DOCSLIB.ORG

Tla Na Zgornjetriasnih Karbonatnih Kamninah Zahodnih Karavank in Visokih Planot Julijskih Alp

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Tla Na Zgornjetriasnih Karbonatnih Kamninah Zahodnih Karavank in Visokih Planot Julijskih Alp doi:10.5474/geologija.2009.007 GEOLOGIJA 52/1, 49-68, Ljubljana 2009 Tla na zgornjetriasnih karbonatnih kamninah Zahodnih Karavank in visokih planot Julijskih Alp Soils on the Late Triassic carbonate rocks in the West Karavanke Mountains and the high plateaus of the Julian Alps (Slovenia) Dragomir SKABERNE, Polona KRALJ & Tomaž BUDKOVI^ Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: dragomir.skaberne�geo-zs.si; polona.kralj�geo-zs.si; tomaz.budkovic�geo-zs.si Prejeto / Received 13. 3. 2009; Sprejeto / Accepted 28. 3. 2009 Klju~ne besede: tla, mineralna komponenta, zrnavost, težki minerali, SEM strukture povr{ine kremenovih zrn, Zahodne Karavanke, Julijske Alpe, Slovenija. Key words: soils, mineral component, grain size, heavy minerals, SEM surface texture of quartz grains, West Karavanke Mountains, Julian Alps, Slovenia. Izvle~ek Analize zrnavosti, mineralne sestave težke in lahke frakcije ter strukture povr{in kremenovih zrn tal na razli~ni karbonatni podlagi na obmo~ju Zahodnih Karavank in visokih planot Julijskih Alp (Mežakla, Pokljuka, Jelovica) so razkrile njihov poligenetski nastanek. Homogenost sestave težkih mineralov v tleh na razli~nih mati~nih karbo- natnih kamninah kaže, da je v sestavi mineralne komponente tal, poleg avtohtonega materiala (netopnega ostanka karbonatnih kamnin) prisoten tudi alohtoni (prinesen) material. Združba težkih mineralov kaže na metamorfno- magmatsko primarno izvorno obmo~je, ki je najverjetneje v Centralnih Alpah, od koder naj bi material prena{al Dravski ledenik in ga odložil v tilih vzdolž Dravske doline. Po umiku ledu koncem würma so bili ti izpostavljeni re~ni in eolski eroziji. Severni vetrovi so prena{ali pretežno meljasti material tudi preko grebena Karavank. Ta se je za~el odlagati na njihovih južnih, zavetrnih pobo~jih in sedlih ter je segal proti jugu vsaj na obmo~je visokih planot Julijskih Alp, verjetno pa {e dalje. Abstract Grain-size analysis, mineral composition of heavy and light fraction, and surface texture of quartz grains in soils developed on different parent carbonate rocks in the region of the West Karavanke Mountains and the high plate- aus of the Julian Alps (Mežakla, Pokljuka, Jelovica) revealed their polygenetic origin. Homogeneity of the heavy mineral assemblage in the soils developed on different parent carbonate rocks indicates – besides autochthonous material (insoluble residue of carbonate rocks), the presence of allochthonous (external) material in the composition of mineral component of soils, too. Heavy mineral assemblage indicates a metamorphic-igneous source area, which is most probably in the Central Alps. The Drava glacier transported material from there, and deposited it in tilles along the Drava valley. They were exposed to the fluvial and eolian erosion after the Würm deglaciation. Mostly silty material was transported over the ridges of the Karavanke Mountains by the northeren winds. Their deposition be- gan on the southern calm and protected slopes and saddles, and continued southward on high plateaus of the Julian Alps, and very possibly even farther. Uvod in oblikovanje hipoteze Razlikujejo se od ostalih delov pobo~ij, ki jih po- krivajo tanka tla, apnen~eve skale in gru{~ s {opi Med leti 1987 in 1990 smo podrobno geolo{ko trave. Na Belski planini je ta talni pokrov debel kartirali slovensko (južno) stran Karavank. Na- ve~ kot meter in so na ravnih predelih pastirji vanj men kartiranja v merilu 1 : 5000 je bil tem bolje izkopali plitve kotanje – kale, kamor se, zaradi ne- spoznati geolo{ko zgradbo, da bi uspe{neje napo- prepustne podlage, nabira deževnica za napajanje vedovali geolo{ke razmere med napredovanjem živine (sl. 1). Na sedlu med Veliko Golico in Kr- karavan{kega cestnega predora. Na{o pozornost vavko ima talni pokrov konveksno uslo~eno sipi- so takrat pritegnila ve~ sto kvadratnih metrov nasto obliko (sl. 2). velika obmo~ja, sklenjeno porasla z gosto tra- Pri podrobnej{em makroskopskem pregledu vo, z rahlo valovitim povr{jem. Tak{na obmo~ja opazimo sorazmerno veliko koli~ino listi~ev mu- se pojavljajo predvsem v sedlih vr{nega grebena. skovita velikosti melja do drobnozrnatega pe- geologija 52_1.indd 49 19.6.2009 15:00:05 50 Dragomir Skaberne, Polona Kralj & Toma` Budkovi~ Sl. 1. Valovito oblikovano povr{je z manj{im jezercem – kalo na sedlu nad Belsko planino. Fig. 1. Undulatory landform with a small pond – kala in the saddle above the Belska planina plateau. ska. Pri mikroskopskih preiskavah ekvivalentnih Izbira metode za dokaz hipoteze in vzor~ni na~rt karbonatnih kamnin (dachsteinskega apnenca in karnijskega plastnatega temno sivega apnenca z Za ugotavljanje deleža alohtone komponente v vložki roženca), ki so v podlagi tal, pa jih nismo sestavi tal na karbonatnih kamninah se obi~ajno zasledili. Glede na terenska opazovanja smo po- uporablja primerjava sestave (mineralne, kemi- stavili hipotezo: ~ne) in strukturnih lastnosti sestavnih faz mine- ralne komponente tal in netopnega ostanka kar- Mineralna komponenta tal na zgornjetriasnih bonatnih mati~nih kamnin v podlagi. Sestava apnencih v Karavankah na obmo~ju Golice in mineralnih faz v tleh je odvisna od mati~ne podla- Stru{ke (Belske planine) ne predstavlja le avto- ge in pedogenih procesov, na katere vplivajo pred- htonega materiala, netopnega ostanka prepereva- vsem klima, ~as, topografija in organizmi. Med nja mati~nih apnencev, ampak tudi alohtoni, ver- pedogenezo delujejo na mineralne faze mati~ne jetno eolski material. kamnine razli~ni procesi, pri katerih lahko priha- ja do raztapljanja in spreminjanja mineralnih faz Kljub {tevilnim {tudijam nastanek tal na kar- mati~ne kamnine ter nastajanja novih mineralnih bonatnih mati~nih kamninah {e ni popolnoma faz. Poleg vrste mineralne faze vpliva na stopnjo razjasnjen. Nerazre{ena je predvsem dilema de- spremembe in/ali njeno hitrost tudi velikost zrn. leža avtohtone komponente (netopnega ostanka Ve~ja zrna imajo manj{o specifi~no povr{ino od karbonatnih kamnin) in alohtone komponente manj{ih zrn. Tako so pogosto spremembe ve~jih (materiala prinesenega od drugod) v sestavi mine- istovrstnih mineralnih zrn manj{e in/ali po~asne- ralnega dela tal na karbonatnih kamninah. j{e kot manj{ih. Zato smo se odlo~ili, da bomo mi- Sl. 2. Konveksno uslo~eno sipinasto oblikovan talni pokrov v sedlu med Veliko Golico in Krvavko. Fig. 2 Concave curved dune formed soil cover in the saddle between Mt. Velika Golica and Mt. Krvavka. geologija 52_1.indd 50 19.6.2009 15:00:06 Tla na zgornjetriasnih karbonatnih kamninah Zahodnih Karavank in visokih planot Julijskih Alp 51 neralo{ko preiskali frakcijo zelo drobnega peska velikosti 0,063 do 0,125 mm in posvetili posebno pozornost združbi težkih mineralov (minerali z gostoto ve~jo kot 2,87 g/cm3). Zaradi dolgotrajnosti postopka pridobitve ne- topnega ostanka karbonatnih kamnin z raztaplja- njem, smo se temu sku{ali izogniti s premi{ljenim na~inom vzor~enja tal. Preverjanje hipoteze smo želeli izvesti s ~im manj{imi stro{ki ({tevilom ana- liziranih vzorcev). Z vzor~evalnim na~rtom smo zajeli dve spremenljivki: razli~no karbonatno ma- ti~no kamnino in homogenost sestave tal v odvis- nosti od oddaljenosti predpostavljenega izvornega obmo~ja. Z izborom tal na treh razli~nih karbonatnih mati~nih kamninah smo preverili obstoj alohto- ne mineralne komponente tal. Izbrali smo tla na dachsteinskem apnencu (Stru{ka – Belska plani- na, Pokljuka, Jelovica), karnijskem temno sivem apnenecu z roženci (Golica) in karnijskem-corde- volskem dolomitu (Mežakla) (tabla 1). Pri tem smo predpostavili, da mineralna sestava netopne- ga ostanka teh razli~nih karbonatnih kamnin, ki Sl. 3. Karta dela Zahodnih Karavank in Julijskih Alp s položaji vzor~nih mest. tvori avtohtono komponento tal, ni enaka. Tako Fig. 3. Position map of the sampling sites in an area bi enaka združba težkih mineralov v tleh na raz- encompassing a part the West Karavanke and a part li~ni mati~ni kamnini kazala na njeno drugotno, of the Julian Alps. alohtono poreklo. Z vzor~enjem v »pasu« dolgem približno 22 km tem obmo~ju najve~je naselje Jesenice. Visoke v smeri N–S smo sku{ali zajeti spreminjanje se- planote Julijskih Alp dele doline rek Save Dolin- stave združbe težkih mineralov v odvisnosti od ke, Radovne in Save Bohinjke. Med Savo Dolinko oddaljenosti od predpostavljenega izvornega ob- in Radovno je Mežakla, ki se najvi{je dviga v Jere- mo~ja. Vzor~ne to~ke so bile razporejene od seve- bikovcu (1593 m). Sava Bohinjka lo~i Pokljuko na ra proti jugu: Karavanke (Stru{ka – Belska plani- zahodu in Jelovico na vzhodu. Pokljuka se najvi- na, Golica), Mežakla, Pokljuka in Jelovica (sl. 3, {je dviga v Mesnovcu (1539 m), Jelovica pa s Parti- tabela 1). zanskim vrhom (1411 m) v Dražgo{ki gori. Na obravnavanem obmo~ju lahko podnebje ozna~imo kot gorsko celinsko. Povpre~no letno Geografske zna~ilnosti vzor~evalnega obmo~ja koli~ino padavin in povpre~no letno temperaturo in njegova geolo{ka zgradba podajamo za {tiri najbližje leže~e meteorolo{ke postaje Planina pod Golico, Radovna, Rovtarica Tla na zgornjetriasni karbonatni podlagi smo in Stara Fužina (tabela 2) (http:/www.arso.gov. vzor~ili v Zahodnih Karavankah in na treh viso- si/vreme/napovedi%20in%20podatki). Podnebne kih planotah Julijskih Alp: Mežakli, Pokljuki in razmere se zaradi reliefa (nadmorske vi{ine) in Jelovici. Na obravnavanem obmo~ju Karavank lege spreminjajo. Zaradi sredozemskega vpliva se na grebenu, po katerem poteka slovensko-av- povpre~na letna temperatura proti jugu nara{~a, strijska državna meja, najvi{je dviga Veliki vrh koli~ina padavin pa se proti severu in vzhodu (1944 m) v skupini Stru{ka nad Belsko planino in manj{a. Velika Golica (1835 m). Zahodne Karavanke lo~i Ozemlje je ve~inoma pora{~eno z gozdovi. Na od Julijskih Alp reka Sava, v dolini katere so na Pokljuki in delu Jelovice ter Mežakle prevladuje vz. y X Z Vegetacija Mat. kam. O.G.K. Tabela 1. Osnovni podatki Be1 5 543 193 5 514 865 1720 travnik dachsteinski apn.
Load more

Recommended publications
  • (933 M) Presso Jesenice, Per Il Rifugio Koca Na Golici (1582 M) Direttori Di Escursione: Alberto Vecchiet E Gianni Tiberio
    Domenica 18 maggio 2014 I narcisi del Monte Golica (1835 m) (slo) da Planina pod Golico (933 m) presso Jesenice, per il rifugio Koca na Golici (1582 m) Direttori di escursione: Alberto Vecchiet e Gianni Tiberio La Golica è una bella e vasta montagna collocata nella catena TABELLA DEI TEMPI occidentale delle Karavanke, sopra Ore 6.45 partenza da Piazza Oberdan, all’alta valle della Sava. Si innalza a breve sosta durante il viaggio ovest dello Stol e assieme a questo “ 9.30 arrivo a Jesenice troneggia sulla periferia della città industriale di Jesenice. La parte “ 10.00 a Planina pod Golico (933m), partenza appena pronti meridionale è tipica delle Karavanke. Il bosco si spinge fino a circa 1500 metri e “ 12.00 al rifugio ko ča na Golici (1582m) da qui in poi, con una netta “ 13.00 in vetta al monte Golica (m. 1835), sosta demarcazione, iniziano i vasti ed erbosi e pranzo dal sacco; pendii che portano fino alla cima; pendii “ 13.30 iInizio discesa verso la sella Jekljevo che non sono mai interrotti da alcuna sedlo; “ 15.00 ritorno al rifugio Koca na Golici (breve roccia o cespuglio. Da qui il suo nome, sosta); Golica ovvero Gola gora, montagna 17.00 a Planina pod Golico e partenza appena nuda. A metà altezza, i suoi versanti pronti. sono strutturati in modo tale da formare “ 20.00 circa, arrivo a Trieste una conca dove si trovano le case sparse del paese di Planina pod Golico. Si raccomanda di munirsi di documento Per il suo comodo accesso e per il valido per l’espatrio, la tessera CAI e la suo incantevole panorama sulle alpi tessera sanitaria internazionale Giulie, sfavillanti al di là della valle, la Golica è il monte più frequentato di tutte le Karavanke.
    [Show full text]
  • Sprehod Po Vasi Planina Pod Golico Skozi Otroške
    KONTAKTI: Planina pod Golico Turistično društvo Golica Apartma Podlogar Planina pod Golico 55, 4270 Jesenice Planina pod Golico 39, 4270 Jesenice +386 41 566 847 +386 4 580 04 07 www.tdgolica.com Apartma Tarman Koča na Golici (1582 m) Planina pod Golico 64, 4270 Jesenice Planina pod Golico 100, 4270 Jesenice +386 4 580 00 04, +386 4 155 80 06, +386 4 180 67 50 +386 4 586 60 70, 386 41 735 911 [email protected] Sprehod [email protected], www.pdjesenice-drustvo.si Alpska hiša - Apartma Blandford Kmečki turizem Betel Planina pod Golico 28, 4270 Jesenice Planina pod Golico 39, 4270 Jesenice +44 1379 873 068, [email protected] +386 4 850 04 63, +386 31 831 337 www.planina.co.uk po Vasi [email protected], www.prbetel.si Okrepčevalnica Žičnica Športni center Španov vrh, d.o.o. Planina pod Golico 3b, 4270 Jesenice Planina pod Golico 3B, 4270 Jesenice +386 40 436 203 +386 31 744 828 Brunarica Pirc skozi otroške oči Golica Team Planina pod Golico 87, 4270 Jesenice Planina pod Golico 71, 4270 Jesenice +386 41 675 477 Kmetija Smolej-Uric Počitniška hiša Prihodi Planina pod Golico 4a, 4270 Jesenice Prihodi 33, 4270 Jesenice +386 41 566 847 +386 41 787 587 www.kmetijasmolej.si [email protected] Apartma pod Rožco Marjan Razingar - sobodajalec Plavški Rovt 12 a, 4270 Jesenice +386 40 412 423 Pripravil: TD Golica PODMLADEK Sofinancira Občina Jesenice Ilustracije: Jaša Kecman Za vas smo pripravili pot, po 8 Kopišarjeva hiša kateri boste bolje spoznali vas 11 Pri Kopišarju je bila nekoč glavna vaška gostilna.
    [Show full text]
  • MONTE GOLICA CARAVANCHE Slovenia
    MONTE GOLICA CARAVANCHE Slovenia Giovedì 16 Maggio 2019 DIFFICOLTA’: E (Escursionistica) DISLIVELLO: 900 m circa 900 m circa DURATA ESCURSIONE: ore 6.00 (escluse soste) TRASPORTO: Mezzi propri PARTENZA ore 7.00 Udine – parcheggio scambiatore di Via Chiusaforte ore 7.30 Gemona - bar Al Fungo QUOTA di PARTECIPAZIONE: Costo spese viaggio per auto €. 60 da Udine. NON SOCI: assicurazione obbligatoria (€ 8,50 oppure € 14 a scelta dei massimali) ITINERARIO: - UDINE – GEMONA – TARVISIO – FUSINE IN VALROMANA – JESENICE – PLANINA POD GOLICO ISCRIZIONI: Entro mercoledì 15/05/2019 in Sede SAF-CAI Udine oppure on-line sul sito DESCRIZIONE: La Golica è una bella e vasta montagna collocata nella www.alpinafriulana.it/attivita/esc catena occidentale delle Karavanke, sopra all’alta valle della Sava. Si ursioni innalza a ovest dello Stol e assieme a questo troneggia sulla periferia della città industriale di Jesenice. COORDINATORI: Gildo Garlatti La parte meridionale è tipica delle Karavanke. Il bosco si spinge fino a circa Tel: +39 3355807421 1500 metri e da qui in poi, con una netta demarcazione, iniziano i vasti ed Lisena Scialino erbosi pendii che portano fino alla cima; pendii che non sono mai interrotti Tel. + 39 3474127388 da alcuna roccia o cespuglio. Da qui il suo nome, Golica ovvero Gola gora, Gruppo Seniores montagna nuda. La sua fama è dovuta in gran parte alla ricchissima flora dei suoi versanti Società Alpina Friulana che risultano così dei veri e propri giardini botanici. Il momento più magico Via Brigata Re, 29 – Udine è proprio questo, quando sulla Golica, a cavallo tra maggio e giugno, Segreteria – tel.
    [Show full text]
  • Sklopi Z Idejami.Pdf
    VREDNOTE: Anže Kopitar, medarodne prireditve VREDNOTE: Savske jame, železarna, Stara rudna Rožca, narcise, ljudski običaji, KD Možnar, spominski pot, Stara Sava, Gornjesavski muzej Jesenice, park, spomeniki NOB, Golica hidroelektrarne Javorniški Rovt, Moste, Vintgar, turbina, ekološke kmetije Delovna s kupina: DOGODKI IN ŽIVA KULTURNA DEDIŠČINA Delovna skupina: TRŽENJE IN POVEZOVANJE -prikaz gledališke igre »Polom« -prikaz starih rudarskih običajev -kombiniran ogled (GMJ, Acroni, -programska obogatitev meseca narcis elektrarna Vintgar Javorniški Rovt) -zabavno-kulturni programi – Stara Sava -povezava Acroni – Oddelek za -vključitev živali (konji, voli, papige, kunci itd.) gospodarstvo -festival folkore -povezava z Bledom in Kranjsko Goro -jeseniška (železarska noč) -povezovanje lokalnih prebivalcev in -mnenjski vodje (športniki, Društvo upokojencev stroke (turistični kraji) Jesenice, Showmen …); srečanje s Kopitarjem -enodnevni gostje -šege in običaji (kulinarika, šranga - prikaz) -avtentičnost, pristnost POTENCIALNI NOSILCI: ODDELEK ZA -zgodbe GOSPODARSTVO, TIC, GMJ (Nina Hribar) POTENCIALNI NOSILCI: KLEMEN KLINAR, JSKD, TIC Delovn a skupina: UREDITEV POTI -Pristava (narava-flora,favna;kultura) – Zoisova pot Delovna skupina: RAZVOJ POTENCIALNIH -kolesarske poti (povezava s turizmom, PROJEKTOV Jure Robič – poimenovanje poti, kolesarski maraton) -modeli železnic – lokomotive -del Stare rudne poti za malčke in -fosili družine (skriti zaklad, prepoznavanje -klimatsko zdravilišče kamnin, orientacija) -odprtje rudnika svinca Blažuna v turistične
    [Show full text]
  • Strategy for Development of Tourism Destination Karavanke/Karawanken
    Strategy For Development Of Tourism Destination Karavanke/Karawanken April 2020 Alpe Adria Karavanke I Karawanken Client: BSC, poslovno podporni center d.o.o., Kranj C. Staneta Žagarja 37, 4000 Kranj, Slovenia Subject: Strategy For Development Of Tourism Destination Karavanke/Karawanken Contract: Pogodba za pripravo strategije turističnega razvoja in akcijski načrt območja Karavank v sklopu projekta Alpe Adria Karavanke/Karawanken Consultant: Zavod tovarna trajnostnega turizma, GoodPlace: Jana Apih, Jan Klavora, Teja Korošec, Nea Culpa marketing agency: Neja Petek, Petra Goneli, K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o.: Slavka Zupan, Mag. Claudia L. Pertl Document version: April 2020 Strategy is a result of the Alpe Adria Karavanke/Karawanken project, which is implemented within the Cooperation Programme Interreg V-A Slovenia-Austria and is co-financed by the European Regional Development Fund. The main purpose of the project is the development of tourist offers in the Karavanke area. The leading partner of the project is the Regional Development Agency of Gorenjska, BSC Kranj. 2 Strategy For Development Of Tourism Destination Karavanke/Karawanken Alpe Adria Karavanke I Karawanken INDEX INDEX ....................................................................................................................................................... 3 1 ANALYSIS ............................................................................................................................................. 4 1.1 METHODOLOGY ..............................................................................................................
    [Show full text]
  • Abstracts & Field Guides
    Berichte der Geologischen Bundesanstalt, 99 11th Workshop on Alpine Geological Studies & th 7 European Symposium on Fossil Algae Abstracts & Field Guides Schladming, Sept. 2013 Redaktion: Ralf Schuster Cover image: Sölk marble from the base of the Weiße Wand, Walchental (Styria, Austria) Impressum: ISSN 1017-8880 Alle Rechte für das In- und Ausland vorbehalten © Geologische Bundesanstalt (GBA) A-1030 Wien, Neulinggasse 38 www.geologie.ac.at Wien, September 2013 Medieninhaber, Herausgeber und Verleger: GBA, Wien Redaktion: Ralf Schuster (Geologische Bundesanstalt) Technische Redaktion; Christoph Janda (Geologische Bundesanstalt) Umschlag Monika Brüggemann-Ledolter Druck: Riegelnik, Offsetschnelldruck, Piaristengasse 19, A-1080 Wien Ziel der „Berichte der Geologischen Bundesanstalt“ ist die Verbreitung wissenschaftlicher Ergebnisse durch die Geologische Bundesanstalt. Die „Berichte der Geologischen Bundesanstalt“ sind im Handel nicht erhältlich. Berichte Geol. B.-A., 99 11th Workshop on Alpine Geological Studies & 7th IFAA Content Organisation & Time Schedule 4 Abstracts Emile Argand Conference (11th Workshop on Alpine Geological Studies) Editorial: Ralf Schuster 9 Abstracts 7th European Symposium on Fossil Algae Editorial: Sigrid Missoni & Hans-Jürgen Gawlick 107 Field guide: General Introduction in the Geology of the Easter Alps Ralf Schuster 121 Field guide Excursion A1: Southern Alps of Slovenia in a nutshell: paleogeography, tectonics, and active deformation Bogomir Celarc, Marko Vrabec, Boštjan Rožič, Polona Kralj, Petra Jamšek Rupnik,
    [Show full text]
  • Around the Village
    The following are a selection of our favourite walks; all are near the chalet or around the local area. The walks with a * are recommended. Some of the walks are included in guide books that you can find on the bookshelf at the chalet. Maps are also available. AROUND THE VILLAGE Three short walks from the chalet 20 – 30 mins, 100m climb EASY 1. Walk down to the church and turn right down the left side of the grave-yard, then follow the road round to the right and up the valley towards Menten. Return the same way. 2. Walk down to the church and go left downhill to the river and natural spring (which is drinkable). Return the same way, or walk up and round on the road. 3. Turn right on the road at the bottom of the drive and walk along the valley, up the river following the road and then a track through the forest. Return the same way. * Viewpoint in the village (partly by car) 15 mins, 20m climb EASY Turn right at the bottom of the drive and head up the road through the village. Turn left at the signposts, over a bridge and steeply uphill. Just before the end of the road park in a lay-by. There are good views from here of the Julian Alps including Triglav and you can walk up a path for better views (path leads off from the right side of the road on the left of a barn). This is a good place for a picnic.
    [Show full text]
  • Ledinska Imena V Obcini Jesenice
    Projekt FLU-LED Ledinska imena in ljudje Narečna podoba krajev Človek je s svojim delovanjem v pokrajini na podlagi naravnih razmer ustvaril Kulturni portal ledinskih in hišnih imen kulturno krajino. Glavni preoblikovalec narave je bilo kmetijstvo. Zaradi različne v občini Jesenice Pričujoči zemljevid s slovenskimi ledinskimi imeni je nastal v okviru čezmejne- primernosti tal za obdelavo je bil vaški prostor razdeljen na več delov, poimeno- ga evropskega projekta FLU-LED, katerega cilj je dokumentacija ledinskih in vanih z ledinskimi imeni. Meje med posameznimi ledinskimi enotami najpogo- Občina Jesenice zajema več katastrskih občin, v katerih so bila zbrana ledinska hišnih imen na zemljevidih in spletnem portalu (www.ledinskaimena.si). Projekt steje potekajo po naravnih ločnicah, kot so vznožja, vrhovi in grebeni, rečne stru- imena v projektu FLU-LED: Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Jese- se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja, Operativnega progra- ge, pa tudi po ločnicah, ki jih je ustvaril človek, najpogosteje po parcelnih mejah nice, Koroška Bela, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podmežakla, Potoki in ma Slovenija–Avstrija 2007–2013, in obsega območja na Koroškem v Avstriji in in poteh. Tako so v ledinskih enotah izražene temeljne značilnosti naravnega Prihodi. V vseh teh krajih se govori gorenjsko narečje, njegove značilnosti pa na Gorenjskem v Sloveniji. Nosilci projekta so Slovenska prosvetna zveza (vo- prostora in mnogi človekovi posegi, nastali v želji, da bi svojo zemljo izboljšal in je seveda mogoče opazovati tudi v izrazni podobi hišnih in ledinskih imen – dilni partner), Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske od nje dobil čim več dobrin za svoje preživetje. Glavna značilnost večine ledin- večkrat izgovorjeno celo bolj izrazito in sistematično kot v vsakdanjem govoru in Gornjesavski muzej Jesenice (projektni partnerji).
    [Show full text]
  • Jeseniške Novice So Redna Priloga Časopisa Gorenjski Glas Odgovorna Urednica: Marija Volčjak Časopis Izhaja Dvakrat Mesečno
    Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja dvakrat mesečno www.gorenjskiglas.si Z vlakcem Težave v šoli je treba po Stari Savi reševati sproti Veliki in mali ljubitelji vlakov O izzivih, ki jih prinaša novo šolsko leto, so se lahko popeljali smo se pogovarjali z dolgoletno z miniaturnim vlakcem svetovalno delavko na Osnovni šoli s parno lokomotivo. Koroška Bela Bernardo Hribar. stran 16 stran 11 jeseniške novice Časopis občine Jesenice, 18. septembra 2009, številka 17 Dnevi zaščite Šolska telovadnica in reševanja Na Jesenicah bodo 25. in 26. septembra potekali z novo streho Dnevi zaščite in reševanja 2009 s sloganom V nesreči nisi sam. V Osnovni šoli Koroška Bela so se razveselili nove strehe na telovadnici. Ob dežju jim zdaj ne bo več Urša Peternel nice, Medobčinski inšpekto- treba podstavljati veder. rat in redarstvo Jesenice, Svet Prihodnji petek in soboto, za preventivo in varstvo v Urša Peternel 25. in 26. septembra, bodo cestnem prometu občine Je- na Jesenicah potekali Dnevi senice, Center za obveščanje - zaščite in reševanja. Občina številka 112, Uprava za zaščito Telovadnica pri Osnovni Jesenice in Občinski štab za in reševanje - Izpostava Kranj šoli Koroška Bela je prek po- civilno zaščito s predstavitvi- - enota za neeksplodirana letja dobila težko pričakova- jo služb, ki delujejo v siste- ubojna sredstva, Slovenska no novo streho. Stara kriti- mu varstva pred naravnimi vojska - enota za RKB zaščito na, ki je bila sicer stara ko- in drugimi nesrečami, želita ter Občinski štab za civilno maj deset let, je namreč v občanih krepiti zavest, da v zaščito občine Jesenice.
    [Show full text]
  • J E S E N I C E J E S E N I
    N A V S T R I J A Villach / Beljak Klagenfurt / Celovec Faak am See / Bače Drau / Drava Wörther See / Vrbsko jezero Faaker See / Baško jezero Velden am Wörther See / Vrba St. Jakob / Št. Jakob Kepa Rosenbach / Podrožca Maria Elend / Podgorje Drau / Drava 4 Feistritz im Rosental / Bistrica v Rožu Mlinca 1581 Golica Jekljevo sedlo 1834 Dovška Baba 1488 35 2 1891 Krvavka 1891 J e k l j e v g r a b e n 1785 Mala Golica Ptičji vrh 4 1646 4 4 Suho sedlo 1550 3 K o č n a Klek -Petelinjek Podjekelj Koča na Golici 4 1753 4 Planina Dovška Rožca Planina Dovška Rožca Hruški vrh Javorje 1652 1776 Petelin 2 Korenščica Rožca 1764 Močila 1587 Jeseniška planina Veliki vrh 2 S T R U Š K 1943 Markljev rovt Pusti 45 33 Debela peč Beli potok Veliki Zdrtnikrovt Belska planina Hruščanska planina (Planina Svečica) J A V O R J I Brdo 1432 Molzišče 36 1192 L e p a d o l i n a Savske jame A Martinčev rovt Mentnovo polje Menten Pr 36 6 esušnik 5 R A V N E 3 Korlnov rov Zijalke Jelenji potok Kosmati rob Fent Križovec 4 Suhi vrh Betel 1875 1013 Fentovo polje 1222 Lipene 1339 Jela Črni potok 1222 1188 Zagorelnik 1 2 Na Pečeh Črni vrh Bavhovec Konar 1366 V i s o k e PLANINA 1318 1366 Mavre Kogel 7 POD GOLICO Španov vrh Mavre Rogarjev rovt 1 1 Jezernica 1122 1334 S T R M E L A Veliki vrh 37 5 1263 Dobršnik Črni vrh Medvedjak Za krajem Zakamnik 36 Adamč V Blažunu Vršiči 2 Dobravski rovti Snežan Raten Špajk Jezerce Mali Javornik M e d j i d o l 5 1108 1085 Jesenica 1145 Vrvač 36 Dom Trilobit 41Srednica Slapovi potoka Veliki Javornik 1726 Dobršnik Češnjevec 39 P u k l j
    [Show full text]
  • CONCISE GAZETTEER of SLOVENIA GURS Prvi Del 01 5/24/02 11:03 AM Page 2
    MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZGO©»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN S L O V E N I J E C ONCISE G AZETTEER OF SLOVENIA ZGO©»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN S L O V E N I J E C ONCISE G AZETTEER OF SLOVENIA Zbirka dræavnih imenikov zemljepisnih imen Zdruæenih narodov: Slovenija Zaloæila Geodetska uprava Republike Slovenije Sprejela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije United Nations Series of National Gazetteers: Slovenia Published by Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Adopted by Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia GURS drugi del 10 5/24/02 10:49 AM Page 48 GURS prvi del 01 5/24/02 11:03 AM Page 1 ZGO©»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN SLOVENIJE CONCISE GAZETTEER OF SLOVENIA GURS prvi del 01 5/24/02 11:03 AM Page 2 ZGO©»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN SLOVENIJE CONCISE GAZETTEER OF SLOVENIA ∏ Geodetska uprava Republike Slovenije ∏ Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Izdajatelj: Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Editor: Commission for the Standardization Vlade Republike Slovenije of Geographical Names of the Government of the Republic of Predsednik: Milan Oroæen AdamiË Slovenia President: Milan Oroæen AdamiË Zaloænik: Geodetska uprava Republike Slovenije Publisher: Surveying and Mapping Direktor: Aleπ Seliπkar Authority of the Republic of Slovenia Director: Aleπ Seliπkar Besedilo: Drago Perko Text: Drago Perko Prevod: Wayne J. D. Tuttle Translation: Wayne
    [Show full text]
  • TRANSVERSALA 24A MONTE GOLICA
    CLUB ALPINO ITALIANO ASSOCIAZIONE XXX OTTOBRE - TRIESTE SOCIETA’ ALPINA DELLE GIULIE domenica 3 giugno 2018 LUNGO LA TRANSVERSALA SLOVENA - tappa 24 TRA I NARCISI DEL MONTE GOLICA Con la prima domenica di giugno riprendono ben due iniziative: la programmazione comune delle escursioni congiunte SAG/AXXXO (che si protrarrà per tutta l’estate) e la ripresa del progetto “Transversala Slovena”, che l’anno scorso si è fermato alla Dovska Baba, nelle Karavanke, tappa numero 23. Il Sentiero Alpino Sloveno, più comunemente detto “l’1” (l’unico con la cifra) ci farà proseguire su questa catena, usata come confine naturale tra Austria e Slovenia, passando per il Golica e successivamente (in altra tappa) per lo Stol. Questo il profilo topografico/altimetrico della giornata: Planina pod Golico (1000 m ca), Jeseniška planina (1450 m), bivio per Jekljevo Sedlo (1500 m), Jekljevo Sedlo (1487 m), Koča na Golici (1582 m), Veliki Golica (1834 m), Sedlo Suha (1439 m), Dom pod Golico (1000 m ca). Il monte Golica (Kahlkogel in lingua tedesca) è collocato nella catena occidentale delle Karavanke, sul confine tra Austria e Slovenia. Superato il bosco sottostante, il monte si apre agli occhi dell'escursionista in tutto il suo splendore come un immenso prato, da godere soprattutto in primavera. In tale stagione in vaste aree i suoi verdi pendii si ricoprono di bianchi e profumati narcisi che fioriscono tra maggio e giugno, creando un incantevole gioco ottico poiché, visto da lontano, il Golica sembra cosparso da zone innevate o, meglio, da zucchero a velo. Ma oltre ai narcisi fioriscono, e non meno belli, anche anemoni, ranuncoli e primule.
    [Show full text]