SMETI, SLOVENSKA PRILOGA: VSE VEČJI BISTRICA ŽE IMA ŠPORTNIK LETA 2019 PROBLEM ČLOVEŠTVA NOV PERON Vse o slovesni razglasitvi Odpadkov je vedno več, Vlaki bodo k nam - seznami nagrajencev, prostora na odlagališčih lahko prispeli hitreje izjave najboljših, pokrovitelji ... pa vedno manj 4 4 10-11

leto XXXI • številka 4 (1426) • cena 1,90 EUR • , 30. januarja 2020 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena INTERVJU TEDNA

Helena Kolar, dobitnica plakete Štefana Romiha za življenjsko delo

Ljubiteljska kultura je zelo bogata 3

OBRAZ TEDNA

Ivan Skledar, novi - stari predsednik Društva vinogradnikov Makole

Leto v pričakovanju (Foto: Jurij Gaber) jubileja

Zveza kulturnih društev občin NAJVEC ŠPORTNIK LETA 2019 Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica OBČINE vabi na LOKALNI H SLOVENSKA BISTRICA SLAVNOSTNO NOVIC AKADEMIJO oglas_stajerski_84 x 20 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ČETRTEK, S PODELITVIJO Natalija Kužner ROMIHOVIH PRIZNANJ www.stajerskival.si 30. JANUAR OB 18. URI, v soboto, 1. februarja 2020, Vedno nasmejana in VITEŠKA DVORANA ob 17. uri v telovadnici OŠ pripravljena pomagati GRADU SLOVENSKA BISTRICA Kajetana Koviča Poljčane

www. .si

www.impol.si 2 • 30. januar 2020 MED NAMI www.tednikpanorama.si

Stojan Kerbler - Prešernov nagrajenec UVODNIK Kulturni Fotograf svojega okolja, ki fotografira s srcem

praznik Prešernova nagrada je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju Tokratna številka je že v umetnosti. Prvič jo je dobil fotograf. Ta čast je pripadla Stojanu Kerblerju, ki izvira iz veliki meri posvečena sloven- Ptujske Gore. V svoj repertoar fotografij je zajel vse bližnje kraje Ptuja, tudi Sloven- skemu kulturnemu prazniku. sko Bistrico in Makole. Letošnji državni Prešer- nov nagrajenec za življenj- Uveljavljen je v medna- Stojan Kerbler je pionir haloškemu človeku, njegove- sko delo je fotograf Stojan rodnem okviru. V šestdesetih slovenske fotografije in med- mu sobivanju z naravo, trde- Kerbler, Ptujčan, Haložan letih ustvarjanja je sodeloval narodni mojster, ki je bil ves mu kmečkemu življenju, ki ga in pomemben tudi za naše na 1411 razstavah doma in v čas svojega ustvarjanja deja- Kerbler interpretira takšnega, makolske kraje. Tudi prijatelj tujini – polovico v domovini, ven v številnih klubih, kjer je kot je. Fotografiral je delo v in fotografski kolega našega občinskega nagrajenca Mi- polovico pa v 54 različnih dr- prenašal svoje znanje na ko- Tovarni glinice in aluminija v lana Sternada iz Makol. V žavah. Imel je 179 samostoj- lege. Številnim fotografom je Kidričevem, kjer je bil zapo- Slovenski Bistrici že vrsto let nih razstav v 14 državah, dve bil mentor in zgled, njegovi slen in s katerimi je opremljal podeljujemo Romihova pri- razstavi tudi v Slovenski Bi- nasveti so pripomogli k nap- tovarniško glasilo. Tovarniška znanja za kulturne dosežke. strici v gradu in Graslovem redovanju mnogih amaterskih fotografija, ki predstavlja ob- Kot večkrat radi in z veseljem stolpu. fotografov. Tudi Milan Ster- sežen segment Kerblerjevega povemo in napišemo o bo- V obrazložitvi za nagra- nad, ki je izdal že tri knjige, dela, izraža vse faze njegovega gastvu kulturnega dogajanja jenca so med drugim zapisa- se je pogosto posvetoval z ustvarjanja. v naših krajih, želimo tokrat li: „Njegov fotografski opus nagrajencem in vedno dobil Mojster fotografije Stojan izpostaviti vse letošnje Ro- je čudovita freska bivanja in uporabne rešitve. Kerbler je eden najbolj pre- mihove nagrajence. Posebno življenja haloških ljudi in Zapisan je črno-beli fo- poznavnih slovenskih foto- mesto namenjamo dobitnici predstavlja resnično vredno- tografiji, motivno v njegovem grafov in tudi ena najvidnejših plakete za življenjsko delo, to nacionalnega pomena, o opusu prevladujejo portreti, v fotografskih osebnosti bivše Heleni Kolar iz Makol. Po- nosni smo lahko na vsa de- kateri se lahko poenoti stro- katere pogosto vključi žanrske Jugoslavije. Zaradi številnih lujoča kulturna društva, na kovna in tudi laična javnost. elemente. Pomemben detajl nagrad, ki jih je prejemal na vse dosežke in presežke na Kerbler je nepretenciozno, s predstavlja tudi okolje, v ka- razstavah po celem svetu, si področju ljubiteljske kulture, svojo skromnostjo, ljubeznijo terem je zajet posameznik s je prislužil naziva »najbolj- ki nemalokrat dosega ali celo in odgovornostjo do sočlove- svojimi čustvi. Tako slike izža- ši razstavljavec v Sloveniji« presega nivo profesionalnih ka, postavil visoka merila čiste revajo resnost, zaskrbljenost, (prvič leta 1969) in »najbolj- Stojan Kerbler je s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovor- izvajalcev. V vseh naših štirih črno-bele analogne fotografije zamišljenost, tesnobo, otož- ši razstavljavec v Jugoslaviji« nostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele ana- občinah se odgovorni zave- in vzpostavil referenčni okvir nost, pa tudi veselje. Osre- (prvič leta 1970 in nato 12 let logne fotografije. Ponosni smo tudi mi, da je dobil Prešernovo dajo pomena njenega delo- humanistične fotografske dnje mesto v njegovem opu- zapored). O Kerblerju je bilo vanja. nagrado. Iskrene čestitke. senzibilnosti in estetike tudi su zavzema cikel Haložani, s posnetih pet dokumentarnih (Foto: Milan Sternad) Sicer se pa v letošnjem za prihodnje rodove.“ katerim je postavil spomenik filmov. Marjeta Klajnšek januarju dogaja obilo vsega. Tudi zgodb, ki so manj pri- V Talumu smo izredno ponosni na svojega nekdanjega sodelavca, Talu- Stojan Kerbler naredil v Talumu in jo večkrat poslal na razstave – ter Srečanja jetne, kot le-te o kulturnih movca, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade, Stojana Kerblerja. Fotograf- (1974), ki jo je posnel skozi okno svoje pisarne v upravni stavbi tovarne in ima dogajanjih. V mislih imam namreč smeti, odpadke in vse ski mojster s svojimi fotografijami ni zaznamoval le tovarne Talum, temveč je posebno mesto med njegovimi tovarniškimi fotografijami. V tovarni je nastalo neprijetnosti, ki jih povzro- prispeval k prepoznavnosti slovenske fotografije in slovenske države v svetu. tudi veliko število individualnih portretov, ki sporočajo, da so bili Kerblerjevi čajo naraščajoči kupi ustvar- Stojan Kerbler je bil Talumov štipendist, po končanem študiju elektrotehnike sodelavci ponosni na svojo službo in da so čutili pripadnost tovarni. Skozi foto- jenih odpadkov. Kot vse kaže, se je zaposlil v tovarni in se tudi upokojil kot Talumovec. Ko je mojster v letu grafski objektiv je dokumentiral tudi dogodke v tovarni za interni časopis Alu- pa bomo ponovno doživeli 2018 praznoval častitljiv 80. rojstni dan (le dva dni po tistem, ko smo v Talumu minij. V Talumu iskreno čestitamo mojstru Stojanu Kerblerju in smo počaščeni, da tudi vročo politično pomlad, obeležili svoj tovarniški praznik), smo v tovarni postavili razstavo Ljudje. Med je v svojem bogatem umetniškem opusu prikazal tudi neizbrisne dokaze razvoja ostali smo brez vlade in res 35 fotografijami sta tudi fotografiji Srečanje (1965) – prva fotografija, ki jo je naše tovarne aluminija. škoda, da v naši Sloveniji ni- kakor ne uspemo najti poti, PANORAMINIH 30 LET: PANORAMA ŠT. 14 - 27. JUNIJ 1991 po kateri bi lahko hodili vsaj štiri leta brez večjih pretresov. V vseh 30 letih samostoj- ne Slovenije je cel mandat Vojašnica obkoljena - do osvoboditve! vzdržala le prva vlada. In kaj bomo na vse to porekli volil- V sredini leta 1991 so se v Sloveniji dogajali prelomni trenutki, saj se je mlada država osamosvajala. Tudi v Slovenski Bistrici je potekala vojna ci? Spet smo oziroma bomo na potezi mi! za Slovenijo, saj so pripadniki TO blokirali vojašnico v središču Slovenske Bistrice ter vojaško skladišče na Zgornji Ložnici. Tudi v uredništvu Panorame smo skrbno spremljali dogajanja na terenu ter tudi v tistih dneh, ko je bila celotna Slovenija tako rekoč blokirana, tiskali in izdajali naš časopis. Izšla je celo posebna izdaja Panorame o vojnih razmerah v naši občini. Novinarji so se s težavo prebijali preko blokad, tiskarna je tiskala v izrednih razmerah, ampak uspelo nam je. O vojni in njenih posledicah smo potem pisali še kar nekaj časa ter tudi tako pustili pečat in zapise o naši bližnji zgodovini.

FOTOGALERIJA MILANA STERNADA Rudnik Šega

Z mesecem februarjem bomo na naši spletni strani www.tednikpanorama.si začeli v elektronski obliki objavljati arhivske izvode Panorame. Spremljajte nas in preberite, kaj se je dogajalo in o čem se je pisalo pred leti v naših krajih. www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA 30. januar 2020 • 3

Helena Kolar, dobitnica plakete Štefana Romiha za življenjsko delo Ljubiteljska kultura je zelo bogata

Ob razmišljanju, kako predstaviti Heleno Kolar, se misel ustavi najprej pri njeni ljubezni do slovenskega jezika, literature, lepo izgovorjene besede, deluje kot varuh domačega okolja, običajev in življenja v naših krajih, ki ga marsikdo ne pozna več, in vse to z veseljem prenaša na mlajši rod. Učiteljica slovenskega in nemškega jezika, ki je po študiju svoje prve delovne izkušnje začela nabirati v osnovni šoli Makole in tam ostala. Makole so jo prevzele in osvojile, veliko jim je dala in jim še vedno daje.

Letošnja Romihova šolka, smo se mladi Lapor- tistega dne, čuti jo vse moje postaviti svoje recitatorje, ki nagrajenka. Z njo smo se ob čani nekega dne odločili, najgloblje in najčistejše hre- mi vedno znova dajejo moč letošnjem kulturnem prazni- da bomo pripravili proslavo penenje.“ Mislim, da se je in navdih, da vztrajam in da ku pogovarjali o njenem živ- ob kulturnem prazniku. Nič marsikaj od tega hrepenenja skupaj z njimi vedno zno- ljenju in delu. nismo bili razočarani, ker nas uresničilo, ne verjamem pa, va naredim kaj novega, kar * Vso svojo delovno pot skoraj nihče ni prišel poslu- da bo kdaj tako, da bo vse včasih meji že na predrznost. ste kot slovenistka posvetili šat. Eden je nastopal, drugi „najčistejše“ in svetlo. Tako Neštetokrat rečem, da znajo kulturi v najširšem pome- smo bili poslušalci, nato pa kot je to tudi na vseh drugih narediti vse sami in da ne nu besede. Kaj vam pomeni smo se menjali … Bilo nam področjih življenja. Zakaj je potrebujejo več mojega pa- kultura? je lepo in zabavno. Mislim, tako? Nisem pesimist, sem metovanja, pa me še vedno »Ko sem se pred krat- da je takega idealizma več realist. Kajti denar je bil, je prepričajo, da ni tako in da kim srečala s svojo recitacij- na podeželju kot v urbanem in bo „sveta vladar“. Tisti del moramo skupaj vztrajati.« sko skupino, da pripravimo okolju. V mestu je veliko več kulture, ki prinaša dobiček, * Lepo je, da v Mako- osnovni scenarij občinske različnih kulturnih dogod- bo tudi imel veljavo … in do- lah v društvih deluje veli- proslave ob kulturnem pra- kov kot na podeželju. Ali biček.« ko mladih. Tudi v kulturi. zniku, smo si na začetku ni to povsem razumljivo!? * Ste dolgoletna pred- Lahko pritrdite, da k temu srečanja postavile prav to V mestu je veliko več ljudi. sednica Sveta območne največ prispevajo mentorji, vprašanje. In začela se je Tisti, ki se s kulturo ukvarja- izpostave Javnega sklada ki jih uspejo na pravi na- možganska nevihta: melo- jo profesionalno, ne bodo za RS za kulturne dejavnostiv čin pritegniti in spodbuditi dija, lepa beseda, gib, petje, vsako ceno hoteli na podeže- Slovenski Bistrici. Kako bi mlade? vljudnost … Kar vrelo je iz lje, če pa tam kupna moč ni ocenili raven kulture na na- »Zdi se, da je meni to vsaj nas … In kako naj odgovo- tako velika. To pa ne pomeni, šem območju? malo uspelo. Nisem jih sicer rim na vaše vprašanje, da bo da se na podeželju nič ne do- »Ne morem trditi, da vem nagovorila množično, ne- prav? Naj iščem kako viso- gaja. O, pa se! Če pa kdo želi za vse, kar se na področju kaj sem jih pa le. Da, lahko koleteče filozofiranje? Ali naj uživati v visoki kulturi, to ni kulture v našem okolju doga- pritrdim, da imajo mentorji preprosto rečem, da je kultu- dandanes nič nemogočega če ja, vendarle pa poznam mar- zasluge. Ne bom izpostav- ra vse to, kar smo tisti večer imaš prevoz in malo več de- sikaj. Z mirno vestjo lahko ljala posameznikov (dovolj ugotavljali in še veliko več? narja. rečem, da je ljubiteljska kul- je že, da sem izpostavila sebe; Kar to naj bo odgovor, pa še * Slovenci smo izjemno tura zelo bogata, da dela na upam, da se ne zdi kot samo- vsak bralec naj doda kaj svo- kulturen in izobražen na- tem področju množica entu- hvala), ker bi spet na koga Helena Kolar jega. Je pa res, da bi mi bilo rod. Vendar se kljub temu iz ziastov od pohorskih gozdov pozabila.« Rojstni datum: 22. avgust 1952 v življenju brez vsega tega, naše kulturne preteklosti ne do haloških gričev. Kadarkoli * Naš jezik imate zelo Poklic, delo, zanimanja: upokojena učiteljica slovenskega in čemur rečemo kultura, zelo naučimo dovolj in še vedno in kjerkoli obiščem priredi- radi. Je to nekaj, česar ne bi nemškega jezika, zaposlena na osnovni šoli Anice Černejeve dolgočasno in pusto.« ponavljamo stare, »cankar- tve naših kulturnih društev, zamenjali za kak drug pok- Makole; še vedno spremljam spremembe in novosti na po- * Izhajate s podeželja. Iz janske« napake. Kaj menite, sem navdušena nad tem, s lic? dročju slovenskega jezika Laporja, vašega rojstnega zakaj? čim vse se naši kulturni- »Eh, kaj vse sem kot otrok Družina: trije otroci in njihove družine kraja, ste po študiju prišli »Cankar je v Beli kri- ki spoprijemajo, s kakšnim sanjala, kaj bom, ko bom ve- Hobiji, prosti čas: urejanje vrta, reševanje križank, najraje v Makole. Kako bi ocenili zantemi vzkliknil: „Trdna je navdušenjem in vztrajnostjo lika. Bolje, da nič od tega ne skritih in iz sredine, sodelovanje z različnimi društvi, branje, razliko in drugačnost kul- moja vera, da napoči zarja delajo, kako znajo v svoj krog povem, ker bi se kdo ob tem ogled gledaliških predstav ( drama, opera, balet) turnega življenja na vasi, tistega dne, ko naša kultura pritegniti ljudi, starejše in nasmehnil. Sicer pa marsikdo Življenjski moto: nikoli nisem razmišljala o tem, da bi svo- na podeželju, v primerjavi z ne bo več krizantema siro- mlajše. Ne bom ocenjevala ali celo vsakdo kdaj sanjari. je življenje uokvirila v neko misel. Poskušam živeti in delati mestnim okoljem? makova, temveč bogastvo ravni njihovega ustvarjanja Moji starši niso moje sestre, tako, da je prav zame in za druge. »Ko sem bila še srednje- bogatega. Že slutim zarjo in poustvarjanja, ker nimam bratov in mene nikoli prepri- glede na vse našteto te pravi- čevali, kaj naj postanemo, bili ga zagotovo vedno primanj- »Saj veste, kako je z na- ce. Lahko pa rečem, da delajo pa smo tako vzgojeni, da smo kuje? gradami in priznanji. Niko- dobro.« gledali na svoje sposobnosti »Vsi mi pravijo, da sem gar ne poznam, da mu ne bi * V Makolah vsa leta in finančne zmožnosti naše tipičen upokojenec, ker ni- prijalo, če okolje prepozna svojega bivanja zelo aktivno družine zelo realno in upam, mam nikoli časa. Jaz pa tr- njegovo delo in mu da pri- delujete na mnogih področ- da s svojimi poklicnimi že- dim, da imam veliko časa. Če znanje, da dela dobro. Vesela jih kulturnega življenja. Kaj ljami svojih staršev nismo ga ne bi imela, ga ne bi mogla sem tega priznanja, poleg ve- vas najbolj bogati in navdi- obremenjevali. Res pa je, da preživljati z otroki in vnuki, selja pa je tudi zavedanje, da huje? me je mama opogumila, naj ki so moja velika sreča in ve- je treba priznanje upravičiti »Težko bi izpostavila grem ob slovenščini študirat selje. Če ne bi imela časa, ne tudi v prihodnje.« nekaj določenega, kaj hitro še nemščino. V svojem pok- bi mogla delati v različnih * Kaj bi si želeli, da se na se lahko zgodi, da bi kaj po- licu sem vedno, no, skoraj društvih, pripravljati različne področju kulturnega dela v membnega izpustila. Navdu- vedno, uživala, ne morem pa proslave in druge prireditve. naših krajih spremeni? A je šuje že samo spoznanje, koli- reči, da me ni mikalo še kaj Še vedno imam čas, da komu res denar edino, kar manj- ko je pri nas društev, ki se v drugega.« popravim diplomsko, magi- ka in na kar se vedno skli- celoti ali pa vsaj delno ukvar- * Ste tudi mama, babica strsko ali kako drugo pisno cujemo? Je novodobni čas jajo s kulturo, sploh ko človek desetim vnukom, imate ve- nalogo, do nedavnega sem povzročil, da se je marsikaj pomisli, da ima naša občina liko družino, kar vas navda- urejala tudi občinsko glasilo. spremenilo tudi na tem po- le malo več kot 2000 prebi- ja s srečo in radostjo. Kako Čas imam tudi, da urejam dročju? valcev. Vseeno pa moram iz- preživljate svoj prosti čas, ki svoj vrt, čeprav moji sosedje »Marsikaj bi bilo eno- pridelajo več in so njihovi stavneje izvesti, če bi bilo pridelki lepši. Pogosto grem denarja več, to je povsem domov v Laporje, kjer rada razumljivo. Kot sem že na kaj postorim. Pa preberem začetku povedala, se v naših kakšno knjigo, zadnje čase krajih na področju kulture predvsem poezijo, pogledam veliko lepega in dobrega do- Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska Bistrica kakšno oddajo na televiziji, gaja, čeprav z malo denarja, T: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / [email protected] rada grem v gledališče. Pa še a ljubiteljski kulturniki smo kaj bi se našlo …« skromni in vztrajni.« * S kakšnimi občutki prejemate tokratno veliko (Foto: Živa Šorli) Aluminiju dajemo sijaj priznanje za svoje življenj- Jelka Sinič sko delo? 4 • 30. januar 2020 ODPADKI www.tednikpanorama.si

Smeti, vse večji problem človeštva Odpadkov je vedno več, prostora na odlagališčih pa vedno manj

V začetku decembra v makolskem občinskem svetu niso potrdili dviga cene odvoza komunalnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo bi plačalo 1,93 evrov več, tisti, ki imajo še rjavi zabojnik za biološke odpadke, pa bi plačali približno 2,99 evrov več za celoten odvoz. Razliko od stare do Odpadki se namreč ne smejo na črnih odlagališčih v vseh zdajšnje višje cene pokriva več odlagati, ampak gredo na občinah, ki jim odvaža odpad- občina iz proračuna, kar znaša sežig v tujino. ke Komunala. Z bolj vestnim približno 20.000 evrov letno. Počasi se ukinjajo »otoki«, ločevanjem bi zadevo lahko Odpadki so ena ključnih so- uveljavlja se nov sistem zbira- hitreje rešili, vendar gre tudi dobnih okoljskih težav, vedno nja stekla in papirja »od vrat do za proces prevzgoje, ki je lahko jih je več, prostora na odlaga- vrat«. Za zbiranje stekla so go- uspešna le dolgoročno. liščih pa vedno manj. Zmanj- spodinjstva prejele vreče, kar je ševanje količin odloženih zelo zgrešeno, saj se vreče hitro odpadkov ni le zakonodajna strgajo, steklo pa predstavlja zahteva, pač pa tudi naša sku- nevarnost za poškodbe. Kljub pna odgovornost. Če želimo zagotovilom Komunale, da se bolje poskrbeti za okolje in število odvozov ni zmanjšalo, s tem zagotoviti bivanje tudi pa ugotavljamo, da bodo odslej nadaljnjim generacijam, mora- odvažali: Nevestni občani odlagajo odpadke na vse mogoče in nemogoče načine mo spremeniti svojo miselnost • steklo 1 x na dva meseca in svoje ravnanje. Zakonodaja 6 x letno, področju ravnanja s komunal- pri gospodinjstvih različno gospodinjstvu ob upoštevanju na področju ravnanja z odpad- • karton 1 x na dva meseca nimi odpadki. Občinski sveti spremenile. odvozov papirja, stekla, emba- ki nas zavezuje k zmanjševanju 7 x letno, občin, v katerih Komunala Najpogosteje imajo gospo- laže in MKO se ni zmanjšalo, količin odpadkov na izvoru, • biološki odpadki od 1. 3. Slovenska Bistrica izvaja ob- dinjstva 120 l zeleni zabojnik, temveč povečalo. Povprečno kar lahko dosežemo le s skup- do 30. 11. vsak teden, od vezno gospodarsko javno služ- gospodinjstva, ki imajo tudi smo letno 58-krat pri odje- nim pristopom in s prevzgojo. 1. 12. do 28. 2. vsakih 14 bo, so obravnavali elaborate in biološke odpadke, pa imajo malcih naših storitev, dodatno Komunala Slovenska Bi- dni, jih na osnovi trdnih argumen- najpogosteje 80 l rjavi zabojnik. vršimo še odvoz bioloških od- strica skrbi za odvoz smeti v • embalaža vsak drugi te- Maksimilijan Tramšek, v. d. tov tudi potrdili. Elaborata Povprečna mesečna koli- padkov. Žal smo komunalna občinah Poljčane, Slovenska den direktor Komunale niso potrdili v občini Makole, čina vseh zbranih odpadkov podjetja na področju ravnanja Bistrica, Oplotnica, Kidričevo, • zeleni zabojnik na 3 zaradi česar bo Občina Mako- v gospodinjstvu, ki ima 120 l z odpadki prepuščena samim Slovenske Konjice, Fram – tedne 7 mesecev 1 x na »Komunala Slovenska le razliko v ceni pokrivala iz zeleni zabojnik, se je povišala iz sebi. Sheme prevzema in ter- Rače in Makole. Vse omenjene mesec, pet mesecev 2 x Bistrica d.o.o je na podlagi proračuna občine. 35,41 kg na 60,43 kg (za 70,66 mične obdelave odpadkov žal občine razen Makol so potrdi- mesečno. državne Uredbe o metodolo- V času od zadnje potrdi- %). niso cenovno regulirane s strani le dvig cene odvoza. Obstoječe Urnik odvoza pove vse. giji za oblikovanje cen storitev tve cen v letu 2013 je bilo več Skupna količina odpadkov Ministrstva, zato cene iz leta v cene, ki veljajo od leta 2013, so Občani, ki jim odvaža sme- obveznih občinskih gospodar- bistvenih sprememb, ki so se je torej povišala za 70,66 %, leto rastejo za 20 odstotkov. V Komunali povzročale izgubo ti Komunala, opažamo, da se skih javnih služb varstva oko- močno vplivale na poslovanje skupen strošek pa za 15,58 %, Sloveniji se kopičijo kupi smeti. predvsem zaradi povečanja ko- kopičijo smeti ob zabojnikih lja pripravila elaborat za obli- podjetja in sicer: kar pomeni za gospodinjstvo Sekundarne surovine po sorti- ličine odpadkov in cene sežiga. in da se odpadki kopičijo tudi kovanje novih cen storitev na • povečale so se količine povišanje za 1,93 evrov na ranju, ki so bile v preteklosti še zbranih vseh odpadkov, mesec. tržno zanimive, cenovno zelo • zgradila se je nova infra- Povprečna mesečna koli- padajo. Kopičijo se kosovni struktura (CERO Pra- čina zbranih bioloških odpad- odpadki, odpadne sveče, papir, gersko), kov v gospodinjstvu, ki ima 80 embalaža, elektronika. Emba- • zaradi sodelovanja pri l rjavi zabojnik, se je povišala iz lažne družbe kot prevzemniki izgradnji CERO so se 23,91 kg na 42,76 kg (za 78,84 zamujajo s prevzemi. Evropa se vključile nove občine %). Cena za zbiranje bioloških duši v smeteh. K nam prihajajo (povečanje števila upo- odpadkov se je zmanjšala za smeti iz Italije, naše vozimo v rabnikov), 25,93 %, dodatno pa se zaraču- Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, • spremenila se je zako- na sedaj tudi cena za obdelavo v Bosno na sežig. nodaja (uvedba novih teh odpadkov. Ne glede na vse težave si ne obveznosti - obvezna Pri skupnem znesku to želimo, da odpadki pristanejo v termična obdelava od- pomeni, da se je zbiranje bio- naravi in na divjih odlagališčih. padkov, po sortiranju loških odpadkov povišalo za S pomočjo vseh uporabnikov si odvoz v tujino na sežig), 32,68 %. Ker se sedaj zaraču- bomo še naprej prizadevali, da • zmanjšalo se je odlaga- na tudi obdelava, se je skupen bodo vsi odpadki pravočasno nje odpadkov, strošek za gospodinjstvo povi- odpeljani, obdelani in skladno • biološki odpadki se pre- šal s 1,53 evrov na 4,52 evrov z zakonodajo predani v nadalj- delajo v proizvod. (za 195,42 %). njo uporabo. Veliko bomo mo- Stroški, povezani s temi Skupna količina bioloških rali narediti na pravilnem lo- Zbrane količine odpadkov po letih, kjer se izvaja GJS (količine so v kg) spremembami, v starih cenah odpadkov se je torej povišala za čevanju, obveščanju in vzgoji, niso vključeni (predvsem višja 78,84 %, skupen strošek pa za če želimo ohraniti čisto oko- najemnina za infrastrukturo, 195,42 %, kar pomeni za go- lje za naslednje rodove, pravi Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica stroški za termično obdelavo spodinjstvo povišanje za 2,99 Maksimiljan Tramšek. odpadkov, stroški obdelave bi- evrov na mesec. Tudi druga podjetja, ki se vabi na oloških odpadkov), kar se od- Število odvozov se izvaja v ukvarjajo z odvozom odpad- raža v negativnem poslovanju skladu s smernicami iz Uredbe kov, so dvignila cene. Morda podjetja in družba več ne more in številom, predpisanim v ob- SLAVNOSTNO AKADEMIJO pa se je po vsem tem smisel- pokrivati finančnih izgub iz na- činskem odloku. Z ukinitvijo no vprašati, kaj bi se zgodi- slova tržnih in drugih dejavno- eko otokov smo pričeli odvaža- ob lo, če občina iz proračuna ne sti, ki jih izvaja. ti papir in steklo enkrat na dva bi krila razlike v ceni in, ali Iz analiz količin zbranih meseca od vrat do vrat. Otoke si v tako mali občini lahko SLOVENSKEM KULTURNEM odpadkov je razvidno, da smo smo morali ukiniti, ker je bila privoščimo, da letno nameni občani, kjer Komunala Sloven- vsebnost zbranih odpadkov v 20.000 evrov za storitev, ki PRAZNIKU ska Bistrica izvaja gospodarsko njih neprimerna in smo imeli ne bi bila potrebna? javno službo, podvojili količino velike težave pri prevzemni- Prav bi bilo, da občani v soboto, 1. februarja 2020, zbranih odpadkov. Spremenile kih teh odpadkov. Zmanjšana sami pokrivajo svoje stro- so se količine, število vključe- dinamika odvoza mešanih ko- ob 17. uri v telovadnici OŠ Kajetana Koviča Poljčane. ške. A bomo po novem pri- nih gospodinjstev, stroški in munalnih odpadkov (v nada- čakovali tudi, da nam bodo posledično tudi cene na enoto. ljevanju MKO) iz dvo na tri Ob tej priložnosti bo Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, iz proračuna plačevali dvig Te spremembe so se odrazile na tedenski odvoz je predvsem ta, Slovenska Bistrica vročila javna priznanja Štefana Romiha za delo na elektrike, kurilnega olja in še računih in položnicah. Višine da se vsebnost MKO zmanj- področju ljubiteljske kulture, v občinah Makole, Poljčane in Slovenska kaj. Kdo ve? položnic so se zaradi različnih šuje pri doslednem ločevanju. Bistrica. storitev in velikosti zabojnikov Skupno število odvozov pri Marjeta Klajnšek www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC 30. januar 2020 • 5

Varnost prometa v Sloveniji 1173 Nameščenih že 28.300 modrih odsevnikov UREJA: SILVO HUSU

V Sloveniji je letno povoženih do 6500 živali s parklji in ob tem nastane za preko 10 Josipina, Lovro in njuna rdeča zofa na predvečer milijonov evrov škode. Da bi se tovrstno stanje nekoliko »omililo«, je bilo v letu 2016 Slovenskega kulturnega praznika v Bistriškem gradu uvedeno poskusno testiranje namestitve modrih odsevnikov ob cestah po Sloveniji. »Število povoženih srnjadi se je v prvih mesecih po na- mestitvi modrih odsevnikov na vseh testnih cestnih od- sekih zmanjšalo za več kot 30 odstotkov v primerljivi s trki iz preteklih let«, trdijo na Di- rekciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Do konca ok- tobra 2019 je bilo nameščenih 21.000 modrih odsevnikov na 316 kilometrov cest. Do konca letošnjega leta pa naj bi bilo nameščenih še preko 7000 tovrstnih odsevnikov. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo pojasnjuje, zakaj nameščati modre odsev- nike ob cestah: »Modri odsevniki delujejo po principu lomljenja svetlobe žarometov pravokotno na cesto in ustvarjajo svetlobno ograjo. Dolgo časa je prevladovalo prepričanje, da divjad razlikuje le belo in črno barvo. Znanstveniki so dokazali, da živali zelo dobro vidijo kratkovalovno vijolično in modro barvo, zelo slabo pa rdečo in oranžno. Modra je strašljiva barva, saj se skoraj nikoli ne pojavi v naravi in se divjadi zdi čudna, celo nevarna barva. Zato modri odsevniki zmanjšujejo nevarnosti trkov vozil z velikimi vrstami divjadi, predvsem s prosto živečimi parkljarji.« V primeru modrih odsevnikov je cesta, ko avtomobil odpelje, za živali normalno prehodna, zato ta ukrep v prostoru ne ustvarja stalne prepreke oziroma ne ovira nujno potrebnih prehajanj živali preko ceste, na primer zaradi prehranjevanja ali razmnoževanja. Posledično ne prihaja do zamika prehajanja na druge lokacije oziroma do zamika črnih točk trkov na odseke, ki niso opre- mljeni z odvračalnimi napravami. Vrednost projekta je ocenjena na 450 tisoč evrov, pravijo pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Franci Klemenčič KOLUMNA Čas je za streznitev Svet ne bodo uničile le klimatske spremembe, Seveda, žal nam je denarja! Zakaj pa bi plačevali pač pa smeti. Čeprav je zima in to ni moj čas za raz- odvoz smeti dva ali več evrov dražje? Groza! To je mišljanje, saj imam možgane na počitku, mi ven- sramota, tega pač ne sprejmemo. Smo uboščki, ki dar ne dajo miru naše nakopičene smeti povsod, žal ne spoznamo, da si z vsakim dnem poglabljamo kamorkoli pogledam. jamo, iz katere nekega dne ne bomo več prilezli. Sicer moj Joža ni navdušen, da sem se spet Dva ali tri evre dražji odvoz smeti je katastrofa. spravila k pisanju, saj je mnenja, da je to izguba Za ta denar lahko kupimo nekaj v trgovini in posle- časa, ker itak ne bo nič drugače, ker je že zdavnaj dično dodamo še ta »nekaj« na kupček smeti. Bodo vse šlo k hudiču... že »komunalci« odpeljali... Kam? To pa ni več naš Ali ste Toda mene resnično skrbijo te smeti. Ko so problem. Pomembno je, da je pred našim pragom pred dnevi pokazali na TV naša zbirališča smeti, te čisto!? vedeli? gromozanske površine, ki jim ni videti konca, me Ta trenutek je še. Vendar kup se veča, raste in je postalo strah. Ne zase, mi »staruni« bomo že še raste..., in nekega dne bo segel vse do tvojih vrat. preživeli. Kaj pa naši otroci in otrok otroci? Bo svet Pa saj vem, da moje razmišljanje ne bo doseglo Tokrat objavljamo fo- sploh še obstajal čez dve generaciji? tistih, ki bi jih moralo. Vendar, vsaj dušo si bom tografije delavcev v nekda- Ampak, vse kar je na teh odlagališčih, smo olajšala, čeprav mi je Joža že tisočkrat rekel, naj se nji tovarni stekla v našem ustvarili ljudje. Brezvestni, ki nam še vedno ni jas- držim svojih rekvizitov - metle, kuhalnice in krpe, mestu. no, da moramo nujno spremeniti način življenja. poleti pa še motike. Na žalost so fotografije Da moramo poskrbeti za naravo, če naj bi želeli še Pa še tole me moti. Ta mlada nadebudna edini spomin na dolgo tra- nekaj časa živeti. švedska frkljica, ki potuje po svetu, igra užaljenost dicijo izdelovanja stekle- Priče smo, kako veliko lahko ljudje storimo, če in pripoveduje zgodbo, ki so ji jo napisali dobič- nih izdelkov. Fotografije je stopimo skupaj. Koliko zelo uspešnih akcij je bilo ka željni odrasli, ki z njo lepo zaslužijo; kako je objavil časopis Večer julija med državljani že izvedenih. In, da ne bi mogli VSI svet uničen, kako bi se morali spremeniti, kako 1959. SKUPAJ storiti nekaj na področju smeti? Oprostite, oblastneži ne slišijo njenega »klica«... Uh, kar slabo Če se kdo prepozna na tega ne verjamem! mi je, kadar jo vidim na TV, kako prepričljivo igra fotografiji, nas lahko kon- A kje začeti? Tako kot vedno, pred svojim pra- svojo vlogo. Tudi Slovenci smo jo izbrali za »obraz taktira na viktor.ajd@za- gom. Doma. leta«. Mene in številnih ni prepričala. Nekaj smrdi vod-ksb.si. Premalo je o problemu smeti le govoriti, sejati za tem in to se čuti. Nasedamo takšnim spektak- in zasedati, hkrati pa jih kopičiti iz dneva v dan in lom, ki nam prinesejo malo koristi, pa tudi smeti ustvarjati vedno večji kup. ne bomo imeli nič manj, nas pa njena potovanja Žal nam je denarja. T6 nas je doslej stal že zagotovo tudi nekaj stanejo. milijardo, pa ničemur ne služi. Mar ne bi vložili še Zadeve se morajo spremeniti doma. V naših nekaj in ta pogoltni objekt uporabili za sežig od- glavah. V srcih in v odnosu do življenja samega. padkov. Toda NE, pravijo odgovorni. Ni dovoljenj Omejiti bi morali nakupe. Začeti se zavedati, kaj za to, ni bilo temu namenjeno, potrebno je še kup je za nas res pomembno. Zagotovo je to zdravje, soglasij od najrazličnejših inšpekcijskih in okolje- voda, zrak in zemlja. Če bomo dopustili, da uniči- varstvenih inštitucij in še milijon praznih izgovorov. mo to troje, nam življenje ne bo več potrebno, ker Smeti pa dušijo ljudi, živali in naravo. tudi ne bo mogoče. Kakšna hinavščina se dogaja pri nas. Kako ža- Čas je za streznitev. Takojšnjo. lostno, da ne znamo razmišljati logično in predvide- Tako, zdaj sem si olajšala dušo JAZ, ti posledic, ki so uničujoče. zdaj grem pa kuhat. Viktor Ajd 6 • 30. januar 2020 PROMETNA INFRASTRUKTURA www.tednikpanorama.si

Slovenska Bistrica že ima nov peron Vlaki bodo k nam lahko prispeli hitreje

Nadgradnja železniške proge od Poljčan do Slovenske Bistrice in z njo tudi obnova tev proge. S tem se odpravlja ne prostore postaje, urejeno dom omogočala lažji dostop obeh železniških postaj je zaključena. Celoten projekt in svojo investicijo so podrob- ozko grlo glede kategorije manjše parkirišče ob postaj- do perona, od zaključka del še no predstavili na Ministrstvu za infrastrukturo. Uporaba železnice, tako za potnike proge, povečuje se prepustna nem platoju in večje parkirišče ne delujejo. Gibalno ovirane kot za tovor, neposredno vpliva na cestni promet. O dejanskem stanju na slovenskih in prevozna zmogljivost ter na zahodni strani postaje,« so osebe, ki ne zmorejo poti po avtocestah smo se pogovarjali s Klemnom Čizmarevičem, ki za podjetje Vivisol Adria krajšajo vozni časi vlakov.« so zapisali na Ministrstvu. strmih stopnicah, na vlak in iz dela kot prevoznik medicinskih pripomočkov in dobršen del svojega delovnika pre- sporočili z ministrstva za in- Obnovili so tudi cesto od njega v Slovenski Bistrici ne frastrukturo. Laporja do železniške postaje, morejo. živi za volanom. Projekt, vreden 40 mio kjer sta po novem dve avtobu- Infrastruktura slovenskih tramvaji in supersonični vla- evrov, je v okviru instrumenta sni postajališči. železnic prvič po letu 1994 ki se v svetovnih metropolah za povezovanje Evrope (CEF) Projekt, ki je železniško dobiva novo podobo. Poso- premikajo s polno paro nap- z 11,9 milijona evrov sofinan- postajo Slovenska Bistrica dobitve prihajajo počasi in v rej. Kolesje prevoznih sredstev cirala tudi Evropska unija. dvignil ob bok bolj modernim majhnem obsegu. Potrpljenju v Sloveniji pa se obrača v na- »V Slovenski Bistrici je postajališčem po državi, pa se slovenskih potnikov pa bo sprotno smer. postaja dobila prenovljen vendarle ni iztekel povsem kmalu odpeljal zadnji vlak. Do leta 2013 se je z vla- otočni peron z novim podho- brez napak. ki vozilo 16,4 milijona ljudi, dom in dvigali, posodoblje- Dvigala, ki naj bi invali- Ines Kresnik leta 2018 je železniški promet pri nas uporabljalo le še 13,6 milijona potnikov. Uporaba železniškega prometa očitno upada. Ceste pa so vedno bolj polne. Vsakodnevni prometni zastoji ob problematičnosti Gibalno ovirane osebe po strmih stopnicah ne morejo na vlak cestnega prometa v Sloveniji odražajo tudi drugi problem. Neprestana naglica. Vsem vsako slovensko gospodinj- Ekonomsko centralizacijo. se mudi, v vsakem trenutku bi stvo vsaj dva avtomobila, ne Delovna mesta so v centru morali biti nekje drugje, tja pa bo presenetil nikogar. države in tja vsak dan, ob re- kar ne moremo prispeti dovolj Glede na globalne tren- lativno enakem času, potuje hitro. V službo, v šolo, domov, de pa so svetovljani bolj kot 127.600 ljudi. Prometni za- k zdravniku, v trgovino. Pa- lastništvu prevoznih sredstev, maški na obvoznicah v okolici nično lovimo zadnje minute, naklonjeni skupni uporabi. Ljubljane so danes prej pravi- avto pred nami pa kot zakleto Nov avto, ki je nekdaj veljal za lo kot izjema. vozi le 20 km/h. simbol uspeha, je danes znak »Iz Slovenske Bistrice v Nenehno v gibanju. Vse- slabe naložbe, ki jo določa Mengeš se vozim dobro uro, skozi v tranzitu. Svet se pre- takojšnja izguba vrednosti in včasih tudi dve. Vse je odvisno mika in zaradi tega nikoli ni potratno vzdrževanje. Počasi od tega, kdaj grem od doma. enak. Venomer in z različno v kolektivno zavest pronica Če grem iz Bistrice ob petih, Prenovljen peron železniške postaje Slovenska Bistrica hitrostjo se spreminja. tudi skrb za okolje in odgo- sem tam okoli pol sedmih. Službe niso več vezane na vornost za ogljikov odtis, ki Če grem od doma ob sedmih, Pečke pri Makolah stalno prebivališče. Slovenijo ga kot posamezniki puščamo sem tam ob devetih. Zastoji se lahko, vsaj teoretično, prevo- v našem ozračju. začnejo pri Krtini, zato se po zimo v treh urah. Za delo v V dobi, kjer je mobilnost avtocesti peljem do Lukovice, Izgradnja krožišča drugem mestu ali na drugem v vseh pomenih besede nova naprej pa raje po regionalni,« koncu države se tako odloči norma, mlajše generacije iz- je povedal Klemen Čizmare- Občina Makole je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz Občine Slovenska Bistrica. že vsak drugi Slovenec. birajo hitrejše in ugodnejše vič, ki pri načrtovanju poti za Otroci svojega prostega načine za potovanje. Tudi pri V teh letih se je naredilo veliko, več, kot prej v vseh letih skupne občine Slovenska prevoz medicinske opreme po Bistrica. Novogradnje so kar rastle, gradile so se ceste, mostovi in lahko smo ponosni časa ne preživljajo več v okoli- nas. Za skupno pot in deljenje avtocesti do Domžal upošteva na svojo samostojno občino. ci doma. Vedno več mladole- potnih stroškov se odločajo vsaj 20- minutni pribitek, za- Po izgradnji mostu čez reko Ložnico v kraju Pečke se je za- tnikov zaradi obšolskih dejav- številni uporabniki spletnega radi zastojev. Naročnik projekta je čela izgradnja krožišča na regionalni cesti Majšperk – Poljčane. nosti nima niti enega prostega portala Prevozi.org. V Slove- Kaotičnim razmeram na Direkcija RS za infra- Po dolgih dogovarjanjih so na Direkciji za infrastrukturo pris- popoldneva v tednu. Konjički niji pa se uveljavlja tudi praksa cestah nasproti stoji izbira strukturo, Občina Ma- tali na izgradnjo križišča. Projekt, ki naj bi izboljšal prometno terjajo prevoz. V šolo, iz nje, souporabe avtomobila, kjer si prevoza, pri kateri ni treba kole je sofinancer inve- varnost, je bil v državnih načrtih predviden že leta 2011, vendar na balet, na angleščino, na eno vozilo deli več ljudi, ki so, skrbeti za zastoje, za nalete, za sticije, njen delež znaša je gospodarska kriza uresničitev gradnje zakasnila. Zapletalo se klavir, na plezanje, na nogo- z izjemo skupnega imetja, po- prosta parkirna mesta in ne za 172.158,21 evrov. Skupna je tudi z lastniki zemljišč, ki so v neposredni bližini ceste, vendar met. polni neznanci. parkirnine.Vlak se ponudi kot vrednost investicije znaša so bili dogovori uspešni. Izvajalec gradnje je Cestno podjetje Svetovna populacija se Potreba po hitrem, var- logična alternativa. 1.166.767,73 evrov. Ptuj d.d., ki je v makolski občini opravil večino asfaltiranj. stara. Starostniki, ki sami ne nem, varčnem in bolj ekolo- Vendar pa železniški Nadzor nad gradnjo vrši Inženiring storitve Martin Kos s.p. iz Zagorja ob Savi. Projekt je iz- smejo ali ne morejo več za škem tranzitnem sistemu je promet v Sloveniji še vedno delalo podjetje GinexInternational d.o.o. iz Nove Gorice in verjamemo, da bo to najboljša rešitev volan, so od prevoza odvisni jasna. Potrebujemo dober jav- teče po (pra)starih tirnicah. za voznike in za občane. Dela bodo zaključena že v začetku avgusta tega leta. bolj, kot kdorkoli drug. Zato ni prevoz. Vsakršno povečanje števila Marjeta Klajnšek podatek, da ima v povprečju Podzemna železnica, potnikov na vlakih, ki so zjut- raj in popoldne v okolici Lju- »Projekt, vreden 40 milijonov evrov je v okviru in- bljane že povsem polni, hitro strumenta za povezovanje Evrope (CEF) z 11,9 mi- razkrije razpoke v slovenski lijoni sofinancirala tudi Evropska Unija.« železni cesti. Prenatrpani kupeji, zamude in prepoča- sne lokomotive so dovolj, da potnike spravijo s tira in nazaj na cesto. Da bi ljudi prepričali v rabo javnega prevoza, so se na ministrstvu za infrastrukturo odločili za posodobitve obsto- ječega železniškega prometa. Tudi v okolici Slovenske Bi- strice. »Z nadgradnjo 3,19 ki- lometra dolgega odseka med Poljčanami in Slovensko Bi- strico, ki je zajemala celotno zamenjavo tirne grede, pragov, tirnic, kretnic in vozne mreže, Dvigala na železniški postaji še ne delujejo je povečana osna obremeni- www.tednikpanorama.si ROMIHOVA PRIZNANJA 30. januar 2020 • 7

1. februarja bodo ob Slovenskem kulturnem prazniku podelili Romihova priznanja za ljubiteljsko kulturo Priznanja v prave roke Znana so imena letošnjih Romihovih nagrajencev, ki jih je Odbor za javna priznanja Štefana Romiha pri Zvezi kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bi- strica pregledal in imenoval na svoji redni seji v začetku januarja. Priznanja bosta na slavnostni dov, društev in zvez, saj je od leta ležuje Španzlove slikarske šole akademiji ob slovenskem kultur- 2007 predsednica Sveta območne v naših krajih. Profesor likovne nem prazniku v soboto, 1. febru- izpostave JSKD Slovenska Bi- umetnosti Jože Foltin je zanj arja, ob 17.00 uri v telovadnici strica. zapisal: »Vsekakor umetnik izhaja OŠ Kajetana Koviča Poljčane Anton Lipovšek, Romihovo iz narave in svoje ljubezni do nje, podelila podpredsednica ZKD priznanje (KUD Štefan Romih zato večina njegovih slik nastane občin Makole, Poljčane, Slo- Črešnjevec) neposredno v naravi, saj se le tako venska Bistrica Tanja Vinter in prepusti njenemu neposrednemu predsednica Odbora za priznanja občutenju. Največ slik je nastalo v Štefana Romiha Marija Bračič. oljni tehniki. Motivno mu je naj- V nadaljevanju vam predstavlja- ljubše slikanje krajine in tihožitij.« mo povzetke obrazložitev za pet Slike so v nekem smislu ekspre- dobitnikov priznanj in eno dobi- sionistične, saj pri slikarju igrajo tnico plakete. kontrasti in nasprotja pomembno Helena Kolar, Plaketa Šte- vlogo. fana Romiha z listino (PD Ani- Jernej Šega, Romihovo pri- ce Černejeve Makole) znanje (KUD Oton Župančič Tinje)

no skupino Mehurčki. Prav pod njenim vodstvom je ta skupina na občinskem nivoju prejela mnogo pohval. Kljub obilici drugega dela ni prenehala z aktivnim delova- Dolgoletni aktivni član njem v FD Košuta in za tri leta KUD-a Štefan Romih Črešnje- je postala tudi strokovna vodja vec je svoje kulturno udejstvova- folklorne skupine. S skupino se nje pričel že leta 1965, takrat kot redno udeležuje nastopov tako pevec v moškem pevskem zboru, doma kot v tujini, redno pa se ki je deloval do leta 1970, ko so samoiniciativno udeležuje stro- ustanovili mešani pevski zbor. V kovnih izobraževanj s področja tem pevskem zboru posoja svoj folklore. Monika je vsa leta tudi baritonski glas vse do današnjih članica Koledniške skupine Ko- dni. Anton je sodeloval pri vseh šuta Poljčane. Med člani je pri- Dolgoletna ljubiteljska kul- vidnejših uspehih zbora na tek- ljubljena, deluje povezovalno in turna delavka je svojo ustvarjal- movanjih v tujini – zlato v Pragi, Dolgoletni član in minuli s svojim odkritim odnosom do no energijo in prosti čas posve- srebro v Veroni in bron v Bremnu. predsednik KUD-a Oton Žu- ru JSKD, imel samostojne kon- dosegel srebrno priznanje, v dru- soljudi veliko doprinese k skupi- tila delu v PD Anice Černejeve Kot sam pravi: »Petje povzdigne pančič Tinje deluje v društvu že certe in sodeloval pri različnih gi pa zlato. V sezoni 2017/2018 ni. Tudi lutke in gledališče ji nista Makole tako kot predsednica, ljudi iz njihovega vsakdana od leta 1989, ko je svojo kulturno projektih v občini ali izven nje- so zastopali slovenjebistriške neznanki, saj vsakoletno sodeluje režiserka proslav in predstav, kot v nove življenjske izkušnje, umetniško pot začel pri folklorni nih meja. Leto 2019 je bilo zanje barve na Regijskem tekmovanju pri organizaciji in izvedbi pred- voditeljica in mentorica recita- petje poveže misli in čustva ter skupini na Tinju in pomembno prelomno, saj so se v začetku de- odraslih pevskih zasedb v Gornji stav za otroke. V svoji »folklorni torske sekcije mnogih prireditev pomaga pri doseganju ravnotežja prispeval k začetnim korakom cembra udeležili mednarodnega Radgoni, kjer so prejeli zlato pri- karieri« je prejela bronasto, srebr- v kraju. Že od leta 1974, ko je bila v vsakdanjem življenju.« Od leta te skupine. S svojim veseljem in srečanja zborov na Slovaškem v znanje ter priznanje za obetavno no in zlato Maroltovo značko. predmetna učiteljica slovenskega 2019 prepeva tudi v MPZ Rož- zavzetostjo do plesa je spodbujal Bratislavi, kjer so v resnično moč- zasedbo.Glede na dobo petih let Pevski zbor Natanel, Romi- jezika na OŠ Anice Černejeve v marin. Svojo pripadnost amater- tudi ostale člane in tam uspešno ni zborovski konkurenci prejeli delovanja je zbor v tem času pre- hovo priznanje (KD Slomšek Makolah, seznanja mlade s kul- ski kulturni dejavnosti pa izraža deloval 10 let. Prav tako pa Jernej srebrno in zlato plaketo. Bistriški jel številna zavidljiva priznanja, Slovenska Bistrica) turo in lepo besedo. Člani šol- tudi z dokumentiranjem kultur- že več kot 20 let uspešno prepe- zbor Natanael je tekmoval v dveh za kar gredo zasluge predvsem Zbor je pričel z delovanjem v skih krožkov so se pod njenim nih dogodkov na Črešnjevcu s va pri Oktetu Tinje, s katerim je kategorijah, in sicer ljudske pe- zborovodjema Rebeki Bračič in letu 2015 pod KD Slomšek, v tem mentorstvom redno predstavljali fotografijo in filmom. Vedno je nastopil na številnih odrih širom smi brez spremljave in komorni Marku Bračiču. relativno kratkem času pa izvedel na šolskih proslavah in na pri- bil in je pripravljen priskočiti na Slovenije in tujine. Dva mandata zbori od 9 do 24 pevcev. V prvi je Niko Turk veliko nastopov na revijah v okvi- reditvah kraja. Kot mentorica pomoč pri vsakokratnih obnovah oz. osem let je bil tudi predsednik šolskega dramskega krožka se je doma kulture na Črešnjevcu. Za KUD-a, ki se je z njim na čelu poskusila v vlogi režiserke, s svojo svoje štirideseto leto prepevanja razvijal, oblikoval in rastel. Ved- vsestranskostjo pa je poskrbela je leta 2004 prejel častno Gallu- no si je prizadeval za združevanje tudi za scenografijo in koreogra- sovo značko. in povezovanje ljudi, med svoje fijo. Med leti 1995 in 2007 je bila Drago Kopše, Romihovo sokrajane pa vestno širil tovrstno predsednica Prosvetnega društva priznanje (KUD Gaj Zgornja ljubiteljsko kulturo. V zadnjih leti in skupaj z ostalimi člani redno Polskava) ostaja zelo dejaven in nepogreš- pripravlja ter vodi številne prire- ljiv član, z veliko izkušnjami, ki ditve v občini Makole. Prav njej jih z veseljem predaja naprej. gre zasluga za ustanovitev recita- Monika Drozg, Romihovo torske sekcije, kamor je vključila priznanje (FD Košuta Poljčane) številne mlade krajane in vsa leta Kaj je Register nesnovne kulturne dediščine? bila njihova mentorica. Njihova recitatorska sekcija je pod nje- V primerjavi s premično in nepremično kulturno dediščino je nesnovna kulturna dediščina, nim vodstvom prejela priznanje kamor spadajo tudi rokodelska znanja in veščine, mnogo bolj odvisna od svojih nosilcev, tj. Štefana Romiha za leto 2016. skupnosti, skupin in posameznikov, ki jo prenašajo iz roda v rod in poustvarjajo. Pri tem se no- Kot njihova mentorica skrbi za silci soočajo z mnogimi izzivi, kako to dediščino ohraniti in zaščititi. Ena od možnosti je vpis v pravilno izgovorjavo in kreativno Register nesnovne kulturne dediščine. To je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, za interpretacijo besedil, hkrati pa katero v Sloveniji skrbi Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne spodbuja člane k ohranjanju na- rečne besede. Njene ideje so ved- dediščine. no premišljene in dovršene in ji, S svojo delavnostjo in nadar- Pobudo za vpis v Register lahko vloži vsakdo, delovna skupina Koordinatorja varstva ne- kljub dolgoletnemu delu, zami- jenostjo se je Drago do današnjih snovne kulturne dediščine pa prejete pobude obravnava trikrat letno (predvidoma v mesecu fe- sli ne zmanjka. Helena vrsto let dni povzpel do prepoznanega bruarju, juniju in oktobru). Če je enota nesnovne kulturne dediščine že na seznamu registriranih redno sodeluje tudi z Društvom ljubiteljskega slikarja bližnjega enot, za vpis novega nosilca v Register zadostuje le pobuda za evidentiranje nosilca. in daljnega okolja. Je samouk, gospodinj Makole in Društvom Trenutno je v Register nesnovne dedišči- Vinogradnikov Makole ter ob- njegove slike pa krasijo številne domove in javne prostore. Kot Monika je odgovorno vlogo ne vpisanih 76 enot in 207 nosilcev nesnovne časno tudi z ostalimi društvi. Na kulturne dediščine, med drugim v Registru njihovih prireditvah se vedno iz- član Likovne sekcije KUD Gaj plesalke v Folklorni skupini Ko- že najdemo tradicionalno lončarstvo, ribniško kaže kot voditeljica programa, v se udeležu- šuta prevzela že kot srednješolka katerem spretno poveže snovno je številnih likovnih delavnic in leta 1995. Svoj prosti čas je po- suhorobarstvo, klekljanje idrijske čipke, izdelo- in nesnovno dediščino Haloz. extemporov, kjer je prejel že več svetila ljudskim plesom, šegam in vanje papirnatih rož, lectarstvo, pletarstvo idr. Sodelovala je tudi pri pripravi nagrad in priznanj – leta 2004 in običajem. Aktivna je tudi kot čla- Uradni seznam registriranih enot nesnovne in izdaji glasila Makolski vino- 2008 je bil dobitnik certifikata nica upravnega odbora društva; dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, gradnik, mnoga leta pa je bila Zlata paleta. Razstavljal je v Slo- že v času svojega šolanja je prev- je dostopen na spletni strani ministrstva, vso venski Bistrici, Mariboru, Lju- zela vodenje otroške folklorne urednica in lektorica občinskega dokumentacijo v zvezi z vpisom v Register pa bljani, Dobrni, Moravskih Topli- skupine na OŠ Anice Černejeve glasila Makolčan. Vidno deluje najdete na spletni strani Koordinatorja ne- v organih javnih kulturnih zavo- cah, Ptuju, Makolah, Stuttgartu Makole in v času zaposlitve v Vrt- in še mnogo kje. Redno se ude- cu Poljčane tudi otroško folklor- snovne kulturne dediščine. 8 • 30. januar 2020 VINOGRADNIKI / TINJE www.tednikpanorama.si

Društvo vinogradnikov Makole JANEZ AJD IN NJEGOVO TINJE (4) Ureja: Marjan MALLY Leto v pričakovanju Preden predstavimo Ajdove zapiske, še nekaj besed o krajevni skupnosti Tinje, ki ima jubileja tudi lepo urejeno spletno stran. Veliko Tinje je kraj na Pohorju v Občini Slovenska Bistrica. Ime Tinje izvira iz staroslovanske besede TIN, kar pomeni utrjen prostor. Društvo že od začetka deluje zelo strokovno, profesionalno, na podlagi skupnega interesa članov, za poznavanje področja vinogradništva in vinarstva, prijateljstva in V krajevno skupnost Tinje lesenim stropom. Obokan gradnji nove osnovne šole. spadajo naselja Rep (44 prebi- strop cerkve in prizidek stran- Župnijska cerkev sv. Petra tudi tekmovalnosti s ciljem pridelave kvalitetnih, vrhunskih vin. valcev), Urh (69 prebivalcev), ske kapele je dal zgraditi grof in Pavla je v zunanji podo- Jurišna vas (66 prebivalcev), Jurič, ki je živel takrat na Ju- bi zelo velika zgradba, njena Turiška vas (74 prebivalcev), rišnem gradišču. Pokopan je v notranjost pa je zaradi debelih Malo Tinje (72 prebivalcev), grobnici pod ploščo v stranski zidov zelo skromna in potreb- (238 prebival- kapeli, leži na stolicah v ste- na obnove. V zasnovi je bila cev) in Fošt (79 prebivalcev) kleni rakvi.« romanska, konec 15. stoletja je ter zaselka Planina in Radko- Cerkev sv. Venčeslava na bila barokizirana in poslikana vec. Sedež krajevne skupnosti Zgornji Ložnici je nekaj časa s freskami, ki so jih poznejše je v Velikem Tinju. Celotno pokrival tinjski župnik, zato prezidave v veliki meri uniči- območje ima okoli tisoč pre- jo je Janez uvrstil med tinjske le. Leta 1888 je bila temeljito bivalcev. KS vodi predsednik cerkve. Na Tinju ima veliko predelana. Njena oprava je iz Maksimiljan Tramšek, pod- zaslug tudi nekdanji župnik 18. stoletja. Oltarna slika sv. predsednik je Marjan Smo- Rudolf Gašparič, ki je prišel Petra in Pavla bi naj bila delo gavec in člani sveta so: Jožef na Tinje iz Poljčan leta1975 Antona Lerchingerja. (Vir: Brdnik, Brigita Koren, Alojz in je pokopan na Tinju (2006). Bistr. zbornik I.) Capl, Andrej Juhart in Marko Še posebej za zemljišče pri Marjan Mally Gracej. Veliko Tinje je gručasta vas na jugovzhodnih obron- kih Pohorja na nadmorski višini okoli 667 metrov na Bistriškem Pohorju. Nad vas- jo se vzpenja Tinjski kogel, imenovan tudi Rozmanov vrh z nadmorsko višino 721 Ko boste spoznali čudo- godu svetega Vincenca in tako m. V kraju se še vedno ukvar- viti laški rizling, bezgov ali je bilo tudi letos. Bil je to že jajo s kmetijstvom, precej pa ribezov sauvignon, kraljevski 29. zbor društva, izvršnemu jih hodi na delo v Slovensko renski rizling, privlačnost tra- odboru je poteklo mandatno Bistrico in Maribor. V prete- minca, polnost belega pinota obdobje. Stresno, bi morda klosti, ko industrija v dolini še ali razkošnost dišečega rume- kdo porekel, vendar so poteka- ni bila tako razvita, so se kme- nega muškata, vam bo prijet- le volitve in predstavitev novih tje ukvarjali tudi s kovaštvom, no pri srcu, saj so to makolska članov odbora gladko in brez pridelavo, sušenjem ter ob- vina. V pozni jeseni zorijo po- zapletov. Imamo novega - sta- delavo lanu. V kmetijstvu se Maks Tramšek z ženo Ivanko, starša Maksimiljana zne trgatve, izbori in jagodni rega predsednika, to je Ivan ukvarjajo s poljedelstvom, izbori, zimski čari se odražajo Skledar. sadjarstvom, živinorejo, na v ledenih vinih, toplina naše- Ostale funkcije še niso po- prisojnih legah tudi z vino- ga okolja pa je prisotna tudi v deljene, je pa v izvršnem od- gradništvom, donosen je tudi suhih jagodnih izborih. Str- boru DV Makole še 8 članov. gozd. mi griči Haloz omogočajo le Kljub vsemu je bilo na zboru Maks Tramšek, mož Jane- manjše vinogradniške nasade, slišati, da bo leto 2020 delovno zove najmlajše hčerke Ivanke, obdelava pa zahteva pridne kot vsa doslej, le z majno razli- je desetletja vodil tinjsko kra- roke ljubiteljev dobrega vina. ko, saj bo društvo v naslednjem jevno skupnost in poskrbel Za makolska vina lahko reče- letu praznovalo 30. letnico od za razvoj kraja. Nasledil ga je mo, da so avtohtoni vinogra- ustanovitve društva. njegov sin. Maks pozna sle- dniški pridelki in ne industrij- Program dela v letu 2020: herno domačijo, zato smo mu ski izdelki, kar tudi vino danes 29. zbor članov društva, hvaležni za pomoč, kajti brez vedno bolj postaja. predavanje o rezu vinske trte Ivan Skledar, novi - stari njega bi zgrešili marsikatero Področje vinogradništva v (praktični prikaz in zašči- predsednik mesto, kjer so nekoč stale do- Makolah ima dolgo tradicijo, ta vinske trte, rez potomke mačije, ki jih bomo v prihod- društvo pa deluje od samo- 400-letne trte in pogostitev, Ob tem pa društvo poskrbi nje predstavili. Slike za pri- stojnosti Slovenije. Najbolj 30. ocenjevanje vin letnika tudi za degustacije v prosto- spevke nam prijazno priskrbi prepoznavna je bila prav go- 2019, strokovna ekskurzi- rih kleti v gradu Štatenberg, njegova žena Ivanka, Janezova tovo saditev potomke naj- ja, sveti Urban – pogostitev, v poletnih mesecih pa ob ne- hčerka. starejše trte z mariborskega predavanje o zelenih delih v deljah v popoldanskem času Janez Ajd v svojih zapi- Lenta. vinogradu, 21. grajsko ocenje- odpirajo klet z organiziranimi skih opisuje cerkve svojega Trto je Občina Makole vanje vin, postavitev klopotca dežurstvi. Skozi vse leto sode- kraja, kapele, križe, grobišča, zaupala v skrbništvo makol- in podelitev diplom iz oce- lujejo na različnih prireditvah kmetije, običaje in zgodovino. skim vinogradnikom, po- njevanja vin DVM, simpozij in proslavah. Člani Društva Kot prvo je predstavil župni- sajena je ob cerkvi svetega Forma Viva, trgatev potomke vinogradnikov Makole vabi- jo in farno cerkev sv. Petra in Lenarta v Makolah. Del vino- 400-letne trte, martinovanje jo, da jih obiščete in poskusi- Pavla, ki obstoja morda že iz gradniške simbolike je tudi v – krst mošta, srečanje s spon- te pridelke pridnih rok naših leta 600, kot navajajo viri. V grbu Občine Makole – grozd zorji in donatorji, predavanje vinogradnic, vinogradnikov in cerkvenem obzidju je vgra- s 13 jagodami, kolikor je tudi o negi mladega vina, občinski kletarjev. jenih nekaj rimskih kamnov. Glavni oltar naselij v občini. praznik, sveti Andrej in pogo- Hinko Pušaver, Postavljena je verjetno na ka- Makolski vinogradniki stitev z vinom, koledar 2021 in Društvo Vinogradnikov kšnem svetišču, kajti pod ob- organizirajo občne zbore ob polnitev buteljk za sponzorje. Makole zidjem cerkve je še marsikaj Četrto vseslovensko tekmovanje gasilcev na Golteh neraziskanega. Župnijsko cerkev Janez Ponovno brez »naših« predstavlja takole: »Župnijska cerkev na Ti- V soboto, 19. januarja je bilo na Golteh četrto vseslovensko smučanje in tekmovanje nju se prvič omenja leta 1251, gasilcev smučarjev. Letošnje vseslovensko smučarsko tekmovanje je zaključilo 132 ga- kdaj je bila zgrajena, ni vi- silcev. Več sodelujočih je bilo v letu 2017, takrat je nastopilo 176 gasilcev tekmovalcev. rov, verjetno pa mnogo prej. Kaže, da smučanje in tekmovanje smučarjev gasilcev iz območja Gasilske zveze Slovenska Bi- Njene podružne cerkve so: strica zanje ni zanimivo. Prvega tovrstnega tekmovanja iz območja Gasilske zveze Slovenska Bistrica Venčesl, Urh in Trije Kralji. se je udeležil Ivan Mlaker iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno na Pohorju. Tekmoval je Župnik in kaplan sta bila na v kategoriji starejših gasilcev, kjer je med osmimi, ki so prišli do cilja, zasedel odlično drugo mesto. Tinju. Prvotna cerkev na Ti- Franci Klemenčič nju je bila majhna z ravnim Župnijske cerkev sv. Petra in Pavla www.tednikpanorama.si VINOGRADNIKI / SPOROČILA 30. januar 2020 • 9

Strokovni rez vinske trte na Zbelovski gori Poljčanski vinogradniki že začeli z aktivnostmi

Podvoz in podhod pri železniški postaji sta zaključena. Posebej podhod, ki je posle- pod strokovnim vodstvom 23. Marca, manj vzorcev, kot trte po poškodbi, ki je nekoli- dično vplival tudi na delovanje Vinogradniško-sadjarskega društva Poljčane, ki ima v dipl. ing. agronomije Tadeje jih je bilo v preteklih letih. V ko drugačna od klasične. Pus- neposredni bližini svoje prostore na Tovarniški 1 v Poljčanah. Vodovnik Plevnik in Edija letošnjem letu v začetku juni- titi je potrebno več šparonov, Zaradi na novo speljane kokrat doslej, združili moči ziral tudi Vlado Podvršnik Juga iz Kmetijsko svetoval- ja bodo vinogradniki priredili ki jih pri vezanju odstranimo, ceste mimo društvenih pro- in začeli z nameščanjem izo- iz občinske uprave. Dela še ne službe Slovenska Bistrica. še grajsko ocenjevanje vin, na če se seveda ne odlomijo. Vi- storov so morali vinogradni- lacije, ki bo preprečila nadalj- vedno potekajo, saj so morali Ker dobro sodelujejo tudi z katerem bo sodelovalo pet nogradnikom je prikazal tudi ki podreti staro društveno nji vdor vlage v te prostore. očistiti tudi strop in fuge. 16. Vinogradniškim društvom občin. odstranitev starega lesa z mo- brajdo in zasaditi novo. V Glavna dela sta prevzela čla- januarja so s skupnimi moč- Martin iz Studenic, so or- Glede na to, da je lan- torno žago, če je trta okužena začetku januarja pa so se lo- na Srečko in Drago, ostali mi opravili še čistilno akcijo, ganizirali skupno delavnico. ska toča precej poškodovala z esko. Po dobro opravljenem tili obnove svojih prostorov. člani so pomagali vsak po prisotnih je bilo več kot de- Predsednik vinogradnikov tudi trs, so vinogradniki 20. delu je gospodar Jože postre- Težave jim povzroča vlaga, ki svojih močeh. Glede na to, set članov društva. V petek, Poljčane Jurij Gaber je uvo- januarja organizirali stro- gel z dobro kapljico in odlič- na stenah pušča črno plesen. da je stavba v lasti Občine 17. januarja, so imeli delov- doma pozdravil vse prisotne kovno rez vinske trte pri svo- nim srninim golažem, za kar Vinogradniki so, kot že toli- Poljčane, je izvajanje del nad- no pokušino mladega vina in goste, zbrane je pozdra- jem članu Jožetu Ribiču na mu je predsednik društva vil tudi predstavnik društva Zbelovski gori. Kljub temu, Jurij Gaber izrekel čestitke Martin Studenice. Vseh da je bil izredno hladen in in zahvalo. Vinogradniki so vzorcev je bilo oseminštiri- vetroven dan, je rez potekala izmenjali številna mnenja deset, kar je tretjino manj kot pod vodstvom Romana Šta- in svoje težave, s katerimi se lani. Strokovnjakinja Tadeja buca iz Kmetijskega zavoda srečujejo v zadnjih letih, ko je in Edi sta začela s pokušino Maribor in Edija Juga iz večkrat pridelek zmanjšan ali vin in sproti dajala pripom- Kmetijsko svetovalne službe ga uniči toča. Vinogradniki be in napotke, kaj je treba Slovenska Bistrica. V veliko se že pripravljajo tudi na ob- še izboljšati. Sicer pa je bila pomoč jim je bil tudi Marko čni zbor, ki bo prvega febru- kvaliteta vin zelo dobra, saj Kramer iz podjetja Metrob, arja, na katerem pričakujejo le dva vzorca nista ustrezala ki je predstavil škropilni pro- vsaj petnajst gostov iz drugih oziroma je bila ugotovljena gram za leto 2020. Strokovne društev. napaka v vinu. Predsednik rezi in svetovanja se je udele- Gaber je izrazil bojazen, da žilo preko petdeset članov iz (foto: Jure Gaber) bo na letošnjem društvenem obeh vinogradniških društev. Zdenka Detiček Opič ocenjevanju, ki bo potekalo Roman Štabuc je prikazal rez

Kdaj oddati vlogo za pridobitev finančnih spodbud Eko sklada? Eko sklad z nepovratnimi finančnimi sredstvi in ga pohištva, vgradnja sistema mehanskega pre- ugodnimi krediti spodbuja rabo obnovljivih virov zračevanja itd.) predvideva rok za oddajo vlogepo energije in večjo energijsko učinkovitost stano- izvedeni investiciji, torej pridobitev predračuna za vanjskih stavb ter zmanjšanje prekomerne one- naložbo, izvedbo naložbe in zbiranje dokumen- snaženosti zraka z delci PM10 in s tem izbolj- tacije za priloge k vlogi za subvencijo, zaključek AKCIJSKA PONUDBA šanje kakovosti zunanjega zraka na celotnem del in plačilo, oddaja vloge na Eko sklad. Temu v območju Republike Slovenije. Pretežni del ne- primeru odobritve sledi prejem odločbe o sofinan- MESNICA FINGUŠT povratnih finančnih spodbud se v praksi nanaša ciranju po približno 3 mesecih in nakazilo subven- na stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanj- cije v 60 dneh od vročene odločbe. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, skih stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje Postopek pridobivanja ostalih subvencij predvi- za gradnjo ali spremembo namembnosti izdano deva pridobitev predračuna za naložbo, oddajo KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. pred 1. 7. 2010, morebitna odločba o legalizaciji vloge naEko sklad pred začetkom izvajanja delin stanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. 7. 2010, pričetek z deli za izvedbo naložbe. Temu v prime- oziroma odločba o domnevi izdanega gradbe- PANIRANI TEL. ZREZKI ru odobritve sledi prejem odločbe o sofinanciranju DOMAČE PEČENICE nega in uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ po približno 3 mesecih, podpis pogodbe, zaklju- 6 KOS / 600 G (za stavbe zgrajene pred 31. 12. 1967), pa pred ček del in oddaja zaključne dokumentacije ter na- izdajo odločbe po tem javnem pozivu. Preostale kazilo subvencije v 2 do 3 mesecih. finančne spodbude so namenjene za nakup ali Postopek pridobivanja subvencije za električna predelavo električnih ali hibridnih vozil, za nove vozila vsebuje nakup in registracijo novega ele- naložbe nakupa in vgradnje naprav za samoos- ktričnega ali priključno hibridnega vozila oz. pre- krbo z električno energijo ter za nove naložbe v delava v električno vozilo, oddaja vloge na Eko gradnjo ali nakup skoraj nič-energijskih novih sklad. Temu v primeru odobritve sledi prejem eno- ali dvostanovanjskih stavb, za celovito ob- odločbe o sofinanciranju po približno 3 mesecih, novo starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb in podpis pogodbe in nakazilo subvencije. za nakup stanovanj v novih ali obnovljenih skoraj 5,90€/KOS 98 4, €/KG nič-energijskih tri- in večstanovanjskih stavbah na Posebno pozornost je potrebno posvetiti postopku celotnem območju Republike Slovenije. pridobivanja subvencije pri skoraj nič-energijskih Mesnine Štajerske d.o.o., Sp. Gaj pri Pragerskem 9, 2331 d.o.o., Sp. Gaj pri Pragerskem Mesnine Štajerske stavbah, ki v prvi fazi zajema zbiranje dokumen- Namen prispevka je povzetek aktivnosti, na- tacije za priloge k vlogi za subvencijo in oddajo TELEČJA menjen fizičnim osebam, ki načrtujejo ali že le-te na Eko sklad. Po pričetku z deli za izvedbo izvajajo naložbe, za katere lahko na Eko skla- POL!SEBNA 400 G naložbe sledi prejem odločbe o sofinanciranju po du na osnovi objavljenih razpisov pridobijo 00 približno 3 mesecih, nato podpis pogodbe, po za- 2, €/KOS nepovratna finančna sredstva – subvencije ključenih delih oddaja zaključne dokumentacije. in/ali ugodne kredite. Zaradi kompleksnosti Nakazilo subvencije investitorji lahko pričakujejo vsebine objavljenih javnih objav in včasih tudi v 2 do 3 mesecih. strokovno zahtevnih vsebin se investitorji vse premalo informirajo z vsebino, pogoji za pri- Za več informacij vas vabimo v svetovalno pisar- SVINJSKA MAST dobitev finančnih spodbud, z roki za oddajo no Slovenska Bistrica, v prostorih Razvojnega in- kompletne vloge in vsebino potrebnih prilog formacijskega centra - RIC, Trg svobode 5, Slov. k izpolnjeni vlogi. Bistrica, vsak četrtek med 16.00 do 18.00. Sveto- vanje poteka po predhodnem dogovoru. Naročite V času odločanja o nameravanem izvajanju del se po telefonu: 02 843 02 46 ali 02 620 22 71, je poleg poznavanja nabora investicijskih pose- lahko pa rezervirate svoj termin svetovanja tudi 1,99€/KG gov na nepremičnini, ki so predmet državnih (in/ preko e-pošte: https://ekosklad.si/prebivalstvo/ ali lokalnih) finančnih spodbud ključnega pomena ensvet/pisarna.Program BREZPLAČNEGA SVE- poznavanje vsebine razpisov, vlog in prilog za pri- TOVANJA ZA OBČANE - mreža ENSVET nudi javo na posamezni razpis ter predvsem ali predvi- občanom individualno, brezplačno, neodvisno fingust1988 dena oddaja vloge pred nameravanim začetkom Pragersko energetsko svetovanje ter informacijske izobra- investicije ali po zaključeni investiciji. Spodnji Gaj 9 ževalne in ozaveščevalne aktivnosti za promocijo @mesnineFinGust Postopek pridobivanja subvencije po javnem pozi- ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih Tel.: 02/80-39-150 vu 74SUB-OB 19 (Ukrepi od a do j na eno ali dvo- virov energije. stanovanjski stavbi: izolacija fasade, zamenjava Igor Drobež, toplotne naprave, zamenjava zunanjega stavbne- Z VAMI ŽE OD LETA 1988! energetski svetovalec mreže ENSVET 10 • 30. januar 2020 ŠPORTNIK LETA 2019 www.tednikpanorama.si ŠPORTNIK LETA 2019 OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ČETRTEK, 30. JANUAR OB 18. URI, VITEŠKA DVORANA GRADU SLOVENSKA BISTRICA Slovesna razglasitev najboljših V Viteški dvorani Bistriškega gradu bodo v četrtek, 30. januarja, slovesno razglasili najboljše športnike Občine Slovenska Bistrica za leto 2019. Na že 37. prireditvi, ki jo prireja Športna zveza Občine Slovenska Bistrica, bodo priznanja prejeli najboljši športniki in športnice, špor- tni delavci, klubi in društva, ki so najbolj zaznamovali leto 2019 na športnem področju v Slovenski Bistrici. Najprestižnejši priznanji bosta prejela Teja Tropan in Vito Dragič. Tomaž AJD Seznam nagrajencev – Športnik leta 2019

ŠPORTNICA IN ŠPORTNIK LETA 2019 MIHA BRENCE Judo klub Impol TEJA TROPAN – JUDO KLUB IMPOL UROŠ VRBEK SSK Šmartno na Pohorju VITO DRAGIČ – JUDO KLUB IMPOL PRIMOŽ TOPOLŠEK Kegljaški klub Impol Slov. Bistrica NAGRADO PREJME TUDI TRENERKA ŠPORTNICE IN ŠPORTNIKA LETA KRISTI- VID VREČKO Odbojkarski klub Bistrica NA VRŠIČ.

ŠPORTNIK LETA-OŽJI IZBOR PERSPEKTIVNA EKIPA (2000-2004) Ime in priimek Klub, društvo IME EKIPE Klub, društvo NINO CELEC Atletsko društvo Slovenska Bistrica KŠ SANI BISTRICA U-17 Košarkarski klub Bistrica ŽAN TOMAZINI Šahovski klub Impol NK KETY EMMI BISTRICA U-19 Nogometni klub Kety Emmi Bistrica TWIRLING TEAM TKS Twirling klub Sašo Slov. Bistrica ŠPORTNICA LETA-OŽJI IZBOR Ime in priimek Klub, društvo ŠPORTNI DELAVCI LUCIJA TARKUŠ Alpinistični klub Impol Slov. Bistrica Ime in priimek Klub, društvo SAŠA BABŠEK Atletsko društvo Slovenska Bistrica LUCIJA KUNČIČ Atletsko društvo Slovenska Bistrica IVA JUSTINEK Twirling klub Sašo Slov. Bistrica SLAVKO NOVAK Kegljaški klub Impol SLB ČELAN SARA Judo klub Impol KOLEKTIV LETA JOŽEF AČKO Teniški klub Slovenska Bistrica Klub, društvo JUDO KLUB IMPOL POSEBNA PRIZNANJA ATLETSKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA Ime in priimek, besedilo ALPINISTIČNI KLUB IMPOL SLOVENSKA BISTRICA FRANCI PINTER-uvrstitev na OI v Tokiu-šport invalidov NIKOLA BURIČ-ob zaključku uradnega tekmovanja-Šahovski klub Impol PERSPEKTIVNI ŠPORTNIK/ICE - STAREJŠI MLADINCI/KE KONRAD REPNIK-ob zaključku uradnega tekmovanja-Šahovski klub Impol (2000-2001) JUDO KLUB IMPOL-ob 60. letnici delovanja kluba Ime in priimek Klub, društvo SEKCIJA KEGLJAČEV DU GAJ-PRAGERSKO- uspešna športno VALENTINA VAVDI Atletsko društvo Slovenska Bistrica rekreativna dejavnost NIKA FAJS Twirling klub Sašo Slov. Bistrica BOGDAN NAPRET-dosežki v alpinizmu EVA MLAKAR Twirling in mažoretni k. 5 elementov IVAN TRAJKOVIČ-uvrstitev na OI v Tokiu-Taekwondo TILEN TOPOLŠEK Kegljaški klub Impol Slov. Bistrica TONČEK ŠTERN-2. mesto na EP v odbojki RENE PERNEK ACKER Atletsko društvo Slovenska Bistrica ŽIGA ŠTERN-2. mesto na EP v odbojki ARJAN BISLIMAJ Boks klub Slovenska Bistrica ALEN ŠKET-2. mesto na EP v odbojki MARIO GAŠPARIČ Judo klub Impol MATIC VIDEČNIK-2. mesto na EP v odbojki ALEN KOROŠEC NK Kety Emmi Bistrica KAJA KOROŠEC-za mednarodne uspehe v nogometu JAKA PEŠAK Košarkarski klub Bistrica DOMEN GRIL-za mednarodne uspehe v nogometu BINE PREPELIČ-3. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v košarki PERSPEKTIVNI ŠPORTNIK/CA - MLAJŠI MLADINCI/KE, KADETI IN KADETINJE (2002-2004) MARK BABŠEK VREČKO-3. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v košarki Ime in priimek Klub, društvo EMA SELIŠKAR Alpinistični klub Impol SLB ALYSSA LAMUT Atletsko društvo Slovenska Bistrica ZAHVALA URŠULA MAZOVEC Judo klub Impol Ime in priimek, besedilo EVA JAVORNIK Boks klub Slovenska Bistrica GLASBENA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA - za dolgoletno uspešno ŠPELA KUNČIČ Kegljaški klub Impol Slov. Bistrica sodelovanje HANA BEČIROVIČ NOVAK Teniški klub Slovenska Bistrica IZZA RITONJA Twirling in mažoretni k. 5 elementov Pripravil: KLEMEN ŠPANRING Atletsko društvo Slovenska Bistrica Boštjan Fridrih, sekretar ŠZ občine Slovenska Bistrica JUŠ PEŠAK Košarkarski klub Bistrica www.tednikpanorama.si ŠPORTNIK LETA 2019 30. januar 2020 • 11

Športnik leta 2019 Generalni pokrovitelj prireditve: Vito Dragič, Judo klub Impol: Vito Dragič, član Judo kluba Impol, je tretjič in drugič zapored najboljši športnik v občini. Lani je dosegel vrsto vrhunskih rezultatov. Na svetovnem članskem prven- stvu v Tokiu je osvojil deveto mes- to, deveti je bil tudi na evropskem članskem prvenstvu – Evropskih igrah v Minsku. Na tekmovanjih za Grand prix je osvojil peto in sedmo mesto, na tekmi svetovnega pokala je bil enkrat peti, v tekmovanju za Ostali pokrovitelji: evropski pokal pa je enkrat zma- gal in bil enkrat peti. Vito Dragič je tudi državni prvak in zmagova- lec skupnega seštevka Slovenskega pokala v moški konkurenci ter do- bitnik več medalj s pokalnih prven- stev Slovenije. Ima kategorizacijo mednarodnega razreda in je član slovenske reprezentance. Njegova trenerka je Kristina Vršič. »To priznanje mi ogromno pome- ni. Če ne bi bilo vseh teh rezultatov, tudi ne bi bil tik pred uvrstitvijo na olimpijado. Žal sem zaradi določenih lanskih napak ostal brez skoraj 700 točk na lestvici, je pa res, da morda tudi te točke ne bi zadostovale. O kvalifikacijah in olimpijskih igrah bom bolj iskreno govoril 25. maja, ko bo na sporedu zadnja tekma. Do takrat bom skušal napake odpraviti in osvojiti čim več točk.« (Foto: Aleš Kolar) Športnica leta 2019 Teja Tropan, Judo klub Impol: OBČINA Teja Tropan, članica Judo SLOVENSKA BISTRICA kluba Impol, si je naziv športnice leta prislužila predvsem s sedmim mestom na evropskem prvenstvu za mlajše članice v ruskem mestu Ižansk. Poleg tega je po dvakrat osvoji- la peto in sedmo mesto na tekmah evropskega pokala. Udeleženka Univerzijade je tudi državna član- ska prvakinja in državna prvakinja med mlajšimi članicami. Prav tako je trikrat zmagala na slovenskih pokalnih tekmovanjih z medna- rodno udeležbo. S temi odličnimi rezultati je Teja Tropan pridobila tudi kategorizacijo mednarodnega razreda. Njena trenerka je Kristina Vršič. »To priznanje je potrditev zame, da delam dobro in da so moji rezultati vidni. Predstavlja mi tudi motivacijo za naprej. Na lanskih mednarodnih tekmovanjih sem bila kar nekajkrat blizu medalje. Naredila sem tudi nekatere napake, katere pa lahko popravim. Za letošnje tekme se bom skušala nekoliko bolje psihično popraviti in poseči bo me- dalji. Glavni cilj je evropsko prvenstvo, prav tako pa dobre uvrstitve na evropskih pokalih in seveda ubranitev naslova državne prvakinje.« (Foto: Aleš Kolar)

Medijski pokrovitelji:

(Foto: Aleš Kolar)

Iz tiskovne konference pred podelitvijo priznanj za najboljše športnike leta 2019 12 • 30. januar 2020 ŠPORT / REKREACIJA www.tednikpanorama.si

1. tekma vzhodne lige za leto 2020 v hitrostnem plazanju 16. zimski turnir NK Drava Ptuj - U12 Izvrstni rezultati mladih Bističani drugi in četrti V Kidričevem je v nedeljo, 26. januarja, potekal zimski nogometni turnir v kategoriji bistriških plezalcev U-12. Po daljšem premoru s turnirji so bistriški nogometaši merili moči z ekipami Podravske regije S tekmo v hitrostnem plezanju se je v soboto, 17. januarja, v Slovenj Gradcu pričela in ekipo iz Avstrije. Bili so zelo uspešni in sicer je bela ekipa zasedla 2. mesto, rdeča pa 4. mesto. Vzhodna liga 2020. Na prvenstvu, kjer se številni mladi plezalci prvič srečajo s tek- Čestitamo! movalnim športnim plezanjem, poskušajo organizatorji ustvariti prijetno tekmoval- NKK no vzdušje brez večjih stresov za otroke.

V Slovenj Gradcu je na- pa je za nekaj sekund zgreši- 11. čas. Med mlajšimi dečki je stopilo 14 naših tekmovalk in la osmino finala – na koncu Žiga Lužar v seštevku obeh tekmovalcev, ki so domov od- je bila 29. Eva je v četrtfinalu smeri dosegel 21. mesto. V nesli tri zmage v B razvrstitvi zasedla 7. mesto, Zoji se je us- kategoriji starejših dečkov je tekmovalcev brez licence DP pelo prebiti vse do finala in se odlično opravil svoj nastop in dve drugi mesti v absolutni je na koncu, kljub temu, da je Val Šajt, ki se je prebil do razvrstitvi. morala priznati premoč Žani polfinala, v malem finalu pa Zjutraj so se prvi zapodili Presečni iz ŠD Pajki, veselila 4 desetinke sekunde zaostal v kratki "plato" slovenjegra- odličnega 2. mesta v absolu- za tretje uvrščenim Timonom ške plezalne stene najmlajši. tni kategoriji in 1. mesta v B Zoretom (ŠP APD Kozjak V kategoriji mlajših cicibank razvrstitvi. Matic Kneževič MB), v B razvrstitvi tekmo- je Vesna Tarkuš dosegla daleč in Vasja Skarlovnik sta med valcev brez licence DP pa os- najhitrejši čas v seštevku obeh starejšimi cicibani dosegla 20. vojil 1. mesto. Tine Rupnik smeri, Lovro Vereš je bil prav in 22. čas. je v kvalifikacijah med 15-imi tako med hitrejšimi mlajšimi V popoldanskem delu sta tekmovalci dosegel 9. čas. cicibani. Pri starejših ciciban- bili Anika Žnidaršič in Zala Tekmovanje, ki se ga je ude- kah se je v izločilne boje us- Juhart za nekaj sekund pre- ležilo 224 tekmovalcev v vseh pelo uvrstiti Zoji Leskovar počasni za četrtfinalne izlo- kategorijah, so zaključile ka- in Evi Škrlec, Nina Goričan čilne boje – dosegli sta 10. in detinje in kadeti. Med kade- tinjami je izvrstno odplezala Kegljaški ligi Lana Lužar, ki je v finalu le za las izgubila proti zmagoval- ki Zali Zupan Žitnik in bila Zmaga deklet najboljša med tekmovalkami brez licence DP. David Re- polusk je na svoji krstni tekmi v športnem plezanju osvojil 7. in poraz moških mesto med kadeti. Na tekmi so naši mladi V nedeljo, 26. januarja, so odigrali 12. krog v 1. A slovenski ligi za ženske in 3. sloven- tekmovalci pokazali veliko ski ligi - vzhod za moške v kegljanju. borbenosti in dokazali, da Ženska ekipa Impola je doma premagala ekipo Calcita iz Kamnika s 6:3 za 50 kegljev znajo, če je potrebno, tudi (3240:3190). Nastopile so v sestavi: Doris Dorontić 508, Maja Plavčak 566, Barbara Jurančič 565, hitro plezati, tako da se vsi Špela Kunčič 526, Ksenija Detiček 525, Petra Pečovnik 550 podrtih kegljev. skupaj veselimo naslednje Moška ekipa Impola pa je gostila ekipo iz Slovenj Gradca, a kljub odlični igri Silva Kunčiča, tekme Vzhodne lige, ki bo že na žalost izgubila s 3:5 za 52 kegljev (3212-3264). V ekipi so tekmovali Silvo Kunčič 608, Ta- v soboto, 1. februarja 2020, v dej Topolšek 515, Miha Dobnikar 532, kombinacija Sašo Papotnik-Tilen Topolšek 497, Zmago Plezalnem centru Celje. Tkavc 529 in Danijel Papotnik 529 podrtih kegljev. AKS Na skupni lestvici je ženska ekipa trenutno na 3. mestu, moška ekipa pa na 6. mestu. Vesna Pečovnik Cvetoča Pokal občine Slovenska Bistrica v veleslalomu Državno prvenstvo U14/U18 v judu grmovnica Tudi druga tekma Odlični Impolovi Zacvetela je na kmetiji Lešnik Janeza iz je za nami mladi judoisti Hrastovca po Bočem. Tekst in foto: Drago Nemec Na smučišču pri Treh kraljih je v soboto potekala druga tekma za Po- kal Slovenske Bistrice v veleslalomu. Nastopilo je 38 tekmovalcev v V soboto, 25. januarja, je v Velenju potekalo državno pr- 7 kategorijah. Rezultati so objavljeni na spletni strani SKK Šmartno venstvo za starostni kategoriji U14 in U18, kjer so na- na Pohorju. stopili tudi tekmovalci Judo kluba Impol. Prikazali so V skupni razvrstitvi po dveh tekmah vodi v kategoriji A (otroci do 10 let) odlične borbe ter si priborili naslednje rezultate: Tim Juhart, v kategoriji B (deklice od 11-15 let) Klara Jevšinek, C (dečki od U18: 2. mesto - Stojko Brina (-48 kg), 3. mesto - Jug Primož 11-15 let) Sven Špes, D (ženske nad 16 let) Maja Laubič, E (moški nad 16 (-66 kg), 3. mesto - Mazovec Uršula (-63 kg), 3. mesto - Lenar- let) Nik Knez in Gorazd Jevšinek, F (moški 31-45 let) Dejan Pristovnik, G tič Michael (+90 kg), 5. Brence Miha (-66 kg), 5. Erker Miko (moški 46-60 let) Marko Mal in v kategoriji H (moški nad 60 let) Ivo Mlaker. (+90 kg), 7. Škrinjar Maja (+70 kg), 7. Ahej Luka (-90 kg) Naslednja tekma bo v soboto, 15. februarja na Treh Kraljih. U14: 3. mesto - Gaber Andraž (-60 kg), 5. Potočnik Boštjan (Foto: Branko Vrbek) (-66 kg). Čestitke vsem! SSK S.T. www.tednikpanorama.si ŠPORT 30. januar 2020 • 13

Slovenske Konjice gostile že 3. pokal v karateju Košarka, 3. SKL, 12. in 13. krog Oplotničani na Dva poraza Bistrice na konjiškem konju domačih tleh Bistrica – Vojnik 63:92 (13:22, 19:23, 19:19, 12:28) V soboto, 25. januarja, je v Slovenskih Konjicah potekal 3. Pokal konjiškega konja. Na mednarodnem turnirju je sodelovalo 508 tekmovalcev iz 9 držav in spada med A Bistrica – Radenska Creativ 64:75 (16:22, 18:24, 12:11, 18:18) turnirje v Sloveniji. Slovenska Bistrica, ŠD Slovenska Bistrica. Gledalcev 30. Sodnika: Maguša (Slovenske Ko- Oplotniški karateisti so se tudi tokrat udeležili tega tekmovanja in zopet dosegli odlične rezul- njice) in Mušič (Rogatec). tate in med 86 klubi dosegli 15. mesto. Bistrica: Hrovat 8 (0:2, 2 x 3), Potisk 21 (5 x 3), Antonić 26 (10:12, 2 x 3), Erjavec 2, Jurič 8 Pod vodstvom trenerja Jerneja Blatnika so dosegli naslednje rezultate: Alina Jevšenak 1. mesto (2:2, 2 x 3), Pešak 2, Stojevski 9 (1:1), Durović 3 (1 x 3), Babič, Bravc 5 (3:4). kumite malčice -30kg, Benjamin Jelenko 1. mesto kumite dečki –40kg, Nina Jelenko 2. mesto kumite malčice +30kg, Tibor Hmelak 2. mesto kumite dečki -35kg, Neli Valenčak 3. mesto ku- Košarkarji Bistrice so vorita, so se za zmago mo- granih krogih nahaja na 4. mite deklice -35kg in Mihael Valenčak 3. mesto kumite mladinci -61kg minuli teden v domači rali pošteno namučiti, kljub mestu prvenstvene lestvice, Čestitke vsem tekmovalcem in trenerju. prednosti 13 točk, ki so si medtem ko je Bistrica z le KKO dvorani odigrali kar dve srečanji in vknjižili dva jih priigrali do konca prvega eno samo zmago trdno za- poraza. V sredo so gos- polčasa. sidrana na zadnjem mestu. V tretji četrtini so go- V prihodnjem krogu bodo tili Radensko Creativ iz stje držali prednost, začetek Bistričani gostovali v Nazar- Prekmurja ter v izena- zadnje četrtine pa je minil v jah. čenem srečanju klonili s znamenju Bistrice. Po zni- Damijan DRAME 64:75. V domačih vrstah žanju izida je sledilo nekaj se je s 15 točkami izkazal sodniških odločitev, s kate- POKROVITELJ ŠPORTA Erik Babič, po 13 točk pa rimi domači košarkarji niso so prispevali Vid Hrovat, bili najbolj zadovoljni, pos- Andro Antonić in Juš ledica je bila tehnična napa- Pešak. ka trenerja Tihomir Tabaka. V soboto so Bistričani Košarkarji Vojnika so izko- gostili četrto uvrščeno ekipo ristili črne minute ter 5 mi- Vojnika, ki pa je do zmage nut pred koncem pobegnili prišel težje, kot kaže končni na 15 točk razlike, kar je za- izid. Gostje, ki so v srečanje dostovalo za zmago gostov. vstopili v vlogi velikega fa- Vojnik se po 12 odi- ŠPORTNIK LETA 2019 OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Kvalifikacije za državno prvenstvo v twirlingu 2020 ČETRTEK, 30. JANUAR 2020 OB 18. URI, Kar 13 prvih mest VITEŠKA DVORANA GRADU SLOVENSKA BISTRICA Državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice ter za Twirling klub Sašo kadete in kadetinje Twirling klub Sašo se je uspešno vrnil iz prvega kvalifikacijskega tekmovanja za 24. državno prvenstvo v twirlingu Slovenije, ki je potekalo 25. januarja v Mariboru pod Luka Rek osvojil tretje organizacijo Twirling kluba Maribor, Twirling kluba Selnica ob Dravi in Twirling zveze Slovenije. Prav vsi tekmovalci v tehničnih disciplinah so se uvrstili v finalni del aprila. Tekmovalke Twir- ling kluba Sašo so dosegle naslednje rezultate: 13 x 1. mesto, 8 x 2. mesto, 5 x 3. mesto, 3 x 4. mesto, mesto 2 x 6. mesto in 1x 8. mesto. Klub so zastopale: Eva Mlaker Sambolec, Leja Gorjup, Sanja Kmetec, Asja Lamberger Al Khatib, Aneja Juhart, Larissa Repnik, Mima Hren, Neli Žunko, Julija Žit- V soboto, 25. januarja, je v nik, Mia Škornik, Evelina Škornik, Tea Špoljar, Amadeja Gobec, Ajda Motaln Godec, Mendi Velenju potekalo državno pr- Pivec, Gaja Muršec, Loni Skrbinšek, Iza Kmetec, Melani Gril, Ela Unuk, Alina Ahmedovič ter venstvo za kadete in kadetinje Maja Tič. Vsem tekmovalkam iskrene čestitke! ter za starejše dečke in dekli- TKS ce.Oplotničani so na obeh tekmovanjih nastopili s štiri- mi tekmovalci, domov pa so se vrnili z bronasto državno kolajno. Luka Rek je nastopil v katego- riji - 66 kg, kjer je bilo 11 tekmo- valcev. Z dvema zmagama in enim porazom se je Luka upravičeno veselil bronastega odličja. Ostali tekmovalci, Žan Kostanjšek, Žiga Volčič in Alan Sindičić, tokrat niso imeli sreče in so izpadli že v uvodnih bojih. Vsi tekmovalci so z letošnjim letom naredili prestop v starostni kate- goriji, posledično pa se to pozna tudi pri rezultatih. Glede na to, da se je leto komaj pričelo, bodo s pridnim treningom dosegali vedno boljše rezultate. Čestitke vsem. JKI 14 • 30. januar 2020 NAPOVEDNIK / POLICIJSKA KRONIKA www.tednikpanorama.si

Zavod Ma-kole NAPOVEDNIK DOGODKOV

* ČETRTEK, 30. JANUAR: ŠPORTNIK LETA 2019 Dobili so veter v jadra Kje: Viteška dvorana gradu Slovenka Bistrica Kdaj: ob 18. uri Nekateri imajo zaključke, v zavodu Ma – kole pa so Načrti za leto 2020: velikonočna delavnica, Rima ti štima- Organizator: Športna zveza Slovenska Bistrica malo drugačni in imajo začetke. Na rednem letnem se- -projekt za osnovnošolce in odrasle, postavitev majskega drevesa ODPRTJE SAMOSTOJNE SLIKARSKE RAZSTAVE stanku so podali smernice delovanja Zavoda v tem letu. pri sveti Ani, Poezija pod zvezdami, dvodnevni likovni tabor, BRANKA GAJŠTA IN MARJANA CRNIČA pohod na Triglav, Smokefest 2020, izlet, zimski večeri komedij Kje: Graščina Oplotnica V uvodnem govoru je predsednik Zavoda Beno Toplak in na koncu leta božičkovanje. Kdaj: ob 18. uri nagovoril vse prisotne in povedal, da je izjemno ponosen na To je le nekaj od tega, kar bodo počeli v letu 2020. Sledite Organizator: KUD Oplotnica vse, na njihovo delo, na leto 2019 in seveda na vse tisto, kar je jim na družbenih omrežjih ter jih podprite z vašim obiskom. LITERARNI VEČER - PREDSTAVITEV PESNIŠKE pripomoglo k delovanju Zavoda. Skupaj so ustvarili 24 projek- Marsikaj se bo dogajalo, vendar vsega še ne bodo izdali. ZBIRKE MAJDE FURMAN tov, devet večjih, osem srednjih ter sedem manjših. Ne bodo se 27. aprila vas vabijo v Poljčane pred pivovarno Old Franz Kje: Knjižnica Poljčane ustavljali, nasprotno, dobili so veter v jadra in v letu 2020 bodo Brewery, kjer bo njihova tekmovalna skupina Ma-kole BBQ Kdaj: ob 18.30 uri dodali k že ustaljenim dogodkom še dogodek ali dva. pekla svoje dobrote, pivovarji pa bodo ponujali odlično pivo. Organizator: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Zavod Ma-kole * PETEK, 31. JANUAR: KRVODAJALSKA AKCIJA Kje: OŠ Oplotnica Kdaj: ob 7.30 uri Organizator: KORK Oplotnica * SOBOTA, 1. FEBRUAR: VELESLALOMSKI CAR Kje: smučišče na Treh Kraljih Kdaj: ob 10. uri Organizator: Smučarsko društvo Slovenska Bistrica SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KUL- TURNEM PRAZNIKU Kje: telovadnica OŠ Kajetana Koviča Poljčane Kdaj: ob 17. uri Organizator: ZKD občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica * NEDELJA, 2. FEBRUAR: DIGITALNI, XXL, UV TISK OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA ČAROBNA MI- NEŠTRA, GLEDALIŠČE KUKUC UGODNO !! Kje: kulturni dom Zg. Polskava Kdaj: ob 10. uri Organizator: KUD Gaj Zg. Polskava POSLOVNE VIZITKE * PONEDELJEK, 3. FEBRUAR: PREDAVANJE MILENE MARKOVIĆ: ODHOD MLADE- GA ODRASLEGA OD DOMA OSEBNA VABILA ZA Kje: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Kdaj: ob 18.30 uri OBLETNICE IN SLOVESNOSTI Organizator: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Tel.: 041 688 476 / [email protected]

POLICIJSKA KRONIKA

IN Noče vrniti harmonike PRESENECENJE

Pri opravljanju del in nalog od 20. do 27. januarja 2020 24. 1., Laporje smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 15. 12. 2019 obravnavali naslednje dogodke in pojave: do 7. 1. 2020 v gozdu izvršil tatvino večje količine hlodovine ter KAZNIVA DEJANJA: s tem lastnika oškodoval za 8.000 evrov. Obravnavali smo 15 kaznivih dejanj, od tega 4 velike tatvine 24. 1., Spodnja Nova vas - vlome, 3 tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, ka- Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 23. do 24. znivo dejanje grožnje, kaznivo dejanje goljufije, kaznivo dejanje 1. med 16.30 in 13.15 uro vlomil v stanovanjsko hišo, vendar zatajitve, kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, ni ničesar odnesel. Na stavbnem pohištvu je povzročil za 1.000 kaznivo dejanje nasilja v družini in kaznivo dejanje oviranja pra- evrov materialne škode. vosodnih in drugih organov. 24. 1., Slovenska Bistrica 20. 1., Čadram Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 21. do 24. 1. STARTNINA OTROCI DO 15 LET 5,00€ Obveščeni smo bili, da je prišlo v stanovanjski hiši do tatvine 2020 vlomil v stanovanjsko hišo, vendar ni ničesar odnesel. Na STARTNINA MLADINA IN ODRASLI 15,00€ stavbnem pohištvu je povzročil za 400 evrov materialne škode. PRIJAVE NA [email protected] ALI NA 041-846108 električne energije na škodo oškodovane družbe v višini 5.000 VSI PRIJAVLJENI OB STARTNI STEVILKI DOBIJO DARILNI PAKET. evrov. PROMETNA VARNOST: Obveščeni smo bili o 16 prometnih nesrečah. Od tega smo NAGRADE ZA VSE OTROKE, PRIJAVLJENE NA TEKMO TER ZREB GLAVNE NAGRADE V VREDNOSTI 350,00€. 21. 1., Lušečka vas obravnavali 6 prometnih nesreč kot prekršek, v 8 primerih smo 8 KATEGORIJ DOLG VELESLALOM PREHODNI POKAL TEST SMUCI Obveščeni smo bili, da je občan v letu 2019 znancu posodil har- VIDEO PRENOS CELODNEVNA GLASBENA SPREMLJAVA moniko, vendar mu je le-ta noče več vrniti. S tem ga je oškodo- odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencem GLASBENO PRESENECENJE ZANIMIVI GOSTI izdali pisno obvestilo in v dveh primerih prometno nesrečo POZOR, ZBRAN DENAR OD PRIJAVNIN GRE ZA OTROKE! val za 3.000 evrov. 22. 1., Slovenska Bistrica zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi kršitev cestno prome- Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v daljšem časovnem tnih predpisov smo podali štiri obdolžilne predloge na Okrajno obdobju v trgovini izvršil tatvino optičnega pripomočka in s tem sodišče v Mariboru in izdali 17 plačilnih nalogov. Zaradi vožnje lastnika oškodoval za 1.278 evrov. pod vplivom alkohola je bilo trem voznikom začasno odvzeto 23. 1., Slovenska Bistrica vozniško dovoljenje. V enem primeru smo zasegli motorno vo- Obveščeni smo bili, da je neznana storilka preslepila občana, da zilo, saj voznik ni imel vozniškega dovoljenja. ji je ta za urejanje kredita izročil 500 evrov in ga s tem za nave- JAVNI RED IN MIR: deni znesek ogoljufala. Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili dve intervenciji 23. 1., Slovenska Bistrica v zasebnem prostoru. V enem primeru smo zoper kršitelja za- Obveščeni smo bili, da je neznani storilec med 16.30 in 17.50 radi kršitve javnega reda in miru uvedli hitri postopek, v enem uro vlomil v stanovanjsko hišo, vendar ni ničesar odnesel. Na primeru pa smo evidentirali kaznivo dejanje nasilja v družini. stavbnem pohištvu je povzročil za 300 evrov materialne škode. Obravnavali smo še zadobitev telesne poškodbe na smučišču. 23. 1., Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznani storilec tega dne med 16. in Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden, vam želimo policisti 19. uro vlomil v stanovanjsko hišo, vendar ni ničesar odnesel. Na PP Slovenska Bistrica. stavbnem pohištvu je povzročil za 500 evrov materialne škode. Nedeljko Mlinarič, policist I www.tednikpanorama.si FORMA VIVA MAKOLE 30. januar 2020 • 15

KUD FORMA VIVA MAKOLE in ALI STE VEDELI? OBČINA MAKOLE Potrdili posodobljene smernice za krščanski pogreb in žarni pokop 18. kiparsko slikarski simpozij »Da so slovenski škofje na 114. redni seji slovenske škofovske konference 7. oktobra lani v Novem mestu potrdili posodobljene smernice za krščanski pogreb in žarni pokop. Škofje ob tem Forma viva Makole 2020 določajo, da voditelj cerkvenega pogreba v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezni del pogrebnega obreda (lahko tudi sobota, 5. september 2020 daruje sveto mašo) in ga s tem zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa.« Razpis za kiparje 200 evrov kazni Projekt: Mala plastika »Da so v mrzlih zimskih dnevih stekla na avtomobilih pogosto zamrznjena. Da bi zmanjšali mož- FIGURA – skulpture manjših dimenzij, od 60 cm do največ 100 cm višine in največ 50 cm širine. nost prometne nesreče, v Policiji opozarjajo, da pred izvozom najprej dobro očistite stekla, da bo vi- Sobota, 5. septembra 2020 ob 8. uri na lokaciji Dežno – Park skulptur. dljivost res brezhibna. Policisti smejo z globo 200 evrov kaznovati voznika, ki ne očisti z motornega Projekt FORMA VIVA MAKOLE 2020 je tematsko opredeljen zaradi kasnejšega lažjega spremljanja in vrednote- in priklopnega vozila snega, ledu, vode in drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. nja nastalih umetniških del. Povabljeni izbrani avtorji prosto izberejo tehniko in tehnologijo glede na svoje želje in Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti tako čista, da vozniku omogočajo normalno vidljivost.“ potrebe. Organizator zagotovi material, kot je les, glina, kovina in kamen in zagotavlja potrebno energijo na mestu Že sklenjene pogodbe ustvarjanja. Ne zagotavlja pa kiparskega orodja in aparatov (motorna žaga, varilni aparat, itd.). Za sodelovanje v projektu vabimo izbrane ustvarjalce, ki si upajo likovno raziskovati in ustvariti-dokončati svoje delo še istega dne. »Da ima družba Radgonske gorice iz Gornje Radgone, kjer gospodarijo z okrog 480 ha vinogra- Dana je možnost tudi predhodne priprave doma, vendar je zaželjeno, da se kip-skulptura dokonča na simpoziju. dov, že več let sklenjene pogodbe z zasebnimi vinogradniki Radgonsko Kapelskih goric o odkupu Avtorji v prijavi udeležbe pripravijo pisni elaborat, iz katerega je moč razbrati poetiko ideje in zahteve po potrebnih grozdja. Pred dnevi je družba v celoti izplača kupnino za grozdje, ki so ga pogodbeni vinogradniki materialih, povezanih z realizacijo projekta. prodali v jeseni 2019.« NAGRADE - HONORARJI: Franci Klemenčič Kiparji dobijo honorar v višini 50 evrov. Pogoj je, da je delo –zastavljeni projekt, dokončano in predano organiza- torju še istega dne. Vsak udeleženec dobi priznanje simpozija in katalog vseh nastalih umetniških del. Najboljša tri izbrana umetniška dela bodo nagrajena s kristalno plaketo in posebnim priznanjem organizatorja simpozija. Pri- znanja in nagrade bodo podeljene istega dne v soboto, 5. 9. 2020 ob 19. uri, po ocenitvi in predaji nastalih umetni- ških del v Parku skulptur na Dežnem. Katalog bo poslan po pošti. Po zaljučku prireditve bo druženje in pogostitev. Za vsa nastala dela bo podano tudi strokovno mnenje. Vsi udeleženci bodo dobili posebna priznanja in katalog. Predstavljeni bodo širši slovenski javnosti preko medijev (TV, radio, časopis). Posnel se bo tudi film, na katerem bodo zabeleženi vsi glavni dogodki kiparskega srečanja. STROKOVNA KOMISIJA: Organizator bo 15. marca 2020 izbral od 8 do največ 10 kiparjev, udeležencev letošnje FORMA VIVE in vas o izidu pisno obvestil. Izbor bo tudi javno predstavljen v mariborskem časopisu VEČER, bistriškemu tedniku PANORAMA in na spletni strani OBČINE MAKOLE: www.obcina-makole.si. Pravijo, da smo po vsakem padcu močnejši. Ja, res je. A samo, če si dovolimo poča- kati, da se najmočnejši sunek cunamija poleže, da se ponovno zdani in da zajamemo Razpis za slikarje sapo in odčutimo paleto težkih občutkov, skozi katera se moramo prebiti, pa če hoče- mo ali pa nočemo. Slikarska kolonija v času tradicionalnega 18. mednarodnega kiparsko-slikarskega ustvar- To je življenje, ki nas vedno znova uči lekcijo ljubezni do sebe. Večkrat janja FORMA VIVA MAKOLE -DEŽNO 2020 sem bila izpostavljena težkim preizkušnjam v poslovnem svetu in testirana Projekt: HALOŽAN IN NJEGOVO ŽIVLJENJE v realistični podobi. s prometnimi nesrečami in posledično z rehabilitacijami in zdravljenjem. A KDAJ: SOBOTA, 5. 9. 2020 ob 8. uri. danes lahko rečem vsem preizkušnjam HVALA, saj se mi je pri zadnji tež- KJE: PARK SKULPTUR DEŽNO – GALERIJA DVORŠAK ki prometni nesreči odprl kanal za branje biopolja človeka, kar mi danes PREDAJA DEL: V soboto, 5. 9. ob 17.30 uri v PARKU SKULPTUR na Dežnem izvrstno služi za osebna svetovanja ljudem. Za sodelovanje v projektu vabimo likovne ustvarjalce, ki si upajo likovno raziskovati in po lastni presoji Vem, da ne obstajajo situacije, iz katerih ni rešitve. Prejšnje leto v ok- ustvariti likovno delo na tematsko opredelitev ŽIVLJENJE HALOŽANA v realistični podobi. tobru sem bila ponovno testirana v povezavi s poslovnim partnerjem, s ka- Organizator zagotovi in podeli ožigosana platna, ne zagotavlja pa slikarskega materiala. Vsak udeleženec terim sva skupaj ustvarila trgovino Pika, vložila sem ves svoj čas, energijo, se s prijavo zaveže, da bo organizatorju v trajno last podaril svoje nastalo umetniško delo, katero bo do znanje in denar. Ko sem ugotovila, da poslovanje nima zdravih temeljev, da 30. 9. 2020 RAZSTAVLJENO NA OGLED JAVNOSTI V RAZSTAVIŠČU DOMA KRAJANOV V MAKOLAH. so odnosi toksični, vodenje pa prežeto z manipulacijo, sem se odločila za Slikarska dela bomo po zaključku razstave podarili sponzorjem letošnje kulturne prireditve Forma viva Ma- drugačno potezo. kole - Dežno 2020. Organizator bo 15. marca 2020 izbral do 20 slikarjev, udeležencev letošnje slikarske Moja vizija je bila od nekdaj sodelovanje, povezovanje in radostno slu- kolonije in vas o izidu pismeno obvestil. Izbor kiparjev in slikarjev bo javno predstavljen v bistriškem tedniku ženje svojemu življenjskemu poslanstvu. Zato sem kljub vsemu vloženemu PANORAMA in na spletni strani občine Makole (www.obcina-makole.si) Predstavljeni boste širši slovenski denarju in eksistenci postavila sebi vprašanje, če želim poslovati na ta način Za vas pripravila javnosti preko medijev (TV, RADIO, ČASOPIS). Izšel bo tudi katalog vseh udeleženih umetnikov letošnje in sodelovati v tovrstnem poslovnem partnerstvu. Tatjana Blažič 18. izvedbe Forma viva Makole – Dežno 2020. V soboto, 5. septembra ob 19. uri bomo v PARKU SKULPTUR DEŽNO vsakemu udeleženemu slikarju Odgovor je bil jasen, da ne. podelili priznanje, trem najboljšim slikarjem pa še posebno priznanje strokovne komisije in organizatorja 18. Zakaj sploh govorim o tem? Zakaj se izpostavljam? Ali bi me moglo biti sram? kiparsko slikarskega ustvarjanja Forma viva Makole-Dežno 2020 in kristalno plaketo. Ne, ni me sram o tem govoriti, ker delam zraven mode še individualna svetovanja za osebnostno rast in tovrstni izziv mi je dal še dodatno moč spoznanja, da tudi, če so trenutki težki in boleči, je ljube- Prijavite se lahko najkasneje do 10. marca 2020, zen do sebe na prvem mestu, absolutno pred zaslužkom in nezdravimi odnosi. Zakaj obstajajo tovrstni na KUD Forma viva Makole, Dežno 61, 2321 Makole. delodajalci v sodobnem svetu? Več informacij na tel.: 040-723-121 (Dvoršak) ali 02/803-03-31, Zato, ker obstajajo zaposleni, ki imajo premalo ljubezni in spoštovanja do sebe in s tem omogočajo e-mail: [email protected]. tovrstnim delodajalcem, da se ne potrebujejo spremeniti in izboljšati.

Stopila sem na svojo novo, ponovno samostojno pot, najela sem čudovit poslovni PRAVNI NASVETI prostor, kjer je pred časom delovala Unicredit banka v samem centru Slovenske Bistri- ce in se odločila, da je zame in za moje zaposlene to fantastična priložnost, ki mi omo- Odgovornost za poslovanje goča, da se bom v bližnji prihodnosti podala v ustvarjanje lastne blagovne znamke TB, ki jo bom kreirala pretežno iz blaga, proizvedenega v Sloveniji v povezavi z lanom in kar Se s preoblikovanjem poslovnega subjekta s.p. v d.o.o. lahko izognem nastali od- bo še na voljo v naši deželi. Že zdaj v štartu bo moja prodajalna nudila strankam široko govornosti oz. odgovarjanju z osebnim premoženjem? izbiro oblačil za vse starosti, za različne priložnosti, tako za ženske, kot tudi za moške. Glavna razlika med poslovnim subjektom samostojni podjetnik in gospodarsko družbo z Vsak izdelek vam bomo prilagodili po vaši meri, da se boste v izbranem oblaćilu počutile omejeno odgovornostjo je v odgovornosti za poslovanje, kjer samostojni podjetnik odgovarja kot kraljice in moški kot kralji. v celoti z lastnim premoženjem, za razliko od družbe, kjer družbeniki takšne odgovornosti nimajo. Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo omogo- Otvoritev prodajalne TATJANA, BUTIK PO VAŠI MERI ča prenos sredstev, vključno s celotnim poslovanjem na »novo« ustanovljeno družbo. Izjema bo v torek, 4. februarja ob 12. uri na Trgu svobode 21 od tega je odgovornost za obveznosti, nastale v času poslovanja samostojnega podjetnika. V in ob obisku vas čaka uporabno presenečenje. kolikor je namreč obveznost in morebiten dolg nastal v času poslovanja in obstoja poslovnega subjekta s.p., odgovarja fizična oseba z vsem osebnim premoženjem tudi po izbrisu poslovne- ga subjekta iz registra oz. po preoblikovanju v družbo z omejeno odgovornostjo. Če ne veste po obleko kam, Jaka SVATINA LORENCI Odvetnik v odvetniški pisarni potem pridite ponjo k nam! BERKOVIČ-LORENCI

TEDNIK PANORAMA – izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 1,90 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: [email protected], davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, [email protected], križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor. 16 • 30. januar 2020 MALI OGLASI / SPOROČILA www.tednikpanorama.si

Nepremičnine: MALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074 Živali: SPOMIN, ZAHVALA V Čadrmu pri Oplotnici Zajkle velike, lepo obar- dajemo v najem opremljeno vane stare eno leto (mešan- Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo šte- avtomehanično delavnico ke nemški lisec) prodam za TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne vilko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki s tremi dvigali. V objektu je nadaljnjo rejo. Tel.: 070 906 od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, tudi delujoč gostinski lokal, objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 021. (1) 80 50 074. Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek sple- za katerega je tudi možnost Prodam turške grlice – ta (www.tednikpanorama.si). Za naročnike so objave malih najemna. Objekt ima lasten smejačice, lepo obarvane z oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina). parkirni prostor. Podrobne majhno hiško (boljero). Tel.: POGREBNO PODJETJE informacije osebno. Za ogled 070 906 021. (1) Prodam, kupim: Prodam bukova in me- se dogovorite na tel. 041 352 šana drva. Izvajamo tudi 254, Borut. (1) Nesnice, mlade jarkice, Prodam seno in otavo v posek in spravilo lesa. Tel.: rjave HITEX, v začetku kockah. Tel.: 041 414 829. V Zgornjih Poljčanah v 040 958 477. (0) večstanovanjski hiši, ugodno nesnosti, opravljena vsa 24 UR 041/353 160, 041/722 655 (2) potrebna cepljenja. Prodaja Prodam bukova in me- prodam obnovljeno stano- OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si Prodam luščeno koruzo. vsak dan od 8.30 do 17. ure. šana cepana drva, bukova: vanje v izmeri 67 m2, infor- Tel.: 031 892 825. (1) Kmetija Soršak Jožica, Pod- Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, 60 €/m, mešana: 50 €/m. macije na tel.: 031 691 795 (0) lože 1, Ptujska gora. Tel.: Prodam suhe hrastove zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Količinski popust. Prodam Na mirnem delu Sloven- 041 694 124. (0) štuke. Tel.: 040 527 013. (2) Ko ugasne luč svetlobe niste sami, tudi hlode, možna dostava. ske Bistrice oddamo v najem Prodam dve 2000-litrski Tel.: 040 243 648. (0) delno opremljeno dvosobno ampak smo mi z vami! cisterni za kurilno olje. Tel.: stanovanje v izmeri 62 m2, 040 527 013. (2) PRAŠIČE za ki mu pripadata dve parkirni Prodam koruzo in ječ- zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 mesti. Tel.: 041 536 832 (po men. Slovenska Bistrica. do 140 kg, prodam. 17. uri). (2) Tel.: 041 590 403. (0) Kočno pri Polskavi. V Hrastovcu pod Bočem Tel. 02/803-66-68. (0) Prodam dva lesena voza prodam zidanico z 1040 m2 Delo: z gumami, 8 komadov 200 zemljišča (vinograd, sadov- Gozdarstvo Tomaž AČKO Iščemo kuharico ali ku- litrskih plastičnih sodov in njak, vrt) skupaj z vso opremo. s. p. 49, hinjsko pomočnico, možnost peč VISMAN na olje. Tel.: 2310 Slovenska Bistrica Tel.: 070 833 021. (0) 041 527 013. (1) redne zaposlitve. Gostišče Ir- NUDIMO VAM: šič, Žabljek 32, 2318 Laporje. Prodam 200 litrsko pla- Prodam gradbeno parcelo posek in spravilo lesa Tel.: 031 637 205. (0) stično cisterno za kurilno na Zgornji Polskavi, 200 me- iz gozda, prevoze, drva Iščemo hišnika za košnjo olje. Tel.: 041 527 013. (1) trov od glavne ceste, na ravni- Tel.: 040 958 477 ni. Tel.: 041 565 005. (0) trave in urejane okolice. Prodam osebni avto Cad- Gostišče Iršič, Žabljek 32, PRAGERSKO - na mir- dy TDI po ugodni ceni. Slovenska Bistrica. Tel.: 041 Prodamo jarkice - mla- ni lokaciji prodam starejšo Cena po dogovoru. Tel.: 041 637 205. (1) de kokoši nesnice - rjave. vzdrževano in delno adap- 527 013. (1) Zaposlimo žensko ali dek- Začetek nesnosti bo ko- tirano hišo tlorisne površine Prodam novo ležečo hla- le v mirnem lokalu v okolici nec februarja. Na voljo so 255 m2. Neposredna bližina dilno skrinjo BEKO, 450 Slovenske Bistrice. Ines ilič, tudi delno spitani štajerski vrtca, šole, trgovine, pošte in litrska, v garanciji. Tel.: 041 17. Tel.: 041 348 845 kopuni - kastrirani peteli- banke. Tel.: 051 224 665. (1) 526 026. (1) ni. Kmetija Šraj, Čadram- (1) Prodam seno v kockah. ska vas 19, Poljčane. Tel. ODKUPUJEMO KOSTANJEVE DROGOVE (za elektro- Tel.: 041-917-778. (0) 031 751 675 gospodarstvo), dolžine 9 – 11 m (tudi obeljene). Tel.: 041 86 55 Prodam razne elektro- 96; SES d. o. o., Maribor. (1) motorje z reduktorji ali brez ali samo reduktorje. Tel.: ŽELITE HITRO PRODATI HIŠO, 041 565 005. (0) STANOVANJE ALI ZEMLJIŠČE? Nudimo ODKUP ali POSREDOVANJE Prodamo bukova in pri prodaji. Z vami že več kot 10 let! mešana drva, možnost pre- Hvala in lep pozdrav voza in razreza. Tel.: 031 Nepremičninska družba ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, 520 300. (0) www.zoro.si, Tel.: 02 8183 053 Mob.: 041 543 478

Prodam bukova in Agenti nepremičnine in okoljski program mešana drva. Dostava na hiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 CVETLIČARNA 736 184. (0) ROŽICA PRODAMO 040 818 849 Žolgarjeva ulica 8, Slovenska Bistrica Prodam razrezana bu- T: 059 979 755, M: 041/951 846 ODDAMO kova drva na 25, 33 ali 50 * Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava vencev in aranžmajev * Poroke * Brezplačni ogledi – svetovanje. cm. Možnost dostave. Tel.: Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje e-mail: [email protected] / www.agenti-nep.si 051 322 240. (0) in zasaditev okolice

Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev,…), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona, armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za Njihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar Z vami na poti zabave vam ozvočim prireditev z vso v Novakah ali na TRŽNICI v Slovenski Bistrici opremo in poskrbim za glasbo. do zdravja Informacije: Branko – 041 488 012 VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE! www.spletnalekarna.net

Delovni čas trgovine: vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Odlične cene bele tehnike in elektromateriala TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20 Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska Bistrica TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11 Tel.: 02 80 50 410 e-pošta: [email protected] TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi www.megatekstil.si cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704.

S. Gaber s.p. Mizarstvo Ogrizek Mlače 7, 3215 Loče Leskovec 37, 2331 Pragersko BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV. 041 790 988 Barvanje fasad in napuščev - • IZDELAVA NOTRANJE OPREME od 5 evrov dalje. / Kitanje in MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p. PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, beljenje 2 x na belo – 5 evrov. / predsobe, vrata, stopnice …), 02/80-39-150 vhodna vrata; Polaganje knaufa. www.fingust.si • FURNIRANJE IN BRUŠENJE Tel.: 031-588-097 Kupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT. PLOŠČ www.tednikpanorama.si DRUŠTVA / NAGRADNA KRIŽANKA 30. januar 2020 • 17

Društvo upokojencev Slovenska Bistrica Društvo Kmečkih žena Oplotnica Ustvarjamo Delujejo že 37 let

Kmečke žene Oplotnice so v pe- iz roda v rod tek, 24. januarja, organizirale do- godek za vse občane in občanke Medobčinska zveza društev upokojencev Slovenska Bistrica je predstavila delček Oplotnice, v katerem so predsta- svoje ustvarjalnosti. V Galeriji Grad Slovenska Bistrica se je predstavilo 76 članov iz vile svoje delo. osmih društev upokojencev. Društvo Kmečkih žena deluje že Pa niso ustvarjalne samo zi čas so prikazali, s čim so se te. Glede na čas razstave so dolgih 37 let. V društvo so vključene članice, tudi člani v nekaterih ljudje ukvarjali, izdelava pa se bili predstavljeni tudi adventni ženske, ki rade opravljajo ročna dela, društvih niso redkost. S čudo- ohranja iz roda v rod in prav venčki. Ne smemo pozabiti pečejo piškote, rade pojejo in vse do vitimi izdelki upokojenci do- je, da se to spoštuje in se tra- tudi na sladke praznične dob- tistih, ki imajo rade smešnice. V svojih kazujejo, da je lahko tudi jesen dicija nadaljuje. Slikarji so rote, ki so nam kasneje poslad- vrstah ima društvo tri sekcije: ročno- življenja aktivna in ustvarjalna. nas popeljali po poteh našega kale druženje. delsko, glasbeno in sekcijo za skeče. Različnost izdelkov in življenja in bivanja, ljubiteljski Razstava je privabila veliko Namen njihovega delovanja je ohra- domiselnost, kaj vse se lah- fotografi pa so zanimive tre- število obiskovalcev, pestrost njati stare kmečke običaje in na tak ko ustvari iz različnih mate- nutke ujeli v fotografski objek- izdelkov in kvaliteta je navdu- način današnjim mlajšim ljudem po- rialov, pa nima meja. Da pa tiv. Na ogled so bila ročna dela, šila marsikaterega obiskovalca. kazati delček preteklosti, da se le-ta ne ustvarjajo samo zase, jih kot je pletenje, šivanje, vezenje, Številne pohvale nas zave- ne pozabi. Kmečke žene Oplotnice radi pokažejo tudi drugim. kvačkanje, klekljanje. Občudo- zujejo, da bomo s tovrstnimi prirejajo tudi raznovrstne delavnice in pogostitve. Zelo dobro sodelujejo z drugimi društvi občine Tema letošnje razstave je bila vali smo lahko različne izdelke aktivnostmi nadaljevali tudi v Oplotnica, kakor tudi z okoliškimi. Cilj društva je tudi druženje, da so med seboj povezane in se Ustvarjamo iz roda v rod. Z iz lesa, kamna, gline, stekla, bodoče. dobro razumejo, kajti to je ključ, da lahko društvo zares dobro deluje. Anja Hohler ročno izdelanimi izdelki sko- rogovja, šibja in druge unika- Katarina Zorko AKŽ Kočno pri Polskavi Zdrava prehrana

Članice AKŽ Kočno pri Polskavi že nekaj let skupaj z ožjimi družinskimi člani pripravijo druženje ob koncu ali začetku koledarskega leta. Letos se jih je okrog 40 zbralo na kosilu pod ko- zolcem v Kočnem. V prijetnem klepetu je nedeljsko popoldne hitro minilo. V soboto, 25. januarja, pa so se članice zbrale na ku- harskem tečaju v skupni kuhinji v Slo- venska Bistrici. Pod vodstvom Danice Soršak so pripravile okusen puranji paprikaš s krompirjem in bujto repo. Za sladico so tokrat izbrale rižev na- rastek z jabolki ter bananin kolač brez sladkorja. Poudarek je bil na zdravi prehrani. Sestavine brez glutena pa teknejo tudi ljudem, ki nimajo tovrstne diete. Udeleženke so ta dopoldan preživele koristno in prijetno. (foto: Vesna Pučnik) Jožica Ravš

AFRIŠKA DIVJE IGRALKA (FILO- SPODNJI REJKA ŽIVAL S TIBETAN- JACOBS- ZOFSKI) OKROV 1426 PRAŠIČEV KOŠATO SKO SON DVOM MOTORJA NAGRADNI RAZPIS GRIVO GOVEDO

MOČEN 15 Nagrajenec križanke št. 1426 bo prejel SUNEK VODE nagrado pokrovitelja križanke! NEKD. 13 SRED. ŠOLA REŠITEV pošljite na dopisnicah SL. UGANK. do 9. 2. 2020 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., REVIJA Partizanska 24, Slovenska Bistrica. 6

Rešitev nagradne križanke št. 1424: SRB. PIS. 20 MESTO V 9 (DANILO) PEVKA FRANCIJI ZID JADRAN. JOPLIN VIOLINISTKA Vodoravno: Dragor, valuta, Kovačič, muren, A.J., OTOK BUKOVEC Slope dota, spomenica, sek, arzenid, psar, Franja POJEM IZ TURŠKI 3 22 PANO- SELEN PROSILEC KEMIJE, KONJENIK RAMA Kočnik, Ulaga, R.A., resava, Irec, Črt, Etna, D.V., ZA AZIL VEZLJI- SB FILOLOG SESTAVINA VOST ŠKERLJ NOHTOV naredba, štekljač, grenčak, gaža, Abe. SPOLNA FILM BOLEZEN Nagradno geslo: S PANORAMO V JAMESA CAMERONA JURE TRIDESETA DOLENEC OMEGLJE- 11 1 16 7 PANO- NJE KRAJ V RAMA IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1424): PODJUNI OKRUTEN SB ČLOVEK IVICA VRBEK, 19 SL. GLASB. 4 KALŠE 7, ZG. POLSKAVA FESTIVAL EGIPT. BOG Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo ZDRAVILNA SONCA RASTLINA o načinu prevzema nagrade po pošti! IZDELOVALEC 2 EVA MICHAEL ROLET PISATELJ SRŠEN JORDAN RIM. CESAR SKUPAJ Z HANSSON PROŽILO IT. PIS. MARKOM AVRELIJEM PUŠČIC (UMBERTO) 1426. KUPON Rešitev gesla: METULJČEK, 17 VULKAN NA 18 KRMILO IZTOK OBLAČILNI SICILIJI PRI REMS ŠKODLJI- AVTU UROŠ 1 2 3 4 5 6 VEC SLAK KRATEK, 7 8 9 10 11 12 ANTIČNI 14 21 8 AVTORI- LJUBLJAN- TATIVEN ČANI NAGOVOR 13 14 15 16 17 18

NEKDANJI 5 12 10 PANO- SODNIK JAPONSKI 19 20 21 22 RAMA (ZASTAR.) PREMIER SB (JASUHIRO) 18 • 30. januar 2020 PLANINSTVO / PABERKI www.tednikpanorama.si

1345. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLY Planine vabijo 1145. PABERKI Ureja: Marjan MALLY Poljčane So. 1.: Makolski pohod Znanci iz naših Spomin na prijatelja Edija Kolarja So. 8.: Peca Modre misli krajev Slovenska Bistrica Z bogovi se ni dobro So. 8.: Peca šaliti. Ljubil je gore, ki so Makole So. 1.: Makolski pohod Ali ste vedeli? So. 8.: Peca Medtem, ko mediji po- Pohorje ročajo, koliko ljudi je pri zahtevale njegovo žrtev So. 8.: Pohod presenečenja nas (v mestih) lačnih, smo hkrati priča podatkom, da Ojstrica ga je vabila, da jo je osvajal v vsej njeni veličini, z velikim zanosom, kot to zmore le pravi planinec. Z de- smo Slovenci porabili za rezami na nogah in cepinom v roki je premagoval njene zasnežene strmine in se ne meneč za napor vzpenjal višje praznične nakupe preko sto in višje proti vrhu. Izkušeni planinski vodnik, ki je že tolikokrat premagoval gorske strmine, si je samo želel, da ga milijonov evrov. Pomeni, da gora sprejme in mu dovoli, da jo osvoji. To mu je tudi uspelo. Gora ga je sprejela, toda hotela je še več. Hotela je bi naj vsaka družina pora- njega, ki je bil z vsem srcem zapisan prav njej, kljub temu, da ga je doma čakala žena Jožica ter planinski prijatelji, bila nekaj sto evrov!? Kar ki bi jih moral že kmalu ponovno popeljati v hribe. dobro nam gre, če s podatki ne pretiravajo. Srečala sva se leta 1965 v nico. Ustvarila sva družini in Janko Kovačič iz Iz ljudske zakladnice železniški prometni šoli. Po ostala v družinski prijateljski Poljčan naključju sva sedla v isto klop navezi. Hodila sva v službo, Če na svečnico od stre- in tedaj nisva niti slutila, da kjer sva skupaj preslišala mno- Predsednik poljčanskih he kane prej, kot od sveče, naju bo skupna pot družila ge noči. Še posebej naporno planincev je ob odgovor- ne bo še kmalu konec zime. vse do konca. To so bili časi je bilo to za Edija, ki je gra- ni službi vselej našel čas za Pred nami je svečnica (2.), splošnega pomanjkanja, ko se dil hišo. V času majhnih otrok društveno dejavnost. Prepri- vremenska napoved pa na- nismo zavedali svoje revščine, nismo razmišljali o sprostitvi čani pa smo, da Janko odslej, poveduje, da bo kanilo prej kajti nihče izmed nas ni izsto- v prostem času. Ko so otroci ko se je upokojil, ne bo imel od strehe. Zime še ne bo pal. Marsikdo je živel doma v nekoliko odrasli, smo z dru- več toliko prostega časa. To konec, saj se še začela ni. še posebej težkih življenskih žinama hodili na sprehode po se zgodi večini upokojencev, Kmetje pa se tolažijo, da pogojih, za kar ni nihče od so- okolici Makol. čeprav poprej mislijo druga- vreme in davkarija nič ne šolcev vedel. Med njimi je bil Že takrat sem bil navdu- če. podarita. tudi Edo, ki je že v rani mla- šen planinec. V hribe sem želel dosti izgubil očeta in je mati zvabiti tudi prijatelja, ki pa za Obora jelenov na majhnem posestvu komaj to ni bil ravno navdušen. Prija- preživljala štiri otroke. Najsta- telj Silvo ga je z družino pova- Na Lipoglavu nad Ločami ima družina Rakovnik veliko rejša Micika se je kmalu po- bil na Triglav, vzpon nanj je bil oboro jelenov, ki pridejo vse do ograje, ko se pojavijo mimo- ročila, za njo se je na železnici takrat zelo popularen. Po tem idoči. Še posebno doživetje je to za radovedne otroke, ki kaj zaposlil brat Bertl, sestra Erna sem mu tudi jaz predlagal izlet takega ne doživijo vsak dan. je odšla na srednjo medicinsko v hribe. Žena Jožica je bila ta- šolo, Edi pa v železniško pro- koj za to, Edi pa je pristal, da metno šolo, kjer so bili najbolj je ustregel meni kot svojemu ugodni pogoji za šolanje. Po prijatelju. Z družinama smo dveh letih internatskega biva- cel teden planinarili in preho- nja v Mariboru so šolo ukinili, dili smo Karavanke od Tržiča mladoletne otroke pa zaposlili do Jesenic. Doživeli smo mno- v skladišču. Ko smo bili polno- go lepega, pa tudi napornega. Edi 20. 12. 2019 letni, so nas poslali na premik. Njegove hčere Nataša, Helena teljstvo. Popeljala sva tudi več- ninci so mu navdušeno sledili. Od tu smo odšli na služenje in Maja ter moja sinova Igor je skupine planincev na naše in Zares se je trudil in bil upravi- vojaškega roka. in Uroš, takrat še osnovno- tuje vršace. Najbolj prijetni so čeno ponosen na svoje makol- Kljub velikemu življenj- šolski otroci, so bili prav tako bili predhodni ogledi poti, ko ske planince. Za svoje delo je skemu razočaranju smo še navdušeni in še danes jim je sva imela več časa za pogovor. bil nagrajen z občinskim pri- vedno upali, da bomo dosegli ostal pohod v lepem spominu. Pri vodenju je vselej sodelovala znanjem. svoj cilj in nekoč stopili pred Morda so prav strmine Stola njegova žena Jožica. Med na- Ojstrica, najvišja štajerska Vedno nasmejana Marjana vlak z rdečo kapo. Tudi z Edi- Edija tako navdušile, da je po- jodmevnejšimi vzponi je bil gora, je bila zanj še posebej jem sva sanjala o tem in nekoč pustil mojim željam in skupaj avstrijski tritisočak Reisseck, privlačna. Do nje je čutil po- Vsako soboto nudi poljčanska tržnica domače dobrote, ki sva se pogovarjala, kako si bova z ženo postal poljčanski plani- na katerega smo popeljali kar seben izziv. In prav ona ga je jih krajani od blizu in daleč radi kupijo. Med požrtvovalne kupila elegantne usnjene tor- nec, nato vodnik in markacist. sto planincev. Tudi pot na izzvala, da jo je obiskal v zim- prodajalke sodi tudi Marjana, ki je vselej dobre volje, pa četudi be, s katerimi bova nadaljeva- Že v službi sva načrtova- nemški Watzmann je bilo pra- skih razmerah. Hoja z dereza- ji je za stojnico vse prej kot toplo. la šolanje. Po vrnitvi iz vojske la, kako bova ob upokojitvi vo doživetje, med našimi go- mi po snegu mu je bila še po- nama je to tudi uspelo in prav skupno prehodila razširjeno rami pa ob Triglavu še Kanin. seben užitek. Žal je bil njegov zares sva si kupila takšni torbi. planinsko pot od Maribo- Na najvišje zahtevne evropske zadnji obisk gore zanj usoden, Po končani šoli v Ljubljani ra do Ankarana. To sva leta vrhove se je Edi podal s pri- potem, ko je na sestopu že sva si na železnici nadela rdeči 2003 tudi storila. Na poti sva jateljem Jožetom Sagadinom. skoraj zaključil pot nad Koro- kapi, hkrati pa si izbrala tudi doživela mnogo lepega, hkrati Najin zadnji tritisočak je bil šico. Z derezami na nogah se vsak svojo življenjsko sopot- pa še bolj utrdila najino prija- Hafner v Avstriji. je spotaknil na podrasti, štrleči Preden so v Makolah us- iz snega in padel globoko po tanovili svoje planinsko dru- strmini. Nekoč je dejal, da je štvo, smo si poljčanski planinci najlepša smrt planinca v gorah umislili pot iz Poljčan v Šta- in prav on je tu zaključil svo- tenberg, Makole in dalje na jo življenjsko pot 16. januarja Boč. Celotno pot sva označila 2020. z Edijem, za makolski del poti Ob njegovem 70. življenj- pa je Edi potem, ko so v Ma- skem jubileju 20. decembra kolah ustanovili svoje planin- 2019 sva ga z ženo Olgo obi- sko društvo, vseskozi skrbel, skala na domu. Bil je nenava- da je vzorno urejena. Postal je dno razpoložen. Nazdravili tudi načelnik markacistov svo- smo in ob tem je dejal: »Mar- NAROČILNICA na jega društva in aktiven sode- jan, sedaj bova imela oba okro- lavec meddruštvenega odbora gel jubilej in predlagam, da ga markacistov Podravja. poleti proslaviva na Triglavu.« Kot planinski vodnik je Ob slovesu je nenavadno v svojem društvu dobesedno dolgo obdržal roko v slovo, kar Ime in priimek: ...... eksplodiral, kot da bi slutil, da ni bila njegova navada, kot da Naslov: ...... mora opraviti še svojo življenj- se je za vselej poslovil – in se sko nalogo. Opravil je vodni- tudi je. Pošta: ......  ško izobraževanje za brezpo- Z Edijem ne bomo šli na tja, kar premorejo le redki na Triglav. Poleti pa bomo pla- Tel.: ...... našem območju, in popeljal ninci obiskali Ojstrico in se svoje planince na najzahtev- poklonili njegovemu spominu. Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica nejše naše vrhove – tudi na Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani Na vrhu Mt. Blanca Zeleniške špice. Domači pla- Marjan Mally www.tednikpanorama.si www.tednikpanorama.si KNJIŽNICA / SPOROČILA 30. januar 2020 • 19

362. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Natalija Stegne MILANOVE FOTOGRAFIJE (Fotografije: Milan Sternad) Pozabljeni križi

Potopisno predavanje Aleša Juvanca Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki

Na potopisno predavanje Aleša Juvanca v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica smo v ponedeljek, 20. janu- arja, nestrpno čakali, saj smo napolnili prostore čitalnice. Predavatelja smo poslušali z vsem navdušenjem in občudo- vali slike, ki nam jih je predvajal na platnu. Povedal nam je, da je začel kolesarsko pot v mestu Tel Aviv, nadaljeval preko Jeruza- lema v Jordanijo, Egipt, Kairo, Sudan, Etiopijo, pot pa je končal v Keniji. Opisal je znamenitosti in značilnosti držav ter oseb- ne izkušnje, ki so med občinstvom večkrat izzvale smeh. Kot zanimivost je izpostavil, da je velikokrat prespal zunaj, včasih tudi na policijski postaji, pogosto je imel hrano zastonj, ampak z raznimi pregovori, v Egiptu pa je celo imel policijsko spremstvo. Ogledal si je znamenito Petro. Prvič je tudi spal na najnižji točki pod morsko gladino, in sicer na – 415 metrih. Poudaril je, da nimamo samo v Evropi težav s plastičnimi odpadki, ampak se s tem problemom srečujejo tudi drugod. Na koncu se je Aleš Juvanc posvetil obiskovalcem ter jim odgovarjal na različna vprašanja, in teh ni bilo malo, saj je bilo predavanje nadvse zanimivo, ker je pot opisal zanimivo in spro- ščeno. Petra Frim

NAPOVEDUJEMO Literarni večer in Prvo iz cikla predavanj Milene predstavitev pesniške zbirke Marković Svetla jesen življenja ODHOD MLADEGA Majde Furman ODRASLEGA OD DOMA Četrtek, 30. januar 2020, ob 18.30, Knjižnica Poljča- ne, Dravinjska cesta 26. Ponedeljek, 3. februar 2020, ob 18.30, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Trg svobode 16. Avtorica izhaja iz številne družine Erne Starovasnik. V ot- roštvu in mladosti je bila zelo otožen deklič. S pisanjem pesmi Odhod od doma velja za eno temeljnih stopenj na poti ra- je začela zgodaj in prvi so sledile nove in nove. V zrelih letih zvoja posameznika in za enega od mejnikov v razvojnem ciklu jih je pesnica zbrala v zbirko, z željo, da jih predstavi javnosti. družine. Mlad odrasel človek začenja samostojno življenje, za- Vabljeni. čenja dopolnjevati vse, kar se je naučil v svoji družini. Odhod od doma v fizičnem smislu pomeni preselitev in samostojno opravljanje funkcionalnih nalog življenja. V čustvenem smislu pa pomeni ustvarjanje novih navezanosti in odnosov z drugimi. Kajti, bolj ko se mladi odrasli razmeji od čustvenega programa svoje izvirne družine, manj stresorjev ga bo spremljalo na poti skozi njegov novi družinski življenjski ciklus. Vendar pa se v zadnjih desetletjih sprašujemo, ali to še drži. Kako lahko govo- rimo o odhodu od doma kot enem ključnih mejnikov družin- skega razvoja, ko pa mladi ne odhajajo nikamor? Milena Marković, odvetnica, strokovnjakinja za področje zakonske in družinske terapije, se pri svojem delu srečuje s pra- vicami starejših. Cikel štirih predavanj bo osvetlil problematiko, s katero se pogosto soočajo starejši: osamljenost, žalovanje, selitev v domo- ve starejših, odhod otrok od doma – in nakazal možnosti, kako lažje premostiti ta težavna obdobja. Vabljeni. PRAVLJIČNE URICE ZA OTROKE Franci Motaln Dragi otroci, vabimo vas na pravljično urico, kjer boste GSM: 041 615 961 srečali nenavadnega klovna, ki ga je bolel zob. Kdo bo pa sedaj nastopal v predstavi? - servisno vzdrževanje Pravljici lahko prisluhnete: - potrošni material • v soboto, 1. februarja, ob 9. uri v Knjižnici , • v ponedeljek, 10. februarja, ob 15. uri v Knjižnici - VREČKE, KOBOSAN Makole, - PRODAJA APARATOV • v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v Knjižnici Poljčane, • v sredo, 12. februarja, ob 17. uri v Knjižnici Tinje in GLOBINSKI ČISTILNI APARATI • v četrtek, 13. februarja, ob 16.30 v Pionirski knjižnici Slov. Bistrica. Brezplačna dostava 20 • 30. januar 2020 ZADNJA STRAN www.tednikpanorama.si

621. IZSVEDRANKA OD TU IN TAM Nasilje Irena Vovk iz Makol Nekam čudni občutki me Zadnja izjava omenjene su- obhajajo zadnje čase, nekaj fražetke je namreč padla rav- Na prvem mestu podobnega občutkom kriv- no v trenutku, ko je že odpira- de! Že nekaj dni se namreč la vrata, z namenom, da gre o skesano sprašujem: sem mar poteku operacije poročati svo- varnost otrok tudi jaz takšen nasilen tolo- ji prijateljici. Že po njenih od vaj, kot vsaj polovica moških, jeze zardelih ličkih sem spoz- Irena Vovk že sedmo leto vozi osnovnošolske otroke iz Makol, Poljčan in Majšperka sem sploh vreden ljubezni in nal, da jo je vse, kar je izreklo v Osnovno šolo Minke Namestnik – Sonje v Slovensko Bistrico in v Osnovno šolo zaupanja svoje boljše polovi- to nesrečno ženšče, prizadelo Center za sluh in govor Maribor. Voznica kombija svoje delo opravlja nadvse odgo- ce, me prenaša iz ljubezni ali še precej bolj, kot mene. » zgolj zaradi strahu, da ne bi Strela, saj tale nora baba je na- vorno in zato pri otrocih, starših otrok in strokovnih delavcih obeh šol uživa ugled postal še slabši….? Za to mu- silna bolj, kot najbolj nasilen KARIKATURA: UROŠ ČOŽ in posebno spoštovanje. Irena si je spoštovanje zaslužila s posebnim pristopom do čenje možganov nosi kar naj- moški na tem svetu!«, je jezno ljudi, s katerimi sodeluje, prav zaradi moralnih kvalitet, ki jih ima. Je zaupanja vredna več krivde televizijska oddaja, rekla, ko je naposled le priš- predvsem resnicoljuben, kajti osebnost in ravno zaradi tega je tako priljubljena. v kateri je imela glavno bese- la malo k sebi. »Zaradi nje in on le vrača milo za drago, tepe do raziskovalka družbenih in njenih butastih izjav si še na pa samo z jezikom. In še to le družinskih razmer v lepi naši. vas ne bom upala, da ja ne bi tiste, ki dajejo butaste in nasi- Ta ženska nesrečna, ki vsaj po kdo pomislil, da sem jo dobila lja polne izjave.« mojem mnenju v svojem živ- v krogu ožje družine, oziroma A tega zadnjega verjetno ljenju očitno ni bila deležna od – tebe!« ni več slišala. Je že izginjala niti kančka ljubezni, je uda- »Zaradi tega se ti res ni izza vogala. In jaz sem os- rila čez nas moške s takšnim treba obremenjevati«, sem tal sam s svojimi zmedenimi sovraštvom, da me je ob nje- jo poskušal pomiriti. »Če te mislimi: Strela, mar smo mi nih besedah spreletaval srh po bodo kaj veliko spraševali, se moški v resnici takšne nasil- celem telesu. Še najbolj kruta jim kar mirno zlaži, da si jo ne živali? In če smo – zakaj je bila izjava na koncu, ko je »fasala« od mene! Saj, katera potem ženske, ta brezmejno polna gneva navrgla: nekaj bo ti pa lahko z gotovostjo verja- nežna in precej bolj inteligen- treba storiti tudi na državni me, da imaš kaj boljšega ded- tna bitja, ne pridejo vsaj malo ravni, kajti vsaj polovica žensk ca od ostale polovice žensk, ki k sebi ter nas enostavno črtajo v naši družbi je še vedno pod- so izpostavljene družinskemu iz svojega življenja? vržena nasilju v krogu ožje nasilju?« Da je nasilja kar nekaj vrst družine! »Samo tega ti še manjka, in je lahko tudi lastnost žen- Boljšega trenutka za svoje ja!« mi je navrgla, ko je od- skega spola, omenjena sufra- izjave si res ni mogla izbrati, hajala radovednim pogledom žetka ni niti omenila. Zaradi kot ta nesrečni večer, le nekaj naproti. »Kaj pa naj rečem tis- njenega se je počutila ogro- ur po tem, ko je moja boljša ti, ki ti je zadnjič enkrat sveto- ženo celo moja uboga žena, Vozi za družinsko podjetje seveda pa se je vse spreme- Kljub temu, da se otroci me- polovica prišla z operacije sive vala: Daj, pridi že enkrat malo čeprav se je je dotaknila samo Zeleni turizem, ki se je pred nilo, ko je lastnik psa odpeljal. njujejo, med njimi ostaja tr- mrene, katere edina neprijet- k sebi!?« z besedami! sedmimi leti prijavilo na raz- Zopet je bilo glasno in burna dna vez. Irena jih ima rada in na posledica je bila zares izra- »Ja, dopovej ji že enkrat, Sveder pis za razvoz otrok v omenje- razprava in komentarji otrok pogosto misli na njih, tudi ko zita sivina pod levim očesom. da Sveder ni nasilen, temveč nih šolah in vsako leto znova so dan naredili še pestrejši. ni v službi. Dajejo ji dodatno na razpisih uspejo, kar jim je v Zadnje čase so otroci veliko energijo in moč, da se vsa- PANORAMINI OBRAZI (706) veliko zadovoljstvo. Plačilo za na telefonu in se manj pogo- kega otroka posebej veseli in prevoz dobijo od občin, za ka- varjajo. Opaža, da je močno ga pričaka z nasmehom. Na Natalija Kužner iz Slovenske Bistrice tere opravljajo storitev. Njen prisotna medvrstniška po- prvem mestu je varnost ot- delovni dan se začne ob petih moč – starejši otroci pogosto rok in z njo se otroci počutijo zjutraj, ko se vsak dan znova pomagajo mlajšim.Šoferka varne. Ker je tudi sama mama, pripravi na odgovorno nalogo, kombija ima odprte oči in ve, da staršem veliko pomeni, Vedno nasmejana in ki jo čaka. Otroke odpelje v odprto srce, nudi pomoč, ko da so lahko mirni, ko so z njo. šolo v Maribor in Slovensko jo otroci potrebujejo, uči jih Pravijo, da take voznice kom- Bistrico, po pouku pa jih gre lepega vedenja, kulturne ko- bija še niso imeli in so z njo pripravljena pomagati iskat in jih zapelje domov. munikacije in je otrokom vzor nadvse zadovoljni. Vsako leto prevaža približ- tudi pri pozdravljanju. (foto: osebni arhiv) no deset otrok in vsem tem So kot velika družina. Marjeta Klajnšek Bistričani redno, vsaj enkrat mesečno, če ne pogosteje, obiskujemo Pošto v centru otrokom je kot druga mama. mesta. In prav gotovo vam je kdaj na poštnem okencu postregla Natalija Kužner. Sooča se z njihovimi slabimi Morda pa ste jo opazili pri sosednjem okencu, saj moram kot moški priznati, da in dobrimi dnevi. Za njihove Tudi pri nas dva izstopa po prijaznosti in svojem urejenem videzu. ocene izve prej kot starši, jih Sicer rojeni Bistričanki, ki je na pošti zaposlena že 15 let, predstavlja veliko veselje in izziv tolaži, ko so žalostni, ker niso v prostem času tudi sklepanje zavarovanj. Ob delu je končala tudi višjo šolo in si pridobila na- bili v šoli uspešni in se z njimi pridelka na leto ziv inženirke logistike. veseli, ko dobijo dobro oceno. Da se klima na našem planetu res spreminja, so dokaz ta Rada ima delo z ljudmi, Prva pogosto izve za njihove jabolka, ki so v lanskem letu dozorela že drugič. Ko so obrali kar ji pri njenem delu še prve ljubezni, pa tudi za razo- prvi pridelek konec avgusta, je v septembru jablana ponovno kako koristi, saj s svojo čaranja. Se zgodi, da tudi Ire- zacvetela in jabolka, sicer drobna, so dozorela v podaljšani to- ustrežljivostjo in profe- ni otroci odprejo oči in tako se pli jeseni. Ni kaj, zadovoljivo in presenetljivo. sionalnostjo zagotavlja učijo eden od drugega. Njena ZDO visok nivo storitev. Po- pohvala otrokom veliko po- sebno veselje ji predsta- meni, zato jih ne kritizira, le vlja tudi trženje in orga- pogosto jim pokaže pravo pot. nizacija. Prepričana je, da ima lepa be- Prosti čas posveti seda tistemu, ki zares zasluži svojemu sinu Marselu pohvalo, večjo moč, kot deset in partnerju Sebastja- kritik. Otroci se ravno skozi nu, s katerima se rada odnos, ki ga imajo v kombiju, poda na izlet v naravo učijo med seboj. Otroci posr- ali na morje, v zimskem kajo vse verbalne in never- času pa z veseljem pre- balne informacije, občutke in bije kakšno uro tudi na celotno vzdušje v kombiju je smučeh. Ceni čas s svo- odvisno od vseh oseb ter tudi jimi dobrimi prijatelji in in predvsem od Irene. z ljudmi, ki so iskreni, Irena ne bo pozabila dne- direktni in okrog sebe va, ko je zraven otrok v kombi širijo pozitivno energijo. vstopil velik kuža. Sedel je na prvi sedež, obrnjen k otrokom Niko Turk in v kombiju je bila popolna tišina. Otroci so obnemeli,