Povodenj Ob Radomlji Konec Oktobra Leta 1992
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
POVODENJ OB RADOMLJI KONEC OKTOBRA LETA 1992 Milan Natek* UDK 627.51 Obilne oktobrske padavine so povzro=ile nemalo nevše=nosti tudi v cestnem prometu. Narasle vode hudourniških pritokov, ki jih zbirata Radomlja na zaho- du in Bolska na vzhodu, so korenito posegle v pokrajino. Na številnih obmo=jih so se spremenila dotlejšnja razmerja med temeljnimi sestavinami in prvinami okolja. To, kar so povzro=ile lanske oktobrske visoke vode v pokrajini, bo terja- lo ve=letna obnovitvena dela. Vodna ujma je najbolj prizadela dolino <rnega grabna ter zgornji in osrednji del pore=ja Bolske v zahodnem delu Celjske kot- line. - V prispevku bodo osvetljene nekatere tiste geografske stalnice, ki dajejo predelom ob tej pomembni obalpski cesti svojevrsten položaj, hkrati pa je nji- hova geografska lega odvisna od številnih naravnogeografskih zna=ilnosti. Med njimi ne smemo prezreti izrednih vremenskih razmer, ki skupaj z reliefno izo- blikovanostjo površja, zna=ajem vodnega omrežja, re=nim režimom in drugimi pokrajinskimi sestavinami neposredno u=inkujejo na prenekatere pokrajinske danosti in funkcije. Vodna ujma, ki je z vso svojo neustavljivo pretok po strugah naraslih voda. V tistem davine prispevajo h kolikor toliko sprotne- silovitostjo podirala in odnašala ne samo =asu se je pokazalo, da današnja prema- mu in uravnoteženemu izravnavanju raz- vodnogospodarske naprave in objekte, jhna skrb za redno vzdrževanje in =iš=e- lik, ki nastajajo zaradi zunanjih vplivov in temve= tudi vse druge stanovanjsko-go- nje re=nih korit povzro=i in prinese v procesov pri preoblikovanju površja. spodarske zgradbe in infrastrukturno om- pokrajino - =lovekovo življenjsko okolje - Povodenj je z vsemi svojimi erozijskimi režje na poplavnem svetu, je izrisala novo škodo neslutenih razsežnosti. u=inki in odloženimi naplavinami zausta- podobo pokrajine. V njeni fiziognomiji so Ob tem je treba še posebej poudariti, da vila cestni promet med Celjsko in Ljubljan- stopile v ospredje zakonitosti delovanja so domala vsi potoki v dolini <rnega grab- sko kotlino. V no=i med 29. in 30. okto- naravnih sil in njihovih procesov, ki pre- na kakor tudi na obmo=ju pore=ja Motniš- brom 1992 je bil za ve= ur prekinjen oblikujejo površje in mu dajejo pe=at in nice in Bolske hudourniškega porekla in promet po prastari obalpski prometnici. videz anarhi=ne neurejenosti in neuskla- zna=aja. Zato v =asu naraslih voda pre- Cestiš=e glavne ceste je bilo preplavljeno jenosti. Domala vsi hudourniški potoki in našajo ogromne koli=ine plavja, ki ga od- na ve= krajih; debeli sloji odloženih pobo=ni erozijski žlebovi, s katerimi so lagajo na ravnini, kjer so v prevladi kmetij- naplavin, izpodjedena voziš=a in mostovi, razrezana in raz=lenjena pobo=ja Posav- ske površine in naselja. odnešeni ali uni=eni zgornji sloji voziš= na skega hribovja na širšem obmo=ju Tro- Še z enega posebnega vidika je treba os- nekaterih krajevnih cestah so bili nepo- janskih dolin (Melik, 1959,142), so oživeli vetliti lansko oktobrsko povodenj, ki je sredni razlogi, ki niso ve= zagotavljali pro- v =asu lanskega jesenskega deževja. pustošila na širšem obmo=ju Trojanskih metne varnosti. Prevlada neprepustnih kamnin, ki sestav- dolin. Poletna suša je pripomogla, da se je Doslej se je le redkokdaj pripetilo, da bi bili ljajo površje v pore=ju Radomlje in Bolske, ohranilo na površju obilo preperelega in hkrati neprevozni obe, tako reko= vzpo- ter njuno neposredno zaledje je skupaj z drugega materiala, ki je =akal na odpla- redni cesti, ki sta speljani po dolini <rnega dolgotrajnimi in obilnimi padavinami pri- vitev. V normalnih vremenskih razmerah grabna in po tuhinjsko-motniškem podo- spevalo k oživitvi vseh strug in korit. V ti- padavine sproti izpirajo in odnašajo vrhnje Iju, ki ga odmakata N evljica in Motnišnica. stih deževnih dneh se je pove=al tudi od- plasti prepereline; s tem se znižuje po- Oktobrska povodenj je povzro=ila so=a- tok. Iz dneva v dan se je stopnjeval tudi vršje in brusijo njegovi robovi. Redne pa- sno neprevoznost teh dveh prometnic. fUkrtovec. Pr*$WfB Zagortikl vrh Jelša JavUfB- fUMM Voice VrtiovJje Zevih Kolovrat r i af?! kuc .jJSradi^=e Umbarska Neg astrn ^elodnil- LEGENDA ffclmovica .Preseke y -KRTINA: 'PrevaJje Mošenik Smonje Ur hudourniški nanosi ' Straia j« > Krašce#| '^Gorica ,—MORA.VCE Skica 1. Povodenj in usadi v pore=ju Radomlje konec oktobra 1992. leta. * Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Gosposka 13, Ljubljana. 52 Slika 1. Radomlja med Krašnjo in Kompoljami. Že najmanjša ovira Slika 3. Po povodnji obnovljena struga Radomlje pri Mlinarju v Zgornjih v strugi povzro=i preusmeritev vodnega toka in novo nevarnost za Lokah, kjer dobiva z desne hudourniški Ostrižen=ev potok. trganje in odnašanje brežine. Slika 2. Ob leseni brvi preko Radomlje pri Podsmre=ju pride ve=krat Slika 4. Na dvoriš=u Mlinarjevega doma (Krašnja 47) je segala gladina do zagozditve vejevja, kar povzro=i poplavo. povodnji do 70 cm visoko. Voda je odnesla nasip, ki je bil med hišo in nekdanjim jezom in pustila na seliš=u pravo razdejanje. S tem je bila pretrgana naša sedanja nami kmetijske zemlje ter obljudena s sa- še in obsežnejše so povodnji in poplave, najpomembnejša in najbolj obremenjena motnimi kmetijami, gru=astimi zaselki in tem hitreje pride do izoblikovanja poplav- prometna žila, in sicer med deželami za- naselji. Dolina Radomlje je ve=inoma za- nega sveta, ki je spefi=na zvrst kultivirane, hodnega Podonavja in delom sredozem- jedena v karbonsko-permske skrilavce in najve=krat agrarne pokrajine (Natek, ske Evrope, na katero je navezan pred- peš=enjake (Melik, 1959,147-148; Prem- 1992, 24, 26). vsem mednarodni cestni tovorni promet. ru, 1983, 16-17 in geološka karta list Katastrofalne povodnji v pore=ju Radom- Ljubljana; Rakovec, 1931, 6-7, 9-10, 26 lje niso neznane. Na osnovi izbranega 61). V pestri kamninski zgradbi, ki pride gradive, ki sloni na zgodovinskem spomi- do veljave v površinski raz=lenjenosti ce- nu prebivalstva, pisanih virih in krajevnih lotnega pore=ja Radomlje, so temeljni Oris doline kronikah (prim. Stražar, 1985, poglavje razlogi, ki omogo=ajo in pogojujejo, da Vremenske posebnosti, str. 929-935), prenašajo potoki enormne koli=ine ero- <rnega grabna ugotavljamo, da so neurja z vsemi svojimi diranega materiala. Z njim ne zatrpavajo specifi=nimi oblikami uvrš=ena med tiste samo korit svojih strug, temve= ga odla- vremenske stalnice, ki so neposredno Geografski položaj in naravnogeografske gajo na številnih krajih na ravnini. zna=ilnosti dajejo predelom <rnega grab- vplivale na marsikatero pokrajinsko se- na svojstveno vlogo v sklopu zahodnega stavino kakor tudi na preoblikovanje po- Nadalje so za dolino <rnega grabna zna- sameznih obmo=ij in njihovih fiziognomij. in severozahodnega Posavskega hribov- =ilni številni vršaji, ki zožujejo ravninske ja (Melik, 1959, 142-145 in 147-159). Ta V zadnjih 250 letih je bilo na obravna- dele doline. Dolinsko dno je ve=idel/amo- vanem obmo=ju skoraj trideset katastro- pokrajina visokega Posavskega hribovja =virjeno. V izrabi dolinskega dna <rnega je domala v vseh pogledih izrazito pre- falnih povodnji, ki so s svojimi u=inki grabna prihajajo do veljave razlo=evalni posegle v spremembo odtenkov pokra- hodnega zna=aja in je v celoti uvrš=ena k vidiki, ki slone na kvaliteti površja in mož- vzhodnemu slovenskemu predalpskemu jinske fiziognomije. Vse dosedanje znane nostih njegove rabe v kmetijske ali v dru- in neznane povodnji so najvidneje priza- hribovju (lleši=, 1979,9; 1958, 101, 135; ge namene. Ve=ina ravninsko-dolinskega Gams, 1983, 37 in 41 ter karta v prilogi). dele naselja in njihove kmetijske površine, sveta je namenjena travnatim površinam. prometno omrežje, mostove in brvi; po- Dolina <rnega grabna je izoblikovana v Že od nekdaj so njive omejene na prisoj- vzporedniški alpski smeri in sega od Tro- škodovale so korita oziroma struge po- na pobo=ja, na vršaje kakor tudi na sušnej- tokov, kultivirana pobo=ja, orne terase, jan na vzhodu do naselja Šentvid oziroma še, proti obrobju rahlo dvignjene predele Prevoje (tudi do Želodnika) na zahodu naprave na vodni pogon (npr. jez, mlin, dolinskega dna. Skratka, v nazna=enih žaga), obrambne in varovalne nasipe itd. (Melik, 1959, 147-148; Stražar, 1985, geografskih obrisih so poudarjene tiste 12-14). pokrajinske sestavine, ki neposredno vpli- Zbrani podatki kažejo, da so povodnji naj- <rni graben je položen v južni del trojan- vajo na obseg in zna=aj poplav kakor tudi pogosteje pustošile v dolini <rnega grab- skega antiklinalnega svoda, zato so nje- na njihovo vsakokratno funkcijo v pro- na v mesecu septembru (sedemkrat, in gova južna pobo=ja strmejša in ve=idel storu. Povodnji in poplave so namre= tista sicer v letih 1842, 1876, 1886, 1926, porasla z gozdovi. Desna pobo=ja, ki so s geografska in pokrajinska stalnica, ki za- 1927,1937, in 1969) in v avgustu (petkrat: številnimi pritoki Radomlje razrezana, so znamuje posamezna obmo=ja s svojstve- 1805,1867,1874,1896, in 1940). Nenad- položnejša, son=na, s prostranimi površi- no pokrajinsko fiziognomijo. <im pogostej- ne spomladanske odjuge so bile vzrok za tri ve=je poplave (1899, 1947 in 1968). V varuje južni del Doba pred poplavami. cev); mostiš=e je razpeto in utemeljeno 53 vseh drugih mesecih so nastopile povod- Tudi desni breg Radomlje nad ustjem med oba bregova struge. Zato mostovi nji le po enkrat. Posebej velja poudariti, da Želodnika je višji od levega. Nasip na le- brez nosilcev - joh ne ovirajo preve= na- je v letu 1947 Radomlja prestopila brego- vem bregu je pod Vrbo oziroma vrbljan- rasle vode. Ponavadi so nosilni oporniki ve svoje struge kar sedemkrat, kar bo naj- skim mostom za Imovico in Škocjan. pri mostovih tista ovira, ki nehote zaus- brž svojevrsten rekord v pogostnosti let- Radomlja ima nasip na obeh bregovih na tavlja drevje in dra=je, ki ga prenašajo vi- nih poplav v dolini <rnega grabna. obmo=ju, kjer se vanjo izliva Vrševnik.) soke vode. S tem je zaustavljen nemoten Po zna=aju in pokrajinskih u=inkih more- Vsi ti =lovekovi posegi so vplivali na pretok in prihaja do ve=jih ali manjših kra- mo oktobrsko povodenj v pore=ju Radom- zmanjšanje škode, ki sojo povzro=ale po- jevnih poplav.