sesalci, glodavci, ptice, ptičja jajca. Mladiči pogosto lovijo zgolj kuščarice. Habitat: delno senčnata, nekoliko vlažna, a topla mesta, skalni ali travnati predeli. Zanimivost: Najbolj miroljubne, največje in najmočnejše med našimi kačami. Je spreten plezalec, v nevarnosti tudi plavalec. V nevarnosti pobegnejo, skoraj nikoli ne ugriznejo. Mladiči so podobni mačjeoki kači. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
50 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o DRUŽINA: gadi (Viperidae) ROD: gadi (Vipera)
. VRSTA: MODRAS (V. ammodytes)
Slika 34: Modras (V. ammodytes) Avtor: Vesna Cafuta.
OPIS: Strupena kača, s kratkim, čokatim telesom in z vertikalno zoženo zenico ter prepoznavnim rožičkom na koncu gobca. Velika srčasta glava je po vrhu polna drobnih lusk, večjih ploščic na glavi ni prisotnih. Telo je izrazito čokato, s kratkim repom. Ima rdeče obarvano konico repa, ki jo zelo rad pokaže. Temen cikcakast vzorec na hrbtu je vedno sklenjen. Osnovna barva hrbta je rumenkasta, rjavkasta, siva ali zeleno siva, po trebuhu ima črne lise. Samice so svetlejše, tudi rjave ali rdečkaste barve, z manj izrazitim, a vseeno sklenjenim cik−cak vzorcem. Velikost: do 80 cm, izjemoma do 110 cm. Hrana: mali sesalci, kuščarice, manjše ptice, slepci, kače. Habitat: prisojna, delno zaraščena, suha, kamnita mesta, kamnolomi, jase, poseke, gozdni robovi. Zanimivost: So živorodni. So naše edine kače z rožičkom. Običajno se brani z umikom, če nima možnosti izhoda sika in v skrajnosti tudi ugrizne. (Janžekovič, 1999) (Krofelj, et al., 1999) (Mršić, 1997).
51 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: LAŠKI GAD (V. aspis)
Slika 35: Laški gad (V. aspis) Avtor: Borut Kumar.
OPIS: Strupena kača s kratkim, čokatim telesom in z vertikalno zoženo zenico. Glava je pokrita z majhnimi luskami in je brez večjih ploščic. Vrh gobčka je rahlo privzdignjen, kot da bi imel majhen rilček. Barva hrbta lahko variira od olivno zelene, rjave do črne. Hrbtna risba je sestavljena iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, lahko delno povezanih v cikcakast vzorec. Velikost: do 80 cm, izjemoma 90 cm, samice redkeje več kot 75 cm. Hrana: kuščarji, majhni sesalci, občasno kuščarice, manjši ptiči. Habitat: suha, topla in prisojna območja, travniki, gozdni robovi, gozdne jase. Zanimivost: Zaradi privihnjenega rilčka ga poimenujejo tudi rilčasti gad. Zelo redko najdemo tudi popolnoma črne primerke. Je živoroden. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
52 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
. VRSTA: NAVADNI GAD (V. berus)
Slika 36: Navadni gad (V. berus) Avtor: Borut Kumar.
OPIS: Strupena kača s kratkim, čokatim telesom, vertikalno zoženo zenico in postopnim prehodom glave v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Na hrbtu je cikcakasta proga, ki je vedno sklenjena. Proga je močneje izražena pri samcih, ki so sicer sivkasto obarvani, samice pa so navadno rjavkaste. Rep je na spodnji strani rumenkasto bel ali rumeno oranžen. Pogosti so popolnoma črni primerki, ki imajo nad usti svetlo črto. Velikost: 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Hrana: mali sesalci, ptiči, dvoživke. Habitat: vlažna, hladnejša območja z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, robovi močvirij, planinska melišča, barja, ob planinskih poteh, jase, ekstenzivno gojeni travniki in pašniki. Zanimivost: Najdemo lahko tudi melanistične, popolnoma črne primerke. V tem primeru je izrazita rdeča šarenica, opazna je tudi svetla črta nad usti. Ko se sončijo, svoje telo sploščijo, da lahko soncu izpostavijo večjo površino. So živorodni. (Janžekovič, 1999) (Krofel, et al., 1999) (Mršić, 1997).
53 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
1.6. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
1.6.1. NAMEN
S svojo diplomsko nalogo sem želela prispevati k poznavanju − razširjenosti plazilcev v celjski regiji, pri čemer me je najbolj zanimalo, koliko različnih vrst in katere vrste plazilcev lahko tukaj najdemo. Namen mojega dela je bil tudi prispevek k boljšemu poznavanju biologije plazilcev in prispevati v bazo podatkov o najdbah plazilcev na Slovenskem.
1.6.2. CILJI
Poznavanje in prepoznavanje plazilcev na območju Slovenije. Popis plazilcev na območju celjske regije. Določiti časovno obdobje pojavljanja posamezne vrste. Izbira habitata za izbrane vrste plazilcev.
1.7. RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Predvidevam, da bom na območju celjske regije zasledila 11 ali 12 različnih vrst plazilcev. Domnevam da bodo med najpogosteje popisanimi vrstami: Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Podarcis muralis in Zamenis longissimus. Posamezna vrsta ima časovno obdobje pojavljanja oz. aktivnosti. Pričakujem, da so nekatere vrste plazilcev habitatno specifične.
54 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
2. MATERIAL, METODE IN POPISNO OBMOČJE
2.1. MATERIAL
Predmet raziskave so bile vse vrste plazilcev na območju celjske regije. Vrste sem prepoznavala s pomočjo literature: - Janžekovič , F., (1999). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. - Mršić, N. (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. - Breg, A., Janota, B., Peganc, M., Petrovič, I., Tome, S., Vamberger, M. (2010). Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije.
2.2. METODE
Metoda, ki sem jo uporabila, je bila popis živali na terenu. Veliko dela je bilo terenskega, vendar sem se pred odhodom na teren morala še natančno poučiti o vseh značilnostih in razpoznavnih znakih posameznih vrst do te mere, da sem jih znala v naravi brez težav pravilno določiti do vrste. Še posebej sem morala biti pozorna na morebitne zamenjave dveh različnih vrst, ki sta si v čemerkoli podobni, npr. na razlikovanje med pozidno kuščarico (Podarcis muralis) in horvatovo kuščarico (Iberolacerta horvathi) in na mladiče, ki se pogosto v mladostni dobi precej razlikujejo od odraslih osebkov. Da bi se izognila nepotrebnim zamenjavam, sem si v ta namen sestavila kratek seznam z najpomembnejšimi lastnostmi, ki sem ga poimenovala: »Kratek in pregleden seznam lastnosti posameznih vrst, primeren za na teren« in ga priložila med priloge. Preučila sem dostopno literaturo o razširjenosti posameznih vrst plazilcev na slovenskem ozemlju, sodelovala sem s slovenskim herpetološkim društvom: Herpetološko društvo− Societas herpetologica Slovenica in Centrom za kartografijo favne in flore. Sledil je razmislek o tem, kakšen popisni list potrebujem, katere podatke naj vsebuje in načrtovanje njegove oblike. Nato je sledilo njegovo oblikovanje in na koncu v obdobju popisovanja na terenu še vpisovanje podatkov. Pripravila sem si načrt dela, oziroma določila terenske dni. Nato sem opravila terensko delo, s katerim sem dobila ustrezne podatke in iz katerih sem lahko izluščila potrditev ali zavrnitev delovnih hipotez. Največji delež terenskega dela je bil namenjen samemu popisovanju in določanju različnih vrst plazilcev, hkrati pa sem si beležila tudi kratke opise habitata, nadmorske višine in število zanesljivo natančno določenih osebkov.
55 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
2.2.1. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbirali na terenu s popisi plazilcev na različnih habitatnih tipih in na različnih nadmorskih višinah na območju celjske regije, ki obsega sledeče občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Nekaj podatkov smo pridobili iz knjižice raziskovalnega tabora študentov biologije, ki smo se ga leta 2007 udeležili in skupaj z ostalimi popisovali plazilce na tem območju. Za območja, kjer nismo našli podatkov, pa bi lahko prisotnost plazilcev upravičeno pričakovali, smo poprosili za pomoč Herpetološko društvo in Center za kartografijo favne in flore, ki sta nam posredovala podatke in nam prijazno dovolila objavo in obdelavo le−teh. Podatke smo zapisovali že na terenu, in sicer v posebej za to pripravljene popisne liste, dodatne opombe smo si zapisovali v beležnico. Najdbe plazilcev in lokacije najdb, smo tudi fotografirali. Fotografij ne prilagamo, nekaj fotografij s terenov smo dodali kot predstavitveno fotografijo pri opisih posameznih vrst.
Zastavljene terenske dni smo prilagajali vremenu. Zgodilo se je tudi, da smo načrtovani teren zaradi različnih razlogov predčasno zaključili ali opravili zgolj polovico predvidenega terena. Včasih smo imeli srečo, da smo opazili plazilca tudi izven načrtovanih terenskih dni. Takšne naključne najdbe plazilcev smo tudi beležili. Največ podatkov je seveda z opravljenih in vnaprej načrtovanih terenskih dni.
2.2.2. NAČIN OBDELAVE PODATKOV
Podatke sem obdelovala po sklopih, in sicer sem najprej izluščila podatke o razširjenosti vsake posamezne vrste na popisnem območju celjske regije glede na kraj in občino. Potem sem prav tako ločeno obdelala podatke, ki so mi prikazovali najdeno število različnih vrst glede na posamezno krajevno območje. Izluščila sem podatke za vsak kraj z zabeleženo nadmorsko višino.
56 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
2.3. POPISNO OBMOČJE
Plazilce sem popisovala v celjski regiji. Celjska regija sestoji na območju, ki meri 1691 km2 površine, kar je 8,3 % površine Slovenije in je razdeljeno na 23 občin celjske regije: Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur, Dobje, Šmarje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko (GZS Celje).
HABITATI Habitati, v katerih sem uspešno popisala plazilce, so bili sledeči:
- Gozdni rob Pod habitat gozdnega roba sem uvrščala plazilce, najdene na robu gozda, oziroma na meji med dvema habitatoma, izmed katerih je bil eden gozd, drug pa kakšna druga površina, npr. travnik.
- Grmovje Habitat grmovje opisuje zaraščanje travnatih in obvodnih površin z grmovnimi vrstami, pod opis grmovje sem uvrstila tudi nakopičeno odpadno vejevje.
- Rečno obrežje Rečno obrežje je kakršno koli obrežje vodnih površin, rek ali potokov, ki je lahko iz kamenja, peščenih nasipov ali grmičevja, torej kamenje ob potoku, peščeni nasip ob vodi, grmovje ob reki ali potoku.
- Vodne površine Pod vodne površine sem zajela vse habitate, ki vključujejo stoječo, počasi tekočo ali hitro tekočo vodo: reke, ribniki, potoki, hudourniki, jezera, kali, bajerji.
- Obdelovalne kmetijske površine Med obdelovalne kmetijske površine sem uvrstila vse površine, ki jih ročno ali strojno obdelujejo ljudje, to so vrtovi, njive, sadovnjaki, vinogradi in različni nasadi.
57 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
- Naselje Habitat naselje vključuje vsa redkeje ali gosteje poseljena območja, ki so poseljena z več stanovanjskimi hišami, med katere sem štela tudi stare hiše, parkirišča, pokopališča, poslovne objekte, npr. trgovine, delavnice in skladišča.
- Kamniti zid Med kamnite zidove sem uvrstila vse zidove, kamnite ograje, razpadajoče ograde, razvaline gradu in razpadajoče hiše, od katerih je ostalo samo še zidovje.
- Razpadajoči material Razpadajoči material je habitat, ki je po svoji strukturi najbolj raznolik in ima največ različnih mikro habitatov. Mednje sem uvrstila razpadajoče kupe listja, kupe vej, komposte, gnojišča, odpadne gradbene materiale, naložene deske, opuščene skladovnice drv nekje v naravi, različna divja odlagališča in smetišča.
- Travnik V habitat travnik sem uvrstila vse travnate površine, ne glede na njihovo uporabo, ali gre za redno košen travnik, ekstenzivno gojene travnike, pašnike, travnike ki so mejili z njivami, vrtovi, gozdovi, potoki.
- Gozd V habitat gozda sem uvrstila listnate, iglaste in mešane gozdove, ne glede na njihovo nadmorsko višino in podtip rastja.
- Kamnito in skalnato območje S habitatom kamnitega in skalnatega območja sem zajela aktivne in opuščene kamnolome in peskokope, vse skalnate predele in večje predele nakopičenega kamenja.
- Sprehajalna pot Habitat sprehajalne poti je umetno izbran habitat, s katerim sem želela združiti pešpoti, sprehajalne poti in poti ob gozdu.
- Železniški tiri Opisuje ozko opredeljen in umetno izbran habitat, v katerega sem zajela železnico, železniške tire in stranske tire ter opuščene in zarasle železniške tire, ki že nekaj časa niso bili več v uporabi, so bili kakorkoli poškodovani ali uničeni in se je že pričel proces zaraščanja.
58 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Pripomočki na terenu: Na terenu sem uporabljala popisne liste, GPS (naprava za odčitavanje koordinat), beležko, pisalo, fotoaparat, kratek seznam z opisom vrst, določevalni ključ, vrvico z zanko za lovljenje kuščaric, letake in prospekte na temo plazilcev Slovenije, knjigo s fotografijami posameznih vrst.
59 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
3. REZULTATI
Rezultate sem razdelila v štiri sklope. V prvem delu podajam seznam opazovanih živali, v drugem poglavju podajam podatke o fenologiji plazilcev, v tretjem poglavju predstavljam izbiro habitata in v četrtem izkušnje s terena.
3.1. BIODIVERZITETA PLAZILCEV NA OBMOČJU CELJSKE REGIJE
Na območju 23 občin na širšem celjskem območju smo v obdobju desetih let od 2007 do 2016 potrdili prisotnost desetih vrst plazilcev. Seznam plazilcev in njihova prisotnost po posameznih občinah je predstavljena v Tabela 1. Zaradi lažjega spremljanja spodnjih grafov in tabel, predvsem kot primer legende za oznake vrst, dodajam seznam vseh potencialno pričakovanih vrst in vrst, ki so nekoč na Celjskem že bile popisane, čeprav jih s svojimi popisi za namen diplomske naloge nismo potrdili. PRIČAKOVANE VRSTE: - Anguis fragilis – AFRA - Coronella austriaca – CAUS - Iberolacerta horvathi – IHOR - Lacerta agilis – LAGI - Lacerta viridis / bilineata complex – LVBC - Natrix natrix – NNAT - Natrix tessellata – NTES - Podarcis muralis – PMUR - Trachemys scripta – TSCR - Vipera ammodytes – VAMM - Vipera berus – VBER - Zamenis longissimus – ZLON - Zootoca vivipara – ZVIV
POPISANE VRSTE: - Anguis fragilis – AFRA - Coronella austriaca – CAUS - Lacerta agilis – LAGI - Lacerta viridis / bilineata complex – LVBC - Natrix natrix – NNAT - Natrix tessellata – NTES - Podarcis muralis – PMUR - Trachemys scripta – TSCR - Vipera ammodytes – VAMM - Zamenis longissimus – ZLON
60 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Tabela 1: Prikaz najdenih vrst plazilcev glede na občino
ŠTEVILO No OBČINA TSCR ZVIV PMUR IHOR LVBC AFRA CAUS NNAT NTES ZLON VAMM LAGI NAJDENIH VRST 1 Bistrica ob Sotli 5 2 Braslovče 5 3 Celje 7 4 Dobje 1 5 Dobrna 0 6 Kozje 5 7 Laško 8 8 Podčetrtek 3 9 Polzela 2 10 Prebold 1 11 Radeče 5 12 Rogaška Slatina 6 13 Rogatec 2 14 Slovenske Konjice 7 15 Šentjur 7 16 Šmarje pri Jelšah 5 17 Štore 5 18 Tabor 0 19 Vitanje 5 20 Vojnik 6 21 Vransko 0 22 Zreče 5 23 Žalec 7
Kot prikazuje Tabela 1, lahko v občinah celjske regije zasledimo različno biotsko raznovrstnost glede na zastopanost posameznih vrst plazilcev. Največjo biotsko raznovrstnost smo zabeležili v občini Laško, malo manjšo v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju in Žalcu, najnižja pa je bila v občinah Podčetrtek, Polzela, Rogatec, Dobje in Prebold. Iz tabele je razvidno, da smo v Bistrici ob Sotli zasledili 5 različnih vrst plazilcev, in sicer pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix) in modrasa (Vipera ammodytes). Biotska raznolikost občine je dobro zastopana. Prav tako dobro zastopanost plazilcev lahko zasledimo v občini Braslovče, kjer lahko srečamo 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix) in modrasa (Vipera ammodytes). Z odlično biotsko raznolikostjo se lahko pohvalijo v občini Celje, kjer smo opazili 7 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata) in navadnega goža (Zamenis longissimus). V Dobju smo našli samo 1 vrsto plazilca, in sicer zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), v Dobrni pa nobene vrste. Kozje premore 5 različnih vrst plazilcev in tako dobro biotsko raznolikost. Med plazilci lahko opazimo pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix) in modrasa (Vipera ammodytes).
61 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Biotska raznolikost je v pozitivnem smislu izstopala v občini Laško, kjer smo s popisom 8 različnih vrst plazilcev dosegli najvišjo stopnjo biotske raznolikosti na celjskem območju. Popisali smo pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata), navadnega goža (Zamenis longissimus) in modrasa (Vipera ammodytes). Tako pestre biotske raznolikosti bi si želeli v vseh občinah celjske regije. Nasprotno premore Podčetrtek zgolj 3 različne vrste plazilcev, med njimi zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis) in kobranko (Natrix tessellata). Še slabše je na Polzeli, kjer smo zasledili 2 različni vrsti plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis) in kobranko (Natrix tessellata). In še slabše v Preboldu, kjer smo zabeležili samo 1 vrsto plazilca, in sicer navadnega goža (Zamenis longissimus). Nasprotno premorejo Radeče 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis) smokuljo (Coronella austriaca) in kobranko (Natrix tessellata) in imajo dobro biotsko raznolikost občine. V Rogaški Slatini smo opazili 6 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata), navadnega goža (Zamenis longissimus) in modrasa (Vipera ammodytes). V Rogatcu smo popisali zgolj 2 različni vrsti plazilcev, in sicer slepca (Anguis fragilis) in smokuljo (Coronella austriaca). Slovenske Konjice se ponašajo s 7 različnimi vrstami plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelencem (Lacerta viridis / bilineata complex), slepcem (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata) in navadnim gožem (Zamenis longissimus) in imajo odlično biotsko raznolikost. Prav tako ima odlično biotsko raznolikost občina Šentjur, ki premore 7 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata) in modrasa (Vipera ammodytes). V Šmarju pri Jelšah smo zabeležili dobro biotsko raznolikost, in sicer 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca) in kobranko (Natrix tessellata). Podobno popisanost in biotsko raznolikost je mogoče zaslediti v Štorah, kjer je mogoče opaziti 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix) in kobranko (Natrix tessellata). V Taboru in na Vranskem smo bili s popisi žal popolnoma neuspešni, tako da nismo opazili nobene vrste plazilca.
62 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Vitanje premore 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix) in martinčka (Lacerta agilis). Občina Vojnik ima dobro biotsko raznolikost. Popisali smo 6 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix) in kobranko (Natrix tessellata). V Zrečah je mogoče opaziti 5 različnih vrst plazilcev, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), slepca (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix) in kobranko (Natrix tessellata) in navadnega goža (Zamenis longissimus). Odlična popisanost z visoko biotsko raznolikostjo je tudi v Žalcu, ki se ponaša s 7 različnimi vrstami plazilcev, med njimi rdečevratko (Trachemys scripta), pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelencem (Lacerta viridis / bilineata complex), slepcem (Anguis fragilis), belouško (Natrix natrix), kobranko (Natrix tessellata) in navadnim gožem (Zamenis longissimus).
Tabela 2: Razširjenost plazilcev celjske regije po vrstah
No TSCR ZVIV PMUR IHOR LVBC AFRA CAUS NNAT NTES ZLON VAMM LAGI 1 Žalec Bistrica ob Sotli Bistrica ob Sotli Bistrica ob Sotli Celje Bistrica ob Sotli Celje Celje Bistrica ob Sotli Vitanje 2 Braslovče Braslovče Braslovče Laško Braslovče Laško Laško Braslovče 3 Celje Celje Celje Radeče Celje Polzela Prebold Kozje 4 Kozje Dobje Kozje Rogaška Slatina Kozje Radeče Rogaška Slatina Laško 5 Laško Kozje Laško Rogatec Laško Rogaška Slatina Slovenske Konjice Rogaška Slatina 6 Polzela Laško Podčetrtek Slovenske Konjice Podčetrtek Slovenske Konjice Zreče Šentjur 7 Radeče Podčetrtek Radeče Šentjur Rogaška Slatina Šentjur Žalec 8 Rogaška Slatina Radeče Rogatec Šmarje pri Jelšah Slovenske Konjice Šmarje pri Jelšah 9 Slovenske Konjice Slovenske Konjice Slovenske Konjice Vitanje Šentjur Štore 10 Šentjur Šentjur Šentjur Vojnik Štore Vojnik 11 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah Vitanje Zreče 12 Štore Štore Štore Vojnik Žalec 13 Vitanje Vojnik Vitanje Zreče 14 Vojnik Žalec Vojnik Žalec 15 Zreče Zreče 16 Žalec Žalec
Kot prikazuje Tabela 2, lahko slepca (Anguis fragilis) zasledimo v 16 občinah, in sicer v občinah: Celje, Dobje, Kozje, Laško, Polzela, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vojnik, Zreče in Žalec in je eden izmed najpogosteje popisanih plazilcev na območju celjske regije. Pozidna kuščarica (Podarcis muralis) je med plazilci poleg slepca najbolj pogosto opažena vrsta plazilca celjske regije. Zabeležili smo jo kar v 16 občinah: v Bistrici ob Sotli, Braslovčah, Celju, Kozjem, Laškem, v Polzeli, Radečah, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Štorah, Vitanju, Vojniku, Zrečah, in v Žalcu. Nekoliko manjšo razširjenost in nižjo stopnjo pojavljanja ima naš največji kuščar – zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex), ki poseljuje 14 občin: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Kozje, Laško, Podčetrtek, Radeče, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vojnik in Žalec.
63 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Enako pogosto opažena vrsta plazilca je tudi belouška (Natrix natrix), ki prav tako poseljuje 14 občin: Bistrico ob Sotli, Braslovče, Celje, Kozje, Laško, Podčetrtek, Rogaško Slatino, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vitanje, Vojnik, Zreče in Žalec. Pogosto pojavljanje ima tudi kobranka (Natrix tessellata), ki poseljuje 12 občin, med njimi: Celje, Laško, Polzelo, Radeče, Rogaško Slatino, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vojnik, Zreče in Žalec. Nekoliko manj pogosta vrsta plazilca je smokulja (Coronella austriaca), ki poseljuje 10 občin in sicer: Celje, Laško, Radeče, Rogaško Slatino, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vitanje in Vojnik. Za še nekoliko manj pogostega se je izkazalo pojavljanje navadnega goža (Zamenis longissimus), ki bi ga pričaklovali v več občinah. Zabeležili smo ga le v 7. občinah, in sicer v Celju, Laškem, Preboldu, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Zrečah in v Žalcu. Pojavljanje edine strupenjače na Celjskem – modrasa (Vipera ammodytes) je precej skromno. Opazili smo ga zgolj v 6. občinah, in sicer v Bistrici ob Sotli, Braslovčah, na Kozjem, v Laškem, Rogaški Slatini in v Šentjurju. Zanimiva je bila najdba martinčka (Lacerta agilis), ki je bil najden samo v eni občini in sicer v Vitanju. Martinček naj bi bil po novejših podatkih (Krofel, et al., 1999), razširjen širše po slovenskem prostoru, vendar vseeno zelo redek. Želvo rdečevratko (Trachemys scripta) smo do sedaj zabeležili zgolj v eni občini, in sicer v Žalcu. Poleg martinčka (Lacerta agilis), je najredkeje popisana vrsta na celjskem območju. Žal nismo imeli sreče, da bi s popisi potrdili prisotnost živorodne kuščarice (Zootoca vivipara) in horvatove kuščarice (Iberolacerta horvathi). Iz zapisanega lahko sklepamo, da so na celjskem prostoru veliko bolj prisotni kuščarji, kot kače. Med kačami sta najpogostejši vsem dobro prepoznavna belouška (Natrix natrix) in kobranka (Natrix tessellata), delež smokulje (Coronella austriaca), ki jo zelo pogosto zamenjajo za strupeno kačo, in delež navadnega goža (Zamenis longissimus) pa strmo upade. Prav tako je redko pojavljanje strupenega modrasa (Vipera ammodytes), pri čemer je redkejše zgolj še pojavljanje rdečevratke (Trachemys scripta) in že tako redkega martinčka (Lacerta agilis). Dejstvo, da med popisi močno upada pogostost opažanja kač, pri čemer izrazito izstopata manjša prisotnost modrasa (Vipera ammodytes) in njemu podobne nestrupene smokulje, bi nas moralo močno skrbeti, saj so za ravnovesje v ekosistemu potrebne vse vrste živali, tako plenilci, kot plen, ki se v odsotnosti svojega plenilca lahko močno razmnoži. Morda sta ravno vse večje upadanje prisotnosti kač in vse pogostejše milejše zime, bila tista dva dejavnika, ki sta pripomogla k množičnemu razmnoževanju miši, s katerimi smo imeli probleme prejšnja leta. In so jih ljudje težko zatirali z različnimi bolj ali manj za naravo in ljudi škodljivimi pripomočki.
64 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
300
250
200
150
100
50
0
Graf 1: Število popisanih osebkov glede na občino
Z Graf 1 sem želela zgolj informativno predstaviti kako gosto so s plazilci poseljene določene občine. Prikaz ni reprezentativen, je zgolj informativne narave, saj preštevanje osebkov ni bil glavni namen diplomskega dela, prav tako se štetju posameznih osebkov nismo preveč posvečali, ker je manj zanesljiv in dolgotrajen. Manj zanesljiv je zaradi gibljivosti plazilcev, še posebej kuščaric. Kuščarice so namreč zelo hitre in jih je zaradi njihovega nenehnega premikanja težje zanesljivo prešteti, hkrati pa biti pri tem prepričan, da kakšnih osebkov nismo prešteli dvakrat. To bi verjetno še najlažje rešili z enkratnim fotografiranjem. Če povzamemo Graf 1, so s plazilci številčno najbolj gosto poseljene občine Laško, Šentjur in Celje, najmanj pa Dobrna, Vransko in Tabor. Želeli bi si enakomernejše zastopanosti med številom različnih vrst popisanih plazilcev, kot tudi večjo enakomernost pri zastopanju posameznih vrst. Zastopanost posameznih vrst prikazujejo grafi na naslednji strani (Graf 2 – Graf 21), ki prikazujejo tudi pogostost zapisa v popisni list in ne le števila opaženih osebkov. Za visoko številčnost plazilcev v določeni občini najbolj pripomorejo pozidne kuščarice (Podarcis muralis), ki se – kjer se pojavljajo, pojavljajo množično. Zelo redko so opažene posamič. Številčno pogoste so tudi najdbe zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex). V času njihovega razmnoževanja jih pogosto vidimo po več na isti lokaciji. Ko obdobje razmnoževanja mine, so pogosteje opaženi tudi posamič. Tudi opažanja slepcev (Anguis fragilis) so lahko več kot zgolj posamična. Več naenkrat jih najpogosteje najdemo pod kakšnim večjim kamnom, ali panjem, zaritim globoko v zemljo. Redkejša pa so množična srečanja s kačami. Kače se združujejo le ob prezimovanju, več pa jih lahko najdemo tudi v času razmnoževanja, drugače jih najpogosteje opazimo zgolj posamično.
65 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Bistrica ob Sotli PMUR Braslovče PMUR
LVBC LVBC
AFRA AFRA
NNAT NNAT
VAMM VAMM
Graf 2: Popisani osebki za občino Graf 3: Popisani osebki za občino Braslovče Bistrica ob Sotli
Kot prikazuje Graf 3, je v občini Braslovče Največji delež biotske raznolikosti plazilcev v zastopanost s plazilci nekoliko drugačna, občini Bistrica ob Sotli predstavlja pozidna kljub enaki biotski raznolikosti. Tako Graf 2 kuščarica (Podarcis muralis), pogosto je kot Graf 3 prikazujeta namreč enako biotsko pojavljanje tudi zelenca (Lacerta viridis / raznolikost. Najbolj pogosta sta plazilca bilineata complex) in modrasa (Vipera pozidna kuščarica (Podarcis muralis) in ammodytes). Najmanjši delež si delita slepec modras (Vipera ammodytes), ki sta zastopana (Anguis fragilis) in kobranka (Natrix skoraj enako, ostale vrste so zastopane zelo tessellata). malo, čeprav med sabo zelo enakomerno.
Celje PMUR Dobje
LVBC
AFRA
CAUS LVBC
NNAT
NTES
ZLON
Graf 4: Popisani osebki za občino Celje Graf 5: Popisani osebki za občino Dobje
V Celju zasledimo močno, vendar precej Težko govorimo o biotski raznolikosti neenakomerno biotsko raznovrstnost, ki nam plazilcev v občini Dobje, kjer je bila opažena jo prikazuje Graf 4. K velikemu številu samo ena vrsta plazilca, zato le-ta predstavlja popisanih vrst je pripomogla bližina 100 % pokritost kraja. K temu je pripomogla domačega kraja in velikost občine. majhna površina občine in neustrezne Najpogosteje opažen plazilec je pozidna vremenske razmere ob popisovanju na kuščarica (Podarcis muralis), zaradi bližine terenu. Ob večkratnem popisovanju bi se reke Savinje ji sledi pogostost pojavljanja slika biotske raznovrstnosti Graf 5 zagotovo kobranke (Natrix tessellata), močno temeljito spremenila. Še posebej če presenetljivo pa je najmanjše zastopanje upoštevamo bližino krajev Šentjur, Celje in ravno belouške (Natrix natrix), kar je težko Kozje, ki so biotsko precej bolj raznoliki. pojasniti ob vsej količini vodnih površin, ki jih premore celjska občina.
66 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
PMUR Kozje PMUR Laško LVBC LVBC AFRA CAUS AFRA NNAT NNAT NTES ZLON VAMM VAMM
Graf 6: Popisani osebki za občino Kozje Graf 7: Popisani osebki za občino Laško
Graf 6 prikazuje pogosto pojavljanje modrasa Biotska raznolikost se je v občini Laško (Vipera ammodytes), v občini Kozje, ki po izkazala za najvišjo izmed vseh občin. To odstotkih celo presega pojavljanje pozidne dokazuje Graf 7, iz katerega bi lahko trdili, da kuščarice (Podarcis muralis). Verjetno je k je občina Laško v celjski regiji najbolj biotsko pogostosti pripomogla odročnost občine in raznolika. K tako dobrim rezultatom je v nizka stopnja gostote poseljenosti kraja, saj veliki meri pripomogla bližina in dostopnost strupenjače ali kače, ki so vsaj malo podobne kraja za popisovalce. Najpogosteje je bila strupenjačam svojo podobnost z njimi pogosto popisana pozidna kuščarica (Podarcis plačajo z življenjem. muralis), sledila sta ji slepec (Anguis fragilis) Preostale vrste so zastopane precej in zelenec (Lacerta viridis / bilineata enakomerno. complex). Ostale vrste so, z izjemo modrasa (Vipera ammodytes), ki je zastopan najmanj, precej enakomerno zastopane.
Podčetrtek Polzela LVBC PMUR
AFRA
NTES NNAT
Graf 8: Popisani osebki za občino Podčetrtek Graf 9: Popisani osebki za občino Polzela
Neenakomerno biotsko zastopanost plazilcev Zanemarljivo biotsko raznovrstnost plazilcev prikazuje Graf 8, iz česar se da sklepati, da je ima tudi občina Polzela. Graf 9 prikazuje prevladujoča vrsta v občini Podčetrtek enakomerno pojavljanje zgolj dveh vrst kobranka (Natrix tessellata), ki ji z plazilcev – kobranke (Natrix tessellata) in enakomerno zastopanostjo sledita še zelenec pozidne kuščarice (Podarcis muralis). Biotska (Lacerta viridis / bilineata complex) in slepec raznovrstnost je nizka. K temu je pripomogla (Anguis fragilis). Rezultat lahko pripišemo majhna velikost občine in slaba izbira slabši popisanosti zaradi bližine državne meje terenskih dni. Ob boljših pogojih bi in turistične zastopanosti kraja, ki je v utemeljeno pričakovali še kakšno vrsto več. turistični sezoni gosteje naseljen in obiskan.
67 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Prebold Radeče PMUR
LVBC
ZLON AFRA
CAUS
NTES
Graf 10: Popisani osebki za občino Prebold Graf 11: Popisani osebki za občino Radeče
Tudi v občini Prebold ne moremo govoriti o Nasprotno Graf 11 že ob bežnemu pogledu biotski raznovrstnosti z zastopanostjo nakazuje na dokaj pestro biotsko raznolikost plazilcev, kar dokazuje tudi Graf 10, ki v plazilcev. V Radečah je izmed vseh vrst občini Prebold vsebuje zgolj eno obarvanost, plazilcev najpogostejše pojavljanje pozidne ki predstavlja pojavljanje navadnega goža kuščarice (Podarcis muralis), ki ji sledi dokaj (Zamenis longissimus). Ob boljših pogojih za enakomerna zastopanost kobranke (Natrix popisovanje in pogostejšem popisovanju bi se tessellata) in zelenca (Lacerta viridis / zagotovo našla še kakšna vrsta. bilineata complex). V Radečah bi zaradi obilice vodnih površin in pogostosti dvoživk v ribnikih upravičeno pričakovali še belouško (Natrix natrix).
Rogaška Slatina PMUR Rogatec
CAUS AFRA
NNAT
NTES
ZLON CAUS
VAMM
Graf 12: Popisani osebki za občino Graf 13: Popisani osebki za občino Rogatec Rogaška Slatina
Kljub bližini biotsko raznolike Rogaške Prav tako lepo enakomerno in že na prvi Slatine pa se Rogatec z zgolj dvema pogled pestro biotsko raznolikost prikazuje enakomerno zastopanima vrstama plazilcev ne Graf 12, ki nakazuje enakomerno zastopanost more uvrščati v biotsko raznoliko občino. Da vseh šestih različnih vrst, z nekolikšno izjemo je temu tako, je precej pripomogla bližina smokulje (Coronella austriaca), ki predstavlja državne meje in temu posledično omejeno najpogosteje opaženo vrsto plazilca v občini gibanje v obmejnem območju. Zaradi Rogaška Slatina. Tako enakomerno izogibanja morebitnim konfliktom z obmejno zastopanost zasledimo le še pri nekaterih oblastjo, je občina slabše popisana. občinah.
68 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Slovenske Konjice PMUR Šentjur PMUR
LVBC LVBC
AFRA AFRA
CAUS CAUS
NNAT NNAT
NTES NTES
ZLON VAMM
Graf 14: Popisani osebki za občino Graf 15: Popisani osebki za občino Šentjur Slovenske Konjice
Močno biotsko raznolika je tudi občina Z zadovoljstvom lahko trdimo, da je občina Šentjur. Graf 15 prikazuje pojavljanje sedmih Slovenske Konjice s sedmimi različnimi različnih vrst, med katerimi izstopa dokaj popisanimi vrstami biotsko zelo raznolika enakomerno pojavljanje pozidne kuščarice občina. Graf 14 prikazuje pogostost (Podarcis muralis), belouške (Natrix natrix) pojavljanja različnih vrst, od katerih nekoliko kobranke (Natrix tessellata) in zelenca izstopa pogostost pojavljanja zelenca (Lacerta (Lacerta viridis / bilineata complex). Najnižjo viridis / bilineata complex), pozidne kuščarice zastopanost imata smokulja (Coronella (Podarcis muralis), belouške (Natrix natrix) austriaca) in modras (Vipera ammodytes). in kobranke (Natrix tessellata). Zanemarljiva je prisotnost navadnega goža (Zamenis longissimus).
Šmarje pri Jelšah PMUR Štore PMUR
LVBC LVBC
AFRA AFRA
CAUS NNAT
NTES NTES
Graf 16: Popisani osebki za občino Graf 17: Popisani osebki za občino Štore Šmarje pri Jelšah
Enako biotsko raznolika kot občina Šmarje pri Bogata z različnimi vrstami plazilcev je tudi Jelšah je tudi občina Štore, kar prikazuje Graf občina Šmarje pri Jelšah, v kateri precej 17, vendar ima povsem drugačno razporeditev izstopa pojavljanje kobranke (Natrix glede na zastopanost posameznih vrst, pri tessellata), ki ji sledi enakomerno pojavljanje čemer izstopa zelo pogosto pojavljanje pozidne kuščarice (Podarcis muralis) in pozidne kuščarice (Podarcis muralis). Med slepca (Anguis fragilis). Najmanj sta ostalimi vrstami nekoliko izstopa zgolj še zastopana smokulja (Coronella austriaca)in pojavljanje kobranke (Natrix tessellata) in zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex). zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), Zanimivo je primerjanje z Graf 17, Graf 18 in ki sta v občini Štore najslabše zastopana. Graf 20, ki imajo enako biotsko raznolikost.
69 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Vitanje PMUR Vojnik PMUR
LVBC AFRA AFRA CAUS CAUS NNAT NNAT
LAGI NTES
Graf 18: Popisani osebki za občino Vitanje Graf 19: Popisani osebki za občino Vojnik
Graf 18 prikazuje precej enakomerno Pestro biotsko raznolikost s popisanimi zastopanost plazilcev v občini Vitanje, z šestimi različnimi vrstami plazilcev izjemo precej pogostejšega pojavljanja zaznavamo tudi v občini Vojnik. Graf 19 pozidne kuščarice (Podarcis muralis). Ostali prikazuje precejšnje odstopanje v pogostosti plazilci so zastopani enakomerno, čeprav v pojavljanja pozidne kuščarice (Podarcis precej manjšem obsegu. Glede na kraj, bi muralis), ki ji sledita enakomerno pojavljanje pričakovali veliko bolj enakomerno zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex) porazdelitev zastopanih plazilcev. in slepca (Anguis fragilis). Ostale tri vrste so slabše zastopane.
TSCR Zreče PMUR Žalec PMUR AFRA LVBC AFRA NNAT CAUS NNAT NTES NTES ZLON ZLON VAMM
Graf 20: Popisani osebki za občino Zreče Graf 21: Popisani osebki za občino Žalec
Precej enakomerno zastopanost z različnimi Visoko biotsko raznolikost predstavlja tudi vrstami plazilcev prikazuje Graf 20, ki Graf 21, ki prikazuje zastopanost plazilcev v prikazuje zastopanost plazilcev v občini občini Žalec. Plazilci so z izjemo navadnega Zreče. Že na prvi pogled lahko opazimo, da goža (Zamenis longissimus), ki je so plazilci, z izjemo pozidne kuščarice najpogosteje opažena vrsta plazilca v občini (Podarcis muralis), zelo enakomerno ter z izjemo rdečevratke (Trachemys scripta), zastopani. Tako enakomerna zastopanost je v kobranke (Natrix tessellata) in slepca (Anguis celjski regiji redka, čeprav bi morala biti fragilis), ki so najredkeje opažene vrste podobna v vseh občinah. plazilcev v tej občini, precej sorazmerna. Zaradi pogostega opažanja kobranke (Natrix tessellata) ob ribniku Vrbje je nizka zastopanost le-te nekoliko presenetljiva.
70 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
3.2. ČASOVNO OBDOBJE PRISOTNOSTI POSAMEZNIH VRST
Plazilci so poikilotermni organizmi, z drugimi besedami, niso sposobni uravnavanja telesne temperature. Posledica opisane fiziološke lastnosti je hibernacija ali zimsko spanje. To pomeni, da plazilci niso aktivni skozi celotno leto. V hladnejših obdobjih leta poiščejo zavetišče, v katerem otrpnjeni čakajo na toplejše dni. V tem kontekstu smo za vsako posamezno vrsto izdelali fenogram pojavljanja, ki obsega prvo ter zadnjo opazovanje, ter obdobje največje aktivnosti.
Tabela 3: Prisotnost posameznih vrst po mesecih, združena opazovanja desetletnega obdobja
No Vrsta jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1 TSCR 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 ZVIV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PMUR 0 0 4 45 65 31 73 65 34 18 1 0 4 IHOR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 LVBC 1 0 0 19 33 6 28 11 24 2 0 0 6 AFRA 1 0 0 12 20 21 14 13 34 6 1 0 7 CAUS 0 0 0 5 5 10 0 3 10 7 0 0 8 NNAT 0 0 0 11 35 9 10 4 6 3 0 0 9 NTES 0 0 0 10 9 27 16 6 14 0 0 0 10 ZLON 0 0 0 0 9 5 3 1 5 2 0 0 11 VAMM 0 0 0 0 2 0 1 4 2 0 0 0 12 LAGI 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0
Rdečevratko (Trachemys scripta) smo opazili samo v mesecu juniju, zato težko govorimo o pogostosti njenega pojavljanja, živorodne kuščarice (Zootoca vivipara) nismo opazili v nobenem mesecu, pozidno kuščarico (Podarcis muralis) smo lahko opazovali od marca do novembra, najbolj aktivna je bila v mesecu juliju, nekoliko manj tudi v maju in avgustu. Horvatove kuščarice (Iberolacerta horvathi) nismo opazili, zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex) smo lahko opazovali od aprila do oktobra, pri čemer je bil najpogosteje opažen meseca maja. Prva najdba je bila sicer že januarja, vendar te najdbe ne moremo jemati za reprezentativno, saj je bil osebek najden med hibernacijo, ko smo na travniku prelagali kamenje in vejevje. Enako se je zgodilo z najdbo slepca (Anguis fragilis). Oba osebka sta bila namreč najdena skupaj, pri čemer smo ju zmotili med zimsko otrplostjo, tako da lahko tudi za slepca (Anguis fragilis) trdimo, da smo ga lahko opazovali zgolj od aprila do novembra, pri čemer so bile njegove najdbe najpogostejše v mesecu septembru. Smokulja (Coronella austriaca) je bila aktivna v mesecih med aprilom in oktobrom, najpogosteje pa je bila opažena v mesecu septembru. Belouško (Natrix natrix) smo lahko opazovali od aprila do oktobra, pri čemer je bila najpogosteje opažena meseca maja, kobranko (Natrix tessellata) pa se je videvalo od aprila do septembra, najpogosteje je bila opažena junija. Navadni gož (Zamenis longissimus) je bil najpogosteje opažen meseca maja, videvali pa smo ga lahko od maja do oktobra. Modrasi (Vipera ammodytes) so bili najpogosteje aktivni avgusta, pri čemer smo jih lahko opazovali od maja do septembra. Najdba martinčka (Lacerta agilis) je bila samo ena, in sicer v mesecu septembru zato o njihovi aktivnosti čez leto ne moremo govoriti.
71 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Graf 22: Prisotnost vseh vrst v različnih letnih obdobjih
Graf 22 prikazuje pogostost pojavljanja plazilcev v različnih mesecih. Po podatkih iz grafa je razvidno, da smo lahko plazilce najpogosteje videvali v mesecih od aprila do oktobra, pri čemer so izstopali meseci maj, julij in september. Iz tega lahko sklepamo, da so bili plazilci najbolj aktivni v obdobju od aprila do oktobra. Najugodnejši mesec za srečanje s plazilcem je bil mesec maj. Po podatkih sklepajoč, je bil to tudi mesec, ko so bili plazilci najbolj aktivni. Podatki seveda veljajo samo za opažanja v celjski regiji. V drugih regijah po Sloveniji, še posebej na Primorskem, so plazilci aktivni v okviru daljšega časovnega obdobja. Prve se po zimskem spanju predramijo kuščarice, šele nato so temperature dovolj visoke tudi za večje kuščarje in kače. Jeseni se zgodi podoben, vendar obraten proces. S padanjem temperature postane okolje najprej manj primerno za kače, nato za večje kuščarje in nazadnje še za kuščarice. Prav tako ni redek pojav, da so na Primorskem kuščarice aktivne tudi ob toplejših zimskih dnevih brez snega, tako da jih je vsaj za kratek čas mogoče opaziti tudi novembra, decembra, januarja in februarja. Plazilce na Primorskem najpogosteje popisuje Borut Kumar, ki bi o njihovem pojavljanju v zimskih mesecih znal povedati kaj več, prav tako je najdbe fotografiral in ustrezno dokumentiral.
72 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
3.3. IZBIRA HABITATA
Za vsako posamezno vrsto plazilca smo beležili habitat, v katerem smo določeno vrsto tudi opazovali. Habitate smo razdelili v 13 kategorij, prisotnost vrst po habitatih pa je predstavljena v tabeli z naslovom Tabela 4.
Tabela 4: Prisotnost vrst po habitatih
No HABITAT TSCR PMUR LVBC AFRA CAUS NNAT NTES ZLON VAMM LAGI 1 gozdni rob 10 21 12 7 5 9 3 1 2 grmovje 5 9 1 4 4 3 rečno obrežje 6 7 6 3 24 38 4 4 vodne površine 1 5 14 5 obdelovalne kmetijske površine 3 4 12 4 1 1 6 naselje 17 3 9 2 1 3 7 kamniti zid 22 10 5 7 2 2 8 razpadajoči material 36 9 9 7 1 1 4 1 9 travnik 5 13 34 4 8 4 10 gozd 3 4 7 11 kamnito in skalnato območje 22 5 2 4 12 sprehajalna pot 3 3 1 13 železniški tiri 13
Gozdni rob je poleg razpadajočega materiala najpogostejša izbira habitata. Poseljuje ga kar 8 vrst, med njimi: pozidna kuščarica (Podarcis muralis), zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex), slepec (Anguis fragilis), smokulja (Coronella austriaca), belouška (Natrix natrix), navadni gož (Zamenis longissimus), modras (Vipera ammodytes) in martinček (Lacerta agilis). Kot sem že omenila, smo v habitatu razpadajoči material prav tako zabeležili 8 različnih vrst plazilcev. Zanimivo je to, da je vseh osem vrst enakih vrstam, ki naseljujejo gozdni rob. V tem habitatu je bila presenetljiva najdba modrasa (Vipera ammodytes) in manj martinčka (Lacerta agilis). Rečno obrežje je po številu različnih vrst takoj za gozdnim robom in razpadajočim materialom, saj ga poseljuje kar 7 različnih vrst plazilcev, med njimi: pozidna kuščarica (Podarcis muralis), zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex), slepec (Anguis fragilis), smokulja (Coronella austriaca), belouška (Natrix natrix) in kobranka (Natrix tessellata), najden pa je bil celo navadni gož (Zamenis longissimus), ki ga na tem habitatu ne bi pričakovali. Po številu različnih vrst plazilcev si isto mesto, 6 različnih vrst plazilcev, delijo še obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid in travnik, pri čemer so nekolikšna vrstna odstopanja glede na izbiro habitata. Na obdelovalnih kmetijskih površinah lahko opazimo pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), kobranko (Natrix tessellata) in navadnega goža (Zamenis longissimus), pri čemer
73 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016. je nekoliko presenetljiva najdba kobranke (Natrix tessellata). Osebek je bil najden na kmetijski površini, ob reki. V naselju je mogoče opaziti pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), kobranko (Natrix tessellata) in navadnega goža (Zamenis longissimus). Pogostost pojavljanja plazilcev v naselju niti ni presenetljiva. V naselju je večja verjetnost, da nekdo opazi plazilca, če se na določenem območju res nahaja, poleg tega ljudje s svojim načinom življenja ustvarjamo ugodne pogoje za plazilce z izgradnjo skalnjakov, ribnikov, odlaganjem gradbenega, odpadnega in razpadajočega materiala v obliki kompostov, gnojišč, smetišč. Kamnite zidove najraje poseljujejo pozidna kuščarica (Podarcis muralis), zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex), slepec (Anguis fragilis), smokulja (Coronella austriaca), navadni gož (Zamenis longissimus) in modras (Vipera ammodytes). Nekoliko preseneča najdba slepca (Anguis fragilis), ki smo ga odkrili pod velikim kamnom. Tudi na travniku lahko najdemo veliko vrst, med njimi pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis), smokuljo (Coronella austriaca), belouško (Natrix natrix) in navadnega goža (Zamenis longissimus). S plazilci pa je bogat tudi habitat grmovje, ki ga naseljuje 5 različnih vrst plazilcev. V grmovju se lahko skrivajo, sončijo ali iščejo hrano pozidna kuščarica (Podarcis muralis), zelenec (Lacerta viridis / bilineata complex), slepec (Anguis fragilis), belouška (Natrix natrix) ali kobranka (Natrix tessellata). Pričakovali bi, da bo habitat kamnito in skalnato območje poseljevalo več kot zgolj 4 različne vrste plazilcev, med katerimi smo zabeležili pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), slepca (Anguis fragilis) in smokuljo (Coronella austriaca). Habitat vodnih površin je pričakovano najbolj ugajal zgolj nekaterim vrstam plazilcev, zato smo našli zgolj 3 različne vrste, in sicer rdečevratko (Trachemys scripta), belouško (Natrix natrix) in kobranko (Natrix tessellata). Prav tako zgolj 3 različne vrste so naseljevale še habitat gozd in sprehajalna pot. V gozdu smo zabeležili pojavljanje pozidne kuščarice (Podarcis muralis), slepca (Anguis fragilis) in belouške (Natrix natrix), v habitatu sprehajalna pot pa pozidno kuščarico (Podarcis muralis), zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex) in belouško (Natrix natrix). V habitatu železniški tiri se je pojavljala zgolj 1 vrsta, in sicer pozidna kuščarica (Podarcis muralis). Tako lahko povzamemo, da so najbolj ugodni habitati za plazilce gozdni rob, razpadajoč material, temu tesno sledi habitat rečnega obrežja, ugodni habitati pa so še travnik, obdelovalne kmetijske površine, kamniti zid in naselje. Najmanjša biotska raznovrstnost je v habitatih vodne površine, gozd in sprehajalna pot, medtem ko habitata železniških tirov skorajda ne poseljujejo plazilci.
74 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
90 80 70 60 50 40 30 20 10 0
Graf 23: Število popisanih osebkov glede na habitat
Prikaz števila popisanih osebkov glede na habitat, ki ga prikazuje Graf 23, se nam ne zdi močno pomemben, bolj pomembni so podatki, koliko različnih vrst poseljuje en habitat. Poleg tega se pri popisih nismo preveč osredotočali na dejansko število osebkov. V popise smo šteli samo osebke plazilcev, ki so bili zagotovo pravilno določeni. Tako npr. na kupu razpadajočega materiala ali nekje v zapuščenem kamnolomu nismo preštevali vseh pozidnih kuščaric, ker tudi nismo določali vsake posebej. Preverili smo zgolj nekaj primerkov za vsako vrsto, če jih je bilo na isti lokaliteti več. Kuščarice, katere smo zanesljivo preverili do vrste s pomočjo natančnega fotografiranja v gobčne luske in z določanjem s pomočjo ulova, smo prišteli med popisane osebke, drugih osebkov mednje nismo prištevali. Za najbolj naseljene so se izkazali štirje habitati, in sicer: gozdni rob, rečno obrežje, razpadajoči material in travnik, ki so jim tesno sledili še kamniti zid, naselja in grmovje.
75 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
3.4. IZKUŠNJE S TERENA
Na terenu se je pogosto pripetilo, da so delo opazovali naključni mimoidoči, sprehajalci ali ljudje, ki so delali v naravi. Ob prisotnosti drugih ljudi nisem lovila plazilcev, da jih s svojim početjem ne bi nagovorila k posnemanju, plazilcev nisem niti fotografirala, da jim ne bi izdala njihove lokalitete. Če sem bila opazovana, sem z delom prekinila in se vrnila kasneje ali kakšen drug dan. To me je na terenu tudi pogosto oviralo, da nisem pridobila dovolj podatkov o razširjenosti plazilcev na določenem območju. Prisotnost naključnih opazovalcev sem izkoristila za povpraševanje o plazilcih, ki so jih že srečali v svojem okolju in za ozaveščanje glede plazilcev. Ljudje so opisovali veliko različnih vrst, ki so jih znali prepoznati tudi iz knjig, ki sem jih imela vedno s seboj. Pogosto so omenjali strupenjače, na slikah iz knjig pa so kazali kobranke in smokulje. Pogosto so kot kačo kazali tudi našega edinega breznogega kuščarja. Ko sem jih natančneje vprašala, kdaj so omenjeno vrsto plazilca videli nazadnje, so mi skoraj vsi, brez izjeme, povedali da že pred mnogo leti, tudi še iz njihove mladosti. Ob tem so bili seveda kljub vsemu trdno prepričani, da ta vrsta pri njih še vedno živi, ne meneč se za to, da omenjene vrste niso videli ne žive, ne mrtve, že več kot desetletje. Ob čemer je mrtev, npr. povožen osebek, dosti lažje opaziti kot živega. Ustna pričevanja izpovedujejo, da so bili plazilci pred desetletji veliko bolj razširjeni, kot so danes. In ta podatek bi nas moral zelo skrbeti. To sem poskušala dopovedati tudi naključnim opazovalcem, ki sem jim pripovedovala o koristnosti plazilcev. Tudi sami so mi zelo radi pripovedovali plazilcih. Še posebej o nevarnosti kuščarjev in kač, ki živijo v njihovi okolici. Nekaj sem jih zbrala v razdelek o vražah in praznoverjih, zapisan v nadaljevanju. Nato je sledilo dolgo pojasnjevanje o zmotah in predsodkih ter pojasnjevanje, zakaj ne držijo, in opisovanje vrst, ki so jih že videli, z opisom njihovih razpoznavnih znakov. Običajno so mi bili za pojasnila hvaležni. Preden sem se od njih poslovila, sem jim pustila še kakšen letak, ki sem jih ravno v namen srečevanja z mimoidočimi že predčasno izprosila pri herpetološkem društvu. Prav tako sem jih seznanila z delovanjem Kačofona. So bili pa tudi takšni, ki o plazilcih niso hoteli ničesar slišati. Tudi njim sem stisnila kakšen letak o plazilcih z izgovorom, da ga naj dajo pa sosedom ali otrokom oziroma vnukom, in jih nekoliko temeljiteje seznanila o delovanju Kačofona, kamor lahko ljudje pokličejo, da se pozanimajo o vrsti, ki so jo videli v bližini svojega doma. Pogosto namreč zadostuje že klic in žival, ki bi ji bili drugače namenjeni dokončni udarci s palico, preživi.
76 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
3.4.1. PRAZNOVERJA IN VRAŽE NA TEMO PLAZILCEV
Na terenu sem slišala veliko svaril in napačnih predstav o naših kuščarjih o kačah. Najpogostejše sem zapisala, nekaj pa sem jih našla zapisane tudi v določeni literaturi, katerih avtorji se med drugim močno trudijo, da bi te predsodke tudi čim bolj pregnali s pomočjo ozaveščanja in izobraževanja na to temo.
o Kače sesajo mleko krav in drobnice − tega jim ne dopušča zgradba čeljusti. o Kače nabirajo strup po gozdnih rastlinah − strup proizvajajo strupne žleze. Zgodaj zjutraj pobirajo roso z rastlin. o Nekatere kače imajo zlato kronico. o V naših gozdovih se skriva zver, bazilisk, ki je napol kača, napol petelin. o Kača te lahko ulovi tako, da si z gobcem zagrabi rep in se kotali za teboj. o Kače lahko skačejo za teboj − v resnici lahko dvignejo prvo tretjino telesa. o Kače napadajo ljudi − pred njimi bežijo. (Tome, 2002).
o Poskok je kača, ki lahko skače − kače iztezajo zgolj prvo tretjino telesa in na to razdaljo lahko tudi ugriznejo. o Pred kačo te reši beg v vijugi − kače ne zasledujejo ljudi. o Kačo lahko uloviš s steklenico z mlekom− v steklenico zlezejo v stiski, ker mislijo da je skrivališče. o Kače pijejo mleko − ne pijejo mleka, pijejo vodo. o Kače sesajo mleko krav in drobnic, zato živalim presahne mleko − kače pijejo vodo. Živalim presahne mleko, ko je za to čas. Ker se goži in belouške zaradi toplote radi zadržujejo v hlevih, kjer so tudi miši, so ljudje oboje združili in povezali v napačno razlago. o Lovljenje kač je uspešno, če jih privabljamo s piskanjem na piščalko − kače ne slišijo. o Kače plešejo na melodijo fakirjeve piščali − kače ne slišijo in ne plešejo, ampak zgolj sledijo gibanju fakirjev. o Koristnost kač je v tem, da pobirajo strup z rastlin in tako preprečujejo zastrupitev ljudi in živine – kače zjutraj in po dežju pobirajo rosne kapljice z rastlin in tako pijejo. o Človeka, ki ga piči kača je potrebno »zagovoriti« − to početje ima zgolj psihološki učinek, saj pomirja bolnika. (Mršić, 1997).
o Slepec je strupen in ima močan strup za 9 kač. o Zelenec je strupen, in če ugrizne, nikoli več ne izpusti. o Zelenec človeku zleze pod kožo in šele z razbeljenimi kleščami ga lahko povlečeš izpod nje. o Ugriza kuščarja (zelenca) se rešiš samo z razbeljenimi kleščami, drugače te ne izpusti. o Kuščarji so atributi čarovnic.
77 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
o Čarovnice lahko prevzamejo obliko kuščarjev. o Če ugrizne kuščar, pomaga samo to, da se mu pomoči rep v vroče olje. Drugače ne popusti. o Če se naješ nezrelih marelic, ti v trebuhu lahko zraste kuščar (zelenec). o Kače so mrzle in sluzave. o Ko hodiš po gozdu, bodi glasen, da te kače slišijo in pobegnejo. o Če te piči (ugrizne) gad, pomaga le kozarec domačega žganja −čim močnejšega, da uniči strup. o Če te ugrizne kača, moraš strup takoj izsesati ali rano obrezati z razbeljenim nožem. o Kdor poje kačje srce, ga nikoli več ne piči (ugrizne) kača. o Kača te lahko piči (ugrizne) z jezikom. o Če te lovi kača, teci cik−cak, tako zmedeš kačo in jo upočasniš, saj ti bo tudi ona sledila v cik−caku. o Če opaziš plazečo se kačo okoli hiše, postavi skledo mleka na tla pred predpražnik. Kača ga bo čez noč spila in za vedno odšla. o Ožnice (navadni goži) vohajo in pijejo mleko. o Če je kača v hlevu, kravam presahne mleko. o Če je neprevidna mati odnesla svojega dojenčka na polje in ga ni imela na očeh, je ožnica (navadni gož) našla otroka, ker je dišal po mleku in mu skozi usta zlezla v telo in popila mleko. Tako je otroka pogosto zadušila. Če je mati imela srečo, je kača le polizala mleko spečemu otroku okrog ust in zaspala na/ob/pod otrokom. o Če ti gekon zleze čez prsi, se ti kri v telesu pri priči strdi. o Če vidiš želvo prečkati cesto, se ti bodo dnevni načrti prestavili za nedoločen čas. (pripovedi ljudi, ustno izročilo)
Še starejše slovenske ljudske vraže in praznoverja o Kačo lahko hipnotiziraš samo, če tako kot ona ne treneš z očmi. o Če kači stopiš na rep, pride nazaj in se dere kot mali otrok. o Kača ti omili revmo. Ko jo izpustiš, kača od bolezni otrdi. o Kače na planini so imele kronico. Če bi kronico lahko dobil, bi ti prinesla srečo. o Velike kače varujejo železna vrata do zaklada. o Kače, ki lezejo k ljudem, so začarane lepe deklice. Kačje podobe jih lahko odrešiš s poljubom. o Črni gad je zakleta kača. S poljubom se spremeni v kraljično. o Baziliska moti petelinje petje in pogled na podlasico. (pripovedi ljudi, ustno izročilo)
78 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
4. DISKUSIJA
Večina komentarjev je že v poglavju rezultati, zato tistih ne bomo ponavljali. Nekatere vrste plazilcev so bile intenzivno iskane, kljub temu njihovih najdb nismo potrdili. Glede na pojavnost martinčka (Lacerta agilis), katerega razširjenost je mejila predvsem na Prekmurje in šele novejši podatki jasneje kažejo njegovo širšo razširjenost (Krofelj, et al., 1999), kljub redkemu pojavljanju vrste. Ravno zato nismo imeli veliko upanja, da ga bomo zasledili in opazili. Vendar smo imeli srečo in smo njegovo pojavljanje potrdili ter dokumentirali, čeprav zgolj na eni lokaciji in v dveh različnih habitatih. Nekoliko manj pričakovane so bile tudi najdbe kobranke (Natrix tessellata) v habitatu travnik. Travnik je sicer mejil na reko, tako da najdba ob tem podatku vseeno ni tako presenetljiva. Nekoliko manj običajna je bila tudi najdba slepca (Anguis fragilis) v habitatu kamniti zid. Če ob tem podatku povemo še, da je bil osebek najden pod kupom kamenja v jesenskem času, ko temperature počasi že padajo in se živali že pripravljajo na hibernacijo, to znova ni tako nepričakovana najdba. Prav tako najdba navadnega goža (Zamenis longissimus) v habitatu rečno nabrežje ob širšem kontekstu ni tako nenavadna, zaradi rečne vegetacije, v kateri lahko gnezdijo različne ptice, ob kamnitih nasipih pa lahko opazimo tudi manjše kuščarice. Na tem mestu bi bilo dobro izpostaviti še precejšnja odstopanja biotske raznovrstnosti glede na posamezne občine. Nekatere občine so močno poseljene z veliko različnimi vrstami plazilcev, nekatere pa dosti manj. Natančno sliko prikazuje tabela 2. Pri interpretaciji rezultatov je potrebno izpostaviti vsaj troje: neenakomerno velikost občin glede na kvadraturo, neenakomerno zastopanost s terenskimi dnevi in temu posledično z njihovo različno uspešnostjo, upoštevati pa je potrebno tudi nekatere druge dejavnike, npr. obmejna območja in turistično močno naseljena mesta. Nekateri terenski dnevi so bili za popisovanje plazilcev idealni, nekateri pa malo manj, že če upoštevamo samo dejavnik vremena in izključimo vse ostale dejavnike. Pogosto se je tudi zgodilo, da smo se pustili zmotiti naključnim mimoidočim, zaradi katerih smo prekinili popis in ga nadaljevali po njihovem odhodu. Prav tako je bilo zaradi časovnih in finančnih zmožnosti težko zagotoviti enakomerno obiskovanje vseh krajev celjske regije. Na tem področju obstaja še precej možnosti za izboljšave. Da bi bilo to delo kar se da dobro izvedeno, bi bilo najbolje izvesti nekajdnevno bivanje ali tabor v bolj odročnih delih celjske regije, da se ne izgublja časa z vsakodnevno vožnjo. Nekatere občine so majhne po svoji kvadraturi in so sorazmerno gosto poseljene. Naseljem smo se med popisovanji izogibali, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali ljudi ali jih opozarjali na plazilce v njihovi bližini, saj bi se morda lahko našel kdo, ki bi jih začel iskati z drugačnimi nameni. Vse prepogosto se namreč dogaja, da jih ljudje zaradi strahu in nepoznavanja pobijejo, tudi če jih le−ti nikakor ne ogrožajo. Prav tako smo bili pozorni na popise v turističnih naseljih in pretežno mestnih naseljih. Popisom v mestih in ob turističnih znamenitostih smo se izogibali, iz že zgoraj omenjenih razlogov.
79 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Popisi so bili slabše izvedeni tudi na območjih blizu meje, kjer je bilo zaradi obmejnega območja omejeno gibanje. V takšnih krajih smo se izogibali popisom v izogib morebitnim konfliktom z obmejno oblastjo, saj so nekateri popisovalci v takih primerih že imeli težave z dokazovanjem njihove resnične narave početja.
80 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
5. POVZETEK
V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016. Plazilce sem popisovala v različnih letnih časih, pri čemer sem so bile živali najbolj aktivne v času od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj. Plazilci so bili opaženi v več kot 173 različnih dnevih, pri čemer sem skupno opravila 509 popisov, pri tem sem opazila 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali 10 različnim vrstam plazilcev, in sicer: slepcu (Anguis fragilis), smokulji (Coronella austriaca), martinčku (Lacerta agilis), zelencu (Lacerta viridis/bilineata complex), belouški (Natrix natrix), kobranki (Natrix tessellata), pozidni kuščarici (Podarcis muralis), rdečevratki (Trachemys scripta), modrasu (Vipera ammodytes) in navadnemu gožu (Zamenis longissimus). Najpogosteje so bili popisane sledeče vrste plazilcev: pozidna kuščarica (Podarcis muralis), slepec (Anguis fragilis), zelenec (Lacerta viridis/bilineata complex) in belouška (Natrix natrix). Najslabše so bile pri popisih zastopane sledeče vrste: martinček (Lacerta agilis), rdečevratka (Trachemys scripta) in modras (Vipera ammodytes). Popisi plazilcev so bili izvedeni na območju celjske regije, v skupno 23 občinah, kjer sem obiskala sledeče občine: Bistrico ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrno, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzelo, Prebold, Radeče, Rogaško Slatino, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Največjo biotsko raznovrstnost na področju plazilcev sem potrdila v občini Laško, v kateri je bilo mogoče najti kar osem različnih vrst plazilcev. S sedmimi različnimi vrstami so ji sledile občine Celje, Slovenske Konjice, Šentjur in Žalec. Šest različnih vrst plazilcev sta premogli občini Rogaška Slatina in Vojnik. Solidno biotsko raznolikost z zabeleženimi petimi različnimi vrstami so dosegle občine Bistrica ob Sotli, Braslovče, Kozje, Radeče, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vitanje in Zreče. Slabšo vrstno raznolikost plazilcev so imele občine Podčetrtek, Polzela, Rogatec, Dobje in Prebold. V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih. To si bili: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot in železniški tiri. Največjo pestrost plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanjšo pa v habitatu železniški tiri. Gozdni rob je poleg razpadajočega materiala najpogostejša izbira habitata. Poseljuje ga kar 8 različnih vrst. Rečno obrežje je po številu različnih vrst takoj za gozdnim robom in razpadajočim materialom, saj ga poseljuje kar 7 različnih vrst plazilcev. Po številu različnih vrst plazilcev si isto mesto, 6 različnih vrst plazilcev, delijo še obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid in travnik, pri čemer so nekolikšna vrstna odstopanja glede na izbiro habitata.
81 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
Najslabša biotska raznolikost je bila zabeležena v habitatu sprehajalna pot, ki je beležila 3 različne vrste, in železniški tiri, kjer je bila zabeležena zgolj ena vrsta. Pri raziskovalnem delu sem oblikovala nekaj delovnih hipotez, pri čemer sem predvidevala, da bom na območju celjske regije zasledila 11 ali 12 različnih vrst plazilcev. To delovno hipotezo sem deloma potrdila, saj sem v celjski regiji popisala 10 različnih vrst plazilcev. Domneve, da bodo med najpogosteje popisanimi vrstami: Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Podarcis muralis in Zamenis longissimus nisem potrdila v celoti. Za najpogosteje popisane vrste so se izkazale Podarcis muralis, Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata complex in Natrix natrix, pri čemer se je Zamenis longissimus izkazal za slabše popisano vrsto. Vsaka izmed naštetih vrst ima svoje obdobje najpogostejšega pojavljanja. Rdečevratko (Trachemys scripta) smo opazili samo v mesecu juniju, pozidna kuščarica (Podarcis muralis) je bila najbolj aktivna v mesecu juliju, nekoliko manj v maju in avgustu. Zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex) smo beležili od aprila do oktobra, najbolj aktiven je bil maja. Slepec (Anguis fragilis) je bil aktiven od aprila do novembra, najbolj pa septembra. Smokulja (Coronella austriaca) je bila aktivna med aprilom in oktobrom, najbolj pa v mesecu septembru. Belouška (Natrix natrix) je bila aktivna od aprila do oktobra, najbolj pa maja, kobranka (Natrix tessellata) pa junija, pri čemer je bila aktivna od aprila do septembra. Navadni gož (Zamenis longissimus) je bil najbolj aktiven v maju, videvali pa smo ga lahko od maja do oktobra. Modrasi (Vipera ammodytes) so bili najpogosteje aktivni avgusta, pri čemer so bili aktivni tudi od maja do septembra. Najdba martinčka (Lacerta agilis) je bila samo ena, in sicer septembra. Hipoteze habitatne specifičnosti nisem potrdila. Temeljni namen pričujočega diplomskega dela je bil predstavitev vrstne raznolikosti − biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije, prispevek k boljšemu poznavanju biologije plazilcev in prispevek v bazo podatkov o najdbah plazilcev na Slovenskem. Navkljub finančnim omejitvam in možnosti zgolj enodnevnih popisov menim, da sem nalogo glede na dane okoliščine vseeno uspešno opravila. Verjamem tudi, da sem marsikateremu naključno mimoidočemu vsaj malo približala tematiko plazilcev in v njih vzbudila vsaj malo radovednosti o teh čudovitih živalih.
82 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
6. ZAHVALA
Diplomsko delo, je plod dolgoletnih popisovanj plazilcev v domačem okolju in v širši celjski regiji. Je plod lastnega raziskovanja in premagovanja strahospoštovanja do plazilcev, še posebej do kač, zato se na tem mestu iskreno zahvaljujem članom Herpetološkega društva − Societas herpetologica Slovenica, da so me povabili s seboj na svoje izobraževalne terene in me navdušili nad plazilci do te mere, da sem o teh lepih živalih želela izvedeti čim več. Zahvaljujem se jim za udeležbo na skupnih popisih plazilcev po Sloveniji in za organizacijo tečaja, v katerem so me izobrazili in usposobili za samostojnega popisovalca plazilcev Slovenije. Skupna, tudi več dnevna popisovanja plazilcev v okviru različnih taborov mi še danes ostajajo v prijetnih spominih, prav tako prijateljstva, ki so se v tem času spletla med nami. Zahvaljujem se vsem avtorjem fotografij, ki so dovolili objavo svojih fotografij, ki sem jih uporabila pri opisih posameznih vrst: Vesni Cafuta, Katarini Drašler, Tilnu Genov z društva Morigenos, Barbari Janota, Mihu Krofel, Borutu Kumar, Griši Planinc, Meliti Vamberger in Anamariji Žagar. Zahvaljujem se Centru za kartografijo favne in flore, še posebej Aliju Šalamunu, da so z mano delili podatke na območjih, kjer sem bila z lastnimi popisi manj uspešna. Zahvaljujem se svojemu mentorju prof. dr. Francu Janžekoviču za ves trud, strokovno pomoč in podporo pri nastajanju tega dela, za potrpežljivost in za hitre popravke ter jasne in konkretne napotke. Zahvalila pa bi se rada tudi svojim staršem, Tereziji in Karlu Peganc, za moralno in materialno podporo ter za razumevanje, ki sta ga skupaj z mojo sestro izkazala ob nastajanju tega diplomskega dela. Z največjim veseljem pa se zahvaljujem tudi svojemu fantu, Romanu Erjavcu, za vso moralno, materialno in računalniško podporo pred nastajanjem tega diplomskega dela, med njim in po njem, ter za razumevanje njegovih staršev.
83 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
7. VIRI
Anderson, C. (6. 9 2016). Discover. Pridobljeno iz http://www.discovertnt.com/articles/trinidad-eco-escapes-adventures- 2016#axzz4KvWWyDdy Breg, A., Janota, B., Peganc, M., Petrovič, I., Tome, S., Vamberger, M. (2010). Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije. Ljubljana: Societas herpetologica Slovenica. Cafuta, V. (brez datuma). Plazilci Slovenije - jih poznamo? Pridobljeno iz https://sites.google.com/site/plazilcislovenijejihpoznamo/nasi-plazilci/velebitska- kuscarica Genov, T. (2015, april). Skrivnostno življenje jadranskih morskih želv. revija Gea. GZS Celje. (brez datuma). Pridobljeno iz https://rgzc.gzs.si/vsebina/REGIJA/Povezave-v- regiji/Ob%C4%8Dine-v-celjski-regiji Habitatni tipi (2015). Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. Pridobljeno 12.5.2010, iz http://www.ckff.si/. Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar, I., Seliškar, A., Dobravec, J. (2004). Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Kreiner, G. (2007). The snakes of Europe: All species from West of the Caucaus Mountains. Frankfurt am Main: Edition Chimaria. Krofel, M., Cafuta, V., Planinc, G., Sopotnik, M., Šalamun, A., Tome, S., Vamberger, M., Žagar, A. (2009). Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11 (2), 61−99. Kryštufek, B., Janžekovič , F., (1999). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. Ljubljana: DZS. Mršić, N. (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Mršić, N. (1997). Živali naših tal: Uvod v pedozoologijo-sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Raziskovalni tabor študentov biologije, Vransko 2007. (2012). Ljubljana: Društvo študentov biologije. Schmidt, K., Inger, R., F. (1969). Plazilci. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sjcfl, E. C. (11. 9 2016). Sea Turtles. Pridobljeno iz http://www.sjcfl.us/Environmental/SeaTurtles.aspx Tome, S. (2002). Kače: Zakaj se jih bojimo?. Ljubljana: Prirodoslovni muzej. Živalstvo Slovenije. (2003). Ljubljana: Tehniška založba.
84 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
8. PRILOGE
PRILOGA 1: SEZNAM OPAZOVANJ PLAZILCEV NA CELJSKEM OBMOČJU Z NAVEDBO LOKALITETE, DATUMA OPAZOVANJA, HABITATA IN REGISTRIRANIH VRST.
85 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
No OBČINA KRAJ DATUM HABITAT TSCR ZVIV PMUR IHOR LVBC AFRA CAUS NNAT NTES ZLON VAMM LAGI 1 Bistrica ob Sotli Črešnjevec ob Bistrici 23.07.2013 gozdni rob 1 2 Bistrica ob Sotli Črešnjevec ob Bistrici 20.07.2016 travnik 1 3 Bistrica ob Sotli Črešnjevec ob Bistrici 20.07.2016 kamnito in skalnato območje 2 4 Bistrica ob Sotli Kunšperk 15.08.2010 kamnito in skalnato območje 1 5 Bistrica ob Sotli Ples 16.08.2010 gozdni rob 1 6 Bistrica ob Sotli Ples 16.08.2010 grmovje 2 7 Bistrica ob Sotli Ples 16.08.2010 razpadajoči material 1 8 Bistrica ob Sotli Ples 16.08.2010 kamnito in skalnato območje 2 9 Bistrica ob Sotli Trebče 23.07.2013 razpadajoči material 1 10 Bistrica ob Sotli Trebče 23.07.2013 grmovje 1 11 Braslovče Podvrh 22.06.2012 kamnito in skalnato območje 1 12 Braslovče Šmatevž 05.06.2016 razpadajoči material 1 13 Braslovče Šmatevž 05.06.2016 kamnito in skalnato območje 4 14 Braslovče Šmatevž 05.07.2016 gozdni rob 1 15 Braslovče Žovnek 18.05.2010 gozdni rob 1 16 Braslovče Žovnek 18.05.2010 kamniti zid 6 17 Braslovče Žovnek 18.05.2010 kamniti zid 10 18 Celje Bukovžlak 01.05.2009 travnik 2 19 Celje Bukovžlak 01.05.2009 grmovje 1 20 Celje Bukovžlak 01.05.2009 travnik 2 21 Celje Bukovžlak 01.05.2009 travnik 2 22 Celje Bukožlak 30.06.2014 kamniti zid 1 23 Celje Celje 03.06.2008 vodne površine 2 24 Celje Celje 03.06.2008 rečno obrežje 2 25 Celje Celje 04.06.2008 rečno obrežje 1 26 Celje Celje 04.06.2008 rečno obrežje 1 27 Celje Celje 04.06.2008 rečno obrežje 1 28 Celje Celje 04.06.2008 rečno obrežje 3 29 Celje Celje 09.06.2008 rečno obrežje 1 30 Celje Celje 09.06.2008 rečno obrežje 1 31 Celje Celje 18.05.2009 vodne površine 1 32 Celje Celje 30.03.2011 kamniti zid 4 33 Celje Celje 08.04.2011 kamniti zid 3 34 Celje Celje 31.05.2011 obdelovalne kmetijske površine 1 35 Celje Celje 06.04.2012 rečno obrežje 1 36 Celje Celje 06.04.2012 gozdni rob 1 37 Celje Celje 05.06.2013 obdelovalne kmetijske površine 1 38 Celje Celje 12.06.2013 razpadajoči material 1 39 Celje Celje 16.07.2013 rečno obrežje 1 40 Celje Celje 16.07.2013 rečno obrežje 1 41 Celje Celje 16.07.2013 naselje 2 42 Celje Celje 16.07.2013 rečno obrežje 1 43 Celje Celje 16.07.2013 rečno obrežje 1 44 Celje Celje 16.07.2013 naselje 1 45 Celje Celje 12.08.2013 rečno obrežje 2 46 Celje Celje 12.08.2013 razpadajoči material 2 47 Celje Celje 12.08.2013 rečno obrežje 1 48 Celje Celje 12.08.2013 kamniti zid 4 49 Celje Celje 12.08.2013 sprehajalna pot 6 50 Celje Celje 12.08.2013 naselje 4 51 Celje Celje 12.08.2013 naselje 1 52 Celje Gorica pri Šmartnem 28.09.2008 gozdni rob 2 53 Celje Košnica 05.09.2010 rečno obrežje 1 54 Celje Košnica 05.09.2015 travnik 1 55 Celje Liboje 21.05.2011 gozdni rob 1 56 Celje Ljubečna 08.09.2008 gozd 2 57 Celje Ljubečna 08.09.2008 naselje 1 58 Celje Ločica ob Savinji 13.08.2011 naselje 2 59 Celje Podgrad 09.05.2008 rečno obrežje 1 60 Celje Podvin 24.10.2011 rečno obrežje 1 61 Celje Proseniško 14.05.2008 rečno obrežje 1 62 Celje Razgor 19.05.2011 obdelovalne kmetijske površine 2 63 Celje Spodnja Hudinja 01.05.2009 grmovje 2 64 Celje Tremerje 03.09.2008 gozdni rob 1 65 Celje Tremerje 03.09.2008 gozdni rob 1 66 Celje Tremerje 03.09.2008 kamniti zid 1 67 Celje Tremerje 03.09.2008 kamniti zid 1 68 Celje Tremerje 03.09.2008 rečno obrežje 1 69 Celje Tremerje 03.09.2008 kamniti zid 1 70 Celje Tremerje 03.09.2008 kamniti zid 2 71 Celje Tremerje 03.09.2008 naselje 1 72 Celje Tremerje 07.09.2008 rečno obrežje 1 73 Celje Tremerje 07.09.2008 rečno obrežje 1 74 Celje Tremerje 27.10.2008 gozdni rob 1 75 Celje Tremerje 27.10.2008 gozdni rob 1 76 Celje Tremerje 27.10.2008 kamniti zid 1 77 Celje Tremerje 27.10.2008 kamniti zid 2 78 Celje Tremerje 28.10.2008 gozdni rob 1 79 Celje Tremerje 30.10.2008 gozdni rob 1 80 Celje Tremerje 30.10.2008 kamniti zid 1 81 Celje Tremerje 26.04.2009 travnik 2 82 Celje Tremerje 27.04.2009 gozd 4 83 Celje Tremerje 04.07.2010 gozdni rob 4 84 Celje Tremerje 04.07.2010 kamniti zid 1 85 Celje Tremerje 04.07.2010 rečno obrežje 2 86 Celje Tremerje 28.09.2012 grmovje 1 87 Celje Tremerje 28.09.2012 kamniti zid 1 88 Celje Tremerje 28.09.2012 gozd 1 89 Celje Tremerje 07.07.2016 obdelovalne kmetijske površine 1 90 Celje Tremerje 07.07.2016 razpadajoči material 7 91 Celje Tremerje 28.09.2012 kamniti zid 1 92 Celje Tremerje 28.09.2012 kamniti zid 1
86 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
93 Celje Tremerje 03.11.2012 grmovje 1 94 Celje Trnovlje 13.08.2008 naselje 1 95 Celje Višnja vas 09.05.2013 razpadajoči material 1 96 Celje Zagrad 21.05.2009 naselje 2 97 Celje Zagrad 22.09.2010 vodne površine 2 98 Dobje Škarnice 19.05.2010 gozdni rob 2 99 Kozje Osredek pri Podsredi 28.07.2012 kamnito in skalnato območje 1 100 Kozje Osredek pri Podsredi 24.07.2016 gozdni rob 1 101 Kozje Osredek pri Podsredi 24.07.2016 razpadajoči material 2 102 Kozje Pilštanj 14.05.2015 razpadajoči material 1 103 Kozje Podsreda 09.08.2010 rečno obrežje 1 104 Kozje Podsreda 23.07.2013 gozdni rob 3 105 Kozje Poklek pri Podsredi 23.07.2013 razpadajoči material 3 106 Kungota Kozjak nad Pesnico 28.09.2009 razpadajoči material 1 107 Kungota Kozjak nad Pesnico 28.09.2009 kamniti zid 1 108 Laško Brodnice 24.09.2010 rečno obrežje 2 109 Laško Brodnice 24.09.2010 rečno obrežje 1 110 Laško Cesta na Lahomšek 20.09.2015 kamnito in skalnato območje 1 111 Laško Dol pri Laškem 24.09.2010 grmovje 1 112 Laško Hum 26.04.2009 kamniti zid 1 113 Laško Hum 26.04.2009 kamniti zid 1 114 Laško Hum 27.04.2009 kamnito in skalnato območje 1 115 Laško Hum 27.04.2009 gozdni rob 1 116 Laško Hum 27.04.2009 kamniti zid 2 117 Laško Jurklošter 24.05.2009 gozdni rob 1 118 Laško Jurklošter 24.05.2009 gozdni rob 2 119 Laško Jurklošter 24.05.2009 gozdni rob 1 120 Laško Jurklošter 24.05.2009 rečno obrežje 2 121 Laško Jurklošter 24.05.2009 kamnito in skalnato območje 1 122 Laško Jurklošter 27.04.2010 kamniti zid 6 123 Laško Jurklošter 27.04.2010 gozdni rob 4 124 Laško Jurklošter 27.04.2010 rečno obrežje 5 125 Laško Jurklošter 03.07.2010 kamniti zid 4 126 Laško Jurklošter 03.07.2010 grmovje 2 127 Laško Jurklošter 24.09.2010 kamniti zid 1 128 Laško Jurklošter 24.09.2010 gozdni rob 1 129 Laško Jurklošter 24.09.2010 travnik 1 130 Laško Jurklošter 24.09.2010 kamniti zid 1 131 Laško Lahomno 03.06.2012 kamniti zid 1 132 Laško Lahomšek 12.09.2007 travnik 1 133 Laško Lahomšek 12.09.2007 gozdni rob 1 134 Laško Lahomšek 12.09.2007 travnik 1 135 Laško Lahomšek 12.09.2007 gozdni rob 1 136 Laško Lahomšek 18.06.2008 obdelovalne kmetijske površine 2 137 Laško Lahomšek 18.06.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 138 Laško Lahomšek 26.06.2008 rečno obrežje 2 139 Laško Lahomšek 26.06.2008 rečno obrežje 1 140 Laško Lahomšek 11.07.2008 naselje 1 141 Laško Lahomšek 27.07.2008 travnik 1 142 Laško Lahomšek 27.07.2008 travnik 1 143 Laško Lahomšek 28.07.2008 gozdni rob 1 144 Laško Lahomšek 28.07.2008 gozdni rob 1 145 Laško Lahomšek 07.08.2008 gozdni rob 2 146 Laško Lahomšek 07.08.2008 obdelovalne kmetijske površine 2 147 Laško Lahomšek 12.08.2008 razpadajoči material 1 148 Laško Lahomšek 12.08.2008 razpadajoči material 1 149 Laško Lahomšek 14.08.2008 razpadajoči material 1 150 Laško Lahomšek 14.08.2008 razpadajoči material 1 151 Laško Lahomšek 17.08.2008 razpadajoči material 2 1 152 Laško Lahomšek 17.08.2008 razpadajoči material 2 153 Laško Lahomšek 02.09.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 154 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 1 155 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 1 156 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 2 157 Laško Lahomšek 02.09.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 158 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 1 159 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 1 160 Laško Lahomšek 02.09.2008 razpadajoči material 2 161 Laško Lahomšek 09.09.2008 travnik 3 162 Laško Lahomšek 09.09.2008 travnik 1 163 Laško Lahomšek 11.10.2008 obdelovalne kmetijske površine 2 164 Laško Lahomšek 11.10.2009 travnik 2 165 Laško Lahomšek 07.06.2010 travnik 1 166 Laško Lahomšek 30.05.2011 travnik 1 167 Laško Lahomšek 19.10.2012 travnik 1 168 Laško Lahomšek 28.04.2015 razpadajoči material 4 169 Laško Lahomšek 08.05.2015 travnik 1 170 Laško Lahomšek 08.05.2015 travnik 1 171 Laško Lahomšek 04.08.2015 travnik 1 172 Laško Lahomšek 10.10.2015 razpadajoči material 1 173 Laško Lahomšek 15.05.2016 razpadajoči material 1 174 Laško Lahomšek 15.05.2016 razpadajoči material 2 175 Laško Lahomšek 18.05.2016 travnik 1 176 Laško Lahomšek 28.09.2012 obdelovalne kmetijske površine 1 177 Laško Lahomšek 19.10.2012 razpadajoči material 1 178 Laško Lahomšek 03.11.2012 travnik 1 179 Laško Lahomšek 24.04.2013 travnik 1 180 Laško Lahov Graben 24.09.2010 travnik 2 181 Laško Lahov Graben 24.09.2010 rečno obrežje 2 182 Laško Laško 11.07.2008 naselje 2 183 Laško Laško 28.10.2008 železniški tiri 1 184 Laško Laško 28.10.2008 železniški tiri 2 185 Laško Laško 23.04.2010 travnik 1
87 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
186 Laško Laško 26.04.2010 železniški tiri 7 187 Laško Laško 18.08.2010 gozdni rob 1 188 Laško Laško 22.08.2010 vodne površine 1 189 Laško Laško 22.08.2010 vodne površine 1 190 Laško Laško 24.10.2010 vodne površine 1 191 Laško Laško 24.10.2010 rečno obrežje 1 192 Laško Laško 31.10.2010 obdelovalne kmetijske površine 1 193 Laško Laško 31.10.2010 obdelovalne kmetijske površine 1 194 Laško Laško 04.06.2012 gozdni rob 1 195 Laško Laško 05.06.2015 železniški tiri 4 196 Laško Laško 04.08.2015 naselje 1 197 Laško Laško 28.10.2015 železniški tiri 2 198 Laško Laško 18.05.2016 sprehajalna pot 5 199 Laško Laško 18.05.2016 sprehajalna pot 3 200 Laško Laško 10.07.2016 naselje 2 201 Laško Leskovec 27.10.2010 naselje 1 202 Laško Lipni Dol 24.05.2009 travnik 3 203 Laško Lipni Dol 24.05.2009 travnik 1 204 Laško Lipni Dol 24.05.2009 kamnito in skalnato območje 1 205 Laško Lipni Dol 24.05.2009 grmovje 1 206 Laško Lipni Dol 24.05.2009 razpadajoči material 4 207 Laško Lipni Dol 24.05.2009 kamnito in skalnato območje 1 208 Laško Lipni Dol 24.05.2009 kamnito in skalnato območje 1 209 Laško Lipni Dol 24.05.2009 rečno obrežje 2 210 Laško Lipni Dol 24.05.2009 rečno obrežje 1 211 Laško Lipni Dol 23.09.2010 rečno obrežje 1 212 Laško Lipni Dol 23.09.2010 travnik 1 213 Laško Lipni Dol 23.09.2010 kamnito in skalnato območje 2 214 Laško Marija Gradec 10.06.2010 železniški tiri 3 215 Laško Marija Gradec 10.06.2010 rečno obrežje 1 216 Laško Marija Gradec 10.06.2010 razpadajoči material 2 217 Laško Marija Gradec 30.05.2016 železniški tiri 6 218 Laško Marija Gradec 30.05.2016 travnik 1 219 Laško Paneče 24.05.2009 rečno obrežje 2 220 Laško Rimske Toplice 14.09.2008 gozdni rob 1 221 Laško Rimske Toplice 04.07.2012 rečno obrežje 1 222 LAško Rimske Toplice 09.05.2016 kamniti zid 4 223 Laško Rimske Toplice 09.05.2016 sprehajalna pot 1 224 Laško Rimske Toplice 09.05.2016 gozdni rob 1 225 Laško Rimske Toplice 09.05.2016 travnik 1 226 Laško Rimsle Toplice 04.08.2008 vodne površine 1 227 Laško Rožnik 18.06.2008 naselje 1 228 Laško Rožnik 18.06.2008 naselje 1 229 Laško Rožnik 26.06.2008 kamniti zid 1 230 Laško Rožnik 26.06.2008 kamniti zid 1 231 Laško Rožnik 31.05.2009 rečno obrežje 2 232 Laško Rožnik 31.05.2009 rečno obrežje 1 233 Laško Suhadol 15.04.2010 kamnito in skalnato območje 2 234 Laško Suhadol 15.04.2010 razpadajoči material 1 235 Laško Suhadol 15.04.2010 razpadajoči material 1 236 Laško Suhadol 02.08.2010 kamnito in skalnato območje 6 237 Laško Šentrupert 14.06.2013 travnik 1 238 Laško Šentrupert 14.06.2013 obdelovalne kmetijske površine 1 239 Laško Širje 15.04.2010 rečno obrežje 1 240 Laško Širje 14.05.2010 gozdni rob 1 241 Laško Širje 14.05.2010 gozdni rob 1 242 Laško Širje 14.05.2010 razpadajoči material 1 243 Laško Širje 16.07.2010 grmovje 1 244 Laško Širje 02.08.2010 razpadajoči material 6 245 Laško Širje 02.08.2010 grmovje 1 246 Laško Širje 02.08.2010 kamnito in skalnato območje 1 247 Laško Širje 02.08.2010 razpadajoči material 1 248 Laško Širje 02.08.2010 razpadajoči material 2 249 Laško Širje 02.08.2010 kamniti zid 1 250 Laško Širje 02.08.2010 naselje 2 251 Laško Šmihel 02.07.2016 kamniti zid 5 252 Laško Udmat 10.06.2010 gozdni rob 1 253 Laško Udmat 10.06.2010 travnik 1 254 Laško Udmat 10.06.2010 kamniti zid 2 255 Laško Velike Gorelce 24.09.2010 rečno obrežje 2 256 Laško Vodiško 24.05.2009 travnik 1 257 Laško Vodiško 24.05.2009 gozd 2 258 Laško Vodiško 24.05.2009 gozdni rob 2 259 Laško Vodiško 24.09.2010 vodne površine 1 260 Laško Vodiško 24.09.2010 travnik 2 261 Laško Zidani Most 22.07.2010 gozdni rob 1 262 Laško Zidani Most 02.08.2010 razpadajoči material 1 263 Laško Zidani Most 02.08.2010 grmovje 1 264 Laško Zidani Most 02.08.2010 naselje 1 265 Laško Zidani Most 02.08.2010 razpadajoči material 1 266 Laško Zidani Most 02.08.2010 železniški tiri 1 267 Laško Zidani Most 02.08.2010 naselje 1 268 Laško Zidani Most 02.08.2010 železniški tiri 1 269 Laško Zidani Most 02.08.2010 naselje 1 270 Laško Zidani Most 02.08.2010 rečno obrežje 1 271 Laško Zidani Most 02.08.2010 naselje 4 272 Laško Zidani Most 02.08.2010 grmovje 3 273 Laško Zidani Most 02.08.2010 gozdni rob 1 274 Podčetrtek Brezovec pri Polju 02.01.2012 travnik 1 275 Podčetrtek Brezovec pri Polju 02.01.2012 travnik 1 276 Podčetrtek Podčetrtek 09.04.2009 rečno obrežje 3 277 Podčetrtek Podčetrtek 11.04.2009 rečno obrežje 2 278 Podčetrtek Zgornje Imeno 11.05.2010 rečno obrežje 3
88 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
279 Polzela Breg pri Polzeli 17.06.2013 rečno obrežje 1 280 Polzela Dobrič 01.08.2007 kamnito in skalnato območje 1 281 Prebold Prebold 05.06.2012 gozdni rob 1 282 Radeče Radeče 09.04.2010 železniški tiri 1 283 Radeče Radeče 09.04.2010 kamnito in skalnato območje 1 284 Radeče Radeče 22.07.2010 naselje 2 285 Radeče Radeče 22.07.2010 razpadajoči material 4 286 Radeče Radeče 22.07.2010 razpadajoči material 1 287 Radeče Radeče 22.07.2010 sprehajalna pot 3 288 Radeče Radeče 22.07.2010 rečno obrežje 1 289 Radeče Radeče 22.07.2010 gozdni rob 1 290 Radeče Zavrate 22.05.2010 gozd 1 291 Radeče Zavrate 17.07.2010 travnik 2 292 Radeče Zavrate 17.07.2010 razpadajoči material 1 293 Radeče Zidani Most 29.07.2009 rečno obrežje 1 294 Radeče Zidani Most 29.07.2009 vodne površine 1 295 Radeče Zidani Most 22.07.2010 kamniti zid 2 296 Rogaška Slatina Drevenik 01.08.2011 gozdni rob 2 297 Rogaška Slatina Dreveniška gora 05.09.2008 razpadajoči material 1 298 Rogaška Slatina Kamence 23.04.2011 travnik 1 299 Rogaška Slatina Male Rodne 02.07.2013 rečno obrežje 1 300 Rogaška Slatina Rjavica 06.08.2010 kamnito in skalnato območje 1 301 Rogaška Slatina Rogaška Slatina 16.09.2013 razpadajoči material 1 302 Rogaška Slatina Rogaška Slatina 28.06.2013 kamnito in skalnato območje 1 303 Rogaška Slatina Rogaška Slatina 25.09.2013 rečno obrežje 1 304 Rogaška Slatina Tržišče 17.05.2010 naselje 1 305 Rogaška Slatina Tržišče 01.08.2014 gozdni rob 1 306 Rogaška Slatina Žetale 21.05.2011 rečno obrežje 1 307 Rogatec Rogatec 20.05.2013 gozd 1 308 Rogatec Trlično 09.06.2010 gozdni rob 1 309 Slovenske Konjice Jernej pri Ločah 23.05.2009 grmovje 2 310 Slovenske Konjice Jernej pri Ločah 23.05.2009 gozd 2 311 Slovenske Konjice Lovnik 04.07.2009 rečno obrežje 1 312 Slovenske Konjice Podpeč ob Dravinji 12.07.2013 travnik 1 313 Slovenske Konjice Poljčane 04.09.2008 železniški tiri 1 314 Slovenske Konjice Selski vrh 21.05.2007 rečno obrežje 1 315 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 16.09.2009 kamnito in skalnato območje 1 316 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 16.09.2009 kamniti zid 1 317 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 16.09.2009 travnik 2 318 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 16.09.2009 obdelovalne kmetijske površine 1 319 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 16.09.2009 razpadajoči material 3 320 Slovenske Konjice Slovenske Konjice 25.04.2012 kamniti zid 1 321 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 razpadajoči material 1 322 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 razpadajoči material 1 323 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 razpadajoči material 1 324 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 naselje 1 325 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 rečno obrežje 1 326 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 rečno obrežje 2 327 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 328 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 kamniti zid 1 329 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 kamniti zid 1 330 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 kamniti zid 4 331 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 gozdni rob 1 332 Slovenske Konjice Zbelovo 04.09.2008 gozdni rob 1 333 Slovenske Konjice Zbelovo 23.07.2009 gozd 1 334 Slovenske Konjice Zbelovo 23.07.2009 rečno obrežje 1 335 Šentjur Črnolica 18.04.2013 gozd 1 336 Šentjur Črnolica 13.06.2013 vodne površine 1 337 Šentjur Črnolica 13.06.2013 rečno obrežje 4 338 Šentjur Črnolica 14.04.2016 travnik 1 339 Šentjur Črnolica 14.04.2016 razpadajoči material 3 340 Šentjur Črnolica 14.04.2016 gozdni rob 1 341 Šentjur Črnolica 14.04.2016 gozdni rob 1 342 Šentjur Gorica pri Slivnici 11.10.2009 rečno obrežje 2 343 Šentjur Gorica pri Slivnici 22.09.2010 rečno obrežje 2 344 Šentjur Gorica pri Slivnici 14.05.2013 rečno obrežje 1 345 Šentjur Gorica pri Slivnici 14.05.2013 gozdni rob 2 346 Šentjur Gorica pri Slivnici 14.05.2013 rečno obrežje 1 347 Šentjur Gorica pri Slivnici 15.05.2013 travnik 2 348 Šentjur Gorica pri Slivnici 05.06.2013 travnik 1 349 Šentjur Gorica pri Slivnici 14.06.2013 vodne površine 3 350 Šentjur Gorica pri Slivnici 14.06.2013 rečno obrežje 2 351 Šentjur Gorica pri Slivnici 18.06.2013 rečno obrežje 2 352 Šentjur Goričica pri Slivnici 01.05.2010 rečno obrežje 1 353 Šentjur Grobelno 19.07.2013 grmovje 2 354 Šentjur Grobelno 19.07.2013 travnik 1 355 Šentjur Grobelno 19.07.2013 gozdni rob 2 356 Šentjur Grobelno 19.07.2013 travnik 1 357 Šentjur Grobelno 19.07.2013 železniški tiri 3 358 Šentjur Grobelno 19.07.2013 naselje 1 359 Šentjur Grobelno 19.07.2013 razpadajoči material 4 360 Šentjur Grobelno 19.07.2013 kamnito in skalnato območje 1 361 Šentjur Grobelno 19.07.2013 kamnito in skalnato območje 1 362 Šentjur Grobelno 19.07.2013 gozdni rob 2 363 Šentjur Grobelno 19.07.2013 travnik 1 364 Šentjur Grobelno 19.07.2013 naselje 1 365 Šentjur Hruševec 19.04.2013 rečno obrežje 1 366 Šentjur Nova vas 12.06.2013 vodne površine 1 367 Šentjur Osredek 14.06.2013 rečno obrežje 1 368 Šentjur Osredek 14.06.2013 rečno obrežje 1 369 Šentjur Planina pri Sevnici 04.05.2015 razpadajoči material 1 370 Šentjur Planina pri Sevnici 04.05.2015 razpadajoči material 1 371 Šentjur Razbor 10.06.2014 travnik 2
89 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
372 Šentjur Razbor 10.06.2014 travnik 1 373 Šentjur Rifnik 11.10.2009 kamnito in skalnato območje 1 374 Šentjur Rifnik 11.10.2009 kamniti zid 8 375 Šentjur Rifnik 11.10.2009 kamniti zid 1 376 Šentjur Stopče 14.05.2013 rečno obrežje 1 377 Šentjur Stopče 12.06.2013 sprehajalna pot 1 378 Šentjur Stopče 13.06.2013 grmovje 1 379 Šentjur Stopče 13.06.2013 rečno obrežje 1 380 Šentjur Stopče 14.06.2013 rečno obrežje 1 381 Šentjur Stopče 16.07.2013 vodne površine 5 382 Šentjur Stopče 12.05.2016 razpadajoči material 1 383 Šentjur Stopče 12.05.2016 travnik 1 384 Šentjur Šentjur 04.04.2009 naselje 1 385 Šentjur Šentjur 17.04.2009 obdelovalne kmetijske površine 1 386 Šentjur Šentjur 23.04.2013 kamniti zid 7 387 Šentjur Šentjur 13.05.2013 gozd 1 388 Šentjur Šentjur 14.05.2013 grmovje 1 389 Šentjur Šentjur 14.05.2013 gozd 1 390 Šentjur Šentjur 07.06.2013 kamniti zid 1 391 Šentjur Šentjur 12.06.2013 vodne površine 3 392 Šentjur Šentjur 12.06.2013 naselje 2 393 Šentjur Tratna pri Grobelnem 17.04.2013 gozd 2 394 Šentjur Tratna pri Grobelnem 17.04.2013 travnik 1 395 Šentjur Tratna pri Grobelnem 17.04.2013 sprehajalna pot 1 396 Šentjur Tratna pri Grobelnem 17.04.2013 razpadajoči material 3 397 Šentjur Tratna pri Grobelnem 19.04.2013 rečno obrežje 1 398 Šentjur Tratna pri Grobelnem 09.05.2013 travnik 1 399 Šentjur Tratna pri Grobelnem 23.07.2013 travnik 1 400 Šentjur Tratna pri Grobelnem 12.04.2016 kamnito in skalnato območje 2 401 Šentjur Tratna pri Grobelnem 12.04.2016 travnik 1 402 Šentjur Tratna pri Grobelnem 12.04.2016 travnik 1 403 Šentjur Tratna pri Grobelnem 12.04.2016 kamnito in skalnato območje 1 404 Šentjur Tratna pri Grobelnem 12.04.2016 gozdni rob 2 405 Šentjur Trnovec pri Dramljah 20.07.2013 gozdni rob 1 406 Šentjur Trnovec pri Dramljah 20.07.2013 kamnito in skalnato območje 1 407 Šentjur Trnovec pri Dramljah 20.07.2013 gozdni rob 1 408 Šentjur Trnovec pri Dramljah 20.07.2013 razpadajoči material 1 409 Šentjur Vezovje 14.05.2013 gozd 2 410 Šentjur Vezovje 14.05.2013 grmovje 1 411 Šentjur Vezovje 14.05.2013 gozdni rob 1 412 Šentjur Vezovje 16.07.2013 naselje 1 413 Šentjur Voduce 13.06.2013 travnik 2 414 Šentjur Vrbno 23.04.2013 rečno obrežje 1 415 Šentjur Vrbno 23.04.2013 rečno obrežje 1 416 Šentjur Vrbno 23.04.2013 kamnito in skalnato območje 1 417 Šentjur Vrbno 23.04.2013 kamnito in skalnato območje 1 418 Šentjur Vrbno 23.04.2013 razpadajoči material 1 419 Šentjur Vrbno 23.04.2013 naselje 1 420 Šentjur Vrbno 23.04.2013 grmovje 1 421 Šentjur Vrbno 14.06.2013 naselje 1 422 Šentjur Vrbno 13.06.2014 grmovje 1 423 Šentjur Vrbno 13.06.2014 travnik 1 424 Šmarje pri Jelšah Babna Gora 06.06.2011 kamnito in skalnato območje 2 425 Šmarje pri Jelšah Grobelce 06.06.2011 kamniti zid 1 426 Šmarje pri Jelšah Grobelno 12.06.2013 rečno obrežje 7 427 Šmarje pri Jelšah Lopaca 22.09.2010 travnik 1 428 Šmarje pri Jelšah Lopaca 22.09.2010 travnik 2 429 Šmarje pri Jelšah Predenca 23.05.2010 obdelovalne kmetijske površine 1 430 Šmarje pri Jelšah Predenca 23.05.2010 kamniti zid 1 431 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah 21.09.2012 rečno obrežje 1 432 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah 28.05.2016 vodne površine 1 433 Šmarje pri Jelšah Trnovec pri Dramljah 25.07.2013 grmovje 1 434 Šmarje pri Jelšah Trnovec pri Dramljah 25.07.2013 vodne površine 1 435 Šmarje pri Jelšah Trnovec pri Dramljah 25.07.2013 razpadajoči material 2 436 Šmarje pri Jelšah Trnovec pri Dramljah 25.07.2013 travnik 1 437 Štore Draga 16.07.2013 naselje 1 438 Štore Draga 16.07.2013 kamniti zid 2 439 Štore Draga 12.08.2013 kamniti zid 3 440 Štore Ogorevc 15.05.2013 razpadajoči material 2 441 Štore Prožinska vas 16.07.2013 rečno obrežje 1 442 Štore Prožinska vas 16.07.2013 obdelovalne kmetijske površine 1 443 Štore Prožinska vas 16.07.2013 kamnito in skalnato območje 3 444 Štore Prožinska vas 22.07.2013 vodne površine 2 445 Štore Prožinska vas 22.07.2013 travnik 1 446 Štore Prožinska vas 22.07.2013 rečno obrežje 1 447 Štore Šentjanž nad Štorami 02.08.2007 obdelovalne kmetijske površine 1 448 Štore Šentjanž nad Štorami 02.08.2007 obdelovalne kmetijske površine 1 449 Štore Štore 23.04.2013 železniški tiri 4 450 Štore Štore 16.07.2013 kamnito in skalnato območje 1 451 Štore Štore 16.07.2013 gozdni rob 1 452 Štore Štore 16.07.2013 rečno obrežje 3 453 Štore Štore 16.07.2013 naselje 3 454 Štore Štore 16.07.2013 razpadajoči material 1 455 Štore Štore 12.08.2013 razpadajoči material 2 456 Vitanje Brezen 27.09.2009 gozdni rob 1 457 Vitanje Brezen 27.09.2009 razpadajoči material 1 458 Vitanje Stenica 27.09.2009 gozdni rob 1 459 Vitanje Vitanje 27.09.2009 kamnito in skalnato območje 6 460 Vitanje Vitanje 27.09.2009 razpadajoči material 4 461 Vitanje Vitanje 27.09.2009 grmovje 2 462 Vitanje Vitanje 27.09.2009 gozdni rob 1 463 Vitanje Vitanje 27.09.2009 razpadajoči material 1 464 Vitanje Vitanje 27.09.2009 gozd 1
90 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
465 Vitanje Vitanje 27.09.2009 naselje 1 466 Vitanje Vitanje 27.09.2009 gozdni rob 1 467 Vojnik Homec 07.09.2009 travnik 1 468 Vojnik Homec 03.09.2010 travnik 1 469 Vojnik Homec 07.09.2015 razpadajoči material 1 470 Vojnik Homec 07.09.2015 kamniti zid 3 471 Vojnik Lindek 21.05.2016 kamniti zid 8 472 Vojnik Lindek 21.05.2016 travnik 1 473 Vojnik Lindek 21.05.2016 gozdni rob 2 474 Vojnik Nova Cerkev 20.06.2008 razpadajoči material 1 475 Vojnik Nova Cerkev 20.06.2008 travnik 1 476 Vojnik Nova Cerkev 20.06.2008 razpadajoči material 3 477 Vojnik Nova Cerkev 20.06.2008 travnik 1 478 Vojnik Nova Cerkev 05.07.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 479 Vojnik Nova Cerkev 05.07.2008 obdelovalne kmetijske površine 2 480 Vojnik Nova Cerkev 01.08.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 481 Vojnik Nova Cerkev 01.08.2008 travnik 2 482 Vojnik Nova Cerkev 01.08.2008 obdelovalne kmetijske površine 1 483 Vojnik Nova Cerkev 01.08.2008 travnik 1 484 Vojnik Nova Cerkev 01.08.2008 travnik 1 485 Vojnik Šmartno 25.05.2011 rečno obrežje 5 486 Vojnik Šmartno 25.05.2011 rečno obrežje 1 487 Vojnik Šmartno 25.05.2011 rečno obrežje 2 488 Vojnik Šmartno 25.05.2011 rečno obrežje 1 489 Vojnik Šmartno 13.05.2015 vodne površine 1 490 Vojnik Šmartno 13.05.2015 razpadajoči material 5 491 Vojnik Šmartno 13.05.2015 grmovje 1 492 Zreče Brinjeva gora 08.05.2016 gozdni rob 1 493 Zreče Brinjeva gora 19.07.2016 gozdni rob 1 494 Zreče Bukovlje 27.09.2009 gozdni rob 1 495 Zreče Zreče 07.05.2013 naselje 3 496 Zreče Zreče 07.05.2013 rečno obrežje 1 497 Žalec Pongrac 31.05.2008 gozdni rob 1 498 Žalec Pongrac 21.06.2008 gozdni rob 1 499 Žalec Pongrac 15.08.2008 gozdni rob 2 500 Žalec Šempeter 28.05.2014 rečno obrežje 1 501 Žalec Vrbje 21.09.2008 vodne površine 1 502 Žalec Vrbje 25.06.2009 gozdni rob 1 503 Žalec Vrbje 10.08.2010 rečno obrežje 1 504 Žalec Vrbje 29.05.2011 gozdni rob 1 505 Žalec Vrbje 29.05.2011 rečno obrežje 1 506 Žalec Vrbje 11.06.2011 rečno obrežje 1 507 Žalec Vrbje 06.05.2012 rečno obrežje 2 508 Žalec Vrbje 05.06.2015 razpadajoči material 2 509 Žalec Vrbje 05.06.2015 vodne površine 1
91 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
PRILOGA 2: KRATEK IN PREGLEDEN SEZNAM LASTNOSTI POSAMEZNIH VRST, PRIMEREN ZA TEREN
KAČE SLOVENSKE STRUPENJAČE − prepoznavne lastnosti - kratko, čokato telo (50− 70 cm, ne več kot 1 m) - kratek rep - prehod med repom in trupom izrazit - cik−cak vzorec - rožiček (modras) - rdeč spodnji del repa - zenica je navpična, izjemoma ima tako zenico tudi nestrupena mačjeoka - med očesom in nadustnimi ploščicami je še 1−2 vrsti majhnih lusk - enojna analna ploščica - temna lisa se začne šele za očesom - glava polna majhnih lusk, največ 3 večje - živorodnost, izjema je še nestrupena smokulja - dejavne so ponoči, ob mraku, podnevi spijo − jih presenetimo pri počitku
SLOVENSKE NESTRUPENJAČE – prepoznavne lastnosti - vitko, dolgo telo - dolg rep - prehod med repom in trupom ni dobro viden - okrogla zenica, razen mačjeoka ki ima polokroglo zenico - oko se dotika nadustnih ploščic - na glavi imajo 9 velikih plošč - jajcerodne - dejavne čez dan - dvojna analna ploščica
SLOVENSKA POLSTRUPENJAČA – MAČJEOKA − prepoznavne lastnosti - polstrupena - polokrogla zenica - po hrbtu siva, črni pravokotniki - glava ostro ločena od trupa - med očesom in nosnico ena dolga luska - dejavna v mraku
92 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
SLOVENSKE STRUPENJAČE LAŠKI GAD - rilček - pod očesom več vrstic majhnih lusk - navpična zenica - izmenično razporejeni temni pravokotniki, lahko delno povezani v cikcakast vzorec - glava z majhnimi luskami in je brez večjih ploščic - lahko je ves črn - črni primerek ima nad usti svetlo črto - nekoliko srčasta glava - 80 − 90 cm, redkeje več kot 75 cm - cik-cak vzorec
GAD - temna lisa na glavi v obliki črke x ali v - navpična zenica - pod očesom več vrstic majhnih lusk - lahko je ves črn - črni primerek ima nad usti svetlo črto - rdeča šarenica - nekoliko srčasta glava - 60 − 70 cm izjemoma do 85 cm - cik-cak vzorec
MODRAS - 80 cm, največ 110 cm - cik−cak vzorec vedno sklenjen - srčasta glava - pod očesom več vrstic majhnih lusk - rdeč spodnji del repa - rožiček
93 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
SLOVENSKE NESTRUPENE KAČE
SMOKULJA - lisa na glavi v obliki črke U - temna lisa, ki poteka od nosnice prek očesa - do 75 cm - 9 velikih lusk na glavi - vitko telo
NAVADNI GOŽ - do 225 cm, običajno 140 – 160 cm - rjav, brez vzorca, drobne bele pike - trebuh enobarven - za glavo svetla lisa, ki je bolj izrazita pri mlajših kačah (podoben belouški in se razlikuje od nje po tem, da nima temne lise za svetlo, kot jo ima belouška) - veliko telo, majhna glava
PROGASTI GOŽ - največ 260 cm, običajno do 180 cm - progast − 4 temne proge - svetel trebuh - temna proga od oči do kotičkov ust
ČRNICA - vsa črna, le na glavi nekaj rumenih lis - gladka in sijoča - luske so brez grebenov - več kot 190 trebušnih ploščic
BELICA - siva, drobne temne lise in svetle pike, je zelo pisana - do 130 cm, običajno manj kot 100cm - manj kot 186 podolgovatih trebušnih ploščic
BELOUŠKA
- bela, rumena ali oranžna pega za glavo, za njo še črna lisa - nekoliko srčasta glava - pred očesom 1 ploščica - zeleno−rjava s temnimi pegami + svetle lise - lahko je vsa črna - od sedmih nadustnih ploščic se le 3. in 4. dotikata očesa
94 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
KOBRANKA - hrbtni vzorec v obliki šahovnice - enobarvna, lahko vsa črna - ozka in dolga glava - 2 ploščici pred očesom - 8 nadustnih, le 4. se dotika očesa - veliko oko
ŽELVE SKLEDNICE MOČVIRSKA SKLEDNICA - oklep le rahlo izbočen - skoraj črn oklep, z drobnimi rumenimi pegami - pege tudi po glavi in nogah
RDEČEVRATKA - rdeča lisa za ušesom - nekaj rdečih peg po glavi in vratu - oklep olivno zelen, s temnimi pegami - številne vzdolžne proge po temni glavi in vratu - oklep le rahlo izbočen
KOPENSKE ŽELVE ali KORNJAČE - oklep močno izbočen - močni kremplji - na prednjih nogah je 5 prstov, na zadnjih 4 - glava zgoraj prekrita s ploščicami
GRŠKA KORNJAČA ali NAVADNA ŽELVA - trebušni in hrbtni ščit sta zrasla v enoten oklep - dvodelna nadrepna ploščica - rep se konča z roženim krempljem - brez lusk in ploščic ob korenu repa - rumeno−rjava s črnimi pegami in lisami - do 30 cm
95 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
MAVRSKA KORNJAČA - enojna nadrepna ploščica - večje luske in ploščice ob korenu repa - brez kremplja na repu - do 25 cm
USNJAČE ORJAŠKA USNJAČA - vzdolž hrbtnega je 7 in vzdolž trebušnega ščita 5 grebenov - prednji nogi veslasti - hrbet temno rjav s svetlejšimi lisami - trebuh svetlo rjav ali siv - oklep od 1,1−2,75 m - tehta od 250−860 kg
MORSKE ŽELVE ORJAŠKA ali VELIKANSKA ČREPAHA - hrbtna stran ščita je olivno zelena ali rjava - trebuh rjavkast ali rumen - oklep do 1,5 m, redko do 2 m - tehta do 450 kg
GLAVATA KARETA - na hrbtu 5 parov rebrnih plošč - hrbtni ščit rjav ali rožnato rjav - trebušni del je rumenkast - oklep do 1,4 m - tehta od 80 do 250 kg
96 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
KUŠČARJI GEKONI TURŠKI GEKON ali NAVADNI POLPRSTNIK - glava je dolga za polovico trupa - 2 obliki lusk, ki dajejo bradavičast videz - telo rožnate barve, deluje nežno in nekoliko prosojno - do 10 cm - razširjen le prvi členek prstov, konec ni razširjen, konča se s krempljem
POZIDNI GEKON - zgornja stran glave in trupa je pokrita z drobnimi luskami - prsti razširjeni od baze do vrha - vrh 3. in 4. prsta zadnjih nog se konča s kremplji - po hrbtu so rumenkasto sivi z zavitimi prečnimi progami, spodaj beli - 12−15 cm
KUŠČARICE ČRNOPIKČASTA KUŠČARICA - luske na hrbtu so velike in ploske - romboidne oblike - prekrivajo se kot strešniki - vzdolž hrbta je 10−12 vrst rombastih lusk - ob straneh trupa so luske nekoliko manjše - rjavkasto sive, olivne ali črne, s črnimi pikami, ki so vidne le pri svetlejših primerkih - na trebuhu so samci oranžno rdeči, na grlu modri - do 18 cm
PRAVA KUŠČARICA - luske na hrbtnem delu so majhne, zrnate oblike in gladke - luske so nameščene ena poleg druge - kolobarji repnih lusk so izmenično širši in ožji
MARTINČEK ali SIVA KUŠČARICA - stožčasta glava - topo zaokrožen gobček - obstransko sta na glavi 2 zanosnični ploščici - nosna odprtina je obkrožena s 3−4 ploščicami, ki se ne dotika gobčne ploščice - samci bolj zeleni, samice pa sive ali sivorjave - 3 proge - na sredini hrbta je proga, pri samicah ozka in enotna, pri samcih pa sestavljena iz posameznih peg in pik - do 27 cm
97 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
NAVADNI ZELENEC - krepko telo - visoka glava - pred ušesno odprtino je manj kot 20 senčnih ploščic, običajno okrog 15 - na vsaki strani glave sta 2 zanosnični ploščici - gobčna in mednosnični ploščici sta razdvojeni z nadnosnično ploščico - na stegnu je 16 −19 femoralnih por - zelen, posut s številnimi črnimi pikami, ki so pogosto povezane v mrežo - pod glavo in na grlu so samci kobaltno modri - mladi osebki in samice imajo vzdolž telesa dve svetli progi, lahko tudi svetle pike na sprednjem boku trupa - do 40 cm
ŽIVORODNA ALI PLANINSKA KUŠČARICA - podobna pozidni kuščarici - glava je visoka in kratka - kratek in top gobček - zelo močan rep, do sredine približno enako debel, potem se zožuje - na stegnih največ 12 femoralnih por - hrbet rjav ali siv, s številnimi temnimi in svetlimi lisami ter progami - samci so po trebuhu rumeni, oranžni ali rdečkasti, s črnimi pikami - samice so po trebuhu bele, sive ali zelenkaste, navadno brez pik - značilna temno rjava proga, sestavljena iz večjih lis in pik - hrbtna proga je svetlo rjava ali sivkasta - do 16 cm
HORVATOVA ali VELEBITSKA ali GORSKA KUŠČARICA - glava in trup sta sploščena - gobčna in mednosnična ploščica se dotikata - na vsaki strani glave je ena sama nadnosnična ploščica, ki je zadaj podaljšana in se dotika obuzdne ploščice, kar je značilno samo za to vrsto - rjav ali sivkast hrbet, s svetlejšimi ali temnejšimi pikami in lisami - ob vsaki strani trupa je temna senčna proga - po trebuhu je pretežno bela z razliko od pozidne kuščarice, ki ima na trebuhu temne pike - zatilna proga je temna in sestavljena iz številnih pik in lis - široka hrbtna proga, rjava ali siva, pokrita z maloštevilnimi manjšimi črnimi pikami - do 18 cm
OBROČASTOREPA KUŠČARICA - rob temenskih ploščic je raven - hrbtne luske so večje in grebenaste - kolobarji repnih lusk so enako široki
98 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
PRIMORSKA KUŠČARICA - krepko telo, z visoko in veliko glavo - zašiljen gobček - ploščice na glavi so enako razporejene, kot pri pozidni in kraški kuščarici - od primorske k. jo ločimo po obarvanosti in risbi teles - robovi repnih lusk so ravni
POLJSKA PRIMORSKA KUŠČARICA - podobna primorski k. - na hrbtu prevladuje zelena, s petimi vzdolžnimi progami, ki so sestavljene iz črnih pik in lis - trebuh je bel
POZIDNA KUŠČARICA - nizka in sploščena glava - kratek in zašiljen gobček - 15−20 cm
NAVADNA POZIDNA KUŠČARICA - glej pozidno kuščarico - rjav hrbet - slabo izražena risba na hrbtu - trebuh je pri samcih opečnato rdeč, pri samicah je rjaste barve - grlo in trebuh sta pegasta - ob straneh temnejši senčni progi - na hrbtu ena temna, lisasta proga
PEGASTA POZIDNA KUŠČARICA - glej navadno pozidno k. - hrbet svetlo oliven ali rjav - močna črna risba na hrbtu, ki tvori grobo mrežo - bel trebuh - grlo in trebuh močno črno pegasta - 51−70 mm = glava + trup
NABREŽNA ali KRAŠKA KUŠČARICA - visoko obokana glava - kratek gobček - repne luske se končajo z ostrim koničastim vrhom - podobna primorski, ki ima večjo glavo, daljši gobček in raven rob lusk na repu
REŠKA ali NABREŽNA KUŠČARICA - glej nabrežno k. - hrbet olivno zelen, trebuh je bel, zelen ali rumen brez lis, pri samcih pogosto rdečkast - široka senčna proga, ki je temna, iz številnih črnih pik, lis, vmes je rjave pod njo je bela proga
99 PEGANC, M.: Biodiverziteta plazilcev celjske regije. Diplomsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.
SLEPCI ali BREZNOGI KUŠČARJI
ŽOLTOPLAZI, SLEPCI - ohranjeni ostanki zunanjega očesa - rombaste luske, postavljene v prečne nize - na repu so luske z vzdolžnim grebenom - nad analno odprtino sta štrcljasta ostanka zadnjih okončin
ŽOLTOPLAZ ali AZIJSKI BLAVOR - čokato telo - na boku je od vratu do analne odprtine brazda - rep je dol skoraj 2/3 dolžine cele živali - nad analno odprtino so ostanki nog - barva se s starostjo spreminja - svetlejši trebuh
NAVADNI SLEPEC - samci temnejši, rjavih barv in imajo temno progo na boku - samice svetlejših barv s temnim sprednjim delom bokov - svetlejši trebuh pri obeh spolih razlikovanje SLEPEC−KAČA zapirajo veke, lahko odvržejo rep, luske se prekrivajo kot strešniki
100