Bloke so letos pomembno Z novo reševalno opremo Podjetje Lestrat d. o. o. Čarobnost novih doživetij spremenile svojo podobo za varnejši jutri vseh

2 4 6 34 Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas Poštnina

glasilo občine Bloke januar 2020 letnik 21 | številka 1 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Vsem, ki v teh prazničnih dneh prebirate Bloški korak, voščim mirne in blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravja polno, pa tudi veselo in uspešno novo leto 2020.

župan, Jože Doles

Foto: Simon Korenjak 2 naša občina januar 2020 Bloke so letos pomembno spremenile svojo podobo

Leto 2019 je minilo, kot bi trenil, in že je nastopil čas, ko se ozremo na prehojeno pot ter naredimo načrte za naprej. Tudi letošnje leto je bilo nadvse zanimivo in dinamično. Bloke pa so bogatejše za številne uspešno končane projekte, ki so se izvajali v skladu z našimi načrti.

Pregled letošnjih uspešno izvedenih projektov V teh zimskih dneh je do svojega uspešnega zaključka prispel tudi naš letošnji največji projekt – prenova regionalne ceste skozi naselje Nova vas. Z izvedbo tega projekta smo začeli že spomladi, zaradi obsežnosti del pa so se dela izvajala preko celega leta. Trenut- no potekajo zaključna dela, nekaj podrobnosti pa bo potrebno pos- toriti še po končani zimi. Projekt nove, lepo urejene ceste bo urad- no zaključen zgodaj spomladi. Povsem po načrtih in terminskih planih je potekala tudi izgradn- ja zbirnega centra Hudi Vrh. Nov asfalt na cesti proti naselju Hribarjevo V celoti so namreč izvedena vsa gradbena dela, trenutno poteka Do uspešnega zaključka smo pri- V skladu z utečeno prakso smo poti do naselij Lepi Vrh, Sleme ter še postopek pridobitve uporab- peljali tudi projekt prenove še tudi letos izvajali obsežen projekt cesta v obrtni coni Velike Bloke. nega dovoljenja. V nadaljevanju zadnjega dela stare telovad- prenove občinskega cestne- V letu 2019 so bila poleg nave- je potrebno poskrbeti še za nakup nice, kjer bo svoje mesto dobi- ga omrežja v skupni dolžini več denih projektov izvedena še šte- potrebne opreme ter postaviti la občinska uprava občine Bloke. kot štiri kilometre. Novo asfalt- vilna druga manjša dela. Izvajali ustrezno organizacijo poslovanja. V naslednjem obdobju bomo po- no prevleko je dobilo več odse- smo razne posodobitve na pod- Za obratovanje zbirnega centra skrbeli še za nabavo in postavitev kov lokalnih cest in javnih poti, ročju okoljske infrastrukture ter bo poskrbel režijski obrat občine potrebne opreme. Selitev v nove in sicer lokalna cesta Javor – Hri- izboljšave na stanovanjskih ob- Bloke. Začetek poslovanja pa na- prostore predvidevamo izvesti po barjevo in del ceste na odseku Ve- jektih. Pomembne dopolnitve na črtujemo spomladi leta 2020. končani zimi. like Bloke – Za hribom ter javne objektu in opremi je bil deležen

Prostorsko lepo umeščen in uporabno zgrajen zbirni center za ločeno Prenovljen vhod v nove občinske prostore zbiranje komunalnih odpadkov januar 2020 naša občina 3 tudi režijski obrat občine Bloke. li že v letu 2020. Pomembna sred- Natančnejši pregled izvedenih stva smo rezervirali tudi za poso- investicij v letu 2019 ter njihove dobitev občinskih cest. Prepri- vrednosti pa bodo predstavljene čani smo, da bomo tudi naslednje Uvodnik po sprejemu zaključnega računa leto lahko realizirali podoben občine Bloke za leto 2019. program posodobitev kot v pre- Stane Jakopin, urednik teklih letih. V sklopu teh del na- črtujemo tudi izgradnjo obvozne obrodošli ob prebiranju novega izvoda Bloškega kora- zdelan je tudi I ceste mimo naselja Velike Bloke ka, ki letos izhaja že jubilejnih 20 let. Če bi ga merili s okvirni plan investicij do obrtno-industrijske cone. Po- človeškim življenjem, bi ugotovili, da je prebrodil že vse membna sredstva smo rezervira- Dotroške bolezni, izšel iz pubertete in vstopil v zrelo življenjsko za naslednje leto li tudi za nakup zemljišč. Pred- obdobje. V vseh dvajsetih letih je Bloški korak redno izhajal, Pred dobrim mesecem je ob- videvamo kupiti tudi določena kar dokazuje, da ekipa, ki je in ki ga ustvarja, z vso odgovornos- činski svet občine Bloke potrdil zemljišča od Kmetijske zadruge tjo in predanostjo opravlja svoje delo. Tudi po obliki in kvaliteti vsebin sodi med boljša glasila slovenskih občin, tako vsaj trdi- jo poznavalci tovrstnih medijev. Za vse to gre vsekakor zahva- la najprej ustanoviteljem in vsem ostalim ustvarjalcem; članom uredniškega odbora, vsem dopisnikom, brez katerih seveda ne bi bilo tako kvalitetnih in pisanih vsebin. Hvala vsem in priporočilo za delo tudi v prihodnje. Komaj smo se izvili iz turobnih meglenih novembrskih dni, že smo vstopili v praznično novoletno obdobje. Po vaških trgih, mestnih ulicah in izložbah se vse svetlika od praznične razsvetljave, na vsakem koraku nas prodajalci zasi- pajo s kričečimi reklamami, novoletnimi popusti in ugodnostmi. Vsi smo prevzeti z nakupovalno evforijo in hitimo drug mimo drugega, pogosto zazrti v male zaslončke svojih telefonov. Ne za- vedamo pa se, da nas je vsa ta novoletna navlaka oropala iskren- ega in tihega pričakovanja praznikov tam okoli božiča in novega leta. Pozabili smo na oseben stik s svojimi sorodniki, prijatelji, Stanovanjski blok št. 59 v novi preobleki znanci, sodelavci, pozabili smo na pristni stik s sočlovekom. Mogoče se še kaj da popraviti, potrudimo se in letos vseeno osnutek proračuna občine Bloke Cerknica v stečaju, o čemer smo stopimo do tistih, ki so nam bližnji, osamljeni, mogoče bolni in za leto 2020. Sestavni del tega v glasilu že pisali. Do načrtovane- jim osebno s stiskom roke voščimo vesele praznike in novo leto, osnutka je tudi plan investicij, ga nakupa v letu 2019 še ni prišlo, brez posredovanja elektronskih posrednikov in izven bleščečega ki ga želimo realizirati nasledn- ker so se postopki prodaje zaradi zunanjega sveta, ki je pogosto neresničen in neizprosen. je leto. Tudi tokrat je obširen in določenih zapletov zavlekli. zelo raznolik, saj smo za izvedbo Večkrat pa smo že pisali tudi o V pričujoči novoletni številki Bloškega koraka smo vam s prispe- vseh načrtovanih investicij na- načrtovanju projekta kolesar- vki in slikovnim gradivom skušali kar najobširneje prikazati menili sredstva v višini preko 1,3 ske povezave Nova vas – Veli- dogajanja z območja naše občine, odstrnili pa smo tudi delček milijona evrov. ke Bloke – Radlek – Grahovo – naše preteklosti. Naslednje leto bomo med dru- Cerknica. Žal smo pred dobrim Ker pa smo v času božično-novoletnih praznikov, vam najprej gim nadaljevali s posodobitvijo mesecem ugotovili, da tega pro- čestitam ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enot- stanovanjskega bloka v Velikih jekta ne bomo uspeli realizirati, Blokah. Upam, da bomo končno ker je od njega odstopila občina nosti, ki ga praznujemo 26. decembra. uspeli poiskati ustreznega izva- Cerknica, posledično tudi občina Voščim vam tudi vesel in blagoslovljen božič v želji, da ga praznu- jalca, ki bo sposoben realizirati Bloke. Pogoj za izvedbo projekta jete v krogu svojih družin. V imenu celotnega uredniškega odb- ta projekt. Sredstva smo rezer- in pridobitev evropskih sredstev ora in v svojem imenu želim srečno in predvsem zdravo novo virali tudi za poslovilno vežico za njegovo izvedbo je namreč bil, leto 2020. pri Sveti Trojici. Tudi izvedba da se mora kolesarska pot zakl- tega projekta je namreč zasta- jučiti v večjemu kraju, v našemu la zaradi težav pri izbiri izvajal- primeru je bila to Cerknica. cev, saj je pridobljena ponudba V osnutku proračuna je predvi- močno presegla planirana sred- dena še izvedba večjega števi- Rok za oddajo člankov stva. Do zamika je prišlo tudi pri la manjših projektov. Natančnej- izvedbi okoljske infrastruktu- šo predstavitev naših načrtov za re v naselju Ulaka, in sicer za- za naslednjo številko naslednje leto bomo lahko pred- radi zamude pri pridobitvi grad- stavili po sprejetju predloga pro- benega dovoljenja. Na občini Bloškega koraka računa, torej v naslednji številki Bloke upamo, da bomo dovoljen- Bloškega koraka. je v kratkem le dobili ter da bomo je ponedeljek, 16. 3. 2020. izvedbo projekta lahko realizira- Župan Jože Doles 4 gospodarstvo januar 2020 Podjetje Lestrat d. o. o.

Podjetje Lestrat d. o. o. je prvo podjetje, ki je zagnalo proizvodnjo v obrtni coni v Velikih Blokah. Zgradili so nov obrat, žago, ukvarjajo pa se z razrezom hlodovine in prodajo žagarskih izdelkov. Lastnica in direktorica podjetja je Tamara Kraševec, pogovarjali pa smo se z vodjo obrata v Velikih Blokah Tadejem Kraševcem.

ljeno žago in robilko, kmalu pa bomo dobili še lupilko in večlistno krožno žago za razrez prizmiranega lesa. Se vam bo s tem proizvodnja tudi povečala? Zdaj obratujemo le poskusno zaradi preizkušanja in zagona nove opreme, tako da dnevno predelamo le okoli 20 kubičnih metrov hlodovine. Ko bomo dobili vse stroje, pa pričakujem, da bomo dnevno predelali 40 kubičnih metrov hlodovine. Na prejšnji žagi je bilo veliko ročnega dela, kar smo v novem ob- jektu zmanjšali na minimum, vsa linija je pov- ezana, zato je edino ročno delo skladanje in letvičenje desk. Z novo opremo pa bomo tudi povečali izkoristek pri žaganju hlodovine. Koliko zaposlenih imate v podjetju? Trenutno na žagi delamo trije zaposleni. Ko bomo dobili vso opremo in bo obrat začel delovati s polno paro, pa bomo potrebova- li še nekaj delavcev. Pričakujemo, da se bo to zgodilo v prvi polovici naslednjega leta, ko bomo tudi uradno odprli obrat. Pozimi imamo Nova oprema po montaži težavo tudi z nizkimi temperaturami, kajti ko temperatura zraka pade pod minus deset Zakaj ste so odločili, da se boste ukvarjali Sam objekt smo postavili, preden so bili znani stopinj Celzija, les popolnoma zmrzne in ga z žagarstvom? rezultati razpisa, opremo pa sedaj počasi na- ne moremo žagati. Poskusili smo več vari- bavljamo. V objektu imamo zaenkrat postav- ant, vendar smo ugotovili, da pri tem preveč Sam sem se ukvarjal z gozdarstvom, ki je bila tudi glavna dejavnost podjetja od ustanovitve dalje, in kmalu ugotovil, da sečnja ne zagotav- lja dovolj visokega dohodka za nadaljnji raz- voj podjetja. Ker je tast imel manjšo žago, smo svoj les žagali doma in s tem povečali doda- no vrednost lesu, ki je imel po žledolomu zelo nizko ceno. Postopno smo se odločili, da tudi podjetje preusmerimo v predelavo lesa. Najprej ste imeli žago na Polšečem. Kot sem dejal, smo les žagali doma. Vendar je bila žaga majhna, primerna za domačo proiz- vodnjo, veliko je bilo ročnega prekladanja desk, zato smo s povečanjem povpraševanja začeli razmišljati o večjem obratu, saj je proiz- vodnja postala nerentabilna. Želeli smo, da podjetje deluje na Blokah, in ker je občina ko- munalno uredila industrijsko cono v Velikih Blokah, je bila logična poteza, da obrat zgradi- mo tu. Kdaj ste začeli z gradnjo novega obrata? Leta 2018 smo kupili parcelo v industrijski coni. Pokazala se je priložnost, da se prijavi- mo na razpis za evropska sredstva za opremo in stroje. Letos smo dobili odobrena sredstva. Proizvodna linija januar 2020 gospodarstvo 5

Komandni modul in žaga Tadej Kraševec pri upravljanju žage trpijo stroji in oprema in hitro pride do okvar nekaj malega prodamo drugim. S povečanjem bo povečalo količino predelane hlodovine na in lomov. Zato takrat prekinemo delo, kar pa proizvodnje pa bomo morali pridobiti še nekaj žagi. Potrebno bo tudi urediti sušilnico lesa, ki moramo nadoknaditi v toplejših dneh. večjih kupcev, saj podjetje ne more biti odvis- jo bomo ogrevali z lesnimi odpadki, in zraven no le od enega kupca. Ostanke, ki nastane- tudi malo elektrarno. Počasi bomo začeli Ali imate težave pri nakupu hlodovine, saj jo pri razrezu hlodovine, prodamo posebej, žagati tudi ostalo hlodovino. Imamo cilj, da je znano, da gre najboljša slovenska hlo- žamanje za sekance, žaganje pa kupijo lokalni začnemo s proizvodnjo elementov za stavb- dovina v Avstrijo? Komu prodajate izdelke? kmetje za nastilj. no pohištvo, saj imamo pri tem večjo dodano Mi zaenkrat ne potrebujemo najboljše hlo- vrednost, z žaganjem vrednejših vrst lesa, in Kakšni so vaši načrti za prihodnost? dovine, saj žagamo večinoma hlodovino jelke izdelavo novih produktov, ki prinašajo tudi C-kvalitete, ki jo predelamo v gradbeni les. V prvi fazi želimo v celoti zagnati proizvod- večje prihodke. Hlodovino nam dobavlja podjetje Zamet d.o.o. njo in zapolniti kapacitete, s čimer bomo tudi Hvala za pogovor. Želimo vam uspešno iz Nove vasi, ki jo odkupuje v bloških goz- lažje odplačali kredite za to investicijo. Za poslovanje in uresničitev vseh vaših dovih in ima skladišče v industrijski coni v razvoj podjetja in proizvodnje pa bomo mor- načrtov. Velikih Blokah, zato s tem nimamo težav. Pri ali v prihodnosti najprej razmišljati o dodat- prodaji gradbenega lesa zaenkrat ni težav, saj nih površinah. Nato bo prva investicija sortir- Zapisal: Matej Pakiž nam skoraj vse odkupi podjetje Megadom, le nica hlodovine po debelinskih razredih, kar Foto: Arhiv Lestrat d. o. o.

Popravek

V prejšnji številki Bloškega koraka smo v prispevku z naslovom »Sloves- na proslava ob občinskem prazniku občine Bloke« v zaključku na strani št. 5 napačno zapisali, da so »pod odrom kon- cert spremljali člani plesnega društva Bloke«.

Pravilno je, da so koncert spremljali člani Folklorne skupine Bloke.

Za napačno navedbo se Folklorni skupi- ni Bloke iskreno opravičujemo.

Uredništvo Nov obrat v industrijski coni v Velikih Blokah 6 iz naše preteklosti januar 2020

Stodvajset- letnica rojstva prof. dr. Božidarja Lavriča (1899–1961)

Bločan Božidar Lavrič je medicino študiral v Zagrebu, Po zaslugi prof. dr. Božidarja Lavriča je povojna sloven- ska kirurgija doživela pomembne spremembe. Med prvi- Parizu in Pragi. Po desetih letih službovanja v Šibeniku mi je uvedel sodobno anestezijo ter sodeloval pri ustano- in Zagrebu je že prevzel vodstvo kirurgičnega oddel- vitvi in organizaciji transfuzijskega zavoda. Oboje je bilo nujno potrebno za operacije v odprtem prsnem košu: na ka najprej v Mariboru, nato v Ljubljani. Pred vojno je pljučih in srcu. Pljučne resekcije zaradi tbc in raka ter na medicinski fakulteti poučeval topografsko anatomi- dekortikacije pljuč po zastaranih empiemih je profe- sor Lavrič s stalno ekipo opravljal v bolnišnici na Gol- jo in kirurško propedevtiko. Med drugo svetovno vojno niku. Drugo ekipo je usposobil za podoben program v je s sanitetnim materialom, zdravljenjem ranjenih in zdravilišču za tbc Topolščica iz vrst svojih sodelavcev. Na kliniki je razvijal kirurgijo srca in ožilja. Operacijo na poučevanjem principov vojne kirurgije pomagal narod- odprtem srcu je začel z uporabo aparature za zunajtele- noosvobodilni vojski, zato je bil zaprt in po zavrnitvi po- sno oksigenacijo in obtok krvi, ki je bila ob strokovnem vodstvu tedanjega doc. Mira Košaka narejena v ljubljan- nudbe delovnega mesta kirurga kjerkoli v Italiji tja tudi ski delavnici. Za ta izjemen dosežek je profesor Lavrič konfiniran. Po kapitulaciji Italije je prišel v osvobojeni s sodelavci leta 1959 prejel Kidričevo nagrado. S prof. Mirkom Dergancem sta na kliniki uvedla nov program – Beograd in postal glavni kirurg JLA. Takoj po vojni se je plastično kirurgijo. S pomočjo drugih sodelavcev je raz- vrnil na ljubljansko kliniko. Postal je prvi redni profesor vijal tudi nevrokirurgijo, travmatologijo in zgodnjo po- operaativno fizioterapijo. kirurgije, do leta 1949 je bil dekan medicinske fakultete, Bil je pedagog uglajenega nastopa in je veliko publiciral. nato rektor medicinske visoke šole. Kot redni član SAZU Vse to mu je v Evropi prineslo sloves odličnega kirurga je bil podpredsednik te ustanove. Leta 1957 je bil rektor in učitelja. Kot zanimivost omenimo še to, da je bil Titov osebni kirurg. univerze v Ljubljani. Umrl je v Ljubljani, po daljši bolezni, star šele 62 let. Po njem je poimenovan zdravstveni dom v Cerknici in enota v Novi Vasi. Napisala Tanja Lavrič v imenu potomcev in sorodnikov januar 2020 iz naše preteklosti 7 Grablje – skoraj pozabljeno orodje

O fotografiji vemo le, da je nastala v šestdesetih letih na nekem lazu na Notranjskem. Takih prizorov nakladan- ja sena so bile v tistih časih polne notranjske senožeti. Košnja je bila eno osrednjih kmečkih opravil in je trajala od konca junija do konca avgusta, s košnjo nasti- la pa se je zavlekla še v september. Ob tem je na Blokah veljal rek: Kdor ob mali maši kosi, na peči suši. Najpomembnejše delo so v košnji ob ko- scih opravile grabljice, ki jih je pri delu ujel tudi avtor te slike. Malo je področij dela na kmetih, ki so se v zadnjih de- Majhne grablje smo v roke dobili že otroci. Starši so jih setletjih tako korenito spremenila kot spravilo sena. S kupili od kakšnega Ribničana, spretnejši očetje pa so jih spremembami so iz senožeti in košenic izginile tudi gra- znali izdelati tudi sami. Težje in močnejše grablje so bile bljice in številni izrazi, ki so pri nas opisovali delo s tem namenjene grabljenju listja za nastilo, da se niso zlomile do nedavnega nepogrešljivim orodjem. že ob prvem srečanju s kakšno korenino. Z grabljami se je razmešalo redje za kosci, prigrabilo Danes pa so grablje še največkrat uporabljene v poveza- pred prvim obračanjem, obračalo, grabilo, rinilo seno vi z Dežmanovimi grabljami. V zgodbi je nemškutarski in zgrabilo za zdevanje v kopice, z grabljami se je tudi nadutež v svoji vsevednosti narobe obrnil grablje, nato pa raztresalo kopice, pa spet obračalo, dokler seno ni bilo stopil nanje, da so ga usekale po ustih. Takoj se je spom- tako suho, da so bilke pokale na glidih. Nato se je pregra- nil domačega jezika in zaklel: »Proklete grablje!« Najbrž so bilo ograbke, preden je živina zapeljala voz v ograbek tudi zato naši starši stalno pazili, da smo grablje že od sena ob nakladanju. otroštva postavljali in pospravljali pravilno. Ob nakladanju je imel pomembno delo tudi tisti, ki je Zapisal: Lojze Mazij tlačil seno na vozu. Z grabljami je enakomerno razpo- rejal in tlačil kupe sena po vozu, pazil, da je bilo seno krepko potlačeno za šaragle in na vogalih, da je šlo na voz čimveč sena. Posebej je bilo nakladanje zahtevno, ko se Slovarček: je nakladalo nad šaraglami. Naložen voz je bilo treba pred nastilo: stelja odhodom s senožeti z grabljami očesati in obgrabiti ter šaragle: vzdolžne lojtrnice na lojtrniku prav tako spretno na grabljah zmetati zadnje kupčke glidi: členki sena na voz. Kadar smo kosili kje ob vodi, smo s parom Kraj: Notranjska grabelj na grabeljščah tudi prenašali kopice na višji del Datum: okoli leta 1960 senožeti. Res univerzalno kmečko orodje v rokah spret- Avtor: neznan nih grabljic. Kakšna neroda je pa kaj hitro zlomila zob ali Zbirka: Ivana Sterle dva ali pa kar grabeljšče posebej, ko je bilo treba zrini- Skenirano: 6. 1. 2011 ti seno v kupe! No ja, z grabljami smo tudi spretno vrgli Oblika: fotografija kakšno nesnago v grm ali pokončali gada. V otroških očeh je bil že vsak malo večji slepec strašen gad. Z zalet- Zapis s slikami je bil objavljen na om smo narobe obrnjene grablje včasih zapičili na sredi- https://stareslike.cerknica.org/ no potoka in ga tako z lahkoto preskočili. 8 vrtec januar 2020

Mlajši skupini prvega starostnega obdobja pa sta med tem obiskali Teden otroka v vrtcu knjižnico, kjer jih je gospa Martina Zakrajšek skozi dve zgodbi popel- jala v svet pravljic. Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. Vsako leto ga obeležimo tudi v našem vrtcu. Letošnje vodilo tedna so bile otrokove pravice. Po skupinah smo se o otrokovih pravicah veliko pogovarjali in načrtovali dejavnosti za cel teden. V ponedeljek smo si ogledali pred- stavo Mali medo, avtorice Polonce Kovač, v izvedbi vzgojiteljic Mateje Zgonc in Lare Levstek. V torek je potekala skupna igra na igrišču. Otro- ci vseh starosti igrala obožujejo in na njih preizkušajo svoje gibalne sposobnosti. Da pa smo igro zunaj še bolj obogatili, smo otrokom po- nudili nove izzive. Pri čutni poti so se lahko otroci preizkusili, kako dobro prepoznavajo različne predmete z zaprtimi očmi in kako spret- ni so pri premagovanju ovir skozi pajkovo mrežo. Tisti otroci, ki so si želeli umiritve in sprostitve, pa so na večje površine slikali s čopiči.

Foto: Maruša Švigelj Najmlajši na obisku v knjižnici

V četrtek so otroci lahko prehajali med skupinami, se igrali z drugi- mi otroki in obiskali svoje bratce in sestrice. V skupinah je potekala igra, prilagojena starosti otrok, pri Murnih pa so pekli palačinke za vse otroke. Otroci iz skupine Murnov so zjutraj pripravili maso, po zajtrku pa smo se hitro lotili peke, saj smo kmalu na obisk dobili prve obisko- valce. Delo je bilo olajšano, saj smo uporabili nove pripomočke iz pro- jekta Špajza. Palačink je bilo dovolj za vsa lačna usta.

Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc Čutna pot Slikanje s čopiči Pajkova mreža

Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc Mešanje sestavin Peka palačink Priprava palačink

Foto: Mateja Zgonc Skupinska fotografija

V sredo so se tri skupine drugega starostnega obdobja odpravile na Cicikros v Stari trg, kjer so preživele prijetno dopoldne z otroki iz vrtca Polhek.

Foto: Mateja Zgonc Foto: Maruša Švigelj Dobili smo medalje. Prvi gostje januar 2020 vrtec 9

V petek je potekal projekt Berimo s šolarji pod vodstvom ge. Martine Kočevar. Šolarji so obiskali vse skupine ter prebrali pravljice, primerne Tradicionalni slovenski zajtrk za vsako skupino. Po končani pravljici pa so se z nami še malo igrali, kar je bilo otrokom zelo všeč. Tako kot vsako leto smo tudi letos v vrtcu imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Imamo ga enkrat letno, praviloma tretji petek v mesecu novem- bru. Takrat vsem otrokom za zajtrk ponudimo kruh, med, maslo, mleko in jabolko. Vsa živila dobimo iz lokalnega okolja. V skupini Murnov smo se še dodatno pripravili na zajtrk. S pomočjo vodje prehrane ge. Jane Benčina smo zmleli zrna in spekli domač kruh ter medenjake. Za pripravo testa in moke smo uporabili aparate iz projekta Špajza.

Foto: Lara Marković Berimo s šolarji

Otroci iz skupine Murnov in Mravelj smo se v okviru tedna otroka od- Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc pravili v Lutkovno gledališče Ljubljana na ogled predstave Škrt škrt kra Meljemo zrna. Od zrna do kruha čof, avtorice Kitty Crowther.

Foto: Martina Ivančič Pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana Foto: Mateja Zgonc Foto: Mateja Zgonc Mešanje sestavin Medenjaki so pripravljeni za peko. Pri vseh dejavnostih smo vsi zelo uživali. V petek je bil za nas poseben dan, saj smo na zajtrku gostili gospo ravnateljico Mileno Mišič, gospoda župana Jožeta Dolesa, gospo Valeri- Poslanico za letošnji teden otroka pa je napisal pesnik Andrej Rozman jo Jerič ter čebelarja gospoda Staneta Carja in gospoda Dušana Kaplana. Roza: Začeili smo s Slakovo pesmijo Čebelar. Goste smo s pesmijo pozdravili otroci iz skupine Murnov in Čebel. Pesem so zapeli ob klavirski sprem- Nekaj ti morem povedati ljavi vzgojitelja Tomaža Rota, nato pa še ob spremljavi harmonikašev Za vsakogar mora obstajat nekdo, in danes hkrati redka stvar, Klare Knavs in Jana Zgonca. kateremu tako zaupa, za katero ni potreben denar. da se mu lahko zaupa, ko mu je težko. Pogovarjanje ni le za zabavo, zdravilno je tudi, ko imamo težavo Za vsakogar mora obstajat nekdo, in se v lastnih mislih dušimo, ki ga razume in posluša, dokler jih še z nekom ne delimo. ko mu je zmrznjena duša in mu je v srcu slabo. Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in Nekdo, kateremu lahko zaupa tudi skupina. tiste težave, S pogovarjanjem se človek s ki bi jih najrajši izbrisal iz glave, človekom prepleta, Foto: Tomaž Rot Foto: Tomaž Rot in mu lahko pove tudi to, s pogovarjanjem smo mreža tudi Klara in Jan sta zaigrala Čebelarja. »Mmm,« kako dober zajtrk! kar ni povedat lahko. zunaj interneta. V prijetnem vzdušju smo se posladkali z vsemi dobrotami, ki smo jih Zapisala vzgojiteljica A pogovarjanje je za človeka pripravili. Mateja Zgonc še bolj pomembno kot obleka Zapisala: Mateja Zgonc 10 šola januar 2020

Barčica Sladkanje v 5. razredu Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Učenci 5. razreda smo se letos Oj, le naprej, oj, le naprej, dokler je še vetra kej! sladkali malo drugače

Foto: Petja Ilejšič Foto: Pavla Ponikvar Foto: Pavla Ponikvar Naše papirnate barčice Priprava sadja Režemo in strgamo.

Ob spoznavanju nove ljudske pesmice smo si otroci izbrali barvne liste V šolo smo prinesli sadje, predpasnike, prtiče, deske, nože in strgalnik. in se urili v gubanju papirja. Gubanje za nas prvošolce nikakor ni pre- Vse smo pripravili ter si umili roke in dobro oprali jabolka in kakije. prosto. Z veliko truda in volje smo najprej izdelali kapico, kasneje pa Sledil je postopek priprave sadja za sušenje v pečici, ki jo je naša šola barčico. Z zibanjem pisanih barčic nam je šla pesmica še bolj v spomin. nabavila v okviru projekta Špajza. Sodelovali smo vsi učenci, nekateri Tako dobro smo se jo naučili, da smo nastopali na vrtiljaku meseca smo rezali sadje na krhlje, nekateri pa smo ga ribali in polagali na plad- pred otroki in učitelji iz cele šole. nje. Sadje se je sušilo približno 10 ur. Prvošolci, učiteljica Petja Ilejšič in vzgojiteljica Eva Klančar Naslednji dan smo se posladkali z jabolčnim in kakijevim čipsom ter jabolčnimi krhlji, ki jim pravimo tudi škundri ali brečki. Suho sadje je bilo odlično. učenci in razredničarka 5. razreda

Foto: Petja Ilejšič Foto: Pavla Ponikvar Vsi za enega, eden za vse. Najboljša sladica

Druženje s starimi starši

Simbioza giba je nacionalni projekt, ki smo ga izpeljali tudi v prvem razredu. K pouku športa smo povabili stare starše. Povabila so se zelo razveselili, k nekaterim otrokom sta prišla kar po dva: ata in mama ali obe stari mami. Vsak otrok je dobil obisk svojih zaveznikov – starih staršev. Najprej smo stare starše sprejeli v razredu, potem pa smo jih povabi- li v dvorano Bloški smučar. Tam smo se igrali igre, ki so jih stari starši poznali še iz svoje mladosti, nekaj pa smo jim pokazali novih, naših. Ko smo zaključili, smo goste povabili na kavo in piškote. Veseli so bili druženja z nami in njihova želja je bila, da bi se srečali še kdaj. Mi smo takoj za stvar! Učiteljica Petja Ilejšič, vzgojiteljica Eva Klančar in prvošolci Foto: Petja Ilejšič Srečni skupaj: dedki, babice in vnuki januar 2020 šola 11 Jesen v četrtem razredu Na Blokah beremo

V četrtem razredu smo imeli živahno jesen. Učenci so aktivno Na dan zlatih knjig, 17. 9. 2019, smo prvošolcem slavnostno podelili kn- sodelovali pri pripravi dobrodelne akcije DROBTINICA. Zelo prijazno jige Svetlane Makarovič z naslovom Škrat Kuzma dobi nagrado. Pre- so se odzvali tudi starši in stari starši, saj so prispevali veliko zelenjave jeli smo jih od Bralne značke Slovenije. in začimb, ki smo jih uporabili pri izdelavi domače vegete in zeliščne V telovadnici smo se zbrali učenke, učenci in učiteljice in nadaljevali z soli. Za vaše prispevke iskrena hvala. branjem v okviru projekta Beremo skupaj 2019. Aktivni smo bili tudi na športnem področju. Prehodili smo pot od Nove V drugem delu projekta, 11. 10. 2019, so učenke in učenci 9. razreda vasi do Gline in Studenega, v Loškem Potoku pa tekli na krosu. Na nar- brali štirim skupinam otrok v vrtcu. Po branju so si vzeli čas za igro z avoslovnem dnevu smo v sodelovanju z Notranjskim regijskim parkom najmlajšimi. obiskali Cerkniško jezero, spoznavali kraške pojave in se sprehodili do jame Suhadolca ali po domače Skadulca, ki je posebna jama, saj včasih 12 učenk in učencev je 7. 11. 2019 v popoldanskem času bralo starejšim vodo bruha, včasih pa požira. v DEOS-u Notranje Gorice.

Podelitev slikanic

Naravoslovni dan na Cerkniškem Kros v Loškem Potoku jezeru

Tudi kultura nam ni tuja. Obiskali smo Lutkovno gledališče v Ljubljani in si ogledali predstavo Kit na plaži, kjer smo spoznali, da nas različnost bogati, saj je še kako pomembno pogledati na svet, na življenje okrog sebe, na soljudi, starše, učitelje, sošolce, prijatelje, družino, na samega sebe drugače, z drugačnimi očmi. Branje v telovadnici

Kaj je zapisala direktorica Ana Petrič iz DEOS Notranje Gorice: Medgeneracijsko branje »Danes smo imeli v našem centru prav poseben obisk. Svoj čas so nam namenili otroci iz osnovne šole Toneta Šraja Aljoše iz Nove vasi, ki obiskujejo bralni krožek pod mentorstvom Martine Kočevar. Kar 12 osnovnošolcev je tako našim stanovalcem prebiralo pravljice. Razdelili so se v manjše skupinice in prisluhnili prijetnemu branju. Kako pa so starejši s pravljicami? Odlično, odziv je bil res neverjeten Ajda s harmoniko Drobtinica in kot vedno se je medgeneracijsko druženje izkazalo za super prak- so. Stanovalci so bili naravnost navdušeni, zato bomo dogodek na tak način gotovo še gostili.« Dan, ko smo se okrepčali s tradi- cionalnim slovenskim zajtrkom, Tekst in foto: mentorica Martina Kočevar nam je sošolka Ajda popestrila z igranjem na harmoniko. Dobrodelni smo biti tudi pri izdelovanju novoletnih voščilnic za Rdeči križ, ki so nas že popel- jale v decembrski čas lučk in praznovanj. Tekst in foto: učiteljica Helena Šivec Novoletne voščilnice Branje v vrtcu 12 šola januar 2020

Naravoslovni dan Bloška planota – učilnica na prostem V petek 27. 9. 2019 smo imeli naravoslovni dan z naslovom BLOŠKA PLANOTA – UČILNICA NA PROSTEM. Izbrali smo čudovit sončen dan in zato smo lahko zunaj v naravi izvajali številne zanimive dejavnosti. 1. razred je skuhal juho iz velike oranžne buče, ki je zra- sla na šolskem vrtu. V 3. razredu so spoznavali drevesne vrste, različne plodove in opravila v sadovnjaku. Plodove so si ogle- dali in jih tudi poskusili v sadnem napitku, ki so ga naredili. Učenci iz 4. razreda so pripravljali izdelke za dobrodelno akcijo Drobt- nica. Iz zelenjave, ki so jo prispevali starši učencev, so pripravili domačo vegeto, iz posušenih domačih začimb in soli pa so zmešali zeliščno sol. V učilnici je ves čas dišalo tudi po suhih jabolčnih krhljih. Učenci 2. in 5. razreda so šli v gozd. Spoznavali so drevesne vrste in gozdno podrast – gobe. Nabrali so kar nekaj gob in v šoli naredili razstavo. Foto: Barbara Širaj Foto: Barbara Širaj Našli smo prve gobe na Bradatki. Pripravili smo razstavo. Učenci 6. r. so izvajali razne meritve na prostem. Izmerili in izračunali so površino asfaltnega igrišča, na travniku določili velikost 1 hekta- 4. razred ra in še in še. Odpravili so se tudi v gozd, kjer so raziskovali drevesne V sklopu skupnega šolskega naravoslovnega dne smo v 3. razredu spoznavali drevesne vrste in grmovnice, različne plodove in opravila v sadovnjaku. Najprej smo si ogledali plodove in jih razvrščali v skupine po določenih kriterijih. Nato smo si naredili sadni napitek in ga z navdušenjem popili. Po malici nas je obiskal gospod Primož Oražem, strokovnjak na področju sadjarstva. Skupaj z nami je odšel do bližnjega sadovnjaka, za katerega vestno skrbi gospa Bojana Božič. Ogledali smo si različne vrste dreves in grmovnic. Izvedeli smo nekaj novega o obrezovanju, upogibanju vej in o boleznih dreves. Veseli smo bili tudi pogostitve, ki nam jo je na koncu pripravila gospa Bojana. Preživeli smo čudovit dan na zraku in se naučili veliko novega. Tekst in foto: učiteljica Damjana Ožbolt Raziskujemo Bloško jezero. vrste. Na prehodu proti telovadnici so učenci na tleh z lepilnim trakom označili območje za igro ristanc. Učenci 7. in 8. razreda smo skupaj obiskali Volčje jezero. Učenci 7. raz- reda so s pomočjo okoliških rastlin ponovili razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami. Učenci 8. razreda pa so raziskovali kakovost vode v jezeru. Analiza je pokazala, da je voda za plavanje v redu, ker ne vs- ebuje nitratov, fosfatov, nitritov, amonijaka oziroma so te snovi v do-

Učenci v sadovnjaku 5. razred Na Blokah imamo čudovito naravo in veliko možnosti za učilnico na prostem. Učenci drugega in petega razreda so se skupaj z učiteljicama odločili, da bodo spoznavali gobe. Lep jesenski dan in toplo vreme sta nas zvabila v gozd. Občudovali smo voljenih količinah. Sklenili so, da je voda dobra za plavanje, vendar pa naravo in tople barve, ki so se prelivale po jesenskih listih. Z nami je šel ni pitna. Oba razreda pa sta imela tudi piknik, kjer so se naučili, kako tudi gospod Jože Pavlič, ki je dober pedagog in najboljši poznavalec gob zakuriti ogenj. Spekli so si hrenovke in uživali v različnih igrah. na Blokah. Spoznavali smo drevesne vrste in pestro gozdno podrast. Zvedeli smo, kako se pravilno nabira gobe. Kar nekaj vrst smo jih na- Učenci 9. razreda so se sprehodili po Novi vasi. Prešteli so kozolce v brali in pripravili gobarsko razstavo, ki so si jo ogledali tudi naši starši Novi vasi, ugotovili so, da se je prebivalstvo na Blokah zmanjšalo. Pod- po prireditvi ob občinskem prazniku. prli so shod mladih za podnebno pravičnost – Podnebne spremembe ne poznajo meja. Gospodu Pavliču hvala za pomoč in sodelovanje. Se še priporočamo. Tekst in foto: Alma Kandare, vodja naravoslovnega dne Pavla Ponikvar januar 2020 šola 13

Medgeneracijsko druženje Pohod na Studeno

Tudi letos smo v mesecu oktobru imeli športni dan – pohod. Pred šolo smo se zbrali učenci 2., 3., 4. in 5. razreda, učiteljice in po- hodniki upokojenskega društva. Krenili smo proti Fari, čez Zavod, mimo Pečnika in Piškovca proti Glini. Spremljal nas je tudi lovec, ki je skrbel za našo varnost. Med potjo smo veliko slišali o divjih zvereh in drugih živalih, ki jih lahko srečamo. Večkrat smo se ustavili in pri- jetno kramljali tudi o jadralnem letalstvu, ki je bilo prav na tem koncu naše planote. Na Glini smo prečkali glavno prometnico in zavili na Stu- deno. Tam smo pomalicali in na igrišču odigrali prijateljsko nogomet- no tekmo. Vračali smo se za vasjo Glina. Čez drn in strn smo prišli v Nemško vas in zavili proti šoli. Medgeneracijsko druženje je bilo zelo prijetno. Hvala vsem pohod- nikom za sodelovanje. Foto: Pavla Ponikvar Pavla Ponikvar, vodja športnega dne Medgeneracijsko druženje na pohodu

ladjico do Kopra in najboljša sladoledarna, saj ponujajo do 40 različnih Šola v naravi – Debeli rtič vrst sladoleda. Bili smo tudi pravi strašni gusarji, ki so se podali na lov za skritim zakladom in v športnih igrah med drugim osvojili prvo Šola v naravi na Debelem rtiču je letos potekala v znamenju lepega vre- mesto. Imeli smo kino pod zvezdami, »Rtič ima talent« in pravi pravca- mena, učenja novih stvari na morskem zraku in nabiranja novega plav- ti odštekani ples. In kar je najpomembneje – med vsemi temi zanimivi- alnega znanja. mi dogodki smo se naučili zelo dobro plavati. Osvojili smo kar pet zlatih Dodobra smo spoznali obmorski svet – merili temperaturo ozračja in delfinov, še več srebrnih in nekaj bronastih. Zadnji dan smo obiskali še vode, iskali školjke in polže, spoznavali obmorsko rastlinje – dišavnice, naš lep Piran in se odpravili proti domu. zelišča, zimzelene rastline in celo fosilna drevesa. Ni nam ušla niti Čestitke vsem plavalcem, ki ste izpopolnili svoje plavalno znanje in matematika in likovna umetnost, kjer smo računali in ustvarili prav dokazali, da se da v teh pičlih petih dneh naučiti zelo veliko. Bravo še simpatične morske kite in ladjice. Če verjamete, smo prečkali tudi mejo enkrat in čestitke prav vsakemu posebej. z italijo. Šli smo do kraja Lazaret in spoznali, kaj pomeni schengen- ska meja in dvojezičnost. V lepem spominu nam bo ostal tudi izlet z Tekst in foto: Maja Brancelj

V Kopru Pozdrav za fotografa

Podelitev delfinčkov Poiščimo gusarski zaklad! 14 šola januar 2020 Drobtinica – humanitarna akcija, ki povezuje

V mesecu oktobru smo z zelo uspešno izvedenim dogodkom ponovno dokazali, da je Drobtinica humanitarna akcija, ki resnično povezuje. Ni nas ustavilo ne slabo vreme ne ohromljen prometni režim in ne ostale ovire, ki so nam prihajale naproti. Odločeni smo bili, da bomo zmogli in da bomo tokrat še boljši. In res je bilo tako. Vse več je oseb, ki aktivno sodelujejo pri pripravi in izvedbi te akcije in vse več je obiskovalcev, ki naš trud s svojo donacijo podpirajo. S tem nam dajejo potrditev, da delamo v pravi smeri, pohvalo za naše delo in motivacijo za nadaljnje delo. Zato se vsakič znova veselimo novih Obiskovalci so imeli na stojnici veliko izbire. priprav v želji, da vam pripravimo še kakšno presenečenje. znanjem, delom in veseljem podprli našo akcijo. To so bili Tanja Žele, Kot že veste, je glavni pobudnik te akcije Območno združenje Rdečega Marija Jakopin, Pia Pakiž, Tina Svetek ter vodstvo KZ Velike Lašče, PE križa Cerknica – Loška dolina – Bloke ter podjetje Mercator, zelo ak- market Nova vas. Iskreno se vam zahvaljujemo za izkazano podporo. tivni pa smo bili tudi vsi zaposleni in učenci OŠ Toneta Šraja Aljoše v Obiskovalci so lahko to dopoldne pridobili informacije tudi o osnov- Novi vasi ter drugi prostovoljci, ki so nas z veseljem obiskali in s svojim nem poteku oživljanja, za katere je poskrbela ga. Mojca Jernejčič. Z nami sta bili tudi vedno nasme- jana in pozitivna prostovoljka, ki nam stoji ob strani že od vsega začetka, ga. Marica Zgonc, ter ga. Nina Jerič. Na koncu se lahko pohvalimo, da smo akcijo izpeljali že osmič zapored in da smo v vseh teh letih uspeli zbrati kar 3.123,38 evra za šolski sklad OŠ Toneta Šraja Aljoše, Nova vas. Naj nas vsi ti uspehi vodijo tudi v prihodnje, da bomo zgled našim potomcem, da se s skupnimi Četrtošolci so celo dopoldne prid- Patrik se je preizkusil v oživljanju Palačinkam se pa res ne moremo močmi zmore marsikaj narediti. no delali. lutke. upreti. Tekst in foto: Ksenija Brus

Samopostrežna malica ki smo jih kupili v okviru projekta ŠPAJZA. V pletenih košarah smo postregli različne vrste bio kruha. Ko je naš šolski župan Ahac Knavs s šolskimi svetniki sklical sejo in Učenci so imeli na voljo kosmiče, ki smo jih postregli v škatlah nanjo povabil vodjo prehrane Jano Benčina, se je porodila ideja, da bi iz pleksi stekla, ki omogočajo lažje jemanje in shranjevanje živil. šolske malice popestrili s samopostrežnimi malicami, ki bi jih imeli nekajkrat na leto. V četrtek 10. oktobra 2019 smo to idejo uresničili. Imeli smo malico z bogato izbiro dobrot, ki so jih učenci z veseljem pojedli in se tudi na- jedli do sitega in še čez. Za postrežbo malice smo uporabili vse izdelke,

Pestra izbira Okusno sadje januar 2020 šola 15 Gibanje je življenje in življenje je gibanje

V letošnjem šolskem letu smo skupaj z udeleženci dogodkov, ki so bili organizirani na naši šoli, prvo leto v sklopu nacionalnega prosto- voljskega projekta Simbioza Giba 2019 skozi gibanje povezali različne generacije od vrtca naprej. S tem projektom želimo ozavestiti pomen zdravega in aktivnega življenja za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih. Tudi pri telovadbi na stolih pritečejo kaplje potu. V mesecu septembru smo se že gibali po gozdu, kjer so petošolci in drugošolci uživali v nabiranju in spoznavanju gob pod vodstvom gosp- oda Jožeta Pavliča. Izvedli smo tudi pohod na Studeno s člani društva upokojencev in s člani lovskega društva. V veliko veselje pa nam je bila tudi tekma v odbojki med učitelji in učenci, ki smo jo izvedli ob tednu otroka. V tednu od 14. do 21. oktobra 2019 smo ponovno gostili člane društva upokojencev Bloke, člane folklorne skupine z Blok, stanovalce iz DE- OS-a v Cerknici, otroke iz vrtca, starše devetošolcev in stare starše prvošolcev. Petošolci pa so se udeležili še dneva odprtih vrat prosto- voljskega gasilskega društva Nova vas. Aktivnosti je bilo res veliko, gibanja in dobre volje pa prav tako. Ves- eli smo bili tako številnega odziva, sodelovanja in pozitivnega odnosa Učenci so z veseljem zaplesali skupaj s člani folklorne skupine. do gibanja. Ob koncu teh strnjenih dogodkov se želimo zahvaliti vsem obiskoval- cem, ki so se odzvali na naše povabilo in se aktivno udeležili organ- iziranih dejavnosti, ter vsem učiteljem, gostiteljem in gostom, ki so de- javnosti omogočili. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje in vabimo vas, da se jih udeležite, ko bodo organizirane. Veselimo se gibanja z vami tudi na prihajajočih srečanjih! Gibanje je življenje in življenje je gibanje - vseh 365 dni v letu!

Tekst in foto: Ksenija Brus Žoga band nam je privabil nasmehe na obraze.

Nekaj dni prej smo s pomočjo kupljenega dehidratorja naredili jabolčni iz banan, jabolk, jagod in druge- čips in ga postregli v posebej oblikovanih steklenih bučah. ga sadja. Za tekočino smo izbrali vodo ali jogurt ali mleko iz bližnje Učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane so med malico s kmetije. pomočjo mešalnika, ki smo ga tudi kupili, pripravili domač smoothie Vse smo postregli v papirnatih lončkih, saj je naš moto MALO PLASTIKE, ČIST PLANET. Učenci so imeli na voljo: • bio kruh (več vrst), domačo marmelado, čokoladni namaz, kosmiče, navihančke, salamo, sir • češnjev paradižnik, jabolka, jabolčni čips, hruške, jagode, ba- nane • toplo mleko iz okoliške kmetije, čaj, vodo Mize so se šibile od dobrot, učenci so uživali v pestri izbiri, vse skupaj pa sta z živahnimi vižami popestrila naša harmonikaša Jan Zgonc in Klara Knavs iz 8. razreda. Tako malico bomo še ponovili, saj smo vsi uživali, še najbolj pa naše brbončice. Okusen napitek Tekst in foto: Alma Kandare 16 šola januar 2020 Projekt Špajza

Letošnje šolsko leto smo se skupaj z lokalno akcijsko skupino LAS Notranjska pridružili projektu ŠPAJZA in pridobili sredstva, ki jih zago- tavlja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Glavne aktivnosti projekta so osredotočene na osveščanju pomena lokalnih živil in hrane ter na pomenu kratkih oskrbovalnih verig. Poleg vključitve šol in učencev v projekt je v načrtu tudi postavitev dveh prodajnih avtomatov v Cerknici in na Rakeku, ki bosta dosto- pna vsem (tudi gibalno oviranim) in bosta omogočila nakup lokalno pridelane, kvalitetne hrane z jasnim izvorom. Postavitev prodajnih av- tomatov bo povezala lokalne ponudnike, prebivalcem in naključnim mimoidočim pa bo omogočila nakup čez cel dan, vse dni v letu. Pečemo palačinke. Na naši šoli smo v okviru tega projekta kupili različne kuhinjske pripomočke, ki jih že pridno uporabljamo. Projekt traja šele en mesec, pa smo že izvedli številne aktivnosti, v katere so vključeni tako otroci iz tere so učenci v vrtcu spekli kruh, palačinke, medenjake. Učenci iz- vrtca kot tudi učenci osnovne šole. Z mešalnikom (blenderjem) priprav- birnega predmeta Sodobna priprava hrane pa so iz sveže zmlete moke ljamo okusne domače sadne napitke. Z dehidratorjem (sušilnikom) so naredili domače rezance. Pri vseh teh kulinaričnih dobrotah pa je bil v si učenci pripravili jabolčni čips in posušili domač kaki. Z aparatom veliko pomoč tudi kuhinjski robot, ki smo ga tudi kupili. Prenosna in- za pripravo domačega jogurta bomo v kratkem popestrili malice. Z dukcijska plošča nam je tudi že večkrat prišla prav, saj smo jo uporabili mlinčkom za žito pripravljamo sveže zmleto polnozrnato moko, iz ka- za kuhanje ognjičeve kreme, doma pripravljenega mila, čaja iz gozdnih sadežev in še in še. Seveda bomo vse te pripomočke uporabljali tudi naprej in k zbir- ki dejavnosti dodali še mnoge druge, ki bodo popestrile marsi- katero razredno uro ali posebno samopostrežno malico, mogoče celo uro pouka ali naravoslov- ni dan. Najbolj uporabni pa bodo za izbirni predmet Sodob- na priprava hrane, saj jih bomo lahko uporabili za kuho in peko najrazličnejših okusnih jedi. Na tak način bomo učence osveščali o posebnem pomenu zdrave domače hrane lokalnega izvora. Foto: Barbara Širaj Foto: Barbara Širaj Foto: Jana Benčina Sušimo sadje. Meljemo moko. Alma Kandare, vodja projekta

Nadarjeni učenci ponovno navdušili

Nike Šega, Urška Anzeljc, Jan Zgonc, Hana Lotrič, Izadora Bajželj, Nik Premerl, Petra Zabukovec, Klara Knavs, Juš Kostajnšek, Lena Lah Majkić, Sanja Vuković in Gaja Čelebič so nadarjeni učenci OŠ Toneta Šraja Ajoše, ki so tudi letošnje šolsko leto pripravili glasbeni program in stanovalcem DEOS-a popestrili eno decembrsko dopoldne. Zaigrali so na različne inštrumente, zapeli, zaplesali in predstavili nekaj zan- imivosti o instrumentih. Nato so se s stanovalci podružili ob družabnih igrah ter z njimi pripravili likovno razstavo. Stanovalci in tamkajšnji zaposleni so bili veseli našega obiska in navdušeni nad izvajalci. Izrazili so željo, da bi se družili tudi v bodoče. Nepozabno doživetje je obogatil tudi obisk kegljišča v Cerknici. Z različnimi igrami so učenci nadgradili lanskoletne izkušnje. Tako bogat program in prijetno počutje je vedno razlog za ponovna srečanja, zato druženje kmalu spet ponovimo, kaj ne. Tekst in foto: Ksenija Brus Še zadnje priprave in nastop se lahko začne. januar 2020 šola 17 Delavnica krema za roke

V sredo, 2. 10. 2019, smo imeli z učenci višje stopnje delavnico. Izdelova- li smo kremo za roke. Delavnico je vodila naša gostja Tina Svetek. Os- novo za kremo smo pripravili skupaj, učenci pa so nato vsak po svoji želji vanjo vmešali eterično olje. Kremo smo nato vlili v lončke. Nekaj lončkov kreme pa smo pripravili za na stojnico v okviru akcije Drobti- nica. Gospe Tini Svetek se zahvaljujemo za sproščeno druženje, mate- rial za izdelavo in za strokovno vodenje delavnice.

Tekst in foto: učiteljica Damjana Ožbolt Mmm, kako diši! Tole pa ni enostavno …

Tradicionalni slovenski zajtrk Delavnica kvačkanja

V petek, 15. 11. 2019, je po vsej Sloveniji kot tudi na naši šoli potekal Tudi v letošnjem šolskem letu na naši šoli poteka delavnica kvačkanja, Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt poudarja pomen rednega in ki se je redno udeležujejo učenke 8. razreda Klara Knavs, Nike Šega in zdravega prehranjevanja, kamor sodi tudi pomembna zdrava nav- Petra Zabukovec. ada, ki jo je dobro osvojiti že v otroštvu, da dan začnemo z zdravim za- Kvačkajo izdelke, ki si jih zamislijo same. Ob vzpodbudah in usmerit- jtrkom. Poseben pomen daje domači, lokalno pridelani hrani sloven- vah svoje delo samoiniciativno nadgrajujejo. Uspešno narejeni izdelki skega porekla. so jim motivacija za iskanje novih idej uporabe kvačkanja. Ure kvačkanja potekajo v sproščenem vzdušju, velikokrat pa jih učenke popestrijo s svojim humorjem in nalezljivim smehom. Izpod njihovih rok nastajajo res čudoviti izdelki. Novost v letošnjem šolskem letu je bila, da smo v mesecu oktobru sodelovali z Medgeneracijskim centrom Bloke v vseslovenski akciji ovi- janja dreves v rožnate pletenine. Izdelke si lahko ogledate na drevesih na parkirišču pred zdravstvenim domom. Mentorica: Damjana Ožbolt, foto: Damjana Ožbolt in avtorice izdelkov

Za zajtrk smo imeli mleko z bližnje kmetije (Kmetija Dušan Premrov). Bloški med, ki sta ga podarila dva domača čebelarja Stanko Car in Rajko Anzeljc, smo poleg slovenskega masla namazali na bio ajdov kruh z orehi, bio črni kruh in bio pirin kruh. Zajtrk pa smo dopolnili z okus- nimi slovenskimi jabolki.

Nike Šega

Učenci pri zajtrku Klara Knavs Domačo lokalno hrano pogosto uživamo med malico in tudi med in maslo ter jabolko jemo večkrat v letu. Je bil pa petek prav poseben dan, saj sta nam naš zajtrk popestrila harmonikaša Jan Zgonc in Klara Knavs iz 8. razreda, ki sta zaigrala razigrano vižo Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka. Mi pa smo zraven glasno zapeli. Tekst in foto: Alma Kandare, vodja projekta Petra Zabukovec 18 šport januar 2020 Novice iz ŠD Extrem

V ŠD Extrem smo že pošteno za- udeležili v novembru, trenirajo korakali v jesenski del futsal se- in pripravljajo pa se v Sodražici, zone. Vsi naši igralci in trenerji Ribnici, Loškem Potoku, na Blok- vseh starostnih kategorij so polno ah in v Loški dolini. Kot pripra- zasedeni – med tednom s tren- vo na tekmovanja so selekcije U9 ingi, ob vikendih pa z domačimi in U11 odigrale nekaj medsebo- tekmami in gostovanji. jnih prijateljskih turnirjev, enega tudi v dvorani Bloški smučar v Novi vasi. Na turnirjih so igralci lani Č – U15 izkusili prve tekmovalne korake Člani ŠD Extrem so v 2. SFL na- in začutili tekmovalni duh. Ni daljevali z ligaškimi tekmovan- jim šlo slabo, videli smo kar nekaj ji, vmes pa tudi uspešno nasto- potez, ki so spominjale na odraslo pali v Pokalu MNZ Ljubljana in igro. Mlajši (U6 in U7) pridno in se uvrstili v osmino finala Poka- vztrajno pridobivajo prva znan- la Terme Olimia. V petek, 25. 10. ja in osnove igre z žogo. Tudi za 2019, so odigrali tekmo 6. kroga njih smo organizirali prijateljske 2. SFL proti ekipi FK Kebelj v dvo- turnirje, zadnji je bil organiziran Ekipa U7 na Blokah, trener Ivan Poje rani Bloški smučar v Novi vasi v mesecu novembru v Loškem in zmagali z rezultatom 2 : 1. V Potoku. društvu načrtujemo, da bomo tudi v spomladanskem delu se- zone gostili naše tekmece na tek- mah v Novi vasi in s tem prebival- cem omogočili ogled in spreml- janje kvalitetnih športnih dogod- kov. V letošnji futsal sezoni so v članski ekipi ŠD Extrem nasledn- ji igralci z Blok: kapetan Blaž Rot, Teotim Hiti, Erik Knavs in Jaka Milavec. Blaž Rot se je v letošnji Igralci ŠD Extrem na sezoni pridružil tudi ekipi naših izbirnih treningih in trenerjev in vodi selekciji U13 in U19. v reprezentanci V starostni kategoriji U19 v V začetku novembra so v Športni dvorani v Sodražici potekali iz- delu Zahod so vse ekipe izjem- Ekipi U9 in U11 na Blokah, trener Ivan Poje no močne, fantje so na vseh tek- birni treningi v starostnih kate- mah dokazali, da se znajo bo- gorijah U15 in U17 na zahodu. Iz riti, zmanjkalo jim je le kanček ŠD Extrem so bili na izbirne tre- športne sreče. Ekipa U17 je tre- ninge vabljeni: nutno najvišje uvrščena ekipa iz iz U15: Vid Kranjc, Patrik Koren- našega društva, saj po sedmih od- jak in Aljaž Lovrenčič, igranih krogih v času pisanja tega prispevka zaseda 1. mesto. Ekipa iz U17: Kristjan Mohar, Andraž U15 tekmuje v kategoriji močnih Gregorič in Nik Ambrožič (gol- in kvalitetnih ekip, v mesecu no- man). vembru pa se je okrepila z novi- Prvi vikend v novembru se je v mi člani. Kapetan ekipe U15 je v Kidričevem zbrala reprezentan- letošnjem letu Patrik Korenjak, ki ca Slovenije U19 v futsalu. Dokaz, prihaja iz Nove vasi. da je naše delo kakovostno in da dobro delamo z mladimi, je Mlajše selekcije vpoklic naših igralcev v sloven- V U13 za ŠD Extrem tekmuje- sko reprezentanco v futsalu kat- jo predvsem mlajši tekmovalci egorije U19. Iz ŠD Extrem sta bila – vhodni letniki. Z njihovo igro v vpoklicana igralca Žan Janež in in nastopom smo v društvu za- Miha Car, vratar Urban Šilc pa dovoljni. Igralci Extremove šole je na čakanju. Vsem v društvu iskreno čestitamo, ponosni smo starostne kategorije U9 in U11 Ekipa U13 s trenerjem Blažem Rotom so se prvih uradnih tekmovanj na njih! januar 2020 šport 19 PGSi Slovenija 2019

Prizor iz članske tekme na Blokah

Aktualno Z obveščanjem širše javnosti preko medijev, plakatov in obvestil preko družbenih omrežij (Facebook, Instagram) o članskih in mladin- skih tekmovanjih vabimo k navijanju in spod- bujanju naših ekip v vseh starostnih katego- rijah in k futsalu nasploh čim večje število navijačev in simpatizerjev. V veliko pomoč Med 30. aprilom in 5. majem letos je potekal jah. Mi smo s futsal ekipo Želimelj tekmovali ste nam pri tem starši in skrbniki naših ig- PGSi. Kratica PGSi izhaja iz imena mednarodne v malem nogometu na umetni travi. ralcev. Zato vas vabimo, da spremljate svoje zveze Polisportive Giovanili Salesiane Inter- Na igrah je nastopilo in se pomerilo več kot otroke na tekmovanjih in navijate zanje, saj national, ki kot krovna organizacija bdi že 30 1300 mladih iz vse Evrope. V futsalu se je vključenost staršev v otrokovo športno de- leti nad organizacijo Mednarodnih salezijan- pomerilo 24 ekip iz 14 držav. Našega nastopa javnost krepi njegovo samozavest in samo- skih iger mladih. Le-te vsako leto gostujejo v na mednarodnih igrah pa ne bi bilo, če ne bi podobo ter prinaša številne pozitivne učinke drugi državi članici te zveze. In letos je bila na imeli sponzorjev. In med najpomembnejšimi k zdravemu in skladnemu razvoju otrok. vrsti Slovenija. Bistvo Mednarodnih salezijan- je bil Fragmat. Hvala, da ste mi z vašim prispe- Je pa to tudi priložnost za koristno skupno skih iger mladih je športno tekmovanje. Tek- vkom omogočili nepozabno izkušnjo. preživljanje prostega časa. muje se v 4 različnih športnih panogah ter po spolu ločeno v dveh starostnih kategori- Lenart Ponikvar Hkrati pa igralce, starše in vse občane tudi va- bimo, da si ob petkih zvečer ogledate tekme naših članov v domači dvorani v Sodražici ali v dvorani Bloški smučar v Novi vasi in zanje skupaj z nami stiskate pesti. Veseli bomo tudi novih članov v naši pomožni ekipi za pripravo tekme (redarji, časomerilci, zapisnikarji, medicinsko osebje, ostalo pomožno osebje). Interesenti se lahko na nas obrnete v času tekem, treningov ali pa nas kontaktirate na [email protected] oziroma na GSM 041/831-722.

Vabilo dekletom V mesecu novembru smo pričeli z vadbo futsala za dekleta. Na prvi vadbi se nam je pridružilo 19 deklet iz sodraške in okoliških občin, kar dokazuje, da je ekipni šport za dekleta zaželjen in v lokalnem okolju pogrešan.Vadbi se je mogoče pridružiti tudi naknadno, treningi potekajo vsako soboto v športni dvorani Sodražica od 10.00 do 11.30. Tekst: N.A., foto: ŠD Extrem 20 študent naj bo | društvene strani januar 2020 Klara Kostajnšek je Upokojenke postala doktorica znanosti so se s svojimi

Klara Kostajnšek z Lovranovega je 22. 11. 2019 na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku izdelki za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z na- slovom Razvoj modela za napovedovanje predstavile ultravijoličnih zaščitnih lastnosti tkanin in tako postala doktorica znanosti. na razstavi Njeno raziskovalno delo zajema področje tek- stilne tehnologije, v sklopu katerega je pod- robno preučevala razvoj načrtovanja tkanin ročnih del ter napovedovanje zaščitnih lastnosti tkanin pred UV sevanjem, še preden so le-te izdela- ne. v Logatcu Dodana vrednost izsledkov doktorske disert- acije je kompleksna raziskava določanja para- metrov UV sevanja skozi preje. Doktorandka Vsako življenjsko obdobje prinaša določene je razširila teorijo faktorja kritja, razvila način naloge in obveznosti – najprej šola in priprave vzorcev, primeren za vse materiale, izobraževanje, potem služba in družinske ob- dokazala temeljne zakonitosti pri prodiran- veznosti, le malo časa ostane za stvari, ob kat- ju UV žarkov skozi eno in dve plasti tkanin, erih bi se sprostili. razvila metodo za določanje koeficientov od- Ko pa se izteče delovni čas in pride čas upoko- pred UV sevanjem ter za razširjeno verzijo na- boja, prepustnosti in absorpcije posameznih jitve, je čas, v katerem se lažje posvetimo sam- loge dobila tudi že fakultetno Prešernovo na- materialov in postavila matematičen model emu sebi in odkrijemo aktivnosti, ki so nam grado. Po vpisu na doktorski študij Tekstilst- za napovedovanje zaščitnih lastnosti tkanin všeč in nas sproščajo, vendar so bile v obdobju va, grafike in tekstilnega oblikovanja – smer pred UV sevanjem. Postavljen matematični službe kar malo zapostavljene. model predstavlja enega izmed originalnih tekstilstvo je bila dve leti kasneje izvoljena v prispevkov k znanosti, ki se ga lahko uporabi pedagoški naziv asistent s področja Tekstilst- Planinarjenje in pohodi, spoznavanje novih za večino enoslojnih tkanin iz skoraj vseh vrst va in se leto kasneje tudi zaposlila na omenje- dežel, kolesarstvo, plesi in družabna srečanja, materialov, v kolikor so znani koeficienti od- nem delovnem mestu. boja, prepustnosti in absorpcije. V literaturi Klara je poleg Petre in mene tretja v naši tovrstnih podatkov ni, zato je način ugotavl- družini, ki je dosegla najvišji akademski janja teh koeficientov dodaten prispevek zna- naziv – doktorat. Vse tri se zavedamo, da je nosti na tem področju. delo, odrekanje in volja, potrebna za vztra- janje, ki vodi do tako vsakdanjih »manjših« Aplikativnost rezultatov se kaže v možnosti kot »večjih« dosežkov, odraz naših staršev praktične uporabe za namen izdelave – ta sta s svojim zgledom, pridnimi rokami zaščitnih oblačil in drugih zaščitnih tekstilnih ter neizpodbitno in neomajno voljo vseskozi izdelkov. Problematika zaščite pred UV sevan- dokazovala, da je v življenju marsikaj mogoče. jem je zaradi podnebnih sprememb izjemnega Na tem mestu se jima še enkrat iskreno zah- pomena, zato rezultati raziskave izkazujejo še valjujemo za vse, kar sta nam dala in nas toliko večjo težo. naučila! Rezultate svojega dela s področja zaščite pred Za dosego cilja je bilo potrebnega veliko UV sevanjem je v soavtorstvu predstavila v žrtvovanja, vendar vsak uspešen zaključek treh izvirnih znanstvenih člankih, pri katerih prinese zadovoljstvo, pravi Klara. Brez je bila dvakrat prva avtorica. Svoje raziskave Juševega potrpljenja in poslušnosti, brez pod- je predstavila tudi v šestih mednarodnih pore celotne družine ter brez vzpodbude pri- konferenčnih prispevkih. Poleg navedene- jateljev to ne bi bilo mogoče. Klara se zah- ga je doktorandka v soavtorstvu na področju valjuje vsakemu, ki je na kakršenkoli način tekstilstva objavila še štiri izvirne znanst- prispeval svoj del in z njo doživljal to razisko- vene članke, ki pričajo o njeni strokovnosti in valno potovanje. znanstvenih dosežkih. Z največjim ponosom tudi ob tej priložnosti S področjem zaščite tkanin pred UV sevan- izrekam sestrici dr. Klari Kostajnšek iskrene jem se Klara ukvarja sicer že več kot deset čestitke in želim veliko uspehov pri njenem let. Univerzitetni študijski program tekstilst- nadaljnjem raziskovalnem delu! va in grafične tehnologije – smer tekstilstvo je zaključila s temo povezano z zaščito tkanin Vesna Zalar Serjun januar 2020 društvene strani 21 ročna dela … za vse to do sedaj ni bilo časa. DU Logatec je v letošnji jeseni organiziralo Fantje in dekleta iz VDC razstavo ročnih in likovnih del in povabilo tudi notranjska društva k sodelovanju. V skupini ročnih del smo se odločili, da se Cerknica razstavljali v knjižnici predstavimo tudi z našimi izdelki, ki smo jih ustvarjali med letom. V Enoti Ivana Čampa Nova vas so dekleta in Fantje in dekleta so pod vodstvom svojih fantje iz VDC Postojna Enota Cerknica pri- mentoric s svojim nastopom poskrbeli tudi za Prostor, ki so ga namenili našemu društvu, je pravili razstavo svojih izdelkov. Na ogled so bogat kulturni program. Magda in Simon sta bil bistveno premajhen, da bi na ogled post- postavili slike različnih likovnih tehnik in zaigrala na harmoniko, mešani pevski zbor avili vse stvaritve. motivov: jesen, Ivan Cankar, pust, portrete fantov in deklet je zapel narodne pesmi, upri- V dvorani, kjer je potekala razstava, je bilo … Slikali so na panjske končnice, izdelova- zorili so odlomke iz Kekca. ogromno lepote: cvetje v različnih tehni- li lutke, klekljali, ustvarjali različne glinene Tekst in foto Martina Zakrajšek kah – kvačkanje, vezenje, gubanje ob uporabi izdelke, voščilnice in celo nakit. različnega odpadnega materiala; šopki cvetja na slikarskem platnu … Na mizah so se bohotili prti z idrijsko čipko in rešelje prtički v različnih barvah, velikostih Vrtec na pravljični urici in obliki. Pletenine: od jop do nogavic, šalov in brez- rokavnikov za otroke in odrasle … v knjižnici Tudi šivanje nam ni tuje, saj smo razstavili Otroci iz vrtca Nova vas večkrat obiščejo Najmlajši vrtičkarji so na pravljični urici predpasnike in vrečke iz blaga. knjižnico. Tokrat jim je knjižničarka Martina poslušali o konju Horaciju. V strahu, da ga bo Veliko truda je bilo vloženenega tudi v izdelo- pripravila pravljično urico. Otroci iz skupin kmet prodal, je Horacij iskal skrivališče pov- vanje vizitk iz različnega materiala in v Murni, Mravljice in Čebele so poslušali prav- sod po kmetiji, nato pa je ves vesel spoznal, različnih tehnikah. ljico o putki, ki je sama posejala pšenico, sama da mu je kmet pripeljal le prijateljico – mlado oplela njivo, sama pšenico požela, jo odnesla kobilo. Knjižničarka jim je povedala tudi prav- Ne samo mize z ročnimi deli, tudi miza s v mlin, sama spekla kruh … mačka, račka in ljico o medvedu, katerega otroci ne hodijo v kulinaričnimi dobrotami je prijetno dišala. pes ji niso hoteli pomagati. Skozi pravljico o vrtec, zato medved za svoje mladiče išče pes- Tako smo ob zaključku razstave še malo pok- miškah so spoznali, da piškoti ne zrastejo na tunjo, da bi popazila nanje, medtem ko on v lepetali, si izmenjali nekaj izdelkov in izkušenj drevesu, ampak nastanejo iz pšenice, ki jo gozdu napravlja drva … ter napotkov za lažje izdelovanje le-teh. je treba najprej posejati, jo požeti, zmleti in Tekst in foto Martina Zakrajšek Ivica Šega zamesiti testo, iz katerega spečemo piškote.

Evforija v novovaški knjižnici

Petra Vladimirov je v novovaški knjižnici je, soočanje in spopadanje s telesno bolečino predstavila svojo knjigo Evforija. Avtorica in mejami psihofizičnega. Spopadanje z knjige, psihologinja in sociologinja, je zapos- žulji in poškodbami. Premagovanje samega lena v Vzgojnem zavodu Kranj kot vzgojitelji- sebe, ko ti zmanjkuje motivacije in moči in ca otrok z motnjami vedenja in čustvovanja. na koncu samopotrditev ob premagani poti. Leta 2017 se je z Žano Andreeevo udeležila Ev- Knjiga Evforija je tekaška zgodba in obenem forije, 233-kilometrske tekaške preizkušnje zgodba o mladostnikih in o sleherniku, ki se prek andorskih Pirenejev. Zaradi zloma noge na svojih poteh srečuje s preseganjem svojih je tekmo zaključila predčasno. Takoj nasled- meja, v cilju pa je nagrajen z občutki izpol- nje leto sta se vrnili, da poravnata račune. njenosti in evforije ob opravljenem presežku. Le dva tedna po vrnitvi z ene najtežjih Dogajanje prehaja iz zgodbe v zgodbo, ki na- gorskotekaških preizkušenj je že petič popel- posled postane ena sama: korak za korakom jala mladostnike Vzgojnega zavoda Kranj na vsak zmore vse in vsak ima svojo zgodbo. tradicionalno pešpot od Kranja do Pirana. Avtorica je knjigo napisala tudi zato, da otroke Pot Alpe-Adria, od Kranja do Pirana, čez hribe in mladostnike Vzgojnega zavoda izpostavi v in doline je dolga 171 km. Na šestdnevnem pozitivni luči. Družba ima do teh otrok in mla- pohodu mladostniki večkrat zgubijo voljo dostnikov še vedno stereotipe in predsodke, oz. motivacijo, da bi nadaljevali pot, in obu- pogosto so prezrti in postavljeni na rob in o pajo. In takrat moraš biti še posebej močan njih se največkrat širijo slabe zgodbe, prem- in vztrajen, da deluješ na njih vzpodbud- alokrat pa dobre, oz. jih družba hitro pozabi no za nadaljevanje poti. Tudi sama je na ali spregleda. poti v andorskih Pirenejih doživljala po- dobne tegobe in težave na poti, omahovan- Tekst in foto Martina Zakrajšek 22 društvene strani januar 2020 Bogata jesenska bera dogajanja v Zavodu Vrabec Bloke

Tudi letos smo se udeležili Festivala nevlad- nih organizacij LUPA 2019, ki je potekal 11. 9. 2019 na Bregu v prestolnici. Pri naši stojnici se je ustavljalo lepo število obiskovalcev. Z za- nimanjem so prisluhnili našemu živemu nas- topu na Novem trgu, saj sta bila Jože Konda in Nik Premerl s prepletanjem bloške in slov- enske zgodovine ter prihodnosti letalst- va ves čas deležna njihove pozornosti. Našo predstavitev je zaključila Martina Veseljko s praktično vajo o pozitivnem razmišljanju in povabilom na prihajajoče dogodke na Blokah. Na povabilo Društva vojaških pilotov vseh generacij – Sloairforce smo se jim v nedeljo, 15. 9. 2019, pridružili na njihovi stojnici na XII. Festivalu vojaške zgodovine v Pivki. Ponovno sta radovedne obiskovalce očarala Jože Konda in Nik Premerl s svojim poznavanjem letalske zgodovine Blok. Tretjo sredo v oktobru smo v stari osnovni šoli pripravili Posvet o turizmu na podeželju z namenom povezovanja in izmenjave do- brih praks. Vabilu so se odzvali domačini, Festival Pivka, 15. 9. 2019 – Od leve proti desni: Jože Konda, Nik Premerl, Janko Boštjančič, Mar- predstavniki turističnih organizacij iz sos- tina Hribar, Borut Podgoršek ednjih občin, Vlado Kostrevc, predsednik TD Suha krajina, in Dejan Iskra iz RRA Zeleni kras Pivka. S pomočjo opornih točk s podobne- ga posveta v naši občini v letu 2009 smo tudi tokrat zaključili z ugotovitvijo, da smo pre- malo povezani, a s še veliko možnostjo nab- ora konkretnih aktivnosti. Sklenili smo, da se tretjo sredo v januarju ponovno srečamo. Va- bljeni tudi vsi ostali. V torek, 19. 11. 2019, je na OŠ Rakek potekal Bazar društev, ki so ga pripravili skupaj z OŠ Miroslava Vilharja, podružnično šolo s prilago- jenim programom. Z veseljem smo se odzvali njihovemu vabilu. Učencem smo ponudili zl- aganje letal iz papirja in sestavljanje makete Vrabca, ki jo je Vid Hiti, član Rodu Jezerska ščuka Cerknica, sestavil v rekordnem času. Bazar Rakek, 19. 11. 2019 – od leve proti desni: Jože Šparemblek, Vid Hiti, Martina Hribar Stojnico je obogatil še Jože Šparemblek s pri- kazom pirografije in lesoreza. V prijetnem, delovnem vzdušju je čas zelo hitro minil. Spletli smo nove prijateljske vezi in se razšli z obljubo, da se takega druženja še udeležimo. Srečko Gombač, avtor naše lanske razstave Jadralno letalstvo na Blokah, nas je presenetil z novico, da bo poleg svoje razstave ob 110-let- inci prvega poleta Edvarda Rusjana dodal tudi našo. Tako je bila na ogled od 25. do 29. 11. 2019 v Državnem zboru RS. S ponosom smo se trije člani Zavoda udeležili odprtja. Če vas naše delo zanima, vas veseli, se nam lahko pridružite. Tretjo sredo v januarju 2020 bo naše srečanje v stari osnovni šoli (glej napovednik). Toplo vabljeni! Martina Hribar Državni zbor Republike Slovenije, 25. 11. 2019 – od leve proti desni: Bogomil Magajna, Foto: Arhiv Zavoda Vrabec Bloke Aleksander Sekirnik, France Ivančič, Srečko Gombač, Vinko Doles, Martina Hribar januar 2020 društvene strani 23

Čestitke in možno sodelovanje sta izrekla tudi 85 let Jadralne šole Bloke Sonja Stegovec iz Društva slovenskih letalk in Adi Kužnik, predsednik Društva vojaških pilo- tov vseh generacij – Sloairforce. Obenem sta predstavila svoji društvi. Kot je že v navadi, v programu vsakič pred- stavimo dve zgodovinski osebi, za kateri izdamo osebni poštni znamki in razgledn- ici. Tokrat je tekla beseda o že predvojnih pi- lotih, o Milanu Borišku, ki ga je predstavil nje- gov sin, Milan Likovnik, in Radu Hribarju, kat- erega izčrpno zgodovino nam je podal njegov nečak Peter Hribar. Zaradi časovne stiske vse pripravljeno gradi- vo ni prišlo na vrsto, zato bo na željo obisko-

Foto: Daniel Divjak valcev ponovna predstavitev 10. 10. 2020, ki jo Fara, 5. 10. 2019 – 85 let Jadralne šole Bloke bo vodil Peter Hribar. Za konec nam je Benjamin Ličer Benđo opisal Že tradicionalno jesensko srečanje ljubiteljev naš novi župnik. Kasneje sta jih nagovorila priprave in potek njegovega že četrtega pole- jadralnega letalstva je potekalo prvo soboto v France Škrabec, častni občan občine Bloke, ta pod solkanskim mostom in zgodbo, kako oktobru v župnijski dvorani pri Fari. AK Posto- in Jože Čuden, podpredsednik Letalske zveze sta z očetom poslednje letalo Vrabec na Blok- jna in Nejc Faganelj iz Vrtojbe sta ga polepšala Slovenije ter urednik revije TIM. Urednik nam ah uspešno rešila pred uničenjem. Tako ga s preletom letal. je prinesel večje število izvodov revije z željo, zdaj lahko občudujemo pod stropom letališča da bloško mladež motiviramo za modelarstvo. Brnik, kamor sta ga s pomočjo prijateljev us- Zbrane obiskovalce v dvorani sta najprej Našemu zavodu je zaželel uspešno začrtano pela namestiti. pozdravila člana Zavoda, Martina Hrib- pot z obljubo, da nam bodo tudi iz prestolnice ar in Edvard Lorencon, ter Simon Virant, priskočili na pomoč. Martina Hribar 24 društvene strani januar 2020 Potepanje prostovoljcev V ZŠAM Cerknica Rdečega križa po Bloški planoti smo bili aktivni tudi v jesenskem času

V ZŠAM Cerknica smo bili aktivni tudi v jesen- skem času. V novembru, takoj po krompirje- vih počitnicah smo od 4. do 8. 11. prostovolj- ci opravili drugi del varovanja otrok v prome- tu. »Šolsko prometno službo,« ki jo v sodelo- vanju z AVP – Agencijo za varnost v cest- nem prometu, in ZZŠAM – Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije izva- ja tudi naše združenje. Pred osnovno šolo v Cerknici in na Rakeku smo kontrolirali in opo- zarjali udeležence šolske prometne poti na privezanost otrok v osebnih avtomobilih in avtobusih. V tej akciji smo opravili 98 prosto- voljnih ur in prevozili 213 km. Tretji teden v novembru – 15. 9. 2019, smo v občinah Cerknica, Loška dolina in Bloke or- ganizirali prireditev ob svetovnegem dnevu Srečanje prostovoljcev Rdečega križa spomina na žrtve prometnih nesreč. Ob 17. smo zapeljali tako, da s pohodom skrbi- uri smo se v vseh treh občinah zbrali učenci mo za svoje zdravje in spoznavamo naše osnovnih šol, ki so sodelovali s kratkim kul- kraje in okolico. Ob tem klepetamo, se ve- turnim programom, župani, predstavni- liko pogovarjamo, si izmenjavamo infor- ki policije, starši otrok in naključni občani. macije in rešimo marsikateri problem, Predsednik ZŠAM Cerknica je v kratkem na- ki se tiče organizacije in socialne stiske. govoru spomnil na pomen spomina na žrtve Tako smo se na lep sončen dan maja zbra- prometnih nesreč in predstavil statistiko li pred Bloškim jezerom in se odpravili po bližnjih poljih in bloških vaseh. Med potjo smo ocenjevali urejenost njiv, vrtove, rože na in ob hišah, si ogledali, kako občina skrbno ureja poti in ceste ter po enourni hoji opravili krog nazaj do jezera, kjer smo se okrepčali in posladkali s sladoledom. Polni novih doživetij in energije smo se razšli in si obljubili, da se bomo vrnili v bloške kraje in naravo. Nina Jerič

Ustvarjamo s papirjem

Tudi letos se je kar veliko učencev odločilo za neobvezni izbirni predmet Tehnika, da se pre- izkusijo v ustvarjanju z različnimi materiali. Najprej so se spopadli s papirjem. Rezali so, lepili, se trudili in na koncu je nastalo veliko lepih stvari. Izpod spretnih prstkov so nastale izvirne obešanke za na kljuke vrat in čudovite darilne škatlice, ki bi se prav lahko znašle na policah prodajaln z unikatnimi darili. Vsaj nekatere bi radi v sliki podelili tudi z vami, da vidite, kako spretni so vaši otroci, vnuki, pri- jatelji …

Počitek ob jezeru Anica Sterle januar 2020 društvene strani 25 Čistilni akciji na Rimskem zidu (Claustra Alpium Iuliarum)

nesreč pri nas in v Evropi. V soboto 16. 11. 2019 pa smo se člani združenja udeležili strokovne ekskurzije v Tehnični muzej v Bistro. Ob obisku nas je vodič na- jprej popeljal k zbirki avtomobilov, čudoviti zbirki starih traktorjev, delovnih strojev, koles, koles z motorjem in ostale tehnike, ki jo ponuja muzej. Tu je resnično zbranih toliko zanimivih predmetov iz različnih področij življenja, da smo se kar težko poslovili. Na Verdu nas je sprejel predsednik ZŠAM Vrhni- ka in nam razkazal gasilni dom s specialnimi vozili za reševanje nesreč z izlitjem nevarnih tekočin. Po ogledu pa smo odšli na družabno srečanje v gostilno Kranjc na Vrhniki, kjer smo se srečali s predstavniki Notranjsko-pri- morske regije. Ugotovili smo, da takih srečanj manjka. Drugo leto pa nameravamo obiskati muzej vojaške zgodovine v Pivki. Franci Lužar, predsednik ZŠAM Cerknica Turistično društvo Bloke je skupaj z Zavo- bil tu nekdaj postavljen stolp. dom za varstvo kulturne dediščine Slovenije V novembru pa smo akcijo ponovili na lokaciji in Občino Bloke letos organiziralo dve čistilni pod vasjo Benete, kjer so arheologi v lanskem akciji na trasi Rimskega zidu. Oktobra smo se letu rekonstruirali podnožje stolpa. Počistili odpravili na Taboršče, to je hrib med Benet- smo odpadlo listje, pregrabili teren in očistili ami in Runarskim, kjer je nekdaj stal stražni grmovje po ruševinah zidu v dolžini skoraj stolp. Ruševine so bile močno zaraščene z gr- enega kilometra. V prihodnosti bomo verjet- movjem in veliko je bilo starega vejevja. S no uredili tudi pohodno pot, ki bo povezova- soglasjem lastnika zemljišča Karla Modeca la dele Rimskega zidu in ostale turistične zan- smo odstranili grmičevje in obrezali drevje imivosti na tem delu naše občine. ter počistili odpadlo listje, tako da sedaj vsak- do, ki pride na to lokacijo, hitro ugotovi, da je Zapisal Matej Pakiž

Izdelki učencev 4., 5. in 6. razreda pri neobveznem predmetu Tehnika. 26 svet in ljudje januar 2020 Z novo reševalno opremo in defibrilatorjem za varnejši jutri vseh

Zavarovalnica Triglav v tradicionalni novoletni preventivni akciji pomaga Občini Bloke in TD Brest.

Ko šteje vsaka sekunda Ker je pot reševalcev do prebival- cev Brestovice pri Komnu precej dolga, v primerih morebitne- ga zastoja srca celo predolga, so si v kraški vasici, ki leži na sk- rajnem zahodnem robu občine Komen, tik ob meji z Italijo, že nekaj časa prizadevali za post- avitev defibrilatorja. »V vasi nas je 185 prebivalcev, večina je že v zrelih letih. Od urgentne zdravst- vene postaje v Sežani, kamor up- ravno sodimo, smo oddaljeni več kot 30 kilometrov oziroma vsaj 35 minut vožnje, s čimer smo od reševalne postaje najbolj oddalje- no naselje. Defibrilator bo zato v nujnem primeru komurkoli med nami bistveno izboljšal možnosti preživetja,« je pomen nove pri- dobitve za kraj orisal predsednik Turističnega društva Brest Stane Švigelj. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo Jože Celin, direktor Območne enote Postojna Zavarovalnice Triglav, je ček simbolično predal županu Občine električnega sunka lahko srce Bloke Jožetu Dolesu. ponovno požene in s tem reši življenje, seveda ob sočasni ročni masaži srca in umetnem dihan- Postojna, 5. december 2019 – Za- Komnu, kjer bo po novem stal defi- elementarnih nesrečah, ki skrbi ju. Njegova uporaba je varna in varovalnica Triglav z novolet- brilator. »Vodilo in poslanstvo Za- za 45 naselij na tamkajšnjem enostavna, torej ga lahko upora- no akcijo Za boljši jutri že šesto varovalnice Triglav je ustvarjanje območju. Delovanje te enote pa blja prav vsak. leto podpira preventivne pro- varnejše prihodnosti za vse gen- je tesno povezano z nenehnim jekte po vsej Sloveniji. Postojn- eracije, zato podpiramo projekte, posodabljanjem opreme za zago- ska območna enota zavaroval- ki imajo dolgoročni učinek in pr- tavljanje pravočasne in strok- Šesto leto akcije nice je letos moči za dober namen ipomorejo k izboljšanju življenja ovne prve pomoči. Da bodo Za boljši jutri združila z Občino Bloke oziro- v lokalnih skupnostih,« je pov- lahko pri svojem delu odslej še ma tamkajšnjo Civilno zaščito edal Jože Celin, direktor Območne učinkovitejši, jim je na pomoč pri V zadnjih petih letih je Zavarov- in Turističnim društvom Brest. enote Postojna Zavarovalnice nakupu nove reševalne opreme alnica Triglav pod okriljem akci- V prvi bodo finančno podpo- Triglav, ki je v zadnjih letih v sk- priskočila Zavarovalnica Triglav. je Za boljši jutri podprla skoraj ro izkoristili za nakup nove lopu novoletne akcije poleg pod- 130 preventivnih projektov po »S kardiološkim stolom bo reševalne opreme, v drugem pa pore delovanja gasilcev pomagala vsej Sloveniji, medtem ko jih bo omogočen lažji, predvsem se bodo razveselili defibrilatorja, širiti tudi mrežo javno dostopnih letos še nekaj manj kot 30. V pre- pa za ponesrečence varnejši s katerim bodo povečali možnosti avtomatskih defibrilatorjev. teklih letih je pomagala številnim prenos iz objekta v primeru preživetja tamkajšnjih prebival- gasilskim društvom po državi, nesreče ali bolezni. Z reanimaci- cev ob morebitnih zastojih srca. sofinancirala nakup defibrila- Na pomoč za večjo jskim kovčkom pa bodo pripad- torjev, ultrazvočnega aparata in V največji slovenski zavarovalni- niki civilne zaščite lahko bolj varnost prebivalcev EKG-aparata ter podprla številne ci želijo tako pomagati približno strokovno nudili prvo pomoč druge projekte na področju V občini Bloke imajo v sklopu civ- 1.700 prebivalcem, za katere skr- ponesrečencem do prihoda zdravstva, civilne zaščite, pop- ilne zaščite organizirano enoto bijo člani Civilne zaščite bloške reševalcev,« se je nove opreme lavne in prometne varnosti ter prve pomoči za potrebe reševanja občine oziroma vsem tistim, za civilno zaščito razveselil Jože razvoja in varnosti otrok. ki živijo v vasici Brestovica pri in pomoči ob naravnih ter drugih Doles, župan občine Bloke. januar 2020 svet in ljudje 27

Devetdesetletnik Ivan Zakrajšček od Svetega Duha

30. oktobra letos je visoki življenjski jubilej vlila poguma, češ, saj bo šlo. Tako se je leta 1960 praznoval Ivan Zakrajšček iz Svetega Duha. s poroko Ivana in Marice pričela pisati njuna Iz generacije, rojene leta 1929, je edini, ki zgodba ljubezni, medsebojnega spoštovanja in je dočakal tako visoko starost. Mrakobnost pomoči, ki traja še danes. Ivan in Marica imata poznojesenskega večera je razsvetlila prijet- sina Antona, ki živi doma, in hčerko Martino, no razsvetljena domačija Matičevih, pri ka- ki je skrbno pripravila očetovo praznovanje. terih so slavili ob polni mizi v družabnem ozračju zbranih sorodnikov. Povedo nam, da se ob večjih praznikih sorodniki radi vračajo Ivan je bil sprva zaposlen pri Zadrugi, ki se je v domačo hišo, včasih sta jih bili polni kuhinja združila s Perutnino Pivko, za katero je delal in »hiša«. kot vzdrževalec. Doda, da je bila v Jugoslaviji Pivka dobro stoječe podjetje, ki je imela precej Ivan prihaja iz družine osmih otrok, danes so obratov po Notranjskem in Primorskem. Še živi še trije. Njegovo otroštvo je zaznamova- Z ženo Marico pravi, da ste spoznala po nekaj let po upokojitvi so imeli doma živino, la vojna z vsemi preizkušnjami, ki jih tak čas naključju. Odpravil se je v Velike Lašče, šel vendar pa so živinorejo opustili. Danes gre rad prinese. Spomini slavljenca so se vračali v tiste je po glavni poti, kar opazi, da gre po bližnji pogledat ven, če je lepo vreme, po opravkih se čase z neverjetno natančnostjo in živostjo. stezi mlado, lepo dekle. Pa je stopil hitreje, da odpelje v Novo vas, rad pa tudi kaj prebere. Bilo je na praznik svetega Petra in Pavla, ned- bi jo došel. Zvedel je, da je s Polzelovega, pa Poleg Bloškega koraka redno prebira še Ned- eljskega popoldneva leta 1942, ko so se po ko- je malo povprašal po njej. Potem se je zme- eljski dnevnik, da je na tekočem z vsem, kar se silu fantje z vasi zbrali, da bi se kaj pomenili, nil s prijateljem, da bosta šla skupaj do nje, pa dogaja doma in po svetu. otroci so se šli ven igrat. Prihrumela so itali- mu bo pomagal, kaj vprašal. Res sta se oglasi- Iskrene čestitke in veliko zdravja želim v janska letala in bombardirala vas, saj jim je la pri Oblakovih doma, vendar mu prijatelj ni imenu Bloškega koraka. nekdo izdal, da naj bi bil pri Svetem Duhu par- kaj dosti pomagal, se je moral kar sam znajti. tizanski sestanek. Brat Jože je reševal domačo Maričina sestra mu je pokimala in mu s tem Katja Lah Majkić živino, rešil pa je tudi šivalni stroj, kupljen za sestro Ančko. Tudi Žigcovo mamo je rešil in jo odnesel pod hruško. Vse, kar so vaščani zmogli rešiti, so znesli v duhovsko cerkev, pa so Italijani še od tam kaj vzeli. Spomni se italijanskih letakov, ki so zago- tavljali, da se tistemu, ki ni nič kriv, ne bo nič zgodilo, zato naj vsak počaka doma. Itali- jani so nič hudega sluteče in ničesar krive fante pobrali z domov pri Svetem Duhu in jih odpeljali v Kramplje. Od Matičevih so odpel- jali brata Jožeta in Karla. Po poti so jih zmer- jali z banditi, komunisti. Matičev Karl jim je pokazal rožni venec, pa so ga izpustili. Brata Jožeta, še dva soseda od Svetega Duha in dva iz Krampelj so odpeljali in pobili v jami nad Kotlom. Zaradi uničenja po bombardiranju je šla družina pozimi v Velike Bloke k sorodnikom Ulčarjevim. Pri njih so živeli pet let, dokler si niso obnovili doma. Ivan se spominja, kako je z bratom Lojzetom in sestro Ančko zgodaj zjutraj vstajal, da so šli z Blok kosit k Svetemu Duhu. Ob sedmih zjutraj so jim prinesli zajtrk – riž, ki so ga dobili na karte. Doda, da ga še danes ne mara, a takrat drugega ni bilo. Trdo je bilo treba delati, da so si obnovili domačijo, poprijeti za vsako delo in pomagati drugim. Poleg težkih spominov, povezanih s trpljen- jem, pa je bilo po starem tudi lepo. Otroštvo so preživeli ob petrolejkah, se ob večerih ve- liko pogovarjali in si pravili strašne zgodbe. Pa smisel za humor, ki so ga imeli pri Matičevih, Slavljenca sva obiskali Katja Lah Majkić in Marica Zgonc, ki je prinesla darilo v imenu Rdečega jim je marsikdaj polepšal dan. križa, območno združenje Cerknica-Loška dolina-Bloke. 28 svet in ljudje januar 2020 Breda in Tomaž Polona in Rok

V mesecu ljubezni sta se poročila V krogu njima najdražjih sta tako Bločan Tomaž Žnidaršič iz Nove 18. maja na manjši civilni poroki vasi in Breda Vidovič iz Zavrča, ki dala pečat svoji ljubezni. Poroka zase pravi, da je pristna in ponos- je bila majhna, vendar mogoče na Haložanka. prav zaradi tega še toliko lepša, saj je vse potekalo spontano, brez Tomaž in Breda sta ubrala bolj posebnih načrtovanj, točno tako, sodoben način spoznavanja. kot se je tudi začela njuna zveza. Našla sta se sredi decembra 2016 na portalu Ona-on.com. Začetna Poroka mladoporočencema radovednost je hitro prerasla v pomeni neko potrditev, glo- dolge telefonske pogovore, tem bljo povezanost in še večje pa je že čez dober mesec sledil spoštovanje. Povesta, da je prvi zmenek ˝v živo˝. Pošalita se, res lepo izreči besedo mož oz. da je bil več kot očitno uspešen. žena. Tomaž za svojo izvoljen- ko pravi, da je iskrena in naviha- Po letu skupnega življenja je na, njej pa je najbolj všeč njegova čisto spontano padla odločitev, potrpežljivost, vztrajnost in topla da je čas za naslednji korak – po- osebnost. Glede na to, da sta oba roko. Tomaž je svoji ljubljeni škorpijona, ti pa so znani po svoji sredi mostu na čudovitem Ptuju trmi, sta se že naučila, kako tudi pričaral romantično zaroko. s to trmo, ki pravita, da je prisot- Bodoča nevesta je seveda rekla na pri obeh, skupaj krmariti skozi DA. S to novico sta svoje najbližje življenje. precej presenetila, saj tega res niso pričakovali, vendar pa so bili Čestitke in obilo dobrega na skup- Polona Rot iz Nove vasi je svoje- sijan s soncem in za mesec ok- veseli in so jima iz srca čestitali ni poti. ga moža Roka Sterleta, ki prihaja tober presenetljivo topel. Civil- za to pomembno življenjsko iz Ograd v Loški dolini, spozna- na poroka je potekala na gradu Alenka P. Gornik odločitev. la čisto po naključju, in sicer v Snežnik, cerkvena pa v župnijski Loškem Potoku. Kljub temu da cerkvi v Starem trgu pri Ložu. Po- sta bila iz sosednjih občin, se do roka je bila čudovita in predvsem tistega trenutka še nikoli nista preprosta. Že od samega začetka videla. Že ob prvem srečanju so sta si oba želela skromne, prepro- preskočile iskrice, ki so se hitro ste poroke, ki bi potekala v ožjem razvile v pravo ljubezen. družinskem krogu, saj je tako po njunem mnenju vse skupaj bolj Kaj kmalu po začetku zveze sta intimno. Poročno slavje se je na- spoznala, da imata res veliko daljevalo v Podcerkvi, kjer je skupnih interesov, vrednot in zbrane zabaval ansambel Bloški ciljev. Drug v drugem sta odkri- odmev. Nekaj posebnega je bil la številne dobre lastnosti. Polona tudi njun prvi ples, ki sta ga za- je skrbno, marljivo, dobrosrčno plesala kot mož in žena. Čudovito in ljubeznivo dekle. Rok pravi, skladbo je samo zanju napisal, da je v njej našel žensko, ki mu zapel in zaigral nevestin oče Jože je enostavno pisana na kožo. skupaj z njeno sestro Dorotejo. Tudi Rok je pozoren, skrben, razumevajoč in predvsem ljubeč. Menita, da je danes urejeno in Polona pove, da je čudovit človek lepo zakonsko življenje vedno in ga ne bi zamenjala za nič na redkejše, saj živimo v času in svetu. Ker sta kmalu začutila, prostoru, ki sklepanju zakonskih da si v odnosu želita nekaj več, zvez ni ravno naklonjen. Pravita, nekaj, kar bo njuno zvezo še obo- da jima poroka oz. sklenitev za- gatilo, sta se po dveh letih skupne konske zveze predstavlja trdno hoje odločila, da z roko v roki sto- zavezo, pot, ki temelji na nenehni pita na skupno življenjsko pot. pripravljenosti na graditev odno- sa, to pa pomeni vedno znova Priprave na poroko so bile precej presegati samega sebe. pestre, saj je Polona v tem času diplomirala na oddelku za Preva- Mladoporočenca sta si skupni jalstvo in se takoj nato vpis- dom že pred poroko ustvarila v ala še na magistrsko stopn- Loški dolini. jo. Poročila sta se 26. 10. 2019 v Čestitke! ožjem družinskem krogu. Pravi- ta, da je bil njun poročni dan ob- Alenka P. Gornik januar 2020 svet in ljudje 29 Poroka v jeseni Prakse spreminjanja navad posameznikov Mihaela (prej Drobnič) prihaja iz atur, predvsem pa v čudovitih Velikih Blok, Matej pa iz Žapuž barvah. Cerkven obred je bil pop- pri ravnanju z odpadki (Ajdovščina). Spoznala sva se pred oldne v skoraj polni cerkvi Marije malo več kot 3 leti. Oba sva bila Pomočnice na Rakovniku. Obred Z željo osvetliti pomembnost mo in drugimi vrstami odpadk- prostovoljca programa Pota in je ljubeznivo vodil g. Anton pravilnega ravnanja z odpadki ov, seznanitev z različnimi me- sva se s skupino mladih pripravl- Marinko, prejšnji bloški župnik, (predvsem e-odpadki) ter pred- todami učinkovitega ozaveščanja jala na odhod na Madagaskar. Mi- prepevali in igrali pa so prijatelji, staviti izzive sodobnega časa in in prenos dobrih praks, ki lahko haela je takrat zaključevala gim- med katerimi so bili tudi bloški primere dobrih praks ozaveščanja prinesejo boljše rezultate že nazijo, Matej pa je študiral na animatorji. Sledila je pogostitev, posameznikov o ločevanju z od- danes. Dogodek so organizatorji Inštitutu in akademiji za multi- ki je trajala vse do mraka, ko smo padki tako v lokalnem okolju kot zaključili s pozitivnimi mislimi o medije. Nekaj mesecev po prvem se s svati odpravili na Primorsko. tudi v tujini je družba ZEOS, d.o.o. prihodnosti, ki ima še vedno ve- srečanju sva postala par. Oba Praznovali smo do jutranjih ur v v Hiši Evropske unije 28. novem- liko možnosti, da postane in os- sva si že od začetka želela, da se gostišču Primula v Solkanu. Ob bra 2019 organizirala strokovno tane zelena v pravem pomenu be- poročiva – ko bo prišel pravi čas. koncu sva kar težko verjela, da je konferenco »Prakse spreminjanja sede. Da pa bomo to dosegli, je na Mihaelini domači so se na poroke poročni dan tako gladko in hitro navad posameznikov pri ravnan- vseh nas velika odgovornost, da že kar malce privadili, saj sta minil, vedno se ga bova spomin- ju z odpadki«. Dogodek je potekal po svojih kanalih kontinuirano bili doma dve poroki v treh letih jala z občutki hvaležnosti in ves- v sklopu projekta Life Gospodar- širimo glas o svojih aktivnostih (več o tem si lahko preberete v elja. Zdaj začasno živiva v stano- jenje z e-odpadki pod sloganom skladno s svojimi projektnimi prejšnjih številkah Bloškega ko- vanju v Ljubljani, kjer Mihaela E-cikliraj, povezovala pa ga je cilji. raka). Ravno na bratovi poroki je nadaljuje z magistrskim študijem ambasadorka projekta, sicer pa Mihaela ujela nevestin šopek, kar slovenistike in pedagogike, uspešna novinarka in televizijska projektu je le še spodbudilo razmišljanje sčasoma pa si nameravava ured- voditeljica Mojca Mavec. O o poroki. Odločila sva se za ok- iti dom pri Matejevih na Primor- V družbi ZEOS, d.o.o. so leta 2016 Na konferenci so organizatorji iz- tober, 19. 10. 2019; po Mihaelini skem. Tudi takrat ne bova poza- pričeli z izvajanjem petletne- postavili in posebno pozornost diplomi in po poročni sezoni, ki bila na Bloke in bova vedno z ves- ga ozaveščevalnega projekta na namenili primerom dobrih praks je bila med prijatelji v tem ob- eljem prihajala na lepo in mirno področju pravilnega ravnanja z ozaveščanja in orodja na področju dobju kar polna. Oktobrski dan je planoto. e-odpadki in odpadnimi bateri- pravilnega ravnanja z e-odpadki bil ravno prav topel in suh, tudi jami z naslovom LIFE Gospodar- Mihaela in Matej Lozar tako v lokalnem okolju kot tudi v Bloke so bile prijaznih temper- jenje z e-odpadki in s sloganom E- tujini. Poudarili so pomembnost cikliraj. Projekt je sofinanciran s pravilnega ravnanja z odpadki strani Evropske komisije in Min- ter izpostavili glavne motivatorje istrstva za okolje in prostor RS. za spreminjanje posameznikove- V sklopu projekta vzpostavljajo ga vedenja. potrošniku prijazno mrežo zbi-

V prvem delu konference so se ranja e-odpadkov in odpadnih predstavili različni ozaveščevalno baterij: postavitev uličnih zbi- okoljski projekti v Sloveniji, drugi ralnikov na ekološke otoke in del pa je bil namenjen prenosu druge lokacije širom Slovenije dobrih praks iz mednarodnega ter zelenih kotov v večje trgovs- okolja na temo ločevanja odpad- ke centre, za zbiranje teh odpad- kov in kožnega gospodarstva. kov na podeželju pa izvajajo mo- bilna zbiranja. Organizirajo več Ob zaključku je z vsemi tujimi spremljevalnih aktivnosti, saj gosti potekala zanimiva diskusi- želijo občanom predstaviti nove ja o tem, kako oblikovati okoljsko možnosti za oddajanje e-odpadk- politiko za izboljšanje pravilnega ov in odpadnih baterij in jih hkra- ravnanja z e-odpadki in kako še ti seznaniti, zakaj je pravilna odd- boljše izmenjevati dobre prakse. aja tovrstnih odpadkov pomemb- Konferenca je bila priložnost na za okolje. za povezovanje in sodelovan- Urša Dolinšek je med različnimi deležniki in Branka Biček Bizant procesa ravnanja z odpadno ([email protected]) električno in elektronsko opre- 30 svet in ljudje januar 2020

Čarobnost novih doživetij

Poletje je čas dopustov. Večina si vzame nekaj dni prosto in si privošči oddih od vsakodnevnih obveznosti. Ljudje smo si med seboj različni. Neka- teri se odpeljejo na morje, drugi v hribe, tretji si prosti čas organizirajo z različnimi dejavnostmi, četrti pa uživajo doma brez stresa in misli na delo. Pomembno je, da si naberemo novo energijo, da doživimo nekaj lepega in si privoščimo stvari, za katere nam med letom velikokrat zmanjka časa.

Letošnje počitnice sem si organizirala tako, da in hitro smo ugotovili, da bomo preživeli Bi želeli videti neokrnjeno naravo, se kopa- sem odšla za nekaj dni na morje in na kratek avanturističen kratek teden na tem italijan- ti popolnoma sami? Potem je Sardinija ena oddih v hribe. Verjetno vas je kar nekaj takih, skem otoku. izmed tistih destinacij, ki vam jo priporočam, ki veste, kako dober občutek je, ko se po vročih da jo dodate na svoj potovalni seznam. Ima Ceste na otoku so dobre in zelo lepo ure- dnevih na morju lahko kepate v visokogor- čudovito naravo in kristalno čisto morje. jene. Ljudje so prijazni, vendar s pomanjkan- ju. Obiskala sem naši dve sosednji državi in Lahko bi cel dan samo sedeli in opazova- jem znanja angleščine, zato smo si pomagali s uživala v koščkih biserov, ki jih ponujata. li bujno, zeleno, poraščeno notranjost otoka španščino in pantomimo. Samo predstavljate s skrivnostnimi kamni, ki se kar na enkrat si lahko, kako je zgledalo naročanje večerje, prikažejo pred vami, ko zavijete iz ovinka, ter Sardinija ko nismo točno vedeli, kaj nam pripada, in ra- peščene in sončne plaže s prečudovito, čisto, zlago določenih jedi, ki so bile na voljo. So gos- Iz Benetk nekajkrat tedensko leti nizkoceno- toplo vodo. vna družba in v dobri uri smo že pristali na toljubni in vidi se, da živijo za turizem. Cene so Sardiniji. Ker so javni prevozi slabše organ- primerne našim, le nekatere stvari so malen- La Pelosa, Le Saline, Bosa Marina, Rena Bi- izirani in smo želeli biti fleksibilni, smo takoj kost dražje. Najbolj nam je ostal v spominu anca, Liscia … to so le nekatere plaže, ki smo na letališču prevzeli avtomobil in se odpelja- sladoled, ki je še enkrat dražji kot v Sloveniji, jih obiskali, in vsaka je imela nekaj, kar ji je li do naše namestitve. Prvi vtisi so bili dobri ampak tudi zelo dober. dalo poseben čar. Čar, ki ti da občutek, da

Kamniti slonček na Sardiniji Mesto Bosa in barvite hišice januar 2020 svet in ljudje 31 bi lahko tam preživel celo večnost in bi še obzidja, cerkve in splošen vtis mesta, ko smo drugje pritegne množico ljudi. vedno užival. Večina plaž je mivkastih in se sprehodili po ozkih ulicah. Bosa in Castel- Naše raziskovanje je zajemalo predvsem sev- ponuja prozorno čisto vodo. Obiskali smo sardo vas bosta očarala s svojo barvitostjo, priljubljene in tudi tiste manj znane, saj majhnostjo in prisrčnostjo. Pri obeh imate erni del otoka, saj je bilo potovanje prekrat- smo imeli avtomobil in smo lahko poljub- možnost slikanja celotnega mesta z bližnjega ko, da bi si lahko ogledali tudi jug. Tako smo no izbirali tudi bolj skrite kotičke Sardini- hribčka in tako dobite še krasne fotografije se odločili, da podrobneje raziščemo zgorn- je. Prav taki skriti biseri dodajo piko na i, saj za spomin, predvsem če ju obiščete v pozno- jo polovico in se v prihodnosti vrnemo ter si vam je na razpolago obilica miru in se lahko popoldanskih urah, ko sončni žarki ustvarijo ogledamo še spodnji del otoka. Med dopustom popolnoma sprostite ter za trenutek poza- prav posebno romantično atmosfero. smo ugotovili, da smo se pravilno odločili,

Slap Stuibenfall Na vrhu Zugspitze, najvišji vrh Nemčije (2962 m) bite na stvari, ki vas morijo, in počutite se, Alghero je eno izmed večjih mest in vsekakor saj je otok velik in bi ga bilo škoda pre- kot da ste sami na celem svetu. Zmotil vas vredno obiska. Mesto je včasih imelo obzidje hitro in nenatančno raziskati. Obisk Sardini- bo le zvok valov, oglašanje galebov in rahel in ostanek lahko vidite še danes. Najlepše so je priporočamo vsakomur, ki bi rad doživel piš vetriča. Če pa si morda zaželite množico ohranjeni stolpi, ki s svojo mogočnostjo vz- dinamičen dopust, na katerem ne boste mogli ljudi, različne aktivnosti na plaži, kavarne, bujajo strahospoštovanje. Sprehod po ulicah, ležati zgolj na eni plaži, saj vas bo vedno vle- se le zapeljete nekaj metrov in že se izgu- polnih različnih trgovin, kavarn, slaščičarn, klo še na lepšo. bite v pisani množici brisač, ležalnikov in je v nas sprožil novo energijo in resnično smo dobili vtis večernega sprehajanja, ko ljud- senčnikov. Tirolska je želijo uživati v sproščenih ritmih glasbe in Poleg preizkušanja morja in pridobivanja dobri pijači. Tudi to si je potrebno občasno Prihod domov in zamenjava natikačev za barve na plažah smo raziskovali tudi mesta. privoščiti. Mesto je polno drobnih malenko- športne čevlje, kratke hlače za trenirko, torbe Skoraj vsak dan smo si ogledali vsaj eno. sti na vsakem vogalu, ima čudovito okrašeno za plažo za nahrbtnik in kopalno opremo s Navdušile so nas njihove barvite hišice, pre- ulico z dežniki, ptičjimi kletkami, razstavo pohodniško. Želje ljudi so različne in vedno ko prosta, vendar zanimiva arhitektura, ostanki vojaških topov in ulično dogajanje, ki tako kot potujemo v skupini, je dobro, da se vsaj delno

Romantičen sončni zahod Umirjenost, bučanje valov, sončni žarki 32 svet in ljudje januar 2020

Najnižji in eden izmed treh Krimskih slapov Prečudoviti pogledi z vrhov na doline upošteva vsakega posameznika. Tako smo se no vedeti prav vsem. Tako smo osvojili večino v neposredni bližini vas bo dodobra osvežila odločili, da si vzamemo še nekaj dni prosto vrhov in si na vrhu privoščili pohodniški spre- in hkrati očarala. Prečudoviti so tudi Krim- in obiščemo višje ležeče kraje. Če smo bili na hod po le rahlo vzpenjajočem se terenu. ski slapovi, kjer vodnim kapljicam gotovo ne morju na italijanskem otoku, smo se v hribe boste ušli in se boste nazaj vračali vsaj malo Si predstavljaš, da se lahko v drugi polo- podali k našim severnim sosedom, v Avstrijo. mokri. vici julija kepaš? Ja! Po dobrem tednu na Avstrija je polna čudovitih gradov in enega morju in prehojenih nekaj metrih smo se do- Kot navdušeni pohodniki in po številnih kilo- izmed njih smo si ogledali že čisto na samem taknili ledenikov, izpod katerih teče ogrom- metrih, ki smo jih prehodili, smo si privoščili začetku pustolovske dogodivščine. Grad na količina vode in ustvarja prav pomirjajoč knajpanje. Lepo urejeni bazenčki z zelo, Tratzberg je v prvi vrsti služil kot obramba zvok, ko se po kamniti podlagi spušča v doli- res zelo, ledeno vodo in zdravilnimi učinki pred Bavarci in kot lovski dvorec, zato lahko no. Otroško igrivost je potrebno vzdrževati, so nas prepričali, da si sezujemo čevlje in v njem vidimo veliko elementov povezanih zato smo si privoščili kepanje, izdelali majh- nogavice ter se pogumno sprehodimo po vodi. z lovom. Zanimivo je bilo opazovati majhne nega sneženega moža in tekmovali, kdo vrže Zdravilni učinki so večji, če okoli bazenčkov plemiške postelje, saj so plemiči spali sede, kepo najdlje. Biti na 2962 m nadmorske višine, tečete 40 krogov, naredite 4 prevale in greste ker se niso želeli uleči oz. »se stegniti«. To se kepati in piti dobro kavo ter pri tem uživati vsaj 4-krat v vodo in iz nje. Lahko si predstav- bi pomenilo, da so umrli. Pravljične grajske brez pohodniške utrujenosti je nekaj, kar sem ljate, kako pomlajeni smo zapustili prostor za zgodbe bi lahko poslušali cel dan, ampak le si že nekaj časa želela. Tako lahko rečem, da knajpanje. kdo bi izpustil obisk pivnice. tudi ne ravno pohodniško navdušeni lahko Čudovita ni samo narava, ampak tudi arhitek- uživamo na višje ležečih krajih, le pravi pris- Tirolska ponuja nešteto možnosti za obisk tura. Poleg mogočnih gradov smo si ogleda- top je potrebno izbrati. različnih vrhov. Lahko se odpravite na tiste li še mesto Innsbruck. Bogato okrašena ce- malo nižje ali druge malo višje. Večina vrhov Omenila sem že vodo, ki teče izpod ledenik- sarjeva palača je služila Mariji Tereziji. Njen je dosegljiva za vse ljudi, tudi če težko hodite, ov, zato je to območje, kjer si lahko ogledate najzanimivejši del je zlata streha balkona, kjer nimate kondicije ali ste tak pohodnik, ki mnogo slapov. Mi smo odšli do najvišjega je gospoda opazovala dogajanje na trgu. V bazi- meni, da višji vrhovi niso dosegljivi. Sama si na Tirolskem, slapa Stuibenfall. Avstrijci res liki sv. Jakoba se nahaja originalna »brezjans- ne bi nikoli upala trditi, da bom kdaj osvojila dobro izkoristijo naravne znamenitosti, tako ka« Marija in večina nas je menila, da je naša najvišji vrh Nemčije Zugspitze, vendar sem ga, je okoli slapu veliko razglednih točk in ogle- kopija veliko lepša. Original je manj okrašen, in podatka, da do tja pelje gondola, ni potreb- date si ga lahko prav z vseh. Voda je hladna in nima krone, ima dolge svetle lase in Marija

Sneg julija je čisto prava osvežitev. Znamenita zlata streha januar 2020 svet in ljudje 33 Luka Debevec Mayer je pel na Blokah

Tudi letošnjo jesen je svetovno znani bas baritonist Luka Debevec Mayer preživel v Sloveniji. V tem času je imel po slovenskih cerkvah okrog dvajset samostojnih kon- certov, med drugimi tudi pri nas na Blokah. Program, ki ga je izvajal, je bil vzet iz svetovne glasbene sakralne dediščine in deloma iz ljudskih ali cerkvenih napevov.

Luka Debevec je bil rojen v Ar- Celoten koncert je izvedel suver- prelestni Sloveniji, kjer je na vs- gentini slovenskim staršem. Oče eno in v brezhibni kvaliteti. Nje- akem hribčku cerkev ali božje je bil doma iz Begunj pri Cerkn- gov vseobsegajoči glas je napolnil znamenje, ga prevzame čustvo. ici, mama pa je bila iz Ljubljane. celotni prostor v cerkvi in prodrl To čuti kot darilo naših prednik- V nesreči druge svetovne vojne v vsako špranjo – pa bodisi je ov. Z darili pa je potrebno skrb- sta se znašla v izgnanstvu v Ar- pel forte ali komaj slišni piano. no ravnati. S svojim petjem želi Številni poslušalci – cerkev je bila Dih jemajoča notranjost cerkve gentini, kjer sta se spoznala in vzpodbuditi zavest, da smo to nabito polna – po koncertu kar v sklopu cistercijanskega si ustvarila družino. Čeprav sta našo domovino tudi mi dolžni niso vedeli, ali naj odidejo domov samostana se preživljala s trdim delom, sta podariti našim zanamcem v vsej ali naj še malo podoživijo slišano. imela tudi izreden posluh do božji lepoti in vsebini. glasbe in lepe govorjene slov- deluje precej starejša. Innsbruck Morda si je ta ali oni poslušalec enske besede. Te naravne tal- Da je prireditev tako lepo uspe- je mesto polno čudoviti zgradb, postavil vprašanje, zakaj je bil la, se je seveda potrebno zahval- kjer se navdušenci nad arhitek- ente je podedoval tudi Luka in celotni recital sestavljen le iz iti gospodu župniku Simonu, ki se turo vživijo v vsako stavbo pose- jih še stotero pomnožil. Tako se sakralne glasbe in nabožnih vse- je aktivno vključil v priprave. Ve- bej. Ker pa je tik poleg mesta še je glasbeno izobraževal na glas- bin. Odgovor je moč iskati v na- svetovno znana skakalnica Bergi- beni akademiji Colon teatra v slednjem razmišljanju. liko je pomagalo tudi Turistično društvo Bloke z Matejem. Pri- sel, je tako poskrbljeno še za vse Buenos Airesu. V tej operi kot Slovenci so se v Argentini v tujem športne navdušence. prvak še vedno nastopa. Pri tem narodu neprostovoljno znašli kot reditev je občutno podprla tudi je potrebno povedati, da opera Občina Bloke. Zahvala tudi šoli, ki Človeška domišljija se ustavi, ko izgnanci. To breme so čutili kot Colon teater sodi med pet najbolj je posodila ozvočenje, in Davidu, vstopi v cistercijanski samostan krivico. Od doma so prinesli sk- znamenitih opernih hiš na svetu. ki ga je upravljal. In tudi gospod- v vasi Stamf. Čisto vsak detajl je romen »kofrček« obrabljenih Društvo argentinskih glasbenih narejen smiselno in ne dovoli oblačil, toda v srcu neizmer- inje so na koncu lepo pogostile kritikov vsako leto podeli naslov domišljiji, da bi dodala še nekaj no bogastvo domovine. Za njih obiskovalce. Pa še marsikdo drug svojega, hkrati pa ne da občutka, najboljši glas Argentine. Luka je je bila Cankarjeva misel »Mati, je priskočil na pomoč. to prestižno priznanje prejel že Domovina, Bog« sveta. In Luka da bi bile stvari »nakičene«. Cerk- Stane Korenjak ev je polna pozlačenosti. Že takoj nekajkrat. pravi, ko se danes sprehaja po ob vstopu so zlate vrtnice, kipi svetopisemskih likov, vrhunec pa predstavlja oltarna skulptu- ra, ki prikazuje drevo življenja z uro na vrhu, kar opominja, da čas teče in je vse minljivo. Samostan je veljal za zbirališče vplivnih Habsburžanov, zato jim je bilo v interesu, da se to naredi in ohran- ja v tako bogatem stilu. Tirolska nas je presenečala iz dneva v dan, kaj vse lahko nare- di narava in človek. Ogledali smo si le majhen delček vsega, kar nam ponuja obiskano območje, in uživali v gostoljubnosti Avstri- jcev. Tudi če moj stari oče pravi, da je drago iti do Cerknice in nazaj, kaj šele tam, kjer se pote- pam, mi vsake počitnice vsaj za košček spremenijo pogled na svet in drugačnost, ki je prisotna že v naši domači okolici. Kaja Kraševec Luka med nastopom v bloški farni cerkvi 34 svet in ljudje januar 2020 Varna uporaba pirotehnike

Če se tej izkušnji ne morete upreti, pirotehnične izdelke uporabljajte vsaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!

Leta 2008 je bil uveljavljen nost in povzročajo nizko raven novi Zakon o eksplozivih in hrupa in so namenjeni uporabi pirotehničnih izdelkih (Uradni na omejenih območjih na pros- list RS 35/2008). Najpomembnejša tem. Tipični izdelki so rimske novost na področju pirotehničnih svečke, majhna ognjemetna kole- izdelkov se nanaša na prepoved sa, bengalične bakle, baterije in prodaje, posesti in uporabe og- kombinacije, rakete itd. njemetnih izdelkov kategorije • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in 2 in 3, katerih glavni učinek je baterij ter kombinacij kategori- pok (najpogosteje so to petarde je 3 do 1000 g neto mase eksploz- najrazličnejših oblik in moči). ivnih snovi in fontan kategorije 3 • Pirotehničnih izdelkov kat- do 750 g neto mase eksplozivnih egorije 1 ni dovoljeno prodajati snovi pa ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjem- osebam, mlajšim od 18 let. etne izdelke, ki predstavljajo zelo Uporaba pirotehničnih izdelk- majhno nevarnost, povzročajo ov kategorije 1, katerih glavni zanemarljivo raven hrupa in so učinek je pok, je dovoljena le od namenjeni uporabi v strnjenih 26. decembra do 1. januarja, pa naseljih, vključno z ognjemetni- tudi takrat teh izdelkov ni do- mi izdelki, ki so namenjeni upo- voljeno uporabljati v strnjenih rabi v stanovanjskih zgradbah in stanovanjskih naseljih, v zgrad- drugih zaprtih prostorih. Tipični bah in vseh zaprtih prostorih, izdelki so bengalske vžigalice, v bližini bolnišnic, v prevoznih pokajoči vložki za cigarete, pasje sredstvih za potniški promet in bombice, vžigalice s pokom itd. na površinah, na katerih poteka- • Izdelkov kategorije 2 ni do- jo javna zbiranja. V stanovan- voljeno prodajati mlajšim od 16 jskih zgradbah in drugih zaprtih let. Gre za ognjemetne izdelke, prostorih je dovoljeno uporablja- ki predstavljajo majhno nevar- ti le ognjemetne izdelke katego-

Nasveti pešcem za varnejšo udeležbo v prometu Bodi preVIDEN

Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zara- di neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev.

Še posebej pogosto so pešci v Pešci! prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko • Poskrbite, da boste v prome- so vremenske razmere neugodne tu vidni; nosite svetla oblačila (megla, dež), svetli del dneva pa je in predmete, ki izboljšajo vid- krajši. Zlasti starejši so največkrat nost pešcev (odsevne trakove, žrtve prometnih nesreč zaradi kresničke), svojih napak ali ker kršijo cestno- • upoštevajte prometne pred- prometne predpise. pise; Za varnejšo udeležbo v prome- • prečkajte cesto na označenih tu vam policisti svetujemo: prehodih za pešce, januar 2020 svet in ljudje 35 rije 1, ki so namenjeni takšni up- orabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Zgubljen čas Mladoletnikom do 14. oziroma si ljudje smo si edini v eni stvari ko se oziramo nazaj v preteklost se nam zdi kot 16. leta starosti je dovoljeno upo- V : , , rabljati pirotehnične izdelke kat- da je vse tako hitro minilo. Kot bi bila vsa naša osebna zgodovina strnjena v par egorij 1 in 2 le pod nadzorstvom dni, pa čeprav je za nami morda že mnogo let. Tudi čas od mojega prihoda v župnijo staršev ali skrbnikov. je minil, kot bi trenil. Toliko bolj, ker je zame skoraj vse novo. V tem času sem Prepovedana je predelava, upo- uspel spoznati le malo vas, bloških, trojiških in vidovskih župljanov. Vsak od vas je raba v drugih predmetih, last- nekaj posebnega, vsak nosi v sebi svojo zgodbo, svojo preteklost, s katero je zazna- na izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V polici- movan. Srečanja z vami, čeprav samo bežna, me bogatijo in dajejo vero v srčno do- ji ugotavljamo, da je največ broto vsakega izmed vas. poškodb ravno pri takšni pre- povedani uporabi izdelkov in up- Na čas prvih štirih mesecev orabi pirotehničnih izdelkov, ki bivanja med vami gledam s niso bili kupljeni v prodajalnah z hvaležnostjo Bogu in vam. Lepo dovoljenjem pristojnega organa je biti med ljudmi, ki so priprav- oz. so bili kupljeni na črnem trgu. ljeni pomagati, sodelovati. To nas povezuje in druži. Z mladimi smo Nepremišljena, neprevidna in tako organizirali oratorijski teden objestna uporaba pirotehničnih za otroke vseh treh župnij, kjer so izdelkov pogosto povzroči tele- ob zgodbi Petra Klepca spoznav- sne poškodbe (opekline, raztrga- ali vrednote pomoči, spoznanja, nine rok, poškodbe oči itd.), moti zvestobe, iskrenosti. Poleg tega živali ter onesnažuje okolje. pa je za nami tudi adventni or- Policisti bodo dosledno ukrepali atorijski dan, v katerem smo z proti vsem, ki bodo kršili določbe otroki spoznavali, kako lahko v Adventni oratorijski dan o uporabi pirotehničnih izdelkov. življenju srečaš Boga, in naredi- Za posameznike je predvidena li adventne venčke. V veselje in globa od 400 do 1200 evrov. spodbudo so mi skupine, ki redno naše, je sedanji trenutek. In če na koncu pripelje v velike zunanje delujejo v župniji – dva pevska ga bomo dobro preživeli, bo lepa in notranje duševne stiske. Sreča, Neprimerna uporaba zbora, molitvene skupine, zakon- tudi prihodnost. Če temu ni tako, ki smo se je nadejali, se nam odd- pirotehničnih izdelkov je prob- ski skupini, h kateri ste vabljeni potem je najbrž nekaj narobe z aljuje, postajamo nemirni, živčni, lem vseh, zato prosimo starše, še novi pari, vsi, ki skrbite za ure- našim dojemanjem, kako polno brez volje in pravega smisla. skrbnike, učitelje in vzgojitelje, jenost in lepoto cerkve in okolice, živeti ta trenutek. V osnovi gre da opozarjajo na nevarnosti in Prava pot torej ni v tem, da iščemo bralci božje besede, ministranti, za dva temeljna principa bivanja, možne posledice. bližnjice do sreče, da gledamo na mladinska veroučna skupina, an- dva načina, kako polno živeti se- zgolj svoj blagor in to brez ali celo imatorji in vsi, ki se občasno ude- danji trenutek: prvi je, da se vr- mimo drugega, ampak da znamo jstvujete v kakšni delovni akciji, timo zgolj okrog svojega vase us- odložiti potešitev na kasnejši čas • hodite po pločnikih (če obsta- kot je bila npr. priprava drv, na- merjenega jaza, ki išče le svoje in predvsem, da vsaj toliko kot jajo) oz. ob levem robu vozišča v biranje mahu za jaslice, priprava dobro, le svoje dobro počutje, le sebe svoje potrebe upoštevamo smeri hoje, pogostitev ob žegnanjih in ob ne- svojo srečo, le svoje zadovoljst- tudi drugega in njegove potrebe, davnem koncertu Luke Debevca. vo, ne oziraje se na drugega. Gre • poskusite predvideti ravnanje kar nam govori tudi evangelij: za takojšnjo zadovoljitev, ne da drugih udeležencev v prometu. Če čutimo, kako čas hitro teče, »Ljubi svojega bližnjega kakor sa- bi nam bilo treba za to vložiti potem ga moramo dobro izkoris- mega sebe« (Mr 12,31). Ko nar- nekaj svojega truda. Težava je, da titi. Tisto, kar imamo, kar je res edimo veselje (D)drugemu, to Vozniki! takšna pot postaja vedno ožja in prinese veselje tudi nam samim. • Upoštevajte, da so na cestah Ko svoje življenje delimo z (D) tudi pešci, odstopite jim pred- drugim, ko ga živimo za (D)dru- nost, gega, se zdi, da ga bomo izgubili in ga izgubljamo. Vendar se nam • hitrost prilagodite razmeram ravno v tem izgubljanju življenje in dosledno upoštevajte omejitve, v drugačni, oplemeniteni obliki • na območjih, kjer se običajno vrača nazaj. zadržujejo pešci, vozite še pose- Zato je vredno »zgubljati čas za bej previdno (pred šolami, v drugega (človeka) in Drugega naseljih), (Boga).« • izven naselij vozite po sredi- V prihajajočih božičnih prazni- ni voznega pasu, da zmanjšate kih vam želim veliko na ta način možnost trka s pešcem, ki hodi »zgubljenega časa«. ob vozišču. Simon Virant, Vir: www.policija.si Otroci so izdelali adventne venčke. župnijski upravitelj 36 svet in ljudje januar 2020 Letnik ‘69 je dvojno praznoval Obletnica

Letošnji abrahamovci smo leto razredničarka gospa Praprotnik Čeprav si dnevi sledijo eden za Letos je bilo vse še bolj zaključili s praznovanjem ob- tega ni odobravala. Še dobro, drugim, nam jih vedno zman- posvečeno okroglim obletni- letnice valete. Že 35 let je mimo da se je vedno nekako srečno jkuje, pa čeprav hitimo celo cam: 55 let na naši grbi in 40 let od tistega popoldneva, ko smo zaključilo. Pogovor pa ni tekel leto. Naredti bi morali to in ono, od slovesa od novovaške šole. se poslovili od osnovnošolskih samo o preteklosti, saj je sedan- ampak nam ne znese. Nam se zdi, kot da te množice klopi. Zbrali smo se na kmeti- jost prav tako zanimiva. Vsak v let ne bi bilo, smeh in veselje ob Generaciji, rojeni leta 1964 na ji Knavs in obujali spomine na svojem poklicu, karieri, nekat- srečanju postaneta zelo nalezlji- Blokah, pa skoraj vsako leto vesele, hudomušne, nagajive in eri še z mislimi na svoje otroke, va, ne moti nas srebrni lesket znese, da se srečamo, poklepet- včasih žalostne osnovnošolske mlajše ali starejše, in drugi z na- naših glav in visoko čelo neka- amo in obujamo spomine. Vsako dni. Kljub temu da je pretek- zivom babica na svoje vnuke. terih sošolcev. Ponosni in veseli leto posebej smo veseli, da nam lo toliko let, so bili spomini Večer se je prevesil v noč in smo tudi, da nam zobje še vedno spomin še vedno deluje. Saj ko še zelo živi. V mislih je osta- odhajali smo domov z mislijo, da dobro služijo, kar smo pokaza- se dobimo, si najprej delimo la tudi kakšna iskriva neum- se kmalu ponovno dobimo ter li dobrotam, ki so nam jih pri- spomine našega sedežnega reda v nost iz šolskih klopi in vsi sku- vnovič preživimo čudovit večer. pravili v Gostilni Miklavčič v razredu, ki smo si ga sami določili paj smo se strinjali, da bi jo še Velikih Blokah. Sonja Kraševec v petem razredu in je obveljal do enkrat ponovili, čeprav naša

konca osemletke. Smo generaci- In ugotovitev? Čeprav bomo ja, ki je prva sedla v klopi »male celo leto hiteli, se bomo v letu, šole«, v prvem razredu smo se ki prihaja, zopet dobili. Biseri v laseh spopadli z »novo matematiko«, Naj bo jesen, poletje, pomlad v tretjem razredu smo dobili ali zima, čas vedno tako hiti. Novo leto in božič sta tu! Ne glede na to, kje slavite, vsekakor želite izgle- »dvojiški sistem«, ki ga ni nihče Takrat ko generacija 1964 sede dati posebno. Prekrasna frizura lahko spremeni vaš celotni izgled, zato razumel, tudi »tovarišica« ne. za skupno mizo, pa se čas ustavi. bi morala biti izbrana enako pazljivo kot vaša obleka. Svečane frizure so Spominjamo se vseh vragolij, ki lahko visoko spete ali kratke poni, samo z malo novoletnega glamurja. smo jih skupaj doživljali, in prvih Torej, sošolec, sošolka: A metuljčkov v trebuhu. določim datum in kraj kar sedaj? S svojim frizerjem lahko ujamete malo tega šika, ki omamlja, in imate Upam, da se v naslednjem letu nepozabno zabavo. Lahko okrasite svoje lase z dodatki, kot so biserčki, Žal dveh sošolcev od 28, kolikor dobimo še v večjem številu, kot glavnički, kristalčki ... Vse, kar se sveti, je moderno. Naredimo pa lahko nas je leta 1979 zapustilo hram se dobivamo. samo kitko in izgledate dovršeno za zabavo. Zabavajte se! modrosti na Blokah, ni več med nami. V. Premerl Vesel božič in srečno novo leto 2020 vam želita F. S. Jožica in F. S. Suzy! januar 2020 svet in ljudje 37 Špajza 2. faza Preventivni

Krepko smo že v 2. fazi izvedbe ki stoji pred Galerijo Urh v Cerkn- projekta »ŠPAJZA«, ki se izvaja ici (sedaj je tu Atelje AINE, trgovi- programi v okviru programa LAS Notran- nica pa se je pomaknila »globlje« jska. Projekt temelji na varo- v hišo). Hišico ste zagotovo že vanju okolja ter izvajanju de- opazili. Oba avtomata bosta post- ZD Cerknica javnosti, ki prispevajo k temu. avljena ob glavni cesti, parkiranje Tema projekta je ozavestiti loka- je možno, dostop do aparatov je V zdravstvenovzgojnem centru Cerknica bomo z lne prebivalce o pomenu zdrave- brez stopnic. V projektu sodeluje- januarjem 2020 začeli ponovno izvajati različne ga, aktivnega načina življenja, o jo tudi vse tri osnovne šole našega pomenu uporabe neprocesirane lokalnega področja – Bloke, Stari preventivne programe oz. delavnice za odrasle hrane, po možnosti preverjene- trg, Cerknica. Sodelujejo z izved- s svetovanjem za ohranitev in krepitev zdrav- ga znanega porekla, pridelane in bami raznih delavnic in krožkov, ja v okviru preprečevanja srčno-žilnih in drugih predelane najbližje kraju bivan- v katerih se učenci učijo peke in kroničnih bolezni. ja. Prebivalcem želimo dokaza- priprave raznih izdelkov, spoz- ti, da za pripravo zdravega obro- navajo pomen zdravega prehran- ka ne potrebujemo dragih živil, jevanja. Ker poročila o izvedenih niti veliko časa. Treba je le ho- dejavnostih nosilke delavnic – teti, biti pripravljen spremeniti pridne, prizadevne in natančne način življenja, prehranjevanja. učiteljice že pošiljajo, vidim, da V današnjem času strmo narašča je ideja padla na plodna tla. Kot

število novodobnih obolenj – lahko ugotovim iz zadovoljnih Verjetno se sprašujete, zakaj izobrazi, mu poda potrebne in- alergije, avtoimunske bolezni, obrazov na fotografijah, naša posamezniki sploh potrebujemo formacije, da bo znal bolj suver- genske okvare, narašča pojav di- mladina v delavnicah neizmerno svetovanje za zdravje. eno prevzeti nadzor nad svo- jim zdravjem. Gre za proces, ki abetesa … Že sedaj je cena naše uživa. Vsem štirim partnerjem se Občutek imamo, da smo zdra- ljudem omogoča, da bodo znali lenobe ali celo neumnosti zelo zahvaljujem za dobro, korektno vi, da nas v vsakodnevni nagli- poskrbeti za svoje zdravje. Za- visoka, zato moramo na tem sodelovanje. Lokalne prebivalce ci tako na delovnem mestu kot vedati se moramo, da smo ljudje področju nujno nekaj storiti. Kot pa obveščam, da smo partner- doma zaenkrat nič ne ovira ne odgovorni za svoje zdravje. izvedba zadnje aktivnosti pro- ji že oddali nov projekt, »Špajza glede na to, da imamo mogoče jekta, ki se zaključi 31. 12. 2019, 2«, ki nadaljuje zastavljene cilje 10–15 kg preveč telesne teže, Žal je motiv oz. praksa, ki nas bosta s 1. 1. 2020 v uporabi dva sedanjega projekta. Tokrat se da občasno popijemo koza- usmerja v zdrav življenjski slog, »ŠPAJZOMATA« – prodajna av- nam je pridružila še Osnovna šola rec ali dva alkoholne pijače, ki pogosto bolezen. V zdravstveno- tomata, v katerih bodo na voljo z Unca, Društvo biodinamikov se mu rada pridruži še kakšna vzgojnem centru se trudimo us- pridelki in izdelki preverjenega Notranjska in Zavod ORON. Va- cigareta, da radi posegamo po merjati in osveščati ljudi k odgo- porekla, ki bodo dostopni 365 dni bljeni torej, da s 1. 1. 2020 začnete hitrih in že pripravljenih obro- vornemu ravnanju do lastnega v letu, 24 ur na dan. Eden bo poleg uporabljati »Špajzo«. kih, ki vsebujejo bodisi preveč zdravja kot vrednote. LUXOR PUBA na Rakeku, drugi pa nasičenih maščob, enostavnih Mihaela Klančar V delavnico se posameznik lahko je že postavljen v »zeleni hišici,« sladkorjev itd., da nismo teles- vključi na lastno željo, napoti ga no dejavni že nekaj let, da vsa- lahko osebni zdravnik oz. diplo- kodnevno vozimo slalom med mirana medicinska sestra iz am- različnimi stresorji, ki se jim, bulante družinske medicine žal, ne moremo vedno izogni- po opravljenem preventivnem ti. Vse to počasi, skozi leta ruši pregledu. ravnovesje v našem telesu. Zato je dobro zdravje odlična podlaga Programi oz. delavnice, ki jih za človekovo fizično in psihično izvajamo v zdravstvenovzgoj- zmogljivost. nem centru, so za posameznika brezplačni. Promocija zdravja omogoča raz- voj posameznika, da ga usmeri, Irena Svet 38 zahvale | pa še to januar 2020

Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.

Zahvala Zahvala

Svojo življenjsko pot je sklenila naša mama, babica in prababica V 87. letu nas je zapustila žena, mati in babica Rozalija Palčič iz Metulj. Marija Širaj, roj. Drobnič, (22. 8. 1924–7. 11. 2019)

po domače Cukova mama s Hudega Vrha. Njeni domači se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti.

Hvala vsem za izrečena sožalja in podporo v teh trenutkih. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše in dober namen.

Vsi njeni Vsi njeni

Zahvala

Vaščani Velikega Vrha se najlepše prijetnejše. Poleg tega nas skupne zahvaljujemo za podeljeno akcije povezujejo in to je le še en priznanje občine Bloke. Že vrsto dodaten povod za druženje in let se trudimo delati v slogi in ve- utrjevanje medsosedskih vezi. seli nas, da je trud opažen. Slovenski pregovor pravi Brez Kot majhna vas s čedalje manj muje se še čevelj ne obuje, podelje- prebivalci se zavedamo, da smo no priznanje pa nas spodbuja, da Zahvala sami odgovorni za svoje bivan- si bomo še naprej prizadevali za jsko okolje – bolj kot je urejeno ubrano delovanje v korist skup- Svojo življenjsko pot je sklenila (tako infrastruktura kot videz), nosti. bolje nam služi in tudi bivanje je Amalija Zalar, roj. Anzeljc, Vaščani iz Ravnika. (1933–2019)

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za maše.

Hvala g. župniku Simonu Virantu, g. Jožetu Kastelicu in g. Francu Novaku za lep pogrebni obred.

Hvala tudi pevcem iz Litije za sočutno odpete pesmi.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njeni januar 2020 pa še to 39 Tonovčeve historije za otroke

Pokojni Tonov France, naš sosed, prišel čas. Najbrž sem se dolgo pa štala je tudi premajhna!« tako tako prišel domov od soseda je bil kampeljc za bloške zgodbe. vrtil okoli njega in me je imel me je prepričeval oče, ki je Fran- Franceta, ki je takrat že posedal Ni jih prodajal samo obiskoval- čez glavo, pa se je spomnil konj. ceta dobro poznal. Tudi France se pred hišo in težko dihal, a so cem v gostilnah ali ob vasovan- »Lojze, domov pojdi, mama naj je sprijaznil in obljubil, da bova bile njegove zgodbe za otroke še ju, tudi otroci smo jih od njega ti spakira v ruzak nekaj klobas in šla pač drugič, če nam prej ne bo vedno za zagrabit. hitro »kupili«. Vsako zgodbo je kruha in jutri bova krenila!« Ves zmanjkalo klobas, ker je Bjelo- Bil je čas jesenskega gobarjen- znal tako resno in prepričljivo vesel sem tekel domov in končno var zelo daleč … In ob vsej moji ja, sezona pa ni bila kdove kaj, povedati, da v otroški domišljiji tudi doma razložil, kako in kaj sva žalosti mi je upanje ostalo skoraj mi pa še posebej nismo imeli o resničnosti njegovih pripovedi dogovorjena. Ker časa ni bilo prav celo otroštvo. Na koncu smo pri sreče. Pa je pritekel Matevž: »Joj, nismo niti najmanj dvomili. veliko, sem seveda pričakoval, nas in pri Tonovih prodali kravo ati, mami, Tonovi so bili v Ber- da bodo klobase, ruzak, čevlji in in kupili vole. Pri Tonovih in pri nas smo imeli v injaku in nabrali ogromno gob. obleka pripravljeni takoj. »Kaj? mojih otroških letih v štali po eno Ko je bil čez dobrih 30 let naš Sušili in vlagali jih bodo …, cele V Bjelovar? Ne ne, najbrž bosta kravo in kakšnega telička. Tudi Matevž majhen otrok, je ravno košare jih imajo!« Skeptično smo šla spomladi, saj zdaj še ni čas, za tiste čase se s tem nismo mogli ga spraševali, ali jih je videl. »Ne ravno postavljati in smo veljali ne, nisem šel pogledat, saj je stric za »ulakarje«. France mi je dolgo France povedal, da jih imajo!« časa dajal upanje, da bo kmalu In tako so šle Francetove zgodbe drugače, saj bomo po njegovem skozi več rodov. imeli kmalu pri obeh hišah tudi Pa še najbolj standardna njegova konje, ki jih bova šla skupaj iskat ob pogovoru s fantički. »O Lojze, na Hrvaško v Bjelovar. Kje naj ti si pa res že velik fant! A že sam bi bil ta Bjelovar, si nisem pred- spiš?« »Ja, seveda, stric!« »No, kaj stavljal, France pa mi je živo na- pa ata, a on pa še pri mami spi?« slikal, kako bova prijahala domov Nejevoljno sem pokimal. »Kar in kako bodo drugim mulcem kar takoj pojdi domov in povej mu, oči skočile ven. O tem sva se ve- da je on že tako velik, da bi lahko likokrat pogovarjala, seveda na spal sam!« Očeta nisem uspel samem. Ko smo na zimo zakla- prepričati. li prašiča in so se klobase že lepo osušile, je po Francetovo končno Lojze Mazij

Seznam dogodkov od 24. 12. 2019 do 12. 4. 2020 DATUM IN NAZIV DOGODKA ORGANIZATOR KRAJ (NASLOV) KONTAKT URA

Dvorana Medgen 7. 1. 2020 Irena Svet Življenjski slog Zdravstveni dom Cerknica Nova vas ob 9.00 [email protected]

Dejavniki tveganja – Dvorana Medgen 14. 1. 2020 Irena Svet Zdravstveni dom Cerknica povišane maščobe v krvi Nova vas ob 9.00 [email protected]

Martina Hribar Hija Glamping Lake Bloke, 15. 1. 2020 Posvet o kulturnem turizmu Zavod Vrabec Bloke 051 228 575 Medvedji dvorec, Volčje 97 ob 18.00 [email protected]

Martina Hribar Pogovorni večer z Jožico Ličen: Enota knjižnice Ivana Čampa 19. 2. 2020 Zavod Vrabec Bloke 051 228 575 »Človek ne živi le od kruha« Nova vas ob 17.00 [email protected]

Dvorana Medgen 21. 1. 2020 Irena Svet Tehnike sproščanja Zdravstveni dom Cerknica Nova vas ob 9.00 [email protected]

Dvorana Medgen 28. 1. 2020 Irena Svet Zdravo jem Zdravstveni dom Cerknica Nova vas ob 9.00 [email protected]

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov [email protected] Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si 40 pa še to | oglasi januar 2020

Pisma bralcev

Civilna iniciativa Bloke samo izbrano lokacijo. omenjenega dopisa občini Bloke: ji zabrneli bagri in gradnja se je »Civilna iniciativa Bloke zahteva, da začela. Odgovor občine je prišel Kot dokaz je dovolj citirati začetna občina Bloke ustavi vse aktivnosti za šele čez več kot tri tedne. govor na županov dva stavka iz dopisa, ki ga je CIB U izgradnjo zbirnega centra komunal- dostavila občini Bloke elektron- Naj pojasnimo še to: Civilna ini- prispevek v prejšnji nih odpadkov ob cesti za Topol oz. sko, dne 2. 6. 2019, in nato še v ciativa Bloke je ljudska iniciati- ob križišču Hudi Vrh – Topol –Ve- izdaji loškega koraka priporočenem pismu, dne 6. 6. 2019. va, ki si prizadeva za ohranitev B liki Vrh. Če občina Bloke želi zgraditi V Bloškem koraku, glasilu občine Prvi stavek se glasi: »CIB zahteva zdravega okolja, še posebej vode, zbirni center komunalnih odpadkov, Bloke, je v oktobrski številki sestanek z vodstvom občine Bloke in zdravja vseh prebivalcev Blok naj izbere lokacijo, ki bo ustrezala (4/2019) na 3. strani bloški župan, zaradi razjasnitve vseh nejasnosti v in – v povezavi z drugimi podobn- vsem predpisanim kriterijem in bo g. Jože Doles, objavil trditev, da zvezi z izgradnjo zbirnega centra – imi civilnimi oz. ljudskimi iniciati- upoštevala tudi voljo občanov.« Civilna iniciativa Bloke (nadalje ZC.« Drugi stavek pa pravi: »CIB je vami – tudi širšega območja. CIB) nasprotuje gradnji zbirnega na osnovi pridobljenih dokumentov Do predlaganega sestanka ni prišlo. centra komunalnih odpadkov. in informacij prepričana, da se ZC na CIB tudi ni dobila odgovorov na post- Civilna iniciativa Bloke, tej načrtovani lokaciji ne more in ne avljena vprašanja o načinu in krit- v novembru 2019 Trditev župana, g. Jožeta Dolesa, sme zgraditi.« erijih izbora sporne lokacije. So pa predsednik Franci Pintar se ne ujema z dejanskimi stališči nekaj dni po pismu CIB na lokaci- civilnainiciativabloke@gmail. CIB, saj ta postavlja pod vprašaj Pa navedimo še citat iz zaključka com

Zavezani resnici svetovno vojno prečkale jugoslovan- ozemlje. Med zgodovinarji sta o tem izseljenci. V domovini pa še sedaj Nedavno mi je sošolec s sred- sko ozemlje. pričali dr. Helena Jaklič in dr. Tama- velika večina ljudi misli, da je ra Griesser Pečar. bil izdajalec. Stokrat ponovlje- nje šole povedal o našem profe- Danes pa sem med posvetom na laž je resnica, no, naj bi bila. sorju za pravo, Urošu Žunu, da je ob 60-letnici smrti dr. Gregori- Rojaki na tujem so imeli dr. Toda resnica je trdoživa cvetka, ki bil razglašen za pravičnega med ja Rožmana zvedela, da je med 2. Rožmana za dobrega pastirja. Hotel zacvete tedaj, ko vsi mislijo, da je narodi. Naziv je prejel, ker je kot svetovno vojno pomagal vsem, ki so se je odpovedati službi škofa, toda laž zmagala. sodnik v Mariboru rešil 16 deklet ga prosili. Med drugim je rešil med papež Pij XII. odstopa ni sprejel. židovskega porekla, ki so med 2. 1300 in 1500 Judov, ki so šli čez naše Zaupal pa mu je službo škofa med Marica Marolt, Velike Bloke oglas1_4_komunala voscilo_bloke.pdf 1 09/12/2019 10:38 januar 2020 pa še to 41

Zahvala

Po petnajstih letih uspešnega delovanja podjetja Govednik d.o.o. v občini Bloke smo se odločili, da sedež podjetja preselimo v novo poslovno okolje. Kolektiv podjetja Govednik d.o.o. se poslovnim partnerjem, občanom občine Bloke in predvsem občinskemu obratu Občine Bloke zahvaljuje za podporo pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Zahvaljujemo se vam tudi za vso potrpežljivost pri izvedbi naših storitev.

Posebna zahvala pa gre občanom občine Bloke za izjemne dosežke pri prepoznavnosti podjetja Govednik d.o.o. v občini in širši okolici.

Izredno veseli smo vseh prijaznih in spodbudnih besed naših strank in občanov občine Bloke. Še naprej se bomo trudili zagotavljati visok nivo strokovnosti storitev in s tem še krepiti vaše zadovoljstvo z nami.

Kolektiv podjetja Govednik d.o.o. vam želi v letu 2020 obilo zdravja in uspeha na osebnem in poslovnem področju, predvsem pa dobrih medsosedskih odnosov in obilo pozitivne energije v vsakem trenutku.

Kolektiv podjetja Govednik d.o.o. 42 pa še to januar 2020

Križanka

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Matej Pakiž | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; [email protected] januar 2020 pa še to 43

Plan odvozov komunalnih odpadkov v letu 2020

Linija B1 Benete, Runarsko, Studenec, Ravne, Topol, Hudi Vrh, Metulje, Fara, Nova vas, Nemška vas, Veliki Vrh in pravne osebe.

Linija B2 Glina, Studeno, Radlek, Velike Bloke, Ulaka, Sleme, Hribarjevo, Rožanče, Sv. Trojica, Jeršanovo, Lovranovo, Ograda, Bočkovo, Zales, Malni, Hiteno, Mramorovo pri Pajko- vem, Andrejčje, Gradiško, Ravnik, Štorovo, Ravnice, Zavrh, Polšeče, Lepi Vrh, Škufče, La- hovo, Sv. Duh, Škrabče, Zakraj, Strmca, Mram- orovo pri Lužarjih, Godičevo, Kramplje, Volčje

in pravne osebe.

Prazniki Linija B1: Namesto petek 25. 12. 2020 embalaža ››› sreda, 23. 12. 2020 Namesto petek 1. 1. 2021 preostali odpadki ››› ponedeljek, 4. 1. 2021 Linija B2: Namesto petek 1. 5. 2020 embalaža ››› ponedeljek, 4. 5. 2020

Preostali odpadki Embalaža Praznik

44 oglasi januar 2020

ODKUP IN PRODAJA LESA ZAMET d.o.o. | NOVA VAS 11 | 1385 NOVA VAS | T: 041 654 550

Podjetje Zamet d.o.o. se zahvaljuje vsem svojim strankam za zaupanje, ki ste nam ga izkazali v minulem letu. Tudi v letu 2020 se veselimo sodelovanja z obstoječimi in novimi strankami.

Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje, vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva. Zamet d.o.o. želi vsem mirne praznike in srečno v prihajajočem letu 2020!