Občina Laško Mestna ulica 2 3270 Laško

OKOLJSKOOKOLJSKO POROČILOPOROČILO zazazaza ObčinskiObčinski prostorskiprostorski načrtnačrt občineobčine LaškoLaško

Domžale, januar 2014 OKOLJSKOOKOLJSKO POROČILOPOROČILO

Domžale, september 2013 dopolnitve januar 2014 Naročnik: Občina Laško Mestna ulica 2 3270 Laško Ime plana: Občinski prostorski načrt občine Laško Območje plana: občina Laško Ime dokumenta: Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Laško Številka 196/09 projekta: Vodja projekta: Aleksander Jenko, univ. dipl. inž. gozd.

Podpis in žig: Sodelovali: Ipsum, d.o.o.: Gregor Šuligoj, univ. dipl. inž. grad. Ivo Kejžar, univ. dipl. inž. kem. Tanja Sunčič, univ. dipl. biol. Nataša Zupančič, univ. dipl. biol. Tina Vrhovec, abs. kraj. arh.

Ključne besede: občinski prostorski načrt občine (OPN), občina Laško, namenska raba prostora, okoljski cilji, vpliv OPN, omilitveni ukrepi, poselitveno območje, tla, voda, hrup, odpadki, kulturna dediščina, narava, biotska raznovrstnost Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

1. KAZALO VSEBINE

1. KAZALO VSEBINE...... 3 2. POVZETEK PORO ČILA Z OCENO SPREJEMLJIVOSTI...... 9 2.1 Ozadje...... 9 2.2 Ocena vplivov na okolje...... 9 3. UVOD...... 17 3.1 Ozadje in namen...... 17 3.2 Obseg in vsebina okoljskega poro čila...... 17 3.2.1 Vsebina okoljskega poro čila in obseg obravnave...... 18 3.2.2 Okoljski cilji in ocena vplivov na okolje...... 19 3.3 Smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 20 4. PODATKI O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU...... 22 4.1 Ime, obmo čje in obdobje izvajanja plana...... 22 4.2 Programska izhodiš ča na črta...... 22 4.3 Cilji prostorskega razvoja Ob čine...... 22 4.3.1 Veljavna ob činska zakonodaja...... 24 4.3.2 Državni prostorski na črti na obmo čju ob čine Laško...... 24 4.3.3 Ostali plani in programi v njeni okolici...... 24 4.4 Opis obmo čja ob činskega prostorskega na črta...... 25 5. PREGLED POMEMBNIH OBSTOJE ČIH IN PRI ČAKOVANIH VPLIVOV OPN ...... 29 6. TLA...... 34 6.1 Zakonski okvir...... 34 6.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 34 6.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 34 6.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 35 6.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN ...... 37 6.3.1 Hidrogeološka in pedološka zgradba...... 37 6.3.2 Mineralne surovine...... 37 6.3.3 Kmetijske površine...... 38 6.3.4 Gozdne površine...... 39 6.3.5 Erozijska in plazljiva obmo čja...... 40 6.3.6 Onesnaženost tal...... 41 6.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje...... 42 6.5 Omilitveni ukrepi...... 50 6.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 50 6.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 51 6.8 Spremljanje stanja...... 51 6.9 Viri...... 52 7. VODE...... 53 7.1 Zakonski okvir...... 53 7.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 53 7.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 53 7.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 54 7.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN ...... 56 7.3.1 Vodotoki na obmo čju ob čine...... 56 7.3.2 Odvajanje in čiš čenje odpadnih vod ...... 56

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 3 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

7.3.3 Poplavna obmo čja...... 57 7.3.4 Kakovost podzemne vode...... 59 7.3.5 Zajetja pitne vode in vodni viri...... 59 7.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje ...... 60 7.5 Omilitveni ukrepi...... 72 7.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 74 7.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 74 7.8 Spremljanje stanja...... 75 7.9 Viri...... 76 8. NARAVA...... 77 8.1 Zakonski okvir...... 77 8.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana OPN Ob čine Laško...... 78 8.3 Opis obstoje čega izhodiš čnega stanja okolja na obmo čju plana OPN Ob čine Laško...... 80 8.3.1 Stanje ogroženih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov...... 80 8.3.1.1 Sesalci...... 80 8.3.1.2 Ptice...... 82 8.3.1.3 Plazilci in dvoživke...... 82 8.3.1.4 Ribe...... 83 8.3.1.5 Nevreten čarji...... 84 8.3.1.6 Rastline...... 86 8.3.1.7 Habitatni tipi...... 86 8.3.2 Posebna varstvena obmo čja (Natura obmo čja)...... 87 8.3.3 Ekološko pomembna obmo čja...... 88 8.3.4 Zavarovana obmo čja ...... 88 8.3.5 Obmo čja naravnih vrednot...... 88 8.3.6 Obmo čja pri čakovanih naravnih vrednot...... 90 8.4 Ocena pri čakovanih vplivov plana OPN Ob čine Laško...... 91 8.4.1 Ocena pri čakovanih vplivov plana na strateškem nivoju...... 91 8.4.2 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe (biotska pestrost tudi izven naravovarstvenih obmo čij)...... 95 8.4.2.1 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe...... 95 8.4.3 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na posebna varstvena obmo čja in ekološko pomembna obmo čja...... 96 8.4.3.1 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na posebna varstvena obmo čja (Natura obmo čja)...... 96 8.4.3.2 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ekološko pomembna obmo čja...... 99 8.4.4 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na zavarovana obmo čja ...... 100 8.4.5 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na naravne vrednote...... 101 8.4.6 Kumulativni in sinergijski vpliv izvedbe plana na naravo...... 102 8.5 Omilitveni ukrepi...... 102 8.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 109 8.7 Monitoring (spremljanje stanja ohranjenosti narave)...... 112 8.8 Viri...... 113 9. KULTURNA DEDIŠ ČINA...... 114 9.1 Zakonski okvir...... 114 9.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 114 9.2.1 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 116 9.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN...... 116 9.3.1 Arheološka dediš čina...... 117 9.3.2 Stavbna dediš čina...... 118 9.3.3 Memorialna dediš čina...... 118 9.3.4 Vrtnoarhitekturna dediš čina...... 118

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 4 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.3.5 Naselbinska dediš čina...... 119 9.3.6 Kulturna krajina...... 119 9.3.7 Vplivno obmo čje dediš čine...... 119 9.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje ...... 120 9.5 Omilitveni ukrepi...... 130 9.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 131 9.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 132 9.8 Spremljanje stanja...... 132 9.9 Viri...... 133 10. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE...... 134 10.1 Zakonski okvir...... 134 10.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 134 10.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 134 10.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 135 10.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN...... 136 10.3.1 Podnebne spremembe...... 136 10.3.2 Kakovost zraka...... 136 10.3.3 Poraba energije v ob čini...... 137 10.3.4 Obnovljivi viri energije...... 138 10.3.5 Emisijski viri in emisije na obmo čju ob čine Laško...... 138 10.3.6 Dolžina državnih cest skozi strnjena naselja in konfliktna obmo čja glede na namensko rabo ...... 139 10.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje ...... 140 10.5 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 142 10.6 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 143 10.7 Spremljanje stanja...... 143 10.8 Viri ...... 143 11. OBREMENJEVANJE OKOLJA S HRUPOM...... 144 11.1 Zakonski okvir...... 144 11.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 144 11.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 144 11.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 144 11.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN...... 145 11.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje...... 148 11.5 Omilitveni ukrepi...... 153 11.6 Skladnost na črta z okoljskimi cilji...... 153 11.7 Spremljanje stanja...... 153 11.8 Viri...... 154 12. OBREMENJEVANJE OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM...... 155 12.1 Zakonski okvir...... 155 12.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 155 12.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 155 12.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 155 12.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN...... 156 12.4 Ocena pri čakovanih vplivov na okolje...... 159 12.5 Omilitveni ukrepi...... 161 12.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 161 12.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 161 12.8 Spremljanje stanja...... 162

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 5 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

12.9 Viri...... 162 13. RAVNANJE Z ODPADKI...... 163 13.1 Zakonski okvir...... 163 13.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 163 13.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 163 13.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 163 13.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN...... 164 13.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje ...... 166 13.5 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 168 13.6 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 168 13.7 Spremljanje stanja...... 168 13.8 Viri ...... 168 14. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI...... 169 14.1 Zakonski okvir...... 169 14.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana...... 169 14.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji...... 169 14.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje...... 169 14.3 Opis dejanskega stanja na obmo čju OPN...... 170 14.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje...... 171 14.5 Omilitveni ukrepi...... 176 14.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil...... 176 14.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji...... 176 14.8 Spremljanje stanja...... 177 15. VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA V PRIMERU NEIZVEDBE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA ...... 178 16. ALTERNATIVE...... 179

Tabele Tabela 1: Lestvica velikostnih razredov vplivov plana na okolje...... 20 Tabela 2: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana za varstvo tal...... 29 Tabela 3: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana za varstvo tal...... 34 Tabela 4: Na čin ocenjevanja vplivov izvedbe plana na tla...... 35 Tabela 5: Raba tal glede na celotno površino ob čine Laško ...... 38 Tabela 6: Prikaz bilance površin plansko opredeljenih kmetijskih zemljiš č po veljavnem planu in predlaganem OPN...... 42 Tabela 7: Prikaz bilance dejanske rabe površin pred in po izvedbi OPN...... 43 Tabela 8: Okoljski cilji, kazalci in stanje za varovanje voda ...... 53 Tabela 9: Na čin ocenjevanja vplivov na vode...... 54 Tabela 10: Pregled okoljskih ciljev, kazalcev stanja okolja in metod vrednotenja vplivov za obmo čje plana OPN ob čine Laško ...... 78 Tabela 11: Pregled razli čnih vrst sesalcev, ki se pojavljajo na obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN 2010 in podatkih o monitoringu netopirjev)...... 80

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 6 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Tabela 12: Pregled ptic, ki se pojavljajo na obmo čju ob čine Laško (povzeto po Denac et al, 2011)...... 82 Tabela 13: Pregled plazilcev ugotovljenih na širšem obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN in Strokovnih podlagah Camloh)...... 82 Tabela 14: Pregled vrst rib, evidentiranih na obmo čju Savinje (Uredba (Ur. l. RS, št. 33/13))...... 83 Tabela 15: Pregled nevreten čarjev, ugotovljenih na vplivnem obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN in Uredbi (Ur. l. RS, št. 33/13))...... 84 Tabela 16: Pregled ogroženih oziroma zavarovanih vrst rastlin ugotovljenih na obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN 2010 )...... 86 Tabela 17: Pregled habitatnih tipov, ki se v skladu z Uredbo o habitatnih tipih ohranjajo v ugodnem stanju in imajo opredeljene notranje cone na obmo čju ob čine Laško, ter habitatnih tipov, ki se jih pri čakuje na obmo čju ob čine Laško...... 87 Tabela 18: Pregled posebnih varstvenih obmo čij (Natura obmo čij) na širšem obmo čju plana OPN...... 87 Tabela 19: Pregled ekološko pomembnih obmo čij na širšem obmo čju plana OPN Laško...... 88 Tabela 20: Pregled zavarovanih obmo čij v ob čini Laško...... 88 Tabela 21: Pregled obstoje čih naravnih vrednot na širšem obmo čju ob čine Laško...... 88 Tabela 22: Ovrednotenje ocene vpliva plana OPN na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe...... 96 Tabela 23: Ovrednotenje ocene vpliva plana OPN ob čine Laško na posebna varstvena obmo čja in ekološko pomembna obmo čja...... 100 Tabela 24: Ovrednotenje ocene vpliva OPN ob čine Laško na zavarovano obmo čje...... 100 Tabela 25: Ovrednotenje ocene vpliva OPN ob čine Laško na naravne vrednote...... 101 Tabela 26: Pregled omilitvenih ukrepov za obmo čje plana OPN ob čine Laško...... 102 Tabela 27: Pregled usmeritev podanih v Naravovarstvenih smernicah (avgust 2006) in stopnja upoštevanja v planu ...... 110 Tabela 28: Pregled monitoringa, ki se izvaja oziroma je morebiti predvideni za obmo čje plana OPN ob čine Laško...... 112 Tabela 29: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana ob čine za kulturno dediš čino ...... 115 Tabela 30: Ocenjevanje vplivov plana na kulturno dediš čino...... 116 Tabela 31: Okoljski cilji, kazalci in stanje za zrak...... 134 Tabela 32: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na kakovost zraka...... 135 Tabela 33: Emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov...... 138 Tabela 34: Upravljavci naprav, v katerih se uporabljajo organska topila...... 139 Tabela 35:Seznam zavezancev z vrstami dejavnosti in napravami, ki lahko povzro čajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC Uredba)...... 139 Tabela 36: Okoljski cilji, kazalci in stanje za hrup...... 144 Tabela 37: Ocenjevalna lestvica vplivov na raven hrupa v okolju...... 144 Tabela 38: Struktura prometa s PLDP za najbolj prometne cestne odseke v ob čini v letu 2011...... 146 Tabela 39: Preseganje mejnih vrednosti kazalcev hrupa zaradi prometa po cestnem odseku G1-Laško-Šmarjeta v letu 2011 za obmo čje III. stopnje varstva pred hrupom...... 147

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 7 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Tabela 40: Okoljski cilji, kazalci in stanje za elektromagnetno sevanje...... 155 Tabela 41: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na raven EM sevanja...... 155 Tabela 42: Okvirne vrednosti vplivnega obmo čja daljnovodov razli čnih geometrij in nazivnih napetosti za I. obmo čja varstva pred sevanju (Vali č, 2008)...... 157 Tabela 43: Prikaz parcel, kjer obstoje či objekti segajo v varovalni koridor DV 2x110 kV Laško-Hrastnik- Trbovlje...... 159 Tabela 44: Prikaz parcel, kjer obstoje či objekti segajo v varovalni koridor DV 2x110 kV Selce-Laško...... 159 Tabela 45: Okoljski cilji, kazalci in stanje za ravnanje z odpadki...... 163 Tabela 46: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na ravnanje z odpadki...... 164 Tabela 47: Podatki o rezultatih čistilne akcije O čistimo Slovenijo 2012...... 166 Tabela 48: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana...... 169 Tabela 49: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na varovanje zdravja ljudi...... 169

Slike Slika 1: Prikaz obmo čja ob čine Laško...... 26 Slika 2: Prikaz opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov...... 40 Slika 3: Prikaz erozijskih obmo čij na obmo čju ob čine Laško...... 41 Slika 4: Prikaz umestitve novih stanovanjskih površin ob prometnico - EUP LAU-66...... 148 Slika 5: Prikaz umestitve novih stanovanjskih površin ob prometnico - EUP LAU-23...... 149 Slika 6: Proizvodno obmo čje v bližini stanovanjskega obmo čja, Sevce (SV-3)...... 150 Slika 7: Širitev obmo čja za proizvodnjo, Šentrupert (ŠE-1)...... 151 Slika 8: Novo obmo čje za proizvodnjo, Obrežje pri Zidanem Mostu (ZM-8)...... 151 Slika 9: Prikaz energetske infrastrukture na obmo čju ob čine Laško...... 158

Priloge A (vir kartografskih podlag: ©GURS) risba R.1 - prikaz veljavnega plana in predvidenih sprememb namenske rabe prostora , 1 : 25.000 risba R.2 – prikaz predvidene namenske rabe v okviru OPN, 1 : 25.000 risba R.3 - prikaz naravovarstvenih obmo čij ter predvidenih sprememb namenske rabe, 1 : 25.000 risba R.4 - prikaz enot kulturne dediš čine, 1 : 25.000 risba R.5 - prikaz vodovarstvenih pasov in poplavnih obmo čij, 1 : 25.000 risba R.6 – prikaz dejanske rabe zemljiš č, 1 : 25.000 B Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja za okoljsko poro čilo za Ob činski prostorski na črt ob čine Laško

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 8 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

2. POVZETEK PORO ČILA Z OCENO SPREJEMLJIVOSTI

2.1 Ozadje Ob čina Laško pripravlja Ob činski prostorski na črt (OPN). V sklopu na črta se skladno z Zakonom o varstvu okolja izdela tudi okoljsko poro čilo. Na podlagi okoljskega poro čila bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izvedlo celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo je na podlagi namere za pripravo prostorskega akta (ob činskega prostorskega na črta) ob čine Laško ugotovilo, da je obvezen postopek celovite presoje vplivov na okolje.

Okoljsko poro čilo je izdelano v skladu z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). V njem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediš čine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in zna čilnosti obmo čja, na katerega se plan nanaša. Okoljsko poro čilo v svoji vsebini obravnava naslednje sestavine okolja, na katere lahko pri čakujemo vplive predvidenih novih posegov: tla, površinske in podzemne vode, narava, kulturna dediš čina, zrak, hrup, elektromagnetno sevanje, odpadke ter družbeno okolje. Obravnavane sestavine okolja so vsebinsko skladne z zgoraj omenjeno Uredbo. Okoljska izhodiš ča so bila upoštevana na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju okolja v ob čini Laško, strokovnih študij ter na podlagi izhodiš č in pogojev, ki so jih v smernicah podali pristojni urejevalci prostora. V poglavju 16 Alternative okoljsko poro čilo za nekatere posege predlaga tudi alternativne lokacije njihovih umestitev v prostor. Pri posameznih poglavjih so navedeni nekateri zakonsko predpisani omilitveni ukrepi ter tisti ukrepi, brez katerih dolo čeni posegi ne bi bili izvedljivi, zaradi njihovih bistvenih vplivov na posamezno sestavino okolja. Na podlagi trenutnega stanja okolja je predlagan tudi monitoring za posamezne sestavine okolja.

Na obmo čju ob čine se nekatere predlagane spremembe namenske rabe prostora in posamezna obmo čja nezazidanih stavbnih zemljiš č, ki so opredeljena v trenutno veljavnem prostorskem planu Ob čine, nahajajo v daljinskem vplivu predlaganih posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čje Natura 2000), kar pomeni, da je potrebno okoljsko poro čilo izdelati v skladu s predpisi, ki urejajo podro čje ohranjanja narave. Omenjeni dokument obravnava tudi tista obmo čja, ki so v veljavnih planskih aktih opredeljena kot stavbna zemljiš ča in do sedaj presoja vplivov njihove umestitve v obmo čja Natura 2000 ali zavarovana obmo čja ni bila izvedena. Predmet okoljske presoje je celotno obmo čje ob čine Laško.

Z ustreznimi metodami so bile vrednotene vse predvidljive posledice plana na okolje, naravne vire, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediš čino. V poro čilu so obravnavani vsi posegi, ki lahko sami, kumulativno ali sinergijsko z drugimi plani, pomembno vplivajo na okolje. Lestvica vrednotenja vplivov predvidenih posegov pri posameznih sestavinah okolja je odvisna od tega, kakšen vpliv bi lahko predvideni posegi imeli na posamezni element okolja. V primeru opisne ocene A ali B so novi posegi sprejemljivi brez omilitvenih ukrepov, pri opisni oceni C pa je za sprejemljivost posegov potrebno izvesti omilitvene ukrepe. Ocena D pomeni bistven vpliv izvedbe enega ali ve č posegov na posamezno sestavino okolja, njihovi vplivi tudi z izvedbo omilitvenih ukrepov nebi pripomogli k izpolnjevanju okoljskih ciljev v taki meri, da postane izvedba posegov sprejemljiva. Takšne ocene okoljsko poro čilo ne podaja za noben vpliv izvedbe plana na posamezne sestavine okolja.

2.2 Ocena vplivov na okolje Ob činski prostorski na črt se pripravlja za celotno obmo čje ob čine Laško. Predmet okoljske presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana se je tako naredil za obstoje če stanje in na črtovane spremembe namenske rabe. Klju čni poudarki v okviru Ob činskega prostorskega na črta (v nadaljevanju OPN) so spremembe namenske rabe na obmo čju Urbanisti čnih na črtov naselij Laško in Rimske Toplice. V OPN se daje poudarek v razvoju podeželja in zaselkov na hribovitih obmo čjih Zasavskega hribovja, ki se jih razvija v smeri ohranjanja dejavnosti ter spodbujanja kmetijskih in spremljajo čih dejavnosti. Z OPN se opredeljuje nove površine gospodarskih dejavnosti v Sevcah in Zidanem Mostu. Pomembna turisti čna projekta v ob čini

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 9 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. sta razvoj obmo čja Šmohorja in Lisce. Pomemben razvojni ukrep v OPN je razširitev pridobivalnega prostora kamnoloma Pojerje. Glede na razvojne potrebe ob čine Laško OPN predvideva krepitev naselja Laško kot pomembnega upravnega, družbenega in oskrbnega središ ča ob čine, hkrati pa se daje tudi poudarek tradicionalni rabi prostora, to je kmetijski in gozdarski panogi.

Tla

Neposredni, kratkoro čni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na tla ocenjujemo kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) (C) . Bistveni omilitveni ukrepi so podani v nadaljevanju.

Skupna površina kmetijskih zemljiš č v ob čini glede na veljavno plansko rabo prostora znaša skoraj polovico celotne površine ob čine. Izvedba OPN v relativnem smislu glede na veljavni prostorski plan predstavlja zmanjšanje plansko opredeljenih kmetijskih površin za manj kot 1,4 %. Pri tem so v bilanco vklju čena tudi nekatere površine, ki so v planski rabi že stavbna zemljiš ča in do sedaj v veljavnem planu niso imele pravilno opredeljene rabe. Tako je delež novih površin, predlaganih za spremembo namenske rabe, dejansko manjši. Glede na dejansko rabo najve čji delež kmetijskih površin predstavljajo trajni travniki. Sprememba kmetijskih površin v dejanski rabi izkazuje njihovo zmanjšanje za 0,3 %. V planski in dejanski rabi površin v ob čini prevladujejo gozdne površine. Obmo čja predvidenih sprememb namenske rabe na kmetijska zemljiš ča so z OPN razmeroma enakomerno razporejena po vseh naseljih v ob čini. Boniteta rastiš ča kmetijskih zemljiš č v ob čini je razmeroma nizka. V povpre čju znaša vrednost talnega števila plansko opredeljenih najboljših kmetijskih zemljiš č manj kot 50. Slednje pomeni, da so kmetijske površine v ob čini manj primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Med ve čje pobude za spremembo namembnosti lahko opredelimo obmo čja za potrebe gospodarskih dejavnosti v Sevcah in Zidanem Mostu, za potrebe turisti čne dejavnosti na Šmohorju in v Laškem, zelenih površin v Laškem in Rimskih Toplicah. OPN opredeljuje tudi nekatera obmo čja, kjer se planska raba spreminja iz gozdnih zemljiš č v ostala kmetijska zemljiš ča. Ocenjujemo, da izguba kmetijskih zemljiš č in s tem pridelovalnega potenciala zaradi izvedbe OPN ne bo bistvena. Alternativne rešitve novih stavbnih zemljiš č za stanovanja in gospodarske dejavnosti v nižinskem delu ob čine, kjer je zgoš čen pretežni del poselitve, niso možne. V neposredni bližini posameznih naselij se nahajajo pretežno kmetijske površine, tako da je strnjena širitev poselitve možna edino le na kmetijska zemljiš ča. Vse klju čne razvojne širitve dejavnosti v prostoru se navezujejo na obstoje ča obmo čja poselitve. OPN nikjer ne posega v nena čet odprt kmetijski prostor. Na črtovana stavbna zemljiš ča na podeželju so usmerjena v ohranjanje kmetijske proizvodne.

Gri čevnata in hribovita obmo čja imajo ve čji delež strnjenih gozdnih površin. Vloga gozda pri zaš čiti in varovanju tal je povezana z erozijskimi procesi in plazenjem. OPN na črtuje nova obmo čja poselitve tudi na gozdnih površinah. Ve čja tovrstna obmo čja so opredeljena v naseljih v Laškem za turizem, na obmo čju Šmihela za zelene in posebne površine ter širitev kamnoloma Pojerje. Skupna površina obmo čij sprememb namenske rabe iz gozdov v kmetijska zemljiš ča glede znaša 19,5 ha ali 0,2 % od dejanske rabe gozdov. Slednje predstavlja nebistven delež oziroma izgubo gozdnih površin. Zaradi izvedbe OPN se tako površina gozdov, ob upoštevanju vseh na črtovanih obmo čij sprememb namenske rabe na gozdovih, ne bo bistveno zmanjšala.

Celotno obmo čje obmo čje ob čine je opredeljeno kot potencialno erozijsko in plazljivo obmo čje zaradi reliefnih zna čilnosti Zasavskega hribovja. V nižinskem delu se erozija tal ne pojavlja, obstoje če stanje v prostoru tudi ne prispeva k eroziji tal. Izjema je ozek pas ob vodotokih, kjer se ob pove čanih pretokih pove ča tudi možnost za nastanek erozije tal. OPN na črtuje nekatera obmo čja v bližini vodotokov, kar lahko vpliva na stabilnost brežin in erozijsko delovanje vode. Na teh obmo čjih je potrebno zagotoviti odmik od brežin vodotokov skladno s predpisi. Vse na črtovane ureditve in umestitve objektov ne smejo posegati v obvodni pas in obvodno drevnino. Ohraniti je potrebno obstoje čo morfologijo brežin vodotokov. Med kmetijskimi površinami v gri čevnatem in hribovitem delu ob čine prevladujejo travniške in površine. Razgaljene površine na nagnjenem terenu, ki ob neprimernem odvodnjavanju padavinske vode predstavljajo potencialna erozijska in plazljiva obmo čja. Poselitev v hribovitih predelih ob čine je razpršena, zaradi česar prihaja do to čkovnega odpiranja površja in posegov v prostor (gradnje), kar lahko vodi do potencialnega

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 10 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. pove čanja erozije tal zaradi delovanja padavinske vode. Ureditev novih površin poselitve mora upoštevati geološko sestavo ter morfologijo terena. V tem primeru je potrebno upoštevati zahteve gradnje na pobo čnih legah. Predvsem je potrebno upoštevati hidrogeološke lastnosti tal pri gradnji tistih objektov, ki se nahajajo nad že obstoje čimi objekti. Za zmanjšanje možnosti splazitve tal in s tem ogrožanja stanovanjskih objektov, naj se poleg ustreznega odvodnjavanja padavinske vode okoli objektov uredijo podporni zidovi. Ob upoštevanju omejitev pri gradnji na potencialno plazljivem in erozijskem obmo čju ne pri čakujemo bistvenih vplivov izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja. OPN opredeljuje tudi širitev površin tehni čnega kamna (kamnoloma Pojerje). Pri širitvi kamnoloma in izkoriš čanju bo prišlo do posegov v tla in odstranitve gozdnega pokrova, zaradi česar bo prišlo do razgalitve tal. Po koncu izkoriš čanja je potrebno na obmo čju kamnoloma izvesti sanacijo razgaljenih površin. V času izkoriš čanja kamnoloma je potrebno izvajati sprotne tehni čne in biološke sanacije. Za prepre čevanje erozije naj se ustrezno uredi odvodnjavanje brežin in odvajanje padavinskih voda. Za zmanjšanje možnosti erozije je potrebno naklone robov kamnoloma, do kamor bo segal izkoriš čevalski prostor, ustrezno utrditi ter oblikovati tako, da ne bo prihajalo do nenadzorovanega plazenja novonastalega gozdnega robu ter mati čne podlage.

Vpliv izvedbe OPN na kakovost tal ne bo bistvena. Potencialni vpliv imajo lahko novo na črtovana obmo čja za proizvodnjo v Sevcah in Zidanem Mostu, zaradi obstoje čih aktivnosti pa tudi obmo čje obstoje če proizvodne cone v Laškem in Re čici. Potencialni onesnaževalec tal je tudi kmetijska dejavnost. Pri posegih v tla za potrebe gradnje proizvodnih, obrtnih ali drugih objektov so vplivi podobni kot pri gradnji stanovanjskih hiš. Predlagana obmo čja za širitev je potrebno ustrezno komunalno opremiti z namenom zmanjšanja možnih vplivov na emisije v tla zaradi dejavnosti.

Onesnaženost tal in posredno vpliv na kakovost podzemnih voda se lahko pojavi tudi v primeru izkoriš čanja tehni čnega kamna na obmo čju izkoriš čanja. Ocenjujemo, da bistvenih vplivov na onesnaženost tal zaradi obratovanja in razširitve pridobivalnih prostorov ne bo. Glede kmetijskih dejavnosti v dejanski rabi prevladujejo travniške površine, za katere ni zna čilna intenzivna raba tal in vnos razli čnih mineralnih gnojil. Na manj intenzivno rabo tal kaže tudi podatke o vrednosti talnega števila, ki je razmeroma nizek (manj kot 50) in kaže na manj primerna tla za kmetijsko obdelavo. Intenzivnost kmetijske dejavnosti ter Naravne danosti pri obdelovanju kmetijskih površin ne omogo čajo intenzivne obdelave. Ocenjujemo, da kmetijska dejavnost ne pripomore bistveno k onesnaženju tal.

Vode

Neposredni, za časni, daljinski in kratkoro čni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z oceno nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) (C) .

Zaradi goste vodne mreže v ob čini se po posameznih naseljih v bližini vodotokov nahajajo posamezna poselitvena obmo čja. Tudi OPN v bližini nekaterih vodotokov na črtuje umestitve novih obmo čij poselitve. Pri na črtovanih ureditvah je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od brežin vodotokov s čimer se prepre čuje možnost njihovega onesnaženja zaradi poselitve in dejavnosti. Morebitne proizvodne, gostinske in stanovanjske objekte, kjer bi lahko nastajala odpadna komunalna voda, je potrebno priklju čiti na kanalizacijsko omrežje in prepre čiti kakršno koli onesnaževanje vodotokov. V morfologijo brežin in obrežno vegetacijo se ne posega. Pri ureditvi obmo čij je potrebno zagotoviti, da ne bo prihajalo do erozije brežin, kar bi lahko vplivalo na kakovost vodotokov. Kemijsko in ekološko stanje vodotokov Savinja in Gra čnica je kljub dejstvu, da potekata preko kmetijskih površin, Savinja pa tudi preko urbaniziranih obmo čij, dobro. Z OPN se delež kmetijskih površin ne bo bistveno spremenil – zaradi izvedbe OPN je predvideno rahlo zmanjšanje, kljub novim opredelitvam kmetijskih površin. Ocenjujemo, da kmetijska dejavnost nima bistvenega vpliva na kakovost vodotokov v ob čini.

Obmo čje ob čine Laško je precej poplavno ogroženo. Na poplave vpliva tako vodna mreža v ob čini kot poplavni režimi izven ob čine. Zaradi geoloških razmer je vodna mreža na obmo čju ob čine gosta. Ozka struga reke Savinje z vsemi pritoki, pomanjkanje razlivnih površin in hudourniški zna čaj vseh vodotokov povzro čajo pogosta poplavljanja. Ob čina Laško je za potrebe priprave OPN izdelala poplavno študijo, kjer

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 11 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. so bili dolo čeni razredi poplavne nevarnosti in predvideni ukrepi za prihodnje stanje ob izvedbi dolo čenih predlaganih širitev obmo čij namenske rabe, ki segajo v razrede poplavne nevarnosti. Na poplavni režim vplivajo še ve čji pritoki Re čica, Gra čnica, I čna in Lahomnica. Za posamezna obmo čja, ki segajo v majhni razred poplavne nevarnosti, veljajo pogoji iz vodnega soglasja, pri čemer je potrebno zagotoviti, da se razlivne površine v okolici objektov ne bodo poslabšale. Okolica objektov naj mora ostati brez ovir oziroma objektov, ki bi lahko pomembno vplivali na spremembe vodnih tokov. Takšna so obmo čja v Laškem, Lahomnem in Tev čah. Pobude za spremembo namembnosti v površine za turizem na levem bregu Savinje v Laškem segajo v srednji razred poplavne nevarnosti. Za zagotavljanje obstoje čega stanja naj se prilagodi meja predlaganih ureditev tako, da bodo segala izven srednjih razredov poplavne nevarnosti. Na črtovano proizvodno obmo čje v Sevcah in stanovanjsko v Zgornji Re čici segata v srednji razred poplavne nevarnosti. Študija predlaga nadvišanje terena nad koto poplavne nevarnosti, s čimer se zagotovi poplavna varnost obeh obmo čij in ohranja razlivne površine. Za na črtovano proizvodno obmo čje pred Zidanim Mostom in stanovanjske površine v Jurkloštru se predlaga, da se vse objekte umesti v prostor izven dosega poplavne vode. Izvedba obmo čja ne sme priti do poslabšanja preto čnih razmer. V tem primeru je sprememba namembnosti obmo čja možna, brez dodatnih omilitvenih ukrepov.

Opremljenost naselij s kanalizacijskem omrežjem ter zaklju ček omrežja na ustreznih čistilnih napravah v naseljih v ob čini je oteženo zaradi razpršene poselitve in ve čje medsebojne oddaljenosti urbaniziranih obmo čij. Kanalizacijsko omrežje je vzpostavljeno le v naseljih Laško, Rimske Toplice in deloma v Spodnji Re čici. V teh naseljih bo možno nova obmo čja poselitve priklju čiti na obstoje čo kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či na čistilni napravi Strensko. Slednje ni preobremenjena, zato se bo ob izvedbi OPN nove objekte lahko priklju čilo v sistem odvajanja in čiš čenja odpadne komunalne vode. Gradnja in sanacija kanalizacijskega omrežja je na črtovana skladno z Operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda ob čine Laško. OPN nova obmo čja poselitve umeš ča ob obstoje ča naselja, s čimer se zagotavlja lažje komunalno opremljanje in prepre čuje dodatno razpršeno poselitev. Z OPN se zagotavlja tudi razvoj ruralnih obmo čij v hribovitem delu ob čine, kjer se pojavlja tudi razpršena poselitev. Slednja so najslabše infrastrukturno opremljena. V naseljih brez kanalizacijskega omrežja je potrebno urediti odvajanje in čiš čenje komunalnih odpadnih voda iz objektov v skladu z operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda. V aglomeracijah, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z manjšimi čistilnimi napravami. Vse ureditve v obmo čju novih stavbnih zemljiš č je možno vzpostaviti le v primeru, če so zemljiš ča ustrezno komunalno opremljena. Po izgradnji kanalizacije se objekte priklju či na kanalizacijsko omrežje.

Glede na trenutno stanje oskrbe s pitno vodo ter obratovanjem vodovodnega omrežja lahko ugotovimo, da je oskrba s pitno vodo ustrezno rešena in da izvedba OPN ne bo povzro čila motenj v dobavi pitne vode zaradi morebitnega pomanjkanja. Obstoje če vodovodno omrežje se napaja iz preko 50 vodnih virov. Obstoje če vodovodno omrežje se bo z izvajanjem OPN postopno obnavljalo in dograjevalo. OPN v osnutku odloka dolo ča, da je potrebno vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, priklju či na javno vodovodno omrežje. Tako lahko ugotovimo, da bo vsa nova obmo čja in objekte, ki se z OPN na črtujejo, možno priklju čiti na vodovodno omrežje in tako zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.

Ob čina ima za vire pitne vode sprejet odlok o zavarovanju vodnih virov. Omenjeni Odlok opredeljuje pogoje gradnje in umeš čanja posameznih dejavnosti v obmo čja posameznih vodovarstvenih pasov. Znotraj vseh opredeljenih vodovarstvenih obmo čij je po veljavni planski rabi prisotna obstoje ča poselitev. Gre za posamezne manjše zaselke in obmo čja razpršene poselitve. Zaselki se v OPN opredeljujejo kot obmo čja podeželskih naselij, kjer se odvija predvsem kmetijska in dopolnilna dejavnost na kmetiji. Obstoje ča obmo čja poselitve so opredeljena v tretjem vodovarstvenem pasu, ki skladno z odlokom o zavarovanju sodi v širši varstveni pas s higiensko-tehni čnim režimom zavarovanja. Ker gre pri poselitvi znotraj 3. VVO navedenih vodnih virov pretežno za ruralna obmo čja, kjer je prisotna predvsem kmetijska dejavnost, je glede na dolo čbe Odloka o varovanju vodnih virov potrebno upoštevati, da je gradnja dovoljena šele takrat, ko so vsi objekti na teh obmo čjih priklju čeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogo ča takšno priklju čevanje, dolo čena kot investicija v na črtu razvojnih programov ob čine Laško in v programu opremljanja zemljiš č za

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 12 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. gradnjo. Spreminjanje namembnosti gozdnih površin, se čnja in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ni dovoljena. OPN opredeljuje tudi širitev kamnoloma Pojerje, kjer se bo izvedlo neposreden poseg v tla. Razgalitev površin ima lahko vpliv na kakovost podzemnih voda, zato je padavinske vode potrebno pred izpustom v odvodne jarke o čistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati preko peš čenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno čistiti.

Gradnja je dovoljena šele takrat, ko so vsi objekti na teh obmo čjih priklju čeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogo ča takšno priklju čevanje, dolo čena kot investicija v na črtu razvojnih programov ob čine Laško in v programu opremljanja zemljiš č za gradnjo. Potrebno je upoštevati veljavne odloke o zavarovanju virov pitne vode, predvsem kar se ti če gnojenja tal. Spreminjanje namembnosti gozdnih površin, sečnja in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ni dovoljena.

Narava

Vpliv izvedbe OPN na biotsko raznovrstnost in naravovarstvena obmo čja ob čine Laško ocenjujemo z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov .

Na obmo čju ob čine Laško se nahaja osem posebnih varstvenih obmo čij, štiri ekološko pomembna obmo čja, eno zavarovano obmo čje in številne naravne vrednote tako lokalnega kot tudi državnega pomena. Na obmo čju ob čine Laško so evidentirane črne to čke za dvoživke, za primer rekonstrukcij dolo čenih cestnih odsekov, kjer so te to čke, so predlagani omilitveni ukrepi za omogo čanje neoviranega prehoda preko csetiš č. V ve čih cerkvah in objektih v ob čini so evidentirani netopirji, v kolikor se na teh objektih na črtujejo obnovitvena dela je predlagan omilitveni ukrep z vidika varstva netopirjev. Predlagane spremembe namenske rabe in nekatere stavbne neizvedene površine se nahajajo znotraj vplivnih obmo čij treh Natura obmo čij: pSCI Savinja Celje – Zidani Most, pSCI Bistrica pri Libojah ter pSCI in SCI Gra čnica. Sprembe namenske rabe so predlagane tudi na vplivnem obmo čju naslednjih ekološko pomembnih obmo čij: EPO Posavsko hribovje – severno ostenje – Mrzlica, EPO Šmihel nad Laškim in EPO Zasavsko hribovje. Nekatere spremembe se nahajajo na vplivnem obmo čju naravnih vrednote in sicer: Savinja s pritoki, Gra čnica – dolina in Lisca ter na vplivnem obmo čju drevesnih naravnih vrednot: Šmohor – lipa, Kumrove bodike in Laziš če – bodika. Za poseganja na vplivna obmo čja Natura obmo čij, ekološko pomembnih obmo čij in obmo čij naravnih vrednot so bili podani omilitveni ukrepi.

Kulturna dediš čina

Neposredni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN na obmo čja kulturne dediš čine ocenjujemo kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) (C) .

Ob činski prostorski na črt z novimi širitvami rabe posega v obmo čja registrirane kulturne dediš čine, zaradi česar okoljsko poro čila podaja dolo čene omilitvene ukrepe. Strateški del dopolnjenega osnutka odloka ustrezno zagotavlja zasnovo varstva enot kulturne dediš čine. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru, poselitve komunalne infrastrukture ter varstvo krajine skozi strateški del OPN ustrezno upoštevajo registrirano dediš čino v prostoru. Na črtovana namenska raba prav tako v ve čji meri upošteva varstvene režime dediš čine, vendar je ponekod potrebno zagotoviti in izvesti dolo čene omilitvene ukrepe za zagotavljanje ohranitve lastnosti ter pojavnosti dediš čine v prostoru. V sklopu urbanisti čnih na črtov za naselji Laško in Rimske Toplice je bilo upoštevano varstvo kulturne dediš čine predvsem preko namenske rabe prostora, dolo čb oblikovanja grajene strukture naselij in stavbnih tipov. OPN upošteva varstveni režime enot dediš čine, predvsem pa z vzpodbujanjem razvoja na obmo čju kulturne krajine Velike Grahovše pripomore k ohranjanju krajinskih razmerij. Z OPN se opredeljujejo nekatera nova obmo čja poselitve znotraj arheoloških najdiš č, kjer pa gradnja brez predhodnih arheoloških raziskav v evidentiranih obmo čjih ni dopustna.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 13 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Zrak in podnebne spremembe

Neposreden, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN in s tem emisij v ozra čje ter prispevku toplogrednih plinov ocenjujemo kot B – vpliv je nebistven . Tudi dolgoro čen, kumulativen in trajni vpliv na pove čanje prometa ocenjujemo kot B – vpliv je nebistven .

Glavni vir emisij na obmo čju ob čine so prometnice (glavna cesta, regionalne ceste). Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja vzpostavljena v naseljih Laško, Sp. Re čica, Sevce in Gra čnica. V ob čini je osem obratov, ki so zavezanci za meritve emisij snovi v ozra čje. Na obmo čju ob čine je ena naprava, ki lahko povzro čajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC naprava). Ob čina ima izdelan lokalni energetski koncept, kjer je ugotovljeno, da se skoraj 43 % objektov ogreva z zemeljskim plinom, 31 % pa z lesom. Najve čji delež porabe zemeljskega plina za ogrevanje odpade na proizvodne objekte Pivovarne Laško.

V času gradbenih del lahko pride predvsem do prašenja v okolico zato je potrebno izvajati ustrezne ukrepe za zmanjševanje prašenja. V primeru vzpostavitve dejavnosti, ki so povezane z emisijami škodljivih snovi v zrak, lahko pride do negativnih vplivov na prebivalce, zato predlagamo omilitvene ukrepe.

Obremenjevanje okolja s hrupom

Neposredni vpliv hrupa na nekaterih obmo čjih predvidenih stanovanjskih širitev ocenjujemo z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov . Za časni vpliv na povišano raven hrupa je pri čakovati med gradbenimi deli, vendar ga ocenjujemo kot B - vpliv je nebistven . Kumulativni vpliv na raven hrupa zaradi širitve stanovanjskih obmo čij na obmo čju celotne ob čine ocenjujemo kot B - vpliv je nebistven .

Neposredni vpliv umeš čanja stanovanjskih površin v neposredno bližino proizvodnih obmo čij ali obratno ocenjujemo kot C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov . Za časne vplive med gradbenimi deli, daljinske in kumulativne vplive na raven hrupa ocenjujemo z oceno B - vpliv je nebistven .

Glavni viri hrupa na obmo čju ob čine so odsek glavne ceste Celje-Rimske Toplice-Zidani most, odsek regionalne ceste Hrastnik-Šmarjeta in odsek železniške proge Celje-Zidani most v dolžini cca. 21 km. Ostale prometnice so lokalnega zna čaja in služijo predvsem povezavo med kraji znotraj ob čine. Prometno niso zelo obremenjene. Odsek železniške proge Celje-Laško poteka od meje ob čine do centra mesta Laško ve činoma vzporedno z glavno cesto. Oba vira hrupa obremenjujeta življenjsko okolje prebivalcev v stanovanjskih objektih ob njih. V širšem 75 m pasu od osi obeh linijskih virov hrupa se, od meje ob čine do konca strnjene poselitve v mestu Laško, nahaja približno 100 objektov s hišnimi številkami, v katerih ocenjujemo da živi približno 300 ljudi. Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja vzpostavljena v naseljih Laško, Sp. Re čica, Sevce in Gra čnica.V ob čini Laško obratujeta 2 kamnoloma. Prvi (13 ha) se nahaja tik ob industrijski coni v Sp. Re čici, drugi (9,5 ha) pa v naselju Zidani Most. Kamnolom v Zidanem Mostu neposredno meji tudi na stanovanjsko obmo čje.

S širitvijo stanovanjskih obmo čij se bodo pove čali tudi prometni tokovi. Pove čal se bo predvsem promet osebnih vozil. Med prometnicami v ob čini je z vidika obremenjevanja okolja s hrupom najbolj obremenjen predvsem odsek glavne ceste Celje-Laško-Zidani Most ob katerem poteka tudi železniška proga. Ob tej prometnici je predvideno tudi umeš čanje novih stanovanjskih površin v naselju Laško in Strmca. Potrebno je oceniti obstoje čo raven hrupa zaradi prometa. V primeru preseganja mejnih ravni hrupa na obmo čju je potrebna izvedba ustreznih pasivnih oz. aktivnih protihrupnih ukrepov za zaš čito življenjskega okolja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 14 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

V naseljih Rimske Toplice, Sevce in Obrežje pri Zidanem Mostu so predvidena obmo čja za proizvodno dejavnost. V primeru, da bodo na obmo čjih potekale hrupne dejavnosti izven zaprtih prostorov jih je potrebno prostorsko primerno umestiti. Tudi morebitne manipulacijske površine je potrebno umestiti na na čin, da se zmanjša hrupno obremenitev sosednjih stanovanjskih obmo čij.

Obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem

Neposredni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) (C).

Na obmo čju ob čine so 4 daljnovodi (DV 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje z oznako D-1017, DV 110 kV Laško-Podlog z oznako D-1019, DV 2x110 kV Selce-Laško z oznako D-1004, DV 110kV Laško- Brestanica), 4 bazne postaje in 4 televizijski ter 1 radijski oddajnik. Znotraj varovalnega koridorja DV 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje na obstoje če stanje poselitve v prostoru nahajajo 2 stanovanjska objekta, znotraj varovalnega koridorja DV 2x110 kV Selce-Laško pa prav tako 2 obstoje ča stanovanjska objekta. Priporo čamo, da se za stanovanjske objekte znotraj varovalnega koridorja daljnovodov izvedbe prve meritve EMS (v kolikor niso že opravljene) v varovalnem pasu. Z OPN se v varovalne koridorje vseh štirih daljnovodov izven obmo čja naselja Laško ne umeš ča novih stavbnih površin. Znotraj obmo čja naselja Laško, pa se v varovalni koridor 110 kV Laško-Podlog umeš ča druga obmo čja centralnih dejavnosti, v varovalni koridor 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje umeš ča druga obmo čja centralnih dejavnosti ter stanovanjske površine). V varovalni pas daljnovoda 110kV Laško-Brestanica OPN umeš ča površine za oddih rekreacijo in šport ter površine za turizem, v varovalni pas daljnovoda 2x110 kV Selce-Laško OPN pa umeš ča površine za oddih rekreacijo in šport. Znotraj omenjenih obmo čij je potrebno upoštevati odmik od obstoje čih elektroenergetskih daljnovodov v skladu z veljavno zakonodajo. V ta pas se ne sme umeš čati objektov za dejavnosti za katere velja I. stopnja varstva pred sevanjem. Opredeljevanje namenske rabe za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovoda ni dovoljena.

Ravnanje z odpadki Neposredne in za časne vplive izvedbe OPN na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno nebistven vpliv (B).

Obmo čja poselitve za stanovanjske, posebne in gospodarske dejavnosti lahko vplivajo na pove čano koli čino komunalnih in gradbenih odpadkov, ki bodo nastajali zaradi spremembe namembnosti dolo čenih obmo čij in s tem novih dejavnosti v prostoru. Glede na dobro pokritost celotne ob čine z organiziranim rednim odvozom nenevarnih odpadkov, kot tudi redno letno zbiranje nevarnih odpadkov ocenjujemo, da predvidena nova obmo čja stavbnih zemljiš č glede na na črtovano dejavnost ne bodo poslabšala obstoje čega stanja odvoza tovrstnih odpadkov v naseljih. S širitvijo razli čnih dejavnosti v naseljih ter na njihovem robu se bo hkrati pove čala tudi koli čina nastalih komunalnih odpadkov, zato je potrebno poskrbeti za upravljanje z dodatno koli čino odpadkov. Nove objekte je potrebno vklju čiti v obstoje či organiziran odvoz komunalnih odpadkov v ob čini. Prvo na čelo pri ravnanju z odpadki je prepre čevanje njihovega nastajanja. Z odpadki je potrebno ravnati na na čin, ki je najmanj obremenjujo č za okolje. Zagotoviti je potrebno, da se čim ve č odpadkov ob ustrezni predelavi uporabi kot sekundarne surovine. Predpogoj za predelavo odpadkov pa je lo čeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka.

Povezave z drugimi plani zaradi vrednotenja kumulativnih in sinergijskih vplivov V postopku izdelave Okoljskega poro čila za OPN Laško so bili zaradi vrednotenja kumulativnih in sinergijskih vplivov preverjeni tudi planski dokumenti sosednjih ob čin. Veljavne Ob činske prostorske na črte imata sosednji ob čini Žalec in Sevnica. Kumulativni vplivi s se presojali predvsem z vidika vodnih virov, ki segajo tako v ob čino Laško kot Žalec. Kumulativni vpliv je bil presojan tudi glede vodnega vira Kozarica, ki sega v ob čino Laško in Šentjur. Kumulativni vplivi so bili vrednoteni tudi z vidika vplivov na naravo na obmo čju Lisce, ki si ga delita ob čini Sevnica in Laško. Na obmo čju ob čine Laško so na črtovani

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 15 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. trije državni prostorski na črti (DPN), za katere natan čnejši podatki niso poznani. Tako kumulativnih vplivov OPN in na črtovanih DPN ni bilo možno vrednotiti.

Upoštevanje okoljskih izhodiš č in drugih obveznih podlag za pripravo plana ter usmeritev, izhodiš č in pogojev iz smernic Pri pripravi OPN in okoljskega poro čila so bile upoštevane smernice in usmeritve, ki so jih podali nosilci urejanja prostora in javnih pooblastil. Upoštevanje smernic v okoljskem poro čilu ter v osnutku odloka za OPN ob čine Laško je navedeno na koncu poglavja, kjer se obravnava posamezno sestavino okolja.

Možne alternative

V postopku priprave OPN ni bilo podanih alternativnih rešitev umestitev novih stavbnih zemljiš č v prostor. Predlagani OPN predstavlja alternativno rešitev v kolikor se upošteva prvotne predloge ob čine po umeš čanju novih dejavnosti v prostor. Ob čina ima izdelano hidrološko hidravli čno študijo, na podlagi katere so bila dolo čena obmo čja predlaganih sprememb namenske rabe izlo čena, ker so segala v obmo čja srednjih in visokih razredov poplavne nevarnosti. Najve č pobud je bilo izlo čenih v sklopu urbanisti čnega na črta Laško in sicer v severnem delu. Na obmo čju Mrzlega polja je bilo izlo čeno golf igriš če. Prvotno se je na črtovala umestitev treh lokacij pridobivalnih prostorov mineralnih surovin in sicer Gorelce, Žigon in Pojerje, od katerih se v dopolnjenem osnutku OPN ohranja le kamnolom Pojerje. Na celotnem obmo čju ob čine je so bile izlo čene posamezne pobude, ki so segale v evidentirana obmo čja plazov.

Omilitveni ukrepi

Omilitveni ukrepi so podani na koncu vsakega poglavja in so prilagojeni natan čnosti ob činskega prostorskega na črta.

Spremljanje stanja okolja

Posamezni na čini spremljanja stanja okolja so podani na koncu poglavja za vsako okoljsko sestavino okolja in so prilagojeni natan čnosti izdelave OPN Laško.

Sklepna ocena sprejemljivosti plana Ocenjujemo, da je predviden Ob činski prostorski na črt ob čine Laško, ki obsega predlagana obmo čja sprememb namenske rabe prostora, ob upoštevanju veljavnih predpisov, omilitvenih ukrepov, z vidika varstva okolja sprejemljiva.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 16 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

3. UVOD

3.1 Ozadje in namen Ob čina Laško pripravlja Ob činski prostorski na črt. V sklopu njegove izdelave se skladno z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12) izdela tudi okoljsko poro čilo. Na podlagi okoljskega poro čila Ministrstvo za okolje in prostor izvedle postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga je na podlagi namere Ob čine Laško predpisalo z Odlo čbo št. 35409-329/2008 z dne 26. 1. 2009.

Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali ob čine za podro čje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim dolo ča ali na črtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z dolo čbami 51. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. Slednje velja, če se posega v okolje na obmo čju, ki mu država na osnovi Zakona o ohranjanju narave - uradno pre čiš čeno besedilo (Ur. l. RS, št. 96/04), predpiše poseben varstveni status. Skladno z 51. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) ter Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje se presoja vplivov (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11) vedno izvede za posege, ki so dolo čeni v Prilogi 1 Uredbe ali za tiste posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna, če dosegajo ali presegajo predpisani prag na na čin, kot to dolo ča Priloga 2 Uredbe. Predpisani prag je dolo čen za: • obmo čje, zavarovano ali varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediš čine, • vodovarstveno obmo čje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda, • obmo čje Natura 2000 ali potencialno obmo čje Natura 2000, zavarovano obmo čje ali naravna vrednota v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, • ekološko pomembno obmo čje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Ne glede na dolo čbe 51. člena Zakona se celovita presoja vplivov na okolje izvede tudi za drug plan, če pristojno Ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje.

Namen okoljskega poro čila je dolo čiti in oceniti vplive na okolje na podlagi obstoje čega stanja okolja in predvidenih vplivov nanj ter podati omilitvene ukrepe in predloge v zvezi s potekom izvedbe plana.

3.2 Obseg in vsebina okoljskega poro čila Okoljsko poro čilo je izdelano skladno z 51. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) in Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vsebuje informacije, potrebne za celovito presojo vplivov izvedbe ob činskega prostorskega na črta na okolje in njegove dele ter upošteva zahteve varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediš čine. Okoljsko poro čilo upošteva vsebino in natan čnost plana (OPN) ter obsega tekstualni in kartografski del, ki je prilagojen merilu ob činskega prostorskega na črta.

V okoljskem poro čilu so upoštevane tudi zahteve ostalih državnih in evropskih dokumentov (Nacionalni program varstva okolja, Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Direktiva

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 17 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih na črtov in programov na okolje (Ur. l. št. 197 z dne 21. 7. 2001, str. 30), ki opredeljuje podrobnejšo vsebino in obseg informacij, ki jih mora zagotavljati okoljsko poro čilo.

Okoljsko poro čilo je izdelano v skladu z dolo čili Uredbe o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05), razen za varovana obmo čja narave, kot je to dolo čeno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).

Okoljsko poro čilo obravnava obmo čja, kjer se z OPN na črtuje sprememba namenske rabe prostora. Predvideni vplivi izvedbe OPN na posamezne sestavine okolja so obravnavani v naslednjih poglavjih: - Tla (vklju čuje vpliv na kmetijske površine in gozd) - Vode (vklju čuje vpliv na vodne vire) - Narava, - Kulturna dediš čina, - Zrak in podnebne spremembe, - Obremenjevanje okolja s hrupom, - Obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem, - Ravnanje z odpadki, - Varovanje zdravja ljudi.

Vse navedene obveznosti in dolžnosti so usklajene z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12) in se nanašajo neposredno na pripravljavca plana, Ob čino Laško.

3.2.1 Vsebina okoljskega poro čila in obseg obravnave Vsebina okoljskega poro čila je predpisana z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). V okoljskem poro čilu so zajete naslednje vsebine: • Podatki o planu; ime plana in predvideno obdobje izvajanja plana, obmo čje, ki ga zajema plan, cilji in kratek opis plana, obstoje ča namenska raba prostora ter njen obseg in razmestitev dejavnosti v prostoru, dolo čitev na črtovanih ureditev prostora, njihova kartografska predstavitev. • Podatki o stanju okolja na obmo čju izvajanja plana; opis obstoje čega stanja in obremenjenosti okolja, prikaz kazalcev stanja okolja na podlagi obstoje čih podatkov, obravnava varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih obmo čij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediš čine predpisan posebni pravni režim, povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih obmo čjih ali njihovih delih, podatke o pridobitvi smernic ter strokovnih podlag za pripravo plana in stopnjo njihovega upoštevanja, zlasti glede omilitvenih ukrepov. • Podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana; okoljski cilji plana z obrazložitvijo na čina dolo čitve glede na splošne okoljske cilje, stanje okolja, upoštevanja teh ciljev pri pripravi plana, izbrana merila vrednotenja vplivov plana na okolje z utemeljitvijo izbora in na čina uporabe, uporabljene metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov plana z utemeljitvijo izbora in na čina uporabe, se nahaja v poglavjih, kjer so obravnavani vplivi plana na posamezne sestavine okolja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 18 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• Podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja; ocene vplivov plana so podane za posege znotraj obravnavanih obmo čij. Vplivi so lahko neposredni , daljinski , kumulativni , sinergijski , kratkoro čni , srednjero čni , dolgoro čni , trajni , za časni , pozitivni , negativni , in se nanašajo na obravnavane sestavine okolja ter njihova medsebojna razmerja. Če so bili ugotovljeni bistveni vplivi plana ali s planom na črtovanega posega v okolje in je te vplive mogo če u činkovito omiliti, so le-ti navedeni v poglavju Omilitveni ukrepi. Kjer je možno je dolo čen tudi časovni okvir izvedbe posameznega omilitvenega ukrepa. V poglavju Skladnost na črta z okoljskimi cilji je podana skupna presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana za posamezne sestavine okolja. V poglavju 16 Alternative okoljskega poro čila so predlagane tudi možne alternative k nekaterim predlaganim posegom in razlog za njihov izbor. • Predvideni na čini spremljanja stanja v času izvedbe plana so navedeni v poglavju Spremljanje stanja pri obravnavi posameznih elementov okolja, kjer je predlagano spremljanje posameznih kazalcev, ki so pomembni za doseganje okoljskih ciljev. • Navedbe o izdelovalcih in morebitnih podizvajalcih okoljskega poro čila se nahajajo na za četku dokumenta, kjer so navedeni strokovni sodelavci, ki so sodelovali pri izdelavi okoljskega poro čila ali izdelavi strokovnih podlag zanj. • Lo čen prikaz ugotovitev okoljskega poro čila, ki se nanaša na varovana obmo čja je izdelan v posebnem zvezku kot priloga k okoljskemu poro čilu. V ob čini Laško se nahaja osem posebnih varstvenih obmo čij Natura 2000. Na obmo čju ob čine Laško je eno zavarovano obmo čje narave. • Poljuden povzetek okoljskega poro čila z obrazložitvijo je naveden v poglavju 2.

3.2.2 Okoljski cilji in ocena vplivov na okolje Osnova za vrednotenje vplivov plana so okoljski cilji. Okoljski cilji so prevzete obveznosti, dolo čene v ratificiranih mednarodnih pogodbah ali predpisih Evropske unije, ki se nanašajo zlasti na povzro čanje čezmejnih vplivov na okolje ter globalno onesnaževanje, in varstveni cilji na obmo čjih s posebnim pravnim režimom, ki vklju čujejo usmeritve, izhodiš ča, omejitve in prepovedi zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediš čine.

Okoljski cilji so opredeljeni v okoljskih izhodiš čih, programih in na črtih s podro čja varstva okolja (Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04), dokumentih s podro čja varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami in v drugih pravnih aktih zaradi uresni čevanja na čel trajnostnega razvoja. Okoljski cilji plana so okoljski cilji, ki se nanašajo neposredno na OPN in ustrezajo zna čilnostim okolja na obmo čju ob čine. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev so bile upoštevane tudi smernice nosilcev urejanja prostora, odlo čbe ter mnenja, izdana s strani resornih ministrstev, nosilcev javnih pooblastil ali Ob čine.

Na podlagi okoljskih ciljev ter ugotovljenih vplivov posegov na posamezne sestavine okolja in obstoje čega stanja je bila podana ocena vplivov plana na okolje. Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresni čevanje ciljev celovite presoje se ugotavlja v skladu z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Lestvica vrednotenja posledic u činkov izvedbe plana na okoljske cilje je opisno podana v slede či tabeli.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 19 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Tabela 1: Lestvica velikostnih razredov vplivov plana na okolje OPISNA RAZLAGA OCENA OCENA OCENE ni vpliva oziroma je Stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana bo ostalo nespremenjeno oz. se bo vpliv na A pozitiven vpliv okolje zmanjšal, zato bo vpliv na nek element okolja pozitiven. Stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana se bo, vsaj v eni od sestavin okolja, B vpliv je nebistven nedolo čno majhno spremenilo oziroma bo sprememba na meji zaznavnosti. vpliv je nebistven Stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana se bo v fizi čnem in kakovostnem smislu, zaradi izvedbe C vsaj v eni od sestavin okolja, zaznavno spremenilo, vendar bo ob upoštevanju omilitvenih podanih omilitvenih ukrepih vpliv nebistven. ukrepov Vplivi izvedbe plana za uresni čevanje okoljskih ciljev plana niso sprejemljivi, vplivi so zaradi posega bistveno ve čji, kakovost posameznih sestavin okolja se zaradi posega D vpliv je bistven lahko bistveno poslabša. Vplivi izvedbe plana kljub omilitvenim ukrepom ostajajo bistveni in so zato vplivi izvedbe plana na okolje nesprejemljivi. Stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana bo v fizičnem in kakovostnem smislu, vsaj v E vpliv je uni čujo č eni od sestavin okolja, prevelika (nesprejemljivo velika, npr.: ve čja od mejne vrednosti obremenitve dolo čene z zakonodajo, standardom, itd.). ugotavljanje vpliva ni X Če ugotavljanje zna čilnosti plana ni možno se tak vpliv ozna či z X. možno

3.3 Smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Za potrebe izdelave ob činskega prostorskega na črta so bile pridobljene smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil: • Strokovne zasnove varstva kulturne dediš čine: Smernice varstva kulturne dediš čine za Strategijo prostorskega razvoja ob čine Laško, Zavod za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, OE Celje, 02-1459/53-96/06, 06.12.2006 • Pridobitev smernic za strategijo prostorskega razvoja in za prostorski red ob čine Laško, Zavod za ribištvo Slovenije, 04-2-200/2, 25.07.2006 • Smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja Ob čine Laško, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 352-68/2005/3, 11.07.2006 • Smernice za pripravo Prostorskega reda Ob čine Laško, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 352-68/2005/4, 11.07.2006 • Smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja ob čine Laško in Prostorskega reda ob čine Laško, Ministrstvo za kulturo, 35002-11/2005/3, 24.07.2006 • Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Ob čine Laško, 1-III-261/3-O-06/LS, avgust 2006 • Smernice s podro čja obrambe za izdelavo prostorskega akta (Strategija prostorskega razvoja Ob čine Laško in Prostorski red Ob čine Laško), Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo, 350-559/2006-9, 07.08.2006 • Zadeva: SPRO in PRO ob čine Laško, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaš čito in reševanje, 350-559/2006-10, 08.08.2006 • Obvezna izhodiš ča in smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Strategije prostorskega razvoja Ob čine Laško, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, 35001- 502/2006, 03.08.2006 • Smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Prostorskega reda Ob čine Laško, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, 35001-507/2006, 03.08.2006

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 20 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• Smernice s podro čja prostorskega razvoja za pripravo Strategije prostorskega razvoja ob čine Laško in Prostorskega reda ob čine Laško, Ministrstvo za okolje in prostor, 350-18-5/2005/3- MHP, 21.07.2006 • Smernice št. 1/21-70999/06-DH za izdelavo Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Ob čine Laško, Elektro Celje • Smernice za strategijo prostorskega razvoja in za prostorski red ob čine Laško, Elektro Turnšek, 126/1-2006/AL, 12.07.06 • Smernice za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Ob čine Laško, ELES d.o.o., 6393/71/jš, 01.08.2006 • Ob čina Laško-Strategija prostorskega razvoja Ob čine Laško-smernice, Geoplin plinovodi, S06-461/R-MP/UA, 14.09.2006 • Smernice za strategijo prostorskega razvoja in za prostorski red ob čine Laško za HE na srednji Savi, HSE Invest d.o.o., 232-403-1, 02.08.2006 • Smernice za strategijo prostorskega razvoja in za prostorski red ob čine Laško, Pivovarna Laško, VI/NF3009/06, 12.10.2006 • Smernice, pogoji za Strategija prostorskega razvoja in prostorski red Ob čine Laško, Telekom Slovenije, 23/06-AF/9875/1-2006, 25.07.2006 • Strategija prostorskega razvoja in prostorskega reda Ob čine Laško, Ob čina Šentjur 352- 9/2005-261, 16.03.2005

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 21 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

4. PODATKI O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU

4.1 Ime, obmo čje in obdobje izvajanja plana Ob činski prostorski na črt ob čine Laško.

Ob činski prostorski na črt obravnava celotno obmo čje ob čine Laško.

Ob činski prostorski na črt ob čine Laško se predvidoma sprejme za obdobje dvajsetih (20) let.

4.2 Programska izhodiš ča na črta Programska izhodiš ča priprave Ob činskega prostorskega na črta (OPN) ob čine Laško izhajajo iz dokumenta Analiza stanja prostora ob čine Laško (RC planiranje d.o.o., Celje, maj 2007) ter Strokovne podlage ob čine Laško – poselitev (RC planiranje d.o.o., Celje, december 2007). Poleg tega so bila za posamezna ve čja obmo čja sprememb namenske rabe izdelane lo čene strokovne podlage (npr. za obmo čje Šmohorja, Zidanega mosta, Re čice pri Laškem), za obmo čje izjemnih posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča v naselju Sevce ter Rimske Toplice pa je bila podana obrazložitev upravi čenosti posega. Dokument Analiza stanja in teženj v prostoru podaja oceno stanja in teženj, ki izhaja iz izdelanih planskih dokumentov in strokovnih gradiv na ravni države in ob čine. Izdelana naloga predstavlja prvo fazo aktivnosti v zvezi z izdelavo Ob činskega prostorskega na črta.

Klju čna izhodiš ča za pripravo ob činskega prostorskega na črta, ki temeljijo na stanju v prostoru ter teženj prostorskega razvoja ob čine Laško, so: • v policentri čnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središ č nacionalnega in regionalnega pomena, se Laško razvija kot ob činsko središ če • v skladu z u činkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središ ča ob činskega pomena, pomembnejša lokalna središ ča in druga lokalna središ ča. • omrežje družbene javne infrastrukture (npr. šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središ č. • v ob činskem središ ču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umeš ča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogo ča možnosti za turisti čno, športno in kulturno dejavnost. • lokalno središ če zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na obmo čjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj. • poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, ob činsko središ če Laško in ostala lokalna naselja.

4.3 Cilji prostorskega razvoja Ob čine Cilji Ob činskega prostorskega na črta se navezujejo na cilje, ki so bili opredeljeni že v obstoje čem planskem aktu in predstavljajo nadaljevanje z veljavnim krovnim aktom za črtanih usmeritev. Sem sodi razvoj centralnih dejavnosti, ki so vozliš ča dogajanj v ob čini in katerih pomen naraš ča tako z vidika zaposlovanja kot z vidika gospodarske rasti, širitev poslovne cone v Sevcah, razvoj turisti čnih in prosto časnih dejavnosti, ki se primarno razvijajo na obmo čjih zdraviliš č v Rimskih Toplicah in v Laškem ter turisti čno rekreativna obmo čja na Šmohorju, Lisci in jugozahodno od naselja Laško. Prostorske ureditve, ki bodo lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih ob činah,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 22 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. bo ob čina na črtovala skupaj s temi ob činami. S svojo lego predstavlja eno od možnih povezav tretje prometne osi, ki se na severu navezuje na cestno omrežje avstrijske Koroške in se preko Slovenj Gradca in Velenja naveže na V. koridor pri Celju. Naprej v smeri proti jugu se na X. koridor naveže pri Novem mestu in poteka naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb – Reka.

Cilj varstva okolja z OPN za črtanega razvoja ob čine je zmanjšanje negativnih posledic na okolje ter prepre čitev novih. Za to je potrebno: 1. izboljšanje stanja bivalnega okolja oziroma njegovih sestavin (zrak, voda…), 2. sanacija prekomerno onesnaženih in degradiranih obmo čij, 3. ohranjanje biotske raznovrstnosti, obmo čij in enot kulturne dediš čine, 4. zagotavljati lokalno, regionalno, državno in globalno sprejemljive posege v okolje, ki zagotavljajo zadovoljevanje materialnih potreb, zdravo okolje in naravne vire tudi v bodo če, 5. sonaravno zasnovano usmerjanje prostorskega razvoja poselitve, infrastrukture in rabe zemljiš č v okviru zmogljivosti okolja.

Kot klju čne prostorske zna čilnosti pri razvoju ob čine so bili prepoznani naslednji prostorski elementi: • Poselitev se bo razvijala v obstoje čih naseljih. Predvidi se sanacija obstoje če razpršene gradnje, ki se vklju či v obmo čje naselij in njihove manjše širitve. Na robovih obstoje čih ve čjih naselij oz. ob činskem središ ču in pomembnem lokalnem središ ču (Laško, Rimske toplice) se bo poselitev na črtno usmerjala v smislu širitve naselja in zapolnitve prostih površin znotraj ureditvenega na črta. • Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo ob čina usmerjala na obmo čju naselij: Laško, Rimske Toplice in ostalih lokalnih in manjših lokalnih središ č. Razvoj proizvodnih dejavnosti bo ob čina zagotavljala pretežno v obstoje čem obmo čju za proizvodne dejavnosti. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno razvijale v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se bodo v čim ve čji meri selile obstoje če dejavnosti iz naselij. • Ob čina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine. Pri na črtovanju razli čnih vrst in oblik turisti čnih in prosto časnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoje če turisti čne in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo obmo čja s turisti čnim pomenom: ob činsko središ če Laško, Rimske Toplice, Šmohor ter obmo čje Lisce. • Prometna dostopnost ravninskega dela ob čine je primerna z regionalnega in državnega vidika. S svojo lego predstavlja eno od možnih povezav tretje prometne osi. Vzhodni in zahodni del ob čine je prepleten z lokalnimi in javnimi potmi ter gozdnimi cestami. V ob čini se nahaja eno najpomembnejših državnih železniških vozliš č Zidani most, kjer se stikajo tri glavne smeri proti Celju oziroma Mariboru, proti Ljubljani in proti Zagrebu. (vir: Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, 2013)

Ob čina Laško bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru: • težila k zgoš čevanju poselitve na nepozidanih obmo čjih stavbnih zemljiš č znotraj naselij, • zaokroževala površine znotraj urbanisti čnih zasnov tako, da bo na črtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih, gradnjo v razvojno perspektivnih morfoloških celotah, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene, • poselitev usmerjala v obstoje ča naselja, širitev drugih naselij pa izvajala z zaokroževanjem na njihovem robu,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 23 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• prepre čevala razpršene gradnje, razen v primerih, ko se ve č manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v ve čjo celoto, • dopuš čala gradnjo novih kmetij v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, • prepre čevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, • varovala obvodni prostor vodotokov ter krajinsko zaklju čena in pred novimi posegi še nena četa obmo čja, • ohranjala kvalitetna kmetijska zemljiš ča za primarno rabo, • dejavnosti na primeren in nekonflikten na čin usmerjala v prostor.

4.3.1 Veljavna ob činska zakonodaja

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjero čnega plana Ob čine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Ur. l. RS, št. 86/01, 98/02) • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 79/02, 45/03, 60/05, 96/05, 103/05, 104/06)

4.3.2 Državni prostorski na črti na obmo čju ob čine Laško

• Državni prostorski na črt za državno cesto na odseku med avtocesto A1 (Celje Lopata) in avtocesto A2 (Novo mesto) – III. razvojna os – srednji del (v pripravi) • Državni prostorski na črt za hidroelektrarne na srednji Savi (v pripravi)

4.3.3 Ostali plani in programi v njeni okolici Mestna ob čina Celje: • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986–2000 in srednjero čnega družbenega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986–1990 za obmo čje Ob čine Vojnik – prostorski plan Ob čine Vojnik 1999, dopolnjen 2004 (Ur. l. SRS, št. 4/88, Ur. l. RS, št. 18/91, 54/94, 25/98) in prostorskih sestavin srednjero čnega družbenega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986–1990 (Ur. l. SRS, št. 40/86, Ur. l. RS, št. 25/98, 79/04)

Ob čina Žalec: • Odlok Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Žalec (Ur. l. RS, št. 64/13)

Ob čina Štore: • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Celje za obdobje od leta l986 do leta 2000 za obmo čje Ob čine Štore in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana Ob čine Celje za obdobje od leta l986 do leta l990 za obmo čje Ob čine Štore (Ur. l. SRS, št. 4/88, 18/91 in Ur. l. RS, št. 54/94, 33/96, 80/00)

Ob čina Šentjur: • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo čje Ob čine Šentjur (Ur. l. SRS, št. 32/87 in Ur. l. RS, št. 2/97, 116/02)

Ob čina Dobje:

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 24 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje 1986–2000 in srednjero čnega družbenega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje 1986–1990 za obmo čje Ob čine Dobje (Ur. l. SRS, št. 32/87 in Ur. l. RS, št. 2/97, 89/04)

Ob čina Rade če: • Odlok o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Rade če (Ur. l. RS, št. 99/11)

Ob čina Sevnica: • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Sevnica (OPN Sevnica) (Ur. l. RS, št. 94/12)

Ob čina Hrastnik: • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjero čnega plana za obmo čje Ob čine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja 20/91, Ur. l. RS, št. 78/98, 55/02)

4.4 Opis obmo čja ob činskega prostorskega na črta

Ob čina Laško leži v zahodnem delu srednje Slovenije. Umeš čena je na jugu statisti čne Savinjske regije, v kateri je še drugih 32 ob čin. Skupaj po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih oblikujejo pet regionalnih obmo čij. Ob čina Laško se nahaja znotraj Celjske subregije, v katero spadajo ob čine Celje, Vojnik, Dobrna, Štore in Laško. Celotno obmo čje ob čine leži v najve čji slovenski pokrajini, to je Posavskem hribovju. Reka Savinja deli obmo čje ob čine Laško na zahodni in vzhodni del. Oba dela sta reliefno razgibana, osrednji del pa predstavlja reka Savinja s svojo dolino in njenimi razširitvami. Ožji dolinski svet se odpre ponovno v Zidanem mostu, kjer se Savinja zlije v Savo. Zahodni del je izredno reliefno razgiban, kar je posledica tektonike in raznolike geološke sestave. Strma pobo čja pokrivajo triasni apnenci in dolomiti, doline pa skrilavci in peš čenjaki. Posebnost je Kopitnik z vrta častim površjem. Vzhodni del zajema srednje visok, hribovit svet z izrazitimi reliefnimi oblikami in ostrimi obrisi, s ponekod izredno strmimi pobo čji in prelomi. Med posameznimi antiklinalnimi hrbti in osamelci (Bohor, Šentjursko hribovje, Lisca- Veliko Kozje) nastopajo položnejša slemena ali reliefno izena čene planote, pa tudi valovit, nizek gri čevnat svet. Vmes pretežno v smeri vzhod-zahod potekajo strme soteske ali doline potokov. Vsi vodotoki na obmo čju imajo zaradi geografske lege, reliefnih in klimatskih zna čilnosti izrazit hudourniški zna čaj. Prav zaradi tega so v ravninskih predelih pogoste obsežne poplave, ki ogrožajo naselja in kmetijske površine. Poplave predstavljajo v Spodnji Savinjski dolini enega najve čjih problemov. Iz tega razloga je bila v preteklosti ve čina vodotokov popolnoma ali vsaj delno regulirana.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 25 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

(vir: Atlas okolja, ARSO, 2008)

Celotna površina ob čine obsega 197,5 km 2. Ob čina meji na severu na ob čino Prebold, mestno ob čino Celje, Žalec in Štore, na vzhodu s Šentjurjem Dobjem, na jugu z Rade čami in Sevnico, na zahodu pa s Hrastnikom. Ob popisu leta 2002 je bilo v ob čini 13.730 prebivalcev. Prevladujo čo rabo prostora predstavljajo gozdne površine ( čez 60 %), kmetijske površine so omejene na redke ravne predele vzdolž vodotokov ter položnejše planote. Glede na reliefne razmere je poselitev zgoš čena predvsem ob brežine reke Savinje. V hribovitih predelih je poselitev redka in pretežno razpršena. V naseljih Laško ter Rimske Toplicah je zgoš čeno najve č gospodarskih dejavnosti. Pomembno gospodarsko panogo v ob čini Laško predstavlja turisti čna dejavnost, ki je v zadnjih letih dobro napredovala. Tudi v bodo če se bo ta dejavnost razvijala na obmo čjih zdraviliš č v Rimskih Toplicah in v Laškem. Med kmetijskimi površinami prevladujejo trajni travniki in pašniki. Ob čina Laško spada v skupino demografsko ogroženih ob čin in skupino obmo čij z razvojnimi problemi.

V ob čini se nahaja eno najpomembnejših državnih železniških vozliš č Zidani most, kjer se stikajo tri glavne smeri proti Celju in Mariboru, proti Ljubljani in proti Zagrebu. Osrednjo železniško os predstavlja daljinska železniška povezava mednarodnega pomena (G1) Zidani most – Celje – smer Pragersko s kraki proti Avstriji in Madžarski. Skozi obmo čje ob čine potekajo tudi glavna cesta I. reda v smeri Celje – Zidani most, glavna cesta II. reda v smeri Zidani most – Hrastnik ter posamezne regionalne ceste (povzeto po: Analiza stanja prostora ob čine Laško, RC planiranje d.o.o., Celje, maj 2007).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 26 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Predmet obravnave okoljskega poro čila je tudi do sedaj veljavni prostorski plan, ki se ga smiselno povzema v predlogu OPN Ob čine Laško. Namen predlaganega OPN je izboljšati obstoje čo rabo prostora z njeno smotrnejšo razporeditvijo in prikazati dejansko namensko rabo v prostoru. Ovrednotilo se je ali obstaja znotraj naselij višek nezazidanih stavbnih zemljiš č predvsem na ra čun nezazidljivih stavbnih zemljiš č in ali bi se dalo ta zemljiš ča aktivirati za gradnjo ali pa premostiti drugje. V bilanci so bile analizirane površine zazidljivih, pogojno zazidljivih in nezazidljivih stavbnih zemljiš č po posameznih naseljih, iz česar se je ugotovilo kolikšne površine so dejansko na voljo za gradnjo. Ve čji poudarek po širitvi stavbnih zemljiš č je v ob činskem središ ču, ki je upravno središ če ob čine in kjer se nahajajo tudi centralne, turisti čne in gospodarske dejavnosti.

Dolina reke Savinje predstavlja glavno razvojno os ob čine Laško, kjer so so zgoš čene gospodarske dejavnosti, prometna infrastruktura, družbene dejavnosti ter naselja, ki predstavljajo klju čno vlogo pri razvoju turizma kot pomembne gospodarske dejavnosti (Laško, Rimske Toplice). Predstavlja najbolj poseljen del ob čine, kjer se nahajajo naselja Laško, Rimske Toplice in Zidani most. V teh naseljih se z OPN na črtuje tudi najve č sprememb namembnosti prostora v sklopu obstoje čih naselij. Za naselji Laško in Rimske Toplice se je v okviru OPN izdelal tudi urbanisti čni na črt.

V sklopu urbanisti čnega na črta za naselje Laško se v severnem delu UN predvideva umestitev obmo čja za poslovno stanovanjske in servisne dejavnosti (EUP LAU-63), Navzdol po toku reke Savinje se na desnem bregu na črtuje obmo čje stanovanj in centralnih dejavnosti (EUP LAU-57, LAU-61), na nasprotnem bregu pa zelene površine (EUP LAU-73). Na pobo čju pod Šmihelom se na črtuje ureditev turisti čno-rekreacijskega obmo čja (EUP LAU-82) s kampom, plezalno steno, prireditveno ploš čadjo, po čitniškimi objekti in sprehajalnimi gozdnimi potmi. V sklopu UN sprememba namenske rabe v naselju Re čica (EUP LAU-44) predvideva umestitev stanovanjskih ter zelenih površin. Poleg tega obmo čja se umeš ča površine centralnih dejavnosti (EUP LAU-40) za novo policijsko postajo. Na levem bregu Savinje nad cesto se predvideva sprememba namenske rabe v obmo čje posebnih površin za turizem (EUP LAU-55, LAU-75). Celotno obmo čje se namenja razvoju Zdraviliš ča Laško za gradnjo apartmajev. V sklopu UN se v naselju Marija Gradec na črtuje opredelitev stanovanjskih dejavnosti (EUP LAU-17, LAU- 18). Ostala manjša obmo čja sprememb namenske rabe se namenjajo pretežno za stanovanja.

Z OPN se v opredeljuje tudi namenska raba mineralnih površin za kamnolom Pojerje (EUP JU-3) blizu naselja Globoko. Lokacija kamnoloma se nahaja na gozdnem obmo čju. Od naselja Pojerje je oddaljen 850 metrov, od bližnjega zaselka Globoko pa 200 metrov. Za obmo čje izkoriš čanja je izdelan rudarski projekt za izkoriš čanje in sanacijo (RG-ING d.o.o., april 2005). Obmo čje JU-3 je sicer v naravi deloma že izkoriš čeno.

Na obmo čju bivšega premogovnika Huda jama se opredeljuje namenska raba parkovnih površin (EUP HU-2). Predvideno je celostno urejanje obmo čja kot parkovne površine spominskega parka. Uredilo se bo spominsko obeležje, ureditev brežin, zasaditve, dostopi, parkiriš ča.. na podlagi izbrane strokovne podlage. Izvede se tudi sanacija obstoje čih stanovanjskih objektov ter predvidi možnost dolgoro čne spremembe objektov znotraj obmo čja stavbnih zemljiš č za potrebe spominskega parka. Predvidi se pietetna ureditev obmo čja. Dopustna je tudi gradnja drugih nestanovanjskih stavb, če so namenjene dejavnostim v obmo čju spominskega parka. V naselju Spodnja Re čica se z OPN širijo tudi stanovanjske površine (EUP HU-3).

V okviru urbanisti čnega na črta Rimske Toplice (Savaprojekt Krško d.d., oktober 2008) so opredeljene nove površine za stanovanjsko dejavnost (EUP RIU-7), površine centralne dejavnosti

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 27 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

(EUP RIU-7, RIU-15), proizvodne dejavnosti (EUP RIU-5), posebne površine za turisti čne aktivnosti (EUP RIU-20, RIU-21) ter zelene površine (EUP RIU-4, RIU-10, RIU-21).

Izven obmo čja obeh urbanisti čnih na črtov se na črtujejo predvsem širitve obmo čja stavbnih zemljiš č za potrebe stanovanj. Takšne površine se predlagajo v naselju Rifengozd (EUP RF-2) na levem bregu Savinje, Zgornja Re čica (EUP ZR-1, ZR-2), Vrh nad Laškim (EUP VL-1), Sedraž (EUP SE- 3), Strmca (EUP SM-1), Trnovo (EUP TR-1, TR-3), Globoko (EUP GL-5, PV-2), Laziše (EUP LZ- 1), Leskovca (EUP LE-1), Mrzlo polje (EUP MP-1) in Blatni vrh (EUP BL-1). V naseljih v ob čini Laško je prisotna razpršena poselitev. Tako se ponekod znotraj obmo čij, predlaganih za širitev stanovanjskih površin, že nahajajo objekti.

V naselju Sevce na desnem bregu Savinje se z OPN predvideva spremembo namenske rabe v obmo čja proizvodnih dejavnosti (EUP SV-3, SV-5) za obrtne, skladiš čne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Nasproti naselja na levem bregu Savinje se predvideva umestitev površin okoljske infrastrukture (EUP SN-3). Gre za površine ter objekte, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo, čiš čenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Površine gospodarskih con se na črtujejo tudi v Zidanem Mostu (EUP ZM-8) med Savinjo na levem bregu ter železniško progo Celje – Zidani Most.

Eden izmed ciljev OPN je razvoj turizma in z njim povezanih turisti čnih dejavnosti. Poleg poudarka turisti čnega razvoja v naseljih Laško ter Rimske Toplice se z OPN omogo ča razvoj tudi dveh planinskih ciljev in sicer Lisca ter Šmohor. Na obmo čju Šmohorja se opredeljujejo posebne površine za turizem in rekreacijo (EUP ŠO-1, ŠO-2). Lokacija bi se razvijala kot turisti čno rekreacijsko obmo čje planinskega doma na Šmohorju. Na črtuje se razširitev planinskega doma in gradnja apartma hiš. Poleg izgradnje objektov je predvidena ureditev obmo čja za šport in rekreacijo na prostem. Lokacija je dobro povezana z lokalnim cestnim omrežjem. Zelene površine vzhodno od planinskega doma se namenjajo gostinskim in nastanitvenim objektom, adrenalinskemu parku, parkiriš čem in ogradam za konje. Podobno velja tudi za obmo čje Lisce, kjer se omogo ča umestitev gozdne u čne poti, trim steze in ostalih ureditev za izobraževalne namene (EUP PO-5 in PO-6). Osnovna namenska raba ostaja nespremenjena in se opredeljuje kot gozd in kmetijska zemljiš ča. Za potrebe vzletiš ča za jadralne padalce se opredeli obmo čje zelenih površin (EUP PO-7). Ob planinskem domu se z OPN opredeljujejo površine za turizem (EUP PO-8), kjer se dopuš ča gradnjo razglednega stolpa, površin za piknik in druga urbana oprema.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 28 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

5. PREGLED POMEMBNIH OBSTOJE ČIH IN PRI ČAKOVANIH VPLIVOV OPN

V okoljskem poro čilu se skladno z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na: okolje, naravo, varstvo človekovega zdravja in na kulturno dediš čino. Obravnavajo se: • elementi okolja (zrak, tla, voda, hrup, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje), • narava (vpliv na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote), • človek (družbeno okolje, zdravje), • kulturna dediš čina ter krajina.

V za četni fazi priprave okoljskega poro čila se je na podlagi obstoje čih podatkov, usklajevanjem s predstavniki Ob čine Laško in pripravljavcem OPN ter terenskih ogledov izvedlo vsebinjenje, kjer se je dolo čilo okoljske probleme in predvidelo bistvene vplive ob izvajanju OPN na okolje, zdravje ljudi, naravo in kulturno dediš čino. V sklopu vsebinjenja so se dolo čile vsebine, ki bodo oziroma ne bodo v nadaljevanju vklju čene v presojo.

V tem poglavju so zajete tudi informacije o potrebah po naravnih virih in predvidenih emisijah, odpadkih in ravnanju z njimi.

Tabela 2: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana za varstvo tal Sestavina Pri čakovani Nadaljevanje Pomembne ugotovitve okolja vplivi presoje Pri vplivu izvedbe OPN na tla se obravnavajo tudi vplivi na kmetijska zemljiš ča in gozd. V ob čini je malo ve čjih sklenjenih kmetijskih površin. Glavnino predstavljajo re čne terase Savinje in Gra čnice. Predvsem uravnan svet ob Savinji je najbolj poseljen, zato je pritisk za gradnjo na kmetijskih površinah toliko ve čji. Ostale kmetijske površine se nahajajo v hribovitem predelu celotne ob čine, kjer je obdelava zemlje zaradi reliefnih razmer otežena. Pridelovalni potencial je razmeroma nizek, talno število v povpre čju ne presegajo vrednosti 50. Iz tega razloga je pomen kmetijskih zemljiš č v ob čini za samooskrbo in s tem izboljšanjem ter zagotavljanje Neposredni, varne preskrbe prebivalstva z lokalno pridelano hrano majhen. za časni, Tla V rabi površin prevladujejo gozdovi, ki prekrivajo pretežni del dolgoro čni, DA ob čine. Izjema je dolinski del ob Savinji. Precejšen problem daljinski in predstavlja erozija in nestabilnost terena, ki se pojavljajo na trajni vpliv strmejših in reliefno razgibanih delih ob čine. Slednje predstavlja pomembno omejitev pri širjenju poselitve v prostoru. V ob čini se nahaja ve čje število evidentiranih plazov. Gozdnih rezervatov na obmo čju ob čine ni. Pomembno vlogo pri varovanju tal na strmih obmo čjih predstavljajo varovalni gozdovi, ki jih je skupaj 1245 ha. V okviru raziskav onesnaženosti tal Slovenije je bila v monitoring vklju čeno eno merilno mesto, kjer so bile vse meritve nevarnih snovi znotraj mejnih vrednosti. V OPN so predvidene ureditve, ki lahko vplivajo na rabo in kakovost tal ter pove čanje erozije.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 29 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Sestavina Pri čakovani Nadaljevanje Pomembne ugotovitve okolja vplivi presoje Ob čina je zaradi menjavanja prepustne in neprepustne mati čne podlage bogata z vodotoki.. Najpomembnejša sta dva in sicer najve čji vodotok Savinja ter Gra čnica. Oba imata številne pritoke. Gosta vodna mreža pripomore k pove čanju možnosti za pojav poplav. Vsi vodotoki v ob čini imajo hudourniški zna čaj. Ob čina je za potrebe priprave OPN izdelala hidrološko hidravli čno študijo, kjer so dolo čeni tudi razredi poplavne nevarnosti. Poplavno je ogrožen pretežni nižinski del ob čine vzdolž Savinje. Vodotoka Savinja in Gra čnica sta vklju čena v mrežo merilnih mest pri oceni ekološkega in kemijskega stanja vodotokov. Za oba vodotoka je bilo ugotovljeno dobro kemijsko in ekološko stanje na merilnih mestih. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno le v naselju Laško, Rimskih Toplicah ter Neposredni, delno v Spodnji Re čici. Čistilna naprava je zgrajena v kraju za časni, Strensko. Ob čina gradi kanalizacijsko omrežje skladno s kratkoro čni, Vode Programom odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih vod. Z DA daljinski, OPN se na črtujejo obmo čja, ki jih bo potrebno priklju čiti na kumulativni in kanalizacijsko omrežje. Posamezne širitve poselitve in trajni vpliv dejavnosti se umeš ča tudi v bližino nekaterih vodotokov. Oskrba s pitno v ob čini je nemotena in se izvaja iz preko 50 razli čnih vodnih virov. Vodovodno omrežje je zgrajeno v vseh ve čjih naseljih v ob čini. Izdatnost vodnih virov je zadostna. Ob čina se nahaja na obmo čju vodnega telesa Spodnji del Savinje do Sotle. Kemijsko stanje vodnega telesa za leto 2011 je ocenjeno kot dobro. OPN na črtuje širitev poselitve v nižinskem delu v bližini Savinje, kjer je ugotovljena ve čja poplavna ogroženost. Zaradi širitve poselitve se bo pove čala potreba po pitni vodi in ustreznem odvajanju odpadnih komunalnih vod. Nekatera obmo čja se umeš čajo v bližino vodotokov. Iz navedenega ocenjujemo, da bi izvedba OPN lahko imela vpliv tako na površinske kot podzemne vode. V ob čini se nahaja osem posebnih varstvenih obmo čij, štiri ekološko pomembna obmo čja, eno zavarovano obmo čje in Neposredni, številne naravne vrednote. Težavni so predvsem posegi daljinski, (povezani s spremembo namenske rabe) na naravovarstvenih kratkoro čni, Narava DA obmo čjih. OPN predvideva ve č sprememb (in eno stavbno za časni ali neizvedeno površino) na vplivnih obmo čjih varovanih obmo čij dolgoro čni in (treh Natura obmo čij), zato je potrebno izdelati presojo trajni sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na varovana obmo čja. V ob čini je trenutno 355 enot registrirane kulturne dediš čine. Od tega ima status kulturnega spomenika 36 enot. Prisotnih je 30 arheoloških najdiš č. Najbolj zastopana tipa dediš čine sta profana in sakralna stavbna dediš čina. OPN vsebuje predvidene ureditve, ki bi lahko vplivale na enote kulturne dediš čine. Za potrebe OPN sta bila izdelana urbanisti čna na črta Neposredni, za naselji Laško in Rimske Toplice, v sklopu katerih je bilo za časni, Kulturna dediš čina DA upoštevano varstvo posameznih enot kulturne dediš čine. daljinski in Posamezne ureditve v okviru OPN segajo v vplivna obmo čja trajni vpliv naselbinske in ostale kulturne dediš čine, kar bi lahko imelo vpliv na lastnosti in prostorski pomen enot dediš čine. Ocenjujemo, da bi izvedba OPN lahko imela vpliv na ohranjenost in pojavnost dediš čine v prostoru, zato je predmet okoljske presoje.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 30 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Sestavina Pri čakovani Nadaljevanje Pomembne ugotovitve okolja vplivi presoje Na obmo čju ob čine najve čji vir emisij v zrak predstavlja promet na odseku glavne ceste Celje-Zidani most in poteka skozi ob činsko središ če in nekatera ostala obmo čja strnjene poselitve. Na obmo čju ob čine se nahaja osem proizvodnih objektov, ki so zavezanci za obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja (podatek za leto 2009). Ve čje obmo čje proizvodnih dejavnosti predstavlja proizvodni obrat Pivovarne Laško v južnem delu naselja, proizvodno obmo čje Fragmat zahodno od naselja Spodnja Re čica, obmo čje KZ Laško v Rimskih Toplicah, lokacija bivše tovarne pohištva Sadeko v Gra čnici in podjetja Apnenec v Zidanem Mostu. V namenski rabi se nahajajo posamezna konfliktna obmo čja, kjer prihaja so stika med čistimo stanovanjskimi površinami in proizvodnimi obmo čji. Nahajajo se v naselju Laško, Re čica, Sevce in Rimske Toplice (Globoko). OPN na črtuje širitev površin proizvodnih obmo čij v naselju Sevce ter v Zidanem Mostu, kar bo potencialno vplivalo na dodatne emisije snovi v ozra čje. Kumulativni vplivi Neposredni, izvedbe OPN lahko nastanejo zaradi širitve proizvodnih Zrak in podnebne za časni, obmo čij v povezavi z obstoje čimi emisijami iz proizvodnih DA spremembe dolgoro čni in objektov, ogrevanja in emisije snovi zaradi prometa na glavni daljinski vpliv cesti Celje-Zidani Most. Ob čina ima izdelan lokalni energetski koncept, kjer je ugotovljeno, da se skoraj 43 % objektov ogreva z zemeljskim plinom, 31 % pa z lesom. Najve čji delež porabe zemeljskega plina za ogrevanje odpade na proizvodne objekte Pivovarne Laško. V ob čini Laško je zgolj eno ve čje obmo čje za vzrejo živine in sicer v naselju Globoko na desnem bregu Savinje. Najbližje ve čje strnjeno obmo čje so Rimske Toplice, ki sta medsebojno oddaljena približno 800 metrov zra čne linije. Vmes se nahaja glavna cesta in reka Savinja. Najbližji zaselek je Loka, ki je od obmo čja hlevov oddaljena približno 150 metrov. Ocenjujemo, da bistvenega vpliva vonjav na poselitvena obmo čja izvedba OPN ne bo imela, zato kazalec ni vklju čen v nadaljnje vrednotenje. V OPN so predvidene ureditve, ki lahko lokalno vplivajo na kakovost zraka zaradi pove čanja števila individualnih kuriš č in možno umeš čanje nepremi čnih virov onesnaževanja. Ocenjujemo, da ima lahko izvedba OPN vpliv na pove čane emisije snovi in s tem kakovost zraka. Neposredni, Z OPN so predvidene tudi širitve stanovanjskih obmo čij v za časni, Obremenjevanje bližini obremenjenih prometnic in železnice ter potencialno daljinski, DA okolja s hrupom konfliktna obmo čja na stikih novih stanovanjskih in kumulativni in industrijskih obmo čij. dolgoro čni vpliv Na obmo čju ob čine se nahaja ve č visokonapetostnih daljnovodov in 2x110 kV daljnovod Laško – Hrastnik – Trbovlje in Selce – Laško ter 110 kV Laško – Podlog ter RTP Obremenjevanje Laško. Zaradi razpršene gradnje se na posameznih odsekih Neposredni, okolja z daljnovodov znotraj varovalnih koridorjev nahajajo nekateri daljinski, DA elektromagnetnim stanovanjski objekti, kar potencialno lahko vpliva na varovanje dolgoro čni in sevanjem zdravja prebivalcev. Umeš čanje novih pomembnejših virov trajni vpliv EMS z OPN ni predvideno. Izvedba OPN ima potencialno lahko vpliv na zdravje ljudi zaradi EMS, zato je poglavje vklju čeno v presojo.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 31 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Sestavina Pri čakovani Nadaljevanje Pomembne ugotovitve okolja vplivi presoje Poraba elektri čne energije v ob čini Laško za leto 2011 (podatek ob čine) znaša 396.148 kWh, kar na prebivalca (upoštevani podatki o številu prebivalcev konec leta 2011, vir SiStat-podatkovni portal) na leto znaša 29,3 kWh, kar je skladno z Uredbo,ki za ciljno vrednost dolo ča porabo elektri čne energije 44,5 kWh na prebivalca. Izvedba OPN bo Obremenjevanje verjetno povzro čila prišlo širitev omrežja javne razsvetljave, Neposredni, okolja s kar pomeni dodatno pove čanje porabe elektri čne energije za za časni in NE svetlobnim javno razsvetljavo. Glede na sedanjo majhno porabo elektri čne daljinski onesnaženjem energije za razsvetljevanje javnih površin ocenjujemo, da vpliv izvedba OPN ne bo bistveno pripomogla k pove čanju porabe elektrike. S tem bo poraba elektri čne energije za osvetljevanje javnih površin v ob čini predvidoma ostala pod ciljno vrednostjo, predpisano z Uredbo. Vpliva svetlobnega onesnaževanja na obremenjenost okolja v ob čini z izvedbo OPN tako ne bo. Ravnanje z odpadki v ob čini je ustrezno rešeno v okviru RCERO Bukovžlak v MO Celje, v okviru katerega je tudi odlagalno polje za nenevarne odpadke, ki jih ni možno predelati ali ponovno uporabiti. Zbirni center je namenjen za zbiranje odpadkov 250.000 prebivalcev 24 ob čin Savinjske regije. RCERO Celje je hkrati tudi zbirni center za zbiranje Neposredni, Ravnanje z lo čeno zbranih frakcij odpadkov se v ob čini. V ob čini se daljinski, DA odpadki nahaja tudi zbirni center za odpadke Strensko, kjer ob čani kumulativni in lahko oddajo posamezne frakcije odpadkov. Postavljenih je 70 trajni vpliv zbiralnic (ekoloških otokov), kar pomeni en ekološki otok na 192 prebivalcev. V njih se lo čeno zbirajo papir, steklo in embalaža. Trenutni sistem ravnanja z odpadki v ob čini je ustrezen. Izvedba OPN lahko pripomore k pove čanju koli čine nastalih odpadkov, zato je poglavje vklju čeno v presojo. Na kvalitetno bivalno okolje in zdravje ljudi trenutno najbolj vpliva promet z emisijami v ozra čje in obrati, ki so zavezanci za meritve emisij v zrak. S prometom so povezane tudi hrupne obremenitve okolja. Skozi ob čino potekajo tudi 110kV in 2x110kV daljnovodi, ki se v nekaterih delih približajo Neposredni, Varovanje zdravja stanovanjskim objektom. Oskrba s kakovostno pitno vodo je daljinski, DA ljudi zadostna in zagotovljena v vseh naseljih. Kanalizacijsko kumulativni in omrežje je vzpostavljeno v vseh ve čjih naseljih in se zaklju či trajni vpliv na ustrezni čistilni napravi. Zaradi razpršene poselitve marsikje kanalizacijsko omrežje še ni vzpostavljeno. Izvedba OPN bi lahko potencialno imela vplivov na zdravje ljudi zaradi emisij snovi in hrupa v ozra čje, emisij EMS in ravnanja z odpadki.

Na obmo čju ob čine Laško sta trenutno v pripravi dva državna prostorska na črta (DPN) in sicer za državno cesto na odseku med avtocesto A1 (Celje Lopata) in avtocesto A2 (Novo mesto) – III. razvojna os – srednji del ter za hidroelektrarne na srednji Savi. Uredbe o DPN še niso v veljavi prav tako ni znanih podrobnosti o na črtovanih ureditvah, zato slednje ni bilo vklju čeno v presojo kumulativnih vplivov. Od sosednjih ob čin so do sedaj Ob činski prostorski na črt (OPN) sprejele Ob čina Žalec (leta 2013), Ob čina Sevnica (leta 2012) ter Ob čina Rade če (leta 2011). Za ureditve v okviru navedenih OPN so bili vrednoteni tudi kumulativni vplivi in sicer varstvo vodnih virov (na meji z ob čino Žalec), na črtovane ureditve na obmo čju Lisce (na meji z ob čino Sevnica). Mejo med ob činama Rade če in

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 32 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Laško predstavlja reka Sava, tako da neposrednih ureditev na meji med ob činama ne gre pri čakovati. Ostale Ob čine so v fazi sprejemanja ob činskih prostorskih na črtov. Zaradi postopkov sprejemanja OPN se v okoljskem poro čilu za OPN Ob čine Laško ni vrednotilo kumulativnih vplivov izvedbe OPN skupaj z OPN Ob čin Štore, Šentjur, Dobje, Hrastnik in MO Celje.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 33 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

6. TLA

6.1 Zakonski okvir

• Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10, 63/13) • Zakon o kmetijskih zemljiš čih - UPB2 (Ur. l. RS, št. 71/11, 58/12) • Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/08) • Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13) • Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti čnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS, št. 68/96) • Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Ur. l. RS, št. 7/10) • Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13) • Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) • Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11) • Uredba o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13) • Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. l. RS, št. 55/97) • Pravilnik o kriterijih za na črtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiš čih zunaj obmo čij naselij (Ur. l. RS, št. 110/08)

6.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

6.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano tudi obstoje če stanje okoljskega elementa tal v ob čini Laško.

Splošni okoljski in varstveni cilji za tla, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in programskih dokumentov in ki so bili upoštevani kot izhodiš če za vrednotenje vplivov izvedbe plana na tla, so navedeni v tabeli 3.

Tabela 3: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana za varstvo tal CILJI KAZALCI STANJE ohranjanje najboljših delež najboljših kmetijskih • po veljavnem planu delež najboljših kmetijskih površin med vsemi kmetijskih površin in površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami znaša 47,0 %, kar predstavlja 17,7 % vseh prepre čevanje kmetijskimi površinami površin v ob čini. zaraš čanja kmetijskih • na podlagi podatkov MKO v dejanski rabi prevladujejo trajni travniki z površin 5197,9 ha ali 26,3 % glede na celotno površino ob čine

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 34 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

CILJI KAZALCI STANJE V ob čini je malo ve čjih sklenjenih kmetijskih površin. Glavnino predstavljajo re čne terase Savinje in Gra čnice. Predvsem uravnan svet varovanje kmetijskih zemljiš č ob Savinji je najbolj poseljen, zato je pritisk za gradnjo na kmetijskih za samooskrbo in zagotavljanje površinah toliko ve čji. Ostale kmetijske površine se nahajajo v varnosti preskrbe prebivalstva hribovitem predelu celotne ob čine, kjer je obdelava zemlje zaradi s kakovostno, lokalno reliefnih razmer otežena. Pridelovalni potencial je razmeroma nizek, pridelano hrano talno število v povpre čju ne presegajo vrednosti 50. Pridelava lokalne oskrbe s hrano poteka tako predvsem v hribovitem delu ob čine, kjer pa je zaradi reliefnih danosti prisotna pretežno živinoreja. Varovalni gozdovi na 1. stopnji poudarjenosti prekrivajo 1246 ha ali 6,3 ohranjanje varovalnih površina gozdov in % celotne površine ob čine. Opredeljeni so na strmih pobo čjih nad gozdov in gozdnih varovalnih gozdov glede na re čnimi dolinami. Takšni predeli so Govško brdo, Osovnik, Hum nad rezervatov površino ob čine naseljem Laško, pobo čja nad dolino Gra čnice in nad Zidanim mostom in drugi. Celotno obmo čje ob čine Laško je potencialno erozijsko in plazljivo ogroženo. Razlog temu je, da pretežni del ob čine leži na obmo čju Zasavskega hribovja, za katerega je zna čilna nesprijeta mati čna podlaga. Slednja v povezavi s strmim reliefom in odtekanjem padavinske vode povzro ča erozijo in plazenje tal. Na podlagi opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov je severni ter osrednji del ob čine smotrna prostorska prisotnost erozijskih obmo čij erozijsko najbolj ogrožen, v manjšem deležu tudi v južnem delu na umestitev dejavnosti zaradi plazenja tal in delovanja obmo čju Lisce. Potencialno erozijska in plazljiva obmo čja se nahajajo glede na talne razmere površinskih vodotokov ter povsod tam, kjer na nagnjenem terenu najdemo ve čje kmetijske in prepre čitev nastanka morfološke spremembe tal površine. V ob čini so prisotni številni vodotoki, od katerih sta najve čja ve čjih erozijskih žariš č zaradi posegov Savinja in Gra čnica. Ob ve čini vodotokov je prisotna obvodna vegetacija. Reka Savinja ima zaradi poplavljanja regulirano strugo ali pa so bili opravljeni dolo čeni hidrotehni čni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti in zmanjšanje vodne erozije. Erozija tal zaradi delovanja površinske vode je prisotna v ozkem pasu vzdolž vodotokov. Spremembe morfologije tal so prisotne na obmo čju vseh pridobivalnih površin, to je v Zidanem Mostu in Re čici. Na obmo čju ob čine je bilo v projektu Raziskave onesnaženosti tal za smotrna prostorska leto 2006 vzpostavljena vzor čna to čka pri naselju Velike Gorelce. umestitev dejavnosti stanje onesnaženosti tal zaradi Merjeni parametri kakovosti tal so bili znotraj mejnih vrednosti. glede na talne razmere industrijske, kmetijske ali Potencialni onesnaževalec tal je kmetijstvo in neustrezno odvajanje in s tem prepre čevanje druge dejavnosti komunalnih odpadnih voda v naseljih, kjer kanalizacija še ni onesnaženja tal vzpostavljena.

6.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Ocenjevanje vplivov izvedbe plana na obremenitev tal zaradi predvidenih novih posegov smo ocenili na osnovi javno dostopnih podatkov in podatkov pridobljenih s terenskim ogledom. Vplivi izvedbe plana na tla se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplive izvedbe plana se vrednoti glede na izpolnjevanje okoljskih ciljev, ocene pa se podaja v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov plana na okoljsko sestavino tla je navedena v spodnji tabeli 4.

Tabela 4: Na čin ocenjevanja vplivov izvedbe plana na tla. OCENA RAZLAGA OCENE A - ni vpliva Plan ne bo vplival na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č oziroma bo imel nanj pozitiven oziroma je pozitiven vpliv. Delež najboljših in ostalih kmetijskih zemljiš č se ob izvedbi plana ne bo zmanjšal. Samooskrba z lokalno pridelano hrano se ne bo zmanjšala oziroma se bo kakovostno in koli činsko izboljšala.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 35 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE Plan ne bo imel vpliva na obseg gozdnih površin oziroma bo imel pozitiven vpliv. Površine varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov se ne bodo zmanjšale ali celo pove čale. Plan ne bo imel vpliva na pojavljanje erozijskih ali plazljivih obmo čij ter na morfološke spremembe tal vpliv ali pa bo vpliv pozitiven. Plan ima na onesnaženost tal pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bo z njegovo izvedbo kakovost tal izboljšala oziroma se ne bo spremenila. Plan ne bo bistveno vplival na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č, saj se zagotavlja sklenjenost kmetijskih zemljiš č in njihovo obdelovanje. Delež najboljših in ostalih kmetijskih zemljiš č se ob izvedbi plana ne bo zaznavno zmanjšal. Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo koli činsko in kakovostno ohranila na sedanji stopnji. Plan ne bo bistveno vplival na zmanjšani obseg gozdnih površin. OPN sicer predvideva posamezne širitve v gozdni prostor, vendar se obseg gozdnih površin ne bo bistveno zmanjšal. Varovalni gozdovi in B – vpliv je gozdni rezervati se ohranjajo v obstoje čem obsegu. nebistven Plan ne bo imel bistvenega vpliva na pojavljanje erozijskih ali plazljivih obmo čij ter na morfološke spremembe tal. Izvedba OPN ne bo povzro čala novih erozijskih procesov in plazenja. Stabilnost brežin se ohranja s tem pa tudi morfološke lastnosti tal. Plan na onesnaženost tal ne vpliva bistveno, onesnaževanje tal se tudi ne bo bistveno pove čalo. Parametri kakovosti tal ostajajo znotraj zakonsko predpisanih imisijskih vrednosti. Vplivi izvedbe plana bodo s stališ ča varstva tal sprejemljivi. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg najboljših in ostalih kmetijskih zemljiš č, če bodo upoštevani navedeni omilitveni ukrepi. Prizadeta bodo predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljiš ča, v manjši meri lahko tudi najboljša kmetijska zemljiš ča. Možno je zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljiš č. Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov koli činsko in kakovostno ohranila na sedanji stopnji. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na obseg gozdnih površin, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. C - vpliv je V gozdne rezervate se s planom ne posega, v obmo čja varovalnih gozdov pa je možno poseganje ob nebistven zaradi izpolnjenih dolo čenih pogojih. izvedbe omilitvenih č ukrepov Plan ne bo imel bistvenega vpliva na pojavljanje erozijskih ali plazljivih obmo ij ter na morfološke spremembe tal, v kolikor bodo upoštevani navedeni omilitveni ukrepi. Prizadeta so lahko manjša obmo čja, kjer je možen nastanek lokalno omejenih erozijskih procesov. Morfologija tal se lahko spremeni vendar se stabilnost tal zaradi tega ne poslabša. Plan na onesnaženost tal ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se kakovost tal glede na parametre kakovosti ne bodo spremenila. Mejne imisijske vrednosti ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo presegle zakonsko dolo čenih vrednosti. Plan bo bistveno vplival na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č. Prizadeta bodo tako najboljša kot druga kmetijska zemljiš ča. Nadomeš čanje funkcijsko enakovrednih kmetijskih zemljiš č ne bo možno v zadostni meri. Prišlo do fragmentacije strnjenih kmetijskih površin. Pridelovalna funkcija kmetijskih površin bo zmanjšana. Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo koli činsko in kakovostno zaznavno zmanjšala. Plan bo bistveno vplival na obseg gozdnih površin, njihov zmanjšan obseg bo zaznaven. Naceta bo stabilnost gozdnih sestojev, posledi čno bo možen nastanek erozijskih žariš č. Na črtujejo se posegi v D – vpliv je bistven obmo čja varovalnih gozdov, v gozdne rezervate se ne posega. OPN bo imel bistven vpliv na pojavljanje novih erozijskih ali plazljivih obmo čij, morfološke spremembe tal bodo zaznavne. Prizadeta so lahko ve čja obmo čja, kjer je možen nastanek erozijskih procesov. Stabilnost tal se zaznavno spremeni. OPN na onesnaženost tal bistveno vpliva. Onesnaženost tal bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiš čno stanje bistveno pove čala. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti onesnaževal v tleh bodo presežene. E – vpliv je Plan bo imel uni čujo č vpliv na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č. Nadomeš čanje uni čujo č funkcijsko enakovrednih kmetijskih zemljiš č ni mogo če zagotoviti. Prišlo do fragmentacije strnjenih kmetijskih površin ve čjem obsegu. Pridelovalna funkcija kmetijskih površin bo mo čno zmanjšana. Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo koli činsko in kakovostno bistveno zmanjšala oziroma bo prekinjena.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 36 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE Plan bo imel uni čujo č vpliv na gozdne površine, prišlo bo do kr čitve ter poseganje strnjenih gozdnih obmo čij. Stabilnost gozdnih sestojev bo porušena do te mere, da lahko pride do ve čjih naravnih ujm (vetrolomi). Obseg varovalnih gozdov se bo zmanjšal in posledi čno se bo pove čala erozijska ogroženost tal. Izvedba OPN bo ogrožala tudi gozdne rezervate. OPN bo imel uni čujo č vpliv na pojavljanje novih erozijskih in plazljivih obmo čij, morfološke spremembe tal se bodo pojavile v ve čjem obsegu. Prizadeta so lahko ve čja obmo čja, kjer je možen ve čji premik hribin. Stabilnost tal bo porušena. OPN na onesnaženost tal vpliva uni čujo če. Onesnaženost bi se ob njegovi izvedbi pove čala v taki meri, da bi bila dosežena kriti čna raven onesnaženja. Kakovost tal se bo v fizi čnem in kemijskem smislu izjemno poslabšala, zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo presežene. X - ugotavljanje Ugotavljanje vplivov na izbrane kazalce vrednotenja zaradi pomanjkanja podatkov ni možno. vpliva ni možno

6.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN

6.3.1 Hidrogeološka in pedološka zgradba Kamninska sestava Posavskih gub je izjemno pestra. Zaradi obilice neprepustnih in erozijsko slabo odpornih kamnin je površje Posavskega hribovja mo čno raz členjeno s številnimi dolinami in grapami. Najstarejše kamnine predstavljajo skrilavi glinovci ter kremenovi peš čenjaki in konglomerati, ki skupaj pokrivajo tretjino obmo čja Posavskega hribovja. Mezozojske, pretežno karbonatne kamnine pokrivajo slabo polovico pokrajine. Dolomita je precej več kot apnenca, zato prevladuje fluviokraško površje, kar ozna čuje nezna čilen kraški svet, ki so ga z erozijo in denudacijo oblikovale površinsko teko če vode. Reke so z globinsko in bo čno erozijo postopoma vrezale globoke doline, nad katerimi so ohranjeni ostanki nekdanjih teras. Na pobo čjih se je zaradi razli čnega naklona in kamninske podlage spiranje preperelega materiala prepletalo s polzenjem in naglimi zdrsi. Relief je tako s časoma postal vse bolj raz členjen. Reka Savinja deli obmo čje ob čine Laško na zahodni in vzhodni del. Oba dela sta reliefno razgibana, osrednji del pa predstavlja reka Savinja s svojo dolino in njenimi razširitvami. Ožji dolinski svet se odpre ponovno v Zidanem mostu, kjer se Savinja zlije v Savo. Zahodni del je izredno reliefno razgiban, kar je posledica tektonike in raznolike geološke sestave. Strma pobo čja pokrivajo triasni apnenci in dolomiti, doline pa skrilavci in peš čenjaki. Vzhodni del zajema srednje visok, hribovit svet z izrazitimi reliefnimi oblikami in ostrimi obrisi, s ponekod izredno strmimi pobo čji in prelomi. Med posameznimi antiklinalnimi hrbti in osamelci nastopajo položnejša slemena ali reliefno izena čene planote, pa tudi valovit, nizek gri čevnat svet. Vmes pretežno v smeri vzhod-zahod potekajo strme soteske ali doline potokov (povzeto po: Slovenija, pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, 1998) Pedološka zgradba tal je v veliki meri odvisna od kamninske podlage. V splošnem velja, da strma apnen časta in dolomitna pobo čja prekrivajo razli čni tipi plitvih rendzin. Kjer je površje bolj uravnano se pojavljajo globlja rjava pokarbonatna tla. V severnem delu tako med drugim najdemo distri čna rjava tla na permokarbonskih skrilavcih. V osrednjem delu ob čine se nahajajo evtri čna rjava tla na laporju. Na južnih strmih pobo čjih prevladujejo rendzine. Na terasah ter aluvialnih ravnicah Savinje ležijo plitva do srednje globoka karbonatna obre čna tla. Pestra kamninska zgradba ter tipi prsti se odražajo tudi v raznoliki vegetaciji (vir: grafi čne podlage MKGP, 12.02.09).

6.3.2 Mineralne surovine V ob čini Laško se nahajata dva delujo ča kamnoloma. Kamnolom apnenca Zidani most v obsegu okvirno 19,5 ha se nahaja na desnem bregu reke Savinje. Koncesijo za izkoriš čanje ima podjetje Apnenec d.o.o. Za to obmo čje je potrebno zagotoviti postopno sanacijo obmo čja na podlagi predhodno izdelanega ureditvenega na črta. Kamnolom dolomita v Re čici se nahaja v bližini

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 37 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. ureditvenega obmo čja za proizvodne dejavnosti (Fragmat). Rudarska pravica za izkoriš čanje je podeljena podjetju Gratex d.o.o. Dolgoro čno je predvidena eksploatacija dolomita zahodno od obstoje čega kamnoloma v okviru opredeljenega raziskovalnega prostora na obmo čju Bebrovega hriba. Po izdelani študiji Geološkega zavoda Ljubljana so zaloge materiala zadostne, da je omogo čena letna proizvodnja od 100.000 m 3 do 120.000 m 3 za dobo 30 let. Obvezna je izdelava ureditvenega na črta za obstoje či in predvideni kamnolom, ki mora upoštevati in vklju čevati tudi vmesno obmo čje nekdanjega rudniškega jaloviš ča. Za obmo čje Rudnika rjavega premoga Laško je izdana odlo čba Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 313-12/97E-JV z dne 14.01.1998 za trajno prenehanje izkoriš čanja rudnika, raziskovalni in pridobivalni prostor rudnika Laško pa se izbriše iz evidence katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov. Poškodovane nadzemne površine so pretežno že sanirane in se bodo urejevale na podlagi veljavnega ureditvenega na črta za sanacijo tega obmo čja. Druga obmo čja nadzemnega pridobivalnega prostora predstavljajo peskokop Pojerje, ki se nahaja v Blatnem vrhu. Na osnovi ureditvenega na črta je potrebno zagotoviti sanacijo obmo čja. Na osnovi izdelane geološke projekcije potencialnih lokalnosti litotamnijskega apnenca na obmo čju med Breznim in Savinjo sta se opredelili dve lokaciji, ki sta perspektivni za nadaljnje detajlne raziskave. Ocenjene potencialne rezerve litotamnijskega apnenca znašajo na teh dveh lokacijah skupno okoli 7 milijonov m 3.

6.3.3 Kmetijske površine Raba tal v ob čini se odraža v reliefnih razmerah. Uravnanih površin je malo in so vezane predvsem na osrednji nižinski del ob reki Savinji, ki hkrati predstavlja tudi najbolj poseljeni del ob čine. Posamezne kmetijske površine najdemo še v hribovitih predelih, vendar je za kmetijsko obdelavo ter pridelovanje hrane malo primernih površin. V hribovitih predelih prevladujejo travniške površine. Plansko opredeljene najboljše kmetijske površine se nahajajo v dolinskem delu ob čine ob reki Savinji in v vzhodnem delu ob čine na širšem obmo čju naselij Vrh nad Laškim, Velike Grahovše, Sedraž in dolina vodotoka Re čica. Tako v planski kot namenski rabi ob čine prevladuje gozd, saj prekriva preko 50 % celotne površine ob čine, kar je glede na reliefne razmere v ob čini pri čakovano. Gozd prekriva višje leže če in strme površine ob čine. Zaradi evidentiranih poplavnih obmo čij ob reki Savinji in Gra čnici je raba tal omejena. Posledica razgibanega gri čevnatega terena se odraža tudi v na činu poselitve in rabe tal. Razgiban relief je v preteklosti vplival tudi na razvoj poselitve, saj v gri čevnatih in hribovitih predelih prevladujejo manjša naselja in zaselki. Raba tal sovpada z reliefnimi danostmi prostora. Kmetijstvo je omejeno na redke ravne predele vzdolž struge reke Savinje ter posamezne uravnane planote na dvignjenih predelih Posavskega hribovja. O intenzivni obdelavi kmetijskih površin težko govorimo, saj je ravnih in sklenjenih kompleksov kmetijskih površin malo, poleg tega pa so omejene na ozke pasove vzdolž Savinje. Plansko opredeljena najboljša kmetijska zemljiš ča prekrivajo 3480,2 ha ali 17,6 % celotne površine ob čine. Njivske površine z vrtovi zavzemajo zgolj 2,2 % površja ob čine. Glede na kmetijsko rabo dale č prevladujejo travniške površine, ki zavzemajo 5.232,2 ha ali 26,5 % površja ob čine. Glavne omejitvene faktorje pri razvoju kmetijske dejavnosti predstavljajo naravne danosti, ki onemogo čajo širitve obdelovalnih površin. Klju čni dejavniki pri tem so poleg reliefa tudi nedostopnost nekaterih površin, neenakomerna globina tal ter nakloni zemljiš č. Raba tal za obmo čje celotne ob čine je podana v spodnji tabeli 5.

Tabela 5: Raba tal glede na celotno površino ob čine Laško Raba Površina [ha] Delež [%] njive in vrtovi 438,3 2,2 trajni nasadi (sadovnjak, vinograd) 595,5 3,0

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 38 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Raba Površina [ha] Delež [%] travniške površine 5197,9 26,3 druge kmetijske površine 517,3 2,6 gozd 11.927,0 60,4 pozidana in sorodna zemljiš ča 923,7 4,7 vode 145,9 0,8 skupaj 19.745,6 100 Vir: MKGP, 11.04.2013

Na najboljših kmetijskih zemljiš čih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogo če uporabiti zemljiš č, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljiš ča za gradnjo objektov praviloma dolo čijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju. Iz tabele 4 je razvidno, da kmetijska raba v ob čini ni prevladujo ča, je pa pomembna z vidika rabe prostora. Zaradi gri čevnatega, hribovitega in razgibanega površja se v dejanski rabi površin pojavlja ve čji delež trajnih travnikov ter trajnih nasadov. Glede na reliefne danosti so vse za kmetijstvo primerne površine že v kmetijski rabi. Vse kmetijske površine v nižinskem delu so v intenzivni obdelavi. V dejanski rabi kmetijskih površin je kot zaraš čajo če površine opredeljenih 232,6 ha zemljiš č pretežno v hribovitih in gri čevnatih obmo čjih kot posledica opuš čanja kmetijske dejavnosti. Zaraš čajo če kmetijske površine predstavljajo 1,1 % glede na celotno površino ob čine.

Reliefne razmere se kažejo tudi pri omejenosti oskrbe z lokalno pridelane hrane. Poljedelstvo je manj razvito oziroma je lokalno omejeno le na manjša hribovita obmo čja zahodnega in vzhodnega dela ob čine, kjer ima izrazito lokalni in samooskrbni zna čaj. Reliefne razmere omogo čajo boljši razvoj živinorejske dejavnosti, kar se kaže v delovanju Kmetijske zadruge Laško, ki se pretežno ukvarja s predelavo in prodajo živinorejskih izdelkov.

6.3.4 Gozdne površine V ob čini Laško je gozd prevladujo ča namenska raba prostora, saj po zadnjih podatkih (vir: MKO - raba tal, 2013) prekriva 11.927 ha gozdov ali 60,4 % celotnega obmo čja ob čine. Na obmo čju ob čine sta evidentirana dva prevladujo ča tipa krajine in sicer gozdnata krajina, ki predstavlja glavni krajinski element na obmo čju ob čine. Gozdnatost gozdnate krajine je 68 %. Drugi tip krajine, kmetijsko – primestna krajina, prevladuje v osrednjem in vzhodnem delu ob čine na pretežno kmetijskih obmo čij Lahomnega, Vrha nad Laškim, Grahovš ter proti vzhodu do meje z Ob čino Šentjur. V tej krajini prevladujejo kmetijske površine ter naselja, gozdnih površin pa je slabih 26 %. Gozdovi so v Ob čini Laško zaradi obsega pomembni kot prvina krajine. Glede na razporeditev vseh krajin v obmo čju Ob čine Laško na črtno pove čevanje površine gozdov v podro čju gozdne in gozdnate krajine ni smotrno. Zaradi usmerjanja razvoja gozdov v skladu z njihovimi funkcijami je treba za vse gozdne površine upoštevati poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov. Predvsem gre tu za gozdove v okolici ob činskega središ ča ter v okolici zdraviliš ča Rimske Toplice. Za slednjega je v veljavi Odlok o zaš čiti obmo čja parkovnega kompleksa zdraviliš ča v Rimskih Toplicah, ki opredeljuje varstveni red. Gozdovi v okolici zdraviliš ča so uvrš čeni med gozdove s posebnim namenom z dovoljenim ukrepanjem. Prav tako je gozd v okolici zdraviliš ča Laško pomemben z vidika socialnih funkcij, kar bi bilo potrebno upoštevati tudi v okviru planskega akta. Enako pomembni so obvodni pasovi vegetacije ter manjše gozdne površine v bližini strnjenih naselij. Glede na prevladujo čo gozdno rabo zaraš čanje kmetijskih površin z gozdom ni zaželeno.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 39 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

6.3.5 Erozijska in plazljiva obmo čja Celotno obmo čje ob čine je potencialno erozijsko ogroženo zaradi izredno razgibanega reliefa, strmih pobo čij ter pestre geološke zgradbe. Slednje je prikazano tudi na opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov (slika 2). Na strmejših pobo čjih s terciarno kamninsko podlago se zelo pogosto prožijo usadi. Na pogostost zdrsov preperelinske odeje vpliva tudi človek, zlasti s kr čenjem gozda in neustreznim na činom obdelovanja zemlje. Zaradi hribovite konfiguracije terena ob čine plazenje predstavlja problem tudi za infrastrukturne objekte. Samo na cestah v ob čini je evidentiranih 15 ve čjih plazov, ki jih ogrožajo (podatek iz leta 2008). Zaradi velike razgibanosti obmo čja, pestre geološke podlage, spreminjajo če pokrovnosti (gozd, travniki, njive oz. vrtovi), razpršenih posegov v prostor s številnimi potmi in preoblikovanja površine v terase je pojavnost plazenja sorazmerno velika. Ve čja plazljiva obmo čja so prepoznana predvsem v osrednjem in severnem delu ob čine, v manjšem obsegu pa tudi južni del na obmo čju Lisce. Problematika je še toliko ve čja, ker gre za nekoliko odro čnejša obmo čja, kjer je poselitev redka in razpršena, plazovi pa se pojavljajo v bližini posameznih naselij, kar pove čuje stroške sanacije. V preteklosti so se sanirali predvsem plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte in prometnice. Velikih plazov je manj in imajo razli čne zna čilnosti. Velik plaz, ki je delno saniran, delno pa so še zabeleženi pomiki, je plaz Tev č, kjer je nestabilno celotno desno pobo čje na obmo čju ceste proti Vrhu nad Laškim. Nekoliko manjši je plaz na južnih pobo čjih pod Vrhom. Gibanje pobo čja je po časno in se še ni pristopilo k celoviti sanaciji. Erozijsko delovanje je prisotno predvsem ob strugah vodotokov, ki ob mo čnejših padavinah poplavno ogrožajo. Celotno obmo čje ob čine je razbrazdano s številnimi potoki, ki imajo v glavnem hudourniški zna čaj.

Slika 2: Prikaz opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov (vir: Atlas okolja, ARSO, januar 2014)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 40 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Rde ča barva na zgornji sliki prikazuje obmo čja z najve čjo verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov. Zelena barva pomeni najnižjo verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. Kjer karta ni obarvana pomeni, da možnosti nastanka zemeljskih plazov ni (npr. naselje Laško). Iz zgornje slike je razvidno, da nižinski predeli ob vodotokih Savinji, Re čici, Lahomnici ter Gra čnici niso ogroženi zaradi pojavljanja zemeljskih plazov in erozije. V nižinskem delu je tudi najve čja gostota poselitve v ob čini, kjer najdemo ob činsko središ če Laško in lokalna središ ča, kot so Rimske Toplice, Zidani most, Spodnja Re čica, Lahomno in drugi.

Na sliki 3 je prikaz erozijskih obmo čij na opozorilni karti erozije v ob čini Laško. Z oranžno barvo so prikazana obmo čja zahtevnih zaš čitnih ukrepov, z rumeno barvo pa obmo čja obi čajnih zaš čitnih ukrepov. Erozijska obmo čja so dolo čena na podlagi podatkih o geološki sestavi, pedoloških zna čilnostih, strmini ter površinskega pokrova.

Slika 3: Prikaz erozijskih obmo čij na obmo čju ob čine Laško (vir: Atlas okolja, ARSO, februar 2014)

Iz slike 3 je razvidno, da pretežni del ob čine Laško sodi med obmo čja, kjer so potrebni vsaj obi čajni zaš čitni ukrepi pred erozijo.

6.3.6 Onesnaženost tal V projektu Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2006 (Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja, december 2007 – v letu 2007 to čka merilne mreže v ob čini ni bila vzpostavljena) so bili pridobljeni podatki o onesnaženosti oziroma kakovosti tal na izbranih lokacijah. To čka merilne mreže v sklopu raziskave je bila vzpostavljena v naselju Velike Gorelce. Raba tal na obmo čju to čke vzorca je travniška, v preteklosti pa je bila tu njivska površina.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 41 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Pojavljajo se evtri čna rjava tla na miocenskih peskih, peš čenjakih in laporju. Vsebnost organske snovi je rahlo nad povpre čjem za travniška tla, kar je posledica oranja v preteklosti. Pri meritvah so bili dolo čeni ostanki DDT in derivata DDE v zgornjem sloju tal (blizu mejne vrednosti). Meritve na tem merilnem mestu so pokazale, da so tako anorganske kot organske nevarne snovi pod mejno vrednostjo. Drugih merilnih to čk kakovosti tal na obmo čju ob čine Laško ni bilo vzpostavljenih. Kazalca onesnaženosti tal sta posredno lahko tudi poraba sredstev za zaš čito rastlin in poraba mineralnih gnojil, za kar pa za posamezne ob čine ni na voljo dostopnih podatkov, so pa ti znani za obmo čje Slovenije. V sedanji obliki je kazalec zaradi nezanesljivih podatkov treba upoštevati samo kot za časen in ga bo treba v prihodnje izpopolniti. Poraba sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji je po letu 2000 precej stabilna z manjšimi letnimi nihanji. Za Slovenijo je zna čilen velik odstotek trajnih nasadov – sadovnjaki, vinogradi in hmeljiš ča, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej ve čja v primerjavi z uporabo pri žitu. Poraba mineralnih gnojil se v Sloveniji stalno zmanjšuje od leta 1999.

6.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami

Okoljsko poro čilo presoja zgolj vpliv novo predlaganih obmo čij za spremembo namenske rabe na kmetijska zemljiš ča. Obstoje ča stavbna zemljiš ča glede na dejansko rabo sicer predstavljajo površine v kmetijski rabi, plansko pa to niso ve č kmetijska temve č stavbna zemljiš ča. Iz tega razloga se pri tem kazalcu vrednotenja presoja zgolj vpliv na predlagane spremembe rabe na kmetijskih zemljiš čih. V spodnji tabeli podajamo bilance glede kmetijskih površin na podlagi veljavnega prostorskega plana, dejanske rabe površin in novih pobud za spremembo namembnosti v okviru predlaganega OPN.

Tabela 6: Prikaz bilance površin plansko opredeljenih kmetijskih zemljiš č po veljavnem planu in predlaganem OPN Z OPN Predlagane pobude na K1 Veljavni plan predlagani OPN in K2 površine v delež od celotne površine v delež od celotne Površine [ha] delež od K1 in K2 po [ha] površine ob čine [%] [ha] površine ob čine [%] veljavnem planu v [%] K1 3.480,2 17,6 3.414,8 17,3 65,4 1,9 K2 3.935,3 20,0 3.898,5 19,7 40,8 1,0 Skupaj 7.415,5 37,6 7.313,3 37,0 106,2 1,4 K1+K2 Pov. ob čine 19.745,6 100,0 19.745,6 100,0

Iz tabele 6 je razvidno, da skupna površina kmetijskih zemljiš č v ob čini Laško glede na veljavno plansko rabo prostora znaša 7.415,5 ha ali 37,6 % celotne površine ob čine. Izvedba OPN v relativnem smislu glede na veljavni prostorski plan predstavlja zmanjšanje plansko opredeljenih najboljših kmetijskih površin za 1,9 %, ostalih kmetijskih površin pa za 1,0 %. Skupno zmanjšanje vseh kmetijskih površin ob izvedbi OPN bi predstavljalo 1,4 %. Pri tem so v bilanco vklju čena tudi nekatere površine, ki so v planski rabi že stavbna zemljiš ča in do sedaj v veljavnem planu niso imele pravilno opredeljene rabe. Tako je delež novih površin, predlaganih za spremembo namenske rabe, dejansko manjši. Ponekod gre tudi za sanacijo obmo čij razpršene gradnje, kjer se z OPN

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 42 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. zaokrožuje obmo čje poselitve. V teh primerih se namenska raba iz kmetijskih zemljiš č v stavbna opredeljuje le na še ne pozidanih zemljiš čih.

V tabeli 7 je prikazano zmanjšanje površin kmetijskih zemljiš č zaradi izvedbe OPN glede na podatke o dejanski rabi zemljiš č na obmo čju ob čine Laško.

Tabela 7: Prikaz bilance dejanske rabe površin pred in po izvedbi OPN Dejanska raba kmetijskih Z OPN predlagane pobude Razlika med površinami površin (vir: MKO, 11.4.2013) na kmetijska zemljiš ča po kmetijskih zemljiš č po dejanski rabi dejanski rabi in novimi posegi na kmetijska zemljiš ča v okviru OPN površine v [ha] delež od celotne površine v [ha] delež od Površine v [ha] delež od celotne površine ob čine [%] dejanske rabe površine ob čine [%] [%] njive in vrtovi 438,3 2,2 13,7 0,07 424,6 2,1 trajni nasadi 595,5 3,0 10,9 0,05 584,6 3,0 (sadovnjak, vinograd) travniške 5197,9 26,3 60,8 0,3 5.137,1 26,0 površine druge kmetijske 517,3 2,6 5,7 0,03 511,6 2,6 površine Skupaj 6.749,0 34,2 91,1 0,5 6.657,9 33,7 kmetijske površine po dejanski rabi Površina ob čine 19.745,6 100 19.745,6 100

Glede na dejansko rabo je delež kmetijskih površin v primerjavi s plansko opredeljenimi kmetijskimi površinami manjši in znaša 6.749,0 ha ali 34,2 %, od tega 2,2 % predstavljajo površine njiv in vrtov. Od celotne površine sprememb namenske rabe na kmetijskih zemljiš čih se na njive in vrtove (šifra 1100) posega z 13,7 ha, kar v relativnem smislu predstavlja zmanjšanje skupne površine njiv in vrtov za 0,07 %. Na trajne travnike (šifra 1300) se z OPN posega na 60,8 ha, kar v relativnem smislu predstavlja zmanjšanje skupne površine trajnih travnikov za 0,3 %. Sprememba kmetijskih površin v dejanski rabi izkazuje njihovo zmanjšanje za 0,5 %. Zmanjšanje njiv in vrtov ob izvedbi OPN glede na trenutni obseg kmetijskih površin bi pomenilo za 0,1 % manj površin njiv in vrtov glede na celotno površino ob čine.

V planski in dejanski rabi površin v ob čini prevladujejo gozdne površine. Kmetijske površine se nahajajo na re čnih terasah ob Savinji, kjer je zgoš čena tudi poselitev. Nadaljnji razvoj naselij, kot sta Laško in Rimske Toplice, je tako mogo č le na kmetijska zemljiš ča. Enako velja tudi za naselja na hribovitih predelih Zasavskega hribovja, ki so se razvija na razmeroma uravnanih predelih. Posegi na najboljša kmetijska zemljiš ča so tako pri čakovani. Tako obstoje ča poselitev kot na črtovane širitve stavbnih zemljiš č je vezana na obstoje čo in na črtovano infrastrukturo. Najve č površin predvidenih sprememb namenske rabe na kmetijska zemljiš ča so z OPN opredeljena v naseljih Laško, Rimske Toplice, Zidanem Mostu, Marija Gradec ter Sevce. Razlog temu je, da se z OPN skuša zagotoviti razvoj posameznih lokalnih ob činskih središ č, kar je zelo pomembno z vidika razvoja kmetijske dejavnosti in ohranjanja obdelovalnih kmetijskih površin. Boniteta rastiš ča kmetijskih zemljiš č v ob čini je razmeroma nizka. V povpre čju znaša vrednost talnega števila

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 43 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. plansko opredeljenih najboljših kmetijskih zemljiš č 50. Slednje pomeni, da so kmetijske površine v ob čini manj primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. K temu pripomore tudi malo ravnega površja. Glede na skupno površino predlaganih obmo čij za spremembo namenske rabe zemljiš č jih ve čina sega na plansko opredeljena najboljša kmetijska zemljiš ča (1,9 %), na plansko opredeljena ostala kmetijska zemljiš ča pa se z OPN posega z 0,9 % vseh tovrstnih zemljiš č.

Med ve čje pobude za spremembo namembnosti na kmetijskih zemljiš čih lahko štejemo obmo čja za potrebe gospodarskih con v Sevcah (EUP SV-3), za potrebe turisti čne dejavnosti v naselju Laško (EUP LAU-55, LAU-75) in na obmo čju Šmohorja (EUP ŠO-1), za potrebe stanovanjske gradnje v sklopu urbanisti čnega na črta Laško (EUP LAU-17, LAU-61), za potrebe centralnih dejavnosti v naselju Rimske Toplice (EUP RIU-15) in Laško (EUP LAU-59) ter zelenih površin ob Savinji v Rimskih Toplicah (EUP RIU-4, RIU-10) in na Šmohorju (EUP ŠO-2). Zasnova poselitve je natan čneje obdelana in obravnavana v urbanisti čnih na črtih za naselji Laško in Rimske Toplice. Z UN Laško se poudarja razvoj stanovanjskih, centralnih in turisti čnih dejavnosti in pospeševanje razvoja mesta Laško kot ob činskega središ ča. OPN v manjših naseljih na obmo čju ob čine v prostor umeš ča stanovanjske površine, ki so pretežno namenjene podeželskim naseljem in s tem ohranjanju podeželja in s tem obdelovalnih površin. Takšna obmo čja so v naseljih Rifengozd (EUP RF-2), Mrzlo polje (EUP MP-1), Laziš če (EUP LZ-1), Vrh nad Laškim (EUP VL-1), Šentrupert (EUP ŠE- 1), Leskovca (EUP LE-1), …

OPN opredeljuje tudi nekatera obmo čja, kjer se planska raba spreminja iz gozdnih zemljiš č v ostala kmetijska zemljiš ča. Skupna površina takšnih obmo čij znaša 2,2 ha.

Glede na površino vseh kmetijskih zemljiš č v planski rabi (7.415,5 ha) predlagane širitve na kmetijska zemljiš ča predstavljajo njihovo zmanjšanje za 1,4 %. OPN sicer na črtuje ve čji delež novih stavbnih zemljiš č na gozdnih zemljiš čih kot na kmetijskih. Slednje je pri čakovano, saj je kmetijskih površin manj in se nahajajo tudi na strmih površinah, ki so za gradnjo manj primerne. Glede na dejansko rabo se z OPN posega na površine njiv in vrtov (oznaka 1100) v obsegu 13,7 ha, kar predstavlja njihovo zmanjšanje za 0,1 %. Na trajne travnike (oznaka 1300) se z na črtovanimi spremembami namenske rabe posega z 60,8 ha in predstavlja zmanjšanje površin trajnih travnikov za 0,3 % glede na celotno površino ob čine. Predlaganih sprememb namenske rabe na hidromeliorirana zemljiš ča OPN ne na črtuje. Ocenjujemo, da izguba kmetijskih zemljiš č in s tem pridelovalnega potenciala zaradi izvedbe OPN ne bo bistvena. Alternativne rešitve umeš čanja novih stavbnih zemljiš č za stanovanja in gospodarske dejavnosti v nižinskem delu ob čine, kjer je zgoš čen pretežni del poselitve, niso možne. Omejenost primernega prostora za širjenje poselitve ob ve čjih naseljih pogojuje umeš čanje novih stavbnih zemljiš č. V neposredni bližini posameznih naselij se nahajajo pretežno kmetijske površine, tako da je strnjena širitev poselitve možna edino le na kmetijska zemljiš ča. Vse klju čne razvojne širitve dejavnosti v prostoru se navezujejo na obstoje ča obmo čja poselitve. OPN nikjer ne posega v nena čet odprt kmetijski prostor. Na črtovana stavbna zemljiš ča na podeželju so usmerjena v ohranjanje kmetijske proizvodne. Neposredni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven (B) . Plan ne bo bistveno vplival na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č, saj se zagotavlja sklenjenost kmetijskih zemljiš č in njihovo obdelovanje. Delež kmetijskih zemljiš č se ob izvedbi plana ne bo zaznavno zmanjšal. varovanje kmetijskih zemljiš č za samooskrbo in zagotavljanje varnosti preskrbe prebivalstva s kakovostno, lokalno pridelano hrano

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 44 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OPN v splošnem ohranja obstoje či nivo lokalne oskrbe s hrano. Nižinski del ob čine, kjer se v okviru OPN na črtuje najve č obmo čij za spremembo namenske rabe površin in je najbolj gosto poseljeno, je manj primerno za pridelavo hrane. V hribovitih obmo čjih ob čine se z OPN sicer na črtuje posamezne širitve stavbnih zemljiš č, ki so pretežno namenjeni ohranitvi podeželja in s tem hkrati tudi obdelovanja kmetijskih površin, kar se na koncu kaže tudi kot pozitiven ukrep pri zagotavljanju lokalne oskrbe s hrano. Delež zmanjšanja kmetijskih zemljiš č zaradi izvedbe OPN je sicer prikazan pri zgornjem kazalcu vrednotenja in je glede na površino kmetijskih zemljiš č v ob čini nizek. Izguba kmetijskih zemljiš č za pridelavo hrane bo zanemarljiva in ne bo bistveno vplivala na samooskrbo z lokalno pridelano hrano. V dejanski rabi zemljiš č prevladujejo trajni travniki, kar je glede na reliefne razmere ob čine in možnostjo obdelovanja površin razumljivo. Pri tem je potrebno poudariti, da izguba kmetijskih zemljiš č ni nujno vezana na možnost pozidave, temve č je odvisna tudi od opuš čanja obdelave kmetijskih zemljiš č in njihovo zaraš čanje.

Neposredni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven (B) . Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo koli činsko in kakovostno ohranila na sedanji stopnji.

površina gozdov in varovalnih gozdov glede na površino ob čine

Delež gozdnatosti v ob čini na podlagi dejanske rabe (podatke: MKO, 11.4.2013) znaša 60,4 %. Glede na veljavno namensko rabo obmo čje ob čine prekriva 11.184 ha gozdov ali 56,6 %. Ugotovimo lahko, da je dejanski delež gozdov ve čji, kot znaša delež gozdnih površin po veljavni namenski rabi. Skupna površina pobud za spremembo namenske rabe na obmo čju gozdov na podlagi podatkov o dejanski rabi znaša 19,5 ha, kar predstavlja zmanjšanje gozdnih površin (po dejanski rabi 11.927 ha) za manj kot 0,2 %. Dejansko zmanjšanje gozda je še manjše, saj ve čina obmo čij zelenih površina, ki se na črtuje na trenutnih gozdnih obmo čjih, predvideva njihovo ohranjanje. Gri čevnata in hribovita obmo čja imajo ve čji delež strnjenih gozdnih površin. Vloga gozda je med drugim tudi zaš čita in varovanje tal pred erozijskimi procesi in plazenjem terena. S tem gozdne površine odlo čilno pripomorejo k ohranjanju tako kmetijskih površine pred erozijo in plazenjem, kot tudi poselitvena obmo čja v pretežno gozdnati in tudi gozdni krajini.

OPN na črtuje nova obmo čja stavbnih zemljiš č tudi na gozdnih površinah. Ve čja tovrstna obmo čja se nahajajo v Laškem (EUP LAU-82), na obmo čju bivšega rudnika Huda jama (EUP HU-2) in na obmo čju Šmohorja (EUP ŠO-2). OPN vklju čuje tudi posamezna obmo čja, kjer se namenska raba spreminja iz gozda v kmetijsko zemljiš če. Tovrstnih površin je skupno 2,0 ha, vendar gre pri tem predvsem za posodobitev stanja v prostoru in ne za dejansko kr čenje gozdnih površin. Glede na prevladujo č delež gozdnih površin v namenski in dejanski rabi na črtovane spremembe na ne bodo imele bistvenega vpliva na skupno zmanjšanje gozdnih površin.

Na obmo čju ob čine Laško je na podlagi Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13) opredeljenih 1246 ha varovalnih gozdov, kar predstavlja 6,3 % celotne površine ob čine oziroma 10,5 % vseh gozdnih površin glede na dejansko rabo prostora (vir: MKO, 11.4.2013). OPN z novimi širitvami sprememb namenske rabe ne posega na z Uredbo opredeljena obmo čja varovalnih gozdov. OPN tako ohranja površine varovalnih gozdov. S tem se posredno omogo ča varovanje tal pred erozijo, plazenjem in padajo čim kamenjem in prepre čuje erozijsko ogroženost stanovanjskih ter infrastrukturnih objektov.

OPN na črtuje širitev kamnoloma Pojerje (EUP JU-3) na gozdne površine v skupnem obsegu 3,8 ha.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 45 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Obmo čje je bilo v preteklosti že izkoriš čano za potrebe pridobivanja mineralne surovine, tehni čnega kamna – dolomita, in gre tako za obstoje či odprti kop. Po rudarskem projektu (RG-ING d.o.o., april 2005) je predviden na čin izkoriš čanja s sprotno sanacijo odkopnih površin. Z OPN se predvideva sanacija z delno eksploatacijo. Za pripravo obmo čja eksploatacije kamnoloma bo potrebno odstraniti vegetacijski pokrov, odstraniti humusno plast in jo za časno ustrezno deponirati na osnovni plato ter ustrezno urediti in utrditi dostopno cesto do vseh etaž obravnavanega kamnoloma. V obstoje čem stanju znaša površina kamnoloma 6.675 m 2. Skladno z Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10) je obsipanje stoje čega gozdnega drevja, razprostiranje viškov odkopane zemlje ali kamenja po gozdnih površinah, narivanje odkopane zemlje ali spodkopavanje korenin dreves prepovedano, saj se lahko poslabša stati čna stabilnost sestojev. Izkoriš čanje ter transport materiala se mora izvajati na na čin, da je omogo čen dostop do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah. Vpliv na gozdne površine bo tako neposreden in trajen. Posek gozda bo izveden v sklopu pripravljalnih del. Pri tem se ne bo celotna površina izsekala naenkrat, ampak postopoma v obsegu, ki bo dolo čen z letnim na črtom napredovanja rudarskih del po etažah. Vpliv na gozdne površine zaradi izkoriš čanja tehni čnega kamna je v neposredni povezavi z erozijo tal, ki nastane zaradi razgalitve površin. Dolgoro čni cilj zaš čite narušenih pobo čij je vzpostavitev primernega gozdnega sestoja za zagotavljanje čim boljše protierozijske zaš čite, saj se v nasprotnem primeru v zelo kratkem času lahko erozija prekomerno razvije. Z izvedbo gradbenih del se bodo spremenile talne razmere v taki meri, da bodo onemogo čale rast in razvoj klimaksnih vrst. Zato v zasaditvi teras prevladujejo prilagodljive vrste, ki imajo hiter razvoj in dobro rast v takih razmerah (npr. črni in veliki jesen, brogovita, gaber in maklen).

Neposredni, za časni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na obseg gozdnih površin, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. V gozdne rezervate se s planom ne posega, v obmo čja varovalnih gozdov pa je možno poseganje ob izpolnjenih dolo čenih pogojih. prisotnost erozijskih obmo čij zaradi plazenja tal in delovanja površinskih vodotokov ter morfološke spremembe tal zaradi posegov

Na izbrani kazalec vrednotenja lahko vpliva predvsem poselitev v gri čevnatem in hribovitem delu ob čine, kjer je prisotna razpršena poselitev, dejavnosti izkoriš čanja tehni čnega kamna v kamnolomu Pojerje (EUP JU-3) in gradnje v bližini vodotokov (npr. gospodarsko obmo čje v Zidanem Mostu EUP ZM-8). Gri čevnato in hribovito površje v ob čini je zaradi pestre in ponekod nesprijete talne podlage potencialno erozijsko in z zemeljskimi plazovi zelo ogroženo, zato je pri širitvi poselitvenih obmo čij potrebno upoštevati posamezne zakonitosti pri gradnji. V kamninski sestavi prevladujejo predvsem sedimentne kamnine, ki so slabše sprijete in manj odporne na zunanje dejavnike. Med kmetijskimi površinami v gri čevnatem in hribovitem delu ob čine prevladujejo travniške in gozdne površine. Takšna raba tal tako predstavlja razgaljene površine na nagnjenem terenu, ki ob neprimernem odvodnjavanju pri širitvi poselitvenih obmo čij padavinske vode predstavljajo nevarnost za nastanek erozijskih obmo čij in plazov. Gozdne površine prekrivajo ve č kot 60 % površja ob čine, kar je z vidika zmanjšanja erozijske nevarnosti in plazov ugodna raba.

Erozija tal zaradi rabe in poselitve se lahko pojavi predvsem zaradi nenadzorovanega odvajanja padavinskih voda, spodkopavanja brežin zaradi gradnje prometnic in objektov. Poselitev v ve čjem delu ob čine, izven ravninskega dela ob Savinji, v hribovitih predelih ob čine je razpršena. Tako prihaja do to čkovnega odpiranja površja in posegov v prostor, kar lahko vodi do potencialnega

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 46 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. pove čanja erozije tal. Erozijska obmo čja najdemo tudi v ozkem pasu strug vzdolž vseh ve čjih vodotokov v ob čini.

Predlagani OPN na potencialnem plazljivem in erozijskem obmo čju v tem delu ohranja obstoje čo poselitev in dolo ča tudi nova obmo čja poselitve. Najbolj obsežne širitve stavbnih zemljiš č v gri čevnatem in hribovitem obmo čju se namenjajo pretežno stanovanjski gradnji kot čiste stanovanjske površine ali kot površine podeželskega naselja. Takšna obmo čja se nahajajo ob naseljih Senožete (EUP SO-1), Sedraž (SE-3), Šentrupert (EUP ŠE-1, ŠE-5), Trnovo (EUP TR-3), Vrh nad Laškim (EUP VL-1), Laziše (EUP LZ-1), Leskovca (EUP LE-1), Lopo čnica (EUP PV-2), Pane če (EUP PA-1), Jurklošter (EUP JU-2). Na razgibanem reliefu se nahajajo tudi obmo čje za širitev turisti čnih in zelenih površin na Šmohorju (EUP ŠO-1, ŠO-2) ter širitev kamnoloma Pojerje (EUP-JU-3). Vse navedene pobude za spremembo namembnosti se na podlagi opozorilna karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov nahajajo v obmo čju z visoko verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov in v obmo čjih obi čajnih zaš čitnih erozijskih ukrepov. Ostale na črtovane širitve so manjše, namenjene postavitvi enodružinskih hiš ali gospodarskih poslopij. Njihova umestitev v prostor upošteva lastnosti razpršene poselitve na obmo čju ob čine. Prav tako nekatera obmo čja predstavljajo ažuriranje stanja v prostoru in tako ne gre za novo širitev poselitve. Pri opredeljevanju novih stavbnih zemljiš č se je potrebno izogibati obvodnemu pasu vodotokov in vegetaciji. Ohranjanje obvodnih površine pripomore k stabilnosti tal in prepre čevanju pospeševanja vodne erozije. Ureditev zgoraj navedenih novih površin poselitve mora upoštevati geološko sestavo ter morfologijo terena. V tovrstnih predelih, katerih osi vpadajo v smeri padca pobo čja, se namre č skoncentrirajo podtalne in površinske vode iz zaledja. V primeru, da odvodnjavanje odpadnih in meteornih vod ni ustrezno urejeno, to je kadar so meteorne in drenažne vode speljane nekontrolirano na pobo čja pod objekti, lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pride do destabilizacije tudi ve čjih obmo čji. V tem primeru je potrebno upoštevati zahteve gradnje na pobo čnih legah. Predvsem je potrebno upoštevati hidrogeološke lastnosti tal pri gradnji tistih objektov, ki se nahajajo nad že obstoje čimi objekti. Za zmanjšanje možnosti splazitve tal in s tem ogrožanja stanovanjskih objektov, naj se poleg ustreznega odvodnjavanja padavinske vode okoli objektov uredijo podporni zidovi. Ob upoštevanju omejitev pri gradnji na potencialno plazljivem in erozijskem obmo čju ne pri čakujemo bistvenih vplivov izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja.

V nižinskem delu se erozija tal ne pojavlja, obstoje če stanje v prostoru tudi ne prispeva k eroziji tal. Izjema je ozek pas ob vodotokih, kjer se ob pove čanih pretokih pove ča tudi možnost za nastanek erozije tal. OPN na črtuje tudi nekatera obmo čja v bližini vodotokov, kar bi potencialno lahko poslabšali stabilnost brežin in pospešili erozijsko delovanje teko čih voda. Takšne so predvsem na črtovane zelene površine za oddih, šport in rekreacijo vzdolž reke Savinje v sklopu urbanisti čnega na črta Laško (EUP LAU-73) in Rimske Toplice (EUP RIU-4, RIU-10, RIU-20). V Rimskih Toplicah se v bližini Savinje na črtujejo tudi površine za turizem (EUP RIU-20). V Rimskih Toplicah se v bližino struge Savinje umeš ča tudi površine centralnih dejavnosti (EUP RIU- 4). V Zidanem Mostu se med Savinjo in železniško progo se umeščajo površine proizvodnih dejavnosti (EUP ZM-8). Nekatera obmo čja sprememb namenske rabe so sicer na črtovana v bližini reke Savinje, vendar ne segajo v priobalni pas (npr. EUP LAU-75, SV-3). Pri vseh navedenih obmo čjih je potrebno zagotoviti odmik od brežin vodotoka skladno z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12), kar znaša najmanj 15 metrov. Vse na črtovane ureditve in umestitve objektov ne smejo posegati v obvodni pas in obvodno drevnino. Ohraniti je potrebno obstoje čo morfologijo brežin vodotokov.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 47 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Ob vodotokih 2. reda je najmanjši potreben odmik od brežine vodotoka 5 metrov. Slednje je potrebno upoštevati pri umeš čanju novih površin stanovanjskih obmo čij ob vodotok Re čica (EUP ZR-1), I čna (EUP RIU-5), Reka (EUP OL-2) in Lahomnica (EUP TE-1).

V OPN so opredeljene tudi površine pridobivalnih prostorov (kamnolomi tehni čnega kamna – dolomita), za katere je bila podeljena pravica za gospodarsko izkoriš čanje. To sta kamnoloma Re čica (EUP LAU-50) in Zidani Most (EUP ZM-4). Z OPN na črtuje razširitev pridobivalnih površin kamnoloma Pojerje (EUP JU-3).

Za širitev kamnoloma Pojerje se z OPN dolo ča izvedbo podrobnega prostorskega na črta (OPPN). Pri širitvi kamnoloma in izkoriš čanju bo prišlo do posegov v tla in odstranitve gozdnega pokrova, zaradi česar bo prišlo do razgalitve tal. Za izkoriš čanje in sanacijo kamnoloma Pojerje je izdelan tudi rudarski projekt (RG-ING d.o.o., april 2005), s katerim je predviden način izkoriš čanja s sprotno sanacijo odkopnih površin. Pri ureditvi kamnoloma Pojerje bo relief preoblikovan tako, da bo sledil prvotni smeri pobo čja vzhod - zahod. Povpre čni naklon brežine bo znašal 48°, naklon posameznih brežin pa 70°, s tem se bo novonastala reliefna oblika zvezno vpela v okoliški teren. Na severu bo nova reliefna oblika zaklju čena v ravnini (povzeto po: Strokovna podlaga za kamnolome Gorelce, Žigon, Pojerje, RC planiranje Celje, oktober 2005). Po koncu izkoriš čanja je potrebno na obmo čju kamnoloma izvesti sanacijo razgaljenih površin. Za vpliv širitve kamnoloma Pojerje na kazalec vrednotenja so podani omilitveni ukrepi. Ukrepi so usmerjeni v sanacijo razgaljenih površin in zmanjšanje možnosti erozijskega delovanja padavinske vode na tla. Vpliv na tla in gozdne površine bo zaradi nadaljnjega izkoriš čanja mineralnih surovin ob izvedbi ukrepov majhen.

Neposredni, kratkoro čni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Plan ne bo imel bistvenega vpliva na pojavljanje erozijskih obmo čij in plazov ter na morfološke spremembe tal, v kolikor bodo upoštevani navedeni omilitveni ukrepi. Prizadeta so lahko manjša obmo čja, kjer je možen nastanek lokalno omejenih erozijskih procesov in plazov. Morfologija tal se lahko spremeni vendar se stabilnost tal zaradi tega ne poslabša. Neustrezna gradnja v vinogradniških obmo čjih in ostalih hribovitih površinah, ki so v okviru OPN opredeljena za stanovanjsko gradnjo, lahko povzro či plazenje tal in s tem daljinski vpliv na nižje leže ča naselja in infrastrukturo.

Onesnaženost tal zaradi industrijske, kmetijske in druge dejavnosti

Vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja imajo lahko predvsem novo na črtovana obmo čja sprememb namenske rabe za proizvodnjo v Zidanem Mostu (EUP ZM-8) in Sevcah (EUP SV-3), zaradi obstoje čih proizvodnih dejavnosti pa tudi obmo čja EUP v naselju Re čica (obmo čje Fragmat EUP LAU-49 in LAU-51), Laško (Pivovarna Laško, EUP LAU-3 in LAU-11), Sevce (KZ Laško, EUP SV-2), Rimske Toplice (EUP RIU-2), Globoko (kmetijska farma, EUP GL-1) in Gra čnica (EUP GR-1). Potencialni onesnaževalec tal je tudi kmetijska dejavnost.

Za ureditev proizvodnega obmo čja SV-3 in ZM-8 OPN predvideva ob činski podrobni prostorski na črt (OPPN), ki bo natan čneje opredelil gospodarske dejavnosti. Pri posegih v tla za potrebe umestitve proizvodnih, obrtnih ali drugih objektov so vplivi podobni kot pri umeš čanju stanovanjskih hiš. Potrebno je upoštevati veljavno okoljsko zakonodajo, ki se nanaša na vplive in emisije v tla zaradi vrste dejavnosti. Predlagana obmo čja za širitev je potrebno ustrezno komunalno opremiti z namenom zmanjšanja možnih vplivov na emisije v tla zaradi dejavnosti. Ukrep pri varstvu tal pred onesnaženjem ter nenadzorovanim vnosom nevarnih snovi v tla je ureditev obmo čja

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 48 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z industrijskimi odpadki ter odvajanjem in ustrezno obdelavo vod, ki nastanejo pri tehnoloških procesih, v kolikor bodo takšni odpadki nastajali. Skladno z Operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih voda v ob čini Laško (marec, 2005) je za naselje Sevce ter Zidani Most predvidena ureditev odvajanja in čiš čenja komunalnih voda do leta 2015. Dopolnjen osnutek OPN za obe obmo čji predvideva pripravo OPPN, kjer se bo natan čno dolo čilo potek in izvedbo komunalne infrastrukture.

Odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda je do sedaj urejeno samo v naselju Laško, Rimske Toplice in delno Re čica. Tako bo potrebno skladno z Operativnim programom potrebno komunalno opremiti tudi vsa ostala naselja v ob čini, kar posledi čno pomeni tudi vsa novo na črtovana obmo čja sprememb namenske rabe. Kanalizacijsko omrežje se mora zaklju čiti na čistilni napravi.

Plansko opredeljena obmo čja mineralnih surovin z podeljeno rudarsko pravico za izkoriš čanje so opredeljena v kamnolomu Re čica (EUP LAU-50), Zidani Most (EUP ZM-4) in kamnolomu Pojerje (EUP JU-3). V slednjem se na črtuje razširitev pridobivalnega prostora na kon čno površino 3,8 ha. Na obmo čju kamnoloma je izkoriš čanje do sedaj že potekalo. Onesnaženost tal in posredno vpliv na kakovost podzemnih voda v primeru izkoriš čanja mineralnih surovin lahko povzro čijo delovni stroji (vozila, stroji za mletje, nakladalniki, ...). Delovni stroji morajo biti tehni čno brezhibni, tako da bistvenih vplivov zaradi nadaljevanja izkoriš čanja v gramoznici ne gre pri čakovati. Bistvenih vplivov na onesnaženost tal zaradi obratovanja in razširitve pridobivalnih prostorov ne bo.

Kmetijske površine predstavljajo nekoliko približno 38 % površine ob čine. Najboljših kmetijskih površin je malo in so omejene predvsem na re čne terase ob Savinji in na posamezna uravnana obmo čja v gri čevnatih in hribovitih predelih. Na strmih pobo čjih prevladujejo plansko opredeljene druge kmetijske površine, kjer najdemo pretežno travnike in pašnike. V planski rabi ob čine kmetijstvo ne predstavlja pomembnejše gospodarske panoge. V dejanski rabi prevladujejo travniške površine, za katere ni zna čilna intenzivna raba tal in vnos razli čnih mineralnih gnojil. Na manj intenzivno rabo tal kaže tudi podatke o vrednosti talnega števila, ki je razmeroma nizek (v povpre čju pod 50) in kaže na manj primerna tla za kmetijsko obdelavo. Med trajnimi nasadi prevladujejo sadovnjaki, kjer se uporabljajo nekatera gnojila, kar lahko vpliva na pove čane vsebnosti dušika, kalija, in fosforja v tleh. Vendar so trajni nasadi razpršeni po obmo čju ob čine, kar zmanjšuje tveganja za morebitno ve čje onesnaženje tal z mineralnimi gnojili. Z OPN se deloma širijo kmetijske površin v skupnem obsegu 2,2 ha. Ta obmo čja so opredeljena predvsem v hribovitih predelih, kjer intenzivno kmetijsko ni možno. Hkrati se ohranja oziroma pospešuje razvoj podeželja s širitvijo stavbnih zemljiš č, ki se pretežno namenjajo ohranjanju kmetijske dejavnosti. Glede na intenzivnost kmetijske dejavnosti ter naravnih danosti pri obdelovanju kmetijskih površin ocenjujemo, da kmetijska dejavnost ne pripomore bistveno k onesnaženju tal. Tako kmetijstvo nima bistvenega vpliva na kakovost tal.

V okviru raziskav onesnaženosti tal Slovenije je bila v ob čini Laško vzpostavljena vzor čna to čka za merjenje kakovosti tal pri naselju Velike Gorelce. Ugotovljeno je bilo, da se tako organske kot anorganske snovi nahajajo v obmo čju naravnih vrednosti. Obseg kmetijskih površin se kljub opredelitvi novih kmetijskih površin zaradi na črtovanih širitev stavbnih zemljiš č z OPN nekoliko zmanjšuje. Glede na trenutno stanje kakovosti tal v ob čini ocenjujemo, da izvedba OPN ne bo pove čala onesnaženosti in s tem kakovosti tal.

Neposredni, trajni, dolgoro čni in kumulativni vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven (B) . Plan na onesnaženost tal ne vpliva bistveno,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 49 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. onesnaževanje tal se tudi ne bo bistveno pove čalo. Parametri kakovosti tal ostajajo znotraj zakonsko predpisanih imisijskih vrednosti. Vplivi izvedbe plana bodo s stališ ča varstva tal sprejemljivi.

6.5 Omilitveni ukrepi Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov Ukrep je potrebno Objekte na erozijsko in z zemeljskimi plazovi S predlaganimi ukrepi upoštevati pri ogroženimi obmo čji naj se v prostor umesti tako, se zmanjša možnost Hribovito in Gradnja znotraj pripravi da se teren po potrebi ustrezno stabilizira in utrdi plazenja pobo čij. S tem gri čevnato pogojno stabilnih strokovnih podlag (gradnja podpornih zidov). Izvede naj se ustrezno se ohranja stabilnost obmo čje ali labilnih poselitve in odvodnjavanje padavinskih voda, pri čemer naj pobo čij ter prepre či ob čine obmo čij lahko umestitve novih se prepre či površinska odvodnja. Obvezna je nekontrolirano plazenje (SO-1, SE-3, povzro či dejavnosti v izvedba zaledne drenaže za objekti ter zemljin, tudi na ŠE-1, ŠE-5, destabilizacijo prostor. Ukrep je kontroliran odtok meteornih drenažnih vod. predelih, poraslih z TR-3, VL-1, terena, kar lahko potrebno izvesti v Ureditev odvodnjavanja padavinskih voda mora gozdom, ter LZ-1, LE-1, sproži nove času gradbenih biti na črtovana tako, da bodo le-te speljane izven povzro čanje novih PV-2, PA-1, erozijske procese del. Za izvedbo je plazljivega in erozijskega obmo čja. V primeru aktivnih plazov. Z JU-2, ŠO-1, in ogrozi obstoje če odgovoren odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazljivi ukrepom se pove ča tudi ŠO-2) ali nove objekte. izvajalec del v brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah varnost obstoje čih in skladu z na črtom ali druga če utrjenih muldah. novih objektov. izvedbe del. Razprostiranje viškov odkopane zemlje ali kamenja po gozdnih površinah, narivanje odkopane zemlje ali spodkopavanje korenin dreves ni dovoljeni. Zaš čita narušenih pobo čij se Izkoriš čanje zagotovi z vzpostavitvijo stabilnega tehni čnega kamna novonastalega gozdnega robu za zagotavljanje Ukrep pripomore k ima lahko vpliv na čim boljše protierozijske zaš čite. Za zmanjšanje nemotenemu dostopu stabilnost gozda in V času gradbenih možnosti erozije je potrebno naklone robov do gozda, kar omogo ča s tem posredno na del. Za izvedbo je JU-3 kamnoloma, do kamor bo segal izkoriš čevalski gospodarjenje z ostalimi erozijo tal. odgovoren prostor, ustrezno utrditi ter oblikovati. Ob gozdnimi površinami in Izkoriš čanje lahko izvajalec del. sanaciji brežin naj se pri zasaditvi (ozelenitvi) ohranja stabilnost onemogo ča dostop teras uporabi prilagodljive vrste, ki imajo hiter sestojev. do ostalih gozdnih razvoj in dobro rast v takih razmerah (npr. črni in površin. veliki jesen, brogovita, gaber in maklen). Izkoriš čanje ter transport materiala se mora izvajati na na čin, da je omogo čen dostop do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah. Ukrep se upošteva pri pripravi Navedena obmo čja Pri vseh navedenih obmo čjih je potrebno Ukrep pripomore k LAU-73, podrobnejših se umeš čajo v zagotoviti odmik od brežin vodotokov skladno z stabilnosti brežin RIU-4, RIU- prostorskih aktov neposredno bližino Zakonom o vodah, kar znaša najmanj 15 metrov vodotokov, s čemer se 10, RIU-20, oziroma pri vodotokov, kar bi pri vodotokih 1. reda (Savinja), pri vodotokih 2. ohranja morfologija ZM-8, podrobnejših lahko vplivalo na reda (I čna, Reka, Lahomnica) pa 5 metrov. Vse brežin in prepre či ZR-1, izvedbenih pove čano erozijo na črtovane ureditve in umestitve objektov ne erozijsko delovanje RIU-5, OL- pogojih v OPN. tal zaradi smejo posegati v obvodni pas in obvodno vode. S tem se ohranja 2, Za izvedbo je delovanja drevnino. Ohraniti je potrebno obstoje čo tla ter obvodna TE-1 odgovoren površinskih voda. morfologijo brežin vodotokov. drevnina. investitor in izvajalec del.

6.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice ministrstva, pristojnega za kmetijstvo k pripravi OPN niso bile podane. OPN pri spremembi namenske rabe zemljiš č upošteva dejansko rabo zemljiš č in veljavno namensko rabo (najboljša in ostala kmetijska zemljiš ča) ter s spremembo namenske rabe ne posega bistveno na kmetijska zemljiš ča. Na kmetijska zemljiš ča se posega na robu naselij, kjer gre za zaokroževanje poselitve. Dopolnjeni osnutek OPN upošteva tudi obmo čja varovalni gozdov in vanje z novimi

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 50 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. pobudami ne posega. Posegi v gozdove, ki imajo na prvi stopnji poudarjenosti ekološko in socialno funkcijo, le-te ohranjajo, nekatere pa se celo poudarjajo. Smernice ZGS, OE Celje, predlog OPN tako upošteva. V primeru OPN Ob čine Laško variantne rešitve niso bile izdelane, saj so bile predlagane širitve stavbnih zemljiš č, ob upoštevanju obstoje če poselitve prostora, optimizirane. Najgostejša poselitev se nahaja v nižinskem delu, kjer je tudi najbolj zastopana planska kategorija najboljših kmetijskih zemljiš č. Hkrati OPN upošteva tudi poselitev podeželja s tem, ko se omogo ča razvoj z opredeljevanjem tako novih kmetijskih kot tudi stavbnih zemljiš č.

6.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Zgoš čevanje poselitve omogo ča primernejšo komunalno in prometno ureditev, ki zmanjša možnost onesnaženja tal. Tak na čin planiranja prepre či kr čenje gozdov in tako ne pove ča možnosti nastanka ve čjih erozijskih žariš č. Predlagani OPN ne posega v obmo čja varovalnih gozdov. V kmetijski rabi prevladujejo travniške površine, na katere predlog plana predvideva najve č novih obmo čij za spremembo namenske rabe. V OPN so podane usmeritve za kmetijstvo. Navedeno je, da se z OPN vzdržuje podoba kulturne krajine in hkrati ohranja dejavnosti ter poseljenost. V naseljih hribovitega obmo čja se z OPN spodbuja razvoj kmetijskih dejavnosti in gozdarstva. Z ohranjanjem podeželja se prepre čuje zaraš čanje kmetijskih površin. Slednje je skladno z ohranjanjem nadaljnjega razvoja kmetijske dejavnosti. Bilance prostih stavbnih zemljiš č predvsem za gradnjo stanovanjskih obmo čij izkazujejo primanjkljaj, zato se z OPN opredeljuje ve čje število površin za stanovanjsko gradnjo kot nadaljevanje niza obstoje če poselitve. Za slednje so bile izdelane vse strokovne podlage za poselitev vklju čno z Urbanisti čnim na črtom za naselji Laško in Rimske Toplice. Razvoj poselitve se na črtuje tudi v hribovitih obmo čjih ob čine, kjer so strmine ve čje s tem pa tudi pojav erozijskih procesov bolj verjeten. Zaradi tega okoljsko poro čilo podaja dolo čene omilitvene ukrepe za spremembo namembnosti na takšnih obmo čjih. Ve čina posegov je predvidena v sklopu naselij, širitve se navezujejo na obstoje čo poselitev. Ocenjujemo, da je predlog OPN skladen z okoljskimi cilji.

6.8 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA Spremljanje deleža najboljših kmetijskih površin opravlja MKO, ki s kmetijsko politiko spodbuja kmetijsko rabo zemljiš č, hkrati pa š čiti obmo čja pridelovanja hrane. Ob čina naj v delež najboljših kmetijskih površin okviru OPN usmerja razvoj naselij v obmo čja obstoje čih ali degradirani stavbnih zemljiš č in s v primerjavi z vsemi kmetijskimi tem prepre či novogradnje na kmetijskih zemljiš čih. Pri tem naj upošteva kmetijska zemljiš ča površinami v obdelavi, zemljiš ča ki se namakajo in ki imajo visok proizvodni potencial. Stanje se spremlja enkrat letno v okviru podatkov o dejanski rabi zemljiš č. varovanje kmetijskih zemljiš č za Spremljanje stanja se vrši preko uradnih evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. samooskrbo in zagotavljanje Predvsem je kazalec odvisen od zaraš čanja kmetijskih zemljiš č in omogo čanja kmetijske varnosti preskrbe prebivalstva s dejavnosti na podeželju. Ob čina naj spremlja stanje glede na število delujo čih kmetijskih kakovostno, lokalno pridelano gospodarstev na vsakih 5 let. hrano Spremljanje stanja in dolo čitev obmo čij varovalnih gozdov je v domeni Zavoda za gozdove površina gozdov in Slovenije, OE Celje. Obmo čja varovalnih gozdov se lahko na podlagi strokovnega mnenja varovalnih gozdov glede na ZGS spremeni, izlo či ali zmanjša. Ob čina naj enkrat letno spremlja stanje gozdov na površino ob čine potencialno plazljivih in erozijskih obmo čjih, kar sicer predstavlja pretežni del ozemlja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 51 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA Erozija je predvsem prisotna v hribovitih obmo čjih in sicer predvsem na razgaljenih (travniških) površinah, vzdolž vodotokov in nad infrastrukturnimi objekti. Za spremljanje prisotnost erozijskih obmo čij stanja glede nastanka plazov je zadolžena ob čina skupaj s pristojnimi službami. Stanje zaradi plazenja tal in delovanja obvodnih gozdov naj se spremlja predvsem v nižinskem delu vzdolž ve čjih vodotokov. površinskih vodotokov ter Spremljanje stanja se spremlja v okviru dejanske rabe površin, ki ga izvaja MKO skupaj z morfološke spremembe tal zaradi ZGS. Ob čina naj z izvajanjem OPN usmerja poselitev izven potencialnih erozijskih in posegov plazljivih obmo čij. Posebno pozornost naj se usmeri v hribovita obmo čja, kjer je možnost nastanka erozijskih in plazljivih obmo čij zaradi nestabilne mati čne podlage najve čja. Spremljanje stanja se vrši enkrat letno. Spremljanje stanja kakovosti tal po izvedbi OPN je vezano na izvedbo prvih meritev ter stanje onesnaženosti tal zaradi obratovalnega monitoringa za objekte znotraj na črtovanih gospodarskih con, v kolikor bo to industrijske, kmetijske ali druge potrebno. Po koncu izkoriš čanja opredeljenih kamnolomov je potrebno izvesti sanacijo v dejavnosti skladu z elaboratom za izkoriš čanje tehni čnega kamna. Nadzor nad izvedbo spremljanja stanja ima ob čina kot pripravljavec prostorskih aktov.

6.9 Viri • Strokovna podlaga za dopolnitev UZ Rimske Toplice S2, RC planiranje Celje, maec 2007 • Strokovna podlaga za dopolnitev UZ Laško-S1, RC planiranje Celje, maec 2007 • Strokovna podlaga za kamnolome Gorelce, Žigon, Pojerje, št. proj. 014/04-k, RC planiranje Celje, oktober 2005 • Analiza stanja prostora ob čine Laško, RC planiranje Celje, maj 2007 • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, avgust 2013 • Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2006, Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja, december 2007. • Pedološka karta Slovenije, 1:25000, Generalizirane talne enote, Biotehniška fakulteta • Slovenija – Pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 52 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

7. VODE

7.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13) • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12) • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05) • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 47/07, 63/09, 105/10) • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07) • Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13) • Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09, 68/12) • Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08) • Uredba o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13) • Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/12) • Odlok o varstvu virov pitne vode na obmo čju Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 38/99, 21/02) • Odlok o varstvenem obmo čju virov pitne vode za vodovod KAL (Ur. l. SRS, št. 25/85) • Odlok o varstvu vodnih virov “Kozarica” Šentjur pri Celju (Ur.l. RS, št. 2/90, 15/96) • Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11) • Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 31/09) • Pravilnik o kriterijih za dolo čitev vodovarstvenega obmo čja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) • Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06) • Pravilnik o dolo čitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, št. 63/05, 26/06, 32/11)

7.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

7.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano tudi obstoje če stanje površinskih voda v ob čini Laško.

Tabela 8: Okoljski cilji, kazalci in stanje za varovanje voda CILJI KAZALCI STANJE V sklopu ocene ekološkega in kemijskega stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010 je bilo za vodotok Savinja na merilnem mestu Brstnik, Rimske Toplice vrednosti parametrov doseganje dobrega in Veliko Širje, ki se nahajajo na obmo čju ob čine Laško, ugotovljeno dobro kakovosti površinskih kemijskega in • kemijsko in ekološko stanje glede na merjene parametre z visoko stopnjo voda za dolo čitev ekološkega stanja • zaupanja. Za vodotok Gra čnica je bilo na merilnem mestu Gra čnica njihovega kemijskega površinskih voda • ugotovljeno zelo dobro kemijsko stanje z visoko stopnjo zaupanja. Ekološko in ekološkega stanja • stanje za Gra čnico se ni ugotavljalo. Tudi za leto 2011 je ugotovljeno dobro ekološko stanje Savinje na merilnem mestu Veliko Širje.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 53 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

CILJI KAZALCI STANJE V ob čini se po uradnih podatkih nahajajo evidentirana obmo čja pogostih poplav ob vodotoku Savinja ter njenih pritokih. Savinja ima hudourniški poselitvena obmo čja, ki ohranjanje razlivnih zna čaj in v ozki dolini od Celja do Zidanega Mosta ob viških padavin pogosto se nahajajo znotraj površin površinskih poplavlja. Ob čina ima izdelano hidrološko hidravli čno študijo, na podlagi evidentiranih poplavnih vodotokov katere so bili dolo čeni razredi poplavne nevarnosti. Glede na obstoje če stanje površin vodotokov poplavne nevarnosti je naselje Laško poplavno ogroženo. Gri čevnat in hribovit ve činski del ob čine, ni poplavno ogrožen, je pa podvržen eroziji tal. Kanalizacijsko omrežje v ob čini je zgrajeno le v naseljih Laško in Rimske pokritost ob čine s Toplice ter delno v naselju Re čica. Zaklju či se na čistilni napravi Strensko, ki izgradnja kanalizacijskim omrežjem ima kapaciteto čiš čenja 38.400 PE in ni preobremenjena. Ostala naselja v kanalizacijskega in ustreznim odvajanjem ob čini nimajo urejenega komunalnega omrežja. Odpadne komunalne vode iz omrežja odpadnih komunalnih vod objektov se trenutno zadržujejo v nepreto čnih greznicah. Ob čina ima izdelan na čistilne naprave program odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda, kjer je sprejet akcijski na črt za dograditev manjkajo čega kanalizacijskega omrežja. zagotavljanje V ob čini se nahaja preko 50 vodnih virov, preko katerega se napaja vodovodno delež prebivalcev nemotene oskrbe omrežje. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se oskrbujejo vsa priklju čenih na sistem ob čanov s kvalitetno naselja v ob čini.. V nekaterih višje leže čih krajih ob čine se prebivalci javne oskrbe s pitno vodo pitno vodo oskrbujejo iz javnih vaških vodovodov. dobro kemijsko stanje kakovost podzemne in Obmo čje ob čine se nahaja v vodnem telesu Spodnji del Savinje do Sotle. Za vodnega telesa pitne vode glede na vodno telo je bilo v letih od 2007 do 2011 v sklopu monitoringa kakovosti podzemne vode ter kemijske in bakteriološke podzemne ugotovljeno dobro kakovostno (kemijsko) stanje. njegovo koli činsko parametre v pitni vodi in Vodovarstveni pasovi virov pitne vode so opredeljeni pretežno na obmo čju stanje varstvo vodnih virov gozdnih površin, kar zagotavlja manj možnosti za onesnaženje vodnih virov.

7.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Vpliv izvedbe plana na na obremenitev površinskih voda zaradi predvidenih novih posegov smo ocenili na podlagi javno dostopnih podatkov državnega monitoringa raziskave onesnaženosti površinskih voda in zna čilnosti predvidenega plana. Vpliv izvedbe plana na kakovost površinskih voda se vrednoti v odnosu do zastavljenih okoljskih ciljev z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov je navedena v spodnji tabeli.

Tabela 9: Na čin ocenjevanja vplivov na vode. OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba plana ne bo imela vpliva na parametre kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda oziroma se bodo parametri kakovosti izboljšali. Izvedba plana ne bo vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda oziroma bo imela pozitiven vpliv. Hidrološke razmere na poplavno ogroženem obmo čju se bodo izboljšale. S planom je zagotovljeno je ustrezno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Delež A - ni vpliva oziroma prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se bo pove čal, kar predstavlja pozitiven vpliv. je pozitiven vpliv Izvedba plana ne bo vplivala na oskrbo s pitno vodo oziroma bo imela pozitiven vpliv. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo pove čal. Dodatnih potreb po pitni vodi izvedba plana ne bo povzro čila. Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli vplivov ali pa bodo ti pozitivni. Izvedba plana ne bo vplivala na varstvo vodnih virov. Izvedba plana ne bo imela bistvenih vplivov na parametre kemijskega in ekološkega stanja površinskih B – vpliv je voda. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti onesnaževal v površinskih vodah ne bodo presežene.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 54 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem poplavnih voda. Posegi v nekaterih obmo čjih posegajo v ogrožena obmo čja, vendar se zaradi tega poplavne razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzro čena materialna škoda. Varnost ljudi ne bo ogrožena. S planom se na črtuje ustrezno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se bo pove čal glede na širitev novih poselitvenih obmo čij. nebistven Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko pove čale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se ne bo zmanjšal. Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Z na črtom predvideni posegi ne bodo imeli bistvenega vpliva na kemijsko in ekološko stanje vode v primeru upoštevanja omilitvenih ukrepov. Zakonsko predpisane mejne vrednosti onesnaževal mejne vrednost onesnaževal v površinskih vodah tako ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. S planom se na črtuje poselitev v obmo čju poplavne nevarnosti, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzro čena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroženo. č č č C - vpliv je nebistven Izvedba novih poselitvenih obmo ij v okviru plana predvideva dopolnitve sistema odvajanja in iš enja odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omrežje se ne bo zaradi izvedbe zmanjšal. omilitvenih ukrepov Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko pove čale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bo zmanjšal. Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z na črtom predvideni posegi lahko povzro čijo preseganje dovoljenih vrednosti kemijskih in bioloških parametrov površinskih voda. Kakovost površinskih vodotokov se zaznavno zmanjša. Izvedba plana bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Hidrološke razmere se bodo spremenile, retenzijske površine se bodo zaznavno zmanjšale. Pove čana bo možnost nastanka škode zaradi visokih voda. Ustrezno odvajanje in čiš čenje odpadnih voda glede na novo na črtovana poselitvena obmo čja ni zagotovljeno. Delež prebivalcev, ki niso priklju čeni na kanalizacijsko omrežje se bo zaznavno pove čal. D – vpliv je bistven Izvedba plana bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo bistveno pove čale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo zmanjšal. Motena bo oskrba s pitno vodo. Z na črtom predvideni posegi imajo lahko na kakovost podzemne in pitne vode bistven vpliv. Kemijski parametri za podzemno vodo presegajo vrednosti standardov kakovosti. Izvedba plana bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Zaradi neskladne rabe prostora v vodovarstvenih pasovih vodnih virov je možno onesnaženje vodnega vira. E – vpliv je uni čujo č Izvedba plana bo povzro čila preseganje kriti čnih dovoljenih vrednosti kemijskih in bioloških parametrov površinskih voda. Plan ima na kakovostne parametra vodotokov uni čujo č vpliv. Izvedba plana bo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda vplivala uni čujo če. Z izvedbo plana se bodo zmanjšale razlivne površine vodotokv s tem pa se bodo bistveno spremenile hidrološke razmere. Zaradi škodljivega delovanja voda bo ogrožena varnost ljudi in njihovo premoženje. S planom se na novih poselitvenih obmo čjih ne zagotavlja odvajanje in čiš čenja odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev, ki niso priklju čeni na kanalizacijsko omrežje, se bo bistveno pove čal. Izvedba plana bo vplivala na oskrbo s pitno vodo do te mere, da se bodo potrebe po pitni vodi bistveno pove čale. Iz javnega vodovodnega omrežja ne bo mogo če zagotavljati zadostnih koli čin pitne vode. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo zmanjšal. Oskrba s pitno vodo bo pogosto motena.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 55 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE Z na črtom predvideni posegi imajo lahko na kakovost podzemne in pitne vode uni čujo č vpliv. Stanje podzemnih voda se bo v kakovostnem smislu bistveno poslabšalo. Zakonsko predpisane mejne vrednosti onesnaževal bodo presežene. Izvedba plana bo na varstvo vodnih virov vplivala uni čujo če. Zaradi neskladne rabe prostora v vodovarstvenih obmo čjih je možno onesnaženje vodnega vira do kriti čne meje. X - ugotavljanje Ugotavljanje vplivov OPN na izbrane kazalce vrednotenja na površinske in podzemne vode ni možno. vpliva ni možno

7.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN

7.3.1 Vodotoki na obmo čju ob čine Najve čji in najpomembnejši vodotok v ob čini, ki dolo ča pogoje poselitve, je Savinja. V jugozahodnem delu ob čina meji na reko Savo. Pri Zidanem Mostu se Savinja izliva v Savo. Potek struge Savinje od Celja do soto čja s Savo pri Zidanem Mostu je nenavaden, saj je dolina vrezana pre čno na potek savskih gub. Tu se dolina mo čno zoži, razširi pa se tam, kjer je vrezana v manj odporne kamnine. Najve čji pritok Savinje je vodotok Gra čnica, ki zlije v Savinjo severno od naselja Gra čnica. Savinja ima dežno-snežni re čni režim, najvišji vodostaj se pojavlja maja in novembra. Ve čina potokov na obmo čju ob čine, vklju čno s Savinjo, ima hudourniški zna čaj. Vodotoki so najbolj vodnati v mesecu aprilu, ko se taljenju snega pridružijo še aprilske padavine. Ve čji vodotoki v ob čini so še Re čica, ki se v Laškem izliva v Savinjo, ter I čna, ki se zliva v Savinjo pred Rimskimi Toplicami. Zaradi številnih nepropustnih kamnin je Posavsko hribovje prepredeno z gosto vodno mrežo. Zaradi strmih pobo čij ter posledi čno velikega padca strug vodotokov je na obmo čju Posavskega hribovja mo čneje prisotno erozijsko delovanje vode v strugah vodotokov.

Na obmo čju ob čine Laško se nahajajo tri merilna mesta kakovosti vodotoka Savinje in sicer pri naselju Brstnik pred naseljem Laško, pri Rimskih Toplicah ter pri naselju Veliko Širje pred Zidanim Mostom. Pri naselju Gra čnica pred izlivom vodotoka Gra čnica v Savinjo, se prav tako nahaja merilno mesto kakovosti vodotoka Gra čnica. Glede na meritve parametrov, ki so se ugotavljali pri izvajanju monitoringa kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2009 in 2010, letne povpre čne vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov na vseh merilnih mestih na Savinji in Gra čnici v ob čini Laško niso presegale mejnih vrednosti, predpisanih z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10). Za oba vodotoka je bilo ugotovljeno dobro kemijsko stanje vodotokov z visoko stopnjo zaupanja ocene. V sklopu ocene ekološkega in kemijskega stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010 se je ekološko stanje ugotavljalo le na reki Savinji na merilnem mestu Veliko Širje. Ekološko stanje vodotoka je bilo ocenjeno kot dobro. Za Gra čnico se ekološko stanje vodotoka ni ugotavljalo.

7.3.2 Odvajanje in čiš čenje odpadnih vod Razpršena poselitev predstavlja za urejeno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih vod eno izmed ve čjih težav, s katerimi se Ob čina soo ča pri ravnanju z komunalnimi odpadnimi vodami. Občina Laško ima izdelan dokument Operativni program odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda v ob čini Laško (Ob čina Laško, marec 2005) v okviru katerega se na črtuje sanacija in dograditev ob činskega kanalizacijskega omrežja.

Na obmo čju ob čine je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v pretežnem delu naselij Laško, Rimske Toplice in deloma Re čica. V ostalih naseljih še ni zgrajene kanalizacije. Obstoje če kanalizacijsko

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 56 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. omrežje se zaklju či na čistilni napravi Strensko, ki ima kapaciteto čiš čenja 38.400 PE. Dejanska obremenitev za leto 2012 je znašala 7.088 PE kar kaže na to, da čistilna naprava ni preobremenjena. Zaradi deloma pomanjkljivo urejenega omrežja za odvajanje in čiš čenje komunalnih vod so tako podzemne kot površinske vode potencialno lahko podvržene nenadzorovanemu odvajanju odpadnih komunalnih vod v tla ali vodotoke. Z namenom zmanjšanja obremenitve površinskih in podzemnih voda v ob čini je potrebno urediti odvajanje ter čiš čenje komunalnih odpadnih voda.

Dejavnost javne službe za odvajanje komunalnih voda na obmo čju ob čine Laško izvaja Javno podjetje komunala Laško d.o.o. Vzdrževanje čistilne naprave Laško (Strensko) izvaja Storitveno podjetje Laško do.o., ki je član skupine WTE. Za naselja, kjer trenutno ni vzpostavljeno kanalizacijsko omrežje, je v Operativnem programu odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda v ob čini Laško naveden časovni okvir izgradnje omrežja po aglomeracijah in glede na obmo čja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo PE. Eden izmed ciljev programa je zagotoviti primerno komunalno in okoljsko infrastrukturno opremljenost naselij. V skladu s predpisi na podro čju odvajanja komunalnih odpadnih voda, je pri zagotavljanju odvajanja in čiš čenja odpadne in padavinske vode potrebno obravnavati vsa obmo čja naselij ali delov naselij, v katerih stalno prebiva ve č kot 50 prebivalcev. V skladu s predpisi na podro čju odvajanja komunalnih odpadnih voda je pri zagotavljanju odvajanja in čiš čenja odpadne in padavinske vode potrebno obravnavati vsa obmo čja naselij ali delov naselij, v katerih stalno prebiva ve č kot 50 prebivalcev.

Velik porabnik pitne vode v ob čini je proizvodni obrat Pivovarne Laško. V proizvodnem procesu nastajajo tudi odpadne vode, ki se iz Pivovarne Laško vodijo na anaerobno predobdelavo na lokaciji čistilne naprave Laško (Strensko). Dovod odpadnih voda iz Pivovarne Laško je izveden preko posebnega tla čnega cevnega voda.

7.3.3 Poplavna obmo čja Ob čina Laško je za potrebe priprave OPN izdelala študijo Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN Ob čine Laško (Hidrosvet d.o.o., julij 2012). Omenjena študija je bila na podlagi Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo čjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08) pregledana s strani Agencije RS za okolje. Ugotovljeno je bilo, da je študije skladna s Pravilnikom o metodologiji za dolo čitev obmo čij ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o na činu razvrš čanja zemljiš č v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/07) (potrditev elaborata št. 35001-547/2011-19 z dne 30.5.2013). Hidrološko hidravli čna študija v svoji vsebini dolo ča razrede poplavne nevarnosti za sedanje kot tudi za predvideno stanje, ki bo nastalo zaradi izvedbe vseh že izvedenih in na črtovanih protipoplavnih ukrepov na obmo čju ob čine Laško in izven. Pri tem je bilo upoštevano in vrednoteno tako sedanje stanje pozidave oziroma izvedenih ureditev, kot tudi z OPN na črtovanih obmo čij sprememb namenske rabe. Poplavna študija tako dolo ča obmo čja razredov poplavne nevarnosti glede na predvideno stanje. Tako dolo čeni razredi poplavne nevarnosti so bili osnova za vrednotenje izvedbe OPN glede na na črtovano namensko rabo prostora.

Obmo čje mesta Laško sodi med najbolj poplavna obmo čja v Sloveniji. Vzrok poplav je predvsem položaj kraja v prostoru, nekateri neustrezni posegi v vplivno obmo čje voda, predvsem pa hidrološke zna čilnosti povodja Savinje. Visoke vode Savinje pod Celjem povzro čajo poplave na razli čnih delih povodja (Zg. Savinjska dolina, Bolska, Ložnica, Hudinja). Razmere so se poslabšale v obdobju po izlo čitvi razlivnih površin ob Savinji (poglobitev Savinje, porušitve jezov) in

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 57 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. zmanjšanju poplavnih površin z regulacijami. Nad Laškim so poplavne obrežne ravnice. Na obmo čju Laškega je poplavno celotno dolinsko dno, ki je urbanizirano. Pod Laškim je pod vplivom visokih vod Savinje cesta mimo Pivovarne Laško. Dolvodno od Laškega je poplavno ogrožena predvsem cestna infrastruktura in posamezna poselitvena obmo čja (npr. Šmarjeta). Ker obmo čje Ob čine Laško predstavlja spodnji del pore čja Savinje in ker je re čni tok utesnjen v ozki dolini, z urejanjem ni možno vplivati na vodni režim oziroma vodne koli čine. Na pretok Savinje na obmo čju Laškega vplivajo razmere na celotnem pore čju Savinje. Ker na obmo čju Ob čine Laško ni razpoložljivih površin za preoblikovanje visokovodnih valov (zadrževanje, sploš čitev), sta za varovanje pred visokimi vodami možni dve možnosti. Prva je pasivno varovanje z regulacijskimi in obrambnimi ukrepi na obmo čju Ob čine Laško. Druga predstavlja aktivno preoblikovanje visokovodnih valov na poplavnih obmo čjih izven Ob čine Laško. Preoblikovanje visokovodnih valov izven obmo čja Ob čine Laško je možno le na obmo čjih, kjer je možno poplavljanje. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja državni prostorski na črt (DPN), po katerem je predvideno zadrževanje visokih vod Savinje nad soto čjem z Ložnico. Za slednje je bila tudi izdelana hidrološko hidravli čna analiza Idejni projekt ureditve Savinje na obmo čju od Levca do Grobeljskega mostu (izdelal IZVO d.o.o., januar, februar 2011) oziroma Hidravli čna analiza - karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za obstoje če stanje (Savinja, Bolska, Trnavica) (Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, 33/08, april 2011). Cilj ureditve je zmanjšanje visokovodnih konic Savinje za približno 20 %. Zadrževanje vod v Spodnji Savinjski dolini je klju čno za pove čanje poplavne varnosti mestnega obmo čja Laškega (vir: Strokovne podlage za vodo in vodno gospodarstvo ob čine Laško, Inženiring za vode, december 2008).

V nadaljevanju podajamo kratek opis stanja nekaterih ve čjih vodotokov, ki bistveno vplivajo na poplavnost v ob čini. Savinja ima v Laškem dva pritoka, potoka Re čico in Lahomnico, ki nimata vpliva na poplavnost Savinje oz. je ta zelo majhen. Situacija je ravno obratna saj ima na izlivnih obmo čjih vpliv prav Savinja. Potoka v svojih spodnjih tokovih poplavljata naselja ob strugi. Re čica poplavi naselje Debro, Lahomnica pa Marija Gradec. Zaradi lege Laškega, okoli mesta se bolj ali manj razprostirajo hribi, ve čjih objektov ni mogo če graditi druga če kot ob Savinji. Re čica s pritoki predstavlja delno urejeno korito, brežine pa so ponekod zaraščene z manjšo grmovno vegetacijo. Pritoki so ponekod bolj zaraš čeni. Vodozbirno obmo čje je v zgornjem delu predvsem gozdnato in strmo, v spodnjem delu pa je ve č travnikov in poselitve. Preko Re čice so speljane številne premostitve (36 mostov) in v vodotoku je veliko število pragov in nekaj obmo čij malo urejenih brežin. Re čica ve činoma te če po sredi doline, ob časno ob robu gozda, preko travnikov, vsepovsod pa ga spremlja razpršena poselitev. Lahomnica ima delno urejeno korito, brežine so ponekod zaraš čene z grmovno vegetacijo. Nekateri odseki so urejeni in so brežine malo zarasle, ponekod so utrjeni bregovi na mestih nekdanje erozije ali pa urejene obbetonirane brežine ob cesti. Vodozbirno podro čje je pokrito predvsem z gozdom in travniki, relief je razgiban in zmerno strm. Ker se Lahomnica vije vseskozi ob cesti so preko nje speljane številne premostitve (19 mostov). V vodotoku je veliko število pragov in nekaj obmo čij urejenih brežin. Lahomnica ve činoma te če po sredi doline, ve činoma preko travnikov in ve čino časa ob lokalni cesti. Vodotok Gra čnica je delno urejena, brežine so ve činoma o čiš čene, ponekod zaraš čene z manjšo grmovno vegetacijo in ve čjimi drevesi. Preko Gra čnice je na obmo čju ob čine speljanih 6 premostitev (mostov). Na obmo čju soto čja Gra čnice in Savinje so brežine delno urejene. Delno korito meji na cesto, kjer je obbetonirano. Gra čnica v spodnjem in srednjem toku te če ob cesti skozi gozd, kjer jo spremlja redka poselitev. V spodnjem delu te če mimo manjše vasi, kjer je ogrožen en objekt. Na srednjem delu, kjer te če mimo vasi Jurklošter, vanjo prite če Lahovnica. Gra čnica natem

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 58 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. delu prestopi bregove, pri tem pa je ogroženih nekaj objektov. Pri Mrzlem Polju te če Gra čnica ve činoma po travniku, manjši del v gozdu. Gra čnica v spodnjem in srednjem toku te če ob cesti skozi gozd, kjer jo spremlja redka poselitev. Ična je v spodnjem toku ve činoma urejena, brežine so ve činoma o čiš čene in korito je dokaj pravilne trapezne oblike. Vse nove premostitve so primerno urejene. Na nekaterih delih so brežine obložene s kamenjem, na nekaterih mestih pa je ob brežinah manjša grmovna zarast. Tudi na obmo čju soto čja Ične in Savinje so brežine delno urejene. I čna gorvodno od Rimskih Toplic te če ob regionalni cesti skozi gozd.

7.3.4 Kakovost podzemne vode Monitoring kemijskega stanja podzemnih voda država zagotavlja v skladu z Zakonom o varstvu okolja in podzakonskima aktoma Uredbo o stanju podzemne vode (Ur. l. RS, št. 25/09) in Pravilnikom o monitoringu stanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 31/09). Pravilnik o dolo čitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, št. 63/05, 26/06) je ozemlje Republike Slovenije razmejil na 21 vodnih teles podzemne vode. Obmo čje ob čine Laško sodi skladno s Pravilnikom o dolo čitvi vodnih teles podzemne vode (Ur. l. RS, 63/02) v vodno telo Spodnji del Savinje do Sotle.

Vodno telo se nahaja na obmo čju skupine vodonosnih sistemov z raznovrstnim hidravli čnim sistemom zna čilnim za hribovita, mo čno nagubana obmo čja. Na obmo čju telesa v litološko raznolikih plasteh nastopajo pretežno karbonatne kamnine mezozoiske starosti in terciarni klasti čni sedimenti. Na površju prevladujejo silikatne kamnine z razpoklinsko ali medzrnsko poroznostjo ter karbonatne in silikatne kamnine z razpoklinsko poroznostjo. Manj je karbonatnih kamnin s kraško poroznostjo, ki so malo skrasele. Vodno telo se nahaja v treh tipi čnih vodonosnikih. Prvi vodonosnik v dolomitih in apnen častih kamninah je predvsem mezozoiske starosti. Je kraški in razpoklinski, malo skrasel, obširen in visoko do srednje izdaten, v apnen častih kamninah je predvsem nizko izdaten. V posameznih karbonatnih masivih prvega vodonosnika, ki izdanjajo v vrhnjih plasteh, se nahajajo najpomembnejši deli vodnega telesa podzemne vode. Drugi, manjši, medzrnski ali razpoklinski vodonosnik, se nahaja v kvartarnih in terciarnih sedimentih z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode. Tretji, globoki, termalni, razpoklinski vodonosnik nastopa v karbonatnih kamninah mezozoiske starosti. Delež kmetijskih in grajenih obmo čij na površini vodnega telesa znaša 47,7 %. Telo je srednje ranljivo.

Na vodnem telesu Spodnji del Savinje do Sotle je bilo v letih 2007-2011 na vzpostavljenih merilnih mestih mreže državnega monitoringa ugotovljeno dobro kemijsko stanje s srednjo stopnjo zaupanja ocene. Raven zaupanja v oceno kemijskega stanja je bila za triletno obdobje srednja. Rezultati na merilnih mestih so odraz razmer v izdatnejših, vendar lokalnih, nesklenjenih delih telesa, nizi podatkov pa so na nekaterih merilnih mestih kratki. Znaten del del telesa ima lokalne in omejene vire podzemne vode. Povezava med podzemno in površinsko vodo se kaže preko dolin rek, ki v raznovrstnih hidravli čnih vodonosnih sistemih, hribovitih mo čno nagubanih obmo čij Spodnje Savinje do Sotle, predstavljajo drenažno hidravli čno mejo.

7.3.5 Zajetja pitne vode in vodni viri Ob čina Laško ima z namenom, da se zavaruje kakovost in higienska neopore čnost pitne vode, sprejet odlok o varstvu virov pitne vode. Za omenjene vodne vire so dolo čeni najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja in širši varstveni pas s higiensko tehni čnim režimom zavarovanja. Za ta obmo čja so z odlokom dolo čeni

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 59 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. režimi upravljanja. S tem odlokom je zavarovanih 56 vodnih virov, ki napajajo javne vodovode v ob čini Laško. Nekateri med njimi se deloma nahajajo v sosednjih ob činah Hrastnik ter Žalec. Obmo čja vodnih virov ter njihovi varstveni pasovi se nahajajo v hribovitih gozdnih obmo čjih, kjer ni prisotnih obsežnih intenzivnih kmetijskih zemljiš č ali drugih ve čjih virov onesnaževanja. Tako lahko ugotovimo, da trenutno vodni viri niso ogroženi.

Upravljavec z vodovodnim omrežjem in oskrbo s pitno vodo na obmo čju ob čine je Pivovarna Laško d.d. V smernicah upravljavca je navedeno, da je potrebna rekonstrukcija in prenova vodovodnega sistema Laško. Na okoliških vodovodih je prav tako potrebna rekonstrukcija in obnova nekaterih obstoje čih vodovodov. Na črtuje se tudi izgradnja novega vodovoda med posameznimi naselji v vzhodnem delu ob čine (Oleš če, Tev če, Reka).

7.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za dolo čitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja

Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05, 62/08, 113/09) dolo ča, med drugim, mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in pri gnojenju, na čine vnašanja, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom nevarnih snovi in gnojil v tla. Namen uredbe je tudi zmanjševanje in prepre čevanje onesnaženja voda, ki ga povzro čajo nitrati iz kmetijskih virov, da se prepre čijo škodljivi u činki na tla, rastline, živali in ljudi ter tako spodbudi pravilna uporaba le-teh. Vodotoki na obmo čju ob čine Laško te čejo tudi preko obmo čja kmetijskih zemljiš č, kjer obstaja potencialna nevarnost onesnaženja vodotokov zaradi uporabe kmetijskih pripravkov za gnojenje. Na obmo čju ob čine Laško ni ve čjih sklenjenih kmetijskih površin v intenzivni obdelavi. Ve čje sklenjene kmetijske površine so na posameznih re čnih terasah ob Savinji, kjer pa težko govorimo o intenzivnem kmetijstvu. V ob čini zaradi razgibanega reliefa prevladujejo predvsem ostala kmetijska zemljiš ča, ki so glede na dejansko rabo pretežno trajni travniki. Ocenjujemo, da raba kmetijskih zemljiš č ob izvedbi OPN ne bodo bistveno vplivala na kakovost površinskih voda ter njihovo kemijsko in ekološko stanje. Z namenom prepre čitve morebitnega neposrednega onesnaženja vodotokov naj se na priobalnih zemljiš čih ne gnoji ali uporablja sredstev za varstvo rastlin. Takšen ukrep pozitivno prispeva k ohranjanju kakovostnih površinskih voda v ob čini. Z OPN se opredeljujejo tudi nove kmetijske površine, vendar ne na obmo čju površinskih vodotokov. Pri tem gre za majhen obseg (2 ha), poleg tega pa se pretežno ta obmo čja ažurirajo glede na stanje v naravi.

Zaradi goste vodne mreže v ob čini se po posameznih naseljih v bližini vodotokov nahajajo posamezna poselitvena obmo čja. Tudi OPN v bližini nekaterih vodotokov na črtuje umestitve novih obmo čij poselitve. Vsi vodotoki v ob čini, razen Savinja, so skladno z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08) razvrš čeni med vodotoke 2. reda, za katere je pri umeš čanju rabe v prostor potrebno zagotoviti 5 metrski odmik od zunanja meja priobalnega zemljiš ča. Za Savinjo kot vodotok 1. red velja 15 metrski odmik od zunanjih meja priobalnega zemljiš ča. Pri na črtovanih ureditvah v okviru OPN je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od brežin vodotokov s čimer se prepre čuje možnost njihovega onesnaženja zaradi poselitve in dejavnosti. Tako se v bližini vodotoka Savinja umeš ča nove površine za stanovanja v naselju Rifengozd (EUP RF-2), UN Laško (EUP LAU-66, LAU-68, LAU-23), Udmat (EUP UD-1). V bližini Savinje se opredeljujejo tudi površine centralnih dejavnosti (EUP LAU-63, RIU-15, RIU-4), posebne površine za turizem (EUP LAU-55, LAU-75), zelene površine za šport in rekreacijo (EUP LAU-73, RIU-10, RIU-4). V

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 60 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. naselju Sevce se v prostor umeš ča površine proizvodnih dejavnosti (EUP SV-3, SV-5), vendar ne gre za neposredno umeš čanje v bližino Savinje, saj se med obmo čjem urejanja in Savinjo nahaja glavna cesta. Podobno velja tudi za širitev površin okoljske infrastrukture (EUP SN-3) ob obstoje čem zbirnem centru Strensko, ki se nahaja ob železniški progi. V naselju Rimske Toplice se v bližino vodotoka I čna umeš ča površine proizvodnih dejavnosti (EUP RIU-5). Ob vodotoku Gra čnica se umeš čata dve obmo čji stanovanjskih površin (EUP JU-1). Ob vodotok Lahomnica se v naselju Tev če umeš ča stanovanjske površine (EUP TE-1). Ob vodotoku Reka se umeš čajo površine podeželskega naselja (EUP OL-2), ob vodotoku Re čica enako (EUP ZR- 1). Pri vseh navedenih ureditvah je potrebno upoštevati zakonsko predpisan odmik od brežin vodotoka Savinja, kar znaša 15 metrov. Ostali navedeni vodotoki so 2. reda, potreben odmik tako znaša 5 metrov. Morebitne proizvodne, gostinske in stanovanjske objekte, kjer bi lahko nastajala odpadna komunalna voda, je potrebno priklju čiti na kanalizacijsko omrežje in prepre čiti kakršno koli onesnaževanje vodotokov. V morfologijo brežin in obrežno vegetacijo se ne posega. Pri ureditvi obmo čij je potrebno zagotoviti, da ne bo prihajalo do erozije brežin, kar bi lahko vplivalo na kakovost vodotokov. Ocenjujemo, da v kolikor se bodo upoštevali omilitveni ukrepi, na črtovane ureditve, bistvenih vplivov na kakovost vodotoka izvedba OPN ne bo imela.

OPN v prostor umeš ča tudi razširitev deloma že izkoriš čenega obmo čja kamnoloma Pojerje (EUP JU-3). Zaradi razgalitve površin in hitrejšega odtekanja padavinske vode lahko pride, ob neprimerni ureditvi kamnoloma, do onesnaženja bližnjih vodotokov. Z namenom zmanjšanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode je podan omilitven ukrep.

Vsi vodotoki v ob čini te čejo preko kmetijskih površin, ki niso v intenzivni kmetijski obdelavi. Preko obdelanih kmetijskih površin potekajo predvsem Savinja, Gra čnica in Re čica. Slednja je desni pritok Savinje. Merilno mesto kakovosti vodotoka Savinja v sklopu monitoringa kakovosti površinskih vodotokov se v ob čini Laško nahaja na treh lokacijah; Brstnik, Rimske Toplice in Veliko Širje. Tako kemijsko kot ekološko stanje vodotoka Savinja na vseh treh merilnih mestih, ki se je ugotavljalo za obdobje 2009-2010, je bilo ocenjeno kot dobro z visoko stopnjo zaupanja ocene. Meritve ekološkega stanja niso pokazale pojavljanja pesticidov. Za vodotok Gra čnica je bilo na merilnem mestu pri naselju Gra čnica v sklopu monitoringa ugotovljeno zelo dobro kemijsko stanje z visoko stopnjo zaupanja. OPN na obmo čju obstoje čih kmetijskih površinah ohranja veljavno plansko rabo. Z OPN se delež kmetijskih površin ne bo bistveno spremenil – zaradi izvedbe OPN je predvideno rahlo zmanjšanje, kljub novim opredelitvam kmetijskih površin. Savinja, kot glavni vodotok v ob čini, te če tudi mimo najbolj urbaniziranega dela, naselja Laško ter Rimske Toplice. Vodotok Re čica se v Laškem izliva v Savinjo in te če skozi proizvodno obmo čje Re čica (cona Fragmat). Glede na sedanje stanje kakovosti vodotokov Savinja in Gra čnica ter na črtovanje širitve stavbnih zemljiš č in dejavnosti ocenjujemo, da bistvenega vpliva na kazalec vrednotenja izvedba OPN ne bo imela. Omilitveni ukrepi so podani za umeš čanje obmo čij v bližino vodotoka.

OPN v prostor umeš ča tudi ve čje površine za proizvodne dejavnosti ob obstoje ča proizvodna obmo čja v naseljih Zidani Most (EUP ZM-8), Sevce (EUP SV-3) in Rimske Toplice (EUP RIU-5). Pri tem lahko pri čakujemo ureditev ve čjih zunanjih utrjenih (asfaltiranih) površin, pri čemer potencialno lahko pride do vpliva na vodni režim površinskih voda in njihovo koli činsko in kvalitetno stanje. Podobno velja tudi za ve čja obmo čja predvidenih stanovanjskih površin v naseljih Rimske Toplice (EUP RIU-7), Sevce (EUP SV-3), Rifengozd (EUP RF-2) ter Laško (EUP LAU-17, LAU-61, LAU-59, LAU-66) ter površin centralnih dejavnosti v naseljih Rimske Toplice (EUP RIU- 7, RIU-15, LAU-40, LAU-59, LAU-63). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno odvajanje

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 61 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. padavinskih voda. Z namenom zmanjšanja vplivov izvedbe OPN na kakovost površinskih voda je potrebno predvideti odvajanje padavinske vode na na čin, da bo v čim ve čji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Slednje pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Glede na to, da so vsa na črtovana obmo čja na črtovana v nižinskem delu ob čine, kjer je prisotna prodnata mati čna podlaga (aluvialni nanosi), je potrebno padavinske vode v čim ve čji možni meri speljati na ponikanje v tla. Padavinsko vod s streh objektov naj se spelje na ponikanje v tla. Padavinsko vodo z ve čjih utrjenih (asfaltnih) manipulativnih površin naj se spelje na ponikanje v tla preko lovilcev olj. S tem se pre či potencialno onesnaženje podzemnih voda. V primeru, ko ponikanje padavinskih voda ni možno, se odvajanje padavinskih voda spelje v vodotok, pri čemer je potrebno vgraditi loputo za prepre čitev povratnih udarcev vode v primeru visokih voda.

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Izvedba plana ne bo imela bistvenih vplivov na parametre kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti onesnaževal v površinskih vodah ne bodo presežene. poselitvena obmo čja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov

Ob čina Laško je mo čno poplavno ogrožena. Razlog temu je gosta vodna mreža, ki je osnovana na podlagi kombinacije nepropustnih in propustnih kamnin. Vsi vodotoki, vklju čno z najve čjim Savinjo, imajo hudourniški zna čaj. Vodnatost strug se lahko v hipu mo čno pove ča in posledica tega je prelitje vode preko bregov. Reka Savinja je v smeri Sever-jug izdolbla ozko sotesko, kjer je malo razlivnih površin. Slednje so se v preteklosti urbanizirale in tako se je površina razlivnih površin zmanjšala. Tako je možno poplavno varnost reševati na dva na čina; z zadrževanjem visokovodnega vala severno izven obmo čja ob čine ali pa se izvede obsežnejše tehni čne ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti celotnega obmo čja ob čine. Za protipoplavne ureditve v Zgornjesavinjski dolini je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem na črtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih obmo čij od Lo čice ob Savinji do Letuša (Ur. l. RS, št. 103/10). Na podlagi DPN bodo izvedeni protipoplavni ukrepi, ki bodo vplivali na izboljšanje poplavnih razmer tudi na obmo čju ob čine Laško.

Ob čina Laško je za potrebe OPN izdelala študijo Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe izdelave OPN Ob čine Laško (Hidrosvet d.o.o., julij 2011). Na podlagi študije so bili dolo čeni razredi poplavne nevarnosti in erozijske ogroženosti za sedanje in predvideno stanje . Ugotovljeno je, da so za zaš čito Laškega in obmo čij ob soto čju Re čice in Lahomnice s Savinjo potrebni obširni ukrepi preden bo obmo čje poplavno varno. Predvidena obmo čja za širitev stavbnih zemljiš č v okviru OPN na nekaterih preostalih obmo čjih (Udmat, Sevce, Šmarjeta, Zgornja Re čica) je možno ob predhodni izvedbi omilitvenih ukrepov (dvig terena oziroma regulacija struge). Nekaj obmo čij, kot so športna igriš ča Aqua Roma, obmo čje pri Ameriki, obmo čja turisti čnih in zelenih obmo čij v Laškem, dve obmo čji ob Lahomnici) je v bližini ali v dosegu poplavne vode, vendar je ob umeš čanju objektov v prostor predvsem potrebno paziti, da se ne pove čuje poplavne ogroženosti širšega obmo čja predvidene gradnje oziroma da se gradnja izvede izven obmo čja dosega poplav. Pri vseh ukrepih je ob umeš čanju objektov v prostor predvsem potrebno paziti, da se ne pove čuje poplavne ogroženosti širšega obmo čja predvidenih ureditev in da se bistveno ne poslabšuje preto čnih razmer vodotokov.

Hidrološko hidravli čna študija je obravnavala vse pomembnejše vodotoke v ob čini, ki imajo bistveni vpliv na stanje poplav. V okoljskem poro čilu so navedeni in obravnavani tisti vodotoki,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 62 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. kjer se z OPN na črtujejo nove širitve stavbnih zemljiš č. Obravnavana so bila tudi nekatera obmo čja že opredeljenih stavbnih zemljiš č, ki segajo v posamezne razrede poplavne nevarnosti in še niso bila pozidana oziroma izvedena. Takšnih obmo čij je v ob čini Laško malo in jih najdemo v Laškem in Rimskih Toplicah.

Ob Savinji je v ob činskem prostorskem na črtu nekaj predvidenih obmo čij širitve. V Rifengozdu, v Laškem, pri Udmatu, pri Sevcah, v Rimskih Toplicah in pri Obrežju pri Zidanem Mostu (Amerika). Ve činoma so vsa obmo čja blizu Savinje in nekatera med njimi v dosegu poplavne vode, nekatera pa so na robu dosega poplav. Zaradi lege Laškega, okoli mesta se bolj ali manj razprostirajo hribi, ve čjih objektov ni mogo če graditi drugje, kot ob Savinji. Ugotovljeni razredi poplavne nevarnosti kažejo, da se pozidano obmo čje na desnem bregu Savinje v Laškem ve činoma nahaja znotraj razredov srednje ali visoke poplavne nevarnosti glede na sedanje stanje razredov poplavne nevarnosti. Obmo čja širitev v Laškem in Rimskih Toplicah so ve činoma predvidena na desnem bregu Savinje.

V nadaljevanju povzemamo ugotovitve študije Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe izdelave OPN Ob čine Laško (Hidrosvet d.o.o., št. proj 120/11, julij 2011). Omenjena študija je bila revidirana in potrjena s strani Agencije RS za okolje (št. 35001- 547/2011-19 z dne 30.5.2013). V študiji so upoštevani tudi ukrepi, ki so bili na črtovani s predhodno dokumentacijo. In sicer glede na prehodno dokumentacijo so za ureditev Savinje predvideni visokovodni ukrepi z nasipi in zidovi na obmo čju Laškega in še dodatni ukrepi (ureditev marijagraškega ovinka, regulacija do Udmata, spremenjen vtok Lahomnice v Savinjo, projekti 52/03 PGD in 64/10 PGD, oba Hidrosvet d.o.o), ki znižajo gladino Savinje. Predvidena je tudi ureditev Re čice v spodnjem toku (ureditev vtoka, ureditev pragov, zadrževalnik plavin, ureditve brežin po projektu 816/1-FR/08 PZI, IZVO d.o.o.) in menjava mostu na lokalni cesti Laško - Lahomno (po ZN Marija Gradec št. 572/69). Vsi ti ukrepi in še dodatni ukrepi (ureditev Re čice v Laškem, predvideni viskovodni ukrepi ob Re čici do stacionaže km 0+589) so upoštevani v modelu za prihodnje stanje . V modelu za prihodnje stanje niso upoštevani celoviti ukrepi na podro čju Spodnje Savinjske doline (zadrževalniki), ki naj bi precej zmanjšali pretočne koli čine Savinje in s tem poplavno nevarnost. Hidrološko hidravli čna študija tako dolo ča razrede poplavne nevarnosti glede na sedanje stanje poplav in glede na predvideno stanje, ob upoštevanju na črtovanih protipoplavnih ureditev ter predvidenih obmo čij za spremembo namembnosti. Vrednotenje vplivov izvedbe OPN je tako narejeno glede na predvideno stanje razredov poplavne nevarnosti. Na podlagi predvidenega stanja so tudi podani omilitveni ukrepi.

SAVINJA

Obmo čja širitev v Laškem so v najve čji meri predvidena na desnem bregu Savinje, nad soto čjem z Re čico in ob Re čici. Za zaš čito teh obmo čij so predvideni razli čni ukrepi.

Za časni ukrepi se dolo čijo za vsako prostorsko enoto kjer je predvidena širitev, razen za enoto ali del enote, ki sega v razred visoke poplavne nevarnosti. Za vsako tako enoto je potrebna dodatna hidrološko - hidravli čna presoja, ki natan čno dolo ča potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti glede na lokacije in gabarite morebitnih objektov in dejavnosti, ki se bodo v objektih izvajale. Prav tako so s presojo dolo čeni vplivi gradnje na prihodnje stanje in predlagani ukrepi, da ne bi prišlo do poslabšanja razmer za širše obmo čje.

Na podlagi hidrološko hidravli čne analize se izkaže, da posamezna obmo čja sedaj pozidanih stavbnih zemljiš č segajo v srednji ali visoki razred poplav. V modelu za prihodnje stanje, ob

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 63 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. upoštevanju vseh že izvedenih in na črtovanih protipoplavnih ukrepov, ta obmo čja segajo zgolj v razred preostale poplavne nevarnosti. To so obmo čja centralnih dejavnosti (CU, CD) z oznakami LAU-63, LAU-62, LAU-56, LAU-1, LAU-2 obmo čja energetske infrastrukture (E) z oznako LAU-53 , posebna obmo čja za turizem (BT) z oznako LAU-55, LAU-35 , obmo čja zelenih površin z oznako LAU-57, LAU-35 (zdraviliški park), LAU-2, LAU-29 (pokopališ če), obmo čje proizvodnih dejavnosti (IP) z oznako LAU-11 (Pivovarna Laško) ter obmo čja stanovanj (SS) z oznako LAU-57, LAU-2 . Vsa navedena obmo čja se nahajajo v sklopu urbanisti čnega na črta (UN) naselja Laško. V sklopu UN sodi tudi del stanovanjskega obmo čja Žikovca, skozi katerega te če istoimenski potok. Znotraj obmo čij EUP LAU-5 in LAU-6 poplavna študija glede na sedanje stanje dolo ča predvsem razrede srednje nevarnosti, vendar so ta obmo čja v naravi že pozidana. Za nekatera obmo čja je v nadaljevanju podana podrobnejša obrazložitev.

Glede na sedanje stanje poplav se v majhnem razredu poplavne nevarnosti v sklopu UN Laško nahajajo obmo čja z oznakami EUP LAU-59 za centralne in stanovanjske dejavnosti. Na podlagi kart razredov poplavne nevarnosti za predvideno stanje je se to obmo čje nahaja v razredu preostale nevarnosti. Na črtovano obmo čje centralnih dejavnosti EUP LAU-63 glede na sedanje stanje sega v srednji razred poplavne nevarnosti. Ob upoštevanju izvedbe protipoplavnih zidov je za prihodnje stanje obmo čje najve č v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pred pri četkom gradnje je potrebno izvesti predlagane (oziroma druge ustrezne) ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi predpisi in uredbami, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale. V visoki razred poplavne nevarnosti sega obmo čje na levem bregu Savinje ( EUP LAU-73 ), kjer se ne na črtuje nobenih ureditev objektov. Razredi poplavne nevarnosti glede na sedanje in predvideno stanje se na tem obmo čju ne spreminjajo. Iz tega razloga OPN na obmo čju visoke poplaven nevarnosti opredeljuje primarno namensko rabo, to so kmetijske površine. Del obmo čja, ki sega v srednji razred poplavne nevarnosti se opredeljuje kot zelene površine (ZS). Obmo čje BT se nahaja izven poplavnih razredov in se namenja kot menaža za konje, kjer je dopustna tudi gradnja objektov. Pod obmo čje EUP LAU-73 na levem bregu Savinje je z OPN opredeljeno ve čje obmo čje drugih zelenih površin ( ZD, EUP LAU-55 ), kjer gradnja kakršnih koli objektov ni dopustna, saj celotno obmo čje glede na predvideno stanje sodi v visoki razred poplavne nevarnosti. Enako velja tudi za druge zelene površine EUP LAU-75. Nasproti objekta term se na levem bregu Savinje ob vznožju Huma opredeljujejo obmo čja za turizem ( BT, EUP LAU-55 ), ki se nahajajo izven razredov poplavne nevarnosti. Na desnem bregu Savinje med trgovino Tuš ter objektom term Thermana je v veljavni planski rabi opredeljeno obmo čje posebnih dejavnosti EUP LAU-55 . Lokacija predstavlja edino ve čje še nepozidano stavbno zemljiš če znotraj UN Laško. Obmo čje glede na sedanje stanje razredov poplavne nevarnosti sega v visoki in srednji razred. Po izvedbi na črtovanih protipoplavnih ukrepov in glede na predvideno stanje poplavna študija za to obmo čje opredeljuje preostali razred poplavne nevarnosti. Slednje pomeni, da OPN lahko na črtuje tovrstno rabo na tem obmo čju. Hidrološko hidravli čna študija ugotavlja tudi, da se z na črtovanimi protipoplavnimi ukrepi bistveno izboljšuje sedanje stanje poplavne ogroženosti na obmo čju marijagraškega ovinka. Glede na sedanje stanje se obmo čje Pivovarne Laško ( EUP LAU-11 ), pokopališ če ( EUP LAU-29 ) in stanovanjsko obmo čje ( EUP LAU-2 ) nahajajo v visokem in srednjem razredu poplavne nevarnosti. Glede na predvideno stanje se vsa ta obmo čja nahajajo znotraj preostalega razreda poplavne nevarnosti. Na tem odseku Savinje so se izvedli protipoplavni ukrepi na marijagraškem ovinku (zaklju čna dela v marcu 2013), kar je bistveno izboljšalo poplavne razmere.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 64 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Levi breg Savinje dolvodno od marijagraškega ovinka je v OPN opredeljen z namensko rabo kot zelene površine ( LAU-83, LAU-22 ). Obe obmo čji se tako na sedanje kot prihodnje stanje Zelene površine so del izvedenih protipoplavnih ureditev na podlagi Odloka o lokacijskem na črtu ureditve reke Savinje na odseku: Ovinek Marija Gradec – vklju čno z ovinkom Udmat (Ur. l. RS, št. 105/02). Med obema obmo čjema zelenih površin so v razredu visoke in srednje poplavne nevarnosti opredeljene tudi stanovanjske površine z oznako LAU-83 v naselju Radoblje (parc. št. 299/2 – del, k.o. Lahomšek). Omenjena namenska raba ni skladna z Uredbo in jo je potrebno bodisi izlo čiti iz poplavnih obmo čij bodisi stanovanjsko rabo opredeliti kot zelene površine.

V naselju Udmat se na črtuje jo stanovanjske in posebne površine ( EUP SM-2 ) nad glavno cesto in na podlagi študije glede na sedanje stanje segajo v majhen razred poplavne nevarnosti. Za ureditev tega obmo čja se predvideva regulacija ovinka, ki bo povzro čil majhen spust gladin na tem lokalnem obmo čju. Ko bo ta ukrep izveden, bo gradnja na vsem obmo čju mogo ča, saj je obmo čje v pretežnem delu izven poplavnih razredov, v preostali razred sega le v manjšem delo blizu glavne ceste. Podobno velja tudi za širitev površin za stanovanja EUP UD-1 , ki se glede na predvideno stanje nahaja izven razredov poplavne nevarnosti.

V Sevcah se na črtujejo proizvodne površine ( EUP SV-3 ) v bližini KZ Laško. Sedanje stanje poplav na tem obmo čju kaže na prisotnost visokega in srednjega razreda poplavne nevarnosti, kjer se nahaja tudi del obmo čja EUP SV-5. Predvideno stanje poplavnih razmer po izvedenih ukrepih to obmo čje uvrš ča med preostali razred poplavne nevarnosti. Študija predvideva, da se pred za četkom gradnje dvigne kota terena na obmo čju SV-3 in SV-5 na poplavno varno koto. Glede na prihodnje stanje je visoki razred poplav na tem obmo čju opredeljen do glavne ceste Laško-Zidani Most.

V Rimskih Toplicah se na desni breg Savinje na obmo čje visoke in srednje nevarnosti umeš ča površine centralnih dejavnosti za športna igriš ča ( EUP RIU-4 ), površine cest (bencinski servis in parkiriš ča, RIU-4 ) ter zelene površine z na črtovanimi otroška in druga javna igriš ča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (sanitarne stavbe v po čitniških kampih) ( EUP RIU-4, RIU-10 ). Za obe obmo čju poplavna študija glede na sedanje stanje dolo ča visoki razred poplav. Za predvideno stanje pa za ureditve v EUP RIU-4 ugotavlja preostali razred poplavne nevarnosti, kjer je umeš čanje tovrstne namenske rabe možna. Poplavna študija podaja ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti Za bencinski servis in stavbo kampa predlaga izvedbo nasutja, ki bo š čitilo tudi naselje Šmarjeta pred 100-letnimi poplavami. Ostale ureditve zelenih površin se uredijo na obstoje čem terenu in so prilagojene poplavnemu režimu obmo čja, tako da se ne zmanjšuje retenzijskih površin. V čim ve čji meri je potrebno ohranjati naravno konfiguracijo terena in obstoje če zasaditve ob Savinji. Za obmo čje RIU-10 je tudi glede na predvideno stanje ugotovljen visok razred poplavne nevarnosti. OPN za to obmo čje opredeljuje namensko rabo kot ostale zelene površine in gradnje objektov ne dopuš ča. Na turisti čnem obmo čju Aqua Roma se predvideva razširitev posebnih površin ( EUP RIU-20 ) za ureditev športnih igriš č. Glede na stanje je za to obmo čje ugotovljen visok in srednji razred poplavne nevarnosti. Študija navaja, da so nasipi na krajšem odseku že urejeni, vendar ne povsem ustrezni. Predvidena je tudi gradnja hotela v bližini regionalne ceste, vendar je le-ta izven dosega poplavne vode. Športnih igriš č ni nujno varovati pred poplavami, vendar pa je ob gradnji potrebno paziti, da se ne poslabšajo obstoje če preto čne razmere. Tudi predvideno stanje po izvedbi protipoplavnih ukrepov za pas bližje Savinji ugotavlja visok razred poplavne nevarnosti. OPN glede na tovrstno omejitev pobudo za spremembo namembnosti na črtuje do linje visoke poplavne nevarnosti, slednjo pa opredeljuje z namensko rabo kot kmetijske površine. Obstoje či del posebnega

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 65 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. obmo čja RIU-20, ki sega v visoki razred poplav OPN opredeljuje kot zelene površine (ZD), kjer gradnja ni dopustna.

Na obmo čju naselja Gra čnica se med Savinjo in železniško progo nahajajo površine gospodarskih obmo čij z oznako EUP GR-1 , ki v manjšem pasu segajo v razred visoke nevarnosti. Namenska raba za proizvodne površine naj se umakne izven razreda visoke poplavne nevarnosti s čimer se ohranja poplavni režim in prepre či poseganje (gradnjo) v strugo Savinje.

Pred Zidanim Mostom se med Savinjo in železniško progo umeš ča površine proizvodnim dejavnosti ( EUP ZM-8 ). Predvideno obmo čje širitve se na črtuje do roba dosega poplavne vode. Pri tem je potrebno upoštevati, da se objekte gradi izven dosega poplavne vode. Ob gradnji ne sme prit do poslabšanja preto čnih razmer. V tem primeru je gradnja obmo čja možna, brez dodatnih omilitvenih ukrepov.

RE ČICA

Na poplavni režim gorvodno vpliva predvsem Savinja s svojim vodnim režimom. Za zaš čito Laškega na obmo čju soto čja Re čice in Savinje so obširna poplavna obmo čja. Za zagotovitev poplavne varnosti ob Re čici je potrebno zagotoviti poplavno varnost na Savinji, za kar so predvideni visokovodni ukrepi z nasipi in zidovi na obmo čju Laškega in še dodatni ukrepi (ureditev marijagraškega ovinka, regulacija do Udmata), ki znižajo gladino Savinje. Predvidena je tudi ureditev Re čice v spodnjem toku (ureditev vtoka, ureditev pragov, zadrževalnik plavin, ureditve brežin). Vsi ti ukrepi in še dodatni ukrepi (ureditev Re čice v Laškem, predvideni viskovodni ukrepi ob Re čici) so upoštevani v modelu za prihodnje stanje. Ob Re čici s pritoki je v ob činskem prostorskem na črtu nekaj predvidenih obmo čij širitve. Ve činoma so vsa obmo čja izven dosega poplavnih vod razen na obmo čju naselja Zgornja Re čica, kjer se v prostor umeš ča stanovanjske površine ( EUP ZR-1 ). Omenjeno obmo čje glede na sedanje stanje sega v visoki in srednji razred poplavne nevarnosti. Poplavna študija sicer navaja, da je obmo čje ZR-1 možno umestiti v prostor ob predhodni izvedbi omilitvenih ukrepov z dvigom terena nad koto poplav. Slednje ne predstavlja celovitih ukrepov na vodotoku Re čica. Poplavna študija pri tem upošteva zgolj ukrepe v spodnjem toku vodotoka Re čica, zato v primeru pobude ZR-1 nasutje terena ne predstavlja ustreznega ukrepa za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Iz tega razloga je potrebno obmo čje pobude zmanjšati tako, da se stanovanjske površine izvzame iz obmo čja razreda visoke nevarnosti in na tem delu opredeli zelene površine. Enako velja tudi za opredeljene stavbne površine na desnem bregu vodotoka na obmo čju ZR-1 , kjer se prav tako pojavlja visoki razred poplavne nevarnosti. Enako se tudi za to obmo čje tisti del, ki sega v razred visoke poplavne nevarnosti, opredeli kot zelene površine. Na teh zelenih površinah ni dovoljena gradnja objektov ali druge infrastrukture, ki bi lahko poslabšala poplavno varnost.

Na obmo čju naselja Huda jama so opredeljene pretežno stanovanjske površine, na katerih sta glede na sedanje stanje opredeljeni dve obmo čji razredov visoke poplavne nevarnosti znotraj EUP HU-1 . Obe obmo čji, kjer je opredeljen razred visoke nevarnosti, sta že pozidani. Podobno je tudi na obmo čju naselja Spodnja Re čica, kjer so visoki razredi poplavne nevarnosti opredeljeni na obmo čju delujo če gospodarske cone Fragmat ( EUP LAU-49, LAU-54 ). Tako v tem primeru ne moremo govoriti o poslabšanju poplavnih razmer zaradi opredeljene namenske rabe. V spodnjem toku Re čice je ob vodotoku opredeljena površina centralnih dejavnosti EUP LAU-47 , ki se glede na stanje poplav nahaja v srednjem in visokem razredu. V zahodnem robu obmo čja je že zgrajen objekt, ostali del je še nepozidan. V delu obmo čja, ki je še nepozidano, je potrebno

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 66 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. spremeniti namensko rabo tako, da se namesto centralnih dejavnosti opredelijo zelene površine na katerih gradnja objektov ni dopustna.

LAHOMNICA

Tako kot za vodotok Re čico tudi za vodotok Lahomnica velja, da na njen poplavni režim vpliva Savinja. V bližini Lahomnice je nekaj obmo čij, kjer so z OPN predvidena obmo čja širitev prostorskih enot. Študija ugotavlja, da so ve činoma ta obmo čja izven dosega poplavnih vod, razen dveh obmo čij in sicer v Lahomnem in Tev čah. Pri Lahomnem se na črtuje umestitev stanovanjskih površin ( EUP LH-3 ) v razred srednje in male poplavne nevarnosti glede na sedanje stanje. Ob upoštevanju predvidenega stanja poplav študijo ugotavlja, da se obmo čje nahaja v razredu preostale nevarnosti. Pri Tev čah se v prostor umeš ča stanovanjske površine na rob poplavnega obmo čja (EUP TE-1 ) in vanj ne posega. Študija ugotavlja, da v obeh primerih obmo čja prostorskih enot posegajo na rob dosega poplavne vode. V kolikor se bodo predvideni objekti izvajali izven linije možnih poplav in ob gradnji ne bo poslabšanja razmer v vodotoku, je gradnja mogo ča brez posebnih omilitvenih ukrepov. Ob vtoku Lahomnice v Savinjo v naselju Marija Gradec predvideno stanje razredov poplavne nevarnosti za obmo čje z oznako EUP LAU-13 in LAU-15 ugotavlja srednji in visoki razred poplav. Obmo čje LAU-15 je opredeljeno kot stanovanje površine in je pretežno že pozidano. Zelene površine predstavljajo veduto na bližnjo cerkev in je vsakršna pozidava te površine prepovedana. Del obmo čja LAU-13 je opredeljen kot stanovanjske površine in še ni pozidan. Tisti del, ki sega v visoki in srednji razred poplavne nevarnosti naj se opredeli kot zelene površine, kjer se prepove vsakršna gradnja objektov.

GRA ČNICA

Obmo čji širitve stanovanj ob Gra čnici v Jurkloštru ( EUP JU-2 ) je predvidena tik ob vodotoku, ki sicer ne poplavlja preko brežin. Predvideno obmo čja širitve je ravno na robu dosega poplavne vode. V kolikor bo predvidena gradnja izven dosega poplavne vode in ob gradnji ne bo prišlo do poslabšanja preto čnih razmer Gra čnice, je gradnja mogo ča brez dodatnih omilitvenih ukrepov.

IČNA

V bližini vodotoka I čna je nekaj obmo čij, kjer so predvidene širitve prostorskih enot. Ve činoma so ta obmo čja izven dosega poplavnih vod, razen na soto čju I čne in Savinje. Na tem obmo čju so predvidena obmo čja za centralne dejavnosti (bencinski servis s parkiriš čem, EUP RIU-4 ), vendar pa gre na tem obmo čju predvsem za poplavljanje Savinje. Ukrepi na tem delu predvidevajo dvig terena in s tem tudi zaš čito tega dela Rimskih Toplic in so podrobneje opisane v na črtu pri ukrepih na Savinji. Za ureditev Savinje so predvideni visokovodni ukrepi z dvigom terena. Vsi ti ukrepi in so upoštevani v modelu za prihodnje stanje, prav tako so ti ukrepi upoštevani na kartah razredov poplavne nevarnosti za prihodnje stanje. Širitve namembnosti so ob I čni predvidene še na obmo čju EUP RIU-1 za centralne dejavnosti, kjer je ugotovljen razred preostale nevarnosti za predvideno stanje. Na teh delih je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabšajo preto čne razmere. Preostala obmo čja ob vodotokih pa so toliko oddaljena da niso v poplavni nevarnosti.

Za vsa obmo čja ob obravnavanih vodotokih, ki se jim v okviru OPN opredeljuje namenska raba zelene površine (ZS, ZD, ZP) in se hkrati nahajajo v visokem in/ali srednjem razredu poplavne nevarnosti, je potrebno v okviru OPN pri podrobnejši namenski rabi navesti, da je

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 67 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. vsakršna gradnja objektov znotraj teh obmo čij prepovedana. Sprememba namenske rabe je možna šele takrat, ko se bodo izvedli protipoplavni ukrepi na podlagi katerih se bo zmanjšal razred poplavne nevarnosti (iz velikega/srednjega v majhen ali preostali razred).

Neposredne, za časne, dolgoro čne in daljinske vplive izvedbe OPN na kazalec vrednotenja ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. S planom se na črtuje poselitev v obmo čju poplavne nevarnosti, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzro čena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroženo. Ocena temelji na ugotovitvah in predpostavkah navedene poplavne študije (Hidrosvet d.o.o., št. projekta 120/11, julij 2011). Za zagotovitev dolgotrajne poplavne varnosti je potrebno izvesti obširne protipoplavne ukrepe ta na Savinji na obmo čju ob čine Laško in predvsem izven obmo čja ob čine v MO Celje. Vsi predlagani ukrepi v okviru poplavne študije za OPN Ob čine Laško upoštevajo ukrepe, ki so predvideni na posameznih odsekih vodotokov na obmo čju ob čine Laško in tudi izven. Vse predlagane rešitve glede zagotavljanja poplavne varnosti v okviru OPN vplivajo tudi na poplavno varnost sosednjih ob čin Sevnica in MO Celje. Savinja te če skozi omenjeni ob čini in se pri Zidanem Mostu izliva v reko Savinjo. Kumulativni vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja tako ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . pokritost ob čine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave

Opremljenost naselij s kanalizacijskem omrežjem ter zaklju ček omrežja na ustreznih čistilnih napravah v naseljih v ob čini je oteženo zaradi razpršene poselitve, konfiguracije terena in ve čje medsebojne oddaljenosti urbaniziranih obmo čij. Iz tega razloga je klju čno, da se v okviru OPN na črtuje strnjena poselitev v sklopu obstoje čih naselij, kjer je to mogo če.

Kanalizacijsko omrežje v ob čini je vzpostavljeno le v naseljih Laško, Rimske Toplice in deloma Re čica. V vseh omenjenih naseljih bo možno nova obmo čja poselitve priklju čiti na obstoje čo kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či na čistilni napravi. Slednja se nahaja na lokaciji pri naselju Strensko. Čistilna naprava ima kapaciteto čiš čenja 38.400 PE in je trenutno obremenjena 7.088 PE kar pomeni, da je možna dodatna obremenitev čistilne naprave z odpadnimi komunalnimi vodami. Tako se bo ob izvedbi OPN nova ureditvena obmo čja ter objekte lahko priklju čilo v sistem odvajanja in čiš čenja odpadne komunalne vode.

Gradnja in sanacija kanalizacijskega omrežja je na črtovana skladno z Operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda ob čine Laško (marec 2005). Tako se na črtuje dograditev in posodobitev kanalizacijskega omrežja na širšem mestnem obmo čju naselja Laško, Strensko – Rimske Toplice in Brezno – Belovo, ki sega tudi v ob čino Hrastnik. Skladno z Operativnim programom so dolo čene tudi aglomeracije nad 50 PE in aglomeracije pod 50 PE. V zaselkih ter v okviru posameznih obstoje čih kmetij in skupin stanovanjskih hiš, kjer izgradnja kanalizacije in priklju čitev na čistilne naprave ekonomsko ni upravi čena, je možno uvajati čiš čenje odpadne vode z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte. Za vse aglomeracije nad 50 PE je potrebno skladno z Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10) ter Operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, zgraditi kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či na ustrezni čistilni napravi, do konca leta 2017.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 68 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OPN nova obmo čja poselitve umeš ča ob obstoje ča naselja, s čimer se zagotavlja lažje komunalno opremljanje in prepre čuje dodatno razpršeno poselitev. Hkrati se z OPN poudarja tudi razvoj podeželskih naselij na zahodnem in vzhodnem delu ob čine, kjer poselitev ni zgoš čena. Hribovita in gri čevnata obmo čja ob čine so najslabše infrastrukturno opremljena. Za naselja brez kanalizacijskega omrežja podajamo omilitveni ukrep, ki je splošne narave. Vse ureditve v obmo čju novih stavbnih zemljiš č je možno vzpostaviti v primeru, da so zemljiš ča ustrezno komunalno opremljena. Za vsa obmo čja oziroma naselja brez kanalizacijskega omrežja velja, da mora upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi dolo čb Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07) ne sme spuš čati neposredno v vode, to vodo zajeti in o čistiti. Odpadne vode je prepovedano odvajati neposredno v podzemne vode, celinske vode, ki v skladu z zgornjo Uredbo niso vodotoki, ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Upravljavec stavbe na obmo čju, kjer ni javne kanalizacije, mora zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem v vode o čisti na mali komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiš čenja.

Predlagana širitev gospodarskih površin v Sevcah (EUP SE-3), v Rimskih Toplicah (EUP RIU-5) ter Zidanem Mostu (EUP ZM-8) zahteva ureditev gospodarske javne infrastrukture, kamor sodi tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja. V omenjenih naseljih je kanalizacija vzpostavljena le v Rimskih Toplicah, ostali dve naselji sta še brez kanalizacije. V tem primeru bo potrebno pred pri četkom ureditev zagotoviti ustrezno kanalizacijsko opremljenost obmo čij ZM-8 in SE-3. Dejavnosti v vseh treh na črtovanih proizvodnih obmo čjih niso natan čno poznane. Namenjajo se proizvodnim, obrtnim ter storitvenim dejavnostim. V kolikor se bodo znotraj gospodarskih con umestile dejavnosti in tehnološki procesi, pri katerih nastajajo odpadne industrijske vode, jih je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo zajeti in predhodno o čistiti. Skladno s predpisi je za obratovanje naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode, potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih vod v hribovitih predelih se bo skladno z Operativnim programom in ob izvajanju OPN reševalo z gradnjami malih ČN ali rastlinskih čistilnih naprav. Na podlagi navedenega ugotavljamo, da bo ob čina ob izvajanju OPN ustrezno reševala odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Neposredni, kratkoro čni in za časni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Zaradi neurejenega odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih vod ima izvedb OPN lahko daljinski vpliv na površinske vodotoke, ker obstaja nevarnost onesnaženja vodotokov dolvodno. Daljinski vpliv tako ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Izvedba novih poselitvenih obmo čij v okviru plana predvideva dopolnitve sistema odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se ne bo zmanjšal. Kumulativnih vplivov izvedbe OPN ne pri čakujemo in jih ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B). S planom se na črtuje ustrezno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se bo pove čal glede na širitev novih poselitvenih obmo čij. delež prebivalcev priklju čenih na sistem javne oskrbe s pitni vodo

Glede na trenutno stanje oskrbe s pitno vodo ter obratovanjem vodovodnega omrežja lahko ugotovimo, da je oskrba s pitno vodo ustrezno rešena in da izvedba OPN ne bo povzro čila motenj v dobavi pitne vode zaradi morebitnega pomanjkanja. Obstoje če vodovodno omrežje se napaja iz preko 50 vodnih virov, ki so zaš čiteni na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode na obmo čju

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 69 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 38/99, 21/02). Trenutno stanje vodovodne infrastrukture je sicer ustrezno, a je obstoje če vodovodno omrežje potrebno nadgraditi, posodobiti in razširiti. Razširitev je potrebna na obmo čju naselij Vrh nad Laškim, Tev če, Reka, Oleš če, Trojno, Lažiše, Selo in Dol. Vsa navedena naselja imajo ustrezno oskrbo s pitno vodo, vendar je potrebno zagotoviti stabilno in trajno oskrbo s pitno vodo. Na hribovitih predelih se posamezna naselja oskrbujejo iz vaških vodovodov. Obstoje če vodovodno omrežje se bo z izvajanjem OPN postopno obnavljalo in dograjevalo. OPN v osnutku odloka dolo ča, da je potrebno vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, priklju či na javno vodovodno omrežje. OPN dolo ča, da se bodo naselja, ki jih ne bo mogo če priklju čiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodo či prostorski razvoj na teh obmo čjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

Porabniki pitne vode ob izvedbi OPN bodo vse novo opredeljena stavbne površine. Med njimi se lahko ve čjo potrebo po pitni vodi pri čakuje na novih površinah za proizvodne dejavnosti EUP SV- 3, RIU-5 in ZM-8 ter površinah posebnih dejavnosti za turizem (EUP LAU-73, LAU-75). Priklju čitev objektov, kjer se pri čakuje pove čana poraba vode ali poraba pitne vode ali vode v tehnološke namene, naj se izvede le po predhodni prou čitvi zadostnih koli čin vode iz javnega vodnega vira. Ugotovimo lahko, da bo vsa nova obmo čja in objekte, ki se z OPN na črtujejo, možno priklju čiti na vodovodno omrežje in tako zagotoviti oskrbo s pitno vodo. OPN ne na črtuje bistvenega pove čanja poselitvenih obmo čij, kjer bi bilo potrebno zagotavljati dodatne vire pitne vode, potrebna pa bo nadgradnja in posodobitev vodovodnega omrežja. Glede na hidrogeološke lastnosti je obmo čje ob čine bogato z vodnimi viri, tako da pomanjkljive oskrbe s pitno vodo ne gre pri čakovati.

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ob ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko pove čale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se ne bo zmanjšal.

Kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi

Ob čina Laško ima sprejet odlok o varovanju 56 virov pitne vode. Obmo čje ob čine je bogato z vodnimi viri, ki se pretežno nahajajo v hribovitih gorskih obmo čjih. Omenjeni Odlok opredeljuje pogoje gradnje in umeš čanja posameznih dejavnosti v obmo čja posameznih vodovarstvenih pasov. Za vse vire pitne vode so opredeljeni najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, ožji varstveni pas s strogim režimom in širši varstveni pas s higiensko-tehni čnim režimom zavarovanja.

Znotraj vodovarstvenih pasov virov pitne vode se z OPN ne umeš ča ve čjih novih obmo čij poselitve. Znotraj nekaterih opredeljenih vodovarstvenih obmo čij je po veljavni planski rabi prisotna obstoje ča poselitev. Gre za posamezne manjše zaselke in obmo čja razpršene poselitve. Zaselki se v OPN opredeljujejo kot obmo čja podeželskih naselij, kjer se odvija predvsem kmetijska in dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ve čja obstoje ča obmo čja poselitve, ki so v OPN opredeljena kot površine podeželskega naselja, so opredeljena v tretjem vodovarstvenem pasu, ki skladno z veljavnimi odloki o zavarovanju sodi v širši varstveni pas s higiensko-tehni čnim režimom zavarovanja. Slednji predstavlja najmanj strog režim varovanja, kjer je tovrstna, z nekaterimi omejitvami, dopustna. Gre za obmo čja z oznakami EUP VG-2 v 3. VVO vodnega vira Tev če, obmo čja EUP BR-1 v 3. VVO vodnega vira Brezno, obmo čja EUP ŠO-1 in ŠO-2 v 3. VVO vodnega vira na Šmohorju ter obmo čja EUP ŠE-1, ŠE-3, MB-2 in zaselek Konjice ter Bezgovnice znotraj 3. VVO vodnega vira Kozarica, ki se nahaja v ob čini Šentjur. Ker gre pri poselitvi znotraj 3.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 70 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

VVO navedenih vodnih virov pretežno za ruralna obmo čja, kjer je prisotna predvsem kmetijska dejavnost, je glede na dolo čbe Odlokov o varovanju vodnih virov potrebno navesti, da slednji prepovedujejo uporabo gnojevke, odvažanje zemlje in smotrni vnos hlevskega gnoja na kmetijske površine. Znotraj 3. VVO ni dovoljeno spreminjanje namembnosti gozdnih površin, se čnja in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo. V omejenem obsegu je v širšem varstvenem pasu dovoljeno graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoje čih strnjenih naselij, ne da bi se bistveno pove čalo število prebivalcev in če je urejeno ustrezno odvajanje odplak.

OPN opredeljuje tudi širitev kamnoloma Pojerje (EUP JU-3), kjer se bo izvedlo neposreden poseg v tla. Razgalitev površin ima lahko vpliv na kakovost podzemnih voda, za kar je potrebno upoštevati navedene omilitvene ukrepe.

Znotraj najožjih, ožjih in širših vodovarstvenih pasov se nahajajo tudi kmetijske površine, ki bi zaradi gnojenja lahko imele vpliv na kakovost podzemnih voda. Glede na dobro kakovostno stanje vodnega telesa podzemnih voda na obmo čju ob čine Laško ocenjujemo, da tovrstna raba ob izvedbi OPN in tudi sedaj nima bistvenega vpliva na kemijske in ekološke parametre podzemne in potne vode na obmo čju ob čine. Pretežni del vseh opredeljenih vodovarstvenih pasov virov pitne vode ima kot osnovno namensko rabo dolo čeno kot ostala kmetijska zemljiš ča in gozd. Slednje kaže na nizko intenzivnost kmetijske rabe, kar vpliva tudi na manjši vnos onesnaževal v tla in posledi čno ohranjanje kakovosti podzemne in pitne vode.

Neposredni in za časni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . Daljinski vplivi izvedbe OPN se lahko pojavijo zaradi izvedbe novih objektov znotraj vodovarstvenih pasov, kjer je pogoj za gradnjo urejeno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Vpliv ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Kumulativni vplivi bi lahko nastali predvsem pri tistih vodnih virih, ki segajo preko meje ob čine Laško in si jih deli skupaj s sosednjimi ob činami. Tudi v sosednjih ob činah je raba znotraj vodnih virov opredeljena kot gozd in ostala kmetijska zemljiš ča, kar nima neposrednega vpliva na kakovost podzemnih voda in virov pitne vode. Poselitev, ki je prisotna v sosednjih ob činah (Žalec, Šentjur, Hrastnik) se nahaja znotraj 3.VVO z najmanj strogim varstvenim režimom. Kumulativnih vplivov posameznih medsebojno lo čenih posegov v prostor zaradi izvedbe OPN ne pri čakujemo in jih ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 71 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

7.5 Omilitveni ukrepi Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov Pri ureditvah je potrebno upoštevati LAU-66, zakonsko predpisan odmik od brežin vodnih Ukrep je potrebno Na črtovane ureditve se LAU-68, teles. Morebitne proizvodne, gostinske in Ukrep omogo ča upoštevati pri nahajajo v neposredni LAU-23, UD- stanovanjske objekte, kjer bi lahko nastajala ustrezen odmik od pripravi bližini vodotokov 1, LAU-63, odpadna komunalna voda, je potrebno brežin vodnih teles, podrobnejših Savinja, Gra čnica, RIU-15, RIU- priklju čiti na kanalizacijsko omrežje in kar zmanjša oziroma prostorskih aktov Lahomnica, Reka, 4, LAU-73, prepre čiti kakršno koli onesnaževanje prepre čuje možnost (OPPN). Za ukrep je Re čica in I čna, kar SV-3, SV-5, vodotokov. V morfologijo brežin in obrežno poslabšanja odgovorna Ob čina. potencialno lahko SN-3, JU-1, vegetacijo se ne posega. Pri ureditvi kakovosti vodnih Pri izvedbi ga mora vpliva na kakovostno TE-1, OL-2, obmo čij je potrebno zagotoviti, da ne bo teles. upoštevati investitor stanje vodnih teles. ZR-1, RF-2 prihajalo do erozije brežin, kar bi lahko gradnje. vplivalo na kakovost vodotokov. Ukrep pripomore k Zaradi dodatne zmanjšanju razgalitve površin morebitnega Padavinske vode je potrebno pred izpustom bodo znotraj obmo čja onesnaženja površin v odvodne jarke o čistiti v ustrezno pridobivalnega z drobnimi frakcijami dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati V času priprave prostora zastajale kamninskega drobirja preko peš čenih ali drugih ustreznih filtrov. podrobnejših padavinske vode, ki in zmanjšanju JU-3 Usedalnike je treba redno čistiti. Mulj se v prostorskih aktov. bodo vsebovale prašne erozijskega delovanja celoti zadrži na obmo čju peskokopa v Ukrep je dolžan delce. Neustrezno padavinske vode ter ustrezno urejenih usedalnikih na na čin, da z izvesti investitor. pre čiš čene padavinske k zmanjšanju muljem onesnažene padavinske vode v vode lahko vplivajo na morebitnih vplivov nobenem primeru ne morejo iztekati. kakovost podzemnih in na površinske in površinskih voda. podzemne oziroma na njihovo kakovost. Naselja v ob čini na V naseljih brez kanalizacijskega omrežja je gri čevnatih in potrebno urediti odvajanje in čiš čenje Ukrep bo skladno z hribovitih obmo čjih komunalnih odpadnih voda iz objektov v veljavnimi predpisi nimajo zgrajenega skladu z operativnim programom odvajanja ustrezno rešil Ukrep se izvede do kanalizacijskega in čiš čenja komunalnih odpadnih voda. V odvajanje in čiš čenje Naselja brez zakonsko omrežja za odvajanje aglomeracijah, kjer še ni kanalizacije, se komunalne odpadne zgrajenega predpisanega roka, to in čiš čenje odpadnih odvod komunalnih odplak reši z manjšimi vode ter s tem kanalizacijsk je najkasneje do leta komunalnih voda. čistilnimi napravami. Vse ureditve v prepre čil njeno ega omrežja 2017. Za ukrep je Navedeno bi lahko obmo čju novih stavbnih zemljiš č je možno nenadzorovano odgovorna Ob čina imelo vpliv na vzpostaviti le v primeru, če so zemljiš ča odvajanje v prostor, Laško. kakovost tal z ustrezno komunalno opremljena. Po kar bi lahko privedlo nenadzorovanim izgradnji kanalizacije se objekte priklju či na do poslabšanja odvajanjem odpadnih kanalizacijsko omrežje ali na malo čistilno kakovosti tal. voda iz objektov. napravo. Ureditve so dovoljene šele takrat, ko so vsi objekti na teh obmo čjih priklju čeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo Posamezna obmo čja komunalno čistilno napravo. Ureditev poselitve se nahajajo Za izvedbo ukrepa je obmo čij je dovoljena tudi, če je javna Z ukrepom se znotraj širših odgovorna Ob čina, VG-2, ŠE-1, kanalizacija, ki omogo ča takšno prepre či potencialni vodovarstvenih pasov ki je tudi investitor v ŠE-3, MB-2, priklju čevanje, dolo čena kot investicija v negativni vpliv na vodnih virov Tev če, komunalno ŠO-1, ŠO-2, na črtu razvojnih programov ob čine Laško in podzemno in pitno Brezno, Kozarica in infrastrukturo. Ukrep zaselka v programu opremljanja zemljiš č za vodo, kar posledi čno Šmohor, kjer je potrebno izvesti Konjice in gradnjo. Potrebno je upoštevati veljavne zagotavlja ustrezno prevladujejo predvsem pred pri četkom Bezgovice odloke o zavarovanju virov pitne vode, zdravstveno varstvo površine podeželskega obratovanja predvsem kar se ti če gnojenja tal. prebivalcev. naselja in razpršene objektov. Spreminjanje namembnosti gozdnih poselitve. površin, se čnja in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ni dovoljena.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 72 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov Tovrstna namenska raba je dovoljena, pri Ukrep se upošteva Navedena obmo čja se čemer je potrebno upoštevati pogoje iz Ukrep pripomore k pri podrobnih nahajajo znotraj vodnega soglasja. Pri tem se ne sme zagotavljanju izvedbenih pogojih ugotovljenih razredov zmanjšati obstoje ča poplavna varnost LAU-59, ustrezne poplavne za posamezno majhne in preostale širšega obmo čja in obstoje čih objektov. LAU-63, varnosti novo naselje, kjer se poplavne Pred pri četkom ureditve obmo čja je SM-2, na črtovanih kot tudi na črtovana obmo čja nevarnosti, kar bi potrebno dvigniti koto terena nad poplavno LH-3, obstoje čih objektov nahajajo. Za ukrep je lahko varno koto. Pri razporeditvi novih objektov TE-1 in poselitvenih odgovorna Ob čina. vplivalo na spremembo v prostoru naj se v čim ve čji možni meri površin širše v Pri izvedbi ga mora poplavnega režima v izvzame razlivne površine. Okolica objektov prostoru. upoštevati investitor poselitvenih obmo čjih. naj ostaja brez ovir, ki bi lahko pomembno gradnje. vplivali na spremembe vodnih tokov. Ukrep se upošteva v Navedena obmo čja fazi priprave OPN stanovanjskih površin tako, da se za ta V vseh obmo čjih, kjer je znotraj srednjega Ukrep pripomore k se segajo v srednji obmo čja opredeli in visokega razreda poplavne nevarnosti zagotavljanju in/ali visoki razred namenska raba LAU-83, opredeljena stanovanjska raba, je potrebno ustrezne poplavne poplavne nevarnosti zelene površine. LAU-47, spremeniti na črtovano namensko rabo tako, varnosti ter glede na sedanje Vklju či se ga k LAU-13, da se del, ki sega v visoki in srednji razred ohranjanju obstoje čih stanje, kar bi lahko pogojem in ZR-1 poplavne nevarnosti, opredeli kot zelene razlivnih površin bistveno vplivalo na usmeritvam za površine. Znotraj teh površine se prepove vodotokov. spremembo namensko rabo vsakršna gradnja objektov. poplavnega režima v zelenih površin. Za poselitvenih obmo čjih ukrep je odgovorna Ob čina. Ukrep se upošteva v Navedena obmo čja fazi priprave OPN proizvodnih in Skladno z ugotovitvami poplavne študije je Ukrep pripomore k kot posebni pogoj za stanovanjskih površin potrebo pred pri četkom gradnje oziroma zagotavljanju EUP SV-3, SV-5 in segajo v srednji razred ureditve obmo čja dvigniti koto terena nad ustrezne poplavne se ga vklju či k poplavne nevarnosti poplavno varno koto. Pri tem se ne sme varnosti novo pogojem in SV-3, SV-5 glede na sedanje zmanjšati obstoje ča poplavna varnost na črtovanih kot tudi usmeritvam za stanje, kar bi lahko širšega obmo čja in obstoje čih objektov. Pri obstoje čih objektov pripravo OPPN. Za bistveno vplivalo na razporeditvi novih objektov v prostoru naj in poselitvenih ukrep je odgovorna spremembo se v čim ve čji možni meri izvzame razlivne površin širše v Ob čina. Pri izvedbi poplavnega režima v površine. prostoru. ga mora upoštevati poselitvenih obmo čjih investitor gradnje. Ukrep pripomore k Obmo čje proizvodnih zagotavljanju Ukrep se upošteva v dejavnosti deloma sega Namenska raba za proizvodne površine naj ustrezne poplavne fazi priprave OPN v visoki poplavni se umakne izven razreda visoke poplavne varnosti novo tako, da se spremeni GR-1 razred, kar bi lahko nevarnosti s čimer se ohranja poplavni na črtovanih kot tudi namenska raba. Za vplivalo na spremembo režim in prepre či poseganje (gradnjo) v obstoje čih objektov ukrep je odgovorna poplavnega režima strugo Savinje. in poselitvenih Ob čina. Savinje. površin širše v prostoru. Ukrep pripomore k Ukrep se upošteva Obmo čja se umeš ča v zagotavljanju kot dolo ča za bližino poplavnih Vse objekte je potrebno umestiti v prostor ustrezne poplavne posamezni EUP in se ZM-8, voda, vendar izven izven dosega poplavne vode. Ob gradnji ne varnosti novo ga vklju či kot pogoj JU-2, njihovega dosega. Za sme priti do poslabšanja preto čnih razmer. na črtovanih kot tudi in usmeritev. a ukrep LAU-55 (BT) ohranitev preto čnih V tem primeru je gradnja obmo čja možna, obstoje čih objektov je odgovorna razmer se podaja brez dodatnih omilitvenih ukrepov. in poselitvenih Ob čina. Pri izvedbi omilitveni ukrep. površin širše v ga mora upoštevati prostoru. investitor gradnje.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 73 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov Ukrep se upošteva Z namenom zmanjšanja vplivov izvedbe pri podrobnih OPN na kakovost površinskih voda je izvedbenih pogojih Ukrep bo pripomogel Proizvodna Neustrezno odvajanje potrebno predvideti odvajanje padavinske ali podrobnejših k prepre čitvi obmo čja (IG) padavinske vode lahko vode na na čin, da bo v čim ve čji možni meri prostorskih aktih erozijskega delovanja ZM-8, RIU-5, povzro či velik hipni zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. (OPPN) za padavinske vode in SV-3 odtok, kar se lahko Potrebno je predvideti zadrževanje posamezna ve čja razgalitvi ve čjih odraža v obliki padavinskih voda pred iztokom v obmo čja, kjer se površin. Hkrati se bo Stanovanjska nastajanja erozijskih površinske odvodnike. Padavinsko vodo s pri čakuje nastanek zagotavljalo obmo čja (SS) procesov. Neustrezno streh objektov naj se spelje na ponikanje v padavinskih voda. napajanje odvajanje padavinske tla. Padavinsko vodo z ve čjih utrjenih Ukrep se upošteva v vodonosnika z Centralne vode lahko posredno (asfaltnih) manipulativnih površin naj se fazi na črtovanja kakovostno ustrezno dejavnosti vpliva tudi na spelje na ponikanje v tla preko lovilcev olj. oziroma pridobivanja vodo. Prepre či se obmo čja koli činsko in V primeru, ko ponikanje padavinskih voda gradbenega potencialno (CU, CD) kakovostno stanje ni možno, se odvajanje padavinskih voda dovoljenja. Za ukrep onesnaženje podzemne vode. spelje v vodotok, pri čemer je potrebno je odgovorna podzemnih voda. vgraditi loputo za prepre čitev povratnih Ob čina. Pri izvedbi udarcev vode v primeru visokih voda. ga mora upoštevati investitor gradnje.

7.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice MOP, Agencija Republike Slovenije za Okolje s podro čja upravljanja z vodami navajajo, da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim ter da se ohranjajo retenzijske sposobnosti obmo čij. Ob čina Laško je izdelala hidrološko hidravli čno študijo, kjer so opredeljeni razredi poplavne nevarnosti. Odlok o OPN ugotovitve slednje upošteva tako, da se znotraj razredov srednje in visoke poplavne nevarnosti ne umeš ča obmo čij sprememb namenske rabe z izjemo zelenih površin. Dopolnjenj osnutek odloka OPN v svojem 48. členu opredeljuje urejanje površin znotraj poplavnih obmo čij. Osnutek odloka na poplavnih obmo čjih prepoveduje posege v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Prav tako dolo ča ohranjanje in vzdrževanje vegetacijskih pasov ob vodotokih. Ob čina ima izdelano evidenco plazljivih ter erozijskih obmo čij, ki so bila upoštevana pri dolo čanju sprememb namenske rabe. Tako so bile upoštevane tudi smernice Uprave RS za zaš čito in reševanje. Ob čina ima tudi izdelan operativni program odvajanja in čiš čenja komunalne vode, ki je pomemben za obmo čja, kjer kanalizacijsko omrežje še ni vzpostavljeno. OPN ob čine Laško ne predvideva posegov v neposredno bližino vodnih teles. Tako osnutek odloka OPN upošteva smernice za upravljanje z vodami. Odvajanje odpadnih, komunalnih ter površinskih voda bo na obmo čjih aglomeracij brez ustrezne komunalne opremljenosti rešeno do zakonsko predpisanega roka z izgradnjo komunalnega omrežja v naseljih, kjer le-tega še ni, ter priklop na čistilno napravo Laško (Strensko). Ocenjujemo, da so bile smernice nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil upoštevane.

7.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Osnutek odloka dolo ča, da se gradbene posege v vseh prostorskih enotah lahko izvaja le na opremljenih zemljiš čih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiš čih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Skladno z Operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalne odpadne in padavinske vode se na črtuje izgradnja manjkajo čega kanalizacijskega omrežja do zakonsko predpisanih rokov v naseljih, to je do konca leta 2017. Tovrstna usmeritev je skladna z okoljskim ciljem, da se zgradi kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či na čistilni napravi.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 74 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Čistilna naprava Strensko ima zadosti kapacitet, da se bo na kanalizacijsko omrežje lahko priklju čilo tudi nova poselitvena obmo čja. Osnutek OPN umeš ča posamezna nova obmo čja stavbnih zemljiš č v obmo čja redkih poplav, kar je skladno z varstvenimi cilji o zagotavljanju ustrezne poplavne varnosti in ohranjanju razlivnih površin. Izdelana je bila tudi hidrološko hidravli čna študija. Predlog OPN, ob upoštevanju zakonsko predpisanih omejitev pri gradnjah v bližini vodotokov, ohranja kakovost vodotokov. Iz tega razloga ugotavljamo, da je OPN skladen z okoljskimi cilji. Skladnost ob činskega prostorskega na črta z okoljskimi cilji varovanja površinskih vodotokov tako lahko opredelimo kot primerno. Zgoš čanje dejavnosti znotraj poselitvenih obmo čij omogo ča primernejšo komunalno ureditev, ve čji delež prebivalstva priklju čenega na kanalizacijsko omrežje s tem pa pripomore k zmanjšanju možnosti onesnaženja podzemnih voda. Komunalna opremljenost naselij v ob čini je glede na razpršenost poselitve slabša, vendar jo bo potrebno skladno z zakonskimi predpisi in ostalimi strokovnimi programi izboljšati oziroma dograditi. Predvsem to velja za hribovita obmo čja ob čine, kjer se z OPN opredeljuje tudi nove širitve stavbnih zemljiš č na podlagi izhodiš č, da se z OPN ohranja in pospešuje poselitve podeželja. Komunalna opremljenost stavbnih zemljiš č zagotavlja nadzorovano odvajanje in čiš čenje odpadnik komunalnih voda, kar pripomore k zmanjšanju možnosti onesnaženja podzemnih voda. V tem primeru je OPN skladen z okoljskimi cilji. OPN ne predvideva posegov v bližino vodnih zajetij, najožjih ter ožjih vodovarstvenih pasov. Ob čina bo nadaljevala aktivnosti za dvig kakovosti pitne vode za prebivalce. Tako bodo cilji ohranjanja ter izboljšanja kvalitete obstoje čih vodnih virov in prepre čitev njihovega onesnaženja z novimi posegi ter zagotavljanja oskrbe ob čanov z kvalitetno pitno vodo doseženi.

7.8 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA Spremljanje stanja se izvaja v sklopu monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. vrednosti parametrov kakovosti Rezultate se lahko aplicira na kakovost Savinje skozi celotno obmo čje Ob čine Laško. površinskih voda za dolo čitev Ugotovitve monitoringa je potrebno vpeljati na rabo površin v ob čini predvsem pa njihovega kemijskega in ekološkega • spremljati stanje kakovosti obeh vodotokov glede na dinamiko opremljanja poselitvenih stanja obmo čij s kanalizacijskim omrežjem. Slednje spremlja pripravljavka plana, Ob čina Laško. Celoten nižinski del in naselja ob Savinji ter njenih pritokih so poplavno ogrožena. V na črtu je izvedba številnih protipoplavnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti naselij v poselitvena obmo čja, ki se nahajajo ob čini. Na poplavno varnost bodo vplivali tudi ukrepi na obmo čju Zgornje Savinjske doline, znotraj poplavnih površin ki so v gradnji. Ob čina naj na podlagi opredeljenih razredov poplavne nevarnosti spremlja vodotokov poplavne razmere po na črtovani izvedbi vseh ukrepov. Spremljanje stanja izvedbe protipoplavnih ukrepov izvaja Ob čina,ki spremlja tudi razvoj poselitve v potencialno poplavno ogroženih obmo čjih. Spremljanje stanja naj se vrši preko vzpostavljanja komunalne infrastrukture v ob čini, katere investitor je Ob čina in sicer preko javne službe za odvajanje in čiš čenje odpadnih pokritost ob čine s kanalizacijskim komunalnih voda, ki spremlja število gospodinjstev, priklju čenih na kanalizacijsko omrežje. omrežjem in ustreznim odvajanjem Odvajanje odpadnih komunalnih voda naj se izvaja skladno z Operativnim programom. odpadnih komunalnih vod na čistilne Ureditev novih obmo čij naj bo vezana na izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki se bo naprave zaklju čilo na čistilni napravi. Ob čina naj spremlja pokritost naselij s kanalizacijskim omrežjem in gradnjo čistilnih naprav na letni ravni. Skladno s tem naj se na črtuje dinamika širitve poselitvenih obmo čij. Vodovodno omrežje je vzpostavljeno v vseh naseljih v ob čini. Poselitev naj se na črtuje tako, da je nove objekte možno priklju čiti na vodovodno omrežje. Ob čina naj na letni ravni delež prebivalcev priklju čenih na spremlja stanje glede stanja vodovodnega omrežja in vodooskrbe v tistih naseljih, kjer sistem javne oskrbe s pitni vodo slednje še ni ustrezno rešeno. Poselitev teh obmo čij naj se na črtuje skladno z dinamiko zagotavljanja ustrezne oskrbe s pitno vodo. Gre predvsem za hribovita obmo čja. Spremljanje stanja naj Ob čina vrši skupaj z javno komunalno službo.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 75 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA V splošnem je kemijsko stanje podzemne vode vodnega telesa Spodnji del Savinje do Sotle dobro z srednjo stopnjo zaupanja. Ob čina naj v okviru izvajanja OPN spremlja vrsto in kakovost podzemne in pitne vode koli čino posegov glede na namensko rabo, ki so predvideni znotraj vodovarstvenih pasov glede na kemijske in bakteriološke virov pitne vode, ki so dolo čeni in zavarovani z Odloki. Ob čina izvaja spremljanje stanja parametre v pitni vodi tudi preko gradnje kanalizacijskega omrežja v naseljih znotraj širšega pasu virov pitne vode, ki je pogoj za dopustnost gradnje z OPN na črtovanih posegov. Monitoring kakovosti za parametre pitne vode je povezan z letnim spremljanjem stanja kakovosti vodnega telesa.

7.9 Viri • Slovenija – Pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998 • Analiza stanja prostora ob čine Laško, RC planiranje Celje, maj 2007 • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, avgust 2013 • Poro čilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, ARSO, november 2010 • Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010, ARSO, januar 2012 • Operativni program odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda v ob čini Laško (Ob čina Laško, marec 2005) • Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006. ARSO, junij 2008. • Strokovna podlaga za dopolnitev UZ Laško S1, S1-4, S1-5, S1-6 (vse RC planiranje d.o.o. Celje, marec 2007) • Strokovna podlaga za kamnolome Gorelce, Žigon, Pojerje (RC planiranje d.o.o. Celje, oktober 2005) • Strokovne podlage za vodo in vodno gospodarstvo ob čine Laško, Inženiring za vode, december 2008

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 76 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8. NARAVA

8.1 Zakonski okvir

• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS, št. 2/06) • Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) • Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) • Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostožive čih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) • Direktiva Sveta 2009/147/ES z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostožive čih ptic (Direktiva o pticah) • Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99) • Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto žive čih živali (Bonnska konvencija (Ur. l. RS- MP, št. 18/98, 27/99) • Operativni program – program upravljanja obmo čij Natura 2000 (vlada sprejela 11.10.2007) • Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) • Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11) • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) • Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Ur. l. RS 48/04, 33/13) • Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS 112/03, 36/09, 33/13) • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) • Uredba o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov in izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) • Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/02, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) • Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) • Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99, 31/00), (spremembe Ur.l. RS, št. 110/2002- ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U- I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B • Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/06- • UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07- • ZPNa črt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/2012, 57/2012, 97/2012 Odl.US: U-I-88/10-11 ) • Zakon o vodah ZV-1 (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004- • ZVO-1, 57/2008, 57/2012)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 77 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana OPN Ob čine Laško Okoljski cilji plana ob čine Laško izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s podro čja ohranjanja biotske raznovrstnosti in urejanja prostora in so prilagojeni glede na lastnosti obmo čja plana.

Tabela 10 : Pregled okoljskih ciljev, kazalcev stanja okolja in metod vrednotenja vplivov za obmo čje plana OPN ob čine Laško Kategorija Okoljski cilj plana OPN Kazalec stanja okolja Metode vrednotenja vplivov plana OPN Zavarovane Ohranjanje habitata prisotnih Razširjenost prisotnih zavarovanih/ A (ni vpliva /vpliv je pozitiven) vrste zavarovanih/ ogroženih živalskih in rastlinskih vplivi OPN bodo ni čelni ali pozitivni na ogroženih živalskih in vrst na obmo čju ob čine Laško. razširjenost ogroženih vrst rastlinskih vrst na obmo čju B (vpliv je nebistven) plana ob čine Laško. OPN bo imel minimalni vpliv na razširjenost ogroženih vrst C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov); OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel nebistven vpliv na razširjenost ogroženih vrst D (vpliv je bistven) OPN bo imel bistven vpliv na razširjenost ogroženih vrst E (vpliv je uni čujo č) OPN bo imel uni čujo č vpliv na razširjenost ogroženih vrst X (ugotavljanje vpliva ni možno) ugotavljanje vpliva OPN na stanje razširjenosti ogroženih vrst Natura Ohranjanje oz. doseganje Prisotnost in stanje vrst in A (ni vpliva /vpliv je pozitiven) obmo čja ugodnega stanja habitatov habitatnih tipov na obmo čjih vplivi OPN bodo ni čelni ali pozitivni na EPO vrst in ohranjanje obmo čja notranjih con Natura obmo čij in razširjenost kvalifikacijskih vrst na obmo čju razširjenosti habitatnih tipov, EPO na obmo čju ob čine Laško. Nature in EPO za katere so opredeljena B (vpliv je nebistven) obmo čja notranjih con OPN bo imel minimalni vpliv na razširjenost obmo čij pomembnih za kvalifikacijskih vrst na obmo čju Nature in ohranitev biotske EPO raznovrstnosti (ekološko C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe pomembnih obmo čij, omilitvenih ukrepov) ; obmo čij Natura) na obmo čju OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel plana ob čine Laško. nebistven vpliv na razširjenost kvalifikacijskih vrst na obmo čju Nature in EPO D (vpliv je bistven) OPN bo imel bistven vpliv na razširjenost kvalifikacijskih vrst v na obmo čju Nature in EPO; E (vpliv je uni čujo č) OPN bo imel uni čujo č vpliv na razširjenost kvalifikacijskih vrst na obmo čju Nature in EPO; X (ugotavljanje vpliva ni možno) ugotavljanje vpliva OPN na razširjenost kvalifikacijskih vrst na Natura obmo čju in EPO, ni možno Zavarovana Ohranjanje lastnosti zaradi Stopnja ohranjenosti lastnosti A (ni vpliva /vpliv je pozitiven) vplivi obmo čja katerih so posamezna zaradi katerih so posamezna OPN bodo ni čelni ali pozitivni na stopnjo zavarovana obmo čja na zavarovana obmo čja na obmo čju ohranjenosti zavarovanih obmo čij obmo čju ob čine Laško ob čine Laško opredeljena. B (vpliv je nebistven) opredeljena. OPN bo imel minimalni vpliv na stopnjo

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 78 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Kategorija Okoljski cilj plana OPN Kazalec stanja okolja Metode vrednotenja vplivov plana OPN ohranjenosti zavarovanih obmo čij C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov) ; OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel nebistven vpliv na stopnjo ohranjenosti zavarovanih obmo čij D (vpliv je bistven) OPN bo imel bistven vpliv na stopnjo ohranjenosti zavarovanih obmo čij E (vpliv je uni čujo č) OPN bo imel uni čujo č vpliv na stopnjo ohranjenosti zavarovanih obmo čij X (ugotavljanje vpliva ni možno) ugotavljanje vpliva OPN na stopnjo ohranjenosti zavarovanih obmo čij, ni možno Naravne Ohranjanje bistvenih Stopnja ohranjenosti lastnosti A (ni vpliva /vpliv je pozitiven) vrednote lastnosti, zaradi katerih so naravnih vrednot na obmo čju vplivi OPN bodo ni čelni ali pozitivni na deli narave na obmo čju ob čine Laško glede na dolo čene stopnjo ohranjenosti NV; plana ob čine Laško zvrsti naravnih vrednot. B (vpliv je nebistven) opredeljeni za naravno OPN bo imel minimalni vpliv na stopnjo vrednoto dolo čene zvrsti ohranjenosti NV; C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov) ; OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel nebistven vpliv na stopnjo ohranjenosti NV D (vpliv je bistven) OPN bo imel bistven vpliv na stopnjo ohranjenosti NV; E (vpliv je uni čujo č) OPN bo imel uni čujo č vpliv na stopnjo ohranjenosti NV X (ugotavljanje vpliva ni možno) ugotavljanje vpliva OPN na stopnjo ohranjenosti NV ni možno

Ocenjevanje vplivov izvedbe plana OPN ob čine Laško je bilo izvedeno glede na vpliv na ogrožene in zavarovane rastlinske in živalske vrste ali na habitate, ki so druga če pomembni za biotsko raznovrstnost (npr. sadovnjaki, mejice, gozd...), ter vpliv na posebna varstvena obmo čja, ekološko pomembna obmo čja, zavarovana obmo čja in naravne vrednote.

Vpliv izvedbe plana OPN ob čine Laško se je ocenil na osnovi stanja narave ugotovljenega iz naravovarstvenih smernic, strokovne literature (Strokovne podlage, monitoringi, posamezni popisi navedenih v poglavju Viri) in terenskega ogleda (21.8.2013). Vplivi izvedbe plana OPN se vrednotijo na podlagi posledic izvedbe plana na okoljske cilje z uporabo meril vrednotenja predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Skladno z omenjeno Uredbo se vrednotenje vplivov plana OPN na uresni čevanje okoljskih ciljev podaja v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Ocena vplivov plana OPN je prilagojena opredeljenim ciljem in kazalcem v zgornji Tabeli. Spremembe namenske rabe in stavbne neizvedene površine skupaj z naravovarstvenimi obmo čji so grafi čno prikazane v Prilogi R3 Okoljskega poro čila.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 79 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.3 Opis obstoje čega izhodiš čnega stanja okolja na obmo čju plana OPN Ob čine Laško Izhodiš čno stanje in obremenjenost okolja (narave) na lokacijah predvidenih posegov v ob čini Laško ni ugotovljena, saj ob čina nima izdelanega programa varstva okolja, ki temelji na analizi stanja okolja. Na podlagi predloženih smernic in javno dostopnih podatkov izdelovalec okoljskega poro čila zaklju čuje, da v ob čini Laško ni ve čjih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na obstoje če stanje okolja. Najve čja koncentracija predlaganih novih posegov se nahaja v okolici ve čjih naseli, predvsem Laškega in Rimskih Toplic. Topografija same ob čine narekuje, da se je poselitev skoncentrirala predvsem na ozkem ravninskem delu ob Savinji, temu primerno je na tem obmo čju ohranjena tudi narava. Na podlagi teh dejstev ve čjih negativnih vplivov na naravo a tem obmo čju ne pri čakujemo. Ve čjih novih posegov, ki so povezani z varovanimi obmo čji in drugimi obmo čji s posebnim pravnim režimom, na obmo čju ob čine ni. Na obmo čju ob čine Laško se nahaja osem posebnih varstvenih obmo čij, štiri ekološko pomembna obmo čja, eno zavarovano obmo čje in ve čje število naravnih vrednot tako lokalnega kot tudi državnega pomena. Pomemben del naravne dediš čine pa predstavlja tudi ve čje število dreves opredeljenih kot naravne vrednote.

8.3.1 Stanje ogroženih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov

Na obmo čju plana obstajajo podatki o prisotnosti nekaterih ogroženih in zavarovanih vrst. V nadaljevanju so obravnavane po posameznih skupinah.

8.3.1.1 Sesalci S širšega obmo čja ob čine Laško so podatki o prisotnosti vrst iz skupine netopirjev in zveri, podatkov za ostale skupine sesalcev ni.

Tabela 11 : Pregled razli čnih vrst sesalcev, ki se pojavljajo na obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN 2010 in podatkih o monitoringu netopirjev) Skupina oz. živalska LokaliteteN2k Monitoring netopirji Monitoring netopirji vrsta VS1 VS2 VS3 VS4 ( leta podatkov in (Presetnik et al., 2007) (Presetnik et al., 2012) razli čni avtorji)* NETOPIRJI navadni/ostrouhi Cerkev sveta Jedert 1A, II, netopir ( Myotis E II Nivelska, Sedraž (2007; 2A IV myotis/blythii ) Presetnik et al, 2012) mali podkovnjak Cerkev sveta Katarina, (Rhinolophus Cerkev sveti Krištof Kuretno (2007); Cerkev hipposideros ) (2007; ni avtorja); Lurške Matere božje, Cerkev sveta Trojica, Polšnik; Zidanica nad 1A, II, E II Lahov graben (2007; ni hišo Škofce št. 4a (2007); 2A IV avtorja), Zidani Most Cerkev sveti Kancijan, (Kryštufek, 1989); Padež Polana (2007); (1975; zbirka PMS) Kartuzijanski samostan Jurklošter (2007) vejicati netopir Kartuzijanski samostan 1A, II, (Myotis V II Jurklošter (2007; 2A IV emarginatus ) Presetnik et al, 2012) obvodni netopir Netopirski transekt "reka 1A O1 IV II (Myotis daubentonii ) Savinja – Tremerje"

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 80 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Skupina oz. živalska LokaliteteN2k Monitoring netopirji Monitoring netopirji vrsta VS1 VS2 VS3 VS4 ( leta podatkov in (Presetnik et al., 2007) (Presetnik et al., 2012) razli čni avtorji)* obvodni netopir/dolgonogi 1A/1 IV/II Netopirski transekt "reka netopir ( Myotis O1/E II A, 2A , IV Savinja – Tremerje" daubentonii/capacci nii ) Navadni/veliki Netopirski transekt "reka mra čnik ( Nyctalus 1A K IV II Savinja – Tremerje" noctula/lasiopterus ) mali netopir 1A, Netopirski transekt "reka (Pipistrellus O1 IV III 2A Savinja – Tremerje" pipistrellus ) drobni netopir Netopirski transekt "reka (Pipistrellus 1A K IV Savinja – Tremerje" pygmaeus ) belorobi/Nathusijev 1A/1 Netopirski transekt "reka netopir ( Pipistrellus O1/V IV II A, 2A Savinja – Tremerje" kuhlii/nathusii ) savijev netopir Netopirski transekt "reka 1A O1 IV II (Hypsugo savii ) Savinja – Tremerje" pozni netopir Okolica železniškega in (Eptesicus serotinus ) cestnega mostu preko Netopirski transekt "reka 1A O1 IV II Re čice v Laškem (2003; Savinja – Tremerje" ni avtorja) rjavi uhati netopir Pod mostovi na Re čici v (Plecotus auritus ) 1A, Laškem (2003; ni V IV II 2A avtorja); Padež (1975; Kryštufek, 1989) veliki podkovnjak 1A, II, Padež (1975; Kryštufek, (Rhinolophus E II 2A IV 1989) ferrumequinum ) ZVERI divja ma čka ( Felis Šmarjeta (ni avtorja, silvestris ) 1A, 1922); Sevce (ni avtorja, V IV II 2A 1922); Jurklošter (Herfort, 1932) evropska vidra 1A, Jurklošter (Hönigsfeld, V IV II (Lutra lutra ) 2A 1985) dihur ( Mustela 1A O1 V III Laško (ni avtorja, 1922) putorius ) Legenda: VS1 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) ( Priloga 1= seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2 = seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6 , Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) VS2 - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) VS3 - Direktiva Sveta (92/43/EGS) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst- Direktiva o habitatih VS 4 Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99) Viri Lokalitete N2k: Kryštufek, B., 1989. Distribution of Bats in Slovenia (Yugoslavia). In: V. Hanßk, J. Horß ček & J. Gaisler (Eds.), European Bat Research 1987, Charles Univ. Press,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 81 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.3.1.2 Ptice Na zahodnem in južnem delu ob čine je prisotno Natura obmo čje opredeljeno za ptice, ki pa je razdeljeno (na obmo čju ob čine Laško) na štiri lo čene površine – SPA Posavsko hribovje. Za SPA Posavsko hribovje je dolo čenih pet kvalifikacijskih vrst, od katerih se vse pojavljajo tudi na obmo čju ob čine Laško (Denac et al., 2011). Tabela 12 : Pregled ptic, ki se pojavljajo na obmo čju ob čine Laško (povzeto po Denac et al, 2011). Živalska vrsta VS1 VS2 VS3 Lokacija pojavljanja- notranje cone/ ostale najdbe belovrati muhar ( Ficedula V 1A, 2A I obmo čje ob čine Laško albicollis ) črna štorklja ( Ciconia V 1A, 2A I obmo čje ob čine Laško nigra ) planinski orel ( Aquila V 1A, 2A I obmo čje ob čine Laško chrysaetos ) sokol selec ( Falco E 1A, 2A I obmo čje ob čine Laško peregrinus ) velika uharica ( Bubo bubo ) E2 1A, 2A I obmo čje ob čine Laško siva čaplja ( Ardea cinerea ) Desni breg Savinje v Strmci, bukov gozd nad ovinkom O1 1A / ceste Laško – Zidani Most, nasproti lesnopridelovalnega obrata v Gra čnici (podatek: ZRSVN, OE Celje) Legenda : VS1- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) VS2 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) ( Priloga 1= seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2 = seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6 , Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) VS3 - Direktiva Sveta (79/409/EEC) z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto žive čih ptic- Direktiva o pticah

8.3.1.3 Plazilci in dvoživke Na obmo čju ob čine Laško so bile evidentirane tri vrste plazilcev, ki so navedene v spodnji tabeli. Tabela 13: Pregled plazilcev ugotovljenih na širšem obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN in Strokovnih podlagah Camloh).

Skupina oz. LokaliteteN2k Strokovne podlage Camloh (Ipsum VS1 VS2 VS3 VS4 živalska vrsta ( leta podatkov in razli čni avtorji)* d.o.o.) PLAZILCI modras ( Vipera Zgornja Re čica (1906; Marktanner- ammodytes ) Turneretscher, 1908); Laško (1902, 1A V IV II 1904, 1905, 1906; Marktanner- Turneretscher, 1908) smokulja Laško (1905; Marktanner-Turneretscher, (Coronella 1A V IV II 1908) austriaca ) pozidna kuš čarica Laško, severovzhodno pobo čje hriba (Podarcis O1 1A IV II Šmihel (junij 2010) muralis)

Legenda: VS1 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) ( Priloga 1= seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2 = seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 82 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6 , Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) VS2- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) VS3 - Direktiva Sveta (92/43/EGS) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst- Direktiva o habitatih: VS 4 Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99) Viri Lokalitete N2k: Marktanner-Turneretscher G., 1908: Zweiter Nachtrag zum "Beitrage zur Kenntnis der Verbreitung der Giftschlangen in Steiermark" unter Bezug auf die Ergebnisse der Prämiierung in den Jahren 1905 und 1906 Na obmo čju ob čine Laško se nahajajo tudi cestni odseki, kjer so evidentirane črne to čke za dvoživke (gre za obmo čja kjer so potekale selitve osebkov na mrestiš ča). Te so prikazane na Grafi čni prilogi R3. 8.3.1.4 Ribe Z zadnjo spremembo Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13) je bilo predlagano novo posebno ohranitveno obmo čje (pSCI) Savinja Celje – Zidani Most, kjer so kot kvalifikacijske vrste predlagane štiri vrste rib. Kot kvalifikacijske vrste pSCI in SCI obmo čja Gra čnica so dolo čene štiri vrste rib.

Tabela 14: Pregled vrst rib, evidentiranih na obmo čju Savinje (Uredba (Ur. l. RS, št. 33/13)) Skupina oz. živalska VS1 VS2 VS3 VS4 (predlagane) kvalifikacijske vrste Natura obmo čij/ostali podatki vrsta velika nežica ( Cobitis E 1A, 2A II III pSCI Savinja Celje - Zidani Most elongata) beloplavuti globo ček V 1A, 2A II III pSCI Savinja Celje - Zidani Most (Gobio albipinnatus ) platnica ( Rutilus pigus) E 2A II, V III pSCI Savinja Celje - Zidani Most zvezdogled ( Gobio V 2A II III pSCI Savinja Celje - Zidani Most uranoscopus ) poto čni piškur E 1A, 2A II III pSCI in SCI Gra čnica (Eudontomyzon sp.) blistavec ( Leuciscus E 1A, 2A II III pSCI in SCI Gra čnica souffia ) pohra ( Barbus 2A II, V III pSCI in SCI Gra čnica meridionalis ) kapelj ( Cottus gobio ) V 2A II pSCI in SCI Gra čnica podust ( Chondrostoma E 2A III Savinja med Laškim in Zidanim Mostom (Podgornik et al., 2008)* nasus ) sulec ( Hucho hucho ) E 2A II, IV III Savinja, Briše (Podgornik et al., 2008)* Legenda: VS1 - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) VS2 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) (Priloga 1= seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2= seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6, Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) VS3 - Direktiva Sveta (92/43/EGS) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst- Direktiva o habitatih VS4 - Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99)

*VIR: Podgornik S. et al., 2008: Vzor čenje rib v nižinskih rekah za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja rek v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES). Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2008.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 83 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.3.1.5 Nevreten čarji Z zadnjo spremembo Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13) so bila na obmo čju ob čine Laško predlagana tri nova posebna ohranitvena obmo čja: pSCI Bistrica pri Libojah, pSCI Reka pri Laškem in pSCI Kozarica. Za vsa tri Natura obmo čja je predlagana kvalifikacijska vrsta navadni koš čak. Pregled prisotnih vrst dolo čenih skupin nevreten čarjev je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 15: Pregled nevreten čarjev, ugotovljenih na vplivnem obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN in Uredbi (Ur. l. RS, št. 33/13))

Skupina oz. LokaliteteN2k VS1 VS2 VS3 VS4 Predlagana Natura obmo čja živalska vrsta ( leta podatkov in razli čni avtorji)* MEHKUŽCI ozki vretenec (Vertigo 2A II Hum (1971, Velkavrh) angustior ) RAKI navani koš čak Potok I čna 500 m JV od doma čije Knez (Austropotamobi (2005; Kapla); Potok I čna SZ od hriba us torrentium ) Osovnik (2005; Kapla); Gra čnica 220 m pod jezom pri Zagra čnici (2006; Govedi č); Gra čnica JV od hiše Brodnice 1A, 8 (2006; Govedi č); Potok Lahovnica pri pSCI Bistrica pri Libojah, pSCI Reka pri V II, V III 2A mostu S od Stare Glažute (2006; Laškem, pSCI Kozarica Govedi č); Gra čnica pri mostu V od samostana v vasi Jurklošter (2006; Govedi č); Gra čnica tik nad velikim slapom pri Mrzlem polju (2006; Govedi č) HROŠ ČI roga č ( Lucanus Zidani most (2008; ni avtorja); cervus ) 1A, Gašperjeva ko ča, Veliko Kozje (2008; ni E II III 2A avtorja); Jurklošter, reguliran del Gra čnice (2009; ni avtorja) mo čvirski kreši č 1A, (Carabus II, IV Podkraj (2007; Kapla) 2A variolosus ) METULJI petelin ček Brezno (1995, 1997; ni avtorja); (Zerynthia Brdce(1995; zbirka F. Rebeušek), UTM polyxena ) Kvadrant WM11 ( Čelik & Rebeušek, 1996); UTM Kvadrant WM10 ( Čelik & Rebeušek, 1996); UTM Kvadrant WM20 (Čelik & Rebeušek, 1996); Rimske Toplice (1976; ni avtorja); Zidani Most 1A, (1932; zbirka PMS); Zidani Most (1933; V IV II 2A zbirka PMS, zbirka J. Staudacher, zbirka R. Rakovec, zbirka Š. Michieli); Lipovšek (1999; zbirka F. Rebeušek); Spodnje Brezno (1995; zbirka F. Rebeušek); Hum (1913; Hoffman, 1914); Blatnik (1998; zbirka F. Rebeušek); Lisca (1998; zbirka F. Rebeušek)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 84 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Skupina oz. LokaliteteN2k VS1 VS2 VS3 VS4 Predlagana Natura obmo čja živalska vrsta ( leta podatkov in razli čni avtorji)* travniški Zgornja Re čica (1999; ni avtorja); Govce postavnež (1980; ni avtorja); Šmohor (1977, 1980; (Euphydryas ni avtorja); UTM Kvadrant WM11 aurinia ) (Čelik & Rebeušek, 1996); Laško – Hum (1976; Zbirka Lešnik, Ahtik); Laško – 1A, Debro (1977; Zbirka Ahtik); Govce V II II 2A (1980; Zbirka Lešnik, Ahtik); Šmohor (1980; Zbirka Ahtik); Tremerje (1993; Zbirka Ahtik); UTM Kvadrant WM10 (Čelik & Rebeušek, 1996); Spota (1932; ni avtorja); Hum (1976; ni avtorja); Blatnik (1998; zbirka F. Rebeušek) veliki modrin Govce (1979, 1980; ni avtorja), UTM (Maculinea Kvadrant WM11 ( Čelik & Rebeušek, arion ) 1A, 1996); Zgornja Re čica (1992; ni avtorja); V IV II 2A Strmca (1966; ni avtorja); Veliko Širje (1998; ni avtorja); Laško (Hoffman, 1914); črni apolon Šmohor (1980; ni avtorja); UTM (Parnassius Kvadrant WM11 ( Čelik & Rebeušek, mnemosyne ) 1A, 1996); UTM Kvadrant WM10 ( Čelik & V IV II 2A Rebeušek, 1996); Zgornja Re čica (1971; ni avtorja); Kuretno (1963, 1978; ni avtorja); Laško ( Hoffman, 1914) gozdni postavnež UTM Kvadrant WM11 ( Čelik & (Euphydryas Rebeušek, 1996); UTM Kvadrant WM10 maturna ) (Čelik & Rebeušek, 1996); Šmihel 1A V (1964; ni avtorja); Zidani Most (1912; ni avtorja); UTM Kvadrant WM20 ( Čelik & Rebeušek, 1996); Lisca (1974; zbirka Ahtik) scopolijev okar UTM Kvadrant WM11 ( Čelik & (Lopinga achine ) Rebeušek, 1996); UTM Kvadrant WM10 (Čelik & Rebeušek, 1996); Zgornja 1A IV II Re čica (1972, 1980; ni avtorja); Kuretno (1963, 1965, 1977; ni avtorja); Laško (1974, 1976; ni avtorja) mo čvirski UTM Kvadrant WM11 ( Čelik & cekin ček Rebeušek, 1996); Laško-pokopališ če 1A, (Lycaena dispar ) V II, IV II (1966; ni avtorja); Laško (1966; ni 2A avtorja); Globoko (2000; Zbirka F. Rebeušek) mo čvirski modrin UTM Kvadrant WM11 ( Čelik & (Maculinea Rebeušek, 1996); Laško-Debro (1982; nausithous ) 1A, Zbirka Lešnik, Ahtik), Laško-Debro V II, IV II 2A (1983; ni avtorja); Laško (1985; ni avtorja); Marija Gradec (1985; ni avtorja); Debro (1983; ni avtorja) strašni čin modrin 1A, (Maculinea V II, IV II Strmca (2000; Zbirka Franc Rebeušek) 2A teleius ) hromi volnoritec 1A, (Eriogaster E II, IV II Laško (1963; ni avtorja) 2A catax ) rde či apolon Zidani Most (Hoffman, 1914); UTM 1A, (Parnassius V IV II Kvadrant WM10 ( Čelik & Rebeušek, 2A apollo ) 1996) Legenda: VS1- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 85 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

VS2 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) ( Priloga 1= seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2 = seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6 , Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) VS3 - Direktiva Sveta (92/43/EGS) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst- Direktiva o habitatih: Priloga 2 VS 4 Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99)

8.3.1.6 Rastline Za obmo čje ob čine Laško so podatki o nahajanju štirih rastlinskih vrst (podatki pridobljeni iz baze ZRSVN 2010).

Tabela 16: Pregled ogroženih oziroma zavarovanih vrst rastlin ugotovljenih na obmo čju ob čine Laško (povzeto po podatkih iz baze ZRSVN 2010 ) Skupina oz. LokaliteteN2k rastlinska VS1 VS2 VS3 VS4 Strokovne podlage Camloh (Ipsum d.o.o.) ( leta podatkov in razli čni avtorji)* vrsta navadna arnika Kvadrant 9658/2 (1988, ni avtorja – (Arnica VAV študentski herbarij); 9857/2 (1970; montana ) študentski herbarij) jadranska smrdljiva kukavica V A II, IV II Rimske Toplice (1968; Wraber T., 1969) (Himantogloss um adriaticum ) navadni mali Kvadrant 9857/3 (1970; ni avtorja); Rimske zvon ček Toplice (Hayek, 1956); Zidani Most (Galanthus (Hayek, 1956); Laško (Hayek, 1956); nivalis ) AV Brodnice (1985; študentski herbarij); Lipni dol (1970; študentski herbarij); Podgorica (1987; študentski herbarij); Jurklošter (1970; ni avtorja) sploš čeni dvorednik A Hrib Voluš (Wraber T., 1962) (Diphasiastrum complanatum ) deltasti klin ček Laško, severovzhodno pobo čje hriba Šmihel (Dianthus A (junij 2010) deltoides ) Legenda: VS1 - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02) VS2 - Uredba o zavarovanih prosto žive čih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 36/09) ( Priloga A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije) VS3 - Direktiva Sveta (92/43/EGS) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst- Direktiva o habitatih: Priloga 2 VS 4 Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99)

8.3.1.7 Habitatni tipi

Na obmo čju ob čine Laško še ni bilo izvedenega popisa habitatnih tipov. Na obmo čju ob čine ima nekaj habitatnih tipov notranje cone, saj so kvalifikacijski za dve Natura obmo čji (pSCI in SCI Veliko Kozje ter pSCI in SCI Kopitnik). Glede na poznavanje terena se na obmo čju ob čine Laško

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 86 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. pri čakuje nekaj habitatnih tipov, ki so navedeni v Prilogi 1 Uredbe o habitatnih tipih ter se prednostno ohranjajo, glede na ostale habitatne tipe na celotnem obmo čju Slovenije. Tabela 17: Pregled habitatnih tipov, ki se v skladu z Uredbo o habitatnih tipih ohranjajo v ugodnem stanju in imajo opredeljene notranje cone na obmo čju ob čine Laško, ter habitatnih tipov, ki se jih pri čakuje na obmo čju ob čine Laško Ime habitatnega tipa Physis Koda Ilirski bukovi gozdovi 41.1C 91K0 Skalna traviš ča na bazi čnih tleh 34.11 6110 Karbonatna skalnata pobo čja z vegetacijo skalnih razpok 62.1 8210 PRI ČAKOVANI HABITATNI TIPI Evrosibirska pionirska vegetacija pešenih in kamnitih tal 34.11 6110* Evrosibirska suha in polsuha sekundarna traviš ča, pretežno na karbonatih 34.32 6210 Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki 38.2 6510 Izviri s trdo vodo 54.21 7220* Jame 65 8310

8.3.2 Posebna varstvena obmo čja (Natura obmo čja) Na obmo čju ob čine Laško se nahaja osem posebnih varstveni obmo čji (Natura obmo čji) (Tabela 15). Z zadnjo spremembo Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13) je bilo predlaganih ve č novih posebnih ohranitvenih obmo čij (pSCI). Predvsem so bili kot Natura obmo čja predlagani vodotoki na obmo čju ob čine. Tabela 18: Pregled posebnih varstvenih obmo čij (Natura obmo čij) na širšem obmo čju plana OPN Koda Ime obmo čja Status SI5000026 Posavsko hribovje SPA SI3000279 Kopitnik SCI in pSCI SI3000280 Veliko Kozje SCI in pSCI SI3000308 Gra čnica SCI in pSCI SI3000376 Savinja Celje – Zidani Most pSCI SI3000314 Bistrica pri Libojah pSCI SI3000358 Reka pri Laškem pSCI SI3000368 Kozarica pSCI

Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13) omogo ča dolo čitev notranjih obmo čij (notranjih con), s katerimi se prostorsko opredelijo tisti deli obmo čja, ki so bistveni deli habitatov posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, zaradi katerih je posebno varstveno obmo čje opredeljeno. Za obravnavana Natura obmo čja so notranje cone kvalifikacijskih vrst dolo čene (ZRSVN, 2010). Izjema so novo predlagana posebna varstvena obmo čja na podlagi sprememb Uredbe (Ur. l. RS, št. 33/13), kjer za predlagane kvalifikacijske vrste posameznih predlaganih Natura obmo čij notranje cone še niso poznane. Posebna varstvena obmo čja podrobneje obravnavamo v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana obmo čja, ki je priloga tega Okoljskega poro čila.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 87 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.3.3 Ekološko pomembna obmo čja Na obmo čju ob čine Laško se nahajajo štiri ekološko pomembna obmo čja, ki so opredeljena v Tabeli 16. Tabela 19: Pregled ekološko pomembnih obmo čij na širšem obmo čju plana OPN Laško Koda obmo čja Ime obmo čja 13600 Posavsko hribovje – severno ostenje - Mrzlica 17400 Voglajna in Slivniško jezero 12100 Zasavsko hribovje 18700 Šmihel nad Laškim

8.3.4 Zavarovana obmo čja Na obmo čju ob čine Laško se nahaja eno zavarovano obmo čje. Tabela 20: Pregled zavarovanih obmo čij v ob čini Laško Ime obmo čja Status Objava Parkovni kompleks zdraviliš ča v Rimskim Odlok o zaš čiti obmo čja parkovnega kompleksa zdraviliš ča v Rimskih SON Termah Toplicah (Ur. l. RS, št. 26/93) SON – spomenik oblikovane narave

Zavarovano obmo čje je podrobneje obravnavano v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana obmo čja, ki je priloga tega Okoljskega poro čila.

8.3.5 Obmo čja naravnih vrednot Na obmo čju plana se nahajajo naravne vrednote državnega in lokalnega pomena. Prevladujejo drevesne naravne vrednote. V spodnji tabeli so prikazane naravne vrednote na obmo čju ob čine Laško. Tabela 21: Pregled obstoje čih naravnih vrednot na širšem obmo čju ob čine Laško Oznaka Ime naravne vrednote Zvrst Status 64 Gra čnica - dolina hidr, (geomorf, ekos) NVDP 74 Hum nad Laškim geomorf, ekos NVLP 142 Kopitnik geomorf, bot NVDP 165 Lisca geomorf, (ekos) NVDP 269 Savinja s pritoki hidr, geomorf, (ekos) NVDP 341 Veliko Kozje geomorf, bot NVDP 791 Kozarica - soteska geomorf, hidr NVLP 917 Mlinari čeva bodika drev NVLP 1168 Lahomniški Sopot geomorf, hidr NVDP 1191 Doblatina - bodika drev NVLP 1192 Martna čeva bodika drev NVLP 1193 Ojstro - bodika drev NVLP 1194 Kranj čeva bodika drev NVLP 1196 Skorjeva bodika drev NVLP 1197 Klezinovi bodiki drev NVLP 1198 Slivno - bodika drev NVLP 5597 Škratova glava geomorf NVLP

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 88 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Oznaka Ime naravne vrednote Zvrst Status 5598 Gra čniški slap geomorf, hidr NVDP 5599 Zidani Most - skalni možje 1 geomorf NVLP 5600 Ose čje - rastiš če Blagajevega vol čina bot NVLP 5602 Zidani most - skalni možje 2 geomorf NVLP 5603 Bre čkova bodika drev NVLP 5682 Strmca - gnezdiš če sivih čapelj zool NVLP 5760 Veliko Širje - lehnjakova stena geomorf, geol NVDP 5861 Lahov graben - lipe drev NVLP 5862 Cesarjeva bodika drev NVLP 5864 Ve čno žrelo geomorfp NVDP 5865 Šmohor - lipe drev NVDP 5866 Šmohor - lipa drev NVLP 5867 Napretova bodika drev NVLP 5868 Kodrov kostanj drev NVLP 5869 Laško - bukev drev NVLP 5874 Franclnove bodike drev NVLP 5875 Petri čeve bodike drev NVLP 5876 Štrehajeve bodike drev NVLP 5877 Požnica - bodike drev NVLP 5878 Šentjur čeve bodike drev NVLP 5879 Kumrove bodike drev NVLP 5880 Lekažin čeva bodika drev NVDP 5881 Ramšakova bukev drev NVLP 5882 Lahomno - divji kostanj drev NVLP 5883 Vrh nad Laškim - gaber drev NVLP 5884 Šentrupert - bodike drev NVLP 5885 Star čeve bodike drev NVLP 5886 Koritjekova bodika drev NVLP 5887 Strmca - lipa drev NVLP 5888 Lorbarjev kostanj drev NVLP 5889 Lipovškov hrast drev NVLP 5890 Pekelski potok hidr, geol NVLP 5891 Tomi čeva tisa drev NVLP 5892 Pov čeno - stene geomorf, geol NVLP 5893 Lože - stene geomorf, geol NVLP 5894 Laziše - bodika drev NVLP 5895 Šantejeva lipa drev NVLP 5896 Šmentov divji kostanj drev NVLP 5897 Polana - bodika drev NVLP 5898 Polana - kostanj drev NVLP 5899 Fenedikova bodika drev NVLP 5900 Pane če - jama geomorfp, hidr NVDP 5903 Vodiško - soteska pod Hribom geomorf, hidr NVLP

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 89 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Oznaka Ime naravne vrednote Zvrst Status 6039 Gra čnica - gnezdiš če sivih čapelj zool NVLP 6052 Dobjanski potok s pritoki hidr, ekos NVLP 41369 Pasja jama geomorfp NVDP 41370 Divji farovž geomorfp NVDP 44706 Kapelarjevo brezno geomorfp NVDP 45895 Votlina nad Pljuskanico geomorfp NVDP 46131 Jama v Grmadi geomorfp NVDP 47618 Brezno v Sevcah geomorfp NVDP 47798 Jama Škale geomorfp NVDP 47799 Ul čnikova jama geomorfp NVDP 48375 Žnidarjeva jama geomorfp NVDP 48376 Jama Polane geomorfp NVDP * Zvrsti naravnih vrednot: drev- drevesna naravna vrednota hidr- hidrološka naravna vrednota ekos- ekosistemska naravna vrednota bot- botani čna naravna vrednota zool- zoološka naravna vrednota geomorfp- podzemeljska geomorfološka naravna vrednota

** Status: NVDP- naravna vrednota državnega pomena NVLP- naravna vrednota lokalnega pomena Za naslednje naravne vrednote je bilo ugotovljeno, da se v naravi ne nahajajo ve č: Mlinari čeva bodika (917), Doblatina – bodika (1191), Ramšakova bukev (5881), Vrh nad Laškim – gaber (5883).

8.3.6 Obmo čja pri čakovanih naravnih vrednot Na obmo čju ob čine Laško sta opredeljeni dve obmo čji pri čakovanih naravnih vrednot in sicer gre za Obmo čje karbonatnih kamnin in Laški zaliv . Zahodni in južni del obmo čja ob čine je zgrajen iz karbonatnih kamnin, kjer se lahko pri čakuje odkritja novih podzemnih gemorfoloških tvorb (jame, brezna). V primeru Laškega zaliva pa gre za nahajališ če miocenskih fosilov nekdanjega najzahodnejšega zaliva Tetide. Namen opredelitve obmo čij pri čakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot.

Varstvena priporo čila za ravnanje na obmo čjih pri čakovanih naravnih vrednot Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen Zakona o varstvu podzemnih jam).

Priporo čila za ravnanje glede na vrsto posega pred odkritjem 1. Posegi, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli kot so gradnja cest, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost: Po predhodnem dogovoru s pristojno obmo čno enoto Zavoda RS za varstvo narave se omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 90 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

2. Posegi povezani z manj obsežnimi zemeljskimi deli kot so izkopi za individualne stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje in podobno: Investitorja se seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno obmo čno enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Priporo čila za ravnanje na obmo čjih pri čakovanih naravnih vrednot ob odkritju Če investitor oz. izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno obmo čno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Ta pripravi usmeritve, ki vklju čujejo: - dokumentiranje in ovrednotenje obmo čja oz. potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter - predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo; pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, za časno zavarovanje, obnovitev).

8.4 Ocena pri čakovanih vplivov plana OPN Ob čine Laško

V tem poglavju okoljskega poro čila presojamo pri čakovani vpliv ob činskega prostorskega na črta (OPN) na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe (biotska pestrost tudi izven naravovarstvenih obmo čij) ter na posebna varstvena obmo čja, ekološko pomembna obmo čja, zavarovana obmo čja in naravne vrednote.

8.4.1 Ocena pri čakovanih vplivov plana na strateškem nivoju V skladu z osnovnim konceptom ob čina Laško dolo ča slede če strateške cilje prostorskega razvoja: • Ob čina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih obmo čij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriš čene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih obmo čij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena obmo čja s smiselno zaokrožitvijo naselij Laško, Rimske Toplice, Sedraž, Zidani Most, Vrh nad Laškim, Jurklošter, Šentrupert, Belovo, Huda Jama, Harje, Polana, Sevce, Strensko , Spodnja Re čica, Strmca, Širje, Tev če, Trnovo, Trobni dol, Udmat, Veliko Širje, Zabrež in Zgornja Re čica ter ostala manjša naselja • Tudi v bodo če se bo turisti čna in prosto časna dejavnost razvijala na obmo čjih zdraviliš č v Rimskih Toplicah in v Laškem. Dodatne površine za razvoj zdravilišča Laško so zagotovljene severno od obstoje čega kompleksa med glavno cesto in Savinjo in dolgoro čno na levem bregu Savinje. Zagotovljene so površine za ureditev športno rekreacijskih površin pri šoli v Debru v Laškem in dodatne površine za širitev v navezavi na kompleks odprtega kopališ ča v Rimskih Toplicah. V vseh ostalih oskrbnih središ čih so te površine urejene v okviru šolskih kompleksov. • Predvidena je ureditev turisti čno rekreativnih obmo čij na Šmohorju, Lisci in jugozahodno od naselja Laško. • Z obdelavo kmetijskih površin se bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine. Na obmo čjih zaraš čanja kmetijskih površin pa se bo vzpodbujala ponovna kmetijska raba tal. Na drugih obmo čjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva: ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije. Na celotnem obmo čju ob čine bo dan poudarek sonaravnemu na činu kmetovanja. • Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriš čanju gozda uresni čevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. • Naravne kakovosti prostora so najve čje na južnem delu ob čine (regijski park Kozjansko, krajinski park Kopitnik in krajinski park Veliko Kozje). Ugodne razmere so za ekološko

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 91 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prosto časne dejavnosti ter gozdarstvo. Na obmo čjih naravnih kakovosti krajine je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vklju čevanjem v gospodarjenje s prostorom.

Varstvena priporo čila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini • travniške sadovnjake in posamezna stara drevesa ob doma čijah je potrebno ohranjati in z njimi ekstenzivno gospodariti. Zaš čitnih sredstev in mineralnih gnojil naj se ne uporablja, oz. naj se jih skuša nadomestiti z bioti čnim varstvom in naravnimi organskimi gnojili. Propadla drevesa naj se nadomeš ča izklju čno s starimi oz. odpornimi sortami, priporo čljivo pa bi bilo zasajanje novih visokodebelnih sadovnjakov. • V skupinah dreves v agrarni krajini se izvajajo le sanitarne sečnje. Pospešuje naj se avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Sadnja smreke in drugih rastiš ču neprimernih ali alohtonih vrst naj se ne izvaja. • Posameznih dreves v urbani ali agrarni krajini naj se ne seka. • Grmiš ča, ki galerijsko oblikujejo gozdne robove, so zelo pomembna za vzdrževanje ugodne mikroklime, zmanjševanje poškodb, ki jih povzro ča divjad in pove čujejo biodiverziteto, zato naj bodo široka ve č metrov. Grmiš ča v mejicah se ohranjajo v obstoje čem stanju. Grmovje naj se ne seka ali kakorkoli druga če spreminja.

Usmeritve in priporo čila za na črtovanje: Poselitve • Poselitev naj se praviloma na črtuje v obstoje čih poselitvenih obmo čjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj ob čutljivih obmo čjih (izven obmo čij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij oz. obmo čij Natura 2000). • Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, po čitniški objekti) na obmo čjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoje čega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediš čine. • V obmo čjih z naravnimi kakovostmi naj se ne na črtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih obmo čij. • Pri na črtovanju širitve poselitvenih obmo čij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih obmo čij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti obmo čij Natura 2000, obmo čjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. • V obmo čjih koridorjev ogroženih vrst in v obmo čjih, ki omogo čajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna obmo čja), se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogo či neovirane prehode.

Gospodarske javne infrastrukture • Gospodarsko javno infrastrukturo naj se na črtuje ob obstoje čih gospodarskih conah ter infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno ob čutljivih obmo čij (izven obmo čij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij, obmo čij Natura 2000). • Ve čjih objektov gospodarske javne infrastrukture (npr. ve čjih energetskih objektov, ve čjih industrijskih objektov itd.) naj se ne na črtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih obmo čij oz. obmo čij Natura 2000. • Pri na črtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost oziroma naj se vzpostavlja

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 92 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

prehodnost prostora za prosto žive če živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehni čnimi rešitvami zagotavljati prehodnost). • V obmo čjih koridorjev ogroženih vrst in v obmo čjih, ki omogo čajo gensko povezanost njihovih populacij se dejavnosti prostorsko strukturira tako, da se omogo či neovirane prehode. • Obstoje ča obmo čja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, naj se ustrezno sanira. • Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo. • Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim obmo čjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.

Prostorskih ureditev v krajini • Z na črtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. Na obmo čju z ostrejšimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopuš ča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali ob čutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.

Obmo čja kmetijskih dejavnosti • Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se na črtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. • Vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). • Vzpodbuja naj se rabo zaraš čajo čih se kmetijskih površin na na čin, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in obmo čja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih traviš č na ekološko pomembnih obmo čjih in obmo čjih Natura 2000. • Na ve čjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa.

Obmo čja gozdov • Na črtovanje prostorskih ureditev na obmo čjih gozdov (npr. gozdne prometnice) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih obmo čjih in obmo čjih Natura 2000. • Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna obmo čja in obmo čja Natura 2000). • Ohranjajo se gozdne površine na obmo čjih, ki so zaradi dolo čenih zna čilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. • V obmo čjih koridorjev ogroženih vrst in v obmo čjih, ki omogo čajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

Obmo čja voda • Na črtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na obmo čju voda in obvodnih zemljiš čih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. • Obsega poplavnih obmo čij ali odto čnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 93 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• Vodna infrastruktura se na črtuje tako, da se omogo ča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. • Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko pore čja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne re čne dinamike. • Na reguliranih vodotokih se omogo či izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uni čene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku. • Prepre čuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehni čnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oz. njihove dele naj se ustrezno sanira.

Samoosrkrba z mineralnimi surovinami • Raba mineralnih surovin (v kamnolomih) se na črtuje racionalno, predvsem se nove objekte na črtuje le izjemoma in izven naravovarstveno ob čutljivih obmo čij (obmo čja predlaganih krajinskih in regijskega parka, naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih obmo čij, obmo čja Natura 2000). • Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se na črtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. • Obstoje če kope (tudi nelegalne) v obmo čjih z naravnimi kakovostmi se prednostno sanira.

Obmo čja za turizem in rekreacijo • Pri na črtovanju obmo čij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. • Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. • V obmo čjih z naravnimi kakovostmi se na črtuje prilagojene, nemnoži čne in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turisti čno in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih obmo čjih. Na črtuje se prosto časne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. • Razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem obmo čju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih obmo čjih in naravovarstveno ob čutljivejših obmo čjih. • Naravne vrednote se vklju čujejo v turisti čno ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot). • Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, ve čje gradbene posege, se na črtujejo izven obmo čij, ki so ob čutljiva za onesnaženje in ob obstoje či poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih obmo čij.

Obmo čja za potrebe obrambe • Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerja prednostno v obmo čja, ki že služijo obrambnemu namenu. • Pri na črtovanju nove infrastrukture se zagotavljajo varnostni odmiki od naravovarstveno pomembnih obmo čij. Na črtovanje naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 94 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.4.2 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe (biotska pestrost tudi izven naravovarstvenih obmo čij)

8.4.2.1 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe

Na obmo čju plana OPN je evidentirano ve čje število vrst razli čnih živalskih skupin (Poglavje 8.3.1.). Na obmo čju ob čine Laško so evidentirane črne to čke za dvoživke (gre za odseke, kjer evidentirana selitev dvoživk do mrestiš č). Ker na omenjenih obmo čjih trenutno niso predvidena dela se za primer rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del cest predlaga vzpostavitev zaš čitnih ograj in prehodov za dvoživke na obmo čjih evidentiranih črnih to čk ( črne to čke so prikazane na Grafi čni prilogi št. 3). V cerkvah ter na nekaterih ostalih lokacijah so bile evidentirane številne vrste netopirjev , v kolikor se na teh objektih in tudi ostalih objektih (kjer bi se potrdila morebitna prisotnost netopirjev) na črtujejo obnovitvena dela je potrebno upoštevati predlagani omilitveni ukrep, z vidika varstva netopirjev. Za primer ureditve javne razsvetljave površin oziroma objektov na obmo čjih sprememb namenske rabe, stavbnih neizvedenih površin in ostalih že obstoje čih stavbnih obmo čij je potrebno upoštevati dolo čila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) s čimer se bo prispevalo k varstvu no čnih vrst kot so nekateri metulji, hroš či ter netopirji. Škodljiv vpliv na ribe je obravnavan v okviru vplivov na potencialno Natura obmo čje Savinja Celje – Zidani Most. Z izvedbo posegov v okviru OPN se posebnega škodljivega vpliva na evidentirane vrste plazilcev, ptic, zveri in rastlin ne pri čakuje.

Ve čjega škodljivega vpliva plana OPN ob čine Laško na habitatne tipe , ki se glede na Uredbo prednostno ohranjajo se ne pri čakuje. Od gozdnih habitatnih tipov se na obmo čju ob čine v ve čji meri pojavljajo ilirski bukovi gozdovi, mestoma pa tudi ostali habitatni tipi (kisloljubni bukovi ter hrastovo- belogabrovi gozdovi). Za posege na gozdni prostor se podajajo omilitveni ukrepi, s čimer se bo gozd v ve čji meri ohranjal. V ve čji meri se na obmo čju ob čine tudi pojavljajo gojeni mezotrofni do evtrofni travniki. V ve čini so novi posegi v okviru OPN predvideni na kmetijskih površinah. Na vplivnem obmo čju jam se na črtuje le en poseg, okrog 50 metrov od jame Divji farovž v Laškem se na črtuje postavitev turisti čnega obmo čja (BT). Škodljiv vpliv v tem primeru ni pri čakovati, saj se jama nahaja na ve čji nadmorski višini, med obema obmo čjema pa poteka še cesta proti naselju Zahum. Za posege v obvodni prostor se podajajo ukrepi ohranjanja vodnega in obvodnega habitata. Morebitni posegi na prednostne habitatne tipe oziroma na habitate, ki so biotsko pomembni so obravnavani v okviru obravnave naravovarstvenih obmo čij (predvsem EPO). Na obmo čju vzhodno od Laškega med naselji Lahomno, Vrh nad Laškim, Trobnim Dolom, Šentrupertom in Reko so pogosti suhi travniki, ki na tem obmo čju predstavljajo zahodni del suhih traviš č, ki se še pojavljajo na Kozjanskem. Suhe travnike je kot pomembne habitate številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst vsekakor potrebno vzdrževati. Za kmetijstvo na teh obmo čjih so bili podani omilitveni ukrepi.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 95 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Tabela 22: Ovrednotenje ocene vpliva plana OPN na ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe OKOLJSKI CILJ PLANA VRSTA VPLIVA OCENAVPLIVA Ohranjanje habitata prisotnih - neposredni, nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih zavarovanih/ - daljinski, ukrepov) (ocena C) OPN na živalske in rastlinske vrste. ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na - kratkoro čni, obmo čju plana ob čine Laško. - za časni

8.4.3 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na posebna varstvena obmo čja in ekološko pomembna obmo čja

8.4.3.1 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na posebna varstvena obmo čja (Natura obmo čja) Na obmo čju plana je prisotnih osem Natura obmo čij od tega so štiri od teh obmo čij predlagano kot Natura obmo čja aprila 2013 (Ur. l. 33/13). Posegi predvideni na vplivnih obmo čjih dveh Natura obmo čij. Vplivi na kvalifikacijske vrste in celovitost Natura obmo čij so podrobneje obravnavani v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja. V tem poglavju se na kratko povzemajo ugotovitve vplivov. pSCI Savinja Celje – Zidani Most (SI3000376) V okviru obravnave vplivov plana OPN Laško se je ugotavljal vpliv na vse predlagane kvalifikacijske vrste Natura obmo čja pSCI Savinja Celje – Zidani Most: platnica, zvezdogled, beloplavuti globo ček in velika nežica. Vse štiri vrste najbolj ogrožajo onesnaženja in spremembe v hidrologiji. V nadaljevanju so obravnavani le posegi, za katere se pri čakuje možen škodljiv vpliv. Nobena od na črtovanih ureditev ne predvideva kakršnihkoli posegov v vodotok. V vplivnem obmo čju Natura obmo čja Savinja Celje – Zidani Most se na črtuje nekaj gradenj novih stanovanjskih stavb ( EUP RF-2, LAU-66, LAU-68, LAU-23, SM-2, UD-1, SV-1 ), dve novi obmo čji gospodarskih con ( EUP SV-3, SV-5, ZM-8 ), tri nova obmo čja centralnih dejavnosti ( EUP LAU-63, RIU-15, RIU-4 ) ter tri nove površine za turizem ( EUP LAU-55, LAU-75, SM-2, RIU- 20 ). V vseh navedenih primerih bi negativen vpliv lahko imelo pove čano onesnaženje. Za prepre čitev onesnaženja med samo gradnjo in kasneje obratovanjem, so bili podani omilitveni ukrepi. Na obmo čju EUP GR1 se nahaja obstoje č industrijski obrat, katerega odvajanje odpadne vode lahko v primeru, da je neustrezno, negativno vplivalo na celotno Natura obmo čje Savinja Celje – Zidani most. Podan je bil omilitven ukrep. Poleg zgoraj navedenih sprememb se ob reki Savinji na črtuje tudi vzpostavitev ve čih zelenih površin ( EUP LAU-73, RIU-10, RIU-4, RIU-20 ). Tudi v primeru ureditev zelenih površin je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe, ki prepre čujejo onesnaženje Savinje. V primeru ureditve brežin ( RIU-10 ) je predvsem pomembno, da se v strugo ne posega ter da se ohranja obstoje ča avtohtona vegetacija, predvsem drevesa. V sklopu terenskega ogleda (21.8.2013) je bilo na obmo čju RIU-10 in RIU-4 med obrežno vegetacijo namre č evidentiranih ve čje število tujerodnih in invazivnih vrst ( Ambrosia artemisiifolia, Impatiens glandulifera, Liliodendron tulipifera, Amaranthus sp., Galinsoga parviflora, Solidago canadensis, Chenopodium album, Fallopia japonica ). Plan predvideva na delu obrežja ureditev sprehajalnih poti. Gleda na veliko število invazivnih ali tujerodnih vrst na tem obmo čju, je tak poseg celo dobrodošel, saj se lahko hkrati z ureditvijo poti iz obmo čja odstranijo tujerodne vrste (predvsem ambrozijo, nedotiko, kanadsko zlato rozgo in japonski dresnik). Obstoj poti pa tudi v prihodnje zagotavljal dostop do brežin in s tem možnost rednega odstranjevanja invazivnih vrst. Podani so bili omilitveni ukrepi.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 96 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Ob čina Laško je za potrebe OPN izdelala študijo Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe izdelave OPN Ob čine Laško (Hidrosvet d.o.o., julij 2011). Na podlagi študije so bili dolo čeni razredi poplavne nevarnosti in erozijske ogroženosti. Ugotovljeno je, da so za zaš čito Laškega in obmo čij ob soto čju Re čice in Lahomnice s Savinjo potrebni obširni ukrepi preden bo obmo čje poplavno varno. Hidrološko hidravli čna študija je obravnavala vse pomembnejše vodotoke v ob čini, ki imajo bistveni vpliv na stanje poplav. V hidrološko hidravli čni študiji so upoštevani že tudi ukrepi, ki so bili na črtovani s predhodno dokumentacijo. In sicer glede na prehodno dokumentacijo so za ureditev Savinje predvideni visokovodni ukrepi z nasipi in zidovi na obmo čju Laškega in še dodatni ukrepi (ureditev marijagraškega ovinka, regulacija do Udmata, spremenjen vtok Lahomnice v Savinjo, projekti 52/03 PGD in 64/10 PGD, oba Hidrosvet d.o.o), ki znižajo gladino Savinje. Predvidena je tudi ureditev Re čice v spodnjem toku (ureditev vtoka, ureditev pragov, zadrževalnik plavin, ureditve brežin po projektu 816/1-FR/08 PZI, IZVO d.o.o.) in menjava mostu na lokalni cesti Laško - Lahomno (po ZN Marija Gradec št. 572/69). Vsi ti ukrepi in še dodatni ukrepi (ureditev Re čice v Laškem, predvideni viskovodni ukrepi ob Re čici do stacionaže km 0+589) so upoštevani v modelu za prihodnje stanje. V modelu za prihodnje stanje niso upoštevani celoviti ukrepi na podro čju Spodnje Savinjske doline (zadrževalniki), ki naj bi precej zmanjšali preto čne koli čine Savinje in s tem poplavno nevarnost. Projekt „Zagotovitev poplavne varnosti na pore čju Savinje – lokalni ukrepi“ predvideva naslednje sklope ureditev (www.porecje-savinje.si): • Delna prestavitev struge Savinje v Marijagraškem ovinku z razširitvijo v nizvodnem obmo čju pod desno brežino • Preureditev izliva Lahomnice v Savinjo • Delna preureditev Struge pod marijegraškim ovinkom mimo naselja Strmce vse do izpod ovinka pri Udmatu, vklju čno z znižanjem skalnega praga niže Udmatu • Revitalizacijski objekti v strugi Savinje skozi Laško in marijagraški ovinek • Ureditev in ozelenitev brežin Savinje skozi Laško • Ureditev in ozelenitev brežin Savinje niže naselja Laško oz. Ohranitev obstoje če vegetacije v najve čji možni meri Ureditve na Marijegraškem ovinku so deloma že izvedene. Protipoplavni ukrepi bodo izvedeni ob Savinji in vseh manjših vodotokih, ki se zlivajo v Savinjo to so: Re čica, Lahomnica, Gra čnica in I čna. Na poplavni režim omenjenih potokov vpliva Savinja s svojim vodnim režimom.To čnejši protipoplavni ukrepi še niso dolo čeni in na črtovani, zato nadaljnja presoja vplivov protipoplavnih ukrepov na Natura obmo čje Savinja Celje – Zidani Most, v tem času ni možna. Vsekakor je vpliv protipoplavnih ukrepov možen in verjeten. Vsaka sprememba v hidrologiji vodotoka vpliva na favno in floro vodotoka. Vsi protipoplavni ukrepi, tako na Savinji kot tudi na manjših vodotokih, morajo biti na črtovani in izvedeni na na čin da v nikakršni obliki ne poslabšajo stanja narave, sam čas izvedbe pa mora biti prilagojen življenskim ciklom rib. Ureditev mora biti čim bolj sonaravna (npr. kamnita zložba), gole brežine je potrebo (kjer je to možno) čimprej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem.

SCI Bistrica pri Libojah (SI3000314) V okviru obravnave vplivov plana OPN ob čine Laško se je ugotavljal vpliv na edino predlagano kvalifikacijsko vrsto – navadnega koš čaka. Navadnega koš čaka najbolj ogroža onesnaženje in mehanski posegi v vodotoke, raba vode za razli čne namene ter širjenje tujerodnega signalnega raka. Na robu novo predlaganega Natura obmo čja pSCI Bistrica pri Libojah OPN predvideva vzpostavitev novih površin za oddih rekreacijo in šport ( EUP ŠO-2 ). Gre za travniške površine na pobo čju. V sklopu terenskega ogleda (21.8.2013) smo preverili stanje vodotoka, ki naj bi se

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 97 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. za čenjal tik ob severni meji ureditvenega obmo čja. Gre za ob časen vodotok, ki vodo ob ve čjih nalivih odvaja dolvodno v potok Bistrica. V času terenskega ogleda v njem ni bilo vode. Na podlagi videnega sklepamo, da se koš čak na tem obmo čju ne pojavlja stalno, kve čjemu ob dolgotrajnih deževjih, ko je voda v strugi dalj časa prisotna. Vseeno, bi lahko ureditve travnika, ki leži višje negativno vplivale na potok Bistrica v primeru pove čanja onesnaževanja, saj se ureditveno obmo čje prakti čno spira v prehodni potok. Za prepre čitev onesnaženja so bili podani omilitveni ukrepi. pSCI in SCI Gra čnica

V okviru obravnave vplivov plana OPN se je ugotavljal vpliv na vse (predlagane) kvalifikacijske vrste: navadnega koš čaka, poto čnega piškurja, blistavca, pohro, kaplja in malega podkovnjaka. Navadnega koš čaka najbolj ogroža onesnaženje in mehanski posegi v vodotoke, raba vode za razli čne namene ter širjenje tujerodnega signalnega raka. Ribe in piškurje ogrožajo regulacije in onesnaženja vodotokov. Male podkovnjake ogrožajo izgube primernih mest za porodniške kolonije in prezimovališ ča, kot tudi vandalizem s strani človeka. Na robu Natura obmo čja OPN predvideva dve spremembi namenske rabe iz kmetijskih zemljiš č v obmo čja stanovanj ( EUP JU-2 ). Obe površini se nahajata ob obstoje čih objektih in cesti, posegi v vodotok niso predvideni. Ve čjih vplivov na kvalifikacijske vrste ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne pri čakujemo. V okolici kartuzijanskega samostana Jurklošter je stavbno delno neizvedeno zemljiš če. V samostanu je poletno zato čiš če malih podkovnjakov, v stavbi se je (leta 2007) zadrževalo okoli 50 osebkov (Presetnik et al., 2012). Mali podkovnjaki iš čejo plen v gozdu, na gozdnem robu, ob mejicah, obvodnem rastju, redko nad odprto vodo in pašniki. Izogibajo se pre čkanju odprtih površin in virom svetlobe (Poboljšaj et al., 2011). Pomembno je, da se na novih stavbnih zemljiš čih ohranjajo mejice in posamezna drevesa, saj ta pomenijo pomembne koridorje za male podkovnjake na njihovih poteh do prehranjevalnih habitatov (najverjetneje so to gozdovi v bližnji okolici naselja) in do prezimovališ č. Na Natura obmo čju Gra čnica so v ve čjem obsegu kot kmetijske površine opredeljene površine, ki so v dejanski rabi gozd. V kolikor bi se izvedla plansko na črtovana kmetijska raba, bi to pomenilo vsaj delno izgubo prehranjevalnega habitata malega podkovnjaka. Bližje kot so gozdne površine samostanu, pomembnejše so z vidika varovanja ugodnega prehranjevalnega habitata malega podkovnjaka. Varstveni cilji za to (novo) Natura obmo čje še niso bili izdelani, vendar bodo (z usmeritvami vred) najverjetneje oblikovani podobno kot povsod, kjer je mali podkovnjak kvalifikacijska vrsta zaradi porodniške kolonije, torej „ohranjanje gozdnih površin in grmi čevja, še posebej sklenjenih mejic ali obrežne lesne vegetacije v radiu vsaj 500 m okoli znanih kotiš č malega podkovnjaka“. Kr čitve gozdnih površin v okolici samostana Jurklošter bi bile torej v neposrednem nasprotju z varstvenimi usmeritvami za malega podkovnjaka. Obmo čna enota ZGS mora pred izdajo odlo čbe o kr čitvi gozda (znotraj Natura obmo čja) pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda obmo čna enota ZRSVN. Obmo čna enota ZRSVN lahko tako od primera do primera presodi vpliv in ustreznost posamezne kr čitve na celovitost prehranjevalnih habitatov malega podkovnjaka. Za zmanjšanje vpliva posegov na malega podkovnjaka se podaja omilitveni ukrep. Prav tako je v okolici zato čiš č malih podkovnjakov potrebna dodatna previdnost glede osvetljevanja zunanjih površin in striktno upoštevanje Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ve čjih vplivov na malega podkovnjaka ne pri čakujemo.

Kot v primeru Savinje so tudi na Gra čnici predvidene protipoplavne ureditve, ki morajo slediti istim usmeritvam: Vsi protipoplavni ukrepi, morajo biti na črtovani in izvedeni na na čin da v nikakršni obliki ne poslabšajo stanja narave, sam čas izvedbe pa mora biti prilagojen življenjskim ciklom rib.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 98 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Ureditev mora biti čim bolj sonaravna (npr. kamnita zložba), gole brežine je potrebo (kjer je to možno) čimprej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem. pSCI in SCI Veliko Kozje

Na Natura obmo čju so v ve čjem obsegu kot kmetijska zemljiš ča opredeljene površine, ki so v dejanski rabi gozd. Izvedba plansko opredeljene kmetijske rabe je v nasprotju z varstvenimi cilji Natura obmo čja, saj ti narekujejo ohranjanje varovalne funkcije gozda in naravne drevesne sestave. V letu 2013 so bile spremenjene meje Natura obmo čja Veliko Kozje, ki zdaj potekajo po gozdnem robu in tako izklju čujejo kmetijske površine na katere meji kvalifikacijski habitatni tip. Manjše kr čitve gozda niso problemati čne, medtem ko lahko ve čje kr čitve (ali ve č njih) zaradi robnega efekta negativno vplivajo na povezljivost habitatnega tipa in pove čujejo fragmentacijo gozdnih površin. Vse to vpliva na nosilno kapaciteto gozdnih površin, ki nudijo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. pSCI in SCI Kopitnik

Na Natura obmo čju so v ve čjem obsegu kot kmetijska zemljiš ča opredeljene površine, ki so v dejanski rabi gozd. Izvedba plansko opredeljene kmetijske rabe je v nasprotju z varstvenimi cilji Natura obmo čja, saj ti narekujejo ohranjanje varovalne funkcije gozda in naravne drevesne sestave. Manjše kr čitve gozda niso problemati čne, medtem ko lahko ve čje kr čitve (ali ve č njih) zaradi robnega efekta negativno vplivajo na povezljivost habitatnega tipa in povečujejo fragmentacijo gozdnih površin. Vse to vpliva na nosilno kapaciteto gozdnih površin, ki nudijo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

8.4.3.2 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na ekološko pomembna obmo čja Na obmo čju ob čine Laško se nahajajo štiri ekološko pomembna obmo čja. S posegi se v okviru OPN ne posega na obmo čje EPO Voglajna in Slivniško jezero.

EPO Posavsko hribovje – severno ostenje – Mrzlica se v ob čini Laško nahaja na dveh obmo čjih in predstavlja skrajno južni pas ob čine (od Rimskih Toplic do Save, preko Zidanega Mosta do Polane na jugu in Jurkloštra na severu). V vplivnem obmo čju EPO Posavsko hribovje se na črtuje le en poseg ( EUP ŠO-2 ), ki pa je obravnavan v okviru vplivov na predlagano Natura obmo čje Bistrica pri Libojah.

EPO Šmihel nad Laškim se nahaja v celoti znotraj ob čine Laško. Leži zahodno od Laškega na pobo čju pod Šmihelom. Ekstenzivno gojeni suhi travniki so pomemben življenjski prostor ve čih redkih vrst metuljev in rastiš če malocvetne kukavice ( Orchis provincialis ). Del obmo čja je poraš čen z bukovimi gozdovi. Na manjšem delu na zahodnem obmo čju EPO plan predvideva vzpostavitev novih površin za turizem. Za ureditve na tem obmo čju so bile izdelane strokovne podlage (Ipsum d.o.o., 2010). Strokovne podlage zaklju čujejo, da vzpostavitev Turisti čno - rekreacijskega kompleksa Camloh v Laškem ne bo predstavljala škodljivega vpliva na lastnosti ekološko pomembnega obmo čja Šmihel nad Laškim in na vrste ter habitatne tipe, ob upoštevanju predlaganih usmeritev oziroma ukrepov, ki so povzeti tudi v tem poro čilu v sklopu omilitvenih ukrepov.

EPO Zasavsko hribovje med drugim v celoti sovpada z pSCI Savinja Celje – Zidani Most ter pSCI Gra čnica in so tako ti posegi obravnavani v okviru predlaganega Natura obmo čja. Posegi so obravnavani predvsem z vidika predlaganih kvalifikacijskih vrst, ki so prakti čno vse ribje. Savinja

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 99 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. in Gra čnica s svojimi strmimi in skalnatimi brežinami predstavljata življenjsko okolje zavarovanih vrst in habitatnih tipov. Pomembno je, da se med samo gradnjo in kasneje v času obratovanja prepre či kakršnokoli onesnaženje Savinje in Gra čnice ter njunih bregov. Na vseh obmo čjih urejanja se morajo posegi v brežine omejiti na najnujnejše, ohranjati je potrebno obstoje čo vegetacijo in prepre čevati razraš čanje invazivnih vrst. Kakršnekoli ozelenitve bregov morajo vklju čiti avtohtono vegetacijo. Na delu EPO, ki sovpada z naravno vrednoto Lisca plan predvideva ve č posegov, ki pa so podrobneje obravnavana v poglavju 8.4.5. Na obmo čju EPO, ki ne sovpada z nobenim od (predlaganih) Natura obmo čij se ne na črtuje ve čjih sprememb namenske rabe, zato negativni vplivi na ekološko pomembno obmo čje niso pri čakovani. Vseeno se za posege podajajo omilitveni ukrepi.

Tako kot na pSCI Savinja Celje – Zidani Most, ter pSCI in SCI Gra čnica, bodo protipoplavni ukrepi vplivali tudi na EPO Zasavsko hribovje. Podani so bili omilitveni ukrepi.

V nadaljevanju je podana tabela ocene vpliva plana OPN ob čine Laško na posebna varstvena obmo čja (Natura obmo čja) in ekološko pomembna obmo čja (EPO).

Tabela 23: Ovrednotenje ocene vpliva plana OPN ob čine Laško na posebna varstvena obmo čja in ekološko pomembna obmo čja. OKOLJSKI CILJ PLANA OPIS VPLIVA OCENAVPLIVA Ohranjanje oz. doseganje ugodnega stanja - neposredni, nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi habitatov vrst in ohranjanje obmo čja - daljinski, omilitvenih ukrepov) (ocena C) OPN na pSCI razširjenosti habitatnih tipov, za katere so - kratkoro čni, Savinja Celje – Zidani Most, pSCI Bistrica pri opredeljena obmo čja notranjih con obmo čij - za časni Libojah, EPO Posavsko Hribovje – severno ostenje pomembnih za ohranitev biotske - trajni – Mrzlica, EPO Šmihel nad laškim in EPO raznovrstnosti (ekološko pomembnih Zasavsko hribovje obmo čij, obmo čij Natura) na obmo čju plana ob čine Laško. ni vpliva (ocena A) OPN na SPA Posavsko hribovje, pSCI in SCI Kopitnik, pSCI in SCI Veliko Kozje, pSCI in SCI Gra čnica, pSCI Reka pri Laškem, pSCI Kozarica in EPO Voglajna in Slivniško jezero

8.4.4 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na zavarovana obmo čja Na obmo čju ob čine Laško se nahaja eno zavarovano obmo čje in sicer spomenik oblikovane narave Parkovni kompleks zdraviliš če Rimske Toplice. Na obmo čju parkovnega kompleksa je na črtovana sprememba namenske rabe v zelene površine, te ureditve ureja Odlok o lokacijskem na črtu za zdraviliško turisti čni kompleks Rimske Toplice (Uradni list RS št. 122/06) in zato v nadaljevanju niso predmet tega okoljskega poro čila.

V nadaljevanju je podana tabela ocene vpliva plana OPN na obravnavano zavarovano obmo čje. Tabela 24: Ovrednotenje ocene vpliva OPN ob čine Laško na zavarovano obmo čje. OKOLJSKI CILJ PLANA OPIS VPLIVA OCENAVPLIVA Ohranjanje lastnosti zaradi katerih so posamezna - neposredni, ni vpliva (ocena A ) ostala zavarovana obmo čja na obmo čju ob čine Laško - daljinski, zavarovana obmo čja v ob čini Laško opredeljena. - kratkoro čni, - za časni - trajni

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 100 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.4.5 Opis in ocena pri čakovanih vplivov na naravne vrednote

Na obmo čju ob čine Laško se nahaja ve čje število naravnih vrednot, v ve čji meri gre za naravne vrednote drevesnih zvrsti. Drevesne naravne vrednote se obi čajno nahajajo ob obstoje čih objektih, zato je namenska raba opredeljena za stavbna zemljiš ča. OPN predvideva posege na vplivnem obmo čju treh drevesnih naravnih vrednot: Šmohor – lipa, Kumrove bodike in Laziš če – bodika . Za vse tri posege do bili podani omilitveni ukrepi. Na vplivnem obmo čju jam se na črtuje le en poseg, okrog 50 metrov od jame Divji farovž v Laškem se na črtuje postavitev turisti čnega obmo čja (BT). Škodljiv vpliv v tem primeru ni pri čakovati, saj se jama nahaja na ve čji nadmorski višini, med obema obmo čjema pa poteka še cesta proti naselju Zahum.

Obmo čje naravne vrednote Savinja s pritoki v celoti sovpada s predlaganim Natura obmo čjem pSCI Savinja Celje – Zidani Most in EPO Zasavsko hribovje in so zato posegi na vplivnem obmo čju te naravne vrednote obravnavani v poglavju 8.4.3. in 8.4.4.

Na obmo čju naravne vrednote Gra čnica – dolina se na črtujeta dve spremembi namenske rabe. V primeru ene od sprememb gre za uskladitev dejanskega stanja s planskimi dokumenti (PA-2), v drugem primeru pa gre za vzpostavitev novih stanovanjskih površin (MP-1). Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov negativnih vplivov na naravno vrednoto ni pri čakovati.

Na obmo čju naravne vrednote Lisca se na črtuje ve č posegov. V primeru EUP PO-8 gre za vzpostavitev novih površin za turizem, z možnostjo postavitve razglednega stolpa, piknik obmo čja, urbane opreme, v sonaravni ureditvi. Na obmo čju PO-5 in PO-6 se dopuš ča možnost ureditve trim steze ali gozdne u čne poti v sonaravni ureditvi, medtem ko osnovna namenska raba ostaja enaka. Na obmo čju PO-7 se na črtuje sprememba namenske rabe v druge urejene zelene površine (ZD), gre namre č za vzletiš če, ki je v okolju že prisotno in zato negativnih vplivov ni pri čakovati. Na terenskem ogledu (avgust 2009) so bila traviš ča na Lisci dolo čena kot habitatni tip Polnaravna suha traviš ča in grmiš čne faze na karbonatnih tleh ( Festuco-Brometalia ) (* pomembna rastiš ča kukavi čevk) (EU_6210(*)), torej gre za habitat, ki se prednostno ohranja. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ve čjih negativnih vplivov ni pri čakovati.

Obmo čje naravne vrednote Strmca - gnezdiš če sivih čapelj je v veljavni planski rabi opredeljeno kot kmetijska površina, čeprav gre v dejanski rabi za gozd, ki je opredeljen kot varovalni gozd. V primeru kr čitve gozda na obmo čju Strmce bi prišlo do uni čenja naravne vrednote. OPN predvideva na obmo čju naravne vrednote spremembo namenske rabe iz kmetijske v gozdno zemljiš če.

V nadaljevanju je podana tabela ocene vpliva plana OPN na obmo čja naravnih vrednot.

Tabela 25: Ovrednotenje ocene vpliva OPN ob čine Laško na naravne vrednote. OKOLJSKI CILJ PLANA OPIS VPLIVA OCENAVPLIVA Ohranjanje bistvenih lastnosti, zaradi katerih so deli - neposredni, vpliv je nebistven zaradi izvedbe narave na obmo čju plana ob čine Laško opredeljeni - daljinski, omilitvenih ukrepov (ocena C) OPN za naravno vrednoto dolo čene zvrsti. - kratkoro čni, na NV Šmohor – lipa, Kumrove - za časni bodike, Laziš če – bodika, Savinja s - trajni pritoki in Gra čnica - dolina

ni vpliva (ocena A ) ostala obmo čja naravnih vrednot v ob čini Laško

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 101 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

8.4.6 Kumulativni in sinergijski vpliv izvedbe plana na naravo Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoje čimi posegi v okolje ali s posegi, ki so na črtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima ve č posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali ve č posegov istega plana vpliv, katerega u činki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti ve čji od vsote posameznih vplivov.

Kumulativni vplivi so se opredeljevali le za tisti dve Naturi, na katerih so na črtovane spremembe. Predlagano Natura obmo čje pSCI Savinja Celje – Zidani Most je poleg ob čine Laško prisotno še v ob čini Celje. Ob čina Celje je v fazi priprave OPN zato podatki še niso dostopni in relevantni za obravnavo. Predlagano Natura obmo čje pSCI Bistrica pri Libojah je poleg ob čine Laško prisotno še v ob čini Žalec. Na Natura obmo čje pSCI Bistrica pri Libojah OPN ob čine Laško fizi čno ne posega, potencialno škodljiv, bi lahko bil poseg na skrajnem robu pSCI Bistrica pri Libojah. Ob čina Žalec ima veljaven OPN, vendar je razvidno da posegi v potok Bistrica niso predvideni, zato na to predlagano Natura obmo čje ne pri čakujemo kumulativnih vplivov. EPO obmo čja se v ve čini navezujejo na Natura obmo čja, tako zanje velja zgoraj napisano. Naravne vrednote s v ob čini ve činoma lokalno vezane in se nanje ne pri čakuje kumulativni vpliv.

Na obmo čju ob čine Laško sta v pripravi dva državna prostorska na črta: • Državni prostorski na črt za državno cesto na odseku med avtocesto A1 (Celje Lopata) in avtocesto A2 (Novo mesto) – III. razvojna os – srednji del (v pripravi) • Državni prostorski na črt za hidroelektrarne na srednji Savi (v pripravi) Ker trenutno ve č o na črtih ni znanega, v tej fazi ni mogo če oceniti kumulativnih vplivov na naravo.

8.5 Omilitveni ukrepi Tabela 26: Pregled omilitvenih ukrepov za obmo čje plana OPN ob čine Laško Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega 1 Dolo čeni Ob na črtovanju rekonstrukcij ali zavarovane Zagotovitev Ukrep je ZRSVN za prednostni investicijsko vzdrževalnih del na vrste dvoživk optimalnega in potrebno primer posegov odseki cestiš č odsekih cest, kjer se nahajajo nemotenega upoštevati v na znotraj plana evidentirani prednostni odseki, je prehajanja strateškem/ naravovarstven OPN Laško potrebno na črtovati prehode in zaš čitne preko trajnih izvedbenem delu ih obmo čjih (grafika R3 ograje za neovirano prehajanje dvoživk. antropogeno OPN oziroma v (izjema EPO) okoljsko pogojenih ovir fazi na črtovanja oziroma poro čilo) v prostoru. rekonstrukcij inšpekcija. cest kjer so evidentirane to čke za dvoživke.

Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 102 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega 2 Cerkev sveta - V cerkvah in ostalih objektih (kjer bi netopirji Ohranjanje Ukrep je Pregled Jedert se morebitni netopirji lahko kvalitetnega potrebno dokumentacije Nivelska, evidentirali), se obnovitvena ali prehranjev. upoštevati v v fazi Sedraž; urejevalna dela prilagodijo habitata in strateškem delu pridobitve Cerkev sveti življenjskemu ciklusu netopirjev, mesta zato čiš č. OPN oziroma v naravovarstven Krištof; izvajalci del naj se obrnejo na ZRSVN, fazi na črtovanja ega soglasja. Cerkev sveta OE Celje oziroma strokovnjaka za rekonstrukcij na Trojica, netopirje. cerkvenih in Lahov - Morebitno urejanje okolice cerkva in ostalih objektih. graben; ostalih objektov (kjer bi se morebitni Cerkev sveta netopirji evidentirali), se prilagodi tako, Nosilec izvedbe Katarina, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, OU je investitor/ Kuretno; grmovje in gozd. ob čina. Cerkev Lurške Matere božje, Polšnik; Zidanica nad hišo Škofce št. 4a; Cerkev sveti Kancijan, Polana; Kartuzijansk i samostan Jurklošter ter Cerkveni objekti in ostali objekti kjer bi se potrdila prisotnost netopirjev 3 Obmo čje V kolikor se na obmo čjih naselij metulji, hroš či, Ohranjanje Ukrep je Inšpekcija plana OPN na črtuje ureditev javne razsvetljave netopirji kvalitetnega potrebno Laško površin oziroma razsvetljave objektov, prehranjev. upoštevati v se: habitata strateškem/ - uporabijo svetila, ki ne oddajajo netopirjev, izvedbenem delu svetlobe v UV-spektru; hroš čev in OPN oziroma v - pri osvetljevanju zunanjih površin naj metuljev. fazi na črtovanja se namestijo svetila na samodejni razsvetljave. vklop/izklop Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina. 4 Obmo čje - V primeru zasaditve znotraj Vsa Natura Ohranjanje Ukrep je Pregled plana OPN ureditvenih obmo čij se to izvede z obmo čja, EPO, ekoloških potrebno dokumentacije Laško avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi NV zna čilnosti upoštevati v v fazi vrstami. Vnašanje tujerodnih vrst ni Natura strateškem/ pridobitve dovoljeno obmo čij, EPO izvedbenem delu naravovarstven in NV OPN oziroma v ega soglasja. fazi na črtovanja razsvetljave.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 103 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega

Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina. 5 Laško, - Gradbene odpadke in odve čni izkopni platnica, Ohranjanje Ukrep je Pregled Rimske material se v času gradnje za časno zvezdogled, ugodnega potrebno dokumentacije Toplice: RF- deponira na zato urejenem odlagališ ču beloplavuti habitata upoštevati v v fazi 2, LAU-66, izven Natura obmo čja. globo ček, potencialno strateškem/ pridobitve LAU-68, - Odpadne vode iz novozgrajenih velika nežica, prisotnih vrst izvedbenem naravovarstven LAU-23, SM- objektov naj se odvajajo v kanalizacijski pSCI Savinja in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. 2, UD-1, SV- sistem ali male čistilne naprave. Celje – Zidani lastnosti OPN. 1, SV-3, SV- - Prepre či se kakršnokoli onesnaženje Most, EPO predlaganega Ukrep je 5, LAU-63, voda z posegi in dejavnostmi Zasavsko Natura potrebno RIU-15, - Razgaljene površine naj se zatravi z hribovje, NV obmo čja, EPO upoštevati v fazi LAU-55, mešanico avtohtonih trav oziroma Savinja s in NV na črtovanja in LAU-75, ozeleni z avtohtono vegetacijo (drevesa/ pritoki izvedbe LAU-73, grmi čevje). gradbenih del. RIU-10, RIU- - Travnikov se ne gnoji z mineralnimi Nosilec izvedbe 4, RIU-20, gnojili, omeji naj se uporaba pesticidov OU je investitor. ZM-8 - Za ureditev zelenih površin se uporablja le avtohtono rastlinje, vnos tujerodnih vrst je prepovedan, pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled - V strugo in avtohtono obrežno rastje naj se ne posega RIU-4 in RIU-10 še: - pri ureditvah na obrežjih Savinje naj se ohranja avtohtona vegetacija, invazivne vrste (predvsem Ambrosia artemisiifolia, Impatiens glandulifera, Solidago canadensis in Fallopia japonica ) pa naj se odstranijo -ve čje odprte površine naj se čim hitreje zatravi z mešanico avtohtonih vrst oz. ozeleni z avtohtono vegetacijo 6 Laško : SN-3 - prepre či se kakršnokoli oddtekanje platnica, Ohranjanje Ukrep je Pregled padavinske vode z obmo čja zbirnega zvezdogled, ugodnega potrebno dokumentacije centra v Savinjo beloplavuti habitata upoštevati v v fazi globo ček, potencialno strateškem/ pridobitve velika nežica, prisotnih vrst izvedbenem naravovarstven pSCI Savinja in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. Celje – Zidani lastnosti OPN. Most, EPO predlaganega Ukrep je Zasavsko Natura potrebno hribovje, NV obmo čja upoštevati v fazi Savinja s na črtovanja in pritoki izvedbe gradbenih del. Nosilec izvedbe OU je investitor. 7 Šmohor: ŠO- - Gradbene odpadke in odve čni izkopni navadni Ohranjanje Ukrep je Pregled 2 material se v času gradnje za časno koš čak, pSCI ugodnega potrebno dokumentacije deponira na zato urejenem odlagališ ču Bistrica pri habitata upoštevati v v fazi izven Natura obmo čja. Libojah, EPO potencialno strateškem/ pridobitve

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 104 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega - Odpadne vode iz morebitnih Posavsko prisotne vrste izvedbenem naravovarstven novozgrajenih objektov naj se o čisti na hribovje – in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. mali čistilni napravi. severno lastnosti OPN. - Prepre či se kakršnokoli onesnaženje ostenje - predlaganega voda z posegi in dejavnostmi Mrzlica Natura Ukrep je - Razgaljene površine naj se zatravi z obmo čja in potrebno mešanico avtohtonih trav oziroma EPO upoštevati v fazi ozeleni z avtohtono vegetacijo (drevesa/ na črtovanja in grmi čevje). izvedbe - Travnikov se ne gnoji z mineralnimi gradbenih del. gnojili, omeji naj se uporaba pesticidov - Za ureditev zelenih površin se Nosilec izvedbe uporablja le avtohtono rastlinje, vnos OU je investitor/ tujerodnih vrst je prepovedan, pri ob čina. zasaditvi naj se upošteva naravni izgled - v gozdni rob naj se ne posega 8 Jurklošter : - Gradbene odpadke in odve čni izkopni navadni Ohranjanje Ukrep je Pregled JU-2 material se v času gradnje za časno koš čak, ugodnega potrebno dokumentacije stavbno delno deponira na zato urejenem odlagališ ču poto čni piškur, habitata upoštevati v v fazi neizvedeno izven Natura obmo čja. blistavec, potencialno strateškem/ pridobitve zemljiš če: JU- - Odpadne vode iz morebitnih pohra, kapelj, prisotne vrste izvedbenem naravovarstven 1 novozgrajenih objektov naj se odvajajo mali in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. v na male čistilne naprave ali v podkovnjak, lastnosti OPN. kanalizacijski sistem. NV Gra čnica - predlaganega - Prepre či se kakršnokoli onesnaženje dolina Natura Ukrep je voda z posegi in dejavnostmi obmo čja potrebno - Razgaljene površine naj se zatravi z upoštevati v fazi mešanico avtohtonih trav oziroma na črtovanja in ozeleni z avtohtono vegetacijo (drevesa/ izvedbe grmi čevje). gradbenih del. - Travnikov se ne gnoji z mineralnimi gnojili, omeji naj se uporaba pesticidov Nosilec izvedbe - Za ureditev zelenih površin se OU je investitor/ uporablja le avtohtono rastlinje, vnos ob čina. tujerodnih vrst je prepovedan, pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled - na nepozidanih mestih se ohranja ali vzpostavlja mejice in posami čna drevesa - nova javna razsvetljava naj se uredi tako, da se uporabi svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru - pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop 9 ŠO-1, DO-3, - V obmo čju, ki je enako tlorisu obsega NV Šmohor – Ohranjanje Ukrep je Pregled LZ-1 krošnje dreves se ne izvajajo izkopi in lipa, NV lastnosti potrebno dokumentacije gradbena dela; v to obmo čje se ne Kumrove varovanega upoštevati v v fazi posega z gradbeno mehanizacijo ter ne bodike, NV obmo čja strateškem/ pridobitve deponira materiala Laziš če - dreves izvedbenem naravovarstven bodika delu odloka o ega soglasja. OPN.

Ukrep je potrebno

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 105 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega upoštevati v fazi na črtovanja in izvedbe gradbenih del.

Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina. 10 RIU-14, VŠ- - Razgaljene površine naj se zatravi z EPO Zasavsko Ohranjanje Ukrep je Pregled 1, RI-1, PA-2, mešanico avtohtonih trav oziroma hribovje lastnosti EPO potrebno dokumentacije PA-1 ozeleni z avtohtono vegetacijo (drevesa/ upoštevati v v fazi grmi čevje). strateškem/ pridobitve - Travnikov se ne gnoji z mineralnimi izvedbenem naravovarstven gnojili, omeji naj se uporaba pesticidov delu odloka o ega soglasja. - Za morebitne zasaditve se uporablja le OPN. avtohtono rastlinje - Na nepozidanih površinah se ohranjajo Ukrep je posami čna drevesa (predvsem sadno potrebno drevje) in travnate površine upoštevati v fazi Za RIU-14 še : na črtovanja in - Znotraj meje obmo čja urejanja se po izvedbe kr čitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, gradbenih del. da se 3 m pas izkr čenega zemljiš ča proti gozdu prepusti zaraš čanju (tja se ne Nosilec izvedbe posega s ciljem vzpostavitve gozdnega OU je investitor/ roba ob čina. 11 PO-5, PO-6, - v gozdni rob naj se ne posega EPO Zasavsko Ohranjanje Ukrep je Pregled PO-8 - poti naj se na črtujejo po obstoje čih hribovje, NV lastnosti EPO potrebno dokumentacije poteh (v kolikor te obstajajo), morebitne Lisca in NV upoštevati v v fazi utrditve naj se uredijo v naravnih strateškem/ pridobitve materialih (les) izvedbenem naravovarstven - travniške površine je potrebno kosit delu odloka o ega soglasja. enkrat letno, po odcvetu ve čine OPN. travniških rastlin (pozno poleti) - gnojenje je prepovedano Ukrep je - vse morebitne aktivnosti potrebno (izobraževalne) morajo biti na črtovane upoštevati v fazi tako, da ne posegajo ali škodujejo na črtovanja in lastnostim zaradi katerih je obmo čje izvedbe razglašeno za naravno vrednoto gradbenih del. Za PO-8 še: - odprt ogenj je prepovedan Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina. 12 LAU-82 - predvidene posege je potrebno EPO Šmihel Ohranjanje Ukrep je Pregled na črtovati in izvajati tako, da ne bo nad Laškim lastnosti EPO potrebno dokumentacije prekomernih obremenitev s hrupom v in NV upoštevati v v fazi času gradnje in delovanja predvidenih strateškem/ pridobitve objektov in naprav izvedbenem naravovarstven - krajinsko sliko širšega obmo čja je delu odloka o ega soglasja. potrebno ohraniti; gozdne površine na OPN. celotnem obmo čju naj se v čim ve čji meri ohranja in smiselno vklju či v Ukrep je krajinsko zasnovo obmo čja potrebno

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 106 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega - prisotno staro sadno drevje naj se upoštevati v fazi vklju či v ureditev v tolikšni meri, na črtovanja in kolikor to gradnja oziroma kasneje tudi izvedbe sama varnost objektov dopuš ča gradbenih del. - posamezna zanimiva drevesa na celotnem širšem obmo čju predvidenih Nosilec izvedbe dejavnosti je potrebno ohraniti in OU je investitor/ vklju čiti v krajinsko zasnovo kompleksa ob čina. (u čna gozdna pot) - parkirne površine je potrebno urediti v čimbolj naravni obliki in krajini primerno (predlaga se zatravitev površin) - morebitni odpadni ali gradbeni material se deponira na za to urejenem odlagališ ču, izven EPO, ki se nahaja južno od ceste - za primer ureditve širšega obmo čja z ozelenitvami, naj se uporabi avtohtono vegetacijo (drevesa in trajnice), tujerodnih vrst se ne vnaša - za primer ureditve razsvetljave na širšem obmo čju, naj se ta izvede z ustreznimi tehni čnimi rešitvami ter časovnimi omejitvami, v kolikor je to iz vidika varnosti dopustno 13 Kmetijske - kmetovanje naj bo v najve čji možni naravna suha Ohranjanje Ukrep je Pregled površine med meri sonaravno traviš ča (stepe) lastnosti EPO potrebno dokumentacije naselji: - omeji naj se uporaba pesticidov in in sekundarna in NV upoštevati v v fazi Lahomno, mineralnih gnojil traviš ča strateškem/ pridobitve Reka, - kosi naj se enkrat do dvakrat letno izvedbenem naravovarstven Drenov če, delu odloka o ega soglasja. Petrovo selo, OPN. Mala Breza, Ma čkovec, Ukrep je Trobni Dol, potrebno Curnovec, upoštevati v fazi Laška vas, na črtovanja in Velike izvedbe Gorelce, gradbenih del. Žigon, Stopce in Harje Nosilec izvedbe OU je investitor/ ob čina. 14 Protipolavne - Vsi protipoplavni ukrepi, morajo biti pSCI Savinja – Ohranjanje Ukrep je Pregled ureditve na črtovani in izvedeni na na čin da v Zidani Most, ugodnega potrebno dokumentacije nikakršni obliki ne poslabšajo stanja pSCI habitata upoštevati v v fazi narave Gra čnica, EPO potencialno strateškem/ pridobitve - Čas izvedbe ukrepov mora biti Zasavsko prisotnih vrst izvedbenem naravovarstven prilagojen življenjskim ciklom rib hribovje, NV in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. (ureditvena dela naj se ne odvijajo v Savinja s lastnosti OPN. času drstitve) pritoki, NV predlaganega Ukrep je - Ureditev mora biti čim bolj sonaravna Gra čnica - Natura potrebno (npr. kamnita zložba). Ureditev naj se dolina obmo čja in upoštevati v fazi

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 107 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega izede na na čin, da ne bo prihajalo do EPO na črtovanja in erozije bregov, kar bi lahko vplivalo na izvedbe kakovost vodotoka. gradbenih del. - Gole brežine je potrebo (kjer je to Nosilec izvedbe možno) čimprej ozeleniti z avtohtonim OU je investitor. rastlinjem. - Dinamika vodnega toka naj se ne spreminja, zagotovljen naj bo zvezni vodni tok, ki omogo ča neoviran prehod vodnim organizmom - Kjer poseg v brežine in strugo vodotoka ni nujno potreben, naj se ga ne izvaja. Ohranja naj se zveznost avtohtone obrežne vegetacije. - V primeru posegov v strugo potoka naj se ta uredi tako, da bo kon čno stanje čim bolj enako izvornemu - Naplavine se čisti po potrebi. Čas čiš čenja (poseg v vodotk) naj se prilagodi življenskim ciklom rib (dela naj se ne izvajajo v času drstitve) in navadnega koš čaka, kjer je evidentiran (dela naj se ne izvajajo v času parjenja – oktober in november) 15 Gra čnica : - Odpadne vode iz objektov naj se platnica, Ohranjanje Ukrep je Pregled GR-1 odvaja v kanalizacijski sistem ali male zvezdogled, ugodnega potrebno dokumentacije čistilne naprave. beloplavuti habitata upoštevati v v fazi - Prepre či se kakršnokoli onesnaženje globo ček, potencialno strateškem/ pridobitve voda z posegi in dejavnostmi velika nežica, prisotnih vrst izvedbenem naravovarstven - V obrežno vegetacijo naj se ne posega, EPO Zasavsko in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. ohranja naj se zveznost avtohtone hribovje, NV lastnosti OPN. obrežne vegetacije Savinja s predlaganega Ukrep je pritoki Natura potrebno obmo čja upoštevati v fazi na črtovanja in izvedbe gradbenih del. Nosilec izvedbe OU je investitor. 16 kr čitve gozda - V radiu 500 m okrog samostana PSCI Ohranjanje Ukrep je Pregled na Natura Jurklošter naj se ohranjajo vse gozdne Gra čnica, ugodnega potrebno dokumentacije obmo čju površine in grmi čevje. EPO Zasavsko habitata upoštevati v v fazi Gra čnica hribovje, NV potencialno strateškem/ pridobitve Gra čnica - prisotne vrste izvedbenem naravovarstven dolina in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. lastnosti OPN. Natura obmo čij in Ukrep je EPO potrebno upoštevati v fazi na črtovanja in izvedbe gradbenih del.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 108 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Št Obmo čje in Omilitveni ukrep Prizadete Razlaga Časovni okvir in Spremljanje OU vrsta posega vrste/ izogiba nosilci izvedbe uspešnosti habitatni tipi škodljivega OU izvedenega in vpliva ali OU naravo- njegovega varstveno zmanjšanja obmo čje na katerega se posega Nosilec izvedbe OU sta ZGS in ZRSVN. 17 kr čitve gozda - Kr čitve gozda naj se izvedejo le tam, pSCI in SCI Ohranjanje Ukrep je Pregled na Natura kjer gre za zaokroževanje kmetijskih Veliko Kozje, ugodnega potrebno dokumentacije obmo čju površin na ra čun kr čitve in tam kjer pSCI in SCI habitata upoštevati v v fazi Veliko Kozje kr čitev gozda zagotavlja obsotje čim Kopitnik, EPO potencialno strateškem/ pridobitve in Kopitnik stavbnim obmo čjem v neposredni bližini Zasavsko prisotne vrste izvedbenem naravovarstven možnost kmetovanja hribovje in ohranjanje delu odloka o ega soglasja. lastnosti OPN. Natura obmo čij in Ukrep je EPO potrebno upoštevati v fazi na črtovanja in izvedbe gradbenih del.

Nosilec izvedbe OU sta ZGS in ZRSVN. * SCI - Natura obmo čja; pSCI – predlagana Natura obmo čja, EPO- ekološko pomembna obmo čja, NV- naravne vrednote

Omilitveni ukrepi so povzeti tudi iz Dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja.

8.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil

Naravovarstvene smernice je izdelal Zavod za varstvo narave, OE Celje v dokumentu: ''Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Ob čine Laško'', št. 1- III-261/3-O-06/LS, avgust 2006.

Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za obmo čje, ki ima na podlagi predpisov s podro čja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve in izhodiš ča za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter pogoji za varstvo zavarovanih obmo čij.

Klju čna vsebina naravovarstvenih smernic je sestavljena iz splošnega in posebnega dela. V strateškem delu so podane splošne usmeritve in priporo čila ter konkretne usmeritve na osnutek odloka. V posebnem delu pa so splošne in podrobne varstvene usmeritve za posege na razli čnih naravnih vrednotah, obmo čjih pri čakovanih naravnih vrednot, za varstvo habitatnih tipov, ekološko pomembnih obmo čij, Natura obmo čij ter za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini. Konkretne varstvene usmeritve v omenjenih smernicah niso bile podane, saj naj bi se podajala za posege oziroma obmo čja, ki bi se urejala s podrobnejšim lokacijskim na črtom.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 109 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

V nadaljevanju podajamo pregled podrobnejših varstvenih usmeritev le za obmo čja na katerih so na črtovani posegi in stopnja upoštevanja v planu (Tabela 10).

Tabela 27: Pregled usmeritev podanih v Naravovarstvenih smernicah (avgust 2006) in stopnja upoštevanja v planu Obmo čje z naravov. SPA Posavsko hribovje statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP PA-2 Varstveni pogoji, - Upoštevajo se varstveni cilji in usmeritve iz Priloge 2 Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih usmeritve in Natura 2000) priporo čila Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev Obmo čje z naravov. NV Gra čnica - dolina statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP PA-2, MP-1 Varstveni pogoji, - Gradnja objektov, vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj usmeritve in naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehni čne ali druge rešitve, da se naravna priporo čila vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. - Objekte in naprave za razli čne namene se na naravni vrednoti nameš ča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja koli čina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. V koritih se ohranja naraven pretok. - Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v najve čji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. - Ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo vodo se prednostno o čisti. - Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov. - V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, red čenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. - Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodiš č, dna struge odvzema v koli čini in na na čin, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote. - Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem. - Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razglediš č, po čivališ č, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena. Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev Obmo čje z naravov. NV Savinja s pritoki statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP RIU-10, RIU-20, RIU-4, LAU-73 Varstveni pogoji, Poleg usmeritev navedenih pri NV Gra čnica - dolina se upošteva še: usmeritve in - Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja priporo čila tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. - Vibracije zaradi eksplozij ali iz drugih virov smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo stabilnosti naravne vrednote. - Pridobivanje in raziskovanje mineralnih surovin na naravni vrednoti je možno v takšnem obsegu in na na čin, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je tak del narave opredeljen za naravno vrednoto. Sanacija obmo čij, na katerih so se pridobivale mineralne surovine, se izvaja tako, da se v čim ve čji možni meri ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Naravno vrednoto se ohranja vidno in dostopno. - Odpadkov in drugega materiala, vklju čno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladiš či na naravni vrednoti. - Vzorce kamnin se jemlje na tak na čin, da se bistveno ne spremenijo fizi čne lastnosti naravne vrednote ter

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 110 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

da se ne ogrozi stabilnosti naravne vrednote. - Na naravni vrednoti se izvaja takšne športne in rekreacijske aktivnosti, zaradi katerih se bistveno ne spreminjajo fizi čne lastnosti naravne vrednote (npr. z obsežnim odstranjevanjem skal, pritrjevanjem klinov, jeklenih vrvi in podobnim) ter da zaradi prisotnosti ljudi (velike množice) ni motena vidna podoba naravne vrednote in onemogo čeno njeno doživljanje. Obiskovalci naravne vrednote naj se gibajo po poteh, če so le- te za ta namen urejene. - Naravno vrednoto se uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razglediš č, po čivališ č, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se bistveno ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter, da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena. Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej ob čutljiv na fizi čne u činke hoje, ki jih povzro čijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogo či ogrožanje naravne vrednote. Na naravni vrednoti, katere obiskovanje in ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se pri čakuje, da omejitev ne bo u činkovita, se lahko obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote ali njenega dela fizi čno onemogo či. - Vegetacijo na naravni vrednoti se lahko odstrani v primeru, da se s tem omogo či dostop, izboljša vidnost ali prepre či vpliv rastlinstva na vrednoto. Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev Obmo čje z naravov. EPO Posavsko hribovje – severno ostenje - Mrzlica statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP ŠO-2 Varstveni pogoji, - Ohranja se temeljne krajinske in biotske kvalitete obmo čja in obstoje če gozdne površine. usmeritve in - Ohranja se obstoje če sonaravno gospodarjenje z gozdom. priporo čila - V mesecu juliju in avgustu naj se ne zadržuje ve čjih koli čin sveže posekanega lesa namenjenega za nadaljnjo predelavo znotraj tega obmo čja. - Pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriš čajo obstoje či koridorji. Novih gozdnih prometnic naj se ne gradi, razen če te ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. Na črtovanje in izbira trase za nove gozdne prometnice naj se izvaja v sodelovanju s službo za ohranjanje narave. - Spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo. - Košnja ( čas, pogostnost, na čin) naj se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na na čin, da se živali lahko umaknejo. Kosi naj se 1 do 2 krat letno brez gnojenja travnikov. - Prepre čuje naj se zaraš čanje kmetijskih površin. - Rastlinstva naj se ne požiga. - Pri dolo čitvi intenzivnosti paše in izbiri vrste ali pasme doma čih živali naj se upošteva vpliv na habitate rastlin in živali. Kmetijske površine se gnoji na uveljavljen (obstoječ, tradicionalen) na čin, s hlevskim gnojem; ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke. - Traviš č se umetno ne zasnežuje in dosnežuje. Kemi čnih snovi za zasneževanje in dosneževanje ter utrjevanje snega se ne uporablja. - Vode iz vodotokov naj se praviloma ne odvzema, izjemoma pa naj se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj ob čutljive živali. - Eksplozij ali drugih dejanj, ki povzro čajo mo čan hrup ali vibracije naj se ne izvaja. - Pono či naj se ne osvetljuje, v primeru osvetljevanja v naseljih, ki so v vplivnem obmo čju, pa naj se osvetljuje časovno omejeno in z dodatnimi tehni čnimi rešitvami, ki prostorsko omejujejo svetlobo proti tlom; uporablja naj se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj mote ča za živali. - Sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali. - Ograje in druge fizi čne ovire naj se postavlja upoštevaje dnevne ali sezonske poti živali, tako da so živali čim manj ovirane. - Turisti čne, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične, povzro čajo hrup ali povzro čajo spremembe v habitatu rastlin in živali, naj se usmerja iz obmo čij, ali vsaj na mesta, kjer ni pomembnih delov življenjskega prostora kvalifikacijskih vrst. - Odpadkov se ne odlaga, če obstaja možnost negativnega vpliva na habitate rastlin in živali. - Vseh oblik zra čnih športov se ne izvaja v delih obmo čij, kjer so pomembni deli življenjskih prostorov živali kvalifikacijskih vrst. - Turisti čne, rekreacijske in športne dejavnosti (med njimi predvsem plezanje v skalnih stenah), se usmerja iz obmo čja, ali vsaj na mesta, kjer ni pomembnih delov življenjskega prostora kvalifikacijskih vrst. - Raziskovalna in izobraževalna dejavnost se odvijata na na čin, ki je za rastline in živali čim manj mote č. Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev Obmo čje z naravov. EPO Šmihel nad Laškim statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP LAU-82

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 111 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Varstveni pogoji, - Ohranja se ekstenzivni na čin kmetovanja na suhih travnikih, ob poteh in nasipih. usmeritve in - Prepre čuje se zaraš čanje travnikov. priporo čila - Košnja ( čas, pogostnost, na čin) naj se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na na čin, da se živali lahko umaknejo. Kosi naj se 1 krat letno pozno poleti. - Vzdržujejo se kamniti in peš čeni predeli ter površine z redko nizko vegetacijo. Rastlinstva naj se ne požiga. - Za gnojenje se ne uporablja mineralnih gnojil in gnojevke. - Sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali. Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev Obmo čje z naravov. EPO Zasavsko hribovje statusom ali drugimi naravov. vsebinami EUP LAU-55, LAU-73, OB-1, OB-2, PA-1, PA-2, RI-1, RIU-1, RIU-10, RIU-14, RIU-2, RIU-20, RIU-3, RIU- 4, RIU-7, ŠI-1, VŠ-1, VŠ-2 Varstveni pogoji, Poleg usmeritev navedenih pri usmeritvah za ohranjanje biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnem usmeritve in obmo čju Posavsko hribovje - severno ostenje - Mrzlica se upoštevajo še naslednje: priporo čila - Površinske in podzemne vode se ne onesnažuje, obstoje če dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav. - V vplivnem pasu teko čih ali stoje čih vodah se ne uporablja mineralnih gnojil in ne poliva gnojnice ter ne uporablja herbicidov in pesticidov. - Vodnega stanja se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo. - V vplivnem obmo čju se ne spreminja višine podtalnice. - Vodnogospodarskih del se ne izvaja v razmnoževalnem času živali; opravljajo se s stroji, ki kar najmanj poškodujejo življenjske prostore. Vodnogospodarsko čiš čenje se po možnosti opravlja v eni sezoni enoobrežno ali na krajših odsekih dvoobrežno. - Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehni čnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom; - Proda, gramoza, peska se ne odvzema iz pomembnih delov življenjskih prostorov (npr. gnezdiš č, bližina drstiš č), z drugih delov pa le v obsegu in na na čin, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere. - Elektroagregatov za odlov rib se ne uporablja. - V teko če in stoje če vode (tiste, ki so neposredno povezane z naravnim okoljem) se ne vnaša hranil, razkužil in zdravil za ribe. - Ob teko čih in stoje čih vodah se ribiška stojiš ča (prostor, od kjer lovijo ribe) uredi le na delu obrežja, tako da je pretežni del obrežja neobremenjen. - Lov/ribolov naj se ne izvajata v času gnezdenja ptic/drstenja rib. - Za rekreacijske in turisti čne namene se ne uporablja čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem. - Na pomembne dele življenjskih prostorov živali naj se prosto ne puš ča psov. Stopnja upoštevanja Smernice so bile upoštevane in obrazložitev

8.7 Monitoring (spremljanje stanja ohranjenosti narave) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti narave) obsega: 1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih obmo čij, posebnih varstvenih obmo čij in ekosistemov, 2. spremljanje stanja na podro čju varstva naravnih vrednot. Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno z zakonom (ZON) in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Nalogo zagotavljanja spremljanja stanja narave ima Ministrstvo za okolje in prostor, izvaja pa jo Zavod RS za varstvo narave.

Tabela 28: Pregled monitoringa, ki se izvaja oziroma je morebiti predvideni za obmo čje plana OPN ob čine Laško KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA (MONITORING) Ohranjanje habitata prisotnih zavarovanih/ Monitoring za netopirje se na obmo čjih cerkva že izvaja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 112 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA (MONITORING) ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na obmo čju plana Obmo čja črnih to čk za dvoživke so evidentirana, za primer ob čine Laško. predvidenih rekonstrukcij cest na obmo čjih evidentiranih črnih to čk se predpiše vzpostavitev ograj in prehodov ter spremljanje uspešnosti prehajanja. Monitoring ostalih vrst se ne izvaja. Popisi habitatnih tipov na obmo čju ob čine niso še bili izvedeni. Ohranjanje oz. doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in Monitoringi na Natura obmo čjih se izvajajo (stanje biotske ohranjanje obmo čja razširjenosti habitatnih tipov, za katere so raznovrstnosti spremlja ZRSVN), v skladu s pristojnimi opredeljena obmo čja notranjih con obmo čij pomembnih za inštitucijami se izvajajo monitoringi posameznih vrst. ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih obmo čij, obmo čij Natura) na obmo čju plana ob čine Laško. Ohranjanje bistvenih lastnosti, zaradi katerih so deli narave Spremljanje stanja naravnih vrednot izvaja ZRSVN. Ob čina z na obmo čju plana ob čine Laško opredeljeni za naravno dolo čili predvidenega OPN in razvojnimi na črti skrbi za ohranjanje vrednoto dolo čene zvrsti naravnih vrednot.

8.8 Viri • Atlas okolja, (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso; avgust 2013) • Bertok M., Budihna N., Pov. M., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 ribe (Pisces), piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije, Župan čičeva 9, SI-1000 Ljubljana. (kon čno poro čilo). Naro čnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana • Govedi č M., M. Bedjani č, A. Vrezec & A. Šalamun, 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (kon čno poro čilo). Naro čnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 87 str. • Obrazložitev predloga sprememb Priloge 2 Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000), Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, julij 2012 • Poboljšaj, K., Kmecl P., Presetnik P., Rebeušek F., Šalamun A, Tr čak B. In Vrezec A., 2011. Strokovne podlage s stališ ča narave in ocena sprejemljivosti vplivov posega št. 07b (revitalizacija posestva Krumperk) na naravo. Naro čnik: Hinko Poga čnik. CKFF, Miklavž na Dravskem polju • Podgornik, S., K. Pliberšek, D. Puklavec, A. Jeni č, L. Ramšak, T. Modic, E. Avdi č Mravlje, M. Petkovšek,T. Tav čar (2008b): Vzor čenje rib v nižinskih rekah za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja rek v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES) (2. del). Poro čilo o projektni nalogi. Zavod za ribištvo Slovenije. Spodnje Gameljne. 146 str. • Povž M. & B. Sket , 1990: Naše sladkovodne ribe. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990 • Ramšak L. & M. Bertok, 2010: Na črt za izvajanje ribiškega upravljanja v savinjskem ribiškem obmo čju za obdobje 2011-2016. Zavod za ribištvo Slovenije, 2010

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 113 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9. KULTURNA DEDIŠ ČINA

9.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu kulturne dediš čine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 90/12) • Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) • Evropska konvencija o krajini, Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), (Ur. l. RS, št. 74/03) • Evropska konvencija o varstvu arheološke dediš čine (spremenjena), Malteška konvencija, Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu arheološke dediš čine (spremenjena) (MEKVAD), (Ur. l. RS, št. 24/99) • Evropska konvencija o varstvu stavbne dediš čine Evrope, Granadska konvencija, Mednarodne pogodbe, (Ur. l. SFRJ, št. 4-11/91), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaš čiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s podro čja kontrole oborožitve, za katere so depozitariji tri glavne jedrske sile (Ur. l. RS, št. 14/92) • Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odlo čanju in dostopu do pravice v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 17/04) • Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediš čine (Ur. l. SFRJ, št. 56/74), Akt o notifikaciji nasledstva konvencij UNESCO, mednarodnih ve čstrankarskih pogodb o zra čnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih ve čstrankarskih pogodb (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 54/92) • Resolucije in deklaracije Sveta Evrope: • Evropska konferenca ministrov pristojnih za kulturno dediš čino (Bruselj, 1969) • Evropska konferenca ministrov pristojnih za kulturno dediš čino (Helsinki, 1996) • Evropska konferenca ministrov pristojnih za kulturno dediš čino (Portorož, 2001) • Evropska konferenca ministrov pristojnih za kulturno dediš čino (Valetta, 1992) • Evropska konferenca ministrov pristojnih za stavbno kulturno dediš čino (Granada, 1985) • Evropska konferenca ministrov pristojnih za stavbno kulturno dediš čino (Granada, 1985) • Odlok o zaš čiti obmo čja doma čije pesnika Antona Aškerca kot etnološkega in memorialnega spomeniškega obmo čja (Ur. l. SRS, št. 19/81) • Odlok o zaš čiti obmo čja parkovnega kompleksa zdraviliš ča v Rimskih Toplicah (Ur. l. RS, št. 26/93) • Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 64/99) • Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 1/02) • Odlok o razglasitvi sakralnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Ob čini Laško (Ur. l. RS, št. 44/06) • Odlok o Lokacijskem na črtu za zdraviliško turisti čni kompleks Rimske Toplice (Ur. l. RS, št.: 122/06) • Pravilnik o registru kulturne dediš čine (Ur. l. RS, št. 66/09) • Pravilnik o konservatorskem na črtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10) • Pravilnik o seznamih zvrsti dediš čine in varstvenih usmeritvah (Ur. l. RS, št. 102/10)

9.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana Okoljski cilji plana izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s podro čja varstva kulturne dediš čine in urejanja

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 114 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. prostora. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano tudi obstoje če stanje enot in vplivnih obmo čij kulturne dediš čine v ob čini Laško.

Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediš čine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 90/12) je varstvo dediš čine javna korist, ki se dolo ča v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediš čine za državo, pokrajine in ob čine. Cilji varstva dediš čine obsegajo: • identificiranje dediš čine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preu čevanje in interpretiranje, • ohranitev dediš čine in prepre čevanje škodljivih vplivov nanjo, • omogo čanje dostopa do dediš čine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, • predstavljanje dediš čine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, • vklju čevanje vedenja o dediš čini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, • celostno ohranjanje dediš čine, • spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem razli čnosti dediš čine in njenih interpretacij ter • sodelovanje javnosti v zadevah varstva.

OPN posebno pozornost posve ča konceptu celostnega varstva kulturne dediš čine, s poudarkom na pomenu varstvenih obmo čij na nivoju ve čjih obmo čij dediš čine in manjših homogenih stavbnih celot in posameznih objektov, ki se varujejo v njihovem vplivnem obmo čju. Obmo čja, kjer je z OPN treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediš čine so predvsem obmo čja arheološke dediš čine. Pri dolo čanju ciljev prostorskega razvoja ob čine je upoštevano stanje, problemi in težnje prostorskega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami. Na čela vzdržnega prostorskega razvoja izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov, Strategije prostorskega razvoja Slovenije in prostorskega reda Slovenije ter razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora. OPN mora dolo čati tudi, da je za vsak poseg na enotah, obmo čjih in vplivnih obmo čjih dediš čine pri pristojni službi za varstvo kulturne dediš čine potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

Podrobnejši cilji varstva dediš čine, pomembni za prostor, izhajajo iz konkretnih prostorskih in družbenih razmer obmo čja. Cilji, pomembni pri oblikovanju kulturne politike ob čine, so povezovanje dejavnosti znotraj kulturne politike v lokalnem programu za kulturo ter spodbujanje kulturnih projektov (obnova kulturnih spomenikov, ki jih financira lokalna skupnost). Cilji, ki izhajajo iz analize stanja in trendov v ob čini vsebujejo prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot dediš čine (nelegalne rušitve, nelegalni posegi v prostor, propadanje enot,...) ter zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediš čine, kulturne krajine in vplivnih obmo čij enot kulturne dediš čine.

Tabela 29: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana ob čine za kulturno dediš čino CILJI KAZALCI STANJE dobro ohranitveno stanje • število enot kulturne V ob čini je trenutno registriranih 358 (stanje po eVRD) enot kulturne dediš čine dediš čine prostorsko relevantnih enot kulturne dediš čine. Od tega ima status • lastnosti enote kulturnega spomenika 44 enot. Prisotnih je 30 arheoloških kulturne dediš čine najdiš č. Najbolj zastopana tipa dediš čine sta profana in sakralna • ogroženost enot stavbna dediš čina. Stanje enot dediš čine je razli čno glede na kulturne dediš čine zvrst. Nobena enota kulturne dediš čine nima statusa kulturnega spomenika državnega pomena.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 115 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.2.1 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Vpliv izvedbe plana na enote in obmo čja kulturne dediš čine se vrednoti v odnosu do zastavljenih okoljskih ciljev z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Skladno z omenjeno Uredbo se vplive vrednoti v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Pri vrednotenju vplivov so bili v okoljskem poro čilu uporabljeni podatki glede na stanje podatkovne baze registra kulturne dediš čine (eVRD) na dan 04. 01. 2013, posredovanih s strani Ministrstva za kulturo ob čini Laško. Vsako poseganje plana v obmo čje ali objekt kulturne dediš čine še ne pomeni tudi negativnega vpliva nanjo, temve č je vpliv odvisen od zna čilnosti posega in obmo čja (objekta) kulturne dediš čine in predpisanega varstvenega režima. Klju čnega pomena je preverjanje ali je poseg skladen z dolo čili, ki veljajo za posamezen objekt in obmo čje. Vpliv na kulturno dediš čino je odvisen od: • obsega in zna čilnosti predvidenega posega • zna čilnosti objekta ali obmo čja kulturne dediš čine (zvrst, umeš čenost v prostor, valorizacija, varstvena usmeritev in režim, ocena stanja in ogroženosti).

Tabela 30: Ocenjevanje vplivov plana na kulturno dediš čino OPISNA OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba OPN neposredno ali posredno ne posega v enote kulturne dediš čine. Enote se A - ni vpliva oziroma je ohranjajo, njihove lastnosti ostajajo enake. Njihova stopnja ogroženosti se z izvedbo OPN ne pozitiven vpliv bo spremenila ali se bo izboljšala. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kulturno dediš čino. Raba prostora v obmo čjih B – vpliv je nebistven kulturne dediš čine se bo spremenila v minimalnem obsegu in ne bo bistveno vplivala na celovitost, število, lastnosti in ogroženost obmo čij in objektov kulturne dediš čine. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kulturno dediš čino v primeru izvedbe omilitvenih ukrepov. Raba prostora v obmo čjih kulturne dediš čine se bo spremenila, vendar zaradi C - vpliv je nebistven zaradi omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na celovitost obmo čij in objektov kulturne izvedbe omilitvenih ukrepov dediš čine. Lastnost in števil čnost enot kulturne dediš čine se bo ob izvedbi omilitvenih ukrepov ohranila na sedanji ravni, ogroženost se ne bo pove čala. Izvedba OPN bo bistveno vplivala na lastnosti, števil čnost in ogroženost kulturne dediš čine. D – vpliv je bistven Raba prostora v obmo čjih kulturne dediš čine se bo spremenila do take mere, da bo to negativno vplivalo na celovitost enot kulturne dediš čine. Izvedba OPN bo na kulturno dediš čino vplivala uni čujo če. Raba prostora v obmo čjih E – vpliv je uni čujo č kulturne dediš čine se bo spremenila do take mere, da bodo razvrednotene lastnosti kulturne dediš čine, zmanjšalo se bo njihovo število, ogroženost se bo mo čno pove čala. X - ugotavljanje vpliva ni Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno. možno

9.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN Zakon o varstvu kulturne dediš čine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 90/12) opredeljuje dediš čino kot dobrino, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepri čanj, znanj in tradicij. Dediš čina vklju čuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediš čina se deli na materialno in živo dediš čino. Materialno dediš čino sestavljata premi čna in nepremi čna dediš čina. Celostno ohranjanje dediš čine se uresni čuje v razvojnem na črtovanju in ukrepih države, pokrajin in ob čin tako, da dediš čino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vklju čujejo v trajnostni razvoj. Varstvo dediš čine je ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 116 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. obmo čij, skrb za njihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja. Temeljna vsebina in cilji varstva dediš čine je, med drugim, prepre čevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediš čine.

Na obmo čju ob čine Laško je po podatkih grafi čnih podlag Ministrstva za kulturo evidentiranih 358 enot nepremi čne kulturne dediš čine. Register nepremi čne kulturne dediš čine (RKD) je uradna zbirka podatkov o nepremi čni kulturni dediš čini na obmo čju Republike Slovenije. Z vpisom v register dobi vsaka enota eviden čno številko dediš čine (EŠD), ki se uporablja v vseh postopkih varovanja kulturne dediš čine. Obravnavane so tudi tiste enote kulturne dediš čine, za katere so prispeli na Ministrstvo za kulturo predlogi za vpis ali spremembo vpisa v registru, vendar postopek za vpis še ni kon čan. Med enotami kulturne dediš čine ima vodilno mesto profana stavbna dediš čina, sledi ji sakralna stavbna dediš čina, arheološka, naselbinska in memorialna dediš čina.

Stopnja ogroženosti enot dediš čine v ob čini je razli čna in je ocenjena po metodi English heritage lestvice za merjenje ogroženosti, ki temelji na oceni stanja in uporabe. Lestvica je sicer zasnovana za stavbno dediš čino, a je za potrebe izdaje smernic detajlirana za posamezne tipe dediš čine. Ohranjenost stavbne dediš čine vseh zvrsti lahko pove ča možnosti turisti čne ponudbe. Mnoge enote dediš čine imajo kot del prostora vplivno obmo čje, v katerem se je potrebno izogibati posegom, ki razvrednotijo njihov prostorski pomen. Vplivna obmo čja predstavljajo vse površine, ki v okolici enote dediš čine tvorijo skupaj z njo razpoznavno krajinsko sliko. V teh obmo čjih je potrebno zagotoviti vzdržen razvoj, ki bo ohranjal razmerja med naravnimi in grajenimi elementi prostora. Dolo čanje namenske rabe in posegi v prostor morajo biti ustrezno utemeljeni in morajo predstavljati dopolnitev oz. nadgradnjo obstoje čih kvalitet. Nova poselitev mora biti praviloma prostorsko in strukturno podrejena obstoje čemu poselitvenemu vzorcu. Prostorsko se varujejo tudi vse kapelice in znamenja ter kozolci v krajini, čeprav to ni posebej ozna čeno.

9.3.1 Arheološka dediš čina Arheološka dediš čina so vsakršni objekti, zgradbe, skupine stavb, prostorsko urejena obmo čja, premi čni predmeti prezentirani in situ, druge ostaline iz preteklih obdobij in njihov položaj ne glede na to ali so na kopnem ali vodi. Za obmo čje registriranega arheološkega najdiš ča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdiš ča s kulturnimi plastmi, strukturami in premi čnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Pri varovanju arheološke dediš čine se varuje zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred razli čnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja razli čnih objektov in infrastrukturnih naprav, itd.) ter prostorski in vsebinski kontekst najdiš ča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č, v kolikor ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav. Na obmo čjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljiš ča še ni znana, se priporo ča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. Na obmo čju ob čine Laško je evidentiranih 30 enot arheološke dediš čine, od katerih je najdiš če Prapretno - Arheološko najdiš če Gradec (EŠD 14250) razglašeno za spomenik. Arheološka najdiš ča se na čeloma varujejo „in situ“, tako da se jim posegi v na čelu izogibajo. Arheološka najdiš ča so v ve čji meri locirana na gozdnih in kmetijskih površinah, nekatera izmed njih pa so v celoti sli delno na obmo čju stavbnih zemljiš č (npr. Laško - Arheološko obmo čje trškega

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 117 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. jedra, Laško - Arheološko obmo čje Zdraviliš če Laško, Spodnja Re čica pri Laškem - Arheološko obmo čje Volovšek ...).

9.3.2 Stavbna dediš čina Stavbno dediš čino sestavljajo sakralni (cerkve, kapelice, znamenja), sakralno-profani (samostani, župniš ča) in profani objekti (tudi etnološka dediš čina). Usmeritve in varovanje se nanaša tudi na tehniško dediš čino (obmo čja stavb, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pri čajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehni čne kulture v Sloveniji). Pri tem se varuje tlorisna in višinska zasnova ter konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjš čine, komunikacijska in infrastrukturna navezava na javni prostor ter vsebinski in prostorski kontekst navezave stavbe z okolico – vedute. V stavbno dediš čino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarsvenimi pogoji in soglasjem ter dolo čili konservatorskega programa. Stavbna profana dediš čina je najbolj množi čno zastopan tip dediš čine v ob čini, saj jo sestavlja 228 enot. Tej sledi sakralna stavbna dediš čina z 69 enotami. Sakralna stavbna dediš čina v ob čini Laško (kapelice in znamenja) je tista zvrst kulturne dediš čine, ki je najbolj redno vzdrževana, zato je tudi njeno fizi čno stanje dobro. Kapelice in znamenja so v ve čji meri v privatni lasti in so vzdrževane glede na finan čne zmožnosti lastnikov. Med najbolj ogrožene sodijo znamenje na Šmihelu, v Kuretnem, obmo čje kapelic v Marija Gradcu, kapelice križevega pota na Šmihelu nad Laškim in kapela sv. Mohorja in Fortunata na Šmohorju. Zaradi slabega vzdrževanja in vremenskih vplivov so objekti zelo ogroženi. Tako je bil po dogovoru z Ob čino Laško izdelan prioritetni program po katerem bi se izvajala njihova sanacija s pomo čjo ob činskih finan čnih sredstev po predhodno izdelanih konservatorskih programih. Objekti profane stavbne dediš čine, ki so v uporabi in redno vzdrževani, so manj ogroženi kot objekti, ki so izven funkcije.

9.3.3 Memorialna dediš čina Na obmo čju ob čine Laško je 5 enot memorialne dediš čine. Vsa obeležja so povezana z drugo svetovno vojno. V memorialno dediš čino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Enote memorialne dediš čine v ob čini Laško so v zadovoljivem ohranitvenem stanju.

9.3.4 Vrtnoarhitekturna dediš čina V obmo čjih vrtnoarhitekturne dediš čine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih vrtnoarhitekturnih zna čilnosti: • kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • kulturne (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture) in naravne sestavine, ki so vklju čene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), • funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediš čino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, • podoba v širšem prostoru oziroma odnos obmo čja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.) • rastiš če ter posamezna drevesa (prepre čevanje obsekavanja, poškodb itd.) Obmo čje vrtnoarhitekturne dediš čine v ob čini Laško je Rimske Toplice – Zdraviliški park (EŠD 7906).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 118 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.3.5 Naselbinska dediš čina Naselbinska dediš čina je opredeljena kot stavbna celota (skupina stavb urbanih ali podeželskih obmo čjih, ki morajo biti homogena in isto časno ustrezati kvalitativnim merilom), ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen in so medsebojno dovolj povezane, da sestavljajo topografsko dolo čljive enote. Pri tem se varuje: • zgodovinski zna čaj naselij ter naselbinska zasnova (parcelacij, komunikacijska mreža) • odnose med posameznimi stavbami, med stavbami in odprtim prostorom ter odnose med naseljem in okolico (vedute na naselja in pogledi iz njega), • prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki), • prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne zna čilnosti itd.), • podobo naselja v prostoru (gabarit, oblike strešin, kritina), • stavbno tkivo (prevladujo č stavbi tip, javna oprema itd.). Naselbinska dediš čina v ob čini Laško obsega 20 naselij, vasi, zaselkov ter vaških jeder. V primeru naselbinske dediš čine v ob čini Laško so naselja relativno dobro ohranjena in tudi novi posegi v ve čji meri spoštujejo naselbinsko strukturo in zavarovano stavbno tkivo. Ocena je, da je stanje ohranjenosti primerno in da je stopnja ogroženosti relativno mala.

9.3.6 Kulturna krajina Zakon o varstvu kulturne dediš čine opredeljuje kulturno krajino kot spomeniško obmo čje, katerega struktura, razvoj in funkcijo pretežno dolo čajo človekovi posegi in dejavnosti v prostoru. Pri tem se varuje krajinska zgradba (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologija krajinskih prvin ter povezava s stavbno in naselbinsko dediš čino. Obmo čja kulturne krajine so posebna, razlo čljiva obmo čja zemeljskega površja, kot jih zaznavajo ljudje in katerih zna čilnosti in prostorske ureditve so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in človeških dejavnikov. Širši pomen predstavljata izraza integralna dediš čina in obmo čja nacionalne prepoznavnosti. Integralno dediš čino oblikujejo enote človekovega okolja ali narave, kjer se prepletajo prvine naravne in kulturne dediš čine in katerih vrednost pove čuje dejstvo, da sta obe zvrsti dediš čine genetsko, funkcionalno oziroma vsebinsko povezani in odvisni druga od druge. V ob čini Laško se nahaja ena enota dediš činske kulturne krajine, in sicer Velike Grahovše – Kulturna krajina, ki velja za potencialno ogroženo. Zato je pomembno ohranjati prostorska razmerja in prepre čevati opuš čanje rabe ter neustrezne posege v prostor.

9.3.7 Vplivno obmo čje dediš čine Namen vplivnih obmo čij je usmerjati razvoj na na čin, ki bo omogo čal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Vplivno obmo čje je obmo čje varstva, na katerem je potrebno ohranjati poglede na prostorske dominante, ohranjati zna čilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Znotraj teh obmo čjih kulturne dediš čine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru. Kulturno dediš čino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem obmo čju kulturne dediš čine. Za posege v vplivnem obmo čju kulturnega spomenika in vplivnem obmo čju dediš čine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost dolo ča akt o razglasitvi oziroma prostorski akt. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediš čine v skladu z aktom o razglasitvi oziroma dolo čili prostorskega akta. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 119 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje število, lastnosti in ogroženost enot kulturne dediš čine

Vpliv ob činskega prostorskega na črta ob čine Laško na zasnovo varstva kulturne dediš čine (strateški nivo ) Na osnovi podatkov o kulturni dediš čini v ob čini Laško ter na podlagi digitalnih podatkov iz registra nepremi čne kulturne dediš čine lahko opišemo vpliv temeljnih vsebin OPN na zasnovo varstva kulturne dediš čine po naslednjih posameznih sestavinah • izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine Osnutek odloka o OPN Ob čine Laško kot izhodiš če upošteva, da je na obmo čju ob čine evidentirano ve čje število enot kulturne dediš čina (arheološka dediš čina, naselbinska dediš čina, stavbna dediš čina, memorialna dediš čina, vrtnoarhitekturna dediš čina). V svojem 9. členu strateškega dela navaja cilje. Ob čina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresni čevanje javnega interesa na podro čju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogo čala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v ob čini. Skozi prostorski razvoj bo ob čina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na podro čju kulture in varstva kulturnih dobrin. Cilji prostorskega razvoja krajine so ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti krajine, izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, zagotoviti varno, privla čno in prijetno bivalno okolje. Usmeritve za varstvo ter ohranjanje obmo čij kulturne dediš čine so v osnutku odloka podane v 84. členu strateškega dela OPN, kjer so natan čneje opredeljena posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti. • zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru Zasnova prostorskega razvoja ob čine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega na črta ob čine, na analizi stanja in teženj v prostoru. Zasnovana obmo čja in omrežja v prostoru ob čine upoštevajo izhodiš ča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora. Razmestitev dejavnosti v prostoru ob čine Laško sledi smiselnemu umeš čanju dejavnosti v prostor in zaokroževanju poselitvenega vzorca naselij. Obmo čja v ob čini, kamor se prvenstveno razmeš ča dejavnosti v prostoru so opredeljene v 10. členu strateškega dela osnutka odloka. Glede na hierarhijo naselij je v ob čini nekaj naselij s centralnimi funkcijami: Laško - ob činsko središ če, Rimske Toplice - pomembnejše lokalno središ če in lokalna središ ča: Sedraž, Zidani Most, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Jurklošter. Ob čina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, razli čne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na obmo čju Laškega, Rimskih Toplic ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z na črtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih obmo čij ter širitve naselij za stanovanja. Ob čina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji varstva kulturne dediš čine, razvijala razli čne oblike prosto časnih dejavnosti, ki se povezujejo s varstvom kulturne dediš čine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). V vplivnih obmo čjih posameznih cerkva ni na črtovanih ve čjih stanovanjskih površin, ampak gre le za manjše površine v bližnji okolici, namenjene manjšim stanovanjskim objektom. • zasnova poselitve, komunalne infrastrukture in krajine Zasnova poselitve je na črtovana v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se prepre čuje prostorske konflikte in navzkrižja med razli čnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše bivalno okolje, ustvarja možnosti za gospodarski razvoj, zagotavlja racionalno širjenje naselja, poudarja notranji razvoj. Zasnova poselitve upošteva predvsem notranji razvoj naselij ter njihovo

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 120 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

prenovo. Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediš čino, še posebno, če imajo njeni deli kljub dolo čenim degradacijam v zadostni meri ohranjene zna čilne sestavine. Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediš čine opredeljena kot naselbinska dediš čina – Harje, Kladje nad Laškim, Laška vas, Laško – Trško jedro, Laziše, Male Grahovše, Polana, Sedraž, Selo nad Laškim, Slivno, Šentrupert, Velike Grahovše, Loke, Torog, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja Re čica, Zidani Most in Žigon. Urbanisti čni na črt Laško pri zasnovi poselitve upošteva prenovo naselja kot prednostno razvojno usmeritev, s poudarkom na kulturni dediš čini, in se jo izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih obmo čjih. V okviru urbanisti čnega na črta se v sklopu celovite prenove zagotavlja revitalizacija naselbinske dediš čine starega jedra Laškega s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti. Urbanisti čni na črt Rimske Toplice pri zasnovi poselitve upošteva pestro kulturno dediš čino, predvsem ostanke objektov v obmo čju Toplic. Usmeritve za razvoj krajine so izdelane za razvojna obmo čja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire. Na obmo čju ob čine se prostorska razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in stavbnimi zemljiš či v velikem merilu v krajini ohranjajo. Z obdelavo obstoje čih kmetijskih površin se bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine. Na obmo čjih zaraš čanja kmetijskih površin pa se bo vzpodbujala ponovna kmetijska raba tal. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Za prepoznavnost prostora je treba zagotavljati povezavo med stavbno in naselbinsko dediš čino ter naravnimi in kulturnimi prvinami krajine. Potrebno je ohranjati gozdna in kmetijska obmo čja, zna čilno zgradbo in simbolne pomene krajin ter zna čilne arhitekturne člene in njihovo umeš čenost v prostor (cerkve na vrhovih gri čev, zna čilne gospodarske in stanovanjske objekte, ki so sestavni deli naselbinske dediš čine). Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše to čke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, grad, kozolci, objekte zdraviliš ča ipd.), pasovi vegetacije, zelena obmo čja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene. Posami čni objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifi čno namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanisti čno in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natan čno opredelita namembnost in oblikovanje objektov. Zasnova javne infrastrukture obsega novo opremljanje, preurejanje ter celovito ureditev. Obnova infrastrukturne opreme je na črtovana hkrati z urejanjem infrastrukturnih objektov (prometnice, zveze, kanalizacija, vodovod ...). V okviru OPN se ne na črtuje novih obmo čij prometne infrastrukture. Upošteva se možnost umestitve prometnih ureditev v sklopu 3. razvojne osi Zidani Most – Celje preko obmo čja ob čine Laško. V prihodnje se na črtuje rekonstrukcija: cestne povezave državnega pomena Arja vas – Celje – Laško – Zidani Most – Krško (izgradnja mostnih konstrukcij v Zidanem mostu in povezovanje s cestno povezavo nacionalnega pomena (G2) Zidani Most – Ljubljana), cestne povezave regionalnega pomena Lesi čno – Bistrica – Planinska vas – Loke pri Planini – Gra čnica – Loke – Dežno – Mrzlo Polje – Jurklošter – Rimske Toplice, cestne povezave regionalnega pomena Laško – Šentrupert – Šentjur in cestne povezave regionalnega pomena Jurklošter – Sele – Breg. Z OPN se upošteva vse obstoje če elektroenergetsko omrežje, novega se ne na črtuje. S širjenje poselitve se bo vzpostavila tudi dodatna komunalna infrastruktura, ki se bo navezovala na obstoje čo. Predvsem to velja za kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Zasnova krajine je v osnutku odloka OPN upoštevana v členih od 45. do 50., pri čemer se upošteva njen razvoj kot naravna, kulturna in pretežno urbana krajina. Kulturna krajina je prisotna predvsem v višjih predelih ob čine, kjer so obsežnejše kmetijske površine. OPN ohranja lastnosti krajine v ob čini

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 121 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

predvsem z ohranjanjem poselitve v hribovitih predelih, kjer se daje poudarek predvsem turisti čni in dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, s čemer se pripomore k ohranjanju poselitve in možnosti tradicionalne rabe prostora. • ukrepi za izvajanje ob činskega prostorskega na črta Po sprejetju OPN Laško bodo dolo čeni posamezni prostorski ukrepi in stalno spremljanje stanja kulturne dediš čine na obmo čju ob čine.

Ocenjujemo, da OPN Ob čine Laško upošteva zasnovo varstva kulturne dediš čine, kot pomembnega nosilca oblikovanja in urejanja prostora. Neposreden, kratkoro čni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN na upoštevanje zasnove varstva kulturne dediš čine ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) .

Vpliv opredeljene namenske rabe v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne dediš čine in njihovih vplivnih obmo čij

Evidentirana arheološka najdiš ča so podrobneje obravnavana v nadaljevanju poglavja o presoji vplivov izvedbe OPN na arheološka obmo čja. Na obmo čju ob čine je ve č arheoloških najdiš č. Najve čja koncentracija registriranih arheoloških obmo čij je v dolini Savinje. Na ta obmo čja se je v preteklosti že posegalo. V vseh arheoloških obmo čjih se ohranja veljavna namenska raba prostora, to so gozd, kmetijska zemljiš ča in obstoje ča poselitev. Z OPN se znotraj arheoloških najdiš č umeš ča površine za turizem, površine železnic, površine razpršene poselitve.

Vplivno obmo čje dediš čine so opredeljena predvsem za sakralno stavbno dediš čino oziroma za dominante v prostoru – cerkve. Na obmo čju ob čine je opredeljenih 19 vplivnih obmo čjih dediš čine. Znotraj vplivnega obmo čja cerkva se na črtuje nova raba v naselju Kuretno (KU-1) in sicer znotraj vplivnega obmo čja cerkve sv. Katarine (EŠD 3096), v naselju Šentrupert nad Laškim (ŠE-1) znotraj vplivnega obmo čja cerkve sv. Ruperta (EŠD 3328) ter v naselju Širje (ŠI-1) znotraj cerkve Brezmadežnega spo četja Device Marije (EŠD 3155). V naštetih naseljih se predvideva umestitev površin podeželskega naselja, kjer se skladno z osnutkom odloka dovoljuje gradnja objektov najve č do na ravnem terenu (K) + P + M ali (K) + P + 1. To pa pomeni, da novi objekti ne bodo presegali višine 10 metrov, kar pa je bistveno nižje od objektov cerkva oziroma njihovih zvonikov. S tem predvideni novi objekti ne posegajo v cerkev kot prostorsko dominanto. Osnutek odloka za tovrstno rabo prostora pri dolo čanju višine stavb, poleg predpisanih dopustnih višin, upošteva tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika, naklon in kritina streh ter smeri slemen novih objektov se prilagaja splošni podobi naselja. V naselju Šentrupert nad Laškim je vzhodni del nove rabe za stanovanjska obmo čja umeš čen zahodno od cerkve sv. Ruperta (EŠD 3328) na nasprotno stran ceste. Za to obmo čje OPN predvideva podrobnejši prostorski na črt (OPPN), kjer se bodo natan čneje dolo čile varstvene usmeritve. Osnutek odloka OPN za to obmo čje tako dolo ča zgostitev obstoje če strukture naselja z enodružinskimi stanovanjskimi objekti ter sanacijo obstoje čih stanovanjskih objektov ter strnjeni vzorec naselja z vzpostavitvijo gru če, prilagojene konfiguraciji terena. Novogradnje in prenove naj v čim ve čji meri upoštevajo zna čilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Kot vizualno zaš čito vplivnega obmo čja cerkve se na severnem delu naselja med predvideno novo rabo za obrtne, skladiš čne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, vzpostavi zeleni tampon, lo čen od preostalega naselja. Glede na predlagano umestitev obmo čij sprememb namenske rabe ter njihovo velikost ocenjujemo, da se ohranja prostorska integriteta, pri čevalnost in dominantnost navedenih cerkva. Tako tudi do razvrednotenja pomena vplivnega obmo čja cerkve ne bo prišlo.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 122 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Nova stavbna zemljiš ča v vplivnem obmo čju spomenika se umeš ča v obmo čju Marija Gradec - Cerkev Matere božje s kapelicami (EŠD 3093), kjer OPN predvideva stanovanjske površine na obmo čju EUP LAU17. Pri umeš čanju novogradenj je potrebno ohraniti prostorski kontekst, pojavnost in poglede na obmo čje cerkve ter celovitost dediš čine v prostoru. Vse novogradnje je potrebno prilagoditi gabaritom obstoje če zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov. Pri dolo čanju višine objektov je treba upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oz. drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Skladno s strokovnimi podlagami (Strokovna podlaga za dopolnitev UZ Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, marec 2007) se obmo čje namenja gradnji enodružinskih stanovanjskih objektov s pripadajo čo infrastrukturo. Površine za pozidavo so zasnovane v smeri vzhod-zahod, kakor potekajo plastnice terena. Površine parcel bodo tako velike, da bodo dajale vtis gradnje v zelenem. Objekti bodo podolgovate tlorisne zasnove s kletjo, pritli čjem in izkoriš čenim podstrešjem. Objekti bodo oblikovani enotno, enotno bodo oblikovane tudi strešine (barva, naklon). Daljše stranice objektov in slemena objektov bodo vzporedne s plastnicami terena. Klet objektov bo delno vkopana v teren. Predlagana ureditev s predpisanimi gabariti novih objektov upošteva cerkev Matere božje na hribu kot dominantno. Ocenjujemo, da se njena pojavnost v širšem prostoru ne bo ogrožena, se bo pa deloma spremenila, saj obmo čje LAU17 leži južno od vplivnega obmo čja na bregu. Trenutno tam ni ni česar, po izgradnji pa bodo objekti. Velja poudariti, da so po trenutno veljavnem planu znotraj vplivnega obmo čja EŠD 3093 že opredeljena stavbna zemljiš ča za stanovanjsko gradnjo.

V vseh ostalih vplivnih obmo čij, ki so opredeljena z namenom ohranjanja cerkva kot pomembnih dominant v prostoru in vedut nanje, se ohranja obstoje če stanje.

Zgoraj navedene ugotovitve tudi potrjujejo, da opredelitev enot urejanja prostora (EUP) v OPN upošteva celovitost enot kulturne dediš čine in njihovih vplivnih obmo čij. Enote urejanja prostora povzemajo obstoje če stanje in rabo v prostoru. Predvidena nova obmo čja širitev pri tem upoštevajo obstoje čo namensko rabo in se nanjo smiselno navezujejo. Pri tem so upoštevane lastnosti posameznih enot kulturne dediš čine v smislu ohranjanja nepozidanih površin v neposredni okolici cerkva, ohranjanja vedut nanje in s tem prepoznavnosti dediš čine v prostoru.

Neposredni, za časni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN glede na namensko rabo v vplivnih obmo čjih kulturne dediš čine ocenjujemo kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)(C). Izvedba OPN neposredno ali posredno ne posega v enote kulturne dediš čine. Enote se ohranjajo, njihove lastnosti ostajajo enake. Njihova stopnja ogroženosti se z izvedbo OPN ne bo spremenila.

V nadaljevanju podajamo klju čne ugotovitve glede varovanja enot kulturne dediš čine v sklopu urbanisti čnih na črtov za naselja Laško in Rimske Toplice

Urbanisti čni na črt naselja Laško Cilj razvoja naselja v sklopu UN je ohranjanje in krepitev obstoječe prostorske, naravne in kulturne vrednote naselja in njegove okolice, ki ustvarjajo identiteto in potenciale za razvoj naselja. Laško predstavlja središ čni kraj ob čine, ki združuje vse funkcije pomembne za ob činsko središ če. Del naselja je opredeljen kot naselbinska dediš čina Laško - Trško jedro (EŠD 310). Znotraj naselja so številne enote kulturne dediš čine, najve č pa jih je na obmo čju starega dela naselja. UN ohranja specifi čno ploskovito parcelacijo in zasnovo pozidave, prilagojeno konfiguraciji terena. Znotraj zasnove mesta se ohranja stavbno substanco, ki vsebuje pomembne fevdalne, trške in sakralne stavbe. Znotraj obmo čja naselja so 4 ve čja obmo čja dediš čine: Laško -

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 123 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Arheološko obmo čje Zdraviliš če Laško (EŠD 12265), Laško - Arheološko obmo čje Gradnik (EŠD 12263), Laško - Arheološko obmo čje trškega jedra (EŠD 12264) ter Laško - Trško jedro (EŠD 310). Najve čja dominanta na obmo čju naselja je grad Tabor (EŠD 14849). Del naselja je namenjen turisti čni dejavnosti. V sklopu UN se predvidi na obmo čju LAU-82 površine za oddih, rekreacijo in šport, površine za turizem, stanovanjske površine ter druge zelene površine ter izgradnja internega cestnega omrežja pri čemer je potrebno upoštevati Strokovne podlage za turisti čno rekreacijski kompleks Camloh Laško, št. proj. 45/06, IUP d.o.o. Zaradi manjšega obsega stanovanjskih površin znotraj naselja Laško se na obmo čju UN predlaga nekaj širitev namenjenih stanovanjskim površinam (LAU-66, LAU-68, LAU-70, LAU-59, LAU-61, LAU-44, LAU-76). Obmo čja LAU-78, LAU-77 in LAU-76 se nahaja znotraj v obmo čju naselbinske dediš čine Laško - Trško jedro (EŠD 310). Vsi posegi se izvajajo v skladu s pogoji spomeniško varstvene službe za posege v varovane enote kulturne dediš čine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediš čine. Znotraj UN je pri urejanju površin treba upoštevati Odlok o lokacijskem na črtu ureditve reke Savinje na odseku: ovinek Marija Gradec – vklju čno z ovinkom Udmat (Sklep – 18/2010).

Na podlagi navedenega lahko ocenimo neposreden, za časen in daljinski vpliv izvedbe UN naselja Laško na enote in objekte kulturne dediš čine kot vpliv je nebistven (B).

Urbanisti čni na črt naselja Rimske Toplice

Naselje ne sodi med naselbinsko dediš čino. Naselje je dokaj urbanizirano in ima nekatere središ čne funkcije ter je pomembno za širšo kme čko okolico. Poudarek mu daje obmo čje zdraviliš ča. V naselju Rimske Toplice se v sklopu EUP RIU-7 opredeljuje novo stanovanjsko-poslovno obmo čje zahodno od pokopališ ča kot čiste stanovanjske površine ter obmo čje centralnih dejavnosti. V neposredni bližini se nahaja enota dediš čine Kozolec pri doma čiji Pod Lurdom 4 (EŠD 25163), na katerega pa predvidena gradnja ne bo imela bistvenega vpliva. Zahodno od predvidene širitve se nahaja vplivno obmo čje cerkve Lurške Matere božje (EŠD 3165), na katero pa ne bi vpliva saj se nahaja na gri ču, tako da njena prostorska prepoznavnost zaradi gradnje ne bo ogrožena ali kakorkoli zmanjšana. Ureditveno obmo čje v sklopu zdraviliš ča Rimske Toplice z EUP oznako RIU-18 v obsega predel, za katerega je bil sprejet Odlok o Lokacijskem na črtu za zdraviliško turisti čni kompleks Rimske Toplice (Ur. l. RS, št.: 122/06), ki ostaja v veljavi in se ga v celoti izvede. Omenjeni odlok prav tako dolo ča ureditve, ki so skladne z varstvom enot ter obmo čij kulturne dediš čine, ki se nahajajo znotraj obmo čja urejanja. Obmo čje zdraviliškega parka Rimske Toplice tako vsebuje zgodovinske objekte nekdanjega zdraviliš ča (zdraviliška hiša s kopališko rotundo (EŠD 18563), Sofijin dvor (EŠD 18562), depandansi vili Mayrhofer (EŠD 18564) in Korošec (EŠD 18565) ter Arheološko obmo čje zdraviliš če (EŠD 12272). Parkovni kompleks je z Odlokom o zaš čiti obmo čja parkovnega kompleksa zdraviliš ča v Rimskih Toplicah (Ur. l. RS, št. 26/93) razglašen za spomenik oblikovane narave. Zdraviliški park je obvezna sestavina ob činskega prostorskega plana ter enota Registra kulturne dediš čine pri Ministrstvu za kulturo z eviden čno številko EŠD 7906. Pri urbanisti čnem in arhitekturnem oblikovanju Odlok o lokacijskem na črtu upošteva kulturnovarstvene smernice Zavoda za varstvo kulturne dediš čine OE Celje. Rekonstrukcija obstoje čih objektov se mora izvajati v skladu s konservatorskimi navodili in usmeritvami. Novogradnja je oblikovana nevtralno, vizualno in fizi čno predstavlja prelivanje parkovnega prostora. Park in njegove sestavine, oziroma posegi v obmo čju lokacijskega na črta so na črtovani ob upoštevanju konservatorskega programa in strokovnega gradiva.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 124 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Za preostale ureditve v sklopu urbanisti čne zasnove skladno s preglednico 4 osnutek odloka predvideva izvedbo podrobnejših prostorskih na črtov. Za obmo čje stanovanjskih površin za posebne namene (RIU-11) osnutek odloka dolo ča razdrobitev pozidave na ve č manjših objektov ali njihovo primerno strukturo z zamiki fasade. Pri tem se mora obvezno ohraniti veduta na Lurško cerkev (EŠD 3165). Objekti tako ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru, ki bi konkurirala s cerkvijo. Pri umestitvi obmo čja RIU-7 za potrebe centralnih in stanovanjskih dejavnosti se oblikovanje prilagodi tako, da se osrednjo prometno povezavo uredi z obojestranskim zelenim pasom. Ohrani se veduta na kozolec za SZ delu obmo čja.

Na podlagi navedenega lahko ocenimo neposreden, za časen in daljinski vpliv izvedbe UN naselja Rimske Toplice na enote in objekte kulturne dediš čine kot vpliv je nebistven (B).

Arheološka dediš čina V ob čini se nahajajo 30 enot arheološke dediš čine. OPN na ve čini obmo čij arheološke dediš čine ohranja obstoje čo namensko rabo. Na obmo čju Suhadol pri Zidanem Mostu - Arheološko obmo čje Kai č (EŠD 29679, EUP DPN-3, DPN-4, DPN-5) in Obrežje pri Zidanem Mostu - Arheološko obmo čje Zakošek (EŠD 29750; EUP OB-2) opredeljuje kmetijske površine. V arheoloških najdiš čih na obmo čju intenzivno obdelanih kmetijskih površin se ne sme posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološko najdiš če. Sem sodi odkopavanje in zasipavanje terena, globoko oranje, rigolanje, melioriranje kmetijska zemljišča. V gozdnem prostoru je prepovedano graditi gozdne vlake skozi evidentirano arheološko obmo čje. OPN v zgoraj omenjenih arheoloških najdiš čih ohranja obstoje čo namensko rabo (kmetijske, prometne in gozdne površine). S tem OPN omogo ča ohranjanje obstoje čega stanja arheoloških obmo čij in zagotavljanje njihovega varstva in-situ, vendar je potrebno z dolo čili glede varstva arheoloških ostalin dopolniti prostorski izvedbene pogoje na obmo čjih kmetijskih in gozdnih zemljiš č.

Nova stavbna zemljiš ča OPN predlaga na naslednjih registriranih arheoloških najdiš čih: Lahomno - Arheološko obmo čje Ferti čeva hiša (EŠD 12262, EUP HA-2), kjer opredeljuje površine podeželskega naselja, Suhadol pri Zidanem Mostu - Arheološko obmo čje Kai č (EŠD 29679, EUP DPN-3, DPN-4, DPN-5) kjer opredeljuje površine razpršene poselitve, Spodnja Re čica pri Laškem - Arheološko obmo čje Volovšek (EŠD 29749, EUP LAU-44) kjer opredeljuje površine za oddih rekreacijo in šport, v obmo čju Rimske Toplice - Arheološko obmo čje Zdraviliš če (EŠD 12272, RIU-21) opredeljuje površine za turizem. Pred pri četkom gradnje je potrebno navedena obmo čja predhodno arheološko raziskati. Ker gre za na črtovanje ureditev znotraj arheološkega najdiš ča je potrebno upoštevati varstvene režime, ki veljajo znotraj teh obmo čij. V obmo čju arheološkega najdiš ča se pri urejanju obmo čij ne sme posegati na na čin, ki lahko poškoduje najdiš če (odkopavanje in zasipanje terena, globoko oranje, gradnja gozdnih vlak, postavljanje reklamnih in drugih tabel oziroma napisov, ...), izvajati takšno rabo tal, ki najdiš ču škoduje. Gradnja nadzemne in podzemne infrastrukture ni dovoljena. V kolikor se na črtujejo grajeni objekti v arheološkem najdiš ču, je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave, na podlagi katerih je potrebno ugotoviti, ali je možno zemljiš če sprostiti za gradnjo.

Ker obstoje či podatki o prisotnosti arheoloških ostalin niso celoviti, je potrebno v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje, če se ta pripravlja na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13), za obmo čje tovrstnih predvidenih ureditev izvesti predhodne arheološke raziskave (predhodna ocena arheološkega potenciala), da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediš čine in natan čno dolo čijo ukrepi varstva. Na podlagi teh informacij se lahko natan čneje ugotovi morebitno prisotnost arheoloških ostalin in opredeli ukrepe za predhodne arheološke

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 125 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. raziskave. Za izvedbo prostorskega akta (OPN) je bila z odlo čbo Ministrstva za okolje izdana obveznost izvedbe postopka CPVO (št. odlo čbe 35409-329/2008). Ministrstvo ocenjuje, da iz osnutka odloka OPN Ob čine Laško obstaja možnost umeš čanja objektov za katere je potrebno, v primeru poseganja dolo čenega obsega izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z dolo čili Uredbe. V procesu oblikovanja dopolnjenega osnutka OPN so se vsa obmo čja predlaganih sprememb namenske rabe na katerih bi bila potrebni izvesti presojo vplivov na okolje zmanjšala, tako da OPN ne vklju čuje ve č sprememb namenske rabe, ki bi zaradi velikosti v času pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebovala okoljevarstveno soglasje. Ali bo potrebno za posamezna obmo čja za pridobitev gradbenega dovoljenja dejansko izvesti presojo vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, pa bo jasno šele v fazi priprave projektne dokumentacije, ko bodo znane tudi podrobnosti, ki izhajajo iz dejavnosti.

Neposredni, za časni, trajni in kratkoro čni vpliv izvedbe OPN na registrirana arheološka najdiš ča ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Stavbna dediš čina OPN znotraj opredeljenih obmo čij stavbne dediš čine spremembe v površine podeželskega naselja predlaga Zidani Most - Kretniška postavljalnica (EŠD 20939, DPN-2), Tev če - Hiša Tev če 32 (EŠD 25195, EUP TE-5), Sedraž – Znamenje (EŠD 20616, SE-1). Na obmo čjih je predvidena zgostitev obstoje če strukture kme čko stanovanjske pozidave z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in prenovo s čimer ne bo prišlo do ogrožanja omenjene dediš čine. Površine razpršene poselitve v sklopu enot Curnovec pri Trobnem Dolu - Kozolec na doma čiji Curnovec 3 (EŠD 25302, EUP-RPK) in Curnovec pri Trobnem Dolu - Hiša Curnovec (EŠD 25303, EUP-RPK). Na obmo čju EUP BE-1 je znotraj stanovanjskih površin enota dediš čine Belovo - Kozolec na doma čiji Belovo 14 (EŠD 25503). Na obmo čjih se predvidi zgostitev obstoje če strukture zaselka z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in prenovo ter z manjšimi širitvami (sanacija razpršene gradnje, ki se vklju či v naselje. OPN predpisuje, da novogradnje in prenove v čim ve čji meri upoštevajo zna čilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. S tem je predvideno tudi ustrezno varovanje omenjene dediš čine. Površine za turizem vklju čujejo enote naslednje dediš čine: Rimske Toplice - Vila Savinjski dvor (EŠD 15021, EUP RIU-20) ter Tovsto – Kapelica (EŠD 20608, LAU-55). Znotraj obmo čja za potrebe turisti čne dejavnosti v naselju Rimske Toplice (EUP RIU-20) se nahaja enota kulturne dediš čine Rimske Toplice - Vila Savinjski dvor (EŠD 15021). Vila se vklju či v širše obmo čje namenjeno za turisti čno dejavnost. S tem se uredi njena okolica ter poiš če ustrezna namembnost. To bo omogo čalo njeno ustrezno prezentiranost ter zagotavljalo ohranitev ter izboljšanje njenega stanja. Znotraj obmo čja za potrebe turisti čne dejavnosti v naselju Laško (EUP LAU55) se nahaja enota kulturne dediš čine Tovsto-Kapelica (EŠD 20608), izpod nje te če studenec. Strokovne podlage za ureditev obmo čja (Strokovna podlaga za širitev zdraviliš ča Laško, RC planiranje d.o.o., maj 2006) upoštevajo izvzem objekta kulturne dediš čine iz pozidave oziroma ustrezen odmik. Pri tem je potrebno zagotoviti njegovo prepoznavnost v prostoru, hkrati pa objekt ohranjati v obstoje čem stanju. Glede na dejstvo, da se bo na v bližini objekta izvajala gradnja je potrebno zagotoviti ustrezno zaš čito gradbiš ča oziroma kapelice, da ne bo pride do neposredne ogroženosti kulturnega spomenika. Izvedba OPN bo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov imela nebistven vpliv. Tako ocenjujemo vpliv neposredni, daljinski in trajni vplivi na stavbno dediš čino nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)(C).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 126 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Naselbinska dediš čina V vseh primerih gre za spremembo namenske rabe v stanovanjska obmo čja za potrebe podeželskega naselja (SK). Tako OPN predvideva spremembo namenske rabe znotraj obmo čij naselbinske dediš čine Zgornja Re čica – naselje (EŠD 22122, EUP ZR-2), Slivno – vaško jedro (EŠD 22124, EUP SL-1), Velike Grahovše – zaselek Loke (EŠD 22134, EUP VG-3), Velike Grahovše – zaselek Torog (EŠD 22133, EUP VG-2), Male Grahovše – Vas (EŠD 22123, EUP MG1), Žigon – Vas (EŠD 22121, EUP ŽI-1), Zabrež – Vas (EŠD 22128, ZA-1), Sedraž – Vas (EŠD 22120, EUP SE-1, SE-2), Vrh nad Laškim – Vas (EŠD 14257, EUP VL-1), Laziše – Vas (EŠD 28629, EUP LZ-1) ter Zidani Most - Prometno križiš če Zidani Most (EŠD 22699, EUP DPN-1). Po ve čini gre za manjša obmo čja v smislu širitev za potrebe eno ali dvostanovanjskih hiš, le v naselju Sedraž gre za nekoliko ve čja obmo čja, kjer je tudi predvidena raba opredeljena kot čiste stanovanjske površine. Prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) za zgoraj navedena obmo čja dolo čajo zgostitev obstoje če strukture kme čko stanovanjske pozidave z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in prenovo ter z manjšimi širitvami (sanacija razpršene gradnje, ki se vklju či v naselje), pri čemer se ohranja gru časta zasnova naselja. Novogradnje in prenove naj v čim ve čji meri upoštevajo zna čilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Vsa naselja se varujejo kot naselbinska dediš čina, za vse posege v prostor je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Objekti morajo ohranjati prepoznavno lego v prostoru in širše v krajini (ohranjanje vedut, varovanje robov naselja). Za spremembe namenske rabe v sklopu naselij Sedraž (SE-2), Vrha nad Laškim (VR-1) in Zgornja Re čica (ZR-1) prostorski akt predvideva izvedbo podrobnejših prostorskih na črtov, kjer bo varstvo kulturne dediš čine natan čneje opredeljeno. Pri vseh treh širitvah gre za umeš čanje čistih stanovanjskih površin. . Skladno s preglednico 2 osnutka odloka prostorsko izvedbeni pogoji na obmo čjih podeželskega naselja dopuš čajo stanovanjske dejavnosti, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajo čimi dejavnostmi, kmetijstvo, predelovalne dejavnosti vezane na osnovno dejavnost kmetijstva. Za ustrezno upoštevanje naselbinske dediš čine je pomembno, da so novi objekti oblikovno skladni z obstoje čimi stavbami, da ne izstopajo iz stavbnega tkiva in da je višina objektov prilagojena obstoje čim vertikalnim gabaritom naselja. PIP za širitve znotraj naselbinske dediš čine dolo ča za vse stavbe praviloma podolgovat tloris, ki je lahko tudi lomljen, vendar mora biti razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova. Izzidki ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. Na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami. Višinski gabariti, ki so enako dolo čeni tudi za čiste stanovanjske površine (SE-2, ZR-2, VR-1), so za ravni teren dolo čeni (K) + P + M ali (K) + P + 1 (klet je dopustna le ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine kleti), na nagnjenem terenu pa K+P, K+M ali K+P+M (klet mora biti na zaledni strani popolnoma vkopana). Pri dolo čanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Predvideno obmo čje za potrebe turisti čne dejavnosti v naselju Laško (EUP LAU75) se v južnem delu približa meji do koder sega naselbinska dediš čina Laško-Trško jedro (EŠD 310). Obravnavano obmo čje je namenjeno razvoju zdraviliško turisti čne dejavnosti in je predvideno za gradnjo turisti čno apartmajskega naselja. Na obmo čju omenjene dediš čine OPN predvideva tudi stanovanjske površine v EUP LAU-76 in LAU-77. Bistvenih vplivov na lastnosti naselbinske dediš čine izvedba obmo čja za turizem ter stanovanjske površine ne bo imela.

V skladu z navedenimi usmeritvami ocenjujemo, da OPN upošteva kulturno varstvene usmeritve za naselbinsko dediš čino ter da predlagana ureditve ter na črtovane spremembe namenske rabe ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ohranjajo naselbinsko zasnovo ter podobo naselja v prostoru. Ob upoštevanju predpisanih višinskih gabaritov ter oblikovanja objektov predlagane spremembe rabe v

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 127 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. stanovanjske površine ne bo imela bistvenega vpliva na lastnosti naselbinske dediš čine. Tako ocenjujemo vpliv kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)(C).

Krajina Ohranjanju krajinskih zna čilnosti ob čine OPN daje velik pomen predvsem v smeri ohranjanja kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal ter prepre čevanjem razpršene gradnje. Predvsem na obmo čju vzhodnega dela ob čine, kjer je eden izmed ciljev OPN ohranjanje poselitve ter krajinskih lastnosti. Na tem delu ob čine je opredeljeno obmo čje kulturne krajine (Velike Grahovše - Kulturna krajina EŠD 19756), ki obsega naselja Vrh nad Laškim, Male Grahovše in Velike Grahovše. Naselja Velike Grahovše z zaselkoma Torog in Loke, Male Grahovše, Vrh nad Laškim, Laška vas in Trobni dol in spremembe rabe, ki jih predlog OPN predvideva znotraj teh naselij, se nahajajo znotraj omenjene kulturne krajine. Gre za ve čjo planoto z gru častimi naselji, manjšimi njivami v pasovih in travniki z razpršeno vegetacijo. Zna čilne so reliefne kamnite stopnje - grebeni, ki na obrobju omejujejo mikroreliefno razgiban svet. V obmo čjih kulturne krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje krajinske zgradbe in prepoznavne prostorske podobe (naravne in kulturne prvine), ohranjanje odprtega prostora pred nadaljnjo širitvijo naselij ter tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva. Omogo ča se sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljiš č). Kulturna krajina Velike Grahovše velja za potencialno ogroženo. Zato je pomembno ohranjati prostorska razmerja in prepre čevati opuš čanje rabe ter neustrezne posege v prostor. Ocenjujemo, da pravne režime varstva kulturne krajine v celoti povzemajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo znotraj enot urejanja prostora v omenjenih naseljih. Omenjena obmo čja sprememb namenske rabe zavzemajo relativno majhna obmo čja in predstavljajo predvsem zapolnitev ter sanacijo obstoje če poselitve, tako da ne moremo govoriti o širitvah v odprti prostor, s čimer se le-ta ohranja. Omenjene širitve stavbnih zemljiš ča nikakor ne ogrožajo sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, glede na zagotavljanje novih poselitvenih možnosti ga z dotokom novih prebivalcev ohranjajo in omogo čajo nadaljnji razvoj. Glede na zadržan razvoj v omenjenih naseljih in umeš čanja novih stavbnih zemljiš č v prostor ocenjujemo, da se ohranjajo prvine kulturne krajine. Tako izvedba predlaganih posegov v okviru OPN ne bo bistveno vplivala na kvaliteto kulturne krajine. Krajinska razmerja se ohranjajo tudi v preostalih delih ob čine, saj se z OPN ne na črtuje takšnih posegov v prostor, ki bi imeli bistveni vpliv na rabo prostora. Nova območja poselitve se približno v enaki meri umeš čena na kmetijske kot tudi gozdne površine. S tem se razmerja v rabi prostora ne spreminjajo bistveno. Kot ve čji poseg v prostor lahko štejemo razširitev izkoriš čevalskega prostora kamnoloma Pojerje (EUP JU-3), ki pa glede na reliefne razmere ožjega in širšega obmo čja v prostoru ne bo predstavljaj ve čje motnje. Lokacija kamnoloma je oddaljena od enot ter obmo čij kulturne dediš čine, zato ne gre pri čakovati vplivov na njihovo ohranitveno stanje ter kakovost. Bolj kot tovrsten vpliv je pri kamnolomu pomembna njegova vidna izpostavljenost, ki lahko vpliva na kakovostno razvrednotenje prostora. Vidni vpliv je eden izrazitejših vplivov kamnolomov na okolje. Dimenzije pridobivalnega prostora pomenijo, da imamo opraviti z opaznimi elementi v krajini. Nov objekt v krajino vnese novo strukturo, razmerja in tudi identiteto, ki lahko zbuja pozornost in posledi čno vpliva na oblikovanje novega prepoznavnega vzorca krajine. Po predhodni ureditvi osnovnega platoja se bo pri čela faza izkoriš čanja, ki bo temeljila na širitvi in spremembi obstoje čih etaž z rudarskimi deli ob zagotavljanju kota stabilnosti. Razvoj odkopnih etaž bo potekal od višjega dela kamnoloma proti osnovnemu platoju. Za pripravo obmo čja za eksploatacijo bo potrebno posekati podrast, odstraniti humusno plast in jo za časno deponirati na osnovni plato na za časno deponijo, ustrezno urediti in utrditi dostopno cesto do vseh etaž kamnolomov. So časno z izvajanjem odkopa mineralne surovine, od osnovnega platoja do kon čne reliefne oblike na meji obmo čja kamnoloma predvidenega za sanacijo, bo potekala tudi sanacija kon čne reliefne oblike. V

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 128 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. kamnolomu Pojerje bo kon čna reliefna oblika sestavljena iz odkopnih etaž, ki bodo vpete v okoliški teren. Za potrebe OPN je bila za sanacijo in delno izkoriš čanje obeh kamnolomov izdelana študija Analiza vidne izpostavljenosti kamnolomov Gorelce, Gorelce - Žigon in Pojerje (julij 2005). Kamnoloma Gorelce in Žigon nista ve č predmet OPN. Najprej je bila opravljena analiza vidne izpostavljenosti pridobivalnega prostora kamnoloma Pojerje, v nadaljevanju pa je bila opravljena še analiza vidne izpostavljenosti razširjenega pridobivalnega prostora. Predpostavljen poseg je bil obravnavan kot sklenjeno obmo čje, na katerem se višina posega ne spreminja. Za obmo čje obdelave vidne izpostavljenosti je bil dolo čen krog z radiem 7,5 kilometra. V model je bila vklju čena tudi višina gozdnih sestojev in naselij.

Obmo čje predlaganega pridobivalnega prostora kamnoloma Pojerje je vidna iz južnih in zahodnih pobo čij na severni strani kamnoloma. Delno je kamnolom viden tudi iz višje leže čih pobo čij na jugozahodu. Pridobivalni prostor se bo širil proti jugu, vzhodu in zahodu in bo viden iz južnih pobo čij na severni strani kamnoloma, višje leže čih obmo čij na zahodu in jugozahodu kamnoloma ter višje leže čih krajev na vzhodu kamnoloma. S širitvijo pridobivalnega prostora kamnoloma proti vzhodu, jugu in zahodu, se bo pove čal tudi njegov vidni vpliv. Opazno je pove čanje vizualne izpostavljenosti kamnoloma na vzhodni strani obravnavanega obmo čja. Vidna izpostavljenost na severni in zahodni strani obravnavanega obmo čja pa se ne bo bistveno spremenila.

Kamnolom je zaradi tehnologije pridobivanja mineralnih surovin in specifi čnosti pojavljanja le-teh umeš čeni na vidno izpostavljena pobo čja, kjer je prevladujo ča raba gozd, kar še dodatno stopnjuje kontrastno razmerje med rabo (temnimi volumni) in novimi, razgaljenimi površinami (svetle barve). Vidna izpostavljenost, kot zna čilnost posega, bi prišla zaradi tega še bolj do izraza. Zna čilnosti obmo čja, ki dolo čajo homogenost obmo čja na ravni doživetja, vtisa hribovitega prostora, vzpostavljajo v prostoru neko merilo. Gre za intenzivno členjen prostor, kjer se prepletajo na razmeroma majhnem prostoru številne rabe. Širitev to čkovno razmeš čenih pridobivalnih prostorov kamnolomov, ki so že del strukture kulturne krajine oziroma njene členjenosti, bi ob pravilnem tehnološkem poteku koriš čenja mineralnih surovin, ki bi vklju čevalo tudi so časno sanacijo pridobivalnega prostora, ne predstavljala prevelikega vidnega vpliva na okolje.

Na obmo čju ob čine sta poleg omenjenega že obstoje ča kamnoloma ob naselju Sp. Re čica in Zidani most (EUP ZM-4). Za vsa obmo čja pridobivanja mineralnih surovin velja sanacija po kon čanju pridobivanja surovin.

Izvedba OPN z upoštevanjem omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenega vpliva na lastnosti krajine ter krajinsko sliko v ob čini. Neposredni, daljinski in trajni vplivi izvedbe OPN na krajino ocenjujemo kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)(C).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 129 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.5 Omilitveni ukre pi Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov HA-2, Obmo čje sprememb Za vse posege v zemeljske plasti je potrebno Z ukrepom se Ukrep je potrebno DPN-5, namenske rabe se nahaja izvajati arheološko dokumentiranje ob ustrezno zaš čiti upoštevati kot DPN-4, v arheološkem najdiš ču. gradnji. Glede na najdbe lahko morebitne arheološke dolo čba v DPN-3, S širitvijo dejavnosti se dokumentiranje preide v zaš čitno arheološko ostaline, saj izvedbenem delu LAU-44, lahko pojavi bistven izkopavanje. Pri urejanju navedenih obmo čij predhodne arheološke prostorskega akta pri RIU-21, vpliv na lastnosti naj se posegom v evidentirana arheološka raziskave podajo navedenih EUP. najdiš ča, s tem pa do obmo čja izogiba v celoti oziroma v najve čji informacije, potrebne Izvede se pred izdajo razvrednotenja možni meri. Posegi v zemeljske plasti naj za dolo čitev gradbenega dediš čine. bodo globinsko in tlorisno minimalizirani. V natan čnih ukrepov dovoljenja. Investitor obmo čju arheološkega najdiš ča pri urejanju varstva in kasneje je dolžan upoštevati obmo čij se v zemeljske plasti ne sme posegati morebitno izvedbo in dolo čila in omejitve na na čin, ki lahko poškoduje najdiš če in ureditve obmo čja. pristojne organizacije izvaja takšno rabo tal, ki lahko najdiš ču za varstvo kulturne škoduje. Pri tem naj se vzpostavi stalen dediš čine. arheološki nadzor nad zemeljskimi deli, kjer je pri čakovati arheološke najdbe. V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in obmo čij kulturne dediš čine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaš čititi. Arheološka najdiš ča na Treba je zagotoviti varstvo arheoloških Ukrep zagotavlja Ukrep se zapiše v obmo čjih kmetijskih ostalin na obmo čjih kmetijskih in gozdnih ohranitev arheoloških izvedbeni del zemljiš č. zemljiš č ob posegih vanje. Odkopavanje, najdiš č ter njihove prostorskega akta v zasipavanje, globoko oranje, rigolanje, prostorske pojavnosti. PIP za namensko rabo melioriranje kmetijskih zemljiš č, gradnja K in G. Ukrep izvede gozdnih vlak, izvedba posek, s katerimi bi pripravljavec akta, to lahko prišlo do uni čenja arheoloških ostalin, je Ob čina Laško. ni dovoljeno. LAU55 Nove dejavnosti Za ohranitev spomenika v obstoje čem stanju Ukrep omogo ča Ukrep se upošteva v posegajo v bližino se mora gradnja prilagoditi varstvenim ciljem, ohranjanje lastnosti izvedbenem delu kulturnega spomenika ki veljajo za objekte stavbne dediš čine. kulturnega spomenika prostorskega akta. Tovsto-Kapelica (ešd. Predvsem je potrebno gradnjo usmeriti na ter prepre čuje Investitor je dolžan 20608), ki se nahaja v na čin, da se ohranja ožja okolica spomenika. njegovo dolo čila upoštevati severno od obmo čja Posegi v spomenik, ki bi razvrednotili razvrednotenje. pri pripravi projektne urejanja, in lahko njegovo vsebino in prostorski kontekst, niso dokumentacije. Za spremenijo lastnosti, dovoljeni. Potrebno je zagotoviti njegovo gradnjo je odgovoren vsebino in obliko prepoznavnost v prostoru. Zaradi bližnje izvajalec gradbenih stavbne dediš čine. gradnje naj se zagotovi ustrezna zaš čita del. gradbiš ča. LAU17 Sprememba namenske Pri umeš čanju novogradenj je potrebno Upoštevanje Ukrep se upošteva v rabe se nahaja na južni ohraniti prostorski kontekst, pojavnost in gabaritov novih izvedbenem delu meji vplivnega obmo čja poglede na cerkvi ter celovitost dediš čine v objektov glede na prostorskega akta. cerkve Matere božje s prostoru. Vse novogradnje je potrebno objekte obstoje če Investitor je dolžan kapelicami (ešd. 3093) prilagoditi gabaritom obstoje če zazidave zazidave ohranja dolo čila upoštevati in lahko spremeni znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave ustrezna vertikalna pri pripravi projektne prostorski kontekst, in nadzidave objektov. Pri dolo čanju višine razmerja med novimi dokumentacije. Za pojavnost in poglede na objektov je treba upoštevati tudi pretežno in obstoje čimi gradnjo je odgovoren enoti dediš čine. višino tradicionalnih oz. drugih kakovostnih objekti, s čimer se izvajalec gradbenih okoliških objektov v EUP, tako da novi ohranja pojavnost ter del. objekti po višini ne izstopajo iz celotne dominantnost vseh podobe EUP. Potrebno je ohranjati zelena sakralnih objektov, cezuro med vplivnim obmo čjem in kot tudi celovitost predvideno zazidavo. Vplivno obmo čje vplivnega obmo čja. spomenika, ki sega v EUP, se ohrani v zelenih površinah.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 130 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov KU1, Znotraj vplivnega Umestitev objektov mora upoštevati Z omenjenimi ukrepi Ukrep se upošteva v ŠE-1, obmo čja cerkva sv. maksimalne predpisane višinske gabarite se ohranjajo izvedbenem delu ŠI-1 Katarine (ešd. 3096), sv. varovanih objektov ter tipologijo gradnje, ki kvalitetni pogledi na prostorskega akta. Ruperta (ešd. 3328) in je zna čilna za to obmo čje z namenom cerkve iz širše Investitor je dolžan Brezmadežnega spo četja varovanja in vzpostavljanja kakovostnih okolice ter njihova dolo čila upoštevati Device Marije (ešd. ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih prepoznavnost v pri pripravi projektne 3155) OPN predlaga oblik poselitve. Upošteva naj se tudi prostoru. Tako se dokumentacije. Za umestitev stanovanjskih vertikalne gabarite naselja, tako da nove ohranja prostorska gradnjo je odgovoren površin, kar bi lahko stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika, integriteta, izvajalec gradbenih vplivalo na pojavnost naklon in kritina streh ter smeri slemen novih pri čevalnost in del. cerkva v širšem objektov se naj prilagaja splošni podobi dominantnost prostoru. naselja. Potrebno je ohranjati kvalitetne dediš čine. poglede na cerkve. ZR-2, Predlagane spremembe Umestitev predlaganih površin je možna, Ob upoštevanju Ukrep se upošteva in SL-1, namenske rabe deloma vendar ob usklajeni arhitekturi objektov. Za ukrepa vpliv na izvede v podrobnem VG-3, ali v celoti segajo v ustrezno upoštevanje varstvenih režimov poglede na naselje ne prostorskem na črtu. VG-2, obmo čja naselbinske naselbinske dediš čine je pomembno, da so bo bistveno Investitor je dolžan MG-1, dediš čine, kar lahko novi objekti oblikovno skladni z obstoje čimi zmanjšan, spremembe dolo čila upoštevati ŽI-1, vpliva na prepoznavnost stavbami, da ne izstopajo iz stavbnega tkiva in odnosi med pri pripravi projektne SE-1, naselij v širšem in da je višina objektov prilagojena naseljem in okolico dokumentacije. Za SE-2, prostoru. obstoje čim vertikalnim gabaritom naselja. Pri pa bodo najmanjše izvedbo objektov v ZA-1, tem se ohranja gru časta zasnova naselij. možne. skladu s projektno VL-1, Novogradnje in prenove morajo upoštevati dokumentacijo je LZ-1, zna čilnosti avtohtonega stavbarstva z odgovoren izvajalec DPN-1 namenom varovanja in vzpostavljanja gradbenih del. kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. MG-1, Predlagane spremembe Varstvo obmo čij naselbinske dediš čine mora Ukrep omogo ča Ukrep se upošteva v VL-1, namenske rabe se biti integrirano v varstvo kulturne krajine, pri ohranjanje lastnosti izvedbenem delu VG-2, nahajajo znotraj čemer se naj ohranjajo prostorska razmerja in obmo čja kulturne prostorskega akta. VG-3, obmo čja kulturne prepre čuje opuš čanje rabe ter neustrezne krajine, njeno Investitor je dolžan TD-1, krajine Velike Grahovše posege v prostor. Predvsem je potrebno prepoznavnost in dolo čila upoštevati EUP-RPK (EŠD 19756), kar bi prepre čiti nenadzorovano širjenje poselitve v kvaliteto v prostoru. pri pripravi projektne lahko negativno vplivalo odprti prostor. Glede na zadržan dokumentacije. Za na kakovostne razvoj omenjenih gradnjo je odgovoren prostorske prvine naselij in upoštevanje izvajalec gradbenih krajine. varstvenih režimov del. naselbinske dediš čine ocenjujemo je ukrep izvedljiv.

9.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil V postopku priprave Ob činskega prostorskega razvoja ob čine Laško je za podro čje varstva nepremi čne kulturne dediš čine Zavod za varstvo kulturne dediš čine Slovenije – OE Celje izdal Strokovne zasnove varstva kulturne dediš čine: smernice varstva kulturne dediš čine za strategijo prostorskega razvoja ob čine Laško. Smernice se nanašajo na upoštevanje materialne in nematerialne kulturne dediš čine, ki jih bo ob čina skozi ob činski prostorski na črt upoštevala ter dejavno uresni čevala. V splošnem strokovne zasnove ugotavljajo, da je materialna dediščine na obmo čju ob čine Laško v relativno dobrem stanju in v funkciji, ki je skladen z varstvenimi režimi za posamezen tip dediš čine. Obravnavani so bili vsi vplivi na vplivna obmo čja ter obmo čja kulturne dediš čine ter posameznih enot. Posamezna obmo čja sprememb namenske rabe se nahajajo znotraj vplivnih obmo čij objektov kulturne dediš čine, predvsem cerkva. Osnutek odloka upošteva izdane smernice varstva kulturne dediš čine, saj predvideva delno prenovo naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediš čine opredeljena kot zavarovana vaška jedra. Predlagani prostorski akt določa tudi

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 131 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. varovanje vidno izpostavljenih lokacij (cerkve ipd.). Prav tako se dolo ča sanacijo razpršene gradnje in njeno ohranjanje tam, kjer je to tip poselitve. Z omenjenimi dolo čbami predlagani prostorski akt varuje ter ohranja zasnovo krajine ter jo z ukrepi tudi izboljšuje. Predlagani akt vsebuje tudi posebne dolo čbe, ki opredeljujejo varstvo kulturne dediš čine v ve čjih urbanih središ čih, kot sta Laško ter Rimske Toplice. Za posamezne lokacije se dolo ča ohranitev vedut na cerkve z ustreznimi razmestitvami novih objektov na površini (veduta na Lurško cerkev) in na ostale pomembne prvine krajine (kozolci). Za ostala obmo čja je varstvo kulturne dediš čine z dolo čili opredeljeno po posameznih obmo čjih enot urejanja prostora (EUP), ki so navedena v preglednici 3 in preglednici 4, ter v preglednici 2, ki dolo ča prostorsko izvedbene pogoje. Vse preglednice so sestavni del osnutka odloka o OPN. Podrobnejša dolo čila glede tipov kulturne dediš čine v ob čini Laško ter režimi njihovega varovanja so opredeljeni v 83. členu osnutka odloka. Glede na navedeno lahko zaklju čimo, da osnutek odloka o OPN upošteva varstvene usmeritve ter zahteve podanih smernic glede varstva nepremi čne kulturne dediš čine in jih smiselno vklju čuje v prostorsko na črtovanje.

9.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Izvedba OPN je v skladu z okoljskimi cilji. Glede na kompleksnost varstva nekaterih enot dediščine OPN upošteva lastnosti dediš čine in se nanjo smiselno navezuje. OPN na dolo čenih obmo čjih meji ali sega v obmo čja kulturne dediš čine. Okoljsko poro čilo navaja, da je potrebno pri takšnih obmo čjih upoštevati strokovna navodila pristojne služba za varstvo kulturne dediš čine, ter v celoti upoštevati naštete omilitvene ukrepe. Ob navedenem okoljsko poro čilo ugotavlja, da je OPN v skladu z okoljskimi cilji. Nekateri posegi so predvideni znotraj vplivnih obmo čij cerkva ter obmo čij naselbinske dediš čine. Na teh obmo čjih se posegi držijo obstoje če poselitve, tako da ne prihaja do razpršene gradnje. S tem se elementi krajinske slike ohranjajo. Objekti v sklopu naselij, ki ležijo znotraj vplivnih obmo čij cerkva, ne vplivajo na vidno sliko obmo čja ter ne zakrivajo prezentacije cerkva v prostoru. Pri tem je potrebno upoštevati navedene omilitvene ukrepe. Obmo čja naselbinske dediš čine so posledica tradicionalne poselitve ter gradnje objektov v naseljih. Gradnja znotraj teh obmo čij je dovoljena, vendar je pri tem potrebno upoštevati tipologijo naselij ter ustrezne gabarite novih objektov, ki bodo ohranjali zna čilnosti naselij ter omogo čali njihovo pojavnost v prostoru. Hkrati morajo varstveni režimi naselbinske dediš čine upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za obmo čja kulturne krajine Velike Grahovše. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki jih predlaga okoljsko poro čilo in ki so obvezne za ohranjanje lastnosti ter obmo čij kulturne dediš čine, so predlagane spremembe namenske rabe zemljiš č rabe skladni z okoljskimi cilji.

9.8 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA • število enot kulturne dediš čine Trenutno se po podatkih registra enot kulturne dediš čine v ob čini nahaja 358 • lastnosti enote kulturne registriranih enot kulturne dediš čine. Za pripravo poro čila o stanju enot kulturne dediš čine dediš čine je odgovorna Ob čina Laško skupaj v sodelovanju z pristojno službo za • ogroženost enot kulturne varstvo kulturne dediš čine. Preko poro čila o stanju enot se spremlja njihovo dediš čine ohranitveno stanje. Trenutno stanje enot dediš čine je razli čno. Ve činoma so dobro vzdrževana. Potrebno je spremljanje izvajanje urbanisti čnih na črtov za naselji Laško in Rimske Toplice, kjer je prisotnost enot dediš čine najve čja. Spremljanje stanja za našteta obmo čja se izvaja že v fazi morebitne priprave podrobnejših prostorskih aktov ter kasneje v času urejanja obmo čij. Spremljanje stanja izvaja ob čina skupaj z ZVKD OE Celje. Spremljanje stanja za ostale enote dediš čine naj se izvede v 5 letnem časovnem intervalu.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 132 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

9.9 Viri

• http://giskd.situla.org/ • Analiza stanja prostora ob čine Laško, RC planiranje Celje, maj 2007 • Vklju čevanje varstva kulturne dediš čine v pripravo okoljskih poro čil in celovite presoje vplivov na okolje (po ZVO-1), LUZ d.d., november 2005 • Strokovne zasnove varstva kulturne dediš čine: Smernice varstva kulturne dediš čine za strategijo prostorskega razvoja ob čine Laško, ZVKDS, OE Celje, december 2006 • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, avgust 2013 • Strokovna podlaga za širitev zdraviliš ča Laško, RC planiranje d.o.o. Celje, maj 2006 • Analiza vidne izpostavljenosti kamnolomov Gorelce, Gorelce - Žigon in Pojerje, julij 2005 • Priro čnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem na črtovanju in posegih v prostor v obmo čjih kulturne dediš čine, Ministrstvo za kulturo, september 2008. • Urbanisti čni na črt Laško (Urbania d.o.o., januar 2009) • Strokovna podlaga za dopolnitev UZ Laško S1, S1-4, S1-5, S1-6 (vse RC planiranje d.o.o. Celje, marec 2007)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 133 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

10. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE

10.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 70/08, 22/10, 10/12) • Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/11) • Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 24/13) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08) • Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11)

10.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

10.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s podro čja ohranjanja kakovosti zraka in izpustov snovi v zrak. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano tudi obstoje če stanje kakovosti zraka v ob čini. V tabeli 31 so navedeni okoljski cilji, ki se nanašajo na plan.

Tabela 31: Okoljski cilji, kazalci in stanje za zrak CILJI KAZALCI STANJE Glavne prometnice na obmo čju ob čine so odsek glavne ceste G1-Celje-Rimske Toplice-Zidani most, odsek regionalne ceste R1-Hrastnik-Šmarjeta. Skozi strnjeno dolžina odsekov poselitev v naselju Laško poteka cesta v skupni dolžini približno 3,2 km, skozi državnih cest skozi naselje Rimske Toplice pa v skupni dolžini 1,5 km. Ostale prometnice so lokalnega strnjena naselja zna čaja in služijo predvsem povezavo med kraji znotraj ob čine. Prometno niso zelo obremenjene. Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja vzpostavljena v naseljih število konfliktnih Laško, Sp. Re čica, Sevce in Gra čnica. Konfliktna obmo čja glede na namensko rabo obmo čij, kjer se stikajo izboljšanje kakovosti so opredeljena v naselju Laško ob obratu Pivovarne Laško ter cona v Podšmihelu v stanovanja in zunanjega zraka Laškem. V naselju Sevce je manjše obmo čje, kjer prihaja do stika med obratom KZ proizvodne dejavnosti Laško ter podeželskim naseljem. V ob čini je osem obratov, ki so zavezanci za meritve emisij snovi v ozra čje: Apnenec d.o.o., Fragmat TIM, tovarna izolacijskega materiala, d.d., Gratex d.o.o., število zavezancev za Kmetijska zadruga Laško z.o.o., Paron, izdelava masivnega pohištva, d.o.o., monitoring emisij v Pivovarna Laško d.d., Sadeko d.o.o. in Seca plast, d.o.o. zrak Na obmo čju ob čine je ena naprava, ki lahko povzro čajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC naprava): - Pivovarna Laško d.d. zmanjšanje emisij iz število objektov, ki za Ob čina ima izdelan lokalni energetski koncept, kjer je ugotovljeno, da se skoraj 43 poselitve in ogrevanje izkoriš čajo % objektov ogreva z zemeljskim plinom, 31 % pa z lesom. Najve čji delež porabe proizvodnih obnovljive vire zemeljskega plina za ogrevanje odpade na proizvodne objekte Pivovarne Laško. dejavnosti energije

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 134 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

10.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Ocenjevanje vplivov izvedbe plana na onesnaženost zraka zaradi predvidenih novih posegov smo ocenili s pomo čjo javno dostopnih podatkov državnega monitoringa za zrak. Vplivi izvedbe plana na kakovost zraka se vrednotijo z uporabo meril, ki so predpisana v Uredbi o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplive izvedbe plana se vrednoti glede na izpolnjevanje okoljskih ciljev, ocene pa se podaja v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov plana na okoljsko sestavino zrak je navedena v spodnji tabeli 32.

Tabela 32: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na kakovost zraka. OCENA RAZLAGA OCENE OPN ima na kakovost zraka in podnebne spremembe pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bodo z njegovo izvedbo emisije snovi v zrak zaradi prometa zmanjšale. Dolžina odsekov po državnih cestah v ob čini se bo zmanjšala. OPN predvideva zmanjšanje števila konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi A - ni vpliva oziroma obmo čji. je pozitiven vpliv OPN ne pove čuje oziroma zmanjšuje število objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak. Kakovost zraka se bo ohranila na obstoje či ravni oziroma bo njegov vpliv pozitiven Izvedba OPN bo zmanjšala porabo energije za ogrevanje javnih stavb, pove čala se bo uporaba obnovljivih virov energije. OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno, emisije snovi v zrak se ne bodo bistveno pove čale, kljub pove čanemu prometu. Dolžina odsekov po državnih cestah v ob čini se ne bo pove čala oziroma ostaja enaka kot sedaj. Z izvedbo OPN se ne bo pove čalo število konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter B - vpliv je nebistven stanovanjskimi obmo čji. OPN ohranja število objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak na sedanji ravni. Emisije snovi v ozra čje se bistveno ne pove čujejo. Kakovost zraka se ne bo bistveno ali zaznavno poslabšala. Izvedba OPN bistvenega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje javnih stavb ne predvideva, uporaba obnovljivih virov energije bo ostala na sedanji ravni. OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se emisije snovi v zrak zaradi prometa ne bodo bistveno pove čale oziroma se bodo zmanjšale. Dolžina odsekov po državnih cestah v ob čini se zaradi omilitvenih ukrepov ne bo pove čala. OPN ne bo pove čal števila konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi obmo čji, ob C - vpliv je nebistven upoštevanju in izvedbi omilitvenih ukrepov. zaradi izvedbe omilitvenih OPN s številom objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak, na emisije ne vpliva bistveno v č ukrepov primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisij snovi v zrak. Emisije snovi v ozra je se sicer pove čajo, vendar ne presegajo predpisanih koncentracij. Kakovost zraka se ne bo bistveno poslabšala. OPN ne bo imel vpliva na emisije snovi, ki prispevajo k podnebnih spremembam. Izvedba OPN bistvenega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje javnih stavb ne predvideva, uporaba obnovljivih virov energije bo ostala na sedanji ravni ali se bo pove čala, v kolikor se izvedejo omilitveni ukrepi. D - vpliv je bistven OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe bistveno vpliva. Emisije v zrak zaradi prometa se bodo ob njegovi izvedbi glede na izhodiš čno stanje bistveno pove čale, mejne vrednosti bodo presežene. Dolžina odsekov po državnih cestah v ob čini se bo zaznavno pove čala. Izvedba OPN bo pove čala število konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi obmo čji. OPN s številom objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak, vpliva bistveno. Število objektov se bo pove čalo, emisije snovi v ozra čje ob časno presegajo predpisane koncentracije. Kakovost zraka se ne bo zaznavno poslabšala. OPN bo vplival na emisije snovi, ki prispevajo k podnebnih spremembam.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 135 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba OPN bo povzro čila zmanjšanje uporabe obnovljivih virov energije in pove čala porabo energije za ogrevanje javnih stavb. OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe vpliva uni čujo če. Emisije snovi v zrak zaradi prometa bi se ob njegovi izvedbi pove čale v taki meri, da bi bila dosežena oziroma presežena kriti čna raven onesnaženja. Dolžina odsekov po državnih cestah v ob čini se bo bistveno pove čala. Izvedba OPN bo pove čala število konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi obmo čji do te mere, da bo emisijam izpostavljenih veliko prebivalcev. E - vpliv je uni čujo č OPN s številom objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak, vpliva bistveno. Število objektov se bo pove čalo za ve č kot dva objekta, emisije snovi v ozra čje bodo presegale predpisane koncentracije. Kakovost zraka se ne bo bistveno poslabšala, OPN bo vplival na emisije snovi, ki prispevajo k podnebnih spremembam. Izvedba OPN bo mo čno zmanjšala delež prebivalcev, ki uporabljajo obnovljive vire energije, pove čala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb. X - ugotavljanje Ugotavljanje vplivov z na črtom predvidenih posegov na kakovost zraka ni možno. vpliva ni možno

10.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN

10.3.1 Podnebne spremembe Na podnebne spremembe vplivajo predvsem emisije toplogrednih plinov ter snovi, ki povzro čajo tanjšanje ozonskega plaš ča. Prevladujo či toplogredni plini so CO 2, CH 4 in N 2O. Ravnanje s snovmi, ki povzro čajo tanjšanje ozonskega plaš ča, je vezano predvsem na uporabo halonov ter klorofluoroogljikovodikov oziroma naprav in opreme, ki jih vsebujejo. Emisije toplogrednih plinov je mogo če zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti. Emisije so povezane predvsem z obsegom in na činom proizvodnje in porabe energije. Toplogredni plini se sproš čajo tudi iz nekaterih industrijskih procesov, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar pove čuje kompleksnost problematike. Zna čilna je velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od številnih odlo čitev individualnih porabnikov. S prostorskim na črtovanje je možno nekatere izmed ukrepov, ki so zapisani v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, uresni čiti. Nekateri izmed ukrepov so spodbujanje proizvodnje elektri čne energije iz obnovljivih virov, spodbujanje pove čanja rabe obnovljivih virov, spodbujanje u činkovite rabe energije pri porabnikih, zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture in podobno.

10.3.2 Kakovost zraka Onesnaženost zraka pomeni prisotnost snovi v zunanjem zraku, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in živali, povzro čajo škodo na materialih in mote če delujejo na ljudi. Najbolj pogoste emisije snovi v zraka so žveplov dioksid (SO 2), dušikov oksid (NO x), hlapne organske snovi (HOS), ozon (O 3) ter delci (PM 10 ). V Sloveniji se kot najve čja onesnaževalca v zadnjem času kažeta predvsem ozon in PM 10 delci. Ozon nastaja zaradi emisij iz prometa, kjer blizu cestiš č potekajo reakcije med ozonom in dušikovim monoksidom. Koncentracije delcev PM 10 so v letu 2010 presegle dovoljeno mejno vrednost na vseh mestnih merilnih mestih. Drugod so koncentracije prekora čile zgornji ocenjevalni prag. Delci so naravnega izvora (cvetni prah, vegetacija, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora – vpliv človeške aktivnosti (energetski objekti, industrija, promet, poljedelstvo, individualna kuriš ča). Delci pomembno vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost itd. Nižje koncentracije delcev PM 10 se

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 136 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. pojavljajo poleti in višje pozimi, saj se pozimi zaradi stabilnejše atmosfere in šibkejših vetrov onesnažen zrak zadržuje v bližini cestiš č, ki so izvor emisije. Emisija iz prometa je sicer skozi vse leto skoraj enaka. Do povišanih koncentracij delcev prihaja v zimskem času zaradi prispevka emisij iz individualnih kuriš č.

Obmo čje ob čine Laško je skladno z Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/11) in Sklepom o dolo čitvi podobmo čij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 58/2011) razporejeno na obmo čje z oznako SI2 (Alpsko in panonsko obmo čje).

Obmo čje ob čine Laško ni v državni mreži spremljanja kakovosti zraka. Najbližje merilno mesto za merjenje zraka je v Celju, ki je od meje ob čine oddaljeno približno 4 kilometre zra čne razdalje. Vsekakor je stanje zraka posledica emisij zaradi cestnega prometa, ogrevanja objektov ter v manjši meri obrtnih in industrijskih dejavnosti. Kakovost zraka je odvisna tudi od dotoka onesnaženih mas iz drugih smeri ter same vremenske situacije (inverzija, smer in jakost vetrov..).

Na obmo čju ob čine Laško ne potekajo meritve koncentracije delcev PM10 in PM 2,5 in vsebnosti težkih kovin in policikli čnih ogljikovodikov v teh delcih. Kontinuirane meritve trenutno potekajo na obmo čjih, ki so z vidika obremenjenosti zraka v povezavi z zdravjem prebivalstva v državi najbolj obremenjena (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo Mesto, Zagorje, Hrastnik). Na ravni Slovenije so PM10 delci vsekakor problemati čni in znižujejo kakovost zraka predvsem v času kurilne sezone ter posredno vplivajo na zdravje ljudi. Emisije PM10 delcev v ob čini Laško niso problemati čne, saj gre za pretežno ruralno okolje. Gostejšo poselitev v Laškem in Rimskih Toplicah ne moremo primerjati z ve čjimi urbanimi središ či, kot sta Ljubljana in Maribor. V ob čini so strnjena obmo čja poselitve, kot je Laško, priklju čena na omrežje zemeljskega plina s čimer je zmanjšana možnost nastanka emisij PM10 delcev. Vsi preostali objekti v ve čjih naseljih v ob čini se ogrevajo pretežno s kurilnim oljem. Ogrevanje z lesno biomaso, ki je med drugim tudi vir emisij PM10 delcev je zna čilno predvsem za ruralna obmo čja, ki so medsebojno oddaljena in kjer les predstavlja lokalni energent. PM10 delci ne nastanejo zgolj kot posledica emisij v zrak zaradi ogrevanja z individualnimi kuriš či, pa č pa k njihovi koncentraciji precej prispevajo emisije iz prometa.

10.3.3 Poraba energije v ob čini Ob čina ima izdelan dokument Lokalni energetski koncept ob čine Laško (Eco Consulting d.o.o., št. POR/08-44, 2008), kjer je podrobno prikazano stanje glede porabe energentov v gospodinjstvih, industrijskih objektih ter stavbah družbenega pomena. V nadaljevanju iz poro čila povzemamo ugotovitve v zvezi s porabo energije v ob čini Laško v letu 2007.

Ve čina gospodinjstev, ki se ogrevajo individualno (individualno ogrevana stanovanja), se ogreva z lesno biomaso (53,74%), ter s kurilnim oljem (35,47%). Ostala gospodinjstva za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode uporabljajo zemeljski plin. Z elektri čno energijo se ogreva 2,03 % gospodinjstev. Ostala gospodinjstva, teh je 1,02 % se ogrevajo z uteko činjenim naftnim plinom.

Pri javnih objektih se za proizvodnjo toplote kot energent uporablja kurilno olje in zemeljski plin. Pri tem je potrebno poudariti da kurilno olje mo čno prevladuje, saj z njim zavzema 72,68 % delež energentov za ogrevanje, medtem ko zemeljski plin zavzema le 23,77 %. V ob čini Laško je trinajst skupnih kotlovnic. Devet kotlovnic za pripravo toplote uporablja kurilno olje, štiri kotlovnice pa zemeljski plin. Za pripravo toplote so v letu 2007 porabile 123.211 litrov kurilnega olja in 198.648 m3 zemeljskega plina. V ob čini Laško se tako glede na vse obravnavane porabnike, letno porabi okrog 2.554.747 litrov kurilnega olja, nekaj manj kot 4,5 milijon m3 zemeljskega plina, 15.000 m3

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 137 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. lesa, 99.500 litrov uteko činjenega naftnega plina, 1.169 MWh elektri čne energije in 9 ton rjavega premoga za pripravo toplote za ogrevanje, sanitarno toplo vodo in tehnološke namene. Celotna raba energije v ob čini Laško je bila v letu 2007 nekaj ve č kot 101 GWh. Poraba elektri čne energije je vklju čena samo za ogrevanje individualnih stanovanj in ne tudi ostala poraba elektri čne energije v gospodinjstvih, podjetjih ali javnih stavbah. Ko seštejemo porabo vseh energentov v ob čini Laško, ugotovimo, da je najve čja poraba zemeljskega plina (42,20%) zaradi velike porabe le-tega v podjetju Pivovarne Laško. Sledi poraba lesa z 30,55%, kurilno olje s 25,04 %, elektri čna energija z 1,16%. Minimalni delež zavzemata uteko činjen naftni plin, drugi viri in rjavi premog.

10.3.4 Obnovljivi viri energije Lesna biomasa Ob čina Laško ima 59,2% svoje površine pokrite z gozdovi in je ena izmed bolj gozdnatih slovenskih ob čin, kar pomeni, da ima velik gozdni potencial, ki ga lahko še bolj izkoristila tudi za energetske namene, predvsem na podeželju. Trenutno se z lesno biomaso ogreva preko 53% individualnih stanovanj.

Son čna energija Za izkoriš čanje soncne energije ne obstajajo vecje omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe hiš, šol, podjetij itd. Pri tem se za vsak objekt posebej dolo čijo parametri sistema in se tako prilagodijo specifi čnim razmeram.

Geotermalna energija Glede na geološko zgradbo širšega obmo čja ob čine Laško je v ob čini velik potencial za izkoriš čanje geotermalne energije. V ob čini že izkoriš čajo termalno vodo v balneološke namene (Zdraviliš če Laško, Rimske toplice). Termalno vodo je možno izkoriš čati tudi za ogrevanje prostorov (npr. talno ogrevanje) in klimatizacijo zraka v zdraviliš ču oz. toplicah.

Vodna energija Na obmo čju ob čine Laško so poleg reke Save in Savinje še potoki Re čica, I čna, Gra čnica in Lahomnica. Vsi potoki se izlivajo v Savinjo, ta pa nato v reko Savo. Obstaja potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn na nekaterih lokacijah.

10.3.5 Emisijski viri in emisije na obmo čju ob čine Laško V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 105/08), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja pripraviti letno poro čilo. V spodnji tabeli so navedeni obrati v ob čini Laško, ki so oddali letno poro čilo. Tabela 33: Emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov organske spojine, žveplovi oksidi dušikovi oksidi ogljikov monoksid skupni izražene kot skupni naziv zavezanca (SO 2 in SO 3), (NO in NO 2), (CO) prah organski ogljik izraženi kot SO izraženi kot NO 2 2 (TOC) MONTING SK, d.o.o. / / 21,23 / / KZ LAŠKO z.o.o. 50,03 7,84 / 5,72 / PARON, d.o.o. 2511,60 1444,80 314,19 890,40 5883,75

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 138 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

organske spojine, žveplovi oksidi dušikovi oksidi ogljikov monoksid skupni izražene kot skupni naziv zavezanca (SO 2 in SO 3), (NO in NO 2), (CO) prah organski ogljik izraženi kot SO izraženi kot NO 2 2 (TOC) MONTING SK, d.o.o. / / 21,23 / / PIVOVARNA LAŠKO D.D. 5540,71 / 91,16 13966,91 305,88 SADEKO d.o.o. 1675,60 58,50 1477,21 3382,58 2993,68 vir: Agencija RS za okolje, Emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov za leto 2011

Iz seznama upravljavcev naprav, ki so zavezanci po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05, 37/07) in/ali Uredbi o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05, 37/07) sta zavezanca na obmo čju ob čine Laško iz seznama HOS/HHOS (sprememba 11.12.2012) navedena v spodnji tabeli. Tabela 34: Upravljavci naprav, v katerih se uporabljajo organska topila vrsta naziv zavezanca naslov naprave dejavnost postopka AHA SECAPLAST, d.o.o. Podšmihel 1, 3270 Laško 8.1. potrdilo MV FRAGMAT TIM d.d. Spodnja Re čica 77, 3270 Laško 16.1. OVD vir: Agencija RS za okolje, Seznam zavezancev HOS/HHOS, zadnja sprememba 11.12.2012

Tabela 35:Seznam zavezancev z vrstami dejavnosti in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC Uredba) naziv zavezanca lokacija naprave številka ovd vrsta dejavnosti FRAGMAT TIM d.d. Spodnja Re čica 77, 3270 Laško 35430-12/2006-4 16.1* *: dejavnost po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS 112/05 in 37/07), priloga 1, priloga 2a - I.del vir: Seznam zavezancev, Agencija RS za okolje, 03.12.2012 Predvidevamo, da emisije drugih onesnaževal v ob čini ne predstavljajo velike obremenitve za kakovost zraka. Najve čkrat je na obmo čju prisoten zna čilen vonj zaradi kmetijskih gospodarstev in gnojenja površin. Kakovost zraka je odvisna tudi od dotoka onesnaženih mas iz smeri Celja ter same vremenske situacije (inverzija, smer in jakost vetrov..).

10.3.6 Dolžina državnih cest skozi strnjena naselja in konfliktna obmo čja glede na namensko rabo Cestni promet je eden izmed glavnih vzrokov emisij v zrak. Emisije iz prometa vplivajo predvsem na človekovo zdravje. Benzen in njemu podobne spojine so namre č rakotvorni, prašne usedline povzro čajo poškodbe in bolezni dihal, iz dušikovih spojin (NO x) pa pod vplivom son čnih žarkov nastaja prizemski ozon (O 3), ki otežuje dihanje. Za dušikove okside je poleg tega znano, da prispevajo k u činku tople grede.

Na obmo čju ob čine najve čji vir emisij v zrak predstavlja promet na odseku glavne ceste G1-Celje- Rimske Toplice-Zidani most in odseku regionalne ceste R1-Hrastnik-Šmarjeta. Skupna dolžina regionalne ceste Hrastnik-Šmarjeta, ki gre skozi strnjeno poselitev, znaša približno 700 metrov. Skupna dolžina glavne ceste Celje – Zindami Most, ki poteka skozi naselje Rimske Toplice, znaša približno 1,5 km in ne poteka mimo stanovanjskih obmo čij. Skupna dolžina glavne ceste skozi strnjeno poselitev v Laškem znaša približno 3 km. Glede na veljavno namensko rabo glavna cesta

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 139 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. poteka mimo stanovanjskih obmo čij v skupni dolžini približno 900 metrov (ob vstopu v Laško s severne strani, EUP LAU-57), vendar gre za preplet razli čnih dejavnosti na tem delu, tako da o čistih stanovanjskih površinah ne moremo govoriti. Ostale ceste so prometno manj obremenjene in posledi čno zaradi prometa na njih nastaja manj emisij v ozra čje.

Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja vzpostavljena v naseljih Laško, Sp. Re čica, Sevce in Gra čnica. Konfliktna obmo čja glede na namensko rabo so opredeljena v naselju Laško ob obratu Pivovarne Laško ter cona v Podšmihelu v Laškem. V Spodnji Re čici se nahaja gospodarska cona Fragmat, ki je v manjšem obsegu tudi v stiku s stanovanjskimi obmo čji. V naselju Sevce je manjše obmo čje, kjer prihaja do stika med obratom KZ Laško ter podeželskim naseljem. Takšno je tudi obmo čje separacije v Zidanem Mostu, vendar gre za majhne stike. Vsa navedena obmo čja se nanašajo na obstoje če stanje poselitve, ki je v prostoru prisotno že dlje časa.

10.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje dolžina odsekov državnih cest skozi strnjena naselja

Kljub temu, da je promet eden izmed najbolj pogostih virov emisij snovi in toplogrednih plinov v ozra čje, na črtovani OPN ne bo imel bistvenih vplivov tako na kakovost zraka kot tudi ne bo bistveno prispeval k podnebnim spremembam. Predvideni posegi so prostorsko porazdeljeni po obmo čju celotne ob čine, za dejavnosti pa ocenjujemo da ne bodo povezane z bistvenim pove čanjem prometa. Najve č obmo čij predvidenih sprememb namenske rabe je res da v nižinskem delu občine, kjer poteka prometno najbolj obremenjena glavna cesta Celje – Laško – Zidani Most. Vendar se v njeno bližino z OPN ne umeš ča novih dejavnosti, predvsem pa ne novih stanovanjskih obmo čij, kar bi lahko negativno vplivalo na varovanje zdravja ljudi. V nižinskem delu v Laškem (LAU-73, LAU- 75) ter Rimskih Toplicah (RIU-4, RIU-10, RIU-20) se umeš čajo predvsem zelene površine in ostale površine (za turizem), ki pa se ne na črtujejo v bližini glavne ceste. Iz tega razloga tudi ne pri čakujemo bistvenega vpliva na kazalec vrednotenja ter pove čanje poselitvenih obmo čij ob glavni cesti skozi Rimske Toplice ter Laško. Zelene površine in posebna območja niso namenjena stalnemu bivanju ali gradnji stanovanjskih stavb, zato bistvenega vpliva izvedba OPN na kazalec vrednotenja ne bo imela. V naselju Laško se v severnem delu (EUP LAU-66) umeš ča manjše stanovanjsko obmo čje ob glavno cesto v skupni dolžini 70 metrov. Podobno se ob glavno cesto umeščajo tudi površine za stanovanja v Udmatu (EUP UD-1) in Strmci (EUP SM-2) v skupni dolžini 120 metrov. Ocenjujemo, da ne gre za bistveno pove čanje dolžine cest skozi strnjena naselja. Udmat in Strmca sta manjša naselja, kjer ne gre za strnjeno poselitev. Dejansko pove čanje poselitve se nanaša le na obmo čje LAU-66 v Laškem, ki predstavlja pove čanje stanovanjskih obmo čij le za 70 metrov.

Neposreden, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na pove čanje prometa in s tem emisij v ozra čje ter prispevku toplogrednih plinov ocenjujemo kot B – vpliv je nebistven . Tudi dolgoro čen, kumulativen in trajni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo kot B – vpliv je nebistven .

število konfliktnih obmo čij, kjer se stikajo stanovanja in proizvodne dejavnosti

V OPN za novo predvidena proizvodna in industrijska obmo čja niso znane dejavnosti, ki bodo vzpostavljene. V primeru, da bodo na posameznih obmo čjih potekale dejavnosti povezane z emisijami škodljivih snovi v zrak, obstajajo potencialna konfliktna območja s stanovanjskimi dejavnostmi.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 140 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Z OPN so v nekaterih naseljih na črtuje sprememba namenske rabe, kjer prihaja do stika proizvodnih in stanovanjskih obmo čij. Potencialna konfliktna obmo čja bi lahko nastala v naselju Zidani Most in Sevce. V naselju Zidani Most se med Savinjo in železniško progo umeš ča novo obmo čja za proizvodnjo (ZM-8, slika 7, poglavje Hrup ). Znotraj predlaganega obmo čja za spremembo namembnosti se nahaja en objekt na naslovu Obrežje pri Zidanem mostu 13, ki pa je opuš čen in nih če v njem ne živi. Objekt je v lasti Slovenskih železnic in Občine Laško in se bo ob izvedbi obmo čja ZM-8 porušil. Tako namenska raba ne predstavlja novega konfliktnega obmo čja s stanovanjskimi površinami. Drugo takšno obmo čje se nahaja v naselju Sevce, kjer se ob obstoje či obrat KZ Laško (EUP SV-2) dodatno umeš čajo nove površine gospodarskih con (SV-5, slika 6, poglavje Hrup ). Obstoje či obrat KZ Laško se na severnem delu stika z stanovanjskim obmo čjem, kjer pa ne gre za čiste stanovanjske površine pa č pa za površine podeželskega naselja (SK). Poleg tega gre za obstoje če stanje v prostoru. Širitev obmo čja SV-5 za proizvodnjo sega do naselja Sevce in do na črtovane širitve podeželskega naselja (EUP SV-1). Ocenjujemo, da vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja za zgoraj navedena obmo čja ne bo bistven in ne bo imel vpliva na zdravje prebivalcev.

Glede na dejansko stanje v prostoru je v ob čini nekaj konfliktnih obmo čij glede na namensko rabo, ki so posledica stanja v prostoru. Takšna so obmo čja ob obratu Pivovarne Laško ter cona v Podšmihelu v Laškem, gospodarska cona Fragmat v Spodnji Re čici. Manjši stiki med stanovanjskimi ter proizvodnimi obrati so še v Sevcah ob obratu KZ Laško ter v Zidanem Mostu. Znotraj navedenih gospodarskih obmo čij so obrati, ki so zavezanci za monitoring emisij snovi v ozra čje in morajo letno spremljati emitirane koli čine snovi v ozra čje, ki morajo biti znotraj dovoljenih mejnih vrednosti in v skladi z izdanimi dovoljeni. Podobno velja tudi za naprave, ki lahko povzro čajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC naprave). Razmestitev proizvodnih površin ni v celoti optimalna, vendar proizvodni obrati znotraj proizvodnih con morajo obratovati v skladu s predpisi glede emisij snovi v ozra čje. Iz tega lahko sklepamo, da razporeditev dejavnosti ne vpliva negativno na kvaliteto zraka in zdravje ljudi v najbližjih stanovanjskih obmo čjih.

Neposredni in za časni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . OPN ne bo pove čal števila konfliktnih obmo čij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi obmo čji, ob upoštevanju in izvedbi omilitvenih ukrepov.

število zavezancev za prve meritve emisij v zrak

V ob čini je osem obratov, ki so zavezanci za meritve emisij snovi v ozra čje: Apnenec d.o.o., Fragmat TIM, tovarna izolacijskega materiala, d.d., Gratex d.o.o., Kmetijska zadruga Laško z.o.o., Paron, izdelava masivnega pohištva, d.o.o., Pivovarna Laško d.d., Sadeko d.o.o. in Seca plast, d.o.o. Ostali proizvodni objekti so predvsem povezani s panogami drobnega gospodarstva, obrtjo in storitvenimi dejavnostmi, ki ne pripomorejo bistveno k emisijam v ozra čje.

Na obmo čju ob čine je tudi ena naprava (Pivovarna Laško d.d.), ki lahko povzro či onesnaženje okolja ve čjega obsega (IPPC naprava). Natan čno dejavnosti na predvidenih obmo čjih za proizvodnjo in industrijo za sedaj niso poznane. Pri morebitnem industrijskem onesnaževanju je potrebno dosledno izvajati monitoring industrijskega onesnaževanja pri tistih onesnaževalcih, ki jih Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13) zavezuje k monitoringu. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da obratovanje naprave ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi, ki prebivajo ali se zadržujejo v okolici naprave in mora zagotavljati varstvo ljudi in okolja pred škodljivim u činki onesnaževanja zraka zaradi emisije snovi. Za obratovanje tovrstnih naprav je

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 141 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, skladno s Prilogo 4 omenjene Uredbe. Opravljene morajo biti prve meritve ter zagotovljeno izvajanje obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08). V okoljevarstvene dovoljenju, ki ga izda pristojno Ministrstvo, so navedene snovi, ki so vklju čene v seznam prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak. Če bodo naprave v novih objektih ustrezale tem zahtevam, ocenjujemo, da bo vpliv teh obmo čij na emisije v zrak ne bo bistven.

Neposredni, za časni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno B - vpliv je nebistven . Glede na velikost predvidenih industrijskih obmo čij in njihovo prostorsko nepovezanost kumulativni vpliv ocenjujemo kot B – vpliv je nebistven .

število objektov, ki za ogrevanje izkoriš čajo obnovljive vire energije

Glede na obstoje čo poselitev ter predlagane širitve stavbnih zemljiš č v okviru OPN poleg prometa k emisijam CO in dušikovih oksidov pripomore ogrevanje iz stanovanjskih, trgovskih, proizvodnih, obrtnih in družbenih objektov. Ob čina ima izdelan Lokalni energetski koncept (Eco Consulting d.o.o., 2008). Ugotovljeno je, da obstaja realna možnost izrabe lesa in son čne energije kot najbolj primernih izmed obnovljivih virov energije. Les za kurjavo je v uporabi že sedaj in predstavlja približno 31 % delež med energenti v ob čini. Slednje je glede na gozdnatost ob čine razmeroma nizko. Ob čina Laško bo z OPN spodbujala rabo obnovljivih virov energije. Uporaba geotermalne in vetrne energije na obmo čju ob čine je manj primerni. V Ob čini Laško ni nobene kmetije, katera bi lahko proizvajala bioplin, saj nima nobena dovolj velikega števila GVŽ, da bi lahko bila ekonomsko upravi čena izraba bioplina.

OPN ne vsebuje obmo čij, ki se namenjajo izrabi obnovljivih virov energije. Ocenjujemo, da je glede na visok potencial izrabe lesa in son čne energije kot pomembnih obnovljivih virov energije je v OPN to dejstvo vklju čeno v OPN. Navedeno je, da se vzpodbuja u činkoviti rabo energije in izrabo obnovljivih virov. Glede na ve č kot 60 % pokritost ob čine z gozdom bi bilo smiselno vklju čiti v OPN les kot obnovljivi vir energije kot strateško surovino. Pri tem je potrebno poudariti, da je za zagotovitev okoljskih ciljev glede kakovosti zraka pri izrabi lesa kot obnovljivega vira energije obvezna uporaba tehni čno ustreznih kotlovnic, ki bodo zadostile normativom, ki regulirajo emisije. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do pove čanih emisij predvsem CO 2, kar bi lahko negativno vplivalo na kakovost zraka. Izraba son čne energije s solarnimi sistemi se uporabi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov (pasivna izraba), son čnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov (aktivna izraba).

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na izbrani kazalec vrednotenja ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Izvedba OPN bistvenega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje javnih stavb ne predvideva, uporaba obnovljivih virov energije bo ostala na sedanji ravni ali se bo pove čala, v kolikor se izvedejo omilitveni ukrepi.

10.5 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice, ki bi se neposredno nanašale na varstvo kakovosti zraka, niso bile izdane. Osnutek OPN Ob čine Laško dolo ča, da se pri vseh posegih v prostor, ki povzro čajo emisije v zrak, upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak zaradi prometa osnutek odloka neposredno ne predvideva.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 142 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

10.6 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Predlog plana je glede doseganja ter uresni čevanja okoljskih ciljev skladen, saj predvideni posegi v prostor ne bodo bistveno vplivali na pove čanje prometnih tokov in z njimi povezanih emisij škodljivih snovi, velik delež objektov v ob čini se že sedaj ogreva z zemeljskim plinom, na obmo čju ob čine pa tudi ni in niso predvidena bistvena konfliktniha obmo čja med viri onesnaževanja zraka in stanovanjskimi obmo čji.

10.7 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA Kakovost zraka v posameznih letih izvaja ARSO. Rezultati so objavljeni v obliki letnih poro čil. Povpre čni letni dnevni promet se spremlja letno v obliki letnih dolžina odsekov državnih cest poro čil, ki jih pripravlja DRSC. Ob čina naj v bližino odsekov glavne ceste usmerja skozi strnjena naselja predvsem dejavnosti, ki ne bodo privedle do pove čanja obremenjevanja prebivalcev z emisijami iz prometa. število konfliktnih obmo čij, kjer Kazalec naj Ob čina spremlja in uresni čuje predvsem preko prostorskega se stikajo stanovanja in na črtovanja in umeš čanja namenske rabe v prostor. Stanje naj se spremlja ob proizvodne dejavnosti izvajanju OPN in sicer za vsa obmo čja proizvodnih dejavnosti. Spremljanje stanja emisij je potrebno za vse nove obrate ter naprave, ki so viri emisij v ozra čje in so skladno s predpisi dolžni izvajati emisijski monitoring snovi v število zavezancev za prve ozra čje. Izvedba prvih meritev emisij v zrak ter izvajanje obratovalnega meritve emisij v zrak monitoringa je potreben za tiste snovi, ki so dolo čene v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje. število objektov, ki za ogrevanje Ob čina naj spremlja stanje predvsem z aktivno politiko pospeševanja rabe izkoriš čajo obnovljive vire obnovljivih virov energije. Spremljanje stanja se vrši na letni ravni preko izvajanja energije lokalnega energetskega koncepta.

10.8 Viri

• Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011, ARSO, 2012 • Lokalni energetski koncept ob čine Laško (Eco Consulting d.o.o., št. POR/08-44, 2008).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 143 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

11. OBREMENJEVANJE OKOLJA S HRUPOM

11.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) • Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04) • Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08) • Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02, 50/05, 49/06) • Pravilnik o zaš čiti pred hrupom v stavbah (Ur. l. RS, št. 10/12)

11.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

11.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov s podro čja varovanja naravnega in življenjskega okolja pred hrupom ter veljavnih predpisov. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev plana je bila upoštevana obstoje ča raven hrupa v ob čini Laško. V tabeli 36 so navedeni okoljski cilji plana, ki so neposredno povezani z obstoje čim stanjem v ob čini in predvidenimi posegi.

Tabela 36: Okoljski cilji, kazalci in stanje za hrup CILJI KAZALCI STANJE Glavni viri hrupa na obmo čju ob čine so odsek glavne ceste G1- Ohranjanje ali zmanjšanje ravni Celje-Rimske Toplice-Zidani most, odsek regionalne ceste R1- hrupa pod mejnimi oziroma PLDP po posameznih Hrastnik-Šmarjeta in odsek železniške proge Celje-Zidani most v kriti čnimi vrednostmi cestnih odsekih in dolžina dolžini cca. 21 km. Ostale prometnice so lokalnega zna čaja in služijo predpisanimi za posamezna železnice skozi naselja predvsem povezavo med kraji znotraj ob čine. Prometno niso zelo obmo čja varstva pred hrupom. obremenjene. Število konfliktnih obmo čij Smiselno umeš čenje dejavnosti II. stopnje varstva pred Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja v prostor glede na obmo čja hrupom z obmo čji IV. vzpostavljena v naseljih Laško, Sp. Re čica, Sevce in Gra čnica. stopnje varstva pred hrupom. stopnje varstva pred hrupom

11.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Raven hrupa na obmo čju ob čine je ocenjena za obstoje če stanje, v nadaljevanju pa je ocenjena dodatna raven hrupa, ki ga bo povzro čila izvedba predvidenih posegov. Pri tem je bil poudarek na posegih v prostor, ki predstavljajo nov vir hrupa in lahko, predvsem po za četku obratovanja dejavnosti, bistveno vplivajo na raven hrupa v okolju.

Tabela 37: Ocenjevalna lestvica vplivov na raven hrupa v okolju OCENA RAZLAGA OCENE A - ni vpliva oziroma OPN ima na obremenjenost okolja s hrupom pozitiven vpliv ali nima vpliva. Z njegovo je pozitiven vpliv izvedbo se bo obremenjenost okolja s hrupom zmanjšala oziroma se ne bo spremenila. PLDP po cestnih odsekih državnih cest se bo zmanjšal. Dolžina cest in železnic skozi naselja se ne bo pove čevala.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 144 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE OPN ne pove čuje števila konfliktnih obmo čij med stanovanjsko in proizvodno dejavnostjo oziroma se bo število konfliktnih obmo čij zmanjšalo. OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno. Z njegovo izvedbo se obremenjenost okolja s hrupom ne bo bistveno pove čala, kljub pove čanem PLDP na cestnih odsekih državnih cest. Dolžina cest in železnic skozi naselja se bo deloma B – vpliv je nebistven pove čala, vendar pa bistveni vplivov zaradi tega ne bo. OPN ne pove čuje števila konfliktnih obmo čij med stanovanjsko in proizvodno dejavnostjo. OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se obremenjenost okolja s hrupom ne pove ča bistveno, kljub pove čanem PLDP. Dolžina cest in železnic skozi naselja se bo pove čala, vendar zaradi C - vpliv je nebistven izvedbe omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven. zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se obremenjenost okolja s hrupom ne pove ča bistveno, kljub novim obmo čjem proizvodnih dejavnosti. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se ne bo pove čalo število konfliktnih obmo čij med stanovanjsko in proizvodno rabo. OPN ima na obremenjenost okolja s hrupom bistven vpliv. Obremenjenost okolja s hrupom bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiš čno stanje bistveno pove čala obremenjenost okolja s hrupom, presežene bodo zakonsko predpisane mejne vednosti. D – vpliv je bistven Bistveno se pove ča tudi dolžina državnih cest in železnice skozi naselja. OPN na obremenjenost okolja hrupom vpliva bistveno. Število konfliktnih obmo čij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti ob stanovanjskih obmo čjih se bo pove čalo. OPN na obremenjenost okolja s hrupom vpliva uni čujo če. Njegova izvedba bi povzro čila pove čano obremenjenost okolja s hrupom zaradi novih cestnih odsekov ali železnice v taki E – vpliv je uni čujo č meri, da bi presegla zakonsko predpisane kriti čne vednosti ravni hrupa. OPN bistveno pove ča tudi število konfliktnih obmo čij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti v neposredni bližini stanovanj, kar ima lahko uni čujo č vpliv. X - ugotavljanje vpliva Z razpoložljivimi podatki ni možno oceniti vpliva posega na raven hrupa v naravnem in ni možno življenjskem okolju.

11.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN Mejne vrednosti kazalcev hrupa v naravnem in življenjskem okolju za posamezna obmo čja varstva pred hrupom dolo ča Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so dolo čene za posamezne površine glede na ob čutljivost za škodljive u činke hrupa, so naslednje: • I. stopnja varstva pred hrupom ( vse površine, razen nekaterih v Uredbi izvzetih, na mirnem obmo čju na prostem, ki potrebujejo pove čano varstvo pred hrupom) • II. stopnja varstva pred hrupom (površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote č zaradi povzro čanja hrupa) • III. stopnja varstva pred hrupom (površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj mote č zaradi povzro čanja hrupa) • IV. stopnja varstva pred hrupom (na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote č zaradi povzro čanja hrupa)

Dolo čitev obmo čij varstva pred hrupom

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 145 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Obmo čja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom na posameznem obmo čju poselitve so dolo čene s podrobnejšo namensko rabo prostora v skladu z navedenimi merili za uvrstitev v obmo čja varstva pred hrupom. Nekatera obmo čja čistih stanovanjskih površin bodo v prihodnosti umeš čena v strožjo, II. stopnjo varstva pred hrupom. Obmo čja II. stopnje varstva pred hrupom bodo šla na podlagi pobude Ob čine Laško v potrditev na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pobudi bo priložena dokumentacija z dokazili, da so izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom.

Viri onesnaževanja okolja s hrupom (viri hrupa), ki so prisotni tudi na obmo čju ob čine Laško , so po navedeni Uredbi med drugimi tudi: • glavna cesta G1, regionalna cesta R1 in regionalne ceste R3, • naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzro ča v okolju stalen ali ob časen hrup (tudi objekt za izkoriš čanje ali predelavo mineralnih surovin, objekt za športne ali druge javne prireditve, gostinski ali zabaviš čni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvo čne naprave ali je potrebno zanj pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe, gradbiš če izven zaprtih in prekritih prostorov stavb in zabaviš čni objekt), • obrat, če je na njegovem obmo čju ena ali ve č naprav, ki so vir hrupa .

Uredba za posamezna obmo čja varstva pred hrupom dolo ča mejne oziroma kriti čne vrednosti no čnega LNO Č in kombiniranega L DVN kazalca celotne obremenitve okolja zaradi hrupa, mejne vrednosti dnevnega L DAN , ve černega L VE Č, no čnega L NO Č in kombiniranega L DVN kazalca hrupa, ki ga povzro ča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje ve čjega letališ ča, naprava, obrat, letališ če, ki ni ve čje letališ če, helikoptersko vzletiš če, objekt za pretovor blaga in odprto parkiriš če ter mejne vrednosti koni čne ravni hrupa L 1, ki ga povzro ča obratovanje letališ ča, helikopterskega vzletiš ča, objekta za pretovor blaga, naprave in obrata.

Cestni in železniški promet

Glavni viri hrupa na obmo čju ob čine so odsek glavne ceste G1-Celje-Rimske Toplice-Zidani most, odsek regionalne ceste R1-Hrastnik-Šmarjeta in odsek železniške proge Celje-Zidani most v dolžini cca. 21 km. Ostale prometnice so lokalnega zna čaja in služijo predvsem povezavo med kraji znotraj ob čine. Prometno niso zelo obremenjene.

Obstoje čo raven hrupa zaradi cestnega prometa v ob čini Laško je mogo če oceniti iz podatkov o povpre čnem letnem dnevnem prometu (PLDP) in strukturi prometa za posamezne cestne odseke. Struktura prometa in PLDP za najbolj prometne odseke so podani v tabeli 37.

Tabela 38: Struktura prometa s PLDP za najbolj prometne cestne odseke v ob čini v letu 2011 Vsa vozila Prometni odsek M OV A LT ST TT TP V (PLDP) G1-LAŠKO - ŠMARJETA 9395 88 7868 42 714 165 110 94 314 G1-ŠMARJETA-RIMSKE TOPLICE 6742 51 5596 46 454 109 129 121 236 R1-HRASTNIK-ŠMARJETA 4790 36 4110 39 283 68 108 28 118 Vir: Promet 2011, DRSC d.d. Legenda: PLDP - povpre čni letni dnevni promet, M – motorji, OV – osebna vozila, A – avtobusi, LT – lahka tovorna vozila <3 ton, ST – srednja tovorna vozila 3-7 ton, TT – težka tovorna vozila >7 ton, TP – tovorna vozila s priklopniki, V - vla čilci

Prometno najbolj obremenjen cestni odsek v ob čini je odsek glavne ceste G1-Laško-Šmarjeta

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 146 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

(PLDP 9.395 vozil). Oceno ravni hrupa zaradi prometa smo za ta cestni odsek naredili s pomo čjo ra čunalniškega modela za izra čun ravni hrupa IMMI 6.3, proizvajalec Woelfel, ki skladno z Uredbo, pri izra čunu uporablja metodo francoskega standarda XP S31-133 in francosko metodo ocenjevanja NMPB-Routes-96.

Tabela 39: Preseganje mejnih vrednosti kazalcev hrupa zaradi prometa po cestnem odseku G1- Laško-Šmarjeta v letu 2011 za obmo čje III. stopnje varstva pred hrupom

LDAN LVE Č LNO Č LDVN Mejna vrednost (III. stopnja varstva pred hrupom) - [dB(A)] 65 60 55 65 Preseganje mejne ravni (od roba cestiš ča) - [m] 20 28 40 30 Opomba: pri izra čunu je upoštevana hitrost vseh vozil na odsekih v naselju 50 km/h, teko č stalni prometni tok, horizontalno voziš če, hrupno nevtralna površina voziš ča (gladki asfalt)

Ocena ravni hrupa pokaže, da je mejna vrednost kombiniranega kazalca hrupa L DVN za III. obmo čje varstva pred hrupom (65 dB(A)) na obravnavanem cestnem odseku presežena približno v 30 m pasu od roba cestiš ča. Mejna vrednost no čnega kazalca hrupa L NO Č za III. obmo čje varstva pred hrupom (55 dB(A)) je presežena v pasu približno 40 metrskem pasu od roba cestiš ča.

Odsek železniške proge Celje-Laško poteka od meje ob čine do centra mesta Laško ve činoma vzporedno z glavno cesto. Oba vira hrupa obremenjujeta življenjsko okolje prebivalcev v stanovanjskih objektih ob njih. V širšem 75 m pasu od osi obeh linijskih virov hrupa se, od meje ob čine do konca strnjene poselitve v mestu Laško, nahaja približno 100 objektov s hišnimi številkami, v katerih ocenjujemo da živi približno 300 ljudi. V oceni obremenitve zaradi hrupa prometa ni upoštevan padec ravni hrupa zaradi ovir in je narejen za prosto širjenje hrupa.

Industrijske in obrtne dejavnosti

Na obmo čju ob čine so industrijsko-proizvodna obmo čja vzpostavljena v naslednjih naseljih: • Sp. Re čica (cca. 13,5 ha) – EUP LAU-49 • FRAGMAT TIM, tovarna izolacijskega materiala d.d., • DEMIT, prodaja toplotno izolativnih fasad, inženiring in zaklju čna dela v gradbeništvu, d.o.o., • KOVIGO kovinski izdelki d.o.o., • GEOAKTIV družba za investicije in inženiring d.o.o., • PARON lesna industrija d.o.o.

• Laško – Pošmihel (cca. 3 ha) – EUP G24-19, G24-8 • Montaža stavbnega pohištva Marjan Železnik s.p., • AHA SECAPLAST d.o.o., • DEKORATIVNA tovarna dekorativnih tkanin d.o.o., • INŠTALACIJE ŽELEZNIK Bogomir Železnik s.p., • GORENJE SUROVINA d.o.o.

• Laško (cca. 7,5 ha) – EUP LAU 3, 11 • PIVOVARNA LAŠKO d.d., • TEHNOS Borut Stani č s.p., • AMJ, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, Jani Marot, s.p. • TONI-PEK proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.,

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 147 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

• STEKLARSTVO IN ROLETARSTVO Mitja Ora č s.p.

• Sevce (cca. 2 ha) – EUP SV-2 • KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO z.o.o.

• Gra čnica (cca. 2,8 ha) – EUP GR-1 • SPLOŠNO MIZARSTVO Marjan Zorko s.p.

V ob čini Laško obratujeta 2 kamnoloma. Prvi (13 ha) se nahaja tik ob industrijski coni v Sp. Re čici (EUP LAU-50), drugi (9,5 ha) pa v naselju Zidani Most (EUP ZM-4). Kamnolom v Zidanem Mostu neposredno meji tudi na stanovanjsko obmo čje.

Na obmo čjih strnjene poselitve, kjer živi in je hrupu izpostavljenih ve č prebivalcev, na raven hrupa vplivajo, poleg proizvodno - obrtnih dejavnosti, tudi gostinsko - zabaviš čna dejavnost, kmetijska mehanizacija, v času gradbenih del pa gradbena mehanizacija. Raven hrupa, ki ga povzročajo naštete dejavnosti in obrati je težko oceniti. Pri posameznih, spornih primerih je možno opraviti meritve hrupa, s čimer je, v primeru preseganj predpisanih mejnih vrednosti, podana možnost nadaljnjega ukrepanja.

11.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje PLDP po posameznih cestnih odsekih in umeš čanje novih stanovanjskih obmo čij v bližino obremenjenih prometnic

S širitvijo stanovanjskih obmo čij se bodo pove čali tudi prometni tokovi. Pove čal se bo predvsem promet osebnih vozil. Med prometnicami v ob čini je z vidika obremenjevanja okolja s hrupom najbolj obremenjen predvsem odsek glavne ceste Celje-Laško-Zidani Most ob katerem poteka tudi železniška proga. Ob tej prometnici je predvideno tudi umeš čanje novih stanovanjskih površin v naselju Laško (EUP LAU-66) in Strmca (EUP LAU-23).

Slika 4: Prikaz umestitve novih stanovanjskih površin ob prometnico - EUP LAU-66

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 148 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Slika 5: Prikaz umestitve novih stanovanjskih površin ob prometnico - EUP LAU-23

Neposredni vpliv hrupa na navedenih obmo čjih predvidenih stanovanjskih širitev ocenjujemo z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Za časni vpliv na povišano raven hrupa je pri čakovati med gradbenimi deli, vendar ga ocenjujemo kot B - vpliv je nebistven . Kumulativni vpliv na raven hrupa zaradi širitve stanovanjskih obmo čij na obmo čju celotne ob čine ocenjujemo kot B - vpliv je nebistven .

Stiki obmo čij stanovanjskih in industrijskih dejavnosti

V naselju Rimske Toplice je predvideno obmo čje za proizvodno dejavnost (RIU-5). Obmo čje na J sicer meji na stanovanjsko obmo čje, vendar je s planom na stiku predviden tudi varovalni pas zelenih površin. V primeru, da bodo na obmo čju potekale hrupne dejavnosti izven zaprtih prostorov jih je potrebno prostorsko umestiti. Tudi morebitne manipulacijske površine je potrebno umestiti na na čin, da se zmanjša hrupno obremenitev sosednjega stanovanjskega obmo čja.

V naselju Sevce je predvidena širitev obmo čja za proizvodno dejavnost (SV-3 in SV-5) ob obstoje či kmetijski zadrugi. Skrajni del na SV meji na obstoje če stanovanjske površine. Morebitne hrupne dejavnosti izven zaprtih prostorov in manipulacijske površine je potrebno umestiti na na čin, da se zmanjša hrupno obremenitev sosednjega stanovanjskega obmo čja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 149 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Slika 6: Proizvodno obmo čje v bližini stanovanjskega obmo čja, Sevce (SV-3)

V naselju Šentrupert je predvidena širitev manjšega obstoje čega obmo čja za proizvodno. Obstoje če obmo čje in predvidena širitev sta ve č kot 100 m oddaljeni od najbližjih stanovanjskih objektov, vmesni pas pa poleg tega pokriva gozd. Poseg s stališ ča varovanja življenjskega okolja pred hrupom ni problemati čen.

V naselju Obrežje pri Zidanem Mostu je predvidena umestitev novega obmo čja za proizvodnjo. Obmo čje se umeš ča med reko Savinjo in železniško progo (ZM-8). Ob železniški progi se nahaja nekaj stanovanjskih površin razpršene gradnje. Znotraj obmo čja ZM-8 se nahaja objekt na naslovu Obrežje pri Zidanem Mostu 13, ki je v lasti Slovenskih železnic in Ob čine Laško. Objekt je trenutno zapuš čen oziroma nih če ne stanuje v njem. Ob izvedbi obmo čja ZM-8 se bo objekt porušil in tako stanovanjska dejavnost ne bo ve č mogo ča. Lokacija bo tako namenjena izklju čno proizvodni dejavnosti.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 150 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Slika 7: Širitev obmo čja za proizvodnjo, Šentrupert (ŠE-1)

Slika 8: Novo obmo čje za proizvodnjo, Obrežje pri Zidanem Mostu (ZM-8)

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 151 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Širitve stanovanjskih obmo čij ne bodo predstavljala novega vira hrupa, saj gre za manjše in med seboj lo čene posege. Pove čana raven hrupa bo tako prisotna le v času urejanja obmo čja zaradi uporabe gradbene mehanizacije. Po ureditvi obmo čij bodo hrup povzro čala le osebna vozila stanujo čih na teh obmo čjih, kar pa ne predstavlja pomembnega vira hrupa. S širitvijo poselitvenih obmo čij v ob čini se raven hrupa v naravnem in življenjskem okolju ne bo bistveno spremenila.

Glede na predvideno raven hrupa in skladno z Uredbo o mejnih vednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05, 34/08) se lahko posamezna obmo čja v ob čini umesti tudi v II. obmo čje varstva pred hrupom, na njih pa dolo či tudi mirna obmo čja poselitve (na njih raven skupnega hrupa ne sme presegati mejne vrednosti, čeprav je skupni hrup tudi posledica uporabe cest in v splošnem v takem primeru na obmo čju veljajo kriti čne vrednosti kazalcev hrupa). Taka so, na primer, obmo čja zaselkov in samotnih kmetij in obmo čja, ki so oddaljena od prometno obremenjenih cest, ki v prostoru predstavljajo glavne vire hrupa.

V ob čini se nahajajo nekatera obmo čja, ki bi potencialno lahko izpolnjevala kriterije za II. obmo čja stopnje varstva pred hrupom. Tudi Dopolnjen osnutek odloka o OPN v 113. členu dolo ča tovrstna obmo čja glede na namensko rabo. Gre za površine z namensko rabo stanovanjske površine za posebne namene (SB), posebna obmo čja, ki so namenjena površinam za turizem (BT) in družbene infrastrukture, površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdraviliš č in okrevališ č. Poudarjamo, da gre pri tem za potencialno možna obmo čja II. stopnje varstva pred hrupom, kjer bi bilo potrebno preveriti vrednosti kazalcev hrupa na obmo čjih omenjenih namenskih rab, da bi jih lahko z gotovostjo uvrstili v II. obmo čja. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v II. obmo čja stopnje varstva pred hrupom uvrš ča tudi čiste stanovanjske površine (SS), ki so v OPN opredeljene predvsem v naselju Laško in Rimske Toplice. Takšna obmo čja se nahajajo tudi ob pomembnih virih hrupa, kot so glavna cesta, železniška proga. Iz tega razloga vsa obmo čja z opredeljeno namensko rabo SS zagotovo ne izpolnjujejo kriterijev za II. obmo čje stopnje varstva pred hrupom. Takšna obmo čja bi potencialno lahko bila v poselitvenem obmo čju nad gradom Laško (EUP LAU- 4, LAU-5, LAU-8). Obmo čje je odmaknjeno in dvignjeno nad osrednji del mesta, oddaljeno od glavne ceste in železnice in je namenjeno pretežno bivanju. Podobno bi v II. stopnjo lahko uvrstili tudi stanovanjske površine RIU-8, RIU-13, RIU-14 in RIU-16 v Rimskih Toplicah. Slednje so prav tako odmaknjene od ve čjih virov hrupa in mejijo na gozdno obmo čje JZ od Rimskih Toplic. Ocenjujemo, da drugih primernih tovrstnih obmo čij na obmo čju ob čine ni.

Ostali predvideni posegi kljub umestitvi novih potencialnih virov hrupa v prostor ne predstavljajo trajno opaznega pove čanja hrupa na obravnavanih obmo čjih. Pove čana raven hrupa bo tako prisotna le v času urejanja obmo čja zaradi uporabe gradbene mehanizacije, pozneje pa bo hrup vezan le na promet stanovalcev.

Neposredni vpliv umeš čanja stanovanjskih površin v neposredno bližino proizvodnih obmo čij ali obratno ocenjujemo kot C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Za časne vplive med gradbenimi deli, daljinske in kumulativne vplive na raven hrupa ocenjujemo z oceno B - vpliv je nebistven.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 152 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

11.5 Omilitveni ukrepi Možnost omilitve Oznaka Opis vpliva Omilitveni ukrep škodljivih Izvajanje posega vplivov Nove stanovanjske Ukrep bo zmanjšal površine v naselju vpliv hrupa zaradi Laško se umeš ča v Potrebno je oceniti obstoje čo raven hrupa cestnega in Ukrep se zapiše v odlok neposredno bližino zaradi prometa. V primeru preseganja železniškega o OPN. Ukrep izvede prometno obremenjenih mejnih ravni hrupa na obmo čju je prometa na EUP LAU-66 Ob čina oz. investitor. odsekov glavne ceste potrebna izvedba ustreznih pasivnih oz. predvidenih novih Za upoštevanje ukrepa Celje-Laško-Zidani aktivnih protihrupnih ukrepov za zaš čito stanovanjskih je zadolžena Ob čina. Most in odseka življenjskega okolja. površinah pod železniške proge Celje- dovoljene mejne Laško. vrednosti. Nove stanovanjske Ukrep bo zmanjšal površine v naselju Potrebno je oceniti obstoje čo raven hrupa vpliv hrupa zaradi Ukrep se zapiše v odlok Strmca se umeš ča v zaradi prometa. V primeru preseganja cestnega prometa na o OPN. Ukrep izvede neposredno bližino mejnih ravni hrupa na obmo čju je predvidenih novih EUP LAU-23 Ob čina oz. investitor. prometno potrebna izvedba ustreznih pasivnih oz. stanovanjskih Za nadzor je zadolžena obremenjenega odseka aktivnih protihrupnih ukrepov za zaš čito površinah pod Ob čina. glavne ceste Laško- življenjskega okolja. dovoljene mejne Zidani Most. vrednosti. Ukrep se upošteva pred V primeru, da bodo na obmo čju potekale pridobitvijo gradbenega Predvideno obmo čje za hrupne dejavnosti izven zaprtih prostorov Potencialna hrupna dovoljenja. Za izvajanje industrijsko dejavnost jih je potrebno primerno umestiti . Tudi obremenitev je zadolžen investitor EUP SV-3 na skrajni SV strani manipulacijske površine je potrebno stanovanjskega oz. projektant, meji na stanovanjsko umestiti na na čin, da se zmanjša hrupno obmo čja bo manjša. upoštevanje ukrepa obmo čje. obremenitev najbolj izpostavljenih nadzira UE ob izdaji stanovanjskih objektov. gradbenega dovoljenja. Potencialna hrupna Ukrep se upošteva pri Predlagane stanovanjske površine LAU-4, LAU- obremenitev na črtovanju namenske potencialno lahko izpolnjujejo kriterije za 5, LAU-8, Opredelitev ustreznega stanovanjskih rabe v naseljih Laško in uvrstitev v II. obmo čje stopnje varstva RIU-8, RIU- razreda stopnje varstva obmo čij bo manjša s Rimske Toplice. Za pred hrupom, glede na reliefne razmere in 13, RIU-14, pred hrupom. čimer se bo izvajanje je zadolžena glede na okoliško veljavno namensko RIU-16 izboljšala kakovost ob čina preko izvajanja rabo. bivalnega okolja. OPN.

11.6 Skladnost na črta z okoljskimi cilji Ob činski prostorski na črt razen umestitve novih proizvodnih obmo čij ne predvideva posegov, ki bi lahko povzro čili bistveno pove čanje ravni hrupa na obravnavanih obmo čjih. V zvezi s proizvodnimi obmo čji bo potrebno zaradi varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom upoštevati omilitvene ukrepe in veljavne predpise. Poleg navedenih proizvodnih obmo čij je potrebno posebno pozornost nameniti predvidenim stanovanjskim obmo čjem v bližini obremenjenih prometnic.

11.7 Spremljanje stanja

KAZALCI ZA SPREMLJANJE SPREMLJANJE STANJA STANJA PLDP po posameznih cestnih odsekih in Ocena obstoje če ravni hrupa zaradi prometa pred umestitvijo novih širitve stanovanjskih obmo čij v bližini stanovanjskih obmo čij v prostor. obremenjenih prometnic.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 153 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

KAZALCI ZA SPREMLJANJE SPREMLJANJE STANJA STANJA Ob čina preveri obstoje če monitoringe hrupa zavezancev v obstoje čih Konfliktna obmo čja na stikih industrijskih conah v ob čini. Po potrebi naro či izvedbo dodatnih meritev stanovanjskih in industrijskih dejavnosti. ravni hrupa zaradi obstoje čih in predvidenih dejavnosti.

11.8 Viri

• Promet 2011, DRSC d.d., 2012 Standardi: • ISO 9613-2; Acoustics – Attenuation of sound during propagation outdoors – Part 2: General method of calculation, 1996. • ISO 9613-1; Calculation of absorption of sound by the atmosphere; • XP S31-133; Acoustique, Bruit des infrastuctures de transports terrestres, Normalisation Franca- ise, 2001 • NMPB Routes 96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB), Arrzte du 5 mai 1995 relatif au bruit des in- frastructures routrires, Journal Officiel du 10 mai 1995.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 154 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

12. OBREMENJEVANJE OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

12.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, 70/96)

12.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

12.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano obstoje če stanje okolja v ob čini Laško. V tabeli 40 navajamo tiste okoljske cilje, ki se nanašajo na ob činski prostorski na črt. Okoljski cilji izhajajo iz veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki).

Tabela 40: Okoljski cilji, kazalci in stanje za elektromagnetno sevanje CILJI KAZALCI STANJE smotrnejša število objektov z varovanimi Na obmo čju ob čine se nahaja ve č visokonapetostnih daljnovodov in sicer DV prostorska prostori ali obmo čji za 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje z oznako D-1017, DV 110 kV Laško-Podlog z umestitev bivanje v obmo čju varovanih oznako D-1019, DV 2x110 kV Selce-Laško z oznako D-1004 in DV 110kV Laško- poselitvenih koridorjev in površine Brestanica. Daljnovodi potekajo od naselja Laško v smeri severozahoda, obmo čij glede namenjene bivanju v severovzhodu, jugovzhodu ter jugozahodu. na postavitev varovalnem koridorju Trase daljnovodov se ponekod približajo stanovanjskim objektom, na dolo čenih daljnovodov daljnovodov delih trase pa se objekti nahajajo tudi znotraj vplivnega obmo čja daljnovoda.

12.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Ocenjevanje vplivov izvedbe plana na vrednosti elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju za obstoje če stanje in za vplive planiranih posegov smo naredili skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96). Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov plana na okoljsko sestavino elektromagnetno sevanje je navedena v spodnji tabeli 41 .

Tabela 41: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na raven EM sevanja OCENA RAZLAGA OCENE OPN na raven EM sevanja ne bodo imeli negativnih vplivov oz. u činkov ali pa bodo ti pozitivni. Število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v A - ni vpliva oziroma obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje se bo je pozitiven vpliv zmanjšalo. Enako se bodo zmanjšale tudi površine namenjene bivanju v varovalnih koridorjih daljnovodov. OPN bo imel na raven EM sevanja nebistven vpliv, obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem se ne bo bistveno pove čala. Število objektov z B – vpliv je nebistven varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje se ne bo spremenilo. Površine namenjene bivanju v varovalnem koridorju daljnovodov se ne bodo pove čale.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 155 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OCENA RAZLAGA OCENE OPN bo imel na raven EM sevanja nebistven vpliv, v primeru zagotovitve omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne bodo bistveno spremenila. Število objektov z C - vpliv je nebistven zaradi varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev glede izvedbe omilitvenih ukrepov na obstoje če in predvideno stanje se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bo spremenilo. Enako se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bodo pove čale površine namenjene bivanju. OPN bo imel na raven EM bistven vpliv. Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiš čno stanje bistveno pove čala. Število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje D – vpliv je bistven v obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje se bo pove čalo. Prav tako se bodo pove čale površine namenjene za bivanje v varovalnih koridorjih daljnovodov. OPN bo imel na raven EM uni čujo č vpliv. Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi pove čala v taki meri, da bi bila dosežena kriti čna raven obremenjevanja okolja z elektromagnetnim E – vpliv je uni čujo č sevanjem. Število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje in površine namenjene za bivanje se bodo bistveno povečale. X - ugotavljanje vpliva ni Ugotavljanje vplivov OPN na raven EM sevanja v okolje ni možno. možno

12.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN Stopnji varstva pred sevanjem, dolo čeni glede na ob čutljivost posameznega obmo čja naravnega ali življenjskega okolja za u činke elektromagnetnega polja, ki jih povzro čajo viri sevanja, sta I. in II. stopnja: • I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. obmo čje, ki potrebuje pove čano varstvo pred sevanjem. I. obmo čje predstavlja obmo čje bolnišnic, zdraviliš č, okrevališ č ter turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo čje, obmo čje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko- poslovno-stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli obmo čja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. obmo čje). • II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. obmo čje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote č. II. obmo čje je zlasti obmo čje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmo čja, ki niso v prejšnjem odstavku dolo čena kot I. obmo čje (v nadaljnjem besedilu: II. obmo čje). II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. obmo čju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

Celotna obremenitev obmo čja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe vseh virov sevanja se ugotavlja tako, da se na kraju meritev izmerijo in vrednotijo veli čine elektromagnetnega polja, za katere so dolo čene mejne vrednosti. Obremenitev obmo čja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe posameznega vira sevanja se ugotavlja tako, da se na kraju meritev izmerijo in vrednotijo veli čine elektromagnetnega polja, za katere so s to uredbo dolo čene mejne vrednosti, pri čemer se za frekven čno obmo čje, v katerem obravnavani vir seva, ne upoštevajo deleži elektromagnetnega polja, ki so na kraju meritev posledica emisije vseh drugih pomembnih virov sevanja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 156 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Nizkofrekven čni vir sevanja je pomemben vir sevanja, če njegovo obratovanje ali uporaba na kraju meritev pomeni, da je: • efektivna vrednost elektri čne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka oziroma, • temenska vrednost elektri čne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka, če gre za frekven čno obmo čje od 0 do 0,1 Hz, • najmanj v enem frekven čnem obmo čju ve čja od 20 % vrednosti, ki je kot mejna vrednost za nove nizkofrekven čne vire sevanja dolo čena zgoraj citirano Uredbo.

Visokofrekven čni vir sevanja je pomemben vir sevanja, če njegovo obratovanje ali uporaba na kraju meritev pomeni, da je: • efektivna vrednost elektri čne ali magnetne poljske jakosti oziroma • temenska vrednost, če gre za impulzno sevanje,najmanj za eno frekven čno obmo čje ve čja od 20 % vrednosti, ki je kot mejna vrednost za nove visokofrekven čne vire sevanja dolo čena s to uredbo.

V spodnji tabeli so predstavljene okvirne vrednosti vplivnega obmo čja daljnovodov razli čnih geometrij in nazivnih napetosti za I. obmo čja varstva pred sevanju. Tabela je povzeta po publikaciji Foruma EMS Elektromagnetna sevanja, vplivna obmo čja.

Tabela 42: Okvirne vrednosti vplivnega obmo čja daljnovodov razli čnih geometrij in nazivnih napetosti za I. obmo čja varstva pred sevanju (Vali č, 2008). Naprava Velikost vplivnega obmo čja na višini 1 m 400 kV daljnovod tipa ipsilon 46 m 400 kV daljnovod tipa sod 42 m 220 kV daljnovod tipa jelka 24 m 220 kV daljnovod tipa sod 18 m 110 kV daljnovod tipa portal 14 m 110 kV daljnovod tipa donau 14 m 110 kV daljnovod tipa jelka 14 m 110 kV daljnovod tipa sod 11 m

Na obmo čju ob čine Laško poteka ve č objektov za prenos elektri čne energije: • DV 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje z oznako D-1017 • DV 110 kV Laško-Podlog z oznako D-1019 • DV 2x110 kV Selce-Laško z oznako D-1004 • DV 110kV Laško-Brestanica • RTP 110/35 kV Laško • za razdeljevanje elektri čne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

Na podro čju urejanja elektro omrežja na državni ravni je v pripravi dograditev RTP Laško – Debro. Predvidene so rekonstrukcije obstoje čih 110 kV daljnovodov: 1 x 110 kV DV Laško – Brestanica, 2 x 110 kV DV Laško – Hrastnik. Skladno s širitvijo poselitve bo potrebno dograditi 20 kV omrežje s potrebnimi trafo postajami, predvidene so obnovitve nizkonapetostnega omrežja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 157 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Slika 9: Prikaz energetske infrastrukture na obmo čju ob čine Laško vir: http://gis.iobcina.si , avgust 2013

Srednje in nizko napetostni elektri čni vodi v pretežni meri potekajo po zraku, le v novo opremljenih obmo čjih v mestu in nekaterih naseljih ter novejših rekonstruiranih razvodih potekajo pod zemljo. Gradnja stanovanjskih objektov znotraj varovanega pasu visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja ni dovoljena. Trasa DV 110 kV Laško-Podlog z oznako D-1019 poteka od naselja Laško v smeri proti severozahodu. Ve činoma poteka preko obmo čij gozdnih površin in kmetijskih zemljiš č. Trasa daljnovoda se ponekod približa objektom, vendar znotraj vplivnega obmo čja daljnovoda ni objektov s hišnimi številkami. Trasa DV 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje z oznako D-1017 poteka od naselja Laško v smeri proti jugozahoda. Ve činoma poteka preko obmo čij gozdnih površin in kmetijskih zemljiš č. Znotraj koridorja omenjenega daljnovoda je objekt na naslovu Kuretno 2 in delno objekt na naslovu Trnovo 1c. Trasa daljnovoda DV 2x110 kV Selce-Laško z oznako D-1004 poteka iz Laškega v smeri severovzhod, preko gozdnih in kmetijskih površin. Trasa daljnovoda se ponekod približa stanovanjskim objektom, na dolo čenih delih trase pa se objekti nahajajo tudi znotraj vplivnega obmo čja daljnovoda. Delno sta v koridorju objekt Jago če 16 in Brstnik 14. Trasa daljnovoda 110kV Laško-Brestanica poteka iz Laškega v smeri proti jugovzhodu, preko gozdnih in kmetijskih površin. Trasa daljnovoda se ponekod približa stanovanjskim objektom, na dolo čenih delih trase pa znotraj vplivnega obmo čja daljnovoda približajo objekti, vendar v koridorju ni objektov s hišnimi številkami. Podatke smo pridobili na GIS portalu Kaliopa, kjer smo preverili vse objekte s hišnimi številkami in podatki o stalnem prebivališ ču. Slednje je bilo tudi izhodiš če za vrednotenje vplivov izvedbe OPN na emisije elektromagnetnega sevanja.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 158 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

12.4 Ocena pri čakovanih vplivov na okolje Za vrednotenje vplivov smo širino varovalnega pasu smo zaokrožili na 15 metrov. Širina varovalnega pasu 15 m (levo-desno od osi daljnovoda) je bila predlagana v smernicah. V spodnjih tabelah in slikah navajamo in prikazujemo objekte, ki se nahajajo znotraj 30 metrskega pasu koridorja daljnovodov 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje z oznako D-1017 in DV 2x110 kV Selce-Laško z oznako D-1004.

Tabela 43: Prikaz parcel, kjer obstoje či objekti segajo v varovalni koridor DV 2x110 kV Laško- Hrastnik-Trbovlje št. Naslov K.o. št. parcele Namembnost objekta Lega objektov 1 Kuretno 2 Šmihel 138 stanovanjski objekt znotraj koridorja 2 Trnovo 1c Sedraž 1566/9 stanovanjski objekt delno znotraj koridorja

Objekt Kuretno 2 Objekt Trnovo 1c

Tabela 44: Prikaz parcel, kjer obstoje či objekti segajo v varovalni koridor DV 2x110 kV Selce- Laško št. Naslov K.o. št. parcele Namembnost objekta Lega objektov 1 Jago če 16 Rifengozd 1158/4 stanovanjski objekt znotraj koridorja 3 Brstnik 14 Rifengozd 42/1 stanovanjski objekt delno znotraj koridorja

Objekt Jago če 16 Objekt Brstnik 14

Objekti našteti v zgornjih tabelah in prikazani na zgornjih slikah se nahajajo na površinah namenjenih za bivanje. Slednje spada med I. obmo čje varstva pred sevanjem, za katerega velja I.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 159 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. stopnja varstva pred sevanjem. To pomeni, da sprememba namenske rabe v stanovanjske površine znotraj varovanega pasu visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja ni možna.

Na kazalec vrednotenja vpliva obstoje če stanje poselitve in prisotnosti posameznih stanovanjskih objektov v varovalnih koridorjih obstoje čih daljnovodov. V ta namen podajamo omilitveni ukrep.

Z OPN se v varovalne koridorje vseh štirih daljnovodov izven obmo čja naselja Laško ne umeš ča novih stavbnih površin. Znotraj obmo čja naselja Laško, pa se v varovalni koridor 110 kV Laško- Podlog umeš ča druga obmo čja centralnih dejavnosti (EUP LAU-59), v varovalni koridor 2x110 kV Laško-Hrastnik-Trbovlje umeš ča druga obmo čja centralnih dejavnosti (EUP LAU-59 ter LAU- 40 ter stanovanjske površine na obmo čju LAU-40. V varovalni pas daljnovoda 110kV Laško-Brestanica OPN umeš ča površine za oddih rekreacijo in šport (EUP LAU-73) ter površine za turizem (EUP LAU-73), v varovalni pas daljnovoda 2x110 kV Selce-Laško OPN pa umeš ča površine za oddih rekreacijo in šport (EUP LAU-68).

Za vsa zgoraj navedena obmo čja skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) velja I. stopnja varstva pred sevanjem, kjer velja pove čano varstvo pred sevanjem. Znotraj obmo čij je potrebno upoštevati odmik od obstoje čih elektroenergetskih daljnovodov v skladu z veljavno zakonodajo. V ta pas se ne sme umeš čati objektov za bivanje.

V ob čini se nahajajo 4 bazne postaje in 4 televizijski ter 1 radijski oddajnik, ki sta prav tako vir elektromagnetnega sevanja. Za bazne postaje mobilne telefonije, katerih nazivna inštalirana mo č presega 100W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev, natan čno preu čiti njihov vpliv in predvideti morebitne omilitvene ukrepe. Brez strokovnega mnenja, da so EMS baznih postaj pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ni mogo če pridobiti potrebnih dovoljenj za postavitev. Za vsako bazno postajo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora investitor zagotoviti prve meritve. Rezultati meritev, ki so jih v okolici baznih postaj izvedle pooblaš čene organizacije Agencije RS za okolje, kažejo, da obremenitev bivalnega in naravnega okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa predpis. Obi čajna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj v Sloveniji je ve č kot 100-krat manjša od mejnih vrednosti.

Neposredni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja površine namenjene bivanju v varovalnem koridorju ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). OPN bo imel na raven EM sevanja nebistven vpliv, v primeru zagotovitve omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja, da se število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev ne bo pove čalo. Število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bo spremenilo. Enako se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bodo pove čale površine namenjene bivanju.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 160 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

12.5 Omilitveni ukrepi Možnost omilitve EUP Opis vpliva Omilitveni ukrep Izvajanje škodljivih vplivov Navedeni stanovanjski Za te objekte naj se izvedbe Z ukrepom so Ukrep se izvede objekti se nahajajo v prve meritve EMS (v omogo čeni nadaljnji med izvajanjem Stanovanjski objekti na varovalnem koridorju obeh kolikor niso že opravljene) ukrepi za zmanjšanje OPN. Za izvedbo naslovu: 2x110 kV daljnovodov, kar v varovalnem pasu 2x110 izpostavljenosti ukrepa je zadolžen Kuretno 2 in Brstnik 14 ter ima lahko vplive na bivalno kV DV. Sprememba stanovanjskih upravljavec z znotraj obmo čja TR-4 in okolje in zdravje ljudi namenske rabe za potrebe objektov EMS. elektroenergetskim LAU-67 zaradi EMS. stanovanj in varovanih omrežjem. prostorov v varovalnem Izvajanje ukrepa pasu daljnovoda ni spremlja Ob čina dovoljena. Laško. Predlagana druga obmo čja Znotraj varovalnega pasu Za zmanjšanje vplivov je Ukrep bo prepre čil Ukrep je potrebno centralnih dejavnosti (EUP obstoje čih koridorjev potrebno preko prostorsko nastanek konfliktne izvesti v fazi LAU-59, LAU- 40), daljnovodov se izvedbenih pogojev v rabe v prostoru in izdelave OPN. Za stanovanjske površine opredeljujejo obmo čja, ki odloku zagotoviti, da se v zmanjšal negativne ukrep je zadolžena (EUP LAU-40), površine za sodijo pod I. stopnjo varovalnem koridorju vplive na bivalno Ob čina Laško. oddih rekreacijo in šport varstva pred sevanjem. visokonapetostnih okolje. (EUP LAU-73) ter površine OPN mora zagotavljati, da daljnovodov ne omogo ča za turizem (EUP LAU-73) gradnja objektov z umeš čanje objektov z v varstvenem koridorju varovanimi prostori ali varovanimi prostori ali visokonapetostnih obmo čji za bivanje v obmo čji za bivanje. daljnovodov. obmo čju I. stopnje varstva pred EMS ne bo možna.

12.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice s podro čja elektroenergetskega omrežja v ob čini Laško sta podala Elektro-Slovenija d.o.o in Elektro Celje. Z OPN se v varovalni koridor obstoje čih 110 kV daljnovodov umeš ča nove površine namenjene bivanju, kar pomeni, da smernice niso bile upoštevane v celoti. V ta namen so predlagani omilitveni ukrepi. OPN povzema vse obstoje če daljnovode. Dopolnjen osnutek odloka dolo ča, da se objekte priklju či na elektri čno omrežje pod pogoji, ki jih dolo či upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne elektri čne vode in priklju čke se v odprtem prostoru izvede zra čno, v naseljih tudi v podzemni izvedbi. Pri umeš čanju objektov in naprav v prostor, ki povzro čajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na ob čutljivost posameznega obmo čja preveri morebitne prekora čitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

12.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Ob činski prostorski na črt ne predvideva posegov, ki bi povzro čali prekomerno elektromagnetno sevanje oziroma ne predvideva pomembnih novih virov sevanja. Ob činski prostorski na črt predvideva nekaj posegov na obmo čju naselja Laško, ki so v koridorjih visokonapetostnih daljnovodov, kar bi brez upoštevanja omilitvenih ukrepov imelo za posledico prekomerno elektromagnetno sevanje v objektih z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje oziroma ne predvideva pomembnih novih virov sevanja. OPN je, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, skladen z okoljskimi cilji.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 161 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

12.8 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA število objektov z varovanimi Spremljanje stanja med izvajanjem OPN je potrebno v zvezi z številom objektov z prostori ali obmo čji za bivanje v varovanimi stanovanji in stanovanjskimi objekti ter širitvami površin namenjene obmo čju varovanih koridorjev in bivanju. Spremlja naj se stanje ob na črtovanih nadgradnjah visokonapetostnega površine namenjene bivanju v omrežja v ob čini. Obstoje če stanje naj se ob morebitnih posodobitvah elektro varovalnem koridorju omrežja sanira. Izbrane kazalce naj spremlja Ob čina in sicer po potrebi enkrat daljnovodov letno.

12.9 Viri

• Smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Ob čine Laško, Elektro Slovenije, d.d., št. 6353/71/ja, 01.08.2006 • Smernice št. 1/21-70999/06-DH za pripravo smernic za Strategijo prostorskega razvoja in Prostorskega reda Ob čine Laško, Elektro Celje, 2006 • Dopolnjen osnutek Odloka o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, 2013 • Izra čun EMS v okolici daljnovodov, Prof. Dr. Mladen Trlep, FERI, Univerza v Mariboru • Elektromagnetna sevanja, Vplivna obmo čja. Forum EMS, 2008. • Trajne meritve elektromagnetnih sevanj v Slovenskih ob činah, Projekt forum EMS, 2008 • Standardi: CIGRE WG 36. 01: Electric and magnetic fields produced by transmission lines. Description of phenomena and practical guide for calculation. CIGRE, Techical Broc

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 162 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

13. RAVNANJE Z ODPADKI

13.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) • Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališ čih (Ur. l. RS, št. 61/11) • Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11) • Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11) • Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/10) • Uredba o ravnanju z odpadnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08) • Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) • Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo čju Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 80/11) • Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (sklep Vlade RS z dne 13.3.2013)

13.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

13.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s podro čja ravnanja z odpadki. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bilo upoštevano tudi obstoje če stanje glede ravnanja z odpadki v ob čini Laško. V tabeli 45 navajamo okoljske cilje, ki se nanašajo na ob činski prostorski na črt ob čine.

Tabela 45: Okoljski cilji, kazalci in stanje za ravnanje z odpadki CILJI KAZALCI STANJE delež vklju čenosti v V sistem javnega odvoza odpadkov so vklju čena vsa naselja na obmo čju ob čine organiziran odvoz odpadkov Laško. Odvoz odpadkov se po naseljih vrši redno tedensko. Vsi zbrani odpadki se najprej obdelajo na zbirnem centru Strensko, v nadaljevanju se število neurejenih odlagališ č lo čene frakcije predajo prevzemnikom, komunalni odpadki pa se dodatno obdelajo izboljšanje na mehansko-biološki napravi v sklopu regijskega centra Celje (RCERO Celje). Na ravnanja z obmo čju deponije v zapiranju sedaj deluje zbirni center Strensko, kamor ob čani odpadki koli čina lo čeno zbranih lahko pripeljejo odpadke. Trenutno RCERO Bukovžlak v sistem ravnanja z odpadki odpadkov v primerjavi z vklju čuje vseh 23 ob čin in ima zadostne kapacitete. V ob čini je postavljenih 70 celotno koli čino odpadkov zbiralnic (ekoloških otokov), kar pomeni en ekološki otok na 192 prebivalcev. V njih se lo čeno zbirajo papir, steklo, embalaža in odpadne kovine. Trenutni sistem ravnanja z odpadki v ob čini je ustrezen.

13.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Ocenjevanje vplivov izvedbe plana na ravnanje z odpadki smo ocenili s pomo čjo javno dostopnih podatkov. Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplive izvedbe plana se vrednoti glede na izpolnjevanje okoljskih ciljev, ocene pa se podaja v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov plana na ravnanje z odpadki je navedena v spodnji tabeli 46 .

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 163 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Tabela 46: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na ravnanje z odpadki OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba OPN bo imela pozitiven vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se A - ni vpliva oziroma ne bo pove čala. Delež lo čeno zbranih odpadkov se bo pove čal. Sistem zbiranja lo čenih frakcij je pozitiven vpliv odpadkov se bo izboljšal, izboljšali se bodo pogoji za kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki. Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se B – vpliv je nebistven bo pove čala. Sistem zbiranja lo čenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, delež lo čeno zbranih odpadkov se bo pove čal. Izboljšali se bodo pogoji za kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki. Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki, v kolikor se izvedejo C - vpliv je nebistven zaradi omilitveni ukrepi. Koli čina zbranih odpadkov se bo pove čala. Zaradi izvedbe omilitvenih izvedbe omilitvenih ukrepov ukrepov se bo izboljšal sistem zbiranja lo čenih frakcij odpadkov, zagotovljeno bo ustrezno kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki. Delež lo čeno zbranih odpadkov se ne bo pove čal. Izvedba OPN bo imela bistven vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se bo pove čala. Izboljšave sistema zbiranja lo čenih frakcij odpadkov niso predvidene. Delež lo čeno D – vpliv je bistven zbranih odpadkov se bo zmanjšal. Rešitev za ustrezno kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki ni predvidena. Izvedba OPN bo imela uni čujo č vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se bo pove čala. Vzpostavitev sistem zbiranja lo čenih frakcij odpadkov ni predvidena. Delež E – vpliv je uni čujo č lo čeno zbranih odpadkov se bo zmanjšal. Kapacitete obstoje če deponije so zapolnjene, rešitev za ustrezno kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki ni predvidena. X - ugotavljanje vpliva ni Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno. možno

13.3 Opis dejanskega stanja okolja na obmo čju OPN V ob čini je za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb za prevoz gospodinjskih odpadkov, zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, odlaganje komunalnih odpadkov pooblaš čeno podjetje JP Komunala Laško d.o.o.. Ravnanje z odpadki na obmo čju ob čine predpisuje Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo čju Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 80/11).

Cilj sistema ravnanja z odpadki je prepre čevanje nastajanja in zmanjševanje koli čine odpadkov, zajetje in lo čeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, vra čanje odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), prepre čevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov ter sprejemljivost ukrepov za okolje. V redni odvoz odpadkov morajo biti kot povzro čitelji vklju čeni vsi lastniki, najemniki oziroma drugi uporabniki objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na obmo čju ob čine (11. člen Odloka o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo čju Ob čine Laško (Ur. l. RS, št. 80/11).

Komunalni odpadki se se do nedavnega odlagali na deponiji komunalnih odpadkov Strensko, ki pa so jo s 15.9.2012 zaprli. Ob čina Laško je tako z dnem zaprtja deponije vstopila v sistem RCERO Celje. Izvajati se bodo pri čela zapiralna dela deponije, ki morajo biti zaklju čena do 31.12.2013. Vsi zbrani odpadki se najprej obdelajo na zbirnem centru Strensko, v nadaljevanju se lo čene frakcije predajo prevzemnikom, komunalni odpadki pa se dodatno obdelajo na mehansko-biološki napravi v sklopu regijskega centra Celje (RCERO Celje), tako da se od celotne mase odpadkov odlaga približno tretjina odpadkov. Na obmo čju deponije v zapiranju sedaj deluje zbirni center Strensko. V času obratovanja zbirnega centra ob čani lahko brezpla čno pripeljejo in oddajo kosovne odpadke, elektri čno in elektronsko opremo, nevarne odpadke, zdravila, zeleni vrtni odrez, vse vrste embalaže.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 164 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Na podro čju ravnanja z odpadki se tako sedaj izvajata dve povsem lo čeni gospodarski javni službi. Komunala Laško je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja dolo čenih vrst komunalnih odpadkov, ki izvaja tudi prvo fazo obdelave dolo čenih vrst komunalnih odpadkov, medtem ko družba Simbio izvaja obdelavo dolo čenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave oz. odstranjevanje komunalnih odpadkov.

V sistem rednega odvoza odpadkov je vklju čena pretežna ve čina vseh gospodinjstev v ob čini. Z optimizacijo poti rednega odvoza odpadkov so zajeli tudi vsa tista gospodinjstva na podeželju, kjer je odvoz še racionalen in tehni čno izvedljiv. Tako se izvaja: • zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v urbano naseljenih obmo čjih blokovne gradnje in mestnem jedru ter preostalem delu Laškega z okolico in Rimskih Toplic • zbiranje kosovnih odpadkov, • zbiranje embalaže • zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

Posebna pozornost je posve čena osveš čanju in informiranju ob čanov o pomembnosti lo čevanja odpadkov in s tem posledi čno zmanjševanju koli čin odpadkov predvidenih za nadaljnjo predelavo in odlaganje.

Aktivirana je kompostarna, kjer se kompostirajo biološko razgradljivi odpadki ter zeleni obrez in kjer se izvaja biološka stabilizacija težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov. Kljub temu bo posebno pozornost potrebno nameniti aktivnostim za še dodatno zmanjševanje koli čin odpadkov na izvoru (kompostiranje doma, koriš čenje ekoloških otokov in rumene posode).

Projekt Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje obsega obmo čje 23 ob čin celjske regije, na katerem živi približno 220.000 prebivalcev. Za upravljanje in koordinacijo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje) Mestna ob čina Celje je pooblastila javno podjetje Simbio, d.o.o. Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju obsega naslednje objekte in opremo: • sprejemni objekt s tehtnico, • zbirni center, • zaprto kompostarno za biogene/zelene odpadke, • sortirnico lo čeno zbranih frakcij, • stiskalnico odpadkov, • demontaža in vmesno skladiš če kosovnih odpadkov in vmesno skladiš če nevarnih odpadkov, • novo odlagališ če preostankov.

Na obmo čju ob čine je vzpostavljen sistem zbiranja lo čenih frakcij (ekološki otoki), ki nastajajo v gospodinjstvih in jih povzro čitelji komunalnih odpadkov prepuš čajo v za to namenjenih tipiziranih posodah. Na takšen na čin se zbirajo papir, odpadna embalaža iz stekla in plastike (PET embalaža) in plo čevinke. Z namenom dodatnega zmanjševanja koli čin odpadkov za odlaganje so sredi leta 2012 uvedli dodatno posodo za embalažo po sistemu individualnih posod. Po uvedbi posode za lo čeno zbiranje embalaže na izvoru so koli čine zbrane embalaže v skokovitem porastu v primerjavi s prejšnjim sistemom zbiranja embalaže iz ekoloških otokov. V tem trenutku so v uporabi individualne posode za embalažo, kar bo v prihodnosti imelo za posledico ukinjanje zabojnikov za embalažo na ekoloških otokih, tako da bo ekološki otok sestavljen iz zabojnika za steklo in zabojnika pa papir.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 165 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Javno komunalno podjetje v ob čini izvaja tudi organiziran odvoz nevarnih odpadkov. Nevarnih odpadkov ni dovoljeno odlagati v navadne zabojnike za odpadke.

Od leta 2010 je v okviru akcije O čistimo Slovenijo voden register divjih odlagališ č. Po podatkih registra se na obmo čju ob čine Laško nahaja 106 neo čiš čenih odlagališ č. V spodnji tabeli so podatki za ob čino Laško pridobljeni v prostovoljski okoljski akciji O čistimo Slovenijo, ki je potekala leta 2012.

Tabela 47: Podatki o rezultatih čistilne akcije O čistimo Slovenijo 2012 št. št. št. št. odpadki čiš čenih očiš čenih ob čina društev in otrok odraslih udeležencev (m 3) odlagališ č odlagališ č skupin Laško 40 / 800 840 30 30 / vir: O čistimo Slovenijo 2012, zaklju čno poro čilo, Društvo Ekologi brez meja, 2013

Okoljski cilji operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (sklep Vlade RS z dne 13.3.2013) poudarjajo predvsem lo čeno zbiranje odpadkov na izvoru in u činkovito obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v napravah za mehansko biološko obdelavo. Poleg tega so vklju čeni še cilji zmanjševanja nastajanja odpadkov na izvoru, pove čanje snovne in energetske izrabe odpadkov, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje obnovljivih virov energije ter postopno odpravo starih bremen. Operativni program ohranja sistem rednega prevzemanja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov (kot so odpadni laki in barve, odpadna zdravila, odpadna fitofarmacevtska sredstva in embalaža, onesnažena s temi sredstvi) s premi čnimi zbiralnicami in v zbirnih centrih.

13.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje razvitost sistema zbiranja lo čenih frakcij odpadkov in ustreznost kon čnega odlaganja odpadkov

Ravnanje s komunalnimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, se izvaja v obliki obveznih ob činskih gospodarskih javnih služb zbiranja dolo čenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave dolo čenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Na obmo čju ob čine Laško to dejavnost izvaja JP Komunala Laško d.o.o..

Prvo na čelo pri ravnanju z odpadki je prepre čevanje njihovega nastajanja. Z odpadki je potrebno ravnati na na čin, ki je najmanj obremenjujo č za okolje. Zagotoviti je potrebno, da se čim ve č odpadkov ob ustrezni predelavi uporabi kot sekundarne surovine. Predpogoj za predelavo odpadkov pa je lo čeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka. Odredba o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) dolo ča najmanjši obseg in vsebino ravnanja z lo čeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V ob čini Laško je bilo konec leta 2012 po podatkih statisti čnega urada 13.457 prebivalcev. Glede na število prebivalcev je ob čina dolžna urediti zbiralnice lo čenih frakcij. V ob čini imajo le naselja Laško, Spodnja Re čica in Rimske Toplice ve č kot 500 prebivalcev. Poleg naštetih naselij le še naselje Zidani most presega gostoto 300 prebivalcev na 1 km 2.

Število ekoloških otokov v ob čini je ustrezno, saj Odredba o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) dolo ča postavitev ene zbiralnice na 500 prebivalcev. V ob čini je postavljenih 70 zbiralnic, kar pomeni ena

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 166 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. zbiralnica na 192 prebivalcev. S širitvijo poselitvenih obmo čij bo obstoje ča mreža zbiralnic zadostovala. Z boljšim ravnanjem z odpadki na izvoru in širitvijo mreže ekoloških otokov se kljub pove čanim koli činam odpadkov izboljša stanje na podro čju ravnanja in zbiranja lo čenih frakcij odpadkov.

Po omenjeni Odredbi mora biti v vsakem kraju z ve č kot 1000 prebivalci vsaj enkrat letno organizirana akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V ob čini Laško lahko ob čani nevarne odpadke enkrat na leto prinesejo k posebnemu mobilnemu zabojniku, kjer njihove odpadke prevzame ekipa, ki je posebej usposobljena za ravnanje z nevarnimi snovmi.

Na obmo čju vsake ob čine in za vsako naselje z ve č kot 8.000 prebivalci je treba urediti najmanj en zbirni center za lo čeno zbiranje odpadkov. V ob čini Laško je tak zbirni center zasnovan na obmo čju bivše deponije komunalnih odpadkov Strensko. Izvedba OPN bo sicer pove čala koli čino nastalih odpadkov, vendar bo vklju čitev novih površin v obstoje či sistem odvoza odpadkov, omogo čil ravnanje z novo nastalimi odpadki v skladu z veljavnimi predpisi.

Nova obmo čja poselitve za stanovanjske, posebne in gospodarske dejavnosti lahko vplivajo na pove čano koli čino komunalnih in gradbenih odpadkov predvsem zaradi obratovanja objektov. Izvedba predvidene stanovanjske rabe in površin posebnih dejavnosti lahko vpliva na pove čano koli čino komunalnih in gradbenih odpadkov, ki pri tem nastajajo.

S širitvijo razli čnih dejavnosti v naseljih se bo hkrati pove čala tudi koli čina nastalih komunalnih odpadkov, zato je potrebno poskrbeti za upravljanje z dodatno koli čino odpadkov. Glede na dobro pokritost celotne ob čine z organiziranim rednim odvozom nenevarnih odpadkov kot tudi redno letno zbiranje nevarnih odpadkov ocenjujemo, da predvidena nova obmo čja stavbnih zemljiš č glede na na črtovano dejavnost ne bodo poslabšala obstoje čega stanja odvoza tovrstnih odpadkov v naseljih. Zagotovo se bo pove čala koli čina zbranih odpadkov, vendar bistvenega vpliva na skupno koli čino zbranih in odloženih odpadkov ne bo. Nove objekte je potrebno vklju čiti v obstoje či organiziran odvoz komunalnih odpadkov v ob čini.

Širitev površin proizvodnih obmo čij (EUP ŠE-1, SV- 3, SV-5, RIU-2, RIU-5) pomenijo nastanek novih koli čin odpadkov, katere bo potrebno vklju čiti v organiziran na čin ravnanja z njimi. Dejavnosti na na črtovanih novih proizvodnih obmo čjih v tej fazi še niso poznane. Natan čnejša ureditev ter razporeditev dejavnosti bo dolo čena s podrobnejšim prostorskim na črtom, kot to dolo ča osnutek odloka OPN. Vsekakor bodo zaradi dejavnosti nastajali nenevarni odpadki, s katerimi je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11). Pri proizvodnih procesih v predelovalnih dejavnostih lahko nastajajo tudi nevarni odpadki. Uredba o vrstah posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11) v Prilogi 1, ki je sestavni del te Uredbe, navaja, za katere posege v prostor je vedno potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. V sklopu izdelave presoje vplivov na okolje je potrebno natan čneje opredeliti vrste odpadkov, ki bodo nastajali zaradi novih dejavnosti, ravnanje z njimi, predelavo ali njihovo odlaganje. Ob upoštevanju veljavnih zakonskih predpisov ocenjujemo, da ne bo prišlo do bistvenih vplivov na okolje zaradi novih dejavnosti ter z njimi povezanimi novimi koli činami odpadkov.

Neposreden in za časni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se bo pove čala. Sistem zbiranja lo čenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, delež lo čeno zbranih odpadkov se bo pove čal. Izboljšali se bodo pogoji za kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki. Daljinski in kumulativni

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 167 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. vpliv OPN na ravnanje z odpadki zaradi transporta in odlaganja odpadkov ocenjujemo z oceno nebistven (B).

13.5 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice za ravnanje z odpadki s strani javne službe niso bile konkretneje podane. Na obmo čju ob čine Laško je sistem zbiranja ter odlaganja odpadkov rešen v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Vsa naselja v ob čini so vklju čena v sistem lo čenega zbiranja ter prevzema odpadkov. Osnutek odloka o OPN dolo ča, da mora biti na lokalni ravni zagotovljeno izvajanje lo čenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru. Ravnanje z odpadki bo ob čina urejala preko zagotavljanja zbirnih centrov in organiziranega odvoza odpadkov na regijsko odlagališ če v Celju.

13.6 Skladnost OPN z okoljskimi cilji Zgoš čanje dejavnosti znotraj strnjenih obmo čij poselitve omogo ča u činkovitejši javni odvoz odpadkov. Na obmo čju ob čine sistem ravnanja z odpadki izvajata dve lo čeni gospodarski javni službi. Javno podjetje Komunala Laško d.o.o. je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja dolo čenih vrst komunalnih odpadkov, ki izvaja tudi prvo fazo obdelave dolo čenih vrst komunalnih odpadkov, medtem ko Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d.o.o. izvaja obdelavo dolo čenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave oz. odstranjevanje komunalnih odpadkov. Lo čeno zbiranje odpadkov na nastanku izvora je rešeno s postavitvijo ekoloških otokov ter dodatnimi posodami za embalažo po sistemu individualnih posod. Problematika nelegalnega odlaganja odpadkov se rešuje z boljšim nadzorom ob čine. Ocenjujemo, da predlog OPN v celoti izpolnjuje zastavljene okoljske cilje.

13.7 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA Za vklju čenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov mora poskrbeti Ob čina razvitost sistema zbiranja skupaj z javno službo za odvoz komunalnih odpadkov. Delež vklju čenosti in lo čenih frakcij odpadkov in evidenco spremlja javna komunalna služba. Spremljanje stanja vrši javna komunalna ustreznost kon čnega odlaganja služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih odpadkov koli činah lo čeno zbranih odpadkov. Spremljanje stanja naj se izvaja na letni ravni.

13.8 Viri

• Osnutek Odloka o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Laško, Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, 2013 • http://www.rcero-celje.si/, avgust 2013 • http://www.simbio.si/, avgust 2013 • http://www.komunala-lasko.si/sl/ , avgust 2013

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 168 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

14. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

14.1 Zakonski okvir

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12) • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06) • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06)

14.2 Dolo čitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov izvedbe plana

14.2.1 Izhodiš ča in okoljski cilji Okoljski cilji plana izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s podro čja poselitve in razvoja družbenega okolja. Pri dolo čitvi okoljskih ciljev je bila upoštevana tudi obstoje ča razporeditev poselitve, družbene infrastrukture ter prisotnost posameznih gospodarskih panog v ob čini. V tabeli 48 navajamo okoljske cilje, ki se nanašajo na ob činski prostorski na črt.

Tabela 48: Okoljski cilji, kazalci in stanje plana CILJI KAZALCI STANJE kazalci za hrup, zrak, cilji za vode, izpusti snovi v površinske in podzemne vode, zrak, hrup, elektromagnetno stanje voda in vodnih virov, zraka, hrupa, elektromagnetnega viri elektromagnetnega sevanje ter odpadke, ki sevanja ter ravnanja z odpadki je navedeno v predhodnih poglavjih sevanja, koli čina odloženih izhajajo iz ReNPVO odpadkov

14.2.2 Metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe plana na okolje Ocenjevanje vplivov izvedbe plana na družbeno okolje smo ocenili s pomo čjo javno dostopnih podatkov ter posameznih strokovnih študij. Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplive izvedbe plana se vrednoti glede na izpolnjevanje okoljskih ciljev, ocene pa se podaja v velikostnih razredih od ocene A do ocene X. Razlaga posameznih ocen pri vrednotenju vplivov plana na družbeno okolje je podan v spodnji tabeli 49.

Tabela 49: Na čin ocenjevanja vplivov na črtovanih posegov na varovanje zdravja ljudi. OPISNA OCENA RAZLAGA OCENE

A - ni vpliva/ Izvedba OPN ne bo vplivala na zdravje ljudi oziroma bo imela pozitiven vpliv. Vpliva izvedbe OPN po kazalcih vrednotenja za vse sestavine okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi vpliv je pozitiven ne bo oziroma bo pozitiven Izvedba obravnavanega na črta ne bo bistveno vplivala na zdravje ljudi. Vpliv izvedbe OPN po B – vpliv je nebistven kazalcih vrednotenja za vse sestavine okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi, bo pri ve čini kazalcev pozitiven. C - vpliv je nebistven Izvedba obravnavanega na črta ne bo bistveno vplivala na zdravje ljudi, če bodo izvedeni zaradi izvedbe omilitvenih omilitveni ukrepi, v kolikor so le-ti predvideni vsaj za dve okoljski sestavini, ki vplivajo na ukrepov zdravje ljudi. Izvedba obravnavanega na črta bo bistveno vplivala na zdravje ljudi. Vpliv izvedbe OPN po D – vpliv je bistven kazalcih vrednotenja bo vsaj za eno sestavino okolja, ki se nanaša in vpliva na zdravje ljudi, ocenjena kot bistven vpliv.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 169 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

OPISNA OCENA RAZLAGA OCENE Izvedba obravnavanega na črta bo na zdravje ljudi vplivala uni čujo če. Vpliv izvedbe OPN po kazalcih vrednotenja bo za ve č sestavin okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi, E – vpliv je uni čujo č ocenjena kot bistven vpliv. Kumulativni vpliv OPN bi tako imel lahko uni čujo če posledice na zdravje ljudi. X - ugotavljanje vpliva ni Ugotavljanje vplivov z na črtom predvidenih posegov na zdravje ljudi ni možno. možno

14.3 Opis dejanskega stanja na obmo čju OPN Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS, št. 2/06) pod kakovost življenja razume gospodarno ravnanje z vodami in vodnimi viri, omejevanje ter zmanjšanje emisij (onesnaževal) v zrak, smotrno umeš čanje dejavnosti glede na obmo čja stopnje varstva pred hrupom ter virov elektromagnetnega sevanja in ravnanje z odpadki. Vsa ta podro čja okoljsko poro čilo obravnavana v predhodnih lo čenih poglavjih. Vsi zgoraj omenjeni elementi okolja imajo vpliv na higiensko-zdravstvene dejavnike, ki so pomembni za zdravje ljudi.

Za zdravje ljudi so klju čni viri pitne vode ter ustrezna kakovost površinskih vodotokov. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo Ob čina obnavlja in posodablja vodooskrbne sisteme. V ob čini se nahaja ve čje število vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Vodovarstvena obmo čja virov pitne vode so opredeljena na obmo čju Loke pri Žusmu, Bohorja, Dobrine, Rifnika ter Vodruža. Vodovarstveni pasovi virov pitne vode so opredeljeni na obmo čju gozdnih površin in le v manjšem delu segajo na kmetijska zemljiš ča. V sistem oskrbe s pitno vodo so vklju čena vsa naselja v ob čini. Ve čina prebivalcev v ob čni ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Posamezna poselitvena obmo čja se oskrbujejo iz lastnih vodnih virov (vaška zajetja pitne vode). Vodni viri v ob čini niso ogroženi zaradi rabe prostora. Ve činoma se najožji in ožji vodovarstveni pasovi nahajajo v gozdnem obmo čju in so manj podvrženi negativnim vplivom poselitve.

Vodna mreža v ob čini je zaradi menjavanja prepustne in nepropustne podlage gosta. Pomemben vodotok v ob čini je Savinja s pritoki Re čica, Reka, Lahomnica, I čna in Gra čnica. Kemijsko in ekološko stanje vodotokov Savinja in Gra čnica na merilnih mestih je bilo v preteklih letih ugotovljeno kot dobro z visoko stopnjo zaupanja ocene. Razpršena poselitev vpliva tudi na razvejanost kanalizacijskega omrežja. Slednje je trenutno ustrezno zgrajeno in zaklju čeno na čistilni napravi v naseljih Laško, Rimske Toplice in deloma Spodnji Re čici. Centralna čistilna naprava Strensko ima kapaciteto čiš čenja 38.400 PE. V ostalih naseljih se bo kanalizacijsko omrežje gradilo skladno z operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda. Najslabše infrastrukturno opremljeno je hribovito obmo čje ob čine. Najve č k emisijam snovi v ozra čje prispeva promet po glavni cesti Celje – Zidani Most. Poleg obstoje čih virov k onesnaževanju zraka prispevajo tudi osem objektov, ki so zavezanci za redni letni monitoring snovi v ozra čje. Onesnaženost zraka z emisijami ni problemati čna in je na ravni države, kjer prihaja do najve č prekora čitev mejnih in kriti čnih vrednosti koncentracij ozona in PM 10 delcev. Glavna cesta poteka mimo urbaniziranih obmo čij Laškega, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta in predstavlja pomemben vir hrupa na obmo čju ob čine. Pomemben vir hrupa predstavlja tudi odsek železniške proge Celje – Zidani Most, ki poteka tudi mimo urbaniziranih obmo čij. Na raven hrupa vplivajo tudi proizvodno-obrtne dejavnosti v gospodarski coni Pivovarne Laško, Fragmat in bivši proizvodni obrat Sadeko pri Gra čnici. Na obmo čju ob čine se nahaja ve č visokonapetostnih daljnovodov in 2x110 kV daljnovod Laško – Hrastnik – Trbovlje in Selce – Laško ter 110 kV Laško – Podlog ter RTP Laško. Zaradi razpršene

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 170 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. gradnje se na posameznih odsekih daljnovodov znotraj varovalnih koridorjev nahajajo nekateri stanovanjski objekti in kmetijski objekti. Vsi koridorji se združijo v na obmo čju RTP Laško. Delo Odvoz komunalnih odpadkov po naseljih je urejen in se izvaja tedensko. Ob čina Laško je vklju čena v projekt RCERO Bukovžlak, v okviru katerega izvaja tudi vse aktivnosti glede ravnanja z odpadki. K zmanjševanju koli čine odpadkov pripomore njihovo lo čevanje na izvoru z odlaganjem na ekološke otoke in ponovno uporabo.

14.4 Ocena pri čakovanih vplivov izvedbe plana na okolje kazalci za hrup, zrak, površinske in podzemne vode, viri elektromagnetnega sevanja, koli čina odloženih odpadkov

Vpliv na zdravje ljudi imajo posredno vsi vplivi, ki so bili obravnavani po posameznih sestavinah okolja in so navedeni v nadaljevanju. Na kratko so povzete ocene vplivov za tiste kazalce, kjer potencialno lahko nastanejo vpliv na zdravje ljudi. Vsi omilitveni ukrepi so navedeni pri obravnavi vplivov po posameznih sestavinah okolja in jih nismo ponovno pisali v poglavje Varovanje zdravja ljudi.

TLA

Neposredni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven (B) . Plan ne bo bistveno vplival na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljiš č, saj se zagotavlja sklenjenost kmetijskih zemljiš č in njihovo obdelovanje. Delež kmetijskih zemljiš č se ob izvedbi plana ne bo zaznavno zmanjšal. S tem se tudi ne bo bistveno zmanjšala skupna površina kmetijskih površin, ki so namenjena pridelavi hrane. Sprememba namenske rabe na kmetijskih površinah tako ne bo imela bistvenega vpliva na pridelovalni potencial in lokalno samooskrbo s hrano.

Neposredni, trajni, dolgoro čni in kumulativni vpliv izvedbe OPN na kazalec onesnaženost tal zaradi industrijske, kmetijske in druge dejavnosti , ki posredno vpliva na zdravje ljudi, je ocenjen kot vpliv je nebistven (B) . Plan na onesnaženost tal ne vpliva bistveno, onesnaževanje tal se tudi ne bo bistveno pove čalo. Parametri kakovosti tal ostajajo znotraj zakonsko predpisanih imisijskih vrednosti. Vplivi izvedbe plana bodo s stališ ča varstva tal sprejemljivi.

Neposredni, dolgoro čni in trajni vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja varovanje kmetijskih zemljiš č za samooskrbo in zagotavljanje varnosti preskrbe prebivalstva s kakovostno, lokalno pridelano hrano ocenjujemo z oceno vpliv je nebistven (B) . Samooskrba z lokalno pridelano hrano se bo koli činsko in kakovostno ohranila na sedanji stopnji.

VODE

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za dolo čitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . Izvedba plana ne bo imela bistvenih vplivov na parametre kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti onesnaževal v površinskih vodah ne bodo presežene. Podani so omilitveni ukrepi za obmo čja EUP LAU-66, LAU-68, LAU-23, UD-1, LAU-63, RIU-15, RIU-4, LAU-73, SV-3, SV-5, SN-3, JU-1, TE-1, OL-2, ZR-1, RF-2, ki se nahajajo v neposredni bližini

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 171 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. vodotokov Savinja, Gra čnica, Lahomnica, Reka, Re čica in I čna. Pri ureditvah je potrebno upoštevati zakonsko predpisan odmik od brežin vodnih teles. Morebitne proizvodne, gostinske in stanovanjske objekte, kjer bi lahko nastajala odpadna komunalna voda, je potrebno priklju čiti na kanalizacijsko omrežje in prepre čiti kakršno koli onesnaževanje vodotokov. V morfologijo brežin in obrežno vegetacijo se ne posega. Pri ureditvi obmo čij je potrebno zagotoviti, da ne bo prihajalo do erozije brežin, kar bi lahko vplivalo na kakovost vodotokov. Podan je tudi omilitveni ukrep za razširitev kamnoloma Pojerje (EUP JU-3). Padavinske vode je potrebno pred izpustom v odvodne jarke očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati preko peš čenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno čistiti. Mulj se v celoti zadrži na obmo čju peskokopa v ustrezno urejenih usedalnikih na na čin, da z muljem onesnažene padavinske vode v nobenem primeru ne morejo iztekati.

Neposredni, kratkoro čni in za časni vpliv izvedbe OPN na kazalec pokritost ob čine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Zaradi neurejenega odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih vod ima izvedb OPN lahko daljinski vpliv na površinske vodotoke, ker obstaja nevarnost onesnaženja vodotokov dolvodno. Daljinski vpliv tako ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Izvedba novih poselitvenih obmo čij v okviru plana predvideva dopolnitve sistema odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se ne bo zmanjšal. Kumulativnih vplivov izvedbe OPN ne pri čakujemo in jih ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . S planom se na črtuje ustrezno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Delež prebivalcev priklju čenih na kanalizacijsko omrežje se bo pove čal glede na širitev novih poselitvenih obmo čij. Podan je omilitveni ukrep, da je v naseljih brez kanalizacijskega omrežja potrebno urediti odvajanje in čiš čenje komunalnih odpadnih voda iz objektov v skladu z operativnim programom odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda. V aglomeracijah, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z manjšimi čistilnimi napravami. Vse ureditve v obmo čju novih stavbnih zemljiš č je možno vzpostaviti le v primeru, če so zemljiš ča ustrezno komunalno opremljena. Po izgradnji kanalizacije se objekte priklju či na kanalizacijsko omrežje.

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja delež prebivalcev priklju čenih na sistem javne oskrbe s pitni vodo ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko pove čale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se ne bo zmanjšal. Glede na trenutno stanje oskrbe s pitno vodo ter obratovanjem vodovodnega omrežja lahko ugotovimo, da je oskrba s pitno vodo ustrezno rešena in da izvedba OPN ne bo povzro čila motenj v dobavi pitne vode zaradi morebitnega pomanjkanja. Obstoje če vodovodno omrežje se napaja iz 6 vodnih virov. Na obmo čju vinogradniških goric in hribovitih predelih pa ima javno komunalno podjetje v oskrbi tudi posamezne vaške vodovode. Obstoje če vodovodno omrežje se bo z izvajanjem OPN postopno obnavljalo in dograjevalo. Javni vodovodni sistem se napaja iz vodnih virov Hrastje, Kozarica, Zdolšek, Loka pri Žusmu, Prevorje in Planina pri Sevnici. Deloma se oskrba z vodo zagotavlja tudi iz Vitanja, Slovenskih Konjic in sistema vrtin v Loki. Priklju čitev objektov, kjer se pri čakuje pove čana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni prou čitvi zadostnih koli čin vode iz javnega vodnega vira. Tako lahko ugotovimo, da bo vsa nova obmo čja in objekte, ki se z OPN na črtujejo, možno priklju čiti na vodovodno omrežje in tako zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo. OPN ne na črtuje bistvenega pove čanja poselitvenih obmo čij, kjer bi bilo potrebno zagotavljati dodatne vire pitne vode.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 172 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Neposredni in za časni vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Daljinski vplivi izvedbe OPN se lahko pojavijo zaradi izvedbe novih objektov znotraj vodovarstvenih pasov, kjer je pogoj za gradnjo urejeno odvajanje in čiš čenje odpadnih komunalnih voda. Vpliv ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) . Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo presežene. Znotraj vodovarstvenih pasov virov pitne vode se z OPN ne umeš ča ve čjih novih obmo čij poselitve. Znotraj vseh opredeljenih vodovarstvenih obmo čij je po veljavni planski rabi prisotna obstoje ča poselitev, posamezna obmo čja pa se opredeljujejo na novo. Gre za posamezne manjše zaselke in obmo čja razpršene poselitve. Ve čja obstoje ča obmo čja poselitve, ki so v OPN opredeljena kot površine podeželskega naselja, so opredeljena v tretjem vodovarstvenem pasu, ki skladno z veljavnimi odloki o zavarovanju sodi v širši varstveni pas s higiensko-tehni čnim režimom zavarovanja. Slednji predstavlja najmanj strog režim varovanja, kjer je tovrstna, z nekaterimi omejitvami, dopustna. Gre za obmo čja z oznakami EUP VG-2, ŠE-1, ŠE-3, MB-2, ŠO-1, ŠO-2, zaselka Konjice in Bezgovice, ki segajo v 3. VVO vodnih virov Tev če, Brezno, Kozarica in Šmohor. Vodni vir Kozarica si ob čina deli s sosednjo ob čino Šentjur. Ker gre pri poselitvi znotraj 3. VVO navedenih vodnih virov pretežno za ruralna obmo čja, kjer je prisotna predvsem kmetijska dejavnost, je glede na dolo čbe Odloka o varovanju vodnih virov potrebno navesti, da je gradnja dovoljena šele takrat, ko so vsi objekti na teh obmo čjih priklju čeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogo ča takšno priklju čevanje, dolo čena kot investicija v na črtu razvojnih programov ob čine Laško in v programu opremljanja zemljiš č za gradnjo. Potrebno je upoštevati veljavne odloke o zavarovanju virov pitne vode, predvsem kar se ti če gnojenja tal. Spreminjanje namembnosti gozdnih površin, se čnja in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ni dovoljena. Kumulativnih vplivov posameznih medsebojno lo čenih posegov v prostor zaradi izvedbe OPN ne pri čakujemo in jih ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Z na črtom predvideni posegi na kakovost podzemne in pitne vode ne bodo imeli bistvenih vplivov. Zakonsko predpisane vrednosti onesnaževal v vodah ne bodo presežene. Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov.

ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE

Neposreden, za časni, dolgoro čni in daljinski vpliv izvedbe OPN na kazalec PLDP po pomembnih prometnicah v ob čini , ki kaže na pove čanje ali zmanjšanje prometa in s tem emisij v ozra čje ter prispevku toplogrednih plinov ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno, emisije snovi v zrak se ne bodo bistveno pove čale, kljub pove čanemu prometu. PLDP se ne bo bistveno pove čal.

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na kazalec število zavezancev za prve meritve emisij v zrak ocenjujemo z opisno oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. OPN s številom objektov, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak, na emisije ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisij snovi v zrak. Emisije snovi v ozra čje se sicer pove čajo, vendar ne presegajo predpisanih koncentracij.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 173 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Kakovost zraka se ne bo bistveno poslabšala. OPN ne bo imel vpliva na emisije snovi, ki prispevajo k podnebnih spremembam.

Neposredni, za časni in daljinski vpliv izvedbe OPN na kazalec število objektov, ki za ogrevanje izkoriš čajo obnovljive vire energije vrednotenja ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B) . Izvedba OPN bistvenega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje javnih stavb ne predvideva, uporaba obnovljivih virov energije bo ostala na sedanji ravni.

OBREMENJEVANJE OKOLJA S HRUPOM

Neposredne, za časne, kumulativne in daljinske vplive izvedbe OPN na kazalec PLDP po posameznih cestnih odsekih in dolžina odsekov državnih cest in železnic skozi naselja ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se obremenjenost okolja s hrupom ne pove ča bistveno, kljub pove čanem PLDP. Dolžina cest skozi naselja se bo pove čala, vendar zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven. Ocena se nanaša na obmo čje EUP LAU-66 ob glavni cesti Celje-Laško-Zidani Most in ob odseku železniške proge Celje-Laško. V prostor se umeš čajo nove stanovanjske površine, kar bi lahko imelo negativen vpliv na zdravje ljudi in higiensko-zdravstvene razmere v okolici. Potrebno je oceniti obstoje čo raven hrupa zaradi prometa. V primeru preseganja mejnih ravni hrupa na obmo čju je potrebna izvedba ustreznih pasivnih oz. aktivnih protihrupnih ukrepov za zaš čito življenjskega okolja. Nove stanovanjske površine ob glavni cesti se opredeljujejo tudi v naselju Strmca (EUP LAU-23).

OBREMENJEVANJE OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

Neposredni, daljinski in trajni vpliv izvedbe OPN ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). OPN bo imel na raven EM sevanja nebistven vpliv, v primeru zagotovitve omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne bodo bistveno spremenila. Število objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje v obmo čju varovanih koridorjev glede na obstoje če in predvideno stanje se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bo spremenilo. Enako se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bodo pove čale površine namenjene bivanju. Znotraj varovalnega koridorja obeh 2x110 kV daljnovodov se nahajajo posamezni stanovanjski objekti, kar ima lahko vplive na bivalno okolje in zdravje ljudi zaradi EMS. Za te objekte naj se izvedbe prve meritve EMS (v kolikor niso že opravljene) v varovalnem pasu 2x110 kV DV. Sprememba namenske rabe za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovoda ni dovoljena. Predlagana druga obmo čja centralnih dejavnosti (EUP LAU-59, LAU- 40), stanovanjske površine (EUP LAU-40), površine za oddih rekreacijo in šport (EUP LAU-73 in LAU-68) ter površine za turizem (EUP LAU-73) v varstvenem koridorju visokonapetostnih daljnovodov. Za zmanjšanje vplivov je potrebno preko prostorsko izvedbenih pogojev v odloku zagotoviti, da se v varovalnem koridorju visokonapetostnih daljnovodov ne omogo ča umeš čanje objektov z varovanimi prostori ali obmo čji za bivanje.

RAVNANJE Z ODPADKI

Neposreden, za časni, daljinski in kumulativni vpliv izvedbe OPN na kazalec razvitost sistema zbiranja lo čenih frakcij odpadkov in ustreznost kon čnega odlaganja odpadkov ocenjujemo kot vpliv

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 174 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o. je nebistven (B) . Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Koli čina zbranih odpadkov se bo pove čala. Sistem zbiranja lo čenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, delež lo čeno zbranih odpadkov se bo pove čal. Izboljšali se bodo pogoji za kon čno odlaganje in ravnanje z odpadki. Ob čina je vklju čena v sistem ravnanja z odpadi RCERO Bukovžlak.

SINERGIJSKI IN KUMULATIVNI VPLIV

V ob čini se glede na stanje v prostoru nahaja nekaj konfliktnih obmo čij glede na dejavnosti ter na podlagi tega opredeljeno namensko rabo, kar bi lahko imelo vpliv zaradi obremenitve najbližjih stanovalcev s hrupom in emisijami v zrak ter posledi čno vpliv na njihovo zdravje. Takšna obmo čja so ob obratu Pivovarne Laško ter cona v Podšmihelu v Laškem, gospodarska cona Fragmat v Spodnji Re čici. Manjši stiki med stanovanjskimi ter proizvodnimi obrati so še v Sevcah ob obratu KZ Laško ter v Zidanem Mostu. Poleg tega obratovanje omenjenih con povzro ča dolo čene emisije hrupa v okolje. Znotraj navedenih gospodarskih obmo čij so obrati, ki so zavezanci za monitoring emisij snovi v ozra čje in morajo letno spremljati emitirane koli čine snovi v ozra čje, ki morajo biti znotraj dovoljenih mejnih vrednosti in v skladi z izdanimi dovoljeni. Podobno velja tudi za naprave, ki lahko povzro čajo onesnaževanje okolja ve čjega obsega (IPPC naprave). Kumulativni in sinergijski vpliv izvedbe OPN z vidika hrupne obremenjenosti najbližjih stanovanjskih objektov ter s tem povezanih emisj snovi v ozra čje ocenjujemo kot nebistven. Razmestitev proizvodnih površin glede na stanovanjsko rabo ni v celoti optimalna, vendar morajo proizvodni obrati znotraj proizvodnih con obratovati v skladu s predpisi glede emisij snovi v ozra čje ter hrupne obremenjenosti. Ob čina Laško ima v teku spremembe in dopolnitve LN Marijagraškega ovinka, ki bodo izboljšale prometni režim skozi naselje Laško (Pivovarska ulica). Trenutno promet proti naselju Marija Gradec poteka skozi naselje Laško in mimo stanovanjskih obmo čij v Laškem. S spremembo LN se bo na Marijagraškem ovinku zgradil nov most do naselja Marija Gradec, ki bo delno preusmeril promet skozi Laško. S tem se bo stanje glede emisij hrupa in emisij v zrak pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih izboljšalo. Ocenjujemo, da razporeditev dejavnosti ne vpliva negativno na kvaliteto zraka in zdravje ljudi v najbližjih stanovanjskih obmo čjih in da sinergijski vplivi niso bistveni. Z OPN so v nekaterih naseljih na črtuje sprememba namenske rabe, kjer prihaja do stika proizvodnih in stanovanjskih obmo čij. Potencialna konfliktna obmo čja bi lahko nastala v naselju Zidani Most. Rimske Toplice in Sevce. V naselju Zidani Most se med Savinjo in železniško progo umeš ča novo obmo čja za proizvodnjo (ZM-8, slika 7, poglavje Hrup ). Znotraj predlaganega obmo čja za spremembo namembnosti se nahaja en objekt na naslovu Obrežje pri Zidanem mostu 13, ki pa je opuš čen in nih če v njem ne živi. Objekt je v lasti Slovenskih železnic in Občine Laško in se bo ob izvedbi obmo čja ZM-8 porušil. Tako namenska raba ne predstavlja novega konfliktnega obmo čja s stanovanjskimi površinami in ne predstavlja dodatne obremenitve prebivalcev s hrupom ter emisijami v zrak. Drugo takšno obmo čje se nahaja v naselju Sevce, kjer se ob obstoje či obrat KZ Laško (EUP SV-2) dodatno umeš čajo nove površine gospodarskih con (SV-5, slika 6, poglavje Hrup ). Obstoje či obrat KZ Laško se na severnem delu stika z stanovanjskim obmo čjem, kjer pa ne gre za čiste stanovanjske površine pa č pa za površine podeželskega naselja (SK). Poleg tega gre za obstoje če stanje v prostoru. Širitev obmo čja SV-5 za proizvodnjo sega do naselja Sevce in do na črtovane širitve podeželskega naselja (EUP SV-1). Ocenjujemo, da vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja za zgoraj navedena obmo čja ne bo bistven in ne bo imel vpliva na zdravje prebivalcev. Vpliv bi lahko nastal zaradi neprimernega umeš čanja dejavnosti znotraj obmo čja proizvodnih dejavnosti, zato je v poglavju 11.5 podan omiltveni ukrep (obmo čje SV-3).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 175 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Neposredni vpliv izvedbe OPN na kazalec vrednotenja s tiki obmo čij stanovanjskih in industrijskih dejavnosti ocenjujemo kot z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov . OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se obremenjenost okolja s hrupom in emisijami v zrak ne pove ča bistveno, kljub novim obmo čjem proizvodnih dejavnosti.

14.5 Omilitveni ukrepi Omilitveni ukrepi, ki so potrebni za izvedbo ob činskega prostorskega na črta in s katerimi se zmanjša potencialni vpliv na kakovost življenja ter higiensko-zdravstveno stanje ob čanov, so navedeni pri predhodnih poglavjih, kjer se obravnava posamezna okoljska sestavina.

14.6 Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in javnih pooblastil Smernice Ministrstva za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, navajajo upoštevanje vodovarstvenih, poplavnih, erozijskih ter plazljivih obmo čij. Predlog OPN sicer opredeljuje posamezna obmo čja spremembe rabe znotraj pogojno stabilnih obmo čij, kjer pa se predvideva upoštevanje pravila gradnje znotraj tovrstnih obmo čij. Predvidena je umestitev posameznih posegov znotraj zakonsko zaš čitenih vodnih virov (Roje, Levec). Tu je potrebno ravnati skladno z zakonskimi dolo čili, ki veljajo za posege znotraj vodovarstvenih pasov virov pitne vode. Predlog OPN predvideva spremembo namenske rabe tudi znotraj poplavnih površin Savinje, vendar pri tem upošteva poplavne ukrepe, ki so predvideni z državnim lokacijskim na črtom za obmo čje reke Savinje in Bolske, s čimer se bo zagotovilo kontrolirano zadrževanje poplavnih voda na še nepozidanih površinah Spodnje Savinjske doline. Na ta na čin so upoštevane tudi smernice MORS, Uprave RS za zaš čito in reševanje. Predlog OPN ne posega v obmo čja za potrebe obrambe, ki so opredeljena kot obmo čja nadzorovane rabe (prepoved ali nadzor gradnje). Tako osnutek OPN upošteva smernice MORS, Sektorja za civilno obrambo kot tudi Uprave RS za zaš čito in reševanje.

14.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji OPN predvideva širjenje obmo čij za stanovanjske, proizvodne, centralne in turisti čne dejavnosti ter obmo čij mineralnih surovin, kar je nujno potrebno za družbeni napredek, dvig življenjske ravni in kvalitete življenja. Posredno bodo dejavnosti povzro čile ve čjo funkcijsko mo č posameznih krajev in krepitev naselij v ob čini Laško kot medob činsko središ če. Naselje Laško je pomembnejše lokalno središ če, ki leži v širšem mestnem obmo čju kjer sta osrednji mesti Celje in Velenje. Prva raven urejanja. Z vzpostavitvijo posameznih planiranih dejavnosti je pri čakovati multiplikacijski u činek (nova delovna mest, razvoj vzporednih dejavnosti...), ki bo pripomogel k izboljšanju socialno ekonomskega stanja. OPN vpliva na kvaliteto bivalnega okolja, s samim umeš čanjem dejavnosti v prostor. Predlog OPN predvideva tudi razvoj turisti čnih dejavnosti, kar bo pripomoglo k razvoju ob čine Laško kot turisti čnega cilja. Nove površine za proizvodnjo bodo pripomogle k ve čjemu gospodarskemu razvoju, kar bo posledi čno pozitivno vplivalo na pove čano poselitev v ob čini. Predlagana obmo čja sprememb namenske rabe pa ne bodo imele bistvenega vpliva na kakovost bivanja ter higiensko-zdravstvene razmere prebivalstva. Na podlagi zapisanega lahko zaklju čimo, da je predlog OPN skladen z okoljskimi cilji.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 176 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

14.8 Spremljanje stanja KAZALCI ZA SPREMLJANJE SPREMLJANJE STANJA STANJA Spremljanje stanja za bivalne kakovosti je vklju čeno v poglavjih kazalci za hrup, zrak, površinske in spremljanja stanja za zrak, obremenjenost okolja s hrupom, podzemne vode, viri elektromagnetnega obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem, ravnanje z odpadki sevanja, koli čina odloženih odpadkov) ter površinske in podzemne vode.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 177 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

15. VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA V PRIMERU NEIZVEDBE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA

V primeru neizvedbe Ob činskega prostorskega na črta ob čine Laško bi prišlo do neskladnega, okoljsko nesprejemljivega in bivanjsko neustreznega umeš čanja dejavnosti v prostor, kar bi se v prostoru kazalo kot:

• razpršeno širjenje poselitve izven obstoje čih poselitvenih obmo čij, kar otežuje in draži komunalno opremljanje naselij, hkrati pa spreminja krajinsko in arhitekturno podobo prostora ter vpliva na manjše možnosti razvoja kmetijstva in gozdarstva,

• umeš čanje novih ali širjenje obstoje čih dejavnosti na obmo čja, ki so podvržena dolo čenim varstvenim režimom v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi ali pa so predlagana za dolo čeno stopnjo varovanja oziroma zaš čite in v do sedaj veljavnem planu še niso bila obravnavana kot takšna,

• širjenje dejavnosti na erozijsko ranljivih in poplavnih obmo čjih, kar bi pove čalo nevarnost tveganj v naravnem okolju z naslova poselitve prostora,

• poslovno – storitvene in obrtne dejavnosti bi se razvijale nepovezano, kar bi zmanjšalo efekt ''ekonomije velikosti'' (efektivnejši ekonomski razvoj) in poslabšalo sistemsko ureditev naselij in s tem tudi socialno in ekonomsko stanje ob čanov oz. možnosti za nova zaposlitvena mesta,

• mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru, kar lahko povzro ča negativne medsebojne vplive (npr. širitev obmo čij II. stopnje varstva pred hrupom v neposrednem obmo čju IV. obmo čja varstva pred hrupom - posledica bi bile lahko prekora čene vrednosti emisije hrupa, s tem pa tudi manj kvalitetno bivalno okolje, umeš čanje industrijskih dejavnosti v bližino stanovanjskih objektov, umeš čanje bivalnih površin v vplivna obmo čja visokonapetostnih daljnovodov, ipd...), • • nesmotrno umešanje posegov v prostor bi lahko privedlo do razvrednotenja posameznih naravovarstvenih obmo čij, posledica tega pa bi bila zmanjšana kakovost življenja. Poseganje na obmo čja vodnih virov bi lahko povzro čilo onesnaženje virov pitne vode, kar bi imelo bistven vpliv na higiensko-zdravstveno stanje prebivalcev.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 178 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

16. ALTERNATIVE

V postopku priprave OPN ni bilo podanih alternativnih rešitev umestitev novih stavbnih zemljiš č v prostor. Celoten predlagan plan je usmerjen predvsem k ve čji prepoznavnosti ob čine Laško v širšem regionalnem prostoru v smislu povezovanja s sosednjimi ob činami. Predvsem je predlagani ob činski prostorski na črt usmerjen v zagotavljanje ustreznega razvoja urbanih središ č, prepoznavnosti podeželskih naselij in naravnih ter kulturnih znamenitosti. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena obmo čja s smiselno zaokrožitvijo naselij Laško in Rimske Toplice. Z namenom pospeševanja gospodarskega razvoja predlagani prostorski plan predvideva širitev dveh proizvodnih obmo čij in ohranitev obstoje čih, s čimer bo ob čina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarskih con. Skupek vseh predlogov je usmerjen v spodbujanje in krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoje čih naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v ve čjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Poudarek je na razvoju turisti čnih dejavnosti na Šmohorju ter Lisci ter pospeševanju obstoje čih turisti čnih obmo čij v Laškem in Rimskih Toplicah.

Med alternativne rešitve v sklopu OPN lahko prištejemo tudi ni čelno alternativo, ki predstavlja obstoje če stanje v prostoru in ne predvideva nikakršnih ukrepov v prostoru, brez sprememb namenske rabe. Ta alternativa je vsaj v posameznih primerih nesprejemljiva in ne predstavlja pozitivnega vpliva na okolje, saj predlagani OPN Ob čine Laško vsebuje Urbanisti čna na črta za naselja Laško in Rimske Toplice v sklopu katerih se na črtuje arhitekturno, gospodarsko ter okoljsko sprejemljiv razvoj omenjenih naselij. Upošteva se dopustne posege v obmo čje vodovarstvenih pasov virov pitne vode, ki so dolo čeni na podlagi ob činskih odlokov o zavarovanju virov pitne vode. Ob čina ima izdelano hidrološko hidravli čno študijo, na podlagi katere so bila dolo čena obmo čja predlaganih sprememb namenske rabe izlo čena, ker so segala v obmo čja srednjih in visokih razredov poplavne nevarnosti. Najve č pobud je bilo izlo čenih v sklopu urbanisti čnega na črta Laško in sicer v severnem delu. Na obmo čju Mrzlega polja v dolini reke Gra čnice se je prvotno na črtovalo golf igriš če z 18 luknjami.. Zaradi ugotovljenih bistvenih vplivov na naravovarstvena obmo čja ter zavarovane vrste je bilo celotno obmo čje izlo čeno iz dopolnjenega osnutka OPN. Prvotno se je na črtovala umestitev treh lokacij pridobivalnih prostorov mineralnih surovin in sicer Gorelce, Žigon in Pojerje. Od vseh treh se v dopolnjenem osnutku OPN ohranja le kamnolom Pojerje. Za druga dva je bil ugotovljen bistveni vpliv na Natura 2000 obmo čje Posavsko hribovje in kvalifikacijske vrste ptic. Na celotnem obmo čju ob čine je so bile izlo čene posamezne pobude, ki so segale v evidentirana obmo čja plazov.

OPN ob upoštevanju Programa odvajanja in čiš čenja komunalne in padavinske odpadne vode ter drugih razvojnih na črtov se bo z izvedbo OPN bistveno izboljšalo stanje glede odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih vod. Gradnja novih poselitvenih obmo čij bo možna šele ob vzpostavitvi komunalne infrastrukture. Z OPN se iz obmo čij veljavnih stavbnih zemljiš č izvzema posamezna obmo čja, ki bi ob njihovi realizaciji predstavljala dodatna razpršena območja poselitve. Slednje bo pripomoglo k zmanjšanju problematike komunalnega opremljanja razpršenih obmo čij.

V postopku priprave Ob činskega prostorskega na črta so se izlo čila mnoga obmo čja, predlagana za spremembo namembnosti na kmetijskih zemljiš čih. S tem se je ohranil delež najboljših kmetijskih površin. Izlo čena so bila tudi nekatera obmo čja, ki so bila na črtovana na površinah varovalnih gozdov.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 179 od 180 Naročnik: Občina Laško Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o.

Ob čina Laško je bogata z gozdovi, saj preko 60 % ob čine poraš ča gozd. Les kot obnovljivi vir energije je tako pomemben lokalni energent, ki bi lahko imel ve čjo vlogo pri energetski oskrbi ob čine. Glede na lokalni energetski koncept je razbrati, da les v kon čni porabi energentov predstavlja 31 % delež, kar je glede na gozdnatost ob čine razmeroma malo. Pretežni delež gre pripisati samooskrbi z lesom v ruralnih obmo čjih ob čine in obmo čjih razpršene poselitve, kjer les predstavlja pomemben energent. V OPN bi bilo potrebno dati ve čji poudarek uporabi lesa kot obnovljivega vira energije predvsem pri urejanju novo na črtovanih obmo čij strnjene poselitve.

Male hidroelektrarne, ki so bile v preteklosti, na črtovane na petih lokacijah na Savinji, so bile iz ob činskega prostorskega na črta umaknjene in jih Odlok ne predvideva.

Na podlagi mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora so se dolo čena obmo čja zmanjšala ali izlo čila. Na podlagi mnenje Agencije RS za okolje so se na črtovana obmo čja sprememb namenske rabe v Zidanem Mostu (ZM-8), Rimskih Toplicah (RIU-20) in Laškem (LAU-73) zmanjšala in izlo čila iz razredov visoke poplavne nevarnosti. Izlo čilo se je obmo čje LH-3 v naselju Lahomnica, ker je segalo v visoki razred poplav. Enako se je spremenila namenska raba nekaterim stavbnim zemljiš čem (npr. ZR-1, LAU-83, LAU-47, LAU-13), ki glede na stanje poplavnih obmo čij segajo v visoki razred poplavne nevarnosti.

Na podlagi mnenja ZZV Maribor se je spremenila namenska raba obmo čju RIU-5 in sicer iz proizvodnih (IG) v centralne površine (CD). Slednje se je storilo z namenom zmanjšanja morebitnih vplivov zaradi emisij hrupa ter emisij v zrak, kar bi lahko vplivalo na zdravje prebivalcev.

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Laško Stran 180 od 180