glediRGlasiloazg Občine Šmarješke RToplice, letoedi V., št. 2. junij 2011 ra zglediRazgledira zglediRazgledira zglediRazglediRazgledira zglediRazgledira zgledigledirazgl ediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lezgledirazglezgl edirazglezgledir azglezglediRazgl ezglediRazglezgl ediRazglezgledir azgledirazgledira RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediuvodRazgledi / kazaloRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Vsebina …

Poletje 1. Uvodne besede Poletje je najtoplejši letni čas. Koledarsko poletje se na severni polobli začne 21. junija s 2. O delu občine poletnim solsticijem in traja do 23. septembra (jesensko enakonočje). Meteorološko poletje se na severni polobli začne 1. junija in traja do konca avgusta. Poletje v sodobni kulturi radi 3. Občinski praznik povezujemo s počitnicami in morjem. Hladnega junijskega večera, ko se je že začelo meteorološko poletje, je naša srca v zdra- 4. Osnovna šola, vrtec viliškem parku ogrela Nuška Drašček s spremljevalcem na klavirju – njen žametni glas in njegovi spretni prsti so pričarali prijetno vzdušje, v katerem smo prisotni pozabili na po- in društva zeble prste in tresoče se čeljusti. Prvi večer občinskega praznika smo z njima zapeli pesmi o ljubezni, čustvu, za katerega se zdi, da ga je med nami vse manj. Vendar se k sreči tako samo 5. Portret: zdi. Ljubezen nas obkroža vsepovsod, vendar se je treba tudi zanjo potruditi, včasih malo Terezija Balažević bolj na široko odpreti oči in še zlasti – srce. Pred vami je nova izdaja občinskega glasila, ki je tokrat praznično obarvano. Za nami je že četrti občinski praznik, ki smo ga obeležili s praznovanji, koncerti, pohodom in številnimi 6. Aktualno: znate drugimi dejavnostmi. Za vse tiste, ki ste ga zamudili, smo v glasilu pripravili izčrpno po- prepoznati ročilo o dogodkih. V tokratni številki boste našli tudi številne druge zanimivosti, za katere melanom? upamo, da vam popestrijo nekaj uric. Za redno izhajanje občinskega glasila se trudi devetčlanski uredniški odbor ter ostali avto- rji, ki s svojimi prispevki pomagajo popestriti njegovo vsebino. K sodelovanju pa ponovno 7. Zanimivosti vabimo tudi vas, dragi bralci: pošljite nam kakšno pismo in povejte, kaj razmišljate, kaj počnete in s čim se ukvarjate. Zelo si želimo ponovne uvedbe rubrike Pisma bralcev, a brez 8. Kolumna vas žal ne bo šlo. Zlasti v septembrski številki si želimo vaših prispevkov, v katerih nam lahko poročate o svojih poletnih dogodivščinah. Veseli bomo tudi vaših predlogov in mnenj 9. Predstavitev glede vsebine občinskega glasila. Vse prispevke, komentarje in pripombe lahko pošljete na svetnikov elektronski naslov [email protected]. Sedaj pa vas prepuščamo poletju, brezskrbnemu poletju … Želimo vam dolgo in toplo 10. Razpisi poletje – prav takšnega za letos napovedujejo vremenoslovci! Eva Durič

RAZGLEDI, glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Naklada: 1300 izvodov. Odgovorna urednica in lektorica: Eva Durič. Uredniški odbor: Miha Gorenc, Jože Novak, Jože Perše, Majda Kušer Ambrožič, Terezija Balaže- vić, Petra Grajžl, Majda Pungerčar, Sonja Košak.

Foto naslovnica: Letošnji dobitniki Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. občinskih priznanj v družbi županje Fotografija na naslovnici: občinski nagrajenci mag. Bernardke Krnc Odgovornost za prispevke prevzema avtor. Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil.

2| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Spoštovane občanke in občani, topli sončni žarki in vse daljši dnevi, petje in žvrgolenje ptic ter prebujajoča se narava so znanilci, da je končno prišla pomlad, ki se nagiba k poletju. Praznovali smo že četrti občinski praznik, bližata se konec šolskega leta in brezskrbni počitniški čas.

Na Občini Šmarješke Toplice potekajo aktivnosti v okviru številnih projektov. Trenutno pospešeno gradimo kanalizacijo, obnavljamo vodovod in ostalo infrastrukturo v naselju nad Prinovcem v Šmarjeških Toplicah. Dela na tem projektu, za katerega smo pridobili tudi 648.000 evrov nepovratnih sredstev EU iz Regionalnih razvojnih spodbud, morajo biti zaključena do konca avgusta. Tako se bodo prvi občani na kanalizacijo lahko priključili že v letošnjem letu, s tem pa bomo pripomogli tudi k čim prejšnjemu zavarovanju našega skupnega vodnega vira Jezero v Družinski vasi.

Zaradi rekordnega števila rojstev, ki jih beležimo od nastanka nove občine, imamo premajhne kapacitete za sprejem vseh malčkov v vrtec Sonček. Kljub devetim že delujočim oddelkom vrtca, v katerih je kar 166 otrok, za nekatere malčke ni prostora. Pospešeno pripravljamo dokumentacijo za izgradnjo novih šestih enot vrtca pri osnovni šoli in pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili še letos. Med drugim za izvedbo te investicije ter za izvedbo obnove OŠ Šmarjeta in prometne ureditve šolskega okoliša potekajo tudi aktivnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. To bo eden največjih investicijskih projektov v občini v naslednjih letih. V juniju bo objavljen javni razpis za izvajanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojno-varstveni družini, iščemo pa tudi rešitve za oblikovanje novega oddelka vrtca.

V sklopu praznovanja občinskega praznika smo svojemu namenu predali obvoznico Šmarjeta – njena gradnja se je po številnih zapletih in po šestih letih prekinitve gradbenih del letos zaključila, pridobili smo tudi uporabno dovoljenje. Gre za enega največjih projektov, ki smo jih uresničili v samostojni občini. Nadaljujemo z aktivnostmi za izgradnjo krožišča Šmarjeta ter pločnika, javne razsvetljave in kolesarke poti do Šmarjeških Toplic, skupaj z rekonstrukcijo državne ceste.

Veliko aktivnosti je usmerjenih tudi v odprtje lekarne v Šmarjeti, v neposredni bližini zdravstvene postaje. Po štirih letih prizadevanj nam je končno uspelo pridobiti pozitivno mnenje lekarniške zbornice za odprtje podružnične lekarne v Šmarjeti. Gre za pomembno pridobitev v občini, ki bo celovito dopolnila razvoj zdravstvene in lekarniške dejavnosti, zato omenjene priložnosti nikakor ne smemo izpustiti.

V veliko veselje nam je, da smo bili letos uspešni pri prijavi na razpis HELIOS-ovega sklada, iz katerega smo dobili 2.600 evrov za obnovo vodnjaka v Gorenji vasi pri Šmarjeti. Z deli bomo pričeli že v poletnih mesecih, tako da bomo lahko jeseni obnovljen vodnjak predali svojemu namenu, pri tem pa računamo tudi na sodelovanje občank in občanov iz Gorenje vasi. Pripravljamo še veliko projektov na področju turizma, prijavljamo jih na odprte državne in evropske razpise za pridobitev nepovratnih sredstev.

Iskrene čestitke tudi letošnjim občinskim nagrajencem, dobitnikom nagrade in priznanj Občine Šmarješke Toplice, Tereziji Balaževič, Sonji Košak, Darji Jeglič in Slavku Gregorčiču!

Na koncu vam bi rada zaželela prijetne dopustniške dni, šolarjem pa brezskrbne in ustvarjalne počitnice.

Vaša županja Bernardka Krnc

3| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Vzdrževalna dela na Varstvo predšolskih otrok občinskih cestah Po vpisu v vrtec za novo šolsko leto je bilo v Občini Šmarješke Toplice oblikovanih devet Po dolgotrajni zimi so se v spomladan- oddelkov, na čakalno listo pa razporejenih 28 otrok. Če so otroci v starosti od enega do skem času začela redna vzdrževalna dela treh let, je treba iskati možnosti za oblikovanje dveh dodatnih oddelkov. na občinskih cestah. Zaradi obilice snega Vrtec deluje v sklopu Osnovne šole Šmarjeta, kjer se odvija tudi večino programa. Skupina Zvezdice je organizirana v stavbi, kjer je bil nekoč gostinski lokal, občina pa je prostore v zimskem času so bili stroški zimskega za dobo dveh let uredila za potrebe vrtca. Notranja igralna površina in tudi spremljajo- vzdrževanja visoki in večji kot v lanskem či prostori so za dejavnost vrtca v glavnem ustrezni, vrtec pa nima nikakršne primerne letu. Odstranili smo količke, zimske de- zunanje igralne površine, saj je njegova terasa dobesedno na parkirišču. Prostori bodo v ponije, pospravili smo pesek za posipava- prihodnosti sicer namenjeni lekarniški dejavnosti. nje, prav tako smo že izvedli sanacije od Ker je interes in priložnost za odprtje lekarne velik, prav tako je velika zainteresiranost ob- zmrzali poškodovanih cest. čanov, se za novo šolsko leto z odprtjem dodatnega oddelka vrtca v šoli načrtuje preselitev V mesecu maju smo sanirali cesti proti oddelka Zvezdica. S tem se obstoječe kapacitete vrtca ne bodo zmanjšale, kljub temu pa Koglu in Orešju, ki sta bili poškodova- nobenega od 28 otrok, ki so na čakalni listi, zaenkrat še ni mogoče sprejeti v vrtec. ni zaradi lanskoletnih plazov. Urejamo Občina je po Zakonu o vrtcih dolžna zagotoviti prosta mesta za vse v vrtec vpisane otro- prepuste, gramoziramo ceste, saniramo ke. Vendar so ne glede na zakonsko določilo izkušnje po Sloveniji zelo različne. Le redke poškodbe na asfaltih, menjavamo dotra- občine zmorejo ob tako povečanem številu rojstev slediti potrebam po vpisih v vrtec. Če jana prometna signalizacija in opravljamo pa volja vendarle je prisotna, je možnih več rešitev. Nemogoče je namreč pričakovati, da ostala dela, ki so potrebna za običajno bodo sorazmerno s potrebami rasli tudi novi vrtci. prevoznost občinskih cest. Slovenska zakonodaja se novo nastalim razmeram hitro in uspešno prilagaja ter omogoča Za večjo preglednost občinskih cest se je v tudi druge oblike vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. mesecu juniju pričela košnja trave ob ob- MOŽNOSTI činskih cestah ter odstranjevanje grmovja, Vzgojno varstvena družina: Vrtec, ki organizira vzgojo in varstvo otrok v vzgojno var- ki posega na vozišče. Dela na občinskih stveni družini, izbere nosilca izvajanja na podlagi javnega razpisa. Ustanovitelj javnega cestah se v tem času intenzivno izvajajo, vrtca izda soglasje na podlagi ugotovitve, da vpis otrok v javni vrtec presega razpoložljiva do konca leta pa je v načrtu še kar nekaj prosta mesta. Program se izvaja na domu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, če je vklju- vzdrževalnih del. čenih največ 6 otrok 1. starostnega obdobja, oz. na domu vzgojitelja, če je vključenih največ Tomaž Ramovš, občinska uprava 8 otrok 2. starostnega obdobja. Zasebni vrtec -Brez koncesije: Zasebnik mora imeti zagotovljene prostore v skladu s Pravilnikom o Ureditev komunalne normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki velja tudi za javne vrtce. Izvaja javno veljavni program Kurikulum za vrtce ali svoj program oz. ka- infrastrukture v terega izmed programov po posebnih pedagoških načelih (npr. Montessori pedagogika, Waldorfska pedagogika …), za katerega pa mora dobiti pozitivno mnenje Strokovnega naselju sveta RS za splošno izobraževanje. Zasebni vrtec je upravičen do financiranja iz občinske- »Nad Prinovcem« ga proračuna, če ima vključenih vsaj za en oddelek otrok, izvaja vsaj poldnevni program, ima zaposlene oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev za iz- Dela v naselju „Nad Prinovcem“ v Šmar- vedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter je dostopen vsem otrokom. jeških Toplicah potekajo nemoteno in brez Zasebnemu vrtcu za posameznega otroka pripada 85 % deleža v ceni, ki ga sicer pokrije večjih zapletov. Dokončanih je že večina občina za otroka v javnem vrtcu. odsekov obnove vodovoda, kanalizacije, -S koncesijo: Občina lahko, če tako kažejo potrebe v zvezi s predšolsko vzgojo, zasebne- meteornih voda, elektrike, TK-vodov in mu vrtcu podeli koncesijo. Podelitev koncesije pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno javne razsvetljave. Izvedba gradbenih del službo in ima enak program kot javni vrtec, s posebno pogodbo o koncesiji pa se opredeli za ureditev komunalnih vodov je potreb- obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina. Običajno zasebnemu vrtcu s koncesijo pri- na še v zahodnem delu naselja. Projekt se pada 100 % deleža v ceni, ki ga sicer pokrije občina za otroka v javnem vrtcu. bo predvidoma zaključil v mesecu avgu- Najem prostorov: Po lanskoletni spremembi in dopolnitvi Zakona o vrtcih se prostori stu. vrtca lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev in sicer v stano- Projekt je sofinanciran z nepovratnimi vanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storit- sredstvi, ki jih uspešno in redno mesečno vene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano črpamo iz Službe vlade RS za lokalno sa- uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok. Za te stavbe ni potrebna spre- moupravo in regionalno politiko. memba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje. V sklopu ureditve komunalnih vodov se Obstaja torej kar nekaj možnosti za zagotovitev potrebnih kapacitet in rešitev problema bodo občinske ceste v naselju preplastile, predšolske vzgoje v občini, dokler ne bo zgrajen nov vrtec. tako da bo naselje urejeno tako na komu- Majda Kušer Ambrožič, nalnem kot na cestnem področju. predsednica Odbora za družbene dejavnosti Tomaž Ramovš, občinska uprava

4| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle O izidu glasovanja na Poročilo svetovalnem referendumu za s sej občinskega sveta v tem mandatu spremembo sedeža Občine V času 2. mandata županje so novoizvoljeni člani in članica Občinskega sveta do sedaj zasedali na konstitutivni, šestih rednih in eni dopisni Šmarješke Toplice, 5. junij 2011 seji, pri čemer so na posameznih sejah obravnavali naslednje pomemb- nejše točke: Občinska volilna komisija Šmarješke Toplice je na podla- Konstitutivna seja, 2. november 2010 – Poročilo občinske volilne gi zapisnikov volilnih odborov, ki so vodili glasovanje na komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana; imenovanje voliščih, na podlagi predčasnega glasovanja ter zapisnika mandatne komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in OVK o izidu glasovanja po pošti ugotovila naslednji izid ugotovitev izvolitve župana; poročilo mandatne komisije za ugotovitev glasovanja: izvolitve župana ter imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volit- ve in imenovanja. V volilne imenike je bilo vpisanih 2555 volivcev. 2. redna seja, 30. november 2010 – Imenovanje članov nadzornega S potrdilom upravne enote ni glasoval noben volivec. odbora Občine in delovnih teles občinskega sveta; predlog Proračuna Občine za leto 2011; posamičen program upravljanja – predlog nakupa SKUPAJ VOLIVCEV: 2555 parcel za dosego javne koristi v k.o. Družinska vas. GLASOVALO JE: 1534 VOLIVCEV 3. redna seja, 28. december 2010 – Predlog rebalansa II. Proračuna ODDANIH GLASOVNIC: 1534 Občine za leto 2010; predlog Proračuna Občine za leto 2011; posamičen program upravljanja – predlog nakupa in menjave parcel za dosego Med oddanimi glasovnicami so bile nekatere prazne, na ne- javne koristi; potrditev najemnine za oddajo prostorov za zdravstveno katerih sta bila obkrožena oba odgovora, pri nekaterih pa ni dejavnost; seznanitev s prenehanjem koncesijskega razmerja za TIC. bilo moč ugotoviti volje volivca, zato je bilo med oddanimi 4. redna seja, 15. februar 2011 – Rekonstrukcija daljnovoda Brestani- glasovnicami: ca – Hudo; predlog strategije kmetijstva Občine; predlog Odloka o ne- kategoriziranih cestah; predlog Pravilnika o enotnem izgledu žarnih NEVELJAVNIH GLASOVNIC: 6 grobov na pokopališču Bela Cerkev; imenovanje člana nadzornega od- VELJAVNIH GLASOVNIC: 1528 bora Občine; imenovanje odgovornega urednika in dveh članov občin- skega sveta v uredniški odbor Razgledi; posamični program upravlja- Na referendumsko vprašanje „ALI STE ZA TO, DA SE KOT nja – predlog enakovredne menjave parcel v k.o. Gorenja vas za dosego SEDEŽ OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE NAMESTO NA- javne koristi; pisarna občinske uprave v delu stavbe v lasti Gasilskega SELJA ŠMARJETA DOLOČI NASELJE ŠMARJEŠKE TO- društva Šmarjeta; stara šola Bela Cerkev – potrditev DIIP za Kulturni PLICE?“ je dom Bela Cerkev. 5. redna seja, 29. marec 2011 – Poslovni plan Komunale Novo mesto Z BESEDO „ZA“ ODGOVORILO VOLIVCEV: 667 za leto 2011; informacija o stanju varnosti na območju Občine v letu 2010; Z BESEDO „PROTI“ ODGOVORILO VOLIVCEV: 861 poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2010; Občinska volilna komisija letno poročilo Osnovne šole Šmarjeta za leto 2010; pravilnik o pogojih in Občine Šmarješke Toplice kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec Sonček; strategija priprave in izgradnja tretje razvojne osi v JV Sloveniji; Odlok o nekategoriziranih Opomba: besedilo je prepis iz Zapisnika Občinske volilne komisi- cestah; Odlok o dopolnitvah odloka o razpisu svetovalnega referendu- je Občine Šmarješke Toplice o ugotovitvi končnega uradnega izida ma za spremembo sedeža Občine; imenovanje odgovornega urednika glasovanja na svetovalnem referendumu za spremembo sedeža Ob- Razgledov; pooblastilo županji za sprejem Dokumentov identifikacije čine Šmarješke Toplice, 5. junija 2011. investicijskega projekta in investicijskih programov. 6. redna seja, 12. april 2011 –Lokalni energetski koncept Občine; idej- na zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Občini; Kako potekajo priprave sklep o ceni za pomoč na domu za leto 2011 in seznanitev s poročilom izvajanja dejavnosti pomoči na domu v letu 2010; zaključni račun pro- Občinskega prostorskega načrta računa Občine za leto 2010; investicija komunalne ureditve naselja Nad Prinovcem – uskladitev vrednosti in naziva investicije zaradi črpanja (OPN)? nepovratnih sredstev v proračunu in načrtu razvojnih programov za Občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice (v na- leto 2010; sklep o ukinitvi statusa javnega dobra – banovinsko dobro. daljevanju OPN OŠT) je trenutno v fazi pridobivanja mnenj 7. redna seja, 31. maj 2011 – Poročilo o delu Razvojnega centra Novo nosilcev urejanja prostora. Od skupno 48 nosilcev urejanja mesto za leto 2010 in plan za leto 2011; potrditev predlogov za priznanja prostora smo zaenkrat pridobili 24 pozitivnih mnenj. Težave in nagrade Občine za leto 2011; posamičen program upravljanja – pred- nastajajo pri pridobivanju pozitivnega mnenja Ministrstva log nakupa parcel v k.o. Gorenja vas (krožišče Šmarjeta za dosego jav- za gospodarstvo, Direktorata za turizem. nega interesa). Po pridobitvi vseh usklajenih in pozitivnih mnenj bomo iz- 1. dopisna seja, 18. april 2011 – Odlok o spremembah in dopolnitvah delali usklajen predlog, ki ga mora s sklepom sprejeti mini- Odloka o razpisu svetovalnega referenduma za spremembo sedeža Ob- ster za okolje in prostor. čine. Stane Bajuk, občinska uprava Lidija Radkovič, občinska uprava

5| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Projekti na Otvoritev vodnjaka v parku na Cankovi področju odvajanja Naša pobratena občina Cankova iz Prekmurja je 20. maja 2011 z odprtjem novega vod- njaka, slavnostno sejo in proslavo pričela s praznovanjem svojega 7. občinskega praznika. in čiščenja Iz naše občine sta se praznovanja udeležila županja mag. Bernardka Krnc in podžupan g. Aleksander Durič. odpadnih vod V sklopu praznovanja so v parku v središču Cankove odprli nov vodnjak, na mestu, kjer V okviru izvedbe projektov iz po- je v drugi polovici 19. stoletja stal prav takšen vodnjak na vzvod ali „stüdenec na čigo“. dročja odvajanja in čiščenja odpadnih Vodnjak na vzvod je prava posebnost Panonske nižine, ki je ne vidimo več pogosto. Sestav- vod smo se maja 2011 na Ministrstvu ljen je iz pokončnega in prečnega droga, na katerem je kljuka za vedro. Za pomoč pri dviga- za okolje in prostor udeležili sestan- nju polnega vedra vode je zadnji del prečnega droga obtežen. Voda in vodnjak imata v Can- ka v zvezi z možnostmi financiranja kovi velik simbolni pomen, saj aglomeracij po operativnem planu na pojasnjujeta izvor imena Can- območju naše občine. kova, ki je nastalo iz besede Udeležence sestanka na ministrstvu „conkati“, kar pomeni kapljati. smo seznanili z izdelano IDEJNO ZA- Iz vodnjaka je bilo venomer SNOVO ODVAJANJA IN ČIŠČENJA slišati kapljanje oz. „conkanje“ KOMUNALNIH ODPADNIH VOD V vode. Že v 13. stoletju pa se OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE. vas Cankova prvič omenja kot „kraj ob mrzlem studencu“ oz. Idejna zasnova je izdelana z name- Kaltenbrunn (nemško). nom pridobitve ocene potrebnih in- V okviru Heliosovega skla- vesticijskih vlaganj ter načina reševa- da, ki sta ga leta 1998 ustanovi- nja in odvajanja ter čiščenja odpadnih la poslovni sistem HELIOS ter vod na področju aglomeracij, skladno Ministrstvo za okolje in pros- z zahtevami Operativnega programa tor, je to že 70. obnovljeni vod- in Pravilnika o odvajanju in čiščenju njak v 60. slovenski občini, na komunalne in padavinske vode. Goričkem pa že 10. obnovljeni Na ministrstvu so pohvalili našo vodni vir. Vrednost postavitve idejno zasnovo ter izpostavili, da smo vodnjaka in ureditev okolice ena izmed redkih občin, ki je priprav- je znašala okoli 6.000 evrov, Vodnjak na vzvod, v ozadju županja občine Šmarješke To- ljena v tolikšni meri, pri čemer bodo od tega je Helios prispeval plice mag. Bernardka Krnc, župan občine Cankova g. Dra- nudili vso pomoč, ki jo bo občina 2.300 evrov. Prejšnji teden se go Vogrinčič, predstavnica Heliosa ga. Andreja Roš, pred- potrebovala pri realizaciji projektov je z objavo rezultatov uradno stavnik ministrstva za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj. na področju odvajanja in čiščenja od- zaključil letošnji razpis Helio- padne vode. sovega sklada, kjer so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet vodnjakov za letošnjo ob- Trenutno se izvajajo potrebne aktiv- novo. Izbrane so bile občine Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik in nosti za pridobitev nepovratnih sred- Muta, ki si bodo razdelile 17.000 evrov. stev za realizacijo skupnega projekta Naša občina je na omenjenem razpisu dobila 2.600 evrov za obnovo vodnjaka v Gorenji kanalizacije Gradenje in vodovoda vasi. Predračunska vrednost za obnovo vodnjaka znaša 7.000 evrov, vodnjak pa bo obnov- Vinji Vrh – nizka cona. ljen še v letošnjem letu. Aleksander Durič Tomaž Ramovš, občinska uprava

Obnova Osnovne šole Šmarjeta, gradnja vrtca in prometna ureditev Projektant PROJEKT, d. d., Nova Gorica, za izvedbo projekta obnove OŠ Šmarjeta, gradnje vrtca in prometne ureditve na območju osnovne šole pospešeno pripravlja projektno dokumentacijo. Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja bo potekala do konca meseca oktobra, saj gre za zahteven projekt, prav tako pa je treba pridobiti vsa potrebna soglasja, ki so nujna za gradnjo. V letošnjem letu bo izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo. V lanskem letu je bilo za namen gradnje vrtca in prometne ureditve kupljeno zemljišče v neposredni okolici osnovne šole. Prav tako Občina že kandidira na državnih razpisih za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo obnove šole in gradnje vrtca. Hkrati si prizadevamo in izvajamo aktivnosti za uresničitev investicije v najkrajšem možnem času. Obnova šole bo izboljšala kakovost učnega okolja za učence in povečala prostorske zmogljivosti šole, izgradnja vrtca pa bo pripomogla k izboljšanju prostorskih zmogljivosti ter predšolskim otrokom omogočila kvalitetnejše bivanje v vrtcu. Tomaž Ramovš, občinska uprava

6| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Otvoritev razstave »Spominki Dolenjske in Bele krajine« V projekt „Spominki Dolenjske in Bele razstavo vseh primernih spominkov avto- dvorane Kulturnega doma se nahaja v Vi- krajine“, ki se je izvajal v okviru Letnega rjev, ki so sodelovali na natečaju. Sodelova- notoču Pavlin. izvedbenega načrta 2009 Lokalne akcijske la je tudi naša občanka Terezija Balažević, ki Upamo, da bodo turistični spominki, ki skupine Dolenjska in Bela krajina, je bilo je prejela certifikat za primernost izdelka. so danes tukaj razstavljeni, lepote in ime vključenih 14 občin s tega področja. Projekt Razstava bo na ogled do konca junija 20- naših krajev ponesli v svet. je izvedlo podjetje Konvikt, d. o. o., v sode- 11, in sicer od četrtka do nedelje. Ključ od Petra Grajžl, občinska uprava lovanju z Občino Šmarješke Toplice. Na natečaju so prijavitelji lahko sodelova- li s spominki, ki na svoj izviren, originalen način predstavljajo lepoto ter kulturno in naravno dediščino krajev Dolenjske in Be- le krajine. Strokovni komisiji je predsedoval priznani slovenski etnolog dr. Janez Boga- taj, pri ocenjevanju pa je komisija upošteva- la naslednja merila: dediščinsko vrednost, produkcijo, likovno-estetsko vrednost, iz- virnost, turistično-promocijsko vrednost in identiteto oziroma razpoznavno vrednost spominka. Komisija je nagradila najboljše tri spominke ter izbrala še 22 primernih spominkov, ki jim je podjetje Kovikt pode- Oljenka s petelinom, Borut Šprajcer: „Pet- Šopki iz krep papirja, Terezija Balažević: lilo certifikat „Spominek Dolenjske in Bele elin je šentjernejski zaščitni simbol. Imajo „Šopki predstavljajo trajen spomin na kul- ga na slemenih hiš kot okras in zato, ker naj turno in turistično dediščino našega kraja. krajine“ ter označbo na samem spominku. bi jih varoval pred požarom. Petelinček na Izročilo se prenaša iz roda v rod, izdelovali Projekt se je zaključil v soboto, 21. maja, v oljenki posnema situacijo, v kateri s kikiri- so jih že v starih časih za poročne šopke ne- Kulturnem domu Bela Cerkev, z zaključno kanjem opozarja na ogenj.“ vest, manjše šopke pa so nosili svatje.“

Obvoznica Šmarjeta V letošnjem letu sta bili na državnem nivoju ureditve regionalnih cest zaključeni le dve investiciji. Odprta obvozna cesta skozi Šmar- jeto je ena redkih investicij na državnem nivoju v letošnjem letu, ki bo predana v prometno uporabo. Dne 17. 05. 2011 je potekal komisijski pregled objekta Izvedba navezave državne ceste R-667/1385 Zbure–Mačkovec od km 2,908 do km 3,065 na obvoznico Šmarjeta ter prometna ureditev obvoznice Šmarjeta. Predsednik komisije je na podlagi zapisnika komisijske- ga pregleda poslal vlogo ministru za promet, in sicer za izdajo dovoljenja za izročitev ceste prometu. Glede na vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja na Upravno enoto Novo mesto je bila dne 1. 06. 2011 sklicana komisija za tehnični pregled zgrajene ceste. Naloga komisije je, da na tehničnem pregledu ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovolje- nja v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Glede na ugotovitve komisije je Upravna enota Novo mesto odločila o izdaji uporabnega dovoljenja, ki je bilo izdano v mesecu juniju 2011. Po dolgotrajnemu trudu nam je uspelo urediti obvoznico, ki bo razbremenila center Šmarjete in povečala prometno varnost v strnje- nem in prometno zelo obremenjenem naselju. Obvoznica ni dokončen zaključek investicije, saj je nadaljnja faza ureditev krožišča, bi bo nadomestil začasni priključek v spodnjem delu. Izvedba krožišča ni bila v načrtu Direkcije RS za ceste, vendar nam je s trudom ter s korektnim in dobrim sodelovanjem z Direkcijo RS za ceste uspelo podpisati pogodbo za ureditev krožišča. To bo dodatno izboljšalo prometno varnost in urejenosti kraja prineslo dodatno vrednost. Trenutno potekajo potrebne aktivnosti za prenos državne ceste skozi center med občinske ceste in nato njeno ustrezno prometno ureditev. Tomaž Ramovš, občinska uprava

7| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Občina uspešna na razpisu Heliosovega sklada Skupina Helios ter Ministrstvo za okolje in prostor v partner- skem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih sloven- skih voda letos že 14. leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. V preteklih 13 letih so s finančno pomočjo Heliosovega sklada obnovili že 70 vodnjakov v 60 slovenskih občinah ter nagradili 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki podjetja Helios, predstavniki MOP-a in hidrogeolog, je 13. maja med 25 Logotip okolju pri- prijavljenimi projekti iz 23 občin, ki so se odzvale na letošnji jaznih izdelkov in javni razpis, izbrala pet občin s šestimi vodnjaki. Glede na raz- zaščitni znak HE- pisne pogoje so bili izbrani vodni viri, katerih obnova in po- LIOS-ovega sklada novna oživitev za lokalno okolje predstavljata novo prostorsko „Ribica v soncu“ vrednost ter ohranjata bogastvo obstoječe kulturne in naravne dediščine. Prednost pri izbiri so imeli projekti, ki so zajemali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti. Zbralo se nas je veliko! Med njimi je bil izbran tudi projekt Občine Šmarješke Toplice z vodnjakom v Gorenji vasi pri Šmarjeti (dodeljena so sredstva v višini 2.600,00 evrov). Glavno vodilo projekta je skozi oživljanje vodnjakov v Sloveniji širiti zavest o ce- lovitem pomenu vode v človekovem okolju ter tako spodbujati aktivno delovanje za Drugi pohod ohranjanje in izboljšanje kakovosti vode v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine, pri čemer jih s tem projektom poskušamo ponovno oživeti in vključiti v celo- v počastitev občinskega praznika vito podobo trgov, krajev, vasi ali mest. To je edini znani dolgoročni partnerski projekt v Sloveniji in širši Evropi, ki simbolno Jutri bo spet lep dan. Morda bo še lepši vodi v prihodnost ter vzpostavlja sinergijo med lokalnimi skupnostmi, šolami, gospo- od današnjega. Že zato je lepo živeti. Ne vemo, kaj nam bo prinesel v tančice zaviti JUTRI. Jutri je tisto, za kar se splača živeti. O, da bi jih bilo še mnogo. Zate in zame. Za vse, ki vidimo, da je ta svet narejen za uživanje, za nas, ki nam je narava sveta kot oltar v cerkvi. Za vse, ki smo vsaj še malo ljudje … J. M.

Letos nas je pot peljala po „opuščenih ste- zicah“ proti cerkvici sv. Jakoba na Cerovcu. Ta kulturni spomenik je bil po pisanju pro- fesorja Komelja zgrajen okoli leta 1500. Arhi- tekturo cerkve uvrščajo med poznogotsko, v 17. stoletju pa je bila barokizirana. Zlati oltar- ji danes kličejo restavratorja. Podpis pogodbe za obnovo vodnjaka Skupini pohodnikov se je pridružil tudi župan občine Mokronog-Trebelno go- darsko družbo in državno institucijo. Projekt deluje od spodaj navzgor, pri čemer s so- spod Maver. delovanjem v projektu pridobijo vsi udeleženci. Na lokalni ravni združuje in povezuje Pot nas je vodila proti idilični vasici Sela in ljudi, z vključitvijo šol izobražuje otroke ter pri njih vzbuja čut za odgovoren odnos nato po lepo urejeni gozdni poti do potoka do lastnega okolja in naravnih virov, tudi vode. Skupina Helios je kemično podjetje in Radulja. Tu sta župan in županja uradno od- se kot tako zaveda potrebe po širšem družbeno odgovornem ravnanju, pri čemer ga prla obnovljeno stoletno brv, ki je bila v zgo- že vrsto let po vsej Sloveniji udejanja s tem in podobnimi projekti finančne podpore dovini zelo pomembna za vaščane Strmice. lokalnim organizacijam. Župan sosednje občine in županja Krnčeva Petra Grajžl, občinska uprava sta se v krajšem nagovoru zahvalila Domoz- nanskemu društvu Šmarjeta, ki je brv obno-

8| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediobčinRazglediski praznikRazgledi 2011 RazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Na poti nas je spremljala dobra volja! Drugi pohod v počastitev občinskega praznika vilo. Služila bo številnim pohodnikom in turistom, ki pogosto obiskujejo ta lepo ohranjen kotiček narave. Najlepši trenutek pohoda pa je bil postanek ob vojaški rimski utrdbi iz 6. stoletja na strmem, težko dostopnem gričku pod Strmico. Velikost nekdanjega naselja je 95 x 45 metrov. Tu so arheologi našli 11 zanimivih predmetov (bronasta fibula, obesek v obliki križa, obroček …). O pomenu zgodovinske naselbine in življenju v tistem času je pohod- nikom spregovorila kustosinja Dolenjskega muzeja, gospa Majda Punger- čar. Po krajšem sprehodu skozi sosednjo občino smo zopet krenili proti do- lini Radulje. V „dolini miru“, pred lepo obnovljenim mlinom, sta nas pri- Naša županja in župan občine Mokronog-Trebelno ob otvorit- jazno sprejela Milena in Bogdan Prudič. Milena je bila zadnji otrok, ki je vi brvi prijokal na svet v tej hišici. Za tem je mlin desetletja sameval. Iz ruševin ga je obnovila Milena s svojo delavno družino in prijatelji ter ga preure- dila v malo vodno elektrarno. Pohodnikom sta se daljši počitek in malica še kako prilegla. Z zanimanjem so prisluhnili Mileni, ki je nazorno pred- stavila zgodovino, dogodivščine in pestro življenje svojih prednikov. Da bi bilo veselje popolno, sta nam Marko Blažič in njegov prijatelj na harmo- nikah zaigrala nekaj poskočnih. Poldan je na sosednjih gričih že davno odzvonil, zato je kolona prijetno utrujenih pohodnikov krenila naprej proti soteski pod klevevškim gra- dom. Uživali so ob „pojočih slapovih“ Radulje in pestrem rastju v mirni dolini. Na levem bregu potoka so se v popoldanskem soncu, na nepre- hodni strmini, lesketale razvaline nekdaj mogočnega gradu Klevevž. Pod njim sta nas zapeljevali kraški jami, toda vodna gladina je bila tokrat pre- visoka, da bi se podali v svet netopirjev, ki kraljujejo v Zgornji Klevevžki jami. Tudi za prijetno osvežitev v Klevežki toplici ni bilo časa. Po krajšem počitku na klopeh ob kopališču smo se ponovno podali navkreber, na Grič, in skozi hladno senco kostanjevega gozda proti Šmarjeti. Navdušeni pohodniki so na cilju v en glas zaklicali: „Čez leto osorej se zopet vidimo!“ Jože Perše Postanek pri mlinu

9| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediobčinRazglediski praznikRazgledi 2011RazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Koncert Nuške Drašček in pianista Blaža Jurjevčiča 4. »Ti si moja ljubezen« v termalnem občinski parku Šmarjeških Toplic V petek, 10. 6. 2011, je na idilični lokaciji v objemu parka Term Šmarješke Toplice pred praznik približno dvestotimi obiskovalci nastopila novopečena mamica in odlična pevka Nu- Občinski praznik je ška Drašček s priznanim pianistom Blažom letos potekal od petka, Jurjevčičem. Skozi koncert nas je popeljala z veliko pozitivne energije, ljubezenskih ver- 10. junija, do srede, zov in anekdot ter odličnim repertoarjem. 15. junija 2011. Obiskovalci so si bili edini, da tako dobrega koncerta že dolgo niso obiskali.

4. Nogometni turnir za pokal Občine Šmarješke Toplice

Člani Športnega društva Vinica so pripra- vili četrti turnir za pokal Občine Šmarješke Toplice, potekal pa je v nedeljo, 12. junija, v Športnem parku Vinica. Na turnirju je sodelovalo 9 ekip: Vinica, Plastoform Šmarjeta, Novak gradbena me- hanizacija, Zbure, Yugo EL-DI, Žaloviče, Banat, Intertour in Bela Cerkev.

Občinski prvaki v malem nogometu na travi, člani Športnega društva Šmarjeta. Ekipa Končni vrstni red: je prejela pokal za 1. mesto in prehodni pokal, ki ga bo branila prihodnje leto. V svojih 1. mesto: NK Plastoform Šmarjeta, vrstah so imeli tudi Jureta Žagarja, ki si je prislužil pokal za najboljšega igralca turnirja. 2. mesto: NK Vinica, Igralci zmagovalne ekipe: Jože Bevc, Tone Bobič, Boštjan Klemenčič, Anže Pavlič, Mitja 3. mesto: NK Novak gradbena mehaniza- Pavlič, Andrej Perše, Slavko Pirh, Boštjan Štrasberger, Rafael Zupan in Jure Žagar. (ŠD cija. Šmarjeta) Podelili so še nagrade za: - najboljšega vratarja: Škoda Franci, - najboljšega nogometaša: Žagar Jure. Organizatorji so ob tej priložnosti prazno- vali tudi 30-letnico društva. Za pomoč pri izvedbi turnirja se orga- nizatorji zahvaljujejo podjetju Plastofor- m, d. o. o, podjetju Intertour, d. o. o, okrep- čevalnici „Pri Amerikancu“, Osnovni šoli Šmarjeta in Občini Šmarješke Toplice. Foto: Marinka Udovč Besedilo: Dušan Udovč

Ekipa svetnikov Občine Šmarješke Toplice in ekipa nogometnih veteranov iz Vinice. V rednem delu prijateljske tekme je bil rezultat neodločen z 2:2, po dolgotrajnem streljanju sedemmetrovk pa je zmagala ekipa veteranov iz Vinice.

10| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Na tekmovanju v županjini obari kar pet ekip zlatih Eno izmed najbolj odmevnih prireditev Toplice. Poleg okusa in videza obare so TD Zvon iz Gradišča, Bučke iz DPŽ Bučka, v sklopu občinskega praznika je bilo člani komisije ocenjevali tudi delovno županjina ekipa Lotosov in ekipa tekmovanje v pripravi županjine obare. mesto, tematsko pripravo omizja in ekipe „Taberharice“ iz DPŽ Šmarjeta. Letos so se tekmovanja udeležili tudi člani ter tehnologijo predelave živil. Srebrne kuhalnice so prejele tri ekipe, turističnih društev iz sosednjih občin, Letos so komisijo sestavljali Elizabeta in sicer: Škrati iz Škratove luknje iz domača društva in županjina ekipa. Verščaj, Josip Pogačič in Janez Turk. DPŽD Bela Cerkev (74 točk), Kranjčani iz Dogodek se je odvijal na terasi spodnje Zlate kuhalnice so prejele ekipe Petelinček TD Žužemberk (73 točk) in Mokronajzarji restavracije v hotelu Terme Šmarješke in kokoši TD in DK Šentjernej, Zvončki iz iz TD Mokronog (71 točk).

Šmarjetke

Trio Bevc Mladi harmonikarji Poleg kuhanja obare je bilo letos poskrbljeno tudi za pester spremljevalni program. Nastopila je skupina mladih harmonikarjev pod vodstvom Klemna Hribarja, Trio Bevc, mladinska pevska skupina Šmarjeta, recitatorka Laura Šinkovec in ljudske pevke Šmarjetke. Nastopajoči so dogodek obogatili in prispevali k temu, da je tekmovanje v kuhanju županjine obare postalo še bolj zanimivo tako za udeležence kot tudi za obiskovalce. Obare pa niso okušali le obiskovalci dogodka, ampak so se z njo podkrepili tudi tekmovalci na nogometnem turnirju Sodelujoče ekipe na Vinici in na kmečkih igrah v Zburah.

11| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediobčinRazglediski praznikRazgledi 2011RazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Otvoritev obvoznice Šmarjeta in slavnostna seja Šestdnevno dogajanje ob 4. prazniku občine se je zaključilo z dolgo pričakovano otvoritvijo obvoznice v Šmarjeti in slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Direkcija RS za ceste in Občina Šmarješke Toplice sta v sredo, 15. junija, ob 17.00 uri, organizirali prireditev ob otvoritvi obvoznice. Dogodek se je pričel s pesmijo „Dobrodošli v Šmarjeti“, v izvedbi Godbe na pihala Šmarješke Toplice. Po govorih županje mag. Bernardke Krnc in direktorja Direkcije RS za ceste mag. Gregorja Ficka je sledil prerez traku – s tem je bila cesta uradno odprta. Za srečno pot po cesti je sledil blagoslov kanonika iz Škofije Novo mesto g. Franceta Dularja. Za pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žensk Trio Bevc Šmarjeta. Po obvoznici so se najprej pripeljala starodobna vozila iz Kluba ljubiteljev starodobnih vozil HRAST Tržišče, v njih sta bila tudi županja in g. Ficko. Obiskovalci so se na sejo po obvoznici zapeljali kar s turističnim vlakom. V kulturnem domu Šmarjeta je sledila slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Letošnja občinska nagrajenka je postala Terezija Balažević, priznanja pa so prejeli Slavko Gregorčič, Sonja Košak in Darja Jeglič. Prireditev z naslovom Razcvet je pripravila in vodila ga Mojca Gorenc Ban, ki je v polni dvorani odlično izpeljala celotno prireditev, popestrili pa so jo violinistka Tjaša Kastelic, pevka Tadeja Molan in mažoretki. Prisotne je najprej nagovorila županja mag. Bernardka Krnc, slavnostni govornik na letošnji seji pa je bil poslanec Državnega zbora, gospod Anton Anderlič. Po prireditvi so se obiskovalci še kar nekaj časa zadržali ob dobrotah, ki so jih pripravili OŠ Šmarjeta in Društvo vinogradnikov Šmarjeta. Petra Grajžl, občinska uprava, Foto: Marko Klinc, Fotolife

Občinski nagrajenci – fotografija na na- se ob tem povrnejo misli v mlada leta, ob petju Ob širjenju obzorij pa ne pozabijo tudi na skrb Je prejemnik številnih gasilskih pri- vključila še pod okriljem Novega mesta, z ustano- slovnici: z leve proti desni: Marko Besal, starih, skorajda že pozabljenih pesmi pa se mar- za zdravo in aktivno življenje, in sicer v obliki znanj in sicer republiških gasilskih vitvijo samostojnega Društva podeželskih žensk sikomu utrne solza v očeh. tedenske vadbe za mlade in starejše. odlikovanj I., II. in III. stopnje, značk Šmarjeta leta 2001 pa je postala članica tega dru- predsednik Komisije za nagrade in pri- Leta 2010 je na Brdu pri Kranju na državnem Najbolj odmevna prireditev društva je vsakolet- za dolgoletno delo v gasilski organi- štva in bila sprva izvoljena za članico upravnega znanja, županja mag. Bernardka Krnc, natečaju Prostovoljec leta 2009 od predsednika no tekmovanje v pripravi kruha, ki je letos pre- zaciji 10, 20, 30, 40, 50 in 60 let, plakete odbora društva, leta 2004 pa za predsednico. dobitnica občinske nagrade Terezija Ba- države RS, dr. Danila Türka prejela priznanje za raslo v državno tekmovanje. gasilskega veterana ter nazadnje odli- Pod njenim okriljem se je društvo pričelo širiti prostovoljko leta 2009 v svoji kategoriji. To so le nekatere izmed aktivnosti, s katerimi je kovanja za posebne zasluge v gasilski lažević, dobitnici občinskega priznanja predvsem na kulturnem področju. Gospa Terezija je kot edina občanka Šmarjeških življenje v kraju postalo lepše, živahnejše in bolj organizaciji. Bila je ena od pobudnic ustanovitve zbora pevk ljud- Sonja Košak in Darja Jeglič, dobitnik ob- Toplic s svojimi izdelki sodelovala pri projektu bogato. Pri izgradnji novega gasilskega doma skih pesmi Šmarjetke, ki so bile od ustanovitve do činskega priznanja Slavko Gregorčič. Spominki Dolenjske in Bele krajine ter se med Motor vsega naštetega je predsednica društva je bil vsestransko aktiven. danes gostje že na mnogo kateri prireditvi v občini več kot osemdesetimi sodelujočimi uvrstila med Sonja Košak, ki pravi, da je vse skupno delo. Ven- Veliko svojega prostega časa in gasil- in izven nje in je na ta način v veliki meri prispevala Terezija Balažević – prejemnica nagrade 22 tistih, ki so prejeli certifikat za ustrezen spo- dar brez pravega vodje ne bi bilo uspeha. skega znanja je vložil v delo z mladimi. k razpoznavnosti občine Šmarješke Toplice. Občine Šmarješke Toplice 2011 minek. Z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in vloženim tru- Danes je častni član PGD Bela Cerkev. Darja je bila po štirih letih aktivnega sodelovanja Gospo Terezijo poznamo kot ustvarjalko pes- To je samo nekaj njenih glavnih „darov“ iz njene dom je poskrbela, da se o društvu in občini širi Z nesebičnim delom na področju lo- v zboru zaradi pomanjkanja časa petje primora- niških zbirk, ki so povezane z ljubeznijo, življe- zakladnice življenja. dober glas. kalne skupnosti je kot občan veliko na opustiti. njem, občutenji in čustvi tako do otrok, kot nas Predlagateljica: Renata Majcen. Predlagateljice: članice Društva podeželskih žena prispeval k razvoju in prepoznavnosti Za uspešni izvedbi odmevnih dramskih iger odraslih. in deklet Bela Cerkev. naše Občine Šmarješke Toplice. »Podgurska sapca« in »Pričarani ženin« v okviru Njene umetnine pa niso samo pesmi, saj izpod Sonja Košak – prejemnica priznanja Občine Predlagatelj: Upravni odbor PGD dramske skupine gre delne zasluge pripisati tudi njenih rok nastajajo tudi prečudoviti šopki drob- Šmarješke Toplice 2011 Slavko Gregorčič – prejemnik priznanja Bela Cerkev. Darji. nih rožic, ki krasijo naše domove in jim dajejo Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Občine Šmarješke Toplice 2011 Najbolj odmevna prireditev, ki jo društvo organi- poseben čar. Na raznih delavnicah nam je bila je bilo ustanovljeno leta 2007, na pobudo Sonje Gospod Slavko, po gasilsko tovariš, je bil vse- Darja Jeglič – prejemnica priznanja zira vsakoletno, pa je Zahvala jeseni. pripravljena mnogokrat pokazati in nas naučiti Košak, ki je bila tudi takoj izvoljena na mesto stransko aktivna družbeno politična osebnost že Občine Šmarješke Toplice 2011 Darja Društvu podeželskih žensk Šmarjeta pred- izdelovati rožice iz krep papirja. predsednice društva. v bivši Krajevni skupnosti Bela Cerkev. Darja Jeglič iz Orešja se ukvarja pred- seduje že 7. leto. Svoje delo opravlja prostovoljno, Že deset let je aktivna prostovoljka za samopo- V štirih letih delovanja društva je bila pobudnik Poleg tega je bil aktiven tudi v Območnem odbo- vsem s kmetovanjem, saj imata z za kar porabi ves svoj prosti čas. Njen neizmeren moč starejšim ljudem pri MD Žarek in voditeljica za nekatere zahtevne projekte, ki pa jih brez po- ru Zveze združenj borcev Dolenjske in v Stranki možem veliko kmetijo, na kateri je trud občudujejo vsi, ki z njo sodelujejo. Kot koor- skupine Sonček v penzionu Sreča v Orešju, vodi moči ostalih članic društva ne bi mogla izpeljati. združenih delavcev Slovenije. Že 63 let je aktiven primarna dejavnost govedoreja in dinatorica in organizatorica v društvu je s svojim pa tudi skupino Julija v novomeškem domu sta- Društvo je postalo prepoznavno v kraju s svojimi član Prostovoljnega gasilskega društva Bela Cer- prašičereja. Pri delu jima pomagajo delom pustila velik pečat med prebivalci občine rejših občanov. Člani z veseljem in nestrpnostjo rednimi aktivnostmi, kot so kuharske, slikarske, kev, kjer je opravljal različne vodilne funkcije, od štirje otroci. Šmarješke Toplice in njene širše okolice. pričakujejo njene obiske, saj jim vedno vnese del- ustvarjalne delavnice, različna predavanja in raz- predsednika, poveljnika, tajnika, do člana pred- Darja pa je aktivna tudi na društve- Predlagateljice: Jožica Vovk, Ivica Lužar in Ana ček radosti in veselja v njihov vsak dan. Mnogim stave. sedstva GZ Novo mesto. nem področju. V društvo kmetic se je Tomažin.

12| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Otvoritev obvoznice Šmarjeta in slavnostna seja Šestdnevno dogajanje ob 4. prazniku občine se je zaključilo z dolgo pričakovano otvoritvijo obvoznice v Šmarjeti in slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Direkcija RS za ceste in Občina Šmarješke Toplice sta v sredo, 15. junija, ob 17.00 uri, organizirali prireditev ob otvoritvi obvoznice. Dogodek se je pričel s pesmijo „Dobrodošli v Šmarjeti“, v izvedbi Godbe na pihala Šmarješke Toplice. Po govorih županje mag. Bernardke Krnc in direktorja Direkcije RS za ceste mag. Gregorja Ficka je sledil prerez traku – s tem je bila cesta uradno odprta. Za srečno pot po cesti je sledil blagoslov kanonika iz Škofije Novo mesto g. Franceta Dularja. Slavnostni govornik g. Anton Andrelič Violinistka Tjaša Kastelic Pevka Tadeja Molan Za pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žensk Šmarjeta. Po obvoznici so se najprej pripeljala starodobna vozila iz Kluba ljubiteljev starodobnih vozil HRAST Tržišče, v njih sta bila tudi županja in g. Ficko. Obiskovalci so se na sejo po obvoznici zapeljali kar s turističnim vlakom. V kulturnem domu Šmarjeta je sledila slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Letošnja občinska nagrajenka je postala Terezija Balažević, priznanja pa so prejeli Slavko Gregorčič, Sonja Košak in Darja Jeglič. Prireditev z naslovom Razcvet je pripravila in vodila ga Mojca Gorenc Ban, ki je v polni dvorani odlično izpeljala celotno prireditev, popestrili pa so jo violinistka Tjaša Kastelic, pevka Tadeja Molan in mažoretki. Prisotne je najprej nagovorila županja mag. Bernardka Krnc, slavnostni govornik na letošnji seji pa je bil poslanec Državnega zbora, gospod Anton Anderlič. Po prireditvi so se obiskovalci še kar nekaj časa zadržali ob dobrotah, ki so jih pripravili OŠ Šmarjeta in Društvo vinogradnikov Šmarjeta. Voditeljica in režiserka prireditve Petra Grajžl, občinska uprava, Foto: Marko Klinc, Fotolife Mojca Gorenc Ban

Občinski nagrajenci – fotografija na na- se ob tem povrnejo misli v mlada leta, ob petju Ob širjenju obzorij pa ne pozabijo tudi na skrb Je prejemnik številnih gasilskih pri- vključila še pod okriljem Novega mesta, z ustano- Za pomoč pri izvedbi občinskega praznika se zahvaljuje- mo Mojci Gorenc Ban (scenarij in povezovanje prireditev), slovnici: z leve proti desni: Marko Besal, starih, skorajda že pozabljenih pesmi pa se mar- za zdravo in aktivno življenje, in sicer v obliki znanj in sicer republiških gasilskih vitvijo samostojnega Društva podeželskih žensk sikomu utrne solza v očeh. tedenske vadbe za mlade in starejše. odlikovanj I., II. in III. stopnje, značk Šmarjeta leta 2001 pa je postala članica tega dru- Marjanu Novaku (prevoz odra in stolov, koncert Nuške predsednik Komisije za nagrade in pri- Leta 2010 je na Brdu pri Kranju na državnem Najbolj odmevna prireditev društva je vsakolet- za dolgoletno delo v gasilski organi- štva in bila sprva izvoljena za članico upravnega Drašček), cvetličarni v Šmarjeških Toplicah (aranžiranje znanja, županja mag. Bernardka Krnc, natečaju Prostovoljec leta 2009 od predsednika no tekmovanje v pripravi kruha, ki je letos pre- zaciji 10, 20, 30, 40, 50 in 60 let, plakete odbora društva, leta 2004 pa za predsednico. odrov), Vinogradnikom Vinji vrh-Bela Cerkev (stoli in klopi dobitnica občinske nagrade Terezija Ba- države RS, dr. Danila Türka prejela priznanje za raslo v državno tekmovanje. gasilskega veterana ter nazadnje odli- Pod njenim okriljem se je društvo pričelo širiti na županjini obari), Rudiju Zajcu (pomoč pri izvedbi prire- prostovoljko leta 2009 v svoji kategoriji. To so le nekatere izmed aktivnosti, s katerimi je kovanja za posebne zasluge v gasilski lažević, dobitnici občinskega priznanja predvsem na kulturnem področju. ditev), komisiji za ocenjevanje obar, vsem nastopajočim na Gospa Terezija je kot edina občanka Šmarjeških življenje v kraju postalo lepše, živahnejše in bolj organizaciji. Bila je ena od pobudnic ustanovitve zbora pevk ljud- prireditvi Tekmovanje v pripravi županjine obare, hotelu Sonja Košak in Darja Jeglič, dobitnik ob- Toplic s svojimi izdelki sodelovala pri projektu bogato. Pri izgradnji novega gasilskega doma skih pesmi Šmarjetke, ki so bile od ustanovitve do Terme Šmarješke Toplice (drobni inventar, pomoč pri izved- činskega priznanja Slavko Gregorčič. Spominki Dolenjske in Bele krajine ter se med Motor vsega naštetega je predsednica društva je bil vsestransko aktiven. danes gostje že na mnogo kateri prireditvi v občini bi prireditve), Godbi na pihala Šmarješke Toplice (nastop ob več kot osemdesetimi sodelujočimi uvrstila med Sonja Košak, ki pravi, da je vse skupno delo. Ven- Veliko svojega prostega časa in gasil- in izven nje in je na ta način v veliki meri prispevala otvoritvi obvoznice), Klemnu Hribarju (ozvočenje, otvoritev 22 tistih, ki so prejeli certifikat za ustrezen spo- dar brez pravega vodje ne bi bilo uspeha. skega znanja je vložil v delo z mladimi. Terezija Balažević – prejemnica nagrade k razpoznavnosti občine Šmarješke Toplice. obvoznice), DPŽ Šmarjeta (pogostitev, otvoritev obvoznice), Občine Šmarješke Toplice 2011 minek. Z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in vloženim tru- Danes je častni član PGD Bela Cerkev. Darja je bila po štirih letih aktivnega sodelovanja Klubu ljubiteljev starodobnih vozil HRAST Tržišče in Marja- To je samo nekaj njenih glavnih „darov“ iz njene dom je poskrbela, da se o društvu in občini širi Z nesebičnim delom na področju lo- v zboru zaradi pomanjkanja časa petje primora- Gospo Terezijo poznamo kot ustvarjalko pes- nu Hočevarju (sodelovanje ob otvoritvi obvoznice), Petru in zakladnice življenja. dober glas. kalne skupnosti je kot občan veliko na opustiti. niških zbirk, ki so povezane z ljubeznijo, življe- Simonu Selaku (tehnična pomoč na slavnostni seji), nasto- njem, občutenji in čustvi tako do otrok, kot nas Predlagateljica: Renata Majcen. Predlagateljice: članice Društva podeželskih žena prispeval k razvoju in prepoznavnosti Za uspešni izvedbi odmevnih dramskih iger pajočim na slavnostni seji, Društvu vinogradnikov Šmarjeta odraslih. in deklet Bela Cerkev. naše Občine Šmarješke Toplice. »Podgurska sapca« in »Pričarani ženin« v okviru Njene umetnine pa niso samo pesmi, saj izpod Sonja Košak – prejemnica priznanja Občine Predlagatelj: Upravni odbor PGD dramske skupine gre delne zasluge pripisati tudi (pogostitev po seji), PGD Šmarjeta (redarstvo na otvoritvi njenih rok nastajajo tudi prečudoviti šopki drob- Šmarješke Toplice 2011 Slavko Gregorčič – prejemnik priznanja Bela Cerkev. Darji. obvoznice, mize na pogostitvi po seji). nih rožic, ki krasijo naše domove in jim dajejo Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Občine Šmarješke Toplice 2011 Najbolj odmevna prireditev, ki jo društvo organi- Pri prireditvah v okviru praznika so nas prijazno podpi- Darja Jeglič – prejemnica priznanja poseben čar. Na raznih delavnicah nam je bila je bilo ustanovljeno leta 2007, na pobudo Sonje Gospod Slavko, po gasilsko tovariš, je bil vse- zira vsakoletno, pa je Zahvala jeseni. rali: pripravljena mnogokrat pokazati in nas naučiti Košak, ki je bila tudi takoj izvoljena na mesto stransko aktivna družbeno politična osebnost že Občine Šmarješke Toplice 2011 Darja Društvu podeželskih žensk Šmarjeta pred- Trgovina TUŠ market Prinovec, Robek Ivanka, s. p., Franc izdelovati rožice iz krep papirja. predsednice društva. v bivši Krajevni skupnosti Bela Cerkev. Darja Jeglič iz Orešja se ukvarja pred- seduje že 7. leto. Svoje delo opravlja prostovoljno, Vovk – Sosedova kmetija, Panvita MIR, Krka, d. d., Hoteli Že deset let je aktivna prostovoljka za samopo- V štirih letih delovanja društva je bila pobudnik Poleg tega je bil aktiven tudi v Območnem odbo- vsem s kmetovanjem, saj imata z za kar porabi ves svoj prosti čas. Njen neizmeren moč starejšim ljudem pri MD Žarek in voditeljica za nekatere zahtevne projekte, ki pa jih brez po- ru Zveze združenj borcev Dolenjske in v Stranki možem veliko kmetijo, na kateri je trud občudujejo vsi, ki z njo sodelujejo. Kot koor- Otočec, Žito, d. d., PC Dolenjske pekarne, Medijska sponzor- skupine Sonček v penzionu Sreča v Orešju, vodi moči ostalih članic društva ne bi mogla izpeljati. združenih delavcev Slovenije. Že 63 let je aktiven primarna dejavnost govedoreja in dinatorica in organizatorica v društvu je s svojim ja TV Vaš kanal in Radio 1, Gozdno gospodarstvo Novo me- pa tudi skupino Julija v novomeškem domu sta- Društvo je postalo prepoznavno v kraju s svojimi član Prostovoljnega gasilskega društva Bela Cer- prašičereja. Pri delu jima pomagajo delom pustila velik pečat med prebivalci občine sto, Cvetličarna Šmarješke Toplice, GPI, d. o. o., Mesarstvo rejših občanov. Člani z veseljem in nestrpnostjo rednimi aktivnostmi, kot so kuharske, slikarske, kev, kjer je opravljal različne vodilne funkcije, od štirje otroci. Šmarješke Toplice in njene širše okolice. Bobič,Tiskarstvo Opara, Cerod, d. o. o., Tomograf, Tomo Ce- pričakujejo njene obiske, saj jim vedno vnese del- ustvarjalne delavnice, različna predavanja in raz- predsednika, poveljnika, tajnika, do člana pred- Darja pa je aktivna tudi na društve- Predlagateljice: Jožica Vovk, Ivica Lužar in Ana sar, s. p., NLB, d. d., Mercator, d. d., Vinotoč Pavlin. ček radosti in veselja v njihov vsak dan. Mnogim stave. sedstva GZ Novo mesto. nem področju. V društvo kmetic se je Tomažin. Vsem se iskreno zahvaljujemo!

13| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledioš inRazgledi društvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Dan druženja in gibanja treh generacij na OŠ Šmarjeta

V soboto, 14. 5. 2011, smo na naši šoli že četrtič organizirali in iz- organizacije RK Bela Cerkev in Šmarješke Toplice so zbrana živila peljali športno prireditev Dan druženja in gibanja treh generacij. Na prevzeli in jih razdelili med pomoči potrebne v naši občini. Največ- tem dogodku sodeluje preko 700 slovenskih osnovnih in srednjih ji čut solidarnosti sta pokazali družina Tomažin iz Šmarjete in šol ter vrtcev, dogodek pa poteka v sodelovanju z mladin- družina Kokalj iz Šmarjeških Toplic, ki sta prispevali kar cel sko oddajo Šport in Špas. Glavni namen je gibanje in paket osnovnih živil. druženje udeležencev različnih generacij. Tudi letoš- Dopoldan smo si lahko izmerili krvni tlak, krvni njo leto je bilo podobno. Na področju gibanja smo sladkor in holesterol. Zlasti se zahvaljujemo Poloni izvedli pohode v različne smeri, pri čemer smo za- Sinur iz Zavoda za zdravstveno varstvo Novo me- htevnost prilagodili zmožnosti posameznika. Ostale sto. dejavnosti, ki so se jih lahko udeležili, so bile še nogo- Ob koncu prireditve nas je pozdravila in nagovo- met, streljanje z zračno puško, pikado, namizni tenis, rila mag. Bernardka Krnc. Za dobro razpoloženje je igra med dvema ognjema in nordijska hoja. Pri izvedbi poskrbel Vid Zabukovec s svojo harmoniko, program so nam pomagali tudi nekateri zunanji sodelavci, katerim je povezovala Zala Pungeršič. Razglasili smo najmlajšo se ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo. udeleženko Anjo Dolinar, ki je stara le 2 leti, najstarejšo udeleženko Prireditev se je začela na igrišču OŠ Šmarjeta, kjer se je zbralo Pavlino Medle, ki je stara 81 let, in najštevilčnejšo družino, družino 314 udeležencev. Vse zbrane sta na začetku pozdravili ravnateljica Peterlin iz Brezovice s sedmimi pohodniki. Nevenka Lahne in učiteljica športne vzgoje Milena Prudič ter jih Za nami je še en dan Druženja in gibanja vseh generacij – njegov seznanili s potekom aktivnosti tega dne. Za vstopnico so udeležen- namen je druženje različnih generacij ob različnih športnih aktivno- ci prinesli sveženj starega papirja, s katerim smo zbirali sredstva stih, ki pa je bil zagotovo dosežen. To pa ne pomeni, da smo za letos za fundacijo Pismo srca, ki pomaga pri štipendiranju otrok iz so- opravili. Naj bo vsak dan, ki je pred nami, priložnost, da ga preži- cialno ogroženih družin. Med dnevom pa sta potekali še dve ak- vimo zdravo in v sožitju s pripadniki različnih generacij, ker lahko ciji: Pokloni zvezek in Košarica RK. Košarica RK se je na šoli pod le tako ustvarjamo tople medsebojne odnose. Odnose, za katere je mentorstvom Irene Zupančič pridno polnila z osnovnimi živili in vredno živeti. higienskimi pripomočki že od torka naprej. Predstavniki Krajevne Irena Strazberger, vodja prireditve Praznovali smo v Domu starejših v Orešju Preživiš od tistega, kar dobiš, in živiš od tistega, kar daješ. Kot voditeljica skupine za samopomoč poskrbim, da je življenje v Domu starejših v Orešju pestro in za- nimivo. Med letom se tam odvije veliko kulturnih prireditev. Imeli smo že različne goste, med njimi so bili pesniki, glasbeniki, voditelji za samopomoč posameznih sku- pin iz Dolenjske in drugi. Na Valentinovo, za dan žena in ob materinskem dnevu so darili stanovalkam in stanovalcem Doma pomemben del naše družbe – brez njih ne vsakdan v domu popestrili otroci iz vrtca starejših v Orešju. Ta medgeneracijska po- bi imeli tega, kar imamo sedaj – ne bi imeli Sonček. Pod vodstvom vzgojiteljice Adri- vezava stanovalcem doma veliko pomeni. miru in svobode. jane so izdelali čudovite rožice in jih po- Čutijo, da niso odrinjeni in da so še vedno Terezija Balažević

14| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Pomlad poklicala dekliče in fantiče Osnovna šola Šmarjeta je na materinski dan pripravilaže peto prire- vodstvom Nine Leban, mladi harmonikarji, dramska skupina Dru- ditev Pozdrav pomladi, s katero vsako leto prikličemo in pozdravimo štva podeželskih žensk Šmarjeta z dvema humornima prizoroma in pomlad. Tokrat je nosila naslov Pomlad kliče dekliče in fantiče, in kot Mešani pevski zbor Plastoform, v goste pa smo povabili Folklorno kaže jih je priklicala res veliko, saj je dvorana kulturnega doma v skupino Plamen iz Škocjana in oktet Zelen iz Ljubljane. Šmarjeti kar pokala po šivih. Ob tej priložnosti smo predstavili še slikanico Kdo me je prinesel?, ki Pripravili smo prisrčen in bogat kulturni program, ki sta ga domisel- jo je napisala Ivanka Zagorc, za ilustracije pa je poskrbel Rožle Mat- no povezovala učenca Maj Tratar in Zala Pungeršič po scenariju in ko. To ni njuno prvo tovrstno sodelovanje; pred dobrimi tremi meseci režiji Mojce Gorenc Ban. Nastopili so še pevski zbor vrtca Sonček pod je namreč izšla slikanica Medvedkov deževen dan. vodstvom Sabine Vene, učenci šole s plesom in eko modno revijo pod Irena Strazberger

Eko modna revija Pevski zbor vrtca Sonček pod vodstvom Sabine Vene

Pekovski tečaj Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev smo konec meseca aprila in v začetku maja organizirale pekovski tečaj. Obiskal nas je dolgoletni mojster pekarstva, g. Franci Planinc iz Radeč, ki nam je preko delavnic podal veliko novega znanja o peki kruha in peci- va. Tečaj je potekal v Kulturnem domu Bela Cerkev in je trajal 15 ur oziroma pet srečanj, na katerih je sodelovalo 15 članic. Na delavnicah smo pripravile ajdov kruh z orehi, žemlje, sirove hlebčke, polžke s semeni, pletenice, maslene rogljičke z orehovim in skutnim nadevom ter sonček iz kvašenega maslenega testa. Vse udeleženke pekovskega tečaja smo bile nad pridobljenim znanjem zelo navdušene. Ker si ga želimo še več, bomo jeseni organizirale nadaljevalni pekovski tečaj. Katja Junc

Šmarješki možgani zmagali MMC RTV SLO in Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave sta jeseni 2010 razpisala nagradni natečaj Skrivnostni možgani. Nanj so se odzvali tudi Valerija Zupan, Miha Hribar, Ana Žagar, Va- lentina Kragelj, Klara Zajc, Timotej Kovačič in Marko Korasa. S svojim izdelkom, ki so ga izdelali pod vodstvom mentorice Darje Gašperšič, so v kategoriji 3. triada osvojili prvo mesto. Za nagrado so dobili obisk nevrološke klinike, kjer so se 17. maja seznanili, kako potekajo pre- iskave možganov, 10. maja pa jih je na šoli obiskal raper Kosta in člani skupine Dejmo Stisnt Teater. Jože Novak

15| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledioš inRazgledi društvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Predavanje svetovno uglednega čebelarja Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Javna svetovalna služba za čebelarstvo, je v organizaciji Čebelarskega društva Šmarjeta- Škocjan v petek, 27. maja 2011, v kulturni dvorani Šmarjeta orga- nizirala predavanje o apiterapiji. Predaval je ugledni strokovnjak Franc Šivic, podpredsednik ČZS. Pred sto leti je takratnim prebival- cem na območju današnje Občine Šmarješke Toplice o čebelarstvu predaval ugledni čebelar Anton Likozar. Tudi tedanji obisk preda- vanja je bil podoben današnjemu, S predavanji o čebelarjenju in pokušino medenih izdelkov posku- čeprav takrat niso imeli na voljo šajo člani čebelarskega društva to dejavnost približati mladim. Če- toliko medijev za obveščanje. V belar Stane zna ravnati tako s čebelami kot z otroki. dvorani je sedelo in o najnovejših dosežkih apiterapije ter zdravilnih stem času pa se je ukvarjal s čebelami in bil dolgo časa celo predsednik lastnostih medenih pridelkov z za- mariborske podružnice Štajerskega čebelarskega društva. Pri nekem nimanjem poslušalo okoli 50 ljudi, bolniku je ugotovil, da so se njegove revmatične težave zmanjšale, če med njimi tudi poslanec Ivan Gril. so ga opikale čebele. V svojem življenju je uspešno ozdravil kar 543 Spodnje vrstice naj vas motivirajo bolnikov izmed skupaj 658 primerov. Zdravil jih je tako, da je na obo- za obisk ponovitve predavanja, ki lela mesta polagal čebele, ki so svoja žela zabadale v kožo bolnika in Anton Likozar bo v Škocjanu, v četrtek, 30. juni- v njej puščale svoj strup. O svojih uspehih je pisal tudi v strokovnih ja 2011, v Metelkovi dvorani. revijah in z njimi v mednarodnih zdravniških krogih vzbudil veliko pozornosti. Apiterapija Znano je, da so čebelarji zdravi ljudje, da številni dosežejo visoko Apiterapija je ugledna alterna- starost in da do konca ohranjajo moč telesa ter bistrost duha. K vsemu tivna metoda zdravljenja. Je veda, temu pripomorejo že čebele same, saj od svojega gospodarja zahtevajo ki govori o tem, kako si s čebelji- zbranost in umirjenost. Tudi vonj iz panjev, ki ga čebelar vdihava med mi pridelki pomagamo krepiti in delom ali počitkom v čebelnjaku, je prijeten in blagodejen. Še ugodneje ohranjati zdravje. Med in ostali pa na njegovo zdravje vpliva redno uživanje medu in drugih čebeljih čebelji pridelki so pomembna in pridelkov, celo čebeljih pikov se pretirano ne brani. Vemo, da čebelarji koristna dopolnila zdravilom. za različnimi revmatizmi obolevajo veliko manj kot drugi ljudje. Danes je apiterapija že široko uve- ljavljena veda, ki koristno dopol- Zdravilna moč čebeljih pridelkov njuje klasično medicino. Med vsebuje približno 80 odstotkov sladkorja. Največji del predstavljajo sadni in grozdni sladkorji ter vitalni elementi, ki nas hitro napolnijo z energijo. Začetki apiterapije segajo tiso- Deluje protimikrobno in protivnetno, preprečuje strjevanje krvi in vpliva na širjenje čletja nazaj, vse do egipčanske, gr- krvnih žil. Je pomembno živilo tudi za starostnike in ljudi, ki okrevajo po bolezni, ške, kitajske, indijske, babilonske pri nosečnicah lahko omili slabost, pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec, laj- in drugih civilizacij. Apiterapija se ša izkašljevanje in dihanje, zavira nadaljnje infekcije in okužbe, zato ga priporočajo tudi pri celjenju ran, opeklin, vnetij, izpuščajev, razjed na želodcu. Zmanjšuje bole- pojavlja skozi celotno zgodovino čino, predvsem pri opeklinah in čirih. Celi rane in zmanjšuje nastajanje brazgotin. človeštva. Do sedaj je ugodno de- Poleg tega pomaga pri mišičnih krčih, lajša prebavni proces, pomaga pri težavah z lovanje čebeljih pridelkov znano zgago, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku ter deluje rahlo odvajalno. pri več kot 500 različnih bolezen- Propolis je posebna smola, ki panj varuje pred virusi, glivicami in bakterijami. Ta Franc Šivic skih stanjih in težavah. naravni produkt pri človeku uničuje klice, krepi imunski sistem in živčevje. Cvetni prah vsebuje moške zarodne celice cvetnic. Čebele ga potrebujejo za vzrejo Njen utemeljitelj in začetnik na zaroda. 100 g peloda vsebuje toliko beljakovin kot 1 kg govedine ali 7 jajc. Med dru- Slovenskem je mariborski zdravnik dr. Filip Terč (1844–1917), po rodu gim izboljša splošno počutje, pomaga pri preutrujenosti in izčrpanosti ter pospešuje Čeh, ki je večino svojega življenja deloval v Mariboru, kjer je tudi po- prekrvavitev. kopan. Svojo pozornost je namenil splošni zdravniški praksi, v pro- Matični mleček – hrana za možgane. To je hranilni sok čebel, s katerim vzgajajo svojo matico. Izboljšuje imunski sistem, koncentracijo in pomnjenje. Čebelji strup – najboljši prijatelj mišic. Pospešuje prekrvavitev, zavira vnetja in se uporablja tudi pri mišičnih in sklepnih obolenjih. Dejavnosti v okviru praznovanja 100 letnice ustanovitve Podružnice čebelarskega društva Šmarjeta bodo potekale od meseca maja do pr- vih dni julija v obeh občinah, večinoma pa v občini Škocjan. Vrhunec prireditve, razvitje prapora, bo v nedeljo, 3. julija 20011, v Škocjanu, kjer bo slavnostni govornik poslanec Ivan Gril. Člani nekdaj ločenih društev so začeli složno delovati že pred 50 leti pod imenom Čebelar- ska družina Šmarjeta oziroma kasneje Čebelarsko društvo Šmarjeta. Lani so se uradno združili in se preimenovali v Čebelarsko društvo Šmarjeta-Škocjan in oblikovali svoj prapor. Ime ni bilo sporno, saj vse- buje dva š-ja, kot ššumenje čebel. Jože Novak

16| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Mobilizacijsko taktična vaja Premik ’91 Na igrišču pri osnovni šoli Šmarjeta so se 25. marca dopoldne zbra- li „premikači“, ki želijo ohraniti spomin na zgodovinsko vojaško vajo Premik ’91. Letos bodo potekala številna praznovanja v čast dogod- kom vojne za Slovenijo pred 20 leti. Med takratnimi pomembnimi dogodki je bila tudi izvedba mobi- lizacijsko-taktične vaje (MTV) Premik ’91, ki so jo enote Teritorialne obrambe marca 1991 izvedle na območju Primorske in Dolenjske. Vaja je bila izvedena 23. in 24. Marca 1991. Začela se je z mobili- zacijo bataljona Teritorialne obrambe na severnem Primorskem in nadaljevala s premikom omenjenega bataljona na Dolenjsko. Enote severne Primorske so premik izvedle iz Vogrskega pri Novi Gorici do Škocjana oz. Šmarjete, enota Dolenjske pa je med premikom pripravi- la štiri zahtevne taktične vaje. Zvečer je sledil postroj enot v Šmarjeti, kjer je vse sodelujoče pozdravil član predsedstva RS Ivan Oman z be- sedami: „Pozdravljeni vojaki Slovenske vojske.“ Pridobljene izkušnje so takratna Teritorialna obramba, Policija in Civilna obramba vgradile v obrambne priprave za delovanje v osa- nja Občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc. Slovesnosti so mosvojitveni vojni, ki je sledila, skupščina pa je pet dni pozneje spre- se udeležili še namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske jela nov zakon o obrambi in zaščiti. Vaja Premik ’91 je imela širok kontraadmiral Renato Petrič, namestnik poveljnika sil Slovenske voj- odmev v javnosti, TO pa je z vajo pokazala, da je sposobna braniti ske brigadir dr. Andrej Osterman, načelnik takratnega Republiškega suverenost in ozemeljsko celovitost nastajajoče države. V spomin na štaba Teritorialne obrambe generalmajor Janez Slapar, poveljnik Te- to vajo je minister za obrambo leta 1997 sprejel odločitev o spomin- ritorialne obrambe Dolenjske generalpodpolkovnik Albin Gutman, skem znaku, udeleženci vaje pa se vsako leto izmenično srečujejo na poveljnik brigade Moris brigadir Anton Krkovič in namestnik po- Dolenjskem oz. Primorskem. veljnika Teritorialne obrambe severne Primorske polkovnik Srečko Na slovesnosti, kjer so z odkritjem spominske plošče obeležili Lisjak. trajen spomin na dogodke leta 1991, je bil slavnostni govornik član Spominska plošča z znamenitim stavkom Ivana Omana je pritrjena predsedstva RS leta 1991 Ivan Oman. Zbrane sta nagovorila tudi dr- na šolski stavbi ob poti na asfaltno igrišče. žavni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Boris Balant in župa- Mojca Gorenc Ban Festival »Turizmu pomaga lastna glava« Učenci OŠ Šmarjeta so se 29. marca udeleži- januar in februar, ko so se učenci pripravljali jo učenci spekli pod vodstvom Betke Vrščaj, li regijskega tekmovanja v sklopu 25. festivala na festival ter na samo predstavitev v Mer- do nepogrešljivedobre malice, sestavljene iz Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekalo cator centru. Turistično stojnico so izdelali v domače salame, špeha in domačega kruha. v Mercator centru v Novem mestu. obliki hrama. Vse te dobrote postrežejo v zidanici Bregač. Na državnem tekmovanju se je predstavilo Na tržnici so bili navzoči ves dan, za prepo- Strokovno komisijo za ocenjevanje stojnic, 12 osnovnih šol iz dolenjske regije. Tema le- znavnost so poskrbeli s spominkom „vrček“, ki je imela zaradi izvirnih idej pri postavitvi tošnjega festivala je bila „Imejmo se fajn – do- ki so ga domiselno poslikali pod vodstvom zelo težko delo, je vodila gospa Petra Pistot- živite naš kraj“. učiteljice likovnega pouka Vide Cizel. Poleg nik iz Turistične zveze Slovenije. Mlade turistične „delavke“ Anja Gorišek, tega je obiskovalce na tržnici v pristno zida- Odziv obiskovalcev je učencem vlival pri- Zala Pungeršič, Mojca Prešeren, Klara Zajc, niško vzdušje s harmoniko popeljala Urška jetne občutke, da njihovo delo na področju Saša Strazberger, Magda Lunder, Urška Go- Gregorčič. Goste so navduševali tudi s kulina- predstavitve turistične ideje kaže pozitivne lob, Petra Ilovar, Valerija Zupan in Urška Gre- rično pogostitvijo: od vinjevrške pogače, ki so rezultate. gorčič so pod vodstvom mentoric Nine Leban Po mnenju obiskovalcev so prejeli zlato pri- in Irene Strazberger razmišljale in iskale mož- znanje za najboljšo stojnico. S strani ocenje- nosti, kako vrstnikom predstaviti in ponuditi valne komisije pa so prejeli srebrno priznanje turistično ponudbo svojega kraja. za sodelovanje. Odločili so se za zidaniški turizem in svojo Nalogo so širši javnosti predstavili na turistično-raziskovalno nalogo poimenovali 13. šmarješki cvičkariji in salamijadi v Šmar- „Od hrama do hrama“. jeških Toplicah, ki jo je organiziralo Društvo Obiskali so turistične zidanice in kmetije v vinogradnikov Šmarjeta, ter tudi na Tednu občini: turistično kmetijo Škrbina, zidanico vseživljenskega učenja in EKO tržnici v No- Bregač in vinotoč Pavlin ter se pri njih po- vem mestu. Učenci predstavljajo jedro mla- zanimali, ali že imajo turistično ponudbo za dih, kritičnih in kreativnih bodočih turistič- mlade in ali bi bili pripravljeni sodelovati. Cilj nih mislecev in ponudnikov. naloge in tudi njihova želja je, v kraj pripeljati Želja učencev in mentoric je sodelovati z „Biti pripravljen, je veliko, znati čakati, čim več mladih, in jim v občini Šmarješke To- občino in društvi, se z njimi povezati, tr- je še več, toda izkoristiti pravi trenutek je plice ponuditi kaj zanimivega. žiti idejo in skupaj pripomoči k razmahu vse.“ (Arthur Schnitzler) Za njimi sta dva izredno delovna meseca, turizma v občini. Nina Leban, OŠ Šmarjeta

17| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledioš inRazgledi društvaRazglediRazglediRazg portret lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Sožitje kruha in vina Sredi aprila, 16. in 17. 4. 2011, je v Beli Cerkvi lahko spremljali prek Radia Bela Cerkev. V pod okriljem Društva podeželskih žena in centru Bele Cerkve so se obiskovalci lahko deklet Bela Cerkev potekalo že četrto ocenje- ustavili na stojnicah, kjer so potekale poku- vanje kruha, ki je bilo prvo državno ocenjeva- šine kruha, vina, salam, raznih namazov in nje in razstava kruha iz različnih vrst žit. ostalih dobrot. Naše članice so na ogled po- K sodelovanju smo povabili peke/izdelovalce stavile svoja ročna dela, npr. nakit, rože iz domačega kruha iz vse Slovenije. Na vabilo krep papirja, spominke itd. se je odzvalo 60 udeležencev, ki so prinesli V spomin na prvo državno ocenjevanje kru- 84 kruhov. Ocenjevala jih je petčlanska stro- ha je naše društvo izdalo knjižico z recepti kovna komisija, ki so jo sestavljali predsed- Ko po kruhu zadiši. Na kakšen način izdelu- nica Mojca Smerajec in člani Anica Pajer, Eli- jejo kruh, nam je zaupalo 23 članic in članov zabeta Verščaj, Drago Košak in Franc Planinc. ter tri nečlanice. Knjižico lahko kupite v TIC Ocenjeni so bili vsi kruhi, razdeljenih pa je Šmarješke Toplice ali v Mlinu Košak v Dru- bilo 38 zlatih, 34 srebrnih in 12 bronastih pri- žinski vasi. Priznanja je podelila državna sekretarka znanj. Vse hlebce smo na ogled postavili v Vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in Vinotoču Pavlin v Beli Cerkvi. pri realizacije prireditve, se najlepše zahva- prehrano ga. Tanja Strniša Zaključna prireditev z naslovom Sožitje kru- ljujemo. Povzetek prireditve si lahko ogleda- ha in vina je potekala v Kulturnem domu v te na internetni strani h�p://www.dpzd-be- Beli Cerkvi, kjer so nadobudne igralke, pevke lacerkev.si/kmetijski-razgledi-o-razstavi-kru- in igralci skozi igro in pesem prikazali po- ha-v-beli-cerkvi-2011/ ali h�p://www.klikn. tek priprave in peke kruha ter spomladan- si/index.php?option=com_k2&view=item&i- ska dela v vinogradu. Novice o dogajanju v d=299:sožitje-kruha-in-vina Beli Cerkvi in njeni okolici pa so obiskovalci Sonja Košak

Med nagrajenci so bili tudi moški: prejem- nik zlatega priznanja Alojzij Škrbec

Strokovna komisija (od leve proti desni): Franc Planinc, Anica Pajer, Elizabeta Verščaj, Mojca Smerajec, Drago Košak

Seznam dobitnic zlatih priznanj – prvih 11 Št. doseženih Ime in Priimek Naziv izdelka Kraj točk Ivica Lužar praznični kruh 79,60 Orešje Jelka Bobič ajdov kruh s kumino 79,00 Novo mesto Marija Jakše pšenični beli kruh 78,40 Mali Podljuben Angelca Stezinar ajdov kruh 78,20 Orešje, Šmarjeta Jožica Lindič daritveni kruh 78,20 Dolnja Stara vas Zlata hlebca: zgoraj je praznični kruh, ki ga Jelka Bobič koruzni kruh 78,00 Novo mesto je spekla ga. Ivica Lužar Slavko Škrbec Martinov vinski kruh 78,00 Bela Cerkev Jana Košak Matevžev kruh 78,00 Družinska vas Kategorizacija: Lidija Škrbec makov mlečni kruh 77,90 Bela Cerkev 75,00 – 80,00 točk zlato priznanje Katja Junc čebulni kruh 77,80 Vinji vrh 70,00 – 74,90 točk srebrno priznanje Jožica Babič pšenični polbeli kruh 77,80 Velika vas, Leskovec 60,00 – 69,90 točk bronasto priznanje

18| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediportret RazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Portret: Terezija Balažević Terezija se je rodila na Hrvaškem. Želja po izobrazbi jo pripeljala v Slovenijo, kjer je obiskovala srednjo gostinsko šolo. Po končani sred- nji šoli se je zaposlila v tedanjem IMV, sedanjem Revozu, kjer je vse do upokojitve delala kot kuharica. Delo je zelo rada opravljala. Da je bila med delavci zelo priljubljena, se vidi še danes, saj jo ob naključ- nem srečanju vedno pozdravijo, se z njo pogovarjajo, povedo, da so veseli, da jo vidijo. In o njej vedno najdejo samo lepe besede. Pred desetimi leti jo je pot skupaj z možem zanesla v Šmarješke Toplice, za katere pravi, da so resnično lepe in kraj, poln energije. Ko sem Terezijo vprašala, kaj naj ob njeni predstavitvi postavim na prvo mestu, je kot iz topa odgovorila: prostovoljka. Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje je Terezija pričela uresničeva- ti svoje želje. Včlanila se je v Medgeneracijsko društvo Žarek, kjer že deseto leto deluje kot prostovoljka. V Domu starejših občanov Novo mesto enkrat tedensko vodi skupino Julija, ki je v torek, 24. maja 20- 11, praznovala 18. leto delovanja. Njena naloga je, da za vsak torek čajno ob sredah, dvakrat mesečno organizirajo tudi literarne večere. (srečanja imajo od 10. do 11.30. ure) pripravi temo, o kateri potem teče Izdali so že šest zbornikov z naslovom Snovanja. V sekciji je 15 članov beseda. Teme so različne. Pogovarjajo se o načinu življenja nekoč in iz različnih krajev, med njimi so tudi znani pesniki in pisatelji. danes, o rožah, o kuhi in peki, praznujejo rojstne dneve, proslavijo Umetnica državne in cerkvene praznike, pripravijo literarne ure. Terezija pra- Njenemu očesu ne uide nič. V še tako navadni stvari vidi navdih. vi, da je medgeneracijska povezava zelo pomembna, zato jo na teh Umetnine ustvarja iz vsakdanjih stvari, iz stvari, ki jih nabere na do- srečanjih večkrat spremlja tudi vnukinja Karin. Velikokrat pa povabi mačem vrtu, v gozdu. Njena posebna in velika strast pa so rože iz tudi goste, kot so pesnik Smiljan Trobič, pisateljica Ivanka Mestnik, krep papirja. Umetnosti izdelave jo je naučila mama. Nekoč so bile pevka Marija Jerele, igralec klarineta Luka Kastelic, igralec harmoni- te rože nepogrešljive; izdelovali so jih za poroke, za okrasitev jelk, ke Matej Kastelic itd. Srečanja se udeležujejo redni člani, skupaj jih je na prsih so jih nosili mladi fantje, ki so odhajali v vojsko. Sčasoma 15. Nekateri so nastanjeni v domu starejših občanov, drugi pa pridejo je dejavnost potonila v pozabo, sedaj pa ponovno pridobiva svoj po- od doma. men, in sicer kot dejavnost za izdelavo spominkov. Tako se je Terezija Terezija že dve leti deluje tudi v Penzionu Sreča v Orešju. Varovan- s svojim šopkom vrtnic prijavila tudi na natečaj Spominki Dolenjske ce doma obiskuje vsak četrtek. in Bele Krajine. Uvrstila se je med prvih devet in za svoj izdelek pri- Da je lahko postala vodja skupine, je morala najprej dve leti hodi- dobila certifikat „Spominek Dolenjske in Bele krajine“. ti na izobraževanja za voditelja skupine za samopomoč. Leta 2009 je Njene izdelke lahko kupite v TIC Šmarješke Toplice ali jo pokličite diplomirala kot voditeljica skupine za samopomoč starejših. Lansko na telefon 041 779 403. leto, leta 2010, so jo razglasili za naj prostovoljko leta v kategoriji nad Da lahko živi svoje sanje, se še zlasti zahvali možu. Zanj pravi: „Če 30 let. Priznanje ji je podelil predsednik republike Danilo Türk. Na- ne bi imela tako dobrega in razumevajočega moža, vsega tega ne bi tečaj za prostovoljce leta in najboljše prostovoljske projekte vsako leto mogla početi.“ razpiše Mladinski svet Slovenije. To gotovo drži, drži pa tudi to, da Tereziji pomagajo njena močna Terezija pravi: „Starejše ljudi imam rada, dajo mi ogromno energi- volja, pozitivna energija in izreden zanos. O tem, da zna izkoristiti je. Imajo ogromno znanja, modrosti, ki ga z veseljem delijo naokoli, svojo notranjo moč in talent, govori tudi njena pesem z naslovom samo če ga je kdo pripravljen sprejeti. Jaz sem se od njih veliko na- učila. Na svetu smo zato, da delamo dobro, da širimo ljubezen, med- Naše ustvarjanje: sebojno razumevanje, spoštovanje.“ Talent je podarjena moč, Naj omenim tudi to, da Terezija varovancem ob vsakem obisku pri- ki diha, gori in žari, nese kakšno pozornost, pa naj bo v obliki čokolade, bombona, kruha, paziti moraš, da ga kaj ne pogasi. rože … Veliko sodeluje tudi z OŠ Šmarjeta, vrtcem Sonček in s Termami Pišeš, poješ, ustvarjaš, Šmarješke Toplice. ne le zato, ker znaš pisati, peti, ampak zato, ker je to tvoja misel, pesem. Pesnica Pesmi piše že od ranega otroštva. Sprva jih je objavljala v šolskih Ko čustva se prebudijo, glasilih, v mladosti pa jih je pisala za svojo dušo. Najprej jih je pisa- ustvarjalni ogenj v tebi zažari la v hrvaškem, svojem maternem jeziku. Počasi je to mesto prevzel in pesem se rodi. slovenski jezik. Pravi, da ji slovenski jezik leži. Piše, kadar je „fajn“ Vsak po svoje piše, ustvarja, jezna, „fajn“ razočarana, „fajn“ srečna. Besede na papir zapiše ob ker čuti veselje, žalost, lepoto, vsakem trenutku, takrat, kadar jo prešinejo. Njene pesmi so izpoved- Kategorizacija: ne, objavljene pa so bile v različnih časopisih in knjigah. Med leti naravo, trpljenje in bolečine svoje. 2001–2009 je izdala štiri pesniške zbirke: Dajem iz srca (2001), Podobe Piše, poje, žvrgoli, 75,00 – 80,00 točk zlato priznanje v srcu (2003), Dotik življenja (2005) in Ko tišina govori (2009). da svoje srce, dušo pomiri, razveseli 70,00 – 74,90 točk srebrno priznanje Terezija je tudi predsednica Literarne sekcije Društva upokojencev ali bolečino ublaži. 60,00 – 69,90 točk bronasto priznanje Novo mesto, na kar je zelo ponosna. Srečujejo se 2-krat mesečno, obi- Sonja Košak

19| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediaktualnoRazglediRazglediRazg zanimivosti lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Znate prepoznati melanom?

Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je zelo nevar- pred sončnimi žarki. Pomembno je izogibanje soncu med 11. in 16. na vrsta kožnega raka, saj zelo hitro zaseva v druge organe, vendar je uro ter zaščita z oblačili, pokrivali in očali. Po delih telesa, ki jih ne v primeru zgodnjega odkritja ozdravljiv. moremo zakriti z oblačili, moramo nanesti kremo z visokim zaščit- Melanociti so kožne celice, ki ležijo v spodnjih plasteh povrhnjice. nim faktorjem. So enakomerno razporejeni po koži in tvorijo zaščitni pigment mela- Nataša Grebenšek, dr. med. nin. Melanin je vzrok za obarvanost kože, hkrati pa ščiti kožne celice Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Melanocite najdemo tudi na sluznicah. Melanociti se lahko brez posebnega razloga namnožijo na nekate- rih delih kože in se začnejo združevati v skupke, ki so na koži vidni kot melanocitni nevusi. Laiki jih imenujejo tudi pigmentna ali mate- rina znamenja. Melanom se lahko razvije iz kakršnega koli melanocita na koži ali v sluznicah. Lahko nastane iz melanocita v nevusu ali iz melanocita na nespremenjeni koži, kar opažamo pogosteje. Na koži ves čas nastajajo nova znamenja. Med njimi je lahko tudi melanom, ki ga je na začetku težko ločiti od navadnega znamenja. Znamenja se z leti spreminjajo, rastejo, spreminjajo barvo in obliko ter se dvignejo nad raven kože. Melanom se prav tako spreminja, na- vadno hitreje kot znamenje. Melanom se lahko pojavi pri komur koli, vendar pa je pri nekaterih ljudeh tveganje za pojav melanoma večje. Večja nevarnost obstaja pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom in ki so večkrat utrpeli ope- kline. Večje tveganje je značilno tudi pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, starejših ljudeh in tistih, ki imajo veliko znamenj. Prav tako obstaja večje tveganje za pojav novega melanoma pri lju- deh, ki so že imeli melanom. Za zgodnje odkritje melanoma je zlasti pomembno dobro samo- opazovanje. Pregledati moramo celotno telo, pri tem pa ne smemo pozabiti hrbta, podplatov, pazduh in lasišča. Ko opazujemo spre- membe na koži, moramo biti pozorni na tista znamenja, ki se po- javijo na novo in se spreminjajo, ter na obstoječa, ki se spreminjajo. Pomembno je razlikovanje med benignimi in malignimi spremem- bami. Pri samoopazovanju uporabljamo sistem ABCDE. Benigne, nenevarne spremembe so navadno manjše, enakomerno obarvane, ostro omejene in simetrične. Melanom je asimetričen (A – asimetry), nepravilnih robov (B – border), večbarven (C – colour), večji od 5 mm (D – diameter) in raste (E – elevation). Včasih lahko srbi. Pri napre- dovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. Ker so melanomi lahko videti zelo različno in se ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE, je za zgodnje odkritje melanoma pomemben tudi dermatološki pregled. Dermatologi pri pregledu uporabljamo dermatoskop, t.j. sistem leč s posebno osvetlitvijo, ki nam omogoča povečan prikaz kožnih sprememb in s tem razločevanje struktur v zgornjih slojih kože. Na podlagi dermatoskopskih značilnosti pre- poznamo melanom, še preden lahko spremembe opazimo s prostim očesom. Poleg rednih preventivnih pregledov pri dermatologu in rednega samoopazovanja je za preventivo melanoma pomembna tudi zaščita

20| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledizanimivostiRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle mernega blata gnezdo pade na tla, še preden je opravilo svojo nalogo. Lastovka, znanilka pomladi V takem primeru lahko lastovkam pomagamo z namestitvijo opore pod gnezdo ali celo z umetnim gnezdom. Le kdo je ne pozna? Kdo še ni ustavil pogleda na tej majhni vitki V peščenih bregovih nad rekami in v peskokopih najdemo našo naj- ptici s škarjastim repom in dolgimi ozkimi perutmi, ki šviga mimo manjšo lastovko, breguljko (Riparia riparia), kjer si izkoplje skoraj do hiš in preko streh? Je znanilka pomladi in jeseni. Naj gre za kmečko meter globok rov. Kopljeta ga oba partnerja, nagnjen je rahlo navzgor, ali mestno lastovko, obe sta simbol potovanja, domotožja in vračanja da ga ne zalije voda. Gnezdo je v kamrici na koncu dupline, ki je veli- v rodni kraj. ka od štiri do šest centimetrov, obloženo z vejicami in perjem. Kmečko in mestno lastovko verjetno res vsak pozna, malo manj zna- So si lastovke zveste? Lastovičji zakon je kratkotrajen – če lastovke no pa je, da v Sloveniji gnezdi pet vrst lastovk. Kmečka lastovka (Hi- opazujete pri valjenju drugega legla, je zelo verjetno, da ne gre več za rundo rustica) je že stoletja ptica, ki jo ljudje po vsej Evropi spomladi isti par, kot pri prvem. Samčki lastovk imajo daljši in simetričen rep, najbolj pričakujejo. S svojo zgodnjo spomladansko vrnitvijo namreč ki samičkam zagotavlja, da je njihov izbranec spreten lovec v zraku naznanja ponoven prihod pomladi in s tem toplejšo polovico leta. ter da zarod ne bo trpel lakote. Nedavne raziskave kmečkih lastovk so pokazale, da so dolgorepi samčki bolj zdravi, da njihove partnerke bolj vneto skrbijo za zarod ter da so njihovi potomci bolj odporni na bolezni in imajo manj zajedavcev. Slednji so v gnezdih lastovk zelo pogosti, saj gnezda običajno uporabljajo več let zapored. V mestnem okolju severne Slovenije je dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred 10 leti pregledal 145 gnezd mestne lastovke, v katerih je našel 9.877 lastovičjih bolh (Ceratophyllus hirundinis), 11.257 lasto- vičjih stenic (Oeciacus hirundinis) in 22.434 vrabčjih bolh (Ceratophyl- lus fringillae). Ni čudno, da se lastovičji par marsikdaj raje odloči za novogradnjo, kot za vselitev v staro gnezdo. Vsi ti zajedavci sicer ne povzročijo smrti lastovk, a zaradi njih mladiči počasneje odraščajo in izčrpani starši odlašajo z drugim leglom ali ga sploh nimajo. V jeseni se lastovke selijo na jug, v Afriko. Ali so bile mlade lastovke pri razvoju uspešne, pokaže selitveni test. Med potjo čez Sredozem- sko morje in Saharo jih veliko omaga. Kot žužkojedi nimajo izbire Kmečka lastovka na gnezdu. Foto: Andrej Hudoklin, ZVNRS, OE – v Evropi pozimi zanje hrane ni. Če so razmere v Afriki ugodne in Novo mesto. tam med prezimovanjem najdejo dovolj hrane, se jim povrnejo moči in v začetku pomladi se spet podajo na nevarno pot nazaj, v domači Prepoznamo jo po značilnem, globoko vrezanem škarjastem repu. kraj, kje so se izvalile. Selitev je zelo tvegana, ne samo čez Saharo in Po hrbtu je temnomodro obarvana, po spodnji strani pa je bela. Za morje, ampak tudi iz južne proti severni Evropi. Marsikateri lastov- odrasle kmečke lastovke je značilen še rdeč obraz. Kmečka lastov- ki Alpe predstavljajo nepremostljivo oviro in leta 1974 je pri preletu ka je vrsta, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova švicarskih Alp poginilo več sto tisoč mestnih lastovk, ker jih je ujelo prebivališča, ker običajno gnezdi v notranjosti stavbe, najraje hleva, hudo snežno neurje. Samo najboljšim osebkom uspe selitev opraviti gnezdo pa naredi v obliki skledice. večkrat – najstarejša znana kmečka lastovka, ki je bila obročkana, je Mestna lastovka (Delichon urbicum) je poleg kmečke najbolj pogosta doživela 16 let in je pot med Evropo in Afriko preletela kar 32-krat! lastovka pri nas. Tudi mestna lastovka je vsaj deloma vezana na člo- Večino obstoječih gnezd lastovke spomladi spet naselijo, vendar se veška prebivališča, vendar v nasprotju s kmečko praviloma gnezdi le praviloma ne vrnejo v isto gnezdo. Samci so domačemu kraju bolj na zunanjih površinah stavb pod napuščem. Gnezda mestne lastovke zvesti kot samice. Običajno zasedejo gnezda, ki so od njihovega rod- lahko najdemo tudi na nekaterih drugih objektih, kot so mostovi in nega gnezda oddaljena manj kot 10 km, samice pa iščejo partnerje in viadukti. Njeno gnezdo je podobno gnezdu kmečke lastovke, vendar novi dom tudi do 100 km daleč. Spomladi se prvi v naše kraje vrnejo je tudi od zgoraj povsem zakrito z blatom. Dostop v notranjost je tako samčki kmečkih lastovk. Najhitrejši so tisti z dolgimi repi, ki zasede- mogoč le skozi majhno odprtino. Imeni kmečka ter mestna lastovka jo najboljša gnezda. Nekaj dni kasneje se v naše kraje vrnejo mest- sta deloma zavajajoči, saj lahko obe vrsti živita v podobnem okolju. ne lastovke in marsikateri par v starem gnezdu najde nepovabljene Včasih celo v isti hiši. podnajemnike – vrabce. Ti poskušajo zasesti tudi na novo zgrajena Skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris) prebiva povsem neopazno ob gnezda in če jim uspe, morata lastovki začeti znova. Šele ko je gnezdo prosojnih prepadnih stenah in skalovju, največkrat v bližini voda. dograjeno, je zaradi majhne vhodne odprtine za vrabce nedostopno Gnezdi visoko v skalnih stenah, gnezdo pa je podobno tistemu od in parček si lahko oddahne. kmečke lastovke, le da je pripeto na steno. Včasih gnezdi tudi na mo- Lastovke so spretni letalci in kot taki v zraku nimajo veliko plenilcev stovih in viaduktih ter v predorih in cerkvenih zvonikih. – kos jim je le škrjančar. Drugače pa je takrat, ko na tleh pobirajo blato Rdeča lastovka (Hirundo daurica) je v Sloveniji izjemno redka poletna za gnezdo. Takrat so zelo ranljive, zato je postalo nabiranje gradbene- vrsta. Prebiva v podobnem okolju kot kmečka lastovka, le da gnezdi ga materiala skupinsko opravilo. v naravnih gnezdiščih – v spodmolih, pa tudi v drugih gnezdiščih, Po ljudskem izročilu je lastovka znanilka pomladi, zaščitnica hiše in kot so predori in mostovi. Gnezdo je „zgradba“ vrčaste oblike s ce- živine. Njeno gnezdo prinaša srečo k hiši. Če lastovka zapusti gnez- vastim vhodom. Zanimivo je, da lovi skupaj s kmečkimi lastovkami, do, se družini v tej hiši slabo piše. Kdor jo ubije, ne bo imel sreče pri medtem ko jo mestne lastovke preganjajo. Tudi kmečke in mestne la- reji živine, tisti, ki ji razdre gnezdo, bo tudi sam ostal brez strehe nad stovke so prvotno gnezdile pod previsi skalnih sten in so na zgradbe glavo. Zagrožene posledice grdega ravnanja z njimi so najbrž pretira- vezane šele zadnjih nekaj stoletij. Obe vrsti lastovk gradita gnezdo iz ne, a kdo ve – zato naj bodo v vsaki hiši dobrodošle. blata in večkrat se zgodi, da zaradi suhe pomladi in pomanjkanja pri- Borivoj Ladišić

21| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledizanimivostiRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Ti maš lepe joške! Vilma je udarila znova! Tokrat še bolj udarniško. Vse kaže, da imajo sile pomladi čarobno moč tako nad živo kot neživo naravo. V času cvetenja in brstenja, številnih fantovščin in porok, pojočih ptičkov in gonečih se mačkov se očitno tudi beton ne more upreti nagajivi naravi. Tako so nam – zdaj že regionalno slavne črke kronovskega krožišča – usta privihale visoko in široko, medtem ko so nekateri bolj konzervativne narave otrokom, da bi jih obvarovali pohujšanja v do- lini Šentflorjanski, preusmerjali in zakrivali pogled. Še vedno neomajno vztrajam, da ne gre za nikakršen vandalizem, marveč za izvirno in ustvarjalno kulturno-umetniško udejstvovanje lokalne mladine. Če bi prešteli vse nasmehe, ki jih je akcija zakrivila, bi ob zavedanju, da je smeh pol zdravja, morala Vilma dobiti nagra- do Ministrstva za zdravstvo. In pa račun Ministrstva za okolje, saj je marsikdo na krožišču naredil dodaten krog ali dva. Miha Gorenc

Otvoritev Humanitarnega centra RK Novo mesto Ob koncu tedna Rdečega križa (8.–15. maj) je OZRK Novo mesto v pa smo počakali, ker postopek v zvezi z okolico objekta na Upra- ponedeljek, 16. Maja, slovesno odprlo prostore Humanitarnega cen- vnem sodišču še ni bil končan. OZRK je svojo dejavnost preselilo tra RK na Ulici Slavka Gruma 54a v Novem mestu. na novo lokacijo že januarja letos. Dolga leta je RK deloval v zelo slabih pogojih, brez primernih pros- Pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem tudi uporabno dovolje- torov za skladiščenje humanitarne pomoči in izvajanje humani- nje je bilo izdano 2. februarja letos, kar je pomenilo, da smo lahko tarnih dejavnosti, in bil na preži iskanja primernejših prostorov. V uredili tudi okolico objekta. Z deli smo zaključili v mesecu maju in letu 2006 se je pokazala možnost preselitve Mercatorje trgovine na ob koncu tedna RK slovesno odprli Humanitarni center RK Novo tej lokaciji, in takoj smo se začeli pogovarjati za nakup. mesto. Novi prostori vse naše dejavnosti združujejo na enem mestu. V humanitarnem centru je razdelilnica hrane za socialno ogrožene, javna kopalnica, garsonjera, predavalnici, sejna soba, pisarne, pi- sarna za krajevne organizacije RK in socialna trgovina, ki bo v na- slednjem letu zaživela z novim zakonom o socialnem podjetništvu. V spodnjem delu stavbe, ki je v lasti Mestne občine Novo mesto, pa imamo skladišče humanitarne pomoči.

Še nekaj statističnih podatkov: 1. Nakup je znašal 380.000 evrov, 2. obnova 402.348 evrov, 3. oprema pa 17.386 evrov. 4. Skupaj: 782.348 evrov. 5. Prispevek občin: 485.000 evrov. 6. Prispevek donatorjev: 17.800 evrov; prispevalo je 28 gospodar- skih družb, 12 posameznikov in 26 KORK. Leta 2008 je OZRK Novo mesto od Mestne občine Novo mesto v 7. Največji donator v storitvah je Krka, d. d., Novo mesto. uporabo dobilo spodnji del stavbe, zaklonišče za skladiščenje hu- 8. Letos smo bili uspešni na razpisu FIHO sredstev za opremo. manitarne pomoči. Še istega leta smo od Mercatorja odkupili zgor- nji del objekta, s pomočjo sredstev občin in kupnine za počitniški Slovesnosti so se poleg predsednika RKS Franca Koširja udeležili dom Fazan, ki ga je RK uporabljal več kot 50 let. Poleg poslovnih tudi svetovalec predsednika republike Danila Türka za humani- prostorov v izmeri 440 m2 sta bila odkupljena zelenica in parkirišče tarne zadeve Franc Hočevar, župani dolenjskih občin, donatorji in ob stavbi. ostali. Podjetje Krka, d. d., smo zaprosili za pomoč pri sofinanciranju pre- Trak ob otvoritvi so prerezali predsednica OZRK Novo mesto nove – odobrili so financiranje arhitekturnega projekta in donacijo mag. Mojca Špec Potočar, predsednik RKS Franc Košir in predstav- nadzora gradnje. nik dolenjskih občin, župan MO Novo mesto Alojzij Muhič. Obnova je trajala od februarja 2010 do poletja, z ureditvijo okolice Barbara Ozimek, sekretarka OZRK Novo mesto

22| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Albina Klančar: Izpoved, ki olajša dušo Vinji vrh s čudovitim razgledom je bil moža, a žal so že vsi trije pokojni. Ostali so jela za svojega, za svoj dragi in zadnji dom. vedno obsijan s soncem, in še vedo mi sveti mi vnuki in vnukinje, sorodniki, sosedje, pri- Vsakemu ostarelemu, pomoči potrebnem in v srcu. Lestina 36 pod Vinjim vrhom, naša jatelji, ki mi dajejo moč, da še rada živim. osamljenemu toplo priporočam, da se odloči kmetija, ni bila velika, a vseeno je dajala kruh V Domu starejših občanov v Šmihelu sem za bivanje v domu starejših. Lepo se imamo. naši družini. Obdelovali smo jo z ljubeznijo že 15 let. Težko je zapustiti svoj topli dom, a Okolje je prijetno in živahno. Vedno se nekaj in pridnimi rokami, kot sta nas naučila mati bolezen me je prisilila, da sem se tako odloči- dogaja. Stanovalci smo različni, a se dobro in oče. Danes, ko mi glavo prekrivajo sivi las- razumemo. Sestre in uslužbenci so prijazni je in sem bolna ter onemogla, se spomini na in pozorni ter vedno pripravljeni pomagati. našo zemljo radi vračajo. Spominjam se vsa- Iz prostorne hiše sem se preselila v Dom, kega drevesa – hrastov in bukev, travnika in zapustila njive in travnike ter kmalu ugoto- vinograda, spominjam se otroštva, mladosti, vila, kako malo potrebujem. Samo udobno ljubezni, dela, ustvarjanja, družine, prijate- posteljo, nočno omarico, topel obrok in pri- ljev in znancev, sosedov. jazne besede, stisk roke. V Domu je topline Rojena sem bila 7. februarja 1923, a leta v izobilju. V skupini Julija, nadomestno-pri- so hitro minila. Kar naenkrat ostariš, začneš jateljski družini, ki jo vodita prostovoljki, se delati obračun življenja in miselni računal- družimo vsak teden. Prostovoljki nam po- nik začne odštevati, množiti in deliti. So do- darjata obilo dobre volje, veselja, znanja in godki, ki bi jih najraje potisnila v najgloblji lepih besed. kotiček srca, a me ne ranijo več tako močno, Zelo veseli dogodki iz mojega življenja so kot so me v mladosti, so pa tudi spomini, ki srečanja družine Peterlin na Peterlinovi do- grejejo dušo. mačiji, ki trajajo že vrsto let. Praznovanje se Mlademu, zdravemu, lepemu kmečkemu začne z mašo za vse člane družine Peterlin dekletu so starši omogočili šolanje na gospo- v Beli Cerkvi. Po končanem obredu nada- dinjski in kmetijski šoli v trebanjski občini. ljujemo s pogostitvijo na naši domačiji. Na- Ker se je začela vojna, šole nisem dokončala, zadnje nas je bilo zbranih okoli sedemdeset vendar sem se veliko naučila. Poročila sem sorodnikov, ki so prišli iz vseh krajev, od Tr- se z izobraženim tkalskim mojstrom, zapo- sta, Kranja, Celja in Ljubljane do Dolenjske. slenim v tekstilni tovarni v Kranju. Doma je Ta posebna doživetja so za večno zapisana v bil iz našega kraja, iz Šmarjete. Lepi so spo- la. Boleč je spomin na dan, ko sem se za ved- mojem srcu. mini na poroko in rojstvo otrok, Simona in no poslovila od doma. Stopila sem čez prag Ali me še kdo prepozna na fotografiji iz Vojka, ter na gradnjo hiše v Beli Cerkvi. svoje hišice za pokopališčem in objela hišni mladosti ? Pridite me kdaj obiskat v Dom, Vrsto let sem gospodinjila v župnišču in vogal. Glasno sem jokala. Zavedala sem se, zelo vas bom vesela. Oseminosemdeset let kuhala za razna duhovna srečanja. Svoje da sem za vedno zaklenila vhod v dom svo- imam. 88 let lahko obračate, kakor hočete, šolsko znanje sem z veseljem posredovala jega tihega, mirnega življenja. vedno jih bo 88, tudi če jih obrnete na glavo. mladim. Najlepši so spomini na oba sina in Navadila sem se in novo bivališče spre- Terezija Balažević

stavrirati. Leta 1956 je na znamenitem župnijskem toplarju curljalo na več mestih. Francu Zaplati v spomin Denarja za novo kritino ni bilo, zato je prodal nekaj „štantov“, za kupnino V Šmarjeto je prišel leta 1948. Dve leti je pa nabavil strešnike in prekril preostali del kozolca. bil kaplan, od leta 1950 do 1969 pa župnik; V župnišču – tako imenovani „hišterni“ – je uredil muzej. Vanj je prine- vseh 21 let je bil vzoren kulturni delavec in sel stare predmete: kipe, slike, oltarje, svečnike in druge nabožne predmete iz skrben kronist. prvotne šmarješke cerkve, ki jih je našel na podstrešju, ter nabožne predmete Biti dušni pastir v prvih povojnih letih je iz podstrešij podružničnih cerkva. bil velik izziv. Tedanja oblast mu je sledila Po drugi svetovni vojni je bila okolica župnijske cerkve zanemarjena. na vsakem koraku. Pogosto so ga klicali na Umetniško oblikovana litoželezna ograja je bila na več mestih poškodovana. vojaške vaje in vodili na mučna zasliševa- Leta 1964 je s pomočjo faranov in tedanjega predsednika krajevne skupnosti nja. Kaznovali so ga za številne „nastav- okolico uredil tako, kakršna je še danes. ljene“ prekrške. Vse to je na njem pustilo Z zanemarjenega starega pokopališča ob farni cerkvi je shranil dva na- usodne posledice. Bil je namreč šibkega grobnika. Vzidal ju je v notranjo steno pri vhodnih vratih župnijske cerkve. zdravja. Med vojno so ga Italijani odpeljali Prvi je spomin na župnika in graditelja župnišča, Jakoba Jegliča, drugi pa v taborišče Gonars, kjer je zbolel za tuber- na župnika, zgodovinarja, arheologa, geologa ter pisca knjige Zgodovina kulozo, posledice te bolezni pa je čutil še leta. šmarješke fare Janeza Vočiča. Župnik Franc Zaplata je bil zelo vesten in delaven – njegovemu budne- Iz Šmarjete je Franc Zaplata odšel v Trebnje, kjer je deloval kot župnik in mu očesu ni ušel noben pomemben dogodek. Popravljal je strehe župnijske dekan. Za svojo vlogo dekana je dobil častni naslov duhovni svetnik. Pred in podružničnih cerkva, vaških kapelic in zgodovinskih znamenj. Za žup- upokojitvijo je deloval kot župnik v Ihanu. Zadnja leta je preživel v Duhov- nijsko cerkev in za podružnice je kupil več kosov liturgičnih oblek. Naročil niškem domu v Ljubljani. je čiščenje, pozlato oz. posrebritev zanemarjene obredne posode ter drugih Na veliko noč, 24. aprila 2011, smo ga po sv. maši v litijski župnijski cerkvi predmetov. Dragocene slike in plastike, ki so jih napadle žuželke, je dal re- pospremili na tamkajšnje pokopališče. Jože Perše

23| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledikolumnaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

spremenilo nič, teden pred volitvami pa so zamenjali zgornjih Kolumna: še 4 leta 5 cm asfalta na 10 m2 ? Meni se zdijo takšni predvolilni bonbon- Opomba: članek je bil napisan že jeseni 2010, vendar do sedaj še bil ob- čki podcenjevalni, ponižujoči in sramot(il)ni. Da ne omenim, da javljen. V tretje gre Rado, v četrto pa od Radota brat. je bilo pred volitvami več otvoritev kot prej v štirih letih, pa tudi Ta misel in želja je zorela v meni dolgo časa, zdaj pa se če so bile stvari že davno dokončane ali pa še ne popolnoma. končno počutim dovolj kompetentnega, da pričnem z rednim Vsak normalen vrentenčar je opazil to žaljenje intelekta. Gre za ustvarjanjem najpomembnejšega dela vsakega spodobnega tipične simptmome orientiranosti v formo namesto v materijo. časopisa – kolumne. Seveda moramo imeti oboje, a razmerje, ki je (poleg količine) Kolumna je po definiciji „redno ponavljajoč se članek v ča- ključno, je pri nas neuravnovešeno. Pa vendar glejmo v prihod- sopisu ali reviji. Od drugih člankov se razlikuje po: rednem nost optimistično. objavljanju, da jo piše zunanji avtor (temu pogoju tokrat žal In tretja ugotovitev? Sicer jih je vsaj toliko, kot ljudi, pa vseeno, ne bo zadoščeno), da vsebuje izrazito kritično gledanje in miš- naj bo za danes zadnja. Volitve so že dolgo za nami, rezultati so ljenje, ter najpomembneje, da gre za subjektivno mnenje avto- dejstvo in naprej bomo morali vsi volivci sodelovati z vsemi iz- rja in ne za objektivno resnico (ki pa je zavoljo spoznavnega voljenimi in obratno, četudi včasih s stisnjenimi zobmi (glede na skepticizma človeku tako ali tako nedosegljiva). Načeloma se naravo politike te misli raje ne bom razpredal dalje) Pri pregledu nanaša na pomembne družbeno-politične, lahko tudi kultur- kandidatov in njihovih podpornikov ne gre mimo dejstva, da so no-umetniške teme.“ Moje kolumne bodo v skladu z naravo se skoraj vsi gospodarstveniki zbrali v opozicijskem taboru. To glasila Razgledi lokalno-politično obarvane. je ZELO pomembna ugotovitev, ki zahteva podrobne analize in Prva kolumna se seveda ne more ukvarjati z ničemer drugim posledično spremembe dosedanje politike. Dejstvo je, da gospo- kot z minulim mandatom in lanskimi volitvami. darstveniki niso zadovoljni z dosedanjo politiko, ki jim najmanj Zdaj, ko so se strasti umirile, lahko mirno pogledamo na ne gre naproti ali pa jih celo ovira. Seveda politika ne sme biti v pretekla štiri leta. Glavna ugotovitev je: naša življenja se niso rokah gospodarstva, vendar mora imeti posluh zanj ter nuditi bistveno spremenila, vsaj ne zaradi občine. Oblika in izvedba pogoje za razvoj. Gre pač za delovna mesta, ki jih imamo radi, lokalne samouprave, hvala Marxu&Engelsu, nista najpomemb- zato je dobro, če jih ima rada tudi politika. Dalje. Županja je sicer nejša kreatorja življenjskih razmer in osebne sreče; prvo (p)ostaja izgubila nekaj odstotnih točk v primerjavi s prvimi volitvami, v rokah širšega svetovnega politično gospodarskega dogajanja a njena zmaga je nesporna. Občinski svet pa je dodobra spre- (v sedanjem primeru finančna kriza, proti kateri je politika na menil podobo. Čas slavljenja in užitka ob zmagi je mimo, zdaj vseh nivojih očitno precej brez moči), drugo pa v rokah, glavah bo treba pokazati glavo, srce in hrbtenico. In tu se mešata moj in srcih posameznikov. strah in optimizem. V prejšnjem mandatu je bila vsa krivda za Druga ugotovitev je, da je bila odločitev za samostojno pot neuspeh prelita na „zlobno“ opozicijo, ki da je apriori naspro- pravilna; zaenkrat tako kaže, prihodnost bo sodila. Ne glede na tovala „vsemu“. Zdaj ima županja tudi v svetu večino, in to celo politično usmeritev je stanje boljše, kot je bilo. Nekatere stvari dvotretjinsko. Na zadnji seji občinskega sveta (jeseni 2010, ko je se premikajo, družabno in društveno življenje je v zagonu, na bil članek napisan) smo videli, da ima večino, včasih celo 100 % investicijskem področju pa smo vseeno pričakovali (pre?)več. svojih podpornikov tudi v vseh delovnih telesih občine (ali so Po pogovoru s tremi bivšimi predsedniki krajevnih skupnosti res vsi najsposobnejši zbrani v njenem taboru ali je dana pred- ter opozicijskim kandidatom za župana na lanskih volitvah so nost lojalnosti pred strokovnostjo?). To pomeni absolutno oblast krajevne skupnosti na investicijskem področju (ceste, komunala (v okviru zakona, seveda!), kar je lahko slabo ali dobro, največ- – skratka na področju infrastrukture) naredile celo več, npr. več krat pa oboje. Podoben položaj ima g. Jankovič v Ljubljani. Pre- kilometrov cest na leto, kot sedaj občina. Nekateri začeti in dru- sodite sami. gi načrtovani projekti (obnova jedra obeh trgov, obvoznica v Za zaključek pa vprašanje, zakaj optimizem? Američani, ve- Šmarjeti ter naprej celotna infrastruktura do Šmarjeških Toplic, terani moderne „demokracije“ imajo sledečo modrost: en man- vodovodi in kanalizacije, ter, najpomembnejše, OPN) pa le vli- dat je premalo, dva ravno prav, tretji preveč (zato je tudi pre- vajo nekaj optimizma, vendar morajo biti najprej uresničeni. A povedan). Naša županja ima drugi mandat, tokrat z absolutno vseeno gre v tu moja prva kritika na račun sedanje oblasti. Pre- oblastjo, zato vam, ga. županja sporočam: vse je v vaših rokah, več se dela na obliki (promocija občine – komu?, razne majice izgovorov na opozicijo ni več. Upam, da bom čez štiri leta jaz in skodelice – lepo, vendar ne bistveno, ter ideološka prevzgoja tisti, ki se je motil, in si bom moral premisliti ter vam čestitati identitete „pozabite, kdo ste bili do sedaj, od danes naprej ste za fantastičen mandat, v katerem bo narejenega nepredstavljivo občani Šmarjeških Toplic“) in premalo na vsebini (veliki infra- veliko, ter da se bosta v naši občini cedila med in mleko (vino pa strukturni projekti, posluh za gospodarstvo). Najbolj očitno se naj raje še naprej teče bistro). Srečno in uspešno! je to videlo tik pred volitvami – ali se tudi v vaši vasi štiri leta ni Miha Gorenc

24| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Moja razmišljanja o lepšem življenju Prišla je pomlad, lepa, topla, ki nas je ogr- jatelje, sošolce in dobre sosede … Koliko časa bo treba čakati, da bo ropanje nila v raznobarvni plašč belih zvončkov, ru- Človek je bitje potreb. Te potrebe niso samo te čudovite dežele onemogočeno ter da bo menih trobentic, pisanih kronic, vijoličnih nakupovalni centri, reke, morja in gozdovi. vsak prebivalec dobil možnost za normalno žafranov, barvitih vijolic, rumenih marjetic Človek potrebuje človeka. A žal danes ni življenje, dostojno vsakega človeka. in številnih drugih cvetlic. Okrog nas se širi več tako. Strahoviti potresi, cunamiji so raz- Pustimo, naj čas prinese svoje, upajmo, da opojni vonj, ki nas spominja, da je pomlad, dejali vel del Japonske. V severni Afriki, na boljše čase. Veselimo se lahko, da je prišla po- da je čas ljubezni, čas prebujanja narave, čas Arabskem polotoku in na Bližnjem vzhodu mlad, da je vse v cvetju in da smo doma v življenja na zemlji, čas velikonočnih in prvo- marsikje prihaja do državljanskih vojn, ljud- Šmarjeških Toplicah, v prelepem in zdravem majskih praznikov. je zahtevajo več svobode in pravično delitev okolju, med naravnim bogastvom termalnih Praznik mojega otroštva, praznik dela, ko nacionalnega bogastva. Želijo demokracijo, vod. je vsak človek imel delo, dom, družino, pri- in sicer v pravem pomenu besede. Bodimo prijazni do tujcev, do gostov iz Kaj pa pri nas ? Ni se nam treba pretirano drugih krajev, ki prihajajo na zdravljenje v bati cunamijev in državljanskih vojn,; cu- naš kraj, kajti v tem leži potencial za delo ter ŠMARJEŠKA DOLINA nami je prišel tudi v našo deželo, vendar v bodočnost naših otrok in vnukov. Uživajmo drugačni obliki. Bojmo se le tistih, ki v imenu življenje danes , kajti ne vemo, kaj bo prinesel Lepa prijazna vasica demokracije zlorabljajo položaj za svoje last- jutri. Nič ni večno, večnosti ni, vse se spre- za hribčki in dolino je skrita. ne interese. Prepričana sem, da bodo Japonci minja, izginja in se znova rojeva. Ni dneva, Šmarješka dolina, najlepši je kraj, posledice potresa in cunamija odpravili v ne- ki se nebi podiral in znova gradil. Čas pač če tujca pot zanese kaj letih. Kaj pa pri nas? hiti, hiti … Terezija Balažević se vrne nazaj.

Mnogo ljudi, iz mest, vasi, celega sveta, bolni pridejo iz Šmarjeških Toplic zdravi odidejo.

Ko pride spomlad v Šmarješko dolino, vidim to lepoto. Cvetoče trobentice, zvončke, kako ob potočku cvetijo, kot kakšen cvetoči nasad se skupaj držijo.

Ko pride poletje v klasju pšenica dehti. Lotosov cvet te pozdravlja, ti srečen poletni dan zaželi.

Ko jesen ti potrka na vrata, plodove narave ponuja. Klopotec pred škorci svoje trte brani. Čutiš, vidiš nisi sam, narava ti osnovni vir življenja ponuja.

Zimski čas? Ko tiho, tiho pada sneg, bel je hrib, zasneženi bistri potoček in sosedov breg. Takrat mi srce zadrhti, od te lepote, in sama sebi govorim, srečna sem, �������������������� ker v Šmarjeških Toplicah živim. ������������������� ��������������� Terezija Balažević ���������������

25| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledipredstavitevRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi se dvakrat tedensko odpeljem na pomoč na OŠ Svetniki se predstavijo – 2. del Raka, kjer poučujem fiziko. Učenci so pod mo- jim mentorstvom dosegli najvišja priznanja v Vas zanima, kdo bo v prihodnjih štirih letih oblikoval »lokalni par- regiji, državi in na evropskih tekmovanjih. Po- lament«? Kaj novega nam obljubljajo? Ali že uresničujejo zastav- sebej uspešni smo bili na področju konstruk- torstva, modelarstva, prometa, podjetništva, ljene cilje? turizma in znanja iz fizike. Uspeh je v veliki meri odvisen od zanimanja populacije. Neka- Pavel Zupančič mestu izgradnja in obnova vodovoda. Menim, tere generacije te ženejo naprej, pri drugih pa Datum in kraj rojstva: da moramo zagotoviti pitno vodo za vsako trpiš, ko jih hočeš naučiti osnovna znanja. V 24.07.1955 Novo mesto gospodinjstvo in obnoviti obstoječe cevovo- obeh primerih to pomeni veliko garanja in do- Zakonski stan: Poročen de najprej tam, kjer so še vedno nameščene datnega dela. Najbolj zadovoljen sem v razre- Izobrazba: Strojni tehnik salonitne cevi. Nedopustno je, da krajani ob- Poklic: Direktor razvojno-tehničnega čine, ki iz svojega zajetja s pitno vodo oskrbuje du, ko podajam znanje ali ko se pogovarjamo področja praktično vso Dolenjsko, še vedno nimajo za- o vzgojnih problemih, odnosu do življenja in gotovljene oskrbe z vodo in uporabljajo vodo narave. V pogovore vnašam čut za pravičnost, Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje: iz kapnic. Vzporedno z izgradnjo in obnovo poštenost in strpnost. Duhovni mir je in bo v Zaposlen sem v podjetju Plastoform Šmarjeta, vodovoda je potrebno zgraditi kanalizacijsko tem profitno-potrošniškem stoletju največje in sicer kot direktor razvojno-tehničnega po- omrežje za čiščenje odpadnih voda za celotno bogastvo. Birokracija in pravni labirint nas dročja. Prve delovne izkušnje sem sedem let občino s ciljem zavarovanja vodnega vira pred poneumljata, da ne znamo ceniti naravnosti, nabiral v novomeškem Revozu in nato sprejel onesnaženjem. topline in starodavnih ljudskih modrosti, ki so delo v Plastoformu, kjer že 28 let opravljam pogoj za mirno življenje. Skoraj neverjetno je, Katera stvar je za vas prva, ki jo je potrebno enako funkcijo. da se tega zavedamo, toda ne zberemo dovolj v občini urediti? moči in volje, da se iztrgamo izpod kolesja po- Zakaj ste se odločili za vstop v politiko? Zavarovanje vodnega vira Jezero pred onesna- gube. Menim, da delo na področju lokalne samo- ženjem je po mojem mnenju ključno, kajti jutri Zakaj ste se odločili za vstop v politiko? uprave ni in ne sme biti politika. V trenutku, bo pitna voda pravo bogastvo. Ker gre za vir, ko bo to delo vsebovalo elemente politike in ki s to dobrino oskrbuje zelo široko področje s Občine so osnovne družbenopolitične skup- v prvi vrsti ne bo več prizadevanje za hitrejše približno 50.000 prebivalci, je treba za izvedbo nosti, ki bi morale s svojim delovanjem pre- izboljševanje pogojev bivanja naših občanov, investicije združiti vse občine, ki uporabljajo bivalcem omogočiti dostojno življenje v me ne bo več poleg. To je tudi bistveni raz- ta vodni vir, ter tako zagotoviti zadostno širi- materialnem (komunalna ureditev), kultur- log za mojo vključitev v lokalno samoupravo, no projekta, ki bo omogočil črpanje evropskih no-umetniškem in športno-rekreacijskem po- kjer sem neprekinjeno aktiven že od začetka in državnih sredstev za svojo izvedbo. gledu. Naloge so podrobno opisane v drugem 80-ih let, sprva kot član sveta KS Šmarjeta in Prva prioriteta na mikro področju prve volilne poglavju Statuta, veliko jih je. Težko je ugoditi sedaj že drugi mandat kot svetnik Občine. V enote je takojšna izgradnja hodnikov za pešce vsemu. Potrebno je prisluhniti ljudem in izob- vseh teh letih sem pridobil ogromno izkušenj, v Šmarjeti, katere cilj je zavarovanje peščev, likovati kompromise, jim zaupati in jih enako- predvsem kako motivirati krajane, da so pra- zlasti otrok in starejših. Kot vemo, otroci iz pravno obravnavati, brez fige v žepu. viloma izključno z lastnim delom in denarjem naselij Šmarjeta, Gorenja vas, Orešniki in Stre- Dosedanji prebivalci so naredili veliko, tudi na izgradili skoraj vso sedanjo komunalno in lac v šolo hodijo peš in nimajo organiziranega račun osebnega odrekanja, za dostojno življe- cestno infrastrukturo na področju nekdanje prevoza. Vozniki motornih vozil jih življenj- nje na tem prostoru. Vredni so spoštovanja in KS Šmarjeta. Danes je glede tega vse drugače, sko ogrožajo. To investicijo je treba realizirati morajo imeti možnost, da postanejo soustvar- izhlapela je vsa solidarnost. v najkrajšem času, kajti že jutri se lahko zgodi jalci bodočega razvoja. Svetniki smo tisti, ki nesreča s tragičnimi posledicami. Sicer pa me- bomo njihove želje in potrebe uskladili v raz- Kakšne so po vašem mnenju prioritete, ka- nim, da je moj vpliv na delovanje občine nič- vojne načrte in poskrbeli za njihovo uresniči- terim mora občina Šmarješke Toplice slediti en, kajti opoziciji ni dovoljeno niti pobiranje tev. Občinska uprava z županjo je tam zato, da v štiriletnem obdobju? drobtinic pod mizo. realizirajo te načrte ter da občinski proračun Z ustanovitvijo Občine Šmarješke Toplice je obogatijo s sredstvi iz razpisov. Čutil sem, da bil ustvarjen predpogoj za možnost hitrejše- Jože Novak lahko s svojo vizijo kraja, s poznavanjem ljudi ga napredka v izgradnji komunalne in cestne Datum in kraj in dediščine nakažem poti ter pripomorem k infrastrukture ter zagotavljanja kvalitetnih rojstva: 2.8.1962 napredku za boljši jutri. pogojev za delo na področju izobraževanja, Zakonski stan: Kakšne so po vašem mnenju prioritete, ka- zdravstvenega varstva in kulture. Vendar se Pogojno svoboden pričakovanja niso v celoti uresničila, kajti v terim mora občina Šmarješke Toplice slediti Izobrazba: Predmetni učitelj v štiriletnem obdobju? tem prostoru do sedaj ni bilo še nikoli toliko fizike razpoložljivih finančnih virov, ki so neraci- in tehnologije Dokončati mora projekte za komunalno ure- onalno izkoriščeni, hkrati pa na drugi strani Poklic: Učitelj ditev in nato lobirati za razpisana sredstva iz že dolgo ni bilo tako malo narejenega. Vsi državnih in evropskih skladov. Treba je zdru- postopki so do skrajnosti zbirokratizirani žiti moči brez kupčkanja. Samo s tekočimi pri- in slabo koordinirani s strani investitorja ter Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje: hodki današnjih potreb ne bodo uresničili niti slabo nadzorovani, tako da je ustvarjen odprt Letos teče 28. leto od prihoda in začetka po- naši prapravnuki. Županovanje, delo v upravi prostor za neracionalno trošenje proračunske- učevanja na OŠ Šmarjeta. Kadrovske težave in občinskem svetu je garanje, ne pa družbeni ga denarja. Po moji oceni mora biti na prvem sem reševal še na OŠ Šentjernej. Trenutno pa status.

26| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecijunij 2011/leto V./številkaRazgledi 2 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Zagotavljanje otroškega varstva za vse občane čemer delajo tisto, kar sem zapisal v odgovoru in morebitne zainteresirane, ki spadajo v naš na drugo vprašanje. Kakšna farsa je navedba, šolski okoliš, mora biti samoumevno. Noben da je občina bogata z vodnimi viri! Smo Arabci amandma k pravilniku ne more ozdraviti brez na�e. Sledi zagotavljanje otroškega var- akutnega stanja. Zgrozim se, ko se vživim v stva, dograditev vrtca. Na sploh pa naj imajo vlogo obeh zaposlenih staršev v naši občini, ki prednost tisti projekti, ki jih lahko obogatimo s so dobili zavrnjen odgovor za sprejem malčka finančnimi injekcijami. Več zadovoljnih, manj v vrtec. Konkurenca dela na trgu in brezsrč- tečnih. Žalostno je to, da včasih ljudje nasedajo nost nekaterih delodajalcev nimajo meje, mla- samovšečnežem, hujskačem, ki nekaj počnejo da družina doživlja stres. Ali je v takem stanju iz principa, brez razuma in srca. sposobna nuditi primerno vzgojo? Dolgoročno Uradne ure se bodo pokazale posledice tudi v šoli. Števi- za neposredno poslovanje občinske lo učencev v razredu je merilo za oblikovanje Uradne ure Upravne enote uprave z občani in drugimi osebami oddelkov, sedaj so skoraj vsi razredi na meji. Novo mesto v Krajevnem Izguba posameznega učenca lahko pomeni na sedežu ukinitev oddelka, kar posledično pomeni, da uradu Šmarjeta Občine Šmarješke Toplice, učitelj, ki ima kvalifikacijo za dva predmeta, Upravna enota Novo mesto Šmarjeta 66, ne bo polno zaposlen in bo moral delovno ob- obvešča, da bo Krajevni urad 8220 Šmarješke Toplice veznost dopolnjevati na drugih šolah. Seljenje Šmarjeta zaradi odsotnosti telefon: 07/38 44 330 kadra iz šole na šolo predstavlja neizkoriščen uslužbenke do 27. avgusta ob čas in okrnjen dodatni program. sredah zaprt. - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; Katera stvar je za vas prva, ki jo je potrebno Uradne ure ob četrtkih od 8. do 12. - sreda od 8.00 do 12.00 in v občini urediti? ure, ter 13. do 15. ure od 13.00 do 17.00; Vsekakor vodovod. To pravijo tudi vsi svetni- Informacije na telefon: 07 39 39 490 ki, ko pa se sprejema Načrt razvojnih progra- - petek od 8.00 do 12.00. mov, vsak v gonji za svoj kraj na to pozabi, pri

JAVNI POZIV plačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipendista zaposlijo na K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V ustreznem delovnem mestu. Podrobneje so pravice in obveznosti ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO delodajalcev, štipendistov in štipenditorja urejene v Pravilniku o iz- (RŠS DOLENJSKA) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO vajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem (pravilnik) in Pogodbi 2011/2012 o štipendiranju. Rok za oddajo vlog je 20.08.2011. Namen javnega poziva je ugotoviti kadrovske potrebe delodajal- cev, za katere bodo razpisane štipendije iz enotne Regijske štipen- Vloge se bodo odpirale vsakega 20. v mesecu do datuma zaprtja dijske sheme za Dolenjsko (v nadaljevanju RŠS Dolenjska) v letu poziva. 2011. Prednost pri črpanju sredstev za štipendije bodo imeli delodajalci Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS glede na datum prejema vloge pri štipenditorju. Hkrati bodo nji- Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2011/2012. Na osnovi izbora hove potrebe mesečno informativno objavljene na spletni strani bodo delodajalci vključeni v instrument izvajanja RŠS Dolenjska, ki razvojnega centra. se bo predvidoma sofinanciral iz sredstev Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za Vlogo na javni poziv oddajo delodajalci na predpisan način obdobje 2007-2013. na prijavnem obrazcu, ki ga dobijo na spletni strani www. Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samo- rc-nm.si/projketi/stipendijskashema , na sedežu Razvojnega stojni podjetniki s sedežem na območju razvojne regije. Delodajalci, centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, ki se želijo s svojimi potrebami vključiti v štipendiranje iz štipen- naročijo pa ga lahko tudi na številki 07/33 72 984 ali na e-na- dijske sheme, zagotovijo polovico (50%) potrebnih sredstev za iz- slovu: [email protected].

27| VRTEC SONČEK PRI OŠ ŠMARJETA Šmarjeta 1 Razpis za najem 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE prostorov za potrebe V skladu z Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005, 25/2008, 98/2009, 36/2010) in Pravilnikom o vzgojno-varstvenih družinah (Uradni list RS, št. 64/1996, 76/2008) objavlja ureditve oddelkov vrtca

JAVNI RAZPIS Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, za izvajanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojno-varstveni 8220 Šmarješke Toplice, razpisuje povabilo družini interesentom za oddajo prostorov v najem za potrebe ureditve dodatnih oddelkov vrt- Na razpis se lahko prijavi, kdor: ca. Občina Šmarješke Toplice bo najela pros- - izpolnjuje pogoje za pomočnica vzgojitelja v skladu s 40. členom Zakona o vrtcih, tore najmanj za šolsko leto 2011/2012. - razpolaga s prostori, ki ustrezajo normativom in standardom, predpisanim za prostore, ki se uporabljajo za vzgojo in varstvo otrok v vzgojno-varstveni družini, Celoten prostor mora imeti ločen prostor v skladu s 62., 63., 64. in 65. členom Pravilnika o normativih in minimalnih teh- ničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, za igralnico, garderobo, sanitarije, pomožni 47/10), prostor in po možnosti zunanje površine. - v skladu s 3. členom Pravilnika o vzgojno-varstvenih družinah predloži pisno Ustreznost prostora se bo presojala na pod- soglasje lastnika oz. vseh solastnikov, da se lahko prostori uporabljajo za ta na- lagi Pravilnika o normativih in minimalnih men; predloži pisno soglasje vseh polnoletnih družinskih članov, s katerimi živi tehničnih pogojih za prostor in opremo vrt- v skupnem gospodinjstvu, da se strinjajo z opravljanjem vzgoje in varstva otrok ca. na domu; v primeru, da gre za več stanovanjsko hišo predloži pisno soglasje vseh lastnikov, da se lahko skupni prostori ter skupni deli in naprave uporabljajo za ta Interesenti lahko vloge oddajo do namen. 31. 7. 2011 na naslov Občina Šmarješke Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki lahko zagotovijo: Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke To- - možnost uporabe lastnega vrta oziroma dvorišča, plice. Dodatne informacije lahko dobite - možnost uporabe balkona, terase, če je stanovanje v večstanovanjski hiši. na telefonu 07 38 44 330. V vzgojno-varstveni družini (dnevni program) bo vključenih šest otrok 1. starostne- ga obdobja (od dopolnjenega 11. meseca do 3. leta otrokove starosti). Z izbranim kandidatom bo podpisana pogodba o vzgoji in varstvu otrok v vzgoj- no-varstveni družini za določen čas enega leta, skladno s 7. členom Pravilnika o vzgojno-varstvenih družinah. Rok za oddajo prispevkov Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni Vaše prispevke za naslednjo številko Raz- po objavi na naslov: OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1, 8220 Šmarješke Toplice, s pripisom »za gledov na elektronskem naslovu razgledi- razpis vzgojno-varstvena družina«. @smarjeske-toplice.si pričakujemo najkas- Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh od poteka roka za prijavo. neje do četrtka, 1. septembra 2011.

����������������������������������� �����������������������������������������

�������������������������������������������� ����������������������������� ��������������� ���������������� ������������� ������������������������������������������������ ������������������������������ ��������������������������������� �������������������� ��������������