POVODENJ OB RADOMLJI KONEC

OKTOBRA LETA 1992 Milan Natek* UDK 627.51 Obilne oktobrske padavine so povzro=ile nemalo nevše=nosti tudi v cestnem prometu. Narasle vode hudourniških pritokov, ki jih zbirata Radomlja na zaho- du in Bolska na vzhodu, so korenito posegle v pokrajino. Na številnih obmo=jih so se spremenila dotlejšnja razmerja med temeljnimi sestavinami in prvinami okolja. To, kar so povzro=ile lanske oktobrske visoke vode v pokrajini, bo terja- lo ve=letna obnovitvena dela. Vodna ujma je najbolj prizadela dolino

Vodna ujma, ki je z vso svojo neustavljivo pretok po strugah naraslih voda. V tistem davine prispevajo h kolikor toliko sprotne- silovitostjo podirala in odnašala ne samo =asu se je pokazalo, da današnja prema- mu in uravnoteženemu izravnavanju raz- vodnogospodarske naprave in objekte, jhna skrb za redno vzdrževanje in =iš=e- lik, ki nastajajo zaradi zunanjih vplivov in temve= tudi vse druge stanovanjsko-go- nje re=nih korit povzro=i in prinese v procesov pri preoblikovanju površja. spodarske zgradbe in infrastrukturno om- pokrajino - =lovekovo življenjsko okolje - Povodenj je z vsemi svojimi erozijskimi režje na poplavnem svetu, je izrisala novo škodo neslutenih razsežnosti. u=inki in odloženimi naplavinami zausta- podobo pokrajine. V njeni fiziognomiji so Ob tem je treba še posebej poudariti, da vila cestni promet med Celjsko in Ljubljan- stopile v ospredje zakonitosti delovanja so domala vsi potoki v dolini

fUkrtovec. Pr*$WfB Zagortikl vrh Jelša JavUfB- fUMM Voice VrtiovJje Zevih

Kolovrat r i af?! kuc .jJSradi^=e Umbarska Neg astrn ^elodnil- LEGENDA ffclmovica .Preseke y -KRTINA: 'PrevaJje Mošenik Smonje Ur hudourniški nanosi ' Straia j« > Krašce#| '^Gorica ,—MORA.VCE Skica 1. Povodenj in usadi v pore=ju Radomlje konec oktobra 1992. leta. * Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Gosposka 13, Ljubljana. 52

Slika 1. Radomlja med Krašnjo in Kompoljami. Že najmanjša ovira Slika 3. Po povodnji obnovljena struga Radomlje pri Mlinarju v Zgornjih v strugi povzro=i preusmeritev vodnega toka in novo nevarnost za Lokah, kjer dobiva z desne hudourniški Ostrižen=ev potok. trganje in odnašanje brežine.

Slika 2. Ob leseni brvi preko Radomlje pri Podsmre=ju pride ve=krat Slika 4. Na dvoriš=u Mlinarjevega doma (Krašnja 47) je segala gladina do zagozditve vejevja, kar povzro=i poplavo. povodnji do 70 cm visoko. Voda je odnesla nasip, ki je bil med hišo in nekdanjim jezom in pustila na seliš=u pravo razdejanje.

S tem je bila pretrgana naša sedanja nami kmetijske zemlje ter obljudena s sa- še in obsežnejše so povodnji in poplave, najpomembnejša in najbolj obremenjena motnimi kmetijami, gru=astimi zaselki in tem hitreje pride do izoblikovanja poplav- prometna žila, in sicer med deželami za- naselji. Dolina Radomlje je ve=inoma za- nega sveta, ki je spefi=na zvrst kultivirane, hodnega Podonavja in delom sredozem- jedena v karbonsko-permske skrilavce in najve=krat agrarne pokrajine (Natek, ske Evrope, na katero je navezan pred- peš=enjake (Melik, 1959,147-148; Prem- 1992, 24, 26). vsem mednarodni cestni tovorni promet. ru, 1983, 16-17 in geološka karta list Katastrofalne povodnji v pore=ju Radom- Ljubljana; Rakovec, 1931, 6-7, 9-10, 26 lje niso neznane. Na osnovi izbranega 61). V pestri kamninski zgradbi, ki pride gradive, ki sloni na zgodovinskem spomi- do veljave v površinski raz=lenjenosti ce- nu prebivalstva, pisanih virih in krajevnih lotnega pore=ja Radomlje, so temeljni Oris doline kronikah (prim. Stražar, 1985, poglavje razlogi, ki omogo=ajo in pogojujejo, da Vremenske posebnosti, str. 929-935), prenašajo potoki enormne koli=ine ero- Prevoje (tudi do Želodnika) na zahodu naprave na vodni pogon (npr. jez, mlin, dolinskega dna. Skratka, v nazna=enih žaga), obrambne in varovalne nasipe itd. (Melik, 1959, 147-148; Stražar, 1985, geografskih obrisih so poudarjene tiste 12-14). pokrajinske sestavine, ki neposredno vpli- Zbrani podatki kažejo, da so povodnji naj-

Slika 6. Javoršica, desni pritok Radomlje v Spodnjem Petelinjeku, Slika 10. Desni breg Korpskega potoka tik nad izlivom v Radomljo (pod je zasula kanal - prepust pod cesto, ki povezuje naselji Javorje in Suša. Zg. Lokami). Med naplavino, ki je odložena na travniku, je tudi posipni material z nove ceste proti Korpam oziroma Žirovšam.

Slika 7. Na levem bregu Radomlje, ki se nadaljuje v pobo=je Zabu- Slika 11. Njive na desnem bregu Radomlje med Lukovico in Šentvidom. kovja (500 m), se je utrgal plaz in zasul strugo v bližini Štruklja, Povodenj je razbrazdala površje in odplavila znatne koli=ine prsti. nekdanjega kompoljskega mlinarja in Žagarja.

Slika 8. Zemeljski usad nad desnim bregom Javoršice pri naselju Slika 12. Polje na desnem bregu Radomlje med Blagovico in Pod- Zg. Petelinjek. Dolgotrajno deževje je sprožilo številne usade; mnogi so smre=jem. Povodenj je z globinsko erozijo razorala polje in odložila se utrgali na brežinah ornih teras. naplavino. štora za nastanek prostranejše danje rav- novih korit in žlebov, izpodjedanju, ruše- 55 nice. Zato na vsem zgornjem toku Ra- nju in razširjanju erozijskih brežin in nji- domlje ni pokrajinsko-prostorskih vzrokov Oživljeni hovih strug. Seštevek najrazli=nejših pro- in danosti za nastanek poplavnega sveta. cesov, =e jih spremljamo od povirja do Vzporedno z obsežnejšimi poplavnimi ob- erozijski žlebovi ustij potokov, se kaže v naglem spremi- mo=ji v dolini Trnjava. Tu je bila najobsežnejša gruš=, š=avje in drugo gradivo organske- 1992 so namerili v Zg. Lokah - med ga porekla. Z raznovrstnimi nanosi in poplava, ki je ni mogo=e primerjati s pre- Krašnjo in Blagovico - 93 I padavin na cej manjšimi, ki so nastopile v drugih do- 2 naplavinami se bo spremenila struktura 1 m . Na tem obmo=ju prestopi Radomlja prsti in njena celostna proizvodna spo- linicah. Poplave so bile še ob Zlatenš=ici bregove svoje struge že pri 63 I dežja na na obmo=ju naselja Zlatenek, ob sred- 1 m2. V mesecu oktobru je na tem ob- sobnost in zmogljivost. njem toku Javoršice, v zgornjem delu do- mo=ju padlo 420 l/m2 dežja!) Tedaj so Tudi številni (opuš=eni) kolovozi in vaške line Koprivnice itd. poplavljali, rušili in odnašali vsi pritoki, ki ceste, ki so jih zgradili v zadnjih desetlet- V dolini

Slika 14. Pri Lukovici med glavno cesto in Radomljo je bilo eno Slika 17. Preprosto, a u=inkovito zavarovanje kolovoza preko Srednika samo poplavno obmo=je. Po odteku vode je ostala na poplaviš=u vZlatenku, kjer se poto=ek izliva v Zlatenš=ico (severno od Blagovice). najraznovrstnejša naplavina.

Slika 15. Po povodnji so nastali s poglobitvijo hudourniškega Slika 18. Zlatenš=ica nad ustjem Poijanš=ce, pod Veliko Jelniško gmaj- Markovega jarka številni kupi materiala, ki ga je prinesla voda izpod no. Potok v obliki okljuka in številnih zavojev blodi po ravni ni=i, ki je sredi kraj nega Brda in z njim zasula korito in glavno cesto pri Sp. Lokah. gozda. Narasla in dero=a voda Radomlje je usada sta ogrožala Markovškovo seliš=e, tokov Žabca nad Šentožboltom, Prileške- 57 neposredno sprožila 23 usadov in pose- kije nad zg. Lokami; eden od njih je odne- ga potoka tik nad ustjem, preden se izliva dov. Njen levi breg, ki je ve=i del naslonjen sel del kolovoza. v Javoršico. Na hudourniški strugi Javor- na gozdna pobo=ja južnega krila tro- šice, na obmo=ju pod naseljem Javorje, je janske antiklinale (Melik, 1959, 147-148), na razdalji 650 m kar sedem protiero- sestavljajo severni obronki hribovskih zijskih pregrad. Ve=ja brana je tudi na vzpetin med Kržanovo goro (875 m) in Ostrižen=evim grabnom nad Zgornjimi Kalom (684 m) za Trojanami, Na skalah Prometnice, Lokami. Itd. Tudi zadnja povodenj je (795 m), Gol=ajem (690 m), Limbarsko potrdila umestnost gradnje pre=nih pre- goro (770 m), Zabukovjem (516 m) in mostovi, grad - bran na vseh ve=jih potokih. Gradiškim hribom (485 m) nad Lukovico. Prostrani bazeni, ki so za branami, so se V srednjem in zgornjem delu doline ima prepusti in med oktobrsko povodnijo do vrha napol- struga Radomlje številne ostre zavoje in v nili z naplavinami. Ponekod so jih že njenem koritu so še neštete ovire, ki pre- domovi morali odstraniti (npr. na Javoršici), da bi usmerjajo stržen njenega toka. Na nje- prepre=ili škodo, ki bi jo lahko povzro=ila nem levem bregu, ki se strmo podaljšuje Številne krajevne ceste in kolovozi, ki so prva ve=ja naslednja poplava. oziroma dviga v pobo=je, so številni sle- speljani pre=no na poplavni svet v dolini Prizadeta so bila številna seliš=a domov. dovi starejših posedov in usadov. Ugo- Podmilj, seliš=e krašenj- je posede in usade kakor tudi manjše pregibu nasipa, kjer je voda razburkana, skega Mlinarja idr.). zemeljske plazove, ki nastanejo na ob- se njena mo= sproš=a v globinski eroziji. mo=ju gozdov. Praviloma so vsi spodnji deli nasipov Številnejši usadi in zemeljski plazovi so razbrazdani z erozijskimi žlebovi. nastali v severnih, zalednih predelih do- Veliko škode je povzro=ila povodenj na line Zgornje Loke. Tudi v dolini

Avtor vseh fotografij v tem prispevku je Milan Natek; posnete so bile v novembru in decem- bru 1992. leta. Slika 20. Boiska v Podzidu pod Trojanami: po krajšem toku po aluvialni ravnini je našla v obliki slapa svojo staro strugo.