št. 35(7:193) Leto XLII 1 NovoTnesto, četrtek, 29. avgusta 1991 Cena: 28 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Novi zakoni ne mm Belokranjci Šmarjeta v znamenju novih časov J Eftrr smejo porajati naj bi dobili Praznovanja jubileja fare, gasilskega društva in novih pridobitev so se udeležili plin s Hrvaške _____ visoki cerkveni in vladni gostje — Sv. Marjeta spet krajevni praznik še novih krivic ŠMARJETA — V nedeljo popoldne je še ena fara na Dolenjskem slovesno Belokranjski sindikati o Gradnja bi samo Čr zabeležila visok jubilej. Tokrat je bila to Šmarjeta, ki slavi že 570 letnico. Da bi * Šmarjeta naj bi praznovala svoj denacionalizaciji idr. nomelj veljala skoraj bilo slavje popolno, so na isti dan praznovali svojo sedemdesetletnico še šmar praznik že na praznik krajevne za- 20 milijonov DEM ješki gasilci, ki so za to priložnost predali namenu nov gasilski avto, skupaj z ščitnice sv. Marjete, in s tem zabeleži METLIKA — Pretekli teden seje se vsemi krajani pa še nov večnamenskij)om. Kip gasilskega zaščitnika sv. Floria- la povratek k starim tradicijam, ko so stal svet območne organizacije Zveze na, novi dom in gasilski avto je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar, zbranim bila v kraju znana Maijetna žegnanja, svobodnih sindikatov za Belo krajino in ČRNOMELJ — Ker v razvojni pa je spregovoril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. vendar je praznovanje preprečila' pretresel predvsem predloge zakonov o program plinifikacije Republike Paše za oči, srce in dušo, pozneje pa Nove čase je v govoru napovedal tu- vojna. Preloženo praznovanje, pod lastninjenju, denacionalizaciji, zadru Slovenije ni vključena tudi Bela tudi za telo, so imeli številni obiskovalci di predsednik vlade Lojze Peterle, ki na prto z novo samozavestjo dobljene gah ter o reprezentativnosti sindikatov. krajina, sta se črnomaljski in met vojne in v njej skovanega medseboj ocenjujejo, da jih je bilo nekaj tisoč • začetku ni pozabil poudariti, daje prav Na seji so poudarili, da belokranjski liški izvršni svet odločila za izdelavo nega zaupanja, je bilo zato tolikanj — torej kar dovolj, saj je bil spektakula delavci soglašajo, da se neučinkovita študije o morebitni preskrbi z ze zaprav bližnji sosed, doma za hribom v lepše. To je bilo videti že po kultur družbena lastnina čimprej spremeni v meljskim plinom iz Hrvaške, točne ren že prihod cerkvenega dostojanstve Čužnji vasi. Potem pa je med drugim nem programu in spremljajočih raz je iz ozaijske občine. Tako Ina- nika pred farno cerkev svete Marjete. tudi dejal: »Če letos zaključujemo prvi stavah in aktivnostih, v katerih je so znano, torej zasebno, saj bosta tako za Naftaplin iz Zagreba kot Petrol iz del oziroma najpomembnejšo točko vo delovalo res veliko mladih in starejših gotovljeni večja motivacija in učinkovi Ljubljane kot glavna distributerja Pripeljali so ga kar s kočijo, nič manj pa lilnega programa Demosa, to je samo krajanov. tost. Lastninjenje mora biti pravično, plina sta s tem predlogom načelno ni bila slikovita tudi procesija od cerkve stojna slovenska državnost, potem je zato mora biti v zakonu zagotovljeno, soglašala. do večnamenskega doma, kjer je bila prav, da omenimo še naslednje po novi zakoni, ki bodo ta proces omogo da najmanj tretjino družbene lastnine kulturna prireditev. V procesiji so gasil membne točke Demosovega programa, čili, sprejeti v skupščini.« razdelijo brezplačno delavcem in upo Belokranjski občini bi tako do ci v svoj dom zanesli leseno skulpturo ki še ni uresničen, smo pa ga odločeni T. JAKŠE kojencem, ki so prispevali k razvoju, del bivali plin iz podaljšanega ozaljske- sv. Florijana, ki jo je izdelal domačin in izvesti v čim krajšem času. Za samo- kupnine namenijo investicijskemu skla ga kraka plinovoda, ki bi se odcepil njihov član Alojz Ilc. »Časi so se spre šlBjno državnostjo je prva točka našega du za dokapitalizacijo, del pa državi za od magistralnega plinovoda Za menili,« je dejal predsednik gasilskega programa izvedba lastninjenja, se pravi razvoj in odškodninski sklad. Zagotovi greb—Karlovac—Reka, katerega PLANINCI V NEDELJO društva Janez Medja v svojem nagovo ti pa je potrebno tudi ugodnejši nakup gradnja prve etape je predvidena v privatizacije, s tem povezane denacio NA GORJANCE delnic lastnim delavcem. Belokranjci se prvi polovici prihodnjega leta. Pli ru pred blagoslovitvijo doma in vozila, nalizacije in novega zadružnega življe Dolenjske zavzemajo, da zaradi lastninjenja in de novod bi prišel v v Belo krajino pri »to se vidi že po tem, da smo proslavo nja. To so naloge, ki so neposredno Planinsko društvo Novo mesto «vo^VJE — Dolenjsko prven- Jurovskem Brodu, trasa za Črno skupaj pripravili krajevna skupnost, pred nami in se bodo začele odvijati v pripravlja v nedeljo, 1. septembra, nacionalizacije ne sme noben delavec tembrar,su P°
Nekaj čudnega vzroku VOJSKA DOKONČNO pjj!nevaj° zadnji dnevi šolskih počitnic, ki zaradi vojne vihre v ZAPUSTILA RIBNICO ****** tednih niso bile prave in tudi priprave na novošol- RIBNICA — Prejšnji četrtek je rtigi^}0 so P°tekale v nenormalnih razmerah. Zakasnilo se je jugoslovanska armada dokončno devL.ne ^ar S0^‘me<* PrtPrave> celo tako pomembna za- zapustila ribniško vojašnico. Kon }0,Q' kolje uradno sporočilo o začetku pouka. Ministrstvo za voj motornih vozil je, naložen z vo dnJ\° seJe zvonilo šele minuli teden in določilo, da se za prvi jaško opremo, prek Novega mesta gim - Iškega leta 1991/92šteje ponedeljek. 2. septembra. Mno- in Ljubljane odpeljal do Brčkega, { ,e t0 prineslo olajšanje, nekaterim, ki so računali na podalj- kjer so se nastanili starešine in voja izsirP°^tn‘ce’ P? Iue^‘ neJev°lj°- Ponekodje že bila v zraku tudi ki iz ribniške garnizije. Na marsika Ca.)rž0 Prestavltev začetka novega šolskega leta na poznejši terem obrazu pripadnikov JA seje ve ' ^dvsem tam kjer so šolniki z nezadovoljstvom sprejeli no- ob odhodu utrnila solza slovesa. Se Ziromn Knn>nu>nu>tu> nnmntiuo in ctnndnrdv noč n/i/zirf n/im litev jugoslovanske vojske iz Slove nije je za večino pripadnikov JA pomenila pravo psihično travmo. Pili suivk, so poneKoa zagrozili, da ne ooao v razred sto- Koliko je takih, ki so pred junijski Sl0 PreJ• preden jim vlada ne bo zagotovila ustreznih plač za ti- mi dogodki načrtovali dočakati 'Jcorje določila z normativi in standardi upokojitev na obronkih Male in Ve “ 2 drugimi besedami napovedali so, da bodo novo šolsko like Gore. Nesmiselne odločitve začeli z bojkotom novo stavko. Kako bo, pa je odvisno od generalov in politikov so jim take skrega dne, od za včeraj napovedanega zasedanja sloven- načrte prekrižale in potrgale še zad Za (/Pečine, ko naj bi bili poslanci vendarle obravnavali dva nje prijateljske vezi, stkane v Slo ?‘n‘ke življenjsko pomembna zakona: zakon o organizira- veniji. financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakon o plačah v M.G.-č iUz>VU' ^er v Času. ko to pišemo, usoda omenjenih zakonov še doSna’ ,ud‘ še ne moremo kaj konkretnega reči kako naj bi to ARMADA SE SELI, LJUDJE NE JOKAJO— Vsi, ki hote ali nehote spremljajo selitev vojaške opreme iz vojašnice v vplivajo na razpoloženje učiteljev. A li bo okoli 30.000 Novem mestu (na sliki) se kar ne morejo načuditi da se je v teh letih vsega nabralo za nekaj sto kamionov in vlakovnih l0tJ,ev m 350.000 učencev v ponedeljek normalno začelo z de- kompozicij. «Novomeška vojska« bo poslej svoje poslanstvo nadaljevala v 600 kilometrov oddaljenem Gornjem Milanov- j v novem šolskem letu ali pa bo od tu in tam slišati kakšne cu, tja pa seje odselila tudi večina družin vojaškega poveljniškega kadru Novomeščani ob odhajajoči armadi ne točijo “Sočne vesti? Počakajmo. Po ohladitvi bo do konca solza, še manj pa je res, kar je pred dnevi pisalo v zagrebškem Slobodnem tjedniku Novinar tega časopisa se je pogovarjal I. ZORAN tedna spet prevladovalo su z vojaki in starešinami iz te vojašnice in tiso povedali, da je bilo v Novem mestu ob njihovem odhodu ljudsko zborovanje, ho in sončno vreme. ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi Zbrani so armado prosili naj.ostane v Sloveniji Kaj hočemo, medijska vojna pač. (Foto: J. Pavlin) Armada jadrno zapušča Dolenjsko Švicarji nam Naša anketa Vojna na Hrvaškem še pospešuje umik jugoslovanske armade iz Dolenjske — napovedujejo Pustošenje letališča Cerklje — Orožja še ne dajo — Ribniška kasarna Komu znamenje z vzhoda? črno prihodnost Že dolgo se svet ni tako resno zazibal v svojih najpomembnejših temeljih, (Nadaljevanje s 1. str.) sU šele do polovice izpraznjeni, delo je bil objekt predan zaradi nespora kot seje to zgodilo v tistih nekaj negotovih sovjetskih dnevih, ko je bil od- odšla, v zadnjih dneh pa so pripeljali pa se nadaljuje pospešeno. zuma med poveljujočimi v JA. V Kaj piše njihov časnik stranjen Gorbačov in si je oblast pripravljala samozvana pučistična klik*- tja še nekaj vojakov za zavarovanje Ribniška vojašnica in dom JA sU Ribnici je prišlo še do enega zapleu. Neue Zurcher Zeitung Človeštvo je zadržalo dih v nemem pričakovanju, toda kmalu zajelo sapo objektov. V Črnomlju so objekti sicer bila že predana in zapečatena. Sedaj Vojaki so na železniško kompozicijo To, kar je skupno vsem jugoslovan in se oglasilo k obsodbi in protestu. Delo pa so morali, tako kot pritiče vsa pripravljeni za predajo, svoje orožje ju čuvajo enote TO, vendar je pred naložili tudi večino opreme, ki je last skim republikam, je —velika škoda. kemu pokončnemu ljudstvu, pač opraviti Sovjeti sami. Sedaj, ko lahko pa so si teritorialci tako ali tako že kratkim prišel zahtevek s strani JA, TO. To je bilo pravočasno opaženo, Jugoslavija bo letos najverjetneje zabe domnevamo, daje najhujše mimo, je čas da ugotovimo, kakšna znamenj* med vojno povrnili. da bi prevzeli objeku nazaj. To se ni vlak je bil zausUvljen in stoji na ležila 20-odstotni padec družbenega so prihajala iz te ranjene, toda morda prav zato še kako nevarne zverine, in zgodilo, na silo pa v objekte tudi ni stranskem tiru v Brestanici, kjer bo proizvoda. Na Hrvaškem bo ta odsto kako si jih je kdo razlagal. Bila so taka in taka, toda premalo časa je preteklo. nihče poskušal priti. Zadevo si je ne ostal, dokler zadeva ne bo rešena. • Vse zaplete, ki nastnjnjo v zvezi s tek še veliko večji, ker so prekinili svoje da bi kdo zares utegnil pokazati pravo barvo. Prepričani pa smo lahko, da so j koliko težko razložiti, vse pa kaže, da T. JAKŠE predajami, rešujejo območni štabi odnose s Srbijo. mnoga srca trepetala v upanju ali strahu in da so tudi že prenekatera zaijave- neposredno z lokalnimi vojaškimi la odličja spet priromala na svetlo iz zgodovinske ropotarnice, da bi se po poveljstvi, opaziti pa je, da ni več pra Najbolj očitno bo veliko gospodar sko škodo videti po letošnji turistični se novno zloščena zablestela na soncu. Olajšanje in razočaranje je spremljaj0 vih sogovornikov, ki bi lahko o čem zoni. Gostje se bodo sem vrnili, tako kot tresljaje vzhodnega silaka. Za veliko večino sveta je ostalo pri olajšanju. Ci odločali. Pričakovati je, da bo z ra se to ponavadi dogaja, šele čez nekaj let. sto lahko pa bi bilo tudi drugače. Dober nauk za vse tiste, ki se sprenevedaj0 stočo napetostjo na Hrvaškem prišlo Skoda je skoncentrirana na Hrvaško, okoli jugobalkanske tragiburleske. tudi do povečanega števila prebegov Slovenijo in Črno goro in bo znašala vojakov iz JA, zlasti tistih hrvaške najmanj 10 milijard dinaijev. V indus IGOR GRGURAŠ, inštruktor v avtogo narodnosti. En tak primer so v torek triji je vse bolj opazna tendenca skrajše li Črnomelj: »Razumljivo je, da bodo do; ponoči že zabeležili, bati pa se je, da vanja delovnega časa. Da je to res, je godki minulih dni v Sovjetski zvezi vpliva'1 bo prišlo tudi do zastojev pri trans • mogoče soditi po delu maloštevilnih tudi na dogajanja v svetu. Prve dni je kazalo portih, zlasti še goriv, sqj postiva cela elektrarn, saj nekatere izkoriščajo le precej slabo, k sreči se je vse lepo izteklo- Hrvaška za JA vroče območje. tretjino svojih zmogljivosti. Zgovoren je Vsekakor se bo to poznalo pri razvijanj0 tudi skrčen obseg železniškega in cest demokratičnih procesov. Glede na to, kak° V Cerkljah praktično tudi ni več nega prometa. so se doslej zadeve v SZ že razpletle, vseka nobene opreme JA, pač pa se Um še kor le pozitivno. Upam, da se bodo iz sov vedno nahaja oprema za protiletalski jetskega primera kaj naučili tudi v Jugos'»' divizion in minsko eksplozivna sred viji, zlasti v njenem južnem delu. stva, kar je last TO. Tega zaenkrat nočejo predati. Vsak dan od Um od MARKO STEPAN, prof. sociologije iz mevajo eksplozije, vojska pa je v Metlike: »Puč v SZ ne bi mogel bistveno glavnem razpuščena in hodi po go A Samos/o/ncz ogroziti svetovnega demokratičnega reda. stilnah. Pripadniki TO se jim izogiba Če bi puč uspel, bi bili najbolj tepeni prav jo, da ne bi prišlo do nepotrebnega Sovjeti sami. Najbrž, pa bi tudi generalom konfliku. SLOVENIJA 1991 JA takrat zrasla krila, vendar pa je demo TA N KI ODHA JA JO — Vojaške opreme iz no vomeške vojašniceje bilo toliko, kracija na pohodu in sedaj je že tako daleč, Skladišči goriva Puščava pri Mo da vse niso mogli spraviti na tovorne vagone postaje v Bršljinu, zato so tankedn kronogu in Ortnek pri Ribnici še ni- da jo tudi z orožjem ni moč zatreti. Z ide drugo opremo nalagali tudi na postaji v Straži (Foto: Borut Peterlin) Ker je padla industrijska proizvodnja ologijo pač ni moč več držati na vajetih lju su pripravljeni za predajo. Po ocenah v prvin šestih mesecih »le« za 17 od di, ki so spoznali razliko med socrealizmom stotkov, bo v drugem polletju prišlo do in »gnilim« kapitalizmom.« prvega strmoglavljena. Predsednik Mar IZ KS OSILNICA Roman o črnomaljskih kioskih kovič napoveduje v svoji tako imeno SLAVKO BIZJAK, obrtnik z Jesenic »» Dolenjskem: »Mislim, da je za razvoj TURISTOV NI — Gostilne in trgovine vani ničelni varianti možnost kar 50- godkov pri nas to, kar seje zgodilo v Sovje na tem območju so letos slabo obiskane. Sedaj ga pišejo kar različni strokovnjaki, občinske odstotnega zmanjšanja industrijske pro Zaslugo za to imajo vojne razmere in tisti, sluibe in krajani — Kioskov preveč ali še premalo? izvodnje ob dvakrat večji brezposel ski zvezi, najboljše, kar seje v zadnjem ki jih povzročajo. Oskrba tega območja z nosti. Ob napovedanem prehodu od na svetu zgodilo. To, da udar ni uspel, živili in drugim pa je zadovoljiva. ČRNOMELJ — O črnomaljskih kioskih bi nekdo s kančkom pisateljske žilice recesije k depresiji bo letna inflacija ob dalo misliti Srbiji, srboslavskim general0 KMEČKA MODROST - Za položaj lahko že napisal debel roman. Na Številnih sejah, bodisi izvrSnega sveta ali skupščine koncu letošnjega leta presegla mejo 100 in vojski. Morda bodo sprevideli, da ninjjjr v Jugoslaviji in vojno so najbolj odgovor odstotkov. občine, so za to problematiko v mestu ob Lahinji porabili množico dragocenih ur. In nikakršnih možnosti, da se podoben scefl» ni najvišji oblastniki in vojska. Kmečki kakšen je rezultat? Za zdaj Se nikakršen, vsaj na ulicah ga ni zaznati Trije črno rij razplete zanje ugodno, saj so jih v Slo ljudje na tem območju pravijo: »Smo mis Srbsko gospodarstvo pa bo, kljub niji že dobili po prstih.« lili, da državo vodijo šolani in pametni maljski kioski ki se bodo morali vsi po vrsti umakniti s sedanjih mest—pa najsi gre razpadu bančnega sistema in izjemno ljudje, pa so bolj neumni od nas.« za kioska na avtobusni postaji ali onega pri pošti — še vedno trdno stojijo. Na svojem nizki produktivnosti v velikih kombina ALOJZ UNETIČ, obrtnik iz Gorice pri TEŽAVE Z ELEKTRIKO — Komaj mestu bo menda lahko ostal le k iosk s sadjem in zelenja vo nasproti Beti Vsaj tako je tih oziroma holdingih, najdlje prežive Krškem: »Komu na čast naj bi prelivali člo malo zapiha, pa že več ur ni elektrike. Po zapisano v študiji o lokacijah za kioske. lo. To dejstvo še krepi položaj te repu zimi se podobno dogaja, če malo sneži. No ja, nekaj pa se je le premaknilo. Narejena je študija kar trinajstih lokacij za blike, ki že sicer dominira na vojaškem veško kri? Tega bi se morali zavedati vsi, ki Težave z elektriko trajajo že leta in to sla kioske. Pripravljalcištudije očitno niso bili vraževerni, sicer bi Črnomlju prisodili še in političnem področju. Oboroženi iz kakršnih koli razlogov, bodisi ideoloških, bo, nezanesljivo elektriko morajo ljudje kakšno lokacijo več, toda povsem gladko tudi tokrat —pa če je za to kriva trinajstica spopadai so zunaj republike in tako bo bodisi iz sebičnih narod silijo v medsebojne plačevati po isti ceni kot tam, kjer elektri spopade in sejejo sovraštvo med ljudmi. ke nikoli ne zmanjka. ali ne — nebošlo. Celo člani izvršnega sveta, ki so to študijo kar pošteno pretresali, njen relativno velik trg deloval dalje, REKREATIVNI OTOČEK Ureja se niso mogli vzdržati pripomb, da bo, če bodo postavili kioske prav povsod, kjer bo dlje kot pa v Zagrebu in Ljubljani. Re Gorbačov je bil vsekakor manjši demokrat, nje otočka na Kolpi pri Bosljivi Loki drv dovoljeno, teh »kolib« po mestu očitno preveč. Tudi je že slišati, da bodo kiosku pri publiško vodstvo Hrvaške ni računalo s kot se je kazal navzven, če pa primerjamo bro napreduje. Tu bodo uredili počivališ osnovni šoli v Župančičevi ulici prav gotovo nasprotovali šolniki, kajti kaj hitro se katastrofalnimi gospodarskimi posledi razmere pri nas in v SZ, moramo priznati, če za kajakaše in vse potrebno za pripravo lahko zgodi, da bodo otroci šolsko malico raje zamenjali s hot-dogom iz kioska cami svojih, najbrž propadlih ambicij o da je velika razlika. Razplet krize v SZ bo jedi. Zakoličili so tudi za mostiček, kjer bo Takšne in podobne pripombe pa bo moč slišati še od marsikod, saj ga najbrž ni člo ustanovitvi nacionalne države. Šele se vsekakor dobro vplival na ves svet.« dostop na otoček, očistili so glavni tok veka ki bi ne imel za vsako novo stvar vsaj en pomislek. daj so na Hrvaškem povedali, da se bo Kolpe itd. MARTIN KREŽE, delavec v scvn^ In tako se lahko kaj hitro zgodi, da se bodo zopet začeli prepiri, kje bhko kaj stoji nova vlada začela resno ukvarjati z gos podarskimi vprašanji. Tudi slovensko M-Kopitarni: »Komunizem po svetu i*®! in kje ne. In nastajal bonov veleumen roman o črnomaljskih kioskih. Vprašanje pa gospodarstvo ni bilo, kot je to povedal držno propada. Zdaj, ko se je tudi v S°YP je, če se bo ob tem kateri od »strokovnjakov« za kioske spomnil stavka ki ga je med Kučan, pripravljeno na »neodvisnost«. ski zvezi pokazalo, da lak sistem in ideol** razpravo o kioskih na črnomaljskem izvršnem svetu izrekla Marinka Dražumerič. ja ne moreta ljudem nič poritbffijg DOMAČE TRNJE Dražumeričevaje sicer strokovnjakinja na novomeškem Zavodu za varstvo naravne I ponuditi, so se šele dokončno razblinil®^ • Lahko je biti lisjak v politiki — in kulturne dediščine, toda misel je prišla iz Marinke kot črnomaljske domačinke, ne nje ne le prevratnikov v prvi državi sojjjj^ če ima narod kurjo pamet glede na njeno izobrazbo in poklic. Dejala je. da Črnomlju manjkajo smernice o tem, * lizma na svetu, temveč tudi v tistih t*** • Mnogim politikom niso mar žit kaj naj bise v mestu sploh dogajalo. In najbrž bi Črnomaljci morali začeti pri tem tx' \ socialističnih diktaturah po svetu, kij** ^ na polja, saj so odvisni — od mlatenja repu, ko začnejo razpredati teorije in risati načrte o tem, kje bo stala avtobusna po m m ^ ostale zveste velikemu bratu z vzhod*' prazne slame. staja, kje bencinski servis, pa kioski, kod bo peljala obvoznica, in morda še kaj. pravi tudi Srbiji. M. BEZEK-JAKŠE SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
r KANL aLAK, vodja poslovne enote let za moške in 35 let za ženske) ne Surovine v Trebnjem: »Če bi prevrat v Sov glede na starost. jetski zvezi uspel ne bi bil ogrožen samo Ljubljansko Omejena naj bi bila tudi možnost tamkajšnji mir, ampak tudi v celem svetu. pridobitve predčasne pokojnine. To Zato ne dvomim o tem, da bo tudi neuspeli pismo bi lahko pridobili samo brezposelni poskus zamenjave Gorbačova v svetu pustil zaradi stečaja ali ukinitve podjetja, globoke sledi, vplival pa bo tudi na dogaja v katerem so bili zaposleni, delovni nja pri nas, posebej še v Srbiji in na Hrvaš invalidi 2. in 3. kategorije in tisti, ki kem. Upam torej, da bo to delo močan pe Po novem v so 12 mesecev kot iskalci zaposlitve čat razreševanju zapletene Jugoslovanske prijavljeni na zavodih za zaposlo krize, saj še vedno globoko tičimo v njej.« pokoj tri leta vanje. Za omenjene kategorije ve lja, da bodo morali biti moški stari č>nt' 58 let in imeti 35 let pokojninske JANEZ GORIŠEK, gostilničar v kasneje? dobe, ženske pa stare 53 let s 30 leti jerneju: »Dogodki v Sovjetski zvezi ^ [fj pokojninske dobe (tudi to naj bi • Samo morilci lahko predlagajo vznemirili in vsi veseli smo, daje 10, vjn*- Kaj nam prinaša pred- uveljavili postopoma, torej v šestih deželi sedaj padla stara partijska vla ' totalitarni režim. (Gorbačov) log novega zakona letih). Rečeno ta teden: Propadli puč je tudi našim generalo go- • Anonimni žumalist, videč vpliv Povsem nova je možnost prido kazal, kfj lahko stori enotno, pa &P $aj svoje besede, naglo podleže skušnjavi, LJUBLJANA — Vseh sloven bitve delne pokojnine tistih zavaro OBSOJENI NA loroko ljudstvo. Skrbi me le Gorbfdv0|jfi0 da bi zlorabil svojo moč. (A. Lajovic) skih upokojencev je letos že nad vancev, ki so dovolj stari za starost naj bi po nekaterih domnevah igra , no pokojnino, nimajo pa polne POGAJANJA 410.000. Kaj storiti, da gospodar vlogo. Pučiste je na položaje PostaVa Opo- pokojninske dobe. Imeli bi dvojni Mislim, da bi nam tujina dala de stvo zaradi vse večjega neskladja on in na dopust je odšel, čeprav so status: delali bi po štiri ure in za to nar za dobre projekte, vendar ne še med zaposlenimi in nezaposlenimi zarjali na možnost državnega udara- (okrog 70.000, kmalu 100.000 in dobivali plačo, poleg tega pa tudi PAZITE NA ŠOLARJE takoj. Zdi se mi da je Evropa zelo več) ter upokojenci ne bo še bolj polovico starostne pokojnine — na tiho sklenila, da nam sicer da po V ponedeljek, 2. septembra, se JOŽE POLOVIČ, načelnik oddelka za opešalo, kot je že? Slovenska vlada glede na doseženo pokojninsko litično podporo, da pa nam ne bo da bodo spel odprla šolska vrata. Mno ljudsko1 obrambo občine Ribnica: »Če bi že nekaj časa pripravlja novo po dobo. la niti pare, s katero bi lahko izpelja gi vozniki so se v teh dveh mesecih vojaški udar v Sovjetski zvezi uspel, bi to kojninsko in invalidsko zakonoda Presežni delavci bi lahko za do li ekonomsko osamosvojitev, ne da počitnic kar odvadili voziti počasi in slabo vplivalo na razmere v Sloveniji in Ju jo. Še je čas za javno razpravo in polnitev pokojninske dobe po no bi se pogajali z Jugoslavijo. Evropa paziti na šolarje. Zato bodo še pose goslaviji. Prve dni po udaru so Srbi in JLA nove predloge, amandmaje, rešitve. vem dokupili največ 5 let pokojnin namreč še vedno hoče, da bi ta pro bej prve dni za red poskrbeli dela vci dobili novo spodbudo za svoje akcije, sedaj Ena bistvenih novosti, kijih ponuja ske dobe. Tudi tisti, ki že izpolnju stor ostal tak, kot je bil torej eko jejo pogoje za starostno pokojnino, milice, ki so skupaj s svetom za pre pa upam, da bo njihova bojevitost upadla. nova pokojninska zakonodaja, je nomsko enoten, ne pa razdeljen na zaostritev pogojev za starostno upo bi si lahko dokupili 5 let, da bi si s ventivo in vzgojo v cestnem prometu Pričakoval sem, da narodi SZ ne bodo mir šest ali osem državic, ki so med se kojitev zavarovancev, s čimer naj bi tem povečali odstotek za odmero pripravili načrt varnosti za šolarje. no pristali na vojaško oblast, saj so že okusi boj v stalnem konfliktu. V bistvu zavrli naglo rast števila upokojen pokojnine. V skladu z možnostjo Na vseh križiščih in šolskih poteh li vsaj nekaj svobode in demokracije, ki sije smo obsojeni na pogajanja v za nas cev. Gre za postopno zviševanje sta prostovoljnega zavarovanja je tudi bodo poostrili nadzor nad vozniki, gotovo ne bi pustili kar tako vzeti.« zelo neugodnih okoliščinah, mi smo rostne meje za tri leta (vsako leto od možno, da se zavarovancem za na kontrolirali bodo hitrost, zavarovali za Evropo moteč element majhni 1992 naprej naj se zviša za pol leta). zaj (če plačajo prispevke) všteje v prehode za pešce in drugo. Milični KARMEN GOMILAR, trg‘>vka V, 0 str zopmeži ki so destabilizirali to pod Tako bi leta 1997 prišli do tega, da pokojninsko dobo čas rednega šo ki še posebej prosijo starše prvošol Kočevje: »Ko sem zvedela za n0'Xc& ročje Ponuditi moramo alternativo se bodo lahko moški upokojili pri lanja na višji in visoki šoli in čas slu čkov, da jim prve dni zagotovijo jaškem udaru v Sovjetski zvezi. ^ 2 DOLENJSKI UST Ob razstavi živine v Mirni Peči EN Mirna Peč z okolico postaja pomembno rejsko območje za rjavo pasmo goveda HRIBČEK MIRNA PEČ — Ni naključje, da je letošnja razstava plemenskih krav in te območja pa kaže, da se razvija tudi v lic, pretežno rjave pasme, organizirana v sorazmerno majhnem rejskem ob pomembno vzrejno središče. BOM močju Mirna Peč. Že leta 1934 so se rejci tega območja med prvimi v Sloveniji Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? vključili v kontrolo mlečnosti. Letos ustanovljeno govedorejsko dru KUPIL... Večja aktivnost rejcev je bila zaznav rejsko delo ponovno oživelo z razširitvi štvo mora postati gonilna sila rejcev pri na po letu 1950. V tem času je bila po jo mlečne kontrole ter uvozom nekaj njihovem rejskem delu, pri zagotavlja novno uvedena mlečna kontrola, ži krav in telic tjave pasme iz Avstrije. nju najboljšega semena, pri izobraževa vahnejši promet s plemensko živino, Rejsko območje Mirna Peč predstav nju in osveščanju rejcev, pri organizira Ureja: mag Julij Nemanič zlasti z nakupom plemenskih bikov. lja danes pomembno rejsko središče nju razstav ipd. Letošnja živinorejska vinskih kleti, kjer bodo imeli v bo Leta 1955 pa je že bila organizirana Dolenjske in Slovenije za rjavo pasmo. razstava, kije bila v celoti v organizaciji doče večji vpliv na poslovanje za Po oceni ima to območje 1100 krav, od rejcev ter s pomočjo strokovnjakov Bliža se trgatev živinorejska razstava, na kateri je bilo družnih kleti in na oblikovanje vi razstavljenih 30 krav in telic. Uspešno tega je nekaj nad 90 odst. rjave pasme, kmetijskega zavoda, je trdno zagotovi Brez zrelega grozdja nogradniške politike, kamor sodi ostalo pa je črno bela pasma. lo, da bo rejsko delo na tem območju še rejsko delo se je po letu 1960 zaradi po tudi trgatev grozdja. Toda o tej te Rejski uspehi so daleč najboljši v do bolj napredovalo. ni dobrega vina! litične klime ponovno zmanjšalo oz. matiki kdaj drugič. Sedaj je po lenjski regiji pri rjavi pasmi: Inž. ALOJZ ZUPANČIČ praktično zamrlo. Šele po letu 1970 je Čeprav moji članki že opozaijajo membnejše, da se preusmerimo v na bližajočo se trgati, ne nagovar miselnost iz vinogradnika v kletar LETO ŠT. KONT. MLEČNOST % TOLŠČE jam vinogradnikov na zgodnje tr ja. Naredimo si jesenski plan del v LISTOV kg/kravo BELOKRANJCI NA ganje grozdja. Ob tej bojazni, da zidanici in si ga z velikimi črkami položaj kmetov bodo nekateri vinogradiki letos zo napišimo na velik kos papirja, ki naj 1988 178 3471 3,81 naglo slabša VINSKI SEJEM pet »ponoreli« in na jezo dobrih vi nas opozarja na naslednja dela: SE 1989 209 3701 3,83 ČRNOMELJ — Društvo vi nogradnikov vnesli paniko med 1) Nabava žveplastih pripravkov: Itn^ letošniem letu se je položaj 189 3747 3,75 1990 nogradnikov belokranjskih bo v /netov v primerjavi z lanskim le- ljudi, le upam in ugotavljam, daje — sveži trakovi, te imamo vlaž soboto, 31. avgusta, priredilo izlet vse več takih, ki se zavedajo, da brez , »Poslabšal za polovico. Znači- no zidanico; Zadnji rezultati mlečnosti kažejo, da za svoje člane ter ogled vinskega zrelega grozdja ni dobrega vina. Ve J* Pnmer tega je krompir, kate- — sveža tekoča žveplasta kislina, dosega mlečnost krav ijave pasme okoli sejma v Ljubljani. Zainteresirani 6a cena se je lani približala «... IN TRETJI DAN BO OD MRTVIH VSTAL...« likokrat sem prijetno presenečen v ker starejšega »tekočega žvepla« ne 200 kg mleka po kravi nad povprečjem naj se prijavijo do petka do 9. ure pogovoru z vinogradniki, ki tama- svetujem; levln' ^etos-ie obljubljena cena dolenjske regije. Tudi število krav v pri Janku Banovcu v Črnomlju .sedmina marke. Pripominjam, — sveži vinobran ali tokobran. kontroli proizvodnje znatno odstopa od (tel. 51-851) ali pa pri Poldetu • V LJUBLJANI ODPRLI VIN ^Jetiidr ta cena za krompir, ki 2) Pregled vinske posode: . , Sel v izvoz. Zakaj dosegamo ostalih. Trenutno je v kontroli 314 Mušiču v Dragovanji vasi (tel. SKI SEJEM — V ponedeljek so — pridelek grozdja lahko oce krav, kar pomeni skoraj tretjino staleža 57-356). Cena izleta je 200 din, slovesno odprli 37. mednarodni nimo, ali imamo dovolj »vrelne« in Da ° u2*10 ceno’ ne ve n'bCe- Ali vseh krav. druge informacije pa interesenti vinogradniško-vinarski sejem, na »ležalne« vinske posode za vse sor nil SJ °° mor(la kdo zopet napol- Dinamičen promet s prodajo ple dobijo ob prijavi. katerem se je, kot smo obširneje ^epe na račun kmetov? Če te, ki jih imamo v vinogradu in za menskih telet in telic zlasti znotraj tega že poročali, potegovalo za odličje diemo v poštev še cene se- vse kakovosti, kijih želimo iz letoš enskega krompirja, ki ga je rekordno število vzorcev vin, kar njega pridelka pripraviti? Posoditi 1387, od tega ngjveč slovenskih tj. * m°ral kupiti za letošnjo le- sod dobremu prijateljuje težka od V SOBOTO RAZSTAVA — 344. Najbolj so se izkazala avs s. ’. v'dimo, da je letos delal za- ločitev, napolniti nepoznan sod z ŽIVINE V MIRNI PEČI V Beltincih trijska vina, naša pa niso dosti za odličnim moštom, pa je preveliko ^°ri°ben primer je zelje, ostajala. saj so prejela 14 zlatih ‘-soanjcga Spi0j, ne moreš (O, Moj BUSH, tveganje. MIRNA PEČ — Govedorej medalj, med njimi tudi sauvignon, 3) Nabava svežih kvasovk. (ZMAJ Sl ria sprejetih šest noče m nit' Poriant‘. ker ga nihče sko društvo bo v soboto, 31. av jagodni izbor Vina Bizeljsko — — Ker je za trgovce konec zlatih Vo?' l siavne veletrgovine ga 8*6 \Z4PU5m. ?? gusta, pri osnovni šoli v Mirni Brežice. Sejem spremlja tudi vr časov, bodo letos mogoče nabavili Peči priredilo razstavo plemen programskih točk sta strokovnih prireditev, posebej suhe kvasovke že pred trgatvijo. Ne »CSKKf*’*’* skih krav in brejih telic. Razstava, S 3. tabora SKZ — LS pa naj omenimo sobotni strokov dovolite si, da vas bo dan trgatve ___ J. JERALA kiiujbi spodbudila rejsko delo na ni posvet, ki se bo začel ob 10. uri presenetil in boste brez »odbranih širšem območju Dolenjske, se bo BELTINCI — Na 3. taboru Slo in na katerem bodo priznani vi kvasovk«. Ne vemo, kakšna bo je začela z dogonom živali ob 9. uri, venske kmečke zveze — Ljudske nogradniški in vinarski strokov sen, mogoče zelo hladna. Ne vemo, ob 10. uri bo ocenjevalce, uro njaki dr. Jože Colnarič, dr. Stojan kakšne kvasovke bodo letos na na UjjjVBMESKE TRŽNICE kasneje pa revija najboljših krav stranke, na katerem se je zbralo nad Samos/oma 10.000 ljudi, je predsednik stranke in Vrabl, mag. Anton Skaza in mag. šem grozdju. Ne tvegajmo, da bi naš in telic ter podelitev nagrad in Julij Nemanič govorili o aktual mošt vrele kvasovke iz vinograda, deti toL**. tr*n' ponedeljek je bilo vi- priznanj njihovim lastnikom. Vab član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman sporočil naslednje pro nih vprašanjih svoje stroke. ker smo jih s škropljenjem vinogra »orda • ■1 "»“J obiskovalcev tržnice, SLOVENIJA 1991 ljeni! gramske usmeritve SKZ-LS: da strupili celo leto in tiste, ki so stojniJe vzr°k temu tudi ta, da so jo, zakaj država ne poskrbi za red v • Čimprej z zakonom ustanoviti ostale žive, so težki invalidi. Ako bo Ijene n.s ^jttom Vse za šolo postav- trgatvi, da bi inšpekcija ukrotila ne kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki bo trg založen in bo ponudba več vrst Sicer _ novomeškem Glavnem trgu. učakane, ki potrgajo na tričetrt zre zastopnik interesov kmetijstva. kvasovk, ne kupimo najcenejših. polnn*7 Je. kot se za ta čas spodobi, lo grozdje in nato popravljajo moš- Divjačina, • Ustanoviti kmetijsko zemljiški Različni proizvajalci odbranih kva Paprii,. Ja 'n seveda nadležnih os. te s preveč sladkorja. Upravičeno sklad, ki bo skrbel za državna sovk različno poimenujejo svoj din j. ^ vlaganje se dobi že po 20 lahko kritiziramo državo oziroma zrejena zemljišča. preparat. breskvi. j?grarn> grozdje po 30, oblast, ki ne dojame in nič ne stori, • Pripraviti program prestrukturira Gre predvsem za dve kulturi ali Po 3ge.?d 20 do 40 dinarjev, robide da bi se preprečila gospodarska nja kmetijske pridelave. dve vrsti kvasovk, ki se pa razlikuje cen° 28 košarico, prav takšno na kmetiji? škoda v jeseni zaradi prezgodnje tr • Oblikovati zaščitne cene glavnih ta po svojih sposobnostih. Za nor dobj v strokih. Krompir se gatve. Uradniki Marije Terezije so kmetijskih pridelkov in vzpostaviti malno vrenje svetujem startno kul kilogm_ , čebula po 30 tun za Nov vir dohodka bili v tem pogledu bolj strokovni in tolcrai n ’ “k?n.iee pa po 15 din. Jajc mehanizem prilagajanja inflaciji. turo sacharomyces cerevisiae. Za Ne le pri nas, nikjer na svetu se na • Institucionalizirati socialno partner napredni od današnjih. Upam, da povretje mošta, ki se mu je zaradi SitBojT8 tržnici nismo opazili. Zapi- bodo vinogradniki dokazali državni kmetiji ne cedita med in mleko, pač stvo. kateregakoli vzroka vrenje ustavilo, Sadja in061!6’ jih imajo na stojnicah birokraciji, da so pred njo. Občutek pa se je treba zelo potruditi, da si • Omogočiti sodelovanje SKZ-LS pa svetujem saccharmoyces ba- 'Hdeoaii^r Jave in pri Deladiniju (v imam, da bo novi zakon o zadrugah ustvarite primeren dohodek in stan pri davčnih in kreditni politiki v <0 (4rivi:. hnione 62 (60) din, hruške zopet združil vinogradnike okrog yanus- mag. JULIJ NEMANIČ dard. Brez iznajdljivosti ne gre, to knkmetijstvu. ' Sce^"’jabolka 30 (40) din, lu- dokazuje tudi ravnanje bavarskih J®^(20) din, solata 60 (40) din. (Slovenske brazde) kmetov, ki veljajo za zgledne in bo gate; kako nastaja njihovo boga stvo, pa povzemamo iz zapisa v tu jem tisku. Sejmišča Bavarci niso zadovoljni z običaj Da Kočevska smrdi, še ni najhuje nim kmetijstvom, temveč hočejo od LEPE BRESKVE — Koriičevi s pri njega kaj več. Ta čas prihaja v mo — Na sobotni redni delkom breskev niso zadovoljni No, do reja posebnih govejih pasem Velike farme so tudi preteča ekološka bomba, zato jih nameravajo pospešeno *f*t prašičev so rejci to- če le ni več tistih količin kot ob re (galloway, limousin, škotski an- razšeljevati — Posvet Zelenih Slovenije in drugih o gnojevki — Različna mnenja 2?rih 192 do treh mesecev kordnih letinah, se pa vsaj lahko po gus), ki dajejo najboljše meso, ter !?WTri z»gj oierdanko (srednjepozna, občutljiva za rjavenje plevic), ma- jedi okus in ga ne ponudimo kot morda pa smo kuhali prekratek čas ostrejši kot v Avstriji), po katerih bodo y?*'kuje: ’Znr>ko, dvanajsto, žitarko in jugoslavijo. Vse te naštete sorte se omako. Obstaja veliko načinov za in pustili preveč tekočine v masi. SAD ŠT. 7—8 kmalu začeli velike farme pospešeno (jNto slaiT R° kakovostnih razredih, v katere spadajo, in po višini slame. pripravo omak. Večina jih ima za Pokvarjenega shranka ne pokuša razseljevati, najprej na krasu, kamor mo, ampak ga takoj zavržemo. yrednje n? ™a samo sorta Jugoslavija, vse druge pa so znotraj razpona KRŠKO — Izšla je poletna, dvojna osnovo eno vrsto zelenjave z do številka krške revije za sadjarstvo, vino sodi tudi Kočevska. datkom čebule, začimb, kisa in sladkorja, lahko pa uporabimo tudi PRIPRAVA BRUSNIČNE OMA Ve . ozimni z Ruskim letom ni velikih razlik tudi pri priporočenih sor- gradništvo in vinarstvo. V njej piše mag. Predstavniki Kmetijskega gospodar mešanico zelenjave in sadja. Goto KE — Potrebujemo 1 kg brusnic, ^ J^niena, rži in tritikale. Pri ozimnem ječmenu prej ko slej Gabrijel Seljak o hruševi gnilobi, novi stva so sicer priznali, da zaradi poliva va omaka mora biti tekoča, gladka, 250 g sesekljane čebule, 250 g slad- ^^<^javitni sorti robur in alpha, nanovo pa strokovna skupina za bolezni hrušk pri nas, inž. Erika Orešek nja kmetijskih površin z gnojnico smrdi ojablanovi rjasti pršici, dr. Stojan Vrabl vsa Kočevska, vendar so zatrjevali, da žive barve in izrazitega okusa. koija, 300 ml kisa, 1/2 čajne žličke zmletih klinčkov, 1/2 čajne žličke o zaključnih škropljenjih v sadovnjakih razvoz in polivanje gnojnice poteka Ketchup pa je prozoren in redek, z obHiIETE ZOPER GABEZ? Če se na travniku pojavi ta plevel malo usedline. Narezano sadje in zmletega popra, 1 veliko žlico soli in vinogradih, inž. Aleš Germovšek o strokovno, da gnojnica ni škodljiva, saj 4»*r ni tr^k?U’ ** Poškropimo z rodeo boom efektom ali cidokoijem. zelenjavo moramo kuhati v kisu, in 250 ml vode. Brusnice, čebulo in letošnji spomladanski pozebi, Anton jo na prošnjo zasebnih kmetov (celo iz sS nadui* Skf°piti po vsej površini, marveč le tam, kjer so večja gnez- dokler se ne zmehča. Potem jo pre vodo kuhamo do mehkega 30 mi ribniške občine) vozijo tudi na njihove Plevela. Za to je primerna tudi nahrbtna škropilnica. Puklavec in inž. Teja Ozimič pa o zele tlačimo in dobljenemu pireju do nut. Nato vse pretlačimo skozi sito nih opravilih v vinogradih, objavljenih površine, in da gre pri tem le za posebno damo sol ter začimbe, nato pa po in vmešamo vse ostale sestavine. Predlaga sortno listo, priporoča sorto plaisant, ki se odlikuje pa je tudi nekaj člankov,prevedenih iz aromo. Zatrdili so, da drugod po svetu novnoi Ikuhamo, dokler ne postane Maso kuhamo še 20 minut. Shra ri^skupjn Spornostjo proti poleganju. Med sortami ozimne rži pripo- tujih strokovnih revij. Številka stane prehajajo z majhnih farm na velike, mi gladek; in kremast. :Se vročo maso nimo jo po že omenjenem navodilu. 100 din, naročiti pa jo je mogoče v Kr pa bi radi prav obratno, kar ni prav. h?Vanje na i ?ko’ med sortami tritikale pa clercar, kije primerna za pri- vlijemo v segrete steklenice. Brusnična omaka je tradicionalna škem, Cesta 4. julija . spremljevalka pečenega purana, pri PtM aaših^S a^‘h ^eh v bližini gozdov, kjer dela škodo divjad. Takih njiv 66 Predstavnik kočevskih Zelenih, Bra Priporočljivo je, da polne stekle nice še pasteriziramo v vodni kope ja pa tudi ob pečeni divjačini in ^Osti soh8!!” ne manjka. Seveda je treba v vseh primerih izkoristiti ne Dekleva, je kmetijcem oporekal in li, ker se sicer omaka rada pokvari. drugih vrstah mesa. °bne agrotehnike, da bo pridelek ozimnih žit kar najboljši. • Trikrat se preseliti je tako hudo, opozoril še na druge možne ali dejanske Sele po tem postopku steklenice HELENA MRZLIKAR Inž. M. L. t kot enkrat pogoreti (Franklin) velike onesnaževalce in grehe, ki so že 31 r?m IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN 1 Novomeška kronika. G ENA ŽUPANU V PRID — NedavnJ tega se je neka bralka pritoževala, ® novomeškem županu Matjanu Dvom1* Kratek stik Elektra in Novoteksa Kaj berejo Novomeščani pišemo vse preveč negativistično. MfieT NOVO MESTO — Po približ eno njemu vprid. Prejšnji četrtek je na . Ob prisilni odklopitvi elektrike so Novoteksovim delavcem »pregorele varoval nih podatkih ta čas v Sloveniji izha bavni prireditvi na vrtu Kandija ja okrog 500 časopisov, revij in po ke« — Vdrli so v upravno stavbo Elektra in si izborili tok — Zadnja beseda komisije skuhal najboljši golaš. Tomiji dobnega rednega in občasnega ti v občinski kuhinji v enem letu le že ne»* ska. Zanimalo nas je, po katerih NOVO MESTO — Med podjetjem Elektro Novo mesto in Novoteksom, ki toka, če računi ne bi bili poravnani. naučil. % časopisih in revijah prebivalci No sta v Bršljinu tako rekoč soseda, je prišlo do kratkega stika, ki je obema prine Do ponovnega konflikta zaradi ne NAPAČNA ETIKETA — h z»°r vega mesta najpogosteje segajo, slo kar nekaj škode. Elektrikarji jo ocenjujejo na približno 40 tisočakov, v obeh poravnanih tekočih obveznosti, kot ka virov smo zvedeli, da je evropska zato smo obiskali prodajalno To družbenih podjetjih Tkanina in Konfekcija pa skupaj na blizu 700 tisočakov. valna komisija prejela oster protest s že, ne bo prišlo, saj jih je Novoteks do baka, Dela in kiosk Suha krajina Toliko so ocenjene razbite šipe in vrata na stavbi Elektra in škoda zaradi izpada 26. avgusta že poravnal. Direktorici veljstva petega armadnega območja- comerce na Glavnem trgu. tožba velja napačnemu etiketiranju. K proizvodnje v Novoteksu. Konfekcije, Teodora Kovačič, in Tka ANICA ZARABEC iz proda Spor je nastal zaradi tega, ker je Elek skrajni ukr^ izklopa, obvestili tudi nine, Milena Kramar-Žnidar, tudi me enote JA krenile iz Karlovca v na pan jalne Tobaka: »Že zjutraj vem, ka Slovenijo, so to storile v dobri ven. ^ tro zaradi neplačanih računov v torek občino in republiko, kjer pa se ni nihče nita, daje bila taka zaostritev nepotreb MARTA REZELJ iz kioska Su terega dnevnika bo danes najprej poveljnik pokrajinskega štaba TLI ob 14.05 prekinilo dobavo energije zganil. Ob uvedbi postopka za prisilno na, saj sta v posebnem dopisu Elektru zmanjkalo. Najbolj se prodajajo ha krajina Commerce: »Kiosk ima Gutman, pa seje izkazalo, daje Bat*1 Novoteksu, katerega delavci so potem poravnavo maja letos je bilo namreč re zagotovili plačilo do tega datuma, prej Slovenske novice. Na dan jih pro- mo v najemu šele tri mesece. S pro ostrih Desti in poln zvijač. Baje na sad razbutjeno odkorakali čez progo in čeno, da bo tekoče obveznosti Novo- pa je bilo to nemogoče. Pravita, da je dajo smo zadovoljni. Tudi pri nas se stvar uredili po svoje, se pravi, vdrli teks sproti poravnaval, kar pa se ni zgo Elektro zahteval plačilo celotnega dol Novce in Delo prodajajo enako, skozi zaklenjena vrata in direktoija dilo, saj se je od maja sem nabralo poleg ga, vključno s tistim, ki naj bi bil vklju vsakega po 20 izvodov dnevno. j ugv/oiv/ ruioni gvnci Slovenca prodamo največ 3 izvode, Elektra s tem prisilili, da je preklical v poravnavo vključenih dobrih enajstih čen v prisilno poravnavo, kar je bilo za napad na Slovenijo. . „ ukaz o prekinitvi dobave električne milijonov še 1 milijon sedemsto tisoč Novoteks popolnoma nesprejemljivo. Dolenjskega lista pa 30 izvodov. To LOPATO SOVRAŽIJO — Stanje energije. To je delavce pomirilo in vrnili novih dinaijev. To naj bi bilo tudi za Zanikata tudi trditve, ki so se pojavile v soboto sta že zjutraj pošla Delo in slovenskih cestah je že marsikoga n*P^ so se na delo. Elektro preveč, zato se je po posvetu z nekaterih sredstvih javnega obveščanja, valo k zaključku, da lopata ni priljub'j» Vse skupaj nekoliko spominja na že Ljubljano odločilo za akcijo, ki sojo de češ da sta ščuvali delavce proti elektri med našimi cestaiji. Kako globok0 ^ poznano balkansko kuhinjo medseboj lavci Novoteksa nasilno prekinili. Di karjem. Pravita, da sta jih celo mirili in prezir pa kaže tudi to, da se cestarje® nih groženj, izsiljevanj in uveljavljanja rektor Krašovec je za mimo reševanje skušali pregovoriti, k upravni stavbi odveč postaviti celo kažipot za kraj,» 4 moči, pri čemer je Elektro izkoristil svoj sporov, kar bi se tudi dalo še izpeljati, če Elektra pa sta jim sledili prav zato, da si ime z nazivom tega orodja. Vsaj damo 40 izvodov. Za ostale dnev monopolni položaj, Novoteksovi de bi delavci sestavili delegacijo in jo po ne bi prišlo do še hujših izgredov. Laščami v Suhi krajini bi pri odnePj. nike pa je marsikaj odvisno od vse lavci pa silo razjatjene množice, ki ji da slali na razgovor. T udi sedaj ni za to, da vas Lopato zaman iskali kakršenkoli »Saj razumemo, da je treba dolgove bine. Od 30 izvodov Dela le redko bi se spor zaostroval. Že dan po inciden ki bi popotnika opozoril nanjo. je nemotena proizvodnja edino mož plačati, toda isto, kar se dogaja Elektru, kaj ostane, prodamo pa tudi 20 nost za preživetje. Ali je bilo nujno, da tu je prišla iz ljubljanske centrale komi se dogaja tudi nam, le da mi nimamo primerkov Ljubljanskega dnevni je prišlo do konflikta? sija in proučila celotne odnose z Novo vzvodov, s katerimi bi od kupcev izsilili ka. Od tistih časopisov, ki gredo VELIKI APETITI Direktor Elektra Franc Krašovec teksom. Ta komisija je Novoteksu denar, ki je verjetno ponekod tudi za slabo v prodajo, sta na prvem mestu DO DOMA JLA pravi, da se zadeva vleče že dolgo, saj so postavila nov rok za plačilo tekočih ob vedno izgubljen. V takih razmerah je Slovenec, ki ima v naši trafiki le tri Dnevnik, ker so ju ljudje kupovali NOVO MESTO — Čep o nameri, da bodo v primeru, če računi veznosti, in sicer do 28. avgusta, in za dvolično sklicevati se na pravno državo, stalne stranke, enako število pa zaradi objave žrebanja slovenskega »golob še na strehi«, vrlim novo® ne bodo poravnani, uporabili tudi takrat zagrozila s ponovno odklopitvijo saj bi morala ta veljati za vse, še najbolj prodamo tudi Slovenskih brazd. realno pa bi bilo, da bi tisti, ki to lahko, Med tedniki je še vedno na prvem • V Novem mestu in okolici štir kim kulturnikom bivši dom pokazali malo več strpnosti in razume mestu Nedeljski dnevnik, čeprav ga je raznašalci dnevno raznosijo imenovane Jugoslovanske U vanja. Zaradi naših notranjih razmer zadnje čase tudi nekaj primerov tudi 1000 izvodov Dela svojim armade že dolgo ne da spati- stalnim naročnikom. Te ima tudi smo se bili prisiljeni usmeriti še bolj v vračamo. Dolenjskega lista je še slovensko vojno je namreč vsem r Pica osvaja tudi Podgorje Dolenjski list. Samo v novomeški mislekom navkljub vendarle i»* „ izvoz. V Ameriki imamo trenutno tako pred tedni zmanjkovalo, sedaj ga Nov lokal v črmošnjicah — Ostaja nostalgija dobivamo 20 izvodov več in prav to občini je več kot 8000 stalnih na služil tudi novomeškemu kulturno^ rekoč edinega resnega zunanjega part ročnikov. V poletnih mesecih je nerja, ki ga zaradi zastojev v proizvod nam ostaja. Tedensko prodamo še utripu. Zdaj se za oropano in ČRMOŠNJICE PRI STOPIČAH kozarčkom cvička v prijetnem vzdušju 30 izvodov Antene, prav toliko naš »Dolenjec« nekoliko »shuj čeno rdeče poslopje v bodočem FJ, nji ne smemo izgubiti, saj ustvarimo v — Se pred nekaj leti bi se takle prizor vaške gostilne in upajo, da ob modnih primerov revij Jana in Lady,-' šal«, predvsem na račun varčeva slo vnem središču mesta izvozu kar 90 odstotkov dohodka. De- nenad . zdel obiskovalcu Podgorja popolnoma dišečih picah le ne bodo čisto izginile. HELENA CESAR, prodajalna nja, pa tudi pomanjkanja novic in zanimajo tudi taki porabniki, k* s v. dogodkov, s koncem poletja pa nemogoč: skupina krepkih Podgorcev, T. J. Dela: »Za časopise in galanterijo turo nimajo nobenega pravega °P. * Kaže, da bo imelo zadnjo besedo v bo spet imel običajen obseg. ki-se vrača ob desetih zvečer domov iz dnevno iztržimo do 20.000 din. ka. Zato je na pobudo nekdaj1^ popoldanske izmene v eni od novo tem sporu med bršljinskima sosedo Najbolj se prodajajo Slovenske no poletja. Od tiska iz drugih republik župana Francija Šalija zbral v t meških tovarn, sedi za mizo vaške go ma sodišče, že sedaj pa lahko ugiba vice in Delo, najslabše pa Slovenec, najbolje prodajamo Večemji list«. zjutraj sedanji župan Matjan V , stilne, pije pivo in je prijetno dišečo pi mo o tem, da je dejanski krivec ver saj od 10 izvodov prodamo le dva!' Šampinjoni iz jetno nekje drugje in da se težave, ki J. P. nik pisano družbo novomeških co. Danes je to že resničnost. Skoraj turnih delavcev, predstavnike p°K1£l vsak večer je prizor moč videti pri bi jih morali že zdavnaj rešiti, ter spo »Zdenki«, v bifeju in piceriji v Črmoš bivšega javnega ri, ki izvirajo iz njih, prenašajo čedalje jinskega radia, televizije in njicah pri Stopičah. nižje in dobivajo vse konkretnejše izvršnega sveta na pogovor o m oblike. bitni bodoči usodi in namemb”.05^ kopališča zgradbe. Zbrani so, zgrožen’ - Marjan Judnič edini v lavci to vedo, zato so tako ostro reagira možnimi apetiti, seveda odločno li in prepričana sem, da bodo to zopet glašali, naj bo dom v bodoče n* j. občini goji šampinjone storili, če jim bo nekdo hotel na tak na njen samo kulturnim in konj0 ^ čin odvzeti delo in kruh,« pravi Teodo nim dejavnostim, skratka, nek* ^ METLIKA — Matjan Judnič se dolenjski Cankaijev dom. Z* ^ je začel kot zasebni elektroinštalater ra Kovačič. T. JAKŠE sklenili, naj občinska komis>J pred pol leta ljubiteljsko ukvarjati z gojenjem šampinjonov, pred krat DEŽURNE TRGOVINE družbene dejavnosti oblikuje pf%j. kim pa seje odločil zaprositi za raz o zavodu, ki bi ga ustanovila sk.uLjp V soboto, 31. avgusta, bodo kot na, hkrati pa pripravi tudi pt°)e .. > širitev obrti. Konjiček bo tako po LA ŽJA OBDELA V A POLJ — V začetku tega leta so v metliški občini začeli z dežurne odprte v Novem mestu do obnovo objekta, saj tak, kakrsejjJ stal poleg elektroinštalacij njegova obsežnim agromelioracijskim projektom »Metlika 1«. Do konca leta, ko naj bi redna obrt. Judnič je za zdaj še edini 19,ure, drugod do 17. ure, naslednje tej kulturni sezoni seveda še h ^ bil projekt zaključen, bodo opravili založno gnojenje, apnenje in izruvali kame v metliški občini, ki se ukvarja ^go prodajalne živil: uporaben. ” nje na več kot 900 ha zemljišč ter zgradili številne poljske poti. S tem bodo pre jenjem šampinjonov, zato lahko ves • v Novem mestu: Market na cej izboljšali zemljišča za kmetijsko obdelavo v Rosalnicah, na Božakovu, Ra pridelek sproti proda. Še več, neka Kristanovi doviči, vBojanji vasi, Grabrovcu, Boldražu, Slamni vasi, Berčicah, deluDrašič, Zdenka Kos teri morajo celo nekoliko počakati • v Šentjerneju: Market Dolenjka Bošinje vasi in Bočke. Najdražje bo prav ruvanje kamenja, ki ga opravlja 6 v vrsti na seznamu. »Marsikdo prej • v Dolenjskih Toplicah: proda Sprehod po Metliki. strojev (na fotografiji pri Berčicah), sicer pa je ta agromelioracija v letošnjem Pica osvaja Podgorje, da bi tu ostala. svežih šampinjonov skoraj ni po jalna Rog Kajti v običajnih gostilnah takole ob letu eden naj večjih projektov metliške kmetijske zadruge, ki je investitor del. V METLIŠKI OSNOVNI ŠOLj^i znal, vendar so se ljudje hitro nava • v Žužemberku: Samopostrežba večerih res ni bilo moč dobiti kaj pa- zbrali na sestanku belokranjski ® n()y# dili na to novost, ki je za marsikoga KZ Denar za naložbo je prišel z republike, desetino od vrednosti del pa naj bi pri metnega za pod zob. Žejnim in čuječim dobrodošla popestritev jedilnika,« spevali lastniki zemljišč. Kot so povedali v zadrugi, bodo opravili precej več del, osnovnih šol, da bi se pogovoril1 «• nočnim pticam je tako prišla vroča pica • v Straži: Market Dolenjka standardih in normativih ter o 00 |U p pravi Marjan. • v nedeljo bo od 8. do 11. ure kotje zapisano v projektu. Namesto 25 metro v poljskih poti so jih ponekod na kot naročena. Nudi jo Zdenka Kos, Judnič goji šampinjone na pri redili tudi trikrat več, prav tako so izruvali več kot (določenih) 40prost, metrov konu o osebnih dohodkih ter odprta v Novem mestu Sam pos lastnica lokala in še lani kuharica pri bližno 40 kv. metrov, in sicer v ne kamenja na hektar. V zadrugi upajo, da bodo z denarjem, ki jim je na voljo, pričetku novega šolskega leta- B^ijtif1" trežba na Glavnem trgu 23. bilo še najbolj podobno psiho3 Dolenjki v Bršljinu. Ob večerih ji po kdanjih metliških javnih kopališčih uspešno dokončali delo, ki je v nekaterih vaseh že zaključeno. (Foto: M. B.-J.) maga mož Jože, ki je zvaril tudi lasten seansi, kajti vodilni osnovnošolski > vroči preliv za sladoled, specialiteto, še je stresal svojo nejevoljo nad ve -u f posebej priljubljeno med otroki in mla Ljubljane, ki so po njihovem mn Jjrf- dino, dnevnimi obiskovalci lokala. pravili rahitične dokumente in P ^ - Zdenka streže v lokalu, ki sta ga z Kljub nejasnostim se bo pričel Mnogi boleči rosalniški žulji septembra, čeprav ni bilo malo g ^ možem zgradila kot prizidek k novi hiši. V njem je prostora za 40 gostov, zunaj Premajhno pokopališče, neurejena kanalizacija, ogroženi pešci v industrijskem bi bilo treba pripraviti štrajk, 1« pa je še terasa z dvajsetimi sedeži. Gost ril na to, da ravnatelji in učitelji -ji* je si lahko izberejo štiri običajne vrste območju, razdrapana vaška cesta, to so največji problemi rosalniških krajanov plašene ovce, s katerimi lahko so pic, Jože pa že razmišlja, da bi iztuhtal sti igrajo šah, kakor se jim vzu° ROSALNICE — Rosalniška krajevna skupnost, ki poleg Rosalnic obsega še nekaj posebnega, po čemer bi lokal za napravo. Nekaj časa so govorili o kon LETOS NA GRAJSKEM U J.* slovel, saj bo tudi tukaj v Podgorju, kot Radoviče, Čurile in Svržake, velja za eno večjih krajevnih skupnosti v metliški tejnerski čistilni napravi, s čimer bi se ČU V METLIKI ni bilo kultu’*> "J> vse kaže, pica kmalu nekaj povsem obi občini. Zagotovo pa merilo o velikosti velja za probleme, kijih imqjo zlasti Ros- izognili prečrpavanju, pa je potem tudi nih prireditev, kar gre pripisat'v J-pr«'' čajnega, pa bo treba konkurirati s po lanice, vas z okrog 320 prebivalci. Številne probleme bi krajani najbrž zmogli to splavalo po vodi. Ljudje pa so neje di vsem tistim, ki bi mora 1-JLrj«*1 „ sebnimi oblogami in začimbami. No, za sami razrešiti, če bi bili zgolj vaški. voljni, saj so pripravljeni za kanalizacijo predstave, a jih niso, ker so n*J »gjj« bolj razmišljali o tem, kaj je tiste, ki jim pica ni všeč, se pri Zdenki Največje težave imajo s pokopališ je tudi to splahnelo,« potoži Kokot. prispevati veliko, tako v denarju kot v kulturnem mrtvilu in kaj ni- Z* ^\\r dobi tudi kaj na žaru. čem pri Treh farah, kamor pokopavajo Drug prav nič manj boleč rosalniški delu,« razpreda Željko. &mwp bi bil najbolj poklican center |Jjj|. - iz 17 vasi iz sedmih metliških krajevnih V Rosalnicah je za metliške razmere Ljubitelji Podgorja, ki jim je napre Matjan Judnič s hčerko Tejo žulj je kanalizacija. Že 5 let imajo pri prosvetno dejavnost, a se dela | dek teh krajev sicer všeč, pa ob vseh no skupnosti. Pokopališče je premajhno in pravljene projekte, ki ležijo v predalu, veliko industrijsko območje, še vedno VLOGA SOCIALNE DELAT ^ pa ni urejen most čez Obrh, kije precej vostih z nostalgijo le pomislijo na tiste pod bivšo pošto. »Ti prostori za kaj že vsaj 8 let ni niti enega prostora za no čeprav je bila trasa že zakoličena. »Pro bi dobila romska družina z v Z/fP j pol suhe klobase z domačim kruhom in drugega sploh ne bi bili primerni, ve grobove. Zgodilo se je celo, da so blem je menda čistilna naprava, saj bi ozko grlo, in tudi pločnikov ob zelo osemsto kvadratov zemlje blr!ja ir ' ker so vlažni. Da bi pridobil čimveč morali sami Rosalničani kupiti grob na morali zaradi nižje lege rosalniške od prometni cesti ni. »Vse to so občinski gradnjo družinske hiše, je SP prostora, gojim gobe na policah. pokopališču v Metliki. »Dogovarjali plake prečrpavati v metliško čistilno problemi, zagotovo pa tudi ni naša na 5« i Kolpi, e, POŠTA TUDI NA Kompost z micelijem in prekrivno smo se že o razširitvi, pogovori so stekli loga ureditev poti od Svržakov do Ro sveta so bili mnenja, daje 1 DESNEM BREGU zemljo se sedaj da dobiti tudi že pri tudi o odkupu zemljišča ob pokopališ salnic, ki sojo takrat, ko so popravljali najprej dobro proučiti in se še . jj , nas, a je precej drag. Kar veliko gob železniški podvoz, uničili težki tovor čili saj obstaja vprašanje, p^ NOVO MESTO — Novomeška ču, vendar je kasneje vse zastalo. Sicer moramo prodati, da se strošek po njaki, ki so vozili po obvozu skozi naše pošta bo prebivalcem desnega bre pa menimo, da bi probleme s trifarškim plačno zemljo »civil« s r j- vrne,« pravi. Marjan ima na policah pokopališčem morali reševati na občini, vasi. Dogovorjeno je bilo, da bodo vaš blcmi, kot jih imajo Romi- ^ ga Krke v Novem mestu, Kandije, še vedno prvi kompost, ki pa ga a tam našemu tarnanju bolj slabo pri ko cesto, ki ni bila grajena za tako velike treba romski družrni Grma, Žabje vasi, Šmihela in Gotne namerava v kratkem zamenjati. sluhnejo. Najbrž je vzrok za gluha ušesa obremenitve, popravili in naredili as veseljivoježeto, da si Želi0 d'" vasi s širšim zaledjem gotovo zelo »Po približno petih tednih se prične tudi denar, ki ga ni,« pravi Željko Ko faltno prevleko, pa iz vsega ni bilo nič. joča v občinskem zabojnik0- ustregla, ko bo v ponedeljek, 2. sep intenzivno pobiranje pridelka, ki Sedaj so na občini na položajih drugi tembra, ob 9. uri dopoldne odprla traja 6 tednov. Za začetek sem pu kot, kije pred kratkim postal predsed ljudje, ki o popravilu nočejo nič slišati, “ŠOU* PREDVRATI^V novo pošto na Ragovski 1, to je v stil kompost na policah veliko dlje, nik krajevne skupnosti, a je bil zadnjih od krajanov pa tudi ne moremo zahte Ijeni praksi bodo dobili rt |j»r i. bližini kandijskega križišča, v stav ker še eksperimentiram. Gojenje pet let tudi kot podpredsednik največja vati, da bodo še enkrat prispevali, ko pa brezplačne učbenike, M ,|W> bi, v kateri je imel dolga leta svojo šampinjonov je občutljiva stvar, na gonilna sila. »Moti me tudi, da v drugih svinčnike, copate in pod° „j 1®%. so že enkrat segli v žep in poprijeli za delavnico fotograf Lujo. Delovni svetov mi ni nihče rad zaupal, saj je krajevnih skupnostih, od koder poko skim letom bodo dobivali reba P’ fi lopate,« se jezi Kokot, ki ne pozabi čas bo pošta prilagodila željam ve gojenje teh gob — to spoznavam še pavajo pokojnike k nam, menijo, daje in kosilo, plačevati jim ne jZijiU- ti omeniti, da nekaj v krajevni skupnosti čine strank. Izpostava bo poslovala le sedaj — očitno nekakšna skriv pokopališče zgolj naš problem. Celo ta za — vse kot v pravem kot11 ngint°' »nje z uporabniki vseh PTT storitev, tam nost, do katere pa se mora vsak goji ko netaktni so nekateri, da po nekaj let le imajo, in sicer telefon. Toda tudi tu so bila zadeva še bolj jasn*.. jj|j. V telj dokopati sam,« ve iz izkušenj pa ne bo dostavne službe in poštnih ne plačajo za grobove. Kako se bo vse bili zapleti in krajani celo sumijo, daje otroci niti v šolo ne bodo f0st0<° predalov. Judnič- M. B.-J. skupaj rešilo, ne vem. Takrat, ko so bili bila vmes goljufija. kažejo, da izginejo iz šolsk' boljši časi, sem še imel upanje, sedaj pa Željko Kokot M. BEZEK-JAKŠE 4 DOLENJSKI UST (jmomaljski drobir y sihKD? JE KRI v? — V dobnh starih Ca- cvjf bilo na vodstvu sindikatov v obeh IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN [vitanjskih občinah zaposlenih 5 ljudi. vw' . ° Pa Jc luui, ua so su v Velika večina cevanju že tako daleč, da ne le, da si ne V Belsadu se pozna dobra letina PrivoSčiti tajnice, ampak tudi stro- ^fn^ga tečaja za zaposlene sindikalne Kumaric za četrtino več, kot sonačrtovali — Makedonci obljubili papriko — Voj naredi izpit v [v Oonaije najbrž ne zmorejo plačati, vodinske marelice prispele v Črnomelj brez težav — Skoraj vse prodajo doma til***. s' ne morcmo razložiti Številnih prvem poskusu j, takih napak v gradivu, ki so ga dobili ČRNOMELJ — V tukajšnjem Belsadu, sicer proizvodni enoti ljubljanske vitelji rdeče pese so iz različnih koncev y> sveta sindikata za zadnjo sejo. Biser Kolinske, se sedaj, ko so na vrhuncu sezone, lahko pohvalijo, da nimajo težav s Slovenije, manj pa se za gojenje te kul Med najuspešnejšimi šo- P? je gotovo zadnji stavek v gradivu, surovinami, pa naj gre za sadje ali za zelenjavo. Prav nasprotno, pri konzervi ture navdušujejo Belokranjci. Medtem lami voznikov v Sloveniji korm*"■ a*‘ vsaJ brebeet zadnjo števil- ranju kumaric nameravajo zaradi letošnje izredno dobre letine prekoračiti plan ko so vse glavne surovine za različne j,o,z dne 9. avgusta 1991, kjer so ob- za četrtino. Seveda upajo, da tudi prihodnja dva meseca, ko bo zanje še vedno omake in ketchup, ki so ga začeli redno . RNOMELJ — Pred 44 leti je bilo nilj *na staliSča ZSS k predogu omenje- glavna sezona, ne bo problemov s surovinami, zlasti še, ker jih nekaj dobijo tudi izdelovati septembra lani, v glavnem iz v Črnomlju ustanovljeno Avto-moto liv„ .Onov intekst zakona o re rezenta- iz drugih jugoslovanskih republik. društvo Bela krajina in od takrat dela Uv“°sti sindikatlv,. tujine, in z njihvo dobavo ni težav, pa v Peter Matkovič Belsadu upajo, da bo letos tudi indus tudi avto šola. Čeprav so včasih v druš iJuSJE PRAVICE — Nekateri Črno- Kot že rečeno, letos je za kumare kot pretekla leta. V Belsadu jih dobijo v tvu organizirali še motokrose, so se tre pJ?. * Prizadevajo, da bi imeli njihovi trijskega sadja, tako jabolk kot sliv, iz ugodno leto, pa tudi posajenih jih je več glavnem iz Posavja, okrog 20 do 30 ton nutno zaradi težkih gmotnih razmer v bj j]' JJ|pljenci več pravic, med drugim naj V službi voznik, pa bo tudi belokranjskih. V Belsadu ob družbi omejili zgolj na poučevanje kan H*«« dovoljeno obiskovati javne lo- ljubljajo, da jih bodo odkupovali, do • Belsad kar 80 odst. svojih izdelkov didatov za voznike motornih vozil. Le „j ^ pravzaprav godi zelo dobro, kler bodo še primerne za konzerviranje, proda na slovenskem trgu in doslej s v prostem času tošnja novost je tudi praktično pouče p, ■ ,anje potegujejo lastniki, vprašanje ODLOČNEJE odkupili pa naj bi jih približno 400 ton. prodajo niso imeli težav. Medtem ko vanje kandidatov za voznike motornih ojJ' ado bo iskal pravice za tistih 86 Z DOLŽNIKI Toda kljub povečanemu konzerviranju so nekdaj nekatere svoje artikle, zla koles. Izpit A kategorije je sedaj v Beli iskali °V’ 50 zaradi pasjih ugrizov lani pa še tapetnik ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni kumaric ne načrtujejo, da bi zmanjšali sti kumarice, tudi izvažali, tega ne krajini moč opraviti le v AMD Bela Pomoč pri zdravniku, ter onih 28, ki ČRNOMELJ — Peter Matko svet je imel nedavno kaj neprijetno na vkuhavanje katere od drugih vrst počno več. V tej črnomaljski tovarni, krajina, za pouk pa uporabljajo motor tav v°® .v ambulanti zaradi enakih te- logo. Moral se je lotiti reševanja pro ki velja za eno najuspešnejših v obči vič iz Črnomlja je po poklicu voz no kolo Yamaha ter sodobne učne me tb) Petih mesecih letos. Kako bo- zelenjave. blemov sedmih občanov, ki že nekaj ča ni, je sedaj zaposlenih 70 delavcev. nik avtobusa pri Gorjancih, po iz tode z radijsko zvezo. ki j^Ptej naklonjeni kosmatincem tisti, Nekdaj so v največji sezoni zaposlili obrazbi pa tapetnik. Čeprav je delo sa niso plačali stanarine. Po zakonu o Paprike, ki naj bi jih dobili iz Make »Tudi sicer smo naš vozni park — tak0 fa- P351!0 trakuljo, pa jc tako in stanovanjskem gospodarstvu in zakonu tudi sezonske delavce, letos pa te po v službi naporno in zahtevno, pa se donije, bodo začeli v Belsadu vkuhavati gre za golfe in renaulte 5 — v zadnjih o stanovanjskih razmeijih lahko stano trebe ni bilo. En mesec so se vozili k svojemu osnovnemu poklicu, torej sredi septembra. Za zdaj imajo iz naj letih precej obnovili, saj so vozila stara dajalec odpove imetniku stanovanjske njim na delo delavci iz mimske Kolin tapetništvu, ni izneveril. Pred 16 leti največ eno leto. Veliko pozornost po južnejše jugoslovanske republike zago pravice stanovanjsko razmerje, če sta ske, sedaj pa jim pomaga nek*j je pričel doma s popoldansko obrt svečamo usposabljanju inštruktoijev, tovila, da paprika dobro uspeva in po drobne iz Kočevja novalec ne plača stanarine in drugih študentov. jo, zlasti še z drobnimi uslužnostni- za katere ni dovolj, da zadostijo le za obveznosti tri mesece zapored ali tri udarjajo, da ni ovir, da bi jim naroče mi dejavnostmi, za katere bi mar konskim pogojem, ampak morajo biti D( KOLES — Tokrat ne gre za mesece v zadnjih dveh letih. V črno nega ne bi dobavili. V Belsadu tudi domačih logov dovolj. O tem so še toli sikdo pripomnil, da se mu ne tudi sicer na cesti vzor ostalim vozni *- . ‘eov film, marveč za razmere v Ko- maljskem primeru nekateri stanovalci upajo, da ne bo preprek pri transportu ko bolj prepričani, ker celo z marelica izplačajo, kom. Sedaj smo štiije redno zaposleni, *>. V uljjj v zadnjem obdobju jc vsak teden niso plačali stanarine po 9 ali 10 mese skozi vso Jugoslavijo. Rdečo peso bodo mi, ki jim jih privažajo iz Vojvodine, »Velikegaefi zaslužka res ni, toda po potrebi pa pokličemo na pomoč tudi --n° vsaj eno kolo. cev, rekorder pa celo 15 mesecev. Iz konzervirali od konca avgusta do sredi doslej ni bilo prav nikakršnih težav. človek, ki ima veselje do dela in ki honorarne inštruktorje,« pove vodja av mu je v veliko zadovoljstvo, če lah ^PRAV^oTtOPNIŠČE-V vršni svet je sklenil, da petim dolžnikom ne septembra ter zopet oktobra. Doba- M. BEZEK-JAKŠE to šole pri AMD Bela krajina, Janez ko pomaga drugemu, ne gleda le na foinenovanem ekonomskem bloku so odpove stanovanjsko pravico, od tega Hozner. sto^jPjn^eb popravljati stopniSče. To bodo tri nasilno izselili, dvema pa našli dobiček,« pravi Peter, ki je začel z Teh potreb pa je bilo v prvi polovici bk*.. > ki pravzaprav povezuje dva drugo primemo stanovanje. Za dva obrobljanjem novih ali starih pre letošnjega leta kar precej, saj se je v prog ter s šivanjem oblačil za avto 2*snMJe °dptto in pozimi nanj sneži. Na dolžnika, ki nista plačala stanarine tri primerjavi z enakim lanskim obdobjem it nC?® in poledenelem stopnišču je mesece, pa so predlagali izrek adminis Ko ni cvenka za ekologijo mobilske sedeže. »Pri meni se ogla število kandidatov povečalo kar za 40 šajo zlasti ljudje, ki imajo bodisi je p,,,, 'komu spodrsnilo in zadnjo zimo trativne prepovedi na osebni dohodek. Kje vzeti denar za popravilo dimnikov na kotlarni? odst. in to kljub temu, da Belokranjci v slej n 0 tu tudi do zelo hude nesreče. Po- Izvršni svet je stanovanjski službi pri novejše in za naše kraje še manj zadnjem času lahko izbirajo med več običajne znamke avtomobilov, in PRiv[nosline k>° v®č. skupščini občine naložil, da uresniči ČRNOMELJ — Tukajšnja Komu onesnaževanja okolja zbranih 478 tiso avto šolami. »Razveseljivoje, daje naša tisti, ki imajo starejše jeklene ko KvpJ^JkJCm NA ČISTILNO — sprejete sklepe, hkrati pa jo je opozoril, nala je poslala za občinski izvršni svet čakov, v vsem letošnjem letu pa naj bi avto šola po uspešnosti med najboljšimi njičke, take že zunaj proizvodnje. Od $^^1 &sa je že zgrajen glavni kanal naj v prihodnje bolj tekoče rešuje te zahtevek za porabo dela ekološkega se nateklo 950 tisočakov. Vendar pa v Sloveniji. V sedmih letošnjih mesecih Za te je najteže dobiti sedežne pre fkve prek Slovenske vasi in probleme. denaija, ki se v skladu z odlokom o za nameravajo denar porabiti v skladu s je kar 77 odst. kandidatov opravilo izpit vleke, a jaz jim rad ustrežem. Po Oaptav” , d° Kočevja in glavne čistilne gotavljanju in uporabi sredstev za var sprejetim programom za študijo nove v prvem poskusu, razumljivo pa je, da trudim se tudi, da je čakalna doba vedno ' *z teh vasi se odpadne vode Se stvo okolja zbira pri tem podjetju, in si deponije, sanacijo divjih odlagališč od pri nas s tem še nismo povsem zado čim krajša, če pa je naročil več, mi diti j, kkajo v glavnem v Rinžo. Dogra- cer iz naslova onesnaževanja zraka padkov, izdelavo katastra onesnaževal voljni in inštruktorji se trudimo, da bi priskoči na pomoč sin, kije po izob druj,.. n4lzireč treba Se tako imenovano zaradi kurjenja s premogom. Komuna cev okolja in zaščito vodnih virov. Če bi bil uspeh še boljši,« niza Hozner ter pri Časi so taki, razbi strojnik,« niza Matkovič, ki kljujL 0 kanalizacijo po vaseh in pri- la prosi za 758 tisočakov, ki bi jih pora ugodili prošnji Komunale, bi za vse te stavi, da se poskušajo čim bolj prilaga »oblači« tudi sedeže avtobusov bila za popravilo dimnih cevi na kotlar naloge ostalo le še okrog 200 tisoč din, s jati željam kandidatov. Goijancev in Integrala. Za vse to JEPOVEDATI ŽAGANJE? - Ob- da se lahko ni na Čardaku, ki so se zaradi prevelikih katerimi pa ne bi bilo moč pokriti vseh Inštruktoije v najstarejši belokranjski delo ne dobi posebnega dopusta, leto ni PnioJuJeJ°, ker nekateri skozi vse količin žvepla in ostalih primesi v kani- stroškov programov za varstvo okolja v avto šoli, ki so bili več kot 4 desetletja ampak ga opravi v prostem času. iz njii, J*).651"* zelenice dovažajo hlode in žarskem premogu predčasno stanjšale. letošnjem letu. brez konkurence, pa skrbi še nekaj: zaneseš le nase Letos je iz Matkovičeve delavni Pa itinT* drva Ljudem je dovolj hru- V Komunali poudaijajo, daje popravi Izvršni svet se je strinjal, da ni moč »Lani so se začele pojavljati avto šole. ki ce prišel še en izdelek: samolepilne n,0 ^SESEU avgusta 1991 DOLENJSKI LIS S5 Novo v Brežicah SOLZIVEC — To, da deluje JA J IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN bolj razpuščeno kot srboslavska vQP*J m že nekaj časa jasno, ne le v vojni 0* vaškem, ampak je to moč soditi trd! številnih «ma!enkostih«, ki smo jih2 , okoli cerkljanskega letališča. Strelpjjj' detonacijam so se ljudje pomaleffl # vadili, čeravno gre za sila nenavadn0^ Sad pristnih zadružnih odnosov kansko folkloro. Pri vsem tem itn»J° veda glavno besedo niški specialkwi» V Kmečki zadrugi Agraria Brežice vidni plodovi dobrega medsebojnega sodelo- padalci. V nedeljo so ponovno ______vanja — Nesprejemljiva cena kapitala za kmete — Leto kumaric piuvunaciju,provokacijo, komi so cczčez ograuoogrado voj**»jr 1,; vrgli solzivec, da bi malo »podkadil1'^ BREŽICE — V Kmečki zadrugi Agraria v Brežicah se lahko zelo mlad 52- zmore, naj pove,« pravi direktor KZ lenjskim teritorialcem, ki so se mii®, članski kolektiv dobre kvalifikacijske sestave pohvali z doseženim, potem ko se Agrarie Roman Baškovič. jašnice peljali z lado, primemo ozn*^ je ta zadruga leta 1990 med prvimi v Sloveniji odločila za reorganizacijo po P. PERC da gre za TO. .. novi zakonodaji. Odnosi med delavci zadruge in okrog 190 kooperantov so VAL — Brežiški radijski valov'?' dobri, sicer ne bi k zadrugi prihajali celo nekateri dovčerajšnji kooperanti kr veliko moč, saj so menda omrežili^ ik ega Agrokombinata. BREŽIŠKI OTROCI slušalcauu.Muvu na vruuaijciicilloddaljenem UIUUBrdu in O , LETOVALI V SAVUDRIJI menili v zvestega spremljevalca P™ Zdrav in uspešen razvoj zadruge se dosegli 95-odstotno oskrbo z vsem, kar mov te posavske radijske postaje. kaže tudi v naložbah. Januaija lani so je potrebno za kooperacijsko proizvod V letošnjem letu je zaradi dejstva, da to radijcem uspelo, ne more biti prt' , začeli v Šentlenartu zidati hladilnico za njo. Kot dobri gospodarji v KZ Agraria v brežiški občini ne deluje več Društvo skrivnost za tiste, ki spored brežišk*jj 500 ton sadja. Do prve faze je zgrajena pametno obračajo denar, ob tem se tudi prijateljev mladine (menda smo edina dia dokaj redno poslušajo. Bilo p***| in poskusno že obratuje, te dni pa so zavedajo, da zadružniki vse leto nekaj takšna občina), kije v preteklih letih or nimivo zvedeti kakšno podrobne*, vlagajo in nanje ne bodo pozabili ob ganiziralo letovanje otrok na morju, in morajo prevladovati povsem sp**^ zaradi želje staršev in otrok, da bi imeli zaključnem računu. podnebne ali katere druge razmer** možnost letovanja v koloniji, prevzel slišnost v resnici tako dobra. Agrarijini kooperanti naj bi letos organizacijo letovanja Center za social TERME — Ob normalni turist^ zredili okrog 2500 prašičev, 800 gove no delo Brežice. Nasmejani in zado zoni je v čateških Termah pravi l*'' jih pitancev in oddali 6,5 milijonov li voljni obrazi otrok, ki so preživeli deset različnih tujih govoric. Zdaj so tujiš^ trov mleka. »Cene kapitala kmetijstvo prijetnih dni v Savudriji, so za nas pravo Termah nekaj že tako redkega in pjačilo za trud, ki smo ga vložili v orga nega, kakor so Brežičani na Havajih^ ne prenese več zaradi visokih obresti in IZMENJA V A IZKUŠENJ CDU OBRIGHEIM IN SKD KRŠKO — Konec nizacijo in izvedbo letovanja. V teh po stični delavci pa bi tudi iz tega Žale*1’' preteklega tedna se je mudila na delo vnem obisku pri krščanskih demokratih v čitnicah, katere prešemost in otroško stanja lahko potegnili kakšen nauk • V KZ Agraria so zaključili odkup razigranost so zasenčile vojna in njene krški občini delegacija CDU iz nemškega Obrigheima, s katerim ima krška plenice v glavnem v načrtovanih posledice na našem območju, smo imeli občina plodne stike že približno desetletje. Skupno delegacijo CDU in SKD je sprejel tudi krški župan Vojko Omerzu. Gostje so v petek obiskali Labod, Impe- okvirih. Odkupili so 2800 ton pleni s tem še dodaten razlog, da uresničimo • V Evropo bomo hodili ce, kar je sicer manj kot v rekordnem to letovanje in popeljemo otroke na res rial ter obratovalnici Ivana Molana in Mirana Resnika, v soboto so imeli zani kot bosonogi avguštinci (Pintatj^ mive pogovore s priorjem kartuzije Pleterje g. HoUensteinom, ogledali pa so si letu 1990, ko je bilo plenice kar 3300 prave počitnice s skupinskimi igrami, • So kreposti, ki jih lahko ton. Je pa zato kakovost pridelka le tudi Formo vi vo in Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici Ob sklepnem delu kopanjem, smehom in veseljem. Da pa le, če si bogat (Rivarol) . to« boljša, kar se naposled pozna tudi smo organizacijo sploh izpeljali, se mo obiska na Ravnah pri Zdolah je Marica Živič, »duša« aktiva kmečkih žena in • Sposobnost, ki se dnevno W pri izplačilih, ki so se pričela pretekli ramo zahvaliti nekaterim obrtnikom iz SKD v Krškem, za strankarske kolege pripravila še sklepni del obiska, ki ne bo veča, dnevno nazaduje. teden. Povprečna izplačana cena za brežiške občine, ki so finančno podprli zlepazatonil vpozabo. Na posnetku: pri Živičevih, kjer so Nemcem med drugim kilogram{ram plenice je 5,14 din. Kako- organizacijo kolonije v Savudriji. pregovor) pokazali tudi kakšen je pravi slovenski šopek. (Foto: P. Perc) • Vino pij iz male steklenic*1* vost prideika' je dobra tudi zavoro te ga, ker kmetje jeseni zamerijo mer- nost iz velike. kantilno plenico za semensko. Sicer • Kadar prihaja na mizo Roman Baikovič, direktor KZ Agraria pa bi na spiolno lahko rekli, daje bik) OBVESTILO odhajajo skrivnosti to leto kumaric, sqj bodo pri Agrarni • Vodja je nekdo, ki nesnes^ \ odkupovali sezonsko sadje. V dveh le prekoračili pogodbene količine kar BORCEM IN potrebuje druge. (Saini-ExupCW.i tih, po končani drugi fazi, naj bi imela za okrog 70 odstotkov. Nekjg od 350 AKTIVISTOM • Bog jeie vsepovsod, toda " hladilnica zmogljivost 2500 ton sadja. ton pridelka bodo izvozili v Avstrijo. Pavel II. ga povsod prehitiiti M Izvozili bodo tudi 5 ton robid in 100 KOZJANSKEGA V njej bo poskrbljeno tudi za sodobno ------|v«i hlajenje in globoko zamrzovanje vrtnin do 150 ton jabolk. Za domači trg bo 7. septembra 1991 bo v Koz in mesa. S prizidkom trgovin v Globo ostalo okrog 700 ton jabolk. Pri jem letošnje srečanje borcev in Krške novice kem in Šentlenartu so poskrbeli za pes bralkah ae ujme poznajo neprimerno aktivistov Kozjanskega. Srečanje eJ bolj kot pri jaboadh, sg bodo name bo združeno s praznikom KS tro ponudbo reprodukcijskega materia ŽGANEC — Nedeljska, že 1 l^jS la, izključno za svoje kooperante pa so v sto predvidenih 400 ton pridelali le Kozje. okrog 100 ton viljamovk, kijih Agra na stadionu Matije Gubca v Kri#^l ] Šentlenartu usposobili še manjšo me- Tradicionalno srečanje borcev ria izvaža predvsem v Italijo. KZ postregla z dobro organizacijo Pnf^Un šalnico za oskrbo s krmili. Cilj je, da bi in aktivistov z domačini bo v srcu Agraria odkupuje tudi navadni be nenadejano borbenimi vožnjarmOci Kozjanskega ob vsakem vremenu wayistov in tudi nekaj ekshib*%j#a zeg, letos prvič pa po pogodbi z Eto- z začetkom programa ob 11. uri Mednje sta gotovo spadala komajJ^jted lom, ki je vlagal v nasade hibridnega in se bo po slavnostnem govoru in Kruno Žganec iz Preloga, ki je v od®j ^ Dolenjci črnega bezga, odkupuje tudi to kul kulturnem programu nadaljevalo turo. nekajkrat odpeljal po dva kroga, efl*jl ig. v prijetnem okolju vsem priljub se mu je na dirkalnem stroju pridhjjta. so se dobro ljenega kraja. letni brat. Občinstvo je oba učenc*^ ^ če se ta cena ne bo spremenila, se bo to DOBER PRIDELEK — Letos ne pravijo zaman, da je leto kumaric, sajje bilo V programu bo ves čas sodelo davnega našega najboljšega odrezali že poznalo pri jesenski setvi in živini. vreme tej vrtnini tokrat izjemno naklonjeno. Zato je pri večjih pridelovalcih še vala pihalna godba s Senovega. speedwaya Zvonka Pavlica, kij*P^ 0 Tako mnenje je prevladalo tudi na se kako pomembno, da je pri hiši vedno do volj pridnih rok, kajti zapoznelo obira Parkirišča za avtobuse in oseb zaključil svojo obetavno kariero 1-^ Na mercatoriadi Krčani stanku zadružnikov na mednarodnem nje pomeni, da je manj pridelka prvega kakovostnega razreda, ki ga seveda na vozila bodo zagotovljena, go krškem AMD, zelo toplo sprejelo, osvojili 4. mesto sejmu v Gornji Radgoni. Kmet naj dobi odkupovale! predvsem kamniška Eta, najbolje plačajo. Pri Salmičevih na stinska ponudba pa bo bogata in bej prisrčen je bil pogled na svoje delo primemo plačano. Ta družba Kalcah-Naklem, kjer smo zalotili na njivi pri pobiranju kumaric študenta A leša po dostopnih cenah. Žganca, ki seveda še niti ni dovolj Vt*. LJUBLJANA — Na letošnji 14. mer mora kmetu jasno povedati, kaj bo za in srednješolko Marjano (na posnetku), pravijo, da bodo letos na približno 7 Vabljeni! bi sedel na motorju dosegel tla i® ^ nrisknčil na nnmnnh koncu V0WJ catoriadi, letnih športnih igrah delavcev, svoje pridelke dobil, če država tega ne arih pobrali okrog poltretjo tono kumaric. (Foto: P. P.) Pripravljalni odbor kmetov in upokojencev 18 tisoč članskega »zverine«. Vsekakor zelo dobra p0*^^ poslovnega sistema Mercatorje bila slaba ganizatorjev —AMD Krško, ki b0^ j ^ udeležba. Zato pa se je 27 ekip iz vse Slo venije v športnem parku na Kodeljevem vpisovalo nov podmladek. JT Kovinarska bo le utekla stečaju OBRIGHEIM - Krščanski dflfJTi toliko bolj srdito borilo v vseh desetih 11 BRCŽIŠKA..^ disciplinah. iz Obrigheima so zbrali 1500 V streljanju je bila med ženskimi eki Upniki so bili za poravnavo — Prodali bodo del premoženja — Veliko naročil PORODNIŠNICA moči za obnovo cerkvice sv. Križ* pami najboljša M-Kopitama Sevnica, škem, kjer je bilo po vojni skl*<^| KRŠKO — »Zadovoljni smo lahko, ker je 12. junija leto« prišlo do poravna no je predvsem, da ti viri ne presahnejo, V času od 11. do 17. avgusta so v bre druga pa ekipa iz M-Hotela Sremič Krško. Preskrbe, letos na binkošti pa j*^ ve med Kovinarsko in upniki. Upnike bomo stoodstotno poplačali v treh letih, z da ostane dovolj za plače. In po teh so v žiški porodnišnici rodile: Silva Debelak iz Med moškimi ekipami je M-Kopitama letu 1948 prva maša v tej cerkvi. , obrestmi vred. Da pa bi to zmogli, smo že začeli s prodajo dela premoženja Kovinarski trenutno na boljšem kot v Kostanjka — Nejca, Tatjana Božič iz Kr nik SKD Krško Danilo Siter teJ"ji Sevnica osvojila 3. mesto. V malem no škega — Mašo, Vesna Benda iz Bregane sedniku CDU Obrigheim Karl-H^Jj Jt gometu je zmagal M-Agrokombinat Kr Kovinarske, od (ne)zasedenih stanovanj, počitniških zmogljivosti, skladišča s kakem drugem kolektivu v krški občini, — Silvijo, Ida Zemljak iz Krškega — De seriu zahvalil in deial. da bo skuJ ško, v ženski košarki je bila najboljša M- parcelo, objekta peskalnice s parcelo, zazidljive stavbne parcele pa do repro- saj se suče povprečni OD med 8 in 9 ti serju zahvalil in dejal, da bo sk®y \ jana, Nada Železnik iz Brestanice — Ma kot kulturni minister pomagati p® % Mednarodna trgovina, medtem ko je pri materiaia,« je povedal direktor krške Kovinarske, Jože Mulej. sočaki. V večjem občutku socialne var rušo, Slavica Krošelj iz Krškega — Žiga, moških M-KG Kočevje zasedel 3. mesto. Od oktobra lani seje število delavcev je bila še nedavno vse prej kot rožnata, nosti v tovarni, v kateri so številni de cerkvice. J J Daija Krošelj z Malega Obreža — Saro, V ženski odbojki je bila ekipa M-KG Ko v poslovnem sistemu Kovinarske, ki saj je nad njimi visel Damoklov meč lavci pustili svoja najlepša delovna in USTVARJANJE - Po * Zvonka Vavtar iz Sevnice — Domna, čevje druga, pri moških pa ekipa istega povezuje 6 d.o.o., zmanjšalo z okrog stečaja. življenjska leta, pa tiči morebiti tudi torice krške podružnice Službe dfjyi, j Darinka Petrovič iz Reštanja — Nušo, ga knjigovodstva, Almire BožoV&jfM podjetja tretja. V ženskem tenisu so bile 430 na 310, kar je predvsem posledica Četrtino celotnega prihodka sicer spodbuda, da s še bolj zavzetim, kako Doroteja Lazarova iz Brežic —Gordana, rijo Krčani dvakrat več kot zmagovalke M-Ljubljanske mlekarne, v tržnih razmer, ki jih je pronicljivo anali ustvarijo z izvozom, toda se je pri inve vostnim delom pripomorejo, da sebi in Nada Gorišek z Otoka — Željko, Janja česar pa seveda ne bi smeli pospl°* s i \ moškem pa M-Sloga. Pri kegljanju so žen sticijski opremi vse težje prebijati. Na prihodnjim rodovom ustvarijo razme ziral ljubljanski Zavod za organizacijo Kozole s Sedma — Špelo, Lidija Slovenc prvem letošnjem polletju, denirt°'J ' ske iz M-Hotela Sremič odnesle drugo, poslovanja, ko je snoval tržno strategijo zahod izvažajo predvsem betonske čr re, ko ne bo treba tolikanj trepetati, kaj iz Kapel — Tadeja, Rasema Hadžajlič iz podatkih SDK izguba v krške® z moški iz M-Trgopromet Kočevje pa prvo in razvoj Kovinarske. Nove d.o.o. so palke in mešalce. Sicer pa delavce po se utegne primeriti temu, nekdaj enemu Brežic — Hanana, Justina Levičar z Gore darstvu 7-krat višja od akurnu**^ j mesto. M-Trgopromet Kočevje je bil naj polletje sicer še zaključile z manjšo iz vsod, ne le v Kovinarski, bolj malo za od stebrov krškega gospodarstva. - Žana. Durdica Županič s Senovega - sevniškem gospodarstvu pa je izfi1 boljši tudi v šahu, M-Kopitama Sevnica gubo, imajo pa še precejšnje rezerve v nima, od kod priteka denar, pomemb P. P. dečka. Čestitamo! segla akumulacijo za 70 odstotku j/ pa je bila druga. V vlečenju vrvi so se naj amortizaciji nanovo ovrednotenih bolje odrezali iz M-Kombinata Krško, osnovnih sredstev. ženska ekipa tega podjetja pa je zasedla Posel je omenjen tudi zavoljo vojne v tudi 1. mesto v krosu, medtem ko so bili Sevniški paberki moški drugi. V tenisu je slavila ekipa po delu Jugoslavije. Nekaj naročil imajo podjetja za gradbeno, procesno opremo Zabukovljani dohitevajo razvite slovnega sistema Mercator. KOPALIŠČE _____SevnSk* ^_ Skupna zmagovalka letošnje mercato- in za ekologijo. Gre za asfaltni in beton Kopitarna ni najbolj zadovolji® riade je bila ekipa M-Ljubljanskih mle ski program, delajo za Komunalno V krajevni skupnosti Zabukovje še zmeraj največja pozornost posodobitvi cest torjevi družini, zato se bo od te "V karn, M-Agrokombinat Krško je bil četrti, energetiko Ljubljane, za Comet Zreče, — Vodovod ne zadošča več večjim potrebam — Uredili bodo tudi pokopaiišče najveijetneje poslovila. Ali bi takf jJ M-Kopitama Sevnica sedma, M-Trgopro- za četrti 200 MGW blok šoštanjske tev morebiti kaj pripomogla, d* ®*>' met Kočevje deveti, M-KG Kočevje dese termoelektrarne bodo izdelali elektro ZABUKOVJE — V krajevni skupnosti Zabukovje, potem ko so za lansko odseka ceste skozi Vranje, mimo Aj Kopitarni več presežkov ene^V ti, M-Hotel Sremič Krško trinajsti ter M- filtre za čiščenje emisije dimnih plinov, letni občinski praznik le dobffi asfaltno povezavo s središčem občine, niso več dovskega gradca. Vaščani so kar pre splošno in za tako banalen Pr’nS*1' KZ Trebnje predzadnja. izdelujejo tudi elektrofiltre za livarno tako kozjanski, se pravi nerazvito bi odmaknjeno podeželje. To pa seveda ie ne dolgo pozabili na to, da bi morali sami ogrevanje vode sevniškega kopanj/ J. B. TEF v Šibeniku. Skratka, v Kovinarski pomeni, da Zabukovfjani ne pričakujejo več nikakršne pomoči sevniške občine ustanoviti vsaj gradbeni odbor, kot pa enkrat je še najcenejši, a ne tabuji zdaj, ko imajo posamezna podjetja že pri reševanju komunalnih zagat sljiv vir za te zadeve sonce. Mor®*, I^ V teh krajih so na prvem mestu še rešiti to cestno povezavo. kolektoiji na kopališču zagotov® «(r ODLOČBE dela za kakšen mesec ali dva naprej, • V Zabukovju nameravajo malo po vedno ceste. Na to, daje nujna razširi Denar za ureditev odvodnjavanja tople sanitarne vode. Ob pp®JjVj bolj optimistično zrejo v prihodnost, ki lepšati dokrg zapuščeno pokopališče. O ZLOŽBAH tev, priprava tampona in modernizacija odseka kategorizirane ceste Zabuko rje denarja za tako naložbo imajo, V Podgorju seje pri pokopalŠču po pomislekov tudi zaradi bojazni* KRŠKO — Na današnji seji kr odseka kategorizirane ceste Podvrh — — Dol v dolžini 2,5 km pričakujejo rušil podporni zid, tako da dela res ške občinske skupščine naj bi po Trnovec do meje z blanško krajevno Zabukovljani iz mošnjička, v katerega kolektoiji postali predmet iziMjZp/t nikoli ne zmanjka. Zabukovljane pe larije. Zdaj so to tuši, kjer kar Vjr slanci sprejeli obrambno-razvojni skupnostjo pri Brunku, so že opozorili se steka denar za redno vzdrževanje ka sti tudi 23 let star vodovod, ki bi ga kdo bo stočil več vroče vode VW predstavnike občine. Vedeti je pač tre tegoriziranih cest. Veliko pa bi kraja načrt za leto 1991, odlok o organi morali od ztye(ja na Pokojniku obno pri kabinah in se režijo, kdo bo PV ba, daje 2-kilometrski odsek kritičen ne nom, ki imajo precej bližje do Sevnice zaciji in delovanju sistema za opa viti. Vode je dovoU, cevi pa so pre srečo, da bi zaprl vodo, ki lije a . zgolj zavoljo velikih težav pri vzdrževa zovanje in obveščanje v občini, od čez Metni vrh, pomenilo, če bi le do nughne.še. Sest kubikov velik zbiralnik da bi se pri tem poparil. lok o organiziranju Poklicne gasil nju makadama, temveč je to že kar kri končali poldrug kilometer tamponskih ne zadošča za več kot 30 uporabni DIM — Iz Stillesa seje zadnjlC_/ ske enote Krško ter odloči o uvedbi tična prometna točka, saj ni tako redek del na odseku ceste Zabukovje — Met kov, ki doslej niso pobirali niti ------esneW komasacijskega postopka na koma avtobusni in drug promet. Ker so pri ni vrh. Zato so pripravljeni izdatno po vodarine. sacijskem območju Krško polje I v akciji za posodobitev pripravljeni sode magati z delom in prispevki. Za pripra delu katastrske občine Senuše in na lovati tako krajevna skupnost z gramo vo tampona, kije nujen za posodobitev čakati, da jim bo sv. Peter vse ponaredil, vamah malokdo beli glavo, k® kC|<^ S* .i f. komasacijskem območju Krško po zom kot tudi krajani z udarniškim de 1,2 km odseka Malo Podgoije, je le 8 kakor seje zadnjič hudoval eden funk zanemarljiv običajen pojav, s*• ir rf % lje II v delu k.o. Veliki Podlog in de lom, na drugi strani meje pa dajejo uporabnikov ceste pripravljenih pri cionarjev zabukovške krajevne skup malo bolj osveščeni sprašujjej®eJUv ^k<," \ lu k.o. Drnovo. prednost tej povezavi Blančani, se vsi makniti precejšen delež. Precej drugače nosti. barvi teh dimov nekaj simb®1^'^ % Jože Mulej, direktor Kovinarske nadejajo, da bo družno lažje dokončno kaže razširitvi poldrugega kilometra P. P. membne za usodo teh onesnaž* i* D0LENJSD UST t. 35 (2193) 29. avgus^A |A'< Pred novo kulturno sezono P. kultura na Ustine o pravicah Starega trga Se bo normalno kulturno življenje nadaljevalo že septembra, v začetku nove kulturne sezone? rVtV V' stare pergamentne listine je Belokranjskemu muzeju v varstvo izročil in mj“: Fugina, izseljenec iz Starega trga ob Kolpi — Zanimiva usoda listin DOLENJSKA, POSAVJE — Sicer za kulturo srečnejši, predvsem pa mir kratkotrajna junijsko-julijska vojna v nejši, kot je to bilo zadnji čas. Računajo v jJJI^klKA — Pred štirimi tedni, Starega trga še v prejšnjem stoletju gine odkupil. Okoli leta 1932 je Fu Sloveniji je za skoraj dva meseca po tudi, da bo na voljo vsaj najnujnejši de izobra ifi' id* J**k. 1. avgusta, je Jože Fugi- dokazovali takratni gosposki svoje gina listini izročil svojemu sorodniku, vsem prekinila kulturno življenje. Šte nar, čeprav v kulturi ni vse odvisno od ikf'; E, ®*J°kranjski izseljenec iz Stare pravice s temi listinami. Še leta politiku dr. Juriju Kocetu, poznejše vilne prireditve, načrtovane za poletni denarja. To vedno znova dokazujejo mu* •’ ‘zro^‘* Belokranjskemu 1893 jih je potijeval in kolkoval mu narodnemu poslancu v jugoslo čas, so šle po vodi, odpadle so likovne ljubiteljski kulturni delavci, ustvaijalci ževanje p ur^u ,v varstvo tri stare listine, s Kranjski deželni zbor. Po tistem pa vanskem parlamentu. Dr. Koce je li razstave, koncerti, recitali in drugo. in poustvarjalci, ki se kulturi ne zapisu- • oo* dilienm'.so fevdalni gospodje potr- je po pripovedovanju Jožeta Fugi- stini varoval vse do marca 1947, ko Takšnega kulturnega mrtvila v dolenj jejo za plačilo. a & . Pravice Staremu trgu ob Kolpi ne in dr. Jurija Koceta usoda teh li mu je grozila aretacija. Pravočasno se skih, belokranjskih in posavskih obči Z umikom jugoslovanske armade se sospošfini Poljane. stin takšna: je umaknil v Avstrijo, ob odhodu li nah še ni bilo. ponekod nakazujejo obeti, da bi prišli PREMALO IN PREVEČ i 4 je. ajstarejša listina je iz leta 1568 in Omenjene listine in ves ostali arhiv stini izročil v varstvo nečaku Jurija Nekaj prireditev, ki so poleti odpad do novih prostorov za kulturno dejav elof1' le P^gamentu. Listino, ki ima zelo Starega trga so se hranili v eni od sta- Fugine, zdajšnjemu darovalcu ome le, bodo izvedli v bližnji prihodnosti. Z nost. Možnosti, da pridejo do lastnih UČITELJEV Velano glavo, je izdal nadvoj- rotrških hiš, nazadnje pri Rozmano njenih listih Belokranjskemu muzeju, njimi se bo nekako začela nova kultur prostorov za dejavnost predvsem kul »So šole, kjer bo manjkalo pedagoš iroj* ke. .are'- Zal je listina brez pečata, vih na hišni št. 35. K temu Rozmanu Jožetu Fugini. na sezona in pričakujejo, da bodo že pr turne skupine v večjih krajih, so v dose kih delavcev, ki so neposredno vključe l5^Je ‘Zgubil. Druga listina je iz leta so se hodili starotržani strič in brit. vi septembrski dnevi kulturno živahnej danjih domovih JLA. Če bi npr. novo ni v učno-vzgojni proces. So tudi šole, 3i vod 'J!Je na nJeJ podpisan nadvoj- Med strankami, ki jim je vaški brivec Jože Fugina je listine leta 1953 po ši. Upajo, da bodo meseci nove sezone meški dom JLA namenili kulturi, bi s kjer jih bo nekaj najbrž res preveč. Gre ohra Ferdinand. Tretja in najbolj strgal brado, je bil tudi Jurij Fugina. kazal v Državnem arhivu LR Slove tem za daljši čas rešili prostorski pro za izenačevanje standarda — na neka i Au.njena '‘st>na je iz pisarne grofov To je bilo zelo razgledan mož in je hi nije, kjer sojih menda prefotografirali blem za celo vrsto najrazličnejših kul m' terih šolah je bila učiteljeva obremeni i^Ifgov. Nosi letnico 1781 in tro opazil, da Rozman na fino ostri in mu jih potem vrnili. Ko je potem turnih dejavnosti in skupin. Podobno bi * S> tev nizka, na nekaterih previsoka. Glo visi PC^at Pečat je v leseni škatlici, ki britev z drgnjenjem ob dokaj čuden odšel v Ameriko, je dragocene listine lahko bilo v Brežicah, Ribnici, Črnom balna ocena je, da ni preveč učiteljev, stin^ n!?683 traku’ Pr‘trJene8a na >>- predmet. Kaj hitro je Fugina ugotovil, vzel s seboj. Dejal je, daje bil večkrat lju in še kje, kjer so vseskozi tarnali, da teh, ki so neposredno v izvedbi pouka.« ko t 'Jarand° seje vse natančno ta- da tisti predmet ni nič drugega kot li v skušnjavi, da bi listine drago prodal za kulturno dejavnost in kulturno živ # ij 50 takrat pečatili pomembnej- stina, pisana na pergament. Ko je in se rešil denarne stiske, pa tega ni ljenje nimajo prostorov. Le pametno se (Dr. Peter Vencelj v Rozmana vprašal, ali ima še kaj takš mogel storiti. Ni pa se tudi mogel od je o tem treba dogovoriti. intervjuju za Delo) k n! VSe^'n‘ zanimivih listin ta čas nih »papirjev«, mu je ta povedal, da ločiti, da bi jih prepustil kateri od I. Z. in na^°^P°vedat‘ nič podrobnejšega mora biti na podstrešju še veliko tega, domačih ustanov. Šele letos je, po po $ bod j.vnejšega, bo pa vse jasno, ko da pa mu je oče naročil, naj tiste listi govoru z Jurijem Kocetom in prof. Arhiv 1St'ne Pre*3ra*‘ strokovnjaki ne skrbno varuje. Šla sta na podstrešje Kobetom, sklenil dati listine v varstvo o * Slovenije. Kot zanimivost pogledat, kaj je, pa sta lahko le ugoto Belokranjskemu muzeju. Kotanja v šoli stine "x0 fe*”31 'e to, da se vse tri li- vila, da so svoje že opravile miši. Ko z^njajo enako, tako, kot so se likor toliko celi sta bili le še dve listini: Lepo in prav bi bilo, ko bi tako kot Šest umetnikov delalo sov w. vse uradne listine tistih ča- tista iz leta 1567 in ona iz leta 1599. Jože Fugina ravnali tudi morebitni v likovni koloniji, ki se daijj Po milosti božji...«, in tako Fugina je seveda vedel, da ima v drugi lastniki podobnih starih listin dolih’ ^ |fe.mer sledijo kar nekaj vrst rokah pomembni listini za zgodovino ter drugih predmetov kulturne in je včeraj končala v Rib j^.oaslovi oblastnikov, ki so listine Starega trga in ju je tudi dal na vpo zgodovinske vrednosti. Prav gotovo nici — šlikar Gnamuš gled Narodnemu muzeju v Ljubljani. je Belokranjski muzej pravi naslov in navdušen Vo*3*** uvvajo očitno zelo zanimi- Prav čudno je, da se Narodni muzej prostor za hrambo takšnih dragotin. “s°do. Kaže, da so prebivalci za listini ni tako ogrel, da bi ju od Fu- ZVONKO RUS ŠOLA POMOČ, RIBNICA — Štirje akademski slikarji — Gustav Gnamuš, Zdenko NE PRISILA Žido, Zmago Lenardič in Andrej »Rad bi rekel, da apeliram na šol Trobentar — ter dva akademska ske kolektive od osnovne šole do uni kipaija Mirko Bratuša in Roman verze, naj upoštevajo nastale razmere Makše — so ustvarjali v letošnji li Kar je preprečila vojna, to bo zdaj z agresijo, z vso nervozo in vsemi kovni koloniji, znani tudi kot rib motnjami in naj v tem pogledu ne niško likovno srečanje, ki seje izte folklorne skupine Račna in Zago- 'Pkofc, Trebanjd so načrtovali letošnjo prireditev Iz trebanjske- vnašajo s trdimi posegi dodatnih na kla z včerajšnjim dnem. Delovišče riških fantov, nedelja, 8. septem ***|je dni junija, pa jim je izvedbo preprečila agresija jugoslo- petosti med učence. Poskušajmo vide kolonije, ki je trajala deset dni pod bra, zadnji dan prireditve Iz trebanj Akademski slikar Gustav Gna jU **fe “* Slovenijo. Prireditve niso odpovedali, marveč so jo le ti šolo kot pomoč mladim in poma strokovnim vodstvom dr. Jureta skega koša, pa bo spet posvečena muš v svojem »atefjeju« v ribniški ^b^,l*'nu ^*s' so, da so se razmere medtem tolikanj gajmo jim tako, da bo delo usmerjeno Mikuža, je bilo v ribniški šoli in tam Frideriku Baragi, in to v celoti. To bo osnovni šoli, kjer so ustvarjali rfl!?0 stekla c'k’da bi junija napovedana dogajanja zdaj že lahko nemo- v kvalitetno posredovanje učnih vse smo se tudi pogovaijali z enim od Baragov spominski dan, ki bo pote udeleženci letošnjih Ribniških li bi dosegli dvoje: obiskovalcem bi dali obljubljeno in trud bin in v gojitev toplih medčloveških udeležencev, akademskim slikar kovnih srečanj. kal pred Galerijo likovnih samorast odnosov. Za učence bo v novi samo jem Gustavom Gnamušem. jŽŽSi*, je*1«?’ kot J'e bilo predvideno kov odprli razstavo o Frideriku Ba- nikov. Ob 9. uri bo tam recital o Fri stojni državi toliko pomembneje, s Gnamuš je povedal, da je med deriku Baragi, na katerem bodo kakšnim znanjem bodo stopali v živ Prireditv*15113 otvor‘tev ragi, uro kasneje pa bo v domu kultu vsemi, ki so se letos odzvali na pri Prve dni slikarju Gnamušu delo re okrogla miza o Baragi, na kateri recitatoiji predstavili nekaj besedil ljenje. Učenci naj ne sprejemajo šole jazno povabilo ribniških organiza- ni šlo posebno od rok in je, preden •nSKpriflji bodo o življenju in delu tega po- izpod peresa tega znamenitega Slo kot prisilo, marveč kot skupno pomoč torjev, najstarejši in ker tu še ni bil, ^Opo^Pferobra ob 18. uri, ko se venca. Uro kasneje bo sledila slav seje resno lotil slikanja, precej časa družbe, da se dokopljejo do dobrega se šele privaja na Ribnico in okoli porabil za urejanje vtisov, ob tem Uti zvokHJsk'b ulicah začeli raz- • Prireditev Iz trebanjskega koša nostna maša za Baragovo beatifi znanja.« co. Pohvalil je organizatorje za nji kacijo (razglasitev za blaženega), s pa veliko skiciral. Na vprašanje, ali tra jn l" d°mačega pihalnega or- pripravlja Turistično društvo Treb (Dr. Peter Vencelj v hovo izjemno pozornost do ustvar katero se bo iztekel kulturni oziroma ni nenavadno to, da slikarji delajo v Ornost * ob teJ Slasbi pritegovala nje v sodelovanju z Zvezo kultur intervjuju za Delo) jalcev. Udeležence likovne kolonije nih organizacij občine Trebnje, ge duhovni del omenjene prireditve. šoli, v zaprtem prostoru, medtem *sSim. vaJami mažoret- so prvega dne odpeljali na izlet v ko so udeleženci kolonije prej hodi .?. slekel a,lz.^rosuPljega. Obenem neralno pokroviteljstvo pa je pre Žal pa je moral že prej dokončno USTANAVLJA SE Loški Potok, spotoma pa so si le-ti odpasti 24. Tabor likovnih samorast li slikat v naravo in razne kraje rib NiČneV“dl Program gostinsko- vzela Zavarovalnica Tilia iz Nove lahko ogledali tudi Novo Štifto, ga mesta. Kot sponzotji sodelujejo: nikov, ki je bil junija načrtovan v ŠOLSKI INŠPEKTORAT niške občine, je odgovoril, daje ta ortLle'n vtnHdbe’ v okviru katere Sodražico in druge zanimivosti. ko pač zato, ker hodi slikarstvo po Tesnila, Trimo, SOZ Unitehna, okviru »trebanjskega koša« in na ka Dr. Peter VEncelj je napovedal, da Gnamušu se zdi ribniška pokrajina novih potih. Zunanje motive in sli Stanovanjska zadruga Šentrupert, terem naj bi ustvaijalo štirinajst sli bo v okviru republiškega ministrstva za precej podobna njegovi domači, kanje panoram so slikarji prepustili ■ avo P^rbljeno pa bo tudi Akripol, LTOUR Trebnje, občin karjev in kipaijev naivcev iz Sloveni šolstvo in šport začel kmalu delovati še J’ koroški pokrajini, le da ima slednja fotografom, ki to dovolj dobro ’ ^les’ vožnjo z zapravljiv- ska skupščina in krajevna skupnost je in nekaterih drugih jugoslovanskih šolski inšpektorat, ki se bo ukvaijal s višjo lego. Med ogledom Ribnice in opravijo, sami pa se bolj posvečajo Trebnje, KZ Trebnje ter več gostiln republik ter prvič likovnik iz Avstrali pravnim, organizacijskim, program njenih znamenitosti so se mu še po razreševanju likovnih problemov in r § W/s/ ob vojnih slikah Janka Orača *X tren0'”6^' slikar je kot udeleženec junijskih bojev na Medvedjeku prelil hot*e 9roze in notranje stiske v več slikarskih ciklov — Vojna kot stra- 5:it doživetje mu pomeni temo, ki je najbrž nikoli ne bo mogel izčrpati s,l¥cetP MESTO — Dolga vijuga vzdol. Ni le zadelo, živ si Kriki se utr junijske vojne. To pa je tudi zgodba I »‘h v* 'e: Pobijajoče se po dnu zože- gajo niže, kjer je osamljena domačija njegovih, tudi kdove kolikerih slik, ki I VzPeti, Z{!,u b°lj m tam manj strmih Pogledaš doL vse je v dimu in plame mu jih je »narekovala« ta vojna, doži tlenja ? slraneh ceste kope nih. Reaktivci so še nad tabo in seka vetje, katerega ponovitve si ne želi ni 8°ztt j-' no prevalih zgoščajo v jo. Bežiš naprej in globlje v gozd Nisi koli več. »ie teh nekaj dni, ki sem jih Janko Orač: »Dnevi vojne so za A brž J>Uj!no raste gabrina in naj- sam. Vidiš, da vasje več. Tečete, koli prebil na medvedješkem koncu, meje dolgo zaznamovali vsebino moje Janko Orač:» Tole je le nekaj mojih likovnih izpovedi o vojni, ki sem jo Gg/ trtie ime naselje, ki leži on- kor vas noge neso. Kam? Pri srcu sti zaznamovalo za vse življenje,«pravi ga slikarstva«. kot teritorialec doživel na Medvedjeku«. i Pa se JnJ V™Preide v ravnino, od tu ska hlastaš za zrakom. To je stres, »Toliko strahu in groze, tolikšna sti $ taliva to j , ^unijsko sonce izdatno strah, duševna stiska Za trenutek ska in toliko najrazličnejših vprašanj kasneje še vrnil k tem dogodkom, da osem do deset jih je in na vsakem je lo, da se je psihično pobral »Precej v riaton ° enj-sko pokrajino s slepe- obstaneš — kaj je res? Izza vsakega o biti in ne-biti smislu in nesmislu živ bi iz njih izvlekel še kaj nedorečenega upodobljen »spomin« na Medvedjek mojih kolegov«, pravi »bo še dolgo te tQise(Jvjomen° svetlobo in vročino. S gabra nekdo meri vate, vsako skri ljenja in človeškega (ne)početja se ni nejasnega in neizpovedanega bom Prevladujejo temne, zamolkle barve. potrtih in strtih, nekateri so živčno debet a sparina, na čelu se nabira- venčeno drevo se spremeni v pošast, naenkrat še nikoli nagrmadilo r> meni vedel, da segam po resnično pristnem Od temno rjave, temno vijoličaste, zboleli in so morali na bolniško. Tudi i da 1 Zn°jne kaPlJe in P°hi)° na po vsod gledaš spačene obraze, povsod in najbrž bi me bilo tudi zlomilo ali svojem, ne pa po privzetem doživetju « modre, zelene in rdeče, ki pomeni kri. jaz nisem mogel po odpustu iz TO v Cvr(i v , p?^ed še bolj megli Tišina se kdo zvija v krvi in smrtnih mukah. vsaj za dalj časa duhovno ohromilo, Z Jankom sva v njegovem ateljeju Obrazi ljudi so pobarvani zeleno, kar službo, ker sem bil preveč v depresiji 'dt hrbe, i u’ °mamno je, da bi legel Zatulil bi- Izginite, podobe! Podobe pa ko bi ne imel tega svojega slikarstva ki si ga je uredil v enem od kletnih še bolj poudarja grozo in grozljivost in pod vtisom dogodkov. Toda jaz sem Gro ^ zadremal. Nenadoma pa... ne izginejo, celo čedalje večjih je. Te Tako poskušam iz sebe spraviti na prostorov domače hiše v Šmihelu kjer tistih strašnih trenutkov. Potem Janko medtem vsaj slikal in to neprestano, češ naprej, nagonsko kot gazela pred slike, kar me je gnetlo in opečatilo, iz njegova družina živi skupaj z ženinimi odpre še en predal, v njem so večje sli včasih sredi noči ko so drugi trdno Pbzife *!. reaktivnih letal, eks- leopardom in ničesar več ne čutiš. In povedati z njimi, z barvami in oblika starši Hiša je vsa polna njegovih slik, ke, in razgrinja poslikane papirje po spali Oni pa vsaj nekateri med njimi ■*° na c0*.kL.BijeioP° tovornjakih ki četudi reaktivcev ni več in četudi si že mi, kar največ tega kar sem doživel, atelje pa prostor, kamor smejo vstopiti tleh. In tako naprej. Vsakokrat nov nimajo, kolikor vem, ničesar, s čimer Seiein vk^‘H vojaške oklepni- daleč od tistega grozljivega kraja, te vsak srhljiv trenutek, ki živi v meni le posebni povabljenci, tisti ki jim cikel »vojnih« slik. Barvne skale so bi si lahko vsaj lajšali hude notranje hlrni lr , fnrt Ranjenci z razpara- nese dalje. Skoz gozd po bližnjici če kot ujedkan privid spačen v podobo Janko izrecno zaupa Kajti to je res pestrejše, zamolklost zlagoma izginja, stiske. Ničesar, da bi tisto, kar se je v ° avgusta 1991 DOLENJSKI UST fe Zelišča i TELEVIZIJSKI SPORED m za zdravje^ i, Zakonca Kolenc prj<£ lujeta zdravilna zejj^ PETEK, 30. VIII. 9.45 Vesela sobota — 10.45 Informativni Dnevnik 1 — 20.00 Domača serija — program — 11.45 Vrtoglavica (oddaja o 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik KOSTELSKO- Zakone*{ filmu) — 12.45 Hobotnica (italij. nadalj.) 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila da in Jože Kolenc iz Vas' — 14.30 Informativni program — 15.00 SLOVENIJA 1 pridelujeta, nabirata in P**^ Ciklus filmov Nikole Babiča — 15.20 8.35 — 10.45 in 14.25 — 1.40 Sedmi čut — 15.30 Brezrepi Peter v Ame zdravilna zelišča za /naneg3 TELETEKST riki (švedski risani film) — 17.10 Infor TOREK, 3. IX. čarja Ivana Maršiča iz Skoj 8.50 VIDEO STRANI mativni program — 17.40 Na dlani molja Najbolj znan proizvod Je 9.00 TV MOZAIK (folklorna oddaja, 3/4) — 18.10 TV raz SLOVENIJA 1 ovseni čaj, kije mešanica 35^ j 1000 IDEI ZA NARAVOSLOV stava — 18.20 Mesečev zaliv (angl. na nih zdravilnih zelišč, ponMPK| CE dalj., 6/6) — 18.55 Risanka — 19.30 8.35— 12.40 in 14.10— 1.00 TELE zdravljenju vseh notranjih TEKST ELIZABETIN DVOR, slovaška Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — predvsem ledvic. 8.50 VIDEO STRANI nadalj., 6/6 21.05 Igrani film — 22.35 Dnevnik 2 — 10.35 VIDEO STRANI 23.05 Športna poročila - 23.15 Fluid 9.00 MOZAIK, ponovitev 14.25 VIDEO STRANI 14.40 VIDEOSTRANI (magazin pop kulture) 23.45 TV izbor iiezovec) na , 14.45 EP VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 15.05 SOVA, ponovitev svojih njiv. Poleg tega nah' ^ 14.50 SOVA, ponovitev naravi še šentjanževko, mede*^ 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE Z LUPINICO OKROG SVETA — Jure Šterk je svojo Neodvisno Slo teljo, gladišnik, rman, 18.00 DNEVNIK 1 17.00 DNEVNIK I venijo spomladi razstavil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani koprivo in konjsko grivo. IP^jjt 18.05 MOZAIK, ponovitev 17.05 MOZAIK Barka je dolga 6,5 metra, široka 2,6 metra in je izdelek Triplasta iz NEDELJA, 1. IX. pa gresta celo na otok Krk''j, EVROPSKI TURISTIČNI KAŽI ŠOLSKA TV Spodnjih Pirnič pod Šmarno goro. (Foto: J. Pavlin) POT 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLA zdravilnih zelišč za to meša"1^ * 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLA SLOVENIJA 1 DE druge potrebe pa dobi zeh^Tii DE: 19.00 RISANKA šič tudi od kooperantov s Hv'j SLOVENIJA - UMETNOSTNI 8.55 — 12.20 in 14.15 — 0.05 TELE 19.15 TV OKNt) Virovitice, Črnomlja in od »rUp , VODNIK TEKST 19.30 DNEVNIK 2 Mirno morje, Jure Sterk! Vse to pa pri njima, ki sta NEVARNI ZALIV, kanadska na- 9.10 VIDEOSTRANI 19.55 VREME Maršičeva kooperanta, Ot&K. niz., 11/20 9.20 OTROŠKA MATINEJA: 20.05 V SENCI SMRTI, amer. nadalj., Če bo vse po sreči, bo Belokranjec Jure Šterk^s čar Maršič v zdravilno mešam ŽIV ŽAV 19.15 RISANKA 3/4 Zakonca Kolenc rada p°n*« NEVARNI ZALIV, kanadska na ______svojo barko doma avgusta 1993 19.20 TV OKNO 21.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI Maršičeve misli, kot: »Poba*' J dalj., 11/20 VODNIK 19.30 DNEVNIK 2 PORTOROŽ — 19. avgasta ob Atlantiku, potem ko je s slovenskim 19.50 VREME 10.40 V ZNAMENJU ZVEZD: VOD 21.10 EUROMUSICA, L del NAR, nemška dok. serija, 8/12 22.10 DNEVNIK 3, VREME 13. uri je iz portoroške marine odri potnim listom že pristal v eni od ita 19.55 ZRCALO TEDNA nil s svojo barko Neodvisna Slove 20.15 FESTIVALI SVETA, avstral. dok. 11.10 VIDEOMF.H V AMERIKI 22.35 SOVA: lijanskih luk. Če bo šlo vse po načr serija, 7/12 11.40 OBZORJE DUHA PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., nija na doslej najdaljše potovanje tih, bo ob ugodnem vetru plul po 20.45 PARALAKSA, nizozemska dok. 12.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI 14/14 okrog sveta Belokranjec Jure Šterk. Sredozemskem morju, skoz Gibral serija, 8/13 VODNIK IZGUBLJENI RAJ, avstral. na Potovanja s šestinpolmetrskimi ja tar pa do Kanarskih otokov, potem 14.30 VIDEO STRANI 21.10 VRTINEC, angl. nadalj. 3/6 dalj., 3/3 drnicami čez »veliko lužo« so Jure do južnoafriškega Capetowna in v 14.40 SOVA, ponovitev i 22.00 DNEVNIK 3, VREME UMETNOST ZA VSAK DAN, tova strast, saj je že trikrat preplul Avstralijo, kjer namerava preživeti 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE franc. dok. serija, 1/5 22.20 SOVA: Atlantik, enkrat celo sam. Svoje po 17.00 DNEVNIK 1 0.50 VIDEO STRANI tamkajšnje poletje, nato pa se bo PRI HUXTABLOVIH, 5. epizoda tovanje, ki bo dolgo 30.000 mor odpravil v Polinezijo. Tam name amer. naniz. 17.05 SPENCERJEVA GORA, amer. drama SLOVENIJA 2 skih milj in bo zanj potreboval kar rava ostati pet mesecev (že ve, za UBIJALSKO POLETJE, framc. amer. film 18.50 RISANKA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu dve leti, je načrtoval že za mesec kaj), zatem naj bi zaplul mimo zlo 1 19.15 TV OKNO DRAŽLJIVO, franc, erotični pro (posnetek) — 27.30 Studio 2 Koper maj, vendar so se zahtevne priprave glasnega Cape horna v Rio de gram 19.30 DNEVNIK 2 —19.00 Slovenski ljudski plesi: Gorenj na tako dolgo pot zavlekle, da je Janeiro, kjer bi bil februarja rad na 1.30 VIDEO STRANI 19.50 VREME ska — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žariš nameraval izpluti konec julija, ta karnevalu. V načrtu ima, da bo dva 20.00 MALI OGLASI, TV naniz. če — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 krat pa je v Sloveniji počilo. Kot 20.50 EPP meseca tudi na Karibih, Atlantik pa Umetniški večer: Dolgega dneva potova prostovoljec se je javil v vrste terito naj bi zatem prečkal na severu, kjer s 20.55 ZDRAVO nje v noč (amer. film) — 23.05 Yutcl SLOVENIJA 2 22.15 DNEVNIK 3, VREME rialne obrambe in stražil barikade v so za plovbo bolj ugodni vetrovi. 22.35 SOVA: Šiški. »Doma bom nekako avgusta 1993, 9.25 SP v atletiki — 18.00 Satelitski pro Majda Kolenc grami — 19.00 Domači ansambli: an POLNA HIŠA, amer. naniz., Njegova nova jadrnica Neodvis če se mi prej ne potopi barka, ali pa sambel Prerod (ponovitev) —i 19.30 11/22 na Slovenija se je prvič dotaknila sploh ne bom več prišel«, pesimi SREDA, 4. IX. nec in rdeče vino vsak dan. Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert komor IZGUBLJENI RAJ, avstral. na motja 10. avgusta, ko jo je v porto stično o svojem najdaljšem in naj l dalj. 1/5 nega orkestra iz Minska (2. del) — 20.50 roški marini krstila botra Spomen napornejšem potovanju razmišlja treh tednih pokopan«, in; *J* ^ 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 1 močnik, kisla repa, zelje in » SP v atletiki (posnetek iz Tokia) — 22.50 ka Hribar. Zatem so stekle še zadnje morjeplovec Jure Šterk. 8.35 10.50 in 15.05 0.20 TELE to je potrebno za dolgo Satelitski programi — 23.30 Yutel priprave. Danes se Jure že ziblje na J. P. SLOVENIJA 2 TEKST Kolenčeva, ki sta tudi čl» Jjl 8.50 VIDEO STRANI vega Turističnegai UUJUV11U5U »-*.društva * ^ HTV 1 7.55 SP v atletiki (prenos iz Tokia) 5 9.00 TV MOZAIK zdaj urejata skladišče za zd * jjgt — 18.00 Satelitski programi — 19.00 900 ŽIVŽAV zelišča. V spodnjih prosKjJ^ $ 8.40 TV koledar — 8.50 Informativni Triatlon jeklenih — 19.30 Dnevnik HTV program — 12.15 Izobražebvalni pro 9.50 V SENCI SMRTI, amer. na dokončujeta urejanje prlf ‘^ — 20.00 Svet narave: Indija Salima Alija dalj., 3/4 gram -12.35 Dom brez doma — 13.05 (angl. poljudnoznan. serija, 5/6) — 20.45 zeliščne kopeli. V zgornjih v_ ^ Poletni program — 14.20 koledar — 15.20 VIDEOSTRANI Z valovne dolžine 100,6 mh TV Ciklus filmov Jirija Menzla: Skrajšani rih sta že uredila dve sobi s s ^ 14.30 Informativni program — 15.00 15.30 SOVA, ponovitev tremi ležišči. Če se bo zadevaj, (češkoslovaški film) — 22.20 Kasaške 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE l Hišni ljubljenci (angl. naniz.)— 15.25 Od SANDI PIRŠ, programski in fi čka na Slovenskem. Ta martinček je sla, bosta v prizidku uredil* lir dirke (posnetek) — 22.40 SP v atletiki 17.00 DNEVNIK 1 maja do decembra (angl. naniz.) — 15.50 nančni vodja Studia D, zatrjuje, da je bil sicer krokodilček, a so ga dali na turistične sobe, da bosta ime gr»j (posnetek) — 0.40 Yutel 17.05 MOZAIK Risanka — 16.15 Hemingway (nemško- nekajdnevna vojna v Sloveniji priza hrano k Sandiju... 6 14 BOJ ZA OBSTANEK pajp«J 6 sob z. 12. ležišči. Pravd*. ijrp„pr I % amer. nadalj.) - 17.15 Informativni pro dela tudi njihovo radijsko postajo. zaradi splošne krize bolj ma. ^ gram — 17.50 Dokumentarni program — HTV 1 ŠVEDSKA RAPSODIJA UROŠ DULAR, glavni urednik »Zaradi prenašanja vročih dogodkov nja, da bi načrt v celoti kmai m 18.45 Ah, te majhne razlike (angl. humor, 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLA Studia D, se kljub težkim časom S 10.45 Poročila — 10.50 TV koledar nismo predvajali čestitk, reklam, ma ničila. Če pa bo le šlo, P°le®^ j naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnev DE smehlja sajje prepričan, da je dolenj % —11.00 Nedeljsko dopoldne — 12.00 lih oglasov in drugega, kar nam pri morala zaposliti poleg sina »e j nik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.05 19.00 RISANKA ski kričač odigral svojo vlogo, ko je bil % Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 19.30 DNEVNIK 2 naša denar,« razmišlja in že dodaja. ljudem najbolj potreben »Prebival ali dva delavca. . pg|r io( Prva ljubezen (amer. film) — 22.40 13.05 Serijski film — 13.55 Izobraževal 19.55 VREME stvo je dobesedno spalo z radijskimi Dnevnik 2 — 23.10 Enigma Mimara na oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne % (dok. oddaja) — 0.10 TV izbor 20.00 FILM TEDNA sprejemniki, naravnanimi na našo va — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča NEVIHTA V MAJU, nemško- — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski lovno dolžino 100,6 megaherzov,« se s avstrijski film rad pohvali Zlobneži trdijo, da ob program — 21.00 Dokumentarna oddaja ft 21.40 ZABAVNOGLASBENA ODDA programu »podgurske« radijske po — 22.00 Dnevnik 2 — 22.20 Glasbena JA staje res ni težko zadremati, a je imel Kljub vojnf SOBOTA, 31. VIII. oddaja — 23.20 Športni pregled — 23.50 22.25 DNEVNIK 3, VREME Po, Poročila 22.50 SOVA: Dular v mislih hrkanje drugačne vr *kr ALF, amer. naniz. ste: se pravi spanje, ko si prepričan da »Po Srbiji SLOVENIJA 1 POLNOČNI KLICI, amer. naniz., spiš, v resnici pa si buden. Poleg Stu 20/21 dia D so k temu prispevale svoj delež bi še vozil; 8.35 — 12.10 in 15.50 — 2.10 TELE PONEDELJEK, 2. IX, RESNA GLASBA TEKST 0.10 VIDEOSTRANI »Tam sem srečajji*..^r 8.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 1 9.00 TV MOZAIK SLOVENIJA 2 dovite, pošteneJlX 9.00 RADOVEDNI TAČEK 8.35 — 11.10 in 14.45 — 0.50 TELE 9.10 KLUB KLOBUK TEKST 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu 9.35 ALF 8.50 VIDEO STRANI (posnetek) — 18.30 Mostovi — 19.00 podjetjih, ki si v današnje Jz 10.00 NAJDALJŠI DAN, belgij 9.00 MOZAIK, ponovitev Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF upajo na pot v južne repu . ski kratki film 11.00 VIDEOSTRANI — 20.00 Žarišče — 20.30 Therese (ope goslavije, so po svoje Pfi 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE 15.00 VIDEOSTRANI ra) — 22.05 Svet poroča — 22.50 Yutel Eden takih, ki iim vojn* ri;. je*! 11.30 NAŠI PEVSKI ZBORI 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev da bo verjetno zmanjšal plačila kilo 12.00 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev metrin sodelavcem in zaposlenim. 16.05 VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE »Tudi že tako nizke honorarje bo tre Mirko Indihar. V svoji Še Jj 17.00 DNEVNIK 1 ČETRTEK, 5. IX. ba malce priškrniti,« nadaljuje, in ti 16.15 PES IN NELLY, bolgarski mlad. letni šoferski karieri je P^ film 17.05 MOZAIK, ponovitev sti, ki ga dobro poznajo, so prepričani, SLOVENIJA 1 goslaviji prevozil več *°ferS|tiU ZDRAVO da bo v kratkem uvedel sistem: kdor 17.20 SOVA, ponovitev kilometrov, o svojih ^ 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLA 8.35 — 11.55 in 14.55 — 0.15 TELE koli hoče govoriti po radiu, naj plača' kušnjah v teh izrednih ra 18.00 DNEVNIK I DE TEKST »Ko so metliški Zeleni zbirali denar je sam povedal: »Vse, kar 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLA 19.00 RISANKA 8.50 VIDEO STRANI za černobilske otroke, so morali pla DE 19.15 TV OKNO 9.00 TV MOZAIK čati vstopnino tudi nastopajoči — in tudi sirene, zrak preletavajoča letala 19.30 DNEVNIK 2 18.35 POSTEUA.ponovitev angl. dok. 15.10 VIDEO STRANI obneslo se je,« postavi piko na i Sandi in helikopterji v nizkem letu. 19 55 VREME 15.20 MOZAIK, ponovitev občutili razlik med nar°®’ oddaje Pirš, ki je baje vzgojil prvega martin 19.05 RISANKA 2 $ >r^°ga dolenjskega lista žal stike s Slovenijo, čeprav se za življenje tukaj ko priznale Združene države Amerike, enako najbrž ne bo nikoli odločil Navajen je pač na storila tudi Japonska« pripoveduje 39-letna japonski način in ritem življenja.« niza Mar Marjana Marjanca Plut jana. »Ko sem gledala vsa ta poročila me je zelo mikalo, da bi prišla y Slovenijo. Ni lepo, da ta SLOVENSKA VOJNA V ko rečem, ampak po eni strani mi je bilo prav SREDIŠČU JAPONSKE hudo, ko ob mojem prihodu v Slovenijo ni bilo kot Marjana skoraj nikjer več nikakršnih sledov vojne, no MEDIJSKE POZORNOSTI benih dokazov. Le pri Vrhniki sem videla po Čeprav se pogovor neprestano suče okrog žgane a vtobuse, pa na Brniku so še vidni sledo Japonske, pa ne gre, da se Marjana ne bi vi razdejanja Vedno imam pri sebi fotografski Terashima spomnila zadnjih junijskih in prvih julijskih aparat, da čim več posnamem in da bom potem dni ki jih je zgrožena preživljala daleč od do pokazala fotografije iz moje domovine ljudem, koval ta fant, ko na Japonskem govori le slo movine, ki jo je teptala okupatorska vojska. kijih učim Teh učencev pa je veliko, kar nekaj vensko. Vpisali smo ga v plavalni tečaj in tako »Japonci novice, ki so povezane y Ameriko, sto. Mislim sl vsaj nekaj lahko naredim za Slo se je precej hitro naučil novega jezika. In ko je prikažejo na veliko, jim posvetijo veliko medij venijo, vsaj to, da jim pokažem, kako je bilo tu o je Marjanca Plul iz Metlike pred K šel v šolo, sem se ob njem učila japonskega je skega prostora O vojni v Kuvajtu so poročali kaj med vojno.« 18 leti odšla v Osako na Japonsko in postala zika in pjsa ve. Vendar je piša va precej kompli nepretrgoma podnevi in ponoči Ko je bil potres Marjana Terashimu je bilo to za tako majhen cirana. Če hoče človek prebrati časopis, mora v Ameriki smo imeli sveža poročila vsako uro, DRŽA VUANSTVO kraj, kot je Metlika, svojevrstna senzacija. To poznati vsaj pet tisoč znakov. Sicer pa obstajajo ko pa se je zemlja tresla v A rmenijl tega skoraj da leta so minevala in mnogi se na Marjano slovarji y katerih je moč najti znake, zadnje ni bilo na TV. Tudi nekateri dogodki iz Evrope, NI ROKAVICA spomnijo le še takrat, ko zopet obišče svojo čase pa sije moč pomagati z računalniki na ki so lahko precej pomembni so novinarsko Eno najpogostejših vprašanj, ki so jih po rodno Slovenijo. Te, kot pravi, ne bo nikoli po katere lahko pišemo v latinici na ekranu pa se obdelani le bežno. To pa ni moč reči za vojno v stavljali znanci ob njenem obisku v Sloveniji je zabila, tako kot ne bo nikoli pozabila (asov, ko pojavijo japonski znaki Sicer pa je teh znakov Sloveniji Japonci so ji posvetili izjemno veliko bilo, kako si je sploh upala priti v Slovenijo. je, ne da bi znala jezik in poznala tamkajšnje toliko, da tudi izobraženci ne poznajo vseh. A časa in prostora v sredstvih obveščanja Tako »Sem večni optimist in mislim, da se tam, kjer navade, prišla na Japonsko. »Na srečo sem Japonci o tem, da bi pisavo poenostavili ne lahko zatrdim, da smo bili seznanjeni z vsemi sem jaz, ne more zgoditi nič hudega Strah me znala dobro angleško in prijateljice so me pro razmišljajo, ker je v njih preveč zakoreninjena podrobnostml poleg tega pa imam tudi satelit- je bilo le, da bi zaprli meje, ko bi bila že v Slo- sile, naj bi njihove otroke učila angleščino. Če- tradicija, na katero so tako ponosni da se ji ne sko televizijo, s------pomočjo•------katereveniji dobim in nepone bi mogla nazaj na Japonsko. Toda Potem imamo zastopstvo Jugoslavije, n? ^ pra v me poklic učiteljice ni nikoli zanimal, sem bi kar mimogrede odpo vedali « niza prijazna in sredna poročila iz Velike Britanije, Nemčije. vidim, da je vse tako. kot je bilo takrat ko sem rem je prosil za delo znanec, sicer Hrv^t poskusila, videla, da gre in začela poučevati na zgovorna Marjana Francije, Sovjetske zveze, Amerike ter seveda z bila nazadnje v domovini Ne občutim nikakrš rekel da bi bil zadovoljen s skromno pr:J veliko. Najprej sem si našla delo na jezikovnih \ Marjana pove, da Fujio obvlada pogovorno Japonske. Enkrat pa smo si lahko ogledali celo ne razlike. Za nekaj pa je bila ta vojna v Slove bi le lahko nekaj naredil za svojo državo P f šolah ter si s tem pridobila precej pedagoškega slovenščino, nemogoče pa je, da bi bil kos tudi direkten prenos poročil TV Slovenija Dogod niji vseeno dobra, če sploh lahko govorimo o nikakršne skrbi z njegovim stanovanje*• * znanja in hkrati dobila no ve ideje,« se spominja književnemu jeziku. »Doslej sem obsojala sa ke sem spremljala tudi v japonskih in angleških dobrih plateh vojne. Pred vojno Japonci niso imelo podjetje, ker ima svojo hišo. J začetkov Marjana. V večini jezikovnih šol na ma sebe, češ da sem naredila premalo, da ne časopisih in lahko rečem, da smo bili na Japon vedeli za Slovenijo. Moji učenci štejejo od 4 do sprejeli Kompas tudi ne naredi nič, Pj^% mreč učijo v skupinah, toda Marjana je hitro zna bolje materinega jezika sedaj pa spozna skem zelo dobro obveščeni o dogodkih v Slove 60 let Pri mlajših uporabljam knjige, za starej pa so me, o to pa to. Vse te prevare Mr* spoznala, da takšen način nima pravega učin vam, da je nemogoče, da bi ga brezhibno ob niji morda celo bolje kot Slovenci sami Zelo še pa sestavljam lekcije sama. Prilagajam jih kumentirane in nekoč bom vse to tudtP°~j ka, ker so otroci različno sposobni in različnih vladal, ker nima v okolici nikogar, s komer bi pomembno pa je, da so bili dogodki osvetljeni z pomembnim dogodkom v svetu. Ko je bilo vro la. Leta in leta le gledam, kaj počnejo starosti, tako da se je v svoji zasebni šoli raje se lahko pogovarjal In tudi če bi si želel utrje različnih zornih kotov. Sicer pa so Japonci naj če v Zalivu, sem pisala lekcije o Kuvajtu, sledile vanski predstavniki na Japonskem odločila učiti posameznike k skupini vati znanje z branjem knjig bi bilo težko, ker raje čim bolj nevtralni torej ne tu ne tam. Res, pa so lekcije o Sloveniji Ljudje, ki jih pouču obnašajo v tujini Vedno sem si mislilo-^ OB SINU DO ZNANJA ne bi razumel izrazov, ki se v pogovornem jezi da so bili proti srbski ekspanzionistični politiki jem so, verjetno precej po moji zaslugi pred tak Kompas ali Jat, kakršen je na JaP°^MA JAPONŠČINE ku manj uporabljajo. Očitno pa mu je zadnje in proti Jugoslovanski armadi vendar pa se slovensko vojno vedeli za Jugoslavijo, ostali pa bi lahko tudi jaz opravila delo poleg fyv) čase veliko do tega da bi znal bolje slovenšči niso strinjali s tem, da bi se Slovenija in Hrvaš bolj malo. Tudi učitelji na šolah, ki jih poznam, rednega dela. Za eno predstavništvo Ml j V začetku je skupaj s sinom Fujiem prihaja no, zato se je letos sam odločil da bo obiskoval ka osamosvojili Priznanje Slovenije bi bila v glavnem niso vedeli kje je Jugoslavija ali da na to, koliko naredijo, zadostoval en la v Slovenijo vsako leto, zadnja leta pa vsako poletno šolo slovenskega jezika y Ljubljani zamera Sovjetski zvezi Čutila pa sem, da so za sploh obstaja. Ko pa so se začeli na televiziji vr pa, da jih je cel kup,« 'potoži nad lagod drugo leto. Tudi zaradi sinovih šolskih obvez Tako se je je veselil in se pripravljal potem pa Slovenijo, čeprav ni bilo uradnega priznanja. stiti dogodki iz Slovenije, me je iz previdnosti nosom, saj se je od Japoncev pošteno m ^ nosti pogostejši obiski niso mogoči Na Japon zaradi vojne ni bilo nič. Rada pa bi da bi obdr Občutitije bilo, da bi če bi Slovenijo in Hrvaš vsak najprej vprašal od kod sem, iz katerega delovnih navad. Pravi, dana Japonske*? jf skem namreč pričnejo šolsko leto aprila, tako konca Jugoslavije. Četudi sem vedno govorila, lo majhnim otrokom privzgojijo nat>0zlf kot se tam prične tudi pošlo vno leto. Šolsko leto da sem Slo venka, si tega pač ni nihče zapomnil morajo biti ves dan zaposleni da korist)} je razdeljeno v tri tretjine, prve in najdaljše po tudi zato ne, ker veliko Japoncev sploh nepravi rabijo vsako minuto in da ne mečejo čitnice so poleti od 20. julija do 1. septembra, Jugoslavija, ampak zgolj Jugo. Tudi v časopi tako vstran. Zato ne čudi da je med JdPjp l druge od božiča do 7. januarja, tretje pa se pri- sih jo tako imenujejo. Tako pravzaprav sploh več primerov smrti zaradi obremenjen čno 25. marca in trajajo dva tedna. Med vsemi niso vedeli za ime Jugoslavija, za Slovenijo pa prezaposlenosti -Ji počitnicami imajo učenci tudi domače naloge, se jim še sanjalo ni Vojna v Sloveniji pa jih je Marjana je vsa leta, odkar je tako da niti za hip ne morejo pozabiti na svoje naučila vsaj malo zemljepisa, kar je za Sloven ostala zvesta Jugoslaviji in jugoslovam j dolžnosti Poleti pa imajo še vsaj en teden ob ce lahko le dobrodošlo.« « državljanstvu. »Očetova teta je živelo vezne poletne šole, ki je na vodno v drugem kra Kot že rečeno, v bližini Marjaninega doma skizvezi več kot 20 let, aje vedno obddd^g ju. 16 letni sin Fujio obiskuje sedaj 2. letnik viš ni Slovencev, z ostalimi Jugoslovani pa ne išče državljanstvo. Ko sem odhajala na ■lar^f je trcdnje šole. Po srednji šoli si veliko mladih stikov, ker je preveč razočarana nad njimi mi je rekla: »Potni list ni rokavica, ki51 rJ prizadeva, da bi študirali na univerzi a so spre »Zatopa bi toliko raje kaj naredila za Sloveni mili volji snameš in vzameš novo. Karkojj » jemni izpiti izredno težki zlasti na tistih zahtev jo, a sama ne vem, kaj. V letih, odkar živim na že zgodilo, obdrži svoje državljanstvo.« ’ j nejših, ki so tudi na boljšem imenu. Tistim, ki Japonskem, sem spoznala, da gre tja iz Jugos slej sem spoštovala njene nasvete, seda)r.y končajo najtežjo univerzo na Japonskem, lavije veliko denarja, a se nekoristno porabi je postalo nekoliko strah. Če bi bilo sploh ni potrebno iskati službe, ampak pridejo nekje izgubi skratka, učinkov ni videti Na narobe, je bolje, da imam japonsko d^j^jt ponje iz podjetij kar na dom. primer: stavba jugoslovanske ambasade na Ja sivo, kar pa pomeni, da bi morala ime?J Sedaj se pri Marjani na Japonskem vedno ponskem je v primerjavi z ostalimi ambasadami hovo, saj Japonci ne dovolijo dvojnega '■» bolj uporablja japonščina. Še pred desetletjem palača, kaj delajo v njej, pa ne vem. Učinkov ne Ijanstva,« pravi otožno Matjana, v pa je bilo drugače. »Ko je bil sin star 5 let, je zaznamo. Potem je Jato va agencija, ki ne nare glasu pa je slutiti upanje, da ji ta korak znal govoriti le slovensko. Potem pa sem začeta di prav nič, razen to, da svojo rojakinjo prinese k ne bo potreben. razmišljati kakšno šolo bo sploh lahko obis okrog. To sem namreč občutila na lastni koži Takrat seje tudi zelo izkazal mini kuhalnik, sajje Melun je 50 km oddaljen od samega centra Pa ll Na hitro smo si ogledali Eifflov stolp. W topla juhica močno prijala. Zjutraj je dež zač uda riza, je pa že skoraj njegov del Zato smo se čez notredamsko katedralo, potem pa odbrt J nehal padati mi pa smo se vsi pomečkani vozarili dva dni (v nedeljo, 28. 7.) odpravili do samega Pariza, ki se mu reče ChatiUon. Tam sf / dalje. To je bil zadnji dan poti navzgor, saj smo centra Parizu Bili smo priča cilju Tour de Fran- kulturni dom Slovencev v Franciji Iz Novega mesta tega dne proti večeru prišli do Melunu Tam imam ceu Tu pa vidiš prave kolesarje — profesionalce. prenočevali ^ strica, ki nas je zelo gostoljubno sprejel Prišli smo Bogve kaj te može sili v to, da se pehajo skozi take do normalne hrane, kopalnice in celo, pomislile, stvari kot so: padci neskončno dolge etape, po Dom vodi gospod Nace Čretnik, ki H ^ postelj. Njegovi francoski sosedje so nas hodili vsakem vremenu ipd Denar verjetno. Ker smo bili skrbi za župnijo zdomskih Slovencev, p gledat, kol kakšne redke živali na kolesih, so tudi nas Parižani veselo pozdravlja- Parizu Ker je bila nedelja, so ravno J/ s kolesom v Pariz srečanje. Spet smo morali odgovarjati M / čno vprašanj. No, to je bil le del zelo / jemu Povzročili smo kar veliko zanim^Tj/ff ljudmi ki živijo 20 ali 30 let tako daleč Večina od njih je po drugi vojni odšla s za kruhom, nekaj pa tudi zaradi P°^ Pregovor pravi da vse ceste vodijo v Rim No. brez luči se je izkazala za sila zanimivo, vendarje preganjanju čisto vse seveda ne, naša cesta je vodila do Pariza, ne priporočam preveč. Vreme y Italiji je bilo sijaj kije od Novega mesta oddaljen kakih 1600 km no, sicer vroče, vendar suho. V Franciji pa so se Naslednje dni smo posvetili Opremljeni z avtokartami šotorom spalnimi vre takoj začeli zbirati oblaki pihal je veter, pa tudi njegovih znamenitosti Zaradi pomaN ^J. čami in ostalo prepotrebno opremo, predvsem pa z cesta je bila nekam čudno vijugasta in nas je kar narja smo si muzeje ogledovali bolj od dobro mero optimizma, smo se sredi julija odpravi nekajkrat vodila gor in dol tako da smo se kar tudi dvigala na vrh Eifflovega stolpa sld/d’’. li proti oddaljenemu cilju. namučili do Lyonu Tam smo s skromnim zna voščili Kakorkoli že, Pariz te s svojo ogjj^^ njem francoščine, to je pogo valjanje in mahanje z in s svojim vrvežem kar posrka vase. “ Našo zahodno mejo smo prestopili v Novi Gori rokami končno našli mladinski hotel je zelo čisto, razen kakih zakotnih ulic t ci Italijanske ceste so lepe, ravne, široke in skoraj delu hkrati pa ponoči lahko nevarno brez vzpona Samo poganjanje pedal je v taki po Sedmi dan poti se je izkazal za najtežjega. Veter krajini lahko zelo monotono, zato smo si čas kraj in dež izmenoma, povrh vsega pa še cesta, ki se Pet dni »> Parizu je prehitro gjf>- šali s poslušanjem walkmana in z ogledovanjem dviga in spušča, tako da narediš komaj kaj kilo manjkanja denarja smo se prvega av%UjAO?l pokrajine. Pokrajina sama je sila zanimiva Vse je metrov. Veter je bil tak, da smo morali krepko pri vili proti domu Tokrat smo se peljali z ravno in obdelano, koruza trta, riž, pšenica hkra tiskati na /idole pri vožnji navzdol Pri vetru Milanu kajti nekako se nam ni ti pa je še vse namakano. Murphyjevi zakoni v celoti držijo. Če veter ne pi Franciji saj je bila vremenska napoved? ha, potem piha t1 hrbet Če piha malo, potem piha bu vedeli pa smo, da nas v Italiji čaka odstrani čepaje veter močan, ti zanesljivo piha v Vlak je včasih čudo vita stvar, kar ruu‘n j/rfb1, Štirje dnevi do Torina so minili kar hitro in brez obraz. Zaradi dežja smo morali večkrat bežati v tuješ razdaljo, za katero si s kolesom posebnih težav, če odštejemo Tomažev »polet« gozd In tako, med nekim čakanjem, opazimo po pet, šest dni Po drugi strani pa si na ?°. fjf f prek balance in pa moje vijugaje po tračnicah dobnega popotnika kot ml z biciklom, torbami nem stiku z okolico — vse je tu in lrZllo, r tramvaja »> Torinu z avtobusom za sabo. V Torinu spalno vrečo, kako se je začel zaganjati v bližnji nazaj proti Sloveniji smo si ogledali Ve smo imeli približno polo vico poti za seboj, pred se klanec. To nam je dalo nekaj poguma pa smo se Romea in Julije. ^ boj pa tudi najtežji del Alpe. Mogoče smo potegni pognali za njim Na vrhu klanca smo ga dohiteli li eno pametnejših potez, ko smo se odločili da gremo prek Alp z vlakom. Po zapletih na železniš Pot nas je vodila še do Benetk, ki Neznanec nam pa zastavi vprašanje: »A slovensko zanimive, nam pa zaradi številnihidVS^ ki postaji p Torinu, namreč nihče na postaji ne zna govorite?« Lahko si predstavljate naše in njegovo angleško, italijansko pa smo mi razumeli le malo stav niso preveč prirasle k srcu presenečenje, ki pa tudi ni bilo tako veliko, saj so se lahko čudili štirim precej čudnim V jfirč bolje kot oni slovensko, smo se nekako dokopali menda samo Slovenci tako nori, da rinejo s kolesi do vozovnic. Zložili smo kolesa in se z nočnim polno otovorjene bicikle prenašali g^i.pr^J- tako daleč. Ivo, kol je bilo ime našemu novemu beneških mostov. Iz Benetk smo kren vlakom odpeljali do Chamberyju kije že na fran znancu, je potoval sam Prevozil je tudi Alpe. ki veniji in se po dvodnevnem namakan) ptr coski strani Na meji so nas italijanski cariniki smo se jim mi elegantno ognili cilj pa je imel isti zdrizastim morju na slovenski obali ko dobro pregledali češ da švercamo drogo; za lose kot ml zalo smo hitro sklenili da ostanek poti lili domov, v Novo mesta. .f> imamo zahvaliti jugoslovanskim potnim listom. prepotujemo skupaj. Vreme pa seje medtem moč Francoski carinik pa nas je kar malo peresnetiL no poslabšalo, začelo se je pravo zlivanje iz škafa. ■■■■R ...... Za celo pot smo porabili tri te^ne.\ino Prijazno nas je pozdravil ko je videl da smo iz • *v x t * “ 4« 500 zahodnonemških mark. Nap0*1 Novega meta. Bil je namreč tukaj na dopustu. Mokri, z voljo povsem pri tleh, smo si uspeli Beke, kolesar iz Kranju Tomaž -piPr jr" A' § £**«&/*** * • ' najti suh kotiček y nekem zapuščenem svinjaku m Udovčinjaz. Tudi koles seveda nesn^pj1^ V Chambery smo prispeli ob dveh ponoči zato Najprej smo odstranili kakih 10 cm debelo plast z nami vred so prevozili kakih 2300 * - s J* 'f, J • > JlJv i smo najprej poiskali kraj za spanje, kakih deset prahu in umazanije, potem smo na tla dali kartone RPHH* — j**« : ■ M da bom še kdaj zmogel tako kilometrov izven mesta. Nočna vožnja z biciklom iz bližnjega smetišča, šele nato opremo za spanje. Končno na cilju pod Ejflovim stolpom 100 priloga dolenjskega sprijazniti z nekaterimi no nja in se čudijo lepoti in ogrom omoži na kmete in se torej brez takšnih ali drugačnih vodobnimi »vrednotami«. V tu nosti stvarstva. Priznavajo moč preseli v nji ustreznejše oko umetnij. Pesmi so kristalno jini je objavljal pesmi v najraz zemeljskega, a tudi božjega. lje, nesreč ni konec; zakon se jasne in čiste, njihova naj večja ličnejših publikacijah in izdal Pravi motiv teh pesmi pa je tragično konča z moževo smrt odlika pa je doživetost in pre v samozaložbi dve zbirki (Bro vendarle samota. Pesnik jo ži jo in njenim izgonom s kmeti pričljivost upesnjenega. Prav nasti tolkač, 1962, V kljunu go vi in občuti kot nekaj, kar je. Na koncu se nesrečna Ma zaprav ustvarjajo ob branju lobice, 1973). V osemdesetih pride samo od sebe in nakaplja teja nekako le izvije iz mračne letih se je z objavami spet vr nekaj melanholičnih tonov ce ga vrtinca življenjskih neuspe nil v matično slovstveno pe lo takrat, ko se zdi vse sloves hov, ko končno postane mati, riodiko, v revije, ki izhajajo na no. Tudi takrat je »sam / v vendar tudi težko pričakova Slovenskem. breznu svojih sanj«. no materinstvo ni povsem obi Nedavno je pri Mladinski I. ZORAN čajno. PESNIK DVEH slovi ciklov pa tudi nekako že knjigi v zbirki Nova slovenska Zgodba je torej mračno ugla nakazujejo, čemu je bila pes knjiga zagledala luč sveta za šena. Druga izrazita značil POKRAJIN niška muza Vinka Beličiča pred jetna knjiga Pribčevih pesmi, MATEJA nost Peterneljevega romana je vsem in najbolj zavezana. zbirka Prozorni ljudje. Gre za spolnost, ki se kaže kot eden Pesnik in pisatelj Vinko Be Pesnik Tone Pavček v svo izbor iz tridesetletnega pes Jože Peternelj je, kot kaže, od temeljev, na katerih se ple ličič je eden tistih naših knji jem spremnem eseju piše o Be- niškega snovanja tega zani vsestransko ustvarjalen člo tejo niti življenjskih usod. Za ževnikov, ki so delovali v dia ličiču kot pesniku dveh pokra mivega in svojskega pesnika, vek, znan je kot slikar naivec, radi Matejine nesrečnosti in spori in se o njih pri nas vse do jin in ene poezije. In res bi ki je prvo knjižno objavo svo marljivo pa suka tudi pisatelj moralno vprašljivih stranskih občutek, da se je močno doži »slovenske pomladi« ni smelo težko našli boljšo in ustrez- jega dela zdaj dočakal tudi v sko pero. Z obema, tako s čo likov pripovedi ima spolnost v vetje avtorici samo od sebe javno govoriti, kaj šele, da bi . nejšo označitev za tega poeta, rojstni domovini. Izbor iz nje pičem kot s peresom lovi utrip romanu nekoliko negativen prelilo v pesemsko obliko spo bila dostopna njihova dela. Ta kakor je Pavčkova. Čeprav bi govih dosedanjih knjižnih in kmečkega sveta, kolikor in vrednostni predznak. ročila. Lahko bi rekli, da je oseminsedemdesetletni belo se danes težko sprijaznili s tr revialnih objav je opravil pes kakršen še obstaja pri nas. S M. MARKELJ vsaka od pesmi stran iz dnev kranjski rojak iz Črnomlja se ditvijo, da je Beličič belokranj nik Tone Kuntner. Spremno svojo najnovejšo knjigo, ro nika poezije, kot jo doživlja in )e leta 1945 preselil v Trst in ski pesnik, pa je nesporno res, besedo je napisal dr. Matjaž manom Mateja, ki je nedolgo živi pesnica. Kar dve tretjini lam vse do upokojitve pouče da je njegova rojstva Bela kra Kmecl, pisatelj Marjan Tomšič izšel pri Kmečkem glasu, se je DVE Z tega »dnevnika« govorita o val na slovenski gimnaziji kot jina tudi prava zibelka njego pa je oblikoval pronicljiv zapis lotil pisateljsko dokaj zahtev doživljanju ljubljene osebe in Profesor slovenščine. Poleg po ve poezije. Same pesmi pove o poeziji Prozornih ljudi, ki je ne naloge: izpisati podobo sve OBROBJA doživetjih z njo. Tale pesmica ezije in proze je pisal in izdajal do, da se je pesnik neizmerno natisnjen na zavihku knjige. ta in usodnost življenja skoz je iz omenjenega dela knjige: tudi učbenike. rad vračal v svojo krajino Dodajmo še, da je knjigo opre žensko optiko Dobre pesemske knjige v »Tvoj hrbet je kot dolg, / dolg Kot pesnik je Beličič izšel iz mladostnih belokranjskih po mil in grafično uredil Julijan Za junakinjo pripovedi je knjigarne ne prihajajo samo iz ponedeljek: / s prsti potujem kroga lirikov Doma in sveta, dob tako rekoč vseskozi, tudi Miklavčič. izbral kmečko dekle Matejo, velikih, osrednjih založb, am po njem, / ga božam, / prešte revije, ki je vezala nase tudi tri -na Tržaškem, pomenila mu je Kuntner je v izbor uvrstil ki jo v najnežnejši dobi spol pak se poraja čedalje več tak vam vretenca / in se vsako dolenjske poete: Severina Šali sinonim za lepo, za beg iz okoli 80 pesmi in jih razpore nega dozorevanja posili sku šnih del, ki jih je vredno pre krat / zmotim«. In če so v la, Jožeta Dularja in Jožeta hudega. dil tako, da sestavlja zbirko pina vojaških ubežnikov. Ta brati, tudi na tako imenovanem knjigi takšni verzi, posebno S svojo pesmijo, ki se ni ni več tematskih sklepov oziro mučna izkušnja jo za dolgo obrobju. Ti dve, ki ju imamo priporočilo za branje ni po koli preobložila z ekspresio osebnostno, spolno in družab pred seboj, sta iz Slovenj Grad trebno. ca, gre pa za pesniški zbirki Druga, mlajša, avtorica, Dar nistično simboliko in ne z iz kM no zavre ter ji prepreči, da bi razjem magičnega realizma, zaživela običajno deklištvo in Milene Cigler, Regratov cvet, ja Kniplič, piše poezijo, ki je kakor ga najdevamo pri Koc življenje zrele ženske. Kot in Darje Kniplič, Vrti se, se vrti. povsem drugačna, bolj narav beku, marveč je bila vselej dodatna nesreča se kaže še Kot založnica je v obeh napi nana na sodobne, postmoder nekje vmes, samohodna in njeni naravi neustrezno oko sana Galerija N Kolar, zbirko nistične tokove. Vsebinsko bi svojska, se je Beličič na eni lje, ko se zaradi »sramote« od Ciglerjeve je ilustriral in opre stvo te poezije je poudarjena strani pesniško »udomil« ob ~?rr pravi v dolino, v tovarno, ki je mil Stojan Brezočnik, zbirko ženska senzibilnost in nepri- Župančiču in na drugi strani posrkala veliko kmečke mla- Knipličeve pa Zoran Ogrinc. kritost različnih erotičnih po ob Kosovelu, enako prepričlji deži in spraznila podeželje. Knjigi sta izšli s pomočjo Lite ložajev, česar se neločljivo dr rarnega kluba in KD Slovenj ži vseobvladujoči humor. Ta vo v pokrajini belih brez in neizbrisljiva stalnica, sicer češminov kot v pokrajini bo NHNMNMi Gradec. rov in brinovk. Za bralca, ki do Avtorica Regratovega cveta značilna za držo pesnice in je po poklicu agronomka in že njenih pesemskih besedil, us zdaj ni imel priložnostHirati tvarja posebna občutja, ko se Beličičevih pesmi, pomenijo ma so ti razvidni že iz naslo to dejstvo napeljuje na misel, vov vseh šestih razdelkov (Na M ati; J A da se njene pesmi tako ali dru zanos meša z resignacijo, po njegove Izbrane pesmi sreča dobe vsakdanjosti z nadreal Kastelca. Do zdaj je izdal devet nje s poezijo, ki nagovarja s či koncu sveta, Pepel moje po gače dotikajo zemlje, kmet Proznih in pet pesniških knjig, dobe, Prozorni ljudje, Deset stva, življenja na kmetih pa nimi vtisi, govorica običajno stim in razumljivim lirskim sti s sanjskimi replikami in ki se jim je pred kratkim pri glasom. nika, Zahvala v jutrnji, Šav- vseh radosti in tegob, ki jih družila še ena z naslovom Iz I. ZORAN rinska zemlja). Sicer pa bodi takšno življenje deli z veliko lirski subjekt s svojo sanjsko brane pesmi. Kot vse po letu povedano najprej to, da izbra žlico. In se tudi resnično doti podobo. Paradoksi so vedno ^945 izdane Beličičeve knjige ne pesmi poudarjeno govore, kajo tega, kar omenjamo, in še neizogibni, v njihovo območje >e tudi pričujoča izšla zunaj ODZVEN da je njihov oče duhovni otrok marsičesa povrhu, vendar pa poezija nenehno vstopa. »Ži Rfatične domovine, pri Založ dveh domovin, rojstne in kru gre za vse kaj drugega kot za veti v mački / umreti v psu ništvu tržaškega tiska v Trstu, SAMOTE šne, da je od njiju sprejemal in pesniško krajinarstvo, opeva //zakriti lučko / starikava kjer je za urednika pesnik okušal vse dobro in zlo. Priča nje lepih pejsažev ipd. Te reči noč //ne dotakni se me!« Po Marko Kravos. Pesnik Bert Pribac si je do- jo o pesnikovem nemirnem služijo Ciglerjevi zgolj za ne ezija, ki jo nakazujeta verza: Zbirka Izbrane pesmi se na kajšen literarni ugled pridobil duhu, blodečem po brezpotjih kakšne pesniške »jasli«, ka »besede pod luno / ne znaš slanja na leta 1988 izdane Be že kot sodelavec mentorske stvarnega in notranjega sveta, Vsi poskusi, da bi zaživela mor polaga svojo iz tenkočut jecljati« in tisti bolj s konca ličičeve zbrane pesmi pod na revije Mlada pota, vendar pa je strastno iščočega odgovore na normalno življenje, se ji pone nega tkiva občutij in misli knjige: »Hudičevo vražje oči / slovom Pesem je spomin. Izbor kot lirik dozorel šele kasneje v bivanjska vprašanja. So en srečijo in ves čas se kljub težki stkano liriko. Navidezno pre kostni mozeg sesajo/...//Pa °b8ega okoli 70 pesmi, ki so diaspori, v daljni Avstraliji, sam odzven in odziv odprte izkušnji izkazuje pravzaprav proste (seveda v najboljšem kaj!« In tako naprej. Zanimiv tematsko razdeljene v štiri ci- kamor je iz rojstne Primorske pesniške duše na utripe živ kot neizkušena oseba. Naiv pomenu besede) pesmi so na (ženski) glas v sodobni slo V kle: Mati zemlja, Srce srcu, Po prebegnil ob koncu petdese ljenja, in to do kraja iskrene. nost in nezrelost jo vodita od pisane prisiljeno, v skrbnem venski poeziji! krožnici, Na vrh in nizdol. Na tih let, ker se pač ni mogel Tipajo za skrivnostmi življe poloma do poloma. Tudi ko se jeziku in naravnih metaforah, I. ZORAN fičnimi učnimi teža vami pa je treba celo indi vidualno Za novo šolsko leto so pripravljeni in popravljeni Toda ne na pamet in ne brez naporov. Zmožen jih je pomagati, da premagajo strmine in čeri in dosežejo učni načrti predvsem za strokovno šolstvo. Matura uresničevati le učitelj, ki se nenehno poglablja v no vsaj minimalno znanje. Vsak učenec naj torej potrju čez štiri leta je uzakonjena in priprave nanjo in tudi vosti iz stroke, pedagoških in drugih strokovnih dis je svoje sposobnosti do maksimalne možne mere in na zaključne izpile naj potekajo od začetka šolskega ciplin. Zato bo napravljena velika in nepopravljiva nobeden ne sme in ne more doživljati vnaprejšnjega leta dalje. Vsa odprta vprašanja naj se rešujejo sproti škoda, če kljub finančni suši ne bo denarja za izobra Priložnost ževanje učiteljev. Svojo strokovno rast si zavzet uči nezaupanja. V takem primeru bi dal učitelj, vzgojitelj, organizirano in s strokovnimi rešitvami Nakopičeni svetovalni delavec ali ravnatelj nezaupnico najprej nesporazumi lahko sprožijo val nezadovoljstva in re telj dograjuje tudi z nenehnim samoizobraževanjem. sebi, svoji strokovni in pedagoški odgovornosti in za šitve so kompromisi ki ne zaključijo zaželene celote. »Mislim v tišini, da lahko spregovorim drugim,« je vesti. Osip učencev, ki ni rezultat vseh predhodnih V osnovni šoli ne bo posegov v programsko tkivo in izpričana misel nekega modreca pedagoških poli in uk repo v, ima predznak z vprašlji predmetnik, bo pa na njenem področju potekala vrsta Za razmislek No vo šolsko leto naj bi se začelo in zaključilo brez vo vrednostjo. V la sklop nalog sodi tudi tvorno sode eksperimentalnih nalog, ki naj postopno dokažejo, neobvladljivih pretresov. Prekinitev pouka zmoti lovanje med učiteljem in starši učencev oziroma kaj bo smotrno in možno širše uveljavljati v šolski normalen ritem življenja in dela v Soli za daljši čas. dijakov. praksi Za šolske zavode, ne glede na to, na kateri Zalo naj se vsi problemi pravočasno zaznajo in rešu stopnji organizirano delujejo, je doseganje kvalitet jejo strpno, v prid normalnemu poteku šolskega dela Časovni in biološki ritmi za uspešno učenje so o soli nih rezultatov temeljni cilj in naloga številka ena Z V Soli je potrebna zbranost in brez vztrajnega dela ni znani in za vzetemu delu mora slediti tudi prostočasna zunanjim preverjanjem znanja s prvimi poskusi že moč pričakovati zaželenih rezultatov. Nekaj svežih aktivnost Zdrav duh se lahko potrjuje le v zdravem poteka, pa je treba rezultate primerjati z evropskimi vtisov iz pogovorov z ravnatelji pa daje upanje, da je telesu Zdravje je vrednota, ki se je ne da kupiti z ni standardi in normativi V nasprotnem primeru bomo možno premagovati težave, če jim pravočasno in z kakršnim kapitalom. A vtonomnost šole se potrjuje z ugotovljene dosežke na pamet precenjevali ali pod argumenti odvzameš ostrino. Materialno stanje v šo delom in odgovornostjo za doseganje kakovostnih cenjevali Niti eno niti drugo pa nima trdnih temeljev lah ni lahko, nemalo šolje zaključilo finančno poslo vzgojno-izobraževalnih rezultatov. za uravnavanje in pospeševanje sodobnega pedagoš vanje z vidnimi primanjkljaji V veliko zadovoljstvo kega dela v šolah. Privatne in alternativne šole pa si šolnikom in drugim delavcem, učencem in krajanom Šolskim zavodom so zaupane odgovorne naloge. zagotavljajo svoj obstoj v konkurenci s tako posta v- bo vsak čas s samoprispevkom dograjena nova Tudi lahke niso, nasprotno. Uspešno delati v šoli po Ijenimi kriteriji osnovna šola v Žužemberku. Nekaj nujno potrebne meni imeti tudi stalen kritičen odnos do lastnega dela v S voje bogato znanjeje razdajal s pisano in govorjeno ga prostora bo pridobila tudi novomeška gimnazija Kakršnikoli odmiki od zastavljenih ciljev in nalog ter besedo. Temu velikemu pedagoškemu mislecu in »MISLIM V TIŠINI, temeljnih strokovnih pedagoških načel, če niso ar humanistu je ustavila življenje smrtonosna krogla c Na osnovne Sole bodo kmalu prišli prvi diplomira gumentirani. pa nimajo nobenega opravičila za svoj obstoj v šolski praksi trebuh, ko je razdajal sebe za druge. DA LAHKO SPREGOVORIM ni profesorji razrednega pouka Kar precej učiteljev razrednega pouka pa študira za pridobitev visokošol Tudi otroSke oči so zrle v strahote vojnega nasilja. DRUGIM« Poti do istih ciljev so lahko različne, morajo pa biti ° leto I991/92 se bo začelo 2. septembra. ske izobrazbe na pedagoških fakultetah ob dela Uči s. Mladi, ki so komaj zapustili Šolske učilnice, so morali pedagoško utemeljene. Nobenega cilja ni mogoče do »o bile vse prej kol vredne tega imena. Voj- teljev primanjkuje ali pa jih je preveč. Novi standardi namesto na počitnice v zaklonišča. Strah je bil to in seči brez naporov in zavzetosti tako učiteljev kot *tore u 'Jes Posledicami in preplahom ki noče in ne Za šolske kolektive se novo šolsko leto začenja z in normativi bodo kmalu pokazali tako stanje. V ponižanje za vse, ki so se na tak nujen način hoteli učencev. Karšnokoli prenašanje šolskih dolžnosti na vs*LVfs,‘’jeSe vedno neutajljivo moreče sprem- zahtevnimi nalogami Zakon o organizaciji in finan srednjih šolah bi z olajšanjem sprejeli npr. profesorje reSiti življenja. Vrtci so pri tem opravili izredna člo kasnejši čas je vse prej kot pametno početje. Neuspe rQit<»ilr' *' Je a*‘ drugače prizadelo to ne- ciranju vzgoje in izobraževanja in zakon o plačah v matematike, nekaj drugih profitov učiteljev pa bo za veSka dejanja Prisrčna zahvala jim gre za vse, kar so hi so vedno opozarjajoči za učitelja in boleči za učen h>3edJj1*1 m°reče nasilje. Podobe vojnih strahot v šolstvu do tega trenutka še nista šla uspešno skozi radi spremenjenih predmetnikov ob dovoljšnjo učno tedaj dobrega in plemenitega storili za nebogljena ce in njihove starše. Vzrok za minusne točke ni po ^ojo fjo rePubliki pa ie naprej neusmiljeno prizade- skupščinsko proceduro. Pred nedavnim pa so bili obveznost. Za nove učne kadre je treba skrbeti od otroSka življenja V uteho starSem in za varnost mla šteno prenašati na druge odgovorne. l>0*zrofVelcovo dostojanstvo. Kaj takega je zmožna sprejeti normativi in standardi za opravljanje vzgoj- usmerjanja v osnovni Soli dalje. Tudi s štipendijami, dih življenj! Nekatere osnovne in srednje Sole so mo 1,1 brutalna, nič več normalna človeška noizobraževalne dejavnosti in drugih del za vse šol če drugače ne gre. Šole so zainteresirane za dobre rale odpovedati napovedane in pripravljene zaključ Pedagoški proces je neposredno povezan tudi z ske zavode, razen za vrtce in univerzo. Med delavci učne moči In starši tudi Pedagoško delo je vse bolj ne konference, nekaj popravnih izpitov pa je bilo šol povzročajo različne komentarje in odzive. Tudi vzgojnimi nalogami Samo kulturni medsebojni od zahtevno. Za vse, ki so zanj odgovorni Ravnateljeva nosi potrjujejo pravo človeško dostojanstvo. Če bo ki bi ga morali izrabiti za delo, je v tem preloženih celo na jesenski čas. Ministrstvo za Šolstvo med delavci ki ne opravljajo pedagoškega dela pedagoška in organizacijska vloga je v teh procesih vsakdo načrtno in sproti, z voljo in hotenjem opravil °žlaSa.U *e eedno krhka stvar. Namesto potešitev se in Šport je z okrožnicami uredilo te stvari tako, da Marsikaj bo treba še pojasniti in doreči, še enkrat več nepogrešljiva. svoj del odgovornosti bodo napori kronani z uspehi Slov'**0* grožnje. Trdno upamo, da bomo na učenci ne smejo biti prikrajšani pri pravicah, ki jim čistilne površine za snažilko pa je le preveč. Prven Prav vsi ki bodo 2. septembra prestopili šolski prag, sk° k em ob napovedanem času začeli novo šol- gredo po zakona To so bile modre poteze v razvihar- stveno važno pa bo, koliko bo denarja za posamezno si jih brez pridržkov brezmejno želijo. ' "oliko Škode in trpkih posledic lahko po- jenem časa Organizirani dopusti so izgubili svojo delovno mesto, sistemizirano po enotnih standardih orientacijo in Sele avgustovski mesec je ljudi opogu UČENJE JE VSE BOU Pove^f rekinitcv Šolskega dela, smemo brez sramu in normativih. Manjše šole, tudi podružnične, na de Vzgojiteljskim in učiteljskim zborom ter drugim ki smo se morali pred domala 50 leti mil, da so se, vsaj nekateri, odločili za počitek malo mografsko ogroženih območjih, pa naj bi doživele ZAHTEVNO dlje od domačega ognjiSča. Pravega notranjega miru delavcem v vrtcih, osnovnih šolah in osnovnih šolah s brezskrb^"1 v^lre za nekaj let posloviti od Sole in tudi kakšno olajševalno rešitev. pa ni bilo moč priklicati v življenje. prilagojenim programom, v glasbenih šolah in do rotorja neg<> olro*lva T° so spomini bridkosti, kine movih za učence, v srednjih šolah in v delovnih oko Z novo zakonodajo bo opredeljeno tudi napredo Vsak otrok, učenec, dijak je svet zase. Marsikaj iz ljih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, zaže Ostane pa za vezujoče dejstvo, da je treba čas miru vanje učiteljev. To ne bo samo moralno priznanje za te različnosti se ujame na skupnem imenovalcu, iudi limo, da bi v novem šolskem letu uspešno potrdili izrabiti za delo. Brezposelnost narašča, denarja je vse pedagoške delavce, ampak bo kar solidno tudifinan v razredu in učni skupini Toda specifičnih indivi Svoj0 h,en^rgan‘2em’ ki si ne sme privoSčiti staranja, svoje pedagoško in delovno poslanstvo. Vsi drugi še »josui^ros, črpa iz spoznanj preteklosti in seda- manj in tudi njegova vrednost se suSL Nasprotniki čno stimulirano. Torej se bo le uresničila dolgoletna dualnih sposobnosti interesov, potreb in nagnenj ne posebej starši otrok, učencev in dijakov, pa naj bodo v sli^fo že glede na svojo človeSko in družbeno vlogo slovenske samostojnosti in neodvisnosti na vsakem napoved, da bo do tega prišlo. kaže v vzgojno-izobraževalnem delu niti za trenutek podcenjevati Učiteljje diplomirani strokovnjak, zato šoli naklonjeni z vsemi svojimi pristojnostmi hotenji skega Jftfčeve aktivnosti in njegovega vsestran- koraku naklepajo odločitve, kako nas gospodarsko in željami Za uspehe učencev gre. In temu hotenju, Uobr^^runja. O njenem celovitem vzgojnem in potisniti k tlom. Samo slovenska trdoživost in zaupa Strokovno izpopolnjevanje učiteljev, vzgojiteljev, ve, kako se takim stvarem ustrezno streže. Strokov nje v lastne moči in pametne nadaljnje odločitve so učiteljev pripravnikov in ravnateljev postaja vse bolj njaki ugotavljajo, da je vsakdo sposoben za nekaj. temu cilju je posvečena skrb in odgovornost v šoli in liani Za‘nem od*'™ Je globokoumno razmišljal Ustvarjalnost ali talent pa se pokaže in potrdi z orga zunaj nje. Zatorej, noben dan brez cilja in noben dan g°Ski s,rokovnjak Janez Svetina Imetje nate rešitve in utehe. Socialni problemi se bodo z načrtno in ponudba za to se veča celo z razpisi Nove nizirano aktivnostjo. Bistri in nadarjeni učenci zmo brez uspehov. "linij j u'm Posluh za to. kako je treba delati z mla- otroki vred selili tudi v šole in na to moramo zelo res metode učenja z uporabo raznoterega didaktičnega rejo mnogo več od povprečja, manj uspešnim s speci JOŽE ŠKUFCA bi Sola vsestransko potrjevala svoj odziv. no računati gradiva in učnih sredstev si vztrajno utirajo pot v šole. PrHoga dolenjskega lista mi Mici in France sta se obupno trudila, da bi se Tik pred vojno sta še enkrat poskusila. V bli spet posta vila na noge in prišla na svoje. Enkrat žini Šmihela sta ob cesti kupila parcelo, kamor pred vojno bi jima skoraj že uspelo. S prihranki je France postavil lesen čebelnjak, ki ga je ku sta si kupila hišo pri svetem Roku nad Regrčo pil v Birčni vasi. Izkoristil je znanje, ki si ga je r . žr i i vasjo, kamor sta se preselila z dvema otroko pridobil v ujetništvu in čisto po ruskoje z zemljo & .4 # ma. in ometom izoliral stene. To je bil prvi trajni pAZ‘ Toda nad hišo je prežalo zlo in Micije bilo domek Brunkove družine. Bil je še na podeže v njej strah. Kako leto prej se je f njej zgodil lju, sredi njiv. Danes ga ni več. Na tistem mestu CP grozen zločin. Oče in hči sta bila najdena v njej, stoji zidana hiša, tesno stisnjena med druge zvezana in umorjena. Očitno je šlo za roparski stavbe novomeškega predmestja. V njej živi napad, zločinci pa so pričakovali več plena, kot Mici z delom svojega potomstva Čepra v je hiša so ga dejansko dobili, pa so se hudo znesli nad velika bi bila pretesna za vse, kajti z leti se jih je žrtvama. Micin strah pred hišo se je tudi udeja kar nabralo. Rodila je štiri hčerke, dobila pa nji L Po enem letu bi vanja v njej je neke noči za sedem vnukov, štirinajst pravnukov in tudi še »Vidiva se gorelo. Vse, kar si je družina lahko rešila iz nje, enega prapravnuka nad so bila gola življenja in nekaj odej. T. JAKŠE zvezdami« Najstarejši romar JL o z ujetništvi je hudo čudna zadeva. T krofnjaril, toda on je delal po starem,jaz poP° Brunkova Mici iz Šmihela je v svojem življenju na Novi Štifti ginjati živina in morala sta stran. Znašla sta se zelo dobro poznala dva, ki sla padla v jetništvo. novem. Obšel sem Primorsko, Istro, Hrvaš*0, na graščini Ruperč Vrh pri Novem mestu. Tam Prvije bil oče, po poklicu kovač. Med prvo sve največ pa sem bil na Štajerskem in v Prekmf’ sta bila vsega skupaj sedemnajst let Brunek je ju. Tam sem se tudi največ naučil Robo M"1 tovno vojno so ga ujeli Srbi nekje pri Nišu. Ni bil na graščini najprej za hlapca, potem se je cal pod orožje in je moral prezebati na tirolski koli več se ni vrnil domo v in za njim se je izgubi naložil na vlak in jo poslal tja Pri enem kmdu’ zaposlil pri železnici, Micka pa je pomagala na fronti med snegom, kamenjem in železjem, ki la vsaka sled Po naključju je potem prišel je letelo vsenaokrog in sejalo smrt. Manjkal je Grahar se je pisal sem imel skladišče. Ko vrtu in polju. mimo neki možakar in njeni materi povedal, tarejši možakar, oprt na leseno palico, tudi potem, ko je po avstrijskem razpadu prišel stvari prodal, sem se vrnil tja in dopolnjeval t* S logo. Kar je zmanjkalo, sem sproti izdelaL kako slabo so Srbi ravnali z ujetniki Gnali so »Dokler je bila stara gospa Staretova živa, je zre za množico romarjev, ki pojoč v procesiji k ujetništvo in tam preživel šestnajst mesecev. jih toliko časa, da so obnemogli bilo na Ruperč Vrhu zelo lepo. Čez sem imela sklepajo krog na hribu pri Novi Štifti, eni od Manjkal je zopet, ko ga je takoj po vrnitvi do Zdoma sem bil po dva meseca ali kaj Drugije bil France Brunek, njen mož. Kose vrt ob graščini, pomagala sem pri vseh delih, najstarejših in najpopularnejših dolenjskih mov že drugi dan prišel iskat orožnik, s katerim Ko sem se vrnil, sem kmetil, dokler ni sp? je on bil na ruski fronti z Micko še nista bila tudi pri pranju. Pranje je sploh bilo nekaj po romarskih poti Ne priključi se množici, ampak je moral na služenje starojugoslovanske voj zmanjkalo denarja Če je bil žep prazen, je bf treba zopet napol Poznani so mi vsi skupaj, zato ga potem, ko je padel v ujetništvo sebnega pri tej graščini, saj v bližini ni bilo več se napoti po travniku navzdol Hitro stopim za ske. Spet je moral vzeti F roke puško in se od štajerski11» in preživljal v Rusiji šest dolgih let še ni pogre je vode, zato se je pralo le enkrat na mesec, pa njim in se mu pridružim. praviti na Koroško branit severno mejo:No, ko prekmurski kraji pa vse tja do Čakovca in šala. Je imela tisti čas dosti drugih skrbi Kajti takrat kar po tri, štiri dni Prišle so Lakovčan- že omenjamo odsotnost, moramo prišteti tudi ti raždina na Hrvaškem. Denarja je bilo vedw »Bi lahko povedali, kako je bilo na tej božji še zelo mlada je šla med tuje ljudi Iz domače ■ke, da smo doma kuhale, potem pa nas je hla stih sedemnajst mesecev, kijih je A lojz prebil v premalo, saj je zmeraj za kaj zmanjkalo,«Pn' poti nekdaj, je bilo tudi toliko ljudi in kakšno je vasi Straža pri Šentrupertu, kjer so jo poznali pec naložil na voz skupaj s perilom in odpeljale internaciji od Raba prek Padove do Rennicija, poveduje o svojem boju za kruh bilo razpoloženje?« ga vprašam. Možakar se kot Uhanovo Micko, se je odpravila služit na smo se na Krko v mesto. Tam doli pri Grilcu je pa tisti čas, ki ga je preždel v gozdu in se ni upal ustavi me začudeno pogleda in vpraša: »Kako, Med pogovorom sva z Alojzom prišla na e5' bližnji Hom. Tam se je mladi deklini dobrikal biljlos', kjer smo potem cel dan izpirale perilo. domo v, ker se je bal, da ga bodo zaradi sodelo da ste pa našli ravno mene?« faltno pot in krenila po njej do vasi »TamleT starejši možakar, vendar le toliko časa, da je Bilo je kar veselo. Spominjam se, da je dal en vanja s partizani zgrabili Nemci moja hiša,«pokaže s palico. »Italijani sojo n* krat stari gospodar hlapcu s seboj vino, potem »Starejši človek ste, pa sem mislil da bi kaj teli med vojno požgati Mene takrat ni bilo pa ga je, ko smo spile, hlapec v mestu še kupil, vedeli,« mu odgovorim že z rahlim dvomom, da Zvonovi so pritrkavall pesem je še vedno ma. Je imel Italijan že vžigalice f roki & V da smo skoraj v Krko popadale, tako razpolo naj bi se nekega večera spet dobila. » Vidiva se se morebiti nisem obrnil na pravega Možakar odmevala s hriba, midva z Alojzom Šego pa sva zažgal pa se je žena A ngetit postavila. Vžigfjt nad z vezdami «ji je pihal na srce. Mickapaga žene smo bile,« se spominja takratnega dela in parne šega vo pogleda in vpraša »No, pa recite, se med pogovorom spustila čez travnik in se po ce mu je zbila iz rok, da seje zmedel in P01^ je spregledala. Ko je prišel, joje takoj pričel si veselja ob njem Brunkova mati. koliko sem star?« topila f gozdne sence. To je bližnjica, ki jo k zakuriti. So pa zato pobrali pri hiši kar jo liti naj pije vino iz steklenice, kijo je prinesel s Novi gospodar ruperške graščine je bil bolj Štifti ubira Alojz, kajti korajžni štiriindevetde- perutnine in prašičev.« sabo. Ona pa ni hotela. Rekla je, naj najprej pi Tako sva se srečala z Alojzom Šego, najsta strog. Fabjančič se je pisal in je bil pri železnici setletnik hodi tja, kot se spodobi seveda peš. je on. Jezno je zlil vino stran in odšel »če bi rejšim romarjem na Novi Štifti in skoraj zago v službi Natančen je bil in se ni dal kar tako Med potjo ga sprašujem, če se spominja tistega tovo tistim človekom, ki je na Novi Štifti obiskal pila tisto vino, me danes ne bi bilo več tukaj,« preslepiti. Zato si je nabral pri nekaterih tudi mimo kok soroantK ali znanec in mu je največ velikošmarenskih žegnanj. Koliko je pravi Micka. Tako pa je tukaj, stara skoraj precej zamere, pri tistih, ki so poravnavali med ponuditi Alojzova deset let mlajša žena Ang*' Alojz star, seveda nisem uganil Tam okoli se triindevetdeset let in s spomini na dolgo življe vojno, brž ko se je ponudila prilika Ustrelili so vzeli frančiškani Seveda se ga spominja, mije la, ki je tako korafžno ubranila hišo pred /#*£ nje, v katerem je bilo več revščine in bridkosti, demdeset sem mu jih prisodil on pa se mije pri ga in vrgli f jamo v gozdu Padež. Mici je še se- zatrjeval Alojz, to je moral biti tisti, ki ga je s janl je doma. Po operaciji nog se le težko gj" zanesljivo nasmehnil in samozavestno izjavil kot pa dobrote in radosti palico preganjal po hribu, ker je skupaj z drugo Ije, zato na žegnanje ne more več. SajjedofOg Micka je bila vesele narave, rada je delala, otročadjo hodil rabutat češnje. Drug ni mogel da je šel eden od hiše. Domači me povabijo 0° pela, in ljudje sojo imeli radi Takoje preživela pravičen. Grad je bil takrat zažgan, Fabjanči- \ Končno sva le prišla do tega daje Alojz že v biti, kajti potem so prišli patri in tudi vseh njih kavo, potem me Alojz pospremi do vrat Pt°" tudi z nezakonsko deklico. Potem pa je prišel iz čeva Žena Dora pa seje s sinom in hčerko rešila štiriindevetdesetem leta torej živa priča kar če- se A lojz dobro spominja, saj je nemalokrat ho da je bilo na Novi Štifti malokrat toliko tfj Rusije France Brunek in sta se poročila. Fran v mesto. Bila je dobra ženska in Mici pravi, da trtine obstoja te ene najtanjših in najpopular- dil k njim na delo. kotjih je bilo letos Zvonjenjeje še vedno slištu‘ ceje bil med ujetništvom ves čas na neki kmeti je njeno drugo hčerko, ki sojo Nemci odpeljali, nejših dolenjskih romarskih poti. Doma je iz ji Tudi doma se je lotil kmetovanja. Postal je osumljeno, daje sodelovala z osvobodilnofron- Ravnega Dola oddaljenega kak poldrugi ki- Kadar A lojz ni bil v vojski ali f internaciji je oskrbnik na graščini Kot med Mimo in Šen to, rešila pred internacijo ali še čim hujšim prav lometer nižje skoz gozd, v vsem svojem življenju bil kmet Toda le takral ko ni šel okoli na trupertom. To sta kot zakonca vzela v najem. ona, ki je pri Nemcih zanjo zastavila odločno pa je zamudil le nekaj žegnanj pri Novi Štifti krošnarjenje. »Pri suhi robi sem bil samouk. uporablja, zato je steza zaraščena. T. JAKŠI' Sprva jima je šlo v redu, potem pa je pričela po- besedo. 1 To je bilo takral ko gaje avstrijski cesar pokli No, nekaj sem se naučil tudi pri očetu, ki je tudi . j mm KMETJE IN DRUGI C=D Ste ambiciozni, poslovni, želite biti uspešni? LASTNIKI GOZDOV Odločite se za nakup lokala ali poslovnega prostora v Novem mestu. AVTOBUSNA POSTAJA — omejeno število lokalov za gostinsko in PRILOŽNOST TUDI trgovsko deja vnost ZA VAS PO UGODNI CENI S TAKOJŠNJIM PLAČILOM ODKUPUJEMO HLODOVINO BUKVE, BUKOV ŽAGAN LES IN BUKOVE ELEMENTE. NOVI TRG — poslovni prostori različnih namembnosti in velikosti INFORMACIJE: i Informacije:- GIP »Pionir« Novo mest° KLI LOGATEC d.o.o. Prodajna služba 61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36 Obiščite nas in pomagali Kettejev drevored 37 TELEFON: (061) 741-711 Int. 276 TELEFAX: (061)741-279 vam bomo pri vaši odločitvi. JEJŠgS-l?! ' ' ■ U:Mi priloga dolenjskega 12 (3 NAGRADA V STAVČO VAS Žreb je izmed reševalcev 31. na gone križanke izbral MIHO SA- NAGRADNA KRIŽANKA suet v številkah Arja j7 Stavče vasj prj Dvoru. Za agrado bo prejel knjigo Softvvar — UOJAKI U KRILU SODOBNI "Jehka vojna, ki stajo napisala Thier- KEM SIMBOL NERODO PREORANA BRUSNI MESTECE Odstotek žensk v vojaški službi GR ČRKA MOŠKO AVTOR TESLA SLOV ZA VANADU VITNA ZEMLJA IME J UDIR KAMEN NA ^Breton, francoski informatik, in ZEMLJA NIKOLA PISATELJ 5.85 (SMILJAN) PELJEŠCU T^is Beneich, ameriški strokovnjak KLIČNO J* ameriško književnost. Nagrajencu ZRNO TAJ- ^titamo. NOCVETK 3.5b ENOSPOLNA Rešite današnjo križanko in pošlji- RASTLINA fešitev najkasneje do 9. septembra POUDAR ,.a naslov: Uredništvo Dolenjskega JENA fa, Glavni trg 24,68000 Novo me- MAJHNOST l0- s pripisom KRIŽANKA 33. HUDO BRUHNI JA NIZOZEMSKA ŠPANI JA REŠITEV 31. BELGIJA NEMČIJA Ogradne križanke Lidijam, kot smo pred leti po besedilu neke popevke posrečeno po KOVAŠKO imenovali naše vojakinje, se pri nas ni uspelo prav uveljaviti in so Pravilna rešitev 31. nagradne kri- DELO ITAL ALPSKI ,nae se, brano v vodoravnih vrstah, MRZLOST SMUČAR dekleta v vojaških uniformah ali v vojaški sužbi še vedno izjema. V (ALBERTO) SJasi: VROČE, PLAN, ASAM, LE- svetu pa se ženske kar vztrajno vrivajo v do nedavna tako izrazito moški poklic. Graf tega tedna kaže, kolikšen je odstotek žensk v STISKANEC, TAR, AMATI, OGNJENI- ČRNA nekaterih zahodnoevropskih vojskah. Za primerjavo zapišimo, da Smetje, oj, oči, lanina, SKO ŽRELO CEUNA je v ameriški vojski več kot 200.000 žensk, kar predstavlja okrog 11 r‘*EIN, aker, korelat, ci- odstotkov vseh v vojski zaposlenih. Evropejke so torej vojaško SAIMAGO, rak, tan, tora- STRELNO KEM VISOKO OROŽJE manj nastrojene. seč starosta SIMBOL ZA ODLIKO VRSTA ^GSKOPIJA, , SPREMINJA OBUVALA Žveplo VANJ? STA TKANINA TONSKI Sila in nasilje sta vedno dvo 2ENSK0 SPOL RAMOVŠ FRAN rezna in lahko razkrajala to, kar IME RUMENO Nosečnost musLi RJAVA na/ bi se z njima ohranjalo. BARVA J. PUČNIK KDOR OB ŠVED IME LATE PEČE REČNO ZA FIN LUKO Nezaupanje kot metoda je od in moški fla^netnost J'e Prafct,^na Jn vpliv- PLOVILO TURKU STARA KULTURNA lično sredstvo vsake oblasti; z nik °dseva spoznanja posamez- Vsak peti moški ima RASTLINA njim in s krivdo naredimo ljudi v tor°V ‘n Prcot}raža zavest ljudi, INTERNATI NASIČEN GLASBENIK ONAL DEVE- OGLJIKO SPSS njihovi temeljni drži manjvredne. nosečniške bolezni el tudi zgodovino in življenje. LOPMENT VODIK AGENCY ZUPAN P. ZIDAR S. SIMČIČ OKRZA VITOMIL Švedski zdravniki so v mestu EMERITUS Skozi sedanjost gre človek z Vsako seme nekoč vzklije. Linkoeping natančno spremljali Rezanimi očmi... šele pozneje LOVEC NA DEL SMUČ M. KUNDERA zdravstveno stanje enainosemde JEREBE SKAKALNICE setih moških, katerih žene so bile snamejo ruto z oči in človek, Med človekom in resnico ne noseče, in prišli so do presenetlji . se ozre na preteklost, ugotovi, more posredovati ne cerkev ne živel in kakšen smisel je to vih rezultatov. Po teh namreč OKVARA partija, temveč se mora vsakdo moški slabo prenašajo nosečnost. M. KUNDERA soočiti z njo. Najbolj običajni simptomi so T. HRIBAR ustvarialna misel je tudi prebavne motnje, zobobol, zmanj ko rrr 0 sttbver zi v n a, ker nene- če se enkrat zlomi moralna šan apetit in različne bolečine. Po žei 2nova ocenjujem raziskuje hrbtenica, ostanejo brazgotine za leg tega se moški zredijo. Eden od ustvarjene vrednote. vse življenje. njih se je zredil med ženino no a. E. ČIMIČ E. ČIMIČ sečnostjo kar za dvanajst kilo lQl m višje se vzpnemo k presto Štirinožci se selijo v mesto Lahko resnično ljubimo le z gramov in vso pridobljeno težo la l 'tCm manj je krivde in greha, mukami in samo skozi muke. potem, ko je žena rodila, kmalu kolev vseh družbah Povej mi, kakšnega psa imaš, in povedal ti bom, kdo si — V Sloveniji že blizu 250 Drugače ne znamo ljubiti in dru tudi izgubil. Trije so morali k zo P. ZIDAR tisoč psov — Od petih v kratker ‘n tistimi, ki se ga da je bilo pred leti v Sloveniji samo T. JAKŠE J. PUČNIK smeli prezreti. več. In koliko jih je bilo cepljenih sPorJ0 ~®*j ah manj dosledno, je ne pet do šest pasem, sedaj pa jih je okoli vseh skupaj? Uradni podatki govorijo to Da ?• Prvi so bolj zdravi in živijo dlje, petdeset. Temu botruje uporabnost, o približno dvestopetdeset tisoč cep ve*a °^v'sno tudi trajanja njiho- pa tudi želja po različnosti. Tako ljenih psov v Sloveniji, se pravi, da ljUj ^etarijanstva. V primeijavi z imamo v Sloveniji celo prvo leglo pride en pes nekako na vsakega iroaj *’ redno 'n obilno uživajo meso, vlečnih psov,« pravi priznani sloven osmega človeškega prebivalca dežele. kni^Predvsem manj bolezni srca in ski strokovnjak za pse in mednarodni Če se zdi to komu veliko, bi moral v Pecto^4 R' zlasti v obliki angine sodnik Janez Hojan, eden od ustano Drago Kumer: večja mesta, v Pariz ali London, kjer A VTOSTOPARKA Poh;.1^ 'n Previsokega krvnega pritiska viteljev novomeškega kinološkega je zlasti v bolj finih četrtih razmerje še ata najhujši smrtni davek. društva pred slabimi dvajsetimi leti, Vozniku, Novomeščanu, uha doma si začne otipavati suk niso reveži, če hočem priti do bolj v prid psom. Dušan Potočar, pa doda: »Prednost ja smeh. Potem pa se zresni in njič in obraz na dolgo razpo sorodnikov, moram natočiti vaju4 a*' sta samo obilica mesa in ži- pri čistopasemskem psu je to, da pri molči. Špelca ga skrivoma opa tegne. gorivo in še prej lahko mimo zuje. Visok je, močne rasti, nine k tna^°Be ter pomanjkanje vlak- Pri tej selitvi psov v mesta ali, bolje njem lahko pričakujemo določene »Presneto, denarnice ni grede v tovarni Tomos kupim stej$_ r\a za zgodnejšo smrt in pogo- ima lepo temno polt in goste, mam! Le kje sem jo mogel rečeno, v večja urbana naselja, kjer lastnosti, tako po zunanjosti kot tudi nek rezervni del zanje. Za to rahlo nakodrane temne lase. pustiti?« Studjj °° ezn‘’ Ne, odgovarja nemška prebivalci niso več odvisni od kme po značaju, medtem ko pri mešancu bi potreboval najmanj pet ti tudij!’vegetarijanci imajo običajno tovanja, je opaziti še eno pomembno In oči! Kakor delček sinjega Voznik tuhta in premišljuje, soč. Ali mi jih lahko posodite ne moremo vedeti, kaj bo nastalo in Jadrana! To bi bilajiartija. Ne in sj vJi ?drav način življenja, ne kadijo podrobnost. Psi se v mestih žlahtnijo Špelca pa hitro poravna račun: za dobro uro? Zagotavljam kakšne genetske lastnosti nosi zaro kaj takega si je Špelca vedno »No, saj ni nič posebnega, sa vajo \ *'.^lJejo- Z zelenjavo, ki jo uži- in pogospodijo. Medtem ko na pode- vam,« dvignil je tri prste v dek.« želela. Pa naj bo Štajerec, Go mo tisoč petsto din « 0roan- Ve^jem obsegu, dobivajo v svoj želju prevladujejo mešane pasme, pa zrak, »da vam takoj povr renjec, Primorec ali Dolenjec. Nato sta ponovno sedla v li ltarotj1Zern.,udi več vitaminov A, C in Janez Hojan, po rodu Notranjec, je nem!« je v mestih večina psov čistokrvnih, »Zares lep človek!« zavzdi sedaj upokojen in večino časa preživi muzino, Špelca pa je obupa »Seveda, seveda!« je globo levna’zmanjšujejo nevarnost obo za katere so morali lastniki odšteti kar hne pri sebi Špelca. Nato še na Brezovi Rebri, kjer ima ob bruna nega voznika tolažila: »Nikar ko zadihala Špelca in dojki sta da 1 za rakom. Študija je pokazala, čedne vsote. Recimo temu žlahtnje- pomisli: »Kaj če je le voznik rici tudi pesjak z nemškimi ovčarji. si ne ženite k srcu! Morda ste ji zaplali kot valčki v blaže ztiem'V tem ne kaže pretiravati in daje nje. Pogospodenje pa bi pripisali dej kakšnega podjetja in ni last Skupaj z Dušanom Potočarjem, go denarnico pustili kje v kakšni čem vetriču. »Štajerke nismo ve«e 051 zlato pravilo. Jedilniki strogih stvu, da je večina mestnih psov prav nik avtomobila?« stilničarjem iz Potočne vasi, bosta je drugi gostilni. Kaj pa če so vas' škrt, to pa ne, najmanj pa Sa rtih raJIJancev’ mesa ne jedo iz etič- zaradi omejenega prostora in časa gi Limuzina drsi, šofer pa kar okradli?« seni vodila tečaj za pse in lastnike vinjčanke!« zažvrgoli in zroč ioiajo °®ov’ s° preveč enostranski in banja, prometnih razmer in zahtev, ki naprej molči. »To menda ne. Upam, da mladih psov v novomeškem kinološ v modre voznikove oči da za Posl^jZa10 nekatere druge neželjene »Mulež!« godrnja naprej vam bom lahko v Novem me jih do njih in lastnikov postavlja ur prošeni denar in še tisočaka kem društvu, ki ga poskuša nekaj en Špelca sama zase. »Najbrž se bano naselje, moralo skoraj obvezno stu povrnil stroške.« več. Pri tem si potiho misli: »Ti tuziastov po nekajletnem mrtvilu zo je že naklepetal. Takemu fan »Saj ni treba,« se priduša boš moja duševna in telesna pet oživiti. V času največjega razcveta tu od fare pač ne manjka Špelca. uteha. Naj se združita Savinj je imelo društvo tudi po stopetdeset žensk.« Limuzina hitro drsi, kot čanka in Dolenjec in na plaži in več članov in je prirejalo veliko te Končno lepi voznik le odpre blisk šviga po asfaltnem ce sinjega Jadrana naredita ma čajev in pomembnejših tekmovanj. usta:« Plavolaska s črnimi oč stišču prek romantičnega do lega Primorca!« Prav zaradi povečanega števila psov mi je bila zmeraj moja simpati lenjskega gričevja in hitro sta in potrebe po vzgoji lastnikov in nji ja!« bila v Novem mestu. Tu jc Po voznikovem nasvetu od hovih ljubljencev je oživitev dela po To pove, ne da bi se obrnil k voznik svoj posel zelo hitro ide v gostilno, da ga lam poča stala spet aktualna. . Špelci. Mlada in zapeljevanja opravil in že sta brzela nazaj ka. Lepi mladenič ji ustrežlji vajena Žalčanka v mislih voz po cesti proti Ljubljani in Ko vo nese kovček in jo hvali, Dušan Potočar in Janez Hojan sta la zanko: »Ptiček, si že v klet pru. Limuzina je vijugala, dr kako razumno in dobro dekle ljubitelja psov, s katerima seje prijet ki! Črne oči, plave lase, mično sela, voznik se je pogreznil v je, ter namiguje, da mu je že no pogovarjati, saj poznata svojo postavo, vse to imaš, Dolenjec, molk, Špelca v premišljevanje. globoko v srcu, kot mu ni biia stroko, hkrati pa znata razgovor z tako rekoč pri rokah « Koper! Končno v zaželenem jše nikoli nobena druga mnogimi doživetji in primeri tako Drsita mimo Trojan, Dom mestu! Teden dni bo Špelca »Nemogoče je mogoče,« za zalrcliti, da lastnikom psov na nju žal, in že je tu Ljubljana. Voz ostala tu. Sedem dni brezskr vzdihne Špelca. nem tečaju gotovo ne bo dolgčas. Ne nik pritisne na zavore, motor bnega življenja, sedem sonč Možakar, enkratni Dolen gre namreč za navadno dresuro psov, utihne. nih dni in sedem čudovitih jec, skoči v limuzino in odhiti marveč za učenje, pri katerem v raz «MalO okrepčila,« napove vo noči. znik. »Kar tjale čez cesto stopi Zaman ga je čakala Špelca govoru lastniki zvedo čimveč o pas Pred vrati neke lepo urejene va « uro, dve. Zaman ga je čakala mah in njihovih lastnostih, o tem, kaj, gostilne s prenočišči prikupni Kakor mlada srnica je stopi možak ustavi limuzino in po vso noč in v postelji vzdihova koliko, kako in kdaj zahtevati od svo cala Špelca kraj postavnega loži desnico na Špelčino ramo. la, se tešila z lažnim upanjem jega varovanca, pa tudi o svojih dolž Dolenjca. Da bi jo zdaj videl »Imam sijajen načrt. Za uslu vse do do jutra in nato do po nostih do njega. Na tečaju psa sami kak domačin! V Žalcu bi vsi go, ki ste mi jo napravili v poldneva, ko ji je le postalo učijo in tako tkejo še močnejše med govorili, s kakšnim fantom se Ljubljani, se vam nameravam jasno, da je grdo opeharjena. sebojne vezi. je Špelca sprehajala! pošteno oddolžiti. Nekaj dni S poslednjim drobižem si je Imeti psa ni samo hobi in užitek, Jedla sta, pila in spet jedla. boste moja gostja v tej gostil kupila vozovnico in se vsa temveč je tudi odgovornost. Za neka Špelca je jedla in pila počasi, ni... Trenutno sem res v za razočarana vrnila v Žalec. SJ?' sodnik za športne in službene pse Janez Hojan (levo) in eden od tere je tudi kruh, saj seje ob njih razvi zmerno. Voznik pa je posprav dregi, saj veste, denarnica. Ma Tako se je končalo Špelčino popotovanje na morje. tianjpkih kinoloških pionirjev Dušan Potokar bosta širila pasjo kulturo in la cela vrsta dejavnosti, od pasjih sa ljal jed in pijačo hitro. Nena lo iz mesta imam sorodnike, ki J Po Dolenjski (Foto: T. Jakše) lonov in velikih pesjakov, ki lahko Množični sobotni triatlon 1»«TA Na triatlonu v Dolenjskih Toplicah se je v teku, pla- vanju in kolesarjenju pomerilo 189 mladih m sin? DOLENJSKE TOPLICE — Triatlon reditvi. Seveda pa gre zahvala za dobro ski klub Novo mesto in Krka Zdravilišča pripravljeno tekmovanje v Dolenjskih sta v soboto, 24. avgusta, pripravila v Do Toplicah tudi okrog sto ljudem, ki so po t. lenjskih Toplicah mladinski triatlon za magali pri organizaciji ter glavnim spon dekleta in fante, stare od 8 do 18 let. Med zorjem Krki-Zdraviliščem, skupščini ob tem ko pri najmlajših niso merili časov in čine Novo mesto, Zavarovalnici Tilia in so bili vsi zmagovalci, pa je za udeležence, GIP Pionir iz Novega mesta. starejše od 11 let, tekmovanje veljalo za Sicer pa so se dekleta od 11. do 16. leta republiško prvenstvo v triatlonu. ter fantje od 11. do 14. leta pomerili v pla Razveseljivo je, da se je tekmovanja vanju na 200 metrov, kolesarjenju na 6,5 udeležilo kar 189 mladih. Tako množične km ter teku na 1,5 km. Dekleta, stara 17 in udeležbe ni bilo še na nobeni mladinski 18 let, ter fantje od 15. do 18. leta starosti triatlonski tekmi v Sloveniji. To pomeni, pa so plavali na 400 metrov, kolesarili na da se je zanimanje za ta šport povečalo še 18 km ter tekli 3 km daleč. Z Dolenjske so le v zadnjem času. K temu so govoto veli se dobro odrezali Jazbec iz Meniške vasi, ko prispevali novomeški triatlonci, ki vse kije v svoji kategoriji (letnik 79/80) zase- bolj popularizirajo triatlon, edini pa so do del 2. mesto, prav tako je bil drugi Celič iz slej pripravili že dve mladinski športni pri- Uršnih sel (letnik 75/76), Švent iz Novega NOVA BRIZGALNA V OREŠJU— V tej majhni vasici nad Šmarjelo prosto mesta pa je bil v isti kategoriji četrti. Rav voljni gasilci le enkrat letno pripravijo veliko slavje. To soboto so najprej pri bar iz Novega mesta je v kategoriji letnik pravili tekmovanje pionirjev — gasilcev. Ti so se pomerili v vaji z brentačo in v 73/74 zasedel 5. mesto. TRINAJSTI JURIŠ prenašanju vode. Med petimi ekipami so se najbolj odrezali pionirji iz Zbur. ODPELJAL KOLO Z MOTORJE*1 NA VRŠIČ Osrednji del prireditve pa je bil prevzem no ve motorne brizgalne. Gasilcem jo je — V noči od 24. na 25. avgust je neznan®® slovesno predal poveljnik občinske gasilske zveze Janez Gornik, sprejel pa po izpred stanovanjskega bloka v Ulici KRANJSKA GORA — Domače turi veljnik gasilcev iz Orešja Alojz Jeglič. Ob tej priložnosti so mladi iz Vinice in oktobra v Črnomlju odpeljal kolo z ni®" stično društvo, ŠD Slovan in Kolesarski Orešja pripravili še proslavo, zaslužnim krajanom in gasilcem pa so podelili toijem znamke Tomos APN 4. Lastnik* klub Rog-Franek bodo v soboto, 7. sep Roberta Perarda je tako oškodoval z* jubilejna priznanja in pohvale. Za požrtvovalnost so priznanje I. in II. stopnje PILOTTO BREZ PORAZA — Na 3. tembra, priredili XIII. juriš na Vršič. Pri 10.000 dinarjev. jave je treba poslati do 30. avgusta na na prejeti Jože Zalokar z Vinice pri Šmarjeti, Stane Jerele iz Orešja ter Dušan PR EREZAL VSE ŠTIRI GUME - v dirki za odprto prvenstvo Slovenije v Udovč in Marjan Lužar, oba z Vinice. Podelili so tudi 15 jubilejnih nagrad. Se slov KK Slovan Rog-Franek, Ljubljana, noči od 21. na 22. avgust je v Metliki n®j speedwayu je minulo nedeljo na stadio Zadružna 9, startnina pa znaša 200 din. demčlanska posadka gasilskega društva iz Orešja (na sliki) je od sobote boga znanec na osebnem avtomobilu R A *•* nu Matije Gubca v Krškem pred pri Zamudniki se bodo lahko prijavili tudi na tejša za novo brizgalno. Denar zanjo so zbirali vse leto. Pri tem opravilu je bil Zavarovalnice Tilia, prerezal vse štiri g®' bližno 2000 gledalci zasluženo zmagal startnih mestih na dan tekmovanja. Kole najbolj zavzet predsednik društva Alojz Škrbina. (Foto: J. Pavlin) me. Škode je najmanj za 4 tisočake. Avstrijec Toni Pilotto, ki ni prepustil sarji s tekmovalnimi in gorskimi kolesi, UMRL ZA POSLEDICAMI NESO vabljeni! tekmecem iz A vstrije. Hrvaške in Slo ČE — 25. avgusta so iz novomeške b°' venije niti toike. Najboljši slovenski Preveč potov ob registraciji nišnice sporočili, da je za posledic*1« tekmovalec Grega Pintar je izgubil toč TENIS V MOKRONOGU prometne nezgode, ki seje zgodila 13-*v ko le v vožnji s Pilonom, medtem ko si Je MOKRONOG — Teniška sekcija Kdaj bodo tudi v Ribnici tehnični pregledi, da ne bo gusta na magistralni cesti pri Trebnj®1®' Krešo Omerzel (na sliki mu Stane Zi- društva Partizan Mokronog organizira treba tolikokrat v Kočevje ali Ljubljano? umrl Zlatko Novak. gante izroča pokal) priboril 3. mesto na turnir parov, ki bo v soboto, 31. avgusta, OB SMREKOVE DESKE — Nežna« ob 8. uri na teniških igriščih v Mokrono storilec je med 16. in 19. avgustorn' stopničkah za zmagovalce šele po do RIBNICA — KOČEVJE — Ob re smo Eurotransu, da bi pri njih uredili gu. Vse informacije na ZTKO Trebnje, kamnoloma Vraniči odpeljal 2 kubiv®* datni vožnji z A vstrijcema Ederjem in ŠVENT MED TEKOM — Jaka Švent tehnične preglede, pa doslej niso [»ka tel. 44-102. gistraciji avtomobila lahko v Kočevju metra smrekovih desk. Komunala Črn®- Selbom. (Foto: P. P.) iz Novega mesta je na triatlonu v Do zali posluha za to. Verjetno bi se zdaj, postoriš tako rekoč vse na enem mestu, melj je tako najmanj ob 13.500 dinat]*v' lenjskih Toplicah dobro opravil svojo po preselitvi vojske, lahko našel prostor NOČNI TURNIR V in sicer pri Avtu Kočevje, kjer ti opravi PODRL ŠTIRI SMREKE — MALEM NOGOMETU nalogo. V svoji kategoriji je bil četrti jo tehnični pregled, lahko plačaš cestni za to dejavnost v vojašnici. Vse pa kaže, gozdnem obratu Mokronog, ki spada p®" - TURNIR POD STARIM no, kolke in zavarovanje. Seveda to da bo zadeva urejena šele, ko se bo za to okrilje Gozdnega gospodarstva Brežice." PODBOČJE — Nogometna sekcija V. GRADOM opravi lahko vsakdo, kdor ponovno re delo odločil kak zasebnik, ki bi morda pred kratkim ugotovili, da je nekdo v z* Mraševo bo v nedeljo, 31. avgusta, prire KRANJEC ZOPET imel še pralnico avtomobilov in bencin . \ OTOČEC — Športno društvo Stari dila 5. tradicionalni nočni turnir v malem gistrira avto, medtem ko je za nove av četku letošnjega leta posekal štiri smrek® sko črpalko. Kar zadeva plačevanje ob grad bo v čast 15-letnice delovanja druš- nogometu. Začel se bo ob 19. uri na igriš NAJBOLJŠI tomobile potrebna še pot na občinski skupni izmeri 1,58 m3. S črnim posek®« registraciji, pa bi bilo vse lažje, če bi se je omenjena delovna organizacija ® • tva priredilo v nedeljo, 1. septembra, ob 8. ču OŠ Podbočje, zmagovalce in druge pa SEVNICA — Na rednem hitropotez oddelek za notranje zadeve. hkrati z našo zavarovalnico preselil v uri na igrišču pod starim gradom nogo čakajo lepe nagrade v denarju, jedi in pija nem turnirju šahovskega kluba »Milan V ribniški občini je postopek nekoli 3.800 dinarjev. ^ metni turnir. Vabljeni! či. Prijavite se lahko pred začetkom turnir Majcen« iz Sevnice je zopet zmagal Toni ko bolj zapleten, saj je treba na tehnični nove prostore pri Oničevi hiši še odde V BOLNIŠNICI OB DENAR - ja. Vabljeni! Kranjec, ki je osvojil vseh 15 možnih točk. pregled v Kočevje (v Avto ali Zastava lek za notranje zadeve. Tako bi lastni visceralnem oddelku novomeške bol«* Sledili so mu Franc Derstvenšek in Pre avto) ali v Ljubljano. kom avtomobilov prihranili pota, po niče je neznanec med 12. in 19. av8uS[°|. zmaknil denarnico iz nočne omarice h®| VELIKA KONJENIŠKA NOGOMETNI TURNIR drag Lazič (oba po 131.), Bojan Smerdel Vodjo predstavništva zavarovalnice sebno še, če bi ta oddelek kasiral tudi (12,5 t.), Mirko Šibilja (10 t.) itd. Po niče Ane Marolt z Male Loke pri Tre Triglav v Ribnici, Andreja Klemenca, cestnino. j. p. PRIREDITEV PLETERJE — Nogometni klub Ple osmih tumiijih, ki so jih odigrali v letoš njem. Maroltova je bila ob 2.500 dinar)® • smo vprašali, kako bi se dale te zadeve METLIKA — Konjeniški klub terje pripravlja za nedeljo, 1. septembra, njem letu, pa so najboljši Lazič (71 t.), ODNESEL ŽIVEGA KOZLIČKA " ob 8. uri turnir v malem nogometu na izboljšati. Odgovoril je: Čmomelj-Metlika bo v nedeljo, L Kranjec (59 t.) in Derstvenšek (58 t.). TRČIL V DREVO 19. avgusta med 20. in 22. uro je nežna septembra, ob 15. uri na hipodromu v domačem igrišču. Ekipe se lahko prija J. B. »Moj cilj in cilj naše zavarovalnice je storilec iz nezaklenjene ograde ob sta® Rosalnicah pri Metliki pripravil veli vijo pred začetkom tekmovanja. Vse ustreči ljudem, tako da bodo s čimmanj IN UMRL vanjski hiši v Stavči vasi odnesel kori**' ZMAGALI TURKI ko tradicionalno konjeniško priredi čakajo lepe nagrade. stroški in kar najmanj poti opravili vse. NOVO MESTO — 22. avgusta Kozliček, last Marka Štrausa, je bil vre®* tev. Na programu bodo tri tekme v NOVO MESTO — V dvorani za Iz Loškega Potoka do Kočevja, kjer so ob dveh ponoči je Darko Brlekovič 4 tisočake i preskakovanju ovir, galopska in ka REKA: sguash, ki jo je pred kratkim na Mestnih tehnični pregledi, je dobrih 50 km, do iz Siska vozil tovornjak iz Ljubljane OB RADIOKASETOFON IN ZVOO NIKA — 25. avgusta ponoči je nežna saška dirka kmečkih delovnih konjev njivah odprl Novomeščan Miha Legan, Ljubljane pa še več. Stroški so ogromni, proti Zagrebu. V Mačkovcu je za AVTOBUM KOČEVJE — storilec iz nezaklenjenega avtomobila ter galopska dirka športnih konjev je bil v soboto prvi turnir za prehodni saj je na območju občine Ribnica in Ve peljal preblizu desnemu robu ce 3 6:1 žeta Tršinarja iz Jume vasi, parkiran®# konjeniškega kluba iz Bele krajine. pokal v tej igri. Pomerilo se je 16 tek likih Lašč okoli 6.000 vozil. Predlagali stišča na neutrjeno bankino, kar je pred gostilno Kapušin v Krasincu, odn®** Organizatoiji v turnirskih disciplinah KOČEVJE — Nogometni prvoligaši z movalcev iz raznih dolenjskih krajev. bilo vzrok, da ga je potegnilo prek radiokasetofon in zvočnika. Tršinar J pričakujejo okrog 40 konjev in jezde Reke so bili trd oreh za izbrano ekipo do Prvo, drugo in tretje mesto so osvojili travnatega nasipa, kjer je trčil v cev iz vse Slovenije in Hrvaške. Tako SPET OTROCI oškodovan za okoli 2 tisočaka. mačega Avtobuma. Kočevci, ki so bili v Sebastjan, Mitja in Jože Turk, vsi iz bližnje drevo. Voznik Brlekovič je kot preteklo leto bodo tudi tokrat iz prvem polčasu enakovreden nasprotnik, ODNESEL VEČINO GOSPODI®13. Novega mesta, na naslednja mesta pa so NA CESTAH umrl na kraju nezgode, škode pa je žrebali vstopnico, izžrebanec bo dobil so v drugem polčasu morali priznati pre SKIH PRIPOMOČKOV — Ob najm»®J RIBNICA — 2. septembra se spet za 50 tisočakov. živega odojčka. Vstopnice bodo po 50 moč gostov. Končni rezultat srečanja 6:1 se uvrstili: Julijan Travižan, Tom Zu 100.000 dinarjev je bil Albin Grabelj * din, otroci in teritorialci bodo imeli je bil v korist gostov, najlepši zadetek sre pančič (oba NM), Robi Zupan (Mirna začne pouk. Vodstvo Postaje milice Rodin pri Črnomlju, ko mu je nezn* prost vstop. čanja je uspel domačinu Srečku Rajšlu. Peč), Gregor Seliškar (MN), Franci Ribnice opozarja vse voznike, naj storilec med 11. in 20. avgustom iz M.G.-Č Opara (Trebnje) in drugi. bodo pri vožnji previdni in pazljivi, še vanjske hiše odnesel televizijski spf$)«\ posebno pri šolah in na znanih ne nik, radiokasetofon, kinoprojektor, ® . varnih odsekih. Nevarna sta zlasti večja zvočnika, kavni mlinček, vrJ®. dva, in sicer magistralna cesta od stroj, električni brivnik, plinsko pištol® Veliko konj in še več gledalcev Brega do Ribnice, kjer še ni hodnika • Za brezplačno ozimnico, med nekaj posode. za pešce (pločnika), ter križišče ma katero je krompir zaradi slabe letine Uspela konjeniška prireditev v Šentjerneju — Konjeniški klub brez predsednika gistralne ceste in ceste za Lipovec v zapisan z veliko začetnico, je poskr Dolenji vasi. Miličniki bodo v teh bel tudi neznanec, ki je na njivi pri STRELI IZ VOJAŠNIC® ŠENTJERNEJ — Tradicionalne ka vselej privabijo veliko število ljubiteljev bra na hipodromu na Brdu pri Kranju, dneh opravljali poostren nadzor in Gornji Gomili izkopal večjo količi NOVO MESTO — V torek, 20 «v' saške dirke na hipodromu v Šentjerneju tega športa. Minulo nedeljo je bilo na sta kjer bodo pripravili L dirke za pokal bodo proti kršiteljem prometnih pred no letos cenjenega pridelka. Lastni gusta, ob 21.30 je neznanec iz s1®, dionu skoraj 4.000 gledalcev, ki so uživali Slovenije. pisov strogo ukrepali, nam je povedal ka Marjana Zupančiča iz Dol Ma- hangarjev vojašnice Milana MaJ®*^ v domala vseh nastopih, uidi domačih komandir PM Ribnica Jože Poštrak. haro vcaje s lem oškodo val za 5.000 proti vasi Muhaber izstrelil več rafal MURNU IN ANDOLŠKU konj. V desetih dirkah, ki so se imenovale Dirka je bila tudi tokrat odlično organi dinarjev. Eden od rafalov je poškodoval tudi*« NOVE TOČKE po pokroviteljih, so nastopili povečini ko zirana, čeprav je konjeniški klub iz Šent novanjsko hišo Jožeta FlorijanČjc*« nji iz slovenskih in hrvaških klubov, še po • Zelenjave in mesnatih izdel jerneja že nekaj časa brez svojega pred TRAGEDIJA Muhaberja. Škode je bilo za 5™ OSEK PRI LENARTU — V nedeljo je sebej pa je gledalce pritegnila deveta dir kov pa si je zaželel tudi neznani sto sednika. Šentjemejčani pravijo, da delu V SLAPNIKU dinarjev. bila v Oseku pri Lenartu v organizaciji ka, v kateri so se v okviru skupnosti jejo tako kot jugoslovansko predsedstvo rilec, kije iz zamrzovalne skrinje moto društva Mototurist že četrta letošnja Alpe-Jadran pomerili vozniki amaterji iz in da tega pri organizaciji dirke niti ni bilo RIBNICA — Žalosten do prečenskega župnika odnesel 10 kg NEEKSKPLODIRANA dirka za republiško prvenstvo v razredu avstrijske Štajerske in Slovenije. Tudi v čutiti. Dolgoletni predsednik Slavko No godek se je pripetil 21. avgusta različnega mesa in okoli 5 kg zele do 125 ccm in druga v razredu do 250 tej, že 5. dirki po vrsti so bili boljši Avstrij vak iz Orehovice je že pred meseci odsto ob 18.30 v vasi Slapnik. Ko je njave. Mešanico dobrot so pozna RAKETA ccm. V obeh razredih sta »e pomerila tudi ci. Zmagal je 24-letni podjetnik Roman pil, predsedstvo pa je njegov odstop spre 28-letni Anton S. na dvorišču valci ocenili na 7.000 dinarjev. Novomeščana Jure M um in Robert An- Maier iz Grobminga, odlično pa se je TREBNJE — 21. avgusta je ^ jelo. Samo upamo lahko, da takšno stanje svoje kmetije obračal traktor, je • Malo manj zahteven je bil ne dolšek. Murn je z odlično vožnjo v obeh odrezal tudi Šentjemejčan, 33-letni mizar Šepic iz Velikega Gabra pri ne bo vplivalo na prihodnost tega športa, s prikolico povozil 3-letno hčer kdo, ki se je kot dolgoprstnež izka na travniku pri Medvedjeku naše.^ g dirkah ponovno dokazal, ski mojster Jernej Nerat, kije s kobilo Ro- ki ima prav v tem kraju pod Goijanci glo eksplodirano raketo »armbrus« ^ formi, solidno pa se je kiju liso dosegel tretje mesto. boke korenine. ko Sandro, ki je bila tako hudo zal na Velikem Vidmu pri Treb torjem uvrstil tudi Robert / J. P. poškodovana, daje med prevo njem. Skozi okno stanovanjske hiše najdbi obvestil postajo milice v ^ zultat: do 125 ccm — I V zadnji dirki je bil dosežen tudi naj zom v ribniški zdravstveni dom Marjana Grdena je odšlo z neznan njem. Za raketo, ki je ležala v . gCr boljši kilometrski čas in nov rekord šent- 40, 2. Valpatič (Radenci). 30, 3. Fortuna umrla. cem tudi 1.200 dinarjev. sredni bližini avto ceste, je poskrbe (Šentvid) 28, 4. Murn (Novo mesto) 28; jemejskega hipodroma. Odslej je ta vomeški pirotehnik. do 250 ccm: 1. Urbanija (Kompas Hertz) 1:17,8, dosegel pa gaje Talbot, osemletni žrebec voznika Miha Koprivnika iz Ko 37, 2. Mlinarič (Moturist) 35, 3. Peršoh wf (Slovenske Konjice^ 32, 6. Andolšek njeniškega kluba Maribor. Naslednja ko (Novo mesto) 17. njeniška kasaška prireditev bo 1. septem Vzrok za pogin rib še vedno neznafl Še ena strokovna ocena — Predlog: ugotoviti stanje v Rinži skozi vse leto, da ^ Novomeški atleti solidni možna primerjava ob poginih rib — Urediti kanalizacijo — Popisati onesnažev*-^ Rekord Aljoša Počiča v teku na 3000 m KOČEVJE — Poročali smo že o zadnjem velikem poginu rib v Rinži julija trebno ugotoviti, kakšno je stanj* ■ letos in o ugotovitvah Zavoda za ribištvo Ljubljana, kije opravil strokovni pre skozi vse leto. Šele potem bi NOVO MESTO — V nedelio seje mladih atletov priča, da se atletiki gled poginulih rib. Te dni smo prejeli še strokovno oceno Univerzitetnega za merjali vzorce odvzete vode ob P^v|ja- na stadionu pod Portovaldom konča obetajo boljši časi. Dolenjci smo lah voda za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana, ki je opravil analizo treh z običajnim stanjem v Rinži, lo dvodnevno tekmovanje za atletski ko z nastopom naših zadovoljni. Re vzorcev vode iz Rinže. Voda je bila vzeta za vzorec nekgj ur po opaženem po jo strokovnjaki zavoda in pre" .Za mladinski pokal republike Slovenije. zultati: Aljoša Počič je v teku na 3000 daje potrebno dokončno uredit" ^ Za novomeški atletski klub so nasto metrov z ovirami s časom 9:37,07 do ginu rib. pili: Primož Žižek in Gregor Rus v segel nov mladinski dolenjski rekord, Iz pisne strokovne ocene povzema ker je takrat močno deževalo, kar je po lizacijo in dotoke v reko ter ta ^ metu kladiva in metu diska, Katka Primož Žižek je bil zmagovalec v me mo, da vzrok za pogin rib zagotovo niso vzročilo tudi močnejši dotok meteornih preprečiti, da bi ob nalivih me ^ Jankovič v teku na 400 metrov z ovi tu kladiva s 53,88 metra, Katka Jan bile fenolne snovi in tudi ne anionski voda v Rinžo. Najverjetneje so prav te voda prinašala v Rinžo fekalije in rami, Nina Štampohar in Igor Kovač kovič je s časom 16,34 v teku na 100 detergenti, pa tudi ne, daje pogin zakri vode prinesle v Rinžo snov, ki je po nevarne snovi iz okolja. Ob za J. spj. v teku na 200 metrov, Irena Mateko metrov z ovirami zasedla tretje mesto, vila gnojevka. Voda je bila najmočneje vzročila pogin rib. Analiza pa ni zajela še predlagajo, daje treba napra vpj- vič v skoku v daljavo, Martina Hribar tretjeuvrščeni pa sta bili tudi pionirka onesnažena pod zapornicami. V enem vseh nevarnih snovi, ki so v vodi, saj bi sek morebitnih osnesnaževalcev.^ ^pi v suvanju krogle, Aljoša Počič pa v Daša Bartol v skoku v višino (150 od vzorcev so odkrili cynobakterije, ki bilo za celotno kemijsko in mikrobio sati tudi snovi, s katerimi delajo teku na 3000 metrov z ovirami. Dr cm) in Irena Matekovič v skoku v da lahko zastrupijajle vodo in nbCp8v®( žavni mladinski rekord Železničar ljavo (534 cm). Prav tako je tretje me NERA T REŠIL SLOVENSKO ČAST proizvajajo strupene snovi, prisotne pa loško analizo potrebnih 10 do 20 litrov kovno oceno sta pripravila rnag--tja®* skega atletskega kluba Ljubljana v te sto zasedla štafeta mladink v postavi — S kobilo Roliso je na dirki Alpe- so kjerkoli ob »cvetenju vode«. vode. Lovinčič in dipl. biologinja ku štafet 4 krat 400 metrov s časom Tratar, Matekovič, Jankovič in Štam Jadran dosegel tretje mesto in iz rok po Strokovna ocena ugotavlja, da ostaja 3:37,77 in nekaj odličnih rezultatov pohar v teku 4 krat 100 metrov. krovitelja tovarne Revoz prejel pokal pravi vzrok pogina še naprej neznan. Zaradi dejstva, da prihaja v Rinži Rupel-Vernik. ^ pRlMC (Foto: J. P.) Težko ga je ugotoviti predvsem zato, občasno do pomorov rib, bi bilo po DOLENJSKI UST MiHUtHU- * Pridružujemo Pol zastonj, pol za »Šenk« Spodimo zavist! pisma se protestom Iz odprtega pisma re Vlada zahteva od učiteljev, da bodo pol svojih nalog opravljali brezplačno — De publiški skupščini: od- Jn zahtevam beli časopisni naslovi o izboljšanju šolskih standardov so bili prenagljeni več je omahovanje snažilke, ravnateljev, pa do dekana in dardov za izvedbo programov v sred ingj... V Poročevalcu skupščine Slovenije je ^Sklepi predsedstva bil 8. t.m. objavljen Predlog zakona o rektorja, bodo torej prejemali plače na njih šolah, ki jih je sprejel 8. t.m. in s ka Slovenska skupščina je na preiz osebnih dohodkih delavcev v šolstvu podlagi tega zakona, čeprav drugod po terimi nam postane jasno, kolikšna je kušnji, ali bo pri tako pomembnem .Na redni seji predsedstva Skupnosti (ESA 428). Tolikokrat zahtevano si svetu to urejajo s kolektivno pogodbo, skrb naše vlade, da uniči javno in zakonu, kot je Zakon o denaciona 5. SNOUB »Ivan Cankar« 21. pri kateri imajo delodajalci in delavci »brezplačno« šolstvo, kajti zakon o za lizaciji, sklepala tako, kot so parla odmevi stemsko urejanje plač v šolstvu — od v Ljubljani smo sprejeli sklep, s osnovnih šol prek srednjih do visokih in možnost iskanja najprimernejše rešitve. vodih dopušča tudi privatne šole, ki jih mentarne stranke v svojih progra mih tudi zatijevale. Glede na pole tenin se pridružujemo protestom, in višjih in za vso Slovenijo —je torej se Slovenska vlada ima pač rajši proste ti predpisi ne obvezujejo. Učitelj bo učil miko in dvome, ki so spremljali ««itevo RO ZZB NOV Slovenije, tiso- daj pred nami. Zakon skupno z drugimi roke, da sama odloča, kaj je dobro za v tolikšnih oddelkih, da ga učenci ne nastajanje tega zakona smo razlaš Slovencev, najvišjih političnih predpisi zapira šolam možnost, da bi na šolstvo tega naroda. bodo niti slišali, kaj šele poslušali, ker so Žaljivo pisanje J^teljev Slovenije, mnogih strank, or- normative zvečali za vse letnike za 15%, čenci dolžni še enkrat utemeljiti podlagi internih pravilnikov in s po Kaj Predlog zakona predpisuje in če tako da bo v razredu najmanj 36 učen njegov brezpogojni sprejem. pTniZac'j. društev in drugih, da se pre- močjo dodatnih sredstev kakorkoli sa vsega niti ne omenja? V 2. odstavku Misli k novici, objavljeni cev, tako v prvih kot v višjih letnikih. V Žavzemamo se za trg in težko 5J:Ve ustanavljanje in delovanje Nove spreminjate plače svojih delavcev. Uči 12. člena zahteva od vsakega učitelja, v »Sprehodu po Metliki« Imenske zaveze in odpokliče Anton praksi to pomeni, da bo učitelj v po pričakovane spremembe, ki bodo telji, od osnovnošolskih pa do visoko da brezplačno opravi tudi do tri ure te vprečju učil brezplačno kar debel raz pomagale rešiti naše shirano gos ven’ kot voc**'* n' ideolog Nove slo- šolskih, in seveda tudi vsi ostali — od densko suplenc (toje 7% učiteljeve učne V rubriki sprehod po Metliki je v šte "Ske zaveze, s funkcije javnega tožil- red več z naključno pripadajočo mu podarstvo. Vsi vemo, da je zgolj obveze). To nas v najboljšem primeru vilki 33 v Dolenjskem listu 15. avgusta ^ Republike Slovenije, plačo. To razkošje pa velja le za učitelje pravno priznani lastnik edino tisti, spominja na zakone o vojaški obvezno po naslovom »Oskrbovalnina v Domu »teoretičnih« predmetov, kajti bistveno ki lahko racionalno razporeja de lo m fC- ^ankaijeve brigade smo se ma- • Red je osnova vzgoje. (Joubert) sti, kajti nikjer drugje se česa takšnega še starejših občanov je od 1.8. 1991 višja ^anjko, tri leta narodnoosvobodil- bolj so zaostreni normativi za pouk v lovna mesta, resnično stimulira de • Samo mati ve, kaj pomeni ljubiti ni z zakonom predpisovalo. Poleg tega za celih 20%«. Med drugim tudi zapisa uoja proti okupatorjem borili tudi skupinah, kamor spada tudi praktični lavce in še kako skrbi, da mu imetje in biti srečen. (Chamisso) pa isti člen nalaga učiteljem še dolžnost, no, da bi bilo še najlepše biti v Domu u?1 bojevnikom protikomunistične pouk, kjer naj bi odpravilli neznanje ne bi propadlo. Po razlastitvah je • Dober novinar je vedno skepti da 30-odstotno povečano učno obvez starejših občanov nič drugega kot pra učencev v njihovem poklicnem znanju, vsakdo od premoženja iskal le svoje kot'** 'n kasneJe domobrancev, ki so se čen. Nikoli ne verjame tistega, kar mu nost mirne duše sprejmejo kot samo po šič: ležiš v pospravljenem svinjaku, hra Pomožne enote fašistične oziroma ki smo ga očitali našim poklicnim koristi in ga s tem iz dneva v dan povedo. (Fish) sebi razumljivo in jim je ne bodo obra nijo pa te z isto hrano kot varovance. «*»e policije bojevali proti last- šolam. bolj siromašil. Ta proces, ki traja žal Menimo, da tako pisanje nikomur ne čunali kot nadure. Pa to ni dovolj. Kro Pravljice o zmanjšanju števila učen še danes, lahko zaustavi sprejetje ®*u narodu, kije bil od njihovih gos- na vsega je 3. člen, ki prepušča izvršne koristi, torej tudi ne piscu in ne časopis ^rUjev obsojen na smrt. PRENAGLJENA cev v razredih, o katerih so pisali časo omenjenega zakona. Ohranjati sta ni hiši. mu svetu, da določa osnovo za obračun pisi v začetku avgusta, veljajo le za tus quo in v nedogled modrovati, botnTV'janJe domobranstva, te stra- osebnih dohodkov v šolstvu. Na videz Zakaj ne bi pisec ob novici, da so ce obrpC Pn^fi preteklosti, že močno OBTOŽBA KRAJE osnovno šolo (ker pač ni več otrok). V kako naprej, je zgolj oddaljevanje ne povečane za 20 odst., raje napisal to, je to izenačitev z delavci v javni upravi, srednjih šolah pa se bo (če se bo) zmanj od ciljev in rešitev, ki so že zdavnaj »uje našo družbo, znižuje že Moja žena Anica in hči Bernarda sta vendar imajo ti v svojem sistemu neka daje oskrbnina v Domu počitka Metli P^ženo raven svobode, človekovih bili v petek, 16. avgusta, v Novem me šalo število šele prihodnje šolsko leto in pred nami. Razviti svet se s takšni ka najnižja v socialnih zavodih Sloveni tere dodatke, ki jih učitelj nima in je še to le v prvih letnikih in do tiste stop mi rešitvami razkazuje in jih potrju v,n !.c 'n demokracije v Republiki Slo- stu in sta se spotoma oglasili v samopos zato v slabšem položaju. Učiteljske pla je, da zaradi hrane ni v domu še nihče nje, kot je veljalo do letos. je že desetletja. ve/^i ^stanavijanje NSZ je še poskus trežbi Dragice Bobič v Škocjanu. V tr če bodo prepuščene dobri volji izvršne shujšal, da zaradi hrane ni še nihče za ■ da se umažejo NOB v Sloveniji in Ob vsem tem bodo učitelji dobesed Pravica do nedotakljivosti za govini tisti hip ni bilo drugih strank, niti ga sveta. Trenutno bi sicer učitelji dobili pustil doma in da so si mnogi naši novo borci za svobodo slovenskega lastnice, bili sta samo dve zaposleni no brezplačno popravljali vse naloge, sebne lastnine je ena od osnovnih sprejeti oskrbovanci, ki so prišli v dom malce večje plače, ker so pač spet krep kar pomeni za učitelja materinščine na človekovih pravic. Razlaščenci ve skj ?*• da se prevrednostijo zgodovin- prodajalki. Kasneje, približno čez eno ko zaostale za drugimi osebnimi do zaradi podhranjenosti in podobnih te ^stva in rehabilitira domobran- leto dva meseca dela. Učitelji bodo pri mo, da bodo tudi naši sinovi in uro, je lastnica trgovine prišla na dom hodki, pa tudi zato, da bodo molčali. žav, v domu tako opomogli, da so v re dni in bodo zastonj opravili tudi vse po vnuki v skladu s prekinjeno družin jkvislinštvo. Opozarjamo, da že obtožit ženo in hčerko, da sta v trgovini Toda že jutri lahko vlada ugotovi, da lativno kratkem času shodili in se uspo pravne izpite, zaključne izpite pa še di sko tradicijo dolžni z vrnjeno last gj^u^rtje delovanje NSZ in njeni aro- ukradli denarnico neke stranke, ki daje denaija v proračunu pač ni in zniža pla sobili za normalno samostojno življenje. ferencialne, dodatne, ponovne, privatne nino umno in uspešno gospodariti. Us(.n' odmevi na javne proteste proti bila takrat na pultu. Obe sta tako deja če, kot se ji zljubi. Zakaj ne bi raje napisal, da so prav ni vp :„nav'JanJu tega društva poraja delit- nje zanikali, ker to ni bilo res. Ona pa je idr. izpite, več kot polovico dela razred V to jih bo prisilila ekonomska zke cene, poleg drugega seveda, kot je ? sovraštvo med njimi. vztrajala, da so jo (kdo?) videli v Zgodba se izteka v sklep izvršnega nika itd. nuja. ustrezen standard ipd., tisti razlogi, ki sveta o določitvi normativov in stan ZOLTAN JAN Zakon o denacionalizaciji po 0r8aaovVam° Pr*stojn'*1 državnih ogledalu. nam omogočajo, da dobivamo veliko Denarnica je bila last nekega moža (z stavlja pravne temelje za nemoten število oskrbovancev iz drugih krajev (^jT PrePoved vsake oblike oživljanja avtomobilom nemške registracije). Na delovni proces in jasne lastninske Slovenije in sosednje Hrvaške, saj ima nj ma> nacizma in druga necivilizira- slednje jutro seje ta mož prišel opravičit odnose z veliko odgovornostjo, ka mo v domu le eno tretjino oskrbovan ^rg»niziranja in delovanja; za obtožbo, češ da je denarnico našel v tere danes, ob družbeni lastnini, ne cev iz domače občine. Naj omenimo, da pozna nihče. Zato je vsakršno oma ^r°bn^ * takoJ odpokliče Anton prtljažniku avtomobila med robo, kup smo tudi po uveljavitvi nove cene že ljeno v tisti trgovini. Jaz sam sem pred hovanje ob tem vprašanju odveč. sprejeli oskrbovance iz drugih sloven Predsedstvo skupnosti borcev lagal, da mi mož da 5.000 din in da od Vračanje v naravi se naslanja na skih občin prav zaradi konkurenčne ce 5. SNOUB »Ivan Cankar« stopim od tožbe (on je imel s sabo neko pravne temelje razvitih ekonomij, ne. Globoko se zavedamo, da imamo za pričo). ki segajo v daljno rimsko pravo. domače potrebe preveč postelj in da Lastnica trgovine Dragica Bobič se še Načelo vračanja, če se to le da, je nam je najdražja prazna postelja. Zave ni prišla opravičit, kar pa bi se spodobi ostalo od takrat pa do danes skoraj damo se, da moramo storiti vse, da bo lo. Vse toje zelo prizadelo mojo ženo in nespremenjeno, žal le v razvitem mo vsestransko konkurenčni, torej tudi hčerko. svetu in ne tudi pri nas. s cenami. FRANC LUŽAR Bodimo že enkrat koristoljubni Dejstva govorijo, da nam za enkrat Zagrad 32 in spodimo iz src zavist, kije vsa ta to uspeva, saj imamo dom praktično p. Škocjan mnoga leta zavirala gospodarski vseskozi zaseden, kar nam kljub nizkim razvoj in napredek. cenam omogoča, da zaenkrat posluje V STRAŽI SMRDI RAZLAŠČENCI mo še brez izgube. Glede hranjenja prašičev pa naj po Stanovalci no vej Sega dela v Straži vemo, daje bilo z navedeno informacijo smo primorani vonjati vsebino greznice, ustvarjeno napačno mnenje glede tro ki jo razlije možak na travnik, in to v šenja hrane. Ne glede na to, če bi mi neposredno bližino hiš, za nameček pa imeli svoje prašiče ali ne, zaradi tega ne Se ob vsakrSnem času — tudi če je sredi Še več o nenadni smrti dojenčkov bi bila nič manjša poraba živil in tudi popoldneva pri 30 stopinj C. Človek bi hrana v domu ne bi bila nič cenejša. mislil, da je to zgolj naključje, vendar se Odmev na zapis v Dolenjskem listu (DL 8. avgusta) — »Prepričana sem, da vem Vedeti je treba, da v domu pripravimo Se ni zgodilo, da bi vsebino pripeljal v za pravi vzrok in če bi zapis rešil vsaj eno življenje, ga je vredno objaviti« dnevno 600 obrokov hrane in jasno je, dneh, ko je pričakovati dež, ki bi nas da poleg pomij ostane v krožnikih tudi spravil ob »užitke«, tako jih imamo pa Za nenadne smrti dojenčkov medi stim očesom komaj zaznavnih glistah, ugotavljam, da o tej vrsti parazitov (ki kaj hrane pri posameznih oskrbovan W 0DKRIVA - Na deponiji kar nekaj dni cina do danes še ni našla prave razlage. ki živijo v naši krvi, koži, stenah orga jih je zelo enostavno dokazati) med štu- cih. Prav gotovo je, daje gospodarneje s °fxuunjs^ Surovini je oko kamere Da je to že stara zgodba, pove na Otroka starši zdravega položijo v poste nov. Povzročajo nam tisoč težav, a se dijem zelo malo slišijo. to hrano rediti prašiče, kot pa jo metati tne oS PreceJ odslužene vojaške opre- slednje: Že v vsaki manjSi družbi, če kdo ljico, po nekaj urah, v večini primerov varno skrivajo za najrazličnejšimi viru Če bi ta moj prispevek rešil življenje proč, ali pa jo komu podaijati. Naj po dveL , številnih postelj pa do ostankov »spusti« in nič prijetno ne diši, se vpraša: zjutraj, pa ga najdejo mrtvega. Nihče si, bakterijami in glivicami. Večina enemu samemu dojenčku, gaje vredno vemo, da hranijo prašiče tudi v drugih poveo °mbijev. Štirih kampanjol in Fa- zdravnikov pa je nevede in nehote nji objaviti. domovih, kjer imajo pogoje za to. Poleg »A je spet PA VCEK pripeljal«? jim ne zna pojasniti vzroka smrti. Pre nbnjfklovomjaka, itd IznovomeSkein pričana sem, da vem za pravi vzrok hov zaščitnik. Zaključek: Problem nepojasnjenih tega hranimo poleti prašiče tudi z Stanovalci ulice daj,^JaSnice je Surovina zvozila smrti dojenčkov. Okužimo se prek psa in mačke — z smrti dojenčkov bi lahko zelo enostav zelenjavo. Resa — Straža Rei^anj 5° okrog 100 ton opreme JA. Prvi vzrok je položaj posteljice glede jajčeci. Nekatere vrste živijo v prsti in no rešili s sanacijo stanovanj, zlasti Naj zaključimo z našo oceno, da je vajo /p*0 teov, ki nepreklicno mine- na škodljivo sevanje. O pravilnem po prahu. Njihove ličinke prodro skozi ko spalnic oz. ležišč glede na škodljiva se takšno pisanje ne le žaljivo, za delavce KRASIČANI SO ložaju ležišč je bilo v naših sredstvih ob žo v organizem. Matere prenašajo para vanja ter z načrtnim odpravljanjem pa in oskrbovance doma, ampak je, milo PODPISALI veščanja že veliko napisanega. zite s krvojo na svoje otroke. Tako ima razitov pri ljudeh, psih in mačkah. rečeno, tudi nekulturno. Sebično bi bilo zadržati zase vedenje te male glistice vsak novorojenček in V. S. IVAN ŠKOF, direktor V Dolenjskem listu št. 30 sem pre o škodljivosti primarnega (naravnega) prepričana sem, da ni na svetu človeka, Biti Slovenec bral prispevek z naslovom »Bodo Kra- in sekundarnega (tehničnega) žarčenja. pri katerem ne bi našli teh parazitov. Če sičani vzeli pravico v svoje roke?«. Nihče pa nima pravice nekomu vsiliti je njihovo število nizko, ne povzročajo Lahko vam povem, da je bil moj oče določeno spoznanje in zahtevati, da ga težav. Upam si celo trditi, da so v tem v tujini je nekaj zraven, ko so Krasinčani v svojem gasil uboga. Vsak človek ima pravico do primeru koristni — živijo z nami v so Kritika ali zlonamerni čvek? skem domu podpisovali, da se strinjajo svobodne volje oz. odločitve. Žal so žitju ali simbiozi, saj pomagajo odstra G. Stepan, očitate ml zlobnost, bom pa zloben 'Jgvišenega z oddajo steljnikov KZ Črnomelj, da bi svobodni volji svojih staršev podrejeni njevati organske odpadke, ki se pri pre iz njih naredili rodovitna polja. Za koli otroci. Malokdo še ni slišal, da imajo snovi nalagajo v tkivih. Metlika že vrsto let ni bila tako kul ko denaija je takrat šlo, oče ni omenjal, nekateri otroci navado ponoči »potova Dojenček, ki nenadoma umre, je V prejšnji številki Dolenjskega lista našega zdomca turno mrtva, kot je letos. Prepričan sem, glavni cilj pa je bil, da bi se mladi kmet ti« v posteljici. Zjutraj jih najdejo starši imel veliko parazitov. Za razliko od seje pod tem naslovom razpisal gospod da temu ni kriva samo vojna, ampak JS kratkim ste objavili moj pri- je tudi zaposlili. Takrat so hodili na delo v vznožju ležišča, ležijo zviti poprek itd. črevesnih parazitov, ki so anaerobni (ne profesor Marko Stepan, ki skuša opra morda tudi kaj drugega. Mislim pred nih vf. 0 zdomčevem premišljeva- fantje in možje iz Gribelj, Bednja, Adle- Vsi ti spremenjeni položaji imajo vzrok potrebujejo kisika), potrebujejo nekate vičiti obstoj Centra za kulturno pro vsem na premajhno aktivnost centra, ki to D: 'me' namena, da bi bilo šičev, Cerkvišč, Boginje vasi. Krasinča v škodljivih žarkih, ki gredo prek poste re vrste teh malih parazitov kisik. Zato svetno dejavnost v Metliki, hkrati pa bi v osmih mesecih obstoja moral po le.|JasanJ* kdaj objavljeno, pač pa ni so bili morda prefini, da bi si na ta na ljice. Večina dojenčkov, ki so že dovolj se zelo radi zadržujejo v kapilarah in me vabi, naj mu predlagam sanacijski kazati le malce več, kot je. Omenjate n(Hv7S 'nformiram. Vendar vsee- čin prislužili plačo. Kjer so bili prej močni, se jim nagonsko lahko izogne, tkivih na površini kože, v nosni sluznici, program, s pomočjo katerega se bo ta tudi delo knjižnice. Prav, nihče ji ne PovJ^J,M objavo, čeprav bo kje hlevi, je sedaj farma piščancev, ta zem mlajši dojenčki pa tega ne morejo. Svo pljučnih mehurčkih, možganih, v orga center samo vzdrževal. Nič ne bo iz tega, odreka truda in akcij, ki jih je izvedla, a rih r,,18 nesporazum. V nekate- lja pa je pripadala Cerkviščanom, zem je neugodno počutje izražajo z jokom, nih, ki so dobro oskrbovani s kisikom. gospod Stepan. Ko ste nastopili službo ne smemo pozabiti, da sta v knjižnici da pa še kar naprej velja, lja okrog hievov pa trem hišam s Kra- so prepoteni, imajo krče itd. Menim, da Poleg tega, da potrebujejo kisik, ima v tem centru, so vam veijetno predstav zaposleni dve delavki. Knjižnica je Ha Trei“?. nc' krademo kot srake. sinca, ki so sedaj prazne, ter ljudem iz približno tretjina dojenčkov tudi v jo ti paraziti še dve lastnosti. Ena je ta, niki metliškega izvršnega sveta poveda li, da je center ustanovljen s pogojem, središče knjižničnega dogajanja tudi ta kro» 1° 50 vebki mojstri Srbi oz. Boginje vasi in Prilozja. takšni posteljici kar dobro spi. So pa da jih zelo privlači negativna energija. da s svojo dejavnostjo zasluži tudi za krat, ko je v njej delala honorarno zapo bnih °krog Miloševiča in podo- PAVEL ŽELJKO posledice pozneje hujše: škiljenje, jec Zato se kopičijo v tistih delih telesa, ki svoj obstoj. Da je kaj takega v Metliki slena moč. Tudi tega ne bo odveč .izpi GRIBLJE ljanje, motena motorika. Odvisno je od so izpostavljeni raznim škodljivim žar nemogoče, vam je bilo veijetno znano sat: ne gre za laž in namigovanje,'^ se skih'*H^0venec v tujini je po junij- genetskega faktoija. Ena od posledic je kom. Druga lastnost pa je ta, da so zelo od samega začetka, a ste delovno mesto sredstva, namenjena za osebne dohed- Povt,a°^°dkih nekaj vzvišenega, "\ tudi nenadna smrt dojenčka. živahni oz. vitalni ob spremembah karj..,1,1 drugače, kot so bile Can- VABILO NA Vendar do smrti kljub škodljivim vremena, luninih menah, kadar piha kljub vsemu sprejeli. Ni mi treba razla ?joUie,lutnje, ko se je še Kristus žarkom v posteljici ne bi prišlo, če ne bi fen. gati, da se od knjižnice, kino predstav, tečajev in podobnega ne da živeti ne v vreCa je < da k° je srečal Slovenca. Drži, 2. TABOR SKD bil prisoten še drug vzrok — paraziti v Sedaj moramo samo še povezati le Metliki ne kje drugje, vem celo to, da so boste trdili, da če na enem koncu vza ' v usodnih dneh vojne NOVA GORICA — V soboto, krvi in tkivih dojenčka. žišče s paraziti. podobni centri in zavodi podpirani ne meš, manjka na drugem. v*rtieC'na t^oljSem, ker smo bili na 14. septembra, bo v Novi Gorici 2. Dobro so poznani črevesni paraziti Otrok ima posteljico postavljeno ta samo na Švedskem, ampak tudi, ne bo Prepričali ste me, da vam gredo v nos teh tMc 5*lede na to, kako so se v tabor Slovenskih krščanskih demo ali zajedalci, kot so človeška glista, po- ko, da je koncentracija negativnih žar ste verjeli, v sosednji črnomaljski ob moji honoraiji. Naj vam v tolažbo po fantjp ^sih junaško držali naši kratov z bogatim celodnevnim pro dančica, ozka trakulja, pasja trakulja. kov v predelu prsi in glavice (Hartman- čini. vem, gospod profesor, da niso tako vi iiti nkPa ^ čut™ dolžnega, da se Zelo malo pa vemo o drobnih, s pro- nov in Curryjev vozel, podzemni vodni gramom. Novomeška podružnica soki, kot morda mislite, pa še to, da so yizni,~ pri.*°*nosti oddolžim z de- bo organizirala prevoz prek Žu tok, tehnično sevanje). Paraziti se us merjajo v ta del teleščka. Zgostijo se v veijetno težje zasluženi kot vaš osebni žemberka, odhod avtobusa pa bo iz OBVESTILO Resje tudi to, daje bilo metliško kul takšnem številu, da nekoliko motijo turno življenje veliko bolj razgibano, ko dohodek. Šentjerneja ob 4.30, iz Novega me LJUBLJANA — Slovenska Ka TONI GAŠPERIČ pretok krvi v manjših žilah in kapilarah, ta občina ni imela centra. Naj vas samo na sta pa ob 5. uri. Prijave zbirajo ritas se vključuje v pomoč ljudem, Pa tJ ar"a razmerja. Za vse nas predvsem pa porabijo preveč kisika v spomnim na poletne kulturne prireditve predsedniki krajevnih odborov in ki jih je v teh poletnih mesecih pri pljučih, srčni steni in v možganih. Zara na grajskem dvorišču, na Zimske urice, Var«čevac e*4al° ^'mve^ delati in člani OO SKD (Novi trg , tel. 21- zadelo neurje. V sicer že dovolj 6 di tega oslabijo številne pomembne te predstavitve knjig, na kulturne praznike 040) int. 247, prijaviti pa seje mo težkih razmerah želimo olajšati • V boju proti komunistom imajo krj^nee pa še moja misel: »Ta- lesne funkcije do tolikšne mere, da (predstave so bile v hotelu, pri Mežnar največ uspeha bivši komunisti (Petan) goče do vključno 10. septembra. V v siti tisto gorje, ki se mu s človeško otrok umre. Prev’ ° n°do tudi Združeni narodi šiču, Rajmerju itd.). Očitate mi zlob • Diplomacija je orožje civilizaci Trebnjem zbira prijave Drago Na močjo ni mogoče zoperstaviti. Sti Obdukcija ne pokaže ničesar, ker je hiu,n ‘ Prešernovo Zdravljico za nost, bom pa zloben. Letos se Metlika je. (Churchill) temelj C ove^tva, bo šele postavljen htigal, Ulica heroja Slaka 36, tel. ska prizadetih je tudi naša stiska, vse na svojem mestu. Ko mrtvega otro ni spomnila ob 8. februarju na velikega 44-607. Potni stroški so za odrasle ostanimo solidarni. Sredstva za • Ni slabih čei so le slabi častniki V°ljstvo! kamen m mir 'n Mdo- ka odnesejo iz posteljice, se paraziti raz pesnika, čeprav bi radi s člankom, ki v 200 din na osebo, za šolsko mladi pomoč lahko nakažete na žiro ra idejo. Nihče jih tudi ne išče, ker jim glavnem obračunava z menoj, prikaza • Sovraštvo je ljubezen, ki seje iz JANEZ DROBNIČ no in študente 100 din, za predšol čun: 50100-620-133 05 1140116- modema medicina ne pripisuje skoraj li, kako je center razgibal metliško kul jalovila. (Kierkegaard) Nemčija ske otroke pa je prevoz brezplačen. 623903 s pripisom: Solidarnost v nobenega pomena. Iz razgovora z neka turno življenje s koncerti, tečaji in ne • Masa funkcionarjev je posuše / neurju. terimi zdravniki in študenti medicine vem, s čim še. Pa to ni res. na lava revolucije. (Kasper) DOLENJSKI UST * Prav jim je, zasebnim vinogradnikom! Kaj se je vnovič pokazalo ob letošnjem vinogradniško vinarskem sejmu v Ljubljani — Čas je, da se zasebni vinogradiki bolje organizirajo, sicer ne bodo mogli bolj uveljaviti svojih koristi Letošnja ocenjevanja vin pridelka statističnih podatkov očitno. To pa ve skih uzanc in v protizakonitem prome premoženja brez njih preoblikovala v 1990 nasploh so pokazala nadpovpreč lja tudi za višanje ocen po kakovosti. tu, prevozila od Španije do Nemčije ali svojo PSVVS d.o.o.; no kakovost. Tako v krajevnih ali re Tudi to je v skladu z nekajletnim tren od Dalmacije na sever. • če jim je vseeno, da si bodo slo gionalnih okvirih. To pa je potrdilo tudi dom naraščanja v primerjavi in razmer Zatorej mislim, da bo boljše, če bodo venski sejmarji od pomurskega do ljub mednarodno ocenjevanje vin za letoš ji z vzorci iz »družbenih«' kleti. predstavniki PSVVS v takšnih ali po ljanskega sejma za udeležbo, za ponud nji, ljubljanski 37. mednarodni vino- Ta očitni napredek sta na tiskovni dobnih izjavah nekoliko bolj skromni. bo, razvoj razstav in poskušenj ter gradniško-vinarski sejem VINO ’9I, ki konferenci (22. julija v Heideggu, 23. Kajti narod naš dokaze hrani! zboljšanje kakovosti slovenskih zaseb K!/|J je bil tokrat zaradi balkanskega miru pri julija na GR v Ljubljani) poudarila tudi Sicer pa so stvari še hujše: kolikor nih vin na teh sejmih prilaščali zasluge nas v Heideggu v Gradcu (Avstrija). vodja projekta sejma Vino '91 prof. večji so uspehi zasebnih.vinogradnikov, in pravice, ki gredo le zasebnim vino Predsednik ocenjevalne komisije, dr. Stane Terlep in predsednik ocenjevalne toliko bolj jih vinarski lobby v zatonu gradnikom; pa da jih bodo le-ti še bolj Dušan Terčelj s Kmetijskega inštituta komisije dr. Dušan Terčelj. Slednji s odriva na obrobje odločanja o svoji odrivali od sodelovanja pri gospodar Slovenije, ni ravno zadovoljen s stro posebnim poudarkom na večji udeležbi usodi in razumnejšem razvoju sloven sko strokovno — programski politi gostjo meril pri ocenjevanju nekaterih in zboljšani kakovosti vin primorskih skega vinogradništva! ki vinogradniško — vinarskega (dela) slovenskih vin. Letos so jugoslovanska zasebnih vinogradnikov. Najmanj za Prav jim je — tem zasebnim vino sejma; vina (kljub še nedokončani razdružit sebnih vzorcev je bilo iz Dolenjske in gradnikom: • če se bodo ob preoblikovanju vi!) uradno razvrstili na vzorce iz Slo Bele krajine. • če jim je vseeno, da bo sedanja (privatizaciji) podjetij (kombinatov, za «0 /9 venije (SLO — lahko se bere tudi PSVVS sama sebe in tudi del njihovega drug, kleti), vračanju odvzetih vinogra ZEMUA KOMAJDA VRAČA — Glavičeviz Zgoraj izrečeno pohvalo je skušal dov ipd. spet dali speljati žejne čez vodo »Splošni Ljudski Odpor«!), Hrvaške ob Partizanki vedno v središču pozornosti, ko se pripravijo k spravilu zmanjšati predstavnik Poslovne skup s poceni demagogijo sindikatov in opo (CRO) in iz ostale Jugoslavije (YU). V ja. »Včasih so se tujci ustavljali in fotografirali, ko sem ga s konjcM ^ nosti za vinogradništvo in vinarstvo zicije o ogroženosti delavcev (le kje so ocenjevanje so dali: Slovenija 344, Hr zemlje, da seje kar valil po brazdah,« pravi Glavičev oče. Letos pa m tu ^ vaška 69 in druge jugoslovanske repu Slovenije (PSVVS) s trditvijo, daje to ZA DRAGE MEDICINSKE bili, ko so nam od plače odtegovali čla tudi krompirje bolj reven. Sejali so ga 15 gajb. pa pravijo, da bodo vese • ^ blike — z očitnim bojkotom — vsega sicer relativno res, vendar pa je treba narino, a nas niso ščitili ko je bilo tre r« INSTRUMENTE bodo dobili iz zemlje več kot še enkrat toliko, paše ta je ves napaden. rra v' komaj 30 vzorcev! Temu primerno upoštevati, da daje »družbeni« sektor ba!), o drobljenju velikih kompleksov «1 V sklad za drage medicinske instru je podobno po vsod po Suhi krajini, pa tudi drugod se ne po h valijo preveč■ bomo v podrobnejšem pregledu obrav na trg neprimerno več stekleničenega (nastalih povečini iz njihove zemlje!) in mente pri OORK so prispevali: Kra vina kot zasebni, da o nestekleničenem bojazni o upadanju pridelka; I Jakše) navali le Slovenijo. jevna skupnost Majde Sile — namesto Pri ocenjevanju vseh vzorcev naziva vinu zasebnikov v prometu nihče nič ne • če se vinogradniki, ki obdelujejo venca za pokojnega Antona Virca — ve! dobre tri četrtine slovenskih vinogra »šampion« ni dobilo nobeno slovensko, 2.000 din; uprava za družbene prihodke dov, ne bodo bolje organizirali in od kaj šele CRO ali YU vino. Slovenska Toda tudi to in takšno govorjenje občine Novo mesto - namesto cvetja ločneje nastopili proti tem in podobnim vina so dobila 14 velikih častnih diplom predstavnika PSVVS je relativno! Kajti na grob očeta Mirka Roba 1.250 din; pojavom, ki so naperjeni samo proti z veliko zlato medaljo. Od teh 4 vzorci ni povedal, koliko vina v njihovih (ne vaščani Regrče vasi Novo mesto — zasebnih vinogradnikov: rulandec = primerno več!) steklenicah je iz. grozdja namesto venca za pokojnega Milana nj‘m! ŠTEFAN KUHAR jagodni izbor Čurin — Prapotnik; beli zasebnih vinogradnikov in koliko tak Pavliča — 2.970 din: sorodniki in prija LJUBLJANA pinot = Marko in Rudolf Skočaj (Braj šnega vina v njihovih steklenicah, za ka telji — namesto cvetja na grob Marije da); sauvignon = Antonija in Jurij terega so si lahko nalepili zlate, srebrne Dolenc — 10.000 din; krajani rudar Hlupič ter rumeni muškat = Jože ali bronaste zaščitne znamke slovenskih skega naselja Kočevje —namesto cvet (Še) ni za objavo Kupljen. vin ali prejeli naziv »šampion«, pa veli ja na grob Marije Dolenc — 6.000 din. RIBNICA: TERITORIALNI JUR Uspehi slovenskih zasebnih vino ke zlate, zlate ali srebrne medalje na Vsem darovalcem iskrena hvala! gradnikov, zlasti zvečanje njihovega fi sejmu VINO., in končno, koliko (va ČKI — Ob letošnjem semnju suhe robe zičnega števila in števila vzorcev v pri gonov!) neustekleničenega vina je kate in lončarstva bo tudi gobarska razstava, merjavi z lanskim letom je po pregledu ra od članic, z nespoštovanjem trgov- UPOKOJENO SE vendar ne v prostorih, kjer je bila zadnja ZAHVALJUJEJO leta. Tam notri so namreč zrastli tako imenovani »teritorialni jurčki«. KONČANI DNEVI PIVA - Kandijski vrt v Novem mestu je bil 'ninul^1 Društvo upokojencev Novo mesto je RIBNICA: GALJOTI NA VAJAH najsi dni središče ljubiteljev zabave in penaste opojnosti Tisti, ki so se 10. avgusta pri Miklavžu na Gorjancih — Vaje za igro Galiot, s katero bo do vsak večer »viseti« za okroglim šankom, bodo lahko s to svojo navadno^ $ priredilo srečanje, posvečeno 45-letnici Pokojnine drsijo navzdol mači KUD nastopil v počastitev 400- Ijevali, le da bo poslej vse skupaj teklo po grlu brez žive glasbe ter delovanja društva in dnevu upokojen letnice Gallusove smrti, se še niso zače cev. Izvršilni odbor društva se toplo in drugačnih nastopajočih. Med njimi so še najbolj vžgali znani Slovenci, Z razširjene seje 10 Društva upokojencev N. mesto le. Zato, ker so trije igralci Galiota prisrčno zahvaljuje vsem delovnim or četrtek zvečer kuhali golaž. Šlo je zqres, pa čeprav so kuharji Boris Strd , % mobilizirani v enote teritorialne obram Na razširjeni seji izvršilnega odbora ja pokojnin pa so še nekoliko nižja, saj ganizacijam, ustanovam, krajevnim skup Trontelj, Bogdan Barovič, Nataša Žgavec, Božidar Wolf ter domačini' ^ be. Zdaj veslajo kot galijoti na Janševi Društva upokojencev Novo mesto 22. so v njih zajeti tudi krajevni in občinski nostim, samostojnim obrtnikom in Marjan Dvornik in direktor Vlado Petrovič, mislili da jih bodo °Prost!ln0l(US^ avgusta so potrdili in sprejeli podatke o samoprispevki, solidarnostni prispevek vsem posameznikom, ki so nam kakor mornarici, ki prikrito vadi na ribniški čebule in mešanja vsebine kotla. Na koncu so obiskovalci golaže tudiP° jjg uspešnem finančnem poslovanju druš in davki na pokojnine po zakonu o do koli pomagali in s tem omogočili, daje Bistrici Naš župan (desno) je svoj »predvolilni« golaž kuhal v »težjih tva in kluba za prvo polletje. Predsed hodnini. Glede na tako hitro zniževanje srečanje, katerega se je udeležilo nad RIBNICA: »VOJNA TAJNA« — moral pred uglednimi gosti reševati še ugled mesta in iz objema golt&eV nik društva Viktor Bartolj je seznanil pokojnin za okrog 20 odst. do osebnih 1400 članov društva, njihovih svojcev Sam komandant ribniške vojaške po pov poditi romski podmladek. (Foto: J. Pavlin) . navzoče o poteku in uspešnem zaključ dohodkov in hitro rast cen, ki vplivajo in prijateljev, v celoti uspelo. Prisrčno se sadke Miroslav Lilič nam je prepovedal ku upokojencev tega društva pri Mi na gmotni položaj upokojencev, so na zahvaljujemo tudi vsem nastopajočim v fotografiranje selitve iz doma JLA. klavžu na Gorjancih 10. avgusta, kije seji sprejeli tudi zaključek, da bodo kulturnem programu, Skupnosti kra Očitno je bil vzrok »vojna tajna«, kajti bilo posvečeno 45. obletnici obstoja in upokojenci vztrajali pri znanih stališčih jevnih skupnosti Novo mesto kot po na stopnicah pred domom je bila razbita uspešnega delovanja društva. Po obsež in protestih za odpravo krivic pri uskla krovitelju in Ivanu Kosu, skrbniku Pla omara (kako bodo vojaki selili občutlji ni razpravi so navzoči ocenili, daje bilo jevanju pokojnin. Krivice so v nasprot ninskega doma Miklavž na Gorjancih, vo in dragoceno medicinsko opremo, če srečanje, ki se gaje udeležilo 1.400 čla ju s pravičnostjo, ki bi morala temeljiti ki je poskrbel za zabavno in nadvse je že omara tako žalostno končala), nov, v organizacijskem in vsebinskem na trdni socialni varnosti, ta pa ima sproščeno počutje ter za pijačo in očitno dotrajala žimnica vojaške poste pomenu uspešno zaključeno v zado podlago zavarovanja iz minulega dela. jedačo. lje in govorniški pult ki bo očitno najbo voljstvo vseh, ki so sodelovali v pripra R. HRVATIN IO društva lje uporabljen v tistih krajih, kjer znajo vah in vseh, ki so se srečanja udeležili. bolje govoriti, kot delati Pri obravnavi gmotnega stanja upo kojencev je Tone Pirc, član predsedstva SPIZ, povedal, da se je v zadnjih mese Socializem v Šentjanžu cih nekoliko izboljšalo finančno stanje ZAHVALA ZA SPIZ. Ugotovitve so bile, daje na tako Kako je z asfaltiranjem cest v okolici Šentjanža — POŽRTVOVALNO zboljšanje vplivalo znižanje pokojnin v Odloča o asfaltu interes posameznika? razmerju z osebnimi dohodki, po ukre GAŠENJE pih o uskladitvi pokojnin, ki jih je mar V Šentjanžu sem preživel mladost, faltirajo cesto proti Homu, manjšemu ca sprejela Skupščina Republike Slove najlepša leta moje ljubezni do slovenske zaselku s kakimi petimi hišami. Po glavi Domačija leži na majhnem bregu, s nije. To dejstvo nazorno prikažajo na zemlje in čeprav me po 15 letih življenja se mi je pletlo: »Le kaj je v tem zaselku, katerega je lep pogled na Koprivnico in slednji primeri, in sicer ko primeijamo zdoma problemi krajanov ne zanimajo da dobiva asflat? Vojaškega objekta ni, na okoliške kraje. Na bregu se razpro junijske povprečne pokojnine s po preveč, meje to, kar sem opazil v nede komunističnih veljakov ni več, edino stira gospodarsko poslopje in ne daleč vprečnim osebnim dohodkom v tem ljo, 28. julija, ko sem bil na obisku pri možno je, da tam živi močan privat stran pred leti komaj dokončana stano mesecu. Povprečni neto OD v Sloveniji sorodnikih, pogrelo in me prisililo, da nik.« Odgovor mi je dal domačin, ki mi vanjska hiša Božičnikovih. In prav ta je znašal 8.962 din. Povprečna starost napišem te vrstice. je pojasnil, da ima na Homu predsednik lepi razgled z brega je v nedeljo, 14. 7. na pokojnina z varstvenimi dodatki je KS Šentjanž večji nasad jablan in daje 1991 povzročil strah sosedom. Okoli znašala 6.799 din ali 75,8 odst. OD, in njemu bolj potreben asfalt do Homa 18. ure so opazili velik ogenj, ki ga je validska 5.575 ali 62,2 odst. OD, dru Šentjanž in okolico so prejšnji mesec kot asfaltiranje ceste proti Radečam, po povzročila strela, in se na vso moč po žinska 4.830 ali 53,8 odst. OD, po prizadela neurja. Veliko škode je na po kateri vsak dan vozi tudi nekaj avtobu gnali pomagat Francu in Darinki. Pla men je takoj zajel skedenj in hlev. So vprečje vseh pokojnin pa je bilo 6.125 ljščinah, v vinogradih in na cestah, ki so sov. Dvomim, da je denar za asfaltira sedje so takoj prišli na pomoč in skupaj din ali 68,3 odst. OD. V dolenjski regiji, zvečine makadamske in so sedaj komaj nje dal gospod predsednik. s požrtvovalnim delom gasilcev rešili, ki zajema v pokojninskem zavarovanju prevozne. Ko sem na potepanju po oko V Šentjanžu je po mojem mnenju več kar se je le dalo. Gasilci društev Veliki občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, lici omenjeno nedeljo opazil tovornja pomembnejših cest za to območje, ki so Kamen, Mali Kamen, Senovo, Podsre Metlika in Krško, so povprečne pokoj ke, naložene z asfaltom, sem pomislil, še vse makadamske, a denarja ni niti za da, Kozje in PGE Krško so bili v naj nine nižje od republiškega povprečja za da bo cesta proti Radečam končno le pesek, ki bi bil po vseh neurjih na zdrtih krajšem času na kraju požara. Kaj po TISOČ KILOMETROV PO SLOVENIJI - Minulo soboto P°P°^Čl^t 5,9%, saj znaša povprečje vseh junijskih dobila prepotrebno asfaltno prevleko. cestah še kako potreben. Nasad jablan v menijo dobri sosedje, je znano vsako Otočcu srečali skupino štirih kolesarjev iz kluba Janez Peternel d 5* pokojnin 5.597 din. Prikazana povpreč Vendar sem razočaran spoznal, da as- lasti Mercatorja KZ Šentjanž, kjer je mur. Sosedje Božičnikovih iz Kopriv V osmih dneh so si zadali nalogo prekolesariti svobodno Slo venijo P1' zaposlen tudi gospod predsednik KS, je nice in okoliških krajev so se izkazali za počez, po transverzali, ki so jo že pred leti začrtali kolesarji kluba ^ O1 ob stari cesti proti Kalu, cesta pa je ma najboljše prijatelje. Zato bi se radi za Prvi dan so prek Ljubljane in Kočevja po 160 kilometrih prikolesari kadamska in je bila v času mojega obi hvalili vsem, za požrtvovalnost in nese ska neprevozna. čec in v tamkajšnjem kampu prespali pod šotori (Foto: J. Pavlin) Bojim se, da na podeželju še vedno bično pomoč (materialno in denarno), Res, barabe pa zidajo tako gasilcem kot sosedom in ljudem iz živi socialistični sistem gospodarjenja, okolice, ki so sodelovali pri gašenju po saj si, kot kaže moj primer, ljudje na črne gradnje v Beli krajini — Sprašujem, zakaj žara in nadaljnjih opravilih. Ta so se po stolčkih v družbenih podjetjih in v tem vsakodnevno vrstila pri izgradnji Oibčine inšpektorje plačujejo za nedelo družbenopolitičnih skupnostih še ved popolnoma novega skednja in hleva. no lahko mnogo privoščijo. Ne morem si kaj, da se ne bi veliko časa in živcev. Zdaj pa pla ANTON Č. FRANC IN DARINKA BOŽIČNIK oglasil tudi jaz. V 31. in 33. St. DL čujejo davke, ki niso majhni Ti Ljubljana Vojsko 23. je bilo precej napisanega o viken priSleki pa si na črno postavijo vi dih in črni gradnji v Beli krajini kende, potem se pa Se bahajo Res je. Tudi sam sem v začetku okrog, kako imenitno lokacijo avgusta s prijateljem — ribičem imajo, za korak od Kolpe. To Zakaj pokop brez gospoda? prehodil precejSen del Bele kraji območje pa je menda zaščiteno. ne, večinoma ob reki Kolpi (od Sprašujem se, kje so občinski inš Resnična zgodba o pogrebu in Šimnu Sirotniku pektorji kaj jim ni nič mar, kaj se Metlike do Žuničev). In kaj sva Nekje na Dolenjskem živi štiriinse- no.« Vse do nedavnega je tudi dušni pa dogaja v njihovi občini? Le kako videla? Veliko Ljubljančanov in demdesetletni sodobni bajtarski prole stir Šimnove fare odklanjal cerkveni lahko tako mimo sedijo svojih Kranjčanov (izdali so jih avtomo v tarec in sodobni Šimen Sirotnik. Pred pogreb tistim, ki so bili poročeni samo bili) na črno gradi vikende (bara foteljih? Saj iz njih res ne vidijo štiridesetimi leti seje spoznal na železar civilno. Toda ob Zorinem pogrebu je ke, hiiice in tudi kar prave hiše). objektov, ki iz dneva v dan rastejo skih Jesenicah s proletarko, medvojno bilo drugače. Komisarka tamkajšnje Pogovarjal sem se z možakom iz brez odločb, črnograditelji pa si politično aktivistko, kije prišla iz daljne svete vojske je silila v užaloščenega in vasi ob Kolpi Povedal je, da manejo roke, češ, pa smo jih! rodne Šumadije s trebuhom za kruhom ubogega Šimna z vprašanji, zakaj je od- Bela krajina ni tako velika, da kmetje res prodajajo zemljo bolj v v Slovenijo. Ker je bil Šimen Sirotnik klonil'' ' cerkveni-*-----! ------pogreb,L 'in----- s podobnimi. ML" m skritih krajih, novi lastniki pa na Občinarji stvarem ne bi mogli priti partizanski borec in ker je bila aktivist Šimnu se je milo storilo, saj je storil sa hitro gradijo, in to na črno. Torej do kraja. Posebno še zato, ker ka Zora partizanska sodelavka, sta se mo ta greh, da je izpolnil ženino po POD GORJA NCI PA NISMO Pl J A NCI - Po tej skladbi mnogi pol™ imajo na občini imena le teh, saj imajo tudi evidenco o novih last poročila civilno, saj se še pred nekaj leti smrtno željo. Farni dušni pastir pa tako zabavni ansambel Fis iz Dolenjskih Toplic. Pred dnevi je Utpnl)uW ^1% t so zemljo prepisali Barabe pa zi nikih zemljišč. nista mogla cerkveno poročiti pravos ali tako ve, da sta bila Šimen in Zora skupaj s še dvanajstimi, izšla na prvi kaseti tega ansambla. Tiskali Helidon v tisoč izvodih in bo že v tem tednu na policah v trgovini ji . pro/Cj dajo, pravi Toni GaSperič v 33. SL Sprašujem se, zakaj imajo laven in katolik. ateista — čemu torej cerkveni pogreb? Novem mestu. A vtor večine posnetih skladb na kaseti Topliška d0‘‘^ jt&M- DL In kako prav ima! občine inšpektorje in zakaj jih Čas bo šel svojo pot, le trpek spomin, Proti koncu letošnjega julija je naše da sem bil po nepotrebnem okregan in Tone Fink, ki je dve skladbi posnel tudi kot vodja Smihelskega paška ^ in Vsi tisti, ki so čakali na dovo plačujejo za nedelo? mu Šimnu Sirotniku Zora umrla. Ko je opljuvan, mi bo ostal, seje s solzami v obstaja že desetletja, vendar v tej zasedbi šele tri leta V njem s°Pfv\, .jan l^ ljenja in potem zidali so izgubili M. GRAHEK živela, je večkrat rekla možu: »Pokoplji očeh ovedel Šimen Sirotnik. lič, harmonikar Lojze Šenica bas kitarist Milan Popovič, kitarist M me civilno, saj sva tudi poročena civil- L. O. organist Tone Fink. (Foto: J. Pavlin) aj DOLENJSKI LIST t. 35 (2193) 29.m av v sem čisto vsako možno zvezo med dolžino NA PRVENSTVO in kratkim sprintom. Zmanjšal sem število intervalov teka, ker sem ugotovil, da ne po ZA SVOJ DENAR športna pomlad stajam nič hitrejši, če jih delam več. S po močjo sedanjega treninga nastopam zelo Na tiskovni konferenci pred letošnjim lon dobro, zato ne bom ničesar spreminjal. donskim maratonom je Campbell povedat, da mu je novozelandska atletska zveza ponudila MARA TON JE BIČANJE mesto v moštvu za Svetovni kros, a le, če si sam pri štiridesetih plača stroške potovanja na tekmo in bivanje. Je I Vem, da sem prispel do točke, ko tečem to značilno obnašanje atletskih uradnikov do ve zoper lastno telo. Rad bi videl, kako daleč terana novozelandske atletike? maratonu. Vsak teden sem nastopal v na lahko sežem, kako daleč se lahko priže pornih tekmah in v težkih razmerah. Potem nem. Da, ves čas sem videti utrujen zato, »Ne vem, kako si vse skupaj predstavlja sem ujel dober dan in rekord je bil tu.« ker ves čas sem utrujen. Treniram trdo in ve jo,« pravi v tonu, ki daje slutiti, da celo razmiš jj^1 Campbell ni dober le za svojo, ampak lik del življanja preživim na potovanjih. To ljanje o tem predmetu zahteva veliko več na M:^?terokoli starost. Odkar si je leta 1989 Njegovo odkrito čaščenje mamona, popolna pora, kot ga je vreden. »Gotovo mi ne mislijo posvetitev pridobivanju denarja, ne zveni čisto človeka močno ožema in težko je ostati Hk r ^e’ doživlja preporod, ki je v živ- reči: 'John, radi bi, da bi nastopil v novoze iskreno. Saj je pred leti nastopal za klub in dr zdrav. Toda nikoli še nisem bil poškodo <^ar' 11 športu pa še redkejši landskem moštvu na svetovnem prvenstvu, <^Xr' v ^Portu Pa e redkejši. žavno reprezentanco, ko o denarnih nagradah van, razen tega išijasa, ki me muči zadnje '"'ttanUitie2a*® letekaških^“ških navdušencev si je njegovo zato ti ponujamo nekaj tisoč dolarjev, pa se še niso nič vedeli dni. Ni sicer tako hud, da bi mi preprečil kHkb^nUa^n,la Selešele lani, ko je popravil rekord, tek, stokam pa močno, ker sovražim dobro pripravi. ’ Rečejo mi samo, naj pri Tildiidi Le ,a“j*?*° starstar,, da so se ga le redki spominjali bolečino.« dem tja, kakor vem in znam. Doma, v Novi k Tof0 iL-.n,kaa rerekordakorda je večina ljudi že pozabi- Toda John Campbell vseeno vztraja: »Sem Zelandiji, ljudje ne gledajo radi, kako slu totojfH%gll ™"d veteranski rekorder v maratonu, poklicni tekač. Če se s tekmovanji ne bi mo Tu bi se veljalo zamisliti nad pomenom bese žim denar. Ljubosumni so. Verjetno sem gel preživljati, ne bi tekel. Na svetu je toliko .iii( ' ^igtnhr^ dac^ Poster. Rekord je dosegel de bolečina in kaj to je za Johna Campbella najbolj osovražen tekač v svoji domovini,« r- W^u?č°nmonwealtha v Christchurchu leta drugih stvari, ki bi jih lahko počel. Raje bi pra vi z olajšanjem, s katerim pa morda le prikri r kkei' , 'etui nekdanji kolesar je 42,2 km pre- zaslužil do volj denarja in počel stvari, ki jih »Maratonski izziv mi je všeč. Ko prideš va globoko razžaljenost. Campbell z mimiko ne ■i ^»1DlJnra^ 1 * minutah in 19 sekundah, John v resnici želim početi. Te pa stanejo veliko do 24 km, misliš, da je po tebi. Potem od odkriva kaj dosti svoje osebe. Kot je značilno za denarja — zakaj si jih ne bi privoščil?« gl i,l04Upa kaie Tani v Bostonu izboljšal na nekod dobiš novih moči in letiš naprej. Če večino velikih tekačev, je tudi njegova telesna bi bilo v krajših tekmah ravno toliko denar podoba daleč od tega, da bi na človeka naredila Lani je bil najbolje plačan cestni tekač na sve sta se Italijan Gelindo Bordin in ja, bi seveda nastopal tam. Maraton tečem vtis. Pravzaprav si je težko prislikati kot ribiča tu, če ne štejemo dokaj mračnega področja ne dttma Ikangaa potegovala za zmago zato, ker nosi. In s tem si krajšam tekmo nekoga, kije videti tak, kot da bi ga z levim di- j ^cilif dolarjev, je 41-letni Campbell prišel objavljenih startnin. Zmožnost teči in zmagati v valno življenje, vem. Najraje bi tekel samo rektom na kolena lahko podrl že kak manjši treh velikih maratonih v razponu osmih mese hd *lrt‘ ‘n odnesel 38 tisoč dolarjev. Samo dva na leto, tečem pa tri. »Prvič sem si pred- jastog. cev je nekaj, kar večini vrhunskih tekmovalcev H |, °v Predtem je s časom 2:20.15 zmagal sta vljal samega sebe kot dobrega tekača že, ne gre v račun, Campbellu pa je šlo do letošnje Selesr^ki konkurenci maratona v Los ko sem bil star 20 let,« pravi Campbell in za »Niti obvestili me niso, da so me izbrali v ga londonskega maratona, i’ katerem je razoča ti joj** foda tudi to ni nič v primerjavi z bero, trenutek se vam bo zazdelo, da se pogovarjate z moštvo za Svetovni kros. Za izbiro nisem ral. Bilje sicer še vedno prvi veteran, v absolutni ^ iJhi v banskem newyorškem maratonu. običajnim cestnim tekačem. A takoj pokaže zve vedel, dokler ni v Londonu eden od funk konkurenci pa je osvojil 72 mesto. Rezultat 1 v absolutni konkurenci peti. S časom stobo svojemu posebnemu nagnjenju: cionarjev stopil k meni in mi to povedal. 2:17.22 je bil za človeka, kije razmišljal o re kerjef P, Zboljšal veteranski rekord proge. Hvala, ker ste mi dali vedeti, sem odgovoril. kordu, vendarle slab. V London je prispet iz Bo % ^ drugič zapored zmagal v treh zapored- »Že tedaj sem o teku razmišljal kot o za Sicer pa v Londonu ni bilo nobenega Novo ,a,omh, katerih pokroviteljica je bila stona samo 4 dni pred tekmo. Bil je videti utru služku. In zdaj, dokler sem še na prizorišču, zelandca. Jaz sam sem bil državna repre la ,n °btt Hancock, je zaslužil 69 tisoč dolar jen, pa ne samo zaradi potovanja z letalom čez poskušam iztržiti čim več.« zentanca.« Atlantik in časovnega premika Campbell raz juni,!?,ercedes benz. Starost, pravi John iskuje skrajne meje enačbe ravnotežja starosti Koliko časa bo verjetno še zdržal? Kljub spornim odnosom z novozelandsko ,ma ,udi dobre slrani in dobrega nastopanja amatersko atletsko zvezo in njegovo odločno h pred r9 iponna P01 se Je resno začela sedem » Všeč mi je, če zaslužim ISO tisoč dolar 10 UXei,LSI‘m. ‘nJe bujno vzcvetela Campbella brezbrižnostjo do SP v Tokiju, Campbell resno »Strinjam se'z Bordinom, da traja štiri jev na leto. Ta cilj sem si zastavil za nasled razmišlja o OI v Barceloni todec Fn Zan!mati veliki maratoni Lani je bil mesece, preden se popolnoma otreseš po nja 3 ali 4 leta.« *terievega rekorda sploh glavni dogo- sledic velikega maratonskega nastopa. Že rt VjVnem maratonskem prizorišču. To- lim si samo, da bi me plačevali kot Gelinda. Pa potem? »Na Ol hočem teči za vsako ceno. V Seulu ili > "a i fP°m'nJa. da je Campbell v mara- Potem bi si lahko privoščil štiri mesece od sem bil dvanajsti in ime! sem občutek, da bi % imktah Commonwealtha v Edinburghu »Potem bom kmetoval in se ukvarjal z mora od tekem. Toda to bi bilo zame veliko se lahko uvrstil med najboljših šest. Če mi \ iliHpt, ne^aičasa celo vodil? Kaj pa njegovo globokomorskim ribolovom. To sta dejav zapravljanje denarja — od česa bi v tem ča bo uspelo, da se bom umaknil in samo tre Campbell pogosto omenja Gelinda Bordina. * cZ °,na °l v Seulu? nosti, ki mi ustrezata kot življeryski slog in su živel? Če bi bil v njegovi koži, bi počel niral, je še možnost, da to dosežem. Vročina Vedno z občudovanjem. pr.P eH°v bostonski veteranski rekord ni način preživljanja. Jaz sem samotar. Ne bi točno to, kar počne on. Predvsem ne bi na v Barceloni me ne bi motila, saj bomo tekli pa ju počel zgolj za zabavo. Raje bi z njima »Trenutno je on moj najljubši marato * T°hnojn°slo,sreča, da je pri teh letih ohranil stopal. Bordin tri mesece preživi v samoti, vsi v enakem vremenu. Enako vetja tudi za trgoval. Dejstvo je, da nisem ravno sproš nec, ker se zna pripraviti na tekmo. V za ^ vei^?brai nagrade, ki so brez dvoma re- se dobro pripravi, odteče dve ali tri tekme in hladno vreme. Želim si videti tekmo, kjer bi P iškega navdušenja Amerike za ve čen člo vek. Vse stvari gledam skozi denar in četku sem se zgledoval po Albertu Salazar- se vrne nazaj v hribe. Zato vsakič nastopi se Bordin spoprijel z Hakiihurijem in Mo- kako bi jih izkoristil. Tudi v prostem času ju, izkazalo pa se je, da je njegovo početje li [ekord jeL?' Za štiri sekunde izboljšan osebni uspešno. To je tudi edini pravi način, a jaz neghettijem. To bi bilo neverjetno. Mislim, ji k kid„ b! “b dokaz izredne dolgoživosti mo- sem rad uspešen. Ves denar imam v banki, noro,« pra vi 42-letni veteran, ki bi se po njego se mu ne morem podrejati. Takšno je pač da bi stavil na Moneghettija, ker je v> tej kjer mi služi obresti. Zadnja stvar na svetu, vih dosežkih lahko zgledovali polovico mlajši }■ Vini tren' sT°vel predvsem po straha viti ko- življenje. Zdaj ne pretečem več toliko kilo trojki outsider. Izbirati morate med mara Va f0rtn ,nSa. ali pa preračunljivega načrtova- ki jo potrebjem, je, da bi mi kak oskrbnik tekmeci. metrov, kot sem jih včasih. Za trening izko tonci, ki svoj posel opravljajo pravilno. Ti e 11 machia velije vskem slogu. doma pridno uničeval posestvo.« Priredil riščam nastope. Moj značilni tedenski mi- trije ga gotovo, medtem ko mnogi drugi, med njimi tudi jaz, preveč lovimo denar.« J. PEN C A krociklus treninga vsebuje dva dneva, ko Zdi se, da onkraj denarne varnosti šport v h. V SLUŽBI____ - *M AMON.... A 15-krat pretečem 200 m. Ob nedeljah na Campbellovem življenju nima kake posebne entr°r. •?. d°bnom Campbellom je vaja v stopam. Prej sem za hitrost delal dvakrat vloge. 11 kr^t ‘n P°zornosti. Ekonomičnost gi- toliko. Teki na 200 m so najdaljši teki, kijih kfga p0le< bbitvena sestavina njegovega tekaš- delam na stezi. Mislim, da sem z leti prido »Kaj imaš od teka razen zbitih nog in te L vPraša,e Tca> se prenaša v razgovor. Ko ga bil veliko vzdržljivosti, zato zdaj brusim hi lesa? Kdo me bo plačeval, ko bom ostarel?« j I khko i od današnjih veteranov bi mu trost in ostalo pride po naravni poti. Vse PdOiiHj'/ r o Jl rebord, vam ponudi Mehičane, če- kakor pa je to precej težko za nekoga, ki Vprašanje za vprašanjem. Toda iw le niso j,, **i/o t^jrne ve veliko. O svojih možnostih je ponaravi ni ravno sprinter. Moj najdaljši tako slabe novice in po kratkem premisleku treninški tek je dolg 24 km. Svoje čase sem Campbell tiho prizna.• se enkrat na teden odpravil na 34 km dolg < [Utosem dvakrat izboljšal, tek, toda ugotovil sem, da je po taki izkušnji »Malo bi verjetno že tekel — tekel sem j krQt L,te*lrn razloga, zakaj ga ne bi še en- trajalo predolgo, da sem se spet postavil na vedno rad in vedno sem bil kondicijsko do '0'tetitoH v Philadelphii v polovičnem noge. Treniram se sam in veliko sem ekspe bro pripravljen. Kot ribič sem bil na trdo I ^votjdosegel čas 1:02.28, sem bil že rimentiral, da bi našel zase najboljšo kom delo navajen, saj veste, dvigovanje težkih da bi potolkel rekord v celem binacijo hitrosti in vzdržljivosti. Poskusil bremen in podobno.« Vsakdanji prevoz na delo in v šolohi La Repubblicu Prijazen prevoz za prijazno okolje 'N ŠE NAJCENEJŠI PREVOZ Mesečne dijaške in delavske vozovnice Na vseh železniških postajah v Sloveniji Videm nagrada za zvestobo: $A TRI MESEČNE VOZOVNICE VAM SLOVENSKI ZASEBNIKI, ZADRUGE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV železničarji podarimo eno brezplačno vozovnico za katerokoli relacijo v Sloveniji; AKCIJA ODKUPA LESA V PODJETJU »VIDEM« KRŠKO ŽA ŠEST MESEČNIH VOZOVNIC PA DVE ža devet mesečnih vozovnic vam deseto PODARIMO! PO UGODNIH CENAH ODKUPUJEMO CELULOZNI LES TO NISO POPUSTI, Tl SO ŽE VRAČUNANI V CENO BUKVE, BUKOVA DRVA — Mesečne vozovnice, tudi zato smo najcenejši CEPANICO ALI DOLŽINSKI LES TER CELULOZNI LES TO JE PRIJAZNOST, TO JE ZAHVALA ZA ZAUPANJE SMREKE IN JELKE. •N ZVESTOBO! Zanesljivost smo že neštetokrat dokazali, tudi v najbolj kritičnih časih! INFORMACIJE VSAK DELOVNIK V PODJETJU VIDEM — NABAVA LESA. TELEFON (0608) 21-210, 21-150 INTERNA ŠT. 471, 472, 473 železniško OD 7.00 do 15.30 URE ALI PA SE OSEBNO ZGLASITE V gospodarstvo NABAVI LESA. Ijubljana DOLENJSKI UST 17 V TEM TEnmi MAC 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI VI CIYI I Culi (J VHdLANimA PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE ČATEŽ: 29. 8. (ob 21. uri) ameriški rano do decembra 1991, prodam. Tončka STAREJŠO HIŠO in 1200 tedenski koledar * IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ? v Črnomlju prodam. Informacij akcijski film Ameriška Ninja IV. 30. 8. Mežnaršič, Občice 5, Dol. Toplice. 4917 šemovi 9. (ob 21. uri) ameriški vvestern Pleše z Canon nudimo vam sledeče usluge : ZIDANICO, z vsem invenW , flUi 2 Četrtek, 29. avgusta — Sabina GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, g volkovi. vinogradom (7 a), v Gabrju, Procw fijs “ Petek, 30. avgusta — Feliks prodam. « (068)27-808. 4919 • SERVIS . REZERVNI DELI g Sobota, 31. avgusta - Rajko ČRNOMELJ: 30. 8. (ob 21. uri) JUGO 45 AX, letnik 1988, prevože • NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV i Nedelja, I. septembra - F.gidij <0«ta3 Ovo,,,*«* ameriški erotični film Trenutek življe nih 30000 km, prodam. Marko Travnik, • FOTOKOPIRANJE Ponedeljek, 2. septembra — Štefanija ugodno prodam. Informacije n« 0 nja. 1. 9. (ob 18. uri) ameriški western Mačkovec 8, Dvor. 4921 • KOPIRANJE NAČRTOV I S\ Torek, 3. septembra — Gregor 126 P, star 2 leti, registriran do 1992, 441-310. j m i# Mladi revolveraši. 1.9. (ob 20. uri) psi VSE INFORMACIJE : s HIŠO v Suhi krajini prodan'- ^ «» Sreda, 4. septembra — Rozalija prodam. « 76-110 alii TilTinca Miklič, Hu- hološki triler Ko jagenjčki utihnejo. g macije na « 87-379, po 15. un. ar lliko)?? denje 1, Škocjan. 4922 ANDREJ MEDIC GLAVIČEVA n MENGEŠ g2 VIKEND v Semiču prodam. j W4 LUNINE MENE R 4 GTL, letnik 1989, prodam za lefon, elektrika, voda. Informacij ^ 1. septembra ob 19.16- zadnji krajec NOVO MESTO — DOM KUL 7200 DEM. t 23-601. 4923 (061) 739-223 l TURE: 29. (ob 10., 18. in 20. uri) 30. in 126 P, letnik 1980, registriran, ugodno 't (061)443-4%. kino 31.8. (ob 18. in 20. uri) ter 1.9. (ob 18. prodam. «(068)49-627. 4926 '////////////////////////////M^ uri) ameriški akcijski film Ameriška FIAT 750, letnik 1980, registriran do 25. aprila 1992, poceni prodam. « 44- BREŽICE: 31. 8. (ob 20. uri) in 1.9. Nindža 4.1.9. (ob 20. uri) domači film r -\ Honorarno zaposlimo prodam (ob 18. uri) ameriški western Pleše z Čaruga. 2. 9. (ob 18. in 20. uri) film 040, dopoldne. 4927 AVTOSTART volkovi. Glej, kdo se to oglaša II. R 5, nov, poceni prodam. * 25-908. 4930 avto deli in dodatna oprema kurjača VIDEOREKORDER GOtfjj^ R 4 GTL, bel, letnik 1989, registriran Cesta Gubčeve brigade 22 za centralno ogrevanje. Kurje star 6 mesecev, prodam. ® % do 20. januarja 1992, prodam za 6500 68210 Trebnje, nje je na tekoča goriva, zato je DEM. ® 24-012, 26-768 in 23-611. tel. (068) 44-004 obvezen izpit. Prijave pošljite KOZOLEC DVOJNIK (2 bino, letnik 1984, registriran do junija nujno prodam. Streha poŠkodo ^ 1992, ugodno prodam.«(0608)77-159. 4931 na Hišni svet, Segova 3, GOLF DIESEL, letnik 1985, in 126 Rezervni deli Zastava, golf, 68000 Novo mesto, ali po tel. (068)26-441, po 19. uri. _ nr0j# kmetijski stroji 4854 KOZOLEC - TOPLER Pt0$ g* CTX 80, star 4 mesece, prodam. Slav P, letnik 1990, prodam. « 43-509. R-4, Tomos, avtogume Sava, 24-460 v popoldanskem času 4933 «(0601)81-683. _,.n■!! ko Zoran, Ždinja vas 31, Otočec. 4855 mnogo dodatne opreme. Po od 15. ure dalje. ZAMRZOVALNO SKRINJS KOSILNICO BCS DIESEL prodam JUGO 45, letnik 1984, registriran do LADO SAMARO 1300, letnik sebna ponudba: amortizerji 1989/10, ugodno prodam. « 25-105. 1, prodam. « 21 -239. 't 9a * (068)404)63. 4812 junija 1992, prodam. Jože Hočevar, Krka Monroe za skoraj vsa vozila z KAD (5001), novo, in 1001 »JSK TRAKTOR FIAT ŠTORE 504, zelo 5/a,« 27-394. 4859 4937 2-letno garancijo. Avtomeha R 12, letnik 1974, ugodno prodam.« na (ceplenjka) PRODAM. ® a ohranjen, 180 delovnih ur, prodam. « Z 850, letnik 1985, registrirano do nikom nudimo popust. De PROIZVODNO (064)68-515. 4836 aprila 1992, prodam. Volčanjšek, Gubče 26-665 4940 IN TRGOVSKO PODJETJE, R 5 EXPRESS, letnik 1987, registri lovni čas: od 8. do 19. ure, ob PRALNI STROJ GORENJ^ KOSILNICO BCS (bencin, petrolej), va 2, Krško, « (0608)34-680. 4860 sobotah od 8. do 13. ure. d.o.o. leta, malo rabljen, prodam. Cen v odličnem stanju, prodam. « 47-316. SAMARO, letnik 1988, prodam za ran julija, dobro ohranjen, ugodno pro \ TREBNJE, Gubčeve briga Kc 4844 dam. « 23-606, dopoldne, 60-404, po 8200 DEM. «22-215. 4861 de 1 b ‘o,sčss!S(8kR®Sw:^ Bn KOSILNICO BCS, mulčer — trak MZ 250 prodam. « (068)58-306. poldne. 4941 Z 128, letnik 1989, prodam. Slavko prva množitev (beli namestnik ‘8 j G/ torski, elektromotorno črpalko za gnojni 4862 JUGOTANIN SEVNICA Zaposlimo prva množitev jelne, prodam- co prodam. Informacije na « (0608)60- JETTO X, letnik julij 1987, in Z 850, Mohar, Krka 8, Novo mesto,« 27-3%. 4943 odkupuje bič, Radohova vas 15,61296 Sc ^ 206. 4850 letnik avgust 1984, prodam. « 56-367. TAJNICO Stični.čni TRAKTORSKI motor IMT 539, 4863 R 4 GTL, letnik 1984, zelo dobro V ohranjen, prodam. « 28-260. 4946 LES PRAVEGA KOSTANJA z znanjem tajniško-admini- STREŠNO OPEKO, rablje^# nov, zelo ugodno prodam. * (0608)75- R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen. ni prodam.prodam. Šmihelslu 20, Novo mo 749. 4856 registriran do 28. avgusta 1992, prodam. VARTBURG, 1988, rdeče barve, zelo Les odkupujemo prek: strativnih del, komunikativno ugodno prodam. « (068)52-873, služba 25-638. SILOKOMBAJN VIHAR, nov, Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan. 4864 — območnih gozdnih gospo in z veseljem do dela s stran POKALICO KANON GA&?i5 prodam. « 28-289. 4868 SIMCO 1300, letnik 1972, dobro (0608)51-455. 4947 darstev kami. Zahtevamo srednješol Z 128, letnik 1986, in Z 101, letnik ganjanje ptičev v vinogradih m d TROSILEC hlevskega gnoja Tehnos- ohranjeno, prodam. Marjan Avguštin, — območnih kmetijskih zadrug sko izobrazbo. Vse, ki jih delo poljih, opremljeno za streljanje, troj Ljutomer, nosilnost 4200 kg, nov, ze Kočevske Poljane 11, Dolenjske Toplice. 1989, prodam. « (0608)77-206. 4948 JUGO KORAL 55, letnik 1990, pro zanima, prosimo, da se pisno še v garanciji, ugodno prodam- jjuh lo ugodno prodam. Vsi interesenti pokliči 4866 Za vse informacije se obrnite oglasijo na naš naslov v 8 DEM. Franc Ajdič, Posavskega ' • $ te na »(068)44-288. 4892 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam za dam. Vinko Stopar, Boršt 15, Cerklje ob na našo komercialno službo, Krki, «(0608)68-010, dopoldne. dneh po objavi oglasa. ljana, «(061)346-124. TRAKTOR Zetor 70—45 prodam. 4800 DEM. « (068)65-407, dopoldne. telefon 0608/81-349, oziroma PRIPUŠČEN^KOBILOa^ «(068)45-135. 4904 4867 4951 R 11 DIESEL, letnik 1988, 52000 na naš naslov. prodam. Zdravko Lesar, JurnavaS #r. TRAKTOR DEUTZ (25 KS) in pri FORD ESKORD, letnik 1969, dobro Plačila so kvalitetna in garan kolico (3 t) domače izdelave prodam. « ohranjen, prodam. Razdrh, Dobrava 4, km, kovinsko sive barve, strešno okno, desno ogledalo, deljiv zadnji sedež, lepo tirana! VABIMO VAS SOD (3501) za belo vino, (068)42-693. 4910 Dobrnič. 4869 Pfaff, zelo ohranjen, radio, v doni - MANJŠO KOSILNICO BCS ugod JUGOGX 1,1,letnik 1988, zelo ohra ohranjen, registriran do 1992/8, prodam za 14200 DEM. Pavla Modic, Vihre 5, MED VOZNIKE nju, črno—beli televizor z manj*0 no prodam. Franci Žibert, K ladje, Blanca, njen, ugodno prodam ali menjam. « prodam. Vel. Bučna vas 21, Nov «(0608)43-071. 4924 (068)76-204. 4870 Mirna Peč, « 21-425. 4952 MINITOUR, d.o.o. AVTO ŠOLA »DUAL EX- PRES«, d.o.o. NOVO MESTO TRAKTOR URSUS 360, star 5 let, 126 P, letnik 1985, registriran do Ciril Zajc, Novo mesto, za ostrešje: organizira brezplačen tečaj RABLJEN LES prodam. «(0608)75-847. 4945 1992/2, prodam za 2200 DEM. « 1)21-947 ali 73-106 sko kritino ugoano prodam. R jjtJ tel. (068)21- CPP za voznike motornih vozil (0608)79-780, vsak večer. 4871 obvestila Avtobus NEOPLAN 212 Jet- dol. kameni JUGO 45, letnik 1989, prodam. * A in B kategorije. Pričetek teča Liner, 38 — 42 sedežev, air — PLASTIČNE KADiTS° kupim 86-282 4872 ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo ja 9. septembra dopoldan ob grozdje in ročno prešo (1001) pco^JjJI JUGO 45 K, letnik 89/10, prodam. in montiramo po konkurenčnih cenah. W conditioned prodam in odsto 10. uri in popoldan ob 15. uri v pim registrirano podjetje MINI- (0608)60-114. SMREKOVE DESKE, debeline 3 » (068)43-765, po 20. uri. 4875 (068)44-662. 4817 samem centru mesta — Glavni ZRAČNO PIŠTOLO, novo, JUGO 55, star dve leti, prevoženih TOUR z delom. cm, 3 m3, kupim. « 27-039. 4815 Prodam lokal na avtobusni postaji v trg 30. lo za ubijanje živali ugodno 24000 km, prodam za 6000 DEM. * Novem mestu, velikost 40 m3, cena ugod Izkoristite enkratno priložnost (0608)82-483./o/oz-too. - ,n ijffi (068)53-229. 4876 na! Ogled in informacije na «(068) 25- in se takoj prijavite! MIZARSKO TRAČNO $ JUGO 45, letnik 1988, izredno ohra 702,20-511 motorna vozila njen, prodam. « 27-434, popoldne. "‘‘SSSSSSfSSUl^ 4877 grozdje, na »špindl« in račno, Pr0°4(P Prodam R 4 GTL, letnik 89 (decem 1VNIČ Prqetno dekle dobi službo v go 126 P, stari tri leta, prodam. « 73- (0608)82-281. ber). Informacije « 068/23-585 451. 4884 DANE HOČEVAR militi stinskem lokalu v Metliki. Inf. na PUDUE,'čistokrvne, pridig/’51 (zvečer). Puščava 6,68230 Mokronog, ZASTAVO 128, letnik 1989, rdečo, tel.: 58-118. prodam. Informacije po ® 2®'*' jgF Prodam Z 101, letnik 87, prevoženih prodam. Cena 6500 DEM.« 28-484, po tel. (068) 49-259 Po naročilu in po meri izdelujem šte 37.000 km. « 068/26-810 (po 13. uri). 18. uri. 4887 AGREGAT 5 KW, diesel, dilnike in vrata za krušne peči. ZASTAVO 850, zelo dobro ohranje trofazni, prodam. « 42-524. CITROEN AX TRE.1. 1988, prodam. no, neregistrirano, prodam. « (068)49- (693-OB-35)593-0 PRIKOLICO za osebni avto P' M « 27-349. nagrajuje naročnike preklici 488. 4890 « 65-278. j« LADO 1200, letnik 1987, prodam.« R 5 GTS, 1400 ccm, original franco Dolenjskega lista OLJNI GO RILEC, nenU*1- $ 22-907. 4814 ski, kovinsko zelene barve, garažiran, prvi AKVIZITERJE za Dolenjsko in Be VINKO OGRAJŠEK, Goliev trg 10, rabljen, prodam. « 25-827. ^ 126 P, letnik 1984, registriran do mar lastnik, avtoradio, star dve leti, prevoženih lo krajino iščemo. Tel. (066) 38-114. ZAVAROVALNICA TILIA, Ce Trebnje, se opravičujem ALOJZU PRODAM dva TV, video, ca, prodam. « 52-225. 4820 26000 km, prodam. « (0608)31-847. (P35-3MO) ROGLJU z Rdečega Kala 11, Dobrnič, brusilko (500 W), avtomatski MZ ETZ, 150 ccm, letnik 1989/11, 4895 sta herojev 1, iz Novega mesta, za izrečene neresnične besede, ki sem jih vse novo! « 28-319. P' prodam. « 42-269. 4822 Z 128 SKALA 55, rdeče barve, letnik s svojimi predstavništvi v Met izrekel dne 21. julija 1991 v njegovi go VINO — ŠMARNICO praffifa JUGO 45 AX, letnik oktober 1988, 1989, registriran do junija 1992, ugodno liki, Črnomlju, Kočevju in Treb stilni na Rdečem Kalu in se mu zahvalju dolf Kotar, Velika Loka 19, * ^ # prodam. Informacije in ogled:« 20-406, prodam. «(068)23-383. 48% njem in zavarovalnimi agenci jem, da je odstopil od tožbe. 4816 Gasilski dom, Dol. Kamence pri Novem GOLF, BENCINAR, letnik 1987, od jami v Ribnici, Grosupljem in PRIKOLICO za osebni avto k 4i mestu. 4826 lično ohranjen, prodam. « 21-070, Per Krškem, nagrajuje naročnike R 4 GTL, letnik 1983, bele barve, pro ko. 4897 Dolenjskega lista. Nagrada Za posest * ZAMRZOVALNOOMA*®^ dam za 3100 DEM.« 24-225, dopoldne JUGO 45, letnik december 1988, bele varovalnice TILIA je premo nje (2001), novo, prodam z* lu 49" do 9. ure. 4827 barve, prodam. «21-441. 4898 ženjsko zavarovanje v višini 126 P, letnik december 1985, registri MOTORNO KOLO Honda custam STAREJŠO HIŠO v centru Metlike, * MAJHNE ČRNE PUDDj&j.f# 2.500 dinarjev. Če je premo na Frelihovi ulici 1, ugodno prodam. In ran do junija 1992, prodam. * (068)20- (čuper), letnik 1990, prodam. « 21-953, mos avtomatik prodam. * (d®8 ženje izžrebanca že zavarova formacije na » (068)58-171. 4821 414. 4838 dopoldne in 22-843, popoldne. 4899 no, nagrado lahko podari prija HIŠO, 190 m2, primemo za obrt, pro Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Z 101, letnik 1985, prva registracija telju ali sorodniku, važno je le, AVTOMATSKI INKUBA^Jj Cena 3200 DEM. « (0608)677-008. maja 1986, dobro ohranjeno, prodam. dam. Robert Kabur, Gor. Težka voda 17, valjenje jajc in sušilnico s komor ^JJ/ da bo tudi on naročnik Dolenj Stopiče. 4831 4845 Rataj, Ragovo 14 a. Novo mesto, « 85- skega lista. Ta torek je imel naj nje sadja ali povrtnin prodam- 4^ GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, 173. 4901 HIŠO z urejenimi poslovnimi prostori, več sreče pri žrebu Ivan Se- s skladiščem in parkiriščem v centru Bre prodam. « (0608)61-360, od 7. do 19. 126 P, letnik 1982, prodam. « 76PREŠ0, staro 120 let, prod*"1 ^ žic, oddam v najem. Pokličite po 20. uri ure. 4846 (068)85-471. 4902 mec, Košenice 10, Novo me na « (0608)61-554. 4832 GOLF JXD, letnik 1987, registriran Z 128, letnik 1981, prodam. « 76- sto, naročnik od leta 1955, ki 484HRASTOV SOD (700 D. POGRAD, nov, prodam. Informacije ,n*V’ do junija 1992, prodam.«(068)59-082. 571. 4906 naj se čimprei zglasi na Zava ljen, prodam. «~21-503. golibfi na * 22-952. 4839 126 P, letnik 1988, registriran do mar rovalnici TILIA na Cesti herojev MEŠANA>AMA DRVA,UKV A, večjo k tl- GRADBENO PARCELO (900 m2) VOLVO 340 DIESEL, letnik 1987, ca 1992, prodam. Andreja Mum, Jezero 5 1 v Novem mestu. « 58-068, Dragovan- ^ MA-DE d.o.o. servis v Straži, z lokacijskim dovoljenjem, pro motorni invalidski voziček in moped To a, Trebnje. 4907 VO, brejo 8 meseejv, |AE Mirna na Doleiqakem dam. Irena Jankovič, Pod vinogradi 6, mos prodam. «(0608)60-206. 4849 R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, pro prodam. Martin Gačnik, Sum* 49^ Pot na Laze 15, tel. (068) 47-265 Straža. 4840 JUGO 45, letnik 1986, nanovo regis- dam. « 26-708, do 22. ure. 4908 Popravljamo in previjamo vam vse KMETIJO s stanovanjsko hišo in hle triran, odlično ohranjen, prodam za 3900 FORD FIESTO 13 DIESEL, novo, ^SEDEŽNO GARNITUK^V vrste elektromotoijev, različno ročno vom, potrebno popravila, v Beli krajini DEM. Branko Kovačevič, Prežihova temno modre barve, prodam. « 26-377. UMETNI KAMEN orodje, varilne aparate... Motoije za iafe^^Novo^ 17/2, Brežice. 4851 4909 v omejenih količinah po naju prodam ali zamenjam za vikend. « OPEL KADETT 1,6 D SOLZA, re pralne stroje vam previjemo v enem godnejših cenah v sivih barvah (061)325-315. 4858 JUGO 60, letnik 1989, karamboliran, dnevu. Delovni čas: vsak delavnik od gistriran do 1992/8, prodam. « 21-950. nudimo od 120 do 145 din za UGODNO prodam smrekov gozd (31 prodam. Staniša, Regrča vas 7, « 27- 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. 2 m3 SMREKOVIH 4853 m2, v beli barvi po 200 din za arov), orano njivo (41 arov), na Vranovi- 100 I domačega žganja pr00* : .» 144. 4915 (691-OB-35) čih pri Črnomlju, borov gozd (31 arov) v KOMBI IMV 1600, s podaljšano ka- ZASTAVO letnik 1979, registri- m2. Nudimo montažo in dosta Dragman, Polhovica 9, ŠenO*'1*5 750, Kanižarici pri Črnomlju. Informacije na vo. Tel. (068) 24-894. « 51-888. 4880 ŠARPLANINCE, stareln HIŠO (14 x 10), zidani hlev (15x7), rodovnikom, cepljene, prod* 49j Bredi Dušič-Gornik ob rojstvu ^ skedenj (12 x 8), skupna izmera parcele je 453- ____(26gJg sina Mihe iskreno čestitajo sode- ^ 1755 m2, na Vranovičih pri Črnomlju HLADILNIK GORENJEV2 lavci Dolenjskega Usta. y JJin ugodno prodamo. Celotno poslopje je star dve leti, prodam. * 73 , olo&% DOLENJSKI LIST med reko Lahinjo in glavno asfalno cesto, KOZE, sure eno leto in po‘-P 49*° ki pelje od Črnomlja proti Metliki. Hiša je « 85-921 USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dobnjtki llat Novo maato, p.o. i^vo mesto f 27-ljii opremljena z vodovodom, kanalizacijo, UREDNIŠTVO: Drago Ruatja (glavni urednik in direktor), Marjan Lagan (odgo trofaznim električnim tokom in telefo vorni urednik), Andrej Bartalj, Mirjam Bezek-Jakia, Bojan Budja, Breda Duilč- nom. Zelo primemo za gostinsko ali kako Gornik, Anton Jakia, Zdenka UndU-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel drugo obrt. Informacije dobite na « razno Perc, m Ivan Zoran. Nudimo vam: (068)51-888 ali na naslov: Marija Šunjer- iTORE-^ IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna itevilka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 — temeljito čiščenje talnih ga, CBO 9, Črnomelj, ali na «(068)51- PRITLIČNE PROS -- n0 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za d.o.o. oblog in oblazinjenega 889. 4881 tujino 40 ameriikih dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. TREBNJE, Kolodvorska 1, ENKRATNA PRILOŽNOST! Hišo, OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji pohištva; s telefonom, elektriko, vodo in urejeno strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, tel. 068 44 003 — pomoč v gospodinjstvu; kanalizacijo, na lepi lokaciji na Mimi, vsaka nadaljnja beseda 30 din. — generalna in vsakodnev jem, lahko za daljše obdobji 4» ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: Obveščamo cenjene kupce, prodam najboljšemu ponudniku. « 25- Velike Malence 14 a, °yt\o 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). da izdelujemo in vgrajuje na čiščenja poslovnih 827 4889 prostorov. V KRMELJU prodamo zgornji del hi IŠČEMO žensko za celome ^ NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo maslo, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: mo v se vrste betonov po bo dveh starejših žensk v Sevn'5JjorIri^J uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fo konkurenčnih cenah. še (80 m2), 280 m2 vrta, za 30000 DEM. tolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: INFORMACIJE IN NAROČILA: «(061)454-116. 4900 do 9- 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega re Pri nas lahko naročite tudi TRAVNIK na Regrških košenicah jsjjssssas-t-°9u3 publiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne ostali gradbeni material. vsak dan od 15.00 — 20.00 in (možnost izmere) prodam. « 27-739. plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika No Pokličite na tel. 44-003 ali soboto od 7.00 — 15.00 na te 4903 20 SKLADIŠČNI P*O8ag50 vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. se oglasite osebno. lefon 068/27-164. GOZD (1 ha 6 a), med Krupo in Kloš- Jože Kastelic, Lobetova 41. ^ W trom, prodam. « 25-035. 4912 t.35(2193)29.avgus^<30» ■DOLENJSKI LIST* VOZNIK, inštruktor B kategorije, se službo dobi lahko takoj redno zaposli pri avto Soli DUAL EXPRES d.o.o., Smihelska 6, Novo mesto. Prošnje pošljite na naš na Kiji uvuttiK mrnauif. varnost vie na -Vabim° vse, ki bi radi zaslu- slov. 4883 ZAHVALA ""VibmJ0 na terenu- Velika izbira arti- DEKLE za delo v kava baru zaposlim. iS M&A GARANT ntarje® % a redna zaposlitev. ® (068) Naslov v oglasnem oddelku. 4913 d.o.o. Novo mesto rodi*. UVri, 781» dopoldne. 4551 iJv^NA v KRŠKEM sprejme V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, Servis — kontrola plinskih in električnih ata in stari ata natakarico ali dekle, ki bi z stanovanja ^/n trošil, . 1S)32V-224,inS,VU- — popravilo plinskih grelcev, I# \ „0 čreden zaslužek s prodajo GARSONJERO, opremljeno, v cen — elektroinstalacije, # V(1f* ^nu. Lasten prevoz - ob- tru Novega mesta oddam dvema mirnima — popravilo električnega ročnega orodja FRANC Wr »JČS?*- Pokličite ® (068)85-325 dijakinjama. * (068)22-552. 4813 4873 STANOVANJE v Novem mestu, na MIHA GRIL ANTON GORENC 49* Z DELOM ZASLUŽITI? ugodni legi, oddam za poslovne namene. Regrča vas 47 Mali Slatnik 25 PALČIČ * (068)21-539. 4914 Novo mesto Novo mesto S8U5?3tfJSn? tel. (068) 28-514 (068) 26-884 Kočarija 8, Kostanjevica na Krki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in delovnim organizaci jam SOP IKON, ZD Krško, KOSTAK Krško, LO Krško za pomoč, tsta8 ZAHVALA darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo pokojnega na njegovi zad nji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Tothovi in patronažnima sestrama Trpljenje si prestala, 4otojf Vlasti in Lidiji. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen obred. sedaj boš v grobu mimo spala. Podjetje za trgovino, kooperacije, inženiring m proizvodio d.o.o. Utrujena od dolgoletne bolezni nas je v 54. letu Žalujoči: žena Pepca, sin Franc z ženo, hčerke Marija, Mar nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila tina, Mihelca in Slavica z možmi, vnuki in vnukinje ter ostalo -s ^Ma center Brežice draga sestra, teta in svakinja sorodstvo MARIJA Kostanjevica, avgust 1991 ■5lL 9ar*a CENTER Brežice " ]**>• PIAGGIO + rezervni deli ' J0' v. kolesa ESPERIA z opremo SHIMANO KLOBUČAR roj. BRULC, Muhaber 24, Novo mesto d# Sf ^nkurenčne dinarskKE CENE Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prija ZAHVALA >lv' GaSa8 25/a f0608) 62-336 telefaks 62-976 teljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam vidg '^Ma — glas zgodovine, ki sega v prihodnost kakorkoli pomagali in pokojnico spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo 49^ se tudi osebju bolnišnice Ljubljana Polje za dolgoletno zdravljenje, po Gama center BREŽICE Ne jokajte na mojem grobu, 1*5 ■v\NV sebno dr. Trtnikovi. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo le tiho k njemu pristopile, N^Wvwww\\VWWWWWW\‘ opravljen obred. ■s« spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! [Sl sklepa 1. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Bre- Vsi, ki smo jo imeli radi Muhaber, dne 13. avgusta 1991 V 49. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil 9t naš dragi mož, oče, brat in stric $ 0fiJavlja *av°d za prostorsko načrtovanje občine Brežice naslednji Ž>KIRAZPIS ZAHVALA &Jrranie interesentov za gradnjo v industrijski coni Brežina v Uricah JANEZ Ob boleči izgubi naše drage J' Predmet razpisa je anketno pridobivanje podatkov s področja dejavnosti industrije, podjetništva in obrti. AUPIČ v okviru industrijske cone Brežina je predvideno tudi območje 2 j* prosto carinsko cono. iz Kota pri Semiču ■ Podrobnejše informacije posredujeta: OLGE ~~ Savaprojekt Krško, Cesta krških žrtev 51, Krško, telefon št.: 0806-32-303, SAJE Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, nam * ~~ Zavod za prostorsko načrtovanje občine Brežice, Cesta izrekali sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na 3 prvih borcev 18, Brežice, telefon št. 0608-62-050 upokojene učiteljice njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala sindikatu Iskre Semič, GD Kot — Pok za pisne prijave po tem razpisu je 15 dni od objave v Brezje, vsem, ki so se s toplimi besedami poslovili od našega moža in dnevniku Delo in časopisu Dolenjski list. očeta. Še posebno hvala Janezu, Pavletu in Rezki za vso pomoč. se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za Žalujoči: vsi njegovi SJnter za izobraževanje spremstvo v prerani grob. KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 Vsi njeni ZAHVALA yp'SUJE Ljubljana, Novo mesto, Potočna vas, Šentjernej izobraževalne programe od 26. avgusta 1991 dalje vsak dan, ra- en sobote, od 8. do 16. ure: Rada bi delala in živela, 1 1teč»J© tujih jezikov na vrtu rožice plela. nemščina Bolečine in trpljenje si prestala, ^ ^gleščina zdaj boS v grobu mimo spala. '*alijanščina roščina ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila teta ^Programe usposabljanja in izpopolnjevanja __ 2a voznike viličarjev za upravljalce težke gradbene mehanizacije Rad bi delal, rad živel ^ za skladiščnike vinograd in gozdove rad imel nigienski minimum Zdaj, ko te več med nami ni 2a čistilke vemo. koliko nam pomenil si ANGELA ^Programe za pridobitev izobrazbe ^ osnovna šola za odrasle okonomsko-komercialni tehnik IGNAC PLAVEČ ^ Administrativni tehnik iz Grosupljega, Pod gozdom 111/18 strojni tehnik (2-letni prilagojeni program) GRANDLJIČ ^Programe računalništva Pod Trško goro 66 ^ osnovni tečaj Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ~~ delo z uporabniškimi programi in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje ter sveče. (Wordstar, LOTUS 1-2-3...) Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo pokojnika na njegovi Zahvaljujemo se osebju ZD Grosuplje, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici osnovne šole za poslovil ^Programe splošnega izobraževanja zadnji poti. Posebna zahvala Termotehniki, družinam — Ucmanovim, ^ strojepisja Papeževim, Patemostrovim ter govorniku za izrečene poslovilne bese ne besede ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem ^ krojenja in šivanja de, ZB Ločna ter vsem zastavonošem. Še enkrat vsem iskrena hvala! še enkrat najlepša hVala! krojnega pletenja Vsi njegovi Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ln,ormacije: telefon: 44-183, 44-558 ...... ZAHVALA ZAHVALA In jaz živim Se v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih, Delo, skromnost in poStenje, le, smrt izničit vse. kar nas na zemljo veže, tvoje je bilo življenje. do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže. V domu našem je praznina, (Ada SkŠkerl) v srcih naših bolečina. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame ^ V 86. letu starosti nas je zapustila naša zlata mami, stara mama, p*babica, sestra in teta JOŽEFE KASTELIC MARIJA GABRIJEL z Jame 2 iz Trebnjega, Rimska c. 25 njr’?'0 bdi osamljeni. Globoko smo hvaležni za vse ustne in pisne izraze sožalja, za prelepo cvetje, ki ste ga udarili mami, ter za številno spremstvo v njen tihi dom. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, maminim Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, našim sodelavcem, znancem, vaš vJAteljicam iz mladosti, dr. Bošnjaku in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajša čanom, ki ste nam nesebično pomagali v teh težkih dneh, pokojni podarili toliko prekrasnega cvetja, sveč in jo bolečin, sodelavcem d.d. Revoz, sodelavcem Zavarovalnice Tilia in Triglav, Zdravstvenemu domu in svetih maš ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi kolektivoma PTT Novo delavcem iz zobne ambulante, trgovini Novoteks, posebno sodelavcem Julije, duhovniku za lepo opravljen mesto in AVTO Kočevje. Posebna zahvala dr. Humarju za dolgoletno zdravljenje, enako tudi dr. Žnidaršiču obred in pevcem za občuteno petje. Vsem in vsakemu posebej naša srčna zahvala. za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvalo smo dolžni g. župniku za lepo opravljen obred izpred domače hiše, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. Rezki Majer za poslovilni govor. Vsem Vsi njeni še enkrat iskrena hvala! Jama, Novo mesto, 23. 8. 1991 Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi DOLENJSKI UST 19 W>TP (»V mv 11 Jg!3p $ * ,111 RIBNIŠKI SEJEM RIBNICA — Zaradi vojne je zropali denar in n Ribniški sejem suhe robe, lončar *■ stva in obrti visel dolgo v zraku. Za Nekaj podrobnosti o petkovem oboroženem ropu na Muhaberu pri radi vojne so se začele priprave nanj 0 šele pred mesecem dni. Vesna Lav MUHABER — Prebivalce tega na tega naselja. kega dela niso imeli, saj je 0 Janez Kermc 0 rič, predsednica Turističnega druš selja v petek dopldan niti ni pretirano Po vsem tem ni čudno, da so nas pre trajalo le slabih pet minut. Ko S® ^ 0 tva Ribnica, ki je organizator sem vznemirila novica, daje več neznancev bivalci v petek, ko smo po roparskem zapuščali hišo, so nam nosi za skupne akcije, ki segajo 0 nja, je povedala, da se bo sejem ob enih ponoči vdrlo v eno od stano * napadu obiskali Muhaber, začudeno jutra ne smemo iz hiše. Pa semVjcn testo celo tez meje krajevne začel 1. septembra ob 9. uri s tradi vanjskih hiš, se grobo zneslo nad stano gledali, ko smo jih spraševali, katero hi čil in že čez minuto odšel k sOjL cionalno parado. Glavna značilnost skupnosti, čeprav se vedno in po valci in pobralo večjo vsoto denaija. šo so neznanci ponoči oropali. na telefon. Miličniki so h',r0.njf sejma bodo izdelovalci suhe robe in vsod najdejo tudi taki, ki mečejo Tega so Muhaberčani vajeni, saj so nji »V četrtek zvečer smo legli spat parji pa jih seveda niso čak*®^ lončaiji, prodajalci izdelkov doma pesek v kolesje. hove hiše prav blizu romskega naselja okrog devete ure. Kar naenkrat mi je veduje Jože in razkaže klet,v m »Naredili smo vse, kar smo če obrti pa tudi prodajalci in obrt Žabjek in često se dogaja, da si prebi niki iz drugih krajev in območij Ju nekdo sklenil roke navskriž. Sprva sem roparji najprej odtrgali klet® g imeli v petletnem načrtu in še več, valci izpod platnenih streh radi potešijo El goslavije. Dolgoletni predsednik mislil, da je kdo od domačih, vendar vendar jim je prehod do stop ^ tako da smo lahko zado voljni. Se lakoto kar v katerem od muhaberskih TD Ribnica in eden glavnih organi sem se lahko kmalu prepričal, da so v pot. Zatem so se vrnili in se 1° ‘. jj E veda pa se pojavljajo nove naloge, zatorjev Ribniških semnjev, Andrej kurnikov, njive in posevki domačinov hiši nepridipravi. Iz hlač so mi potegnili nih vrat. Razbili so steklo, Mv j duhu časa in potrebam moderne Klemenc, pa je dodal, da bo letošnji pa tako niso varni ne ponoči ne podne pas in mi zvezali noge. Svetili so z čavnico na notranji stran''j’^ ga človeka primerne. V ospredje semenj nekoliko skromnejši, a še vi. V zadnjem času na Muhaberu pono Pangretove spalnice je bila stopa skrb za čistočo okolja, za vedno zanimiv. či ne spijo, saj v bližnji vojašnici nepre • Čeprav so delavci milice oborože prijetno bivalno in delovno atmos stano poka, izstrelki pa letijo tudi do hiš nim storilcem na sledi, jih do torka, fero, oddih in rekreacijo. Vrača ko se zaključuje naša redakcija, še ZELENI SPUST nje h koreninam in iskanje tiste niso uspeli prijeti. Zato še vedno ve OTOČEC - Letos je b'1® Sij ga, kar je bilo v preteklosti lja, da prosijo vse občane, ki bi karko Zdaj še Torca llrriello kovanje precej drugačno zanemarjeno, pa je vredno, da se li vedeli o storilcih, naj o tem obvesti ta, ostajali smo doma. Ker P3- ohrani in poudari zato, da bi sami Tudi dolenjski jamarji v špansko brezno jo UNZ Novo mesto na telefon in drugi znali to ceniti,« razmišlja tista, ki nam vedno ponudi I® ^1 21-080 ali mtjbližjo postajo milice. sprostitev in počitek, smo st J. oa(»i Janez. Marsikaj, kar naj bi pri GABRJE — Nekateri člani Jamar Poleg mogočne sigaste tvorbe čistih pomoglo k temu, se že seli v pro skega kluba Vinko Paderšič-Batreja toliko bolj zaželeli. In °Pa?J lL pa barv in lepih oblik so jamarje navdušile majhno lučko, tako da se jih ni moglo boleha, predvsem reka Krks^j$ grame, ki naj bi jih uresničevali v Novo mesto so bili pred dnevi na Jelo tudi precej velike dvorane, za katere prepoznati. Tisti, ki meje tiščal v poste- opozorili na staranje tc d°W [(ji)! vici, kjer so preizkušali vzdržljivost in dober hodec porabi vsaj četrt ure za pot naslednjem obdobju, bodisi kot jo, je nekajkrat ponovil: »Šuti i daj pare tiče, organizirajo Studio D,, H jamarsko znanje, kar vse bodo še kako od ene strani do druge. V jami je poleg »Šele sedaj prav razumem, ko krajevna skupnost ali kot občina, Otočec- " .Kajak%u -Uranu____ klub > potrebovali v kratkem, ko bodo šli v da idemo u kasarnu i dalje za Srbiju.« liko dela so imeli in s kakšnimi kar je nekoč Šmarjeta, združena z omenjenega kapnika nešteto majhnih, v berk in Rafting klub Straža Španijo, kamor potuje slovenska ja večjem delu brezen pa teče tudi poto Vzel mi je denarnico iz hlačnega žepa in problemi so se morali ubadati mo Belo Cerkvijo, že bila. K čistoči 3]. avgusta, s pričetkom ob1 j0 $ marska odprava. ček, ki je bil ob nedavnem jamarskem jo vrgel na omarico. Tedaj je prišla žena ji predhodniki,« pravi predsednik okolja naj bi pripomogla načrto po reki z Loke v Novem m#* fSi? obisku nizek in nenevaren. in tudi njo je prevzel eden od roparjev«, krajevne skupnosti Šmarjeta Ja vana kanalizacija, k prijetnejši Dolenjska jamarska ekipa, v kateri na kopališču Otočec, kjer se Slovenska jamarska odprava v Špa opisuje dogodek Jože Pangre, kije kot nez Kermc. «Pri tem imam v mis kulturni pokrajini pa urejene so bili Sandi Jaklič, Tanja Luzar, Mar ljevalo družabno popoldne. nijo, kateri je bila namenjena tudi jelo vratar zaposlen v bršljinskem obratu Is lih tudi številne strese, ki jih člo kmetije in kmečki turizem, ki naj ko Pavlin, Andrej Ravnohrib in Miha razpoloženje bo poskrbel viška »generalka«, je odpotovala 20. kre. Njegova žena Marija, kije po rodu vek doživlja, ko se srečuje z bi dopolnjeval že uveljavljenega Rukše, je raziskovala 536 metrov glo Tonija Verderberja, otroci se avgusta v Pireneje na špansko-franco- Čehinja in je živela v Italiji ter 16 let v ljudmi, ki imajo včasih zelo raz boko Leško jamo. Jeloviška jama, v ka veselili na otroškem živžavu- Jf zdraviliškega. Občutek starožit- sko mejo, v brezno Torca Urriello. Ek Avstriji, nekaj slabše govori slovensko lične poglede na reševanje zadev, nosti naj bi dale obnovljene fasa tero so dolenjsko ekipo, sestavljeno iz bodo odlične postrvi, na bog*®? ^ gabrskih in rateških članov JK Vinko spedicija, ki jo organizira Jamarska in prav to soji roparji zamerili. Ko jo je lovu pa lahko zadenete 1™. pa je potem potrebno te strpno in de na trgu in poudarjeni kultur zveza Slovenije in jo vodi Velenjčan eden od njih vprašal, kje je denar, je kolikor se da z razumevanjem re nozgodovinski spomeniki, ki jih v Paderšič Batreja, povabili kranjski strešne opeke, ki jo prispeva Bjjjjj jr jamarji, je po poznavalskih ocenah Matjaž Kovač, raziskuje vse do globine Marija odgovorila: »V zidu«. Ropar je Škocjana, med ostalimi bog* jjf ševati Nedvomno je, da mora tisti krajevni skupnosti tudi ni malo. 1.022 metrov. Raziskovanje tega brez srednje zahtevna in primerna priprava to razumel kot zafrkavanje in jo je s gradami pa so še vikend pa*e ^ ki dela za skupni blagor, tudi Novim nalogam se bo moral za obisk zahtevnejših jam. V nekaterih na poznavalci primerjajo po zahtevno pestjo močno udaril po obrazu. Denar bi v Strunjanu in vikend za ^ marsikaj žrtvovati največkrat seveda zelo zavzeto posvetiti tudi sti z alpinističnim vzponom na osemti- pogledih pa je skorajda izjemna, na je bil res »v zidu«, v omarici, kjer so Zdravilišču Šmarješke Topb^jjfie svoj prosti čas, pa tudi del zaseb človek, ki bo imel smisel za vode primer zaradi 18- - metrskega kapnika. sočaka. Kljub zahtevnosti spusta je z shranjene električne varovalke, in to so ralni sponzor prireditve je Mo ^ nosti, kar pa ne ostane vedno brez nje in za videnje teh stvari Bo Ja ekipo odpotovala tudi ženska predstav roparji tudi našli. »Dan prej sva dobila riških brd. Pokrovitelja sta tu : ir, nica. Tanja Luzar iz Gabrja, edino dekle posledic.« nez še pripravljen voditi krmilo, plačo. Nekaj več kot osem tisoč je bilo. — Tours Novo mesto in v ekspediciji, se take primerjave ni bala. Za Janeza Kermca pravijo, da ko že sedaj ugotavlja, da je vse Vse so pobrali in vzela jih je noč. Tež- Škocjana. je »lokalni župan«, ki je v krat manj časa za družino, vinograd v »Eni me sprašujejo, ali me je kaj strah kem času napravil sorazmerno Mevcah in smučanje, ki se mu je Torca Urnella. Ne vem, zakaj nekateri veliko. Res se KS Šmarjeta lahko včasih z užitkom predajal? »Zelo podcenjujejo ženske. Sicer pa si lahko mojo udeležbo razlagate tudi s tem, da pohvali s kar dobrim splošnim dobro bom premislil, predno se je radovednost pač močnejša od stra standardom, asfaltom, vodovo bom spet spustil v kaj takega. Si hu,« je rekla Tanja nekaj dni pred poto dom, telefonom, odvozom smeti, cer pa bomo še videli. Sedaj sem vanjem v špansko podzemlje. javno razsvetljavo. No, vse še ni politično neopredeljen in še bo čas L. M. gotovo, dejstvo pa je, da so stvari, za to, da se bom odločil, kako in za katere se ponekod še borijo, v kje bom kandidiral,« je previden tej krajevni skupnosti že samo Janez Kermc, sicer inženir orga umevne. Janez pravi, da to ni le nizacije dela v Tovarni zdravil Halo, tukaj njegova zasluga, temveč tudi pri Krka. V službi najde veliko raz zadevanj, ki sta jih v svojem času umevanja za svoje angažiranje v Dolenjski list! imela predhodnika Franc Medle, krajevni skupnosti, vendar, meni, ki je bil predsednik kar 16 let, in vse ima svoje mere in ne sme pre Novinarji Dolenjskega lista Jože Cvelbar. Dobra stavba mora rasti v izkoriščanje, ne podjetja ne si želimo v bodoče več sode namreč stati na dobrih temeljih. človeka. lovanja z bralci. Vemo, da je Pomembna je tudi dokajšnja enot- T. JAKŠE težko pisatj, zato paje lažje te lefonirati. Če vas kaj žuli, če bi TUKAJ SO PRIŠLI NOTER — Jože in Marija Pangre pred vrati, skoO Tanja Luzar radi kaj spremenili, morda so roparji prišli v notranjost njune stanovanjske hiše. (Foto: J. P'■) koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz do mačih krajev. Prisluhnili vam A .eslvtea nun bomo, zapisali, morda dali Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! kakšen nasvet, poiskali odgo Studia D in vor na vaše vprašanje ali kaj Z novomeško kabelsko TV očitno nekaj ni v redu — So pritožbe nad trgovci podobnega. Pokličete nas la upravičene? — Penzionisti naj deio prepustijo brezposelnim — Kmalu bi jo kap hko vsak četrtek zvečer, Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjsk med 20. in 21. uro na telefon dodelil nagrado TINI IVNIK z Gumberka pri Otočcu. Nagrajenki čest Telefonskih klicev v četrtek zvečer ni va, in povedala, da se ne more strinjati s cestaiji. Na enem križišču v Šmarjeti pi (068) 23-606. Eden od dežur Lestvica je ta teden takšna: kritiko, da imajo trgovino zaprto ravno še na kažipotu za Mokronog oddalje manjkalo, pač pa je nekaterim klicate 1(1) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN ljem manjkalo korajže, da bi se dežur takrat, ko jo kupci najbolj potrebujejo. nost 16 km, na drugem, nedalječ stran, nih novinarjev vam bo rad prisluhnil. 2 (4) Topliška dolina — FIS nemu novinarju predstavili s polnim Resje mogoče, da obratovalni čas last pa 13 km. Poznavalci pravijo, da je od 3 (2) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC imenom in priimekom. nici vikenda, ki je klicala, ne ustreza Smarjete do Mokronoga 16 km, kak 4 (3) Na pomoč — ANS. HENČEK najbolj, so ga pa vtrgovini s tremi zapo šno bližnjico pa so si na drugem znaku 5 (7) Mlinarjeva hči - ANS. T. VERDERBERJA Bralec A. T. iz Novega mesta je zelo MEDVEDI slenimi prilagodili željam večine kraja zamislili cestarji, jih bo treba še povpra 6 (5) Sinoči — ANS. I. PUGLJA nejevoljen, ker interesenti za kabelsko nov, se pravi, da imajo ob delavnikih šati. Ko je že bila priložnost in vzpostav NE NAPADAJO 7 (10) Moja mamica “DRUŽINSKI “UŽI1 TRIO NOVINA televizijo v delu naselja Nad mlini tudi odprto od 7.30 do 11. ure ter od 14. do ljena zveza, pa je slušalko prevzela še LOŠKI POTOK — Prejšnja leta so 8 (6) Na Triglav — ANS. NAGE!EU štiri leta potem, ko so podpisali pogod 9 (8) Nekaj vam povedal TONČEK PLUT 18.30, ob sobotah pa od 7.30 do 13. druga bralka iz Šmaijete in zastavila na območju Loškega Potoka medvedje bo in tudi poravnali dogovoijeno vsoto 10 (—) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLE vprašanje, čigava dolžnost je sedaj po pogosto napadali ljudi, ker so medved v protivrednosti blizu 1000 DEM, še Predlog za prihodnji teden: Pozdravljena, Slovenija — ANS. S. "L skrbeti za nesnago, ki se pojavlja ob ke polegale okoli posameznih vasi. Le niso dobili priključka. Tak primer bre Tudi tokrat nas je poklical Lojze iz kontejnerju nasproti Brinovca. Komu- tos pa so medvedje precej stran od vasi. zobrestnega financiranja bi res težko Gradca, ki večkrat rad poklepeta z de vvnaaaaaaaA^^^I nalci ga praznijo ob petkih, že v soboto Lovce smo vprašali, kaj je vzrok za to. SAA/VWV'UVWWWWWWWWWVV našli in ni čudno, da so se nekateri že žurnim novinaijem in mu natrosi nekaj Povedali so, da so ljudje včasih ob zako- pa je spet poln in nato se do naslednje naveličali in zahtevali denar nazaj. Tisti, modrosti. Meni, da je čudno, kako ne lih (tudi črnih) odmetavali neuporabne izpraznitve nabere okoli kontejnerja to ki še vztrajajo, dobivajo na vprašanja kateri, ki so bili invalidsko upokojeni odpadke živali blizu vasi. Zdaj pa so liko odpadkov, da je res sramota za ta cel kup nezadovoljivih izgovorov. kot nesposobni za delo, pri istem zdrav lovci pri gasilskem domu postavili svo turistični kraj. Ker nam je bil predsed S kabelskok TV v Novem mestu niku, ki jim je dal potrdilo o nesposob jo malo prikolico, na katero ljudje ob nik sveta KS Šmarjeta, Janez Kermc, Glasujem za: očitno res ni nekaj v redu, kajti v zvezi z nosti, potem dobijo potrdilo, da so spo zakolih odlagajo odpadke, lovci pa ravno pri roki, smo ga vprašali, kako je njo smo dobili še dva razburjena klica. sobni za sezonsko delo v počitniških nato to odpeljejo na mrhovišče pri Mr- Moj naslov: s tem. Povedal je, da so s problemom že Bralka z Grma omenja podobne težave domovih na motju. Ta dela naj bi bila talozu, kije precej oddaljeno od naselij. seznanjeni, vendar pa za odvoz smeti Kaže, da so se tako uspešno ubranili in kot A. T., medtem ko bi moral biti v na razpolago nezaposlenim in pa štu Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto skrbi Komunala, katere last so tudi kon- znebili medvedje nevarnosti. primerjavi z njima Jože iz Žabje vasi dentom. Moti ga tudi jadikovanje okoli tejneiji. Sedanji so 700-litrski in prire bolj srečen, saj je priključek že dobil. vojaških zavarovancev. jeni za avtomatsko praznjenje, zato na Ul Sedaj pa ga v nejevoljo spravljajo vsa Čisto druge skrbi imajo vaščani iz tistem kraju ne bi mogli imeti večjega, komesečne položnice za'kabelsko na Menijo, daje pri okolice Šentruperta. lahko pa bi se s komunalci dogovorili, ■ A ročnino. Pravi, da kolikor on ve, dru 7 A 7K šlo pri izplačevanju odškodnin po ško da bi poleg postavili še enega. >£ ZAlšu O god naročnine za kabelsko ne plačujejo di, ki jo je povzročila ujma s točo, do Tl V OTR posebej, moti pa ga tudi to, da je soraz — prvi dan pouka pa Je p. čudnih nepravilnosti. Zanima jih, kako Mlada bralka iz Novega mesta nam — Učiteljske plače so krimi — Ravnateljica sem, pa moram Že merno malo kanalov in da je slika še nalne. to, da so odškodnino dobili samo neka je potožila, da bi jo skoraj kap, ko je sama kositi travo okoli šolske stav imeti vse pripravljeno: urn.lK’h.,rrtih, slabša, kot je bila, predenje dobil kabel teri. V naseljih Straža, Trstenik in Brinje prejela z občine formular za davčno pri — Tudi ravnatelji niso boljše be. Jaz okoli šole, gospod župnik pa red dela, načrt športnih, *u grfur- ski priključek. plačani so jo dobili vsi, v vaseh Ravnik, Zabu- javo. Ima namreč zidanico na Ljubnu, okrog cerkve. Si predstavljaš župa naravoslovnih dni, iz/ctobf,, $e. — Štrajkati bo treba Bralec iz Novega mesta se pritožuje kovje, Škrljevo, Kamnje, Vrh in Hom pri hiši je menda že stoletja, pa še nikoli na, da bi vihtel koso okoli občinske zij, govorilnih ur, roditelj* pa ne, čeprav so vsi oddali prijavo na bajte? Stankov, interesne dejavinosi nad trgovcem, ki ima lokal na Partizan ni prišlo nikomur na pamet, da bi jo — Gospodo iz republiških iz formularjih, ki so jih dobili na krajev ski cesti 5. Ta si kar na cesti glasno navi imenoval objekt za oddih in rekreacijo, obraževalnih organov bi bilo treba — Mesečno dobim manj kot tr nem uradu. ja. Učitelji naj bi ja muziko. »Kaj bi bilo, če bi se vsak, ki saj je treba tam veliko in trdo delati. nekam poslati govka, ki postavlja robo na police. ima lokal v Novem mestu, takole izživ Vodja pospeševalne službe pri Kme veselja. tijski zadrugi Trebnje inž. Alojz Metel — Zaradi novih normativov in — Učitelji pospravijo v žep pet — Iz naroda hlapcev roj ljal. Saj bi bilo za znoret!« ugotavlja bra Bralec iz Ljubljane je razgrnil pro ko, nam je pojasnil, da so prizadeta najstega v mesecu štiristo mark. hlapce. lec. Muziki bo moral prisluhniti še kdo, blem prebivalcev Prekope in okoliških standardov? območja glede na povzročeno škodo po Komajpreživljajo svoje družine. — Malce pretiravaš ki je postavljen za to, da skrbi za javni vasi. Pred sedmimi leti so ustanovili - Tudi komisijskem ogledu razdelili v tri kate — Z.e pet let nismo bili na Ne bi rekla . ^ yeš- red in mir. gradbeni odbor za telefonijo, se s kr — Pomisli tik pred začetkom gorije, škodo pa so v glavnem že izpla morju. — Pa le napenjaš stvar*. a Našemu bralcu iz Črnomlja ni nič škim PTT dogovorili za gradnjo, pri pouka smo, pa nam ni še nihče po čali. Iz druge kategorije so bili kot upra — Mi tudi — No, pa mi povej, kaj J ^ so kaj všeč ulica od vrtca na Čardaku proti spevali denar v vrednosti 2.400 DEM, slal šolskega koledarja Misliš, da vičenci izločeni le vinogradniki-viken- — Ima me, da bi vse skupaj uritpli\kpm noklicU• .,dL Beltu, saj jo njeni prebivalci zatrpavajo zvoni pa še ne. Sedaj PTT zahteva do bo 27. april dela prost dan? daši. V omenjenih naseljih so že ali pa še pustila z drvmi in raznimi drugimi materiali, da Šolska snažilka naj bi vsak plačilo 1.000 DEM po naročniku za — Pozabila si na - je komaj prevozna. Predlaga, naj si ne bodo dobili izplačano škodo, za vse pa razvoj telefonije v občini, bati pa se je, dan počistila 1.200 m2 talne po — Takšne zmede v šolstvu še ni velja, da je morala biti ta prijavljena do — Še ti mi očitaj počii ' jepo red sami ogledamo. da vsi interesenti ne bodo priključeni, vršine. bilo. Kogarkoli pokličem na repu 8. avgusta. Če kdo misli, da se mu je — Pozabila si na to, k , tfL Odmev na kritiko iz zadnjega »halo« ker ne bo dovolj številk. S PTT se ne — Pusti to. V naši šoli nimamo bliko, je na dopustu. Kdor se ne zgodila krivica, se seveda lahko pritoži. e je zazreti v nedolžne je prišel iz Podturna. Oglasila se je po- morejo pogovoriti, ker ne prihaja na niti toliko cvenka, da bi plačali namaka v vodi, pa nima pojma o stovodkinja v tamkajšnji trgovini Klic bralltei z Šmaijete nas je opo sestanke. soboslikarja stvareh. Mercator-Standard, gospa Mumo- zoril na čudna merila, ki jih imajo naši T. J.