Priprave na izvedbo letošnjih Velike zveri mesarijo Ivan Miklavčič, gostilničar 1955 – investicij so v polnem teku po občini Bloke v Velikih Blokah pri spodnji štirni

2 4 10 12 Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas Poštnina

glasilo občine Bloke junij 2019 letnik 20 | številka 3 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Letos mineva že 28 let od takrat, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. V počastitev tega dogodka je v Sloveniji dela prost dan, da lahko v miru in svobodi praznujemo državni praznik dan državnosti. Vsem Bločankam in Bločanom ob tej priložnosti iskreno čestitam. Želim vam zmerno poletje in prijetne počitniške dni. Župan Jože Doles 2 naša občina junij 2019 Priprave na izvedbo letošnjih investicij so v polnem teku

S potrditvijo letošnjega proračuna občine Bloke, ki smo ga predstavili v prejšnji izdaji Bloškega koraka, smo določili tudi nabor investicij za leto 2019. Izvedba posameznega projekta pa mora prehoditi določeno pot od ideje do končne realizacije, ki je postopkovno vedno bolj zahtevna in dolgotrajna. Kljub temu se je izvedba določenih projektov že začela, z nekaterimi pa bomo pričeli v kratkem.

Obnova regionalne ceste v naselju uspešno zaključili ta postopek ter z izvajalcem podpisali izvajalsko pogodbo. Izbrani izvajalec Nova vas del podjetje CPK iz Kopra je z deli na tem pro- V prvi polovici meseca maja smo začeli s jektu že začel, investicija pa naj bi se zaključila prenovo regionalne ceste skozi naselje Nova jeseni letos. Z izgradnjo zbirnega centra bomo vas. Letos je to po vrednosti in obsegu naša prebivalcem naše občine omogočili oddajo ko- največja investicija. Nosilec in glavni financer sovnih odpadkov in določenih vrst komunal- cca. 1,5 milijona evrov vredne investicije je RS, nih odpadkov v domačem kraju. Na ta način se saj gre za investicijo na državni cesti. Občina bo občanom občine Bloke ponudba komunal- Bloke pa pri tem projektu sodeluje kot part- nih storitev še dodatno izboljšala in približala. ner in soinvestitor in je v skladu s podpisano soinvestitorsko pogodbo dolžna financirati os- Izgradnja novih prostorov za talo infrastrukturo, ki je v lasti in upravljanju občine, in sicer v vrednosti dobrih 10 odstot- potrebe delovanja občinske uprave kov celotne investicije. S temi sredstvi bomo Pred kratkim smo začeli tudi z realizaci- obnovili del vodovodnega sistema, zgradi- jo tega projekta. Izbrani izvajalec del je že in izvedbeno zahteven projekt se bo izvajal li nove pločnike za pešce ter v celoti zgradili začel z gradbenimi deli v prostorih, kjer je eno leto. V času gradnje bo promet urejen z novo javno razsvetljavo. Osnovni namen tega do lani delovala javna knjižnica. Za namen izmeničnimi cestnimi zaporami, zato se bomo projekta pa seveda ostaja rekonstrukcija ceste delovanja občinske uprave bomo v teh pros- srečevali z vsakodnevnimi prometnimi mot- skozi naselje Nova vas, in sicer na celotni trasi torih preuredili in opremili skoraj 250 m2 njami. Že vnaprej se vsem udeležencem v pro- od odcepa za naselje Veliki Vrh do odcepa za pisarniških prostorov, ki bodo uporabnikom metu na tej cesti zahvaljujem za strpnost in ra- naselje Velike Bloke. Obnova obsega celovito dostopni tudi z osebnim dvigalom. Na ta zumevanje v času gradnje. prenovo ceste, vključno z izboljšanjem oziro- način bomo izboljšali dostopnost do teh pros- ma zamenjavo spodnjega ustroja ceste, izgrad- torov ter storitve občinske uprave približali njo otokov za umirjanje hitrosti na vhodih v Izgradnja zbirnega centra tudi gibalno oviranim uporabnikom. Pred- naselje Nova vas iz obeh strani ter izgradn- met projekta je tudi preureditev zunanjega Že v prejšnjih izdajah glasila Bloški korak jo novega križišča na odcepu z državno cesto dela tega objekta, ki naj bi s tem dobil novo smo poročali, da se pripravljamo na izgradn- Nova vas – Velike Lašče in ostalih križišč z končno podobo. Z zaključkom te investici- jo zbirnega centra. Po dolgotrajnih zapletih z občinskimi cestami znotraj naselja. Obsežen je, ki naj bi bila končana letošnjo jesen, bodo izborom izvajalca smo v začetku meseca maja končana večletna vlaganja v preureditev in posodobitev stare telovadnice in ostale- ga dela centralnega objekta. Z velikim za- dovoljstvom ugotavljam, da nam je oziroma še bo s preureditvijo teh prostorov uspelo zagotoviti ugodne pogoje za delovanje vrtca, javne knjižnice, lekarne, pošte, občinske up- rave in medgeneracijskega druženja. To pa so vsebine in pridobitve, ki jih Bločani še kako potrebujemo.

Obnovitvena dela na občinskih stanovanjih Odločili smo se, da letos pomembnejša finančna sredstva vložimo tudi v obnovo objektov, v katerih se nahaja večje število občinskih stanovanj za neprofitni najem. V kratkem bomo začeli z obnovo in izdelavo do- datne izolacijske fasade na stanovanjskem ob- jektu v Novi vasi. Investicija bo podprta tudi Obnova regionalne ceste skozi Novo vas je v polnem teku. s sredstvi EKO sklada, ki so temu namenjena. Pripravljamo se tudi na začetek obnovitvenih junij 2019 naša občina 3 Uvodnik

Stane Jakopin, urednik o zelo muhasti pomladi, še zlasti po deževnem maju, se je tudi na Bloke prikradlo poletje. Razbuhtelo se jeP v vsej svoji lepoti, zato je bil že skra- jni čas, da se je končalo šolsko leto in se pričenjajo težko pričakovane počitnice. V našem koledarju bomo v kratkem odstranili list z naslovom junij. Lahko bi rekli, da je mesec junij prav poseben mesec v letu. Povezan je z našimi ve- likimi pričakovanji, saj ga učenci, dija- ki in študentje željno pričakujejo, ker bo Pričetek gradbenih del na zbirnem centru komunalnih odpadkov pri čistilni napravi pod Hudim to konec šolskih obveznosti in pričetek Vrhom brezskrbnih počitnic. Prav tako ga težko pričakujemo starši, ker bo s tem začasno del na stanovanjskem objektu v naselju Velike tudi v stalnem kontaktu s stečajnim uprav- konec naših skrbi, kako bo s šolskim us- Bloke. Za obe investiciji smo trenutno v fazi iteljem KGZ-ja Cerknica v stečaju zaradi naku- pehom naših otrok. V prihajajočem času izbora izvajalca. Verjamemo pa, da bomo z pa zemljišč in objektov v centru naselja Nova dopustov pa se bomo lahko vsaj neko- načrtovanimi deli končali že v letošnjem letu. vas. Pripravljamo se tudi na izdelavo projek- liko oddahnili od napornega delovnega ta za izgradnjo kolesarske povezave Nova vas vsakdana. – Cerknica. V pripravi imamo tudi plan ob- stale investicije O nove cestnega omrežja, za kar bomo porabi- V tokratnem Bloškem koraku smo zbra- Intenzivno se pripravljamo tudi na izvedbo li tudi finančna sredstva, ki občini pripadajo li in zabeležili utrip Blok v preteklem ostalih investicij. V načrtu imamo izgradn- po 23. členu Zakona o financiranju občin. In dvomesečnem obdobju. Oceno, kakšno jo okoljske infrastrukture v naselju Ulaka. Za še bi lahko naštevali. Iz napisanega pa je raz- je bilo dogajanje v tem obdobju, si boste ta projekt smo trenutno v fazi izdelave pro- vidno, da je naše investicijsko dogajanje zelo ob prebiranju posameznih prispevkov jektne dokumentacije in pridobitvi gradben- obširno in razgibano, zato priprava in vodenje ustvarili bralci sami. Naj vam povem, da ega dovoljenja. Upam, da bo dokumentaci- velikega števila investicij zahteva maksimalni v uredništvu pred izdajo glasila nismo ja pripravljena čim prej, da bomo z izvedbo angažma odgovornih nosilcev del iz občinske nikoli v zadregi, da ne bi imeli prispevk- lahko začeli še letos. uprave občine Bloke. Vsekakor je pred nami ov, za kar sem zelo hvaležen našim zves- še eno dolgo, vroče poletje. Vsem, ki v teh Pripravljamo se tudi na začetek posodobit- tim dopisnikom. Vsem se tudi tokrat zah- pomladno-poletnih dneh prebirate Bloški venih del na objektu pri Sv. Trojici, v katerem valjujem za sodelovanje in vas k sodelo- korak, pa želim zmerno poletje, pa tudi pri- naj bi uredili prostore za potrebe poslovilne vanju vabim tudi v bodoče. K sodelo- jetne dopustniške dni. vežice. Načrtujemo določena obnovitvena vanju pa vabim tudi vse ostale občane – dela na področju z oskrbo s pitno vodo. Smo Župan Jože Doles poizkusite o dogajanju pripraviti kratek tekst in fotografijo ter vse skupaj pošljite na uredništvo Bloškega koraka. Saj res, da ne pozabim na naš dan državnosti, ki ga vsako leto praznujemo 25. junija. To je za nas Slovence nadvse slovesen praznik. Upam, da se vsaj tisti, ki smo doživeli tiste tesnobne dni davne- ga junija pred 28 leti, zavedamo, da bi se lahko vse skupaj tudi drugače izšlo. Last- no državo smo si ustvarili le na podlagi naše enotnosti. Niso nas mogli premagati. Spoštovane bralke in bralci! Ob pon- osnem plapolanju slovenskih zastav prejmite tudi moje iskrene čestitke za državni praznik dan državnosti! Na koncu želim vsem prijetne počitniške in dopustniške dni ter lahkotno in brezskrbno poletje. Nasvidenje v jesenskih dneh! Novo podobo bo dobil tudi vhod v nove občinske prostore. 4 naša občina junij 2019 Velike zveri mesarijo po občini Bloke

V zadnjem času skoraj ne mine dan, da ne bi preko javnih občil zvedeli novico o napadu velikih zveri, zlasti volka, na pašno živino tako na območju občine Bloke kot na širšem območju Notranjsko-kraške regije. V povezavi s temi dogodki je bilo na ustrezne državne službe, ki imajo pristojnost upravljanja z velikimi zvermi, posredovanih že veliko protestnih pisem. Tako je bilo s strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije poslano protestno pismo za takojšnje ukrepanje dne 24. 5. 2019 vsem vladnim funkcionarjem in vladnim službam, ki se ukvarjajo z upravljanjem velikih zveri (medved, volk in šakal). V zvezi s temi dogodki je bilo na pristojne vladne službe posredovano tudi protestno pismo s strani Notranjsko-kraške, Primorske in Dolenjske regi- je, katerega podpisnica je bila tudi občina Bloke. Župani teh regij soglasno zahtevajo takojšnje ukrepanje za popolno zaustavitev nastajanja škod na premoženju državljanov RS in njenih občanov. Obe protestni pismi si lahko preberete v tem prispevku. Urednik Protestno pismo v zvezi z nedavnimi dogodki napadov velikih zveri na premoženje naših državljanov

Velike zveri (rjavi medved, volk in šakal) so Marsikateri kmet v tej državi se zaskrbljeno nastajanja škod na premoženju državljanov v letošnjem spomladanskem času občanom sprašuje, kako naprej. Očitno je, da se vsi sku- Republike Slovenije in naših OBČANOV. Men- občin na območjih Notranjsko-kraške, Pri- paj ne zavedate dovolj, koliko dobrobiti nudi imo, da so našim občanom kršene temeljne morske in Dolenjske regije povzročile že kmetijstvo tej državi in vsem državljanom. človekove pravice, kot je pravica svobode večjo premoženjsko škodo z napadi na njiho- VSI pričakujemo od vlade Republike Slovenije, gibanja ter pravica do osebne varnosti, kar je vo premoženje (domače živali), ki za ta letni da enkrat za vselej zavzame jasno stališče ter posledica strahu pred zvermi. Upravičeno se čas po naši presoji močno odstopa od števila državljanom pove, ali želi na slovenskem trgu, tudi sprašujemo, kako in kdo se bo zagovarjal, škodnih dogodkov iz preteklih let. Vsakodnev- v trgovinah še vedno doma pridelano hrano ali ko bodo zveri posegle po človeškem življenju, no župani prejemamo obvestila o napadih na pa bo iz Slovenije naredila zverinjak. kajti zveri s svojim obnašanjem že dokazujejo, domače živali in o ostalih škodah, ki jih zveri da izgubljajo strah pred človekom in močno Župani Notranjsko-kraške, Primorske in povzročajo na premoženju naših občanov. spreminjajo svoje obnašanje. Dolenjske regije ZAHTEVAMO takojšnje Upravičeno se z zaskrbljenostjo sprašujemo, ukrepanje Vlade Republike Slovenije in pris- podpisniki so župani kaj vse se bo še zgodilo. Vemo, da se na neka- tojnih ministrstev za POPOLNO zaustavitev notranjsko-kraških občin terih področjih ravno pričenja pašna sezona.

Protestno pismo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Zahtevamo takojšnje ukrepanje!

Zadnji dogodki v zvezi z (ne)upravljan- tovanje, da bodo nekoč obdelane pokrajine ki jih povzročajo zveri. Teh je v zadnjem jem zveri, žal, potrjujejo črnoglede napove- postale zaraščene in opuščene, s tem pa bo času vse več, zato je kmetovanje ponekod vse di, da se bo položaj na podeželju samo še dodatno ogrožena tudi prehranska varnost težje, strah pred zvermi pa narašča tudi med poslabšal. Vse več je napovedi, da se bo na Slovenije. Zadnji dogodki v zvezi z (ne)up- prebivalci podeželja. Že obstoječa zakonod- težavnih območjih za pridelavo hrane opusti- ravljanjem zveri, žal, potrjujejo črnoglede aja omogoča takojšnje ukrepanje, le spre- lo kmetovanje, da bodo nekoč obdelane napovedi, da se bo položaj samo še poslabšal. jeti je treba ustrezne ukrepe in povleči prave pokrajine postale zaraščene in opuščene, s poteze. Žal pa je sedanja ureditev sprejeman- Na sestanku o upravljanju zveri v Sloveniji, tem pa bo dodatno ogrožena tudi prehranska ja odločitev za ukrepanje preveč zapletena in ki ga je tudi na pobudo Kmetijsko gozdarske varnost Slovenije. neučinkovita. Zato je KGZS predlagala spre- zbornice Slovenije (KGZS) pripravilo Minis- membo ustrezne zakonodaje, ki bi intervent- Slovenski prostor v največji meri oblikuje- trstvo za okolje in prostor v sredo, 22. maja ni skupini pri Zavodu za gozdove Sloveni- jo podeželska območja in gozd. Kmetijstvo 2019, so bili prisotni člani delovne skupine je ali lokalnim lovcem omogočila takojšnje tako v slovenskem prostoru poleg strateške za upravljanje z velikimi zvermi, predstavni- ukrepanje ob pojavu zveri na pašnikih in funkcije pridelave hrane odlikuje tudi močna ki kmetijskih in naravovarstvenih organi- v neposredni bližini naselij. S takojšnjim prostorska in okoljska vloga. Globalni tren- zacij ter predstavniki civilnih iniciativ, ki so ukrepanjem bi lahko zmanjšali verjetnost za di tehnološkega napredka, zmanjšane ka- se nedavno ustanovile zaradi neupravljanja nastanek škode in drugih neljubih dogod- kovosti ali razpoložljivosti naravnih virov, z velikimi zvermi oziroma težav, ki jih imajo kov, hkrati pa bi to lahko vplivalo tudi na trendi naraščanja prebivalstva in večanja z njimi. Sestanek je bil sklican z namenom, obnašanje zveri, ki se vse manj bojijo prisot- povpraševanja po hrani, družbene in pod- da Ministrstvo za okolje in prostor predstavi nosti človeka. nebne spremembe vršijo nenehen pritisk na stanje, aktivnosti in ukrepe za nadaljnje up- slovensko kmetijstvo, ki se že dolgo nahaja v ravljanje z velikimi zvermi. Stanje na terenu se je po odločitvi Upravne- nezavidljivem in vsak dan težjem položaju. ga sodišča po zaustavitvi odvzema medvedov KGZS, sindikat kmetov Slovenije ter posa- Vse več je napovedi, da se bo na težavnih alarmantno poslabšalo, še bolj zaskrbljujoče mezni rejci smo predstavili težave, ki jih območjih za pridelavo hrane opustilo kme- pa je stanje zaradi volkov, saj je odvzem imamo kmetje pri svojem delu zaradi škod, junij 2019 naša občina 5

že tretje leto onemogočen zaradi tožb in za uresničitev teh strokovnih odločitev je nasprotovanj naravovarstvenih nevladnih treba sprejemati tako, da se prepreči zlorabe Sofinanciranje organizacij. Občutno se spreminjajo tudi na- določenih posameznikov in skupin, ki trenut- vade volkov, saj ga vse pogosteje videvamo no onemogočajo upravljanje. obresti podjetniških v bližini naselij, poleg drobnice so se začeli Ministrstvo za okolje in prostor ni predstavi- redni napadi tudi na govedo in konje. Napa- kreditov na lo nobene druge rešitve, vztrajajo na stari di se na nekaterih območjih kljub primerni poti, čeprav so se vsi prisotni strinjali, da je zaščiti dogajajo dnevno, ljudje so prepuščeni območju Primorsko- sedanji sistem upravljanja z volkom in med- lastni iznajdljivosti in ukrepanju, zato oseb- vedom neustrezen in neučinkovit. Dodatno no varujejo živino tudi ponoči. Medvedi se že notranjske regije tudi niso predstavili alternativne možnosti podnevi sprehajajo ne samo v bližini naselij, v primeru, če bi Vrhovno sodišče potrdilo temveč tudi v naseljih. Ljudje so zaskrbljeni, 2019 sodbo Upravnega sodišča. prestrašeni in pričakujejo takojšnje ukrepan- je pristojnih državnih organov. Udeleženci so sicer dobili informacijo o tem, RRA Zeleni kras, d.o.o. tudi v letu 2019 v sodelo- da je bila vložena zahteva za revizijo sodbe Razprava na sestanku je pokazala, da je stan- vanju z občinami Primorsko-notranjske regije Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče in je na terenu alarmantno in zaskrbljujoče, objavlja javni razpis za Sofinanciranje obresti da so podali zahtevo na Zavod za gozdove saj ni ogrožena samo živina, temveč tudi podjetniških kreditov za leto 2019 na območju Slovenije, da začne pripravljati strokovne premoženje in varnost ljudi. Opozorili so Primorsko-notranjske regije. podlage za odvzem za naslednje upravljavsko na nevzdržne razmere in pozvali minis- obdobje (2019/2020). trstvo, naj takoj ukrepa, še preden pride do nezaželenih dejanj večjih razsežnosti. Udeleženci so izrazili bojazen, da če MOP ne poda dovolj dobre oziroma boljše utemeljitve Udeleženci sestanka (Ministrstvo za okolje in od tokratne, je velika verjetnost, da se bo prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarst- ponovila zgodba iz letošnjega leta. vo in prehrano, Zavod za gozdove Sloveni- je, Zavod RS za varovanje narave, Lovska Žal stanje na terenu ne dopušča nobenega išina sredstev zveza Slovenije) ter predstavniki nevladnih odlašanja. Zato pozivamo Vlado RS, da takoj V organizacij s področja kmetijstva (Kmeti- najde izhod, rešitev iz te slepe ulice, v kateri Skupna višina odobrenih sredstev za posa- jsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindi- so se znašli vsi vpleteni. Žal pa se to (ne)is- mezen kredit ne sme znašati manj kot 100 EUR kat kmetov Slovenije, Zveza lastnikov goz- kanje ustreznih rešitev dogaja na plečih kme- in ne več kot 1600 EUR oz. 75 % vseh plačanih dov Slovenije, Združenje ekoloških kmetij tov in ljudi, ki živijo na teh območjih. Ukre- obresti za posamezno vlogo. Vsak upravičenec Slovenije, Združenje agrarnih skupnosti in pajmo, preden bo prepozno! lahko odda največ 3 vloge. Upravičeni stroški civilnih iniciativ) smo bili enotnega mnen- do sofinanciranja po razpisu so nastale in Protestno pismo s to vsebino je bilo poslano ja, da je treba ukrepati takoj. Upravljanje z plačane obresti od 1. 10. 2018 do 30. 9. 2019. predsedniku Republike Slovenije, predsedni- odvzemom je trenutno edini možni način up- ku Državnega zbora, predsedniku Državnega Rok za oddajo vloge je 18. 10. 2019. ravljanja z zvermi pri nas, saj si ne moremo sveta in predsedniku Vlade, ministrici za privoščiti, da bi populacije zveri na sloven- kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter min- skem podeželju prepustili naravnemu raz- pravičenci istru za okolje in prostor. U voju. Strokovne službe in reprezentativne Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala organizacije so si enotne v tem, da naj o up- Vir: https://www.kgzs.si/novica/zahteva- podjetja, samostojni podjetniki in fizične ravljanju z zvermi odloča stroka. Postopke mo-takojsnje-ukrepanje-2019-05-24 osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo po zakonu o gospodarskih družbah ter social- na podjetja, ki so registrirana v skladu z vel- javnim Zakonom o socialnem podjetništvu in prihajajo iz: občine Bloke, občine Cerknica, občine Ilirska Bistrica, občine Loška dolina, občine Pivka in občine Postojna.

Razpisna dokumentacija Povabilo, vloga in priloge so objavljene na spletni strani RRA Zeleni kras, d.o.o. Dodatne informacije dobite na: - elektronskem naslovu: [email protected] - telefonski številki: 05/721 22 40 (Živa Ložar) - sedežu RRA Zeleni kras, d.o.o., Prečna ulica 1, 6257 Pivka.

Zaradi neupravljanja z zvermi so na podeželju poleg živali vse bolj ogroženi tudi ljudje. 6 naša občina junij 2019 Občina Sodražica je sprejela državne prvake

Prvaki z županoma

V sredo 22. 5. 2019 je v pros- Nika Ambrožiča (golman), Anžeta voru. Igralci in spremljevalci v nadaljnjih tekmah in uspehih. torih Občine Sodražica potekal Žlindre, Patrika Korenjaka, Tita so od županov prejeli tudi lepa Zahvaljujemo se Občini Sodražica sprejem državnih prvakov U15 Starca, Tomaža Lovrenčiča, priložnostna darila. Župana sta in županoma za prijeten sprejem v futsalu, ŠD Extrem. V sejni Aljaža Lovrenčiča, Jureta Mate- od predstavnikov ŠD Extrem pre- in darila! sobi občine Sodražica sta župan ta, Nejca Vetriha, Anžeta Oražma, jela majice prvakov in klubske Tekst in foto: M. Klevže občine Sodražica, g. Blaž Mi- Đorđeta Đorđevića in trenerja šale kot pripomoček pri navijanju lavec, in župan občine Bloke, Srđana Đorđevića udeležila tudi g. Jože Doles, skupaj spreje- predsednica ŠD Extrem Nuška la državne prvake U15 v futsa- Klajič Ambrožič in pomočnik lu. Sprejema sta se poleg igral- trenerja Matjaž Klevže. Potekal cev Andraža Gregoriča (kapetan), je v dobrem vzdušju in pogo-

Župana s pokalom Izmenjava daril med županoma in predstavniki ŠD Extrem junij 2019 naša občina 7 Pevska revija Pojo naj Tradicionalni Pohod ljudje! na Rakeku po Krpanovi poti

Območna revija odraslih pevskih zborov 2019 je bila letos po nekaj letih ponovno organizirana na Rakeku. Lani odprta dvorana ob osnovni šoli je uspešno prestala tudi tovrstni krst. Lokalni izpostavi JSKD Cerknica se je za letošnjo revijo prijavilo 10 Program bloških zborov pevskih skupin iz ožje Notranjske. Šestim zborom iz občine Cerknica so se pridružili trije bloški zbori in en zbor iz občine Loška dolina. Vsakoletna revija predstavlja za vse zbore enega od vrhuncev sezone. Priložnost so zbori izkoristili za pred- stavitev občinstvu, ki je lepo napolnilo rakovško dvorano, strokovni spremljevalki ga. Maji Cilenšek, posebne pozornosti in podpore pa so bili deležni od vseh pevk in pevcev, ki so v celoti spremljali vso revijo. Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke pod vodstvom Janeza Gostiše, Vokalna skupina Diva KD Bloke z zborovodkinjo Ireno Cundrič Iskra ter MePZ KD Bloke z zborovodkinjo Tanjo Avsec so s po tremi skladbami lepo predstavili bloško zborovsko petje. Deležni so bili iskrenih pohval in spodbud občinstva. Poglobljene strokovne ocene bodo še sledile in služile kot napotek pevcem in zborovodjem za nadaljnje delo. Foto: Stane Jakopin Kljub slabemu vremenu je pohod uspel. Kot sem omenil, se je prireditev po več letih preselila z Blok. Vodstvo JSKD Cerknica je v organizacijo revije na Rakeku vložilo veliko truda, Turistično društvo Bloke je 28. društva Bloke. Okrog pol dvana- da je krstna prireditev v novem kulturnem hramu na Notranjskem us- maja organiziralo tradicionalni jstih pa je začelo deževati in po- pela. Navajeni, da ne rečem včasih že razvajeni, na izvrstno organizaci- že devetnajsti Pohod po Krpano- hodniki so morali pohiteti, da so jo tovrstnih prireditev na Blokah smo pogrešali boljše sodelovanje OŠ vi poti. Organizacija je do zad- prišli vsaj do Bočkovega mlina, Rakek, saj pevci nismo imeli dostopa do šolskih prostorov za garderobe njega tedna potekala izvrstno, kjer so se okrepčali na stojnici in pripravo na nastop, pa tudi druženju zborov in občinstva po prireditvi nekaj dni pred pohodom pa so Milene Zakrajšek ali pa pogre- je bil namenjen premajhen prostor, tako da smo se pevci po koncu revije vremenoslovci začeli spremin- li pod streho pri Jerneju Zalarju. kar prehitro razšli. Priložnosti za izboljšanje so torej še odprte. jati vremensko napoved, tako da Veliko pohodnikov se je odločilo, Lojze Mazij, KD Bloke se je veliko pohodnikov, ki so bili da si zaradi dežja uredi prevoz do odločeni priti na pohod, v zadn- cilja z avtomobili. Nekateri pa so jih dveh dneh premislilo. Mogoče vztrajali in doživeli neko novo celo upravičeno, saj je na dan po- izkušnjo hoje po gozdu v dežju. hoda okrog pol dvanajstih začelo Na cilju je pohodnike čakala topla deževati, kar pa ni ustavilo pravih malica, za katero so poskrbeli v pohodnikov. Na startu se jih je podjetju Hija d. o. o. Na splošno zbralo okoli 250 in večinoma so so bili pohodniki zelo zadovolj- bili pripravljeni na kakršne koli ni s samo organizacijo in ponud- bo, malce manj pa z vremenom. vremenske razmere. Dopoldan Zato upamo, da bo naslednje leto, je pohodnike grelo toplo pom- ko bo potekal jubilejni dvajseti ladansko sonce. Na prvi posto- pohod, vreme pohodnikom bolj janki na Štorovem sploh ni bilo naklonjeno. povpraševanja po toplem čaju, ki so ga kuhali člani Čebelarskega Matej Pakiž

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek,

Uvodna stran programskega lista 9. september 2019. 8 naša občina junij 2019 Podpis konzorcijske pogodbe v sklopu projekta Claustra+

V okviru projekta Claustra+ (Čezmejna desti- nacija kulturnega in zelenega turizma Claus- tra Alpium Iuliarum) smo podpisali konzorci- jsko pogodbo o ustanovitvi in delovanju Part- nerstva za ohranjanje in oživljanje obrambne- ga sistema Claustra ter tako postavili temelj za skupno in dolgoročno skrb ter promocijo dediščine Claustre kot celote. Slavnostni pod- pis konzorcijske pogodbe je bil v petek, 31. 5. 2019, ob 10. uri v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki (Tržaška cesta 25). Dogodek je or- ganiziral vodilni partner projekta Claustra+ Zavod za varstvo kulturne dediščine Sloveni- je, v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Poznorimski obrambni sistem Claustra Alpi- um Iuliarum predstavlja največji gradbeno- inženirski podvig iz rimskega obdobja v Sloveniji in ga uvrščamo med najpomembnejšo kulturno dediščino na naših tleh. Sestavljajo ga odseki kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb, ki so varovali osrčje rimskega imperi- ja pred sovražnimi vdori in služili nadzoru Ostanki rimskega zidu

Zemljevid obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum (Narodni muzej Slovenije: J. Kusetič) junij 2019 naša občina 9 Vožnja na elektriko odslej plačljiva,

www.claustra.org/sl/ a še vedno ugodna www.zvkds.si/sl/claustra/claustra www.facebook.com/ClaustraPlus/ nad trgovino in premiki prebivalstva. Danes so ostanki posameznih zapor vidni od Reke na Hrvaškem preko Prezida do Babnega Polja v Sloveniji, čez Bloško planoto, območje Vrh- nike in Ajdovščine, vse do Zarakovca v Baški grapi. Razširjen konzorcij oziroma Partnerstvo za ohranjanje in oživljanje obrambnega sis- tema Claustra želi združiti obsežno število deležnikov, ki delujejo na območjih, preko katerih potekajo zapore poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliar- um, in sicer ne samo za čas trajanja projekta, ampak dolgoročno in s trajnostno vizijo. Part- nerstvo bo z izvajanjem različnih aktivnosti spodbujalo k ohranitvi in oživljanju dediščine Claustre in pripomoglo k njeni prepoznavnos- Ljubljana, 25. april 2019 – V družbi Elektro Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave, je predstavil ti kot enega najpomembnejših spomenikov Ljubljana so na novinarski konferenci pred- način zaračunavanja: »Cenik odraža dejan- Slovenije in Hrvaške z izjemnim pomenom v stavili uvedbo plačevanja storitev polnjenja ske stroške posameznega polnjenja, v ceno kontekstu celotne svetovne zgodovine. Glav- električnih vozil na polnilnicah v mreži Gremo so vključeni še fiksni stroški, povezani s pol- ni cilji partnerstva so vzpodbujanje, usklaje- na elektriko. S 6. majem se tako končuje de- nilnico. Polnjenje bo znašalo od 0,01 do 0,09 vanje, dolgoročna skrb in podpora pri razvo- setletno obdobje, v katerem so na mreži pol- € na minuto, glede na moč polnjenja, pristo- ju in izvedbi aktivnosti ter novih projektov na nilnic Gremo na elektriko, ki je največja v jbina pa 1 € za enkratne uporabnike in 0,50 € področju Claustre ter povezovanje in koordi- Sloveniji, omogočali brezplačno polnjenje. za predplačnike. Za lažjo predstavo: če bi pol- nacija deležnikov te izjemne dediščine. nili doma za 100 km, bi to stalo 1,5–2 €, na pol- Predsednik uprave, mag. Andrej Ribič, je ob Pristop h konzorciju so zaenkrat potrdili part- nilnicah Gremo na elektriko pa po tem ceniku tej priložnosti povedal: »Opravili smo pion- nerji projekta Claustra+ ter občine Ajdovščina, 2–2,5 €.« irsko delo na področju e-mobilnosti. Težko bi Postojna, Logatec, Vrhnika, Brezovica, Ig, Ve- našli družbo, ki je toliko naredila za spodbu- Plačevanje bo potekalo s plačilno kartico like Lašče in Bloke, pa tudi ARGOS – Društvo janje njenega razvoja. Zavedati pa se moramo, preko aplikacije Gremo na elektriko. V prvi regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, da je gradnja, vzdrževanje in uporaba pol- fazi bosta na voljo dva načina, in sicer ‘Polni in Društvo LIMES arheologija prostora, Zavod nilnic povezana z visokimi stroški, ki smo jih v plačaj’, kjer se bo obračunalo in plačalo vsako Zeleni Žep, Zavod Znanje Postojna, Zavod desetih letih vzeli nase kot del naše odgovor- polnjenje posebej, ali način ‘Predplačnik’, Parnas – Zavod za kulturo in turizem Velike nosti do okolja. V tem času smo beležili skoraj kjer si bo uporabnik na svoj račun v aplikaci- Lašče, Društvo dolomitne lutke, Društvo Baška 90.000 brezplačnih polnjenj.« ji naložil dobroimetje. Način plačevanja upor- dediščina in še druge ustanove iz Hrvaške. abnik izbere ob registraciji v sistem. Uršula Krisper, vodja službe za tehnološki Projekt Claustra+ je sofinanciran s sredstvi razvoj, je pojasnila: »Samo v letu 2018 smo Že obstoječi uporabniki bodo dobili status Evropskega sklada za regionalni razvoj v okvi- za električno energijo in vzdrževanje pol- predplačnika, saj je ta način bolje prilagojen ru Programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška nilnic ter programske opreme porabili več rednim uporabnikom. Na račun si bodo mor- in združuje devet partnerjev iz Slovenije in kot 74.000 €.« Da bi lahko storitev, ki se je v ali naložiti dobroimetje, identificirali se bodo Hrvaške: Zavod za varstvo kulturne dediščine tem času izjemno razširila, izboljšali ter še lahko še vedno tudi s kartico RFID. Seveda pa Slovenije (vodilni partner), Zavod Ivana Can- naprej zagotavljali odlično celostno delovan- bodo lahko izbrali tudi način ‹Polni in plačaj›. karja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, je te vsak dan večje mreže, so se odločili za Narodni muzej Slovenije, Zavod Republike Navodila, kako sistem uporabljati po novem, uvedbo zaračunavanja polnjenja na njihovih Slovenije za varstvo narave, Hrvatski restau- ter splošne pogoje uporabe in cenik si lahko polnilnicah. ratorski zavod, Primorsko-goransko županijo, uporabniki ogledajo na aplikaciji. V družbi Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog pri- Elektro Ljubljana zagotavljajo, da bodo v pri- morja Rijeka, Prirodoslovni muzej Rijeka in Splošni pogoji in cenik so na voljo na hodnosti na voljo tudi drugi načini plačevanja. Turističko zajednico Kvarnera. Skupna vred- povezavi www.elektro-ljubljana.si/ Predvsem pa si bodo prizadevali, da bodo nost projekta znaša 1.779.988,15 €. medijske-objave/ArtMID/921/Arti- mrežo polnilnic še naprej širili in nudili kako- cleID/1682/Polnjenje-elektricnih-vozil- vostne storitve. dr. Katharina Zanier (vodja projekta v-mrezi-Gremo-na-elektriko-odslej-pla- Mag. Kristina Sever, vodja Službe Claustra+), Zavod za varstvo kulturne cljivo dediščine Slovenije za korporativno komuniciranje 10 znani bloški obrazi junij 2019 Ivan Miklavčič, gostilničar v Velikih Blokah

Ivan Miklavčič, Bločanom bolj poznan kot Jani Miklavčič, je tretji rod gostilničarjev iz družinske gostilne Miklavčič v Velikih Blokah.

Kdaj se je začela pisati zgodovi- di pekli odojke in jagenjčke, os- na gostilne Miklavčič? tale ponudbe pa ni bilo. Ob zmanjševanju števila vojakov Gostilno sta na mestu, kjer je v osemdesetih letih pa so hitro sedaj, odprla moj dedek Ivan ugotovili, da je potrebno razširiti in babica Olga leta 1954. Babi- ponudbo. Dedek Ivan in oče Janez ca je izhajala iz sosednje hiše, ki je prevzel gostilno, sta začela s kjer so imeli gostilno že pred ponudbo kolin, kar se je z leti zelo drugo svetovno vojno. Videla sta dobro prijelo. Po kolinah smo še priložnost za zaslužek, saj je bilo vedno najbolj znani. takrat v vojašnicah po 3000 voja- kov naenkrat. Gostje v gostilni so Koline so včasih potekale pri bili večinoma oficirji in vojaki ju- vas. goslovanske vojske. Včasih je dedek pripeljal žive V začetku osemdesetih let prašiče, iz katerih smo sami prejšnjega stoletja pa je število pripravili vse mesne izdelke – vojakov in oficirjev zaradi reor- klobase, pršute … vse, kar spada Foto: Arhiv Ivan Miklavčič ganizacije upadlo, zato so mora- h kolinam. Z zaostrovanjem san- Kmečka pojedina li privabiti druge goste. Vojaki so itarnih predpisov pa je postalo bili še vedno redni gostje, še pose- klanje na domu nemogoče, zato domači gostilni kot natakar. čez cesto. Kupil sem ga z dvema bej ob orožnih vajah, vse do raz- sedaj kupim svinjske polovice in namenoma. Prvi je bil povečanje Gostilno ste prevzeli leta 2012. pada Jugoslavije, ko so vojašnice iz njih naredim krvavice in suho- parkirišč za gostilno, saj obstoječa zasedli begunci iz Bosne in Her- mesnate izdelke. Pod očetovim Leta 2012 je oče nenadoma umrl. niso zadostovala kapacitetam cegovine. vodstvom so naši suhomesnati Vse nas je to doletelo povsem ne- gostilne, drugi namen pa je bil izdelki postali zelo priznani in pripravljene, zato sem imel na ureditev hostla za potrebe turiz- Takrat smo začeli sodelovati s prepoznavni. Naš sušeni želodec začetku kar nekaj težav. Potre- ma. V prvih letih po nakupu sem slovensko vojsko, ki je imela v so vrsto let ponujali v Gostilni boval sem približno dve leti, da uredil parkirišče in spraznil ob- Velikih Blokah majhno posad- Skaručna kot prvovrstno special- sem uredil stvari in gostilno spet jekt. Ko sem začel resneje obnavl- ko. Prehrano smo jim zagotavlja- iteto. dvignil na nivo, ki ga je imela jati sam objekt, je umrl oče in sem li vse do leta 2004, ko so opustili pred očetovo smrtjo. Malo sem moral vse sile vložiti v delovanje vojašnico v Velikih Blokah. Gostilna je pravzaprav vaš dom. spremenil ponudbo, saj sem iz gostilne. V lanskem letu pa sem Ste takrat morali prilagoditi Seveda, stanovali smo nad gos- nje umaknil pizze, ki ne sodijo v skupaj z investitorji uredil polovi- ponudbo novim gostom? tilno, oče in mati sta bila vsesko- tradicionalno gostilno. Dogovor- co objekta, v katerem je sedaj na zi zaposlena, saj vodenje gos- il sem se z okrepčevalnico Lovec, razpolago 5 dvoposteljnih sob in Na začetku delovanja gostilne tilne zahteva celega človeka, pa kjer imajo ponudbo pizz, da goste, apartma. Tu lahko prenoči pet- seveda ni bilo skoraj nobene še to je včasih premalo. Zato smo ki si to želijo, pošiljam k njim. najst oseb. Prenočišča sem odprl kulinarične ponudbe. Ob ve- otroci veliko časa preživeli v gos- Težava je tudi v tem, da zaradi tudi z namenom, da pridobim več selicah in plesih so ponava- tilni. Leta 1994 sem se zaposlil v neenakomernega obiska gostov gostov tudi med tednom in s tem na morem zaposliti novih sode- dobim manevrski prostor za nove lavcev. V gostilni imamo pros- zaposlitve. Predvidevam, da se bo tora za 100 gostov, med viken- v treh do petih letih število gos- di je to velikokrat premalo, os- tov v prenočišču povečalo do te tale dni v tednu pa je gostov le za mere, da bom tudi med tednom vzorec. Ob prodaji vojašnic smo imel dovolj gostov. predvidevali, da se bo vzpostavi- Po vsej Sloveniji je pomanjkan- la obrtna cona, od koder bodo de- je gostinskih delavcev. Kako ta lavci v gostilno hodili na malice. problem rešujete vi? Na žalost kaže, da bodo nastala v glavnem skladišča, zato ne bo Kot sem že omenil, je težava novih gostov. neenakomeren obisk gostov. Težava je tudi v tem, da se v gos- Lani ste ponudbo razširili z tinske šole dijaki iz bloške šole in oddajanjem sob turistom. okoliških šol ne vpisujejo. Poman- Foto: Arhiv Ivan Miklavčič Leta 2003 sem na tretji dražbi jkanje kvalificiranega kadra se Polno parkirišče zelo ugodno kupil vojaški blok velikokrat odraža tudi v kvaliteti junij 2019 znani bloški obrazi 11

Foto: Arhiv Ivan Miklavčič Foto: Arhiv Ivan Miklavčič Nekdanji vojaški blok je sedaj preurejen v prenočišča. Dvoposteljna soba ponudbe. Rad bi zaposlil kuharja, tora za 100 ljudi, zato lahko or- uredila jezero in okolico, je Janez na Piškovcu in Bloščku ter vendar mi pomanjkanje gostov ganiziramo ohceti, obletnice, Hiti razvil Bloško jezero v izjem- odpiranje kmečkih turizmov. med tednom to onemogoča. Na pogrebščine in podobno. V os- no turistično točko v poletni se- Nekaj podobnega bi bilo potreb- srečo mi v kuhinji pomaga mati emdesetih in devetdesetih letih zoni. no narediti tudi dandanes. Albina, ki kljub temu da je v poko- prejšnjega stoletja je bilo največ Zimska sezona pa tudi nekdaj ni ju, kuha in inštruira sodelavce v ohceti, praktično vsak vikend je Kot vem, ste tudi navdušen mo- bila preveč uspešna. V letu 1974 kuhinji, kajti gosti so navajeni bila vsaj ena, sedaj pa se je število torist. sta iniciativni odbor Turističnega na njeno kuho, ki je tudi prepoz- drastično zmanjšalo. društva Bloška planota, katere- Pred očetovo smrtjo sem vsa- navni element naše gostilne. V Vaš dedek Ivan je bil tudi ga predsednik je bil moj dedek, koletni dopust in regres pora- strežbi med glavno poletno sezo- začetnik turizma na Bloškem in Zavod za turizem Cerkni- bil za obisk razvitih turističnih no pomagajo študentke. jezeru. ca napisala nekakšno strategijo krajev z motorjem. Prevozil sem Kakšna pa je vaša sedanja po- razvoja turizma na Blokah. Na- skoraj vso Evropo in na potovan- Dedek je ob podpori Staneta nudba? slov brošure je bil »Rekreacijski jih preučeval turistično ponudbo. Semiča Dakija in lokalne skupno- turistični center Bloška planota v Lahko bi rekli, da sem združil pri- V zimskem času so to seveda ko- sti v šestdesetih letih začel s tu- zimski sezoni 1974/75«. V njej so jetno s koristnim. Eno leto sem line, ponujamo pa tudi ostalo rizmom na Bloškem jezeru. Za- opisali Bloke, zgodovino, še pose- se odpravil v Španijo in na Por- tradicionalno kulinariko, kot jo jezili so jezero, dedek pa je post- bej bloško smučanje, gostinsko tugalsko, naslednjič čez Italijo v najdemo v tradicionalnih slov- avil leseno okrepčevalnico, kjer ponudbo v preteklosti in naredi- Tunizijo prav do obrobja Sahare, enskih gostilnah: različne mesne je prodajal pijačo in ob vikendih li plan za naprej. V kratkoročnem spet drugič prek Poljske na sever- jedi iz bloške govedine, svin- pekel odojke. V tistem času se je planu so predvideli smučišče na ni Baltik. Vse dobre prakse, ki sem jine, mesa na Blokah vzrejenih na Volčjem gradilo veliko viken- Liscu in hotel s 60 ležišči v Modi- jih na potovanjih videl, poskušam žrebičkov, divjačine pa vse do po- dov in pokazal se je potencial za covi hiši v Novi vasi. Dolgoročen prenesti v domače okolje. nudbe za vegetarijance. Kot sem razvoj turizma na jezeru. Z leti je plan pa je obsegal še dve smučišči povedal, imamo v gostilni pros- to zamrlo. Ko pa je občina Bloke Matej Pakiž

Foto: Arhiv Ivan Miklavčič

Foto: Arhiv Ivan Miklavčič 19-letni Jani v Parizu s svojim neuničljivim motorjem Suzuki GS450L, Narezek s katerim je do sedaj prevozil že 350.000 kilometrov. 12 iz naše preteklosti junij 2019 Velike Bloke 1955 – Pri spodnji štirni

oda je vir življenja, brez vode ni nič, brez pitne vode pa Pri spodnji štirni v Velikih Blokah je neznani fotograf ujel poletni utrip vaškega življenja. Moralo je biti kakšno sploh nič. Kroži tudi rek, da voda še za v šulen ni dobra, nedeljo dopoldne. Ob nedeljah se sicer na polju ni delalo, držijo pa seveda prve trditve. Od nekdaj so se ljud- po seno pa se je šlo lahko, zlasti če je grozila nevihta. Kot se vidi na sliki, so od Slivnice že grozili kopasti oblaki. je naseljevali ob vodnih virih. Posebej je to veljalo na Gorupovi dekleti sta prišli po vodo in oprat solato za ko- kraškem svetu, kjer voda hitro izgine v požiralnikih ali silo, po vodo je prišla tudi Gregorjeva mama Johana. Frol- etov France je izkoristil priložnost in ustavil voz s senom. pa ob sušah presahne. Ob izvirih in vodnjakih – štirnah Joškotova hiša je čisto ob štirni in domača fanta Lojze in V po bloško – je potekal velik del vaškega življenja. Ljudje Jože sta bila ob štirni veliko časa in imela preštete vse klene, ki so plavali v vodi, čakajoč na mrčes in ostanke so hodili po vodo za gospodinjstvo, napajali živino, prali solate. Okoli štirne in na makadamski cesti je bilo polno zelenjavo in svinjsko skuho, prali perilo in v jeseni nam- kravjekov, v katerih smo si otroci v hladnejših poletnih dneh pogreli bose noge. akali lesene kadi in čebre, da so se doge napile in je bila Navzgor po vasi se izmenjujejo hiše krite s slamo in posoda primerna za kisanje zelja in repe. Vsakodnevna opeko. Izstopa enonadstropna hiša, kjer je bila pred opravila torej, obenem pa priložnost za pogovor, izmenja- drugo svetovno vojno gostilna in trgovina Bratok, v času nastanka te slike pa je bila to že hiša Malizijevega Lojzeta vo novic in čenč, pa tudi kakšen spor se je skuhal ob tem. in v njej poslovalnica trgovine Škocjan. Na desni strani ceste so s slamo krite še Pavlova hiša, ki jo zakriva senen voz, Srnelova hiša, ki na strehi že kaže rebra, danes pa je ni več, in Petronova hiša. S ceglom so krite Enžakova, Froletova in Bregarjeva hiša. Na levi je stara Marento- va hiša, s katero smo se že srečali. Brez kakšnih arhitek- turnih odlokov ali predpisov imajo vse hiše lepo obliko- vana ostrešja z značilnimi čopi. junij 2019 iz naše preteklosti 13

Pepca Modec – Gorupova se je pozneje poročila h Brata Jože in Lojze Modic – Joškotova sta bila takrat stara Košmrlju v ribniško dolino. 13 in 15 let. Bosonogi Jože je bil takrat še osnovnošolec, Lojzeta pa je mojster Stanko pri Krampljah že učil mizar- Johana Marolt – Gregorjeva je kljub belemu nedeljske- ske obrti. Videti je, da jima je kratke hlače izdelala šivilja, mu predpasniku iz previdnosti za k štirni obula gumi- sestrična Zinka žena Froletovega Franceta. jaste čoule. Fanta komaj čakata večera. Ko je legel mrak in so vse štiri Pavlove ženske – mati in tri hčere – sedle k večerni molit- vi, sta skočila v štirno in se okopala. Drugače je bilo to povezano z vpitjem Pavlove Johane: »Ala uən, koku buo blagu pilu, če bi si buoste vi ritə pralə nuotrə!« Po hišah se je iz izvira v Slivnici začel napeljevati vodo- vod po letu 1960. Najprej v delu vasi okoli doma JNA in vojaških blokov, sledile so vaške pipe in končno je po letu 1975 prišla voda v večino hiš. Štirne še stojijo, voda teče naprej, a danes večinoma samevajo in so namenjene spominu in nostalgiji. V vedno bolj suhih poletjih v njih zajemamo vodo za zalivanje vrtov. Televizija, tablice in telefoni so dodobra spremenili tudi Slovarček: vaško življenje. O štirnah razpravljamo na sestankih šolen: čevelj vaškega odbora in Društva Voda v Novi vasi, ob štirnah ceranje: lulanje pa ne več. skuha: vsebina svinjske- ga kotla Zapisal: Lojze Mazij čoulə: gumijasti škornji blagu: živina cegel: opeka

Viri: Zorka Modec – Gorupova, Velike Bloke Micka Modec – Gorupova z vedrom in skledo solate se je Kraj: Velike Bloke pozneje poročila z oficirjem Pajotom Šešumom in odšla Datum: 1955 v Maribor. Njena vnukinja je Anja Šešum, dosedanja Avtor: neznan članica tekmovalne ekipe smučarke Ilke Štuhec. Bločana Zbirka: Zinka Drobnič res najdeš povsod! 92-letna Micka še vzdržuje stike z Skenirano: 9. 1. 2015 domačimi na Blokah. Oblika: fotografija France Drobnič – Froletov je skočil po seno in si kljub temu vzel čas za slikanje. Njegova lisca to mirno Zapis s slikami je bil ob- prenašata, običajno so voli vsak tak postanek hitro iz- javljen na https://stares- koristili za ceranje. like.cerknica.org/ 14 iz naše preteklosti junij 2019 in družina Modic

a Blokah je nekaj vasi z le eno hišo, med njimi tudi Laho- konje in prašiče. Posestvo je imelo dve ‘štirni’ in dve kašči. V skednju je bilo spravljeno različno orodje in vo. Na Lahovem se je leta 1884 rodil Izidor Modic, poznan kočija z zložljivo streho. Posebno zanimiv je bil kozo- tudi po tem, da je bil eden izmed zbiralcev, ki so pri zbi- lec, saj je imel v špici sončno uro z rimskimi številkami. Med drugo svetovno vojno sta bili požgani tudi šola pri Sv. ranju narodnega blaga pomagali Karlu Štreklju, etno- Duhu in trgovina v Ravniku. France Modic se je izkazal kot logu in zbiratelju slovenskih ljudskih pesmi. Izidor Modic velik domoljub in patriot, saj je na Lahovem organiziral šolo in ponudil prostore za trgovino. Leta 1949 je bilo usodno je gradivo zbiral od domačinov, ki so pravljice priredili v za družino Modic. Nacionalizacija jim je odvzela posestvo. N skladu s časom in okoljem, v katerem so živeli. Predavanja o Lahovem so se udeležili tudi sorodniki oz- iroma potomci zadnjih gospodarjev posestva pred na- Franc Hiti, član Društva prijateljev Martin Krpan Bloke, cionalizacijo, ki so večer popestrili s spomini, saj so je v organizaciji Domoznanske skupine Knjižnice Jožeta v mladosti počitnice preživljali na Lahovem. Dušan, Udoviča Cerknica in v sodelovanju s portalom Stares- Andrej in Bojan Kerže še hranijo pomembne foto- like pripravil predstavitev vasi Lahovo in družine Modic. grafije, zemljevide in dokumente posestva, iz kater- Na Lahovem je preživel večji del otroštva in nekat- ih je razvidno, kako se je lastništvo Lahovega sprem- eri dogodki so se mu živo vtisnili v spomin, pa tudi nje- injalo od sredine osemnajstega stoletja pa do danes. gov stari oče, Peter Zakrajšek, in France Modic, tedan- S predstavitvijo Lahovega in družine Modic je bil dodan ji gospodar na Lahovem, sta bila sošolca in prijatelja. še en kamenček v mozaik bloške kulturne dediščine. Posestvo na Lahovem je bilo tedaj precej drugačno. Zapisala Martina Zakrajšek Hišo in poslopje je obdajalo sadno drevje in mogočne Foto: Miloš Toni lipe. Nad vhodom z lepo oblikovanimi vrati je bil ma- jhen balkon, ki je imel tudi vlogo nadstreška. Delno podkletena hiša je imela belo fasado, pokrita je bila s pločevino in je imela v pritličju dvojna okna s kova- nimi vmesnimi križi. Imeli so hlev za govejo živino, junij 2019 šola 15 Moja vizija o letalcih na Blokah

Jaz sem Bločan. Zelo rad slišim, kako smo Bločani iznajdljivi. Vsi Bločani in skoraj vsi Slovenci vedo, da smo iznašli in uporabljali smuči in krplje. Radi se pohvalimo z letalstvom. To je področje, ki ga pozna manj Bločanov. Le malo Slovencev ve, da so pred in po drugi svetovni vojni po takrat neporaščenih bloških hribih mladi fan- tje iz vse Slovenije s silo svojih mišic vlačili preprosta jadralna letala na vrhove Bradatke, Pečnika, Piškovca in Brinščka ter jih s hitrostjo in močjo spravljali v zrak, začetnike le za nekaj sekund, bolj izkušene za dalj časa – tudi za nekaj ur. Težko govorimo o tem, kako je bilo nekoč. Kot v pravljici: bilo je nekoč … In kaj je sedaj? Nič. Spomini na jadranje in naša Martina s svojim zavodom Vrabec, ki obuja spomine na bloške letalce, fligarje, kot so jim rekli domačini.

Mene je že v vrtcu obsedlo vse, kar leti po velika. Promocijo bi lahko izvedli s pomočjo bloško klobaso in kramljajo ter se ozirajo v zraku. Vedno me spremlja misel na letala in občine, letalske zveze in zavoda Vrabec. nebo, ki si ga s pticami delijo jadralna letala bloško letalstvo: se da še kaj storiti? Da, da se. in balonarji modelarji … To si želim. Verjam- In če bi uspelo? Potem bi sledilo še več pov- V šestdesetih letih se je spremenil svet, spre- em, da je to mogoče. Valvasor je v svet pone- ezovanja podobno mislečih in bi lahko nast- menili smo se ljudje in spremenile so se tudi sel slavo o smučarjih z Blok. Zavod Vrabec al na Brinščku nov hangar, prav tam, kjer je Bloke. Nekoč gole griče, vzletišča jadralnih le- lahko postane del zgodbe o letalskem centru nekoč že bil. Pa ne kakšen balon iz plastike, talcev, je večinoma porasel gozd. Imamo pa še in bi lahko privabljal vse, ki jih vleče v višave Lisec, katerega južna stran je gola in bi nudi- ampak tak, kot se spodobi, lesen, iz materi- med oblake. Ko se povzpnem na Lisec in po- la odlične možnosti za vzlet, kot so to počeli ala, ki ga imamo na Blokah dovolj. Domači gledam po njegovem neporaslem pobočju, pred desetletji. Jadralna letala bi lahko sprav- mojstri bi ga znali narediti prav tako, kot so vidim, da bi bil prav lepo vzletišče za prav ljali v zrak v ravnem predelu Blok, v Resjah. S nekoč delali skednje in kozolce. Meni to ne vse zaljubljene v letenje; na star način, s pomočjo motornih letal bi jih lahko potegnili zveni kot sanje. Mogoče je. Ljudje, ki so zalju- pomočjo mišic. Mogoče bi se nam čarovnice v zrak z utrjene travnate steze, ki jo je v času bljeni v letenje, so nevsakdanji garači, delav- s Slivnice čudile in smejale, a poizkusiti ni skupne države Jugoslavije zgradila vojska. Je ni in odprti za dobre ideje. In to je dobra ideja. greh. Mogoče bi nam postale nevoščljive. to mogoče? Mislim, da je. Ne vem, v čigavi Obisk letalskega praznika v toplih mesecih Fligarji pa na Blokah niso bili osamljeni. Staro lasti je sedaj tisto zemljišče. A če je volja, in leta bi bil za nekatere lep izlet, na katerem bi spoznavali lepote Blok, si ogledovali stojnice, in mlado je z zanimanjem opazovalo njihovo mislim, da volja pri nas je, bi lahko presegli početje in niti najbolj zadrti kmetje se niso na katerih bi bile makete letal, načrti, letal- svojo majhnost in začeli z delom. Potrebni bi jezili za škodo, ki so jim jo nehote povzročali. ske znamke in drobni spominki. Lepo bi bilo, bili prostovoljci, zaljubljeni v letenje, občina, Na številne mlade bloške fante so naredili da bi s temi načrti seznanili tovarno Pipist- ki bi pomagala in tako vstopila na zemljevid močan vtis. Sprva so jih le opazovali, potem rel in gospoda Boscarola, mogoče bi se nam krajev s prav posebno ponudbo – ponudbo za pa so se jim nekateri pridružili. Najbolj zavzeti pridružili in predstavili kakšnega letečega vse ljubitelje letenja. V času, ko vsi govorimo o so bili: Ivan Škrabec iz Nemške vasi ter Jože lepotca. Prepričajmo sebe, da je to mogoče, podjetništvu, bi lahko povezovali različne po- Lah, Mirko Drobnič in Jože Kraševec iz Nove in če prepričamo sebe, nam bodo verjeli tudi nudnike in organizirali srečanja in druženja vasi. Ideja Zavoda Vrabec in letalski center jadralnih letalcev, jadralnih padalcev, balon- drugi in bomo skupaj uspeli. Že kar vidim, pa sedaj lahko pritegne številne mlade bloške arjev, zmajarjev, izdelovalcev maket in mode- kako ljubitelji letalstva, zmajarstva, padalst- fante k letenju. Upam, da to ni le moja želja. larjev. Z malo sreče in veliko naporov bi ideja va in balonarstva sedijo pred hangarjem in lahko zaživela. Začetna vlaganja ne bi bila jedo bloško kolerabo, krompirjeve žgance ali Z vami sem svoje misli delil Nik Premerl. 16 šola junij 2019 Iz šolske kuhinje je dišalo

Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane smo pripravljali različne jedi. Ob zaključku šolskega leta objavlja- mo tri izbrane in preizkušene recepte.

Narastek iz testenin Krompirjeva juha SESTAVINE: SESTAVINE: -500 g testenin po izbiri 1 kg krompirja -manjša čebula lovorjev list -en par hrenovk sol -koruza iz pločevinke 15 dkg masti -tuna iz pločevinke 7 dkg moke -kisla smetana 10 dkg čebule -3 jajca 2 dkg česna -sir, sol, poper in olje peteršilj, majaron in poper POSTOPEK: Testenine skuhamo POSTOPEK: Olupimo krompir in jih odcedimo. Medtem si pri- in narežemo na kocke. Damo ga pravimo ostale sestavine. Čebulo v lonec in zalijemo z vodo. Do- na drobno nasekljamo, hrenovke damo lovorjev list in solimo. pa narežemo na kocke. Ko je krompir skoraj kuhan, ga zgostimo s prežganjem. Na V ponvi prepražimo čebulo, doda- Z leve: Katja Miklavčič, Nadja Zakrajšek, Kristjan Pavlič, Lili Šarc masti prepražimo moko in ji do- mo hrenovke in koruzo ter malo (manjka Hana Skender) damo sesekljano čebulo. Ko tudi popražimo. Po potrebi dolijemo ta zarumeni, dodamo česen, vodo. Dodamo testenine in dobro peteršilj, majaron in poper. Ko 1 vaniljev puding obeh straneh v mleku. Položimo premešamo. Mešanico stresemo prežganje zadiši, ga dodamo juhi. 2 zreli banani jih v pekač , visok pribl. 8 cm. v pekač. V drugi posodi zmešamo Dobro prevremo in postrežemo. 1 sladka smetana (pol litra) Prelijemo s pol mase pudinga, jajca, kislo smetano, drobno nari- Recept je prispeval Kristjan Pavlič. 1 velika žlica sladkorja spet naložimo namočene piškote, ban sir, sol, poper ter premešamo. kakav prelijemo s preostankom pudinga. To mešanico vlijemo na teste- 4. Lahko dodamo na tanke rezine POSTOPEK: 1. Stepemo sladko nine, premešamo, da se prepojijo Otroški tiramisu narezane banane, prekrijemo s smetano (lahko ji dodamo eno ve- z jajčno mešanico. (BREZ KAVE) smetano ter potresimo s kakavom. liko jedilno žlico sladkorja) in jo 5. Jed postavimo za nekaj ur v Pečemo v ogreti pečici na 200 °C SESTAVINE: postavimo v hladilnik. hladilnik. Sladica je odlična še približno 20–30 minut, odvisno Velik paket otroških piškotov 2. Skuhamo puding in ga drugi dan (če jo do tedaj sploh še od količine. 1 liter mlačnega mleka (pol za pud- ohladimo. kaj ostane). Recept je prispevala Katja Miklavčič. ing, pol za namakanje piškotov) 3. Piškote na hitro pomočimo na Recept je prispevala Nadja Zakrajšek.

Vltava

Glasba je bila vedno vir navdiha še drugim umetnostim. Najbližje sta ji gibanje in ples. Imenitno se ob poslušanju glasbe ustvarja tudi lik- ovno ali literarno. Slednje so preizkusili učenci osmega razreda ob poslušanju znamenite skladbe Bedřicha Smetane Vltava. Nastale so pravljice in opisi narave, zgodba o čredi divjih konj, o grajskem lovu in druge. Prepričljivo najlepše je glasbo Vltave v besede prelil Leonard Bajželj. Njegov slikoviti opis me je prepričal, da je avtor reko, čeprav je v svojem življenju še ni videl, doživel z vsemi čuti od izvira prav do njenega izliva. Prepustite se toku Leonardovega pripovedovanja in pred vami bo vstala mogočna, skrivnostna Vltava … Visoko v gorah priteče iz skal majhen potoček. Lahkotno žubori med skala- no teče naprej čez brzice. Izliva se v drobnih slapovih in se pretaka okrog ka- mi, travo. Priteče do gozda in se že malo okrepi. Hitro vijuga med drevjem v menja in skal v strugi. Reko ujame nevihta. Močno dežuje in grmi. Strele razs- plitvi strugi. Ob njem otroci postavljajo mlinčke in majhne hišice. Teče mimo vetljujejo nebo in reka se polni z dežjem. Kmalu pa se nevihta poleže in nebo vasic, mimo kmetov, živali, ptic … Nato se umiri in nadaljuje pot mimo polj, spet postane jasno. Mogočna reka priteče do mesta Praga. Teče mimo tržnic, travnikov. Potok teče mimo koscev in se krepi. Priteče spet do gozda, kjer se hiš, cerkva, pod mostovi, po kanalih. Nato zapusti mesto, v katerem se je tudi lovci pripravljajo na lov. Srne skačejo čez potok, raki se skrivajo pod kamenje umazala. Lahno teče mimo vasi in prostranih polj. Na robu Češke se vanjo izli- v potoku. Malo naprej ribič lovi ribe. Potok zdaj postane reka. Nanjo pade noč. je pritok, nato pa kot široka reka zapusti državo. Meglice se nabirajo na gladini in se z njo poigravajo. Tja pa pridejo tudi vile in Leonard Bajželj, 8. razred plešejo na meglicah. Luna sije na gladino in razsvetljuje zeleno reko. Buditi se mentorica: Irena Cundrič Iskra začne jutro. Nebo postane rdeče in sonce se pokaže iznad hribov. Reka lahkot- junij 2019 šola 17 Lokostrelsko tekmovanje Šahovska tekmovanja

Lokostrelsko tekmovanje se je pričelo v nedeljo 19. 5. 2019 ob 10.00 Šolsko leto se končuje, s tem pa tudi krožki, ki smo jih obiskova- pri Zelšah. Potekalo je kot 3-d tekmovanje, kar pomeni, da smo strel- li učenci. V Starem trgu smo trije učenci naše šole ob petkih popol- jali makete živali, na katerih so bili trije krogi, največ možnih točk za dan obiskovali šahovski krožek. V okviru šahovskega krožka smo se največji krog je bilo 20. Sredi tekmovanja se je ulil dež in veliko lokos- udeležili tudi šestih šahovskih turnirjev. Na vseh tekmovanjih smo se trelcev je takrat odnehalo, vključno z našo trenerko, saj je imela tradi- dobro odrezali. Dosegli smo naslednja mesta: NIK PREMERL JE OSVOJIL cionalni lok in lesene puščice, ki so se napile vode in so postale težje DRUGO MESTO S 125 TOČKAMI, JAN PREMERL TRETJE MESTO S 103 IN in niso lepo letele. Nik, Ema in Ana Kaja pa smo nadaljevali naprej in ANA KAJA ŠESTO MESTO Z 62 TOČK. Nik in Jan sta dobila dva pokala, tako smo šli vsi premočeni še skozi deset tarč in postrelili vse živalske Ana Kaja pa spominsko medaljo. Na končnem srečanju nas je trener na- tarče. Ana Kaja je dosegla prvo mesto s 490 točkami, Nik je dosegel 2. gradil s pico. Mi pa se že veselimo naslednjega leta in novih šahovskih mesto s 492 točkami, Ema šesto mesto s 446 točkami in Jan deveto s dogodivščin. 380 točkami. Dolžine tarč niso bile označene in si moral predvidevati Nik Premerl in pravilno vzeti dolžino na loku. Na koncu smo imeli mokre vse skore (liste, na katere smo pisali rezultate) in smo jih morali na suhem vse prepisati. Napisal Nik Premerl

Jan, Nik, Ana Kaja

Bralna veriga

V šolskem letu 2018/2019 smo na OŠ Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi v prvih štirih razredih izvedli projekt Reading chain (Bralna veriga). Namen tega projekta je bil, da bi se učenci seznanili z angleško litera- turo, da bi imeli čim več stika z angleškim jezikom, da bi začeli uživati v branju angleških knjig, da bi širili svoje besedišče, da bi drug druge- ga spodbujali k branju v tujem jeziku ter da bi kasneje začeli spontano posegati tudi po angleški literaturi. Učenci so morali doma sami ali s starši brati angleške slikanice. Za vsako prebrano knjigo so izdelali en člen verige. Verige so pletli od no- vembra do maja in jih na koncu razstavili na šolskem hodniku. Ob zaključku ‘bralnega maratona’ so bili učenci nagrajeni. Prvi Angleški bralci štirje učenci, ki so prebrali največ knjig, so za spomin dobili knjigo v angleškem jeziku. Prav tako pa so dobili knjigo tudi vsi učenci zma- prla njegovo izvedbo in omogočila, da so bili učenci nagrajeni s tako govalnega razreda, ki je spletel najdaljšo verigo. Sestavljena je bila iz lepim darilom. kar 219 členov. To so bili tretješolci. V želji, da bi tako aktivno sodelovali tudi v prihodnje, vas lepo pozdrav- ljam in vam želim prijetne počitnice. Zahvala za uspešno izveden projekt gre v prvi vrsti seveda učencem in njihovim staršem ter tudi gospe ravnateljici Mileni Mišič, ki je pod- Ksenija Brus 18 šola junij 2019 Likovna umetnost v 5. razredu

Gaja Čelebič Izadora Bajželj Žiga Kunc Zala Kranjc

Lena Lah Majkić Nejc Zakrajšek

Aleš Zabukovec Lena Lah Majkić

Manca Hiti Marijana Marolt Slikanje s prsti: Cvetoča vejica

Karin Pavčič Filip Knavs

Jan Premerl Naja Kraševec Jan Govednik Rebeka Kraševec

Slikanje: Barvni spekter (petelin) Grafika: linorez Učiteljica Pavla Ponikvar; foto Pavla Ponikvar

Prelepe bloške vasi

Učenci 5. razreda so tudi letos raziskovali bloške vasi. Izadora Bajželj je opisala . Pomagala si je z ustni- mi viri, s spletnimi stranmi in knjigo Jožeta Lavriča Cascia. V šoli je pripravila lepo predstavitev.

razredničarka Pavla Ponikvar

Metulje ZGODOVINA sicer med Kvarnerjem in Panonijo. LEGA IN OSNOVNI PODATKI Pod imenom Metullum naj bi bile Metulje prva V gozdu nad vasjo je izvir vode, ki je še do ne- naselbina na Blokah. V času rimske vladavine davnega predstavljal oskrbo vasi z vodo; zdaj Metulje so ena izmed 45 vasi na Blokah. (1. stoletje pred našim štetjem) naj bi tu živeli je tam vodni zbiralnik. Nekoč so v gozdu nad Ležijo na jugu Bloške planote, na 730 met- Japodi – ilirsko-keltsko pleme. V gozdu nad vasjo kopali premog in nameravali so celo rih nadmorske višine. V vasi je 15 domačij vasjo naj bi stal grad, ki je po napadu rimske potegniti železnico z Rakeka, vendar so zaradi in približno 50 prebivalcev. Nekaj hiš je tudi vojske pogorel. Mimo Metulj je vodila pomem- premajhnih zalog premoga zamisel opustili. praznih. bna rimska cesta, ena od dveh preko Blok, in Polje Resje med Metuljami in Novo vasjo je junij 2019 šola 19 Zmagovalci tekmovanja za čiste Nagradni izlet z organizacijo zobe ob zdravi prehrani Rdečega križa

Ali ste si danes že umili zobe? V šoli gospa Tjaša enkrat na mesec Naša šola z veseljem sodeluje v različnih prostovoljnih akcijah in s tem preveri, kako natančno smo poščetkali zobe. Najbolj natančno in skrb- omogoči posameznikom lepše življenje. no so si v letošnjem šolskem letu zobe umivali tretješolci. Postali so Leto je naokoli in prišel je čas za težko pričakovano nagrado za naše zmagovalci tekmovanja za čiste zobe in si prislužili nagradni izlet v celoletno sodelovanje z organizacijo Rdečega križa. Tokrat so nas pel- Ljubljano, kjer se je odvijala zaključna prireditev.

Četrtarji v Kopru

jali v Koper, kjer smo si ogledali film Aladin, se posladkali s sladoledom Sedem učencev in učiteljica smo zjutraj nestrpno čakali avtobus, ki nas in se igrali na plaži. je popeljal v Halo Tivoli. Zabavali smo se ob nastopu akrobatske sku- pine Dunking Devils in veselo prepevali in plesali z glasbeno skupino Hvala vam, da ste nam omogočili druženje in nepozaben izlet. Čuki. Splačalo si je umivati zobe! učiteljici Ksenija Brus in Učiteljica Helena Šivec Damjana Ožbolt

bilo nekoč jezero; vaščani so imeli pod vasjo ŽIVLJENJE DANES priložnostih. privezane čolne. Po pripovedih naj bi prav v Vaščani so danes zaposleni v službah na Blok- V vasi sta dva vodnjaka, oba sta obnovljena. Metuljah nastale prve bloške smuči. ah, v okoliških krajih ter v Ljubljani; veliko je Voda vanju priteka z Bloščka in se jo uporablja ŽIVLJENJE NEKOČ upokojencev. Delno se nekateri še ukvarjajo s za zalivanje polj ob suši in morebitno gašenje. poljedelstvom, z živinorejo in gozdarstvom. Vaščani so se nekoč ukvarjali s poljedelst- Nad vasjo se na eni strani dviga Blošček, ki je Za delo uporabljajo kmetijsko mehanizaci- vom, z živinorejo in gozdarstvom. Za delo so najvišji vrh na Blokah in je visok 1060 metrov. jo. Cesta do Nove vasi je asfaltirana in pozimi uporabljali ročno orodje, konje in vole. Do Na drugi strani pa se dvigata Mali in Veliki redno očiščena. Nove vasi je bila slaba cesta, pozimi težko Županšček, ki sta visoka 924 metrov in 1022 prehodna zaradi snežnih zametov. Takrat Vas ima elektriko, kanalizacijo, vodovod in metrov. so mrliča shranili v cerkvi in počakali telekomunikacije. V vasi živi manj ljudi kot Vsa pobočja so bila nekoč gola, saj so kmetje na boljše vreme, nato so ga pokopali nekoč, manj je tudi otrok, in sicer dvanajst. kosili travo. Danes gozd sega skoraj do vasi. pri Fari. POSEBNOSTI Septembra ob občinskem prazniku poteka V vasi ni bilo elektrike, kanalizacije, vodovo- V vasi je cerkev sv. Antona Padovanskega pohod na Blošček, februarja pa so pod vasjo da, telefona. V vasi je živelo več ljudi, bilo je in je edina cerkev na Blokah, ki ima zraven tradicionalni bloški teki na smučeh. tudi več otrok. Pozimi so se ukvarjali z izdelo- še kaščo. Maša je dvakrat letno – januarja in vanjem suhe robe. Izadora Bajželj, 5. razred junija, ko goduje zavetnik – ter ob posebnih 20 šola junij 2019 Šparglji »Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, Cel maj je deževalo. Za ponedeljek, tretjega junija, pa je bilo končno napovedano sonce. In res, prikazalo se je čudovito, toplo sonce. Gospa ko beremo dobro knjigo.« Bojana Božič nas je na ta dan povabila na parcelo, kjer goji raznovrst- no zelenjavo in sadje. Pokazala nam je sadike, katerih plodov še niko- li nismo jedli, kaj jedli, še videli jih nismo nikoli, naprimer sibirska Naslov sem si sposodila pri mladinski pisateljici J. K. Rowling. Velja pa borovnica, kutina, asimina, josta, tayberry … Ogledali smo si, kako tudi za našo šolo, saj je 99 učencev končalo bralno značko, kar je 72,3 %. Na zaključno podelitev smo povabili znanega slovenskega umetnika Boštjana Gorenca, ki je s humornostjo predstavil svoje delo in nas do- dobra nasmejal.

Greda je narejena na podlagi iz kartona. rastejo trenutno zelo »modni« šparglji ali beluši. Kar surove smo tudi poskusili. No, tam ima njen sin Enej tudi igrala in nekaj igrač. Gospa Bojana nas je postregla s hrano in pijačo ter nas povabila na igrala. Zelo smo uživali. Za nazaj pa smo dobili popotnico – ogromen sveženj Učenci, ki so vseh devet let šolanja brali za bralno značko, so posta- špargljev ter čokoladne roladice. Šparglje smo naslednji dan v šoli pri- li zlati bralci. Udeležili so se nagradnega enodnevnega izleta v Gard- pravili popečene z jajci. Bili so odlični. Posladkali smo se tudi z roladi- aland. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so prispevali denarna in cami. Ponedeljkovo dopoldne je bilo lepo in poučno. materialna sredstva za ta izlet. Vseh pet pa bo prejelo tudi knjižno na- grado, ki jo je prispevala Bralna značka Slovenije. Petja Ilejšič in drugarji Mentorica in fotografije: Martina Kočevar

Svojim drugarjem želim veselo in razigrano otroštvo. Super ste! Zlati bralci v Gardalandu Učiteljica Petja Ilejšič junij 2019 šola 21 Rastem kot Na obisku na Goričicah Nagrada za zlato drevo Vegovo priznanje V mesecu aprilu smo zaskrbljeno gledali v nebo – bo je bila letošnja tema za ustvar- ali ne bo deževalo.A imeli smo srečo! Pričakal nas je janje haikuja. Nekaj učencev bo čudovit sončen dan in učenci prve triade smo se z av- Sem Patrik Korenjak, učenec 8. razreda. Na imelo svoje pesmi objavljene v tobusom odpeljali na Goričice, kjer so nas pričakali Lar- letošnjem šolskem tekmovanju Matematični zborniku, ki ga bo izdala OŠ v Tol- sova mamica, stric in babica. kenguru se mi je nasmehnila sreča in dosegel minu. Na tem razpisu, ki je skozi sem vse možne točke ter se uvrstil na državno desetletja postal mednaroden, tekmovanje. sodelujemo že vsa leta. Zbornik je prejel več nagrad v Sloveniji in izven njenih meja. Rastem kot drevo, v vetru širim veje ter rada zelo šumim. –Anja Milavec, 6. r.

Moje deblo je z mahom okrašeno, veje in korenine me vodijo – naprej in nazaj. –Urška Anzeljc, 6. r. Z dobrim rezultatom (35. mesto v državi) sem dobil možnost udeležbe na nagradnem izletu v Sem kot drevo, Benetke. sestre in bratje so veseli novega Na tem izletu se mi je zdela zanimiva izdelava člana, muranskega stekla, veličina Markovega trga in tudi jem kot drevo. tudi ostale znamenitosti. –Miha Ponikvar, 6. r. Hvaležen sem DMFA (Društvo matematikov, Rastem kot trava, fizikov in astronomov) za povabilo in prijetna ljudje me izzivajo, grozijo, doživetja. ubijajo me. Patrik Korenjak V lepo obnovljeni hiši s slamnato streho smo si ogledali –Rok Škulj, 6. r. (mentorica Anica Zabukovec) stare predmete, ki v preteklosti niso smeli manjkati na Na mojem drevesu bodo gnezdile nobeni kmetiji. Črno kuhinjo in lepo ohranjene pred- ptice mete nam je predstavila gospa Breda. Na vrtu smo se in obrodilo bo polno sadežev, preko igre učili o naravi in izdelali hotel za žuželke iz ki jih bomo jedli. trstičja z gospo Jano. V kmečki izbi nam je gospod Peter –Filip Ponikvar, 6. r. zaigral predstavo Zvočna kuhna, v kateri nismo kuha- li hrane, ampak zvoke. Čebula nam je zapela: »Al sem Velik sem, lepa!« Prestrašeni krompir pa je zapel: »Ne me skuhat!« ker imam korenine. Verzi so še dolgo po našem obisku na Goričicah odzvan- –Jernej Anzeljc, 6. r. jali v mislih učencev, saj so jih še in še prepevali. Preživeli smo čudovit dopoldan in se zadovoljni in Na mojih vejah se zbirajo oblaki idej, polni lepih vtisov vrnili v Novo vas. ptice domišljije, sadje veselja, Učiteljica Helena Šivec veverice razuma. Trg sv. Marka, Benetke –Hana Skender, 8. r.

Vsak dan se kaj novega naučim in moje krošnje so vsak dan večje. S sovrstniki se zabavamo. Počitnice –Eva Deleja Ambrožič, 8. r. Kmalu čaka nas proslava, Vsak dan več jem in rastem, nato sledila bo zabava. nekoč bom žirafam Četrtarji smo že veseli, zavezoval kravate. ker čakajo nas sončni dnevi. –Andraž Koščak, 8. r. V slano morje bomo skočili Brez vej in si noge namočili. se vzpenjam proti nebu Spominjali se lepih bomo dni, skozi grmičevje. ko smo še navihani četrtarji bili. –Leonard Bajželj, 8. r. Neža Milavec in Mentorica: Martina Kočevar Elin Zakrajšek, 4. razred 22 šola junij 2019 Obisk v domu starejših Tradicionalno druženje občanov v Cerknici med vrtci

Otroci iz skupine Mravelj in Murnov smo v mesecu aprilu obiskali V mesecu juniju smo se na lepo sončno dopoldne otroci iz skupine starejše občane v DEOS centru v Cerknici. Mravljice in Murni družili z otroki iz vrtca Loški Potok. Skupaj smo se peš odpravili na Bloško jezero, kjer so nam bloški škratki pripravili Medgeneracijsko sodelovanje je za vse zelo pomembno. Starejši s pov- prav posebno pot, kjer se je skrival njihov zaklad. ezovanjem z mlajšo generacijo zapolnijo svoje življenje, otroci pa se ob tem počutijo pomembne. Sodelovanje daje otrokom in starejšim smisel, nove priložnosti in pomaga odpraviti strahove, ki jih imajo lahko otroci do starejših ali invalidnih ljudi. Uči jih tudi spoštovanja. Zato starejše skupine enkrat na leto obiščemo starejše občane in jim pripravimo kratek program.

Foto: Tomaž Rot

Pot je bila prijetna, polna različnih izzivov, ki smo jih seveda uspešno premagali in prišli do skritega zaklada. Letos smo za njih pripravili pevsko-plesni program. Plesali in peli smo različne ljudske pesmi.

Foto: Tomaž Rot Foto: Tomaž Rot

V vrtec smo se vrnili polni pustolovskega duha in vtisov čudovite nar- ave, ki nas obdaja.

Program je na harmoniko spremljal Tomaž Rot, Eva Klančar pa nas je spremljala s prečno flavto. Največje darilo ob vsem tem je bilo gledati zadovoljne obraze starejših. Otrokom pa so se s svojo krhkostjo vtisnili v poseben spomin.

Foto: Eva Klančar

Zapisala: Mateja Zgonc junij 2019 šola 23 Življenje nekoč Tudi v vrtcu skrbimo za zdrave zobe Pri Mravljicah smo se posvetili temi Življenje nekoč. Spoznavali smo različne starinske predmete in življenje v starih časih. Babice, dedki in starši so se potrudili in z nami delili različne igre iz svojega otroštva. Skozi vse leto nas v vrtcu obiskuje zobna asistentka ga. Tjaša. Tjašo vedno nestrpno pričakujemo, saj nas vedno znova navduši s svojim Preživeli smo skoraj tri tedne brez igrač. Čeprav je bilo na začetku »Krokijem« in različnim pripovedovanjem o tem, kako naj skrbimo za vse skupaj malce nenavadno, saj so bile vse police v igralnici prazne, čiste zobke. Otrokom je tudi predstavila, kako temeljito očistimo roke, je bila na koncu za nas to ena pozitivna izkušnja, ki se je bomo vedno kaj je zdrava prehrana ter kako lahko vpliva na ohranjanje belih in spominjali. zdravih zob. Ogledali smo si črno-bel film Kekec, jedli z lesenimi žlicami, šivali, se Uči nas pravilne tehnike umivanja zob, njeno delo pa je prilagojeno igrali različne igre, peli ljudske pesmi, plesali ljudske plese, spoznav- starosti otrok. V zobozdravstveno vzgojo so vključeni otroci iz skupine Metuljev, Čebel, Mravljic in Murnov. Otroci se preko tega ozaveščajo o tem, kako ključna je dosledna skrb za ustno zdravje. Tudi nam, strok- ovnim delavcem, pomaga, da otroci pridobijo te navade, saj jih bodo tako lažje ohranjali skozi življenje.

MOJI BELI ZOBKI Moji beli zobki, moji beli zobki kakor sneg se svetijo. Moji beli zobki, moji beli zobki se kar sami smejejo.

Foto: Tomaž Rot Se venomer bleščijo, nikoli ne bolijo, ker jih vsak dan čistim, jaz že vem zakaj.

Foto: Mateja Zgonc Ko mlečni zob izgubim, ga miški podarim: Izvoli Sapramiška, pa novega mi daj.

ali narodno nošo, ljudske instru- mente, izdelali igrače iz odpad- nega materiala ter obiskali grad Foto: Lara Markovič Snežnik. V gradu smo si ogle- Moji beli zobki, moji beli zobki dali stare obleke, sulice, starin- kakor sneg se svetijo. sko pohištvo, posode ter velike Moji beli zobki, moji beli zobki dvorane. se kar sami smejejo. Otroke je grad navdušil, ugotovi- li so, da je zelo velik, ima veliko oken in velika vrata z velikim ključem. Za temi vrati pa se skri- va vse tisto, kar smo potrebovali. Zapisala: Mateja Zgonc Foto: Eva Klančar Foto: Mateja Zgonc Zapisala: Mateja Zgonc 24 šport junij 2019 ŠD Extrem z državnimi prvaki

Futsal sezona se je za ŠD EXTREM končala zelo uspešno. Z ekipama U15 in U17 smo končnico 1. slovenske državne futsal lige (SFL) zaključili odlično, saj je ekipa U15 nadigrala vse ekipe in osvojila naslov državnih prvakov, njihov uspeh pa je dopolnila ekipa U17 s 4. mestom.

U17 na koncu iztržila največ ekipa KMN BRONX trenerja Matjažu Klevžetu, ki sta uspela v ekipi iz Škofij, ki je postala državni prvak. Drugo ustvariti zelo velik ekipni duh in zavzetost na Ekipa U17 je po zelo dobrem začetku v mesto je osvojila ekipa KMN Slovenske gorice, tekmah. Prvaki so 19. 5. 2019 ob 21. uri prines- končnici slednjo nadaljevala bolj zadržano tretje mesto pa ekipa SilikoAtet rent a car. li pokal in medalje v Sodražico pred Športno in si z nekaj zelo pomembno izgubljenimi Med 1. in 4. ekipo so bile le 4 točke razlike. dvorano Sodražica, kjer jih je pričakalo kar točkami zapravila mesto med prvimi tremi lepo število zvestih navijačev, župan občine ekipami v Sloveniji. So pa fantje v celotnem Sodražica, gospod Blaž Milavec, ter župan prvenstvu dokazali, da so zrela ekipa in da z U15 občine Ribnica, gospod Samo Pogorelec. nadaljnjim dobrim delom in zavzetostjo lahko Ekipa U15 je končnico v SFL U15 nadaljeva- Župan občine Bloke, gospod Jože Doles, je v prihodnjih sezonah ciljajo na sam vrh v SFL. la zelo zavzeto in brez poraza vse do zadnje skupaj z županom občine Sodražica 22. 5. 2019 Fantom in trenerjema Matjažu Klevžetu in tekme proti KMN Meteorplast v Ljutomeru. sprejel državne prvake v občinskih prostorih Mitji Miheliču iskrene čestitke ob osvojenem Odlična tekmovalna kondicija, predvsem pa občine Sodražica. Iskrene čestitke fantom in 4. mestu v Sloveniji. kolegialnost in povezanost v ekipi, je ekipo trenerjema za dosežen naslov! Ekipa ŠD EX- Med ekipami v kategoriji U17 je bil do zad- pripeljala do naslova državnih prvakov. Vse TREM U15 ima v svojih vrstah tudi najboljša njega ogorčen boj za prvaka, v katerem je zasluge za ta veliki uspeh ekipe pa gre pripi- strelca rednega dela prvenstva U15 zahod, sati trenerju Srđanu Đorđeviču in pomočniku Andraža Gregoriča, in najboljšega strelca lige za prvaka, Anžeta Žlindro. Za ekipo ŠD EX- TREM U15 so naslov državnih prvakov doseg- li: Andraž Gregorič (kapetan), Nik Ambrožič (golman), Anže Žlindra, Patrik Korenjak, Tit Starc, Luka Čop, Tomaž Lovrenčič, Aljaž Lovrenčič, Jure Mate, Nejc Vetrih, Mihael Čop, Anže Oražem, Đorđe Đorđević, Gašper Vidrih in trener Srđan Đorđević.

Tekma U17 ŠD Extrem : KMN Meteorplast

U17 KONČNICA SFL: 1. krog ŠD Extrem 4 : 2 KMN Slovenske Gorice 2. krog ŠD Extrem 5 : 4 KMN Bronx Škofije 3. krog SilikoAtet rent a car 2 : 1 ŠD Extrem 4. krog ŠD Extrem 4 : 2 Kebelj Avto Aleš 5. krog KMN Meteorplast 1 : 9 ŠD Extrem 6. krog KMN Slovenske Gorice 4 : 2 ŠD Extrem 7. krog KMN Bronx Škofije 4 : 2 ŠD Extrem 8. krog ŠD Extrem 2 : 7 SilikoAtet rent a car 9. krog Kebelj Avto Aleš 1 : 5 ŠD Extrem 10. krog ŠD Extrem 8 : 1 KMN Meteorplast Igralec ŠD EXTREM U15 je tudi Patrik Končno mesto na lestvici: 4. z 18 doseženimi točkami Korenjak z Blok. junij 2019 šport 25

Državni prvaki: ekipa ŠD Extrem U15

Med ekipami v SFL U15 je bil boj za prvaka s svojimi prispevki in podporo omogočate odločen že v predzadnjem kolu, ko je ŠD EX- strokovno in kvalitetno delo v klubu in s Za vse informacije smo vam na TREM premagal ekipo KMN Bronx Škofije. tem tudi doseganje vrhunskih uspehov. voljo preko naslednjih povezav Drugo mesto je osvojila ekipa KMN Meteor- Posebna zahvala pa gre našima šoferjema plast, tretje pa ekipa KMN Oplast Kobarid. Iztoku Pucerju in Janezu Nosanu, ki sta nas potrpežljivo in varno vozila na vsa gosto- Naslov državnih prvakov v SFL U15, 4. mesto vanja po Sloveniji. v SFL U17 in 9. mesto v članski konkurenci v 2. SFL nakazujejo na zelo dobro in zavzeto delo Pridružite se nam! V mesecu juniju bodo v ŠD EXTREM in na strokovno delo trenerjev za najmlajše organizirane urice nogometa, E-pošta: [email protected] z ekipami, kar ostaja tudi naše vodilo za pri- v naše vrste pa vabimo tudi vse ostale zain- Spletna stran: www.sd-extrem.si hodnje sezone. teresirane igralce. Prvi mesec vadbe v našem Facebook: @sportnodrustvo.extrem klubu ste oproščeni plačila vadnine. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo občinam Mobilna številka: 040-708-033 in vsem sponzorjem ter donatorjem, ki nam Tekst in foto: M. Klevže

U15 KONČNICA SFL: 1. krog KMN Oplast Kobarid 0 : 0 ŠD Extrem 2. krog ŠD Extrem 5 : 4 KMN Tomaž Šic bar 3. krog KMN Slovenske gorice 10 : 13 ŠD Extrem 4. krog KMNBronx Škofije 4 : 4 ŠD Extrem 5. krog ŠD Extrem 8 : 3 KMN Meteorplast 6. krog ŠD Extrem 6 : 4 KMN Oplast Kobarid 7. krog KMN Tomaž Šic bar 3 : 7 ŠD Extrem 8. krog ŠD Extrem 13 : 2 KMN Slovenske gorice 9. krog ŠD Extrem 7 : 0 KMNBronx Škofije 10. krog KMN Meteorplast 6 : 1 ŠD Extrem Janez Nosan s pokalom in avtobus podjetja Pucer, ki je naredil veliko km za nas in nas Končno mesto na lestvici: 1. s 23 doseženimi točkami varno vozil vso sezono. 26 društvene strani junij 2019 Mladost v plesu & ples v mladosti …

Po definiciji je ples gibanje telesa, ki se izraža A sčasoma sem se tudi sam naučil nekaj ple- okriljem DU Martin Krpan. Hvala tistim, ki so skozi ritem glasbe. Ples sodi med najstarejše snih korakov, saj stara modrost pravi: »Kjer me s svojim navdušenjem prepričali, da je to človekove izrazne oblike, ki ponazarjajo je volja, je tudi pot.« Toda to znanje je bilo najboljša aktivnost za starejše. usklajenost telesa in duha. Je tudi del kulturne približno, bolj po občutku in odvisno od Srečo imamo, da sta vaditelja zelo angažirana izobrazbe posameznika in je kultura posa- veščine soplesalk. in polna idej. Velik poudarek je na družabnih meznega naroda. A kot bi mignil, je mladost minila. Pa tudi tako plesih, menjavi parov in skrbi, da si plesalci Zrela oziroma ‘seniorska’ leta pripeljejo imenovana zrela leta so že mimo. Med upoko- med seboj pomagamo, tako da kot skupina človeka do razmišljanja o mladosti, obujanja jenci se v glavnem zavedamo, da mladosti ni skladno napredujemo.V okviru plesne rek- spominov (lepih seveda), o spremembah, ki so več. Za lepoto se med seboj tolažimo, da je še reacije na Blokah gre torej za učenje stand- neizbežne v življenju, in tako naprej. ostala. Ne vem, kaj je krivo, da se med seboj ardnih plesov, ki so standardizirani v okvi- ne pokličemo ‘tastari’ ali mi starejši, ampak je ru svetovnega plesnega programa in imajo O kako lepo je bilo, ko smo bili še mladi in lepi. sedaj moderno ‘seniorji’. določena natančna pravila za vsak ples. V tej Sedaj mladi nismo več, torej smo samo še lepi kategoriji smo do sedaj vadili plese, kot so: … Mogoče pa bolj modri!? fokstrot, kuikstep, polko (t. i. češko), angleški eta pa so prinesla tudi nekaj pozi Ah, ko mi misli odtavajo nazaj v mlada leta, se L - valček in dunajski valček. Druga skupina velikokrat spomnim takratnih veselic. V tis- tivnih sprememb so latinsko-ameriški, od katerih plešemo tem času je bila na podeželju to skoraj edina rumbo, čačača, tango in novejši tehnoswing Potem ko smo na Blokah dobili svojo občino, zabava. Spominjam se let po končani osnov- ter diskohasel. Ob sodelovanju s plesno se je začela v naših krajih hitro izboljševati ni šoli, kako so se vlekla do polnoletnosti (18 šolo Eureka iz Ljubljane in Sašom Krasno- kvaliteta življenja. Iz nekdaj pozabljene in let). Takrat je čas v mojem življenju tekel vom smo se naučili tudi takoimenovane neurejene planote počasi postajamo primer- najpočasneje. Prav tako je bilo v vsakem letu Jenkove četvorke, ki je priredba pariškega ljivi z drugimi kraji v državi. Sreča, da nam je težko pričakovano poletje, ko so se začele dvornega plesa. ostala narava dokaj čista in neokrnjena. vrtne veselice. Potem, ko so se vsi ti pogo- Trenutno smo organizirani v dve skupini ji izpolnili, so se pojavile nove ovire … Kako Bloški občini se imamo torej zahvaliti za nekaj – starejšo in mešano. Slednja skupina se je povabiti dekle na plesišče, ko pa nisem imel novih objektov. Med njimi tudi za novo dvora- formirala nekoliko pozneje in je bila nekaj pojma o plesu. Mislim, da je bilo za dekleta no nad knjižico, ki med drugim odlično služi časa po programu nekoliko zadaj. Do sedaj pa lažje, saj so jih starejši fantje naučili vsaj zi- tudi za plesne aktivnosti. sta se programa in znanje praktično izenačila, banja približno v ritmu. Nekateri vrstniki so Na Blokah se je novembra 2016 na pobudo saj imamo udeleženci možnost prehajati iz imeli starejše sestre. Ti so vsaj nekaj znali, Ivana Korelca in Irene Elsner začela plesna re- ene skupine v drugo; zaradi časa ali pomoči, sam pa sem imel samo brata, ki jima tudi na kreacija. Izdelala sta koncept vadbe in prev- če kdo potrebuje plesnega partnerja, ali za kraj pameti ni prišlo, da bi doma plesala. zela vodenje. Formalno je vse potekalo pod pomoč izkušenejših parov tistim, ki bi radi v

Foto: Igor Vidrih Prešerno vzdušje na zaključnem gala plesu junij 2019 društvene strani 27 Mladost v plesu & ples v mladosti … Z nasmehom v poletne dni!

znanju dohiteli skupino itd. Ivan ima na področju plesa, plesne vadbe, plesne glasbe, priprave programa ogrom- no izkušenj in dopušča vse kombinacije, ki prispevajo k lažjemu učenju plesa. Ne odstopa pa od pravil pri posameznih plesih, pravilih obnašanja, bontonu, spoštljivem odnosu do plesnih partnerjev, pomoči med seboj … Pri plesni rekreaciji ne krepimo samo telesne kondicije, tudi ne ohranjamo samo miselnih (intelektualnih) sposobnosti, ampak dvigu- jemo tudi stanje duha in plemenitimo drug drugega. V kratkih odmorih med napornejšimi plesi se pogosto sliši Ivanova priljubljena parola: Mi nismo plesna šola – smo več kot plesna šola. Običajno sledi temeljita podkrepitev te Končno vikend poletnih temperatur z na, Zarja Telič Kovač – flavta, Uroš Pele – kla- trditve. To je prilika, da se malo oddahnemo. rahlo ploho v zgodnjih popoldanskih urah vir, Karmen Zabukovec – klavir. Gosti so bili To smo torej bloški plesalci – sproščeni, ves- in srečni obrazi Div, ker bomo izpeljale Reciklisti, program pa je povezovala Urška eli, mladostni in neutrudni. Lahko tudi javno prečudovit večer poletnih napevov v zelški Šparemblek. Vsem iskrena hvala. pokažemo svoje znanje, saj smo se naučili že cerkvi sv. Volbenka. Dive imamo na to cerk- Naše največje zadovoljstvo, ko stojimo na nekaj skupinskih plesov, s katerimi lahko nas- ev lepe spomine, saj smo v njej izpeljale svoj odru, je, da vidimo zadovoljne obraze obisko- topimo. prvi samostojni koncert pred šestimi leti. valcev. Vse njihove pohvale, izrečene čestitke, Čudovita akustika nas je tja privabila tudi Poleg tedenskih vaj imamo vsako zadnjo ne- navdušenje in nasmehi so največ, kar nam letos in tako smo uspešno zaključile svojo deljo v mesecu večer družabnega plesa, kjer vliva motivacijo za nadaljnjo delo in pove, da osmo sezono. Pred seboj imamo sicer še kar še dodatno utrjujemo in se družimo kot pri- delamo dobro. Iskrena hvala za dobro obiskan nekaj obveznosti, preden zares zaključimo jatelji. Za zaključek sezone imamo vsako leto koncert. sezono, vendar je za nas letni koncert nekaj zaključni gala ples v Gorjuši pri Ljubljani, kjer posebnega. Vedno zmanjka prostora za zahvalo naši plešemo skupinske plese na izbrano glasbo in zborovodkinji, zato je prav, da se zahvalimo vse naučeno z menjavo partnerjev, tako da Dive smo letos pripravile koncert z znanimi tudi njej. Irena je oseba, ki vsak nastop začne pleše vsak z vsakim. Podoben je tudi ponovo- poletnimi napevi, kjer niso manjkale pesmi Ti z nasmehom, nas skozi leto povezuje in vodi, letni ples. si moja ljubezen, Nasmeh poletnih dni, Krila, nikoli ne obupa nad nami in je vedno priprav- Šuštarski most, Kje so tiste stezice, Brez besed Poudariti moram, da smo medgeneracijska ljena na tako ali drugačno akcijo. Je čudovita in še mnoge druge. Vključile smo Abbo, zapele skupina. Torej imajo tudi mlajši pari priliko oseba in odlična zborovodkinja. pesmi Toneta Pavčka, znano Hallelujo in pre- spoznati plesne veščine in principe elegant- mierno predstavile jazz skladbo Can’t carry Naj zaključim z znanim refrenom pesmi av- nega gibanja pod strokovnim vodstvom in these burdens alone. torice Elze Budau: Nasmeh poletnih dni, v uveljavljenih pravilih. srcu poje sto kitar noči. Poljub poletnih dni je Koncert so obogatili mnogi instrumental- Ko poznaš pravila in princip plesa, enostavno najlepši čas življenja. Dive vam želimo lepo in isti in Dive smo jim zelo hvaležne, da so bili izgine strah pred ocenami tistih, ki mislijo, da z glasbo napolnjeno poletje. pripravljeni sodelovati z nami. To so bili: vedo, kako je prav. In ko par začuti harmonijo Ana Otoničar – saksofon, Neža Gorup – violi- Kaja Kraševec v gibanju po plesni glasbi, tedaj lahko plesalca samo še uživata in je vse drugo nepomembno. Velikokrat poudarjeni moto našega plesne- ga učitelja je: Z minimalnim naporom doseči maksimalno eleganco in gibanje v ritmu glas- be! Tega se skušamo naučiti … Mislim, da nam to kar uspeva, zato želja po učenju še ni usah- nila. Prav nasprotno! Ko začutiš napredek, se želja po novem znanju samo še poveča. Mogoče bomo nekoč oblikovali še kako mlajšo skupino. Seveda, če bo dovolj interesa. To bi bila dobra popestritev, ki bi mogoče vzpod- budila tekmovalnega duha med generacijama. To bi še povečalo vnemo po učenju plesa. Naj zaključim s sloganom gospe Irene: S ple- som večno mladi. Nastop v zelški cerkvi Bojan Kraševec 28 društvene strani junij 2019 Pohod v Iško

Na sončno sobotno jutro 23. marca 2019 smo se člani Društva Voda odpravili na že šesti tradicionalni pohod ob svetovnem dnevu voda. Pohodniki smo se zbrali pred vasjo in od tam pot nadaljevali proti Iški. Lepi Vrh je lepo urejena bloška vasica s pokošenimi travniki, hiše pa so obdane z bogatimi sadovnjaki. Z zanimanjem smo si ogledali nekoč delujoč vaški vodnjak ter lepo ohranjeno staro kamnito kaščo oziroma »kevder«, umeščen v sam hrib, ki leži v sredini vasi.

Najprej smo se po gozdni poti spustili do Lepovrščice, ki je eden od devetih izvirov reke Iške. Razvaline obzidja ob vodi spominja- jo, da je tam stal mlin, kamor so še po vojni iz okoliških vasi nosili mlet žito. Celo prebival- ci Rut so nosili žito v Lepovrški »malen«, ki je bil njim najbližji. Pot smo nadaljevali ob hitro tekoči vodi, ki ima, kot pravijo, devet izvirov. Z dolenjske strani ima Iška tri izvire, z bloške pa imajo izviri imena po vaseh, in sicer: Rogovilščica, Zakrajščica, Škrabščica, Škufščica, Ravniščica, Lepovrščica. V sončnem dopoldnevu nas je hoja ob vod- nem žuborenju z mnogimi brzicami, slapovi in kanjoni ob reki Iški tako prevzela, da smo za nekaj časa kar obstali ob njej. Postali smo na mostu, ki meji na občino Velike Lašče, pot pa pelje naprej v Rute. Na tem mestu smo pris- luhnili našemu vodiču Francu Hitiju, ki nam je povedal zanimivo zgodbo, ki se navezuje na omenjeni most. Pravil je, da se je najverjetne- je po tej cesti čez most peljal tudi sam cesar Foto: Marjan Mah z Dunaja, ko je obiskal dvorec Pajkovo, last Na mostu, ki razmejuje občini Velike Lašče in Bloke. turjaških grofov. Cesar naj bi na Turjaškem gradu zamenjal utrujene konje in pot nadalje- Pohod smo nadaljevali iz doline Iške po malce delo našega slikarja Božidarja Strmana – Miša. val čez Iško na dvorec Pajkovo, kjer je spoznal bolj strmi gozdni poti in se povzpenjali proti Martina Krpana. V tej neposredni bližini je Ob cesti proti Lepemu Vrhu ne spregledamo vasi Zavrh. Opuščene hiše govorijo, da je bilo bilo tudi domnevno domovanje Martina Kr- opuščenega vodnjaka, ki se nahaja pod zadn- tu življenje težko. Sprehodili smo se skozi vas pana. Po ljudskem pričevanju je bil Krpan jim delom vasi Zavrh, kamor so včasih gnali in se približali asfaltni cesti, ki vodi do Ravni- »mirkač« (čuvaj) pri pajkovski graščini in napajat živino. Med zbranimi pri vodnjaku se ka na desno in Svetega Urha na levo. Ob poti hkrati tudi »mežnar« v cerkvi. je porodila ideja, da bi ga lahko v bližnji pr- pa nas je pozdravil bloški vol – skulptura, ki je ihodnosti obnovili ter zraven tudi postavili informacijsko tablo. Člani Društva Voda smo pripravljeni pomagati vaščanom vasi Zavrh. Kar malo utrujeni od marčevskega sonca in strmega vzpona iz doline Iške smo se okrepčali z malico, ki sta nam jo skrbno pri- pravila Slavko in Marička. Ko grem v mislih še enkrat skozi prehojeno pot, vse skupaj de- luje kot muzej na prostem: vodnjaki, kašče, opuščene hiše, mlini, spominska obeležja, travniki, njive, osvežujoča voda in gozdni mir s petjem ptic in žuborenjem vode. Le ljudi, ki bi tukaj živeli in obogatili to lepo pokrajino, na žalost ni veliko. Pohod sta z mnogimi zanimivostmi o lju- deh, ki so živeli v omenjenih vaseh, o njiho- vi nadaljnji življenjski poti in o mnogih poza- bljenih domačijah obogatila Pavla Ponikvar in rojak pokrajine ob Iški France Hiti s Škufčega. Hvala obema!

Foto: Marjan Mah Društvo Voda Vodotok reke Iške Erna Anzeljc junij 2019 društvene strani 29 Slakov Čebelar na Blokah

Člani lani ustanovljenega Zavoda Vrabec Bloke skrbimo za ohranjanje letalske kulturne dediščine Blok, hkrati pa se trudimo tudi za povezovanje socialnih akterjev z družbenim učinkom.

Kar nekaj društev se je odzvalo našemu va- vzgoja otroka s posebnimi potrebami. Z nami jetno prireditev z željo, da Bločani še večkrat bilu za predstavitev na skupnem družabno- so delile pozitivne zgodbe, ki nastajajo ob stopimo skupaj. humanitarnem dogodku, katerega rdeča nit odraščanju njihovih posebnih navihancev. Zagato s tehnično motnjo sta rešila plesalca so bile čebele. Poseben fant, z Downovim sindromom, je tudi Tina Erjavc in Sašo Krasnov ter Matic Tičar, Tako je na cvetno nedeljo v dvorani Bloški Matic Tičar iz Kranja. Igra na več instrumen- ki jima je zaigral na orglice, da sta odplesala smučar zazvenela čebelarska himna v izved- tov. Občinstvo je razveselil s skladbo, zaigrano čudovit valček. Vrstni red je preskočil tudi bi orgličarja Ota Nemaniča in še dveh članov na orglice, s katero si je v Mokronogu pridobil Anton Intihar, ki nam je prav doživeto zapel Preloških muzikantov z Vinice. Andrej Sever zlato priznanje. Ježkovo pesem Za poredne otroke. iz Črnomlja, pobudnik vključevanja invalidov Spomine o posebnih učencih nam je zaupa- Končno so plesno glasbo dočakali plesal- in oseb s posebnimi potrebami v čebelarstvo, la tudi Dušica Kunaver, upokojena učiteljica ci, ki so nam prikazali le del svojega nas- nam je s pomočjo fotografij prikazal raz- in pridna zbiralka kulturne dediščine. Tako topa, ki so ga pridno vadili. Za zaključek sta voj inovativnega pristopa k temu problemu. je našla tudi že pozabljeno pesem, ki izhaja iz nam harmonikaša Benjamin Škrab in Klemen Anja Moric iz Zavoda Pustcherle pa je pri- Loškega Potoka. Glasbena skupina Povasenka Žagar zaigrala Slakovega Čebelarja, vsi prisot- pravila razstavo Čebelarstvo na Kočevskem, iz sekcije DU Loški Potok nam je poleg ostalih ni pa smo jima pritegnili s petjem. ki je bila potem še mesec dni na ogled v naši dveh pesmi in skeča zapela tudi to. knjižnici. Prijetno druženje smo nadaljevali ob pijači Nismo mogli mimo glavne dejavnosti našega in pecivu, ki so nam ga pripravile članice Uspešno delo Čebelarskega društva »Bloke« zavoda, zgodovine letalstva. Krajši pregled Društva Klasje Cerknica in Potepink iz Loške Nova vas nam je opisal predsednik Rajko An- zgodovine in pogled za naprej sta nam pri- doline. Iskreno se jim zahvaljujemo. Hvala zeljc. Člane na Blokah imata tudi Društvo dia- pravila 91-letni veteran Edvard Lorencon in tudi vsem nastopajočim in Jožetu Rotu za betikov Cerknica in Klub zdravljenih alkoho- sedmošolec Nik Premerl. ozvočenje. Iskrena hvala tudi Občini Bloke za likov Cerknica. Predstavila sta ju njuna preds- brezplačno uporabo dvorane in Radiu 94 za ednika Drago Frlan in Vjekoslav Malnar. Sledil naj bi še zadnji del kulturnega progra- medijsko podporo. ma, plesne točke Sekcije za družbeni ples DU Iz Društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine Martin Krpan Bloke. Zaradi zapleta s posnet- Vljudno vabljeni tudi drugo leto, na predvečer smo gostili Darinko Slanovec, ki nam je s preb- kom za ples je iznajdljiva voditeljica Mojca 20. Pohoda po Krpanovi poti. Rdeča nit pri- iranjem svojih pesmi obogatila prireditev. Lili Krajnc iz Tržiča poklicala Meto Zalar, preds- reditve bodo mlini. Kotnjek iz Kočevja, Moniko Prudič iz Cerknice ednico Območnega združenja Rdečega Križa, v in Martino Hribar druži izkušnja rojstva in Martina Hribar imenu katerega se je iskreno zahvalila za pri-

Nastopajoči v dvorani 30 društvene strani junij 2019 Grčija 2019 19. avgust – 23. avgust

V zgodnjih jutranjih urah smo se invalidi občin Oratorij 2019 Cerknica-Bloke-Loška dolina podali na izlet v Si tudi ti želiš letošnje počitnice početi nekaj Grčijo. Vožnja z avtobusom do pristanišča v Anconi, opravljene pristaniške formalnosti in že smo se vkr- drugačnega in razburljivega? Si želiš spoznati nove cali na ladjo. Med plovbo po Jadranskem morju smo prijatelje in se skupaj z njimi sprehoditi skozi za- spoznali, kako zanimiv zna biti dan na ladji in seveda nimivo zgodbo Petra Klepca? Se preizkusiti v noč, kjer je v kabinah dovolj prostora za počitek. najrazličnejših delavnicah in skupaj s svojo ekipo zmagati na najbolj zanimivih in atraktivnih vod- Dobro jutro – KALIMERO po kraju LAUTRAKI. nih igrah daleč naokoli b vsem skupaj pa še na za grško, smo si voščili in pristali v ? O - Zadnji dan smo potovali po IGOUMENITSI, pot z avtobusom baven in poučen način krepiti svojo vero in spozna- največjem grškem polotoku PEL- nadaljevali do METEORE, enega EPONEZU, si ogledali arheološke vati Boga? največjih geoloških čudežev ostanke nekdanjega utrjenega sveta, ogledali smo si enega od Če si na zgornja vprašanja odgovoril pritrdilno, si nemudoma rezer- mesta in eno izmed grobnic mik- samostanov, ki so zgrajeni na viraj termin med 19. in 23. avgustom. Oratorij bo letos potekal pri Sv. enskih kraljev. Čez prelaz DER- strmih – nedostopnih skalah. VENAKIA, pod mogočno trdnja- Vidu in bo tako kot vedno vključeval vse tri župnije. Po potrebi bo or- Prenočili smo v ATENAH, si na- vo AKROKORINT, do KORINTA, ganiziran tudi skupinski prevoz do Sv. Vida. Letos nate čaka močno brali novih moči za ogled ol- naredili krajši postanek za ogled okrepljena ekipa živahnih in nasmejanih animatorjev, ki že od febru- impijskega stadiona, Hadrija- znamenitega kanala – prekopa. arja zbira in oblikuje ideje za oratorij. Da pa bomo lahko oratorij kar novih vrat, renesančne palače, Zadovoljni smo v poznih popol- najbolje pripravili, te prosimo, da se čim prej prijaviš. Možnost prijav knjižnice, akademije in univerze, danskih urah nadaljevali pot do bo od nedelje 16. junija do 7. julija. Prijavnice bodo na voljo v vseh treh trga Sintagmo s predsedniško in PATRASA, se vkrcali na ladjo, kjer glavnih cerkvah in župnišču. kraljevo palačo … nas je čakala plovba proti Italiji in vožnja domov. Za vsa vaša vprašanja smo dosegljivi na oratorijski e-pošti oratorijbtv@ Akropola je bila višek dneva. gmail.com ali na telefonski številki 041 507 063 (Klemen). Spremljate pa Popoldanski ogled stare četrti ELLADA MOU – pravijo Grki, ko nas lahko tudi na naši facebook strani. PLAKA, kjer je skoraj vsaka hišica občudujejo svojo deželo. Tudi mi spremenjena v prodajalno, obrt- smo jo. Si res pripravljen izpustiti najboljši teden poletnih počitnic? Potem pa no delavnico ali lokalček. Prijet- ne odlašaj in se prijavi ZDAJ. Animatorji te nestrpno pričakujemo . Zapisala: Jadranka Janeš no utrujeni smo se počasi – SIGA Foto: arhiv MDI animatorji župnij Bloke, Sveta Trojica in Sveti Vid po grško, nastanili v letoviškem junij 2019 svet in ljudje 31 Glamurozno kampiranje – glamping

Bloško jezero s svojo lepoto samo po sebi privablja enodnevne obiskovalce. Jutranje meglice, spokojnost narave in petje ptic večdnevnim gostom glampinga nudijo zadovoljstvo in so balzam za dušo.

V poletnem času je zelo živahno. Otroški smeh, čofotanje v jeze- ru, spuščanje po drči in unikatna igrala – vse to predstavlja pravi raj za otroke. V senci smrek in s hladno pijačo iz brunarice pa se lahko ohladijo tudi ostali. V zadnjem letu je začutiti porast tujih obiskovalcev, pohodnikov ter kolesarjev. Veliko več je naših zahodnih sosedov in gostov iz os- talih evropskih držav. Ta naš mali raj pod soncem pa najdejo tudi gostje iz ostalih delov sveta. Ker primanjkuje dodatne ponud- be in je obisk gostov v veliki meri odvisen od vremenskih razmer,

Zarja nad Bloškim jezerom

se vztrajno trudimo z iskan- jem novih idej in izboljšav. Tako smo v lanskem letu na čudovito lokacijo pri gozdičku postavi- li bloško kopel ter Medvedji dvorec – prostor, ki je namenjen druženju v hladnih ali deževnih dneh ter zaključenim družbam. Glamping lake Bloke gostom ponuja lesene hiške iz borovega, smrekovega in češnjevega lesa iz bližnje okolice. Hiške so uni- katne, prav tako pa skulpture medvedov, ograje, gugalnice ter ostalo vrtno pohištvo. Začutiti je mogoče povezanost človeka z naravo. Notranji mir. Slovenija je čudovita. Tako majhen košček, ki nudi vse, kar si človek lahko želi. Gore, jezera, ravnine in polja, reke, slapove, mesta in morje. Veliko nam je poznanega, a še več neraziskanega. Čas je, da se odpravimo na potep. Dobrodošli na Blokah! Glamping lake Bloke ponuja namestitev v lesenih hiškah iz borovega, smrekovega in češnjevega lesa. Petra Lovšin 32 svet in ljudje junij 2019

Turističen napis Toronto in v ozadju nova mestna hiša

Potovanje, ki v spominu ostane za vedno

Marsikdo bi rekel, da vsako potovanje ostane v nas za vedno. Če ne v celoti, pa vsaj delček le-tega. Sama trdim, da prvo potovanje zagotovo ostane v človeku za vse življenje. Tako bo v mojem srcu Kanada in mesto Toronto vedno na posebnem mestu, saj je bilo to moje prvo potovanje »čez veliko lužo«, prvo brez prisotnosti svojcev in popolnoma v neznano okolje tisoče kilometrov od doma.

Idejo o obisku Kanade sem dobila v začetku milijonov prebivalcev. Vsakodnevni zastoji cilj. Stanovala sem pri slovenski družini, kjer leta 2019. Imeli smo sestanek za magistrske na cesti niso nič neobičajnega. Ljudje stojijo sem imela svojo sobo, kopalnico in kuhinjo. naloge in predstavitev izmenjav, ki so nam na tudi po tri ure dnevno in zaradi tega niso ne- Lahko bi rekla, da sem imela svoj košček miru voljo. Vabila zamejcev, da pridemo na njihove jevoljni. Imajo veliko javnih prevoznih sred- v tem veličastnem in prečudovitem mestu. šole poučevat, so bila mamljiva, vendar želela stev (avtobusi, tramvaji, podzemna železnica, sem nekaj več. Tako je v meni preskočila iskri- kolesa …), ki so zelo dobro organizirana. Kot lovenska skupnost ca, da bi obiskala slovenske šole daleč stran od tujka nisem imela nobenih težav, saj je vse S Slovenije in notranji občutek me je nagovoril dobro označeno in človek se hitro nauči prin- Že takoj prvi dan sem odšla do slovenskega za Kanado ter mesto Toronto z njegovo okoli- cipa njihove organizacije. centra, ki se je nahajal nedaleč stran od moje co. nastanitve. Prihod do stavbe in viseča slov- Kanadčani so zelo prijazni. Večkrat se mi je enska zastava. S koščkom nelagodja odprem V Toronto sem se odpravila 11. 4. 2019 in bila zgodilo, da sem se sprehajala po mestu z zem- vrata in takoj slovenski pozdrav dober dan. tam vse do 1. 5. 2019. Dogodivščina se je začela ljevidom v roki in za trenutek delovala zme- Občutek, ki ga doživiš, ko tako daleč od doma že prvi dan, saj sem zamudila letalo iz Frank- dena. Takoj je nekdo pristopil do mene in me vstopiš v pravo »malo Slovenijo« sredi Toron- furta do Toronta. Tako sem eno noč prespala vprašal, ali potrebujem pomoč oz. kaj iščem. V ta, je nepopisen. Spoznala sem ljudi, ki ohran- v Frankfurtu in zjutraj poletela v Pariz ter od mestu sem se vedno počutila varno. Je pa res, jajo sobotno slovensko šolo, ki se trudijo, da tam proti Torontu. Ker sem tolikokrat zamen- da sem se izogibala sumljivih ulic in poznih bi tudi 3. in 4. generacija izseljencev govorila jala letališče, je seveda moja prtljaga zamuja- večernih ur. slovensko. Ko vidiš njihovo pripadnost in so v la in srečno sem jo dobila šele drugi dan svo- Omenila sem že zaplet z letalom in adrenalin- srcu še vedno in vedno bodo Slovenci. Imajo jega bivanja v Torontu. Glede na adrenalinski ski začetek potovanja, zato sem bila umirjena ogromno željo, da bi se slovenska tradicija začetek potovanja bi lahko rekla, da je bilo vse in srečna šele, ko sem končno prispela v sobo ohranila, da bi se slovenska skupnost ohranja- ostalo čisto enostavno. No, skoraj enostavno. za naslednje tri tedne. Bila sem sicer brez prtl- la še mnoga leta. Veliko dela je prostovoljne- Toronto je ogromno mesto. V samem centru jage, ki je prišla dan kasneje, vendar vesela, da ga. Slovenski skupnosti v Torontu pripadata živi tri milijone ljudi, z okolico šteje kar sedem mi je kljub enodnevni zamudi uspelo priti na dve cerkvi (Marija Pomagaj in Brezmadežna junij 2019 svet in ljudje 33 s čudodelno svetinjo), ki so ju zgradili sami. obiskane. Čez poletje so farme polne ljudi, Če bi najprej obiskala živalski vrt, se verjet- Imajo delujočo slovensko šolo, ki jo letos kjer se med seboj družijo, igrajo in tekmuje- no ne bi odpravila še v akvarij, ker imajo ve- obiskuje 56 učencev. Imajo več farm (tako im- jo (športne tekme). So ponosni na svoje kore- liko akvarijev že v samem živalskem vrtu. Je enujejo prostor, kjer se poleti zbirajo, imajo nine, na domovino svojih prednikov. pa res, da se akvarij nahaja v centru mesta, do poletne hiške, igrišča, veliko prostora za igro živalskega vrta pa sem se vozila polni dve uri. Moj glavni namen potovanja je bil zbiranje …), domove za starejše občane, svoje glasilo, podatkov za magistrsko nalogo. Dodobra sem Najbolj znana znamenitost je CN Tower. To je radijsko postajo in še mnogo drugega. Zelo so spoznala delovanje slovenske šole v Torontu, zgradba, ki v višino meri 553 metrov in ima veseli, če jih obišče kdo iz Slovenije. dom Lipa in slovenske cerkvene ustanove. Pri- na vrhu restavracijo, ki se v 60 minutah obrne Dva dni sem preživela v domu za starejše dobila sem veliko podatkov in bila hvaležna (in za 360 °. Na razgledni točki je čudovit pogled občane Lipa. Že takoj pri vhodu ponovno slov- še vedno sem) za vsa odprta vrata ter prijazno na celotno mesto. Šele tam sem videla, kako enska zastava in v pritličju narodna noša. Po besedo. Vsakomur, ki se bo odpravil v Toron- veliko je, saj med hojo nisem imela takšnega stenah obešene slike, plakati, spominki, vse to (ali katero drugo mesto v Kanadi, kjer živijo občutka. Vsekakor se splača iti na stolp, kljub povezano s Slovenijo. Vsi starostniki so mi Slovenci), polagam na srce, da se za trenutek temu da je vstopnica nekoliko dražja v prim- hiteli pripovedovati, iz katerega dela Sloveni- ustavi tudi tam. Ljudje radi spregovorijo slov- erjavi z ostalimi vstopninami. je prihajajo, česa se spominjajo iz otroštva, ensko, se zanimajo za dogajanje v Sloveniji in Odšla sem do Niagarskih slapov, ki so od kdaj so bili nazadnje v Sloveniji in jo prim- svetujejo, kaj si je vredno ogledati. Na Sloveni- mesta oddaljeni dve uri vožnje. Tam sem na- erjali s Kanado. Večina jih dobro govori slov- jo so zelo ponosni in imajo do nje tak odnos, jprej samo stala in se čudila. Osupnila sem ensko in za besede, ki se jih ne spomnijo več, kakršnega je težko najti v domovini. nad gromozansko količino vode. To je res vmešajo angleščino. Žal pa za 3. in 4. gener- vredno ogleda in slika ne more prikazati acijo lahko trdim, da slovenščine ne zna več. Znamenitosti Toronta tistega, kar vidiš v živo. Na vodi je še vedno V družinah najbolje slovensko govori prvi plaval led in zato je bil prisoten občutek otrok, drugi slabše, tretji pa v veliko prim- Na potovanje nisem odšla zgolj po informaci- ledeno mrzlega zraka. Odpravila sem se erih sploh ne zna. To je posledica pogovora je za nalogo, ampak sem čas izkoristila tudi pod slapove, da je nad menoj teklo več mili- med sorojenci, ker v šoli govorijo angleško in za raziskovanje mesta in njegove okolice. jonov kubikov vode, si ogledala predstavitev enako popoldan doma med domačimi. Niso Obiskala sem glavne galerije in muzeje, odšla nastanka slapov, odšla v botaničen vrt poleg več zmožni preklopiti med jezikom okolice in v akvarij, živalski vrt in si ogledala večino kat- slapov in še v metuljev konservatorij, kjer domačim. Predvidevam, da se slovenski jezik edral ter cerkva. Živalski vrt je ogromen in bi lahko cel dan samo sedela in opazovala ta ne bo ohranil, kar pa nikakor ne morem trdi- bi tam lahko preživela cel dan. Je veliko večji čudovita bitja. Po ogledu vseh teh atrakcij ti za narodno pripadnost. Slovenski center od našega in ima več različnih živalskih vrst. okoli slapov sem odšla še na kosilo v sosed- in maše v slovenskim cerkvah so zelo dobro Lepo je urejen in primeren za vse starosti. njo državo Ameriko, v mesto Buffalo.

Pogled s torontskih otokov na center mesta Jezero Huron

Mesto je čudovito tudi v večernih urah, ko se prižge nešteto lučk. Cerkev Marije Pomagaj 34 svet in ljudje junij 2019

Notranjost cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo Ena izmed mnogih kač, ki sem jih lahko videla v živalskem vrtu.

Drugi moj daljši izlet je bil proti severu, na imajo največ prostega časa, saj ga med tedno cvrto hrano. V mestu obstaja slovenska trgo- podeželje, kjer sem spoznala kulturo amiš. Še dobesedno nimajo nič. vina s slovenskimi izdelki; tako me je že prvi vedno se vozijo s kočijam, nosijo tradicion- dan pričakal Fructalov sok, kranjske klobase Veliko časa sem preživela z raziskovanjem alne obleke, živijo brez moderne tehnologije in občutek, kot da nisem daleč od Slovenije. in posamezne kmetije so še brez elektrike. So samega mesta z nahrbtnikom na ramenih zelo verni in tradicija ima pri njih pomembno in z zemljevidom v rokah. Želela sem videti Če imamo v Sloveniji težave z volkovi, medve- mesto. Z avtobusom smo se odpleljali do jez- turistično bolj in manj oblegana mesta. Pre- di, so to v Torontu rakuni in dihurji. Rakuni se era Huron, ki je za Kanadčane pravo morje. izkusila sem njihov tradicionalni zajtrk, ki je radi gibljejo okoli hiš in brskajo po smeteh. V Dolge peščene plaže, lepo okolje in veliko podoben angleškemu, poskusila njihov viski, Sloveniji je smešno gledati posnetke na sple- počitniških hišic. V poletni sezoni se mesto postala odvisna od pijače Canada dry (podob- tu, kako spretni so, to tukaj ni smešno. Ljud- Toronto sprazni in večina jih odide na taka no kot sprite z okusom ingverja), vsakodnev- je so morali zamenjati smetnjake in novejši oddaljena mesta. Ljudje živijo za vikende, ko no popila kavo Starbucks in večino časa jedla imajo nek način »zaklepanja«, kar je rakune

V ozadju Niagarski slapovi junij 2019 svet in ljudje 35

Dva pripadnika amišev in njihovo tradicionalno prevozno sredstvo CN Tower ponoči za nekaj časa ustavilo. Tudi besedna zveza ih je veliko malih trgovinic, otroški zabaviščni Tistim, ki se odločate za obisk Kanade, to smrdiš kot dihur tu ni smešna, saj je to res park, veliko zelenih površin za poležavanje in toplo priporočam. Lepo je oditi in lepo se neznosen vonj. Veliko je veveric in njim po- na strani proti jezeru Ontariu mivkasta plaža. je vrniti domov. Ko sem se v začetku maja dobne »chipmunks« (veveričke). vrnila, me je pričakala spomladanska zelena Na kratko lahko povzamem, da je Toronto barva na vsakem koraku. V Kanadi sem imela Obvezen obisk so »torontski otoki«. Nahajajo čudovito mesto. Ljudje so prijazni, počutiš se povprečno med 5 in 10 °C (izjema so bili se nasproti centra mesta in do tja vozijo tra- varnega in sprejetega. Mesto je narodnost- dnevi z višjo temperaturo, ko sem lahko za jekti. So precej pogosti, ker so na otokih stalni no zelo mešano, zato te nihčne ne gleda z trenutek slekla bundo), zato še ni bilo sledu prebivalci in je to njihova edina povezava. Že drugačnega zornega kota. Na vsakem kora- o zelenju. med samo potjo se je pokazal prečudovit po- ku je Starbucks kava in restavracije s hitro Bilo je lepo in zagotovo se še vrnem. gled na mesto. Otok je sestavljen iz 15 manjših hrano. Okolje in mesto samo je čisto, voda iz otokov in vsi so med seboj povezani. Na otok- pipe je pitna. Kaja Kraševec

Pogled na mesto Toronto iz CN Towerja (poslovni del mesta) 36 svet in ljudje junij 2019 Srečanje evropopotnikov 2019 na Blokah

Evropopotniki se tradicionalno srečujejo že vrsto let na enem delu evropske pešpoti v naši državi. Tako so se srečali na pohodu v okviru Slovenija hodi, Srečanja evropopotnikov 2019 in pričetka Tedna gozdov 2019, ki je potekal po evropski pešpoti E6 in E7, od Iškega vintgarja do Predgozda na Bloke, od 24. 5. 2019 do 25. 5. 2019.

Srečanje evropopotnikov je bilo posvečeno ar in koordinatorka za evropske pešpoti za beli za prevoze pohodnikov. 50. obletnici ERA (Evropski popotniški zvezi), OE ZGS Ljubljana Majda Petretič. S pohodom Sedem pohodnikov je prespalo v Velikih ki se je rodila v nedeljo - 19. oktobra 1969, ko smo pričeli ob 9. uri pod vodstvom planin- Blokah. so se predsedniki osmih pohodnih klubov iz skega vodnika Ludvika Podrzavnika in loka- petih evropskih držav sestali v »Nägelhau- lnih gozdarjev. Ob 13. uri smo prišli do Kr- V soboto 25. 5. 2019 pa so se pričeli zbirati po- su«, ki pripada nemškem klubu Alb. To je vave Peči, kjer so nas pričakali domačini s hodniki iz cele Slovenije. Ob 9. uri so se najprej postal zgodovinski dan, ko so predstavniki kitaro in lokalnimi dobrotami ob pomoči or- odpravili v muzej. Sam pohod pa se je pričel teh klubov ustanovili »Evropsko združenje ganizatorke Metke Starič. Pozdravili so nas ob pozdravu predsednika KEUPS, vodje OE popotnikov) (ERA). Njihov cilj je bil: »Hoja tudi predstavniki lokalne skupnosti in vodja ZGS Postojna in predstavnika TD Bloke. Zbra- brez meja« v motu: Narava in pokrajina za KE ZGS Velike Lašče Franc Dejak, ki je tudi lo se je več kot 100 pohodnikov, ki so se pod pohodnike in popotnike ne pozna mej med koordinator za evropske pešpoti na OE ZGS vodstvom TD Bloke in ZGS podali na krožno državami, temveč želimo zagovarjati stališče, Kočevje. Na poti se nam je pridružilo še več pot do Bloškega jezera. Spotoma je bila pred- da so vsi ljudje enaki, ne glede na narod- pohodnikov, tako da nas je bilo za zastavami stavljena pokrajina Blok od ZGS in TD. nost, raso, barvo kože, versko ali politično že več kot 40. Po dobri uri in pol hoda smo prepričanje. Danes ta krovna organizacija ses- prispeli do križišča E6 in E7 v Predgozdu, kjer Na sami prireditvi ob 14. uri se je zbralo nekaj toji iz 63 organizacij iz 34 evropskih držav. Te nas je zopet čakalo presenečenje domačinov, manj kot 150 pohodnikov. Za pohodnike je organizacije imajo skupaj več kot 3 milijone ki so nam postregli s hrano in pijačo, pa še s KEUPS pripravil joto. posameznih članov. humoristično-gledališko predstavo. Pod vod- Prireditev so okronali Martin Krpan, minister stvom Metke Starič je bilo obnovljeno zna- Ob tem dogodku pa se je pričel tudi Slovenski Gregor in dvorni pisar. Poleg predsednika KE- menje križišča poti. Streho pa bodo ob pomoči teden gozdov z naslovom: Sodelujemo z goz- UPS-a Jožeta Praha so spregovorili še župan KEUPS-a obnovili domačini. Obiskali smo še dom v dobro narave in ljudi s poudarkom na občine Bloke Jože Doles, predsednik TZS Pavle sosednjo kmetijo, kjer skrbijo za edini bivak gozdu in gozdarstvu v samostojni Sloveniji s Hevka, direktor ZGS Damjan Oražem, pred- na evropski pešpoti. Pot smo nadaljevali po E pojasnjevalnim podnaslovom: »25 let organ- stavnik ZGD Janez Konečnik in predstavnik 7 do Zavrha, kjer sta nas z golažem in pivom izirane Javne gozdarske službe in Zavoda za PZS Uroš Vidovič. Osrednji govornik pa je bil pričakala Stojan in Erika Anzelc, gozdarji iz gozdove v samostojni Sloveniji«. Anton Lesnik, predsednik Prosilve Slovenija. OE ZGS Postojna z vodjo Antonom Smrekar- V petek 24. 5. 2019 se je zbralo 21 popotnik- jem ter predstavniki TD Bloke z Matejem Podeljena so bila priznanja za delo in spomin- ov pri Gostišču Iški Vintgar. Pozdravila sta Pakižem. Pogovarjali smo se o Blokah in tu- ske značke za prehojeno pot (E6 -32/ E7 – 49/ jih vodja KE ZGS - Škofljica Milan Podlog- rizmu v gozdnem prostoru. Gozdarji so poskr- in E12 – 13). Prvič po 20 letih je skoraj 100 po-

Prireditev je pozdravil tudi Martin Krpan, ki sta ga spremljala cesar in minister Gregor. Pohod po E6 junij 2019 svet in ljudje 37

Pohodnikom, ki so prehodili katerokoli E-pešpot, so podelili priznanja. Pozdravni nagovor Jožeta Praha potnikov v enem letu prehodilo eno izmed ev- jemo dva do tri dni. Evropska pešpot E12 pri- ropskih pešpoti v Sloveniji. haja iz Španije, Francije in Italije na slovensko in hrvaško jadransko obalo, Črno goro, Grčijo KEUPS je izdal novo zloženko in propagand- in naprej v vzhodno Sredozemlje. ni rolo. E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od med- vedjih stopinj v Predgozdu, blizu Mačkovca godovina evropskih pešpoti v Z in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. E6 Sloveniji in E12 pa svoje poti združita ob Jadranskem morju, v Strunjanu. V Evropi je speljanih več pešpoti. Skozi Predstavniki zavoda za gozdove so predstavili Slovenijo potekajo tri evropski pešpoti: E6, Vse evropske pešpoti v Sloveniji so označene biotsko raznovrstnost nizkega barja Bloščice. E7 in E12. Celotna pot E6 poteka od Roskilda z rdeče-rumenimi markacijami. Hodite na pri Köbenhaunu na Danskem do Kastava nad lastno odgovornost. Reko. Odprta je bila 22. junija 1975 v Mariazel- Evropska pešpot E12 (Mediteranska pešpot) v In kot poreče Staša Lepej: »Evropske pešpoti lu v Avstriji. Slovenski del te poti je bil odprt Sloveniji je bila odprta 10. 12. 2016 v Kopru. so poti za odkrivanje krajev in lastne duše, 24. maja 1975 na Mašunu v okviru tedna goz- Poteka od stične točke z italijansko traso na pa tudi za odkrivanje prijateljstev in krepitev dov in proslave stoletnice prvega gozdarske- »Poti zdravja – Parenzani« v Škofijah mimo vezi med ljudmi. Evropske pešpoti povezujejo ga društva na Slovenskem. Pobudo za njeno Kopra in Strunjana ter Portoroža do Sečovelj kraje in ljudi. Le stopajte po njih, telo in duša ureditev je dal inženir gozdarstva dr. Milan in mejnega prehoda Sečovlje, kjer vstopi na vam bosta hvaležna.« Ciglar, po katerem se danes ta del poti tudi hrvaško ozemlje. Pot je dolga nekaj manj kot imenuje – »Ciglarjeva pot od Drave do Jadra- 50 km in ima 3 kontrolne žige. Zanjo potrebu- Zapisal: Jože Prah, KEUPS na«. Pot E7 sta na pobudo prof. Ciglarja trasir- ala in uredila dr. Boštjan Anko ter Zoran Nap- rudnik. Odprta je bila 12. septembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa mednarodnega združenja gozdarsko-razisk- ovalnih organizacij (IUFRO) ob navzočnosti gozdarskih delavcev vseh celin in številnih pohodnikov. Danes nosi ime po Zoranu Nap- rudniku, zelo prizadevnem družbenem de- lavcu v športu in turizmu. E6 poteka od Baltika do Jadrana, rada pa bi segla, po kopnem seveda, do Egejskega morja. Slovenski del E6 gre od mejnega prehoda Radelj na Hrvaško do Kastva. Po razpadu Jugo- slavije so pot preusmerili do Strunjana. Dolga je okoli 350 kilometrov. E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka ravno v drugi smeri kot E6. Ko je imela še končnico YU, je držala do Sotle, leta 1995 pa so jo bistveno podaljšali vse do Mure in nap- rej na Goričko, tako da je zdaj dolga okoli 650 kilometrov. V celoti ji bo enkrat uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno morje. V zahodnem delu ji manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadalje- Dolga kolona se je vila ob Bloščici. vanje skozi Romunijo in Ukrajino. 38 svet in ljudje junij 2019 Strokovna ekskurzija v Avstrijo

Obljuba dela dolg, zato se je v mesecu marcu nekaj strastnih bloških kmetovalcev podalo na strokovno ekskurzi- jo v Avstrijo, natančneje na Koroško. Ekskurzijo smo izvedli s pomočjo prijateljice Elisabeth Stöger, ki je v Avs- triji vodilna veterinarka na področju ekološkega kmetovanja. Ogledali smo si tri kmetije, ki imajo takšno usmer- itev. Glavne panoge pri dveh kmetijah so reja bikov, ki jih prodajajo lokalni predelovalni verigi (Aldi – pri nas Höfer), gozdarstvo in turizem. Zadnja kmetija pa je bila izbrana zaradi zanimive lokacije, zgodbe in kmetovalke, ki uresničuje svoje sanje in cilje na kmetiji, na kateri se preživlja z mlečno proizvodnjo.

Mlada in malo mlajša generacija bloških kmetovalcev

Naša pot nas je vodila skozi predor Karavanke lnem okolju, ne samo pri nežnejšem spolu, vora je tekel v smeri rešitve določenega prob- do prve kmetije blizu Beljaka. Kljub zgodn- temveč tudi pri moških. Skozi številne razgo- lema. Kot primer dobre prakse lahko navedem ji uri je bilo med vožnjo veselo in hkrati zelo vore s tamkajšnjimi kmetovalci nikoli nismo kmetovalko, ki molze sedem krav molznic s zanimivo. Predebatirali smo kar nekaj tem s zasledili, da se neka stvar ne splača. Tok pogo- povprečno mlečnostjo 8000 kg/mleka/leto. področja kmetijstva, lokalnega okolja in ino- Mleko oddaja v zadrugo, ki so jo ustanovili z vacij na področju različnih tehnologij. drugimi osemnajstimi kmetovalci iz lokalne- ga okolja. V kmetijo je investirala 200.000 € za Tudi v Avstriji ni vse idealno, čeprav dobi- ogrevalni sistem na sekance, ki ga uporablja mo velikokrat drugačen občutek. Za svoje za ogrevanje apartmajev, svoje hiše in hiše preživetje in preživljanje so bile potrebne in- svoje mame. V poletnih mesecih pa s pomočjo vesticije, ki so jih črpali iz gozdnih površin sončnih kolektorjev segreva sanitarno vodo (podobno kot pri nas). Kljub vsemu pa je zelo in viške toplote uporablja za dosuševanje sena vidna razlika v načinu razmišljanja, ki se s toplim zrakom. Druga investicija na kmetiji odraža predvsem v vztrajnosti, pridnosti in v vrednosti 100.000 € je bila namenjena post- ustvarjanju kapitala z veliko mero odrekan- avitvi sušilne naprave in dvigala za manipu- ja, dobre volje in ljubezni do dejavnosti, ki jih lacijo sena. Oprema in stroji na posestvu so opravljajo. Svojo zemljo spoštujejo, jo cenijo stari, a dobro ohranjeni. Krmo prideluje na 7 in dobro vedo, kaj lahko iz nje dobijo in kje ha gorskih travnikov in pašnikov, kjer je nak- je njihov maksimum. Ne ženejo se za mak- lon na nekaterih deli bistveno večji kot v naši simiranjem svoje proizvodnje, delajo toliko, občini. V pogovoru sem jo povprašal o viziji da od tega nekaj zaslužijo, hkrati pa ohranja- kmetije (povečevanje obsega proizvodnje, in- jo ravnovesje med prihodki in odhodki. Zan- vesticije v prihodnje). Nad odgovori sem bil imivo je bilo videti (hkrati tudi pohvalno), da presenečen in presunjen. V parih stavkih je so obiskane kmetije vodile ženske, ki imajo odgovorila na vse, kar sem želel izvedeti. točno postavljene smernice in se jih držijo kljub vzponom in padcem, ki jih doživljajo. Kmetija je dovolj velika in jo preživlja. Sedem Tako vztrajnost pogrešam tudi v našem loka- Pogled na Alpe molznih krav je ravno dovolj, da pokriva junij 2019 svet in ljudje 39

izdelkom dodajo dodano vrednost. Obiskali smo tudi mlečno zadrugo, ki združuje osemnajst kmetovalcev iz okoliških vasi in kaže na to, da je v slogi moč. Vse vključene kmetije prihajajo iz gorskih predelov Koroške, kjer sta proizvodnja in spravilo krme zara- di strmih pobočij zelo otežkočena. Odkupna cena velikih mlekarn ni pokrivala stroškov pridelave. Odločitev o ustanovitvi zadruge je temeljila na realni odkupni ceni senene- ga mleka, ki ga ustanovitelji vozijo v skupno mlekarno. Usmerili so se izključno v predela- vo različnih vrst sira. Ostalih mlečnih proiz- vodov ne proizvajajo. Na koncu lahko ugotovimo, da posameznik tako pri nas kot drugod težko vstopi na prodajne police. Različna združenja ali druge poslovne oblike pa omogočajo stalno pris- otnost na trgu in primerno ceno za pride- lane izdelke – pridelke. Poudariti je potreb- no, da je pri nas zaradi slabega upravljanja zadružnega sistema le-ta zelo nepriljubljen, Dobrodošlica: ajdovi štruklji, domač jabolčni sok in kava multifunkconalnost kmetijstva oz. kmeti- jskega prostora pa je zelo povezana z raz- vojem turizma, ohranjanjem naravnih da- stroške in omogoča dostojno življenje. Težavo financiranja. Tretjino prihodkov prinaša tu- nosti in postavitvijo primerne lokalne poli- z odkupno ceno mleka je rešila z vstopom v rizem, tretjino gozdarstvo in tretjino mesna tike. Primerna politika na ravni države ali lokalno zadrugo. V nekaj letih pa želi s pri- oziroma mlečna proizvodnja na kmetiji. Avs- občinskih aktov lahko posamezno območje jateljem postaviti malo pivovarno in malo trija veliko pozornosti namenja lokalni pride- preusmeri iz stagnacije v pozitiven razvoj s sirarno, saj bi rada nekaj izdelkov ponudila lavi hrane. Z dobro prodajno mrežo in sol- primerno demografsko sliko. Seveda spre- tudi turistom, ki prebivajo v njihovih apart- idnimi – realnimi cenami za oddane pridel- membe ne pridejo od danes na jutri. S sprem- majih. Trenutno ji največjo skrb predstavlja ke so korak pred nami. Velik poudarek da- injanjem demografske slike območja, z vpel- sprememba zakonodaje glede vezane reje, saj jejo ekološkemu kmetovanju. Kot zanimiv- javo novih znanj in tehnologij, s podporo v Avstriji prevladuje mnenje, da živali ne bi ost lahko povem, da imajo odlično strategijo lokalnega okolja in veliko dobre volje lahko smele biti privezane. odkupa govejih klavnih polovic. V franšizo na prvi pogled smešne ideje (npr. proizvod- Aldi se prodajajo ekološka težja teleta (tel- nja bloškega krompirja, reja in prodaja mesa Vse izbrane kmetije so popolno nasprotje eta do 12 mesecev in s klavno maso nad 220 bloških volov ali seneno mleko z Bloške našim idejam o Avstriji in dobrem zaslužku. kg), ki ob prodaji kmetovalcu prinesejo okoli planote) dobijo pozitivno konotacijo. Tudi čez mejo se srečujejo s problemi. Organ- 1250 €. Naravne danosti Koroške (jezera in iziranost kmetij temelji na razpršenih virih gore) omogočajo razvoj turizma, ki končnim Uroš Čelebič

Zadružna sirarna v lasti 18-ih kmetovalcev Lepo urejena sirarna s predstavitvenim prostorom in lepimi fanti 40 svet in ljudje junij 2019

Gremo v naravo Nepozabne poletne noči

Tokrat v kolumni Gremo v naravo predstavljam nekaj idej za poletne večere. Otroci bodo navdušeni, če jim pred- lagate, da kakšen večer še ne gredo spat in počakate, da se povsem znoči. Takrat lahko opazujemo živali in pojave, ki so prek dneva skriti našim očem. Spominjam se poletnih večerov, ki sem jih preživljala z babico in dedkom na Goričicah. Zvečer smo pogosto posedali pred hišo in se igrali igro »kdo vidi več kresničk«. Tako so mi kresničke še danes ljub spomin na stare starše.

Štetje kresničk Večerno nebo Senčni kino Od konca junija do sredine julija lahko zvečer Na večjem delu Bloške planote imamo idealne V topli noči lahko z otroki naredite pravo uzremo številne prižigajoče se drobne lučke, razmere za opazovanje zvezd. Ker je razmero- predstavo s sencami. Kot oder lahko upor- ki švigajo po zraku. To so kresnice, katerih ma malo obcestnih luči, od katerih se svetloba abite kar fasado hiše. Če imate malo sreče, posebnost je, da del njihovega telesa sveti. odbija v zrak, so noči bistveno temnejše kot boste sence na fasadi lahko ustvarili z lučjo To deloma uporabljajo kot opozorilo plenil- v mestih. V jasnih poletnih nočeh lahko tako pri vhodu, sicer pa jo ugasnite in si pomaga- cem, hkrati pa na ta način samci lažje na- na nebu uzremo na tisoče zvezd. Če ozvezdij jte z baterijsko svetilko. Sence lahko naredite jdejo samice. Svetloba nastane kot posledi- ne poznamo, si lahko pomagamo z aplikacija- z rokami ali pa že prej izrežete kartonaste sil- ca kemične reakcije v posebnih organih na mi za pametne telefone. Zvezde bodo najbolj huete in jih pritrdite na lesene palčke. Pripra- zadku kresnic. Živali uravnavajo dotok kisi- vidne, kadar je Luna majhna. Vendar je nebo vo zgodbe prepustite otrokom – presenečeni ka v svetilne organe, v katerih se luciferin ob lahko zanimivo tudi ob polni luni. Letos, 16. boste, kako bujna je njihova domišljija. prisotnosti kisika in adenozin trifosfata ok- julija, bo tudi pri nas viden delni Lunin mrk. sidira v oksiluciferin in pri tem oddaja fotone, Do popolnega Luninega mrka pride takrat, ko ivali okoli nas to je svetlobo. Pri vrstah kresnic, ki živijo pri so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni Ž nas, imajo samci dobro razvita krila, samice pa črti in je Zemlja na sredini. Luna je torej v Veliko živali se čez dan skriva in so aktivne so brez njih. Svetijo predstavniki obeh spolov, senci Zemlje, zato se od nje ne more odbija- ponoči. V okolici naših bivališč poleti pogos- le da samice posedajo na travnih bilkah, samci ti sončna svetloba. Tega smo opazovali lan- to opazimo ježe, krastače, iz gozda zaslišimo pa letajo naokoli. sko leto. Letos bomo priča delnemu Luninemu oglašanje polhov ali podleskov. Če smo po- mrku, ki se zgodi takrat, ko Luna zaide v Zem- zorni, bomo iz gozda zaslišali tudi oglašanje Za otroke bo zagotovo zabavno, če se bomo ljino polsenco in se njene sence sploh ne do- srn. V topli poletni noči lahko za krajši čas lotili štetja kresničk. V toplem in nevetrov- takne. Sij Lune se le malo zmanjša, zato je ta pustimo prižgano luč pri vhodu hiše. Svetloba nem večeru se usedemo na klop in določimo manj opazen. privlači številne žuželke, tako jih lahko dobro območje, na katerem bomo šteli kresnice. opazujemo. Otrokom zaupamo, da bodo igrali pošteno igro in vsak šteje zase. Ker razvoj ličink traja Pripravila: Jana Kus Veenvliet več let, je nekatera leta kresničk veliko, v drugih letih pa manj. Bomo videli, kako bo letošnje poletje. junij 2019 svet in ljudje 41

Nadaljevanje v prihodnji številki. 42 pa še to junij 2019 Nekaj o kulturi pitja in pridobivanju žganja

Slovensko žganje je po krivi- dah, na katere smo namestili ci zapostavljeno, saj za aperitive vehe, da lahko nadziramo vrenje. raje posegamo po tujih žganih Tega spremljamo po mehurčkih pijačah, ki so dražje, pa ne bist- CO2, ki izhajajo skozi vodo v ko- veno boljše, še zlasti če je žganje zarcu v zrak. Običajno vretje traja pravilno pridelano. okrog mesec dni ali manj. Ko je vrenje končano, je najbolje čim Pri nas je zakoreninjena mis- prej začeti kuhati, ker drozga s elnost, da mora biti žganje časom izgublja na kakovosti. močno, z vsebnostjo alkoho- la 50 % ali več. Tako velika vs- Za kuhanje se moramo ustrez- ebnost alkohola pa izniči tiste no pripraviti. Kotel mora biti čist prvine žganja, ki jih od njega in ustrezno postavljen na vodor- pričakujemo: to je prijeten vonj avno podlago. Povezovalna cev po sadju (slive, hruške, jabolka) med kotlom in hladilnikom se in tudi okus, saj namesto vonja in mora vzpenjati za okrog 5 % proti okusa prevladuje alkohol. Žganje hladilniku, da gredo v hladilnik naj bi vsebovalo od 40 do največ res samo pare, tekočina pa steče 45 % alkohola, da je primerno nazaj v kotel. Glava na kapi kotla in prijetno za uživanje, saj tudi naj bo na vrhu razširjena, da je koncu vezno cev in špiralno cev mo tako dobljeni srednji tok v trgovinah zelo redko naleti- površina, kjer se ustvarja para, čim v hladilniku operemo še z vodo kakšen mesec ali dva počivati. mo na žgano pijačo z več kot 40 večja. Grejemo lahko s plinom ali z z visokotlačnim čistilnikom. Dvakrat do trikrat ga prezračimo % vsebnosti alkohola. Tudi način drvmi. Zelo primerna so leskova Presenečeni boste, koliko nečistoč s prelivanjem, da tako pridobi na pitja žganja pri nas Slovencih je drva, ki imajo ustrezno kalorično bo še priteklo iz cevi. kakovosti. Lahko ga staramo tudi neprimeren in tako popularen vrednost za natančnejšo regu- pol leta in več, saj s tem na kak- kozarček, kot je »štamprle«, ni lacijo toplote. Paziti je treba, da je Druga kuha je pri celotnem pro- ovosti samo pridobiva, poudari ustrezen za pokušanje. Kozarček drozga dovolj redka, če ni, je treba cesu žganjekuhe najbolj zahtev- se aroma po sadju, zmehča pa se mora biti pri dnu širok, venec na po občutku dodati vode, ker se na in delikatna. Curek na iztoku tudi njegov okus. Shranjujemo vrhu pa ozek, tako ima žganje sicer v kotlu lahko zažge. Bolje ku- iz hladilnika mora teči navzdol ga obvezno v steklenih posodah, možnost da razvije svojo aromo hati bolj redko drozgo in s tem ku- ali rahlo nazaj, nikakor pa ne ki so do žganja nevtralne. Je pa (če jo seveda ima) in ob vonjan- hati več kotlov, kot pa da se zažge. naprej. Druga kuha sestoji iz treba poudariti, da če je žganje ju se vonjave skoncentrirajo pod Če se nam kljub temu to zgodi, je treh tokov. Prvi tok je neuporab- nepravilno skuhano, se s staran- našim nosom. Pri pokušanju pa treba tekočino iz prvega toka ob- no žganje – strupeni metilni al- jem nikoli ne popravi in je vedno mora imeti žganje umirjen in ni- vezno zavreči, ker sicer lahko pok- kohol (cvet ali bela po domače), slabo. Pomembno je tudi mešanje kakor ne robusten okus, požirek varimo celotno količino žganja, ki ki ga je nujno odvzeti in zavreči. z destilirano vodo, najbolje je, mora »voljno« steči po grlu in bo imelo vonj po prežganem. Da Na vsebino kotla odvzamemo 2 da sta oba, voda in žganje, ki ju nikakor ne sme zapeči. Pijemo v se žge, opazimo po tem, da je tok % prvega toka. Če imamo v kotlu bomo mešali, pri temperaturi 20 majhnih požirkih in pri tem von- malo rumenkast. Paziti moramo, 60 litrov nange, ga torej odvzam- stopinj Celzija, ker je alkohol- jamo in pokušamo, vsekakor pa da curek na iztoku ni premočen, emo 1,2 litra. Drugi (oziroma ometer običajno umerjen na 20 je nekulturno in nespoštljivo do iz cevi mora teči navzdol in nika- srednji) tok je surovo žganje, ki stopinj Celzija. Pa še nekaj. Če žganja vse zliti naenkrat v grlo. kor ne naprej. Zelo dobrodošli so ga odvzemamo za naše bodoče npr. želimo mešati žganje na 45 modernejši kotli z dvojnim dnom žganje. Tok bo na začetku zelo Žal pri pridobivanju žganja zelo odstotkov, ga moramo mešati na z vmesno oljno blazino, ki zelo močan z alkoholom okrog 70 pogosto ne veljajo procedure, ki 47, ker bo čez par dni, ko se alko- zmanjša možnost prižiga. Nadzi- %, odvisno od tega, iz katerega so jih na nas prenesli naši pred- hol in voda popolnoma vežeta, rati je treba tudi vodo v hladilni- sadja smo kuhali. Ta drugi tok niki. Nekateri so znali skuhati ta stopnja padla na 45 %. Ko je ku, temperatura spodaj pri iztočni jemljemo do okrog 45 %, niže ne dobro žganje, mnogi pa ne. Vretje žganje zmešano, ga spet pusti- cevi ne sme nikoli presegati 15 smemo, ker če bi, si s tem pokva- drozge in kuhanje žganja je čisti mo nekaj mesecev odležati in stopinj, na vrhu hladilnika pa ne rimo kakovost žganja. Kar nam kemični proces in tudi na tem tako dodatno pridobi na kakov- 60 stopinj Celzija. Prvi tok (surovo ostane pod 45 %, lahko kuha- področju je znanje močno napre- osti. Tudi če žganje še bolj skrbno žganje ali nango po domače) jem- mo naprej, to je tako imenovani dovalo. skuhamo, bo mlado žganje, če ni ljemo običajno do 10 % alkohola. tretji tok, vendar moramo ta tok odležano, peklo v grlu in želodcu. Zelo pomembno je že samo pobi- ločiti in ga ponovno prekuhati Ko smo končali s prvo kuho, sledi ranje sadja. Sadje za žganjekuho kot žganje druge kvalitete. Lahko Tako pridobljeno žganje boste z prekuha, ki je najpomembnejša mora biti popolnoma zrelo in pa ga enostavno zavržemo. veseljem degustirali in kot aperi- faza žganjekuhe. Preden začnemo, čisto; sadeži, ki predhodno od- Razširjeno je mišljenje, da s tiv ponudili gostom in marsikdo je treba kotel in hladilnik temelji- padejo z drevja ali so ogniti, takim načinom destilacije ve- bo ugotovil, da je enakovredno to očistiti. Iz hladilnika spustimo niso primerni. Sadje (razen sliv) liko izgubimo, ampak to ni res. viskijem in drugim pijačam. Pravi- vodo in kotel preparimo z 2,5 % zmeljemo in damo v posode za S takim načinom kuhanja dobi- jo pa, da se žganje degustira ogre- vodno raztopino citronske kisline. vretje drozge. Vrenje naj poteka mo okrog 10 litrov kakovostnega to na temperaturo 20 stopinj in ne Na začetku bo pritekel umazan v prostoru z najmanj 18 stopinj žganja na 100 litrov drozge, kar hladno, ker le tedaj pridejo do iz- destilat ter zeleni volk oz. bakre- Celzija. Še najbolje je, če drozga sploh ni slabo. raza vse njegove sadne arome. na obloga. Parimo toliko časa, da vre v neprodušno zaprtih poso- iz kotla priteče čist destilat. Na Ko je druga kuha končana, pusti- Anton Sterle junij 2019 pa še to 43 Nasveti policije za varno Izbor novosti udeležbo v cestnem prometu v knjižnici Nova vas

Hitrost - počasneje je Romani Kriminalni romani OLMI, V.: Bakhita PERSSON G. M.: Živi pesek varneje! HARRINGTON, A.: Vojvodi po volji BELANI, M.: Obzidano mesto Neprilagojena hitrost je na slov- PHILLIPS, S. E.: Pobegla nevesta PATTERSON, J., CLINTON, B.: Kje je enskih cestah med glavnimi de- BACKMAN, F.: Mi proti vam predsednik? javniki prometnih nesreč, še zlas- WELLS, B.: O koncu žalosti BARDUGO, L.: Vranja šesterica ti tistih z najhujšimi posledicami. NG, C.: Prikriti plameni JENSEN, J. H.: Prva žrtev Pogosto je povezana tudi z neka- ki nato potujejo v varovanih kol- MOYES, J.: Dekle, ki si ga zapustil JENSEN, J. H.: Temačni mož terimi drugimi dejavniki, kot so onah s policijskim spremstvom. RAMOS, J.: Farma JENSEN, J. H.: Zamrznjeni plameni nepravilna stran in smer vožnje, Voznike opozarjamo, da morajo PAASILLINA, A.: SCARROW, S.: Prelita rimska kri nepravilno prehitevanje in Najboljša vas na svetu SCHAAP, A.: Lučka neupoštevanje pravil o prednosti. upoštevati navodila policistov ter JONASSON, J.: Nove prigode stoletni- JANSSON, S.: Skrivnostno barje Področje hitrosti je zato ključno svetlobne in zvočne opozorilne ka, ki je zlezel skozi okno in izginil za zagotavljanje boljše prometne znake vozil iz spremstva. WARD J. R.: Ognjene pasti varnosti. Za otroke in mladino BARREAU, N.: ožnja v neurju in toči MARX, J.: Kje je samorog? V – Kavarna malih čudežev ROZMAN, A.: Rimuzine in črkolazen ožnja po avtocesti in YOUNG, S.: Bostonske noči V nasveti in opozorila Rasla je Jelka: najlepše pesmi s podo- BYRNE, K.: hitri cesti V neurju in toči je ustavljanje na bami Jelke Reichman Vojvoda z zmajskim tatujem avtocesti in hitri cesti, v predorih SKUBIC, A. E.: Golazni iz omare Najhujše kršitve na avtocestah so WOODS, E.: Sto srečnih dni ali pod nadvozi prepovedano in PILKEY, D.: Pasji mož. Povest o dveh prevelika hitrost, prekratka var- OWENS, D.: Tam, kjer pojejo raki izredno nevarno! muckih nostna razdalja, vzvratna vožnja, BATTOCLETTI, C.: PILKEY, D.: Pasji mož. Snet s ketne prehitevanje po desni strani, hoja Hudičevo ogrinjalo KOŠUTA, M.: Medved z miško na po avtocesti, vožnja v nasprotno Pred odhodom na dopust ŽAKELJ, B.: rami: za najmlajše izbrane in z novi- smer in ustavljanje na odstavnem Belo se pere na devetdeset pasu, kadar to ni nujno. Vseh pravočasno preverite vel- mi sladkane GOLOB, T.: Leninov park »sedem smrtnih grehov« na av- javnost svojih potovalnih GRAJKOWSKI, W.: Drevesa tocesti je izjemno nevarnih za vse FORSSÉN E., C. J.: Pogumni Luka: udeležence v cestnem prometu! dokumentov! narobe teden Policisti na mejnih prehodih STEINHÖFEL, A.: Središče VIDMAR, J.: Črna vrana Pravilno razvrščanje večkrat obravnavamo turiste, ki za prestop državne meje ni- KOKALJ, V. : Tri desne, dve levi ob zastoju na avtocesti majo ustreznih potnih listin oz. Knjižnica bo julija in avgusta rešuje življenja je veljavnost njihovih potoval- nih dokumentov potekla. Med odprta ob torkih od 13.00 do 19.00. Zaradi čedalje večjega prometa turistično sezono pa je takih na avtocestah in hitrih cestah se primerov še več. Vsem, ki potu- Vabljeni, da si izberete poletno povečujejo možnosti za nastanek jete v tujino, zato svetujemo, da branje! prometnih nesreč, ki povzročajo pred odhodom pravočasno pre- zastoje v prometu, poškodbe verite veljavnost svojih potoval- ljudi in infrastrukture ter sm- nih dokumentov in veljavnost rtne žrtve. Posledice nesreč pa dokumentov otrok ter jih ne po- so lahko še hujše, če intervencijs- zabite vzeti s sabo! ka vozila ne morejo dostopati do lokacije nesreče. Zato je pravil- no razvrščanje ob zastoju na av- Vozniki, počasi, strpno in tocesti ključnega pomena, saj previdno med zastoji! lahko reši življenje. Turistično sezono, žal, vedno spremlja zgoščen promet proti ako naj ravna voznik K , turističnim krajem s pogostimi ko se sreča z vozili s pred- zastoji na cestah in mejnih pre- hodih. Voznikom zato svetu- nostjo oz spremstvom . ? jemo: spremljajte prometne in- Večjih dogodkov na državni formacije in se na pot odprav- ravni, kot so npr. uradni obiski vi- ite pravočasno! Bodite strpni in sokih predstavnikov tujih držav upoštevajte prometne predpise, ali mednarodne ministrske kon- še zlasti hitrostne omejitve, ter ference v Sloveniji, se navadno ohranjajte ustrezno varnostno udeleži tudi več varovanih oseb, razdaljo! 44 zahvala | pa še to junij 2019

Zašumele gore, zabučali lesi, oj mladost ti moja, Bloški kozolec kam odšla si, kje si? (Ljudska) Bloke so poznane po številnih kulturnih znamenitostih, ki odsevajo bo- gato dediščino preteklosti. Le-te predstavljajo pomemben del identitete kraja in delujejo prepoznavno. V Velikih Blokah, ki je druga največja vas izmed vseh 45 vasi na Blokah, smo stopili skupaj in v soboto pred cvetno nedeljo (13. 4. 2019) postavili nov kulturni »spomenik«, ki je sicer majhen in neznaten v primerjavi s tistimi, ki so danes vključeni že v zgodovino, a je sedaj ravno tako del celotnega mozaika. Postavili Zahvala smo majhen kozolec. A zgodba se je začela prej …, že lani, na začetku jeseni. Takrat nam je občina Bloke uredila asfaltiranje večjega dela ceste, ki vodi do komu- Jožef Gerbec nalne čistilne naprave. Tako je bil rešen zelo velik problem s poplavl- (31. 12. 1940–11. 2. 2019) janjem na tem delu vasi, v začetku tega leta pa so ob tej cesti postavi- li še luč. Ob tej priliki se občini Bloke zahvaljujemo za izvedena dela. Torej, vse je bilo že urejeno, a nekaterim se je vedno bolj dozdevalo, da Zima se je poslavljala, življenje našega Jožeta pa se je izteklo. manjka pika na i. Tekli so pogovori, beseda je dalo besedo in Jeršanov Bolezen ga je za leto in pol položila v posteljo, kar je težko prenašal. Franci je imel odlično idejo, da se na začetku na novo asfaltirane ceste (kjer stoji verjetno vsem prepoznaven čudovit grad) postavi kozolec z Zadnji mesec so mu z obiski krajšali Olga in Milan s Studenca in napisanim pozdravom dobrodošlice. Takoj so idejo podprli in stopili prijatelj Tone iz Loža. Iz srca se jim zahvaljujemo. skupaj še Joškotov Matjaž, Srnelov Marjan in Krištanov Marjan z Ulake. Zamisel je pozdravil tudi župan Jože Doles in podaril občinsko zastavo, Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ki se ziba v vetru poleg kozolca. Glavnino praktične izvedbe kozolca sta opravila Joškotova Matjaž in Matevž ter ob tem mimogrede izdela- la še klop. Z napisom dobrodošlice na kozolcu se je trudila Hana Lotrič. Matjaž je na kozolec obesil še lično izdelani leseni koriti za rože, ki jih Sestra Tilka z družino bo Jeršanova mama Justina zasadila z rožami. Ob njeni skrbni negi ni dvoma, da bodo rože cvetoče krasile kozolec celo poletje.

Murni v knjižnici

Foto: Marjan Srnel Prijazna dobrodošlica na začetku vasi Velike Bloke Bralna vzgoja otrok in druženje s knjigo je zelo pomembno že v najzgodnejšem obdobju. Tudi v knjižnici v Novi vasi nas večkrat obiščejo Kozolec je slovenski simbol in tradicionalna podoba našega podeželja. otroci iz vrtca in si izposodijo knjige. Tokrat so nas obiskali otroci iz sku- Značilen je za območja, kjer je kmetovanje niti ne v tako daljni pretek- pine Murni. S knjižničarko so se najprej preizkusili v reševanju ugank. losti predstavljalo pomemben del preživetja. Kozolec simbolično pred- Z velikim zanimanjem so prisluhnili pravljici O kosu, ki je bil vsemu stavlja zavetje, varstvo, skupno streho nad tistim, kar želimo zavarova- kos, poslušali pravljico o luknji in o prašičku, ki ni hotel sam domov. ti in zaščititi. Želimo si, da njegova streha varuje in še naprej povezuje Ob pravljici Ne govori s polnimi usti smo se pogovarja- li o lepem vedenju za mizo ob zajtrku, kosilu in večerji. prebivalce Velikih Blok. Vabljeni, da si pridete pogledat naš kozolec, Srečanje je minilo v razigranem in prijetnem vzdušju z željo, da se se usedete na klopco ob njem. Od tu se odpira krasen razgled po polju kmalu spet vidimo. proti Novi vasi. Pridite uživat.  Zapisala in fotografirala Martina Zakrajšek Metka Žan junij 2019 pa še to 45

Bloške historije Srečanje Vse se je dobilo letnika 1968 le v Nemčiji

Kar nekaj časa nazaj se je rodila ideja o ponovnem srečanju sošolk V nekdanji skupni državi se je založenost trgovin izboljševala iz leta v in sošolcev, ki smo osnovnošolske klopi v Novi vasi zapustili leta leto, a zaostanka za ponudbo na t. i. zahodu ni bilo moč hitro nadokna- 1983. Od tu dalje nas je življenjska usoda vodila na različne konce diti. To je veljalo tudi za tehnične izdelke, posebej razna orodja, kjer je Slovenije, tudi v tujino. Z nekaterimi se od tedaj nismo več videli ali bila oznaka Made in W. Germany še posebej cenjena. V tistih časih je bil pa mogoče nekajkrat. v naših krajih gradbeni bum, gradilo se je na vsakem koraku. Večina je gradila in opremljala hišo sama s pomočjo domačih mojstrov. Mnogi so Ker je naša sošolka Alenka poročena na kmečkem turizmu Pri se lotevali tudi obrtnih dejavnosti. Veliko informacij so prinašali tudi Ujčevih v Osredku, kraj srečanja ni bil nobeno vprašanje. 27. 4. 2019 zdomci, ki so delali v zahodni Nemčiji. v popoldanskem času smo se dobili pri njej. Snidenje po toliko letih je bilo ganljivo. Za to je poskrbela Alenka! Zvrhana miza njenih domačih dobrot je še dodatno pričarala toplo in prijetno vzdušje nam zbranim. Ob klepetu, polnem vedrega razpoloženja, smo obujali že pozabljene spomine iz naše zgodnje mladosti, osnovnošolske vragolije in prve ljubezni. V srcih smo se spomnili tudi tistih, ki jih ni bilo. Še pose- bej naše dolgoletne razredničarke, Milene Favento, ki se srečanja ni mogla udeležiti. Mladost – ena, neponovljiva, a spomini kot sanje; tukaj in sedaj, še kako živi! Skupaj nam je uspelo ponovno postati eno – razred. Tisti nadobudni razred izpred 30–40 let, ki se je v učilnicah za znanje potil, na igrišču za šolo za žogo podil ali na hodniku šole šipo razbil. Spominov je bilo ta večer na pretek!

Sam sem se v Nemčijo velikokrat odpravil službeno. Sodelavci in znan- ci so to vedeli in k meni prihajali z najrazličnejšimi prošnjami. Moji izgovori, da najbrž ne bom imel časa, da ne vem, kje ja kakšna special- izirana trgovina, največkrat niso zalegli. Ja, saj greš vendar v Nemčijo, marke ti bom preskrbel, tam se vse dobi za vsakim vogalom ipd. Tako sem se velikokrat nalezel kakšnega eksotičnega naročila. Enkrat je prišel k meni stric Dovičev Jože iz Grahovega. Ravno se je bil lotil izdelave lesenih žlic. Zaželel si je, da mu prinesem specialni list za tračno žago (pančžago), seveda original nemškega, točne dolžine za njegov stroj in 18 mm širokega. Prošnje nisem mogel zavrniti, čeprav nisem vedel, kje naj za to reč sploh vprašam. V tovarni Roto pri Stutt- gartu sem naletel na vodjo vzdrževanja in ga pobaral, kaj on ve o tej stvari. Nekaj časa me je dvomljivo gledal, videl sem, da je v dilemi, a mi je na koncu izdal, da se njegov ravnokar upokojeni kolega po vsej ver- jetnosti doma na črno ukvarja s to dejavnostjo. Zabičal mi je, da bog Zato je bilo slovo v zgodnjih jutranjih urah tako težko. Domov smo se ne daj, da bi to kdo izvedel, saj veš, v Nemčiji so strogi zakoni itd. itd. podali z zvrhano mero lepih spominov in željo po ponovnem sniden- Nekako sem ga le pripravil do tega, da me je popoldne po šihtu, ko sem ju, seveda ob dobrem zdravju. Namreč, bolezen je bila tudi eden izmed se že odpravljal proti domu, odpeljal do njega. Mož se je najinega obis- razlogov, da nekaterih ni bilo zraven. Za njihovo zdravje tudi danes ka ustrašil, da je bil bled kot zid. Kdo ste pa vi? Kdo vam je povedal, da stiskamo pesti, da se na naslednjem srečanju vendarle vidimo. Izmen- to delam? A čez mejo v Jugoslavijo boste švercali? Nekako smo prista- java telefonskih številk in elektronskih naslovov nas bo od sedaj do- li v delavnici v kleti, mojster je imel ravno pravi trak, zvaril ga je na datno zbližala. pravo dolžino in zavil v neprepoznaven paket. Plačal sem in kot kafra izginil z dvorišča. Zahvala vsem, ki ste prišli obujat osnovnošolske spomine, še posebej gostiteljici Alenki. Težko je biti istočasno v vlogi kuharice in sošolke. Če Šverc je uspel, Dovič je bil zadovoljen, a iz svoje kože le ni mogel. Vidiš, je komu to kdaj uspelo, potem je to njej. Priložnost za ponovno sniden- da je šlo, morda bi mi naslednjič prinesel širino 16 mm. Sem slišal, da se je bo kmalu, ko bo okrogla obletnica. Takrat bomo z veseljem ponovno žlice še boljše krožijo! Seveda mojstra na črno nisem nikoli več obiskal, preverili njene kuharske veščine. je bila dobra kar širina 18 mm. Franc Primožič Lojze Mazij 46 pa še to junij 2019

Križanka

BLOŠKI KORUZI KLADA NARODO- ŽARGON. SLOV. PETER ZAPOG- ULIČNO GIBČ- KJER JE MESTO FRANC. PREBIV. KORAK PODOBNA ZA SLOVKA IZRAZ ZA KANUIST PREVC NJEN DEL GLASBILO, NOST, OGENJ OB AZOV- IGRALEC SULTA- JUNIJ RASTLINA SEKANJE INTER- (LUKA) KENAN TKANINE ŠKATLA PROŽ- JE TUDI ? SKEM (HENRI NATA 2019 DRV NET EVREN Z ROČICO NOST, MORJU LOUIS C.) OMAN

ZRCALO, KI VISI NA STENI

NAUK, KI TEMELJI NA UM- SKEM SPO- ZNANJU ZMLETI PREČNI OSTANKI DROG V RIB KOZOLCU OČKA, ATEK PRAVO- MESTO V RISAR IN SLAVNI BELGIJI JEZERO GRAFIK ŽUPNIK DODATNO V TURČIJI JUSTIN SODOBNIK TEKMO- PESNIK KELTOV VANJE HANSSON IVANA PREBI- ETIOPSKI KOBILCA VALEC NAZIV ZA DROG PRI KOLIŠČA GOSPODA KMEČKEM VOZU GRŠKI MESTO V ROMAN AVTOR: OTOK V LATVIJI URŠKA HANSA KDOR JUŽNIH MODNA GRAHEK HABEJA MEŠA SPORA- UMET- JAPONSKI ČRKE DIH NOST KNEZ GRAFIČNO IZVEDE- ZNAMENJE DOLENJ- SLOV. NEC ZA ZA IZPU- SKA REKA HARMO- LOGIKO ŠČENE NIKAR ČRKE (LOJZE) ŽELEZ- PIVSKI GRŠKA ANA V NIŠKI VZKLIK POKRA- DALMACIJI VOZ SLOV. JINA PLEMIČEV TISKOVNA STREŽNIK AGENCIJA EGIPČAN- MARTI- FILM SKI NOVA ROBERT AKIRE SVETI BIK PTICA LOWELL KURO- UROŠ FORDOV SAVE LIPUŠČEK MALČEK IVO BAN ORGANIZ. JUGOSLO- NAUK VANSKIH O ZVOKU NACIONA- LISTOV BIVŠI ŠTEVILO HR. KO- DIVJADI V ŠARKAR LOVIŠČU (ROJEN LETA 1970)

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Matej Pakiž | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; [email protected] junij 2019 pa še to 47

Seznam dogodkov 25. 6. do 30. 10. 2019 NAZIV DOGODKA ORGANIZATOR KRAJ (NASLOV) DATUM IN URA KONTAKT

Nova vas in CSD Vsak delovni dan [email protected] Počitniški program 2019 ostali kraji Primorsko- v času od 26. 6. 2019 [email protected] (počitniške aktivnosti za otroke po Sloveniji notranjska, do 5. 7. 2019 01 70 50 403 od 1. do 8. razreda OŠ) v skladu enota Cerknica od 8.00 do 14.00 facebook.com/ppcsdcerknica s programom

Volčje 97 Petra Lovšin 30. 6. 2019 Dan odprtih vrat Hija d.o.o. Glamping lake 031 651 683 od 14.00 do 18.00 Bloke [email protected]

Društvo Žegnanje pri Svetem Urhu: Pod lipami 7. julija 2019, prijateljev Marija Žgajnar po sv. maši nastop ljudskih pevk ob cerkvi sv. maša ob 8.30, Martin Krpan 041 914 886 Jezerska tršca svetega Urha koncert ob 9.30 Bloke

Tekmovanje starih črpalk in Pri gasilnem 21. julij PGD Nova vas veselica z Ansamblom Saša Avsenika domu ob 15.00

Volčje Petra Lovšin Vsak petek Akustični petkovi večeri Hija d.o.o. (brunarica 031 651 683 v juliju in avgustu ob jezeru) [email protected]

Dvorana Irena Svet 10. 9. 2019 Življenjski slog ZD cerknica medgen – [email protected] ob 9.00 Nova vas 01/70-50-150

Turistično 15. 9. 2019 Matej Pakiž Mihaelov sejem Nova vas društvo bloke ob 10.00 [email protected]

Dvorana Irena Svet 17. 9. 2019 Dejavniki tveganja ZD cerknica medgen – [email protected] ob 9.00 Nova vas 01/70-50-150

Dvorana Irena Svet 24. 9. 2019 Zdravo jem ZD cerknica medgen – [email protected] ob 9.00 Nova vas 01/70-50-150

Večnamenska Osrednja občinska proslava 27. 9. 2019 Jožica Anzeljc Občina Bloke dvorana Bloški ob občinskem prazniku ob 18.00 [email protected] smučar

Vljudno vabljeni! Devetošolke pri županu Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektron- ski naslov bloski.korak@ bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. Župan Jože Doles je 14. junija 2019 sprejel tri odlične devetošolke. Na sprejemu so bile Tjaša Širaj, Katja www.bloke.si Miklavčič in Nadja Zakrajšek skupaj z razredničarko Anico Indihar Zabukovec ter ravnateljico Mileno Mišič. 48 oglasi junij 2019

ODKUP IN PRODAJA LESA PREVOZNIŠTVO | STORITVE S KMETIJSKO, GOZDARSKO IN GRADBENO MEHANIZACIJO

Nova vas 11, 1385 Nova vas

Gsm: 031 654 550 Email: [email protected] www.zamet.si

Emil Zabukovec, vodja odkupa in prodaje lesa tel: 041 654 550 Pooblaščeni odkupovalci za Zamet d.o.o.: Klemen Rustja Alojz Žnidaršič Aleš Urbas tel: 031 598 671 tel: 041 441 189 tel: 041 321 344 , oblikovanje: B. Hiti, foto: L. Rozina L. foto: Hiti, B. oblikovanje: , www.td-sodrazica.si