Št. 20 – 10. IV. 1997URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LISTStran 1613 R E P U B L I K E S L O V E N I J E

Številka 20 Ljubljana, četrtek 10. aprila 1997 Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto VII

DRŽAVNI ZBOR di, združenji in drugimi organizacijami glede vseh vprašanj, ki so pomembna za njegovo delo. 1138.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in II. TRŽNI INŠPEKTOR prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z 6. člen o razglasitvi zakona o tržni inšpekciji (ZTI) Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpekto- rata, neposredno opravlja tržni inšpektor (v nadaljnjem bese- Razglašam zakon o tržni inšpekciji (ZTI), ki ga je spre- dilu: inšpektor). jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca Inšpektor mora imeti visoko strokovno izobrazbo, naj- 1997. manj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpek- torja. Št. 001-22-27/97 Ljubljana, dne 3. aprila 1997. 7. člen Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, mora opraviti Predsednik strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za Republike Slovenije inšpektorja. Milan Kučan l. r. Vsebino strokovnega izpita predpiše minister. Inšpektor lahko strokovni izpit opravlja največ dvakrat. Če inšpektor strokovnega izpita ne opravi pri prvem Z A K O N poskusu, ima pravico drugič opravljati strokovni izpit v roku O TRŽNI INŠPEKCIJI (ZTI) šestih mesecev od dneva prvega poskusa. Inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita, ne sme I. SPLOŠNE DOLOČBE izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. 1. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in dru- 8. člen gih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, Inšpektorat mora vsako tretje leto izvajati program red- kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence nega strokovnega izpopolnjevanja. opravlja tržni inšpektorat (v nadaljnjem besedilu: inšpekto- Inšpektor mora opraviti pisni preizkus iz poznavanja rat), če z zakonom ni drugače določeno. vsebine programa rednega strokovnega izpopolnjevanja. Če inšpektor pisnega preizkusa iz poznavanja vsebine 2. člen programa rednega strokovnega izpopolnjevanja ne opravi Inšpektorat se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pri prvem preizkusu, ima pravico drugi preizkus opravljati v pristojnega za trgovino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). roku šestih mesecev od dneva prvega preizkusa. Če ne opra- Inšpektorat ima notranje organizacijske enote, ki jih na vi drugega preizkusa, mora ponovno opravljati strokovni predlog glavnega inšpektorja ustanavlja, združuje ter od- izpit za inšpektorja. pravlja minister, pristojen za trgovino (v nadaljnjem besedi- Vsebino rednega strokovnega izpopolnjevanja na pred- lu: minister). log glavnega inšpektorja določi minister. Inšpektorat vodi glavni tržni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor). 9. člen Glavni inšpektor predlaga ministru razrešitev inšpek- 3. člen torja, če ne opravi strokovnega izpita. Inšpektorat zagotavlja enotno uresničevanje ukrepov Glavni inšpektor lahko predlaga razrešitev inšpektorja na področju tržne inšpekcije, sodeluje z ministrstvi pri pri- ministru tudi v primeru, ko inšpektor opusti dejanja v in- pravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravlja špekcijskem postopku. druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom. 10. člen 4. člen Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma si ne sme Inšpektorat predloži ministrstvu do konca prvega trime- pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova urad- sečja tekočega koledarskega leta poročilo o svojem delu za na ravnanja. preteklo koledarsko leto. Ministrstvo predloži poročilo najkasneje do 30. aprila tekočega leta v obravnavo Vladi Republike Slovenije. III. POOBLASTILA IN UKREPI INŠPEKTORJA

5. člen 11. člen Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpek- Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali dru- torati ter drugimi upravnimi organi in organizacijami, zavo- ga fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) mora Stran 1614 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997 inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega O zasegu predmeta mora inšpektor obvestiti pristojnega nadzorstva. državnega tožilca oziroma sodnika. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpek- O zasegu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda tor pravico pregledati blago, poslovne knjige, poslovne ali inšpektor pisno potrdilo z natančnimi podatki o zaseženem proizvodne prostore, objekte, naprave in opremo, kjer se predmetu. opravlja dejavnost, pogodbe, listine in druge dokumente za- vezancev, vzeti vzorce ter opraviti preiskave in vsa druga 17. člen dejanja, ki so potrebna za ugotavljanje materialne resnice v Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s inšpekcijskih zadevah, zasliševati v upravnem postopku od- storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko ko- govorne osebe in priče, kot tudi pregledati listine, s katerimi rist, sodniku predlaga njen odvzem. se ugotovi istovetnost oseb. Odgovorna oseba zavezanca mora dati na zahtevo in v 18. člen roku, ki ga določi inšpektor, tudi pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroš- Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inš- ki, stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z pektor največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani trpi zavezanec. zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali na podlagi zakonov izdanih predpisov. 19. člen O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka izda Rok za pritožbo zoper odločbo iz 13. in 15. člena tega inšpektor potrdilo. zakona je osem dni od dneva njene vročitve. O opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe. 12. člen Če se s pritožbo izpodbija pravilnost rezultatov analize, Pri pregledu stanovanjskega prostora morata biti nav- strokovnega izvida ali mnenja, zahteva organ, ki je pristojen zoča dva polnoletna občana kot priči. za odločanje o pritožbi, pred odločitvijo od pooblaščenega Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko inšpektor zavoda, naj opravi superanalizo oziroma naj da o stvari pregleda samo tisti del, ki je namenjen za poslovanje. strokovni izvid in mnenje. Če gre za hitro pokvarljivo blago, se na zahtevo zave- 13. člen zanca da vzorec istočasno v analizo in superanalizo, drugače Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pa velja rezultat analize. Vzorec za analizo in superanalizo ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvaja- se vzame istočasno. nje nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilno- sti in pomanjkljivosti. Inšpektor mora izdati odločbo najka- 20. člen sneje v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika zavezancu. Če inšpektor ugotovi nepravilnosti, ima pravico zape- V odločbi inšpektor lahko določi rok, v katerem je treba čatiti poslovne ali proizvodne prostore, objekte, delovna sred- odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti. stva, naprave in opremo ali druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost. 14. člen Inšpektor označi pečat z žigom inšpekcijskega organa. Organ, ki prejme predlog za uvedbo postopka zaradi Če inšpektor ugotovi nepravilnosti iz prvega in drugega kaznivega dejanja ali postopka za prekršek, mora o svojih odstavka 15. člena tega zakona, ima pravico s sklepom nalo- ukrepih obvestiti inšpektorja, ki je vložil ovadbo oziroma žiti podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne ener- predlog. gije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da zave- zancu v roku treh dni ustavijo njihovo dobavo oziroma da 15. člen zavezancu prekinejo telekomunikacijske zveze. Ta ukrep mo- Če se opravlja dejavnost brez predpisanega dovoljenja ra biti izveden tako, da ne povzroči neposredne škode na ali brez odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjeva- delovnih sredstvih ali izdelkih. nju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti, Stroške prekinitev dobav iz tretjega odstavka tega člena ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti, trpi zavezanec. izda inšpektor odločbo, s katero opravljanje te dejavnosti prepove. 21. člen Če prostori, v katerih se opravlja dejavnost, ali njihova Če inšpektor več kot dvakrat pri istem zavezancu v oprema ne ustrezajo minimalnim tehničnim pogojem, ki so šestih mesecih ugotovi kršitve iz prvega in drugega odstavka predpisani za to dejavnost, izda inšpektor odločbo, s katero 15. člena tega zakona, mora pristojnemu organu v roku os- prepove opravljati dejavnost do odprave pomanjkljivosti. mih dni podati predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje Če zavezanec opravlja dejavnost brez predpisanega do- dejavnosti. voljenja ali brez odločbe pristojnega upravnega organa o Pristojni organ je dolžan v roku dveh mesecev od vloži- izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje tve predloga obvestiti inšpektorja o ukrepu, ki ga je sprejel v dejavnosti, zaseže tržni inšpektor delovne priprave, izdelke zvezi z njegovim predlogom. in material, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero zavezanec nima dovoljenja. O zaseženih predmetih dokončno odloči sodišče. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen 22. člen Če je po zakonu mogoče odvzeti predmet, s katerim je Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaz- bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, lahko inšpektor nuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik tak predmet zaseže. posameznik, ki: Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1615

– ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja in- Št. 001-22-28/97 špekcijskega nadzorstva ali mu ne predloži zahtevanih listin Ljubljana, dne 3. aprila 1997. ali pisnih pojasnil (11. člen); – ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga je Predsednik v odločbi določil inšpektor (prvi odstavek 13. člena); Republike Slovenije – nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, kljub izdani od- Milan Kučan l. r. ločbi o prepovedi (prvi odstavek 15. člena); – nadaljuje z opravljanjem dejavnosti preden je odpra- vil z odločbo ugotovljene pomanjkljivosti (drugi odstavek 15. člena); Z A K O N – odpečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte, O ZAČASNEM ZATOČIŠČU (ZZZat) naprave in opremo ali druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost (prvi odstavek 20. člena). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje I. SPLOŠNE DOLOČBE za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 1. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje Republika Slovenija daje začasno zatočišče pod pogoji za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori dejanje iz in na način, določen s tem zakonom. prvega odstavka tega člena.

23. člen 2. člen Z denarno kaznijo najmanj 750.000 tolarjev se kaznuje Če Vlada Republike Slovenije ugotovi, da so nastale v za prekršek podjetje, ki v treh dneh od dneva vročitve ne tuji državi takšne razmere, kot na primer vojna ali njej po- izvrši sklepa inšpektorja (tretji odstavek 20. člena). dobne razmere, okupacija, množične kršitve človekovih pra- Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje vic in podobno, bo osebam, ki prihajajo iz te države, nudila za prekršek odgovorna oseba podjetja, ki stori dejanje iz začasno zatočišče. prejšnjega odstavka. Upoštevaje ekonomske in druge zmožnosti Republike Slovenije, razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru in podobno Državni zbor Republike Slovenije na predlog V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Vlade Republike Slovenije določi število oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče, ter pogoje, 24. člen zaradi katerih je lahko določeno število preseženo. Določba drugega odstavka 6. člena tega zakona se ne nanaša na inšpektorje, ki so ob uveljavitvi tega zakona oprav- 3. člen ljali inšpekcijsko nadzorstvo v inšpektoratu. Začasno zatočišče lahko pridobijo osebe, ki so držav- ljani države iz prejšnjega člena tega zakona, in osebe brez 25. člen državljanstva: Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o – in so imele ob nastanku razmer iz prvega odstavka tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74). prejšnjega člena v taki državi stalno ali začasno prebivališče ter so zaradi njih neposredno prišle v Republiko Slovenijo, 26. člen – ali pa so bile ob nastanku teh razmer zakonito v Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Republiki Sloveniji, po preteku zakonitega bivanja pa jim je nem listu Republike Slovenije. vrnitev v matično državo začasno onemogočena. Začasno zatočišče lahko pridobijo tudi osebe, ki so Št. 310-02/92-2/6 imele ob nastanku razmer iz prvega odstavka prejšnjega Ljubljana, dne 26. marca 1997. člena v tej državi stalno ali začasno prebivališče: – in so ožji družinski člani oseb iz prve alinee prejšnje- Predsednik ga odstavka ter so skupaj z njimi neposredno prišle v Repub- Državnega zbora liko Slovenijo, Republike Slovenije – ali so ožji družinski člani oseb iz druge alinee prvega Janez Podobnik, dr. med. l. r. odstavka tega člena ter so neposredno prišle v Republiko Slovenijo. Za ožjega družinskega člana po tem zakonu se štejejo zakonec in mladoletni otroci in starši mladoletnih otrok. Pri mladoletnih otrocih brez staršev, se za ožjega družinskega člana šteje oseba, ki je pooblaščena da skrbi za otroka. 1139. 4. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in Začasnega zatočišča ne more pridobiti oseba, ki: prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izda- – je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zo- jam per človečnost in mednarodno pravo, – je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za U K A Z katero je v Republiki Sloveniji predpisana zaporna kazen o razglasitvi zakona o začasnem zatočišču (ZZZat) najmanj tri leta, ki še ni bila izbrisana, – ima status begunca ali dovoljenje za bivanje v Repub- Razglašam zakon o začasnem zatočišču (ZZZat), ki ga liki Sloveniji, je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. – ima status begunca, začasno zatočišče ali dovoljenje marca 1997. za bivanje v tretji državi, Stran 1616 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– je začasno zatočišče v Republiki Sloveniji po tem Čas, v katerem se v Republiki Sloveniji osebam daje zakonu že pridobila, pa ji je le-to po njeni volji prenehalo. začasno zatočišče, se ne šteje za bivanje, ki je potrebno za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca po zakonu o 5. člen tujcih in tudi ne za prebivanje, predpisano za pridobitev Začasno zatočišče preneha: državljanstva Republike Slovenije. – kadar prenehajo razmere, zaradi katerih ga je oseba pridobila, – če oseba pridobi državljanstvo tretje države, II. POSTOPEK – če oseba pridobi status begunca, začasno zatočišče ali dovoljenje za bivanje v tretji državi, 9. člen – če se oseba prostovoljno vrne v matično državo, Postopki po tem zakonu se vodijo po določbah zakona – če oseba pridobi drugačen status v Republiki Slove- o splošnem upravnem postopku. niji v skladu z zakonom, – z odvzemom. 10. člen Osebe iz prve alinee prvega odstavka ter drugega od- 6. člen stavka 3. člena tega zakona, ki želijo začasno zatočišče, Če se ugotovi eno izmed dejstev, navedenih v 4. členu morajo zaprositi zanj ob prihodu v Republiko Slovenijo pri tega zakona, ko je oseba že pridobila začasno zatočišče, se ji organu, pristojnem za nadzor prehajanja čez državno mejo. le-to odvzame. Prosilec mora pri pristojnem organu iz prejšnjega od- Začasno zatočišče se lahko odvzame tudi: stavka izpolniti vlogo. Če prosilec ne razume slovensko, se – če oseba trikrat ne prijavi bivališča v skladu s vloga prevede v njemu razumljiv jezik. Obrazec in vsebino 15. členom tega zakona, vloge predpiše minister pristojen za notranje zadeve. – če opravlja delo v nasprotju s 24. členom tega zakona, Pooblaščena uradna oseba organa iz prvega odstavka – če to terjajo razlogi javnega reda ali če oseba zavrača tega člena opravi osebno preiskavo in preiskavo prtljage izpolnjevanje odločitev državnih organov. prosilca. Kako se lahko opravijo ta dejanja, podrobneje pred- piše minister pristojen za notranje zadeve. 7. člen Uradna oseba na podlagi tako zbranih podatkov organi- Osebe, zira prevoz prosilca s spremstvom v najbližji sprejemni cen- – ki niso zaprosile za začasno zatočišče, ter, kjer se nadaljujejo postopki ugotavljanja identitete in – katerih vloga za začasno zatočišče je bila zavržena ali nadalje zbirajo podatki, potrebni za priznanje začasnega za- zavrnjena, točišča. – ki so prišle v Republiko Slovenijo, ko je bilo število Organ, ki sprejme vlogo, prosilcu o tem izda potrdilo in določeno v drugem odstavku 2. člena tega zakona, že dose- vlogo odstopi pristojnemu organu iz 12. člena tega zakona. ženo, Osebe iz druge alinee prvega odstavka 3. člena tega – ki so izgubile začasno zatočišče z odvzemom, in kate- zakona morajo zaprositi za začasno zatočišče pred potekom rih takojšnja vrnitev v matično državo ni možna, se namesti- dovoljenega prebivanja pri pristojnem organu iz 12. člena jo v Prehodni dom Republike Slovenije za tujce. V Prehodnem domu Republike Slovenije za tujce sta tega zakona. tem osebam zagotovljeni prehrana in nastanitev, gibanje pa V primerih, ko je število oseb, ki jim bo Republika jim je lahko omejeno v naslednjih primerih: Slovenija nudila začasno zatočišče preseženo, lahko prosilci – zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 2. člena tega – če se skušajo izogniti ukrepu prisilne odstranitve iz zakona vloge za pridobitev začasnega zatočišča vložijo tudi države, na predstavništvih (misijah in konzulatih) Republike Slove- – če ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ali nije v tujini. povzročajo premoženjsko škodo. 11. člen Gibanje se lahko omeji: – s prepovedjo gibanja izven prostorov Prehodnega do- Osebe, ki zaprosijo za začasno zatočišče, se do odloči- ma Republike Slovenije za tujce ali, tve o njihovi vlogi namestijo v sprejemne centre. – s prepovedjo gibanja izven določenega območja. Centre iz prejšnjega odstavka kot svoje notranje orga- V odločbi o omejitvi gibanja se lahko odredi tudi kon- nizacijske enote ustanovi in za njih skrbi Urad za priseljeva- trola prisotnosti osebe, ki ji je gibanje omejeno, vendar ne nje in begunce Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem več kot dvakrat dnevno. besedilu: urad). O omejitvi gibanja odloča Prehodni dom Republike V sprejemnih centrih so te osebe zdravstveno pregleda- Slovenije za tujce po uradni dolžnosti in po določbah predpi- ne. Po potrebi se za njih odredijo ukrepi, ki zagotavljajo sov o upravnem postopku. Omejitev gibanja lahko traja do zaščito javnega zdravja. prenehanja razlogov, vendar najdalj tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omeji- 12. člen tev lahko podaljša še za tri mesece. Omejitev gibanja iz O priznanju začasnega zatočišča odloča za področje razlogov preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni traja do- notranjih zadev pristojna notranja organizacijska enota v kler so za to podani razlogi. upravni enoti z območja sedeža sprejemnega centra. Zoper odločbo o omejitvi gibanja je dovoljena pritožba Če pristojni organ že iz vloge ugotovi vse potrebne na pristojno sodišče v roku treh dni po njeni vročitvi. Sodi- podatke, odloči o začasnem zatočišču v skrajšanem po- šče mora o pritožbi odločiti v roku petih dni. stopku. O odvzemu začasnega zatočišča odloča za področje 8. člen notranjih zadev pristojna notranja organizacijska enota uprav- Osebe z začasnim zatočiščem lahko zaprosijo za dovo- ne enote z območja kraja prebivanja osebe z začasnim zato- ljenje za začasno prebivanje. čiščem. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1617

Osebi, ki ji je priznano začasno zatočišče, se izda po- o zdravstvenem varstvu, ki vsebujejo: sebna izkaznica. Obrazec in vsebino izkaznice predpiše mi- – podatke iz prvega odstavka 17. člena, nister pristojen za notranje zadeve. – podatke o zdravstvenih storitvah,

13. člen o izobraževanju, ki vsebujejo: Zoper sklep, s katerim je bila vloga za pridobitev zača- – podatke iz prvega odstavka 17. člena, snega zatočišča zavržena, zoper odločbo, s katero je bila – podatke o izobrazbi pridobljeni v Republiki Sloveniji, vloga za pridobitev začasnega zatočišča zavrnjena, oziroma zoper odločbo, s katero je bila začasno zatočišče odvzeto, je o začasnem in občasnem delu, ki vsebujejo: dopustna pritožba v petnajstih dneh od vročitve. – podatke iz prvega odstavka 17. člena, O pritožbi odloča ministrstvo pristojno za notranje za- – podatke o zaposlitvi, deve. – podatke o zaslužku,

14. člen o izgubi oziroma prenehanju začasnega zatočišča, ki V odločbi, s katero je bila začasno zatočišče osebi vsebujejo: zavrnjeno ali odvzeto, in v sklepu, s katerim je bila vloga za – podatke iz prvega odstavka 17. člena, pridobitev začasnega zatočišča zavržena, mora biti določen – podatke o razlogih izgube oziroma prenehanja, rok, v katerem mora oseba državo zapustiti. Če oseba v določenem roku države ne zapusti, se od- o vračanju v domovino, ki vsebujejo: strani po določbah zakona o tujcih, razen v primerih iz – podatke iz prvega odstavka 17. člena, 7. člena tega zakona. – podatke o načinu in kraju vračanja. Podatke iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ter 15. člen podatke o izgubi oziroma prenehanju začasnega zatočišča Osebe z začasnim zatočiščem morajo notranji organiza- urad pridobiva ob njihovem nastanku iz evidence organov za cijski enoti za področje notranjih zadev v upravni enoti po notranje zadeve in od posameznikov, na katere se podatki kraju prebivanja, v treh dneh prijaviti vsako spremembo nanašajo. Podatke o zdravstvenemu varstvu in izobraževanju kraja prebivanja. urad lahko pridobiva iz evidenc pristojnih organov in služb.

16. člen 19. člen Osebe, ki prosijo za začasno zatočišče, in osebe, ki so Posameznika, na katerega se nanašajo podatki iz 17. in začasno zatočišče že pridobile: 18. člena tega zakona ni treba obveščati o pridobivanju – morajo biti seznanjene s svojimi pravicami in obvez- podatkov o njem. nostmi, Urad in ministrstvo pristojno za notranje zadeve morata – imajo pri komunikaciji z državnimi organi pravico do arhivirati podatke o posamezniku v roku treh mesecev po prevajalca, če to zahtevajo, njegovem odhodu iz Republike Slovenije. Dostop do arhivi- – morajo biti seznanjene z naslovi humanitarnih in dru- ranih podatkov, ki se zbrišejo iz zbirke podatkov po 10 letih, gih nevladnih organizacij, ki nudijo pravno in drugo pomoč. je dopusten za potrebe dela urada, ministrstva pristojnega za notranje zadeve in organa iz 12. člena tega zakona, medna- rodno priznanih človekoljubnih organizacij in za potrebe III. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Organ iz 12. člena tega zakona zbriše podatke o posa- 17. člen mezniku po treh mesecih od odhoda iz Republike Slovenije. Organ iz 12. člena tega zakona zbira in obdeluje tele podatke o osebah, ki zaprosijo za začasno zatočišče: – ime in priimek, IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI – dekliški priimek, – spol, 20. člen – stan, Osebe z začasnim zatočiščem imajo naslednje pravice do: – rojstni datum in kraj, – bivanja in oskrbe v Republiki Sloveniji za čas zača- – državljanstvo, snega zatočišča v skladu z možnostmi, – izobrazba in poklic, – zadnje prebivališče zunaj Republike Slovenije, – zdravstvenega varstva, – datum prihoda v Republiko Slovenijo, – izobraževanja, – podatke o dokumentu, ki je bil podlaga za pridobitev – dela pod pogoji iz tega zakona, začasnega zatočišča, – prejema človekoljubne pomoči v skladu z možnostmi, – številka in datum izdaje odločbe o začasnem zatoči- – pomoči pri uveljavljanju pravic po tem zakonu. šču, – kraj prebivanja v Republiki Sloveniji. 21. člen Organ iz prejšnjega odstavka mora podatke sporočiti Osebe z začasnim zatočiščem se lahko nastanijo v na- ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve. stanitvenih centrih ali zunaj njih. Za oskrbo in nastanitev oseb z začasnim zatočiščem se 18. člen lahko ustanovijo nastanitveni centri. Nastanitvene centre us- Urad za opravljanje nalog določenih s tem zakonom tanavljajo urad kot svoje notranje organizacijske enote ali v zbira in obdeluje naslednje zbirke osebnih podatkov: soglasju z njim človekoljubne in druge organizacije. Pravila bivanja v nastanitvenih centrih določa hišni red. O nastanitvi o oskrbi in nastanitvi, ki vsebujejo: (vselitvi in izselitvi, obsegu oskrbe in drugih pogojih nasta- – podatke iz prvega odstavka 17. člena, nitve) v nastanitvenem centru odloča urad z dokončno od- – podatke o dohodkih, ločbo. Stran 1618 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Osebe z začasnim zatočiščem morajo v skladu z mož- 28. člen nostmi prispevati sredstva za oskrbo in nastanitev sebe in Z denarno kaznijo najmanj 6.000 tolarjev, se kaznuje za svoje družine v nastanitvenem centru. prekršek oseba z začasnim zatočiščem, ki ne prijavi vsake Osebe z začasnim zatočiščem, ki ne bivajo v nastani- spremembe kraja prebivanja v skladu s 15. členom tega tvenih centrih prejemajo človekoljubno pomoč v skladu z zakona. možnostmi. Prispevek oseb z začasnim zatočiščem k oskrbi in na- 29. člen stanitvi v nastanitvenih centrih in višino prejete človekoljub- ne pomoči določi Vlada Republike Slovenije. Z denarno kaznijo najmanj 2.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ne upošteva omejitve gibanja v skladu s 22. člen četrtim odstavkom 7. člena tega zakona. Osebam z začasnim zatočiščem je zagotovljeno zdrav- stveno varstvo. Obseg, oblike in načine zdravstvenega var- VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stva, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona predpiše minister pristojen za zdravstvo. 30. člen 23. člen Vlada Republike Slovenije z uredbo določi, kateri Ministrstvo pristojno za šolstvo organizira osnovnošol- državljani Republike Bosne in Hercegovine, ki so bili zaradi sko izobraževanje za šoloobvezne osebe z začasnim zatoči- razmer v Republiki Bosni in Hercegovini pred uveljavitvijo ščem. tega zakona evidentirani pri Rdečem križu Slovenije, lahko Ministrstvo pristojno za šolstvo organizira izobraževa- pridobijo začasno zatočišče po tem zakonu, po kakšnem nje oseb z začasnim zatočiščem na sekundarni in post sekun- postopku in za koliko časa. darni stopnji v skladu s finančnimi, prostorskimi in drugimi možnostmi Republike Slovenije. 31. člen Obstoječe evidence evidentiranih oseb se posredujejo 24. člen ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve in uradu. Osebe, ki uživajo začasno zatočišče lahko pod pogoji, določenimi v zakonu, opravljajo začasna in občasna dela. 32. člen Naloge posredovanja dela za osebe z začasnim zatoči- Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ščem opravlja urad v sodelovanju z Republiškim zavodom nem listu Republike Slovenije. za zaposlovanje. Urad izda osebi z začasnim zatočiščem napotnico. Na podlagi napotnice sklenejo osebe z začasnim zatočiščem in Št. 213-04/94-10/3 delodajalec pogodbo o delu. Ljubljana, dne 26. marca 1997. Delodajalec je dolžan en izvod pogodbe o delu poslati uradu. Za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena oseba Predsednik z začasnim zatočiščem ne potrebuje delovnega dovoljenja. Državnega zbora 25. člen Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Pomoč pri uveljavljanju pravic po tem zakonu organizi- ra urad v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi.

V. VRAČANJE V DOMOVINO 1140. 26. člen Ko prenehajo razmere iz 2. člena tega zakona, Vlada Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in Republike Slovenije določi rok za zapustitev države. Vrnitev prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izda- oseb z začasnim zatočiščem organizira urad. jam

U K A Z VI. KAZENSKE DOLOČBE o razglasitvi zakona o arhivskem gradivu in arhivih 27. člen (ZAGA) Z denarno kaznijo najmanj 160.000 tolarjev se kaznuje Razglašam zakon o arhivskem gradivu in arhivih za prekršek delodajalec pravna oseba ali posameznik, ki stori (ZAGA), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če na seji dne 27. marca 1997. sklene pogodbo o delu z osebo z začasnim zatočiščem brez napotnice (tretji odstavek 24. člena). Z denarno kaznijo najmanj 16.000 tolarjev se kaznuje Št. 001-22-30/97 za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba Ljubljana, dne 4. aprila 1997. pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 16.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec posameznik, če sklene pogodbo o Predsednik delu z osebo z začasnim zatočiščem brez napotnice (tretji Republike Slovenije odstavek 24. člena). Milan Kučan l. r. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1619

Z A K O N 8. člen O ARHIVSKEM GRADIVU IN ARHIVIH (ZAGA) Arhiv Republike Slovenije varuje javno arhivsko gradi- vo državnih organov, izvajalcev javnih pooblastil oziroma javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banke Slovenije ter I. SPLOŠNE DOLOČBE državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država oziroma, ki delujejo za območje celot- 1. člen ne države. Arhiv Republike Slovenije varuje filmsko arhivsko gra- Ta zakon ureja varstvo arhivskega gradiva, pogoje za divo. uporabo arhivskega gradiva ter pristojnosti in naloge arhi- V ministrstvu, pristojnem za obrambo, deluje enota vov. Arhiva Republike Slovenije, ki varuje javno arhivsko gradi- vo tega ministrstva in obrambnih sil Republike Slovenije. 2. člen Arhiv Republike Slovenije vodi zbirno evidenco javne- Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano (pisano, ga arhivskega gradiva v državi in evidenco arhivskega gradi- risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, mag- va v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter vodi netno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih štampiljk na ravni države. oziroma fizičnih oseb in ima trajen pomen za znanost in kulturo. 9. člen Arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Regionalni arhivi varujejo javno arhivsko gradivo dr- žavnih organov, organizacijskih enot državnih organov, iz- 3. člen vajalcev javnih pooblastil oziroma javnih služb, ki jih zago- Arhivsko gradivo organov državne oblasti in organov tavlja država in ki opravljajo dejavnost na območju ene ali lokalnih samoupravnih skupnosti ter pravnih oseb, ki izvaja- več lokalnih samoupravnih skupnosti ter nastaja na območju jo javna pooblastila oziroma opravljajo javno službo (v na- regionalnega arhiva. Če lokalna samoupravna skupnost ne ustanovi lastnega daljnjem besedilu: javnopravne osebe) se odbere iz doku- arhiva, hrani njeno javno arhivsko gradivo regionalni arhiv, mentarnega gradiva po navodilih pristojnega arhiva (v ki deluje na tem območju. nadaljnjem besedilu: javno arhivsko gradivo). Dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, 10. člen ki ima lastnosti arhivskega gradiva, postane arhivsko gradi- Arhivi lokalnih samoupravnih skupnosti varujejo javno vo na podlagi odločbe iz drugega odstavka 27. člena tega arhivsko gradivo organov lokalnih samoupravnih skupnosti, zakona (v nadaljnjem besedilu: zasebno arhivsko gradivo). izvajalcev javnih pooblastil oziroma javnih služb, ki jih za- Dokumentarno gradivo notarjev ali drugih oseb, ki iz- gotavlja lokalna samoupravna skupnost, ter skladov, agencij vajajo javna pooblastila oziroma opravljajo javno službo, se in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovijo lokalne samouprav- obravnava kot javno arhivsko gradivo. ne skupnosti.

4. člen 11. člen Dokumentarno gradivo iz 2. člena tega zakona so spisi, Arhivi opravljajo v okviru javne službe naslednje de- listine in drugi posamični dokumenti, uradne knjige, kartote- javnosti: ke, karte, načrti, plakati, slikovni, filmski, zvočni in drugi – vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnoprav- nedefinirani zapisi, ne glede na obliko zapisov informacij ali nih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi iz 20. člena obliko njihovih nosilcev ter digitalne ali analogne oblike tega zakona, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje zapisov računalniških obdelav skupaj s programsko opremo. delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom; – zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zaseb- 5. člen nega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov Javno arhivsko gradivo je javna lastnina. in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in Zasebno arhivsko gradivo je zasebna lastnina. njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov; – hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva; 6. člen – vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gra- diva; Arhivsko gradivo se trajno in strokovno neoporečno – izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhiv- hrani v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih skem gradivu, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološki- Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami mi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi (ma- tega gradiva; terialno varstvo). – evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: in fizičnih oseb; minister), podrobneje predpiše način izvajanja materialnega – sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva. strokovno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora; – dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje pre- pisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi do- II. ARHIVSKA JAVNA SLUŽBA kumentov; – posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim 7. člen gradivom; Arhivsko javno službo opravljajo Arhiv Republike Slo- – opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivisti- venije, regionalni arhivi in arhivi lokalnih samoupravnih ke, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradi- skupnosti. vom; Stran 1620 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– izdajanje publikacij. – z odplačnimi oziroma neodplačnimi pravnimi posli Minister določi vrste in oblike evidenc arhivskega gra- (npr. nakup, darilo, oporoka) v primeru zasebnega arhivske- diva ter osnove za strokovno obdelavo in izdelavo pripo- ga gradiva; močkov za uporabo arhivskega gradiva, ter evidence javnih – s prevzemom zasebnega arhivskega gradiva v simbolov. hrambo. Minister določi vrste in oblike evidenc arhivskega gra- S pogodbo se lahko določijo posebni pogoji glede do- diva ter osnove za strokovno obdelavo in izdelavo pripo- stopnosti in hranjenja zasebnega arhivskega gradiva. močkov za uporabo arhivskega gradiva. 19. člen 12. člen Javnopravna oseba lahko sama zagotovi varstvo lastne- Vlada Republike Slovenije ustanavlja regionalne arhi- ga arhivskega gradiva na podlagi dovoljenja ministra. ve kot javne zavode za opravljanje arhivske dejavnosti tako, Minister izda dovoljenje iz prvega odstavka zaradi po- da je pokrito območje celotne države. sebnega statusnega položaja javnopravne osebe ali posebne narave dejavnosti, ki jo javnopravna oseba opravlja na po- 13. člen dročju znanosti, visokega šolstva ali informiranja. Z dovo- Lokalna samoupravna skupnost lahko ustanovi arhiv za ljenjem se določi tudi pristojni arhiv na podlagi 14. člena varovanje svojega javnega arhivskega gradiva. tega zakona. Več lokalnih samoupravnih skupnosti lahko ustanovi Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda, ko skupni arhiv. minister ugotovi, da javnopravna oseba razpolaga s potreb- Pogoji za ustanovitev arhiva iz prejšnjih dveh odstav- nimi in primernimi prostori ter opremo, z usposobljenimi kov so: strokovnimi delavci in izkaže zagotovljena sredstva za oprav- – potrebni in primerni prostori ter oprema; ljanje varstva lastnega arhivskega gradiva. – usposobljeni strokovni delavci; – zagotovljena sredstva za opravljanje arhivske dejav- nosti. III. ARHIVSKO GRADIVO Arhiv lahko začne z delom, ko minister ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. 1. Javno arhivsko gradivo

14. člen 20. člen Minister izda seznam pravnih oseb ter njihovih organi- Javnopravne osebe morajo skrbeti za ohranjanje, mate- zacijskih enot, za katere so pristojni Arhiv Republike Slove- rialno varnost, celovitost in urejenost dokumentarnega gra- nije, posamezni regionalni arhivi in arhivi lokalnih samo- diva, ki ga prejemajo ali nastaja pri njihovem delu, dokler ni upravnih skupnosti, kadar so ti ustanovljeni. iz tega gradiva odbrano arhivsko gradivo. Arhivu morajo zagotoviti ogled stanja, v kakršnem je dokumentarno gradi- 15. člen vo, ter mu dajati podatke, ki jih potrebuje za vodenje evidenc Ministrstvo, pristojno za kulturo (v nadaljnjem besedi- o arhivskem gradivu. lu: ministrstvo): Javnopravne osebe morajo tudi potem, ko je arhivsko – spremlja in usmerja razvoj arhivske javne službe in gradivo že odbrano, zagotoviti hrambo tistega dokumentar- opravlja strokovni nadzor nad njenim opravljanjem; nega gradiva, ki mu še ni potekel rok hrambe. – sprejema program varstva arhivskega gradiva, ki je os- nova za program dela arhivov, katerih ustanovitelj je država; 21. člen – podeljuje strokovne nazive za izvajanje javne arhiv- Dolžnosti javnopravnih oseb pri prehodu javnega ar- ske službe. hivskega gradiva v arhiv so: Minister predpiše podrobnejše pogoje za čas priprav- – sodelovanje z arhivom pri izdelavi navodil za odbira- ništva, za opravljanje strokovnih izpitov, vodenje seznama o nje javnega arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva; opravljenih strokovnih izpitih ter pridobivanje strokovnih – odbiranje javnega arhivskega gradiva iz dokumentar- nazivov za delavce v arhivih. nega gradiva po navodilih arhiva ter izdelava seznama od- branega gradiva; 16. člen – izročanje javnega arhivskega gradiva arhivu. V primeru dvoma, ali je predmet obravnave šteti za Za izvajanje obveznosti iz prejšnjega odstavka morajo arhivsko gradivo, za muzealijo ali za knjižnično gradivo, javnopravne osebe zagotavljati ustrezne materialne, kadrov- odloči minister. ske in finančne pogoje ter določiti enega od delavcev na vodilnem položaju, ki je odgovoren za izvajanje teh obvez- 17. člen nosti. Zaradi zagotovitve dostopnosti arhivskega gradiva se Delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, morajo arhivi povezujejo v enoten informacijski sistem. imeti najmanj srednjo izobrazbo in opravljen preizkus stro- Vsak arhiv mora do konca januarja tekočega leta posre- kovne usposobljenosti. dovati ministrstvu in vsem drugim arhivom v državi seznam Minister predpiše podrobnejša merila za strokovno us- vseh pripomočkov za uporabo, ki so bili v preteklem letu posobljenost in preizkus strokovne usposobljenosti delavcev izdelani in so na voljo uporabnikom arhiva, in po en izvod javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom. vseh pripomočkov, ki jih je za uporabo objavil. 22. člen 18. člen Javnopravne osebe morajo izročiti javno arhivsko gra- Arhivi pridobivajo arhivsko gradivo: divo arhivu najkasneje 30 let po nastanku gradiva. – s prevzemom javnega arhivskega gradiva na podlagi Javnopravne osebe morajo v roku iz prejšnjega odstav- zakona; ka izročiti arhivu tudi javno arhivsko gradivo: Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1621

– ki vsebuje osebne podatke; Minister vodi seznam izdanih odločb in določi podrob- – ki je pod posebnim varstvom tajnosti, predpisane z nejši način evidentiranja in pristojne arhive za posamezna zakonom; področja zasebnega arhivskega gradiva. – za katerega veljajo splošni predpisi glede varovanja zaupnosti. 28. člen Kot javno arhivsko gradivo, ki ga je javnopravna oseba Če arhiv ugotovi, da je zasebno arhivsko gradivo v dolžna izročiti v roku iz prvega odstavka tega člena, se šteje nevarnosti, da bo uničeno ali poškodovano, obvesti o tem tudi en izvod internih publikacij, službenih in poslovnih ministra. publikacij, letakov, reklamnih objav in podobnega gradiva, Minister lahko z odločbo določi: ki ga je objavila javnopravna oseba. – pogoje hrambe, konserviranja oziroma restavriranja zasebnega arhivskega gradiva; 23. člen – obveznost izročitve zasebnega arhivskega gradiva pri- Zaradi strokovnih razlogov se rok izročitve javnega stojnemu arhivu za določen čas, zaradi izdelave kopij. arhivskega gradiva iz 22. člena tega zakona za posamezno gradivo izjemoma lahko podaljša na podlagi sporazuma med 29. člen pristojnim arhivom in javnopravno osebo. Dolžnosti lastnikov zasebnega arhivskega gradiva so: V primeru spora med pristojnim arhivom in javnoprav- – da hranijo gradivo trajno, strokovno neoporečno ter no osebo o določitvi dolžine roka iz prejšnjega odstavka kot celoto v urejenem stanju; odloči minister. – da upoštevajo strokovne nasvete arhiva glede varova- nja, vzdrževanja, odbiranja in urejanja ter konserviranja ozi- 24. člen roma restavriranja gradiva; Javnopravna oseba je dolžna izročiti javno arhivsko – da dajejo arhivu podatke o gradivu, ki so potrebni za gradivo arhivu v originalu, urejeno, popisano, v zaokroženih izvajanje določb tega zakona; in kompletnih celotah ter tehnično opremljeno. – da omogočijo arhivu vpogled v arhivsko gradivo na Oblika izročitve informacij, ki so shranjene v strojno kraju samem; berljivi obliki, se določi na podlagi dogovora med arhivom – da določijo pogoje uporabe zasebnega arhivskega gra- in javnopravno osebo. diva za znanstvene in kulturne namene. Minister podrobneje določi način in postopek odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva in postopek 30. člen izročanja javnega arhivskega gradiva arhivu. Zasebno arhivsko gradivo, ki ga sprejme arhiv na pred- log lastnika v hrambo, ostane v zasebni lasti in se obravnava 25. člen v skladu z določili pisne pogodbe o hrambi, s katero se lahko V primeru prenehanja javnopravne osebe brez znanega določijo posebni pogoji glede hrambe in dostopnosti zaseb- pravnega naslednika je potrebno javno arhivsko gradivo ne nega arhivskega gradiva. glede na rok iz 22. člena tega zakona izročiti arhivu še pred prenehanjem javnopravne osebe. 31. člen Organ, ki vodi postopek prenehanja oziroma izvaja sta- Zasebno arhivsko gradivo tujega izvora je prepovedano tusno spremembo javnopravne osebe, mora zagotoviti odbi- uvažati brez izvoznega potrdila države, iz katere se arhivsko ranje in izročitev javnega arhivskega gradiva arhivu v skladu gradivo izvaža. z določbami tega zakona ter na podlagi obveznih navodil arhiva o ravnanju z javnim arhivskim gradivom. 32. člen Organ iz prejšnjega odstavka mora poskrbeti za nadalj- Lastnik zasebnega dokumentarnega gradiva, za katero njo hrambo dokumentarnega gradiva, ki mu še ni potekel rok se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva, lahko izvo- hrambe. zi zasebno dokumentarno gradivo le na podlagi mnenja mi- nistra. 26. člen Minister predpiše, kdaj se domneva, da ima zasebno Javnega arhivskega gradiva ni dopustno odtujiti. dokumentarno gradivo lastnosti arhivskega gradiva. Arhiv lahko za znanstvene oziroma kulturne namene začasno izvozi v tujino javno arhivsko gradivo na podlagi 33. člen dovoljenja ministra. V dovoljenju za začasni izvoz mora biti Minister lahko dovoli začasen oziroma trajen izvoz za- določen rok za vrnitev javnega arhivskega gradiva ter način sebnega arhivskega gradiva na predlog lastnika in po pred- in pogoji njegovega zavarovanja v času izposoje. hodnem strokovnem mnenju pristojnega arhiva. Lastnik zasebnega arhivskega gradiva mora v primeru 2. Zasebno arhivsko gradivo trajnega izvoza dopustiti pristojnemu arhivu, da ga pred izvozom kopira. 27. člen Minister določi seznam zasebnega arhivskega gradiva, Evidentiranje dokumentarnega gradiva v zasebni lasti, ki ga je zaradi izjemnega pomena za znanost in kulturo za katerega se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva, prepovedano trajno izvoziti v tujino. izvajajo arhivi, ki predložijo letne programe evidentiranja zasebnega arhivskega gradiva skupaj s strokovno utemelji- 34. člen tvijo ministrstvu. Država ima predkupno pravico pri prodaji zasebnega Na osnovi evidentiranja iz prejšnjega odstavka minister arhivskega gradiva. Država lahko prepusti predkupno pravi- z odločbo razglasi zasebno dokumentarno gradivo, ki ima co lokalni samoupravni skupnosti. lastnosti arhivskega gradiva, za arhivsko gradivo. Odločba Lastnik zasebnega arhivskega gradiva mora ponudbo vsebuje podatke o lastniku in vsebini, obsegu in času nastan- za prodajo svojega gradiva, ki vsebuje podatke o bistvenih ka zasebnega arhivskega gradiva ter dolžnosti iz 29. člena sestavnih delih kupoprodajne pogodbe, najprej poslati mini- tega zakona. strstvu. Stran 1622 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Ministrstvo se do ponudbe opredeli na podlagi strokov- ne, razen če bi to nasprotovalo značaju ali pomenu arhivske- nega mnenja pristojnega arhiva, ob upoštevanju predpisov, ga gradiva. ki urejajo predkupno pravico, v dveh mesecih po prejemu obvestila. 41. člen Javno arhivsko gradivo, ki ob svojem nastanku ni bilo 35. člen namenjeno javnosti, postane dostopno za uporabo 30 let po Država zagotavlja v državnem proračunu sredstva, po- nastanku. trebna za pospeševanje varstva zasebnega arhivskega gra- Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nana- diva. šajo na obrambne in mednarodne zadeve, zadeve s področja nacionalne varnosti, vključno z vzdrževanjem reda in miru, 3. Filmsko arhivsko gradivo ter na ekonomske interese države in katerih odkritje bi lahko povzročilo škodo, postane dostopno za uporabo 40 let po 36. člen svojem nastanku. Filmsko arhivsko gradivo je zmontirani originalni sli- Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke o zasebno- kovni in tonski negativ filma in ena filmska kopija vsakega sti posameznika, postane dostopno za uporabo 75 let po filma, ki ga izdelajo slovenski producenti oziroma je izdelan svojem nastanku oziroma 10 let po smrti osebe, na katero se v koprodukciji slovenskih in tujih producentov v Republiki nanaša, če je datum smrti znan, kolikor ni z drugimi predpisi Sloveniji. drugače določeno. Producent mora takoj po izdelavi filma izročiti filmsko Javnopravna oseba, ki izroči javno arhivsko gradivo arhivsko gradivo Arhivu Republike Slovenije. V pogodbi o arhivu, ga je glede na prejšnja dva odstavka dolžna označiti z izročitvi filmskega gradiva, ki jo sklene producent z mini- ustreznimi roki nedostopnosti ter v izročitvenem zapisniku strstvom, se producentu prizna nadomestilo stroškov za iz- posebej navesti roke nedostopnosti za posamezno javno ar- delavo intermediata in filmske kopije. hivsko gradivo. 42. člen 4. Arhivsko gradivo verskih skupnosti Roke nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, dolo- 37. člen čene v drugem in tretjem odstavku 41. člena tega zakona, je možno izjemno skrajšati pod določenimi pogoji, če je upora- Za varstvo arhivskega gradiva verskih skupnosti se upo- ba javnega arhivskega gradiva neobhodno potrebna za dose- rabljajo določbe tega zakona, ki urejajo varstvo zasebnega go predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevla- arhivskega gradiva. dujejo nad interesi, ki jih je potrebno varovati. Arhivsko gradivo rimskokatoliške Cerkve se odbere iz O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vla- cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi pred- da Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) na predlog pisi in ima lastnosti arhivskega gradiva po tem zakonu. uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog Minister v dogovoru s Slovensko škofovsko konferen- mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje co določi posamezne pogoje za opravljanje arhivske dejav- roka nedostopnosti. nosti in dogovorjena sredstva za opravljanje arhivske dejav- nosti rimskokatoliške Cerkve. 43. člen Roke nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, dolo- čene v drugem in tretjem odstavku 41. člena tega zakona, je IV. UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA V ARHIVIH možno na zahtevo javnopravne osebe, ki je izročila javno arhivsko gradivo, izjemoma podaljšati, vendar ne več kot za 38. člen 10 let. Javno arhivsko gradivo se v arhivih lahko uporablja v O izjemnem podaljšanju roka nedostopnosti javnega znanstveno-raziskovalne, kulturne in publicistične namene, arhivskega gradiva odloči vlada, ko prejme mnenje arhivske za predstavitve arhivskega gradiva in za izobraževanje. Prav- komisije. ne in fizične osebe lahko poleg teh namenov uporabljajo javno arhivsko gradivo, če izkažejo pravni interes. 44. člen Minister določi podrobnejše pogoje in način vodenja Vlada imenuje izmed strokovnjakov s področja državne evidence uporabe javnega arhivskega gradiva ter tarifni uprave, zgodovine in arhivistike arhivsko komisijo, ki oprav- pravilnik. lja naslednje naloge: – daje obvezujoča mnenja v spornih primerih določitve 39. člen roka nedostopnosti arhivskega gradiva iz drugega in tretjega Za uporabo zasebnega arhivskega gradiva v arhivih se odstavka 41. člena tega zakona; smiselno uporabljajo določbe o uporabi javnega arhivskega – daje mnenja o izjemnem skrajšanju in podaljšanju gradiva, če niso v nasprotju z določili pravnih aktov, na roka nedostopnosti. podlagi katerih arhivi hranijo zasebno arhivsko gradivo. Vlada določi sestavo in način dela arhivske komisije.

40. člen 45. člen Javno arhivsko gradivo se uporablja v dovoljene name- Omejitve dostopnosti arhivskega gradiva iz 41. člena ne na podlagi prijave uporabe upravičenca arhivu. tega zakona ne veljajo za uporabo posamičnih dokumentov, Javno arhivsko gradivo se lahko izposoja za razstavne če gre za postopke, ki jih vodijo državni organi in organi in podobne namene samo na podlagi pisne pogodbe in v lokalnih samoupravnih skupnosti. primeru, da je zagotovljeno ustrezno materialno varstvo gra- Stranke imajo po zakonu o splošnem upravnem postop- diva. ku ne glede na določila 41. člena tega zakona pravico do Arhiv lahko dovoli objavo reprodukcij javnega arhiv- vpogleda v javno arhivsko gradivo, ko izkažejo svoj pravni skega gradiva v reklamne, propagandne ali podobne name- interes. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1623

46. člen 5. če so bili pred izročitvijo iz javnega arhivskega gra- Originalno javno arhivsko gradivo, ki bi se zaradi upo- diva izločeni posamezni dokumenti, ki imajo lastnosti arhiv- rabe lahko poškodovalo oziroma uničilo, se daje v uporabo v skega gradiva in zato javno arhivsko gradivo ni kompletna obliki kopije. celota (prvi odstavek 24. člena); 6. če ne označi javnega arhivskega gradiva na predpi- 47. člen san način in v izročitvenem zapisniku ne navede rokov nedo- Dokumente, ki so v arhivu in jih organi državne oblasti stopnosti (četrti odstavek 41. člena). in organi lokalnih samoupravnih skupnosti potrebujejo za Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje svoje delo oziroma jih občani potrebujejo za uveljavitev za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba pravne svojih pravic, izroči arhiv v uporabo praviloma v obliki in javnopravne osebe. overjene kopije, ki se šteje za original. V izjemnih primerih, kadar je za razrešitev zadeve nuj- 53. člen no potrebna uporaba originala, se lahko državnemu organu Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za določen čas posodi originalno arhivsko gradivo, s tem, da se na stroške organa izdela varnostna kopija. za prekršek pravna oseba, ki izvaja statusno spremembo oziroma prenehanje javnopravne osebe: 48. člen 1. če v primeru prenehanja javnopravne osebe brez znanega pravnega naslednika ne izroči javnega arhivskega Uporabnik mora z arhivskim gradivom, ki ga je dobil v gradiva arhivu še pred prenehanjem (prvi odstavek 25. člena); uporabo, ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. 2. če ne zagotovi odbiranja in izročitve arhivskega gra- 49. člen diva arhivu v skladu z določili tega zakona in na podlagi obveznih navodil pristojnega arhiva (drugi odstavek Pri vsaki objavi ali predstavitvi arhivskega gradiva je 25. člena). potrebno z imenom ali signaturo navesti arhiv ter arhivski Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje fond oziroma zbirko, iz katere je obravnavano arhivsko gra- za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba pravne divo. osebe.

V. NADZOR 54. člen Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje 50. člen za prekršek arhiv: Nadzor nad zakonitostjo dela arhivov izvaja ministrs- 1. če začasno izvozi javno arhivsko gradivo brez dovo- tvo na podlagi tega zakona in izvršilnih predpisov. ljenja pristojnega ministra (drugi odstavek 26. člena); Kontrolo nad namensko porabo sredstev za opravlja- 2. če dopusti nedovoljeno uporabo javnega arhivskega nje javne službe opravlja Računsko sodišče Republike Slo- gradiva (prvi odstavek 38. člena); venije. 3. če dopusti tako uporabo zasebnega arhivskega gradi- va, ki ne ustreza dogovorjenim pogojem uporabe (39. člen); 51. člen 4. če pri uporabi arhivskega gradiva ne upošteva dolo- Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega zakona čenih rokov nedostopnosti (prvi, drugi in tretji odstavek in izvršilnih predpisov izvaja Inšpektorat Republike Slove- 41. člena). nije za področje kulturne dediščine. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje Pooblaščena oseba mora varovati vojaško, uradno in za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba arhiva. poslovno tajnost. Pooblaščena oseba za opravljanje inšpekcijskega nad- 55. člen zora po tem zakonu je inšpektor za področje arhivske dejav- nosti, ki mora izpolnjevati poleg drugih tudi naslednja po- Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje sebna razpisna pogoja: za prekršek pravna oseba ali posameznik – lastnik zasebnega – opravljen strokovni izpit iz arhivistike; arhivskega gradiva, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim – najmanj deset let delovnih izkušenj v arhivu. opravljanjem dejavnosti: 1. če ne izvrši določenih varstvenih ukrepov (drugi odstavek 28. člena); VI. KAZENSKE DOLOČBE 2. če ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti v zvezi z ravna- njem z zasebnim arhivskim gradivom (29. člen); 52. člen 3. če brez izvoznega potrdila države izvora uvozi za- Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje sebno arhivsko gradivo tujega izvora (31. člen); za prekršek pravna oseba: 4. če izvozi zasebno dokumentarno gradivo, za katero 1. če ne skrbi za dokumentarno gradivo na predpisan se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva brez mne- način in pristojnemu arhivu ne zagotovi pogojev za delo nja pristojnega ministra (prvi odstavek 32. člena); (prvi odstavek 20. člena); 5. če izvozi zasebno arhivsko gradivo brez dovoljenja 2. če ne izpolni predpisanih dolžnosti v zvezi s preho- pristojnega ministra (prvi odstavek 33. člena); dom javnega arhivskega gradiva v arhiv ter s tem povezanih 6. če na predpisan način ne sporoči ministrstvu, da materialnih, kadrovskih in finančnih pogojev za delo (prvi in namerava prodati zasebno arhivsko gradivo (drugi odstavek drugi odstavek 21. člena); 34. člena). 3. če ne izroči vsega javnega arhivskega gradiva pri- Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje stojnemu arhivu v zakonsko določenem roku (prvi, drugi in za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba pravne tretji odstavek 22. člena); osebe. 4. če izročeno javno arhivsko gradivo ni urejeno na Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje predpisan način (prvi odstavek 24. člena); za prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka. Stran 1624 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

56. člen kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje list RS, št. 8/90 in 26/92), je javna lastnina. za prekršek producent, pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če 63. člen ne izroči filmskega arhivskega gradiva arhivu Republike Kadar ima dokumentarno gradivo pravne osebe, ki Slovenije (drugi odstavek 36. člena). upravlja z družbeno lastnino, lastnosti arhivskega gradiva po Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tem zakonu, minister na predlog arhiva odloči, da se uporab- za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba pravne ljajo za to dokumentarno gradivo določila tega zakona o osebe. javnem arhivskem gradivu. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje 64. člen za prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka. V delovno področje Arhiva Republike Slovenije in re- 57. člen gionalnih arhivov sodijo tudi naloge varstva arhivskega gra- diva nekdanjih državnih, avtonomnih, samoupravnih in dru- Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje gih organov ter pravnih oseb, za katere so bili ti arhivi za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v pristojni po zakonu o naravni in kulturni dediščini. zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če uporablja javno arhivsko gradivo v nedovoljene 65. člen namene (prvi odstavek 38. člena); Rok nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, dolo- 2. če brez dovoljenja arhiva objavi reprodukcije javne- čen v prvem odstavku 41. člena, se uporablja za arhivsko ga arhivskega gradiva (tretji odstavek 40. člena); gradivo, nastalo po uveljavitvi Ustave Republike Slovenije, 3. če poškoduje arhivsko gradivo (48. člen). od dne 23. 12. 1991. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tudi odgovorna oseba pravne 66. člen osebe. Arhivsko gradivo bivših družbenopolitičnih organiza- Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za kaznu- cij (Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delov- je prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka. nega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije) je dostopno brez omejitev, razen podatkov določenih v tretjem odstavku 41. člena. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 67. člen 58. člen Vse vrste in stopnje zaupnosti označenih na dokumen- Vlada določi sestavo in način dela arhivske komisije in tih oziroma fondih ali zbirkah, nastalih v organih in drugih jo ustanovi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. organizacijah bivše SFRJ, so nične, prav tako omejitve upo- rabe gradiva, ki so ga do uveljavitve samostojnosti Republi- 59. člen ke Slovenije predali organi in organizacije bivše SFRJ. Minister predpiše izvršilne predpise iz tega zakona v 68. člen enem letu po njegovi uveljavitvi. Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati členi Do uveljavitve predpisov, določenih v tem zakonu, se 57. do 69., 94. do 102., 13. točka 106. člena in člena 107. in smiselno uporabljajo predpisi, veljavni na podlagi zakona o 108. zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90, 26/92). in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92), kolikor niso v nasprotju z določili tega zakona. 69. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 60. člen nem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega zakona postane ustanovitelj Zgodovinskega arhiva v Celju, Pokrajinskega arhiva v Ko- Št. 612-02/92-1/6 pru, Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, Pokrajinskega arhiva Ljubljana, dne 27. marca 1997. v Mariboru, Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in Zgodo- Predsednik vinskega arhiva v Ptuju Republika Slovenija. Državnega zbora Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona us- Republike Slovenije kladi mrežo javnih zavodov – regionalnih arhivov za oprav- Janez Podobnik, dr. med. l. r. ljanje arhivske dejavnosti z določili tega zakona in sprejme ustrezne ustanovitvene akte.

61. člen Premoženje, s katerim upravljajo regionalni arhivi za 1141. opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni, preide z Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in dnem uveljavitve tega zakona na Republiko Slovenijo v prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam višini deleža, ugotovljenega na podlagi zakona o uresničeva- nju javnega interesa na področju kulture. U K A Z o razglasitvi zakona o državnem pravobranilstvu 62. člen (ZDPra) Arhivsko gradivo, ki se na dan uveljavitve tega zakona že nahaja v arhivih, razen arhivskega gradiva, ki ga je arhiv Razglašam zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra), prevzel v hrambo v obliki depozita od fizične osebe, oziroma ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne so ga arhivi dolžni prevzeti na podlagi zakona o naravni in 27. marca 1997. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1625

Št. 001-22-31/97 tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, Ljubljana, dne 4. aprila 1997. ki živi na tem območju, pri občevanju z državnim pravobra- nilstvom uporablja ta jezik. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. II. PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA

7. člen Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo, Z A K O N njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU (ZDPra) osebe. Pred upravnimi organi zastopa državno pravobranilstvo subjekte iz prejšnjega odstavka na podlagi pooblastila. I. TEMELJNE DOLOČBE Državno pravobranilstvo mora prevzeti zastopanje iz prejšnjega odstavka. 1. člen Državno pravobranilstvo je zastopnik Republike Slove- 8. člen nije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred Subjektom iz prvega odstavka prejšnjega člena državno sodišči in upravnimi organi. pravobranilstvo na njihovo zahtevo poroča v zadevah njiho- Državno pravobranilstvo opravlja tudi druge naloge, vega zastopanja ter pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s določene z zakonom. katerimi za te subjekte nastajajo premoženjske pravice in obveznosti, pri sklepanju pogodb, s katerimi se ustanavljajo, 2. člen spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ. ter pri reševanju drugih premoženjskih vprašanj. Sredstva za delo državnega pravobranilstva se zagotav- ljajo v proračunu Republike Slovenije. 9. člen Pri zastopanju subjektov iz 7. člena tega zakona držav- 3. člen ni pravobranilec opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v Naloge državnega pravobranilstva opravljajo generalni postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec. državni pravobranilec in državni pravobranilci (v nadalj- njem besedilu: državni pravobranilec) ter pomočniki držav- 10. člen nega pravobranilca. Državni pravobranilec sme izjemoma iz upravičenih Za državne pravobranilce se glede posameznih pravic razlogov v posameznih zadevah pooblastiti diplomiranega in dolžnosti smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravnika z opravljenim državnim pravniškim izpitom, zapo- pravice in dolžnosti sodnikov, razen če ta zakon ne določa slenega v državnem organu ali drugem subjektu, da ga nado- drugače. mešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja. Če s tem zakonom ni drugače določeno, veljajo za Za druga strokovna dejanja in vprašanja v postopku pomočnike državnega pravobranilca določbe tega zakona, ki sme državni pravobranilec pritegniti k sodelovanju tudi dru- veljajo za državne pravobranilce. ge strokovnjake, če to prispeva k hitrejši razjasnitvi zadeve.

4. člen 11. člen Organizacijo državnega pravobranilstva ureja ta zakon. Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo Predpise za notranjo organizacijo in poslovanje držav- pred tujimi in mednarodnimi sodišči. nega pravobranilstva izda generalni državni pravobranilec v Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Vlada soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Republike Slovenije na predlog generalnega državnega pra- vobranilca za zastopanje iz prejšnjega odstavka pooblasti 5. člen drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo osebo. Zadeve pravobranilske uprave so v pristojnosti general- nega državnega pravobranilca. 12. člen Opravljanje zadev pravobranilske uprave nadzoruje mi- Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci nistrstvo, pristojno za pravosodje. javnih pooblastil morajo dajati državnemu pravobranilstvu V zadeve pravobranilske uprave sodijo odločanje in na njegovo zahtevo uradne podatke in obvestila, potrebna za druga opravila, s katerimi se zagotavljajo pogoji za redno zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno opravljanje nalog državnega pravobranilstva. pravobranilstvo zahteva od pristojnega organa na vpogled Kadar je treba v zadevi pravobranilske uprave odločati spis o posamezni zadevi. o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splo- 13. člen šni upravni postopek. Če bi moralo v določeni zadevi državno pravobranil- Zadeve pravobranilske uprave in način njihovega izva- stvo po določbah tega zakona zastopati subjekte, katerih janja se določijo s predpisom iz drugega odstavka 4. člena koristi in interesi si nasprotujejo, zastopa Republiko Slove- tega zakona. nijo. 6. člen 14. člen Državno pravobranilstvo posluje v slovenskem jeziku. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti Na območju, kjer živita avtohtoni italijanska in ma- subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora pred- džarska narodna skupnost, državno pravobranilstvo posluje hodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno Stran 1626 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997 razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Celju za- Državno pravobranilstvo mora čim prej, najkasneje pa v 30 stopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodi- dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o stališču ščem v Celju, Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah, do njegovega predloga. Okrajnim sodiščem v Šentjurju pri Celju, Okrajnim sodi- ščem v Šmarju pri Jelšah, Okrajnim sodiščem v Velenju, 15. člen Okrajnim sodiščem v Žalcu, Okrožnim sodiščem v Celju; Sodišča in upravni organi morajo v zadevah, v katerih pred Višjim sodiščem v Celju in Vrhovnim sodiščem Repub- državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena tega like Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z zakona, vročati vsa pisanja državnemu pravobranilstvu, ki je območja sodnega okrožja Celje. po 19. členu tega zakona pristojno za zastopanje. Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Kopru Vročitev, ki ni opravljena po prejšnjem odstavku, nima zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodi- pravnega učinka. ščem v Kopru, Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici, Okraj- nim sodiščem v Piranu, Okrajnim sodiščem v Postojni, Okraj- 16. člen nim sodiščem v Sežani, Okrožnim sodiščem v Kopru; pred Stroški zastopanja državnega pravobranilstva se v po- Višjim sodiščem v Kopru in Vrhovnim sodiščem Republike stopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z območ- tarifi o odvetniških storitvah. ja sodnega okrožja Koper. Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Kranju Republike Slovenije. zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim so- diščem v Kranju, Okrajnim sodiščem na Jesenicah, Okraj- nim sodiščem v Radovljici, Okrajnim sodiščem v Škofji III. ORGANIZACIJA DRŽAVNEGA Loki, Okrožnim sodiščem v Kranju; pred Višjim sodiščem v PRAVOBRANILSTVA Ljubljani in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrož- 17. člen ja Kranj. Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pri- Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Murski stojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih. Soboti zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okraj- Sedež državnega pravobranilstva je v Ljubljani. nim sodiščem v Murski Soboti, Okrajnim sodiščem v Gornji Zunanji oddelki so organizacijske enote državnega pra- Radgoni, Okrajnim sodiščem v Lendavi, Okrajnim sodiščem vobranilstva, ki opravljajo naloge iz pristojnosti državnega v Ljutomeru, Okrožnim sodiščem v Murski Soboti; pred pravobranilstva, če s tem zakonom ni drugače določeno. Višjim sodiščem v Mariboru in Vrhovnim sodiščem Repub- Zunanji oddelki državnega pravobranilstva so v Mari- like Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z boru, Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, območja sodnega okrožja Murska Sobota. Novem mestu in na Ptuju. Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Novi Go- rici zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim 18. člen sodiščem v Novi Gorici, Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, Državno pravobranilstvo na sedežu je izključno pristoj- Okrajnim sodiščem v Idriji, Okrajnim sodiščem v Tolminu, no za: Okrožnim sodiščem v Novi Gorici; pred Višjim sodiščem v – zastopanje subjektov iz 7. člena tega zakona v račun- Kopru in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je sko upravnih sporih in v postopku za izredni preizkus prav- na prvi stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja nomočne odločbe, izdane v računsko upravnem sporu; Nova Gorica. – opravljanje svetovalne funkcije, opredeljene v 8. čle- Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Novem nu tega zakona, za vse subjekte iz 7. člena tega zakona; mestu zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okraj- – zastopanje subjektov iz 7. člena tega zakona pred nim sodiščem v Novem mestu, Okrajnim sodiščem v Breži- tujimi in mednarodnimi sodišči. cah, Okrajnim sodiščem v Črnomlju, Okrajnim sodiščem v Krškem, Okrajnim sodiščem v Sevnici, Okrajnim sodiščem 19. člen v Trebnjem, Okrožnim sodiščem v Novem mestu, Okrožnim Državno pravobranilstvo na sedežu zastopa subjekte iz sodiščem v Krškem; pred Višjim sodiščem v Ljubljani in 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi Okrajnim sodiščem v Cerknici, Okrajnim sodiščem v Dom- stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Novo žalah, Okrajnim sodiščem v Grosuplju, Okrajnim sodiščem mesto in Krško. v Kamniku, Okrajnim sodiščem v Kočevju, Okrajnim sodi- Zunanji oddelek državnega pravobranilstva na Ptuju ščem v Litiji, Okrajnim sodiščem v Trbovljah in Okrajnim zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodi- sodiščem na Vrhniki, Okrožnim sodiščem v Ljubljani; pred ščem na Ptuju, Okrajnim sodiščem v Ormožu, Okrožnim Višjim sodiščem v Ljubljani in Vrhovnim sodiščem Repub- sodiščem na Ptuju; pred Višjim sodiščem v Mariboru in like Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi območja sodnega okrožja Ljubljana. stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Ptuj. Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Mariboru zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim so- diščem v Mariboru, Okrajnim sodiščem v Lenartu, Okrajnim 20. člen sodiščem v Slovenj Gradcu, Okrajnim sodiščem v Slovenski V upravnih postopkih zastopa subjekte iz 7. člena tega Bistrici, Okrožnim sodiščem v Mariboru, Okrožnim sodi- zakona državno pravobranilstvo, ki na območju, kjer odloča ščem v Slovenj Gradcu; pred Višjim sodiščem v Mariboru in upravni organ, zastopa te subjekte pred sodišči. Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi V upravnem sporu zastopa subjekte iz 7. člena tega stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Maribor zakona državni pravobranilec, ki zadevo obravnava po prejš- ali sodnega okrožja Slovenj Gradec. njem odstavku. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1627

IV. PREVZEM IN PREDODELITEV POSAMEZNIH državnega pravobranilca ali ima najmanj devet let delovnih ZADEV izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za državnega pravobranilca je lahko imenovan tudi 21. člen univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega Generalni državni pravobranilec sme prevzeti ali pre- odstavka prejšnjega člena, če je izvoljen najmanj v naziv dodeliti vsako zadevo, ki se obravnava na sedežu ali zuna- docenta. njem oddelku državnega pravobranilstva, na drug zunanji oddelek ali na sedež državnega pravobranilstva. 27. člen Generalni državni pravobranilec mora hkrati s prevze- Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka mom ali predodelitvijo iz prejšnjega odstavka o tem obve- 25. člena tega zakona, je lahko imenovana na mesto pomoč- stiti sodišče ali upravni organ, pri katerem je zadeva v nika državnega pravobranilca, če ima najmanj tri leta delov- obravnavi. nih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Pomočnik državnega pravobranilca izdeluje zahtevnej- še osnutke vlog in po pooblastilu državnega pravobranilca V. POROČANJE, NAVODILA, OBVEŠČANJE nadomešča državnega pravobranilca pri zastopanju pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. 22. člen Zunanji oddelki morajo v treh dneh po prejemu odloč- 28. člen be, proti kateri teče rok za vložitev izrednega pravnega sreds- Za delovne izkušnje iz 26. in 27. člena tega zakona se tva ali upravnega spora, to odločbo poslati generalnemu štejejo delovne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica državnemu pravobranilcu. odvetnika ali notarja ali pri opravljanju pravnih del v držav- nem organu, pri pravni ali fizični osebi. 23. člen Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse 29. člen pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni dr- Generalnega državnega pravobranilca imenuje na pred- žavni pravobranilec po predhodnem sestanku z državnimi log Vlade Republike Slovenije Državni zbor Republike Slo- pravobranilci izdaja obvezna splošna pisna navodila za rav- venije izmed državnih pravobranilcev za šest let z možnostjo nanje državnih pravobranilcev ter sklicuje strokovna po- ponovnega imenovanja. svetovanja. Državnega pravobranilca in pomočnika državnega pra- vobranilca imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog 24. člen ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju Generalni državni pravobranilec na podlagi letnih po- generalnega državnega pravobranilca za osem let z možnost- ročil sedeža in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva jo ponovnega imenovanja. pripravi skupno letno poročilo za preteklo leto do 1. marca Akt o imenovanju iz prvega in drugega odstavka tega tekočega leta in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravo- člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. sodje in Državnemu zboru Republike Slovenije. 30. člen Prosto mesto državnega pravobranilca in pomočnika VI. DRŽAVNI PRAVOBRANILCI IN POMOČNIKI državnega pravobranilca razpiše ministrstvo, pristojno za DRŽAVNEGA PRAVOBRANILCA pravosodje, najkasneje v enem mesecu po prejemu obrazlo- ženega predloga generalnega državnega pravobranilca. 25. člen Mesto generalnega državnega pravobranilca razpiše mi- Za državnega pravobranilca oziroma pomočnika držav- nistrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti najka- nega pravobranilca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje na- sneje tri mesece pred iztekom mandata iz prvega odstavka slednje splošne pogoje: prejšnjega člena. 1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvla- Razpis iz prvega in drugega odstavka tega člena se da slovenski jezik, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno Razpisni rok za prijavljanje ne sme biti krajši od 15 dni. zmožnost, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni 31. člen naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrifi- Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom cirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni diplomi, dokazila 4. da je opravil pravniški državni izpit, o izpolnjevanju splošnih pogojev ter dokazila o izpolnjeva- 5. da je osebnostno primeren za opravljanje nalog dr- nju posebnih pogojev za imenovanje na mesto državnega žavnega pravobranilca, pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca. 6. da izpolnjuje posebne pogoje, določene s tem zako- Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje kandidatu- nom. re vseh kandidatov, ki so se prijavili v razpisnem roku in Ni osebnostno primeren za opravljanje nalog državne- izpolnjujejo splošne in posebne pogoje (razpisno gradivo), v ga pravobranilca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče 15 dneh po prejemu popolnih vlog generalnemu državnemu na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da nalog pravobranilcu. ne bo opravljal vestno in pošteno. Kandidature, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, ter kandidature, ki glede pogojev iz prvega odstavka 26. člen tega člena niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosod- Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejš- je, po izvedenem upravnem postopku zavrže v skladu z njega člena, je lahko imenovana na mesto državnega pravo- zakonom. branilca, če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj Zoper sklep ministrstva, pristojnega za pravosodje, iz šest let ali je najmanj tri leta opravljala naloge pomočnika prejšnjega odstavka, je dovoljeno sprožiti upravni spor v Stran 1628 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

15 dneh od dneva vročitve sklepa. Pristojno sodišče mora 38. člen odločiti v upravnem sporu v dveh mesecih od vložitve tožbe. Število mest državnih pravobranilcev in pomočnikov Kadar je v primeru iz prejšnjega odstavka sprožen državnega pravobranilca določi minister, pristojen za pravo- upravni spor, se nadaljnji postopek glede razpisanega pro- sodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega pra- stega mesta do pravnomočne odločbe pristojnega sodišča vobranilca. prekine.

32. člen VII. STROKOVNI SODELAVCI, VIŠJI STROKOVNI Generalni državni pravobranilec po obravnavanju vseh SODELAVCI IN UPRAVNOTEHNIČNI DELAVCI TER kandidatur ter po opravljenem razgovoru s kandidati obliku- DRUGO OSEBJE V DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU je mnenje o vseh prijavljenih kandidatih za mesta državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, 39. člen pri čemer po vrstnem redu navede kandidate, ki jih šteje za Za opravljanje strokovnih nalog ima državno pravobra- najustreznejše za zasedbo razpisanih mest in to obrazloži ter nilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev in višjih stro- mnenje skupaj z razpisnim gradivom pošlje ministrstvu, pri- kovnih sodelavcev. stojnemu za pravosodje, v 30 dneh od dneva, ko prejme Strokovni sodelavec je lahko, kdor izpolnjuje splošne razpisno gradivo. pogoje za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu, ima pridobljen strokovni naslov “diplomirani pravnik” in ima opravljen pravniški državni izpit. 33. člen Višji strokovni sodelavec je lahko, kdor izpolnjuje po- Minister, pristojen za pravosodje, pri izbiri kandidata goje iz prejšnjega odstavka in ima najmanj štiri leta delovnih za razpisano mesto, ki ga bo predlagal za imenovanje na izkušenj na pravnih delih. položaj državnega pravobranilca oziroma pomočnika držav- Upravnotehnični delavci in drugo osebje v državnem nega pravobranilca, ni vezan na mnenje generalnega držav- pravobranilstvu morajo izpolnjevati pogoje za sklenitev de- nega pravobranilca. lovnega razmerja v državnem organu in morajo imeti ustrez- Minister, pristojen za pravosodje, predlaga Vladi Re- no izobrazbo, ki se v državnem organu zahteva za opravlja- publike Slovenije v imenovanje enega kandidata za vsako nje nalog upravnotehničnega delavca ali drugih nalog. razpisano mesto. Če Vlada Republike Slovenije na razpisano mesto ne 40. člen imenuje predlaganega kandidata iz prejšnjega odstavka, mi- Število višjih strokovnih sodelavcev, strokovnih sode- nister, pristojen za pravosodje, lahko po postopku, določe- lavcev, upravnotehničnega ter drugega osebja Državnega nem v tem zakonu, opravi ponovno izbiro med prijavljenimi pravobranilstva določi minister, pristojen za pravosodje, na kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, ali pa odloči, da se ponovi predlog generalnega državnega pravobranilca, potrdi pa Vla- razpis za razpisano mesto. da Republike Slovenije. Akt o sistemizaciji delovnih mest delavcev iz prejšnje- 34. člen ga odstavka predpiše in sprejme generalni državni pravobra- Šteje se, da je z dnem, ko Vlada Republike Slovenije nilec po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravo- sprejme sklep o imenovanju kandidata na razpisano mesto, sodje. državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravo- branilca imenovan na razpisano mesto. 41. člen Ko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep o imeno- Višji strokovni sodelavci ter strokovni sodelavci izde- vanju kandidata na razpisano mesto, generalni državni pra- lujejo osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni pravobrani- vobranilec odloči o razvrstitvi imenovanega v plačilni raz- lec, izdelujejo osnutke vlog, ki jih v sodnih in drugih postop- red, ki ustreza razpisanemu mestu. kih vlaga državni pravobranilec ter opravljajo druge Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega strokovne naloge v državnem pravobranilstvu. pravobranilca nastopi delo z dnem, ki je določen v sklepu Za višje strokovne sodelavce, strokovne sodelavce, Vlade Republike Slovenije. upravnotehnično in drugo osebje se smiselno uporablja za- kon, ki ureja položaj delavcev v državni upravi. 35. člen Če je razpis razpisanega mesta neuspešen, mora mini- VIII. PRAVICE DRŽAVNIH PRAVOBRANILCEV strstvo, pristojno za pravosodje, v enem mesecu ponoviti IN POMOČNIKOV DRŽAVNIH PRAVOBRANILCEV razpis. 1. Plača 36. člen V postopku za izbiro kandidatov za mesto generalnega 42. člen državnega pravobranilca oblikuje mnenje po 32. členu tega Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega zakona minister, pristojen za pravosodje, in ga pošlje Vladi pravobranilca ima pravico do plače, ki ustreza mestu, na Republike Slovenije. katero je imenovan državni pravobranilec oziroma pomoč- nik državnega pravobranilca. 37. člen Državni pravobranilci so razvrščeni v štiri plačilne raz- Generalnega državnega pravobranilca v njegovi odsot- rede, izražene s koeficienti, in sicer: nosti nadomešča namestnik. – plačilni razred I s koeficientom 2,89 Namestnika generalnega državnega pravobranilca do- – plačilni razred II s koeficientom 3,02 loči generalni državni pravobranilec izmed državnih pravo- – plačilni razred III s koeficientom 3,14 branilcev. – plačilni razred IV s koeficientom 3,47. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1629

Pomočniki državnega pravobranilca so razvrščeni v 48. člen osem plačilnih razredov, ki so izraženi s koeficienti, in sicer: Državnega pravobranilca oziroma pomočnika državne- – plačilni razred I s koeficientom 2,00 ga pravobranilca uvrsti v plačilni razred generalni državni – plačilni razred II s koeficientom 2,10 pravobranilec. – plačilni razred III s koeficientom 2,20 Generalnega državnega pravobranilca uvrsti v plačilni – plačilni razred IV s koeficientom 2,25 razred Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pri- – plačilni razred V s koeficientom 2,32 stojnega za pravosodje. – plačilni razred VI s koeficientom 2,40 – plačilni razred VII s koeficientom 2,56 49. člen – plačilni razred VIII s koeficientom 2,73. Plača državnega pravobranilca oziroma pomočnika dr- žavnega pravobranilca, določena po določbah tega zakona, 43. člen se lahko zmanjša na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v Osnova za obračun plače državnega pravobranilca ozi- disciplinskem postopku, ali odločbe pristojnega organa za roma pomočnika državnega pravobranilca je enaka osnovi čas, ko je državni pravobranilec ali pomočnik državnega za obračun plače poslanca. pravobranilca začasno odstavljen z dela ali je zoper njega Osnova iz prejšnjega odstavka se glede na proračunske odrejen pripor. možnosti zniža za odstotek, ki ga določi Državni zbor Re- publike Slovenije za plače poslancev in se usklajuje enako, 50. člen kot se usklajuje osnova za obračun plač poslancev Državne- Predpisi o pokojninskem in invalidskem ter zdravstve- ga zbora Republike Slovenije. nem in drugem socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, se uporabljajo tudi za državne pravobra- 44. člen nilce in pomočnike državnega pravobranilca, če ni z zako- nom drugače določeno. Plača državnega pravobranilca oziroma pomočnika dr- Služba v državnem pravobranilstvu na mestu državne- žavnega pravobranilca se določi tako, da se osnova iz prejš- ga pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca se njega člena pomnoži s koeficientom ustreznega plačilnega šteje v delovno dobo. razreda in poveča za dodatek zaradi nezdružljivosti funkcije, skupni znesek pa se poveča za odstotek na delovno dobo. 2. Napredovanje

45. člen 51. člen Dodatek za državne pravobranilce oziroma pomočnike Državni pravobranilec lahko napreduje v naslednji višji državnega pravobranilca zaradi nezdružljivosti funkcije zna- plačilni razred, če izpolnjuje pogoje za napredovanje. ša 50%. Pogoji za napredovanje v višji plačilni razred so stro- Plača državnega pravobranilca oziroma pomočnika dr- kovno znanje in uspešno opravljanje nalog. žavnega pravobranilca se poveča za 0,5% za vsako začeto Merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napre- leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek 0,5% se dovanje so predvsem: za državne pravobranilke oziroma pomočnice državnega – kakovost opravljenega dela, pravobranilca poveča še za 0,25% za vsako začeto leto nad – nazivi, pridobljeni s podiplomskim študijem, 25 let. – specializacije, – objavljanje strokovnih člankov, razprav in knjig, 46. člen – delovne sposobnosti, Generalnemu državnemu pravobranilcu se plača, do- – ažurnost pri izpolnjevanju delovnih obveznosti, ločena po določbah tega zakona, poveča za dodatek na – sposobnost komuniciranja z državnimi organi in s vodstveno funkcijo, ki znaša 16%, njegovemu namestniku strankami. pa za 8%. 52. člen Vodjem oddelkov državnega pravobranilstva, v katerih opravljajo naloge državnega pravobranilca najmanj trije dr- V višji plačilni razred lahko državni pravobranilec na- žavni pravobranilci, se plača poveča za dodatek na vodstve- preduje vsakih šest let, pomočnik državnega pravobranilca no funkcijo, ki znaša 6%. pa vsaka tri leta. Državnemu pravobranilcu, ki opravlja funkcijo na se- Obdobje iz prejšnjega odstavka teče od imenovanja dežu, se plača, določena po tem zakonu, zaradi opravljanja oziroma od zadnjega napredovanja. nalog iz 18. člena tega zakona poveča za 10%. Izjemoma lahko državni pravobranilec, ki v krajšem času izkaže izpolnjevanje pogojev za napredovanje, napre- duje prej kot v šestih letih, vendar ne prej kot v štirih letih od 47. člen imenovanja oziroma zadnjega napredovanja. Državni pravobranilec se ob imenovanju uvrsti v I. pla- Izjemoma lahko pomočnik državnega pravobranilca, ki čilni razred, določen za državne pravobranilce. Pomočnik dr- v krajšem času izkaže izpolnjevanje pogojev za napredova- žavnega pravobranilca se ob imenovanju uvrsti v I. plačilni nje, napreduje prej kot v treh letih, vendar ne prej kot v dveh razred, določen za pomočnike državnega pravobranilca. letih od imenovanja oziroma zadnjega napredovanja. Državnega pravobranilca oziroma pomočnika državne- ga pravobranilca lahko generalni državni pravobranilec ob 53. člen imenovanju iz posebej utemeljenih razlogov uvrsti v višji Na podlagi ocene o izpolnjevanju oziroma neizpolnje- plačilni razred. vanju pogojev za napredovanje generalni državni pravobra- Posebej utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so nilec z odločbo ugotovi, da državni pravobranilec: podani, kadar je kandidat pred imenovanjem dalj časa oprav- – ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ljal pravno delo in si je s svojim delom pridobil visok stro- – izpolnjuje pogoje za napredovanje, kovni ugled. – izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Stran 1630 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Če iz ocene izhaja, da državni pravobranilec ne izpol- IX. DOLŽNOSTI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILCA njuje pogojev za napredovanje, ne more biti uvrščen v višji IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE DRŽAVNEGA plačilni razred, dokler ni ponovno ugotovljeno, da izpolnjuje PRAVOBRANILCA pogoje za napredovanje. Če po določbah tega zakona državni pravobranilec iz- 57. člen polnjuje pogoje za napredovanje, ga generalni državni pra- Glede dolžnosti državnega pravobranilca ter nezdruž- vobranilec uvrsti v višji plačilni razred. ljivosti oziroma združljivosti funkcije državnega pravobra- Če iz ocene izhaja, da državni pravobranilec oziroma nilca, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sod- pomočnik državnega pravobranilca izpolnjuje pogoje za hi- niško službo, razen če ta zakon ne določa drugače. trejše napredovanje, lahko napreduje v višji plačilni razred O sprejemu dela, ki ga državni pravobranilec lahko pred iztekom šestih let oziroma treh let, skladno z določbo opravlja poleg funkcije državnega pravobranilca, mora dr- 52. člena tega zakona. žavni pravobranilec pisno obvestiti generalnega državnega Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ima dr- pravobranilca. žavni pravobranilec pravico do pritožbe v osmih dneh na Če generalni državni pravobranilec meni, da gre za Vlado Republike Slovenije. dela, ki jih državni pravobranilec po določbah tega zakona ne sme opravljati, jih državnemu pravobranilcu prepove spre- jeti. 54. člen O napredovanju državnega pravobranilca odloča gene- ralni državni pravobranilec. X. KADROVSKA EVIDENCA O napredovanju generalnega državnega pravobranilca odloča Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pri- 58. člen stojnega za pravosodje. Za kadrovsko evidenco državnih pravobranilcev, po- močnikov državnih pravobranilcev in drugih zaposlenih v 3. Druge pravice državnem pravobranilstvu se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejata sodišča oziroma sodniško službo, če s 55. člen tem zakonom ni drugače določeno. Podatki iz evidence, za katere je po prejšnjem odstavku Glede pravice do nadomestila plače za čas rednega določeno, da se pošiljajo v zapečateni pisemski ovojnici z letnega, izrednega plačanega dopusta in za prvih 30 dni oznako “zaupno”, se pošljejo generalnemu državnemu pra- zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, pravice do vobranilcu na njegovo zahtevo, s tem da mora podatke pre- drugih prejemkov in povračil, pravice do rednega letnega gledati osebno, po končanem pregledu pa jih mora vrniti dopusta, izrednega plačanega in neplačanega dopusta, se ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo sodniško Generalni državni pravobranilec lahko od ministrstva, službo, razen če ta zakon določa drugače. pristojnega za pravosodje, zahteva vse podatke iz kadrovske Pogoje in višino prejemkov iz prejšnjega odstavka do- evidence, ki se nanašajo na državne pravobranilce, pomočni- loči generalni državni pravobranilec na predlog ministra, ke državnega pravobranilca in druge zaposlene v državnem pristojnega za pravosodje. pravobranilstvu. Primere in razloge, v katerih in zaradi katerih se držav- nemu pravobranilcu odobri izredni plačani ali neplačani do- pust, določi generalni državni pravobranilec. XI. PRENEHANJE FUNKCIJE IN RAZREŠITEV O trajanju rednega dopusta in o odobritvi izrednega plačanega ali neplačanega dopusta državnemu pravobranilcu 59. člen odloča generalni državni pravobranilec. Državnemu pravobranilcu funkcija preneha: O udeležbi državnega pravobranilca v izobraževalnih 1. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let oblikah, posvetovanjih in o drugih strokovnih srečanjih od- starosti; loča generalni državni pravobranilec. 2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije; O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjih odstavkov odloča 3. če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmož- Vlada Republike Slovenije. nost za opravljanje službe; O trajanju rednega dopusta in o odobritvi izrednega 4. če se odpove službi državnega pravobranilca; plačanega oziroma neplačanega dopusta za generalnega dr- 5. če se ukine zunanji oddelek in državnemu pravobra- žavnega pravobranilca odloča minister, pristojen za pravo- nilcu ni mogoče zagotoviti, da nadaljuje z delom na sedežu sodje. ali drugem zunanjem oddelku; 6. če državni pravobranilec sprejme funkcijo ali začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje ali kljub 4. Službeno oblačilo in izkaznica prepovedi opravlja dejavnost ali delo, ki ni združljivo s funkcijo državnega pravobranilca; 56. člen 7. če po izteku mandatne dobe ni ponovno imenovan. Državni pravobranilec in pomočnik državnega pravo- Šteje se, da je razlog iz 1. točke prejšnjega odstavka branilca nastopata pred sodiščem v službenem oblačilu, ka- nastopil z iztekom leta, v katerem je državni pravobranilec terega obliko in način nošenja predpiše minister, pristojen za dosegel starostno mejo za upokojitev, razlog iz 2. in 3. točke pravosodje. prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe pristoj- Osebe iz prejšnjega odstavka in višji strokovni ter stro- nega organa, razlog iz 5. točke prejšnjega odstavka z dnem kovni sodelavci izkazujejo svoj položaj, ko pred sodišči in prenehanja dela zunanjega oddelka, razlog iz 6. točke prejš- drugimi organi nastopajo v imenu državnega pravobranils- njega odstavka z dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni tva z izkaznico, ki jo predpiše minister, pristojen za pravo- združljivo s funkcijo državnega pravobranilca, razlog iz sodje. 7. točke prejšnjega odstavka pa z dnem, ko je bil sprejet Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1631 sklep Vlade Republike Slovenije, da se državni pravobrani- Razrešitev s funkcije generalnega državnega pravobra- lec ne imenuje ponovno na funkcijo državnega pravobra- nilca ne vpliva na položaj, pravice in odgovornosti, ki jih nilca. ima razrešeni kot državni pravobranilec. Funkcija generalnega državnega pravobranilca iz razlo- ga po 4. točki prvega odstavka tega člena preneha 60. dan po prispetju odpovedi generalnega državnega pravobranilca v XII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST IN SUSPENZ Državni zbor Republike Slovenije, funkcija državnega pra- vobranilca in pomočnika pa 60. dan po sprejetju odpovedi na 63. člen Vlado Republike Slovenije. Državni pravobranilec disciplinsko odgovarja, če je kr- O prenehanju funkcije iz prejšnjega odstavka izda pri- šil dolžnost državnega pravobranilca ali ugled in dostojan- stojni organ ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije. stvo funkcije državnega pravobranilca. Državnega pravobranilca ni mogoče klicati na disci- 60. člen plinsko odgovornost za mnenja, ki jih je dal pri delu v S prenehanjem funkcije državnega pravobranilca po zadevi, ki jo je obravnaval. 3. in 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena pridobi držav- Uvedbo disciplinskega postopka zoper državnega pra- ni pravobranilec pravico do predčasne upokojitve, če izpol- vobranilca imata pravico zahtevati generalni državni pravo- njuje pogoje, ki jih za predčasno upokojitev določajo predpi- branilec in minister, pristojen za pravosodje. si o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na podlagi pisno vložene zahteve iz prejšnjega odstav- Državni pravobranilec, ki mu je prenehala funkcija iz ka mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega razloga po 7. točki prvega odstavka prejšnjega člena in iz postopka. objektivnih razlogov ne more skleniti delovnega razmerja za Določbe tega zakona o disciplinski odgovornosti se ne delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za dolo- uporabljajo za generalnega državnega pravobranilca. čeno vrsto poklica in izpolnjenim letom delovnih izkušenj, ima do nastopa drugega dela ali do izpolnitve pogojev za 64. člen upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi Disciplinske sankcije po tem zakonu so: jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, vendar najdalj za tri 1. razrešitev funkcije državnega pravobranilca, mesece. 2. ustavitev napredovanja, 3. zmanjšanje plače. 61. člen Ustavitev napredovanja se izreče za tri leta. Zmanjšanje Državni pravobranilec se razreši, če je obsojen za kaz- plače se izreče do višine 20% za čas do enega leta. nivo dejanje, storjeno z zlorabo svoje funkcije ali za drugo kaznivo dejanje na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, 65. člen ali na krajšo zaporno ali neprostostno kazen, če gre za kazni- Disciplinska sankcija iz 1. točke prvega odstavka prejš- vo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za njega člena se lahko izreče samo za naslednje kršitve dolž- opravljanje funkcije državnega pravobranilca. nosti: Sodišče mora v primerih iz prejšnjega odstavka poslati 1. neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malo- pravnomočno sodbo ministru, pristojnemu za pravosodje, in marno opravljanje službenih dolžnosti; generalnemu državnemu pravobranilcu. 2. neupravičena odklonitev izpolnjevanja službene dolž- O razrešitvi državnega pravobranilca po tem členu od- nosti; loča Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristoj- 3. kršitev predpisov o varovanju državne in uradne nega za pravosodje, o razrešitvi generalnega državnega pra- tajnosti; vobranilca pa Državni zbor Republike Slovenije na predlog 4. nedostojno in žaljivo obnašanje do posameznikov, Vlade Republike Slovenije. državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem funkcije državnega pravobranilca in zunaj nje. 62. člen Generalnemu državnemu pravobranilcu preneha ta funk- 66. člen cija: Disciplinskega postopka zoper državnega pravobranil- 1. če mu preneha ali je razrešen funkcije državnega ca ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. pravobranilca; Izvršitev izrečene disciplinske sankcije zastara v enem 2. če se odpove funkciji generalnega državnega pravo- letu. branilca; 3. če po poteku dobe iz 29. člena tega zakona ni ponov- 67. člen no imenovan; V disciplinskem postopku zoper državnega pravobra- 4. če svoje funkcije ne opravlja po predpisih in pravo- nilca odloča na prvi stopnji generalni državni pravobranilec, časno; na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo sestavlja pet 5. če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni članov, izvoljenih izmed državnih pravobranilcev. sposoben ali primeren za opravljanje vodstvene funkcije. Funkcijo disciplinskega tožilca opravlja državni pravo- Generalnemu državnemu pravobranilcu mora biti v po- branilec. stopku razrešitve iz razlogov po 4. in 5. točki prejšnjega Način volitev članov disciplinske komisije in imenova- odstavka dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okolišči- nje disciplinskega tožilca se določi s predpisi iz drugega nah, ki zadevajo razrešitveni razlog. odstavka 4. člena tega zakona. O razrešitvi s funkcije generalnega državnega pravo- branilca odloča Državni zbor Republike Slovenije. 68. člen Funkcija generalnega državnega pravobranilca iz raz- Če je zoper državnega pravobranilca uveden kazenski logov po 2. točki prvega odstavka tega člena preneha postopek zaradi kaznivega dejanja iz 61. člena tega zakona 30. dan po sprejetju odpovedi v Državnem zboru Republi- generalni državni pravobranilec odloči, da se državni pravo- ke Slovenije. branilec začasno odstrani z opravljanja funkcije (suspenz). Stran 1632 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

O suspenzu generalnega državnega pravobranilca odlo- Pravica iz prvega in tretjega odstavka tega člena pri- ča Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojne- pada tudi javnemu pravobranilcu, ki ob uveljavitvi tega ga za pravosodje. zakona opravlja funkcijo javnega pravobranilca Republike Če je zoper državnega pravobranilca uveden disciplin- Slovenije. ski postopek zaradi disciplinske kršitve iz 65. člena tega zakona, lahko generalni državni pravobranilec zoper držav- 72. člen nega pravobranilca odredi suspenz. Javni pravobranilci in namestniki javnih pravobranil- Zoper odločbo o suspenzu ni pritožbe. cev, ki glede na organizacijo državnega pravobranilstva po 69. členu tega zakona zaradi skrčitve delovnih mest ne nada- ljujejo z delom po 70. členu tega zakona, imajo pravice, ki XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE jih zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, 69. člen št. 19/76 in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) določa za javne pravobranilce, ki niso bili ponovno imenovani Državno pravobranilstvo se organizira po tem zakonu v (18. člen zakona o javnem pravobranilstvu). 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. V 30 dneh po uveljavitvi tega zakona določi minister, pristojen za pravosodje, število državnih pravobranilcev, po- 73. člen močnikov državnega pravobranilca, višjih strokovnih sode- Strokovni sodelavci, administrativni, računovodski, teh- lavcev, strokovnih sodelavcev ter upravnotehničnega ter dru- nični in drugi delavci iz 3. člena zakona o začasni ureditvi gega osebja državnega pravobranilstva. organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške V roku iz prvega odstavka tega člena se v skladu z in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94) določbami tega zakona ob upoštevanju izpolnjevanja meril z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom v držav- za napredovanje opravi uvrstitev generalnega državnega pra- nem pravobranilstvu. vobranilca in državnih pravobranilcev v plačilne razrede. V roku iz prvega odstavka tega člena izda generalni 74. člen državni pravobranilec predpise iz drugega odstavka 4. člena Zunanji oddelki državnega pravobranilstva opravljajo tega zakona. delo v dosedanjih prostorih in z delovnimi sredstvi, ki so jih uporabljali na dan 31. 12. 1994. Sredstva za uporabo prosto- 70. člen rov in sredstev se zagotavljajo v proračunu Republike Slove- Javni pravobranilec Republike Slovenije in njegovi na- nije. mestniki, ki so bili imenovani po zakonu o javnem pravobra- nilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76, 31/84 in Uradni list RS, 75. člen št. 8/90 in 5/91) in namestniki javnega pravobranilca Repub- Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon like Slovenije po drugem odstavku 2. člena zakona o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) in določbe zakona št. 82/95) z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z de- o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sod- lom kot generalni državni pravobranilec in kot državni pra- nikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Urad- vobranilci do izteka mandatne dobe, za katero so bili imeno- ni list RS, št. 82/94) v delu, ki se nanašajo na javne pravobra- vani. nilce. Do imenovanja za državne pravobranilce po določbah Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za državne tega zakona se za razrešitev javnih pravobranilcev iz prejš- pravobranilce iz prvega odstavka 70. člena tega zakona upo- njega odstavka smiselno uporabljajo določbe zakona o jav- rabljajo določbe zakona o javnem pravobranilstvu, ki se nem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in 31/84 ter nanašajo na razrešitev javnega pravobranilca in njegovih Uradni list RS, št. 8/90, 5/91), ki se nanašajo na razrešitev namestnikov, za javne pravobranilce in njihove namestnike javnih pravobranilcev in njihovih namestnikov (17., 18. in iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona pa določbe zakona 23. člen zakona o javnem pravobranilstvu). o javnem pravobranilstvu, ki se nanašajo na javne pravobra- nilce, ki niso bili ponovno imenovani. 71. člen Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Javni pravobranilci in njihovi namestniki, ki ob uvelja- 1. člen zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih vitvi tega zakona opravljajo pravobranilsko funkcijo, imajo organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. pravico prijaviti kandidaturo za pravobranilsko mesto, ki ga 18/94) v delu, ki se nanaša na javne pravobranilce. zasedajo, po določbah tega zakona za imenovanje v pravo- branilsko funkcijo, pred iztekom svojega mandata. Kandida- 76. člen turo prijavijo ministru, pristojnemu za pravosodje. V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da se pravo- Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- branilec odpove svojemu mandatu, zaradi česar se njegovo nem listu Republike Slovenije. pravobranilsko mesto šteje za prosto in ga mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, razpisati v 15 dneh po prejemu pravobranilčeve kandidature. Št. 700-07/90-5/7 Pravobranilcu iz prvega odstavka tega člena preneha Ljubljana, dne 27. marca 1997. sedanji mandat z dnem, ko ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Pravobranilec iz prvega odstavka tega člena, ki ni bil imenovan v funkcijo po tem zakonu, ima pravice, ki jih Predsednik zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 Državnega zbora in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) določa za javne Republike Slovenije pravobranilce, ki niso bili ponovno imenovani. Janez Podobnik, dr. med. l. r. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1633

USTAVNO SODIŠČE – v nadaljevanju: ZD), če sam zakon v VI. poglavju ne določa kaj drugega. Posledica take opustitve zakonodajalca 1142. naj bi bila v tem, da na podlagi ZD dedujejo kmetijska zemljišča in gozdove, ki so bili pred nacionalizacijo del Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zaščitenih kmetij, dediči, ki zemlje ne obdelujejo. Pobudniki začetem na pobude Franca Povšnarja, Ane Štular in Majde Robnik, Štular in Šinkovec navajajo, naj bi bile njihove Marinko iz Kokre, Zgornje Jezersko, Viktorja Robnika s kmetije zaščitene že v stari Avstriji, ko je predel, kjer se Spodnjega Jezerskega, Jožeta Skuberja st. in Jožeta Skuberja kmetije nahajajo, spadal pod deželo Koroško. Za te predele ml. ter Izidorja Šinkovca z Zgornjega Jezerskega, ki jih naj bi se uporabljal koroški deželni zakon o dednih zaščite- zastopa Janez Pernuš, odvetnik v Kranju, na seji dne nih kmetijah tudi v Kraljevini Jugoslaviji, tudi po letu 1945, 20. marca 1997 vse do sprejema ZDKZ leta 1973. Na Jezerskem naj bi torej bile kmetije zaščitene že v času podržavljenja, zato bi se o d l o č i l o: moralo to upoštevati. Neuporaba ZDKZ v postopkih dedo- vanja premoženja, ki pripade pokojnemu denacionalizacij- Določba drugega odstavka 74. člena zakona o denacio- skemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega državne- nalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) se razveljavi. ga organa, naj bi pomenila kršitev drugega odstavka 67. člena ter drugega in tretjega odstavka 71. člena ustave. O b r a z l o ž i t e v Po mnenju pobudnikov dvojna ureditev dedovanja kmetij- skih zemljišč ni v skladu z načelom pravne države in z načelom enakosti pred zakonom. A) 7. Pobudniki menijo, da bi jim z izvrševanjem izpodbi- 1. Pubudniki navajajo, da so lastniki zaščitenih kmetij. jane določbe lahko nastala nepopravljiva škoda. Zapuščinski 2. Franc Povšnar navaja, da je kmetijo pridobil na pod- postopki glede premoženja, ki bo pripadlo pokojnim upravi- lagi izročilne in dednoodpovedne pogodbe po pokojnem čencem na podlagi denacionalizacijskih odločb, bi lahko bili Janezu Povšnarju, ki mu je bilo po drugi svetovni vojni pravnomočno zaključeni in jih ne bo mogoče več obnoviti. podržavljeno precej nepremičnin, ki so pred tem sestavljale V tej zvezi predlagajo, da ustavno sodišče v skladu z 39. njegovo kmečko posestvo. Pobudnik je vložil zahtevo, da se členom zakona o ustavnem sodišču do dokončne odločitve pokojnemu Janezu Povšnarju v denacionalizacijskem po- stopku vrnejo podržavljene nepremičnine. Navaja, da je od- zadrži izvrševanje drugega odstavka 74. člena ZDen. ločba pristojnega organa o denacionalizaciji, s katero je bilo 8. Na pobudo je odgovoril Sekretariat za zakonodajo in upravičencu vrnjeno nacionalizirano premoženje, pravno- pravne zadeve Državnega zbora (v nadaljevanju: sekreta- močna. riat). Navaja, da je izpodbijana določba jasna in da je zako- 3. Pobudnica Ana Štular navaja, da je kmetijo pridobila nodajalec v njej navedel le ZD, ne pa tudi ZDKZ, ker ni po pokojnem možu Janezu Štularju na podlagi sklepa o želel, da bi se uporabljal pri dedovanju premoženja, vrnjene- dedovanju, v korist pobudnice Majde Marinko, roj. Štular, ga upravičencem z odločbo o denacionalizaciji. V postopku pa je vknjižena prepoved odsvojitve. V denacionalizacij- sprejemanja ZDen je bila obravnavana varianta, ki je predvi- skem postopku pobudnici nastopata kot vlagateljici zahtev- devala poleg ZD tudi uporabo ZDKZ (Poročevalec, št. 7/91), ka za denacionalizacijo njunemu pravnemu predniku podr- ki pa je bila opuščena. žavljenih nepremičnin, ki so bile pred nacionalizacijo del 9. Zakonodajalec je potem, ko je ustavno sodišče z sedanje zaščitene kmetije. Pobudnici navajata, da je z delno odločbo št. U-I-57/92 z dne 3. 11. 1994 (OdlUS III, 117) odločbo o denacionalizaciji večina podržavljenih nepremič- razveljavilo ZDKZ, sprejel zakon o dedovanju kmetijskih nin na ime upravičenca Janeza Štularja že vrnjena. gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG), vendar pa ni uredil 4. Pobudnik Jože Skuber ml. navaja, da je lastnik vprašanja njegove uporabe v postopkih dedovanja denacio- kmetije, ki jo je prevzel od očeta Jožeta Skuberja st., ta pa naliziranega premoženja. Sekretariat meni, da bo zato lahko ima na posestvu dosmrtni užitek. Lastninsko pravico oziro- prišlo do različnega razumevanja pravne ureditve dedovanja ma pravico užitka sta pridobila kot pravna naslednika po kmetijskih gospodarstev. V posameznih primerih se bodo materi oziroma ženi Mariji Skuber na podlagi sklepa o lahko enakovredne in fizično povezane kmetijske površine dedovanju. Pobudnika navajata, da sta vlagatelja zahteve dedovale po dveh različnih režimih dedovanja, dediči pa za denacionalizacijo materi oziroma ženi podržavljenega bodo v bistveno različnih položajih. Po stališču sekretariata premoženja. Z delno odločbo, ki je že pravnomočna, naj bi bi zato bilo potrebno vprašanje uporabe ZDKG glede dedo- bila na ime upravičenke vrnjena večina podržavljenih ji vanja denacionaliziranega premoženja zakonsko urediti. zemljišč in gozdov. 10. Sekretariat navaja, da ZDen vprašanja uporabe 5. Pobudnik Izidor Šinkovec navaja, da je na podlagi ZDKG pri dedovanju denacionaliziranih kmetijskih zemljišč sklepa o dedovanju prevzemnik zaščitene kmetije po pokoj- ni uredil, vendar meni, da zgolj zato še ni v neskladju z ni materi Mariji Šinkovec. V denacionalizacijskem postopku ustavo. Konkretizacija z ustavo določenega varstva kmetij- nastopa kot vlagatelj zahteve, da se na ime matere kot upra- skih zemljišč je po navedbah Sekretariata prepuščena zako- vičenke vrnejo nepremičnine, ki so ji bile nacionalizirane. nu. V skladu s posebnim varstvom kmetijskih zemljišč, do- Po njegovih navedbah naj bi s pravnomočno delno odločbo ločenim v 67. in 71. členu ustave, je zakonodajalec zato že bila vrnjena večina podržavljenih nepremičnin. pristojen drugače urediti dedovanje kmetijskih zemljišč kot 6. Pobudniki menijo, da je določba drugega odstavka dedovanje druge zapuščine. 74. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v nasprotju z ustavo, ker ne ureja dedovanja po zakonu o B) dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gos- 11. Glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka podarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73 in 1/86 - 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. ZDKZ). Navajajo, da ZDen z izpodbijano določbo glede 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče pobudo dedovanja premoženja, ki pripade denacionalizacijskemu sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, napotuje na upo- 12. Izpodbijana določba drugega odstavka 74. člena rabo zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ZDen določa, da se novi zapuščinski postopek, katerega Stran 1634 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997 predmet je dedovanje premoženja, ki pripade pokojnemu 71. členu ustave. S tem je zakonodajalec izpolnil obveznost, denacionalizacijskemu upravičencu, izpelje v skladu z do- ki mu jo na področju varstva kmetij v postopkih dedovanja ločbami ZD, če tega ZDen ne določa drugače. Na podlagi nalaga ustava. jezikovne, zgodovinske in sistematične (tretji odstavek 14. Zakonodajalec je z izpodbijano določbo izključil iz 6. člena ZDen) interpretacijske metode ustavno sodišče za- uporabe ZDKG v primerih, ko so predmet dedovanja zašči- ključuje, da je zakonodajalec uzakonil dedovanje vseh kme- tene kmetije, vrnjene v postopkih denacionalizacije, ali pa tijskih zemljišč, ki bodo v postopkih denacionalizacije vr- kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari oziroma pravi- njena na ime pokojnih upravičencev, po splošnih pravilih ce, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podr- dedovanja. Zakonodajalec je iz uporabe izključil takrat ve- žavljenja pripadali kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski ljavni ZDKZ. Ustavno sodišče je po sprejemu ZDen z odloč- gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč, bo U-I-57/94 z dne 3. 11. 1994 (OdlUS III,117) sicer razve- stvari oziroma pravic predmet dedovanja po posebnih pred- ljavilo ZDKZ, tako da so njegove posamezne določbe pisih o dedovanju zaščitenih kmetij. Za takšno drugačno prenehale veljati z objavo odločbe, v celoti pa je zakon ureditev dedovanja tega premoženja samo zato, ker je bilo prenehal veljati dne 10. decembra 1995. Praznino, ki je podržavljeno, pa zakonodajalec ni imel nobenih stvarnih in oziroma ki bi nastala z razveljavitvijo ZDKZ, pa je zakono- razumnih razlogov. Izključitev ZDKG iz uporabe v zapuš- dajalec zapolnil s sprejemom ZDKG. ZDKG je stopil v činskih postopkih, kjer bo predmet dedovanja takšno premo- veljavo 9. decembra 1995. Glede na to, da je ZDKG nado- ženje, je v nasprotju s 67. in z 71. členom ustave in na mestil razveljavljeni ZDKZ, je očitno, da se izpodbijana področju dedovanja onemogoča uveljavitev v prejšnji točki določba nanaša tudi na izključitev njegove uporabe. te odločbe opisanega posebnega varstva zemljišč. ZDKG je 13. 67. člena ustave nalaga zakonodajalcu, da z zako- v Republiki Sloveniji del veljavnega prava, zato ga je po- nom uredi tak način pridobivanja in uživanja lastnine, da bo trebno v skladu z načeli pravne države po 2. členu ustave zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funk- uporabiti v vseh življenjskih primerih, ki jih pravno ureja. Z cija. V 71. členu ustava zakonodajalcu nalaga posebno skrb izpodbijano določbo izključena uporaba ZDKG ni v skladu s za varstvo kmetijskih zemljišč. Zakonodajalec je z ZDKG temi načeli, na področju dedovanja kmetijskih gospodarskih uzakonil dedovanje zaščitenih kmetijskih oziroma kmetij- enot pa bi v nasprotju s 14. členom ustave privedla tudi do sko-gozdarskih gospodarstev na način, ki odstopa od dedo- vanja po splošnih pravilih in v razmerju do ZD dedovanje neenakega položaja subjektov. Zato je ustavno sodišče iz- omejuje. S specifično ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij podbijano določbo drugega odstavka 74. člena ZDen razve- je zakonodajalec na tem področju uzakonil posebno varstvo ljavilo. srednje velikih kmetijskih gospodarskih enot. Hkrati je dolo- čil kriterije, po katerih se opredeljujejo kmetije, ki jim v C) postopkih dedovanja daje posebno varstvo. Zakonodajalčev 15. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi namen uzakonitve posebnega varstva kmetijskih gospodar- 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in skih enot na področju dedovanja je v tem, da se zagotovi sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez obstoj kmetij in na njih gospodarsko utemeljeno kmetova- Šinkovec, Franc Testen, dr. Lovro Šturm, dr. Lojze Ude in nje, da se prepreči drobitev kmetijskih zemljišč, da se zago- dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. tovi poseljenost prostora in obdelanost kmetijskih površin. Prevzemniku zaščitene kmetije naj bi posebna ureditev omo- Št. U-I-81/94 gočila materialno eksisteco. Taka specifična ureditev dedo- Ljubljana, dne 20. marca 1997. vanja kmetijskih gospodarskih enot (opredeljenih v 2. členu zakona) je po oceni ustavnega sodišča pogojena z naravo in Predsednik funkcijo srednje velike kmetije in temelji na 67. členu in dr. Tone Jerovšek l. r.

OBČINE

TREBNJE O D L O K o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda 1143. Osnovna šola Trebnje

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, I. UVODNE DOLOČBE št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- 1. člen ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- 19. 2. 1997 sprejel vod Osnovno šolo Trebnje, v čigar sestavo sodijo: Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1635

– Podružnična šola Dobrnič, Šolski okoliš Podružnične šole Šentlovrenc obsega na- – Podružnična šola Dol. Nemška vas, slednja naselja: Šentlovrenc, Martinja vas, Muhabran, Ku- – Podružnična šola Šentlovrenc. kenberk, Krtina, Trnje, Velika Loka, Mala Loka, Mačkovec, Žabjek, Mali Videm, Veliki Videm, Dolga njiva, Potok, Mačji dol, Dolnje Prapreče, Vrhovo. II. IME IN SEDEŽ ZAVODA Učenci šolskega okoliša Podružnične šole Šentlovrenc po končanem 4. razredu nadaljujejo šolanje na šoli Trebnje 2. člen oziroma se zaradi smotrnega oblikovanja oddelkov 5. razre- Ime zavoda je: Osnovna šola Trebnje. da medsebojno dogovorita OŠ Trebnje in OŠ Veliki Gaber. Skrajšano ime zavoda je: OŠ Trebnje. Starši imajo pravico vpisati otroka v javni zavod – Sedež zavoda je: Kidričeva 11, 8210 Trebnje. osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno V sestavo OŠ Trebnje sodijo: oziroma začasno prebiva. – Podružnična šola Dobrnič, Dobrnič 2, 8211 Dobrnič, V drug javni zavod – osnovno šolo lahko starši vpišejo – Podružnična šola Dol. Nemška vas, Dol. Nemška vas otroka, če ta šola s tem soglaša. 21, 8210 Trebnje, – Podružnična šola Šentlovrenc, Šentlovrenc 17, 8212 4. člen Velika Loka. Zavod opravlja javno službo na področju: Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, organizira delo v novi podružnični šoli ali ukine obstoječo, – K/70.20 – dajanje nepremičnin v najem. če so za to dani zakonski razlogi. V okviru dejavnosti zavoda sodijo še: storitve šolskih kuhinj, izvajanje knjižničarske dejavnosti, organizacija kul- turnih, športnih in drugih javnih prireditev ter organizacija III. DEJAVNOST ZAVODA prevozov učencev.

3. člen 5. člen Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega Poleg v prejšnjem členu opredeljenih dejavnosti, zavod izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja naselij v okviru svoje registrirane dejavnosti, spodbuja in organizira Krajevnih skupnosti: Račje selo, Trebnje, Čatež, Dol. Nem- interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen ška vas, Dobrnič, Štefan pri Trebnjem, Knežja vas, Svetinja, povezuje s starši in drugimi uporabniki v KS. Šentlovrenc in Velika Loka, in sicer: Blato, Hudeje, Mala Ševnica, Račje selo, Velika Ševnica, Trebnje, Dol pri Treb- njem, Dolenje Medvedje selo, Gornje Medvedje selo, Grma- IV. PEČAT ZAVODA da, Odrga, Pekel, Primštal, Repče, Studenec, Vrhtrebnje, Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Gorenja vas pri Čate- 6. člen žu, Kriška reber, Križ, Razbore, Roje pri Čatežu, Sejenice, Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in Trebanjski vrh, Zagorica pri Čatežu, Češnjevek, Dečja vas, pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike Dol. Dobrava, Dol. Nemška vas, Dol. Ponikve, Dol. Pod- Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovna šola Trebnje. boršt pri Trebnjem, Gor. Dobrava, Gor. Ponikve, Gradišče Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- pri Trebnjem, Grm, Jezero, Lipnik, Lukovek, Meglenik, Rih- tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. povec, Rodine pri Trebnjem, Stara Gora, Artmanja vas, Do- brava, Dobrnič, Gorenja vas, Korita, Lisec, Lokve pri Dobr- niču, Podlisec, Preska pri Dobrniču, Reva, Stranje pri V. ORGANI ZAVODA Dobrniču, Šahovec, Vavpča vas pri Dobrniču, Vrbovec, Za- gorica pri Dobrniču, Železno, Belšinja vas, Benečija, Breza, 7. člen Gorenja Nemška vas, Grič pri Trebnjem, Kamni potok, Plu- Organi zavoda so: ska, Rožni vrh, Štefan pri Trebnjem, Zidani most, Dolenje – svet zavoda, Kamenje pri Dobrniču, Dolnje Selce, Gorenje Kamenje pri – ravnatelj, Dobrniču, Gorenje Selce, Knežja vas, Krušni vrh, Luža, – strokovni organi, Občine, Roženpelj, Dolenji Vrh pri Dobrniču, Rdeči kal, – svet staršev. Svetinja, Šmaver, Dolga njiva pri Šentlovrencu, Dolenje Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno Prapreče, Gorenje Prapreče, Krtina, Kukenberk, Mačji dol, področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Šentlovrenc, či s pravili. Veliki Videm, Vrhovo pri Šenlovrencu, Žabjek, Gornji Pod- boršt pri Veliki Loki, Iglenik pri Veliki Loki, Korenitka, 1. Svet zavoda Mačkovec, Mala Loka, Mrzla Luža, Škovec, Trnje, Velika Loka. 8. člen Šolski okoliš Podružnične šole Dol. Nemška vas obse- Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- ga naslednja naselja: Dol. Nemška vas, Dol. Podboršt, Grm, niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- Gor. Ponikve, Dol. Ponikve, Dečja vas, Češnjevek, Jezero, niki staršev. Lukovek, Dol. Dobrava, Rihpovec, Gor. Dobrava, Rodine, Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: Gradišče. – trije predstavniki ustanovitelja, Šolski okoliš Podružnične šole Dobrnič obsega nasled- – pet predstavnikov delavcev zavoda, nja naselja: Dobrnič, Dobrava, Zagorica, Preska, Podlisec, – trije predstavniki staršev. Železno, Gorenja vas, Stranje, Vavpča vas, Lokve, Šahovec, Predstavnike ustanovitelja v svet šole imenuje občin- Artmanja vas, Korita, Vrbovec, Rdeči kal, Svetinja, Šmaver, ski svet izmed občanov šolskega okoliša, in sicer po enega Gorenji Vrh, Dolenji Vrh, Lisec, Reva, Gor. Prapreče. člana: Stran 1636 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– KS Trebnje, Račje selo, Štefan, Dol. Nemška vas, njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika – KS Velika Loka, Šentlovrenc, Čatež, delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. – KS Dobrnič, Svetinje, Knežja vas. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. Štiri predstavnike delavcev v svet zavoda šole se voli izmed delavcev matične šole, en predstavnik pa izmed vseh 11. člen delavcev podružničnih šol. Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- Predstavnike zaposlenih v svet izvolijo delavci zavoda jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga reprezentativni sindikat. določa zakon in ta odlok. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda nepo- volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, sredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- določa zakon in ta odlok. mi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandida- Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. tov. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- predsednika in namestnika predsednika. rajo imeti pasivno volilno pravico. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta za- 12. člen voda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost 9. člen predčasnih volitev. Svet zavoda: Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – imenuje in razrešuje ravnatelja, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – sprejema program razvoja zavoda, cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi uresničitvi, glasovati. – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- mov, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, jih je potrebno izvoliti. – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v zavodu, 13. člen – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako javnosti, število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in v zavodu. mnenja o posameznih vprašanjih, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet za- komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi voda, v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, Prvo konstitutivno sejo sveta skliče dosedanji predsed- – odloča o najemanju kreditov, po predhodnem soglas- nik sveta oziroma predsednik volilne komisije. ju ustanovitelja, – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda – določa v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih 14. člen in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% zavoda določene naloge. delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda sindikat. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo 10. člen biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred klic. iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delav- volitev se mora javno objaviti v zavodu. cev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1637

Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- 18. člen cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih 15. člen delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet dar največ za eno leto. zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. osmih dneh minister.

2. Ravnatelj 3. Strokovni organi 16. člen 19. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je rav- Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni natelj. učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost 20. člen dela zavoda. Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: Učiteljski zbor: – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- – pripravlja program razvoja zavoda, nih z vzgojno-izobraževalnim delom, – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, varja za njegovo izvedbo, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- mov ter dejavnosti, cev, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- – vodi delo učiteljskega zbora, – oblikuje predlog nadstandardnih programov, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in strokovnih delavcev, pomočnika ravnatelja, – organizira mentorstvo za pripravnike, – odloča o vzgojnih ukrepih, – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učite- – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive 21. člen in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, – spremlja delo svetovalne službe, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem od- – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- delku. stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), Oddelčni učiteljski zbor: – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- in obveznosti učencev, delku, – odloča o vzgojnih ukrepih, – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, – določa sistemizacijo delovnih mest, ki težje napredujejo, – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski – odloča o vzgojnih ukrepih in odgovornosti delavcev, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodje po- družničnih šol, 22. člen – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, ana- službo in lizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje predpisi. s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukre- 17. člen pih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- 23. člen je za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmetne- ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let ga oziroma predmetnih področij. naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za oce- z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri njevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje leta. vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- čene z letnim delovnim načrtom. tanovitelja. Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- 4. Svet staršev suje tajno. Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v 24. člen roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. vodu oblikuje svet staršev zavoda. Stran 1638 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na s katerimi razpolaga. roditeljskem sestanku oddelka. Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki Svet staršev: so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. – predlaga nadstandardne programe, – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, IX. JAVNOST DELA – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, 30. člen – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- Delo zavoda je javno. valni problematiki, Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- narjem in drugim predstavnikom javnosti. ževalnim delom, Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- – voli predstavnike staršev v svet zavoda in jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih VI. VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE ravnatelj šole izrecno povabi. O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, 25. člen ki jo pooblasti. Podružnično šolo vodi vodja podružnične šole, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole izmed delavcev podruž- X. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI nične šole in ima naslednje pristojnosti: – organizira in vodi delo podružnične šole, 31. člen – predlaga ravnatelju šole program razvoja podružnič- Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati ne šole, listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi – predlaga nadstandardne programe, – skrbi za sodelovanje in povezovanje učencev podruž- seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti nične šole z učenci matične šole, in so določeni za poslovno skrivnost. – obvešča starše o delu podružnične šole, Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno – opravlja druge naloge za katere ga pisno pooblasti skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. ravnatelj šole. Za poslovno skrivnost se štejejo: – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne, VII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE – podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za po- slovno skrivnost, 26. člen – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj šole v okviru Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, mičnine in opremo, ki jo je zavod Osnovna šola Trebnje, – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega od- pristojni organ ali druga organizacija. loka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno leto. Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- 32. člen ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se uporabljajo določbe zakona. 27. člen Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter drugih Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila du z zakoni in statutom Občine Trebnje, iz prispevkov star- sprejme svet zavoda. šev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna ureja druge zadeve, če tako določa zakon. višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 28. člen 33. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investici- Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov je, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. zavod določi s pravili zavoda.

VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI XII. NADZOR ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 34. člen 29. člen Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen samostoj- skladu z zakonom o šolski inšpekciji. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1639

Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nad- O D L O K zoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mirna

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE I. UVODNE DOLOČBE

35. člen 1. člen Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- 36. člen vod Osnovno šolo Mirna v čigar sestavo sodi: – osnovna šola s prilagojenim programom, Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka – VVE vrtca Mirna, sedaj veljavnega mandata. – varstveni delovni center. Delavec, ki je do uveljavitve tega odloka opravljal funk- cijo vodje podružnične šole opravlja to funkcijo do imeno- vanja vodje podružnične šole, kot to določata zakon in ta II. IME IN SEDEŽ ZAVODA odlok. 2. člen 37. člen Ime zavoda je: Osnovna šola Mirna. Zavod je pravni naslednik zavoda Osnovna šola Treb- Skrajšano ime zavoda je: OŠ Mirna. nje, ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču Sedež zavoda je: Mirna, Cesta na Fužine 1, 8233 Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2128/00 in Mirna. prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda. V sestavo OŠ Mirna sodijo še: – osnovna šola s prilagojenim programom, – VVE vrtca Mirna, 38. člen – VDC Mirna. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji mreže osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62, 12/64), sklep III. DEJAVNOST ZAVODA o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84) in 3. člen odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja naselij list, št. 8/91 in Uradni list RS, št. 20/91, 38/92 in 5/93) ter Krajevne skupnosti Mirna, in sicer naselja: Brezovica pri statuta šole. Mirni, Cirnik, Debenec, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Migolska gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, 39. člen Sajenice, Selo pri Mirni, Selska gora, Stan, Stara Gora, Šev- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nica, Škrjanče, Trbinc, Volčje njive, Zabrdje, Zagorica. nem listu Republike Slovenije. V okviru zavoda je organizacijska enota Osnovna šola s prilagojenim programom, obiskujejo jo otroci iz območja Občine Trebnje. Starši imajo pravico vpisati otroka v javni zavod – Št. 026/2-1997 osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno Trebnje, dne 19. februarja 1997. oziroma začasno prebiva. V drugi javni zavod – osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša. Predsednik V okviru zavoda se organizira enota vrtca za izvajanje Občinskega sveta vzgojno-varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje. občine Trebnje Ime enote vrtca je Osnovna šola Mirna – VVE Mirna, s dr. Marjan Peter Pavlin l. r. sedežem Mirna, Cesta na Fužine 1, 8233 Mirna.

4. člen Zavod opravlja javno službo na področju: – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, 1144. – M/80.101 – dejavnost vrtca in predšolska vzgoja, – M/80.103 – osnovnošolsko prilagojeno izobraže- Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, vanje, št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list – N/85.314 – dejavnost varstveno delovnega centra, RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- – K/70.20 – dajanje nepremičnin v najem. ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. V okviru dejavnosti zavoda sodijo še: 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, Storitve šolskih kuhinj, izvajanje knjižničarske dejav- št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne nosti, organizacija kulturnih, športnih in drugih javnih prire- 19. 2. 1997 sprejel ditev ter organizacija prevozov učencev in varovancev. Stran 1640 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

5. člen – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, Poleg v prejšnjem členu opredeljenih dejavnosti, zavod – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi v okviru svoje registrirane dejavnosti, spodbuja in organizira in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in povezuje s starši in drugimi uporabniki v KS. izobraževalnim delom v zavodu, – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, IV. PEČAT ZAVODA – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- 6. člen javnosti, Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike mnenja o posameznih vprašanjih, Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovna šola Mirna. – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. – odloča o najemanju kreditov, po predhodnem soglas- ju ustanovitelja, – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, V. ORGANI ZAVODA – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih 7. člen in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, Organi zavoda so: – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti – svet zavoda, zavoda določene naloge. – ravnatelj, – strokovni organi, – svet staršev. a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- 10. člen či s pravili. Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred 1. Svet zavoda iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. 8. člen S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- volitev se mora javno objaviti v zavodu. niki staršev. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva – trije predstavniki ustanovitelja, člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma – pet predstavnikov delavcev zavoda, njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika – trije predstavniki staršev. delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Tri predstavnike delavcev v svet zavoda šole se voli Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. izmed vseh delavcev matične šole, en predstavnik v svet zavoda izmed vseh delavcev šole s prilagojenim programom 11. člen in en predstavnik izmed vseh delavcev VVE. Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- Če se na svetu zavoda obravnava problematiko VDC jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in mora na seji obvezno sodelovati njihov predstavnik. reprezentativni sindikat. Predstavnike zaposlenih v svet zavoda izvolijo delavci Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa voli- način, ki ga določa zakon in ta odlok. tev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih občanov posameznih naselij šolskega okoliša. kandidatov. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. rajo imeti pasivno volilno pravico. Svet odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta za- 12. člen voda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost 9. člen predčasnih volitev. Svet zavoda: Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – imenuje in razrešuje ravnatelja, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – sprejema program razvoja zavoda, cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi uresničitvi, glasovati. – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1641 tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot – organizira mentorstvo za pripravnike, jih je potrebno izvoliti. – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učite- Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, 13. člen – spremlja delo svetovalne službe, Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako in obveznosti učencev, število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo – odloča o vzgojnih ukrepih, v zavodu. – določa sistemizacijo delovnih mest, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi odgovornosti delavcev, v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – imenuje in razrešuje vodjo OŠ s prilagojenim progra- mom in vodjo enote vrtca, b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in 14. člen – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu predpisi. zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- 17. člen tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- sindikat. je za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. klic. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. leta. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delav- ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- cev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. tanovitelja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo suje tajno. aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 18. člen 15. člen Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- dar največ za eno leto. vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- 2. Ravnatelj natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. 16. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravna- 3. Strokovni organi telj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, 19. člen predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni dela zavoda. učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, 20. člen – pripravlja program razvoja zavoda, Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- Učiteljski zbor: varja za njegovo izvedbo, – obravnava in določa o strokovnih vprašanjih poveza- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- nih z vzgojno-izobraževalnim delom, cev, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – vodi delo učiteljskega zbora, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – oblikuje predlog nadstandardnih programov, mov ter dejavnosti, – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- strokovnih delavcev, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, Stran 1642 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in – obvešča starše o delu enote vrtca, pomočnika ravnatelja, – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti – odloča o vzgojnih ukrepih, ravnatelj šole. – opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

21. člen VII. VODJA ENOTE OSNOVNE ŠOLE Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, S PRILAGOJENIM PROGRAMOM ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem od- delku. 26. člen Oddelčni učiteljski zbor: Osnovno šolo s prilagojenim programom vodi vodja – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- šole, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole izmed delav- delku, cev šole in ima naslednje pristojnosti: – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, – organizira in vodi delo enote, ki težje napredujejo, – predlaga ravnatelju šole program razvoja šole, – odloča o vzgojnih ukrepih in – predlaga nadstandardne programe, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – skrbi za sodelovanje šole z učenci, – obvešča starše o delu šole, 22. člen – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, ana- ravnatelj šole. lizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukre- VIII. VODJA ENOTE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA pih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 27. člen 23. člen Enoto VDC vodi vodja enote, ki ga imenuje in razrešu- Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmetne- je ravnatelj šole izmed delavcev VDC in ima naslednje pri- ga oziroma predmetnih področij. stojnosti: Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za oce- – organizira in vodi delo enote, njevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje – predlaga ravnatelju šole program razvoja enote, – skrbi za primerno zaposlitev varovancev, vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- – pridobiva dela, ki so jih sposobni opravljati varovan- šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- ci (sodeluje s podjetniki), čene z letnim delovnim načrtom. – sodeluje z društvom “Sožitje”, – obvešča starše, socialne službe in druge o delu varo- 4. Svet staršev vancev, – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti 24. člen ravnatelj. Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- vodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem IX. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. 28. člen Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- Svet staršev: mičnine in opremo, ki jih je zavod Osnovna šola Mirna, – predlaga nadstandardne programe, uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega od- – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih loka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno leto. storitvah, Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z letnem delovnem načrtu, nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- valni problematiki, ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- ževalnim delom, – voli predstavnike staršev v svet zavoda in 29. člen – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- du z zakoni in statutom Občine Trebnje, ter iz prispevkov VI. VODJA ENOTE VRTCA staršev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna 25. člen višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. Enoto vrtca vodi vodja enote, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole izmed delavcev enote vrtca in ima naslednje 30. člen pristojnosti: Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže – organizira in vodi delo enote vrtca, pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo – predlaga ravnatelju šole program razvoja enote vrtca, materialnih stroškov, za investicijsko vzdrževanje in investi- – predlaga nadstandardne programe, cije, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1643

X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI XIV. NADZOR ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 36. člen 31. člen Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen samostoj- skladu z zakonom o šolski inšpekciji. Porabo javnih sredstev no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, v vzgoji in izobraževanju nadzoruje Računsko sodišče Re- s katerimi razpolaga. publike Slovenije. Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen XI. JAVNOST DELA Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. 32. člen Delo zavoda je javno. 38. člen Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka narjem in drugim predstavnikom javnosti. sedaj veljavnega mandata. Delavec, ki je do uveljavitve tega odloka opravljal funk- Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- cijo vodje enote vrtca, vodje enote OŠ s prilagojenim progra- jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- mom in vodje enote VDC, opravlja to funkcijo do ponovne- voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- ga imenovanja vodje posameznih organizacijskih enot vrtca merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih oziroma vodje enote OŠ s prilagojenim programom, kot to ravnatelj šole izrecno povabi. določata zakon in ta odlok. O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, ki jo pooblasti. 39. člen Zavod je pravni naslednik zavoda Osnovne šole Mirna, ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču Okrož- XII. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI nega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2129/00 in prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda. 33. člen Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati 40. člen listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti organizaciji mreže osnovnega šolstva v Občini Trebnje in so določeni za poslovno skrivnost. (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62, 12/64), sklep Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84) in Za poslovno skrivnost se štejejo: odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski predpisi določeni za tajne, list, št. 8/91 in Uradni list RS, št. 20/91, 38/92 in 5/93) ter – podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za po- statuta OŠ Mirna. slovno skrivnost, – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj šole v okviru 41. člen svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči nem listu Republike Slovenije. pristojni organ ali druga organizacija. Št. 026/3-97 Trebnje, dne 19. februarja 1997. XIII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA Predsednik 34. člen Občinskega sveta Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, občine Trebnje se uporabljajo določbe zakona. dr. Marjan Peter Pavlin l. r. Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi 1145. ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, smejo biti v neskladju s tem odlokom. št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- 35. člen ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne zavod določi s pravili zavoda. 19. 2. 1997 sprejel Stran 1644 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

O D L O K – M/80.101 – dejavnost vrtca in predšolska vzgoja, o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda – K/70.20 – dajanje nepremičnin v najem. Osnovna šola Mokronog V okviru dejavnosti zavoda sodijo še: storitve šolskih kuhinj, izvajanje knjižničarske dejavnosti, organizacija kul- turnih športnih in drugih javnih prireditev ter organizacija I. UVODNE DOLOČBE prevozov učencev. 1. člen 5. člen S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na Poleg v prejšnjem členu opredeljenih dejavnosti, zavod področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- v okviru svoje registrirane dejavnosti, spodbuja in organizira vod Osnovno Šolo Mokronog v čigar sestavo sodi: interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen – Podružnična šola Trebelno, povezuje s starši in drugimi uporabniki v KS. – VVE – vrtec.

IV. PEČAT ZAVODA II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 6. člen 2. člen Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in Ime zavoda je: Osnovna šola Mokronog. pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike Skrajšano ime zavoda je: OŠ Mokronog. Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovna šola Mokro- Sedež zavoda je: Mokronog, Gubčeva c. 4, 8230 Mo- nog. kronog. Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- V sestavo OŠ Mokronog sodijo: tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. – Podružnična šola Trebelno, Trebelno 43, 8231 Tre- belno, – VVE vrtca Mokronog. V. ORGANI ZAVODA Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnični šoli ali ukine obstoječo. 7. člen Organi zavoda so: III. DEJAVNOST ZAVODA – svet zavoda, – ravnatelj, 3. člen – strokovni organi, Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega – svet staršev. izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja Krajevnih Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno skupnosti Mokronog in Trebelno, in sicer naselja: Beli Grič, področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- Bruna vas, Dolenje Laknice, Goreja vas pri Mokronogu, či s pravili. Gorenje Laknice, Hrastovica, Križni vrh, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Pugled pri Mo- 1. Svet zavoda kronogu, Puščava, Ribjek, Slepšek, Srednje Laknice, Sv. Vrh, Bitnja vas, Vrh pri Trebelnem, Bogneča vas, Brezje pri 8. člen Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Cerovec pri Trebel- Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- nem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- Dolenje Zabukovje, Drečji vrh, Gorenje Zabukovje, Gorenji niki staršev. Mokronog, Jelševec, Maline, Mirna vas, Ornuška vas, Pod- Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: turn, Radna vas, Roje pri Trebelnem, Štatenberk, Trebelno, – trije predstavniki ustanovitelja, Velika Strmica. – pet predstavnikov delavcev zavoda, V okviru zavoda se organizira podružnična šola za iz- – trije predstavniki staršev. vajanje osnovnošolskega pouka na drugi lokaciji. Tri predstavnike delavcev v svet zavoda se voli izmed Ime podružnične šole: Osnovna šola Mokronog – po- vseh delavcev matične šole, enega predstavnika v svet zavo- družnica Trebelno. da se voli izmed vseh delavcev podružnične šole in enega Šolski okoliš podružnične šole določi zavod sam s pra- predstavnika vseh delavcev VVE. vili. Starši imajo pravico vpisati otroka v javni zavod – Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci v svet zavoda osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga oziroma začasno prebiva. določa zakon in ta odlok. V drug javni zavod – osnovno šolo lahko starši vpišejo Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed otroka, če ta šola s tem soglaša. občanov posameznih naselij šolskega okoliša. V okviru zavoda se organizira enota vrtca za izvajanje Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. vzgojno-varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji Ime enote vrtca je Osnovna šola Mokronog – VVE predsednika in namestnika predsednika. Mokronog. Svet odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta za- 4. člen voda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Zavod opravlja javno službo na področju: Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1645

9. člen delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost Svet zavoda: predčasnih volitev. – imenuje in razrešuje ravnatelja, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – sprejema program razvoja zavoda, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- uresničitvi, redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- glasovati. mov, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi jih je potrebno izvoliti. in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. izobraževalnim delom v zavodu, – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih 13. člen določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- javnosti, večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo mnenja o posameznih vprašanjih, v zavodu. – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet za- O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna voda, komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – odloča o najemanju kreditov, ob predhodnem soglas- ju ustanovitelja, b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v 14. člen skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- zavoda določene naloge. tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. 10. člen Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v klic. svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delav- volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu cev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. volitev se mora javno objaviti v zavodu. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 15. člen 11. člen Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- reprezentativni sindikat. vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- 2. Ravnatelj mi pisnimi soglasij h kandidaturi vseh predlaganih kandida- tov. 16. člen Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je rav- rajo imeti pasivno volilno pravico. natelj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, 12. člen predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. dela zavoda. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- Ravnatelj opravlja naslednje naloge: na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, Stran 1646 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– pripravlja program razvoja zavoda, 20. člen – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. varja za njegovo izvedbo, Učiteljski zbor: – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- cev, nih z vzgojno-izobraževalnim delom, – vodi delo učiteljskega zbora, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – oblikuje predlog nadstandardnih programov, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje mov ter dejavnosti, strokovnih delavcev, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- – organizira mentorstvo za pripravnike, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učite- – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, pomočnika ravnatelja, – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive – odloča o vzgojnih ukrepih, in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – spremlja delo svetovalne službe, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- 21. člen stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem od- in obveznosti učencev, delku. – odloča o vzgojnih ukrepih, Oddelčni učiteljski zbor: – določa sistemizacijo delovnih mest, – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski delku, odgovornosti delavcev, – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, – imenuje in razrešuje vodjo podružnične šole in vodjo ki težje napredujejo, VVE, – odloča o vzgojnih ukrepih in – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. službo in – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi 22. člen predpisi. Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, ana- lizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje 17. člen vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukre- je za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima pih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let 23. člen naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmetne- Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju ga oziroma predmetnih področij. z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta leta. oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za oce- Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo njevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- tanovitelja. šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- čene z letnim delovnim načrtom. suje tajno. Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v 4. Svet staršev roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. 24. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- vodu oblikuje svet staršev zavoda. 18. člen Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- roditeljskem sestanku oddelka. da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- Svet staršev: dar največ za eno leto. – predlaga nadstandardne programe, Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- storitvah, natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o osmih dneh minister. letnem delovnem načrtu, – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- 3. Strokovni organi valni problematiki, – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- 19. člen ževalnim delom, Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni – voli predstavnike staršev v svet zavoda in učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1647

VI. VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki 25. člen so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. Podružnično šolo vodi vodja podružnice šole, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole izmed delavcev podružni- ce šole in ima nasledje pristojnosti: X. JAVNOST DELA – organizira in vodi delo podružnice šole, – predlaga ravnatelju šole program razvoja podružnice 31. člen šole, Delo zavoda je javno. – predlaga nadstandardne programe, Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- – skrbi za sodelovaje podružnične šole z učenci, narjem in drugim predstavnikom javnosti. – obvešča starše o delu podružnične šole, Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- ravnatelj šole. voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih ravnatelj šole izrecno povabi. VII. VODJA ENOTE VRTCA O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, ki jo pooblasti. 26. člen Enoto vrtca vodi vodja enote, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole izmed delavcev enote vrtca in ima naslednje XI. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI pristojnosti: – organizira in vodi delo enote vrtca, 32. člen – predlaga ravnatelju šole program razvoja enote vrtca, – predlaga nadstandardne programe, Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati – obvešča starše o delu enote vrtca, listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti ravnatelj šole. in so določeni za poslovno skrivnost. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. VIII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN Za poslovno skrivnost se štejejo: FINANCIRANJE – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne, 27. člen – podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za po- Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- slovno skrivnost, mičnine in opremo, ki jih je zavod Osnovna šola Mokronog, – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj šole v okviru uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega od- svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, loka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno leto. – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- pristojni organ ali druga organizacija. telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- XII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. 33. člen 28. člen Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz se uporabljajo določbe zakona. državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta dolok ter drugih du z zakoni in statutom Občine Trebnje, iz prispevkov star- zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, šev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna sprejme svet zavoda. višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. 29. člen Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže smejo biti v neskladju s tem odlokom. pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod v skladu z 80. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in 34. člen izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96). Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavod določi s pravili zavoda. IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU XIII. NADZOR 30. člen Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, 35. člen povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen samostoj- Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v s katerimi razpolaga. skladu z zakonom o šolski inšpekciji. Stran 1648 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nad- O D L O K zoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dr. Pavla Lunačka Šentrupert

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE I. UVODNE DOLOČBE

36. člen 1. člen Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- 37. člen vod Osnovno šolo dr. Pavla Lunačka Šentrupert, v čigar Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka sestavo sodi: sedaj veljavnega mandata. – VVE – vrtca. Delavec, ki je do uveljavitve tega odloka opravljal funk- cijo vodje enote vrtca in vodje podružnične šole, opravlja to II. IME IN SEDEŽ ZAVODA funkcijo do imenovanja vodje enote vrtca oziroma vodje podružnične šole, kot to določata zakon in ta odlok. 2. člen Ime zavoda je: Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentru- 38. člen pert. Zavod je pravni naslednik zavoda Osnovne šole Mo- Skrajšano ime zavoda je: OŠ dr. Pavla Lunačka Šentru- kronog, ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču pert. Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2132/00 in Sedež zavoda je: Šentrupert 57, 8232 Šentrupert. prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda. V sestavo OŠ dr. Pavla Lunačka sodi še: – VVE vrtec, Šentrupert 57. 39. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o III. DEJAVNOST ZAVODA organizaciji mreže osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62, 12/64), sklep 3. člen o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84) in izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja Krajev- odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti nih skupnosti Šentrupert, in sicer naselja: Bistrica, Brinje, osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski Vesela Gora, Dol. Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gor. list, št. 8/91 in Uradni list RS, št. 20/91, 38/92 in 5/93) ter Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Okrog, Prelesje, Rakov- statuta OŠ Mokronog. nik pri Šentrupertu, Ravnik, Slovenska vas, Straža, Šentru- pert, Škrljevo, Trstenik, Vrh, Zabukovje, Zaloka, Rožen- 40. člen berk, Mali Cirnik. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- V okviru zavoda se organizira enota vrtca za izvajanje nem listu Republike Slovenije. vzgojno-varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje. Starši imajo pravico vpisati otroka v javni zavod – osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno Št. 026/4-97 oziroma začasno prebiva. Trebnje, dne 19. februarja 1997. V drugi javni zavod – osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša. Ime enote vrtca je: Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Predsednik Šentrupert – VVE Šentrupert, s sedežem Šentrupert 57, 8232 Občinskega sveta Šentrupert. občine Trebnje dr. Marjan Peter Pavlin l. r. 4. člen Zavod opravlja javno službo na področju: – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, – M/80.101 – dejavnost vrtca in predšolska vzgoja, – K/70.20 – dajanje nepremičnin v najem. V okviru dejavnosti zavoda sodijo še: storitve šolskih 1146. kuhinj, izvajanje knjižničarske dejavnosti, organizacija kul- turnih, športnih in drugih javnih prireditev ter organizacija Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, prevozov učencev. št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- 5. člen ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. Poleg v prejšnjem členu opredeljenih dejavnosti, zavod 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, v okviru svoje registrirane dejavnosti, spodbuja in organizira št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen 19. 2. 1997 sprejel povezuje s starši in drugimi uporabniki v KS. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1649

IV. PEČAT ZAVODA – določa finančni načrt in sprejema zaključne račune, – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- 6. člen javnosti, Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike mnenja o posameznih vprašanjih, Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovna šola dr. Pavla – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet Lunačka Šentrupert. zavoda, Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. – odloča o najemanju kreditov, po predhodnem soglas- ju ustanovitelja, – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, V. ORGANI ZAVODA – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih 7. člen in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, Organi zavoda so: – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti – svet zavoda, zavoda določene naloge. – ravnatelj, – strokovni organi, a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda – svet staršev. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno 10. člen področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v či s pravili. svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 1. Svet zavoda 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan 8. člen volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- volitev se mora javno objaviti v zavodu. niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- niki staršev. ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika – trije predstavniki ustanovitelja, delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. – pet predstavnikov delavcev zavoda, Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. – trije predstavniki staršev. Štiri predstavnike delavcev v svet zavoda se voli izmed 11. člen vseh delavcev šole Šentrupert, enega predstavnika pa izmed vseh delavcev VVE. Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- Predstavnike zaposlenih v svet zavoda izvolijo delavci jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na reprezentativni sindikat. način, ki ga določa zakon in ta odlok. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- občanov posameznih naselij šolskega okoliša. mi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandida- Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. tov. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- predsednika in namestnika predsednika. rajo imeti pasivno volilno pravico. Svet odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta za- 12. člen voda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost 9. člen predčasnih volitev. Svet zavoda: Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – imenuje in razrešuje ravnatelja, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – sprejema program razvoja zavoda, cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi uresničitvi, glasovati. – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih pro- Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- gramov, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, jih je potrebno izvoliti. – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v zavodu, 13. člen – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v Stran 1650 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997 svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako in obveznosti učencev, število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo – odloča o vzgojnih ukrepih, v zavodu. – določa sistemizacijo delovnih mest, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi odgovornosti delavcev, v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – imenuje in razrešuje vodja enote vrtca, – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda službo in – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi 14. člen predpisi. Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% 17. člen delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral je za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima sindikat. najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju klic. z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- leta. no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delav- tanovitelja. cev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če suje tajno. je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 18. člen Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če 15. člen nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- dar največ za eno leto. vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih os- 2. Ravnatelj mih dneh minister.

16. člen 3. Strokovni organi Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravna- telj. 19. člen Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. dela zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: 20. člen – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, – pripravlja program razvoja zavoda, Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- Učiteljski zbor: varja za njegovo izvedbo, – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- nih z vzgojno-izobraževalnim delom, cev, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – vodi delo učiteljskega zbora, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – oblikuje predlog nadstandardnih programov, mov ter dejavnosti, – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- strokovnih delavcev, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – organizira mentorstvo za pripravnike, – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnemu delu učite- – odloča o vzgojnih ukrepih, ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, 21. člen – spremlja delo svetovalne službe, Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem od- stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), delku. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1651

Oddelčni učiteljski zbor: Lunačka Šentrupert, uporabljal za opravljanje dejavnosti do – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- uveljavitve tega odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za delku, zadnje poslovno leto. – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- ki težje napredujejo, telja. Zbirka slik je last ustanovitelja, z njo pa razpolaga – odloča o vzgojnih ukrepih in izključno OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Zavod lahko – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim premo- ženjem pa le po predhodnem soglasju ustanovitelja. Zavod 22. člen je dolžan upravljati premoženje iz prvega odstavka tega čle- Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, ana- na s skrbnostjo dobrega gospodarja. lizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje 27. člen s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukre- Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz pih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- du z zakoni in statutom Občine Trebnje, iz prispevkov star- 23. člen šev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmetne- Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna ga oziroma predmetnih področij. višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za oce- 28. člen njevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investici- čene z letnim delovnim načrtom. je, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. 4. Svet staršev VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 24. člen ZAVODA V PRAVNEM PROMETU Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- vodu oblikuje svet staršev zavoda. 29. člen Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen, samostoj- roditeljskem sestanku oddelka. no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Svet staršev: s katerimi razpolaga. – predlaga nadstandardne programe, Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki storitvah, so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- IX. JAVNOST DELA valni problematiki, – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- 30. člen ževalnim delom, Delo zavoda je javno. – voli predstavnike staršev v svet zavoda in Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. narjem in drugim predstavnikom javnosti. Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- VI. VODJA ENOTE voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih 25. člen ravnatelj šole izrecno povabi. Enoto vrtca vodi vodja enote, ki ga imenuje in razrešuje O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, ravnatelj šole izmed delavcev enote vtrca in ima naslednje ki jo pooblasti. pristojnosti: – organizira in vodi delo enote vrtca, – predlaga ravnatelju šole program razvoja enote vrtca, X. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI – predlaga nadstandardne programe, – obvešča starše o delu enote vrtca, 31. člen – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati ravnatelj šole. listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno skrivnost. VII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. 26. člen Za poslovno skrivnost se štejejo: Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi mičnine in opremo, ki jo je zavod Osnovna šola dr. Pavla predpisi določeni za tajne, Stran 1652 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

– podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za po- list, št. 8/91 in Uradni list RS, št. 20/91, 38/92 in 5/93) ter slovno skrivnost, statuta šole. – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj šole v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, 39. člen – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- pristojni organ ali druga organizacija. nem listu Republike Slovenije.

Št. 026/5-97 XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA Trebnje, dne 19. februarja 1997.

32. člen Predsednik Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, Občinskega sveta se uporabljajo določbe zakona. občine Trebnje Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter drugih dr. Marjan Peter Pavlin l. r. zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. 1147. Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 33. člen RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, zavod določi s pravili zavoda. št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne 19. 2. 1997 sprejel

XII. NADZOR O D L O K o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda 34. člen Osnovna šola Veliki Gaber Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji. I. UVODNE DOLOČBE Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nad- zoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. 1. člen S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- vod Osnovno šolo Veliki Gaber v čigar sestavo sodi: 35. člen – VVE vrtca. Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 36. člen Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka 2. člen sedaj veljavnega mandata. Ime zavoda je: Osnovna šola Veliki Gaber. Delavec, ki je do uveljavitve tega odloka opravljal funk- Skrajšano ime zavoda je: OŠ Veliki Gaber. cijo vodje enote vrtca, opravlja to funkcijo do imenovanja Sedež zavoda je: Veliki Gaber 41, 8213 Veliki Gaber. vodje enote vrtca, kot to določata zakon in ta odlok. V sestavo OŠ Veliki Gaber sodi še: – VVE vrtca s sedežem Veliki Gaber 41. 37. člen Zavod je pravni naslednik zavoda Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert, ki je vpisan v sodni register pri III. DEJAVNOST ZAVODA registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2131/00 in prevzame vse pravice in obveznosti tega 3. člen zavoda. Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja naselij 38. člen Krajevne skupnosti Veliki Gaber in KS Sela Šumberk, in Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sicer: Bič, Cesta, Dobravica pri Vel. Gabru, Gombišče, Male organizaciji mreže osnovnega šolstva v Občini Trebnje Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Pristavica pri Velikem (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62, 12/64), sklep Gabru, Stehanja vas, Stranje pri Vel. Gabru, Velike Dole, o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v Veliki Gaber, Zagorica pri Vel. Gabru, Žubina, Medvedjek, Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84) in Arčelca, Babna gora, Dol. Podšumberk, Gor. Podšumberk, odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela pri Šumberku, osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski Volčja jama, Vrtače in Zavrh. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1653

Starši imajo pravico vpisati otroka v javni zavod – Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda nepo- osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno sredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga oziroma začasno prebiva. določa zakon in ta odlok. V drugi javni zavod – osnovno šolo lahko starši vpišejo Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed otroka, če ta šola s tem soglaša. občanov šolskega okoliša. OŠ Veliki Gaber in OŠ Trebnje se medsebojno dogovo- Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. rita zaradi smotrnosti oblikovanja 5 razredov o prerazporedi- Člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo na konstitutivni tvi učencev PŠ Šentlovrenc po končanem 4. razredu. seji predsednika in namestnika predsednika. V okviru zavoda se organizira enota vrtca za izvajanje Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. vzgojno-varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje. Ime eno- Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta. Za člana te vrtca je Osnovna šola Veliki Gaber – VVE Veliki Gaber, s sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zapore- sedežem Veliki Gaber 41, 8213 Veliki Gaber. doma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- 4. člen zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. Zavod opravlja javno službo na področju: – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, – M/80.101 – dejavnost vrtca in predšolska vzgoja, 9. člen – K/70.20 – dajanje nepremičnin v najem. Svet zavoda: V okviru dejavnosti zavoda sodijo še: – imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda, Storitve šolskih kuhinj, izvajanje knjižničarske dejav- – sprejema program razvoja zavoda, nosti, organizacija kulturnih, športnih in drugih javnih prire- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi ditev ter organizacija prevozov učencev. uresničitvi, – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- 5. člen mov, Poleg v prejšnjem členu opredeljenih dejavnosti zavod – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, v okviru svoje registrirane dejavnosti, spodbuja in organizira – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi povezuje s starši in drugimi uporabniki v KS. in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v zavodu, IV. PEČAT ZAVODA – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, 6. člen – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike javnosti, Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovna šola Veliki – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in Gaber. mnenja o posameznih vprašanjih, Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet za- tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. voda, – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, – odloča o najemanju kreditov, po predhodnem soglas- V. ORGANI ZAVODA ju ustanovitelja, – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, 7. člen – določa v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v Organi zavoda so: skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih – svet zavoda, in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, – ravnatelj, – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti – strokovni organi, zavoda določene naloge. – svet staršev. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda či s pravili. 10. člen 1. Svet zavoda Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred 8. člen iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- dni pred potekom mandata svetu zavoda. niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan niki staršev. volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: volitev se mora javno objaviti v zavodu. – trije predstavniki ustanovitelja, S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- – pet predstavnikov delavcev zavoda, ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva – trije predstavniki staršev. člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma Štiri predstavnike delavcev zavoda v svet zavoda se njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika voli izmed vseh delavcev šole, en predstavnik pa izmed vseh delavcev v svetu zavoda in mora imeti aktivno volilno pravi- delavcev VVE. co. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. Stran 1654 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

11. člen 15. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- reprezentativni sindikat. nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa voli- vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. tev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih 2. Ravnatelj kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- 16. člen rajo imeti pasivno volilno pravico. Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravna- telj. 12. člen Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- dela zavoda. na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za Ravnatelj opravlja naslednje naloge: delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, predčasnih volitev. – pripravlja program razvoja zavoda, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- varja za njegovo izvedbo, cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi cev, glasovati. – vodi delo učiteljskega zbora, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- – oblikuje predlog nadstandardnih programov, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot strokovnih delavcev, jih je potrebno izvoliti. – organizira mentorstvo za pripravnike, Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učite- vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, 13. člen – spremlja delo svetovalne službe, Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako in obveznosti učencev, število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo – odloča o vzgojnih ukrepih, v zavodu. – določa sistemizacijo delovnih mest, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi odgovornosti delavcev, v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda predpisi.

14. člen 17. člen Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% je za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let sindikat. naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- leta. klic. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. tanovitelja. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v 30 Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev suje tajno. v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- 18. člen cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1655 da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih Svet staršev: delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- – predlaga nadstandardne programe, dar največ za eno leto. – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet storitvah, zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih os- letnem delovnem načrtu, mih dneh minister. – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- valni problematiki, 3. Strokovni organi – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- ževalnim delom, 19. člen – voli predstavnike staršev v svet zavoda in – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. VI. VODJA ENOTE VRTCA 20. člen Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. 25. člen Učiteljski zbor: Enoto vrtca vodi vodja enote, ki ga imenuje in razrešuje – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- ravnatelj šole izmed delavcev enote vrtca in ima naslednje nih z vzgojno-izobraževalnim delom, pristojnosti: – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – organizira in vodi delo enote vrtca, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – predlaga ravnatelju šole program razvoja enote vrtca, mov ter dejavnosti, – predlaga nadstandardne programe, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- – obvešča starše o delu enote vrtca, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, ravnatelj šole. – odloča o vzgojnih ukrepih, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. VII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE 21. člen Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, 26. člen ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem od- Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- delku. mičnine in opremo, ki jo je zavod Osnovna šola Veliki Oddelčni učiteljski zbor: Gaber, uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- tega odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno delku, leto. – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- ki težje napredujejo, telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z – odloča o vzgojnih ukrepih in nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. 22. člen 27. člen Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, ana- lizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukre- du z zakoni in statutom Občine Trebnje, iz prispevkov star- pih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. šev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. 23. člen Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmetne- 28. člen ga oziroma predmetnih področij. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za oce- materialnih stroškov, za investicijsko vzdrževanje in investi- njevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje cije, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače. vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- čene z letnim delovnim načrtom. VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 4. Svet staršev 29. člen 24. člen Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen, samostoj- vodu oblikuje svet staršev zavoda. no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem s katerimi razpolaga. vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- roditeljskem sestanku oddelka. vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. Stran 1656 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

IX. JAVNOST DELA 36. člen Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka 30. člen sedaj veljavnega mandata. Delo zavoda je javno. Delavec, ki je do uveljavitve tega odloka opravljal funk- Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- cijo vodje enote vrtca, opravlja to funkcijo do imenovanja narjem in drugim predstavnikom javnosti. vodje enote vrtca, kot to določata zakon in ta odlok. Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- 37. člen merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih Zavod je pravni naslednik zavoda Osnovne šole Veliki ravnatelj šole izrecno povabi. Gaber, ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2130/00 in ki jo pooblasti. prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda.

X. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI 38. člen 31. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati organizaciji mreže osnovnega šolstva v Občini Trebnje listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62, 12/64), sklep seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v in so določeni za poslovno skrivnost. Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84) in Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. osnovnega šolstva v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenj- Za poslovno skrvnost se štejejo: ski list, št. 8/91 in Uradni list RS, št. 20/91, 38/92 in 5/93) – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi ter statut OŠ Veliki Gaber sprejet na seji sveta šole z dne predpisi določeni za tajne, 27. 9. 1991. – podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za po- slovno skrivnost, – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj šole v okviru 39. člen svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči nem listu Republike Slovenije. pristojni organ ali druga organizacija.

XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA Št. 026/001/97 Trebnje, dne 19. februarja 1997. 32. člen Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, Predsednik se uporabljajo določbe zakona. Občinskega sveta Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter o občine Trebnje drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno norma- dr. Marjan Peter Pavlin l. r. tivo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 1148.

33. člen Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- zavod določi s pravili zavoda. ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, XII. NADZOR št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne 19. 2. 1997 sprejel 34. člen Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor O D L O K nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda skladu z zakonom o šolski inšpekciji. Trebnje Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nad- zoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. I. UVODNE DOLOČBE

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, 35. člen Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja področju vzgoje in varstva predšolskih otrok javni vzgojno- novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. varstveni zavod Trebnje. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1657

II. IME IN SEDEŽ ZAVODA Svet odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta za- 2. člen voda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Ime zavoda je: Vzgojno-varstveni zavod Trebnje. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- Skrajšano ime zavoda je: VVZ Trebnje. zan s statusom njihovih otrok v zavodu. Sedež zavoda je: Trebnje, Slakova ulica 5, 8210 Trebnje. 8. člen Svet zavoda: – imenuje in razrešuje ravnatelja, III. DEJAVNOST ZAVODA – sprejema program razvoja zavoda, – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi 3. člen uresničitvi, Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- in varstvu predšolskih otrok na območju Občine Trebnje, in mov, sicer v starosti od 11. meseca do vstopa v osnovno šolo. – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi 4. člen in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, Zavod opravlja javno službo na področju: – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in – M/80.101 – dejavnost vrtca in predšolska vzgoja. izobraževalnim delom v zavodu, Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvaja- – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih nje je v javnem interesu. določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- IV. PEČAT ZAVODA javnosti, – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in 5. člen mnenja o posameznih vprašanjih, Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet za- pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike voda, Slovenije, na obodu pa izpisano ime Vzgojno-varstveni za- – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, vod Trebnje. – odloča o najemanju kreditov, ob predhodnem soglas- Ravnatelj zavoda sprejme sklep o hrambi in uporabi ju ustanovitelja, pečatov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih V. ORGANI ZAVODA in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti 6. člen zavoda določene naloge. Organi zavoda so: – svet zavoda, a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda – ravnatelj zavoda, – strokovni organi, 9. člen – svet staršev. Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje či s pravili. 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan 1. Svet zavoda volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. 7. člen S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma niki staršev. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. – trije predstavniki ustanovitelja, Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. – pet predstavnikov delavcev zavoda, – trije predstavniki staršev. 10. člen Pet predstavnikov delavcev zavoda se voli izmed vseh Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- delavcev zavoda. jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in Predstavnike zaposlenih v svet zavoda izvolijo delavci reprezentativni sindikat. zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo način, ki ga določa zakon in ta odlok. volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa voli- Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed tev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s občanov Občine Trebnje. priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. kandidatov. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- predsednika in namestnika predsednika. rajo imeti pasivno volilno pravico. Stran 1658 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

11. člen Ravnatelj opravlja naslednje naloge: Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- – pripravlja program razvoja zavoda, na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost varja za njegovo izvedbo, predčasnih volitev. – vodi delo vzgojiteljskega zbora, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – oblikuje predlog nadstandardnih programov, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- strokovnih delavcev, redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi – organizira mentorstvo za pripravnike, glasovati. – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgoji- Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- teljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, jih je potrebno izvoliti. – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. – obvešča starše o delu zavoda, – določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepa- 12. člen nju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delav- Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, cev, kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v – imenuje in razrešuje svojega pomočnika, svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naj- – skrbi za sodelovanje zavoda s predšolsko zdravstve- večje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako no službo in število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi v zavodu. predpisi. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi 16. člen v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- je za vzgojitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda najmanj pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv 13. člen mentor in opravljen ravnateljski izpit. Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zah- leta. tevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo sindikat. ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega zbora in mnenje Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo ustanovitelja. biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Vzgojiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- glasuje tajno. klic. Če vzgojiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. 17. člen Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega dar največ za eno leto. odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- 14. člen natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih os- Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet mih dneh minister. zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- 3. Strokovni organi vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. 18. člen Strokovni organi v zavodu so vzgojiteljski zbor in stro- 2. Ravnatelj kovni aktivi.

15. člen 19. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, Vzgojiteljski zbor: predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- dela zavoda. nih z vzgojno-izobraževalnim delom, Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1659

– daje mnenje o letnem delovnem načrtu, Primanjkljaj prihodkov, ki nastanejo v zavodu pri izva- – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- janju medsebojno dogovorjenega programa, upoštevajoč do- mov ter dejavnosti, govorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- veljajo za področje dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj. ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in pomočnika ravnatelja, VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

20. člen 25. člen Strokovne aktive sestavljajo vzgojitelji in pomočniki Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, vzgojiteljev. povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen samostoj- Strokovni aktivi dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo s katerimi razpolaga. pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, do- Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- ločene z letnim delovnim načrtom. vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. 4. Svet staršev

21. člen VIII. JAVNOST DELA Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- vodu oblikuje svet staršev zavoda. 26. člen Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem Delo zavoda je javno. vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- roditeljskem sestanku oddelka. narjem in drugim predstavnikom javnosti. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- Svet staršev: jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- – predlaga nadstandardne programe, voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih storitvah, ravnatelj zavoda izrecno povabi. – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj zavoda ali letnem delovnem načrtu, oseba, ki jo pooblasti. – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- valni problematiki, – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- IX. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI ževalnim delom, – voli predstavnike staršev v svet zavoda in 27. člen – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Ravnatelj zavoda in drugi delavci zavoda morajo varo- vati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-varstvene dejavnosti in so VI. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE določeni za poslovno skrivnost. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno 22. člen skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- Za poslovno skrivnost se štejejo: mičnine in opremo, ki jo je Vzgojno-varstveni zavod Treb- – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi nje, uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega predpisi določeni za tajne, odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za leto. poslovno skrivnost, Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj zavoda v okviru telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- pristojni organ ali druga organizacija. ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja.

23. člen X. SPLOŠNI AKTI ZAVODA Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz proračuna Občine Trebnje v skladu z zakoni in statutom 28. člen Občine Trebnje, iz prispevkov staršev, lahko pa tudi iz dru- Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, gih virov v skladu z zakonom. se uporabljajo določbe zakona. Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter drugih višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila 24. člen sprejme svet zavoda. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo ureja druge zadeve, če tako določa zakon. materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investici- Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne je, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače. smejo biti v neskladju s tem odlokom. Stran 1660 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

29. člen O D L O K Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov Glasbena šola Trebnje zavod določi s pravili zavoda.

I. UVODNE DOLOČBE

XI. NADZOR 1. člen S tem odlokom Občina Trebnje, s sedežem v Trebnjem, 30. člen Goliev trg 5 (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor področju osnovnega glasbenega šolstva javni vzgojno-izo- nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v braževalni zavod Glasbeno šolo Trebnje. skladu z zakonom o šolski inšpekciji. Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nad- zoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. II. IME IN SEDEŽ ZAVODA

2. člen XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ime zavoda je: Glasbena šola Trebnje. Sedež zavoda je: Trebnje, Kidričeva ul. 11, 8210 31. člen Trebnje. Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. III. DEJAVNOST ZAVODA 32. člen Ravnatelj zavoda opravlja funkcijo ravnatelja do izteka 3. člen sedaj veljavnega mandata. Zavod opravlja javnoveljavne izobraževalne programe, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zako- 33. člen nom. Zavod lahko spremeni in razširi dejavnost le ob soglas- ju ustanovitelja. Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje po- Zavod je pravni naslednik Vzgojno-varstvenega zavo- trebe po osnovnem glasbenem izobraževanju za območje da Trebnje, ki je vpisan v sodni register pri registrskem Občine Trebnje. sodišču Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1/01431/00 in prevzame vse pravice in obveznosti tega za- 4. člen voda. Zavod opravlja javno službo na področju: – M/80.421 – glasbeno izobraževanje. 34. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o so- 5. člen glasju k statutarnemu sklepu Vzgojno-varstvenega zavoda Vzgojno-izobraževalni zavod glasbena šola poleg svoje Trebnje (Uradni list RS, št. 33/92 in 35/93) in statut VVZ registrirane dejavnosti, navedene v prejšnjem členu, spodbu- Trebnje. ja in organizira interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen povezuje s starši in drugimi uporabniki v 35. člen občini. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. IV. PEČAT ZAVODA

Št. 026/6-97 6. člen Trebnje, dne 19. februarja 1997. Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike Predsednik Slovenije, na obodu pa izpisano ime Glasbena šola Trebnje, Občinskega sveta Kidričeva 11. občine Trebnje Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi peča- dr. Marjan Peter Pavlin l. r. tov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni.

V. ORGANI ZAVODA

1149. 7. člen Organi zavoda so: Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, – svet zavoda, št. 12/91 in 8/96), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list – ravnatelj, RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in določil zakona o organizaci- – strokovni organi, ji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. – svet staršev. 12/96) ter 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 22. seji dne področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- 19. 2. 1997 sprejel či s pravili. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1661

1. Svet zavoda S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu 8. člen volitev se mora javno objaviti v zavodu. Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisi- niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- ja, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva niki staršev. člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika – trije predstavniki ustanovitelja, delavcev v svetu zavoda in mora imeti aktivno volilno pravi- – pet predstavnikov delavcev zavoda, co. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. – trije predstavniki staršev. Pet predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda se voli izmed vseh delavcev zavoda. 11. člen Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda nepo- Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima- sredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga jo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in določa zakon in ta odlok. reprezentativni sindikat. Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo občanov Občine Trebnje. volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- Člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo na konstitutivni mi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandida- seji predsednika in namestnika predsednika. tov. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta. Za člana rajo imeti pasivno volilno pravico. sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zapore- doma. 12. člen Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. zan s statusom njihovih otrok – učencev v zavodu. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovlje- na tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za 9. člen delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost Svet zavoda: predčasnih volitev. – imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – sprejema program razvoja zavoda, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi cednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zapo- uresničitvi, redne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- glasovati. mov, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, tudi glasovnica, če je volilec glasoval za več kandidatov, kot – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi jih je potrebno izvoliti. in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polo- – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in vica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. izobraževalnim delom v zavodu, – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih 13. člen določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev de- kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v javnosti, svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ- – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in je število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število mnenja o posameznih vprašanjih, glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavo- – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet za- du. voda, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi – odloča o najemanju kreditov, po predhodnem soglas- v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. ju ustanovitelja, – imenuje predstavnika zavoda v druge asociacije, b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih 14. člen in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% zavoda določene naloge. delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahte- vo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindi- a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda kat. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo 10. člen biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred klic. iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formal- dni pred potekom mandata svetu zavoda. no pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Stran 1662 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v 30 Če učiteljski zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet v svetu zavoda in določi dan glasovanja. zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo 18. člen aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavo- cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega da imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ven- dar največ za eno leto. 15. člen Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti rav- zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelova- natelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih os- nje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zade- mih dneh minister. vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelo- vanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. 3. Strokovni organi

2. Ravnatelj 19. člen Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, razrednik 16. člen in strokovni aktivi. Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravna- telj. 20. člen Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost Učiteljski zbor: dela zavoda. – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih poveza- Ravnatelj opravlja naslednje naloge: nih z vzgojno-izobraževalnim delom, – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, – pripravlja program razvoja zavoda, – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- mov ter dejavnosti, varja za njegovo izvedbo, – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, cev, – daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in – vodi delo učiteljskega zbora, pomočnika ravnatelja, – oblikuje predlog nadstandardnih programov, – odloča o vzgojnih ukrepih, – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. strokovnih delavcev, – organizira mentorstvo za pripravnike, 21. člen – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učite- Razrednik analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, ljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive učencev, sodeluje s starši, odloča o vzgojnih ukrepih ter in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), 22. člen – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmeta in obveznosti učencev, oziroma predmetnih področij. – odloča o vzgojnih ukrepih, Strokovni aktivi dajejo učiteljskemu zboru predloge za – določa sistemizacijo delovnih mest, izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pri- – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski pombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- odgovornosti delavcev, čene z letnim delovnim načrtom. – skrbi za sodelovanje zavoda z zdravstveno službo in – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi 4. Svet staršev predpisi. 23. člen 17. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v za- Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- vodu oblikuje svet staršev zavoda. je za vzgojitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem najmanj pet let delovnih izkušenj v glasbeni vzgoji ter ima vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv roditeljskem sestanku oddelka. mentor in opravljen ravnateljski izpit. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju Svet staršev: z Ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja je štiri – predlaga nadstandardne programe, leta. – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo storitvah, ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje us- – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o tanovitelja. letnem delovnem načrtu, Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja gla- – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- suje tajno. valni problematiki, Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1663

– obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobra- seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti ževalnim delom, in so določeni za poslovno skrivnost. – voli predstavnike staršev v svet zavoda in Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. skrivnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za poslovno skrivnost se štejejo: – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi VI. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE predpisi določeni za tajne, – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za 24. člen poslovno skrivnost, Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepre- – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj zavoda v okviru mičnine in opremo, ki jo je zavod Glasbena šola Trebnje, svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost, uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega od- – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči loka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje poslovno leto. pristojni organ ali druga organizacija. Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovi- telja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju X. SPLOŠNI AKTI ZAVODA ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prve- ga odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. 30. člen Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, 25. člen se uporabljajo določbe zakona. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz Zavod lahko v zadevah, ki jih ureja ta odlok ter drugih državnega proračuna in iz proračuna Občine Trebnje v skla- zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, du z zakoni in statutom Občine Trebnje, iz prispevkov star- uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila šev, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. sprejme svet zavoda. Z odlokom o proračunu Občine Trebnje se določi letna višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. 26. člen Pravila in splošni akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za plačilo 31. člen materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investici- je, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače. Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavod določi s pravili zavoda, ki ne smejo biti v neskladju z VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI zakonom in tem odlokom. ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

27. člen XI. NADZOR Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen samostoj- 32. člen no. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, Nadzor nad zakonitostjo dela javnega zavoda in nadzor s katerimi razpolaga. nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslo- skladu z zakonom o šolski inšpekciji. vanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

VIII. JAVNOST DELA 33. člen Svet šole opravlja svoje naloge do konstituiranja nove- 28. člen ga sveta zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom. Delo zavoda je javno. Javnost zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novi- 34. člen narjem in drugim predstavnikom javnosti. Ravnatelj šole opravlja funkcijo ravnatelja do izteka Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne more- sedaj veljavnega mandata. jo prisostvovati sejam ali drugim oblikam dela organov za- voda ter vzgojno-izobraževalnemu delu zavoda razen v pri- merih, kot je določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih 35. člen ravnatelj šole izrecno povabi. Zavod je pravni naslednik Zavoda Glasbena šola Treb- O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj zavoda ali nje, ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču oseba, ki jo pooblasti. Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1/03416-00 in prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda. IX. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI 36. člen 29. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o Ravnatelj zavoda in drugi delavci zavoda morajo varo- ustanovitvi Glasbene šole Trebnje (Uradni list RS, št. 5/93) vati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi in statut šole. Stran 1664 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

37. člen 1151. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94) in 18. člena statuta Občine Majšperk Št. 026/7-97 (Uradni list RS, št. 27/95, 47/96) je Občinski svet občine Trebnje, dne 19. februarja 1997. Majšperk na seji dne 1. 4. 1997 sprejel

Predsednik O D L O K Občinskega sveta o proračunu Občine Majšperk za leto 1997 občine Trebnje dr. Marjan Peter Pavlin l. r. 1. člen S proračunom Občine Majšperk za leto 1997 (v nadalj- njem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Majšperk.

MAJŠPERK 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1997 1150. znašajo 422,905.000 tolarjev in sicer: a) v bilanci prihodkov in odhodkov: Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin – prihodki 407,905.000 (Uradni list RS, št. 80/94) in 18. člena statuta Občine Majš- – odhodki 422,905.000 perk (Uradni list RS, št. 27/95, 47/96) je Občinski svet b) račun financiranja: občine Majšperk na seji dne 1. 4. 1997 sprejel – prihodki 15,000.000 – odhodki – O D L O K 3. člen o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk Prihodki se razdelijo na financiranje zagotovljene pora- za leto 1996 be in na financiranje drugih nalog občine. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova raz- 1. člen poreditev je zajeta v bilanci, ki je sestavni del proračuna. Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obči- ne Majšperk za leto 1996. 4. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren žu- 2. člen pan, ki je tudi odredbodajalec. Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1996 so naslednji: 5. člen 1. Proračun Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo namen- – skupaj prihodki 415,318.630,49 SIT sko. Za nakup opreme in investicijska dela, ki presegajo – skupaj odhodki 336,564.404,41 SIT vrednost, določeno za državni proračun, morajo dela biti – presežek prihodkov 78,754.226,08 SIT. oddana na podlagi javnega razpisa.

2. Sredstva rezerv 6. člen – prihodki tekočega leta 2,000.000,00 SIT. Sredstva proračuna se delijo v skladu z dinamiko pri- hodkov. 3. člen 7. člen Presežek prihodkov proračuna v višini 78,754.226,08 SIT se po zaključnem računu za leto 1996 razporedi za Za rezerve Občine Majšperk se izloča 0,5% prihodkov. prenos v naslednje leto. 8. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov pro- 4. člen računa izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerv občine sklada za leto 1996 v višini 2,000.000 SIT se prenese v ali pa se najame posojilo v višini največ 5% sprejetega prihodke tega sklada za leto 1997. občinskega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 5. člen O začasni uporabi sredstev občinskih rezerv in o najetju posojila odloča župan Občine Majšperk. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 9. člen Župan Občine Majšperk je pooblaščen, da odloča o Št. 061-25/97-11 uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi Majšperk, dne 1. aprila 1997. ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče lik- vidnosti proračuna. Predsednica Občinskega sveta 10. člen občine Majšperk Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Darinka Fakin, mag. l. r. RS, uporablja pa se od 1. 1. 1997 dalje. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1665

Št. 061-25/97-13 O D L O K Majšperk, dne 1. aprila 1997 o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 Predsednica za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 1996 Občinskega sveta občine Majšperk 1. člen Darinka Fakin, mag. l. r. S tem odlokom se za območje Občine Majšperk spre- menijo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000, dopolnjenega v letu BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94).

PRIHODKI SIT 2. člen 1. Prihodki za zagotovljeno porabo 223.855 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgo- 2. Davki in druge dajatve 105.296 ročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000, dopolnje- 3. Prenos prihodkov iz preteklega leta 78.754 nega v letu 1994, se nanašajo na spremembe kart v merilu SKUPAJ PRIHODKI 407.905 1:25000 in 1:5000, in sicer na zasnovo primarne rabe prosto- ra in zasnovo rudnin. ODHODKI Karte so sestavni del odloka. A/ Tekoči odhodki 1. Dejavnost občinskih organov 15.160 3. člen 2. Dejavnost občinske uprave 21.423 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 3. Izobraževanje 16.102 nem listu Republike Slovenije. 4. Socialno varstvo 25.372 5. Predšolska vzgoja 27.531 Št. 061-25/97-5 6. Kultura 4.763 Majšperk, dne 1. aprila 1997. 7. Šport 1.850 8. Zdravstvo 9.190 Predsednica 9. Raziskave 4.000 Očinskega sveta 10. Kmetijstvo 9.000 občine Majšperk 11. Razvoj 3.500 Darinka Fakin, mag. l. r. 12. Varstvo pred narav. in drugimi nesr. 16.320 13. Stanovanjska dejavnost 2.800 14. Komunalna dejavnost 9.180 15. Cestna dejavnost 23.750 1153. 16. Urejanje prostora in varstvo okolja 1.660 17. Drugi odhodki 5.393 Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju Skupaj tekoči odhodki 196.994 prostora v predhodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000, do- B/ Investicijski odhodki polnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 1. Občinska uprava 6.000 št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), in 18. člena statuta 2. Izobraževanje 35.000 Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 27/95, 47/96) je Občin- 3. Otroško varstvo 6.000 ski svet občine Majšperk na seji dne 1. 4. 1997 sprejel 4. Kultura 16.000 5. Šport 5.000 O D L O K 6. Varstvo pred narav. in drugimi nesr. 17.000 7. Stanovanjska dejavnost 5.000 o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin 8. Komunalna dejavnost 48.200 srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj 9. Cestna dejavnost 85.111 za obdobje 1986–1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 1996 Skupaj investicijski odhodki 225.911 1. člen SKUPAJ ODHODKI 422.905 S tem odlokom se za območje Občine Majšperk spre- menijo in dopolnijo prostorske sestavine srednjeročnega ZADOLŽEVANJE 15.000 družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990, do- polnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94).

2. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednje- 1152. ročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986– 1990, dopolnjenega v letu 1994, za območje Občine Majš- Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju perk so naslednje: prostora v predhodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in – v točki 5.1.19., to je območje Krajevne skupnosti 18. člen statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 27/95, Majšperk, se spremeni tabela tako: 47/96) je Občinski svet občine Majšperk na seji dne 1. 4. – v drugi vrsti se spremeni površina, tako da se spreme- 1997 sprejel njena druga vrsta glasi: Stran 1666 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

“S2 Medvedce 4,15 ha SKP PUP” Občinski svet občine Majšperk bo tekoče spremljal iz- – v deseti vrsti se spremeni površina, tako da se spre- vajanje tega odloka in v skladu z rastjo cen v gradbeništvu – menjena deseta vrsta glasi: ostala nizka gradnja po indeksih za obračun razlike v ceni “S10 Koritno 2,34 ha SKP PUP” gradbenih storitev, ki ga izdaja GZS – Združenje gradbeniš- – za predzadnjo vrsto se dodata novi vrsti, ki glasita: tva in IGM s sklepom valoriziral višino takse in povračila.” “P3 Bolfenk 1,87 ha kamnolom UN” “R1 Budno rekreacijsko območje z večnamen- 3. člen sko rabo (smučišče, kmetijstvo) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Sloveni- 2,51 ha PUP” je in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. – v točki 5.1.26., to je območje Krajevne skupnosti Žetale, se spremeni tabela tako: – za predzadnjo vrsto se doda nova vrsta, ki glasi: Št. 061-25/97-8 “P1 Žetale 10,37 ha kamnolom UN” Majšperk, dne 1. aprila 1997.

3. člen Predsednica Površine 1. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo Občinskega sveta za 2,25 ha. Površine 2. območja kmetijskih zemljišč se zmanj- občine Majšperk šajo za 2,82 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 1,73 ha. Darinka Fakin, mag. l. r. Površine ureditvenih območij se povečajo za 14,96 ha, povr- šine razpršene gradnje se povečajo za 4,90 ha.

4. člen Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000. Na teh kartah se spremeni zasnova primarne rabe prostora in zasno- 1155. va rudnin. Karte so sestavni del tega odloka. Na podlagi 2. člena odloka o spremembi odloka o taksi 5. člen za ustvarjanje odpadkov in povračila za izkoriščanje in rabo Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- pitne vode v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 21/97) nem listu Republike Slovenije. in 18. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 27/95, 47/96) je Občinski svet občine Majšperk na seji dne Opombe: 1. 4. 1997 sprejel SKP – stanovanjska, kmetijska, poslovna namembnost PUP – prostorski ureditveni pogoji S K L E P UN – ureditveni načrt

Št. 061-25/97-6 1 Majšperk, dne 1. aprila 1997. Vrednost takse za ustvarjanje odpadkov iz 4. člena odloka za ustvarjanje odpadkov in povračila za izkoriščanje Predsednica in rabo pitne vode v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. Občinskega sveta 27/96) se valorizira za 9,78% in znaša: občine Majšperk – za gospodinjstvo: 425,00 SIT/mes. od tega 261,30 Darinka Fakin, mag. l. r. SIT/mes. za sanacijo in širitev komunalne deponije v Brstju in 163,70 SIT/mes. za obratovanje in vzdrževanje komunal- ne deponije v Brstju, – za podjetja in ostale 2.133,20 SIT/mes. od tega 1.400,80 SIT/m3 za sanacijo in širitev komunalne deponije v 1154. Brstju in 732,40 SIT/m3 za obratovanje in zdrževanje komu- nalne deponije v Brstju. Na podlagi 61. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 80. člena zakona o varstvu 2 okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 18. člena statuta Občine Vrednost povračila za izkoriščanje in rabo pitne vode iz Majšperk (Uradni list RS, št. 27/95, 47/96) je Občinski svet 5. člena odloka za ustvarjanje odpadkov in povračila za občine Majšperk na seji dne 1. 4. 1997 sprejel izkoriščanje in rabo pitne vode v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 27/96) se valorizira in znaša 62,85 SIT/m3 od O D L O K tega: o spremembi odloka o taksi za ustvarjanje odpadkov – 11,25 SIT/m3 za izgradnjo globinskih vodnjakov in in povračila za izkoriščanje in rabo pitne vode varovanje vodnih virov, v Občini Majšperk – 13,20 SIT/m3 za tekoče in investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja in naprav, 1. člen – 38.40 SIT/m3 za izgradnjo vodovodnega omrežja v V 9. členu se črta besedilo “Komunalno podjetje Ptuj”. Občini Majšperk.

2. člen 3 Spremeni se 11. člen odloka tako, da glasi: Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in “Višina takse in povračila se povišujeta v skladu z prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, obra- rastjo cen gradbenih storitev – ostala nizka gradnja v Repub- čun se prične prvi dan naslednjega meseca po veljavnosti liki Sloveniji. sklepa. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1667

Št. 061-25/97-9 javnega vodovoda v naseljih na območju Občine Majšperk Majšperk, dne 1. aprila 1997. javno podjetje Komunalno podjetje d. d. Ptuj, ki izvaja lo- kalno javno službo vodooskrbe v skladu z določili zakona o Predsednica gospodarskih javnih službah. Občinskega sveta občine Majšperk 3 Darinka Fakin, mag. l. r. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.

Št. 061-24/2-97 Majšperk, dne 4. marca 1997.

1156. Predsednica Občinskega sveta Na podlagi 18. člena statuta Občine Majšperk (Uradni občine Majšperk list RS, št. 27/95, 47/96) in 16. člena odloka o ustanovitvi Darinka Fakin, mag. l. r. javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Majš- perk (Uradni list RS, št. 18/97) je Občinski svet občine Majšperk na seji dne 4. 3. 1997 sprejel

S K L E P o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svetu Osnovne šole Majšperk

1 Občinski svet občine Majšperk imenuje kot predstavni- ka ustanovitelja v svet zavoda Osnovne šole Majšperk: 1. Jožico Bezjak, Majšperk 85, 2. Vera Korže, Majšperk 96b, 3. Ireno Obreht, Breg 56. Popravek

2 V navodilu o pripravi investicijske dokumentacije in Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem spremljanju investicij, objavljenem v Uradnem listu RS, št. listu Republike Slovenije. 16/97 z dne 21. III. 1997, je v 15. členu pomotoma izpadlo besedilo drugega odstavka, ki glasi: Št. 061-24/6-97 “To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Majšperk, dne 4. marca 1997. Uradnem listu Republike Slovenije.” Predsednica Občinskega sveta občine Majšperk Lojze Janko l. r. Darinka Fakin, mag. l. r. Direktor Službe za zakonodajo

Popravek 1157. V odlokih o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- Na podlagi 11. člena odloka o gospodarskih javnih nega zavoda Osnovna šola Cankova in OŠ Tišina, objavlje- službah na območju Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 62/95) in 18. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, nih v Uradnem listu RS, št. 2-102,103/97 z dne 17. I. 1997, št. 27/95, 47/96) je Občinski svet občine Majšperk na seji se v 5. členu, v prvem odstavku prvi stavek pravilno glasi: dne 4. 3. 1997 sprejel Šolo zastopa in predstavlja ravnatelj.

S K L E P o izvajanju lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo Predsednik na območju Občine Majšperk Občinskega sveta občine Cankova-Tišina 1 Viktor Vrečič l. r. S tem sklepom se začasno ureja izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo na območju Občine Majš- perk. Popravek 2 Občinski svet občine Majšperk pooblašča začasno iz- V odloku o preimenovanju naselij Breg pri Velikem vajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo iz Gabru, Male Dole pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjur- Stran 1668 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997 ju, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 17-993/97, z dne VSEBINA 28. III. 1997, se 1. člen pravilno glasi: Naselja Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šent- jurju in Velike Dole pri Šentjurju se preimenujejo v: Breg pri Temenici, Male Dole pri Temenici in Velike Dole pri Temenici.

Uredništvo DRŽAVNI ZBOR Stran

1138. Zakon o tržni inšpekciji (ZTI) 1613 Popravek 1139. Zakon o začasnem zatočišču (ZZZat) 1615

V odloku o zaključnem računu proračuna Občine Ko- 1140. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih men za leto 1996, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 13- (ZAGA) 1618 725/97 z dne 7. III. 1997, se 3. člen pravilno glasi: 1141. Zakon o državnem pravobranilstvu Presežek prihodkov v višini 13,925.387 SIT se prene- (ZDPra) 1624 se v leto 1997.

Uredništvo USTAVNO SODIŠČE

1142. Odločba o razveljavitvi drugega odstav- ka 74. člena zakona o denacionalizaciji 1633 Popravek

Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na OBČINE območju Občine Podčetrtek, objavljen v Uradnem listu RS, št. 14-819/97 z dne 14. III. 1997, preklicujem. 1143. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- braževalnega zavoda Osnovna šola Treb- nje 1634 Župan Občine Podčetrtek 1144. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- Marjan Drofenik, dipl. inž. str. l. r. braževalnega zavoda Osnovna šola Mir- na (Trebnje) 1639 1145. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- Popravek braževalnega zavoda Osnovna šola Mo- kronog (Trebnje) 1643 V odloku o komunalnih taksah v Občini Videm, ob- 1146. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- javljenem v uradnih objavah Občine Videm “Naš glas” št. braževalnega zavoda Osnovna šola Dr. 1, letnik 2 z dne 7. 3. 1997 se popravi: Pavla Lunačka Šentrupert (Trebnje) 1648 – v 3. členu zadnji stavek v prvem odstavku tako, da 1147. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- pravilno glasi: braževalnega zavoda Osnovna šola Veli- Takso v letnem znesku odmerja, pobira in izterjuje ki Gaber (Trebnje) 1652 Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ptuj, po odločbah zakona o davčnem postopku (Uradni list 1148. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- RS, št. 18/96). varstvenega zavoda Trebnje 1656 – v prvem odstavku 7. člena drugi stavek in drugi 1149. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- odstavek tako, da pravilno glasita: braževalnega zavoda Glasbena šola Taksnemu zavezancu v letnem znesku se plačilo od- Trebnje 1660 meri z odločbo. O plačilu dnevne komunalne takse se taksnemu zave- 1150. Odlok o zaključnem računu proračuna zancu izda ustrezno potrdilo. Občine Majšperk za leto 1996 1664 – 8. člen in pravilno glasi: 1151. Odlok o proračunu Občine Majšperk za Prisilna izterjava komunalnih taks se opravi po določ- leto 1997 1664 bah zakona o davčnem postopku. – v 10. členu prvi stavek tako, da glasi: 1152. Odlok o spremembah in dopolnitvah pro- Podatke o taksnih obveznostih zbira uprava Občine storskih sestavin dolgoročnega plana Ob- Videm na podlagi prijav zavezancev, izdanih dovoljenj čine Ptuj za obdobje 1986–2000 za ob- pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter močje Občine Majšperk, dopolnjenega v prijave službe komunalnega nadzora. letu 1996 (Majšperk) 1665 1153. Odlok o spremembah in dopolnitvah pro- Predsednik storskih sestavin srednjeročnega družbe- Občinskega sveta nega plana Občine Ptuj za obdobje 1986– občine Videm 1990 za območje Občine Majšperk, Friderik Bračič l. r. dopolnjenega v letu 1996 (Majšperk) 1665 Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1669

Stran Stran

1154. Odlok o spremembi odloka o taksi za – Popravek dveh odlokov o ustanovitvi jav- ustvarjanje odpadkov in povračila za iz- nega vzgojno-izobraževalnega zavoda koriščanje in rabo pitne vode v Občini Osnovna šola Cankova in OŠ Tišina 1667 Majšperk 1666 – Popravek odloka o preimenovanju nase- 1155. Sklep o vrednosti takse za ustvarjanje lij Breg pri Velikem Gabru, Male Dole odpadkov in vrednosti povračil za izko- pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjur- riščanje in rabo pitne vode (Majšperk) 1666 ju 1667 1156. Sklep o imenovanju predstavnikov usta- – Popravek odloka o zaključnem računu novitelja v svetu Osnovne šole Majšperk 1667 proračuna Občine Komen za leto 1996 1668 1157. Sklep o izvajaju lokalne javne službe os- krbe s pitno vodo na območju Občine – Popravek razpisa rednih volitev v svete Majšperk 1667 krajevnih skupnosti na območju Občine Podčetrtek 1668 – Popravek navodila o pripravi investicij- ske dokumentacije in spremljanju inve- – Popravek odloka o komunalnih taksah v sticij 1667 Občini Videm 1668

PREDPISI O GRADITVI OBJEKTOV GRADBENA POGODBA Tretja spremenjena in dopolnjena izdaja STATUT INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE, ki je bil sredi februarja 1997 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je vzrok, da je založba Uradni list izdala tretjo spremenjeno in dopolnjeno izdajo zelo iskane zbirke predpisov o graditvi objektov. Knjižici smo dodali novih 50 strani z določbami omenjenega statuta. Uvodoma so v njej pojasnila k nekaterim spremembam zakona o graditvi objektov, ki jih je pripravila sodelavka Ministrstva za okolje in prostor, dipl. iur. Alenka de Jong Nemanič. Med zakoni je najprej objavljeno veljavno besedilo zakona o graditvi objektov, sledijo pa mu zakoni o urejanju prostora, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter o stavbnih zemljiščih. V drugem delu knjige je ponatisnjeno XIII. poglavje zakona o obligacijskih razmer- jih z naslovom Gradbena pogodba s komentarjem pok. prof. dr. Stojana Cigoja. Dodane pa so tudi gradbene uzance.

Cena 2205 SIT (10406) Stran 1670 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

Pravkar izšlo! PREDPISI O DELOVNIH RAZMERJIH, PLAČAH, ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (četrta spremenjena in dopolnjena izdaja)

Od 18. januarja 1997 dalje ureja porodniški dopust nov pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka, ki ga morajo poznati vsi delodajalci in vse matere, ki so ali bodo na porodniškem dopustu. To pa je samo ena od novosti v novi izdaji Zbirke predpisov o delovnih razmerjih in zaposlovanju. V knjigi so poleg veljavnih zakonov o delovnih razmerjih objavljeni tudi: – poglavje o plačah iz socialnega sporazuma za leto 1996 in zakon o njego- vem izvajanju, – splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in njene razlage, – prečiščeno besedilo zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, – zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, – novi pravilniki o izvajanju ukrepov in programov aktivne politike zapo- slovanja, o štipendiranju itd.

Cena: 2100 SIT (10399)

Naročila sprejema ČZ URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, 1000 LJUBLJANA, SLOVENSKA 9, p.p. 379/VII. Pošljete jih lahko po telefaksu 125 14 18. Vse naše publikacije lahko kupite neposredno v prodajnem oddelku vsak dan od 7.30 do 12.30, ob sredah tudi od 15. do 17. ure. Informacije dobite na tel. 061/125 02 94. Št. 20 – 10. IV. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1671

Izšel je CD-ROM Uradnega lista Republike Slovenije – letnik 1996 Zgoščenka (CD-ROM) vsebuje celotno vsebino (več kot 14.000 strani) uradnega lista letnika 1996. Oblika je enaka kot pri prvi tovrstni izdaji (letnik 1995), ki je med uporabni- ki imela zelo lep uspeh, predvsem zaradi izredne prijaznosti pri uporabi v okolju Win- dows. Na zaslonu se posamezne številke uradnega lista pojavljajo prav v takšni obliki kot na papirju! Letno kazalo predpisov (register) je v celoti povezano s posameznimi številkami, tako da je s klikom miške možno takoj dobiti tisto stran, kjer je predpis objavljen. Znotraj ene številke je možno iskanje po polnem besedilu, kopiranje besedil in tiskanje posamez- nih strani. Kot novost je uvedena tudi možnost hitrega iskanja po polnem besedilu vseh številk skupaj (je le nekaj posebnosti pri iskanju besed, ki vsebujejo šumnike, za kar so pripravljena posebna navodila). Velika prednost tega novega medija pred klasičnim (papir) je tudi v veliko manjšem fizičnem obsegu. Če je arhiviranje nekaj letnikov uradnega lista doslej zahtevalo celotno omaro, bo odslej zadostoval manjši predal. Zgoščenka je za arhiviranje idealna tudi zaradi popolne trajnosti in nespremenljivosti laserskega zapisa na njej. Ker ČZ Uradni list RS od 1. januarja 1997 izdaja uradne liste tudi sprotno prek Interneta, priporočamo kombinacijo uporabe obeh oblik. Praviloma bo zgoščenka namenjena za arhiviranje in uporabo za nazaj (izhajala bo enkrat letno), Internet pa za sprotno uporabo med letom.

Cena: 16.000 SIT (brez davka)

Cene za večuporabniško rabo CD-ROMA – licence

Število Cena uporabnikov 2–5 19.200 6–10 24.000 11–25 32.000 26–50 48.000

Cena za več kot 50 uporabnikov bo dogovorjena z naročnikom posebej.

Enake cene veljajo za letnik 1995 Stran 1672 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 20 – 10. IV. 1997

URADNI LIST RS NA INTERNETU http://www.uradni-list.si

Uradni list RS je v elektronski obliki začel izhajati na Internetu 1. januarja 1997. Poizku- sno obdobje prvih treh mesecev kaže, da je bila izbrana najboljša možna oblika – PDF format, ki zagotavlja fotografsko enak posnetek uradnega lista, kot je original v pisni obliki. To je za uporabnike kar najbolj prijazno in pregledno. Ker nosijo datoteke s seboj vse informacije o obliki (pisave, razporeditev, grafike itd.), so uporabljive in enake v najrazličnejših okoljih (DOS, Windows, UNIX, Macintosh itd.). Že v prvem mesecu namestitve se je pokazalo med uporabniki izredno zanimanje, ki se bo s povečanjem funkcionalnosti v naslednjih mesecih gotovo le še stopnjevalo. Omogočeno bo tudi hitro iskanje po celotnem besedilu (vseh številk hkrati) in prikaz (samo) strani z zadetki (indeksiranje). Uporabnikom ne bo treba posnemati (download) celotnih številk, saj bo možno pregledovanje posameznih strani (t. i. “byte serving”). To bo omogočalo kvalitetno citiranje predpisov (kot povezave – linki) v katerihkoli zunanjih elektronskih dokumentih (strokovni članki, judikati, sodne vloge, čistopisi, registri itd.). Sistem bo sledil najnovejšemu razvoju informacijskih tehnologij, tako da bo distribucija uradnih listov naročnikom omogočena tudi po načelu t. i. “webcasting”. Financiranje zahtevne strojne, programske in komunikacijske opreme seveda ne omogoča, da bi ČZ Uradni list lahko brezplačno kvalitetno pripravil, obdelal, distribuiral in servisi- ral elektronske oblike uradnih listov. Tako kot za tiskane izdaje tudi za uradni list na Internetu uvajamo naročnino. Njena višina ne bo presegala naročnine za tiskano izdajo. Naročniki obeh izdaj pa bodo imeli pri elektronski obliki znaten popust. Zelo ugodna bo tudi cena večuporabniške naročnine, še posebej za večje sisteme, ki bodo lahko na podlagi izdanega certifikata uradne liste uporabljali tudi v internih omrežjih (intranet). Naročnino za Uradni list RS na Internetu bomo uvedli 1. julija 1997. Do sredine leta bo uporaba sicer še brezplačna, vendar se bo treba najprej prijaviti ter uporabljati dodeljeno uporabniško ime in geslo (predvidoma od aprila 1997 dalje). Čeprav je še dovolj časa za brezplačno testiranje in poizkusno uporabo, priporočamo čimprejšnje naročilo na elek- tronsko obliko uradnega lista, tako da bo prehod na redno delovanje po 1. juliju 1997 čimbolj tekoč. Vsi naročniki tiskane izdaje uradnega lista boste v naslednjih dneh po pošti dobili vabilo, da naročite uradni list na CD ROMU letnika 1995 in 1996 (za arhiviranje), in vabilo, da naročite uradni list na Internetu. Priporočamo Vam, da čimprej vrnete izpolnjene naročil- nice. Tako boste kot naročniki pravočasno dobili uporabniška imena, gesla, navodila za uporabo elektronskega podpisa itd.

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Lojze Janko – Založnik Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1997 je 13.860 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, šef računovodstva 125 14 19, prodaja 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – Žiro račun 50100-603-40323 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tar. št. 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. I. 1992)