41/99, Uredbeni

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 41 1. 6. 1999

DRŽAVNI ZBOR 2. člen (pravni položaj) Zbornica je pravna oseba javnega prava. 2025. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) Kot pravna oseba je zbornica lahko lastnica premičnih in nepremičnih stvari, lahko pridobiva pravice in prevzema Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena obveznosti, lahko ustanavlja pravne osebe oziroma se vanje vključuje. in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije Sedež zbornice je v Ljubljani. izdajam U K A Z 3. člen o razglasitvi zakona o Kmetijsko gozdarski (pojem kmetijstva in gozdarstva) zbornici Slovenije (ZKGZ) Po tem zakonu pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spa- Razglašam zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slo- dajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in venije (ZKGZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slove- živinorejo ter lovstva; gozdarstvo razen storitev za gozdars- nije na seji 20. maja 1999. tvo; ribištvo in ribogojstvo razen storitev, povezanih z ribiš- tvom, in storitev, povezanih z ribogojstvom. Kmetijski, ribiški oziroma gozdarski obrat (v nadaljnjem Št. 001-22-76/99 besedilu: kmetijski oziroma gozdarski obrat) je gospodarska celota, ki jo sestavljajo gospodarski objekti z opremo, v Ljubljana, dne 28. maja 1999. katerih se opravlja katera od dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, skupaj s stanovanjskim objektom in pripadajočimi kmetijskimi zemljišči ali gozdovi, ne glede na Predsednik organizacijsko obliko. Posamezno kmetijsko ali gozdarsko Republike Slovenije gospodarstvo lahko sestavlja več kmetijskih oziroma gozdar- Milan Kučan l. r. skih obratov, če so povezani z enotnim vodenjem. Med kmetijske oziroma gozdarske obrate se po tem zakonu štejejo tudi gospodarski obrati, to so gospodarske celote objektov z opremo, ki so potrebni za opravljanje Z A K O N določene gospodarske dejavnosti, ki predelujejo pretežno O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI lastni pridelek oziroma lastne proizvode glavnega kmetij- SLOVENIJE (ZKGZ) skega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: stranski obrati), in gospodarski obrati, ki izdelujejo oziroma vzdržujejo opremo pretežno za potrebe glavnega kmetij- I. POLOŽAJ IN DELOVNO PODROČJE KMETIJSKO skega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: po- GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE možni obrati). Za pridelovanje vrtnin kot kmetijsko dejavnost se po 1. člen tem zakonu ne štejejo urejanje in vzdrževanje vrtov ter par- (ustanovitev) kov, izdelovanje vencev, šopkov in podobnih izdelkov, trgo- V Republiki Sloveniji se ustanovi Kmetijsko gozdarska vanje s temi izdelki oziroma storitvami, razen če se te dejav- zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). nosti opravljajo v stranskem kmetijskem obratu, ki pretežno Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje zbornica, so: uporablja lastne pridelke glavnega obrata in ima v razmerju – varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdars- do tega obrata tudi manjši obseg poslovanja. tva in ribištva; – svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki 4. člen opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost; (delovno področje) – pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega Pri uresničevanju svojega namena zbornica opravlja kmetovanja, gozdarstva in ribištva. zlasti naslednje naloge: Stran 4866 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter močju organizirajo naslednje območne enote: Brežice, Ce- daje predloge za njun skladen razvoj; lje, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska So- – oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodar- bota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj skega sistema in ekonomske politike; Gradec. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zade- – oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje vah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skup- delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno na stališča. in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gos- Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko podarski ribolov in ribogojstvo; zbornica na predlog območne enote oziroma občin z dolo- – spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pri- čenega gospodarsko zaključenega območja organizira iz- stojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in postave območne enote za to gospodarsko območje. nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo; 6. člen – daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov (statut) ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo in Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo intere- način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obvez- se kmetijstva in gozdarstva; nosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; po- – opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na po- drobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in dročju kmetijstva, gozdarstva in ribištva; njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter – skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, man- govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih datno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenova- živali, poleg drugih pristojnih inštitucij; nja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, – skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in usposabljanje svojih članov; pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne – podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetij- enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice skimi in gozdarskimi obrati; in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način – zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posre- financiranja zbornice ter višino zborničnega prispevka; na- duje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama; čin opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; raz- – v mejah, ki jih določata zakon in statut, zastopa člane polaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splo- nosilci javnih pooblastil; šne akte zbornice. – vodi seznam svojih članov; Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbor- – opravlja druge naloge. nice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje Zbornica izvršuje javna pooblastila, ki se določijo z javnih pooblastil in zborničnega prispevka, soglasje Vlada zakonom. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih Republike Slovenije. pooblastil, so javne listine. 7. člen Dejavnost zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanaša na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse (razmerje med zbornico in upravnimi organi, organi lokalnih kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zako- Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci jav- nom ni drugače določeno. nih pooblastil seznanijo zbornico s predlaganimi ukrepi, ki Za vzpostavitev in vodenje seznama članov iz predzad- jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, nje alinee prvega odstavka tega člena ima zbornica pravico gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v do vpogleda in uporabe podatkov in evidenc: primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava – o enotni matični številki občana, imenu in priimku ter ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici naslovu fizične osebe iz Centralnega registra prebivalstva in gradiv v mnenje. podatke o pravni osebi iz Poslovnega registra Slovenije; Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci jav- – o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (enotna nih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delov- matična številka občana, ime, priimek in naslov lastnika ter no področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in katastrski dohodek zemljišč) iz zemljiške knjige in zemljiške- pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelo- ga katastra; vanje. – o pokojninskih in invalidskih zavarovancih ter upoko- Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil, ki jih izvaja jencih na podlagi kmetijske dejavnosti (ime in priimek, na- zbornica, opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti. slov in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za Nadzor nad izvajanjem programa dela zbornice in kme- pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije; tijsko-gozdarskih zavodov izvaja ministrstvo, pristojno za – o osebah, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko kmetijstvo in gozdarstvo. dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi; II. ČLANSTVO – o pravnih osebah, ki so članice zbornice, iz Poslov- nega registra Slovenije. 8. člen (fizične in pravne osebe) 5. člen Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene s (organizacijske enote) tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (v interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem ob- nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani). Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4867

Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na 11. člen področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice raz- (prostovoljni člani) vrščeni v dve volilni skupini. O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih čla- Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega ponov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po vezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti. prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v 9. člen petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z (prva volilna skupina) odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pra- Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpol- vic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh njujejo enega od naslednjih pogojev: po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po – če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice. uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na ob- Prostovoljno članstvo preneha: močju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetij- – zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če sko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom na- 20.000 tolarjev, ta znesek pa se valorizira v skladu s splo- slednjega koledarskega leta; šnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka; – zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe; – osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško – zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočna dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot odločba, ki jo izda upravni odbor zbornice potem, ko ugoto- samostojni podjetniki posamezniki; vi, da član ne izpolnjuje več pogojev za članstvo ali kljub – če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega opominu ne izpolnjuje članskih obveznosti, zlasti do plačila ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, prispevka. V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona da se izjavi o izključitvenih razlogih. kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka; III. ORGANI IN DELOVANJE ZBORNICE – osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje. 12. člen Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in (organi) v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, Obvezni organi zbornice so: če imajo na območju Republike Slovenije katastrski doho- – svet zbornice; dek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti. – upravni odbor zbornice; Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne – nadzorni odbor zbornice; izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem odstavku – predsednik in dva podpredsednika zbornice; tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo – častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbor- zbornice. nice; – direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: 10. člen direktor). (druga volilna skupina) Obvezni organi območne enote so: Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki ima- – svet območne enote; jo sedež v Republiki Sloveniji in: – predsednik in dva podpredsednika območne enote; – so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na – vodja območne enote. območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava ozi- Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali roma upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma – se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ri- stalna ali občasna delovna telesa. Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in biško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma pravno obliko. imenovani, vendar le še za naslednji mandat. Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo 13. člen zbornice, če so njihovi člani osebe iz prve volilne skupine in (sestava in delovno področje sveta) je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom in gozdarstvom, zlasti če na območju Republike Slovenije oprav- Svet zbornice ima po šest članov z območja vsake območne enote iz 5. člena tega zakona, pri čemer se iz prve ljajo eno ali več od naslednjih dejavnosti: volilne skupine volijo štirje člani sveta, iz druge volilne skupi- – skupna uporaba kmetijskih objektov, strojev in na- ne pa dva člana sveta. prav; Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge: – predelava kmetijskih in gozdnih proizvodov iz dejav- – izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in nosti, ki so povezane s kmetijstvom; dva podpredsednika sveta zbornice; – skladiščenje in prodaja kmetijskih in gozdnih proizvo- – voli predsednika, oba podpredsednika in druge čla- dov ter proizvodov iz stranskih dejavnosti, ne glede na stop- ne upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora njo obdelave ali predelave; zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo – prodaja blaga za potrebe kmetijstva, vključno za predsednika in podpredsednika; stanovanjska in gospodarska poslopja ter za stranske de- – na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter javnosti. njegovega namestnika; Stran 4868 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote; 16. člen – sprejema letni program dela in proračun; (upravni odbor – delovno področje) – določa stopnjo zborničnega prispevka; Upravni odbor zbornice vodi in organizira delo zborni- – obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o ce in opravlja personalne in finančne zadeve, kolikor te poročilu o finančnih sredstvih; zadeve niso pridržane svetu zbornice in predsedniku. Uprav- – sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem ni odbor pripravlja dnevni red za seje sveta zbornice. proračunu; V upravni odbor zbornice je lahko izvoljena oseba, ki je – sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik član sveta zbornice. V skladu s statutom lahko svet zbornice o svojem delu; – usmerja delo območnih enot; izvoli določeno število, vendar ne več kot eno tretjino od – opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statu- vseh članov upravnega odbora tudi izmed priznanih strokov- tom. njakov, katerih strokovno, raziskovalno, pedagoško ali Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst znanstveno delo je povezano s kmetijstvom ali gozdarstvom. članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj Upravni odbor zbornice odloča tudi o nastanku in pre- enim članom. nehanju obveznega članstva, če se o tem pojavi dvom ali Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge: spor, ter o sprejemu in prenehanju oziroma izključitvi iz – voli predsednika in oba podpredsednika sveta ob- prostovoljnega članstva. močne enote; Če je svet zbornice razpuščen, upravni odbor opravlja – obravnava letni program dela območne enote in ga svoje funkcije do izvolitve novega upravnega odbora. predlaga svetu zbornice; V času od razpustitve sveta zbornice do prve seje no- – predlaga letno poročilu o delu in o porabi finančnih voizvoljenega sveta sme upravni odbor zbornice opravljati sredstev in ju predlaga svetu zbornice; samo zadeve, ki spadajo v redno poslovanje. – obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in pred- 17. člen loge; (predsednik in podpredsednika) – sprejema poslovnik o svojem delu; – opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statu- Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico. S tom zbornice. statutom zbornice pa se lahko določena pooblastila predsednika zbornice prenesejo na direktorja oziroma druge 14. člen pooblaščence. Predsednik upravnega odbora zbornice je (sklepčnost in večina) hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega od- Če s tem zakonom ni drugače določeno, svet zbornice bora zbornice pa sta hkrati podpredsednika zbornice. oziroma območne enote lahko sklepa, če je na seji navzočih Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno več kot polovica članov sveta, sklep pa je sprejet, če je za zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktor- njegov predlog glasovala večina navzočih članov. jem. Če svet zbornice pri izvedbi volitev zaradi enakega Predsednik sveta območne enote je hkrati predsednik števila glasov “za” in “proti” ne sprejme odločitve, odloči območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta glas predsednika sveta zbornice, če svet pred izvedbo voli- hkrati podpredsednika območne enote. tev ne odloči drugače. Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika zbornice oziroma območne enote. 15. člen Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od (razpust sveta) podpredsednikov, ki ga določi predsednik. Svet zbornice lahko odloči o svoji predčasni razpustitvi Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno prene- in o razpisu novih volitev. Takšen sklep lahko sprejme le, če ha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve. je na seji navzoča več kot polovica članov, ki so bili izvoljeni v vsaki volilni skupini, če je za predlog glasovala več kot 18. člen polovica navzočih članov iz vsake volilne skupine. (nadzorni odbor zbornice) Sklep o razpustitvi sveta zbornice lahko svet zbornice Nadzorni odbor nadzoruje celotno poslovanje zbornice sprejme, če so izpolnjeni naslednji pogoji: in o svojem delu poroča svetu zbornice. – če najmanj tretjini od celotnega števila članov, ki so Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpred- bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, preneha mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta; sednik in trije člani. – če ne izpolnjuje svojih nalog; Nadzorni odbor mora kot kolegijski organ nadzorovati – če večkrat prekorači svoje delovno področje. zlasti zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pra- Nadzorni odbor ali član sveta zbornice lahko, kadar vilnost poslovanja. Nadzorni odbor lahko zahteva vse podat- meni, da obstajajo razlogi iz druge ali tretje alinee prejšnje- ke in obvestila, ki so potrebna za vestno opravljanje njegovih ga odstavka, predlaga razpustitev sveta zbornice. Svet zbor- nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k nice mora o predlogu za razpust sveta zbornice odločiti v svojemu delu povabi tudi izvedence. 30 dneh. V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni Svet zbornice lahko iz razlogov iz drugega odstavka skupini. V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani uprav- tega člena oziroma če je najmanj polovici od celotnega nega odbora zbornice in tudi ne direktor oziroma vodja števila članov sveta območne enote, ki so bili izvoljeni v območne enote ter njuna namestnika. posamezni volilni skupini, prenehal mandat in ni namestni- Če članu nadzornega odbora funkcija preneha pred- kov, ki bi stopili na izpraznjena mesta, razpusti tudi svet časno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega območne enote. člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne do- Članom sveta, ki so bili vanj izvoljeni po predčasni be. Če se svet zbornice predčasno razpusti, nadzorni od- razpustitvi sveta, traja mandat do izteka tekoče splošne štiri- bor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega letne mandatne dobe, kot velja za druge svete. odbora. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4869

19. člen Stopnjo zborničnih prispevkov določi svet zbornice naj- (častno razsodišče) pozneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto. Zbor- Pri zbornici deluje častno razsodišče. nični prispevki se plačujejo na načini in v roku, ki ga določi Častno razsodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in svet zbornice s splošnim aktom. krepitev dobrih poslovnih običajev. Republika Slovenija zagotavlja zbornici v skladu z let- Častno razsodišče odloča: nim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavo- – o kršitvah dobrih poslovnih običajev; dov, h katerim da letno soglasje vlada, iz proračuna sredstva – o kršitvah statuta, drugih splošnih aktov ter sklepov za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcij- organov zbornice, če je to določeno s statutom zbornice. ske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih Častno razsodišče obravnava zadeve iz prejšnjega od- vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti kme- stavka, odloča o odgovornosti ter izreka kršilcem ukrepe, tijsko-gozdarskega zavoda, katerih financiranje ni zagotov- določene v statutu zbornice. ljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov. Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo častne- Nadzor nad porabo sredstev zbornice izvaja računsko ga razsodišča urejajo statut in drugi splošni akti zbornice. sodišče. 20. člen 23. člen (stalna arbitraža) (zbornični prispevek A) Pri zbornici deluje stalna arbitraža, ki rešuje spore iz medsebojnih poslovnih odnosov med člani zbornice; med Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so ena člani in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami; spore glede izmed oseb iz prve in četrte alinee prvega odstavka in osebe obveznega članstva, sprejema oziroma izključitve iz članstva iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, ki so hkrati tudi zbornice. zavezanci za plačilo davka od dohodka iz kmetijstva. Zave- Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo stalne zanci za plačilo zborničnega prispevka A so tudi pravne arbitraže urejajo statut in drugi splošni akti zbornice. osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavno- 21. člen sti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij (strokovne in druge službe) glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti. Za poslovanje službe zbornice skrbi zbornični urad, ki Osnova za zbornični prispevek A je višina katastrskega ga pod nadzorom predsednika zbornice vodi direktor. dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po pred- Za poslovanje območne enote skrbi tajništvo, ki ga pod pisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki se zmanjša za nadzorom predsednika sveta območne enote vodi vodja katastrski dohodek, od katerega se davek iz kmetijstva po območne enote. 29. in 30. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. Direktorja in njegovega namestnika imenuje svet zbor- 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in nice na predlog upravnega odbora zbornice. 44/96) ne plačuje, in za olajšave v primeru naravnih nesreč. Vodjo območne enote in njegovega namestnika imenu- Zbornični prispevek A se odmeri v odstotku od katastr- je svet zbornice na predlog direktorja. skega dohodka, ki mora biti enak za vse zavezance na Po preteku štiriletne mandatne dobe je ista oseba lah- območju Slovenije. ko ponovno največ še enkrat imenovana za funkcijo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena. 24. člen Zbornica ima strokovne službe, ki skrbijo za izvajanje nalog zbornice in za pripravo usklajenih programov dela (zbornični prispevek B) kmetijskih strokovnih služb v kmetijsko-gozdarskih zavodih Zbornični prispevek B plačujejo osebe iz druge in tretje in izdelavo njihovih finančnih načrtov. alinee prvega odstavka in iz četrtega odstavka 9. člena tega Za obračunavanje plač delavcev v zbornici in kmetij- zakona, ki dosegajo dohodke s kmetijsko proizvodnjo, dolo- sko-gozdarskih zavodih se uporabljajo predpisi o razmerjih čeno v predpisih o dohodnini, ali so se na svojo zahtevo plač v državnih organih oziroma o javnih uslužbencih. priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki in so za te dohodke zavezanci za davek iz dejavnosti. Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravlja- IV. FINANCIRANJE ZBORNICE nja dejavnosti, ki se ne zmanjša za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. 22. člen (prihodki) 25. člen Sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, zbornica pridobiva: (zbornični prispevek C) – z zborničnim prispevkom; Zbornični prispevek C plačujejo pravne osebe iz druge – s prihodki iz lastne dejavnosti; alinee prvega odstavka in iz drugega odstavka 10. člena – s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo tega zakona. država, občine in druge lokalne skupnosti; Osnova za zbornični prispevek C je znesek obračuna- – z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno). ne amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu. Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. S sredstvi, zbranimi na podlagi prvega odstavka tega 26. člen člena, razpolaga zbornica in pri tem zagotavlja tudi gmotne pogoje za delo območnih enot in izpostav ter kmetijsko- (odmera in pobiranje prispevkov) gozdarskih zavodov. Zbornične prispevke odmerja in pobira ter v skladu s Zbornica se lahko tudi zadolžuje do vrednosti 15% predpisi izterja zbornica, lahko pa to nalogo prenese na premoženja, s katerim razpolaga. drugega. Stran 4870 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

V. VOLITVE V SVET ZBORNICE od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta. 27. člen (obdobja rednih volitev) 34. člen Redne volitve v svet zbornice se opravijo vsaka štiri (volilni imenik za prvo volilno skupino) leta. Volitve v svet zbornice v prvi volilni skupini se opravijo na podlagi volilnega imenika, ki ga sestavi komisija za sesta- 28. člen vo volilnega imenika na podlagi seznama članov zbornice. (pasivna in aktivna volilna pravica) Komisijo imenuje direktor. V prvi volilni skupini ima pravico voliti in biti izvoljen za Član zbornice se vpiše v volilni imenik za območje člana sveta zbornice član zbornice, ki je na dan glasovanja volišča, na katerem ima stalno prebivališče. Če član zborni- dopolnil najmanj 18 let starosti. ce nima stalnega prebivališča na območju Republike Slove- Za člana sveta zbornice iz druge volilne skupine je nije, se vpiše v volilni imenik za volišče, ki ga določi komisija lahko izvoljena fizična oseba, ki je članica uprave oziroma za sestavo volilnega imenika glede na to, kje v Republiki drugega organa, ki vodi poslovanje pravne osebe – članice Sloveniji opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. zbornice. Če član zbornice ni vpisan v volilni imenik, lahko glasuje na podlagi potrdila, ki mu ga izda komisija za sestavo 29. člen volilnega imenika. (način volitev) 35. člen Osebe iz prve volilne skupine volijo člane sveta zborni- (volitve v prvi volilni skupini) ce na podlagi splošne in enake volilne pravice. Osebe iz druge volilne skupine volijo člane sveta zbor- Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih eno- nice po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh tah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli štiri člane. oseb. Volilna enota obsega območje območne enote. Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih 30. člen predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. (razpis volitev) Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, Volitve v svet zbornice razpiše upravni odbor zbornice. določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organi- Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme zacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov preteči manj kot 40 dni. podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti. 31. člen Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina (volilni organi) članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi naj- Volitve vodi volilna komisije zbornice. Volilno komisijo manj 20 članov zbornice. zbornice imenuje upravni odbor zbornice. Sestavljajo jo pred- Glasuje se o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se sednik in trije člani ter njihovi namestniki. obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se Volitve izvajajo volilna komisija območne enote ali volil- glasuje. na komisija volilne enote, ki ju sestavljajo predsednik in trije V volilni enoti se mandate dodeljuje listam kandidatov člani ter njihovi namestniki. po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se Delo na volišču vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. ena do štiri (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni 32. člen so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov. (naloge volilnih komisij) Volilna komisija zbornice: 36. člen – skrbi za enotno uporabo določb zakona in statuta (volitve v drugi volilni skupini) zbornice, ki se nanašajo na postopek volitev; Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem – imenuje volilne komisije območnih oziroma volilnih telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe – enot; članice zbornice enega ali več predstavnikov. – usklajuje delo volilnih komisij območnih enot; Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem. – daje navodila v zvezi z izvajanjem volitev; – potrjuje kandidature oziroma liste kandidatov ter se- 37. člen stavlja seznam kandidatur oziroma list kandidatov; (določbe o volitvah v statutu zbornice) – ugotavlja izid volitev v svet zbornice. Podrobnosti v zvezi s postopkom kandidiranja, glaso- Volilna komisija območne oziroma volilne enote izvaja vanjem in ugotavljanjem izida glasovanja določi statut zbor- neposredno tehnično delo pri izvedbi volitev ter določa vo- nice. Statut lahko določi tudi volilne enote za volitve članov lišča in imenuje volilne odbore. sveta zbornice.

33. člen 38. člen (predčasno prenehanje mandata) (smiselna uporaba predpisov o volitvah v Če preneha mandat članu sveta zbornice med traja- Državni zbor in o splošnem upravnem postopku) njem mandata sveta, postane član sveta za preostanek man- Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in datne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil postopka izvedbe glasovanja ter rokov za uveljavljanje vars- izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če takega kandida- tva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ta ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je ki ureja volitve v Državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4871 varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe za- Zavezanci morajo zbornični prispevek plačevati od pr- kona, ki ureja splošni upravni postopek. vega v naslednjem mesecu po konstituiranju sveta zbornice. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije sklenejo VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE sporazum o višini in načinu plačevanja prispevka tistih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki so zaradi raznovrst- 39. člen nih dejavnosti obvezni člani dveh ali vseh treh navedenih (priprave za organiziranje in začetek dela zbornice) zbornic. Priprave za organiziranje in začetek dela zbornice vodi 44. člen ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. (stroški za izvedbo prvih volitev, začetek dela zbornice 40. člen in za delo kmetijsko-gozdarskih zavodov) (razpis prvih volitev) Stroški za izvedbo prvih volitev v svet zbornice, stroški konstituiranja sveta zbornice in stroški za začetek dela zbor- Prve volitve v svet zbornice se opravijo najpozneje v nice se v višini 100.000.000 tolarjev krijejo iz sredstev enem letu po uveljavitvi tega zakona. proračuna Republike Slovenije. Prve volitve razpiše Vlada Republike Slovenije, ki imenuje tudi komisijo za pripravo volilnega imenika. 45. člen V aktu o razpisu prvih volitev se določijo: način uresni- čevanja aktivne in pasivne volilne pravice, število članov (kmetijsko-gozdarski zavodi) sveta iz vsake volilne skupine, dan volitev in volilne enote ter Z dnem uveljavitve tega zakona postane Republika Slo- druge pravice, obveznosti in postopki za uspešno izvedbo venija lastnik premoženja, sredstev in obveznosti v nasled- volitev, če niso urejeni s tem zakonom. njih zavodih: Predlog akta o razpisu prvih volitev v svet zbornice – Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje, Mur- pripravi iniciativni odbor za ustanovitev zbornice (v nadalj- ska Sobota, njem besedilu: iniciativni odbor), ki ga v enem mesecu po – Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo uveljavitvi tega zakona na predlog ministra, pristojnega za Ptuj, kmetijstvo in gozdarstvo, imenuje Vlada Republike Sloveni- – Kmetijskega zavoda Maribor, je. V iniciativnem odboru morajo biti ustrezno zastopani pred- – Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje, stavniki obeh volilnih skupin, in sicer dve tretjini iz prve – Kmetijskega zavoda Ljubljana, volilne skupine in ena tretjina iz druge volilne skupine. – Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj, Z dnem razpisa prvih volitev iniciativni odbor prevzame – Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica, funkcije volilne komisije zbornice. – Kmetijskega zavoda Novo mesto Komisija za pripravo volilnega imenika za prve volitve in v naslednjih centrih: sestavi volilni imenik na podlagi podatkov Davčne uprave – Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, Republike Slovenije in drugih podatkov iz evidenc iz četrte- – Poskusni sadjarski postaji Gačnik, ga odstavka 4. člena tega zakona, ki ji jih pristojni organi – Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje Vipava. morajo posredovati. Popis sredstev, premoženja in obveznosti ter zaključ- no bilanco in otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavi- 41. člen tve tega zakona pripravijo zavodi in centri iz prejšnjega (prve volitve v drugi volilni skupini) odstavka. Zavodi in centri iz prvega odstavka tega člena nadalju- Za prvi svet zbornice izvolita predstavnike članov zbor- jejo z delom po veljavni registraciji do uskladitve ustanovnih nice iz druge volilne skupine Gospodarska zbornica Sloveni- aktov v skladu s tem zakonom. je in Zadružna zveza Slovenije. Zbornica se konstituira najkasneje v enem letu po uve- 42. člen ljavitvi tega zakona. Z dnem konstituiranja zbornice se ukine Uprava Re- (sklic prve seje sveta zbornice) publike Slovenije za pospeševanje kmetijstva kot organ v Prvo sejo sveta zbornice po prvih volitvah skliče mini- sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ster, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Delavci te uprave postanejo z istim dnem delavci zbornice. S konstituiranjem sveta zbornice preneha za pravne Zbornica prevzame tudi pristojnosti in naloge ter arhive in osebe in samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo izključno s premoženje, s katerim je upravljala Uprava Republike Slove- kmetijsko dejavnostjo po tem zakonu obvezno članstvo v nije za pospeševanje kmetijstva. Gospodarski zbornici Slovenije oziroma v Obrtni zbornici Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in goz- Slovenije. darstvo, Vlada Republike Slovenije odloči o prenosu in pogojih prenosa sredstev, premoženja in obveznosti iz druge- 43. člen ga odstavka tega člena v last zbornice najkasneje v šestih (začasna stopnja zborničnih prispevkov) mesecih po konstituiranju zbornice. Do sprejema stopnje zborničnih prispevkov na pristoj- Zbornica v šestih mesecih po konstituiranju prevzame nem organu zbornice znaša letni zbornični prispevek: ustanoviteljske pravice nad zavodi in centri iz prvega odstav- – za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A iz ka tega člena in jih organizira kot javne kmetijsko gozdarske 23. člena tega zakona: 3% od osnove, vendar ne manj kot zavode. Zbornica uskladi ustanovne akte zavodov in centrov 2000 tolarjev. iz prvega odstavka tega člena s tem zakonom v šestih mese- – za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B iz cih po konstituiranju zbornice. 24. člena tega zakona: 1,53 % od osnove; V kmetijsko gozdarskih zavodih se v šestih mesecih po – za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C iz konstituiranju zbornice organizira dejavnost izobraževanja in 25. člena tega zakona: 0,20 % od osnove. prosvetljevanja lastnikov gozdov. Stran 4872 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zbornica prenese sredstva, premoženje in obveznosti, 2. člen ugotovljene v skladu z drugim in šestim odstavkom tega Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- člena, v upravljanje kmetijsko gozdarskim zavodom. nem listu RS. Kmetijsko gozdarski zavodi ne smejo spremeniti namembnosti prostorov in ne odtujiti prostorov ali opreme ali Št. 325-04/99-5/1 premoženja v vrednosti več kot 5.000.000 tolarjev letno Ljubljana, dne 21. maja 1999. brez soglasja ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik 46. člen Državnega zbora (začetek veljavnosti zakona) Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS.

Št. 322-01/94-6/7 Ljubljana, dne 20. maja 1999. 2027. Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije Predsednik (ZJSRS-B) Državnega zbora Republike Slovenije Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena Janez Podobnik, dr. med. l. r. in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah 2026. Zakon o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu in dopolnitvi zakona o Jamstvenem skladu (ZMR-C) Republike Slovenije (ZJSRS-B) Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS-B), ki izdajam ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji U K A Z 21. maja 1999. o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona Št. 001-22-83/99 o morskem ribištvu (ZMR-C) Ljubljana, dne 31. maja 1999. Razglašam zakon o dopolnitvi zakona o morskem ribi- štvu (ZMR-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slove- Predsednik nije na seji 21. maja 1999. Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Št. 001-22-82/99 Ljubljana, dne 31. maja 1999.

Predsednik Z A K O N Republike Slovenije O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA Milan Kučan l. r. O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZJSRS-B)

1. člen Z A K O N V zakonu o Jamstvenem skladu Republike Slovenije O DOPOLNITVI ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU (Uradni list RS, št. 25/97 in 10/98) se v 10. členu in (ZMR-C) tretjem odstavku 24. člena besede “Republiški zavod za zaposlovanje” nadomestijo z besedami “Zavod Republike 1. člen Slovenije za zaposlovanje”. V zakonu o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86 in 47/87) se za 16. členom doda nov 2. člen 16.a člen, ki se glasi: Črta se 15. člen.

“16.a člen 3. člen Morski ribič po tem zakonu je imetnik dovoljenja za V 28. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: gospodarski ribolov, ki iz morskega ribolova dosega kot “Sredstva, pridobljena z izplačilom terjatev iz tega čle- pretežni del svojih dohodkov, dohodek najmanj v višini, kot na, so prihodek sklada.” jo določi minister, pristojen za kmetijstvo. Na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravs- 4. člen tvenega zavarovanja, se morski ribič iz prejšnjega odstavka Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- šteje za kmeta.” nem listu RS. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4873

Št. 412-01/96-19/6 “Merila, po katerih se določa obseg javne službe za Ljubljana, dne 21. maja 1999. posamezne storitve iz prejšnjega odstavka, določa socialno varstveni program.” Predsednik Državnega zbora 3. člen Republike Slovenije Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi: Janez Podobnik, dr. med. l. r. “54.a člen K aktu o sistemizaciji delovnih mest v javnem socialno varstvenem zavodu, katerega ustanoviteljica je Repub- lika Slovenija, daje soglasje minister, pristojen za social- 2028. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona no varstvo.” o socialnem varstvu (ZSV-A) 4. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena V napovednem stavku prvega odstavka 55. člena se in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije črta besedilo “ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod izdajam ustanovljen,”. V prvem odstavku se v prvi alinei beseda “samouprave” U K A Z nadomesti z besedo “skupnosti”, na začetku druge alinee pa se doda besedilo “predstavniki lokalne skupnosti in”. o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu 5. člen (ZSV-A) V 56. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “Direktorja imenuje in razreši ustanovitelj zavoda.” na o socialnem varstvu (ZSV-A), ki ga je sprejel Državni zbor Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: Republike Slovenije na seji 21. maja 1999. “Če je ustanoviteljica javnega socialno varstvenega zavoda Republike Slovenije, imenuje in razreši direktorja svet Št. 001-22-84/99 zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno vars- Ljubljana, dne 31. maja 1999. tvo, po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko mini- Predsednik ster, pristojen za socialno varstvo, sam imenuje direktorja, Republike Slovenije če ga v roku treh mesecev po prenehanju mandata doteda- Milan Kučan l. r. njemu direktorju ali po njegovi razrešitvi, ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister sam razreši direktorja, če ugotovi: – da direktor ne opravlja nalog, ki so mu naložene z Z A K O N zakonom ali pri svojem delu krši zakon, O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA – da je direktor objektivno odgovoren za slabo finanč- O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-A) no poslovanje zavoda, – da je pristojni organ zavoda zavrnil predlog programa dela, ki ga je predložil direktor, 1. člen – da je računsko sodišče podalo negativno mnenje o V zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 finančnem poslovanju zavoda, in 42/94 – odločba US) se za naslovom “IV. OPRAVLJANJE – da je komisija za strokovni in upravni nadzor ugotovi- DEJAVNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA” dodata nova 41.a la hujše strokovne napake pri izvajanju dejavnosti zavoda, in 41.b člen, ki se glasita: – da ni poskrbel za začetek razpisnega postopka imenovanja direktorja v roku, ki ga določa statut zavoda.” “41.a člen Dejavnost socialnega varstva je nepridobitna. 6. člen 60. člen se spremeni tako, da se glasi: 41.b člen “Socialno varstveni zavod oziroma druga pravna oseba Storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in lahko začne z delom, če so poleg splošnih pogojev za fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zako- ustanovitev zavoda oziroma druge pravne osebe, izpolnjeni nom, in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. tudi minimalni tehnični, kadrovski in drugi pogoji, ki jih pred- Storitve, ki jih zakon določa kot javno službo, oprav- piše minister, pristojen za socialno varstvo. ljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.” ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Storitve socialnega varstva izven mreže javne službe 7. člen opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi: delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.” “60.a člen “Za ugovor zoper opravljeno storitev, za strokovni in 2. člen upravni nadzor ter za vodenje zbirk podatkov se tudi za Drugi odstavek 42. člena se spremeni, tako da se druge pravne osebe smiselno uporabljajo določbe 94., glasi: 103., 106., 111., 112. in 114. člena tega zakona.” Stran 4874 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

8. člen “Vlada Republike Slovenije predpiše merila, po katerih V 61. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti “Javnemu socialno varstvenemu zavodu zagotovi usta- določajo oprostitve pri plačilu storitev.” novitelj del sredstev za redno investicijsko vzdrževanje, če ugotovi, da vrednost investicijskega vzdrževanja presega 16. člen višino sredstev amortizacije oziroma sredstev za investicij- Za 100. členom se dodata nova 100.a in 100.b člen, sko vzdrževanje, ki jih javni socialno varstveni zavod oblikuje ki se glasita: v skladu z metodologijo za oblikovanje cen storitev po tem zakonu.” “100.a člen 9. člen Ne glede na določbo tretjega odstavka 100. člena lahko občina določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov V prvem odstavku 66. člena se črta besedilo “ter daje in odvzema dovoljenje za delo zasebnika”. za pomoč na domu in pri plačilu storitev v zavodih za Drugi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se odrasle. glasi: O oprostitvah iz prejšnjega odstavka odloča pristojni “Zasebnik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka občinski organ. oziroma pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 60. člena tega zakona, lahko prične opravljati socialno varstvene storitve z 100.b člen dnem izdaje odločbe o vpisu v register zasebnikov in pravnih Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve.” oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu in plačila storitev v zavodu za odrasle le, če dovoli zaznambo prepove- 10. člen di odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. 67. člen se spremeni tako, da se glasi: Kadar višina sredstev, ki jih je občina poravnala za “Register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo so- upravičenca iz prejšnjega odstavka, preseže dvakratno po cialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za so- sodnem cenilcu ocenjeno vrednost nepremičnin, lahko ob- cialno varstvo. čina prične postopek prodaje v skladu s predpisi, ki urejajo Register zasebnikov in pravnih oseb iz prejšnjega od- izvršbo in zavarovanje.” stavka je javen.” 17. člen 11. člen 101. člen se spremeni tako, da se glasi: 68. člen se spremeni tako, da se glasi: “Metodologijo za oblikovanje cen storitev iz 1. do “Izbris iz registra zasebnikov in pravnih oseb, ki oprav- 5. točke 11. člena tega zakona predpiše minister, pristojen ljajo socialno varstvene storitve, se opravi, če: za socialno varstvo. – zasebnik oziroma pravna oseba odjavi opravljanje V skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka določi socialno varstvenih storitev; ceno storitve organ upravljanja pravne osebe oziroma sama – zasebnik umre ali če pravna oseba preneha; fizična oseba. – je zasebniku oziroma pravni osebi s pravnomočno K cenam storitev iz okvira javne službe daje soglasje odločbo prepovedano opravljanje poklica oziroma dejavno- ustanovitelj oziroma koncedent. sti; K cenam storitev izven okvira javne službe daje soglas- – ne začne opravljati storitev v enem letu po vpisu v je ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, razen k cenam register; za storitve osebne pomoči in pomoči družini na domu, h – se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih pogojev katerim daje soglasje pristojni občinski organ.” za opravljanje storitev. O izbrisu iz registra zasebnikov in pravnih oseb se izda 18. člen odločba.” 116. člen se spremeni tako, da se glasi: 12. člen “Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznu- V 70. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: je za prekršek pravna ali fizična oseba, ki: “Vrste in stopnje programov izobraževanja iz prejšnjega – opravlja socialno varstvene storitve, pa za to nima odstavka, ki zagotavljajo strokovnim sodelavcem ustrezno dovoljenja za delo (41.b člen); strokovno usposobljenost za opravljanje posameznih stori- – opravlja socialno varstvene storitve, čeprav ne izpol- tev, določi socialna zbornica. “ njuje pogojev iz 65. člena tega zakona; – prične z delom, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 60. člena tega zakona. 13. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje Šesta alinea 98. člena se spremeni tako, da se glasi: tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz “– institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona, prejšnjega odstavka.” razen stroškov storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravi- čenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen 19. člen plačila;”. 117. člen se spremeni tako, da se glasi: 14. člen “Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznu- V 99. členu se doda četrta alinea, ki se glasi: je za prekršek pravna ali fizična oseba, ki: “– stroški storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravi- – opravlja socialno varstvene storitve, čeprav ni vpisa- čenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen na v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo social- plačila;”. no varstvene storitve (66. člen); – opravlja socialno varstvene storitve v nasprotju z vpi- 15. člen som v register zasebnikov in pravnih oseb (67. člen); Tretji odstavek 100. člena se spremeni tako, da se – onemogoča ali ovira nadzor (četrti odstavek glasi: 103. člena); Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4875

– vodi postopke tako, da ne zagotavlja zaupnosti po- PREDSEDNIK REPUBLIKE datkov ter osebne integritete in dostojanstva upravičenca ali krši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti (93. člen); 2030. Ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak – v roku ne odpravi pomanjkljivosti oziroma ne ukrene, svobode Republike Slovenije kar ji je bilo naloženo v poročilu o ugotovitvah strokovnega nadzora (106. člen); Na podlagi sedme alinee prvega odstavka 107. člena – ne zbira, ne vodi in ne vzdržuje podatkov, predpisa- ustave Republike Slovenije, pete alinee 3. člena in tretje nih s tem zakonom (110., 111., 113. in 114. člen). alinee 4. člena ter prvega odstavka 7. člena zakona o odli- Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje kovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz list RS, št. 24/92) izdajam prejšnjega odstavka.” U K A Z 20. člen o podelitvi odlikovanja častni znak svobode 118. člen se črta. Republike Slovenije

21. člen Za zasluge pri razvoju slovenskega založništva podelju- Drugi odstavek 130. člena se črta. jem ob petindvajsetletnici delovanja knjižnega kluba Svet knjige 22. člen častni znak svobode Republike Slovenije Milanu Matosu. Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Št. 996-01-12/99 nem listu RS. Ljubljana, dne 26. maja 1999.

Št. 540-01/91-5/16 Predsednik Ljubljana, dne 21. maja 1999. Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. 2031. Ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije

Na podlagi sedme alinee prvega odstavka 107. člena 2029. Sprememba poročila o gospodarskih družbah, ustave Republike Slovenije, pete alinee 3. člena in druge podjetjih ali zavodih alinee 4. člena ter prvega odstavka 7. člena zakona o odli- kovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega list RS, št. 24/92) izdajam odstavka 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja jav- U K A Z ne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 – popr.) po obravnavi na seji dne 25. maja o podelitvi odlikovanja častni znak svobode 1999 objavlja Republike Slovenije S P R E M E M B O P O R O Č I L A Ob osemdesetletnici podeljujem za bogato ustvarjalno in mnogovrstno življenjsko delo v dobro Sloveniji o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih srebrni častni znak svobode Republike Slovenije dr. Ivanu Vaneku Šiftarju, zaslužnemu prof. Univerze v za katere v skladu s prvim odstavkom 20. člena zakona Mariboru. o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji Št. 996-01-13/99 in javnimi zavodi (Uradni list RS, št. 55/93, 66/93, 22/94, Ljubljana, dne 26. maja 1999. 61/94, 18/95, 44/95, 12/96, 27/96, 44/96, 19/97, 35/97, 64/97, 67/97 – popr., 72/97, 15/98, 41/98 in Predsednik 16/99): Republike Slovenije črtata se podjetji: Milan Kučan l. r. 4. AN PASSANT podjetniški consulting, Ljubljana Sedež: Ul. Bratov Učakar 80, Ljubljana 55. SALOMA d.o.o. Proizvodnja, trgovina in tehnološ- ki inženiring, Ljubljana Sedež: Smrtnikova 4, Ljubljana VLADA

Št. 432-03/93-1 2032. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Ljubljana, dne 25. maja 1999. obrambnem načrtovanju Na podlagi šestega odstavka 25. člena in tretjega od- Predsednik stavka 69. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, Državnega zbora 44/97, 87/97 in 13/98 – odl. US) ter 21. člena zakona o Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, Janez Podobnik, dr. med. l. r. 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije Stran 4876 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

U R E D B O 11. člen o spremembah in dopolnitvah uredbe Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- o obrambnem načrtovanju nem listu RS. Št. 822-01/99-1 1. člen Ljubljana, dne 20. maja 1999. V uredbi o obrambnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 15/96) se drugi odstavek 3. člena spremeni tako, da se Vlada Republike Slovenije glasi: »Urad predsednika vlade, Urad vlade za informiranje, Podpredsednik Slovenska obveščevalno varnostna agencija, Urad za prise- Marjan Podobnik l. r. ljevanje in begunce, Služba vlade za zakonodajo in Center vlade za informatiko (v nadaljnjem besedilu: vladne službe), občine in pokrajine izdelujejo obrambne dokumente.«. Doda se tretji odstavek, ki se glasi: »Ostale vladne službe v vojnem stanju nadaljujejo z 2033. Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami vlade.«. o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za 2. člen lastniške certifikate V drugem odstavku 4. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Za opravljanje teh nalog izdelujejo obram- Na podlagi prvega odstavka 52. člena zakona o za- bne dokumente.«. ključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slo- venske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in 12/99) 3. člen in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Repub- 5. člen se spremeni tako, da se glasi: like Slovenije »Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi O D L O K država ali lokalna skupnost in ne izdelujejo obrambnih načr- tov oziroma obrambnih dokumentov, v vojnem stanju nada- o spremembah in dopolnitvi odloka o dodatnem ljujejo z delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami premoženju, ki se preda pooblaščenim pristojnih organov.«. investicijskim družbam za lastniške certifikate

4. člen 1. člen V 10. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: V 6. členu odloka o dodatnem premoženju, ki se preda »Obrambni načrt sprejme načelnik upravne enote.«. pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 56/98 in 69/98) se datum »29. 1. 5. člen 1999« nadomesti z datumom »31. 7. 1999«. V 11. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi. 2. člen »Obrambni načrt sprejme guverner Banke Slovenije.« V prilogi A odloka o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate 6. člen (Uradni list RS, št. 56/98 in 69/98) se tabela dopolni in V 12. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: spremeni tako, da se glasi: »Obrambni načrt sprejme vodja priprav civilne obram- » be.«. Najvišja Naziv premoženja dovoljena količina 7. člen Podjetja elektrogospodarstva in V 13. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji premogovništva Republike Slovenije 10,0% odstavek, ki se glasi: Slovenske železarne d.d., Ljubljana 30,0% »Obrambne dokumente sprejme župan.«. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana 10,0% Slovenske železnice Ljubljana d.d. 24,0% Pošta Slovenije d.o.o., Maribor 24,0% 8. člen Splošna plovba, Portorož 80,0% V 14. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se Nafta Lendava d.o.o., Lendava 100,0% glasi: Slovenska investicijska banka d.d., Ljubljana 48,0% »Obrambne dokumente iz prejšnjega odstavka in Delnice gospodarskih družb, nastalih 4. člena sprejme vodja priprav civilne obrambe.«. s preoblikovanjem javnih zavodov 100,0% Podjetje za urejanje hudournikov p.o., Ljubljana 37,5% Aerodrom Ljubljana d.d., Zgornji Brnik 9,0% 9. člen Novoteks Tkanina d.d., Novo mesto 100,0% V 51. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Bombažna predilnica in »Upravitelj obrambnega načrta vlade je Urad predsed- tkalnica Tržič d.o.o., Tržič 100,0% nika vlade, načrta psihološke obrambe pa Urad vlade za Toko – Line d.d., Domžale 100,0% informiranje.«. Sora industrija pohištva d.o.o., Medvode 100,0% SVEA, lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi 100,0% GEA COLLEGE d.d., Ljubljana 100,0% 10. člen Gratex Laško 100,0% Obrambne načrte in obrambne dokumente je treba Kmetijski kombinat Ptuj d.d., Ptuj 100,0% uskladiti s to uredbo v šestih mesecih po njeni uveljavitvi. Tovarna dušika Ruše d.o.o., Ruše 100,0% Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4877

Najvišja Naziv premoženja dovoljena količina STG Rudar Senovo 100,0% M&P Trbovlje 100,0% Slovenijavino d.d., Ljubljana 100,0% RTC Krvavec Kranj 100,0% Novoles, lesna industrija Straža 100,0% Radeče papir, Radeče 100,0% LUKA Koper 10,0% «

3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 301-03/98-8 Ljubljana, dne 20. maja 1999.

Vlada Republike Slovenije

Podpredsednik Marjan Podobnik l. r.

MINISTRSTVA

2034. Dopolnitev seznama zdravil skupine A in B, za katera je bilo od 5. 12. 1998 do 12. 3. 1999 izdano dovoljenje za promet

Na podlagi 56. člena zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 9/96) objavlja Urad Republike Slovenije za zdravila D O P O L N I T E V S E Z N A M A zdravil skupine A in B, za katera je bilo od 5. 12. 1998 do 12. 3. 1999 izdano dovoljenje za promet Stran 4878 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4879 Stran 4880 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4881 Stran 4882 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4883 Stran 4884 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4885 Stran 4886 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Št. 512-22/99-66 Ljubljana, dne 19. maja 1999.

Urad Republike Slovenije za zdravila Nada Irgolič, mag. farm., spec. l. r. Direktorica

2035. Dopolnitev seznama zdravil skupine A in B, za katera je bilo od 5. decembra 1998 do 12. marca 1999 razveljavljeno dovoljenje za promet

Na podlagi 56. člena zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 9/96) objavlja Urad Republike Slovenije za zdravila D O P O L N I T E V S E Z N A M A zdravil skupine A in B, za katera je bilo od 5. decembra 1998 do 12. marca 1999 razveljavljeno dovoljenje za promet Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4887 Stran 4888 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4889 Stran 4890 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4891 Stran 4892 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4893 Stran 4894 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4895 Stran 4896 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4897 Stran 4898 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4899 Stran 4900 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4901 Stran 4902 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4903 Stran 4904 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4905 Stran 4906 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4907 Stran 4908 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4909 Stran 4910 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4911 Stran 4912 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Št. 512-21/99-65 Ljubljana, dne 19. maja 1999. Urad Republike Slovenije za zdravila Nada Irgolič, mag. farm., spec. l. r. Direktorica Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4913

USTAVNO SODIŠČE B) 3. Izpodbijani pravilnik je bil izdan na podlagi pooblasti- 2036. Odločba o ugotovitvi, da določba 6. člena la iz prejšnjega zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in Uradni list RS, št. vozniškega dovoljenja ter o registracijskih 1/91–I). Podobno pooblastilo ministru za notranje zadeve tablicah ni v neskladju z ustavo in zakonom (v nadaljevanju: minister) vsebuje tudi novi zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 – ZVCP), ven- Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in dar novi pravilnik še ni bil izdan. Na podlagi določbe četrte- zakonitosti, začetem na zahtevo Občine Bohinj, na seji dne ga odstavka 242. člena ZVCP pa se do njegove izdaje 6. maja 1999 smiselno uporabljajo izvršilni predpisi, izdani na podlagi prej veljavnega zakona, kolikor niso v nasprotju z ZVCP. Z iz- o d l o č i l o: podbijanimi določbami pravilnika je bilo urejeno tehnično Določba 6. člena pravilnika o obrazcih prometnih do- vprašanje vsebine registrskih tablic za motorna vozila, pri voljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah čemer se je minister od vseh možnosti odločil za takšno (Uradni list RS, št. 5/92 in 70/95) ni v neskladju z ustavo in strokovno rešitev, ki je bila po njegovem mnenju strokovno zakonom. najprimernejša in ki jo je podprlo tudi pristojno parlamentar- no telo. Veljavna ureditev, po kateri se v registrskih tablicah O b r a z l o ž i t e v uporablja grb mesta, v katerem je sedež upravne enote, ki je pristojna za izdajo registrskih tablic, ni v neskladju z A) 10. členom ZLS. Po navedenem členu ZLS imajo lokalne 1. Pobudnica predlaga oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravne skupnosti pravico do uporabe lastnega grba pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega do- in zastave. Navedene določbe omogočajo občinam, da lah- voljenja ter o registrskih tablicah (v nadaljevanju: pravilnik), ko po svoj odločitvi (ta problematika se v občini praviloma ker naj bi posegal v ustavni položaj in zakonske pravice ureja z odlokom občinskega sveta) uporabljajo svoj grb in lokalne skupnosti. Izpodbija 6. člen navedenega pravilnika, zastavo. Občine lahko tako uporabljajo svoj grb pri izvajanju ki določa, da se na registrskih tablicah uporablja grb mesta, svojih aktivnosti ali pri svojih odnosih oziroma stikih s tretjimi v katerem je sedež občine, katere pristojni organ za notranje osebami, na primer na občinskih dokumentih, na občinskih zadeve je izdal registrske tablice. Navedena določba naj publikacijah, na dopisih občinskih organov, ob prireditvah v bi bila po trditvah pobudnice v neskladju z določbami zvezi z določenimi prazniki in podobno. Uporaba občinske- 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. ga grba pomeni aktivnost občine in je oblika nastopanja 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, občine navzven. Občina pri svojem nastopanju uporablja 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. svoj grb kot simbol, ki glede na značilnosti občine izpričuje US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadalje- njeno identiteto. Pravica občine do uporabe lastnega grba vanju: ZLS), po katerih imajo lokalne samoupravne skupno- se uresničuje zlasti z izvajanjem njenih aktivnosti navzven, sti pravico do uporabe lastnega grba in zastave. Po mnenju torej tako, da občina svoj grb dejansko “uporablja”. Do pobudnice je pravica lokalne samoupravne skupnosti do kršitve takšne pravice bi lahko prišlo v primeru, če bi npr. uporabe grba absolutna, zato tudi državni organi s svojimi kakšen državni organ s svojimi predpisi ali drugimi ukrepi podzakonskimi akti ne morejo posegati v pravico, ki izhaja iz preprečil občini, da uporablja svoj grb. Pri izpodbijanem zakona in ustave. Lokalna samoupravna skupnost torej lah- pravilniku pa ne gre za tak primer, saj z njim minister ni ko uporablja svoj grb na način, ki se določi z njenimi predpi- posegel v pravice občin, temveč je na podlagi pooblastila iz si, vsako drugačno razmišljanje pa bi postavilo ene lokalne prejšnjega zakona uredil vprašanje vsebine registrskih tablic samoupravne skupnosti v neenakopraven položaj napram in v tem okviru določil tudi vrsto grba, ki se uporablja na drugim. Izpodbijani pravilnik zato po mnenju pobudnice po- tablicah. Določanje vsebine registrskih tablic tako po prejš- sega v ustavni položaj in zakonske pravice lokalne skupno- njem zakonu kot po ZVCP (155. člen) ni v pristojnosti obči- sti, saj krati pravico uporabe grba na registrskih tablicah ne, temveč je to pravica in dolžnost ministra, torej pristoj- vozil v tistih občinah, kjer ni sedeža organa, ki je pristojen za nost in naloga države. izdajo registrskih tablic. Zato pobudnica predlaga, da ustav- 4. Pobudnica opozarja tudi na neskladje izpodbijanih no sodišče izpodbijane določbe pravilnika razveljavi. določb pravilnika z zakonom o upravi (Uradni list RS, št. 2. Ministrstvo za notranje zadeve v odgovoru na zahte- 67/94 – ZUpr), saj naj bi v pravilniku še vedno ostala vo navaja, da je bila izpodbijana ureditev označevanja grba v registrskih tablicah motornih vozil sprejeta na podlagi stališ- določba o sedežu občine, katere pristojni organ za notra- ča, ki ga je o tem vprašanju zavzela Komisija za notranjo nje zadeve je izdal registrske tablice, čeprav izdajanje teh politiko Skupščine Republike Slovenije. Ministrstvo je pri- tablic ni več v pristojnosti občine. Ustavno sodišče ugotav- pravilo osnutek novih registrskih tablic v štirih variantah, po lja, da zatrjevanega neskladja ni. Izdajanje registrskih tablic katerih naj bi tablice vsebovale grbe glavnih mest registrskih je bilo z zakonom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do območij ali grbe mest, kjer je sedež občine, ali grb Republi- 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. ke Slovenije ali pa pripravljen odtis za grbe pokrajin. Komisi- 29/95 – ZPdf), preneseno z občinskih upravnih organov ja za notranjo politiko je podprla rešitev, po kateri naj registr- na upravne enote kot prvostopenjske organe državne upra- ske tablice vsebujejo grb mesta, kjer je sedež občine, kate- ve. Tak prenos je bil z navedenim zakonom opravljen za re pristojni organ za notranje zadeve je izdal registrske tabli- vrsto upravnih nalog naenkrat, tako da ni bilo treba pose- ce in to stališče je ministrstvo tudi uveljavilo v svojem bej spreminjati številnih predpisov, ki so določali občinsko pravilniku. Ker so grbi določenih mest obenem z občinskimi pristojnost za posamezne upravne naloge. Z uveljavitvijo odloki določeni tudi kot grbi občin, je ministrstvo po naved- navedenega zakona in ZVCP (prvi odstavek 175. člena) bah v odgovoru pred pričetkom uporabe novih registrskih opravi registracijo vozil upravna enota, na območju katere tablic pridobilo soglasje vseh občin. Po mnenju Ministrstva ima lastnik vozila svoje stalno prebivališče ali sedež oziro- za notranje zadeve izpodbijane določbe pravilnika niso v ma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima neskladju z 10. členom ZLS. stalnega prebivališča. Stran 4914 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

C) skladu z načeli pravne države (2. člen ustave), saj v nas- 5. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi protju z načelom enakosti (14. člen ustave) posamezni prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču ribiči niso upravičeni do subvencioniranja prispevkov. (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Sklep pa naj bi bil v neskladju tudi s 153. členom ustave. Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, 2. Ministrstvo je v postopku preizkusa pobude po pr- dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Mo- vem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni drijan in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ustavnemu so- soglasno. dišču sporočilo, da temelji izpodbijani sklep na uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijs- Št. U-I-142/95 tva ter proizvodnje hrane za leto 1998 (Uradni list RS, št. Ljubljana, dne 6. maja 1999. 46/98, 50/98, 54/98, 72/98, 77/98 in 84/98 – v nadaljevanju: uredba). Uredba med drugim določa tudi, da se Predsednik tako subvencije kot socialne podpore za morsko ribištvo Franc Testen l. r. dodelijo na podlagi letnega programa dela ministrstva. Na pobudo, poslano v odgovor, pa ministrstvo ni odgovorilo.

B) – I 3. Ustavno sodišče je skladno s 160. členom ustave in 2037. Odločba o tem, da sklep Ministrstva za 21. členom ZUstS med drugim pristojno odločati o skladno- kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o poravnavi sti zakonov z ustavo, o skladnosti podzakonskih predpisov dela prispevkov za socialno varnost za morske ribiče, št. 325-02-02/99 z dne 20. 10. 1998, in predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakonom ter o v delu, v katerem predpisuje dva pogoja za skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih poob- pridobitev pravice do subvencioniranja lastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. prispevkov za socialno varnost ni začel veljati in 4. Obvestilo in sklep nista bila izdana po postopku in v se ni smel uporabljati obliki predpisa, zato je z vidika pristojnosti ustavnega sodiš- ča za njuno presojo odločilno vprašanje, ali sta predpisa Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zaradi njune vsebine; ali torej vsebujeta pravne norme, s zakonitosti, začetem na pobudo Vladimirja Vinčarja iz Pira- katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov na, na seji dne 6. maja 1999 na abstrakten in generalen način in s katerimi se povzročajo pravni učinki navzven (t. i. eksterno delovanje). Le v takem o d l o č i l o: primeru bi bilo ustavno sodišče za presojo njune ustavnosti in zakonitosti pristojno (glej o tem npr. odločbo št. 1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Obvestila U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98). o delnem plačilu prispevkov za socialno zavarovanje 5. Vsebina obvestila je le povzetek določb sklepa. št. 452-8/98, 6-15/85/01 z dne 13. 11. 1998, ki ga je Davčni urad ga je morskim ribičem, ki opravljajo dejavnost izdala Davčna uprava, Davčni urad Koper, se zavrže. ribolova kot edini in glavni poklic, razposlal z namenom, ki je 2. Sklep o poravnavi dela prispevkov za socialno var- v obvestilu samem izrecno naveden – seznanitev naslovljen- nost za morske ribiče št. 325-02-02/99 z dne 20. 10. cev z vsebino sprejetega sklepa. Ker obvestilo po vsebini ni 1998, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo predpis, presoja njegove ustavnosti in zakonitosti ni v pri- in prehrano, v delu, v katerem predpisuje pogoja za prido- stojnosti ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je zato pobu- bitev pravice do navedene poravnave prispevkov, ni začel do v tem delu zavrglo. veljati in se ni smel uporabljati, ker ni bil objavljen v Urad- nem listu RS. B) – II 6. Z izpodbijanim sklepom pa je določeno, da se bo iz O b r a z l o ž i t e v proračunske postavke 2557 – subvencije in socialne podpore – morskim ribičem subvencioniral tisti del prispevkov A) za socialno varnost, ki predstavlja razliko med zakonsko 1. Pobudnik navaja, da je bil z obvestilom o delnem določenima osnovama za kmete in za samostojne podjetni- plačilu prispevkov za socialno zavarovanje (v nadaljevanju: ke. Pravica do navedene subvencije je na podlagi sklepa obvestilo) obveščen o načinu plačila teh prispevkov za odvisna od izpolnjevanja dveh pogojev. Prvi pogoj je, da je ribiče. Po prejemu obvestila si je nato sam priskrbel še ribič zadnji dve leti pridobival dohodek iz morskega ribištva, sklep o poravnavi dela prispevkov za socialno varnost za drugi (kumulativni) pogoj pa je, da je do dne 15. 11. 1998 morske ribiče (v nadaljevanju: sklep) z dne 20. 10. 1998 poravnal prispevke za socialno varnost od osnove, določe- in brez opravilne številke, ki ga je izdalo Ministrstvo za ne za kmete. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: mini- 7. Glede na to, da so s sklepom na abstrakten in strstvo) in na katerega se je obvestilo sklicevalo. Iz sklepa generalen način opredeljene pravice in obveznosti (točka 6 izhaja, da bo ministrstvo za obdobje od 1. 12. 1997 do obrazložitve) morskih ribičev kot upravičencev do subven- 30. 10. 1998 tistim ribičem, ki so v zadnjih dveh letih cioniranja prispevkov za socialno varnost, je sklep v delu, v pridobivali dohodek iz dejavnosti morskega ribištva, porav- katerem predpisuje dva pogoja za pridobitev pravice do nalo del prispevkov za socialno varnost, ob nadaljnjem subvencioniranja prispevkov za socialno varnost, po vsebini pogoju, da za navedeno obdobje predhodno sami v celoti šteti za predpis. Za izdajo takšnega predpisa pa ministrstvo poravnajo prispevke po osnovi, ki velja za kmete. Glede na ni bilo pooblaščeno, saj te pristojnosti ni imelo ne na podlagi to, da je bil za poravnavo njihovega dela obveznosti dolo- zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in čen rok 15. 11. 1998, so bili ribiči postavljeni pred dejs- ponudbo hrane (Uradni list RS, št. 5/91 – v nadaljevanju: tvo, da čez noč vplačajo tudi do 240.000 tolarjev ter tako ZFI) ne na podlagi uredbe (izdane na podlagi drugega od- sploh postanejo upravičenci do finančne podpore. Pobud- stavka 3. člena ter 7. člena ZFI). Ustavno sodišče pa pose- nik meni, da takšni, s sklepom postavljeni, pogoji niso v bej opozarja, da drugi odstavek 9. člena uredbe pristojnega Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4915 ministra pooblašča za izdajo sklepa kot posamičnega upravni list SFRJ, št. 47/86, p. b. – v nadaljevanju: ZUP). Po nega akta, ki ga je potrebno izdati po pravilih zakona o mnenju pobudnice iz drugega odstavka 231. člena ZUP splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 izhaja, da se lahko odločba izvrši pred potekom pritožbene- p.b. – ZUP). Glede na 2. člen uredbe namreč pristojni ga roka le, če zakon, ne pa podzakonski predpis, tako minister odloča o zahtevku za izplačilo sredstev. V primeru določa. Z navedeno ureditvijo v izpodbijanih podzakonskih sredstev iz točke C) člena 1 uredbe pomeni to odločanje aktih je po mnenju pobudnice kršeno ustavno načelo pravne sprejem odločitve o vlagateljevi zahtevi za uvrstitev v letni države (2. člen ustave). program dela za posamezen namen in o višini dodeljenih 2. Vlada kot nasprotna udeleženka pojasnjuje, da drugi sredstev. odstavek 231. člena ZUP določa, da se izjemoma lahko 8. Glede na navedeno in glede na izpolnjenost pogojev izvrši odločba, zoper katero pritožbeni rok še teče, če gre za iz 47. člena ZUstS bi bilo treba glede sklepa v delu, v nujne ukrepe v javnem interesu (4. točka 141. člena ZUP). katerem je ministrstvo mimo svojih pooblastil predpisalo dva Vlada in Ministrstvo za finance naj bi sporne določbe predpi- dodatna pogoja za pridobitev pravice do subvencioniranja sala na podlagi drugega odstavka 231. člena ZUP. Prosta prispevkov, potrebno ugotoviti neskladje z ZFI oziroma z carinska cona naj bi bila namreč v 127. členu CZ opredelje- uredbo in takšni ugotovitvi dati učinek odprave ali razveljavi- na kot del carinskega območja Slovenije, na katerem velja tve. Ker pa sklep ni bil objavljen tako, kot to za predpis poseben carinski režim. Po tem režimu se carinsko blago zahteva 154. člen ustave, zaradi določbe prvega odstavka šteje, kot da še ni bilo vnešeno na carinsko območje, za istega člena ustave sklep v delu, v katerem predpisuje dva domače blago, ki je namenjeno izvozu, pa se šteje, da je že pogoja za pridobitev pravice do subvencioniranja prispevkov izvoženo. Navedeno naj bi pomenilo, da v tem času ni treba za socialno varnost, ni mogel začeti veljati ter se zato tudi ni plačati carinskih dajatev. Carinski organ naj bi zato imel smel uporabljati. pravico, da zagotovi nadzor nad poslovanjem v prosti carinski coni, med drugim pa tudi potrdi obliko vodenja evidenc, C) ki jo lahko uporabnik sam izbere. Če odobrena oblika vode- 9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi nja evidence (še posebej, če blago nepojasnjeno izginja) ne 40. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen omogoča več ustreznega carinskega nadzora, lahko carin- ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, ski organ omenjeno odobritev prekliče ter zahteva plačilo dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan in dr. Dragica carinskih dajatev. V primeru, da bi pritožba zadržala izvršitev Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. izdane odločbe, bi lahko podjetje še naprej nenamensko razpolagalo z blagom v prosti carinski coni, čeprav bi to Št. U-I-411/98 pomenilo razpolaganje v nasprotju s carinskimi predpisi. Ljubljana, dne 6. maja 1999. Navedeno naj bi povzročilo državi veliko materialno škodo, posledično pa zmanjšanje proračunskih sredstev. S tem Predsednik naj bi bila nujnost ukrepov v smislu drugega odstavka Franc Testen l. r. 231. člena ZUP upravičena.

B) 3. Pobudnica izkazuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da ji je bila na podlagi izpodbijanih predpisov 2038. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka izdana odločba Carinarnice Koper št. 02-02 Up/I-1494 z 5. člena pravilnika o načinu vodenja evidenc in dne 18. 7. 1997, s katero ji je bil preklican odobreni način ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih conah in o razveljavitvi četrtega odstavka vodenja evidence tujega blaga v prosti carinski coni Koper. 29. člena uredbe o prostih carinskih conah 4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljeva- zakonitosti, začetem na pobudo družbe OLMAR, d.o.o., nju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Koper, ki jo zastopa Janja Luin, odvetnica v Kopru, na seji 5. Uredba o prostih carinskih conah (v nadaljevanju: dne 6. maja 1999 uredba) določa, da carinski organi izvajajo carinski nadzor nad poslovanjem v prosti carinski coni v skladu s CZ, to o d l o č i l o: uredbo in pravilnikom o načinu vodenja evidenc in ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih conah (v nadaljeva- Drugi odstavek 5. člena pravilnika o načinu vodenja nju: pravilnik). Uredba nadalje določa, da mora vsak uporab- evidenc in ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih nik proste carinske cone pristojnemu carinskemu organu conah (Uradni list RS, št. 56/95) in četrti odstavek pred začetkom dela predložiti v odobritev način in obliko 29. člena uredbe o prostih carinskih conah (Uradni list RS, vodenja evidenc iz 136. člena CZ. Po navedenem členu št. 56/95, 33/96 in 49/97) se razveljavita. mora uporabnik zaradi carinskega nadzora voditi evidence o blagu, ki se vnaša v prosto carinsko cono, o blagu, ki se iz O b r a z l o ž i t e v proste carinske cone iznaša, o blagu, ki se v prosti carinski coni porabi, in o spremembah na blagu v coni. V skladu s A) pravilnikom lahko vsak uporabnik sam izbere obliko vodenja 1. Pobudnica izpodbija četrti odstavek 29. člena ured- evidenc. Če takšno obliko carinski organ odobri, o tem izda be o prostih carinskih conah in drugi odstavek 5. člena ugotovitveno odločbo. Carinski organ lahko to odločbo pre- pravilnika o načinu vodenja evidenc in ukrepih carinskega kliče, če glede na poslovanje uporabnika odobreni način nadzora v prostih carinskih conah, ki določata, da pritožba vodenja evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega zoper odločbo carinarnice ne zadrži izvršitve. V postopku nadzora, predvsem pa takrat, ko ugotovi ponavljajoče se izdaje odločbe carinarnica na podlagi 6. člena carinskega nepojasnjeno izginjanje blaga, na katerega se nanaša evi- zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95 – v nadaljevanju: denca. Pritožba zoper odločbo o preklicu odobritve ne zadr- CZ) uporablja zakon o splošnem upravnem postopku (Urad- ži njene izvršitve. Uporabnik posledično ne sme izvajati ak- Stran 4916 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije tivnosti, na katere se nanaša preklicana odobrena evidenca Gre za primere nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih ni (5. člen pravilnika). mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati 6. Carinski organ lahko v skladu s petim odstavkom odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Vendar pa 137. člena CZ omeji ali prepove posameznemu uporabniku ta določba pooblašča upravni organ, da v konkretnem ali ustanovitelju opravljanje posamezne dejavnosti v prosti primeru, če ugotovi, da so glede na okoliščine primera carinski coni, če ugotovi ponavljajoče izginjanje blaga iz izpolnjeni pogoji, določi takojšnjo izvršitev odločbe ne gle- proste carinske cone ali druge hujše kršitve pravil poslova- de na to, da še ni iztekel pritožbeni rok oziroma da še ni nja v prosti carinski coni (prvi odstavek 29. člen uredbe). bila stranki vročena odločba o pritožbi. Če gre za takšne Tudi v tem primeru pritožba zoper odločbo ne zadrži njene primere v postopku carinskega nadzora, lahko torej tudi izvršitve (četrti odstavek 29. člena uredbe). carinski organ ob izdaji odločbe v odločbi sami izreče in 7. Po drugem odstavku 120. člena ustave morajo obrazloži takojšnjo izvršitev neposredno na podlagi nave- upravni organi opravljati svoje delo v okviru in na podlagi dene določbe drugega odstavka 231. člena ZUP. Ni pa ustave in zakona. Po določbi 153. člena ustave morajo biti mogoče navedene določbe šteti kot podlago za izdajo podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo podzakonskega akta, s katerim bi se v posamezni vrsti in zakonom. Načelo vezanosti delovanja državnih organov upravnih stvari izključil suspenzivni učinek pritožbe. To lah- na ustavo in zakon ter v tem okviru legalitetno načelo pri ko stori le zakonodajalec. izdaji podzakonskih predpisov sta kot temeljni ustavni načeli 11. Glede na navedeno je bilo treba izpodbijane določ- v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne drža- be pravilnika in uredbe kot nezakonite in hkrati neustavne ve. Kar zadeva normativno dejavnost državne uprave, pome- razveljaviti. Za odpravo izpodbijanih določb se ustavno so- nita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebin- dišče ni odločilo, ker zgolj zaradi v njih določene nesuspen- sko vezana na ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska zivnosti pravnega sredstva niso mogle nastati škodljive po- podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sledice, ki bi jih bilo treba odpraviti. zakonsko normo lahko dopolnjuje, vendar le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z C) zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Kot je 12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi obširno obrazloženo v odločbi št. U-I-73/94 z dne 25. 5. tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik 1995 (OdlUS IV, 51 in Uradni list RS, št. 37/95), načelo Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno ter veza- Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan nost upravnih organov na okvir, ki ga določata ustava in in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. zakon, izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo. Št. U-I-212/97 8. CZ v 6. členu določa, da vodi carinski organ carinski Ljubljana, dne 6. maja 1999. postopek v skladu z ZUP, če v njem samem ni določeno drugače. To pomeni, da se za carinski postopek v celoti Predsednik uporabljajo določbe ZUP, ki se nanašajo na suspenzivni Franc Testen l. r. učinek pritožbe, saj CZ tega vprašanja ne ureja drugače. ZUP v prvem odstavku 231. člena določa, da se odločba prve stopnje ne more izvršiti, dokler teče rok za pritožbo. Če je pritožba vložena, se odločba ne more izvršiti vse dotlej, 2039. Odločba o ugotovitvi, da določba 4. točke dokler se stranki ne vroči odločba o pritožbi. V drugem prvega odstavka 2. člena in 9. člena odloka odstavku 231. člena ZUP so določene izjeme od tega pravi- o komunalnih taksah v Občini Bled niso v la. Odločba, zoper katero pritožbeni rok teče, in odločba, neskladju z ustavo in o razveljavitvi tretjega zoper katero je vložena pritožba, se namreč izjemoma lahko odstavka 8. člena istega odloka izvršita: – če poseben zakon tako določa; Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in – če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni zakonitosti, začetem na pobudo Darka Kobala z Bleda, na mogoče odlagati (4. točka prvega odstavka 141. člena ZUP); seji dne 6. maja 1999 – če bi zaradi odložitve izvršbe nastala za kakšno stran- ko nepopravljiva škoda. o d l o č i l o: 9. Po obravnavani določbi ZUP je torej mogoče izjemo od suspenzivnega učinka pritožbe predpisati samo z zako- 1. Določbe 4. točke prvega odstavka 2. člena in nom. Tudi če te določbe ne bi bilo, bi isto izhajalo že iz 9. člena odloka o komunalnih taksah (Uradni list RS, št. 2. člena ZUP, ki določa, da so posamezna vprašanja po- 26/96) v Občini Bled niso v neskladju z zakonom. stopka lahko za določeno upravno področje drugače ureje- 2. Tretji odstavek 8. člena odloka o komunalnih taksah na samo v posebnem zakonu. Iz obeh navedenih določb v Občini Bled se razveljavi. torej izhaja, da ni dopustno posameznih vprašanj upravnega 3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in postopka urejati s podzakonskimi akti. Ker je takšno vpraša- zakonitosti določb 15. člena odloka o komunalnih taksah v nje tudi vprašanje učinkov pritožbe, sta obe izpodbijani do- Občini Bled se zavrže. ločbi nezakoniti in tudi v nasprotju s 120. in 153. členom ustave. O b r a z l o ž i t e v 10. Na ugotovitev navedene neskladnosti ne vplivajo navedbe vlade, ki sicer navaja kot zakonsko podlago izpod- A) bijanih določb tisti del drugega odstavka 231. člena ZUP, ki 1. Pobudnik izpodbija več določb odloka o komunalnih določa izjemo od suspenzivnega učinka pritožbe tudi za taksah v Občini Bled (v nadaljevanju: odlok), češ da so v primere, ko gre za nujne ukrepe po 4. točki 141. člena nasprotju z zakonom o komunalnih taksah (Uradni list SRS, ZUP. Četrta točka 141. člena ZUP ureja enega od položa- št. 29/65, 5/68, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 – jev, ko je mogoče izdati odločbo po skrajšanem postopku. v nadaljevanju: ZKT) in z zakonom o splošnem upravnem Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4917 postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, p. b. – v nadaljeva- komunalne takse omogoča ZKT. Občine pri predpisovanju nju: ZUP), in sicer: komunalnih taks ne smejo prekoračiti okvirov, ki jih ZKT – Obveznost plačila komunalne takse se predpisuje za določa za njihovo predpisovanje. Ta v 2. členu določa, da uporabo pristajališč in pristopov k jezeru za čolne in druge se komunalne takse plačujejo za uporabo predmetov in plovne objekte, česar zakon ne predpisuje (4. točka storitev, ki jih v tarifi komunalnih taks določi občinski svet. 2. člena). Pri tem ZKT predpisovanje komunalnih taks definira v dveh – Vrednost točke ni bila objavljena v javnem glasilu do smereh. Kot prvo na splošno določa, da se komunalne konca leta 1995 (zadnji odstavek 2. člena), temveč šele takse ne morejo odmerjati po vrednosti predmeta, po dejan- obenem z izpodbijanim odlokom, s čimer je predpisana skem prometu ali po dejanskem dohodku (3. člen), zatem taksna obveznost za nazaj (15. člen). pa v 4. členu navaja predmete oziroma storitve, za katere – Določilo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe občina lahko predpiše komunalne takse. Med temi taksnimi (3. odstavek 8. člena). predmeti je v 9. točki določena tudi “uporaba javnega pro- – Določilo, da se taksna obveznost ne zmanjša, če stora za parkiranje, šotorenje in druge začasne namene”. taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati Kaj so to “drugi začasni nameni”, ZKT podrobneje ne dolo- (9. člen). ča, temveč to prepušča občinski ureditvi. S 4. točko prvega – Tarifa je odmerjena previsoko. odstavka 2. člena izpodbijanega odloka je delno povzeta 2. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je opredelitev taksnega predmeta iz 9. točke 4. člena ZKT, na podlagi odločbe, izdane po izpodbijanem odloku, zave- tako, da se komunalne takse plačujejo tudi za uporabo zanec za plačilo komunalne takse. javnega prostora za začasne namene. Podrobnejša oprede- 3. V odgovoru na pobudo župan Občine Bled navaja, litev tega pojma v samem odloku ni vsebovana, vendar pa je da so vsi očitki izpodbijanemu odloku neutemeljeni in sicer v tarifni številki 4 določena višina taksne obveznosti za na- iz naslednjih razlogov: slednje oblike uporabe javnega prostora za začasne name- – V 4. točki 2. člena odloka je določeno, da se plaču- ne: 1) za uporabo pristajališč in pristopov k jezeru za čolne jejo komunalne takse tudi za uporabo javnega prostora za in druge plovne objekte, 2) za parkiranje kočijažev na parki- začasne namene, kar je v skladu z 9. točko prvega odstavka rišču Bled, 3) za kioske, 4) za stojnice, 5) za premične 4. člena ZKT. V taksni tarifi so določene konkretne oblike gostinske prikolice in premične prodajne objekte za prodajo uporabe javnega prostora za začasne namene in med njimi blaga zunaj prodajaln, 6) za cirkus in zabavni park, 7) za tudi uporaba pristajališč in pristopov k jezeru za čolne in priložnostna parkirišča in 8) za uporabo javnega pločnika druge plovne objekte. Takšna rešitev po navedbah župana pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinsko-turistič- ne nasprotuje smislu zakonske norme, saj tako jezero kot ne dejavnosti na njem. Navedeno določitev plačevanja ko- obala ob jezeru predstavljata javni prostor. Enaka taksna munalne takse za posamezne oblike uporabe javnega pro- obveznost je bila po navedbah župana uveljavljena že s stora za začasne namene je občina sprejela na podlagi predpisi bivše Občine Radovljica. pooblastila iz 2. člena ZKT. Uporabo pristajališč in pristopov – V 15. členu odloka kot prehodni določbi je bilo pred- k jezeru za čolne in druge plovne objekte je namreč mogoče videno, da se za celotno leto 1996 plačuje taksa po vredno- uvrstiti v okvir “uporabe javnega prostora za druge začasne sti točke 10 tolarjev. Vendar so bile obveznosti zavezancem namene” (9. točka 4. člena ZKT), saj tako jezero kot obala na tej osnovi pozneje spremenjene, tako da se je zavezan- ob jezeru nedvomno predstavljata javni prostor. Izpodbijana cem za čas do 1. 6. 1996 obračunavala obveznost po ureditev zato ni v neskladju z zakonom. določbah starega odloka bivše Občine Radovljica, po tem 7. Z 9. členom izpodbijanega odloka je določeno, da datumu pa po izpodbijanem odloku, kar pomeni, da se se taksna obveznost ne zmanjša, če zavezanec začasno ni izpodbijane določbe niso uporabljale za nazaj. mogel uporabljati taksnega predmeta. Pobudnik za izpodbi- – Določba, da pritožba zoper odločbo o odmeri komu- janje navedene določbe ne navaja nikakršnih dejstev in tudi nalne takse ne zadrži izvršitve odločbe, po mnenju župana ni ne navaja konkretne zakonske določbe, s katero naj bi bila nezakonita, saj je takšno načelo na splošno uveljavljeno v takšna ureditev v neskladju. Navedena ureditev ne presega davčnih postopkih, ki smiselno veljajo tudi za odmero in okvirov, ki jih je občinam določil ZKT. Vprašanje primernosti izterjavo komunalnih taks. in načina ugotavljanja taksne obveznosti pa ni predmet – Določba, da se taksna obveznost ne zmanjša, če ustavnosodne presoje. zavezanec taksnega predmeta začasno ni mogel uporablja- 8. V oceno primernosti višine predpisanih komunalnih ti, je po mnenju župana stvar primernosti in ni v nasprotju z taks se ustavno sodišče ni spuščalo, saj to po ZUstS ne sodi zakonom. Občinskemu svetu se je namreč zdelo primerno, v njegovo pristojnost. da se taksna obveznost za uporabo pristajališč in pristopov k 9. V 8. členu izpodbijanega odloka je urejeno vpraša- jezeru za čolne in druge plovne objekte določi v letnem – nje načina plačevanja komunalnih taks in v tem okviru je v pavšalnem znesku, saj uporabe javnega prostora v praksi tretjem odstavku določeno, da pritožba zoper odločbo o skoraj ni mogoče ugotavljati. odmeri komunalne takse ne zadrži izvršitve odločbe. Pravni – Višina tarife za odmero komunalne takse je po mne- učinki vložene pritožbe zoper odločbo v upravnem postopku nju župana vprašanje primernosti, ki sodi v pristojnost občin- so urejeni v 231. členu ZUP, ki se po 4. členu ustavnega skega sveta, in ne more biti predmet presoje pred ustavnim zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti sodiščem. in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – UZITUL) uporablja kot predpis Republike Slovenije. V B) navedenem členu je določeno, da pritožba zoper odločbo 4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na praviloma zadrži njeno izvršitev, če ni z zakonom drugače izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o določeno. Rešitev, da pritožba zoper odločbo ne zadrži ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljeva- njene izvršitve, je torej lahko določena le z zakonom. ZKT nju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. takšne možnosti ne predvideva. V 8. členu ZKT je sicer 5. Ustava v 147. členu določa, da lokalne skupnosti določeno, da za prisilno izterjavo komunalnih taks veljajo predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih dolo- predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, čata ustava in zakon. Možnost občinskega predpisovanja vendar določba, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, ne Stran 4918 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije sodi med določbe o prisilni izterjavi. Z določbami tretjega soseščini z odlokom predvidenih objektov. Odlok naj bi s odstavka 8. člena izpodbijanega odloka je torej občina ure- predvideno gradnjo blokovskega naselja močno posegel v dila vprašanje, ki je z zakonom že urejeno, in to drugače. poselitveni, naravni in kulturni značaj Trzina. Ker naj bi od- Zato je navedena rešitev v neskladju z zakonom in jo je lok ne predvideval nobene spremljevalne infrastrukture, naj ustavno sodišče razveljavilo. bi priliv novih stanovalcev v kraj v bodoče pomenil veliko 10. S prvotnim 15. členom izpodbijanega odloka je obremenitev za že zdaj premajhen vrtec, šolo in druge javne bila vrednost točke za odmero taksnih obveznosti določe- objekte v kraju. Okoliškim prebivalcem naj bi se zaradi pred- na za vse leto 1996. Ker je izpodbijani odlok pričel veljati videne soseščine velikih blokov tudi zmanjšala vrednost nji- šele 18. 5. 1996, je imela takšna ureditev retroaktivni hovih nepremičnin. učinek. Vendar je občina to napako odpravila z odlokom o 2. Pobudnika očitata odloku naslednje nepravilnosti spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v oziroma neskladja z ZUN: Občini Bled (Uradni list RS, št. 1/97) z novo določitvijo a) Sprejeti ureditveni načrt T-3 Trzin center naj bi bil prehodne ureditve v 15. členu. Po navedeni noveli odloka glede na 2. točko drugega odstavka 27. člena ZUN ne- se taksna obveznost različno določa za čas do uveljavitve ustrezna vrsta prostorsko izvedbenega načrta. Ureditveni odloka oziroma za čas po uveljavitvi odloka. Tako se tak- načrt naj bi bil namenjen le dopolnilni gradnji za posamezna sna obveznost za čas do 1. 6. 1996 (torej do uveljavitve nezazidana območja, medtem ko je z odlokom predvideno izpodbijanega odloka) določa na podlagi prejšnjega odlo- oblikovanje novega naselja z blokovsko mestno gradnjo. ka o komunalnih taksah bivše Občine Radovljica, za čas po 1. 6. 1996 pa po ureditvi iz izpodbijanega odloka. Ker Zato bi moral biti za navedeno območje izdelan zazidalni je bil torej izpodbijani 15. člen prvotnega odloka med načrt in izveden postopek sprejemanja, ki je v zakonu pred- postopkom pred ustavnim sodiščem popravljen oziroma viden zanj. usklajen z določbami 155. člena ustave o prepovedi re- b) Odlok naj bi bil v neskladju z usmeritvami dolgoroč- troaktivnosti in ker niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena nega plana Občine Domžale, vsebovanimi v odloku o spre- ZUstS, je ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo. membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986–2000, dopolnje- C) nega leta 1998 in prostorskih sestavin družbenega plana 11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi Občine Domžale za obdobje 1986–1990 za območje Ob- prvega odstavka 21. člena, 25. člena in prvega odstavka čine Domžale, oboje dopolnitev leta 1996 (Uradni vestnik 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter Občine Domžale, št. 10/97 – v nadaljevanju: odlok o pro- sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, storskem planu Občine Domžale). V navedenem planu naj dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan in dr. Dragica bi bilo natančno predvideno, v katerih naseljih občine bo Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. realizirana blokovska gradnja, vendar med temi naselji ni naveden kraj Trzin. Poleg tega bi bilo treba za te posege Št. U-I-254/96 pridobiti tudi soglasje spomeniškega varstva, saj naj bi šlo Ljubljana, dne 6. maja 1999. za popolno spremembo urbanistične zasnove kraja Trzin. c) Postopek sprejemanja odloka naj bi bil nezakonit iz Predsednik naslednjih razlogov: za ureditveni načrt naj ne bi bile pri- Franc Testen l. r. pravljene variantne strokovne rešitve; ureditveni načrt v sprejeti obliki naj ne bi bil razgrnjen v Krajevni skupnosti Trzin in tam naj bi tudi ne bi bila opravljena javna obravnava; Krajev- na skupnost Trzin naj bi ne dala soglasja za izvedbo ureditvenega načrta v sedanjem obsegu. 2040. Odločba o ugotovitvi, da odlok o ureditvenem 3. Pobudnika sta predlagala tudi začasno zadržanje načrtu območja T-3 Trzin center ni v neskladju izvrševanja izpodbijanega odloka do končne odločitve us- z zakonom tavnega sodišča. Po mnenju pobudnikov bi bila namreč lahko povzročena velika škoda, če bi investitor na podlagi Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, izpodbijanega odloka pridobil gradbeno dovoljenje in pričel začetem na pobudo Petra Kralja in Janeza Abeta iz Trzina, graditi. na seji dne 13. maja 1999 4. Občina Domžale, katere skupščina je sprejela izpodbijani odlok, in v katere arhivu je zbrana celotna doku- o d l o č i l o: mentacija v zvezi s spornim ureditvenim načrtom (čeprav je Odlok o ureditvenem načrtu območja T-3 Trzin center sporno območje medtem že vključeno v novo Občino Tr- (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/97) ni v neskladju z zin), je podala na pobudo obsežen in s številno dokumenta- zakonom. cijo opremljen odgovor, kjer je glede na posamezne trditve pobudnikov navedeno zlasti naslednje: O b r a z l o ž i t e v a) V planskih aktih občine je za obravnavano območje predvidena izdelava ureditvenega načrta. Na podlagi določb A) urbanističnih zasnov gre pri navedenem območju za dopol- 1. Pobudnika izpodbijata odlok o ureditvenem načrtu nitev gradnje na nezazidanih površinah znotraj ureditvenega območja T-3 Trzin center (v nadaljevanju: odlok), ki ga je območja naselja. Zato je izpodbijana ureditev po mnenju sprejel Občinski svet občine Domžale, saj naj bi bila njego- Občine Domžale v skladu z določbami 2. točke drugega va vsebina in postopek sprejemanja v nasprotju z več določ- odstavka 27. člena ZUN, po katerih se območja znotraj bami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ureditvenih območij naselij, kadar gre za prenovo, dopolni- (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list tev gradnje ali komunalno asanacijo, urejajo z ureditvenimi RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nada- načrti. Pri izpodbijanem ureditvenem načrtu po mnenju ob- ljevanju: ZUN). Svoj pravni interes za izpodbijanje odloka čine ne gre za blokovno stanovanjsko gradnjo, temveč za pobudnika utemeljujeta z dejstvom, da živita v neposredni oblikovanje mestotvornega centra naselja. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4919

b) Izpodbijani ureditveni načrt ni v nasprotju s prostor- dodatni sklep, s katerim je zadolžil občinsko upravo in sklad skim planom Občine Domžale, v katerem so za obravnava- stavbnih zemljišč, da pri sklenitvi pogodbe o opremljanju no območje predvidene naslednje usmeritve: stari del nase- stavbnega zemljišča za območje načrta z investitorjem za- lja bo dopolnjevan v okviru revitalizacijskega procesa; na gotovi istočasno tudi izgradnjo ustreznih površin za otroško tem območju je predvidena zasnova centra naselja prvega varstvo. reda. Navedeni planski akt ne vsebuje podrobnejših usmeri- 5. Odgovor na pobudo je podala tudi Občina Trzin, tev glede namenske izrabe prostora, ker je to predmet pro- kamor spada območje izpodbijanega ureditvenega načrta, storskih izvedbenih aktov. Po navedenem planskem aktu na ki je pričela delovati v celoti šele 1. 1. 1999. V javno obravnavanem območju tudi ni vzpostavljen režim varovanja razgrnitev in javno obravnavo je bil predložen osnutek uredi- naravne in kulturne dediščine. tvenega načrta, ki je predvideval možno gradnjo objektov v c) Postopek sprejemanja izpodbijanega odloka je po- glavnem po obrazcu K+P+2+M. K takšnem osnutku je bilo tekal v skladu z določbami ZUN, in sicer: danih precej pripomb zlasti z vidika oblikovanja središča – za programske zasnove za navedeno območje so Trzina z izrazito povezovalnimi in združevalnimi funkcijami. bile pripravljene variantne rešitve, ki jih je obravnaval pro- Na podlagi teh pripomb je bil za drugo obravnavo v občinski jektni svet občine; skupščini pripravljen dopolnjen osnutek, ki pa ni bil predlo- – na podlagi izdelanih programskih zasnov je bil v za- žen v javno obravnavo in tudi ni bil dan na vpogled v kakšni četku leta 1997 izdelan osnutek izpodbijanega ureditvene- bolj nazorni obliki. V tem načrtu pa je bila v nasprotju s ga načrta; prvotnim osnutkom (ki je bil javno razgrnjen in javno obrav- – osnutek načrta je sprejel občinski svet dne 2. 4. navan) sprejeta rešitev o pretežni gradnji objektov 1997 in ga objavil v Uradnem vestniku Občine Domžale; K+P+4+M, kar je tudi jedro spora pri vsej zadevi. – javna razgrnitev načrta je bila opravljena v prostorih 6. Župan Občine Trzin v odgovoru na pobudo prikazu- Občine Domžale od 21. 4. 1997 do 21. 5. 1997, gradivo je tudi prizadevanja nove občine za dosego kompromisa v pa je bilo poslano tudi Krajevni skupnosti Trzin, ki je na zvezi s sporno gradnjo, ki bi lahko zadovoljil interese obči- krajevno običajen način obvestila občane o kraju in času ne, investitorjev in krajanov. Občinski svet občine Trzin je javne obravnave; tako na seji dne 12. 4. 1999 sprejel sklepe, ki omogočajo – javna obravnava načrta je bila opravljena v prostorih sporazum z investitorji, s katerimi bi bil po mnenju občinske- Krajevne skupnosti Trzin dne 19. 5. 1997; ga sveta tak kompromis lahko dosežen. Župan dalje navaja, – v času javne razgrnitve načrta je potekalo intenzivno da je dejansko že prišlo do sporazuma z investitorji zgradb usklajevanje stališč s predstavniki Sveta krajevne skupnosti na osrednjem delu ureditvenega območja, ki so pristali na Trzin, ki je v ta namen imenoval posebno tričlansko komisi- znižanje predvidenih zgradb, tako da bodo gradili v splo- jo; ta komisija se je večkrat sestala z izdelovalcem gradiva, s šnem po obrazcu K+P+2+M in le v ožjem središču območja pristojno občinsko službo in s predstavniki investitorjev ter z (ob mestnem trgu) po obrazcu K+P+3+M. Po navedbah njimi usklajevala stališča; župana so izvestitorji pristali tudi na to, da bodo znižali – med predstavniki Krajevne skupnosti Trzin in pred- prvotno predvideno število stanovanj na tem območju od stavniki investitorjev je bil sklenjen poseben sporazum o 300 na 250 stanovanj, kar tudi do neke mere olajšuje sodelovanju pri pripravi, sprejemu ter izvedbi vsebine uredi- položaj občine glede predvidenih potreb po novi infrastruk- tvenega načrta območja T-3 Trzin center, v katerem so turi. Poleg tega pa so se investitorji in Občina dogovorili še udeleženci opredelili medsebojne odnose in obveznosti; za opustitev gradnje dodatne vrste blokov ob južnem delu – Občinski svet občine Domžale je obravnaval pripom- območja, ki so bili za pobudnike ustavnega spora še pose- be in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave načrta bej sporni. na seji dne 17. 9. 1997 in do njih zavzel stališča; sklep o sprejetju stališč je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine B) Domžale, št. 9/97; 7. Ustavno sodišče je na seji dne 19. 11. 1998 spre- – na podlagi pripomb in predlogov iz javne razgrnitve jelo pobudo in zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka do in javne obravnave je bil osnutek načrta dopolnjen in obliko- končne odločitve (sklep št. U-I-283/98, Uradni list RS, št. van kot predlog odloka; vse spremembe oziroma dopolnitve 83/98). prvotnega osnutka, ki so bile uveljavljene v predlogu odlo- 8. Pojem prostorskih izvedbenih načrtov je opredeljen ka, so nastale na podlagi danih pripomb in predlogov, pri v 27. členu ZUN. Po 2. točki drugega odstavka 27. člena čemer je večina sprememb in dopolnitev nastala prav na navedenega zakona so ureditveni načrti namenjeni za pre- podlagi pripomb in predlogov, ki so jih dali Svet krajevne novo, dopolnilno gradnjo in komunalno asanacijo v uredi- skupnosti Trzin oziroma posamezni člani sveta, posebna tvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih, za tričlanska komisija sveta in posamezni občani, ki so se ude- urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje dru- ležili javne obravnave; gih posegov v prostor, ki niso graditev. Izpodbijani ureditve- – pred obravnavo predloga odloka je bilo k predlogu ni načrt ni v nasprotju z ZUN, ker je gradnja blokov, ki ji dano tudi pismeno soglasje Sveta krajevne skupnosti Trzin; pobudniki nasprotujejo, urejena z ureditvenim načrtom, ne – predlog odloka je obravnaval in sprejel občinski svet pa s kakšnim drugim prostorskim izvedbenim aktom. Izpod- na seji dne 29. 10. 1997. bijani ureditveni načrt je namenjen predvsem za dopolnitev d) V zvezi z očitki v utemeljitvi pobude, da v odloku ni gradnje na nezazidanih površinah znotraj ureditvenega ob- predvidena gradnja družbene infrastrukture, je v odgovoru močja naselja, hkrati pa tudi za revitalizacijo območja v smi- navedeno, da so bile ob pripravi ureditvenega načrta pre- slu oblikovanja novega središča naselja in za asanacijo ko- verjene tudi demografske razmere na obravnavanem ob- munalne infrastrukture. Ureditveni načrt predvideva namreč močju in izdelana študija demografske strukture za to ob- še ureditev vodotoka Pšata, sanacijo in prestrukturiranje močje. Na podlagi te študije je Oddelek za družbene cestne infrastrukture, sanacijo kanalizacije, sanacijo vodo- dejavnosti občine Domžale ocenil, da so prostorske kapaci- voda, izgradnjo novega plinovoda za zemeljski plin ter obno- tete obstoječe šole za izvajanje obstoječega programa zavo naprav za elektriko in telefon. Trditev pobudnikov, da bi dostne. V zvezi z otroškim varstvom pa je ob sprejemu se moralo navedeno območje namesto z ureditvenim načr- obravnavanega ureditvenega načrta občinski svet sprejel tom urejati z zazidalnim načrtom, ki bi moral biti pripravljen Stran 4920 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije in sprejet po postopku, ki po zakonu velja za zazidalne strokovne rešitve, ki se pridobijo z javnim natečajem. Iz načrte, ni utemeljena, saj velja po zakonu tako za ureditveni dokumentacije v spisu je razvidno, da so bile za obravnavani načrt kot za zazidalni načrt povsem enak režim priprave in ureditveni načrt pripravljene variantne rešitve, ki jih je obrav- sprejema. V 34. do 39. členu ZUN je namreč predviden naval Projektni svet občine Domžale na seji dne 19. 3. enak postopek priprave in sprejema za vse prostorske iz- 1996. Iz obravnavane dokumentacije sicer ni razvidno, ali vedbene akte, tako za prostorsko ureditvene pogoje kot za so bile te variantne rešitve javno razgrnjene, kot je to predvi- prostorsko izvedbene načrte, kamor spadajo poleg uredi- deno v tretjem odstavku 36. člena ZUN, vendar pa je iz tvenih načrtov in zazidalnih načrtov še lokacijski načrti za zapisnika o navedeni seji projektnega sveta razvidno, da je posamezne infrastrukturne objekte in naprave. bila Krajevna skupnost Trzin s temi rešitvami seznanjena, saj 9. Načela o skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s so dali njeni predstavniki k tem rešitvam svoje pripombe planskimi dokumenti ustreznih skupnosti so postavljena v (glede centra naselja s površinami za potrebe šole, drobne določbah 22., 27. in 29. člena ZUN. Po navedenih določ- prodaje, kulturnega centra in drugo). Na podlagi variantne bah se s prostorskimi izvedbenimi akti ob upoštevanju us- rešitve, ki jo je sprejel projektni svet, so bile izdelane pro- meritev iz dolgoročnega plana podrobneje obdelajo s sred- gramske zasnove za obravnavano območje, na podlagi ka- njeročnim planom sprejete odločitve o graditvi, širitvi in terih je bil v začetku leta 1997 izdelan osnutek izpodbijane- prenovi naselij ter o drugih posegih v prostor. Prostorski ga odloka. izvedbeni načrt povzema usmeritve iz dolgoročnega plana 13. V 37. in 38. členu ZUN je določeno, da se osnu- in odločitve iz srednjeročnega plana, ki se nanašajo na tek prostorskega izvedbenega akta javno razgrne na sedežu obravnavano območje. Iz obsežne dokumentacije o plan- občine ter v prostorih krajevnih skupnosti. Javna razvrnitev skih aktih, ki se nanašajo na obravnavano območje kot del traja najmanj en mesec. Med javno razgrnitvijo se osnutek območja bivše Občine Domžale, je mogoče ugotoviti, da pri prostorskega izvedbenega akta tudi javno obravnava. O pri- izpodbijanem ureditvenem načrtu ne gre za zatrjevana nes- četku in trajanju javne razgrnitve in o času javne obravnave kladja s sprejetimi planskimi dokumenti. Ureditev spornega morajo biti na primeren način obveščeni občani v krajevnih območja je namreč okvirno zajeta v odloku o prostorskem skupnostih. Iz obravnavane dokumentacije sledi, da je Ob- planu Občine Domžale. V tem odloku je v 2. členu (točka činski svet občine Domžale na seji dne 2. 4. 1997 sprejel 4. 4.) predvideno, da bo razvoj poselitve v smeri Trzina sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka izpodbija- potekal predvsem z zapolnitvijo kmetijskih površin znotraj nega ureditvenega načrta. Javna razgrnitev je trajala od naselij, ki predstavljajo večje ali manjše gradbene vrzeli. V 21. 4. 1997 do 21. 5. 1997, javna obravnava v prostorih zadnjem odstavku 5. člena odloka o prostorskem planu Krajevne skupnosti Trzin pa je bila opravljena 19. 5. 1997. Občine Domžale je določeno, da se detajlna namenska V zapisniku o poteku javne obravnave z dne 19. 5. 1997 so raba prostora določi s prostorskimi izvedbenimi akti, predpi- navedene pripombe, ki so jih občani Trzina dali k obravna- sanimi s tem odlokom in grafičnimi prilogami, ki so sestavni vanem osnutku. Krajevna skupnost Trzin je oblikovala po- del tega odloka. V tekstualnem delu urbanističnih zasnov sebno komisijo za spremljanje priprave izpodbijanega uredi- Trzina, ki so sestavni del prostorskega plana Občine Dom- tvenega načrta. Ta komisija je imela več sestankov s žale, je v točki 4.3.3.2. (ki predvideva stanovanjsko izgrad- strokovno službo občine, na katerih so obravnavali proble- njo v vseh treh gravitacijskih centrih) predvideno, “da se bo matiko dopolnjevanja ureditvenega načrta (na primer dne 8. stari del dopolnjeval v okviru razpoložljivih gradbenih vrzeli 9. 1997 in 15. 9. 1997). Iz zapisnika o takšnem sestanku ter da se bodo po potrebi prestrukturirali objekti neustreznih dne 15. 9. 1997 je razvidno, da je bil komisiji predstavljen namembnosti v okviru revitalizacijskega procesa.” Iz grafič- dopolnjeni osnutek ureditvenega načrta na podlagi pripomb nega dela navedenih urbanističnih zasnov pa je razvidno, da iz javne obravnave osnutka (zlasti glede na pripombo o obli- je za obravnavano območje predvidena zasnova centra na- kovanju objektov tako, da bi bil z naraščanjem višine pou- selja. V prostorskem planu Občine Domžale sicer ni izrecno darjen centralni del naselja) in da so se člani komisije s tem navedeno, da je za obravnavano območje predvidena blo- strinjali. Svet krajevne skupnosti Trzin je z dopisom z dne kovna gradnja, vendar predstavljajo določbe plana le okvir- 17. 9. 1997 obvestil Občinski svet občine Domžale o tem, ne usmeritve za razvoj posameznih območij, medtem ko se da je svet na seji dne 16. 9. 1997 po podrobnejši predsta- podrobnejša izraba prostora ureja s prostorskimi izvedbeni- vitvi projekta T-3 sprejel sklep, da je predstavljeni dopolnje- mi načrti (kakršen je v tem primeru izpodbijani ureditveni ni projekt zazidave (ob določenih potrebnih popravkih) na- načrt). čelno sprejemljiv. Iz navedenih ugotovitev sledi, da je bil 10. V kartografskem delu obveznih izhodišč dolgoroč- Svet krajevne skupnosti Trzin seznanjen z dopolnitvami os- nega plana Občine Domžale so v delu, ki se nanaša na nutka na podlagi pripomb in predlogov iz javne obravnave. zasnove območij naravne in kulturne dediščine, prikazana Tako dopolnjeni osnutek pa ni bil predložen v ponovno območja, za katera velja varovanje naravne in kulturne dejavno razgrnitev in javno obravnavo, temveč je bil kot pred- diščine. Iz navedenih zasnov je razvidno, da za območje, ki log odloka neposredno predložen skupščini občine v obrav- ga ureja izpodbijani ureditveni načrt, ni vzpostavljen režim navo in sprejem. Takšen postopek ni v neskladju z ZUN, saj varovanja naravne in kulturne dediščine, zato soglasja spo- ZUN ne zahteva ponovne javne razgrnitve in javne obravna- meniškega varstva, o katerih govorita pobudnika, za to obve predloga ureditvenega načrta, kakršen je bil oblikovan na močje niso potrebna. podlagi zavzetih stališč občinskega sveta do pripomb in 11. Potek postopka priprave in sprejema izpodbijane- predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka. ga odloka je podrobneje prikazan v 4. točki te obrazložitve 14. V 39. členu ZUN je predvideno, da občinski svet – podtočka c), kjer so v skladu z odgovorom Občine Dom- po preteku javne razgrnitve obravnava pripombe in predloge žale na pobudo podane časovne in vsebinske opredelitve in zavzame do njih stališče. Na podlagi teh stališč se osnu- posameznih dejanj v postopku. Kot je razvidno iz obsežne tek prostorskega izvedbenega akta dopolni in tako dopol- planske in druge dokumentacije, ki je bila predložena v njeni osnutek pošlje občinskemu svetu v sprejetje. Pri zav- zvezi z obravnavanim sporom, potek postopka priprave in zemanju stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve sprejema izpodbijanega odloka ni bil v neskladju z ZUN. in javne obravnave oziroma pri oblikovanju dopolnjenega 12. Po drugem odstavku 36. člena ZUN se za zazidal- osnutka akta občinski svet ni vezan na dane pripombe in ne oziroma ureditvene načrte praviloma pripravijo variantne predloge, temveč jih po svoji presoji upošteva, če so pri- Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4921 merni in utemeljeni. Svet krajevne skupnosti Trzin je z dopi- »10. člen som z dne 22. 10. 1997 poslal Občinskemu svetu občine Naloge, ki jih zbornica opravlja na podlagi javnih poob- Domžale mnenje k 9. točki dnevnega reda seje sveta (obrav- lastil, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in iz nava in sprejem ureditvenega načrta), v katerem navaja, da drugih virov. se svet strinja s sprejetjem predloženega odloka. V dopisu O višini sredstev, ki se za ta namen zagotavljajo iz svet še navaja, da so bili njegovi pomisleki oziroma predlogi proračuna, se ministrstvo pristojno za veterino in zbornica v načelu uveljavljeni in da predlagani dokument predstavlja dogovorita z letno pogodbo. kompromis, ki ga je možno potrditi in realizirati. Navedeni dopis pomeni nekakšno soglasje Sveta krajevne skupnosti 11. člen Trzin k obravnavanemu odloku (pobudnika ta akt sicer os- Izvršni odbor zbornice imenuje na predlog strokovne poravata), vendar pa takšno soglasje oziroma strinjanje kra- komisije izpitno komisijo za opravljanje strokovnih izpitov za jevne skupnosti z odlokom o ureditvenem načrtu z zakonom svoje člane. V komisiji so doktorji veterinarske medicine z ni predvideno. Krajevna skupnost ni pooblaščena za daja- opravljenim strokovnim izpitom na ministrstvu pristojnem za nje takšnega soglasja, temveč lahko kot vsak drug udeleže- upravo, ki imajo opravljeno specializacijo ali magisterij s nec pri javni razgrnitvi oziroma javni obravnavi osnutka akta področja veterinarsko-medicinskih dejavnosti ter 5 let stro- da k osnutku le svoje pripombe in predloge, na katere pa kovne prakse, ali ki imajo 10 let strokovne prakse, ter diplo- občinski svet ni vezan. Zato navedba pobudnikov, da na seji mirani pravniki s strokovnim, pravosodnim ali pravniškim Sveta krajevne skupnosti Trzin ni bilo sprejeto soglasje k državnim izpitom. izpodbijanemu odloku, ni relevantna pri presoji zakonitosti Zbornica izdaja spričevala o opravljenih strokovnih izpi- odloka, saj takšno soglasje v ZUN ni predvideno. tih ter vodi knjigo izpitov za svoje člane v skladu s predpisom, 15. Glede na navedeno je ustavno sodišče ugotovilo, ki ureja pripravništvo, strokovne izpite ter izpopolnjevanje stro- da izpodbijani odlok ni v nasprotju z zakonom. kovne usposobljenosti za delavce v veterinarski službi. C) 12. člen 16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču Javna pooblastila iz 3., 4., 5. in 6. točke 9. člena tega (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Te- statuta izvaja zbornica v skladu s predpisi o upravnem po- sten ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, stopku. Za odločanje v upravnih stvareh je pristojen direktor Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- zbornice, ki lahko za odločanje pooblasti pomočnika direk- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. torja za upravne zadeve in pomočnika direktorja za pravne zadeve. Št. U-I-283/98 Osebe iz prejšnjega odstavka lahko za vodenje posa- Ljubljana, dne 13. maja 1999. meznih opravil v postopkih pooblastijo druge člane zbornice in strokovne sodelavce, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih Predsednik o splošnem upravnem postopku. Franc Testen l. r. Zoper odločbo, izdano v upravnem postopku in ukrepe zbornice, ima stranka pravico vložiti pritožbo v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe. O pritožbi odloča Veterinarska uprava Republike Slovenije. 13. člen DRUGI DRŽAVNI ORGANI Za opravljanje dejavnosti iz 3. točke 9. člena tega statuta, izvršilni odbor zbornice imenuje komisijo. Sestavo IN ORGANIZACIJE komisije za vsak posamezni primer določi direktor zbornice s sklepom. Član komisije mora biti tudi oseba iz 12. člena 2041. Spremembe in dopolnitve statuta Veterinarske tega statuta. Sestavo komisije za vsak posamezen primer zbornice Slovenije določi direktor zbornice. Pri sestavi komisij se upoštevajo izločitveni razlogi po predpisih o splošnem upravnem po- Na podlagi 105. člena zakona o veterinarstvu (Uradni stopku. list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) je skupščina Veterinar- 14. člen ske zbornice Slovenije dne 6. 11. 1998 sprejela Zbornica vodi register zasebnih veterinarskih organiza- S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E cij, ki vsebuje zlasti naslednje podatke: – organizacijsko obliko veterinarske dejavnosti in se- S T A T U T A dež; Veterinarske zbornice Slovenije – osebne podatke o veterinarskih strokovnih delavcih (ime in priimek, naslov, datum rojstva) in njihovi izobrazbi; 1. člen – osebne podatke o drugih zaposlenih delavcih in nji- V statutu Veterinarske zbornice Slovenije (Uradni list hovi izobrazbi; RS, št. 26/97) se 5. člen prestavi za 9. člen in postane novi – vrsto in obseg dejavnosti; 9. člen. Za dosedanjo 15. točko se doda nova 16. točka, ki – datum vpisa v register, datum začetka opravljanja glasi: dejavnosti in datum morebitnih sprememb. »16. zalaga in dobavlja tiskovine, obrazce in drugo za Podrobneje se postopek za vpis in izbris iz registra potrebe svojih članov.« uredi v posebnem pravilniku.

2. člen 15. člen Za 9. členom tega statuta se dodajo novi 10. do Javno pooblastilo iz 5. točke 9. člena tega statuta se 16. člen, ki glasijo: opravlja po programu, ki je pripravljen v skladu s predpisom, Stran 4922 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije ki ureja pripravništvo, strokovne izpite ter izpopolnjevanje R A Z L A G I K O L E K T I V N E strokovne usposobljenosti za delavce v veterinarski službi. P O G O D B E Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se vrednoti in toč- kuje v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka. dejavnosti trgovine Slovenije Zbornica mora preverjati učinkovitost izpopolnjevanja strokovne izobrazbe oziroma oblik, v katerih se to izpopol- (v nadaljevanju KPDT) njevanje izvaja. V 47. členu dodatki za posebne obremenitve se prva Za izvajanje dejavnosti iz tega člena skupščina zborni- alinea pod (5) ce izvoli strokovno komisijo. “Dodatek za izmensko delo pripada delavcem, kadar se delo opravlja najmanj v dveh izmenah in se dejansko 16. člen opravlja v drugi ali tretji izmeni.“ Za opravljanje strokovnega nadzora v zasebni veteri- Obrazložitev: narski dejavnosti imenuje izvršilni odbor zbornice na predlog KPDT v prvi alinei pod (5) 47. člena določa, da za delo strokovne komisije nadzorno komisijo. Sestavo komisije za v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo posamezen primer strokovnega nadzora določi direktor zbor- delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osno- nice s sklepom. Predsedniki komisij so lahko le osebe iz ve, in sicer “– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se prvega odstavka 12. člena tega statuta. Pri sestavi komisij delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v turnu- se upoštevajo izločitveni razlogi po predpisih o splošnem su popoldan in ponoči 10%“. Iz navedene dikcije ni jasno upravnem postopku.« razvidno, ali dodatek pripada delavcem le tedaj, kadar se delo opravlja v najmanj dveh izmenah. 3. člen Komisija meni, da dodatek za posebne obremenitve 12. člen se črta. pripada delavcem le tedaj če opravljajo izmensko delo, ki ima značaj neugodnega delovnega pogoja. Menjava izmen- 4. člen skega dela je torej pogoj, da se izplača delavcu dodatek v V 22. členu se tretji odstavek spremeni tako, da glasi: višini 10%, o čemer sta soglašali tudi pogajalski strani v teku »Direktor zbornice je lahko doktor veterinarske medici- pogajanj. ne, ki ima 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit Tudi sicer je bilo iz dosedanje prakse razbrati, da je kot pred ministrstvom pristojnim za upravo, ali opravljen preiz- neugoden delovni pogoj bilo vedno mišljeno menjavanje kus znanja iz upravnega postopka.« izmenskega dela. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) je v prvi alinei četrtega 5. člen odstavka 40. člena namreč vsebovala povsem enako dikcijo Za 22. členom se doda nov 23. člen, ki glasi: kot obravnavana alinea pod (5) 47. člena KPDT, pri čemer »Pomočnik direktorja za upravne zadeve in pomočnik sta tako komisija za razlago te pogodbe, kot tudi sodna direktorja za pravne zadeve sta lahko strokovna delavca s praksa (glej sodbo VDSS Pdp 850/95 z dne 7. 2. 1997) VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim zastopali isto stališče, kot je sprejeto v tej razlagi. izpitom pred ministrstvom pristojnim za upravo ali opravlje- Nedvoumno in v podkrepitev sprejeti razlagi ureja isto nim preizkusom znanja iz upravnega postopka ali pravosod- vprašanje tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarske nim oziroma pripravniškim državnim izpitom. dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97), ki v prvi alinei petega Pomočika direktorja za upravne zadeve in pomočnika odstavka 46. člena nedvoumno določa, da pripada delavcu direkotrja za pravne zadeve imenuje izvršilni odbor zbornice dodatek v višini najmanj 10% od osnove “za čas dela v na osnovi javnega razpisa in sistemizacije delovnih mest.« popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah“. 6. člen V 52. členu drugi osebni prejemki V 29. členu se črta tretji odstavek. pod (4) Solidarnostne pomoči “Solidarnostna pomoč v ostalih primerih predlaga sin- 7. člen dikat po kriterijih, ki so navedeni“ Obrazložitev: Te spremembe in dopolnitve statuta so začele veljati po V 4. točki 52. člena KPDT je določeno, da v primeru sprejemu na skupščini Veterinarske zbornice Slovenije, dne smrti delavca ali njegovega ožjega vzdrževanega družinske- 6. 11. 1998 in ob soglasju Vlade Republike Slovenije izda- ga člana, pripada njegovim družinskim članom oziroma de- nem dne 6. maja 1999 pod št. 029-04/98-1 (N) lavcu solidarnostna pomoč, v višini 30% oziroma 60% pov- prečne plače v RS za pretekle tri mesece. V ostalih primerih Predsednik predlaga najmanj enkrat solidarnostno pomoč sindikat pod- Veterinarske zbornice Slovenije jetja po vnaprej določenih merilih: za odsotnost zaradi bo- doc. dr. Borut Zemljič, dr. vet. med. l. r. lezni nepretrgoma 6 mesecev ali več in za odsotnost 3 mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Solidarnostno pomoč v prej navedeni višini, izplača delodajalec. Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplaču- jejo na predlog sindikalnega zaupnika delavcev, organizaci- 2042. Razlaga kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine je ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delav- Slovenije ca ali njegovega družinskega člana se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca. Komisija za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti tr- V praksi je sporno ali mora sindikat pri predlogu za govine Slovenije je na podlagi 68. člena kolektivne pogod- solidarnostno pomoč v drugih primerih (ko ne gre za njego- be dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/98) vo smrt ali smrt ožjega družinskega člana) poleg navedenih na 2. seji dne 24. 3. 1999 soglasno sprejela meril (odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma 6 mesecev ali Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4923

več, odsotnost zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu nepretrgoma 3 ali več mesecev) izdelati in utemeljevati še druga merila pri predlaganju pomoči. Komisija meni, da avtomatizma pri izplačilu solidarnostne pomoči ni. Solidarnostna pomoč mora vedno izhajati iz svoje narave, to je kot pomoč vsem tistim kategorijam zaposlenih, ki se jim zaradi smrti, nesreče ali bolezni socialni status bistveno poslabša. Vpeljevanje dodatnih kriterijev in meril za formalno predlaganje solidarnostne pomoči ni potrebno, zato ima sindikat pravico podati predlog za izplačilo solidarnostne pomoči v primerih ko ne gre za smrt delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če nastopi eden izmed opredeljenih dveh kriterijev – delavčeva odsotnost nepretrgoma 6 mesecev ali več zaradi bolezni, in delavčeva odsotnost 3 mesece ali več zaradi poklicne bolezni ali ne- sreče pri delu. Vedno pa obstaja diskrecijska pravica delodajalca, da ugotavlja in zahteva dodatno utemeljenost izpla- čila pomoči. Če namreč KPDT v istem členu določa, da se pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana izplača na osnovi ugotovitve delodajalca, to toliko bolj velja za ugotavljanje solidarnostne pomoči v primerih odsotnosti zaradi bolezni, poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Delodajalčev dvom in ugotavljanje ter zahtevanje dodatne utemeljenosti in posledično lahko tudi odklonitev pomoči, bo toliko večje, kolikor manj tehten bo razlog za izplačilo solidarnostne pomoči.

Ljubljana, dne 24. marca 1999.

Predsednik komisije dr. Drago Mežnar l. r.

OBČINE

LJUBLJANA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen 2043. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni po- in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne goji za ureditveni območji BP 1/1 Inštalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne, ki jih je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, Ljubljana, Poljanska Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o ure- cesta 28 pod št. proj. 19/241-92. janju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 2. člen 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mest- Sestavni del odloka so: ne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 1.1. Regulacijska karta M 1:1000 (južni del) 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 1.2. Regulacijska karta M 1:1000 (severni del) 5. seji dne 15. 4. 1999 sprejel 1.3. Grafični izvleček iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 O D L O K 2. Soglasja o prostorskih ureditvenih pogojih za območja 3. člen urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Meja območja urejanja poteka po robu koridorja želez- Ljubljanske mlekarne niške proge Ljubljana–Kamnik na zahodu, na severu po Stran 4924 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije razmejitveni liniji med območjema LM in TKG, ki je za funk- Pomen teh regulacijskih elementov je: cionalno širino PST (POT) premaknjena od parcelne meje Regulacijska linija (RL) proti severu. Na vzhodni strani poteka meja po Slovenčevi, je meja predvidene površine v javni rabi, to je površina, Podmilščakovi, Kolarjevi in Kamniški ulici ter na jugu po dostopna vsakomur pod enakimi pogoji. Janševi ulici. Gradbena linija (GL) Površina celotnega območja urejanja znaša 14 ha in je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni 53 a. objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI Gradbena meja (GM) je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, 4 . člen lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v Skupna merila in pogoji veljajo za območji urejanja BP notranjost. 1/1 Instalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 Ljubljanske mle- Referenčna linija (REF) karne, kolikor ni v posebnih merilih drugače določeno. je linija, ki kaže po kateri točki naj se ravna podrobno določanje načrtovanega objekta. Fasada v osi ceste – poudarek 5. člen Del objekta, na katerem mora biti oblikovan kvaliteten Območje spada med površine, za katere je po dolgo- poudarek zaradi pogleda vzdolž cestne osi. ročnem planu opredeljena naslednja namenska raba: povr- Obveznost zasaditve (oziroma ohranitve) visoke vege- šine za proizvodne in poslovne dejavnosti, drobno gospo- tacije darstvo in storitvene dejavnosti. V območju urejanja BP 1/1 zavezuje zasebnega in javnega investitorja, da pred Instalacije nove proizvodne dejavnosti niso dovoljene, dovo- posegom ali ob prvem poseganju v funkcionalno enoto pred- ljene so le sanacije obstoječih proizvodnih dejavnosti. videno vegetacijo zasadi, oziroma, da jo ob vsakem poseganju ohranja. 6. člen Funkcionalna enota (F) Dovoljeni so naslednji posegi: je površina za predvideno eno ali več zaključenih grad- – gradnja, dozidava in nadzidava objektov, ki služijo benih parcel ali parcel drugačne rabe. dejavnostim, določenim v posameznih funkcionalnih eno- Na funkcionalni enoti veljajo v načelu ista določila in se tah, na njeno površino nanašajo tudi indeksi izrabe. – vzdrževalna dela na objektih in napravah, Cestni odsek (C) – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo je površina namenjena prometu. stavbnega zemljišča, Ta površina ne predstavlja vedno površine v javni rabi, – gradnja objektov in naprav za potrebe energetike, lahko gre le za interno cesto ali dostop. komunale, prometa in zvez, BEP – bruto etažna površina stavbe – urejanje zelenih površin in zasaditve vegetacije, je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so – ureditev parkirnih mest, nad nivojem terena in s svetlo višino nad 2,20m. – postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih I – indeks izrabe (P=BEP/SZ) obeležij v soglasju s pristojno službo, če je postavitev v izraža koliko m2 bruto etažne površine (BEP) pride na cestnem prostoru, vsak m2 pripadajočega stavbnega zemljišča (SZ) ali celotne – postavitev nadstrešnic, zaščitnih ograj in zaščitnega funkcionalne enote (F). zelenja. Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v pro- Dovoljeni so le tisti posegi, ki ob funkcionalnih zadosti- stor, veljajo naslednja pravila za odmik novograjenega ob- jo tudi drugim pogojem, določenim v odloku (indeks izrabe, jekta: mirujoči promet, varovanje okolja…). Upoštevanje pogojev – vsaj 5m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj se preveri v postopku izdelave lokacijske dokumentacije. 7 m od roba ceste, – vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa 7. člen svetlobno-tehnična ocena ali študija osvetlitve, Oblikovanje objektov in ureditev mora biti usmerjeno k – vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževa- oblikovni enotnosti območja. Oblikovno enotnost in vizuelno nje objekta in omogočena njegova uporaba. identiteto je treba ustvariti z uporabo usklajenih arhitekton- skih oblikovanih elementov (strešine, venci, fasadni elemen- 9. člen ti, barve). Če ni v regulacijski karti drugače določeno, je pri dolo- Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so čanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč dopustni: potrebno upoštevati: – kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funk- – namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve cionalno različnost novega objekta od programsko enotne- glede pomožnih objektov, lokacijo komunalnih vodov in druga okolja, ge omejitve rabe zemljišča, – kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko do- – urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna minanto. mesta, utrjene površine ob objektih in sanitarno zelenje), Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob iz- – sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, delavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije in- osončenje v odnosu do stanovanjske zazidave, intervencij- vestitor. ske poti).

8. člen 10. člen Vsi posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske Javne prometnice (prometnice v javni rabi) so odseki, elemente prikazane na regulacijski karti. označeni z: Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4925

južni del na na funkcionalnem zemljišču uporabnika, razen izjeme, C1, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C2 določene v 13. členu. severni del Pri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustre- C11, C12, C13, C14, C15, C16 zen dostop za paraplegike in kolesarje. Interne prometnice (prometnice v zasebni rabi) so od- Območja ob železniški progi imajo možnost navezave seki, označeni z: na industrijski tir. južni del Dostopno cesto C2 je treba zgraditi v roku dveh let po C3, C10 sprejetju tega odloka. Javne prometnice so določene z regulacijsko linijo, interne prometnice pa se določajo ob posameznem lokacij- 15. člen skem postopku z lokacijsko dokumentacijo. Kadar interna Vsi objekti morajo biti priključeni na naslednjo infra- prometnica služi več uporabnikom, mora biti zagotovljena strukturo: služnost prehoda. – kanalizacija, – vodovod, 11. člen – električno omrežje, Po kategorizaciji cestnega omrežja spadajo javne pro- – toplovod, metnice v območju v naslednje kategorije: – plin. Odseki C11 do C15 – mestne zbirne ceste (D) Pogoji in merila za komunalno urejanje in priključeva- Odseki C8, C16 – mestne napajalne ceste (E) nje na infrastrukturo so povzeti po predhodnih pogojih k tem Odseki C4, C5, C6, C7 – mestne bivalne ceste (G) prostorskim ureditvenim pogojem in se podrobneje določa- Kategorizacija razvršča javne prometnice po vsebini, jo v postopku za pridobitev lokacijskega in gradbenega do- dočim se tehnični elementi upoštevajo v največji možni voljenja. meri. Za posege v rezervate komunalnih vodov je treba pri- Po ureditvi dovozov C2 ter C8, C9, C10 postanejo dobiti soglasje upravljavca. ceste C4, C5, C6, C7 rezervirane za promet z osebnimi Kanalizacijsko omrežje vozili. Tehnološke odpadne vode morajo biti pred priključ- kom na javno kanalizacijo očiščene do dovoljene stopnje 12. člen onesnaženosti in se morajo voditi ločeno od ostale odpadne C7 se lahko na severni strani odpre s pogojem, da se vode. Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. Pred pri- postavijo hitrostne ovire na C6 in C7 in po ureditvi dovoza ključkom na javno kanalizacijo je treba izgraditi merilni jašek C2. za kontrolo kvalitete in kvantitete odpadne vode ter odvzem 13. člen vzorcev. Kontrolo vodotesnosti kanalizacije in utrjenih povr- Za vse obstoječe dejavnosti je treba v skladu z določili šin se izvaja 1x na leto. tega odloka zagotoviti normativno potrebno število parkirnih Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija mest znotraj funkcionalne enote. motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnika v Pogoj za vsako novogradnjo ali spremembo namem- mešano kanalizacijo. bnosti je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest za Čiste meteorne vode iz streh in zelenih površin morajo obstoječe stanje in za novogradnje kot interne parkirne po- biti speljane v ponikovalnico. vršine znotraj funkcionalne enote ali v okviru skupne rešitve Vodovodno omrežje za več funkcionalnih enot, tako za uslužbence kot obiskoval- Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogoje- na z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. ce. Skupna rešitev za več funkcionalnih enot mora biti reali- Uporabniki tehnoloških in hladilnih vod morajo uporab- zirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom. ljati zaprte sisteme. V območju BP 1/1 je mogoče locirati samo tiste dejav- Elektro omrežje nosti, ki za svoje obratovanje ne potrebujejo večjega števila V primeru bistveno povečanega odjema električne ener- dovozov ali povečanega prometnega pretoka, kar velja tako gije v posamezni morfološki enoti bo treba predhodno po- za dostavo, zaposlene in obiskovalce. staviti nove transformatorske postaje z visoko napetostnimi Skladnost teh določil preverja v postopku soglasja na priključki. lokacijsko dokumentacijo pristojna služba za promet in ko- Vročevodno omrežje munalno gospodarstvo. Objekte je za ogrevalne potrebe in pripravo tople po- trošne vode treba priključiti na vročevodno omrežje sistema 14. člen daljinske oskrbe s toplotno energijo. Pogoj za novogradnjo ali povečanje izrabe: Parovodno omrežje – na funkcionalnih enotah F2, F3, F4 je predhodna ali Objekte je za tehnološke potrebe – potrebe po tehno- sočasna ureditev ceste C2; loški pari na področju BP 1/2-2 treba priključiti na parovod- – na F6 je tudi ureditev povezave C8, C9, C10; no omrežje daljinske oskrbe s tehnološko paro. – na funkcionalni enoti F8 je ureditev cestnih odsekov Plin C8, C9 in C10, ki služijo za dostop in dostavo. Kot energent v tehnoloških in proizvodnih drugih po- severni del stopkih je treba prioritetno uporabljati plin. – na funkcionalni enoti F18 je sočasna ureditev odse- PTT omrežje ka C16. Za nove telefonske priključke bo potrebno predhodno Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni razširiti telefonsko omrežje. tako, da ne ovirajo prometa. Javna razsvetljava Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Dvo- Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je rišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz. Garaže in ob glavnih cestah in ulicah potrebno zgraditi osnovno razde- parkirišča za dejavnosti in stanovalce morajo biti zagotovlje- lilno omrežje. Stran 4926 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

16. člen – da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto pravilo- Pri vsakem posegu v prostor je potrebno zagotoviti: ma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih – uvajanje tehnologij z najmanjšo možno količino em- odpadkov, balaže in odpadkov, ki se jih lahko ponovno uporabi ali – da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščite- reciklira, no z nadstrešnico na utrjeni površini, z odtokom in opremlje- – sanacijo obstoječega stanja, no z vodo za občasno čiščenje. – varovanje zraka pred onesnaženjem, Posebni odpadki se morajo zbirati in začasno skladišči- – omejitve za emisijo hrupa, ti na določenih in zavarovanih mestih povzročitelja pred njihovo končno dispozicijo skladno s predpisi. – varovanje vodnih virov pitne vode (podtalnice) pred Sanitarno zelenje onesnaženjem, Ob vzhodnem robu območja BP 1/1 in BP 1/2 in na – možnosti zbiranja odpadkov in odvažanja odpadkov vseh stičnih območjih med proizvodno cono in stanovanjski- prilagojeno sedanji in možni novi organiziranosti te dejavno- mi območji je treba zagotoviti, pred novimi posegi v prostor, sti (selekcioniranje). intenzivno zasaditev grmovnic in drevja. Merila in pogoji glede varovanja okolja Ekološka ocena Varstvo zraka Pred posegom v prostor je treba za vse proizvodne, Za varstvo zraka je potrebno: poslovne in trgovske dejavnosti pridobiti celostno ekološko – obvezna priključitev na parovod ali vročevod, oceno glede varovanja talne vode, varovanja zraka, varova- – obvezna je zamenjava lokalnih virov ogrevanj s siste- nja pred hrupom in varovanja pred požarom, ki bo enako- mom daljinskega ogrevanja, vredno obravnavala obstoječi program in program načrtova- – meriti emisije posameznega vira onesnaževanja, ne novogradnje. ugotavljati stopnjo in vrsto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo, 17. člen – urediti zelene sanitarne cezure in zasaditi visoko ve- Pri vsakem posegu v prostor je potrebno zagotoviti: getacijo, – ustrezne ukrepe glede požarnega varstva, – na toplovodni sistem priključiti vse stanovanjske in – ustrezne ukrepe glede zaklanjanja ljudi in dobrin. proizvodne objekte. Varstvo pred požari Varstvo pred hrupom Za zagotovitev požarne varnosti je treba upoštevati po- Za varstvo pred hrupom je potrebno: žarnovarnostne odmike med objekti in napravami in omogo- – po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju čiti dostope za urgentna vozila. V postopku priprave lokacij- (Uradni list RS, št. 45/95) spada območje v III. stopnjo ske dokumentacije mora biti izdelana strokovna požarnovar- varstva pred hrupom, nostna ocena gradnje oziroma posegov v prostor. – kot prioriteta sanacije območja je potrebna izgradnja industrijske ceste C2, zaradi zaščite obstoječega stanovanjskega naselja in zaradi dovoznih cest C9, C10 in C11 III. POSEBNI POGOJI PO POSAMEZNIH povezovalna cesta C6 ni potrebna, FUNKCIONALNIH ENOTAH – meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanj- 18. člen šanje hrupa na dovoljeno raven, – izvesti aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke BP 1/1 Instalacije vegetacije, postavitev protihrupnih ograj, izolacije fasad), F1 – po odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za Namembnost: dejavnosti določene v 5. členu odloka in stanovanje. posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, spada Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- območje v III. stopnjo zahtevnosti pred hrupom z določitvijo gojev. mejne ravni 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči. Izraba: I = 1.0 max. Varstvo vodnih virov Ostala določila: Obvezna ohranitev gabarita obcestne Območja BP 1/1 Instalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 zazidave ob C1. Ljubljanske mlekarne ležita v 3. varstvenem pasu, zato je pri Gabarit ob C1 se ohranja zaradi enot- posegih v prostor treba upoštevati določila odloka o varstvu nega videza Janševe ceste. virov pitne vode. F2, F3, Prepovedano je graditi proizvodne, obrtne, servisne in F4, F5, F6 trgovske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vo- Namembnost: dejavnosti določene v 5. členu odlo- de. Zasnova posameznih objektov ali celotni proizvodni kom- ka, v F2 tudi garaža in športno-rekrea- pleks mora biti zasnovan po principu lovilne sklede, kolikor cijski programi. ni to posebej rešeno z drugačno tehnološko rešitvijo. Vrste posegov: Možne dozidave in novogradnje, v F6 Skladiščni objekti in prostori morajo upoštevati določila le sanacije in nadomestne gradnje. pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena Izraba: I = 1.0 max. skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive Ostala določila: Pred posegom v prostor je treba sanirati vse vire hrupa in emisij v skladu s snovi. Večje količine nevarnih in škodljivih snovi, kot jih 16. členom odloka. določajo veljavni predpisi, je prepovedano skladiščiti. Potrebna je dopolnitev zelene bariere Odstranjevanje odpadkov med F5 in F6 proti stanovanjskim ob- Komunalni in obrtno-industrijski odpadki se morajo zbi- jektom. rati in ločevati na izvoru. V F2 je na regulacijski karti z gradbe- Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno no linijo določen večji odmik novo- upoštevati: gradnje zaradi večjega objekta nas- – da so odjemna in zbirna mesta dobro prometno do- proti (nekdanja tovarna) in prometne stopna in niso na prometni površini, koncentracije (proizvodnja, prodaja). Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4927

F7 F14 Namembnost: Rezervat ceste, možno le parkiranje in Namembnost: dejavnosti določene v 5. členu odlo- zelenje v rabi enot F6 in F8. ka. Vrste posegov: ni možna gradnja novih objektov. Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in pogojev. 19. člen Izraba: I = 1.2 max. BP 1/2-1 Ljubljanske mlekarne Promet: uvoz iz ceste 14, urgentni uvoz iz ce- F8, F9 ste C10. Namembnost: stanovanja ter nemotilna poslovna in Ostala določila: ob novih posegih upoštevati ureditev trgovska dejavnost, kot so osnovna os- ob-cestne fasade in prostora. krba, storitvene dejavnosti, družbene F15 dejavnosti ipd. Namembnost: dejavnosti določene v 5. členu odlo- Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- ka. gojev. Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- Izraba: I = 0,6 max na posamezno funkcio- gojev. nalno enoto. Izraba: I = 1.2 max. Višinski gabarit: P+1+M Mirujoči promet: parkiranje za zaposlene in stranke Ostala določila: V primeru gradnje stanovanj se uredi- urediti znotraj območja. jo zelene površine in zasaditev proti Ostala določila: Vse prostorske potrebe za dejavnosti železnici. morajo biti zagotovljene znotraj ob- Vzdolž Kolarjeve se uredi zelena zasa- močja. ditev. F16 GL objektov v F8 proti Kolarjevi ulici Namembnost: Trgovina s spremljajočim programom, mora biti odmaknjena od zelene zasa- tudi garažiranjem. ditve najmanj 5 metrov, da bo zago- Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- tovljen interventen dostop in vzdrževa- gojev. nje objekta. Izraba: I = 1.2 max Dovoz v območji F8 in F9 je po cesti 9 F17 iz Podmilščakove. Namembnost: parkirišče z zelenjem, ev. podzemno Parkiranje in garažiranje mora biti za- garažiranje – interne parkirne površi- gotovljeno na funkcionalnem zemljiš- ne. ču F8 in F9. Parkirišče je v javni rabi in je v glav- F8 in F9 se lahko štejeta kot skupna nem namenjeno stanovalcem blokov funkcionalna enota. na nasprotni strani ceste (Glavarjeva Preko F9 mora biti omogočen inter- 45, 47, 49). ventni izvoz iz sosednje severne cone Vrste posegov: zunanja ureditev, zasaditev. (policija), ki se priključuje na cesto C9. Promet: uvoz iz ceste 18. Investitor gradnje v F8 in F9 predloži, F18 pred naročilom lokacijske dokumen- Namembnost: poslovna dejavnost, trgovina, servisi. tacije, urbanistično-arhitektonsko za- Vrste posegov: novogradnja. snovo pozidave območja v potrditev Izraba: I = 1.2 max. MOL, Oddelku za urbanizem in oko- Mirujoči promet: parkirišča v kletnih etažah za lastne lje. potrebe in 180 p. m. za stanovanjsko F10 območje na vzhodni strani Slovenče- Namembnost: stanovanja, poslovna in trgovska de- ve ulice. javnost. Ostala določila: glavni vhod je orientiran na cesto C18 Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- in na vizuro s ceste C13, zaradi izpo- gojev. stavljenosti je nujna kvalitetna mestna Izraba: I = 0.8 max. arhitektura. F11 GL objekta mora biti odmaknjena od Namembnost: stanovanja, poslovna in trgovska de- zelene bariere najmanj 5 metrov zara- javnost, možna funkcionalna priključi- di interventnega dostopa, vzdrževanja tev k F10 ali F12. in primera snegoloma. F12 F19 Namembnost: poslovna in trgovska dejavnost z mož- Namembnost: servisi, stanovanja. nostjo hotelskega programa in stano- Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- vanj. gojev. Vrste posegov: Možne dozidave in novogradnje. Izraba: I = 0.8 max. Izraba: I = 1.0 max. Ostala določila: z ohranitvijo in razvojem dejavnosti je Mirujoči promet: za lastne potrebe zagotoviti parkira- potrebna ureditev objektov in okolice nje znotraj območja. v območju. Ostala določila:obvezna je sanacija predela ZRMK, F20 po možnosti s stanovanjskim progra- Namembnost: parkirišče z zelenjem, ev. podzemno mom. parkiranje – interne parkirne površi- F13 ne. Namembnost: stanovanja, rezervat ceste. Vrste posegov: zunanja ureditev. Vrste posegov: Možne le adaptacije znotraj gradbene Promet: do ukinitve poteka preko območja ce- lupine in druga vzdrževalna dela. sta C18. Stran 4928 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Ostala določila: parkirišče je javno, kapacitete parki- 2044. Odlok o spremembah in dopolnitvah rišča so namenjene programom v oko- dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane liških enotah. za obdobje 1986–2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) Ukinitev prehoda ceste preko železni- ce je predvidena šele po izgradnji no- Na podlagi 1. in 2. člena zakona o planiranju in ureja- vih podvozov. nju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), določil zakona o urejanju prostora (Uradni list 20. člen SRS, št. 18/84 in 15/89), 39. člena zakona o urejanju BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, F21 št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, Namembnost: dejavnosti določene v 5. členu odlo- št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 26. člena ka. statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, Vrste posegov: veljajo določila iz skupnih meril in po- 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet občine Ljubljana na gojev. 5. seji dne 15. 4. 1999 sprejel Izraba: I = 1.2 max. Promet: uvoz iz ceste 16, tovorni promet pre- O D L O K ko novega križišča in ceste 18, o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega Mirujoči promet: parkirišča za lastne potrebe reševati plana občin in mesta Ljubljane za obdobje znotraj enote. Parking tovornih vozil je 1986–2000 (za območje Mestne občine severno od F20 ob železnici. Ljubljana) Ostala določila:predvideno je postopno preurejanje območja za potrebe proizvodnje LM. 1. člen Po severnem robu enote poteka S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve “POT” in nova peš povezava preko že- prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta leznice. Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, Potrebno je sanirati interno kanalizaci- št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 33/97, jo, pred novim posegom v prostor pa 72/98, 13/99 in 29/99) – za območje Mestne občine upoštevati določila 15. in 16. člena Ljubljana (v nadaljevanju: prostorski plan Mestne občine Ljubljana), ki se nanašajo pretežno na spremembe namem- odloka. bnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v površine za poselitev.

2. člen IV. KONČNE DOLOČBE Spremeni in dopolni se kartografski del prostorskega plana Mestne občine Ljubljana v tč. 8. “Kartografski del 21. člen dolgoročnega plana” v kartah: Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri: – “kartografska dokumentacija k planu v merilu – Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za 1 : 5000”, in sicer listi: Ljubljana J 2, J 5, J 6, J 7, J 8, J 9, urbanizem in okolje, J 12, J 14, J 17, J 18, 28, J 19, 29, J 20, J 22, VG 1, VG – Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Bežigrad. 12, S 13, S 14, S 21, S 22, S 23, S 24, S 25, S 31, S 32, S 34, S 35, S 36, S 37, S 41, S 42, S 43, S 45, S 46, S 22. člen 47 in S 50. – “raba površin po namenu za ureditveno območje Ljub- Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: ljane v merilu 1 : 10000”. – 61. in 62. člen ter deveta in deseta alinea v 2. členu, ki se glasita “BP 1/1 Instalacije” in “BP 1/2-1 Ljubljanske 3. člen mlekarne – del” odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Mestne plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list SRS, št. občine Ljubljana so stalno na vpogled pri: 26/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92); – Mestni upravi mestne občine Ljubljana, na oddelku – odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del ureditve- za urbanizem in okolje in nega območja BP 1/2 Ljubljanske mlekarne (Uradni list – izpostavah Upravne enote Ljubljana. SRS, št. 29/1410-87). 4. člen 23. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določ- be družbenega plana Občine Ljubljana Bežigrad za obdobje Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 15/87, 47/90, 27/92 in nem listu Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 62/93, 5/94, 10/94), družbenega plana Občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 3/87, 27/88, 32/88, 43/88, 11/92 in Uradni Št. 3521-15/98 list RS, št. 6/93), družbenega plana Ljubljana Moste-Polje Ljubljana, dne 15. aprila 1999. za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 39/86, 9/88 in Uradni list RS, št. 51/92, 56/92, 10/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 (Urad- Županja ni list SRS, št. 45/86, 47/87, 48/87, 2/88, 23/88, Mestne občine Ljubljana 27/88, 19/89, 20/89 in Uradni list RS, št. 45/90, 20/91, Viktorija Potočnik l. r. 2/92, 49/92, 4/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4929

Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, BOHINJ št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 40/92, 10/94) – v delih, ki so v nasprotju s tem odlokom in 2046. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o se nanašajo na območje Mestne občine Ljubljana. prometnem in obalnem režimu na območju Bohinjskega jezera

5. člen Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za prostor. 10/98 in 74/98), na podlagi 2. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 6. in 17. člena zakona 6. člen o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št 32/93.), 5. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- št. 29/65, 7/70 in 7/72), 3. in 25. člena zakona o pre- nem listu Republike Slovenije. krških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in Uradni list RS, št. 5/90, 10/91, 13/93 in 35/97) ter 7., 16. in 96. člena statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Št. 3521-3/99-2 Bohinj, št. 3/99) je Občinski svet občine Bohinj na 6. seji Ljubljana, dne 15. aprila 1999. dne 13. 5. 1999 sprejel O D L O K Županja o spremembi in dopolnitvi odloka o prometnem Mestne občine Ljubljana in obalnem režimu na območju Bohinjskega Viktorija Potočnik l. r. jezera 1. člen V odloku o prometnem in obalnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni list RS, št. 37/95, 34/96 in BLED 31/98) se 2. člen spremeni tako, da glasi: “Odlok velja za celotno območje Bohinjske jezerske 2045. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kotline, od slapa Savice in na vzhodu do meje, ki poteka po začasni prepovedi izvajanja odloka o prostorsko južnem in vzhodnem robu naselja Stara Fužina in Ribčev Laz ureditvenih pogojih za središče Bleda – potok Suha ter za gozdno cesto Stara Fužina – Voje, Vogar – planina Blato.“ Na podlagi devete alinee 7. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99) je Občinski svet občine Bled na 2. člen 6. seji dne 26. 5. 1999 sprejel V 5. členu se črta tretja alinea drugega odstavka. Peti odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: “Na vseh parkiriščih se določijo tri parkirna mesta, ki O D L O K so rezervirana za parkiranje vozil invalidov.” o spremembah in dopolnitvah odloka o začasni prepovedi izvajanja odloka o prostorsko 3. člen ureditvenih pogojih za središče Bleda V tretjem odstavku 7. člena se črta beseda “koncesionarja”. 1. člen 4. člen V 1. členu odloka o začasni prepovedi izvajanja odloka V drugem odstavku 8. člena se besedilo “Uradnem o prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda (Uradni vestniku Gorenjske ali v Uradnem listu RS” črta in nadomesti list RS, št. 33/99) se doda drugi odstavek, ki glasi: z besedami “uradnem glasilu”. Začasna prepoved izvajanja odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda ne velja za naslednje ob- 5. člen jekte: prizidek hotela Kompas, Višjo šolo za gostinstvo in V 9. členu se črtata sedma alinea prvega odstavka in turizem in Novi center za management Brdo. tretja alinea drugega odstavaka.

2. člen 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- V drugem odstavku 11. člena se besedilo “od 15. 5. do 30. 9.” nadomesti z besedilom “od 15. 6. do 15. 9.” nem listu RS. (variantni predlog: od 1. 7. do 1. 9.). 7. člen Št. 01503-4/99 V drugem odstavku 12. člena se beseda “dvakratno” Bled, dne 26. maja 1999. črta in nadomesti z besedo “enkratno”.

8. člen Župan V drugem odstavku 14. člena se besedilo “Občina in Občine Bled koncesionar morata” nadomesti z besedilom: “Izvajalec reži- mag. Boris Malej l. r. ma parkiranja mora”. Stran 4930 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

9. člen 20. člen V četrtem odstavku 15. člena se beseda “desetkratni” Občinska uprava občine Bohinj opravi redakcijo tega črta in nadomesti z besedo “petkratni”. odloka in v Uradnem vestniku Občine Bohinj objavi pre- čiščeno besedilo odloka o prometnem in obalnem režimu 10. člen na območju Bohinjskega jezera. V 18. členu se za besedo “parkiranja” vejica nadomesti s piko, besedilo “ki mu jih izda Občina Bohinj” pa se črta. Št. 032-00-13/99 Bohinjska Bistrica, 13. maj 1999. 11. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: Župan “Režim prometa in parkiranja po tem odloku izvaja kot Občine Bohinj gospodarsko javno službo Občinska uprava občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. l. r. (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava) v okviru katere se v skladu z zakonom ustanovi režijski obrat.”

12. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: BLOKE “Občinska uprava mora pri izvajanju režima prometa in parkiranja zagotoviti: 2047. Statut Občine Bloke – prednost obačnom občin pri zaposlovanju za potrebe izvajanja režima parkiranja, Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi – da so pobiralci nadomestila primerno in enotno oble- (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, čeni, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Bloke na 4. redni – ustrezno organizacijo dela na parkiriščih, seji dne 6. 5. 1999 sprejel – postavitev zadostnega števila smetnjakov in sanitarnih blokov na parkiriščih oziroma na delih obale iz 19. člena S T A T U T tega odloka, Občine Bloke – čiščenje parkirišč, sanitarnih blokov in delov obale jezera, – kontrolo ustreznosti jezerske vode.“ SPLOŠNE DOLOČBE

13. člen 1. člen Črtajo se 25., 26., 27., 28. in 29. člen. Občina Bloke je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Andrejč- 14. člen je, Benete, Bočkovo, Fara, Glina, Godičevo, Gradiško, Hi- V 30. členu se beseda “koncesionar” nadomesti z teno, Hribarjevo, Hudi vrh, Jeršanovo, Kramplje, Lahovo, besedo “Občinska uprava”. V tretjem odstavku se črta zad- Lepi vrh, Lovranovo, Malni, Metulje, Mramorovo pri Lužarjih, nja alinea. Mramorovo pri Pajkovem, Nemška vas na Blokah, Nova vas, Ograda, Polšeče, Radlek, Ravne na Blokah, Ravnik, Rožan- 15. člen če, Runarsko, Sleme, Strmca, Studenec na Blokah, Stude- 31. in 32. člen se črtata. no na Blokah, Sveta Trojica, Sveti Duh, Škrabče, Škufče, Štorovo, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh, Volčje, Za- 16. člen kraj, Zales, Zavrh. Sedež občine je v Novi vasi. V prvem odstavku 33. člena se število “100.000” črta Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- in nadomesti s številom “800.000”. dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. V drugem odstavku 33. člena se število “50.000” črta Občino predstavlja in zastopa župan. in nadomesti s številom “200.000”. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in 17. člen imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: občinskim odlokom. “Z denarno kaznijo 20.000 se na mestu prekrška kaznuje fizična oseba, če:”. 2. člen Občina Bloke (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru 18. člen ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve 36. člen se spremeni tako, da se glasi: lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge “Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata občinsko iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občin- redarstvo in nadzorstvena služba Triglavskega narodnega skega sveta nanjo prenesene z zakonom. parka. Občinski redar in nadzorniki TNP so pooblaščeni, da v 3. člen skladu z določbami tega odloka in zakona o prekrških, izre- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- kajo danarne kazni na mestu prekrška. šče, so občani. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih 19. člen občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v nem listu RS. drugih organih v skladu s tem statutom. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4931

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih za- – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- dev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri iniciativo. razreševanju gospodarskih problemov, Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in tov. drugih nepremičnin na območju občine. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: 4. člen – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- objektov, sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- državo. gram občine, Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- dročju občine, sanem v zakonu. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja nosti. objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike za opravljanje skupnih zadev. občanov. 5. člen 5.Skrbi za lokalne javne službe tako, da: – ustanavlja lokalne javne službe, Občina Bloke ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom, ki se spreje- delovanje lokalnih javnih služb, ma po enakem postopku kot statut. – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA BLOKE, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; komunalne objekte in naprave, Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo zemljišči. pečata občine določi župan s svojim aktom. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- zdravstveno dejavnost tako, da: nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in in nagrade v skladu s posebnim odlokom. zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih I. NALOGE OBČINE možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- 6. člen tvenim zavodom, Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, zlasti pa: – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih tako, da: prebivalcev. – sprejema statut in druge splošne akte občine, 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – sprejema proračun in zaključni račun občine, ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske ogrožene, invalide in ostarele tako, da: akte, – spremlja stanje na tem področju, – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. – pristojnim organom in institucijam predlaga določene 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: ukrepe na tem področju, – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi ženjem, in drugimi pristojnimi organi in institucijami. – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: in premičnin, – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje kulturno dediščino na svojem območju, vrednost svojega premoženja. – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejav- 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- nost, ko, da: – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- sti občine. jejo razvoj gospodarstva v občini, 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja razvoj, druge dejavnosti varstva okolja tako, da: Stran 4932 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva predpisi s področja varstva okolja, občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- okolja, nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- moženja v občini. tavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- vešča o ugotovljenih nepravilnostih, z drugimi ukrepi pospe- II. ORGANI OBČINE šuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: 1. Skupne določbe – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, 9. člen – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Organi občine so: – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne – občinski svet, površine ter – župan in – ureja promet v občini. – nadzorni odbor občine. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi merili in normativi: predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in – organizira reševalno pomoč v požarih, referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in nje za primere elementarnih in drugih nesreč, naloge določa zakon. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreča- članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in mi, tem statutom. – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- nih in drugih naravnih nesreč, ski funkcionarji. – sodeluje z medobčinsko gasilsko zvezo in PGD na območju občine in štabom za civilno zaščito ter spremlja 10. člen njihovo delo, – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja 12. Ureja javni red v občini tako, da: upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih – sprejema ustrezne splošne akte, stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter katerimi se kršijo predpisi občine, strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, činske organe. – organizira občinsko redarstvo, Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, ske enote in organi občinske uprave. – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlo- činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz kom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, delovno področje. – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 11. člen 7. člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če lja tudi naloge, ki se nanašajo na: je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, 12. člen – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za Delo organov občine je javno. potrebe občine, Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o – določanje namembnosti urbanega prostora, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- njem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slo- gojev za njihovo uporabo, venije, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpo- – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- gledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odloča- kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, nje občinskih organov. – mrliško ogledno službo in Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, 8. člen dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, statističnih in evidenčnih podatkov. ta statut in poslovnik občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4933

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov – razpisuje referendum, občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino če izkažejo pravni interes. plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- 2. Občinski svet nih teles, ki jih imenuje občinski svet, – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja 13. člen lokalnih javnih služb, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge vah v okviru pravic in dolžnosti občine. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, Občinski svet šteje sedem članov. – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejav- članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- nostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na ljenega občinskega sveta. podlagi zakona, Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, dneh po izvolitvi. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih pred požari, zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – določi organizacijo občinskega sveta ter način njego- občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- vega delovanja v vojni, skega sveta. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot 14. člen javna služba, Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne vanjem v skladu z zakonom. enote, Občinski svet se voli po večinskem sistemu. – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta statut. v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom, ki se sprejema po enakem postopku kot statut. 16. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- 15. člen klicno. Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ča zakon. občine, Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- organizacijo in delovno področje, nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- opravlja funkcije člana občinskega sveta. navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- podjetjih, cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela drug občinski organ, organov občine. – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, 17. člen – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotav- Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje lja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni nega odbora, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo skega sveta, vodi najstarejši član občinskega sveta. – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- opravljanju funkcije podžupana, cati najmanj štirikrat letno. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva tem ni pooblaščen župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v Stran 4934 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani skega sveta, občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – če odstopi. na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- lahko dopolni še z novimi točkami. ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član 18. člen občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z uprava. dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so 19. člen nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po Občinski svet dela in odloča na sejah. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine 3. Odbori in komisije občinskega sveta določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega 22. člen sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je volitve in imenovanja. določeno v poslovniku občinskega sveta. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- začetku seje. zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov jo člani sveta. določi občinski svet tudi njegove naloge. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- nu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, 23. člen predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih čla- Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki nov. komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na opravlja zlasti naslednje naloge: vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področ- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje ja dela. občinski svet, – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma 20. člen predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, gačno večino. – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. svet. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. 24. člen Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se re kot svoja delovna telesa. določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- Stalna delovna telesa občinskega sveta so: tretjinsko večino navzočih članov. – komisija za družbene dejavnosti, Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- – komisija za gospodarstvo in razvoj, ska uprava. – komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- – komisija za komunalno ureditev, prostor in varovanje skega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat okolja, letno. – komisija za občinski proračun in finance, – komisija za vloge in pritožbe, 21. člen – statutarna komisija. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Komisije štejejo tri do pet članov. Delovno področje – če izgubi volilno pravico, komisij se določi s poslovnikom občinskega sveta. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število kazen zapora, daljšo od šest mesecev, članov ter opravi imenovanje. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4935

25. člen določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča Člane komisij imenuje občinski svet izmed svojih čla- o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- nov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Pred- nih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te log kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vpra- naloge, šanja, volitve in imenovanja. – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, činskega sveta kot predsednik. – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. nov skupne občinske uprave, Članstvo v komisiji občinskega sveta ni združljivo s – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občin- statut. ski upravi. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. 26. člen Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega 30. člen področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravna- Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če vajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občin- meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu skemu svetu mnenja in predloge. svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinske- čemer mora navesti razloge za zadržanje. mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu 27. člen svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- čemer mora navesti razloge za zadržanje. ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori 4. Župan pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 28. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- 31. člen vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- opravijo v skladu z zakonom. dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: Mandatna doba župana traja štiri leta. – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poverjenike za civilno zaščito, potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o – sprejme načrt zaščite in reševanja, morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- – vodi zaščito, reševanje in pomoč, didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. naravnem okolju na območju občine, – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se 29. člen občinski svet ne more sestati, Župan predstavlja in zastopa občino. – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- Poleg tega župan predvsem: ženih in prizadetih prebivalcev, – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun obči- – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- ne in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- pristojnosti občinskega sveta, rialno dolžnost. – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega 32. člen proračuna, V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se odločitev občinskega sveta, občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, 33. člen – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet Stran 4936 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imeno- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na vanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat ga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. še občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena župan pooblasti. preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- za katere ga župan pooblasti. vajo določbe zakona. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. občinskega sveta. 34. člen 5. Nadzorni odbor Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član 37. člen občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne najstarejši član občinskega sveta. porabe v občini. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje tekoče naloge iz pristojnosti župana. pristojnosti: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem 35. člen občine, Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- občinskega proračuna, ne občine. – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa čunskih sredstev. kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- meznih zadev iz svoje pristojnosti. činske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proraču- 36. člen na in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in Županu in podžupanu preneha mandat: občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospo- – če izgubi volilno pravico, darnost porabe občinskih javnih sredstev. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno 38. člen kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbo- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni ra imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane združljiva s funkcijo župana ali podžupana, nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu ko- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- podžupana, skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občin- – če odstopi, ske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet uporabniki proračunskih sredstev. na predlog župana razreši. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- šitve. tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je odbora. dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- 39. člen tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je seji navzoča večina članov. Člani nadzornega odbora izvoli- dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati jo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, njegove seje. ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. nega odbora, z večino glasov navzočih članov. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4937

40. člen 43. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, pred- dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice loga proračuna javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih strank. skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. ga občinski svet ali župan. 44. člen 41. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- vornimi osebami). grama nadzora. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- 45. člen ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član odbor s poslovnikom. nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je 6. Občinska uprava zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 46. člen bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana Notranjo organizacijo in delovno področje občinske oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od župan. prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih 47. člen dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več računskemu sodišču. organov skupne občinske uprave. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov Organizacija in delo organa skupne občinske uprave ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. 48. člen V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- upravnih stvareh v upravnem postopku. tve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in posamezne primere z zakonom drugače določeno. predloge nadzornega odbora. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost 42. člen zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane 49. člen okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom zorni odbor. drugače določeno. Stran 4938 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

50. člen III. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- ODLOČANJU V OBČINI nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence 57. člen o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- tranje zadeve. čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 51. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- 1. Zbor občanov ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja 58. člen v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob Občani na zboru občanov: teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v no izobrazbo. zvezi s tem in oblikujejo mnenja, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in 52. člen povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti ne skupnosti, občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ožjih dopusten upravni spor. delov občine, O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, nom, dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo odloča državni organ, določen z zakonom. programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, 53. člen – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali za- – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- poslenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v prime- jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem ru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stva- sklene občinski svet ali župan. reh. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni 7. Občinsko pravobranilstvo mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 54. člen Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred 59. člen sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občin- Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za eno ske organe in ožje dele občine. oziroma več naselij. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. pobudo občinskega sveta. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na katerem občinski svet določi njegovo delovno področje ozi- zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. roma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranil- ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. stvo. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum skupni organ občinskega pravobranilstva. rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- 8. Drugi organi občine teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu 55. člen volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- 60. člen či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. 56. člen Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki jen način. izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi 61. člen načrti. Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- delo odgovorni županu. nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4939

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje naslov stalnega prebivališča. najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na predloži županu. zboru. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o objavi. tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz 2. Referendum o splošnem aktu občine predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- kusi upravno sodišče. 62. člen 66. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o osebnim podpisovanjem. splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- jo občinski davki in druge dajatve. vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- duma, in rok za zbiranje podpisov. stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- činskega sveta. nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa dostno število volivcev. zakon ali statut občine. 67. člen 63. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od jemu splošnega akta občine. vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega četrtim odstavkom prejšnjega člena. akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana prost dan. pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo 64. člen na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma Referendum se opravi kot naknadni referendum, na “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s čine ali njegove posamezne določbe. tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- 68. člen be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki nju volje volivcev ne spremeni. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- večina volivcev, ki so glasovali. mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- 69. člen vega mandata. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu 65. člen volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. mezno vprašanje drugače urejeno. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- duma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje aktov občine. Stran 4940 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

3. Svetovalni referendum – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, 70. člen – osnovno zdravstvo in lekarna, Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih – osebna pomoč družini in vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- – knjižničarstvo. dum. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja njen del. odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zagotavljajo javne potrebe. tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- 76. člen vezuje občinskih organov. Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z 4. Drugi referendumi drugimi občinami.

71. člen 77. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- Na področju gospodarskih javnih služb občina v skladu kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. s 74. členom organizira javne službe za: Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z – oskrbo s pitno vodo, določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- referendum, ni drugače določeno. kov komunalnih odpadkov, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu – javno snago in čiščenje javnih površin, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- šin, 5. Ljudska iniciativa – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, 72. člen – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz dročjih, če tako določa zakon. pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. 78. člen Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje dum o splošnem aktu občine. gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski 79. člen svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- upoštevanju pogojev določenih z zakonom. ne zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih 80. člen organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- od dne pravilno vložene zahteve. gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- 73. člen nih sistemov skupaj z drugimi občinami. Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- 81. člen vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, IV. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- 74. člen gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- organa. nom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 82. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

75. člen 83. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4941

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri gospodar. izvrševanju proračuna za posamezno leto. Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega 90. člen premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo pristojen župan. prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- mičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in 91. člen na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu. vo državnega premoženja. 92. člen 84. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, vani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih prora- pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. čuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. 85. člen 93. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega hodkov ter račun financiranja. se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- preteklo leto. ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- skim premoženjem in načrtovani odhodki. kem obdobju v proračunu za preteklo leto. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. nike župan s sklepom.

86. člen 94. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan predvidena za posamezne namene. zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- uporabo sredstev. ska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- 87. člen ski svet. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje lagati rebalans proračuna. proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. 95. člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok 88. člen občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki za ta namen. občine za eno leto. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. 96. člen Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- Če se med letom spremeni delovno področje oziroma ski organ in ožji deli občine. pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- odloča župan. ljevanju: uporabnik). Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se 89. člen neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odse prerazporedijo med druge uporabnike. hodkov ter račun financiranja. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- 97. člen pana z odlokom. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve Stran 4942 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega 104. člen proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih leta. del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega naročanje. člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. VI. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 98. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- 1. Splošni akti občine no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. 105. člen Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet 99. člen sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- Rezerva se uporablja: slovnik občinskega sveta. – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- 106. člen loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme ne bolezni in rastlinski škodljivci; občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki činskega sveta. pritekajo neenakomerno; Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- – za kriterije proračunskega primanjkljaja. san za sprejem odloka. Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, 107. člen sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- konca leta. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstav- sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način ka tega člena odloča župan. dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 100. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. 108. člen V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. dan 31. decembra leta, za katerega sprejme zaključni ra- čun. 109. člen Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 101. člen 110. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 102. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je 111. člen občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih odloka. zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 112. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- 103. člen ljeni v uradnem glasilu občine ali v Uradnem listu Republike Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- Slovenije, in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- njih drugače določeno. vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere ali pri specializirani organizaciji. tako določi občinski svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4943

2. Posamični akti občine Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje 113. člen nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog Posamični akti občine so odločbe in sklepi. na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča nje nalog iz državne pristojnosti. občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- ne državne pristojnosti. konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom 114. člen občin. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI gače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih 121. člen stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini organ, ki ga določi zakon. uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Loška dolina. organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 122. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- VII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE nem listu Republike Slovenije. IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Nova vas, dne 6. maja 1999. 115. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Župan ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Občine Bloke posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se Jože Doles l. r. s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- ne posega v njene pravice.

116. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim 2048. Pravilnik o izplačilih funkcionarjem, drugim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s članom delovnih teles občinskega sveta ter svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v članom drugih občinskih organov v Občini pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali Bloke druga občina posega v njeno pristojnost. Na podlagi 20. člena statuta Občine Bloke ter v skladu 117. člen s 100.b členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi 74/98) je Občinski svet občine Bloke na 4. redni seji, dne izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če 6. 5. 1999 sprejel osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. P R A V I L N I K o izplačilih funkcionarjem, drugim članom 118. člen delovnih teles občinskega sveta ter članom Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot drugih občinskih organov v Občini Bloke stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. I. SPLOŠNE DOLOČBE

119. člen 1. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta Za ureditev plač in delovnih razmerij županu in podžu- oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se panom se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcio- tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje narjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), kolikor za- VIII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE kon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa dru- 120. člen gače. Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno. Žu- pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- pan in podžupani imajo pravico do plačila oziroma do dela lavci občinske uprave. plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, Članom občinskega sveta, članom delovnih teles ob- opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- činskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nostjo in strokovnostjo njihovega dela. nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo plačila za Stran 4944 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika, v S sklepom v skladu s tem pravilnikom se določi količ- skladu z zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. nik za izračun dela plačila člana občinskega sveta. Mesečno 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu ter tretjo alineo prvega odstavka 15. člena in četrtega od- članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. stavka 18. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95, 14/96, 44/96). 7. člen 2. člen Osnova za obračun izplačil na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za Občinski funkcionarji so: župan, podžupan in člani ob- polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- činskega sveta. gospodarske dejavnosti. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal Plačilo, plača oziroma del plače župana in podžupana poklicno. Podžupan praviloma opravlja svojo funkcijo nepoklic- se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s no. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski dodatek ter dodatek za delovno dobo. svet. Plačilo posameznega občinskega funkcionarja se ugo- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- tovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količni- klicno. kom, določenim v skladu s 6. členom tega pravilnika. V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- 3. člen no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plači- Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine la, plače oziroma dela plače posameznega občinskega funk- Bloke, ki sodi v sedmo skupino občin, določen količnik cionarja ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže osnovne plače v višini 3,5. Županu pripada funkcijski doda- najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon. tek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. 8. člen Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% Plača oziroma del plače župana ali podžupana je pravi- plače oblikovane na podlagi zakona. ca, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega Plačilo oziroma plača podžupana se lahko oblikuje v razmerja. višini največ 80% plače župana (z županovo delovno dobo) Delovno razmerje občinskih funkcionarjev – župana in iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno. podžupanov, ki opravljajo funkcijo nepoklicno, je delovno Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada razmerje za določen čas v skladu z zakonom, sklenjeno 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. brez razpisa za čas, daljši od polnega delovnega časa. Merila za oblikovanje plačil oziroma plače podžupana Občinskemu funkcionarju – županu ali podžupanu, se izda in višino plačil oziroma plače določa ta pravilnik. odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Če se z občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovnega raz- 4. člen merja, se del plačila za nepoklicno opravljanje občinske Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, funkcije izplačuje kot velja za člane občinskega sveta. v okviru katerega se lahko oblikuje del plačila za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz 9. člen katerih se izplačujejo plačila članom občinskega sveta ter Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja plačila članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uve- občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih ljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski organov Občine Bloke. funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se lahko prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas. II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČILA OZIROMA DELA PLAČE III. DRUGA PLAČILA 5. člen Plačilo oziroma plača podžupana se oblikuje največ v 10. člen višini 50% plače župana oziroma pri večjem obsegu del do Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani 80% plače župana, o čemer odloči župan in komisija za občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ru občinskega sveta določi plačilo, ki se izplača za udeležbo na seji. 6. člen Plačilo za posamezno sejo znaša 10% najvišjega mož- Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta nega zneska dela plačila člana občinskega sveta. znaša največ 10% plače župana. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi plačilo za posamezni mesec 11. člen glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo – za članstvo v občinskem svetu razen julija in avgusta pravico do plačila v višini največ 15% za predsednika oziro- 20%, ma največ 8% plače župana za člana. Plačila ne smejo niti – za prisotnost na seji občinskega sveta 30%, mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska. – predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega Plačilo se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer sveta (razdeli za vsako sejo posebej) 20%, kot: – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je – plačilo, ki se izplača za udeležbo na seji nadzornega 10%. odbora 40%. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4945

12. člen se izplačajo za nazaj, in sicer od dneva potrditve mandata Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije oziroma imenovanja. imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za dumov in volitev v skladu z zakonom pravico plačila. prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- Sklep o obsegu sredstev za plačila iz prejšnjega od- no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- posameznem mesecu. su referenduma ali volitev. Plačila članom volilne komisije se oblikujejo kot: 19. člen – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- Plačila posameznim članom volilne komisije, v okviru sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sredstev za plačila, ki jih je opredelil občinski svet s skle- sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo plačil članom pom, se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom dru- volilna komisija in župana. gih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje ob- činski svet ali župan. IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 20. člen 13. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. 1999 dalje. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- Nova vas, dne 6. maja 1999. je ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje Župan izven območja Občine Bloke. Stroški prevoza se povrnejo v Občine Bloke skladu s predpisi. Jože Doles l. r. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- beno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- CERKNICA du s predpisi. 2049. Odlok o občinskih cestah 14. člen Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 12., 13. in 100. člena Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95, 51/96 službeno potovanje župana, izda nalog pooblaščeni podžu- in 62/98) in 4. člena, ki je v povezavi s 7. členom odloka o pan ali tajnik občine. lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 34/96), je Občinski svet občine Cerknica na 3. redni seji V. NAČIN IZPLAČEVANJA dne 15. 4. 1999 sprejel

15. člen O D L O K Sredstva za izplačevanje plač, plačil in povračil stro- o občinskih cestah škov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna. I. SPLOŠNI DOLOČBI 16. člen Plačila, plače funkcionarjev in drugi prejemki funkcio- 1. člen narjev se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) do petnajstega dne v tekočem mesecu. Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, pred- 17. člen pisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev Plačila se usklajujejo skladno z plačo za prvi tarifni objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogod- odlok. bo za negospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. 2. člen (namen odloka) Ta odlok določa: VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – občinske ceste na območju Občine Cerknica in postopek njihove kategorizacije; 18. člen – upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občin- Plačila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem, pred- skih cest in prometa na njih; sedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in – način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvez- odborom občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ne gospodarske javne službe; Stran 4946 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali sankcioniranje kršitev tega odloka. njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Cerknica na predlog žu- pana. II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA 9. člen 3. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) (občinske ceste) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni Občinske ceste na območju Občine Cerknica so vse promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste. Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občin- 4. člen ske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj (kategorije občinskih cest) zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno oziroma če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina in če je Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti. vpisana v zemljiško knjigo. O prenosu nekategoriziranih cest ter gozdnih cest med 5. člen občinske ceste odloči Občinski svet občine Cerknica na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po po- (postopek kategorizacije občinskih cest) stopku iz 5. člena tega odloka. Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Cerknica na predlog župana. 10. člen Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti pred- (planinske, turistične in druge poti) hodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdo- kategorizacijo javnih cest. vih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in 6. člen vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih (spremembe kategorizacije občinskih cest) spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu Spremembe kategorizacije občinskih cest in nado- do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenito- meščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot promet- sti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. ljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko pred- varna za uporabnike, katerim je namenjena. lagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz drugega (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti uteme- odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled narav- ljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. nih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in dota- O predlogu za prenos občinske ceste med državne cij občine njihovim upravljalcem. ceste odloči Občinski svet občine Cerknica na predlog žu- pana. Občinska cesta določena s sklepom Vlade Republike III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu. 11. člen Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo (upravljalec občinskih cest) na predloge enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. upravlja Občina Cerknica.

7. člen 12. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) (plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s kate- novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v prostor- rim se določi uresničevanje plana iz prvega odstavka tega skem planu občine. člena v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in spre- Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s jema po postopku, določenem za občinski proračun in je katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot njegov sestavni del. rekonstruirana cesta. V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na 8. člen občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih (opustitev občinske ceste) in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrz- zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. linskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvi- Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za denih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukre- parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v pro- pov, ki jih je odredil občinska inšpekcija, niso pa sestavni metu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim oko- del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po ljem. tem planu. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti 13. člen plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem te Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in uprav- ceste. ne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4947 opravlja pristojna služba občinske uprave za ceste. Ta obse- V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo ga zlasti: občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske – izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj – naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge – izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za podlagi javnega razpisa; nadzor cestnega prometa. – izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdr- ževanja občinskih cest; 17. člen – naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; (pridobitev zemljišč občinske ceste) – vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali re- zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene po- konstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na rabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi – organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve obdelava zbranih podatkov; pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. – spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve 18. člen in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo (vračilo razlaščenih zemljišč) skozi Občino Cerknica; Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz – naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za na- prometa na njih; mene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlašče- – izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za nih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; zakonom. – priprava programov in organizacija izdelave razisko- Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali valnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlasti- Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami tve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka pri pripravi in uresničevanju teh programov; zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega – izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o drugimi predpisi. odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. 14. člen (financiranje občinskih cest) 19. člen Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se (gradnja avtobusnih postajališč) zagotovijo v občinskem proračunu Občine Cerknica. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste Občinski svet občine Cerknica lahko predlaga Vladi določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojna republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za upo- služba občinske uprave za ceste ob upoštevanju predlogov rabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po ob- javnih prevoznikov in zainteresirane javnosti. Tako zgrajeno močju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in do- avtobusno postajališče postane del občinske ceste. loči prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi 20. člen povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. (križanje občinskih cest in železniških prog) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. 15. člen Način križanja občinskih in železniških prog ter razmeji- (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) tev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o skladu s predpisi o varstvu okolja in tako da bodo škodljivi varnosti v železniškem prometu. vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. 21. člen Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi (razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali ob- in upravljalci vodotokov) jektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sose- ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje dom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služ- občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, nost za takšno izvedbo. krije investitor ceste. Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zi- 16. člen du in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in (projektiranje občinskih cest) pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v del vzdrževanja občinske ceste. skladu s predpisom o projektiranju javnih cest njihovih ele- Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter mentov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekono- obrežnih zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrže- mičnosti njihove graditve in vzdrževanja. vanja vodotoka. Stran 4948 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

22. člen Redno vzdrževanje občinskih cest se lahko zagotavlja z (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki Če je potrebno obstoječo občinsko cesto prestaviti urejajo gospodarske javne službe. zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti pre- Izbira koncesionarja iz prejšnjega odstavka se lahko stavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu opravi brez javnega razpisa, če tako na predlog župana, ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške pre- odloči Občinski svet občine Cerknica. stavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrni- zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogo- tev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so ji, določenimi s predpisi o javnih cestah. nastali zaradi zahteve pristojne službe občinske uprave za Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela odda- ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. ja pristojna služba občinske uprave za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih 23. člen naročil. (obveznost usklajenega projektiranja) 27. člen Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ce- (vzdrževanje križišč in križanj) ste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategorizira- naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora nimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojna služba občin- opraviti na območju ceste. ske uprave za ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgo- urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. vorna pristojna služba občinske uprave za ceste. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objek- 28. člen tov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije (vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav nad občinskimi cestami) in napeljav. Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukci- 24. člen je nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) cestami je pristojna služba občinske uprave za ceste. Pristojna služba občinske uprave za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje ozi- 29. člen roma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko zaradi Pristojna služba občinske uprave za ceste mora dati zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na držav- investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejš- no cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen njega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za javni promet. uskladitev del. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem mora pristojna služba občinske uprave za ceste predhodno telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje ob- uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. jekte in naprave v občinski cesti. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojna služba občinske uprave za ceste predhodno prido- V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST biti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z ob- 25. člen činske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovo- (odgovornost za stanje občinskih cest) ljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavlja- ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega ti tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezova- prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve nje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpi- prometa. sov, ki urejajo javne ceste in določbe 30. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe oziro- 1. Varstvo občinskih cest ma koncesionar. Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje 30. člen ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgo- (omejitve uporabe občinske ceste) vorna pristojna služba občinske uprave za ceste. Če je občinska cesta v takem stanju: – da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo pro- 26. člen met posameznih vrst vozil, (javna služba vzdrževanja občinskih cest) – da bo promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska ali javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in orga- – če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo niziranje njihovega obnavljanja. na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. poseb- Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4949 ne razmere zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko zahte- lahko predstojnik pristojne službe občinske uprave za ceste va od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, s sklepom začasno, najdalj pa za čas enega leta, prepove ali kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali na občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste njenem delu zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obre- in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov menitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s Predstojnik pristojne službe občinske uprave za ceste pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko odklo- alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega ni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in inšpektorja najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno re- prometno signalizacijo na občinski cesti. konstrukcijo te ceste. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega 33. člen vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih nesre- (dela na občinski cesti) čah. O teh ukrepih je treba nemudoma obvestiti policijo, Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih jav- cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne službe nega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in občinske uprave za ceste. vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka teh ukrepih obvestiti tudi pristojno službo občinske uprave se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. za ceste. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občin- razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od sko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma živ- enega leta se določi v skladu z določbo 50. člena tega ljenja in zdravja občanov ali bi lahko nastala večja gospodar- odloka. ska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora takoj odstra- Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, niti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca redne- označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. ga vzdrževanja. Upravljalec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvot- 31. člen no stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega (varovalni pas ob občinski cesti) vzdrževanja ceste. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora ome- promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in jena. napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter po- njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. stavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pri- 34. člen stojne službe občinske uprave za ceste. (opravljanje del ob občinski cesti) Pristojna služba občinske uprave za ceste izda soglas- Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in je iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrže- razvoja prometa ter varovanje njenega videza. vanja, je potrebno soglasje pristojne službe občinske Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas ob- uprave za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravlja- činske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zašči- nje teh del. to pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka. 35. člen Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega (izredni prevoz) sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede – pri lokalni cesti 8 m, osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. – pri javni poti 6 m, Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom – pri javni poti za kolesarje 3 m, presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno – pri glavni mestni cesti 12 m, maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za – pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m, izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo – pri mestni ali krajevni cesti 8 m. samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Cerknica. omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. 32. člen Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izred- Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkona- ni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po petostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vo- občinskih cestah, izda pristojna služba občinske uprave za dovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih inve- ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih stitor ni Občina Cerknica, se smejo napeljevati oziroma po- dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste stavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izred- pristojne službe občinske uprave za ceste. ne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve Stran 4950 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob 40. člen naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in (ukinitev priključka) zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred za- Občinska inšpekcija lahko zahteva ustrezno ureditev četkom izrednega prevoza s pristojno službo občinske upra- priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe pri- ve za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem ključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s obvestiti policijo. pogoji iz soglasja iz 38. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 39. člena tega 36. člen odloka. (nadzor izrednih prevozov) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in investitor priključka ali njegov pravni naslednik. dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti. 41. člen Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tret- (varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) jega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko pri- Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in stojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomem- ben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, boč- 37. člen nega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varo- (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) valni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, dolo- Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdu- čene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega jejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelova- odloka in površine, ki jih za te namene pristojna služba ti s pristojno službo občinske uprave za ceste in prilagoditi občinske uprave za ceste določi ob obstoječih cestah, ta vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh Pristojna služba občinske uprave za ceste krije del dejavnosti. stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe varstvo občinske ceste. površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. 42. člen Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za (izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave za Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le ceste. v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na var- 38. člen nost prometa. (priključki na občinsko cesto) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko za ceste. gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe 43. člen občinske uprave za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova (omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske opremljenost s prometno signalizacijo. ceste) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cest- Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občin- nega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na sko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signa- cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe ob- lizacije, krije njegov investitor. činske uprave za ceste. Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih dolo- javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo ča soglasje. v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. 44. člen Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) mora sodelovati pristojna služba občinske uprave za ceste Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poško- dovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet 39. člen na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na (obvezna rekonstrukcija priključka) cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega je povzročil. prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upošte- Prepovedano je predvsem: van ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, 1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; lahko pristojna služba občinske uprave za ceste z upravno 2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razme- nanjo; ram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka 3. ovirati odtekanje vode s ceste; ali njegov pravni naslednik. 4. z mazili in drugimi snovmi pomastiti cesto; Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4951

5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesar- cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne je in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljena; 2. Ukrepi za varstvo prometa 6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na 47. člen ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predme- (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cest) te, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti poslabša njena urejenost; za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 48. člena 7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali tega odloka. druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje promet; za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno 8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na material ali predmete; cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o 9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z name- oddaji teh del. nom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega od- Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti vijanja prometa; tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za 10. poškodovati prometno signalizacijo; občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preu- 11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka smeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore nanjo; ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno 12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v prime- predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako ru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, drugače onesnaževati cesto; vendar samo v času izven prometnih konic. 13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali 48. člen graditi ob cesti napajališča za živali; (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) 14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste podkovane, da lahko poškodujejo cesto; izda pristojna služba občinske uprave za ceste. O izdanih 15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in dovoljenjih pristojna služba občinske uprave za ceste obve- druge gorljive snovi, sti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca red- 16. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v nega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti prilo- širini 1 m od ceste vzporedno z njo; žena od pristojne službe občinske uprave za ceste potrjena 17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo prometno tehnična dokumentacija začasne prometne uredi- kmetijsko orodje in stroje; tve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. 18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi coklami; izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega 19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne pred- odstavka 47. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovo- mete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter ljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom druge dele tovora. njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se 45. člen bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojne (naležne ploskve na kolesih vozil) službe občinske uprave za ceste potrjena prometno tehnič- Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kole- na dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. sa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vo- Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo zišča. pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zara- Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih di zapore ceste in čas njenega trajanja. cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena naj- oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. manj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora 46. člen vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in (obveznosti sosedov ob občinski cesti) času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično doku- Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok mentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali po- vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s polne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste tem ne povzroča škoda. lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečani- njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jar- mi prometnimi obremenitvami ceste. kov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve pro- ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. meta zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah ob- popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa jektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski najmanj tri dni pred zaporo ceste. Stran 4952 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

49. člen Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje (polje preglednosti) za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovo- svet občine Cerknica. Transparenti morajo biti izobešeni ljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, po- najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. stavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge 52. člen (polje preglednosti). (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju pre- Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) oprav- glednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali ljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki policista odstraniti ovire. neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parki- Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju pre- ranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določ- glednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odbo 38. in 39. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priklju- škodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredi- ček oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za ta lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna služba parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parki- občinske uprave za ceste v skladu z zakonom. riščem. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziro- V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter ma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča do- dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje ločena v soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste pristojne službe občinske uprave za ceste. iz 31. člena tega odloka. 53. člen 50. člen (pritožbeni organ) (prometna signalizacija na občinskih cestah) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa žu- pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določ- pan s sklepom, razen v primerih iz 30. člena tega odloka in v bah tega odloka izdaja pristojna služba občinske uprave za primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 50. člena tega odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah odloka je dovoljena pritožba na župana. prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST pristojen za okolje in prostor. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki 54. člen opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu ceste, nadzira občinska inšpekcija. zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistič- ne in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pri- 55. člen stojne službe občinske uprave za ceste s sklepom. Pristojna služba občinske uprave za ceste ima pravico do povrnitve (pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in Za občinskega inšpektorja mora poleg splošnih pogo- odstranitev. jev, oseba izpolnjevati tudi z zakonom predpisane zahteve, ki veljajo za inšpekcijski nadzor za ceste. 51. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) 56. člen Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob ob- (naloge inšpekcijskega nadzorstva) činskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obvešča- cest ima občinska inšpekcija poleg pravic in dolžnosti, ki jih nje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna služba ob- 1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odre- činske uprave za ceste lahko izda soglasje za njihovo posta- diti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; vitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za 2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna sig- dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta nalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v vzdrževanja in odstranitve. nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega opisom teh del; odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo 3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in pro- le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za po- meta na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo stavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občin- 4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na ske uprave za ceste. cesti, ki ogrožajo varnost prometa; V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v 5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prome- skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ta na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti zača- ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. sne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4953

6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja nepreglednosti; toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri pose- 32. člena); gih v varovalnem pasu ceste; 3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja 8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekon- druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z struirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali dovoljenjem (prvi odstavek 33. člena); ni izročena prometu. 4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi pr- izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. vzdolž občinske ceste, ki bi ovirala ali ogrožala promet, Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve. (34. člen); V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je 5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prome- dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spre- tu, občinska inšpekcija lahko odloči tudi ustno ter odredi, da meni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja se odločba izvrši takoj. pristojne službe občinske uprave za ceste (37. člen); Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinska 6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na inšpekcija pravico: občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s – pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale tehnični in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospo- 38. člena); darskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organiza- 7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju cij in skupnosti; hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zava- – zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; ruje občinska cesta (drugi odstavek 41. člena); – pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost 8. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskoko- oseb; pe in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega – vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; njej (42. člen); – pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih ose- 9. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu bah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodosta- in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, po- ja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in trebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo tega soglasja (43. člen); za občinske ceste; – proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, 10. začasno ali trajno zasede cesto ali njen del ali ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravna- izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in vani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odlo- objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporablja- ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti jo za občinske ceste; (44. člen); – od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, 11. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki ki ga določi občinska inšpekcija, poda pisno pojasnilo in bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 45. člena); izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. 12. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi tega člena, mora občinska inšpekcija obvestiti župana, pri- odstavek 45. člena); stojno službo občinske uprave za ceste in policijo. 13. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih Če občinska inšpekcija pri izvajalcu rednega vzdrževa- se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani lede- nja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri nih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne služ- prometu (tretji odstavek 46. člena); be, lahko poda utemeljen predlog za uveljavitev sankcij do- 14. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo ločenih s tem odlokom. občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnice, potni športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek stroški in drugi stroški), ki so nastali v zvezi z uvedbo postop- 47. člena); ka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. 15. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja VIII. KAZENSKE DOLOČBE (drugi odstavek 48. člena); 16. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v 57. člen nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zapo- (prekrški) ro ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo za- za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori časne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: trajanja (tretji odstavek 48. člena); 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objek- 17. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v te v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja polju preglednosti (prvi odstavek 49. člena); kakršne koli druge objekte in naprave (drugi odstavek 31. 18. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob ob- člena); činski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefon- objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in ogla- ske, telegrafske ali druge kabelske vode, nizkonapetostne ševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, iz soglasja (51. člen). Stran 4954 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje 37/87), se morajo prilagoditi določbam 50. in 51. člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni sig- prejšnjega odstavka. nalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa. 58. člen Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz (prekrški posameznikov) drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nas- posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka protju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. prejšnjega člena. 64. člen 59. člen (vpis v zemljiško knjigo) (kršitev obveznosti vzdrževanja cest) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogoča brez zemljiškoknjižne listine na glede na svojo vrednost. varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 25. člena); Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena); imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba 65. člen izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. (prenehanje veljavnosti) 60. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o gospodarjenju s cestami, ulicami, trgi, javnimi potmi in (kršitev obveznosti uskladitve del) drugimi prometnimi površinami v Občini Cerknica (Uradni Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaz- list SRS, št. 21/86), ki ga je sprejela Skupščina občine nuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob Cerknica. cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojne službe občinske uprave za ceste ali če ji 66. člen ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji (začetek veljavnosti odloka) odstavek 24. člena). Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje nem listu Republike Slovenije. za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja. Št. 34404-3/99-9 Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje Cerknica, dne 15. aprila 1999. za prekršek odgovorna oseba pristojne službe občinske uprave za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukci- Župan je občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljav- Občine Cerknica cev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi Valentin Schein l. r. pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena).

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2050. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerknica 61. člen (legalizacija priključkov) Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 12.,13. in 100. člena Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95, 51/96 priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez in 62/98) je Občinski svet občine Cerknica na 3. redni seji predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, mo- dne 15. 4. 1999 sprejel rajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojni službi občinske uprave za ceste najkasneje v enem letu po O D L O K uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 40. člena tega odloka. o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerknica

62. člen 1. člen (namestitev snegolovov) Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob prevzamejo. občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove 2. člen najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka. Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 63. člen (prilagoditev neprometnih znakov) 3. člen Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih ce- Lokalne ceste so ceste med naselji v Občini Cerknica stah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena in ceste med naselji v Občini Cerknica in naselji v sosednjih zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in občinah. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4955

4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in ceste med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so:

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 1. 041010 R 640 Unec–Unec–Planina–Rakov Škocjan R 914 4466 MP 2. 041020 R 643 Cerknica–Dolenja vas–Zelše R 914 4017 MP 3. 041030 R 212 Cerknica–D. jezero–Otok–Laze–Gorenje jezero LC041040 13504 MP 4. 041040 R 212 Grahovo–Žerovnica–Gorenje jezero–Dane–Pudob R 213 7380 MP 5546 5. 041050 LC041040 Žerovnica–Podšteberk–mimo Križne jame R 213 5518 MP 6. 041060 R 212 Grahovo–Radlek–V. Bloke–Velike Lašče R 375 4065 MP 16845 7. 041070 R 643 Cerknica–Brezje–Begunje R 643 3517 MP 8. 041080 LC041070 Od LC Cerknica–Brezje–Slivnica–LC Grahovo–Radlek LC041060 10971 MP 9. 041090 R 643 Begunje–Bezuljak–Dobec–Kožljek–Stražišče–D. Otave R 643 8813 MP 10. 041100 R 643 Selšček–Topol–Cajnarje–Lovranovo–Vel. Bloke R212 8994 MP 4356 11. 041110 LC041100 Otonica–Podslivnica–Hribarjevo–križ. za Ulako LC041100 3467 MP 2234 12. 041120 LC041100 Cajnarje–Sveti Vid LC041130 4045 MP 13. 041130 LC041120 Sveti Vid–Jeršiče–Polšeče–Ravnik LC041060 2691 MP 6347 14. 041140 LC041120 Sveti Vid–Korošče–Pikovnik R 643 5515 MP 15. 041150 LC041050 Od LC Žerovnica–Podšteberk–Lož R 213 2636 MP 2918 16. 468040 R 642 Verd–Pokojišče–Padež–Begunje LC041090 9740 MP 13713

5. člen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so:

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 1. 541011 R643 Cerknica–Rakek (stara cesta) JP541861 2613 MP 2. 541012 JP541011 Cerknica–Loško JP541013 203 MP 3. 541013 JP541011 Cerknica–Loško R643 293 MP 4. 541014 JP541011 Cerknica–Loško staro smetišče 499 MP 5. 541021 R643 Cerknica–kapelica pri šoli–Loško zadnja hiša 365 MP 6. 541031 R643 Loško–mimo Rudolf–Otoničar zadnja hiša 83 MP 7. 541041 JP541011 Loško–Begunje R643 2509 MP 8. 541051 R643 Kamna gorica, trgovina Šega–nove hiše Švelc zadnja hiša 273 MP 9. 541061 JP541011 Loško–Kamna gorica–Komunala R643 671 MP 10. 541071 R643 Kamna gorica–križišče s Popkovo ulico–Pohole JP541091 439 MP 11. 541072 JP541071 Kamna gorica–Pohole zadnja hiša 200 MP 12. 541073 JP541061 Kamna gorica, mimo Jadriča JP 541071 189 MP 13. 541081 R643 Kamna gorica, Notranjska cesta–mimo Sv. Roka–Popkova u. zadnja hiša 548 MP 14. 541082 JP541081 Kamna gorica, bloki–Notranjska c. R643 103 MP 15. 541091 R643 Kamna gorica, do Žagar Jože zadnja hiša 503 MP 16. 541092 JP541091 Kamna gorica–proti črpališču JP541111 210 MP 17. 541101 JP541091 Kamna gorica–Popkova ulica R643 294 MP 18. 541102 JP541091 Kamna gorica, Perčič–R643 R643 200 MP 19. 541103 R643 Kamna gorica,R643–Ileršič zadnja hiša 157 MP 20. 541111 JP541081 Kamna gorica, do Primozer zadnja hiša 734 MP 21. 541112 JP541111 Kamna gorica–vodohran vodohran 334 MP 22. 541121 R643 Cerknica, kapelica–R212 R212 288 MP 23. 541131 R643 Cerknica, Videm–kino LC 041021 565 MP 24. 541132 JP 541131 Cerknica, Videm–mimo OŠ R212 141 MP 25. 541133 JP541131 Cerknica, Videm–Bloki R212 159 MP 26. 541134 JP541131 Cerknica, Videm–župnišče JP541161 128 MP 27. 541141 R212 Cerknica, mimo vinotoča–Videm JP541131 134 MP 28. 541142 JP541141 Cerknica, do vinotoča zadnja hiša 48 MP 29. 541143 JP541141 Cerknica, Kovačeva ulica JP541132 81 MP 30. 541151 R643 Cerknica, Bračičeva u.–Videm JP541131 189 MP 31. 541152 JP541151 Cerknica, Videm–Bračičeva u.–Kavčič zadnja hiša 137 MP 32. 541161 LC041021 Cerknica–Tabor–pri cerkvi R 643 245 MP 33. 541162 JP541161 Cerknica, Tabor–Urh–Gerbičeva JP541181 139 MP Stran 4956 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 34. 541171 R212 Cerknica, Partizanska cesta–Tabor LC041021 238 MP 35. 541181 R212 Cerknica, Gerbičeva ul. R643 425 MP 36. 541182 JP541181 Cerknica, Gerbičeva–kr. Mlin LC041071 410 MP 37. 541183 JP541181 Cerknica, Gerbičeva u.–Tabor LC041021 100 MP 38. 541184 JP541181 Cerknica, Gerbičeva u.–Tabor LC041021 50 MP 39. 541191 R643 Cerknica, do “Krajcove žage“ zadnja hiša 298 MP 40. 541211 LC041071 Cerknica–Pod Slivnico–Peščenek R212 967 MP 41. 541212 JP541211 Cerknica, Pod Slivnico–Kotnik JP541211 416 MP 42. 541221 JP541211 Cerknica, naselje Pod Slivnico JP541212 386 MP 43. 541222 JP541221 Cerknica, Pod Slivnico–kr. s cesto Cerknica–Brezje LC041071 786 MP 44. 541241 JP541211 Cerknica, Gornik–vodohr. Peščenek vodohran 614 MP 45. 541242 JP541241 Cerknica, Peščenek–Primšarjeva ul. JP541261 312 MP 46. 541243 JP541241 Cerknica, Peščenek–Kraška ulica JP541241 246 MP 47. 541251 JP541241 Cerknica, Peščenek–Brestova u. JP541281 591 MP 48. 541252 JP541251 Cerknica, Peščenek–Lovkova u. JP541261 231 MP 49. 541261 R212 Cerknica, Peščenek–kr. Brestova u. JP541251 739 MP 50. 541262 JP541261 Cerknica, Peščenk od Gornik JP541211 229 MP 51. 541263 JP541261 Cerknica, Peščenk–Hribarjeva u. JP541261 336 MP 52. 541271 R212 Cerknica, Peščenek–Gasparijeva u. R212 486 MP 53. 541281 JP541251 Cerknica, Peščenek–vodohran Martinjak vodohran 2439 MP 54. 541291 R212 Cerknica, Sinja gorica R212 883 MP 55. 541292 JP541291 Cerknica, Sinja gorica–mimo zdavst. doma in vrtca LC041031 468 MP 56. 541293 JP541291 Cerknica, Sinja gorica zadnja hiša 163 MP 57. 541294 JP541291 Cerknica, Sinja gorica–Rimska u. JP541291 267 MP 58. 541295 JP541291 Cerknica, Sinja g.–Turk–Zigmund zadnja hiša 67 MP 59. 541296 JP541291 Cerknica, Sinja g.–Hribarjeva u. JP541301 177 MP 60. 541297 JP541291 Cerknica, Sinja gorica zadnja hiša 68 MP 61. 541301 JP541291 Cerknica, Sinja g.–Kebetova u. JP541291 639 MP 62. 541302 JP541301 Cerknica, Sinja gorica–Kebetova u.–LC 041031 LC041031 215 MP 63. 541311 JP541291 Cerknica, Sinja gorica–mimo gospodarskih objektov JP541441 1494 MP 64. 541321 R212 Cerknica–za Vrtovi–LC 041031 LC041031 245 MP 65. 541322 LC041031 Cerknica, za Vrtovi mimo Urbas–LC LC 041031 LC041031 314 MP 66. 541331 LC041022 Cerknica–Čabranska ul. R212 183 MP 67. 541332 LC041022 Cerknica od LC Cer.–D. vas–Šubic R212 100 MP 68. 541341 R212 Cerknica, Turšičeva ulica LC041022 470 MP 69. 541351 T914 Zelše–do Opeka zadnja hiša 232 MP 70. 541361 T914 Podskrajnik–D. vas LC041022 1073 MP 71. 541362 JP541361 Industri. cona Podskrajnik T914 574 MP 72. 541363 JP541361 Industri. cona Podskrajnik JP541362 629 MP 73. 541364 JP541361 Industri. cona Podskrajnik JP541363 343 MP 74. 541365 JP541361 Dolenja vas LC041022 539 MP 75. 541371 R212 Podskrajnik–“pri Turnu“ zadnja hiša 153 MP 76. 541381 R212 Podskrajnik, do “Žugelj“ zadnja hiša 90 MP 77. 541391 R212 Podskrajnik, do RTC Loško RTC Loško 741 MP 78. 541401 LC041022 Dolenja vas LC041022 281 MP 79. 541402 JP541401 D. vas, do Meden zadnja hiša 63 MP 80. 541411 JP541431 D. vas, pri potoku JP541431 676 MP 81. 541421 JP541431 D. vas, do “Kontrabantar“ zadnja hiša 463 MP 82. 541422 JP541421 D. vas,–mimo Cerkve do jezera jezero 556 MP 83. 541423 JP541421 D. vas, cesta proti jezeru JP541431 293 MP 84. 541431 LC041022 Dolenja vas–Dolenje jezero LC041031 1767 MP 85. 541432 JP541431 Dolenja vas JP541411 151 MP 86. 541441 LC041031 Dolenje jezero, gasilni dom–Marof R212 2845 MP 87. 541451 JP541441 Dolenje j., gasilni dom–mimo Mulec JP541441 2769 MP 88. 541452 JP541451 Dolenje jezero,do Braniselj zadnja hiša 329 MP 89. 541453 LC041031 Dolenje jezero, po vasi JP541451 258 MP 90. 541461 JP541411 D. vas–Marof R212 2793 MP 91. 541471 LC041033 Cesta nad Zadnjim krajem LC041034 4250 MP 92. 541481 T914 Rakov Škocjan–vikend naselje gozdna cesta 1004 MP 93. 541482 JP541481 Rakov Škocjan–vikend naselje gozdna cesta 306 MP 94. 541491 T914 Rakov Škocjan T914 2203 MP 95. 541511 R640 Ivanje Selo,gost.Puntar–žel. prehod želez. prehod 726 MP Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4957

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 96. 541512 R640 Ivanje Selo,gost.Puntar–sv.Jeronim cerkev 180 MP 97. 541521 JP 541511 Ivanje Selo,kr. na vasi–Švigelj R640 444 MP 98. 541522 JP541521 Ivanje Selo, Batistič–Ograjenka JP541531 190 MP 99. 541531 JP541521 Ivanje Selo,kr. Ferjan–žel. prehod žel. prehod 653 MP 100. 541532 JP541531 Ivanje selo,kr. studenec–nad AC R640 418 MP 101. 541541 R640 Ivanje Selo, zadružni dom–Žorž zadnja hiša 192 MP 102. 541542 JP541541 Ivanje Selo, pod viaduktom–vrh zadnja hiša 119 MP 103. 541551 R640 Ivanje Selo, pod Lovrinom–Jug–Oblak–pod avtocesto zadnja hiša 453 MP 104. 541552 JP541551 Ivanje Selo, Oblak–Jug zadnja hiša 206 MP 105. 541561 LC041011 Unec–Ivanje Selo JP541551 934 MP 106. 541571 JP541561 Ivanje Selo–Unec–cestninska posta. ces.postaja 931 MP 107. 541572 JP541571 Ivanje Selo–Unec–Nova vas LC041011 407 MP 108. 541581 R640 Ivanje Selo, Zalar–Molk–Puntar zadnja hiša 254 MP 109. 541591 R640 Unec, Veliki Orlek–Plavčak zadnja hiša 321 MP 110. 541592 JP541591 Unec, novo naselje–Nova vas LC041011 249 MP 111. 541601 LC041011 Unec, Nova vas–V.orlek–Rakek R640 1123 MP 112. 541611 LC041011 Unec, Nova vas–šola–Spobrnice zadnja hiša 212 MP 113. 541612 JP541611 Unec, župnišče–pod cerkvijo R212 80 MP 114. 541613 JP541611 Unec,Nova vas–šola–Simšič LC041011 138 MP 115. 541621 LC041011 Unec, Nova vas–Mršek–oba odseka R212 178 MP 116. 541631 R212 Unec, križišče Gnezdo–Hribce zadnja hiša 1215 MP 117. 541632 JP541631 Unec–Hribce–Bajt–avtocesta zadnja hiša 168 MP 118. 541641 JP541631 Unec–Hribce–Petrič–Zwolf zadnja hiša 186 MP 119. 541651 JP541631 Unec–Hribce–nad AC–Gorjanc JP541631 266 MP 120. 541652 JP541631 Unec–Hribce–Dekleva zadnja hiša 84 MP 121. 541661 R212 Unec, Kovind–Zadružni dom JP541631 137 MP 122. 541662 JP541661 Unec, Gregore–LC041013 LC041013 116 MP 123. 541671 LC041013 Unec–Ivančič–peskokop peskokop 148 MP 124. 541672 JP541671 Unec–Palčič–konca odcepa zadnja hiša 62 MP 125. 541681 LC041013 Slivice, pokopališče–R212 R212 758 MP 126. 541682 JP541681 Slivice–Urbas–kon.odc. zadnja hiša 214 MP 127. 541691 JP541681 Slivice–Kapelica–Mramor LC 041013 425 MP 128. 541692 JP541691 Slivice,Vidovič–LC041013 LC041013 149 MP 129. 541701 R640 Ljubljanska c.–Dovce–žel. prehod železniški pre. 977 MP 130. 541702 JP541701 Dovce–Pregelj–Zidar–Lj. cesta R640 192 MP 131. 541703 JP541701 Dovce, Maček–Frelih–teniško ig. JP541701 592 MP 132. 541704 JP541701 Dovce–Poženel–konec odc.–smet. zadnja hiša 88 MP 133. 541705 JP54170 Dovce, križišče Centa–smetišče smetišče 357 MP 134. 541711 R640 Dovce, Jurjevčič–Skuk–kr.Centa JP541701 433 MP 135. 541712 JP541711 Dovce, Skuk–Žlogar–Ljubljanska R640 372 MP 136. 541721 R 640 Rakek, Ljubljanska c.–Veliki Orlek JP 541601 521 MP 137. 541722 JP541721 Rakek– Vrtna ulica–Mihevc JP 541722 84 MP 138. 541723 JP541721 Rakek, Vrtna ulica–Korošec JP 541723 204 MP 139. 541731 R 640 Rakek, Ljubljanska cesta–Modic JP 541721 98 MP 140. 541741 R 212 Rakek, Na vasi R 640 362 MP 141. 541742 JP541742 Rakek, Na vasi–Mekina–Gasilska c. JP541771 261 MP 142. 541743 R212 Rakek, Škocjanska cesta JP 541743 728 MP 143. 541744 JP541743 Rakek, Pot v Dele–zadnja hiša zadnja hiša 622 MP 144. 541751 R212 Rakek, Pot na Kilovec zadnja hiša 319 MP 145. 541761 R212 Rakek,Post.c.–Smodila–Kovšca zadnja hiša 84 MP 146. 541771 R212 Rakek,Gasilska c.–Trg padlih bocev JP 541741 485 MP 147. 541772 JP541771 Rakek,Kamniti pot R 212 102 MP 148. 541781 JP541781 Rakek,Dobrun–skladišče–bife R640 1926 MP 149. 541782 JP 541781 Rakek, skladišče–smetišče–križišče Begunje JP541861 1851 MP 150. 541791 R 212 Rakek,naselje Pod srnjakom R 212 319 MP 151. 541792 JP541791 Rakek, nas. Pod srnjakom zadnja hiša 115 MP 152. 541793 JP541791 Rakek, nas. Pod srnjakom zadnja hiša 108 MP 153. 541794 JP541791 Rakek, nas. Pod srnjakom zadnja hiša 149 MP 154. 541795 JP541791 Rakek, Pod srnjakom–Demšar R 640 437 MP 155. 541801 JP541801 Rakek, Vodovodna–trafo postaja R212 458 MP 156. 541811 R212 Rakek, Vodovodna–naselje JP541801 349 MP 157. 541812 JP541811 Rakek, Vodovodna–naselje JP541812 210 MP Stran 4958 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 158. 541813 JP541811 Rakek, Vodovodna–naselje JP541813 210 MP 159. 541814 JP 541811 Rakek, Vodovodna–naselje zadnja hiša 105 MP 160. 541821 JP 541811 Rakek, Partizanska–bloki R 212 158 MP 161. 541822 JP 541811 Rakek, Partizanska–bloki zadnja hiša 153 MP 162. 541831 JP 541861 Rakek, Ravšelj–Stara cesta zadnja hiša 573 MP 163. 541832 JP 541831 Rakek, Ravšelj–zadnja hiša zadnja hiša 110 MP 164. 541833 JP 541831 Rakek, Stara cesta–R212 R 212 50 MP 165. 541834 JP 541831 Rakek, Stara cesta–R212 R 212 50 MP 166. 541841 R 212 Rakek, Partizanska c.–nog. igrišče igrišče 356 MP 167. 541842 JP 541841 Rakek, Partizanska cesta–R212 R 212 78 MP 168. 541851 R212 Rakek, benc. servis–Bajt–Mele zadnja hiša 186 MP 169. 541861 R212 Rakek, benc. servis–c. v Pretržje–križ.z LCVerd–Begunje LC 468040 4092 MP 170. 541862 JP541861 Rakek, c. pod Tičnico JP541871 124 MP 171. 541871 JP541861 Rakek, od c. v Pretržje mimo Ravšelj do zadnje hiše zadnja hiša 400 MP 172. 541872 JP 541871 Rakek, pod novim naseljem R 212 122 MP 173. 541873 JP 541871 Rakek, c. Jožeta Krajca JP541891 249 MP 174. 541874 JP 541871 Rakek, C. Josipa Ribičiča JP541891 245 MP 175. 541875 JP 541871 Rakek, pod novim naseljem zadnja hiša 212 MP 176. 541876 JP 541871 Rakek, C. Pod Tičnico JP541891 245 MP 177. 541881 JP541874 Rakek, Prečna ulica JP541861 270 MP 178. 541891 JP541861 Rakek, c. Josipa Ribičiča JP541891 234 MP 179. 541901 JP541861 Rakek, c. v Pretržje JP541011 127 MP 180. 541911 R212 Rakek, po bivši kasarni zadnji objekt 417 MP 181. 541912 JP 541911 Rakek, po bivši kasarni zadnji objekt 108 MP 182. 541913 JP 541911 Rakek, po bivši kasarni zadnji objekt 327 MP 183. 541921 R643 Begunje–Zalar zadnja hiša 358 MP 184. 541922 JP541921 Begunje–Zalar–zadnja hiša zadnja hiša 69 MP 185. 541923 JP541921 Begunje, novo naselje R643 78 MP 186. 541924 JP541921 Begunje, do Tekavec R643 278 MP 187. 541931 R643 Begunje, do Čopčev mlin R643 1270 MP 188. 541932 JP541931 Begunje, Čopčev mlin–Malni LC 041072 280 MP 189. 541941 R643 Begunje, do Komljevič zadnja hiša 119 MP 190. 541951 R643 Begunje, bife Oreh–Juvančič R643 319 MP 191. 541952 R643 Begunje, do Avt. postaja R643 142 MP 192. 541961 R643 Begunje, do Braniselj JP 541961 196 MP 193. 541962 JP 541961 Begunje, Novo naselj–Otok II zadnja hiša 142 MP 194. 541963 JP 541961 Begunje, Novo naselje–Čopčev mlin JP 541931 296 MP 195. 541971 LC 041072 Begunje, Virleča dolina–Selšček R643 769 MP 196. 541981 R643 Begunje, Turšič–Jera mix LC 041091 606 MP 197. 541991 R643 Begunje, Mercator–Balinišče–pesko. peskokop 560 MP 198. 542011 R643 Begunje, Švigelj–Debevec R643 107 MP 199. 542021 R643 Begunje, Oljarna–Kržič R643 145 MP 200. 542031 R643 Begunje, Primožič–Hiti zadnja hiša 136 MP 201. 542041 R643 Begunje, Druško–Selšček JP 542041 132 MP 202. 542051 R643 Selšček, Strgulc–Topolska žaga, Slivniška c. JP 542241 2078 MP 203. 542052 JP 542051 Selšček–Črne mlake Črne mlake 697 MP 204. 542061 R643 Selšček–Meden–Obreza–Žnidaršič zadnja hiša 520 MP 205. 542062 JP 542061 Selšček,Obreza–izvoz na R643 R643 110 MP 206. 542071 LC 041101 Topol, po vasi LC 041101 555 MP 207. 542072 JP 542071 Topol, po vasi LC 041101 126 MP 208. 542073 JP 542071 Topol, po vasi LC 041101 90 MP 209. 542074 JP 542071 Topol, po vasi LC 041101 83 MP 210. 542081 LC 041101 Topol–Rigel–Gornje Kranjče JP542271 4028 MP 211. 542091 LC 041091 Bezuljak,Gas. dom–kr. za Pokojišče LC 468040 953 MP 212. 542101 LC 041091 Bezuljak, Gornji kotov–SLP SLP 144 MP 213. 542111 LC 041091 Bezuljak, Korito–Kržič–Turšič LC 041091 375 MP 214. 542112 JP542111 Bezuljak, Korito mimo pokopališča JP 542101 359 MP 215. 542113 JP 542111 Bezuljak, Gornje korito–mlatilnica JP 542112 199 MP 216. 542114 JP 542111 Bezuljak, Brezec–Turšič–mlatilnica JP 542112 604 MP 217. 542121 JP 542113 Bezuljak–Gor. korito–razbremeni. razbremeni. 271 MP 218. 542131 LC041091 Dobec–gozd. koča–LC468040 LC 468040 3171 MP 219. 542141 LC 041091 Dobec–vodovod ventil JP542141 249 MP Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4959

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 220. 542151 LC 041091 Begunje–Kožljek–zajetje zajetje 4976 MP 221. 542161 LC 041092 Stražišče, skozi vas LC 041092 454 MP 222. 542162 JP 542161 Stražišče, do Likar zadnja hiša 89 MP 223. 542163 JP 542161 Stražišče–vodohran vodohran 386 MP 224. 542171 LC 041092 Dol. Otave, Katern–Zibovnik zadnja hiša 1993 MP 225. 542181 R643 Dol. Otave–Zalar zadnja hiša 496 MP 226. 542182 JP 542181 Dol. Otave, po vasi JP 542181 168 MP 227. 542191 R643 Gorenje Otave–po vasi zadnja hiša 293 MP 228. 542201 R643 Župeno–pri Zalar–Korošče LC 041141 2479 MP 229. 542211 R643 Beč, proti Kožlj. grabnu do gozda 455 MP 230. 542221 R643 Pikovnik–po vasi R643 259 MP 231. 542222 R643 Pikovnik–vodohran vodohran 168 MP 232. 542231 LC 041071 Brezje–pot v Lokvah–Otonica JP 542241 1257 MP 233. 542241 LC 041111 Otonica–po vasi–Slivniška c. LC 041082 3852 MP 234. 542251 LC 041111 Mahneti–po vasi zadnja hiša 823 MP 235. 542252 JP 542251 Odcep pred Mahneti–Ponikve JP 542421 1382 MP 236. 542261 JP 542251 Mahneti (Nared)–pot za Hribarjevo LC 041111 560 MP 237. 542262 JP 542261 Podslivnica–po vasi LC 041111 560 MP 238. 542271 JP 542081 Kranjče–Koščake JP 542201 1168 MP 239. 542281 LC 041141 Sv. Vid, po naselju LC 041121 139 MP 240. 542291 LC 041121 Sv. Vid, po naselju, do “pusti les“ zadnja hiša 274 MP 241. 542301 LC 041121 Sv. Vid, po naselju pod cerkvijo LC 041131 114 MP 242. 542311 LC 041131 Jeršiče, po naselju LC 041131 163 MP 243. 542321 JP 542341 Rudolfovo, po naselju zadnja hiša 90 MP 244. 542331 JP 542341 Križ. Sv. Vid–Ravne do Lešnjake zadnja hiša 757 MP 245. 542332 JP 542331 Tavžlje, križ. za Lešnjake–Tavžlje zadnja hiša 658 MP 246. 542341 JP 542381 Sv. Vid–Ravne–Zahrib zadnja hiša 3014 MP 247. 542342 JP 542341 Ravne, po naselju zadnja hiša 176 MP 248. 542351 JP 542381 Čohovo, po naselju–vodohran vodohran 562 MP 249. 542361 JP 542381 Zala, po naselju JP 542381 254 MP 250. 542371 JP 542381 Osredek, po naselju–Baraga zadnja hiša 146 MP 251. 542381 LC 041131 Sv.Vid–Osredek–Mikičkovec zadnja hiša 5201 MP 252. 542382 JP 542381 Osredek, zaselek Grič zadnja hiša 275 MP 253. 542383 JP 542382 Osredek, Grič do Milavec zadnja hiša 154 MP 254. 542391 JP 542401 Cajnarje–Hruškarje–Bečaje LC 041121 1376 MP 255. 542401 LC 041102 Cajnarje–Sv. Jurij cerkev 1090 MP 256. 542402 JP 542401 Cajnarje, po naselju zadnja hiša 153 MP 257. 542403 JP 542401 Cajnarje–Okroglica–Gora JP 542081 978 MP 258. 542411 JP 542402 Cajnarje–Reparje–LC041102 LC041102 582 MP 259. 542412 JP 542411 Reparje–Krušče zadnja hiša 325 MP 260. 542421 LC 041102 LC041102–Ponikve JP 542421 1187 MP 261. 542422 JP 542421 Ponikve–po naselju JP 542421 144 MP 262. 542431 LC 041102 Reparje–Milava zadnja hiša 372 MP 263. 542441 LC 041102 Cajnarje–Kremenca 542441 1125 MP 264. 542442 JP 542441 Od JP542441–oljarna Cajnarje oljarna 111 MP 265. 542451 LC 041121 LC Cajnarje–Sv. Vid–Štrukljeva vas zadnja hiša 1813 MP 266. 542452 JP 542451 Križ. Štrukljeva vas–Hribljane JP 542462 362 MP 267. 542453 JP 542451 Po naselju Štrukljeva vas JP 542451 97 MP 268. 542461 JP 542451 Križ. Štrukljeva vas–Pirmane zadnja hiša 755 MP 269. 542462 JP 542461 Pirmane–Hribljane JP 542452 358 MP 270. 542471 LC 041103 LC041103–Slugovo–LC041103 LC 041103 1408 MP 271. 542481 LC 041050 Naselje Podšteberk zadnja hiša 283 MP 272. 542491 LC 041151 Lipsenj, novi del LC 041042 463 MP 273. 542492 JP 542491 Naselje Lipsenj,novi del JP 542491 355 MP 274. 542501 LC041042 Lipsenj, stari del LC 041042 196 MP 275. 542502 JP 542501 Lipsenj, stari del zadnja hiša 234 MP 276. 542503 JP542501 Lipsenj, stari del zadnja hiša 168 MP 277. 542511 LC 041151 cesta za Sv. Ana–Križ.jama LC 041052 1397 MP 278. 542521 LC041042 Goričice, preko naselja LC041042 621 MP 279. 542522 JP 542521 Goričice, počitniško naselje JP 542531 780 MP 280. 542523 LC 041042 Goričice, do Kočevar mlinu 115 MP 281. 542531 JP 542521 Goričice–po naselju LC 041042 493 MP Stran 4960 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zap Številka Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste na ceste ceste v uporabe dolžina občini (v m) ceste v sosednji občini (v m) 282. 542532 JP 542531 Goričice–počitniško naselje JP 542522 239 MP 283. 542541 JP542531 Goričice–Klance–Križ LC 041043 3138 MP 632 284. 542551 LC041043 Gorenje jezero, počitniško naselje JP 542551 1149 MP 285. 542552 JP 542551 Gorenje jezero, počitniško naselje zadnja hiša 62 MP 286. 542553 JP 542551 Gorenje jezero, počitniško naselje zadnja hiša 252 MP 287. 542561 LC 041042 Gorenje jezero–hiše Telič zadnja hiša 140 MP 288. 542562 JP 542561 Gorenje jezero, po naselju LC 041042 262 MP 289. 542571 LC 041042 Gorenje jezero–Laze LC 041034 1737 MP 290. 542572 JP 542571 Gorenje jezero, po naselju JP 542571 265 MP 291. 542573 JP 542571 Gorenje jezero, po naselju zadnja hiša 288 MP 292. 542581 LC 041042 Žerovnica–po vasi–preko LC041042–LC041051 LC 041051 956 MP 293. 542582 JP 542581 Žerovnica–jezero jezero 550 MP 294. 542583 JP 542581 Žerovnica–Rutar zadnja hiša 273 MP 295. 542591 LC 041041 Žerovnica–po naselju zadnja hiša 140 MP 296. 542601 R 212 Žerovnica–do Vesel zadnja hiša 299 MP 297. 542602 JP 542601 Žerovnica–do Mikavc zadnja hiša 139 MP 298. 542611 R 212 Žerovnica–Landovec zadnja hiša 352 MP 299. 542621 R 212 Perkus–LC Grahovo–Stari trg LC 041041 368 MP 300. 542631 R 212 Grahovo–čez naselje–jezero jezero 1155 MP 301. 542632 JP542631 Grahovo, po naselju R212 219 MP 302. 542641 JP 542631 Grahovo, po naselju do LC Grahovo–Stari trg LC 041041 539 MP 303. 542651 R212 Grahovo, trgovina Šega–OŠ LC 041061 213 MP 304. 542661 LC 041061 Grahovo, stara OŠ–kr.pred mostom LC 041061 464 MP 305. 542671 LC 041061 Grahovo–vodovodno zajetje vodohran 412 MP 306. 542681 LC 041061 Grahovo, novo naselje–nova OŠ osnovna šola 381 MP 307. 542691 LC 041061 Grahovo–gostilna Bor gostilna 84 MP 308. 542701 JP 541261 Martinjak–po naselju R212 304 MP 309. 542702 JP 542701 Martinjak–po naselju R212 264 MP 310. 542703 JP 542701 Martinjak–po naselju zadnja hiša 105 MP 311. 542711 R212 Martinjak–črpališče vodohran 217 MP 312. 542712 JP 542711 Martinjak–po naselju proti Slivnici zadnja hiša 141 MP 313. 542721 R 212 Martinjak, po naselju do Kapar zadnja hiša 129 MP 314. 542731 R 212 Martinjak, po naselju R 212 165 MP 315. 542732 JP 542731 Martinjak, po naselju do Jerič zadnja hiša 101 MP 316. 542733 JP 542731 Martinjak, po naselju–Šparemblek zadnja hiša 99 MP 317. 542741 JP 542731 Martinjak, po naselju do Pakiž zadnja hiša 205 MP 318. 542751 LC 041052 Od LC–vhod v Križno jamo vhod v jamo 267 MP 319. 542761 R 212 Bločice–po naselju zadnja hiša 363 MP

6. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347–05–144/98–03/Brank z dne 17. 7. 1998.

7. člen Sestavni del tega odloka je kartografska dokumentacija k odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerknica (TTN 1:5000). 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste na področju Občine Cerknica, ki ga je sprejela skupščina samoupravne komunalnocestne skupnosti Občine Cerknica dne 3. 4. 1984. 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 34404-2/99-9 Cerknica, dne 15. aprila 1999.

Župan Občine Cerknica Valentin Schein l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4961

2051. Sklep o ugotovitvi javnega dobra S K L E P

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi I (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS št. Ugotovi se, da so nepremičnine, ki so sestavni del U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US RS, št. U-I-144/94-18 pokopališča na Rakeku parc. št. 83/2 njiva 2 kat. razred v in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, površini 419 m2, 84/2 njiva 2. kat. razreda v površini 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 235 m2, 84/3 njiva 2. kat. razreda v površini 440 m2, 85/1 v smislu prvega odstavka 5. člena, ki je v povezavi z drugim njiva 2. kat. razreda v površini 235 m2, 85/2 njiva 2. kat. odstavkom 3. člena in 4. člena zakona o stavbnih zemljiščih razreda v površini 815 m2, 85/3 njiva 2. kat. razreda v (Uradni list RS, št. 44/97) ter statuta Občine Cerknica (Urad- površini 490 m2, 86/1 njiva 2. kat. razreda v površini ni list RS, št. 54/95, 51/96 in 62/98) je Občinski svet 948 m2, 86/2 sadovnjak 2. kat. razreda v površini 581 m2, občine Cerknica na 3. redni seji dne 15. 4. 1999 sprejel 87/1 njiva 2. kat. razreda v površini 1052 m2, 87/2 sadov- naslednji njak 2. kat. razreda v površini 513 m2, vse vpisane pri vl. št. 969 k.o. Rakek, parcelna št. 24/3 pašnik 3. kat. razreda v S K L E P površini 342 m2, vpisana pri vl. št. 247 k.o. Rakek in parc. št. 83/3 njiva 2 kat. razred v površini 246 m2, vpisana pri vl. I št. 1183 k.o. Rakek, grajeno javno dobro. Ugotovi se, da so nepremičnine, ki so sestavni del pokopališča v Cerknici parc. št. 890/3 travnik 3. kat. razre- II da v površini 241 m2, parc. št. 1131/3 njiva 3. kat. razreda Nepremičnine navedene v I. točki tega sklepa se po v površini 419 m2, 1136/2 travnik 3. kat. razreda v površini pravnomočnosti odločbe vpišejo v zemljiško knjigo pri Okraj- 1439 m2, parc. št. 1139/2 travnik 3. kat. razreda v površini nem sodišču v Cerknici kot grajeno javno dobro. 445 m2, parc. št. 1141/2 travnik 3. kat. razreda v površini 599 m2, parc. št. 1196/2 njiva 3. kat. razreda v površini III 213 m2 in parc. št. 1197/2 njiva 3. kat. razreda v površini Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 283 m2, parcelna št. 1202/2 njiva 3. kat. razreda v površini nem listu Republike Slovenije. 162 m2, 1201/2 njiva 3. kat. razreda v površini 227 m2, 1200/2 njiva 3. kat. razreda v površini 395 m2, 1199/2 njiva 3. kat. razreda v površini 564 m2, 1198/2 njiva 3. kat. Št. 46403-24/98-9 razreda v površini 653 m2 in 1197/3 njiva 3. kat. razreda v Cerknica, dne 15. aprila 1999. površini 652 m2, vse vpisane pri vložni številki 2449 k.o. Cerknica, grajeno javno dobro. Župan Občine Cerknica II Valentin Schein l. r. Nepremičnine navedene v I. točki tega sklepa se po pravnomočnosti odločbe vpišejo v zemljiško knjigo pri Okraj- nem sodišču v Cerknici kot grajeno javno dobro.

III 2053. Dopolnitev poslovnika o delu Občinskega sveta Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- občine Cerknica nem listu Republike Slovenije. Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi Št. 46403-24/98-9 (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – Cerknica, dne 15. aprila 1999. odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter 29. in Župan 102. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. Občine Cerknica 54/95, 51/96, 62/98) je Občinski svet občine Cerknica Valentin Schein l. r. na 3. redni seji z dne 15. 4. 1999 sprejel D O P O L N I T E V P O S L O V N I K A o delu Občinskega sveta občine Cerknica 2052. Sklep o ugotovitvi javnega dobra 1. člen Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi V poslovniku o delu Občinskega sveta občine Cerk- (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS št. nica (Notranjske Notice, št. 9-10 sept.-okt. 1996) se v U-I-13/94-95, 45/94 – odločba US RS, št. U-I-144/94-18 128. členu za veznikom “in” doda beseda “najmanj”, tako in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, da pravilno glasi: 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in “Delovno telo ima predsednika in najmanj štiri člane, v smislu prvega odstavka 5. člena, ki je v povezavi z drugim če z drugim predpisom ni določeno drugače.” odstavkom 3. člena in 4. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS. št. 44/97) ter statuta Občine Cerknica (Urad- 2. člen ni list RS, št. 54/95, 51/96 in 62/98) je Občinski svet Ta dopolnitev poslovnika o delu Občinskega sveta ob- občine Cerknica na 3. redni seji dne 15. 4. 1999 sprejel čine Cerknica začne veljati z dnem objave v Uradnem listu naslednji Republike Slovenije. Stran 4962 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Št. 01503-1/99-9 osnovne plače v višini 7,5. Županu pripada funkcijski doda- Cerknica, dne 15. aprila 1999. tek v višini 3,75 količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Župan Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% Občine Cerknica plače oblikovane na podlagi zakona. Valentin Schein l. r. Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. 2054. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače nagradah članov delovnih teles občinskega določa ta pravilnik. sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE Na podlagi 100.b člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – 4. člen odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – Plača podžupana se oblikuje največ v višini 80% plače odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba, 44/96 župana. – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter v skladu z 29. in 105. člena statuta Občine Cerknica (Uradni Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta list RS, št. 54/95, 51/96, 62/98) je Občinski svet občine določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije Cerknica na 3. redni seji z dne 15. 4. 1999 sprejel župana opravljal funkcijo župana, pripada v času, ko opravlja funkcijo župana, plača, ki bi jo dobil župan. P R A V I L N I K Z odločbo oziroma s sklepom v skladu z zakonom in tem pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan oprav- o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah lja oziroma pooblastil, ki jih ima, določi količnik osnovne članov delovnih teles občinskega sveta ter plače oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače članov drugih občinskih organov ter o povračilih oziroma dela plače podžupana. stroškov 5. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15% plače župana, ki je določena z zako- 1. člen nom za poklicno opravljanje funkcije župana v Občini Cerk- Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funk- nica in se izplača v obliki sejnine. cionarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funk- Sejnina se izplačuje na podlagi tega pravilnika in ima cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, značaj prejemka iz naslova opravljanja dela na drugi podlagi. 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o raz- Članom občinskega sveta pripada sejnina za udeležbe merjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih na sejah organov občine in delovnih teles v naslednjih neto lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), zneskih: kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) – za vodenje seje občinskega sveta ne določa drugače. (po pooblastilu župana ali zaradi Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- nadomeščanja po zakonu) 30.000 SIT narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- – za udeležbo na redni ali izredni ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. seji občinskega sveta 15.000 SIT Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani – za udeležbo na nadaljevalnem delu občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora, članom redne ali izredne seje občinskega sveta 7.500 SIT sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in volilne – za predsedovanje seji delovnega komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo telesa, katerega član je 7.000 SIT na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz – za udeležbo na seji delovnega prvega odstavka tega člena. telesa, katerega član je 5.000 SIT

2. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o pan in podžupan. opravljenem delu oziroma prisotnosti na sejah članov občin- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- skega sveta, ki jo vodi občinska uprava. klicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal 6. člen poklicno. Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi pan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. pogodbo za negospodarske dejavnosti. Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se 3. člen osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- Cerknica, ki sodi v četrto skupino občin, določen količnik tek za delovno dobo. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4963

Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- Članom občinske volilne komisije pripada sejnina za ta se izplača v obliki sejnine, ki je v neto zneskih določena v opravila, ki so vezana na dejavnost volilne komisije v obdob- 6. členu tega pravilnika. ju mandata in niso vezana na volilna opravila v času volitev ali V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- referenduma v višini: no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače – predsednik 8.000 SIT oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja – namestnik predsednika 6.000 SIT ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega – član oziroma namestnik 5.000 SIT možnega zneska, ki ga določa zakon. – tajnik oziroma namestnik 7.000 SIT

7. člen 13. člen Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda Sejnine po 10., 11. in 12. členu tega pravilnika pripa- za posameznega občinskega funkcionarja komisija za man- dajo članom le v primeru udeležbe na seji delovnih teles. datna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Predsedniku nadzornega odbora oziroma od njega poob- Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je laščenemu članu pripada sejnina tudi za udeležbo na seji pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delov- občinskega sveta na katero je vabljen. nega razmerja. V primeru, da predsednika nadomešča namestnik ali Z odločbo o županovi plači se izvršijo določbe zakona. član delovnega telesa, mu za nadomeščanje pripada sejnina Z odločbo o plači oziroma delu plače podžupana in člana v višini, kot je določena za predsednika. občinskega sveta se izvršijo določbe tega pravilnika. 14. člen 8. člen Evidenco o prisotnosti na sejah občinskega sveta in Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja delovnih teles občinskega sveta vodi občinska uprava. funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funk- IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI cijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas. 15. člen Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te III. NAGRADE pravice. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov 9. člen prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani je ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinskega sveta, članom sveta za preventivo in vzgojo v občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje cestnem prometu ter članom nadzornega odbora se za izven območja Občine Cerknica. Stroški prevoza se povrne- opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta dolo- jo v skladu s predpisi. či nagrada v obliki sejnine, ki ima značaj prejemka iz naslova Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- opravljanja dela na drugi podlagi. beno potovanje v skladu s predpisi. V znesek sejnine je vštet tudi čas potreben za pripravo Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov na sejo in aktivnosti povezane s članstvom v komisiji oziroma prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- odboru. čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- Sejnine so določene v neto zneskih. du s predpisi.

10. člen 16. člen Članom odborov in komisij ter članom sveta pripada Pravice iz 15. člena tega pravilnika uveljavlja občinski sejnina v višini: funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. – predsednik komisije, odbora ali sveta 7.000 SIT Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za – član komisije ali odbora 5.000 SIT službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direktor občinske uprave. 11. člen Članom nadzornega odbora pripada sejnina v višini: – predsednik 10.000 SIT V. NAČIN IZPLAČEVANJA – namestnik predsednika 8.000 SIT – član 6.000 SIT 17. člen Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil 12. člen stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije sredstev proračuna. imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. 18. člen Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- mesec najkasneje do zadnjega dne v tekočem mesecu. su referenduma ali volitev. Prejemki, določeni v 15. členu tega pravilnika, se izpla- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: čajo v 30 dneh po končanem službenem potovanju. – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu 19. člen z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija v soglasju z Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo županom. zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za Stran 4964 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- 2. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom – prihodke v višini 5,676.124,91 pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. – presežek v višini 5,676.124,91

3. Račun financiranja izkazuje: VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – zadolževanje v višini 7,000.000,00 – odplačilo glavnice 525.000,00 20. člen – neto zadolževanje 6,475.000,00 Nagrade v obliki sejnin za člane drugih komisij, odborov in svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali 3. člen župan se določijo v sklepu o imenovanju. Višina nagrad pa Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna ne more presegati zneskov, ki so po tem pravilniku določeni se prenese v naslednje leto. za delovna telesa Občinskega sveta občine Cerknica. 4. člen 21. člen Presežek po zaključnem računu rezervnega sklada se Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o prenese v naslednje leto. razmerjih plač in nagrajevanju funkcionarjev Občine Cerkni- ca št. 142-4/95-9 z dne 6. 6. 1996, pravilnik o nagrajeva- 5. člen nju članov delovnih teles Občinskega sveta občine Cerknica Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem št. 142-4/95-5 z dne 6. 6. 1996 in dne 8. 10. 1996, ter listu RS. sklepi občinskega sveta št. 007-3/5-38/95 z dne 23. 3. 1995, 008-3/5-39/95 z dne 23. 3. 1995 in 193-17/11- Št. 40302-01/99 -285/96 z dne 8. 10. 1996. Cerkno, dne 29. aprila 1999.

22. člen Župan Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občina Cerkno nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od konstitui- Jurij Kavčič l. r. ranja Občinskega sveta občine Cerknica dalje.

Št. 11006-1/99-9 Cerknica, dne 15. aprila 1999. 2056. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno- varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkno Župan Občine Cerknica Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, Valentin Schein l. r. št. 12/91 in 8/96), 40., 41., 44., 45. in 140. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Urad- ni list RS, št. 12/96, 23/96), ter 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95), je Občinski svet občine Cerkno na 3. seji z dne 24. 2. 1999 sprejel CERKNO O D L O K 2055. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna o spremembi odloka o ustanovitvi javnega Občine Cerkno za leto 1998 vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkno Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94) ter 25. člena statuta Občine Cerkno 1. člen (Uradni list RS, št. 48/95), je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 29. 4. 1999 sprejel V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkno (Urad- O D L O K ni list RS, št. 17/97) se 1. člen spremeni tako, da glasi: “S tem odlokom Občina Cerkno, s sedežem Platiševa o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine ul. 9, Cerkno (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na Cerkno za leto 1998 področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšol- skih otrok javni vzgojno-izobraževalni in vzgojno-varstveni 1. člen zavod Osnovna šola Cerkno (v nadaljevanju: zavod), v čigar Potrdi se zaključni račun Občine Cerkno za leto 1998, sestavo sodijo: keterega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada. – Podružnična šola Novaki, – Podružnična šola Šebrelje, 2. člen – Enota vrtec Cerkno. Ustanoviteljske pravice izvršuje Občinski svet občine SIT Cerkno.” 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: 2. člen – prihodke v višini 423,483.380,43 Spremeni se 2. člen tako, da glasi: – odhodke v višini 389,967.582,85 “Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Cerkno. – presežek prihodkov v višini 33,515.797,58 Sedež zavoda: Bevkova ul. 26, Cerkno. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4965

Skrajšano ime zavoda: OŠ Cerkno. I. SPLOŠNE DOLOČBE V sestavo OŠ Cerkno sodijo: – Podružnična šola Novaki, 1. člen – Podružnična šola Šebrelje, S tem odlokom se določajo varstvena območja in ukre- – Enota vrtec Cerkno. pi za zavarovanje vodnih zajetij vodovodov v Občini Cerkno: Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem 1. vodovod Cerkno (izvir Malnarca, izvir Mrzle grape, organizira delo v novi podružnični šoli, enoti vrtca ali ukine kaptažna vrtina RJ1/94); obstoječo, če so za to podani zakonski razlogi. 2. vodovod Čeplez (izvir Bele vode); Sprememba organiziranosti se uredi z odlokom.” 3. vodovod Planina (izviri Stromec) in vodovod Podla- nišče – Kladje (izvir Toncov Laz); 3. člen 4. vodovod Otalež (izviri Prsejle, Stromc in Selakovo zajetje); Doda se nov 3.a. člen, ki glasi: 5. vodovod Šebrelje (izviri na Šebreljskem vrhu, kap- “Zavod OŠ Cerkno deluje v objektu, ki je bil z prispev- tažna vrtina Pšenk 1/95); kom borcev in udeležencev NOB, zamejskih Slovencev, 6. vodovod Jazne (zajetje Mrzlica). gospodarskih organizacij, šolske mladine in občanov, zgrajen kot spomenik NOB. Objekt se kot spomenik NOB obe- 2. člen leži na javnem mestu na objektu.” Meje varstvenih območij, ki so določene na podlagi strokovnih podlag hidrogeoloških raziskav, ki jih je izdelalo 4. člen podjetje Geologija d.o.o. Idrija po projektu št. 352-87/98 v Dopolni se 9. člen odloka tako, da glasi: januarju 1999, so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v “Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega merilu 1:5.000 in so na vpogled pri pristojni strokovni službi izobraževanja in vzgojo in varstvo predšolskih otrok za šolski Občinskega urada občine Cerkno. okoliš, ki obsega območje naselij: Bukovo, Cerkljanski Vrh, Grafične priloge v merilu 1:5000 in seznam parcelnih Cerkno, Čeplez, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Gorje, Ja- številk iz strokovnih podlag so sestavni del tega odloka. gršče, Jesenica, Labinje, Orehek, Planina pri Cerknem, Poče, Podlanišče, Podpleče, Police, Poljane, Ravne pri 3. člen Cerknem, Reka, Straža, Šebrelje, Trebenče, Zakojca, Za- Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih reži- križ, Laznica. mov je preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne Matična enota je Osnovna šola Cerkno, kjer je sedež vode in izvirov ter pridobitev osnov za predloge in sanacijo zavoda. V matični enoti se vpisuje otroke v osnovno šolo in obstoječih virov onesnaženja. dnevno varstvo in druge oblike oskrbe otrok za celoten Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke zavod. razmere terena ter količinske in kakovostne parametre zaje- Podružnični šoli obsegata naslednja območja naselij: tih izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij Podružnična šola Novaki: Dolenji in Gorenji Novaki, zavarujejo z: Podružnična šola Šebrelje: Šebrelje.” – širšim varstvenim območjem – vplivna vodovarstvena cona (3. cona) s sanitarnim režimom varovanja, – ožjim varstvenim območjem – zunanja vodovarstvena 5. člen cona (2. cona) s strogim režimom varovanja, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem – najožjim varstvenim območjem (cona 1.a – območje listu RS. zajetja) z najstrožjim režimom varovanja.

4. člen Št. 601-0001/97 Za vsak poseg v varstveno območje vodnega vira mo- Cerkno, dne 24. februarja 1999. rajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje.

Župan 5. člen Občine Cerkno Kdor povzroči škodo na vodnem viru ali na objektih Jurij Kavčič l. r. zajetij oziroma črpališč namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške nastale škode, sanacije in odprave škode.

6. člen 2057. Odlok o varstvu vodnih virov v Občini Cerkno Širše varstveno območje – vplivna vodovarstvena cona (3. cona) s sanitarnim režimom varovanja zajema območje, s Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vo- katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode dah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86, Uradni list RS, št. proti zajetjem. 15/91) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. Ožje varstveno območje – zunanja vodovarstvena cona 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/67, 5/90, Uradni list (2. cona) s strogim režimom varovanja obsega območje, s RS, št. 10/91, 13/93, 86/93, 61/96, odločba US (Uradni katerega je možno direktno in hitro onesnaženje vodnega list RS, št. 35/97, 73/97, 87/97 in 73/98) in 25. člena vira (velika ogroženost), kar pomeni, da po pojavu onesna- statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občin- ženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarne snovi ski svet občine Cerkno na seji dne 29. 4. 1999 sprejel v vodonosnik, imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem. O D L O K Najožje varstveno območje (cona 1.a – območje za- o varstvu vodnih virov v Občini Cerkno jetja) z najstrožjim režimom varovanja obsega neposredno Stran 4966 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije okolico objektov za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna 440/34, 440/41, 440/42, 440/43, 440/44, 440/45, neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodne- 440/46, 440/47, 440/48, 440/50, 440/74, 510, 511, ga objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja 512, 513, 514, 515, 516, 531, 538, 566, 585, 586, praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v 587, 588/1, 588/2, 588/3, 588/5, 589, 590, 591, 592, vodovodni sistem. 593/1, 593/2, 593/3, 593/4, 593/11, 593/12, 593/13, 593/14, 593/15, 593/16, 593/17, 593/18, 593/19, 7. člen 593/20, 619/1, 619/8, 819, 820, 821, 822, 823, 841, Seznam katastrskih parcel, ki so zajete z odlokom o 1229 varstvenih območjih k. o. G. NOVAKI 6.1. vodovod Cerkno in vodovod Čeplez (izvir Malnar- 1361, 1362, 1363 ca, izvir Bele vode) k. o. LABINJE 1.a varstveno območje 321, 323, 324, 329/2 k. o. PLANINA 625/70 (zajeti izvir Malnarca kat. št. 2477) 6.2. vodovod Cerkno (izviri Mrzle grape) k. o. LABINJE 1.a varstveno območje 319/16 (zajeti izvir Bele vode kat. št. 2482) k. o. CERKNO 2. varstveno območje 827/1 (izvir kat. št. 2797), 1087/2 (izvir kat. št. 2796), k. o. PLANINA 1087/5 (izvir kat. št. 2794) 440/4, 440/5, 440/6, 440/7, 440/8, 440/9, 440/10, 440/11, 440/12, 440/14, 440/15, 440/16, 2. varstveno območje 440/20, 440/21, 440/22, 440/23, 440/25, 440/26, k. o. CERKNO 440/27, 440/28, 440/29, 440/30, 440/31, 440/32, 241/1, 241/2, 241/3, 241/4, 826/2, 827/1, 850, 440/33, 440/34, 440/35, 440/36, 440/37, 440/38, 1085/2, 1087/2, 1087/3, 1087/5, 1088, 1092/1, 440/39, 440/40, 440/41, 440/42, 440/43, 440/44, 1092/2, 1093/1, 1093/2, 1094/3, 1173, 1174/1, 440/45, 440/47, 440/48, 440/51, 440/52, 440/53, 1175, 1176, 1177, 1314/1, 1315/3, 1375/1, 1375/2, 440/54, 440/55, 440/56, 440/57, 440/58, 440/59, 1375/3, 1375/4 440/60, 440/61, 440/62, 440/63, 440/64, 440/65, 440/66, 440/67, 440/68, 440/69, 440/70, 440/71, 3. varstveno območje 440/72, 440/73, 447, 448/1, 452/1, 452/2, 454, 457, k. o. CERKNO 461, 466, 477, 478, 479, 480, 481, 486, 487, 488, 1087/4, 1088, 1093/1, 1093/2, 1093/3, 1163/1, 489, 490, 491, 495/3, 497/1, 497/2, 498/1, 499, 500, 1163/2, 1163/3, 1164, 1165, 1166, 1167, 1168, 1170, 501, 506/1, 506/3, 510, 514, 517, 518, 519/1, 519/2, 1171, 1172, 1173, 1174/3, 1175, 1176, 1177, 520/1, 520/2, 521/1, 521/2, 521/3, 523/1, 523/2, 1314/1,1315/1 523/3, 524/1, 524/2, 525, 526, 527, 529, 530, 531, 532, 533, 534/1, 534/2, 534/3, 535, 536, 537, 538, 6.3. vodovod Cerkno (kaptažna vrtina RJ1/94) 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 1.a varstveno območje 549, 550, 551, 553/1, 553/2, 554, 555, 556, 557, 559, 560, 561, 562, 563, 565, 566, 568, 570, 571, k. o. CERKNO 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579/1, 579/2, 203/2 (kaptažna vrtina kat. št. 2934), 205/1 580, 584, 588/1, 588/6, 593/1, 593/5, 593/6, 593/7, 593/8, 593/9, 593/10, 593/20, 593/21, 594, 595, 2. varstveno območje 596, 597, 599, 600, 601, 602, 605, 606, 607/1, 607/2, k. o. CERKNO 608, 609, 611, 613, 614, 615, 616, 617, 618, 619/1, 195, 196, 197, 203/1, 205/1, 265, 266/1, 266/2, 619/3, 619/5, 619/7, 619/8, 620/3, 620/4, 620/5, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4 620/6, 620/7, 620/8, 620/9, 620/10, 620/12, 620/13, k. o. LABINJE 620/14, 620/15, 620/16, 621, 622, 623, 625/2, 46/31 625/10, 625/13, 625/14, 625/15, 625/17, 625/24, 625/25, 625/27, 625/28, 625/29, 625/30, 625/31, 3. varstveno območje 625/32, 625/33, 625/34, 625/35, 625/36, 625/37, k. o. CERKNO 625/38, 625/41, 625/46, 625/65, 625/66, 626, 130, 131, 132, 133, 134, 162/1, 162/2, 164/1, 627/1, 627/2, 627/3, 628, 629, 630/1, 631/1, 631/2, 165/2, 166, 191, 192, 194, 195, 198, 270/1, 270/2, 632/1, 632/2, 633, 634, 635, 636, 638, 639, 802, 270/3, 270/4, 271, 275, 289, 290/3, 290/4, 291/1, 803, 805, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 291/2, 293/1, 299/2, 300, 301/1, 301/2, 301/3, 827, 828, 829, 831, 836, 1229 301/4, 302/2, 304, 305, 307, 308, 309, 312, 314, k. o. G. NOVAKI 315, 316/1, 316/2, 316/3, 316/4, 317, 1326/3, 146, 1349, 1350, 1355, 1359, 1360/1, 1360/2, 1327/3, 1328, 1337/1, 1400/2 1360/3, 1360/4, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1375, k. o. LABINJE 1377/2, 1377/3, 1382/3, 1382/4, 1382/5, 1384, 46/30, 46/31, 46/34, 46/35, 55, 588/3 1385, 1443 k. o. LABINJE 6.4. vodovod Planina (izviri Stromec) in vodovod Pod- 319/5, 320/1, 320/2, 321 lanišče – Kladje (izvir Toncov Laz) 1.a varstveno območje 3. varstveno območje k. o. PLANINA k. o. PLANINA 395/33 (izvir kat. št. 2440), 399/1 (izvir kat. št. 2446), 60/1, 60/2, 60/6, 194, 438/1, 440/1, 440/18, 410/25 (izvir kat. št. 1101), 410/26 (izvir kat. št. 2936), 440/19, 440/20, 440/22, 440/23, 440/24, 440/33, 410/26 (izvir kat. št. 2951), 421/6 (izvir kat. št. 2570) Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4967

2. varstveno območje 2170, 2171, 2172, 2174, 2175, 2176, 2177, 2178, k. o. PLANINA 2180, 2207, 2209/1, 2209/2, 2211/1, 2211/2, 2212, 65, 153, 395/8, 395/33, 399/1, 399/2, 406/1, 2213, 2214/1, 2214/2, 2215, 2216, 2217, 2218, 2219, 406/2, 407/1, 407/2, 409, 410/2, 410/3, 410/8, 2220, 2234, 2236, 2238, 2239, 2240, 2241, 2242, 410/14, 410/17, 410/18, 410/19, 410/20, 410/21, 2243, 2249 410/22, 410/23, 410/24, 410/25, 410/26, 410/27, 410/29, 410/30, 410/31, 410/31, 410/32, 410/35, 3. varstveno območje 411, 412, 414, 415, 416, 417/1, 417/2, 419, 421/1, 2087, 2088, 2089, 2090, 2091, 2092, 2093, 2094, 421/2, 421/4, 421/5, 421/6, 421/8, 421/9, 427, 2095, 2096, 2097, 2098, 2099, 2100, 2101, 2104, 434/1, 434/2, 434/3, 435, 436/2, 436/3, 436/4, 2105, 2106, 2107, 2108, 2109, 2110, 2111, 2112, 436/5, 436/6, 794/1, 794/2, 796/2, 797/1, 797/2, 2113, 2114, 2126, 2127, 2128, 2129, 2130, 2131, 1045, 1046, 1048/1, 1052 2132, 2133, 2134, 2135, 2136, 2140, 2141, 2142, 2173 3. varstveno območje k. o. PLANINA 6.8. Vodovod Jazne – zajetje Mrzlica 64, 67, 152, 416, 418, 419, 420, 421/2, 421/5, 1. varstveno območje 421/9, 421/8, 427, 428, 430/1, 430/2, 430/3, 431, k.o. OTALEŽ 435, 797/2, 1045 1318/23

6.5. vodovod Otalež 2. varstveno območje 1.a varstveno območje k.o. OTALEŽ k. o. OTALEŽ 0192, 0193/1, 0193/2, 0382, 1144/3, 1318/2, 1166/8 (izvir kat. št. 2953), 1280/7 (izvir kat. št. 1318/3, 1318/4, 1318/19, 1318/21, 1318/22, 2952), 1320/3 (izvir kat. št. 1110), 1320/4 (izvir kat. št. 1318/23, 1318/23, 1318/24, 1318/25, 1318/26, 2939), 2023 (izvir kat. št. 2938) 1328/27, 1318/28, 1318/41, 1318/42, 1335/4, 1335/5, 1340/2, 1340/3, 1340/4, 1341, 1342, 1343, 2. varstveno območje 1344, 1345, 1346/1, 1346/2, 1347, 2093, 2107, 2112 k. o. OTALEŽ Pojasnilo: 191/2, 1119/1, 1119/3, 1123, 1131/1, 1131/2, 2087 – varovana celotna parcela 1132, 1133, 1134, 1135, 1136/1, 1136/2, 1137, 1138, 2126 – varovan del parcele 1139, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1141, 1144/1, 1147, 2106 – parcela, varovana z različnimi varstvenimi ob- 1149, 1150/1, 1150/2, 1150/3, 1150/4, 1151/1, močji 1151/2, 1152, 1153, 1154/1, 1154/2, 1155, 1156, 2136 – parcela, varovana z različnimi varstvenimi ob- 1157, 1158, 1159, 1160, 1161, 1162, 1166/1, 1166/2, močji in delno izven varovanega območja 1166/3, 1166/4, 1166/5, 1166/6, 1166/7, 1166/8, 1166/9, 1166/14, 1193, 1280/7, 1282, 1284/1, 1284/2, 1318/5, 1318/6, 1320/1, 1320/2, 1320/3, II. VARSTVENI UKREPI 1320/4, 1321/1, 1321/2, 1322/3, 1323, 1324/1, 1324/2, 1325, 1327, 1328/1, 1991/1, 2023 8. člen Širše varstveno območje – vplivna vodovarstvena cona 6.6. vodovod Šebrelje (izviri na Šebreljskem vrhu) (3. cona) s sanitarnim režimom varovanja 1.a varstveno območje k. o. ŠEBRELJE Prepovedano 1241/3 (izvir kat. št. 1027), 1225 (izvir kat. št. 1028), – odlagati nevarne, industrijske in komunalne od- 1227 (izvir kat. št. 1029), 1227 (izvir kat. št. 2905), 1227 padke, (izvir kat. št. 2906), 1237 (izvir kat. št. 2907), 1237 (izvir – graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih kat. št. 2908), 1237 (izvir kat. št. 2909) in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov, 2. varstveno območje – graditi nove industrijske, energetske, obrtne in servi- k. o. ŠEBRELJE sne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne 170, 1151, 1152, 1207, 1208, 1209, 1210, 1211, vode, 1215, 1216, 1217, 1219, 1220, 1221, 1222/1, 1222/2, – graditi skladišča, pretakališča ali cevovode lahkote- 1223, 1224, 1225, 1226, 1227, 1228, 1229, 1230, kočih naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih, ki so večja kot 1231, 1232, 1233, 1234/1, 1237, 1238, 1239, 1240, 5 m3, 1241/3, 1241/6, 1250/1, 1250/2, 1252/1 – graditi nove komunalne čistilne naprave, – graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih 6.7. Vodovod Šebrelje – kaptažna vrtina Pšenk 1/95) in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih od- 1.a varstveno območje padkov, k. o. ŠEBRELJE – graditi objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih 2171 (kaptažna vrtina kat. št. 2937) virov, – ponikanje okolju škodljivih snovi, 2. varstveno območje – graditi stanovanjske in druge objekte brez kanalizaci- k. o. ŠEBRELJE je oziroma čiščenja odpadnih voda, 62, 77, 267, 268, 314, 316, 998, 2117, 2119, – graditi odprta gnojišča in ponikovalnice za odpadne 2120, 2121, 2122, 2123, 2124, 2125, 2126, 2127, vode, 2129, 2136, 2137, 2138, 2146, 2147, 2160, 2161, – izvajati tranzitni promet nevarnih snovi brez varstva, 2163, 2164, 2165, 2166, 2167, 2168, 2169/1, 2169/2, – izkop v peskokopih in gramoznicah, Stran 4968 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– širiti obstoječe ceste in kolovoze ter izvajati druga Najožje varstveno območje (območje vodarne – cona zemeljska gradbena ter gozdarska dela brez predhodno 1.a) z najstrožjim režimom varovanja, podanega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del, V tem območju so prepovedani vsi posegi v prostor in – gradnja novih pokopališč, vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje – opredeljevati nova ureditvena območja naselij. vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in ozna- čeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda. Uprav- Obvezno ljalec vodovoda mora biti lastnik oziroma imetnik pravice – bodoče ceste morajo biti zgrajene z vodotesno kana- uporabe tega zemljišča. lizacijo, izpusti v teren pa morajo biti urejeni preko maščobo- lovilcev, 9. člen – opremljati nove stanovanjske in druge objekte z ure- Varstvena območja vodnih virov se označijo z opozoril- jenimi sanitarijami in neprepustno kanalizacijo (greznica na nimi tablami. Table se postavijo ob cestah na meji posamez- praznjenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega ob- nega območja. Table so modre, napis je bel, vsebina je močja), naslednja: Ožje varstveno območje (2. cona) s strogim režimom – vodozbirno območje – najožji varstveni pas, varovanja – vodozbirno območje – ožji varstveni pas, Glede na sedanjo izrabo površja oziroma dejavnosti, ki – vodozbirno območje – širši varstveni pas. se v bodočnosti lahko razvijejo, veljajo v drugem varstvenem območju poleg režima, ki je predpisan za 3. varstveno ob- 10. člen močje še naslednji varstveni ukrepi: O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih območjih obvesti njihove lastnike organ občine, ki je Dovoljene dejavnosti sprejel ta odlok in sicer v roku 15 dni po uveljavitvi odloka. – dovoljena je samo gradnja manjših poti in kolovozov, Obvestilu je obvezno priložiti: – dovoljena je košnja obstoječih travnikov, – anketni list o dejavnosti, ki jih opravlja ali jih lastnik – adaptacija obstoječih stanovanjskih hiš in gospodar- namerava opravljati na zemljiščih znotraj varstvenega ob- skih poslopij s pogojem, da so izvedeni vsi ustrezni zaščitni močja, ukrepi – varen odvoz odpadnih snovi in urejen odtok odpad- – frankirana ovojnica za odgovor. nih voda. III. NADOMESTILA Prepovedane dejavnosti – v tem pasu velja splošna prepoved gradnje (stano- 11. člen vanjske, industrijske, novogradnje, hlevi), Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka – sprememba namembnosti in dejavnosti obstoječih povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijske- objektov in površin, če se s tem povečuje nevarnost za ga zemljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča vodni vir, pravico do odškodnine po splošno priznanih predpisih o – sečnja gozda na golosek, odškodnini. – uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na os- Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za novi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, oskrbo s pitno vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni, po krezola in drugih škodljivih snovi, predhodni cenitvi pristojnega sodnega cenilca. – gnojnična jama mora biti vodotesna na izpraznjeva- nje, – glede na 5. člen uredbe o vnosu nevarnih snovi in IV. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE rastlinskih hranil v tla mejna vrednost letnega vnosa dušika na območju vodovarstvenega pasu ne sme presegati 170 kg 12. člen N/ha, Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja teritorialno – prepoved gnojenja z gnojnico in gnojevko na zemljiš- pristojna inšpekcijska služba. čih z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 3., – prepovedano je gnojenje z gnojevko in gnojnico na 13. člen tleh nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 SIT se strminah in na zamrznjenih tleh, kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določili tega – paša drobnice in govedi razen v primeru, kadar us- odloka. trezna hidrogeološka ali agronomska stroka predpiše pose- Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznu- ben režim uporabe pašnika, je odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba, ki ravna – skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, v nasprotju z določili tega odloka. razen za potrebe ogrevanja obstoječih objektov, – izgradnja novih cest, – izdelava novih kaptažnih vrtin ali drugih zajemov pod- V. KONČNA DOLOČBA zemne vode, razen za potrebe vodovoda. 14. člen Obvezno Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem – na obstoječih cestah urediti meteorno kanalizacijo, listu RS. izpusti v teren pa morajo biti speljani izven vodovarstvenega območja, Št. 32403-01/99 – opremiti obstoječe stanovanjske in druge objekte z Cerkno, dne 29. aprila 1999. urejenimi sanitarijami in neprepustno kanalizacijo (greznica na praznjenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega Župan območja); hlevska gnojišča morajo biti urejena tako, da ni Občine Cerkno nevarnosti pronicanja v podtalnico. Jurij Kavčič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4969

2058. Sklep o ukinitvi značaja dobrin v splošni rabi – da imajo organizirano vadbo z odgovarjajočim števi- lom športnikov, Občinski svet občine Cerkno je na podlagi 29. člena – da imajo materialne in kadrovske pogoje za realizaci- zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, jo športnih aktivnosti, 6/94 – odločba US, 45/94 odločba US, 57/94, 14/95, – da redno vsako leto dostavijo občini poročilo o člans- 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 tvu, realizaciji programov za preteklo leto z doseženimi re- odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, zultati in plan aktivnosti za tekoče leto. 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) ter 25. člena statuta Obči- ne Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet 3. člen občine Cerkno na 4. seji dne 31. 3. 1999 sprejel Izvajalci športnih programov so: – športna društva, S K L E P – zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za o ukinitvi značaja dobrin v splošni rabi posamezna območja oziroma panoge, – zavodi, zasebniki in druge organizacije, ki so na pod- 1. člen lagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavno- Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha imeti značaj sti na področju športa, dobrine v splošni rabi naslednja nepremičnina: – zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. v k. o. Dolenji Novaki, parcela št. 402/6, javno dobro nerodovitno v izmeri 88 m2. II. VSEBINSKE DOLOČBE 2. člen 4. člen Nepremičnina iz prejšnjega člena tega sklepa postane z dnem njegove uveljavitve družbena lastnina v uporabi Za uresničevanje javnega interesa v športu se zagotav- Občine Cerkno. ljajo proračunska sredstva občine za naslednje vsebine: – šport otrok in mladine, 3. člen – kakovostni in vrhunski šport otrok in mladine, Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem – športna rekreacija, listu RS. – športne prireditve, – strokovni kadri, Št. 46403-01/99 – vzdrževanje športnih objektov. Cerkno, dne 31. marca 1999. 5. člen Župan Občina Cerkno poleg sofinanciranja športnih progra- Občine Cerkno mov zagotavlja tudi sredstva za vodenje športa v občini. To Jurij Kavčič l. r. delo opravlja strokovna služba ali posameznik s področja športne dejavnosti. Medsebojne obveznosti se uredijo s pogodbo. 6. člen 2059. Pravilnik o vrednotenju športnih dejavnosti v Vsako leto Občina Cerkno v skladu z zakonom o javnih Občini Cerkno naročilih razpiše javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa, ki so v javnem interesu. Občinski svet občine Cerkno je na podlagi 9. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 13. in 25. člena 7. člen statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) na 4. seji Vrednost sofinanciranja športnih programov je odvisna dne 31. 3. 1999 sprejel od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občinskem proraču- nu za področje športne dejavnosti. P R A V I L N I K o vrednotenju športnih dejavnosti v Občini 8. člen Cerkno Občina sklene pogodbe z izbranimi izvajalci športnih programov, ki so se prijavili na javni razpis. V pogodbah se opredeli pravice, dolžnosti ter pristojnosti in način nadzora nad porabo sredstev in realizacijo programov. I. SPLOŠNE DOLOČBE Izvajalci morajo po opravljenih nalogah določenih s pogodbo, o izvedbi programov športa predložiti dokazila o 1. člen izpolnitvi prevzetih obveznosti. Pravilnik določa pogoje, kriterije in postopke za vred- Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti določenih s po- notenje in razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje godbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva, programov na področju športa, ki je v javnem interesu Obči- lahko pa se tudi zahteva vračilo danih sredstev z zakonsko ne Cerkno. zamudno obrestno mero. 2. člen Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo no- III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI silci in izvajalci športne dejavnosti, ki se prijavijo na javni razpis Občine Cerkno in izpolnjujejo naslednje pogoje: 9. člen – da imajo sedež v občini, Za izvajanje tega pravilnika in vrednotenje letnih pro- – da vodijo evidenco o članstvu in dokumentacijo kot gramov športa sprejme občinski svet merila, ki so sestavni to določa zakon o društvih, del tega pravilnika. Stran 4970 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

10. člen 3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Potrdi se izločitev dodatnih sredstev v stalno proračun- listu RS. ske rezerve v višini 695.000 SIT, ostanek sredstev tekoče proračunske rezerve pa se prenese v presežek prihodkov v naslednje leto. Št. 65000-02/99 Cerkno, dne 31. marca 1999. 4. člen Potrdi se presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki Župan v višini 9,903.000 SIT, ki se v celoti skupaj s sredstvi stalne Občine Cerkno proračunske rezerve prenesejo v obseg sredstev delitvene Jurij Kavčič l. r. bilance Občine Črenšovci in Občine Velika Polana. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. ČRENŠOVCI Št. 19/3-99 2060. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Črenšovci, dne 2. marca 1999. Črenšovci za leto 1998 Št. 5-3/99 Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- Velika Polana, dne 29. marca 1999. ni list RS, št. 80/94), 16. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95, 17/96 in 16/97) in 2. člena Župan statutarnega sklepa Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. Občine Črenšovci Anton Törnar l. r. 89/98) sta Občinski svet občine Črenšovci na 3. seji dne 2. 3. 1999 in Občinski svet občine Velika Polana na 4. seji Župan dne 29. 3. 1999 sprejela Občine Velika Polana Štefan Prša l. r. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Črenšovci za leto 1998 GROSUPLJE 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Čren- 2061. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra šovci za leto 1998, ki obsega: v k.o. Stranska vas SIT – skupne prihodke za zagotovljeno porabo Na podlagi 18. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni v višini 281,708.000 list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na – skupne prihodke za druge namene 40,271.000 6. redni seji dne 5. 5. 1999 sprejel – prenesene prihodke in ostale prihodke 13,530.000 – prihodki KS 133,136.000 S K L E P skupaj vsi prihodki 468,655.000 o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Stranska vas 2. člen I Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Čren- šovci za leto 1998, ki obsega: S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepre- mičnine v k. o. Stranska vas: SIT – skupne tekoče odhodke v višini 182,195.000 1. zemljišče parc. št. 1042/37 travnik 7r v izmeri 100 m2, vl. št. 865, ki se delijo na: 2. zemljišče parc. št. 1042/39 travnik 7r v izmeri – plače, prispevke in drugi osebni prejemki 13,965.000 115 m2 vl. št. 865, – materialni stroški 10,715.000 3. zemljišče parc. št. 1042/40 travnik 7r v izmeri – socialni transferi 251.000 93 m2, vl. št. 865, – plačila storitev in dotacije javnim zavodom 107,860.000 4. zemljišče parc. št. 1042/42 travnik 7r v izmeri – druga plačila storitev 33,849.000 85 m2, vl. št. 865, – subvencije in transferi v gospodarstvo 13,439.000 5. zemljišče parc. št. 1042/43 travnik 7r v izmeri – drugi odhodki 2,367.000 129 m2, vl. št. 865, – investicijske odhodke v višini 188,785.000 6. zemljišče parc. št. 1042/44 travnik 7r v izmeri ki se delijo na: 26 m2, vl. št. 865, – investicijske odhodke za delovanje občine 4,000.000 7. zemljišče parc. št. 1042/46 travnik 7r v izmeri – sredstva za investicije v družbenih 226 m2, vl. št. 865. dejavnostih 9,132.000 – sredstva za investicije na področju II gospodarske infrastrukture 168,495.000 Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti – sredstva za investicije na področju javno dobro in postanejo last Občine Grosuplje, Grosuplje, gospodarskega razvoja 7,168.000 Kolodvorska ul. 2. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4971

III O D L O K Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- o proračunu Občine Jesenice za leto 1999 nem listu Republike Slovenije. 1. člen Št. 465-6/98 Proračun sestavljata splošni del, to so bilanca prihod- Grosuplje, dne 5. maja 1999. kov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja in posebni del, ki vsebuje podrobnejši pregled Župan prihodkov in odhodkov po namenih z obrazložitvami. Občine Grosuplje V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov Janez Lesjak l. r. izkazani načrtovani davčni prihodki, nedavčni prihodki, kapi- talski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki obči- ne. Na strani odhodkov so izkazani planirani tekoči odhodki, tekoči transferi, investicijski odhodki in investicijski transferi. 2062. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. V posebnem delu proračuna so prihodki razvrščeni po Grosuplje – naselje vrstah prihodkov, kot jih opredeljuje zakon o financiranju občin in sicer na prihodke za financiranje primerne porabe, Na podlagi 18. in 112. člena statuta Občine Grosuplje prihodke iz naslova finančne izravnave, prihodke od uprav- (Uradni list RS, št. 26/95) in 15. člena odloka o gospodar- ljanja in razpolaganja s premoženjem, druge prihodke po jenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest (Uradni list 25. členu zakona o financiranju občin ter prihodke od sofi- SRS, št. 7/87) je Občinski svet občine Grosuplje na nanciranj. Na strani odhodkov so odhodki načrtovani po 6. redni seji dne 5. 5. 1999 sprejel dejavnostih. V računu finančnih terjatev in naložb so planirana vrači- S K L E P la danih posojil in prodaja kapitalskih deležev ter dana posojila in povečanje kapitalskih deležev. o ukinitvi statusa javnega dobra V računu financiranja se izkazuje zadolževanje občine v k. o. Grosuplje – naselje in odplačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov. I S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepre- 2. člen mičnine v k. o. Grosuplje – naselje: Bilanca prihodkov in odhodkov obsega planirane pri- 1. zemljišče parc. št. 2221/5 pot v izmeri 26 m2, vl. št. hodke v višini 1.901,497.000 SIT in odhodke v višini 777, 1.893,652.000 SIT. Presežek plana prihodkov in odhod- 2. zemljišče parc. št. 2221/7 pot v izmeri 70 m2, vl. št. kov znaša 7,845.000 SIT. 777, Račun finančnih terjatev in naložb zajema predvidena 2 3. zemljišče parc. št. 2221/8 pot v izmeri 70 m , vl. št. prejeta vračila danih posojil v višini 10,080.000 SIT in dana 777, 2 posojila v višini 13,000.000 SIT. Razlika med danimi in 4. zemljišče parc. št. 2221/9 pot v izmeri 67 m , vl. št. prejetimi posojili znaša 2,920.000 SIT. 777. Račun financiranja Občine Jesenice za leto 1999 obsega odplačila posojil v višini 4,925.000 SIT. Neto zadolže- II vanje proračuna znaša –4,925.000 SIT. Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Grosuplje, Grosuplje, 3. člen Kolodvorska ul. 2. V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občin- skih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje de- III javnosti na področju osnovnega izobraževanja, otroškega Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- varstva, socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne de- nem listu Republike Slovenije. javnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, sredstva za pospeševanje gospodarstva, komunalno-cestno gospo- Št. 465-17/99 darstvo, stanovanjsko dejavnost, urejanje prostora, požarno Grosuplje, dne 5. maja 1999. varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mr- liško ogledno službo, druge javne potrebe in sredstva za Župan gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Občine Grosuplje Proračun zajema tudi prihodke in odhodke krajevnih Janez Lesjak l. r. skupnosti kot ožjih delov občine.

4. člen Občina Jesenice v letu 1999 razpolaga s sredstvi, ki JESENICE bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 1999 se nakazujejo proračunskim porab- 2063. Odlok o proračunu Občine Jesenice za leto nikom do konca proračunskega leta, to je do 31. 12. 1999. 1999 5. člen Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse št. 80/94 in 56/98) in 26. in 83. člena statuta Občine uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99, zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu obči- 23/99) je Občinski svet občine Jesenice na 6. redni seji ne, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in dne 29. 4. 1999 sprejel uporabnikom drugače določeno. Stran 4972 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne pre- najetjem posojila v skladu z zakonom. Posojilo bo vrnjeno iz jemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih virov sredstev proračuna. se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v zakonu O vsaki posamezni zadolžitvi odloča občinski svet. o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom. Sredstva za amortizacijo 12. člen se izvajalcem zagotavljajo v višini, navedeni v posebnem delu Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je proračuna. Sredstva, ki jih proračunski porabniki dosežejo z lastno Občina Jesenice, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje materialnih stroškov, investicijskega vzdrževanja in investicij, če ni z zakonom ali Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zako- odlokom drugače določeno. nom. O soglasju in poroštvu iz prvega in drugega odstavka tega 6. člen člena odloča občinski svet. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. 13. člen Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. sredstev. Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti 14. člen le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamez- Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve ne namene. je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že oprav- naročilih ljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primernem zavarovanju predplačil. 15. člen Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan. Nadzorni odbor opravlja nadzor nad finančnim, material- nim in računovodskim poslovanjem uporabnikov glede na na- 7. člen men, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan oziroma od Če pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne njega pooblaščena oseba. Vodja računovodsko finančne služ- uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo be kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb, za zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti zakonitost, upravičenost in namembnost porabe pa odgovarja- občinski svet. jo predstojniki notranjih organizacijskih enot, ki odrejajo izpla- Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sred- čila iz proračuna za posamezna področja. Za neizterjane pred- stev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarja- pisane davke in prispevke odgovarjajo predstojniki organov, ki jo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri so za to zadolženi. zavodu oziroma drugem porabniku proračuna. 8. člen 16. člen Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju prora- Uporabniki proračuna so dolžni predložiti finančne načrte čuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sred- za leto 1999 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V stev, se oblikujejo v višini 8,000.000 SIT. finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28. 2. 2000 občini župan, ki o porabi sredstev trimesečno obvešča občinski svet. predložiti poročila o delu, zaključne račune za leto 1999 in realizacijo finančnega načrta za leto 1999 s primerjavami po- 9. člen datkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta. Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 0,5% prihodkov proračuna. Izločanje v rezervo se izvršuje 17. člen praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta. Župan je pooblaščen, da v okviru posameznega področja Rezerve se uporabljajo: spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer; s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila 2. za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pri- zagotovljena sredstva, vendar največ do 10%. tekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjkljaja; 18. člen 4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim Splošni in posebni del proračuna sta sestavna dela tega pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. odloka. Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez Sestavni del odloka o proračunu so tudi finančni načrti obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke pa morajo biti vrnjena krajevnih skupnosti in plan obračunane in porabljene amortiza- v rezerve do konca leta. cije infrastrukturnih objektov v upravljanju javnega podjetja O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. JEKO-IN za leto 1999. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke v celoti in za namene iz 1. in 4. točke do višine 19. člen 800.000 SIT za posamezni namen pa odloča župan. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 10. člen Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sreds- Št. 012-11/98-21801 tva proračuna pri finančnih organizacijah. Jesenice, dne 29. aprila 1999.

11. člen Župan Občina se v letu 1999 lahko zadolži za financiranje inve- Občine Jesenice sticij v infrastrukturne objekte. Zadolžitev se lahko izvede z Boris Bregant, dipl. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4973

2064. Dogovor o načinu sporazumne delitve 1.2. Stanovanja premoženja Občine Jesenice po stanju 31. 12. Stanovanja med občini delijo po kriteriju lege. Občina 1998 med občini Jesenice in Žirovnica ter Jesenice iz razpoložljivega stanovanjskega fonda na svojem načinu financiranja javnih zavodov in drugih območju razreši eno vlogo za socialno stanovanje in izprazni javnih služb eno kadrovsko stanovanje na območju Občine Žirovnica. 1.3. Poslovni prostori Na podlagi 51.b člena zakona o lokalni samoupravi, Poslovni prostori se delijo po kriteriju lege, razen po- 26. člena statuta Občine Jesenice in 19. člena statuta Občine slovnega prostora na lokaciji C. m. Tita 16, ki ga zaseda TP Žirovnica sta občinska sveta Občine Jesenice na 6. redni seji Rožca Jesenice v izmeri 191,53 m2, ki pripade Občini Ži- dne 29. 4. 1999 in Občine Žirovnica na 6. redni seji dne rovnica. 28. 4. 1999 sprejela 1.4. Zaklonišča D O G O V O R Zaklonišča po kriteriju lege nepremičnine pripadejo Občini Jesenice. o načinu sporazumne delitve premoženja Občine 2. Premičnine Jesenice po stanju 31. 12. 1998 med občini 2.1. Oprema Jesenice in Žirovnica ter načinu financiranja Oprema ostane Občini Jesenice, razen računalniških javnih zavodov in drugih javnih služb programov za finančno poslovanje SSZ, ki postanejo last občine Žirovnica in računalniški program SDMS, ki ostane v I solastništvu obeh občin. Pogodbeni stranki ugotavljata, da sta na podlagi zako- 2.2. Oprema civilne zaščite na o lokalni samoupravi in zakona o spremembah in dopolni- Oprema civilne zaščite se deli po predlogu, ki ga je tvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih obmo- pripravila skupna komisija za delitev sredstev civilne zaščite. čij (Uradni list RS, št. 56/98) s 1. 1. 1999 na območju Terensko vozilo Feroza ostane v Občini Jesenice. bivše Občine Jesenice ustanovljeni dve novi občini kot sa- 3. Investicije v teku moupravni lokalni skupnosti, in sicer Občina Jesenice in Investicije v teku se med občini razdelijo v razmerju Občina Žirovnica. delitve objektov kot celote. Po 51.b členu zakona o lokalni samoupravi se premo- 4. Terjatve in naslova dolgoročnih posojil ženje med občini razdeli sporazumno. V primeru, da spora- Terjatve ostanejo Občini Jesenice. zuma ni možno doseči, se premoženje razdeli na podlagi 5. Naložbe v javna in druga podjetja zakona. 5.1. Javno podjetje JEKO-IN Podlaga za delitev premoženja je premoženjska bilan- Delež v kapitalu Javnega podjetja JEKO-IN se razdeli ca Občine Jesenice na dan 31. 12. 1998. glede na delež dejavnosti, ki jo za posamezno občino izvaja Premoženje Občine Jesenice se razdeli med novona- javno podjetje. Delež se določi najkasneje do 30. 6. 1999. stali občini in medsebojna premoženjsko-pravna razmerja Financiranje dejavnosti JEKO-IN poteka do ureditve ter način financiranja javnih zavodov in drugih javnih služb se ustanoviteljskih pravic na naslednji način: uredijo na podlagi določb tega dogovora. – vzdrževanje komunalne opreme kolektivne rabe (ceste, javne površine, zelenice, hidrantno omrežje ipd.) gle- II de na dejansko opravljeno delo na območju posamezne Za delitev premoženja so uporabljena naslednja osnov- občine, na merila in delitveni ključi: – izvajanje javne službe individualne rabe (odvoz od- – lega premoženja – premoženje pripada občini, na padkov, deponiranje odpadkov, kanalizacija, čistilna napra- območju katere leži, va ipd.) se nadaljuje po veljavnih odlokih, ki jih je sprejela – namen uporabe – premoženje pripada občini, katere Občina Jesenice in do sprejema novih odlokov o gospodar- prebivalstvu služi, skih javnih službah v Občini Žirovnica veljajo za obe občini. – prispevek nove občine k pridobivi premoženja – upo- 5.2. Cestno podjetje Kranj rabljen je delež števila prebivalcev na dan 31. 12. 1997, Pri delitvi deleža v CP Kranj med novoustanovljene – druga merila, opredeljena v tem dogovoru. občine se upošteva kriterij dolžine regionalnih cest, ki je bil Uporabljeno delitveno razmerje števila prebivalcev za upoštevan pri ugotavljanju deleža v celoti. Ta delež je: potrebe delitve premoženja znaša v %: – Jesenice, 37,23% , 0,19% delež v CP – Žirovnica, 62,77%, 0,31% delež v CP brez Kr. Gore s Kr. Goro 5.3. Poklicna gasilska in reševalna služba Železarne Jesenice (PGRS) Jesenice 84,22 69,51 Delež Občine Jesenice se deli v razmerju 87,40: Žirovnica 15,78 13,02 12,60, kar pomeni, da Občini Jesenice pripade 23,9% Kranjska Gora 17,47 delež v PGRS, Občini Žirovnica pa 3,4% delež v premože- nju PGRS. Občine sofinancirajo dejavnost PGRS v razmerju Skupaj 100,00 100,00 Jesenice 79,67%, Žirovnica 11,33% in Kranjska Gora 9%. 5.4. Naložba v BSC Kranj III Naložba v BSC Kranj, pridobljena z vlaganjem sredstev Premoženje bivše Občine Jesenice se razdeli po na- in zemljišča se deli med občini v razmerju števila prebival- slednjih merilih in načelih: cev; Občina Jesenice 84,22%, Občina Žirovnica 15,78%. 1. Nepremičnine 5.5. Radio Triglav Jesenice 1.1. Zemljišča Naložba v Radio Triglav Jesenice deli med občini v Zemljišča se med občini delijo po legi, razen zemljišč, razmerju števila prebivalcev; Občina Jesenice 84,22%, Ob- na katerih stojijo objekti, ki bodo po delitvi pripadli drugi čina Žirovnica 15,78%. občini oziroma ostali v solastništvu obeh občin, skupaj s 6. Denarna sredstva, vrednostni papirji in terjatve funkcionalnim zemljiščem. 6.1. Sredstva na žiro računu Stran 4974 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Sredstva na žiro računu se delijo med občini v skladu z trebnega za delovanje zavoda. Občina Žirovnica sofinancira dogovorom o delitvi presežka prihodkov proračuna po za- dejavnost zavoda v višini 7,46% potrebnih sredstev proraču- ključnem računu 1998. na na podlagi vsakoletnega programa zavoda. Občina Žirov- 6.2. Obveznice nica ima pravico sodelovati v upravljanju zavoda v sorazmer- Obveznice ostanejo v lasti Občine Jesenice. ju z deležem sofinanciranja dejavnosti. Prostore za delova- 6.3. Delnice GB d.d. Kranj nje zavoda zagotavlja Občina Jesenice. O sofinanciranju Delnice GB d.d. Kranj se delijo med občini v sorazmer- bodočih investicij se občine Jesenice, Žirovnica in Kranjska ju s številom prebivalcev; Občina Jesenice 84,22%, Občina Gora lahko dogovarjajo na podlagi 5-letnega programa inve- Žirovnica 15,78%: sticij in investicijskega programa za vsako posamezno inve- – Jesenice 628.000 SIT, sticijo, ki ju potrdijo občinski sveti vseh treh občin. Občina – Žirovnica 118.000 SIT. Žirovnica sodeluje pri sofinanciranju začete adaptacije GTČ 6.4. Tekoče terjatve iz poslovanja v vrednosti 87 mio SIT v deležu sofinanciranja dejavnosti in Terjatve, evidentirane na kontih 1210, 1890 in1891 sicer prispeva svoj delež v letih 1999 in 2000. ostanejo Občini Jesenice. 8.7. Ustanoviteljica javnega zavoda Občinska knjižnica 6.5. Terjatve iz naslova obročne prodaje stanovanj Jesenice ostane Občina Jesenice, ki je tudi edina lastnica Terjatve iz naslova prodaje stanovanj po stanovanjskem premoženja, potrebnega za delovanje zavoda, razen knjiž- zakonu in od prodaje na trgu se delijo po kriteriju števila nega fonda, ki je v lasti obeh občin. Delež solastništva se prebivalcev. ugotavlja na podlagi dejansko zagotovljenih sredstev za na- Evidence kupnin od prodaje stanovanj po stanovanj- kup knjig. Občina Žirovnica sofinancira dejavnost zavoda skem zakonu še naprej vodi Občina Jesenice, za kar se tako, da pokriva 13,02% stroškov direktorja, treh bibliote- delež Občine Žirovnica zmanjša za 3%, to je za karjev in 1/2 računovodje ter vse stroške izposoje, ki nasta- 1,570.560,57 SIT, tako da razmerje terjatev znaša: nejo na njenem območju za dejavnost zavoda. Materialne – Jesenice 280,980.386 SIT ali 84,70% stroške skupnih strokovnih in režijskih delavcev pokriva v – Žirovnica 50,781.458 SIT ali 15,30%. višini 60.000 SIT na delavca mesečno, ki se letno revalorizi- Nakazila pripadajočega deleža se Občini Žirovnica iz- rajo z rastjo življenjskih potrebščin. Prostore zagotavlja vsa- vajajo tako, da se odvaja sorazmerni del sredstev po porav- ka občina na svojem območju. navi obveznosti po stanovanjskem zakonu do Stanovanjske- Občina Žirovnica ima pravico sodelovati v upravljanju ga sklada, Odškodninskega sklada in prometni davek. zavoda v sorazmerju z deležem sofinanciranja dejavnosti. O 6.6.Terjatve iz kreditov za drobno gospodarstvo sofinanciranju bodočih investicij se občine Jesenice, Žirov- Terjatve, iz naslova danih kreditov za drobno gospo- nica in Kranjska Gora lahko dogovarjajo na podlagi 5-letne- darstvo se delijo v rezmerju števila prebivalcev. ga programa investicij in investicijskega programa za vsako 7. Obveznosti posamezno investicijo, ki ju potrdijo občinski sveti vseh treh 7.1. Kratkoročne obveznosti ostanejo Občini Jese- občin. nice. 8.8. Ustanoviteljstvo javnega zavoda Muzej Jesenice 7.2. Obveznosti do Stanovanjskega in Odškodninske- prevzamejo občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. ga sklada se delijo skladno z delitvijo terjatev po stanovanj- Premoženje zavoda je last občine, na območju katere leži. skem zakonu. Zavod za dejavnost, ki se izvaja na območju posamezne 7.3. Obveznosti za vračilo kredita Ekološko razvojne- občine, organizira notranjo organizacijsko enoto. Delovna mu skladu in HIS Ljubljana, ki se nanašata na deponijo Mala mesta v NOE se organizirajo tako, da so ta v največji možni Mežaklja, prevzameta občini v razmerju delitve deponije kot mer vezana samo na eno NOE oziroma občino. Režijska in infrastrukturnega objekta. strokovna dela, ki jih ni možno racionalno organizirati v 7.3. Obveznost do Železarne Jesenice za stavbo OŠ posamezni NOE, se organizirajo na sedežu zavoda. Občina P. Stražišarja prevzame Občina Jesenice. Žirovnica sofinancira dejavnost zavoda tako, da pokriva v 7.4. Obveznost Občine Jesenice za dokončno plačilo celoti vse stroške delovanja na svojem območju in soraz- zemljišča na območju Hrenovice pripade Občini Jesenice. merni del stroškov režijskih in strokovnih delavcev, ki delajo 8. Premoženje javnih zavodov in ustanoviteljske pra- na sedežu zavoda. Materialne stroške skupnih strokovnih in vice režijskih delavcev pokriva v višini 60.000 SIT na delavca 8.1. Premoženje OŠ Toneta Čufarja, OŠ Prežihovega mesečno, ki se letno revalorizirajo z rastjo življenjskih po- Voranca, OŠ Koroška Bela ostane v lasti Občine Jesenice, trebščin. ki ostane tudi edina ustanoviteljica zavodov. Prostore za delovanje zavoda zagotavljajo občine vsa- 8.2. Premoženje OŠ Žirovnica postane last Občine ka na svojem območju. Žirovnica, ki prevzame v celoti vse ustanoviteljske pravice. O sofinanciranju bodočih investicij se občine Jeseni- 8.3. Ustanoviteljstvo javnih zavodov OŠ Poldeta Straži- ce, Žirovnica in Kranjska Gora lahko dogovarjajo na podlagi šarja, Glasbene šole in Ljudske univerze ostane Občini Je- 5-letnega programa investicij in investicijskega programa za senice. Občini Žirovnica in Kranjska Gora sofinancirata red- vsako posamezno investicijo, ki ju potrdijo občinski sveti no dejavnost v sorazmerju s številom prebivalcev po dolgo- vseh treh občin. ročni pogodbi, v kateri se kot osnova za sofinanciranje opre- 9. Premoženje krajevnih skupnosti deli letni plan financiranja dejavnosti zavoda. Prostore za Premoženje krajevnih skupnosti pripade občini, v kate- dejavnost zavoda zagotovi ustanovitelj. ri leži KS. 8.4. Premoženje Osnovnega zdravstva Gorenjske se 10. Premoženje uprave inšpekcijskih služb za Gorenj- deli po legi nepremičnin, v sorazmerju z vrednostjo tega sko premoženja prevzameta občini tudi ustanoviteljske pravice Premoženje UISG ostane Občini Jesenice. na Osnovnem zdravstvu Gorenjske. 11. Infrastrukturni objekti za izvajanje gospodarskih 8.5. Ustanoviteljske pravice na javnem zavodu Gorenj- javnih služb ske lekarne se delijo na obe občini po številu prebivalcev. Infrastruktura v upravljanju JEKO-INa, potrebna za 8.6. Ustanoviteljica Gledališča Toneta Čufarja ostane opravljanje gospodarkih javnih služb se deli po kriteriju Občina Jesenice, ki je tudi edina lastnica premoženja, po- namembnosti izgradnje, to pomeni, da posamezni občini Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4975 pripade lastništvo tiste infrastrukture, ki je potrebna za 2065. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin izvajanje javnih gospodarskih služb na njenem območju. dolgoročnega in družbenega plana Občine Infrastrukturne objekte delita občini po kriteriju lege, razen Jesenice za Občino Jesenice čistilne naprave na Jesenicah, vodovoda Završnica in deponije Mala Mežaklja. Ti objekti se delijo med občini v Na podlagi 34. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 1. in 2. člena zakona razmerju 87:13, ki je kombinacija deleža števila prebival- o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Urad- cev in koriščenja objekta glede na količino odpadkov in ni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 18. in 26. člena statuta odplak. Občine Jesenice (Uradni list, RS, št. 38/95) je Občinski Stroški obnove vodovoda Završnica se pokrivajo tako, svet občine Jesenice na 7. seji dne 13. 5. 1999 sprejel da se stroški primarnega vodovoda krijejo v dogovorjenem razmerju, stroške razvodnega omrežja pa krije občina, kateri S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E razvodno omrežje služi. Občina Žirovnica ima pravico pove- P R O S T O R S K I H S E S T A V I N zave – priklopa na primarni vod proti Jesenicam v Mostah, da bi v slučaju okvare ali pomanjkanja vode bilo krožno dolgoročnega in družbenega plana Občine napajanje. Jesenice za Občino Jesenice 12. Garancije za prevzete obveznosti Občini prevzameta garancije iz naslova najetih kredi- 1. člen tov v sorazmerju z delitvijo premoženja, ki se je s kredi- Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Je- tom pridobilo: garancije za kredite za vročevodno omrež- senice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Go- je, plinifikacijo in izgradnjo stanovanj v celoti prevzame renjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90), prostorske sestavine družbenega plana Občine Jesenice za obdobje 1986–1990 Občina Jesenice, garancije za kredit za čistilno napravo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89 in Uradni list RS, si delita v razmerju z delitvijo ČN kot infrastrukturnega št. 28/90, 31/90, 20/94) ter spremembe in dopolnitve objekta, za smetarsko vozilo pa v sorazmerju s količino prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana odpadkov. Občine Jesenice za Občino Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98) se spremenijo in dopolnijo s sestavinami tega odlo- IV ka in veljajo na območju nove Občine Jesenice. Eventuelno naknadno ugotovljeno premoženje se deli Razlog za spremembe in dopolnitve plana je dopolnitev po kriterijih iz tega dogovora, če to ni možno, se občini o plana z novimi stavbnimi zemljišči na predlog občanov in tem naknadno dogovarjata. drugih predlagateljev za spremembo namembnosti zemljišč.

V 2. člen Župana obeh občin sta pooblaščena, da izvršita ta Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgo- dogovor in v smislu vsebinskega dogovora po tej pogodbi ročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino po potrebi formalno izoblikujeta in precizirata dokončno be- Jesenice vsebujejo: – tekstualni del plana z dopolnitvami, ki se nanašajo na sedilo ter skleneta oziroma izdata ustrezne listine za izvršitev območje Občine Jesenice, dogovora. Župani občin Jesenice, Žirovnica in Kranjska – grafični del plana, ki se nanaša na območje Občine Gora dajo soglasje k sistemizaciji javnih zavodov na podlagi Jesenice in se sestoji iz kartografske dokumentacije v merilu tega dogovora. 1:5.000.

VI 3. člen Ta dogovor začne veljati z dnem, ko ga potrdita občin- Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega pla- ska sveta občin Jesenice in Žirovnica, uporablja pa se od na Občine Jesenice za Občino Jesenice se na območju 1. 1. 1999 dalje, razen določb glede reorganizacije zavo- Občine Jesenice spremenijo in dopolnijo v kartografski do- dov, ki se začnejo uporabljati z dnem izvedene reorganiza- kumentaciji, tako da se dopolnijo z novimi stavbnimi zem- cije. Ustanovitvene akte javnih zavodov je potrebno uskla- ljišči. diti s tem dogovorom v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve. 4. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgo- VII ročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Dogovor je sestavljen v osmih izvodih, od katerih prej- Jesenice so na vpogled na Občini Jesenice, krajevnih skup- me vsaka stranka po štiri izvode. nostih Blejska Dobrava, Hrušica, Slovenski Javornik – Ko- roška Bela, Planina pod Golico, Podmežakla in na Upravni VIII enoti Jesenice. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slo- 5. člen venije. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Jesenice, dne 29. aprila 1999. Št. 463-59/95 Jesenice, dne 13. maja 1999.

Občina Jesenice Občina Žirovnica Župan Župan Župan Občine Jesenice Boris Bregant, dipl. inž. l. r. Anton Dežman, prof. l. r. Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r. Stran 4976 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

KRŠKO zgrajenem omrežju vzpostavi solastnina po deležih, soraz- mernih investicijskemu vložku koncedenta in koncesionarja. 2066. Odlok o podelitvi koncesije za distribucijo Koncedent lahko svoj delež kadarkoli tudi proda koncesio- omrežnega plina narju. Razmerja med koncedentom in koncesionarjem, ki se Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih nanašajo na takšno omrežje, se uredijo s pogodbo. službah (Uradni list RS, št. 32/95), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odloč- 7. člen ba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 Koncesionar ima pravico brezplačne uporabe javnih – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odloč- površin, ki so v trenutku uveljavitve tega odloka v lasti konce- ba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, denta, za izgradnjo in vzdrževanje distribucijskega omrežja 10/98, 68/98 – odločba US RS in 74/98) ter 16. in za distribucijo plina. 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 5. seji dne 29. 4. 1999 8. člen sprejel Koncesionar plačuje koncedentu nadomestilo za koncesijo. Nadomestilo se obračuna od dejanske prodaje pli- O D L O K na, in sicer v višini 3% od distribucijske marže. Nadomestilo o podelitvi koncesije za distribucijo omrežnega se plačuje dvakrat letno. plina 9. člen 1. člen Koncesionar mora po podpisu koncesijske pogodbe zgraditi distribucijsko omrežje: Občina Krško (v nadaljevanju: koncedent) bo podelila – v dveh letih na območjih, ki ga zajema lokacijski koncesijo za distribucijo omrežnega plina na svojem ob- načrt plinifikacije mesta Krško I. faza (Savaprojekt d.d. Krško močju. LN 104/94, junij 1994), Koncesija se podeli za obdobje 29 let. – v treh letih na območju Brestanice – Senovo po strokovnih podlagah za lokacijski načrt (projekt IBE Ljublja- 2. člen na št. D411/9, julij 1997), Koncesija se podeli za območje Občine Krško. – v štirih letih na preostalem širšem območju mesta Krško, do vključno Dolenje vasi, 3. člen – v enem letu na območju starega mestnega jedra Koncesijo lahko pridobi domača ali tuja fizična ali prav- Kostanjevice na Krki – otok, na oseba, ki mora imeti primerne izkušnje na področju uprav- – v dveh letih na širšem območju mesta Kostanjevica ljanja z distribucijskim omrežjem za oskrbo prebivalstva, in- na Krki, dustrije in drugih porabnikov z omrežnim plinom (v nadalje- – v petih letih na območju Drnovo – Velika vas. vanju: koncesionar). 10. člen 4. člen Koncesionar mora: Koncesionar ima izključno (monopolno) pravico: – zagotoviti priključitev uporabnikom, ki so z odlokom o – zgraditi in širiti omrežje za distribucijo omrežnega načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije omrež- plina (v nadaljevanju: distribucijsko omrežje), v skladu s nega plina zavezani k priključitvi na distribucijsko omrežje, prostorsko izvedbenimi akti, – na zahtevo zagotoviti zainteresiranim osebam na – upravljati z zgrajenim omrežjem, območju iz 9. člena tega odloka priključitev na zgrajeno – sklepati pogodbe o dobavi plina iz zgrajenega distri- omrežje, bucijskega omrežja. – zagotavljati porabnikom kontinuirano dobavo omrež- Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima izvajalec nega plina enake kvalitete, kot ga prevzame od dobavitelja in javne službe transporta zemeljskega plina pravico sklepati skrbeti za vzdrževanje in ohranjanje distribucijskega omrežja, pogodbe o dobavi omrežnega plina neposredno z uporabni- – zagotavljati prebivalcem Občine Krško strokovno sve- ki v skladu s 4. členom uredbe o načinu izvajanja gospodar- tovanje v zvezi s priključitvijo, ske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportne- – na zahtevo koncedenta v skladu s prostorskimi akti in ga omrežja (Uradni list RS, št. 77/96). koncesijsko pogodbo po potrebi širiti omrežje na oskrbovalnem območju, 5. člen – izvajati javno službo v skladu z odlokom o načinu Za odločanje o priključitvi na omrežje, o dobavi in o izvajanja gospodarske javne službe distribucije omrežnega prekinitvi dobave plina in za druga pravna razmerja med plina in v skladu z drugimi predpisi, koncesionarjem in uporabniki veljajo določbe tega odloka in – v primeru širitve omrežja oziroma graditve novih omre- odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe distri- žij zagotoviti priključitev in dobavo plina pod enakimi pogoji bucije omrežnega plina. kot ostalim uporabnikom omrežnega plinskega omrežja. Javna pooblastila, ki jih ima koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe, določa odlok o načinu opravljanja 11. člen gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina. Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, na- 6. člen stalih zaradi višje sile. Koncesionar zgradi omrežje za distribucijo omrežnega V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pra- plina iz lastnih sredstev. vico zahtevati od koncedenta povračilo dodatnih stroškov, ki Koncedent lahko iz lastnih virov sredstev financira ali so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih sofinancira izgradnjo dela omrežja. V tem primeru se na okoliščinah. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4977

12. člen – terminski plan izgradnje omrežja po fazah, opredelje- Koncedent ima pravico izvajati nadzor nad opravlja- nih v koncesijskem aktu, njem javne službe. – oceno vrednosti omrežja, Osebe, ki se izkažejo s pooblastilom koncedenta, ima- – distribucijsko maržo po posameznih kategorijah po- jo pravico izvesti nadzor v naslednjih oblikah: rabnikov, določenih v javnem razpisu, – nadzor nad stanjem infrastrukturnih objektov in na- – ceno hišnega priključka po posameznih kategorijah prav, ki so sestavni del omrežja, porabnikov. – nadzor nad celotno poslovno dokumentacijo koncesionarja, ki se nanaša na izvajanje javne službe, 18. člen – nadzor nad kvaliteto in tlakom dobavljenega plina. Koncedent izbere koncesionarja na podlagi naslednjih Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. meril: – ponujene prodajne cene omrežnega plina za vse 13. člen kategorije porabnikov in vrste plina (zemeljskega plina in Koncesionar mora v skladu z zakonom o gospodarskih utekočinjenega naftnega plina), javnih službah in veljavnim računovodskim standardom vodi- – ponujene cene hišnega priključka, ti ločeno knjigovodstvo v zvezi z izvajanjem distribucije omrež- – izkušnje in reference ponudnika, nega plina po tem odloku. – ponujenega časa izgradnje omrežja, – organizacijske oblike upravljanja. 14. člen Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija za Izvajanje javne službe se financira s prodajo plina upo- izvedbo javnega razpisa in presojo ponudb, ki jo imenuje rabnikom in izvajanjem storitev po odloku o načinu izvajanja župan. Strokovna komisija pripravi poročilo o ponudbah in gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina. Ce- ga posreduje občinskemu svetu. ne plina se določajo v skladu s tem odlokom in drugimi Koncesionar se izbere z odločbo, ki jo izda občinska predpisi. uprava. O morebitnih pritožbah zoper to odločbo odloča Koncesionar mora izvajati javno službo tudi v primeru, da župan. ima zaradi cene plina, določene z ukrepom državnega organa ali organa Občine Krško, z izvajanjem javne službe izgubo. 19. člen V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pra- Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko po- vico zahtevati povračilo izgube od Občine Krško, če je ukrep godbo. V imenu in za račun koncedenta sklene pogodbo izdal njen organ. župan.

15. člen 20. člen Stroške priključitve na omrežje krije uporabnik skladno Ceno plina določa v skladu z zakonom in drugimi pred- z določili koncesijske pogodbe. pisi ter na podlagi tarife pristojni organ občinske uprave na Hišni priključek je osnovno sredstvo distributerja za predlog distributerja ali po uradni dolžnosti, skladno s kon- čas trajanja koncesije. cesijsko pogodbo. Cena hišnega priključka za različne dimenzije in kate- Prodajno ceno plina, določeno s koncesijsko pogod- gorije uporabnikov, ki vključuje tudi plinomer in potrebne bo, pristojni organ občinske uprave na predlog distributerja regulacijske in zapiralne naprave pred plinomerom, se dolo- tekoče usklajuje z rastjo cene plina, ki jo koncesionar plača čijo v tarifni prilogi, ki je sestavni del koncesijske pogodbe. dobavitelju. V primeru, če v prilogi iz tretjega odstavka tega člena Distribucijsko maržo lahko distributer tekoče usklajuje cena priključka, zaradi specifičnosti uporabnika, ni zajeta, jo z indeksom cen življenjskih potrebščin. določi koncedent na predlog koncesionarja. Cene plina se v nobenem primeru ne smejo oblikovati v Cena priključka se lahko spreminja v skladu z indek- nasprotju z državnimi predpisi. som cen življenjskih potrebščin. Druge spremembe cene Podrobneje ureja način določanja cene plina za različ- priključka so dopustne le ob soglasju koncedenta. ne kategorije uporabnikov in način obračunavanja ter plače- 16. člen vanja plina koncesijska pogodba. Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega 21. člen razpisa, ki se objavi v Uradnem listu RS. Koncesijsko razmerje nastane z dnem sklenitve konce- 17. člen sijske pogodbe, preneha pa s prenehanjem veljavnosti kon- Ponudba na javni razpis mora vsebovati naslednje ob- cesijske pogodbe, zaradi stečaja koncesionarja ali z odvze- vezne sestavine: mom koncesije. – dokazilo o registraciji pravne osebe oziroma o prijavi v razvid samostojnih podjetnikov, 22. člen – odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejav- Koncesijska pogodba preneha veljati: nosti upravljanja omrežij za distribucijo zemeljskega plina, – s pretekom časa, za katerega se sklene, – predlog koncesijske pogodbe, – sporazumno, – podatke o strokovnih kadrih, zaposlenih pri konce- – z razdrtjem s strani ene stranke zaradi bistvenih krši- sionarju, tev pogodbe. – dokazila o zagotovitvi sredstev za izgradnjo omrežja v Čas iz prve alinee prejšnjega odstavka je 29 let, pri primeru pridobitve koncesije, čemer rok začne teči s podpisom koncesijske pogodbe. – idejno zasnovo predvidenega omrežja in njegovih Bistvene kršitve koncesijske pogodbe se opredelijo v pomembnejših sestavnih delov na območjih, ki še niso ure- sami pogodbi. Za bistveno kršitev se med drugim šteje, če jena s prostorskimi izvedbenimi akti, kar pa v ničemer ne koncesionar iz razlogov, ki so na njegovi strani, zamuja pri sme biti zaveza občine, izgradnji omrežja za več kot šest mesecev. Stran 4978 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

23. člen O D L O K Koncesija se odvzame z odločbo: o načinu opravljanja gospodarske javne službe – če koncesionar ne začne z opravljanjem distribucije distribucije omrežnega plina zemeljskega plina v roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za posamezni del omrežja, – če je v javnem interesu, da se javna služba, ki je I. SPLOŠNE DOLOČBE predmet koncesije, preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja gospodarske javne 24. člen službe distribucije omrežnega plina v široki komercialni in V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega raz- industrijski porabi (v nadaljnjem besedilu: plin) v Občini Krško merja preidejo objekti in naprave, ki sestavljajo omrežje za in določa pogoje za oskrbo uporabnikov s plinom (v nadalj- oskrbo z omrežnim plinom, v celoti v last koncedenta. Kon- njem besedilu: javna služba). cedent je dolžan plačati koncesionarju odškodnino v višini poteku časa koncesije sorazmernega neamortiziranega de- 2. člen la revalorizirane vrednosti zgrajenega omrežja. V primeru Distribucija omrežnega plina iz lokalnega javnega prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali zara- omrežja je v Občini Krško gospodarska javna služba. di enostranskega razdrtja v primeru, da koncesionar bistve- Gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega čle- no krši pogodbo, se pri odmeri odškodnine upošteva tudi na obsega: škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prene- – vzdrževanje in upravljanje lokalnega javnega omrežja hanja. za distribucijo plina in hišnih priključkov (v nadaljnjem bese- Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame kon- dilu: distribucijsko omrežje), cedent javno službo v režijo, lahko pa zagotovi njeno izvaja- – dobavo plina uporabnikom na tem omrežju, nje tudi na drug način. – nakup plina od izvajalca javne službe transporta plina S prenehanjem koncesijskega razmerja preidejo kon- in prodajo plina uporabnikom na distribucijskem omrežju, cesionarjeve obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki, – izdajanje pogojev in soglasij v skladu z zakonom o na koncedenta. Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti urejanju naselij in drugih posegov v prostor. vso dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje javne službe. 3. člen Izvajalec javne službe transporta plina je v smislu tega 25. člen odloka pravna oseba, ki v skladu s predpisi izvaja to javno Koncesionar lahko prenese koncesijo na drugo fizično službo in v tem okviru dobavlja plin izvajalcu javne službe distribucije plina (distributer plina) na območju Občine Krško. ali pravno osebo samo s soglasjem koncedenta. Distributer plina je pravna oseba, ki v skladu s predpisi in Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in na splošnimi akti Občine Krško opravlja gospodarsko javno službo svoj račun. Izvaja jo sam ali preko podizvajalcev, h katerim distribucije plina na območju ali delu območja Občine Krško. daje soglasje koncedent. Za delo podizvajalcev koncesionar odgovarja objektivno. 4. člen Uporabnik plina v smislu tega odloka je vsaka fizična ali 26. člen pravna oseba, ki ji distributer plina dobavlja plin iz distribucij- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem skega omrežja ob pogojih, predpisanih z zakonom, drugimi listu Republike Slovenije. predpisi in tem odlokom. Uporabniki plina na distribucijskem omrežju so pravne Št. 311-2/99 in fizične osebe, ki jih določa 4. člen uredbe o načinu Krško, dne 29. aprila 1999. izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja (Uradni list RS, št. 77/96). Župan Občine Krško Franc Bogovič l. r. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA DISTRIBUCIJE PLINA

5. člen 2067. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne Distribucijo plina se lahko opravlja v vseh organizacij- službe distribucije omrežnega plina skih oblikah, predvidenih v zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih Praviloma se za distribucijo plina podeli koncesija, in službah (Uradni list RS, št. 32/95), 29. člena zakona o sicer tako, da mora distributer tudi zgraditi distribucijsko lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odloč- omrežje. ba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 Če je tako določeno v koncesijskem aktu ali koncesij- – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odloč- ski pogodbi, sodeluje kot soinvestitor pri izgradnji distribu- ba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, cijskega omrežja tudi koncedent. 10/98, 68/98 – odločba US RS in 74/98) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je 6. člen Občinski svet občine Krško na 5. seji dne 29. 4. 1999 Koncesija se podeli za določeno oskrbovalno območ- sprejel je, ki obsega del ali celotno ozemlje občine in se določi z Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4979 odlokom o podelitvi koncesije (koncesijski akt) občinske- no z glavnim zapornim elementom (požarno pipo) hišnih ga sveta. priključkov. Že podeljena koncesija se lahko razširi brez razpisa Hišni priključek je priključni cevovod za dovod plina do tudi na druga oskrbovalna območja. posamezne zgradbe z glavnim zapornim ventilom in napra- Podrobneje določi pogoje koncesije v skladu s tem vami na omrežju. Hišni priključek je dolžan zgraditi konce- odlokom koncesijski akt in v skladu z njim koncesijska po- sionar. godba. Notranja plinska napeljava zajema vso plinovodno omrežje, napeljavo od glavne požarne pipe do posameznih 7. člen plinskih trošil. Na oskrbovalnih območjih je priključitev in uporaba Plinska trošila so naprave, ki so priključene na plinsko obvezna za obstoječe stavbe, v katerih je potrebna vgraditev inštalacijo in trošijo plin. oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 50 KW. 11. člen Za nove stavbe in za obstoječe stavbe, ki se jih dogra- Če se opravlja distribucija plina na podlagi koncesije, juje na oskrbovanem območju, nastane obveznost priključi- da občina distribucijsko insfrastrukturo v njeni lasti v najem tve na javno plinovodno omrežje ob dograditvi oziroma ob distributerju. začetku uporabe stavbe. Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v prime- Za obstoječe stavbe, ki jih je v smislu določil prvega ru, če je distribucijska infrastruktura v solastnini koncesio- odstavka tega člena obvezno priključiti na distribucijsko pli- narja in koncedenta. novodno omrežje, je končni rok priključitve 3 leta po izdaji Koncesionar stvari, ki sestavljajo infrastrukturo, ne sme uporabnega dovoljenja za del omrežja, na katero se mora odsvojiti; pogodba, sklenjena v nasprotju s to določbo, je uporabnik priključiti. nična. Za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev ali obratova- Koncesionar je dolžan distribucijsko omrežje tekoče in nje toplotnih energetskih naprav skupne moči do 50 KW, investicijsko vzdrževati, kar je sestavni del izvrševanja javne nastane obveznost priključitve le, če je to predvideno s službe. prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije stanja okolja, ki jih sprejme Občinski svet občine Krško. 12. člen Obveznost priključitve se ne nanaša na stavbe, za kate- Distribucijsko omrežje, ki je v lasti občine, le-ta lahko re je urejena oziroma je s projekti predvidena uporaba ob- da v upravljanje javnemu podjetju, ki opravlja distribucijo novljivih virov energije (voda, sonce, veter), ki po veljavnih plina. standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanje oko- Javno podjetje lahko zgradi distribucijsko omrežje tudi lja preko dovoljenih meja. z vlaganji javnega ali zasebnega kapitala. Postavljanje sistema z jeklenkami, sistema z malimi Javno podjetje stvari, ki sestavljajo infrastrukturo za rezervoari ali kontejnerji pri potrošnikih je dovoljeno, če distribucijo plina, ne sme odsvojiti; pogodba, sklenjena v naprave ne služijo za distribucijo omrežnega plina za komer- nasprotju s to določbo, je nična. cialne namene večim uporabnikom, vendar le kot rezerva, Javno podjetje je dolžno distribucijsko omrežje tekoče skladno s pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (UNP) in investicijsko vzdrževati, kar je sestavni del izvrševanja (Uradni list RS, št. 22/91). javne službe.

8. člen 13. člen Zavezanec za priključitev stavbe na distribucijsko Na stvareh, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče pri- omrežje je lastnik, upravljalec, ali investitor stavbe, če ga za dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali okupacijo. priključitev zavezuje ta odlok. Stvari, ki sestavljajo infrastrukturo ni mogoče obreme- niti s hipoteko ali jih dati v zastavo. 9. člen Distributer plina ima pri opravljanju gospodarske javne službe javna pooblastila, določena v zakonu, in sicer: IV. PRIKLJUČEVANJE NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE – izdajanje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje, 14. člen – dovoljenje za priključitev, Uporabnik se priključi na distribucijsko omrežje na na- – izdajanje predhodnih pogojev in soglasij k posegom čin in pod pogoji določenimi s tem odlokom, ne glede na to, v prostor. ali se priključuje na lastno zahtevo ali je k temu zavezan s Distributer plina ima pravico začasno omejiti tlak, preki- tem odlokom. niti ali ustaviti dobavo plina pod pogoji, določenimi v zakonu, predpisu državnega organa in tem odloku. 15. člen O pritožbah zoper akte, izdane po javnem pooblastilu, Po pridobitvi uporabnega dovoljenja mora distributer odloča župan. obvestiti uporabnika o možnostih priključitve objekta na plinovodno omrežje. Uporabnik mora pri distributerju plina vložiti zahtevek III. INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE za priključitev objekta na javno plinovodno omrežje. Zahte- vek mora vsebovati vse potrebne podatke za odločanje o 10. člen možnostih in pogojih priključitve. Infrastrukturni objekti in naprave za distribucijo plina (v nadaljevanju: infrastruktura) sestavljajo distribucijsko omrežje. 16. člen Distribucijsko omrežje obsega primarne in sekundarne Distributer plina je dolžan na podlagi pravilno sestavlje- plinovode, hišne priključke, ter objekte in naprave, ki so nega zahtevka izdati zavezancu za priključitev soglasje za namenjene oskrbi uporabnikov plina na tem omrežju, vključ- priključitev v roku 30 dni. Stran 4980 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Soglasje za priključitev mora vsebovati tehnične, ga je distributer za to pooblastil. Distributer objektivno odgo- finančne in organizacijske pogoje in obveznosti, ki jih varja za delo podizvajalca. mora uporabnik izpolniti za priključitev objekta na javno plinovodno omrežje. 24. člen Distributer je dolžan dati investitorju ali uporabniku pisno Določbe tega odloka o priključitvi se uporabljajo tudi v soglasje za priključitev, če so pogoji v zahtevi za soglasje primeru povečanja priključne moči pri uporabnikih. usklajeni s pogoji iz tega odloka in če to dopuščajo zmogljivo- sti distribucijskih infrastrukturnih objektov in naprav. V. CENA PLINA IN PLAČEVANJE PORABLJENEGA PLINA 17. člen Uporabnik je dolžan nositi del stroškov izgradnje hišne- 25. člen ga priključka. Cena plina se določa v skladu z zakonom in drugimi Plačilo stroškov v zvezi z ureditvijo priključka in izvedbo predpisi tako, da pokrije vse stroške distributerja v zvezi z priključitve (cena priključka) se ureja s pogodbo med distri- distribucijo plina. buterjem in uporabnikom na podlagi koncesijske pogodbe. 26. člen 18. člen Uporabnik je dolžan plačati porabljeno količino plina za Po končanih preizkusih notranje plinske napeljave mo- obračunsko obdobje, ki ne sme biti daljše od 3 mesecev. ra izvajalec izdati pisni poročilo o tlačnem preizkusu in izjavo Količina dobavljenega plina se ugotavlja s predpisanim o sposobnosti hišne plinske napeljave za obratovanje. plinomerom. Distributer plina mora plinomere redno pregle- O priključitvi in funkcionalnem preizkusu plinskih trošil dovati in jih zamenjavati v skladu s predpisi, ki urejajo kon- mora izdati pisno izjavo pooblaščeni serviser. trolo meril. Uporabnik je dolžan distributerju omogočiti dostop do 19. člen merilnih naprav zaradi njihovega odčitavanja, vzdrževanja ali Uporabnik mora, ko je izpolnil vse pogoje iz soglasja za zamenjave plinomera. priključitev, pridobiti od distributerja plina dovoljenje za pri- Če distributer zaradi odsotnosti uporabnika ni mogel ključitev objekta na javno plinovodno omrežje. odčitati plinomera, je uporabnik dolžan po distributerjevem Zahtevku za izdajo dovoljenja za priključitev mora prilo- obvestilu javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga le-ta žiti potrebno dokumentacijo iz prejšnjega člena, iz katere je določi. Če uporabnik ne javi odčitka plinomera, mu distribu- razvidno, da so vsa izvedena dela na notranji plinski napelja- ter obračuna dobavljene količine plina glede na dobavo vi v objektu izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, standar- plina v preteklem obdobju z upoštevanjem letne dinamike di in normativi ter v skladu s pogoji soglasja za priključitev. dobave. Redne preglede plinomerov v zakonitem roku in zame- 20. člen njavo dotrajanih plinomerov opravlja distributer plina na svo- Distributer plina mora izvesti priključitev potem, ko je je stroške v skladu z veljavnimi predpisi. na podlagi predložene dokumentacije in pregleda izvedenih del ugotovljeno, da priključitev objekta na javno plinovodno 27. člen omrežje ne predstavlja nevarnosti glede požara, prometa ter Uporabnik in distributer se lahko v skladu s tarifo dogo- življenja in zdravja ljudi v objektu in v njegovi okolici. vorita, da plačuje uporabnik plin v enakih obrokih glede na Distributer plina lahko zavrne priključitev, dokler niso povprečno porabo v preteklem letu ali ocenjeno porabo v izpolnjeni pogoji iz predhodnega odstavka tega člena. Pred tekočem letu. izdajo dovoljenja za priključitev mora distributer plina vročiti Višina obroka mora biti določena realno in ne sme biti uporabniku navodila glede varnega ravnanja in ukrepanja pri očitno v korist uporabnika ali distributerja. uporabi plina. Uporabnik mora podpisati prejem navodil in Uporabnik lahko kadarkoli zahteva, da se odčita in se zavezati, da bo poskrbel za seznanitev morebitnih drugih obračuna njegova dotedanja poraba. Ukrep ustavitve doba- uporabnikov plina v objektu z navodili. ve iz 31. člena tega odloka lahko distributer uporabi le v primeru, da uporabnik ne plača po dejanski porabi obraču- 21. člen nanega plina. Stroški prvega in vseh nadaljnjih rednih in izrednih pregledov, preizkusov in atestov plinske napeljave in plinskih 28. člen trošil v objektu bremenijo lastnika, upravljalca ali investitorja Prepovedan je kakršenkoli neupravičen odjem plina. objekta in se zaračunajo v skladu z odlokom o tarifi. Za neupravičen odjem plina se šteje vsakršen odjem Stroški rednih in izrednih pregledov hišnega priključka plina, ki je speljan mimo plinomera, ali nedopusten poseg po priključitvi objekta na javno plinovodno omrežje bremeni- na plinomer. Neupravičen odjem plina se odjemniku plina jo distributerja plina. obračuna iz polne priključne moči plinskih trošil ob upošte- vanju naslednjih ur dnevne uporabe plina: 22. člen – 6 ur dnevno za vse kuhalnike in štedilnike, V dokumentaciji za priključitev, ki ga izda distributer – 4 ure dnevno za vodne grelnike, plina potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji, mora navesti imena – 24 ur za hladilnike, odgovornih oseb, ki so izvedle pregled plinske napeljave in – 10 ur dnevno za razsvetljavo, plinskih trošil v objektu. – 16 ur dnevno za obdobje od 1. oktobra do 1. maja Dokumentacijo za priključitev mora distributer plina traj- za vsa trošila, ki služijo ogrevanju prostorov, no hraniti v svojem arhivu. – za druge uporabnike glede na priključno moč in 24 ur dnevno, razen če ni drugače dogovorjeno v pogodbi o do- 23. člen bavi plina. Neposredno priključitev objekta na javno plinovodno Obračunana neupravičena poraba plina ne odvezuje omrežje sme opraviti le distributer plina ali podizvajalec, ki uporabnika kazenske odgovornosti, odškodninske odgo- Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4981 vornosti pa v obsegu, kolikor dejanska škoda presega obra- – če uporabnik z obratovanjem svojih plinskih objek- čunano neupravičeno porabo plina. tov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje, VI. DOBAVA PLINA – če uporabnikove naprave presegajo pogodbeno do- govorjene količine in ovirajo redno dobavo plina drugim 29. člen uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti, Distributer je dolžan dobavljati plin uporabniku nepretr- – če uporabnik namerno poškoduje naprave distribu- gano in mu zagotavljati pogodbeno dogovorjeni tlak na pli- terja. nomeru. Distributer sme zmanjšati tlak ali prekiniti dobavo le v 33. člen primerih, določenih v zakonu, drugem predpisu in tem odloku. Uporabnik plina mora vzdrževati plinske napeljave in Distributer mora dobavljati plin tudi v primeru, če ima plinska trošila v objektu v tehnično neoporečnem stanju. zaradi cene plina, določene z ukrepom državnega organa ali Distributer plina ima pravico in dolžnost redno pregle- Občine Krško, z oskrbo s plinom izgubo. dovati plinsko napeljavo v objektu, izvajati preizkus brezhib- Distributer mora dobavljati plin tudi ob nepredvidljivih nosti plinske napeljave ter izvajati funkcionalni preizkus pri- okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, če je to le objektivno ključenih plinskih trošil. Distributer plina ima pravico pregle- mogoče. dovati plinska trošila v objektu. V primeru iz tretjega odstavka ima koncesionar pravico Distributer plina ima pravico do izrednega pregleda ali zahtevati povračilo izgube od Občine Krško, če je ukrep preizkusa plinske napeljave in plinskih trošil v objektu, kadar izdal njen organ. obstaja utemeljen sum o nepravilnostih na plinski napeljavi, V primerih iz četrtega odstavka tega člena ima distribu- o brezhibnosti plinskih trošil ali o neupravičenem odjemu ter pravico zahtevati od Občine Krško povračilo izgube plina. oziroma dodatnih stroškov, ki so mu nastali z dobavo plina. 34. člen 30. člen Za upravljanje z zgrajenim distribucijskim plinovodnim Distributer sme začasno znižati običajni tlak plina ali omrežjem se uporabi ali ustanovi lokalna organizacijska oblika. prekiniti dobavo plina v naslednjih primerih: Redne in izredne preglede in preizkuse notranje plin- – pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih na distribucijske napeljave izvajajo distributer ali pooblaščeni predstavni- skem omrežju, ki distributerja plina, ki imajo za ta opravila pisna pooblastila, – pri priključevanju novih delov plinskega omrežja, na strošek uporabnika. – pri okvarah na oskrbovalnem plinskem omrežju, Uporabnik je dolžan omogočiti pooblaščenim predstav- – če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukciji cest nikom distributerja plina neoviran dostop v prostore objek- in drugih komunikacij, gradbenih objektov in drugih komu- tov zaradi izvajanje pregleda ali preizkusa plinske napeljave, nalnih napeljav. ki ga izvaja serviser. Uporabnik je dolžan redno servisirati Znižanje tlaka plina ali prekinitev dobave plina sme plinska trošila preko pooblaščenih serviserjev. trajati le toliko časa, kolikor je nujno, da je odstranjem vzrok, Redni pregledi se opravljajo po predhodnem obvestilu. zaradi katerega je do teh ukrepov prišlo. Pri opravljanju pregledov po prejšnjem in tem členu Distributer je, razen v primeru nepredvidenega nujnega lahko distributer plina vstopi v prostore objektov samo pod posega, dolžan predhodno obvestiti uporabnike o znižanju pogoji, ki jih določa zakon. tlaka plina ali prekinitvah dobave plina. Obvestilo mora biti objavljeno v sredstvih javnega ob- 35. člen veščanja ali poslano pisno neposredno uporabniku najmanj Uporabnik plina je dolžan nemudoma javiti distributerju 24 ur pred zmanjšanjem tlaka ali prekinitvijo dobave. V ob- plina vsako zaznano okvaro na distribucijskem omrežju ali vestilu morajo biti podani vsi ukrepi za zagotovitev varnosti. na plinski napeljavi v objektu ter izvesti potrebne nujne ukrepe v skladu s prejetimi navodili distributerja za ukrepanje v 31. člen takih primerih. Distributer ustavi uporabniku dobavo energije po predhodnem pisnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v 36. člen obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih: Distributer je dolžan organizirati lastno dežurno službo – če uporabnik moti dobavo plina drugim uporabnikom, tako: – če uporabnik na opomin dobavitelja ne zniža porabe – da na vsak telefonski klic odgovori najkasneje v eni plina na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku (ne velja minuti, za individualne hiše), – da usposobljeni delavci distributerja pridejo k upo- – če uporabnik odreče ali onemogoči osebam, ki imajo rabniku, ki je sporočil neobvladano izhajanje plina najkasne- pooblastilo distributerja, dostop do vseh delov priključka in do je v 60 minutah po obvestilu, objektov, naprav in napeljav distribucijske infrastrukture, – da usposobljeni delavci distributerja pridejo k upo- – če uporabnik v primeru pomanjkanja plina ne upošte- rabniku, ki je sporočil okvaro, pri kateri ni neobvladanega va posebnih ukrepov o omejevanju porabe plina, izhajanja plina, najkasneje v 2 urah po obvestilu. – če odjemalec namerno poškoduje naprave dobavitelja, Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v pri- – če se neupravičeno odjema plin, meru, da sporoči izhajanje ali okvaro na distribucijskem – če odjemalec ne dovoli dobavitelju dostopa do plino- omrežju tretja oseba. mera, – če odjemalec v celoti ne plača dobavljenega plina. 37. člen V primeru pomanjkanja plina, ki nastane zaradi nepred- 32. člen vidljivih razmer, katerih posledic ni mogoče preprečiti, lahko Distributer ustavi uporabniku dobavo energije brez pred- občinska uprava odloči, da se določenim uporabnik zača- hodnega obvestila: sno zmanjša tlak ali prekine dobava plina. Stran 4982 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Pri tem mora upoštevati naslednji vrstni red prekinitve 2068. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter dobave uporabnikom: nagradah članov delovnih teles in organov – industrijski uporabniki, ki uporabljajo plin za ogreva- Občine Krško nje in imajo na razpolago rezervni način ogrevanja, – ostali industrijski uporabniki, Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi – vsi drugi komercialni uporabniki, razen vrtcev, šol, (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 domov ostarelih in zdravstvenih zavodov, kar se nanaša – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US tudi prostore oseb, ki opravljajo to dejavnost na podlagi RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, koncesije, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – – vsi ostali uporabniki. odločba US RS in 74/98) ter 16. in 79. člena statuta Prekinitev dobave praviloma ne sme trajati več kot 24 ur. Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 4. seji dne 29. 4. 1999 sprejel

VII. NADZOR P R A V I L N I K 38. člen o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja komunalna članov delovnih teles in organov Občine Krško nadzorna služba občinske uprave oziroma občinska inš- pekcija. I. SPLOŠNE DOLOČBE

VIII. KAZENSKE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo plače oziroma del plače 39. člen občinskih funkcionarjev, nagrade članom delovnih teles ob- Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 tolarjev se činskega sveta, nadzornega odbora in volilne komisije (v kaznuje za prekršek fizična oseba, ki: nadaljevanju: upravičenci) ter povračila, nadomestila in dru- – ne spoštuje obveznosti priključitve in s tem krši gi prejemki. 7. člen tega odloka, – ne omogoči dostopa do merilnih naprav in s tem krši 2. člen tretji odstavek 26. člena tega odloka, Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funk- – neupravičeno odjema plin in s tem krši 28. člen tega cionarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funk- odloka, cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, – ne vzdržuje plinskih napeljav in plinskih trošil v skladu 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o raz- s 33. členom tega odloka. merjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denar- lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), no kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev pravna oseba ali kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. fizična oseba, ki stori ta prekršek v zvezi z opravljanjem 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) samostojne dejavnosti. ne določa drugače. Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 tolarjev se Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovor- narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- na oseba pravne osebe. ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani 40. člen občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo kaznuje za prekršek distributer plina, če obračunava ceno na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz plina v neskladju s tem odlokom ali če neupravičeno omeji prvega odstavka tega člena. tlak ali prekine ali ustavi dobavo plina. Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 tolarjev se 3. člen kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba distributerja. Občinski funkcionarji so: župan, podžupan in člani ob- Distributer je dolžan povrniti vso dokazano škodo, ki je činskega sveta. nastala uporabnikom plina zaradi dejanj oziroma opustitev Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal distributerja iz prvega odstavka tega člena. poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- pan lahko funkcijo poklicno opravlja, če se v soglasju z IX. KONČNA DOLOČBA županom tako odloči, odločitev pa na predlog župana potrdi občinski svet. 41. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem klicno. listu Republike Slovenije.

Št. 311-3/99 II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČE OZIROMA DELA Krško, dne 29. aprila 1999. PLAČE

Župan 4. člen Občine Krško Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Franc Bogovič l. r. Krško, ki sodi v tretjo skupino občin, določen količnik os- Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4983 novne plače v višini 8,0. Županu pripada funkcijski dodatek III. NAGRADE v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. 9. člen Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo oprav- občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisijah ali ljal poklicno. odborih občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pete alinee 6. čle- 5. člen na tega pravilnika. Plača podžupana se mesečno oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka 4. člena, če funkcijo 10. člen opravlja poklicno. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu meseč- pravico do nagrade v višini največ 15% za predsednika no pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal oziroma največ 8% plače župana za člana. Nagrade ne poklicno. smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega Plača podžupana se oblikuje v skladu z naslednjimi zneska. kriteriji in merili: Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: – za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti 20%, – kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji 25%, – za vodenje občinskega sveta 20%, – kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali – za koordinacijo dela delovnih teles 20%, sklepu nadzornega odbora 35%. – za pomoč županu pri izvrševanju nalog 20%, – za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po poobla- 11. člen stilu 20%. Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora ter Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sve- članov delovnih teles občinskega sveta se izplačujejo v skla- ta določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funk- du z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi delavec občin- cije župana opravljal funkcijo župana, pripada v času, ko ske uprave, ki opravlja strokovna in administrativna dela za opravlja funkcijo župana, mu pripada plača, ki bi jo dobil občinski svet, obračun pa delavec občinske uprave, ki obra- župan. čunava plače. S sklepom v skladu z zakonom in tem pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan opravlja oziroma pooblastil, ki 12. člen jih ima, določi količnik osnovne plače oziroma dela plače in Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisi- drugi elementi za izračun plače oziroma dela plače podžu- je imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih pana. referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. 6. člen Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega stavka sprejme občinski svet najkasneje v tridesetih dneh po sveta znaša mesečno največ 15% plače župana. V okviru razpisu referenduma ali volitev. tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji, sicer za: – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. – vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župa- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu na ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 10%, z merili, ki jih s sklepom določi volilna komisija. – udeležbo na seji občinskega sveta 30%, – udeležbo na nadaljevanju seje občinskega sveta 15%, – predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sve- IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI ta 16%, – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je 8%, – vodenje svetniške skupine 10%, 13. člen – povrnitev potnih stroškov, kakor velja za zaposlene v Upravičenci imajo pravico do povračil, nadomestil in državni upravi. drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Upravičenci imajo pravico do povračila stroškov prevo- 7. člen za na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v Z ugotovitvenim sklepom se v skladu s tem pravilni- zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko upra- kom izračuna del plače člana občinskega sveta. Mesečno vičenci uveljavljajo, če gre za službeno potovanje izven ob- izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu močja Občine Krško. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s članov občinskega sveta, ki jo vodi delavec občinske upra- predpisi. ve, ki opravlja strokovna in administrativna dela za občinski Upravičenci imajo pravico do dnevnice za službeno svet, obračun pa delavec občinske uprave, ki obračunava potovanje v skladu s predpisi. plače. Upravičenci imajo pravico do povračila stroškov preno- čevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja 8. člen se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- predpisi. no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja 14. člen ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavljajo upravi- možnega zneska, ki ga določa zakon. čenci na podlagi naloga za službeno potovanje. Stran 4984 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za LENART službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direktor občinske uprave. 2069. Sklep o javni razgrnitvi: a) osnutka zazidalnega načrta za del območja, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt za del industrijske cone v V. NAČIN IZPLAČEVANJA Lenartu za podjetja Klemos, Livarna, Unior; b) osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega 15. člen načrta “Novi center” v Lenartu; c) osnutka Ugotovitveni sklep o plači, delu plače oziroma nagradi dopolnitev prostorskih ureditev pogojev za na podlagi tega pravilnika izda župan. mesto Lenart

16. člen Na podlagi 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni Sredstva za izplačevanje plač, dela plač, nagrad, po- list RS, št. 33/95 in 75/96) in 36., 37., 38. in 39. člena vračil, nadomestil in drugih prejemkov se zagotovijo iz sred- zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Urad- stev proračuna. ni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je 17. člen Občinski svet občine Lenart na seji dne 25. 5. 1999 Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za nazaj naj- sprejel kasneje do 15. dne v mesecu. Povračila, nadomestila in drugi prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po S K L E P končanem službenem potovanju. o javni razgrnitvi a) osnutka zazidalnega načrta za del območja, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt za del VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos, 18. člen Livarna, Unior; Plače, deli plač, nagrade, povračila, nadomestila in b) osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega drugi prejemki, ki pripadajo upravičencem, se izplačajo za načrta “Novi center” v Lenartu; nazaj, in sicer od dneva potrditve mandata oziroma imeno- c) osnutka dopolnitev prostorskih ureditvenih vanja. pogojev za mesto Lenart Izplačilo se opravi najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi pravilnika. I Javno se razgrnejo osnutek zazidalnega načrta za del 19. člen območja, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt za del Del plače oziroma nagrade se upravičencem izplača industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos, Livarna in pod pogojem, da so prisotni na sejah najmanj 50% časa Unior, ki ga je izdelal ZEU – Družba za načrtovanje in inženi- trajanja seje. ring, d.o.o., Murska Sobota, pod št. 15/98 – ZN/LT v februarju 1999, osnutek sprememb in dopolnitev zazidalne- 20. člen ga načrta “Novi center” v Lenartu, ki ga je izdelal URBIS, Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane delov- d.o.o., Maribor, pod številko 30-085/98 v maju 1999 in nih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, osnutek dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za mese smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba sto Lenart, ki ga je izdelal URBIS, d.o.o., Maribor, pod za civilno zaščito ter članom drugih komisij, odborov in številko 30-163/98 v maju 1999. svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. Osebam, ki vodijo organe oziroma delovna telesa iz prvega odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem II določenem znesku. Osnutki navedenih prostorskih izvedbenih aktov se javno razgrnejo na sedežu Krajevne skupnosti Lenart in v 21. člen prostorih urada občinske uprave, soba 29/II., Trg osvo- Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o boditve 7, Lenart, v delovnem času občinske uprave. določitvi količnikov za obračun akontacije plač in nadomestil V času javne razgrnitve lahko podajo na javno razgrnje- občinskim funkcionarjem ter meril za ocenjevanje poklicnih ne osnutke prostorskih izvedbenih aktov pripombe in pred- funkcionarjev Občine Krško, št. 142-1/96-1/18, z dne loge vsi zainteresirani in prizadeti in jih posredujejo Uradu 17. 10. 1996 in 18. 12. 1997. občinske uprave občine Lenart. Rok za pripombe in predloge poteče zadnji dan javne razgrnitve. 22. člen V času javne razgrnitve osnutkov prostorskih izvedbe- Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem nih aktov bo organizirana javna obravnava. O kraju in času listu Republike Slovenije. javne obravnave bodo občani obveščeni naknadno na krajevno običajen način. Št. 143-2/99 Krško, dne 29. aprila 1999. III Župan Javna razgrnitev osnutkov navedenih prostorskih izved- Občine Krško benih aktov se začne osmi dan po objavi tega sklepa v Franc Bogovič l. r. Uradnem listu Republike Slovenije in traja 30 dni. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4985

IV 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo štirinajstega odstavka 4. člena odloka se spremeni in dopolni tako, da glasi: Št. 35005-1/98 »Krajevna skupnost Primskovo zajema območje, ki ga 35000-11/86 omejujejo na jugu občinska meja z občinama Ivančna Gori- 350-14/91 ca in Trebnje, na vzhodu meji z katastrskimi občinami Okrog Lenart, dne 25. maja 1999. in Moravče, severna meja krajevne skupnosti poteka po katastrski meji med k.o. Liberga in k.o. Ježni vrh proti zaho- Župan du do izvira potoka Ježni potok in po njem preko Skokarje- Občine Lenart vega hriba do tromeje katastrskih občin Liberga, Sobrače in Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. Vintarjevec. Na zahodu pa omejuje krajevno skupnost meja katastrske občine Vintarjevec vse do občinske meje z Obči- no Ivančna Gorica. Krajevna skupnost Primskovo se zmanjša za območje naselij Radanja vas, Sela pri Sobračah, Vrh pri Sobračah, LITIJA Sobrače in Pusti Javor. 4. člen 2070. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti Besedilo šestnajstega odstavka 4. člena odloka se v Občini Litija spremeni in dopolni tako, da glasi: »Krajevna skupnost Sava pri Litiji zajema območje, ki Na podlagi 18. člena zakona o lokalni samoupravi ga omejujejo na severu občinska meja z Občino Zagorje ob (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Savi, meja krajevne skupnosti nato poteka od kraja Vrhe 10/98 in 74/98), 2. člena zakona o ustanovitvi občin ter o proti jugu do izvira potoka Leški potok, po njem do izliva v določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, Savski potok, po tem potoku nizvodno do kote 250, nato 56/98 in 75/98), 15. in 41. člena statuta Občine Litija zavije jugozahodno po obstoječi stezi do grape nad Mačko- (Uradni listi RS, št. 41/95, 70/95 in 6/96) je Občinski svet vino, kjer prečka pot Mačkovina–Cirkuše in potok Vidrnica v občine Litija na 3. seji dne 26. 4. 1999 sprejel smeri križišča občinskih cest na Konj in Boltijo, tu zavije po potoku proti zahodu v smeri Strožnik do katastrske meje O D L O K k.o. Hotič. Na zahodu, jugu in vzhodu pa krajevno skupnost omejujejo meje k.o. Hotič po Ravbarjevem grabnu do reke o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi Save, nato pa proti vzhodu po desnem bregu reke Save do območij in imen krajevnih skupnosti v Občini meje z Občino Zagorje ob Savi. Litija Območje Krajevne skupnosti Sava se zmanjša za območ- je Krajevne skupnosti Spodnji Log z naseljem Spodnji Log.« 1. člen V odloku o določitvi območij in imen krajevnih skupno- 5. člen sti v Občini Litija (Uradni list SRS, št. 20/78 in Uradni list Na koncu 4. člena odloka se doda nov odstavek, ki RS, št. 67/95, 19/96 in 17/97) se v drugemu odstavku glasi: 3. člena doda beseda »Spodnji Log«. »Krajevna skupnost Spodnji Log z naseljem Spodnji Log, katere meja poteka od katastrske meje k.o. Konj in 2. člen k.o. Jablanica na zahodnem delu krajevne skupnosti, potem Besedilo drugega odstavka 4. člena odloka se spre- poteka severna meja po desnem bregu reke Save vse do meni in dopolni tako, da glasi: občinske meje z Občino Zagorje ob Savi, od tu dalje poteka »Krajevna skupnost Dole pri Litiji zajema območje, ki meja po sredini struge reke Save do katastrske meje z k.o. ga omejujejo na severu občinska meja z Občino Zagorje ob Polšnik (izliv potoka Pasjek v reko Savo), nato poteka meja Savi, meja krajevne skupnosti nato poteka proti zahodu po po vzhodnem delu krajevne skupnosti po katastrski meji z meji med k.o. Dole pri Litiji in k.o. Konjšico, nato od kote k.o. Polšnik do katastrske tromeje med k.o. Konj, Polšnik in 824 do katastrske meje med k.o. Veliko Gobo in k.o. Pol- Jablanica, na južnem delu poteka meja po katastrski meji šnik do Pustovega mlina, nato poteka po katastrski meji med k.o. Konj in k.o. Jablanica do izliva potoka Maljek v med k.o. Veliko Gobo, k.o. Moravče in k.o. Vodice vse do reko Savo na zahodnem delu krajevne skupnosti.« kote 691 in naprej do Pipančkovega mlina, ter nato nizvodno po potoku Bistrica vse do občinske meje z Občino Treb- 6. člen nje na jugu krajevne skupnosti, južni del krajevne skupnosti Do prvih volitev Sveta krajevne skupnosti Spodnji Log poteka po parcelnih mejah v smeri zahod-vzhod, od potoka opravlja naloge sveta krajevne skupnosti odbor za ustanovi- Bena voda na zahodnem delu Krajevne skupnosti Dole pri tev Krajevne skupnosti Spodnji Log. Litiji po parcelnih številkah: 858, 855, 863/1, 882, 1224, 1185, 1171, 1169, 1165, 1157, 1154, 1225/2, 1066, 7. člen 1226, 2064, 1064, 1051, 1050/2, 1042, 1036, 1035, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 1029, 1028, 1023, 1021, 1013/1, 1003, 996, 995, nem listu RS. 985/2, 985/1, 976, 973/1, 469/5, 469/4, 460/2, 1888, 470/5, 1891, 1907, 1905/2, 528/2, 528/1, Št. 350-12/99 548/7, 548/6 in 540/2, vse k.o. Prelesje. Na vzhodu Litija, dne 26. aprila 1999. poteka meja KS po meji Občine Litija z občinama Sevnica in Radeče. Župan Krajevna skupnost Dole pri Litiji se zmanjša za območ- Občine Litija je naselij Ravne nad Šentrupertom in Kostanjevica. Mirko Kaplja l. r. Stran 4986 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2071. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 2. člen določitvi števila članov svetov krajevnih Prihodki po zaključnem računu za leto 1998 znašajo skupnosti in števila članov sveta mestne 415,082.612,36 SIT. Odhodki po zaključnem računu za skupnosti, ter o določitvi volilnih enot za volitve leto 1998 znašajo 406,957.154,60 SIT. Presežek prihod- članov svetov krajevnih skupnosti in sveta kov nad odhodki znaša 8,125.457,76 SIT. mestne skupnosti v Občini Litija 3. člen Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95), 19.a člena zakona Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem raču- o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, nu proračuna Občine Loška dolina za leto 1998 v višini 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 15. člena statuta Občine 8,125.457,76 se prenese kot prihodek proračunov Občine Litija (Uradni listi RS, št. 41/95, 70/95 in 6/96) je Občinski Loška dolina in Občine Bloke za leto 1999. svet občine Litija na 2. seji dne 25. 2. 1999 sprejel 4. člen O D L O K Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Loš- ka dolina za leto 1998 je sestavni del tega odloka. o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in 5. člen števila članov sveta mestne skupnosti, ter o Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem določitvi volilnih enot za volitve članov svetov listu RS. krajevnih skupnosti in sveta mestne skupnosti v Občini Litija Loška dolina, dne 5. maja 1999.

1. člen Župan V odloku o določitvi števila članov svetov krajevnih Občine Loška dolina skupnosti in števila članov sveta mestne skupnosti, ter o Jožef Gorše l. r. določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in sveta mestne skupnosti v Občini Litija (Urad- Župan ni list RS, št. 19/96 in 38/97) se doda 6.b člen, ki glasi: Občine Bloke Jože Doles l. r. »6.b člen Svet krajevne skupnosti Spodnji Log šteje sedem članov. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Spodnji Log se določi ena volilna enota, ki obsega območje celotne krajevne skupnosti.« 2073. Odlok o proračunu Občine Loška dolina za leto 1999 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. nem listu RS. 80/94, 45/97 in 56/98) in statuta Občine Loška dolina (Urad- ni list RS, št. 55/95, 4/97, 13/97 in 21/97) je Občinski svet Št. 008-3/99 občine Loška dolina na 3. redni seji dne 22. 4. 1999 sprejel Litija, dne 25. februarja 1999.

Župan O D L O K Občine Litija o proračunu Občine Loška dolina za leto 1999 Mirko Kaplja l. r. 1. člen S proračunom Občine Loška dolina za leto 1999 se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Loška dolina. LOŠKA DOLINA 2072. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 2. člen Loška dolina za leto 1998 Proračun občine sestavljata v splošnem delu bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci pri- Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. hodkov in odhodkov so izkazani načrtovani prihodki občine, 80/94 in 45/97) in statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, ki zajemajo davčne in nedavčne prihodke, kapitalske prihod- št. 55/95, 4/97, 13/97 in 21/97) je Občinski svet občine ke, prejete donacije in transferne prihodke ter odhodki, ki Loška dolina na 2. redni seji dne 18. 3. 1999 in Občinski svet obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske od- občine Bloke na 2. redni seji dne 25. 3. 1999 sprejel hodke in investicijske transfere. V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje občine, ki je pove- O D L O K zano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov. o zaključnem računu proračuna Občine Loška Predvideni prihodki in odhodki proračuna Občine Loš- dolina za leto 1998 ka dolina za leto 1999 znašajo: 1. člen Bilanca prihodkov in odhodkov Račun financiranja Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Loška dolina za leto 1998, katerega sestavni del je tudi zaključni Prihodki 383,659.000 SIT račun sredstev rezerv. Odhodki 381,607.000 SIT 2,052.000 SIT Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4987

3. člen 11. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 0,5% sred- Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja na občinskem stev izloča v stalno proračunsko rezervo. V rezervo se svetu, objavi se v Uradnem listu RS. izloča praviloma vsak mesec, vendar najpozneje do 31. 12. 1999 in preneha, ko sredstva rezerv dosežejo 2% Loška dolina, dne 5. maja 1999. prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za leto 1999. Župan 4. člen Občine Loška dolina Jožef Gorše l. r. Rezerve se uporabljajo: – za odhodke, nastale kot posledica naravnih ali drugih nesreč; – za zagotavljanje sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; – kritje proračunskega primanjkljaja; 2074. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila O uporabi sredstev za namene iz prve in tretje alinee za uporabo stavbnega zemljišča prejšnjega odstavka odloča občinski svet. Sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezervo Na podlagi 20. člena statuta Občine Loška dolina do konca leta 1999, o uporabi teh sredstev odloča župan. (Uradni list RS, št. 55/95), 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 56. člena 5. člen zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) je Sredstva proračuna se proračunskim uporabnikom de- Občinski svet občine Loška dolina na 1. redni seji dne lijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru 28. 1. 1999 sprejel doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlih obveznosti, če ni z zakonom, drugim aktom ali s pogodbo med občino in uporabnikom določeno drugače. S K L E P Sredstva za plače, prispevke delodajalca in druge oseb- o vrednosti točke za izračun nadomestila za ne prejemke delavcev občinske uprave se zagotavljajo v uporabo stavbnega zemljišča višini, ki je zakonsko opredeljena. I 6. člen Vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, zemljišča v Občini Loška dolina za leto 1999 znaša: ki so določeni s proračunom. Uporabniki smejo v imenu – za poslovne in proizvodne namene 0,1890 SIT/m2, občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v – za stanovanjske, počitniške in družbene namene proračunu predvidena za posamezne namene, ki jih oprede- 0,0754 SIT/m2. lijo v svojem letnem finančnem načrtu. Proračunski uporabniki morajo do 1. 12. 1999 predlo- II žiti finančne načrte za naslednje leto. Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu RS in Sredstva občinskega proračuna se lahko uporabijo tu- se uporablja od 1. v naslednjem mesecu. di za namene sofinanciranja gradnje objektov, ki bodo odobreni na podlagi razpisov na državni ravni. III Namenska sredstva iz državnega proračuna se smejo S sprejemom tega sklepa preneha veljati sklep Občine porabiti izključno za prejete namene. Loška dolina o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 31/98). 7. člen Uporabniki morajo nabavo opreme, investicijska in vzdr- Št. 462-00-1/99-3 ževalna dela ter storitve oddajati s pogodbo na podlagi javnega razpisa, če pogodbena dela presegajo 5 mio SIT. Župan Občine Loška dolina 8. člen Jožef Gorše l. r. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

9. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je 2075. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O stroških komunalnega urejanja stavbnih soglasju odloča občinski svet. zemljišč v Občini Loška dolina

10. člen Na podlagi 42. člena zakona o stavbnih zemljiščih Nadzorni odbor: (Uradni list RS, št. 44/97), 7., 12. in 20. člena pravilnika – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stano- občine; vanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list – nadzoruje namembnosti in smotrnost porabe sred- SRS, št. 8/87) in na podlagi 20. člena statuta Občine stev občinskega proračuna; Loška dolina (Uradni list RS, št. 55/95) je Občinski svet – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- občine Loška dolina na 1. redni seji dne 28. 1. 1999 čunskih sredstev. sprejel Stran 4988 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P O D L O K o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških o proračunu Občine Metlika za leto 1999 komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Loška dolina I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen 1. člen 2 Povprečna gradbena cena za 1 m koristne stanovanj- S proračunom Občine Metlika za leto 1999 (v nadalj- ske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalne- njem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva ga urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča je znašala na na financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom dan 31. 12. 1998 na območju Občine Loška dolina opravlja Občina Metlika. 141.193 tolarjev. 2. člen 2. člen Proračun Občine Metlika za leto 1999 se sestoji iz Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih naslednjih delov: zemljišč na m2 koristne stanovanjske površine za II. stop- – bilance prihodkov in odhodkov, njo opremljenosti in gostoto naseljenosti od 100 do 200 – računa finančnih terjatev in naložb, preb./ha na dan 31. 12. 1998 znašajo za komunale – računa financiranja. objekte in naprave: V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, – individualne rabe 6.406 SIT, ki obsegajo: – kolektivne rabe 9.539 SIT. – davčne prihodke, – nedavčne prihodke, 3. člen – kapitalske prihodke, Vrednost m2 stavbnega zemljišča se določi v odstotku – prejete donacije in od povprečne gradbene cene iz 1. člena tega sklepa, in – transferne prihodke. sicer za: V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo vsi od- I. območje hodki po področjih porabe. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa stavbna zemljišča v Starem trgu in Ložu 1,1% oziroma prejeta sredstva vrnjenih posojil in prodaje kapitalskih vlog in 1.553 tolarjev, vsa sredstva danih posojil in za nakup kapitalskih vlog. II. območje V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov stavbna zemljišča v ostalih naseljih 0,9% oziroma 1.271 in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov tolarjev. odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev 4. člen in naložb ter s financiranjem odplačanih dolgov v računu Cene določene v 1., 2. in 3. točki tega sklepa se med financiranja ter načrtovane spremembe denarnih sredstev letom usklajujejo z indeksom cen na drobno, ki ga mesečno na računih proračuna v teku proračunskega leta. objavlja Statistični urad Republike Slovenije. SIT 5. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o A) Bilanca prihodkov in odhodkov povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalne- I. prihodki 715,563.300,00 ga urejanja stavbnih zemljišč v Občini Loška dolina (Uradni II. odhodki 755,339.824,94 III. proračunski primanjkljaj – 39,776.524,94 list RS, št. 52/98). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- B) Račun finančnih terjatev in naložb nem listu RS. IV. prej. vrač. danih pos. in prod. kap. deležev 0 V. dana posojila in povečanje kap. deležev 0 Št. 462-00-2/99-3 VI. prejeta minus dana pos. in sprem. kap. del. 0 Stari trg, dne 12. februarja 1999. VII. skupni presežek ali primanjkljaj 39,776.524,94

Župan C) Račun financiranja Občine Loška dolina VIII. a) zadolževanje 41,251.000,00 Jožef Gorše l. r. b) prenesena sredstva 98 3,825.524,94 IX. odplačila dolga 5,300.000,00 X. neto zadolževanje 39,776.524,00 XI. povečanje (zmanjšanje) sredstev na rač. 0

Pregled prihodkov in odhodkov, pregled finančnih ter- METLIKA jatev in naložb ter pregled zadolževanja in odplačila dolga so analitično zajeti v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu 2076. Odlok o proračunu Občine Metlika za leto 1999 finančnih terjatev in naložb in v računu financiranja, ki so sestavni del občinskega proračuna. Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94, 56/98) in 17. člena statuta Občine 3. člen Metlika (Uradni list RS, št. 41/95 in 76/98) je Občinski svet V rezervni sklad Občine Metlika se izloča 0,5% skupno občine Metlika na seji dne 6. 5. 1999 sprejel doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4989

4. člen II. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA Proračunski uporabniki morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev odobrenih 11. člen s proračunom. Sredstva se morajo uporabljati za namene, ki Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- so opredeljeni v bilanci prihodkov in odhodkov. Sredstva se nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1999 dalje. med letom dodeljujejo praviloma kot mesečne dotacije. Pri tem se upošteva zapadlost upnikovih obveznosti in likvid- Št. 403-36/95 nostno stanje proračuna. Metlika, dne 6. maja 1999. Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogod- Župan bo in v skladu s predpisi, ki veljajo z zakonom o javnih Občine Metlika naročilih (Uradni list RS, št. 24/97). Slavko Dragovan l. r. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja (86. člen statuta občine). Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati (48. člen statuta občine). NAZARJE

5. člen 2077. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in Uporabniki proračuna so dolžni predložiti finančne na- dopolnitev dela zazidalnega načrta industrijsko- črte za leto 1999, program investicij pa za celotno obdobje obrtne cone Prihova–Nazarje (št. proj. 178/99, izvajanja investicij. Uporabniki proračuna poročajo županu o april 1999) realizaciji nalog najmanj enkrat letno, oziroma po potrebi, ko to zahteva župan ali nadzorni odbor. Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o Župan Občine Metlika lahko začasno zadrži porabo urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list sredstev, če uporabniki proračuna ne izpolnijo pogojev iz SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. prvega odstavka tega člena. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 6. člen 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 7. in 16. člena statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih Za zakonito porabo sredstev, ki so uporabniku razpo- občin, št. 3/99), je Občinski svet občine Nazarje na 5. seji rejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik uporabnika. dne 20. 5. 1999 sprejel 7. člen Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgo- S K L E P voren župan Občine Metlika. o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev dela zazidalnega načrta industrijsko- 8. člen obrtne cone Prihova–Nazarje (št. proj. 178/99, Če prihodki občinskega proračuna niso doseženi v april 1999) predvideni višini, mora župan obvestiti občinski svet, predlagati ukrepe, oziroma spremembo – rebalans občinskega 1. člen proračuna. Ob slabi likvidnostni situaciji proračuna župan Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dela lahko začasno zmanjša ali ustavi izvajanje posameznih po- zazidalnega načrta industrij. – obrtne cone Prihova–Nazarje stavk proračuna, ki direktno ne ogrožajo izvajanje nalog na (št. proj. 178/99, april 1999). posameznemu področju. 2. člen 9. člen Osnutek sprememb in dopolnitev iz 1. člena tega skle- Župan Občine Metlika je pooblaščen, da: pa bo javno razgrnjen in na vpogled v prostorih Občine – odloča o prerazporeditvi sredstev med postavkami Nazarje, Savinjska c. 4, v času od 7. 6. 1999 do 7. 7. 1999 znotraj posameznega področja, če s tem ni bistveno ogro- v vseh delovnih dneh in rednem času dela občinske uprave. ženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena, 3. člen – odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske re- Podjetja in druge organizacije, organi, društva in obča- zerve v skladu z 8. členom zakona o financiranju občin, ni lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na – odloča o uporabi sredstev rezerv za premoščanje kraju razgrnitve, oziroma jih pošljejo na naslov: Občina Na- likvidnostnih težav proračuna, zarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. – odloča o začasni uporabi likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti, 4. člen – odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. nalog javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega pro- računa, ki mora biti odplačano do konca proračunskega Št. 062-02/99-5 leta. Nazarje, dne 26. maja 1999.

10. člen Župan Nadzorni odbor opravlja nadzor nad izvajanjem prora- Občine Nazarje čuna v skladu s 40. členom statuta Občine Metlika. Ivan Purnat l. r. Stran 4990 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

PUCONCI 8. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o pla- 2078. Odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila čevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov na odlagališču komunalnih odpadkov v v Puconcih (Uradni list RS, št. 27/95). Puconcih Št. 35206-5/99 Na podlagi 78. člena zakona o varstvu okolja (Uradni Puconci, dne 11. februarja 1999. list RS, št. 32/93) in na podlagi 51.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni Župan list RS, št. 74/98) je Občinski svet občine Puconci na Občine Puconci 1. izredni seji dne 11. 2. 1999 sprejel Ludvik Novak l. r.

O D L O K o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na SLOVENSKE KONJICE odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih 2079. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih I. UVODNA DOLOČBA Konjic (območje dvojčki)

1. člen Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi S tem odlokom se določa plačevanje odškodnine in 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih, sedanji Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) Občini Puconci. ter v skladu s 16. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) na seji dne 29. 4. 1999 sprejel O D L O K II. VIŠINA IN NAČIN PLAČEVANJA ODŠKODNINE o spremembah in dopolnitvah zazidalnega 2. člen načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic Povzročitelj razvrednotenja okolja in nevarnosti za oko- (območje dvojčki) lje na odlagališču komunalnih odpadkov, posamezna gospodinjstva, industrija in ostali koristniki odlagališča plačujejo I. SPLOŠNE DOLOČBE odškodnino v višini: – posamezna gospodinjstva 10%, 1. člen – industrija in ostali koristniki (kontejnerski odvoz) 20%, S tem odlokom se sprejmejo tekstualne spremembe in od vrednosti odvoza odpadkov. dopolnitve zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki) (Uradni list RS, št. 3/98), ki ga je 3. člen izdelalo podjetje Razvojni center – inštitut za urejanje prostora Način in rok nakazila bodo urejeni v pogodbi, sklenjeni d.o.o. iz Celja pod št. proj. 014/97 v septembru 1997. in dogovorjeni med Občino Puconci in pooblaščenim podjet- jem za odvoz komunalnih odpadkov. II. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO 4. člen OBLIKOVANJE Pooblaščeno podjetje za odvoz komunalnih odpadkov 2. člen zaračunava odškodnino povzročiteljem kot dodatno postav- ko na računu za plačilo odvoza odpadkov. V prvem odstavku 6. člena se besedilo prve, pete in sedme alinee spremeni tako, da se glasi: 5. člen prva alinea: – maksimalni tlorisni gabarit objekta: Zbrana sredstva so namenska. Uporabljajo se za sofi- tip A : 16(18) × 10 metrov, izzidek na južni strani nanciranje ter vzdrževanje infrastrukturnih objektov v k.o. objekta maksimalno 6 × 3 metre (oziroma maksimalno do Puconci in k.o. Vaneča. 1/3 dolžine objekta), vhod v objekt je lahko v izzidek, lahko je samostojen poudarjen z vetrolovom in nadstreškom tip B : 16(17) × 9 metrov, izzidek na severni in južni III. KONČNE DOLOČBE strani objekta maksimalno 6 x 3 metre (oziroma maksimalno do 1/3 dolžine objekta), vhod v objekt je lahko v izzidek, 6. člen lahko je samostojen poudarjen z vetrolovom in nadstreškom Ta odlok velja do sprejetja ustreznega državnega pred- (objekta A in B sta lahko tudi manjših dimenzij) pisa, ki bo urejal plačevanje odškodnine za razvrednotenje peta alinea: okolja. – streha: dvokapnica, ali večkapna streha z možnostjo frčad in čopov, naklon strešine 38 stopinj. 7. člen sedma alinea: Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – fasada: ometana, omet bele barve oziroma barva nem listu Republike Slovenije. prilagojena soseski. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4991

Pod posebnimi pogoji je možna delna podkletitev ob- II. FUNKCIJE OBMOČJA jekta oziroma vkopana zemljanka kot prizidek k objektu. 2. člen 3. člen Spremeni in dopolni se 3. člen odloka (Uradni list SRS, Na parc. št. 399/11 k.o. Konjice, ki se nahaja v ob- št. 46/86) tako, da se na koncu člena doda alinea: močju dvojčkov je možna legalizacija kovinske antene za – namembnost objektov po območjih ostane nespreme- potrebe radioamaterstva po predhodni pridobitvi soglasja njena. V stanovanjskih objektih so dovoljene intelektualne KS Konjice, na podlagi pridobljenih soglasij in pripravljene dejavnosti, za katere ni potrebno povečati prostorov, komu- dokumentacije, ki jo je izdelal Razvojni center planiranje iz nalne in cestne infrastrukture ter izgrajevati parkirnih površin. Celja št. 68-10/97-98.

III. POGOJI IN USMERITVE ZA URBANISTIČNO TER III. PROMETNA INFRASTRUKTURA ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA

4. člen 3. člen Dopolni se 8. člen tako, da se doda stavek: Spremeni in dopolni se 3. člen odloka (Uradni list SRS, Parceli 383/3, 382/3 omogočata pešpotno povezavo št. 46/86) tako, da se na koncu člena dodajo alinee: med cesto in sprehajalno potjo, ki poteka ob severni parcel- – za objekte, ki v ZN nimajo določene parcelne meje, ni meji obravnavanega območja. je možno izvesti parcelacijo v dogovoru z lastnikom, – možne so spremembe namembnosti gospodarskega objekta v stanovanjski objekt, IV. KONČNI DOLOČBI – za obstoječe objekte so možni nadomestni objekti, razen za tiste, za katere ZN določa rušenje. Nadomestni 5. člen objekt je možno postaviti v prostor tudi drugače od osnovne- Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je ga objekta, vendar tako, da z obstoječo pozidavo tvori smi- bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom župana Občine selno celoto in je usklajen z gradbenimi linijami. Pogoje se Slovenske Konjice. določi z lokacijsko dokumentacijo, – slemena hiš (npr. ob cesti F – Tepanje–Tepanjski 6. člen vrh) je možno spremeniti tako, da so pravokotno na cesto, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – v območju večje skupine hiš, je možno slemena hiš nem listu Republike Slovenije. postaviti tudi drugače, kot to določa ZN, vendar za več objektov (min. 3) enako. Pogoje se določi z lokacijsko doku- Št. 352/11/97 mentacijo, Slovenske Konjice, dne 29. aprila 1999. – velikost prizidkov se smiselno določi z lokacijsko dokumentacijo, kolikor presegajo 40 m2. Prizidki so od parcelne meje Župan soseda odmaknjeni 4 metre, s soglasjem soseda je odmik lahko Občine Slovenske Konjice tudi 2 metra. Prizidek ne sme poslabšati bivalnih pogojev sose- Janez Jazbec l. r. dom (osončenje). Prizidek k objektu mora ohranjati sorazmerje med velikostjo parcele in objektom (npr. 20–30%), – za prizidek se plača komunalni prispevek v skladu z občinskim odlokom, – naklon strehe je do 40 stopinj, pri adaptacijah streh 2080. Odlok o spremembah in dopolnitvah obstoječih objektov je možna sprememba naklona strehe, zazidalnega načrta naselja Tepanje – kritina: opečna ali opeki podobna po izgledu, kjer pa te nakloni ne dopuščajo je lahko tudi druga primerna kritina, Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi – na parc. št. 553/1 in 553/2 k.o. Tepanje je možna 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov gradnja koritastega silosa z nadstrešnico v sklopu gospo- v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in darskega poslopja. Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) na seji dne 29. 4. 1999 sprejel IV. KONČNI DOLOČBI O D L O K 4. člen o spremembah in dopolnitvah zazidalnega Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je načrta naselja Tepanje bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom župana Občine Slovenske Konjice.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1. člen nem listu Republike Slovenije. S tem odlokom se spremeni in dopolni zazidalni načrt naselja Tepanje – spremembe in dopolnitve (v nadaljevanju: Št. 1200/0009/98 ZN), ki ga je pod št. proj. 53/86 izdelal Razvojni center iz Slovenske Konjice, dne 29. aprila 1999. Celja (Uradni list SRS, št. 46/86, Uradni list RS, št. 53/92 in 54/98), ki jih je izdelal Razvojni center – Planiranje Celje, Župan d.o.o. pod št. proj. 328/99. Načrt obsega zgolj tekstualni Občine Slovenske Konjice del. Janez Jazbec l. r. Stran 4992 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

ŠENTJUR PRI CELJU 6. člen Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan naj- 2081. Poslovnik Občinskega sveta občine Šentjur pri kasneje 20 dni po volitvah. Če seja ni sklicana v navedenem Celju ter njegovih delovnih teles roku jo skiče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave prve seje skliče župan nosilce kandi- Na podlagi 130. člena statuta Občine Šentjur pri Celju datnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta. (Uradni list RS, št. 40/99) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 5. seji dne 19. 4. 1999 sprejel 7. člen Prvo sejo občinskega sveta do potrditve mandata no- P O S L O V N I K vemu županu vodi dosedanji župan. Občinskega sveta občine Šentjur pri Celju 8. člen ter njegovih delovnih teles Predsednik občinske volilne komisije na prvi seji občin- skega sveta poda poročilo o izidu volitev za člane občinske- ga sveta in župana ter morebitnih pritožbah kandidatov ali I. SPLOŠNE DOLOČBE prestavnikov kandidatnih list.

1. člen 9. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela O potrditvi mandatov članov občinskega sveta ter župa- Občinskega sveta občine Šentjur pri Celju (v nadaljevanju: na odloči občinski svet na podlagi poročila predsednika občinski svet) in njegovih delovnih teles ter uresničevanje občinske volilne komisije. pravic in obveznosti članov občinskega sveta. Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. 2. člen Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne Delo občinskega sveta je javno. sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pi- mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika snih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja liste kandidatov, vloženi pri občinskem svetu. o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov 10. člen občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župa- poslovnik. na, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in Župan in direktor občinske uprave obveščata obča- novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in ne in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega županu pa preneha. sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občin- S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- ske uprave. neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in Občinski svet lahko sklene, da se izda uradno obvesti- občasnih delovnih telesih občinskega sveta. lo za javnost. Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s 11. člen predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njiho- Ko je občinski svet konstituiran, novoizvoljeni župan vo delo na sejah sveta. prevzame vodenje seje, občinski svet pa najprej imenuje Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. V komisijo se poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o izvoli po en član občinskega sveta iz vsake politične stranke delu občinskih organov. ali druge liste zastopane v občinskem svetu. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinske- Komisija mora do prve naslednje seje pregledati član- ga sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. stvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa delajo na red- 12. člen nih in izrednih sejah. Redne seje občinskega sveta sklicuje Določbe 9. člena tega poslovnika se smiselno uporab- župan praviloma vsak mesec, vendar pa najmanj enkrat na ljajo tudi za postopek potrditve mandata člana občinskega tri mesece. sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, kateremu je 4. člen prenehal mandat. Občinski svet predstavlja župan, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 5. člen Občinski svet se konstruira na svoji prvi seji. Občinski 13. člen svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica manda- Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- tov članov občinskega sveta. čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4993

Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleže- Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- vati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico pan oziroma član občinskega sveta na to opozori člana sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. občinskega sveta in ga pozove, da vprašanje oziroma pobu- Član občinskega sveta ima pravico: do ustrezno dopolni. – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in Ustno postavljeno vprašanje ali obrazložitev pobude ne druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih sme trajati več kot 3 minute. aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo no tistemu, na katerega je naslovljeno. vprašanj iz njegove pristojnosti; Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih vezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo (amandmaje) teh predlogov; ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so skega sveta; bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občin- noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z ske uprave oziroma njun namestnik odgovori na vprašanje zakonom svoje predstavnike. na naslednji seji. Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun na- zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne mestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovo- in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim pred- rita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobu- pisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabni- de, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti kov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, naj- Član občinskega sveta ima pravico do povračila stro- kasneje pa na prvi naslednji redni seji. škov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za ne- 18. člen poklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom 14. člen na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z občinski svet odloči z glasovanjem. opravljanjem svoje funkcije. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega 19. člen sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občin- sveta in delovnih teles, katerih član je. skega sveta. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje 16. člen do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila ko je to mogoče. in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- 20. člen bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- pojasnila tudi v pisni obliki. vah v okviru pravic in dolžnosti občine. Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktor- Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa ju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da statut občine in posamezni zakoni. pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem dolo- čenih ukrepov iz njune pristojnosti. V. SEJE SVETA 17. člen 1. Sklicevanje sej občinskega sveta, predsedovanje Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- in udeležba na seji bude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna 21. člen točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občin- Občinski svet dela in odloča na sejah. skega sveta. Seje občinskega sveta sklicuje župan. Stran 4994 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Župan sklicuje seje občinskega sveta praviloma vsak Občinski svet lahko izjemoma odloči, da se na dnevni mesec, mora pa jo sklicati najmanj enkrat na tri mesece. red seje uvrsti zadeva tudi, če članom občinskega sveta ni bilo predloženo gradivo. 22. člen Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom 26. člen dnevnega reda in gradivom za sejo se pošlje članom občin- Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za skega sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- za sejo. gega člana občinskega sveta. Izjemoma pa lahko svet z večino prisotnih odloči, da se Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more na seji obravnava tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, ki poklicno oprav- je bilo vročeno na sami seji. lja svojo funkcijo, če je ta ne more voditi jo vodi podžupan, ki Vabilo za redno sejo občinskega sveta pošlje župan tudi svojo funkcijo opravlja nepoklicno, če pa tudi to ni mogoče, podžupanu oziroma podžupanom, predsedniku nadzornega jo vodi nastarejši član občinskega sveta. odbora občine in direktorju občinske uprave in delavcem občinske uprave, katerih navzočnost je na seji potrebna. 27. člen Seje občinskega sveta so javne. 23. člen Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic skega sveta. redne seje. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov za sejo. sveta ali na lastno pobudo. Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi sejo. mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče moti. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predse- ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. dujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- dni pred sejo. pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne ose- seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako nost. sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost ozi- Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne roma katero izmed točk dnevnega reda obravnaval brez opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, poslovnikom. drugega predsedujočega in članov občinskega sveta nav- zoč na seji. 24. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne 2. Potek seje točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. 28. člen Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede Ko župan oziroma od njega pooblaščena oseba, ki bo na dnevni red seje potrebna. vodila sejo, začne sejo, obvesti člane občinskega sveta, kdo od članov občinskega sveta ga je obvestil, da se seje ne 25. člen bo udeležil. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Nato se ugotovi sklepčnost. župan, po posvetovanju s predstavniki političnih strank in Oseba, ki vodi sejo obvesti občinski svet, kdo je po- list, zastopanih v občinskem svetu. vabljen na sejo. Točke dnevnega reda lahko predlaga vsak član občin- Na začetku seje predsedujoči poda pojasnila v zvezi z skega sveta, župan, odbori in komisije občinskega sveta, delom na seji in drugimi vprašanji. najmanj 5% volivcev v občini in drugi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. 29. člen V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le Preden občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. čeni s tem poslovnikom. Član občinskega sveta lahko na zapisnik prejšnje seje Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so da pripombo in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in pripravljeni za drugo obravnavo. dopolni. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na O utemeljenosti zahtevane spremembe in dopolnitve začetku seje. zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet brez razprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4995

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, pred- bile podane pripombe. sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- Če so bile k zapisniku prejšnje seje dane pripombe, se ve lahko trajajo le tri minute. šteje, da je zapisnik potrjen s spremembami oziroma dopolnitvami, ki jih je sprejel občinski svet. 35. člen Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, o katerem 30. člen teče razprava, v skladu z dnevnim redom. Če se razpravlja- Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. lec ne drži teme razprave, ga predsedujoči opomni. Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej od- Če se razpravljalec tudi po opominu ne drži teme raz- loča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z prave, mu predsedujoči lahko vzame besedo. dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev 36. člen obravnav ali hitri postopek. Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- nika ali kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo ta- jo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje. O predlogu koj, ko jo zahteva. lahko poda predhodno mnenje župan, če ni on predlagatelj. Nato predsedujoči poda pojasnilo glede kršitve poslov- O predlogih za razširitev dnevnega reda se razpravlja in nika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovo- glasuje. ljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem brez razprave. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razrešitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje 37. člen predlog dnevnega reda v celoti. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. 31. člen Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge od- Dnevni red se praviloma sestoji iz naslednjih točk: ločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po – potrditev zapisnika in poročilo o realizaciji sklepov predložitvi teh predlogov. prejšnje seje, Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega – osrednje točke dnevnega reda, sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlo- – pobude in vprašanja svetnikov, gov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ter – obvestila občinskemu svetu – aktualno v občini, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve – razno. predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine sejo če ugotovi, da seja ni več 32. člen sklepčna, če so potrebna usklajevanja v delovnem telesu in Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet ter določi določenem vrstnem redu. kdaj se bo nadaljevala. Če je delo občinskega sveta preki- Med sejo občinski svet lahko spremeni vrstni red obrav- njeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nave posamičnih točk dnevnega reda. nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. V primeru, da seja traja dlje kot šest ur, občinski svet s 33. člen posebnim sklepom odloči o nadaljevanju seje. Župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, kadar to ni 38. člen župan, na začetku obravnave poda kratko dopolnilno obraz- Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ložitev, vendar obrazložitev ne sme trajati dlje kot deset ali ni pogojev za odločanje ali, če svet o zadevi ne želi minut. odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi Če župan ni predlagatelj, lahko poda k obravnavani prestavi na eno izmed naslednjih sej. zadevi mnenje župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave. 39. člen Nato dobi besedo predstavnik delovnega telesa, na- Ko je dnevni red izčrpan, občinski svet konča sejo. zadnje pa v imenu komisije za normativne akte poda mnenje o zadevi njen predsednik. 3. Vzdrževanje reda na sejah Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ 10 minut. 40. člen Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. 34. člen Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med Predsedujoči daje članom občinskega sveta besedo govorom. po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi. Razprava se Govornika lahko iz utemeljenih razlogov opomni na red obvezno izvaja pred mikrofonom. ali mu seže v besedo le predsedujoči. Predstavnik politične stranke ali druge liste zastopane v občinskem svetu, lahko k posamezni zadevi, o kateri 41. člen se razpravlja in odloča predstavi stališča, pripombe ali Za kršitev reda na seji sme predsedujoči iz utemeljenih predloge v največ 15 minutah, posameznik pa v 10 minu- razlogov izreči naslednje ukrepe: tah. Občinski svet lahko pred pričetkom razprave z dve- – opomin, tretjinsko večino ta čas skrajša. Pred glasovanjem ima – odvzem besede, vsak član občinskega sveta pravico do dveminutne obraz- – odstranitev s seje ali z dela seje. ložitve glasu. Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima 42. člen pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta ali ljalca. Replike smejo trajati največ dve minuti. drugemu udeležencu seje, če govori, čeprav mu predse- Stran 4996 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije dujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo ali če 51. člen na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslov- Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne na- nika. prave ali z dvigovanjem rok. Z dvigovanjem rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer 43. člen take naprave ni. Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sve- Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave predsedu- ta ali drugemu udeležencu seje, če kljub opominu nadalje joči najprej ugotovi prisotnost članov občinskega sveta, nato krši red in določbe tega poslovnika ali žali prisotne. pa pozove člane občinskega sveta, naj glasujejo tako, da pritisnejo tipko glasovalne naprave z oznako “za” ali “proti”. 44. člen Če se glasuje z dvigovanjem rok, predsedujoči najprej Odstranitev s seje se lahko izreče članu občinskega vpraša kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu. sveta, če kljub opominu in odvzemu besede še nadalje krši Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta. tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine članov sveta. 45. člen Predsedujoči po vsakem glasovanju ugotovi in razglasi Član občinskega sveta ali drug udeleženec seje, kate- izid glasovanja. remu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora sejo zapustiti takoj. 52. člen Glasovanje se lahko ponovi, če član občinskega sveta 46. člen utemeljeno ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja. O Ob večji kršitvi reda lahko predsedujoči odredi, da se ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave, na odstranijo vsi, ki niso člani občinskega sveta. predlog člana občinskega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 47. člen Član občinskega sveta ne more ugovarjati poteku ali Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda ugotovitvi poteka glasovanja iz razloga, da se je pri glasova- na seji, jo prekine. nju zmotil. 53. člen 4. Odločanje Tajno se glasuje z glasovnicami. O vsebini glasovnice odloči občinski svet. 48. člen Za izvedbo tajnega glasovanja se imenuje petčlanska Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča komisija, ki izvede pripravo glasovnic, vodi postopek glaso- večina vseh članov občinskega sveta (sklepčnost). vanja ter ugotovi izid glasovanja. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim Za vsako glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kot je glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru članov občinskega sveta. oziroma prekinitvi. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve ter oži- Navzočnost članov občinskega sveta se ugotovi z upo- gosane z žigom občine. rabo glasovalne naprave, z dvigovanjem rok ali s poimen- Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča, na skim klicanjem članov občinskega sveta. dnu pa je na desni strani beseda “PROTI”, na levi pa beseda Z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem čla- “ZA” in navodilo, kako se glasuje. nov občinskega sveta se ugotovi njihova navzočnost te- Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži bese- daj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, do “ZA” ali “PROTI”. kjer je seja, take naprave ni. O načinu ugotavljanja odloči Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena predsedujoči. v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Če občinski svet po prvem ugotavljanju navzočnosti ni sklepčen, se ugotavljanje navzočnosti takoj ponovi. Če ob- 54. člen činski svet še vedno ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo Tajno glasovanje se opravi v prostoru, kjer je seja. V ta in določi, kdaj se bo nadaljevala. prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja. 49. člen Članom občinskega sveta se glasovnice vročijo tako, Odločitev občinskega sveta je sprejeta, če zanjo da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in glasuje večina navzočih članov občinskega sveta, razen priimek. Predsedujoči ali član občinskega sveta, ki je član če je za sprejem potrebna večina vseh članov občinskega komisije, izroči članu občinskega sveta glasovnico, drug sveta. član komisije pa označi pri imenu in priimku člana občinske- Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o ga sveta v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. katerem se odloča. Član občinskega sveta izpolni glasovnico v glasovalni Predsedujoči poda predlog sklepa in predlaga glasova- kabini in jo odda v glasovalno skrinjico. nje. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob Če je podanih več predlogov, se dajo na glasovanje po katerem se glasovanje konča. vrstnem redu vložitve, do sprejetja enega izmed njih. O Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v pose- nadaljnjih predlogih se ne glasuje. ben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida gla- 50. člen sovanja. Glasovanje je praviloma javno, občinski svet pa lahko Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje sklene, da se o določeni zadevi glasuje tajno. nerazdeljene glasovnice in jih vloži v posebno kuverto, ki jo Predlog za tajno glasovanje mora podati najmanj ena zapečati. četrtina članov občinskega sveta. Ugotovitev izida glasovanja obsega: Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4997

– ugotavljanje števila nerazdeljenih glasovnic, delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v – ugotavljanje števila oddanih glasovnic, občinski upravi določeno posebno delovno mesto. – ugotavljanje števila neveljavnih glasovnic, Za vodenje zapisnika občinskega sveta in njegovih de- – ugotavljanje števila veljavnih glasovnic, lovnih teles pooblasti direktor občinske uprave delavca ob- – ugotavljanje števila glasov “za” in števila glasov “proti”, činske uprave. – ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino. O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga VI. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA podpišejo vsi člani komisije. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega 60. člen sveta. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. 5. Zapisnik seje občinskega sveta Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima toliko članov, kot je vsakokratno število političnih strank in 55. člen list zastopanih v občinskem svetu. Vsaka politična stranka in O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik. lista zastopana v občinskem svetu ima v komisiji enega člana. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, sprejeti Člani komisije se imenujejo izmed članov občinskega sveta. dnevni red seje, podatke o razpravljalcih in kratek povzetek Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja njihove razprave k posamezni točki dnevnega reda, sprejete opravlja zlasti naslednje naloge: sklepe o posameznih točkah dnevnega reda in podatke o – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna izidih glasovanj. telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sestavlja- občinski svet, lec zapisnika. – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Zapisnik se posreduje članom občinskega sveta v 15 predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v dneh po končani seji. pristojnosti občinskega sveta, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- 56. člen zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki fonski trak. Magnetofonske trakove sej je potrebno hraniti urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, še tri mesece po izteku mandata sveta. – opravlja naloge iz 4. člena zakona o nezdružljivosti Član občinskega sveta ima pravico do poslušanja mag- opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, netofonskega traku iz sej občinskega sveta. Poslušanje se št. 49/92), opravi v prostorih občinske uprave. – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski Za hrambo in evidenco trakov je odgovoren delavec svet. občinske uprave, ki zapisnike vodi. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Uničenje trakov se izvede komisijsko. imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. 57. člen Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne 61. člen narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in aktom. odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. 58. člen Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine nja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske upra- določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. ve na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Origi- nal zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri 62. člen gradivu, ki je bilo vpogledano. Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- statutom občine, so naslednji odbori in komisije: loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- – odbor za proračun in občinsko premoženje, skega sveta. – odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarske dejavnosti, 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila – odbor za družbene dejavnosti, za občinski svet – odbor za šport, kulturo in problematiko mladih – odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, 59. člen – odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Strokovno in administrativno-tehnično delo za občinski – komisija za normativne akte, svet in delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor – komisija za vloge in pritožbe. občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. Direktor občinske uprave določi delavca v občinski 63. člen upravi, ki pomaga pri pripravi sej ter opravlja druga potrebna Stalna delovna telesa občinskega sveta imajo toliko opravila za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih članov, kolikor je vsakokratno število političnih strank in list Stran 4998 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije zastopanih v občinskem svetu. Vsaka politična stranka in – pred sprejetjem proračuna občine predlaga občin- lista zastopana v občinskem svetu ima v sestavu delovnega skemu svetu razdelitev in program realizacije postavke na- telesa enega člana. menjene kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja; Za odbore in komisije, ki imajo v skladu z drugimi – opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet. pravnimi akti večje število članov, kot je vsakokratno število članov posameznega delovnega telesa po tem statutu, se 68. člen število članov določi v skladu s proporcionalno zastopanost- Odbor za šport, kulturo in problematiko mladih: jo strank in list v občinskem svetu. – obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem Proporcionalna zastopanost članov občinskega sveta odlokov in drugih splošnih aktov iz svojega delovnega po- izvoljenih na posameznih listah se upošteva tudi pri vseh dročja; imenovanjih predstavnikov občinskega sveta v razne zuna- – obravnava vprašanja s področja športa, kulture in nje organe. problematiko mladih; – pred sprejetjem proračuna občine predlaga ob- 64. člen činskemu svetu razdelitev in program realizacije postavk Odbor za proračun in občinsko premoženje: namenjenih športu, kulturi in razreševanju problematike mla- – obravnava občinski proračunski plan in zaključni ra- dih; čun; – opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet. – spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna; 69. člen – obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči: odlokov in drugih splošnih aktov iz svojega področja; – razpravlja o investicijskih programih urejanja stavbnih – obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim pre- zemljišč in planu prodaje stavbnih zemljišč; moženjem; – daje predhodna mnenja županu o odločitvah v zvezi s – obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost občine; prodajo, nakupi, menjavo in oddajo posameznih stavbnih – obravnava druge naloge, ki mu jih naloži občinski zemljišč; svet. – obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. 65. člen Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodar- 70. člen ske dejavnosti: Komisija za normativne akte obravnava predlog statu- – obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem ta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih spre- odlokov in drugih splošnih aktov iz svojega delovnega po- memb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih dročja; občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija obliku- – obravnava problematiko prostorskega urejanja občine; je svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravna- – spremlja izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; vanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine – obravnava predloge občanov ali pravnih oseb na spre- ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti jete prostorske izvedbene akte; občine. – predlaga rešitve za reševanje prostorskih problemov; Komisija predlaga občinskemu svetu v sprejem obvez- – obravnava delo javnih služb, ki se financirajo iz obno razlago določb splošnih aktov občine. činskega proračuna; Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, – obravnava in ocenjuje gospodarsko, cestno investi- če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, komisija za cijsko dejavnost občine; normativne akte razlaga poslovnik občinskega sveta. – pred sprejetjem proračuna občine predlaga občin- skemu svetu razdelitev in program realizacije postavk pro- 71. člen računa, ki so namenjene plačilom v gospodarsko infra- Komisija za vloge in pritožbe: strukturo; – proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih ob- – opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet. čani pošiljajo občinskemu svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, 66. člen – obravnava druge zadeve, po sklepu občinskega Odbor za družbene dejavnosti: sveta. – obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb 72. člen družbenih dejavnosti; Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – obravnava vprašanja iz področja šolstva, otroškega pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število varstva, sociale in zdravstva; članov ter opravi imenovanje. – pred sprejetjem proračuna občine predlaga občin- skemu svetu razdelitev in program realizacije postavk name- 73. člen njenih šolstvu, otroškemu varstvu, sociali in zdravstvu; Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- – opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet. log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih 67. člen občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja: Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- – obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem jih članov. odlokov in drugih splošnih aktov iz svojega delovnega po- Prvo sejo odbora skliče župan. dročja; Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- – obravnava vprašanja v zvezi s kmetijstvom, gozdars- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v tvom in razvojem podeželja; občinski upravi. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 4999

74. člen šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- jih predlaga župan. ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v spre- novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- jem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za seje občinskega sveta. katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 75. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 80. člen Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. 76. člen Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, arhivu občinske uprave. organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- 2. Postopek za sprejem odloka činskem svetu. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano 81. člen članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. besedilo členov in obrazložitev. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odloči- Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- tve (mnenja, stališča in predloge) z večino glasov navzočih ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu članov. V primeru, da je pri glasovanju enako število članov ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- za in proti odločitvi, odloča glas predsednika. laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- Glasovanje v delovnem telesu je javno. dilu: predsedujoči). Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. 82. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- 77. člen val v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlaga- drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, telj. lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z 83. člen obravnavano problematiko. Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA IN POSTOPEK odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, NJIHOVEGA SPREJEMANJA na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh 1. Splošne določbe obravnavah. 78. člen 84. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- zakonom in statutom naslednje akte: gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter – poslovnik o delu občinskega sveta, temeljnih rešitvah predloga odloka. – proračun občine in zaključni račun, Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- sklepom zavrne. bene akte, Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala – odloke, večina navzočih članov občinskega sveta. – odredbe, Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka – pravilnike, dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so – navodila, bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. – sklepe. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- 85. člen čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- V drugi obravnavi razpravlja občinski svet o členih odloka. šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali Ko občinski svet konča razpravo o posameznih členih statutom občine. odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih in statutom občine. vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- 79. člen navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- va predloga odloka združita. Stran 5000 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki občinski svet. veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za 86. člen posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja od- V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo loka. njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. 91. člen Vloženi amandma mora župan predložiti članom občin- Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- skega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amand- gre za: ma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in pred- – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- lagatelj odloka. vih posameznih določb v skladu z zakonom, Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki umakniti. občinskega sveta, – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- 87. člen mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih čla- členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- nov. ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti Občinski svet ne more na isti seji glasovati o amandma- sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- ju, s katerim bi razveljavil že sprejeti amandma. nov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega 88. člen sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta in prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi njune spremembe in dopolnitve se sprejemajo po enakem po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po postopku, kot velja za sprejemanje odloka. vložitvi predloga. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 92. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- 89. člen javljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih določeno. aktih občine. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet tako določi občinski svet. v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek na- 5. Postopek za sprejem proračuna daljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. 93. člen Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- občini. gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki log ne obravnava. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 94. člen 90. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne leto mora župan predložiti občinskemu svetu. nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava 95. člen predloga odloka na isti seji. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu pro- Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje računa občine. na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- gatelj odloka. ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. proračuna občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5001

96. člen 6. Postopek za sprejem obvezne razlage V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- 104. člen panu pisne pripombe in predloge. Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- in izdatki. tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija 97. člen za normativne akte, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen pred- na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva log proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju prora- občinskemu svetu v postopek. čuna. Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po 98. člen rednem postopku. Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena 105. člen dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- novesju med proračunskimi prejemki in izdatki. binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži 99. člen spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- besedilu kot nov splošni akt. lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandamjih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. VIII. VOLITVE IN IMENOVANJA

100. člen 106. člen Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede opravijo po določilih tega poslovnika. prihodkov in odhodkov. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izve- Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v de po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasova- celoti. nje. 101. člen 107. člen Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- številka pred imenom kandidata, za katerega se želi na služba pripravi predlog uskladitve. glasovati. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje ga župan obrazloži. tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki celoti. so glasovali.

102. člen 108. člen Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri po- glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri stopek za sprejem odloka. prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako 103. člen drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- občine. či z žrebom. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu redu prve črke njihovih priimkov. proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih med proračunskimi prihodki in izdatki. pri prvem glasovanju. Stran 5002 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

109. člen IX. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne 114. člen večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za 110. člen medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- zumno razreševanje nastalih problemov. šanja, volitve in imenovanja. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem se na isti seji izvede posamično imenovanje članov na pod- redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko lagi javnega glasovanja. Če na ta način niso imenovani vsi pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi drugih aktov sodelovali. posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do 115. člen imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem čih članov delovnega telesa. pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. 2. Imenovanje podžupanov V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za 111. člen neizvršitev sklepa. Na predlog župana imenuje občinski svet enega ali več Če sklepa občinskega sveta župan ne more izvršiti, podžupanov izmed članov občinskega sveta. mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem sveta. o imenovanju. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino občinski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih od- glasov navzočih članov sveta. ločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

3. Postopek za razrešitev X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 112. člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih 116. člen imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenova- V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je nje. delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki teljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če jih določa statut in ta poslovnik. je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in pristojna predlagati tudi njihovo razrešitev. rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je občinski svet, ko se sestane. določeno za njihovo imenovanje. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 113. člen Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo 117. člen pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno rabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlo- preneha mandat. kov. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in 118. člen imenovanja. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- stopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za norma- prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu tivne akte, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne novega kandidata. poslovniške določbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5003

Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za Občino predstavlja in zastopa župan. normativne akte. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in poslovnika, ki ga je dala komisija za normativne akte, odloči imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z svet. občinskim odlokom.

2. člen XII. KONČNE DOLOČBE Na območju Občine Šmarje pri Jelšah so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni 119. člen status ožjih delov Občine Šmarje pri Jelšah so določeni s Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati tem statutom in odlokom občine. poslovnik občinskega sveta, ki je bil sprejet 18. septembra Imena in območja ožjih delov občine so: 1995. Krajevna skupnost Dol-Spodnje Mestinje, ki obsega naselja: Dol pri Pristavi, Spodnje Mestinje. 120. člen Krajevna skupnost Kristan Vrh, ki obsega naselja: Kri- Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Urad- stan Vrh, Hajnsko, Grliče, Laše. nem listu RS. Krajevna skupnost Mestinje obsega naselja: Krtince, Lemberg pri Šmarju, Mestinje, del Pijovc, Stranje, Topolovec. Št. 020-4/99-100 Krajevna skupnost Sladka Gora obsega naselja: Beli Šentjur, dne 19. aprila 1999. potok pri Lembergu, Jerovska vas, Nova vas pri Šmarju, del Pijovc, Polžanska vas, Polžanska Gorca, Pečica, Sladka Župan Gora. Občine Šentjur pri Celju Krajevna skupnost Sveti Štefan obsega naselja: Brez- Jurij Malovrh l. r. je pri Lekmarju, Babna Reka, Babna Gora, Babna Brda, Bukovje v Babni gori, Grobelce, Lekmarje, Sveti Štefan. Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah obsega naselja: Bo- bovo pri Šmarju, Belo, Brecljevo, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Dragomilo, Dol pri Šmarju, Globoko pri Šmarju, Gaj, Jazbina, ŠMARJE PRI JELŠAH Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Koretno, Konuško, Korpule, Močle, Mala Pristava, Predel, Preloge pri Šmarju, Predenca, 2082. Statut Občine Šmarje pri Jelšah Sotensko pri Šmarju, Senovica, Šmarje pri Jelšah, Šerovo, Vodenovo, Vrh, Vinski Vrh pri Šmarju, Zastranje, Zadrže. Krajevna skupnost Šentvid pri Grobelnem obsega na- Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi selja: Bodrišna vas, Bodrež, Gornja vas, Grobelno-Del, Li- (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, povec, Platinovec, Rakovec, Spodnja Ponkvica, Spodnje 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah Selce, Šentvid pri Grobelnem, Završe pri Grobelnem. na 5. redni seji dne 6. 5. 1999 sprejel Krajevna skupnost Tinsko obsega naselja: Spodnje Tin- sko, Zgornje Tinsko. S T A T U T Krajevna skupnost Zibika obsega naselja: Bezgovica, Občine Šmarje pri Jelšah Oregovec, Pustike, Vršna vas, Strtenica, Škofija, Zibika, Zibiška vas. I. SPLOŠNE DOLOČBE 3. člen 1. člen Občina Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: obči- Občina Šmarje pri Jelšah je samoupravna lokalna skupna) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja nost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce ob- Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka, Beli Potok pri Lem- čine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem pred- bergu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri Šmarju, Bodrež, Bodri- hodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. šna vas, Brecljevo, Brezje pri Lekmarju, Bukovje v Babni Gori, Cerovec pri Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, 4. člen Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gornja Vas, Grli- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebiva- če, Grobelno-Del, Grobelce, Hajnsko, Jazbina, Jerovska lišče, so občani. vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno, Kor- Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih pule, Kristan Vrh, Krtince, Laše, Lekmarje, Lemberg pri občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v pri Šmarju, Orehovec, Pečica, Pijovci, Platinovec, Polžan- drugih organih v skladu s tem statutom. ska Gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Preloge pri Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka Gora, Soten- tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. sko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Mestinje, Spod- Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- nje Selce, Spodnje Tinsko, Stranje, Strtenica, Sveti Štefan, mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- Šentvid pri Grobelnem, Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in Topolovec, Vinski Vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, Vršna vas, drugih nepremičnin na območju občine. Zadrže, Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zgornje Tinsko, Zibika, Zibiška vas. 5. člen Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 12. Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. državo. Stran 5004 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- dročju občine, sanem v zakonu. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja nosti. objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- za opravljanje skupnih zadev. mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 6. člen 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: Občina Šmarje pri Jelšah ima svoj grb, zastavo in praz- – ustanavlja lokalne javne službe, nik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v delovanje lokalnih javnih služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Šmarje pri – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Jelšah, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občin- – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, ski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občin- – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge ska volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, komunalne objekte in naprave, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi aktom. zemljišči. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja zdravstveno dejavnost tako, da: in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja II. NALOGE OBČINE sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, 7. člen – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega tvenim zavodom, pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno zlasti pa: dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- tako, da: membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih – sprejema statut in druge splošne akte občine, prebivalcev. – sprejema proračun in zaključni račun občine, 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno akte, ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, – spremlja stanje na tem področju, – izdeluje obrambne dokumente. – pristojnim organom in institucijam predlaga določene 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: ukrepe na tem področju, – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi ženjem, in drugimi pristojnimi organi in institucijami. – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: in premičnin, – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje kulturno dediščino na svojem območju, vrednost svojega premoženja. – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, ko, da: – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, sti občine. – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo jejo razvoj gospodarstva v občini, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski druge dejavnosti varstva okolja tako, da: razvoj, – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- predpisi s področja varstva okolja, sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pri- razreševanju gospodarskih problemov, stojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- tavlja varstvo okolja, tov. – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za vešča o ugotovljenih nepravilnostih, povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: jektov, – lokalne javne ceste in druge javne poti, – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- – površine za pešce in kolesarje, gram občine, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5005

– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski površine ter organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi – ureja promet v občini. predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z Občina ima tudi druga delovna telesa, katerih ustanovi- merili in normativi: tev in naloge določa zakon. – organizira reševalno pomoč v požarih, Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in nje za primere elementarnih in drugih nesreč, tem statutom. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz- Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občin- vajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, ski funkcionarji. – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, 11. člen – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skla- štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, du z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega re- 12. Ureja javni red v občini tako, da: darstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacij- – sprejema ustrezne splošne akte, ska in administrativna opravila za občinske organe. – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- katerimi se kršijo predpisi občine, ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – organizira občinsko redarstvo, njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- 12. člen činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. 8. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- 13. člen lja tudi naloge, ki se nanašajo na: Delo organov občine je javno. – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- pristojnosti, njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- potrebe občine, činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki – določanje namembnosti urbanega prostora, so podlaga za odločanje občinskih organov. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu Re- gojev za njihovo uporabo, publike Slovenije. – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, – mrliško ogledno službo in dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave 9. člen oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- ta statut in poslovnik občinskega sveta. loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov statističnih in evidenčnih podatkov. občine, o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva če izkažejo pravni interes. občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih 2. Občinski svet osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- 14. člen moženja v občini. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. III. ORGANI OBČINE Občinski svet šteje devetnajst članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat 1. Skupne določbe članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- 10. člen ljenega občinskega sveta. Organi občine so: Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – občinski svet, potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- – župan in ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 – nadzorni odbor občine. dneh po izvolitvi. Stran 5006 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi neha tudi članstvo v vseh občinskih organih. nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, 15. člen – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta vanjem v skladu z zakonom. statut. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta 17. člen v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. 16. člen Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: ča zakon. – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, občine, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- – sprejema občinski proračun in zaključni račun, pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne organizacijo in delovno področje, opravlja funkcije člana občinskega sveta. – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, podjetjih, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča organov občine. drug občinski organ, – nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske 18. člen uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. narja, Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo nega odbora, vodi nastarejši član občinskega sveta. – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- skega sveta, bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, cati najmanj štirikrat letno. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva tem ni pooblaščen župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – razpisuje referendum, sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- nih teles, ki jih imenuje občinski svet, laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lokalnih javnih služb, lahko dopolni še z novimi točkami. – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, 19. člen – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejav- sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter nostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. dobrin ter člane drugih organov in delovnih teles občine ustanovljenih na podlagi zakona, 20. člen – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred Občinski svet dela in odloča na sejah. naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. program varstva pred požari, Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in pred požari, drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. govega delovanja v vojni, Župan mora predloge komisij in odborov občinskega – sprejema obrambne dokumente, sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5007 odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in določeno v poslovniku občinskega sveta. odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega začetku seje. sveta določa odlok. S sklepom o ustanovitvi občasnega Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- tudi njegove naloge. jo člani sveta. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- 24. člen nu, podžupanoma, članom občinskega sveta, predsedniku Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih občinskega sveta se obvesti javna občila. članov. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki ko- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja misij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se opravlja zlasti naslednje naloge: dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vpra- – zbira predloge za kandidate za člane delovnih teles šanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vpraša- občinskega sveta, določa liste kandidatov za člane delovnih nja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. teles ter jih predlaga v sprejem občinskemu svetu, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- 21. člen zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- – daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev v gačno večino. skladih, zavodih in javnih podjetjih, če jih v skladu z akti o Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje predloge o Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom mnenjih in soglasjih za njihovo imenovanje, ali če tako sklene občinski svet. – pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih priznanj, organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se – izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- predloge sklepov za občinski svet, tretjinsko večino navzočih članov. – opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kadrovske Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- zadeve in so v pristojnosti občinskega sveta. ska uprava. Župan, tajnik občine oziroma pristojni delavec občin- 25. člen ske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poro- Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- čajo občinskemu svetu na sejah občinskega sveta. re kot svoja delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: 22. člen – odbor za gospodarstvo, Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: – odbor za kmetijstvo, – če izgubi volilno pravico, – odbor za komunalno dejavnost, urejanje prostora in – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, varstvo okolja, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno – odbor za družbene dejavnosti in finance, kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – odbor za šport, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- – komisija za vloge in pritožbe, skega sveta, – statutarnopravna komisija. – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov. ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, Število članov posameznega delovnega telesa občinskega – če odstopi. sveta in delovno področje ter naloge se določi z odlokom. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član članov, imenuje člane in predsednika. občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega 26. člen člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so datna vprašanja, volitve in imenovanja. nastali razlogi za prenehanje mandata. Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po činskega sveta kot predsednik. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Prvo sejo delovnega telesa skliče imenovani predsed- Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega nik odbora ali komisije. člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Odbori in komisije občinskega sveta občinski upravi.

23. člen 27. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega volitve in imenovanja. delovnega področja v skladu s področnim odlokom in po- Stran 5008 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije slovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristoj- Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino nosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo 31. člen občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni 28. člen akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. čemer mora navesti razloge za zadržanje. Za odstop člana delovnega telesa se smiselno uporab- Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- ljajo določbe tega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- opredeljuje odstop člana občinskega sveta. čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 3. Župan Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori 29. člen pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- take odločitve. vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. 32. člen Mandatna doba župana traja štiri leta. Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- poverjenike za civilno zaščito, didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. – sprejme načrt zaščite in reševanja, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – vodi zaščito, reševanje in pomoč, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, 30. člen – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Župan predstavlja in zastopa občino. naravnem okolju na območju občine, Poleg tega župan predvsem: – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- činski svet ne more sestati, čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- pristojnosti občinskega sveta, ženih in prizadetih prebivalcev, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- proračuna, rialno dolžnost. – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, 33. člen – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se – odloča o prodaji nepremičnega premoženja, ki ne občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- presega vrednosti 500.000 SIT in o tem informira občinski me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev svet na prvi naslednji seji, občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, 34. člen – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o na predlog župana izmed svojih članov. imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge, glasovati za odločitve občinskega sveta. – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za kate- – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- re jih župan pooblasti. nov skupne občinske uprave, Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove statut. odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5009 podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste nalo- kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev ge, za katere ga župan pooblasti. mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, vajo določbe zakona. da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravlja- Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po nju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog žu- drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana pana. občinskega sveta.

35. člen 4. Nadzorni odbor Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član 38. člen občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne najstarejši član občinskega sveta. porabe v občini. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje tekoče naloge iz pristojnosti župana. pristojnosti: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem 36. člen občine, Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- občinskega proračuna, ne občine. – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa čunskih sredstev. kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja meznih zadev iz svoje pristojnosti. zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- činske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških 37. člen ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in ob- Županu in podžupanu preneha mandat: činskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega – če izgubi volilno pravico, proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sreds- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, tvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, V okviru nalog iz prejšnjih odstavkov nadzorni odbor: – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki – preverja skladnost proračuna občine z zakoni, drugi- ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, mi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha drugimi sklepi občinskega sveta; opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali – preverja skladnost zaključnega računa s proračunom podžupana, in odločitvami občinskega sveta; – če odstopi, – preverja skladnost finančnih načrtov ožjih delov obči- – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. ne ter uporabnikov proračunskih sredstev; Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet – periodično preverja pravilnost in pravočasnost izvaja- na predlog župana razreši. nja nalog izvrševanja občinskega proračuna; Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, sta – redno preverja pravilnost in gospodarnost razpolaga- razrešena tudi podžupana. Mandat župana preneha z dnem nja z občinskim premoženjem. razrešitve, mandat podžupanov pa z dnem potrditve mandata novega župana. 39. člen Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi bora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzorne- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je ga odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izo- dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- brazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vpraša- ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- nja, volitve in imenovanja. šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati skega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov obči- predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. ne (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), tajnik občine, Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavo- ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga dov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organiza- komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- cij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- odbora. še občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz 40. člen prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi seji navzočih večina članov. Stran 5010 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- Na seji občinskega sveta, na kateri se obravnava poro- nika nadzornega odbora. čilo iz prejšnjega člena mora biti navzoč predsednik nadzor- Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi nega odbora ali po njegovem pooblastilu član nadzornega njegove seje. odbora, ki je bil v zadevi poročevalec. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- 43. člen nega odbora, z večino glasov navzočih članov. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v 41. člen poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, nistrstvo in računsko sodišče. zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine kra- V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- jevnih skupnosti javnih zavodov in javnih podjetij ter občin- meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba skih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov kra- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- jevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih tve posredovati pristojnemu organu pregona. skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim Občinski organi in drugi subjekti, ki so v skladu s tem nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko statutom podvrženi nadzoru nadzornega odbora se dolžni nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzorneg odbo- seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Program ra in v skladu s svojimi pristojnostmi storiti vse za zagotovitev nadzora nadzorni odbor sprejme do konca koledarskega spoštovanja ugotovitev nadzornega odbora. leta za naslednje leto. Če subjekti iz prejšnega odstavka tega člena ne spo- Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni štujejo priporočil nadzornega odbora, lahko nadzorni odbor odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- predlaga občinskemu svetu oziroma drugemu pristojnemu ga občinski svet ali župan. organu, da zoper odgovorne osebe sproži postopek razreši- tve, disciplinske postopke za odgovorne delavce, računske- 42. člen ga sodišča ali drugega pristojnega organa, razen kadar je bil Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- nadzorni odbor dolžan te organe obvestiti o svojih ugotovi- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora (v nadalj- tvah že na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena. njem besedilu: poročevalec), ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom 44. člen nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni od- Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- bor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzoro- okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. vane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zorni odbor. zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. O svojem delu piše poročevalec zapisnik, ki ga po 45. člen opravljenem pregledu vroči odgovorni osebi organa ali dru- Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svo- gega nadzorovanega subjekta in predsedniku nadzornega jih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokonč- odbora, ki ga je dolžan o svojem delu sproti obveščati. no. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Organ oziroma drug subjekt, katerega delo se nadzira Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- ima pravico podati pripombe na zapisnik v roku 8 dni. ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti Poročevalec poroča o svojih ugotovitvah iz zapisnika nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim na seji nadzornega odbora, na kateri mora predstaviti tudi predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- pripombe na zapisnik, hkrati pa predlaga tudi predlog poro- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- čila s priporočili in predlogi o nadzorovani zadevi. bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. Nadzorni odbor sprejme poročilo iz prejšnjega člena na seji nadzornega odbora. 46. člen Poročilo pošlje nadzorovanemu organu oziroma osebi, Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- ki lahko v roku 15 dni vloži nanj pritožbo, glede kršitve ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. postopka nadzora, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko in nepravilne uporabe materialnega prava. opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- O pritožbi odloča nadzorni svet, ki lahko zavrne pritož- nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. bo kot neutemeljeno ali spremeni prvotno poročilo. O pritož- Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v benem postopku sestavi nadzorni odbor poročilo v katerem občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- navede razloge o svoji odločitvi glede pritožbe. grama nadzora. Po preteku pritožbenega roka oziroma po obravnavi pritožbe pošlje nadzorni odbor poročila skupaj s poročilom 47. člen o pritožbi v obravnavo občinskemu svetu in nadzorovanemu Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni organu oziroma subjektu, ki je dolžan poročilo obravnavati odbor s poslovnikom. ter upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora v Nadzorni odbor mora pri svojem delu upoštevati dolo- skladu s svojimi pristojnostmi. čila poslovnika. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5011

48. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz Predsednik nadzornega odbora ali od predsednika državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, pooblaščen član nadzornega odbora mora biti povabljen na odloča državni organ, določen z zakonom. sejo občinskega sveta na kateri se obravnava zaključni ra- čun proračuna občine ali katero od poročil nadzornega od- 56. člen bora. O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zapo- slenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru 5. Občinska uprava izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. 49. člen O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski Notranjo organizacijo in delovno področje občinske svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi 6. Občinsko pravobranilstvo župan. 57. člen 50. člen Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občin- drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več ske organe in ožje dele občine. organov skupne občinske uprave. V primeru ustanovitve občinskega pravobranilstva se z Organizacija in delo organa skupne občinske uprave odlokom določi njegovo delovno področje oziroma poobla- se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen stila. predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. 51. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- 7. Drugi organi občine meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. 58. člen Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov in lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. delovnih teles, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi posamezne primere z zakonom drugače določeno. zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posa- O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske meznega organa ali delovnega telesa. uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 59. člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki 52. člen izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo načrti. zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- delo odgovorni županu. ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom IV. OŽJI DELI OBČINE drugače določeno. 60. člen 53. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli nje zakona o spološnem upravnem postopku in drugih pred- občine ustanovljene krajevne skupnosti. pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funk- o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- cionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in tranje zadeve. pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno 54. člen ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko občanov ožjega dela občine z podporo najmanj 10 odstot- odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje kov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in oprav- določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. ljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v uprav- Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njiho- nem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih vo območje občinski svet s statutom po poprej izpeljanem lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi postopku določenim s posebnim odlokom. uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. 61. člen 55. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti dev v občini, in sicer: občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih dopusten upravni spor. programov občine na področju javne infrastrukture na svo- Stran 5012 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investi- Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. cij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skup- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- nosti. do in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. javnih služb, Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nad- – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- zornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) člana sveta ožjega dela občine. in pri tem sodelujejo, Funkcija člana sveta je častna. – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje 65. člen hitrosti ipd.), Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji – predlagajo programe javnih del, predsednik krajevne skupnosti najkasneje dvajset dni po – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet močje njihove skupnosti, krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvoli- – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- jo člani sveta. skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in pred- – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- stavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne varstva okolja, skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupno- – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- sti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost prese- gih prireditev, ga 1/4 letnih sredstev dodeljenih krajevni skupnosti za iz- – skupaj z občino skrbijo za požarno varnost na svojem vedbo njenega programa, so veljavni le ob pisnem soglasju območju, župana. – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. naloge, ki mu jih določi predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- 62. člen tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti obči- glasov navzočih članov ne, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti Občine Šmarje pri Jelšah praviloma samostojno: skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. – skrbijo za pluženje in odvoz snega, Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- – skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, manj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to – skrbijo za vaške vodovode, potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, – skrbijo za čiščenje javnih površin na svojem območju, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. – upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- občine, ki jim je dano v uporabo, rablja poslovnik občinskega sveta. – sodelujejo pri projektih v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, 66. člen – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se prireditvah, kadar je organizator občina. nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebival- Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z stvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, odlokom. – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, 63. člen – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skup- okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem nosti. statutom. Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere prometu v svojem imenu in za svoj račun. so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. določeno. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsi- Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posamez- diarno. nih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo do- 64. člen ločbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s Odločitve sveta krajevne skupnosti o gospodarjenju z stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Na- nepremičnim premoženjem skupnosti so veljavne, ko da čin izvolitve članov sveta določa zakon. nanje soglasje občinski svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5013

67. člen 1. Zbor občanov Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan 72. člen oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot Občani na zboru občanov: svoj posvetovalni organ. – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v 68. člen zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Krajevne skupnosti imajo premoženje, ki ga sestavljajo – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospo- ne skupnosti, dariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja- ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih jo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega območij, statuta. – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji prene- membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, ha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in ob- – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, veznosti na občino. – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom 69. člen ter varovanja življenjskega okolja, Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinske- – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, ga proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki odpadkov in nevarnih stvari, od premoženja ožjega dela občine. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja kra- jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem jevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. sklene občinski svet ali župan. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti za- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora jeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Fi- na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. 73. člen Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na porabe in določbe odloka o proračunu občine. pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na opravlja nadzorni odbor občine zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov 70. člen volivcev v tej skupnosti. Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- skupnosti in razpiše predčasne volitve: prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi teve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvi- in splošnimi akti občine. jo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu vo- – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s livcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodelje- tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. na iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine 74. člen krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje predlog dnevnega reda. nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- jen način.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI 75. člen ODLOČANJU V OBČINI Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- 71. člen nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje Stran 5014 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na predloži županu. zboru. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če po- činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način budnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vlože- objavi. na. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občin- ski svet. 2. Referendum o splošnem aktu občine Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- 76. člen kusi upravno sodišče. Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski 80. člen svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- osebnim podpisovanjem. jo občinski davki in druge dajatve. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- stavka razpiše referendum na predlog župana ali četrtino duma, in rok za zbiranje podpisov. članov občinskega sveta. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. najmanj deset odstotkov volivcev v občini in če tako določa Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, zakon ali statut občine. če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 77. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali 81. člen četrtina članov občinskega sveta najkasneje v petnajstih Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po dneh po sprejemu splošnega akta občine. sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. četrtim odstavkom prejšnjega člena. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu prost dan. ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo 78. člen oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- Referendum se opravi kot naknadni referendum, na lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, čine ali njegove posamezne določbe. dan razpisa in dan glasovanja. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. objavo izida referenduma. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- nju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- 82. člen šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o imajo pravico voliti člane občinskega sveta. katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje vega mandata. večina volivcev, ki so glasovali.

79. člen 83. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi mezno vprašanje drugače urejeno. najmanj deset odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpi- činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na snikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebi- način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih vališča. aktov občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5015

3. Svetovalni referendum – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, 84. člen – osnovno zdravstvo in lekarna, Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih – osebna pomoč družini in vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- – knjižničarstvo. dum. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja njen del. odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zagotavljajo javne potrebe. tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- 90. člen vezuje občinskih organov. Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z 4. Drugi referendumi drugimi občinami.

85. člen 91. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. javne službe za: Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z – oskrbo s pitno vodo, določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- referendum, ni drugače določeno. kov komunalnih odpadkov, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu – javno snago in čiščenje javnih površin, občine, za katega se bo samoprispevek uvedel. – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- 5. Ljudska iniciativa prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, 86. člen – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- dročjih, če tako določa zakon. Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih 92. člen organov. Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. dum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta 93. člen občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej upoštevanju pogojev določenih z zakonom. pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- ne zahteve. 94. člen Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi od dne pravilno vložene zahteve. gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. 87. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- 95. člen ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, 6. Občinske javne službe ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- 88. člen gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- organa. nom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 96. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

89. člen 97. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Stran 5016 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober 104. člen gospodar. V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega so zlasti: premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je – prihodki od dohodnine, pristojen župan. – davek na dediščine in darila, Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega – davek na dobitke od iger na srečo, premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- – davek od prometa nepremičnin, tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- – upravne takse, mičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj na način, ki ga določa zakon. igralnic, – davek od premoženja, 98. člen – finančne izravnave, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. – krajevne turistične takse, – komunalne takse, 99. člen – pristojbine, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- javne porabe so zajeti v proračunu občine. skega zemljišča ali gozda, Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora hodkov ter račun financiranja. in onesnaževanje okolja, V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- – prihodki uprave in ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi – prihodki določeni z drugimi predpisi. dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni skim premoženjem in načrtovani odhodki. z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in od- 105. člen hodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo delov občine. prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: 100. člen – obresti na depozite, – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, – prodaje nepremičnega premoženja, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo – prodaje premičnega premoženja, prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – drugega premoženja, predvidena za posamezne namene. – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za – komunalnih prispevkov, uporabo sredstev. – samoprispevka, – prispevkov občanov za sofinanciranje določenih na- 101. člen log in obveznosti na lokalni ravni, Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- – ožjih delov občine, ce občinske uprave ali podžupana. – dotacije, darila in pomoči, – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- 102. člen dov in Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- – drugi prihodki. deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. 106. člen Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- ni odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proraču- ski organ in ožji deli občine. na, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih name- Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski nih. sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- 107. člen ljevanju: uporabnik). Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. 103. člen Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- hodkov ter račun financiranja. na za preteklo leto. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti pana z odlokom. sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg kem obdobju v proračunu za preteklo leto. zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- izvrševanju proračuna za posamezno leto. nike župan s sklepom. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5017

108. člen O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih člena odloča župan. obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan 114. člen zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni ska sredstva. in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter pred- O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- videna in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva ski svet. rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. lagati rebalans proračuna. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- 109. člen mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za 115. člen proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih za ta namen. sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

110. člen 116. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča delovanje uporabnika. O zmanjšanju sredstev odloča žu- tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podje- pan. tij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom pogoji, ki jih določa zakon. ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali 117. člen se prerazporedijo med druge uporabnike. Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- 111. člen vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov ali pri specializirani organizaciji. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve 118. člen občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno leta. naročanje. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

112. člen 1. Splošni akti občine Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, 119. člen ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega prihodkov. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- 113. člen slovnik občinskega sveta. Rezerva se uporablja: – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim 120. člen pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- činskega sveta. ne bolezni in rastlinski škodljivci; Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki san za sprejem odloka. pritekajo neenakomerno; – za kriterije proračunskega primanjkljaja. 121. člen Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti konca leta. članov občinskega sveta. Stran 5018 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

122. člen izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- 132. člen stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh 123. člen postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 133. člen 124. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 125. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE odloka. 134. člen 126. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne ljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. lavci občinske uprave. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, drugi akti, za katere tako določi občinski svet. opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. 2. Posamični akti občine Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje 127. člen nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog Posamični akti občine so odločbe in sklepi. na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča nje nalog iz državne pristojnosti. občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakoni- ne državne pristojnosti. tostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. 128. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- gače določeno. 135. člen O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov obči- stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni ne do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela organ, ki ga določi zakon. občine s svojim aktom. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi ob- organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. činski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 136. člen Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini 129. člen še naprej smiselno uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo organi bivše Občine Šmarje pri Jelšah pred letom 1995. ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se 137. člen s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Občine ne posega v njene pravice. Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98).

130. člen 138. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s nem listu Republike Slovenije. svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali Št. 06202-47/99 druga občina posega v njeno pristojnost. Šmarje pri Jelšah, dne 6. maja 1999.

131. člen Župan Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija Občine Šmarje pri Jelšah konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Jožef Čakš l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5019

TURNIŠČE O D L O K o organizaciji in delovnem področju Občinske 2083. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uprave občine Žetale prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Turnišče I. SPLOŠNE DOLOČBE Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- 1. člen gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja in 19. člena statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. v zvezi z delovanjem Občinske uprave občine Žetale. 38/95) je Občinski svet občine Turnišče na 4. redni seji 2. člen dne 5. 5. 1999 sprejel Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih po- O D L O K dročjih, ki so določeni s tem odlokom. o spremembah in dopolnitvah odloka o 3. člen prostorskih ureditvenih pogojih za območje Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z Občine Turnišče občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi orga- 1. člen nizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in Sprejmejo se spremembe in dopolnitve odloka o pro- obvestil ter preko skupnih delovnih teles. storskih ureditvenih pogojih za območje Občine Turnišče 4. člen (Uradni list RS, št. 68/97 – v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP za Občino Turnišče). Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obve- ščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferen- 2. člen cah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s pred- Spremembe in dopolnitve PUP se nanašajo na uskladi- stavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustre- tev s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeroč- zen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom nega plana Občine Lendava za območje Turnišče, sprejete občinske uprave. v maju 1999, zaradi predvidenih gradenj stanovanjskih ob- Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- jektov in čistilne naprave v Turnišču. jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik 3. člen občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v Spremembe PUP za Občino Turnišče vsebujejo obraz- občinski upravi. ložitev sprememb in grafične priloge v merilu 1:2500 za naselje Turnišče, Nedelica in Gomilica. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE 4. člen 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Žeta- le ustanovi enovit organ: Občinska uprava občine Žetale, s sedežem v Žetale 1. Št. 12/4-99 Občinska uprava zagotavlja: Turnišče, dne 5. maja 1999. – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, Župan – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- Občine Turnišče vic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v Jože Kocet l. r. postopkih, – polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

6. člen ŽETALE Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: 2084. Odlok o organizaciji in delovnem področju – splošnih zadev, Občinske uprave občine Žetale – normativnopravnih zadev, – upravnih zadev, Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samo- – javnih financ, upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, – gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, 10/97, 10/98 in 74/98), 16. člena statuta občine Žeta- – družbenih dejavnosti, le (Uradni list RS, št. 24/99) in v skladu z uredbo o – varstva okolja in urejanja prostora, skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave – inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98) je Občinski svet obči- – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. ne Žetale na 5. redni seji dne 16. 4. 1999 na predlog Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristoj- župana sprejel nosti občine. Stran 5020 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

7. člen – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega pod- naslednje naloge: jetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in – opravlja druge naloge s tega področja. njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor ter druge občinske organe; 12. člen – kadrovske zadeve; Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava – sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe opravlja naslednje naloge: občinskih organov; – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih družbenih dejavnosti; – gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opremo; – skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, – avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbe- občine; nih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; – ki se nanašajo na civilno zaščito in reševanje; – pripravlja in izvaja programe javnih del; – nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri nji- – opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih hovem delovanju in dejavnosti. – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 13. člen 8. člen Na področju urejanja prostora občinska uprava oprav- Na področju normativnopravnih zadev občinska uprava lja naslednje naloge: opravlja naslednje naloge: – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- – priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in sta- storskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih lišč, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občin- izvedbenih aktov; ski organi; – pripravlja prostorske akte občine; – izdaja lokacijske dokumentacije; – sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in prav- – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje no spremljanje pogodb; posegov v prostor; – strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil, – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam – pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim pri urejanju prostora; občinskim organom; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 14. člen 9. člen Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: naslednje naloge: – pripravlja programe varstva okolja, operativne pro- – vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postop- grame in študije ranljivosti okolja za območje občine; kih na I. stopnji; – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic – vodi evidenco o upravnih stvareh; in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pri- določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; stojni organi; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. 15. člen 10. člen Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture Na področju javnih financ občinska uprava opravlja občinska uprava opravlja naslednje naloge: naslednje naloge: – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v zacijo gospodarskih javnih služb; skladu s predpisi, ki urejajo to področje; – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skr- – pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna; bi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem; – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri – pripravlja projekte in investicijske programe in opravlja nadzor nad investicijami; sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- – opravlja druge naloge na tem področju. tov s področja javnih financ; – opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna 16. člen opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, kra- Občinska uprava v režijskem obratu, ki je samostojna jevne skupnosti; notranja organizacijska enota občinske uprave, opravlja de- – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti obči- javnosti naslednjih gospodarskih javnih služb: ne in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij; – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in – vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter ureja- v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo nja in vzdrževanja parkirišč, uvedbo oziroma usklajevanje; – urejanja zelenih površin, – pripravlja premoženjsko bilanco občine; – vzdrževanja in urejanja pokopališč, urejanja javnih tržnic, – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaše- vanje. 11. člen Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja 17. člen naslednje naloge: Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s po- občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja dročja gospodarstva; zadeve iz svoje pristojnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5021

18. člen delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in odškodnin- Občinska uprava opravlja naloge občinskega redarstva. sko pa županu. Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor 25. člen nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s kateri- Za naloge, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziro- mi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. ma sodelovanje različnih strok in stopenj znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge oblike sodelovanja. 19. člen S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- skupine, vodjo delovne skupine ter rok za izvedbo naloge. cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

26. člen III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV Župan Občine Žetale v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v 20. člen Občinski upravi občine Žetale, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za 27. člen vodenje občinske uprave. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 21. člen Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga Št. 032-01/05-02/99 imenuje in razrešuje župan. Žetale, dne 5. maja 1999. Tajnik občine: – neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koor- Župan dinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno Občine Žetale pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in Anton Butolen l. r. skrbi za delovno disciplino; – izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja najzahtevnješe naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini; – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje 2085. Sklep o imenovanju podžupana Občine Žetale nalog občinske uprave; – opravlja druge naloge po nalogu župana. Na podlagi 33.a člena zakona o lokalni samoupravi Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovorno- 10/98 in 74/98) ter ustavne določbe (Uradni list RS, št. sti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in župan za to pooblasti. 68/98) in 34. člena statuta Občine Žetale je Občinski svet Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. občine Žetale na 6. redni seji dne 16. 4. 1999 sprejel Tajnik občine mora imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe. S K L E P 22. člen o imenovanju podžupana Občine Žetale Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja ob- 1. člen činske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi Za podžupana Občine Žetale se imenuje Anton Kolar, s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, rojen 8. 12. 1952 v Dobrini, stanujoč Dobrina 16. ki ga izda župan. 2. člen 23. člen V primeru predčasnega prenehanja mandata župana, Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o pred- tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno po- časnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih voli- dročje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih tev, do izvolitve novega župana, podžupan Anton Kolar. mest oziroma po svoji naravi. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v 3. člen delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občine. listu RS.

24. člen Št. 032-01/06-05/99 Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z Žetale, dne 5. maja 1999. zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poob- Župan lastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni Občine Žetale in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za svoje Anton Butolen I. r. Stran 5022 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

Stran Stran DRŽAVNI ZBOR 2042. Razlaga kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije 4922 2025. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) 4865 2026. Zakon o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu OBČINE (ZMR-C) 4872 LJUBLJANA 2027. Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS- 2043. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ob- B) 4872 močja urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne 4923 2028. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (ZSV-A) 4873 2044. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoroč- nega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 2029. Sprememba poročila o gospodarskih družbah, 1986–2000 (za območje Mestne občine Ljub- podjetjih ali zavodih 4875 ljana) 4928 PREDSEDNIK REPUBLIKE BLED 2030. Ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak svobode 2045. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- Republike Slovenije 4875 časni prepovedi izvajanja odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda 4929 2031. Ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije 4875 BOHINJ 2046. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pro- VLADA metnem in obalnem režimu na območju Bohinj- 2032. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skega jezera 4929 obrambnem načrtovanju 4875 BLOKE 2033. Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o do- 2047. Statut Občine Bloke 4930 datnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate 4876 2048. Pravilnik o izplačilih funkcionarjem, drugim čla- nom delovnih teles občinskega sveta ter članom MINISTRSTVA drugih občinskih organov v Občini Bloke 4943 2034. Dopolnitev seznama zdravil skupine A in B, za ka- CERKNICA tera je bilo od 5. 12. 1998 do 12. 3. 1999 izda- 2049. Odlok o občinskih cestah 4945 no dovoljenje za promet 4877 2050. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini 2035. Dopolnitev seznama zdravil skupine A in B, za ka- Cerknica 4954 tera je bilo od 5. decembra 1998 do 12. marca 2051. Sklep o ugotovitvi javnega dobra 4961 1999 razveljavljeno dovoljenje za promet 4886 2052. Sklep o ugotovitvi javnega dobra 4961 USTAVNO SODIŠČE 2053. Dopolnitev poslovnika o delu Občinskega sveta občine Cerknica 4961 2036. Odločba o ugotovitvi, da določba 6. člena pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniške- 2054. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in na- ga dovoljenja ter o registracijskih tablicah ni v nes- gradah članov delovnih teles občinskega sveta kladju z ustavo in zakonom 4913 ter članov drugih občinskih organov ter o povra- čilih stroškov 4962 2037. Odločba o tem, da sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o poravnavi dela pris- CERKNO pevkov za socialno varnost za morske ribiče, št. 2055. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna 325-02-02/99 z dne 20. 10. 1998, v delu, v ka- Občine Cerkno za leto 1998 4964 terem predpisuje dva pogoja za pridobitev pravi- 2056. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega ce do subvencioniranja prispevkov za socialno var- vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega nost ni začel veljati in se ni smel uporabljati 4914 zavoda Osnovna šola Cerkno 4964 2038. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 5. čle- 2057. Odlok o varstvu vodnih virov v Občini Cerkno 4965 na pravilnika o načinu vodenja evidenc in ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih conah in 2058. Sklep o ukinitvi značaja dobrin v splošni rabi 4969 o razveljavitvi četrtega odstavka 29. člena ured- 2059. Pravilnik o vrednotenju športnih dejavnosti v Ob- be o prostih carinskih conah 4915 čini Cerkno 4969 2039. Odločba o ugotovitvi, da določba 4. točke prve- ČRENŠOVCI ga odstavka 2. člena in 9. člena odloka o komunalnih taksah v Občini Bled niso v neskladju z 2060. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine ustavo in o razveljavitvi tretjega odstavka 8. člena Črenšovci za leto 1998 4970 istega odloka 4916 GROSUPLJE 2040. Odločba o ugotovitvi, da odlok o ureditvenem na- 2061. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Stran- črtu območja T-3 Trzin center ni v neskladju z za- ska vas 4970 konom 4918 2062. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Gro- DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE suplje – naselje 4971 2041. Spremembe in dopolnitve statuta Veterinarske JESENICE zbornice Slovenije 4921 2063. Odlok o proračunu Občine Jesenice za leto 1999 4971 Uradni list Republike Slovenije Št. 41 / 1. 6. 1999 / Stran 5023

Stran Stran

2064. Dogovor o načinu sporazumne delitve premože- 2074. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila nja Občine Jesenice po stanju 31. 12. 1998 med za uporabo stavbnega zemljišča 4987 občini Jesenice in Žirovnica ter načinu financira- 2075. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih nja javnih zavodov in drugih javnih služb 4973 stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 2065. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin v Občini Loška dolina 4987 dolgoročnega in družbenega plana Občine Je- senice za Občino Jesenice 4975 METLIKA 2076. Odlok o proračunu Občine Metlika za leto 1999 4988 KRŠKO NAZARJE 2066. Odlok o podelitvi koncesije za distribucijo omrež- nega plina 4976 2077. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev dela zazidalnega načrta industrijsko-obrt- 2067. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne ne cone Prihova–Nazarje (št. proj. 178/99, april službe distribucije omrežnega plina 4978 1999) 4989 2068. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov delovnih teles in organov Občine PUCONCI Krško 4982 2078. Odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje LENART na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih 4990 2069. Sklep o javni razgrnitvi: a) osnutka zazidalnega načrta za del območja, za katerega je bil sprejet SLOVENSKE KONJICE zazidalni načrt za del industrijske cone v Lenartu 2079. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega za podjetja Klemos, Livarna, Unior; b) osnutka načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic (ob- sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta “No- močje dvojčki) 4990 vi center” v Lenartu; c) osnutka dopolnitev pro- 2080. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega storskih ureditev pogojev za mesto Lenart 4984 načrta naselja Tepanje 4991 LITIJA ŠENTJUR PRI CELJU 2070. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o do- 2081. Poslovnik Občinskega sveta občine Šentjur pri ločitvi območij in imen krajevnih skupnosti v Ob- Celju ter njegovih delovnih teles 4992 čini Litija 4985 2071. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o do- ŠMARJE PRI JELŠAH ločitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in 2082. Statut Občine Šmarje pri Jelšah 5003 števila članov sveta mestne skupnosti, ter o dolo- čitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajev- TURNIŠČE nih skupnosti in sveta mestne skupnosti v Občini 2083. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- Litija 4986 storskih ureditvenih pogojih za območje Občine Turnišče 5019 LOŠKA DOLINA 2072. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine ŽETALE Loška dolina za leto 1998 4986 2084. Odlok o organizaciji in delovnem področju Ob- 2073. Odlok o proračunu Občine Loška dolina za leto činske uprave občine Žetale 5019 1999 4986 2085. Sklep o imenovanju podžupana Občine Žetale 5021 Stran 5024 / Št. 41 / 1. 6. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Pripravljamo ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU z uvodnimi pojasnili prof. dr. Lojzeta Udeta in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča Kaj ima marseljeza skupnega s prvim zakonom o pravdnem postopku, ki ga je sprejel slovenski parlament? Združuje ju 14. julij. Ko bodo v Franciji na državni praznik prepevali svojo himno, bo v Sloveniji začel veljati zakon o pravdnem postopku. Zakon z obširnimi uvodnimi pojasnili profesorja ljubljanske pravne fakultete in ustavnega sodnika dr. Lojzeta Udeta in podrobnim stvarnim kazalom asistenta te fakultete dr. Aleša Galiča bo založba Uradni list RS izdala v prvi polovici junija.

10487

N AROČILNICA

Naročite po faksu: 061/125 14 18

S tem nepreklicno naročam q ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU število izvodov Naročeno knjižico mi pošljite na naslov Firma – ime naročnika Davčna številka naročnika

Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Tone Dolčič – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktor in odgovorni ISSN 1318-0576 urednik Marko Polutnik – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1999 je 18.270 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Naročnina za tujino je 55.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 125 14 19, računovodstvo 200 18 62, prodaja 200 18 38, preklici 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – 9 771318 057017 Žiro račun 50100-601-273770 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarifne številke 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. januarja 1992)