Regijska Mreža Tematskih Poti – »Heritage Trails Net«

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

REGIJSKA MREŽA TEMATSKIH POTI – »HERITAGE TRAILS NET«

Priprava predloga pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke

Pripravljeno za

Ob čina Trebnje Goliev trg 5 Trebnje

Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. Jarška cesta 30 Domžale

Ljubljana, oktober 200 8

Status dokumenta

Kon čno poro čilo

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Stran 1 od 55

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

NARO ČNIK OB ČINA TREBNJE Goliev trg 5 8210 TREBNJE

NALOGA Priprava predloga pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke

POGODBA Regijska mreža tematskih poti „Heritage Trails Net” Številka pogodbe Ob čina Trebnje Št. 430-008/2008 Številka pogodbe Igea P-120/2008 IZVAJALEC IGEA d.o.o. Koprska 94 1000 Ljubljana

POGODBENI ZASTOPNIK Boris Ahlin

VODJA PROJEKTA Boris Ahlin

STROKOVNI SODELAVCI Igea d.o.o. : Branko Lukeži č, Boštjan Golež, Matjaž Habi č, Vinko Podobnik Kompas Novo mesto d.o.o .: Matjaž Pavlin, Barbara Rogina, Tone Krkovi č, Marjana Anti č RC Ko čevje Ribnica d.o.o . - Primož Pahor RIC Bela krajina - Lidija Ivanšek Studio 5 - Marko Kapus Oikos d.o.o. : Urša Šolc, Matjaž Harmel, Andrej Stres, Pia Primec Creativ Plus d.o.o. – Edvard Plut

KRAJ IN DATUM Ljubljana, oktober 2008

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Nadzor dokumenta

Spremenili

Datum Avtor Verzija Opis spremembe

25.08.2008 Oikos 1.0 Osnutek poro čila_gradivo za razpravo 24.10 .2008 Oikos 2.0 Kon čno poro čilo_po dopolnitvah

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

KAZALO

1 UVOD ...... 6

2 IZHODIŠ ČA ...... 7

3 ANALIZA ZAKONODAJNIH DOLO ČIL ...... 8

4 DOLO ČITEV OBMO ČIJ IN VRST TURISTI ČNE RABE VODOTOKOV ...... 29 4.1 PREGLED STANJA IN PREDLOGI ZA UREDITEV ...... 29 4.1.1 Splošni pogoji za ureditev turisti čnih to čk ...... 30 4.1.2 Predlogi ureditev turisti čnih to čk ob plovnih poteh na reki Kolpi in Krki ...... 35 5 IZHODIŠ ČA ZA UREJANJA REKREACIJE – OBSTOJE ČI PRAVNI REŽIMI IN ORGANIZACIJSKE UREDITVE ...... 48

6 PREDLOG PRAVNEGA REŽIMA ZA UREJANJE TURISTI ČNE RABE REKE KOLPE IN KRKE ...... 49

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

SEZNAM SLIK Slika 1: Slika ...... Napaka! Zaznamek ni definiran.

SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o vodah ...... 9 Preglednica 2: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o plovbi po celinskih vodah ...... 14 Preglednica 3: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o ohranjanju narave...... 17 Preglednica 4: Pregled pomembnih dolo čil Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih ...... 18 Preglednica 5: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o sladkovodnem ribištvu ...... 19 Preglednica 6: Vodna telesa obmo čju rek Kolpa in Krka ...... 21 Preglednica 7: Pregled pomembnih dolo čil Uredbe o Krajinskem parku Kolpa ...... 22 Preglednica 8: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju ...... 23 Preglednica 9: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o režimi na obmo čju reke Kolpe ...... 24 Preglednica 10: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Kolpi na obmo čju ob čine Kostel ...... 26 Preglednica 11: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki ...... 27 Preglednica 12: Predlogi ureditev turisti čnih to čk na reki Kolpi ...... 35 Preglednica 13: Predlogi ureditev turisti čnih to čk na reki Krki po posameznih odsekih plovnih poti ...... 41

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Gradiva z delavnic – vabila, seznami vabljenih, liste prisotnosti in predstavitve Priloga 2: Digitalna podatkovna baza s prikazom turisti čnih to čk ob plovnih poteh na reki Kolpi in Krki (stanje 26.9.2008)

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

1 UVOD

Regijska mreža tematskih poti na netu – »Heritage Trails Net« je projekt, ki predstavlja odgovor na sodobne trende turizma z vidika aktivnega oddiha, ki zagotavlja ohranjanje in minimalni poseg v naravno in kulturno krajino. Projekt vzpostavlja celo mrežo turisti čnih poti, ki se med sabo prepletajo, vklju čujejo pa aktivnosti: pohodništvo, kolesarjenje, čolnarjenje in ježo.

Ideja projekta temelji na tem, da se predstavitev poti, ki bodo vezane na posamezno aktivnost, predstavi le s pomo čjo sodobnih elektronskih medijev. Tako bodo vse poti predstavljene na skupnem internetnem portalu. V naravnem okolju pa bo vodenje potekalo le preko sodobnih informacijskih orodij (internet, dlan čnik, mobitel).

Za potrebe čolnarjenja se na črtuje ureditev plovnih poti po reki Kolpi in Krki. Predvidena je priprava zasnove pravne ureditve rabe reke Kolpe in Krke.

V ta namen pa je potrebno pred samim pri četkom dolo čanja poti odgovoriti na nekatera vprašanja, kot so: • katera obmo čja se predvidijo za turisti čno rabo, • za katere aktivnosti se omogo či turisti čna raba, • katera pravno-formalna dolo čila je potrebno pri tem upoštevati, • kaj o vsem skupaj meni lokalno prebivalstvo, predvsem pa deležniki turisti čne rabe omenjenih vodotokov, • kaj je potrebno narediti v prihodnje tako na upravnem kot tudi organizacijskem podro čju, da se vzpostavi pravni režim turisti čne rabe.

Predvsem zadnja to čka predstavlja rezultat vseh predhodnih aktivnosti. Tako želimo s tem dokumentom preko analize zakonodajnih dolo čil za urejanje turisti čne rabe vodotokov, analize problemov turisti čne rabe vodotokov dolo čiti obmo čja in vrste turisti čne rabe. Sledi pa oblikovanje izhodiš č za pravne režime za urejanje turisti čne rabe vodotokov in oblikovanje predloga organizacijske strukture za upravljanje turisti čne rabe vodotokov.

Vsebina dokumenta je pripravljena na osnovi pregleda zakonodajnih dolo čil, terenskih ogledov turisti čnih to čk vzdolž celotnih predlaganih tras plovnih poti ter izvedenih delavnic s predstavniki v projektu sodelujo čih ob čin ob plovnih poteh in interesnih skupin. Pripravljen je bil osnutek poro čila, ki je bil namenjen razpravi, skozi katero smo pridobili nekaj predlogov za dopolnitev tako s strani predstavnikov sodelujo čih ob čin kot tudi s strani upravljavca projekta. Usklajevanja so potekala preko sestankov in telefonskih pogovorov s predstavniki ob čin.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

2 IZHODIŠ ČA

Pri izhodiš čih se bomo osredoto čili na glavne naloge, za katere smo se obvezali, da jih izpolnimo tekom celotnega projekta. Naloge v okviru projekta »Oblikovanje predloga pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke« so:

• analiza zakonodajnih dolo čil za urejanje turisti čne rabe vodotokov, • analiza problemov turisti čne rabe vodotokov, • dolo čitev obmo čij in vrst turisti čne rabe, • oblikovanje izhodiš č za pravne režime za urejanje turisti čne rabe vodotokov, • oblikovanje predloga organizacijske strukture za upravljanje turisti čne rabe vodotokov.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

3 ANALIZA ZAKONODAJNIH DOLO ČIL

Analiza zakonodajnih dolo čil za urejanje turisti čne rabe vodotokov smo upoštevali pravne akte (tako na državni ravni kot na ravni lokalnih samouprav), ki urejajo turisti čno rabo vodotokov.

Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, 2/2004, 57/2008)

Zakon o vodah ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljiš či po na čelih celovitosti, dolgoro čnega varstva kakovosti, zagotavljanja varnosti, ekonomskega vrednotenja voda, sodelovanja javnosti in upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik, novih dognanj znanosti in naravnih zakonitosti.

Zakon se nanaša le na vode 1. reda, kamor spadata obravnavana vodotoka reke Krke in Kolpe. Prav tako zakon jasno razmejuje pristojnosti države in lokalnih skupnosti. Nosilci lokalnih skupnosti so ob čine. Zakon o lokalni samoupravi tako v 21. členu dolo ča, da lokalna skupnost: • v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, • skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, • pospešuje razvoj športa in rekreacije, • gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, • organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v ob čini, • sprejema statut ob čine in druge splošne akte.

Zgoraj navedene naloge ob čin so pomembne predvsem pri dolo čanju pristojnosti ob čin v primerih upravljanja površinskih vod.

V nadaljevanju sledi podroben pregled Zakona o vodah po poglavjih, ki so pomembna za oblikovanje predloga pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke. Izpostavil bi poglavja: Razvrš čanje voda, Vodni objekti in naprave, Teritorialne in Nacionalne podlage za upravljanje z vodami, Varstvo voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov, Raba vodnega ali morskega dobra, podzemnih voda in naplavin ter Pridobitev vodne pravice.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Preglednica 1: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o vodah Zakon o vodah Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne rabe Povzetki reke Kolpe in Krke Razvrš čanje voda: Cilji so: Poglavje je z vidika turisti čne rabe rek Kolpe in • Zemljiš če, na katerem je celinska voda trajno ali • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in Krki, Krke pomembno predvsem zato, ker dolo ča ob časno prisotna in se zato oblikujejo posebne ki bodo čim manj obremenjevale okolje, možnosti, ki jih imajo lokalne skupnosti pri hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo te vzpostavitvi vstopno-izstopnih to čk za vodne športe, dolo čajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno dejavnosti ohranjala, javnih kopališ č, kampov in piknik prostorov na zemljiš če celinskih voda (11. člen; prvi odstavek). • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske infrastrukture obmo čju vodnih in priobalnih zemljiš č. Lokalne • Zemljiš če, ki neposredno meji na vodno zemljiš če, je in s tem dvigniti raven rekreacije, skupnosti lahko tako zaradi omogo čanja splošne priobalno zemljiš če celinskih voda (14. člen, prvi • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju reke rabe voda za potrebe turizma, športa ali drugih odstavek). Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, aktivnosti kot vodno dobro dolo čijo priobalna • Zunanja meja priobalnih zemljiš č sega na vodah 1. • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali rekreacijo na zemljiš ča, izjeme so le obmo čja, ki jih vlada dolo či reda 15 metrov od meje vodnega zemljiš ča, na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, z nameni varovanja okolja. Pomembno je tudi č vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za u činkovito dolo anje uporabe celinskih voda (vodno dobro). zemljiš ča (14. člen, drugi odstavek). izvajanje sprejetih predpisov, Uporaba za osebne potrebe (kopanje, kajakaštvo, č • Celinske vode in vodna zemljiš ča so naravno vodno • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju zadev v olnarjenje,…) ni sporna, v kolikor se upoštevajo č č javno dobro (15. člen; prvi odstavek). zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. dolo ila prvega odstavka 21. lena, posebna raba pa • Zaradi omogo čanja splošne rabe voda lahko lokalna zahteva vodno dovoljenje ali koncesijo (npr. skupnost dolo či, da se status naravnega vodnega uporaba vodotoka za potrebe turisti čnih ponudnikov javnega dobra vzpostavi tudi na delu priobalnega vodnih aktivnosti). zemljiš ča celinskih voda (16. člen; prvi odstavek). • Lokalna skupnost mora zemljiš ča iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti v last s pravnim poslom ali v javno korist predlagati njihovo razlastitev po predpisih, ki urejajo razlastitev. (3) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je razlastitev lastnika zemljiš ča potrebna zaradi omogo čanja splošne rabe voda (16. člen; drugi odstavek). • Naravno in grajeno vodno javno dobro lahko na na čin in ob pogojih, ki jih dolo ča ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (21. člen, prvi odstavek). • Posebna raba vodnega dobra je mogo ča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe (21. člen, drugi člen). • Vlada dolo či obmo čje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše na čin in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem obmo čju (21. člen, četrti člen). Vodni objekti in naprave: Omenjeno poglavje je pomembno predvsem z č • Vodni objekt in naprava sta: vidika koriš enja vodne infrastrukture za potrebe č 1. objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju turisti ne izrabe vodnih poti. Tako se lahko npr. voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, jezovi koristijo tudi za potrebe kopališkega č zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju turizma, nasipi pa kot vstopno-izstopne to ke za monitoringa voda (v nadaljnjem besedilu: vodna potrebe čolnarjenja na reki. Za omenjene aktivnosti infrastruktura). pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega 2. objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni ministrstva. rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpališ če, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vklju čno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda (44 člen, prvi odstavek) • Objekt, naprava ali ureditev pridobi status vodne infrastrukture z odlo čbo, ki jo izda ministrstvo po zaklju čenem posegu v prostor (45. člen, prvi odstavek).

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

• Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena (48. člen, prvi odstavek) • Za uporabo vodne infrastrukture za namene iz prejšnjega odstavka mora zainteresirana oseba pridobiti soglasje ministrstva (48. člen, drugi odstavek) Teritorialne in Nacionalne podlage za upravljanje z Nacionalni program upravljanja z vodami je vodami: trenutno še v fazi priprave. Trenutno obstaja le • Z nacionalnim programom upravljanja z vodami se osnutek za časnega na črta upravljanja voda. dolo či državna politika upravljanja z vodami (54. člen, prvi odstavek) • Nacionalni program upravljanja z vodami vsebuje zlasti: 1. oceno stanja na podro čju upravljanja z vodami, 2. cilje in usmeritve za varstvo voda, urejanje voda in njihovo trajnostno rabo, 3. prioritete za doseganje ciljev upravljanja z vodami, 4. oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa in roke za doseganje ciljev ter 5. usmeritve za izvajanje mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje z vodami (54. člen, drugi odstavek) Varstvo voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov: Poglavje o varstvu voda ter vodnih in obvodnih • Po celinskih vodah je prepovedan prevoz tovora in sistemov je pomembno predvsem zato, ker vožnja s plovili na motorni pogon, razen za potrebe predstavlja merila dolo čitve obmo čij kopalnih voda. izvajanja javnih služb po tem zakonu, varstva voda, Poleg tega predstavlja tudi postopke dolo čitve izvrševanja vodnih pravic, reševanja ljudi, živali in obmo čij kopalnih voda. premoženja, izvajanja nalog policije ter zaradi obrambe države (66. člen, prvi odstavek) • Ne glede na dolo čbo prejšnjega odstavka lahko

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

vlada dolo či posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je prevoz tovora in uporaba plovil iz prejšnjega odstavka dovoljena (66. člen, drugi odstavek). • Obmo čje kopalnih voda obsega obmo čje, na katerem se nahaja kopalna voda in je skladno s predpisi o varstvu pred utopitvijo naravno kopališ če, ali pa se na njem obi čajno kopa ve čje število ljudi in kopanje ni prepovedano (77. člen, prvi odstavek). • Obmo čje kopalnih voda, kjer se obi čajno kopa ve čje število ljudi in kopanje ni prepovedano, dolo či vlada sama ali na predlog lokalne skupnosti (77. člen, drugi odstavek). Raba vodnega ali morskega dobra, podzemnih voda in Poglavje podrobneje dolo ča dovoljeno rabo naplavin: morskega dobra, ter možnosti graditve na obmo čjih • Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobra (le te morajo biti skladne z morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, zakonom o graditvi in drugimi predpisi na podro čju drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne urejanja prostora in graditve objektov. Hkrati zahteva uporabe posebnih naprav ali zgraditve poglavje vklju čuje tudi 107. člen, ki dolo ča objekta in naprave, za katero je treba pridobiti pristojnosti vlade pri dolo čanju plovnih poti dovoljenje, skladno s predpisi na podro čju urejanja celinskih voda. V okviru splošne rabe lahko vsakdo prostora in graditve objektov (105. člen, drugi rabi vodo za plovbo vendar pod pogoji, ki jih odstavek). dolo ča ta ali drugi zakonski akti. Podrobnejše • V okviru splošne rabe lahko vsakdo rabi vodno ali plovbe po celinskih vodah je podrobneje morsko dobro za plovbo pod pogoji, ki jih dolo čajo opredeljeno v Zakonu o po celinskih vodah ta ali drugi zakoni (107. člen, prvi odstavek). • Vlada lahko dolo či na čin in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo, pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic (107. člen, drugi odstavek).

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Pridobitev vodne pravice: V poglavju je govora o tem ,da je potrebno za • Vodno pravico je mogo če pridobiti na podlagi koriš čenje vodnega in priobalnega obmo čja za vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s tem potrebe kopališ č, ki bi se postavljale ob reki Krki in zakonom (119. člen, prvi odstavek). Kolpi potrebno pridobiti vodno pravico oz. v • Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno primeru kopališ č vodno dovoljenje. Vodno rabo vode za: dovoljenje izdaja pristojno ministrstvo za okolje, 1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodno koncesijo pa vlada. vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, 2. tehnološke namene, 3. dejavnost kopališ č in naravnih zdraviliš č po predpisih o zdravstveni dejavnosti, 4. itd. (125. člen, prvi odstavek)

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Zakon o plovbi po celinskih vodah (Ur. l. RS, št. 30/2002)

Zakon o plovbi po celinskih vodah ureja varnost plovbe po celinskih vodah in elemente plovnega režima, poleg tega pa postavlja merila, ki jih morajo upoštevati plovila in ljudje, ki upravljajo plovila med plovbo po celinskih vodah. Poleg tega zakon ureja tudi podro čje pristaniš č in drugih vstopnih to čk do vodnega obmo čja celinskih voda. V skladu z dolo čili Zakona o vodah predstavlja Zakon o plovbi po celinskih vodah zakonski akt, ki podrobneje ureja podro čje plovbe na obmo čju jezer in rek.

Z vidika oblikovanja pravnega režima turisti čne rabe rek Krke in Kolpe je zakon pomemben predvsem zato, ker dolo ča pristojnosti javnih služb in zasebnikov pri upravljanju z plovbo po rekah ter merila, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki turisti čne rabe obeh vodotokov. Poleg tega dolo ča podro čja pristojnosti države in lokalne skupnosti v danih primerih.

Pregled zakona bo ponovno potekal po poglavjih, za katere menimo, da bi jih v okviru obravnavane tematike bilo potrebno izpostaviti.

Preglednica 2: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o plovbi po celinskih vodah Zakon o plovbi po celinskih vodah Cilji pravnega režima za urejanje turis ti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke Varnost plovbe: Cilji so: Poglavje Varnost plovbe je pomembno predvsem zaradi • Plovni režim na celinskih vodah, ki mejijo s • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in dolo čanja pristojno lokalne skupnosti. V primeru sosednjimi državami, se uredi z mednarodnimi Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, turisti čne rabe lahko ob čine dolo čajo obmo čja, sporazumi (4. člen). • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo skrbništvo, na čin, čas,… plovbe. Poleg tega lahko • Plovba po celinskih vodah je dovoljena v času, ob te dejavnosti ohranjala, pristojni organi ob čine dolo čijo vstopno-izstopna mesta, vremenskih razmerah, ter ob upoštevanju drugih • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske pristaniš ča in kopališ ča. naravnih danosti, če je plovno obmo čje dovolj infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, Hkrati zakon dolo ča tudi, da je upravljanje globoko in dovolj široko, da dopuš ča varno plovbo • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju pristaniš č/vstopni izstopnih to čk v pristojnosti dane (5. člen). reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, gospodarske javne službe, ki ji lokalne skupnosti • Stanje in globine pristaniš č ter vstopno izstopnih • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali priskrbijo koncesijo. Skrbnik, ki ga izbere lokalna mest morajo omogo čati varno vplutje in izplutje rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah skupnost pa skrbi za varnost na plovnih obmo čjih. Ob plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora in podpisnicah, uvedbi plovnega režima lahko skrbnik le tega pobira varen privez plovil (9. člen). • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za pristojbino za uporabo plovnih poti. V primeru Kolpe,

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

• Lokalna skupnost lahko ob pogojih drugega učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, ki je na obravnavanem obmo čju mejna reka, pa plovni odstavka 4. člena tega zakona za dolo čeno plovno • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju režim dolo ča Sporazuma med Republiko Slovenijo in obmo čje posamezne celinske vode predpiše plovni zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in režim, ki obsega predvsem: sodelovanju 1. dolo čitev plovnega obmo čja in orisni prikaz obmo čja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turisti čne, športne in rekreacijske namene, z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda ali drugih izjemnih razmer; 2. dolo čitev skrbnika plovnega obmo čja; 3. dolo čitev vrste plovil in njihovega pogona; 4. dolo čitev in ozna čitev pristaniš č ter vstopno izstopnih mest glede na vrsto plovbe; 5. dolo čitev upravljavca pristaniš ča oziroma vstopno izstopnega mesta; 6. prikaz obmo čja kopalnih voda; 7. dolo čitev časa, v katerem je dovoljena plovba; 8. prepoved plovbe zaradi specifi čnosti obmo čja, neprimernega časa ali nevarnih razmer; 9. druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja Za uporabo pristaniš č in vstopno izstopnih mest lahko lokalna skupnost pobira pristojbino, ki jo dolo či s splošnim aktom. (13. člen). • Upravljanje s pristaniš či oziroma vstopno izstopnimi mesti je izbirna gospodarska javna služba. S splošnim aktom iz prejšnjega člena lahko lokalna skupnost podeli koncesijo za upravljanje s pristaniš či ter vstopnimi in izstopnimi mesti (14. člen). • Skrbnik plovnega obmo čja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe na plovnem obmo čju. V primeru ugotovitve ovire mora poskrbeti za njeno

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

odstranitev, če je to mogo če, v nasprotnem primeru pa nemudoma obvestiti izvajalca gospodarske javne službe, ki je odgovoren za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljiš č po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami. Če ovira ogroža varnost plovbe, lahko omeji ali prepove plovbo (15. člen).

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004)

Zakon o ohranjanju narave dolo ča ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Na obmo čjih ob regi Krki in Kolpi, ki bi lahko prišla v poštev za turisti čno rabo so številna zavarovana obmo čja in naravne vrednote. Tako Krajinski park Kolpa obsega velik del srednjega toka reke Kolpe vse od Starega trga pa do Fu čkovcev. Poleg tega spada celotno nabrežje reke Kostel (levi breg) v ob činah Kostel in Ko čevje in celotno nabrežje reke Krke v obravnavanih odsekih v obmo čje Nature 2000. Hkrati pa se na omenjenih obmo čjih nahajajo tudi številne naravne vrednote in zavarovana obmo čja. Tako bomo v nadaljevanju poskušali s podrobnim pregledom poglavja Varstva naravnih vrednot ugotoviti omejitve, ki jih zakon predstavlja pri oblikovanje predloga pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke.

Preglednica 3: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o ohranjanju narave Zakon o ohranjanju narave Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke Varstvo naravnih vrednot: Cilji so: Zakon dolo ča, da v primeru, kjer obstaja na črt • Posebno varstveno obmo čje je ekološko • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in upravljanja zavarovanega obmo čja, le ta dolo ča pomembno obmo čje, ki je na ozemlju Evropskih Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, varstvo, rabo in upravljanje obmo čja. Tako Uredba o skupnosti pomembno za ohranitev ali doseganje • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo Krajinskem parku Kolpa (Ur.l. RS, št. 85/2006) določa ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in te dejavnosti ohranjala, upravljanje zavarovanega obmo čja na tem delu reke habitatnih tipov (33. člen, prvi odstavek) • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske Kolpe. Posegi v zavarovanih obmo čjih morajo biti v • Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, skladu s predpisanimi pravili. Tako bo potrebno za dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju izvedbo piknik mest, kampov in ostalih turisti čnih to čk izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, ob reki Krki in Kolpi pridobiti strokovno mnenje in č in ne ovira izvajanja njenega varstva (44. člen, prvi • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali soglasje pristojni služb. Obmo ja Nature 2000, ki v odstavek). rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah primeru obeh rek prevladujejo pa so posebna varstvena č č č • Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni podpisnicah, obmo ja, posege in posebno rabo teh obmo ij dolo a č č režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za Uredba o posebnih varstvenih obmo jih - obmo jih posebno rabo naravnih virov ali naravnega javnega učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, Natura 2000 (Uradni list št. 45/04). dobra in so sestavni del dovoljenj ali koncesij za • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju posebno rabo (44. člen, prvi odstavek). zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. • Dovoljenje za posebno rabo ali akt o podelitvi koncesije, ki ni izdan v skladu s prejšnjim

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

odstavkom, je ni čen (44. člen, tretji odstavek). • Posegi in dejavnosti na zavarovanem obmo čju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili in z na črtom upravljanja, če je le-ta predpisan (54. člen, prvi odstavek). • Na črt upravljanja zavarovanega obmo čja je programski akt, s katerim se dolo čijo razvojne usmeritve, na čin izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega obmo čja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem obmo čju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva (60. člen, prvi odstavek)

Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih - obmo čjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08)

Uredba dolo ča posebna varstvena obmo čja (obmo čja Nature 2000) in varstvene cilje na teh obmo čjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto žive čih rastlinskih in živalskih vrst. Celotno obmo čje reke Kolpe vse od vasi Fara v ob čini Kostel pa do vasi Vukovci spada v varstveno obmo čje Natura 2000.

Preglednica 4: Pregled pomembnih dolo čil Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke • Na Natura obmo čjih se posege in dejavnosti Cilji so: Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih dolo ča, da je na črtuje tako, da se v čim ve čji možni meri: • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in potrebno v primeru posegov in dejavnosti turisti čne 1. ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, rabe vodotokov in priobalnih območij rek Krka in ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo Kolpa upoštevati priporo čila uredbe. Poleg tega uredba 2. ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih te dejavnosti ohranjala, dolo ča, da je potrebno v primeru posegov izvesti tudi sestavin habitatnih tipov, njihove specifi čne • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske presojo sprejemljivosti. strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, 3. ohranja ali izboljšuje kakovost habitata • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, habitata, ki so bistveni za najpomembnejše • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali življenjske faze kot so zlasti mesta za rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah razmnoževanje, skupinsko preno čevanje, podpisnicah, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za 4. ohranja povezanost habitatov populacij učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, rastlinskih in živalskih vrst in omogo ča • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena (7. zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. člen, drugi odstavek). • Na Natura obmo čju je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, na črtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na na čin, kot je to dolo čeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (8. člen, drugi odstavek)

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št. 61/2006)

Zakon ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah. Z vidika turisti čne rabe vodotokov Krka in Kolpa nas zanimajo tudi možnosti ureditve obmo čij, ki bi bile namenjene ribištvu. To vklju čuje dostopne poti, parkiriš ča in ostalo ureditev za potrebe ribiškega turizma. Tako se bomo v nadaljevanju osredoto čili predvsem na dolo čila, ki se nanašajo na ribolov.

Preglednica 5: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o sladkovodnem ribištvu Zakon o sladkovodnem ribištvu Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke • Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti na črtovan in Cilji so: Na obmo čju reke Krke deluje ribiška družina Novo izveden na na čin, ki v najve čji mogo či meri • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in mesto, na obmo čju Kolpe pa ribiški družini Črnomelj in zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, Metlika. V primeru izgradnje objektov na vodnih starostne strukture in števil čnosti (19. člen, prvi • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo zemljiš čih je tako potrebno pridobiti ribiško soglasje. odstavek) te dejavnosti ohranjala, Pomembno je tudi dejstvo, da mora lastnik priobalnega • Gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske zemljiš ča ali vodnega zemljiš ča ribi ču dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljiš če, kar je

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

zemljiš čih po predpisih o graditvi objektov, se infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, pomemben podatek pri na črtovanju to čk, ki bodo lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju namenjene za ribolov. zavoda (19. člen, prvi odstavek). reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, • Lastnica oziroma lastnik ali drug posestnik • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali vodnega ali priobalnega zemljiš ča mora izvajalcu rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah ribiškega upravljanja in ribi ču dopustiti neškodljiv podpisnicah, prehod čez svoje zemljiš če in zadrževanje na njem • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za zaradi izvajanja ribiškega upravljanja (23. člen, učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, prvi odstavek). • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 25/2008)

Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda dolo ča obveznosti in na čin izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda, merila za vrednotenje kakovosti kopalnih voda in za razvrš čanje teh voda po kakovosti, ukrepe upravljanja kakovosti kopalnih voda ter na čin sodelovanja in obveš čanja javnosti o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Dolo čbe te uredbe se uporabljajo za površinske vode, kjer se kopa ali pri čakuje, da se bo kopalo veliko število kopalcev in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano.

Preglednica 6: Vodna telesa obmo čju rek Kolpa in Krka IME VODNEGA TELESA IME KOPALNE VODE VT Krka povirje–Soteska Kopalno obmo čje Krka, Žužemberk VT Krka Soteska–Oto čec Kopalno obmo čje Krka, Straža VT Kolpa Petrina–Primostek Kopalno obmo čje Kolpa, Prelesje–Kot VT Kolpa Petrina–Primostek Kopalno obmo čje Kolpa, Sodevci VT Kolpa Petrina–Primostek Kopalno obmo čje Kolpa, Radenci VT Kolpa Petrina–Primostek Kopalno obmo čje Kolpa, Damelj VT Kolpa Petrina–Primostek Kopalno obmo čje Kolpa, Podbrežje–Fu čkovci

Za potrebe rekreacijske rabe vodotokov, predvsem kopanje je pomemben predvsem 5. člen uredbe, ki v petem odstavku pravi, da ministrstvo pristojno za okolje vsako leto pregleda seznam kopalnih voda in njihove geografske meje in pripravi predloge sprememb in dopolnitev, če so izpolnjeni pogoji za dolo čitev novih ali za spremembo obstoje čih kopalnih voda. To pomeni, da je v primeru dolo čanja novih obmo čij, ki bi bila namenjena za kopanje potrebno pristojnemu ministrstvu poslati predloge za spremembo seznama kopalnih voda. Omeniti je potrebno tudi 32. člen, ki govori o obveznostih imetnika vodnega dovoljenja. Le ta mora za rabo vode za dejavnost kopališ ča med kopalno sezono na naravnem kopališ ču zagotovi: 1. dostop izvajalcem posameznih nalog monitoringa do merilnega mesta kopalne vode, 2. dostop do informacijske table, 3. ozna čitev naravnega kopališ ča in obveš čanje javnosti, 4. izvajanje ukrepov trajne ali za časne prepovedi ali odsvetovanja kopanja po tej uredbi.

Uredba o Krajinskem parku Kolpa (Ur. l. RS, št. 85/2006)

Namen ustanovitve Krajinskega parka Kolpa je zavarovanje naravnih vrednote ter ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Uredba o Krajinskem parku Kolpa dolo ča obmo čje parka, varstvena obmo čja in obmo čja ožjih zavarovanih obmo čij v parku, pravila ravnanja in varstvene režime, na čin upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom ustanovitve parka iz te uredbe. V nadaljevanju nas zanimajo predvsem omejitve in dolžnosti, ki jih krajinski park predstavlja za turisti čno rabo vodotoka Kolpa.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Preglednica 7: Pregled pomembnih dolo čil Uredbe o Krajinskem parku Kolpa Uredba o Krajinskem parku Kolpa Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke • Park je razdeljen na tri varstvena obmo čja: Prvo Cilji so: Uredba o Krajinskem parku Kolpa uvrš ča vodno in varstveno obmo čje obsega aluvialne ravnice ob rek i • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in priobalno obmo čje reke Kolpe v prvo varstveno Kolpi, reko Kolpo, strma in položnejša obrežna Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, obmo čje. Ta dolo ča, da je ob Kolpi mogo če izgradnja pobo čja ter obmo čja pomembnejših naravnih vrednot • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo rekreacijske infrastrukturo le na mestih, kjer je urejena (4. člen, prvi odstavek). te dejavnosti ohranjala, ustrezna infrastruktura, parkiriš ča, odvoz odpadkov, • Na obmo čju parka se ne izvajajo posegi, opravljajo • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske cestni dostop in kjer omenjeni poseg ne vpliva na dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na na čin, ki infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, naravno ravnovesje. Ureditev vstopno-izstopnih to čk, bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka. Tako v • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju kopališ č, območij za ribi če in ostalih turisti čnih to čk parku ni dovoljeno parkirati ali puš čati vozil zunaj reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, mora biti izvedena na na čin, ki najmanj ogroža naravno za ta namen dolo čenih obmo čij, prepovedana pa je • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali ravnovesje, ugodno stanje naravnih vrednot v parku in tudi gradnja novih objektov, izjema so le rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah sam park. Poleg tega je potrebno na teh mestih urediti rekreacijski objekti in obmo čja in vinogradniška podpisnicah, parkiriš ča, dostop do reke, organizirati odvoz obmo čja (8. člen, prvi odstavek). • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za odpadkov, itd. V primeru gradnje objektov pa je č • V prvem varstvenem obmo čju pa je prepovedano učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, mogo a le gradnja rekreacijskih objektov, kjer je za to graditi in urejati rekreacijskih površin ob reki, kjer • zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju primerna infrastruktura, kar pomeni, da lahko npr. ni urejene ustrezne infrastrukture, če bi gradnja zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. izgradnja rekreacijske infrastrukture poteka na č č lahko ogrozila krajinsko pestrost oziroma biotsko obmo jih turisti nih kampov. raznovrstnost. Prav tako ni dovoljeno omejevanje dostopa do vode na urejenih in ozna čenih poteh (9. člen). • Vsak poseg, dejavnost ali ravnanje v parku je treba izvajati v obsegu in na na čin, ki najmanj ogroža naravno ravnovesje, ugodno stanje naravnih vrednot v parku in sam park (17. člen, prvi odstavek)

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (Ur.l. RS-MP, št. 20/2001)

Obe državi podpisnici pogodbe sta pogodbo podpisali v želji, da omogo čita in uredita promet oseb med obmejnima obmo čjema in izboljšata življenjske razmere obmejnega prebivalstva pogodbenic, z namenom, da omogočita čim bolj prosto gospodarsko sodelovanje med subjekti pogodbenic na obmejnem obmo čju. Sporazum je pomemben predvsem zaradi dolo čanja možnosti vodnih aktivnosti na reki Kolpi, ki je v dolžini celotnega obravnavanega obmo čja mejna reka med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Poleg tega je Zakon o ratifikacij sporazuma pomemben tudi zato, ker dolo ča pomen turisti čnih con, ki olajšujejo prehode meje.

Preglednica 8: Pregled pomembnih dolo čil Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o rabe reke Kolpe in Krke obmejnem prometu in sodelovanju • Turisti čna dovolilnica se lahko izda za prestopanje Cilji so: Celotno obmo čje reke Kolpe spada v turisti čno cono meje znotraj turisti čnih con, za gibanje v vodah • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in »Po Kolpi in Gorjancih«. Tako morajo doma či turisti in mejnih vodotokov in obmejnem obmo čju (5. člen, Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, turisti tretjih držav, ki uporabljajo reko pridobiti le prvi odstavek). • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo turisti čno dovolilnico za prehajanje meje, ob sebi pa pri • Turisti čna dovolilnica se lahko izda državljanom te dejavnosti ohranjala, tem potrebujejo še uradni dokument. Tudi športni pogodbenic in državljanom tretjih držav (5. člen, • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske ribolov na mejnem vodotoku Kolpa ni sporen, v kolikor drugi odstavek). infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, je ribi č pridobil ribolovno dovolilnico pri pristojnem • Z namenom omogo čiti hojo, kolesarjenje, • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju organu. planinarjenje, zimske in vodne športe, športni reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, ribolov na obmejnem obmo čju se na kopnem, • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali morju in v vodah mejnih vodotokov lahko uredijo rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah turisti čne cone, ki segajo čez državno mejo (6. podpisnicah, člen, prvi odstavek). • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za • Prehajanje meje v turisti čnih conah je možno brez učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, omejitev samo z veljavno turisti čno dovolilnico in zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. izdana dovolilnica, z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproš čena pla čila carine (6. člen, drugi odstavek).

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

• S športnim ribolovom na mejnih vodotokih se smejo ukvarjati vsi državljani pogodbenic in državljani tretjih držav, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, ki so jo izdali pristojni organi pogodbenic (9. člen, prvi odstavek).

Odlok o režimu na obmo čju reke Kolpe (Ur. l. RS, št. 53/2008) – ob čina Črnomelj

Preglednica 9: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o režimi na obmo čju reke Kolpe Odlok o režimu na obmo čju reke Kolpe Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki rabe reke Kolpe in Krke • Na obmo čju, ki ga ureja ta odlok, je parkiranje Cilji so: Za potrebe uporabe urejenega obrežja (naravna dovoljeno v in ob naseljih, na javnih parkiriš čih in • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in kopališ ča, parkiriš ča, dostopi do reke, prostori za piknik na drugih primernih površinah, dolo čenih za ta Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, in taborjenje, koriš čenje navedenih obmo čij za potrebe namen (4. člen). • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo športa) lahko lastnik tega obmo čja prejema • Ob činski svet lahko s sklepom dolo či tudi te dejavnosti ohranjala, nadomestilo, kar pa mora potrditi ob činski svet s nadomestilo za naslednje namene: • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske sklepom. Pomembno je predvsem to, da lahko 1. uporabo urejenega obrežja reke (tudi za infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, nadomestilo pobirajo lastniki ali najemniki zemljišč kopanje) v skladu s tem odlokom in • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju oziroma od njih pooblaš čene osebe po predhodni drugimi veljavnimi predpisi, reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, pridobitvi dovoljenja upravnega organa ob čine. To – povra čilo stroškov postavitve in čiš čenja • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali omogo ča bistveno ve č možnosti za koriš čenje reke sanitarnih naprav, rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah Kolpe v turisti čne namene. Poleg tega se lahko na 2. povra čilo stroškov čiš čenja obrežja reke in podpisnicah, omenjenih mestih, ki so predvideni za turisti čno rabo č odvoza smeti, • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za namestijo tudi premi ni objekti. 3. povra čilo drugih stroškov organiziranja in učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, izvajanja režima po tem odloku. zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju Zavezanci za pla čilo nadomestila so zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. uporabniki obrežja reke, ki jo ureja ta odlok. • Nadomestilo pobirajo lastniki ali najemniki zemljiš č oziroma od njih pooblaš čene osebe po predhodni pridobitvi dovoljenja upravnega organa ob čine. S tem dovoljenjem se dolo čijo tudi čas in na čin pobiranja in druge obveznosti.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Sredstva zbrana iz nadomestila so namenjena za namene, dolo čene v tem členu (9. člen). • Na obmo čju, ki ga ureja ta odlok, je kampiranje, postavljanje šotorov ali drugih zasilnih objektov z namenom taborjenja dovoljeno samo v že urejenih kampih oziroma na obmo čjih, ki so v te namene predvideni v prostorskih aktih ob čine in drugih ob činskih predpisih ter morajo ustrezati predpisanim pogojem. Obiskovalci si morajo za kampiranje, taborjenje, šotorjenje in parkiranje pridobiti dovoljenje lastnika oziroma najemnika zemljiš ča. Prostor za te namene lahko uredijo lastniki ali najemniki zemljiš č (12. člen). • Obrežje reke lahko obiskovalci uporabijo s soglasjem lastnika oziroma najemnika za rekreacijo športne in druge podobne aktivnosti oziroma dejavnosti. Te se lahko izvajajo samo na obmo čjih, ki so za te aktivnosti predvidene v prostorskih aktih ob čine in drugih aktih, ki urejajo to obmo čje (13. člen). • Na navedenih obmo čjih je skladno z drugimi predpisi možno postavljati premi čne objekte za za časno gostinsko ponudbo, vendar le, če je to usklajeno s prostorskimi akti ob čine in le če je predhodno pridobljeno ustrezno dovoljenje ob činskega upravnega organa za izvajanje te dejavnosti (14. člen)

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Kolpi na območju ob čine Kostel (Ur. l. RS, št. 71/1999)

Preglednica 10: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Kolpi na obmo čju ob čine Kostel Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki športno plovbo ob reki Kolpi na obmo čju rabe reke Kolpe in Krke ob čine Kostel • Dostop k reki Kolpi je na obmo čju Ob čine Kostel za Cilji so: Parkiranje in dostop do reke za športno plovbo je edino športno plovbo dovoljen le na zato urejenih • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in mogo č na v odloku opredeljenih mestih, kjer je dostopnih mestih, ki so: Ra čki potok, Fara, Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, dolo čeno tudi povra čilo za stroške njihovega zemljiš če-kamp Zavrtke, prostor za kopanje Žaga, • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo vzdrževanja in varovanja. Dolo čena je tudi pri jezu, Žlebe, pri jezu (4. člen). te dejavnosti ohranjala, organizacijska struktura za izvajanje nadzora nad • Parkiranje in dostop do reke za športno plovbo je • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske izvajanjem dolo čil odloka, ki ima hkrati opravlja tudi mogo č le na dostopnih mestih. Odlaganje odpadkov infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, funkcijo vzdrževanja in varovanja teh mest. je dovoljeno le na za to urejenih mestih. • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju Na drugih mestih parkiranje, odlaganje odpadkov, reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, dostop za športno plovbo ni dovoljen. • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali • Vzdrževanje dostopnih mest ter zagotavljanje rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v čisto če, odstranjevanje odpadkov ter druge potrebne ob činah podpisnicah, naloge zagotavlja ob činska nadzorna služba ali • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za druga pooblaš čena organizacija. učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, • Za uporabo dostopnih mest za športno plovbo se zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju uvede povra čilo za stroške vzdrževanja in varovanja zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki. ter nadzor režima predvidenega s tem in drugimi predpisi. Povra čila se izra čunavajo na podlagi v odloku dolo čenega števila to čk, vrednost to čke pa dolo či Ob činski svet ob čine Kostel s sklepom. • Sredstva, pridobljena iz povra čila, se namensko uporabljajo za vzdrževanje in širjenje rekreativne infrastrukture, upravljanje sistema in delovanje nadzorne službe ter informiranje obiskovalcev. Na ta na čin zbranih sredstev ni mogo če uporabiti za druge namene. • Nadzor nad izvajanjem dolo čb tega odloka

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

opravljajo ob činske nadzorne službe ter druge pooblaš čene osebe. Odlok opredeljuje pooblastila pri nadzoru in dolo ča višino kazni za nespoštovanje dolo čil odloka.

Odlok o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki (Uradni list RS, št. 75/2006) – Mestna ob čina Novo Mesto

Odlokom na obmo čju Mestne ob čine Novo mesto dolo ča plovni režim zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turisti čnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti oziroma dejavnosti ter pospeševanja njihovega razvoja. Plovni režim obsega dolo čitev plovnega obmo čja in orisni prikaz obmo čja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turisti čne, športne in rekreacijske namene, dolo čitev skrbnika plovnega obmo čja, dolo čitev vrste plovil in njihovega pogona, dolo čitev in ozna čitev pristaniš ča ter vstopno izstopnih mest glede na vrsto plovbe, dolo čitev upravljavca pristaniš ča oziroma vstopno izstopnega mesta, prikaz obmo čja kopalnih voda, dolo čitev časa, v katerem je dovoljena plovba, prepoved plovbe zaradi specifi čnosti obmo čja, neprimernega časa ali nevarnih razmer.

Preglednica 11: Pregled pomembnih dolo čil Odloka o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki Odlok o dolo čitvi plovnega režima na reki Cilji pravnega režima za urejanje turisti čne Povzetki Krki rabe reke Kolpe in Krke • Skrbnik plovnega obmo čja je organ Mestne ob čine Cilji so: Odlok mestne ob čine Novo Mesto je pomemben Novo mesto, pristojen za gospodarske javne službe, • zagotoviti take oblike rekreacije na reki Kolpi in predvsem iz vidika urejanja plovnega režima na reki č č č ki Krki, ki bodo čim manj obremenjevale okolje, Krki na obmo ju ob ine. Iz odloka je mogo e razbrati, vzdržuje plovbno območje (3. člen) • zagotoviti takšno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo da je lokalna samouprava pristojna za nadaljnje urejanje č č č • Na plovbnem obmo čju lahko pljujejo: te dejavnosti ohranjala, turisti nih to k ob reki. Potencialna pristaniš a in č č č 1. plovila, namenjena izklju čno tekmovanju, • zagotoviti redno vzdrževanje rekreacijske vstopno-izstopne to ke na reki dolo a ob inski svet z č č vklju čno s tekmovalnimi čolni na vesla in čolni infrastrukture in s tem dvigniti raven rekreacije, lokacijskimi na rti. Pristojni organi mestne ob ine pa č na vesla za trening, ki ji je tako ozna il • zagotoviti enotne režime za rekreacijo na obmo čju izdajajo dovoljenja za plovbo po reki in izvajajo nadzor č proizvajalec; reke Kolpe in Krke v ob činah podpisnicah, nad izvajanjem dolo b tega zakona. Agencijo za Šport č Novo mesto je tako ob čina pooblastila, da skrbi za 2. kanuji, kajaki, sandolini in drugi veslaški olni • zagotoviti enotne predpise, ki bodo urejali plovni režim na reki Krki. za rekreacijske namene rekreacijo na obmo čju reke Kolpe in Krke v ob činah č 3. olni na pedala; podpisnicah, č Z vidika postavitve turisti čnih to čk dolo ča odlok tudi 4. jadralne deske (4. len). • zagotoviti nadzorno službo, ki bo skrbela za • č č merila ureditve. Tako morajo biti pristaniš ča in vstopno- Pristaniš a, vstopno-izstopna mesta in plavajo e učinkovito izvajanje sprejetih predpisov, izstopna mesta pretežno lesena, gradbena dela so naprave se uredi v pretežno leseni izvedbi, v smislu zagotoviti čim tesnejše sodelovanje pri urejanju dovoljena, vendar le v obliki, ki ne prizadene brežine in pontona. Gradbena dela se mora izvesti tako, da so zadev v zvezi z rekreacijo na reki Kolpi in Krki.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

pri tem brežine in vodni ekosistem čim manj vodnega ekosistema. Urejanje brežin pa mora biti prizadeti,v primeru utrjevanja brežin pa se te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamna. Odlok dolo ča tudi sonaravno z uporabo lesa in kamna. Ostale lokacije obmo čje, kjer je možna plovba, plovila ki so dovoljena za pristaniš ča in vstopno izstopna mesta ter in časovne omejitve plovbe. natan čnejše pogoje za njihovo ureditev dolo či ob činski svet Mestne ob čine Novo mesto z lokacijskim na črtom, ki dolo či, na katerih obmo čjih urejanja je dopustna ureditev pristaniš č in vstopno izstopnih mest. Pristaniš ča in vstopno izstopna mesta so objekti gospodarske infrastrukture in so v lasti Mestne ob čine Novo mesto (7. člen). • Dovoljenje za privez, usidranje ali položitev plavajo če naprave na vodno dno izda pristojni organ za dobo enega leta na podlagi lokacije, ki jo dolo či organe Mestne ob čine Novo mesto (8. člen). • Upravljavec pristaniš ča oziroma vstopno izstopnih mest je Agencija za šport Novo mesto, ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo urejanje s pristaniš či oziroma vstopno izstopnimi mesti (11. člen) • Plovba s plovili za prevoz oseb je dovoljena: od Drske (s koordinatama: x: 512119,00 in y: 72996,86) do Bezgavca (Bršljinskega potoka) (s koordinatama: x: 512245,83 in y: 73945,09) od 1. maja do 1. oktobra in od Bršljinskega potoka (s koordinatama: x: 512245,83 in y: 73945,09) do Seidlovega jezu (s koordinatama x: 513696,13 in y: 73453,81) skozi vse leto (12. člen). • Nadzor nad izvajanjem tistih dolo čb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana kazenska sankcija, opravlja organ Mestne ob čine Novo mesto, pristojen za nadzor (18. člen).

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

4 DOLO ČITEV OBMO ČIJ IN VRST TURISTI ČNE RABE VODOTOKOV

Obmo čja in vrste turisti čne rabe vklju čujejo predvsem : • dostopna mesta za izvajanje ribolova, • urejena naravna kopališ ča, • urejena vstopno/izstopna mesta za plovila, • obmo čja namenjena parkiranju motornih vozil, • obmo čja za kampiranje, • lokacije za taborjenje in • piknik prostore.

Po predhodnem dogovoru je bilo ugotovljeno, da se na obmo čju reke Kolpe obravnava turisti čna pot na Kolpi, ki sega od vasi Fara v ob čini Kostel pa do Metlike. V ta namen je bil opravljen terenski pregled vseh potencialnih turisti čnih to čk v priobalnem pasu vodotoka in oblikovan nabor turisti čnih to čk. Ob Kolpi se uredijo dostopna mesta za izvajanje ribolova, urejena naravna kopališ ča, urejena vstopno/izstopna mesta za plovila, obmo čja namenjena parkiranju motornih vozil, obmo čja za kampiranje, lokacije za taborjenje in piknik prostore.

Na obmo čju reke Krke pa se obravnavajo štirje krajši odseki vodnih poti. Prvi odsek poteka od Ma čkovca do Oto čca (TP 4), drugi odsek poteka skozi Novo mesto (TP 3), tretji odsek poteka od Soteske do vasi Loke (TP 2) in četrti odsek od Fužine do Soteske (TP 1). Ob Krki bodo dolo čena območja za urejena vstopno/izstopnih mest za plovila, obmo čja namenjena parkiranju motornih vozil in lokacije za piknik prostore.

Na obmo čju reke Krke pa se obravnavajo štirje krajši odseki vodnih poti. Prvi odsek poteka od Fužine mimo Žužemberka do Dvora (TP 1), drugi odsek poteka od Soteske do vasi Loke (TP 2), tretji odsek poteka po re čnem okljuku skozi Novo mesto (TP 3) in četrti odsek od Ma čkovca do Oto čca (TP 4). Ob Krki bodo dolo čena območja za urejen vstop/izstop iz reke za plovila, obmo čja namenjena parkiranju motornih vozil in lokacije za piknik prostore.

4.1 Pregled stanja in predlogi za ureditev

Pregled posameznih turisti čnih to čk predstavlja stanje le teh ob reki Kolpi na levem bregu reke (slovenska stran). Obravnavano obmo čje vklju čuje turisti čno vodno pot po reki Kolpi, ki poteka vse od Fare v ob čini Kostela pa do Metlike. Obmo čje vklju čuje ob čine Kostel, Ko čevje, Črnomelj in Metlika. Poleg pregleda posameznih turisti čnih to čk bomo v nadaljevanju predstavili tudi konkretne predloge nadaljnje ureditve turisti čnih to čk ter težave, ki lahko ogrozijo realizacijo ureditve. Najprej pa bo potrebno obrazložiti temeljne pojme in pravne podlage, ki jih je potrebno opredeliti za lažje razumevanje nadaljnjih aktivnosti.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

4.1.1 Splošni pogoji za ureditev turisti čnih to čk

Kamp (Pravilnik o minimalnih tehni čnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Uradni list RS št. 52/2008) je prostorsko in funkcionalno zaokrožen, ograjen in varovan prostor, ki nudi gostom: • prostore za postavitev avtodomov, šotorov, po čitniških prikolic in hišic ter osebnih avtomobilov, • nastanitev v že postavljenih šotorih, po čitniških prikolicah in hišicah, • hrambo vrednostnih stvari.

Kamp mora imeti: • napis in pono či osvetljen vhod (kadar kamp obratuje), • vstopno zapornico oziroma vrata, • na črt kampa, če ima ve č kot 100 kampirnih prostorov, • sprejemni prostor (recepcijo), • dovozno cesto in dovozne poti, najmanj 3m širine, • pribor za prvo pomo č, • ravne in urejene kampirne površine, • elektri čne priklju čke (najmanj za 40% kampirnih prostorov), • razsvetljene poti do sprejemnega prostora in do sanitarij, • teko čo vodo (200 l/kampirni prostor/dan), • posode za odpadke (pokrite posode, zabojnike) – 15 l/kampirni prostor, • posebna mesta za kuriš ča, zavarovana pred požarom, • prostor za postavitev šotora ali po čitniške prikolice s povpre čno velikostjo 55 m2 (brez glavnih dovoznih poti in objektov), • v delih, kjer je strnjeno šotoriš če, najmanjši odmik med šotori 3m, • parkirni prostor pred vhodom v kamp, če ni možnosti postavitve avtomobila na kampirnem prostoru, • 1 umivalnik in 1 tuš kabino s toplo vodo, • 1 pipo s toplo vodo,

Na skupno število kampirnih prostorov mora imeti na vsakih: • 13 prostorov 1 umivalnik, • 25 prostorov 1 prho, • 25 prostorov 1 straniš če za ženske, • 35 prostorov 1 straniš če za moške, • 35 prostorov 1 pipo s pitno vodo, • 50 prostorov 1 pralnik in 1 dvodelno korito za pomivanje posode z odcejalnikom (lo čeno od straniš ča), • 100 prostorov 1 pisoar, • 200 prostorov 1 prostor za čiš čenje kemi čnega straniš ča.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Karavaning turizem je turisti čna zvrst, ki postaja vse bolj zanimiva tudi v Sloveniji. Tako se v slovenskih kampih v zadnjem času pove čuje predvsem število avtodomov. V skladu s spodobnimi trendi predlagamo ureditev mest z izpusti za avtodome ter parkiriš č za avtodome v kampih na obmo čju reke Kolpe kot tudi reke Krke.

Šotoriš če (Pravilnik o minimalnih tehni čnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Uradni list RS št. 88/2000) je zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljiš če, s tlorisno površino do 0,5 ha, namenjeno le postavitvi šotorov. Šotoriš če mora imeti: • sprejemni prostor (lahko v neposredni bližini), • teko čo vodo, • posode za odpadke, • pribor za prvo pomo č, • če obstaja posebno mesto za kuriš če, mora biti zavarovano pred požarom.

Glede števila umivalnikov, prh, straniš č in pisoarjev ter korit za pranje in pomivanje posode za šotoriš ča iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo dolo čbe tega pravilnika, ki se nanašajo na kamp, pri čemer je sanitarni vozel lahko premi čnega zna čaja.

Taborni prostor se od prostora za piknik razlikuje predvsem v velikosti površine in tudi sami namembnosti. Namenjen je predvsem taborjenju ve čjih skupin.

Številna šotoriš ča, ki se nahajajo ob reki Kolpi so v zasebni lasti, namenjena pa so predvsem oddajanju ve čjim skupinam, kot npr. tabornikom. Predlagamo, da se na teh mestih uredi sanitarna oskrba. Potrebno je urediti predvsem ravnanje z odpadnimi vodami, ki se sedaj pogosto iztekajo kar v reko Kolpo. Tako se uredi sanitarni prostor (lahko premi čni) s straniš či in pomivalnimi koriti, odpadne vode pa bi se iztekale v neprepustne greznice, katere praznijo pooblaš čeni izvajalci. V primeru bližine naselij oz. čistilnih naprav se lahko odpadne vode vežejo na obstoje čo kanalizacijo oz. čistilne naprave. Pred vhodom v šotoriš ča se vstop prepre či z zapornico na klju č. Zagotoviti je treba tudi oskrbo z vodo. Tudi ta je lahko za časna in se postavlja samo v času, ko je prostor zaseden. Na šotoriš čih se lahko postavijo tudi pomožni objekti – nadstrešnice, v katerih se uredi prostor za pripravo in uživanje hrane (masivne mize s klopmi). Ti objekti in oprema morajo ustrezati merilom enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk.

Plovbna obmo čja in plovni režim (Zakon o plovbi po celinskih vodah, Ur. l. RS, št. 30/2002) lahko dolo či lokalna skupnost in obsega predvsem: • dolo čitev plovbnega obmo čja in orisni prikaz obmo čja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turisti čne, športne in rekreacijske namene, z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda ali drugih izjemnih razmer; • dolo čitev skrbnika plovbnega obmo čja; • dolo čitev vrste plovil in njihovega pogona; • dolo čitev in ozna čitev pristaniš č ter vstopno izstopnih mest glede na vrsto plovbe; • dolo čitev upravljalca pristaniš ča oziroma vstopno izstopnega mesta; • prikaz obmo čja kopalnih voda;

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

• dolo čitev časa, v katerem je dovoljena plovba; • prepoved plovbe zaradi specifi čnosti obmo čja, neprimernega časa ali nevarnih razmer; • druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja.

Lokalna skupnost lahko v skladu z dolo čili tega zakona zaradi varnosti ljudi, zaš čite naravnih danosti plovnega obmo čja ali varstva okolja dolo či na čin in druge pogoje izvajanja dejavnosti na plovnem obmo čju. Za uporabo pristaniš č in vstopno izstopnih mest lahko lokalna skupnost pobira pristojbino, ki jo dolo či s splošnim aktom.

Skrbnik plovbnega obmo čja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe na plovbnem obmo čju. V primeru ugotovitve ovire mora poskrbeti za njeno odstranitev, če je to mogo če, v nasprotnem primeru pa nemudoma obvestiti izvajalca gospodarske javne službe, ki je odgovoren za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljiš č po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami. Če ovira ogroža varnost plovbe, lahko omeji ali prepove plovbo. Če oviro odstrani izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka na podlagi obvestila skrbnika plovbnega obmo čja, krije stroške odstranitve ovire lokalna skupnost.

Kopališ ča na reki Kolpi se nanašajo predvsem na obmo čja kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa ve čje število ljudi in kopanje ni prepovedano. Ve čina kopališ č na reki Kolpi se nahaja ob jezovih, kjer je reka globlja in mirnejša. V skladu z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002) se lahko vodno javno dobro uporablja za kopanje, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav ali zgraditve objekta in naprave. Mesta monitoringa kakovosti vode na reki Kolpi dokazujejo, da je voda v skladu z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 25/2008) primerna za kopanje. Nadaljnje urejanje kopališ č ob reki bo potekalo v smeri skupnega urejanja prostora za kopanje, vendar to urejanje ne bo predmet Pravilnika o razvrstitvi kopališ č in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami, saj kopališ ča ne bodo imela upravljavca. Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št. 67/02) pa definira kopališ ča in njihovo dejavnost. Tako je potrebno na kopališ čih zagotoviti: ozna čitev kopališ ča, urejen dostop in izstop, neoviran dostop reševalcev in reševalnih vozil, ozna čena in primerno zavarovana nevarna mesta ter namestitev opozorilnih napisov in ustrezne reševalne opreme in opreme za prvo pomo č.

Ve čina kopališ č ob reki Krki in Kolpi je že urejenih. Na reki Kolpi kot že omenjeno gre predvsem za naravna kopališ ča ob jezovih, kjer je vodostaj reke višji. Tako se v obstoje čih kopališ čih primerno uredi predvsem dostop do reke, kjer je to še potrebno. Zaraš čeno nabrežje se uredi tako, da se na nekaterih mestih poseka grmovje, drevje ali podrast. Dostop do vode je v primeru ve čine primernih mest za kopališ ča enostaven, kjer pa je obrežje dvignjeno se uredi dostop s stopnicami. Ureditev dostopa mora biti čvrsta, kajti obrežje je dostikrat poplavljeno. Poleg tega predlagamo v bližini kopališ č ureditev sanitarij. Postavijo se kemi čna straniš ča in koši za odpadke, ki se redno praznijo in vzdržujejo. Na posameznih kopališ čih, kjer je to mogo če se postavijo tudi mize s klopmi. Postavitev sanitarij in prostorov za uživanje hrane mora ustrezati merilom enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Piknik prostori ob reki se uredijo na za to primernih mestih. Interes postavitve turisti čnih to čk ob reki je predvsem koncentracija najrazli čnejših možnih aktivnosti ob reki. V želji po najmanjših možnih posegih v naravo bodo aktivnosti skoncentrirane na manjša obmo čja, tako da bodo omogo čali piknik prostori npr. hkrati oddih od kolesarjenja, možnost kopanja, ali vstopno-izstopno to čko za čolnarjenje po reki Kolpi. Pri prostorih, ki so namenjeni za piknik je potrebno upoštevati predvsem dolo čila Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 62/95), ki dolo ča: • kuriš če mora biti obdano z negorljivim materialom, • prostor okoli kuriš ča mora biti o čiš čen vseh gorljivih snovi, • kuriš če mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, ve čjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiš čijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m, • kuriš če je potrebno nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja, • po kon čanem kurjenju ali sežiganju je potrebno pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kuriš če z negorljivim materialom, • ob povpre čni hitrosti vetra ve čji od 6 m/s ali ob sunkih vetra mo čnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, • pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih teko čin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo mo čan dim ali strupene pline oziroma so kako druga če škodljivi za okolje.

Prostori za piknik ob reki Kolpi se uredijo predvsem na terasah ob reki. Za to je potrebno omogo čiti dostop do teh mest z utrditvijo poti ali postavitvijo stopnic. Piknik prostori se uredijo v skladu z merili enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk. Postavijo se masivne mize z klopmi, kamniti žari in odprta ognjiš ča, kjer je to mogo če (v skladu z Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju). Hkrati se uredijo prostor za drva in sanitarije (koši za odpadke in kemi čna straniš ča). Pri postavitvi piknik prostorov se upošteva predvsem dejstvo pogostega poplavljanja nabrežij reke Kolpe. Tako se sanitarije in koši za odpadke postavijo v bližini ceste (kar hkrati omogo ča lažje praznjenje in vzdrževanje), infrastruktura na poplavnih nabrežjih pa se primerno utrdi.

Parkiriš ča Parkiriš ča ob turisti čnih to čkah so na številnih mestih ob reki Krki in Kolpi že urejena. Urejena parkiriš ča se ustrezno obnovi s posekom grmi čevja, izravnavo ter nanosom prodnega materiala. Kjer parkiriš ča še niso urejena in bi bila potrebna se le ta uredijo z uporabo naravnih materialov. Ve čina parkiriš č je manjših, ki potekajo vzdolž ceste v širini enega avtomobila in omogo čajo prostor za dva do pet avtomobilov. Ve čja parkiriš ča pa se uredijo tako, da se izvede dovoz in izvoz na parkiriš če, parkiriš ča pa so prav tako uredi z uporabo naravnih materialov. Parkiriš č se ne ureja v neposredni bližini vodotokov (na vodnih in priobalnih zemljiš čih). Parkiriš ča se ustrezno ozna či, na parkiriš čih pa se zagotovi tudi stojala za kolesa, ki ustrezajo merilom enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk.

Nekatere turisti čne to čke ne bodo imele urejenih parkiriš č. V tem primeru se v njihovi bližini zagotovi prostor za namestitev stojala za kolesa.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Ureditev vstopno-izstopnih to čk in dostopov do njih Dostop do reke na prodnatih nabrežjih je naravno urejen tako, da omogo ča vstop in izstop s kajaki, kanuji in čolni. Kjer so nabrežja strmejša se uredi dostop do reke s stopnicami, na posameznih mestih pa bo potrebno namestiti plavajo če ploš čadi, ki se prilagajajo višino vode. Dostop do vstopno-izstopnih to čk se uredi z naravnimi materiali na mestih, kjer pri čakujemo veliko frekvenco prehodov. Dostopne poti morajo biti dovolj široke, da omogo čajo prehod z rafti in mini-rafti.

Ureditev informativnih tabel in ozna čb Na parkiriš čih, mestih za taborjenje, piknik prostorih, kopališčih in vstopno-izstopnih mestih se lahko postavijo informativne table. Kjer je na enem mestu ve č to čk kot npr. piknik prostor z kopališ čem in parkiriš čem se postavi le ena tabla, ki ozna čuje vse to čke. Pri ozna čevanju je potrebno slediti merilom enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk. Celostna ureditev posameznih obmo čij (Krke in Kolpe) naj se prilagaja celostni podobi, ki že obstaja na danem obmo čju.

Prav tako se posamezna obmo čja in oddaljene turisti čne to čke, ki so težje dostopne, ozna čuje s smerokazi, ki so v skladu z merili enotnega izgleda ureditve turisti čnih to čk.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

4.1.2 Predlogi ureditev turisti čnih to čk ob plovnih poteh na reki Kolpi in Krki

Preglednica 12: Predlogi ureditev turisti čnih to čk na reki Kolpi Turisti čna to čka ID P Trenutno stanje Predlog ureditve Ob čina Kostel 1. Fara 037 Prostor je z tablo ozna čen kot vstopno- V prihodnje predlagamo da se na obmo čju postavi še eno izstopna to čka, na kraju samem je kemi čno straniš če, uredita se dva prostora za piknik, prepovedano parkiranje avtomobilov, saj je parkiranje avtomobilov bi še naprej potekalo na parkiriš ču, ki urejeno obra čališ če. Vstop v vodo omogo ča je od vstopno-izstopnega mesta oddaljeno 100 m. Dostop do tudi kopanje. Prostor ima kemi čno straniš če in prodnega nanosa ob reki se uredi v ve č nivojih z stopnicami. zabojnik za odpadke. Dostopno mesto v Fari Celotno obravnavano obmo čje je v procesu pridobitve je v skladu z Odlokom o rabi in varovanju zazidalnega na črta. V kolikor bo le ta uspešen, je mesto po dostopnih mest za športno plovbo ob reki našem mnenju primerno tudi za kamp, saj se v bližini nahaja Kolpi na obmo čju ob čine Kostel. čistilna naprava za odvajanje odpadnih voda. Ob vstopu se uredi tudi informacijska tabla, z vsemi potrebnimi informacijami. 2. Zavrtke 038 Obmo čje ima urejeno parkiriš če, mizo z Na obmo čju je potrebno ponovno urediti parkiriš če (posekati kompletom klopi, koše za odpadke in pot do grmi čevje, ozna čiti parkiriš če, nanos materiala). Poleg tega prodnih nanosov ob reki. Dostopno mesto je v predlagamo postavitev kemi čnega straniš ča ter dostopa, ki se skladu z Odlokom o rabi in varovanju uredi s stopnicami v dolžini 20 m. S posekom grmi čevja se dostopnih mest za športno plovbo ob reki razširi dostop tudi s čolni, tako je hkrati to vstopno-izstopna Kolpi na obmo čju ob čine Kostel. to čka. 3. Brsnik 039 Dostopno mesto v Brstniku se nahaja ob Potrebno se je dogovoriti z lastnikov o uporabi parkiriš č in gostinskem lokalu. Dostop do reke ne dostopa, ki je v zasebni lasti. Uredi se dostop s stopnicami v omogo ča vstopanja ali izstopanja čolnov. dolžini 30 m. Postavijo se tudi koši, vstopno-izstopna to čka Dostopno mesto ni v skladu z Odlokom o rabi pa se primerno ozna či. in varo vanju dostopnih mest za športno

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

plovbo ob reki Kolpi na obmo čju ob čine Kostel. 4. Žaga-šotoriš če 1 040 Na obmo čju je urejen zaseben prostor za V skladu z Pravilnikom o minimalnih tehni čnih pogojih in o kampiranje, ki se oddaja. Prostor nima minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske urejenega odvajanja odpadnih voda, poleg dejavnosti se prostor uredi kot šotoriš če. Uredijo se sanitarne tega se straniš če nahaja na drugi strani ceste. kapacitete (korita za umivanje, odtok sanitarne vode v kemijske greznice, oskrba z vodo), uredi se zapornica šotoriš ča, informacijska tabla in odvoz odpadkov (zabojnik za odpadke). Seveda pa je uporaba potencialnega šotoriš ča predmet dogovora z lastnikom. 5. Žaga 042 Vstopno-izstopna to čka in kopališ če v Žagi Dostop do reke je mogo č po cesti, ki je v zasebni lasti. V sta ustrezno urejena, ozna čena, ob cesti se prihodnje predlagamo ureditev parkiriš ča ob cesti. Problem nahaja koš za odpadke in kemi čni WC. predstavlja predvsem dejstvo, da mora imeti parkiriš če dovoz Dostopno mesto v Žagi je v skladu z in izvoz v primeru, da se priklju čuje na državno cesto, kar je Odlokom o rabi in varovanju dostopnih mest problem v primeru ceste Fara-Dol. Predlagamo ustrezno za športno plovbo ob reki Kolpi na obmo čju ureditev parkiriš č v skladu z veljavno zakonodajo. ob čine Kostel. 6. Kamp Žaga V kampu se oddajajo bungalovi ter prostor, Kamp v času našega ogleda ni obratoval. kamor se lahko pripelje prikolico, avtodom ali postavi šotor. Kamp ima urejene sanitarije, najeti pa je mogo če tudi nadkriti prostor, primeren za družabna sre čanja, s kapaciteto do 40 gostov. 7. Žaga-šotoriš če 2 041 Zaseben prostor je namenjen šotorjenju. Na Zaseben prostor je mogo če preurediti v šotoriš če, vendar je obmo čju kampa je kemi čno straniš če, dostop potrebno urediti odtok odpadnih voda (kemi čna greznica) ter pa poteka preko lesenega mostu. do obmo čja speljati vodo. Primerna bi bila tudi postavitev 4 miz z klopmi in zapornico ter tablo, ki bi ozna čevala šotoriš če. Predlagamo tudi postavitev dodatnega straniš ča.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Uporaba šotoriš ča pa je predmet dogovora z lastnikom. 8. Jelovi čka Jama 043 / V bližini Jame se lahko uredi parkiriš ča za 2 do 3 avtomobile, ki bi se hkrati koristila za potrebe Šotoriš ča 3 pri Mihovi jami. 9. Žaga-šotoriš če 3 044 Šotoriš če ima omogo čen dostop do vode. Potrebno je urediti sanitarije (odpadne vode in postavitev 2 Tako kot šotoriš če 1 in 2 ga za svoje potrebe kemi čnih straniš č). Poleg tega je potrebno urediti parkiriš če v najemajo predvsem taborniki. Zemljiš če je v bližini, postaviti zabojnike za odpadke, s tablami ozna čiti zasebni lasti. šotoriš če in postaviti zapornico. 10 . Kobilja Jama 045 11. Lobi č 046 Na obmo čju se nahaja mesto, kjer se ponavadi Potrebno je urediti zbiranje odpadkov (postavi se koš za kopa ve čje število ljudi in kopanje ni odpadke) in kemi čno straniš če, tabla za kopališ če. Ozna či in prepovedano. uredi se tudi parkiriš če. 12. Žlebe 047 V Žlebah se nahaja vstopno-izstopna to čka v Za potrebe vstopno-izstopne to čke in kopališ ča se razširi skladu z Odlokom o rabi in varovanju prostor ob cesti, ki služi kot parkiriš če. Izvede se nanos dostopnih mest za športno plovbo ob reki prodnega materiala na parkirišče. Hkrati se uredijo 4 piknik Kolpi na obmo čju Za potrebe k ob čine Kostel. prostori ob reki. Postavijo se tudi table, ki ozna čujejo Nabrežje je primerno tudi za kopanje, na kraju vstopno-izstopno to čko in kopališ če. pa se nahaja tudi kemi čno straniš če in koš za odpadke. 13. Grgelj 048 Ustrezno urejena vstopno-izstopna to čka Ob čina Ko čevje 14. Bilpa Jama 049 Ob jami je urejeno manjše parkirno mesto, jama je ozna čena s tablo. 15. Spodnja Bilpa 050 Prostor je primeren za piknik, ob cesti je Uredita se dva prostora za piknik ter kemi čno straniš če. možno parkiranje avtomobilov. 16 . Apartmaji Bilpa 051 V Spodnji Bilpi se nahajajo Apartmaji Bilpa, Na tem obmo čju ne predlagamo nobenih novih posegov. gostinski lokal, parkiriš če za avtomobile, vstopno-izstopna to čka za čolne, ki je tudi

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

ozna čena in piknik prostor. 17. Vrt 052 Jez v Vrtu predstavlja ugodno vstopno- Ob cesti se uredijo parkiriš ča, s stopnicami v dolžini 10 izstopno to čko in možnost kopanja. Ob Mlinu metrov se uredi dostop do jeza, ob cesti se uredi tudi kemi čno se nahaja privez za čolne, sicer pa celotno straniš če in pa tabla, ki ozna čuje turisti čno to čko z obmo čje jezu precej neurejeno za turisti čno informativno vsebino. rabo. 18. Šumetac 102 Ustrezno urejena vstopno-izstopna to čka 19. Laze 1 053 Obmo čje vstopno-izstopne to čke z Vstopno-izstopno to čko se primerno ozna či, na travnati polici betoniranim dostopom do vode. Ob cesti se že ob reki se uredi šest piknik prostorov, namestita pa se tudi nahajata 2 -3 parkiriš ča in koš za odpadke. dve kemi čni straniš či. Prostor je potrebno dodatno o čistiti. 20. Laze 2 054 Vstopno-izstopno mesto, kjer je hkrati urejena Na tem obmo čju ne predlagamo nobenih novih posegov. izposoja kajakov in kanujev, v stavbi kjer je izposoja so sanitarije, urejeno je parkiriš če,… 21. Dol 055 Kopališ če ob Kolpi, kjer je že urejeno Prostor se lahko dopolni s prostori za piknik. Uredi se pet kemi čno straniš če. piknik prostorov, doda še eno kemi čno straniš če, tabla ki ozna čuje prostor in dostop do piknik prostorov z 10 metri stopnic. 22 . Kme čki turizem 058 Kamp ima urejeno kopališ če, vstopno- Na tem obmo čju ne predlagamo nobenih novih posegov. Muhvi č izstopno to čko, sanitarije in odvoz odpadkov, apartmaje,… 23 . Gostilna Gostilna in restavracija 24. Dol d.o.o. 056 Izposoja kajakov in kanujev 25. Dol 2 057 Piknik prostor in šotoriš če v zasebni lasti. Predlagamo postavitev kemi čnega straniš ča ter postavitev Zemljiš če ima lastno vodo in odtok sanitarne informacijske table. vode ter urejeno odprto ognjiš če. Predlagamo pa postavitev kemi čnega straniš ča. 26. Kamp 059 Kamp, vstopno-izstopna mesto, kopališ če, V kampu predlagamo ureditev izpustov za avtodome. Madroni č gostinski lokal,…

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Ob čina Črnomelj 27. Prelesje 060 Gostilna, šotoriš če, vstopno-izstopno mesto, Postavi se informacijska tabla. kopališ če. 28. Gornji Radenci 062 Šotoriš če se nahaja na travnati ravnici ob reki. Uredi se problem odpadnih vod z greznico. Uredi se tudi - Šotoriš če Urejen je dotok vode in straniš ča. Urejena je odvoz odpadkov v kolikor bi bilo šotoriš če namenjeno tudi cesta do šotoriš ča. Kot vsa ostala splošni rabi (postavitev zabojnikov za odpadke). šotoriš ča tudi to uporabljajo predvsem skavti in taborniki za letne tabore. 29. Radenci 103 Ustrezno urejena vstopno -izstopna to čka 30. Kamp Srednji 061 Kamp nudi izposojo kajakov in kanujev, Nad jezom ob reki se nahaja z drevesi posejan travnik, ki je Radenci vstopno-izstopno mesto, kopališ če, kemi čno primeren za postavitev 10 piknik prostorov ob reki. Uskladiti straniš če in korito z vodo. Poleg tega ima se je treba s pogoji varovanja narave, saj posega v naravno kamp z greznico urejeno odvajanje odpadnih vrednoto. voda. 31. B re čka 063 Zasebno zemljiš če, ki bi lahko bilo Dostop do reke poteka po ve č sto metrov dolgi cesti, Malenica namenjeno kopanju, na zemljiš ču ni straniš ča parkiriš č ni, tako da je mesto primerno le za dostop ali košev za odpadke. kolesarjev. Menimo, da obmo čje ni primerno za urejanje. 32. Šotoriš če 065 Šotoriš če ima zgledno urejene sanitarije in Predlagamo ustrezno ozna čitev šotoriš ča, tudi z smerokazi Damelj manjši gostinski objekt. Možna je izposoja vse od ceste Stari trg-Vinica. kajakov in kanujev. Ob jezu je kopališ če in vstopno-izstopna to čka. Parkiriš če je ob cesti pred vstopom v šotori šče. 33. Kamareta – 066 Zasebno zemljiš če Možnost ureditve prostora, potrebno dodati kemi čna piknik prostor straniš ča, nove mize in kamine (piknik prostori),… 34. Otok 068 Lokalno kopališ če 35. U čakovci 069 Ob jezu se nahaja obmo čje, kjer se ponavadi Uredi se kemi čno straniš če, postavita dva koša za odpadke, kopa ve čje število ljudi in kopanje ni miza z klopcami in informacijska tabla, ki ozna čuje prepovedano . kopališ če.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

36. Vinica 070 Kopališ če Vinica- obmo čje, kjer se ponavadi Uredi se kemi čno straniš če, postavi zabojnik za odpadke, 2 kopa ve čje število ljudi in kopanje ni mizi z klopcami in informacijska tabla, ki ozna čuje kopališ če. prepovedano . 37 . Kamp Katra Predlagamo ureditev izpustov za avtodome v vsaj enem 38. Kamp Kolpa izmed kampov v Vinici. 39. Camping Vinica 40. Žuni či 071 Ob mostu kjer je mejni prehod je že prostor, Uredijo pa se lahko piknik prostori, zabojnik za odpadke ob kjer se ozna či 4-5 parkiriš č. Ob jezu v parkiriš ču in 2 kemi čni straniš či. neposredni bližini je voda prenizka za kopališ če. 41. Dom kranjskih 072 tabornikov 42 . Kamp Jankovi č 073 43. Rekreacijski 074 center Adleši či 44. Avtokamp Slap 075 Avtokamp ima recepcijo, ki je v slabem V bližini je jez, kjer bi lahko bila vstopno-izstopna to čka, stanju, zemljiš ča ob cesti so majhna, primerna potrebno pa bi bilo urediti tudi sanitarije. predvsem za šotore. Nismo opazili sanitarij, prav tako kamp ni obratoval v času obiska. Kamp tudi nima urejenega parkiriš ča. 45. Vušivec 076 Ustrezno urejena vstopno-izstopna to čka 46 . Kamp Pezdirc 077 Predlagamo ureditev izpustov za avtodome. Ob čina Metlika 47. Krasinec 078 Ureditev za lokalno prebivalstvo, v bližini je Postaviti je potrebno kemi čno straniš če in tablo, ki bo gostinski lokal, kjer je tudi parkiriš če. Ob reki ozna čevala kopališ če. je že urejen odvoz odpadkov. 48 . Kamp 079

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Podzemelj 49. Zemelj 081 Prodnat nanos, kjer se lahko uredi kopališ če Postavi se miza z klopmi in koš za odpadke. Poleg tega se za l okalno prebivalstvo. uredi dovoz do reke. 50. Otok 080 Mlin in jez, kjer se zaradi stoje če in relativno Postavi se miza z klopmi in koš za odpadke ter tabla ki globoke vode uredi kopališ če za lokalno ozna čuje kopališ če. prebivalstvo. 51. Kamp 082 Predlagamo ureditev izpustov za avtodome. Primostek 52. Kamp Lovšin 083 Predlagamo ureditev izpustov za avtodome.

Preglednica 13: Predlogi ureditev turisti čnih to čk na reki Krki po posameznih odsekih plovnih poti Turisti čna to čka ID P Trenutno stanje Predlog ureditve Ob čina Ivan čna Gorica 1. Fužina 101 Vstopno-izstopna to čka na desnem bregu reke Predlagamo prestavitev zabojnikov za odpadke, da se tako ob mostu je zgledno urejena. Urejeno je pridobi še dodatno parkiriš če, na reki pa se postavi plavajo ča parkiriš če za dva avtomobila, dostop do reke ploš čad, ki je z desko povezana z betonsko ploš čadjo. Na njej poteka preko betoniranih stopnic in ploš čadi. se postavi miza in klopi. Vstopno-izstopno mesto se primerno Ob parkiriš ču se nahajajo tudi zabojniki za ozna či. odpadke. Ob čina Žužemberk 2. Šmihel pri 100 in Na levem bregu reke ob mostu se nahaja Ob cesti predlagamo nanos prodnega materiala za ureditev Žužemberku 099 dostop do manjše travnate površine ob reki, ki treh parkiriš č, dostop do reke se uredi s stopnicami v dolžini omogo ča dostop v reko. 10 metrov. Postavi se koš za odpadke, poleg tega pa se vstopno-izstopna to čka ozna či s tablo. Druga možnost je tudi dogovor z lastniki zemljiš č na desnem bregu o ureditvi dostopnega mesta. Morda bi bilo najbolj optimalno, če se na levem bregu uredi samo za časno parkiriš če, toliko da se razloži oziroma naložijo čolni, vse

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

ostalo pa se ureja na desnem bregu. 3. Žužemberk 098 V kraju ob reku je urejeno kopališ če, koši za Predlagamo širšo ureditev obmo čja, ki bi bila skladna enotna odpadke, klopi. Na širšem obmo čju se ureditvi vstopno-izstopnih to čk in piknik prostorov ob reki nahajajo zasebni piknik prostori, ki jih je Krki. Poleg tega predlagamo na obmo čju ureditev parkiriš ča, mogo če najeti, pri turisti čni kmetiji Kobe je ki bi zagotavljal parkirna mesta za šest do osem avtomobilov. možen najem kajakov. Hkrati je potrebno preveriti možnosti postavitve kampa na tem obmo čju. 4. Dvor – prehod i zstop Trenutno je obmo čje neurejeno, tisti ki se do S signalizacijo oz. tablami se ozna či nevarnost jezu in jezu – 111 sem pripeljejo s kajakom ali kanujem reko lehnjakovih pragov, ki imajo luknje. Kanuiste se preusmeri zapustijo pri kanalu za ribogojnico preplezajo na levi breg, kjer je manjša travnata jasa ob reki, primerna za manjši podporni zid ter nesejo kajake oz. izstop. S pomo čjo razširitve prehoda kanala za ribogojnico se vstop kanuje preko 500 m po cesti do mosta v omogo či lažji dostop do podpornega zidu, ki je visok 0,5 m. - 109 središ ču vasi, kjer nadaljujejo pot po reki. Tam se z lesenimi stopnicami uredi prehod podpornega zidu, nato pa se kajake oz. kanuje nese preko mostu na desni breg reke, kjer je ob lehnjakovih pragovih ve čja jasa. Tu se uredi piknik prostor z dvema mizama in klopmi. Uredijo se tudi kuriš če, kemi čno straniš če in lesene stopnice do reke. Mesto se ustrezno ozna či. 5. Dvor – vstopno 108 Majhna jasa ob mostu na levem bregu reke, Postavi se miza s klopjo in koš za smeti. Vstopno izstopna izstopna to čka kjer sedaj ni urejena vstopno-izstopna to čka. to čka se primerno ozna či s tablami. V reko se postavi tudi Nad jaso je parkiriš če za tri avtomobile, plavajo či ponton, ki se prilagaja višini vode. Na pontonu so dovolj pa je tudi prostora za obra čanje fiksne to čke, ki zagotavljajo varen privez čolna. avtomobilov. 6. Kot izstop Prehod jezu v Kot se že zdaj izvaja na desnem Uredi se ponton, ki omogo ča lažji izstop preko stopnic. Uredi – 105 bregu. Urejene so stopnice za izstop na se tudi primerna ozna čitev za tolmun, ki predstavlja betonskem nabrežju pred jezom. Vstop v reko neposredno nevarnost v bližini izstopa. Nato s nese kanu oz. vstop pa se izvaja v 30 metrov oddaljenem nabrežju. kajak preko mostu na jaso, kjer se uredijo stopnice do reke, - 104 kjer se vstopa nazaj v reko Krko. Mesto se ustrezno ozna či.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Opomba: Omenjena pot omogo ča prehod celotne poti od Fužine do Novega mesta. Izjemi sta le jezova v Soteski v primeru visokega vodostaja in pa lehnjakovi bregovi v Žužemberku, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost. Jez v Soteski je prehoden ob nižjem vodostaju, ob višjem vodostaju pa je potrebno reko na tem delu zapustiti v izstopni to čki št. 105 na levem bregu reke. V primeru lehnjakovih pragov pri Žužemberku pa je potrebno omeniti, da je za manj izkušene kanuiste bolj primerna pot od Žužemberka do Soteske. S tem se upošteva tudi ob čutljivost ekosistema reke Krke, predvsem ob čutljivost zna čilnih lehnjakovih pragov, ki bi se z prehodi in posledi čno tudi s hojo ter plovbo preko njih poškodovali. Poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi varnost turistov, ki se bodo odlo čili za to vrsto športnih aktivnosti. Ob čina Dolenjske Toplice 7. Soteska 1 096 Mesto ni primerno za vstopno-izstopno mesto, ker gre dostop preko privatnega zemljiš ča, hkrati pa utrjeno nabrežje predstavlja strm dostop do reke. 8. Soteska 2 097 Možnost ureditve vstopno-izstopne to čke v Na travniku od reki se uredi dostopna cesta z obra čališ čem, Soteski je na desnem bregu reke Krke ob uredi se dostop do reke in postavi plavajo ča ploš čad. mostu na zasebnem zemljiš ču ob obstoje čem Postavita se dve mizi z klopmi in koši, s tablo pa se ozna či proizvodnem obratu. vstopno izstopna to čka. 9. Soteska 3 105 Izstopna to čka nad jezom je že urejena na Razširi se dostop do reke, ozna či se bližina jeza in izstop iz levem bregu. Ob cesti je veliko parkiriš če s reke. Postavi se poseben vodomer, kjer je ozna čeno, kdaj je košem in klopmi ter mizo. Otežen je dostop možen varen prehod jeza. Kadar je vodostaj previsok je to do reke. izstopna to čka. Ob nižjih vodostajih pa je prek jeza s pomo čjo jeza spustiti čoln in obiti jez preko stopnic na levem bregu jezu in nadaljevati pot po reki. 10. Soteska 4 104 Na levem bregu reke ob mostu se nahaja Uredi se vstopno –izstopna to čka tako, da se na parkiriš ču manjše parkiriš če, ki hkrati lahko služi kot postavi koš za smeti, po čisti se nabrežje in z stopnicami uredi obra čališ če vozil. Nabrežje je strmo in dostop do reke (10 m). Vstop v reko se uredi s plavajo čim zaraslo, voda na levem bregu pa je nizka. pontonom, saj je v tem delu vodostaj reke Krke pogosto nizek. 11. Dolenje Polje 095 Na levem bregu ob reki Krki pri lesenem Uredi se le obra čališ če, ne parkiriš če. Poleg tega je potrebna mostu je primerno mesto za vstopno-izstopno ureditev dostopne poti do reke in plavajo če ploš čadi.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

to čko. Zabojnik za odpadke je že postavljen. Mesto se ozna či s tablo. Ob čina Straža 12. Rumanja vas – 094 Privatno zemljiš če ob reki Krki (kmetija). Dogovor z lastniki o uporabi dostopnega mesta. desni breg 13. Rumanja vas – 112 Obhod pot mimo jezu v Rumanji vasi. Ob nižjem vodostaju jez v Rumanji vasi ne predstavlja levi breg problema in se ga lahko z kanujem oz. raftom prepluje, ob višjih vodostajih pa je lahko nevaren. V ta namen se namestijo posebni vodomeri, ki ozna čujejo nevarnost, poseka se grmi čevje na levem bregu ob jezu, razširi obhodna pot in s 3 do 4 stopnicami utrdi položen dostop nazaj do reke. Tako je mogo če ob višjem vodostaju reke obiti jez. 14. Rafting klub 093 Raftning klub Gimpex ima svoje prostore na V naselju Straža je primernejša vstopno-izstopna to čka na Gimpex desnem bregu reke Krke ob cesten mostu čez levem bregu reke Kolpe pod ID št. 92. reko Krko. Ob stavbi je urejena tudi pot do reke in manjši pomol, ki omogo ča vstop in izstop iz reke. 15. Straža 092 V naselju Straža, na levem bregu reke Krke Na tem mestu predlagamo celotno ureditev prostora. Uredijo ob mostu se nahaja prostor, kjer je se tri do štiri parkiriš ča za avtomobile, kemi čna straniš ča, improvizirano mesto za vstop na reko z čolni. zabojnik za odpadke. Utrdi se tudi dostopna pod do vode, postavi se plavajo ča ploš čad za vstop v reko. Cesta do parkiriš č je že delno urejena. Predlagamo tudi postavitev dveh miz in klopi ter table, ki ozna čuje vstopno-izstopno mesto. 16. Loke 091 Obmo čje ob mostu v kraju Loka je zelo Na tem delu predlagamo sanacijo obmo čja ( čiš čenje podrasti, primerno za vstopno-izstopno mesto. odvoz gradbenih odpadkov. Na mestu se uredi parkiriš če za tri avtomobile, uredi se dostop do vode, postavi se koš za odpadke ter 2 mizi in klopi. Potrebna je tudi ozna čitev

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

vstopno-izstopnega mesta. Ob čina Novo mesto 17. Ir ča vas 090 Vstopno izstopna to čka se nahaja v zasebni Predlagamo ureditev dostopa, ki je trenutno betoniran in v lasti gostinskega lokala. Ob vstopnem mestu slabem stanju ter postavitev table, ki bi ozna čevala vstopno- je tudi prostor za piknik. Vozila je mogo če izstopno mesto. parkirati pred gostinskim lokalom Pizzerija Eldorado. 18. Gostiš če Loka 089 V središ ču mesta pod železniškim mostom se Predlagamo le ureditev table, ki ozna čuje vstopno-izstopno nahaja gostiš če Loka, kjer imajo urejeno mesto. plavajo čo ploš čad, ki omogo ča tudi dostop do reke. Tod so urejene klopi, koši za odpadke. Vstopno- izstopno mesto je v zasebni lasti. 19. Seidlov mlin 088 Otežen dostop do mlina ob Krki, ki je v procesu obnove. 20. Pugljeva ulica 114 Obmo čje je v ob činski lasti. Na reki je urejen Prenovi oz. pove ča se pomol, kamor se namestijo privezi z manjši pomol ter potka do reke od možnostjo zaklepa čolnom. Mesto se primerno ozna či, Zupan čičevega sprehajališ ča. Nabrežje je obstoje čim klopem se doda miza, postavi se koš. Po čisti se zaraslo z grmi čevjem, ob potki sta dve klopi. grmi čevje ob reki. Dostop z vozilom je otežen na Pugljevi ulici, kjer ni mogo če parkirati vozil (zasebna parkiriš ča). 21. Portoval Jasa na desnem bregu reke Krke je težko dostopna, zato predlagamo, da se to obmo čje izvzame iz predlogov za ureditev vstopno/izstopnega mesta za turisti čno rabo reke Krke. 22. Medi čeva ulica 113 Vstopno izstopno mesto ob reki je delno Predlagamo nanos prodnega materiala na parkiriš ču in urejeno in se nahaja ob Zupan čičevem postavitev table, ki ozna čuje mesto. Hkrati predlagamo, da se

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

sprehajališ ču. Na tem delu je že postavljena vstopno-izstopno mesto razširi z posekom grmi čevja na klop in koš. Obmo čje je dostopno z vozilom. nabrežju. Vstop v reko je položen in ne potrebuje stopnic ali pontona. 23. V Ragov log Na tem obmo čju se trenutno izvajajo gradbena dela stanovanjskega naselja, tako da bo v prihodnje v tem delu otežen dostop do reke zato predlagamo, da se to obmo čje izvzame iz predlogov za ureditev vstopno/izstopnega mesta za turisti čno rabo reke Krke. Opomba: Zaradi jezu pri Ragovem logu je Krka na tem delu zelo mirna, tako da je mogo če brez ve čjih naporov veslati tudi v nasprotni smeri toka reke. Tako predlagamo, da sta pomembnejši to čki za vstop z čolnom Gostiš če Loka, kjer je možna tudi izposoja čolnov in kanujev ter Bršljin. Ostala mesta pa so zaradi težkega dostopa z vozili namenjena predvsem kot mesta postanka, kjer je možem privez plovil in služijo kot mesta vstopa v mesto oz. dostopa do turisti čnih to čk v mestu. Zato predlagamo, da se predvsem vstopno-izstopno mesto v središču mesta pri Pugljevi ulici opremi s turisti čno tablo, ki bi ozna čevala turisti čne to čke v mestu ne glede na to, da je vsebina Heritage Trails Net zasnovana na ideji, da se s pomo čjo sodobne IKT posreduje informacije o poteh in tako zmanjša obremenjevanje okolja z nepotrebnimi smerokazi in tablami. Prav tako bo potrebno ozna čiti nekatera nevarna mesta na reki Krki s potrebno signalizacijo, ki bo obiskovalce opozarjala na potencialne nevarnosti. 24. Ma čkovec 087 Vstopno-izstopno mesto ob gostinskem lokalu Predlagamo le postavitev 2 miz z klopmi na utrjeni ploš čadi s ima urejen dostop po cesti, možno je koši za odpadke ter postavitev table, ki ozna čuje vstopno- parkiranje dveh do treh avtomobilov na izstopno mesto. samem kraju. Urejen je dostop do reke, straniš ča pa se nahajajo v gostinskem lokalu. 25. Oto čec 086 Obmo čje je služi kot privez za čolne, ob Predlagamo ureditev dostopa do vode, čiš čenje podrasti, čistilni napravi pa je mogo če parkirati dva-tri postavitev plavajo če ploš čadi, postavitev mize in klopi ter avtomobile. ureditev parkiriš ča (nanos prodnega materiala. Vstopno- izstopna to čka se ozna či tudi s tablami. Postavitev kemi čnega straniš ča ni potrebna, saj je v bližini gostinski lokal, na

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

samem mestu pa se že nahaja zabojnik za odpadke. 26. Kamp Oto čec 085 in Trenutno je na obmo čju utrjeno nabrežje ob Na danem mestu predlagamo vstopno-izstopno mesto. 084 ograji kampa Oto čec. Dostop do mesta Postavi se plavajo ča ploš čad (ponton), za nekaj metrov se onemogo ča zapornica makadamske ceste. Na premakne zapornica, uredi se obra čališ če za avtomobile, drugi strani ceste se nahaja v gozdu majhen mesto pa se ozna či tudi s tablo, ki ozna čuje vstopno-izstopno prostor, ki se lahko koristi kot parkiriš če za to čko. dva avtomobila. Kamp ima urejen izpust za avtodome. Legenda:

Gfgfgfgfg Turisti čna pot po Krki 1 (s predlaganim podaljšanjem plovne poti od Dvora do Soteske)

Fdfdfdfd Turisti čna pot po Krki 2

Dfddddd Turisti čna pot po Krki 3 dsssssssss Turisti čna pot po Krki 4

Evidentirane in pregledane na terenu so bile vse obstoje če in primerne nove turisti čne to čke ob predvidenih plovnih poteh. Pri izboru turisti čnih to čk smo upoštevali naslednje prednostne usmeritve: vklju čevanje obstoje čih kapacitet, varstvo naravnih danosti, vklju čevanje lokalnega prebivalstva, povezovanje s preostalo turisti čno ponudbo na obravnavanih obmo čjih. To čke so bile pregledane s strani predstavnikov ob čin in dopolnjene v skladu z njihovimi komentarji.

Med vsemi predlaganimi in opisanimi to čkami pa je potrebno v naslednjem koraku izbrati to čke, ki se bodo prikazale na spletnem portalu, razvitem v okviru druge naloge pod projektom Regijska mreža tematskih poti »Heritage Trails Net«. Pogoj za njihov prikaz na portalu in s tem njihovo promocijo je, da so te to čke primerno urejene v skladu z veljavnimi predpisi. V tem poro čilu je v preglednici 12 in 13 v simbolom ozna čeno, katere to čke so primerne za prikaz, vendar pa morajo to pred javno objavo potrditi še člani projektnega sveta ob čin.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

5 IZHODIŠ ČA ZA UREJANJA REKREACIJE – obstoje či pravni režimi in organizacijske ureditve

Trenutna izhodiš ča za pravno urejanje turisti čne rabe vodotokov so predstavljena v poglavju Analiza zakonodajnih dolo čil. Na ravni lokalnih samouprav to podro čje urejajo le ob činski akti ob čin Kostel, Črnomelj in Novo mesto. V ob čini Kostel se z Odlokom o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Kolpi (Ur. l. RS, št. 71/1999) ureja podro čje dolo čitev in ozna čitev vstopno/izstopnih mest. V ob čini Novo mesto Odlok o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki (Ur. l. RS, št. 75/2006) dolo ča: ••• dolo čitev plovbnega obmo čja, ••• dolo čitev skrbnika plovbnega obmo čja; ••• dolo čitev vrste plovil in njihovega pogona; ••• dolo čitev upravljavca vstopno/izstopnega mesta; ••• dolo čitev časa, v katerem je dovoljena plovba; ••• prepoved plovbe zaradi specifi čnosti obmo čja, neprimernega časa ali nevarnih razmer; ••• redarstvo in nadzor nad izvajanjem odloka.

Odlok o režimu na obmo čju reke Kolpe (Ur. l. RS, št. 53/2008) pa v času poletne turisti čne sezone (od 1. maja do 30. septembra) v ob čini Črnomelj dodatno dolo ča režim na podro čju prometa, parkiranja in druge rabe obravnavanega prostora ob reki Kolpi. Cilji odloka so spodbujanje manjšega obremenjevanja okolja, zagotavljanje varstva voda pred škodljivimi vplivi, varstvo pred razvrednotenjem okolja, spodbujanjem k racionalni rabi prostora ter k racionalnemu izkoriš čanju naravnih danosti prostora. Odlok velja za širše obmo čje ob reki Kolpi in njenih pritokih v krajevnih skupnostih: Adleši či, Griblje, Sinji vrh, Stari trg in Vinica. Odlok ne zajema naselij znotraj obravnavanega obmo čja.

Vodotoka Krka in Kolpa sta z organizacijskega vidika slabo upravljana. Le v ob činah Kostel, Črnomelj in Novo mesto je organizacijsko urejeno turisti čna raba vodotokov z akti lokalne samouprave, vendar pa je u činkovito izvajanje dolo čil odlokov in nadzor nad tem pomanjkljiv.

V ob čini Novo mesto je upravljavec plovnega obmo čja organ Mestne ob čine Novo mesto, pristojen za gospodarske javne službe. Upravljavec vstopno-izstopnih mest je Agencija za šport Novo mesto, ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo urejanja s pristaniš či oziroma vstopno izstopnimi mesti. Nadzor oz. redarsko službo za kaznovanje kršitev, ki jih dolo ča Odlok o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki pa izvaja organ Mestne ob čine Novo mesto, pristojen za nadzor.

V Odloku o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Kolpi , ki ga je sprejela ob čina Kostel, pa je dolo čen upravljavec vstopno-izstopnih to čk in obmo čja vstopno-izstopnih to čk.

Na podlagi analize zakonodaje, pregleda obstoje čih turisti čnih to čk in nadaljnjega urejanja turisti čne rabe vodotokov in aktivno vklju čevanje predstavnikov sodelujo čih ob čin in najpomembnejših deležnikov turisti čne rabe Kolpe in Krke smo oblikovali predlog pravnega režima za urejanje turisti čne rabe reke Kolpe in Krke.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

6 PREDLOG PRAVNEGA REŽIMA ZA UREJANJE TURISTI ČNE RABE REKE KOLPE IN KRKE

Za upravljanje turisti čne rabe reke Kolpe je potrebno pripraviti organizacijsko strukturo. V okviru projekta »Heritage Trails Net« se na reki Kolpi in Krki vzpostavi plovni režim. Zakon o plovbi po celinskih vodah (Ur. l. RS, št. 30/2002) pravi, da lahko pristojne lokalne skupnosti s splošnim aktom dolo čijo plovni režim celinske vode, vendar pa je reka Kolpa mejna reka, tako da mora biti omenjeni akt potrjen tudi z mednarodnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Plovni režim dolo ča tudi skrbnika plovnega obmo čja, ki obmo čja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe na plovnem obmo čju. V primeru ugotovitve ovire mora poskrbeti za njeno odstranitev, če je to mogo če, v nasprotnem primeru pa nemudoma obvestiti izvajalca gospodarske javne službe, ki je odgovoren za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljiš č po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami. Če ovira ogroža varnost plovbe, lahko omeji ali prepove plovbo.

Zakon o plovbi po celinskih vodah hkrati veleva, da se dolo či upravljavec vstopno izstopnih mest, ki je izbirna gospodarska javna služba. S splošnim aktom lokalna skupnost podeli koncesijo za upravljanje s vstopnimi in izstopnimi mesti. Upravljavec vstopno izstopnega mesta mora hkrati zagotoviti pogoje, ki omogo čajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora ter varen privez plovil. Poleg tega dolo či pogoje in na čin koriš čenja pristaniških storitev.

Na reki Kolpi predlagamo, da se na obravnavanem obmo čju funkcija upravljavca vstopno-izstopnih mest in skrbnika plovnega obmo čja dodeli le eni pravni osebi. V tem primeru lahko upravljanje turisti čne rabe prevzame javni zavod, režijski obrat ali koncesionar, ki mu koncesijo podelijo ob čine. Predlagamo izbiro le enega upravljavca, ki deluje kot povezovalni člen na regionalni ravni med ob činami, medtem ko se izpostave lahko uredijo tudi na ravni posameznih lokalnih skupnosti. Tako bi npr. lahko vlogo upravljavca na obravnavanem obmo čju prevzel Javni zavod Krajinski park Kolpa. Lahko pa funkcijo upravljavca prevzame vsaka ob čina posebej, za usklajevanje upravljanja turisti čne rabe Kolpe pa skrbi medob činski svet. Upravljavec oz. ob činski svet nato prevzame skrb za izvajanje vseh aktivnosti za dolo čitev pravnega režima. Tako se pripravijo ob činski akti o plovnem režimu, kjer je pomembno predvsem usklajevanje naslednjih vprašanj: • dolo čitev vrste plovil in pogona na rekah, • dolo čitev in ozna čba zahtevnosti plovbe v plovbnem obmo čju, • dolo čitev upravljavca in pristojnosti upravljavca, • dolo čitev ostalih vrst turisti čnih aktivnosti, • dolo čitev usklajenosti zunanje podobe turisti čnih to čk in • dolo čitev sistema uporabniških taks in podeljevanja koncesij uporabnikom, • nadzor in kazenske dolo čbe.

Poleg tega je potrebno poudariti, da je na Kolpi kot mejni reki potrebno v oblikovanje pravnih aktov lokalnih skupnosti vklju čiti tudi sosednje ob čine na hrvaški strani reke, saj morata plovni režim na reki Kolpi potrditi tudi vladi Republike Slovenije in Hrvaške, kot to dolo ča Zakon o plovbi po celinskih vodah.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Na reki Krki pa so štirje odseki, ki se jih namerava urediti z režimom plovbe. Mestna ob čina Novo Mesto je že sprejela akt o urejanju plovbe po reki Krki, ki ureja plovni poti na odseku Ir ča vas – Seidlov jez. Tako je potrebno pravno urediti še plovbo po preostalih odsekih oz. v celotnem plovnem toku reke Krke. Plovbni režim na odseku Soteska - Loke spada v pristojnost občin Straža in Dolenjske toplice, odsek Fužina - Žužemberk - Dvor pa v pristojnost ob čin Ivan čna Gorica in Žužemberk. Na reki Krki predlagamo ureditev nadzornega organa, ki vključuje predstavnike vseh ob čin. Naloge skupnega organa so nadzor nad delom upravljavcev posameznih plovnih poti, dolo čanje skupnih potreb in oblikovanje predlogov razvojnih dejavnosti. Tako skupen organ skrbi za skupno zunanjo podobo plovnih poti in izvajanje dolo čil plovnih režimov na reki Krki. Ob čine pa sprejmejo ob činske akte, za vsako plovno pot oz. režim dolo ča: • plovbno obmo čje in stopnjo zahtevnosti plovbe, • upravljavca plovbnega obmo čja; • vrste plovil in njihovega pogona; • ostale vrste turisti čne rabe; • dolo čitev časa, v katerem je dovoljena plovba; • nadzor in kazenske dolo čbe.

Menimo, da je potrebno glede na potrebe skupne zunanje podobe plovnih režimov na reki Krki Odlok o dolo čitvi plovnega režima na reki Krki, ki velja na obmo čju Mestne ob čine Novo mesto dopolniti, doda pa se tudi vloga in pristojnosti nadzornega organa.

Upravljanje plovnih poti se uredi podobno kot v primeru reke Kolpe, z izjemo, da se v tem primeru upravljanje ureja za posamezne odseke plovne poti.

V spodnjem organigramu je predstavljena organizacijska struktura upravljanja turisti čne rabe.

Upravljavec

Urejanje in Promocija in trženje Opravljanje upravno- vzdrževanje plovnih turisti čnega produkta administrativne poti in turisti čnih funkcije in razvoj to čk dejavnosti

1. Urejanje in vzdrževanje plovnih poti. Turisti čna raba reke Kolpe in Krke predvideva ureditev: dostopnih mest za izvajanje ribolova, kopališ č, vstopno/izstopnih mest za plovila, obmo čij namenjenih parkiranju motornih vozil, obmo čij za kampiranje ter lokacij za taborjenje in piknike. Upravljavec plovne poti bo urejal turisti čne to čke ob plovni poti. To pomeni praznjenje odpadnih vod (greznic) v šotoriš čih in praznjenje kemi čnih straniš č, praznjenje košev in zabojnikov za odpadke, oskrba skladovnic z drvi na piknik prostorih ter celostno urejanje

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

turisti čnih to čk (npr. urejanje zaraš čenih obmo čij,…). Poleg tega se izvaja urejanje in vzdrževanje plovnih poti in spremljajo če infrastrukture. V ta namen se skrbi za varnost plovbe na plovnem obmo čju. V primeru ugotovitve ovire se poskrbeti za njeno odstranitev oziroma se nevarna mesta za plovbo primerno ozna či, lahko pa se plovno pot zaradi nevarnosti popolnoma zapre za plovbo. Omenjene aktivnosti izvaja upravljavec, v kolikor ima ustrezne zmogljivosti in kapacitete, sicer lahko upravljavec za omenjene aktivnosti koristi storitve podizvajalcev. 2. Promocija in trženje turisti čnega produkta. Projekt »Heritage Trails Net« ima predvideno skupno promocijo vseh poti. Tako bodo plovne poti predstavljene na spletnem portalu, hkrati pa se pri čakuje, da bodo plovne poti na reki Krki in Kolpi predstavljene tudi v reklamnih zloženkah in katalogih za promocijo turisti čne rabe vodotokov na Dolenjskem in v Beli krajini. Upravljavec plovbnega režima bo v tem primeru skrbel za spremembe in novosti na podro čju plovnih poti ter pripravo promocijskega gradiva, ki bo posredovan nosilcem projekta »Heritage Trails Net« za urejanje celostne zunanje promocije plovnih poti. 3. Opravljanje upravno-administrativne funkcije in razvoj dejavnosti. Poleg tistih osnovnih upravno-administrativnih nalog je potrebno izpostaviti predvsem kakovosten odnos upravljavec – turisti čni deležniki in pa razvoj dejavnosti. Urejanje in vzdrževanje plovnih poti in turisti čnih to čk seveda zahteva dolo čena sredstva. V ta namen se bo do za uporabo plovnih poti, vstopno- izstopnih to čk in druge infrastrukture pobirale takse. Le te bodo morali pla čevati tudi ponudniki predvidenih vodnih aktivnosti na reki. Preko spleta in promocijskega gradiva bo potekala tudi promocija turisti čnih to čk, ki bo pla čljiva s prispevki po kon čanem sofinanciranju za četnih faz projekta (predvsem s strani Regionalnega sklada EU). Ob čine imajo predkupno pravico pri odkupu vodnih in priobalnih zemljiš č, ki bi se uporabljala v javno dobro, kot to dolo ča Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 30/2002). Ker so številni dostopi do rek in zemljišča, ki so predvidena za ureditev piknik prostorov, parkiriš č,.. v zasebni lastni predlagamo odkup le teh, da se v prihodnje prepre čijo nevše čnosti zaradi sporov glede uporabe zemljiš č. V primeru najema zemljiš č, pa se le ta uredi z dolgoro čnimi najemnimi pogodbami, ki dolo čajo na čine in pogoje uporabe zemljiš č in denarna nadomestila za najem.

V primeru razvoja dejavnosti pa bo dejavnost upravljavcev osredoto čena predvsem na iskanje možnosti nadaljnjega turisti čnega razvoja obmo čja in navezovanja oz. povezovanja z obstoje čo turisti čno ponudbo. Pri tem bodo prednostne usmeritve tako kot pri sedanjem delu obsegale: ••• vklju čevanje obstoje čih kapacitet, ••• varstvo naravnih danosti, ••• vklju čevanje lokalnega prebivalstva, ••• povezovanje s preostalo turisti čno ponudbo na obravnavanih obmo čjih.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

7 ZAKLJU ČKI IN PRIPORO ČILA

Klju čne ugotovitve problemske analize urejanja rekreacijske rabe reke Kolpe in Krke so, da na obmo čju predlaganih plovnih poti plovba ni celovito urejena, prav tako ni urejeno upravljanje z rekreacijsko infrastrukturo, kar se odraža v njenem pomanjkljivem vzdrževanju in varovanju. Pogosti so konflikti med razli čnimi interesnimi skupinami (lokalne skupnosti, turisti čni ponudniki, lastniki zemljiš č, strokovnimi institucijami, itd.). Pomembna ovira pri vzpostavitvi celovitega sistema urejanja rekreacije pa je tudi nejasnost lastniških razmerij in pogosto nespoštovanje zasebne posesti pod pretvezo širše, javne koristi.

Zato predlagamo, da se upravljanje rekreacijske rabe pri čne urejati v slede čih korakih: • pri četi je potrebno z uskladitvijo dejavnosti/aktivnosti v obmo čju in pripraviti režime upravljanja; • sledi oblikovanje in sprejetje ob činskih odlokov in meddržavnega sporazuma v primeru rabe mejne reke Kolpe; • na podlagi dolo čil odloka se opravi izbor upravljavca in pripravi na črt upravljanja rekreacijske rabe reke Kolpe in Krke; • sledi stalno izvajanje upravljanja in razvoj dejavnosti v obmo čju.

Priporo čila: • razli čne rabe reke Kolpe in Krke lahko tudi negativno vplivajo na stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter drugih posebnosti, zaradi katerih je obema rekama pripisan poseben naravovarstveni pomen. Zato je za potrebe oblikovanja specifi čnim situacijam prilagojene rešitve potrebno izvesti tudi terenske popise živalskih vrst, ki so zna čilne za posamezna obmo čja in bi ob neustrezni rabi lahko ogrozili njihovo ugodno stanje. Pri reki Krki je plovni režim potrebno prilagoditi tudi posebnim zna čilnostim struge in pojavljanju lehnjakovih pragov, za ohranjanje katerih je potrebno natan čno dolo čiti primeren vodostaj za čolnarjenje. Za dolo čitev tega bi bilo potrebno izpopolniti mrežo merilnih mest na obeh vodotokih. Pri dolo čitvi plovnih režimov naj sodelujejo vse pristojne institucije kot tudi nosilci posameznih rab na obeh rekah; • od naravne konfiguracije re čne struge in vodostaja je odvisna zahtevnost plovbe po posameznih odsekih reke Kolpe in Krke, za kar bi bilo potrebno dolo čiti kriterije in stopnje zahtevnosti ter vzpostaviti ustrezno informiranje uporabnikov plovnih poti; • pogoj za vzpostavitev in ureditev plovnih poti po reki Kolpi in Krki so tudi ustrezne prostorske ureditve, ki imajo podlago v ob činskih prostorskih na črtih. Zato je potrebno, da se v ob činske prostorske na črte, ki se ve činoma že pripravljajo, v strateški in izvedbeni del vnesejo ustrezna merila in pogoji za izvajanje rekreacijske rabe ob, na in v vodotokih; • potrebno je vzpostaviti celovito upravljanje obmo čja, saj so plovne poti le del rekreacijske infrastrukture obmo čja, katero je potrebno povezovati z ostalo turisti čno ponudbo na obmo čju; ob čine imajo nadzor nad izborom upravljavca (koncesionarja) in izvajanjem upravljanja, izvajanje posameznih aktivnosti pa je najbolj primerno prepustiti zasebni iniciativi, seveda v skladu z predpisi in standardi ter jo pri tem tudi ustrezno spodbujati; • potrebna je čim vzpostavitev sodelovanja s hrvaško stranjo obrežja reke Kolpe, tako pri oblikovanju kompatibilnega pravnega režima za urejanje rekreacije kot tudi pri oblikovanju skupnih turističnih produktov na reki Kolpi in njihove uspešnejše promocije;

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

• potrebno je oblikovati standarde turisti čne ponudbe in v nadaljevanju oblikovati sistem certifikacije za ponudnike; • dostopna mest in ostala infrastruktura v javni rabi (ki je potrebna izklju čno za izvajanje plovbe) naj bodo v ob činski lasti, v primeru neizvedljivosti se naj uredijo dolgoro čni najemi zemljiš č in pravica do njihovega urejanja; • urejanje ostale potrebne turisti čne infrastrukture (šotoriš ča, piknik prostori, kampi, namestitveni objekti, ipd.) naj bo tudi zaradi u činkovitejšega urejanja lastniških razmerij prepuš čena zasebni iniciativi; • za ustrezno in u činkovito izvajanje nadzora nad izvajanjem dolo čil pravnih režimov predlagamo, da se povežejo razli čne oblike nadzora, ki že obstajajo (npr. ribiški čuvaji, lovski čuvaji, ob činsko redarstvo, naravovarstveni nadzorniki) in s tem vzpostavijo medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij pri nadzori izvajanja dejavnosti na reki Kolpi in Krki. • z oblikovanjem blagovne znamke za vsako obmo čje se bo krepila prepoznavnost teh obmo čij; • zelo pomembno je vzpostaviti povezovanje turisti čne ponudbe obravnavanih obmo čij s ponudbo sosednjih obmo čij predvsem s pomembnejšimi središ či z razvitim stacionarnim turizmom (npr. termalni turizem), vklju čno s ponudniki na hrvaški obali, z oblikovanjem enodnevnih in ve čdnevnih turisti čnih programov; • vsi predlogi urejanja turisti čne rabe mejne Kolpe naj se pošljejo v pregled oziroma uskladitev tudi v okviru Podkomisije za turizem v obmejnem obmo čju, ki je imenovana v okviru Ministrstva za notranje zadeve.

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Priloga 1

Gradiva z delavnic

(na priloženi zgoš čenki)

Naloga: Regionalna mreža tematskih poti

Predlog pravnega režima Regijska mreža tematskih poti Kolpe in Krke „Heritage Trails Net”

Priloga 2

Digitalna podatkovna baza s prikazom turisti čnih to čk ob plovnih poteh na reki Kolpi in Krki

(na priloženi zgoš čenki)