Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede KATARINA ROJKO Mentor: doc. dr. Iztok Prezelj ZVEZA NATO V BOJU ZOPER MEDNARODNI TERORIZEM Magistrsko delo Ljubljana, 2008 ZAHVALA Za neprecenljive nasvete in strokovno vodenje pri izdelavi magistrskega dela se najlepše zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Prezelj Iztoku. Prav tako se za pomoč in vsebinsko lektoriranje zahvaljujem doc. dr. Vegič Vinku. Posebna zahvala gre tudi dr. Demšar Franciju, direktorju Agencije za raziskovalno dejavnost RS in nekdanjemu obrambnemu ministru RS za izčrpen pogovor na obravnavano temo. KAZALO 1 UVOD .............................................................................................................................. 4 2 METODOLOŠKO – HIPOTETIČNI OKVIR ........................................................... 6 2.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA ....................................................... 6 2.2 CILJI PROUČEVANJA ............................................................................................... 8 2.3 HIPOTEZE ................................................................................................................... 9 2.4 UPORABLJENE METODE ....................................................................................... 10 2.5 OBRAZLOŽITEV RAZISKOVALNE RELEVANTNOSTI .................................... 11 2.6 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ................................................................. 12 2.6.1 Nato .......................................................................................................................... 12 2.6.2 Terorizem ................................................................................................................. 13 2.6.3 Vojna proti terorizmu ............................................................................................... 16 3 TERORISTIČNE GROŽNJE DRŽAVAM ČLANICAM NATA ........................... 17 4 PREOBLIKOVANJE ZVEZE NATO ....................................................................... 22 4.1 ZVEZA NATO PO KONCU HLADNE VOJNE ....................................................... 23 4.2 ZVEZA NATO PO 11. SEPTEMBRU ....................................................................... 24 5 ZVEZA NATO V BOJU ZOPER MEDNARODNI TERORIZEM........................ 31 5.1 AKTIVNOSTI ZVEZE NATO PO 11. SEPTEMBRU 2001 ..................................... 34 5.2 SPREJETE POLITIKE ZVEZE NATO NA PROTITERORISTIČNEM PODROČJU ........................................................................................................................................... 35 5.2.1 Strateški koncept z leta 1999 ................................................................................... 36 5.2.2 Vojaški koncept za obrambo pred terorizmom ........................................................ 37 5.2.3 Program dela za obrambo proti terorizmu ............................................................... 39 7 PROTITERORISTIČNE OPERACIJE ZVEZE NATO ......................................... 43 7.1 Operacija Eagle Assist ................................................................................................ 45 7.2 Operacija Active Endavour ......................................................................................... 45 7.3 Operacije na Balkanu .................................................................................................. 49 7.4 Operacija ISAF ........................................................................................................... 50 7.5 Misija zveze Nato v Iraku ........................................................................................... 54 8 PROTITERORISTIČNO SODELOVANJE ZVEZE NATO S TRETJIMI DRŽAVAMI IN MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI ...................................... 58 8.1 SODELOVANJE ZVEZE NATO S TRETJIMI DRŽAVAMI .................................. 61 8.1.1 Sodelovanje z Rusijo ............................................................................................... 61 8.1.2 Sodelovanje z Ukrajino ............................................................................................ 67 8.1.3 Sodelovanje z državami Sredozemskega dialoga .................................................... 69 8.2 SODELOVANJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI ................................ 71 8.2.1 Sodelovanje z EU ..................................................................................................... 74 8.2.2 Sodelovanje z OVSE................................................................................................ 81 8.2.3 Sodelovanje z OZN .................................................................................................. 84 9 VPLIV ZDA NA PROTITERORISTIČNO DELOVANJE ZVEZE NATO IN DILEME VOJNE PROTI TERORIZMU .................................................................... 86 10 PRIHODNJI RAZVOJ ZVEZE NATO IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJO DELOVANJE NA PROTITERORISTIČNEM PODROČJU .................................... 94 11 SKLEP IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ ................................................................. 99 12 LITERATURA ......................................................................................................... 105 12.1 PISNI VIRI ............................................................................................................. 105 12.2 INTERNETNI VIRI................................................................................................ 109 12.3 DRUGO .................................................................................................................. 121 13 PRILOGE ................................................................................................................. 122 13.1 SEZNAM KRATIC ................................................................................................ 122 1 UVOD Konec hladne vojne je prinesel temeljite spremembe severnoatlantskega varnostnega okolja ter številne dileme glede bodoče varnostne ureditve v Evropi in vloge posameznih institucij v tej ureditvi. Posebej aktualno je postalo vprašanje Nata, obrambnega zavezništva, ki je s koncem hladne vojne izgubilo prvotni razlog svojega obstoja. Ker so nekateri menili, da bo zato prišlo do slabitve kohezivnosti ali celo do dezintegracije zveze Nato, je bila nujna učinkovita prilagoditev zveze Nato novim razmeram, ki obsega spremembe v strukturi, politikah, širitvi funkcij in širitvi članstva, kar naj bi prispevalo k ohranjanju varnosti in stabilnosti v sodobnem varnostnem okolju. S spremembami v mednarodnem okolju so se tako naloge Nata razširile tudi na zoperstavljanje novim oblikam groženj, kot so etnični konflikti, politična in gospodarska nestabilnost, širjenje jedrskega, biološkega in kemičnega orožja ter terorizem. Sodobni terorizem je tema mnogih razprav saj postaja globalna grožnja. Odziva nanj ni mogoče omejiti na državno raven, zato je potrebno sodelovanje na mednarodni ravni, kjer lahko mednarodne organizacije odigrajo zelo veliko vlogo1. Številnim mednarodnim mehanizmom zoperstavljanja terorističnemu ogrožanju se pridružuje tudi zveza Nato, ki je v boju zoper terorizem lahko zelo učinkovit in koristen instrument. Vloga zveze Nato v boju zoper terorizem sproža zelo različne odzive in mnenja. Nato je bila do sedaj edina mednarodna organizacija, ki je zoper terorizem uporabila vojaško silo (Bebler, 2005:15). Nekateri avtorji (glej Van Ham, 2005; Bardaji, 2006) so mnenja, da je boj zveze Nato zoper terorizem nujen. Drugi pa so mnenja (Bebler, 2004-2005; Keohane, 2006), da Zveza nima ustreznih vzvodov za uspešen boj zoper mednarodni terorizem. 1 Organizaciji ZN in Mednarodna organizacija za kontrolo letenja (ICAO) sta se prvi spopadli z mednarodnim terorizmom. Sledile so jim Organizacija ameriških držav (OAS), Svet Evrope in OVSE. Najbolj viden rezultat delovanja teh organizacij je več kot 20 mednarodnih konvencij in mnogo drugih pravnih in političnih dokumentov, ki pokrivajo različne aspekte boja proti terorizmu. Kljub temu pa danes še vedno ni sprejeta vsestranska mednarodna protiteroristična konvencija. Eden od glavnih razlogov za to je odsotnost dogovora o splošno sprejeti definiciji terorizma (Bebler, 2005:14). 4 Nato v boju zoper terorizem deluje v sodelovanju s svojimi partnericami, Rusijo, Ukrajino, državami Sredozemskega dialoga in z drugimi mednarodnimi organizacijami2. Ker postaja v okviru protiterorističnega sodelovanja zveze Nato politični vidik zveze Nato vedno bolj pomemben segment vzdrževanja sodobnega varnostnega okolja, bi zavezništvo moralo postati forum za odprt dialog o grožnjah sodobne varnosti (glej Eide, 2005). »Svet je vedno bolj nevaren«3, kar pomeni, da sta verjetnost in tudi število katastrofičnih dogodkov danes še večja kot nekoč. Družba namreč postaja z razvojem informacijske in drugih tehnologij vedno bolj zapletena in ranljiva. Živimo v družbi vedno večjega tveganja, saj imajo pozitivne razsežnosti razvoja tudi mnoge izjemno negativne posledice, ki se v ekstremni obliki lahko izrazijo s stopnjevanjem ogrožanja posameznikove, nacionalne ali mednarodne varnosti (Prezelj, 2005:14). V zvezi z vprašanjem značilnosti sodobnega varnostnega okolja je potrebno izpostaviti terorizem kot pereč problem ogrožanja. Sodobni terorizem uvrščamo med kompleksne, transnacionalne in značilno asimetrične pojave ogrožanja. Asimetrija se nanaša na neproporcionalnost subjekta, ki ogroža, sredstva, ki jih le ta uporablja in na posledice, ki presegajo same neposredne posledice terorističnega napada. Kompleksnost terorističnega ogrožanja je velika zaradi številnih