DOCSLIB.ORG

52/2002, Uredbeni

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1320 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 52 14. 6. 2002 DRŽAVNI ZBOR Dolnji Vrh Dragovšek Dvor 2523. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi obèin ter o doloèitvi njihovih obmoèij Gornji Vrh (ZUODNO-D) Gozd-Reka Gradišče – k.o. Gradišče in Poljane Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena Gradišče pri Litiji in prvega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije Gradiške Laze izdajam Jablaniške Laze Jablaniški Potok U K A Z Jastrebnik Javorje o razglasitvi zakona o spremembah Jelša in dopolnitvah zakona o ustanovitvi obèin Ježce ter o doloèitvi njihovih obmoèij (ZUODNO-D) Ježni Vrh Kamni Vrh pri Primskovem Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- Koške Poljane na o ustanovitvi obèin ter o doloèitvi njihovih obmoèij Leskovica pri Šmartnem (ZUODNO-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slove- Liberga nije na seji 31. maja 2002. Lupinica Mala Kostrevnica Št. 001-22-54/02 Mala Štanga Ljubljana, dne 10. junija 2002. Mihelca Mišji Dol Predsednik Mulhe Republike Slovenije Obla Gorica Milan Kuèan l. r. Podroje Poljane pri Primskovem Preska nad Kostrevnico Primskovo Z A K O N Raèica O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA Razbore – k.o. Ježni Vrh O USTANOVITVI OBÈIN TER O DOLOÈITVI Razbore – k.o. Poljane del NJIHOVIH OBMOÈIJ (ZUODNO-D) Riharjevec Selšek 1. èlen Sevno V zakonu o ustanovitvi obèin ter o doloèitvi njihovih Spodnja Jablanica območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 – popravek, Stara Gora pri Velikem Gabru 69/94, 56/98, 75/98 – popravek, 67/98 – odločba US in Ščit 73/98 – njen popravek, 67/98 – odločba US, 72/98 – Šmartno pri Litiji odloèbe US in 75/98), se v 2. èlenu Štangarske Poljane v 42. toèki, ki vsebuje obmoèja naselij obèine Hajdina, Velika Kostrevnica za naseljem “Hajdoše” doda naselje “Lancova vas pri Ptuju”. Velika Štanga V 74. toèki, ki vsebuje obmoèja naselij obèine Litija, se Vinji Vrh èrtajo naselja: Vintarjevec “Bogenšperk Višnji Grm Bukovica pri Litiji Volèja Jama Cerovica Vrata Èrni Potok Zagriè Stran 5266 / Št. 52 / 14. 6. 2002 Uradni list Republike Slovenije Zavrstnik 2. èlen Zgornja Jablanica”. V 3. èlenu se v 3. toèki, ki vsebuje obmoèja naselij V 142. točki, ki vsebuje območja naselij občine Šen- mestne občine Kranj, za naseljem “Goriče” doda naselje čur, se črta naselje “Hrastje”. “Hrastje”. V 145. točki se ime občine “Šentjur pri Celju” nadome- sti z imenom “Šentjur”. Sedež občine “v Šentjurju pri Celju” 3. èlen se nadomesti z “v Šentjurju”. Ta zakon zaène veljati naslednji dan po objavi v Ura- Doda se nova toèka 149.a, ki se glasi: dnem listu Republike Slovenije “149.a Šmartno pri Litiji Bogenšperk Št. 020-01/90-1/159 Bukovica pri Litiji Ljubljana, dne 31. maja 2002. Cerovica Èrni Potok Predsednik Dolnji Vrh Državnega zbora Dragovšek Republike Slovenije Dvor Borut Pahor l. r. Gornji Vrh Gozd-Reka Gradišče – k.o. Gradišče in Poljane Gradišče pri Litiji Gradiške Laze Jablaniške Laze 2524. Zakon o dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-B) Jablaniški Potok Jastrebnik Javorje Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena Jelša in prvega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije Ježce izdajam Ježni Vrh Kamni Vrh pri Primskovem U K A Z Koške Poljane o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona Leskovica pri Šmartnem o splošnem upravnem postopku (ZUP-B) Liberga Lupinica Razglašam zakon o dopolnitvah zakona o splošnem Mala Kostrevnica upravnem postopku (ZUP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Mala Štanga Republike Slovenije na seji 31. maja 2002. Mihelca Mišji Dol Št. 001-22-55/02 Mulhe Ljubljana, dne 10. junija 2002. Obla Gorica Podroje Predsednik Poljane pri Primskovem Republike Slovenije Preska nad Kostrevnico Milan Kuèan l. r. Primskovo Raèica Razbore – k.o. Ježni Vrh Razbore – k.o. Poljane del Z A K O N Riharjevec Selšek O DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM Sevno UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-B) Spodnja Jablanica Stara Gora pri Velikem Gabru 1. èlen Ščit V zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list Šmartno pri Litiji RS, št. 80/99 in 70/2000) se v 66. členu za drugim od- Štangarske Poljane stavkom dodata nova tretji in èetrti odstavek, ki se glasita: Velika Kostrevnica “(3) Ne glede na določbe področnih zakonov in podza- Velika Štanga konskih predpisov, v postopku, ki se zaène na zahtevo Vinji Vrh stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih Vintarjevec podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni Višnji Grm in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci Volèja Jama javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po èetrtem, Vrata petem in šestem odstavku 139. člena tega zakona. Če Zagriè stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, Zavrstnik da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz Zgornja Jablanica uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama, Sedež občine Šmartno pri Litiji je v Šmartnem pri Litiji. se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih Prvi občinski svet šteje 16 članov.” zahteva predpis. V 147. točki, ki vsebuje območja naselij občine Škofja (4) Ne glede na doloèbe podroènih zakonov in podza- Loka, se za naseljem “Sv. Duh” doda naselje “Sv. Lenart”. konskih predpisov vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov Uradni list Republike Slovenije Št. 52 / 14. 6. 2002 / Stran 5267 in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, èe stranka 2525. Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-1) ta dejstva pred organom dokaže z osebnim dokumentom ali drugo javno listino. Èe gre za dejstva, ki se s èasom spremi- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena njajo in organ podvomi v njihovo resniènost, si organ na in prvega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije način iz prejšnjega odstavka priskrbi podatke iz uradnih izdajam evidenc.” Dosedanja tretji in èetrti odstavek postaneta peti in U K A Z šesti odstavek. o razglasitvi zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-1) 2. èlen V 139. èlenu se za tretjim odstavkom dodajo novi èetr- Razglašam zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-1), ti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji “(4) Če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen 31. maja 2002. za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke za- htevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po Št. 001-22-56/02 vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke posre- Ljubljana, dne 10. junija 2002. dovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, èe ni v predpi- su, ki ureja uradno evidenco, drugaèe doloèeno. Predsednik (5) Podatke iz uradnih evidenc, ki štejejo za davčno Republike Slovenije tajnost, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjim odstav- Milan Kuèan l. r. kom priskrbi le na podlagi zakona ali izrecne pisne privolitve stranke, na katero se ti podatki nanašajo. (6) Naèin pridobivanja podatkov o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odloèanje, Z A K O N kakšen drug državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosi- O EVIDENCI VOLILNE PRAVICE (ZEVP-1) lec javnega pooblastila, podrobneje doloèi Vlada Republike Slovenije z uredbo.” I. SPLOŠNE DOLOČBE 3. èlen V 289. èlenu se za èetrtim odstavkom doda nov peti 1. èlen odstavek, ki se glasi: Ta zakon ureja vodenje evidence volilne pravice, se- “(5) Ne glede na določbe tega člena, upravno izvršbo stavljanje volilnih imenikov in izdajo volilne karte. denarnih obveznosti opravi davèni organ po postopku, pred- pisanem za izvršbo davčnih obveznosti.” 2. èlen Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek. Evidenca volilne pravice državljank in državljanov Re- publike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljani RS) ter državljanov in državljank držav članic Evropske unije, ki niso PREHODNE IN KONÈNA DOLOÈBA državljani Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: držav- ljani EU) je stalna. Stalna evidenca volilne pravice je sestav- ljena iz evidence volilne pravice državljanov RS s stalnim 4. èlen prebivališčem v Republiki Sloveniji, evidence volilne pravice Do informatizacije in centralizacije uradnih evidenc, državljanov EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, vendar najveè dve leti od uveljavitve tega zakona, mora evidence volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega stranka v primeru, da organu, ki je pristojen za izdajo odloè- prebivališča v Republiki Sloveniji, in evidence volilne pravice be, ne more biti znano, kje se vodijo podatki o dejstvih, za volitve v Evropski parlament. navesti podatke, na podlagi katerih bo organ lahko to ugoto- Volilna pravica državljank in državljanov RS, pripadnic vil; èe stranka tega ne stori, mora ustrezno dokazilo priskr- in pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne sku- beti sama. pnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki itali- janske in madžarske narodne skupnosti) ter državljank in 5. èlen državljanov RS, pripadnic in pripadnikov romske skupnosti Z dnem, ko zaène veljati ta zakon, zadeve upravne (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki romske izvršbe denarnih obveznosti, ki so v teku oziroma je ob skupnosti) se evidentira z volilnim imenikom. uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva za izvršbo, prevza- me davèni organ. 3. èlen 6. èlen Stalna evidenca volilne pravice se vodi v registru stal- Ta zakon zaène veljati petnajsti dan po objavi v Ura- nega prebivalstva v upravni enoti ter v centralnem registru dnem listu Republike Slovenije. prebivalstva Republike Slovenije. Za vodenje stalne evidence volilne pravice je pristojna Št. 030-01/92-2/16 upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Ljubljana, dne 31. maja 2002. Predsednik 4. èlen Državnega zbora V stalno evidenco volilne pravice se vpiše vsakega Republike Slovenije državljana RS ali državljana EU, če zakon določa, da ima Borut Pahor l. r. volilno pravico. Stran 5268 / Št. 52 / 14. 6. 2002 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen ti volilno pravico, ali na diplomatsko konzularnem predstav- Za vsake volitve oziroma glasovanje se na podlagi evi- ništvu Republike Slovenije v tujini.
Recommended publications
  • Primskovo - Zgodovina Kraja

    Primskovo - Zgodovina Kraja

    52 LEVSTIKOVA POT Anica Resnik, Metka Potočnik, Vanja Pajk, Simona Strah, Martina Ribič, Alja Peterlin PRIMSKOVO - ZGODOVINA KRAJA Primskovo se prvič omenja leta 1258, in sicer z imenom Prinskau. Skozi stoletja se je oblika imena seveda spreminjala: Primskgov (1261), Primgew (1341), Prymsko (1400), Printzkha (1406), Primczka (1444), Primska (1505). V preteklosti je bila to občina s sedežem Gradišče. Občina je obsegala prisojno gričevje nad sotočjem Bratnice in gornje Temenice v smeri proti razvod- ju s Savo, znana zlasti po stožča- sti Primskovi gori z znamenito božjo potjo in po številnih vinogradih. Naselja so bila majhna in raztresena: Dolnji vrh, Gornji vrh, Sevno, Gradišče, Ježce, Ježni vrh, Menguš, Mišji dol, Mulhe, Obla gorica, Poljane, Primskovo, Razbore, Vinji vrh in Višnji grm. V bližini vasi Gradišče so odkrili hallstattsko gradišče z Ostanki obzidja iz časa turških nasipom in grobovi. Pri župni vpadov cerkvi so naleteli na sledove ilirsko-venetske naselbine iz 6. in 5. stol. pr. Kr. Poleg nje znameni- ta stara lipa s kamnitimi sedeži, stara naj bi bila okrog 400 ali celo 500 let. Na Primskovem je živel od 1876 do smrti 1890 župnik in home- opat Jurij Humar, ki je slovel kot čudodelni ljudski zdravnik. GRADOVI O gradu Obla gorica (Wolchenberg), ki je nekdaj stal na Podškalski skali na hribu Gradce pri istoimenski vasici blizu Poljan pri Primskovem, danes ni več sledu. Pičle razvaline, ko so bile pred sto leti še vidne, so končale kot gradbeni material v okoliških hišah. Krški škof Roman I je dal grad pozidati že pred letom 1161, upravljali pa so ga nje- govi ministeriali vitezi z Oble gorice; to leto je omenjen vitez Herman.
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji

    Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji

    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
  • Šmartn-Šmih 15.1.2011

    Šmartn-Šmih 15.1.2011

    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Šmartn-Šmih 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Šmartno – Cerklje na Gorenjskem ŠMARTNO (v Brdih), 5211 Kojsko, Šmartno 43 (S. Martino di Quisca, St.
  • JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, D.O.O

    JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, D.O.O

    JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.o.o. Ponoviška cesta 15 1270 Litija INFORMACIJA O DELU ZA LETO 2015 Litija, marec 2016 KAZALO VSEBINE 1 PREDSTAVITEV PODJETJA .............................................................................................................. 2 2 ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE V LETU 2015 .......................................................................... 4 3 POSLOVNO POROČILO ...................................................................................................................... 6 3.1 POROČILO IZ KADROVSKE EVIDENCE ZA LETO 2015 ............................................................................. 6 3.1.1 STRUKTURA ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI V LETU 2015 ...................................................................... 6 3.2 IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB .............................................................................................. 7 3.2.1 OSKRBA Z VODO ............................................................................................................................................ 7 3.2.2 KANALIZACIJA ............................................................................................................................................. 35 3.2.3 ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA ......................................................................................... 40 3.2.4 RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI ................................................................................................ 42 3.2.5 POGREBNA IN POKOPALIŠKA
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu

    Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu

    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
  • Pgd Zavrstnik!

    Pgd Zavrstnik!

    GASIMO ŽE 90 LET Prostovoljno gasilsko društvo ZAVRSTNIK 1925 – 2015 1 2 SPOŠTOVANA BRALKA, SPOŠTOVANI BRALEC Dobrodošla v Zavrstniku. Brošura, ki je pred teboj, zaobjema zgodovino delovanja prostovoljnega gasilskega društva Zavrstnik v 90-ih letih njegovega obstoja. Štelo se je leto 1925, ko se je v vasi Zavrstnik zbrala potrebna energija za vzpostavitev delovanja gasilstva. Rad bi te povabil, da obiščeš lepo vas Zavrstnik in spoznaš trud gasilcev na področju požarne varnosti v naši vasi. Upam, da boš užival/uživala ob spoznavanju bogatega izročila gasilstva v zavrstniški dolini in si boš vzel/vzela čas, da nas spoznaš in se z nami poveseliš ob našem praznovanju 90-letnice obstoja PGD ZAVRSTNIK! Predsednik: Bogomir BUČAR 3 GASILCI IN TOVARIŠTVO Videl sem, da se fantje trudijo, videl sem močno voljo in pripravljenost. Videl sem tovarištvo in energijo. Ta ali podoben stavek sem srečal nekoč na spletu in sem ga uporabil za začetek te brošure ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Zavrstnik. Zakaj o tovarištvu? Zato, ker ljudje zmotno mešamo oziroma raje ne uporabljamo besede tovariš, ker se bojimo svoje zgodovine in v besedi tovariš vidimo nekaj slabega. Naziv tovariš pa ni politična dikcija ali slab pomen iz zgodovine, pač pa ta beseda opredeljuje zavest povezanosti s tovariši in pripravljenost pomagati jim! To pa je tisto pomembno, gasilec ne sme sam vstopiti v goreč objekt, napol zasuto jamo ali kaj podobnega, vstopa s tovarišem gasilcem in če ne drugače, sta povezana z vrvjo in z zunanjim svetom, kjer ju čaka njun tovariš, da jima pomaga, če bo šlo kaj narobe! Soigralcem moramo zaupati. Vedno.
  • Stara Gora Pri Velikem Gabru

    Stara Gora Pri Velikem Gabru

    Stara Gora pri Velikem Gabru Stara Gora pri Ã… entilju's population is 86. Share to: What is the area of LoÅ¡ka Gora pri ZreÄah? The area of LoÅ¡ka Gora pri ZreÄÂah is 2,530,000.0 square meters. Share to: What is the population of Stara Gora pri Velikem Gabru? Stara Gora pri Velikem Gabru's population is 11. Share to: What is the area of Apnenik pri Velikem Trnu? The population of Dobravica pri Velikem Gabru is 16. Share to: What is the area of Pristavica pri Velikem Gabru? The area of Pristavica pri Velikem Gabru is 420,000.0 square meters. Share to: What is the population of Pristavica pri Velikem Gabru? Pristavica pri Velikem Gabru's population is 95. wikipedia Ebay. definition - Stara Gora pri Velikem Gabru. definition of Wikipedia. Advertizing â–¼. Wikipedia. Stara Gora pri Velikem Gabru. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Stara Gora pri Velikem Gabru. Zemljevid: Stara Gora pri Velikem Gabru. Nadmorska viÅ¡ina: 445 m. Kategoriji: Å krbine o naseljih v Sloveniji | Naselja obÄine Å martno pri Litiji. All translations of Stara Gora pri Velikem Gabru. sensagent. sensagent's content. in Lower Carniola, Slovenia. Stara Gora pri Velikem Gabru. Stara Gora pri Velikem Gabru. Location in Slovenia. The name of the settlement was changed from Stara Gora to Stara Gora pri Velikem Gabru in 1953.[3]. References[edit]. ^ Statistical Office of the Republic of Slovenia. ^ Å martno pri Litiji municipal site. ^ Spremembe naselij 1948â“95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inÅ¡titut ZRC SAZU, DZS. External links[edit].
  • Poročilo KSP Litija O Pitni Vodi Za Leto 2018

    Poročilo KSP Litija O Pitni Vodi Za Leto 2018

    Letno poročilo 2018; VSI sistemi– M/P; KSP Litija d.o.o., VODA POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2018 UPRAVLJAVEC: Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.o.o. Ponoviška cesta 15 , 1270 Litija Direktor: Roman Ciglar, dipl.inž.str. Litija, Februar, 2019 Poročilo pripravila: Marta Peršin, univ.dipl.kem. 1 Letno poročilo 2018; VSI sistemi– M/P; KSP Litija d.o.o., VODA UVOD: Letno poročilo o pitni vodi je Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) pripravilo v skladu z določili 34. člena Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26704, 92/06, 25/09 in 51/17) (v nadaljevanju: Pravilnik o pitni vodi), Poročilo je pripravljeno za vse javne sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki so v upravljanju javnega podjetja. Nadzor nad zagotavljanjem skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode zagotavlja upravljavec v okviru notranjega nadzora. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah HACCP načrta, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi in določa izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (Kritičnih Kontrolnih Točkah – KKT in kontrolnih točkah - KT) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. V okviru notranjega nadzora in spremljanja stanja v oskrbi s pitno vodo ima upravljavec z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano ( v nadaljevanju: NLZOH) sklenjeno Pogodbo o izvajanju notranjega nadzora nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode in varnostjo oskrbe s pitno vodo iz sistemov, ki so v upravljanju KSP Litija, d.o.o. (Pogodba št. 120-113-602-20/13 in Aneks št.1, 2, 3 in 4 z dne 27.12.2017).
  • Na Podlagi 3.Člena Zakona O Zavodih (Ur.List RS, Št.12/91, 45/94 – Odl

    Na Podlagi 3.Člena Zakona O Zavodih (Ur.List RS, Št.12/91, 45/94 – Odl

    Na podlagi 3.člena Zakona o zavodih (Ur.list RS, št.12/91, 45/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06, 42.člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (Ur.l.RS, št. 16/07 – UPB5, 36/08, 58/09) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na svoji 24. redni seji dne, 11.2.2010sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno (Ur.l. RS, št. 61/2004, 50/07) se besedilo 10. člena nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraţevanju ter vzgoji in varstvu otrok na področju naslednjih naselij: - Osnovna šola Šmartno: Bogenšperk, Bukovica pri Litiji, Cerovica, Črni Potok, Gradišče pri Litiji, Gradiške Laze, Jablaniške Laze, Jablaniški Potok, Javorje, Leskovica pri Šmartnem, Mala Kostrevnica, Podroje, Riharjevec, Selšek, Spodnja Jablanica, Šmartno pri Litiji, Vintarjevec, Vrata, Zavrstnik, Zgornja Jablanica; - Podruţnična šola Primskovo: Dolnji Vrh, Gornji Vrh, Gradišče k.o. Gradišče in k.o. Poljane, Jeţni Vrh, Kamni Vrh pri Primskovem, Mihelca, Mišji Dol, Obla Gorica, Poljane pri Primskovem, Primskovo, Razbore k.o. Poljane, Sevno, Stara Gora pri Velikem Gabru, Vinji Vrh, Zagrič; - Podruţnična šola Štangarske Poljane: Dragovšek, Gozd-Reka, Jastrebnik, Koške Poljane, Mala Štanga, Račica, Ščit, Štangarske Poljane, Velika Štanga, Volčja Jama; - Podruţnična šola Velika Kostrevnica: Dvor, Jelša, Jeţce, Liberga, Lupinica, Mulhe, Preska nad Kostrevnico, Razbore k.o. Jeţni Vrh, Velika Kostrevnica, Višnji Grm, - Vrtec Ciciban na območju celotne Občine Šmartno pri Litiji.
  • Sklep-O-Dolocitvi-Volisc-In-Obmocja-Volisc

    Sklep-O-Dolocitvi-Volisc-In-Obmocja-Volisc

    Na podlagi 18. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 1/07 UPB1) in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3 in 45/08) je Občinska volilna komisija Občine Šmartno pri Litiji na svoji 1. redni seji dne, 5.8.2010 sprejela SKLEP o določitvi volišč in območja volišč za volitve ţupana in članov občinskega sveta za potrebe lokalnih volitev 2010 1. člen Za volitve ţupana in članov občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji se določijo naslednja volišča in območja le-teh: VOLIŠČE 1 – GASILSKI DOM ZGORNJA JABLANICA, ki obsega: Zgornja Jablanica, Spodnja Jablanica, Jablaniški potok, Gradiške laze, Selšek, Cerovica, Jablaniške laze, Bukovica pri Litiji in Gradišče pri Litiji. VOLIŠČE 2 – OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO, ki obsega: Staretov trg, Usnjarska cesta, Grumova cesta, Slatna, Pungrt, cerkovnik, Valvazorjeva ulica, Na Roje, Miška, Tomazinova ulica, Mala Kostrevnica. VOLIŠČE 3 – KULTURNI DOM ŠMARTNO, ki obsega: Grmaška cesta, Ustje, Za povrtmi, Jeze, Mahovna, Litijska cesta, Bartlova ulica, Prečna ulica, Levstikova ulica. VOLIŠČE 4 – GASILSKI DOM ZAVRSTNIK, ki obsega: Zavrstnik. VOLIŠČE 5 – GASILSKI DOM ŠTANGARSKE POLJANE, ki obsega: Štangarske poljane, Volčja jama, Dragovšek, Ščit, Jastrebnik. VOLIŠČE 6 – DOM TISJE, ki obsega: Črni Potok, Riharjevec, Vintarjevec, Podroje. VOLIŠČE 7 – GASILSKI DOM JAVORJE, ki obsega: Javorje, Leskovica pri Šmartnem, Vrata, VOLIŠČE 8 – ZADRUŢNI DOM VELIKA KOSTREVNICA, ki obsega Velika Kostrevnica, Dvor, Bogenšperk, Lupinica, Razbore k.o. Ježni vrh, Višnji grm VOLIŠČE 9 – GASILSKI DOM LIBERGA, ki obsega: Liberga, Jelša, Preska nad Kostrevnico VOLIŠČE 10 – OSNOVNA ŠOLA GRADIŠČE, ki obsega: Gradišče k.o. Poljane in Poljane, Poljane pri Primskovem, Kamni vrh pri Primskovem, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji vrh, Gornji vrh, Vinji vrh, Ježni vrh, Obla Gorica, Stara gora pri velikem Gabru, Mišji dol.
  • Letno Poročilo 2018 LETNO POROČILO 2018

    Letno Poročilo 2018 LETNO POROČILO 2018

    Letno poročilo 2018 LETNO POROČILO 2018 POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2018 RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2018 Priloga 1: REVIZIJSKO POROČILO O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH ZA LETO 2018 Priloga 2: POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2018 Poslovno poročilo 2018 POSLOVNO POROČILO 2018 Kazalo vsebin za poslovno poročilo 2018 1.1. PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................................................................... 3 1.1.1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................................... 3 1.1.2. LASTNIŠTVO PODJETJA ......................................................................................................................... 4 1.1.3. ORGANIZACIJSKA SHEMA Z ORGANIGRAMOM .................................................................................... 6 1.1.4. KRATEK OPIS IN ZGODOVINA PODJETJA ............................................................................................... 7 1.1.5. POMEMBNI MEJNIKI V RAZVOJU PODJETJA ......................................................................................... 8 1.1.6. TEMELJNE VREDNOTE IN POLITIKA PODJETJA ...................................................................................... 9 1.1.7. VIZIJA PODJETJA ................................................................................................................................... 9 1.2. POROČILO DIREKTORJA ...................................................................................................................
  • OBČINE Ei 1933Letih V * 1937 Občine Pozoru

    OBČINE Ei 1933Letih V * 1937 Občine Pozoru

    INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO D 2907 fl 342.26(497.12)"1933/1937" OBČINE dravske banovine ----- v letih 1933 * 1937 Občine pozorU Ako želite kupiti po skrajno nizkih cenah ten prvovrstno kvaliteto va- gonske količine moke, pšenice, ko­ ruze, zelja v glavah, obrnite se takoj na tvrdko, katera ima najboljše zveze z žitorodnimi kraji, y Vsled tega v slučaju potrebe tega blaga kličite te­ lefonsko Ljubljano 36-75, brzojavite na „ŽITOPROMET" Ljubljana ali pa pridite osebno k tvrdki „ v i * "»-‘AP 1 19 e« ^ C- p |«K -SIC»®5 p r * A f U * ' M' Ae e " d » d » 1 IM bU palača Vzajemne zavarovalnice, ka­ u tera Vas bo strogo solidno postregla. Vse informacije so brezplačne! Ura zamujena — ne vrne se nobena! y x Pridite in prepričajte sel OBČINE cira’sz’sKe banorine Pregled izprememb, izvršenih s Komasacijo občin — . y letih 1933 - 1937 — i 1937 Izdala in založila „Županska z^eza“ v Ljubljani TisKala tisKaina Brata Rodé & Martinčič 'sz' C elju 290 7/, £ n ix . r a / W U i Z O B Komasacijo (slov. zložitev) občin imenujemo na kratko vse oblastvene ukrepe, s katerimi se je v preteklih štirih letih kakorkoli izpremenilo stanje občin dravske banovine, torej ne samo vse spojitve (komasacije v pravem pomenu besede), temveč tudi razdružitve občin ter popolne in delne pregrupacije občinskega ozemlja, vštevši izpremembe imena in sedeža občine. Naloga komasacije je bila zložitev naših, pretežno zelo majhnih občin v velike, krepke enote. Z njo se je na eni strani hotelo zadostiti že dolgo čuteni potrebi po gospodarskem ojačenju občine in njenem usposobljenju za naglo rastoče posle sodobne občinske uprave, na drugi strani pa je bilo treba izvršiti prehodne določbe novega zakona o občinah z dne 14.