15/99, Uredbeni

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 15 15. 3. 1999

MINISTRSTVA 4. člen (izpitni katalog) 717. Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih Vsebino posameznega dela določa izpitni katalog, ki ga na predlog Gospodarske zbornice Slovenije določi Strokovni Na podlagi tretjega odstavka 75. člena zakona o poklic- svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Z izpitnim nem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) in katalogom določi: drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. – obseg dejavnosti delovodje oziroma poslovodje v skla- 67/94, 20/95 in 29/95), minister za gospodarske dejavnosti du z nomenklaturo poklicev, v soglasju z ministrom za šolstvo in šport, ministrom za eko- – cilje izpita, nomske odnose in razvoj, ministrom za malo gospodarstvo in – dele izpita z navedbo strokovnih področij, turizem in Gospodarsko zbornico Slovenije izdaja – prilagoditve opravljanja delov izpita za kandidate, ki so si predhodno pridobili srednjo strokovno, višjo strokovno ali viso- košolsko izobrazbo. P R A V I L N I K Za posamezen del D/P izpita se z izpitnim katalogom o delovodskih in poslovodskih izpitih določi: – izpitne vsebine oziroma področja praktičnih znanj, – način izvajanja izpita in njegov obseg (pisni, ustni izpit, SPLOŠNE DOLOČBE izdelek, storitev, delovni preizkusi), – trajanje praktičnega dela izpita, 1. člen – merila za ocenjevanje, (predmet ureditve) – minimalne pogoje za uspešno opravljen del D/P izpita, – priporočeno literaturo. Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja delovodskega oziroma poslovodskega izpita (v nadaljnjem besedilu: D/P izpit), imenovanje in sestavo ter pristojnosti izpitnih 5. člen odborov in komisij za delovodske in poslovodske izpite in var- (trajanje strokovno-teoretičnega dela, poslovodsko- stvo pravic kandidatov v izpitnem postopku. ekonomskega dela in pedagoško-andragoškega dela) Strokovno-teoretični del, poslovodsko-ekonomski del in 2. člen pedagoško-andragoški del izpita se lahko opravlja pisno in (namen D/P izpitov) ustno v skladu z izpitnim katalogom. Pisni izpit traja največ pet Z D/P izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen za ur. Ustni izpit oziroma zagovor traja največ 30 minut. Nastop pri vodenje skupine, obrata, delovišča, delavnice, prodajalne, lo- IV. delu izpita traja 45 minut. kala itd., ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje storitev na svojem strokovnem področju in ali zna prenašati znanja in izkušnje na sodelavce, nove sodelavce, OPRAVLJANJE DELOVODSKEGA IN POSLOVODSKEGA vajence in dijake. IZPITA D/P izpit se opravlja skladno z nomenklaturo poklicev v dejavnostih, za katere so s posebnim predpisom opredeljene 6. člen naloge delovodje oziroma poslovodje, oziroma take naloge (pogoji za opravljanje izpita) opredeli Gospodarska zbornica Slovenije na predlog svojega Pravico do opravljanja D/P izpita pridobi: združenja. – kdor je pridobil srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju, na 3. člen katerem želi opravljati D/P izpit, (deli izpita) – kdor je pridobil srednjo strokovno izobrazbo ustrezne D/P izpit se opravlja iz štirih delov: smeri in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju, na – praktični del (I. del) katerem želi opravljati D/P izpit, – strokovno-teoretični del (II. del) – kdor ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne – poslovodno-ekonomski del (III. del) smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju, na – pedagoško-andragoški del (IV. del) katerem želi opravljati D/P izpit, Stran 1394 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– kdor izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje. OCENJEVANJE Izpolnjevanje pogojev ugotovi pristojni izpitni odbor. 12. člen 7. člen (ocenjevanje) (opravljanje D/P izpita) Kandidat je opravil izpit, če je dosegel pozitivno oceno iz Posamezni deli D/P izpita se lahko opravljajo v poljubnem vseh izpitnih delov. vrstnem redu in v različnih izpitnih rokih. Uspeh iz posameznih izpitnih delov se ocenjuje s številč- D/P izpit se začne z opravljanjem katerega koli izpitnega nimi ocenami v okviru petstopenjske ocenjevalne lestvice od dela in se konča z opravljenim zadnjim delom izpita. Pristojna ena (1) do pet (5). izpitna komisija izda po opravljenem posameznem delu izpita v Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozi- treh dneh obvestilo o uspehu. tivne. Kandidat mora opraviti vse obveznosti v skladu z izpitnimi Z izpitnim katalogom se lahko določi, da se posamezni katalogi v roku treh let od opravljanja prvega izpita, sicer mora del izpita lahko ocenjuje po točkovnem sistemu. V tem primeru ponovno v celoti opravljati izpit. se za določitev ocene točke pretvorijo v oceno na podlagi Iz opravičljivih razlogov lahko panožni izpitni odbor odobri naslednje ocenjevalne lestvice: podaljšanje roka za opravljanje izpitov na prošnjo kandidata, ki odlično (5) 100 do 92 točk, je dolžan predložiti ustrezna dokazila. dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve, 8. člen prav dobro (4) od 91 do 81 točk, (izpitni roki) dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene Gospodarska zbornica Slovenije najmanj enkrat letno najkasneje do konca koledarskega leta za naslednje leto objavi zahteve, razpis za opravljanje D/P izpitov. Z razpisom se določijo izpitni dobro (3) od 80 do 67 točk, roki za posamezne izpitne dele, rok, v katerem je treba vložiti dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene prijave, pogoji in dokazila o izpolnjevanju pogojev, stroški izpi- zahteve, ta. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 zadostno (2) od 66 do 50 točk, dni od objave razpisa. Razpis se objavi v glasilu Gospodarske zbornice Sloveni- dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, je, na oglasnih deskah Gospodarske zbornice Slovenije in vendar še zadovoljuje postavljene zahteve, vseh območnih zbornicah ter v sredstvih javnega obveščanja. nezadostno (1) pod 50 točk, dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in 9. člen kaže na pomanjkljivo temeljno znanje. (prijava) Z izpitnim katalogom se določijo merila, s katerimi se Kandidat, ki želi pristopiti k opravljanju D/P izpita, je dol- vrednoti posamezna storitev ali delovni preizkus in način dolo- žan vložiti prijavo za opravljanje izpita najkasneje zadnji dan čanja končne ocene za posamezni del izpita. razpisnega roka. Prijavo za opravljanje D/P izpita vloži kandidat pisno na predpisanemu obrazcu, z vsemi podatki, ki so na njem zahteva- IZPITNI ODBORI IN IZPITNE KOMISIJE ni, na Gospodarsko zbornico Slovenije. K prijavi je dolžan priložiti dokazila, s katerimi dokazuje, da izpolnjuje pogoje za 13. člen opravljanje D/P izpita (izobrazbene pogoje, delovne izkušnje). (izpitni odbori) Kandidat lahko pisno prekliče prijavo na D/P izpit, najka- D/P izpite se opravlja pred izpitnimi odbori pri Gospodar- sneje sedem dni pred pričetkom izpitnega roka. ski zbornici Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministra, pristojnega za gospodarske dejavnosti, v soglasju z 10. člen ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, ministrom, pristojnim (obveščanje kandidata o izpolnjevanju pogojev) za ekonomske odnose in razvoj in ministrom, pristojnim za Pristojni izpitni odbor v petnajstih dneh po izteku razpisne- malo gospodarstvo in turizem. ga roka obvesti kandidata, ki izpolnjuje razpisne pogoje, o datumu in kraju opravljanja posameznega dela izpita, ter o plačilu stroškov pred izpitom. 14. člen V primeru, da pristojni izpitni odbor ugotovi, da je vloga (centralni izpitni odbor) kandidata nepopolna, ga pisno pozove na dopolnitev vloge. Centralni izpitni odbor: Rok za dopolnitev vloge ne sme biti krajši od osem dni. – sprejme poslovnik o svojem delu, V primeru, da kandidat vloge ne dopolni v roku iz pisnega – v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, določi poziva, se šteje, kot da vloga ni bila vložena in izpitni odbor s izpitni red, sklepom prijavo zavrže. – določa smernice in pravila za delo izpitnih odborov, – predlaga predsednike, namestnike in člane izpitnih od- 11. člen borov, (obveščanje kandidata o neizpolnjevanju pogojev) – usklajuje delo izpitnih odborov, V primeru, da pristojni izpitni odbor ugotovi, da kandidat – usklajuje roke za izvedbo izpitov, ne izpolnjuje pogojev za pristop k opravljanju D/P izpita, izda o – izdaja spričevala o opravljenem D/P izpitu, tej ugotovitvi sklep. – sprejme letno poročilo o poteku in rezultatih izpitov, Zoper sklep iz prejšnjega odstavka tega člena ima kandi- – predlaga pristojnemu ministru komisijo za ugovore zo- dat pravico vložiti ugovor v roku osem dni na komisijo za ugovo- per postopek pri D/P izpitu, re, ki jo imenuje minister, pristojen za gospodarske dejavnosti. – opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1395

15. člen 19. člen (panožni izpitni odbor za praktični in strokovno-teoretični del (splošni pogoji za imenovanje članov izpitnih odborov in izpita) izpitnih komisij) Panožni izpitni odbor na ustreznih združenjih pri Gospo- Predsedniki, namestniki predsednikov, člani in njihovi na- darski zbornici Slovenije vodi, izvaja in nadzoruje praktični in mestniki izpitnih odborov ter člani izpitnih komisij, morajo biti strokovno teoretični del D/P izpita, posebej za vsak strokovni slovenski državljani, imeti morajo ustrezno strokovno izobrazbo naziv, v skladu s sprejeto nomenklaturo poklicev in izpitnimi ter vsaj pet let delovnih izkušenj v gospodarstvu, stroki oziroma katalogi. šolskih ali drugih izobraževalnih institucijah. Naloge in pristojnosti panožnega izpitnega odbora: Poznati morajo sodobne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in/ali usposobljenosti, ter biti usposobljeni za delo v – pripravi izbor izpitnih del oziroma storitev, delovnih preiz- izpitnih odborih. Vsebino potrebnih znanj in način usposablja- kusov, izpitnih nalog ali drugo, nja izpitnih odborov določi Gospodarska zbornica Slovenije v – pripravi izpitna vprašanja in izpitne pole, sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije. – imenuje izpitne komisije in izpitne nadzornike, – predlaga izpitne roke za izvedbo izpitov, SESTAVA IZPITNIH ODBOROV – izdaja potrdila o opravljenem delu izpita, – vodi in podpisuje izpitno dokumentacijo, 20. člen – odobri podaljšanje izpitnega roka za opravljanje D/P (centralni izpitni odbor) izpita, Centralni izpitni odbor sestavlja osem članov; štiri imenuje – opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti v skla- Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, po enega čla- du s tem pravilnikom in poslovnikom o D/P izpitih. na pa minister, pristojen za gospodarske dejavnosti, minister, pristojen za šolstvo in šport, minister, pristojen za ekonomske 16. člen odnose in razvoj in minister, pristojen za malo gospodarstvo in (področna izpitna odbora za poslovodno-ekonomski del in turizem. Člani centralnega izpitnega odbora so imenovani za pedagoško-andragoški del izpita) dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. 21. člen Področna izpitna odbora za poslovodno-ekonomski del in za pedagoško-andragoški del izpita vodita, izvajata in nadzoru- (panožni izpitni odbor za praktični in strokovno-teoretični del jeta izpite za vse vrste delovodskih in poslovodskih poklicev. izpita) Naloge in pristojnosti področnih izpitnih odborov: Panožni izpitni odbor za praktični in strokovno-teoretični – pripravita izpitna vprašanja in izpitne pole za pedagoško- del izpita sestavljajo predsednik in dva člana in vsak ima svoje- andragoški del izpita, ga namestnika. – pripravita izpitna vprašanja in izpitne pole za poslovod- Predsednik in namestnik predsednika morata imeti naj- no-ekonomski del izpita na predlog panožnega izpitnega odbo- manj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj pet let ra ustreznega združenja, ustreznih delovnih izkušenj. – imenujeta izpitne komisije in izpitne nadzornike, Člana in njihova namestnika morajo imeti najmanj višjo – predlagata izpitne roke za izvedbo izpitov, strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali D/P izpit ustrezne stro- – izdajata potrdila o opravljenem delu izpita, ke in morajo vsaj pet let opravljati dela delovodje oziroma – vodita in podpisujeta izpitno dokumentacijo, poslovodje. – opravljata druge naloge v okviru svojih pristojnosti v 22. člen skladu s tem pravilnikom in poslovnikom o D/P izpitih. (področni izpitni odbor za poslovodno-ekonomski del izpita)

17. člen Področni izpitni odbor za poslovodno-ekonomski del izpi- (izpitne komisije) ta sestavljajo predsednik in dva člana in vsak ima svojega Panožni in področna izpitna odbora lahko po potrebi obli- namestnika. kujejo ustrezno število izpitnih komisij. Predsedniki panožnih in Predsednik in namestnik predsednika morata imeti viso- področnih izpitnih odborov imenujejo izpitne komisije, ki jih košolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri sestavljajo predsednik, izpraševalec in član komisije. in najmanj pet let delovnih izkušenj. Predsednik področnega izpitnega odbora za poslovodno- Člana in njihova namestnika morajo imeti najmanj višjo ekonomski del izpita, imenuje izpitne komisije na predlog pa- strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijske sme- nožnih združenj. ri ali D/P izpit in morajo vsaj pet let opravljati dela delovodje Predsednik, izpraševalec in član komisije iz prvega od- oziroma poslovodje. stavka morajo izpolnjevati pogoje iz 19., 21., 22. in 23. člena, ki veljajo za predsednika in člane izpitnega odbora, ki jih je 23. člen imenoval. (področni izpitni odbor za pedagoško-andragoški del izpita) Področni izpitni odbor za pedagoško-andragoški del izpi- 18. člen ta sestavljajo predsednik in dva člana in vsak ima svojega (imenovanje predsednikov in članov izpitnih odborov) namestnika. Predsednike, namestnike predsednikov ter člane izpitnih Predsednik in namestnik predsednika morata imeti viso- odborov in njihove namestnike, imenuje na predlog centralne- košolsko izobrazbo pedagoške oziroma andragoške stroke ter ga izpitnega odbora minister, pristojen za gospodarske dejav- najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja. nosti, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, Člana in njuna namestnika morajo imeti najmanj višjo ministrom pristojnim za ekonomske odnose in razvoj in mini- strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali D/P izpit ustrezne stro- strom, pristojnim za malo gospodarstvo in turizem, za štiri leta in ke s pedagoško-andragoško usposobljenostjo in morajo vsaj so lahko ponovno imenovani. pet let opravljati dela delovodje oziroma poslovodje. Stran 1396 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

24. člen Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje posa- (obveščanje članov izpitnega odbora in članov izpitnih komisij) meznega dela D/P izpita ali upravičeno odstopi pred pričetkom Predsednik izpitnega odbora mora člane izpitnega odbo- izpita, se mu vplačano izpitno pristojbino vrne, pri čemer se ra in člane izpitnih komisij pisno obvestiti, o času in kraju odbijejo nastali stroški. opravljanja izpita najmanj 15 dni pred začetkom izpita. Če član izpitnega odbora ali član izpitne komisije ne more sodelovati pri izpitu, oziroma opraviti posamezne naloge, mora VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV o tem takoj obvestiti predsednika izpitnega odbora oziroma pristojno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je 29. člen sedež izpitnega odbora, da predsednik izpitnega odbora določi (pravica do ugovora zoper postopek) namestnika. Kandidat ima pravico ugovora zoper postopek pri oprav- 25. člen ljanju D/P izpita v treh dneh po končanem izpitu, oziroma (izločitev članov izpitnega odbora in članov izpitnih komisij) prejemu pisne odločitve, na komisijo za ugovore, ki jo imenuje minister, pristojen za področje dejavnosti, za katero se opravlja Pri preverjanju pogojev za opravljanje izpitov kandidatov in D/P izpit. opravljanju izpitov kot član izpitnega odbora ali član izpitne Komisija za ugovore mora v treh dneh s sklepom ugotoviti komisije ne sme sodelovati oseba, ki je: utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, – v času izpita delodajalec kandidatu, minister, pristojen za področje dejavnosti, za katero se opravlja – v času izpita solastnik podjetja, obratovalnice, prodajal- D/P izpit, imenuje izpitno komisijo, ki ponovno oceni znanje ne, lokala, ali sodelavec kandidatu, kandidata. Če ugovor ni utemeljen, se s sklepom zavrne. – v krvnem sorodstvu s kandidatom v ravni vrsti do katere- Odločitev komisije je dokončna. gakoli kolena in v stranski vrsti do vključno 4. kolena ali 2. kolena v svaštvu, ne glede na to ali gre za veljavno sklenjeno zvezo ali za izvenzakonsko skupnost. 30. člen Če član izpitnega odbora ali član izpitne komisije zane- marja svoje obveznosti, oziroma obstaja utemeljen sum in raz- (pravica do vpogleda) log za nezaupanje v nepristranskost njegovega dela v izpitnem Predsednik izpitnega odbora lahko kandidatu na pod- odboru oziroma komisiji, ali če kandidat izrazi tak sum, panožni lagi pisnega zahtevka omogoči vpogled v izpitno dokumen- oziroma področni izpitni odbor odloča o morebitni izločitvi čla- tacijo v osmih dneh po objavi rezultatov oziroma vročitvi na izpitnega odbora ali člana izpitne komisije. Član izpitnega spričevala, potrdila oziroma obvestila o opravljenem ali neo- odbora oziroma član izpitne komisije, o katerem se odloča, ne pravljenem izpitu. sodeluje pri sprejemanju odločitev v zvezi s njegovim neizpol- njevanjem obveznosti. DOKUMENTACIJA O D/P IZPITIH 26. člen 31. člen (odločanje izpitnega odbora in izpitne komisije) (register o D/P izpitih) Pri odločanju izpitnega odbora morajo sodelovati vsi člani. Zadostuje navadna večina. Gospodarska zbornica Slovenije vodi register o opravlje- Izpitna komisija odloča soglasno, če do soglasja ne pride, nih D/P izpitih. Vsebino registra določi Gospodarska zbornica odloči predsednik izpitne komisije. V zapisniku o delu izpitne Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. komisije pa se zabeleži ustrezna pripomba. 32. člen 27. člen (zapisniki o izpitih) (strokovna, tehnična in administrativna opravila) O D/P izpitih se vodijo zapisniki sej izpitnih odborov in Strokovna, tehnična in administrativna opravila za panož- izpitnih komisij o izpitu za posameznega kandidata. Zapisnik ne in področna izpitna odbora ter centralni izpitni odbor oprav- podpišejo predsednik in člani izpitnega odbora oziroma komisi- lja strokovna služba Gospodarske zbornice Slovenije. je, pred katerimi je kandidat opravljal izpit.

STROŠKI ZA OPRAVLJANJE IZPITOV 33. člen (poročilo o izpitih) 28. člen Centralni izpitni odbor najmanj enkrat letno poroča Odbo- (stroški za opravljanje izpita) ru za izobraževalno in kadrovsko dejavnost Gospodarske zbor- Stroške v zvezi z opravljanjem izpita nosi kandidat, ki nice Slovenije. Poročilo, ki vsebuje podatke o izvajanju, rezulta- opravlja izpit. Pred opravljanjem izpita je dolžan plačati stroške tih in problematiki izvajanja D/P izpitov, Gospodarska zbornica izpita. Izpitne stroške določi Gospodarska zbornica Slovenije v Slovenije pošlje ministru, pristojnemu za gospodarske dejavno- soglasju z Vlado Republike Slovenije. sti, ministru za ekonomske odnose in razvoj, ministru za malo Gospodarska zbornica Slovenije pri praktičnem delu izpi- gospodarstvo in turizem, ministru pristojnemu za šolstvo in ta zagotovi prostor, material za izdelavo izdelka, storitve pa Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokov- zagotovi kandidat. no izobraževanje. Kandidat je dolžan plačati dodatne stroške, ki nastanejo z opravljanjem praktičnega dela D/P izpita, če želi opravljati prak- 34. člen tični izpit po delih, oziroma se izpitno delo in delovni preizkusi (spričevalo) izvajajo na kraju, ki ga predlaga kandidat. Izpitni odbor za vsak uspešno opravljeni del D/P izpita, O višini dodatnih stroškov odloča panožni izpitni odbor. izda v desetih dneh po opravljenem delu izpita potrdilo. Če Kandidata se mora pred izpitom, pisno obvestiti o dodatnih kandidat izpita ni opravil, dobi v desetih dneh od dneva izpita stroških ter določiti rok plačila. obvestilo. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1397

Kdor opravi vse dele izpita, dobi v desetih dneh po oprav- 39. člen ljenem zadnjem delu izpita spričevalo o opravljenem D/P izpitu. (priznavanje pedagoško-andragoške izobrazbe) Kdor opravi vse dele izpita z oceno odlično (5), dobi posebno listino o odličnosti. Pedagoško-andragoška izobrazba, pridobljena po jav- Spričevalo iz prejšnjega odstavka izda centralni izpitni no veljavnih izobraževalnih programih za učitelje in inštruk- odbor. torje praktičnega pouka se prizna kot pedagoško-andra- Vsebino spričevala določi minister, pristojen za šolstvo, goški del D/P izpita. obliko spričevala pa določi Gospodarska zbornica Slovenije. Udeležencem izobraževanja za multiplikatorje, ki so si do uveljavitve tega pravilnika pridobili certifikat Obrtne zbornice Slovenije v okviru projekta uvajanja mojstrskih izpitov v ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Republiki Sloveniji se prizna pedagoško-andragoški del D/P izpita. 35. člen Kandidati, ki so opravili program pedagoško andra- (arhiviranje) goškega izobraževanja za izvajaje praktičnega izobraževanja Prijave in izpitno gradivo kandidatov se hranijo tri leta. v izobraževalnih programih, prilagojenih za obrt in drobno Zapisniki sej izpitnih odborov, sklepi predsednikov izpitnih od- gospodarstvo, oziroma v dualnem sistemu, najmanj v obse- borov, sklepi centralnega izpitnega odbora in zapisniki o D/P gu 32 ur, lahko opravijo za pedagoško-andragoški del D/P izpitih se hranijo najmanj deset let po zaključku izpita. izpita samo razliko vsebin, ki jo določi Strokovni svet Repub- Trajno se hrani zapisnik centralnega izpitnega odbora s like Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. katerim se ugotavlja, da je kandidat v skladu z izpitnimi katalogi v celoti uspešno opravil vse dele izpita. 40. člen (poslovnik o organizaciji za opravljanje D/P izpitov) 36. člen Poslovnik o organizaciji dela za opravljanje D/P izpitov in delu izpitnih odborov, sprejme Gospodarska zbornica (varovanje osebnih podatkov) Slovenije v roku 60 dni po uveljavitvi tega pravilnika. Za zbiranje in varovanje osebnih podatkov se smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov in določbe 79. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobra- 41. člen ževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 25/96). (uveljavitev pravilnika) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Št. 160-05-3/99 37. člen Ljubljana, dne 10. marca 1999. (priznavanje delov oziroma predmetnih področij D/P izpita) Kandidatom, ki so že uspešno opravili D/P izpit ali so Metod Dragonja l.r. opravili mojstrski izpit, se prizna pedagoško-andragoški del Minister izpita; kandidatom, ki so opravili mojstrski izpit na istem strokov- za gospodarske dejavnosti nem področju, pa tudi strokovno-teoretični del izpita ter ustrezne vsebine iz poslovodno-ekonomskega dela izpita. O ostalih vsebinah, ki jih mora kandidat še opraviti, odloči izpitni odbor za poslovodno-ekonomski del. Soglašajo: Kandidatom, ki so uspešno zaključili javno veljavni izobra- ževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v isti dr. Slavko Gaber l. r. stroki, se prizna strokovno-teoretični del D/P izpita, lahko pa Minister tudi nekatere vsebine poslovodno-ekonomskega dela izpita, o za šolstvo in šport čemer odloči izpitni odbor za poslovodno-ekonomski del. Kandidatu, ki si je pridobil srednjo strokovno izobrazbo za delovodjo oziroma za poslovodjo po izobraževalnih programih, dr. Marjan Senjur l. r. ki so veljali po predpisih pred uveljavitvijo zakona o poklicnem Minister in strokovnem izobraževanju, se prizna opravljen D/P izpit. za ekonomske odnose in razvoj 38. člen (delovni preizkus) Janko Razgoršek l. r. Kandidatu, ki ima ustrezne delovne izkušnje in opravljeno- Minister ziroma v skladu s tem pravilnikom priznan strokovno-teoretični, za malo gospodarstvo in poslovodsko-ekonomski in pedagoško-andragoški del D/P iz- turizem pita, lahko izpitni odbor namesto celotnega praktičnega dela izpita določi največ pet (5) delovnih preizkusov. mag. Jožko Čuk l. r. Delovni preizkus iz prejšnjega odstavka je krajša in ožje Predsednik usmerjena naloga, ki lahko traja največ 4 ure in se z njim Gospodarske zbornice dokazuje obvladovanje posameznih delovnih procesov. Slovenije Stran 1398 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije OBČINE

ČRENŠOVCI 6. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest) 718. Odlok o občinskih cestah Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeš- čenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih površine, se določijo v postopku iz prejšnjega člena tega cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena statuta Obči- odloka. ne Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95) je Občinski svet Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko pred- občine Črenšovci na 35. seji dne 17. 11. 1998 sprejel lagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. O D L O K O predlogu za prenos občinske ceste med državne o občinskih cestah ceste odloči Občinski svet občine Črenšovci na predlog župana. Občinska cesta določena s sklepom Vlade Republike I. SPLOŠNI DOLOČBI Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste ima kategorijo, določeno v tem sklepu. 1. člen Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod občinskih cest za naslednje leto. pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta 7. člen odlok. (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) Novoizgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste s 2. člen katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot (namen odloka) rekonstruirana cesta. Ta odlok določa: – občinske ceste na območju Občine Črenšovci in 8. člen postopek njihove kategorizacije; (opustitev občinske ceste) – upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občin- Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se skih cest in prometa na njih; zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. – način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvez- Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za ne gospodarske javne službe; parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v pro- – inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in metu ali pa se agrotehnično obdela v skladu s svojim oko- sankcioniranje kršitev tega odloka. ljem. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem 3. člen ceste. (občinske ceste) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali Občinske ceste na območju Občine Črenšovci so vse njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. ceste odloči Občinski svet občine Črenšovci na predlog župana. 4. člen (kategorije občinskih cest) 9. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, jav- (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) ne poti (ki se delijo na vaške ceste, poljske poti) in javne poti Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni za kolesarje. promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste. 5. člen Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občin- (postopek kategorizacije občinskih cest) ske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno ali če se občine Črenšovci na predlog župana. za njen prenos dogovori primerna odškodnina in če je vpisa- Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti pred- na v zemljiško knjigo. hodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozd- ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za nih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o kategorizacijo javnih cest. gozdovih. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1399

O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami odloči Občinski svet občine Črenšovci na predlog župana, pri pripravi in uresničevanju teh programov; kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega – izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in odloka. drugimi predpisi.

10. člen 14. člen (turistične in druge poti) (financiranje občinskih cest) Turistične poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se javnih cestah in so namenjene dostopu in ogledu naravnih zagotavljajo v občinskem proračunu. Sredstva za vzdrževa- znamenitosti niso javne poti po tem odloku. nje vaških cest in poljskih poti zagotavljajo iz lastnih virov Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega krajevnih skupnosti. odstavka se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem. IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST

15. člen III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v 11. člen skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi (upravljalec občinskih cest) vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, manjši. upravlja Občina Črenšovci. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali ob- 12. člen jektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, Letni plan vzdrževanja občinskih cest se usklajuje in se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sose- sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in dom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služ- je njegov sestavni del. nost za takšno izvedbo. V letnem planu vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih 16. člen cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih (projektiranje občinskih cest) nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na ob- skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih činskih cestah ipd.). elementov stališča zagotavljanja prometne varnosti in eko- nomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. 13. člen V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov Strokovno-tehnične, organizacijske in upravne naloge do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge pristojna služba občinske uprave. Te obsegajo zlasti: prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih – izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; nadzor cestnega prometa. – naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; 17. člen – naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; (pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste) – izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali re- občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na konstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na podlagi javnega razpisa; zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi – izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdr- nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve ževanja občinskih cest; pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. – naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; – vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in 18. člen zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene po- (vračilo razlaščenih zemljišč) rabe Občine Črenšovci in vodenja združene evidence o Če se razlašča zemljišče in druge nepremičnine iz prejš- javnih cestah; njega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene – naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih prometa na njih; zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zako- – naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vode- nom. nje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika; druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka – izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o – priprava programov in organizacija izdelave razisko- odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo valnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. Stran 1400 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

19. člen V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST (gradnja avtobusnih postajališč) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste 24. člen določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojna (odgovornost za stanje občinskih cest) služba občinske uprave, ob upoštevanju predlogov javnih Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavlja- prevoznikov in krajevnih skupnosti. ti tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpi- 20. člen sov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. (razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest in Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot upravljalci vodotokov) javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. čle- Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, na tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe. ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgo- krije investitor ceste. vorna pristojna služba občinske uprave. Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni 25. člen del vzdrževanja občinske ceste. (javna služba vzdrževanja občinskih cest) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so se- javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in orga- stavni del vzdrževanja vodotoka. niziranje njihovega obnavljanja. Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z od- 21. člen dajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) gospodarske javne službe. Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpi- Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi sa, če na predlog župana tako odloči Občinski svet občine graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni Črenšovci. del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogo- občinske ceste krije invesitor objekta ali naprave. ji, določenimi s predpisi o javnih cestah. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrni- Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega tev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so člena lahko Občinski svet občine Črenšovci na predlog nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega or- župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest – javnih gana za boljše elemente nadomeščenega dela občinske poti, zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. Občinski svet občine Črenšovci lahko hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se 22. člen zagotavljajo iz proračuna občine. (obveznost usklajenega projektiranja) Za stanje občinskih cest je Občina Črenšovci subisi- Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ce- diarno odgovorna. ste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela odda- tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba ja pristojna služba občinske uprave po postopku in pod opraviti na območju ceste. pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgo- 26. člen vorena pristojna služba občinske uprave. (vzdrževanje križišč in križanj) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonsktrukcije ob- Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategorizira- jektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije nimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav cestnega sveta občinske ceste skrbi vzdrževalec tega dela in napeljav. občinske ceste.

23. člen 27. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) Pristojna služba občinske uprave mora o gradnji ali Pristojna služba občinske uprave lahko zaradi zapore rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma občinske ceste začasno preusmeri promet na državno ce- upravljalce drugih objektov in naprav ali ob cestnem telesu sto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni najmanj 20 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela promet. uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, Pristojna služba občinske uprave mora dati investitorju ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstav- mora pristojna služba občinske uprave predhodno uskladiti ka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladi- z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. tev del. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekate- Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje gorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem pristojna služba občinske uprave predhodno pridobiti so- telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje ob- glasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljal- jekte in naprave v občinski cesti. ca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1401 ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni – pri lokalni cesti 5 m promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo – pri javni poti 4 m je treba tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, – pri javni poti za kolesarjenje 4 m krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Črenšovci.

VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH 30. člen (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) 28. člen Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkona- (omejitve uporabe občinske ceste) petostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vo- Če je občinska cesta v takem stanju, dovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih inve- – da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo pro- stitor je Občina Črenšovci, se smejo napeljati oziroma po- met posameznih vrst vozil, stavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem – da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti, pristojne službe občinske uprave. ali Pristojni občinski upravni organ lahko zahteva od uprav- – če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo ljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. poseb- potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske cene razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, ste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podob- na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav no), lahko župan s sklepom začasno, najdalj za čas enega krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. na tej cesti ali na njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno Pristojna služba občinske uprave lahko odkloni izdajo maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlo- soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave gi za tekšen ukrep. ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževa- Sklep župana iz prejšnje alinee se z utemeljitvijo razlo- li njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstruk- gov, posreduje policiji in pristojnemu inšpektoratu najmanj cijo te ceste. tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti. 31. člen (dela na občinski cesti) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne službe nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti občinske uprave. policija, pristojni inšpektor za ceste in javnost po sredstvih V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in se določajo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o del. teh ukrepih obvesiti tudi pristojno službo občinske uprave. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občin- Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz sko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma živ- razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od ljenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodar- enega leta se določi v skladu z določbo 46. člena tega ska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora čim hitreje odloka. odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno sta- Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, nje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževa- označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. nja ceste. Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko 29. člen cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti (varovalni pas ob občinski cesti) promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o Da se preprečijo škodljivi vplivi v prostor ob občinski njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. 32. člen Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter po- (opravljanje del ob občinski cesti) stavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varoval- Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in nem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasnjem opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž pristojne službe občinske uprave. občinske ceste, ki bi ovirala ali ogrožala promet, poškodo- Pristojna služba občinske uprave izda soglasje iz prejš- vala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je po- njega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem trebno soglasje pristojne službe občinske uprave. V soglas- pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in pro- ju se določijo pogoji za opravljanje teh del. meta na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. 33. člen Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas ob- (izredni prevoz) činske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaš- Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede čito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. 15. členom tega odloka. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za Stran 1402 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo vitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, dolo- samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom čenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na 37. člen občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. (obvezna rekonstrukcija priključka) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanja pro- določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izred- meta ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po ob izdaji soglasja za najegovo ureditev, ni več ustrezen, občinskih cestah, izda pristojna služba občinske uprave v lahko pristojna služba občinske uprave z upravno odločbo 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stro- obvesti policijo, inšpektorja za ceste in izvajalca rednega ške preureditve priključka krije investitor priključka ali nje- vzdrževanja občinskih cest. gov pravni naslednik. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoz- 38. člen nosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih (ukinitev priključka) in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega Pristojen inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno prevoza z pristojno službo občinske uprave uskladiti potek ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved upo- izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo. rabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 36. člena ali je zgrajen brez 34. člen soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 37. čle- na tega odloka. (nadzor izrednih prevozov) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije Največje dovoljenje osne obremenitve, skupno maso investitor priključka ali njegov pravni naslednik. in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti. 39. člen Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tret- (izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) jega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in Peskokopi in gramoznice lahko obratujejo le v takšni povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa. 35. člen Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora in- (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) vestitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave. Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, dolo- čene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega 40. člen odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna služba občinske uprave določi ob obstoječih občinskih cestah, (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) odda pristojna služba občinske uprave najugodnejšemu po- Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko nudniku za opravljanje teh dejavnosti. cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poško- opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe dovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na podpiše župan. cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za je povzročil. opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavno- Prepovedano je predvsem: sti je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave. 1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; 2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; 36. člen 3. ovirati odtekanje vode s ceste; (priključki na občinsko cesto) 4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pri- 5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesar- stopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko je in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi izrecno dovoljeni; pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova oprem- 6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali ljenost s prometno signalizacijo. druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predme- in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v te, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občin- poslabša njena urejenost; sko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signa- 7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali lizacije, krije njegov investitor. druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen promet; javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo 8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te material ali predmete; ceste. 9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z name- Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka nom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odmora sodelovati uslužbenec občinske uprave zaradi ugoto- vijanja prometa; Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1403

10. poškodovati prometno signalizacijo; izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. 11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi nanjo; izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega 12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli odstavka 43. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovo- predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na ljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred pričetkom kako drugače onesnaževati cesto; njihovega izvajanja obvestiti policijo, pristojnega inšpektorja 13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali bodo dela izvajala. graditi ob cesti napajališča za živali; Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo 14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zara- podkovane, da lahko poškodujejo cesto; di zapore ceste in čas njenega trajanja. 15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena naj- druge gorljive snovi; manj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora 16. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi kate- kmetijsko orodje in stroje; rih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in 17. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne pred- času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično doku- mete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter mentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali po- druge dele tovora. polne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta 41. člen predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih (naležne ploskve na kolesih vozil) športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečani- Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kole- mi prometnimi obremenitvami ceste. sa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo vozišča. občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve pro- oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. meta zaradi ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa 42. člen obvesti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja (obveznosti sosedov ob občinski cesti) najmanj tri dni pred zaporo ceste. Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok 45. člen vode in odlaganja snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. (polje preglednosti) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jar- (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali kov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, ceste ali železniške proge (polje preglednosti). hrupom, in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče po- Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju prestaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. glednosti na zahtevo pristojnega inšpektorja za ceste ali Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah ob- policije odstraniti ovire. jektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju pre- pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski glednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do od- cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne škodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredi- ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. ta lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna služba občinske uprave v skladu z zakonom. 43. člen Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziro- (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) ma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča do- Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet ločena v soglasju pristojne službe občinske uprave iz 29. čle- na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti na tega odloka. za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 44. člena tega odloka. 46. člen Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za vzdrževa- (prometna signalizacija na občinskih cestah) nje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Ob- katere je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji činski svet občine Črenšovci na predlog župana, razen v teh del. primerih iz 28. člena tega odloka in v primerih, ko je njena Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica tudi za športne in druge prireditve na njej. odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za 44. člen notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor. (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno izda pristojna služba občinske uprave. O izdanih dovoljenjih znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in obvesti le-ta policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo Stran 1404 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu 51. člen zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistič- (naloge inšpekcijskega nadzorstva) ne in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik občin- Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih ske uprave s sklepom. Občina ima pravico do povrnitve cest ima pristojni inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: odstranitev. 1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; 47. člen 2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati (obveščanje in oglašanje ob občinski cesti) dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob obdela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v činskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obvešča- opisom teh del; nje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja 3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in pro- prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna služba ob- meta na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo činske uprave lahko izda soglasje za njihovo postavitev zno- brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njimi; traj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udele- 4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na žence v prometu in zanje ni predpisana prometna signaliza- cesti, ki ogrožajo varnost prometa; cija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdr- 5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost pro- ževanja in odstranitve. meta na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo 6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za po- 7. nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev pri posegih stavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. v varovalnem pasu ceste; Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občin- ske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo 8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekon- biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na struirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično preglednana njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in ali ni izročena prometu. naprav. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi pr- Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje vega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski izvršitve. svet občine Črenšovci. Transparenti morajo biti izobešeni V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prome- 48. člen tu, pristojni inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)) brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko pristojni inš- pektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) oprav- takoj. ljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parki- inšpektor pravico: ranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določ- bo 36. in 37. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priklju- – pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ček oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospo- parkiranje vozil, če ta možnost ni zgotovljena z javnim par- darskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organiza- kriščem. cij in skupnosti; V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter – zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje – pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje oseb; pristojne službe občinske uprave. – vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; 49. člen – pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih ose- (pritožbeni organ) bah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, po- pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določ- trebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka bah tega odloka izdaja pristojna služba občinske uprave, ter in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo zoper sklep iz drugega odstavka 46. člena tega odloka je za občinske ceste; dovoljena pritožba na župana. – proti potrdilu na največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cesteh, ki se neposredno uporablja- VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST jo za občinske ceste; – od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, 50. člen ki ga določi pristojni inšpektor, poda pisno pojasnilo in (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) izjavo v zvezi s predmetom nadzorstev. Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka o javnih cestah, ki se neposredno uporablja za občinske tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti župana, pristoj- ceste, nadzira pristojni inšpektor za ceste. no službo občinske uprave in policijo. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1405

Če pristojni inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja 14. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obvesti pri izvajanju polju preglednosti (prvi odstavek 45. člena); rednega vzdrževnja občinskih cest kot javne službe, lahko 15. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob ob- poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, činski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug določenih s koncesijsko pogodbo. objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje ob Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postop- (47. člen); ka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. 16. z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 53. člen 52. člen (prekrški posameznikov) (prekrški) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: za prekršek pravna oseba ali podjetnik, ki stori prekršek v 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 24. člena); 1. brez soglasja rekonstruira gradbene objekte v varo- 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob valnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli morebitni stavki (četrti odstavek 25. člena). druge objekte in naprave (drugi odstavek 29. člena); Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefon- za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba ske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 30. čle- 54. člen na); (kršitev obveznosti uskladitve del) 3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem dovoljenjem (prvi odstavek 31. člena); telesu občinske ceste, če o nameravnih delih ne obvesti 4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja pristojne službe občinske uprave ali če ji ne da na razpolago izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 23. člena); vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala pro- Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje met, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdr- za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba ževanja (32. člen); investirorja. 5. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na ob- Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje činsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehnič- za prekršek odgovorna oseba pristojne službe občinske nimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 36. čle- uprave, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občin- na) ske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev dru- 6. brez soglasja ob cesti odpira peskokope in gramoz- gih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravo- nice, ki bi lahko vplivali na stabilost cestnega telesa, vzdrže- časne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 23. člena). vanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (39. člen); 7. začasno ali trajno zasede cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (40. člen); 55. člen 8. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki (legalizacija priključkov) bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 41. člena); Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili 9. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi od- predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojne službe občin- stavek 41. člena); ske uprave, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja 10. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih najkasenje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po prete- se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani lede- ku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 38. člena tega odloka. nih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 42. člena); 56. člen 11. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo (namestitev snegolovov) občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek občinskih cestah, s katerimi se lahko na občinsko cesto 43. člena); 12. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka. delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 44. člena); 57. člen 13. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v (vpis v zemljiško knjigo) nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zapo- Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporab- ro ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s ljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, ni pa bilo predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo za- vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v časne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku trajanja (tretji odstavek 44. člena); brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Stran 1406 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

58. člen 59. člen (prenehanje veljavnosti) (začetek veljavnosti odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Občine Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Črenšovci prenehata veljati odlok o ureditvi cestnega pro- listu Republike Slovenije. meta v Občini Lendava (Uradne objave pomurskih občin Št. 221/98 Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, Črenšovci, dne 17. novembra 1998. št. 22/79) in odlok o gospodarjenju z javnimi potmi v Občini Predsednik Lendava (Uradne objave pomurskih občin Gornja Radgona, Občinskega sveta občine Črenšovci Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 31/86). Daniel Kolenko l. r.

719. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Črenšovci

Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95) je Občinski svet obči- ne Črenšovci na 35. seji dne 17. 11. 1998 sprejel O D L O K o kategorizaciji občinskih cest v Občini Črenšovci

1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.

2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).

3. člen Lokalne ceste so: – ceste med naselji v Občini Črenšovci – ceste med naselji v Občini Črenšovci in naselji v sosednjih občinah.

4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Črenšovci in med naselji v sosednjih občinah so:

Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. izven št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) (v km) uporabe Občine NA Občina Črenšovci NA Črenšovci LOKALNE CESTE LC V KM 1 O50010 G1-3 DOL. BISTRICA - G1-3 M. SOBOTA 5,629 medkraj. 15,088 ZT JULA MAROF MURSKA SOBOTA promet O50011 G1-3 DOL. BISTRICA - R III SRED. 3,308 medkraj. ZT JULA MAROF SRED. BISTRICA BISTRICA promet O50012 R III SRED. BISTRICA - ZT KAPELA 2,321 medkraj. 1,889 SRED. BISTRICA MELINCI MELINCI promet 2 O5O020 050012 G. BISTRICA-ODRANCI- ZT KAPELA 1,050 medkraj. 4,237 ZT BELI KRIŽ G. B. LIPA LIPA promet 3 O5O030 GI-3 ZT ŽUP. DOM ČRENŠOVCI – ŽIŽKI 050041 ŽIŽKI 0,959 medkraj. ČRENŠOVCI promet 4 O50040 430022 V. POLANA - G1-3 ODRANCI 5,556 medkraj. 0,645 ZT LOŽIČ TRNJE- ODRANCI promet O50041 430022 V. POLANA - R III 726 5,178 medkraj. ZT LOŽIČ TRNJE promet O50042 R III 726 TRNJE – ODRANCI GI -3 0,378 medkraj. 0,645 ODRANCI promet Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1407

Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. izven št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) (v km) uporabe Občine NA Občina Črenšovci NA Črenšovci 5 O50050 O50041 ZT SPODNJE TRNJE - R III – 726 1,466 medkraj. MLIN TRNJE ZG. TRNJE ZG. TRNJE promet 6 O5O060 G1-3 KAPCA- MALA POLANA 430022 ZT 3,205 medkraj. 2,550 KAPCA BELI KRIŽ M. P. promet 7 O50080 430022 ZT MALA POLANA - G1-3 ZT 1,533 medkraj. 7,387 BELI KRIŽ M. P. BELTINCI KAPELA BELTINCI promet O50081 430022 ZT MALA POLANA - R III-726 ZT 1,533 medkraj. 2,396 BELI KRIŽ M. P. GOMILICE KAPELA GOMILICA promet 8 430020 430010 TURNIŠČE- V. POLANA- G1-3 5,489 medkraj. 3,036 NEDELICA HOTIZA HOTIZA promet 430021 430010 TURNIŠČE- V. POLANA O50060 ZT 2,944 medkraj. 2,428 NEDELICA BELI KRIŽ M. P. promet 430022 O50060 ZT. M. POLANA – V. POLANA- G1-3 2,545 medkraj. 0,608 BELI KRIŽ M. P. HOTIZA HOTIZA promet

5. člen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) v občini uporabe izven NA Občina Črenšovci NA (v km) Občine Črenšovci LOKALNE CESTE JP KRAJEVNE CESTE IMN POTI – NASELJE ČRENŠOVCI 1 551010 SODARSKA ULICA OZKA ULICA G1-3 0,336 vaška ZT H. Š. 1 ČRENŠOVCI ulica 2 551020 551500 ČRENŠOVCI-ŽIŽKI O50030 0,687 pot med naseljema 3 551030 H. Š. 80 H. Š. 86 PREK. Č. -H. Š. 80 PREK. G1-3 0,097 vaška ČRENŠOVCI ČETE, ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI ulica 4 551060 PREK. ČETE 81 PREK. Č. 89 – PREK. Č 81 G1-3 0,081 vaška ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI ulica 5 551070 H. Š. 58 GOSPOSKO R III 726 0,520 vaška GOSPOSKO ČRENŠOVCI ulica 6 551090 UL PREK. ČETE 81 ZA LOGOM G1-3 0,554 vaška ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI ulica 7 551130 UL OF 18 ULICA OF G1-3 0,080 vaška ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI ulica 8 551140 GAS. UL. 26 GASILSKA ULICA G1-3 0,576 vaška ČRENŠOVCI ulica 551141 GAS. UL. 26 GASILSKA ULICA G1-3 0,422 vaška ČRENŠOVCI ulica 551142 551141 GASILSKA ULICA GAS. UL 13 0,154 vaška GAS. UL. 6 ulica 9 551160 UL T. PLEJA 5 OZKA ULICA OZKA UL 3 0,154 vaška ulica 10 551170 SODARSKA UL 9 KRČEVINE 551370 0,578 vaška ČRENŠOVCI TRNJE-ČRENŠOVCI ulica 11 551640 RIII 726 KRČEVINE II O50042 0,725 vaška LC ŽIŽKI-TRNJE ulica 12 551370 O50031 TRNJE -ČRENŠOVCI O50030 1,027 pot med ZT CVETL. TRNJE LC ČREN. -ŽIŽKI naseljema 13 551100 ZADR. UL 4 ZADRUŽNA ULICA UL PREK. ČETE9 0,279 vaška ulica 551101 ZADR. UL4 ZADRUŽNA ULICA 551790 0,081 vaška SRED. BISTR. – ČREN ulica 551102 G1-3 UL PREK. ZADRUŽNA ULICA 551790 0,198 vaška ČETE 9 SRED. BISTR. -ČREN ulica 14 551110 551120 VRTNA ULICA G1-3 0,262 vaška ZT SPOMENIK ulica 15 551120 OTROŠKA UL 11 OTROŠKA ULICA 551180 0,450 vaška ulica 16 551150 551180 MIRNA ULICA MIRNA UL 9 0,140 vaška ulica 17 551180 UL T. PLEJA 28 UL TONETA PLEJA RIII 726 0,606 vaška ulica 18 551490 551480 HITE GREDE G1-3 0,447 vaška ZT. PREK. Č. 43 ulica Stran 1408 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

19 551270 551450 H. Š. 16 ŽIŽKI -551500 551500 0,472 vaška ulica 20 551280 551500 H. Š. 32 – H. Š. 105 ŽIŽKI O50041 0,454 vaška ulica 21 551290 O50041 H. Š. 94-H. Š. 99 ŽIŽKI 551300 0,161 vaška ulica 22 551300 O50041 H. Š. 120- H. Š. 82 ŽIŽKI O50041 0,523 vaška ulica 23 551450 H. Š. 1 ŽIŽKI BELI KRIŽ TREBEŽ - G1-3 ZT BELI 1,262 vaška ŽIŽKI KRIŽ TREBEŽ ulica 24 551500 H. Š. 1 ŽIŽKI H. Š. 47- H. Š. 1 ŽIŽKI 551450 0,954 vaška ulica KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE TRNJE P 25 551310 O50050 H. Š. 115-H. Š. 75 TRNJE 551320 0,926 vaška ulica 26 551320 H. Š. 83 TRNJE H. Š. 83- H. Š. 60 TRNJE O50041 0,775 vaška ulica 27 551330 H. Š. 25 H. Š. 16- H. Š. 25 TRNJE O50041 0,205 vaška ulica 28 551340 551310 H. Š. 93- H. Š. 102/A 551310 0,407 vaška ulica 29 551360 H. Š. ŠT. 90 H. Š. 90- H. Š. 87 551310 0,228 vaška TRNJE TRNJE ulica 30 551380 H. Š. 123 TRNJE H. Š. 110- H. Š. 123 TRNJE O50050 0,210 vaška ulica 31 551390 H. Š. 25 TRNJE 551400- H. Š. 25 TRNJE 551400 0,065 vaška ulica 32 551400 H. Š. 22 TRNJE H. Š. 12 – H. Š. 22 TRNJE 551370 0,314 vaška ulica 33 551410 551370 H. Š. 13-H. Š. 2 TRNJE O50041 0,131 vaška ulica 34 551420 H. Š. 107 TRNJE H. Š. 107-H. Š. 111 TRNJE 551310 0,161 vaška ulica 35 551430 H. Š. 148 TRNJE H. Š. 148-H. Š. 151 TRNJE 551440 0,215 vaška ulica 36 551440 O50050 TRNJE- GOMILICA O50081 0,790 pot med 0,646 naseljema OBČ. TURN. KRAJEVNE CESTE IN POTI: NASELJE GORNJA BISTRICAJP v km 37 550350 551870 H. Š. 81G. B- FUNDUŠI O5O012 0,902 vaška ulica 38 550370 551900 H. Š. 203 G. B – H. Š. 76 G. B. 551870 0,825 vaška ulica 39 550380 551940 H. Š. 79G. B-H. Š. 206G. B. 551870 0,510 vaška ulica 40 551800 551870 H. Š. 60 G. B. – H. Š. 9 G. B. O50012 0,772 vaška ulica 41 551860 551870 H. Š. 108 G. B. – ZT. KA- O5O012 0,427 vaška PELICA G. B. ulica 42 551870 O50012 H. Š. 132 G. B. – H. Š. 14 G. B. RIII 726 2,327 vaška ulica 43 551880 REKA MURA H. Š. 23 G. B. – REKA MURA 551870 0,900 vaška ulica 44 551890 551870 H. Š. 77 G. B. – FUNDUŠI O50012 0,926 vaška ulica 45 551900 550370 h. š. št. 6 sred. b. -zt. nasip 551870 0,774 vaška ulica 46 551910 551870 H. Š. 136 G. B. -H. Š. 137 G. B. O5O012 0,111 vaška ulica 47 551920 551930 H. Š. 193 G. B. – H. Š. 139/A G. B. O50012 0,609 vaška ulica 48 551930 O50012 H. Š. 163 G. B. – RIII 726 R III 726 1,078 vaška ulica 49 551940 551870 H. Š. 108 G. B. – H. Š. 206 S. B. RIII 726 0,756 vaška ulica 50 551950 551960 H. Š. 102 G. B. – H. Š. 92G. B. 550350 0,229 vaška ulica 51 551960 551870 H. Š. 108- ZT BELI KRIŽ G. B. O50012 0,982 vaška ulica 52 O10050 O10010 BELTINCI-GORNJA O50012 0,600 medkrajev 2,415 v BELTINCI BISTRICA BELI KRIŽ G. B. promet občini Beltinci KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE SREDNJA BISTRICA JP 53 551660 551740 SRED. BISTRICA-DOL BISTRICA H. Š. 87A 1,228 pot med DOL. BISTRICA naseljema 54 551670 551660 H. Š. 83S. B. – OSNOVNA O50011 0,630 vaška ŠOLA S. B. ulica 55 551680 H. Š. 64 SR. BISTR. H. Š. 61S. B. – H. Š. 64 S. B. 551740 0,105 vaška ulica 56 551700 H. Š. 60 SR. BISTR. H. Š. 59S. B-H. Š. 60. S. B. 551740 0,060 vaška ulica 57 551710 H. Š. 68 SR. BISTR. H. Š. 66 S. B. – H. Š. 68 S. B. 551740 0,139 vaška ulica 58 551720 H. Š. 44 SR. BISTR. HŠ. 52 S. B. – H. Š. 44S. B. O50011 0,123 vaška ulica 59 551740 O50011 ZADRUŽNI DOM – KRIŽ RIII 726 0,622 vaška SRED. BISTRICA ulica 60 551750 PARC. ŠTEV. 492 FUNDUŠI- NJIVE RIII 726 0,969 vaška K. O. SRED. BISTR. ulica 61 551790 O5011 SR. BISTRICA- G1-3 2,286 pot med ČRENŠOVCI ČRENŠOVCI naseljema Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1409

Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) v občini uporabe izven NA Občina Črenšovci NA (v km) Občine Črenšovci KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE DOLNJA BISTRICA JP 62 550010 550030 H. Š. 124 D. B. -H. Š. 99 D. B. 550030 0,263 vaška ulica 63 550020 H. Š. 122 D. BISTR. H. Š. 119 D. B. – H. Š. 122 D. B. 550030 0,144 vaška ulica 64 550030 550080 H. Š. 77 D. B. – H. Š. 123 D. B. 550080 0,790 vaškaulica 65 550040 550080 H. Š. 61 D. B. – 551660 551660 0,335 vaška ulica 66 550050 550040 H. Š. 55/A D. B. – H. Š. 89 D. B. 551660 0,280 vaška ulica 67 550060 550080 H. Š. 34/A D. B. – H. Š. 36/A D. B. O50011 0,331 vaška ulica 68 551970 H. Š. 152 D. BISTR. H. Š. 149 D. B. – H. Š. 152 D. B. 550080 0,194 vaška ulica 69 550080 H. Š. 50. D. B. H. Š. 50 D. B. – POKOPA- O5O011 3,220 vaška LIŠČE ulica 70 551980 H. Š. 138 D. B. H. Š. 138 D. B. – H. Š. 144 D. B. 550080 0,234 vaška ulica 71 551990 550030 H. Š. 97/A D. B. – H. Š. 92 D. B. 550030 0,112 vaška ulica KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE BREZOVICA JP 72 550670 550720 H. Š. 58 BREZ. – KRIŽ BREZ. 430021 0,956 vaška ulica 73 550680 550690 O50081- TRGOVINA BREZ. O50081 1,102 vaška ulica 74 550690 550700 H. Š. 21 BREZ. – H. Š. 13 BREZ. 550710 0,261 vaška ulica 75 550700 GRAMOZNICA GRAMOZNICA BREZ. – H. Š. 430021 0,670 vaška BREZOVICA 35 BREZOVICA ulica 76 550710 H. Š. 40. BREZ. HŠ. 40 BREZ – 430020 430021 0,037 vaška ulica 77 550720 550670 H. Š. 64 BREZ. – H. Š. 63 BREZ. 550190 0,535 vaška ulica KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE MALA POLANA JP 78 550570 TRGOVINA V. VEL. POLANA- BREZOVICA 430021 2,768 pot med POLANA BREZOVICA naseljema 79 550580 H. Š. 52 M. POLANA 550570 – H. Š. 52 M. POLANA 550570 0,081 vaška ulica 80 550590 550650 550650- H. Š. 95 M. POLANA H. Š. 95 M. POLANA 0,431 vaška 550060 ulica 81 550600 550640 MAČKOVCI-BUKOVJE 550570 1,320 pot med naseljema 82 550610 H. Š. 20 M. POLANA H. Š. 18 M. POLANA- H. Š. 20 550620 0,091 vaška M. POLANA ulica 83 550620 H. Š. 16 M. POLANA H. Š. 12M-POLANA- H. Š 16 550570 0,246 vaška 550190 M. POLANA ulica 84 550630 550570 ZT KAPELICA M. POLANA- O50060 0,891 vaška 550570 ulica 85 550640 H. Š. 105 M. POLANA H. Š. 105 M. POLANA- H. Š91 H. Š. 91 M. POLANA 0,885 vaška M. POLANA ulica 86 550650 550500 H. Š. 117 M. POLANA- H. Š. V. O50060 0,950 vaška POLANA 39 ulica 87 550660 H. Š. 47 M. POLANA 550570- H. Š. 47 M. POLANA 550570 0,092 vaška ulica KRAJEVNE CESTE IN POTI – NASELJE VELIKA POLANA JP 88 550390 550570 H. Š. 104 V. P. – 550500 550500 0,695 vaška ulica 89 550400 GAS. DOM. TRGOV. MERCATOR- GAS. 550570 0,154 vaška V. POLANA DOM VEL. POLANA ulica 90 550410 H. Š. 170 V. POLANA O50041- H. Š. 170 V. POLANA O50041 0,607 vaška 550430 ulica 91 550420 H. Š. 152/A H. Š. 152/a V. POLANA - H. Š. 158 V. POLANA 0,122 vaška H. Š. 158 V. POLANA 550430 ulica 92 550430 550480 H. Š. 142V. POLANA- H. Š. 159/E 550480 0,860 vaška V. POLANA ulica 93 550440 H. Š. 202 VELIKA H. Š. 25/D V. POLANA- H. Š. 202 V. POLANA 0,059 vaška POLANA H. Š. 202 V. POLANA ulica 94 550450 550480 H. 206 V. POL. – H. Š. 140 430022 0,441 vaška V. POLANA ulica Stran 1410 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) v občini uporabe izven NA Občina Črenšovci NA (v km) Občine Črenšovci 95 550460 HIŠA ŽALIK 430022-ZT HIŠA ŽALIK 430022 0,172 vaška CVETO CVETO ulica 96 550470 NOGOM. IGRIŠČE 430022- ZT NOGOM. 430022 0,242 vaška V. POLANA IGRIŠČE V. POLANA ulica 97 550480 O50041 H. Š. 155. V. POLANA- H. Š. 119 430022 1,060 vaška V. POLANA ulica 98 550490 H. Š. 121 V. POLANA H. Š. 121V. POLANA-430022 430022 0,147 vaška ulica 99 550500 550390 H. Š. 176V. POLANA-H. Š. 99 550390 1,674 vaška V. POLANA ulica 100 550510 H. Š. 95 V. POLANA H. Š. 80 V. POLANA-H. Š. 95 550500 0,124 vaška V. POLANA ulica 101 550520 H. Š. 50 V. POLANA H. Š. 58. V. POLANA-H. Š. 50 550500 0,126 vaška V. POLANA ulica 102 550530 H. Š. 46 V. POLANA H. Š. 37. V. POLANA- H. Š. 46 550500 0,379 vaška V. POLANA ulica 103 550540 PARC. ŠT. 1977 H. Š. 12 V. POLANA – PARC. ŠT. 550500 0,305 vaška K. O. V. POLANA 1977 K. O. V. POLANA ulica 104 550550 H. Š. 10/A H. Š. 10/A V. POLANA- 550500 0,118 vaška V. POLANA H. Š. 6 V. POLANA ulica POLJSKE POTI V OBČINI ČRENŠOVCI JP 105 550070 H. Š. 166 DOLNJA LAZE I. 550080 3,136 poljska BISTRICA pot 106 550090 REKA MURA H. Š. 89 DOLNJA BIST. 551660 0,699 poljska REKA MURA pot 107 550100 551660 TRATE I. O50011 0,528 poljska pot 108 550110 551660 TRATE II. O50011 0,624 poljska pot 109 550120 551660 TRATE III. O50011 0,528 poljska pot 110 550130 550060 BEDNJAJ 550040 0,624 poljska pot 111 550150 550200 TREBEŽ I. O50011 0,670 poljska pot 112 550160 550200 TREBEŽ II. O50011 0,222 poljska pot 113 550170 550070 LOG O50011 2,781 poljska pot 114 550180 550190 MALA KOCIJA 550070 0,682 poljska pot 115 550190 MRTVICA MURE TILUŠ MRTVICA MURE 0,318 poljska pot 116 550200 O50011 DOLNJA BISTRICA G1-3 KRIŽ 1,693 poljska ČRENŠOVCI pot 117 550210 550170 LOG-DŽATE 550170 1,444 poljska pot 118 550230 550170 LAZE II. 550250 0,536 poljska pot 119 550240 NASIP OB MURI LAZEIII. 550070 0,316 poljska pot 120 550250 NASIP OB MURI ORLOVŠČEK-LAZE G1-3JULA MAROF 2,087 poljska pot 121 550260 REKA MURA LAZE IV. 550070 0,660 poljska pot 122 550270 MRTVICA MURE KROŠČIČ I. 550300 0,752 poljska pot 123 550280 MRTVICA MURE KROŠČIČ II. 550300 0,670 poljska pot 124 550290 MRTVICA MURE KROŠČIČ III. 550300 0,622 poljska pot 125 550300 MRTVICA MURE KROŠČIČ IV. O50011 0,921 poljska pot 126 550310 MRTVICA MURE MEKSIKO 550080 1,410 poljska pot 127 550840 NASIP OB MURI KRČEVINE I. 551740 0,840 poljska ČRENŠOVCI pot 128 550140 550200 REPICA I. 551750 0,673 poljska pot 129 551770 551790 TREMIŠKE R. III. 726 0,418 poljska pot 130 551760 551790 JELŠJE I. R. III. 726 0,420 poljska GORNJA BISTRICA pot 131 551780 PARC. ŠT. 512 K. O. REPICA II. 551790 0,586 poljska ČRENŠOVCI pot 132 550320 50012 SUMERJE R. III. 726 2,591 poljska pot 133 551200 PARC. ŠT. 1292 ODRANSKO O50021 0,570 poljska K. O. ČRENŠOVCI pot 134 551210 PARC. ŠT. 71 K. O. JELŠJE II. 551540 0,516 poljska GOR. BISTRICA pot 135 550800 ROMSKO NASELJE KAMENŠČICE R III. 726 0,344 poljskapot 136 551470 PARC. ŠT. 1220 GREDE I. 551490 0,264 poljska K. O. ČRENŠOVCI pot 137 551480 551490 GREDE II. 551790 0,251 poljska pot Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1411

Zap. Št. ceste Začetek Potek Konec Dolžina Krit. Namen Dolž. št. (odseka) ceste (odseka) ceste ceste (odseka) v občini uporabe izven NA Občina Črenšovci NA (v km) Občine Črenšovci

138 551230 551140 GOSPOSKO I. R III 726 0,742 poljska pot 139 551590 PAC. ŠT. 833 K. O. NOVE NJIVE I. G1-3 0,533 poljska ČRENŠOVCI pot 140 551600 551790 NOVE NJIVE II. 550020 0,729 poljska pot 141 550340 NASIP OB MURI KRČEVINE II. G1-3 0,740 poljska pot 142 551260 551500 DOLNJI KRAJ I. 551570 0,642 poljskapot 143 551570 551500 DOLNJI KRAJ II. O50041 0,850 poljska pot 144 551580 GRAMOZNICA ŽIŽKI-GRAMOZNICA 551500 0,445 poljska ŽIŽKI pot 145 551250 SUHI JAREK FANŽOVICA O5OO41 0,312 poljska pot 146 550560 LACKOVICA GRUDJE O50041 1,035 poljska pot 147 550810 ČRNI POTOK POLANSKI LOG 550570 2,230 poljska pot 148 551550 430021 VUČJA JAMA I. O50081 0,824 poljska pot 149 551650 551550 VUČJA JAMA II. 550710 0,415 poljska pot 150 551560 GOMILICA-TRNJE GLOBANICA R. III 726 0,516 poljska 551440 pot 151 551240 551450 ZA KOPINJOM G1-3 0,628 poljska pot 152 551220 551540 RAŠČANOVE HIŠE R III 726 0,534 poljska pot 153 551540 550070 GOSPOSKO II. 550320 1,496 poljska pot 154 551190 PARC. ŠT. 71 K. O. GOSPOSKO III. O50020 0,624 poljska GOR. BISTRICA pot 155 550730 550640 MAČKOVCI O50060 0,314 poljskapot 156 550740 550750 ŽALIGOVE HIŠE 430021 0,729 poljskapot 157 550750 550600 POLANSKI LOG II. 550190 1,236 poljskapot 158 550760 ČRNI POTOK GOSPOSKO BREZOVICA I. 550190 0,723 poljska pot 159 550770 550760 GOSPOSKO BREZOVICA II. 430021 1,623 poljska pot 160 550780 550760 GOSPOSKO BREZOVICA III. 430021 1,654 poljska pot 161 550790 550760 GOSPOSKO BREZOVICA IV. 430021 1,715 poljska pot

6. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347-05-144/98-03/Brank z dne 11. 9. 1998.

7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o razvrstitvi lokalnih cest na območju Občine Lendava (Urad- ne objave, št. 7/72) in vsi ostali odloki, ki so v nasprotju s tem odlokom.

8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 220/98 Črenšovci, dne 17. novembra 1998.

Predsednik Občinskega sveta občine Črenšovci Daniel Kolenko l. r. Stran 1412 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

DOBREPOLJE občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljani v posebnem delu občinskega proračuna, ki je sestavni del 720. Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto tega odloka. 1999 Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proraču- Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi nom določena sredstva za posamezne namene. (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Uporabniki so dolžni občinski upravi predložiti finančne 10/98 in 74/98; in 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, načrt za naslednje proračunsko obdobje do 31. oktobra 39/96 in 44/96 – odločba US RS) in 16. člena statuta tekočega leta in poročilo o porabi proračunskih sredstev za Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski preteklo leto do 1. februarja. svet občine Dobrepolje na 4. seji dne 2. 3. 1999 sprejel 7. člen O D L O K Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so o proračunu Občine Dobrepolje za leto 1999 potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrše- 1. člen vanje predpisov ali za izvršitev storitev, se dodatni odhodki S proračunom Občine Dobrepolje za leto 1999 (v na- poravnajo v breme drugih postavk posameznega področja daljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sreds- proračuna. tva za financiranje zagotovljene porabe in drugih nalog v O prenosu sredstev med nameni posameznega po- Občini Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: občina) v letu dročja, določenimi v bilanci odhodkov, če s tem ni bistveno 1999. ogroženo izvajanje nalog na posameznem področju, za katera so bila zagotovljena sredstva z občinskim proračunom, 2. člen odloča župan, in sicer: na področju vseh vrst investicij in Z občinskim proračunom se ureja upravljanje s prihod- vzdrževanju cest do višine 2,000.000 tolarjev, na ostalih ki in odhodki ter upravljanje z občinskim premoženjem in področjih pa do višine 500.000 tolarjev. dolgovi. Med letom prispela proračunska sredstva za določen namen, se lahko porabijo za namen, za katerega so bila 3. člen prejeta. Občinski proračun sestavljata bilanca prihodkov in od- 8. člen hodkov in račun financiranja. V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov Sredstva proračunske rezerve se dodeljujejo: in zadolževanje občine, ki je povezano s financiranjem salda – za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu bilance prihodkov in odhodkov. niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v Občinski proračun za leto 1999 se določa v naslednjih javno porabo na ravni občine in zneskih: – za naloge, za katere se med letom izkaže, da v prora- čunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem ob- Bilanca prihodkov Račun financiranja SIT segu. in odhodkov SIT Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se Prihodki 478,467.722,65 6,900.000 razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nana- Odhodki 485,367.722,65 120.000 šajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova Primanjkljaj 6.780.000,00 postavka. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve občin- Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova skega proračuna do višine 1,500.000 tolarjev za posame- razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov in zen namen, odloča župan. računa financiranja, ki sta sestavni del občinskega proraču- na. 9. člen 4. člen Kot sredstva za delo se občinski upravi in izvajalskim Vsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev občinskega pro- organizacijam zagotavljajo: računa ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinske- – sredstva za plače, ga proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. – sredstva za druge osebne prejemke, Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo prihodki izvajalskih organizacij. – sredstva za prispevke delodajalca, Prihodki iz drugega odstavka tega člena se uporabni- – sredstva za materialne stroške, kom upoštevajo pri dodeljevanju sredstev iz proračuna. – sredstva za amortizacijo, – sredstva za druge odhodke in 5. člen Od prihodkov občinskega proračuna se izloči najmanj – sredstva za investicijske izdatke. 0,5% v proračunsko rezervo. Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se zago- O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz tavljajo mesečno glede na zasedno število delavcev in funk- prvega odstavka 12. člena zakona o financiranju občin (Urad- cionarjev v načrtu delovnih mest, koeficiente za določanje ni list RS, št. 80/94), do višine 1,500.000 tolarjev za posa- plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, mezen namen, odloča župan. osnovo za obračun plač, dodatke za delovno dobo in druge dodatke in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost. 6. člen Sredstva za materialne stroške in druge odhodke ob- Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadalj- činske uprave in izvajalskih organizacij se določijo v okviru njem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva potreb in možnosti občinskega proračuna. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1413

10. člen Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih dejavnosti se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Sredstva proračuna se uporabnikom za zagotavljanje nujnih zakonsko opredeljenih potreb med letom praviloma dodeljujejo kot mesečne akontacije v višini dvanajstine. V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov. Poraba sredstev za opravljanje nalog na posameznih področjih se dogovori s pogodbo v pisni obliki. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. Zadnji rok za sklenitev pogodb z izvajalci v tekočem proračunskem letu je rok, določen z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1999.

11. člen Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve se morajo oddajati v skladu z določili zakona o javnih naročilih.

12. člen Premoženjsko bilanco občine sestavi občinska uprava na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov občin- skega proračuna. O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna, odloča župan, na predlog delavca občinske uprave, pristojnega za finance.

13. člen Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov. O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odlo- ča občinski svet.

14. člen Za realizacijo določenih investicij v gospodarski infra- strukturi se bo Občina Dobrepolje v letu 1999 zadolžila z najetjem posojila do višine, določene s proračunom. O zadolžitvah iz prejšnjega odstavka odloča občinski svet. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene župan. Javna podjetja in javni zavodi se lahko zadolžijo le s soglasjem občine. O dajanju soglasij k zadolževanju javnim podjetjem in javnim zavodom, katerih ustanoviteljica je obči- na, odloča občinski svet.

15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS.

Št. 403-02-1/99 Dobrepolje, dne 2. marca 1999.

Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič l. r. Stran 1414 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1415

721. Program priprave prostorskih izvedbenih aktov 9. Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Ko- Občine Dobrepolje, ki jih bo v skladu s sprejetimi planskimi akti Občine Dobrepolje čevje; sprejel Občinski svet občine Dobrepolje 10. Javno komunalno podjetje Grosuplje; 11. Upravljalec vodovoda v Občini Dobrepolje; Občinski svet občine Dobrepolje je na podlagi prvega 12. Ministrstvo za obrambo, inšpektorat RS za varstvo odstavka 34. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose- pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana; gov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 3/85, 9/86) in 16. 13. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat ter 90. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. RS, Enota Grosuplje; 26/95) na 4. seji dne 3. marca 1999 sprejel 14. RS, Upravna enota Grosuplje, Varstvo kmetijskih zemljišč; P R O G R A M in drugih organizacij in skupnosti, ki upravljajo z zem- priprave prostorskih izvedbenih aktov Občine ljišči in drugimi naravnimi dobrinami, zavarovanimi s poseb- Dobrepolje, ki jih bo v skladu s sprejetimi nimi predpisi ter objekti in napravami v splošni rabi in se planskimi akti Občine Dobrepolje sprejel nahajajo na območju predvidenega posega. Občinski svet občine Dobrepolje Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka določijo pred začetkom priprave prostorskih izvedbenih aktov pogo- 1. člen je, ki jih mora pripravljalec upoštevati pri njihovi pripravi. Predmet in cilj sprememb in dopolnitev 5. člen S tem programom se podrobneje določijo roki za pri- Terminski plan: pravo prostorskih izvedbenih aktov, obveznosti nosilcev priprave prostorskih izvedbenih aktov, organi organizacije in – roki pričetka priprav strokovnih podlag za pripravo skupnosti, ki dajejo soglasja ali drugače sodelujejo v po- prostorskih izvedbenih aktov so opredeljeni v že podpisanih stopku priprave prostorskih izvedbenih aktov. izvajalskih pogodbah ali so podani v 2. členu tega odloka; – Občinski svet občine Dobrepolje sprejme sklep o 2. člen enomesečni javni razgrnitvi osnutkov prostorskih izvedbenih Vsebina in obseg aktov na prvi seji po prejemu gradiva iz prejšnje alinee; sklep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS; V letu 1999 in v nadaljnjem obdobju bo Občinski svet – javna razgrnitev se izvede v prostorih Občine Dobre- občine Dobrepolje dokončal PIA, ki so že v pripravi. To so: polje v tridesetih dneh po dnevu objave sklepa o javni razgr- 1. Zn obrtna cona Predstruge, nitvi iz prejšnje alinee; 2. Zn stanovanjsko območje Predstruge – javna razprava se izvede v prostorih Občine Dobre- in pripravil naslednje prostorske izvedbene akte: polje v času trajanja javne razgrnitve; 1. UrN za del naselja Predstruge, – občani, organi in organizacije ter drugi zainteresirani 2. UrN sanacija kamnoloma. oziroma prizadeti lahko podajo pisne pripombe v času trajanja javne razgrnitve osnutka prostorskega izvedbenega akta; 3. člen – občinski svet zavzame stališče do pripomb in predlo- Organizacija priprave prostorskih izvedbenih aktov: gov, podanih v času trajanja javne razgrnitve, na podlagi a) kot nosilec strokovnih aktivnosti priprave strokovnih poročila občinske uprave Občine Dobrepolje in izvajalca, ki podlag in drugih strokovnih gradiv se določi izvajalca: predhodno obravnavata pripombe in predloge; – na podlagi javnega razpisa; – z zavzetjem stališč do pripomb in predlogov podanih – z neposrednim naročilom strokovni organizaciji iz 69. na javni razgrnitvi občinski svet nalaga občinski upravi Obči- člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostoru ne Dobrepolje, da poskbi za pripravo usklajenega osnutka (Uradni list SRS, št. 18/84 in naprej); prostorskega izvedbenga akta, pridobi soglasja pristojnih b) kot kordinator postopka priprave se določi: organov in organizacij navedenih v 3. členu tega odloka; – občinsko upravo Občine Dobrepolje. – občinski svet sprejem prostorski izvedbeni akt z odlokom. 4. člen Viri: 6. člen Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi pro- Ta program priprave prostorskih izvedbenih aktov se storskih izvedbenih aktov so odvisni od območja urejanja in spremeni in dopolni, če to terjajo spremembe in dopolnitve se določijo za vsak PIN posebej med naslednjimi: planskih aktov Občine Dobrepolje ali iz drugih razlogov, ki 1. Ministrstvo za promet in zveze, Republiška uprava jih ugotovi Občinski svet občine Dobrepolje. za ceste; 2. Cestno podjetje vzdrževanje d. o. o., Ljubljana; 7. člen 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Republiška direkcija Ta program priprave prostorsko izvedbenih aktov se za varstvo okolja in urejanje voda; objavi v Uradnem listu RS. 4. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in Št. 35005 -2/99 kulturne dediščine; Videm, dne 2. marca 1999. 5. Zavod za ribištvo Ljubljana; 6. Slovenske železnice Ljubljana, p. o.; Župan 7. Telekom Slovenija; Občine Dobrepolje 8. Elektro Ljubljana, PE Elektro Kočevje; Anton Jakopič l. r. Stran 1416 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

722. Sklep o dopolnitvi sklepa javne razgrnitve 3. člen osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in osnutka dela Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ureditvenega načrta Predstruge nem listu RS.

Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Urad- Št. 209/99 ni list SRS, št. 18/48 in 15/89), 2. in 6. člena zakona o Dobrna, dne 3. marca 1999. urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in Župan drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, Občine Dobrna 57/85, in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) ter 16. in 90. Martin Brecl l. r. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 4. seji dne 2. 3. 1999 sprejel S K L E P GORNJI PETROVCI o dopolnitvi sklepa javne razgrnitve osnutka 724. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Gornji Petrovci za leto 1998 Predstruge in osnutka dela ureditvenega načrta Predstruge Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94) in 21. člena statuta Občine Gornji 1 Petrovci (Uradni list RS, št. 31/95, 65/98, 68/98) je Ob- Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za stano- činski svet občine Gornji Petrovci na 3. redni seji dne 26. 2. vanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta 1999 sprejel Predstruge, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo v Ljub- ljani, v novembru 1998. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Gornji 2 Petrovci za leto 1998 Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Št. 35005-1/98 Občine Gornji Petrovci za leto 1998, ki zajema vse prihodke Dobrepolje, dne 2. marca 1999. in odhodke proračuna Občine Gornji Petrovci.

Župan 2. člen Občine Dobrepolje Po bilanci prihodkov in odhodkov proračuna se s tem Anton Jakopič l. r. odlokom sprejme stanje realizacije prihodkov in odhodkov za leto 1998: – skupni prihodki 318,383.785,96 SIT, – skupni odhodki 306,728.822,65 SIT.

DOBRNA 3. člen Na podlagi podatkov o realizaciji prihodkov in odhod- 723. Odlok o prepovedi sajenja novih in obnov starih kov proračuna za leto 1998 se ugotavlja presežek prihod- amortiziranih nasadov hmelja na območju kov nad odhodki proračuna Občine Gornji Petrovci v višini Občine Dobrna 11,654.963,31 SIT.

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 4. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, Presežek prihodkov nad odhodki proračuna Občine 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, Gornji Petrovci v višini 11,654.963,31 SIT se prenese v 10/98, 68/98 in 74/98) je Občinski svet občine Dobrna prihodke proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999. na 2. seji dne 28. 1. 1999 sprejel 5. člen O D L O K Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov proračuna o prepovedi sajenja novih in obnov starih Občine Gornji Petrovci za leto 1998 ter njihovo razporedi- amortiziranih nasadov hmelja na območju tev, sta zajeti v bilanci prihodkov in odhodkov na posebnem Občine Dobrna delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 6. člen 1. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Dolgoročna usmeritev Dobrne je razvoj turizma z vklju- nem listu RS. čevanjem kmetijstva v turistično ponudbo občine – pridelava ekološko neobremenjenih kultur. Št. 492/99 Gornji Petrovci, dne 26. februarja 1999. 2. člen V skladu s 1. členom tega odloka, se na območju Župan Občine Dobrna prepoveduje sajenje novih in obnova starih Občine Gornji Petrovci amortiziranih nasadov hmelja. Franc Šlihthuber l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1417

HODOŠ III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 725. Sklep o imenovanju podžupana Občine Hodoš nem listu RS in se uporablja od 1. 3. 1999 dalje.

Na podlagi 33.a člena zakona o lokalni samoupravi Št. 038/99 (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Hodoš, dne 25. februarja 1999. 10/98 in 74/98) ter ustavne odločbe (Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in Župan 68/98) in 6. člena začasnega poslovnika občinskega sveta, Občine Hodoš je Občinski svet občine Hodoš na 1. izredni seji dne 30. 12. Ludvik Orban l. r. 1998 sprejel S K L E P o imenovanju podžupana Občine Hodoš IDRIJA 1. člen 727. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestni Za podžupana Občine Hodoš se imenuje Ede Kerč- muzej Idrija Muzej za Idrijsko in Cerkljansko mar, rojen 7. 7. 1960 v Murski Soboti, stanujoč Hodoš št. 56. Na podlagi 8. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 37. člena zakona o uresničevanju javnega inte- 2. člen resa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94), 26. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana, člena statuta Občine Idrija in 25. člena statuta Občine Cerk- opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o pred- no, sta Občinski svet občine Idrija na seji dne 18. 2. 1999 časnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih voli- in Občinski svet občine Cerkno na seji dne 24. 2. 1999 sprejela tev, do izvolitve novega župana, podžupan Ede Kerčmar.

3. člen O D L O K Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu o ustanovitvi javnega zavoda Mestni muzej Idrija RS. Muzej za Idrijsko in Cerkljansko

Št. 041/99 Hodoš, dne 23. februarja 1999. I. UVODNI DOLOČBI

Župan 1. člen Občine Hodoš S tem odlokom občini Idrija in Cerkno (v nadaljnjem Ludvik Orban l. r. besedilu: ustanoviteljici) ustanavljata javni zavod na področ- ju kulture Mestni muzej Idrija (v nadaljnjem besedilu: muzej). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata sveta Ob- čine Idrija in Občine Cerkno. Medsebojne pravice in obveznosti uredita s posebno pogodbo. 726. Sklep o določitvi ekonomske cene programa vrtca Hodoš 2. člen Muzej je pravni naslednik Mestnega muzeja Idrija, ki je Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list bil ustanovljen z odločbo o ustanovitvi predračunske ustano- RS, št. 12/96), 7. člena pravilnika o plačilih staršev za ve s samostojnim financiranjem “Mestni muzej Idrija” št. programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96 in 1/98) in 22. 6/33-53 z dne 21. 1. 1953, ki jo je izdal Ljudski odbor člena statuta Občine Hodoš-Šalovci (Uradni list RS, št. mestne občine Idrija. 39/95) je Občinski svet občine Hodoš na redni seji dne 25. Muzej je vpisan v sodni register pri okrožnem sodišču v 2. 1999 sprejel Novi Gorici na registrski odločbi št. 1-70-00 in prevzema vse pravice in obveznosti tega zavoda. S K L E P o določitvi ekonomske cene programa vrtca II. STATUSNA DOLOČBA Hodoš 3. člen I Ime javnega zavoda: Mestni muzej Idrija Ekonomska cena na otroka mesečno za celodnevno Muzej za Idrijsko in Cerkljansko. varstvo do 10 ur, od 2. do 7. leta starosti, 35.000 SIT. Skrajšano ime: Mestni muzej Idrija. II Sedež: Idrija, Prelovčeva 9. Plačilo staršev se obračunava po pravilniku o plačilu V sestavi muzeja deluje tudi oddelek v Cerknem z ime- staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96 in nom Cerkljanski muzej. 1/98). Muzej je pravna oseba. Stran 1418 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

III. DEJAVNOST MUZEJA – visoka izobrazba ustrezne smeri, – najmanj pet let delovnih izkušenj, 4. člen – poznavanje dejavnosti s področja dela muzejev, Mestni muzej Idrija je muzej splošnega značaja in izvaja – sposobnost za organiziranje in vodenje dela v ko- muzejsko dejavnost na področju tehnične zgodovine in geo- lektivu, logije, na področju starejše narodne zgodovine, delavskega – aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. gibanja, narodnoosvobodilnega gibanja in povojne zgodovine ter sodobnosti, etnologije, arheologije in umetnostne 2. Svet zgodovine. Dejavnosti muzeja so: 8. člen O/92.521 dejavnost muzejev, Muzej upravlja svet, ki šteje devet članov. Sestavlja- O/92.522 varstvo kulturne dediščine, jo ga: O/92.32 posredovanje, organiziranje gledaliških, glas- – trije predstavniki ustanoviteljic, od tega dva predstav- benih in drugih kulturnih dejavnosti, nika imenuje Občinski svet občine Idrija, enega pa Občinski O/92. 51 dejavnost knjižnic, svet občine Cerkno, DE/22.11 izdajanje knjig, – trije predstavniki delavcev, DE/22.12 izdajanje časopisov, – trije predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane DE/22.15 drugo založništvo, javnosti, ki se vsebinsko povezujejo z muzejsko dejavnostjo, G/52.47 trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revi- od teh enega imenuje Muzejski klub Cerkno, enega Muzej- jami, papirjem, sko društvo Idrija, enega pa KS Idrija. G/52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, Način izvolitve predstavnikov delavcev določi statut muzeja. H/55.302 dejavnost okrepčevalnic, H/55.403 točenje pijač in napitkov, 9. člen K/70.20 dajanje nepremičnin, s katerimi upravlja zavod, v najem, Svet muzeja sprejema statut, program dela, finančni načrt, zaključni račun in splošne akte, opravlja nadzor nad K/74.843 druge raznovrstne poslovne dejavnosti, upravljanjem in poslovanjem ter druge naloge v skladu z M/80.422 drugo izobraževanje. zakonom in tem odlokom. Poleg navedenih dejavnosti muzej upravlja z naslednjimi objekti: grad Gewerkeneg, stavbo oddelka muzeja v Cerk- 3. Strokovni svet nem, Rudarska hiša, Partizanska bolnišnica Franja, Parti- zanska tiskarna Slovenija, Bevkova domačija Zakojca, 10. člen Kamšt, Jašek Frančiške, Klavže na Idrijci, Belci in Kanomlji- ci, Galerija Idrija ter Divje jezero – muzej v naravi. Strokovni svet sestavljajo člani, ki jih imenuje svet iz- Muzej opravlja dela in naloge iz tega člena na območju med strokovnih delavcev muzeja in zunanjih strokovnjakov s ustanoviteljic. Odnos matičnega muzeja do muzejskih zbirk področja dela muzeja. Predsednika in polovico strokovnega na območju ustanoviteljic in do nastajajočih morebitnih no- sveta imenuje svet muzeja po svoji izbiri, ostale člane pa na vih zbirk na tem območju, se podrobneje uredi v statutu. predlog Kulturniške zbornice Slovenije. Sestavo, število članov, način imenovanja in naloge strokovnega sveta določi statut muzeja. IV. ORGANI MUZEJA

5. člen V. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO MUZEJA Organi muzeja so: – uprava; 11. člen – svet; – strokovni svet. Ustanoviteljici in država zagotavljajo pogoje za delo Mandat organov traja pet let. muzeja. Ustanoviteljici in država zagotavljajo muzeju sredstva in premoženje, s katerim je upravljal do uveljavitve tega odloka. 1. Uprava Muzej samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje. 6. člen Muzej vodi uprava, ki jo predstavlja in zastopa direktor. 12. člen Direktor vodi in organizira delo ter poslovanje muzeja, Muzej pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz pro- predstavlja in zastopa muzej ter je odgovoren za zakonitost računa Republike Slovenije in proračunov ustanoviteljic, s in strokovnost dela. prodajo storitev drugim uporabnikom, z dotacijami, darili in Funkciji poslovnega in programskega direktorja sta pra- iz drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi viloma združeni. V primeru, da sta funkciji ločeni, se naloge z zakonom in s statutom muzeja. poslovnega in programskega direktorja natančneje opredelijo v statutu. Direktorja imenujeta in razrešujeta ustanoviteljici na 13. člen podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in Presežek prihodkov nad odhodki uporablja muzej za strokovnega sveta. izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih muzej pridobi s 7. člen prodajo storitev, sme uporabiti za plačilo materialnih stroš- Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje kov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem naslednje pogoje: soglasju ustanoviteljic, pa tudi za plače. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1419

VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 728. Sklep o razpisu samoprispevka za financiranje MUZEJA V PRAVNEM PROMETU izgradnje mostu čez Idrijco na Travniku Na podlagi 3. in 56. člena zakona o referendumu in o 14. člen ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), 3. člena zakona Muzej je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) je Svet krajev- v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in ne skupnosti Krnice-Masore dne 26. 2. 1999 sprejel obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s kate- SKLEP rimi razpolaga. o razpisu samoprispevka za financiranje izgradnje mostu čez Idrijco na Travniku VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI 1. člen MUZEJA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN MUZEJA Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za del naselja Masore.

15. člen 2. člen Ustanoviteljici odgovarjata za obveznosti muzeja ome- Sredstva krajevnega samoprispevka se namenijo za jeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja izgradnjo mostu čez Idrijco na Travniku. muzej. 3. člen Muzej vsako leto pripravi program dela, finančni načrt Referendum bo dne 10. 4. 1999 od 7. do 19. ure v in zaključni račun s poročilom o izvrševanju dela ter jih stavbi Masore 11 (Podobnik). posreduje ustanoviteljicama. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje dveh let, in sicer VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI od 1. 5. 1999 do 30. 4. 2001.

16. člen 5. člen Svet muzeja mora biti imenovan najkasneje v roku 3 Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporab- mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja nje- ljala za izgradnjo mostu čez Idrijco pri Travniku. Skupna vrednost programov znaša ca. 15 milijonov SIT. S samopris- gove naloge dosedanji svet. pevkom bo zbranih ca. 1,500.000 SIT. Preostala sredstva Statut javnega zavoda mora biti sprejet najkasneje v bodo zagotovljena s sodelovanjem na razpisih za demografi- roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka. Statut stopi v jo, na razpisih sredstev občinskega proračuna, z lastnim veljavo, ko ustanoviteljici data nanj soglasje. Do uveljavitve delom krajanov ter s prispevki in donacijami fizičnih oseb. statuta velja obstoječi statutarni sklep v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom. 6. člen Zavezanci plačila samoprispevka so naslednji krajani Strokovni svet mora biti imenovan v roku treh mesecev Masor: po sprejetju statuta. Marko Šavli, Masore 10, Dosedanji direktor opravlja svojo funkcijo do izteka Justina Šavli, Masore 10, mandata. Mateja Šavli, Masore 10, Do ustanovitve kulturniške zbornice imenujejo člane Dora Mlakar, Masore 1, strokovnega sveta društva, ki jih določi statut zavoda. Franc Mlakar, Masore 1, 17. člen Stanislav Corn, Masore 2, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Darja Corn, Masore 2, listu Republike Slovenije. Andrej Corn, Masore 2, Lidija Podobnik, Masore 11, Št. 670-1/99 Viktor Podobnik, Masore 11, Idrija, dne 18. februarja 1999. Pavle Podobnik, Masore 11, Franc Podobnik, Masore 11, Župan Občine Idrija Štefanija Podobnik, Masore 11. Cveto Koder, dipl. inž. arh. l. r. 7. člen Zavezanca plačila samoprispevka sta poleg tega še: Št. 611-02/97 Ciril Magajne, Masore 15, Cerkno, dne 24. februarja 1999. Pavla Magajne, Masore 15.

Župan 8. člen Občine Cerkno Krajani iz 6. člena tega sklepa bodo samoprispevek Jurij Kavčič l. r. plačevali: Stran 1420 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– po stopnji 7% od osebnih dohodkov, zmanjšanih za 15. člen davke in prispevke iz osebnih dohodkov, Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS ter na krajevno – upokojenci po stopnji 7% od mesečne pokojnine, ki običajen način, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem je osnova za davek od osebnih prejemkov, zmanjšane za listu RS. prispevke in davke, – krajani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali po- Masore, dne 26. februarja 1999. klicno dejavnost, po stopnji 7% od bruto osnove za obračun prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, Predsednik – krajani, ki so zavezanci za davek od kmetijske dejav- Sveta KS Krnice-Masore nosti po stopnji 7% od letnega katastrskega dohodka. Niko Podgornik l. r. Krajana iz 7. člena tega sklepa bosta samoprispevek plačevala po stopnji 3,5%.

9. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na ŽR KS JESENICE Krnice-Masore. S sredstvi, ki se bodo zbirala na računu KS, bo upravljal svet KS, ki je odgovoren za pravilno in namen- 729. Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov sko rabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porablje- funkcionarjem, članom nadzornega odbora volilne komisije in članom delovnih teles nih sredstvih najmanj enkrat na pol leta poročati na zboru Občinskega sveta občine Jesenice krajanov. Na podlagi 34.a in 100.b člena zakona o lokalni sa- 10. člen moupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 26/97, 70/97, 74/98), Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, na podlagi 3. člena zakona o funkcionarjih v državnih orga- zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali na- nih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in domestil in pokojnin. 4/93), ter v skladu z 21. in 26. členom statuta Občine Kmetom in obrtnikom bo samoprispevek obračunavala Jesenice je Občinski svet občine Jesenice na 3. redni seji in odtegovala DURS, Davčni urad Nova Gorica, izpostava dne 25. 2. 1999 sprejel Idrija.

11. člen P R A V I L N I K Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka o določanju plač in drugih prejemkov kontrolira Agencija za plačilni promet, nadziranje in informi- funkcionarjem, članom nadzornega odbora ranje RS ter DURS, Davčni urad Nova Gorica, izpostava Idrija, v okviru svojih pristojnosti. volilne komisije in članom delovnih teles Občinskega sveta občine Jesenice 12. člen Zavezancem se zneski krajevnega samoprispevka od- števajo od osnove za dohodnino. I. SPLOŠNI DOLOČBI

13. člen 1. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so navedeni v 6. S tem pravilnikom se določi višino in način določanja in 7. členu tega sklepa. plače, dela plače, nagrade, sejnine in drugih prejemkov, ki v Za postopek izvedbe referenduma se uporabljajo do- skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih in zako- ločbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Volilna nom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: zakon) pripadajo komisija, ki jo imenuje svet KS Krnice-Masore bo vodila poklicnim in nepoklicnim funkcionarjem v Občini Jesenice. postopek, ugotovila rezultate glasovanja in podala poročilo Pravilnik določa tudi nagrade in druge prejemke za člane o izidu referenduma, ki se objavi v Uradnem listu RS. občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora, volilne komisije in drugih organov in delovnih 13. člen teles, ki jih imenuje župan. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: 2. člen V skladu z določili statuta Občine Jesenice župan svojo KRAJEVNA SKUPNOST KRNICE-MASORE, DEL funkcijo opravlja poklicno, nepoklicno pa podžupan in člani NASELJA MASORE Občinskega sveta občine Jesenice. GLASOVNICA Podžupan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno, če na predlog župana tako odloči občinski Za referendum dne 10. 4. 1999 o uvedbi samopris- svet. pevka v delu naselja Masore za financiranje izgradnje mostu čez Idrijco na Travniku II. PRAVICE OBČINSKIH FUNKCIONARJEV glasujem ZA PROTI 3. člen Občinski funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate pravico do plače, osebnih prejemkov, nadomestila plače ter z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo do povračila stroškov, ki jih ima pri delu v zvezi z delom v samoprispevka ne strinjate. skladu z zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1421

4. člen Nagrada vključuje tudi stroške prihoda na redne in Občinski funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, izredne seje občinskega sveta, odborov, komisij, nadzorne- ima pravico do nagrade v obliki sejnine ter do povračila ga odbora, delovnih teles občinskega sveta in organov, ki jih stroškov, ki jih ima pri opravljanju funkcije v zvezi z opravlja- imenuje župan. njem funkcije. Nagrada se izplačuje na podlagi tega pravilni- Nagrada se spreminja v skladu z gibanjem izhodiščne ka in ima značaj prejemkov iz naslova opravljanja dela na plače za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen drugi podlagi. s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. 10. člen III. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČ, NAGRAD IN Predsednik, tajnik, člani in njihovi namestniki občinske SEJNIN volilne komisije imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico 5. člen do nagrade. Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi stavka sprejme občinski svet najkasneje v roku 15 dni po razpisu referenduma ali volitev. tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno Nagrada članom volilne komisije se izplačuje kot sejni- pogodbo za negospodarske dejavnosti. na za izvedbo nalog po sklepu komisije. Plača funkcionarja, ki poklicno opravlja funkcijo, se Nagrada članom volilne komisije se oblikujejo v skladu določi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija. Nagrada se količnikom za določanje plače in se povečana za odstotek izplača kot sejnina za posamezne volitve oziroma referen- za funkcijski dodatek in odstotek za vrednotenje delovne dum. dobe. Količnik za določitev osnovne plače in funkcijski doda- 11. člen tek za poklicno opravljanje funkcije župana se uporabljajo Nagrade za člane delovnih teles, ki opravljajo specifič- določila zakona o lokalni samoupravi. ne, strokovne naloge in ki so ustanovljena za krajše časovno Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada del obdobje, do izvršitve naloge, se uporabljajo določbe 9. plače oziroma nagrada v višini 50 % plače, ki bi jo prejemal, člena tega pravilnika, ki se nanašajo na nagrajevanje pred- če bi funkcijo opravljal poklicno. sednikov in članov odborov občinskega sveta določi občin- ski svet ob njihovem imenovanju in določitvi pristojnosti. 6. člen Delovne izkušnje se funkcionarjem, ki poklicno opravljajo funkcijo, vrednotijo tako,da se plača funkcionarja v IV. DRUGE PRAVICE mesečnem znesku poveča za 0,5 % za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ za 20 %. Odstotek 0,5 se za 12. člen ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za Občinski funkcionarji imajo pravico do povračila strošk- 0,25 % za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let. ov prevoza na službeni poti, dnevnice za službena potovanja in povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo pri opravlja- 7. člen nju funkcije. Za poklicno opravljanje funkcije podžupana znaša ko- Stroški se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za ličnik za določitev plače 80 % količnika za določitev plače povračila stroškov zaposlenim v državnih organih. župana, ki opravlja funkcijo poklicno. 13. člen 8. člen Občinski funkcionar uveljavlja pravice do povračila Za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana znaša stroškov na podlagi predhodno izdanega naloga za službe- mesečna nagrada 30 % bruto plače župana brez funkcijske- no potovanje, ki ga izda župan. ga dodatka in dodatka za delovno dobo, ta je izračunana s Za službeno potovanje župana izda potni nalog direktor občinske uprave oziroma drug delavec, ki nadomešča di- količnikom 2,4. Mesečna nagrada podžupana vključuje tudi rektorja uprave na podlagi pooblastila župana. udeležbo na sejah občinskega sveta in udeležbo na sejah Povračila stroškov se funkcionarjem izplačujejo po drugih organov in delovnih teles. opravljenem službenem potovanju. 9. člen Članom občinskega sveta, predsedniku in članom nad- V. NAČIN IZPLAČEVANJA zornega odbora, predsednikom in članom delovnih teles in drugih organov, ki jih imenuje župan pripada nagrada v 14. člen obliki sejnine za udeležbo na sejah organov občine in delov- Plače poklicnim funkcionarjem, nagrade in sejnine ne- nih teles od bruto plače župana brez z dodatka za delovno poklicnim funkcionarjem se obračunavajo in izplačujejo en- dobo in brez drugih dodatkov: krat mesečno za pretekli mesec, najkasneje do 15. dne v mesecu. – za članstvo v občinskem svetu v višini 7,5 %, Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim – za funkcijo predsednika odbora funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ali delovnega telesa v višini 3,75 %, ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso – za članstvo v odboru ali člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj, in sicer od delovnem telesu v višini 1,875 %, dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. – za predsednika nadzornega odbora v višini 7,5 %, Prejemki, določeni v 10. členu tega pravilnika, se izpla- – za članstvo v nadzornem odboru v višini 1,875 %. čujejo v petnajstih dneh po končanem delu. Stran 1422 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

15. člen javni vzgojno-izobraževalni zavod za osnovnošolsko izobra- Evidenco prisotnosti občinskih funkcionarjev, delovnih ževanje Osnovna šola Matije Čopa Kranj (v nadaljevanju: teles občinskega sveta, članov nadzornega odbora in drugih zavod). organov in delovnih teles, ki jih imenuje župan vodi zaposleni delavec v občinski upravi, ki zagotavlja strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega II. STATUSNE DOLOČBE sveta, nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta in drugih organov in delovnih teles. 2. člen Ime zavoda: Osnovna šola Matije Čopa Kranj. Sedež zavoda: Ulica Tuga Vidmarja 1, 4000 Kranj. VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 3. člen 16. člen Zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- pečat s premerom 20 mm. Pečat vsebuje ime in sedež sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega zavoda. Sredi pečata je grb Republike Slovenije. sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- Ravnatelj zavoda s sklepom določi število, uporabo, nom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom način varovanja in uničenje pečatov ter določi delavce, ki so drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje zanje odgovorni. občinski svet ali župan.

17. člen III. DEJAVNOST ZAVODA IN ŠOLSKI OKOLIŠ Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije z njegovo uveljavitvijo prene- 4. člen ha veljati pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov Dejavnost zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti: funkcionarjem Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 25/97). – DE/22.12 Izdajanje časopisov – DE/22.22 Drugo tiskarstvo Št. 142-1/99 – G/52.47 Trgovina na drobno s knjigami, Jesenice, dne 25. februarja 1999. časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami Župan – G/52.62 Trgovina na drobno na tržnicah Občine Jesenice in stojnicah Boris Bregant, dipl. inž. l. r. – G/52.63 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln – G/52.74 Druga popravila, d.n. – H/55.52 Priprava in dostava hrane (catering) – I/60.23 Drug kopenski potniški promet KRANJ – I/63.21 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu 730. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- – K/70.20 Dajanje lastnih nepremičnin v najem izobraževalnega zavoda Osnovne šole Matije – K/71.40 Izposojanje izdelkov široke porabe Čopa Kranj – K/72.60 Druge računalniške dejavnosti – K/74.40 Ekonomsko propagiranje Na podlagi prvega odstavka 41. člena in 140. člena – K/74.81 Fotografska dejavnost zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – K/74.843 Druge poslovne dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96), 3. člena zakona o – M/80.101 Dejavnost vrtcev in predšolsko zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), uredbe o merilih izobraževanje za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javnih osnovnih šol – M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov – M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n. s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Urad- – O/92.13 Kinematografska dejavnost ni list RS, št. 16/98), odredbe o pogojih za ustanavljanje – O/92.32 Obratovanje objektov za kulturne javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje prireditve otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glas- – O/92.33 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih par- benih šol (Uradni list RS, št. 16/98) in 18. člena statuta kov Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95) je Mestni – O/92.511 Dejavnost knjižnic svet mestne občine Kranj na 3. seji dne 3. 3. 1999 sprejel – O/92.61 Obratovanje športnih objektov – O/92.623 Druge športne dejavnosti Dejavnosti pod šifro M/80.101 in M/80.102 štejejo O D L O K pod javno službo. o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Matije Čopa Kranj 5. člen Zavod opravlja javnoveljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku določenem z zakonom. I. SPLOŠNA DOLOČBA 6. člen 1. člen Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spre- S tem odlokom Mestna občina Kranj, s sedežem Slo- meniti pogojev za opravljanje dejavnosti brez soglasja usta- venski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanavlja novitelja. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1423

7. člen – daje ustanovitelju mnenja in predloge o posameznih Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po os- vprašanjih, novnošolskem izobraževanju v šolskem okolišu, ki je uskla- – po potrebi natančneje določi postopek volitev delav- jen z zmogljivostjo šole. Zmogljivost šole za izvedbo progra- cev v svet zavoda, ma osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni je 24 od- – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, delkov. – sprejema pravila in druge akte zavoda, Šolski okoliš je opredeljen s prostorskimi okoliši regi- – sprejema poslovne usmeritve za organizacijo, izvaja- stra prostorskih enot (RPE), ki ga vodi Geodetska uprava nje in financiranje nadstandardnih storitev, Republike Slovenije, izpostava Kranj, kjer je mogoče dobiti – sprejema program prioritet za delitev presežkov pri- izsek ustreznega kartografskega prikaza z opisom vsebine hodkov nad odhodki, pridobljenih s prodajo storitev in pro- prostorskih okolišev. izvodov, ustvarjenih z opravljanjem izobraževanja oziroma z Samostojna šola obsega naslednje prostorske okoliše: opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem aktom. 0030, 0031, 0032, 0033, 0034, 0035, 0036, 0037, 0038, 0039, 0040, 0041, 0042, 0043, 0078, 0170, 11. člen 0184, 0185, 0186, 0187, 0188, 0189, 0190, 0191, Prvo sejo sveta zavoda v novi sestavi skliče ravnatelj 0192, 0193. zavoda najkasneje v roku 20 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta. Prvo sejo sveta zavoda vodi do izvolitve predsednika sveta zavoda najstarejši član sveta za- IV. ORGANI ZAVODA voda.

8. člen 12. člen Organi zavoda so: Članu sveta zavoda preneha mandat pred pretekom – svet zavoda, dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: – ravnatelj, – sam zahteva razrešitev, – strokovni organi, – zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali drugih razlogov – svet staršev. ne more več opravljati funkcije člana sveta, Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno – je razrešen. področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- Člana sveta zavoda razreši za volitve oziroma imenova- či s pravili. nje pristojni organ na način in po postopku, določenim za imenovanje. 9. člen Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz navedenih razlo- Svet zavoda šteje enajst članov: gov prenehal mandat, o tem obvesti pristojne za imenovanje – trije predstavniki ustanovitelja, oziroma izvolitev novega člana. – pet predstavnikov delavcev zavoda, Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta – trije predstavniki staršev. ni potrebna, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in Mandat članov sveta je štiri leta. Člani so lahko ponov- je do izteka mandata sveta manj kot 6 mesecev. no imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Pri predstavnikih staršev je mandat vezan na čas, dokler je 13. člen njihov otrok vključen v zavod. Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovodni organ zavo- Svet odloča z večino vseh glasov. da. Organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Predstavnike ustanovitelja imenuje ustanovitelj. Ravnatelj vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za Predstavnike delavcev imenujejo delavci zavoda na ne- strokovnost dela zavoda. posrednih in tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga Ravnatelj zavod zastopa in predstavlja brez omejitev. določa zakon. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: Predstavnike staršev izvolijo starši na svetu staršev s – pripravlja program razvoja zavoda, tajnim ali javnim glasovanjem. – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- Postopki za imenovanje oziroma izvolitev članov sveta varja za njegovo izvedbo, zavoda morajo pričeti teči najpozneje tri mesece pred prete- – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učen- kom mandata. cev, – vodi delo učiteljskega zbora, 10. člen – oblikuje predlog nadstandardnih programov, Svet zavoda ima poleg pristojnosti, določenih z zako- – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje nom in drugimi akti, še naslednje pristojnosti: strokovnih delavcev, – imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda, – organizira mentorstvo za pripravnike, – sprejema program razvoja zavoda, – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi spremlja njihovo delo, jim svetuje, uresničitvi, – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, mov, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- – obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), problematiki, – obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pra- – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vic in obveznosti učencev, – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izo- – odloča o vzgojnih ukrepih, braževalnim delom v zavodu, – določa sistemizacijo delovnih mest, – predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejav- – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski nosti, odgovornosti delavcev, Stran 1424 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže predpisi. pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod v skladu z Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- zakonom. Delitev presežkov prihodkov nad odhodki poteka je, ki jih določa zakon. na podlagi programa prioritet za delitev teh sredstev, ki jih Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda po postop- sprejme svet. ku, določenim z zakonom in pravili zavoda, v soglasju z Sredstev, pridobljenih z oddajanjem v najem prostorov, ministrstvom za šolstvo in šport. Svet zavoda si mora pred ki so v javni lasti in z njimi upravlja zavod, ni mogoče razpore- imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje uči- diti za plače delavcem. teljskega zbora in ustanovitelja. Mandat ravnatelja je 4 leta. V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnost zavoda Javni razpis za imenovanje ravnatelja mora biti objavljen se način kritja tega primanjkljaja določi v soglasju z ustanovi- najkasneje tri mesece pred iztekom mandata. teljem.

14. člen Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA nihče od prijavljenih ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca V PRAVNEM PROMETU dolžnosti ravnatelja, izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar za največ eno leto. 20. člen Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelja svet Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravna- svojem imenu in za svoj račun. telja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v osmih dneh mini- Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sred- ster. stev, s katerimi razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine 15. člen sredstev, ki so v proračunu ustanovitelja predvidena za oprav- V zavodu se v skladu z normativi sistemizira mesto ljanje dejavnosti zavoda v skladu z zakonom in drugimi pred- pomočnika ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju pisi. pedagoških in poslovodnih nalog, za katere ga pooblasti. Pomočnik ravnatelja nadomešča ravnatelja in opravlja vse njegove naloge v času njegove odsotnosti. VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED USTANOVITELJEM IN ZAVODOM 16. člen Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, oddelčni 21. člen učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obvez- Za sestavo in pristojnosti strokovnih organov zavoda se nosti: uporabljajo zakonske določbe in pravila zavoda. – ugotavlja skladnost planov in programov dela zavoda s plani in programi Mestne občine Kranj, 17. člen – spremlja in nadzira namenskost in gospodarnost po- Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v rabe sredstev, zavodu oblikuje svet staršev, ki je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, katerega izvolijo – odloča o statusnih spremembah zavoda, starši na roditeljskem sestanku. – daje soglasje k spremembam dejavnosti, Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Na prvem sklicu – opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in svet staršev izvoli svojega predsednika in njegovega na- drugimi predpisi. mestnika. Pravice in obveznosti ter način delovanja sveta staršev Zavod je dolžan ustanovitelju vsako leto poročati o določajo zakon in pravila zavoda. izvajanju letnega delovnega načrta in razvoja zavoda. Zavod je dolžan posredovati ustanovitelju podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti, ter v statistične namene. V. SREDSTVA ZA DELO

18. člen VIII. NADZOR Premoženje, s katerim upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, je lastnina 22. člen ustanovitelja. Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in Zavod je dolžan uporabljati in upravljati s premoženjem aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko pora- ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja. bo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z otrok v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem so- Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki glasju ustanovitelja. Zavod lahko prostore v času, ko jih ne niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institu- potrebuje, odda v najem. cije družbenega nadzora, določene z zakonom in statutom Zavod odgovarja ustanovitelju za upravljanje s premo- občine. ženjem. 23. člen 19. člen Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz sodišče Republike Slovenije. sredstev državnega proračuna, sredstev ustanovitelja, pri- Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja spevkov učencev, lahko pa tudi iz drugih virov. nadzira ustanovitelj. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1425

IX. JAVNOST DELA IN POSLOVNA TAJNOST 731. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Prešernovo gledališče Kranj 24. člen Delo zavoda je javno, razen v primerih, ko zakon to Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, prepoveduje oziroma ko svet zavoda z večino glasov izloči št. 12/91 in 8/96), 37. člena zakona o uresničevanju jav- javnost. nega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali osebe, ki in 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. jih ravnatelj pooblasti. 43/95) je Svet mestne občine Kranj na 3. seji dne 3. 3. 1999 sprejel 25. člen Ravnatelj in drugi delavci morajo varovati listine in po- O D L O K datke, do katerih pridejo oziroma so z njimi seznanjeni pri o ustanovitvi javnega zavoda Prešernovo opravljanju vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene de- gledališče Kranj javnosti in so določeni za poslovno tajnost. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovne tajnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. I. SPLOŠNI DOLOČBI Za poslovne tajnosti se štejejo: 1. člen – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadalje- predpisi določeni za tajne, vanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju gledališke dejav- – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za nosti javni zavod Prešernovo gledališče Kranj (v nadaljeva- poslovne tajnosti, nju: zavod). – podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj v okviru svojih pristojnosti določi za poslovne tajnosti, 2. člen – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporočijo Ime zavoda: Prešernovo gledališče Kranj. pristojni organi in druge organizacije. Sedež zavoda: Glavni trg 6, Kranj.

X. SPLOŠNI AKTI ZAVODA II. DEJAVNOST

26. člen 3. člen Zavod zadeve, ki jih ne ureja ta odlok ter druge zadeve, Zavod opravlja naslednje dejavnosti: ki jih je potrebno urediti z internimi predpisi, uredi s pravili. S – O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, pravili uredi tudi svojo notranjo organizacijo in delo. – O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne priredi- Za urejanje posameznih zadev ima zavod tudi druge tve, splošne akte, če tako določa zakon. – O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti, d.n., Pravila sprejme svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem, – DE/22.150 Drugo založništvo, druge pa pristojni organ zavoda samostojno. – K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje, Pravila in drugi splošni akti ne smejo biti v neskladju s – H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrež- tem odlokom. nih restavracij, picerij. Dejavnosti zavoda iz 1. do 3. točke štejejo kot javna služba, katerih izvajanje je v javnem interesu. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

27. člen III. ORGANI ZAVODA Zavod mora v skladu z določili tega odloka uskladiti svojo organizacijo in oblikovati organe zavoda v roku treh 4. člen mesecev od uveljavitve tega odloka. Organi zavoda so: – ravnatelj, 28. člen – svet, Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževa- – umetniški svet. nja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za osnovno izobraževa- nje. 5. člen Zavod upravlja svet. 29. člen Svet šteje devet članov in ga sestavljajo: Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – trije predstavniki ustanovitelja, nem listu Republike Slovenije. – trije predstavniki delavcev zavoda, Št. 603-33/97-13/1557 – trije predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane Kranj, dne 3. marca 1999. javnosti. Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta. Člani so Župan lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat Mestne občine Kranj zaporedoma. Mohor Bogataj, dipl. org. dela l. r. Svet odloča z večino vseh članov sveta. Stran 1426 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

6. člen IV. SREDSTVA ZA DELO Predstavnike ustanovitelja imenuje Svet mestne občine Kranj. 12. člen Predstavnike delavcev imenujejo delavci zavoda na ne- Zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti: posrednih in tajnih volitvah po postopkih in na način, kot ga – iz sredstev proračuna ustanovitelja, določa zakon. – iz drugih javnih sredstev, Predstavniki uporabnikov se imenujejo po pogojih in – s prodajo storitev uporabnikom, postopku, določenim s statutom zavoda. – z dotacijami, darili in iz drugih virov, na način in pod Postopki za imenovanje oziroma izvolitev članov sveta pogoji, določenimi z zakonom in statutom zavoda. zavoda morajo pričeti teči najpozneje tri mesece pred pretekom mandata. 13. člen Organi zavoda zagotavljajo poslovanja v skladu z veljav- 7. člen nimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost njegovega poslo- Svet zavoda ima poleg pristojnosti, določenih z zako- vanja. nom in drugimi akti, še naslednje pristojnosti: Presežek prihodkov nad odhodki uporablja zavod za – sprejema statut in druge splošne akte zavoda, izvajanje in razvoj svoje glavne dejavnosti. – sprejema program dela, finančni načrt, letni obra- O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov odloča čun, svet na predlog ravnatelja in v soglasju z ustanoviteljem. – opravlja nadzor nad poslovanjem, – opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti določene naloge. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 8. člen Članu sveta zavoda preneha mandat pred potekom 14. člen dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu – sam zahteva razrešitev, samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem – zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za svoje obveznosti ne more več opravljati funkcije člana sveta, do višine sredstev, s katerimi razpolaga. – je razrešen. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine Člana sveta zavoda razreši za volitve oziroma imenova- sredstev, ki so v proračunu ustanovitelja predvidena za oprav- nje pristojni organ na način in po postopku, določenim za ljanje dejavnosti zavoda v skladu z zakonom in drugimi pred- imenovanje. pisi. Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz navedenih razlo- Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja vsaj enkrat let- gov prenehal mandat, o tem obvesti pristojne za imenovanje no o rezultatih poslovanja ter mu dajati druge podatke o oziroma izvolitev novega člana. poslovanju, v skladu z zakonom. Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot tretjini 15. člen članov in je do izteka mandata sveta zavoda manj kot šest Premoženje zavoda predstavlja njegovo lastno premo- mesecev. ženje ter premoženje, ki ga zavod prejme v upravljanje od 9. člen ustanovitelja kot del javne infrastrukture na področju kulture. Z vsem premoženjem upravlja zavod. S premičnim pre- Zavod vodi ravnatelj kot njegov poslovni in programski moženjem upravlja samostojno, z nepremičninami pa samo direktor. po poprejšnjem soglasju ustanovitelja. Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih izpolnjuje naslednje pogoje: 16. člen – da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, Zavodu se kot del javne infrastrukture na področju – da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih kulture dodeli v upravljanje naslednje nepremično in premič- dejavnosti gledališkega oziroma umetniškega ustvarjanja. no premoženje: Statut podrobneje določa naloge, pooblastila in odgovornosti ravnatelja. – parcelno št. 74/2 k.o. Kranj in na njej obstoječo Ravnatelja imenuje Svet mestne občine Kranj na podla- stavbo (zaznamovano kot kulturni in zgodovinski spomenik, gi javnega razpisa in po predhodnem mnenju sveta zavoda – parcelno št. 74/1 k.o. Kranj (dvorišče), in umetniškega sveta gledališča. vse vpisano v z.k. Okrajnega sodišča v Kranju, vložna št. 1825, ter opremo, ki jo zavod uporablja za opravljanje 10. člen dejavnosti in jo izkazuje v premoženjski bilanci stanja za Mandat ravnatelja traja pet let. Po poteku mandata je zadnje leto poslovanja. ravnatelj lahko ponovno imenovan. Nepremičnine iz prvega odstavka tega člena se zazna- mujejo v zemljiški knjigi kot javna insfrastruktura. 11. člen Nepremičnin iz prvega odstavka tega člena zavod nima Sestavo, pristojnosti in mandat članov umetniškega sve- pravice odsvojiti ali obremeniti brez predhodnega pisnega ta določa statut zavoda. soglasja ustanovitelja. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1427

VI. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED 732. Odlok o turistični taksi v Mestni občini Kranj USTANOVITELJEM IN ZAVODOM Na podlagi 23., 27. in 61. člena zakona o pospeševa- 17. člen nju turizma (Uradni list RS, št. 57/98) ter 2. točke 18. člena Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obvez- statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in nosti: 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 3. seji dne 3. 3. – ugotavlja skladnost programov dela zavoda s progra- 1999 sprejel mi ustanovitelja, – daje soglasje k statutu zavoda, njegovim statusnim O D L O K spremembam ter k notranji organizaciji in sistematizaciji, – spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi progra- o turistični taksi v Mestni občini Kranj mi in finančnimi načrti, – opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in 1. člen drugimi predpisi. S tem odlokom se določa višina turistične takse v Mest- ni občini Kranj in način poročanja o obračunani in plačani 18. člen turistični taksi. Zavod sprejme letni program dela in finančni načrt ter ju posreduje ustanovitelju v soglasje. 2. člen Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o izvrševanju Turistična taksa v Mestni občini Kranj se vrednoti z 10 letnega programa dela, finančnega načrta in razvoja. točkami. Višina turistične takse se izračuna tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke, ki jo določa Vlada Repub- VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE like Slovenije. 19. člen 3. člen Zavod mora v skladu z določili tega odloka uskladiti svojo organizacijo in oblikovati organe zavoda v roku šestih Pravne in fizične osebe, ki sprejemajo turiste na preno- mesecev od uveljavitve tega odloka. čevanje, so dolžne predložiti Mestni občini Kranj poročilo o obračunani in plačani turistični taksi, in sicer do 25. v mese- 20. člen cu za pretekli mesec, na obrazcu, ki je sestavni del tega Zavod je pravni naslednik družbenega podjetja Prešer- odloka. novo gledališče Kranj, p.o., ki je vpisano v sodni register pri Poročilo so zavezanci dolžni pošiljati vsak mesec, ne Okrožnem sodišču v Kranju, na registrskem vložku številka glede na to, ali so imeli goste na prenočevanju ali ne. V 1/179/00. zadnjem primeru se na poročilo pripiše, da gostov ni bilo na prenočevanju. 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 4. člen – vsi dosedanji akti o ustanovitvi zavoda, Z dnem uporabe tega odloka preneha veljati odlok o – določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem odlo- krajevni turistični taksi v Občini Kranj (Uradni list RS, št. kom. 21/91).

22. člen 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. nem listu Republike Slovenije.

Št. 61300-01/97-13/2943 Št. 41701-1/99-12/13 Kranj, dne 3. marca 1999. Kranj, dne 3. marca 1999.

Župan Župan Mestne občine Kranj Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, dipl. org. dela l. r. Mohor Bogataj, dipl. org. dela l. r. Stran 1428 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1429

733. Sklep o plačah občinskih funkcionarjev in 4. člen nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, povračilih stroškov v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno Na podlagi 18. člena statuta Mestne občine Kranj opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za (Uradni list RS, št. 43/95) ter na podlagi 44. člena in 100.b ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Svet nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso mestne občine Kranj na 3. seji dne 3. 3. 1999 sprejel člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Mestne občine Kranj. S K L E P o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 5. člen Plača podžupana se oblikuje največ v višini 80% plače župana, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili: I. SPLOŠNE DOLOČBE – za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti – 10%, 1. člen – za pomoč županu pri izvrševanju nalog – 80%, Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- – za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po poobla- narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- stilu – 10%. ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani V času, ko opravlja funkcijo župana, mu pripada plača, občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne kot bi jo dobil župan. komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo Z odločbo v skladu z zakonom in s tem sklepom se na na podlagi tega sklepa smiselno določbam zakonov iz prve- podlagi nalog, ki jih podžupan opravlja oziroma pooblastil, ki ga odstavka tega člena. jih ima, določi plača.

2. člen 6. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- pan in podžupana. ta znaša največ 15% plače župana. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni me- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- sec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: klicno. – udeležbo na seji občinskega sveta – 70%, Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. – predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta – 20%, Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- pan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je – županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. 10%. Z odločbo v skladu s tem sklepom se določi plača 3. člen člana občinskega sveta. Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Mestne vodi občinska uprava. občine Kranj, ki sodi v 2. skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 8,5. Županu pripada funkcijski doda- 7. člen tek v višini 60% količnika ter dodatek za delovno dobo v Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- skladu z zakonom. gi tega sklepa je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno plače oblikovane na podlagi zakona. pogodbo za negospodarske dejavnosti. Plača podžupana se oblikuje v višini največ 80 % plače Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo poklicno. župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada tek za delovno dobo. 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače določa ta sklep. oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja Stran 1430 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije ter zagotovi, da ta letno ne preseže najvišjega možnega Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: zneska, ki ga določa zakon. – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. 8. člen Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu Odločbo o plači oziroma delu plače izda za posamez- z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo nega občinskega funkcionarja komisija za mandatna vpraša- na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve nja, volitve in imenovanja občinskega sveta. oziroma referendum. Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI Delovno razmerje občinskih funkcionarjev, ki opravljajo 12. člen funkcijo nepoklicno, je delovno razmerje za določen čas v skladu z zakonom, sklenjeno brez razpisa za čas, daljši od Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- polnega delovnega časa. Občinskemu funkcionarju se izda mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Če se z pravice. občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovnega raz- Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov merja, se del plače za nepoklicno opravljanje občinske funk- prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- cije izplačuje na podlagi pogodbe o delu. je ali v zvezi z njo. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisom. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- III. NAGRADE beno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov 9. člen prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predlože- občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- nega računa v skladu s predpisi. ru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu. 13. člen Sejnina za posamezno sejo znaša 10% najvišjega mož- Pravica iz 12. člena tega sklepa uveljavlja občinski nega zneska dela plače člana občinskega sveta. funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan. Za službeno 10. člen potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine oziroma načelnik oddelka župana. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do nagrade v višini največ 15% za predsednika oziroma največ 10% plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega V. NAČIN IZPLAČEVANJA zneska. 14. člen Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: – kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji – 40%, Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stroš- kov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo v prora- – kot plačo za izvedbo nadzora po programu dela ali čunu. sklepu nadzornega odbora – 60%. Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se 15. člen izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posa- Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. dela, ki jo vodi občinska uprava. Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izpla- čajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. 11. člen Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije 16. člen imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo dumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom su referenduma ali volitev. pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1431

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE O D L O K o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega 17. člen plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim obdobje 1986–1990 funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso 1. člen člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj, in sicer od S tem odlokom se spremeni in dopolni dolgoročni plan dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 za območje Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za Občine Križevci (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- list RS, št. 24/92) ter družbeni plan Občine Ljutomer za no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v obdobje 1986–1990 za območje Občine Križevci (Uradni posameznem mesecu. list SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/92). 2. člen 18. člen Tekstualni in kartografski deli dolgoročnega plana Določbe 9. člena tega sklepa, ki se nanašajo na člane Občine Ljutomer za obdobje za obdobje 1986–2000 in komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinske- družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986– ga sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin 1990, se uporablja tudi za območje Občine Križevci. članom štaba za civilno zaščito in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali 3. člen župan. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Ljutomer za ob- 19. člen dobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 24/92) na 14. nem listu. točko dolgoročnega plana in 18. točko družbenega plana, ki se glasi: Posegi na prvo območje kmetijskih zemljišč. Št. 14301-0001/99-17/150/99 Prva območja kmetijskih zemljišč so prikazana v karto- Kranj, dne 3. marca 1999. grafski dokumentaciji 1:5000. Izjemni posegi, ki so prikaza- ni na posebni karti v merilu 1:5000 so: Župan – parc. št. 1160/1, k.o. Stara nova vas Mestne občine Kranj – parc. št. 1035/1-del, k.o. Logarovci Mohor Bogataj, dipl. org. dela l. r. – parc. št. 78/1-del. K.o. Lukavci

4. člen Kartografska dokumentacija se dopolni s spremembami kategorizacije kmetijskih zemljišč v Občini Križevci. KRIŽEVCI 5. člen 734. Odlok o spremembah in dopolnitvah Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- dolgoročnega plana Občine Ljutomer za nem listu Republike Slovenije. obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 Št. 350-01/99-200 Na podlagi 2. člena zakona o planiranju v prehodnem Križevci, dne 17. februarja 1999. obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, Župan 37/85, 29/86, 43/89 – odl. US RS, Uradni list RS, št. Občine Križevci 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), zakona o usta- Feliks Mavrič l. r. novitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94 – odl. US RS, 73/95 – odl. US RS 56/98, 67/98 – odl. US RS, 72/98 – odl. US RS, 73/98 – popravek odločbe US RS in 75/98) statutarnega sklepa 735. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko Občine Križevci (Uradni list RS, št. 90/98), 13. člena statu- celoto Občine Ljutomer ta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) in sporazuma Občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej z Na podlagi 39., 40. in 43. člena zakona o urejanju dne 21. 12. 1998 je Občinski svet občine Križevci na svoji naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 3. seji dne 17. 2. 1999 sprejel 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, Stran 1432 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), zakona o ustanovitvi 30/96), je Občinski svet občine Križevci na 3. seji dne 17. občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 2. 1999 sprejel 69/94, 73/94, 73/95, 56/98, 67/98, 72/98, 73/98 in 75/98), statutarnega sklepa Občine Križevci (Uradni list S K L E P RS, št. 90/98), 13. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni o povprečni gradbeni ceni, stroških list RS, št. 41/95 in 71/96) in Sporazuma občin Ljutomer, komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in Križevci, Razkrižje in Veržej z dne 21. 12. 1998 je Občinski vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Križevci za svet občine Križevci na 3. seji dne 17. 2. 1999 sprejel leto 1999

O D L O K 1. člen o spremembah in dopolnitvah odloka Povprečna gradbena cena m2 uporabne stanovanjske o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer površine na območju Občine Križevci na dan 31. 12. 1998 znaša 101.029 SIT. 1. člen 2. člen Spremeni in dopolni se odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, ljišč na območju Občine Križevci znašajo 15% gradbene 29/98). vrednosti objekta, in sicer: Odlok iz 1. člena tega odloka se uporablja tudi za – 8% od vrednosti objekta znašajo stroški kolektivne območje Občine Križevci. komunalne opreme ali 8.082 SIT za 1 m2 uporabne stanovanjske površine, 2. člen – 7% od vrednosti objekta znašajo stroški individualne Dopolni se 4. člen odloka tako, da se prvemu odstavku komunalne opreme ali 7.072 SIT za 1 m2 uporabne stano- doda: vanjske površine. “… parc. št. 1160/I k.o. Stara nova vas, parc. št. 1035/1 – del, k.o. Logarovci, prac. št. 78/1, k.o. Lukavci, 3. člen parc. št. 726/2, k.o. Zasadi”. Cena za m2 stavbnega zemljišča se določi od povpreč- ne gradbene cene, določene v 1. členu tega sklepa in 3. člen znaša: Spremembe in dopolnitve navedene v 2. členu tega – v naselju Križevci 1,0% ali 1.010 SIT za m2 odloka so v skladu s spremembami in dopolnitvami prostor- – v ostalih strnjenih naseljih 0,8% ali 808 SIT za m2 skih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni list – na območju razpršene gradnje 0,6% ali 606 SIT m2. RS, št. 24/92). Cena za m2 stavbnega zemljišča se lahko zmanjša do 50% vrednosti cene iz prejšnjega odstavka tega člena, v 4. člen primeru, da so v pripravo in ureditev stavbnega zemljišča Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- bila vložena večja sredstva, kar investitor dokaže z ustrezno nem listu Republike Slovenije. dokumentacijo.

Št. 350-01/99-201 4. člen Križevci, dne 17. februarja 1999. Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, se med letom valorizirajo Župan skladno z indeksi rasti cen gradbenih storitev v stanovanjski Občine Križevci gradnji, ki jih vodi GZS – Združenje gradbeništva in IGM Feliks Mavrič l. r. Slovenije.

5. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 736. Sklep o povprečni gradbeni ceni, stroških nem listu Republike Slovenije. komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Križevci za leto 1999 Št. 202/99 Križevci, dne 17. februarja 1999. Na podlagi 1. člena statutarnega sklepa Občine Križev- ci (Uradni list RS št. 90/98) in 4. člena odloka o plačilu Župan sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnega zem- Občine Križevci ljišča na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. Feliks Mavrič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1433

KRŠKO – drugi upravičenci pri katerih Center za socialno delo ugotovi posebne socialne razmere, po postopku na osnovi 737. Pravilnik o merilih za delno ali celotno veljavnih predpisov. oprostitev plačila socialnovarstvene storitve pomoč na domu 6. člen Delna ali celotna oprostitev plačila storitev pomoči na Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi domu je odvisna od materialnega in zdravstvenega stanja (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – upravičencev in zavezancev za plačilo storitev te pomoči. odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – Višina plačila pomoči na domu se glede na materialno obvezna razlaga, 9/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, stanje upravičencev in zavezancev za plačilo določa glede 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS in 74/98), na dohodek na družinskega člana in sicer 43. člen zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list % zneska povprečne neto plače % prispevka k ceni storitev RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 3. seji dne vseh zaposlenih v RS v preteklem letu 25. 2. 1999 sprejel manj kot 50% 10% 50–60% 20% P R A V I L N I K 60–70% 30% o merilih za delno ali celotno oprostitev plačila 70–80% 40% socialnovarstvene storitve pomoč na domu 80–90% 50% 90–100% 60% 100–110% 70% I. SPLOŠNA DOLOČBA 110–120% 80% 120–140% 90% 1. člen nad 140% 100% Ta pravilnik določa merila po katerih so upravičenci do socialno varstvene storitve pomoč na domu delno ali v celoti 7. člen oproščeni plačila storitve. Delna ali celotna oprostitev plačila stroškov pomoči na domu se dodeli za določen čas in sicer največ za 12 mesecev. II. PLAČILO STORITEV Delna ali celotna oprostitev plačila stroškov pomoči na domu se ponovno dodeli, če se okoliščine, ki so bile podla- 2. člen ga za dodelitev niso spremenile. Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati celotne stroške storitev. 8. člen Zavezanci za plačilo storitev po tem pravilniku so poleg Kolikor je upravičenec lastnik nepremičnega premože- upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska nja, ki mu zaradi starostne onemoglosti in bolezni ne daje obveznost, ki izhaja iz samega zakona ali pogodbenega dohodkov za plačilo stroškov, je lahko delno ali v celoti razmerja. oproščen plačila stroškov storitev pomoči na domu, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje plačila stroškov storitev 3. člen pomoči na domu, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve Upravičenci in drugi zavezanci, ki nimajo lastnih sred- plačila te pomoči. stev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev pomo- Izvajalec od upravičenca pridobi pri notarju overjeno či na domu, nimajo premoženja ali zavezancev, ki bi jih bil na izjavo o dovolitvi vknjižbe in jo pošlje občini, ki poda zem- podlagi zakona ali kakšnega drugega pravnega naslova dolž- ljiškoknjižni predlog. ni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov. 9. člen Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne opro- 4. člen stitve plačila storitev pomoči na domu: O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev po tem – če gre v institucionalno varstvo ali pravilniku odloča Center za socialno delo po postopku in na – če je sam ali zavezanec za plačilo pridobil dovolj način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu. lastnih sredstev za plačilo teh storitev.

5. člen 10. člen V celoti so vsi upravičenci oproščeni plačila strokovne Upravičenec ali zavezanec za plačilo storitev pomoči priprave dogovora in kontakta z udeleženci. na domu je dolžan Centru za socialno delo sporočiti vsako V celoti so oproščeni plačila storitev pomoči na domu spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za delno tudi: ali celotno oprostitev plačila teh storitev, v roku 15 dni od – upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalid- nastanka spremembe. nost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno Upravičenec, ki je pridobil pravico do delne ali celotne prizadetih odraslih (Uradni list SRS, št. 41/83), oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih – upravičenci, ki so prejemniki denarne pomoči kot podatkov ali ni sporočil spremembe dejstev in okoliščin iz edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka po zakonu o prvega odstavka tega člena, je dolžan sam ali zavezanec za socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92), plačilo povrniti vso neupravičeno dodeljeno oprostitev plači- – upravičenci, ki imajo otroke, ki so upravičeni do do- la storitev z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in pris- datka za tujo nego in pomoč po zakonu o družinskih prejem- pevke, od dne, ko je neupravičeno pridobil pravico do delne kih (Uradni list RS, št. 65/93, 71/94 in 73/95) in ali celotne oprostitve plačil storitev. Stran 1434 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

11. člen – urbanistična zasnova naselja Rimske Toplice iz dol- Izvajalec storitev pomoči na domu in upravičenec do te goročnega plana Občine Laško za obdobje 1986–2000 (v pomoči skleneta pred začetkom izvajanja storitev pomoči na nadaljevanju: osnutek). domu dogovor v katerem natančno opredelita vrsto, trajanje II in plačilo storitev pomoči na domu. Osnutek bo razgrnjen v prostorih Občinske uprave ob- čine Laško, Mestna ulica 2, Laško, v delovnem času občin- 12. člen ske uprave in v prostorih KS Rimske Toplice, Ul. XI. div. 8, v Storitve pomoči na domu se za vsakega upravičenca času uradnih ur Krajevnega urada Rimske Toplice, v pone- mesečno evidentirajo pri izvajalcu storitev pomoči na domu deljek, sredo in petek. Razgrnitev traja en mesec od objave na obrazcu “Evidenca pomoči na domu“, ki obsega: tega sklepa v Uradnem listu RS. – evidenco dogovora o pomoči na domu, – delovne naloge za laične delavce, III – vsebina pomoči, V času razgrnitve osnutka bo izvedena javna razprava, – izvajalce storite in ki jo organizira Občina Laško v sodelovanju s predlagateljem – evidenco opravljenih poti. osnutka Izbiro Laško in Investplanom, kot soustanoviteljem družbe Zdravilišče Rimske Toplice. III. KONČNA DOLOČBA IV Zainteresirani lahko podajo pisne pripombe na osnu- 13. člen tek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo na Občino Laško. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije in se uporablja do uveljavitve V meril iz 100. člena zakona o socialnem varstvu. Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS.

Št. 1/18-551-3/98 Župan Krško, dne 25. februarja 1999. Občine Laško Jože Rajh l. r. Župan Občine Krško Franc Bogovič l. r. LENDAVA

LAŠKO 739. Odlok o občinskih cestah

738. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih spremembah in dopolnitvah odloka o cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 24. člena statuta Obči- prostorsko ureditvenih pogojih na območju ne Lendava (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96, 21/97 in Občine Laško 52/98) je Občinski svet občine Lendava na 4. seji dne 11. 2. 1999 sprejel Občina Laško, župan izdaja na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list O D L O K SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in Uradni list RS, o občinskih cestah št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 41. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 34/95) I. SPLOŠNI DOLOČBI S K L E P o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah 1. člen in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) pogojih na območju Občine Laško Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, pred- I pisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih na ob- ta odlok. močju Občine Laško z grafičnimi prilogami: – strokovne osnove za spremembo prostorsko uredi- 2. člen tvenih pogojev v delu območja Rimskih Toplic oznake SC 2, (namen odloka) Rimske Toplice, ki jih je izdelal Projektivni atelje, dipl. inž. Ta odlok določa: Janez Brečko, Celje, Ul. XIV. div. 14, – občinske ceste na območju Občine Lendava in po- – projekt revitalizacije Zdravilišča Rimske Toplice (si- stopek njihove kategorizacije; tuacija), ki ga je izdelal AA – Adal, d.o.o., Ljubljana, v sep- – upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občin- tembru 1998, skih cest in prometa na njih; – grafična priloga zazidalnega načrta za stanovanjsko – način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvez- izgradnjo v Rimskih Toplicah (Uradni vestnik Občine Laško, ne gospodarske javne službe; št. 5/71), ki ga je izdelalo Stanovanjsko podjetje Laško, – inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in junij 1970, sankcioniranje kršitev tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1435

II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA (4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane 3. člen ceste odloči Občinski svet občine Lendava na predlog žu- (občinske ceste) pana. Občinske ceste na območju Občine Lendava so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. 9. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) 4. člen (1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen (kategorije občinskih cest) javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravlja- (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, vec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske javne poti in javne poti za kolesarje. ceste. (2) Lokalne ceste v Občini Lendava se v skladu z merili (2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med ob- za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: činske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj – ceste med naselji v Občini Lendava in ceste med zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno (če se naselji v Občini Lendava in naselji v sosednjih občinah; za njen prenos dogovori primerna odškodnina) in če je – ceste v mestu Lendava in v naseljih v Občini Lendava. vpisana v zemljiško knjigo. (3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos 5. člen gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o (postopek kategorizacije občinskih cest) gozdovih. (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet (4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske občine Lendava na predlog župana. ceste odloči Občinski svet občine Lendava na predlog žu- (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti pred- pana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz hodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za 5. člena tega odloka. ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 10. člen (planinske, turistične in druge poti) 6. člen (1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge (spremembe kategorizacije občinskih cest) poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki (1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nado- so namenjene dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spo- meščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot promet- menikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku. ne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena (2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dosto- tega odloka. pu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znameni- (2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko tosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov uprav- predlagajo četrtne skupnosti, krajevne skupnosti, in zainte- ljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba resirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Pred- varna za uporabnike, katerim je namenjena. logi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo (3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnje- javnih cest. ga odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled (3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in ceste odloči Občinski svet občine Lendava na predlog žu- iz dotacij občine njihovim upravljavcem. pana. (4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Repub- like Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST ima kategorijo, določeno v tem sklepu. (5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opra- 11. člen vijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževa- (upravljavec občinskih cest) nja občinskih cest za naslednje leto. Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Lendava. 7. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) 12. člen Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s (plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest) katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot (1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s kate- rekonstruirana cesta. rim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za 8. člen njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresniče- (opustitev občinske ceste) vanja, sprejme Občinski svet občine Lendava na predlog (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se župana. zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. (2) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s (2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstav- parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v pro- ka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in spreje- metu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim oko- ma po postopku, določenim za občinski proračun, in je ljem. njegov sestavni del. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lah- (3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest ko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekatego- občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih rizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim uprav- in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah ljavcem te ceste. (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrz- Stran 1436 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije linskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvi- (2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni denih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukre- zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču pov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega cest po tem planu. med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. 13. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) 16. člen Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in uprav- (projektiranje občinskih cest) ne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest (1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določi- opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Te obse- jo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih gajo zlasti: elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in eko- – izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in nomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstruk- – naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; cijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev ob- – naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; činske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter – izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna posta- podlagi javnega razpisa; jališča in druge prometne površine, površine za opravljanje – izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdr- spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje ževanja občinskih cest; cest in za nadzor cestnega prometa. – naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; – vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in 17. člen zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene po- (pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste) rabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali re- – organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in konstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na obdelave zbranih podatkov; zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi – spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Lendava; 18. člen – naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; (vračilo razlaščenih zemljišč) – naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vode- (1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine nje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika; namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev raz- – izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za laščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; zakonom. – priprava programov in organizacija izdelave razisko- (2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča valnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razla- Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami stitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka pri pripravi in uresničevanju teh programov; zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega – izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o drugimi predpisi. odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

14. člen 19. člen (financiranje občinskih cest) (gradnja avtobusnih postajališč) (1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest (1) Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti mora- se zagotavljajo v občinskem proračunu. jo biti zunaj vozišča. (2) Občinski svet občine Lendava lahko predlaga Vladi (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za upo- pristojen občinski upravni organ za ceste na predlog javne- rabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po ob- ga prevoznika in v soglasju z občinskim komunalnim inšpek- močju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in do- torjem ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za var- loči prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za nost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobu- vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi snega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. (3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ce- IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST ste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov 15. člen javnih prevoznikov. (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) (4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glav- (1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene ne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo ško- planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlaga- dljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih telj pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega or- čim manjši. gana za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1437 krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postaja- (2) Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati lišče postane del občinske ceste. investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejš- njega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za 20. člen uskladitev del. (križanja občinskih cest in železniških prog) (3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investi- (1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo torje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje ob- ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniš- jekte in naprave v občinski cesti. ko progo. (2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bre- V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST menijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu. 25. člen (odgovornost za stanje občinskih cest) 21. člen (1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in ob- (razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest navljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za pove- in upravljavci vodotokov) zovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, (1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in na- predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega prav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi iz- odloka omogočajo varno odvijanje prometa. gradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob (2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot njem, krije investitor ceste. (2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podporne- javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka ga zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe. pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni (3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izva- del vzdrževanja občinske ceste. janje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je (3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste. ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka. 26. člen (javna služba vzdrževanja občinskih cest) 22. člen (1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodar- (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) ska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in (1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti za- organiziranje njihovega obnavljanja. radi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestav- (2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z ljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve urejajo gospodarske javne službe. občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. (3) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega (2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povr- razpisa, če tako na predlog župana odloči Občinski svet nitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so občine Lendava. nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega or- (4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev gana za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogo- občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem od- ji, določenimi s predpisi o javnih cestah. stavku. (5) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka 23. člen tega člena lahko Občinski svet občine Lendava na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela (obveznost usklajenega projektiranja) teh cest (npr. javnih poti) zagotavljajo na svojem območju (1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske krajevne skupnosti. Občinski svet občine Lendava hkrati ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objek- določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna tov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine, in določi treba opraviti na območju ceste. odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih (2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstruk- cest je Občina Lendava subsidiarno odgovorna. cije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je (6) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste. v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela od- (3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije ob- daja pristojen občinski upravni organ za ceste, po postopku jektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav naročil. in napeljav. 27. člen 24. člen (vzdrževanje križišč in križanj) (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategori- (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o ziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v ob- gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje močju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojen občin- oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cest- ski upravni organ za ceste. nem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko (2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško pro- svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. go urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. Stran 1438 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

28. člen (3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee (vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec nad občinskimi cestami) rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukci- in drugih nesrečah. O teh ukrepih morajo nemudoma obve- je nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih stiti policijo, občinskega komunalnega inšpektorja in javnost cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrže- cestami je pristojen občinski upravni organ za ceste. vanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesre- čah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste. 29. člen (4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz (vzdrževanje občinske ceste na mejnem prehodu) razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od Občinska cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v ena- enega leta se določi v skladu z določbo 50. člena tega kem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim preho- odloka. dom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem pre- (5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno ure- hodu zagotavljajo upravljavci teh površin. ditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. 30. člen (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) 32. člen (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko za- (varovalni pas ob občinski cesti) radi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na (1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovo- ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ljen javni promet. ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora (2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno ce- omejena. sto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, (2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter se mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhod- postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varo- no uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. valnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem (3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na ne- pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. kategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste izda so- mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno glasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščene- varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ga upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je do- razvoja prometa ter varovanja njenega videza. voljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te (4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s preusmeritve prometa. 15. členom tega odloka. (5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH – pri lokalni cesti 6 m – pri javni poti 4 m – pri javni poti za kolesarje 2 m 1. Varstvo občinskih cest – pri glavni mestni cesti 10 m – pri zbirni mestni ali krajevni cesti 8 m 31. člen – pri mestni ali krajevni cesti 6 m (omejitve uporabe občinske ceste) (6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, (1) Če je občinska cesta v takem stanju, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Lendava. – da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, 33. člen – da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) ali (1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizko- – če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo napetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. poseb- vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih in- ne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, vestitor ni Občina Lendava, se smejo napeljevati oziroma poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podob- postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalne- no), lahko predstojnik pristojnega občinskega upravnega ga pasu le pod pogoji in na način, določen s soglasjem organa za ceste s sklepom začasno, najdalje za čas enega pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil (2) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zah- na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno teva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali pre- maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlo- stavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstruk- gi za takšen ukrep. cije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te (2) Predstojnik pristojnega občinskega upravnega or- ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve gana za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma in občinskega komunalnega inšpektorja najmanj petnajst postavitev. dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko od- dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na ob- kloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi činski cesti. vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1439 bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali more- 37. člen bitno rekonstrukcijo te ceste. (nadzor izrednih prevozov) (1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno ma- 34. člen so in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajal- (dela na občinski cesti) ci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s poli- (1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na ob- cisti. činski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega (2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz občinskega upravnega organa za ceste. tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prome- (2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega od- ta. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz stavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. teh del. (3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potreb- 38. člen no, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziro- (1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, doma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja ločene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora odloka, in površine, ki jih za te namene pristojen občinski takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih ce- izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in stah, ta pravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpo- opravljanje teh dejavnosti. staviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti (2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za izvajalca rednega vzdrževanja ceste. opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na podpiše župan. njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravlja- (3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav vec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo de- omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti javnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega uprav- policijo. nega organa za ceste.

35. člen 39. člen (opravljanje del ob občinski cesti) ( priključki na občinsko cesto) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in (1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževa- občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se nja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravne- določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja pri- ga organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za oprav- ključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. ljanje teh del. (2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter ob- 36. člen jektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. (izredni prevoz) (3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na ob- (1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev gle- činsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne de osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. signalizacije, krije njegov investitor. (2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim (4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je do- tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremeni- voljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signa- tve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni lizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem del te ceste. je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s (5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključ- predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar ka mora sodelovati pristojen občinski upravni organ za ceste pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. znaki. (3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim 40. člen se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka sa- (obvezna rekonstrukcija priključka) mo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upošte- izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega komunal- van ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, nega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja občin- lahko pristojen občinski upravni organ za ceste z upravno skih cest. odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razme- (4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za ram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavi- ali njegov pravni naslednik. tve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in 41. člen zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred za- (ukinitev priključka) četkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim (1) Občinski komunalni inšpektor lahko zahteva ustrez- organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o no ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved tem obvestiti policijo. uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v Stran 1440 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije skladu s pogoji iz soglasja iz 39. člena ali je zgrajen brez 2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena nanjo; tega odloka. 3. ovirati odtekanje vode s ceste; (2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka 4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. 5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za 42. člen vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih (varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) izrecno dovoljeni; (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko pri- 6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto stojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomem- na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali ben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, boč- predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost nega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varo- ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta valni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. ali poslabša njena urejenost; (2) Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti po- 7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali gozdujejo ali urejajo hudournike, morajo sodelovati s pristoj- druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale nim občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi promet; vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. 8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del material ali predmete; stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov 9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z na- glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske menom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega ceste. odvijanja prometa; 10. poškodovati prometno signalizacijo; 43. člen 11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj pri- (graditev žičniških in drugih naprav čez občinske ceste) ključka nanjo; 12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli (1) Za graditev žičniških in drugih naprav nad občinski- predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali pa mi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristoj- kako drugače onesnaževati cesto; nega občinskega upravnega organa za ceste. 13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati (2) Občinska cesta, ki jo prečka žičniška ali druga na- živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali prava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroš- graditi ob cesti napajališča za živali; ke postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor 14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako oziroma upravljavec žičniške ali druge naprave. podkovane, da lahko poškodujejo cesto; 15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in 44. člen druge gorljive snovi; (izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) 16. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali (1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratuje- v širini 1 m od ceste vzporedno z njo; jo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva 17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter dru- na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na go kmetijsko orodje in stroje; varnost prometa. 18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali (2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora s coklami; investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravne- 19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne ga organa za ceste. predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. 45. člen (omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske 47. člen ceste) (naležne ploskve na kolesih vozil) Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske (1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cest- vozišča. nega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na (2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občin- cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občin- skih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi skega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko oprav- oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. ljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje. 48. člen 46. člen (obveznosti sosedov ob občinski cesti) (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) (1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost od- (1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko tok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na s tem ne povzroča škoda. cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poško- (2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom dovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jar- cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih kov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter je povzročil. postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito (2) Prepovedano je predvsem: ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hru- 1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge teko- pom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni čine; mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1441

(3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah (5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno upo- pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski rablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne (6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predla- gatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi 2. Ukrepi za varstvo prometa prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. 49. člen (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) 51. člen (1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na (polje preglednosti) promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popol- (1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo no zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter 50. člena tega odloka. na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni do- (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovolje- voljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, po- nje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno stavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o (polje preglednosti). oddaji teh del. (2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju (3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba prido- preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali biti tudi za športne in druge prireditve na njej. Na glavni policista odstraniti ovire. mestni cesti delna ali popolna zapora ceste zaradi športne (3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju ali druge prireditve ni dovoljena. Dovoljenje za druge občin- preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do ske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino ure- na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni dita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojen občin- mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovolje- ski upravni organ za ceste v skladu z zakonom. nje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glav- (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik ne mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravi- prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, ven- čen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zem- dar samo v času izven prometnih konic. ljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 32. člena tega odloka. 50. člen 52. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) (prometna signalizacija na občinskih cestah) (1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni organ za ceste. O (1) Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za ceste Občinski svet občine Lendava na predlog župana, razen v obvesti policijo, občinskega komunalnega inšpektorja in iz- primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena vajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mo- postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica ra biti priložena od pristojnega občinskega upravnega orga- odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, na za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija za- za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa časne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za občinske ceste. notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor. (2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi (2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napi- izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega si, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovo- naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali ljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signaliza- njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega komunal- cija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O nega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavi- kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od tev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči pred- pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena stojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s prometno tehnična dokumentacija začasne prometne uredi- sklepom. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pra- tve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. vico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno (3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določi- vzdrževanje in odstranitev. jo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. 53. člen (4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in (1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napi- katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu sov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično doku- obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj mentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali po- naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen polne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njiho- lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta vo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila po- predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih membna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečani- prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njiho- mi prometnimi obremenitvami ceste. ve postavitve, vzdrževanja in odstranitve. Stran 1442 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnje- 3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in ga odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postav- prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo ljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih ce- 4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti stah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojen občinski na cesti, ki ogrožajo varnost prometa; upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, 5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost pro- ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh meta na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti objektov in naprav. začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se so- 6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; glasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste 7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri po- lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, segih v varovalnem pasu ceste; razstave, sejma ipd.). Transparenti morajo biti izobešeni naj- 8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, re- manj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. konstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregleda- na ali ni izročena prometu. 54. člen (2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)) prvega odstavka tega člena je 8 dni od dneva njene vročitve. (1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podob- prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve. no), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, (3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem. skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih prime- (2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor rih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravlja- odredi, da se odločba izvrši takoj. nje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mne- (4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima ob- nje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. činski inšpektor za ceste pravico: – pregledovati prostore, objekte, naprave, materia- 55. člen le ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospo- (pritožbeni organ) darskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organiza- Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku cij in skupnosti; pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določ- – zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; bah tega odloka izdaja pristojen občinski upravni organ za – pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovet- ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 52. člena tega nost oseb; odloka je dovoljena pritožba pri županu Občine Lendava. – vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; – pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih ose- VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST bah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, po- 56. člen trebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov za občinske ceste; o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske – proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumenta- ceste, nadzira občinski komunalni inšpektor. cijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v 57. člen obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve (pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; Za občinskega komunalnega inšpektorja je lahko imenovan inženir gradbeništva ali pravnik, ki ima najmanj pet let – od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v delovnih izkušenj ter opravljen izpit iz ZUP in izpolnjuje dru- roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno ge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi. pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. (5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski komunalni inšpektor obve- 58. člen stiti župana, pristojen občinski upravni organ za ceste in (naloge inšpekcijskega nadzorstva) policijo. (1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih (6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu red- cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžno- nega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve sti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih dolžnosti: 1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko 2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati pogodbo. dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta (7) Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo po- nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali stopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zave- opisom teh del; zanec. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1443

VIII. KAZENSKE DOLOČBE 16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja 59. člen obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (prekrški) (drugi odstavek 50. člena); (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaz- 17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste nuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavno- zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v sti, če: skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumen- 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene ob- tacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas jekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena); kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča 32. člena); v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena); 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne tele- fonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetost- 19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob ne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodo- občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug vod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in ogla- 33. člena); ševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji 3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja iz soglasja (53. člen). druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z (2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaz- dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena); nuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali oprav- prejšnjega odstavka. lja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala pro- 60. člen met, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdr- (prekrški posameznikov) ževanja (35. člen); Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekr- 5. postavi na površinah ob občinski cesti, določe- nih za te namene, objekte in naprave za opravljanje sprem- šek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega ljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali odstavka prejšnjega člena. če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ce- 61. člen ste (38. člen); (kršitev obveznosti vzdrževanja cest) 6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaz- občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s nuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek cest: 39. člena); 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogoča- 7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju jo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 25. člena); hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zava- 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ruje občinska cesta (drugi odstavek 42. člena); ob morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena). 8. brez soglasja gradi žičniške ali druge naprave nad (2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaz- občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice in druge naprave z ustrezno lovilno napravo (43. člen); nuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna ose- 9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, pesko- ba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. kope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na 62. člen njej (44. člen); (kršitev obveznosti uskladitve del) 10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pa- (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se su občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodo- kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob staja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste pogoji tega soglasja (45. člen); ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov 11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali (tretji odstavek 24. člena). njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in (2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaz- zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poško- nuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna ose- dovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen); ba investitorja. 12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena); IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso oblože- ne s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi 63. člen odstavek 47. člena); (legalizacija priključkov) 14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležen- priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez cev v prometu (tretji odstavek 48. člena); predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, mo- 15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo rajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se 49. člena); uveljavijo ukrepi iz 41. člena tega odloka. Stran 1444 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

64. člen O D L O K (namestitev snegolovov) o spremembah in dopolnitvah odloka Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob o ustanovitvi Razvojnega centra občin Lendava, občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka. 1. člen 65. člen V odloku o ustanovitvi Razvojnega centra občin Lenda- va, Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče (Uradni list RS, (prilagoditev neprometnih znakov) št. 68/95 in 22/98) se za VII. poglavjem doda novo VII/1 (1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih poglavje, ki glasi: “Organizacijska enota zavoda: Lokalna cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. čle- na zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in turistična organizacija” ter členi: 14.a, 14.b, 14.c, 14.d in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena 14.e, ki glasijo: tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v 14.a člen petih letih po uveljavitvi tega predpisa. Ustanoviteljice za izvajanje dejavnosti pospeševanja tu- (2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja rizma, določenih s prvim odstavkom 2. člena zakona o po- iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list speševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98) ustanavljajo SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprot- “Lokalno turistično organizacijo” v pravnoorganizacijski obli- ju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. ki organizacijske enote zavoda.

66. člen 14.b člen (vpis v zemljiško knjigo) Organizacijska enota zavoda posluje z imenom Raz- (1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka upo- vojni center občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci rabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni in Turnišče – organizacijska enota: Lokalna turistična bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se organizacija Lendava oziroma s skrajšanim imenom, ki vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem glasi: Razvojni center – OE Lokalna turistična organizacja postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo Lendava. vrednost. Poleg imen iz prejšnjega odstavka tega člena se pri (2) Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo poslovanju na dvojezičnem območju uporablja še ime orga- imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom. nizacijske enote zavoda v madžarskem jeziku, in sicer: Lend- va, Črenšovci, Kobilje, Odranci és Turnišče fejlesztési 67. člen központja – szervezési egység helyi idegenforgalmi szervezet (prenehanje veljavnosti) oziroma skrajšano: Fejlezstési központ – sze helyi idegen- Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o forgalmi szervezet. gospodarjenju z javnimi potmi v Občini Lendava (Uradne Sedež organizacijske enote zavoda je v Lendavi, Kranj- objave, št. 31/86). čeva ulica 4.

68. člen 14.c člen (začetek veljavnosti odloka) Organizacijska enota zavoda opravlja naslednje dejav- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nosti: nem listu Republike Slovenije. – L/75. 130 – Dejavnost javnih ustanov za pospeše- vanje poslovne dejavnosti, Št. 015-01-01/99 – I/63. 300 – Storitve potovalnih agencij in organiza- Lendava, dne 11. februarja 1999. torjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti, d. n., – K/74. 140 – Podjetniško in poslovno svetovanje (ra- Župan zen arbitraže in posredovanja v pogajanjih med managerji in Občine Lendava delavci), Jožef Kocon l. r. – K/74. 130 – Raziskovanje trga in javnega mnenja, – K/74. 400 – Ekonomsko propagiranje, – K/72. 300 – Obdelava podatkov, – K/72. 400 – Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami, 740. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o – K/72. 600 – Druge računalniške dejavnosti, ustanovitvi Razvojnega centra občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče – K/74. 843 – Druge poslovne dejavnosti, – G/51. 190 – Posredništvo pri prodaji raznovrstnih V skladu z določili zakona o zavodih (Uradni list RS, izdelkov, št. 12/91), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni – G/51. 700 – Druga trgovina na debelo, list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, – G/52. 110 – Trgovina na drobno v nespecializiranih 44/96, 26/97 in 70/97) in v skladu z določili občinskih prodajalnah, pretežno z živili, statutov so občinski sveti: Občine Lendava na seji dne 11. 2. – G/52. 488 – Trgovina na drobno v drugih specializi- 1999, Občine Črenšovci na seji dne 15. 10. 1998, Občine ranih prodajalnah, d. n., Kobilje na seji dne 11. 11. 1998, Občine Odranci na seji – M/80. 422 – Drugo izobraževanje, dne 14. 10. 1998, Občine Turnišče na seji dne 19. 10. – O/91. 110 – Dejavnost poslovnih in delodajalskih 1998 sprejeli združenj. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1445

14.d člen S T A T U T Organizacijsko enoto zavoda zastopa in predstavlja Občine Markovci direktor zavoda.

14.e člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Organizacijska enota zavoda ima programsko-razvojni 1. člen svet, katerega sestava, pristojnosti in način dela se določi v Občina Markovci je samoupravna lokalna skupnost, pravilniku o poslovanju lokalne turistične organizacije. ustanovljena z zakonom na območju naselij Borovci, Bukov- Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena sprejema ci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, upravni odbor zavoda s soglasjem ustanoviteljice, katera v Stojnci, Strelci in Zabovci. skladu s 15. členom odloka izvršuje ustanoviteljske pravice Sedež občine je v Markovcih 33. do zavoda. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. 2. člen Občino predstavlja in zastopa župan. Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati os- Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z mi dan po objavi v Uradnem listu RS. zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. Lendava, dne 11. februarja 1999. 2. člen Župan-Polgármester Na območju Občine Markovci so ustanovljeni ožji deli Občine Lendava-Lendva Község občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status Jožef Kocon l. r. ožjih delov Občine Markovci so določeni s tem statutom in odlokom občine. Črenšovci, dne 15. oktobra 1998. Imena in območja ožjih delov občine so: 1. Vaška skupnost Borovci, ki obsega naselje Borovce, Predsednik 2. Vaška skupnost Bukovci, ki obsega naselje Bukovce, Občinskega sveta 3. Vaška skupnost Markovci, ki obsega naselje Mar- občine Črenšovci kovce, Daniel Kolenko l. r 4. Vaška skupnost Nova vas pri Markovcih, ki obsega naselje Novo vas pri Markovcih, 5. Vaška skupnost Prvenci, ki obsega naselje Prvence, Kobilje, dne 11. novembra 1998. 6. Vaška skupnost Sobetinci, ki obsega naselje Sobe- tince, Predsednik 7. Vaška skupnost Stojnci, ki obsega naselje Stojnce, Občinskega sveta 8. Vaška skupnost Strelci, ki obsega naselje Strelce, občine Kobilje 9. Vaška skupnost Zabovci, ki obsega naselje Za- Avgust Gjerek l. r. bovce.

Odranci, dne 14. oktobra 1998. 3. člen Občina Markovci (v nadaljnjem besedilu: občina) v ok- Predsednik viru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne Občinskega sveta zadeve javnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in občine Odranci naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. Štefan Bogdan l. r. 4. člen Turnišče, dne 19. oktobra 1998. Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- šče, so občani. Predsednik Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena Občinskega sveta po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake občine Turnišče volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem Edvard Špilak l. r. ter po drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju o lokalnih zadevah javnega pomena tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- MARKOVCI mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in 741. Statut Občine Markovci drugih nepremičnin na območju občine.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi 5. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Markovci na sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in 4. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel državo. Stran 1446 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem pone samoupravne skupnosti, na način in po postopku, pred- dročju občine, pisanem v zakonu. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja nosti. objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- za opravljanje skupnih zadev. mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 6. člen – Skrbi za lokalne javne službe tako, da: Občina Markovci ima svoj grb, zastavo, himno in lento, – ustanavlja lokalne javne službe, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve Občina ima tudi občinski praznik, ki ga določi z odlokom. in delovanje lokalnih javnih služb, Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Markovci, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. komunalne objekte in naprave, V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi pečata občine določi župan s svojim aktom. zemljišči. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja zdravstveno dejavnost tako, da: in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja II. NALOGE OBČINE sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, 7. člen – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdrav- Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega stvenim zavodom, pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno zlasti pa: dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- tako, da: membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih – sprejema statut in druge splošne akte občine, prebivalcev. – sprejema proračun in zaključni račun občine, 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno akte, ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. – spremlja stanje na tem področju, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – pristojnim organom in institucijam predlaga določene – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- ukrepe na tem področju, ženjem, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, in drugimi pristojnimi organi in institucijami. – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- in premičnin, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za vrednost svojega premoženja. kulturno dediščino na svojem območju, 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejav- ko, da: nost, – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- jejo razvoj gospodarstva v občini, sti občine. – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo razvoj, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- druge dejavnosti varstva okolja tako, da: sov in nalog občine pomaga, – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi – gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodar- predpisi s področja varstva okolja, skih problemov, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo razvoj gospodarskih panog oziroma, okolja, – gospodarskih subjektov. – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za tavlja varstvo okolja, povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- vešča o ugotovljenih nepravilnostih, jektov, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: gram občine, – lokalne javne ceste in druge javne poti, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1447

– površine za pešce in kolesarje, Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in površine ter referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. – ureja promet v občini. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v naloge določa zakon. primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma merili in normativi: članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in – organizira reševalno pomoč pri požarih, tem statutom. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- nje za primere elementarnih in drugih nesreč, ski funkcionarji. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, 11. člen – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v nih in drugih naravnih nesreč, skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- 12. Ureja javni red v občini tako, da: činske organe. – sprejema ustrezne splošne akte, Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- katerimi se kršijo predpisi občine, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. – organizira občinsko redarstvo, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, 12. člen – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odloči- tve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. 8. člen Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- članov, oziroma tako, kot je določeno z zakonom ali s tem lja tudi naloge, ki se nanašajo na: statutom. – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih 13. člen predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje Delo organov občine je javno. pristojnosti, Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- potrebe občine, njem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slo- – določanje namembnosti urbanega prostora, venije in Uradnem vestniku, z navzočnostjo občanov in pred- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- gojev za njihovo uporabo, činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, so podlaga za odločanje občinskih organov. – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, – mrliško ogledno službo pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- 9. člen roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične ta statut in poslovnik občinskega sveta. in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- statističnih in evidenčnih podatkov. gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki če izkažejo pravni interes. imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- 2. Občinski svet nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- moženja v občini. 14. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. III. ORGANI OBČINE Občinski svet šteje enajst članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat 1. Skupne določbe članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- 10. člen ljenega občinskega sveta. Organi občine so: Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – občinski svet, potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega – župan in sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje – nadzorni odbor občine. v 20 dneh po izvolitvi. Stran 1448 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih govega delovanja v vojni, zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot skega sveta. javna služba, – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote 15. člen in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- enote, šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta vanjem v skladu z zakonom. statut. Občinski svet se voli po večinskem sistemu. 17. člen O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. klicno. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo 16. člen župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. ča zakon. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- občine, pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- – sprejema občinski proračun in zaključni račun, nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo opravlja funkcije člana občinskega sveta. organizacijo in delovno področje, Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, nega odbora, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad skega sveta, zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, organov občine. ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- 18. člen nja, če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje ni pooblaščen župan, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan lokalnih javnih služb, oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih cati najmanj šestkrat letno. podjetjih, Župan, podžupan oziroma član občinskega sveta mora – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrti- na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz na članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. drug občinski organ, Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, podžupan oziro- tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- ma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni narja, red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni – razpisuje referendum, še z novimi točkami. – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in 19. člen merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- nih teles, ki jih imenuje občinski svet, ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- uprava. jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi 20. člen zakona, Občinski svet dela in odloča na sejah. – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine pred požari, določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1449

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega Odbori in komisije občinskega sveta sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je 23. člen določeno v poslovniku občinskega sveta. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na volitve in imenovanja. začetku seje. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- točka za pobude, vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega postavljajo člani sveta. sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov nu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nad- določi občinski svet tudi njegove naloge. zornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. 24. člen Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na članov. vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področ- opravlja zlasti naslednje naloge: ja dela. – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, 21. člen – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, določa drugačno večino. – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. svet. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. 25. člen Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se re kot svoja delovna telesa. določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- Stalna delovna telesa občinskega sveta so: tretjinsko večino navzočih članov. – odbor za družbene dejavnosti, Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- – odbor za gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske ska uprava. javne službe, Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- – odbor za finance in gospodarjenje s premoženjem, skega sveta poročata občinskemu svetu na naslednji red- – odbor za infrastrukturo, ni seji. – odbor za varstvo okolja in prostorsko načrtovanje ter razvoj, 22. člen – statutarnopravna komisija, Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: – komisija za odlikovanja in priznanja, – če izgubi volilno pravico, – komisija za vloge in pritožbe, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – komisija za zaščito in reševanje. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri člane. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in kazen zapora, daljšo od šest mesecev, delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število skega sveta, članov ter opravi imenovanje. – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo, 26. člen – člana občinskega sveta, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed – če odstopi. svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena datna vprašanja, volitve in imenovanja. se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji činskega sveta kot predsednik. odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za občinski upravi. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. 27. člen Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Stran 1450 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu 28. člen svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- čemer mora navesti razloge za zadržanje. ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori 3. Župan pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 29. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- 32. člen vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- opravijo v skladu z zakonom. dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: Mandatna doba župana traja štiri leta. – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poverjenike za civilno zaščito, potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o – sprejme načrt zaščite in reševanja, morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- – vodi zaščito, reševanje in pomoč, didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, 30. člen – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- Župan predstavlja in zastopa občino. činski svet ne more sestati, Poleg tega župan predvsem: – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- ženih in prizadetih prebivalcev, čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- pristojnosti občinskega sveta, nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- rialno dolžnost. be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, 33. člen – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem odločitev občinskega sveta, obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, do me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev vrednosti 0,5% letnega proračuna občine, občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, 34. člen – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet s določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, tajnim glasovanjem, na predlog župana, izmed svojih čla- – odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega raz- nov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo merja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata žu- občine za te naloge, pana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občin- nov skupne občinske uprave, skega sveta. – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- statut. lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino župan pooblasti. prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- 31. člen župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če za katere ga župan pooblasti. meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju čemer mora navesti razloge za zadržanje. funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1451

35. člen 4. Nadzorni odbor Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član 38. člen občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne najstarejši član občinskega sveta. porabe v občini. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje tekoče naloge iz pristojnosti župana. pristojnosti: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, 36. člen – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, občinskega proračuna, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- ne občine. čunskih sredstev. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov in ob- meznih zadev iz svoje pristojnosti. činske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proraču- 37. člen na in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in Županu in podžupanu preneha mandat: občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospo- – če izgubi volilno pravico, darnost porabe občinskih javnih sredstev. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno 39. člen kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki bora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzorne- ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, ga odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izo- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha brazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine podžupana, predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vpraša- – če odstopi, nja, volitve in imenovanja. – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občin- Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet ske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih na predlog župana razreši. podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je uporabniki proračunskih sredstev. razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- šitve. tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- odbora. tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- 40. člen šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju dolžna v roku osem dni po prejemu pisne izjave posredovati skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. seji navzočih večina članov. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga nika nadzornega odbora. komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. njegove seje. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. nega odbora, z večino glasov navzočih članov. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- 41. člen ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, še občinska volilna komisija nadomestne volitve. zaključnih računov finančnih načrtov javnih zavodov in javnih Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz podjetij ter prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih na- preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se črtov, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni od- mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- bor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nad- vajo določbe zakona. zorni odbor občinski svet in župana. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- občinskega sveta. ga občinski svet ali župan. Stran 1452 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

42. člen 45. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- vornimi osebami). grama nadzora. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- 46. člen ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član odbor s poslovnikom. nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je 5. Občinska uprava zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 47. člen bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana Notranjo organizacijo in delovno področje občinske oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje župan. nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- 48. člen vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi organov skupne občinske uprave. računskemu sodišču. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- 49. člen nistrstvo in računsko sodišče. Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba upravnih stvareh v upravnem postopku. storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz tve posredovati pristojnemu organu pregona. lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev posamezne primere z zakonom drugače določeno. so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost predloge nadzornega odbora. zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

43. člen 50. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi objektivnosti. zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. drugače določeno. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. 51. člen Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- 44. člen nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice tranje zadeve. strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- 52. člen ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1453 teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor no izobrazbo. občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem 53. člen statutom za ljudsko iniciativo. O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji dopusten upravni spor. prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območ- državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, je, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. odloča državni organ, določen z zakonom. 59. člen 54. člen Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali v občini, in sicer: zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi programov občine na področju javne infrastrukture na svo- odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v uprav- jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investi- nih stvareh. cij in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. do in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih 6. Občinsko pravobranilstvo javnih služb, – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- 55. člen nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ure- Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred ditev cvetličnih gred, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občin- poti ipd.) in pri tem sodelujejo, ske organe in ožje dele občine. – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. hitrosti ipd.), Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v – predlagajo programe javnih del, katerem občinski svet določi njegovo delovno področje – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smi- storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- selno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravo- močje njihove skupnosti, branilstvo. – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu or- skupni organ občinskega pravobranilstva. ganu občine, – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- 7. Drugi organi občine tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v 56. člen kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in či občinski svet na predlog župana na podlagi zakona s varstva okolja, sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- organa. gih prireditev, – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem 57. člen obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- vanja, gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in uprav- načrti. ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje uporabo za opravljanje njihovih nalog. delo odgovorni županu. 60. člen Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri IV. OŽJI DELI OBČINE opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z 58. člen odlokom se določi organizacija in način dela vaških od- Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- borov. nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na občine ustanovljene vaške skupnosti. predlog komisije občinskega sveta za mandatna vpraša- Vaške skupnosti so deli občine v teritorialnem, funkcio- nja, volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki jih nalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in prav- skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor nem smislu. ustanovljen. Stran 1454 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- PRI ODLOČANJU V OBČINI jen način.

61. člen 65. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- iniciativa. nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- 1. Zbor občanov loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero 62. člen je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če Občani na zboru občanov: zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- zboru. močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, zvezi s tem in oblikujejo mnenja, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- ne skupnosti, činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali objavi. ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, 2. Referendum o splošnem aktu občine – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij in imen naselij, 66. člen – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki – imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripra- svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- ter varovanja življenjskega okolja, jo občinski davki in druge dajatve. – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- kot so gradnja avtocest, stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- – energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevar- činskega sveta. nih stvari, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem zakon ali statut občine. statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. 67. člen Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih jemu splošnega akta občine. nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, 63. člen župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. več vaških skupnosti ali posamezni zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na 68. člen pobudo občinskega sveta ali odbora vaške skupnosti. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev čine ali njegove posamezne določbe. v tej skupnosti. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. objavo izida referenduma. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. nju volje volivcev ne spremeni. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. vega mandata.

64. člen 69. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- predlog dnevnega reda. ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis re- Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1455 ferenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vpraša- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih nje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi mezno vprašanje drugače urejeno. najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za aktov občine. razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. 3. Svetovalni referendum Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z 74. člen zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o dum. tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz njen del. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami kusi upravno sodišče. tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- 70. člen vezuje občinskih organov. Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. 4. Drugi referendumi O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama. 75. člen Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu. kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja duma, in rok za zbiranje podpisov. referendum, ni drugače določeno. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 5. Ljudska iniciativa 71. člen 76. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahte- nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od va izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih četrtim odstavkom prejšnjega člena. organov. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo prost dan. določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet dum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev ob- oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- činskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvr- lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na stiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PRO- treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. TI”, dan razpisa in dan glasovanja. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. od dne pravilno vložene zahteve. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 77. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- 72. člen ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

73. člen 78. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sa- dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu ma določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. zakonom. Stran 1456 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 86. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

79. člen 87. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – osnovnošolsko izobraževanje, Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober – predšolska vzgoja in varstvo otrok, gospodar. – osnovno zdravstvo, Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine – osebna pomoč družini, sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega – knjižničarstvo. premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja, z Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- omejitvijo do 0,5% vrednosti proračuna občine za tekoče dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja leto, je pristojen župan. odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega zagotavljajo javne potrebe. premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- 80. člen mičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- drugimi občinami. deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- vo državnega premoženja. 81. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi 88. člen javne službe za: Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – oskrbo s pitno vodo, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- kov komunalnih odpadkov, 89. člen – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – javno snago in čiščenje javnih površin, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- šin, hodkov ter račun financiranja. – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- skim premoženjem in načrtovani odhodki. dročjih, če tako določa zakon, V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in – gasilstvo. zadolževanje občine. 82. člen 90. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- 83. člen ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob uporabo sredstev. upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 91. člen 84. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- je dajalec odredb za sredstva proračuna. Za izvrševanje gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- ce občinske uprave ali podžupana. nih sistemov skupaj z drugimi občinami. 92. člen 85. člen Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občine za eno leto. občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- ski organ. gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organa. sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1457 uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- 97. člen ljevanju: uporabnik). Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. 93. člen Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za hodkov ter račun financiranja. preteklo leto. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti pana z odlokom. sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z kem obdobju v proračunu za preteklo leto. izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje izvrševanju proračuna za posamezno leto. lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. 94. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo 98. člen prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa Če se med proračunskim letom zaradi nastanka no- so zlasti: vih obveznosti za proračun, katerih ob sprejemu proraču- – prihodki od dohodnine, na ni bilo možno predvideti, ali nepredvidenega zmanjša- – davek na dediščine in darila, nja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo – davek na dobitke od iger na srečo, mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posa- – davek od prometa nepremičnin, meznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačeva- – upravne takse, nja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dos- – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj pejo v plačilo. igralnic, Za odločitev iz prejšnjega odstavka je potrebno prido- – davek od premoženja, biti predhodno soglasje občinskega sveta, župan pa mora – finančne izravnave, predlagati rebalans proračuna. – nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, – krajevne turistične takse, 99. člen – komunalne takse, – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, na pod- skega zemljišča ali gozda, lagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi – druge pristojbine, župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja, 100. člen – prihodki uprave, Če se med letom spremeni delovno področje oziroma – prihodki določeni z drugimi predpisi. pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča občinski svet na predlog župana. 95. člen Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali pa so zlasti prihodki od: se z rebalansom proračuna prerazporedijo med druge upo- – obresti na depozite, rabnike. – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, – prodaje nepremičnega premoženja, 101. člen – prodaje premičnega premoženja, – drugega premoženja, Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov – vrnjenih depozitov, akreditivov in poroštvenih pisem, proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve – komunalnih prispevkov, občine ali najame posojilo največ 10 odstotkov sprejetega – samoprispevka, proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- leta. nosti na lokalni ravni, O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega – opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v člena odloča občinski svet na predlog župana. režiji, – koncesijskih dajatev oziroma odškodnin, 102. člen – dotacij, daril in pomoči, – namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skla- Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- dov in no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, – drugih prihodkov. ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. 96. člen Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. vani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih prora- Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo čuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih na- rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz menih. bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Stran 1458 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

103. člen Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet Rezerva se uporablja: sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: slovnik občinskega sveta. suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- 110. člen ne bolezni in rastlinski škodljivci, Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- pritekajo neenakomerno, činskega sveta. – za kriterije proračunskega primanjkljaja. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega san za sprejem odloka. odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do 111. člen konca leta. S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način člena odloča svet na predlog župana, do višine 0,5% proraču- dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti na za tekoče leto pa župan, o čemer obvesti svet na prvi seji. članov občinskega sveta. 104. člen 112. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter pred- loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. videna in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. 113. člen Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

105. člen 114. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

106. člen 115. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali O soglasju odloča svet na predlog župana. Svet na odloka. predlog župana odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovi- 116. člen teljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- ljeni v uradnem glasilu občine, v Uradnem listu Republike 107. člen Slovenije, ter v Vestniku Tednika in pričnejo veljati petnajsti Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami tako določi občinski svet. ali pri specializirani organizaciji.

108. člen 2. Posamični akti občine Za nabavo blaga, nabavo storitev ter za oddajo investi- 117. člen cijskih del je pristojen župan občine v skladu s tem statutom ter predpisi, ki urejajo javno naročanje. Posamični akti občine so odločbe in sklepi. O izvajanju pristojnosti po tem členu poroča župan S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča svetu na vsaki redni seji. občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 118. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi 1. Splošni akti občine občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- 109. člen gače določeno. Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- organ, ki ga določi zakon. ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1459

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE V tekočem mandatu, do naslednjih rednih volitev v IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI občinski svet, pa le-ta šteje petnajst članov, kot je to določil Državni zbor z zakonom. 119. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 126. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Mestne s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- občine Ptuj. ne posega v njene pravice. 127. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 120. člen nem listu RS. Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Župan svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v Občine Markovci pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali Franc Kekec l. r. druga občina posega v njeno pristojnost.

121. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija MEDVODE konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če 742. Sklep o razpisu svetovalnega referenduma o osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi razdelitvi Krajevne skupnosti Medvode akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Na podlagi 46.b člena in 47.a člena zakona o lokalni 122. člen samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 17. in 55. člena statuta stranka ali kot stranski pobudnik, če bi lahko bile v teh Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95 in postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice 82/98) je Občinski svet občine Medvode na 4. seji dne in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 9. 3. 1999 sprejel 123. člen S K L E P Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta o razpisu svetovalnega referenduma o razdelitvi oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se Krajevne skupnosti Medvode – center tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. I Na podlagi drugega odstavka 32. člena statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti, določitvi X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE njihovih imen, območij in nalog ter načina financiranja (Uradni list RS, št. 82/98) se razpiše svetovalni referendum o raz- 124. člen delitvi Krajevne skupnosti Medvode – center na območju Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- Krajevne skupnosti Medvode – center. nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- II lavci občinske uprave. Na referendumu se glasuje o naslednjem referendum- V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, skem vprašanju: opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- “Ali ste za to, da se sedanje območje Krajevne skup- nostjo in strokovnostjo njihovega dela. nosti Medvode – center razdeli na Krajevno skupnost Med- Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko vode in Krajevno skupnost Svetje?” pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog ZA PROTI na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- III nje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- določi 18. 3. 1999. nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. IV Glasovanje na referendumu se izvede 18. 4. 1999. V XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 125. člen Določilo drugega odstavka 14. člena tega statuta, da Župan občinski svet šteje enajst članov, začne veljati ob izvedbi Občine Medvode naslednjih rednih lokalnih volitev v občinski svet. Stanislav Žagar l. r. Stran 1460 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

MOZIRJE 744. Odlok o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mozirje 743. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih Mozirje cestah (Uradni list RS, št. 29/97) 16. člena statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Na podlagi 3. in 8. člena zakona o zavodih (Uradni list Ljubno in Luče, št. 1/95) je Občinski svet občine Mozirje na RS, št. 12/91, 8/96), 1., 40., 42., člena zakona o organi- 3. seji dne 24. 2. 1999 sprejel zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), 1. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, O D L O K št. 12/96) in statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo občin o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 1/95) je cest v Občini Mozirje Občinski svet občine Mozirje na 27. redni seji dne 24. 7. 1998 sprejel 1. člen V 6. členu odloka o kategorizaciji občinskih cest v O D L O K Občini Mozirje (Uradni list RS, št. 76/98) se črta javna pot o spremembi odloka o ustanovitvi pod zaporedno številko 58 Nizka (Renek)-Gmajna. vzgojno-izobraževalnega zavoda Popravi se tudi tekst na koncu tega člena, tako da se v Osnovna šola Mozirje celoti glasi:

1. člen Skupaj JP 35815 Skupaj LC, JP IN LK 113514 V odloku o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, 2. člen Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 4/97), se spremeni 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- tako, da glasi: nem listu RS. Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Mozirje, Šolska ulica 23, Mozirje. Št. 012-1/99-13 Sedež zavoda: Šolska ulica 23, Mozirje. Mozirje, dne 24. februarja 1999. Skrajšano ime zavoda: OŠ Mozirje. V sestavo OŠ Mozirje sodijo še: Župan Podružnična šola Rečica ob Savinji, Rečica ob Savi- Občine Mozirje nji 55, Jože Kramer, dipl. inž. l. r. Podružnična šola Šmihel, Šmihel 28, Podružnična šola Lepa Njiva, Lepa Njiva 87, Oddelek s prilagojenim programom in učnim načrtom, Šolska ulica 23, Mozirje. Šolski okoliši pa so: NOVO MESTO a) OŠ Mozirje: Mozirje, Brezje (glavnina), Dobrovlje, Dol Suha (jugo-vzhodni del), Ljubija, Loke, Radegunda (juž- 745. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o ni del). spremembah in dopolnitvah odloka o b) OŠ Šmihel: Šmihel, Radegunda (severni del), Brezje spremembi zazidalnega načrta obrtno (severni del). industrijske cone Cikava – zgornji del c) OŠ Lepa Njiva: Lepa Njiva. d) OŠ Rečica: Rečica, Dol Suha (severno-zahodni del), Na podlagi 10. in 37. člena statuta Mestne občine Grušovlje, Homec, Nizka, Poljane, Prihova, Sp. Pobrežje, Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95 in 8/96) ter Sp. Rečica, Trnovec, Šentjanž, Varpolje, Zg. Pobrežje. na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih Grafični prikaz šolskih okolišev je sestavni del navede- posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, nega odloka. 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 Zavod po predhodnem soglasju z ustanoviteljem orga- in 44/97) je župan Mestne občine Novo mesto dne 11. 3. nizira delo v novi podružnični šoli ali ukine obstoječo, če so 1999 sprejel za to podani zakonski razlogi. S K L E P 2. člen o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah Te spremembe odloka začnejo veljati petnajsti dan po in dopolnitvah odloka o spremembi zazidalnega objavi v Uradnem listu RS. načrta obrtno industrijske cone Cikava – zgornji del

Št. 012-1/99-13 1. člen Mozirje, dne 26. februarja 1999. Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembi zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava – zgornji del. Predsednik Občinskega sveta 2. člen občine Mozirje Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka dr. Anton Jezernik l. r. o spremembi zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1461

Cikava – zgornji del se razgrne v prostorih Mestne občine v prostorih Krajevne skupnosti Birčna vas, trideset dni od Novo mesto, Novi trg 6, 3. nadstropje (ogled je možen v objave sklepa v Uradnem listu RS. ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obrav- 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) in v gostilni nava v Krajevni skupnosti Birčna vas. Obvestilo o času in pri Roziki na Cikavi od 15. marca do 15. aprila 1999. kraju javne razgrnitve bo naknadno objavljeno v Dolenjskem V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obrav- listu. nava. Obvestilo o času in kraju bo objavljeno v Dolenjskem 4. člen listu. Občani, organi, organizacije, podjetja in društva lahko 3. člen v času trajanja javne razgrnitve podajo svoje pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo Do konca javne razgrnitve lahko občani, organi, organa naslov Mestne občine Novo mesto, Sekretariat za varstvo nizacije, podjetja in društva podajo svoje pisne pripombe, okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali pa jih pošljejo urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora – Zavodu trg 6, Novo mesto. za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6. Št. 352-01-3/95-19 Novo mesto, dne 26. februarja 1999. Št. 015-05-7/1999-1907 Novo mesto, dne 11. marca 1999. Župan Mestne občine Župan Novo mesto Mestne občine Anton Starc, dr. med. l. r. Novo mesto Anton Starc, dr. med. l. r.

747. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za območje servisno 746. Sklep o javni razgrnitvi osnutka programske poslovne cone Zalog zasnove za ureditveni načrt za romsko naselje Ruperč vrh ter osnutka ureditvenega načrta za Na podlagi 10. in 37. člena statuta Mestne občine romsko naselje Ruperč vrh Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 6/96 in 68/96), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose- Na podlagi 10. in 37. člena statuta Mestne občine gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 6/96 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 68/96), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose- 44/97) ter 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je župan 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in Mestne občine Novo mesto sprejel 44/97) ter 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je župan S K L E P Mestne občine Novo mesto dne 26. 2. 1999 sprejel o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za območje servisno poslovne S K L E P cone Zalog o javni razgrnitvi osnutka programske zasnove za ureditveni načrt za romsko naselje Ruperč vrh 1. člen ter osnutka ureditvenega načrta za romsko Javno se razgrne osnutek prostorsko ureditvenih po- naselje Ruperč vrh gojev za območje servisno poslovne cone v Zalogu.

1. člen 2. člen Javno se razgrne osnutek programske zasnove za ure- Prostorsko ureditveni pogoji, ki se razgrinjajo, se nana- ditveni načrt za romsko naselje Ruperč vrh, ter osnutek šajo na novo opredelitev namembnosti obstoječih objektov ureditvenega načrta za romsko naselje Ruperč vrh. in njihovega funkcionalnega zemljišča na območju opušče- ne kmetijske dejavnosti delovišča KZ Krka v Zalogu in sicer 2. člen v tekstualnem in grafičnem delu prostorskih sestavin plan- Osnutka dokumentov, ki se razgrinjajo, se nanašajo na skih aktov Mestne občine Novo mesto. sanacijo obstoječega stanja ter novo urbanistično in infrastrukturno podobo romskega naselja Ruperč vrh in sicer v 3. člen tekstualnem in grafičnem delu prostorskih sestavin planskih Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev servisno po- aktov Mestne občine Novo mesto. slovne cone Zalog bo razgrnjen v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (ogled je možen vsak 3. člen delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, v Osnutek programske zasnove za ureditveni načrta za četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) ter v prostorih Krajevne romsko naselje Ruperč vrh ter osnutek ureditvenega načrta skupnosti Straža, trideset dni od objave sklepa v Uradnem za romsko naselje Ruperč vrh bosta razgrnjena v prostorih listu RS. Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (og- V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obrav- led je možen vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah nava v Krajevni skupnosti Straža. Obvestilo o času in kraju od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) ter javne razgrnitve bo naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Stran 1462 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

4. člen 2. presežek v višini 4,138.047 SIT se nameni investi- Občani, organi, organizacije, podjetja in društva lahko cijski porabi na področju turizma. v času trajanja javne razgrnitve podajo svoje pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo 5. člen na naslov Mestne občine Novo mesto, Sekretariat za varstvo Sredstva stalne proračunske rezerve v višini 600.000 okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in SIT se prenesejo v stalno proračunsko rezervo proračuna urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi Občine Osilnica za leto 1999. trg 6, Novo mesto.

Št. 352-01-3/95-19 6. člen Novo mesto, dne 26. februarja 1999. Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov proračuna Občine Osilnica za leto 1998 ter njihova razporeditev sta Župan zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov in v posebnem delu Mestne občine proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. Novo mesto Anton Starc, dr. med. l. r. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

OSILNICA Št. 002-1/98 Osilnica, dne 26. februarja 1999. 748. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Osilnica za leto 1998 Župan Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. Anton Kovač l. r. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 13. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US in 56/98) in 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95, 749. Odlok o proračunu Občine Osilnica za leto 35/95 in 8/99) je Občinski svet občine Osilnica na 3. redni 1999 seji dne 26. 2. 1999 sprejel Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi O D L O K (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. o zaključnem računu proračuna Občine Osilnica US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, za leto 1998 10/98 in 74/98), 3. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US in 56/98) in 1. člen 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95, S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna 35/95 in 8/99) je Občinski svet občine Osilnica na 3. redni Občine Osilnica za leto 1998, ki zajema vse prihodke in seji dne 26. 2. 1999 sprejel odhodke proračuna Občine Osilnica. O D L O K 2. člen o proračunu Občine Osilnica za leto 1999 Po bilanci prihodkov in odhodkov proračuna se s tem odlokom sprejme stanje realizacije prihodkov in odhodkov 1. člen za leto 1998: S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna SIT Občine Osilnica za leto 1999 (v nadaljnjem besedilu: prora- – skupni prihodki 109,731.796 čun) ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna. – skupni odhodki 90,593.749 2. člen 3. člen Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter Na podlagi podatkov o realizaciji prihodkov in odhod- račun financiranja. kov proračuna za leto 1998 se ugotavlja presežek prihod- V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani načrtovani kov nad odhodki proračuna Občine Osilnica v višini prihodki občine iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in 19,138.047 SIT. drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. 4. člen V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in Presežek prihodkov nad odhodki proračuna Občine zadolževanje občine. Osilnica v višini 19,138.047 SIT se prenese v prihodke proračuna Občine Osilnica za leto 1999 in se razporedi za 3. člen sledeče namene: Proračun Občine Osilnica za leto 1999 obsega: 1. presežek v višini 15,000.000 SIT se nameni investi- – prihodke v višini 66,682.071 SIT, cijski porabi “Obnova vodovoda Sela–Osilnica – 1. faza”, – odhodke v višini 66,682.071 SIT. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1463

4. člen O ukrepu iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, mora župan poročati Občinskemu svetu občine Osilnica na ki so določeni s proračunom. prvi naslednji seji, ki sledi odločitvam in po potrebi predlaga- Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpol- ti spremembo občinskega proračuna. njeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 12. člen Finančna služba občine: 5. člen – izvaja finančno poslovanje proračuna; Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča prora- – usklajuje dinamiko proračunske porabe s posamez- čunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financi- nimi nosilci nalog v mejah planirane porabe; ranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proraču- – obvešča župana o začasnih tekočih likvidnostnih pro- na ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvi- računskih sredstvih in jih v skladu s pooblastili veže pri deti zadostnih sredstev. poslovnih bankah in drugih finančnih institucijah; O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odlo- – daje mnenje k pogodbam za financiranje investicij- ča župan. skih objektov in nakupa opreme; – o finančnih zadevah obvešča nadzorni odbor. 6. člen Občina oblikuje svoje rezerve v višini 0,5% od skupno 13. člen doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago Izločanje v rezerve se praviloma izvršuje mesečno, ven- listine, s katerimi se ugotavlja obveznost in višina izplačila. dar najkasneje do konca tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo 14. člen rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, prihodkov in odhodkov za zadnje leto. ki so prihodek proračuna, odloča občinski svet.

7. člen 15. člen Rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom o financira- Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse nju občin in statutom Občine Osilnica, in sicer: dejavnosti je župan, ki lahko pismeno pooblasti tudi druge 1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in dru- osebe. gih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, 16. člen epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; Skupni obseg prihodkov in odhodkov v bilanci prihod- 2. za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki kov in odhodkov proračuna se med letom usklajuje v reba- pritekajo neenakomerno; lansu proračuna, ki ga sprejme občinski svet. 3. za kritje proračunskega primanjkljaja. 17. člen 8. člen Spremembe odloka o proračunu se sprejemajo na enak način kot odlok o proračunu. Uporaba rezerv se izkazuje v zaključnem računu prora- čuna občine. 18. člen 9. člen Za vse kar ni urejeno z odlokom o proračunu Občine Osilnica, se smiselno uporabljajo določila zakona o izvrše- Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo vanju proračuna Republike Slovenije. dejavnostjo, in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja, so prihodek proračuna. 19. člen Župan bo občinski svet obveščal o izvrševanju prora- 10. člen čuna po periodičnih obračunih. Občina Osilnica v letu 1999 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. 20. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, s podrobno razporedi- 11. člen tvijo odhodkov, je sestavni del tega odloka. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Osilnica. 21. člen Župan Občine Osilnica je pooblaščen da: Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o zača- – lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v po- snem financiranju javne porabe Občine Osilnica v obdobju sebnem delu proračuna razporejena za posamezne name- od 1. 1. do 31. 3. 1999, z dne 12. 12. 1998. ne, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna niso doseženi v predvideni višini; 22. člen – v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- spreminja namen in višino sredstev, ki so v proračunu razpo- nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januar- rejena za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogrože- ja 1999 dalje. no izvajanje nalog, za katere so bila sredstva dodeljena; – odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih prora- Št. 002-595/98 čunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in Osilnica, 26. februarja 1999. sicer pri plasmajih v poslovne banke brez omejitve; – med letom usklajuje skupno bilanco prihodkov in Župan odhodkov v skladu z usmeritvami Republike Slovenije za Občine Osilnica področje javnih financ. Anton Kovač l. r. Stran 1464 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

PREVALJE Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne 750. Statut Občine Prevalje pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih za- (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – dev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 iniciativo. – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- je Občinski svet občine Prevalje na 3. redni seji dne 9. 2. ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in 1999 sprejel drugih nepremičnin na območju občine. S T A T U T 5. člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- Občine Prevalje sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- I. SPLOŠNE DOLOČBE ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. 1. člen Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- Občina Prevalje je samoupravna lokalna skupnost, us- gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- tanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bel- nosti. šak, Breznica, Dolga Brda, Jamnica, Kot pri Prevaljah, Le- Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- še, Lokovica, Poljana, Prevalje, Suhi Vrh, Šentanel, Zagrad. voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje Sedež občine je na Prevaljah, Trg 2a. sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- za opravljanje skupnih zadev. dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. 6. člen Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z Občina Prevalje ima svoj grb, zastavo in praznik, kate- zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in rih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v občinskim odlokom. zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA PREVALJE, PREVALJE. V sredini pečata je grb občine. 2. člen Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s Na območju Občine Prevalje so ustanovljeni ožji deli svojim aktom. občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- ožjih delov Občine Prevalje so določeni s tem statutom in nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja odlokom občine. in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. Imena in območja ožjih delov občine so: – Krajevna skupnost Holmec II. NALOGE OBČINE – Krajevna skupnost Leše – Krajevna skupnost Šentanel. 7. člen Območje Krajevne skupnosti Holmec obsega: – naselje Lokovica Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega – del naselja Dolga Brda, vse h. št., razen 19 in 20 pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, – del naselja Belšak, h. št. 1 do 8 in 11 zlasti pa: – del naselja Poljana, h. št. 8 do 31, razen h. št. 25. 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena Območje Krajevne skupnosti Leše obsega: tako, da: – naselje Leše – sprejema statut in druge splošne akte občine, – del naselja Kot pri Prevaljah, h. št. 10 do 13. – sprejema proračun in zaključni račun občine, Območje Krajevne skupnosti Šentanel obsega: – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske – naselje Šentanel akte, – naselje Jamnica – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. – del naselja Dolga Brda, h. št. 19 in 20 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – del naselja Suhi Vrh, h. št. 4 do 12 in 16 do 26 – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – del naselja Belšak, h. št. 10. ženjem, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin 3. člen in premičnin, Občina Prevalje (v nadaljnjem besedilu: občina) v okvi- – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje ru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zade- vrednost svojega premoženja. ve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in nalo- 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- ge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju ko, da: občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- 4. člen jejo razvoj gospodarstva v občini, Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališ- – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski če, so občani. razvoj, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1465

– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi sov in nalog občine, predpisi s področja varstva okolja, – pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih gospodarskih problemov, pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje okolja, razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotov. tavlja varstvo okolja, 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. jektov, 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- – lokalne javne ceste in druge javne poti, gram občine, – površine za pešce in kolesarje, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, dročju občine, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- površine ter ni ter se vključuje v stanovanjski trg, – ureja promet v občini. – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje merili in normativi: kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, – organizira reševalno pomoč v požarih, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike nje za primere elementarnih in drugih nesreč, občanov. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre- – ustanavlja lokalne javne službe, čami, – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- delovanje lokalnih javnih služb, nih in drugih naravnih nesreč, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni komunalne objekte in naprave, varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi 12. Ureja javni red v občini tako, da: zemljišči. – sprejema ustrezne splošne akte, 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s zdravstveno dejavnost tako, da: katerimi se kršijo predpisi občine, – ustanovi vzgojno-izobraževalni ter zdravstveni zavod – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – organizira občinsko redarstvo, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, tvenim zavodom, – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, 8. člen – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- prebivalcev. lja tudi naloge, ki se nanašajo na: 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje ogrožene, invalide in ostarele tako, da: pristojnosti, – spremlja stanje na tem področju, – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za – pristojnim organom in institucijam predlaga določene potrebe občine, ukrepe na tem področju, – določanje namembnosti urbanega prostora, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- in drugimi pristojnimi organi in institucijami. gojev za njihovo uporabo, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, kulturno dediščino na svojem območju, – mrliško ogledno službo in – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- 9. člen sti občine. Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje druge dejavnosti varstva okolja tako, da: statističnih in evidenčnih podatkov. Stran 1466 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- ta statut in poslovnik občinskega sveta. moženja v občini. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, III. ORGANI OBČINE če izkažejo pravni interes.

1. Skupne določbe 2. Občinski svet

10. člen 14. člen Organi občine so: Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – občinski svet, vah v okviru pravic in dolžnosti občine. – župan in Občinski svet šteje sedemnajst članov. – nadzorni odbor občine. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in ljenega občinskega sveta. referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- naloge določa zakon: ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najka- – Komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja jav- sneje v 20 dneh po izvolitvi. nih funkcij s pridobitno dejavnostjo Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- – Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- – Štab civilne zaščite skega sveta in sicer z dnem imenovanja novih članov. – Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj in druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. 15. člen Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- tem statutom. vanjem v skladu z zakonom. Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. ski funkcionarji. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. 11. člen Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v 16. člen skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- občine, činske organe. – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- organizacijo in delovno področje, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih 12. člen podjetjih, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. drug občinski organ, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- 13. člen ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, Delo organov občine je javno. – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- narja, njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki nega odbora, so podlaga za odločanje občinskih organov. – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, skega sveta, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1467 funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- opravljanju funkcije podžupana, ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za tem ni pooblaščen župan, sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani – razpisuje referendum, občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovna dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa nih teles, ki jih imenuje občinski svet, lahko dopolni še z novimi točkami. – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, 19. člen – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nez- sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska družljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- uprava. jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi 20. člen zakona, Občinski svet dela in odloča na sejah. – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine pred požari, določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega govega delovanja v vojni, odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi določeno v poslovniku občinskega sveta. nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na javna služba, začetku seje. – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- enote, jo člani sveta. – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- statut. nu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje 17. člen občinskega sveta se obvesti javna občila. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki klicno. komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področ- ča zakon. ja dela. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- 21. člen pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z opravlja funkcije člana občinskega sveta. večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s gačno večino. funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na ali če tako sklene občinski svet. katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se organov občine. določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov. 18. člen Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njego- ska uprava. ve seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinske- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. ga sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že 22. člen sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – če izgubi volilno pravico, bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno cati najmanj štirikrat letno. kazen zapora, daljšo od šest mesecev, Stran 1468 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število skega sveta, članov ter opravi imenovanje. – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, 26. člen – če odstopi. Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega činskega sveta kot predsednik. člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine, z delom v mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so občinski upravi in s funkcijo župana ter podžupana. nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po 27. člen nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Odbori in komisije občinskega sveta Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove 23. člen pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine volitve in imenovanja. določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- 28. člen zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- določi občinski svet tudi njegove naloge. ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve 24. člen in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih 3. Župan članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 29. člen opravlja zlasti naslednje naloge: Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. občinski svet, Mandatna doba župana traja štiri leta. – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- – pripravlja predloge za podelitev priznanj in nagrad didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. občine, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – opravlja naloge s področja obmejnega sodelovanja, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. svet. 30. člen 25. člen Župan predstavlja in zastopa občino. Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- Poleg tega župan predvsem: re kot svoja delovna telesa. – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- Stalna delovna telesa občinskega sveta so: čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz – Odbor za proračun in finance pristojnosti občinskega sveta, – Odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- – Odbor za gospodarske dejavnosti be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega – Odbor za družbene dejavnosti. proračuna, – Komisija za statut in pravna vprašanja. – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih Odbori štejejo 7 članov, komisiji pa 5 članov. Delovno odločitev občinskega sveta, področje posameznega delovnega telesa občinskega sveta – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- se določi s poslovnikom občinskega sveta. nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1469

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih 34. člen aktov občine, Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imeno- določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča vanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo nih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- naloge, nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike orga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- nov skupne občinske uprave, lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta župan pooblasti. statut. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 31. člen V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. 35. člen Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če najstarejši član občinskega sveta. meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu tekoče naloge iz pristojnosti župana. svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. 36. člen Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. ne občine. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost meznih zadev iz svoje pristojnosti. take odločitve. 37. člen 32. člen Županu in podžupanu preneha mandat: Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- – če izgubi volilno pravico, dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, poverjenike za civilno zaščito, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – sprejme načrt zaščite in reševanja, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali – vodi zaščito, reševanje in pomoč, podžupana, – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- – če odstopi, ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v na predlog župana razreši. naravnem okolju na območju občine, Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- činski svet ne more sestati, šitve. – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje ženih in prizadetih prebivalcev, alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- rialno dolžnost. to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- 33. člen ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Stran 1470 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. nika nadzornega odbora. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po njegove seje. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat nega odbora, z večino glasov navzočih članov. več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- še občinska volilna komisija nadomestne volitve. 41. člen Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, pred- šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi loga proračuna in javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko vajo določbe zakona. nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni občinskega sveta. odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. 4. Nadzorni odbor 42. člen 38. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na porabe v občini. predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- pristojnosti: vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- občine, vornimi osebami). – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- občinskega proračuna, be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku čunskih sredstev. nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je činske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z ob- bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana činskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter oce- oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, njuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- sredstev. pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od 39. člen prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbo- vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih ra imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobraz- ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi be in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega po- računskemu sodišču. dročja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine pred- Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov laga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v volitve in imenovanja. poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinske- najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- ga sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, nistrstvo in računsko sodišče. tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- tve posredovati pristojnemu organu pregona. tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in odbora. predloge nadzornega odbora.

40. člen 43. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane seji navzočih večina članov. okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1471

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- drugače določeno. zorni odbor. 51. člen 44. člen Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- strank. tranje zadeve. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti 52. člen nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob 45. člen teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. no izobrazbo. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- 53. člen nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- dopusten upravni spor. grama nadzora. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, 46. člen odloča državni organ, določen z zakonom. Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 54. člen O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zapo- 5. Občinska uprava slenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če 47. člen je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. Organizacijo in delovno področje občinske uprave do- O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski loči občinski svet na predlog župana z odlokom. svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. 6. Drugi organi občine

48. člen 55. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo organov skupne občinske uprave. naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- Organizacija in delo organa skupne občinske uprave či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 56. člen 49. člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. upravnih stvareh v upravnem postopku. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz delo odgovorni županu. lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za IV. OŽJI DELI OBČINE posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske 57. člen uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- zadeva spada, če zakon ne določa drugače. nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. 50. člen Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funk- Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- cionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo pravnem smislu. Stran 1472 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Pobudo za ustanovitev nove krajevne, vaške in četrtne 59. člen skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statu- volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je tom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Krajevna skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v Krajevne, vaške in četrtne skupnosti ustanovi, ukine ali pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po po- Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti s prej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skup- sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih nosti krajevnih skupnosti subsidiarno. skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. 60. člen Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s opravljanju javnih zadev v občini, lahko ustanovi občinski stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Na- svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna tele- čin izvolitve članov sveta določa zakon. sa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. odborov. Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skup- volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki jih skli- nosti. če župan za območje skupnosti, za katero je odbor usta- Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in novljen. konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, 58. člen podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki dev v občini, in sicer: urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata programov občine na področju javne infrastrukture na svo- člana sveta ožjega dela občine. jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investi- Funkcija člana sveta je častna. cij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, 61. člen – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- do in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupno- soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih sti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot javnih služb, polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima pred- – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- sednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in pred- – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja stavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne in pri tem sodelujejo, skupnosti. – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- Pravni posli, ki jih kot zastopnik sveta krajevne skup- metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje nosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost hitrosti ipd.), presega 100.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglas- – predlagajo programe javnih del, ju župana. – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja močje njihove skupnosti, naloge, ki mu jih določi predsednik. – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu or- tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino ganu občine, glasov navzočih članov. – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih manj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno varstva okolja, uprablja poslovnik občinskega sveta. – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, 62. člen – organizirajo in izvajajo lastno pogrebno službo, Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebival- vanja, stvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, – dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in uprav- – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in dru- ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na gih splošnih aktov občine, uporabo za opravljanje njihovih nalog. – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1473

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače nom, določeno. – imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posamez- – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- nih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo do- ter varovanja življenjskega okolja, ločbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč 63. člen odpadkov in nevarnih stvari, Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinske- – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- ga proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem oseb, s plačili za storitve in s samoprispevkom. statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja kra- sklene občinski svet ali župan. jevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti za- na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih jeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Fi- logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni nančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. 67. člen Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. 64. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov skupnosti in razpiše predčasne volitve: volivcev v tej skupnosti. – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. predpisi in splošnimi akti občine, Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dode- rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. ljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. 68. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter PRI ODLOČANJU V OBČINI predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- 65. člen jen način. Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska 69. člen iniciativa. Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- 1. Zbor občanov nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- 66. člen loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje Občani na zboru občanov: najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zvezi s tem in oblikujejo mnenja, zboru. – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- ne skupnosti, valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način območij, objavi. Stran 1474 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Referendum o splošnem aktu občine 74. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z 70. člen osebnim podpisovanjem. Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o duma, in rok za zbiranje podpisov. splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- jo občinski davki in druge dajatve. nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, činskega sveta. če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva dostno število volivcev. najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 75. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po 71. člen sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s jemu splošnega akta občine. četrtim odstavkom prejšnjega člena. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. prost dan. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, bese- ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. dilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma 72. člen “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. čine ali njegove posamezne določbe. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- 76. člen be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki nju volje volivcev ne spremeni. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- večina volivcev, ki so glasovali. mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- 77. člen vega mandata. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- 73. člen dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- mezno vprašanje drugače urejeno. duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime aktov občine. in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za 3. Svetovalni referendum razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. 78. člen Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- dum. tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o njen del. tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- kusi upravno sodišče. vezuje občinskih organov. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1475

4. Drugi referendumi 85. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi 79. člen javne službe za: Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- – oskrbo s pitno vodo, kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z kov komunalnih odpadkov, določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, referendum, ni drugače določeno. – javno snago in čiščenje javnih površin, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu šin, občine, za katega se bo samoprispevek uvedel. – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, 5. Ljudska iniciativa – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, – oskrbo s plinom, 80. člen – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva dročjih, če tako določa zakon. izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- 86. člen ganov. Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. dum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta 87. člen občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej upoštevanju pogojev določenih z zakonom. pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- ne zahteve. 88. člen Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi od dne pravilno vložene zahteve. gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- nih sistemov skupaj z drugimi občinami. 81. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- 89. člen ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- 82. člen tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama organa. določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 90. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

83. člen 91. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – osnovnošolsko izobraževanje, Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober – predšolska vzgoja in varstvo otrok, gospodar. – osnovno zdravstvo in lekarna, Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine – osebna pomoč družini in sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega – knjižničarstvo. premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- pristojen župan. dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- zagotavljajo javne potrebe. tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- mičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in 84. člen na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- drugimi občinami. vo državnega premoženja. Stran 1476 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

92. člen – davek od premoženja, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – finančne izravnave, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, – turistične takse, 93. člen – komunalne takse, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – pristojbine, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- skega zemljišča ali gozda, hodkov ter račun financiranja. – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- in onesnaževanje okolja, ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi – prihodki uprave in dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- – prihodki določeni z drugimi predpisi. skim premoženjem in načrtovani odhodki. Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. 99. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo 94. člen prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, pa so zlasti prihodki od: ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo – obresti na depozite, prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, predvidena za posamezne namene. – prodaje nepremičnega premoženja, Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- – prodaje premičnega premoženja, ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za – drugega premoženja, uporabo sredstev. – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, 95. člen – komunalnih prispevkov, Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan – samoprispevka, je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- nosti na lokalni ravni, ce občinske uprave ali podžupana. – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, 96. člen – ožjih delov občine, Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- – dotacije, darila in pomoči, deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- občine za eno leto. dov in Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. – drugi prihodki. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- ski organ in ožji deli občine. 100. člen Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi vani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih prora- uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- čuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih na- ljevanju: uporabnik). menih.

97. člen 101. člen Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, hodkov ter račun financiranja. na katerega se nanaša. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- pana z odlokom. ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg na za preteklo leto. zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- izvrševanju proračuna za posamezno leto. kem obdobju v proračunu za preteklo leto. O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje 98. člen lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo nike župan s sklepom. prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: 102. člen – prihodki od dohodnine, Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih – davek na dediščine in darila, obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna – davek na dobitke od iger na srečo, ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan – davek od prometa nepremičnin, zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s – upravne takse, tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- igralnic, ska sredstva. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1477

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim ski svet na prvi naslednji seji. računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni lagati rebalans proračuna. račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- 103. člen mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za 109. člen proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 104. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma 110. člen pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju odloča župan. poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se določa zakon. neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. 111. člen 105. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ali pri specializirani organizaciji. občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega 112. člen leta. Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na naročanje. prvi naslednji seji. 106. člen VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov 1. Splošni akti občine prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- 113. člen dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. rezerve občine dva odstotka letno doseženih prihodkov iz Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. 107. člen Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet Rezerva se uporablja: sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizade- Postopek za sprejem splošnik aktov občine ureja po- tim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot slovnik občinskega sveta. so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske 114. člen kužne bolezni in rastlinski škodljivci; Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- pritekajo neenakomerno; činskega sveta. – za kriterije proračunskega primanjkljaja. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega san za sprejem odloka. odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. 115. člen O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- člena odloča župan. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti 108. člen članov občinskega sveta. Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. 116. člen V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvide- Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz ni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Stran 1478 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

117. člen 126. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice 118. člen in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta 127. člen ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta 119. člen oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 120. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- 128. člen ljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- tako določi občinski svet. lavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, 2. Posamični akti občine opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. 121. člen Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko Posamični akti občine so odločbe in sklepi. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesena teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- ne državne pristojnosti. nje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- 122. člen konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi občin. stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- gače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. 129. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov obči- organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. ne do uskladitve določb zakona o lokalnih volitvah z zakonom o lokalni samoupravi določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi ob- IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI činski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. 123. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 130. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Ravne – Prevalje. ne posega v njene pravice. 131. člen 124. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim nem listu RS. sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali Št. 032-04-1/99 druga občina posega v njeno pristojnost. Prevalje, dne 9. februarja 1999.

125. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija Župan konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Občine Prevalje izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če dr. Matic Tasič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1479

751. Odlok o organizaciji in delovnem področju 6. člen občinske uprave Občine Prevalje V občinski upravi se ustanovijo naslednji organi občin- ske uprave: Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samou- – Oddelek za gospodarske in komunalne zadeve pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – Oddelek za premoženjsko pravne zadeve in urejanje – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 prostora – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba – Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve. US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in v skladu z uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notra- 7. člen njo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih Oddelek za gospodarske in komunalne zadeve oprav- državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98) je Občin- lja naloge, ki se nanašajo na strokovne, upravne, organiza- ski svet občine Prevalje na 3. redni seji dne 9. 2. 1999, na cijsko-tehnične in administrativne naloge ter nadzor na po- predlog župana sprejel dročju: – vzdrževanja in gradnje javnih lokalnih cest, O D L O K – urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih o organizaciji in delovnem področju občinske površin, uprave Občine Prevalje – oskrbe s pitno vodo, – ravnanja s komunalnimi odpadki, – javne snage in čiščenja javnih površin, I. SPLOŠNE DOLOČBE – odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odplak, 1. člen – oskrbe s toplotno energijo in plinom, S tem odlokom se ustanavljajo organi občinske upra- – dimnikarske dejavnosti, ve, določa njihovo delovno področje ter urejajo druga vpra- – pogrebne in pokopališke dejavnosti, šanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. – lokalnega prometa in prometne signalizacije, – katastra komunalnih naprav, 2. člen – komunalnega in cestnega inšpekcijskega nadzora in Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge redarstva, naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih po- – stanovanjskega gospodarstva, dročjih, določenih s statutom občine in s tem odlokom. – turizma, – trgovine, gostinstva, obrti in kmetijstva, 3. člen – civilne zaščite ter varstva pred naravnimi in drugimi Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z nesrečami, občinskimi organi, z občinskimi upravami drugih občin, no- – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje, silci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji ter – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- drugimi organizacijami, z izmenjavo mnenj in izkušenj ter čuna, podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles. – opravlja finančno knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun in krajevne skupnosti, 4. člen – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi občine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obveš- razmerij, čanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferen- – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in cah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s pred- v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo stavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustre- uvedbo oziroma usklajevanje, zen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom – vodi in knjiži investicije, občinske uprave. – pripravlja premoženjsko bilanco občine, Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo usmeritve razvoja posameznih dejavnosti s področja gospo- predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik darstva, občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi predstojniki – izvaja strokovne naloge kadar je občina ustanovitelj organov občinske uprave ali drug delavec občinske uprave. ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini, II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- UPRAVE zacijo gospodarskih javnih služb, – izdeluje programe gospodarskih javnih služb, skrbi 5. člen za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem, Organizacija občinske uprave je oblikovana tako, da se – pripravlja projekte in investicijske programe in oprav- zagotavlja: lja nadzor nad investicijami, – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog – opravlja druge naloge s tega področja. občinske uprave, zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- 8. člen vic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v Oddelek za premoženjsko pravne zadeve in urejanje postopkih, prostora opravlja naloge, ki se nanašajo na strokovne, uprav- – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in instituci- ne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na po- jami. dročju: Stran 1480 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– upravljanja občinskega premoženja, – opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delova- – pravnih poslov prometa občinskega nepremičnega njem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z upravno in premičnega premoženja, enoto in drugimi organi v občini, – reševanja vseh pravnih zadev, – opravlja druge naloge po odredbi župana. – upravljanja in prometa s stavbnimi zemljišči, Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se – vodenja evidence stavbnih zemljišč, nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovorno- – kadrovskih zadev, sti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga – volitev in referendumov, župan za to pooblasti. – priprave splošnih in drugih aktov, ki jih sprejemajo Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. organi občine, Tajnik občine lahko pooblasti za posamezne naloge v – strokovne priprave gradiv za potrebe župana, občin- zvezi z vodenjem organov občinske uprave predstojnike teh skega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorni odbor in organov, ki jih imenuje in razrešuje župan. druge organe občine, Tajnik občine mora imeti višjo izobrazbo. – pravno pomoč organom občine, – urejanja prostora in urbanizma, 12. člen – prostorskega planiranja, Organe občinske uprave vodijo vodje oddelkov, ki jih – priprave in izvedbe postopkov sprejemanja prostor- imenuje in razrešuje župan. Vodje odločajo v upravnih, skih izvedbenih aktov, strokovnih in drugih zadevah, za katere je organiziran or- – priprave in spremljanja izvajanja sprejete prostorske gan občinske uprave v skladu s svojimi pooblastili in pri- ureditvene dokumentacije, stojnostmi. – vodnega gospodarstva, Vodje sodelujejo z drugimi organi občinske uprave pri – varovanja vodnih virov, zraka, tal, gozdov, varstva reševanju skupnih zadev in v okviru svoje pristojnosti sode- pred hrupom in drugih zadev s področja ekologije, lujejo z državnimi organi. – druge naloge s področja pravno premoženjskih za- Vodja je za svoje delo odgovoren tajniku občine in dev, varstva okolja in urejanja prostora ter urbanizma. županu.

9. člen 13. člen Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o opravlja naloge, ki se nanašajo na strokovne, upravne, orga- sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poob- nizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: lastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni – izobraževanja, kulture, športa, otroškega varstva, de- in drugi predpisi ter po navodilih vodje oddelka. Za svoje la z mladimi, socialnega skrbstva in zdravstva, delo so odgovorni vodji oddelka, disciplinsko in odškodnin- – priprave in vodenja investicij in investicijskega vzdr- sko pa županu. ževanja, – priprave programov in projektov s področja družbe- 14. člen nih dejavnosti, V občinski upravi se kot posvetovalno telo župana obli- – uresničevanja ustanoviteljskih pravic za javne zavode, kuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delov- – priprave razvojnih usmeritev in razvojnih programov, nega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kole- – priprave in izvajanja programov javnih del, gija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje – realizacije programov v skladu s proračunom, župan, v njegovi odsotnosti pa njegov tajnik. Kolegij se – koordinacije delovanja subjektov na področjih druž- sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj enkrat na teden. benih dejavnosti in nadzora nad izvajanjem programov, – delovanja ožjih delov občine, 15. člen – izvajanja pravil pisarniškega poslovanja, Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje – druge naloge, iz pristojnosti občine, ki po svoji naravi več delavcev oziroma sodelovanje delavcev različnih strok in sodijo v to področje. stopenj znanja iz različnih organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot, lahko župan ustanovi delovne skupine ali druge oblike sodelovanja. Z aktom o ustanovitvi III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI župan določi sestavo delovne skupine, vodjo delovne skupi- DELAVCEV ne ter rok za izvedbo naloge.

10. člen 16. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali po- zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za sebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo vodenje občinske uprave. opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. Z 11. člen aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za imenuje in razrešuje župan. njeno delo. Tajnik občine: – izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, – opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE sodeluje v projektnih skupinah, – koordinira delo organov občinske uprave ter skrbi za 17. člen delovno disciplino, Župan Občine Prevalje v roku enega meseca po spre- – zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki jetju odloka o organizaciji in delovnem področju občinske so skupne organom občinske uprave, uprave izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1481 upravi, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna S K L E P delovna mesta. o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških 18. člen komunalnega urejanja stavbnih zemljišč Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na ob- in osnovni ceni stavbnega zemljišča močju Občine Prevalje odlok o organizaciji in delovnem v Občini Prevalje področju občinske uprave Občine Ravne – Prevalje (Uradni list RS, št. 51/95). I Ta sklep določa povprečno gradbeno ceno koristne 19. člen stanovanjske površine v družbeni gradnji, povprečne stroš- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ke komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter osnovno ce- nem listu RS. no stavbnega zemljišča, za določitev prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v letu Št. 032-04-1/98 1999. Prevalje, dne 9. februarja 1999. II Župan Gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine v Občine Prevalje družbeni gradnji brez cene zemljišča in brez stroškov komu- dr. Matic Tasič l. r. nalnega urejanja stavbnega zemljišča znaša na dan 31. 12. 1998 110.000 SIT.

III 752. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra Stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve zna- Na podlagi 35. člena zakona o lokalni samoupravi šajo: (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – – za individualno komunalno rabo (IKR) 4.600 SIT/m2, odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – za kolektivno komunalno rabo (KKR) 6.800 SIT/m2. – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) IV je Občinski svet občine Prevalje na 3. seji dne 9. 2. 1999 Osnovna cena za m2 stavbnega zemljišča se določi po sprejel naslednji območjih, v odstotkih od povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine kot je navedeno v II. točki tega S K L E P sklepa: I. A območje 1 Centralni del naselja Prevalje, ožji del prehoda Holmec 2,5%–4,0% Zemljišču parc. št. 564 – pot v izmeri 813 m2, pripisa- no pri seznamu V, k.o. Breznica, se odvzame status javnega I. območje dobra in se izvzame iz seznama javnega dobra ter se vpiše v Ožje območje naselij Prevalje, nov zemljiškoknjižni vložek iste k.o., kjer se vknjiži lastnin- Dolga Brda 2,0%–3,5% ska pravica za osebo z imenom: OBČINA PREVALJE, Trg 2a, Prevalje – do celote. II. območje Območje naselij: Prevalje, 2 Poljana, Leše, Šentanel, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Dolga Brda 1,5%–3,0% nem listu RS. III. območje Št. 465-03-57/98 Širše območje naselij: Prevalje, Prevalje, dne 9. februarja 1999. Poljana, Leše, Šentanel, Dolga Brda 1,0%–2,5%

Župan IV. območje Občine Prevalje V ostalem območju občine opredeljena dr. Matic Tasič l. r. stavbna zemljišča in zemljišča, ki bodo z urbanističnimi akti določena kot stavbna zemljišča 0,5%–1,5%

V. območje 753. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih Industrijske in obrtne cone 1,5%–3,5% stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Občini Prevalje Meje območij so določene v grafični prilogi, ki je sestavni del tega sklepa. Na podlagi 7., 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih V hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. Pri izračunu vrednosti nezazidanega stavbnega zemljiš- 8/87), 42. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list ča se upošteva razmerje in sicer: RS, št. 44/97) je Občinski svet občine Prevalje na seji dne – 60% osnovna vrednost zemljišča 25. 2. 1999 sprejel – 40% uporabna vrednost zemljišča. Stran 1482 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VI ROGAŠKA SLATINA Občinski svet lahko na predlog župana določi za izjem- ne lokacije drugačno vrednost za m2 stavbnega zemljišča, 755. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine kot je določeno v 4. členu tega sklepa. Rogaška Slatina za leto 1998

VII Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- Podana cena za m2 stanovanjske površine in komunalni list RS, št. 80/94) in 19. člena statuta Občine Rogaška na opremljenost se valorizirajo z indeksom porasta cen, ki Slatina (Uradni list RS, št. 48/95 in 27/96), je Občinski ga objavlja Gospodarska zabornica Republike Slovenije – svet občine Rogaška Slatina na 3. redni seji dne 24. 2. sekcija gradbeništva in IGM Slovenije. Vrednost zemljišča 1999 sprejel se valorizira z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga objavlja Urad za statistiko Republike Slovenije. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Rogaška VIII Slatina za leto 1998 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha na območju Občine Prevalje veljati sklep o povprečni gradbeni ceni in 1. člen povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč Zaključni račun proračuna Občine Rogaška Slatina za in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Občini Ravne – Preva- leto 1998 izkazuje: lje (Uradni list RS, št. 34/98). SIT – prihodke v višini 1.336,672.278 – odhodke v višini 1.272,506.503 IX – presežek prihodkov nad odhodki 64,165.775 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. 2. člen Zaključni račun rezervnega sklada proračuna Občine Rogaška Slatina za leto 1998 izkazuje: Št. 465-01-4/99 SIT Prevalje, dne 25. februarja 1999. – prihodke v višini 6,787.492,30 – odhodke v višini 5,915.904,50 Župan – presežek prihodkov nad odhodki 871.587,80 Občine Prevalje dr. Matic Tasič l. r. 3. člen Račun financiranja Občine Rogaška Slatina za leto 1998 izkazuje: SIT – dolg občine do ekološkega kredita 754. Sklep o vrednosti točke s 1. 1. 1998 19,866.200 – odplačilo glavnice v letu 1998 2,337.200 Na podlagi 35. člena zakona o lokalni samoupravi – ostane za izplačilo 17,529.000 (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 4. člen – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem raču- US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) nu proračuna Občine Rogaška Slatina za leto 1998 v višini je Občinski svet občine Prevalje na 4. seji dne 25. 2. 1999 64,165.775 SIT se prenese v proračun Občine Rogaška sprejel naslednji Slatina za leto 1999 za določene namene.

S K L E P 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem raču- 1 nu rezervnega sklada proračuna Občine Rogaška Slatina za Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo leto 1998 v višini 871.587,80 SIT se prenese v naslednje stavbnega zemljišča na območju Občine Prevalje znaša v leto za namene določene v 12. členu zakona o financiranju letu 1999 mesečno 0,052 SIT. občin.

2 6. člen Ta sklep prične veljati z dnem objave, uporablja pa se Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- od 1. 1. 1999. nem listu RS.

Št. 465-01-4/99 Št. 06202-3-5/99 Prevalje, dne 25. februarja 1999. Rogaška Slatina, dne 26. februarja 1999.

Župan Župan Občine Prevalje Občine Rogaška Slatina dr. Matic Tasič l. r. mag. Branko Kidrič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1483

756. Spremembe in dopolnitve statuta Občine S K L E P Rogaška Slatina Na podlagi 19. člena statuta Občine Rogaška Slatina Vrednost točke za izračun komunalnih taks v Občini (Uradni list RS, št. 48/95, 27/96 in 45/98) in v skladu z Rogaška Slatina v letu 1999 znaša 12 SIT. določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98) je Občinski Št. 06202-3-11/99 svet občine Rogaška Slatina na 3. redni seji dne 24. 2. Rogaška Slatina, dne 26. februarja 1999. 1999 sprejel Župan S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič S T A T U T A l. r. Občine Rogaška Slatina

1. člen V statutu Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. ROGAŠOVCI 48/95, 27/96 in 45/98) se v prvem odstavku 37. člena besedilo “enega ali več podžupanov” nadomesti z besedi- 759. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije lom “dva podžupana”. občine Rogašovci

2. člen Na podlagi 35. in 38. člen zakona o lokalnih volitvah Te spremembe in dopolnitve statuta se objavijo v Urad- (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in nem listu RS, veljati pa začnejo naslednji dan po prejemu na 20/98) in 22. člen statuta Občine Rogašovci (Uradni list seji Občinskega sveta občine Rogaška Slatina. RS, št. 48/95, 2/96 in 20/96) je Občinski svet občine Rogašovci na 3. seji dne 26. 2. 1999 sprejel Št. 06202-3-1/99 Rogaška Slatina, dne 26. februarja 1999. S K L E P o imenovanju Občinske volilne komisije občine Župan Občine Rogaška Slatina Rogašovci mag. Branko Kidrič l. r. I V občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Irma Volf, dipl. pravnica, roj. 1952, M. Sobota, Mojstrska 1 757. Sklep o vrednosti točke za določitev višine 2. Drago Ružič, dipl. pravnik, namestnik predsednice, prispevka za urejanje javnih parkovnih površin in roj. 1956, Krog, Brodarska 42 javnih parkovnih gozdov v Občini Rogaška 3. Geza Kisilak, roj. 1962, Sv. Jurij 31 Slatina 4. Marjeta Madjar, roj. 1958, Sv. Jurij 27 c 5. Stanko Vučak, roj. 1963, Ropoča 72 Na podlagi 19. člena statuta Občine Rogaška Slatina 6. Franc Vouri, roj. 1962, Serdica 95 (Uradni list RS, št. 48/95, 27/96 in 45/98) je Občinski 7. Drago Lang, roj. 1959, Nuskova 7 svet občine Rogaška Slatina na 3. redni seji dne 24. 2. 8. Jožef Kolar, roj. 1950, Večeslavci 36. 1999 sprejel naslednji II S K L E P Mandat občinske volilne komisije traja štiri leta.

Vrednost točke za določitev višine prispevka za ureja- III nje javnih parkovnih površin in javnih parkovnih gozdov v Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS. Občini Rogaška Slatina v letu 1999 znaša 79 SIT. Št. 006 01-47/99-1 Št. 06202-3-10/99 Rogašovci, dne 26. februarja 1999. Rogaška Slatina, dne 26. februarja 1999. Župan Župan Občine Rogašovci Občine Rogaška Slatina Janko Halb, dipl. ek. l. r. mag. Branko Kidrič l. r.

SLOVENSKE KONJICE 758. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Rogaška Slatina 760. Odlok o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 1999 Na podlagi 19. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 48/95, 27/96 in 45/98) in 4. člena Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, odloka o komunalnih taksah (Uradni list RS, št. 61/96) je št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, Občinski svet občine Rogaška Slatina na 3. redni seji dne 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna 24. 2. 1999 sprejel naslednji razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, Stran 1484 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

70/97, 10/98 in 74/98), zakona o financiranju občin (Urad- 5. da odloča o pravnih poslih pridobitve, odprodaje in ni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US in 56/98) ter najema občinskega premoženja v vrednosti 0,5% od skup- statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) nih prihodkov občinskega proračuna. je Občinski svet občine Slovenske Konjice na seji dne 25. 2. 1999 sprejel O ukrepu iz četrte alinee mora župan poročati občin- skemu svetu in po potrebi predlagati spremembo občinske- O D L O K ga proračuna. o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 1999 7. člen Da bi občinski svet lahko opravljal nadzor nad zakonito 1. člen uporabo proračunskih sredstev, so mu uporabniki dolžni S proračunom Občine Slovenske Konjice (v nadaljeva- pošiljati finančni načrt, zaključni račun in druga poročila o nju: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financira- porabi sredstev in izvajanju nalog in sicer v roku 5 dni po nje javne porabe v Občini Slovenske Konjice za leto 1999. sprejetju na svojem organu upravljanja oziroma nadzora.

2. člen 8. člen Proračun Občine Slovenske Konjice za leto 1999 se Investicijski del proračuna se prične uporabljati potem, določa v naslednjih zneskih: ko je investitor občinski upravi predložil pogodbo oziroma predračun; po končanem delu pa je potrebno predložiti tudi obračunsko situacijo oziroma račun, ki ne sme presegati Bilanca prihodkov in odhodkov Račun financiranja pogodbene vrednosti oziroma zneska iz 5. člena tega odlo- SIT SIT ka. Prihodki 1.104,000.000 V primeru višje porabe proračun ne jamči poravnave Odhodki 1.018,500.000 85,500.000 obveznosti. Primanjkljaj 85,500.000 Presežek 85,500.000 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Proračun vključuje prihodke za primerno porabo in pri- listu Republike Slovenije. hodke za financiranje drugih nalog občine. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova Št. 40101-1/99 razporeditev sta prikazana v bilanci prihodkov in odhodkov Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. ter v računu financiranja, kot sestavnem delu proračuna. Župan Občine Slovenske Konjice 3. člen Janez Jazbec l. r. Občina oblikuje svoje rezerve v višini 0,5% od skupno doseženih prihodkov.

4. člen Sredstva občinskega proračuna se praviloma delijo ena- 761. Odlok o spremembi območja in preimenovanju komerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov naselja Kravjek in v odvisnosti od zapadlih obveznosti razen, če občinski svet ne določi drugače. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in 5. člen 8/90) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Uporabniki morajo izvrševati svoje naloge v mejah sred- RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 70/97, 10/98 in stev, ki so jim bila za posamezen namen zagotovljena v 74/98) in sklepa Sveta krajevne skupnosti Loče je Občinski občinskem proračunu in ne smejo prevzemati obveznosti, ki svet občine Slovenske Konjice dne 25. 2. 1999 sprejel bi presegale odobrene zneske. O D L O K 6. člen o spremembi območja in preimenovanju naselja Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Kravjek Slovenske Konjice. Župan je pooblaščen: 1. člen 1. da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, ki S tem odlokom se naselje Kravjek razdruži v dve nase- je namenjena za pokrivanje nepredvidenih proračunskih od- lji. Hišne številke Kravjek 8, 8a, 9, 10, 11, 11a, 12, 13 in hodkov, 14 postanejo samostojno naselje, ki se poimenuje Spodnji 2. da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do Jernej. Hišne številke Kravjek 1, 1a, 2, 2a, 2b, 3, 4, 5, 6, višine 600.000 SIT v posameznem primeru za namene iz 7a in 7b postanejo samostojno naselje, ki se poimenuje 12. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. Štajerska vas. 80/94), Ime naselja Kravjek se ukine. 3. da odloča o začasnem razporejanju tekočih likvidnostnih sredstev proračuna, 2. člen 4. da v primeru neenakomernega priliva sredstev zača- Meje območij naselij potekajo po posestnih mejah in sno zadrži ali zmanjša uporabo sredstev za posamezne na- so prikazane v osnovnem kartografskem prikazu registra mene odobrene v proračunu, prostorskih enot (RPE). Preoštevilčenje hišnih številk v okvi- Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1485 ru naselij je prikazano v osnovnem kartografskem prikazu – naselje z imenom Petelinjek se preimenuje v Peteli- evidence hišnih številk (EHIŠ). Kartografski prikaz RPE s njek pri Ločah, prikazano spremembo območij naselij in preoštevilčenjem – naselje z imenom Ostrožno pri Ponikvi (del) se prei- hišnih številk je sestavni del tega odloka. menuje v Ostrožno pri Ločah.

3. člen 2. člen Spremembe po tem odloku evidentira GURS – izposta- Meje naselij ostanejo nespremenjene. va Slovenske Konjice v evidenci RPE. GURS – izpostava Slovenske Konjice je dolžna oštevil- 3. člen čiti hišne številke v območju navedenih naselij v roku dveh Spremembe po tem odloku evidentira GURS – izposta- mesecev ter poskrbeti za izvedbo označitve stavb v roku va Slovenske Konjice v evidenci RPE. šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. GURS – izpostava Slovenske Konjice je dolžna oštevil- čiti hišne številke v območju navedenih naselij v roku dveh 4. člen mesecev ter poskrbeti za izvedbo označitve stavb v roku GURS – izpostava Slovenske Konjice je dolžna naročiti šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. in posredovati lastnikom stavb nove tablice s hišnimi števil- kami. Stroške izdelave tablice z novo hišno številko krije 4. člen Občina Slovenske Konjice. GURS – izpostava Slovenske Konjice je dolžna naročiti in posredovati lastnikom stavb nove tablice s hišnimi števil- 5. člen kami. Stroške izdelave tablice z novo hišno številko krije Občina Slovenske Konjice v breme proračuna zagotovi Občina Slovenske Konjice. naročilo in postavitev napisnih tabel imen naselij pri vhodu v 5. člen naselje. Občina Slovenske Konjice v breme proračuna zagotovi 6. člen naročilo in postavitev napisnih tabel imen naselij pri vhodu v Upravna enota Slovenske Konjice izvede vse spremem- naselje. be v registru stalnega prebivalstva občine v roku treh mese- 6. člen cev po uveljavitvi tega odloka. Upravna enota Slovenske Konjice izvede vse spremembe v registru stalnega prebivalstva občine v roku treh mese- 7. člen cev po uveljavitvi tega odloka. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odlo- 7. člen ka prenehajo veljati vsi predpisi, ki urejajo status navedenih Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- naselij. nem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi, ki urejajo status navedenih Št. 1200-11/98-9101 naselij. Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. Št. 1200-13/98-9101 Župan Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r. Župan Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r.

762. Odlok o o preimenovanju naselij v Občini Slovenske Konjice 763. Odlok o imenovanju ulic v naselju Loče Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- 8/90) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 70/97, 10/98 in 8/90), pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o ozna- 74/98 je Občinski svet občine Slovenske Konjice dne čevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), 25. 2. 1999 sprejel 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 70/97, 10/98 in 74/98) O D L O K in na predlog Krajevne skupnosti Loče je Občinski svet o preimenovanju naselij v Občini Slovenske občine Slovenske Konjice dne 25. 2. 1999 sprejel Konjice O D L O K 1. člen o imenovanju ulic v naselju Loče S tem odlokom se preimenujejo zemljepisna imena naselij v Občini Slovenske Konjice in sicer: 1. člen – naselje z imenom Loče pri Poljčanah se preimenuje v Ulica od Zidanška do Cugmajstra se imenuje “Cesta v Loče, Železnik”. – naselje z imenom Jernej pri Ločah se preimenuje v Cesta v Železnik zajema naslednje hišne številke: Loče Sveti Jernej, 3a, 4, 5, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b in 11c. Stran 1486 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. člen Ulica Ob železnici zajema naslednje hišne številke: Ulica od mosta proti Žičam se imenuje “Mlinska ulica”. Loče 59a, 59b, 59c, 59d, 59e in 68e. Mlinska ulica zajema naslednje hišne številke: Loče 1, 2, 3 in 12. 13. člen Ulica od Hribernika do Šketa se imenuje “Cvetlična 3. člen ulica”. Ulica od mosta pri Zidanšku do mosta proti Ostrožne- Cvetlična ulica zajema naslednje hišne številke: Loče mu do kulturnega doma mimo samopostrežbe in gasilskega 55a, 57, 57a, 59, 92, 97, 97a in 98. doma do opuščene železniške proge se imenuje “Stari trg”. Stari trg zajema naslednje hišne številke: Loče 13, 14, 14. člen 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 26a, 27, Ulica od Operčkala do Kokota se imenuje “Prešernova 40, 41, 41a, 42a, 43, 44, 45, 60, 61, 61a, 62, 63, 64, ulica”. 65, 66 in 66a. Prešernova ulica zajema naslednje hišne številke: Loče 50, 51, 52, 53, 54 in 55. 4. člen Ulica od mosta pri Kračunu proti Ostrožnemu se ime- 15. člen nuje “Ulica ob potoku”. Območja ulic so prikazana v kartografskih prikazih evi- Ulica Ob potoku zajema naslednje hišne številke: Loče denc hišnih številk v merilu 1:5000, v katerih je prikazano 28, 28a, 29, 30, 31, 32a, 33, 34, 34a, 35, 35a, 36, 37, oštevilčenje stavb znotraj ulic. Kartografski prikaz registra 37a, 38 in 39. območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk so sestavni del tega odloka. 5. člen Kartografske prikaze iz prejšnjega odstavka vodi Ob- Ulica, ki zajema dom upokojencev, zdravstveni dom, močna Geodetska uprava Celje, izpostava Slovenske Konji- šolo in vrtec se imenuje “Šolska ulica”. ce in so na vpogled zainteresiranim uporabnikom in obča- Šolska ulica zajema naslednje hišne številke: Loče 46, nom. 46a, 47a, 49, 95 in 96. 16. člen 6. člen Ulica od železniške proge do Gučeka se imenuje “In- Vsi subjekti, ki opredeljujejo, izkazujejo ali analizirajo dustrijska ulica”. podatke po naselju oziroma ulicah, morajo uporabljati ob- Industrijska ulica zajema naslednje hišne številke: Loče močja, imena in šifre, ki so določene s tem odlokom oziro- 69, 75, 76, 77, 77a, 78, 78a, 79, 79a, 80, 81, 82, 83, ma se vodijo v registru območij teritorialnih enot in evidenc 83a, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 93, 93a, 94, 94a in 94b. hišnih številk.

7. člen 17. člen Ulica od Finka do Špesa se imenuje “Krožna ulica”. Spremembe območij in imen ulic Območna Geodet- Krožna ulica zajema naslednje hišne številke: Loče 70, ska uprava Celje, izpostava Slovenske Konjice evidentira v 70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j in 70k. registru območij teritorialnih enot in evidenci hišnih številk. Če spremembe vplivajo na oštevilčenje stavb v naselju, 8. člen je Območna Geodetska uprava Celje, izpostava Slovenske Ulica od kulturnega doma do Mlač se imenuje “Slom- Konjice dolžna določiti nove hišne številke v roku enega škova ulica”. meseca ter izvesti označitev stavb v roku treh mesecev po Slomškova ulica zajema naslednje hišne številke: Loče uveljavitvi tega odloka. 46, 47, 48, 56, 56a, 58, 58a, 58b in 101. Območna Geodetska uprava Celje, izpostava Sloven- ske Konjice po potrebi objavi prečiščen seznam ulic v nase- 9. člen lju Loče. Ulica od Cometa do Cenca se imenuje “Grajska ulica”. Grajska ulica zajema naslednje hišne številke: Loče 18. člen 73, 74, 74a, 74b, 74c, 74d, 74e, 74e, 74g, 74h in 74i. Upravna enota Slovenske Konjice izvede vse spremembe v registru stalnega prebivalstva v roku treh mesecev po 10. člen uveljavitvi tega odloka. Ulica od križišča pri Brumecu mimo Kračuna do Graj- Stroški preoštevilčenja zgradb gredo v breme proraču- ske ulice se imenuje “Ulica dr. Lautnerja”. na Občine Slovenske Konjice. Ulica Dr. Lautnerja zajema naslednje hišne številke: Hišne tablice hišnih številk ulic v Krajevni skupnosti Loče 68, 68a, 68b, 68c in 71c. Loče morajo imeti enotno barvo in sicer zeleno z belim napisom. 11. člen 19. člen Ulica od križišča pri Brumecu mimo Štefaniča do Omer- zota se imenuje “Sončna ulica”. Območna Geodetska uprava Celje, izpostava Sloven- Sončna ulica zajema naslednje hišne številke: Loče ske Konjice mora predlagana poimenovanja ulic v naselju 71, 71a, 71b, 72, 72a, 72b in72c. Loče izvršiti v roku treh mesecev.

12. člen 20. člen Ulica od Praha do Zemeja se imenuje “Ulica ob Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Železnici.” nem listu Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1487

Št. 1200-12/98-9101 S K L E P Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Župan Občine Slovenske Konjice za leto 1999 Janez Jazbec l. r. I Izhodiščna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenske Konjice v letu 1999 znaša 0,0668 SIT mesečno. 764. Odlok o razveljavitvi odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona – spremembe in dopolnitve II zazidalnega načrta industrijske cone – območje Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Urad- IMP in Kongrad nem listu Republike Slovenije. Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 13. člena statuta Občine Slovenske Št. 025-1/8-9101-11 Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. Slovenske Konjice na seji dne 25. 2. 1999 sprejel O D L O K Župan o razveljavitvi odloka o zazidalnem načrtu obrtna Občine Slovenske Konjice cona – spremembe in dopolnitve zazidalnega Janez Jazbec l. r. načrta industrijske cone – območje IMP in Kongrad

1. člen ŠALOVCI S tem odlokom se razveljavi odlok o zazidalnem načrtu obrtna cona – spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta 766. Poslovnik Občinskega sveta občine Šalovci industrijske cone – območje IMP in Kongrad (Uradni list RS, št. 7/95) in projekt št. 002/94, ki ga je izdelal Koning Na podlagi 16. člena statuta Občine Šalovci je Občin- d.o.o. iz Slovenskih Konjice in je sestavni del odloka. ski svet občine Šalovci na 4. seji dne 25. 2. 1999 sprejel 2. člen P O S L O V N I K Odlok, ki se razveljavlja, je bil predviden za znanega Občinskega sveta občine Šalovci investitorja Europlin d.o.o. za ureditev plinske postaje za mesto Slovenske Konjice. Ker do realizacije projekta ni prišlo, prične po razveljavitvi ponovno veljati odlok o spre- I. SPLOŠNE DOLOČBE membah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijska cona Slovenske Konjice, ki ga je izdelal RC Planiranje pod števil- 1. člen ko projekta 23/86 (Uradni list SRS, št. 41/86). Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic 3. člen in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi Št. 351-11/94-8 za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1999. članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, Župan lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

765. Sklep o določitvi izhodiščne vrednosti točke za 4. člen izračun nadomestila za uporabo stavbnega Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. zemljišča za leto 1999 Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, Na podlagi 22. člena zakona o financiranju občin (Urad- ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim ni list RS, št. 80/94, 56/98), 29. člena zakona o lokalni predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 13. člena Statuta Obči- vojaška ali uradna tajnost. ne Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je Občin- Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- ski svet Občine Slovenske Konjice na seji dne 25. 2. 1999 nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- sprejel ča ta poslovnik. Stran 1488 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. člen Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o Svet dela na rednih in izrednih sejah. izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta 11. člen pa predsednik delovnega telesa. Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi 7. člen župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom panu pa preneha. občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- činskega organa »OBČINSKI SVET«. neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih občasnih delovnih telesih občinskega sveta. aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- 12. člen na telesa sveta. Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- občine. nja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- čina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih 8. člen članov. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov man- SVETA dat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. 1. Splošne določbe Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 13. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- 9. člen čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Prvo sejo sveta vodi župan. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije vice glasovanja. člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Član občinskega sveta ima pravico: Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga vprašanj iz njegove pristojnosti; potrditev mandatov za člane. – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi (amandmaje) teh predlogov; odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- na ali predstavnikov kandidatur. skega sveta; – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- 10. člen lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- zakonom svoje predstavnike. bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke kandidatnih list. zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroš- je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o kov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kan- posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- didatne liste. klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1489

14. člen 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- odsotnosti s sej sveta in delovnih teles nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. 18. člen Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta in delovnih teles, katerih član je. občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne 15. člen more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila ko je to mogoče. in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje svetu in njegovih delovnih telesih. občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno oprav- Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu pojasnila tudi v pisni obliki. svetu njegovo razrešitev. Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz IV. DELOVNO PODROČJE SVETA njune pristojnosti. 19. člen 16. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- vah v okviru pravic in dolžnosti občine. bude v pisni obliki ali ustno. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna na podlagi ustave in zakona statut občine. točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- V. SEJE SVETA nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 20. člen Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 Občinski svet dela in odloča na sejah. minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. Seje sveta sklicuje župan. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po no tistemu, na katerega je naslovljeno. sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgo- 21. člen varjal na vprašanja in pobude. Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu in mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine tajniku občine. oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko 22. člen na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan redne seje. vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na prvi naslednji redni seji. predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. 17. člen V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- odloči svet z glasovanjem. ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Stran 1490 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga dni pred sejo. odstrani iz prostora. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne nost. opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako poslovnikom. točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- 23. člen nov občinskega sveta navzoč na seji. Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik 2. Potek seje občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede 27. člen na dnevni red seje potrebna. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se 24. člen seje ne more udeležiti. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- župan. sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- 28. člen čeni s tem poslovnikom. Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so zapisnika prejšnje seje. pripravljeni za drugo obravnavo. Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in začetku seje. dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. poslovnik. 29. člen 25. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o sedujoči). morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- ali hitri postopek. joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- 26. člen jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Seje občinskega sveta so javne. občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- reda svet razpravlja in glasuje. skega sveta. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo log dnevnega reda v celoti. za sejo. Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v 30. člen gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sejo. določenem (sprejetem) vrstnem redu. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren pro- posameznih točk dnevnega reda. stor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od 31. člen prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1491 gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- 35. člen na obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem Seje občinskega sveta se ne sklicujejo pred sedemnaj- poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je sto uro in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. trajajo več kot štiri ure. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k dveh urah neprekinjenega dela. obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga meznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dva- sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko krat. razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in ljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napove- nadaljuje drugič. di replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. 36. člen Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, pred- Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi ve lahko trajajo le po tri minute. odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- 32. člen či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- reda. nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujo- Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet či pozval. konča sejo. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po 3. Vzdrževanje reda na seji drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- 37. člen vzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme svet brez razprave. nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med 33. člen govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- besedo le predsedujoči. nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 38. člen Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, naslednje ukrepe: odloči svet o tem vprašanju brez razprave. – opomin, Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali – odvzem besede, popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je – odstranitev s seje ali z dela seje. povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati 39. člen več kot pet minut. Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo 34. člen ali če na kak drug način krši red na seji. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- tega poslovnika. ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- sveta. datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- določi, kdaj se bo seja nadaljevala. čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni zapustiti prostor, v katerem je seja. več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo 40. člen sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši Stran 1492 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- na predlog predsedujočega. Administrativno – tehnična ten potek seje. opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. se odstranijo vsi poslušalci. Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. 41. člen Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporab- Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda lja občinski svet. na seji sveta, jo prekine. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. 4. Odločanje Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na 42. člen prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zago- Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina tovljena tajnost glasovanja. vseh članov sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu gla- glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa oziroma prekinitvi. na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov besedo “PROTI”. občinskega sveta v sejni sobi. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se dve tretjini vseh članov občinskega sveta. obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- 43. člen data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- glasovnici treba imenovati. zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov sovnico v glasovalno skrinjico. izrekla “ZA” njen sprejem. 49. člen 44. člen Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. vanja. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene Ugotovitev izida glasovanja obsega: pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število razdeljenih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število oddanih glasovnic, četrtina vseh članov sveta. – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, 45. člen – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil katerem se odloča. posamezni kandidat, Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme tih pa katerih kandidat je imenovan. trajati največ dve minuti. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. tovi in objavi izid glasovanja. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 46. člen Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo 50. člen “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- 47. člen nje ponovi. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na skim izjavljanjem. predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet nja, ali na predlog predsedujočega. tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- tine vseh članov sveta. 5. Zapisnik seje občinskega sveta Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, 51. člen da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM«. O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti 48. člen pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasova- Tajno se glasuje z glasovnicami. nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1493

Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega za svet sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in 55. člen potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila zapisnik ustrezne spremembe. potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinski upravi določeno posebno delovno mesto. občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sred- skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- stev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje 7. Delovna telesa občinskega sveta občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z 56. člen njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 52. člen ima 3 člane. Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov opravlja zlasti naslednje naloge: občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna seja je bila snemana. telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in občinski svet, drugim gradivom s seje. – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je pristojnosti občinskega sveta, za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico posluša- – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- ti magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter uprave. izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži svet. pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so razlogi utemeljeni. imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.

53. člen 57. člen Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- aktom. skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. mnenja in predloge. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 54. člen Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse 58. člen spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- statutom občine, so naslednji odbori, komisije in sveti: nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- odbori: – odbor za proračun, finance in občinsko premoženje, gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, – odbor za gospodarstvo, turizem, varstvo okolja, ur- odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je banizem in gospodarske javne službe, bilo vpogledano. – odbor za družbene dejavnosti, V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- – odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja pode- loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- želja, skega sveta. – odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada; Stran 1494 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

komisije: Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občin- – komisija za statutarno – pravna vprašanja, skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove – komisija za vloge in pritožbe, pristojnosti na področju družbenih dejavnosti. – komisija o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, 62. člen – komisija za narodnostna vprašanja, Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja – volilna komisija; ima pet članov. sveti: Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, gozdarstva – svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj, in razvoja podeželja, ki so občinskemu svetu predlagani v – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni 59. člen pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega Odbor za proračun, finance in občinsko premoženje sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti ima pet članov. županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti tev iz pristojnosti občine na področju financ in premoženja, najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge gom odločitve. akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega 63. člen sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada ima županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- pet članov. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Odbor razpolaga s sredstvi požarnega sklada v skladu najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. z zakonom o varstvu pred požarom in zakonom o gasilstvu Odbor za proračun, finance in občinsko premoženje (Uradni list RS, št. 71/93) ter veljavnimi kriteriji za dodelje- lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge vanje sredstev za požarno varnost. akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 64. člen 60. člen Komisija za statutarno-pravna vprašanja občinskega Odbor za gospodarstvo, turizem, varstvo okolja, urba- sveta ima tri člane. nizem in gospodarske javne službe ima pet članov. Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega tev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma), varstva okolja, obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma urbanizma in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti občine. županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. Odbor za gospodarstvo, turizem, varstvo okolja, urba- nizem in gospodarske javne službe lahko predlaga občin- 65. člen skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove Komisija za vloge in pritožbe ima tri člane. pristojnosti na svojem področju dela. Komisija obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih 61. člen in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih in Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov. o tem obveščajo vlagatelja oziroma pritožnika. Proučuje proš- Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- nje in pritožbe, ki jih občani pošiljajo občinskemu svetu in tev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, delovnim telesom ter ugotavljajo vzroke zanje. ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- 66. člen gom odločitve. Komisija o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pridobitno dejavnostjo ime tri člane. pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti 67. člen županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Komisija za narodnostna vprašanja ima tri člane. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Komisija obravnava problematiko na področju občine, najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. kjer živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1495

68. člen Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih Volilna komisija ima štiri člane in štiri namestnike zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega članov. reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. Volilna komisija opravlja naloge, določene z zakonom o Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano volitvah in izvaja volitve v Občini Šalovci v skladu in v okviru članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- pristojnosti določene z zakonom in statutom občine. ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- 69. člen govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima tri člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odloči- člane. tve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na članov. področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu Glasovanje v delovnem telesu je javno. skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. prometu ter za razvijanje solidarnih odnosov med udeležen- ci v cestnem prometu. 77. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- 70. člen ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj ima tri drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, člane. lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z 71. člen obravnavano problematiko. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ima tri člane. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin daje pripom- VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA be in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb pristojnemu organu občine, ki so jih dolžni o svojih stališčih 1. Splošne določbe in ukrepih obvestiti. 78. člen 72. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- zakonom in statutom naslednje akte: pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – poslovnik o delu občinskega sveta, članov ter opravi imenovanje. – proračun občine in zaključni račun, – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- 73. člen bene akte, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- – odloke, log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – odredbe, izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih – pravilnike, občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. – navodila, Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- – sklepe. jih članov. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- Prvo sejo odbora skliče župan. čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v statutom občine. občinski upravi. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. 74. člen 79. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- jih predlaga župan. datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- seje občinskega sveta. činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- 75. člen čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi me občinski svet na predlog župana. njihova sestava in naloge. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 76. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, 80. člen organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v činskem svetu. arhivu občinske uprave. Stran 1496 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Postopek za sprejem odloka čenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na 81. člen sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. besedilo členov in obrazložitev. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- ni predlagatelj odloka. nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- umakniti. ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- 87. člen laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, dilu: predsedujoči). če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. 82. člen O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sode- loval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega 88. člen sveta. Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predla- odloka. gatelj. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 83. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka 89. člen članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih na kateri bo obravnavan predlog odloka. aktih občine. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v obravnavah. novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, 84. člen katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- temeljnih rešitvah predloga odloka. telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- sklepom zavrne. log ne obravnava. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so 90. člen bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- 85. člen stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem obvezne razlage določb splošnih aktov občine. redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- predloga odloka na isti seji. suje o predlogu odloka v celoti. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- občinski svet. gatelj odloka. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki va predloga odloka združita. veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za 86. člen posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja od- V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo loka. njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. 91. člen Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, dolo- lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1497 drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da gre za: nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati vih posameznih določb v skladu z zakonom, določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, proračuna občine. drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, 96. člen – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k panu pisne pripombe in predloge. členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti in izdatki. sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- nov občinskega sveta. 97. člen Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. vložitvi predloga. 98. člen 92. člen Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo pred sejo občinskega sveta. veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- tako določi občinski svet. novesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

5. Postopek za sprejem proračuna 99. člen Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- 93. člen lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej občini. o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki amandmajih. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 100. člen Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- 94. člen tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko prihodkov in odhodkov. leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v 31. 3. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži celoti. župan občinskemu svetu proračun v 90. dneh po začetku mandata. 101. člen Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, tudi izhodišča za sestavo proračuna. v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- članom občinskega sveta predlog proračuna občine in iz- na služba pripravi predlog uskladitve. hodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proraču- ga župan obrazloži. na občine. Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. 102. člen Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v 95. člen katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje de- odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri po- lovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske stopek za sprejem odloka. uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine 103. člen najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna odstavka tega člena. občine. Stran 1498 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po či z žrebom. skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju redu prve črke njihovih priimkov. med proračunskimi prihodki in izdatki. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih 6. Postopek za sprejem obvezne razlage pri prvem glasovanju.

104. člen 109. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva 110. člen utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste občinskemu svetu v postopek. kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, šanja, volitve in imenovanja. ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po red- Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov in nem postopku. lista ni izglasovana se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov. 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 2. Imenovanje podžupana 105. člen Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- 111. člen binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži nov občinskega sveta. spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi besedilu kot nov splošni akt. javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki o imenovanju. ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 3. Postopek za razrešitev 106. člen 112. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih opravijo po določilih tega poslovnika. imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenova- Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje nje. izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- glasovanje. teljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 107. člen pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. določeno za njihovo imenovanje. Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih so glasovali. teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

108. člen 113. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri preneha mandat. prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1499 dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in imenovanja. dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in delu občinskih organov. imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu delovnih teles, ki so zaupne narave. novega kandidata. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 114. člen 118. člen Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za jih določa statut in ta poslovnik. medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in zumno razreševanje nastalih problemov. rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko občinski svet, ko se sestane. pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA 115. člen POSLOVNIKA Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem 119. člen pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. rabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu 120. člen predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- sveta. sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- IX. JAVNOST DELA pravna komisija. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi 116. člen poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je svet. javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih XII. KONČNI DOLOČBI sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov 121. člen sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati po- druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. slovnik Občinskega sveta občine Hodoš-Šalovci (Uradni list Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva RS, št. 50/95). javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. 122. člen Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v obvestilo za javnost. Uradnem listu RS.

117. člen Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s Župan predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njiho- Občine Šalovci vo delo na sejah sveta. Aleksander Abraham l. r. Stran 1500 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

767. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 7. člen ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati os- zavoda Osnovne šole Šalovci mi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, Št. 062-02-12/99 št. 12/91 in 8/96), prvega odstavka 41. člena zakona o Šalovci, dne 25. februarja 1999. organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in 16. člena statuta Občine Šalovci je Župan Občinski svet občine Šalovci na 4. seji dne 25. 2. 1999 Občine Šalovci sprejel Aleksander Abraham l. r. O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega 768. Sklep o določitvi ekonomske cene vzgojno- zavoda Osnovne šole Šalovci varstvene enote vrtca Domanjševci

Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list 1. člen RS, št. 12/96), 7. člena pravilnika o plačilih staršev za V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96 in 1/98) in 16. zavoda Osnovne šole Šalovci (Uradni list RS, št. 10/97) se člena statuta Občine Šalovci je Občinski svet občine Šalovci v 1. členu v prvem odstavku besedi »Hodoš-Šalovci« nado- na 4. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel mestita z besedo »Šalovci«. V drugem odstavku se besedi »Hodoš-Šalovci« nado- S K L E P mestita z besedo »Šalovci«. o določitvi ekonomske cene vzgojno-varstvene enote vrtca Domanjševci 2. člen Besedilo naslova pred 7. členom se spremeni in glasi: I »4. Šolski okoliš«. Ekonomska cena na otroka mesečno za celodnevno varstvo do 10 ur, od 2. do 7. leta starosti 35.000 SIT. 3. člen II 7. člen se spremeni in glasi: Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, Cene drugih časovno različnih programov se oblikujejo glede na sprejete cene. ki obsega območje vasi: 1. Za matično šolo: Šalovci in vasi Dolenci, Budinci, III Markovci, Čepinci v prehodu na predmetno stopnjo. Plačilo staršev se obračunava po pravilniku o plačilu 2. Za podružnični osnovni šoli: staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96 in 1/98). – Dolenci od 1. do 4. razreda vasi: Dolenci, Budinci, IV – Markovci od 1. do 4. razreda vasi: Markovci, Čepinci. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolske- nem listu RS, uporablja pa se od 1. 3. 1999. ga okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš. Št. 062-02-11/99 4. člen Šalovci, dne 25. februarja 1999. Dopolni se 8. člen in glasi: Župan Šola opravlja javno službo na področju: Občine Šalovci – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, Aleksander Abraham l. r. – M/80.422 – drugo izobraževanje, d.n., – M/80.101 – dejavnost vrtcev, – O/92.610 – obratovanje športnih objektov, ŠENTJERNEJ – H/55.510 – storitve menz. Dejavnost šole šteje kot javna služba, katere izvajanje 769. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili in z vozili, ki so odpeljana, zaradi nedovoljenega je v javnem interesu. parkiranja

5. člen Na podlagi 2. točke drugega odstavka 9. člena, 24. in V 26. členu se v tretjem odstavku za besedo “šole” 25. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list vstavi besedi in vejica in besedilo »omejeno subsidiarno«. RS, št. 30/98), zakona o cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 21., 32., in 46. člen zakona o temeljih lastninsko-pravnih razmerij (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90) ter 11. člena 6. člen statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95), je Določbe iz 4. člena tega odloka se začnejo uporabljati Občinski svet občine Šentjernej na 3. redni seji dne 25. 2. za vpis učencev za šolsko leto 1999/2000. 1999 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1501

O D L O K 5. člen o ravnanju z zapuščenimi vozili in z vozili, ki so Na podlagi odločbe odredbodajalca izvajalec odstrani odpeljana, zaradi nedovoljenega parkiranja z javne prometne površine zapuščeno vozilo oziroma vozilo, ki je odpeljano zaradi nedovoljenega parkiranja.

I. UVODNE DOLOČBE 6. člen Izvajalec zapisniško preda zapuščeno vozilo, ki je od- 1. člen peljano zaradi nedovoljenega parkiranja upravljalcu skladiš- Ta odlok ureja postopek, pogoje in način odstranjeva- ča oziroma pooblaščenemu upravljalcu zapuščenih vozil. nja zapuščenih vozil in vozil na javnih prometnih površinah in vozila, ki so odpeljana, zaradi nedovoljenega parkiranja. III. VAROVANJE ZAPUŠČENIH VOZIL 2. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo na- 7. člen slednji pomen: Upravljalec skladišča zapuščenih vozil oziroma vozil, ki 1. vozila so motorna in priklopna vozila, traktorji, kole- so odpeljana zaradi nedovoljenega parkiranja, je lahko JP sa z motorjem in lahki priklopniki, ki se serijsko ali posamič- Komunala pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki jo določi no izdelujejo ali predelujejo ali uvažajo, JP Komunala Novo mesto d. o. o. in z njo sklene pogodbo o 2. zapuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranje- varovanju zapuščenih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana ne registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je zaradi nedovoljenega parkiranja. huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj, 3. vozila, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega parkira- 8. člen nja, so vozila, ki jih v roku 30 dni od datuma prevzema v Upravljalec skladišča oziroma pooblaščenec zapušče- deponijo nihče ne prevzame, ali če ležarina za taka vozila nih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega preseže vrednost vozila in jo lastnik vozila v zakonitem roku parkiranja, morajo voditi evidenčno knjigo, ki vsebuje na- ne plača, slednje podatke: 4. pristojni komunalni nadzornik je v odloku odredbo- – zapisnik o stanju vozila, fotografijo vozila in tip vozila, dajalec, ki ga je izdelal odredbodajalec, 5. JP Komunala Novo mesto, d. o. o. je v odloku – datum in uro prevzema vozila, izvajalec. – podatke o lastniku vozila, če je ta znan, – stroške za vsako vozilo (ceno za prevoz in hrambo ter druge nepredvidene stroške), II. POSTOPEK – podatke o prodaji vozila, – dohodek od prodanega vozila. 3. člen Odredbodajalec v postopku odstranjevanja zapušče- 9. člen nega vozila oziroma vozila, ki so odpeljana zaradi nedovolje- Upravljalec skladišča oziroma pooblaščeni upravljalec nega parkiranja, najprej opozori lastnika zapuščenega vozi- zapuščenih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana zaradi nedo- la, če je ta znan, z nalepko na vozilu in priporočeno pošto, voljenega parkiranja, morajo hraniti zapuščeno vozilo 30 dni da je dolžan v roku osem dni odstraniti opuščeno vozilo z od datuma prevzema zapuščenega vozila. javne prometne površine. V tem času pozove lastnika zapuščenega vozila, če je Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega ta znan, da odpelje vozilo proti plačilu vseh stroškov odvoza vozila oziroma vozila, ki je nepravilno parkirano, izda odred- in hrambe. bodajalec odločbo o odstranitvi in odložitvi zapuščenega Upravljalec skladišča oziroma pooblaščeni upravljalec vozila na določen varovan prostor in obvesti pristojen organ zapuščenih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana zaradi nedo- upravne enote. voljenega parkiranja, izda vozilo lastniku na podlagi potrdila Če lastnik ni znan oziroma ga ni možno ugotoviti, se o plačilu vseh stroškov odvoza in hrambe ter listine, ki doka- smatra, da je vozilo zapuščeno. zuje lastništvo. Vozilo se odstrani. Za taka vozila veljajo določila 11. člena tega odloka. 10. člen Po roku iz prvega odstavka 9. člena tega odloka se 4. člen smatra, da je lastnik vozila vozilo zapustil. V tem trenutku Odredbodajalec v zvezi z odstranitvijo zapuščenega pridobi lastninsko pravico na zapuščeno vozilo Občina Šent- vozila oziroma vozila, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega jernej na podlagi zakona o temeljih lastninsko-pravnih raz- parkiranja, izdela zapisnik o stanju vozil in fotografijo vozila. merij. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: 11. člen – datum opozorila lastniku vozila, Upravljalec skladišča oziroma pooblaščeni upravljalec – datum odstranitve, zapuščenih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega parkiranja, občasno organizira prodajo zapušče- – tip vozila, nih vozil, ki so prešla v last Občine Šentjernej in o tem – stanje vozila, obvesti pristojen upravni organ Občine Šentjernej. – podatke o lastniku vozila, če je ta znan, Iz izkupička od prodanih vozil upravljalec pokrije vse – lokacija najdbe vozila, stroške, preostanek od izkupička upravljalec nakaže na žiro račun Občine Šentjernej. – lokacija opuščenega vozila (lokacija hrambe vozila), Morebitno nastalo izgubo plača upravljalcu Občina – opis načina odvoza. Šentjernej. Stran 1502 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

12. člen Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega Ceno za prevoz in hrambo zapuščenih vozil oziroma izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja: Apnenik, vozil, ki so odpeljani zaradi nedovoljenega parkiranja določi Brezje pri Šentjerneju, Breška vas, Čadraže, Čisti Breg, upravljalec skladišča oziroma pooblaščeni upravljalec za- Dobravica, Dolenja Brezovica, Dolenja Stara vas, Dolenje puščenih vozil oziroma vozil, ki so odpeljana zaradi nedovo- Gradišče pri Šentjerneju, Dolenji Maharovec, Dolenje Vrh- ljenega parkiranja po predhodnem soglasju župana Občine polje, Drama, Drča, Gorenja Brezovica, Gorenja Gomila, Šentjernej. Gorenje Gradišče pri Šentjerneju, Gorenje Vrhpolje, Gorenji Maharovec, Groblje pri Prekopi, Gruča, Hrvaški Brod, Ime- 13. člen nje, Javorovica, Ledeča vas, Mali Ban, Mihovica, Mihovo, Za zapuščena vozila in vozila, ki so odpeljana zaradi Mršeča vas, Ostrog, Prapreče pri Šentjerneju, Pristavica, nedovoljenega parkiranja na skupnih funkcionalnih zemljiš- Rakovnik, Razdrto, Roje, Sela pri Šentjerneju, Šentjakob, čih se lahko smiselno uporablja postopek za odstranitev Šentjernej, Šmalčja vas, Šmarje, Veliki Ban, Volčkova vas, zapuščenih vozil in vozil, ki so odpeljana zaradi nedovoljene- Vratno, Vrbovce, Vrh pri Šentjerneju, Zameško, Žvabovo. ga parkiranja na javnih prometnih površinah s tem, da je Okoliš podružnične šole Orehovica obsega območja: upravnik po stanovanjskem zakonu odredbodajalec v smislu Cerov Log, Dolenje Mokro Polje, Gorenja Stara vas, Gore- tega odloka. nje Mokro Polje, Hrastje, Loka, Orehovica, Polhovica, Pri- Za zapuščena vozila in vozila, ki so odpeljana zaradi stava pri Šentjerneju, Tolsti Vrh, Zapuže, Žerjavin. nedovoljenega parkiranja na zemljiščih (kmetijskih, gozdnih) pravnih in fizičnih oseb se lahko smiselno uporablja posto- 2. člen pek za odstranitev vozil na javnih prometnih površinah s tem, Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po da je lahko lastnik zemljišča pobudnik v smislu tega odloka. objavi v Uradnem listu RS. Odredbodajalec pa je obvezen na pobudo lastnika v najkrajšem zakonskem roku 3 dni pobudo izpolniti oziroma Št. 022-00-001/99 odrediti odvoz skladno z odlokom. Šentjernej, dne 25. februarja 1999.

14. člen Župan Lastniki vozil lahko z vlogo zaprosijo upravljalca skla- Občine Šentjernej dišča oziroma zapuščenih vozil in vozil, ki so odpeljana Franc Hudoklin l. r. zaradi nedovoljenega parkiranja, za varovanje vozila, če ima upravljalec na razpolago prazen prostor.

ŠKOFJA LOKA IV. KONČNA DOLOČBA 771. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo 15. člen samoprispevka Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Na podlagi 3. in 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), 3. in 7. člena Št. 344-00-001/99 zakona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 35//85) in 34. Šentjernej, dne 25. februarja 1999. člena statuta KS Log je Svet krajevne skupnosti Log dne 5. marca 1999 sprejel Župan Občine Šentjernej S K L E P Franc Hudoklin l. r. o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka

1. člen 770. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Na podlagi sklepa krajanov Bukovega vrha nad Viso- javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda kim, Kovskega vrha in krajanov, ki so lastniki nepremičnin v Osnovna šola Šentjernej omenjenih vaseh z dne 15. 2. 1999, KS Log razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na Na podlagi 11. in 17. člena statuta Občine Šentjernej delu območja KS Log za del vasi Bukov vrh nad Visokim in (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Šentjer- Kovski vrh. nej na 3. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel 2. člen O D L O K Sredstva krajevnega samoprispevka se namenijo za o spremembi odloka o ustanovitvi javnega ureditev cestišča pred asfaltiranjem in asfaltiranje naslednjih vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola cest: Šentjernej – LC 401130 Visoko–Črni vrh v dolžini 3.672 m, – JP 901390 Vrtovčev dom–Kovski vrh v dolžini 1. člen 1.000 m, Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o – JP 901390 Kožuhov ovinek–Krušnik v dolžini 500 m, ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna – JP 901382 Dol–Mežnar v dolžini 500 m, šola Šentjernej (Uradni list RS, št 24/98) in sicer: Razveljavi se 3. člen odloka in se ga nadomesti z novim – JP 901400 Dolinc–Golar v dolžini 500 m. 3. členom, ki glasi: Asfaltiranje bo izvršeno v letu 1999. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1503

3. člen Referendum bo v nedeljo, 28.marca 1999 od 8. do 12. ure v prostorih domačije Rupar, Bukov vrh nad Viso- kim 1.

4. člen Samoprispevek se uvede za dobo 6 mesecev, to je od 1. 5. 1999 do 31. 10. 1999. S prvim in drugim obrokom zavezanec poravna 50% obveznosti (2 x 25%) ter z ostalimi štirimi obroki 50% (4 x 12,5%) obveznosti.

5. člen Za realizacijo referendumskega programa je potrebno zbrati 72,496.000 SIT, od tega zneska bo iz samoprispevka zagotovljeno 12,078.000 SIT, preostali del pa bo KS zbrala s sredstvi širše družbene skupnosti.

6. člen Zavezanci za plačilo samoprispevka so lastniki vseh stanovanjskih in počitniških hiš ter parcel na območju, za katerega je razpisan referendum in sicer ne glede, kje imajo stalno prebivališče.

7. člen Seznam zavezancev in višina samoprispevka je določe- na v naslednji razpredelnici:

Zap. Zavezanec Naslov Skupna višina št. samopris. v SIT 1. Debeljak Zdravko Bukov vrh nad Visokim 1 776.000 2. Rupar Anton Bukov vrh nad Visokim 2 776.000 3. Setničar Alojzij Bukov vrh nad Visokim 3 970.000 4. Potočnik Silvo Bukov vrh nad Visokim 6 873.000 5. Dolenc Vincenc Bukov vrh nad Visokim 7 873.000 6. Pogačnik Gabrijel Bukov vrh nad Visokim 10 194.000 7. Rupar Matevž Kovski vrh 1 582.000 8. Luznar Marko Kovski vrh 2 582.000 9. Rupar Janko Kovski vrh 4 776.000 10. Debeljak Franc Kovski vrh 5 679.000 11. Krošlin Boris Visoko pri Poljanah 7, 97.000 12. Demšar Janez Bukov vrh 17 679.000 13. Jesenko Metod Bukov vrh 16 679.000 14. Oblak Ciril Groharjevo naselje 48, Šk. Loka 291.000 15. Hozjan Ivan Peričeva 13, Ljubljana 776.000 16. Kržišnik Jožef Visoko pri Poljanah 9 679.000 17. Dolenc Vinko Visoko pri Poljanah 6 97.000 18. Žužek Miha Gornji trg 18. Ljubljana 97.000 19. Smole Bernarda Koroška 12, Ljubljana 194.000 20. Dolenc Stanislav Bukov vrh nad Visokim 11 873.000 21. Dobovšek Janez Stožice 16, 1113 Ljubljana 194.000 22. Demšar Ivan Valterski vrh 1 97.000 23. Potočnik Tomaž Bukov vrh nad Visokim 5 50.000 24. Mašera Frančiška Bukov vrh nad Visokim 8 194.000 SKUPAJ 12,078.000

8. člen Zavezanci plačujejo svoje obveznosti v času trajanja samoprispevka na osnovi mesečno izstavljenih položnic z rokom zapadlosti posameznega obroka konec meseca za tekoči mesec. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu. Stran 1504 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

9. člen O D L O K Zavezanci so dolžni poravnati zapadlo obveznost v ro- o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta ku, ki je določen v tem sklepu, sicer se jih bremeni z zamud- občine Šmarje pri Jelšah, njihovi sestavi, nimi obrestmi po veljavnih predpisih. Morebitna izterjava bo nalogah opravljena v skladu z določbami zakona o samoprispevku in načinu dela preko RUJP.

10. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Zbiranje in uporabo sredstev bo nadziral gradbeni odbor. 1. člen 11. člen Občinski svet ima svoja delovna telesa. Delovna telesa Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani v so odbori in komisije. Delovna telesa so stalna in občasna. tem delu KS, ki bodo vpisani v splošnem volilnem imeniku, Stalna delovna telesa se ustanovijo za pomembnejša skladno s 6. in 7. členom tega sklepa. področja, ki so v pristojnosti občine. 12. člen Občasna delovna telesa se lahko ustanovijo za prouče- vanje, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posa- Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z gla- meznih zadev. sovnico, na kateri je naslednje besedilo: Ustanovijo se s tem odlokom ali s posebnim sklepom. KRAJEVNA SKUPNOST LOG Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in sestavo. GLASOVNICA Za obravnavo zadev širšega pomena se ustanovijo odbori, za obravnavo konkretnejših zadev pa komisije. Za referendum dne 28. 3. 1999 o uvedbi krajevnega samoprispevka za dobo 6 mesecev od 1. 5. 1999 do 31. 2. člen 10. 1999 na območju dela KS Log za ureditev cestišča pred asfaltiranjem in asfaltiranje LC Visoko–Črni vrh in odce- Delovna telesa obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob- pov činskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. glasujem Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo ZA PROTI občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate na in drugih aktov za katere je v zakonu ali v statutu določe- z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite beno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. sedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjate. 3. člen 13. člen Predsednik in člani delovnega telesa se volijo izmed Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija članov sveta ali drugih občanov, vendar največ polovico krajevne skupnosti. Neposredno glasovanje na volišču pa članov. vodi volilni odbor. Delovno telo vodi predsednik, ki se voli izmed članov občinskega sveta. Članstvo v delovnih telesih občinskega 14. člen sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine Za vse ostalo, kar ni s tem sklepm posebej določeno, ali z delom v občinski upravi. se smiselno uporabljajo določila zakona o samoprispevku. Predlog liste kandidatov za predsednika in člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in 15. člen imenovanja, imenuje pa jih občinski svet. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Postopek imenovanja članov delovnih teles določa po- nem listu Republike Slovenije. slovnik občinskega sveta.

Log, dne 5. marca 1999. 4. člen Delovno telo šteje najmanj tri in največ pet članov in Predsednik ima predsednika, podpredsednika in določeno število čla- Sveta KS Log nov. Anton Prevodnik l. r. Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet skupaj z imenovanjem članov delovnega telesa. Podpred- sednika pa imenujejo člani delovnega telesa izmed sebe. Predsednik delovnega telesa organizira in vodi njegovo ŠMARJE PRI JELŠAH delo; daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo in sklicuje seje delovnega telesa. Sode- 772. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega luje s predsedniki drugih delovnih teles, s funkcionarji in sveta občine Šmarje pri Jelšah, njihovi sestavi, delavci občinske uprave zaradi pripravljanja vprašanj, ki jih nalogah in načinu dela bo delovno telo obravnavalo ter skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa. Predstavlja delovno Na podlagi 30. in 31. člena zakona o lokalni samo- telo, zastopa njegova mnenja, stališče in predloge v občin- upravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 74/98) in 32. člena skem svetu. statuta Občine Šmarje pri Jelšah je Občinski svet občine Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovih od- Šmarje pri Jelšah na seji dne 25. 2. 1999 sprejel sotnostih. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1505

5. člen II. STALNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA Mandatna doba stalnih delovnih teles traja 4 leta. Mandatna doba občasnih delovnih teles je določena s 12. člen sklepom o ustanovitvi. Občasna delovna telesa prenehajo Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah ima naslednja stalna delovna telesa: delati, ko opravijo nalogo, zaradi katere so bile ustanov- – odbor za gospodarstvo, ljena. – odbor za kmetijstvo, Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- – odbor za komunalno dejavnost, urejanje prostora in ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo varstvo okolja, v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- – odbor za družbene dejavnosti in finance, ta, če svojih nalog ne izvršujejo. – odbor za šport, Za odstop člana delovnega telesa se smiselno uporab- – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imeno- ljajo določbe poslovnika občinskega sveta, ki opredeljuje vanja, odstop člana občinskega sveta. – komisijo za vloge in pritožbe, Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles ob- – statutarnopravno komisijo. činskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, voli- 13. člen tve in imenovanja. Odbor za gospodarstvo šteje pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge: 6. člen – spremlja gospodarski razvoj občine, Delovno telo dela na sejah. – pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetniš- Seje sklicuje predsednik glede na sklep občinskega tva in obrti, sveta, na lastno pobudo ali na pobudo članov delovnega – sprejema predloge za razvoj turizma, telesa. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če je tako sklenil – predlaga razdelitev sredstev namenjenih za spodbu- občinski svet ali če to zahteva župan. janje razvoja gospodarstva oziroma razreševanju problemov Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina v gospodarstvu, članov. Odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih – obravnava druge zadeve, ki se nanašajo na področje obrti, podjetništva in turizma, članov. – obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, oblikuje o njih 7. člen svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- Delovno telo lahko povabi na sejo druge člane občin- gom odločitve. skega sveta, funkcionarje in delavce občinske uprave ter znanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje 14. člen mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji. Odbor za kmetijstvo šteje pet članov in opravlja zlasti Na sejo delovnega telesa se praviloma povabijo stro- naslednje naloge: kovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in – daje predloge za razvoj kmetijstva in gozdarstva, drugih odločitev občinskega sveta. – daje pobude in mnenja občinskemu svetu za dejav- Delovno telo ima pravico zahtevati od občinske uprave nosti na področju veterinarske službe, – razpravlja o problematiki ribištva in lovstva ter s tega podatke in pojasnila, ki jih potrebuje za delo. področja podaja pobude občinskemu svetu, Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skup- – odloča o razporeditvi sredstev namenjenih za kme- nega pomena ter imajo lahko skupne seje. tijstvo, – opravlja druge naloge, ki so povezane z delom od- 8. člen bora, Strokovna opravila za delovana telesa opravlja občin- – obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz svo- ska uprava. jega delovnega področja. Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej določenega delovnega tele- 15. člen sa ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo Odbor za komunalno dejavnost, urejanje prostora in varstvo okolja šteje pet članov in ima naslednje naloge: določenega delovnega telesa ter skrbi za zapisnik tega de- – razpravlja o komunalni problematiki in predlaga us- lovnega telesa. trezne ukrepe, – razpravlja o predlogu delitve sredstev namenjenih za 9. člen dejavnost s svojega področja, Prvo sejo odbora ali komisije skliče novoimenovani – sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega progra- predsednik delovnega telesa. ma dela za prostorsko planiranje pristojnega občinskega organa, 10. člen – sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugod- Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. nejših ponudnikov za izdelavo prostorske in urbanistične dokumentacije, V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi – sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokov- njihova sestava in naloge. nih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov, – sodeluje pri pripravi, izdelavi in obravnavi osnutkov 11. člen prostorsko izvedbenih aktov, vključno z osnutki odlokov, Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delov- – daje pripombe in predloge v teku javne obravnave nih teles se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. osnutkov in sodeluje pri pripravi predlogov odlokov, Stran 1506 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja 19. člen in ravnanja z odpadki, Komisija za vloge in pritožbe šteje tri člane, njene nalo- – obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz svo- ge pa so: jega področja, – obravnava vloge in pritožbe občanov, – opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odbo- – na podlagi vlog in pritožb daje pobude in predlaga ra za to področje. rešitve občinskemu svetu, županu in občinski upravi, – sprejema druge ukrepe v zvezi z vlogami in pritož- 16. člen bami. Odbor za družbene dejavnosti in finance šteje 5 članov in opravlja zlasti naslednje naloge: 20. člen – spremlja delovanje občinskih javnih služb s področja Statutarnopravna komisija šteje pet članov, njene nalo- družbenih dejavnosti in v zvezi s tem posreduje občinskemu ge pa so: svetu ustrezne predloge in pobude, – pripravlja osnutek in predlog statuta, ki ga posreduje – daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, v obravnavo občinskemu svetu, ki zagotavljajo izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti, predšolskega varstva, osnovnega vars- – pripravlja osnutek in predlog sprememb in dopolni- tva otrok in družine, socialno ogroženih, invalidov ter k ak- tev statuta, tom o izobraževanju, raziskovanju, informacijsko-dokumen- – pripravlja osnutek in predlog poslovnika občinskega tacijski, društveni in kulturni dejavnosti, sveta in poslovnike delovnih teles občinskega sveta, – daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, – pripravlja osnutek in predlog sprememb in dopolni- ki zagotavljajo izvajanje nacionalnih programov javnih služb tev poslovnika občinskega sveta in delovnih teles občinske- na področjih družbenih dejavnosti, ga sveta, – obravnava predloge investicijskih programov za inve- – pripravlja celovito besedilo odlokov, na katere je svet sticije v objekte s področja družbenih dejavnosti, sprejel amandmaje, če občinski svet tako odloči, – daje mnenja in predloge na področju varstva naravne in kulturne dediščine, kulture, informiranja in raziskovanja, – daje razlago statuta in odlokov občinskega sveta, lekarništva in zdravstva, otroškega in socialnega varstva, izven seje sveta pa tudi poslovnika občinskega sveta, vzgoje in izobraževanja, športa in rekreacije, – opravlja druge naloge, ki so povezane s pripravo – obravnava akte, ki se nanašajo na poslovanje občine statuta in poslovnika občinskega sveta in poslovnikov delov- s področja financ, nih teles. – obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz svojega delovnega področja. 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o 17. člen ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta občine Šmarje Odbor za šport šteje pet članov in ima naslednje naloge: pri Jelšah, njihovi sestavi, nalogah in načinu dela (Uradni list – obravnava program športa v občini, RS, št. 35/95 in 68/95). – pripravlja delovni in finančni načrt s področja športa, – pripravlja predloge za organizacijo športnih tekmo- 22. člen vanj v občini, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – obravnava vprašanja povezana z športnimi objekti v nem listu RS. občini, – daje predloge za razvoj športa v občini, Št. 06202-14/99 – obravnava druga vprašanja s svojega delovnega po- Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. dročja. Župan 18. člen Občine Šmarje pri Jelšah Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jožef Čakš l. r. ima pet članov. Pristojnosti komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so: – zbira predloge za kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, določa liste kandidatov za člane delovnih 773. Odlok o komunalnem redarstvu v Občini Šmarje teles ter jih predlaga v sprejem občinskemu svetu, pri Jelšah – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone, in predpise, ki (Uradni list RS, št. 72/93 do 70/97), 97. člena zakona o urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena – daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev v zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, skladih, zavodih in javnih podjetjih, če jih v skladu z akti o 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje predloge o in 12. in 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni mnenjih in soglasjih za njihovo imenovanje, list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98) je Občinski svet občine – pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in Šmarje pri Jelšah na 3. redni seji dne 25. februarja 1999 priznanj, sprejel – opravi izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja predlog sklepa za občinski svet, O D L O K – opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kadrovske o komunalnem redarstvu v Občini Šmarje zadeve in so v pristojnosti občinskega sveta. pri Jelšah Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1507

I. SPLOŠNA DOLOČBA 8. člen V primeru, da kršitelj ne izvrši naloženega ukrepa ali ga 1. člen ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko komunal- S tem odlokom se določa organiziranost, pristojnosti in ni redar predlaga pristojnemu upravnemu organu, da izvrši naloge komunalnega redarstva v Občini Šmarje pri Jelšah. predpisan ukrep za to pooblaščeni izvajalec na kršiteljeve stroške. Pooblaščena oseba lahko zahteva pri svojem delu po- II. ORGANIZACIJA moč organov za notranje zadeve in drugih inštitucij, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela, oziroma zara- 2. člen di lastne varnosti ali zaradi vzpostavitve reda. Komunalno redarstvo se v Občini Šmarje pri Jelšah organizira v okviru režijskega obrata, kjer je predvideno po- 9. člen sebno delovno mesto komunalnega redarja. Če bi občinski redar pri izvrševanju svojih nalog moral uporabiti ukrepe, ki so v izključni pristojnosti policije, pokli- 3. člen če v pomoč policijo. Komunalni redar je pooblaščena uradna oseba, ki mora imeti službeno izkaznico, s katero se izkazuje kot poob- 10. člen laščena uradna oseba za izvajanje komunalnega nadzora. Komunalni redar sme zahtevati od organov, ki vodijo Komunalni redar nosi pri opravljanju službe posebno uradne evidence podatke kot so na primer: osebni podatki o uniformo. povzročiteljih prekrškov in pričah, podatki o vozilih in lastnikih vozil, podatki o lastnikih zemljišč, zgradb in podobne 4. člen podatke, ki so potrebni za nemoteno opravljanje pooblastil, Službena izkaznica, uniforma in označbe komunalnega ki mu jih določa zakon, odloki in drugi občinski akti. redarja so opredeljene s pravilnikom o enotni uniformi, oz- Pridobljene podatke lahko uporablja komunalni redar načbah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega re- le za izvrševanje tistih nalog za katere je pooblaščen na darstva (Uradni list RS, št. 2/99). podlagi zakona, odlokov in drugih aktov občine Šmarje pri Jelšah. Posredovati pa jih sme samo tistim osebam in organom, ki vodijo postopke oziroma pripravljajo ustrezne pred- III. PRISTOJNOSTI loge za uvedbo postopkov v zvezi z ugotovljenimi kršitvami.

5. člen IV. KAZENSKA DOLOČBA Redar izvaja nadzor nad izvajanjem vseh predpisov Ob- čine Šmarje pri Jelšah in drugih predpisov, ki vsebujejo tako 11. člen pooblastilo. Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se 6. člen kaznuje za prekršek: – kdor na zahtevo komunalnega redarja ne pove oseb- Komunalni redar ima pri izvajanju nadzora, kadar ugo- nih podatkov oziroma mu da napačne podatke, tovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost: – kdor se nedostojno vede do redarja ali oseb, ki so 1. opozarjati kršilce, ki so storili lažje kršitve občinskih udeležene v postopku, predpisov, – kdor prepreči redarju izvrševanje uradne naloge ali 2. ugotoviti osebne podatke kršiteljev in prič ga pri tem ovira, 3. izdati plačilni nalog takoj na kraju prekrška, ali najka- – kdor onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristoj- sneje v treh dneh od dneva, ko je izvedel za prekršek in nosti komunalnega redarstva ali odklanja posredovanje po- povzročitelja prekrška, datkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev 4. dajati ustne in pisne naloge za odpravo nepravilno- določene kršitve. sti, Za kršitve iz prvega odstavka tega člena se z denarno 5. predlagati uvedbo postopka o prekršku, s področja kaznijo do 100.000 SIT kaznuje pravna oseba, z denarno kršenja občinskih predpisov, ki so v njegovi pristojnosti, kaznijo do 25.000 SIT pa njena odgovorna oseba. 6. prijavljati kazniva dejanja, ki jih zazna pri opravljanju svojega dela, V. IZTERJAVA DENARNE KAZNI 7. dajati ustne in pisne predloge in opozorila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti občinski upravi, 13. člen 8. predlagati pristojnemu občinskemu organu, uvedbo Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo usteznih postopkov in sprejem ukrepov denarna kazen v določenem znesku, izda komunalni redar, 9. posredovati ustrezne podatke o kršilcih pristojnemu plačilni nalog takoj na kraju prekrška tistim, ki jih zaloti pri organu, kadar meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za prekršku in tistim, katerih prekrški so bili ugotovljeni z us- katere sam ni pristojen. treznimi tehničnimi sredstvi ali napravami. Plačilni nalog vsebuje: ime in priimek ter naslov storil- 7. člen ca, podatke o zaposlitvi storilca, kraj in čas storitve prekrš- Fizične in pravne osebe so dolžne pooblaščeni osebi: ka, pravno opredelitev prekrška, višino denarne kazni, šte- – omogočiti nemoteno izvrševanje komunalnega nad- vilko računa Občine Šmarje pri Jelšah in pravni pouk, lahko zora, pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. – posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi Mladoletniku, ki je storil prekršek, se denarna kazen z opravljanjem nadzora in omogočiti dostop do objektov ter ne izreče takoj na kraju prekrška, ampak se poda predlog za naprav, ki jih le-ta nadzira. uvedbo postopka o prekršku. Stran 1508 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Storilec prekrška je dolžan plačati denarno kazen, do- O D L O K ločeno po prvem odstavku tega člena, v roku osmih dni na o spremembah in dopolnitvah odloka račun Občine Šmarje pri Jelšah, ali v tem roku vložiti ugovor. o ustanovitivi javnega vzgojno-izobraževalnega Storilcu, ki mu plačilnega naloga ni bilo mogoče vročiti takoj zavoda Osnovna šola Šmarje pri Jelšah na kraju prekrška, se plačilni nalog pošlje po pošti. Če okoliščine to omogočajo, se mu na kraju prekrška pusti obvestilo o prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve ter prav- 1. člen no opredelitev prekrška. Spremeni se 10. člen odloka o ustanovitvi javnega Storilec prekrška, ki bi se lahko z odhodom zaradi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šmarje pri prebivanja v tujini izognil plačilu kazni, mora plačati izrečeno Jelšah (Uradni list RS, št. 55/96) tako, da glasi: denarno kazen takoj na kraju prekrška. O plačani denarni “Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega kazni se izda potrdilo. Če kazni ne plača, se šteje, da je izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območje nasled- podal ugovor, v tem primeru komunalni redar zaprosi za njih naselij: pomoč policijsko postajo, da uradna oseba organa za notra- 1. Šolski okoliš Osnovne šole Šmarje pri Jelšah tvorijo nje zadeve s predlogom za uvedbo postopka o prekršku naslednja naselja: privede kršitelja k organu, pristojnemu za postopek o pre- Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka, Beli Potok pri kršku. Lembergu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri Šmarju, Bodrež, Ugovor se poda, razen v primerih iz petega odstavka Bodrišna vas, Brecljevo, Brezje pri Lekmarju, Bukovje v tega člena, pisno, priporočeno po pošti, Občini Šmarje pri Babni gori, Cerovec pri Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Jelšah, ta pa pošlje ugovor skupaj s predlogom za uvedbo Šmarju, Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gornja postopka o prekršku pristojnemu organu za postopek o vas, Grliče, Grobelno, Grobelce, Hajnsko, Jazbina, Jerov- prekršku. ska vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno, Za tak prekršek ne sme izreči organ, ki je pristojen za Korpule, Kristan vrh, Krtince, Laše, Lekmarje, Lemberg pri postopek o prekršku večje denarne kazni, kot se sme izter- Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas jati takoj na kraju prekrška. pri Šmarju, Orehovec, Pečica, Pijovci, Platinovec, Polžan- ska gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Preloge pri Če denarne kazni tisti, ki je storil prekršek, ne plača v Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka gora, Soten- določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni sko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Mestinje, Spod- nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov. nje Selce, Spodnje Tinsko (hišne št. 22 do 35), Stranje, Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno Strtenica, Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem, Šerovo, Ško- izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina. fija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski vrh pri Šmarju, Storilec, ki plača denarno kazen v roku, predvidenem v Vodenovo, Vrh, Vršna vas, Zadrže, Zastranje, Završe pri četrtem odstavku tega člena, plača le polovico denarne Grobelnem, Zgornje Tinsko (hišne številke 37 do 50), Zibi- kazni, izrečene na kraju prekrška. ka, Zibiška vas, Roginska gorca (hišne št. 30 do 53, izvzete so hišne številke 39, 40, 41, 42).

VI. KONČNA DOLOČBA 2. Območje podružnične šole Kristan vrh do vključno 5. razreda obsega naslednja naselja: 14. člen Kristan vrh, Gliče, Laše, Kačji dol, Hajnsko. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. 3. Območje podružnične šole Mestinje do vključno 3. Št. 06202-16/99 razreda obsega naslednja naselja: Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. Mestinje, Lemberg pri Šmarju, Krtince, Beli Potok pri Lekmarju, Pečica (od hišne št 1 do vključno 29), Topolo- Župan vec, Pijovci (od hišne številke 1 do 17 in 35 do 39, hišne št. Občine od 18 do vključno 35 spadajo v šolski okoliš centralne šole Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah). Jožef Čakš l. r. 4. Območje podružnične šole Sladka Gora do vključno 4. razreda obsega naslednja naselja: Sladka gora, Nova vas pri Šmarju, Pijovci (od hišne 774. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o številke 40 do 65), Jerovska vas, Polžanska vas, Pečica (od ustanovitivi javnega vzgojno-izobraževalnega hišna št. 30 naprej), Polžanska gorca. 4. zavoda Osnovna šola Šmarje pri Jelšah 5. Območje podružnične šole Šentvid do vključno 5. Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, razreda obsega naslednja naselja: št. 12 /91), 41., 42., 44. člena zakona o organizaciji in Gornja vas, Bodrišna vas, Bodrež, Spodnja Ponkvica, financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 2/96), Platinovec, Rakovec, Lipovec, Završe pri Grobelnem, Spod- 8. člena uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnov- nje Selce, Grobelno. nih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98) ter 6. Območje podružnične šole Sveti Štefan do vključno 11. in 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah je Občin- 4. razreda obsega naslednja naselja: ski svet občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 25. 2. 1999 Sveti Štefan, Babna Reka, Babna Gora, Babna brda, sprejel Grobelce, Bukovje, Lekmarje in Brezje. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1509

7. Območje podružnične šole Zibika do vključno 5. Št. 06202-17/99 razreda obsega naslednja naselja: Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. Zibika, Zibiška vas, Pustike, Strtenica, Vršna vas, Ore- hovec, Bezgovica, Škofija, Roginska gorca (hišne številke Župan od 30 do 53, razen številke 39, 40, 41, 42), Spodnje Občine Tinsko (hišne št. 22 do 35) in Zgornje Tinsko (hišne št. 37 Šmarje pri Jelšah do 50), Spodnje Mestinje, Dol pri Pristavi. Jožef Čakš l. r. Matična enota je Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, kjer je sedež zavoda. Matična enota izvaja vpis otrok v osnovno šolo za celotni zavod.”

2. člen 776. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega Doda se 10.a člen, ki se glasi: pomena v Občini Šmarje pri Jelšah Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj šolskega okoliša v katerem prebivajo, če ta šola s tem Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi soglaša. Vpis v šolo izven šolskega okoliša se izvrši v skladu (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 70/97), 64. z odredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 18. (Uradni list RS, št. 16/98). člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98) je Občinski svet občine Šmarje pri 3. člen Jelšah na 3. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel Doda se 10.b člen, ki se glasi: V primeru, da pride do previsokega ali prenizkega šte- S K L E P vilčnega vpisa učencev na določenih šolah, se lahko osnov- o določitvi športnih objektov občinskega ne šole same, v soglasju z ustanoviteljem dogovorijo za pomena v Občini Šmarje pri Jelšah uskladitev vpisa. Takšna uskladitev vpisa ne pomeni spremembe šolskega okoliša. 1. člen Občina Šmarje pri Jelšah razglaša za športne objekte 4. člen občinskega pomena naslednje športne objekte, ki so name- Spremeni se 11. člen odloka tako da se doda peta njeni uresničevanju javnega interesa na področju športa: alinea, ki se glasi: – kopališče, ki obsega – drug kopenski potniški prevoz (I 60.21). – bazen in dvorišče parc. št. 144/9, vl. št. 749, k.o. Sedanja peta alinea postane šesta alinea. Šmarje, – kopalna uta stoječa na parc. št. 298, vl. št. 749, 5. člen k.o. Šmarje Spremembe in dopolnitve odloka začenejo veljati na- – zemljišče potrebno za nemoteno rabo bazena parc. slednji dan po objavi v Uradnem listu RS. št. 144/6, vl. št. 312,k.o. Šmarje

Št. 06202-13/99 – športno igrišče, ki obsega Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. parcele: – št. 144/5, vl. št. 749, k.o. Šmarje, Župan – št. 139/2, vl. št. 407, k.o. Šmarje, Občine – št. 139/3, vl. št. 407, k.o. Šmarje, Šmarje pri Jelšah – št. 144/1, vl. št. 362, k.o. Šmarje, Jožef Čakš l. r. – št. 144/2, vl. št. 362, k.o. Šmarje, – št. 144/7, vl. št. 362, k.o. Šmarje, – št. 144/8, vl. št. 362, k.o. Šmarje, – št. 142/2, vl. št. 362, k.o. Šmarje, – objekt garderob na parc. št. 142/2, vl. št. 362, 775. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi k.o. Šmarje.

Na podlagi 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah – igrišče za tenis, ki obsega (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96) je Občinski svet občine – parcele št. 4/1, 4/4 in 4/8 vse vl. št. 198, k.o. Šmarje pri Jelšah na 3. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel Zadrže, – igrišče, ki leži na parc. št. 25/1, vl. št. 123, k.o. S K L E P Bobovo, – športna dvorana na parc. št. 123 in 25/1, vl. št. o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 123, k.o. Bobovo, – igrišče, ki leži na parc. št. 218/2, vl. št. 373, k.o. 1 Kristan Vrh, Ukine se status zemljišča v splošni rabi na parc. št. – igrišče, ki leži na parc. št. 237/1, vl. št. 621, k.o. 1301/2, pot, v izmeri 7 31 m2, vl. št. 331, k.o. Vrh. Pijovci, Na navedeni parceli pridobi lastninsko pravico Občina – igrišče, ki leži na parc. št 346/2 in parc. št. 60, vl. Šmarje pri Jelšah. št. 405, k.o. Grobelce, – igrišče, ki leži na parc. št. 550/2, vl. št. 751, k.o. 2 Bodrež, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – igrišče, ki leži na parc. št. 788/3 in 791/2, vl. št. nem listu RS. 273, k.o. Zibika, Stran 1510 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– igrišče, ki leži na parc. št. 61/7, vl. št. 374, k.o. – izdajanje soglasij 2.700 Sladka gora, – ura dela 1.560 – igrišče, ki leži na parc. št. 739/1, vl. št. 65, k.o. – zaščita sosednjih grobov 4.900 Lemberg-trg. V ceni ni upoštevan PD. T 1 6,5% za storitve. 2. člen Pri eshumaciji oziroma pri poglobitvi groba z eshumaci- Objekt in zemljišča na katerih ti ležijo postanejo na jo se zaračunajo še dejanski stroški dodatne opreme (vreč- podlagi drugega odstavka 64. člena zakona o športu (Urad- ke, zaboja). ni list RS, št. 22/98) lastnina Občine Šmarje pri Jelšah. II 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občinska uprava Občine Šmarje pri Jelšah pripravi nem listu RS. ustrezni zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice, na parcelah iz 1. člena tega sklepa, v zemljiški knjigi na Št. 06202-18/99 Občino Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999.

4. člen Župan Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občine Šmarje pri Jelšah nem listu RS. Jožef Čakš l. r.

Št. 06202-15/99 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. 778. Sklep o imenovanju članov občinske volilne Župan komisije Občine Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš l. r. Na podlagi 35. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 in 20/98) in 18. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na 3. redni seji dne 25. 2. 1999 sprejel 777. Sklep o cenah pogrebnih storitev S K L E P Na podlagi 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98) in 14. člena I odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne služ- Za člane občinske volilne komisije se imenujejo na- be na področju opravljanja pokopališke dejavnosti je Občin- slednji člani: ski svet občine Šmarje pri Jelšah na 3. redni seji dne 25. 2. 1. Suzana Judež, predsednica, stan. Vrhje 58, Ka- 1999 sprejel naslednji pele; 2. Silva Vrčkovnik, nam. predsednice, stan. Ul. Marice S K L E P Strnadove, Šmarje pri Jelšah; 3. Drago Lorger, član, stan. Babna gora 13, Sveti I Štefan; Sprejmejo se naslednje cene pogrebnih storitev: 4. Lovrencij Galuf, nam. člana, stan. Ul. v Zadrže 20, – ročni izkop in zasip groba 16.800 Šmarje pri Jelšah; 5. Branko Kvar, član, stan. Platinovec 1, Grobelno; – vkop in zasip elem. za žaro 6.300 6. Milena Vrečko, nam. člana, stan. Cankarjeva 11, – poglobitev groba 8.400 Šmarje pri Jelšah; – delo s pokojnikom 6.075 7. Marinka Pilko, član, stan. Zastranje 5, Šmarje pri – poraba drob. potroš. materiala 4.050 Jelšah; – lokalni prevoz do 10 km 4.900 8. Andreja Pevec, nam. člana, stan. Zgornje Tinsko 7, – ureditev dokumentov 4.900 Loka pri Žusmu. – prevoz nad 10 km po km 100 – postavitev odra in zaves 9.750 II – uporaba in postavitev odra 4.900 Komisija je imenovana za mandatno obdobje 4 let. – uporaba mrliške vežice 6.240 – uporaba sobe za svojce 7.150 III – uporaba gospodarskih objektov 4.000 pavšalno Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – prva ureditev groba 5.250 nem listu RS. – sovoznik 4.200 – letna najemnina groba po m2 768 Št. 06202-19/99 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1999. – za gospodarski objekt po m2 150 – nosci pri klasičnem pogrebu 16.800 Župan – nosci pri žarnem pogrebu 12.000 Občine – eshumac. pokopanega do 10 let 33.540 Šmarje pri Jelšah – eshum. pokopanega po 10 letih 19.500 Jožef Čakš l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1511

TABOR 1. člen Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve odloka o pro- 779. Odlok o razglasitvi športnih objektov storskih ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje občinskega pomena (planske celote 1, 3, 4, 5) (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91). Na podlagi 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) je Občinski svet občine Tabor na 3. seji dne 1. Pogoji glede vrste posegov 22. 2. 1999 sprejel

O D L O K A) POSEGI NA OBMOČJIH UREJANJA, NAMENJENIH o razglasitvi športnih objektov občinskega POSELITVI pomena 2. člen 7. člen se spremeni, tako, da se glasi: 1. člen V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti Za športni objekt občinskega pomena se razglasi Dom (območja S) so dovoljeni naslednji posegi: krajanov Tabor, parc. št. 1188/7 in del parc. št. 374 stav- – gradnja, dozidave ter nadzidave stanovanjskih ob- bišče k. o. Ojstriška vas. jektov , Za športni objekt občinskega pomena se razglasi šport- – gradnja objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti, no igrišče v Taboru, deli parc. št. 1188/6, 1195/5, 1195/9 – gradnja objektov družbenih dejavnosti, in 1195/10 k. o. Ojstriška vas. – gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva, – gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih 2. člen spremljajočih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti, Objektoma, ki sta v skladu s prejšnjim členom razgla- – gradnja pomožnih in drugih objektov v okviru funk- šena kot športna objekta občinskega pomena, se s tem cionalnih zemljišč obstoječih objektov, ob upoštevanju ve- odlokom ureja pravni status. ljavnega odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, naprav ter drugih posegov v prostor za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, 3. člen – postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, re- Z razglasitvijo v 1. členu navedenih športnim objektom klamnih panojev in neprometnih znakov, občinskega pomena, se ostalim uporabnikom navedenih – postavitev začasnih objektov za prireditve, objektov ne omejuje uporaba. – rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne grad- 4. člen nje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – spremembe namembnosti obstoječih objektov koli- nem listu RS. kor predvidena dejavnost ne bo povzročala negativnih vplivov na okolje, velikost funkcionalnega zemljišča pa norma- Št. 650-001/99 tivno ustreza predvideni dejavnosti, Tabor, dne 22. februarja 1999. – urejanje odprtih površin (otroška igrišča, vaški trgi, Županja ploščadi, pešpoti, zelenice), Občine Tabor – gradnja komunalne in cestne infrastrukture. Vida Slakan l. r. 3. člen Poglavju se doda nov 7.a člen, ki se glasi: V območjih osrednjih dejavnosti (območja O) so dopustni naslednji posegi: TREBNJE – gradnja poslovnih objektov, – gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano 780. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o trgovino, prostorskih ureditvenih pogojih za območje – gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, Občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) – gradnja objektov družbenih dejavnosti, – gradnja stanovanj pod pogojem, da je v pritličju pravi- Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- loma javni program, gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, – nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ter spremembe 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe dejav- 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list nosti, ki je skladna s pretežno namembnostjo območja. RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena statuta 4. člen Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98) je Občin- ski svet občine Trebnje na 1. izredni seji dne 19. 2. 1999 Poglavju se doda nov 7.b člen, ki se glasi: sprejel V območjih za šolstvo (območja Š) so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja novih ter rekonstrukcije, dozidave, nadzida- O D L O K ve in prenova obstoječih objektov za potrebe šolstva, zdravs- o spremembah in dopolnitvah odloka o tva ter otroškega varstva, prostorskih ureditvenih pogojih za območje – gradnja objektov za šport in rekreacijo. Občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) – infrastrukturno opremljanje območij. Stran 1512 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. člen B) POSEGI NA OBMOČJIH, KI NISO NAMENJENI Poglavju se doda nov 7.c člen, ki se glasi: POSELITVI V območjih za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti (območja P) so dovoljeni naslednji posegi: 10. člen – gradnja obrtnih, proizvodnih, servisnih ter ostalih po- 13. člen se spremeni tako, da se glasi: slovnih dejavnosti in drugih objektov, ki služijo osnovni de- 1. Na območju kmetijskih zemljišč (1 in 2 območje) so javnosti, poleg primarne rabe dovoljeni sledeči posegi oziroma grad- – nadzidave ter dozidave obstoječih objektov, nja objektov kolikor ni možno uporabiti zemljišč znotraj ure- – rekonstrukcije, adaptacije ter vzdrževalna dela ob- ditvenih območij naselij: stoječih objektov, – gradnja kmetijskih gospodarskih objektov vključno s – gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne stanovanjskim objektom v primeru zasnove nove domačije infrastrukture, ter objektov za predelavo kmetijskih pridelkov, – postavitev ograj, – gradnja objektov za potrebe čebelarstva, ribogojstva, vrtnarstva in vinogradništva, – ureditev površin za mirujoči promet ter – gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov – postavitev neprometne signalizacije, reklamnih pa- in naprav, pod pogojem, da ni motena normalna kmetijska nojev, turističnih oznak ter spominskih obeležij. obdelava zemljišča ter, da se zemljišče vzpostavi po končani gradnji v prvotno stanje, 6. člen – gradnja cest, poljskih poti ter dovoznih poti do obde- Poglavju se doda nov 7.č člen, ki se glasi: lovalnih zemljišč, V območjih za komunalne dejavnosti (območje K) so – rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela ter nuj- dopustni naslednji posegi: ne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov, – gradnja objektov za potrebe javnih komunalnih služb, – izvedba agrarnih operacij, – gradnja objektov komunalne in cestne infrastrukture, – ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov, – gradnja začasnih in pomožnih objektov, – sanacije površinskih kopov mineralnih surovin, – postavitev ograj, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred – vodnogospodarske ureditve. vodami in potrebe namakanja, – vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejav- 7. člen nosti, Poglavju se doda nov 7.d člen, ki se glasi: – postavitev naprav za potrebe raziskovalne dejavnosti, V območjih za rekreacijo (območja R) so dopustni na- – gradnja čistilnih naprav, slednji posegi: – gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in – gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav drugih nesrečah. in urejanje površin za šport in rekreacijo, 2. Lokacija objektov iz prve in druge alinee tega člena, – gradnja spremljajočih objektov oskrbnih in storitve- ki jih je izjemoma dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, nih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacij- mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiš- sko dejavnost (parkirišča, gostinski lokali, skladišča, proda- čih, izpolnjevati tudi sledeče lokacijske pogoje: jalne, sanitarni prostori), – čim bližje zaselka oziroma naselja, – gradnja objektov in naprav za potrebe javne komunalne infrastrukture, – ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč, – nadzidave in dozidave obstoječih objektov, – ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in – rekonstrukcije, adaptacije ter vzdrževalna dela ob- v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarova- stoječih objektov. na območja (vodni viri ipd.), 8. člen – zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, ustrezno Poglavju se doda 7.e člen, ki se glasi: rešitev odvajanja odplak). V območjih zelenih površin (območja Z) so dopustni 3. Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z naslednji posegi: dolgoročnim planom, so dovoljene novogradnje stanovanj- – urejanje zelenih površin, skih objektov, kadar gre za funkcionalne dopolnitve in zgo- – urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, stitve območja ter nadomestne gradnje, dozidave, nadzida- rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov, ve, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih stanovanjskih in – gradnja, rekonstrukcije in adaptacije sakralnih in gospodarskih objektov. Gradnja objektov za potrebe oskrb- spremljajočih objektov, ne in storitvene dejavnosti ter sprememba namembnosti – urejanje utrjenih površin (parkirišča, pešpoti, plošča- obstoječih objektov je dopustna pod pogojem, da ne po- di ipd.), slabšuje osnovnih bivalnih pogojev. Sprememba namem- – postavitev spominskih obeležij, bnosti ni dovoljena, kadar gre le za posamezni gospodarski – gradnja objektov in naprav za potrebe javne komu- ali pomožni objekt. nalne infrastrukture. 11. člen 9. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: 11. člen se spremeni tako, da se glasi: Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila veljavne- (območja G) je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z zakonom o ga odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, naprav gozdovih in ne ovira opravljanje osnovne dejavnosti. Pose- ter drugih posegov v prostor v Občini Trebnje za katere ni ganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 80/98). gozdnogospodarskim načrtom območja. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1513

Na območjih gozdov je poleg primarne rabe dovoljena: (začasni objekti in naprave) – gradnja objektov in naprav namenjenih gozdarski in lovski dejavnosti, 14. člen – rekonstrukcije, adaptacije ter nujne funkcionalne do- 17. člen se spremeni tako, da se glasi: polnitve obstoječih objektov, Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turi- – gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne stični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postavljati na pro- infrastrukture, ki bistveno ne prizadanejo gozdnih sestojev metno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati par- (podzemni vodi, daljnovodi do 20 kV, vodna črpališča, vo- kirne površine. dohrani, čistilne naprave), – sanacija površinskih kopov mineralnih surovin, Začasni objekti sezonskega turističnega značaja mora- – postavitev obor za vzrejo živali prosto živečih vrst. jo biti priključeni na javno vodovodno in kanalizacijsko omrež- Posegi v območja gozdov v primeru golosekov morajo je, oziroma imeti ustrezno rešeno odvajanje odpadnih vod. upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in nje- Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopol- govih posameznih delov tako, da ohranijo: njujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanje komunalnih in – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, prometnih objektov ob upoštevanju sledečih meril in – ekološko ravnovesje, pogojev: – značilno oblikovanje gozdnega roba. – da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvija- Za vse posege v območja gozdov je potrebna pridobi- nje drugih dejavnosti v prostoru, tev soglasja Zavoda za gozdove ter obvezno upoštevati njihove pogoje. – da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča, potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom. – da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču V gozdovih s posebnim namenom so dopustni posegi, prvotno stanje takoj po njihovi odstranitvi. ki jih predpisuje veljavni odlok o razglasitvi gozdov s poseb- Postavitev premičnih objektov, kot so: premične stojni- nim namenom. ce, potujoče prodajalne, prodajni avtomati, kjer se trguje na drobno, je dopustna na javnih in drugih mestih ob upošteva- 12. člen nju meril in pogojev iz drugega odstavka tega člena. 15. člen se spremeni tako, da se glasi: Na območjih in robu območij vinogradov (območja VO) so dopustni naslednji posegi: (vodnogospodarsko urejanje) – gradnja zidanic, pod pogojem, da investitor pose- duje najmanj 1000 m2 zasajene vinogradniške, sadjarske 15. člen ali robidniške površine, oziroma najmanj 600 m2, če širina 18. členu se spremeni zadnja alinea tako, da se glasi: parcele omogoča postavitev objekta ob upoštevanju us- – za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zago- treznih odmikov; gradnja zidanic je dopustna izven obmo- toviti najmanj 5-metrski odmik objektov od roba struge, ra- čij ob že urejenih starejših vinogradih s površino najmanj zen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v 1000 m2, tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne uprave za – dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna varstvo narave. dela obstoječih zidanic ter sprememba namembnosti le-teh za potrebe turistične in gostinske dejavnosti, 16. člen – gradnja vinskih kleti za potrebe proizvodnje in prede- Poglavje se dopolni z novim 18.a členom, ki se glasi: lave grozdja in sadja za trg, Eksploatacije dobrin splošnega pomena (kamnolomi, – gradnja turističnih in gostinskih objektov, peskokopi) se lahko izvaja na podlagi ugotovljenega obsega – prenova in funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij zalog oziroma perspektivnosti nahajališča (geološka primer- in stanovanjskih objektov, nost kamenine), presoja vplivov na okolje (ambientalne, spo- – gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov meniške in krajinske vrednote), ocene možnosti sprotne in naprav, sanacije ter pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih – gradnja cest ter dovoznih poti do zemljišč. virov, v skladu z usmeritvami iz prostorskega plana. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč znotraj vi- Na obstoječih območjih eksploatacij je dopustno izko- nogradniških območij so dopustni posegi iz prvega odstav- riščanje naravnih materialov ter postavljanje objektov in naka tega člena ter prenova in funkcionalne dopolnitve objek- prav za izkoriščanje le-teh. tov obstoječih kmetij. Vsa opuščena eksploatacijska območja je potrebno sanirati skladno s predhodno izdelanim sanacijskim načr- tom, katerega idejna rešitev je sestavni del lokacijske doku- C) DRUGI POSEGI mentacije.

(sakralni objekti in spominska obeležja) D) REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA 13. člen 16. členu se doda odstavek, ki se glasi: 17. člen Strokovne rešitve v zvezi z arhitektonsko urbanističnim 21. člen se spremeni tako, da se glasi: oblikovanjem sakralnih objektov morajo upoštevati predhod- V gozdovih s posebnim namenom, varstvenih območjih no izdelano krajinsko presojo ustreznosti lokacije. vodnih virov, v območjih varstva naravne in kulturne dedišči- Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih sakralnih ob- ne, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjene kmetijski jektov se morajo izvajati v skladu s soglasji, strokovnimi proizvodnji ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov mnenji in smernicami pristojnega zavoda za varstvo naravne infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov in kulturne dediščine. omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter odloki. Stran 1514 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor – urbanističnih zahtev (funkcionalni dostopi, parkirne in manipulativne površine, funkcionalne zelene površine), 18. člen – sanitarno tehničnih zahtev (vpliv bližnje okolice, oson- 26. členu se doda novi odstavek, ki se glasi: čenje v odnosu do gostote zazidave, Razvoj naselij mora upoštevati izvorno mrežo naselja – zahtev po prostih površinah in intervencijskih poteh. (parcelacija), odnos med pozidanimi in nepozidanimi površi- Funkcionalno zemljišče mora pri stanovanjskih, poslov- nami, podobo stavb, prostorske dominante, pomembnejša no stanovanjskih ter poslovnih objektih oskrbnih in storitve- vaška drevesa ter pojavno obliko naselja v prostoru (stik z nih dejavnosti, vsebovati vsaj 2,5 m pas okrog objekta, obdelovalnimi površinami, območja kozolcev). potrebne parkirne ter manipulativne površine ter dostop do objekta širine najmanj 3 m. Pri kmetijskih objektih je širina 19. člen pasu okrog objekta 2,5 m, širina dostopa pa najmanj 3,5 m. V 29. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi: Če je dejansko zemljišče pri objektih manjše od funk- Za oblikovanje zidanic velja: cionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih – tloris: pravokotna zasnova z razmerjem stranic 1:1,5 meril se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). in največjo tlorisno površino do 50 m2 z možnostjo dogradi- Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno tve kletne etaže bruto površine do 15 m2, ki predstavlja v funkcionalno zemljišče določi tudi zelenice oziroma parkov- celoti vkopano klet, zasuto z zemljino in neposredno do- ne ureditve. stopna iz kletne etaže osnovnega objekta. Odstopanja od 24. člen predpisane tlorisne velikosti objekta obravnava strokovna Poglavju se doda nov 38.a člen, ki se glasi: služba za okolje in prostor Občine Trebnje; v primeru, da V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoje- investitor izvaja dejavnost proizvodnje in predelave grozdja čih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema morajo oziroma sadja za trg in je vpisan v register proizvajalcev biti upoštevani sledeči odmiki: grozdja, je dopustna gradnja vinskih kleti na podlagi potreb – vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, kolikor ni s tehnologije in lastnih potreb, soglasjem upravljalca drugače določeno, – višinski gabarit: klet in pritličje, ležišče kapne lege – vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževa- neposredno na plošči pritličja, nje in redna raba objekta (območje pasu funkcionalnega – oblikovanje strehe: simetrična dvokapnica s čopi; ° zemljišča določenega v 23. členu tega odloka), naklon strešin in čopov 40 . – vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobno tehnična ocena. 20. člen 31. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: 4. Pogoji za prometno urejanje Gradnja čebelnjakov je dovoljena na območjih iz 4. člena tega odloka pod naslednjimi pogoji: (prometno urejanje) – čebelnjak lahko obsega površino za panje, priročno skladišče ter sanitarije, 25. člen – objekt je pritličen ter nepodkleten, v leseni izvedbi, 40. člen se spremeni tako, da se glasi: višina ležišča kapne lege nad urejenim terenom je največ 3 m, Na osrednjih vaških prostorih – trgih naj se predvideva – investitor mora predložiti mnenje pristojnega uprav- ureditev površin za odvijanje javnih funkcij. Površine trga je nega organa glede predlagane lokacije, velikosti objekta in treba urediti tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površi- pašnih razmer oziroma načina čebelarjenja. ne od drugih voznih in peš površin.

21. člen 26. člen V 32. členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek. Poglavju se doda nov 41.a člen, ki se glasi: Pri objektih z javnim programom je potrebno v okviru 22. člen funkcionalnega zemljišča zagotoviti ustrezne, skladno z nor- 34. člen se spremeni tako, da se glasi: mativi dimenzionirane, površine za parkiranje s potrebnim Reklamni panoji, turistične oznake ter elementi zuna- manipulativnim prostorom. Te površine so lahko zagotovlje- nje opreme naselja morajo biti locirani tako da: ne tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objek- – niso ovirani prometni tokovi in prometna pregled- tov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. nost, Zagotovitev parkirnih prostorov v okviru javnih parkirišč – se vklapljajo v okolje in ga dopolnjujejo, je možno le s predhodnim soglasjem lastnika oziroma uprav- – ne zastirajo značilnih pogledov, ljalca in samo v primeru da javne parkirne površine niso – ne predstavljajo oviro za funkcionalno ovirane osebe, kapacitetno preobremenjene ali da nosilec dejavnosti zago- – ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja. tovi sofinanciranje izgradnje novih parkirnih površin. Uporaba kozolcev za te namene ni dopustna. Parkirne površine morajo biti pred ali za objektom, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Večje parkirne 3. Pogoji za določanje gradbenih parcel platoje je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z in funkcionalnih zemljišč zasaditvami. 23. člen (oskrba z vodo) 38. člen se spremeni tako, da se glasi: Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcio- 27. člen nalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo ob 46. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: upoštevanju: Za vse posege v območja vodnih virov je potrebno – namembnosti in velikosti objekta na zemljišču, zahte- upoštevati veljavni odlok o varstvu virov pitne vode v Občini ve glede pomožnih objektov, konfiguracije terena, trase ko- Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode munalnih vodov ter drugih omejitev na zemljišču, (Uradni list RS, št. 75/96). Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1515

(odvajanje odpadnih voda) 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 28. člen listu RS. V 47. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita: Št. 003-03-1/99 Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje Trebnje, dne 19. februarja 1999. odpadnih voda je obvezna gradnja dvoprekatnih nepretoč- nih greznic, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena Župan komunalna organizacija na čistilno napravo. Občine Trebnje Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija Ciril Metod Pungartnik l. r. motorni promet, je treba odvajati preko lovilcev olj in maš- čob v javno kanalizacijo ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh se odvajajo v 781. Odlok o spremembah odloka o prostorskih ponikovalnico ali odprte odvodne jarke. ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje 5. Pogoji za varstvo in razvoj naravne in kulturne Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29. člen 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 48. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, Kot hidrološka dediščina se varuje reko Temenico sku- 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena statuta paj z obrežjem in obrežno ravnico, Mirno z njenimi pritoki, Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98) je Občin- potok Vejar in Raduljo ter druge naravno ohranjene potoke ski svet občine Trebnje na 1. izredni seji dne 19. 2. 1999 in mokrišča, ki morajo ohranjati svoj prvobitni naravni zna- sprejel čaj. O D L O K 6. Pogoji za varstvo in izboljšanje okolja o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v (varstvo pred požarom) Občini Trebnje

30. člen 1. člen 51. člen se spremeni tako, da se glasi: Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Treb- Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati po- nje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90). goje za varen umik ljudi, živali in premoženja. Objekti morajo biti ločeni med seboj tako, da je one- 1. Pogoji glede vrste posegov v prostor mogočen prenos požara iz objekta na objekt. V primeru združevanja objektov je potrebna njihova medsebojno proti- A) OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI požarna ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, 2. člen da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. 11. členu se dodata novi alinei, ki se glasita: Na območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem tak- – Š – območja za šolstvo ter – Z – območja zelenih površin. šen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gaše- nje je nujna postavitev hidrantov po zahtevah protipožarnih 3. člen predpisov. V območjih, kjer to ni mogoče mora biti zagotov- 12. člen se spremeni tako, da se glasi: ljena zadostna količina vode za gašenje v kapnicah ali iz V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti površinskega vodotoka preko primerno opremljenega od- (območja S) so dovoljeni naslednji posegi: jemnega mesta. – gradnja, dozidave ter nadzidave stanovanjskih objektov, 31. člen – gradnja objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti, Kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih po- – gradnja objektov družbenih dejavnosti, gojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in – gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva, dopolnitvami dolgoročnega in družbenega plana Občine – gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih Trebnje za obdobje 1986–90–2000 (dopolnitev 1998) spremljajočih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti, (Uradni list RS, št. 61/98). – gradnja pomožnih in drugih objektov v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ob upoštevanju ve- 32. člen ljavnega odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: naprav ter drugih posegov v prostor za katere ni potrebno Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih uredi- lokacijsko dovoljenje, tvenih pogojih za območje Občine Trebnje (planske celote – postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, re- 1, 3, 4, 5) (Uradni list RS, št. 35/93) v celoti. klamnih panojev in neprometnih znakov, Določbe odloka o ureditvenem načrtu deponije komu- – postavitev začasnih objektov za prireditve, nalnih odpadkov Globoko za Občino Trebnje (Skupščinski – rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne grad- Dolenjski list, št. 16/90), ki se nanašajo na, s tem odlokom nje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolni- opredeljeno, območje komunalnih dejavnosti (območje K). tve obstoječih objektov, Stran 1516 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– spremembe namembnosti obstoječih objektov koli- – gradnja kmetijskih gospodarskih objektov vključno s kor predvidena dejavnost ne bo povzročala negativnih vpli- stanovanjskim objektom v primeru zasnove nove domačije vov na okolje, velikost funkcionalnega zemljišča pa norma- ter objektov za predelavo kmetijskih pridelkov, tivno ustreza predvideni dejavnosti, – gradnja objektov za potrebe čebelarstva, vrtnarstva – urejanje odprtih površin (otroška igrišča, vaški trgi, in vinogradništva, ploščadi, pešpoti, zelenice), – gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov – gradnja komunalne in cestne infrastrukture. in naprav, pod pogojem, da ni motena normalna kmetijska obdelava zemljišča ter, da se zemljišče vzpostavi po končani 4. člen gradnji v prvotno stanje, 13. člen se spremeni tako, da se glasi: – gradnja cest, poljskih poti ter dovoznih poti do obde- V območjih proizvodne dejavnosti (območja P) so do- lovalnih zemljišč, voljeni naslednji posegi: – rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela ter nuj- – gradnja obrtnih, proizvodnih, servisnih ter ostalih pone funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov, slovnih dejavnosti in drugih objektov, ki služijo osnovni de- – izvedba agrarnih operacij, javnosti, – ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov, – nadzidave ter dozidave obstoječih objektov, – sanacije površinskih kopov mineralnih surovin, – rekonstrukcije, adaptacije ter vzdrževalna dela ob- – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred stoječih objektov, vodami in potrebe namakanja, – gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne – vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejav- infrastrukture, nosti, – postavitev ograj, – postavitev naprav za potrebe raziskovalne dejavnosti, – ureditev površin za mirujoči promet ter – gradnja čistilnih naprav, – postavitev neprometne signalizacije, reklamnih pa- – gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in nojev, turističnih oznak ter spominskih obeležij. drugih nesrečah. 2. Lokacija objektov iz prve in druge alinee tega člena, 5. člen ki jih je izjemoma dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, Poglavju se doda nov 13.a člen, ki se glasi: mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiš- V območjih za šolstvo (območja Š) so dovoljeni nasled- čih, izpolnjevati tudi sledeče lokacijske pogoje: nji posegi: – čim bližje zaselka oziroma naselja, – gradnja novih ter rekonstrukcije, dozidave, nadzida- – ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih ve in prenova obstoječih objektov za potrebe šolstva, zdravs- zemljišč, tva ter otroškega varstva, – ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in – gradnja objektov za šport in rekreacijo. v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarova- – infrastrukturno opremljanje območij. na območja (vodni viri ipd.), – zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost 6. člen zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, ustrezno Poglavju se doda nov 13.b člen, ki se glasi: rešitev odvajanja odplak). V območjih zelenih površin (območja Z) so dopustni 3. Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z naslednji posegi: dolgoročnim planom, so dovoljene novogradnje stanovanj- – urejanje zelenih površin, skih objektov, kadar gre za funkcionalne dopolnitve in zgo- – urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, stitve območja ter nadomestne gradnje, dozidave, nadzida- rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov, ve, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih stanovanjskih in – gradnja, rekonstrukcije in adaptacije sakralnih in gospodarskih objektov. Gradnja objektov za potrebe oskrb- spremljajočih objektov, ne in storitvene dejavnosti ter sprememba namembnosti – urejanje utrjenih površin (parkirišča, pešpoti, plošča- obstoječih objektov je dopustna pod pogojem, da ne po- di ipd.), slabšuje osnovnih bivalnih pogojev. Sprememba namem- – postavitev spominskih obeležij, bnosti ni dovoljena, kadar gre le za posamezni gospodarski – gradnja objektov in naprav za potrebe javne komu- ali pomožni objekt. nalne infrastrukture. 9. člen 7. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi: 14. člen se spremeni tako, da se glasi: Na območjih in robu območij vinogradov (območja V) Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila veljavne- so dopustni naslednji posegi: ga odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, naprav – gradnja zidanic, pod pogojem, da investitor posedu- ter drugih posegov v prostor v Občini Trebnje za katere ni je najmanj 1000 m2 zasajene vinogradniške, sadjarske ali potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 80/98). robidniške površine, oziroma najmanj 600 m2, če širina parcele omogoča postavitev objekta ob upoštevanju ustreznih odmikov; gradnja zidanic je dopustna izven območij ob B) OBMOČJA UREJANJA, KI NISO NAMENJENA že urejenih starejših vinogradih s površino najmanj 1000 m2, POSELITVI – dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih zidanic ter sprememba namembnosti le-teh 8. člen za potrebe turistične in gostinske dejavnosti, 16. člen se spremeni tako, da se glasi: – gradnja vinskih kleti za potrebe proizvodnje in prede- 1. Na območju kmetijskih zemljišč (1. in 2. območje) lave grozdja in sadja za trg, so poleg primarne rabe dovoljeni sledeči posegi oziroma – gradnja turističnih in gostinskih objektov, gradnja objektov kolikor ni možno uporabiti zemljišč znotraj – prenova in funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij ureditvenih območij naselij: in stanovanjskih objektov, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1517

– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov Razvoj naselij mora upoštevati izvorno mrežo naselja in naprav, (parcelacija), odnos med pozidanimi in nepozidanimi površi- – gradnja cest ter dovoznih poti do zemljišč. nami, podobo stavb, prostorske dominante, pomembnejša Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč znotraj vi- vaška drevesa ter pojavno obliko naselja v prostoru (stik z nogradniških območij so dopustni posegi iz prvega odstav- obdelovalnimi površinami, območja kozolcev). ka tega člena ter prenova in funkcionalne dopolnitve objektov obstoječih kmetij. 14. člen 10. člen V 27. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi: Za oblikovanje zidanic velja: 18. člen se spremeni tako, da se glasi: – tloris: pravokotna zasnova z razmerjem stranic 1:1,5 Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora in največjo tlorisno površino do 50 m2 z možnostjo dogradi- (območja G) je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z zakonom o tve kletne etaže bruto površine do 15 m2, ki predstavlja v gozdovih in ne ovira opravljanje osnovne dejavnosti. Pose- celoti vkopano klet, zasuto z zemljino in neposredno do- ganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim stopna iz kletne etaže osnovnega objekta. Odstopanja od gozdnogospodarskim načrtom območja. predpisane tlorisne velikosti objekta obravnava strokovna Na območjih gozdov je poleg primarne rabe dovoljena: služba za okolje in prostor Občine Trebnje; v primeru, da – gradnja objektov in naprav namenjenih gozdarski in investitor izvaja dejavnost proizvodnje in predelave grozdja lovski dejavnosti, oziroma sadja za trg in je vpisan v register proizvajalcev – rekonstrukcije, adaptacije ter nujne funkcionalne do- grozdja, je dopustna gradnja vinskih kleti s površino do polnitve obstoječih objektov, 120 m2, – gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne – višinski gabarit: klet in pritličje; ležišče kapne lege infrastrukture, ki bistveno ne prizadanejo gozdnih sestojev neposredno na plošči pritličja. (podzemni vodi, daljnovodi do 20 kV, vodna črpališča, vo- – oblikovanje strehe: simetrična dvokapnica s čopi; dohrani, čistilne naprave), naklon strešin in čopov 40°. – sanacija površinskih kopov mineralnih surovin, – postavitev obor za vzrejo živali prosto živečih vrst. 15. člen Posegi v območja gozdov v primeru golosekov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in nje- 30. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: govih posameznih delov tako, da ohranijo: Gradnja čebelnjakov je dovoljena na območjih iz 5. – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, člena tega odloka pod naslednjimi pogoji: – ekološko ravnovesje, – čebelnjak lahko obsega površino za panje, priročno – značilno oblikovanje gozdnega roba. skladišče ter sanitarije, Za vse posege v območja gozdov je potrebna pridobi- – objekt je pritličen ter nepodkleten, v leseni izvedbi, tev soglasja Zavoda za gozdove ter obvezno upoštevati nji- višina ležišča kapne lege nad urejenim terenom je največ hove pogoje. 3m, Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine – investitor mora predložiti mnenje pristojnega uprav- potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom. nega organa glede predlagane lokacije, velikosti objekta in V gozdovih s posebnim namenom so dopustni posegi, pašnih razmer oziroma načina čebelarjenja. ki jih predpisuje veljavni odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. 16. člen Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi: Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turi- C) REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA stični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postavljati na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati par- 11. člen kirne površine. 19. člen se spremeni tako, da se glasi: Začasni objekti sezonskega turističnega značaja mora- V gozdovih s posebnim namenom, varstvenih območjih jo biti priključeni na javno vodovodno in kanalizacijsko omrež- vodnih virov, v območjih varstva naravne in kulturne dedišči- je, oziroma imeti ustrezno rešeno odvajanje odpadnih vod. ne, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjene kmetijski Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopolnju- proizvodnji ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov jejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanje komunalnih in infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov prometnih objektov ob upoštevanju sledečih meril in pogojev: omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter odloki. – da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru, 2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor – da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča, 12. člen – da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču 21. členu se doda odstavek, ki se glasi: prvotno stanje takoj po njihovi odstranitvi. Strokovne rešitve v zvezi z arhitektonsko urbanističnim Postavitev premičnih objektov, kot so: premične stojni- oblikovanjem sakralnih objektov morajo upoštevati predhod- ce, potujoče prodajalne, prodajni avtomati, kjer se trguje na no izdelano krajinsko presojo ustreznosti lokacije. drobno, je dopustna na javnih in drugih mestih ob upošteva- Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih sakralnih ob- nju meril in pogojev iz drugega odstavka tega člena. jektov se morajo izvajati v skladu s soglasji, strokovnimi mnenji in smernicami pristojnega zavoda za varstvo naravne 17. člen in kulturne dediščine. 32. člen se spremeni tako, da se glasi: Reklamni panoji, turistične oznake ter elementi zuna- 13. člen nje opreme naselja morajo biti locirani tako da: 24. členu se za prvim odstavkom doda novi odstavek, – niso ovirani prometni tokovi in prometna pregled- ki se glasi: nost, Stran 1518 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– se vklapljajo v okolje in ga dopolnjujejo, 4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov – ne zastirajo značilnih pogledov, zvez – ne predstavljajo oviro za funkcionalno ovirane osebe, 21. člen – ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja. 38. člen se spremeni tako, da se glasi: Uporaba kozolcev za te namene ni dopustna. Na osrednjih vaških prostorih – trgih naj se predvideva ureditev površin za odvijanje javnih funkcij. Površine trga je 18. člen treba urediti tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površi- Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi: ne od drugih voznih in peš površin. Eksploatacije dobrin splošnega pomena (kamnolomi, peskokopi) se lahko izvaja na podlagi ugotovljenega obsega 22. člen zalog oziroma perspektivnosti nahajališča (geološka primer- Poglavju se doda nov 39.a člen, ki se glasi: nost kamenine), presoja vplivov na okolje (ambientalne, spo- Pri objektih z javnim programom je potrebno v okviru meniške in krajinske vrednote), ocene možnosti sprotne funkcionalnega zemljišča zagotoviti ustrezne, skladno z nor- sanacije ter pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih mativi dimenzionirane, površine za parkiranje s potrebnim virov, v skladu z usmeritvami iz prostorskega plana. manipulativnim prostorom. Te površine so lahko zagotovljene tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objek- Na obstoječih območjih eksploatacij je dopustno izko- tov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. riščanje naravnih materialov ter postavljanje objektov in na- Zagotovitev parkirnih prostorov v okviru javnih parkirišč prav za izkoriščanje le-teh. je možno le s predhodnim soglasjem lastnika oziroma uprav- Vsa opuščena eksploatacijska območja je potrebno ljalca in samo v primeru da javne parkirne površine niso sanirati skladno s predhodno izdelanim sanacijskim načr- kapacitetno preobremenjene ali da nosilec dejavnosti zago- tom, katerega idejna rešitev je sestavni del lokacijske doku- tovi sofinanciranje izgradnje novih parkirnih površin. mentacije. Parkirne površine morajo biti pred ali za objektom, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Večje parkirne 3. Pogoji za določanje gradbenih parcel platoje je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z in funkcionalnih zemljišč zasaditvami.

19. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: 5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcio- (oskrba z vodo) nalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo ob upoštevanju: 23. člen – namembnosti in velikosti objekta na zemljišču, zahte- 43. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: ve glede pomožnih objektov, konfiguracije terena, trase ko- Za vse posege v območja vodnih virov je upoštevati munalnih vodov ter drugih omejitev na zemljišču, veljavni odlok o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in – urbanističnih zahtev (funkcionalni dostopi, parkirne ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Uradni list in manipulativne površine, funkcionalne zelene površine), RS, št. 75/96). – sanitarno tehničnih zahtev (vpliv bližnje okolice, oson- čenje v odnosu do gostote zazidave, (odvajanje odpadnih voda) – zahtev po prostih površinah in intervencijskih poteh. Funkcionalno zemljišče mora pri stanovanjskih, poslov- 24. člen no-stanovanjskih ter poslovnih objektih oskrbnih in storitve- V 44. členu se tretji odstavek nadomesti z besedilom nih dejavnosti, vsebovati vsaj 2,5 m pas okrog objekta, tako, da se glasi: potrebne parkirne ter manipulativne površine ter dostop do Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje objekta širine najmanj 3 m. Pri kmetijskih objektih je širina odpadnih voda je obvezna gradnja dvoprekatnih nepretoč- pasu okrog objekta 2,5 m, širina dostopa pa najmanj 3,5 m. nih greznic, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena Če je dejansko zemljišče pri objektih manjše od funk- komunalna organizacija na čistilno napravo. cionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija meril se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). motorni promet, je treba odvajati preko lovilcev olj in maš- Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno čob v javno kanalizacijo ali ponikovalnico. Meteorne vode z funkcionalno zemljišče določi tudi zelenice oziroma parkov- drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh se odvajajo v ne ureditve. ponikovalnico ali odprte odvodne jarke.

20. člen 6. Pogoji za varstvo in izboljšanje okolja Poglavju se doda nov 36.a člen, ki se glasi: V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoje- (varstvo pred požarom) čih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema morajo biti upoštevani sledeči odmiki: 25. člen – vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, kolikor ni s 48. člen se spremeni tako, da se glasi: soglasjem upravljalca drugače določeno, Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati po- – vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževa- goje za varen umik ljudi, živali in premoženja. nje in redna raba objekta (območje pasu funkcionalnega Objekti morajo biti ločeni med seboj tako, da je one- zemljišča določenega v 18. členu tega odloka), mogočen prenos požara iz objekta na objekt. V primeru – vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa združevanja objektov je potrebna njihova medsebojna proti- svetlobno tehnična ocena. požarna ločitev. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1519

Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, Občino predstavlja in zastopa župan. da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z Na območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem tak- zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in ime- šen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gaše- na naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občin- nje je nujna postavitev hidrantov po zahtevah protipožarnih skim odlokom. predpisov. V območjih, kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje v kapnicah ali iz 2. člen površinskega vodotoka preko primerno opremljenega od- Na območju občine Tržič so ustanovljene krajevne skup- jemnega mesta. nosti kot ožji deli občine. Imena in območja ožjih delov občine so: 26. člen 1. Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču, ki obsega nase- Kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih po- lji Bistrica pri Tržiču in Ročevnica, gojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in 2. Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču, ki obsega nase- dopolnitvami dolgoročnega in družbenega plana Občine lja Brezje pri Tržiču, Hudi graben, Hušica in Visoče, Trebnje za obdobje 1986–90–2000 (dopolnitev 1998) 3. Krajevna skupnost Jelendol, ki obsega naselji Dolina (Uradni list RS, št. 61/98). in Jelendol, 4. Krajevna skupnost Kovor, ki obsega naselja Brdo, 27. člen Hudo, Kovor, Loka in Zvirče, 5. Krajevna skupnost Križe, ki obsega naselja Gozd, Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o Križe in severni del naselja Retnje, spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih 6. Krajevna skupnost Leše, ki obsega naselja Leše, Pa- za Suho krajino v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 35/93). loviče, Popovo in Vadiče, 7. Krajevna skupnost Lom pod Storžičem, ki obsega 28. člen naselja Grahovše, Lom pod Storžičem in Potarje, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 8. Krajevna skupnost Podljubelj, ki obsega naselje Pod- listu RS. ljubelj, 9. Krajevna skupnost Pristava, ki obsega naselje Pri- Št. 003-03-2/99 stava, Trebnje, dne 19. februarja 1999. 10. Krajevna skupnost Ravne, ki obsega severni del naselja Tržič, Župan 11. Krajevna skupnost Sebenje, ki obsega naselja Breg Občine Trebnje ob Bistrici, južni del naselja Retnje, naselji Sebenje in Žiganja Ciril Metod Pungartnik l. r. vas, 12. Krajevna skupnost Senično, ki obsega naselja No- vake, Senično, Spodnje Vetrno in Zgornje Vetrno, 13. Krajevna skupnost Tržič-mesto, ki obsega naselja Čadovlje pri Tržiču, Slap in južni del naselja Tržič. TRŽIČ Naloge, organizacija, delovanje, pravni status in natanč- na določitev območij krajevnih skupnosti so določene s tem 782. Statut Občine Tržič statutom in posebnim odlokom.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Urad- 3. člen ni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, Občina Tržič v okviru ustave in zakona samostojno ureja 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebi- 10/98, 68/98 in 74/98) in 44. člena zakona o spremembah valce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. 74/98) je Občinski svet občine Tržič na 2. seji dne 27. januarja 1999 sprejel 4. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. S T A T U T Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih Občine Tržič občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. I. SPLOŠNE DOLOČBE Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 1. člen Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- Občina Tržič je samoupravna lokalna skupnost ustanov- mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini ljena z zakonom na območju naselij Bistrica pri Tržiču, Brdo, začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in dru- Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, gih nepremičnin na območju občine. Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Ko- vor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Palovi- 5. člen če, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Viso- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in če, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas. državo. Sedež občine je v Tržiču, Trg svobode 18. Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. sanem v zakonu. Stran 1520 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- tako, da: nosti. – sprejema statut in druge splošne akte občine, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – sprejema proračun in zaključni račun občine, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. opravljanje skupnih zadev. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- 6. člen ženjem, Občina Tržič ima svoj grb in zastavo, kot simbola občine. – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, Grb Občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in štirimi cinami na modrem ščitu. premičnin, Zastava Občine Tržič je modra in bela, barvi pa ločuje – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vred- cinasti rez. nost svojega premoženja. Natančnejša opisa oblik, vsebin in uporabe simbolov 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- določa poseben odlok. ko, da: – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, 7. člen – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- Praznik Občine Tržič je 12. december, kot dan ko je leta jejo razvoj gospodarstva v občini, 1492 Tržič dobil posebne trške pravice in svoboščine ter je – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski bil iz vasi povzdignjen v trg. razvoj, Spominska dneva Občine Tržič sta: – v skladu s predpisi in v okviru svojih interesov in nalog – druga sobota v mesecu juniju, kot dan spomina na sodeluje z gospodarskimi subjekti. žrtve in trpljenje ljudi v podružnici koncentracijskega taborišča 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove- Mauthausen na Podljubelju in čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – 5. avgust, kot dan na katerega so leta 1941 pod – v prostorskih aktih predvideva gradnjo stanovanjskih Storžičem padle prve žrtve nacizma, med katerimi je bilo pet objektov, Tržičanov. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Natančneje praznik in spominska dneva določa pose- gram občine, ben odlok. – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju 8. člen občine, – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini Občina Tržič ima pečat, ki je okrogle oblike premera 35 ter se vključuje v stanovanjski trg, mm in je obrobljen z dvema koncentričnima krogoma. V sredini pečata je grb Občine Tržič visok 15 mm. V zgornjem – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja delu, ob obodu zunanjih krogov pečata je besedilo “OBČINA objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, TRŽIČ”. V spodnjem delu, ob obodu zunanjih krogov pečata – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje je naveden naziv organa občine, občinske uprave, občinske kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, volilne komisije ali krajevne skupnosti. – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- Kadar uporabnik pečata uporablja več pečatov z istim mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike besedilom, morajo imeti drugi in vsi nadaljnji pečati pod gr- občanov. bom številko. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: Poleg pečata opisanega v prvem odstavku tega člena, – ustanavlja lokalne javne službe, lahko uporabniki pečatov uporabljajo tudi mali pečat premera – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in 20 mm, ki je obrobljen z enim krogom, velikost grba Občine delovanje lokalnih javnih služb, Tržič je 7 mm, besedilo pa mora odgovarjati določilom prvega – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, odstavka tega člena. – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Natančnejšo uporabo in hrambo pečatov občine opre- – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge ko- deljuje poseben odlok. munalne objekte in naprave, – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zem- 9. člen ljišči. Za prispevek k razvoju Občine Tržič podeljuje občina 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zaslužnim občanom, organizacijam in drugim naslednja ob- zdravstveno dejavnost tako, da: činska priznanja in nagrade: – ustanavlja vzgojno-izobraževalne, zdravstvene zavode – naziv častnega občana Občine Tržič, in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje v skladu z zakoni, – plaketa Občine Tržič, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja – diploma Občine Tržič. sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih mož- Kriterije in način podeljevanja občinskih priznanj in na- nosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, grad opredeljuje poseben odlok. – sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno II. NALOGE OBČINE dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih. 10. člen 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, osnovnega Občina Tržič samostojno opravlja lokalne zadeve javne- varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ga pomena kot svoje izvirne naloge, zlasti pa: ostarele tako, da: Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1521

– spremlja stanje na tem področju, – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za – pristojnim organom in institucijam predlaga določene potrebe občine, ukrepe na tem področju, – določanje namembnosti urbanega prostora, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- drugimi pristojnimi organi in institucijami, gojev za njihovo uporabo, – organizira pomoč na domu, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – organizira javna dela. – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav- v sodelovanju s pristojnimi institucijami, nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – mrliško ogledno službo, – ustanavlja javne zavode na tem področju v skladu z – opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za zakonom, svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evi- – omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov, denčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje stati- – skrbi za kulturno in naravno dediščino na svojem ob- stičnih in evidenčnih podatkov, močju, – pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih ose- – zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost, bah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe občine. fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja premoženja v občini, druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih III. ORGANI OBČINE pristojnosti sprejema ukrepe in splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, 1. Skupne določbe – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- vešča o ugotovljenih nepravilnostih, 12. člen – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. Organi občine so: 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – občinski svet, – lokalne javne ceste in druge javne poti, – župan in – površine za pešce in kolesarje, – nadzorni odbor. – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Občina Tržič ima občinsko volilno komisijo kot samo- – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne stojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah površine, in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo – ureja promet v občini, volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postop- – komunalne objekte in naprave. kov. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v pri- Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in meru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili naloge določa zakon. in normativi: Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma čla- – organizira reševalno pomoč v požarih, nov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- statutom. nje za primere elementarnih in drugih nesreč, Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz- funkcionarji. vajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih 13. člen in drugih naravnih nesreč, Občina Tržič ima občinsko upravo kot občinski organ, ki – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, naloge lokalnega javnega pomena in upravne naloge iz občin- – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni ske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva 12. Ureja javni red v občini tako, da: oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in – sprejema ustrezne splošne akte, administrativna opravila za ostale občinske organe. – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s kate- Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske eno- rimi se kršijo predpisi občine, te, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s posebnim – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, odlokom. – organizira občinsko redarstvo, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, 14. člen – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.

11. člen 15. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena Občina Tržič Delo organov občine je javno. opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splo- predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje šnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov pristojnosti, sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih orga- Stran 1522 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije nov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za – razpisuje referendum, odločanje občinskih organov. – v skladu z zakonom, s posebnim, določa višino plače Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, raz- ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za loge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do- jih imenuje občinski svet, kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z – s posebnim odlokom določa vrste lokalnih javnih služb zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziro- in način izvajanja lokalnih javnih služb, ma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, ta statut in poslovnik občinskega sveta. – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogle- združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, da v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkaže- člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi za- jo pravni interes. kona, – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega 2. Občinski svet sestavni del je tudi program varstva pred požari ter sprejme program in letni načrt s tega področja, 16. člen – določi organizacijo občinskega sveta ter način njego- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah vega delovanja v vojni, v okviru pravic in dolžnosti občine. – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in Občinski svet šteje štiriindvajset članov. imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat enote, članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- statut. ljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je 19. člen potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 klicno. dneh po izvolitvi. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- župana, člana nadzornega odbora, z delom v občinski upravi neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občine, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupa- potem ko nov občinski svet imenuje nove predstavnike obči- na hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja ne v navedene organe. mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta in nima pravice gla- 17. člen sovanja. Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske eno- v skladu z zakonom. te v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo skladu z zakonom odloči občinski svet s posebnim odlokom. oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ob- čine. 18. člen Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge 20. člen splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi nje- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: gove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob- pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. čine, Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni – sprejema občinski proračun in zaključni račun, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanav- more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši od naslednjih lja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za podžupanov, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih občinskega sveta. podjetjih, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotav- bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na lja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- najmanj štirikrat letno. zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzorne- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član ga odbora, občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa skega sveta, mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane, zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic opravljanju funkcije podžupanov, seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1523 pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Občinski svet je lahko razrešen v skladu z zakonom tudi s sklepom Državnega zbora. 21. člen Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za po- Odbori in komisije občinskega sveta trebe občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 25. člen Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, voli- 22. člen tve in imenovanja. Občinski svet dela in odloča na sejah. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odbo- Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. rov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi ob- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da činski svet tudi njegove naloge. jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega 26. člen sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega od- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja stavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih določeno v poslovniku občinskega sveta. članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 23. člen opravlja zlasti naslednje naloge: Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna tele- večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z sa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- svet, gačno večino. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi Občinski svet sprejema odločitve praviloma z javnim gla- s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter sovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki zakonom ali če tako sklene občinski svet. Ob točkah, ki so urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, posebnega pomena za občino, lahko župan zahteva poimen- – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski sko glasovanje. svet v skladu s predpisi. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih 27. člen organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetret- kot svoja delovna telesa. jinsko večino navzočih članov. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska – odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih uprava. dejavnosti, Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odloči- – odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, tev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj – odbor za prostorsko planiranje in varstvo okolja. enkrat letno. Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri člane. Delovno področje posameznega delovnega telesa se določi s poslov- 24. člen nikom občinskega sveta. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – če izgubi volilno pravico, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, članov ter opravi imenovanje. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, 28. člen – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinske- svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov ga sveta, Občine Tržič. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- – če odstopi. činskega sveta kot predsednik. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najkasneje v iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se treh mesecih po imenovanju delovnega telesa. ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član ob- Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- činskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odloči- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v tvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. občinski upravi. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski 3. Župan svet na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za preneha- 29. člen nje mandata. Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebiva- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po lišče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. opravijo v skladu z zakonom. Stran 1524 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Mandatna doba župana traja štiri leta. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi izdelati načrte zaščite in reševanja, potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- naravnem okolju na območju občine, didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občin- Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko od- ski svet ne more sestati, loči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. ženih in prizadetih prebivalcev, – predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov 30. člen na delovno dolžnost, Župan predstavlja in zastopa občino. – dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. Poleg tega župan predvsem: – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun obči- 33. člen ne in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obse- pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje splošnih gu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme zača- – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih sne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu aktov občine, svetu takoj, ko se ta lahko sestane. – predlaga odlok, ki opredeljuje organizacijo občinske uprave, določa njeno delovno področje in določi sistemizaci- 34. člen jo delovnih mest v občinski upravi, Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina pod- – odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega raz- župane. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na merja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju občinske uprave za te naloge, podžupanov določi občinski svet na predlog župana podžu- – imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje pana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata žu- notranjih organizacijskih enot in organov skupne občinske pana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o uprave, predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih vo- – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov litev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkci- skupne občinske uprave, jo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega – opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta sveta. statut. Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter oprav- Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino ljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. župan pooblasti. Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa 31. člen najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pomeni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu džupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri katere ga župan pooblasti. čemer mora navesti razloge za zadržanje. V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če 35. člen meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nado- njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora mešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če navesti razloge za zadržanje. ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odloči- tekoče naloge iz pristojnosti župana. tve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 36. člen Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost občine. take odločitve. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- 32. člen meznih zadev iz svoje pristojnosti. Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: 37. člen – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Županu in podžupanu preneha mandat: drugimi nesrečami za uresničevanje zaščitnih ukrepov in za – če izgubi volilno pravico, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno poverjenike za civilno zaščito, kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, – sprejme načrt zaščite in reševanja, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni – vodi zaščito, reševanje in pomoč, združljiva s funkcijo župana ali podžupana, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1525

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha zornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali pod- za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. župana, Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinske- – če odstopi, ga sveta, župan, podžupani, člani svetov krajevnih skupnosti, – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sred- predlog župana razreši. stev. Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Raz- oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti rešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. v pisni obliki posredovana Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v 40. člen roku osem dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan najkasneje v ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. treh mesecih po imenovanju nadzornega odbora. Nadzorni Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve na sejah, na Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugoto- katerih je navzočih večina članov nadzornega odbora, z veči- vi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. no glasov navzočih članov, razen izvolitve predsednika, spre- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na jema letnega programa nadzora in sprejema dokončnih poro- kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastan- čil nadzorov, ki jih sprejema z dvetretjinsko večino vseh čla- ku razlogov iz prvega odstavka tega člena. nov. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsedni- občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več ka nadzornega odbora. kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi občinska volilna komisija nadomestne volitve. njegove seje. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena 41. člen preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, jav- nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določ- nih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga be zakona. proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po dru- zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter nadzor razpo- gem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinske- laganja z občinskim premoženjem. V program lahko nadzorni ga sveta. odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. 4. Nadzorni odbor Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga- 38. člen ta občinski svet ali župan. Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. 42. člen Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pri- Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- stojnosti: zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim občine, programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opre- občinskega proračuna, delitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun- nadzorovane pravne osebe z odgovornimi osebami. skih sredstev. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja za- dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti konitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učin- Nadzorovane osebe so dolžne zahtevane podatke posredo- kovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. vati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 39. člen bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, oce- bora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega ne in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzo- in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja rovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema ali V. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj 15 let izkušenj s predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nad- finančno-računovodskega področja. Kandidate za člane nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Do- Stran 1526 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, 48. člen občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z sodišču. drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov organov skupne občinske uprave. ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- Organizacija in delo organa skupne občinske uprave najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- se določi z odlokom, ki ga na skupen predlog županov nistrstvo in računsko sodišče. sprejmejo občinski sveti občin. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba 49. člen storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posa- tve posredovati pristojnemu organu pregona. meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- upravnih stvareh v upravnem postopku. poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na predloge nadzornega odbora. prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. 43. člen O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- zadeva spada, če zakon ne določa drugače. ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. 50. člen Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja di- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno rektor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stva- zorni odbor z dvetretjinsko večino vseh članov. reh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih 44. člen stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o drugače določeno. svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- strank. ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izo- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- brazbo. bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 51. člen 45. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. dopusten upravni spor. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. odloča državni organ, določen z zakonom. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- 52. člen grama nadzora. O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občin- ske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor 46. člen občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje orga- Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nizacijske enote občinske uprave o stvari tudi odloči, če je odbor s poslovnikom. vodja pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča 5. Občinska uprava občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

47. člen 53. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske Direktor občinske uprave je odgovoren za dosledno uprave določi občinski svet na predlog župana s posebnim izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih odlokom. predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evi- Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi dence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva župan. za notranje zadeve. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1527

IV. OŽJI DELI OBČINE Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. 54. člen Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahte- Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- va župan ali najmanj polovica članov sveta. nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- občine ustanovljene krajevne skupnosti. rablja poslovnik občinskega sveta. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in 58. člen pravnem smislu. Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti: Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se na- ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da 10 odstot- našajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo kov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je ter oblikuje svoja stališča in mnenja, določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. – sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skup- Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo nosti in gospodarjenju s premoženjem, ki ga dobi v upravlja- območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji nje, prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev – svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posamez- se ugotovi na referendumu, ki ga razpiše občinski svet za nih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti, za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. kar se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov, 55. člen – imenuje krajevni volilni odbor, Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nana- – pospešuje kulturne in druge društvene dejavnosti na šajo na njene prebivalce skladno z zakonom in jih v njeno področju krajevne skupnosti, izvajanje prenese občina, natančneje pa določa poseben – odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevne odlok. skupnosti. Status krajevne skupnosti je opredeljen s posebnim od- Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne lokom. skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne 56. člen zavezujejo. Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga skladno z zakonom izvolijo volilni upravičenci s stalnim 59. člen prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Število članov Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se sveta krajevne skupnosti je naslednje: zagotovijo sredstva v vsakoletnem proračunu Občine Tržič. – svet krajevne skupnosti šteje pet članov, če ima kra- Natančneje financiranje krajevnih skupnosti ureja poseben jevna skupnost do 500 prebivalcev, odlok. – svet krajevne skupnosti šteje sedem članov, če ima Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov krajevna skupnost od 501 do 1000 prebivalcev, prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sred- – svet krajevne skupnosti šteje devet članov, če ima stva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, krajevna skupnost od 1001 do 2500 prebivalcev, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pri- – svet krajevne skupnosti šteje enajst članov, če ima dobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in krajevna skupnost nad 2501 prebivalcev. porabiti v skladu z njihovim namenom. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in 60. člen konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne podžupana in s članstvom v nadzornem odboru občine. Do- opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma ločbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. Funkcija člana sveta je častna.

57. člen V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- PRI ODLOČANJU V OBČINI sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici 61. člen njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- ga izmed sebe izvolijo člani sveta. nju v občini so: Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skup- – zbor občanov, nost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne – referendum in skupnosti. – ljudska iniciativa. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Pod- predsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, 1. Zbor občanov ki mu jih določi predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- 62. člen tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino Občani na zboru občanov: glasov navzočih članov – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Stran 1528 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen skupnosti, način objavi. – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih ob- 2. Referendum o splošnem aktu občine močij, – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- 66. člen membah območij naselij, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki – imen naselij ter imen ulic, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter občinski davki in druge dajatve. varovanja življenjskega okolja, Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občin- kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč od- skega sveta. padkov in nevarnih stvari, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako 67. člen sklene občinski svet ali župan. Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna splošnega akta občine. zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primer- Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana nem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu 63. člen ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. 68. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na Referendum se opravi kot naknadni referendum, na ka- pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. terem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na ali njegove posamezne določbe. zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z v tej skupnosti. objavo izida referenduma. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podpr- volje volivcev ne spremeni. li. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojs- Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- tva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamez- lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni ne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o kate- podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se rem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na mandata. seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 69. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referendu- 64. člen ma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določ- Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- bah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referen- rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter duma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki predlog dnevnega reda. naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referendu- način. ma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi naj- 65. člen manj petsto volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni pod- seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in župan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje pred- priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. sedstva zbora, ki naj zbor vodi. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje naj- županu. manj 20 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po preje- Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske mu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemu- Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1529 doma obvesti pobudnika in občinski svet. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz vezuje občinskih organov. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. 4. Drugi referendumi

70. člen 75. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- osebnim podpisovanjem na seznam. kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisova- Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z njem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referendu- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja ma, in rok za zbiranje podpisov. referendum, ni drugače določeno. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 5. Ljudska iniciativa 71. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po 76. člen sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetni- Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva ka za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vloži- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz tve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- odstavkom prejšnjega člena. ganov. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje pet- Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega inštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo do- dan. ločbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet o splošnem aktu občine. vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene dan razpisa in dan glasovanja. zahteve. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih statutom določen za objavo splošnih aktov občine. organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volil- od dne pravilno vložene zahteve. na komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

72. člen VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. 77. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje Občina Tržič zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih večina volivcev, ki so glasovali. sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. 73. člen Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: Postopek za izvedbo referenduma vodi Občinska volilna – neposredno v okviru občinske uprave, komisija, ki odloča tudi o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, volilnega odbora. – z dajanjem koncesij, Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zaseb- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- nega prava. rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamez- 78. člen no vprašanje drugače urejeno. Javne službe na področju gospodarskih in negospodar- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- skih dejavnosti so opredeljene s posebnimi odloki na podlagi činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na zakonov. način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so občine. po zakonu obvezne. 79. člen 3. Svetovalni referendum Občina Tržič lahko zaradi gospodarnega in učinkovitej- šega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z 74. člen drugimi občinami. Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. 80. člen Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki njen del. so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občin- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami ski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Stran 1530 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- odloča župan. tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 89. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega 81. člen proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Premoženje Občine Tržič sestavljajo nepremične in pre- O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega mične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. člena odloča župan. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 90. člen Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine Občina Tržič oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del nad vrednostjo za katero je potreben javni razpis, sprejme skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhod- občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- kov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj v nja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen višini 0,5 odstotkov prihodkov. župan. Za pridobitev nepremičnega premoženja mora žu- Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- pan pridobiti dve cenitvi sodno zapriseženih cenilcev in po dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. pridobitvi nepremičnega premoženja na naslednji seji o tem Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo obvestiti občinski svet. rezerve občine 2 odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 82. člen Občina Tržič pridobiva prihodke iz lastnih virov, dav- 91. člen kov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. Rezerve se uporabljajo: 83. člen – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: Prihodki in odhodki za posamezne namene financira- suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- nja javne porađ financiranja se izkaže odplačevanje dolgov loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- in zadolževanje občine. ne bolezni in rastlinski škodljivci; – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki 84. člen pritekajo neenakomerno; Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, – za kriterije proračunskega primanjkljaja. ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, predvidena za posamezne namene. sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- konca leta. ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. 85. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan 92. člen je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. ce občinske uprave ali podžupana. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter 86. člen predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim pana z odlokom. računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, čun. na katerega se nanaša. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. se nanaša, se financiranje ureja s posebnim odlokom o začasnem financiranju. 93. člen Občina Tržič se lahko dolgoročno zadolži za investici- 87. člen je, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok zakon. občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto 94. člen za ta namen. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. 88. člen O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju Če se med letom spremeni delovno področje oziroma poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za določa zakon. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1531

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni 1. Splošni akti občine organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih 95. člen organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Splošni akti Občine Tržič so statut, poslovnik občin- skega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski 105. člen svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se 96. člen s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme ne posega v njene pravice. občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- činskega sveta. 106. člen Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim san za sprejem odloka. sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v 97. člen pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- druga občina posega v njeno pristojnost. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti 107. člen članov občinskega sveta. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi 98. člen izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če Z odlokom ureja Občina Tržič na splošen način zadeve osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi iz svoje pristojnosti, organizira občinsko upravo in določa akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občin. način njenega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, 108. člen kadar je tako določeno z zakonom. Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot 99. člen stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh Z odredbo uredi Občina Tržič določene razmere, ki postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih raz- in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. merah. 109. člen 100. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 101. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

102. člen 110. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- javljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo velja- nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne ti petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. lavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, 2. Posamični akti občine opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. 103. člen Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko Posamični akti občine so odločbe in sklepi, s katerimi pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje se odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz pre- nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog nesene državne pristojnosti. na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 104. člen Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. občin. Stran 1532 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE renjske, št. 5/88) se v grafičnem delu za 9. točko doda 10. točka, ki se glasi: “Spremembe in dopolnitve odloka o 111. člen sprejetju ureditvenega načrta kulturnega centra v starem Volilne enote za volitve članov svetov krajevnih skupno- mestnem jedru – grafični del.”. sti do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet krajevne skupnosti s svojim aktom. 3. člen Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi ob- V 5. členu se prva alinea prvega odstavka spremeni činski svet z odlokom, če svet krajevne skupnosti s tem tako, da se glasi:”– južni del sedanjega nogometnega igriš- soglaša. ča, kjer se uredi ureditveno območje osnovne šole, večna- menske dvorane z zunanjimi igrišči, parkiriščem in novo 112. člen dostopno cesto preko Tržiške Bistrice.” Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95, 33/97 in 67/98). 4. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: “V območju 113. člen sedanjega nogometnega igrišča je predvidena gradnja: Do sprejema novih splošnih aktov Občine Tržič se v – OSNOVNE ŠOLE: občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Obči- · zasnova tlorisa v obliki črke L, z daljšima krakoma ne Tržič v obdobju pred sprejemom tega statuta in niso v dolžine 45 m in širine 20 m, nasprotju z zakoni in tem statutom. Splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno · etažnost K + P + 1 + M, sprejeti in uskladiti do 31. 3. 1999. · streha simetrična dvokapnica s čopi v naklonu 38o, · kritina rdeče barve, 114. člen · zmogljivost 3.324,00 m2 neto etažne površine; Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. – VMESNEGA VEZNEGA DELA: · tloris dimenzij 12,50 m x 24 m v kleti in 12,50 m x Št. 061-01/99-02/02 16,50 m v pritličju, Tržič, dne 27. januarja 1999. · etažnost K + P, Župan · streha ravna, Občine Tržič · zmogljivost 427,90 m2 neto drenažne površine; Pavel Rupar l. r. – VEČNAMENSKE DVORANE: · pravokotna tlorisna zasnova dimenzij 47 m x 38 m, · etažnost K + P + M, · streha simetrična dvokapnica v naklonu 7o, 783. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o · kritina rdeče barve, sprejetju ureditvenega načrta kulturnega centra 2 v starem mestnem jedru · zmogljivost 2.219,40 m neto etažne površine; – ZUNANJIH IGRIŠČ Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in TOLERANCE drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, Pri vertikalnih in horizontalnih gabaritih so dopustne 37/85, 29/86, 43/89, 5/90, Uradni list RS, št. 26/90, tolerance ±10%.” 3/91, 10/91, 17/91-I, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97), 21. člena zakona o lokalni samoupravi 5. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi: 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, “Plinovod; za energetski vir je predvidena izgradnja plinovo- 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) in na podlagi 10. člena da z merilno reducirno postajo ob Tržiški Bistrici, tlorisnih statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95, 33/97, dimenzij 5 m x 7 m.” 67/98) je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju druge seje 3. februarja 1999 sprejel 6. člen O D L O K Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: “Za potrebe mirujočega prometa je v območju osnov- o spremembah in dopolnitvah odloka o ne šole in večnamenske dvorane predvidena gradnja parki- sprejetju ureditvenega načrta kulturnega centra rišča s 60 do 80 parkirnimi mesti.” v starem mestnem jedru 7. člen 1. člen V prvem odstavku 17. člena se za besedo olje doda Sprejmejo se spremembe in dopolnitve ureditvenega beseda “plin”. načrta kulturnega centra v starem mestnem jedru Tržiča, ki jih je izdelal Arhitektni biro Kranj, d.o.o., št. projekta P – 8. člen 386/98, z datumom 15. 10. 1998. 18. člen se v celoti črta.

2. člen 9. člen V 2. členu odloka o sprejetju ureditvenega načrta kul- V prvem odstavku 19. člena se številka 106 nadomesti turnega centra v starem mestnem jedru (Uradni vestnik Go- s “60–80”. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1533

10. člen 6. člen Členi od 17 dalje se ustrezno preštevilčijo. Tržiški muzej je bil ustanovljen kot organizacijska enota Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o. z odlokom o 11. člen uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in izobraževa- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nje Tržič, p.o. dne 25/4-1994. nem listu RS. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju pod vložno št. 1-00085-00. Št. 352-05/98-05 Tržič, dne 3. februarja 1999. 7. člen Zavod zastopa in predstavlja direktor. Župan Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun zavoda Občine Tržič v okviru dejavnosti zavoda sklepa pogodbe ter opravlja dru- Pavel Rupar l. r. ge pravne posle. Direktor zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev.

784. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej III. DEJAVNOST ZAVODA

Na podlagi 3. in 51. člena zakona o zavodih (Uradni list 8. člen RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 in Zavod opravlja muzejsko in galerijsko dejavnost ta- 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju javnega ko, da: interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) ter – evidentira in dokumentira premične spomenike in 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95, znamenitosti, jih zbira, ureja in hrani, 33/97 in 67/98) je Občinski svet občine Tržič na nadaljeva- – skrbi za ohranitev etnološke dediščine, nju 2. seje dne 3. februarja 1999 sprejel – raziskuje lokalno zgodovino, – pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine, zlasti gradiva, s katerim upravlja in spome- O D L O K nikov ali znamenitosti, ki so registrirani pri njem, o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej – vodi register premičnih in nepremičnih spomenikov ter znamenitosti, – sodeluje s strokovnimi institucijami in vzpostavlja sti- I. UVODNA DOLOČBA ke s šolami in drugimi organizacijami in ustanovami, – sodeluje s pravnimi in fizičnimi osebami pri zbiranju, 1. člen ohranjanju in predstavitvi muzejskega gradiva, – izvaja dokumentacijsko, informacijsko in svetovalno S tem odlokom Občina Tržič s sedežem v Tržiču, Trg dejavnost s področja dejavnosti muzeja, svobode 18 (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanovi – organizira prireditve in akcije za osveščanje občanov javni zavod za opravljanje muzejske in galerijske dejavnosti pri ohranjanju kulturne dediščine, Tržiški muzej (v nadaljnjem besedilu: zavod) s sedežem Mu- – pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, sreča- zejska 11, Tržič. nja in podobno, – skrbi za izdajo strokovnih in drugih publikacij s svojega področja, II. STATUSNE DOLOČBE – pripravlja in organizira razstave v internih in zunanjih razstaviščih, 2. člen – odkupuje umetniška dela, Zavod posluje pod imenom: Tržiški muzej. – sodeluje s strokovnimi institucijami in posameznimi Sedež zavoda je: Muzejska 11, Tržič. strokovnjaki pri izboru, zasnovi, oblikovanju in izmenjavi raz- Zavod ima pečat, njegovo obliko in vsebino določa stav, statut zavoda. – sodeluje s šolami, vzgojno-varstvenim zavodom, podjetji in združenji pri zasnovi, oblikovanju in izvedbi razstav, 3. člen – opravlja druge naloge, s katerimi utrjuje in razvija Zavod opravlja muzejsko in galerijsko dejavnost za ob- strokovnost, organizacijsko povezanost in enotnost muzej- močje Občine Tržič. ske dejavnosti. S soglasjem ustanovitelja se dejavnost zavoda lahko razširi tudi na območja drugih občin, za kar se sklene po- 9. člen sebna pogodba. Dejavnost zavoda v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti je: 4. člen – O 92.521 dejavnost muzejev, Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in – O 92.511 dejavnost knjižnic, odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih – O 92.512 dejavnost arhivov, določata zakon, ta odlok in statut zavoda. – O 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve, 5. člen – O 92.31 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne – K 74.841 prirejanje razstav, sejmov in kongresov, posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni re- – DE 22.13 izdajanje revij in periodike, gister. – DE 22.15 drugo založništvo. Stran 1534 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvaja- večino glasov delavcev, ki so volili. Če sta dva kandidata nje je v javnem interesu. dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki ne štejejo v delovno dobo v zavodu. javno službo, in sicer: Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnikov de- – G 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, lavcev zavoda na podlagi poročila volilne komisije. – G 52.488 trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n., 14. člen – H 55.302 dejavnost okrepčevalnic. Navedene dejavnosti se opravljajo v okviru posebej Svet zavoda najkasneje 60 dni pred iztekom mandata ustanovljene organizacijske enote, ki nima pooblastil v prav- določi rokovnik za izvedbo volitev in imenuje tričlansko ko- nem prometu z drugimi. misijo, ki vodi postopek izvolitve predstavnikov delavcev v svet in pripravi končno poročilo. Komisijo imenuje za dobo štirih let.

IV. ORGANI ZAVODA 15. člen Mandat članov sveta traja štiri leta. Po preteku mandata 10. člen so lahko izvoljeni še za eno mandatno obdobje. Organi zavoda so: – direktor, 16. člen – svet zavoda, Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za – strokovni svet. katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: – sam zahteva razrešitev, 1. Direktor – zaradi daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov ne more več opravljati funkcije člana sveta, 11. člen – ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda Zavod vodi direktor. Direktor opravlja hkrati funkcijo po enakem postopku kot velja za imenovanje, poslovnega in programskega direktorja. – predstavniku delavcev zavoda preneha delovno raz- Direktor predstavlja in zastopa zavod, vodi poslovanje merje v zavodu. in strokovno delo ter odgovarja za zakonitost in strokovnost Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz razlogov iz prejš- dela zavoda. njega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristoj- Direktor zastopa zavod neomejeno razen glede nakupa ne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana. Če je ter odtujitve nepremičnin, za kar je potrebno soglasje usta- potekel mandat predstavniku delavcev, takoj določi rokov- novitelja. nik in imenuje tričlansko komisijo v skladu z zakonom in tem odlokom. 12. člen Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega raz- 17. člen pisa in po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega Svet zavoda sprejema statut zavoda, programe dela, sveta zavoda. finančni načrt in zaključni račun, splošne akte zavoda, za Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- katere je tako določeno v statutu in opravlja druge zadeve, ki je, določene z zakonom in statutom zavoda. Naloge, poob- jih določajo veljavni predpisi, akt o ustanovitvi ter statut lastila in odgovornosti direktorja natančneje določi statut zavoda. zavoda. Direktor zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje: 3. Strokovni svet – visoka izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri, 18. člen – najmanj osem let delovnih izkušenj, Strokovni svet zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje – strokovni izpit, svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih – poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda. strokovnjakov s področja dela zavoda. Mandat direktorja traja pet let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. 19. člen Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokov- 2. Svet zavoda nega dela zavoda ter daje direktorju in svetu mnenja, pobude in predloge za reševanje teh vprašanj. 13. člen Sestavo, način imenovanja in trajanje mandata članov Svet zavoda ima šest članov. Svet sestavljajo: ter naloge strokovnega sveta se natančneje določi v statutu – dva predstavnika ustanovitelja, zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom. – dva predstavnika delavcev zavoda in – dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. V. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO Predstavnika ustanovitelja imenuje ustanovitelj. ZAVODA Predstavnika uporabnikov imenuje ustanovitelj na predlog direktorja zavoda. 20. člen Predstavnika delavcev zavoda imenujejo delavci zavo- Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo za- da na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate predlagajo voda. člani strokovnega sveta zavoda in reprezentativni sindikati Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovi- s katerim je razpolagal kot organizacijska enota dosedanje- ca delavcev zavoda. Izvoljena sta kandidata, ki sta dobila ga Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o. do uveljavi- Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1535 tve tega odloka, kar se ugotavlja z delitveno bilanco. Od VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o. prevzame ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI novoustanovljeni zavod delavce, ki so bili v njem zaposleni USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA na področju muzejske in galerijske dejavnosti. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v 25. člen upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremične- Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda, ki so na- ga premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi stale pri opravljanju kot javne službe, omejeno subsidiarno, bremeni brez soglasja ustanovitelja. do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu namenjena Zavod je dolžan upravljati premoženje iz drugega od- za delo zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za druge obvezno- stavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. sti zavoda.

21. člen 26. člen Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obvez- Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz nosti: državnega proračuna in iz proračuna občine v skladu s – ugotavlja skladnost programov dela zavoda z razvoj- predpisi, s prodajo storitev, lahko pa tudi z dotacijami, spon- nimi plani oziroma strategijo razvoja občine, zorstvi, darili in iz drugih zakonitih virov, na način in pod – daje soglasje k statutu zavoda, k statusnim spre- pogoji, določenimi z zakonom in statutom javnega zavoda. membam ter k notranji organizaciji in sistemizaciji, Z odlokom o proračunu ustanovitelj določi letno višino – spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi progra- sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda na podlagi dogo- mi in finančnimi načrti, vorjenih in finančno ovrednotenih nalog iz letnega delovne- – opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in ga načrta zavoda. drugimi predpisi. Naloge, ki so strokovno tehnične narave lahko opravljajo tudi ustrezne strokovne službe izven zavoda, v soglasju 27. člen z ustanoviteljem. Zavod vsako leto pripravi program dela in finančni plan ter ju posreduje ustanovitelju v soglasje. Zavod je dolžan 22. člen poročati ustanovitelju o izvrševanju letnega programa dela in Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže razvoja zavoda. pri opravljanju svoje dejavnosti s prodajo proizvodov ali storitev, ustvarjenih z opravljanjem muzejske ali galerijske dejavnosti oziroma z opravljanjem dejavnosti v skladu s tem odlo- VIII. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI kom, sme zavod uporabljati za opravljanje in razvoj svoje 28. člen dejavnosti v soglasju z ustanoviteljem. Direktor in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se seznanijo pri oprav- 23. člen ljanju dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Prihodke, ki jih zavod ustvari z dejavnostmi, ki niso financirane iz javnih sredstev, lahko zavod v skladu z interni- Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. mi akti nameni za plače delavcev po predhodnem soglasju z ustanoviteljem. Za poslovno tajnost se štejejo: – podatki in dokumenti, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni za poslovno tajnost, VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI V – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za PRAVNEM PROMETU poslovno tajnost, – podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih 24. člen pristojnosti določi za poslovno tajnost, Organi zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu z veljav- – podatki in dokumenti, ki jih zavodu kot zaupno spo- nimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. roči pristojni organ ali druga organizacija. Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja dvakrat letno o rezultatih poslovanja ter mu dajati druge podatke o poslovanju, v skladu z zakonom. IX. NADZOR

25. člen 31. člen Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu Ustanovitelj nadzira zakonitost dela zavoda v skladu z zakonskimi predpisi. v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravlja organ, obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. ki ga določa zakon. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Premoženje javnega zavoda je last ustanovitelja. Usta- 32. člen novitelj s posebno pogodbo prenese premoženje v upravlja- Svet zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno kon- nje javnega zavoda, ki z njim upravlja kot dober gospodar. stituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega Z nepremičnim premoženjem upravlja javni zavod sa- odloka. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem odlokom mo po poprejšnjem soglasju ustanovitelja. opravlja naloge sveta dosedanji svet. Stran 1536 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

33. člen I. SPLOŠNA DOLOČBA Direktor zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi 1. člen organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem S tem odlokom Občina Tržič s sedežem v Tržiču, Trg odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega svobode 18 (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanavlja na odloka. področju izobraževanja odraslih javni vzgojno-izobraževalni zavod Ljudska univerza Tržič (v nadaljnjem besedilu: zavod) s 34. člen sedežem Šolska ulica 2, Tržič. Dosedanji direktor zavoda opravlja funkcijo vršilca dolž- nosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Razpis za II. STATUSNE DOLOČBE delovno mesto direktorja se opravi na način in po postopku, določenem z zakonom in tem odlokom. 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 35. člen 2. člen Za ostala vprašanja, ki zadevajo delovanje zavoda in Zavod posluje pod imenom: Ljudska univerza Tržič. niso opredeljena s tem aktom, se uporablja zakon nepo- Skrajšano ime zavoda je: LU Tržič. sredno. Ustanoviteljske pravice, razen sprejem odloka, so- Sedež zavoda je: Šolska ulica 2, Tržič. glasja k statutu zavoda in imenovanja direktorja zavoda, izvaja župan občine. 3. člen Zavod deluje na območju Občine Tržič. 36. člen S soglasjem ustanovitelja se dejavnost zavoda lahko Zavod je pravni naslednik Tržiškega muzeja, ki je orga- razširi tudi na območja drugih občin. nizacijska enota v sestavi javnega zavoda Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o., ki je vpisan v sodni register pri 4. člen registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Kranju, pod št. 1- Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in od- 00085-00 in prevzame vse pravice in obveznosti doseda- govornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih dolo- njega Tržiškega muzeja. čata zakon in ta odlok.

37. člen 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in izobraževa- posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. nje Tržič, p.o. (Uradni list RS, št. 25/94 z dne 13. 5. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim pre- 1994). moženjem, s katerim razpolaga.

38. člen 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Delavska univerza Tržič je bila ustanovljena kot organiza- nem listu Republike Slovenije. cijska enota Zavoda za kulturo in izobraževanje, p.o. Tržič z odlokom o uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in Št. 01-09/97-04 izobraževanje Tržič, p.o. dne 25/4-1994. Tržič, dne 3. februarja 1999. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju pod vložno št. 1-00085-00. Župan Zavod je vpisan v razvid organizacij za izobraževanje Občine Tržič odraslih, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje Pavel Rupar l. r. odraslih.

2. Pečati zavoda

785. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- 7. člen izobraževalnega zavoda Ljudska univerza Tržič Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in Na podlagi 3. in 51. člena zakona o zavodih (Uradni list pečat premera 20 mm. Sredi pečata je grb Republike Slove- RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 in nije, na zunanjem obodu pa zapisano: Ljudska univerza Tržič, 8/96), 41. in 140. člena zakona o organizaciji in financiranju Šolska ulica 2, Tržič. vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96), Večji pečat uporablja zavod v pravnem prometu za žigo- 15. člena zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. sanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali 12/96 in 23/96) ter 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem oziroma list RS, št. 41/95, 33/97 in 67/98) je Občinski svet občine njihovim staršem. Tržič na nadaljevanju 2. seje dne 3. februarja 1999 sprejel Manjši pečat uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije. O D L O K Direktor zavoda sprejme sklep, v katerem določi število o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega posameznih pečatov, njihovo hrambo in uporabo ter določi zavoda Ljudska univerza Tržič delavce, ki so zanje odgovorni. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1537

3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 12. člen Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spre- 8. člen meniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj Zavod zastopa in predstavlja direktor brez omejitev. ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela- izpolnjeni predpisani pogoji za opravljanje dejavnosti glede vec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti direktor. Poob- tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani laščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja vsa poobla- pogoji. stila direktorja. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda za opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in posamezna opravila pisno pooblasti druge delavce zavoda. izboljšuje ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerim prispeva k poprejšnjemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se upo- 9. člen rabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. Za zavod podpisujejo direktor in delavci, ki so pooblaš- čeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. IV. ORGANI ZAVODA 13. člen III. DEJAVNOST ZAVODA Organi zavoda so: – svet zavoda, 10. člen – direktor, Zavod je ustanovljen za opravljanje javne službe, katere – andragoški zbor, izvajanje je v javnem interesu. – strokovni aktiv, Osnovna dejavnost zavoda je izobraževanje odraslih, ki – vodja izobraževalnega področja. niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno izobraževanje. Obsega področje splošnega in kulturnega izobraževanja, us- Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno posabljanja in izpopolnjevanja ter pridobivanja izobrazbe. Izo- področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi braževanje otrok in mladine, ki je vključena v redno šolsko s pravili. izobraževanje, zavod izvaja kot dopolnjevanje izobrazbe. Izobraževanje poteka v obliki šolskega pouka izrednega 1. Svet zavoda izobraževanja, seminarskega dela, tečajev, študijskih skupin in krožkov, inštrukcij, vodenega samoizobraževanja, učenja 14. člen na daljavo, praktičnega izobraževanja in usposabljanja ter Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo: drugih oblik izobraževanja. – dva predstavnika ustanovitelja, Poleg izobraževanja zavod izdeluje in prodaja programe – dva predstavnika delavcev zavoda, izobraževanja, opravlja svetovalno dejavnost predvsem na po- – en predstavnik odraslih, ki so vključeni v izobraževanje dročju izobraževanja ter druge dejavnosti, ki so povezane s v zavodu. celovito ponudbo. Predstavnika ustanovitelja imenuje Občinski svet občine Tržič. 11. člen Predstavnika zaposlenih izvolijo delavci zavoda na nepo- Dejavnost zavoda po standardni klasifikaciji je: srednih in tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga – M/80.102 osnovnošolsko splošno izobraževanje, določata zakon ter ta odlok. – M/80.21 srednješolsko splošno izobraževanje, Predstavnika odraslih, ki so vključeni v izobraževanje v – M/80.22 srednješolsko poklicno in strokovno izo- zavodu izvolijo udeleženci izobraževanja neposredno na taj- braževanje, nih volitvah. Odrasli oblikujejo kandidatno listo na podlagi – M/80.301 višješolsko izobraževanje, predlogov kandidatov po posameznih oddelkih. Volitve se – M/80.302 visokošolsko strokovno izobraževanje, izvedejo po oddelkih in sicer v času, ki je potreben, da se po – M/80.303 univerzitetno izobraževanje, urniku izobraževanja v tednu volitev zvrstijo vsi oddelki zavoda. – M/80.4 izobraževanje odraslih in drugo izobraže- vanje, 15. člen – M/80.41 vozniške šole, Svet zavoda se konstituira na svoji prvi seji, od katere – M/80.42 drugo izobraževanje, prične članom sveta teči mandat. Na prvi seji člani izmed – M/80.421 izobraževanje po posebnih programih, us- sebe izvolijo predsednika sveta zavoda in njegovega namest- merjenih k razvijanju posameznih nagnjenj, ki ne spada v nika. obvezno osnovnošolsko izobraževanje oziroma v redni šolski Mandat članov sveta traja 4 leta. Za člana sveta zavoda sistem, je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. – K/74.13 raziskovanje trga in javnega mnenja, – K/74.14 podjetniško in poslovno svetovanje, 16. člen – K/74.831 prevajanje, Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik sve- – K/74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje, ta zavoda najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imeno- – K/74.841 prirejanje razstav, sejmov in kongresov, vanju vseh članov sveta. Do izvolitve predsednika sveta vodi – DE/22.11 izdajanje knjig, sejo sveta. – DE/22.13 izdajanje revij in periodike, Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, podpisu- – DE/22.15 drugo založništvo, je zapisnike in sklepe sveta, skupaj z direktorjem zavoda skrbi – O/92.31 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta in opravlja – O/92.34 druge razvedrilne dejavnosti, d.n. (druge druge naloge, potrebne za delovanje sveta zavoda. neomejene razvedrilne dejavnosti – dejavnost plesnih šol in V odsotnosti predsednika sveta opravlja naloge iz prejš- plesnih učiteljev). njega odstavka njegov namestnik. Stran 1538 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Svet odloča z večino glasov vseh članov, o procedural- 20. člen nih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji. Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot Svet zavoda lahko sprejme za svoje delo poslovnik. je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število 17. člen glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je Svet zavoda: izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. – imenuje in razrešuje direktorja, O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna – sprejema program razvoja zavoda, komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – določa finančni načrt in sprejema zaključne in perio- dične račune, b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi ure- sničitvi, 21. člen – sprejema letni plan delovnega časa zavoda, Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za – predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejav- katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: nosti, – sam zahteva razrešitev, – odloča o najemanju posojil, – zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov – daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mne- ne more več opravljati funkcije člana sveta, nja o posameznih vprašanjih, – je razrešen. – razpisuje volitve predstavnikov delavcev in predstavni- Člana sveta zavoda razreši za volitve oziroma imenova- ka odraslih v svet zavoda, nje pristojni organ na način in po postopku, določenem za – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, imenovanje oziroma razrešitev. – odloča o pritožbah udeležencev izobraževanja v zvezi z izobraževalnim delom v zavodu, 22. člen – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in Ko svet zavoda ugotovi, da je nastopil eden izmed razlo- odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, gov za razrešitev predstavnika ustanovitelja, ga o tem takoj – odloča o pritožbah v zvezi s statusom udeležencev obvesti ter predlaga imenovanje nadomestnega člana. izobraževanja, Če je potekel mandat predstavniku delavcev zavoda ali – obravnava poročila o izobraževalni problematiki, predstavniku odraslih, svet s sklepom razpiše nadomestne – opravlja druge z zakonom in splošnimi akti zavoda volitve člana, določi dan volitev, število nadomestnih članov določene naloge. sveta, ki se volijo, čas trajanja mandata nadomestnim članom ter volilni komisiji naloži izvedbo nadomestnih volitev. a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda Ne glede na prejšnji odstavek ni potrebno izvesti nadomestnih volitev, če je bilo na volitvah predstavnikov delavcev 18. člen na glasovnici določeno večje število kandidatov od števila Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v predstavnikov, ki jih je bilo potrebno izvoliti iz posamezne svet zavoda s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom skupine delavcev. V tem primeru nadomesti razrešenega čla- mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred na kandidat, ki je na volitvah dobil naslednji največje število potekom mandata svetu zavoda. glasov. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se 2. Direktor mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu se imenuje volilna komisija, ki jo 23. člen sestavljajo predsednik, njegov namestnik in en član. Član Direktor zavoda je andragoški vodja in poslovodni organ volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandi- zavoda. dat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, volilno pravico. Člani volilne komisije so lahko tudi osebe, ki v predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost zavodu niso zaposlene. Volilno komisijo se imenuje za dobo dela zavoda. 4 let. Direktor opravlja naslednje naloge: 19. člen – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. – pripravlja program razvoja zavoda, Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgo- tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za varja za njegovo izvedbo, delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost – odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti udele- predčasnih volitev. žencev izobraževanja, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – vodi delo andragoškega zbora, glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abeced- – oblikuje predloge novih programov, nem vrstnem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se strokovnih delavcev, želi glasovati. – organizira mentorstvo za pripravnike, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mo- – prisostvuje pri izobraževalnem delu učiteljev, spremlja goče ugotoviti volje volilca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi njihovo delo in jim svetuje, glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in potrebno izvoliti. odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica – skrbi za sodelovanje zavoda z udeleženci izobraže- delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. vanja, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1539

– določa sistemizacijo delovnih mest, – daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o pravicah, mnenje o predlogih direktorja, obveznostih in disciplinski ter materialni odgovornosti delav- – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. cev, – imenuje in razrešuje svojega pomočnika, 29. člen – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi Strokovni aktiv sestavljajo strokovni delavci – organiza- predpisi. torji izobraževanja in učitelji na posameznem izobraževalnem področju. 24. člen Strokovni aktiv: Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, – obravnava problematiko posameznega izobraževalne- določene z zakonom. Direktor mora biti slovenski državljan. ga področja, Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z – usklajuje merila za preverjanje in ocenjevanje znanja ministrom, pristojnim za izobraževanja odraslih. Mandat direk- udeležencev ter za evalvacijo izobraževalnega in drugega dela, torja traja štiri leta. – daje andragoškemu zboru predloge za izboljšanje izo- Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo braževalnega dela, direktorja pridobiti mnenje andragoškega zbora in mnenje – obravnava pripombe udeležencev izobraževanja, ustanovitelja. – opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim Andragoški zbor o mnenju za imenovanje direktorja gla- delovnim načrtom. suje tajno. Če andragoški zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v 30. člen roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet Vodja izobraževalnega področja vodi delo strokovnega zavoda imenuje direktorja brez tega mnenja. aktiva, načrtuje in organizira izobraževanja, analizira izobraže- valno delo in njegove rezultate, spremlja napredovanje udele- 25. člen žencev izobraževanja, opravlja in organizira svetovalno delo in Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če opravlja druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom. nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev 31. člen zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ Andragoški zbor lahko določi in imenuje tudi druge za- za eno leto. časne ali stalne strokovne organe zavoda. Če v 60 dneh po prenehanju mandata direktorju svet Naloge strokovnega organa iz prvega odstavka tega čle- zavoda ne imenuje niti direktorja niti vršilca dolžnosti direktor- na določi andragoški zbor s sklepom o imenovanju. ja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh minister, pristojen za izobraževanje odraslih. V. ZAPOSLENI V ZAVODU

Pomočnik direktorja 32. člen 26. člen V zavodu so zaposleni strokovni delavci, ki organizirajo izobraževanje. Zavod ima lahko pomočnika direktorja. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni je- Za pomočnika direktorja je lahko imenovan, kdor izpol- zik, imeti visokošolsko izobrazbo smeri, ki jo določi minister, njuje pogoje za direktorja zavoda. pristojen za izobraževanje odraslih ali pedagoško – andragoš- Pomočnika direktorja imenuje in razrešuje direktor po- ko ter strokovni izpit predpisan za področje izobraževanja. tem, ko si pridobi s tajnim glasovanjem izraženo mnenje an- Izobraževanje v zavodu opravljajo učitelji in drugi stro- dragoškega zbora. kovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih Pomočnika direktorja se imenuje na podlagi javnega nalog, potrebnih za posamezno področje izobraževanja, ki z razpisa razen, če direktor imenuje pomočnika izmed strokov- zavodom sklenejo pogodbo o delu. nih delavcev zavoda. Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela oprav- Pomočnik direktorja opravlja naloge, ki mu jih določi ljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. Delavci direktor in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji. morajo imeti izobrazbo določeno s sistemizacijo delovnih mest in morajo obvladati slovenski jezik. Naloge, določene v četrtem odstavku tega člena lahko 3. Strokovni organi opravljajo tudi ustrezne strokovne službe izven zavoda, v soglasju z ustanoviteljem. 27. člen Strokovni organi v zavodu so andragoški zbor, strokovni 33. člen aktiv in vodja izobraževalnega področja. Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v zavodu, zavod 28. člen uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter z zako- Andragoški zbor sestavljajo strokovni delavci in učitelji nom o organizaciji in financiranju vzgoje ter izobraževanja v zavoda, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle. svojem splošnem aktu. Andragoški zbor: Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih zavodu se prijavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. z vzgojno-izobraževalnim delom, Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in – daje mnenje o letnem delovnem načrtu, standardov direktor v soglasju s šolsko upravo. – odloča o posodobitvah izobraževalnega dela, Zavod si mora pred prijavo prostega delovnega mesta za – daje mnenje o predlogu za imenovanje direktorja in delavca, katerega plača se financira iz javnih sredstev, prido- pomočnika direktorja, biti soglasje ministra. Stran 1540 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VI. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA ZAVODA

34. člen 39. člen Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo za- Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno voda. subsidiarno do vrednosti, ki je vsako leto določena v proraču- Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s nu za dejavnost zavoda. katerim je razpolagal kot organizacijska enota dosedanjega Zavod je dolžan poročati ustanovitelju dvakrat letno o Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o. do uveljavitve svojem poslovanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati tega odloka, kar se ugotavlja z delitveno bilanco. Od Zavoda podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o. prevzame novoustanovljeni zavod delavce, ki so bili v njem zaposleni na področju izobraževalne dejavnosti. VIII. NADZOR Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega 40. člen premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in brez soglasja ustanovitelja. aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo Zavod je dolžan upravljati premoženje iz drugega odstav- javnih sredstev in opravljanje izobraževanja po javnoveljavnih ka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. izobraževalnih programih v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso 35. člen navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije Zavod pridobiva sredstva za delo iz državnega proraču- družbenega nadzora, določene z zakonom. na, sredstev ustanovitelja, sredstev proračunov ostalih občin, 41. člen če za njih opravljajo dejavnosti oziroma storitve, prispevkov Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko odraslih in iz drugih virov v skladu z zakonom. sodišče Republike Slovenije. Z odlokom o proračunu ustanovitelj določi letno višino Gospodarjenje in upravljanje zavoda z nepremičninami v sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda na podlagi dogovor- lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj. jenih in finančno ovrednotenih nalog iz letnega delovnega načrta zavoda. IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 36. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri 42. člen opravljanju svoje dejavnosti s prodajo storitev na trgu, uporab- Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v lja zavod v skladu z veljavnimi predpisi. drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativ- Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v za- no, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila vodu določi minister, pristojen za izobraževanje odraslih. sprejme svet zavoda. Zavod ima tudi druge splošne akte, s katerimi ureja 37. člen druge zadeve, če tako določa zakon. Prihodke, ki jih zavod ustvari z dejavnostmi, ki niso finan- Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne cirane iz javnih sredstev, lahko zavod v skladu z internimi akti v smejo biti v neskladju s tem odlokom. soglasju z ustanoviteljem nameni za plače delavcev, ki niso financirane iz javnih sredstev ter za del plač delavcev zavoda, 43. člen ki so financirani iz javnih sredstev na podlagi opravljenega Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda oziroma di- dela in rezultatov dela. rektor, če je tako z zakonom določeno. Zavod lahko ustvarja prihodke tudi iz donacij, sponzor- Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov stev in iz drugih virov, določenih z zakonom. zavoda, za katere ni že po tem odloku določeno, da jih sprejme svet zavoda, se določi s pravili zavoda. 38. člen Zavod lahko ustanovi sklad, iz katerega se financirajo X. JAVNOST DELA dejavnosti posameznega izobraževalnega programa, ki niso sestavina rednega izobraževalnega programa oziroma se ne 44. člen financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opre- Delo zavoda je javno. me, za zviševanje standarda pouka in podobno. Javnost dela zavoda se zagotavlja s sporočili udeležen- Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz pris- cem izobraževanja, sredstvom javnega obveščanja in drugim pevkov udeležencev izobraževanja, donacij, zapuščin in iz predstavnikom javnosti, razen v primerih, ko zakon to prepo- drugih virov. veduje oziroma, ko svet zavoda z večino glasov odloči o Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest izločitvi javnosti. članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet zavoda. Predstavnike zavo- 45. člen da predlaga svet zavoda. O delu zavoda obvešča javnost direktor ali oseba, ki jo Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. direktor pooblasti. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1541

XI. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI 786. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiška knjižnica dr. Toneta Pretnarja 46. člen Direktor in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in Na podlagi 3. in 51. člena zakona o zavodih (Uradni list podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 66/93, opravljanju dejavnosti zavoda in so določeni za poslovno taj- 45/94 in 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju nost. javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) ter 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno 41/95, 33/97 in 67/98) je Občinski svet občine Tržič na tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. nadaljevanju 2. seje dne 3. februarja 1999 sprejel Za poslovno tajnost se štejejo zlasti: – podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne, O D L O K – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za o ustanovitvi javnega zavoda Tržiška knjižnica poslovno tajnost, dr. Toneta Pretnarja – podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost, I. UVODNA DOLOČBA – podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči pristojni organ ali druga organizacija. 1. člen S tem odlokom Občina Tržič s sedežem v Tržiču, Trg svobode 18 (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanovi XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE javni zavod za opravljanje knjižničarske dejavnosti Tržiško knjižnico dr. Toneta Pretnarja (v nadaljnjem besedilu: zavod) 47. člen s sedežem Balos 4, Tržič. Svet zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno konsti- tuirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem odlokom opravlja II. STATUSNE DOLOČBE naloge sveta dosedanji svet. 2. člen 48. člen Zavod posluje pod imenom: Tržiška knjižnica dr. Tone- Direktor zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pri- ta Pretnarja. stojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi Sedež zavoda je: Balos 4, Tržič. organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem Zavod ima pečat, njegovo obliko in vsebino določa odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega statut zavoda. odloka. 3. člen 49. člen Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po knjiž- Dosedanji direktor zavoda opravlja funkcijo vršilca dolž- nični dejavnosti na območju Občine Tržič. nosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Razpis za S soglasjem ustanovitelja se dejavnost zavoda lahko delovno mesto direktorja se opravi na način in po postopku, razširi tudi na območja drugih občin, za kar se sklene po- določenem s tem odlokom. sebna pogodba.

50. člen 4. člen Zavod je pravni naslednik Delavske univerze, ki je orga- Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in nizacijska enota v sestavi javnega zavoda Zavod za kulturo in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih izobraževanje Tržič, p.o., ki je vpisana v sodni register pri določata zakon, ta odlok in statut zavoda. registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Kranju, pod št. 1-00085-00 in prevzame vse pravice in obveznosti doseda- 5. člen nje Delavske univerze. Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni regi- 51. člen ster. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in izobraževanje 6. člen Tržič, p.o. (Uradni list RS, št. 25/94 z dne 13. 5. 1994). Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je bila ustanovljena kot organizacijska enota Zavoda za kulturo in izobraževanje, 52. člen p.o. Tržič z odlokom o uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o., dne 25. 4. 1994. listu RS. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju pod vložno št. 1-00085-00. Št. 601-07/97-04 Tržič, dne 3. februarja 1999. 7. člen Zavod zastopa in predstavlja direktor. Župan Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun zavoda Občine Tržič v okviru dejavnosti zavoda sklepa pogodbe ter opravlja dru- Pavel Rupar l. r. ge pravne posle. Stran 1542 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Direktor zavoda zastopa in predstavlja zavod brez ome- – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje jitev. strokovnih delavcev, – pripravlja predlog sistemizacije delovnih mest, – sprejema delavce v delovno razmerje, delavce raz- III. DEJAVNOST ZAVODA poreja in odloča o prenehanju dela ter drugih pravicah delavcev, 8. člen – opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom Dejavnost zavoda je v skladu s standardno klasifikacijo in drugimi predpisi. dejavnosti: Direktor zastopa zavod neomejeno razen glede nakupa – O 92.511 dejavnost knjižnic, ter odtujitve nepremičnin, za kar je potreben sklep ustanovi- – O 93.31 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, telja. – DE 22.13 izdajanje revij in periodike, – DE 22.15 drugo založništvo, 11. člen – K/74.831 prevajanje, Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega raz- – K/74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje, pisa in po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega – G 52.488 trgovina na drobno v drugih specializira- sveta zavoda. nih prodajalnah, Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- – M 80.4 izobraževanje odraslih in drugo izobraže- je, določene z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda. vanje, Direktor zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje: – M 80.4 drugo izobraževanje, – visoka strokovna izobrazba družboslovne ali druge – 0/92.34 druge razvedrilne dejavnosti, d.n. ustrezne smeri, Dejavnost knjižnice šteje kot javna služba, katere izva- – najmanj pet oziroma osem let delovnih izkušenj na janje je v javnem interesu. področju knjižničarstva, Zavod opravlja naslednje dejavnosti: – strokovni izpit, – ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu, – poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda. – nabavlja, strokovno obdeluje, hrani in obnavlja knjiž- Mandat direktorja zavoda traja pet let in je po preteku nično gradivo, mandata lahko ponovno imenovan. – skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposo- ja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi, – sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega 2. Svet zavoda gradiva, – vodi kataloge in drugo dokumentacijo knjižničnega 12. člen gradiva ter evidenco o knjižnični dejavnosti, Zavod upravlja svet zavoda. – opravlja matično knjižnično dejavnost v Občini Tržič, Svet zavoda šteje devet članov in ga sestavljajo: – vključuje se v knjižnično informacijski sistem, – trije predstavniki ustanovitelja, – organizira kulturne prireditve in akcije za mlade in – trije predstavniki delavcev zavoda in odrasle porabnike knjižnice, – trije predstavniki uporabnikov. – izvaja bibliografsko, informacijsko, dokumentacijsko Predstavnike ustanovitelja imenuje ustanovitelj. in komunikacijsko dejavnost namenjeno javnosti, Predstavnike uporabnikov predlaga direktor zavoda iz- – sodeluje s strokovnimi institucijami, med dolgoletnih stalnih bralcev, potrdi pa jih ustanovitelj. – izvaja bibliopedagoško dejavnost, Predstavnike delavcev zavoda imenujejo delavci zavo- – opravlja druge naloge, s katerimi utrjuje in razvija da na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate predlagajo strokovnost, organizacijsko povezanost in enotnost knjižni- člani strokovnega sveta zavoda in reprezentativni sindikati čarske dejavnosti. zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovi- Knjižnica lahko v soglasju z ustanoviteljem dejavnost ca delavcev zavoda. Izvoljena sta kandidata, ki sta dobila razširi ali spremeni. večino glasov delavcev, ki so volili. Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnikov delavcev zavoda na podlagi poročila volilne komisije. IV. ORGANI ZAVODA 13. člen 9. člen Svet zavoda najkasneje 60 dni pred iztekom mandata Organi zavoda so: določi rokovnik za izvedbo volitev in imenuje tričlansko ko- – direktor, misijo, ki vodi postopek izvolitve predstavnikov delavcev v – svet zavoda, svet in pripravi končno poročilo. Komisijo imenuje za dobo – strokovni svet. štirih let.

1. Direktor 14. člen Mandat članov sveta traja štiri leta. Po preteku mandata 10. člen so lahko izvoljeni še za eno mandatno obdobje. Zavod vodi direktor. Direktor opravlja hkrati funkcijo Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji pred- poslovnega in programskega direktorja. sednika in namestnika predsednika. Kandidate za ta mesta Pristojnosti direktorja so: lahko predlaga vsak član sveta. – zastopa in predstavlja zavod, vodi poslovanje in strokovno delo ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela 15. člen zavoda, Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za – pripravlja program razvoja zavoda, katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: – pripravlja predlog letnega načrta zavoda, – sam zahteva razrešitev, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1543

– zaradi daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov ne mo- 20. člen re več opravljati funkcije člana sveta, Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže – ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda pri opravljanju svoje dejavnosti s prodajo proizvodov ali stori- po enakem postopku kot velja za imenovanje, tev, ustvarjenih z opravljanjem knjižnične dejavnosti oziroma – predstavniku delavcev zavoda preneha delovno raz- z opravljanjem dejavnosti v skladu s tem odlokom, sme merje v zavodu. zavod uporabljati za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti v Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz razlogov iz prejš- soglasju z ustanoviteljem. njega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana. Če je potekel mandat predstavniku delavcev, takoj določi rokov- 21. člen nik in imenuje tričlansko komisijo v skladu z zakonom in tem Prihodke, ki jih zavod ustvari z dejavnostmi, ki niso odlokom. financirane iz javnih sredstev, lahko zavod v skladu z internimi akti nameni za plače delavcev po predhodnem soglasju z 16. člen ustanoviteljem. Svet zavoda sprejema statut zavoda, programe dela, finančni načrt in zaključni račun, splošne akte zavoda, za katere je tako določeno v statutu, opravlja druge z zakonom VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI in statutom zavoda določene zadeve in opravlja nadzor nad V PRAVNEM PROMETU upravljanjem in poslovanjem zavoda. 22. člen 3. Strokovni svet Organi zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. 17. člen Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja dvakrat letno o Strokovni svet zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje rezultatih poslovanja ter mu dajati druge podatke o poslova- svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih nju, v skladu z zakonom. strokovnjakov s področja knjižnične dejavnosti. Sestavo, način imenovanja in trajanje mandata članov 23. člen ter naloge strokovnega sveta se natančneje določi v statutu Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom. v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim V. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA premoženjem in z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.

18. člen 24. člen Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo Premoženje javnega zavoda je last ustanovitelja. Usta- zavoda. novitelj s posebno pogodbo prenese premoženje v upravlja- Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, nje javnega zavoda, ki z njim upravlja kot dober gospodar. s katerim je razpolagal kot organizacijska enota dosedanje- Z vsem premoženjem upravlja javni zavod. Z nepremič- ga Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o., do uvelja- nim premoženjem upravlja javni zavod samo po poprejšnjem vitve tega odloka, kar se ugotavlja z delitveno bilanco. Od soglasju ustanovitelja. Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o., prevzame novoustanovljeni zavod delavce, ki so bili v njem zaposleni na področju knjižničarske dejavnosti. VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremične- USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA ga premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. 25. člen Zavod je dolžan upravljati premoženje iz drugega od- Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno stavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. subsidiarno do višine sredstev, ki so v občinskem proraču- nu namenjena za delo zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za 19. člen druge obveznosti zavoda. Zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti: – iz proračunskih sredstev ustanovitelja in države, 26. člen – iz drugih javnih sredstev, Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obvez- – s plačili za storitve, nosti: – s prodajo storitev drugim uporabnikom, – ugotavlja skladnost programov dela zavoda s plani – z dotacijami, sponzorstvi, darili in iz drugih zakonitih oziroma programi občine, virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in – daje soglasje k statutu zavoda, k statusnim spre- statutom javnega zavoda. membam ter k notranji organizaciji in sistemizaciji, – spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi progra- Z odlokom o proračunu ustanovitelj določi letno višino mi in finančnimi načrti, sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda na podlagi dogo- – opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in vorjenih in finančno ovrednotenih nalog iz letnega delovne- drugimi predpisi. ga načrta zavoda. Naloge, ki so strokovno tehnične narave lahko oprav- 27. člen ljajo tudi ustrezne strokovne službe izven zavoda, v soglasju Zavod vsako leto pripravi program dela in finančni plan z ustanoviteljem. ter ju posreduje ustanovitelju v soglasje. Zavod je dolžan Stran 1544 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije poročati ustanovitelju o izvrševanju letnega programa dela in 34. člen razvoja zavoda. Dosedanji direktor zavoda opravlja funkcijo vršilca dolž- nosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Razpis za delovno mesto direktorja se opravi na način in po postopku, VIII. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI določenem z zakonom in tem odlokom.

28. člen 35. člen Direktor in drugi delavci zavoda morajo varovati listine Za ostala vprašanja, ki zadevajo delovanje zavoda in in podatke, do katerih pridejo oziroma se seznanijo pri opravljanju dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. niso opredeljena s tem aktom, se uporablja zakon neposredno. Ustanoviteljske pravice, razen sprejem odloka, so- Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno glasja k statutu zavoda in imenovanja direktorja zavoda, tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. izvaja župan občine. Za poslovno tajnost se štejejo: – podatki in dokumenti, ki so z zakonom ali drugimi 36. člen predpisi določeni za poslovno tajnost, Zavod je pravni naslednik Knjižnice dr. Toneta Pretnar- – podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za ja, ki je organizacijska enota v sestavi javnega zavoda Zavod poslovno tajnost, za kulturo in izobraževanje Tržič, p.o., ki je vpisana v sodni – podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih register pri registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Kra- pristojnosti določi za poslovno tajnost, nju, pod št. 1-00085-00 in prevzame vse pravice in obveznosti dosedanje Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. – podatki in dokumenti, ki jih zavodu kot zaupno spo- roči pristojni organ ali druga organizacija. 37. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in izobraževa- nje Tržič, p.o., (Uradni list RS, št. 25/94). 29. člen Zavod ima statut, ki ga sprejme svet zavoda v soglasju z 38. člen ustanoviteljem. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- S statutom se ureja zlasti: nem listu RS. – organizacija zavoda, Št. 601-08/97-04 – organi upravljanja in njihove pristojnosti, Tržič, dne 3. februarja 1999. – način odločanja organov in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu Župan z zakonom in tem odlokom. Občine Tržič Pavel Rupar l. r. 30. člen Akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu začne veljati, ko dasta nanj soglasje ustanovitelj in minister, pristojen za kulturo. 787. Sklep o razveljavitvi odloka o organizaciji in delovnem področju tajništva občinskega sveta X. NADZOR Na podlagi 32.a in 35. člena zakona o lokalni samo- 31. člen upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, Ustanovitelj nadzira zakonitost dela zavoda v skladu z 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, veljavnimi predpisi. 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) in 45. člena zako- Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravlja organ, na o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi ki ga določa zakon. (Uradni list RS, št. 74/98) je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju 2. seje dne 3. februarja 1999 sprejel XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE S K L E P 32. člen o razveljavitvi odloka o organizaciji in delovnem Svet zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno kon- področju tajništva občinskega sveta stituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem odlokom 1. člen opravlja naloge sveta dosedanji svet. Razveljavi se odlok o organizaciji in delovnem področju tajništva občinskega sveta (Uradni list RS, št. 62/96). 33. člen Direktor zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi 2. člen organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem Strokovno, administrativno in organizacijsko delo za po- odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega trebe organov Občine Tržič zagotavljata župan Občine Tržič odloka. in občinska uprava. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1545

3. člen 1. člen Sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu RS, Imenuje se Nadzorni odbor občine Tržič v naslednji uporablja pa se od 18. novembra 1998. sestavi: 1. Alenka Bradač, Loka 77, Tržič Št. 23-2-16-1999 2. Janez Mrak, Virje 10, Tržič Tržič, dne 3. februarja 1999. 3. Olga Peternel, Begunjska 7, Tržič 4. Vera Zupan, Koroška 8, Tržič Župan 5. Nika Žepič, Retnje 13, Tržič Občine Tržič Pavel Rupar l. r. 2. člen Člani odbora izmed sebe izberejo predsednika odbora.

3. člen Sklep začne veljati po sprejemu in se objavi v Uradnem 788. Sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja listu RS.

Na podlagi 29. in 30. člena zakona o lokalni samoupravi Št. 33-2-23-1999 (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, Tržič, dne 3. februarja 1999. 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) in skladno z njegovim 35. Župan členom je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju 2. seje Občine Tržič Pavel Rupar dne 3. februarja 1999 sprejel l. r. S K L E P o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja VELIKE LAŠČE

1. člen 790. Statut Občine Velike Lašče Imenuje se komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi: Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi – 1. Franc Bradač, Loka 77, Tržič ZLS – (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 2. Marjan Dežman, Partizanska cesta 12, Tržič 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Velike 3. Janez Dragoš, Podvasca 19, Tržič Lašče na 2. redni seji dne 12. februarja 1999 sprejel 4. Zdenka Gradišnik, Cankarjeva 20, Tržič in 5. Peter Tomazin, Žiganja vas 90, Tržič. S T A T U T 2. člen Občine Velike Lašče Člani komisije izmed sebe izberejo predsednika komisije. I. SPLOŠNE DOLOČBE 3. člen Sklep začne veljati po sprejemu in se objavi v Uradnem 1. člen listu RS. Občina Velike Lašče je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Ada- Št. 28-2-21-1999 movo, Bane, Bavdek, Borovec pri Karlovici, Boštetje, Bran- Tržič, dne 3. februarja 1999. kovo, Brlog-del, Bukovec, Centa, Četež pri Turjaku, Ded- nik, Dolenje Kališče, Dolnje Retje, Dolščaki, Dvorska vas, Župan Gorenje Kališče, Gornje Retje, Gradež, Gradišče, Grm, Občine Tržič Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Javorje, Kaplanovo, Karlovica, Pavel Rupar l. r. Knej, Kot pri Veliki Slevici, Krkovo pri Karlovici, Krvava peč, Kukmaka, Laporje, Laze, Logarji, Lužarji, Mački, Mala Slevi- ca, Male Lašče, Mali Ločnik, Mali Osolnik, Marinčki, Me- vedjek, Mohorje, Naredi, Opalkovo, Osredek, Pečki, Ploso- 789. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora občine vo, Podhojni hrib, Podkogelj, Podkraj, Podlog, Podsmreka Tržič pri Velikih Laščah, Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Polzelo, Poznikovo, Prazniki, Prhajevo, Prilesje, Purkače, Pušče, Na podlagi 28., 29., 30., 31. in 33. člena zakona o Rašica, Rob, Rupe, Sekirišče, Selo pri Robu, Sloka Gora, lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, Srnjak, Srobotnik pri Velikih Laščah, Stope, Strletje, Str- 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, mec, Škamevec, Škrlovica, Ščurki, Tomažini, Turjak, Ulaka, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) je Občin- Uzmani, Velika Slevica, Velike Lašče, Veliki Ločnik, Veliki ski svet občine Tržič na nadaljevanju 2. seje dne 3. februarja Osolnik, Vrh, Zgonče, Žaga. 1999 sprejel Sedež občine je v Velikih Laščah številka 15. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- S K L E P dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. o imenovanju Nadzornega odbora občine Tržič Občino predstavlja in zastopa župan. Stran 1546 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z II. NALOGE OBČINE zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z 7. člen občinskim odlokom. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, 2. člen zlasti pa: Na območju Občine Velike Lašče lahko občinski svet 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena na pobudo občanov kot svoja posvetovalna telesa z odlo- tako, da: kom ustanovi krajevne, vaške oziroma trške odbore. Nalo- – sprejema statut in druge splošne akte občine, ge, organizacija in delovanje krajevnih, vaških oziroma trških – sprejema proračun in zaključni račun občine, odlokov so določeni s tem statutom in odlokom občine. – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 3. člen 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: Občina Velike Lašče (v nadaljnjem besedilu: občina) v – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne ženjem, zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin soglasju nanjo prenesene z zakonom. in premičnin, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje 4. člen vrednost svojega premoženja. Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- šče, so občani. ko, da: – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne jejo razvoj gospodarstva v občini, pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski drugih organih v skladu s tem statutom. razvoj, Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko inicia- sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri tivo. razreševanju gospodarskih problemov, Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posa- – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in tov. drugih nepremičnin na območju občine. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: 5. člen – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in gram občine, državo. – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- dročju občine, ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- sanem v zakonu. ni ter se vključuje v stanovanjski trg, Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, nosti. – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike za opravljanje skupnih zadev. občanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: 6. člen – ustanavlja lokalne javne službe, – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in Občina Velike Lašče ima svoj grb, zastavo in praznik, delovanje lokalnih javnih služb, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Velike – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge Lašče, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občin- komunalne objekte in naprave, ski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo zemljišči. in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- zdravstveno dejavnost tako, da: nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1547

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih katerimi se kršijo predpisi občine, možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- – organizira občinsko redarstvo, tvenim zavodom, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- 8. člen ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- ogrožene, invalide in ostarele tako, da: lja tudi naloge, ki se nanašajo na: – spremlja stanje na tem področju, – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih – pristojnim organom in institucijam predlaga določene predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje ukrepe na tem področju, pristojnosti, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za in drugimi pristojnimi organi in institucijami. potrebe občine, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – določanje namembnosti urbanega prostora, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za gojev za njihovo uporabo, kulturno dediščino na svojem območju, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejav- – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- nost, kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – mrliško ogledno službo in – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. sti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo 9. člen pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- druge dejavnosti varstva okolja tako, da: loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje predpisi s področja varstva okolja, statističnih in evidenčnih podatkov. – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki okolja, imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- tavlja varstvo okolja, nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- moženja v občini. vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: III. ORGANI OBČINE – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, 1. Skupne določbe – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne 10. člen površine ter Organi občine so: – ureja promet v občini. – občinski svet, 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v – župan in primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z – nadzorni odbor občine. merili in normativi: Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski – organizira reševalno pomoč v požarih, organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in nje za primere elementarnih in drugih nesreč, referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreča- naloge določa zakon. mi, Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in nih in drugih naravnih nesreč, tem statutom. – sodeluje s poveljstvom gasilske zveze Velike Lašče Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, ski funkcionarji. – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 11. člen 12. Ureja javni red v občini tako, da: Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v – sprejema ustrezne splošne akte, skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja Stran 1548 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih 16. člen stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: činske organe. – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- občine, ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- – sprejema občinski proračun in zaključni račun, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. organizacijo in delovno področje, – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za 12. člen izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko podjetjih, organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, 13. člen – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- Delo organov občine je javno. ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- narja, stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti nega odbora, občine se objavljajo v Uradnem listu RS. – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, skega sveta, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- opravljanju funkcije podžupana, roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ta statut in poslovnik občinskega sveta. tem ni pooblaščen župan, Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov – razpisuje referendum, občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino če izkažejo pravni interes. plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- 2. Občinski svet nih teles, ki jih imenuje občinski svet, – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja 14. člen lokalnih javnih služb, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge vah v okviru pravic in dolžnosti občine. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nez- Občinski svet šteje dvanajst članov. družljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- zakona, ljenega občinskega sveta. – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi dneh po izvolitvi. in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- pred požari, neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je govega delovanja v vojni, občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi skega sveta. nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, 15. člen – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- enote, vanjem v skladu z zakonom. – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. statut. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1549

17. člen Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- točka za pobude, vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih klicno. postavljajo člani sveta. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v nu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega od- občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- bora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega ča zakon. sveta se obvesti javnost. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vpra- nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne šanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vpra- opravlja funkcije člana občinskega sveta. šanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- 21. člen cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela gačno večino. organov občine. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom 18. člen ali če tako sklene občinski svet. Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetret- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni jinsko večino navzočih članov. podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo ska uprava. vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- skega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji. bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- 22. člen cati najmanj šestkrat letno. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- – če izgubi volilno pravico, ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za kazen zapora, daljšo od šest mesecev, sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje skega sveta, občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa – če odstopi. lahko dopolni še z novimi točkami. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član 19. člen občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z uprava. dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so 20. člen nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet dela in odloča na sejah. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Odbori in komisije občinskega sveta Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega 23. člen odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, določeno v poslovniku občinskega sveta. volitve in imenovanja. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in začetku seje. odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- Stran 1550 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega 28. člen sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo določi občinski svet tudi njegove naloge. v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- 24. člen skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih čla- nov. 3. Župan Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: 29. člen – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se občinski svet, opravijo v skladu z zakonom. – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Mandatna doba župana traja štiri leta. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o svet. morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. 25. člen Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je re kot svoja delovna telesa. župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: – statutarno pravna komisija, 30. člen Župan predstavlja in zastopa občino. – odbor za družbene dejavnosti, Poleg tega župan predvsem: – odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje pro- – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- stora, čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz – odbor za finančno poslovanje, pristojnosti občinskega sveta, – odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov. proračuna, Število članov posameznega delovnega telesa občinskega – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občin- odločitev občinskega sveta, skega sveta. – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih članov ter opravi imenovanje. aktov občine, – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- 26. člen čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- nih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te datna vprašanja, volitve in imenovanja. naloge, Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- činskega sveta kot predsednik. ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- nov skupne občinske uprave, ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta občinski upravi. statut. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino 27. člen prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega 31. člen sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove čemer mora navesti razloge za zadržanje. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1551

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če 35. člen meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa čemer mora navesti razloge za zadržanje. najstarejši član občinskega sveta. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- tekoče naloge iz pristojnosti župana. čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 36. člen Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost meznih zadev iz svoje pristojnosti. take odločitve. 37. člen 32. člen Županu in podžupanu preneha mandat: Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- – če izgubi volilno pravico, dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki poverjenike za civilno zaščito, ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, – sprejme načrt zaščite in reševanja, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – vodi zaščito, reševanje in pomoč, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- podžupana, ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki – če odstopi, morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet naravnem okolju na območju občine, na predlog župana razreši. – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je činski svet ne more sestati, razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- šitve. ženih in prizadetih prebivalcev, Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je rialno dolžnost. dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- 33. člen tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga 34. člen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imeno- kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po vanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat ga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. še občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena župan pooblasti. preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja po- kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev džupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- za katere ga župan pooblasti. vajo določbe zakona. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. občinskega sveta. Stran 1552 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

4. Nadzorni odbor Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- 38. člen ga občinski svet ali župan. Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. 42. člen Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- pristojnosti: zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- občine, nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- občinskega proračuna, vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- čunskih sredstev. vornimi osebami). Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- činske uprave, krajevnih, vaških ali trških odborov, javnih ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih po- nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član rabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premože- ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je njem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe ob- zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. činskih javnih sredstev. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana 39. člen oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbo- ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- ra imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobraz- nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od be. Vsaj eden od članov mora imeti izkušnje s finančno prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu ko- dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- računskemu sodišču. skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občin- Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- uporabniki proračunskih sredstev. najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- nistrstvo in računsko sodišče. tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- tve posredovati pristojnemu organu pregona. ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, 40. člen župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi predloge nadzornega odbora. seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- 43. člen nika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- njegove seje. ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi nega odbora, z večino glasov navzočih članov. lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- 41. člen tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zorni odbor. javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih 44. člen skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. strank. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1553

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti tranje zadeve. nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- 52. člen nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in 45. člen opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izo- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- brazbo. nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v 53. člen občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti grama nadzora. občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. 46. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odbor s poslovnikom. odloča državni organ, določen z zakonom.

Občinska uprava 54. člen O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali za- 47. člen poslenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v prime- Notranjo organizacijo in delovno področje občinske ru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi stvareh. župan. O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 48. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z 6. Občinsko pravobranilstvo drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. 55. člen Organizacija in delo organa skupne občinske uprave Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občin- predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. ske organe in ožje dele občine. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa 49. člen tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje ozi- upravnih stvareh v upravnem postopku. roma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na skupni organ občinskega pravobranilstva. prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske 7. Drugi organi občine uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 56. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki 50. člen jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- Organi, ki jih občina ima na osnovi veljavnih zakonov za ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. posamezna področja so: Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih – komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja jav- stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom nih funkcij s pridobitno dejavnostjo, drugače določeno. – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, 51. člen – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- – odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- – štab civilne zaščite, pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence – svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj. Stran 1554 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

57. člen 61. člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za del izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- občine, za posamezno naselje ali zaselek. gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na načrti. pobudo občinskega sveta ali krajevnega, vaškega oziroma Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje trškega odbora. delo odgovorni županu. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov za del občine, posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo IV. OŽJI DELI OBČINE najmanj ene tretine volivcev tega dela. 58. člen Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- Zaradi zagotovitve sodelovanja (krajevnih, vaških ali trš- ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. kih) skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- občinski svet z odlokom krajevne, vaške ali trške odbore kot prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. in način dela krajevnih, vaških ali trških odborov. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvi- jo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu vo- V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI livcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v ODLOČANJU V OBČINI tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

59. člen 62. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- nju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter iniciativa. predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- 1. Zbor občanov jen način.

60. člen 63. člen Občani na zboru občanov: Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- najmanj ena tretina volivcev z območja občine, za katero je ne skupnosti, zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, območij, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način – opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zako- objavi. nom, – imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov od- 2. Referendum o splošnem aktu občine borov, – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- 64. člen vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki ter varovanja življenjskega okolja, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- odpadkov in nevarnih stvari, jo občinski davki in druge dajatve. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako činskega sveta. sklene občinski svet ali župan. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- zakon ali statut občine. na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- 65. člen logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. jemu splošnega akta občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1555

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega 69. člen akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu četrtim odstavkom prejšnjega člena. ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela 66. člen prost dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet Referendum se opravi kot naknadni referendum, na vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- čine ali njegove posamezne določbe. lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PRO- be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z TI”, dan razpisa in dan glasovanja. objavo izida referenduma. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- nju volje volivcev ne spremeni. lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- 70. člen šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- imajo pravico voliti člane občinskega sveta. vega mandata. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 67. člen 71. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi mezno vprašanje drugače urejeno. najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za aktov občine. razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. 3. Svetovalni referendum Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z 72. člen zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik dum. tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- kusi upravno sodišče. vezuje občinskih organov. 68. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z 4. Drugi referendumi osebnim podpisovanjem. 73. člen Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. duma, in rok za zbiranje podpisov. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. referendum, ni drugače določeno. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu dostno število volivcev. občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Stran 1556 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. Ljudska iniciativa – javno snago in čiščenje javnih površin, – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih 74. člen površin, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ganov. – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- dročjih, če tako določa zakon, ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo – pokopališko in pogrebno dejavnost. določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. 80. člen Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. ne zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih 81. člen organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob od dne pravilno vložene zahteve. upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

75. člen 82. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- nih sistemov skupaj z drugimi občinami.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 83. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, 76. člen ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. nom. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- – neposredno v okviru občinske uprave, tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, organa. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- 84. člen sebnega prava. Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. 77. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, 85. člen – osnovno zdravstvo in lekarna, Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- – osebna pomoč družini in ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – knjižničarstvo. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- gospodar. dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega zagotavljajo javne potrebe. premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. 78. člen Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- drugimi občinami. mičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, 79. člen se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- javne službe za: vo državnega premoženja. – oskrbo s pitno vodo, – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- 86. člen kov komunalnih odpadkov, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1557

87. člen – nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – krajevne turistične takse, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – komunalne takse, Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- – pristojbine, hodkov ter račun financiranja. – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- skega zemljišča ali gozda, ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- in onesnaževanje okolja, skim premoženjem in načrtovani odhodki. – prihodki uprave in V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in – prihodki določeni z drugimi predpisi. zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. 93. člen 88. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo pa so zlasti prihodki od: prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – obresti na depozite, predvidena za posamezne namene. – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- – prodaje nepremičnega premoženja, ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. – prodaje premičnega premoženja, – drugega premoženja, 89. člen – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje – komunalnih prispevkov, proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- – samoprispevka, ce občinske uprave ali podžupana. – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni, 90. člen – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- režiji, deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, občine za eno leto. – ožjih delov občine, Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. – dotacije, darila in pomoči, Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- ski organ. dov in Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski – drugi prihodki. sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- 94. člen ljevanju: uporabnik). V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- ni odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proraču- 91. člen na, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih name- Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- nih. hodkov ter račun financiranja. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- 95. člen pana z odlokom. Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg na katerega se nanaša. zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri ga se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi proračuna izvrševanju proračuna za posamezno leto. za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti 92. člen sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo kem obdobju v proračunu za preteklo leto. prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje so zlasti: lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- – prihodki od dohodnine, nike župan s sklepom. – davek na dediščine in darila, 96. člen – davek na dobitke od iger na srečo, Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih – davek od prometa nepremičnin, obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna – upravne takse, ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s igralnic, tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih – davek od premoženja, obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- – finančne izravnave, ska sredstva. Stran 1558 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- 102. člen ski svet. Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. lagati rebalans proračuna. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter 97. člen predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto čun. za ta namen. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- 98. člen mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Če se med letom spremeni delovno področje oziroma 103. člen pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. 104. člen Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju se prerazporedijo med druge uporabnike. poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih 99. člen določa zakon. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se 105. člen lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami leta. ali pri specializirani organizaciji. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega 106. člen člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno 100. člen naročanje. Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. 1. Splošni akti občine Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. 107. člen Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in 101. člen zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Rezerva se uporablja: Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- slovnik občinskega sveta. loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- ne bolezni in rastlinski škodljivci; 108. člen – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme pritekajo neenakomerno; občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- – za kriterije proračunskega primanjkljaja. činskega sveta. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, san za sprejem odloka. sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. 109. člen O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- člena odloča župan. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1559 dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v članov občinskega sveta. pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 110. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz 119. člen svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 111. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 120. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot 112. člen stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

121. člen 113. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje odloka. občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 114. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE ljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. 122. člen V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- katere tako določi občinski svet. nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- 2. Posamični akti občine lavci občinske uprave. 115. člen V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, Posamični akti občine so odločbe in sklepi. opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča nostjo in strokovnostjo njihovega dela. občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko ne državne pristojnosti. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog 116. člen na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi nje nalog iz državne pristojnosti. občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- gače določeno. nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih občin. stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 123. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN nem listu RS. ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 124. člen 117. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Občine Velike Lašče, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se št. 34/95. posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Št. 314/99 ne posega v njene pravice. Velike Lašče, dne 12. februarja 1999.

118. člen Župan Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim Občine Velike Lašče sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Anton Zakrajšek, dipl. inž. l. r. Stran 1560 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

791. Poslovnik Občinskega sveta občine Velike II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA Lašče 8. člen Na podlagi 16 člena statuta Občine Velike Lašče (Urad- Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je ni list RS, št. 15/99) je Občinski svet občine Velike Lašče, 2. redni seji dne 12. 2. 1999 sprejel potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov man- P O S L O V N I K dat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče pred- Občinskega sveta občine Velike Lašče sednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. I. SPLOŠNE DOLOČBE 9. člen 1. člen Prvo sejo sveta vodi župan. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po 2. člen vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije slovenskem jeziku. in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- 4. člen na ali predstavnikov kandidatur. Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. 10. člen Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, kandidatnih list. vojaška ali uradna tajnost. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- ča ta poslovnik. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je 5. člen svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne Svet dela na rednih in izrednih sejah. liste. Redno sejo sveta skliče župan najmanj šestkrat na leto. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- 6. člen bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. pa predsednik delovnega telesa. 11. člen

7. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- panu pa preneha. činskega organa »občinski svet«. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, na telesa sveta. preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenova- občine. ni kot predstavniki občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1561

12. člen 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- 16. člen nja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- svetu in njegovih delovnih telesih. čina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- članov. voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA pojasnila tudi v pisni obliki. SVETA Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za uredi- 1. Splošne določbe tev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 13. člen 17. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- vice glasovanja. pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana Član občinskega sveta ima pravico: občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in ustrezno dopolni. druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- vprašanj iz njegove pristojnosti; no tistemu, na katerega je naslovljeno. – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik (amandmaje) teh predlogov; občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgo- – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- varjal na vprašanja in pobude. skega sveta; Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine zakonom svoje predstavnike. oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na Član občinskega sveta ima pravico do povračila strošk- prvi naslednji redni seji. ov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in 18. člen posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga 14. člen občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- odloči svet z glasovanjem. nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan opravljanjem svoje funkcije. uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja seje. dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega 19. člen sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. sveta in delovnih teles, katerih član je. Stran 1562 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne ko je to mogoče. opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje poslovnikom. občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. 24. člen Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu občine. svetu njegovo razrešitev. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 25. člen Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi 20. člen župan. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki vah v okviru pravic in dolžnosti občine. imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le na podlagi ustave in zakona statut občine. točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- čeni s tem poslovnikom. V. SEJE SVETA Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. 21. člen Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo Občinski svet dela in odloča na sejah. zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h Seje sveta sklicuje župan. katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s poslovnik. statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 26. člen 22. člen Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi sedujoči). gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

23. člen 27. člen Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- Seje občinskega sveta so javne. nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in redne seje. predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na skega sveta. predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se sveta ali na lastno pobudo. povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo za sejo. biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od sejo. predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren pro- tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- stor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo dni pred sejo. občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so odstrani iz prostora. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1563

Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- na obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. tajnost. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- nov občinskega sveta navzoč na seji. meznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. 2. Potek seje Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do ugovora po razpravi vsakega drugega razprav- 28. člen ljalca. Ugovor mora biti konkreten in se nanašati na napoved Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed ugovora v določeni razpravi, sicer ga lahko predsedujoči članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se prepove. Ugovori smejo trajati največ tri minute. seje ne more udeležiti. Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, pred- Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. ve lahko trajajo le po tri minute. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 33. člen Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- 29. člen nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujo- Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu či pozval. zapisnika prejšnje seje. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. vzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso svet brez razprave. bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 34. člen Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- 30. člen nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo Svet na začetku seje določi dnevni red. takoj, ko jo zahteva. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o odloči svet o tem vprašanju brez razprave. morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali ali hitri postopek. popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom več kot pet minut. občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega 35. člen reda svet razpravlja in glasuje. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- log dnevnega reda v celoti. tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 31. člen Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po določenem (sprejetem) vrstnem redu. zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči posameznih točk dnevnega reda. določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni 32. člen več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. Stran 1564 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

36. člen 41. člen Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob sedem- Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz najsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši trajajo več kot štiri ure. red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po ten potek seje. dveh urah neprekinjenega dela. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, 42. člen župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- na seji sveta, jo prekine. tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dva- 4. Odločanje krat. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po 43. člen izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in vseh članov sveta. nadaljuje drugič. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru 37. člen oziroma prekinitvi. Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi občinskega sveta v sejni sobi. odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega dve tretjini vseh članov občinskega sveta. reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet 44. člen konča sejo. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- 3. Vzdrževanje reda na seji lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. 38. člen 45. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena besedo le predsedujoči. četrtina vseh članov sveta. 39. člen 46. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o naslednje ukrepe: katerem se odloča. – opomin, Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, – odvzem besede, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu – odstranitev s seje ali z dela seje. se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. 40. člen Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo 47. člen ali če na kak drug način krši red na seji. Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe 48. člen tega poslovnika. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu skim izjavljanjem. občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- sveta. tine vseh članov sveta. Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abe- čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj cednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, zapustiti prostor, v katerem je seja. da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM«. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1565

49. člen 5. Zapisnik seje občinskega sveta Tajno se glasuje z glasovnicami. 52. člen Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opra- Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti vila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasova- delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. članov sveta. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporab- Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega lja občinski svet. sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas gla- Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in sovanja. potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zago- odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v tovljena tajnost glasovanja. zapisnik ustrezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu gla- občinske uprave, ki je vodil zapisnik. sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sred- na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali stev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na besedo “PROTI”. krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziro- Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. ma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- 53. člen nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na Potek seje občinskega sveta se lahko snema na mag- glasovnici treba imenovati. netofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, sovnico v glasovalno skrinjico. katerega seja je bila snemana. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in 50. člen drugim gradivom s seje. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del vanja. seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži Ugotovitev izida glasovanja obsega: pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če – število razdeljenih glasovnic, ugotovi, da so razlogi utemeljeni. – število oddanih glasovnic, 54. člen – število neveljavnih glasovnic, Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne – število veljavnih glasovnic, narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma aktom. pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega posamezni kandidat, sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- tih pa katerih kandidat je imenovan. va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. 55. člen Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse glasovanja na seji sveta. spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- 51. člen nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je nje ponovi. bilo vpogledano. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- nja, ali na predlog predsedujočega. skega sveta. Stran 1566 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

6. Strokovna in administrativno tehnična opravila 60. člen za svet Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- 56. člen tev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin- zaposlenimi v občinski upravi. skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti občinski upravi določeno posebno delovno mesto. županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občin- skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb druž- 7. Delovna telesa občinskega sveta benih dejavnosti. Za posamezne naloge lahko na seji odbora sodelujejo 57. člen člani delovnih teles iz 65. in 68. člena. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. 61. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima pet ima tri člane. članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- opravlja zlasti naslednje naloge: tev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, kme- – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna tijstva in turizma (malega gospodarstva in obrti, gostinstva) in telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predla- občinski svet, gani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma svetu poda stališče s predlogom odločitve. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. svet. Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem lahko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. Za posamezne naloge lahko na seji odbora sodelujejo člani delovnih teles iz 65. in 68. člena. 58. člen Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in 62. člen odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- Odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s ima pet članov. tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu tev iz pristojnosti občine na področju komunale, planiranja, mnenja in predloge. urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva okolja, ki Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- gom odločitve. na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega 59. člen sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- statutom občine, so naslednji odbori in komisija: nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti – odbor za družbene dejavnosti, najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. – odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, Odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora – odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge prostora, akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. – odbor za finančno poslovanje, Za posamezne naloge lahko na sejah odbora sodeluje- – statutarnopravna komisija. jo člani delovnih teles iz 65. in 68. člena. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1567

63. člen 68. člen Odbor za finance ima pet članov. Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi tev iz pristojnosti občine na področju finančnega poslova- njihova sestava in naloge. nja, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Sodeluje pri pripravi prora- 69. člen čuna in zaključnega računa Občine Velike Lašče, spremlja Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, finančno poslovanje med letom. organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega činskem svetu. sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano Odbor za finance lahko predlaga občinskemu svetu v članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. svojem področju dela. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino Za posamezne naloge lahko na sejah odbora sodeluje- glasov navzočih članov. jo člani delovnih teles iz 65. in 68. člena. Glasovanje v delovnem telesu je javno. 64. člen Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. Statutarnopravna komisija občinskega sveta ima pet članov. 70. člen Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolni- ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in tev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne obravnavano problematiko. skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. 1. Splošne določbe Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno- 71. člen pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 65. člen – poslovnik o delu občinskega sveta, Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – proračun občine in zaključni račun, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- članov ter opravi imenovanje. bene akte, – odloke, 66. člen – odredbe, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- – pravilnike, log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – navodila, izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih – sklepe. občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- Predsednika odbora imenujejo člani odbora izmed čla- čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- nov občinskega sveta v tem odboru z večino glasov vseh šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali članov odbora. statutom občine. Prvo sejo odbora skliče župan. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- in statutom občine. ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 72. člen Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun 67. člen občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na jih predlaga župan. predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v spre- datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje jem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- seje občinskega sveta. čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za Stran 1568 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- me občinski svet na predlog župana. va predloga odloka združita. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 79. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo 73. člen njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. predlagatelj z amandmaji. Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam arhivu občinske uprave. predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, 2. Postopek za sprejem odloka določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali 74. člen na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. besedilo členov in obrazložitev. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- ni predlagatelj odloka. nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- umakniti. ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- 80. člen laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če dilu: predsedujoči). zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. 75. člen O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- val v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. 81. člen Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predla- sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje gatelj. odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa 76. člen drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj 82. člen odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- na kateri bo obravnavan predlog odloka. nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh aktih občine. obravnavah. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za 77. člen sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- temeljnih rešitvah predloga odloka. šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- sklepom zavrne. gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih log ne obravnava. članov občinskega sveta. Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka 3. Hitri postopek za sprejem odlokov dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. 83. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne 78. člen nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet obvezne razlage določb splošnih aktov občine. konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava suje o predlogu odloka v celoti. predloga odloka na isti seji. Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. občinski svet. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih gatelj odloka. vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1569

Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. O pred- veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. stavitvi ni razprave. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 88. člen Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave poja- 84. člen snijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splo- Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- šno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če člena. gre za: Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega vih posameznih določb v skladu z zakonom, sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki proračuna občine. občinskega sveta, – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- 89. člen mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- panu pisne pripombe in predloge. ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- in izdatki. nov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega 90. člen sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog vložitvi predloga. proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. 85. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- 91. člen ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere pred sejo občinskega sveta. tako določi občinski svet. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- 5. Postopek za sprejem proračuna novesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

86. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in 92. člen izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- občini. lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej proračun. o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. 87. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko 93. člen leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- 1. 12. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede župan občinskemu svetu proračun v 90 dneh po začetku prihodkov in odhodkov. mandata. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine celoti. tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem 94. člen članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izho- Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, dišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občin- v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum ski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- občine. na služba pripravi predlog uskladitve. Stran 1570 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, 100. člen ga župan obrazloži. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje 95. člen tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem so glasovali. odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 101. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa 96. člen nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem občine. glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju či z žrebom. med proračunskimi prihodki in izdatki. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- 97. člen vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- pri prvem glasovanju. vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. 102. člen Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutar- večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- nopravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskemu svetu v postopek. občinskega sveta Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, 103. člen ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku. Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- šanja, volitve in imenovanja. 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta 98. člen način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in seji sveta. nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje besedilu kot nov splošni akt. ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki čih članov delovnega telesa. ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.

2. Imenovanje podžupana

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 104. člen 99. člen Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- nov občinskega sveta. Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi opravijo po določilih tega poslovnika. javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izve- o imenovanju. de po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glaso- Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino vanje. glasov navzočih članov sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1571

3. Postopek za razrešitev Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. 105. člen Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imeno- ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. vanje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če IX. JAVNOST DELA je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je 109. člen pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za javno. imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih določeno za njihovo imenovanje. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na teles in drugih organov ter funkcionarjev občine druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva 106. člen javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo občinskega sveta, župana in občinske uprave. pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. obvestilo za javnost. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti sveta in drugih organov občine. dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 110. člen Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njiho- imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev vo delo na sejah sveta. prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in novega kandidata. dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in SVETOM delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- 107. člen konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za 111. člen medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- zumno razreševanje nastalih problemov. nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- jih določa statut in ta poslovnik. laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če drugih aktov sodelovali. je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi 108. člen občinski svet, ko se sestane. Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. POSLOVNIKA V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za 112. člen neizvršitev sklepa. Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu rabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. odlokov. Stran 1572 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z 2. člen dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih po- 113. člen dročjih, ki so določeni s tem odlokom. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- 3. člen slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi orga- komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne nizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in poslovniške določbe. obvestil ter preko skupnih delovnih teles. Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarnopravna komisija. 4. člen Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi poslovnika, ki ga je dala statutarnopravna komisija, odloči sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obveš- svet. čanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferen- cah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustre- XI. KONČNI DOLOČBI zen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. 114. člen Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo Uradnem listu RS. predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski upravi. 115. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Velike Lašče, ki je bil II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/95. UPRAVE

Št. 315/99 5. člen Velike Lašče, dne 12. februarja 1999. Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Veli- ke Lašče ustanovi enovit organ: Občinska uprava občine Župan Velike Lašče, s sedežem v Velikih Laščah številka 15, (v Občinskega sveta nadaljnjem besedilu: občinska uprava). občine Velike Lašče Občinska uprava zagotavlja: Anton Zakrajšek, dipl. inž. l. r. – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v 792. Odlok o organizaciji in delovnem področju postopkih, občinske uprave Občine Velike Lašče – polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institu- Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samou- cijami. pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/97, 10/98 in 74/98), 47. člena statuta Občine Velike 6. člen Lašče (Uradni list RS, št. 15/99) in v skladu z uredbo o Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organi- skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in si- zacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: stemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni – splošnih zadev, list RS, št. 24/98, 56/98) je Občinski svet občine Velike – normativno pravnih zadev, Lašče, na 2. redni seji dne 12. februarja 1999, na predlog župana sprejel – upravnih zadev, – javnih financ, O D L O K – gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, – družbenih dejavnosti, o organizaciji in delovnem področju občinske – varstva okolja in urejanja prostora, uprave Občine Velike Lašče – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, – inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. I. SPLOŠNE DOLOČBE Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine. 1. člen S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi 7. člen organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava v zvezi z delovanjem občinske uprave Občine Velike Lašče. naslednje naloge: Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1573

– opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjet- njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzor- ja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, ni odbor ter druge občinske organe; – spremlja in analizira gopodarska gibanja v občini; – kadrovske zadeve; – opravlja druge naloge s tega področja. – sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov; 12. člen – gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opre- Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava mo; opravlja naslednje naloge: – avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na občine; različnih področjih družbenih dejavnosti; – ki se nanašajo na civilno zaščito in reševanje in – skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbe- nih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; 8. člen – pripravlja in izvaja programe javnih del; Na področju normativno-pravnih zadev občinska upra- – opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih va opravlja naslednje naloge: dejavnosti. – priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki 13. člen jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski organi; Na področju urejanja prostora občinska uprava oprav- – sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in prav- lja naslednje naloge: no spremljanje pogodb; – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- – strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil; storskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih – pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim izvedbenih aktov; občinskim organom; – pripravlja prostorske akte občine; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – izdaja lokacijske dokumentacije; – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje 9. člen posegov v prostor; Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam naslednje naloge: pri urejanju prostora; – vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postop- – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. kih na I. stopnji; – vodi evidenco o upravnih stvareh; 14. člen – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pri- Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja stojni organi; naslednje naloge: – opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. – pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; 10. člen – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic Na področju javnih financ občinska uprava opravlja in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; naslednje naloge: – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; skladu s predpisi, ki urejajo to področje; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- čuna; 15. člen – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- občinska uprava opravlja naslednje naloge: tov s področja javnih financ; – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- – opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna zacijo gospodarskih javnih služb; opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti ob- skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvaja- čine (cene komunalnih storitev, cene programov vrtca, cene njem; pogrebnih storitev idr.) daje mnenje k oblikovanju cen iz – pripravlja projekte in investicijske programe in oprav- koncesijskih razmerij; lja nadzor nad investicijami; – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in – opravlja druge naloge na tem področju. v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oziroma usklajevanje; 16. člen – pripravlja premoženjsko bilanco občine; Občinska uprava lahko za opravljanje določene dejav- – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. nosti gospodarske javne službe v primerih, ko ni pogojev za ustanovitev javnega podjetja, javnega gospodarskega zavo- 11. člen da ali za podelitev koncesije v režijskem obratu, ki je samo- Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja stojna notranja organizacijska enota občinske uprave, oprav- naslednje naloge: lja dejavnosti naslednjih gospodarskih javnih služb: – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s po- – vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter ureja- dročja gospodarstva; nja in vzdrževanja parkirišč, Stran 1574 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– urejanja zelenih površin, dročje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih – vzdrževanja in urejanja pokopališč, mest oziroma po svoji naravi. – urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaše- Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v vanje. delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občine. 17. člen Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. 24. člen Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom zadeve iz svoje pristojnosti. o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo 18. člen zakoni in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za Občinska uprava opravlja naloge občinskega redarstva. svoje delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in od- Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad škodninsko pa županu. izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s kateri- 25. člen mi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župa- na oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z 19. člen delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kolegija glede na obravnavano problematiko. Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa tajnik cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občine. Kolegij se sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. enkrat na mesec.

26. člen III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje DELAVCEV več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge obli- 20. člen ke sodelovanja. Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za skupine, vodjo delovne skupine, rok za izvedbo naloge, ter vodenje občinske uprave. druge pogoje za njeno delo.

21. člen 27. člen Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali poimenuje in razrešuje župan. sebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo Tajnik občine: opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno – neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koor- skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. dinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo projekt- pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in ne skupine, vodjo projektne skupine, rok za izvedbo projek- skrbi za delovno disciplino; ta, ter druge pogoje za njeno delo. – izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja najzahtevnješe naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE občini; – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje 28. člen nalog občinske uprave; Župan Občine Velike Lašče v roku enega meseca po – opravlja druge naloge po nalogu župana. uveljavitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se mest v občinski upravi Občine Velike Lašče, ki je podlaga za nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovorno- razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. sti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga župan za to pooblasti. 29. člen Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o Za tajnika občine se zahteva VII. stopnja strokovne podrobnejši organizaciji in delovnem področju občinske izobrazbe. uprave Občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 39/95).

22. člen 30. člen Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja ob- nem listu RS. činske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, Št. 316/99 ki ga izda župan. Velike Lašče, dne 12. februarja 1999.

23. člen Župan Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s Občine Velike Lašče tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno po- Anton Zakrajšek, dipl. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1575

ŽALEC – gostinski obrati, ki se nahajajo v večnamenskih objektih (poslovno-trgovskih centrih in podobno) v skladu z 793. Navodilo o merilih za izdajanje mnenj o veljavnim hišnim redom. obratovalnem času gostinskih obratov v Občini Žalec 4. člen Območje B) iz 2. člena navodil je z vidika namembnosti Na podlagi 12. člena zakona o gostinstvu (Uradni list razdeljeno v kareje A), B), C), D) in E). Za kare D) veljajo RS, št. 1/95) in 16. ter 17. člena pravilnika o merilih za glede hrupa in obratovalnega časa pogoji in merila iz 3. določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Uradni list člena teh navodil. RS, št. 15/95 in 22/98) ter 29. člena zakona o lokalni Kareji A), B), C) in E) so z vidika namembnosti oprede- samoupravi, je Občinski svet občine Žalec na 3. redni seji ljeni kot pretežno stanovanjsko območje in so z vidika vars- dne 18. 2. 1999 sprejel tva pred hrupom določeni kot območje II. stopnje varstva pred hrupom. Gostinski obrati na tem območju določijo svoj N A V O D I L O obratovalni čas skladno s prvim odstavkom 15. člena pravil- o merilih za izdajanje mnenj o obratovalnem nika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih času gostinskih obratov v Občini Žalec obratov, to je med 6. in 22. uro. S tem navodilom se določa izjema za poletni obratoval- 1. člen ni čas, ki je lahko podaljšan za eno uro zvečer. Za še dodatno podaljšan obratovalni čas na območju karejev A), S tem navodilom se natančneje določajo območja za B), C) in E) nad 22. uro v zimskem času in 23. uro v določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in merila za poletnem času si mora gostinec pridobiti mnenje lokalne izdajo mnenja o podaljšanem obratovalnem času gostinske- skupnosti. Vlogi za izdajo tega mnenja mora priložiti: ga obrata po 16. in 17. členu pravilnika o merilih za določi- tev obratovalnega časa gostinskih obratov. – soglasje lastnika objekta, v katerem se nahaja lokal (kolikor ni sam lastnik), 2. člen – soglasje lastnikov stanovanjskih objektov ali najemni- Za mesto Žalec se za potrebe izdajanja mnenj o podalj- kov stanovanj, ki mejijo na gostinski lokal v premeru 100 šanem obratovalnem času gostinskih obratov upoštevajo metrov. območja iz veljavnih prostorskih izvedbenih dokumentov in sicer: 5. člen A) Območje staro mestno jedro, katerega meje natanč- Območji C) in D) iz 2. člena teh navodil sta z vidika no določa odlok o ureditvenem načrtu za prenovo starega namembnosti opredeljeni kot pretežno stanovanjski območ- mestnega jedra v Žalcu (Uradni list RS, št. 45/96 in ji, ki sta z vidika varstva pred hrupom določeni kot območje 78/96). II. stopnje pred hrupom. B) Območje soseske V in Frenga, katerega meje na- Gostinski obrati na tem območju določijo svoj obrato- tančno določa odlok o zazidalnem načrtu soseska V in Fren- valni čas skladno z drugim in tretjim odstavkom 4. člena teh ga (Uradni vestnik Celje, št. 16/68, 11/69, 23/70, Uradni navodil. list SRS, št. 42/72, 10/82, Uradni list RS, št. 20/98). C) Območje mesta Žalca urejeno s PUP 2, katerega 6. člen meje natančno določa ureditveno območje z oznako Območja Občine Žalec izven mesta Žalca se s temi UZ/A63 in UZ/A64 v odloku o prostorskih ureditvenih po- navodili v namen določitve obratovalnega časa gostinskih gojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2 (Uradni obratov z vidika namembnosti opredelijo kot pretežno stano- list RS, št. 35/96). vanjska območja, kolikor s prostorskimi izvedbenimi doku- D) Območje soseske VI, katerega meje natančno dolo- menti ni drugače določeno. Z vidika varstva pred hrupom se ča odlok o zazidalnem načrtu soseske VI (Uradni list SRS, ta območja določijo kot območja II. stopnje varstva pred št. 42/72, 13/79 in 1/84). hrupom. Gostinski obrati na tem območju določijo svoj obrato- 3. člen valni čas skladno z drugim in tretjim odstavkom 4. člena teh Območje A) iz prejšnjega člena je z vidika namembno- navodil. sti opredeljeno kot trgovsko-poslovno-stanovanjsko območ- je in je z vidika varstva pred hrupom določeno kot območje 7. člen III. stopnje varstva pred hrupom, ki jih določa uredba o Za gostinstvo pristojna enota upravne enote pri izdaji hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. odločbe o obratovalnem času gostinskega obrata direktno 45/95). uporablja določbe teh navodil in grafično prilogo za območ- V primeru izpolnjevanja pogojev, ki veljajo za III. stop- je mesta Žalec, ki je sestavni del navodil. Mnenje lokalne njo varstva pred hrupom, so gostinski obrati lahko odprti kot skupnosti išče le v primerih, opredeljenih v tretjem odstavku to določa drugi odstavek 15. člena pravilnika o merilih za 4. člena ter v 5. in 6. členu teh navodil. določitev obratovalnega časa gostinskih obratov: – gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev in njiho- 8. člen ve sestavne enote v teh obratih (npr. hotelske restavracije), To navodilo se objavi v Uradnem listu RS. med 0. in 24. uro; – restavracije, gostilne in kavarne med 6. in 1. uro Št. 33203/0001/99 naslednjega dne; Žalec, dne 18. februarja 1999. – gostinski obrati, ki nudijo gostom predvajanje glasbe za ples oziroma družabni program (diskoteke, nočni bari in Župan podobno), med 6. in 4. uro naslednjega dne; Občine Žalec – obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro; Lojze Posedel, dipl. ek. l. r. Stran 1576 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

ŽIROVNICA 4. člen Sodelujoči organi, organizacije in skupnosti 794. Program priprav sprememb in dopolnitev Pri spremembah in dopolnitvah PPOŽ bodo sodelovali prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Jesenice za Občino Žirovnica za naslednji organi, organizacije in skupnosti, ki bodo na za- obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter četku izdelave sprememb in dopolnitev PPOŽ posredovali prostorskih sestavin srednjeročnega plana svoje pogoje: Občine Jesenice za Občino Žirovnica za – Ministrstvo za zdravstvo Zdravstveni inšpektorat RS, obdobje od leta 1986 do leta 1990 Gorenjska enota Kranj, izpostava Jesenice, C. m. Tita 73, Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planira- Jesenice – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Kranj, Blei- RS, št. 48/90) in 45. člena statuta Občine Jesenice (Uradni weisova 34, Kranj list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96 in 2/99) ter 4. člena – Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo, statutarnega sklepa Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana 3/99) je župan Občine Žirovnica, dne 23. 2. 1999 sprejel – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana P R O G R A M P R I P R A V E S P R E M E M B – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ce- I N D O P O L N I T E V ste, Tržaška 19, Ljubljana prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine – Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Jesenice za Občino Žirovnica za obdobje od leta Kranju, Tomšičeva 44, Kranj – Zavod za gozdove, Območna enota Bled, Ljubljan- 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin ska 19, Bled srednjeročnega plana Občine Jesenice – Slovenske železnice d.d. Ljubljana, Služba za strate- za Občino Žirovnica za obdobje od leta 1986 gijo in razvoj, Kolodvorska 11, Ljubljana do leta 1990 – Elektro Gorenjska, p.o. Kranj, PE Žirovnica, Moste 2a, Žirovnica (v nadaljevanju: PPOŽ) – Telekom Slovenije, PE Kranj, Mirka Vadnova 13, Kranj 1. člen – JP JEKO-IN, d.o.o., C. m. Tita 51, Jesenice. Predmet in cilj sprememb in dopolnitev K spremembam in dopolnitvam PPOŽ bodo pridoblje- S tem programom se podrobneje določajo vsebina in na naslednja soglasja organov, organizacij in skupnosti: obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih na- – Ministrstvo za zdravstvo Zdravstveni inšpektorat RS, log, ki jih je potrebno opraviti v postopku priprave in spreje- Gorenjska enota Kranj, izpostava Jesenice, C. m. Tita 73, ma sprememb in dopolnitev PPOŽ, subjekti, ki sodelujejo Jesenice pri pripravi sprememb in dopolnitev PPOŽ, način njihovega – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo sodelovanja, oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Kranj, Blei- tem opraviti, določijo se roki za posamezne faze priprave weisova 34, Kranj PPOŽ ter sredstva, potrebna za njihovo pripravo. – Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo, Ta program določa še nosilca strokovnih aktivnosti pri- Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana prave PPOŽ ter prostorske sestavine, ki se spreminjajo ozi- – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo roma dopolnujejo. narave, Vojkova 1b, Ljubljana – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ce- 2. člen ste, Tržaška 19, Ljubljana – Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Vsebina in obseg sprememb in dopolnitev Kranju, Tomšičeva 44, Kranj Spremembe in dopolnitve se v vsebinskem smislu pri- – Zavod za gozdove, Območna enota Bled, Ljubljan- pravijo tako, da bodo sestavine tekstualnega in kartografska 19, Bled skega dela izvleček zakona o urejanju prostora (Uradni list – Slovenske železnice d.d. Ljubljana, Služba za strate- SRS, št. 18/84,15/85 in Uradni list RS, št. 71/93), zako- gijo in razvoj, Kolodvorska 11, Ljubljana na o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list – Elektro Gorenjska, p.o. Kranj, PE Žirovnica, Moste SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, 2a, Žirovnica št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97; v nadaljevanju – Telekom Slovenije, PE Kranj, Mirka Vadnova 13, ZUNDPP) in navodila o vsebini in metodologiji izdelave stro- Kranj kovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin – JP JEKO-IN, d.o.o., C.m. Tita 51, Jesenice. (Uradni list SRS, št. 20/85). Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev Spremembe in dopolnitve se nanašajo na nova planska PPOŽ ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodna mnenja izhodišča za območje Občine Žirovnica, posamične predlo- in pogoje ter soglasja tudi drugih organov, ki niso našteti v ge občanov in podjetij oziroma organizacij, preveritev dejan- prejšnem odstavku, se le-ta pridobijo v postopku. skega stanja, določijo se območja urejanja s PIN-i. Organi, organizacije in skupnosti iz prejšnih odstavkov tega člena posredujejo na podlagi tega programa in poziva 3. člen pripravljalca, pred pričetkom priprave sprememb in dopolni- Organizacija priprave sprememb in dopolnitev: tev PPOŽ, svoje strokovne podlage ter pogoje, ki jih mora a) Nosilec strokovnih aktivnosti priprave strokovnih pod- pripravljalec sprememb in dopolnitev PPOŽ upoštevati pri lag in drugih strokovnih gradiv se določil z neposrednim izdelavi in bodo podlaga za usklajevanje v primeru navzkriž- naročilom strokovni organizaciji iz 69. člena ZUNPP po nih interesov v prostoru. ustaljeni proceduri, ki jo določa zakon o javnih naročilih Organi, organizacije in skupnosti morajo v skladu s 35. (Uradni list RS, št. 24/97). členom ZUNDPP podati svoje pogoje in soglasja v 30 dneh b) Kot koordinator postopka priprave, izdelave in spre- od poziva. V fazi priprave predloga s soglasjem potrdijo jema se določi župan Občine Žirovnica oziroma njegov poob- upoštevanje predhodnih pogojev in usmeritev. Če v predpi- laščeni predstavnik. sanem roku ne podajo pogojev, se tolmači, da ni potrebna Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1577 zaščita oziroma uveljavljanje njegovih interesov v prostoru in ŠOŠTANJ zato njegovo sodelovanje v postopku ni potrebno. 795. Statut Krajevne skupnosti Šoštanj 5. člen Terminski plan in postopek sprejemanja Na podlagi statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. – S pripravo strokovnih podlag za sprememb in dopol- 38/95 in 68/98, je Svet krajevne skupnosti Šoštanj, na seji nitve PPOŽ se prične po podpisu pogodbe s strokovno dne 4. 1. 1999 sprejel organizacijo – izvajalcem del. – Predhodne pogoje pridobi strokovna organizacija v roku 45 dni po podpisu pogodbe. S T A T U T – Osnutek spremembe in dopolnitve PPOŽ se dostavi Krajevne skupnosti Šoštanj občinski strokovni službi pristojni za prostor najkasneje v roku dveh mesecev od podpisa pogodbe s strokovno organizacijo. I. SPLOŠNE DOLOČBE – Župan Občine Žirovnica sprejme sklep o enomeseč- ni javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev PPOŽ; sklep se objavi v Uradnem listu RS in na krajevno običajen 1. člen način. Krajevna skupnost Šoštanj je kot ožji del občine sa- – Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Žirovni- moupravna skupnost občanov, organiziranih na območju ca in traja 30 dni od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi iz naselja Šoštanj v Občini Šoštanj. prejšnje alinee. V skladu z zakonom, statutom Občine Šoštanj in tem – V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava statutom zadovoljujejo občani krajevne skupnosti določene na sedežu Občine Žirovnica. skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupno- – Občani, organi, organizacije, skupnosti ter drugi zain- sti poverila občina. teresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne pripombe v času trajanja javne razgrnitve sprememb in dopolnitev PPOŽ 2. člen in en teden po tem roku. – V času javne razgrnitve se osnutek sprememb in Krajevna skupnost je pravna oseba. dopolnitev PPOŽ obravnava na Občinskemu svetu občine Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z Žirovnica. vsem svojim premoženjem. – Po končani javni razgrnitvi župan Občine Žirovnica Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovar- zavzame stališča do pripomb in predlogov podanih v času ja občina. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji trajanja javne razgrnitve na podlagi strokovnih stališč, ki jih preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti pripravi strokovna organizacija v roku 20 dni ter jih obravna- preidejo na občino, oziroma na KS z lastnostjo pravne ose- va predhodno tudi pristojna delovna skupina. be, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih KS. – V roku 30 dni po prejetju stališč do pripomb in predlogov izvajalec dopolni osnutek sprememb in dopolnitev 3. člen PPOŽ. Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinske- – Občinska strokovna služba pristojna za prostor posreduje tako pripravljen osnutek – dopolnjen osnutek s pred- ga proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih logom za ugotovitev njegove usklajenosti z obveznimi izho- oseb, s plačili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od dišči prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega pla- premoženja krajevne skupnosti. na Republike Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. 4. člen – Župan Občine Žirovnica po sprejetju sklepa Vlade Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sreds- RS o usklajenosti dopolnjenega osnutka sprememb in do- tvi s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi polnitev PPOŽ z obveznimi izhodišči republiškega prostor- nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem skega plana, posreduje usklajen predlog sprememb in do- imenu in za svoj račun. polnitev PPOŽ občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. – Odlok se objavi v Uradnem listu RS. 5. člen – V roku 10 po objavi v Uradnem listu RS izvjalec dostavi naročniku končni elaborat. Sedež krajevne skupnosti je: Trg svobode 5, 3325 Šoštanj. 6. člen Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima Sredstva v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Šoštanj, Za pripravo sprememb in dopolnitev PPOŽ bodo zago- v notranjem krogu pa napis KS Šoštanj. tovljena proračunska sredstva Občine Žirovnica. 6. člen 7. člen Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v sta- Ta program priprave sprememb in dopolnitev se objavi tutu občine samostojno ureja in opravlja svoje naloge, ki jih v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave. nanjo prenese občina.

Št. 352-8/99 7. člen Žirovnica, dne 23. februarja 1999. Krajevna skupnost lahko ima svoj krajevni praznik, ki Župan ga določi svet krajevne skupnosti s sklepom. Občine Žirovnica Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim obča- prof. Anton Dežman l. r. nom priznanja in plakete. Stran 1578 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI 13. člen Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih 8. člen rokih in na predpisan način) župan občine, izvaja pa jih Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih občinska volilna komisija. določa statut občine in ta statut. V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih 14. člen prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge: Kandidate za člane sveta KS določijo politične stranke – obravnavajo vsa vprašanja pomembna za delo in živ- in volivci na zborih volivcev, ali skupina volivcev v skladu z ljenje krajevne skupnosti ter oblikuje stališča, pobude in zakonom s podpisi. vprašanja v zvezi s tem; – obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter da- 15. člen jejo k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude; Predlogi kandidatur se vložijo pisno pri občinski volilni – dajejo soglasja oziroma mnenja k posameznim odlo- komisiji najpozneje 45 dni pred dnevom glasovanja. čitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine; 16. člen – sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne Izid glasovanja na volišču ugotavljajo volilni odbori. Iz- akte KS; voljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, odloča o izvolitvi med – obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni ra- njima žreb. čun KS; – odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti; 2. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti – razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti; 17. člen – razpiše referendum o samoprispevku občanov in od- Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti: loča o uvedbi samoprispevka; – sprejema statut krajevne skupnosti, – dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in – sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajev- drugih splošnih aktov občine, ne skupnosti, – sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih – sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnih vprašanj, skupnosti, razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz – upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sred- občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese stvi, občanov krajevne skupnosti, – sprejema program KS, – razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in – upravlja in vzdržuje komunalne objekte KS, odloča o uvedbi samoprispevka, – opravlja druge naloge, ki so v pristojnosti KS. – obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti ter oblikuje stališča do teh vprašanj, – v primerih, ko je tako določeno s statutom občine daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevi, ki III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti, – imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa 9. člen sveta krajevne skupnosti, Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajev- – podeljuje priznanja in plakete krajevne skupnosti, ne skupnosti je svet krajevne skupnosti. – voli predsednika, podpredsednika in tajnika sveta Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov. krajevne skupnosti, – voli nadzorni odbor krajevne skupnosti, 10. člen – voli volilno komisijo za izvedbo referendumov, Kot stalni organ, ki ga imenuje svet KS je v krajevni – sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem skupnosti nadzorni odbor. finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi krajevne skup- Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajev- nosti, ne skupnosti imenuje delovna telesa – komisije. – odloča o drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti. 1. Volitve sveta krajevne skupnosti 3. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta 11. člen krajevne skupnosti Za izvolitev sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v 18. člen občinski svet. Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika in pod- 12. člen predsednika, lahko pa tudi tajnika sveta krajevne skupnosti. V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravijo se vsako četrto leto), 19. člen predčasne (opravijo se, če se svet KS razpusti pred pote- Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji kom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne. predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1579 izvolitvi. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče 27. člen predsednik volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristoj- seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate nosti lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se članov sveta krajevne skupnosti. Do izvolitve predsednika nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in sveta krajevne skupnosti prvo sejo vodi najstarejši član sveta župana. krajevne skupnosti. Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom obči- 20. člen ne in zahtevati odgovor nanje. Podpredsednika in tajnika sveta krajevne skupnosti iz- Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobu- voli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika. Pod- do v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku predsednik in tajnik sveta krajevne skupnosti se volita za občinskega sveta lahko predsednik sveta KS skliče zbor mandatno dobo, kot jo ima svet krajevne skupnosti izmed občanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma članov sveta krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov pobudo. sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen 28. člen na predlog najmanj četrtine članov, če za predlog glasuje Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti, v občanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava naslednjih primerih: svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov – kršitve določil statuta KS, vseh članov sveta KS. – prekoračitve pooblastil, – ne spoštovanja sklepov sveta KS, zbora občanov in 5. Predsednik in podpredsednik sveta krajevne drugih organov KS, skupnosti – v drugih utemeljenih primerih, ki kažejo na nastanek ali možnost nastanka škodljivih posledic zaradi njegovega 29. člen ravnanja (storitve ali opustitve). Predsednik sveta krajevne skupnosti: Na predlog najmanj četrtine članov je lahko razrešen – zastopa in predstavlja KS, tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti. – sklicuje in vodi seje sveta KS, – skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obrav- 21. člen navo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti pre- sveta KS, neha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni. – podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS, 22. člen – skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom man- svetom, občinsko upravo in županom, data odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni – sklicuje zbore občanov v KS, obliki predsedniku ali podpredsedniku sveta KS. – sklepa pogodbe in druge pravne posle v skladu s Predsednik sveta KS ali podpredsednik je dolžan v programom razvoja ter finančnim načrtom KS, roku 15 dni sklicati sejo sveta KS, ki o odstopu sprejme ugotovitveni sklep in ga posreduje predsedniku volilne – opravlja druge naloge. komisije. 30. člen 4. Pravice in dolžnosti članov sveta krajevne Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri nje- skupnosti govem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne 23. člen zadeve z njegovega delovnega področja. Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z 31. člen zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS. Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta KS 24. člen ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej KS ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS. predsednika tajnik sveta KS, ki hkrati tudi vodi administrativ- 25. člen no evidenco sveta KS. Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgo- 6. Seje sveta krajevne skupnosti vore na vprašanja in pobude. 32. člen 26. člen Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino nav- oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem zočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni izvede razprava. drugače določeno. Stran 1580 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

33. člen 40. člen Glasovanje na seji sveta je javno. Nadzorni odbor: Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem odloči s sklepom večina članov sveta KS. KS, – nadzoruje zakonitost, namensko in smotrno porabo 34. člen sredstev KS, – nadzoruje finančno poslovanje KS. Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati 41. člen sejo, če to zahtevajo najmanj štirje člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan, in sicer v 15 dneh od vložitve Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje pred- zahtevka sklica. sednik. Vabilo za sejo sveta KS se lahko pošlje tudi županu Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finanč- občine. V dogovoru z županom občine se lahko skliče seja no poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali pristojnemu organu občine. Nadzorni odbor obvezno obrav- drugi predstavniki občine. nava zaključni račun KS. Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov vseh članov. 35. člen Seje sveta krajevne skupnosti so javne. 11. Premoženje in financiranje krajevne skupnosti

7. Delovna telesa sveta krajevne skupnosti 42. člen Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in 36. člen nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice. Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo pred- O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega logov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj in za premoženja odloča svet KS z dvetretjinsko večino glasov opravljanje drugih nalog in proučevanje posameznih vpra- vseh članov sveta KS. šanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa. V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava 43. člen in naloge. V vsako komisijo se imenuje en član sveta, ki tudi Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in vodi delo komisije. občinskega proračuna. 44. člen 8. Strokovna opravila za potrebe krajevne Viri prihodkov KS so: skupnosti – sredstva zbrana s samoprispevkom občanov, – sredstva, ki jih občani združujejo v KS za določene 37. člen namene, Strokovna in administrativna opravila za potrebe sveta – dotacije, darila, volila, KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog – sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS, KS lahko opravlja občinska uprava v skladu s statutom obči- – sredstva iz občinskega proračuna, ne. Svet KS lahko sklene tudi drugače. – rente.

9. Zapisniki sej sveta krajevne skupnosti 45. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedi- 38. člen jo s finančnim načrtom KS. O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajša- ni zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podat- 46. člen ke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določe- je razpravljalo z imeni razpravljavcev, navedbo na seji spreje- ne s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je tih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah. odgovoren predsednik sveta KS. Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik sveta in tajnik KS oziroma zapi- 47. člen snikar. Finančni načrt KS sprejme svet KS z večino vseh članov. Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt 10. Nadzorni odbor KS sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo doseženi prihodki in doseže- 39. člen ni odhodki. Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Pred- 48. člen sednik in člana nadzornega odbora ne morejo biti člani Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za sveta KS. KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1581 občine, tega statuta in odločitvami sveta KS. Arhiv KS hrani Zbor občanov za celotno območje KS skliče predsed- Občina Šoštanj, svet KS pa lahko odloči drugače. nik sveta KS na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 3% volivcev v KS.

IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI 58. člen Občani na zboru občanov: 49. člen – razpravljajo o problematiki v KS, Svet krajevne skupnosti sprejme naslednje akte: – razpravljajo o delu sveta KS, – statut KS, – dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posamez- – poslovnik o delu sveta KS, nih vprašanj v KS, – razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja – finančni načrt, stališča do teh vprašanj, – zaključni račun, – obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje – pravilnike, in delo v KS. – sklepe. 59. člen 50. člen Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora. delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sode- O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga lovanje občanov pri sprejemanju odločitev in druga vpraša- potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik nja pomembna za delo KS. delovnega predsedstva. Statut KS sprejme svet KS z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS. 60. člen Svet KS lahko pred odločanjem razpiše referendum. 51. člen Svet mora razpisati referendum o sklepu s katerim se S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo določa samoprispevek občanov. Svet mora razpisati refe- sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov rendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v KS. sveta KS. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico. Odločitev je na referendumu sprejeta, 52. člen če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. S finančnim načrtom se razporejajo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe KS. VI. SODELOVANJE Z DRUGIMI KRAJEVNIMI 53. člen SKUPNOSTMI Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in dose- 61. člen ženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS. Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb in interesov se lahko krajevna skupnost povezuje z drugimi KS na 54. člen območju občine v različne oblike interesnega združenja in sodelovanja. S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo ter finanč- Krajevna skupnost lahko sodeluje tudi z drugimi KS in no materialno in knjigovodsko poslovanje. mesti in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravlja- S pravilnikom se lahko urejajo priznanja in nagrade KS nje skupnih zadev. ter druga vprašanja, če je to določeno s statutom občine. Oblike, načine in pogoje sodelovanja določijo pristojni organi KS. 55. člen S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na osnovi predhodno izvedenega referenduma. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE S sklepom svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih 62. člen teles. Krajevna skupnost objavlja svoje akte na krajevno obi- S sklepom svet KS odloča tudi o postopkih in o posa- čajen način. meznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. 63. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV nem listu RS.

56. člen 64. člen Neposredni obliki odločanja občanov v KS sta zbor Občinski svet občine Šoštanj je dal soglasje k temu občanov in referendum. statutu dne 3. 3. 1999.

57. člen Predsednica Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo Sveta KS Šoštanj stalno prebivališče na območju KS. mag. Cvetka Tinauer, dipl. jur. l. r. Stran 1582 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

Stran Stran MINISTRSTVA KRIŽEVCI 717. Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih 1393 734. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoroč- nega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986- 2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za OBČINE obdobje 1986–1990 1431 ČRENŠOVCI 735. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- 718. Odlok o občinskih cestah 1398 storsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer 1431 719. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Črenšovci 1406 736. Sklep o povprečni gradbeni ceni, stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti DOBREPOLJE stavbnih zemljišč v Občini Križevci za leto 1999 1432 720. Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto KRŠKO 1999 1412 737. Pravilnik o merilih za delno ali celotno oprostitev 721. Program priprave prostorskih izvedbenih aktov plačila socialnovarstvene storitve pomoč na do- Občine Dobrepolje, ki jih bo v skladu s sprejetimi mu 1433 planskimi akti Občine Dobrepolje sprejel Občin- ski svet občine Dobrepolje 1415 LAŠKO 722. Sklep o dopolnitvi sklepa javne razgrnitve osnut- 738. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spre- ka zazidalnega načrta za stanovanjsko območje membah in dopolnitvah odloka o prostorsko ure- Predstruge in osnutka dela ureditvenega načrta ditvenih pogojih na območju Občine Laško 1434 Predstruge 1416 LENDAVA DOBRNA 739. Odlok o občinskih cestah 1434 723. Odlok o prepovedi sajenja novih in obnov starih 740. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- amortiziranih nasadov hmelja na območju Obči- tanovitvi Razvojnega centra občin Lendava, Čren- ne Dobrna 1416 šovci, Kobilje, Odranci in Turnišče 1444 GORNJI PETROVCI MARKOVCI 724. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 741. Statut Občine Markovci 1445 Gornji Petrovci za leto 1998 1416 MEDVODE HODOŠ 742. Sklep o razpisu svetovalnega referenduma o raz- 725. Sklep o imenovanju podžupana Občine Hodoš 1417 delitvi Krajevne skupnosti Medvode 1459 726. Sklep o določitvi ekonomske cene programa vrtca Hodoš 1417 MOZIRJE 743. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgoj- IDRIJA no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozir- 727. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestni muzej je 1460 Idrija Muzej za Idrijsko in Cerkljansko 1417 744. Odlok o spremembi odloka o kategorizaciji ob- 728. Sklep o razpisu samoprispevka za financiranje iz- činskih cest v Občini Mozirje 1460 gradnje mostu čez Idrijco na Travniku 1419 NOVO MESTO JESENICE 745. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spre- 729. Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov membah in dopolnitvah odloka o spremembi za- funkcionarjem, članom nadzornega odbora volil- zidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava ne komisije in članom delovnih teles Občinskega – zgornji del 1460 sveta občine Jesenice 1420 746. Sklep o javni razgrnitvi osnutka programske za- KRANJ snove za ureditveni načrt za romsko naselje Ru- perč vrh ter osnutka ureditvenega načrta za rom- 730. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- sko naselje Ruperč vrh 1461 nega zavoda Osnovne šole Matije Čopa Kranj 1422 747. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorsko uredi- 731. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Prešernovo tvenih pogojev za območje servisno poslovne co- gledališče Kranj 1425 ne Zalog 1461 732. Odlok o turistični taksi v Mestni občini Kranj 1427 OSILNICA 733. Sklep o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter 748. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine članov drugih občinskih organov ter o povračilih Osilnica za leto 1998 1462 stroškov 1429 749. Odlok o proračunu Občine Osilnica za leto 1999 1462 Uradni list Republike Slovenije Št. 15 / 15. 3. 1999 / Stran 1583

Stran Stran PREVALJE ŠMARJE PRI JELŠAH 750. Statut Občine Prevalje 1464 772. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega 751. Odlok o organizaciji in delovnem področju ob- sveta občine Šmarje pri Jelšah, njihovi sestavi, činske uprave Občine Prevalje 1479 nalogah in načinu dela 1504 752. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra 1481 773. Odlok o komunalnem redarstvu v Občini Šmarje pri Jelšah 1506 753. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 774. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Občini Pre- tanovitivi javnega vzgojno-izobraževalnega zavo- valje 1481 da Osnovna šola Šmarje pri Jelšah 1508 754. Sklep o vrednosti točke 1482 775. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 1509 776. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega ROGAŠKA SLATINA pomena v Občini Šmarje pri Jelšah 1509 755. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 777. Sklep o cenah pogrebnih storitev 1510 Rogaška Slatina za leto 1998 1482 778. Sklep o imenovanju članov občinske volilne ko- 756. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Rogaš- misije 1510 ka Slatina 1483 TABOR 757. Sklep o vrednosti točke za določitev višine prispevka za urejanje javnih parkovnih površin in jav- 779. Odlok o razglasitvi športnih objektov občinskega nih parkovnih gozdov v Občini Rogaška Slatina 1483 pomena 1511 758. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih TREBNJE taks v Občini Rogaška Slatina 1483 780. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine ROGAŠOVCI Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) 1511 759. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije 781. Odlok o spremembah odloka o prostorskih ure- občine Rogašovci 1483 ditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje 1515 SLOVENSKE KONJICE TRŽIČ 760. Odlok o proračunu Občine Slovenske Konjice 782. Statut Občine Tržič 1519 za leto 1999 1483 783. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 761. Odlok o spremembi območja in preimenovanju sprejetju ureditvenega načrta kulturnega centra naselja Kravjek 1484 v starem mestnem jedru 1532 762. Odlok o o preimenovanju naselij v Občini Slo- 784. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej 1533 venske Konjice 1485 785. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- 763. Odlok o imenovanju ulic v naselju Loče 1485 nega zavoda Ljudska univerza Tržič 1536 764. Odlok o razveljavitvi odloka o zazidalnem načrtu 786. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiška knjiž- obrtna cona – spremembe in dopolnitve zazi- nica dr. Toneta Pretnarja 1541 dalnega načrta industrijske cone – območje IMP 787. Sklep o razveljavitvi odloka o organizaciji in de- in Kongrad 1487 lovnem področju tajništva občinskega sveta 1544 765. Sklep o določitvi izhodiščne vrednosti točke za 788. Sklep o imenovanju komisije za mandatna vpra- izračun nadomestila za uporabo stavbnega zem- šanja, volitve in imenovanja 1545 ljišča za leto 1999 1487 789. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora občine Tržič 1545 ŠALOVCI VELIKE LAŠČE 766. Poslovnik Občinskega sveta občine Šalovci 1487 790. Statut Občine Velike Lašče 1545 767. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega za- 791. Poslovnik Občinskega sveta občine Velike Lašče 1560 voda Osnovne šole Šalovci 1500 792. Odlok o organizaciji in delovnem področju ob- 768. Sklep o določitvi ekonomske cene vzgojno-vars- činske uprave Občine Velike Lašče 1572 tvene enote vrtca Domanjševci 1500 ŽALEC 793. Navodilo o merilih za izdajanje mnenj o obrato- ŠENTJERNEJ valnem času gostinskih obratov v Občini Žalec 1575 769. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili in z vozili, ki so odpeljana, zaradi nedovoljenega parkira- ŽIROVNICA nja 1500 794. Program priprav sprememb in dopolnitev prostor- 770. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javne- skih sestavin dolgoročnega plana Občine Jese- ga vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šo- nice za Občino Žirovnica za obdobje od leta 1986 la Šentjernej 1502 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeroč- nega plana Občine Jesenice za Občino Žirovni- ca za obdobje od leta 1986 do leta 1990 1576 ŠKOFJA LOKA 771. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samo- ŠOŠTANJ prispevka 1502 795. Statut Krajevne skupnosti Šoštanj 1577 Stran 1584 / Št. 15 / 15. 3. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Pravkar izšlo

Prof. dr. Bogomir SAJOVIC O PRAVICI CIVILNEGA PRAVA – 1998 V tem, že svojem sedmem delu s področja civilnega prava, se je avtor lotil nedvomno najbolj pomembnega fenomena civilnega prava: pravice. Že v uvodnem poglavju poudarja, da o pravici v civilnem pravu ne moremo govoriti, če ni poprej opredeljen pojem civilnopravnega razmerja. Zato poskuša avtor najprej opredeliti ta pojem, nato pa v nadaljnjih poglavjih teoretično pojmovno opredeliti samo pravico civilnega prava in podati temeljne razjasnitve nekaterih vprašanj okoli pojma pravice ter o različnih pristopih k oblikovanju pojmovnega kompleksa pravice. V drugem delu knjige avtor razpravlja še o elementih javnopravne pravice.

Cena: 4935 SIT 10478

N AROČILNICA

Naročite po faksu: 061/125 14 18

S tem nepreklicno naročam q O PRAVICI CIVILNEGA PRAVA – 1998 število izvodov

Naročeno knjižico mi pošljite na naslov

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – V. d. direktorja Tone Dolčič – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktor in odgovorni ISSN 1318-0576 urednik Marko Polutnik – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1999 je 18.270 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Naročnina za tujino je 55.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 125 14 19, računovodstvo 200 18 62, prodaja 200 18 38, preklici 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – 9 771318 057017 Žiro račun 50100-601-273770 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode,od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarifne številke 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. januarja 1992)