AKTIVNI ČLANI TABORJENJE TURISTIČNEGA DRUŠTVA BISTRIŠKIH TRTA IZ OPLOTNICE TABORNIKOV 2021 Taborniški rod Črno jezero Ob 20-letnici društva letos obeležuje 70-letnico tudi bronasto priznanje delovanja, taborili so na www.impol.si za pohorski lonec 9 Šmartnem na Pohorju 11 leto XXXII • številka 33 (1507) • cena 2,20 EUR • Slovenska Bistrica, 19. avgusta 2021 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica Klopotec naznanja bogato jesen NAJVEC LOKALNI H NOVIC (Foto: Niko Turk) oglas_stajerski_84 x 20 DRŽAVA INTERVJU TEDNA: PARTNER Ddr. Nina 59. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Ditmajer, www.stajerskival.si raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika: 21. - 26. 8. 2021 »Zrelemu Gornja Radgona jeziku se ni treba bati, da ga bodo SEJEM NOVE GENERACIJE! www.sejem-agra.si popačile tujke« 2 • 19. avgust 2021 MED NAMI www.tednikpanorama.si Postavitev klopotca Društva vinogradnikov Ritoznoj UVODNIK »Sonči po trsju se grozdje zoreče in tiho v soncu se polni z močjo Če ne bo vremenskih neprilik, in tiho z žlahtnostjo polni se v pesmi, ki prek goric jo klopotci pojo«. bo kvaliteta letnika dobra ( Janko Glazer: Jesenska pesem) Ko zaslišiš pesem klopotca iz naših vinogradov, potem se zaveš, da počasi tiho prihaja jesen, vroče in sončno poletje pa se počasi poslavlja. Okoli velikega šmarna se grozdje iz temno zelene počasi prebarva v svetlejše ali pa v temno škrlatne odtenke. In če letos v naših vinogradih ne bo hujših vremenskih ujm, se lahko vinogradniki društva Ritoznoj nadejajo kvalitetnega letnika. Preteklo soboto so tako obiskovalce toplo pozdravil s samo postavitvijo pa so ga Ines Kresnik, dipl. nov. (UN) v znak dolgoletne tradicije pomenljivimi besedami: »Če spremljale ljudske melodije glavna in odgovorna urednica [email protected] člani Društva vinogradnikov je na velike maše lepo sončno Godcev izpod Tinja. Sledila Ritoznoj slavnostno postavili vreme, vino v jeseni samo teče je še slavnostna podelitev di- Štajerski klopotec, tokrat v osrčje Spo- v sode.« Vse vinogradnike je plom in priznanj vsem vino- dnjega Prebukovja, natančne- nagradil s priznanjem za nji- gradnikom, ki so na letošnjem argó je pri Vinogradništvu Brezov- hovo preteklo vrhunsko delo 26. ocenjevanju vin v aprilu šek. Prireditev je povezovala in izpostavil, kako pomembno sodelovali s svojimi vinskimi Čisto ajnfoh … Narečje, novinarka Natalija Sinkovič je druženje v teh težkih časih. vzorci. Uradni del prireditve drugim nerazumljiva govori- in najprej k besedi povabila Izrazil pa je tudi željo, da naj so slavnostno glasbeno pope- ca, tistih, ki si delijo koreni- gostitelja in predsednika DV ta klopotec simbolično, poleg strili člani Frajhajmske god- ne, je izvirnik materinščine. Ritoznoj Branka Brezovška, ptičev in drugih neprilik, pre- be na pihala, ki so nato svoje Vrednost dediščine besedne- ga zaklada pa v slovenskem ki se je zbranim zahvalil za žene ta presneti covid-19. delo predali Ansamblu Pika jezikovnem prostorju ni oce- obisk, še posebej županu, in Da je klopotec lahko za- Si, ki je vinogradnike in ostale njena enako. S centralizacijo svojim najbližjim za pomoč pel v vsej svoji veličini, je pred obiskovalce spremljal vse do države se je centraliziral tudi pri organizaciji. Tudi župan postavitvijo prejel še blagos- nočnih ur. jezik. Osrednjeslovensko je dr. Ivan Žagar je vse člane in lov diakona Ivana Žišta, med Niko Turk norma, ki terja podreditev. Jezikovna tradicija periferije pa je pri civiliziranju margi- nalcev obrobnega pomena. Štajerščina se v popularni kulturi današnjosti uporab- Klopotec je postavljen lja za oris robatih, neukih, neuglajenih rovtarjev, ki so pretirano navezani na svoj štamperli in ki svoj konec po navadi učakajo v situacij- ski komiki. Salve smeha, ki sledijo, se izrodijo v posmeh. Smešenje načina izražanja se nadaljuje v šolskih klopeh, v študentskih predavalnicah in ob delu. Dokler ponos nad izvirnostjo ne upogne kolena pred sramom zaradi drugač- nosti. Narečne besede tako niso več pisan okras, pač pa plevel v krajini jezika, ki ga je pot- rebno izkoreniniti in pristriči, Dobitniki priznanj Frajhajmska godba dokler jezik zavoljo omike do popolnosti ne sodi v kalup PANORAMINI OBRAZI (775) družbeno sprejemljivega. Ponos na govor margina- liziranih narečij se kljub vse- Barbara Juhart iz Treh kraljev mu počasi vendarle prebuja. Za enakopravnost in ohra- nitev lastne govorne kulture Za gostinstvo jo je navdušila babica pa se bomo morali boriti vsi narečni govorci. Uspešen gostinec ne more biti vsak. Za to moraš biti rojen, kot temu pravimo. V resnici pa so tudi gostinci, ki v svojem delu uživajo, pravi Aufbiks, pubeci in dekli- ne! talenti. Prav ti znajo s svojo naravno danostjo privabiti goste, se jim posvetiti in jih prepričati, da se vedno znova vračajo. Takšna gostinka je Zgodovino vzhodno- tudi Barbara, ki je del uspešne gostinske zgodbe družine Juhart. štajerskega knjižnega jezika Barbaro srečate v recepciji hotela Jakec na Treh kraljih, za raziskuje naša sogovornica računalnikom v pisarni, prijazno vas postreže, poprime pa tudi v osrednjem intervjuju ddr. Nina Ditmajer. K razmisleku za vsako drugo delo. Nič ji ni težko, čeprav je ‚šefica‘ hotela, o bogastvu dediščine nareč- žena in mati dveh otrok. Zanimalo nas je, kako ji vse to uspeva. nih besed štajerskega jezika Pa se samo nasmehne in doda, da z dobro voljo zmore vse. smo povabili Panoramine Njen nekdanji dom so Kalše. Na njihovi Babičevi domačiji anketirance. Nabrušenih je- je bilo pet otrok. Že kot otrok se je navdušila za gostinstvo, zikov pa so tudi branjevke in ko je bila pri babici, ki je imela v Kočnem kmečki turizem. V branjevci, ki jih bomo odslej Mariboru je obiskovala gostinsko šolo, kjer je spoznala sošol- tedensko predstavljali v rub- ca, ki je danes njen mož. Takrat sploh ni vedela, da bo nekoč riki Obrazi grajske tržnice. krojila gostinsko uspešnost družine Juhart na Treh kraljih. Z možem sta prevzela družinsko hotelsko dejavnost in poskrbela ISKRICA za uspešno prihodnost turizma na Pohorju. Rodila sta se jima je hčerka Zala (13 let) in sin Tim (11 let). Barbara s ponosom pove, da sta oba navdušena za gostinstvo. Zala je rada tako v O mnogih recepciji kot za točilno mizo, Tim pa v kuhinji in zunanjih stvareh delih. Lahko si samo mislimo, kako sta Juharta ponosna na vemo samo svoja vnuka. Morda bi pomislili, da je na Treh kraljih poleti dolgčas. Pa njihova imena in sploh ni tako. Obiskali smo jih sredi tedna. Mnogi pohodniki nič več. so si privoščili odlične ajdove žgance z gobovo juho in borov- ničev zavitek. Tudi sami smo se prepričali o dobroti, ki je ne gre zamuditi. Josef Čapek Marjan Mally www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA 19. avgust 2021 • 3 Ddr. Nina Ditmajer, raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika Zrelemu jeziku se ni treba bati, da ga bodo popačile tujke Ddr. Nina Ditmajer, ki je osnovno- in srednješolsko iz- in transkribirati, da jih bo lahko ve. Ker študija v tem času kljub obraževanje zaključila v Slovenski Bistrici, je danes za- širša javnost spoznala. Naj med temu finančno nisem bila zmo- poslena v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske njimi omenim svetovno znane žna zaključiti, pripravništva pa baročne pripovedi o Antikristu, so razpisovale le redke šole, sem akademije znanosti in umetnosti, kjer raziskuje zgodo- Jezusovem in Marijinem življe- se prijavila na leta 2016 razpisa- vino slovenskega in vzhodnoštajerskega knjižnega je- nju, o štirih poslednjih stvareh no mesto za mlade raziskovalce zika, slovensko pridigarstvo ter posvetno pesništvo na človeka (Martin von Cochem), na ZRC SAZU (Znanstveno- Štajerskem. V pogovoru nam je predstavila svojo aka- ki so se v razsvetljenstvu znašli raziskovalni center Slovenske demsko pot, nam zaupala zanimive izsledke svojih raz- celo med prepovedanimi deli. akademije znanosti in umetno- iskav in podala svojo oceno sodobne slovenske govorne To je vsekakor vplivalo na to, da sti). Tega leta sem se tako prvič so ta besedila Slovencem še da- zaposlila na Inštitutu za sloven- kulture. nes neznana in niso vključena v sko literaturo in literarne vede * V svoji bogati akademski V času mojega šolanja je bilo učne načrte.« ter vpisala novi doktorski študij, karieri ste se posvetili študijam še vedno uveljavljeno prepriča- * Raziskovali ste tudi bo- tokrat na področju literarnih slovenščine in teologije. Kaj nje, da je z zatonom protestan- tanične izraze v delu Domači ved. Tako sem s pomočjo štiri- vas je pritegnilo v raziskovanje tizma, ko smo dobili prve tiska- vrtnar Janeza Koprivnika, ki je letne pogodbe lahko uspešno jezikoslovja in religijskih štu- ne slovenske knjige, ustvarjanje eden od prvih pisal o Pohorju zaključila oba doktorska študija, dij? Kako ste našli most med v našem jeziku nekako zamrlo, v slovenskem jeziku. Kaj vas letos pa sem dobila tudi pogod- dvema, za zunanjega opazo- da v obdobju baroka nismo je pripeljalo do Koprivnika in bo za nedoločen čas, kar mi bo valca, tako različnima sferama? razvili visoke književnosti. Naš kaj vam je bilo pri proučevanju omogočilo, da vlaganje državnih »Za študij teologije se nisem spletni portal Neznani rokopisi njegovega dela najbolj zanimi- sredstev v moje izobraževanje Ddr. Nina Ditmajer odločila toliko zaradi tega, ker bi slovenskega slovstva 17. in 18. vo? uspešno povrnem s svojim na- me prednostno zanimal odnos stoletja pa priča ravno naspro- »S štajersko rodbino Kop- daljnjim delom.« Rojena: 26. marec 1988 človeka do Boga (čeprav se temu tno. V slovenski jezik so se v tem rivnik sem povezana preko svoje * Ob svoji akademski poti Izobrazba: doktorica znanosti med študijem seveda ni mogoče času prevajale svetovno