Št. 43(1370) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek,
23. oktobra 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom _ ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI mm: mm • nH Trebnje pričakuje Spomenik trem KMEČKE USTVARJALKE v Trebnjem se bo jutri začelo dvodnevno srečanje kmečkih žensk - ustvarjalk (slikark in pisateljic), za kar je dal pobudo republiški odbor revolucionarjem za mednarodno leto žensk. Iz vsake republike in pokrajine se bodo sre čanja udeležUe po tri ustvarjalke, Na osrednji prireditvi ob novomeškem občinskem dve pa bosta iz zamejstva, (jostje bo Prazniku v Dol. Straži bo govoril France Popit rajprej sprejel predsednik trebanjske občinske skupščine Slavko Kižpji, nato si bodo na Mirni ogledale pro Osrednja proslava ob letošnjem prazniku novomeške obči izvodnjo v Dani, v Sentrupertu (na ne bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri v Dolenji Straži, kjer Veseli gori) pa kmečki muzej. Zve čer bo v Trebnjem v počastitev 1. Dodo odkrili spomenik trem predvojnim revolucionarjem: kongresa AFŽ slavnostna ak?'':mi- J9žetu Slaku-Silvu, narodnemu heroju, predvojnemu komu- ja, po njej pa tovariško srečč je z '^tu in organizatorju OF na Dolenjskem, Maksu Strmecke- delegatkami tega kongresa. V sobo inštruktorju CK KPS in članu okrožnega komiteja to bo v sejni sobi trebanjske -':up- ščine delovno srečanje ustvarja' :, na Novo mesto, in Jožetu Povšetu, sekretarju podokrožne- katerem bo imel uvodno bt.edo p komiteja KPS za Mirno peč in Žužemberk ter organiza- Andrej Ujčič, predsednik kor*-.!rije Mn ^ mirnopeški dolini. (Več o njihovem prispevku za kulturo oRS. Popoldne «T -o v NOB in o prispevkih drugih revolucionarjev pišemo na 6. in udeleženke obiskale Dobrnič, rojst 7. strani) ni kraj narodnega heroja Jožeta ^ la ka, in si ogledale spominsko sobo, Slovesnost bo združena z zborom aktivistov OF novome- FRANCE POPIT V LABODU — Med petkovim obiskom v novomeški občini sije predsednik CK ZKS posvečeno 1. kongresu AFŽ Slo ve ^ega okrožja in ljudskim zborovanjem, na katerem bo govo France Popit z zanimanjem ogledal proizvodnjo v TOZD Ločna novome^e tovarne perila Labod. nije. Obisk bodo končale s sreča ri predsednik CK ZKS France Popit. Delovne prostore mu je razkol glavni direktor Laboda Zdravko Petan. Na sliki: Petan našteva njem z zadružnicami. predsedniku slovenskih komunistov glavne podatke o proizvodnji srajc. (Foto: Ivan Zoran) PRIZNANJE ŠTEFANU SIMONCICU Prednost prodornejšim panogam Ob dnevu pravosodja je Sloven sko sodniško društvo letos prvič po Brežice in delilo priznanja dolgoletnim in naj Med obiskom v novomeški občini je predsednik France Popit poudaril, da velja v SRS bolj zaslužnim članom. Med 14 do bitniki takih priznanj v Sloveniji je osrednja pozornost izravnavi zunanjetrgovinske bilance, energetiki in prehrani Novo mesto tudi Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Slovenski gordijski vozel predstavljajo zunanjetrgovinska bilanca, zacijska prizadevanja in kako v na energetika in prehrana, zato velja osrednja pozornost politike, go črtovanje. Se zlasti pa je želel vede praznujeta ti, kaj lahko v novomeŠci občini pri „JEREBOVCI" spodstva in vse družbe reševanju teh problemov že zdaj, še večjo spevajo k odpravi slovenskega zu Spet je tu dvojni praznik: 28. SLAVIJO ^b pa bo tem nalogam nujno posvetiti v obdobju, za katero prav nanjetrgovinskega primanjkljaja. Pri oktobra slavi brežiška, 29. okto zdaj pripravljamo srednjeročne programe. tem je podčrtal, naj velja posebna bra pa novomeška občina. V Na seji prejšmi teden so sklenili, obeh so pripravili obširen spored da bo DPD Du4n Jereb proslavilo To je ena zaključnih misli, ki jih družbenopolitičnih organizacij in skrb in odgovornost načrtovanju, kar zdaj ni več stvar občin in repub praznovanja. 30-letnico svojega obstoja 26. no je predsednik centralnega komiteja občine v Novem mestu, nadaljeval V brežiški občini bodo v praz vembra. To bo hkrati prireditev v ZKS France Popit izrekel 17. okto pa v Ločni v tovarni perila. Tu se je like, marveč združenem dela. ničnih dneh med drugim odprli počastitev dneva republike in ena, bra na Otočcu, kjer je končal celo najprej sestal s političnim aktivom Predsednik CK ZKo je menil, da novo šolo na Bizeljskem, vodo zadnjih v okviru občinskega praz dnevni obisk v novomeški občini. V Laboda, nato pa se je udeležil zbora bi morali dati pri načrtovanju pred vod v Kapelah, zbiralnico mleka nika. Društvena prireditev bo v dveh X]e v Be ra sejni dvorani garni hotela na Otočcu delavcev TOZD Ločna. nost prodornim gospodarskim dejav °g " delih: v prvem bodo člani dramske se je predsednik slovenskih komuni nostim, pri drugih dejavnostih, zlasti v Bukošku in prenovljene pro Med pogovori se je France Popit sekcije izvedli recital partizanske in Drvpn letošnje državno stov pogovaml s SrSm političnim zanimal predvsem za to, kako v no tistih, ki imajo na vesti precejšen de store v brežiški bolnišnici. V novomeški občini bodo od druge lirike, zbori in ansambli bodo v aktivom na Otočcu. Delovna sreča vomeški občini uresničujejo ustavna lež v zunanjetrgovinstem primanj P^nj" s pla- imeli pevski koncert, v drugem delu nja je začel ob 9. uri s predstavniki načela, kako so se vključili v stabili- kljaju, pa je treba videti, lako bi krili spomenik trem revolu Kanu m hitrostnem po cionarjem v Dolenji Straži (na pa se bodo posamično predstavili za *!!!!JU- Nov°meški klub (Nadaljevanje na 4. str.) slavnosti bo govoril predsednik pevski zbori in salonski orkester. na ^ivodne aktivnosti se je CZ ZKS France Popit),-odprli novo športno dvorano in nov PfavlialTu ?rvenstvo P"- Po 30 letih najlepši dan otroški vrtec v Novem mestu, v „KORAKI V SVOBODO" dpifi nekaj mesecev in KOČEVJE: Dolenjskih Toplicah nove proiz TUDI V SEVNICI P« četrt S° bi)e fantie 20 LET TISKARNE vodne prostore za podjetje Bor, VSe 11 čla V Pišecah praznik vsega Posavja, Kozjancev in Zagorcev v Družinski vasi pa vodovod. V v nedeljo ob 11. uri so v Likovni v0 , nov no- C Jutri, 24. oktobra, dopoldne bo proslavljanje je vključena tudi galeriji na sevniškem gradu odprli konk„r ^. kluba pa je v do v Kočevju odprli nove proizvod 20-letnica IM V. razstavo grafik pioniqev Jugoslavije Cev l^nci 160 tekmo val- S soncem obsijane Pišeoe so v Iz krajevne skupnosti Pišece je so O brežiškem in novomeškem 4. jugoslovanskega bienala, ki so ga delovalo v operativnih enotah NOV ne in poslovne prostore tiskarne Ko vsai ® tekmovalk osvojilo nedeljo, 19. oktobra, gostoljub čevski tisk. Istega dne ob 17. uri bo prazniku, o uspehih in novostih v soboto odprli v okviru Dolenjske J en 0 250 borcev, 62 pa jih padk> v boju s obeh občin govori tudi posebna ga kulturnega festivala v Kostanje ki; d° ° """Mi - Na sli- no sprejele številne udeležence v Seškovem domu še svečana akade sovražnikom. Njim, ki so se borili, priloga v današnji številki Do vici na Krki. Iz obilice poslanih stva r vna mija, ki jo tudi prirea kolektiv ti Met» ?? reprezentantka osrednje proslave tridesete in njim, ki so darovali svoja življenja skarne v počastitev 20-letnice usta lenjskega lista. Številnim čestit ritev iz vse države jih je v Sevnici za osvoboditev domovine, so na ne N OVak članica KPA obletnice osvoboditve v brežiSd novitve podjetja, 30-letnice svobode kam za oba praznika se pridru razstavljenih 115. fted otvoritvyo ovom ' deljski stovesnosti odkrili spomenik. števiiJ^*0' Pojema eno od občini. To ni bfl le praznik Piše- in kočevskega občinskega praznika. žuje tudi Dolenjski list. razstave so pionirji sevniške osnovne Imenovali bi ga lahko tudi v kažipot Prv?** »edalj. Več o čanov, ampak praznik vsega Po šole Savo KladniK pripravili obisko v zgodovino, saj obuja spomin na valcem, mladim ustvarjalcem iz vse (Fotn- i na šPortni strani. savja, pravnik Kozjancev in Za puntarske čase pred 400 leti ter na države in njihovim mentorjem krajši L^Janez Pezelj) gorcev, ki so se skupaj borili za I^membne dogodke iz narodno kulturni spored. osvobodilne^ boja. Posvečen je svobodo. Brežiški četi, Srečkovi četi, talcem in borcem, ki so jih maja 1943 ustrelili v Pišecah, skupni borbi kozjanskih in zagorskih borcev de V sredo ogled IMV cembra 1943 na Orlici ter zmagi Na dan otvoritve novih proiz Kozjanskega odreda nad nemško po vodnih prostorov bo tovarna stojanko v Pišecah 7. julija 1944. Ob tej priložnosti je udeležencem avtomobilov IMV v Novem me proslave spregovoril Član sveta fede stu na o^ed prebivalcem mesta racije France Kimovec - Žiga. Dejal in drugim, ki bi jo radi obiskali. je: „Vaša krajevna skupnost ima glo Ogled bo mogoč v sredo, 29. boke, s krvjo zalite korenine. To ste potrdili z delom za ta spomenik. Va- oktobra 1975, od 15. do 17. ii pripravljenost se je ujela z zamisli Vabljeni! jo načrtovalca in oblikovalca novega središča vasi. Tudi njegovo delo je darovano plemeniti ideji. Vaš ugled je zrasel v vas samih in pri vaših Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto Avgust otrocih." Tako pohvak) so Pišečani Avbar govori postrojenim borcem Goijanskega bataljona, ki so se v po pravici zaslužili. nedeljo zbrali na tradicionalnem srečanju v Orehovici. (Foto; M. IMV ob svojih JOŽICA l EPPEV Bauer) treh jubilejih Industrija motornih vozil Novo mesto bo v sredo, 29. 150 jih je dalo vse - življenje oktobra, počastila praznik novo- ineške občine in svojih treh jubi lejev: 20-letnice obstoja pod V Orehovici je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje borcev Gorjanskega bataljona jetja, 15-letnice proizvodnje Začetek del na cesti Šmarje—Orehovica—Mokro polja prvega jugoslovanskega avtomo bila domače konstrukcije in 10-letnico proizvodnje prikolic V nedeljo dopoldne je bilo v domačinov in okoličanov ude urejanju skoraj 9 kilometrov dolge ADRIA caravan z novimi delov Orehovici tradicionalno sreča ležili tudi najviši predstavniki ceste Smarje-Orehovica-Mokro po nimi zmagami. Ob 11.30 bodo v prostorih novomeške tovarne nje borcev Gorjanskega bataljo družbenopolitičnega in gospo lje. Že doslej so domačini zanjo zbrali več kot 700.000 dinarjev, odprli novo avtomobilsko pre- na, ki so se ga poleg slavijencev, darskega življenja novome^e predsednik Avbar pa je javno oblju sernico, varilnico karoserij in občine. bil tudi vso možno pomoč širše varilnico šasij, avtomatsko linijo skupnosti. za proizvodnjo kolesnih obročev Slavnostni govornik je bil Avgust ter lakirnico za šasije in asijske naiLiriii ,-Avbar, predsednik • izvr^ega sveta Spomin na žrtve in velik prispe dele. v sredini tedna se je zgradilo ^ikupščine občine Novo rtiesto, kije vek Gorjanskega bataUona so zelo Iz skromnega začetka nekda lepo počastili tudi člani Odreda nad Balkanom in Sredozemljem med drugim poudaril, da je dab la njega Agroservisa in Motornonta- ^rjanskih tabornikov. Kar 62 se jih že, v katerih je jeseni 1955 za območje visok^a zračnega priti proslavljena partizanska enota 500 borcev, kar 150 jih je za domovino je udeležilo srečanja borcev in do čelo delati prvih 34 delavcev, je ska, zato se je vreme izboljšalo. žrtvovalo življenje. mačinov v partizanski Orehovici, IMV prerasla v pomembno indu Tudi v naslednjih dneh se bo le dve njihovi patrulji pa sta obšli Pod- strijsko podjetje, ki bo letos s Orehovčani in okoličani bodo mi ^ PiSecah počastili trideseto obletnico zmage z od- po vreme nadaljevak). Tempera i:orie v spomin na stopinje, ki so jih 5.060 zaposlenimi doseglo že ture se bistveno ne bodo spreme nulo nedeljo pomnili zaradi en" nesetokrat narediU borci Gorjan milijarde dinarjev celotnega \j^iP®"^nika kmečkim puntom in borcem NOV. Njegov stvari. Tega dne je b" - .Tir s" •• .nr nile. skega bataljona. tjohodka. ®niačin inž. arh. Karel Filipčič. (Foto: Jožica Teppey) njen tudi uradni začetek del pri prc- M. B. tedenski Po krompir mimo trgovine mozaik Zakaj niso zadovoljni z dogovorjenimi ce- Zahodni Sahari, ozemlju, ki nami? ga kontrolira Španija, se obeta doslej najbolj množična „turi stična'' invazija: v Rabatu so Od prodajne cene bl^ naj bi dobil vsak ustrezen del m vlože sporočili, da kani priti v zahod nem ddiu in sredstvih. Svinorejci in mesarji so to poskušali uresni no Saharo okoli 370.000 pro- čiti še pred sprejetjem sedanje ustave in predpisov, ki nadrobneje stovoljcev. Maroko bo s tem določajo, kako to urediti. Dokler so odkupne cene živine bile viso protestiral proti sklepu medna ke, je nekako še šlo. Zdaj pa se živinorejci čutijo prikrajšane. Pri rodnega sodišča v Haagu, ka samou[vavnem sporazumu o cenah krompirja in vina pa so se sla terim se niso izjasnili, da je to bosti pokazale že to jesen, ko je malo krompirja in tudi trgatev ni področje maroško. Za špansko bila posebno bogata. Saharo se razen Maroka zanima tudi Alžirija. Obe državi trdita, da bi moralo to ozemlje pripasti Podpisniki sporazuma o ce ba spoštovati. Veliko bolje bi njima... nerazdeljena dedišči nah • krompirja so pred tedni storili, če bi ponovno ocenili, na kolonializma... menili, da so veliko storili za ali pri določitvi cen niso storili Obtoženci so se spremenili v (»"ganizirano pridelovanje in napak. tožitelje - to je vtis, ki so ga preskrbo prebivalstva. Ob spra Ali lahko kdo prisili delavca, dobili novinarji ob poročanju s vilu krompirja pa se je poka da bi 'moral kupiti krompir za procesa proti mučite^em iz spe zalo, da so se zmotili. Mnogi ozimnico v trgovini po višji cialne službe vojaške poličke kmetje jim niso hoteli prodati ceni, kot bi plačal prideloval pred atenskim vojaškim so krompirja po določeni ceni. cu? Po sedanjih predpisih ne. diščem. Bivši podpolkovnik Tudi pozneje ne, ko so jo zvišali Ali bi lahko prisilili k temu za nekaj 10 par. RazUka med Anakos in neka majorja, ki sta družbeno prehrano v delovnih • * * bik odkupno in prodajno ceno se je v ponedeljek je iz Beograda odpotovala delegacija Velikega narodnega hurala NR Mongolije, ki bila pred kratkim na podobnem organizacijah, bolnišnicah, go zdela prevelika tako pridelo več dni na obisku v naS državi. Na slici; predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov po^ra^js ^ procesu že obsojena na 25, ozi stišča? mongolske del^cije Njamina Luvsančultema neposredno pred odhodom gostov iz Mongol^. 0^ roma 23 let zapora, sta v začet valcem kot porabnikom. Po foto: Tanjug). ku tega tedna javno grozila pri krompij so šli mimo trgovine Sledilo je zviševanje cen čam. Dejala sta, naj se pazijo, tako veliki porabniki, gostišča, krompirja pri pridelovalcih. Pri menze in drugi, kot delavske delali so ga nekaj manj kot kajti „njihov čas se bo sel, če v takih razmerah dobi družine. prejšnja leta, a ne toliko, da bi tedenski zunanjepolitični jtreglj vrnil"... predrznost ne pozna krompir po nižji ceni, kot je v meja... bil potreben preplah. Nihče pa V Ljubljani je bilo slišati, da ni zavračal govoric o zelo ma t^ovini, čeprav po nekoliko veljaviti svoj obrambni Tuje agencije poročajo, da se višji od dogovorjene odkupne? Po nekaj vzpodbudnih dne je zdravje 83-letnega Francisca bi tak nakup krompirja pri pri lem pridelku. Hkrati so krožiJt vih miru se je Bejrut znova zna zum s to d^elo in nje 2800 vojakov, ki so * Franca v zadnjih nekaj dneh delovalcih bilo treba preprečiti, vesti, da krompirja ne bo dovo Porabniki krompirja so se od šel v vrtincu bratomorne vojne, resno poslabšalo. Španski dikta češ da je sporazum o cenah tre Meno uvoziti. Kdo ne bi bil ve- pravili k pridelovalcem in brez ki ji v tem trenutku ni videti otoku. ^ Med značilnimi podroo^ tor je menda v nezavesti Ta čas ^abega namena povzročili zme konca. mi, ki ilustrirajo kitajsko pa so v baskovskem mestu Za- do [»i odkupni ceni. A kdo je Po štirih sklenjenih in znova rauzu na severu Špance ubili še zmedel njih? Mar ne prevelik razdrtih dogovorih o tem, da enega agenta Francove „civilne IZ ZADNJEGAJ»AVUHE razlika med odkupno in pro naj bi se desnica in levica zedi- garde". To je že deseti primer OSTER UKREP dajno ceno? Samoupravni spo nili za mir, spominja najnovejši uboja policijskih agentov v tej razum ni prestal preizkušnje. razvoj dogodkov v tej s-edo- državi, odkar so 27. septembra zemni deželi na začaran krog usmrtili peterico španskih rodo- Podobna slabost se je letos Značilnost tega izjemno nevar ^ubov... maščevanje... pokazala pri prodaji grozdja. nega in zamotanega položaja je Na arktičnem področju So Cene vina so dogovorjene za na eni strani javno izražena vjetske zveze so po vsej verjet vinske kleti in trgovce, manj za želja politikov in voditeljev raz nosti opravili podzemski atom gostišča. Med ceno grozdja ali ličnih verskih skupnosti da bi ski poskus. Tako sporoča upra mošta pri odkupu od vinograd dosegli mir in popolno zanika va za raziskovanje in razvoj nikov in ceno vina v trgovini in nje tega na ulicah libanonskih Kako atomske energge v Washing- gostiščih pa je taka razlika, da mest. tonu... nič ne ostane pri vse več l^pcev prihaja mimo Umori, eksplozije, ugrabitve se Ija krito ... organizirane prodaje k vino- in druga nasilna dejanja so v za četku tega tedna spremenila, do te gr^nikom. Nekateri so z mo liPa štom napolnili lastne sode, ča zlasti Bejrut, v pravcato bojišče, TELECRAMI kajoč na kupce. Koliko bodo na katerem sta libanonska poli BEOGRAD — Detekcija ZKJ dobili za vino v prihodnjem cija in vojska popolnoma brez pod vodstvom sekretMja izvraiega moči. miru? I komiicomiteja predsedstva dC ZKJ Sta letu, se še ne ve- Morda bodo neta Dolanca je v ponedeljek odpo imeli od take odločitve nekaj tovala na večdnevni prijateljski RAVNOVESJE koristi, lahko pa tudi precejšnjo 'Ž obisk v Mongolijo, LDR, Korejo in zgubo. To pa prav gotovo po na Japonsko. Egiptovski predsednik Sadat BEOGRAD - Predsednik republi vzroča zmedo na trgu, ki bo prej ali slej udarila tudi njih. je koncem minulega tedna v go ke Portugalske Francesco da Gosta - Situacija v gospodarstvu ie vedno ni zadovoljival položenje in nezadovoljstv"'^ Gomes bo 23. oktobra prispel na Glavni vzrok pa je vsekakor tre voru pred narodno skupščino Vrzite med ijuŽ Se dvestopetdeset tisoč parol VSE M tudi dejstvo, da je Kissing'^jj vabilo predsednika Socialistične ba iskati v dogovorjenih cenah. doslej najjasneje potegnil loč Klerativne r^ublike Jugoslavije Jo STABILIZACIJO, tristo tisoč parol ZVISAJMO PRODUKTIV nico med sovjetskim in ame osmič v Pekingu, da pa ta sipa Broza Tita na trklnevni uradni NOST in dva milijona parol VARCUJM01 JOŽE PETEK riškim vplivom v Egiptu. prišel v VVashin^on nob^ ^ obisk v Jugoslavijo. Po njegovem Egipt nima več membnejS kitajski odnosov „posebnega prija Kissinger naj bi v teljstva" s Sovjetsko zvezo, prav med drugim pripravil obisf ^ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled tako pa nima več odnosov „po ralda Forda v LR Kitajsl^ ^ I sebnega sovraštva" z Združeni bo, kot menijo, priložno^'^jf ZDA in LR Kitajska veže s tokovi svetovnega gospodarstva — pri mi državami Amerike. Egiptov Določanje razvojnih temeljev za naprej — letos vendarle dosegli nekatere uspešne raz reSta medseboj a ^om« i čemer ima posebne perspektive v utiranju ski predsednik je izjavil, da je to je mogoče tema, ki se zdi ob aktualnih vojne rezultate, je še menil dr. Šefer, pred šanja. poti na tržišča dežel v razvoju. Ob tem pa bo egiptovska politika sicer prož družbeno-ekonomskih problemih nekako vsem pa to, da se vendarle uresničujeta dve seveda še kako nujno rešiti nekatera dolgo na, zato pa ie cilj stalen — zava presplošna, ne posebno nujna, v resnici pa je poglavitni nalogi, ki smo siju zadali: zausta trajna vprašanja glede spodbujanja izvoza, rovanje vseh arabskih koristi, to tema, ki še kako trka na vrata sleherne vitev rasti cen in ureditev zunanj: plačilne kar v naši republiki že dolgo upravičeno po kar pomeni tudi uresničitev za organizacije združenega dela, sleherne naše bilance. Tako se zdi (po zatrdilu dr. Seferja), konitih pravic palestinskega TELEGRAMI da bomo v prihodnje leto vendarle zakoračili udarjamo. družbenopolitične skupnosti. Zato moramo ljudstva. Hkrati je poudaril, da LUANDA - Iz portugalski-J z bolj umirjenimi cenami, kot pa je kazalo Konec prejšnjega tedna je na tradicional e | tudi na tem mestu posvetiti tej temi tokrat ostaja Egipt socialistična in ne 9cih krogov v Luandi se j r0#i' nem novosadskem tekmovanju kovinarjev, ob0 še posebno pozornost, saj so se po doseda po dosedanjem njihovem divjanju, razen tega uvrščena država, ki hkrati skrbi da bodo vse portugalske . j (P zbranih iz vse države, spregovoril sekretar iz sile zapustile Angolo Pre" njih obsežnostih in vsestranskih razpravah na pa tudi ni strahu glede naše zunanje likvid za prisotnost in delovanje na nosti. To pa so temeljni oporniki resnične vršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane vembrom,ko bo afriško oz| zvezni ravni že dodobra izoblikovali predlogi afri9cih tleh kot članica Organi bilo neodvisnost. Dolanc, ki je posebej poudaril problem pro glede naše dolgoročne razvojne politike, pa zacije afriške enotnosti. duktivnosti dela, za kar si moramo v sedanji tudi glede neposrednih razvojnih usmeritev Precejšen odmev je v svetovni LONDON - Stavka mladih j j bitki za stabilizacijo najbolj prizadevati. za prihodnje leto. javnosti bila deležna tudi nje nikov, ki že nekaj dni jj, p^ Opozoril je na še neurejeno nagrajevanje po gati bolnikom - razen v nuj" „jO V skupščini SFRJ je prejšnji teden zbor Tehtanje gova izjava, da so ZDA prevzele merih - se utegne razSflt' K delu, na pojave uravnilovke, kar vse zavira republik in pokrajin že sprejel predlog teme odgovornost, da bodo storile večjo prizadevnost delavcev. Najbolj glasni državo. Enodnevno stavko so |j ljev dolgoročnega razvoja države do leta vse za drugi odmik vojaških sil sili tudi v znani londonski b° ^ I zagovorniki uravnilovke pri nagrajevanju so 1985, do konca tega meseca pa naj bi ZIS že na Golanu in priznanje pravic Middlesex, ki je hkrati $ lenuhi ali razni demagogije dejal. Ob koncu membnejSh britanskih ' tudi pripravil konkreten osnutek razvojnih gospo palestinskega ljudstva. i svojega govora je Stane Dolanc še poudaril, ustanov za šolanje mladin jj, 6f ^ temeljev za prihodnje leto. Ob tem je imel v da nikoli nismo bili bolj enotni kot sedaj in kov. Računajo, da stavka v (| skupščini SFRJ obsežen ekspoze podpred OSMI OBISK bolnišnicah po vsej Veliki ^iP ^ I da smo odločno pripravljeni odbiti vsak sednik ZIS dr. Berislav Šefer, ki je kritično okoli 3000 zdravnikov. a\)0<\. t, I morebitni napad na pridobitve naše revolu- protestirajo zoper novo po| povzel dosedanja gospodarska gibanja pri nas darskih Državni sekretar za zunanje I cije — na naš samoupravni socialistični druž predvideva minimalno nad° zadeve Združenih držav Ame can ter nakazal, kaj se nam glede gospodarjenja beni sistem — pa naj bi prišel takšen napad za nadurno delo v bolniSni ' i, obeta za prihodnje leto. rike Henry Kissinger je v začet j od koderkoli. Lahko rečemo, je v svojem ekspozeju ku tega tedna dopbtoval na DŽAKARTA - V h dejal dr.Šefer, da mnoga od predvidevanj, ki perspektiv I Z začetkom hladnejših dni se kajpak pojavljajo 5-dnevni obisk na Kitajsko, nje na portugalskem delu »C? otipljiva vprašanja preskrbe s kurjavo - ob tem pa našli trupla štirih belcev, n ^upi'J. k smo jih načrtovali za letos, niso bila povsem 1 še vprašanje, kako je in kako bo z elektriko. Na gov osmi v tej deželi. Sodeč po nov avstralske televizijske r realna, da se vsaj niso uresničevala tako, kot stabilizacije, krepitve vrednosti dinarja in trgu je trenutno nekoliko pomanjkanja glede pre sprejemu, ki je bil sicer korek ki jo pogrešajo ođ konca P smo računali. Tako poteka počasneje od utrditve raznih tržnih vprašanj. moga, vendar proizvajalci v premogovnikih obljub ten, a brez večjih slovesnosti, je tedna. tj predvidenega samoupravno organiziranje ljajo, da večjih težav glede tega ne bo. Pri porabi mogoče domnevati, da ameri- Upravni odbor republiške gospodarske elektrike pa se kaže precejSije povečanje, kar za združenega dela — hkrati s tem (ali prav za zbornice, ki je prejšnji teden tudi ocenjeval ^okitajski odnosi, gledano z WASHINGTON - . sedaj še krijemo brez kak&iih težav, bodisi z lastno in radi tega) pa ni prišlo do zadovoljivih spre proizvodnjo ali pa z uvozom energije iz sosednjih sporočila, da sta ZDA ' vjeA): tekoča gospodarska gibanja (vendar le za očmi Pekinga, niso izjemno sporazum o petletnem ypVA memb v strukturi naše proizvodnje in inve držav. Dispečeiji elektrike ob tem opozarjajo na ta Slovenijo), pa je poudaril, daje zmanjševanje vzpodbudni. V Pekingu prevla nakupu ameriškega ži DViV tako..{ racionalno porabo, da bi se tako izognili morebit sticij, kar je sicer vsekakor nujno. stopnje rasti industrijske proizvodnje eden 6 do 8 milijonov ton) " sl^U, nim redukcijam ali omejitvam v prihodnje. duje vtis, da ZDA niso storile sporočili, da bodo ZDA Letošnja industrijska in kmetijska proiz poglavitnih problemov našega gospodarstva Ob koncu omenimo še dva razveseliva podatka vsega, kar je LR Kitajska vztraj vale manjše količine ^ vodnja sta zabeležili manjši porast od načr ta hip. Tudi kopičenje zalog končnih (in ne - po zbirnih podatkih republiškega zavoda za sta no zahtevka, odkar sta deželi vendar se o ceni še niso sp^ tovanega — je poudaril dr. Šefer — hkrati pa prodanih) izdelkov postaja pri nas že resnič tistiko namreč kaže, da se je prejšnji mesec (v sep po Niksonovem obisku februar se nam prekomerno veča zaposlenost, kar še ni problem, saj so se te zaloge pri nas v letu tembru) industrijska proizvodnja v Sloveniji ven darle začela spet krepiti, hkrati pa še, da so se cene ja 1972 na Kitajskem, terjale. BEOGRAD - V jo pomeni, da naša produktivnost dela ne na dni povečale pri izdelkih široke potrošnje zares precej umirile. Septembra smo namreč živeli LR Kitajska je kot pogoj za tovala delegacija ŠZDLJ- nfef« ^ rašča tako, kot bi morala. Navzlic vsemu kar za 40 %. Vse to opozarja slovensko go za pol odstotka ceneje kot letos avgusta (za toliko boljše meddržavne odnose ter član predsedstva zv®.z£ \ro(det (torej navzlic marsikaterim znanim neugod spodarstvo, kako nujno je zanj, da si odpre so se namreč pocenili izdatki za hrano itd.), kar je jala troje: ZDA bi morale preki in predsednik republik SZD L Slovenije Mitja K,DI J nostim v naših ekonomskih gibanjih) smo pot na zunanja tržišča, da se čim tesneje po vsekakor pozitiven stabilizacijski pokazatelj. niti vse odnose s Taivanom, raz- ir imr
200 mater, žena in sorodnic padlih partizanov je prišlo na prijateljsko srečanje, ki so ga ob Slabo vieme in vztrajno deževje v preteklem Napočil je čas peke kostanja. V Kočevju ga letos 1*32 ^ ^na in tridesetletnici zmage nad fašizmom v okviru praznovanja občinskega tednu je struge dolenjskih potokov in Krke na peče in prodaja Vedji Bedjeti iz Gostivara, in si zanim pripravile družbenopolitične organizacije in skupščina občine Novo mesto. Po polnilo dq vrha. Voda je marsikje prestopila tudi cer po 4, 6 in 8 din merico. Fant prodaja poleti recitalu, Id so ga pripravili šolarji, je sledilo ^upno kosilo. Ob tej priložnosti so šolarji bregove; posebno v nižinskem svetu. Na sliki; Ra- na tržnici tudi sadje in zelenjavo. (Foto: France voinju J?^teram in ženam padlih rdeče nageljne in zbornik ,JNovo mesto v revoluciji in osvobodilni dešica je pri Meniški vasi poplavila travnike in Brus) •• »ki so ga sami napisali. (Foto: Vesel) polja. (Foto; MiM)
Vrag morda res ni tako fižol in razmišljajo o svojem 2AD|\IJ| SEJEM čm, kot ga slikajo direktorji položaju.. . VESELI GORI dolenjskih kmetijskih za Zaradi velikih zalog krom drug, svetal pa prav.gotovo pirjevih kosmičev - pove skupnost Šent- ni. Sicer ne bi vsi po vrsti dati je treba tudi to - za Politične in gospodarske ocene si čno uvažati surovin, česar tudi ni selili večjih mesnih obrokov, pa je v letoJL- 1^0 zadnji te napovedi le treba vstaviti nekaj menili, da takšne zmede, enkrat tako in tako ne kaže niso v navzkrižju: slovenska naloga možno vselej dovoliti. Potrebno bo predelovati krompirja v ta sejp živinski in kramarski doseči, da bodo tekstilne tovarne pomišljajev, vprašajev in klicajev, takšnih izigravanj in špekula št. 1 v tem obdobju je otresti se hu zlasti kar se tiče zasebne reje živine. izdelek. Kolinska je zato do tkale blago iz domače preje, konfek- cij na trgu kmetijskih pridel ^ent^un^^ P" dega zunanjetrgovinskega primanj Z mnogimi podatki bi lahko dokaza bila za del pogodbenega 2^'^ru^rtu v ponedeljek, kljaja. Nobena skrivnost ni, da bilan cionarji pa predelovali domače tka li, da se v hlevih nekooperantov šte kov, kakršna je ta čas, še ni vaki. Na sejem so čno ravnovesje najbolj rušijo gospo nine. Labod ima v svoji proizvodnji vilo govejih glav celo občutno zma- ~ bilo. Če se bo to nadaljeva krompirja (3.000 ton) druge in kupci darske organizacije, ki več uvažajo, že 60 odstotkov domačih surovin, njšuje. Na Dolenjskem še posebej za lo, če ne bo nihče nič ukre kupce, vendar tudi tega ni kot izvažajo. V tem smislu so defici vendar je po mnenju njegovega di voljo črnih zakolov, ki so postali že nil, zatrjujejo, da smo na po bilo mogoče dobiti, saj so skegi M ' ^amar- kar nekakšna epidemija. V nekaterih delL J suhe robe in iz- tarne nekatere panoge kar v celoti. rektorja Zdravka Petana čutiti, daje ti - likvidacije zadrug. prekupčevalci preplačevali pri nas - to velja seveda za tekstilno vaseh novome^e občine skoroda ne „JJ^omače obrti. mine teden, da bi kmetje ne sekali Kar se je letos zgodilo in krompir po takih cenah, da industrijo - odnos med primarno in prodajali domače govedine. se še dogaja s krompirjem, je so mnogo presegle pogodbe proizvodnjo in finalisti precej raz Kajpak je pri tem najbolj zanimi pravi šolski primer neorgani ne. Šele zadnji čas se stvari rahljan. „Dogovori ne veljajo, naj jih vo, da gredo ti črni zakoli mimo sa le izboljšujejo. podpisujemo na kateri koli ravni, nitarnih in tržnih inšpektorjev. ziranosti in nespoštovanja ker se vedno pojavi skupina, ki mi Ljudje o teh pojavih molčijo, ker mo tega išče svoje interese," je Pe pridejo tako ceneje do mesa, poleg ^Gjmiš/sca tan povedal predsedniku CK ZKS. tega pa črne vaške zakole tudi poti- hem odobravajo. Nesporno je epide Krompir kot šolski primer Odrešibie formule na tem podro mija črnih zakolov izbruhnila zaradi ponedeljkov čju najbrž ni, je pa, kakor je dejal prenizkih odkupnih cen, dragega dogovorov. Pričakovali smo, Ostane vprašanje, kaj na feli 44] ^^^'^Bstu so rejci pripe- tovariš Popit, nujno doseči, ^ bodo pridelovanja in tudi pomanjkanja da bodo sklenjeni in podpi rediti s kmetovalci, ki so poslej pobudniki idej za najrazlič ^ednov starih 6 do 12 krme. sani dogovori prinesli red na sklenili spomladi pogodbe, 28.'sin petmesečnih France Popit; Pobudniki naj nejše odnose sami proizvajalci. Kaj Mhiii prodali 396 praŠ- trgu, dočakali pa smo večjo zdaj pa pustili zadrugo in to bodo proizvajalci pak ti odnosi ne smejo temeljiti na >iev £ ^.veljali 340 do 460 di- načelu ,,Daj-dam", marveč na do Kazen ne zaleže zmedo, kot je vladala na varno na cedilu, kar se tako J?" do 7^^ pa so prodajali po hodkovnem odnosu kot novi kvali trgu takrat, ko o samouprav in tako utegne kaj kmalu Kljub slabemu Med obiskom v Labodu je predsed Od novega zakona, s katerim je nik slovenskih komunistov France tetni kategoriji medsebojnih odno nem dogovarjanju še slišali grdo maščevati. Kolinska la ! Precpi i! "a sejmu zelo določeno urejanje cestnega prome Popit prejšnji petek menil, da ima sov. ta, smo si veliko obetali zaradi tega, nismo. Krivo seveda ni sa hko zaradi slabih izkušenj So se mlajšim praši tekstilna industrija v naši republiki 1. Z. ker je precej strožji tako glede za moupravno dogovarjanje kot naredi križ na predelavo či ^^"enile sejma nekoli- velike „zasluge" za tolikšen primanj porne kazni, kot glede denarnili. Po tako, temveč izigravanje te nekaj mesecih žal lahko ugotavlja krompirja in se usmeri v pro kljaj. Poudaril je, da je to zaskrbljivo ga dogovarjanja! izvodnjo drugih prehramb- predvsem zato, ker ugotovitve kaže mo, da se vinjeni vozniki, katerim so ^ P a tedenskem praši- bila strožja določila v prvi vrsti na Da bi jasneje videli, kaj se jo, da tekstilna industrija na doseda nih izdelkov. V KZ Trebnje ' i Obirali m so kupci la- menjena, nič ne boje. je zgodilo, in da bi tudi imeli nji poti nima kdove kako obetavne so ostri in izključujejo kme li ^^rih h!? • praSči: 438 je Podatki iz novomeške občine „šob" za vnaprej, odmotaj •' ^vih sn " ppsece, 35 pa sta- perspektive, zlasti pa je ni mogoče zgovorno pričajo o tem, saj je bilo te iz zadruge. 24 od skupno žive Prodali 326; ki- šteti med prodorne dejavnosti. ,,Po lani vse leto pri sodnikih za prekrške mo ta klopčič od vsega za 1100 zadružnikov je bilo do Nad^^f 22 do 23 trebno bo razmisliti, kako se prebiti kaznovanih 109 vinjenih voznikov, četka: sredine prejšnjega tedna že ^ 24 in . mesece starih so naprej, toda o tem se bodo morali letos pa so jih samo v zadnjih treh Dolenjske zadruge so spo izključenih. Posledice izklju J, ^'^Žive teže ^ dinarjev kilo- pogovoriti sami tekstilci, ki zaposlu mesecih imeli 128. Vinjenost med mladi podpisale samouprav čitve so hude: kmet izgubi jejo okoli 50.000 ljudi, in nihče šoferji očitno naiašča podobno kot 1 bi _ v Novem mestu, to ugotavljajo še ni sporazum, po katerem naj zadružne pravice, nima več drug." ^ PtPc?^®"»bra naslednji sejem drugod po Dolenjskem in v Posavju. bi dobavile mirenski tovarni France Popit je nadalje menil, da pravice do premij, vse kredi Reja za pod nož? Do z^j so alkoholiziranim vozni za predelavo krompirja Ko- tekstilna industrija ne bo mogla ve te mora vrniti z 12-odstot kom odvzemali vozniška dovoljenja linski 9.600 ton krompirja po minimalni zagroženi kazni - za nimi obrestmi (slednje naj tri mesece, če so ga prvič dobili, vse po dogovorjeni ceni, ki pa se , brž ne bo uresničljivo). Klavna epidemija pa kaže, da bo potrebno posegati po prilagaja tudi cenam na trgu. Podobno kot s krompir ostrejših določilih, ki jih zakon tudi Kmetijski zadrugi Trebnje in jem je še z nakupovanjem kmetijski nasveti Napoved strokovnjakov je zelo dopušča. Denarnih kazni se namreč Stična sta razen tega podpi optimistična: dnevno porabo mea nihče več ne boji. Čeprav mora kdo grozdja in nekaterih drugih na prebivalca naj bi v naši državi že odšteti za kazen ves mesečni osebni sali še republiški sporazum pridelkov. Odkupovanje na kmalu občutno ali pa cclo nekajkrat dohodek, se zgodi, da zavoljo tega in sta ga dolžni spoštovati. črno cvete, kmetijska trgovi povečali, od sedanjega 11 -deka- samo zamahne z roko, češ: bom že Ko je prišla jesen in ko se je na teče mimo zadrug, „da se gramskera „obroka" na 20, 30 ali prebolel. razvedelo, da je v Jugoslaviji celo vec. Te številke v napovedi Veliko bolj pa so zaloteni vinjeni nam še sanja ne", kot pravi stelje in kidanja strokovnjakov ni, zato jo lahko le in Sloveniji pridelek precej vozniki prizadeti z odvzemom voz direktor novomeške zadru L % v u * * (približno) predvidimo. Nedvoumna niškega dovoljenja, ker jim to nema slabši od običajnega, je vse ge, po raznih kanalih uhaja W^e> krml6^' pomisli na težaško kidanje gnoja, nasti- pa je trditev, da smemo na mizi Ju lokrat onemogoča vožnjo v službo, zajel vrtinec delno umetno kmetijsko blago, za katero on^f' ^ F^tek in svetek. Toda sodobni hlevi imajo goslovana pričakovati več mesa, ker fffevoz otrok v vrtec itd. Ravno za se proizvodnja v živinoreji povečuje. napihnjene psihoze, da so zadruge sklepale pogod lafc Za rejo ^ Vse 1113nJ' ne^aterih celo nimajo več. Hlevi, ure- to, ker vedo, kje lahko vinjene voz Pri tem poznavalci svoje trditve opi nike najbolj prizadenejo, je pričako krompirja ni in da ni pretira » ?lvine brez stelje, kidanja več ne poznajo. Nekateri be, dajale posojila, vzdrže rajo na sadove tako imenovanega ze vati, da poslej odvzem vozniškega na nobena cena več. Na vale pospeševalno službo. lenca plana. dovoljenja ne bo veljal več samo za kmete so drli prekupčevalci, i ve res doh Z nast*Uanj^rn» je nujno ali ni? Če je obilno, se Čeprav ni razloga, da bi strokov trimesečno dobo. Nič čudnega, če med za avtoprevozniki, vse. kar je družnimi delavci vlada črno- V to oktobra 1975 DOLENJSKI LIST 3 Prednost Za biološka vlaganja poskrbljeno (nadaljevanje s 1. strani) Skupščina SIS za gozdarstvo Novo mesto je soglasna za varstvo in gojenje gozdov utrdili njihov položaj, saj so nekate re panoge precej v škripcih. Dodal 15. oktobra so v skupščini SIS za gozdarstvo Novo mesto delega delom in obnovi z nesrečo prizade je, da bi morali iskati rešitve v ve ti ob sprejetju nekaterih sklepov obravnavali tudi pravilnik o nači tega kmečkega gospodarstva). Skup čjem in hitrejšem povezovanju dela na vsota prispevka mora biti tolik in sredstev, pri Čemer pa ne sme biti nu obračunavanja, zbiranja in vodenja prispevkov za biološka vlaga šna, da zagotovi izvedbo del na po glavni smoter fizična spojitev delov nja v gozdove, merila za uporabo teh prispevkov glede na potrebe dročju varstva in gojenja gozdov, nih organizacij, marveč tako imeno po vlaganjih in samoupravni sporazum o merilih za uporabo dela gozdnega drevesničarstva in druge Stane Dolanc: vani dohodkovni odnos. Menil je, da dohodka, ki je rezultat preseganja poprečnih naravnih in proizvod ga-_ smo do zdaj še vse premalo naredili Ze 22. maja je zbor delegatov za to, da bi se lesnopredelovalna nih pogojev v TOZD Gozdnega gospodarstva. TOZD Gozdnega gospodarstva in industrija povezala z gozdarstvom in Po zakonu o gozdovih in odloku no prispevka, ki se obračuna od po- kmetov iz obratov za kooperacijo ••• trgovino, da je v tekstilni industriji o merihh za najnižji prispevek za sckanega ali kako drugače podrtega sprejel program, da se v družbenih ...ker se ne dela dovolj, ker med tkaninarji in finalisti še vse pre biološka vlaganja morajo gozdnogo- lesa (izvzeta so drva in tehnični les gozdovih obračuna prispevek za več razpok in podobno. Poudaril je, spodarske organizacije določiti viši- zasebnili gozdov, namenjen javnim biološka vlaganja v višini 23 odst. od Vrsta naših problemov je nastala in nastaja — to je treba da bi se morale gospodarske dejav prodajne cene tehničnega lesa (v za odkrito povedati — zaradi tega, ker se, gledano širše, ne dela nosti mnogo bolj nasloniti na doma sebnih gozdovih 14 odst.) in 5 odst. dovolj, ker je še vedno veliko neodgovornega ravnanja, ne če surovine. od prodajne cene dr\' (enako v za discipline in podobno. Kajpak tega ni moč posploševati, ven Ob odhodu je tovariš Popit izrazil sebnih gozdovih). Največ od zbrane Trije predlogi treh občin dar so razmere kljub temu takšne, da morajo tam, kjer se to precejšnje zadovoljstvo nad tem, kar ga prispevka (v družbenem sektorju je slišal in videl med tokratnim 11.656.891 din in 5.977.115 din v dogaja, izzvati odločno akcijo zveze komunistov, delavskega obiskom v novomeški občini. Menil Za uvrstitev med manj razvite ne bi smelo biti odločilno zasebnem) bo šlo za varstvo in goji razreda, da se stanje čimprej spremeni. Na pojave lenobe, je, da je v resnici čutiti zavzetost, s tev gozdov, ostalo pa za urejanje nediscipline in izmikanja delu, malomarnosti in podobnega katero v tej občini rešujejo ustavne, le ime območja, ampak dejanska nerazvitost gozdov in odkazovanje. Glede na to, partijske, gospodarske in druge nalo- da bo letos iz družbenih gozdov pro obnašanja, je treba javno pokazati in jih kritizirati. Takšno nerazvitimi območji sosednje tkvat- danih 72.580 m3 tehničn^ lesa (iz vedenje predstavlja v razmerju do drugih udeležencev pri de ge Na ponedeljkovi seji občin " I. Z. ske. Prav Gorski kotar na Hrvaškem zasebnih gozdov 39.43(}m3) in ske skupščine Ribnica so dele lu, ki vestno opravljajo delovne obveznosti, po svojem bistvu je namreč eno najmanj razvitih ob 36.344 m3 drv (iz zasebnih gozdov in posledicah odvzemanje dohodka tistim, ki ga ustvarjajo- gati potrdili predloge in pri močij te republike. Hrvatska načrtu 11.570 m3), je skupščina soglasno To se nanaša le na delovrte skupnosti, ta pojav ni prisoten le pombe na osnutek zakona o je tudi velika vlaganja v Gorskem potrdila omenjeni zbor delegatov. manj razvitih območjih, ki so kotarju in pomoč tem krajem, med Omeniti velja tudi, da morajo v tovarni, ampak tudi v naši administraciji, od občinske do Partizanski Rog tem ko se na slovenski strani ljudje TOZD Gozdnega gospodarstva pose jih izdelali skupaj izvršni sveti zvezne, pa tudi v organizacijah Zveze komunistov, v raznih zaradi slabih pogojev za življenje hi bej obračunavati tisti del dohodka strokovnih službah, komunalnih in storitvenih dejavnostih občin Ribnica, Kočevje in tro izseljujejo. od gozdov v družbeni lastnini, ki na v domra ositrbi Cerknica. Te predloge so že po Pozabljena pa ne bi smela biti še staja zaradi različnih naravnih in itd. Zaposleni v družbenih in državnih službah prav tako na sredovali republiški skupščini. udeležba teh mjev v NOB. Znano proizvodnih pogojev in stanja go veliko izostajajo z dela, zamujajo, nerazumno porabljajo de je nanueč, da je bilo prav nerazvito zdov. Na to vplivajo različni dejavni V nedeljo v Dolenjsl - da je med odraslimi moškimi Odpori proti smiselnemu zdravlje veka popelje v prijeten svet pozabe, bolj neprijeten. Kadar e ! najmanj 15 % alkoholikov in da na nju alkoholikov in preprečevanju sprostitve in lažne sreče, brezskrbno nobeno rabo, pa še nepr>J . ji slednjih 15 % pije toliko, da že una- alkoholizma so tudi drugod, o njih segajo po alkoholnih pijačah. Ko pa vrhu, ko pa se strezni <\ jo probleme zaradi pretiranega uži bomo obširneje spregovorili kdaj zaradi pogostega in čezmernega (kaj tisti stopnji razvoja al*o vanja alkohola, vendar se jih običaj drugič. Ves čas na^a razpravljanja je čezmerno in pogosto, je težko re visnosti, ko še lahko kak** ^ j Alkoholizem o alkoholizmu pa moramo upošte či) uživanja alkoholnih pijač posta den ali celo mesec vzdrži ^ . no še ne „upamo" opredeliti kot abstin t alkoholike. Človek, ki je odvisen od vati njihovo trajno , prisotnost in nejo od alkohola odvisni, si sami ne hola), pa ga mučijo !0iU '), alkohola, pa misli povsem drugače trdoživost. morejo več pomagati v tem smislu, žave (nekaj mu manjka, P^l 11 kot nealkoholik. Vztrajno si mora 4. Kljub temu da traja protialko- da bi trajno vzdržali brez alkohola. praznega, trese se, slabo D čen je itd.) in obvladujejo S ^ holni boj že blizu sto let, naraščata prizadevati, da bi pred okoljem Vsak alkoholik je bil najprej proizvodnja in poraba alkoholnih ki krivde in tesnobe opravičil svoj poseben odnos do „zmeren" pivec. Alkohol ga zasu- Pik; dr, JANEZ RVCAU.J pijač in s tem tudi število alkoho nja o klavrni zavoženosti alkohola, predvsem pa svoje asocial žnjuje postopoma, saj se alkoholna i likov. no alkoholično obnašanje do druži bolezen praviloma razvija polagoma 5. Alkoholizem povzroča veli ne in ostalega okolja; in traja deset, petnajst do dvajset, pa Temeljna značilnost - do pred kratkim alkoholikov še kansko gmotno škodo, uničuje dru je stopnjevanje alkoholi V tej seriji prispevkov bi se naj Vmes bi se ustavili še na naših tudi več let. V skladu z naraščanjem ni bilo možno uspešno zdraviti, kar žine, za trajno prizadene otroke. in pojemanje življenjski' j,0K prej dotaknili nekaterih splošnih zmotah in predsodkih v zvezi z alko alkoholne zasvojenosti se pojavljajo je ponazarjal pregovor: „Pijanec se 6. Človek, ki postane odvisen od ki se v končni fazi a problemov alkoholizma, nato bi pri holizmom; če pa bo prostor dopu in stopnjujejo tudi posledice alkoho alkohola, je čedalje manj človek, saj b tl ščal, bi na koncu prikazaH prednosti spreobrne, ko se v jamo zvrne." Za lizma v družini in na delovnem me zreducirajo na željo: ' -tU»c^(rf kazali poglavitne značilnosti alko ga posledice njegovega alkoholi- Tako pride alkoholik v s dispanzerskega skupinskega zdravlje to ljudje običajno še ne verjamejo, stu, pokažejo pa se tudi raznovrstne holne bolezni ter bistvo zdravljenja m s< 1 da je alkoholika sploh možno zdra čnega obnašanja postopoma izrinejo je njegova zadnja ' [ ;cii3 alkoholika in njegove družine. V nja. zdravstvene okvare. viti; na rob družbe. Potem ko uniči dru prva misel jutra name l kasnejših prispevkih pa bi pred bral - uživanje alkohola je pri nas žino, tudi osebnostno in socialno Alkoholik je bolnik, ki je od alko holu. c^jj ce razgrnili predvsem tista vprašanja, zelo razširjeno, saj so abstinenti izre propade, če ga poprej na njegovo hola odvisen v tolikšni meri, da se te ki tarejo sleherno družino alkoholi NEKATERI SPLOSNI V skladu z naraščarUj, jjfc dno redki. Vsak uspeh in neuspeh, „srečo" in v „zadovoljstvo" svojcev zasužnjenosti ne more rešiti brez kov, npr.: - kako pripraviti alkoho VIDIKI ALKOHOLIZMA nosti in pojemanjem u , vesel in žatosten dogodek moramo ne pobere smrt. Alkoholna bolezen ustrezne pomoči. Je pa res svoje a v lika na zdravljenje, skih interesov postaja eSiji ' j zaliti: pije se ob rojstvu in smrti, tre torej alkoholika postopoma povsem vrsten bolnik, ki zlepa sebi, kaj šele - kako je s prisilnim zdravljenjem 1. Alkoholizem imajo za tretjo dalje bolj sebičen, ne»» ^ znih praznovanj pa sploh ne pozna razvrednoti, njegove družinske člane drugim, ne prizna, da je alkoholik, alkoholikov, glavno bolezen človeštva (za bolez vršen, žaljiv, prepiraj žnjv fj mo. Alkohol je dober za moč in kot pa spravi na rob obupa. Ne gre in zato vidi sovražnika v vsakem, ki - zakaj poskušajo nekateri ljudje nimi srca in ožilja ter zločestimi no nemarjen, parazitsKi, £Vj zdravilo, prav pride v zimi in vroči namreč pozabiti, da so vsi alkoho bi mu rad odvzel alkohol in ga po zdravljenega alkoholika spet zvabiti votvorbami), če pa upoštevamo, da zumljivo je, da se tak vs ^ ni, skratka: razlogov za njegovo uži liki dejansko zapisani propadu. slal na zdravljenje. Nič čudn^a, saj nazaj med pivce, z vsakim alkoholikom propadajo po vsi ogibajo, tako dorn3 1 vanje je vedno dovolj. Dokončno se reši in rehabilitira sa alkoholik ne zmore niti običajnih a - bolezenska ljubosumnost alko vprečno trije družinski člani in je in da postopoma pr>J • 9 in J 3. Kadar govorimo in pišemo o mo določen odstotek tistih, ki so se težav, ki spremljajo življenje, pre holikov, prizadetih še toliko drugih ljudi, po kompletnega osebnostn« j{ h alkoholizmu, se srečujemo s prikri podvrgli vsestranskemu zdravljenju broditi brez alkohob in si tudi ne - zakaj slovenska žena deset in tem je nedvomno med boleznimi.na benega propada, ko JL jje* j timi in odkritimi, zavestnimi in pod in dolgotrajni rehabilitaciji v klubu zna več predstavljati življenja v traj več let prenaša pijančevanje in stra prvem mestu. ž ino, izgubil službo ^ zavestnimi odpori, nasprotovanji zdravljenih alkoholikov. no treznem stanju. Nejasno se zave hovanje svojega alkoholnega moža. 2. O alkoholu in alkoholizmu in zasilnih bivališčih vseh tistih, ki imajo večje ali manjše da, kakšno neizmerno gorje povzro Serijo člankov pa bi zaključili z imamo veliko predsodkov in zmot no smrt. rt0s<^ nih stališč, ki so posledica različnih probleme zaradi uživanja alkohola, ča svoji družini, muči ga spoznanje, fore oset»n jj»'. naslednjimi nadaljevanji: e Do te skrajne fa* fiep,y izgovorov, bži, pretvez, izmikanj in celo „zmerni" pivci se kaj hitro po ALKOHOLIZEMJE da izgublja prijatelje, da je prizadet - posebnosti alkoholizma pri r a izsiljevanj alkoholikov v minulih sto čutijo ogrožene, ker mislijo, da se njegov družbeni ugled, skratka, da in družbenega P °P ,„iki Jfl ženskah BOLEZEN ,n) letjih. Izvor in trdovratnost teh ljudje, ki se ukvarjamo z zdravlje ga življenje oziroma pijača peliata sleherni alkoholni (po^t'l - družinski alkoholizem v njem alkoholikov, zavzemamo za na rob družbe. Alkoholik je v pija- prej večino pobere s Jivo ' - alkoholizem med mladino predsodkov in zmot bomo zlahka Ker ljudje premalo vedo o nastan popolno vzdržnost od alkoholnih • nem in treznem stanju težaven člo življenjska doba alko J - kako je s preprečevanjem alko dojeli, če upoštevamo naslednje ku alkoholne odvisnosti, ker je alko pijač. hol povsod na razpobgo in ker člo vek. Včasih je težko reči, kdaj je 52 let). ^ holizma. okoliščine; St. 43 (13701 - 23. o 4 DOLENJSKI LIST To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali samil Pravilen odnos BELT je ena največjih gospo Sam tečaj še ne naredi dirkača darskih organizacij v črnomalj ski občini. To se vidi tudi ob Franci Jerančič-Jefra o svoji dirkaški karieri izplačilu osebnih dohodkov, pri čemer opravi veliko delo tudi Bpdružnica Ljubljanske banke v Pred kratkim se je z dirk po Evro biral na pravih dirkah po evropskih Za nastope v tujini mora imeti dirkališčih. Ko sem v Dolenjskem li vsak dirkač mednarodno licenco Črnomlju. Uslužbenci banke so pi vrnil edini Jugoslovan, ki nastopa v dirkah formule 2, Franci Jeran stu prebral, da poleg mene iz Slove (FIA), poleg tega pa še dovoljenje v zelo ustrežljivi, posamezen de- čič-Jefra. Povedal je, zakaj n> na nije tudi Papež nastopa na dirkah v AMZJ (startno dovoljenje ali viza j?vec ne potrebuje za prevzem stopil na dirki formule 1 za veliko tujini, sem bil nemalo začuden, kajti ACN). Brez tega ne more nihče star narja niti pet minut. Ob tako nagrado Avstrije v Zeltwegu, kot je letos ni bilo še noben^a tekmova tati. Kot mi je znano, Todi ftpež iz napovedoval in kot smo zapisali tudi nj v formuli Ford, sploh pa ne na Boštanja nima mednarodne licence, vestnem poslovanju so delavci v našem listu. dirkališču Paul Richard. 31. avgusta dirkalna šola Jim Russel jih pa tudi ne nialokrat celo presenečeni, „Racing team Surtees, za katere tudi ni bilo formule Ford v Silver- ne izdaja. Sola prireja samo dirke izrekajo pohvalo organizaciji ga nastopam, je zašel v finančne te stonu, pač pa dirka formule 2 in med tečajniki, ki pa jih morajo le-ti ela žave; kljub temu mi je John Surtees formule Atlantic. še posebej plačati. Zato si res ne Ljubljanske banke, kjer Karlovce upokojence so kočevski vrstniki lepo sprejeli. Vsakemu majo vedno pravilen odnos do obljubil, da bom v Zeltwegu vozil znam razlagati, kako je Papež mogel so pripeli rdeč nagelj, nato pa jim razkazaii tuiii mesto. (Foto: rezervni bolid pilota F 1 VVatsona. nastopati brez dovoljenj in licenc." rnoupravljalca. Če bi podob- Prime) Vendar bi moral sam kriti stroške za Sezona dirk formule 2 za letos se 0 poslovali tudi drugod, po- gume, popravilo motorja, za gorivo, HVALA ZA končuje. Decembra bo Jefra opravil ern bi lahko rekli, da se v ekipo in položiti kavcijo, če bi avto TOPELSPREJEM testne vožnje in začel trenirati z no vim bolidom Surtees formula 2, s e ans na dirki težje poškodoval. Našel sem mt .^ j ^° izpolnjujejo Matere in vdove padlih borcev katerim bo tekmoval v prihodnji se avila sicer tovarno, ki je bila pripravljena , v, in samoupravna načela Lepe vezi bratstva prevzeti vse te stroške, ker pa tovar ^NOV iz občine Novo mesto se zoni. 0rist neposrednih proizvajal- na ni pravočasno nakazala denarja, z prisrčno zahvaljujemo za topel SLAVKO MALI mojim nastopom ni bilo nič," je po sprejem, ki so nam ga 18. olrto- PAŠKO BILIČ 2al pa na njih tudi senca nerazumevanja vedal Jefra. bra pripravile občinska skupšči NA 7. SREČANJU Na vprašanje, kako mlad fant la na Novo mesto, občinska konfe hko postane dirkač, je odgovoril ta renca SZDL Novo mesto in PIONIRJEV 4. oktobra so kočevski upokojen Tako,-kot so goste šahiste in keg- kole: „Tako imenovanih dirkalnih učenci osnovnih šol iz Novega DOPISNIKOV V mesta ob priliki praznovanja ob AVTO 2A ŠOLARJE ci pričakali pred svojim domom Ijače upokojenci iz Kočevja pozdra šol je w svetu precej; najbolj znana TR2ICU hrvatske iipoKojence, znance iz vili in obdarili s knjigami o Kočevju, je Jim Russel Racing Drivers School. činskega praznila občine Novo mesto, mednarodnega leta žena Karlovca in Ozlja. Sprejem je bil lep, sta izmenjala na odru Seškovega Vsako leto samo v Angliji konča šo 18. in 19. oktobra je bilo v Trži in 30. obletnice osvoboditve. ^olga pot, strah in bojazen prisostvovala pa sta mu tudi zastop doma pozdravne besede predsednik lanje okoli 3000 ljudi. Vendar po ta ču 7. srečanje pioninev dopisnikov. posebej se zahvaljujemo nik KS ^ Rudnik-Salka vas Nace društva iz Kočevja Rudi Mohar in kem enotedenskem tečaju še nihče Se Zbralo se nas je 135 dopisnikov iz iz vaje za 14 učencev članom ZSMS iz občine Novo Kamšek in predstavnik 00 ZZB predsednik društva iz Karlovca ni postal dirkač. Pa še to: ti tečaji vse Slovenije. Z Vladko Merzel iz ni ' je na predlog svoji izobrazbi ustreznega prostega tudi izredno lepo in urejeno mesto. lahko prišel do te pijače; od začetka 2 0 113 od smo popolnoma odrekli, čeprav so opravljah svoje dek), kot nekateri hi J boru h )^ l°^»tev prepu- delovnega mesta? Od tam smo se odpravili v Drvar. Tu do polnoči smo prodali 750 stekle 1,1 VCev a tem bile vse organizacije posebej obve tijo obrekovati in kritizirati, potem : bi^ turf-• ' zboru smo si ogledah Titovo votlino in nic piva. Popoldne smo nahranili tu Jaz v BOGOMIRA SKOBERNE ščene in povabljene. se že zdavnaj ne bi več imenovah > odja DE trgovina muzej, kjer so nam razložili in na di celo četo brežiških brigadirjev in JSedla naj t0 Cesta 4. julija 133 gasilci. dn'. ,' delovno mesto maketi pokazah potek desanta na ob tem prodah še 200 klobas. Kot 8a kandidatka, in to Krško VEKOSLAV FIG AR Drvar. Se posebej smo bili ponosni. GASILSKO DRUSTVO na vsaki taki prireditvi, tudi na tej ni KAPELE llllllilllllllll nekdo občuteno recitiral, me je pri nemški SS oficir, do zob oborožen, mrtvih pikjtov Amerikancev so pri srcu tako zaskelelo, da bi mi skoraj me ustavil in nahrulil: peljali v Vojno vas. Sedem duhovni izvabilo solze. Spomnil sem se tiste ,4n kaj iščete vi tod okoli? " kov se nas je zbralo na veličastnem ga krvav^a dogodka iz časa okupa „Te nedolžne žrtve, ki ste jih pogrebu. Tone jim je skopal Mob, ^•"obarju koplje grob grobar.. cije in pokojnega partizanskega gro pobili, moramo vendar pokopati. skupen grob. Skupni so bili v boju, barja Toneta Panjana iz Vojne vasi. Vsak ima vendar pravico do dostoj skupaj so v jami, daleč od svoje do Oktobra 1943 je bila v Črnomlju nega pogreba!" movine onkraj velikega morja. nemška hajka: ranjena rajhovska „Kaj," se je surovo zadri. „Nič Po končanem pogrebu sva s To Antonu Panjanu, partizanskemu grobarju, v spomin zver se je pomikala iz Grčije prek pokopavati teh banditskih psov! V netom sedela na klopci pred njegovo Balkana, Bosne in Hrvaške, prek vodo z njimi, tu čez most dol! Nič hišo. Nad nama so visoko visoko Kolpe, skozi Črnomelj proti severu. blagoslova, nič križa. Namesto vaše- grmele leteče trdnjave. Kakor sre Skozi mesto so se valili težki tanki, ^ žegna, prečastiti, naj jih pes .. . brne golobice so se svetili bombniki krv ^ Driniil ,to^no 22. oktobra, simbol nekdanje belokranjske rev ,,Kaj pa z okupatorji, z vojaki, ki Drugega niso vredni!" v poznopopokianskem soncu. lja v avtomobili, polni orožja in vojakov. Sa7 spremstvu že po- ščine, po zaraščenih obrovih, tedaj so padli v boju s partizani? Kako pa Tedaj mi je zavrela kri, stisnilo „Spet peljejo Nemcem jekleno el er,Jana Na desni in levi za ščitnica, vojaki na S J^mor .Učaka v Crno- je zazvonilo v slovo našemu parti z njimi? " „Prav tako kakor z motorjih s strojnicami, do zob obo me je v mož^nih in sem ga tudi jaz večer^. Včeraj so jim v isti smeri Li^Keoa u tedaj dodeljen zanskemu grobarju Tonetu Panjanu. našimi! Vsakemu privoščimo grob roženi. Nekdo izmed naah je na nahrulil: „Saj so vendar ljudje! Vse peljali morda prav isti kosilo," je S^nigf J^Pkna. Prvi pozdrav na Odšel je mož „na tisto tiho domo in počitek v naši svobodni slovenski semiški vpadnici v Črnomelj po poznam osebno. Bili so poštenjaki!" pripomnil Tone, ko sem vstal in se ^ fosso" _ je bil - „cappela- vanje, kjer mnogi spe nevzdramno zemlji. Tone!" nerodnosti zaklical: „Naši tanki gre Oficir je potegnil pištolo in mi jo poslavljal. * e je rtu , 1 kaplan. Ta naslov anje" in težko mi je pri srcu, tu na Mnogi so bili za časa NOB tudi do!" Mladi fantje so se obešah na nastavil na prsi tik pod kolarjem: Grabili smo otavo na Gričku za Pada 0kUpat0rjih d justificirani. Tudi tem kakor našim „Se eno besedo zinite in vas takoj mestom. Po bUžnjici je prišel Tone K Italije F943 ° SJrenjskem, pod zeleno Jelovico, tanke in pozdravljali s partizansko ko se ga zopet in zopet spominjam. borcem je grobar skopal grob, seve kapo na glavi. Nemški vojaki pa so ustrelim kot psa! Vi partizanski in mi povedal: „Spet so mi en(^ Wv ^cloU Pohodu med to ljubez- Dolga leta je bil grobar. Na osvo da brez honorarja. Tedaj ni bilo časa jih streljali s pištolami. Mimogrede far!" pripeljali. Ubili so ga nekje pod a ko misliti, kdo poravna pogrebne stro Zravnal sem se, ponosen, kakor Mirno goro. Lep, močan fant. ' Sh Porv ^ 'Judstvo me je bojenem ozemlju, na mestnem ^ bilo 13 mladih žrtev. Sredi ceste P^lifee Jno na niestno pokopališču je poleg domačih me ške, kdo mašuje za pokoj njihovih in ob cesti so ležali pobiti. Nihče se da je ves svet moj, in mu zabrusil: Morda bi ga vi poznali. Stopite z ptph l. ' ščanov pokopaval tudi padle ali duš. Edina naša skrb je bila pomaga tedaj ni upal iz hiše. Vse je bilo pre- ,,Sem katolik duhovnik. Za menoj. V mrliški vežici je." nivrw na bi pobite partizane. ti, kjer se le da in je mogoče^ stra^no. moje dobro delo, pokopavati mrtve, Odbžil sem »rablje in tiho sva šla ! ^tihi^^avii pci me Je 'jubez- „Kar našemu partizanskemu gro Smminjam se dogodka iz leta Sam sem moral pobirati mrtve, me lahko takoj počite! za omejki. Odtinil mi je vrata v n m i ^» ,*1 mi io u! ^ i nasmehnil. barju jih peljite v Vojno vas in bo že 194J: bila je hajka med vinogradi v mobilizirati kmete, da so jih naložili Možje umaknil pištolo. mrliško vežico in pokazal nanj: „Vi ' Po !i0ko in ^epko žuljavo kmeč- našel prostor zanje. Pridemo in jih Dob lički gori in na Mavrlenu. Tri so na vozove in peljali v Vojno vas v Nihče drug se ni upal drugi dan ga boste gotovo poznali!" t doiJ)niaČe^Veda': »Anton Panjan, e pokopljemo z vsemi častmi, pa če je tedaj ujeli in privlekli v črnomaljske mrliško vežo. Stopil sem bliže, prijel fanta za , ^ leta '°Petovfone\ sem Že na pokopališč, da bi pokopali naše okupatorju prav ali ne!" In Tone zapore. Po hitrem postopku jih je roko, ga pogledal v obraz in komaj t,fi r tuka „Tone, nič ne pomaga! Hočeš žrtve. Sam Opetov Tone mi je stre- F u! ožji^r°^ J Sori pri Opetov je vse uredil. Za vsakega vojaško sodišče obsodilo na smrt in nočeš, zavihaj rokave! Pusti delo na gel, ko sem jih sprevajal iz mrtvašni slišno iuoltal: „Seveda ga poznam. i in SelJ V°JUlski- našel krsto, skopal jamo. Včasih za so bili ustreljeni v Opetovi dragi, za njivi in kopiji jame za te žrtve ne ce h grobovom. Iz Črnomlja pa so se To je Dobličanov iz Ix)kev! Pred a 1 k dnevi sem se z njim še pogovarjal v } beiot krai^" , "jemu na klopco več skupaj, če je bilo potrebno. Jih cesto, ki pelje v Vojno vas. dolžne! To so naši ljudje. Moramo na vsakem pednju režale strojnice J toiJ^anjsu ^.la- Mož je bil prava zapisal v pokopališko knjigo. In „In kaj naj z njimi? " jih dostojno pokopati. Sveta dolž proti Vojni vasi in od časa do časa Rodinah v Ko^novi zidanici Imel d čin prišli smo ob vsaki uri in jim izkazali „Tone, grobar si. Vzemi voz in nost je, da jim poskrbimo za dosto sem mašo pri av. Jakobu in sem se "«va S£ ?- *»»*» * ^ z velikega mosta prifrčala nad na \ poslednjo čast. Včasih nismo vedeli, vola in jih odpelji na pokopališče in jen pogreb In da obvestimo njihove jinima glavama mina in se s smrto mak) oglasil na kozarec vina!" koga devljemo v zemljo, pa smo za jih deni v mrliško vezico. Jutri pri svojce!" nosnim žvižgom zarila v pašince Solza mi je ušla po licu. Njemu 4 ? „BOLJŠEVIK" IZŠEL NIKO SiLIH: „Stavka v Polhovi BUJNO CVETJE PRI GOSPODIČNI tovarni je predstavljala že javno poli „BELE KRIZANTEME tično akcijo. Voditelji stavke so bili Iz novomeškega ilegalnega partij- večinoma poslani v Mitrovico. Rudo FRANCA HOČEVAR: „Za delav sk(^a krožka, ki se je zbiral okrog Zupane je nekaj zatem - partijsko Zborovanje dolenjskih društev kmečkih fantov in deklet v Novem mestu septembra 1939. sko gibanje in marksizem sem se za Vinka Prežlja, je izšel tudi Jože Svej- življenje v Novem mestu je bilo pre DOLENJSKI LIST §t. 43 (1370) - 23. oktobi^ mm iT« IM ilyTpT2y rli!7yWl FR|Tw Bi1hitrim p 1 l*f>i IH" I in\if• iH! 11! HIM ki n! H• »11i Hi Spomini prof. inž. Jožeta Levstika-Vida na 26. februar 1943, ko so pri Dolenji Straži padli narodni heroj Jože Slak-Silvo, Maks Strmecki-Rok in Jože Povše partije v Mirnopeški dolini. Bil je sredi dela bati!" Iskreno sem se ljudem zahvalil in pozna življenje dolenjskega kmeta in da ga NESKONČNO ČAKANJE za narodnoosvobodilno stvar in za blaginjo odšel z enim od obeh delavcev. Se isti večer V nedeljo, 26. oktobra, bo ob ima rad kot delovnega človeka, ki mu je delovnih ljudi. Morda je prvič v življenju sem bil med svojimi tovariši v bunkerju treba pomagati, da bi se dvignil iz zaostalo NOCI 10. uri v Dolenji Straži spominska vzljubil dekle, pa je moral pasti. TV-stanice, kjer sva pozno v noč govorila s sti. V osnovnih vprašanjih bodoče agrarne slovesnost, na kateri bodo odkrili Videl sem Jožeta Slaka, enega najbolj tovarišem Nikom Silihom o naši nesreči. politike sva se prav zaradi njegovih realnih ...Kakih petdeset metrov sem še prodrl spomenik padlim aktivistom novo- priljubljenih partizanov na Dolenjskem, pogledov na stvar zelo dobro skladala in se v notranjost gozda in se ustavil tik za glo- ^škega okrožja Osvobodilne skromnega, borbenega, požrtvovalnega in dogovorila za izmenjavanje misli. beljo starega odkopa gline. Zleknil sem se fronte: narodnemu heroju Jožetu zrelega človeka. Njegova osebnost je posta USODA • Sredi trdne noči smo se razhajali. Gregor sredi robidovja pod majhno smreko, ki je la vzor nam vsem. V prvili vrstah najodgo MAKSA STRMECKEGA Slaku—Silvu, inštruktorju CK ZKS in Slavka sta se odpravljala še tisto noč čez imela veje skoro do tal. Zvil sem se okoli w kadroviku na okrožju Maksu smreke in pritisnil čim bolj k zamrzli zem vornejših tovarišev naše partije je pripravljal Krko, Slavka se je kar nekam težko poslo Po končani vojni mi je tovarišica Mica Strmeckemu—Roku in sekretarju lji. Italijani so divje streljali v gozd. Ročne Jože Slak poprej nerazgibane, politično vila od nas, zlasti še od mladega študenta pripovedovala o nadaljnji usodi Maksa bombe so padale čisto v bližino mene. Med zaostale množice dolenjskih kmetov za to, ^dokrožnega odbora Mirna peč Jožeta Povšeta, lepega fanta z velikimi, Strmeckega-Roka in o svoji usodi tistega streljanjem sem slišal tuljenje pobesnelih da so dale iz svoje srede vrsto čudovitih Jožetu Povšetu. Pri slovesnosti bo otožnimi očmi. Skupina, ki je ostala nesrečnega februarskega dneva. italijanskih vojakov. Čutil sem jih v nepo borcev za svobodo. Jože je bil rujsvetlejši -govoril France Popit, predsednik tostran Krke, se je podala proti Faleskini- Zasedo v Dolenji Straži je držalo tisto sredni bližini. Popolnoma sem bil prepri vzor človeka, ki je zrasel iz ljudstva. Nje CKZKS. jevi opekarni. Mladi Jože, ki je od nas vseh noč 125 italijanskih vojakov iz Straže- čan, da bodo v gostih strelcih preiskali mali gova posebna moč je bila v tem, da je kot tu najbolj poznal ljudi in pota, nas je pri- Maks je bil ranjen v spodnji del obraza Univ. prof. inž. Jožeta Levsti gozdiček in me našli. Nahajal sem se v kmečki sin dobro poznal korenine politič vedel v mrzli noči do opekarne. Oglasili tako, da je težko govoril- Njega so zgrabili ka-Vida, ki je kot sekretar okrož- nemogočem'prostoru med Krko in cesto nega klerikalizma v zavesti slovenska smo se pri domačem hlapcu, ki je bil za in odpeljaH vojaki, Mico pa oficirji. Pobrali J^®ga odbora OF po srečnem na Straža - Novo mesto, od koder bi bil vsak kmeta in se odločno boril proti njemu. upen človek in ki je preskrbel za naše akti so naše nahrbtnike. Vse skupaj so odvedli v ručju preživel ta nesrečni dan, Slišal sem glas ranjenega tovariša Roka, viste nekaj kitogramov soli. Povabil nas je v umik čez dan stoodstotno tveganje. Terena Stražo, v glavno pisarno kolonela pred ki je padel v roke podivjanim Italijanom. smo zaprosili za zapis, ki ga objav svojo skromno izbo, da se malo pogrejemo. nisem poznal. Bili so strašni trenutki čaka mostom. Ljudje so' se iz ceste umikali v Bila sva sošolca iz gimnazije in stara prija ljamo. Zagotavljal nam je, da lahko mirne duše nja. Kot na filmskem traku so se mi v zave telja. Poznal sem njegovo aktivno politično malo zadremljemo in nato rano zjutraj kre sti odvijale slike iz mojega življenja: drobna delo v partiji že v srednji šoli, sedem let nemo proti Dolenji Straži ter naprej v gozd. doživetja iz rane mladosti; videl sem ženo, 6 prestajanja robije v Sremski Mitrovici, nje Dodal je, da Italijanov iz Straže ni videl že in dve hčerkici, ki sem jih zapustil same v nel?am r govo organizacijsko delo v Ljubljani in v je bliz P *zanesljiva zima 1942/43 se dva meseca. Res smo legli po klopeh, mizi Ljubljani, očeta in mamo ter njihovo za v a u es Zasavju v letih do zlomi stare Jogoslavije. ijali ^ j - ^ zimski čas smo raz- in stolih in naprosili hlapca, naj nas pokliče skrbljenost ob našem slovesu in še tisoč vahn delavci na Dolenjskem ži- Bil je eden najaktivnejših tovarišev v ob petih ?jutraj. Bili smo močno utrujeni in drugih dogodkov. cev ^ P0^t'čno delo po vaseh od Gorjan- kmečko-delavskem gibanju in v „Zvezi de takoj smo zaspali. Morda smo spali kake Po okoliških cerkvah je zvonilo sedmo Za Šk° ^ebanj«kih hribov, od nemške meje lovnega ljudstva". Bil je široko razgledan c nom štiri ure, ko nas je že prišel hlapec budit. uro. Vstalo je krasno sončno jutro 26. lenjSk^ ^ pa do Žužemberka in Do- mož, ki je s svojim bogatim ideološkim Tiho smo vstali in zapustili gostoljubno februarja 1943. Nisem si upal pogledati nizacj- J°P^C- Utrjevali in širili smo orga- znanjem izobraževal mlade komuniste in sobo. Zunaj smo se takoj formirali v kolono bodrilf p °b°dilne fronte in naše Partije, sončnih pramenov, ki so prodirali skozi jim v številnih predavanjih in člankih utrje po eden. Na čelo kolone je stopil zopet grmovje. Nisem si drznil pomisliti, da bi jud n val in poglabljal revolucionarno borbenost. miajjp , i * pripravljali za partizane Jože, ki nas je hotel voditi do Dolenje Stra preživel ta nesrečni dan. In vendar bi tako 16 6 ante Kako prijeten mi.je bil spomin na najina sm0 rađ" ^ f - Tiskali in prenašali že k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za rad še živel. Gledal sem žuželko, ki se je 6 Vesti ter 113 skupna pota iz Runčeca v Smarjeto, čez nekater'i?^ " ** literaturo. Po njim je stopal Silvo, v sredini Mica, za njo prebujala v travi, in siničko, ki je luščila Us e Vinico v Škocjan in naprej v Zagrad, kjer skih en' P ^ vojaških akcijah partizan- pa midva z Maksom. semenko iz smrekovega storža. Zavidal sem se ie z^sti P° uspeli akciji pri Dobu, sva obiskovala v zimskih tednih mlade orga 83100 tem živim bitjem, da niso ljudje in da ni V te zavest še večala. nizacije komunistov! Naravnost veselila sva majo razuma, ki ga je človek tako strašno 1 aSU tud se teh obiskov, pa tudi ljudje so naju bili ^sebm? u^ ' sovražnik ni miroval, zlorabil. .drzni : be'°gardisti so postajali vse bolj vedno veseli. V Smarjeti, kjer sva se ob teh Jože Povše Krik in vik italijanskih vojakov se je vse je padj "evafni. Mnogo naših dobrih ljudi prilikah ustavljala pri Karlovškovih, se je bolj oddaljeval. Ko je bila ura osem, sem jih Zrtev vedno zbrala v kuhinji majhna družba, ki itiačih • h* zahrbtnih pohodov do- še čutil na cesti in v vasi. Zaradi čisto ne hiše. Le ena ženska iz Straže se je znašala Vse Z c ev 80 naju je rada poslušala. Tovariš Rok je več v i ši J . l ' ^ vodili okupatorja gotovega položaja se ves dan nisem nikamor nad partizanko Mico in ji pljuvala v obraz. v 11386 krat z občutkom recitiral Prešernove pesmi, povesti terene. Treba je bilo ganil. Zavedal sem se, da me lahko reši Mico so zashševali o Roku, nj^a zopet o ki jih je stalno nosil s seboj. Vsi ljudje so ga edino noč. Polagoma se je okoli mene v.se njej. Dvakrat sta se še videla o priliki so spoštovali kot starega borca naše partije. umirilo. Minute so tekle počasi, ure so bile očenja. Z Rokom so ravnali nečloveško. Že Kot kadrovik je izvršil v novomeškem dolge kakor večnost... pri prvem zaslišanju so ga straliovito mučili, USODNEMU DNEVU okrožju veliko delo. tako da je bil ves razbit, z visečo spodnjo NAPROTI V takih razmišljevanjih mi je potekel čas. ustnico. Bili so besni, ker niso mogli spra Še ves dopoldan sem bil prepričan, da se viti iz njega nikake izjave. Pri prvem so Lepo in u * očenju je Rok ponosno izjavil, da je ko februarja • Sk- Vreme v drugi polovici bodo Italijani vrnili in prečistili gozdiček, od koder je bilo nemogoče kamorkoli po munist in partizan in da je to vse, kar ima ^Ijfe pohV"0 lcot pripravno za Spomini na Roka Hirieljuij. ° Z Jag°dnika in Runčeca za begniti. Mešala se je v meni potrtost zaradi povedati. Komandant je dal poklicat gro stejših h'^111' ^er smo imeli nekaj najzve- Maks Strmecki - Rok je bil moj so tako težkega udarca, ki ga je okupatorju barja in mu v navzočnosti obeh naročil, naj novonjenf' smo J° mahnili štirje aktivisti šolec iz gimnazije. Bil je nemiren, razbo uspelo prizadeti vodilnemu političnemu takoj izkoplje dva groba na pokopališču. aktivu novomeškega okrožja, in bojazen, da Roka so zopet odpeljaU v posebno sobo ^°5rjeVa * okrožja: tovarišici Meta rit mladenič, kije krrmlu opozoril nase, Prek v"i Ambrožičeva, tov. Rok in na primer s predavanjem v razredu vsak čas odkrijejo in pobijejo še mene. Do na zasliševanje. Mico so odpeljali v sobo, r Z ez ce 23 prof. Koblarja. Kot študent mcdicineje opoldne ni bilo nikogar. Plaho sem začel kjer so bili na tleh razstavljeni predmeti iz ebri jn q "' Mirno pečjo, Brezove bil zaradi svoje komunistične dejavnosti a a upati, da bom morda le preživel ta nesrečni naših nahrbtnikov razen denarja. Med Krko v p ^ ® hriba ter ponoči čez 7 let zaprt v Mitro vici, kjer seje teoreti 0 ns co dan. Z vsako uro je to upanje raslo. Ko se je papirji so bili tudi podatki o partijskih kad P°d Koč ^. ' dolino. Zavetna dolina čno zelo izpopolnil. l VS m sonce že sklonilo za hribe in ko sem že rih novomeškega okrožja, ki jih je nosil s ak° Dom u ^°8° > kjer seje odigraval NARODNI HEROJ JOŽE SLAK - Kot kadrovik pri okrožnem odboru skoraj nameraval zapustiti to vražje mesto, seboj Rok in kijih na srečo niso znali brati. bo hen del naše narodnoosvobo SILVO (1902 -.1943), 1934 član FK OF seje zlasti prizadeval za poglabljanje 6 ideološkega znanja. Obiskoval je partij sem naenkrat zagledal v bližini dva moža. Ti Rokovi kadrovski papirji so Mico najbolj dilnem* ' ^ikra t že vsa v po- SKOJ, urednik „Mladega plamena". ?° n°sili v^^l^ženju. trajanje v prirodi ske skupine in imel vrsto tečajev. Na Še bolj sem se prižel k zemlji in zvil okoli skrbeli. V težki situaciji pa se je znaŠa in tUC ut e njih Je dajal poseben pomen agrarnemu smreke. Bil sem prepričan, da sta civilista začela iskati svojih 17.000 lir, ki jih ni bilo P°8um ' ^' y *j - Postajali smo živi vprašanju, tako pomembnem za Dolenj načrtn'tCr novih snovanj, pogum- belogardist ična tipa, ki soju poslali Italijani nikjer med razstavljenimi predmeti. Ener sko. Na tečaju okrožnega aktiva komu vohunit za menoj. Naenkrat se mi je zazde gično je pred komandantom ugotavljala, da V taken^ m trdne Vere v končno zmago. nistov v hmeljniški zidanici je obdelal % az FANTJE, lo, da sta opazila s svetlimi žeblji okovani ji je ukradena večja vsota denarja in da je to svofe h f P°Oženju smo tudi mi opra- „Agrarno vprašanje" Karla Kautsk(^a. P°se(Hi ka 6 °" ^-at* Poljanami v bregu smo SLISIM ITALIJANE Razvili smo zanimive debate, zavedajoč podplat na čevlju moje desne noge. Bila sta sramota za italijansko vojsko in še posebej a ZUna na se, da je treba mobilizirati dolenjskega izredno previdna. Zopet sta se nekoliko za oficirje, ki so edini imeli z njo posla. L. ktivitfi j hlode in imeli sestanek Bilo je jasno nebo, polno zvezd. Jutrajni P 0( okrož a človeka, dolenjskega kmeta. PrišU smo •oddaljila pa zopet približevala. Bilo mi je Komandanta, ki je ves čas govoril z njo s w tovari? T l j toplice. Prisotni so zrak je bil oster in povsem miren. Korakali pomočjo tolmača, je afera zelo razburila in r*in in Jo °Ze ^av^ar (Gregor), Matevž, do enakih ugotovitev, kot jih je že razvil tesno, orožja nisem imel. Naenkrat sem smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto - belokranjski revolucionar inž. Janez Ma- začul pritajen glas z druge plati globeli: hotel je zadevo na vsak način razčistiti. Dal *boj o po^.^gi. Informirali smo se med Straža. Naenkrat je Mica zadržala svoja dva n v s tuac rentič, ki je natanko poznal teoretske „Tovariš! Ne boj se, tovariš! Ali si ranjen? " je poklicat vse oficirje, ki so bili v jutranji ? ° e n r • ' 'ji in napravili načrte U u tične soseda Roka in Silva ter prisluhnila šumom zakonitosti zajpletenega kmetijsk^a Nisem si mogel biti na jasnem, aH sta dobra akciji. Medtem je Mica še enkrat videla • ^ smp° - gospodarske akcije v vprašanja pa ob tem nikoli ni postal od vasi: „Fantje, jaz slišim tiho govorjenje človeka, Tci mi hočeta pomagati, ali sta prto- Roka vsega razbitega. Takrat ni mogel več ^^eea ^?,1C 03 šega političnega vodstva, dogmatik ali šablonizer. Stvari je preveč ** °abora OF. Italijanov v bližini! Počakajmo malo, da vokatorja, ki me želita dobiti živega v roke. govoriti. Mica mu je z robcem obrisala vidimo, kaj to pomeni!" Vsi smo prisluhni poznal, da bi mogel narediti tako napa obraz, zato jo je italijanski vojak s pestjo ko. Tudi v razpravah, ki jih je izzval Ponovno sta me klicala: „Ne boj se, tovariš, Popojj li. „Ne bodi panik! Tu jih ni bilo že dva Strmecki, smo opozarjali na nevarnost izkopal iz robidovja, skočil čez jarek k udaril po glavi. Medtem je prišel grobar Ltov- Gr^C ^ krenila 03^ četvorica skupaj meseca! " je zavrnil Mico Jože in krenil na javit, da je ena jama izkopana, druge pa da 0v 0r em dogmatizma, na nujno upoštevanje do njima in jima dejal:.„Ce sta prava tovariša, • emu ^ j čez hribe v smeri proti prej. Vsi smo korakali za njim in prispeli že lenjskih posebnosti. Taki pogledi so ne more sam izkopati, ker je Zemlja zmrzla. eStu sm potem je prav." Povedala .sta mi, da sta de ^iskali <., ' h ° <-ez Rigl kjer smo skoraj na cesto Straža - Novo mesto. Na nam omogočili, da smo v narodnoosvo lavca iz opekarne in organizirana v teren Komandant ga je napodil kopati še drugo nu 0 Znanko tov dila tia^ " Sitarjevo. Po- enkrat poči čisto iz bližine strel iz puške. bodilni boj pritegnili dolenjske kmete, skem odboru 01' . Vedela sta povedati, da jamo. Roka so takoj odpeljali in ob devetih 2 6 r eh0V 5 ®0 vrUlj ,° . in vina. Prelepo „Tovariši, naprej po cesti in za vasjo v ki so tvorili pretežni del takratnega pre so tovariši Roka Italijani že dopoldne ustrelili pred pokopališčem v Vavti vasi. 0016 r0 bivalstva. Strmcckega, ki je bil učen ljetna to ' ^°^ opravljeno delo in hrib!" zakriči Jože. „Nazaj, tovariši, proti ustrelili. Hlapec jima je povedal, da nas je Mico so vlekli nazaj v sobo z razstavlje vse t0 marksist, človek visoke kulture, so ^no voi-^^. nas je spravilo v opekarni!" zavpijem jaz. Stekli smo vsi sku midva ti želiva pomagati!" Tedaj sem se nimi predmeti in jo med zasliševanjem pre 51110 J e kmečki ljudje žc kar čakali, koje priha Prišli ° ^ j nagibal dan k večeru, paj za njim še nekaj desetin korakov po bila petorica in da se je eden zatekel ranjen tepali. Izgovarjala se je, daje to jutro prišla nUd Vas a r jal v gostilno in govoril o družbenili, zla v? k°ncu ^ P oče in se zaustavili cesti v smeri Novega mesta, kai se usuje na v gozd. Cez dan si niso upali iti pogledat, čez Krko, da ne bi kompromitirala Fran- Vas sti kmetijskih vprašinjih. S seboj je ve . ki ' Porščkovih. Tu je ostala nas strahovit ogenj. Iz pušk, mitialjezov i^j ker so bili prepričani, da jih kdo opazuje- kovih. Z denarjem da je hotela v mestu Je dno imel Prešernove pesmi, jih skrbno 2 j. nameravala odtod organizirati minometov. Prileteli smo naravnost v sre izbiral in bral ob različnih priložnostih. Povabila sta me k sebi na stanovanje, ki je kupiti nekatere stvari. 11 11 IN se pr I Novega mesta. Že v mraku dino močne italijanske zasede. Maks je opravljal visokovredno vzgojno bilo v bližini. Bilo je že mračno. Žene so mi Medtem so pripeljali 17 oficirjev in jih 00 s u .°t°k, ki?'? P ^čali proti cesti nad vas Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen in ni delo in pustil globoke korenine v prinesle hrane in bile dobre z menoj. Čutile postrojili pred Mico, da bi pokazala tistega, s ,,«« °b Krki. Pod vasjo nas je v mogel več naprej. Nekaj trenutkov za njim narodnoosvobodilnem boju na Dolenj so, da je za menoj strašno doživetje. Vedno ki ji je ukradel denar. Mica jih je ponosno m re skem. /°dnik (*\° P Peljal prek vode mlad se je zrušil Jože Povše, smrtno zadet na več ljudi se je nabralo v sobi, da bi videU zaničevala, češ kakšni so oficirji, ki nimajo e (iz spominov prof. Levstika) ^ ne motim, je bil to Drgan- ravnost v glavo. Italijanski vojaki so planili poguma zagovarjati svoje dejanje. Koman *akoSm iz zasede proti nam. Mico so zgrabili živo v dant je divjal, oficirji so bili bledi od strahu. r ^anko° ur'^ v vas ^er smo "ne^ bližini Jožeta Slaka, ki se je vrgel sam na Mica je šla od človeka do človeka. Ko je v2' 2 levf. Vlfl do8ovorjen sestanek z akti- bombo, poprej pa še zaklical: ,,Pozdravite pri^ do zadnjega, je zahtevala še tistega, ki a?!*eČak .bf*11* reke v hiši nas je v mojo mamo!" Ni hotel živ pasti v sovraiini- ji je vzel nahrbtnik in ki jo je prvi začel 0 r ^ P » veliki mizi nekaj domačih kove roke. Ko so prišli do njega italijanski pretepati. Pripeljali so ga in ugotovili, da je t V- h» ^ Še'n ? . Branko, dva iz Goršetove oficirji, so se odkrili in dali priznanje njego ta krivec. V desetih minutah je bil denar 5k 4 tov - dru8'h- Kmalu so vstopili v vemu herojstvu. zopet tukaj. Takšna je bila čast oficirjev . e Plati- J?*. ki so prispeli od mirnope- Midva z Maksom sva tekla s ceste nazaj italijanske kraljeve vojske! Va br ) jn" ' ,° (Jože Slak), Slavka (Becele- naravnost proti gozdičku za opekarno. Bila Oficirji so odšli. Komandant je v prisot hJSVseihn° ^ovfe)- Sestanek je imel sva venomer pod strašnim ognjem. Ves pro nosti Mice telefoniral v Novo mesto gene lii • na?men Pregledati vrste najsposob- stor je bil osvetljen s svetlobnimi raketami. ralu Cerruttiju o uspeli akciji pri Dolenji 0rbene ^teteV j5ih in najnaprednejših Padala in metala sva s^ na tla. Nad nama so Straži. V dvajsetih minutah je bU Cerrutti v •S* , k°hša. Prisotnost dveh starih in sikali dolgi rafali. Ker so italijanski vojaki Straži. Že po prvih informacijah se je raz R t!r?ev PartUe> kot sta bila pritiskali za nama, sem dvakrat ustrelil na buril nad komandantom, kako je mogel tu^sebnc? *n ^ilvo, je dala našemu delu zaj iz svoje male pištole. Pri padcu sem v odrediti streljanje ranjenca človeka, in ga noj; lcieo'oško globino in težo. Poz- temi izgubil še to edino orožje. Naenkrat MAKS STRMECKI (drugi z desne), študent medicine, sekretar (krožnega ko opozoril na najnovejša novodila vojski, da Sfin k, j^10 končali sestanek in imeli vsi sem začul Maksov glas: „Jože, ranjen sem." miteja ZKS Krđco. (1908 — 1943) se ne smejo streljati žene - matere. Koman fah^Jam* 51110 dobro opravili svoje delo. Ozrl sem se nazaj na levo in videl že dva dant se je moral Mici opravičiti zaradi su teJft ra, ^ ^e. kako sem se zapletel v italijanska vojaka pri njem. Streljanje je za rovega postopka. Odšla sta v sobo, kjer so Z Jožetom C ^ kot^ tlakom. Poznal kratke trenutke prenehalo in jaz sem s po PODOBE PRIJATELJEV človeka, ki je preživel to veliko nesrečo. Bil bili razstavljeni vsi predmeti in papirji iz 0Ve ^jskeo- ^' ka, ki je zrasel iz sredine slednjimi močmi tekel proti gozdu. Ponov sem ginjen nad dobroto teh ljudi. Govoril nahrbtnikov. Odbrala sta vse obremenilne m SOBORCEV ^ cta in ki se je prav posebno no se je učelo divje streljanje. Se danes ne sem jim o padlih tovariših. Rekel sem jim papirje in italijanski general jih je sproti ra It *^flje yP ^nja naše vasi in v kmečko vem, kje sem vzel moč, da sem to vzdržal, Videl sem pred seboj podobo Jožeta, med drugim tudi tole: „Res je zadel danes metal v peč. Sp >. ^ Žjv] . Razvijal je svoje zelo trez- in kako se je moglo zgoditi, da nisem bil mladega, nadebudnega študenta tehnike iz organizacijo naše partije in OF na. Dolenj Tako Je bila tovarišica Mica rešena 6 m s 111 V ' '' Pogine na reše- zadet. Na pol mrtev sem se zavlekel v gozdi znane partizanske Povšctove hiše na Pod- skem hud udarec, toda ne smemo kloniti. gotove smrti zato, ker je nastal v tistem 1 '^°liov ^^"ih problemov v osvobo- ček „Brezje", kjer kopljejo glino za ope borštu. Zrasel je v napredni hiši in se že Dokler ima naša organizacija take ljudi po času že globok prepad med italijanskimi ini. Videlo se mu je, da resnično karno. zgodaj pridružil aktivnim borcem 01' in terenu, kot ste vi, toliko časa se nam ni fa.šisti in pristaši generala Badoglia. DOLENJSKI LIST Jaz in ti, oba sva zraven Korenita ^ememba doseda njega načina obnašanja je nuj ZAKAJ storilnost V na, če hočemo u^ti na potile preveč stabilnosti, so poudarili na 17. uva2am0? pisarnah .. . razvajeni seji predsedstva centralnega ko miteja ZKJ, ki je bila prejšnji Arsen Celigoj, arhitekt iz IDA RESNIK, uslužbenka Ana Žagar, delavka v ti mesec posvečena oceni in do Novega mesta: „Mislim, da iz Brežic: „Stabilizacijska skarni Kočevski tisk, Kočev bi bilo treba v okviru stabili Ivan Kralj ločitvam nadaljnjih nalog v pro prizadevanja se ne smejo je: „Varčevati rrwramo, ne cesu stabilizacije. Medtem ko zacijskih prizadevanj prepo omejiti samo na gospodarske pa razmetavati. Žal smo se Marjan Krivec smo v zadnjih mesecih s celotno vedati uvoz predmetov, ki organizacije. Tudi pri pisar navadili tudi odrash, pred družbeno akcijo že dosegli jih izdelujemo doma. Razen niškem delu je možno vsem pa mladina, le zaprav idejne premike in ugodno tega menim, da bi bilo treba zmanjševati stroške. Varče ljati. postaviti določen rok, na vati se da pri papirju, pri vzdu^ za uresničevanje zastav Več ljudi bi moralo v ljenih ciljev, pa prehajamo v primer 31. december, in do kuvertah in znaii^ah, pri te tega dne postaviti ceno vseh lefoniranju, zlasti na velike šole, da bi se naučili, kako obdobje, ko bomo začenjali se bolje dela in več naredi, meriti dejanja. izdelkov in blaga na eko razdalje. Nič kolikokrat bi nomsko, realno raven, nato bilo ceneje in enako učinko vendar na lažji način. Nagra Da so s stabilizacijskimi nalo jevanje bi moralo biti ureje gami razmeroma dobro sezna- pa za dve leti zamrzniti tako vito ^ če bi napisali pismo. cene kot plače." Nasploh pa menim, da je v no tako, da bi več zaslužil lueni naši delovni ljudje Dolenj tisti, ki več naredi in bolje ske, Bele krajine, Posavja in upravah zaposlenih preveč ljudi, od delovnih organiza dela, ne pa v glavnem vsi kočevsko—ribni^ga območja, enako. lahko razberemo iz številnih cij do občinskih skupščin. S izjav občanov najrazličnejSh posredniki tem se kvari odnos do dela. V našem podjetju bi si poklicev. Še več: iz teh izjav preveč dobe Pokličeš na primer nekoga, morali bolj prizadevati, da veje pripravljenost za tvorno pa ga tisti, ki se oglasi, ne kvalificirani delavci ne bi od obvesti, ampak samo reče: hajali drugam." Jože GertcSč sodelovanje. VINKA KOZOLE, delav Mirko Pire ka s Senovega: „Vsi samo ,Pride pozneje, kličite še povečujejo cene, zato je enkrat!' Storilnost v pisamih 24 taka dfraginja. Najbolj pa zmanjšujejo tudi kavice, po prostovoljnih smo prizadeti kmetijski de govori o športnih napovedih ur lavci. Samo poglejte, kako je pri kombinatu, v družbenih / veljalo naj bi za vse Ivan Kralj, skladiščnik v nasadih sadnega drevja: za jabolka nam bodo plačali po Vinski kleti: ,JCaj bi morali pet dinarjev kilogram, na obrzdati cene narediti v prid stabilizacije? trgu in v trgovini pa mora Ivanka Adlešič, delavka v Mislim, da smo se pri nas TOZD IMV Črnomelj: „Ne dela lotili s pravega konca. kupec odšteti zanje dvanajst JANEZ BRAČUN iz Bre dinarjev. Mi jih za pet dinar stanice: „Odobravam podra bi znala razložiti pomena be Malo smo ,modrovali' in več sede stabilizacija, iz vsega, delali. Za trdnejše gospodar jev obrezujemo, škropimo, žitev žganih pijač, poceniti obiramo in sortiramo, po pa bi se moral sladkor, kar sem slišala na sestanku v jenje smo vsi delali tri delov podjetju, pa se mi zdi, da gre ne dni, brezplačno seveda. srednik pa takole mimo osnovno živilo za otroke, saj grede prisluži prav toliko. je zdaj pri nas najdražji v za boljše gospodarjenje. Po Ko smo o prostovoljnem mojem bi morali vsi enotno delu govorili na občnem To ni pravično in prepričana Evropi. Ko iščemo poti k Arsen Celigoj sem, da tudi ni v duhu sta stabilizaciji, bi morali stopiti zgrabiti, pa bi šlo, kot če Ivan Levstek zboru, smo bili zanj skoraj premikaš težak tovor. V na vsi. Nekateri smo svoj dolg bilizacije. Delavci se zaveda na prste tistim, ki služijo kot mo, da nas bolje ne morejo posredniki. Tako se na pri šem kolektivu si stabilizacijo stabilizaciji že dali, drugi pa zamišljam tako, da bi delali s ga bodo te dni, ko je pri nas plačati za naše delo, toda za mer še dosti preveč denarja kaj lahko drugi toliko zaslu zgubi od živinorejca do po čim manj napakami, da bi največ dela. V naši zadrugi bilo delo organizirano tako, nas je zaposlenih 140, in če žijo mimogrede, brez tru- trošnika mesa. Odkupna ^a? " cena za teletino je bila pred da ne bi bilo zastojev, da bi seštejemo vse prostovoljne bilo manj režije in da bi ime- ure, smo lahko s prvim kora tremi leti yi^a, prodajna pa nižja kot danes. Kje je razli h čim manj bolniškili. Če bi kom za stabilizacijo kar za- imela kaj več besede, bi ^ovoljni." ka? Ne razumem tudi, zakaj moramo na podeželju plače predvsem zahtevala red in porabiti le, disciplino za vse, od delavca kar zasluziš vati za povrtnino več kot v mestih. V Brestanici ni do direktorja, in za vse na nikjer nobene vrtnarije. Niti izpostavljenih položajih kjer- veC zavesti in Ivan Levstek, urar v Rib koli." nici: „Če bi v delovnih orga kioska za prodajo zelenjave odgovornosti nimamo več, čeprav je bil Jože Gerkšič, referent nizacijah delali tako, kot de nekoliko cenejši in bolje prodaje v Beti: „Vsi smo za lamo obrtniki, potem ne bi založen kot trgovina. Tudi • Jože Golob stabilizacijo, vsi govorimo, bilo treba stabilizacije. Vsak plače za enake poklice v raz Ida Resnik da moramo ustaviti divjanje posameznik, obrtnik, pod ličnih podjetjih se ne bi cen, nekaj storiti proti sno- jetje, občina, republika ali smele toliko razlikovati, kot spodbudnejSe država, ne bi smel porabiti bističnemu uvozu. Mislim, se v naši občini." j nagrajevanje da je bilo do sedaj izrečeno več, kot zasluži, ozirorna V zelo veliko besed, premalo ustvari. V nasprotnem mo Marjan Krivec, direktor pa smo delali. Ne trdim, da rajo drugi delati zanj, da TOZD PTT Kočevje: „Po živi, da bo sit, da obstoji. smo v zadnjih tednih samo vsak naj trebno je splošno varčeva Na stabilizacijo smo se nje. Sestanki bi morali biti govorili, saj časopisi skoraj spomnili malo kasno. Že ves pogleda sebe vsak dan pišejo o nižjih ce krajši in ne med delovnim čas bi se morali stabilizacij časom. Dovoliti bi morali nah, o prostovoljnih urah, o sko obnašati." Djordje Vujovič, direktor kvaUtetnejših izdelkih itd. V Stanovanjskega podjetja uvoz vsega, kar je nujno po tovamah bi morali več de Črnomelj: „Imamo stabiliza trebno za naš razvoj, ne pa lati, popraviti organizacijo cijske programe, vendar omejevati vse vprek. Prepo dela, poostriti delovno di predstavljajo zgolj papir, če vedati bi morali uvoz tistega, sciplino. Ljudje marsikje še konec česar imamo dovolj doma, političnih jih ne prenašamo v piakso. sedaj ne vedo, da delajo za Pri vseh stabilizacijskih akci na primer skoraj vseh kme Djordje Vujovic se. Kako si zamišljam stabili investicij jah naj vsak pogleda najprej tijskih pridelkov. Odgovor Janez Bračun zacijo? Treba je več in bolje sebe in potem na drugega nost je treba zaostriti pri delati, prepovedati uvoz ne Jože Golob, upravnik Do pokaže s prstom, češ: ti de vseh, ne le pri vodilnih. potrebnih stvari in imeti pri lenjskega letalskega centra iz laš napake. Po mojem se sta Umno bi morali izkoriščati delu predvsem več zavesti in Novega mesta: „Ei^krat za delovni čas. bilizacijska prizadevanja zač Predvsem pa bi morali [ovornosti." vselej je treba napraviti ko no tudi pri malih stvareh: nec političnim investicijam, predolga malica, veliko bol spodbudneje nagrajevati po političnim tovarnam. Take delu, bolje plačati boljše de niških, nevestnost pri delu, lavce. To bi bilo jamstvo za investicije so skorajda pravi slabi odnosi med zaposleni prihraniti loma ekonomsko neuteme cenejšo proizvodnjo in iz 10 odstotkov mi — vse to nam izpodkopu- boljšanje izvoza. Tudi izumi ljene, take tovarnice le živo je uspehe! Nosilci prizade tarijo in seveda proizvajajo telje bi morali bolje nagra- IVAN NOVAK, IMV, vanj za ustalitev gospodar ^vati." ^ TOZD Tovarna prikolic, izgubo. stva pa bi morali biti člani Brežice: ,,Stabilizacije ni Drugo stvar, ki jo mislim Zveze komunistov in večjo brez varčevanja. Če bi na poudariti, pa bi lahko strnil vlogo bi lahko odigrali stro primer v naši tovarni prihra v naslednjo misel: zakon, za kovni kadri. Če bi inženirji, nili pri materialu deset od katerega smo prepričani, da pravniki, ekonomisti in vo Ivanka Adle^č - Stabilizirati cene in za stotkov, bi zbrali v letu za je dober, moramo izvajati dilni bolj zavzeto poprijeli, Ivan Novak dobro plačo slehernega de toliko časa, dokler ne po bi vplivali tudi na druge iz gotoviti odkup oziroma pro lavca. Tistega, kar uničiš, ne kaže svojih najboljših sadov. ^voje okolice." dajo kmetijskih proizvodov, moreš nadomestiti. Ce raz Potem ga je treba dopolniti, - povečati proizvodnjo bijem steklenico z oljem, izboljšati, ne pa ravnati, kot na račun boljše domače moram v trgovino po novo pogosto delamo zdaj, ko krme, kar bo pripeljalo tudi in jo še enkrat plačati. Tega uredbe in zakone tako rekoč do pocenitve kmetijskih pro se v podjetju premalo zave čez noč spreminjamo, ne da izvodov oziroma manjših nasvet za proizvodnih stroškov, damo. Ni pravega čuta od bi počakali vsaj toliko, da bi kmetijstvo govornosti, zato bi morali to lahko ugotovili vsaj to, ali je - zmerno in pametno preprečevati predvsem tisti, zakon dober ali'slab!" uporabljati močna krmila in ki so dolžni vplivati na de Inž. Mirko Pire, vodja po umetna gnojila, i lavce. Ce nekaj vržeš proč, speševalne službe pri Kmetij to ni izkoriščeno in pomeni, ski zadrugi Ribnica: - pri gradnjah in drugih Našo akcijo z delovnim na investicijah pa je treba iskati da si vrgel iz svojega žepa, slovom STABILIZACIJA so čeprav tisto ni ne moje in ne ,,Za stabilizacijo v kmetij čim cenejše, vendar gospo pripravili novinarji: Ria Bačer, stvu je potrebno: darne in pametne rešitve." tvoje, ampak naše, skupno." Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jo agar V že Prime in Jožica Teppey. Vinka Kozole §t. 43 (1370) - 23. oklo^ 8 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER kultura Slovenija za svetom, in Dolenjska za obema V Portorožu je bilo 15. in na prebivalca, nekatere dolenj izobra 16. oktobra strokovno posveto ske občine pa ne dosegajo niti vanje slovenskih knjižničarjev, pol knjige, mnoge pa se počasi združeno z občnim zborom sta bližajo eni knjigi. Srednjeročni ževanje novskega društva in ekskurzijo načrt je realen za občine, ki so v Trst, kjer so si obiskovalci 11. že do zdaj imele vsaj znosna oktobra ogledali predvsem slo sredstva, medtem ko bo za do vensko Narodno in študijsko lenjske občine potreben znatno knjižnico. Po splošni oceni je večji napor. bilo posvetovanje najbolj ob Iz referatov je bila razvidna iskano in kvalitetno. vsa rast sodobnega knjižničar v Kostanjevici večkrat vzplamti Referati, ki so govorili o stva ter želja, da bi slovensko piameruca Dolenjskega kultiirne- 30-letnem razvoju slovenskega knjižničarstvo enakopravno in ra fetivala, toda samo enkrat v knjižničarstva, so razkrili tudi enakovredno stopilo v ta razvoj *" letih za grafični bienale ju nekaj grenkih podatkov. Tako goslovanskih pionirjev, ki ga tu z zavestjo, da bodo knjižnice jeseni odpirajo. Kalco potreben, mednarodni standard zahteva, veljale toliko, kolikor se bodo z pomemben in tudi milaven kul- da morajo imeti splošnoizobra- dejavnostjo vključile v družbo. urni dogodek je to, je težko ževalne knjižnice po 1,5 sedeža Do zdaj pa se je naša družba go ,y, tako kiatkem zapisu. FESTIVALNI OGENJ JE ZAGOREL — S prižigom plamenice Dolenjskega kulturnega festivala je na 1.000 prebivalcev, pri nas spodarsko in tehnično hitreje T ^ «ikovite misli Božidarja pokroviteljica 4. graHčnega bienala jugoslovanskŠi pioniijev akademska slikarka Alenka Geriovič v smo dosegli en sedež komaj na razvijala od knjižnic. J C.ranceta Miheliča, Krsta soboto, 18. oktobra, simbolično odpria tudi razstavo otroških graHk v Lamutovem likovnem salonu. gedu^ća in Alenke Geriovič 15.000 ljudi Po tem standardu Uspešno delo zahteva uspo vfj ^ "i ^ pod njen drobnogled (Foto: Ivan Zoran) bi moralo biti v omenjenih sobljen kader. Do zdaj je bilo VSI desettisoči pionirskih grafik, knjižnicah za 1.000 knjig poshbljeno le za višji k^er, ki nnc« •1-^®®®'''' jih Še enkrat ^ drugo. Premalo 10 m2, podatki za Slovenijo pa usposabljajo pedagoške aka uon+ • "^Mzličnejši podatki in razkrivajo zelo hudo stisko. demije, visokošolski kader pa je tovitve, ki prikazujejo, v ka- Plamenica za „Korake v svobodo" Študijska knjižnica Mirana prihajal v knjižnice brez ustrez vsejugoslovansko s razrash prireditev Jarca v Novem mestu bi morah ne bibliotekarske kvalifikacije festletno tradicijo. Alenka Geriovič odprta v Kostanjevici razstavo 4. grafičnega bienala imeti samo za knjige 1.200 m2 in se je usposabljal šele na de površine, ima pa le 450 m2. lovnem mestu. Zdaj se bo ta ka V Kostanjevici je spet gorela plamenica Dolenjskega kulturnega na sevniškem gradu (to razstavo Prav zavoljo take stiske je dal der izobrazil na fakulteti za so festivala. V soboto jo je prižgala pokroviteljica četrtega bienda so odprli v nedeljo, 19. okto srednjeročni načrt za Slovenijo^ ciologijo, politične vede in no Bienale živi jugoslovanskih pioniijev, akademska slikarka Alenka Geriovič, ki je bra), je v kostanjeviškem kul pri izgradnji prostorov za kultu vinarstvo, pri kateri bodo odprli ^O^vor na vsa ta in druga svojo umetnico pot začela v ognju NOB pred tremi desetletji. turnem domu sledil baletni ve ro prednost knjižnicam. Sloven katedro za knjižničarstvo. v sami razsta- Preden je odprla razstavo nekaj nad 100 graflk, izdelanih na temo čer z nastopom znanih solistov ski standard načrtuje 2 knjigi B.K. 2anix • in širšem izboru „Koraki v svobodo", je v slavnostnem nagovoru ponovila besede, ki in baletnih umetnikov iz Ljub Uri MrtJ® gotovo v sleherni jih je bila napisala že za katalog, da je namreč likovna vzgoja naj- ljane. Sodelovali" so: Alenka aiJf^^janja, radosti in razoča- Sest, Magda Vrhovec, M(^mir dveUtJ® pričakovanju sadov mlajSm potirebna nič manj kot vsakdanji kruh. Lasan, Danila Švara, Mijć Ba- ^ opravio temi rim uP° razpisani Pred Lamutg^m likovnim sa koder so prispela dela za biena saUovič in Janez Mejač. javnnct T ^ razrašča ta de- lonom so se poleg učencev in le in razstavo, zbrali tudi števil Pred otvoritvijo bienala in žiriia v- i"^ tudi likovnih pedagogov iz šol, od ni znani javni kulturni in razstave so v osnovni šoli — ga za 1^ P'^Pravi izbor najbolj še- Letos je morala družbenopolitični delavci iz Goijupovi galeriji zborovali grafičniK^-^'"®'^ 2.000 poslanih krške občine in drugih sloven učenci-likovni ustvarjalci in li njen Pa bi šli pod skih krajev. Potem, ko je nekaj kovni pedagogi. Zanimivo pre pionirski desettisoči pesmi zapel otroški zbor kosta- davanje o grafiki je imel za "ostalo v jih je njeviške šole, je o bogatih sado- Zavzetih ^ vodstvom učence akademski slikar Miro vih četrtega bienala spregovori opravila ^ slav Kugler iz Krškega, pedago la Rezika Pire iz občinske Zve gom pa je o likovni vzgoji v Več zmo^ najbrž ne bi ze prijate^ev mladine v Krškem. osnovni šđli govorila Helena Knjižničarji so delavni. Zbrane iz vse Slovenije jih vidimo na po Menila je, da je letošnja priredi bienale je bil posve- Berce, svetovalka z Zavoda za snetku med lanskim obiskom Bele krajme in Dolenjske. •^t ip osvoboditve, in tev po kakovosti in šte^u po šolstvo SRS. tereŽft.\'Je bil zadnji, za ka- slanih del presegla pričakova ^oslei n!- ^e"^ predpisana, nja, kar dokazuje čedalje večjo nem siu ^ ^mutovem likov- ga, ^ prirejali razstave te- zavzetost samih osnovnošolcev in njihovih likovnih učiteljev. Glasbena vzgoja - družbena pastorka? '^tvatSpi mladi grafični Za drugo najboljše šolsko glasi •^^ni^islf r Podelitvi diplom in katalogov S da boH« • prepnča- lo v Sloveniji je predstavnici šolam, pedagogom in učencem, bolife ^«w^tako nastala dela še Nevzdržno stanje glasbenih §ol dalo povod za odprto pismo slovenski javnosti ,4*rvih pp_ganjkov" novomeSce katerih dela so razstavljena v žili fc'?? Pridru- osnovne šole „Milka Šobar— Lamutovem likovnem salonu in )^nje snoS* h' predpiso- Nataša" > na sedmem srečanju oviralo.Vse- Nezainteresiranost, omalova či le enakopraven položaj v vzgojno- seli, morajo najprej, poudarja pi o bienale še nadalje živel. jnoniijev dopisnikov v Tržiču izobraževalnem sistemu, s tem pa smo, svoj odnos do glasbenem šol ževanje, nepoznavanje proble potrdilo, da je „naši samoupravni stva spremeniti Zavod za šolstvo I. Z. izročil ^vni urednik časnika matike glasbenega šolstva, za Glas iz ^nja nagrado. USPEH socialistični družbi kakovostno de SRS, republiški komite za šolstvo in „PRVIH POGANJKOV" vestno zanikanje njegove vloge lovanje glasbenih šol potrebno in republik izobraževalna skupnost. pri kultiuno-estetdlcem obliko koristno'. Podpisnika odprtega pisma sta mepričana, da bi morali pri republi Na sedmem srečanju pionirjev do Zahteve odprtega pisma so ra vanju mlade osebnosti, vloge pri ški izobraževalni skupnosti takoj pisnikov, ki je bilo zadnjo soboto in zumljive: glasbeno izobraževanje je razvoju glasbene amaterske de ustanoviti posebno komisijo za glas nedeljo v Tržiču, so podelili tudi na nujno vključiti v sistem načrtovanja ta kultura nima strehe javnosti in drugi podobni pogle na vseh ravneh — od krajevne skup beno šolstvo, pri Zavodu za šolstvo grade za najboljša šolska glasila v re SRS pa mesto samostojnega sveto publiki. Za pet nagrad se je potego di že dolgo utesnjujejo delo nosti do republike - in najti ustrez Oči društvenih članov so uprte v valca za glasbene šole. knjižnice ni! Tak valo kar 110 glasil. Prvo mesto je ne oblike financiranja. Da bi to do . spomladi pogoreli dom, ki p zdaj glasbenih šol na Slovenskem. kjer slišati na Otočcu, pripadlo „Odmevom izpod Krvav obnavljajo in bo letos dobil novo S to ugotovitvijo se začenja od ca" z osnovne šole Cerklje na Go dobn 2.000 knjig že streho ter strop. Knjige so bile v, prto pismo, s katerim seznanjata jav renjskem, za drugo najboljše glasilo ^3ka, da jim bo- njem že pred požarom, v kotičku za nost Zveza društev glasbenih peda pa so bili proglašeni „P^vi poganj odrom, vendar precej nedostopne. V gogov in Skupnost glasbenih šol Slo ^bnik streho in ki", ki • jih izdajajo učenci novo obnovljeni dvorani bodo spet dobili venije v imenu več kot 500 glasbe razde- meške osnovne sole „Milka Šobar- možnost za delo otoški lutlcarji. Šol nih učiteljev iz vseh 46 glasbenih šol Nataša" s podružničnimi šolami. nasejjj ^ se je začasno ski lutkovni krožek, ki ga vodi ter v imenu desettisočev učencev in »la^i ^ za dnige pa so Francka Murgelj, sicer tudi zdaj njihovih staršev. t>a nekem skednju. marljivo dela in pripravi vsaj dve igri Pismo zavrača mnoge očitke, na primer, da tovrstno izobraževanje _ ćast ^ odgovornim ni v na leto, prikrajšano pa je zunanje občinstvo. OSEM ZBOROV odžira denar osnovnemu šolstvu, in 'f" ^ Otočcu zavedajo. NA REVIJI trditve, med njimi to, naj bi s šolni Na Otočcu obljublj^, da bo o no nadomestili {^manjkanje sred tnif ^®''^ otoško ljudsko njihovi dejavnosti fe sli&ti, ko bodo v ponedeljek, 27. oktobra, bo ob stev za financiranje vzgoje in kultur Izkoristil je dopust, posojilo deli °^P'eti in obogatiti z imeli vsaj najmanjše možnosti za de ne dejavnosti glasbenih šol. Ob tem mm 19.30 v novomeškem Domu kulture (ne: koristil je) ^^Šnje ir,,u posebno zavzema lo. Ker je le-ta kakor povsod na po občinska revija pevskih zborov. Na ugotavlja, da glasbeno šolstvo ni na- deželju odvisna od prostorov, se bo što ustreznega mesta in primerne re O ^stann«?- °*P'°^etno dru- stopili bodo: mefeni pevski zbor Neverjetno, kako naglo se širi in kako trdovratno se upira orfk®'*' so letošnjo pomlad, lahko delo razraslo «le po usposobi KUD Krka z zborovodjem Rado šitve niti v srednjeročnem načrtova ki nekaj sejali tvi pogorelega Part iza novega doma. vanom Gobcem, moški pevski zbor nju. Tako stanje- proglaša za ne opozorilom jezikovnih strokovnjakov napačna (po srbo ftosenečki. V stari šoli nimajo niti enega primer DPD Svoboda Dufen Jereb pod vod vzdržno. hrvaščini povzeta) raba sicer lepega slovenskega glagola 'Itui P'®' nega prostora za take namene, po stvom Franceta Mileka, ki bo dirigi Glasbeni pedagogi in glasbene šo „koristiti". Mislim take primere, kot so tile, ki sem jih nabral Itulturn jJ'^nico kot za vso vrhu tega pa so učilnice od jutra do ral tudi mešanemu zboru društva le pri tem poudarjajo, da želijo dose *Jo. »»^no dejavnost, ki jo snu- večera zasedene. po časopisju ali drugod ; upokojencev, ter Dolenjski oktet ,J*rvi zapiski o koriščenju vrelcev v zdravilne namene iz I. Z. pod vodstvom Petra Ciglerja - iz Novega mesta, moški pevski zbor virajo iz leta 1740." KUD Maks Henigman iz Dolenjskih „Vsi ti bodo koristili svoj dopust v juliju." Toplic (zborovodja France Milek), „Koristiti morejo to posojilo le za graditev, ker je dano Sentjernejski oktet, katerega umet samo za ta namen." niški vodja je Ernest Jazbec, in mo ški pevski zbor Gorjanci iz Straže Navedeni stavki bi se pravilno glasili: pod vodstvom Petra Ciglerja. Prire- Prvi zapiski o izkoriščanju vrelcev v zdravstvene namene 8o>£i0 ,PRIZNANJE - Med Brechta in Kurta Weilla. Tokratno diteljica ZKPO iz Novega mesta je izvirajo iz leta 1740. — Vsi ti bodo izkoristili {izrabili) do et izvedbo je režiral Peter Lotschak. na to revijo povabila tudi mešani U nicP , drugimi počastitvami pust v juliju. — Izkoristiti {uporabiti) smejo to posojilo le za n;' °lctohri °.Sl?a Vidmarja je bilo pevski zbor „Viktor Parma" iz ti Vseh »k ' slavnostno zaseda- PRODAJNA RAZSTAVA - V Krškega z dirigentom Adolfom Mo- graditev, ker je dano samo za ta namen. ro to'Predcp,,f Y, slovenske skupšči- knjigarni Mladinske knjige na Miklo škonom. Slovenščina namreč pozna glagol koristiti in njegovo l * SR Slovenije in dele- šičevi ulici v Ljubljani so v prodajni sestavljenko izkoristiti, vendar se vsaka od njiju veže z dru 0 galeriji Ars odprli razstavo olj aka Sft ^erem " P°litičnih organizacij, gačnim sklonom in ima tudi drugačen pomen: koristim Ha,,,. Slov?J? Predsednik skupščine demskega slikarja Mihe Malefe. Med Mj^ncu b1Jev.dr- Marijan Brecelj drugimi je naprodaj tudi Maleševo NE2N0ST komu ali čemu (pomeni: delam koristi), toda: izkoristim 8ovne ^Duhrf'1 "Priznanje Sociali- olje „Flamenco", ki je nastalo leta AKVARELOV Nastopi učencev glasbenih šol koga ali kaj (pomeni: izrabim aH uporabim). Na primer: S yel^ke Slovenije" za nje- 1973. — Učenje mu je zelo koristilo (mu je napravilo, delalo ris popestrijo kulturno dejavnost. rev P Pevek v NOB, sociali- SREČANJE PREVAJALCEV - S triintridesetimi akvareh, pove korist). Kazen mu je koristila (napravila korist, je zalegla). «pravneCH '"Povoj"1 izgradnji Ob 150-letnici smrti koroškega pre zanimi v cikle „Kras", „Zima" in °j to družbene ureditve, se vajalca Andreja Šusterja-Drabosnja- „Marine", se v krški galeriji pred „GLASBA IN BESEDA" — Priložnost sem dobro izkoristil (izrabil). Dopust sem sk Ufe v j23 razvoj znanosti in ka in v počastitev drugih okroglih stavlja slovenski umetnik iz zamej izkoristil (uporabil) za ogled Sovjetske zveze. 111 ^ m„H nskem> jugoslovan- obletnic, ki jih praznujemo letos, stva, sin čeških staršev dr. Robert Jutri, 24. oktobra, bo v okviru Ali če povzamemo gornja izvajanja: a narodnem življenju. med njimi 25-letnice prve prevajal Hlavaty iz Trsta. Kot je zapisal Lado proslav dneva OZN gostoval v Beli V slovenščini smemo uporabIjatiglagol koristiti samo v ske organizacije v Jugoslaviji, se je Smrekar, je v Hlavatyjevih delih vse Krajini igralec ljubljanske Drame Bo 16. olrtobra na Bledu začelo prvo skozi navzoča globina in tišina brf ris Kralj. Z glasbenikom Silvestrom zvezi s tretjim sklonom in v pomenu napraviti korist. Kori f TRI GROSE" - V skupno delovno srečanje jugoslovan šk^a samotarja, nežnost njegove Milielčičem bosta izvedla tri kon stiti kaj pa v slovenščini ni dovoljen, ker je povzet po srbo ^ipa v-J življenjskega jubi- skih prevajalcev vseh smeri in strok. ljubezenske pesmi - prav kakor v certe z naslovom ,.Glasba in beseda" hrvaščini. — Pač pa se glagol /zkoristiti veže s 4. sklonom. Ta Šn'?^ j® vključila V nedeljo so udeleženci srečama, pesmih, ki so navdihovale Ketteja, za osnovne šole Stari trg, Vinica in pa ima povsem drug pomen, in sicer: izrabiti, uporabiti. VS«5ko Kot uvod v novo katerega pokrovitelj je bila RK Kosovela in Gradnika. Na petkovi Semič. Gostovanje prireja Glasbena Vv "O je svojemu nek- SZDL Slovenije, njen zastopnik pa otvoritvi je večer obogatila harfistka mladina v Beli krajini, ki ima take B-r posvetila pred- Josip Vidmar, obiskali nekatere Pavla Ursič. Razstava bo odprta do manifestacije v programu za sezono za tri groše" Berta kraje na Koroškem. 31. oktobra. 1975/76. : Stran uredil: IVAN ZORAN. DOLENJSKI LIST 9 Semič in Iskra za svoi oktobrski krajevni praznilk čeprav brez zunanjega blišča ik::::::nasstBs:a:sa»Kisi::::Rs: iKinuKiKRiHiiiKRi:::::::!:::«::!!!! „Letošnji krajevni praznik Blok bi moral biti že letos vse- tev odcepa republiške ceste Ru- več je bolniških do 30 dni, kar Semiča. in z njim vred Iskrine- Ijiv, a je vse skupaj zaspalo, ker četna vas-Semič, za katero sov gre v breme delovne organizaci ga kolektiva na zunaj ne bo vi niso pravočasno dobili lokacije. Iskri poleg vseh samoprispevkov je. deti tako bleščav in hrupen kot Zaradi tega zastoja tudi podruž dali še 600.000 dinarjev. prejšnja leta, ker ne bo nobenih nica Ljubljanske banke ne more novatorstvo otvoritev," sta povedala Jože odpreti ekspoziture, ki je pred stabilizacija je nagrajeno Kočevar, direktor Iskre, in se videna zraven bloka in bi bila v praksi kretar Anton Marentič. Imajo nujno potrebna. Že od pomladi Že več let imajo pravilnik .o pa v zasnovi več novih stvari in vsi zaposleni iz Iskre dobivajo politične organizacije v kolekti zdravstvenega doma, zaradi t® osebne dohodke na hranilno V Iskri so med prvimi v obči izumih, izboljšavah in koristnih razmeroma ugodne poslovne ni s praktičnim delom podprli predlogih. Daje spodbuden, ka vu, posebno Zveza komunistov pa tudi zdravnikov ni. uspehe, kar velja ob tej prilož knjižico, banke v kraju pa ni. stabilizacijska prizadevanja. V žejo uspehi. Vsak pismeni pred in sindikat, pretrese ga delavski nosti omeniti. program za letošnje leto so za log o t^i ali drugačni izboljšavi svet, obravnavajo ga po infor izobraŽevanje kaj je z vrtcem? pisali, da bodo za 5 odstotkov v proizvodnji ali kje drugje je mativnih skupinah, končno pa je cenjeno nova hala bo zmanjšali stroške in do konca nagrajen z 200 dinarji, čeravno odloča o njem zbor delovnih spomladi V Semiču so zgradili zraven septembra so svojo obvezo iz se izkaže, da predlog v praksi ni ljudi. Sklicanje vsak mesec. Po 50 do 70 štipendistov^ šole novo poslopje za vrtec, v polnili. Osebni dohodki zapo uresničljiv. Ljudje pa razmišlja leto imajo v Iskri vseh z^o f Iskra je v Semiču že zgradila katerem bb prostora za 70 slenih so bili razmeroma maj jo in to je veliko. skrb za ljudi deset let, podpirajo pa jj.; novo, 3500 m2 veliko proizvod otrok (predvidene so tudi jasli hni, ker so dosledno upoštevali Sposobnejši pa za dobre no- IMggjggf« •ne -kolektiva - - - pri- izrednem - • — I za dojenčke), toda otvoritve za no dvorano, ki jo bodo odprU v družbeni dogovor. Poprečen za vatorske predloge dobe kar lepe Zelo aktivna je sindikalna ju. Trenutno imajo 20 izr® začetku aprila ob 25-letnici ko krajevni praznik ne bo, ker še ni služek v osmih mesecih leto nagrade. Vsako leto izplačajo študentov. Če delovna org^ opreme. Nujno bo to stvar ure organizacija v kolektivu. Imajo cija lektiva. Medtem opravljajo šnjega leta je znašal na zaposle nekaj deset tisoč dinarjev za ta štiri podružnice sindikata, ki potrebuje strokovnjal^^j. montažna dela in uvajajo po diti, kajti zdajšnji zasilni in mali nega 2230 dinarjev, od septem ke nagrade. Tako imajo v tovar študija, za katerega se »a vrtec v starem bloku ne ustreza med drugim skrbe tudi za so skusno proizvodnjo. Razen tega bra dalje pa so osebni dohodki ni že nekaj doma izdelanih stro cialno varnost svojih članov. Za nik odloči, mu dajo štipc/^ opremljajo nove prostore za la več semiškim potrebam. V to poprečno za 15 odstotkov jev, ki uspešno konkurirajo iz sicer pa omogočajo varni je zaposlena večinoma zaposlene z majhnimi osebnimi boratorije, ki so jih letos občut večji. delavi znanih svetovnih tvrdk, dohodki, bolehne ali kako dru koli s ugodnimi pogoji in »t no povečali in modernizirali. ženska delovna sila, veliko pa je Svetovna gospodarska kriza so pa za kolektiv znatno cenej skimi dopusti. med delavkami mater, ki bi ra gače prizadete predlagajo in V pogon so spustili tudi so se pozna pri Iskrinem izvozu. V ši. plačajo dopust. Sindikat organi Vsako zimsko sezono oib dobno napravo za naparevanje de dale otroka v vrtec. Ker 'šo 9 mesecih letos izvoz zaostaja zirajo v lastnih učilnicah ugodne avtobusne zveze, bi la zira tudi nakup ozimnice in ra plastičnih filmov in s tem pove za 2 odstotka za planom, za kar samouprava deluje zen družbenopolitičnega dela varni tudi najmanj dva hko tudi ženske iz okoliških va čali potrošnjo hladilne vode na dolžijo manjšo kupno moč v tu skrbi za oddih in rekreacijo. narja. Eden je namenjen 12 litrov v sekundi. Ker so na- si pripeljale malčke s seboj. jini, nekaj pa so k temu prispe tujih jezikov, drugi je pajališča v Blatniku dajala za V prostorih starega vrtca se vale tudi neurejene izvozne raz Več kot 20 delegatov iz Iskre Sindikat ima na skrbi Iskrin iz stroke. V prostem času ^ ^ kamp in letoviški objekt na Pri- vse semiško območje komaj 5 bo potem pospešeno odvijala mere doma. Novi predpisi isto je v občinski skupščini, 25 jih jo zaposleni v tovarno K® litrov vode na sekundo, so v dejavnost Ljudske tehnike, za vetijo podobne materiale, če imajo v samoupravnih interes mostku, prek sindikata pa se larji in to traja več mesecc • katero Iskra pokroviteljsko prav je nekaterih že preveč na nih skupnostih, okrog 200 za javljajo za letovanje v drugih Iskri zgradili svoj zaprti hladilni Iskrinih domovih aU kampih tu sistem, s čimer so problem vode skrbi. Mlade navdušujejo za teh domačem trgu, nekaterih pa v poslenih pa ima funkcije v raz kako bo leta niko prek radioamaterske dejav Jugoslaviji sploh ne delamo. nih občinskih komisijah, di zaposleni v Semiču ali v za Semič začasno uredili. Zave V osnutku srednje dajo se, da je dokončna rešitev nosti, za katero je znano, da je Vsem tem težavam navkljub, družbenopolitičnih organizaci črnomaljskem delu kolektiva. Posebno letošnji dopust so razvojnega načrta Iskre ^ vodnih težav zajetje iz Krupe. med najbolj uspešnimi v Slove pri čemer velja še posebej ome jah na terenu, v krajevnili skup niji, organizirali bodo foto kro niti splošno Iskrino nelikvid nostih in v organih upravljanja mnogi izkoristili na ta način. ču je zapisano, da bodo žek in še druge dejavnosti. Iskra nost, pa je poslovni uspeh semi doma. Med zaposlenimi v Iskri je ve leto z družbenim napredovali za l6,6 malice, stanovanja, vse to podpira, ker na ta način ške tovarne kondenzatorjev Glede obveščanja zaposlenih liko mladih, ki delujejo najraje spodbuja smisel za tehniko pri so v zadnjem času precej napre na kulturnem področju in v da bo ob koncu petletl^f.. po* prevozi ugoden. V dćvet mesecih le celotni dohodek 500 šolarjih, ti pa se kmalu odločajo tošnjega leta so dosegli za 28 dovali. Imajo formiranih 21 in športu. Imajo dve rokometni in za poklic in Iskra potrebuje teh formativnih skupin, v vsaki pa košarkarski ekipi, obe tekmuje dinarjev. Seveda računa -jif Pomemben napredek za odstotkov večji celotni doho današnjih cenah in. s se 1200-članski kolektiv semiške nično izobražene ljudi. dek kot v tem času lani. Osebni je eden določen za obveščanje. ta v dolenjskih ligah. Vsakih 14 dni, včasih pa tudi V zdravstveni skrbi za zapo proizvodnim programom- tovarne kondenzatorjev je pre dohodki so se povečali za 18 'V pripravi imajo ureditev kuhinje. Zdaj imajo so prva odst., zaposlenih je 4 odstotke večkrat, izide Informator, inter slene pa so, ne po svoji krivdi, celodnevna šola ni obveščevalec tovarne kon nazadovali. Do nedavnega so proizvodne načrte, s dobno urejen obrat družbene več in ostanek dohodka je za malce spremenili^ prehrane, ki pripravlja vsak dan *SSi8SSSSSSStSSS3SSSSSSSSSISStSSSSISSSS83SI denzatorjev. imeli zdravnico v lastni, dobro lahko 10 odstotkov večji, kot je bil artikle ali pa bi 5 različnih toplih malic, za ka septembra 1974. O vseh pomembnejših pred opremljeni ambulanti. Odkar je Gotovo je med najpomemb logih, odločitvah in podobnili zdravnica odšla, je ostala le me danjega proizvodnega tere plačujejo zaposleni 2 din iz nejšimi letošnjimi pridobitvami Ker z doseženim v tem ko razširili in modernizira|||^^jj|i( svojega žepa, 7 din pa prispeva lektivu nikdar niso zadovoljni, stvareh razpravljajo v kolektivu dicinska sestra, zdravnik pa pri Semiča začetek celodnevne šo po že ustaljeni poti, tako da haja iz Crnornlja. Sploh pa je za te programe bi bile p K Iskra iz sldadov. Obrat družbe le. V tem so bili Semičani prvi v še naprej iščejo slabosti in jih ne prehrane je sposoben dajati stvari ne gredo mimo delavcev. semiško zdravstvo že vrsto let v dodatne investicije. Ce J pjr domači občini in tudi med prvi tudi odkrivajo ter jih skušajo mogoče dobiti, bo pK na dan 2000 toplih obrokov odpraviti. Tako so na podlagi Predlog prouči strokovni kole težavah. Krive so nemogoče de mi na širšem dolenjskem ob gij, obravnavajo ga družbeno lovne razmere v stari stavbi pravljena. hrane. Kuhajo kosila za svoje močju. Kajpak je bilo v začetku analiz ugotovili, da število iz ljudi in za 300 šolarjev, ki nemalo težav, kot pri vsaki novi ostankov z dela precej narašča. obiskujejo celodnevno šolo v stvari, vendar se vse ureja, tako V primeri s stanjem pred petimi Semiču. da so zadovoljni učitelji, otroci leti je zdaj 2,2 odst. več odsot Vsi, ki imajo do službe več in njihovi starši. nih. Pri kolektivu, ki štefe čez kot 2 kilometra, se vozijo z 1000 ljudi, pomeni to, da je avtobusi. Izjema so le zaposleni Iskrin kolektiv je celodnevni vsak dan 223 ljudi doma. Naj- iz predela Lipovec in Nestoplja šoli priskočil na pomoč z orga vas, kjer zaenkrat še ni ceste, a nizacijo prehrane. Vsak dan ku bo tudi ta kmalu zgrajena. No hajo 300 kosil, h katerim, pri vo letos pa je, da so uvedli red speva kolektiv 5 dinarjev na no avtobusno progo iz Crmo- otroka. Praktično je tako, da šnjic, s čimer so ustregli delav računajo samo material, vse cem in otrokom, ki se vozijo v drugo plača Iskra. semiško šolo. Ker se zavedajo tudi potreb Čeravno so v Iskri že letos krajevnih skupnosti, plačujejo razdelili 530.000 dinarjev za še 150 dinarjev na zaposlenega stanovanjska posojila, imajo še za delo krajevnih skupnosti, ne kup prošenj za ureditev stano- le semiške, temveč vseh, na ka vanjsidh razmer. Čez 50 prosil terih območju živijo Iskrini de cev čaka na družbena stano lavci. vanja in okrog 70 jih prosi za Pri komunalni izgradnji je le nova stanovanjska posojila. Ce tos zastoj, vendar ne bo dolgo lotno stanovanjsko izgradnjo v trajal. Po občinskem programu Semiču je močno zavrla neures javnih del bi morala biti asfalti ničena gradnja 24-stanovanjske- rana cesta Semič-Štrekljevec, a ga bloka, v katerem bi morali se dela še niso začela. Ta cesta dobiti občani stanovanja iz soli bo zgrajena v letu 1976. Prav darnostnega sklada in Iskraši. tako trdno računajo na dogradi 10 DOLENJSKI LIST ŠL 43 (13701 - 23. oktobjj I Zaradi kršitve - ponovitev _ ^ Zaradi Icršitve materialnih pravil je tekmovalna Icomisva t#»kmo iz 6. kola med Inlesom in . SIcvai.om — kjnčala se je neodločeno — ponovila Tudi v 7. kolu 11. zvezne rokometne lige—sever rokometni ekipi BREZICE - ISKRA z Dolenjskega nista imeli največ sreče. Inlesovi rokometaši so v 21:14 Celju izgubili, Sevničani pa so doma igrali neodločeno. V slovenski rokometni ligi so imele naše ekipe nekoliko več uspeha: Brežičani Kljub temu da so Brežičanke na in Brežičanke so zmagali, ekipa Dobove pa je prvenstveno srečanje stopile oslabljene, so dosegle prepri čljivo zmago. Z dobro igro — odli izgubila. kovala se je predvsem s hitrimi in NOVO MESTO — Na kegljišču na dobfo izpeljanimi protinapadi - so Loki se je pričel jesenski del prven (28:25), toda domačim je vseeno se izkazale v prvem polčasu, v nada stva KD Novo mesto. Prvi rezultati: SEVNICA - SENJ uspelo remizirati. ljevanju prvenstvenega srečanja pa Železničar — Vseh devet 344 — 29:29 Sevnica: Možic, Krištofič, Gane so nekoliko popustile. 419, Gorjanci - Iskra 278 - 356 in iO, Vrtačnik, Svažič 4, Bizjak, Ko- Brežice: Hribernik, Križman 3, Novoteks II — Gozdar 365 — 350. Več kot 800 gledalcev je v soboto privnik 2, Doblekar 6, Novšak 1, Šu- Vogrinc, Bah 8, Dimič 2, Zakšek 1, (B. D.) pričakovalo, da bodo domači roko mej 6, Gologranc. Rožman 6, Lipej 1, Cetin, Gabrič, metaši dosegli še eno zmago. V go Levačič. ste so namreč prišli Igralci Senja, TRBOVLJE — Rezultati 4. kola ena od najslabših ekip v drugi zvezni CELJE - INLES zasavske rokometne lige: Hrastnik — rokometni ligi. Senjčani so povedli BREZICE -TRZlČ Artiče 11:10, KrmeHB — Radeče B in vodili skoraj ves prvi polčas, saj 28:22 30:25 10:0, Brežice - Boštanj 20:27, so domači igralci dovoljevali, da so ROD Radeče — Cerklje 10:24 in Tokrat Ribničani niso igrali naj Loka — Dobova B 14:25. (S. T.) se zlahka prebijali do črte šestih me bolje, saj so domači ^ralci v 18. mi Brežičani so z zanesljivo igro pri trov, Iger sta sodnika vsak prekršek nuti prvenstvenega srečanja vodili že šli do novih prvenstvenih točk. Po kaznovala s sedemmetrovko. Tik 15:4. V nadaljevanju so gostje igrali na S napovedi s sicer dobro ekipo RIBNICA — Rezultati dolenjske priavno prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju pred koncem prve^ polčasa pa so nekoliko bolj pazljivo in hitreje in Tržiča niso imeli veliko dela, če pa rokometne lige - vzhod: Višnja go aevničani z dobro igro v obrambi in bi bolje igrali v obrambi bi lahko ra — Krka B 25:13, Semič — Črno J^.^tekalo v znamenju dveh reških klubov in Novomeščanov. Na so razliko v zadetkih zmanjšali. V prejeli precej manj zadetkov. sliki: tik po podelitvi medalj v štafeti 4 x 100 metrov. Novomešča- točnimi zadetki naprej izenačili in ribniški ekipi so dobro igrali Radič, melj B 20:15, Šentjernej - Gradišče nato tudi povedli. fted koncem sre Sile in J. Kersnič. 22:24. Trenutni vrstni red: Gradišče so osvojili tretje mesto'. (Foto: Janez Pezelj) čanja so gostje še enkrat povedli 9, Višnja gora 9, Šentvid 4, Semič 4, Inles: I. Kersnič, Ponikvar, Miku- Črnomelj B 2, Šentjernej 2 in Krka lin 2, S. Kersnič 2, J. Kersnič 4, Sile KRKA-ČRNOMELJ B brez točk. (M. G.) 4, Andoljšek 3, Ambrožič 1, Žuk, 23:17 Radič 5 in Matelič 1. Dolenjski „piavutarji" drugi Dolenjski derbi v ljubljanski con ski rokometni ligi med Novomešča KOČEVJE - ELAN ni in Crnomaljci si je ogledalo okoli SESIR - DOBOVA 60 gledalcev. V derbgu so bili doma 1:1 državnem prvenstvu v hitrostnem plavanju in potapljanju v Beogradu je novomeška 26:21 či rokometaši boljS in so zasluženo KPA med 14 ekipami osvojila drugo mesto zmagali. s, v derbiju kola ^ubljanske pod- Rezultat kaže, da so bili Dobov- zvezne nogometne l^e sta se v Ko čevju pomerili vrsti novomešk^a Zadr čani precej slabši od domačih roko- KRKA-LISCA ^boto in nedeljo je bilo v novem bazenu na Bajnici v 58,0; 800 m: 4. Jelka Vitasovič metašev, tekma pa je pokazala, da bi Elana in domačega Kočevja. Moštvi lahko gostje tudi zmagali. Skoraj vso 22:19 sta igrali po razmočenem in za igro ^niu 1 državno ekipno in posamično prvenstvo v pla- 10:47,8; 1500 m: 3. Danijel Vohar težkem igrišču, toda kljub temu sta ^ in hitrostnem potapljanju. Na tekmovanju najbolj- 18:08,9 (popravil osebni rekord za tekmo so vodili z zadetkom ali dve 51 sekund); 100 m potapljanje: 2. ma prednosti, tik pred koncem pa V najvažnejšem srečanju za vrh se izkazali z dobro igro. Zadetka sta kliiK plavalcev so nastopili tudi člani novomeškega Meta Novak 1:13,2; 400 m: Rudi so zaigrali prehitro in nekaj začetni- prvenstvene lestvice v LCRL med dosegla Gradič in Kožic. a za podvodne aktivnosti. Kušer 6:19,2; 4x100 m: 3. KPA ških napak je botrovalo prepričljive novomeško Krko in sevniško' Lisco M. G. Novo mesto (Jelka Vitasovič, Majda mu porazu. so bile Novo meščanke boljše. Kljub ^ ^ dokaj neznana cah — okoli 60 tekmovalcev in Dobova: Skufca, Ogorevc, M. Do hudi tremi so Novomeščanke - vodi Prven^ ° napreduje - državno tekmovalk, v Beogradu pa se je za Kušer, Meta Vodičar in Meta No jih Janez Štrukelj - dobro igrale in LJUBLJANA - lekai „X \ Beogradu si je ogledalo medalje in pokale potegovalo več vak) 4:20,6;4x lOOm: 3. KPA No ber šek 9, Bosina 6, B. Doberšek 1, BELA KRAJINA 1:0 vo mesto (Strniša, Kužnik, Poto Kolnil^ Novak, Deržič 3, Ostrelič 1, bile ves čas enakovredne nasprotni dob,Ji gledalcev - so kot 160 tekmovalcev iz 14 klubov. Simunič 1. ce igralkam Lisce, ki so še lani na lani i- beograjske tekme. Se In morda je bilo prav tolikšno števi čnik, Kušer) 3:39,1. stopile v najkvalitetnejši republiški v 8. kolu zahodne conske nogo tarjev"*^ najboljših „plavu- lo pri^vljenih vzrok, da je bila orga 200 m: 4. B. Kušer 2:01,5; 6. ligi. Za zmago, po kateri so Novo metne lige so Črnomaljci gostovali jih Novnm organizirali so nizacija izredno slaba. Tako se tik Strniša 2:05,5; 12. R. Kužnik meščanke prevzele na lestvici vod pri Ljubljani in »ečanje izgubili. Če ^ omeščani v Dolenjskih Topli- pred pričetkom ni vedelo, ali bodo 2:17,5; 200 m: 4. Novak 2:13,5, stvo, so zaslužne prav vse rokometa- bi Bek)kranjci bili v napadu nekoli lahko nastopili tekmovalci v hitrost 10. Vitasovič 2:24,0; 12. Meta Vo INLES-SLOVAN: šice. ko spretnejS, bi lahko igrali vsaj ne nem potapljanju, neurejena je bila dičar 2:45,4; 400 m: 4. Vohar odločeno. sodniška služba in zaradi neodgovor 4:25,6; 5. Strniša 4:38,1;400 m: 7. TEKMA BO PONOVLJENA M. G. ZMAGAL nih in neizprašanih časomerilcev je M. Kužnik 5:42,5; 8. Vodičar TONE ŠPORAR novomeška ekipa ostala brez ene 5:44,6; 100 m potapljanje: 4. B. Tekmo iz 6. kola II. zvezne ro ZMAGALA SRS kometne lige je tekmovalna komisija RIBNICA-CEMENT Na r ne m medalje.^ Nadarjena plavalka Jelka Kušer 59,4; 400 m potapljanje: 1. ju za ^ [ hitropoteznem turnir- Vitasovič je namreč v disciplini 25 Meta Novak 6:11,6 (republiški razveljavila zaradi materialne kršitve v troboju mladinskih atletskih re 1:1 dolcaj ,,l7?ber je med 14 igralci v metrov na dih priplavala na cilj s rekord); 800 m: 4. Volm 9:21,0; pravil rokometne igre (pravilo 3:3). prezentanc nied Slovenij^ avstrijsko Spori. konkurenci zmagal Tone tretjim najboljšim časom, ob pode 1500 m: 5. Jelka Vitasovič 22:10,4; Po protestu Slovanovih rokometašev Štajersko in Železno Županijo v Domači nogometaši so še enkrat možnih Zbra.l je 12,5 točke od 13 litvi pa je medaljo dobila tekinoval- 4x 200 m: 4. KPA Novo mesto ^ tekmovalna komisija ugotovila, da Ljubljani so prepričljivo zmagaU sto- zamudili lepo priložnost za zmago. Čem \/ remiziral Da je le s Horvati- ka, ki za osvojen „bron" sploh ni 8:35,3. je napako zagrešil časomerilec. Taje venski atleti. V republiški reprezen Imeli so najmanj šest lepih prilož kovii n8^ red: aporar 12,5, Pet- vedela. Ekipno: moški - 1. Harpun izključenega Ribničana spustil v tanci sta se izkazala tudi dva novo nosti, toda nespretni napadalci so *anšek s P,berč 8,5, Lubej in Volj Kljub temu se je novomeška eki (Reka) 181 točk, 4. KPA Novo igro pet sekund prej, preden se mu meška mladinca: v skoku vviSno je zamudili prav vse. Povedli so gostje, an Stoka« ^terni in Kranjc 7, Ščap pa - vodil jo je trener Drago Les - mesto 100; ženske: 1. Kostrena (Re je iztekla kazen, Ribničani pa so do Šuštar preskočil 195 cm in zavzel izenačil pa je Dejanovski. bič in ite Hrovatič 5, Golo- vrnila domov zadovoljna. Dolenjci ka) 132, 2. KPA Novo mesto 111. segli izenačujoči zadetek v času, ko drugo mesto, Keržan pa je'v teku na M. G. gen 2 <; \r0Vl ' Skerlj in 2va- so upali, da bodo osvojili mesto je bil njihov izključeni igralec že na 400 m z 51,2 sekunde pritekel prvi tek i '-> • Naslednji turnir bo v četr- J. PEZELJ igrišču. na cilj. s novembra. nekje v vrhu, toda več kot polletne v 8. kolu druge zvezne roko vestne p-iprave so botrovale, da so metne lige-sever se bodo v Rib bili Novomeščani med najuspešnejS- nici pomerili Inlesovi in sevniški mi ekipami. Posebno se je izkazala rokometaši. Nedvomno bo boj državna reprezentantka Meta No za točke zelo izenačen in zani vak: dosegla je dva nova državna re Novo mesto strlo tudi Mežico miv, saj bosta obe ekipi posku^- Trn v peti korda in ob zaključku poleg števil li priti do novih točk. Ribničani nih medalj prijela lep polal kot naf; zato, ker so izgubili v Celju, Sev uspešnejša tekmovalka. Da so bili Po treh kolih so Novomeščani na prvem m«stu — V II. slovenski odbojkarski ligi vodi ničani pa zato, ker so doma po kJli*udeCembra bo sevniško 0 uspešni tudi drugi Novomeščani, do Trimo (Trebnje), Zužemberčani pa so na drugem mestu nepotreonem izgubili točki na lO-lf^ društvo praznovalo kazuje dejstvo, da so prav vsi osvojili kateri so računali Ker pa imajo tih KuC0 delovanja in po dese- 1 vsaj eno medaljo. Inlesovi rokometaS v druo zvez lijo 7 Z ^ kegljači lahko pohva- Hezultati: l5 m na dih: 1. Meta Kot kaže, se novome^ odbojki obetajo lepši časi. V nedeljo so nimiv je bil četrti odločujoči set, v ni rokometni ligi naj'bolj« navi pa l ^ogimi uspehi. Kot kaže, Novak 11,3 (državni rekord); 50 m Novomeščani z dobro igro premagali eno najboljših ekip v sloven katerem so bile domače odbojkarice jače (sevniški so bolj znani po Sevnici * del° 23 nekatere v na dih: 4. Boris Kušer 23,4; 100 m: spr^tnejše in so zmagale. pretepih), imajo v dolenjskem ti". O • Pre?ej časa „trn v pe- 1. Meta Novak 57,0 (državni ski ligi, vrsto Mežice. Žen^ ekipa Krke je gostovala v Mariboru in Krka: Raj^er, Pilič, Zevnik, Boh, derbiju precej več možnosti ®la's >, em je povedal Janko rekord); 12. Meta Vodičar 1:09,7; derbi kola izgubila. V drugi republik ligi vodijo z enim samim Fabjančič, rib, Forte in Adamčič. In kje i^jo ekiTC z Dolenj- Sevnico kegljaškega društva 100 m: 5. Toni Strniša 51,5; 7. porazom Trebanjci, isto število točk pa imajo tudi Žužemberčani, sk^a v prvi slovenski rokometni sotm '"fslednje: „Naši uspehi Boris Kušer 53,8; 16. Rafael Kužnik medtem ko so Mokronožani nekoliko slabši. liri? Brežičani se bodo pomerili nehali *s,em. tistim, ki so pre ŽUŽEMBERK : LJUBLJANA z Minervo. Glede na to, da v zad sni niih • ni in nekate- 3: 1 (9,13,-6,6) njem času ne igrajo najliolje, se lt da): "J.0Vlm privržencem, ki si NOVO MESTO - ME2ICA stopili: Jenko, Medle, Goleš, L. jim v 8. kolu obeta poraz. Zato asa Babnik, I. Babnik, Vernig, Ptimc, KD sit/ Prizadevajo, da bi se NOVE TOČKE ZA 3:0(13,13,12) Četrto zmago je v 5. kolu II. SOL pa lahko upamo, da bodo do ^ so s 0lCa razformiralo. Pojavi- SODRA2ICO Graberski in Cotič. v nedeljo slavU Žužemberk. Doma druge zmage in novih točk prišli ktuhu e. Ce'° govorice o novem IN NOVO MESTO Pb treh kolih v 1. slovenski od čini so zlasti dobro zainali v prvem Dobovčani. Fantje so bili že ne- £yeder t« Si 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER Št. 43 (1370) - 23. okto^ ^ _ .... Leto dni do vode za 6 vasi ČETRTKOV INTERVbia Kar 122 gospodinjstev v krajevni skupnosti Bela cerkev je dobilo ob krajevnem prazniku pipe v hišo - Poleg rok še 630 tisočakov prispevkov Brez obupa v temi Dvakrat so bili lahko veseli in ponosni občani krajevne skupnosti v Belo cerkev, nekaterim vasem Bela cerkev, ko so se v nedeljo zbrali na slovesnosti v počastitev bo treba zagotoviti boljšo elek Minuli teden sem 5e udeležil praznika krajevne skupnosti in 30-Ietnice zmage nad fašizmom. trično energijo. „okrogle mize", za katero so Klene besede in čvrst stisk desnice Jožeta Zupanca, Krajevna organizacija ZZB NOV je dobila prapor, skorajda vsa go predvojni in medvojni dolenjski kandidata za predsednika Zveze slepih Ce računamo, da so občani revolucionarji pred slovenskimi spodinjstva tega velikega območja pa vodo v hišo. krajevne skupnosti Bela cerkev novinarji razgrnili del svojih spo prispevali za vodovod, vreden minov na dolenjsko predvojno Ko je Brane Suhy v imenu Naslednji kamenček v mo revolucionarno vretje. V več kot Jože Zupane iz Dolenj jim svetoval, kako naj ohra družbenopolitičnih organizacij zaiku napredka krajevne skup- poldrugi milijon, 1500 delovnih triurnem prisrčnem in ^rošče- skih Toplic je telefonist na nijo preostanek vida. In mo in občinske skupščine Novo riosti Bela cerkev je ureditev ur, 630.000 dinarjev gotovine, nem pogovoru so prekaljeni re centrali občinske skupščine ram povedati, da posest pre mesto čestital občanom ob de avtobusnega postajališča v Dra da o potih in opravkih, ki se ne volucionarji pred nami, otroci ostalega vida pogosto temelji gi, da ne bodo šolarji in delavci dajo oceniti, ne govorimo, po vojne ali pa še to ne, eden za Novo mesto. Je popolnoma lovni zmagi in izročil predstav drugim risali podobo predvojne slep: pri šestih letih in pol se zgolj na nakupu preprostih niku ZB Francu Rangusu pra čakaU na prevoz v dežju. Teče tem ni bojazni, da zdaj zastav Dolenjske, svojeg otroštva in je ponesrečil z bombo. Kan pripomočkov. por, je poudaril, da je dala ta jo pogovori o asfaltiranju ceste ljenih nalog ne bi uresničili. mladeništva, svojega kaljenja v didira za predsednika Zveze Med drugim se naše dru krajevna skupnost 35 borcev novomeški Sokolski knjižnici, slepih in slabovidnih Slove štvo lahko pohvali, da je za kaljenja med akcijami trošenja NOV. Enaindvajset se jih nikoli letakov in prižiganja kresov na nije. knjižnico uvozilo elektron več ni vrnilo domov. predvečer prvih majev, utrjeva Takole nekako se mi je sko povečalo, ki poveča nja v stavkah in fašističnih tem predstavil Jože Zupane, ko stran v knjigi z normalnim Marko Ajdnik, predsednik nicah. Čeprav so govorili iz sebe, sem se mu, saj razumete, ne formatom na 50 krat 50 KS Bela cerkev, je povedal ne niso govorili zase, za iias so tkali kaj besed o graditvi vodovoda sliko nekega resnično pomemb kako nerodno približal In v centimetrov." nega obdobja. • isti sapi je do^l, da dela v Predvsem pa vzbujajo pri in cest. Temelj vsega je bil so Zv^zi slepih že od leta 1956, Jožetu Zupancu sobesedni- glasno sprejeti samoprispevek. da je bil že doslej „na neka ku pogum in občudovanje Lani so že lahko zastavili lopa „Dolenjsko terih stolčkih", vendar samo besede, ki jih mirno navrže, te, danes pa ima vodo 122 go ko govori o pomoči in uspo spodinjstev v šestih vaseh. Samo zato, da bi pomagal sotovari- špartanstvo" šem. sabljanju popolnoma slepih pri izkopu jarka za glavni vod ^ „Slepi, veste, ne potrebu- ljudi. so občani opraviH 1500 udarni In naj mi zdaj nihče ne zameri ) jsmo usmiljenja, potrebuje- „ V Sloveniji je od že ome ških ur, za vodovod, ki je oce - nočem biti zlonameren - ko njen na 1,5 milijona dinarjev, vprašam: „Pomembnega? " Ko njenega števila slepih redno sem namreč po pogovoru v knji zaposlenih okoli 400 ljudi, pa so v denarju prispevali 630 žnici brskal za gradivom o do ki praktično ne razlikujejo tisočakov. Zapisati tudi velja, godkih, o katerih- je tekla bese svetlobe od teme, vendar re da so vsa .gospodinjstva prispe da, sem naletel le na nekaj pičlih vala enak delež neglede na od beležk. Bodo zanamci vedeli, da dno delajo. Večinoma so te so bile Dolenjska, Bela krajina in lefonisti, tako kot jaz, med daljenost od glavnega voda, kar Notranjska zibelke in matere njimi pa lahko najdemo, tudi sicer v drugih krajevnih skup partizanstva, bodo naši sinovi in sodnike, fizioterapevte, nostih ni prav pogost primer. Brane Suhy čestita v imenu družbenopolitičnih organizacij in ob vnuki še vedeli, da je bila pred administrativne delavce in še činske skupščine Novo mesto prebivalcem krajevne skupnosti Bela vojna novomeška gimnazija Vodovod pa ni edina stvar, ki cerkev ob otvoritvi vodovoda, ki je sad dobrega sožitja, žuljev in trdnjava naprednega mišljenja, bi lahko našteval. so se je lotili in naredili v Beli želje po napredku. bo generacija za nami še vedela Lahko rečem, da v naši cerkvi. Letos.je bila zgrajena tu povedati, da je, če zdaj omenim di cesta v Družinski vasi in del samo „nepomemben' drobec, domovini ni slepega ali sla dala kopenska Dolenjska bovidnega človeka, ki ga ne ceste na Vinji vrh, vsaka vas v Narodnoosvobodibii vojski tudi bi mogli zaposliti. In to krajevni skupnosti ima telefon, 20 mornarjev? Jože Zupane; slepega noben občan nima do telefon Najbrž ne, ker ni to nikjer za kljub temu, da ni samo slep, pisano ali pa je o tem premalo : človeka, ki mu ne bi mo^ lahko je tudi kako drugače ske zveze več kot 500 metrov poti. S čim takim se ne more PROSTOR ZA GRADNJO material, razen tega bi^ditelji radi napisano. Eden od sogovornikov ' priskrbeti dela." invalid. Potrebna je samo še pred pomladjo opravili vsaj izkop za „okroglo" mizo je pravilno pohvaliti prenekatero večje na- OTROŠKEGA VRTCA V ŽUŽEM ugotovil, da ponekod drugje go trdna volja." BERKU je zakoličen. Izkopna dela na dela, če pa bi vreme dopuščalo, I Tno samo najbolj preprosto selie v občini. bi zgradili tudi temelje. vore in pišejo o tisočih, ki » [ Razumevanje. Velik uspeh je, In to trdno voljo sem spo so se tudi že pričela in upajo, da padli, pri nas, kjer je bilo takih bodo letos vliti vsaj temelji, če bo na desettisoče, pa sramežljivo da se Zveza slepih od lani ne znal v trenutku, ko je Jože pa lepo vreme, bodo lahko opravili Zupane po pogovoru vstal, si JESENSKA SETEV je šele komaj molčimo. Kako, iz česa bodo imenuje samo Zveza slepih, predavanje še kaj več. Vrtec bo zaenkrat grajen v pripravah. Orati namreč pred tem prihodnji rodovi vedeli, da je bi ki jih je v Sloveniji po zad- za fotografiranje popravil za pravnike za 60 malčkov, lahko ga bodo pa deževjem niso mogli, zato bodo lo predvojno in medvojno revo j njih podatkih okoli 1800, kravato na snežnobeli srajci pozneje z dozidavo povečali, da bo kmetovalci morali sedaj pohiteti, da lucionarno vretje na dolenjskih Društvo pravnikov v Novem me vsaj za 80 otrok. Investitor je skup bodo ujeli še nekaj primernega časa tleh resnično pomembno, ko pa I ofnpak tudi Zveza slepih in in po čvrstem stisku roke nost otroškega varstva Novo mesto. preprosto dobronamerno stu, ki zajema okrog 60 članov več za setev. Ker je na območju Suhe vendar vemo, da lahko pomemb slabovidnih. V naš krog smo občin, je 17. oktobra organiziralo krajine (kmetijske zadruge Žužei^ nost ali nepomembnost ocenju ^fez zavisti sprejeli torej tu vprašal: „Zunaj dežuje. Ali zanimivo predavanje v prostorih GRADNJA STANOVANJSKIH berk) okoli 45 traktorjev, bo oranje jemo samo na temelju vedenja? di ljudi, ki vidijo, kot pravijo imate dežnik? Prehladite se olarožnega sodišča: novomeški r(^ak HIŠ na zazidalnem kompleksu na lahko hitro opravljeno, saj zajame Ljudje pa odhajajo, spomini ble J^ecizno okulisti, s 60 in lahko." in nosilec več zveznih in republi^h Dvoru se kljub dogovorom še ni pri jesenska setev le okoli 360 hektarjev dijo ... funkcij Bogdan Osolnik je govoril o čela. ^enkrat so menda izdelali le njiv. Pribiti hočem naslednje: do ^nj odstotki vida. Nisem ga imel, vendar aktualnih političnih dogodkih in o lokacijsko dokumentacijo za 7 hiš, kler je še čas, je treba zbrati vse Tako slabovidnih je v Slo- sem kljub temu '„pogumno" pomenu naše nove ustave v svetu. za katero so pridobili tudi že so KRAJANI IZ AJDOVCA IN glasje, čakajo pa še na gradbena do gradivo za pisanje dolenjske i^eniji vsaj še enkrat toliko zakoračil pod sivo nebo, OKOLICE bi radi čimprej dobili te predvojne in medvojne zgodovi voljenja. Najprej nameravajo zgraditi lefonsko omrežje do Ajdovca. To fof slepih, v naše vrste smo prepričan pa sem, da bi bil srajce cesto, da bodo lahko začeli dovažati ne. Hh sprejeli zato, ker ne želi- njihovo željo velja podpreti, saj so Še danes, po nekaj ti^čletjih lahko kandidat Jože dober za madžarsko od telefonske zveze oddaljeni po namreč vemo, da je neki Šparta- da bi tudi nje prizadeja- vprečno več kot 10 kilometrov, kar predsednik Zveze slepih in v novomeški tovarni perila La nec rekel svoji materi pred odho ^ popolna ali skorajda po slabovidnih Slovenije. Dober pa je zanje seveda neugodno. Večina dom v vojno, da se bo vrnil: ,Ali polna tema. Slabovidni po- bod izdelujejo 60.000 srajc za Mad mjev okoli Ajdovca ima tudi slabo s ščitom ali na iyem!" Na Do vaš in moj prijatelj. žarsko. Ta kupčija je vredna okoli Vrtec, oskrbo z elektriko, da ne govorimo lenjskem je bil(L ce dovolite pri Sosto izgube vid prav zaradi 180.000 dolarjev. To je prvo veliko MARJAN BAUER o čestem pomanjkanju vode. Ker so merjavo, takih Spartancev na de ^^ga, ker ni nikogar, ki bi naročilo za izvoz novomeških srajc v občani pripravljeni sodelovati pri re settisoče. Ali smo res boK mol to državo. ševanju ,teh problemov, je potrebno čeči od prislovično molčečih dvorana in zastaviti načrtno ureditev tega sta Špartancev? nja. MARJAN BAUER M. S. Držijo pesti za novo streho vodovod ^— —— — Ob novomeškem prazni Na Otočcu že nekaj tednov obnavljajo od požara uničeni Partizanov dom ku številne zares po membne pridobitve J°1 leta po požaru so začeli Partizanov dom na Otočcu le obnav- miši', ,mrzlo - vroče' in drugu take igrice. Vsaj nekaj!'" ^ • S pogodbo, ki stajo podpisala tudi predstavnika osnovne šole Dvorano v Partizanovem domu so Poleg osrednje proslave v Do „krajevne skupnosti, se je Novograd obvezal obnoviti streho, uporabljali za kulturne prireditve, lenji Straži bo ob prazniku novo in prizidek. Ta dela naj bi bila končana do dneva republike, množične sestanke in v druge name meške občine še nekaj priredi Ncfvomeška kronika *aj več pa tudi ni denarja. ne. Po obnovi bi vse to nadaljevali, tev, ki gotovo zaslužijo pozor IL. le z nekoliko Več reda in odgovor nost, razen tega bo novomeška NEMŠKI OBISK - 26. oktobra podobo nenehno spreminja, tako da J^njkanje denarja je bOo ves 100.000 din posojila. Na vlogo za nosti. Dodali pa bi še večerne te- občina ob 30-letnici osvoboditve bo v Novo mesto prispela 15-član- mu zoologi še niso nadeli imena. Po "ove ' vzrok, da se niso lotili ob- denarno pomoč ZKPO še ni odgovo lesnovzgojne ure za mladiro, saj je dobila nekaj objektov najširšega ska mladinska delegacija iz Ditzinge- domače pa se mu reče — pobalin °b • V oktobru se je nekoliko rila. bil eden od pogojev občinske Zvezt družbenega pomena. stvo, objestnost ip.! na bol fe: neka nad na, ki bo v Sloveniji ostala osem dni. nl$0nnn j J Ko bo dom pod streho, bo treba za telesno kulturo, ko je dala denar, V petek ob 9. uri bo na Drski Mladi Nemci se bodo v tem času se ica c din je prispevala zavaroval obnoviti oder, tla, instalacije, ogre da na Otočcu obnovijo tudi telesno- otvoritev otroškega vrtca. Istega SMRTI - Umrli so: Ivan Kavran, na ^ kot odškodnino oziroma znanili z delovarijem Zveze sociali t( v vanje in inventar. Ali se bo to posre vzgojno društvo. dne bo ob 18. uri v Dolenjski stične mladine Slovenije, obiskali upokojenec iz Črnomlja, Pod smre je . j alnino za dom, 100.000 din čilo urediti prihodnje leto? Usposo galeriji otvoritev razstave parti bodo Novoteks, Krko, mladinsko ko 4, v 70. letu starosti; Stanislav občinska Zveza za telesno bitve stavbe težko pričakujejo, še zanske grafike. V soboto ob 10. I^gelj, delavec iz Stranske vasi 39, v sltj,/110! občinska izobraževalna osnovno organizacijo ZSMS na Dvo n najbolj šola, ki je imela dovoljenje uri bodo v Mirni peči podelili ra ru in Žužemberku, spoznali se bodo 39. letu starosti; Jože Božič, trgov P °st pa se je odločila dati za telovadbo v dvorani. shranite jonskemu odboru OF domicilno z družbeno ureditvijo SRS in SFRJ, ski poslovodja z Glavnega trga, v 43. „Po urniku bi morali imeti 80 te star papir! listino in odprli asfaltirano ce z naSin šolskim sistemom, obiskali letu starosti; Franc Barbič, upoko lovadnih ur na teden; ker ni dvora sto. Istega dne ob isti uri bo v pa bodo tudi partizanski Rog in Ba jenec s Partizanske ceste 10. ne, si pomagamo, kot vemo in zna Novomeški Rdeči križ pjonov- Dolenjskih Toplicah otvoritev zo 20. mo," pravi ravnatelj Franc Pavko- no pripravlja akcijo zbiranja sta novih poslovnih prostorov indu naj vihrajo vič. „Ce je lepo vreme, otroci telo rega papirja, zato naproša obča strije obutve „Bor". V ponede SREČANJE UPOKOJENCEV - vadijo na prostem, če je slabo, pa ne, naj ne mečejo starega papirja ljek ob 19.30 bo v novomeškem Društvo upokojencev Straža - Top zastave! kar pod šolsko streho, najčešče v stran, ampak naj ga raje shranijo Domu kulture revija pevskih lice je prejaiji teden pripravilo sre občani! Ne bomo grozili z razredih. Namesto pravih telesno- do 17. novembra, ko bodo pri zborov novomeške občine. V to čanje svojih članov pred domom v 'okom, ki določa, kdaj je tre- vzgojnih ur imamo na sporedu ,slepe pravljene kupe papirja pobirali rek ob 18. uri bo otvoritev nove „Svobode ' v Gornji Mraži, kjer so po domovih. Tako kot vedno bo novomeške ^rtne dvorane in razvili upokojeniški prapor. ^ '^obesiti zastave, prosili bi vas tudi od te akcije pridobljeni iz tte« Praz°iku občine Novo slavnostna akademija v počasti ^to izobesite zastave v mestu kupiček šel za humanitarne de tev občinskega praznika. V sre ZA POKALE — v počastitev v naseljih, kjer so sedeži javnosti. Letos spomladi so se do ob 8.30 bodo pri črpališču v občinskega paznika bo komisija za tajnih skupnost i,/iti na zgrad- Novomeščani prav lepo odrezali Družinski vasi predali namenu ^rt pri OK ZSMS Novo mesto pri 3 > ki ležijo ob cestah 1., 2. in v enaki akciji, saj so darovali za novi novomeški vodovod. Istega pravila mladinsko tekmovanje v ko Torej: delovne in druge okoli 30 ton starega papirja. Naj dne ob 10. uri bo v športni dvo šarki, streljanju z zračno puško, ša uspeh tudi zdaj ne izostane! rani slavnostna seja vseh zborov nij3nizacije, hišni sveti ter last- hu in rokometu. Tekmovanja bodo sbh- *n uPfavljalci zgradb, po- skupščine, izvršnih organov in vodili izkušeni športniki, ekipe pa se lte> da bo Novo mesto že družbenopolitičnih organizacij bodo srečale v nedeljo. Najboljši bo hj1 Pred praznikom dobilo slav novomeške občine. Prav tako v do dobili pokale in diplome. ino podobo! Novogradovi delavci hitijo krka sredo ob 11.30 bo v prostorih Ena gospa je rekla, da neka preplavi la cesto IMV proshva ob 20-letnici usta NOVOMEŠKI „JETI" - Najraje teri še vedno na fin način pove obna^jati požgani otoški dom. novitve Industrije motornih vo se zadržuje v lokalih, kjer imajo Po večdnevnem deževju je Krka zil, hkrati bodo predali namenu oblaziiijene stole, njegove sledove pa do, da jih je treba ogovaijati z prejšnji teden spet prestopila brego nove proizvodne prostore. V sre je moč najti tudi avtobusih, ki- gospodi. Že večkrat seje zgodi ve in se razlila po njivah in travnikih do ob 16, uri se bodo začela v nodvoranah in še kje! Pišemo o no lo, da je kdo klical tovariša ter ogrozila nekaj lesenih mostov. ^rtni dvorani športna tekmo vomeškem „jetiju", ki ima neznan zdravnika v Novoteksovi ambu Pod vodo je bil večji del fentjernej- vanja, v šmarješki osnovni šoli sko dolge nohte, s katerimi razpara ske ravnine. Zaradi poplav jc bila „29^ oktober' pa bo ob 10. uri oblazMijene stole in sedeže ter iz lanti, pa ga je medicinska sestra n NOVOMEŠKA TRIBUNA več dni zaprla tudi cesta Dobrava - srečanje pionirjeV in borcev. njih izvleče podloge. Ali se z njimi popravila: „Ste mislili gospoda Šentjernej. hrani, tega ne vemo. Pli tudi zunanjo zdravnika, mar ne? " j^^^3{^l370) - 23. oktobra 1975 Stran uredil: MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST 15 % Jaro što\/iček Vse tiho, kot je nad veliko hra tako da ji sploh nisem utegnil stovo mizo sredi dvorane visel povedati, da nisem Boris, tem pisan lesen zmaj, ki mu je na več Jaro. Potem je pohitela k vsakem kremplju visela petro izrezljanemu baročnemu pre- Pisma uredništvu lejka. Obrnjen je bil proti meni dalčniku, odpirala predale, po — in mi kazal dolg jezik in ostro gledovala čez ramo vame, našla zobovje. neki črn predmet in ga skrila v STARINAR Tedaj pa sem zaslišal, da široki rokav. Obrnila se je proti „Vendar pa moraš imeti do teh stvari res veselje, trdno vo nekdo čisto potiho igra na kla meni. Zdrznil sem se! Izginila je Veseli večer zdomce^ ljo in vzdržljivost! In seveda vir, Torej je vendarle neko živo njena" ljubkost, gledala me je so moraš preštudirati tudi veliko bitje v gradu! Toda kje? Pri vražno. Prej rožnati obraz se ji V spomin na nedavno pre knjig o stari umetnosti. Potem sluhnil sem. Zvoki so prihajali je spremenil v pepelnato barvo. V Stuttgartu so izvolili miss SKUD Triglav '75 ! minulega kulturnega delavca pa brskati za temi stvarmi, jih iz tretjega nadstropja. Na koncu Otrpnil sem, ko je stopila proti in pisatelja Jaroslava Štovi- iskati, saj same ne priletijo v ro dvorane sem zagledal široke meni. Usta so zadrhtela, se na Dramska skupina SKUD Triglav Navdušeno občinstvo je toplo po čka, doma iz Leskovca pri ke." stopnice, pokrite z debelo pre rahlo pokrila s peno in iz levega iz Stutt^rta v Zvezni republiki zdravilo nastopajoča dekleta na Krškem, pisca psihološkega progo. Posedat grem, kdo igra, rokava si je bliskovito potegnila Nemčiji je 5. oktobra za Slovence, osvetljenem odru. Žirm je lahko Tako meje bil Horvat navdu ki so začasno zaposleni v tem me romana Tudi slepi vidijo, sem si rekel. revolver. Oči so se ji skalile, po vsaki prisodila največ 10 točk. Miss šil za starine. In prva pot, da bi stu, pripravila veseli večer s humori SKUD Triglav '75 je postala Ida Zt Oranžne lupine in Fačuka, kaj našel za svojo nastajajočo Potiho sem stopil na stopni merila je vame in zakričala: stičnim programom, na koncu pa so bek, njeni spremljevalki pa sta Joži objavljamo danes črtico zbirko, me je po naključju pri ce, se ustavil in sedaj razločno ,J^oglej, Boris! V tem želez izvolili še najlepšo Slovenko iz ca Vrečun in Irena Štuhec. Veselju „Starinar", značilno za nje peljala v Slovenijo. Pa tudi pot zaslišal, da nekdo res umetniško nem zrnu, ki ga boš na žalost le Stuttgarta in okolice. in prisrčnemu ploskanju ni bilo koni Prireditev je bila v Dolinškovi go ca. ! gov način pisanja, ki pri je bila bolj naključna, saj nisem igra Chopinovo Žalost. Užival hipno občutil, so zgoščene mo stilni v Stuttgart-Rohr, kjer se Mo- je stotere neprespane noči! Da, To je bila prva taka prireditev, kj tegne z napeto pripovedjo. vedel, kje naj začnem iskati. sem in se nasmehnil svojemu venci že od nekdaj radi zbiramo. Za pa naj bi postala tradicionalna. Prt No, znašel sem se blizu Rakeka prejšnjemu strahu, ko se mi je da, le glej me! Kot sem jaz cele nimanje za veseli večer med našimi hodnje leto naj bi volili najlepš^ rojaki je bilo veliko, saj je bila dvo pred železnimi vrati neke gra zazdelo, da sem prišel v neki noči s solzami gledala skoz moškega, ; rana nabito polna. Za dobro razpo Veselje se je zavleklo še pozno v ščine. Tičala je skrita med stari čuden, mrtev grad. Čudovita okno, kdaj boš prišel! loženje je skrbel tudi an^mbel Okamenel sem od strahu in noč in slovenski pari so se zado Večkrat se spomnim pokoj mi borovci, podobna pravljične glasba me je vsega prevzela. Ka „Kombo Rrlek". voljni vrteli ob zvokih domačega samo čakal, kdaj sproži. Tedaj nega Benka Horvata, ki se je ro mu gobanu, oblečenemu v paj- ko plemenit, kako nadarjen in ansambla. pa je v sobo planil stari služab dil točno pred sto leti. Bil je čevino. kako občutljivo dušo in srce VLADISLAV KIDERIČ nik. V trenutku je uganil, kaj se Stuttgart velik zbiralec renesančnih in ba Prijel sem za svetU bronasti mora imeti ta, ki tako lepo in s UČENCI NA dogaja. Z močnim udarcem je ročnih slik, risb in starih knjig. tolkač v podobi gole ženske in takim občutkom igra Chopina! PROSTOVOLJNEM DELU ženski zbU iz rok revolver in Posebno strast je pa imel za nu najprej narahlo potrkal; ko je Po stopnicah sem prišel na PIONIRSKA meni namenjena krogla je pre- V sredo. 15. oktobra, je bila na mizmatiko. Njegova zbirka pa ostalo vse tiho, sem začel ozek, dolg hodnik. Ob straneh strelila veliko japonsko vazo. Homu pri Sentrupertu prostovoljna KONFERENCA grških in rimskih novcev je štela močneje tolči. Vendar se nihče je bilo veliko belih vrat z boga akcija za zasipanje jarka, ki so ga Trdno se je oklenil nesrečne POTRDILA DELO nad deset tisoč primerkov. Po ni oglasil .ne prišel. Tedaj sem timi baročnimi okrasi. Tedajci skopali za vodovod. Dela smo se ženske, meni pa zavpil: udeležili tudi učenci šentruperške 29. september, dan pionirjev, zneje je vse svoje zbirke podaril pritisnil na kačasto kljuko in pa se je moj pogled srečal s proslavimo vsako leto tudi na naši; „Zbežite, hitro! Skozi vrata, osemletke. Iz našega razreda se nas Zagrebu in so bile zbrane v vrata so se neslišno odprla. Sko plamtečimi očmi velike črne šoli; v pionirske uniforme oblečeni ki sem jih jaz odprl, da ne nale je dan prej prijavilo devet, prišlo pa „Galeriji Benko Horvat". zi kratek park sem prišel do doge, ki je ležala sredi hodnika nas je dvanajst od tridesetih, kolikor učenci imamo proslavo in pionirsko tite na psa. Prišli boste v kuhi konferenco. Letos je mladinski pev Horvat me je imel rad, če vrat v graščino. Plašno sem po in se že pripravljala za skok. nas je v razredu. Vseh učencev iz njo, in če ste poštenjak, me bo naše šole je bilo okrog 60. Z nami ski zbor uvodoma zapel pionirsko prav sem bil veliko mlajši od trkal, vendar se tudi sedaj nihče V smrtnem strahu, nezmožen himno, tej so sledile recitacije in ste tam počakali." sta bila tudi tovariš učitelj in ena njega. Bil je vesel, ko je videl, s ni oglasil. Prijel sem za kljuko, sleherne misli, sem planil k naj učiteljica. Čeprav je delo sčasom zborne pesmi, nato pa se je začela postalo vse težje, smo stisnili zobe konferenca. Pogovorili smo se o na kakšnim plašnim občudova in tudi tukaj so se težka hrasto bližjim vratom. Na srečo niso Da mi ni rekel „če ste pošte ših nalogah, med katerimi je na njem si ogledujem njegove zbir- va vrata odprla. Poklical sem. bila zaklenjena. Zaloputnil sem njak", bi bil zbežal iz gradu kot in delali tri ure in pol in zasuli pre cej jarka. prvem mestu učenje. Med dejavnosti ke. Vse tiho. Po kamniti veži sem jih za seboj in bil rešen pošastne preplašen zajec. Tako pa sem se MARJANCA URBIČ učencev spadajo tudi krožki, zato so „Vidiš, Jaro, to, kar imam, prišel do lepih novih vrat z iz zverine. Znašel sem se v prelepi ves tresoč ustavil v kuhinji. Slu 7. r. OŠ Šentrupert na konferenci člani krožkov prebrali izpopolnjuje vse moje duševno sobi, iz katere sem prej slišal žabnik je kmalu prišel. Držal se sročila o delu v preteklem letu. rezljanim lesenim grbom. Pri Sajveč uspehov je imelo šolsko in duhovno življenje. Desetletja znam, da me je obšel čuden zvoke klavirja. Zagledal sem je za glavo in mi razburjeno re VELIKO ^rtno društvo, odrezali pa so se in desetletja sem vneto študiral strah, toda sponmil sem se klavir in v črno žametno obleko kel: tudi pevski zbori, n^bolj mladinski PRESENEČENJE umetnost, zbiral slike, knjige, Horvatovih besed: „Nikoli ne oblečeno ženo. Njeni vitki prsti , Jaz sem kriv, samo jaz! Šel Po krožkovnih poročilih smo spreje li delovni program za prihodnje leto. starinske novce, jih iskal, se od smeš odnehati!" Tako je moje so elegantno ubirali po klaviatu sem nekaj iskat na vrt in poza V tednu otroka so pionirji osnov povedoval marsičemu, da sem ne šole „Katja Rupena" v Novem MAJA RADEJ navdušenje za starine premagalo ri. Ker je igrala in bUa s hrbtom bil zakleniti vrata za seboj. In 8.a, novinarski krožek lahko kupoval starine, kupoval kaj ste vi. Človek nesrečni, iska mestu zbirali obleko. Zadnji dan v plahost in pogumno sem po obrnjena proti meni, me ni sli tem tednu pa je prišlo k nam 10 nji o. š. SENOVO ne samo z denarjem, amp^ tu trkal tudi na ta skrivnostna vra šala, ko sem planil v šobo. Tiho li pri naši grofični, ki je bolha hovih predstavnikov z dvema tovari TUDI UČENCI di s srcem, z ljubeznijo. To je ta. Nobenega glasu, nobenega sem obstal pri vratih, si pomir in nihče ne sme k nji? Jaz sem ši cama. Prinesli so velik zavoj z oble moje posebno življenje, moj povabila naprej. Kar odpri. Ja jal utripajoče srce in poslušal edini, ki pazim nanjo. In tudi ko in igračami. Pionirji naše šole UREJAJO ŠENTRUPERT Tudi učenci šentruperške osnov svet. In tudi tebe bi rad priteg smo jih pogostili in se z njimi pogo ro, sem se opogumil. Odprl sem čudovito glasbo. uboga me. Ne vem, kdo ste. Ne varjali. Nazadnje smo jim pokazali ne šole se prizadevajo, da bi bil nji nil vanj. Ko sem te zadnjič in stopil v prostorno dvorano. Tedaj se je žena počasi, zdelo poznam vas, vendar vas rotim: še prostore v šoli in v internatu. hov kraj čist in urejen. Lani so pod obiskal, sem ugotovil, da imaš Na stenah sem zagledal v narav se mi je, da podzavestno, obrni nikomur ne povejte o tem do Naslednji dan smo delili obleke. škarpo za cerkvijo učenci 8.a razre ;;sliko, ki predstavlja umirajoče ni velikosti naslikane plemiče. la proti vratom in me zagledala. godku, ko vam je življenje vise To je bilo veselje! Vsi otroci bi bili da prekopali star vrt, posadili okras radi nekaj dobili. Razdelili smo jih ne grmičke in posejali travo. Prejšnji ga na tleh. Leži na pol gol, ob Eni so bili debelušnih obrazov z V moje preplašene oči se je za lo na nitki. Če bi se to razvede- 60 otrokom. Prav tako smo bili ponedeljek smo čistili gredice na njem pa stoji vsa zmešana žena. belimi lasuljami, drugi suhci v zrla globoko in brez besede. Po lo, jo odpeljejo nazaj v blazni- veseli igrač. Dobili so jih otroci iz vrtu in urejali lani zasajene grmičke. Boš vesel, če ti povem, daje to črnih hamletovsldh oblačilih. igranju je v sobi nastala taka ti co, kjer je preživela nekaj let. internata. To smo delali dve šolski uri namesto vredno umetniško delo iz se Voščeni obrazi s kozjo bradico šina, da bi bilo slišati metuljeva Šele nedavno se je vrnila do Za lepo darilo in obisk smo pio pouka gospodinjstva. Tako je zdaj nirjem osnovne šole „Katja Rupe tisti prostor urejen in v okras naše demnajstega stoletja. Čeprav sli so jim komaj gledali iz visokih, krila, če bi priletel v sobo. Na mov .. . Veste, nesrečnica je iz na ' zelo hvaležni. mu kraju. IVANKA AHLIN ka ni označena, jo je po vsej belih o vratnih čipk. Zdelo se mi rahlo sem se priklonil, omam gubila razum od žalosti, ko je Literarni krožek 8.a, novinarski verjetnosti naslilul Holandec je, da so vse oči bojevito ljen od njenih čudno sijočih njen zaročenec Boris nekaj dni POŠ Novo mesto krožek OS šentrupert Pieter van Laer, imenovan v Ita obrnjene vame, in nič kaj prijet modrih oči. Bledi obraz ji je za pred poroko izginil." liji „Bamboccio", ker je bil no se nisem počutil v tej čudni čel počasi rdeti pod črnimi Molče sem pokimal dobremu majhne, grbaste postave. To je druščini. Pod slikami so visele lasmi, ki so bile pretkane s sre starcu, mu stisnil roko in tiho torej tvoja sicer prva, toda lepa helebarde, turške sablje, buzdo brnimi nitmi. Oči so ji zažarele odšel. ZAHVALA in vredna umetniška trofeja. vani, ščiti, starinske puške in s in radostno je kriknila: Ko sem v mirnem sončnem Morda ti bo ta grbasti slikar kot srebrom okovani samokresi. Tik „Boris! Moj Boris! Si le pri popoldnevu odhajal iz graščine Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in star^ očeta začetniku zbiratelju prinesel ob sebi sem pa zagledal stoječ šel? Kako sem srečna, da te čez polje, se mi je pred očmi srečo. Seveda če se boš res po viteški oklep. Toliko da nisem spet vidim! Že leta te ni bilo, kar naprej prikazovala van svetil zbiranju starih umetnin." pobegnil. vendar sem bUa ves čas trdno Laerova slika, ki sem jo imel Horvat se mi je po teh bese „Halo! Je kdo doma? " sem prepričana, da se boš vrnil!" doma: na tleh leži moški, ob JOŽETA JERMANA dah dobrodušno nasmehnil, me nekajkrat zaklical, vendar ni bi In potem je še kar naprej njem pa stoji ženska z blaznimi iz Desinca pri Črnomlju po trepljal in dodal: lo ne duha ne sluha o živi duši. vzklikda: „Boris, moj Boris!" očmi... se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, de- tovnim kolektivom in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali J CVETLIČARNA SCHIEDEL — YU — Žalujoči: žena in otroci z družinami Kamin, dimnik št. 1 ^ f V KOČEVJU! v Evit^ proizvaja in dobavlja Trgovsko in proizvodno podjetje AGRAR IA iz Brežic sporoča, da bo od srede, 29. oktobra, odprta v Kočevju, Ljubljanska cesta 3, NOVA CVETLI GRADNJA ČARNA. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! NOVOl NOVCI NOVCI NOVC! NCVCI NOVCI NOVCI NOVCI NOVCI O I^ONTAŽNI DIMNIK > TO-MO-DI ^^AJKOLl O z z GIBLJIVO KiSLOODPORNO uporablja se za OGNJESTALNO ŠAMOTNO o> peči in kotle od 4.000 do CEVJO 100.000 Kcal/h >o o INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI z o> MONTAŽNO INDUSTmJSKC PODJETJE o 61000 UUBUANA. OPEKARSKA 13 z Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM >o o MATERIALOM vsak četrtek z ICACN iCACN iCACN ICACN iCACN iCACN iCACN ICACN iCACN DOLENJSKI LIST VAZNO SPOROČILO STRANI PR A 16 DOLENJSKI LIST Št. 43 (1370) - 23. oktob^ REŠETO RElETS (^ŠETQ REŠETO REŠETO REŠETO Korak naprej Varovati spomenike NOB Krajevna skupnost na Patronat delovnim in drugim organizacijam menila za zemljišče in načrt za novi zdravstve Komisija za varstvo spomeni rih zapisnikov nihče več ne ni dom 500.000 din kov pri občinskem odboru ZZB bere in spomeniki ostajajo po Misel o gradnji novega Zdrav NOV Ribnica je dala v svoj de zabljeni. stvenega doma v Ribnici je stara lovni program, da bo v jubilej Po sedanjem predlogu naj bi več let. Izhaja iz vrst zdrav nem letu 30-letnice osvoboditve posamezne delovne ali druž)e- stvenih delavce^ ki delajo v sla ponovno pokrenila akcijo za nopolitične organizacije prevze bih razmerah. Sele danes so se pojavile možnosti za uresničitev varstvo spomenikov, spomin le skrb za urejanje in varovanje te davne želje. skih plošč in obeležij, posveče posameznega spomenika, hkrati Že leta 1948 je bila v Ribnici nih dogodkom iz naše borbe za pa tudi skrb za spominske sve osnovana javna zobna ambulan svobodo. ta, kasneje pa fe splošna. Z dozi čanosti pri njih. Ti dogovori bi davami k stavbi zdravstvenega Spomeniki so bili postavljeni morali biti sklenjeni v kratkem, doma pa so dobile prostor tudi na pobudo raznih organizacij, da bodo spomeniki lepo urejeni vse ostale službe. ob otvoritvi pa so bili predani že do dneva mrtvih. Sedanja stavba Zdravstvenima organizacijam v varstvo. Vendar doma (ZD) v Ribnici ne ustreza Krajevne organizacije ZZB pa potrebam sodobne medicine. Pred referendumom o samoprispevku so predstavniki ribnike občine in zdravstva seznanili s potrebo marsikdo pozablja na dolžnost, bi se morale z vodstvi šol do Zato je bil ustanovljen iniciativni po gradnji novega zdravstvenega doma ne le občane, ampak tudi predstavnike ljubljanskega območja ki jo je prevzel. Vzrok je, da se govoriti, da bi šolarji postopno odbor, ki je v sodelovanju z Za in republike, med njimi Vinka Hafnerja. (Foto: J. Prime) vodstvo organizacij menja, sta- obiskovali vse spomenike na vodom za zdravstveno varstvo in projektivnim birojem pri Klinič- svojem območju. Ob takih pri nem centru izdelal predlog za ložnostih naj bi preživeli borci nov zdravstveni dom, ki naj bi govorili otrokom o dogodku, ki °il podoben novemu ZD v_Lo mu je posvečen spomenik, in o gatcu. Podrobni načrti zanj mo- Spet si je družba odrezala večji kos pomenu revolucije. Tako,bi na ^jo biti izdelani dovolj zgodaj, ^ bo lahko ribniški ZD vklju najbolj neposreden način prena čen v srednjeročni program raz- Pri delitvi družbenega proizvoda letos ostalo vsem OZD manj kot lani, družba pa je dobila približno polovico več — šali tradicije NOB na mladi rod. voja zdravstvene mreže. Gradnjo Polletni obračun ni razveseljiv bi financirala regionalna skup M. GLAVONJIC nost zdravstvene^ zavarovanja. Analiza gospodarjenja v TOZD in OZD v ribniški občini za prvo Lani je bilo ustvarjenega za okoli manj kot lani, medtem ko so drugi Glavna nalogi iniciativnega od polovico leta kaže po podatkih službe družbenega knjigovodstva, 74,4 milijonov dinarjev družben^a udeleženci v delitvi dobili letos kar bora je, da skrbi za izdelavo na proizvoda, letos pa za 82,6 milijo za 48 odst. več. TQ pomeni, da o črtov in uredi vse potrebno za da se z letošnjimi rezultati ne bi mogli pohvaliti. Predvsem je bilo nov ali za 11 odst. več. Lani je vsem razbremenjevanju gospodarstva le odkup zemljišča, katerega lastni- ustvarjenega manj, kot je bilo načrtovanega; delitev ustvarjenega pa OZD ostalo 53,7 milijona dinarjev govorimo, delamo pa prav nasprot SKUPNO GLASILO so zasebniki. je potekala precej drugače, kot je bilo predvideno oziroma dogo družbene^ proizvoda, letos pa le še no. Ko bo novi ZD zgrajen, bo Pred kratkim je izšla izredna 51,9 milijona ali celo za 3 odstotke J. P. skupna številka glasil kolektivov; Ustrezal sodobnim zaihtevam vorjeno. Donit Medvode, ki ima TOZD tudi v zdravstva. Cilj gradnje in želja Gospodarske organizacije, ki letjem lani dosegle pri 3 (3) odst. Sodražici, Melamin Kočevje in Svit zdravstvenega osebja je, da bi se imajo žiro račun v Ribnici (v okle več zaposlenih za 122 (126) odst. Kamnik. V njej so prikazani rezulta ^ravstvena služba čimbolj pri paju so k tem rezultatom prišteti še večji celotni dohodek, za 126 (129)' bližala občanu. V novih prosto rezultati TOZD Donit, Sukno, Go odst. večja porabljena sredstva, za ti poslovanja vseh treh delovnili zdarska kooperacija in „Jelenov 109 (116) Oust. večji dohodek in za Koristno cepljenje organizacij, ki že zdaj tesno proiz rih, ici bodo obsegali ^•797 kv. m. skupne površine in žleb"), so v primerjavi s prvim pol- 48 (39) odstotkov manjše sklade. Ti vodno sodelujejo in se pripravljajo radi cepiva z leti popustila. na združitev, ftav pripravam na ^•490 kv. m čiste, delovne po rezultati povedo, da so TOZD, kate Tudi v Sodražici kot v vseh združitev je skupna ^evilka glasila vrne, bo organizirana vrsta rih sedež OZD je izven občine, pre drugih krajih te dni cepijo otro Razen proti naštetim bolez ^užb, ki jih sec&j pogrešamo. V cej pripomogle k boljšemu uspehu ke prvega in osmega razreda nim pa smo že ali še bomo ce tudi namenjena, saj se bodo tako vsi ^ bo oddelek fizioterapije, le- ribniškega gospodarstva. zaposleni najbolje seznanili z dej..tvi, proti davici, tetanusu in kozam. pili otroke tudi proti nekaterim zalcaj je ta združitev potrebna in ko •^na, izpostava regionalne Uskladiti deio Delitveno razmerje družbenega skupnosti in dodatna zobna proizvoda med ribni^m gospodar Dr. Ciril Kumelj je o tem po drugim." j p ristna. ordi^cija za odrasle. V teh pro Na območju Sodražice so te stvom in družbo se je skoraj za 10 vedal: storih bo delovala tudi komisija dni ustanovili prvi svet Zveze odstotkov poslabšalo na škodo „Cepljenje je najboljša oblika Za določanje staleža, stopnje in- (T)OZD. Tako je to razmerje znaša- preprečevanja bolezni. Tako so komunistov v ribniški občini. k) lani 72,2 : 27,8 v korist (T)OZD, vaUdske upokojitve ipd. otroci in občani skoraj trajno --pravniško osebje, ki dela v Šteje 7 članov: po dva sta iz letos pa le še 62,8 : 37,2. V primer bo moralo vložiti še veliko osnovne organizacije (00) ZK javi z lani so narastle pogodbene ob zaščiteni proti raznim bolez l^da, da bo načrt v celoti ures- Donit in krajevne 00 Sodraži- veznosti za 6 odstotkov, zakonske nim. Na območju naše zdrav Potrebna bo tudi pomoč obveznosti kar za 192 odstotkov, qa, po eden pa je iz 00 osnovna prispevid in davld iz osebnih dohod stvene postaje že dolgo sploh ni družbeno-politične skupno- bilo primera, da bi kdo izmed y skupščina bo delo šola^TOZD INLES in občinske kov pa za 20 odstotkov. Ce pogleda ^sklajevala. Skupna investicija, ga komiteja. mo podrobneje zakonske obvez otrok ali občanov srednjih let z opremo in ureditvijo Namen svetov ZK, katerih^ nosti, so narastle po občinskih pred zbolel zaradi tetanusa. Proti tej tolice, bo veljala pisih za 38 odstotkov, po republi ustanovitev so pripravljali v rib ških predpisih za 285 odstotkov, po bolezni je namreč vsak cepljen 50^56.503 din. že, ko je star okoh>ive leti, po tuH-načrti bodo zahtevali niški občini že od spomladi, je, zveznih pa za 14 odstotkov, med kadrovsko okrepitev. Potre- da bi usklajevali predvsem poli tem ko so druge zakonske obvez tem še v prvem in osmem razre bo še en zdravnik, nekaj tično delo na svojem obmoqu, nosti (brez stanovanjskega prispev du osnovne šole pa še pri voja lavstven^ osebja pa bo pri ka, ki pripada OZD) narastle za 208 kih. Zato smo na našem ob se pravi, da bi enotno nastopali odstotkov. puz šol, kjer jih štipendirajo, močju imeli le dva primera te rostaje Zdravstvenega doma v v krajevni skupnosti, delovnih ^Oražici in Loškem potoku so organizacijah in tudi družbenih bolezni pri ljudeh, starih nad 70 k Oore. Tako je res potreben le službah. SKRB ZA let, pri katerih je odpornost za- ZD v Ribnici Storjen ie V delo sveta ZK bodo po po BORCE Na fotografiji so otroci prvega razreda osnovne šole Sodražica, ki rak naprd, vendar bo potreb- kar pogumno prenašajo cepljenje. (Foto: J. Prime) j J. * lep &ts počakati, da bo trebi pritegnili še predstavnike zdravstvenega osebja in SZDL, mladine in sindikata pa Komisija za zdravstvena POLOMLJENO DREVJE anov uresničena. tudi druge, saj bo le tako delo vprašanja borcev NOV pri FRANCI ŽELEZNIK sveta kar najuspešnejše. občinski organizaciji ZZB Prvi mokri sneg, ki je zapadel v KARELORAŽEM Loškem potoku že v soboto, 11. Izdelati koristne programe J. P. Ribnica je letos poslala na oktobra, dopoldne, je povzročil pre zdravljenje 21 borcev, na le cej škode v gozdovih in po vrtovih. tovanje pa 28. Borci, ki so Lomil je drevje in veje. VsaH sam najbolje ve, kaj je doma narobe bili deležni te skrbi in ugod nosti organizacije, so bili za PRIHODNJIČ SE ROKOMET O stabilizacijskih programih Stabilizacijske programe so izde dovoljni. Krajevne organiza delovnih organizacij je pred lali povsod. Žal so nekateri preveč cije ZB bi morale zdravstve Na nedavnih prvih športnih igrah načelni. V takih primerih je občin kraddm razpravljalo predsed ski sindikalni svet že posredoval in no komisijo redno obveščati združenih podjetij strojegradnje v stvo občinskega sindikalnega o zdravstvenem stanju bor Novi Gorici seje ribniški RIKO med dal predloge, k^ morajo izboljšati. sveta Ribnica, Ugotovili so, da Dober je namreč le tak program, ki cev. 12 udeleženci uvrstil šele na 10. me sto, ker so nastopili le v štirih pano se je večina sindikalnih organi- bo delovni organizaciji in s tem M. G. gah, medtem koje tekmovanje pote vsem zaposlenim koristil. zacy >idjučila v stabilizacijska Sedanji gospodarski potožaj v riljr kalo v šestih. V streljanju so Ribni- prizadevanja in da so člani so čani zasedli 6. mesto, v malem no niški občini in nasploh ni dober. Za delovali pri izdelovanju stabili utrditev gospodarstva so potrebni KONCERT gometu 7. mesto, v namiznem teni su in kegljanju pa so bili četrti. Tek zacijskih programov in njiho pametni, odločni in predvsem kon kretni ukrepi. Načelnih ugotovitev Ribniška vojaška enota je pred movanje je potekalo še v košarki in vem uresničevanju. je bilo dovolj in celo preveč, od njih kratkim organizirala v hotelu „Jel odbojki, ki pa ju v RIKU in tudi Prvi sadovi so tudi že vidni, pred ka" družabni večer za svoje stareši Ribnici skoraj ne goje. vsem pri boljši kakovosti proizvo pa ni bilo koristi. Vsak se mora za ne in člane njihovih družin. Ob tej Iz RIKA se je udeležilo- iger,22 dov, večjem izvozu, manjšem uvozu vedati, da bo imel le tisto, kar bo priložnosti je bil koncert, na kate tekmovalcev. Ribniški predlog, da bi itd. Najbolj resno so oprijeli v Inle- sam prigospodaril. Na druge se' ne kaže zanašati in čakati, da bodo či ^ Ribnici je že dolgo pod strdio, kljub temu pa rem sta peli 2Ldenka Vučkovič in že na teh igrah pvrstili v tekmovanju su, Donitu, ITPP in RIKO. Po dose Nivea Riguto, igral pa je ansambel še rokomet, ni-bil sprejet, pač pa je danjih ocenah so za stabilizacijo na našli zanj reStve. Vsak je namreč . ^niki hite delati, da bi ga lahko odprli za letošnji dan JLA. Dela „Opatijski souveniri". Prireditev je bilo sklenjeno, da bo rokomo^ ena redili največ v TOZD Inles Lo^ po svojega kolektiva in s tem svoje sre ^^Oireč poletno deževje nekoliko zavrio. (Foto: J. Prime) bila posvečena dnevu topništva. izmed tekmovalnih panog prihodke tok, kar se že kaže pri poslovnih če (ali nesreče) kovač. M. G. leto, ko bodo igre v Mariboru." uspehih te TOZD, J.PRIMC pred kratkim kot. podlistek v terih glavnih partizanov oziro „Sem član zgodovinske ko TV 15, razen tega so bili od ma voditeljev. Tako je Daki tu misije pri krajevni organizaciji ^mšičeva „Upoma kri" lomki iz nje objavljeni že leta di v moji zgodbi Daki, Stjenka ZZB NOV. Marsikaj sem zvedel, 1963 v kočevskih Novicah. Tu je tudi Stjenka itd. Zgodbe so ko sem popisoval borce. Vse to di ,,Kurir Branko" je že 1961 napisane na osnovi dokumen bi zaslužilo objavo. Nekdo bi si Prva knjiga posvečena NOB v ribniški občini izšel v kočevskih Novicah. V tov, kar pomeni, da bo knjiga moral vzeti čas in vsaj grobo za „Smrti na lazu" pa opisujem tudi prispevek k zgodovini NOB pisati spomine borcev in tako Že novem ra a smrt svojega očeta, ki je padel v ribniški občini. ohraniti njihova pričevanja poz h(j b '' decembra bo izšla v založbi Borec knjiga Po objavah teh del v kočev Ivtft1113 ^r*"» ki jo je napisal Andrej Tomšič iz Ribnice. O knjigi je 30. junija 1942 v danskem la nejšim rodovom. Zapisovalca pa ur Povedal: zu." skih Novicah in TV 15 so me bi morali plačati, vendar za to nekateri, ki sem jih opisal, ni denarja. Rešitev bi bila le, če Hi gegala bo okoli 260 stra- hkrati tudi prva o dogodKiii iz Na vprašanje, če so vse zgod obiskali, nekateri so mi pisali, bi kdo iz vrst upokojenih bor n e dve j j bosta natisnjeni NOB v ribniški občini. Doslej je be pisane po resničnih dogod nekateri pa so pisali tudi TV cev, ki ima smisel za pisanje kjj«. ?8odbi, in sicer „Uporna bilo namreč o vojnih dogodkih kih in če je zgodbi po prvotnih 15. Na podlagi teh odmevov obiskal borce, internirance in ,m »Kurir Branko", kot do- v ribniški občini napisanih le objavah kaj spremenil, je pove sem zgodbe dopolnil in bodo druge udeležence NOV in pri a žg0,, P še „Smrt na lazu". Te nekij člankov, v knjigah pa so dal: nekatere stvari v knjigi spreme povedi zapisal. Borci namreč lW5e. sem pisal v letih od bili prikazani obrobno. Knjigo „Osebe so resnične, le imena njene." umirajo in z njimi spomini na do d0 1965, obravnavajo pa sem napisal, ker čutim kulturni sem jim spremenil. Tudi kraji in Andrej Tomšič: „Morda bo mo O zbiranju in pisanju spomi borbeno preteklost, Id bi jo mo JbjL ^e med zadnjo vojno na dolg do ribniške občine. dogodki so resnični. Kdor se ja knjiga prispevala vsaj delček nov iz NOB je Tomšič, kije tu rali ohraniti poznejšim rodo £ Č U e ° J ribniške in delno ko- „Uporna kri" je glavna zgod hoče, se lahko v njih spozna. K zgodovini NOB v ribniški in di tajnik samoupravne interesne vom." e * občine. Ta knjiga bo ba v tej knjigi in je izhajala do Nisem pa spremenil imen neka- kočevski občini." skupnosti za kulturo, dejal: JOŽE PRIMC ^ (1370) - 23. oktobra 1975 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 17 Če ni dvomov, ne bo te^ Srednjeročni programi počasi nastajajo — Vsak zase naj dela tako, da si odp povezovanju — Usmeritev je jasna in vodi k enotnemu razvoju posavske regije Pri oblikovanju srednjeročnih programov se zatika, pa ne samo v eno zadnjih P^^Li.^ krški občini, ampak tudi pri obeh sosedah. Strokovne službe v hod od besed k de^ . 1 delovnih organizacijah niso še tako oiganizirane, da bi programe resnične pripravlJe^ pravočasno pripravile. da, in če hi se P?. bibilo«' greli kot pn baihpo Oktobra 1975 Stran uredil: ALFRED ZELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 Kritično o prometnih zadevah Več zahtev in ukrepov, da bi bil promet boljši in varnejši Na zadnji seji občinske komisije za preventivo in vzgojo v pro skupnosti ni prišlo do razmejit metu je bila podana vrsta kritičnih pripomb zaradi neizpolnjevanja ve delovnih področij med ribni sprejetih sklepov. Ta kritika zadeva v precejšnji meri ustrezne služ ško Komunalo in krajevnimi be občin^e ^upščine. skupnostmi. Člani komisije so menili, da ni, komunalno podjetje pa tega Zaradi dokaj slabega sodelo je postala Ribnica kot kraj iz- problema ne rešuje. Po združe- vanja med občinsko skupščino redno zanemarjena. Cestarjev vanju in preosnovi krajevnih in Cestnim podjetjem iz Novega mesta že potekajo razgovori za izboljšanje odnosov. Ce ne bo uspeha, obstaja resen predlog, da bi ponudili vzdrževanje cest' ljubljanskemu cestnemu pod jetju. Posebna podkomisija bo pre gledala cestno omrežje v Ribni ci ter dala predlog za zamenjavo Pred kratkim so si delegati KS Koče^ mesto ogledali gradnjo plavalnega bazena in telovadnice pri starih in postavitev novih pro osnovni šoli v Kočevju. Ta objekt grade iz samoprispevlu občanov in bo predvidoma predan svojemu metnih znakov. Glede na razpo namenu letos ob dnevu republike. (Foto: France Brus) ložljivi denar bo ustrezna služba občinske skupščine poskrbela za ureditev avtobusnih postaja lišč. Najbolj kritično je v Žlebi- Kam bo šel najprej samoprispevek? ču, kjer je odcep za Sodražico in Loški potok, nato pa še na Kočevski občani plačujejo samoprispevek od 1. junija lani in ga Med razpravo o zbiranju in razde Tako ozko prometno grlo med 2lebičem in Sodražico ni nevarno Bregu in v Dolenji vasi. Krajev bodo še do 31. maja 1979. Do 19. avgusta letos je bilo zbranega ljevanju sredstev samoprispevka so le zaradi slabe preglednosti, ampak tudi zato, ker se visoko nalože na skupnost mora urediti še več skupno 3^37293,30 din ali 223 odstotka predvidenega celotnega del^ati zbora KS opozorili, naj pri parkirnih prostorov in po potre stojni občinski organi prouče mož ni tovornjaki zaletujejo v hišno streho. Polivinil, obešen na strehi, zneska samoprispevka. nosti, da bi plačevali samoprispevek je le slab „prometni znak". (Foto: Prime) bi poskrbeti za organizirano tudi občani, ki so na začasnem delu čuvajsko službo. Po obvestilii Skupni samoprispevek ju KS Stara cerkev, Rudnik-Salka v tujini. Tudi ti občani bodo nam 14,500.000 din naj bi bil razdeljen vas, Vas-Fara in Kočevska Reka, oddelka za gospodarstvo bodo y reč ob vrnitvi uporabljali objekte, na krajevne skupnosti (KS) tako: gradn^ vodovoda v KS Struge in prihodnjem letu vsa sredstva Banja Loka 400.000 din, Mozelj* zgrajene s samoprispevkom; člani nadnjo telovadnice in bazena v Ko njihovih družin, ki so ostali doma, mestnega zemljišča dajali za 370.000 din, Rudnik-Salka vas čevju. Vežice za pokojnike 1,325.000 din, Koprivnik 185.000 pa jih bodo uporabljali že takoj, ko ureditev-javne razsvetljave. i v skladu s ^ejetimi dogovori in bodo zgrajenL Pri tem.moramo po din, Vimolj 150.000 din, Vas-Fara drugimi sklepi imajo prednost pri udariti, da se marsikdo, ki dela v Nujno je tudi vse na novp 360.000 din, Kočevje 6,680.000 financiranju ze začete investicije in Veljale bodo 2 milijona dinarjev — Zagotoviti še denar din, Osilnica 440.000 din, Predgrad tujini, že zdaj zaveda, da je dolžan asfaltirane ceste opremiti z investicije, za katere so izdelani pro mispevati za potrebe svojega kraja. 450.000 din. Stara cerkev grami in ostala potrebna dokumen ustreznimi prometnimi znaki. 1,590.000 din, Polom 50.000 din, O takih primerih smo.tudi že pisali. Poročali smo že, da nastajajo v njo. Za ta dela bo potrebnega okoli Zaradi varnosti prometa je po tacija. Ribnici in okoliških vaseh mnoge te 1.000 kubikov materiala za nasutje. Dolga vas 400.000 din, Livokl J. P. trebno posekati drevesa ob glav 590.000 din, Dr^ 570.000 din. žave, ker na pokopališču še nimajo Razen že naštetega bo treba obnovi Stari Log 90.000 din, Struge mrliških vežic in morajo pokojniki ti še vhod na pofcpališče, ker seda ni cesti v nevarnem ovinku na 400.000 din in Kočevska Re^ ležati do pogreba doma. mdvsem nji stebri vhodnih vrat razpadajo. Bregu. Dokler ne bo sprejet 450.000 din. so težave v stolpičih, kjer niti ni do Gradnja mrliških vežic in drugih odlok v zvezi z ureditvijo pro volj prostora, da bi pokojnik ležal objektov (obdukcijska soba, sanita Iz dosld zbranih sredstev pa so meta v Ribnici, vse označbe dobili KS Rudnik-Salka vas 200.000 doma, še večje pa so nevšečnosti, ko rije itd.) bo veljala po sedanjih raču din, Vas-Fara 110.000 din, Kočevje ga je treba nesti po ozkih hodnikih nih okoli 2 miUjona. Ta denar bi la „R" (rezervirano) za parkiranje 1,774.654 din, Predgrad 50.000 din, ven. Posebno poglavje pa so pogrebi, hko zbrali z rednim in dodatnim sa niso veljavne. Livold 50.000 din. Služba družbe- ki se vijejo po cestah in ulicah ter moprispevkom, nekatere (T)OZD bi lahko prispevale nekaj v materialu Komisija je obravnavala tudi n^a knjigovodstva za stro§ke - ovirajo promet, promet pa pogrebe. (les, železo), razen tega bi bilo mo delovni program za letp 1976 in 3.024,90 din. Zato se je ribniška pokopališka goče nekatera dela opraviti s prosto Po predvidevanjih se bo do konca uprava odločila za gradnjo treh po sprejela dogovor o nadaljnjem voljno delovno akcijo. Kljub temu leta nabrak) še okoli 1,400.000 din. kopaliških vežic, v laterih bodo le delu na področju preventive v žali j)okojniki do pogreba. Od poko- pa bi se gradnja v najboljšem prime Ta denar in še doslej nerazdeljeni ru lahko začela prihodnje leto. prometu. del samoprispevka n^ bi po sklepu pahsča bodo le toliko oddaljene, da J. P. F. ŽELEZNIK zadnje seje zbora KS porabili za se bo lahko razvil pogrebni sprevod.- soflnanciranje ^adnje vodovoda Zemljišče za gradnjo vežic in ostalih Zajčje polje-Crni potok (KS Li pomožnih objektov, ki so ob tem še vold), za asfaltiranje cest na območ potrebni, so že odkupili. Idejni na črt za gradnjo sta odobrili krajevna skupnost in občinska skupščina. V počastitev 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja Zdaj bodo začeli pripravljati glavni POMOČ načrt. je združeno KGP Kočevje oiganiziralo dve lepi razstavi, ftvi so od FOTOAMATERJEM Se pred začetkom gradnje vežic 9. do 15. oktobra razstavljali gozdarji (na fotografiji), 16. oktobra pa bo treba odkupljeno zemljišče iz Člani fotokluba Diana so si v do pa so odprli razstavo o svoji dejavnosti še kmetijci. (Foto: J. Prime) ravnati, se pravi ponekod nasuti celo mu telesne kulture vKočevju uredili do 40 cm, in ga pripraviti za grad temnico, jo iz^polnili in nabavili novo opremo. Tako so poskrbeli, da imajo kočevski fotografi-amaterji več možnosti za organizirano delo. Na kratko o proračunu DORA DIVJAK Denar za naprave je prispevala Diana iz Ljubljane kot pomoč svoji foto grafski sekciji iz Kočevja. V. I. Koliko dohodkov letos in od kod Pred kratkim smo pokopali Doro Divjak, priljubljeno učiteljico in ob SPET VOJAŠKI čanko iz Ribnice, ki je izgubila živ Novo načelo, ,Jcdor več ima, ustvarja oziroma ima vi^ oseb ljenje v prometni nesreči pri Maribo KR02EK naj več prispeva za skupne za ne dohodke ali morda večje do ru. deve", se da razlagati po mne hodke na družinskega člana. Tisto jutro, ko je njen peti razred, Sredi oktobra je na osnovni šoli Pogledali smo v novi občinski ki mu je bila razredničarka, zvedel Preurejanje upravnih in drugih prostorov TOZD INLES Sodra^^ Kočevje spet zaživel vojaški krožek nju, ki smo ga dobili pri občin proračun, ki je bil sprejet, oziroma za nesrečo, so jokali vsi učenci. No za učence 7. in 8. razredov. Vodijo ski skupščini, le tako,.da kdor delno spremenjen na zadnji občinski beden ni mogel zadržati solz, saj so postopno zaključujejo, vendar (i) našem zadnjem obisku še ga predstavniki občinskega oddelka ima večje premoženje, naj pri seji, koliko bodo letos znašli davki zvedeli, da priljubljene tovariSce ne u^li zvedeti, kdaj se bo Inlesova uprava iz zadružne stavbe ^ za narodno obrambo. speva več, ne pa tudi kdor ne na premoženje. Prebrali smo, da bo bodo več videli, da jim ne bo več preselila v svoje prostore. (Foto: Prime) znašal davek na dohodke od stavb svetovala pri šolskih ali življenjskih 150.000 din, davek od premoženja zadevah. in pravic 400.000 din, davek na de Dori Divjak je bilo 50 let in je Drobne iz Kočevja diščine in darila 55.000 din in davek bila delni invalid. Nosila je celo slu Ribniški zobotrebci na cestna tovorna motorna vozila, šni aparat. Prav zaradi lastne nesreče SNEG - Prvi sneg v dolini nam je sebno manjte. ^>o privlačne na j- prektopna in kombi vozila je gotovo bolje razumela nesrečo IZLET V KUMROVEC - Občin ihala, pred leti pa je vse nakazal, da se je zima začela. Pionir gled, a premalo trpežne. Še pre< :n 450.0(j0 din. Vsi davki na premože drugih in vsem tudi po svojih močeh ska organizacija Zveze borcev orga Eetos se je spet zbralo nekaj ji osnovne tole so takoj pričeli po pride otrok z mamico domov, o( e- nje predstavljajo torej 1,055.000 din pomagala. Čeprav bolehna, je bila nizira za borce izlet v Kumrovec. šenih godcev, ki si prizadevajo.'^ javljati ptičje krmilnice. Morali pa tijo koleščki in krmila avtomob č- dohodka.«bčinskega proračuna. dobra mati svojim trem otrokom. Spotoma si bodo izletniki ogledali godbo obnovili Vadijo v oi jih urediti tako, da vanje ne bi kov, lomijo se roke in noge lutk i d. Ugotovili smo fe, da bodo znašli Vzgajala jih je z velikim potrplje Posavski muzej v Brežicah in Dolenj domu. Na vaje vabijo vse, pfjS' ske Toplice. mogli golobi, ki zdaj pojedo vse. Ku^i so slabe volje, otroci pa jo a- predvidoma vsi davki (v^et je tudi njem in ljubeznijo, da bodo dobri igrati na kakšen instrument Iruge ptice pa ostanejo brez hrane. to. Torej je učinek obraten, kot laj že omenjeni davek na premoženje) člani naše družbe. NOVA CVETLIČARNA IN vsem pa učence glasbene i* Tudi golobje so potrebni hrane, ven Di ga igračka imela. 10,065.000 din dohodkov letoaije- Divjakova družinica si je pred ČISTILNICA - Ribnica je te dni jo oziroma predavatelja so d" dar bi morali zanje urediti krmilnice ga občinskega proračuna. Ostali kratkim v Ribnici dogradila hišo. dobila novo cvetličarno, in sicer v Ljubljane. M' Jrugje. MALO PROSTOROV - Cas, ko predvideni dohodki občinskega pro Mati Dora je še pred nekaj dnevi de prostorih bivše slaščičarne Novak. smo v Kočevju imeli razne razstave, računa pa so še davki iz osebnih do jala: „Glavno trpljenje in napori za Novo kemično čistilnico pa so od SLABE IGRACE - Plastične še ni tako odmaknjen. Imeli smo hodkov in na dohodek voljo doma so minili. Zdaj bom šla v prli v prostorih nekdanje prodajalne Igračke so zelo slabe kakovosti, po- razstave kočevskih naivcev-slikarjev 2,791.600 din, takse 603.300 din, pokoj in uživala, saj &o spomladi kruha v bližini „Steklička . in rezbarjev ter drugih dejavnosti; dohodki po posebnih predpisih okoli hiše prvič vse lepo in zeleno." ob£an razstavo slik slovenskih umetnikov, 100.000 din, dohodki upravnih in Zdaj je še daleč do pomladi, naše ZGODNJI SNEG - Letos je sneg Dore pa že ni več. Delala je vse živ vprašuje ki so v lasti kočevskih občanov; raz drugih organov 220.000 din, dohod zgodaj zapadel. Presenetil je neka stave starega denarja, filatelištične ki od drugih družbeno-poUtičnih ljenje, sadov svojega dela pa ne bo tere kmete, ki še niso obrali koruze razstave, kulinarične, polharske in skupnosti 391.436 din in prenesena uživala. in nekaterih drugih pridelkov. podobno. Vse to bi lahko imeli tudi sredstva iz lanskih presežkov prora Prijatelji, sodelavci in znanci želi Kmetje upajo, da bo še lepo vreme, sedaj, saj je prava sezona za razstave čuna 878.260 din. Skupno bodo to mo, naj ji bo lahka domača zemlji saj je prvi sneg kmalu skopnel. prav zima. Materiala in volje je do rej letos predvidoma znašali vsi pro ca, sorodnikom pa izrekamo iskreno volj, žal pa ni več primernih prosto računski dohodki 15,049.596 din. sožalje. SLABO POLIIARJENJE - Tra rov. Namesto da bi razstavne in J. PRIMC J. P. dicionalna polharska noč letos ni dvad družbene prostore širili, jih celo bUa tako uspešna kot prej^ja leta. izdatno krčimo: zasedamo jih z de Lov je bil otežen zaradi zelo slabega odgovarja lavnicami in obrati podjetij, skladi vremena, dežja in snega. Redko kd^o — Kaj praviš na to, i® ^ (jb' šči, biroji in večmesečnimi tečaji je kaj ulovil. Vendar zaradi te«a ni vseh vrst. Morda bo kdo rekel, da ni ^i delegat zelo zaniin® . ' - Zakaj ima kočevska Re bilo nič manj veselo. V turističnem tako, pa vendar je, samo malo po domu na Grmadi so se zbrali polhar novo vaice kapelice, of' stavracija nizke mize? glejmo okoli sebe. Ostal je še Likov Urednikova pošta ji, ki niso ničesar ujeli, in slavili ali komunalne zadeve svoj^r — Da se gostje pri jedi drže ni salon, ki je redno zaseden. Je raz morda zalivali žalost do zgodnjih močja? meroma majhen in se tu ne more vse Dobili smo tri vprašanja naših nici sprejeta v vseh zborih in ne bo jutranjih ur. t>olj naprej in tako tišče želodec bralcev. Nanašajo se na družbeno potreben usklajevalni postopek. Ra — Bolje je na tem bolj skupaj, kar jim daje obču zvrstiti Prostor je tudi hladen, ure jen pa je bil predvsem za likovne pomoč nezaposlenim, ustanavljanju zen tega bi morali med sklepi pri SPET GODBA — Včasih nas je za potrpeti, da se ti bo | tek, da so prej siti. razstave. centra srednjih šol in o obstoju šole razpravi o gospodarjenju zapisati praznike budila ribniška godba na bolje godflo. v Dragi oziroma prešolanju učencev pravilno, da naj tisti, ki več ima (ne v Loški potok. Nekaj odgovorov ki več ustvarja), več prispeva za smo že dobili, nekaj pa jih še bomo, skupne potrebe. nakar bomo vpra&nja in odgovore postopno objavili Iz ribniške občine pa se je oglasil Pri predsedniku izvršnega sveta dopisnik Vladimir Prezelj, da zaradi občinske skupščine Alojzu Petku bolezni in operacije začasno ne mo KOČEVSKE N0U16E smo zvedeli, da sta se v na'še pisanje re dopisovati. Želimo mu skorajšnje o zadnji seji vrinili dve netočnosti. okrevanje in da bi se spet kmalu Sprememba proračuna je bila v res ogbsiL REŠETO 181 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 43. (1370)•* - 23^oktobra ^ Tri dni vinliliega •ril,- Bo sobota prelomnica? Zgodba I praznilca Letošnji krajevni praznik 25. oktobra imajo mladinci volilno konferenco o kruhu Vinice bodo proslavljali s prireditvami in srečanji kar Te dni me je v Metliki tri dni, in sicer 24., 25. in Sobota naj bi bila v delu met lovnih organizacijah in krajevnih ustavila nekdanja Sošolka. V 26. oktobra. Prvi dan bodo 11^ mladinske organizacije skupnostih, v katerih je včlanjenih kar 350 mladincev in mladink. Po obraz je bila nekoliko bleda inieli za šolarje in domačine prelomnica. 25. oktobra dopol ostalih petnajstih osnovnih oiganiza- in sploh, ženska je bila zelo lepo kulturno prireditev, na dan se bo namreč začela v sejm ciiph so izvedli korenite spremembe, razburjena: ,^li si predstav kateri bosta kot gosta izvaja sobi metlic občinske skupšči saj so se skoraj vse ravnale po resolu ljaš to nesramnost? " Znan la prodam znani dramski in ne volilna in programska konfe ciji 9. kongresa ZSMS. Žal je nekaj ka me je ogovorila, ne da bi filmski igralec Boris Kralj in tudi takih aktivov, ki so reorganiza renca občinske konference Zve cijo izpeljali le formalno in se sploh me pozdravila. „Poglej na domači virtuoz na harmoni Klubov OZN. To srečanje, leja ob dnevu OZN. ze socialistične mladine Metli ukvarjali le s „tipkanjem", namesto uro: dvanajst je, pri nas v ki Silvo Mihelčič. ki bo imelo delovni in slav 26. oktober pa bo za kra ka. da bi se lotili pravega dela. Metliki pa že spet nimajo 25. oktobra bo pripeljalo nostni značaj, bo prav tako jane veliko doživetje, ker bo Razveseljivo je predvsem to, ker kruha. na Vinico več avtobusov, s Na mladinskem srečanju bodo de namenjeno domačinom, kaj do imeli akademijo, na kate legati najprej izvolili novega pred so se v nelčaterih organizacmh lotili Pa ga imajo, vem da katerimi bodo prišli v goste ti letošnji krajevni praznik ri bo nastopil pevski zbor iz sednika občinske konference, la bo načrtnega izobraževanja, tato da so ga imajo! V samopostrežni predstavniki vseh slovenskih bo potekal v znamenju jubi- Trsta. poslej oiM-avljal delo poklicno, nove v enem letu dobili dobre, mlade ga sekretarja in šest članov predsed- družjjenopolitične delavce. Zato de- ga skrivajo pod pultom. Pol rtva. Izvoljeni bodo opravljali dol l^ati pri volitvah v predsedstvo ob ure sem jih prosila, naj mi žnosti le eno leto. Nato bodo ocenili činska konference ne bodo imeli prodajo pol kilograma, pa delo po republiškem in zveznem težke izbire. Po volitvah bodo spre mladinskem kongresu, ki sta bila la govorili o delu v mladinskem klubu. niso hotele. Zakaj ne napišeš ni V občini so v enem letu uspeh Nekateri pravijo (tisti, ki v glavnem članka o takem nevestnem lagodnosti mora odklenkati predvsem pri reorranizaciji mladin „delajo" po gostilnah), da mladin ravnanju metliških trgovk? ske orranizacije. Na novo so ustano sko delo ovira predvsem mladinski Veš, ob 14. uri bodo kruh planirati, če ni planskih služb? Izmikanj ne sme biti več in komunisti naj vili 14 osnovnih organizacij po de- klub, češ da si ga ne morejo razdeli zopet imele. Ravno tako se ti? ! Da to ni res, so dokazali člani odgovarjajo, če naloge niso v redu opravljene metliškega foto-kino kluba, poslej je zgodilo včeraj Pr^la sem pa se bodo v klubu zbirali tudi člani ob 13. uri in zabrusile so mi, ^ oktobra so na občinski konferenci Zveze komunistov v deloma utemeljene in dobrona bebkranjskega aorokluba. da kruha nimajo. Uro kasne J^onđju ocenjevali dosedanja prizadevanja, uspehe in pomanjkiii- merne, deloma pa imajo drugo Šola ima prednost je, ko sem se slučajno še sestavi občinskega družbenega plana za obdobje 1976 do ozadje. Na konferenci so pohvalili kolek enkrat oglasila v samopo obravnavali pa so t^i celodnevno šolo. tiv semiške šole, kot tudi Iskro, saj strežni, pa so ga imele. In tu „Ce bi se odločila za poklicno USPELA REVIJA je bilo veliko dela, slale razvojnih načrtov, ker sloni sta veliko naredila za začetek celo di dobila sem ga. Da, pod manekenko? Verjetno bi se, to , ^nega veliko truda, toda z dose- tam vse delo na prostovoljni osnovi. dnevne šole, menili pa so, da bi mo da ne v Metliki. Tu so nekateri Podjetji Beti in Komet sta pripra pultom ga skrivajo, in kot ^JH^uspehi nikakor mso zado- Zameriti pa je delovnim organizaci rali urediti malice, ki jih doslej ni Ijud^ še tako nazadnjaSd, da vili prejšnjo soboto modno revijo kaže, bom morala poslej po planiranjem na vseh rav- jam, kjer svoje naloge niso izpolnili, bilo, in odpraviti nekatere druge svojih kolekcij. Na prireditvi so kot «snijo, je več tehtnih, pa tudi imajo dekleta, ki predajamo službi celo uro čakati zato, kajti neštetokrat je bilo sklenjeno in manjše pomanjkljivosti, ftiporočili manekenke in manekeni nastopali Q^jx"®Po&ebnih vjiokov. Najbolj je so učiteljskemu kolektivu, naj še z modne novosti, za slaba. Se pre da bom ob 14. uri dobila - naročeno, da morajo osnovati ka cej Kolpe bo preteklo, preden dekleta in fantje iz Kometa in Beti, jev "manjka sposobnih planer- drovske službe, pa marsikje tega ni. večjim posluhom upošteva predloge kruh." £ bodo ugotovili, da je maneken- večer pa so popestrili gostje Tatina ot v delovnUi organizacijah, Ni namreč dovolj, če imajo kadrovi- krajanov, če so uresničljivi. Pripom Gros, Edvin Fliser in Silvester Mihel brt« °DCinski upravi, kjer je tega be in kritike, ki so neutemeljene, pa stvo ravno tako poklic kot vsi ^ premalo. ka, ki je le neke vrste statistik. Ka- drugi." čič. Kasneje sem se hotel o ne drovik bi moral skrbeti za kadre, jih je potrebno ostro zavračati, saj je siu ® Sre toliko zameriti krajevnim Vezno besedilo je bral Toni navadni zgodbi sam prepri pridobivati, jiii zagotoviti s štipendi očitno, da gre tudi za zoperstavlja- Gašperič. Na prireditvi je bilo veliko ^ Pnostun, če niso pravočasno po- ranjem itd. Nenehno tarnanje odgo nje posameznikov, ki imajo na S so Dvajsetletna Martina Jurejev- čati. Povprašal sem nekaj čič je zaposlena v Beti, kot iz Metličanov in prebivalcev iz okoli- vornih, da kadrov ni, nikakor ne pe cialistični vzgoji tuja stališča. ^h vasi. Lepi obisk je dokaz, da metliških gospodinj, kako so lje do napredka. R. B. redna dijakinja študira na srednji § podobne prireditve ljudi zanimajo. zadovoljne s preskrbo s kru E 336 DRUŽBENIH Tako je prvi osnutek občinskega tekstilni šoli, obenem pa se ob časno ukvarja s svojim konji hom. Nekatere pečejo kruh STANOVANJ družbenega plana postal seštevek nosilcev planiranja, ki pa še niso do čkom - manekenstvom. Za do doma, za druge kupujejo v Rekorden obisk datni zaslužek - od posamezne ,n0Vai s a konca opravili naloge. Kazalci splo sred!? V k skupnost je izdelala revije dobijo metlice mane jutranjih urah babice, precej n šnega razvoja so prenizki, med plani rem u°^ ' razvojni načrt, po kate- Nedavni roditeljski sestanek kenke 150 dinarjev — jo je pred List za vsakogar pa jih je znankino pripoved 0 eta v TOZD in krajevnih skupnostih ni ttoviK j^ . ' 1980 zgrajenih 336 tremi leti navduSl Toni Gaš^rič potrdilo. m ave finančne in druge povezave. na semiški osnovni šoli je priva ZasftK .^ žbenih stanovanj in 211 in od takrat do danes se je Marti tih ^iš. Tako bodo v petih le- Eizen tega bo potrebno začrtati bil rekordno število staršev: »Dolenjski list« razvoj krajevnih skupnosti. V planih na z dokaj težkim poklicem že VanKU u°^li 21.100 m2 novih stano- navzočih je bilo okrog 300 lju dodobra spoznala, fti piVih ko sjjj f ^Povran. Skupni stanovanj- ni dovolj osvetljen standard delov di, ki so razpravljali o celodnev ziiai^. k° P° teh predvidevanjih nih ljudi, premalo je o izobraževanju rakih na ozkem in dolgem odru ob delu, manjka kompleksen razvoj ni šoli. Nekateri so prišli slabe ^ Metličankam pomagala Zorica n0van ix ^ ^ 905 družbenih sta- Pesek iz ljubljanskega centra za ska JV', "av gotovo se bo stanovanj- turizma itd. volje, odšli pa so vsi dobro raz ** «iska občutno omilila. Konferenca.je menila, da je po sodobno oblačenje in od takrat položeni, ker so razčistili vse si dekleta same pomagajo. Red trebno izreči ostro kritiko vodstvom nejasnosti. Dobili so tudi vsa STARI TRG: osnovnih organizacij ZK, kjer plan no spremljajo modo, če imajo URADNE URE skih nalog niso opravili. Poiskati pojasnila, predvsem glede plači priložnost si ogledajo revijo in se ir morajo slabosti in jih čimprej odpra la. Starši so pričakovali, da bo - učijo. V ekipi metliških mane kenk so razen Martine Jurejev- prostori laajevna skupnost Stari trg viti. celodnevni pouk s hrano vred Pri obravnavi in oceni celodnevne čič še Neda Zorič, Marija Tome pa bi 15? Precej raztresena, občani veliko dražji, vendar se je izka in Nevenka Judnič. Ve šole je bilo prav tako izrečenih ne v Pojasnn ^krat taka ali drugačna zalo, da plačilo ne bo prehudo. ,nilc krai ' ^^ko Režek, predsed- kaj pohval in nekaj kritik. Medtem He nj. Jevne skupnosti, uvedel urad- ko bi morali koordinacijski odbori Na dan bodo plačevali samo ,,Kako se med revijo poču tim? Pred tremi leti je bilo pre haja v stranke. Ob dneh, ko pri- za uvedbo celodnevne šole delovati 9.50 dinarja, za kar se imajo za a v petih krajih, sta doslej zaživela edi- cej težko. Vedno se mi je zdelo, jevni u^ J zdravnik in dela tudi kra- hvaliti predvsem kolektivu e 0( rta nole v Črnomlju in na Vinici. V Se da vsi gledajo le mene, in ne iz He skun j. fP pisarna krajev- Iskre, ki deloma regresira pre delke, Id jih nosim. Po vsaki revi st°jov p"osti- Nima sicer svojih pro- miču, kjer je bila prva v občini uve ji sem se tudi na ulici ali v to ^ievn^ enc^ar Je uradovanje tudi v dena celodnevna šola, pa imajo ne hrano. Učitelji in starši so našli v m Uradu kaj začetnih težav. Med občani jih varni počutila nelagodno. V za oljstv strankam v zado- skupen jezik, tako da bo celo večina podpira to novost, pojavljajo četku so me zbadali tudi prija pa se tudi očitki in kritike, ki so dnevna šola nadaljevala svojo teljice in prijatelji, sedaj pa so se pot brez večjih težav. Domenili vsi navadili na moj hobi in mane- so se tudi glede uvedbe malic, kenstvo se mi je močno priljubi lo. Kaže pa, da se bom od mane- trajanja pouka in drugih stvari, kenske brvi poslovila, kajti moj ki so doslej zaradi slabe obve konjiček bo poslej - šola." OBVESTILO O DERATIZACIJI * ščenosti vzbujali pri nekaterih (zastrupljanju podgan in miši) pomisleke. V OBČINI ČRNOMELJ o obvezni deratizaciji v občini Črnomelj (Skup- Čez leto dni naj bi dobil metlic zdravstveni dom nov prizidek s ) bo Zavod za zdravstveno var- Družbeni plan: 650 kvadratnimi metri uporabne površine. Investitor prepotrebne- Ijan- ° opravil obvezno DERATIZACIJO (nastav- ga objekta je združeni zdravstveni dom Novo mesto. Na sliki: de \/|J?_^®^''upljenih vab) na območju naselij ČRNOMELJ, naša bodočnost lava metliškega TGP pri polaganju zadnjih metrov betona za te Toj SEMIČ V DNEH OD 27. 10.-8. 11. 1975, melje. (Foto: Janez Pezelj) stu '^fvodila in opozorila bodo objavljena na vidnem me- „Osnovno vodilo pri planira nju bi morala biti želja in cilj: ^ '^'•ajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. kaj hočemo doseči v obdobju do Zavod za zdravstveno varstvo leta 1980. Kako bo delovala ta Sprehod po Metliki Novo mesto in ona delovna organizacija kakšna bo krajevna skupnost PROGRAMI ZA LETO 1976 - loti. (jrospodarski načrt oblikujejo Mej vrti 5 — tel. 21-253 itd." Tako je med drugim rekla IVedstavniki samoupravnih interes tako, da bo vsak delavec lahko na nedavni občinski konferenci nih skupnosti razlagajo te dni delav ZK Zdenka Khalill v uvodnem spremljal izpolnjevanje plana in vi cem v temeljnih organizacijah zdru del uspehe svojega dela. referatu, v katerem je v imenu ženega dela svoje načrte akcij in de delovne skupine pri občinskem la v prihodnjem letu. Med delavci KOSTANJ IN POLHI - Če po komiteju ocenjevala dosedanja Hvali naj delo vlada za programe veliko zanimanja, planska prizadevanja. poldan stopiš v gozd, srečaš kar pre Črnomaljski drobir kar kaže, da bo dobilo družbeno do cej ljudi, ki nabirajo kostanj. Neka • *OVp Ko je navajala pomanjklji govarjanje nove razsežnosti. vosti, je dejala: Prejšnji četrtek je imel metli teri občani se ponoči s pastmi spra ? ^Od linr. ~ V črnomaljski uli- I^odajalno PEKO, ki bo svojo trgo vijo celo na polhe. Kjjub temu da je >no j?Je nekaj časa vse pre vino preselil iz Kok)dvorske ulice „V planu ni opredeljeno, ka ški komite občinske konference ko doseči začrtano stopnjo raz TATOVI IN POKOPALIŠČE - v okoliških gozdovih veliko polhov, de? P°djetfaVC1 obrtne8a komunal- bolj v središče mesta. Tako bodo ZKS s koordinacijskim odbo Nemalo ljudi se pritožuje, da izginja se metliški lovci do sedaj še niso iz U rajanp j zamenjujejo stare in voja, ko TOZD predvidevajo imeli potrošniki na kupu vse trgovi jo z njihovih grobov novoposajene kazali. r bo om^0 (^vodne ceyi z novimi, ne. manjšo gospodarsko rast. Kazal rom za stabilizacijo pri OK °đo. ^80čilo boljšo preskrbo z ci razvoja niso v skladu z zastav SZDL Metlika skupno sejo, na rože, ki naj bi krasile grobove ob bli žajočem se dnevu mrtvih. Nepridi NA JESEN PRIPRAVUENI - V ljenimi izhodišči. Prikazana ka kateri so razpravljdi o nalogah drovska politika ni porok za pravi bi bili lahko obzirnejši vsaj na Dolenjkini blagovnici in pri Veletek- na področju gospodarske stabi pokopališču. NOVO VINO T A1 boljše gospodarjenje in v osnut 2§te V5 fn SO PLESALI - V stilu so zadnje dni dobili poSljko lizacije. Na sestanku so poudari ^'jJlce noi-p ra> 80 d>jaki črno- ku občinskega plana se plani IN METLICANI novih ženskih in otroških plaščev za MRTVILO NA VASI - Tudi po r»; °ile. in srednje ekonom- jesen in zimo. Cez sodobne kroje in "I OZD in SIS razhajajo. Ni finan li, da so v marsikateri delovni st^^em i maturantski ples v čne povezave, ne vemo, kakšna tistih vaseh, ki imajo gostilne ali kul Jesen je in novo vino ne pretirane cene se najbrž kupci res organizaciji že vidni spodbudni turne domove, le-ti samevajo: malo N* >felu Smuk. Njim In go- ne bodo mogli pritožiti. bodo sredstva v te namene, kje uspehi, po nekaterih pa so še marsikomu zmeša glavo. Pa P®je Abadoni, zabavni ve- jih bomo skušali dobiti itd. kdaj se zgodi, da imajo v njih kultur se zgodi, da človek okajen P°Pestril tudi srečelov. Ne vemo tudi, kaj se bo doga vedno tam, kjer so bUi na za ne programe. Ker pa imajo po vaseh PRECEJ KOSTANJA - Ker je kar precej avtomobilov, se prebivalci vozi avto in ga zaustavi mi grozdje obrano, imajo jesenski izlet jalo s krajevnimi skupnostmi v četku stabilizacijske poti. Po bli2e ?otro vozijo na prireditve v Metliko, ki pa ličnik: . ScOM - tem obdobju, kakšen bo njihov udarili so, da bi morali ukiniti niki drugo možnost: nabirati ko se s kulturnim življenjem ne more • vj'2 jg t V Ulic Staneta Rozma- nataedek. Posebno velja to za „Tovariš Met ličan, bomo stanj. Letos ^ kar dobro obrodil, „papirne" uspehe in hvale, kajti ravno pohvaliti. trefcutno hife videti, kot bi posebno lep in debel pa je v semi- obkolpske predele, saj je v izho pihali? " a tudi to bi bil en korak k stabili sjio: v k°niba, toda to je le diščih predviden skladen razvoj ^ih gozdovih, pa tudi okrog Dobli- GOSPODARSKI NACRT 1976 - Metličan: „Tovariš mi stavbi ureja moderno čke gore. vseh krajevnih skupnosti. Manj zaciji. Poslej naj bi v vseh orga ka torej prostorska komponenta nizacijah izpolnjevali naloge, ki Pristojne službe v Beti že nekaj časa ličnik, ne, sedaj bomo - izdelujejo gosTOdarski načrt za leto plana. so si jih zastavili in se izkazovali bruhali." Poseben problem je tudi pla 1976 po tO^ in za podjetje v ce- niranje v smeri TOZD - delovna le s konkretnimi uspehi. . K organizacija in obratno. Kako se ti plani ujemajo, če se. Iz za Spregovorili so tudi o spre kasnitev osnutkov planov neka jemu družbenega načrta metli terih IOZD pa lahko sklepamo, ške občine, ki je nekoliko v da skupne službe v teh delovnih organizacijah ne funkcionirajo in zaostanku, o zakonu o združe da niso kos svojim nalogam." nem delu in o skupni in splošni metliški tednik porabi za prihodnje leto. ** - 23. oktobra 1975 DOLENJSKI LIST 119 J« v.«- ,?o^ oo Prva naklada je bila razpro Bralci, ki bodo naročili knjigo še pred izidom dana v nekaj dneh, številni in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180 bralci pa so posredovali no dinarjev, kolikor je bila cena prve izdaje. Po ve podatke o zločinih, zlo izidu bo cena zaradi povečanega obsega višja. čincih in njihovih žrtvah. Naročniki naj nakažejo denar po poštni polož nici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom Avtor je spet krenil na pot „Za knjigo o črni roki", naročilnico pa pošlje po sledovih črne roke, jo na naslov: Založba Borec, Ljubljana, Miklo predv^m po Dolenjski. šičeva cesta 28. Nova in dopolnjena poglav ja: Likvidatorske skupine mo rijo Pijavčanke, Zelimljan- NAROČI LNI CA L PURAL - stanovanjsko strešno okno ke in Gradiščanke D založba ^ borec PODSTREŠNO OKNO NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO Turjaška in velikološka tol nerjaveči materiali — dvojno izolacijsko steklo — neoporečno tesnjenje — pre pa Ivana Kožarja in Vinka Ime in priimek prosto čiščenje — prilagojeno streham vseh vrst Levstka IZKORISTITE PODSTRESNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJ Grosupeljski inkvizitorji zaposlen SKO POVRŠINO Od Trebnjega in, Sentru- OKNA pural LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM perta do Kostanjevice in MATERIALOM, M02N0ST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI Gorjancev RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Izdeluje: Mirnopeška velika noč stanovanje neomejena subsidiarna odgovornost Zužemberške žrtve Med Brezovico in Logat VE LE NJE cem Naročam knjigo Po sledovih črne roke in bom vplačal do 15. decembra 180 din na žiro račun št. 50101-603-45772. JUGOSLAVIJA 63320 Velenje. Prežihova 3, tel. 850-422 J V. slovenski almanah76 vse, česar še ne veste, ali pa se nikakor ne morete a spomniti 10. decembra izide knjiga, kakršne še nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev — 100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velikega formata z barvnim ovitkom vas bo „Slovenski almanah *76" presenetil s pestro, zanimivo in predvsem poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna pratika — kateri dan imate leta 2.(M)0 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam je prineslo letošnje leto — Izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600 podUitkov!) — pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav sveta in vseh slovonekih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh svetovnih v€i|n — verjetni in neverjetni rekordi — reportaže z vsega sveta in domovine — fa^ton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poez^e Itd. Cena „Almanaha" v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 din. Nič čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje. Izrežite naročilnico, nalepite jo na dopisnico ali vložite v pismo ter izpolnjeno • - pošljite na naslov: ČGP DELO, prodajna služba, Tomšičeva 1/III, 61000 Ljubljana „Vinjeta Barda lucundusa" CGP DELO IZPOLNITE SEDAJ! PRODAJNA SLUŽBA Odlomek iz Knaueijevega (1613—1664) stoletnega koledarja 61000 LJUBLJANA s pravim naslovom CALENDARIUM OECONOMICUM NAROČILNICA V Tomšičeva 1/III PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napovedovanja vremena, ki Nepreklicno naročam ,,Slovenski almanah 76" ga je uvedel ta praded sodobnega vremenarstva, ima enako vrednost kot tako imenovana slepa, petdesetodstotna Priimek in ime vremenska napoved današnje dobe. Kraj, ulica Poklic Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji december: Oblačno, z Datum meglo in snegom do 9., potem do 12. suho, do 27. pa mrzlo; Podpis tega dne dež; 30. in 31. lepo vreme. VSE O VSEM - SLOVENSKI ALMANAH 78 20 DOLENJSKI LIST SL 43 (1370) - 23. oktobra LICITACIJA! PROSTA DELOVNA MESTA! ^ Na pi*osl£ivo! SOP izvršni odbor TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI - specializirano podjetje za industrijsko opremo Pripravljalni odbor ZBORA AKTIVISTOV v rško, Gasilska 3 občine Novo mesto K DOLENJI STRAŽI, ki bo v nedeljo, 26. oktobra 1975, ob 10. uri z odkritjem SPOMINSKEGA OBE '^3zpisuje licitacijo za naslednja osnovna .sred razpisuje naslednja prosta delovna mesta za novo športno stva: dvorano: LEŽJA in kjer bo govoril predsednik predsedstva 1. KOMBI ZASTAVA 430 K, CK ZKS tovariš France Popit, organizira BREZPLAČNE AVTOBUSNE PREVOZE po na- letnik 1971, karamboliran, izklicna cena 6.000 din- 1. UPRAVNIKA ŠPORTNE DVORANE - pogoj slednjem razporedu: 2. KOMBI IMV 1600 S, višja ali srednja šolska izobrazba letnik 1973, zgorel, izklicna cena 3.000 din- 2. OPERATER IN VZDRŽEVALEC NAPRAV - 3. KOMBI IMV 1600 S, » pogoj kv kurjač VOZNI REDI ZA NASLEDNJE LINIJE letnik 1970, v voznem stanju, izklicna cena 6.000 din. 3. ADMINISTRATOR — ekonomska srednja šola ZAGRADEC - ŽUŽEMBERK - STRAŽA 4. 3 DELOVNA MESTA SNAŽILK z voljo do dela 1 Km Postaja Vozili pod 1. in 2. sta v DE Kostanjevica, Malence 3, pod 3. in smislom za higieno 8.45 O Zagradec pa v Krškem, Gasilska 3. 9.00 9 Žužemberk Javna draž^)a bo v torek, 28. 10. 1975, ob 11. uri na krajih, P od zap. št. 1., 3. in 4. je obvezno 2-mesečno poskusno delo. 9.30 26 Straža jer se vozila nahajajo. Ogled je možen dve uri pred pričet- Stanovanj ni. Prednost imajo prosilci iz Novega mesta in kom licitacije. bližnje okolice. PREVOLE - HINJE - PODTURN - DOLENJ- \ - J Razpis velja do zasedbe delovnih mest. SKE TOPLICE-STRAŽA 8.30 0 Prevole 8.35 6 H inje PROSTA DELOVNA MESTA! 8.50 16 Dvor 9.05 21 Podturn PROSTO OELOVNO MESTO! 9.15 31 Dol. Toplice ŠOLSKI CENTER BREŽICE 9.25 35 Straža Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno KRKA, mesto CRMOSNJICE - POLJANE - DOL. TOPLICE - farmacevtika, kemija, zdravilišča VZGOJITELJA v internatu STRAŽA NOVO MESTO 9.00 O Crmošnjice Pogoji: 9.10 6 Poljane •"azglaša naslednja prosta delovna mesta v Zdravilišču 1. višja izobrazba - smer domska vzgoja ali 9.20 8 Dol. Toplice DOLENJSKE TOPLICE 2. višja izobrazba - pedagoška smer 9.30 12 Straža Kandidat mora obvladati slovenski jezik 5CASERJA Pismene prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. URŠNA SELA - DOBINDOL -DOL. TOPLICE - 3 KUHARJEV in STRAŽA ADMINISTRATORKE 9.00 O Uršna sela 9.10 6 Dobindol '^^goji za zasedbo: 9.20 10 Dol. Toplice priučen maser s 6 meseci prakse PROSTA DELOVNA [VIESTA! 9.30 14 Straža ^ končana 3—letna gostinska šola in 1 leto prakse Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu končana 4—letna administrativna ali ekonomska srednja BIRCNA VAS - SMIHEL -STRAŽA OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „GORJANCI" No wla in 2 leti prakse 9.00 O Birčna vas vo mesto — Straža ponovno objavlja naslednja prosta delov 9.05 5 Šmihel na mesta: 'kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, prosimo, da pi- 9.20 15 ' Straža SfTiene |x>nudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom v 1. REFERENTA ZA TAHOGRAFSKO SLUŽBO KOSTANJEVICA - ŠENTJERNEJ - DOBRAVA ^ 15 dni po dnevu objave pošljejo Kadrovski službi 2. REFERENTA ZA GORIVO IN MAZIVO. jetja v Novem mestu. Cesta komandanta Staneta 19. -PREČNA-STRAŽA 8.30 0 Kostanjevica Pogoji: 8.40 7 Šentjernej Pod tč. 1. in 2.: končana srednja šola prometne smeri ali 8.45 .11 Dobrava ekonomska srednja šola in tri leta prakse v špediciji. 8.55 17 Kronovo Odslužen vojaški rok. 9.20 37 Prečna 9.30 41 Straža BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 MOKRONOG - MIRNA - TREBNJE - STRAŽA LICITACIJA! 8.00 O Mokronog TAM Maribor 8.15 11 Mirna POZNATE OKUS 8.25 19 Trebnje TOZD „BELT", Črnomelj PIVA MED PIVI ? 8.50 50 Straža HP TALIŠ razpisuje javno dražbo za osnovno sredstvo TREBNJE - MIRNA PEC - BRSLIN - PREČNA TOVORNI AVTOMOBIL TAM - 5000, - STRAŽA leto izdelave 1966, registriran in v voznem stanju. 8.45 O Trebnje Javna dražba bo v tovarni „BELT", Heroja Starihe 17, v 9.00 11 Mirna peč torek, 28. 10. 1975 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri 9.15 21 Bršlin za zasebnike. 9.25 27 Prečna Ogled vozila vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. 9.35 31 Straža ure. DOBRNIC - SADINJA VAS - AJDOVEC - FRA- belinka TA - STRAŽA tovarna kemičnih izdelkov 8.45 O Dobrnič 9.15 16 Sad inja vas 61001 yubljana LICITACIJA! 9.20 20 Ajdovec poštni predal 5-1 INUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA SAVA 9.25 24 Frata telefon h. c. 061/314177 KRŠKO 9.30 26 Prečna telex 31 260 yu bel bo prodala na ustni licitaciji dne 27. 10. 1975 ob 9. uri v 9.40 35 Straža upravi delovne organizacije v Gasilski ulici 4 PODGRAD - STOPICE - NOVO MESTO - SAMDOLIN PX 65 NAKLADALNIK STRAŽA •»»iiva Zettelmayer 0,30 m3, potreben manjšega popravila, za izkli 9.00 O Podgrad ® 'Mednarodni sloves cno ceno 15.000,00 din, ter razne elektromotorje. Ogled 9.15 6 Stopiče nakladalnika je možen vsak dan v kamnolomu Gunte. 9.25 8 Novo mesto ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki Prometni davek plača kupec. 9.45 16 Straža GABRJE - RATEŽ - NOVO MESTO - STRAŽA iskano sredstvo za dolgoletno zaičito lesa 8.45 O Gabrje 8.55 9 Ratež ^ odporen proti vremenskim PROSTA DELOVNA MESTA! 9.05 15 Novo mesto 9.25 23 Straža «»uži osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah OREHOVICA MOKRO POLJE - RATEŽ - STRAŽA ^HTEV AJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA 8.30 O Orehovica 8.40 4 Mokro polje Najmlajši slovenski tednik „7D" vabi k sodelovanju 8.45 8 Ratež 9.15 26 Straža ORGANIZATORJE IN POSPESEVALCE PRO SKOCJAN - SMARJETA - KRONOVO - NOVO SCHIEDEL — YU — DAJE MESTO - STRAŽA 8.35 O Skocjan Kamin, dimnik št. 1 za območja Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Primorske, 8.40 4 Zbure v Evropi Bele krajine, Posavja, Zasavja in slovensko obalno območje. 8.45 7 Šmarjeta Prednost imajo upokojenci z lastnimi avtomobili in komer 8.55 proizvaja in dobavlja 13 Kronovo cialnimi izkušnjami. 9.10 24 Novo mesto Možnost dobre stimulacije v honorarnem delovnem razmer 9.20 30 Prečna GRADNJA ju. Potni stroški (kilometrina! in dnevnice so zagotovljeni 9.30 34 Straža posebej. Iz Novega mesta bodo vozili avtobusi vsake pol ZALEG Ponudbe pošljite na Uredništvo „7D", Maribor, Svetozarev- ure z avtobusne postaje od 8. ure dalje. Povratek po ska ul. 14. dogovoru. DOLENJSKI LIST 21 V SPOMIN STANETU ameriški barvni film Simbadovo STARO HI SO z vrtom in sadovnja DRAGEMU možu, očetu in staremu TED£NSW)le zlato potovanje. 29. 10. angleški kom ugodno prodam. Julčka očetu IVANU GREGORČIČU iz barvni film Trojni odmev. Tržan, ^282 Koprivnica 20 pri Smolenje vasi 59 želijo ob pra Brestanici METELKU Četrtek, 23. oktobra — Severin KOSTANJEVICA: 26. 10. znovanju 70-letnice še mnogo ameriški barvni film Los amigos. PRODAM manjšo kmečko hišo zdravih in srečnih let hvaležni že Petek, 24. oktobra — Dan OZN 10 km od Krškega z nekaj zemlje, na Pepca, hčerke Ivanka, Hermi- Sobota, 25. oktobra — Darinka KRŠKO: 25. in 26. 10. francoski zasjene s trto in drevjem. Dostop na in Jožica ter sinova Tone in Nedelk, 26. oktobra - Lucijan film Diabolic. 29. 10. francoski film možen z avtomobilom. Anton Janez z družinami. 26. oktobra bo minilo leto dni, odkar smo te izgubili, Ponedel^k, 27. oktobra - Sabina Don Juan je bil žena. Kos, Campova 13, Ljubljana. dragi Stane. Naše življenje je ena sama velika žalost. Torek, 28. oktobra - Simon METLIKA: Od 24. do 26. 10. DRAGI mami URŠKI TRAMTE- Sreda, 29. oktobra — Narcis • ameriški barvni film Billyeva dva TOVl iz Ruhne vasi vse lepo za Neutolažljivi tvoji domači Četrtek, 30. oktobra — Sonja klobuka. Od 24. do 26. 10. ameriški RAZNO praznovanje ter da bi bila še dol barvni film Valdez maščevalec. 29. go med nami, želijo otroci z dru LUNINE MENE in 30. 10. jugoslovanski barvni film žinami. POROČNI PRSTANI! - Ce si želite Odpisani. DRAGI in skrbni mami PAVLI 27. oktobra ob 23.07 — zadnji MIRNA: 25. in 26. 10. film Tajni trajen m 1^ spomin, stopite v zla krajec tarstvo v Gosposko 5 v Ljubljani, KNAFELJC iz Žabje vasi za njen agent 101. 80. rojstni dan vse najlepše, pred NOVO MESTO, KINO KRKA: poleg univerze! Z izrezkom tega vsem pa obilo zdravja, želip hva Od 24. do 26. 10. francoski barvni oglasa dobite 10 odst. popusta! ZAHVALA 11. OKTOBRA 1975 sem pri hotelu ležni otroci Jelka, Vinko in Vik film Veličastveni Belmondo. 27. 10. tor z družinami. domači barvni film Derviš in smrt. Kandija izgubil zlat prstan. Ker Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža in očeta Od 28. do 30. 10. domači barvni mi je drag spomin, prosim pošte BRESTANICA: 25. in 26. 10. film Partizani. nega najditelja, da ga vrne na na RIBNICA: 25. in 26.10. ameriški slov; Zdravko Mikec, Ragovska 1, ameriški barvni film Okusi Novo mesto. Drakulino kri. barvni film Nekoč je bil LOJZETA KOVAČA BREŽICE; 24. in 25. 10. angleški malopridnež. NAŠLI SMO damsko ročno uro pri Dne 9. oktobra smo se na poko barvni film Varuj se, ko te srečam. SEVNICA: 25. in 26. 10. Modni konfekciji KRIM, Novo pališču v Orehovici za vedno poslo iz Trebnjega, Jurčičeva 20 26. in 27. 10. ameriški barvni film V ameriški film Zakaj te očka pušča mesto, glavni trg 29. Stranko; ka vili od naš^a dragega in nepozabne vrtincu. 28. in 29. 10. ameriški samo? tera uro pogrea, prosimo, da se ga očeta javi na gornji naslov. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem barvni film Velika parada. TREBNJE: 25. in 26. 10. m znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, poklonili ČRNOMELJ: 24. 10. barvni film ameriški barvni kriminalni film GARAŽO vzamem v najem. Slavko JAKOBA LUZARJA Smešna je prva ljubezen. 26. 10. Dama in diamanti. vence m cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi ko- Sitar, Glavni trg 5, Novo mesto. iz Cerovega loga lelctivom m sindikatu Elektro Novo mesto - nadzorništvo Treb nje, Trimu Trebnje, Slovenijales, Supermarket in Viator Ljubliana Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ter razredoma 6.e Trebnje in V 3.b GTŠ Ljubljana. Iskrena hvala nam v teh dneh stali ob strani, vsem, ^stram m zdravnikom ZD Trebnje, posebno dr. Kranjcu za trud ki so ga v tako velikem številu spre m lajanje bolečin v času bolezni, godbi in pevcem, duhovnikoma mili na njegovi zadnji poti, mu po za obred in tolažilne besede ter vsem, ki so pokojnika pospremili MARICA KLOBUČAR, Uršna sela klonili toliko vencev^ in cvetja ter na zadnji poti. 63/a, opozarjam Ivana Klobučar nam izrekli sožalje. Posebno se za Dgffl ja in Janeza Klobučarja iz Uršnih hvaljujemo sosedom Prhnetovim, Žalujoča: sel, naj prenehata z neresničnimi Volicovim, Jančarjevim ter Janževi- žena Slavka, sinova Branko in Maijan govoricami. Ce tega ne bosta upo čevim, gasilskemu društvu Cterovi števala, ju bom sodno preganjala. log, župniku za pogrebni obred, PRODAM ah zamenjam za Z 750, W IMV Novo mesto, trg. podj. Dolenj SLUŽBO DOBI kurir s kasonom, registriran do ka, Iskri Šentjernej in tovarni zdravil konca leta 1975. Vozilo je pri Krka. Hvala vsem, ki so se od pokoj merno za graditelje. Marjan Re- nika poslovili ter ga bodo ohranili v DVA FANTKA (stara: dve leti in Hp.k. Vina eorica 11. Trebnje. ESTILAl lepem spominu. pol, sedem mesecev) potrebujeta PRODAM ZASTAVO 750, letnik Žalujoči: žena Terezija, hčerke ZAHVALA od 1. decembra dalje varstvo na 1972, prevoženih 52.000 km. Plačljivo po obrokih. Rajko Bevc, KMETOVALO! Sprejemam naroči Kristina in Dragica z družinama dbmu. Hrana in stanovanje v hiši, _ Dol. Toplice 75. la za siluspuhalnike na 6 nožev, Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, plača po dogovoru. Oglasite se na kakor tudi vse vrste puhalnikov in ter Tončka z možem, sinovi Jo stara mama, tašča in sestra nastov: Marija Robek, Rrešernovo UGODNO prodam AMI 8, letnik transporterjev (tekoči trak). No že, Tone, Franci, Stane in Vik nabrežje št. 4, 66330 Piran. 1972. Plačilo v gotovini, na ček ali na kjedit. Herman Mlakar, vost je tudi v tem, da lahko svoj tor z družinami ter drugo so TAKOJ SPREJMEM v službo mla stari udarni puhalnik spremenite rodstvo do, prikupno in samostojno dekle Šentjernej 135, telefon št. v siluspuhalnik na 6 nožev. Cene za natakarico v gostinstvu. Osebni 85-312. so zelo konkurenčne. Naročila dohodek 5.000 din. Ostalo po do UGODNO prodam traktor Zetor sprejema Kleparstvo Stuhec, Vo- ANGELA MEGLIC govoru. Javite se na naslov: Dani (25 KM) s koso. Rudi Lopatec, Do brava 36, Škocjan. jašniška ulica 23 (ob gL tržnici),' Danes, 23. oktobra, mineva leto, ca Deiak, Trg zbora odposlancev Maribor. roj. Pekolj 70, 61330 Kočevje. Prosim za sli IZDELUJEM vse vrste rolet, izvršim odkar smo ostali sami z bolečo res ko (proti vračilu). KUPIM WARDBURG. Nastov v nico, da je prezgodaj prenehalo biti iz Dol. Nem^e vasi pri Trebnjem upravi lista (2570/75). montažo in vsa popravila. Cene srce naše ljube mame, sestre in žene PRODAM osebni avto Ford taunus ugodne, dobavni roki po dogovo M 12. Hladin, Ulica Majde Sile 4, ru. Naročite jih pri Lojzetu Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na Novo mesto. Medletu, Žabja vas 47 (pri trans FRANČIŠKE MURGELJ- njeni zadnji poti trovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. STANOVANJA formatorju), Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo dekanu za obred in postovilni govor, OKLEŠEN pevcem, dr. Henigu za lajšanje trpljenja, sosedom, KTO Dob, z Gor. Kamene 12 združenju obrtnikov Trebnje za pod^jene vence in vsem, ki so FANT IN DEKLE potrebujeta zara PRODAM s8,Naš dom je ostal praZtn, naša sa nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. di poroke enosobno stanovanje mota in bol večni Hvala vsem, ki se ali'garsonjero v Novem mestu ali PRODAM mizarsko kombinirko Le- Žalujoči otroci: Nace, Angelca, Marija, Amalija, Fran okolici. Ponudbe pod šifro „NUJ je spominjate. ce, Rezi, Veri, Jože, Vilko in Anica ter drugo sorodstvo NO". vincibile C 35 komplet z dodat PRABABICI FRANČIŠKI PUCELJ Žalujoči: hčerki Jožica in TAKOJ VZAMEM V NAJEM dvo nim orodjem. Naslov v upravi li iz Ribnice na Dol. za n^n 75. sta (2525/75). rojstni dan vse najlepše in veliko Ivica, mož Jože, brat Janez ter sobno ali enosobno stanovanje v PRODAM hrastove deske (5 cm) po sestre Marija, Ani in Joži Novem mestu ali bližnji okolici ugodni ceni. Naslov v upravi lista zdravja želi MANCA. Naslov v upravi lista. (2530/75). ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s PRODAM rabljeno spalnico. Ogled kopalnico (ali dve sobi) za dolo vsak dan popoldne. Hladnikova 5, čen čas, po možnosti Cesta hero Novo mesto. ZAHVA LA jev do mesta ali bližina. Prosimo, PRODAM 4 m3 drv po nizki ceni. pokličite po telefonu 22-715 od Naslov v upravi lista (2536/75). v SPOMIN 6. do 14. ure ob delavnikih, dru MLADIČE (pse volčjake) prodam. Ob prerani izgubi naš^a ljubega, nepozabnega očka gače pa 85-375. Franc Sinko, • Gor. Brezovica, 26. oktobra bo minilo žalostno leto Šentjernej. dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, ko ODDAM opremljeno sobo samski UGODNO prodam garažo v Jerebovi maj v 13. letu starosti za vedno zapustil osebi Naslov v upravi lista ulici - pri sodišču. Milič, Ragov- nas dragi in nikdar pozabljeni sinlco in JOŽETA ŠETINE (2520/75). ska 8, Novo mesto. bratec USLUŽBENEC FIRME RNU RE PRODAM dobro ohranjen italijanski iz Dol. Gradišča NAULT v IMV Novo mesto po otroški voziček. Zagrebška 13, trebuje dvosobno stanovanje s Ko stan. 15, telefon 22-252 popol se zahvaljujemo vsem, ki ste. ga spremili na zadnji poti ter mu palnico, kuhinjo in centralnim darovali cvetje in vence. Posebno zahvato smo dolžni TOZD Go dne. RAJKEC gretjem na periferiji Novega me PRODAM kosilnico BCS in obračal zdarstva Crmošnuce za poslovilne besede, delovni organizaciji leS' f sta z decembrom 1975 ali ja nik. Stane Miklič, Hudenje 1, nega kombinata Novoles in podjetju Gorjanci za podarjene vence* nuarjem 1976. Ponudbe na Biro Skocjan. Iskrena hvala zdravniku dr. Vladimirju Živkoviću, sosedom za pO", RENAULT Ljubljana, ftivoz 14, UGODNO prodam mostno tehtnico. LAVRINŠEK moč in podarjeni venec ter kaplanu Srečku Turku za opravljeni tel. št, (061) 24-425. Franc Kokalj, Goriče 30, Golnik, obred. Vsem iskrena hvala! ODDAM »bo in nišo. Plačilo za Gorenjska. eno leto vnaprej. Naslov v upravi iz Gor. Pirošice Žalujoči: žena Valči, otroci Valči, Jože in Janez tef lista (25 32/75). PRODAM rabljeno dvodelno in tro- drugo sorodstvo SAMSKEMU oddam opremljeno delno okno, balkonska vrata ter centralno ogrevano sobo s soupo kamin. Naslov v upravi lista rabo kopalnice. Cesta herojev (2567/75). Cas beži a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost vse večja, naši srca 33/a. POCENI prodam malo rabljeni zim polna bolečin. Hvala vsem, ki ga niste pozabili ter še vedno prina ski gumi 600 x 12 in navadni gu šate cvetje in prižigate svečke na tako prezgodnjem grobu. ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mi 5,50 x 12 z zračnicami. Na mestu ali okolici Plačam za pol slov v upravi lista. Neutolažljivi: mamica, ati, sestrici Olgica in Milenca ter leta vnaprej. Anton Konda, Osoj- PRODAM BH 8, BH 4 in monta drugo sorodstvo nik 17, Semič. opeko za celo hišo. Naslov v upra ISCEM opevano sobo s souporabo vi Usta (2569/75). DOLENJSKI UST kopalnice, po možnosti v centru PRODAM težak gumi voz (20-col- Nov^a mesta. Nastov v upravi ski). Naslov v upravi lista lista (2557/75). (2573/75). PRODAM črno-beli televizor znam IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, N® ke Ei. Krže, Novo mesto, Mestne Motorna vozila ZAHVALA mesto — USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL® njive 9. f žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, " niča in Trebnje. j* Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše ljube žene, mame, UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni * "PRODAM karamboliran avto Fiat stare mame in sestre 850 special. Informacije po tele KUPIM nik), Ria Bačer, Marjan Baucr", Milan Markelj, Janez Pezelj, fonu (068)21 -512. Prime, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran PRODAM AUDI, letnik 1968. Me KUPIM novejši pisalni stroj. Janez Alfred Zeleznik. Oblikovalec priloge Peter Simič. t njam tudi za manjši avto. Naslov Žibert, Nad mlini 27, Novo me IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Preds^ v upravi lista (2531 /75). sto. nik: Slavko Lubšina. j. PRODAM DKW F 12 v voznem sta KUPIM izvrstne suhe gobe. Cena ni JOSIPINE MAROLT IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na*?, nju. Cvitičanin, Lebanova 3, No važna. John Voglar, poštno leže nina 169 dinarjev, Dolletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej. vo mesto. če, Kostanjevica na Krki. Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM l®; PRODAM RENAULT 8 z nekaj re iz Štefana pri Trebnjem ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni raču zervnimi deli ali zamenjam za za KUPIM hiSo v Novem mestu ali bliž 52100-620-107-32000-009-8-9 j stavo 750. Naslov v upravi lista nji okolici Naslov v upravi lista se iz srca zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na dolo^% (2543/75). (!•571/75). in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. PRODAM RENAULT 10, letnik pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za j 1968. Cena ugodna. Ogled ob ne Posebno se zahvaljujemo kolektivom Trimo Trebnje, Donit Veli druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od •'•-jI deljah. Marjan Majcen, Šentjanž POSEST ka Loka in Galteks Ljubljana. Iskrena hvala dr. Jerneju Kranjcu in 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/^1 6. drugemu zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Trebnje, ki so od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek PRODAM avto Skoda 100 LS, let pokojnici laj&li zadnje ure življenja, dekanu za opravljeni obred, prometa proizvodov. tli nik 1970, mizarski skobelni stroj PRODAM 35 arov zemlje na Zdolah pevcem ter ZB Trebnje. Vsem še enkrat najlepša hvala. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem , poravnalnik ter ročni brusilni pri Krškem. Informacije po tele 52100-601-10558 — Naslov uredništva in uprave: 68001 N® fonu 71-774. Žalujoči: mož Janez, sin Brane z družino, Ivan in drugo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-2*(j stroj. Jože Gal, Orehovec 48, Ko sorodstvo Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stav. ^ stanjevica. PRODAM ali dam v najem enosta- 11 PRODAM traktor Fent 18 KS, novanisko hišo z 2 ha zemlje. Na Štefan, 16. oktobra 1975 filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni fil^ hidravlika, kosa in plug. Pinterič, slov: Milka Trupej, Podgorica 3, tisk: Ljudska pravica Ljubljana. Arnovo selo, p. Artiče. Zabukovje pri Sevnici. 22 DOLENJSKI UST Št. 43 (1370) - 23. oktobra I^opagandna oddaja (Lj) — 20.05 A. Hieng: Izgubljeni sin - predstava MG Ljubljana (Lj) — 22.05 Mozaik kratke^ filma: Joshua in kamen. toio LJUBLJANA TELEVIZIJSKI Serija 4 - barvna filma (Lj) TOREK, 28. OKTOBER: - 8.10 ot> 5-°°' TV v ŠoU (Zg) - 14.10 TV v Soli - napevov. 21.00 Literarni večer. Operni koncert. 22.20 Popevke iz ponovitev {2%) — 17.35 ljulenji — 00 SPORED barvni film (Lj) — 17.43 H. Ch. ['flo, 13 nn ?- » 10.00, 21.40 Lepe melodije. 22.20 Sloven jugoslovanskih studiov. 23.05 Andersen: Mati (Lj) — 18.00 Vionr!4"00' 15 00> ska komorna glasba od 1900 do Literarni nokturno. 23.15 Za ifcstS00' 23.00 in danes. 23.05 Literarno nokturno. ljubitelje jazza. četrtek, 23. oktober: 8.10 ski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 Obzornik (Lj) — 18.15 Veliki eni spored od 4.30 23.15 Paleta popevk in plesnih TOREK, 28. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) — 10.00 TV v šoli (do (Lj) — 20.05 Življenje je le^ — TV živalski vrtovi — barvna serna (Lj) - ritmov. Glasbena matineja. 9.05 Radijska 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli - nadaljevanka (Lj) - 20.35 Wda za 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne 8-i° PETEK, 24. OKTOBRA: 8.10 šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.35 vas, barvna oddaja (Lj) - 20.45 prezrite: Otok pri Dobravi Glasbena matineja. 9.05 Radijska lasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec Roberta Flack and Donny (Gutenwerth) (Li) — 19.10 Barvna šola za nižjo stopnjo. 9.30 tako in po čem? 10.45 Turistični do 16.55) (Bg) — 17.30 9 let sko Hathaway - barvna oddaja (Lj) — risanka (Lj) — 19.20 Gkcak (Lj) — T^»%SS6 Jugoslovanska narodna glasba. napotki za naše goste iz tujine. min - 3. del barvne oddaje (Lj) — 21.10 Barvna propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 dobe 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mo (Lj) - 21.15 Kojak - serijski barvni 3-2—1 (Lj) — 21.05 Barvna 'K N. kak'n^1 - 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.05 Promenadni koncert. 12.30 >idni V . Po čem? Kmetijski nasveti — inž. Janez zaik (Lj) — 18.20 Mikrobi in ljudje film (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) OTOpagahdna oddaja (Lj) — 21.15 L. 4 23 11356 10.45 Turistični napotki za naše Jj&e. lfn^Vr goste iz tujine. 11.05 Po Talijinih Titovšek: Aktualni problemi varstva - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna — 22.20 Evropsko prvenstvo v od N. Tolstoj: Ana K^enina — TV •jSpo lS Vrnite, pa gozdov. 13.30 Priporočajo vam . . . risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - bojki (Lj). nadaljevanka (Lj) — 22,20 TV F V? Tf 12.10 Pted- poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - 14.10 Iz dela Glasbene mladine 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 dnevnik (Lj) Mitl Lojze u l ,Kraetijski Slovenije. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 3-2-1 (Lj) - 20.05 Minute prepozno ČE : inž. Vlado Tumpelj: Izkušnje pri SREDA, 29, OKTOBER: - 8,10 SS82 ? ^ *°M®- usmerjanju proizvodnje in Družba in čas. 18.05 V torek na - serija 110 policija" (Lj) - 21.20 Tii 13 30 ^m yino- Kam in kako na oddih (Lj) - 21.30 TV v ŠoU (Zg) - 17.20 Klovn kooperacije v živinoreji. 13.30 svidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Ferdinand in grajski duhovi - ; MedV, ^Poročajo Priporočajo vam.. . 14.30 Naši Minute z ansamblom Atija Sossa. Monitor: Grand hotel (Lj) - 22.00 M V$o. družino in TV dnevnik (Lj) — 22.15 Evropsko barvna oddaja (Lj) — 17.50 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Obzornik (Lj) — lo.05 Mladi za 16.45 15.45 „Vrtiljak". 16.50 Človek in Slovenska zemlja v pesmi in besedi. prvenstvo v odbojki (Bg). a»u- "z do- PETEK, 24. OKTOBER: 8.10 TV mlade — oddaja TV Sarajevo (Lj) — zdravje. 18.05 Ogledalo našega časa. 20.30 Od premiere do premiere. 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Po !l 18 20 Iz v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do ^eRTv', ' 18.15 Zvočni signali. 19.40 Minute 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 sledeh napredka (Lj) — 19.10 z Alpskim kvintetom. 19.50 Lahko Orkestrske etude. 23.05 Literarni 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Zg) - 16.35 Barvna risanim (lA) — 19.20 Cikcak noč, otroci! 20.00 Stop— pops 20. nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. (Lj) — 19.30 Tv dnevnik (Lj) - 21.15 Oddaja o morju in SREDA, 29. OKTOBRA: 8.10 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec IS^PSj»'«>čSc" 20-°.0 do 16.55) (Bg) - 17.25 Kuhinja pri 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film CUl pomorščakih. /2.20 Besede in zvoki Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pesmi m violinskem ključu: Izrazni ples, tedna: Tujci - barvni film (Lj) - iz logov domačih. 23.05 Literarni pogovori. 10.15 Kdaj, kam, kako in 21.55 (kirei^ novosti - nokturno. 23.15 Jazz pred po čem? 10.45 Turistični napotki barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzor nik (Lj) - 18.10 Tuja folklora: propagandna odds^ (Lj) — 22.00 polnočjo. za naše goste iz tujine. 11.05 Miniature: Jesensloi pesem (Lj) - SOBOTA, 25. OKTOBRA: 8.10 Urednikov dnevnik. 12.10 Francija (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) — 18.40 Arhitekt Aalto - II. del (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 RjjjEŽICE Glasbena matineja. 9.05 Pionirski Opoldanski koncert. 12.30 Nogomet CSSR : ANGLIJA — tednik. 9.35 Glasbena pravljica. Kmetijski nasveti - vet. Franc - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnev 9.53 Na§ umetniki mladim Rudež: Preprečevanje bolezni 30. OKTOBER: - posluSalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako vimena. 13.30 Priporočajo vam . .. nik (Lj) — 19.50 Tedenski notranje BRA: politični komentar (Lj) - 19.55 8.10 TV v ŠoU (Zg) - 14,10 TV v K£SvM°^° po čem? 10.45 Turistični 14.30 Naši poslusalci čestitajo in in 3-2-1 (Lj) - 20.05 Na zavoju reke - ŠoU — ponovitev (do 16.00) (Z^) — napotki za naše goste iz tujine. pozdravljajo. 15.45 celovečerni film (Lj) - 21.35 16.05 Risanke (Lj) — 16.25 Koiorka » 16.35-16.45 11.05 Sedem dni na radiu. 12.10 „Loto-vrtiljak". 18.05 Po poteh- Radnički : Partizan - prenos (Bgd Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski odločanja. 18.35 Instrumenti v Majhne skrivnosti velikih mojstrov sobnih h u tedna : kuhinje (Lj) - 21.40 625 (Lj) - II) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 d nasveti - inž. Dušan Terčelj: Kako ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Me 7? °hodkov na 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 NEDEUA, 26. OKTOBER: - Mikrobi in ljudje - barvna serija klatil 16.45-17.00 bomo negovali mlado vino. 13.30 Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - Priporočajo vam... 14.10 S otroci! 20.00 Koncert iz našega Evropsko prvenstvo v odbojki (Bg). 9.40 Poročila (Lj) - 9.45 Ch. SOBOTA, 25. OKTOBER: 9.30 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV pesmijo in besedo po Jugoslaviji. studia. 22.20 S festivalov jazza. Bronte: Jane Eyre - barvna dnevnik (Lj) — 19.55 3-2-1 (Lj) — ^U^^oddajl TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli nadaljevnka (Lj) - 10.35 15.45 „Vrtiljak". 16.45 S knjižnega 23.05 Literarni nokturno. 23.15 20.05 Isto noč - serijska oddaja Revija jugoslovanskih pevcev (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 13.15) Propagandna oddaja (Lj) - 10.40 trga. 17.20 Gremo v kino. 19.40 „110 poUcija" (Lj) - 21.30 I^m in Minute z ansamblom Milana Ferleža zabavne glasbe. (Sa) — 13.55 Nogomet Sarajevo: Otrošlu matineja: V 80 dneh okroe Partizan - prenos (do 15.55) (Sa, sveta. Biseri morja (Lj) - 11.30 kako na oddUi (Lj) - 21.40 in Latinos. 19.50 Lahko noč, četrtek, 30. oktobra: Četrtkovi razgledi - I [Je *0.47 JSojon vam otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in 8.10 Lj) v odmoru rezerviran čas (Lj) — London: KoncCTt ob dnevu OZN — Glasbena matineja. 9.05 Radijska 17.25 625 - ponovitev (Lj) - 18.00 barvni posnetek iz New Yorka Samoupravlanje: Švedski pristop domovino. 21.15 Za prijetno (Lj) - ... Poročila (Lj) l~ akoSorekli „Kaj pa je? " je šla k mizi. pride na dan. Sedaj veš, zakaj ne smeš k nam." W>lvtčL\c Zat ^t i V, ^Odiu ; ° si je naročil še „Kaj? Podpora, ki je. ne maraš. Tri krone na ,,Nalašč, sedaj pa nalašč, vsak dan pridem! Golobovka je jecljala in roke so seji tresle; ko dorny ^ neko^ko vinski dan; je bilo že vredno, da sem se trudil in bil za Bom videl, komu je kaj mar." je trgala liste, so ji padali na tla. Počasi je dvignila to ozmerjan." „Ne bo te, zato te ne bo, ker vem, da me imaš glavo. Pikone ni bilo več, izginila je za koruzo. Wj^obrol975 DOLENJSKI LIST 23 We«j Kaže,dajeDol.o»toj^| de utI imena, kar f L0(,5 .4O zj *^ j Kapitan na kopnem če. 1B. oktobra okrog Tokrat 50 tj I spet prišlo dotrg? I s 3 b Pravzaprav je naključje, Danes ima Krka okoli 2.500 slepem tiru .^ l komotivo. Jl pa so Prenut tovornih M da Boris Andrijanič, magi zaposlenih, je po velikosti malo prej pripeljala ^ ster farmacije in generalni tretja farmacevtska tovarna đ Zaloga. . • strojev° |Tof direktor tovarne zdravil v Jugoslaviji, osnovno vodilo „Krka", ni mornar. pa je še vedno isto. Timsko milto'KMpai« .JtltoBajS „ Veste," je rekel, ko me delo, pravi ljudje na pravem je sprejel v svoji preprosto mestu, dogovarjanje, stimu električne lokomo ^ jinar]«^ opremljeni pisarni, ki jo kra- lacija. Skrivnosti uspešnega si samo nekaj starinskih far-. direktorja, uporabljam vaš macevtskih posod^ „moj rod izraz, ni. Če so stvari dobro »°ŠT^S31 izvira iz Bakra. Ze od njega in pametno zastavljene, je kažejo, daje verjetno^ dni so bili vsi*pomorščaki, edino direktorjevo deb moj oče pa je bil bolj bole- skrb, da se stvari med sabo hen in so ga poslali na ko ne prehitevajo, da gre razvoj ODBIL VOGAL penske šole - v farmacijo. skladno naprej Seveda mo POSLOPJA Oče je v Novem mestu odprl raš imeti pregled, z vsem lekarno in tako sem se že za moraš biti na tekočem, va »• oktobt^»^ rana seznanil s farmacevt žen je odnos do ljudi, vendar V nedeljo, 19. oktobra, so mladinci in gasilci pripravili v Dol. Straži prostovoljno delovno akcijo za skim prahom, kar naj bo tu sem imel tudi srečo: Sloven ureditev okolice gasilskega doma. Čeprav je bila to mladinska akcija, se je je udeležilo staro in mlado. di delen odgovor na vaše sko ljudstvo je delovno ljud Več kot 50 občanov je vihtelo krampe in lopate: kopali so jaiice ob va^ poti, zabetonirali ^arpo pri vprašanje, ali mislim, da bi stvo, kadar ve, kaj in za kaj gasilskem domu in urejali okolico novega spomenika. Vaščani so se res potrudili, da bo njihov kraj v jev škode. bil lahko tudi uspešen direk mora delati. Direktorji prav nedeljo, ko bo tu zbor aktivistov novome^ega okrožja. (Foto: Maijan Maznik) tor, če o tem sploh lahko zaprav nismo potrebni, če govorimo, tovarne, ki se ne gre vse prav, delo imamo sa bi ubadala s farmacevtiko. mo takrat, ko gre kaj naro Najbrž bi lahko bil, vendar be, ko kje kaj zaškriplje, ko Kam je izginjalo poliištvo iz NAiME? 13. oktobra je naključje hotelo, da sem je treba kaj uskladiti. Ne doma smr.n°Babi^12 G°bifc bil že od malega bolj ,na ti' z 69-letna Majjajdje ^ morem reči, da nimam veli Za 37.310 din pohištva je odnesel Damše, raziskujejo pa še, kam ga je izginilo za zdravili." ko dela, vsak dan sem ob pri Vinici. Babi* nadaljnjih 26.500 din — Slaba kontrola omogočila kraje in poneverbe Ljudje pravijo, da je 6.15 v službi, papirje in pol invalidka, je sla £otidvog „Krka" Boris Andrijanič in no glavo misli odnašam tudi Kazensko ovadbo zaradi suma poneverbe je proti Ludviku bo povedal, če se bo spomnil, da lesenem balkon n0 Boris Andrijanič „Krka". domov, vendar rad delam, Damšetu, staremu 38 let, iz Tomšičeve 13 v Kočevju, zaposlenemu je vzel več. in ^ je °P^0ana< Ljudje pravijo, da je Andrija Tako še vedno ni pojasnjeno, kam pn nerad pomislim na čase, ko kije bila stara lete^JvaP! v NAMI Koče\je, poslala pred kratkim kočevska postaja milice je izginilo za 26.502,60 din razn^ nič eden od tako imenova ski steber. Stara BabiČ% bom moral izpreči. Lahko okrožnemu javnemu tožilstvu. Ludvik Damše je priznal, da je jemal nih železnih direktorjev, vo blaga. Miličniki primanjkljaj v no takrat zlo^13' - in PL rečem tudi, da sem srečen v oddelku pohištva v NAMI razno blago, predvsem pohištvo, ga NAMI še naprej raziskujejo. dilnih ljudi, ki znajo dobro direktor, ,Krka' ima namreč J. PRIMC je izgubila prodajal in izkupiček spravljal v svoj žep. | |) Skorotrimeuesijf.zloi» ; krmariti, ne da bi kdo čutil še vedno tisti ustvarjalni za . Blago iz NAME je dajal raznim tega oddelka prevzel Stane Klun_iz trdo roko, govori se, da je gon, še vedno take ljudi, kot strankam še za storjene usluge (na Ribnice. Konec leta 1974 je znašal rišče. W pfc" 1 Andrijanič doslej še vedno primer za popravilo svojega avtomo manko že nad 50.000 din. Ker od- nik-in ie oble^V so bili tisti, ko nas je bila NI SLIŠAL VLAKA našel čas za pogovor z vsa bila) ali v zameno. Jemal je od leta delkovodja kljub opozorilom ni peščica. In zaradi tega člo 1972 do letos, ko so ga odkrUi, in v . uvedel strožje kontrole in je manj kim delavcem tovarne vek tudi toliko raje dela." tem obdobju oškodoval NAMO za kalo na tem oddelku 12. maja letos Nedeljski sprehod se je za „Krka", ki si je to zaželel Ob letošnjem dnevu borca 37.311,25 din. že za 63.813,85 din blaga in še za 84—letnega Alojza Hočevara iz V NAMI je začelo zmanjkovati radi nekaterih drugih zadev so- Loke pri Sevnici tragično kon Kaj meni o tem Boris Andri je predsednik republike odli čal. Vračajoč se s pijetnega janič? pohištvo leta 1972, ko je vodstvo Kluna premestili na nižje delovno koval magistra f^armacije Bo mesto. sprehoda ob Savi proti domu je „Stvar je zelo preprosta," risa Andrijaniča z redom de Nova oddelkovodkinja Katica moral čez progo. Ker so bile za z nasmehom odgovarja sogo la z rdečo zastavo. To odli 15 UKRADENIH HLAČ Gorše je uvedla kontrolo in tako je pornice spuščene, se je Hočevar sklonil in prečkal progo, ravno vornik, se za trenutek opra čje podeljujejo posamezni v noči na 20. oktober je bilo bil v sodelovanju s postajo milice odkrit Ludvik Damše, ki je priznal, takrat pa je pripeljal vlak in ga viči, ker mora dvigniti_ eno kom, piše med drugim suho vlomljeno v Svil^ko delavnico Dra odbil v jarek. Obležal je mrtev. ge Drenski v Tovarniški ulici v da je vzel za 37.311,25 din blaga, od dveh telefonski slušalk, v obrazložitvi, za posebne zatrdil pa je, da več ni vzel, oziroma Strojevodja vozečega vlaka je in naveže: „V očetovi lekar Krškem. Nekdo je skozi razbito šipo pešca opazil in mu dajal signale s zasluge, ki jih dosežejo v go prišel v delavnico, vzel 15 gotovih ni sem velikokrat pometal pislanjem, vendar se ta ni umak spodarstvu, in za delo, ki je nlač, vrednih 6.000 dinarjev in iz TATOVI V TOPLICAH nil, zato sklepajo, da Hočevar ali brisal prah. Ko se je tam posebnega pomena za napre ginil po isti poti. Storilca iščejo. ^kka ni slišal. nekje leta 1949 rodil zaro da družbe in dru^h -druž V Ča teških Toplicah se večkrat dek sedanje ,Krke', nas je bi benih dejavnosti. Avto - liladilnili gorel pojavljajo manjše kraje iz avtomobi lo 8 ali 10. Vsi smo vse dela lov. Tako je tudi 17. oktobra nek ti, bili smo ena duša ifi teh. pacient prijavil, da so mu vlomili v TURNIR l^RJANBAUER parkiran avto in odnesli rezervno Ssj Škode kar za 230.000 din kolo. Miličniki so takoj šli v akcijo TRETJE KATEGORNIKOV in še isti večer so prijeli tri fante iz Zagreba. Osumili so jih te tatvine, Šahovski klub bo konec, oktobra ali v začetku novembra organiziral s&sasi Avto-hladilnik, last tovarne sa preiskujejo pa tudi, če nimajo še če lam „Juhor" iz Svetozareva, se je sa na vesti. turnir tretjekategornikov. Turnir bo nogradu pffiol bl 12. oktobra ob 23.35 vnel na parkir Isto noč je bil obkraden tudi do odigrali le, če se bo prijavilo naj Okroga ^ katero 1^1 nem prostoru pred gozdarskim do Anton Godec, gost v zdravilišču, do manj 12 igralcev, ker v mom v Ribnici. Tisti dan je padal ma iz Metlike. Njemu je izginil kar primeru ni možno osvojiti II. kate sneg, zato sta voznik Božidar ropo- cel fičko. Nemalo pa je bil lastnik gorije. Šahisti, člani kluba, ki inwjo vić in sovoznik Radosav Vujčić, oba presenečen, ko je drugi dan popol III. kategorijo, se lahko iz Svetozareva, vključila napravo za dne fička našel na parkirišču pred vsak torek in četrtek od 18. do /i• gretje kabine. Komisija, ki je kasneje zdraviliščem. Nekdo se je samo od ure v šahovskem klubu, in sicer a raziskovala vzrok požara, je ugoto peljal na izlet, potem pa avto „po 30. oktobra. .p g vila, da je kratek stik na tej grelni šteno" vrnil. napravi povzročil požar. Tleti je začelo pod Vujčičevo po steljo, nato pa je požar zajel vso ka bino, stroj in hladilno napravo. Šo ese fer in sovoznik, ki sta takrat spala, Banano je ukanila topla j l s. se komaj rešila iz gorečega avta. 03 Fopović se je prebudil, ko ga je že „ z „ bana "" dušilo. Za gašenje požara so porabili več Dolenjske Toplice: Zupančev bananovec se lahko po va **SI gasilskih aparatov iz postaje milice, Top,,ci' topfrl enote JLA in gozdarskega doma, na kak« pomoč pa so prišli tudi gasilci. Na Kadar se hoče poigrati narava, se Toplic, njegovi izjavi kar nismo v srečo so požar omejili in hitro poga poigra tako, da se vsi čudimo. Pted jeli. Vabil nas je, naj si pridem sili ter tako preprečili vžig ali loatkim smo pisah o teličku, ki je ogledat, kako zori - banana. S^&'SfeŽL'Slho d»*° Mkaoi® ustrči eksplozijo 2GC-litrske« rezervoarja imel na glavi čudne izrastke, objavili „Danes je stara že. pet let, pr> ^ tovornjaka, ki je bil poln goriva. Re rnnoee slik. na katerih je bilo pa jo imamo tri leta. Nihče ne e. šili so tudi vseh 750 kg mesnih izdel lepo videti, kako je liarava 12 !?9-ni- CT kov, ki so biii ob požaru v hladilni pirja oblikovala medvedji par, pse, ku. Kljub temu je ogenj povzročil P %®§1 hifc, avtomobil, pisali smo o tem, SMKT WA CESTI na raznih delili avta skupno za kako nas vabijo na ogled, kako te 230.000 din škode. dni cveti bezeg... Ko pa nas je po Učiteljica Dora Divjakiz *&££ J. PRIMC klical Zupančev Jože iz Dolenjskih in njen mož Danilo sta se 12. • i" ^'s^M bra hudo poškodovala v PiomeUU Jože J« jibila P°5s^v wjW| nesreči v Pesnici pri Mariboru, je med prevozom v bolnišnico-p V je^i,M »M",mV0 & p-',1 legla poškodbam. Do nesreče J P šlo zato, ker je v avto, ki ga J, ^ £ W- ?*>>•«! &» &«"0 '% PROFESIONALIZACIJA REPIŠKO Danilo Divjak, trčil avto z .. v pSuSl, n.n^iovec ? g3 <> |^f "I PO Amida Asanija iz Kičeva. . avto je na ovinku zaneslo tajc , j 11 v rirno^ dfli * ^ 1 zapeljal na levo stran cestesi Asafjj naproti vozeči D iva kov av . ^ 'J£S>" Kultura v Repičevi dragi ni več migniti," je z več saj^ v boste obiskali v norišnici, popenQ tajnik^ ki je grozil s grlu pribila Mara Repiška in s vedite, da kadim dravo s fil preselitvijo v drugo občino, in njegov sopotnik sta bila napil- in ni mo^a zlesti iz zibke, poškodovana. akoravno so se vneti posamez tem začela in zaključila more trom." če ne bo na mestu samem re niki'trudfli postaviti jo na bitne pomisleke o potrebnosti Za operativca se je zavzela šen problem s knjigovodjem. ali nepotrebnosti plačanega trdne in lastne noge. Pa se je Mara Repiška in kmalu so sti ' „Tako je nemogoče delati! snili v roke delovno knjižico oglasila Mara Repiška, bistra operativca. Zavoljo preobilice dela po Kultura pa se ni razcvetela tajniku, ki je v času premora gjiava, da ne bi bilo pretirano cele dneve ne vidim svoje dru kot preveč zrela banana. posvečal ostanek svoje energi trapasto, ako bi nastavili pla žine. Tako rie gre več!" čanega operativca, ki bi za Kljub temu je bilo čutiti raz je tudi temu, da je hodil na Drugi dan so bili v pisarni primemo mesečno plačilo loček med prejšnjim stanjem banko dvigat denar. Delovni podpisoval pogodbe s poklic in trenutnim, in sicer se je ljudje pa so na plačilni -listi kulturne skupnosti vsi'trije: nimi gledališčniki za njih go kazal v tem, da je šlo skoraj videli, da prispevajo za kultu operativec, tajnik in knjigo stovanja, obešal plakate na tretjino\ sredstev, namenjenih ro toliko in toliko od svojih vodja. Če so še tako računali plotove in v i2do^ena okna kulturi, za plačo operativcu, bruto osebnih dohodkov, in in premetavali denar, odmer ter prodajal vstopnice osnov ki je dvignil svoj glas in hripa- so gledali doma domačo tele jen za življenje kulture, jim je nim organizacijam sindikata. vo zahteval človeka, ki bi vo vizijo, včasih pa so odšli tudi po vseh računanjih s pomočjo dil tajnice in morebiti tudi na kakšno veselico s srečelo- digitrona manjkalo 5000 di , tako je mogoče preki- blagajnik posle. ,J^i mi več vom. narjev za redne mesečne oseb 'f iiiti mrtvilo, če je že jasno kot živeti! Založen sem z dopisi in Na sestanku izvršnega od ne prejemke njim trem. jutranja rosa, da zastonj noče poleg tega moram voditi ce bora kulturne skupnosti se je nihče niti z nožnim palcem lotno knjigovodstvo. Ce me nekega lepega sončnega dne TONI GASPERIC Ena« ^ Tik za listom se lepo vidita dva grozda banan. Brežiška L-» občina1 V» praznujeta • - .:.7 • v'"hi V f » *sk •' >'j %*i | ' • •'•'•?'- •: i- * "• :i's 1 ; •< DOLENJSKnJSTj125 Novom^ki juriš na slovenski vrh Industrijska podjela novomeške ZA 2000 DIN PRESEŽENO občine so v prvem letošnjem poUe^u SLOVENSKO POVPREČJE izvozila za 24 milijonov ameriških do Z združevanjem sredstev je bilo ne larjev blaga, od tega 85 odstotkov na nadoma rešenih mnogo problemov Še en podatek: leta 1965 je novo konvertibilna območja. Na seznamu slavljenik praznuje, tokrat je ju razvoja novomeške občine, s samo meška občina dosegla 255 milijonov izdelkov vodijo avtomobilske prikoli bilant novomeška občina — torej mi upravljanjem so se sprostile in pokaza dinarjev narodnega dohodka (5396 ce, pohištvo, farmacevtski izdelki in vsi, je navada, da se ozremo na preho le v polni luči ustvarjalne težnje delov din na prebivalca), leta 1973 pa se je moške srajce. jene poti, premagane težave in proble nega človeka, nizale so se delovne narodni dohodek dvignil na 1350 mili me, po drugi strani pa pribijemo, do Jugoslovanski narodi proslavljamo v le zmage. jonov dinaijev ali 26.600 dinarjev na kje smo prišli in kam težimo. Ob praz tošnjem letu eno svojih največjih in naj V vseh akcijah je požrtvovalno so prebivalca novomeške občine. VSAK DESETI SE PELJE pomembnejših obletnic — zmago nad fašiz niku novome^e občine je treba torej delovala tudi mladina, še posebej v V AVTU mom. Zmaga narodnoosvobodiln^a boja in napisati zgodbo z delovnim naslovom mladinskih delovnih brigadah, katerih Zanimivo je tudi, daje bil leta 1965 socialistične revoluc^e v Jugoslaviji je po „Naša občina včeraj — danes — jutri". najbolj dragoceni plod na Dolenjskem povprečni narodni dohodek na Slo Širši in bolj trdni temelji gospodar kazala vsem zatiranim in podjarmljenim V tem zapisu bo govor največ o go venca 8172 dinaijev, v novomeški pa, narodom, da narod, ki je enoten in z jasni je avtomobilska cesta Ljubljana- stva novomeške občine omogočajo se spodarski poti območja, ki spada da Zagreb. kot smo že zapisah, le 5396 dinaijev. veda tudi hitrejšo rast družbene i" mi ci^i lahko premaga slehernega sovražni nes v meje novomeške občine. In že v Leta 1973 pa je Dolenjska s 26.000 ka. Tudi občani naše občine so prispevali Leto 1958^ bo večno zapisano v osebne življenjske ravni prebivalstvi svoj delež k tej veličastni zmagL V NOV je začetku je treba podčrtati, da se te zgodovini novomeškega gospodarstva, dinarji narodnega dohodka na prebi To se kaže v življenju in delu ljudi iD sodelovalo več tisoč borcev in aktivistov. poti, s prispodobo bi jo lahko imeno saj je ravno avtomobilska cesta, to valca že za skoraj 2000 din prehitela podobi mestnih in vaških naselij. Sko Več kot 120 teh — so nosilci Partizanske vah „po kolovozu do zvezd", ni treba okno v svet, prekinilo životaijenje te slovensko povprečje. raj vsak deseti prebivalec novomeSK spomenice 1941, sedem je narodnih hero prav nikomur sramovati. ga koščka slovenske zemlje. občine ima avto, vsako tretje gospo jev. V vsaki krajevni skupnosti spomeniki Po vsem tem torej lahko pribijemo, Takrat so se začele v polni meri raz da je bila novomešl^ občina še pred dinjstvo radio in televizijo, da go^ znanim in neznanim borcem NOV, govore DEVETNAJSTO STOLETJE vijati tudi danes vodilne novomeške 15 leti po vseh merilih v slovenskih dinjskih strojev niti ne omenjamo. o veliki ^ubezni slovenska človeka do BOLJSE OD DVAJSETEGA! delovne organizacije, kijih pozna vsak svojega rodu in do svoje zemlje. okvirih nepomembna in nerazvita, za Jugoslovan od Triglava do Gevgelije. Uspešne investicije, sposobnost Borci narodnoosvobodilne vojske in zadnjih nekaj let pa je značilna izred Seveda ob primerjavi nekdanjega in To so Industrija motornih vozil, Krka, lavcev in strokovnjakov, pravilna pro* socialistične revolucije so bili tudi po zmagi no visoka stopnja gospodarskega raz sedanjega ne moremo mimo časa po Novoteks, Novoles, Labod, Pionir, izvodna usmerjenost in dobra pro* nad fašizmom glavni akterji in nosilci naj voja, ki se še nadaljuje. težjih nalog pri krepitvi materialne osnove, ppd in tik pred drugo svetovno vojno. Iskra in še bi lahko naštevali. metna povezava so pripomogli k Ce lahko za dobršen del novomeške in pri razvijanju novih samoupravnih socia Seveda umirjeno in z vsemi spre bliskovitemu vzponu novomeškega gO' lističnih odnosov. zgodovine trdimo, da je bil ta del Do VE LELNIK RAZVOJA JE mljajočimi pozitivnimi in negativnimi spodarstva. lenjske v preteklosti gosto naseljen, Uspehi v gospodarski rasti občine v zad INDUSTRIJA pojavi, ki so v današnjem trenutku njih 30 letih so vidni zlasti v naslednjih gospodarsko dokaj razvit in torej na To je enotno mnenje. značilni za celokupno jugoslovansko Čeprav so te vrstice napisane ob podatkih: Leta 1945 je bilo v občini zapo sorazmerno visoki ravni razvoja, pa Ljudje, ki so še do pred kratkim ho gospodarstvo. občinskem prazniku novomeške obči slenih le okoli 2i)00 ljudi. Ostali občani so moramo za čas po prvi svetovni vojni dili „s trebuhom za lauhom" v druga se preživljali s kmetijstvom ali pa so odhaja ne, ko bolj hvalimo kot grajamo, - povedati, da so gospodarske dejavno slovenska središča, so našli zaposlitev li iskat delo drugam. Danes je zaposlenih ne moremo tudi mimo drugega enot sti, ki so dajale kruh, počasi zamrle, doma, zaposlenost se je silovito veča preko 20.000 ljudi oz. 38 % vs^ prebival večji pomen je ohranila le lesna indu POLLETNI IZVOZ: nega mnenja: da so kljub hitremu stva. Preko 45 % od vseh zaposlenih je la, po letu 1958 se je narodni doho strija ter nekaj manjših industrijskih 24 MILIJONOV DOLARJEV vzponu novomeškega gospodarstva žena. Zadnji uradno znani podatki o narod dek več kot podeseteril. Velelnik no ostali nerešeni še številni problemi in nem dohodku na prebivalca govore, da je ta obratov. vomeškega gospodarskega razvoja' je Kako stojimo letos? Družbeni pro težave, ki smo jih ob velikem posveča v naši občini 26.600 din (v SRS 24.800). V stari Jugoslaviji sta bila Novo me postala industrija, danes lahko zapi^- izvod se je povečal v prvem polletju za nju pozornosti samo eni stvari prezrli- Posebno hiter razvoj je občina doživela po sto in njegovo zaledje že med tistimi mo, da zaposluje dobro polovico vseh otvoritvi ceste Ljubljana—Zagreb. Okno v območji, ki so se najpočasneje razvija delavcev in ustvarja več kot polovico gospodarski in drugi svet se je odprlo. la in so ta pečat zaostalosti obdržda narodnega dohodka. * Hitreje se je pričela razvijati obstoječa, po še dolgo po drugi svetovni vojni. Včasih pove podatek več kot lepo- sebno pa nova industrija. Ožja in širša do Za bolj pregledno podobo tudi ne movina govori o gospodarskem čudežu v rečje, zato naj malo spregovori še sta I kaj podatkov: leta 1939 je bilo na ob tistika. V stari Jugoslaviji in takoj po Novem mestu, ki pa ni drugo kot rezultat močju novomeške občine registriranih dela pridnih rok, znanja delovnih ljudi in vojni je bilo v novomeški občini zapo velike ljubezni do Dolenjske ob Gorjancih 29 manjših, večinoma industrijskih slenih nekaj več kot 2000 ljudi. Ostali in Krki. obratov (v zasebni lasti) s 1550 zapo so se preživljali s kmetijstvom ali pa Novomeške organizacije združenj dela slenimi, medtem ko je Novo mesto, odhajali iskat delo v bolj razvite obči IMV, ISKRA, KRKA, LABOD, NOVO LES, torej njegovo zaledje, še sredi devet ne. Danes je v novomeški občini zapo NOVOTEKS, PIONIR in druge so dvignile najstega stoletja zaposlovalo več kot slenih več kot 20.000 ljudi (desetkrat občino iz gozdarske anonimnosti.^ Sadovi 2500 ljudi. Občuten korak nazaj! njihov^ dela so znani v ožji in širši domo več kot po vojni ali pred njo). Druga Zadnja vojna je Novemu mestu za če povedano: danes si samostojno slu- - vini, pa tudi v svetu. Delovni ^udje temelj pustila poleg grobov, objokanih vdov, nih organizacij združenega dela v Novem ži kruh blizu 40 odstotkov"vsega pre mestu so vedno razumeli potrebo po hitrej otrok, mater in očetov le, če zdaj go bivalstva novomeške občine, nekaj šem razvoju tudi drugih območij v naši vorimo samo o gospodarstvu, nekaj manj kot polovica vseh zaposlenih so republiki in izven nje, posebno tistih, ki se tekstilnih obratov, žag, opekam ter ženske. U štejejo za manj razvita. Tovarne v Vinici, lesnih in obrtnih delavnic. Črnomlju, Suhorju, Mirni, Brežicah, Treb njem, IHuju, Trebinju, Belem Manastiru in BEG V „BELE LJUBLJANE" SENCE, KI JIH BOMO drugod govorijo o solidarnosti, odprtosti in ODSTRANILI povezanosti delovnih ljudi in občanov naše Peščica delavnic seveda ni mogla občine z drugimi. Tovarna industrije mo dati kakšnega večjega gospodarskega Še hitrejši novomeški razvoj pr®^! tornih vozil v Be^iji, Krke v Keniji, hotel učinka. Čas po vojni je bil čas obno vsem ovirajo premajhne zmogljivost 4^-4^ JK ski objekti Pionirja na Poljskem pa govorijo ve, čas udarniškega dela, ki seje trudi srednjih šol, nerazvita komunalna o®' o sposobnosti vključevanja novomeškega lo ujeti korak z razvitimi slovenskimi javnost, premalo mest v otroških gospodarstva v mednarodno delitev dela. vrtcih, šibka stanovanjska graditev« Velik napredek je čutiti tudi na pod in jugoslovanskimi območji. Kljub te danjim velikim naporom pa lahko za pomanjkanje strokovnjakov, nizk^ ročju turizma in gostinstva, vendar ta dejav akumulativnost in še bi lahko kaj nost v strukturi gospodarstva v občini še ne pišemo, da novomeška občina prvih pomeni to, kar bi lahko in morala. deset let po osvoboditvi, če smo na našli. Občanom naše občine pa je dobro zna tančni gre pri tem tudi za širšo Do Seveda je jutro pametnejše od vcče; no, da je bilo ob hitrem porastu gozdar lenjsko, ni bila deležna večjih vlaganj. ra, prehuda nestrpnost ni bila niko" stva, posebno industrije - premato storje Za tiste čase je značilno, da so se dolenjska značilnost, vsi se zavedamo« nega za hitrejši razvoj infrastrukture. V dela lačni ljudje odseljevali v industrij da terja reševanje naštetih „kamno družbenem planu za obdobje 1976-1980 ska središča na Gorenjskem, v „belo spotike" več časa, več organiziranost predvidevamo hitrejši razvoj srednjega šol in ne na koncu več dela. stva, stanovanjske izgradnje, otroškega var Če pa se zdaj od želja spet stva, prometa, trgovine. Sedanji nivo indu dobrih 21 odstotkov, število zaposle vrnemo na letošnje leto, moramo strije pa tudi družbenih služb bo možno udariti, da bo minilo (ob seveda vsaK' dvigniti le z večjim angažiranjem material nih pa še za 700 delavcev. Danes je nih sredstev in znanja za navedena področ zaposlenih v novomeški občini več danjem in še bolj zavzetem delu vse|J ja- kot 20.000 ljudi, od tega 17iOO v go delovnih ljudi) predvsem v priprav^'^ Analize razvoja samoupravnih odnosov v spodarstvu oziroma 12.000 v industri za sprejem družbenega načrta in krajevnih'skupnostih, temeljnih organizaci ji, produktivnost pa se je v primerjavi gih dokumentov za razvoj med 19' jah zdniženega dela in v samoupravnih in z lanskim prvim polletjem povečala za in 1980. teresnih skupnostih govore, da je bilo v re dobrih 14 odstotkov. lativno kratkem času mnogo stoijen^a, obenem pa ti podatki obvezujejo samo Povprečni osebni dohodki zaposle SE NAPREJ JE EDINO upravne organe v vseh sredinah in družbe nih v novomeški občini so bili v leto nopolitične organizacije, da realizirajo nova šnjem prvem polletju v primerjavi z VODILO DELO! ustavna načela povsod tam, kjer so še po manjkljivosti. Aktivnost delegatov v občin istim obdobjem lani večji za 23 od V družbenem načrtu, tem teme!)' ski ^upščini in v skupščinah samoupravnih stotkov — v gospodarstvu zaslužijo po nem dokumentu, bodo začrtan® interesnih skupnosti govori o poznavanju vprečno če gremo do dinaija natanko, osnovne značilnosti nadaljnjeS? problematike v sredinah, a katerih delegati 3244 din, v negospodarstvu pa 4778 družbenoekonomskega razvoja obč>* izhajajo. Zagotovitev trajnih materialnih dinaijev. ne. Samoupravno načrtovanje je opr®' virov za krajevne skupnosti bo zagotovo v deljeno z ustavo, najmočnejšim orož* še večji meri pospešila dek> občanov v kra Ljubljano" ter še nekatera večja me jevni skupnosti., V vseh sredinah samo jem v rokah delovnih ljudi, ki se sta. Zaostalo novomeško gospodarstvo žujejo v temeljnih in dfrugih organiz®' upravni odnosi še niso zaživeli. Zato bo ni imelo preobilice delovnih mest, za potrebno ustrezneje povezati delegate z vo- cijah združenega dela, samoupravnih to ljudem ni bilo do tega, da bi se interesnih skupnostih, krajevnih skup' lilci, delegate krajevne skupnosti z delegati naseljevali v večjih občinskih urbanih v temeljnih organizacijah združenega dela nostih in drug^ samoupravnih organi' in z delegati v samoupravnih interesnih središčih, po drugi strani pa je jasno, zacijah. skupnostih. Bogate dosedanje izkušnje pri da zaostalo kmetijstvo ni moglo preži Ob vsem tem pa je treba poudarit'« vljati presežka delovnih rok. aktivnosti samoupravnih (H'ganov in druž da je eden od bistvenih temeljev za benopolitičnih organizacij v občini so po reševanje vseh težav na področju rok, da bodo zastavljeni cUji tudi v prihod PRVA SVETLA 2ARKA: vomeškega gospodarstva ter življenj' nje uspešno realizirani. SAMOUPRAVLJANJE IN CESTA Vsem občanom iskrene čestitke ob ob ske ravni delovnih ljudi prav narašča* činskem prazniku in obilo uspehov tudi v nje produktivnosti dela. Kot Prvi žarek svetlejše prihodnosti no je, da ni bojazni, da bi delovni ljuuj® l^ihodnje. vomeškega gospodarstva je zasijal po novomeške občine zatajili ravno JAKOB BERIC letu 1950, po uvedbi samoupravljanja, predsednik področju, na katerem so zasloveli ko so delavci vzeli upravljanje v svoje občinske skupščine vsej domovini. Zasloveli so namreč ^ Novo mesto roke. delom. V - A \ — njim se pridružujejo tudi Orehovičani — da bodo vsaj glavne ceste do Novega mesta kmalu asfaltirane. LETO NOVIH MOSTOV Leto 1975 je tudi leto novih mostov. Zače tek gradnje novomeškega smo že omenili. Z otvoritvijo novega mostu čez Krko v Dol. Polju, ki so ga zgradili vojaki (njihov tovrstni delež je le ena od mnogih oblik sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in občani), je bila odpravljena še zadnja posledica malone katastrofalnega deževja Spomenik na Cviblju pri Žužemberku z več kot pred dvema letoma. Pri ribogojnici na Dvoru 1.000 vklesanimi imeni padlih borcev in žrtev gradi nov prehod čez Krko žužemberška kra jevna skupnost. Nekaj tednov obnavljajo tudi nasilja ima nenehno obiskovalce. leseni most čez Krko v Mršeči vasi v šentjernej- ski krajevni skupnosti. Nakazujejo se tudi druge lokalno pomembne pridobitve: v Žužemberku bodo začeli graditi nov otroški vrtec, na Ajdovcu nadaljujejo grad njo gasilskega doma, kulturni dom s prostori za ]j«jvečja letošnja komunalna pridobitev v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice: nov leseni most čez družbene organizacije pa bo zrasel tudi v Krko na Dolnjem Polju, ki so ga v septembru postavili vojaki. Gabrju. V Birčni vasi so zgradili večnamenski prizidek osnovni šoli, podobno pa nameravajo, graditi tudi v Podgradu. Povejmo še, da so krajevne skupnosti skrbele za pokopališča, da je v tem ali onem kraju za svetila boljša elektrika itd. Podčrtajmo pa zno va, da je bilo vse to in še marsikaj, česar nismo omenili, urejeno z velikim prizadevanjem obča nov in njihovimi več kot hvale vrednimi prispev ki v denarju, materialu in prostovoljnem delu. Dodati je treba tudi to, da bi bilo brez razume Mostovi vanja delovnih organizacij za potrebe delavcev v kraju njihovega bivanja, torej v krajevnih skup CESTA - DARILO KRAJEVNI SKUPNOSTI nostih, uspehov precej manj. — Dva kilometra nove ceste od Pogancev do • • • Ruperč vrha v krajevni skupnosti Birčna vas so KRAJEVNE SKUPNOSTI letos zgradili pripadniki JLA. Na dan otvoritve „ZAKOLIČENE" je po njej krenila množica udeležencev proslave. Kajpak se krajevne skupnosti niso ukvarjale krajevne skupnosti programirati delo za daljši zgolj s temi in druginrii dejavnostmi, ampak so čas, ko morajo glede na nov način financiranja umirjajo veliko časa porabile za ustavno konstituiranje. (družbeno dogovarjanje in samoupravno spora Samoupravno organiziranje je marsikje teklo zumevanje) pripravljati samoupravne sporazume hkrati z organiziranjem Socialistične zveze po za združeno delo, bodo profesionalci še bolj po načelu, naj bo v sleherni krajevni skupnosti vsaj trebni. ena krajevna konferenca SZDL. Potrebe so na rekovale prostorsko preoblikovanje krajevnih CAS ZA PROGRAME JE TU skupnosti in rojstvo novih. V Novem mestu je Poslej bo možno - to zagotavlja tudi ustava SZDL začela akcijo, da bi iz sedanjih sosesk — materialno osnovo v krajevnih skupnostih na nastale samostojne krajevne skupnosti, ki bi jih ^hudo kri— črtovati trdneje in pogumneje kot do zdaj. Na na „mestni" ravni povezovala skupščina skup podlagi tega izhodišča so krajevne skupnosti v r ,v a tenrieljnem kamnu, ki ga je načelnik gene- Spet je bilo ustvarjenih za milijone novih skup nosti krajevnih skupnosti. Novo krajevno skup- s nih dobrin, katerih sleherna bi bila lahko dokaz, novomeški občini že letos pripravile samouprav taba JLA Stane Potočar v julijski soparici .nost so ustanovili na Uršnih selih. ne sporazume in jih z letnimi delovnimi progra t ??^ie9a dneva borca vzidal ob razdrti ograji kako znajo preprosti ljudje s svojim denarjem, V sodelovanju z zavodom za izmero zemljišč mi predložile v obravnavo in potrditev delavcem ie 3 '9r'šča, že raste novi dom JLA. Pionir- materialom in žulji opraviti veliko delo zase in in kataster bodo v novomeški občini v kratkem v združenem delu. Ker pa odločanje še ni po 9radbeni stroji delajo brez oddiha, brezde za družbo. dobili tudi prvo pregledno karto z vrisanimi me vsem v rokah delavcev in ker so tudi same de lij10 vreme je za taka opravila kot naročeno. Opravljanje komunalnih del je morda na spi jami posameznih krajevnih skupnosti. S tem se lovne organizacije letos v težavah in obreme J ? daleč so že z gradbenimi deli, Novome- sku krajevnih skupnosti najpomembnejše, nika veda nihče nikogar ne sili v to, da bi se poslej an a kor pa ne edina naloga. Kar vzemimo v roke njene z mnogimi drugimi obveznostmi, se to 2 ' ' hko le slutijo, saj je gradbišče — tudi zaprl v svoje meje, saj bo omenjena karta zgolj sporazumevanje ni povsem posrečilo. Za pri r3di varnosti mimoidočih — ograjeno. Dom njihove statute (žal še hudo pomanjkljive, pone pripomoček pri zbiranju najrazličnejših podat kod jih pa še sploh nimajo - vendar o tem več hodnje leto predlagajo, naj bi sredstva združene bo zgrajen prihodnje leto. kov. etT>eljni kamen, ki ga je na drugem koncu kasneje!) in bomo prebrali: skrb za otroško var ga dela za financiranje krajevnih skupnosti izha jala iz bruto osebnih dohodkov na podlagi druž °Ve9a mesta, v Ločni, v začetku oktobra polo- stvo in socialno skrbstvo, m loge na vzgojno- DELEGACIJE DA IN NE Predsednik republiškega komiteja za promet izobraževalnem področju (predvsem prilaga benega dogovora o skupni porabi. zveze Livio Jakomin, pa je pomenil začetek janje potrebam celodnevne šole), soodgovornost Delegacije krajevnih skupnosti delujejo, če Najpomembnejše pa je, da krajevne skupnosti za kulturne zadeve, telesno kulturo in rekreaci izdelajo razvojne programe, saj je samo tak pro k a nie novega mostu čez Krko in dogodek, na prav še ne dobro, mnogo večje težave pa so z jo, sodelovanje pri utrjevanju sistema SLO in .er.e9a so Novomeščani in z njimi vsi Dolenjci delegacijami, ki jih morajo krajevne skupnosti gram lahko temelj za dogovarjanje z združenim družbene samozaščite, skrb za varstvo okolja, ^ nia leta nestrpno pričakovali. Most bo izred pošiljati v samoupravne interesne skupnosti. Iz delom. Potrebno je vedeti, da bo delavec moral na Pomena za razvoj slovenske prometne mre- zgodovinske in druge spomenike, urejanje nase kušnje kažejo, da te delegacije, ker so organizi vedeti, za kakšno dejavnost gre in kolikšen de lij itd. Torej skoraj nepregledno dolga vrsta lež bo sam prispeval za uresničevanje nalog. V - razbremenil bo novomeško prometno ozko rane prek konferenc, ne morejo zaživeti. Ob o in umiril hudo kri. Most bo zgrajen do kon- opravil, na katera prej krajevnim skupnostim ni tem še ni urejeno, kako naj v krajevni skupnosti krajevnih skupnostih so že ustanovili komisije a 'eta 1976. bilo potrebno misliti ali pa so jim na pristojnih delujejo delegacije TOZD in OZD. za načrtovanje, ponekod pa tudi že izdelali raz Tret mestih mnoge od teh nalog hote prezrli. vojne načrte in jih ovrednotili. Samoupravne bo ii objekt, ki se ga veselijo zlasti športniki, Pravilnemu delovanju delegatskega sistema v Ker je v vsaki krajevni skupnosti, vasi in go interesne skupnosti naj bi iz programov krajev nik'2?660 namenu ze za letošnji občinski praz- krajevnih skupnostih so napoti še mnogo ne spodinjstvu pitna voda potreba in dobrina št. 1, nih skupnosti pobrale za lastno načrtovanje de osn 'e ve,'ka sodobna športna dvorana za skladja, nemara pa je treba krivdo za tako stanje najprej nekaj besed o novih vodovodih. Za praz javnosti, ki so jih same dolžne razvijati. grad-0 Š0,° »Katia Rupena", ki so jo pričeli iskati tudi v premajhni zavzetosti, slabem po" nik škocjanske krajevne skupnosti so odprli 10 laq Približno takrat, ko je Stane Potočar po- znavanju stvari in tudi v slabi informiranosti de km novega vodovoda v Zagradu, za več vasi so njeVemelini kamen za ^om JLA- Večno tarna- legatov in delegacij. Korenine takega stanja so NIC BREZ OBVEŠČANJA! pred kratkim dokončali vodovod v krajevni / čar» P°rtnikov. športnih aktivistov in drugih ob- spet v kadrovski šibkosti krajevnih skupnosti, Na koncu naj velja pozornost obveščanju. To vem°V' Se zavzenr>ajo za zdravega duha v zdra- skupnosti Bela cerkev, obsežno delo za zgradi saj mnogokje nimajo niti približno dovolj ljudi, v krajevnih skupnostih še ni dobro in marsika -j. te'esu, bo zdaj naposled utihnilo. tev lokalnega cevovoda so zastavili Brusničani, primernih in sposobnih za opravljanje delegat teri zatikljaj je treba pripisati zgolj slabemu (po Pisa6 tr' obiekte omenjamo na začetku tega za- najpomembnejša vodovodna dela pa so bila le skih funkcij. Na drugi strani pa je tudi res, da so vršnemu ali nepopolnemu) informiranju. Obve stu 2at0, ^er so ^ vseb novosti v Novem me- tos začeta v Suhi krajini. Gre za nekaj nad 6 km se naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti po ščeni morajo biti občani in jihovi delegati, saj trdit°t0V° naiP°membnejši in - tudi to smemo dolg vodovod od Prevol do Lazine ki bo dal novi ustavi povečale, kadrovsko stanje pa se ni pitno vodo še Ratju, Plešu, Hinjam in Hribu. V lahko odločajo le tedaj, kadar imajo problema je J bodo bistveno vplivali na življenje danes ustrezno izboljšalo, ampak kvečjemu poslabša tiko vsaj na dlani, če že ne v mezincu. ra občini so izvedli posebno denarno akcijo, ki je Vse i 17.000-„članskega" mesta, ki je poleg lo. Zato se dogaja, d^ se odgovorne naloge kopi Informiranje je možno na več načinov, od tocT r» srec"^e novomeške občine in nemara omogočila kopanje vodovodnih jarkov v suhi in čijo na ramenih posameznikov, kaj zmore en kamniti suhokrajinski zemlji. Zemeljska dela so krajevno običajnega (oglasna deska, klicanje) 2a ' o'enjske. Ne nazadnje gre pri teh objektih sam človek, še zlasti če v delegatski sistem ni prek tovarniških glasil do lokalnega pokrajinske sku pridobitve novomeške krajevne opravljale tudi mladinske delovne brigade. vključen profesionalno, pa je najbrž že dovolj ga tednika Dolenjski list. Kaže pa, da se tega delu ni?Sti kot največje v občini, o življenju in Novih cest ni bilo zgrajeno veliko, pripomniti znano. Da bi pospešili dejavnost in funkcionira krajevne skupnosti še vse premalo poslužujejo, voa katerih nameravamo sicer povedati nekaj pa je treba, da je šel denar razen za redno nje krajevnih skupnosti, se zlasti v večjih krajih saj je med drugim znano, da pisana beseda vča ec na tej strani. vzdrževanje tudi za asfaltiranje. Novo, okoli 2 ogrevajo za tako imenovane profesionalne tajni sih odleže za tisoč slabo pripravljenih sestan km dolgo cesto z dvema manjšima mostovoma ke. Omenjajo tudi možnost, da bi v ta namen kov. Obveščanje bi bilo mnogo boljše, ko bi od Pogancev do Ruperč vrha so zgradili vojaki; ustrezno okrepili krajevne urade. Ljudje, ki bi VELIKO DELO PREPROSTIH imeli lokalno radijsko postajo. „Razlog več, da kako pomembna pridobitev je asfalt, pa v zad vlekli dejavnost naprej, so v krajevnih skupno LJUDI tako postajo v Novem mestu čimprej dobimo," njem letu vedo tudi v Birčni vasi. Prečni, Mirni stih potrebni. Šele po njihovi namestitvi bodo je slišati, ta zahteva pa naj bi veljala ustanovi javnost krajevnih skupnosti je bila tudi le- peči in Biški vasi. Za zdaj je iz teh krajev izginil marsikje prišli na tekoče s statuti in drugimi ' v njihovem ustavnem letu, zelo plodna. šele nadležni cestni prah, prebivalci pa računajo samoupravnimi listinami 7dai ko morajo tudi teljici — Socialistični zvezi. tudi H0^AN, PRIČAKUJEJO — Zamisel o splošno koristnem javnem delu se porodi na sestanku. SKRBI ZANJE NE ZANEMARJAJO - Krajevne skupnosti v novomeški občini so soodgovorne za Gor na ^^''"'Skem vrtu, kar kaže tudi tale posnetek. V Orehovici, kjer je bila pred kratkim proslava čimprejšnji prehod na celodnevno šolo. Koordinacijski odbori so že ustanovljeni, to pomeni, da se Irskega bataljona, so se simbolično že začela dela za modernizacijo ceste od Mokrega polja. morajo zavzemati zlasti za ustvaritev pogojev v osnovnih šolah. Najbolj seveda obvezujejo sami otroci. DOLENJSKI LIST127 šole, ki bodo vzgajale kader za dolenj in vse to ovrednotiti, marvep' s teim ske potrebe in tam, kjer bo študij pri akti dokončno opredeliti družbeni'*'' bližan, ne pa odmaknjen mladini. nos do razvoja tega tako pomembne^ in hkrati tako občutljivega področja " v 5oooew 5oi/ To je bil tudi eden od razlogov, da Nflia so v Novem mestu pred nekaj leti od Prav gotovo bo treba načrtovati prli oddelek ljubljanske pedagoške razvoj tudi glede višjih in visokih Jo'* akademije za razredni pouk. Zdaj, ko Novem mestu. Za zdaj govorimo Vrste za šole povsod v Sloveniji uresničujemo zami hko zgolj o dislociranih oddelkih sel o usmerjenem izobraževanju, pa je organizirani pomoči študentom, prišel sklep, naj bi bil v Novem mestu šanje pa je,_ali bo to čez pet, deset'6' tudi pedagoški center. še dovolj. Če sledimo zamisli police"" tričnega razvoja v Sloveniji in kot včasih Prehod na usmerjeno izobraževanje vamo, kaj policentrizem pomeni bo problematiko srednjega šolstva ne Novo mesto, kaj od tega dolenjskega koliko omilil, ne bo pa je mogel od središča tudi zahteva, najbrž pri praviti. Tega se odgovorni zavedajo, črtovanju ne bo možno obiti skladnf zato kujejo načrte, da bi te stvari reše ga razvoja šol raznih stopenj. vali vsaj v okviru dolenjske regije, če Piko na „i" bodo morali seveda P" za kruh že ne tudi v sodelovanju s posavsko. V tem načrtovanju postaviti delavci * srednjeročnem razvoju vzgojno- združenem delu, saj je navsezadn)| izobraževalnega področja bo nujno ne proizvodnji izobraževanje nepogreS')'' le nakazati potrebe po šolah in kadrih va desna roka. Pri izgradnji sodobnih šol pomaga tudi prebivalstvo: z denarjem, brezplačnim delom in materialom. Dolenjske Toplice niso uvedle celo pobudo SZDL so tako na občinski kronične glavobole in polemiko v ča dnevne šole, čeprav je dolgo kazalo, ravni kot v krajevnih skupnostih usta su vpisov. Dolge vrste mladincev in mladink včasih zaman čakajo, da se da jo bodo, celo lažje kot marsikje v novili posebne koordinacijske odbore, jim odpro vrata. Problem vpisa na Sloveniji. Takega mnenja je bila tudi ki imajo nalogo, da se ne nenehno in gimnaziji so v tem šolskem letu uredi posebna republiška komisija, ko si je kar se da resno ukvarjajo s tem vpraša li, kako bo prihodnjo jesen, pa si ogledala prostore novega šolskega njem. Same šole pa so tudi že izdelale objekta in igrišč^ v tem zdraviliškem programe za prehod na celodnevno šo nihče ne upa misliti. Na dlani je, da je razvoj srednjega kraju ob Sušici. Žal je prehod na celo lo. šolstva v Novem mestu in tudi na Do dnevni učnovzgojni proces šoli prepre lenjskem zaostal za potrebami gospo čil kadrovski problem: niso dobili uči ZELENA LUC ZA darskega in družbenega razvoja. Pri teljev in ostalega osebja, kakor zahte BRUSNICE . tem je treba podčrtati, da sedanje šole va program za tak prehod. Zato v no po prostoru in najbrž tudi po vsebini vomeški občini še nekaj časa ne bodo Letos poteka že drugo leto, ko ne ne ustrezajo, čimprej pa bo treba od mogli govoriti o lastnih izkušnjah z bodo v občini odprli nobene nove šo preti tudi povsem nove srednje šole novim načinom vzgojno-izobraževal- le. Denarne zagate tega ne dovoljujejo. drugih smeri, saj sedanji občasni dislo cirani oddelki gotovo niso rešitev. Z ene od neštetih šolskih prireditev, ki so jo pripravili krožkarji. IzvenŠolsl^ m Nujno je, tako je bilo večkrat po dejavnost na osnovnih šolah je razgibana, saj imajo ponekod tudi po petnajst ^ udarjeno v razpravah, organizirati take dvajset najrazličnejših krožkov. ^1 N Škarje iste, platno pa... ii < J. Podružnične ik>le v Soteski ni več, spomini na „hišo učerK)sti" v tem kraju pa so k' ostali. Na posnetku vidimo vojno generacijo s te šole — srečanje partizanskih Čeprav o pomembnih kulturnih pri Dolenjski galeriji letos še razstava ude stoji, če ni v kraju posameznikov, učiteljev in njihovih (danes seveda že odraslih) učencev. reditvah Dolenjski list sproti poroča, ležencev letošnje Dolenjske slikarske poženo kolo naprej. . naj ne bo odveč, če nekatere stvari kolonije, ki jo bodo odprli v počasti S tem amaterizem nikakor še m nega dela, ampak se bodo morali za čeprav se sklad za izgradnjo osnovno ponovimo. Pri zavodu za kulturno de tev dneva republike. črpan, saj sodijo sem nedvomno W dovoljiti s tem, kar jim bodo o celo šolskega prostora neprekinjeno marlji javnost se je junija iztekel snnrpH Likovna dejavnost je razgibana, ve ljudske knjižnice, porajajoča se fojk dnevni šoli povedali v krajih, kjer so vo polni z denarjem iz krajevnih samo lik delež prispeva pri tem tudi skupina ra v Novem mestu, baletna vzgoja opravili prehod že v tem šolskem letu. prispevkov, prispevkov delovnih orga slikarjev amaterjev pri ZKPO. Lani je še kaj. Topliška šola in vse druge v novo nizacij in iz drugih virov. Vendar je ZKPO priredila krožno slikarsko raz meški občini bodo tako čakale ugo dotok denarja preslaboten, na drugi stavo po večjih delovnih organiza den trenutek za uvedbo celodnevne strani pa je tu še administrativna ovira cijah. Obiskovalci so imeli na otvoritvi GRADOVI POČASI V SVOJ^ — določilo, ki pravi, da morajo biti šole v prihodnjem ali v naslednjih šol priložnost ne le spoznati in videti do „OBLEKE" skih letih. Najbliže temu so seveda sa vse investicije pokrite vnaprej. Ker tu mače slikarje amaterje z njihovimi de me Dolenjske Toplice, za druge pa so di cene še vedno uhajajo iz kontrole, li, marveč prisluhniti tudi besedi do Medtem ko arheološka izkopay^'l|| izračunali nemajhne vsote, ki bi jim postajajo v občini pri tovrstnih grad lenjskih besednih ustvarjalcev — pesni teko, kolikor to dovoljuje mošnji • omogočile tak prehod. Resnica je, da njah previdni. kov in pisateljev. Ta način posredo pripravljenost strokovnjakov pj razen topliške šole nobena v občini ni Kljub temu kaže, da se bo stvar pre vanja kulturnih dobrin delovnemu se nadaljujejo tudi izkopavanja ma dovolj prostorov, celo nove, zgra maknila in da bodo zdaj proti koncu človeku je doživel splošno odobrava Slikarske razstave z deli novomeških Otoku pri Dobravi (Gutenvverth) "j" • jene in odprte pred nekaj leti, ne. Na leta naposled le začeli uresničevati nje. Obžalovati je le, da se dobro za amaterjev so v delovnih organizacijah je skrb za spomenike NOB še kol' .1 drugi strani se prostorska stiska ob če več mesecev staro odločitev: da bodo stavljeni cikel likovno-literarnih prire lepo sprejeli. Kazalo bi take prireditve toliko živa, pa se zadeve pri dalje večjem vpisu prvošolcev poveču začeli graditi novo šolo (ne prizida- ditev letos ne nadaljuje. Prav tako hva nadaljevati. škem varstvu na splošno ne je in grozi druga izmena. Tudi grmska vati) v Brusnicah in (morda) zasadili levredne so vse prireditve, na katerih jo bistveno naprej. Obnova šola, ki je hospitacijska in za katero so tudi lopate za posebno šolo v Novem se s svojimi likovnimi in besednimi iz (Žužemberk, Hmeljnik, vrtni abonmajskih predstav za minulo in se se malone zakleli, da bo dovolj pro mestu (Šmihelu). Obe šoli sta v se delki predstavljajo šolskemu ali izven- v Soteski itd.) zastaja, res pa je oktobra začel nov program za sezono storna, je prisiljena pridobivati nove demletnem programu izgradnje šolskemu občinstvu učenci osnovnih da do zdaj ni bilo možno v ta 1975/76. Poleti je zavod gledališko učne prostore na račun drugih prosto osnovnošolskega prostora v občini. šol. zagotoviti toliko denarja, kot ga J® sušo nadomestil s kulturno-zabavnimi rov, ki so pod šolsko streho. htevala spomeniškovarstvena prireditvami tradicionalnega Dolenj Uvajanje celodnevne šole v novo SREDNJE SOLE PRED To malo naštevanje kulturnih^^: skega poletja. Poleg tega se je v No meški občini je tako — upajmo, da sa GLASBENA „OPREMA" godkov in razmišljanje o kulturni RAZCVETOM? vem mestu zvrstilo večje število abon mo začasno — obtičalo na slepem ti javnosti tega leta privedimo .f majskih filmskih predstav za mladino NEPOGREŠLJIVA ru. Kajpak to ne pomeni, da so vsi, ki Ne preveč rožnate dni pa prestajajo kraju. Pristavimo naj le, da pro^"^ so kakorkoli dolžni pripravljati pogoje srednje šole, ki jih ima Novo mesto: in odrasle. S tem se je politika predva Tudi glasbenih prireditev ne manj za novi način izobraževanja in vzgoje, gimnazija, ESŠ, zdravstvena in druge. janja filmov vsaj nekoliko ognila ne ka. Nastopajo domače skupine in zbo vrgli puško v koruzo. Še malo ne. Na Pomanjkanje prostora povzroča hude nehnim očitkom na račun izbora fil ri ter gostje samostojno ali v kultur mov, ki jih vrtijo v kinu Krka. Treba nem delu najrazličnejših manifestacij. je reči tudi to, da so v zavodu za kul Med prireditvami je šentjernejsko sre turno dejavnost nedavno izvedli reor čanje slovenskih pevskih oktetov po ganizacijo, s tem pa je kulturno po pomenu preseglo meje občine in do dročje dobilo institucijo več, ki bo iz lenjske regije. Med najstarejše in naj vajala pretežno tiste naloge, ki jih bo boljše pevske zbore štejejo „jerebov- sta začrtali kulturna skupnost in Zve ci", ki so letošnjega junija slavili za kulturno-prosvetnih organizacij. 30-letnico ustanovitve in neprekinje nega delovanja. Lepe uspehe in prizna nja dosega pevski zbor tovarne zdravil MOZAIK RAZSTAV Krka, ki ga vodi prof. Radovan Go Tako se je rodil pevski zbor bec. V občini deluje kakih deset pev vrh". Posnetek je z ene njegovih P Tudi Dolenjska galerija je krenila skih zborov, od tega Dolenjski in vaj. naprej, odkar je dobila strokovnjaka, Sentjernejski oktet. Za glasbeno življe ki se bo poklicno ukvarjal z njeno de nje skrbi tudi glasbena šola Marjana javnostjo. Poleg likovnih razstav, ki se Kozine s svojimi rednimi javnimi pro kulturne dejavnosti v občini uresi zdaj pogosteje vrstijo v zgornji dvora dukcijami. jejo poklicne ustanove in . ni, je bila v njej pomembna zgodovin- Amatersko gledališko življenje se si kulturno-prosvetnih organizacij, k' . sko-dokumentarna razstava izvirnih cer prebuja, ne more pa napraviti ka moupravno povezuje amaterske skUP dokumentov o rojstvu in razvoju ljud kega večjega koraka naprej. Pri tem je ne in društva. Nad vsem pa je s sv ske oblasti na Dolenjskem. V teh pro najbolj zaskrbljivo, da se ne premakne politiko še kulturna skupnost " storih so se julija na posebni seji do v samem Novem mestu, kjer gledali- škarjami in platnom v svojih ""f končno odločili za zgraditev paviljon- ščniki komaj še pripravijo po eno pre- Pristaviti pa je treba, da so jjj Nasmejani obrazi povedo, da otroci skega muzeja NOB v Novem mestu, miero na leto. Podeželska kulturna dno iste, da pa je platna zdaj več, ^ radi obiskujejo šol- . Ko bo uvedena Na številnih novomeških kulturnih kar so proglasili za pomemben pri društva so pri gledališki dejavnosti od manj, kakor je kulturi nasploh celodnevna šola, bo takih prizorov, prireditvah nastopajo domači izvajal spevek k proslavljanju 30-letnice osvo visna zdaj od kadrov, zdaj od prosto njen zapleten sklop mnogoterih ( kot ga vidimo na posnetku, še več. ci. boditve. Med večjimi razstavami bo v rov. Na splošno pa velja, da dejavnost nanjih) dejavnikov. Krkin pozdrav delovnim ljudem KRKA - farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravilišča. Tak je današnji naslov nekdanje „tovarne zdravil" v No vem mestu in že sam pove marsikaj o spremembah v zadnjih 20 ietih, odkar se je njeno ime prvikrat pojavi lo na jugoslovanskem trgu. Kako hitro je rasla, nam mimogrede pove dejstvo, da se je s 14.mesta pred 20 leti uvr stila na 3.mesto v farmacevtsko-kemični industriji v SFRJ, približuje pa se že 2.mestu ne le po skupnem dohod ku, temveč tudi z vsemi drugimi kazalci uspešnosti gospodarjenja. KRKA se je že od vsega za delež v njenem izvozu. V zad zen proizvodov predvsem tudi zdravilnih zelišč, razvija kozme srednješolsko in visokošolsko četka odločUa, da zgradi lastno njih 10 letih izvaža KRKA v 49 svoje znanje, ki je posledica tiko, steklarstvo in dolenjska izobrazbo. Dolgoročna štipen surovinsko osnovo in da prodre držav; letos bo izvozUa za lastnih razvojno raziskovalnih zdravilišča, pri katerih je zlasti dijska politika je rodila bogate 19 želijo pred občinskim na svetovno tržišče. Deset let že 254,000.000 din svojih proizvo dejavnosti. Na mednarodnem pomemben nadaljnji razvoj nji sadove: doslej so v KRKI delav Praznikom Novega mesta njeni dela njen institut, registriran dov in s tem prvič tudi že neko natečaju je Krka ob izredno hovega zdravstvenega poslan ci štipendirali več kot 400 štu eiavci povedati nekaj več o se- kot znanstvena institucija, ki liko presegla uvoz z izvozom ostri konkurenci svetovno zna stva v najširših merilih. dentov in dijakov na srednjih in delu, uspehih in na- ima danes 52 lastnih patentov (kemična industrija v Sloveniji nih tvrdk kot so Pfizer, visokih šolah in še vedno jih šti b h-' želja, da in 266 patentnih prijav. Šest je lani pokrivala le slabo tretji Hoechst, VVinthrop in drugi, do pendirajo preko 100, Leta 1958 ! "fla javnost pravilno sezna- najst let tradicije ima KRKINA no svojega uvoza z izvozom). Z bila naročilo za izgradnjo prve DOLGOROČNO je imela KRKA več štipendistov jena z razgibanim in vsestran- bazična proizvodnja. Že zgraje uspehom prodaja KRKA na sve farmacevtske tovarne v Keniji, VLAGANJE kot zaposlenih — tega ne gre samoupravnim življenjem ni obrati fermentativne proiz tovnem trgu tudi svoje končne pri čemer sodeluje tudi s svojim pozabiti! Raznih seminarjev in KRKI. Ne gre le za njihove vodnje in kemijske sinteze pro farmacevtske proizvode in zdra deležem v skupnih vlaganjih. V KADRE drugih oblik funkcionalnega govorne naloge v proizvodnji, izvajajo 85 % za izvoz (razmeije vilna zelišča. Kako daleč je na Razen v Keniji se KRKA dogo- Danes dela v KRKI že nekaj izobraževanja se je samo v zad delež v medsebojnih od- uvoza in izvoza je pri tem 1 : vaija v enaki obliki še z nekate predovala kvaliteta njenih pro nad 2400 delavcev. Njim gredo njih 4 letih udeležilo več kot •^sih prebivalcev se v mestu in 10!). rimi drugimi državami v razvo izvodov, potrjuje tudi pridoblje vse zasluge za doseženi razvoj in 500 Krkinih delavcev. Podjetje Okolici vedno bolj pozna, pa naj na FDA registracija iz ZDA, ki ju- stalno sodeluje z novomeško M krepitev laajevnih skup- uspehe, ki jih je ta delovna omogoča prodajo Krkinih pro KRKA navezuje na svojo organizacija dosegla in ki jih ne gimnazijo, privablja mlade in ^orti, za kulturno ali športno LETOS BO KRKIN izvodov na najzahtevnejša sve osnovno farmacevtskoJcemijsko nehno poglablja ter širi. Vzgoji jim pomaga pri izvenšolski de Življenje v Novem mestu in še IZVOZ 2E tovna tržii^ča. proizvodnjo še druge dejavno kadrov in izboru delavcev za javnosti ter se uspešno dogo ^ vrsto dejavnosti, ki vedno PRESEGEL UVOZ varja z izobraževalnimi ustano bolj odsfranjujejo pregrade med Vsestransko sodelovanje z sti, ki so z njo n'^posredno po posamezna področja je KRKA KRKA je uspešno rešila teh deželami v razvoju je ena izmed vezane, hkrati pa imajo tudi po vseskozi posvečala izreden po vami o skupnih problemih. Sila tovarno in mestom, med delav- spodbudne so znane KRKINE ci-proizvajalci, ki so hkrati tudi nologijo antibiotikov, ki imajo nadaljnjih značilnosti Krkine memben regijski pomen. Zato men, zato ima danes več kot občani. poleg kemijskih surovin največji usmeritve, pri čemer izvaža ra širi pridobivanje in ekstrakcije polovica njenih delovnih ljudi NAGRADE, ki so jih letos po delili že petič. SKRB ZA STROKOVNO ŠOLSTVO V REGIJI „To je naša življenjska naloga!" Na Krkino pobudo že deluje letos v Novem mestu prvi letnik DELO je 7. oktobra letos ocenilo, da Krkin stabiliza vzbuja pospešena dinamika vseh jo nadaljnjo poslovno ekspanzi poslovanja na relativno zniževa srednje kemijske šole, v zaključ cijski program ni plehek, posplošen seznam znanih recep pomembnejših kazalcev uspeš jo s popolnejšim izkoriščanjem nje fiksnih stroškov. Tudi ostala nem delu pa so priprave za or tov in ugotovitev, ki jih poznamo pod imeni „bi bilo nosti, kar Jasno govori o tem, kapacitet. Ce upoštevamo, da prizadevanja za večjo storilnost ganizacijo pouka za laborante in ekonomičnost poslovanja treba ... kot je znano .. . ugotavljamo ..in pod. Šteje da so Krkina stabilizacijska pri bomo z letom 1975 prestopili in procesničarje za že zaposlene nominalno ne odražajo vložene delavce in redne dijake. Krkina ga med izjeme, se pravi med dobre programe. zadevanja na pravi poti in da konico obveznosti iz kreditov, jejo pozitivne rezultate. na kar se nam te rapidno zniža ga napora. želja, da bi Novo mesto pridobi °rez vsake pretirane skrom primerjavi z gospodarstvom ob jo, bo to dodatno prispevalo k Eden izmed osnovnih postu- lo tudi dislocirane oddelke uni nosti sodijo o sprejetem stabili čine, SRS in farmacevtske bran- 1975 — prelomno leto večanju rentabilnosti in repro latov Krkine poslovne strategije verze za tista področja, na kate zacijskem programu tako tudi že, povzetek pomembnejših naših kreditnih obveznosti duktivne sposobnosti Krke. Je izvoz, kar izraža tudi trend rih je KRKA nosilec specialne delovni ljudje v KRKI, vodstva uspehov in problematike gospo izvoza v zadnjih 10 letih. razvojne usmeritve v Sloveniji, družbeno-političnih organizacij darjenja v letošnjem I. polletju, Med osnovne vplive za takšna Pri vrednotenju rezultatov Je Takšna usmeritev Je logična in med drugim jasno potrjuje, ka v podjetju in vsi organi samo kot povzetek glavnih stabiliza gibanja lahko štejemo predvsem potrebno omeniti „specifič nujna iz dveh razlogov: uravna ko se pripravlja podjetje na si upravljanja. Na zborih delavcev cijskih programov TOZD in popolnejšo zaposlitev instalira nost" farmacevtske branže, ki va si lastno devizno bilanco in stemsko regijsko reševanje so ,,Krkaši" dodobra pretehtali Skupnih dejavnosti v delovni nih kapacitet ob ostalih priza Je v tem, da ima na domačem ustvarja možnosti in pogoje za izobraževanja zlasti za področje položaj svoje delovne organiza organizaciji KRKE. devanjih za večjo storilnost in trgu določene prodajne cene. nadaljnje širjenje obsega poslo kemije, farmacije in biosinteze. cije kot naloge, ki jih sprejema Seveda nam tu ne bo mogoče ekonomičnost, selektivnejšo Na zunanjih tr^ kažejo pro vanja. Z željo, da bi uresničili vse jo s stabilizacijskimi načrti. Kot povzeti vseh bistvenih značil politiko prodajnega asortimana, dajne cene tendenco padanja. Glede na neurejen in pomanj sprejete stabilizacijske naloge, delavci in upravljavci hkrati se nosti Krkinega programa za sta omejevanje vseh oblik potrošnje Pri „določenih" prodajnih ce kljiv informacijski sistem v pozdravljajo delavci KRKE vse zavedajo „z vso resnostjo svoje bilizacijo. Ogledali pa si bomo (stroški itd.). nah in „prostih" stroških pa se branži nimamo na voljo tudi delovne ljudi v občini in jim če odgovornosti za ugled samo njegove najvažnejše odločitve in Iz podatkov je razvidno, da v veliki meri razvrednotijo vpH- stitajo za občinski praznik upravljanja v podjetju in izven tako spoznali ogrodje obsežne naložbe v preteklosti omogoča vi, ki jih ima večanje obsega (Nadaljevanje na nasl. strani) 1975! njega v vseh združbah, v katere naloge, s katero se delovni se vključujemo", trdijo v uvodu ljudje novomeške KRKE zelo stabilizacijskega programa. določeno vključujejo v politiko „Naša naloga je torej, da te našega ekonomskega in social meljito in kritično razmotrimo nega razvoja. naše dosedanje stabilizacijsko obnašanje, da analiziramo dose V letu 1972 je kolektiv Krke žene rezultate ter na tej osnovi sprejel stabilizacijski program (v ožjem pomenu besede), ki je sprejmemo ukrepe, ki bodo kar opredelil cilje in pravila obnaša najbolj prispevali k doseganju nja dolgoročnega pomena; prav stabilizacijskih nalog oz. vplivali ti cilji in načela danes oprede na preusmeritev gospodarskih ljujejo sistem dela v Krki. La tokov: negativna plačilna bilan hko rečemo, da vsak gospodar ca, nepokrite investicije, pove ski načrt Krke v svojem bistvu čana skupna in splošna poraba, predstavlja tudi stabilizacijski rast cen življenjskih stroškov ter program. spremljajoči pojavi nelikvid nosti." Kakšni so primeijalni po Tudi to je zapisano v uvodu datki učinkovitosti gospodar programa, ki govori o Krkinem jenja? - Oglejmo si najprej, prispevku k stabilizaciji. Sled kakšni so dosegani rezultati njega so zajeli na več kot 70 gospodarjenja v primerjavi z straneh obsežne študije, ki zaje gospodarstvom občinp in go ma vpliv pomembnejših strate spodarstvom SRS. ških odločitev na dosedanje raz Tudi primeijava z branžo vojne poti KRKE, predstavlja kaže na zelo ugodna gospodar kazalce uspešnosti poslovanja v ska gibanja. Posebno pozornost DOLENJSKI LISTUST 29 A A A A A Krkin pozdrav delovnim ljudem PRODUKTIVNOST (Nadaljevanje z 29. str.) ki se ga z vso resnostjo tudi za ne in pa razmere na zunanjih žen za 7 %. V primerjavi z isti^" ; (DOHODEK NA ZAPOSLENEGA): veda. Če odmisHmo bazično trgih je naša izvozna služba v obdobjem lanskega leta pa y urejenih podatkov o blagovni proizvodnjo, ki temelji na do sodelovanju s TOZD izvozniki izvoz večji za 27 %. menjavi s tujino. ' Verižni indeks mačih surovinah, je celotna pripravila in izvedla vrsto ukre — Prodaja na domačem trg^" farmacevtska proizvodnja veza Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS Za ilustracijo pa lahko nave pov, ki bodo omogočili izvrši se giblje v okviru planirane di na na uvoz repromaterialov. 1972 67.674 50.743 53.000 demo podatek, da je npr. v letu tev planskih ciljev in zagotovili namike, večja pa je za 42 % ^ Tako predstavlja delež uvožene 1973 87.428 61.449 61.751 129 121 117 1974 izvoz Galeniice, izražen v uspešen start v letu 1976. Te primerjavi z istim obdobjeiu 76.501 80.349 ga repromateriala v direktnih 1974 133.864 153 125 130 deviznih dinarjih, predstavljal ukrepe je obravnaval in potrdil lanskega leta. , stroškili finalnih proizvodov DS DO. Stabilizacijska naloga okoli 20 % v odnosu na njeno — Celotni dohodek je dosC' okoli 80 %. Krka vlaga maksi oz. cUj, ki si ga je postavila skupno eksterno realizacijo žen z 51 % v odnosu na plan. (Ekonomska politika, avgust malne napore za substitucijo z izvozna služba za 1975 leto, je RENTABILNOST 1975), medtem ko je v Krki domačimi surovinami, vendar 100% izenačitev izvoza z uvo — Direktni stroški so rela||^' (Doseženi dohodek na 100 din poprečno vloženih osnovnih in predstavljal ta delež preko so tu omejene možnosti, ker gre zom. Na osnovi polletnih rezu no nižji — znašajo 49 % v obratnih sredstev) 27 %. predvsem za osnovne substance ltatov je še prezgodaj, da bi nosu na plan, kar je predvsei® repromaterialov, ki jih dobiva ocenjevali uspešnost izpolnje posledica ugodnejše struktu^ Verižni indeks Ob Krkini izvozni usmeritvi od inozemskih kooperantov. vanja zastavljene naloge. asortiman in je rezultat zavest' pa je potrebno še posebno nih prizadevanj marketinga ^ Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS Iz pregleda je razvidno, daje Letošnji polletni uspehi takšno usmeritev. 1972 19,86 48,61 34,89 - omeniti njena prizadevanja za Krka v letu 1974 skoraj v celoti — Planirani režijski strošla ^ 1973 27,73 49,33 34,60 140 102 99 vsestransko sodelovanje z deže Kakšne gospodarske rezultate pokrivala uvoz z izvozom. višini 700 milijonov din so do* ^ 1974 39,08 47,05 37,95 141 95 110 lami v razvoju, ne le zaradi smo dosegli I. polletju letoš Iz poročila ZKI SRS je raz v seženi za 47 %. Takšno ugodn® splošnega gospodarsko-politič- vidno, da je kemična industrija njega leta? nega pomena in interesa naše gibanje je med dru^m posle^ca države za takšno sodelovanje, tudi varčevalnih prizadevanj d® pač pa tudi zaradi strateškega sedaj (režim kontrole trošenja)- REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST interesa Krke, da si zagotovi — Iz pregleda stanja zalog j® (amortizacija in poslovni skladi na poprečno vložena osnovna in dolgoročne možnosti za izvoz Farmacevtski kadri razvidna tendenca, da se zalogi obratna sredstva) ne le svojih proizvodov, ampak surovin in materiala, zaloge tudi svojega znanja, ki je rezul dovršene proizvodnje in p*''' Verižni indeks tat lastnih razvojno-raziskoval- —nosilci razvoja izdelkov relativno znižujejo, n®" Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS nih dejavnosti. Krka razvija svo koliko večje pa so zaloge gotO" 1972 9,26 15,30 11,60 - jo aktivnost z deželami v razvo vih izdelkov, vendar so te pos»®' 1973 13,03 13,20 11,10 141 86 96 ju v dveh oblikah: blagovna v razvojni poti 20 Krkinih let so imeli farmacevt dica zavestne odločitve, da ^ 1974 18,38 11,40 12,10 141 86 109 menjava in skupna vlaganja ski kadri vseskozi pomembno vlogo, saj skoraj ni ustreznejšimi zalogami po ob^ ' (Kenija itd.). Na tem področju bilo aktivnosti, v kateri ne bi sodelovali, posebej še gu in strukturi sproti zadovolje je prisotna že 8 let s tem, da s kot nosilni stebri osnovne in največje — farmacevt vali zahteve kupcev. svojimi strokovnimi službami ske dejavnosti. Ob iskanju strokovno zahtevnih reši Nabavna služba je posebej KAPITALNI KOEFICIENT sistematično raziskuje in anali tev so se farmacevtski kadri hkrati tudi specializira analizirala slabo obračajoče se zira ta tržišča. Rezultati so li. Zdaj obogateni z obsežnim praktičnim znanjem zaloge materiala ter izdelala (osnovna sredstva po nabavni vrednosti za 1 din družbenega proiz vidni predvsem v zadnjih letih, uspešno rešujejo zahtevno poslovno, tehnološko in konkretne predloge za njihovo voda) zelo dobre rezultate pa pričaku sanacijo do konca leta. Analiza raziskovalno problematiko razvejanega podjetja. In jemo že v bližnji prihodnosti. V je sestavni del stabilizacijskega spet lahko pritrdimo ugotovitvi: znova so odgovorni letu 1974 smo na to področje gradiva. Verižni indeks izvozili za 28 milijonov deviz za nosilno vlogo pri uresničevanju nadaljnjega raz Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS nih dinarjev, v letošnjem letu pa voja KRKE. Obveznosti 1972 2,42 1,38 2,08 predvidevamo izvoz v višini 35 1973 1,86 1,30 1,91 77 94 92 milijonov deviznih dinarjev. V uspešno izpolnjujemo 1974 1,49 1,13 1,56 80 87 82 pogojih slabe organiziranosti (panoga 120) v letu 1974 pokri Kljub zaostrenim pogojem — Naše teijatve do teh trgov so to zelo dobri rezul vala uvoz z izvozom z 28,4%. gospodarjenja so prizadevanja hitreje naraščajo, med tem k tati; Dokončane skupne nalož Glede na to, da je neuravno našega kolektiva za bolj racio obveznosti do dobaviteljev PRODUKTIVNOST (DOHODEK NA ZAPOSLENEGA) be bodo seveda dajale dodatne vešena plačilna bilanca priori nalno poslovanje že dala pozi lativno padajo. učinke ter zagotovile trajno pri tetni problem jugoslovanskega tivne rezultate. Pričakujemo pa, sotnost Krke na teh trgih. gospodarstva, so bili izdani do da bodo težji pogoji gospodarje Poprečna vezava terjatev dp Verižni indeks datni ukrepi, ki naj bi zavrli nja močneje vplivdi na naše po kupcev je v I. polletju 54 dni> Leto Krka SFRJ Krka SRS SFRJ SRS uvoz in spodbudili izvoz. Po slovanje v II. polletju, predvsem medtem ko znaša poprečna ve 1972 67.674 105.284 69.481 - - - Devizno bilanco hočemo novem lahko DO uvaža surovi z rastjo stroškov ter z realizaci zava dobaviteljev 33 dni. 1973 87.428 114.404 85.735 129 109 123 izravnati ne za reprodukcijo in rezervne jo dodatnih obvez izvoza. Podatki govorijo, da s^io 1974 133.864 155.953 120.945 153 136 141 dele do višine lanskega uvoza, — Vrednost doseženega izvo kljub splošni nelikvidnosti Velik pomen pripisuje Krka če doseže v letu 1975 za 20% za znaša 123,5 mio din, kar gospodarstvu uspešno poravna* uravnavanju lastne devizne bi večji izvoz kot ga je imela v lan predstavlja 50 % letnega plana. vali naše obveznosti. lance. To je njen vitalni interes, I. RENTABILNOST skem letu. Glede na te okolišči- Dinamični plan izvoza je prese — V polletju so trajni vifi (Doseženi dohodek na 100 din poprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev) Verižni indeks Leto Krka SRS SFRJ Krka SRS SFRJ 1972 19,86 29,90 30,91 - - 1973 27,73 32,92 36,81 140 110 119 1974 39,08 39,44 41,00 141 120 111 Kaj lahko naredim za — uvesti GMP norme (za kvaliteto pr®' Stabilizacijski štab v TOZD Zdravila vprašuje delavce v temeljni organiza izvodnje), ciji združenega dela — Prvi uspehi so tu, veliko odgovornih in za vse REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST — aktivno sodelovati s TOZD FarvnB- pomembnih nalog pa je pred njimi (amortizacija in poslovni skladi na poprečno vložena osnovna in cija LE K pri izmenjavi prostih kapacitet in standardizacije, skupno bodo načrto obratna sredstva) BLIŽA SE KONEC LETA. nih ukrepov na predlog organizacij ZK, vali proizvodnjo za leto 1976 in se pogo mladine in sindikata, so se z njim seznani voriti o delitvi dela. Skupno bodo načrto Tako je stabilizacijski štab v Verižni indeks li vsi delavci v TOZD. Mesec dni kasneje vali nova investicijska vlaganja in prepre TOZD Zdravila 16. septembra Leto Krka SRS SFRJ Krka SRS SFRJ je delavski svet TOZD ustanovil poseben čevali podvajanje zmogljivosti, izmenja- naslovil Izredno izdajo 7. šte 1972 9,26 15,31 13,14 - stabilizacijski štab, ki skrbi za dosledno viali pa si bodo tudi oi^anizacijske in vilke novega tovarniškega bilte 1973 13,03 16,51 15,40 141 108 117 uresničevanj^ sprejetih ukrepov. Naloge, tehnološke izkušnje. na in se z njo obrnil na vse de 1974 18,38 19,61 16,83 141 119 109 ki so jih sprejeli dfelavci TOZD Zdravila, Seveda se od lepih besed še nihče na lavke in delavce svoje TOZD. nikakor niso majhne: letos hočejo: svetu ni zredil. Kako uresničujejo v Hitro je bilo vsem jasno, da čla — prihraniti 2 % materiala (od normi TOZD Zdravila sprejete naloge? Štab s nek ne govori o novoletnem ranega), pomočjo ustreznih služb in odgovornih praznovanju — temveč o bitki — povečati storilnost za 6 %. delavcev sproti spremlja: KRKINA DEVIZNA BILANCA za boljše gospodarjenje v vsej — na novo zaposliti največ 1 % delav — porabo energije (vode, pare in zra JE NASLEDNJA: (v USA dol..) državi: o-zmanjšanju stroškov, cev namesto planiranih 3 % ka), ugotavlja proizvodni kalo, porabo boljši kvaliteti, večji storilnosti — nadurno delo zmanjšati za 2/3 (od materiala, obratovanje strojev in indirekt Leto Izvoz Uvoz Odstotek pokr. uvoza in večjem izvozu. z izvozom 4500 nadur na mesec na 1500 nadur), ne stroške (odpise drobnega inventarja in 1972 7.370.089 10.826.000 68,1 Potem, ko je delavski svet TOZD Zdra — režijske stroške v TOZD znižati za pisarniškega materiala, stroške seminar jev, dnevnice in nočnine, pa tudi tekoče 1973 9.180.018 10.911.000 84,1 vila 17. 7. 1975 sprejel predlog varčeval 1 %, 1974 13.005.454 13.757.000 94,5 A A A Krkin 3 pozdrav delovnim ljudem |fajnih obratnih sredstev preseg norme, mikroorganizacijski po bomo povečali storilnost in na na zborih delovnih ljudi na nodaje v vsakdanjo samouprav vodnje za leto 1976, li obvezno raven trajnih obrat- segi itd.) že dajejo izredno ekonomičnost dela, kar je raz šega kolektiva do konca letoš no prakso TOZD oz. DO je po — delitev dela, sredstev, medtem ko so bili ugodne rezultate. Tako so npr. vidno v naslednjih postavljenih njega leta). trebno obvezno urediti in uskla na začetku leta manjši. Ob pol v nekaterih TOZD povečali ciljih: diti obstoječe in izdelati nove — skupno načrtovanje novih etju je bilo stanje naslednje: vrednostni obseg proizvodnje z — Izpopolniti sistem sprem samoupravne akte in poslovnike investicijskih vlaganj v obstoje — povečali bomo poprečno obvezna raven trajnih obratnih istim številom zaposlenih in isto ljanja in merjenja rezultatov dela. čo proizvodnjo, storilnost dela naše DO za 4,5 sredstevv letu 1974: 210.268 tehnično opremljenostjo v pri storitvenih dejavnosti in režij — 5 % v odnosu na preteklo — izmenjavo organizacijskih trajnih obriatnih sredstev: merjavi z lanskoletnimi rezulta skih služb ter s tem v zvezi izde 5. Izboljšanje likvidnosti DO obdobje; in tehnoloških izkušenj. ti za preko 20 % (proizvodnja lati sistem stimulativnega nagra je pogojena z naslednjimi nalo 225.216 — povečali bomo ekonomič farmacevtike). Tudi v nekaterih jevanja. Do zdaj že imamo izde gami in ukrepi: Pri tem bo izrednega pomena sredstva, ki presegajo obvezno nost dela in pri tem dosegli: službah DSSD so že pripravljeni lane predloge Marketing sek- — z ustreznimi akcijami in stalna medsebojna izmenjava ^aven trajnih obratnih sred. na prihranke na predlogi za nagrajevanje po t o rja, TOZD Instituta in TOZD ukrepi marketing sektorja in informacij, predvsem na pod aan 30. 6. 75: 14.948 direktnih stroškili učinku, s tem da jih bomo Tehnoservisa. Dela so v teku in finančne službe zagotoviti, da ročju raziskav in razvoja, kjer za 12,310.000 din , Predvidevamo, da bomo do upoštevali pri nagrajevanju v na bodo do konca tega leta konča vezava terjatev do kupca ne bo računamo, da bo lahko nareje prihranke na konca letošnjega leta presegli slednjem letu. na. presegla 45 dni. nega precej več, pri tem pa bo režijskih stroških prišlo tudi do usklajevanja pro obvezno raven trajnih obratnih Osredotočiti delo na prio — Pri posameznih zalogah Navedli smo le bistvene ele za 9,241.000 din gramov. Sredstev za okoli 30 mio din. ritetnih razvojno .raziskovalnih doseči do konca leta naslednje mente, ki ilustrirajo dosedanja skupaj za 21,551.000 din. K. O.: Ze v letošnjem letu pa bodo prizadevanja in prispevek Krke nalogah na področju bazične Pri zunanji trgovini, računa izvedeni vsi ukrepi, ki bodo za Doseganje nalog za izboljša proizvodnje ter proizvodnje — surovine in material za opre- mo zmanjšati stroške oz. pove k stabilizaciji, kot tudi po nje storilnosti in ekonomičnosti mmo 5,8 gotovili trajne vire za pokriva membnejše rezultate ob pollet zdravil. čati obseg poslovanja z istimi nje obvezne ravni trajnih obrat dela pa je pogojeno z naslednji — nedovršena proizvodnja in razpoložljivimi kadri, predvsem ju. Kratek povzetek pomemb mi dolžnostmi in ukrepi: — Z uvajanjem procesnih ra polizdelki .. / 12,5 nih sredstev v letu 1976, kar je nejših stabilizacijskih nalog iz čunalnikov v proizvodnjo Bio s postopnim enotnim delom in tudi sestavni del stabilizacijske — izboljšanje organizacije — gotovi izdelki 5,0 z enotnim nastopom v nekate stabilizacijskih programov dela (študij dela); kemije doseči učinkovit sistem ga programa. TOZD in DSSD je naslednji: kontrole in merjenja proizvod- rih državah, predvsem v državah — uvajanje novih tehnologij — Za slabo obračujoče zalo 1. Uravnavanje lastne devizne nili procesov. Priprave teko h v razvoju. Računamo pa, da bo — Letni plan nove zaposle- in izboljšanje obstoječih tehno ge je izdelan sanacijski program bilance, kar pomeni doseči kraju in v kratkem pričakujemo to skupno delo postopoma pri nosti je 136 delavcev in je glede logij, da bi izboljšali kvaliteto in in je sestavni del stabilizacijskih 100 %-no pokritost uvoza z iz začetek poskusnega obratova peljalo do enotne zunanjetrgo na povečano zaposlitev v I. pol racionalizacijo pOrabe; ukrepov. vinske organizacije v okviru letju izpolnjen s 30 %. vozom do konca leta. nja. — zaostritev kontrole in SOZD. 2. Investicijsko politiko po odgovornosti pri določanju — Izdelava analiz obstoječe — Pripraviti moramo analizo drediti dolgoročni politiki raz planskih normativov porabe avtomatizacije v poslovanju ter .in ustrezne ukrepe, ki bodo za Na kadrovskem področju pri gotovili pokrivanje obvezne rav čakujemo predvsem postopno Nimamo nepokritih inve voja TOZD v medsebojnem materiala in delovnega časa; izdelava programske usmeritve — nadomeščanje uvoznih razvoja avtomatizacije do leta ni trajnih obratnih sredstev z zmanjšanje dupHranja, racional sticij usklajevanju v branži in širše. Nadaljevati z usklajevanjem in surovin z domačimi ter dražjih 1980, usklajeno s potrebami dolgoročnimi viri za leto 1976. no izrabo razpoložljivih stro izvršiti revizijo srednjeročnih surovin s cenejšimi; Dolenjske in višjih asociacij na kovnih kadrov in njihovo dejan - Za leto 1975 so predvide 6. Pri zaposlovanju moramo sko specializacijo. načrtov TOZD znotraj DO in v — z ustrezno politiko asorti še panoge, je zaključena v juni posebno pozornost posvetiti na investicijska vlaganja v višini panogi z namenom pospešene mana dosegati večje pokritje ob ju 1975. pribl. 70 milijonov dinarjev. notranjim rezervam. Zahteve po gospodarske rasti in jačanja zagotovitvi optimalnih serij; — Dosledno in konkretno iz zasedbi delovnih mest je treba Okvirni dodatni stabilizacijski — omejevanje režijske porabe materialne osnove, ki bo poleg popolniti informacijski sistem speljati z novimi kadri le v pri program, ki ga je obravnaval in stroškov ob zaostritvi kontrole ostalega omogočala širšo in bolj za vsa področja in nivoje odlo meru, ko teh ne moremo zado potrdil DS DO, predvideva in odgovornosti pri nastajanju učinkovito izvozno ekspanzijo čanja in vodenja. Dela so v te voljiti z internimi premiki, ki so poleg ostalih ukrepov, kljub dobrin višje stopnje predelave. stroškov na SM. investicijskim možnostim na ku. možni po sprostitvi delovne sile Plan investicijskih naložb za Realizacija zastavljenih ciljev ob izboljšanju organizacije in daljnje znižanje investicijskih — Z materialno in družbeno leto 1975 v višini pribl. 70 mio je pogojena tudi z naslednjimi deUtve dela na delovnih pod vlaganj za 5,700.000 dinarjev. akcijo še bolj podpreti in pospe din je dodatno v okviru stabili nalogami in ukrepi: ročjih. Ob upoštevanju te smer T^o korigiran plan investicij šiti množičnost inovacijske de zacijskih ukrepov znižan za 5,7 nice se bo povečala zaposlenost skih naložb za leto 1975 pa — medsebojna koriščenja javnosti na vseh nivojih in pod mio din in bo uresničen po do konca leta za 3,5 — 4,5 %. vključuje tudi vse prekoračitve. prioritetnih področjih, ki smo prostih kapacitet in standardi ročjih dela. Dosedanje izkušnje V vsaki TOZD in v sleher Zaradi tega v DO KRKA ni ne si jih sestavili in sprejeli v naših zacija v sferi proizvodne porabe in prizadevanja na tem področ ni službi v njej so točno zna pokritih investicij. V primeru programUi za to leto. Hkrati v branži (teče že eno leto in se ju že dajejo določene rezultate. novih nepredvidenih prekorači uspešno nadaljuje - TOZD ni nosilci odgovornosti za ugotavljamo, da v tem letu ni — Dokončno obdelati in Povezovanje: trajna oblika tev bo izvršena ponovna revizija Zdravila in TOZD Farmacija uresničevanje stabilizacijske nepokritih investicij. uvesti premakljivi delovni čas združenega dela plana investicijskih naložb, DO Lek). ga programa. Vsi vodilni in vendar tako, da ne bo prekora povsod tam, kjer je to možno, z vodstveni delavci odgovarja — V okviru ukrepov za iz namenom bolj smotrnega izko jo za strokovno plat nalog, čen planirani investicijski zne 7. „Krka" vidi uresničevanje Storilnost bomo še pove boljšanje organizacije dela izde ristka delovnega časa oz. zmanj osnovne organizacije Zveze sek, ob upoštevanju prioritetnih stabilizacijskih prizadevanj tudi čali lati novo sistemizacijo delovnih šanja števila nadur. komunistov pa so še posebej naložb, ki omogočajo realizaci v trajnejših oblikah povezovanja mest za celotno DO (predlog je zadolžile posamezne komu jo planskih nalog. z enakimi ali sorodnimi delovni 3. Na osnovi gospodarskega že izdelan in bo podan komisiji 4. Za čimbolj učinkovito in niste za politično odgovor mi organizacijami po Jugoslaviji — Prizadevanja za večjo sto načrta in stabilizacijskih progra za sistemizacijo in ocene. Konč kontinuirano uresničevanje nost tega dela in še posebno po Sloveniji. Ze rilnost (nagrajevanje po učinku. mov TOZD in strokovnih služb' na ocena in potrditev bo poda dstavnih določil in nove zako- Seveda pa brez odgovor sedanja povezovanja, ki temelji nosti in prispevka slehernega jo na skupnih vlaganjih ali na delavca v delovni organiza drugili oblikah interesnih po ciji uspehov ne bo. Iz začet Po dveh mesecih pa te dni že ugotavlja vezovanj, se bodo še razširila in nega ,,ogrevanja" sov KRKI poglobila, tako da bo prišlo do jo: na zborih delavcev do kraja čimracionalnejše delitve dela in — zaposlovanje v TOZD se odvija po razložili in sprejeli progra čimvečjih efektov z razpoložlji sprejetem planu;' me. Zdaj ve vsakdo v tovar večji kos kruha? — septembra so imeli 483 nadur na vimi sredstvi. ni, da stabilizacijski program mesto dovoljenih 1500, plan za oktober Predvsem pa vidi Krka racio ni zadeva „strokovnjakar- investicijsko vzdrževanje). Zaostrili so — Pazim na zaupana orodja in mate pa predvideva 1040 nadur, potrebnih za nalizacijo svojega dela v poveza stva", temveč življenjska na nadzor nad naročanjem osnovnih sred rial? radi večje proizvodnje; vi v SOZD LEK - KRKA, kjer loga slehernega proizvajalca. stev. Če se bo pokazalo,da se posamezne — Odhajam na malico ob določenem — v ozkih grlih proizvodnje so uvedli so sicer pripravljeni začetni, za Toliko so o tem razpravljali, enote oddaljujejo od sprejetih nalog in času? nepretrgano delo; enkrat mirtimalni programi predlagali, sklepali in se po zadolžitev, bo štab takoj ukrepal. — Skušam čimveč narediti med rednim — delovna disciplina v oddelkih se je skupnega dela na področjih raz svetovali, da je . . naloga Štab ve, da sam ne bo mogel narediti delovnim časom, da ne bom delaL^nepo- izboljšala; voja in raziskav, inženiringa, zgrabila človeka pri srcu" in kaj prida, če vsi delavci v TOZD ne bodo trebnih nadiir? — obratoi^lni čas posameznih strojev zunanje trgovine, domačega jo zdaj čuti za svojo. sprejeli stabilizacije — gospodarske — Ne zapuščam po nepotrebnem de so podaljšali; tržišča, kadrovskih zadev, fi To pa je tudi edino pravil učvrstitve, za svojo nalogo. Zato jih je lovnega mesta? — kalo ponekod že dosega planirano nanc in organizacije poslovanja. na pot, da bodo sprejete na povabil, da z dodatnimi predlogi prispe — Skrbim za red in čistočo na svojem višino; Še posebej je treba tukaj pouda loge uresničene. vajo za izboljšanje dela. ,J^Iajvažnejša je delovnem mestu? — v okviru SOZD Lek-Krka že izme riti že obstoječe dejstvo med- In še: vse naloge za 1976, naša pripravljenost in volja — dobro dela — Odhajam z dela takrat, kot je s hiš njujejo kapacitete in pripravljajo skupen tozdovskega povezovanja, kon razvojne načrte in obvez ti za dober danes in še boljši jutri!" pravi nim redom določeno? plan za 1976. kretno Krkin TOZD Zdravila in nosti do izvoza planirajo v štab v izredni številki Biltena. — Ne povzročam nepotrebnih stro- Uspehi bodo v celoti znani seveda šele Lekpv TOZD Farmacija, Krkin KRKI že zdaj v duhu spreje Po dveh mesecih štab za stabilizacijo v 3cov? ^ konec leta, sprotna kontrola pa usmerja TOZD Tehnoservis in Lekov tih stabilizacijskih progra TOZD javno vprašuje: kaj smo v tem ča „Ce lahko vsakdo izmed nas odgovori stabilizacijske načrte tako, da bi sprejete TOZD Investservis in podobno. mov. / su naredili? Smo se vsi obnašali tako, kot na gornja vprašanja z ,da\ potem smo kot obveznosti in naloge vsi kar najbolje V prihodnje bo medtozdovsko smo sklenili? Lahko vsak izmed nas od TOZD v svojih prizadevanjih uspeli in ko uresničevali. sodelovanje zajelo zlasti nasled govori sebi in drugim: bo tu konec leta, bomo lahko vsakomur nja področja: — Sem se tudi jaz vključil v prizade pokazali naše uspehe" zaključuje stabili Tako v TOZD Zdravila, podobno pa vanja za boljše gospodarjenje? zacijski štab izredno številko tovarniškega ukrepajo tudi v drugih Krkinih temeljnih — izmenjavo prostih kapaci organizacijah združenega dela. tet in standardizacijo, — Prihajam pravočasno na delo? BILTENA. , KRKAK skupno načrtovanje proiz Res je — številke še dolgo niso vse, nikoli nam ne morejo povedati vsega, a brez njih v gospodarstvu le ne moremo. Zanimivi so ka zalci uspešnosti v KRKINEM poslovanju zadnjih desetih let, za katera je značilno, da je v njih v poprečju naraščal — celotni dohodek za 42 odst., — družbeni proizvod za 43 odst., — izvoz za - 63 odst., — zaposlenost za 16 odst., — medtem ko se uvoz že pokriva z izvozom. S tako razvojno zagnanostjo si je KRKA že zagotovila 122. mesto med proizvodnimi organizacijami v Jugoslaviji, 20. mesto med proizvajalci v Sloveniji, 3. mesto v slovenski kemični industriji in 2. mesto v dolenjski re giji- KRKA ORGANIZACIJO PIONIRJEVI DEJAV ZDRUŽENEGA DELA NOSTI SO LASTNA SESTAVLJAJO TE TOVARNA ZA IZDE MELJNE ORGANIZA LOVANJE ZELEZO- CIJE ZDRUŽENEGA BETONSKIH MON DELA: GRADBENI TAŽNIH HAL NA SEKTOR NOVO ME DRNOVElVk PRI STO, GRADBENI SEK- KRŠKEM, GRADNJA T°R LJUBLJANA, STANOVANJ S PO GRADBENI SEKTOR MOČJO POSEBNIH TU KRŠKO, GRADBENI NELSKIH OPAZEV SEKTOR ZAGREB, „UTINORD", LlCNA STROJNO INVENTAR IN FUNKCIONALNA NI PARK, MEHANSKO HARMONIKA VRATA -KOVINSKI OBRAT, „PIONIR", KI JIH IZ LESNI OBRAT, TO- DELUJE LESNI GREL, PROJEKTIVNI OBRAT, MODERNA °'RO IN DELOVNA GRADBENA MEHANI SKUPNOST SKUPNIH ZACIJA, LASTEN PRO SLUŽB. JEKTIVNI BIRO IN SO POSEBNOSTI V DOBNO POSLOVANJE. NOVO MESTO SPLOŠNO GRADBE NO PODJETJE PIONIR IZ NOVEGA MESTA SODI MED NAJVEČJA IN NAJUSPEŠNEJŠA GRADBENA PODJET JA V NAŠI DOMOVINI. PIONIRJEVI GRAD BINCI OPRAVLJAJO GRADBENA DELA Z NAJMODERNEJŠO GRADBENO MEHANI ZACIJO IN PO NAJ SODOBNEJŠI TEHNO LOGIJI. OSNOVNA SREDSTVA PODJETJA SO BILA OB USTANO VITVI PRED TRIDESE TIMI LETI VREDNA KOMAJ 3,8 MILIJONA, Z NENEHNIM VLAGA JUa*lie ob Ragovski cesti, ki ga gradi in ureja PIONIR, je le eno od sosesk, zgrajenih v Ljubljani, NJEM V MODERNIZA °vem mestu, Krškem in drugih krajih. CIJO PA SE JE VRED Za srečo otrok je PIONIR zgradil številne šole in vrtce po vsej NOST DANES PO Dolenjski in v drugih krajih ožje in širše domovine. VZPELA ZE NA BLIZU 54 MILIJONOV DI NARJEV. PRIHODNJE LETO BO KOLEKTIV SGP GRADBINCI ČESTITAJO PIONIR SLAVIL TRIDESETLETNICO USTANOVITVE, TRI DESETLETNICO ZA ČETKA GRADITVE STAVBE, V KATERO ZA PRAZNIK OBČIN SO VGRADILI NA MI LIJONE KAPELJ ZNO JA IN KI SKRIVA V SEBI MNOGO HUDIH -TRENUTKOV IN SPO PADOV, PA TUPI NOVO MESTO IN BREŽICE MNOGO USPEHOV IN DELOVNIH ZMAG. Galerija Dolenjskega muzeja v Novem mestu Solidno poslovanje z investitorji, sodobna komercialna obdelava tržišča in obdelava podatkov z Pionirjevi gradbinci so se še po$ebno proslavili z gradnjo hotelsko-gostinskih objektov. Največji hoteli elektronskimi napravami so značilnosti Pionirjevega poslovanja. Na sliki: sestanek pri glavnem v Istri, številni hoteli v Dalmaciji in drugje pričajo o tem. Na sliki je hotel v Zakopanem na Poljskem, direktorju Ivanu Kočevarju. ki so ga zgradili v rekordno kratkem času. DOLENJSKI LISI 33 Na sosednjih slikah lahko primerjamo nekdanjo in sedanjo mehanizacijo. kolektiv sestavljali skorajda graditi velika stanovanjska na sami nekvalificirani delavci, selja v Ljubljani, osem let poz gradbenih strokovnjakov pa neje pa se je preselil v Primorje, skorajda ni bilo. Sredstva, s ka kjer je ta prizadevni kolektiv terimi je kolektiv razpolagal, pa zgradil nekaj najlepših hotelov so bila zares skromna, saj je našega Jadrana. Tako so nam vrednost osnovnih sredstev zna vsem poznani hoteli Delfin, šala le 38000 dinarjev in obrat Mediteran, Materada, kompleks NOVO MESTO nih nekaj manj kot 14000 di hotelov Lotos v Poreču, hotet narjev. Vendar se je kolektiv Solaris v Šibeniku, Uvala Scott brez potrebnih sredstev, brez in tako dafije. S temi izredno KLJUB TE2AVAM NE- poslovnih prostorov, brez po kvalitetno opravljenimi deli je NEHEN VZPON trebne mehanizacije zagrizel v PIONIR postal največji graditelj delo in iz dneva v dan bolj turističnih objektov v Jugosla Rast nekega kolektiva je v samostojno delal prve korake. viji. In tudi v domači občini je marsičem podobna človekove V letu 1947 si je kolektiv zgra zgradil nekaj nepozabnih objek mu življenju ali pa zgodovinske dil poslovne prostore v Bršlinu tov turističnega značaja, na pri mu razvoju neke dežele. Od ne in istočasno večal osnovna in mer Garni hotel in restavracijo bogljenih začetnih korakov se obratna sredstva. Čas, v kate na Otočcu, motele v Čateških kot človek polagoma vzpenja in rem je nastajalo gradbeno pod Toplicah in druge. raste, doživlja uspehe, poraze, jetje, ni razpolagal z mehaniza cijo, zato si je prve kamione krize in zmage. V boju z vsako MODERNO POSLOVA kolektiv predelal sam. Stari dnevnimi nalogami lahko kloni NJE Projektivni biro ima dva oddelka: v Ljubljani in Novem mestu. Posnetek je iz Ljubljane. in pade v pozabo ali pa se vojni nemški kamioni so se kar vzpne, poraste v velikana z ugle čez noč prelevili v transportna Leta 1968 je začel Pionir dom in močjo. vozila, ki so morala še dolgo obnavljati, posodobljati in tipi SGP „PIONIR" je v letih svo služiti kot edina transportna zirati opremo za gradbeno de jega obstoja doživljal uspehe, sredstva temu kolektivu. javnost, ki mu je omogočala krize in težave, vendar je z PIONIR je v prvem letu svo prevzem najzahtevnejših del, neupogljivo močjo in voljo gra jega obstoja gradil predvsem v večjo kvaliteto opravljenih del dil mogočno stavbo svojega ko območju Novega mesta, in gradnje v krajših rokih. Le lektiva, ki ga danes uvršča med Črnomlja in Krškega, po letu leto pozneje se kolektiv prične vodilne gradbene organizacije v 1948 pa tudi na Kočevskem. pripravljati na nov način pošlo Jugoslaviji. Do leta 1956 je gradil predvsem vanja z direct-costing metodo, Pred tridesetimi leti so utih industrijske in poslovne objek ki jo vpelje v svoje poslovanje nili zadnji topovski streli; ko te. In prav tega leta pride zaradi februarja leta 1970, ko nabavi nec vojne. Veliko veselje, ki ga zmanjšanja investicij do občut elektronski računalnik Data je ponujala svoboda, je le za ne krize v gradbeništvu, ki moč Philips, ki znatno skrajša posto trenutek zameglilo ruševine na no prizadene tudi kolektiv pek obračuna in izdelavo kalku še domovine. Ni bilo časa vese Pionirja, tako da je bil prisiljen lacij. Istega leta se z novo opre liti se, v miru naužiti se svobo odpovedati 70 odstotkov naro mo oskrbi tudi lesni obrat, ki je de, že so čakali krai.ipi in lopa čil. Kriza je bila tako močna, že dosegel tradicijo v izdelov te, čakali so porušeni domovi, da je bil kolektiv prisiljen celo anju harmonika vrat tipa Pionir. razdejani moštovi, ceste . . . odprodajati osnovna sredstva in Žalostna je bila slika Novega odvečni material. mesta takrat. Ni je bilo stavbe, ki ji vojna ne bi zarezala vsaj nekaj gub. Glavnega trga skoraj GRADBIŠČA PO VSEJ Letos je TOZD Mehansko-kovinski obrat odprl v Mačkovcu oddelek za tehnične preglede vseh vrst da ni bilo moč spoznati, šole v DOMOVINI nnotornih in priključnih vozil. Na tej lokaciji bodo zgradili tudi ostale oddelke AVTOSERVISA. okolišu porušene, ni bilo cest, Spoznanje, da je investicijska kaj šele tovarn, ki jih je čas, v gradnja precej tvegana, je pre katerega je stopala naša domo usmerilo Pionirja v stanovanj vina, tako krvavo potreboval. mm sko izgradnjo, vendar ni zane maril gradnjo tovarn, šol, vrtcev NAL02BE V OPREMO in mostov. Tudi druga kriza v letu 1965 je kolektiv prizadela, In v tem času se je rodilo vendar ne v taki meri, saj so Splošno gradbeno podjetje prve izkušnje rodile sadove. „PIONIR". Kako šibka je bila Med tem časom je Pionir gradil konstrukcija tega novorojenč naselja tudi izven Novega me ka, nam pove podatek, da so ta sta. Že v letu 1957 je začel TOZD gradbeni sektor Zagreb gradi v glavnem mestu Hrvaške številna stanovanja Harmonika vrata PIONIR Izdelujejo v mederno opremljeni delavnici. končalo uk kar nad 1200 učen • Dela, ki jih je PIONIR opra- rom posvečal največjo skrb cev in delavcev. ''il v Sloveniji, odpro vrata temu novim tehnologijam. Kajti čas, Z načrtnim strokovnim iz l^olektivu tudi v sosednje re v katerem živimo, nam ne do popolnjevanjem že zaposlenih publike. V stanovanjski izgrad- voljuje niti za trenutek počitka in štipendiranjem bodočih stro '^i' je Pionir v Hrvatski že dolgo v napredku. Sleherni dan se po kovnjakov je Pionir nenehno P''isoten, še posebno pridobi na rajajo nove zamisli, novi načini izboljševal kvalificirani sestav ^O'edu, ko prične graditi stano- gradnje, zato je temu klicu časa svojega kolektiva. Na začetku je *'3nja z novo tehnologijo s tu- prisluhnil tudi Pionir in z no bil kvalificirani delavec prava •^elskimi opaži, ki omogoča ve- vimi tehnologijami, ki jih je redkost, danes pa je v kolektivu 'iko hitrejšo in kvalitetnejšo uvedel, dosegel zavidljive rezul gradnjo. tate. S tehnologijo tunelskih le 11,6 % nekvalificiranih. Tako je danes v tem delovnem kolek Tehnologija gradnje industrij opažev je dosegel tak napredek, tivu zaposlenih 175 visoko skih objektov po sistemu mon- da danes lahko zgradi kar pet izobraženih strokovnjakov, 110 ^^žnih elementov iz armiranega stanovanj in pol na dan. To tehnikov, 325 Visoko kvalifici 'betona pa mu odpre vrata tako število bi bilo še pred nekaj leti ranih zidarjev, tesarjev, železo- rekoč na stežaj. Skorajda ni utopija, s pridnostjo in trdim krivcev itd., 743 kvalificiranih, Tiesta v Bosni, kjer ne bi Pionir delom pa je postalo resničnost. 700 poikvalificiranih delavcev ^gradil vsaj ene take hale. Res, kar očem ne moremo ver jeti, ko opazujemo gradnjo blo vseh profilov. ' •kakšne prednosti gradnje nam Skrb za kadre pa se v kolek ponuja ta tehnologija, so skoraj ka, saj pred našimi očmi zraste tivu iz leta v leto stopnjuje, da vsi Novomeščani opazili, ki celo nadstropje z vsemi deli v času, ki smo ga pred leti pora tako da ima letos kar 121 šti ^ sledili gradnji nešteto takih pendistov raznih profilov. To objektov v Novem mestu in nje- bili samo za to, da smo spravili pomeni, da kolektiv še ni po 9ovi okolici. opeko na ploščo. Res je, časi se vedal svoje zadnje besede v raz Tudi pota na inozemska spreminjajo in dober delovni kolektiv mora z njimi v korak. voju gradbeništva. gradbišča so kolektivu Pionirja PIONIR je zadnja leta postavil po vsej domovini številne industrijske objekte iz montažnih železo- Poglejmo samo dejstvo, da iz ^e davno odprta. Tako so že betonskih elementov, ki jih izdelujejo v svoji tovarni v Krškem. Pi'ed leti odprli gradbišča na dela danes PIONIR celotne hale SKRB ZA DELAVČEVO oljskem, kjer je zrasel preču kar v tovarni. Na mestu-, kjer bo POČUTJE dovit hotel Kasprovi v Zako hala stala, pa dele samo zmonti- panem. Kvalitetno opravljeno ra. Kdo bi nam pred leti verjel, Potreba po nastanitvi delav delo pa je porok, da se bo če bi mu pravili vse to? Res je; cev ob večjih gradbiščih je nare 'onir še vrnil na Poljsko. Tudi čas gradbincev je napravil velik kovala kolektivu, da je zgradil ^ deželah Afrike in Azije bo v korak naprej. Danes v TOZD kar dva samska domova in več prihodnjih letih odprl nova, Togrel v Krškem izdelajo celot delavskih naselij. Tako razpo Velika gradbišča. ne fasadne stene z vso potrebno laga Pionir danes kar z nad 2100 ležišči za svoje delavce. Za vse zaposlene je organiziral družbeno prehrano, tako da do bivajo na vseh gradbiščih delav ci vsak dan topel obrok. Poleg tega je kolektiv poskr bel za oddih in rekreacijo za poslenih, tako da ima danes na morju in-planinah 4 počitniške domove s kapaciteto 100 ležišč. I V njih je delavcem omogočen izredno cenen oddih. Tudi sin dikalno športno društvo, ki organizirano deluje že kar 25 let, ima lepe športne dosežke, kar potrjuje nad 350 diplom, plaket in pokalov. Le maloka- ixjir=9 tero športno društvo pri nas se lahko pohvali s tako biro. LETOS MILIJARDA CE Kolektiv razpolaga kar z 250 Najnovejši izdelek v tovarni gradbenih elementov so fasadne in predelne stene, s katerimi še pospešuje LOTNEGA DOHODKA stanovanji za člane kolektiva. jo gradnjo stanovanj. V začetku tega članka smo zapisali, da je kolektiv SGP Po letu 1961 je podelilo več '^ionir imel ob svoji ustanovitvi komajda za 38000 dinarjev kot 400 kreditov za gradnjo sta Osnovnih sredstev. Danes se je ta vrednost povzpela kar na novanj. Tudi za ostale dejavno 54323000,00 dinarjev, obratna sredstva pa so porasla od te sti, ki jih delavci opravljajo v danjih 14000 dinarjev na sedanjih 11562000,00 dinarjev. V prostem času, ima kolektiv po prvem letu obstoja je ta kolektiv ustvaril skupno za sluh ter jim omogoča, da orga-, 2200 000 din vrednosti, v letošnjem letu pa planira doseči že nizirano delujejo in sodelujejo •milijardo novih dinarjev, kar pomeni, da je v 28 letih svojega na raznih srečanjih literatov, sli dela povečalo bruto realizacijo kar za 50-krat. karjev, recitatorjev in tako Do danes je kolektiv SGP PIONIR zgradil nad 3200 objek dalje. Posebno skrb pa je ta ko tov širom po Jugoslaviji in zunaj nje. lektiv posvetil dolenjskim sli karjem, ki v skupini delujejo pod okriljem tega kolektiva. Kolektiv je mnenja, da je denar, ki ga vlagajo v človeka, izredno )F|SOKA PRIZNANJA ZA instalacijo kar v tovarni in. jih na samem gradbišču samo vsta- dobra naložba, saj današnji čas •^^ALITETNA DELA .vijo v objekt. In še vrsto drugih zahteva izobražene, razgledane in kulturne ljudi, ki bodo znali l^a stenah upravne zgradbe presenetljivih stvari bi vam ceniti dosežke preteklosti in na PIONIR visi nešteto pri- lahko zapisali o delu SGP NOVO MESTO njih graditi lepo, boljšo prihod Znanj, ki jih je kolektiv prejel za „PIONIR", ki je s pohvale vred Čestitke zmagovalkam. nost. ^oja kvalitetno opravljena dela. nim posluhom za napredek pri ® priznanjih najdemo letnice speval jugoslovanskemu gradbe od leta 1948 pa do danes, ništvu veliko novega, boljšega, v današnjem času nepogrešljivega. priznanji so najvišja odli- f^^anja, naprimer Titov red z ^atim vencem, razna priznanja DOBRI KADRI -POROK ®ograjske gospodarske zborni- NAPREDKU Kidričeva nagrada, ki jo je tov. Ivan Kočevar, glavni Skrb za strokovno usposab '•"ektor tega kolektiva, in še in ljanje je ena največjih odlik tega ^ je takih priznanj. kolektiva, saj je že takoj, ko je Pred dnevi je Pionir prejel ob bil ustanovljen, pričel načrtno J^'letnici delovanja Zveze grad- šolati svoje kadre. Posebno ob enih inženirjev in tehnikov ustanovitvi je bila to nujnost, ''^aoslavije zlato plaketo kot saj med zaposlenimi skorajda ni ^®jvišje priznanje za izredno bilo strokovnega kadra, ki ga Pomembne dosežke na področ gradbeništvo le s težavo pogre ja tehnike in tehnologije, pro- ša. Kolektiv se je zavedal, da je Jektiranja in gradnje v novi vzpon organizacije brez dobrih ''^goslaviji. Že samo priznanje kadrov nemogoč, vsi načrti ja zgovorno pove, kakšen lovi, podobni gradovom v obla je naredilo SGP PIONIR kih. Zato je že v prvem letu svo ^ letih svojega obstoja. jega obstoja PIONIR ustanovil v Novem mestu vajensko in de- J^A DAN PET STANO lovodsko šolo gradbene stroke. VANJ IN POL Obiskovalo jo je 150 vajencev in delavcev, ki so se usposabljali Kolektiv SGP PIONIR je v za delovodje. Odkar obstoji ko svojega obstoja poleg kad- lektiv, pa je opravilo izpit ali PRIHODNJE LETO 30 LET DELA SGP PIONIR Prihodnje leto bo Pionir slavil tridesetletnico svojega uspešnega dela. Trideset let dolga pot bo za njim in v spo minu se bomo vračali na prva gradbišča, k prvim strojem. Vrnili se bonu) v čas, ko so v Novem mestu rasli prvi bloki, prvi tovarniški objekti, od IMV, Krke, Novoteksa in Laboda do današnjih gradenj. V teh tridesetih letih je prizadevni kolektiv pozidal iz porušenega, neindustrijskega mesta veli ko, moderno industrijsko Novo mesto z lepimi stavbami, ki ^so lahko v resničen ponos temu kolektivu. Pri Pionirju posvečajo športu veliko pozornost. Sindikalno športno društvo se je proslavilo s itevilnimi športnimi zmagamL DOLENJSKI LIST 35j mBHMMMPmSPI Ob praznovanjih se občani NABIZELJSKEMŠOLA, najprej" vprašajo; Kaj smo na V BREŽICAH pravili, kaj je zraslo novega? V TELOVADNICA brežiški občini je bila letos po leti dokončana nova Jutranjki- Šolski center v Brežicah bo na proizvodna hala, ki je veljala za letošnji občinski praznik do 12 nnilijonov dinarjev. Končuje bil novo telovadnico za 5,8 mi se graditev nove tovarne ljub lijona dinarjev. V kratkem bo dokončana obnova stare bolni ljanske Lesnine—TOZD Dekor- ške zgradbe, za kar morajo od les Brežice. Slovin je vložil 6,48 POGNALE šteti 6,3 milijona, na Bizeljskem milijona dinarjev za dokončanje pa se izteka delo pri gradnji no obrata za predelavo grozdja, ve šole. Veljala bo 10 milijonov, polnilnice in skladišča za alko zanjo pa prispevajo denar vsi SO holne ter brezalkoholne pijače. Celotna investicija je doslej ve občani v obliki samoprispevka za gradnjo in obnovo šol. ljala okoli 35 milijonov. Kolek Njihov denar se steka tudi za tiv Prevoza je namenil 5 milijo KORENINE novi zdravstveni dom, ki so ga nov dinarjev za modernizacijo Obćina Brežice proslavlja svoj — občinska skupščina se je že to jesen začeli graditi nasproti praznik v spomin na ustanovitev pojavila kot delegatska baza za voznega parka. brežiške partizanske čete 28. republiško skupščino, ko je bolnišnice v Brežicah. Letos je V gospodarstvu pomeni letos oktobra 1941. Na ta dan občani obravnavala osnutek dogovora o namenjenih zanj 7 milijonov di takrat do letos se je povečalo dni. Za potrebe občine in gotovo največji uspeh položitev obujajo spomine na slavno pre družbenem planu SR Slovenije narjev, celotna investicija pa bo število priključkov od 535 na lovnih organizacij gradijo v Br^" teklost in se veselijo uspehov za obdobje 1976 do 1980, osnu temeljnega kamna za tovarno si- dosegla 15 milijonov. Rok za 1882, omrežje pa od 17 tisoč svojega dela v preteklem letu. tek družbenega plana SFRJ za žicah 42-stanovanjski stolpih' Na področju gospodarstva in obdobje 1976 do 1980, osnutek dva manjša stolpiča pa sta bil^ družbenih dejavnosti smo do zakona o ukrepih za pospeše dokončana letošnjo pomlad. segli ponrtembne uspehe. Zgradili vanje razvoja manj razvitih ob sredstev solidarnostnega stano* in obnovili smo nove proiz močij in manj razvitih obmejnih vodne, stanovanjske, šolske in območij ter osnutek družbenega vanjskega sklada nameravajo 5® bolniške prostore, asfaltirali več dogovora o pospeševanju razvoja to jesen začeti objekt s 25 sta kilometrov cest, napeljali nove manj razvitih območij in manj novanji. kilometre vodovodnega in kana razvitih obmejnih območij. lizacijskega omrežja, in storili še Seveda pa se kljub mnogim veliko drugega. pozitivnim rezultatom pri razvi janju delegatskega sistema in od POVSOD NAPORI Če pogledamo, kako je z ures nosov soočamo tudi z velikimi ničevanjem delegatskega sistema težavami za hitrejše razvijanje ZA STABILIZACIJO v naši občinski skupščini, potem teh odnosov. Ne glede na oceno/ lahko ugotovimo, da se je dele koliko teh težav bi bilo mogoče Letos praznujemo v času, ko gatski sistem v preteklem letu že že danes rešiti, pa je treba le si na vsakem koraku prizadeva dokončno zakoreninil in da po upoštevati, da delegatskih od mo za stabilizacijo našega go nosov ne moremo povsem razviti meni bistveno razliko od prej spodarstva. Občinska skupščina šnjega odborniškega sistema. Po v enem ali pa tudi ne v dveh le je zato zahtevala, naj vse temelj zitivni rezultati, ki smo jih do tih, pač pa bo za to potrebno Na Bizeljskem dokončujejo osnovno šolo, v kateri so tudi prostori za otroški vrtec. segli pri razvijanju delegatskega nekaj let. ne in druge organizacije združe sistema, so predvsem naslednji: Na poti nadaljnjega razvoja nega dela, krajevne in interesne delegatskih odnosov bo trete — številna udeležba na sejah zbo likatne opeke v Brežicah. Vred dokončanje je 15. november na 81 tisoč metrov. Poraba vo skupnosti ocenijo svojo poslov rov občinske skupščine; premagati mnoge ovire in zlomi 1976. de je od takrat naprej narasla — ločene seje zborov, kar ti mnoge odpore. Pri tem bo nost te investicije bo presegla no in razvojno politiko ter iz omogoča mnogo večjo aktivnost igrala ponnenibno vlogo ustvar 70 milijonov. Nova opekarna Samoupravna interesna skup od 200 tisoč na 600 tisoč kubi- polnijo naloge, ki jim jih nalaga delegatov kot na skupnih sejah; jalna kritika. Zanimivo je, najbrž bo potrebovala za proizvodnjo nost za kulturo je tudi letos na kov. V krajevni skupnosti Arti- resolucija o družbenoekonom pa ne slučajno, da se kot kritiki — pravočasna dostava gradiv letno 60 tisoč ton kremenče menila del sredstev Posavskemu če bodo dobila vodo naselja: skem razvoju brežiške občine dele^ijam, saj jih dobijo dvaj pomanjkljivosti v delegatskih od set dni pred sejo skupščine; nosih pojavljajo tudi določene vega peska iz Globokega. V pe muzeju v Brežicah, da je lahko Glogovbrod, Dečno selo, Glo za tekoče leto. Skupščina jih je — prehajanje iniciative za delo strukture, ki bi morale ravno od tih letih bo prešla na izdelo nadaljeval obnovo gradu. Pre boko, Mali vrh in Piršenbreg, po med drugim pozvala, naj se občinske skupščine od izvršnega pravljati razne ovire za hitrejše vanje silikatne opeke za fasadne novljeni sta bili južna in zahod zgraditvi črpališča na Malem TOZD čimprej organizirajo ta »zeta na delegate in delegatsko uveljavljanje delegatskih odno obloge. na fasada ter jugozahodni stolp, vrhu pa še drugi više ležeči za ko, kot predvideva ustava, saj se bazo, saj so zbori naše skupščine sov, vendar tega ne delajo. S kri za letošnje leto sprejeli delovne tiko nepopolnosti delegatskih selki. Cevovod od Brezine do njihov položaj marsikje ne razli programe, v katere so vključili odnosov želijo opravičiti svojo Dečnega sela in Globokega je že kuje od položaja bivših obratov. najtolj pomembne zadeve iz pri metodo dela, s katero obidejo položen, prav tako odcep za Za to nalogo se bodo morale ta stojnosti občinske skupščine in s delegacije in skupščino, oz. želi Mali vrh in povezava med Glo- ke delovne organizacije kadrov tem tudi že usmerjali delo iz jo z njo ustvariti dimno zaveso vršnega sveta in upravnih orga za sprejemanje odločitev, ki niso govbrodom in Pohanco. Dogra sko okrepiti in dosledno upo nov; v skladu z ustavnimi načeli o po ditev omrežja in naprav je bila števati določila družbenega do — kot iniciatorji stališč in teh in sredstvih reševanja druž planirana za letos, vendar se bo govora o kadrovski in štipendij predlogov za seje občinske benih problemov. zaradi pomanjkanja denarja še ski politiki v občini. S tem je Kskupščine se pojavljajo tudi de Razvoj je prišel do točke, ko legati, njihova delegatska baza, ni mogoče več naprej" ne na po nekoliko zavlekla. povezano tudi programiranje interesne skupnosti in družbeno dročju gospodarstva ne na po stanovanjske izgradnje in de politične organizacije; dročju družbenih dejavnosti in VSAKO LETO lovni kolektivi so dolžni čim — v nekaterih delegacijah raz ne na področju standarda, če se prej pripraviti srednjeročne na pravljajo razen o gradivih za sejo v reševanje teh vprašanj ne vklju VEC STANOVANJ skupščine tudi o nekaterih čijo najširše množice delovnih črte za graditev oz. nakup sta aktualnih vprašanjih njihove te ljudi. V Brežicah se je Stanovanj novanj. meljne samoupravne skupnosti; Gre za to, da se dosledno uve sko podjetje lotilo nove kanali Resolucija o družbenoeko — sedaj nad 550 delegatov ljavi oblast delavskega razreda, zacije. Odplake bodo odvajali v razpravlja in soodloča o vpraša ne pa oblast v njegovem imenu. nomskem razvoju občine jasno njih, ki so na dnevnem redu sej Izvršilni, upravni, poslovodni in tri zbiralnike. Šele ko bodo usmerja sleherno temeljno orga zborov občinske skupščine, v strokovni organi lahko samostoj zgrajeni vsi trije, bo razvoj širše nizacijo in organizacijo združe primerjavi s prejšnjo skupščino, no brez delegatov in delegatske ga mestnega območja lahko po nega dela, vse krajevne in samo kjer je bilo 60 odbornikov. Če baze sprejmejo tudi dobre reši tekal tako, kot je to predvideno upoštevamo tudi, da odnosi de tve pomembnih vprašanj družbe upravne interesne skupnosti. legacij do delegatske baze še niso nega razvoja, vendar obstaja tudi Nova telovadnica za igriščem pri gimnaziji — praznično darilo mla v urbanističnem programu do Bližajoči se 28. oktober, praz razviti, pa je treba vendar upo velika možnost, da se pri tem dim šolskega centra v Brežicah. leta 2000. Prvi zbiralnik so nik brežiške občine in mejnik motijo in zmotijo. Uspešnost nji števati, da teh 550 delegatov iz zgradili lani. Na vrsti sta še dru napredka, pa jim daje prilož haja iz delegatske baze in so za hovega dela je treba oceniti V obdobju 1976—1980 pred v slavnostni dvorani pa so re- ga dva, ker brez njiju ne bodo radi tega bolj ali manj seznanjeni predvsem po tem, kako si priza nost, da se kritično ozro nazaj, s tem, kako ta baza „diha". Za devajo uveljavljati delegatski si videva nekaj nad 65 milijonov stavratorji na novo poslikali obe mogli nadaljevati stanovanjske če morda le niso zavili s poti in radi tega smemo upravičeno stem. Perspektiva nadaljnjega dinarjev investicij tudi Tovarna leseni stopnišči in tako povrnili izgradnje. zanemarili že sprejetih napot trditi, da mnoga stališča delega razvoja samoupravnega demo pohištva v Brežicah. V progra dvorani nekdanji videz. Pionir bo gradil devet, deset kov ter dogovorov za večjo pro tov predstavljajo tudi stališča de kratičnega socializma je le v pri- mu ima po'večanje proizvodne legatske baze, čeprav ta baza tegovanju vedno širših množk: in enajstnadstropno stolpnico duktivnost, ekonomičnost, ren formalno teh stališč ni oblikova dek>vnih ljudi k ustvarjanju poli hale, gradnjo skladišč za gotove SPET 10 KM VEC za JLA ob bizeljski cesti. V teh tabilnost, za zdravo investicij la; tike in sprejennanju vseh po izdelke, gradnjo razstavnega pa ASFALTA objektih bo skupaj 120 stano sko politiko, varčnost in — sestava tedanje skupščine je membnih odločitev; delegatski viljona ter nakup nove opreme. vanj, dokončani pa bodo v letu skrbnejše planiranje. bistveno drugačna od prejšnje, sistem pa je sredstvo za to. Sicer Tovarna avtomobilskih prikolic Letos so v brežiški občini tako socialna, generacijska in se pa že stara ljudska modrost pra stava po spolu, kar skupaj z za vi, da več glav več ve. IMV bo v naslednjih petih letih speljali asfalt od Mokric do No menljivostjo marKJata povzroča, investirala blizu 56 milijonov ve vasi in Velike Doline, asfalti da se v delo skupščine vključuje FRANC SKINDER dinarjev v objekte za proiz rali so cesto Črnec—Cundrovec, veliko število delovnih ljudi, ki predsednik občinske vodnjo prikolic in v skladišče cesto Dečno selo—Globoko, del vnašajo vanjo tudi novega duha; skupščine BREŽICE reprodukcijskega materiala. Iz nove ceste skozi Pišece, več ulic delovanje prikolic bo potem la v Brežicah, pred kratkim pa so hko podvojila. začeli modernizirati cesto Naložbe „Agrarie" bodo šte Župelevec—Kapele. Pravkar je le v tem obdobju 61 milijonov bil obnovljen tudi asfalt na cesti dinarjev, naložbe „Prevoza" 47 Brežice—Dobova in naprej do milijonov, investicije „Slovina" mostu čez Sotlo. Za občinske pa nekaj manj kot 50 milijonov. ceste prispevajo občani svoj de Slovin ima v programu avtomat nar v obliki samoprispevka, ki sko polnilnico z zmogljivostjo se bo v ta namen zbiral pet let. pet tisoč litrov na uro ter obno Razen tega dajejo precej svojega vo vinogradov. Obnoviti name denarja tudi za krajevne poti. rava 55 hektarov lastnih nasa dov in 300 hektarov nasadov NOVI KILOMETRI vinske trte v kooperaciji. Trgov VODOVODA sko podjetje Posavje predvideva precejšnjo vsoto za moderniza V krajevni skupnosti Kapele cijo trgovske mreže. napovedujejo za občinski praz V Cateških Toplicah bodo v nik otvoritev vodovoda, ki ga obdobju 1976—1980 zgradili gradijo od 1972 dalje. Stroški nov hotel z 250 posteljami za zanj znašajo nekaj nad 1,65 mi 100 milijonov dinarjev. Nanj že lijona dinarjev. To vodovodno dolgo računajo in komaj čaka omrežje je priključeno na mest Notranjost stare bolniike zgradbe v Brežicah bo kmalu popolnoma jo, da bo pri^l na vrsto, saj po ni vodovod, ki ga je 1966 pre prenovljena. Velike sobane so pregradili, da se bodo bolniki poslej meni zanje osnovo za razvoj vzelo v upravljanje Stanovanj Bizeljski šolarji se bodo kmalu selili v nove prostore, kjer bodo bolje počutili. zdraviliškega turizma. ^ sko in komunalno podjetje. Od imeli možnost za podaljšano bivanje oziroma celodnevno šok). ^ r OBRTNO KOVINSKO PODJETJE KOVINOPUST Jesenice na Dolenjskem H Izdelujemo vijačno blago po DIN in JUS standardih ter po posebnem naročilu. Priporočamo še za naročila! INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Za praznik naše občine čestitamo vsem delovnim TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC ljudem in občanom. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! BREZICE SLOTENIJALES GOSTINSKO PODJETJE EMONA LJUBLJANA hoteli TOZD TOVARNA POHIŠTVA GRAD MOKRICE ZDRAVILIŠČE BREŽICE ČATEŠKE TOPLICE gostinske in hotelske storitve PROIZVAJAMO SOBNO POHIŠTVO vsak dan glasba za zabavo in ples SKRBIMO ZA VASE ZDRAVJE, UGODNO RAZ- na voljo jahalni konji |^0L02ENJE, REKREACIJO IN ZABAVO! r sodobno naravno zdravilišče — zaprti in odprti Dazeni — 7-stezno avtomatsko kegljišče — mini golf 5^5 glasba in ples v restavraciji ob petkih, sobotah in jj^eljah — nočni bar — kavarna "OTEL ZDRAVILIŠKI DOM, HOTEL TOPLICE, •NASELJE BUNGALOVOV Za praznik občine čestitamo kolektivom in vsem Priporočamo se za obisk in hkrati čestitamo za občanom. praznik občine Brežice. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE! J X I C PETROL LJUBLJANA Trgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo BREŽICE MOTEL CATEZ CATE2 PRI BREŽICAH J02D PROIZVODNJA IN TRGOVINA '020 KOOPERACIJA POSAVJE s TOZD: I. TRGOVINA NA VELIKO ^Jtna in kooperacijska kmetijska proizvodnja — II. TRGOVINA NA MALO ^•^up in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvo- Obiščite naše gostinske lokale! III. GOSTINSTVO — oskrba kmetijstva z reprodukcijskim mate- Vsako soboto zabava s plesom. in DSSS aiom ~ lastna kooperacijska proizvodnja cvetja Vabimo cenjene potrošnike k nakupu vseh vrst * trgovskega blaga v dobro založenih poslovalnicah v Brežicah in okolici, v gostinskih obratih pa priporo * čamo gostinske storitve po zmernih cenah. Za praznik občine iskreno čestitamo! ČESTITAMO ZA PRAZNIKI Hkrati čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik občine. PETROL Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL LJUBLJANA PE BREŽICE poslovno atan. objoki trgovska hlia Za vaše vozilo dobite na naših Bodoči družbeni center Sevnice, za katerega je idejno, urbanistično in arhitektonsko rešitev izdelal REGION Brežice. Za izdelavo omenjene rešitve in izdelavo glavnega projekta za prvi stanovanjsko-poslovni objekt v bodočem centru (na sliki levo) je kole!:tiv bencinskih servisih vedno Regiona vložil svoja sredstva in pričakuje zato skorajšnjo realizacijo. REGION iz Brežic opravlja vse naloge iz urbanizma in visokih najustreznejša maziva in goriva. gradenj na območju posavskih občin. Kupcem čestitanrio za praznik občine Brežice. Za praznik brežiške občine pozdravljamo vse občane Posavja! DOLENJSKI LIST 37 r \ f \ SLOVIN GOZDNO !§itanovanjjiliO GOSPODARSTVO komunalno BREŽICE podjetje SLOVIN TOZD BREŽICE „BIZEUSKO - BREŽICE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM Priporočamo storitve servisnih dejavnosti ! Brežice, Cesta prvih borcev 5 IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE. ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO! Proizvajamo in nudimo: KVALITETNA VINA bizeljčan, cviček marvin, dobrovoljček, plješevičko, en starček, muškat hamburg in štajerska vina SPLOŠNO BREZALKOHOLNE PIJACE jupi, cockta, schvveppes, sadni sokovi, frupi in žgane pijače LIVARSTVO "H- Za praznik občine čestitamo vsem našim sodela^; DOBOVA cem, delovnim ljudem in občanom IZDELUJEMO ODLITKE IZ SIVE LITINE IN BARVASTIH KOVIN. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE. ^ r AVTOTRANSPORTNO SERVISNO PODJETJE AGROTEHNIKA LJUBLJANA ABROSERVIS PREVOZ BREŽICE BREŽICE OBRTNO KOVINARSKO PODJETJE DOBOVA — servisi TAM, VW Izdelujemo: — servisi traktorjev ITM, ZETOR, STEYR, — jeklene konstrukcije FERRARI — investicijsko opremo — popravilo vseh vrst vozil in kmetijske mehanizaci — kovinska okna in vrata za potrebe industrije je — opravljamo ključavničarska dela Priporočamo naše storitve in hkrati čestitamo za praznik brežiške občine. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCiNE! KVALITETNO IN ZANESLJIVO OPRAVLJAMO VSE VRSTE PREVOZOV. vsak četrtek DOLENJSKI LIST ZA PRAZNIK OBCINE ČESTITAMO! J GRADBENO INDUSTRUSKO PODIETIE LJUBLJANA, KORVTKOVA 2 BBTI VSEM OELOVNIM LJODEM MBTUKa OBIHNE NOVO MESTO ČESTITA ZA PRAZNIK TOZD KONFEKCIJA BOBOVA KOLEKTIV OIP ^RAOIS" ČESTITAMO ZA PRAZNIK BRE2ISKE OBČINE! J V ^ r it S7 s TOZD: labodm -LO'CNA NOVO MESTO -LIBNA KRŠKO -DELTA PTUJ in DSSS sTOZD: -TKANINA - KONFEKCIJA -TRGOVINA * - PREDILNICA METLIKA -STREŠNIK VSEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE. in DSSS delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto! Vas in vaše premoženje zavaruje tozd TOVARNA UPOROV MllimiKI Sili ŠENTJERNEJ PE NOVO MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE. Avtopromet, gostinstvo in turizem IZDELUJEMO MOSKO.ZENSKO IN OTROŠKO OBUTEV NOVO MESTO-STRAZA Opravljamo prevoz tovora In potnikov. Priporo ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! čamo gostinske storitve v hotelu METI^roL in gostišču LOKA ČESTITAMO ZA PRAZNIK NASE OBČINE! J V DOLENJSKI LIST •m Dvajset let je poteklo, kar se je 26. Medtem ko so jih leta 1966 izdelaj', 9. 1955 rodilo sredi Dolenjske novo 370, je IMV postala leta 1972 že nah podjetje AGROSERVIS in MOTO- večji proizvajalec avtomobilskih 201etIMV MONTAŽA s 34 delavci. Popravila in kolic v Evropi. Letos jih bodo izdela"^ vzdrževanje poljedelskih strojev je bilo pribl. 30.000, od katerih, je 95 odstj, proizvodnje prvega njegovo prvo delo, ki pa je hitro pre prodanih na zahtevnem mednarodne^ raslo tudi v montažo vozil. Februarja tržišču. ^ 1959 je Dolenjska dobila IMV — Lani so v IMV organizirali red']® ^ I A jugoslovanskega INDUSTRIJO MOTORNIH VOZIL, proizvodnjo vozil Renault 4 'I*' ki je naslednje leto začela s serijsko Renault 12. V teku je obsežen inve^'. Icl avtomobila proizvodnjo novega, izvirnega dostav cijski načrt, po katerem zagotavll® nega vozila. Že v letu 1962 je začela IMV v prvi fazi proizvodnjo domače konstrukcije IMV izvažati svoj prvi jugoslovanski 100.000 vozil na leto, do konca avtoniobil. pa celo za 200.000 voz^l na leto. Dopolnilni proizvodni program, •koserijska proizvodnja in tesno naslonjen na osnovni proizvodni vzpon izvoza sta osnovni vodili KO proizvodnje program vozil, je stekel leta 1965: lektiva IMV, ki bo letos s 5.060 dela* « avtomobilska prikolka ADRIA cara- ci ustvaril 2,6 milijarde dinarjev ADRIA caravanov nega dohodka. 10 let van je začela osvajati evropski trg.