glasilo ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO • številka 35 • april 2008

V novem mandatnem obdobju bo ZVVS vodil Janez Pajer VVeteranometeranom je treba dati v družbi mesto, ki jim gre Zaščiti resnico o osamosvojitveni vojni na Koprskem Višji štabni vodnik Mitja Močnik o Samostojni bojni skupini 6. PŠTO UGODNOSTI ZA ČLANE ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO IN WELLNESS PARKU LAŠKO Laško postaja pomemben turistični center, ki v svoji wellness ponudbi izpostavlja kakovost bivanja in kulturo zdravega načina življenja. Možnosti izkoriščanja zdravilne termalne vode smo nadgradili z atraktivnim in modernim kopališčem Wellness Park Laško (2.200m2 vodnih površin notranjih in zunanjih bazenov) ter savna centrom.

Izkoristite ugodnosti za člane Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nudimo vam: v Zdravilišču Laško: • 20% popust za bazen, savna + bazen, fitnes, solarij ter kombinacijo teh storitev • 10% popust za kopanje in savno v kombinaciji z gostinsko ponudbo •10% popust za masaže, druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice. v Wellness Parku Laško: 20% popust za bazen, bazen + savno, solarij

UGODNO V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV 25.04. – 29.04.2008 Program vsebuje: 2x pol-penzion; 1x peeling rok (cimet+sladkor) in masažo rok ali vitaminsko hranilno masažo obraza; kopanje v notranjem in zunanjem termalnem bazenu Zdravilišča Laško; 1x dnevno vstop v Termalni center Wellness Park Laško; 1x dnevno vstop v fitnes in savno (3 ure) Zdravilišča Laško; program sprostitve in rekreacije; program animacije. 2 dnevni program: Hotel Zdravilišče Laško**** namesto 144,00 € za člane ZVV 115,20 € Hotel Hum*** namesto 119,00 € za člane ZVV 95,20 €

Cene veljajo za osebo vdvoposteljni sobi. V ceno ni vključena turistična taksa. Na redno ceno programov veljajo še popusti za otroke, za člane Zveze veteranov vojne za Slovenijo – 20 % (odrasli).

Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 Laško tel.: 03 73 45 111, fax: 03 73 45 123, rezervacije: 03 73 45 122, [email protected], www.zdravilisce-lasko.si Uvodnik

Vsebina AKTUALNO Janez Pajer novi predsednik ZVVS ...... 4 - 6 Spoštovane veteranke NAŠ POGOVOR in spoštovani veterani Veteranom je treba dati v družbi mesto, ki jim gre ...... 7 OD DO vojne za Slovenijo! Obračun osemletnega dela ...... 8 - 9 PREDSTAVLJAMO Pred vami je nova številka našega Veterana in zadnja v Center vojnih veteranov Logatec ...... 11 takšni sestavi uredništva. Kar prehitro so minila ta štiri leta, ko je naše uredništvo sprejelo odgovorno nalogo IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE priprave in izdaje Veterana. Že na začetku smo skušali Sodelavci poročajo o različnih z novo grafično obliko in spremenjeno vsebino vzbuditi dejavnostih veteranov ...... 12 - 16 vaše zanimanje za branje. Upam, da nam je uspelo. Veliko težav smo morali premagati, včasih se komu zameriti, pa VAŠE PISMO vendar smo z odgovorno politiko uredništva skrbeli za vaše Bo treba zopet na barikade, Opravičilo ...... 17 obveščanje, predvsem pa seznanjanje z vsemi veteranskimi V BESEDI IN SLIKI dejavnostmi. S kolesi ob obeležjih vojne za Slovenijo ...... 18 - 19 Minila so štiri leta mandata predsedstva in pred nami so volitve novega vodstva. Želim si in upam, da bo novo DA NE POZABIMO vodstvo krepko pljunilo v roke in uspešno vodilo našo Prevzem mejnega prehoda Lazaret organizacijo prihodnja štiri leta. Volitve so enkratna in stražnice Hrvatini ...... 20 – 23 demokratična priložnost, da se nagradijo tisti, ki so Zaščita resnice o osamosvojitveni vojni ...... 24 – 27 uspešno delali, z novim mandatom in da tiste, ki so bili manj uspešni ali pa celo niso izpolnili naših pričakovanj, PODOBE VETERANOV zamenjamo. To je vaša pravica in verjamem, da jo boste Mitja Močnik o Samostojni bojni skupini 6. PŠTO .. 28 – 31 odgovorno uporabili. Življenje Aleša Kodre v temi ...... 31 Hiter pogled na opravljeno delo nam pove, da smo bili v tem PREBERITE mandatu uspešni s spremembo Zakona o vojnih veteranih. Gasilci iz Bistrice ob Dravi v letu 1991 ...... 32 Minimalne pravice, ki jih podeljuje država tistim, ki so v osamosvojitvenih procesih stopili na branik domovine, V SPOMIN smo razširili skoraj na vse, ki jim te pravice po moralnih Naše vrste so zapustili veterani ...... 33 zakonih tudi pripadajo. Žal je še nekaj skupin ljudi, ki so sodelovali v osamosvojitvi, ostalo zunaj določb zakona. ŠPORT Verjamem, da bo novo vodstvo zmoglo v novem mandatu Veterani so se v Cerknem merili v veleslalomu ...... 34 - 35 popraviti še to krivico. Uspelo nam je doseči pravičnejše Mežiški veterani odlični na dveh tekmovanjih ...... 35 financiranje veteranskih organizacij. Zame in verjetno Nekaj iskric iz osamosvojitvene vojne ...... 35 za vse vas je bilo povsem nerazumljivo, da so tisti, ki so si z orožjem v roki pribojevali slovensko samostojnost, IZ VOJAŠKIH ARZENALOV prikrajšani pri financiranju lastne organizacije. Ta Kaj odpisujejo in kaj kupujejo v vojskah po svetu ... 36 - 37 premik je bil izredno težaven in lahko se pohvalim, da sem OBJAVA tudi sam sodeloval v postopku sprememb za pravičnejšo delitev proračunskih sredstev. Pa še na nekaj ne smemo Razpis tekmovanja v vojaških disciplinah ...... 38 pozabiti. Naša organizacija ima velik ugled v Svetovni NAGRADNA KRIŽANKA veteranski federaciji. Skrb države za urejenost veteranskih NAGRADNA KRIŽANKA ...... 39 zadev, skrb za vojna grobišča in odnos do vseh vojnih veteranov so podlage, ki nas uvrščajo prav v vrh, če se OGLASI primerjamo s sosednjimi in tudi z drugimi veteranskimi Promocijska sporočila ...... 2, 10 in 40 organizacijami po svetu. Lahko se pohvalimo, da je na vseh Naslovnica: Slovenske Konjice Foto: (KuB) zasedanjih organov Svetovne veteranske federacije naš status glede na druge vedno poudarjen kot primer dobre Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. prakse. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana; tel. (01) 524 17 84; matična In na koncu še nekaj besed o uredništvu. Rad bi se zahvalil št. 1211293, davčna št. 200075715; P. R. NLB - posl. Moste, Ljubljana, št. 02012-0089693246. Odgovorni urednik: Jože uredniškemu odboru za uspešno opravljeno delo, ki Čibej. Člani uredništva: mag. Rina Klinar, Bojan Kuntarič, Mirko je bilo dobro ocenjeno tudi z vaše strani. Mogoče smo Kržišnik in Jože Kuzman. Zunanji sodelavec: Cveto Erman storili napako, ko vaših pohval nismo objavljali, vendar (križanka). Grafični prelom: Studio Luksuria, d. o. o., Ljubljana; smo menili, da smo izbrani zato, da delo kakovostno tisk: SCHWARZ d. o. o. Ljubljana; naklada: 22.100 izvodov. opravljamo tudi v vašem imenu. Zato bi tistima dvema kritizerjema v predsedstvu dejal, da naj v prihodnje Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite po elektronski pošti na naslov [email protected] ali na prevzameta vodenje uredništva in pokažeta, kaj znata. računalniških disketah 3,5« v urejevalniku Word for Torej še enkrat hvala vsem za sodelovanje in pomoč pri Windows na naslov: ZVVS, uredništvo glasila »Veteran«, izdaji Veterana. Rojčeva ulica 16, p. p. 2780, 1001 Ljubljana. Jože Čibej, Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. odgovorni urednik ISSN 1580-4518

ŠT. 35 • APRIL 2008 3 nadnalsovAktualno

NA GLAVNEM VOLILNEM ZBORU JE ZVVS DOBILA NOVA PRVA ČLOVEKA Novi predsednik je Janez Pajer

V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah je v soboto, 5. aprila, potekal glavni volilni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Osrednja točka so bile volitve predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja in drugih organov ZVVS. Delegati so za novega predsednika izvolili Janeza Pajerja iz OZVVS Sežana in za generalnega sekretarja Mitjo Jankoviča iz OZZVS Brežice. Delegati so z dolgotrajnim ploskanjem potrdili sklep, da dosedanjemu predsedniku Srečku Lisjaku, ki je to dolžnost opravljal od ustanovitve organizacije 10. oktobra 1993, podelijo naslov častni Poročilo o delu je predstavil predsednik Zveze predsednik ZVVS. veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak.

Po slovesnem veteranskem dejanju, kratkem nim dialogom uspešno reševali različne želje vedbo postopkov javnega naročanja. kulturnem programu, pozdravih župana Ob- in poglede v najširšem spektru našega delova- Predsedstvo ugotavlja, da ima ZVVS izdela- čine Slovenske Konjice Mirana Gorinška ter nja. Sprejemali smo kvalificirane, pravilne in ne in sprejete vse potrebne akte za delovanje predsednika OZZVS Slovenske Konjice Ivana dobre odločitve v dobro večine. Nismo dosegli v skladu z Zakonom o društvih in Statutom Pavliča in po izvolitvi organov glavnega zbora vsega želenega, a kljub temu lahko ugotovimo, ZVVS ter da so bili pobude in predlogi za spre- je predsednik Srečko Lisjak predstavil poroči- da je bilo dosežkov veliko, gledano optimalno membe oziroma dopolnitev normativnih ak- lo o delu Zveze veteranov vojne za Slovenijo in prilagojeno času, zmožnostim in tudi našim tov po obravnavah znotraj pristojnih organov v preteklem letu. Poudaril je, da se s tem glav- sposobnostim,« je povedal Srečko Lisjak. sprejeti v skladu z odločitvami večine. nim zborom končuje tudi štiriletno mandatno obdobje vodstva in organov zveze. Opozoril Sprejeti vsi potrebni dokumenti Organiziranost je, da letos zaznamujemo tudi 15. obletnico delovanja ZVVS in 40. obletnico Teritorialne Po besedah Srečka Lisjaka so na področju pra- V ZVVS je vključenih 55 samostojnih društev, obrambe Republike Slovenije. Vse obletnice in vno-formalnega urejanja delovanja ZVVS po ki prek pokrajinskih odborov kot obliko dela preteklo obdobje veterane zavezujejo k bolj- večkratnih usklajevanjih in obravnavah zno- uveljavljajo želje in potrebe na republiški rav- šemu in uspešnejšemu delu v prihodnosti. traj posameznih komisij in na predsedstvu ni. »V preteklem letu in v iztekajočem se štirilet- pripravili in sprejeli ažurirane in dopolnjene Lani se je število članic in članov v naši orga- nem obdobju je bilo veliko dogodkov in ak- naslednje akte: Pravilnik o dodeljevanju so- nizaciji povečalo za 1025 članov. Po zadnjih tivnosti, ki so neposredno vplivali na med- lidarnostne pomoči, Pravilnik o priznanjih, podatkih naša organizacija šteje 26.520 ve- sebojne odnose tako med posamezniki kot znakih in kovancih ZVVS, Pravilnik o veteran- terank in veteranov. Iz vojne za Slovenijo je članicami naše zveze. Menim, da smo s strp- skih pogrebnih slovesnostih in Navodilo za iz- imelo po Zakonu o vojnih veteranih na dan 31. decembra 2007 priznan status vojnega ve- terana 49.041 oseb. Prav v teh dneh je zaključena druga posodo- bitev programa vodenja članske evidence. Omenjeni program je najsodobnejši na podro- čju delovanja društev v Republiki Sloveniji. Z uveljavljenimi novostmi je vodenje evidence postalo bolj pregledno in sistematično, to pa omogoča lažjo obdelavo podatkov. Na OZVVS je zdaj stalna naloga, da člansko evidenco red- no ažurirajo, ker je le tako delovanje ZVVS lahko kakovostno in natančno. Ugotavljamo, da ima ZVVS izvoljene, organizi- rane in delujoče organe v skladu z veljavnim Statutom ZVVS. Organi zveze so v preteklem letu kot tudi v štiriletnem mandatnem obdo- bju opravili zahtevne in obsežne naloge ter dosegli uspehe, ki so nesporni in vidni. Strokovno službo sestavljata generalni se- kretar in poslovna sekretarka. Zaradi polo- vičnega delovnega časa poslovne sekretarke Letošnjega glavnega volilnega zbora se je udeležilo 116 delegatov in 16 članov smo občasno angažirali zunanjo sodelavko predsedstva, skupaj torej 132 volilnih upravičencev. – to je vplivalo na kvaliteto in opravljen ob-

4 ŠT. 35 • APRIL 2008 nadnalsovAktualno seg dela, v nekaterih okoljih oziroma OZVVS poslovanje in uporabo programov informacij- pa je občasno sprožalo negodovanja in vča- ske podpore. S predsedniki OZVVS so izvedli sih tudi neumestne pripombe. Na tem podro- delovno srečanje v zvezi z izdelavo oziroma čju nismo realizirali sklepa lanskega glavnega ažuriranjem obstoječih statutov v skladu z Za- zbora o povečanju števila zaposlenih. Razlog konom o društvih in statutom ZVVS. Čeprav je je predvsem v različnih pogledih na funkcijo bilo nekaj pripomb udeležencev, je treba po- posameznih organov in temu posledično sta- udariti, da je Upravna enota Ljubljana na tem tusu. Predsedstvo je rešitev te problematike delovnem srečanju predstavljen vzorec statu- s predhodnim sprejemom nove sistemizacije ta ocenila kot vzornega in ga potrdila brez pri- delovnih mest prepustilo novo izvoljenemu pomb. vodstvu. V spomin na leti 1990–1991 Glasila Veteran Tudi v preteklem letu so pripravili in izvedli V preteklem letu so bile po načrtu dela izdane že utečene ali bolje rečeno tradicionalne de- štiri številke glasila Veteran v nakladi 23.000 javnosti, povezane z obdobjem 1990-1991. izvodov. Predsedstvo meni, da uredniški od- Omenimo le večje: pohod po poti spomina pri- bor dobro deluje in zagotavlja ustrezno ka- jateljstva - Prešernov pohod, pohod po poti kovost, obliko in obseg glasila, ki vsekakor generala Maistra, proslavitev dneva ZVVS na upravičuje svoje poslanstvo. Občasne napa- Geossu, odprtje CVVS Logatec, zaznamovanje ke, ki včasih spravijo v slabo voljo posamez- izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in ko- nike in celo določeno okolje, ni odgovornost memoracija ob dnevu spomina mrtve. uredniškega odbora, temveč napak, ki nasta- V sklopu tega je treba omeniti udeležbo naših jajo pri tisku in ob njem. Na podlagi nekaterih praporščakov in v večji ali manjši meri naših Novoizvoljeni predsednik Janez Pajer se je pripomb glede števila izdaj pa tudi nekaterih članov na vseh državnih proslavah in dogod- udeležencem zbora zahvalil za izkazano rednih prispevkov bo treba sprejeti nekatere kih. Omeniti je treba tudi dva zapleta (ali mor- zaupanje. spremembe in dopolnitve. da neusklajenost), ki sta se pripetila v prete- klem letu. Eden je obeležitev izgona zadnjega SV in komemoracija brez državnih predstav- Priznanja vojaka JLA iz Slovenije, ki bi ga po dogovoru nikov. Odgovornost za neljubi dogodek je morala organizirati ZVVS, zaradi soliranja ene brezpredmetno iskati, dogodek napihovati v Za zasluge pri delovanju naše organizacije od organizacij znotraj zveze veteranskih dru- medijih pa ne rešuje ničesar. Vodenje takšnih tako na republiški kot tudi na lokalni ravni so štev Sever z odkrivanjem obeležja pred Luko dejavnosti pa zahteva natančne in obvezujoče bila najzaslužnejšim članicam in članom ter Koper so zadevo vodili naši kolegi iz organiza- dogovore, ki jih takrat ni bilo. zunanjim sodelavcem podeljena naslednja pri- cije Sever skupaj s Slovensko policijo. Ob tem je Srečko Lisjak omenil veliko angaži- znanja: 1 zlata plaketa, 5 srebrnih plaket, 121 Glede na vsebino proslave in tudi pomen spo- ranost in aktivnost nekaterih OZVVS v zvezi s bronastih plaket in 17 spominskih plaket. menika se postavlja vprašanje, ali sta bila naša postavitvijo primernih spominskih znamenj. »Menimo,« je dejal Srečko Lisjak, »da pomeni udeležba in sodelovanje sploh smotrna. Kljub Vsem tem območjem velja pohvala – in takšne dopolnjen in sprejet Pravilnik o priznanjih, temu je, da se izognemo polemikam, vseka- dejavnosti je treba nadaljevati. znakih in kovancih ZVVS dovolj dobro podla- kor bolje, da ni prišlo do dveh proslav. Dru- »Znotraj tega področja želim poudariti tudi go za nagrajevanje najbolj zaslužnih na vseh gi zaplet je nastal pri komemoraciji pri pom- obilico aktivnosti, ki smo jih imeli v preteklem ravneh in v vseh oblikah našega delovanja. niku padlih v vojni za samostojno Slovenijo letu s podelitvijo bojnih in spominskih znakov Ob tem poudarjamo, da je treba spoštovati na ljubljanskih Žalah. V preteklem letu so bili MORS na vseh ravneh naše organizacije. Žal je sprejeta določila, ki so morda kdaj le formal- za izvedbo tega dogodka zadolženi kolegi iz tudi v tem segmentu iz nekaterih okolij priha- na, a zapisana in sprejeta. Glede na to, da ugo- organizacije Sever. Pri usklajevanju z držav- jalo do spotikanj v ta naši – poudarjam – naši tavljamo uspešno in kvalitetno delo pri veliki nim protokolom je očitno prišlo do nedoreče- dosežek. Odločno zavračamo vsa podtikanja, večini OZVVS, pozivamo tudi vodstva, ki ne nosti in neusklajenosti, zato je polaganje ve- omalovaževanja in tudi blatenja tako naših uporabljajo tega segmenta našega delovanja, teranskih vencev potekalo brez častne enote dosežkov v obdobju 1990-1991 kot dosežkov da to možnost izkoristijo in se s priznanji od- dolžijo najzaslužnejšim.« Praporščaki Opremljenost, urejenost, usposobljenost in tudi angažiranost velike večine naših prapor- ščakov je lahko v ponos vsaki pripadnici in pripadniku ZVVS. Za to gre pohvala in zahvala predvsem praporščakom na čelu z Dominikom Grmekom kot tudi OZVVS, ki so pripravlje- na sodelovati pri najrazličnejših dejavnostih tako na republiški kot na lokalni ravni. Urjenju in opremljanju praporščakov bo tre- ba še naprej namenjati ustrezno skrb in po- zornost. Izobraževanje in usposabljanje Potrebe po izobraževanju in usposabljanju na različnih področjih našega dela in dejavnosti so vedno večje, zato so v preteklem letu za ti- sta OZVVS, ki so izrazila želje in potrebe, orga- nizirali in izvedli izobraževanje za finančno Delegati in člani predsedstva prevzemajo glasovnice.

ŠT. 35 • APRIL 2008 5 nadnalsovAktualno

Predsednik volilne komisije Bojan Erlih seznanja udeležence zbora z volilnimi rezultati. Pozorno so mu prisluhnili tudi člani delovnega predsedstva, predsednik Mitja Teropšič (drugi z desne), Srečko Lisjak ter Jože Kuzman, človeka, ki odhajata z vodstva Mihael Petrovič (prvi z desne), Ivan Pavlič (drugi z leve), oba organizacije, in Janez Pajer ter Mitja Jankovič, nova prva človeka člana, in Ljubica Lija Debeljak (prva z leve), ki je pisala zapisnik. ZVVS.

naše organizacije. Delali smo, delamo in bomo sednik Vlade RS, predsednik DZ RS, minister je splošno znano, zato ga ne bom podrobno delali transparentno, uspešno in v dobro na- za obrambo, načelnik Generalštaba SV, kar opisoval, in to je sodelovanje z Vlado RS, Mi- ših članic in članov. Ljubosumnežem na do- so s svojo podporo konkretno in neposredno nistrstvom za obrambo, Generalštabom SV, s sežke pa svetujemo boljše delo,« je poudaril tudi pokazali. Mislim, da je nadaljnje našteva- Poveljstvom sil SV, z Zvezo društev vojnih in- Srečko Lisjak. nje vseh visokih predstavnikov naše družbe, validov Slovenije, s Študentsko organizacijo ki podpirajo in pozdravljajo ta projekt, nepo- v Mariboru, z Društvom generala Maistra,« je Šport trebno,« je dejal Srečko Lisjak. poudaril Lisjak. Na področju športno-rekreativnih dejavnosti Delovanje ZVVS so tudi v preteklem letu izvajali tradicional- Skrb za člane v stiski ne veteranske športne igre in tudi samostoj- Na področju skrbi in pomoči socialno ogrože- Predsedstvo ugotavlja, da je bilo delovanje na športna tekmovanja. Pojavljajo pa se tudi nim veteranom so v preteklem letu na podlagi ZVVS v preteklem letu dobro. Veliko so posto- nove panoge oziroma oblike tekmovanj na Pravilnika o dodeljevanju solidarnostnih po- rili, dosegli in pridobili, ob tem pa si ne more- pokrajinskih ali območnih ravneh, ki bodo moči dodelili finančno pomoč v višini 30.667 jo zatiskati oči pred težavami, neuspehi in tudi glede na odprtost lahko postale tudi republi- evrov. Skrb pa vzbuja dejstvo, da se vsa leta novimi cilji in nalogami. ške. Srečko Lisjak je izrazil prepričanje, da bo delovanja ZVVS potreba po pomoči poveču- Poskusi oviranja napredka in izkoriščanja treba postopno zaokrožiti obseg tekmovanj, je, zato bo treba začeti postopke za spremem- lastnega vpliva za neke parcialne ali ožje lo- ki se organizirajo na republiški ravni in po- bo veteranske zakonodaje, kako bi zagotovili kalne interese na račun organizacije kot celo- krajinskih ravneh v povezavi z aktivnostmi ustrezno socialno varnost veterankam in vete- te ali njenih posameznih delov so škodljivi za in dogodki iz obdobja 1990-1991. Na podla- ranom vojne za Slovenijo. organizacijo kot celoto, veteranstvo in ugled gi veljavnih pravil je skupni zmagovalec ve- veteranstva v celoti. Po besedah Srečka Lisja- teranskih športnih iger za leto 2007 OZVVS Finance ka vsi delamo večje ali manjše napake, ki se Kočevje. kažejo v ožjem ali širšem okolju. Izrazil je pre- Ker je zaključni račun del gradiva za glavni pričanje, da jih ni treba delati zavestno in na CVVS zbor, je Srečko Lisjak omenil le nekaj poudar- račun drugega. kov. Bilanca stanja je bila pravilno sestavljena Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so v prete- Center vojnih veteranov Slovenije se je v pre- in pravočasno oddana pristojnemu organu. klem letu kakor koli prispevali k uspešnemu teklem letu gradil in razvijal po vsebini in ob- Dokumentacija finančno-materialnega poslo- delu ZVVS. Posebej se je za opravljeno delo, segu, ki so ga dovoljevali finančna sredstva in vanja je bila pravilno knjižena in arhivirana. podporo in pomoč zahvalil vsem OZVVS, brez trenutna organiziranost. Pri tem je treba pose- Lani je bilo finančno poslovanje tako na strani katerih ne bi bilo ne uspehov ne dosežkov. bej poudariti, da so kot zveza v CVVS vlagali le prihodkov kot na strani odhodkov uravnote- sredstva v skladu z načrtom, ki pa v primerjavi ženo, do določenih sprememb je prihajalo po Razprava z vsemi drugimi pridobljenimi sredstvi pome- posameznih postavkah. nijo le 12 odstotkov. Od vsega začetka izvaja- Na glavnem zboru je 132 delegatov iz 55 ob- močnih združenj obravnavalo in sprejelo po- nja projekta CVVS pa so žal obstajali pomisleki Sodelovanja takšne in drugačne vsebine; od začetnih na- ročilo o delu organizacije v preteklem letu, sprotovanj, povezanih z možnostjo graditve, »Področje sodelovanja lahko razdelimo na finančno poročilo in poročilo Nadzornega nato zagotavljanja kadra za delovanje in pogo- dva dela, in sicer na sodelovanje s sorodnimi odbora. V razpravi so delegati precej časa jev za vzdrževanje ter nato do pomislekov gle- organizacijami v domovini in na sodelovanje namenili delitvi sredstev za delovanje nji- de kritja stroškov vzdrževanja. Za vse te pomis- s sorodnimi organizacijami v tujini. Ko govo- hovih organizacij, ki jih zagotavlja država. leke so se našle ustrezne rešitve, ne bremenijo rimo o sodelovanju v domovini, ugotavljamo, Menili so, da bi morali sredstva deliti: 40 od- ZVVS, kvečjemu lahko v nadaljevanju zmanjša- da je dobro in izpolnjuje želje in potrebe čla- stotkov fiksnih, 60 odstotkov pa naj bi orga- jo stroške operativnega delovanja zveze tudi do nov. Seveda je sodelovanje v različnih okoljih nizacija dobila glede na dejavnost. Opozorili 10.000 evrov letno. Da so dosegli sedanjo stop- in na različnih ravneh različno ter prilagojeno so še na dejstvo, da sedanji zakon o vojnih njo izgradnje in razvoja CVVS, gre predvsem za- trenutnemu stanju. Pri tem je treba nedvoum- veteranih ni pravičen ter da mora organiza- hvala gradbenemu odboru in vsem tistim, ki so no podariti, da mora sodelovanje prvenstve- cija nadaljevati prizadevanja, da vsi tisti, ki nesebično pomagali in podpirali. no sloneti na stanovskem organiziranju in de- še nimajo veteranskega statusa, tega dobijo. »O smotrnosti tega projekta je najlepše v go- lovanju izven političnih vplivov in političnega Gre za tiste, ki so na ukaz enot TO postav- voru ob odprtju CVVS dejal predsednik Vlade povezovanja. ljali barikade, kurirje, inštruktorje in druge. RS. Ob tem naj povem, da ta projekt podpi- Znotraj tega kompleksa vprašanj ne sme- rajo predsednik Republike Slovenije, pred- mo pozabiti na odlično sodelovanje, ki nam (nadaljevanje na 11. strani)

6 ŠT. 35 • APRIL 2008 Naš pogovor Veteranom je treba dati v družbi mesto, ki jim gre

Takoj po koncu glavnega volilnega zbora smo novega predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenije Janeza Pajerja prosili za pogovor. Malo smo morali počakati, da so se zvrstili vsi, ki so mu želeli čestitati k izvolitvi. Nato smo se usedli v kot dvorane Kulturnega doma in Janez Pajer nam je razložil svoje poglede na nekatere težave, s katerimi se sooča ZVVS, in na to, kako jih rešiti. Čestitke za izvolitev tudi v imenu naših re civilne strukture, ki so sodelovale v vojni leta lovale v vojni, da dobijo status veterana, ven- bralcev. Za veteransko organizacijo je 1991. Samo ime Zveza veteranov vojne za Slove- dar so iz takšnih in drugačnih razlogov, rekel štirinajst let in pol dela. Kako ocenjujete nijo pomeni vse.« bi bolj politike resornega ministrstva, izpadle opravljeno delo v minulih letih? iz programa. Mi se bomo zavzemali, da bi za te »Že v svoji kratki predstavitvi delegatom na Naslednja težava, ki se kaže samo na dr- ljudi skušali ponovno sprožiti postopek za do- glavnem volilnem zboru, ko sem se jim zahva- žavni ravni, je sodelovanje oziroma ne- delitev statusa vojnega veterana.« lil za zaupanje, sem poudaril, da je bilo v štiri- sodelovanje z Združenjem slovenskih najstih letih in pol narejeno ogromno. Sam sem častnikov. Si boste prizadevali, da bi se Kako gledate na dejstvo, da so sredstva v organizaciji od leta 1998 in od takrat sem bil to sodelovanje izboljšalo? za dejavnost Zveze veteranov vojne za vedno tudi v različnih organih združenja in po- »Vaše razmišljanje je pravilno. Na državni rav- Slovenijo za prihodnje leto načrtovana zneje zveze. Začeli smo iz nič in zato gre vsa ni tega sodelovanja ni. Na terenu oziroma v pri Ministrstvu za obrambo in ne več pri zahvala in pohvala ekipi, ki jo je Srečko Lisjak bazi pa je to sodelovanje čudovito. Zelo veliko Ministrstvu za delo, družino in socialne zbral okoli sebe, da je imela moč in voljo ter veteranov je tudi častnikov in na nižjih ravneh zadeve? tudi občutek dolžnosti, da v miru postavi ve- delujejo v obeh organizacijah. V pripravah na terane na mesto, ki jim gre. To ji sicer v celoti volitve sem obljubil, da bom, če bom izvoljen, »Ta zadeva je šla mimo naše organizacije. Kot ni uspelo in to bomo mi v naslednjem mandatu sodelovanje z Zvezo slovenskih častnikov po- podpredsednik ZVVS sem sicer slišal o tem, popravili.« globil tudi na državni ravni. Te obljube se bom uradnega pa ne vem nič. Sicer nimam nič pro- tudi držal.« ti. Zadeve so namreč za razpravo. Veteransko Organizacijo veteranov vojne za Slove- gibanje nedvomno ima konotacijo v oborože- nije kljub zelo dobrim rezultatom dela V minulih letih je delo ZVVS zaznamova- ni sili, vojski in Ministrstvu za obrambo, ven- dar mora za določene stvari poskrbeti dose- obremenjujejo nekateri problemi. Naj la tudi želja nekaterih veteranov, da bi v danje resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za za začetek omenim sodelovanje z Zve- Ljubljani ustanovili še eno organizacijo, delo družino in socialne zadeve. Problemi ve- zo društev Sever. Kako vi vidite sodelo- saj s sedanjo niso ali niso bili zadovolj- teranov so predvsem socialni, manj pa kakšni vanje s policijskim veteranskim zdru- ni. Kako se boste lotili reševanja tega drugi. Socialne težave veteranov bomo skuša- ženjem v prihodnje in za kaj se boste problema? li urejati in izboljševati v tem ministrstvu, ki je zavzemali pri tem sodelovanju? »Tukaj ne vidim nobenega problema. Na pred- resorno.« »Ti problemi so praktično umetni in sprovoci- sedstvu ZVVS smo to problematiko obravnava- rani. Ne bi rekel, da spolitizirani, ampak so jih li in smo že dali jasno rešitev. Nekatere stvari Do zdaj sva govorila samo o problemih. sprovocirali nekateri posamezniki, ki si tako ali nedelovanja pokrajine, takšne in drugačne, Kako si sicer predstavljate prihodnji drugače pripisujejo nekatere zasluge v osamo- so se kazale tudi v – naj rečem v narekovajih razvoj ZVVS? svojitveni vojni. V minuli vojni sem bil dejansko – neki konkurenci, ki naj bi nadomestila nede- vseh deset dni skupaj z njimi. Skupaj smo bili na lovanje pokrajine. Zadeve sicer niso tako pre- »Pri tem sta dva pomembna vidika, ki ju sam Fernetičih in skupaj smo napadali vojake jugo- proste, kot jih zdaj opisujem, in ne bi rad po- čutim kot veteran, enako čutijo tudi vsi moji to- vojske. Zato težko ali pa sploh ne razumem, da tenciral nekaterih stvari, ki so osebne narave variši iz minule vojne. Pri tem mislim na prizna- je prišlo do takega razkola in da vsi veterani dru- določenih akterjev. Vendar ima vsako območ- nja družbe za naše dejanja v vojni za samostoj- štva Sever nimajo enakih pravic, kot jih imamo no združenje, ki se ustanovi in spoštuje statut no Slovenijo. Slovenska družba nas še vedno ni veterani vojne za Slovenijo. To je nedvomno po- Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter mu kot priznala kot častne ljudi, ki smo bili takrat pri- sledica določene strukture uniformiranih ljudi, društvo prilagodi svoj statut, pravico, da pod- pravljeni žrtvovati nekaj, kar je največ, kar lah- ki so ali še vodijo to organizacijo. Sistem subor- piše listino in mu pristopi. Toda na istem ob- ko nekdo žrtvuje, to je lastno življenje. Nekako dinacije je onemogočal razmišljanje, kot to za- močju res ne moreta delovati dve enaki zdru- so pozabili na nas in v preteklih letih se je skoraj hteva civilna družba, kar pa veterani vojne za ženji.« vse vrtelo okoli političnih zaslug za samostojno Slovenijo smo in nedvomno tudi društvo Sever. Slovenijo. Brez dvoma je tudi politika prispevala Veteranstvo je sestavni del civilne družbe. Zdaj, Vsa leta od osamosvojitve potekajo raz- svoj košček k naši samostojnosti, vendar se brez ko ti naši kolegi odhajajo v pokoj in ugotavljajo, prave o tem, kdo je v Sloveniji upravičen upora zadeve za zeleno mizo nikoli ne rešijo v da je naša organizacija na visoki ravni, se nam do statusa veterana in kdo ni. Tako še korist vojskujoče strani. Mi smo dokazali, kot je rekel predsednik vlade Janez Janša, da smo z pridružujejo. Sam si tega ne želim. Z vodstvom zdaj do tega niso upravičeni nekateri, realno oboroženo silo sposobni obraniti svojo veteranskega društva Sever sem že navezal sti- ki so tudi prispevali svoj delež k uspeš- ke. Želim si, da bi z njimi v prihodnje bolj tesno plebiscitarno odločitev iz leta 1990, kjer je bila nemu boju z jugovojsko. Kaj bo ZVVS na- 93-odstotna udeležba, da Slovenija postane sa- in poglobljeno sodelovali ter da bi se v prihod- redila za rešitev njihovega statusa? mostojna država. To obvezo smo veterani vojne nosti združili v Zvezi veteranov vojne za Slove- za Slovenijo iz nekdanjih dobro organiziranih nijo. Ne razumem, zakaj ne bi bili veterani dru- »Danes so nekateri delegati predlagali, da se struktur Teritorialne obrambe tudi uresničili. štva Sever, se pravi nekdanji miličniki, ki so prav tudi ta zadeva reši do neke mere. Torej stva- Tega dejstva se politika na žalost vseh osemnajst tako veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne ri, ki smo jih imeli že v prejšnjem mandatu kot let izogiba.« za Slovenijo. V sedanji zvezi so združene nekate- predlog rešitev določenih struktur, ki so sode- (KuB)

ŠT. 35 • APRIL 2008 7 nadnalsovOd do

OD 11. DO 35. ŠTEVILKE VETERANA Moj zadnji Veteran Med tema dvema številkama je nič več in nič manj kakor polnih 8 let oziroma moj dvojni mandat na funkciji generalnega sekretarja ZVVS in to je tudi slaba petina moje skupne delovne dobe, brez vsakršnih dodatkov. Ko to pišem, manjka do glavnega zbora še dober teden, in ko boste to brali, bo izvoljen že moj naslednik; prišel je čas, da potegnem črto pod vse to obdobje.

Leta 2000 sem se bolj za ša lo kakor pa zares prijavil na kandidaturo za to mesto, saj sta bila preostala dva kandidata veliko večj a »k alibra« kakor jaz in niti v sanjah nisem pomislil, da bi mi lahko uspelo. Teritorialec sem bil res že od 1969. leta, v osamosvajanje sem se vključi l tudi precej hitro in v vojni izvrši l vse, kar so od mene in mojega odreda, ki se ga je prijelo ime »črni vragi«, zahtevali tisti na višj ih položa jih, in nav- sezadnje, bil sem zraven, ko smo ustanavljali veteransko območn o združe nje. Zraven nisem bil le ob ustanavljanju Združe nja veteranov voj- ne za Slovenijo v Cankarjevem domu, saj sem bil med tistimi, za katere je v dvorani zmanjka- lo prostora in smo ostali zunaj! Tudi na volitvah nisem sodeloval, ker nisem bil delegat, in še le zveče r me je poklical moj pokojni prijatelj in eden od mojih desnih rok pri vodenju odreda Božo in mi čestital. Med ljudmi velja prepriča nje, da se na srečo bolj spominjamo dobrih stvari kakor pa slabih, in to je res. Če se še tako trudim, se slabih tež- ko spomnim, saj jih je bilo še pa še malo, skoraj nič. Pa tudi pri tistih slabih ni bila krivda vedno na nasprotni strani, temveč vča sih tudi na moji. Če boste kdaj spreminjali naš statut, kar smo že do sedaj radi poče li, predlagam šestletni man- dat za generalnega sekretarja, in to brez možn o- sti ponovne izvolitve, sploh če bo na tem mestu Zdaj že nekdanji generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman, ko je prejel spominsko ploščo za čl ovek približn o moje starosti in od delovnega tajno skladišče, ki ga je imel v svoji obrtni delavnici. Ob njem je njegov bratranec Franc mesta oddaljen okoli 100 km. Si lahko predstav- Kuzman, podpredsednik veteranskega združenja v Celju. ljate, da sem v tem ča su prevozil toliko kilome- trov, kot če bi devetkrat obkroži l naš planet? kot da sem prebolel ošp ice. Že sem imel polno sreča nj, veteranskih športnih iger in nekaterih Ker sem veči no predsedstva, s Srečk om Lis- glavo načr tov, ki so ob popolni podpori čl anov drugih prireditvah so bili zraven veterani dru- jakom na če lu, poznal že prej, sem se po moje predsedstva nato v veliki meri tudi zaži veli. Ob št va Sever. Vse tisto, kar sem poče l v teh letih, kar hitro znaše l, in to kljub temu, da mi je pred- spominih na veteranska sreča nja na letališču vse ideje, ki so nastale v moji glavi, vse je plod hodnik vse prepustil bolj na hitro roko. Malo Cerklje ob Krki, na Pokljuki ali v Slovenj Grad- skupnega dela. Vča sih sem res »z asoliral«, toda večj e probleme sem imel le s tistimi, s katerimi cu niti ne smem zače ti našt evati vseh tistih, ki to mi je ostalo še iz mojega obrtnišk ega ča sa ali sem se zače l sreče vati po služb eni dolžn osti, saj so mi pomagali, saj se bojim, da bi koga poza- še od prej, ko sem še kot glasbenik rad odigral pred tem za mene niso niti sliša li. Prav neprijet- bil. Enako je tudi pri šp ortnih igrah, s katerimi kakšn o po svoje. no in nerodno sem se poču til vsakokrat, ko so smo obredli lep del naše Slovenije, in povsod Veteranska sreča nja, veteranske igre, seje pred- me postavljali naprej v prvo vrsto in me zače li drugje, ko nisem nikoli ostal sam, ko sem imel sedstva in seje obeh komisij po vsej domovini pozdravljati, saj sem vedno bil najraje nekje za- veliko pomočn ikov, ki so mi pomagali ali hote- pa tudi medsebojna sreča nja in obiski združe nj daj. Ko sem preži vel zače tne teža ve, je bilo tako, li pomagati. Pri organizaciji vseh veteranskih so veliko prispevali pri medsebojnem druže nju,

8 ŠT. 35 • APRIL 2008 nadnalsovOd do hkrati pa tudi k prepoznavnosti in promociji naše organizacije v javnosti. Tudi naša sreča nja s tujimi veterani so bila nadvse dobrodošl a in koristna, obisk naši h predsednikov in sekretar- jev območn ih združe nj v Vukovarju pa je poka- zal, kaj bi se lahko zgodilo tudi v Sloveniji, če se vse ne bi izteklo tako, kot se je. Najraje piše m v bolj sproščenem in veselem slo- gu, toda v teh letih sem se sreče val tudi z manj veselimi stvarmi. Osebno sem spoznal svojce pa- dlih žr tev ter njihove travme in od takrat bi najra- je pregriznil vsakega, ki se norču je iz naše vojne. Jezijo me vsi tisti »poklicni rodoljubi«, ki so v voj- ni mirovali, v miru pa bi se še kar naprej vojsko- vali. Njim so zelo blizu še »aktivno čakajoči«, ki so lepo v miru čakali na izid naše vojne (Dokler bije moje junašk o srce, me ne dobite izpod mize!!). Prireditev na Geossu Ne vem, kako, toda na te svojce padlih žrtev sem se navezal na neki prav poseben nači n in jim Z dopolnitvijo Zakona o vojnih veteranih smo vsem, ki so nam pomagali takrat, ko je bilo naj- dal vedeti, da jih veteranke in veterani izredno popravili marsikatero krivico, še vedno pa so bolj potrebno. cenimo. Drobne pozornosti, ki so namenjene brez veteranskega statusa tisti, ki so enotam TO Leta 2000 nas je bilo okoli 14.000, sedaj nas je samo njim, so kaplja v morje proti tistemu, kar pomagali pri postavljanju barikad, in tisti kurir- že skoraj dvakrat več. Smo dobro organizira- so žrtvovali za vse nas. Toda ne cenimo jih samo ji inšt ruktorji, ki so raznosili pozive naši m pri- na in spošt ovana organizacija. Imamo svoj ča- mi, nekaj enakega ču tijo tudi študentke in štu- padnikom. sopis, ki je boljši , kot je bil, toda bil bi lahko še dentje Univerze v Mariboru, ki so se nam prav Tudi z odpravo starostne omejitve 50 let za vse boljši in zanimiv. Imamo svojo spletno stran, na tukaj z iskrenim veseljem in vnemo pridruži li. tiste, ki so ostali brez dela, pa ne po svoji krivdi, kateri še vedno pogreša mo sodelovanje večj e- Njihov odnos do teh svojcev, nas veteranov in nam ni uspelo. Veliko podjetij je po vojni šl o v ga št evila združe nj, povezani smo na sodoben, vsega procesa osamosvajanja je iskren in ni na- steča j in marsikomu se ni več nikoli uspelo za- elektronski nači n, ki pa ga vsi še ne uporablja- uče n, saj se iz svojih učb enikov o tem delu naše posliti in to se jim bo poznalo do konca, vse do jo dovolj, tudi brošu ra, zlože nke in vse drugo zgodovine niti niso mogli nauči ti. zadnje prejete pokojnine. To so stvari, ko gre uspešn o predstavljajo našo organizacijo. Se spomnite naše ga veterana, ki je pred leti ob vseh razpravah o tem, kdo je več prispeval k Daleč pred vsemi veteranskimi in tudi drugimi več dni gladovno stavkal pred obči nsko hišo v naši osamosvojitvi in kdo manj, čl oveku na jok. društ vi smo v vodenju čl anske evidence; sicer Piranu in je stavko prekinil še le po naši pomo- Vedno se bom rad spominjal naše ga obeležj a sem pri njenem uvajanju res večk rat sliša l kakš- či ? Vesel sem, da smo veterani sodelovali tudi na Geossu, ki smo ga že zaradi njegove geograf- no krepko na moj raču n, pa čeprav nisem bil pri mnogih humanitarnih akcijah, tako po po- ske lege posvetili vsem naši m rodoljubom iz leta vsega kriv sam, le obljubljal sem prehitro. tresu v Posočj u kot vremenskih ujmah v Beli 1991. Tako kot sam prostor njegove postavitve V zadnjem ča su smo, čeprav nekako sramežl ji- krajini, Savinjski dolini, Konjišk em, pa pri po- so velikega simbolnega pomena tudi kamni, ki ga vo in po tiho, zače li zahajati tudi med mlade po moče h mnogim posameznikom, ki so bili med sestavljajo, saj so zbrani z vseh koncev Slovenije, šolah in prav tukaj je naše prihodnje delo. Eno vojno pri osamosvajanju še kako potrebni, pa dva tudi če z sedanjo mejo, in katere so obdelali je, kaj oni zgoraj napiše jo v učb enike, drugo pa pozneje skoraj pozabljeni. Škoda, da je med mladi fantje iz srednje kamnosešk e šo le v Ljublja- je, kaj lahko mladim o vzrokih, pripravah in voj- »p ozabljenimi« tudi druži na padle žr tve iz Piv- ni ter jih simbolno povezali z nerjaveči m jeklom. ni za prvo samostojno drža vo povemo mi, tako ke, ki še vedno nima reše nega stanovanjskega Sedanjim in prihodnjim rodovom smo nameni- iz prve roke. problema, pa je preteklo že veliko časa in bilo li tudi več drugih obeleži j po naši domovini in Poklicni politik bi naše sodelovanje z drugimi danih veliko obljub. se s skromnimi spominskimi ploščami zahvalili veteranskimi organizacijami označi l kot oboje- stransko korektno, jaz pa bi temu dodal, da bi lahko bilo boljše , tako z veterani iz druge sve- tovne vojne kakor tudi iz društ va Sever. Ne da se za vsakega točn o določi ti in izmeriti njegov prispevek k dokončn i osamosvojitvi Slovenije in to se nikoli tudi ne bo dalo, vedno se bodo našl i posamezniki, ki bodo svoj prispevek napi- hovali in poveliče vali, drugi pa bodo skromno molča li. Veliko je o tem že napisano, toda veliko stvari in dogodkov še čaka, da jih kdo prenese na papir, saj smo vedno starejši in tak postaja tudi naš spomin. So dogodki, za katere obstaja tudi po več resnic hkrati, in naša dolžn ost je, da najdemo in povemo pravo. Namesto zaključk a. Brez sodelovanja in pomoči Slovenske vojske in Morsa kot celote nam veteranom vojne za Slovenijo bi bilo vsega opisanega veliko, veliko manj. Kadar koli in za kar koli smo jih prosili, so nam pomagali, in če bi se že lel zahvaliti vsem poveljstvom, enotam in posameznikom, bi ne- hote javnosti razkril celotno vojašk o formacijo.

Srečanje veteranov na letališču v Slovenj Gradcu Jože Kuzman

ŠT. 35 • APRIL 2008 9 Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana § | Foto: Saπa Hes Ljubljana § | Foto: 1537 23, Vilharjeva d.d., Mobitel,

Moj Mobi. Moje darilo. Nokia

A 2626 C M I O B B R Sagem IT E L + T O My150X A C M I O B B R IT E L + T O Včasih se želje uresničijo! Ne, ne šalim se, včasih se želje res uresničijo. Hm, že nekaj časa sem si želel nov Mobipaket. Saj veste, po dveh letih se toliko stvari spremeni ... Hm ... In potem sem na božično jutro ostrmel. Ne vem, ali sem svoje želje govoril na glas ali pa morda oči in mami bereta moje misli ... eeeee ... raje ne :) ... kakorkoli že, pod jelko me je čakal ličen novoletni Mobipaket s pov- sem novim mobitelom! Točno takšnim, kot sem si ga želel, pa še kakšno funkcijo več ima. No, zdaj sem glavni, pa še torbico imam vedno preko rame! Hvala, mami in oči!

www.mobitel.si

Mobitelova prodajna mreža omogoča nakup Mobi programa na več kot 1000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model Mobipaketa ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Ponudba velja do odprodaje zalog. Podrobnejše informacije so na voljo na vseh prodajnih mestih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700. nadnalsovAktualno

(nadaljevanje s 7. strani ) tora, kjer so obkrožili tiste, za katere so mis- veteransko organizacijo v prihodnje vo- lili, da so najbolj sposobni, da vodijo ZVVS v dil Janez Pajer, podpredsednika sta postala Poleg tega so delegati zadolžili predsedstvo, naslednjih štirih letih. Marjan Grabnar in Janko Sebastjan Stušek, da pripravi noto, ki jo bodo poslali pristoj- Medtem ko je volilna komisija štela glasove, generalni sekretar je postal Mitja Jankovič, nim državnim organom o zaščiti ozemeljske so delegati potrdili nova predsednika pokra- praporščak pa bo tudi naslednja štiri leta Do- celovitosti Slovenije. jinskih odborov: Marjana Dolinška za Zasavje minik Grmek. in Leopolda Pungerčarja za Dolenjsko, ki sta Po zahvali Janeza Pajerja za zaupanje, v ka- Volitve postala tudi člana predsedstva ZVVS. Poleg teri je delegatom obljubil tudi trdo delo, sta tega so se delegati seznanili še z informacijo o novi predsednik in novi generalni sekretar Uvod k volitvam je opravil predsednik volilne Centru vojnih veteranov Slovenije v Logatcu. svojima predhodnikoma Srečku Lisjaku in komisije Bojan Ertlih, ki je delegatom pojasnil Jožetu Kuzmanu izročila priznanji ZVVS in način glasovanja in kaj morajo storiti, da bo ZVVS ima novega predsednika spominski darili. na glasovnici jasno vidna njihova volja oziro- ma za koga so glasovali. Nato so delegati odšli Kot je povedal predsednik volilne komisi- (KuB) po glasovnice in posamezno v posebna pros- je Bojan Erlih, so se delegati odločili, da bo

Predstavljamo

Do danes smo v gradnjo in delova- O delu Centra vojnih veteranov Slovenije nje centra vložili že več kot en mili- jon evrov. Tudi za Center vojnih veteranov Slovenije (CVVS) lahko rečemo, da se končuje eno mandatno ob- V odstotkih prikazani deleži dobje, saj prvi začetki segajo še v financiranja: leto 2003, ko je OZVVS Logatec ta- - donacije: 34,0 odstotka, kratnemu predsedstvu ZVVS dal - dotacije: 42,0 odstotka, pobudo za ustanovitev centra, ki - sofinanciranje ZVVS: 8,5 odstot- bo vsem članom ZVVS na enem ka, mestu celovito zagotavljal uresni- - sofinanciranje OZVVS Logatec: čevanje čim širšega področja po- 14,1 odstotka, treb in interesov. - najemnine: 1,4 odstotka. Zgodovinsko priložnost je vetera- Z našimi partnerji imamo sklenje- nom ponudil Mors, ki nam je dal v ne pogodbe o dolgoročnem sode- uporabo nekdanjo vojašnico Loga- lovanju in sofinanciranju gradnje tec, ki se razprostira na približno ter delovanja CVVS in tako zago- 20 ha površin in razpolaga z več tovljene stabilne vire financira- - apartmajski objekt z enim samo- sišče, strelišče za lok in zračno pu- objekti, ki so bili primerni za preu- nja. reditev glede na naše potrebe. stojnim apartmajem do 8 oseb in ško ter malokalibrsko puško …. Izdelan je bil Projekt vzpostavitve enim skupnim apartmajem z dve- V prihodnjih letih bomo zgradili Uporaba objektov v CVVS CVVS do leta 2015, ki pa je že tri- ma kuhinjama, skupno jedilnico še mednarodni veteranski kamp, Zmogljivosti centra lahko uporab- četrtinsko uresničen. in sanitarijami za do 20 oseb, kjer osrednji muzej vojne za Slovenijo ljajo vsi člani ZVVS in območne še ni notranje opreme, 91, dom za ostarele ter socialno organizacije ZVVS, pripadniki in Tako lahko danes veterani - letni športnorekreacijski center z ogrožene veterane in upokojene enote SV, pripadniki CZ in organi- ZVVS v Logatcu že uporabljamo več pomožnimi objekti za piknike pripadnike Slovenske vojske z va- zacijske enote URSZR, društva in naslednje zmogljivosti: in različna družabna srečanja ter rovanimi stanovanji in dnevnim klubi MORS. igrišči za košarko, mali nogomet centrom, igrišča za minigolf in od- V lanskem letu je bila zasedenost - upravno stavbo, adaptirano in in odbojko, dvostezno balinišče, bojko na mivki, trim stezo, pokrito centra naslednja: opremljeno z vso potrebno in- rusko kegljišče, zunanji šah, ple- strelišče za pištolo … - ZVVS: pribl. 2000 uporabnikov, frastrukturo, ki je za uporabo na 26 dni, razpolago strokovnim službam - SV: pribl. 1500 uporabnikov, 29 dni, ZVVS kakor tudi vsem organom - Društvo upokojencev MORS: ZVVS, pribl. 600 uporabnikov, 5 dni. - gostinsko-kongresni center z av- Društva in klubi z območja občine diovizualno opremljeno dvora- Logatec uporabljajo zmogljivosti no, sočasno restavracijo z 200 centra vsakodnevno po sklenjenih sedeži, novo kuhinjo za pripravo pogodbah. 500 kuhanih obrokov in bifejem, OZVVS ali posamezni člani ZVVS - večnamensko športno dvorano lahko uporabo zmogljivosti CVVS z manjšimi dvoranami za boril- rezervirate po telefonu (01) 759 ne veščine, s streliščem za lok in 11 43 ali na e-naslovu cvvs.logate- zračno puško, za namizni tenis [email protected]. Podrobnejše informa- idr., s fitnesom in savno, ki je še cije o gradnji, delovanju in ponud- neopremljena, bi centra dobite na spletni strani - namestitveni objekt z zmoglji- ZVVS, povezave, cvvs. vostjo 100 ljudi v nameščenih in opremljenih sobah s 3 do 4 po- steljami, Miro Pogačnik

ŠT. 35 • APRIL 2008 11 Iz dopisniške beležke Pet let dela in uspehov Vojašnica »Janko Premrl - Vojko« v Vipavi ima dolgo vojaško zgodovi- no, ki sega vse tja do tistih temnih časov, ko je bilo primorsko ljudstvo preganjano in mu je bila odvzeta pravica do ponosa naroda in sloven- ske besede. Le klen in uporniški duh primorskega ljudstva sta v drugi svetovni vojni zmogla temu reči »Ne!« Tisti najplemenitejši »Ne!« pa je prišel pozneje, leta 1990, po zgodo- vinsko izraženi plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo. Leto pozneje, leta 1991, je uporniški »Ne!« zares dobil pravi pomen, saj smo si z orožjem v roki v desetdnevni vojni končno pribojevali svojo do- movino. V ustavi smo zapisali, da je Republika Slovenija demokratična, soci- alna in pravna država. Postavljen je globalni in veličasten temelj, ki slovenskemu narodu zagotavlja uživanje temeljnih vrednot, te pa člo- veku zagotavljajo varno in dostojno življenje. Sklepna prireditev ob peti obletnici delovanja centra v vojašnici Najpomembnejša mejnika uresničevanja tega cilja sta ozemeljska ce- »Janka Premrla - Vojka« v Vipavi, je potekala 5. marca, v športni lovitost ter vključevanje v mednarodne vojaške, gospodarske, kultur- dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. Prireditev je s koncertom ne in civilizacijske tokove. To doktrino dostojanstveno varuje naša obogatil Big band orkestra Slovenske vojske. Slovenska vojska, tista vojska, ki je nastala iz Manevrske strukture Na- rodne zaščite in Teritorialne obrambe, ki je nastajala v pripravah na Narod delovnih, inovativnih, ponosnih in uporniških, a miroljubnih osamosvojitev. Skupaj s takratno milico in ob neponovljivi podpori ljudi je postal samostojen narod. To samostojnost potrjujejo mnogi civilnih struktur smo zmogli nalogo, ki jo je svet priznal za razumno, uspehi in zgodbe. Smo narod, ki je dokazal pravilnost začrtane vizije pogumno in uspešno. Imamo svojo državo. razvoja in ohranjanja slovenskega naroda. O uspehih in ponosu nad doseženim priča tudi praznovanje ob peti obletnici delovanja Centra za usposabljanje Slovenske vojske v Vipa- vi. Tam se že peto leto uspešno urijo kadri Slovenske vojske, ki imajo poleg bivalnih tudi izjemne terenske razmere za urjenje in najsodo- bnejše urejeno strelišče v zgornji Vipavski dolini, ki izpolnjuje visoke evropske standarde. Tu burja, sonce in delovni ljudje sodoživljamo in cenimo njihovo prisotnost. V pozdravnem nagovoru je podpolkovnik Miran Rožanec predstavil delo in uspehe Slovenske vojske ter se zahvalil za izjemno gostoljubje prebivalcev zgornje Vipavske doline in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. V počastitev praznovanja pete obletnice delovanja centra je v vojaš- nici »Janka Premrla - Vojka« v Vipavi potekalo več prireditev. Sklepna prireditev je pod skrbnim nadzorom Rajka Likarja in njegovih sode- lavcev potekala 5. marca v športni dvorani Škofijske gimnazije v Vi- K uspešni izvedbi pohoda je svoj del prispevala tudi Slovenska pavi. Prireditev so obogatili s koncertom Big banda orkestra Sloven- vojska, ki je poskrbela za logistično oskrbo. ske vojske in z odlično pevsko gostjo Alenko Godec. Izvrstnemu petju, muziciranju in koncertnemu programu se je množica zahvaljevala z mnogimi aplavzi. Pohod v Dražgoše Praznovanja so se poleg župana Občine Vipava udeležili predstavniki veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, veteran- Spomin na legendarno dražgoško bitko Cankarjevega bataljona skega združenja Sever, OZVVS občin Ajdovščina in Vipava, svetniki ohranjamo na Gorenjskem s številnimi prireditvami, med katerimi Občinskega sveta Občine Vipava, mnogi udeleženci osamosvojitvene so posebno priljubljeni pohodi, ki potekajo iz različnih krajev Go- vojne 1991, krajani mesta Vipava in okoliških krajev. renjske s skupnim ciljem prispeti v Dražgoše in se udeležiti osred- To je bil naš skupni praznik! nje slovesnosti. Ivo Krušec Prvič so se letos odločili, da številnim že tradicionalnim pohodom dodajo novo smer, in sicer pohod iz Tržiča v Dražgoše. Pohoda, dolg je 21 km, se je kljub slabemu vremenu udeležilo 85 pohodni- Zlato priznanje Juliju Pečanu kov, tako velike udeležbe glede na deževno vreme niso pričakovali. Med pohodniki je bil tudi tržiški župan Borut Sajovic, ki je s priso- V gostišču »Perko« v Žicah pri Sveti Ani v Slovenskih goricah je bil tnostjo dokazal in pokazal spoštljiv odnos do naše polpretekle zgo- konec februarja letni zbor lenarškega Območnega združenja vetera- dovine. Organizatorji so si bili edini v oceni, da bi bila udeležba na nov vojne za Slovenijo (OZVVS). Poleg članov so se ga udeležili tudi pohodu ob lepšem vremenu še številnejša. podžupana občin Lenart in Benedikt Franc Krivec ter Janez Zorko, Organizacijo pohoda so veterani načrtovali skupaj s člani NOB, ve- predsednika območnih združenj VVS Ptuj in Ormož Stanko Žitnik ter teranskim društvom Sever, občinskim združenjem zveze častnikov Miran Fišer (hkrati tudi uradni predstavnik Slovenske vojske), pred- in občino Tržič. Uspešna izvedba, dobra organizacija in logistična stavnika območnega združenja VVS Ruše, predstavnik policijskega oskrba pohoda, ki jo je zagotavljala Slovenska vojska, predvsem pa veteranskega združenja Sever Branko Mohorič in mnogi drugi. Go- zadovoljstvo pohodnikov je spodbuda za organizacijo in izvedbo vorili so o delu združenja v minulem letu in nekaterih žgočih proble- pohoda tudi prihodnje leto. mih, s katerimi se ukvarjajo v veteranski organizaciji. Posebej so po- A. Stritih udarili dobro sodelovanje s Slovensko vojsko in z vojašnico generala Foto: Valentin Klemenčič Maistra iz Maribora, pa tudi z nekaterimi lokalnimi skupnostmi, še

12 ŠT. 35 • APRIL 2008 Iz dopisniške beležke zlasti z občinami Lenart, Sveta Ana in Benedikt. Lani jim je izdatno vloga takratnega predsednika narodnega sveta za trg Sv. Lenart, na- pomagala tudi občina Sveta Trojica, medtem ko od občin Sveti Jurij rodnjaka in sokolskega voditelja dr. Milana Goriška. Podpirajo tudi in Cerkvenjak niso dobili podpore. Največji je bil delež domicilne ob- pobudo, da bi v Lenartu odkrili Maistrov doprsni kip. Podelili so spo- čine Lenart, ki veteranskemu združenju zagotavlja tudi prostorske in minske znake »Stražnica 1991« pripadnikom diverzantskega voda druge pogoje za delovanje. 7413/8, ki so sodelovali v akcijah v Konjišču in pripadnikom voda Med pomembnejšimi nalogami, ki so jih opravili v minulem letu, so Sveta Ana 7447/4, ki so sodelovali v akcijah na Vratjem Vrhu. Spo- bili skrb za pomoč socialno prizadetim članom, skrb za urejanje vete- minske znake je podelil podpolkovnik Miran Fišer in se vsem dobitni- ranskega statusa tistim, ki so dejansko izpolnjevali zakonske pogoje, kom zahvalil za njihov prispevek v slovenski osamosvojitveni vojni. ter sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami, osnovnimi Eden od organizatorjev Manevrske strukture Narodne zaščite na le- šolami in društvi. Udeleževali so se športnih in kulturnih priredi- narškem območju in častni član veteranskega združenja Lenart Pet- tev, rekreacijskih in spominskih pohodov v Rušah, Gornji Radgoni, er Leopold je podelil bronaste, srebrne in zlate medalje MSNZ. Zlato Mengšu in Ormožu, pripravili so tradicionalni pohod po poteh gene- medaljo je prejel Jože Jurša, srebrno Franc Šijanec in Stanislava Seni- rala Rudolfa Maistra in zbirali dokumentarno gradivo iz časov sloven- ca, bronasto pa Branimir Kos, Inge Markoli, Franc Oletič, Roman Čuš, skega osamosvajanja v osrednjih Slovenskih goricah. Kot je povedal Jože Šuman, Ivan Vela in Venčeslav Čuček. sekretar združenja Janez Kocbek, je bilo konec minulega leta v lenar- Za izjemna dejanja v slovenski osamosvojitvi leta 1991 in za velik škem združenju 249 članov, zanimanje za članstvo pa narašča tudi prispevek pri krepitvi območnega združenja VVS so podelili zlato pri- med svojci veteranov. Kljub temu so menili, da bi lahko bilo število znanje Juliju Pečanu, srebrni priznanji sta dobila Marjan Rebernik in veliko večje, saj so bili leta 1990 in predvsem 1991 številni občani Božidar Kolar, bronasta priznanja pa Maksimiljan Lešnik, Dušan Ko- aktivno vključeni ne samo v takratno Teritorialno obrambo in Mili- mar in Danijel Zrnec. Za dragoceno pomoč pri urejanju prostorov so co, temveč tudi v druge obrambne dejavnosti nastajajoče Republike podelili zahvalno listino podjetju Interles iz Lenarta. Za nadomestna Slovenije. člana predsedstva združenja VVS Lenart so izvolili Feliksa Borka iz Na zboru so sprejeli letošnji delovni program s finančnim načrtom. Cerkvenjaka in Ivana Kranerja iz Benedikta. Po zboru so se zadržali Lotili se bodo priprav na ponatis zbornika Čas odločitve 1990–1991, na krajšem družabnem srečanju ob okusni malici, za katero je poskr- ki ga bodo tudi dopolnili z novimi pričevanji in drugimi podatki, zla- bela Slovenska vojska iz Maistrove vojašnice v Mariboru. sti o udeležencih vojne in nekaterih pomembnejših, doslej javnosti še neznanih dogodkih. Ponatis knjige naj bi zagledal luč sveta leta Dr. Marjan Toš 2010. Veliko pozornosti bodo namenili junijskemu pohodu po poteh generala Maistra, saj letos mineva 90 let od prelomnih dogodkov v prevratnih letih 1918/1919. Maistru so z vojaki in denarjem veliko pomagale tudi Slovenske gorice, Lenart pa še posebej. Vidna je bila

Prireditev ob vstopu naše države v območje združene Evrope brez nadzorovane meje so se udeležili tudi veterani. Ena od teh je bil pohod z baklami iz Kobarida do mejnega prehoda Robič.

Con, Frenk in Stojan so kolegu Simonu ob njegovem srečanju z Veterani so se častno abrahamom izročili veteransko izkaznico. Veteranska izkaznica poslovili od meje Veterani OZVVS gornjega Posočja, ki so v enotah TO leta 1991 darilo za abrahama aktivno sodelovali pri zavzetju mejnega prehoda Robič in za njim drugih mejnih prehodov na skrajni zahodni meji, se še vedno Bolj kot se oddaljujeta čas osamosvojitve Slovenije in čas, ko smo družijo in ne počivajo. s kolegi v enotah Teritorialne obrambe stali na braniku domovine, Na napovedanih prireditvah ob vstopu naše države v območje bolj si jih nabiramo. Leta namreč. Vsako leto smo zrelejši in vse več združene Evrope brez nadzorovane meje so se zbrali tudi veterani je med nami tudi abrahamovcev. Ker gre za pomembno življenjsko in napovedali udeležbo na pohodu z baklami iz Kobarida do prelomnico, jo po navadi temu primerno tudi zaznamujemo in mejnega prehoda Robič. Borcem enot, ki so sodelovale pri zavzetju proslavimo. Ob teh priložnostih se spomnimo svojih kolegov. mejnega prehoda v osamosvojitvenem letu 1991, so se pridružili Tudi veterani iz Cerknega na to niso pozabili. Pri proslavljanju še člani predsedstva OZVVS in številni veterani drugih enot TO abrahama so prišli na izvirno idejo in kolega Simona posebej iz območnega združenja. Pripadniki 183. PDV Kobarid se niso presenetili in razveselili s tem, ko so mu kot darilo ob njegovem zadovoljili le s pohodom in s slovesnostjo ob žaganju mejne rampe. srečanju z abrahamom izročili člansko izkaznico Zveze veteranov Naredili so še več, da je bilo slovo od mejnih kontrol še veličastnejše. vojne za Slovenijo. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se kljub mrazu zbrali ob Nadiži, Marijan Platiše le nekaj kilometrov od mejnega prehoda Robič. Na kraju, kjer so

ŠT. 35 • APRIL 2008 13 Iz dopisniške beležke

noč pred zavzetjem mejnega prehoda nadzorovali cestno barikado, vojska. Za obnovo tega strelišča se bom bojeval še naprej in ne so pripravili kres. Nedaleč stran je nekdanji borec Renato zamenjal mislim vreči puške v koruzo. Strelstvo je namreč vsestransko zelo orožje za kuhalnico in v velikem kotlu skuhal več kot sto porcij pomemben šport. Prav zato strelska društva podpira tudi naša prvovrstnega bograča. Tik ob tem pa se je v velikem loncu kuhalo Slovenska vojska. Med drugim je dokaz za to načrt sodelovanja za dobro belo primorsko vino. Komandir voda Miran, ki je s soborci leto 2008 med veterani Slovenije in Slovensko vojsko, podpisan 6. organiziral to nevsakdanje druženje, je vsem pripadnikom te enote decembra 2007 na Poveljstvu sil Slovenske vojske na Vrhniki. podelil spominske kape, ki bodo vse spominjale na ta čudoviti dan Na veliko srečo pa se je ohranilo zaprto strelišče za zračno puško in noč, brez mrkih obrazov in zaskrbljenih domačinov kot pred v Štorah, v bližini gasilskega doma. Zahvala za to gre predvsem sedemnajstimi leti. Vsi pripadniki voda so z veseljem poravnali marljivim starejšim članom strelskega društva, ki so ime Štor na stroške pripravljenih dobrot za dobrodošlico pohodnikom. raznih tekmovanjih tudi večkrat ponesli po vsej domovini. Že v prvem mraku so se enoti pridružili številni člani drugih enot, s V zadnjem obdobju v njem marljivo treniramo tudi štorski veterani, katerimi so skupaj delovali na tem kriznem območju ob osamosvajanju predvsem v času priprav pred kakšnimi večjimi veteranskimi domovine, in marsikateri pohodniki, ki so si pot iz Kobarida do vasi strelskimi tekmovanji, ki jih je v Sloveniji vedno več. Robič predčasno skrajšali z osebnimi vozili. Slavnostni kres, glasba in Tako želimo letos na osmem veteranskem srečanju na Svetini v petje ter seveda vonj po bograču in vročem vinu so še pred prihodom soboto, 28. junija, del prireditve nameniti tudi Strelskemu društvu pohodnikov privabili veliko domačinov, Benečanov in Italijanov z Kovinar Štore ob njihovi 60. obletnici aktivnega delovanja. druge strani, ki so hoteli še zadnjič prečkati mejo in v Kobaridu popiti To leto pa imamo v naši občini še enega visokega jubilanta, ki dobro kavico ali kozarček za dobro voljo. slavi 70. obletnico delovanja. To je Prostovoljno gasilsko društvo Kaj kmalu se je veteranom in obiskovalcem pridružila množica Prožinska vas. Že večkrat so nam s svojimi gasilskimi klopmi in pohodnikov z baklami, ki so se na pot iz Kobarida odpravili peš. mizami pomagali pri organizaciji veteranskih srečanj. Veterani Ko je zmanjkalo bograča in so nalili zadnjo čašo okrepčevalnega znamo to ceniti in se jim želimo na primeren način oddolžiti na vrelega vina, so se zbrali tudi veterani in v koloni po štiri, slavnostno veteranskem srečanju. s praporom in državno zastavo na čelu krenili s pohodniki na mejni Srečko Križanec prehod Robič, da bi z množico z obeh strani meje odstranili mejno zaporo, ki so jo pred šestnajstimi leti z orožjem v roki in spretnim pogajanjem zavzeli od nekdanjih varuhov meje.

Besedilo in foto: Pavel Četrtič Visok jubilej Strelskega društva Kovinar Štore V teh spomladanskih mesecih bo minilo natanko 60 let, ko so na ustanovnem občnem zboru ustanovili Strelsko družino Kovinar Letos so se pohoda na Volinjak prvič udeležile tudi članice »Sekcije Štore. Visok jubilej, vreden vsega spoštovanja. Vendar pa tradicija žena veteranov« Mežiške doline. strelskega športa v Štorah sega že precej nazaj, tam nekje do leta 1930. To navsezadnje dokazujejo stare fotografije iz leta 1932 in istega leta tudi osvojen pokal, ki je vrhunsko izdelan, dobesedno Pohod »sekcije žena prava mojstrovina in je sedaj v zasebni lasti. V prvih letih po drugi svetovni vojni je bil poudarek na streljanju veteranov« z vojaško puško. Po zgraditvi strelišča za malokalibrsko puško in pištolo leta 1959 pa se je zanimanje za strelski šport še bolj Kulturno društvo Leše vsako leto za državni praznik, 8. februarja, razmahnilo. To strelišče je sedaj žal v propadajočem stanju. organizira pohod na Volinjak. Pred kratkim sem na Ministrstvu za obrambo RS poskušal lobirati, Letos so se ga na pobudo Zorice Mirkac prvič udeležile tudi članice da bi lahko pri obnovi tega strelišča sodelovala tudi Slovenska »Sekcije žena veteranov« Mežiške doline. V prekrasnem dnevu, ob prijetnem druženju in z dobro voljo so se pridružile drugim pohodnikom na vrh Volinjaka, kjer je potekala proslava. Po vrnitvi v dolino jih je pogostilo ZVVS Mežiške doline, za kar se jim prav lepo zahvaljujejo. »Sekcija žena veteranov« Mežiške doline bo v svoj letni načrt dela dodala tudi vsakoletni pohod na Volinjak, saj članice menijo, da jim vsako prijetno druženje prinaša še večjo motivacijo pri delu v društvu. Želijo si samo, da bi se takšnih prijetnih dogodkov udeležilo še več naših članic. Lidija Zapečnik Redni zbor soboških veteranov V bližini gasilskega doma v Štorah pa se je na veliko srečo ohranilo zaprto strelišče za zračno puško. Zahvala za to gre predvsem V petek, 14. marca, so se v vojašnici v Murski Soboti zbrali vojni marljivim starejšim članom strelskega društva. veterani za Slovenijo iz OZVVS Murska Sobota. Polna dvorana, od

14 ŠT. 35 • APRIL 2008 Iz dopisniške beležke Zahvala poveljnika sil belokranjskim veteranom Poveljstvo sil Slovenske voj- ske je Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Bela krajina podelilo zahvalo za prispevek k razvoju in ugle- du Poveljstva sil ter podrejenih poveljstev in enot. Belokranjski veterani še posebej dobro so- delujejo z 32. vojaškoteritorial- nim poveljstvom, ki ima sedež v Novem mestu. Poveljnik sil brigadir Alan Geder je zahvalo Predsednik OZVVS Bela krajina Kot eno od pomembnih nalog so soboški veterani poudarili željo, izročil belokranjskim vetera- z zahvalo da bi čim več veteranov nosilo uniformo članov, saj bodo tako nom 8. januarja na Vrhniki, kjer laže promovirali članstvo in svojo organizacijo. je bila slovesnost ob 5. obletnici delovanja Poveljstva sil Slovenske vojske. tega sedem uniformiranih članov, že kaže na znake dobrega dela Božo Šober novega vodstva. Eden od pomembnih nalog je tudi uniformiranje članstva za še bolj pomembne naloge, kot so promocija članstva in prisotnost ter udeležba na pogrebih in slavnostnih prireditvah. V poročilu predsednika OZVVS Valterja Baldaša je vel optimizem, Podeljeni spominski znaki ki se kaže v rezultatih. Pomembna pridobitev je spletna stran združenja in ažurnost pri pobiranju članarine. Tako so bili Čas res hitro beži, veterani vojne za Slovenijo se starajo in zato morajo realizirani cilji tudi finančno pozitivni. Območno združenje je v tem poskrbeti, da na primeren način zapustijo spomine na dogodke iz osa- mandatu veliko bolj prisotno v lokalnih medijih in glasilu Veteran. mosvojitvene vojne leta 1991 mlajšim rodovom, da bodo tudi oni lahko To je eden od razlogov, da se povečuje članstvo in razvijajo nove pisali in govorili o njih ter da bodo do vseh veteranov lahko izkazali spo- oblike sodelovanja in financiranja. V programu dela za leto 2008 štovanje za njihova dejanja, za njihov boj, v katerem so bili pripravljeni so te oblike poudarjene kot stalna naloga članov. Nadalje se je žrtvovati tudi svoja življenja za skupni cilj, ne pokoriti se napadalcu in predsednik za uspešno sodelovanje in pomoč pri izvedbi določenih zaživeti v svoji, samostojni in svobodni državi Sloveniji. Vredno se je po- nalog zahvalil Slovenski vojski, občinam Hodoš, Šalovci, Puconci truditi za to, da njihovo delo ne bi ostalo nedokončano. Skrb za ohrani- in Tišina, veteranskim organizacijam, združenju Sever, ZB NOB in tev teh spominov na dejanja mora biti in ostati pomembna naloga vseh vsem drugim, ki so prispevali k postavitvi spominskih znamenj v veteranov, udeležencev dogodkov leta 1991. minulem letu. Velik delež k temu prispevata tudi Mors in Slovenska vojska, ki podelju- Veteran in župan Občine Hodoš Ludvik Orban je tako kakor že je spominske znake 1990-91 in tako daje priznanje udeležencem takrat- večkrat sodelovanje občine in OZVVS Murska Sobota ocenil kot zelo nih dogodkov za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni leta 1991. zgledno. Med slovenski osamosvajanjem je bilo na tem območju Tako je 32. vojaškoteritorialno poveljstvo Novo mesto v sodelovanju veliko dogodkov povezanih s sodelovanjem med domačini in z OZVVS Trebnje in Občino Trebnje pripravilo slovesno podelitev spo- Teritorialno obrambo. Kot rezultat dobrega sodelovanja so lani minskih znakov 1990-91 »Tajna skladišča« šestim posameznikom in ob odkritju spominskega znamenja na Hodošu pripravili srečanje. »Enota za posebne namene« tridesetim pripadnikom takratne enote Letos je prav ta občina, ki je ena izmed manjših v Sloveniji, prva za posebne namene. Slovesnost je potekala v Domu starejših občanov prispevala finančna sredstva za delovanje OZVVS. Trebnje 17. novembra 2007. Po krajšem kulturnem programu ženske- Podžupan Občine Puconci Evgen Sapač je izrazil željo po večjem in ga pevskega zbora Zimzelen iz Mirne in Žige Pungerčarja na trobenti bolj ustvarjalnem povezovanju ob dogodkih, ki pomenijo promocijo ter simbolnem veteranskem dejanju so zbrane nagovorili predsednik obeh, tudi v turistične namene. Dotaknil se je Doma borcev in mladine OZVVS Trebnje Janez Bobnar, župan Občine Trebnje Alojz Kastelic in na Vaneči, ki ga je treba ob določeni organizacijski obliki predstaviti poveljnik 32. VTPO Novo mesto polkovnik Mitja Teropšič. V nagovoru kot muzej borcev NOB in slovenske osamosvojitvene vojne. je poudaril veličino takratnih dejanj posameznikov, ki so bili pripravlje- Predsednik Policijskega veteranskega združenja Sever za Pomurje ni kljub velikemu tveganju hraniti orožje po svojih domovih, čeprav so Ciril Magdič je ponudil interesno sodelovanje sorodnih združenj s tem izpostavili veliki nevarnosti sebe, svoje družine in najbližje. Živeti na vseh ravneh in pri načrtovanih projektih. To sodelovanje naj bi in spati z orožjem pa sta bila pogum in veliko dejanje, ki si zaslužita pri- potrdili s podpisom listine o sodelovanju. znanje. Zboru veteranov so strokovni delavci združenja predstavili nov Župan Občine Trebnje je ob tej priložnosti podelil tudi 13 spominskih Statut OZVVS Murska Sobota, ki so ga člani zbora potrdili. zahvalnih knjig avtorice Rosvite Pesek Osamosvojitev Slovenije s po- Po sklepu predsedstva OZVVS Murska Sobota sta bila za bronasto svetilom in podpisom. Prejeli so jih takratni pripadniki TO Trebnje, ki plaketo predlagana člana Anton Križnik in Vlado Abakumov, za so leta 1991 poveljevali ter opravljali najbolj odgovorne in pomembne spominski bronasti kovanec pa Štefan Turza. naloge pri obrambi domovine. Po končanem rednem zboru je sledila pogostitev članov. Delovno Po končani podelitvi so se dobitniki priznanj in drugi udeleženci zadrža- predsedstvo se je ob tej priložnosti zahvalilo predstavnikom li v prijetnem druženju ob skromni pogostitvi ter obudili in podoživeli Slovenske vojske, ker nas vsako leto gostijo v svojih prostorih, in marsikateri dogodek iz tistih hudih časov osamosvajanja Slovenije, ko poudarilo medsebojno sodelovanje kot vzgled članom. je bila prisotna trdna odločenost, da ne damo svoje zemlje, da smo po- nosni na svoj, slovenski jezik in da branimo svoje domove za ohranitev Besedilo in foto: Anton Križnik slovenskega naroda.

ŠT. 35 • APRIL 2008 15 Iz dopisniške beležke

Zahvaljujemo se 32. vojaškoteritorialnemu poveljstvu iz Novega mesta ni vreden svetle skupne prihodnosti« so se napotili na Tabor nad in polkovniku Mitji Teropšiču kot pobudniku podelitve spominskih zna- Ihanom ter se z mislimi zopet vrnili pol stoletja v preteklost in si kov, Občini Trebnje in županu Alojzu Kastelicu ter članom OZVVS Treb- ogledali še dokaj dobro ohranjeno obzidje okrog cerkve, ki je svoj nje, ki so sodelovali in pripravili to lepo prireditev. Prvi korak pri po- čas služilo obrambi naše dežele. Spomnili so se shoda Ljudske fron- delitvi priznanj je narejen, veliko sodelujočih v vojnih dogodkih pa na te 23. maja 1937, prvih delavskih stavk v tistem obdobju, predvsem njih še čaka in prizadevanja so že usmerjena v dejavnosti, da spominske tiste najdaljše na slovenskem v papirnici Količevo. Preko Velikega znake dobijo vsi, ki so leta 1991 dali vsak svoj neprecenljivi prispevek v vrha so se spustili v smeri ihanskih skakalnic in se v Prelogu ustavili mozaiku dogodkov pri rojevanju nove, samostojne države Slovenije. pri njihovem prijaznem gostitelju, veteranu Dragu Anžinu; ta jim je razložil, kam in kako je skril del orožja, da ni končalo v rokah Miro Resnik tedanje jugoarmade, ko je po vsej Sloveniji praznila skladišča Te- ritorialne Obrambe in slabila njeno ognjeno moč. Marsikdaj ga je Pohod po meji znotraj EU, bilo zaradi tajnega skladišča orožja pred osamosvojitveno vojno pošteno strah, vendar je bil ponosen na zaupano skrivnost, ki jo zdaj »že« sme razgaliti. ki zdaj to ni več Pohod so končali pri ustrežljivi gostilni Mgan in se predali pladnjem z odojki, ki so jih spekli na ražnju. Organizatorji se zahvaljujejo pod- Na povabilo OZVVS Lendava so se tudi člani predsedstva OZVVS jetju Farme Ihan za »sindikalno« ceno odojkov in pekarni Rogljič iz Domžale 27. januarja z veseljem udeležili njihovega prvega pohoda Ihana za piškote, ki so jih pojedli že med potjo. po meji z Republiko Madžarsko. Skupino pohodnikov, v kateri je bilo približno petdeset veteranov, častnikov in njihovih prijateljev, je vo- Janez Gregorič dil Branko Bratkovič, častnik SV, iz vojašnice Murska Sobota. Da Prekmurje ni ena sama ravnina, so pohodniki ugotovili zelo hitro, saj je pot, ki je vodila mimo vinogradov, kaj kmalu zavila navkreber, ampak k sreči so ob poti tudi zidanice in v njih gostoljubni gospodar- Veterani iz Ruš ocenili delo v ji. Pot po meji s sosednjo Madžarsko zaznamuje širša poseka, sredi katere so visoki mejni kamni. Na naši jugozahodni strani vinogradi v letu 2007 dolgih ozkih vrstah kar tekmujejo med seboj, na katerem stoji lepša zidanica. Na madžarski strani pa le prostran gozd, in to tudi zato, ker V petek, 7. marca, so se ruški veterani zbrali v jedilnici Osnovne šole je pred leti za železno zaveso veljal desetkilometrski mejni pas, na Selnica ob Dravi. Učenci šole so jim za uvod pripravili prisrčen kultur- katerem je bilo, kot so izvedeli, prepovedano zadrževanje. ni program. Presenetila jih je zelo dobra udeležba, saj je bilo prisotnih Sledilo je prvo negativno presenečenje. Propadajoča stražnica ne- 122 članov, ki so prišli iz občin Lovrenc na Pohorju, Ruše in Selnice ob kdanje JLA »Štefan Kovač«. Dve samostojni, dokaj veliki zgradbi v Dravi. Na zboru je bilo tudi več kot 20 vabljenih gostov, to je predstav- lasti Ministrstva za obrambo in v (ne)uporabi Ministrstva za šolstvo, nikov vseh treh občin, UE Ruše, Slovenske vojske, osnovnih šol, PGD pa kaj bi o tem, saj ta stražnica le deli neslavno usodo s še nekaterimi ter drugih društev in organizacij, s katerimi združenje vzorno sodeluje. drugimi vzdolž naše meje in nezadržno propada. Prav tako so bili navzoči predstavniki OZVVS iz Maribora, Lenarta, Ptuja In še drugo, ne dolgo za prvim. Kulturni spomenik, v muzej preureje- in Ormoža, prišel je tudi član predsedstva ZVVS in sočasno predsednik na klet pisatelja Miška Kranjca iz vasi Štrkov - Velike Polane. Občina POZVVS Koroške. Lendava želi objekt odkupiti, vendar pisateljevi potomci zahtevajo ne- Ob pregledu dela združenja v letu 2007 so člani združenja ugotovili, da razumno visoko odškodnino in tako je vse prepuščeno zobu časa, ki društvo šteje že 474 članov (od katerih jih 78 odstotkov redno plačuje neusmiljeno najeda slamnato kritino in posredno tudi vse drugo, kar je članarino) in da so vsestransko aktivni. Poleg tega, da so izvajali redne pod njo. Kot so povedali lendavski prijatelji, ki so pri vsem tem najmanj in tekoče naloge, so se udeležili številnih prireditev, na katere jih vabijo krivi, se tudi oni sramujejo obeh objektov in upajo na boljše čase. druge organizacije in društva. Takih prireditev je bilo osemnajst. No, čisto na koncu so si pohodniki v zavetju Dolgovaških goric izme- Športne in druge ekipe OZVVS Ruše so se udeležile kar desetih različnih njali še nekaj besed (menda jih je bilo več) in misli z gostitelji tudi o tekmovanj. Najbolj odmevne so bile 7. veteranske športne igre v Novem državi, katero so soustvarjali in v kateri živijo. mestu. V dokaj hudi konkurenci (62 združenj) so ruške ekipe zasedle Janez Gregorič zelo dobro 6. mesto, ekipa v vlečenju vrvi je bila celo druga, kegljači pa tretji v svoji kategoriji. Tudi ekipe na drugih tekmovanjih so bile po do- seženih rezultatih uvrščene v prvo polovico. V preteklem letu so bili prisotni tudi na petih pohodih, njihovo združe- Pohod po poteh vojne za nje pa je zadnjo soboto v maju organiziralo že 4. pohod, tokrat na Smol- nik in čez slap Šumik na Bajgota in nazaj na Smolnik, kjer se je nadalje- Slovenijo 2007 valo družabno srečanje pohodnikov. Na pohod vabijo tudi člane drugih območij združenj iz vzhodnoštajerske in koroške pokrajine kakor tudi Trinajstega oktobra lani so veterani vojne za Slovenijo iz OZVVS člane častniške in borčevske organizacije ter tudi planince. Tudi že tradi- Domžale pod pokroviteljstvom Občine Domžale izvedli že 16. po- cionalnega pohoda borcev, veteranov in častnikov na Triglav se je lani hod Po poteh vojne za Slovenijo 2007. udeležilo kar 17 njihovih članov. V parku pri občini Domžale se je ob spominskem znamenju v spo- Veterani iz Ruš so bili tudi soorganizator pri pripravi slovesnosti ob po- min braniteljem slovenske samostojnosti zbralo 75 pohodnikov, delitvi spominskih znakov MORS pripadnikom TO in MSNZ na Duhu, v tistih, katerim ni vseeno, da dogodki izpred šestnajstih let prehitro Lovrencu na Pohorju, v Rušah in Vojašnici generala Maistra Maribor. odidejo v pozabo. Pridružilo se jim je tudi nekaj veteranov iz Rib- Opozorili so tudi na uspešno izvedena in prijetna 9. strokovno poučen nice, Zgornjega Posočja in Vrhnike. Po dobri uri hoje preko »dom- izlet članov v Posavje ter 2. družabno srečanje veteranov OZ VVS Ruše s žalske gore«, imenovane Šumberk, jih je že obsijalo sonce, pot pa slovesno prireditvijo in plesom 24. novembra v GD Smolnik. privedla do Krumperka, kjer so si nato spočili oči na srednjeveškem V mejah lastnih materialnih možnosti in s pomočjo ZVVS so z denarnimi bivališču Adama Ravbarja in si ogledali eno izmed lokacij enot TO prispevki pomagali trem socialno šibkim članom ter na domu obiskali v času osamosvajanja. Obiskali so tudi spomenik na Oklu in se na člana invalida in dva težje poškodovana člana. kratko poučili o tragediji, ki se je tam dogajala med drugo sveto- Društvo se financira z vplačano članarino članov, od vseh treh občin vno vojno. Z mislijo »kdor ne spoštuje naše (slovenske) zgodovine, prejemajo redno letno dotacijo, njihovo delo delno sofinancira tudi

16 ŠT. 35 • APRIL 2008 Iz dopisniške beležke

ZVVS, za športne dejavnosti so prejeli sredstva od donatorjev (Geberit, Mega metal, Dravske elektrarne, Zavarovalnica Maribor), del stroškov pa plačajo udeleženci sami. ČLANICAM IN ČLANOM OBMOČNIH Lani je bila njihova največja pridobitev večji pisarniški prostor, ki jim ZDRUŽENJ VELIKE LAŠČE, LJUBLJANA, ga je dodelila občina in si ga delijo z OO RK Ruše. Opremo za pisarno je SLOVENSKE KONJICE, SPODNJA priskrbel član predsedstva Ivan Eder, za kar so mu veterani seveda še SAVINJSKA DOLINA, MISLINJSKA posebej hvaležni. DOLINA, KRANJ IN MARIBOR, ZGORNJA Od Slovenske vojske so prejeli tudi poljsko premično kuhinjo. SV jim je SAVINJSKO-ZADREČKA DOLINA IN štirikrat pomagala z avtobusnimi prevozi in jim tudi drugače pomagala ŠKOFJA LOKA in brez njihove pomoči vseh dejavnosti z lastnimi sredstvi ne bi zmogli. Končna ugotovitev letnega zbora društva je, da so bili tudi leta 2007 Opravičilo uspešni, ugotavljajo pa tudi, da je še veliko odprtih možnosti, tako za so- Pri tiskanju vaših položnic za leto 2008 so v tiskarni, delovanje z drugimi strukturami v lastnem okolju kakor tudi navzven. ki za nas že nekaj let opravlja to storitev, storili veliko Kot v večini društev tudi v tem društvu težko najdejo ljudi, ki so priprav- napako, ki je povzročila med vami veliko nejevolje. ljeni prevzeti pomembnejše dolžnosti. Za izkazano pomoč in razumevanje se ruški veterani iskreno zahvalju- Ves postopek tiskanja položnic je tudi letos potekal tako, da smo jejo občinam, donatorjem, Slovenski vojski, vsem društvom in organi- najprej poprosili območna združenja za višino njihovih članarin zacijam kakor tudi ZVVS. Prepričani so, da bo sodelovanje z njimi še v letu 2008. Ko smo dobili podatke, smo jih posredovali našemu naprej vsaj na enaki ravni kakor do zdaj. programerju članske evidence, on pa je vse podatke pripravil Tone Sračnik za računalniško obdelavo. Tako pripravljeni podatki so bili po- novno poslani na združenja v potrditev in pri tistih združenjih, ki niso posredovali novih ali dodatnih podatkov, smo uporabili Veteranski ples OZVVS Tržič podatke iz leta 2007. Naslednji korak je bil, da je programer poslal te podatke v tiskar- Vrsto dejavnosti v letu 2007 so tržiški veterani v sodelovanju z občinskim no, mi smo poslali spremno besedilo, in ko so pripravili predlog združenjem ZSČ Tržič končali z novoletnim plesom, ki je bilo hkrati srečanje za tisk, so nam ga ponovno poslali na naš sedež v korekturo. Ker veteranov in častnikov ter potrditev dobrega medsebojnega sodelovanja. so se vsi poslani podatki ujemali, so začeli končno pripravo, tam Novoletni ples so že drugič pripravili v dvorani KS Brezje pri Tržiču. pa so storili veliko napako, saj so pri pravilnih zneskih 12,50 ali Številna udeležba veteranov in častnikov na plesu je potrdila pravilnost 10,50 € po pomoti prestavili decimalko v desno in natisnjeni so odločitve, da to dejavnost vključijo tudi v program dela za letos. bili zneski, ki so bili desetkrat večji. V uvodu sta predsednika združenja veteranov in združenja častnikov oce- Takoj ko smo izvedeli za napako, smo poklicali programerja in v nila delo v iztekajočem letu ter zaželela uspešno delo in še boljše sodelo- tiskarno ter skupaj odkrili napako, ki je v kratkem času povzro- vanje v letu 2008. Veseli so bili navzočnosti tržiškega župana in poslanca čila veliko negodovanja, v nekaterih primerih kar veliko hude državnega zbora Boruta Sajovica, ki je tudi veteran. V nagovoru je pouda- krvi. Še istega dne so v tiskarni izdelali nove položnice in jih po ril pomen obeh organizacij in pohvalil njuno delo ter zaželel uspešno delo pošti takoj tudi razposlali. v letu 2008. Obljubil je, da bo občina tudi v prihodnje v okviru zmožnosti Ne skrivamo se pod znan in večkrat uporabljen izgovor, da finančno in organizacijsko podprla delo veteranov. »kdor dela, tudi greši«, temveč se vam za storjeno napako iskre- Dobro razpoloženim je ob živi glasbi čas kar prehitro minil in v zgodnjih no opravičujemo! jutranjih urah so se zadovoljni ter od plesa prijetno utrujeni poslovili z S spoštovanjem, željo, da novoletni ples postane tradicionalna prireditev veteranskega Jože Kuzman, generalni sekretar združenja. A. Stritih Vaše pismo

Enim teče življenje čudovito, drugim lepo, ve- To ne more biti spoštovanje, ne napaka, je liki večini slabše ali slabo. Opazovanja kažejo, Bo treba zopet prej nehvaležnost in ne priznavanje vložka da smo Slovenci čedalje bolj izkoriščeni in veteranov v osamosvojitveni vojni. Tudi ta revnejši. Smo v taki situaciji, da tisti, ki nima delež že tone v pozabo, tako kot so utonile že toliko plače ali pokojnine, da bi mu po odplači- na barikade? premnoge obljube vodilnih struktur? lu obroka ostalo še 391 evrov, ne more najeti in to brezplačno, v rimski vladavini za manj- Mislim, da smo tudi sami krivi, da je odnos tak, posojila. šo nagrado. Kaj pa danes? Kdo služi ljudstvu? kakršen je, ker se dejansko, ko gre za dobro Pa smo tu! Tu, v času velike gospodarske rasti Redki so politiki, ki imajo v svojih pogovorih življenja vsakega Slovenca, nikoli ne oglasimo! pa tudi velike inflacije in velikih podražitev. tudi skrb za življenje delavcev, študentov, Sprejemamo vse, čeprav se dobro zavedamo, Kje je tista blaginja, o kateri tako radi govo- dijakov, upokojencev in njihovem boljšem da ni vse dobro. Morda bi tudi kakšno naše rijo vodilni politiki? Trdijo, da je dobro, da je standardu. Večina današnjih politikov si pri- priporočilo ali pripomba lahko pripomogla k 100.000 Slovencev kupilo delnice KBM (je v zadeva bolj za zasebne interese. Večini držav- boljšemu razumevanju in boljšemu standardu Trenjih 31. januarja 2008 zatrjeval finančni ljanov gre slabše in ta večina bi bila potrebna Slovencev. Bodimo pokončni, živimo v zave- minister). Pozabil pa je povedati, da je nas Slo- drugačnih, boljših politikov. sti, da zadovoljen človek zmore več. vencev dva milijona, to pa sliko obrne v temo, Veterani smo nekoč branili samostojnost do- Veterani in veteranke Slovenije, morda bi ker je delnice lahko kupilo le pet odstotkov movine z zavestjo, da nam bo lepše, boljše, ko naša pomoč za boljše plače delavcev, za boljše Slovencev. Kje je preostalo ljudstvo in komu bomo svoji na svojem. Pa smo res svoji, nam je pogoje študentov in dijakov, za bolj mirno sta- je zanj mar? res boljše? Odgovorite si sami! rost skrajšala ali omilila marsikatero trdo pot Politika. Ta beseda izhaja iz grške besede polis Kako je izkazano spoštovanje veteranom, če do boljšega jutri ali pojutrišnjem. – država, služenje narodu. To je bila za takrat- je vladni protokol izključil veteransko delega- ne čase velika čast, da si smel služiti narodu, cijo iz skupnega obiska žalne komemoracije? Pavlina Hrovat, Trebnje

ŠT. 35 • APRIL 2008 17 V besedi in sliki S kolesi ob obeležjih vojne za Slovenijo Ob 16. obletnici samostojnosti Slovenije sva s prijateljem in veteranom vojne za Slovenijo Zdravkom Popitom obiskala 45 zgodovinskih obeleži j, ki zgovorno priča jo in spominjajo na dogodke iz naše osamosvojitvene vojne leta 1991. onosna sva na množi co dogodkov v V kraju Mihovci naju je že ča kal pred- Pbran domovini, ki so se leta 1991 hi- sednika OZVVS Ormož Miran Fiše r. tro in uči nkovito razplamteli po vsej naši Ogledali smo si obeležj i OZVVS Ormož domovini Sloveniji tako kot ognji v ča su pri LD Velika Nedelja in GD Trgovišče, Obeležje v Prilipah turšk ih vpadov v naše kraje. Bogatejša sva nato pa odšl i v prostore OZVVS Ormož ku, slikali smo se pred obeležj em, ki so NIKOLI POZABLJENO! SLOVENSKA za spoznanja o naši novejši vojašk i zgo- v mestu. ga slovesno odkrili 30. junija letos: Ob- VOJSKA dovini na območj ih, ki sva jih obiskala in Pozneje smo odšl i na most čez reko či na Hodoš je skupaj z OZVVS Murska Čez dobro uro sva bila v Mariboru in kjer se je branila samostojna Slovenija leta Muro, kjer je bila 27. junija 1991 po- Sobota in Policijskim veteranskim dru- se ustavila pri obeležj u v Limbušu v 1991. Srečn a sva bila ob ogledu lepot na- stavljena barikada, ki je zaustavila pro- št vom SEVER za Pomurje postavila spo- spomin na spopad med JLA in pripad- ših krajev, dolin, planin, morja in poti, ki dor tankovske kolone JLA z ozemlja minsko obeležj e v spomin vsem pripad- niki 71. ObmŠT O Maribor: 28. JUNIJA so naju vodile devet dni. V 51 urah vožn je Hrvašk e. Naslednji postanek sva imela nikom TO in Milice, obča nom ter vsem 1991 SMO ZNALI OBRANITI SVOJO SA- sva Slovenijo prekolesarila po dolgem in na MMP v Središču ob Dravi, kjer piše : OSTALim sodelujoči m v osamosvojitve- MOSTOJNOST IN NEODVISNOST. poče z. Ob mnogih spoznanjih in uži tkih pa 25. 6. 1991 - ZAČE TNIM STVARITELJEM ni vojni za samostojno slovenijo 1990– Sonce se je skrilo za hribovjem, ko ugotovila in sklenila, da naslednje leto na- NOVEGA PRAGA SUVERENE SLOVENI- 1991 na območj u Obči ne Hodoš. sva odšt evala kilometre do Dravogra- daljujeva, kajti veliko je obeleži j, ki jih žal JE - V ZAHVALO VSEM SEDANJIM IN BO- Iz Hodoša sva odšl a nazaj ter preko da. Pred seboj sva imela še približn o tokrat glede na najin razpoložl jivi ča s nis- DOČI M GENERACIJAM Adrijancev in Že navelj do Kuzme na 50 km. Tik pred Dravogradom, poleg va mogla obiskati. Cilj pisnega prispevka, - SPOŠT OVANJE IN PODUK - V SLOGI JE Goričk em. Obeležj e v Kuzmi je postav- glavne ceste Maribor–D ravograd pa ki je v zelo skrajša ni obliki objavljen v revi- MOČ. ljeno v spomin dogodkom z dne 29. 6. stoji obeležj e z napisom: V OBRAMBO ji Veteran, ni opisovanje bojnih in drugih Od tam sva nadaljevala proti Kogu in in 2. 7. 1991, s katerimi so prepreči li SVOJE SAMOSTOJNOSTI IN SVOBO- dogodkov, temveč je le delni prikaz mno- na poti naju je ujela tudi kratka ploha. zavzetje mejnega prehoda Kuzma. Ob- DE SO NA TEM MESTU PREBIVALCI ži ce krajev in dogodkov, ki so prispevali k Od obeležj a na Kogu je sledil spust, ki iskala sva tudi tromejo med Slovenijo, DRAVOGRADA 27. 6. 1991 POSTAVI- obranitvi naše drža ve. je bil kar malce nevaren, saj je bila ce- Avstrijo in Madža rsko. LI BARIKADO PRED SOVRAŽN IKOVO sta od dežj a spolzka in posuta z listjem. Naslednji cilj je bil MMP Gederovci, OKLEPNO KOLONO, KI SO JO ENOTE Prvi dan: Hitro sva prišl a do spominske plošče do katerega sva vozila po cesti pre- TERITORIALNE OBRAMBE 3. 7. 1991 od Domžal do Podče trtka, 172 km na hiši št. 20 v Presiki, kjer je bila leta ko Sv. Jurija, mimo Ledavskega jeze- PRISILILE K VDAJI. Startala sva v petek, 31. avgusta, ob 7. 1991 barikada, ob kateri se je 2. julija ra in skozi Cankovo v dolži ni 26 km. Do Dravograda, kjer sva prespala, sva uri izpred obeležj a »B raniteljem slo- vnel spopad med motorizirano eno- NA TEM MESTU SO 30. JUNIJA 1991 skupaj prevozila natanko 524 km.

Na tanku, ki simbolizira boje za mejni prehod Šentilj. Ob spominskem obeležju na mejnem prehodu Robič. venske samostojnosti« v Domža lah. Pot to JLA in diverzantskim vodom TO. Od LETA DOMOLJUBI - MILIČN IKI BRA- Četrti dan: naju je vodila preko Litije, Zagorja, Zi- tam ni bilo daleč do Razkrižj a in Gibine. NILI IN OBRANILI MEJNI PREHOD od Dravograda do Domžal, 110 km danega Mosta in Breži c do obeležj a v Na obeh obeležj ih je zapisano: BRANI- GEDEROVCI IN S TEM DALI SVOJ V lepem, še sončn em jutru naju je pot Prilipah, od tam pa do obeležj a v Rigon- TELJEM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI PRISPEVEK K OSAMOSVOJITVI RE- vodila preko MMP Holmec ter po avstrij- cih na meji s Hrvašk o, kjer je v boju 27. TERITORIALNI OBRAMBI, POLICIJI IN PUBLIKE SLOVENIJE. skem ozemlju do Že lezne Kaplje ter na- 6. 1991 padel domači n Jernej Molan. OBČA NOM. Nadaljevala sva po avstrijskem ozemlju prej proti MMP Jezersko. Klanec na gor- Ob 19. uri sva prispela na cilj prve eta- Hitro sva obrnila nazaj proti Ljutomeru do Bad Radkersburga in če z MMP Gor- nja Radgona nazaj v Slovenijo. ski prelaz na viši ni 1216 m je bil najtežj i pe Podče trtek in tam prespala. in če z Verže j ter Mursko Soboto nada- del vseh št irih dni. Spust v kanjon Kokre ljevala po lepi cesti do Ša lovcev. Obiskala sva tudi MMP Šentilj in pot preko Apač in Sladkega Vrha do tja, do Preddvora in še 28 km do Domža l pa Drugi dan: že v priča kovanju končn ega cilja. Tretji dan: ki je dolga 32 km, je bila precej raz- od Podče trtka do Šalovcev, 182 km gibana. Postavila sva se ob tank, ki Pot naju je vodila skozi Žetale do ceste, od Šalovcev do Dravograda, 168 km ga je podarila Slovenska vojska: V Peti dan: ki Slovenijo povezuje s Hrvašk o, preko Zjutraj sva se odpeljala še 4 km naprej SPOMIN NA BOJE ZA MEJNI PREHOD od Domža l do Bovca, 134 km mejnega prehoda Grušk ovje in po njej proti madža rski meji do Hodoša , se »ŠENTILJ« V SLOVENSKI OSAMOSVO- Kolesarjenje sva nadaljevala v soboto, do Ptuja in do Ormoža . oglasila pri veteranu in prijatelju Ludvi- JITVENI VOJNI LETA 1991. NAJ NE BO 22. septembra. Krenila sva iz Domža l

18 ŠT. 35 • APRIL 2008 V besedi in sliki preko Trzina do Letališča Jože ta Pučn i- Verz Simona Gregorčiča na plošči, ki je in Kozini, kjer sta tudi obeležj i, ki ju je vedjeku, kjer so navedene tudi žr tve: ka, kjer sta dve obeležj i. bila postavljena ob peti obletnici osvo- postavila ZVVS Krasa in Brkinov. Pripadnik TO FRANC URŠIČ ter civilne Na enem je napis: V SPOMIN NA DO- boditve MMP Robič 28. 6. 1996, govori: Napis na obeležj u v Divači tudi marsikaj žr tve ANTON KOTAR in bolgarski dr- GODKE OB NAPADU JLA NA DRŽA VO NJO LE BOM VES ČA S ŽI VLJENJA LJUBIL razodene, saj se glasi: 26. 6. 1991 - »D AN ža vljani: PLAMEN DINČE V, ZAPRIAN SLOVENIJO LETA 1991. V ODLOČI L- IZ SRCA GLOBIN. LJUBA MOJA JE – SLO- PREJ« DINČE V, STOYAN KAZAKOV, SPASSOV NIH TRENUTKIH ZA OSAMOSVOJITEV VENIJA, JAZ PA SLAVE ZVEST SEM SIN! V KOPRU SE JE ZGODILO ZADNJE DEJA- SVETOSLAV. SO SLOVENIJI STALI OB STRANI IN V Kobaridu sva se sreča la z veteranom NJE NAŠE OSAMOSVOJITVENE VOJNE, Skozi Trebnje, Mirno Peč in Novo mesto IZGUBILI ŽI VLJENJA: NOVINARJA NI- Vitom Bergincem. Vožn ja naprej do KO JE 26. 10. 1991 TRAJEKT Z ZADNJI- sva prišl a do Pogancev, kjer je na obe- KOLAJ VOGEL IZ ZR NEMČI JE IN NOR- Tolmina je bila spet enkratna. Pogled MI VOJAKI JLA ZAPUSTIL OZEMELJSKE ležj u napis: NA TEM MESTU JE 27. JU- BERT VERNER IZ R AVSTRIJE TER na Krn naju je še dodatno spodbujal pri VODE REPUBLIKE SLOVENIJE. NIJA 1991 POČI L PRVI STREL V VOJNI PRIPADNIK TO PETER PETRIČ. REPU- vrtenju pedalov. V Mostu na Soči sva za- Vendar na obeležj u na pomolu v Kopru ZA OSAMOSVOJITEV REPUBLIKE SLO- BLIKA SLOVENIJA vila proti Baču , saj sva bila namenjena nisva našl a nikakršn ega napisa, ki bi VENIJE. Naslednja postaja je bil veteranski k obeležj u na Še ntvišk o Goro, kar sva podrobneje priča l o tem pomembnem Skoči la sva na kolesi in po dobrih 30 dom OZVVS Radovljica - Jesenice. Tam krepko obču tila, ko sva zavila na strme dogodku. Le nekdo je s čr nim prši lom km prišl a do obeležj a v Krakovskem naju je poča kal predstavnik njihovega serpentine, ki so naju po 9 km pripelja- zapisal »W AR 1991«. gozdu. združe nja Slavko Mali, ki nama ga je le do objekta, kjer je bilo postavljeno Obiskala pa sva tudi še neodkrit slavolok TUKAJ, V KRAKOVSKEM GOZDU, JE tudi razkazal. Zatem sva se odpeljala obeležj e ob 15. obletnici osamosvojit- zmage pred vhodom v pristanišče Koper. BILA 2. JULIJA 1991 PREMAGANA ENO- do COU Poljče . Na pomniku, ki je bil ve in na katerem piše : VOJNA ZA SLO- TA JLA, POSLANA V SLOVENIJO, DA slavnostno odkrit 12. novembra 2005, VENIJO - TE OBJEKTE JE ČE TA TO ŠE NT- ZLOMI VOLJO SLOVENCEV DO SAMO- med drugim piše : MAJA 1991 JE RAZ- VIŠK A GORA ZAVZELA IN PREVZELA V Osmi dan: STOJNE DRŽA VE. TU JO JE USTAVIL ŠI RJENO REPUBLIŠK O PREDSEDSTVO UPRAVLJANJE 30. 6. 1991. od Kopra do Domžal, 139 km SLOVENSKI VOJAK. V SODELOVANJU Z VODSTVI ENOT Poslovila sva se od prijaznih pripadni- Vse do Postojne naju je oviral veter in S tem končnim ciljem sva zaokrožila TERITORIALNE OBRAMBE IN POLICIJE kov Slovenske vojske, se spustila v do- od tam naprej je bilo lažj e, preko Pla- kolesarjenje, in to brez poškodb ali SPREJELO NAČR T OBRAMBE OSAMO- lino Idrijce in nadaljevala nazaj skozi nine in Logatca do obeležj a na Cesar- okvar koles. Pozneje sva obudila spo- Most na Soči do Kanala, kjer sva konča- SVOJITVE SLOVENIJE. skem vrhu, nato spust do Vrhnike, kjer mine na vse etape, se spomnila naj- la 6. etapo. Iz Poljč sva kolesarila skozi Ži rovnico in sva se ustavila ob obeležj u »U PORNIKI lepših, najtežjih, najrazburljivejših in Jesenic do MMP Karavanke in tamkajš- Z RAZLOGOM« v letu 1990. Ob križiš- dolgočasnih delov etap ter sklenila, nje spominske plošče z napisom: 1. JU- Sedmi dan: ču na Brezovici pri Ljubljani pa je ve- da v letu 2008 nadaljujeva kolesar- LIJ -SPET SVOBODNI od Kanala do Kopra, 119 km teransko združe nje Sever na obeležj e jenje tja, kjer še nisva bila in kjer se Vzpon iz Kranjske Gore na 1611 m vi- Umirjen tok svetlo modro zelene Soče zapisalo: V TEM KRIŽIŠ ČU JE POLICIJA je leta 1991 branila najina domovina sok Vršič je bil najtežj i del te etape. Vre- naju je kar vlekel proti Solkanu. Pred 27. JUNIJA 1991 V VOJNI ZA SAMO- Slovenija. me je bilo idealno za kolesarjenje. Na MMP Rožn a Dolina je obeležj e z napi- STOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO Pregled obeleži j, ki sva jih obiskala poti sva se ustavila pri ruski kapelici in som: NE BOJUJE SE S ŠT EVILOM, AM- OB POMOČI OBČA NOV POSTAVILA (po krajih): Domža le, Litija, Prilipe, razgledni točk i pri Erjavče vi koči . Tam PAK Z VEŠČINO IN ZNANJEM. PRVO BARIKADO V LJUBLJANI, DA BI MMP Rigonci, Velika Nedelja, Trgoviš- sva si tudi privoščila pol ure poči tka. Med potjo sem skuša l priklicati pod- PREPREČI LA PREHOD TANKOV JLA če, Ormož (dvakrat), MMP Središče ob Naprej, skoraj do auži tek ob prekras- predsednika ZVVS Janeza Pajerja. Na PROTI MESTU. Dravi, Kog, Presika, MMP Razkrižj e,

Z Janezom Pajerjem ob prirezanem valju na mejnem prehodu Spominsko obeležje slovenskemu vojaku, ki je v Krakovskem Fernetiči. gozdu, premagal enoto JA. ni smaragdno zeleni reki Soči . V kraju Petrolovi čr palki tik ob meji z Italijo na Deveti dan: MMP Gibina, Hodoš, Kuzma, MMP Ge- Soča sva si ogledala vojašk o pokopališ- Fernetiči h sva iskala informacijo o lo- od Domža l do Krakovskega gozda, 117 km derovci, MMP Gornja Radgona (dva- če iz prve svetovne vojne. kaciji obeležj a, vendar je nisva dobila. krat), MMP Še ntilj, Limbuš, Dravograd, Zadnjo etapo sva prevozila 20. okto- Kmalu naju je po telefonu poklical g. MMP Holmec, MMP Jezersko, Trzin, Le- bra, ob bliža joči se 16. obletnici izgona tališče Jože ta Pučn ika Ljubljana (dva- Šesti dan: Pajer in sreča li smo se na mejnem pre- zadnjega vojaka JA iz Slovenije. Startala hodu. Na kamnitem prirezanem valju krat), Poljče (dvakrat), MMP Hruši ca, od Bovca do Kanala, 108 km sva iz Domža l preko Ljubljane do obe- MMP Robič, Še ntvišk a Gora, MMP Rož- sva prebrala: KRAJANOM, ENOTAM 45. ležj a v Grosupljem, ki je bil odkrit ob Slap Boka, ki je po nedavnem hudem OBMŠT O IN MILIČN IKOM, KI SO 2. 7. na Dolina, Vrtojba, MMP Fernetiči , Di- 10. obletnici vojne za Slovenijo. vača , Kozina, Koper, Koče vje, Cesarski deže vju v velikem loku padal v globino, 1991 OSVOBODILI MEJNI PREHOD. Na njem je napisan verz Toneta Kunt- vrh, Vrhnika, Brezovica pri Ljubljani, naju je kmalu na poti iz Bovca proti Ko- Podpredsednik nama je prinesel celo nerja: OBRANILI DOMOVINO, OHRANI- Grosuplje, Medvedjek, Poganci in Kra- baridu opomnil s svojim bobnenjem. krašk o panceto, svež kruh in kozarec LI SVOJO ČA ST, ZASADILI, ZASEJALI V kovski gozd. Tokrat sva bila namenjena do MMP Ro- odličn ega terana, kar nama je dalo no- SVOJA POLJA NOVO RAST. bič, prvega med Slovenijo in Italijo na vih moči vse do naše ga slovenskega Nadaljevala sva preko Višn je Gore in najinem potovanju. morja. Na poti sva se ustavila še v Divači Ivančn e Gorice do obeležj a na Med- Dominik Grmek

ŠT. 35 • APRIL 2008 19 Da ne pozabimo

VLADIMIR SAVARIN Evakuacije vojakov in prevzem mejnega prehoda Lazaret in stražnice Hrvatini Ta dokument je naslovljen na ZVVS in organizacijo veteranov ta namen imel pripadnike vojaške policije. Sever zato, da se dokončno osvetlijo nekateri dogodki med Točnega datuma in ure začetka akcije pre- osamosvojitveno vojno na Primorskem. Prepričan sem, da bomo vzema ni določil, povedal pa je, da pričaku- jemo še nekatere enote, ki bodo sodelovale z objavo tega dokumenta v obeh združenjih veteranov preprečili v vojaški akciji. pojave spreminjanja zgodovinske resnice. 26. junij 1991 O vsebini opisanih dogodkov sem pripravljen na osebno soočanje z Zgodaj zjutraj 26. junija sem o ukazu, da JA vsemi akterji, ki sem jih v tem dokumentu omenil, in to v organizaciji prevzame mejne prehode, obvestil krimi- veteranskih združenj. nalista Marjana Dovžana ter se z njim do- govoril, da bodo naši kontakti neposredni in strogo konspirativni. Marjan je predla- gal, naj zapustim JA. S tem predlogom se godovinske dogodke, v katerih sem bil 25. junij 1991 nisem strinjal iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil osebni: starejši sin soproge Mitja Sar- Zudeležen, vidim kot zapis osebnega do- Tega dne je v stražnico Moretini (sp. Ško- živetja, zato je ta zgodovina subjektivna. doča je služil vojaški rok v vojašnici Prišti- fije) prišla manjša motorizirana kolona, ki na na Kosovu ter bi ga z mojim odhodom iz Zgodovino pišemo posamezniki, ki smo bili ji je poveljeval polkovnik Krtinič iz sesta- udeleženci opisanih obdobij, in tisti, ki pi- JA ogrozil. Drugi razlog je bil vojaški: pove- ve poveljstva 13. korpusa. V popoldanskih šejo zgodovino iz dostopnih arhivskih do- ljeval sem vojakom nabornikom, ki so jih urah je sklical sestanek, na katerem smo bili kumentov. Tako prva kot druga oblika zgo- v JA poslali starši in sem jih moral staršem poveljniki stražnic Hrvatini, Božiči, Moreti- dovinskih zapisov je lahko izraz resničnih vrniti. Bil sem osebno odgovoren za živ- dogodkov ali zgolj zgodovina subjektivne- ni in Plavje. Na sestanku je bil tudi kapetan ljenja teh vojakov. Vojaki na služenju vo- ga zapisa. Zgodovina pozna primere, da so Mile Janjanin, ki je poveljeval graničarski jaškega roka niso bili krivi za osamosvojit- posamezniki poznejših generacij zgodovino četi. Polkovnik nas je seznanil z ukazom, vene dogodke v Sloveniji, bili so pa orodje prikrojili sebi in sodobnemu času. Posamez- da JA, zvezna policija in carina prevzame- v rokah tistih, ki so to preprečevali. Z mo- niki poskušajo danes zgodovinske dogod- jo mejne prehode. Ukaz je zelo podrobno jim odhodom iz JLA se taktično razmerje sil ke osamosvojitve Slovenije spreminjati. V določal postopke prevzema mejnih preho- ne bi bistveno spremenilo. Enoti bi določili času, ko smo udeleženci in akterji teh ak- dov in je predvideval tudi uporabo strelne- drugega poveljnika in bi nemoteno delova- tivnosti še živi, se mi zdi to početje skrajno ga orožja. Polkovnika sem vprašal, ali je ta la naprej. Osebno bi ostal z grenkim spomi- nekorektno in nepošteno. Informacijo o po- ukaz v skladu z ustavo, saj vojaki ne smemo nom, da sem zapustil vojake, izpostavljene javu nekorektnega prikazovanja zgodovin- usmeriti orožja v državljane. Odgovoril mi visokemu stresu in v življenjski nevarno- skih dogodkov sem dobil od Marjana Dov- je, da je to ukaz Predsedstva SFRJ ter da bo sti. Z mojim odhodom bi izgubili možnost žana in to je razlog, da o dogodkih v času vse, ki ukaza ne bodo izvršili, odstranil s za nadzor taktičnih aktivnosti znotraj enot osamosvojitve Slovenije nekaj napišem. položaja in zaprl. V osebnem spremstvu je v JLA. Z Marjanom sva se dogovorila za na-

Maj 1991 Leta 1991 sem poveljeval enoti v stražni- ci Hrvatini. Domačini jo poznajo pod ime- nom Kolomban. Nadzoroval in branil sem zahodni del državne meje od naselja Cerej do izhodišča meje s kopnega na morje pri mejnem prehodu (MP) Lazaret. Na tem ob- močju sta locirana dva mejna prehoda Laza- ret in Kolomban. Ne bom opisoval dogod- kov, ki so privedli do razpada Jugoslavije, temveč se bom osredotočil na čas agresije JA na Slovenijo. Poveljstvo 13. korpusa je vse poveljnike stražnic maja 1990 seznanilo z ukazom GŠJA o predaji orožja TO Republike Slove- nije v skladišča JA. Takrat sem spoznal, da se bodo družbenopolitične razmere v Slove- niji močno zaostrile. Nisem predvideval, da bosta ta dogodek in eskalacija političnega nasprotovanja privedla do vojaškega pose- ga JA v Sloveniji. Mesto sestanek pred akcijo 30. 6. 1991.

20 ŠT. 35 • APRIL 2008 Da ne pozabimo

polkovnikom Isakovičem odpeljal v smeri Lazareta. Okoli 18. ure sva prispela na ob- močje MP Lazaret z enim terenskim vozi- lom in enim oklepnikom. Komandir policije na MP Lazaret Amadeo Žigon je čakal pred objektom policije. Podpolkovnik Isakovič mi je ukazal, da pogovore vodim osebno, saj poznam zaposlene in obvladam sloven- ski jezik. Pristopil sem k Žigonu in predla- gal, da nadaljujeva pogovor v prostorih iz- ven pogleda in dosega javnosti. Ta predlog je sprejel, ker je bila v gostinskem objektu večja skupina civilistov, ki so jezno protesti- rali proti početju JLA. Komandir Žigon me je vprašal: »Zakaj tako zamujate«? Žigon je na- mreč predvideval, da bo do prevzema prišlo okoli 15. ure, sočasno kot MP Škofije. Ta nje- gova izjava, uničena tehnika ter pohištvo v prostorih policijske postaje so mi dali vede- ti, da so se policisti pripravljali na odhod z MP Lazaret. Poveljnik policije Amadeo Ži- Na tem mestu se je v kombi vkrcala druga skupina vojakov. gon je bil v pogovorih zelo korekten. Tega načela sem se držal tudi sam. Vodila me je slednji sestanek ob isti uri dan pozneje, to ške akcije, s katerim je določil poveljujoče samo ena misel: PREPREČITI ŽRTVE IN PRE- je 27. junija. za vodenje akcij. Za prevzem MP Lazaret je LIVANJE KRVI. Posamezni policisti so reagi- V popoldanskih urah 26. junija je v stražni- bil določen podpolkovnik Isakovič, za pre- rali zelo nervozno. Nekateri med njimi so ce prispela enota iz 13. motorizirane briga- vzem MP Škofije pa poveljnik zvezne polici- merili s pištolami v mene. Vse prisotne po- de. To je bila pehotna enota moči oslablje- je (imena in priimka se ne spomnim). Akcija liciste sem pozval, naj se umirijo ter k strp- ne čete, ki se je tega dne pripeljala iz Ilirske je stekla od 15. uri s prevzemom MP Škofije nemu dialogu. V pogovoru s komandirjem Bistrice s tovornjaki do barikade na Črnem in se končala ob 18.30 s prevzemom MP La- Žigonom sva se dogovorila o pogojih za od- Kalu. Zapustili so tovorna vozila na barika- zaret. Z ukazom je bilo določeno, da bo po hod policistov in carine z MP Lazaret. Od Ži- di in nadaljevali pohod peš naprej v smeri prevzemu MP Lazaret zaprt, celoten medna- gona sem zahteval, da ob odhodu prostore stražnic. Po prihodu do stražnic so bili voja- rodni mejni promet bo potekal na MP Škofi- zaklene, prav tako sem to zahteval od vod- ki vidno utrujeni in pod stresom. V vojaško je, po končani akciji bodo pripadniki zvezne je izmene carine. Tako eden kot drugi sta s formacijo stražnic so bili vključeni istega policije in carine nameščeni v počitniškem seboj vzela ključe objektov. Policistom sem dne. V sestavo moje enote sta bila določena objektu JA na Debelem rtiču. dovolil odhod s službenim vozilom z oseb- okrepljen pehotni oddelek in podporočnik Pri prevzemu MP Lazaret sem bil osebno ude- no opremo in orožjem (pištolami). Stepanovič. Čeprav mi niso povedali, zakaj ležen. Obkolitev objekta policije in carine JA, v kateri sem služboval in dal vojaško pri- mi je dodeljen častnik, sem hitro dojel, da na MP Lazaret je bila izvedena okoli 17.50. sego, je postala agresor v Sloveniji. Pripadni- bo izvajal neposredni nadzor mojih dejav- Skupini 50 vojakov, ki so obkolili policijski ki JLA so uperili orožje v slovenski narod. To nosti. Stalna prisotnost podporočnika Ste- objekt, je poveljeval podporočnik Stepano- je bil trenutek, ko sem spoznal, da ni razlogov panoviča mi je onemogočila odhod na do- vič. V tistem trenutku sem bil v stražnici Mo- za spoštovanje vojaške prisege tej agresorski govorjeni sestanek z Marjanom Dovžanom. retini (sp. Škofije), od koder sem se s pod- armadi. Odločil sem se, da organiziram va- 27. junij 1991 Dogodki tega dne so bili izredno intenziv- ni. Polkovnik Krtinič je v stražnici Moretini med 10. in 11. uro sklical poveljnike straž- nic Plavje, Božiči in Hrvatini ter izdal ukaz o zasedbi mejnih prehodov. Vojaška akcija se bo začela takoj po prihodu enote zvezne po- licije in dveh oklepnikov iz sestave MPOD/ 13. mtbr. Prihod teh enot je bil predviden v zgodnjih popoldanskih urah. S helikop- terskim desantom na območju Bonifike je v stražnico Moretini okoli 14. ure prispela enota zvezne policije. V pogovoru s policisti sem izvedel, da prihajajo iz Srbije, da so jih zbirali po vaseh in mestih ter da za to akcijo kot enota niso posebno usposobljeni. Nepo- sredno za njimi je prispela kolona terenskih vozil in dveh oklepnikov BOV. Motorizira- nemu delu prispele enote je poveljeval pod- polkovnik Isakovič. Oklepnikom je povelje- val poročnik Šaklev. Polkovnik Krtinič je po 14. uri izdal zadnje ukaze za začetek voja- Zgradba UNZ Koper

ŠT. 35 • APRIL 2008 21 Da ne pozabimo

ren odhod vojakov domov ter da stražnico, orožje in mejna prehoda Lazaret in Kolom- ban predam slovenski policiji in TO.

Dogodki 28. in 29. junija 1991 V tem času sem bil pod stalnim nadzorom podporočnika Stepanoviča. Ni bilo prilož- nosti za sestanek in izmenjavo informacij z Marjanom Dovžanom. Evakuacije voja- kov ter prevzema MP Lazaret in stražnice Hrvatini brez neposrednega sodelovanja z Dolžanom, policisti in TO ni bilo možno var- no izpeljati. Vojaki v stražnici in na MP La- zaret so bili pod hudim stresom. Seznanjeni so bili z dogodki brutalnega nasilja v Slove- niji. Posamezniki so odkrito izražali strah in skrb za lastno življenje. V moji enoti sta službovala dva Slovenca. Dne 29. junija sta me zaprosila, da jima omogočim varen od- hod iz enote. Dal sem napotke, kako in kdaj to storiti, ter ju napotil do sosedove hiše, od koder sta varno nadaljevala pot. Mednarodni mejni prehod Lazaret. Podporočnik Stepanovič je bil takoj obveš- objektov na MP Lazaret. V pogovoru sem na MP Lazaret. Podporočnik Stepanović je čen o dezerterstvu teh dveh vojakov. Pre- dobil informacijo, da sta vojaka slovenske bil presenečen, ko je videl, da sem pripeljal pričal sem ga, da mora preprečiti dezerter- narodnosti, ki sta dan prej zapustila stražni- PO-top in granate. Povedal sem mu, da me stvo med svojimi vojaki, ki so varovali MP co, na varnem. Marjana sem na koncu sez- je nadrejeno poveljstvo obvestilo o možno- Lazaret. Predlog je sprejel ter v spremstvu nanil z načrtom evakuacije vojakov in pre- sti napada na MP Lazaret od slovenske TO. vojaka zapustil stražnico Hrvatini. vzemom stražnice Hrvatini in MP Lazaret. Top sem pripeljal zato, da bi se povečala og- Z njegovim odhodom na MP Lazaret so bili Razpoznavna oseba bo vojak albanske na- njena moč v obrambi MP Lazaret. Predlagal zagotovljeni pogoji za evakuacijo vojakov rodnosti, ki se je udeležil sestanka. Vojaki sem mu, da se iz tega rajona umakne na vo- in prevzem stražnice Hrvatini. To je bil tre- bodo na kraju evakuacije brez orožja, kar je jaško stezo ob državni meji z nalogo zava- nutek za začetek načrtovane akcije. pogoj za varno evakuacijo. Dogovorila sva rovanja poti, po kateri bomo izvedli umik se, da bova potek akcije sproti usklajevala, ob ogroženosti. Moj predlog je bil, da oseb- 30. junij 1991 saj so dejavnosti potekale na dveh krajih in no ostanem na MP Lazaret ter organiziram Dopoldne tega dne sem po telefonu poizku- to je zahtevalo dobro koordinacijo. Akcija in poveljujem obrambi do umika. Predlog sil vzpostaviti stik z Marjanom Dovžanom. bi stekla ob 20.30 v Hrvatinih in se konča- je sprejel in se v spremstvu enega vojaka Telefoniral sem s telefona iz sosedove hiše. la okoli 3. ure zjutraj 1. julija s prevzemom umaknil na vojaško stezo, oddaljeno pri- Poklical sem telefonsko številko UNZ Ko- MP Lazaret. bližno 200 metrov od MP Lazaret. Vojakom per. Uslužbenka na UNZ, ki se je oglasila, mi Skladno z dogovorom se je akcija začela 30. sem ukazal, da PO-top odklopijo ter zaboje z je odgovorila, da Dovžan trenutno ni doseg- junija ob 21. uri. Prvo skupino vojakov, ki granatami odložijo na varen kraj. ljiv. Dogovoril sem se, da Dovžana obvesti so organizirano zapustili stražnico ob 21. Ob 23.00 je na bencinsko črpalko MP Laza- o sestanku med 12.00 in 13.00 na križišču uri, so sestavljali vojaki albanske narodno- ret pripeljal kombi, iz njega je stopil Mar- pri pokopališču Hrvatini ter da naj Dovža- sti. Prav v tistem trenutku se je z MP Lazaret jan. Vojake z mejnega prehoda sva vkrcala nu pove, da je klical Savarin. Dogovorjeno vrnila patrulja. Vojaki te patrulje so bili iz v kombi. Z Marjanom sva se dogovorila za mesto sestanka je bilo nekoliko oddaljeno enote, ki jim je poveljeval podporočnik Ste- evakuacijo zadnje skupine vojakov iz straž- od stražnice Hrvatini in sem se do kraja s te- panovič. To je bila priložnost, da tudi njih nice Hrvatini. Evakuacijo bi izvedli okoli žavo prebil. Spremljal me je vojak albanske evakuiram, zato sem jih vključil v skupino 23.30. narodnosti. Zaradi težavne poti sem na se- vojakov albanske narodnosti. Vojaki pod- Po 23. uri na MP Lazaret ni bilo več nobene- stanek nekoliko zamudil. Na kraju srečanja poročnika Stepanoviča so s seboj odnesli ga vojaka, saj so bili vsi evakuirani. Pozneje sem presenečen v osebnem vozilu zagledal tudi osebno orožje, saj ni bilo časa, da bi ga se je izkazalo, da sta v tem rajonu ostala še kriminalista Nebojšo Milovanoviča, kar mi odložili v orožarno. Vojaku albanske narod- dva vojaka iz enote podporočnika Stepano- je dalo slutiti, da nekaj ni v redu. Bil sem že nosti sem ukazal, naj Dovžanu prenese spo- viča, ki sta zaspala v grmičevju in evakuaci- odločen, da kontakt takoj prekinem, ko me ročilo o evakuaciji druge skupine vojakov z je nista opazila. je Milovanovič zagledal in me vprašal, ali ča- MP Lazaret – začela bi se ob 23. uri. Ob 23.10 sem zapustil MP Lazaret in se z kam Dovžana. Pritrdilno sem mu odgovoril Vojaki na stražnici Hrvatini so opazili, da se vozilom pinzgauer odpeljal v rajon, ka- in zahteval, naj ga napoti v dogovorjen ra- dogaja nekaj nevsakdanjega. Pomiril sem mor sem napotil podporočnika Stepanovi- jon, on pa naj se z vozilom umakne s tega jih z razlago, da sem napotil skupino voja- ča. Stepanoviča sem seznanil z akcijo, ki je kraja. Minilo je nekaj minut, nato se je po- kov na posebno nalogo. Ukazal sem, da se bila v teku. Bil sem oborožen in pripravljen javil Marjan. Umaknila sva se v gosto grmi- na terensko vozilo pinzgauer priklopi PO- na strel, če bi Stepanovič reagiral. Ponudil čevje ob cesti. Marjana sem obvestil o pre- top in v vozilo naložijo zaboji z granatami. sem mu možnost, da se po vojaški stezi ne- vzemu MP Lazaret ter poškodbah na tehniki Z vozilom pinzgauer in vlečnim PO-topom ovirano prebije do stražnice na Kaštelirju in opremi v prostorih policije ter povedal, sem ob 22. uri zapustil stražnico Hrvatini in (Barbara). Stepanovič me je vprašal, kaj je da so prostori carine in policije zaklenjeni se odpeljal na MP Lazaret. Vozil sem po gozd- z njegovimi vojaki. Odgovoril sem mu, da in zavarovani. Marjan je zahteval, da se dr- ni poti, po kateri je mogoče peljati samo s so na varnem. Moj predlog, da se z vojakom žim dogovora o zavarovanju premoženja in terenskim vozilom. Ob 22.15 sem prispel umakne v stražnico Kaštelir (Barbara), je

22 ŠT. 35 • APRIL 2008 Da ne pozabimo

Stepanovič sprejel, saj ni imel druge izbire. grmičevju zaspala. Prebudil jih je prihod stražnico Hrvatini lahko brani enota naj- S tega kraja sem nadaljeval pot v smeri terenskega vozila, s katerim sem se pripe- manj moči pehotnega voda, da je nedaleč stražnice Hrvatini, kamor sem prispel okoli ljal na MP Lazaret, zato sta se iz grmičevja stran stražnica Kaštelir (Barbara) z moč- 23.30 in organiziral evakuacijo zadnje sku- približala vozilu in pri tem naletela na po- nejšimi silami JLA, ki lahko ogrozi celo- pine vojakov. Z vozilom sem jih odpeljal na licista. tno akcijo. Inšpektor Štefe je po prihodu v križišče pred stražnico Hrvatini, kjer je vo- Mejni prehod sta prevzela policist Maks stražnico Hrvatini spregledal, da je celotna jake nekaj pred 23.45 prevzel Marjan. Ob- Turščak in Ivan Likon. Maksu sem pre- površina objekta prevelika za zavarova- vestil sem ga, da je tudi stražnica prazna. dal napravo za nočno opazovanje, proti- nje s skupino 3-5 policistov. Povedal mi je, Dogovorila sva se, da bo organiziral prihod oklepni top in granate. Povedal mi je, da da bi se moral sestati z enoto TO na križiš- policistov in enot TO za prevzem MP Lazaret ni usposobljen za uporabo tega PO-orožja. ču pred stražnico ter da enota TO zamuja. in stražnice Hrvatini. Oba objekta bom poli- Dogovorila sva se, da počakam do prihoda Skupaj sva izvedla pregled zunanjega dela cistom osebno predal v zavarovanje. MP La- enote TO ter med teritorialci poiščem ne- stražnice. Pokazal sem mu smeri, ki omo- zaret bi prevzeli ob 1. uri, stražnico Hrvatini koga, ki je za to usposobljen. Neposredno gočajo prikrito približevanje stražnici, ter ob 2. uri 1. julija. Po koncu akcije sva se ob po prihodu policistov je na MP Lazaret pri- obrambne položaje. Opozoril sem ga, na 3. uri srečala v stražnici Hrvatini. Dogovo- spela enota TO. To je bila enota iz sestave kaj mora biti posebno pozoren pri izvaja- rila sva se, da s tega kraja takoj nadaljujem izolskega jurišnega odreda TO. Temu odre- nju zavarovanja. Z inšpektorjem Štefetom pot na MP Lazaret in tam pričakam prihod du je poveljeval stotnik Gorazd Budal. Za sva nato podrobno pregledala prostore in policistov. zavarovanje MP Lazaret je odredil jurišni skladišča. Predal sem mu ključe prostorov vod. Med teritorialci sem prepoznal cari- ter vojaške dokumente, ki sem jih hranil v 1. julij 1991 nika Vladimirja Lična, ki je edini znal upo- železni omari. Skupaj s stražnico Hrvatini S terenskim vozilom sem se odpeljal na MP rabljati optične namerilne naprave na PO- sem predal celotno oborožitev, strelivo, Lazaret. Po mojem prihodu na MP Lazaret topu. Izvedel sem kratko usposabljanje v sredstva zvez, optične opazovalne napra- nekaj pred 00.30 sem opazil premik dveh ravnanju s tem orožjem in Vladimirju Lič- ve, terensko vozilo in tehnična sredstva za oboroženih policistov iz smeri bencinske nu predal PO-top in granate. Policistu Mak- nadzor meje. črpalke. Nenadoma sta iz grmičevja stopila su sem povedal, da se moram takoj odpe- Pozneje je v stražnico prispela enota TO. dva vojaka, kar me je presenetilo, saj sem ljati do stražnice Hrvatini ter tam pričakati Ugotovil sem, da je to vod TO iz izolskega vojake evakuiral. Ko sta ju policista zagle- skupino policistov, ki bo prevzela objekt. jurišnega odreda. S prihodom te enote TO je dala, sta zakričala »Stoj, streljam«. Eden od Zapustil sem MP Lazaret in se s pinzgauer- bila stražnica Hrvatini zavarovana. vojakov je odvrgel orožje in zbežal v goš- jem odpeljal do stražnice Hrvatini. Tja sem Okoli 3. ure je v stražnico Hrvatini prispel čavo, drugi pa je šokiran ostal z dvignje- prispel okoli 1.30. Stražnica je bila praz- Marijan, nakar sva se skupaj odpeljala na se- nimi rokami na cesti. Policista sta vojaka, na. Čakal sem prihod skupine policistov dež UNZ v Koper. ki je obstal na cesti, razorožila. Razorožila in enoto TO, ki bo prevzela objekt. V tem- Akcija evakuacije vojakov in prevzema sta tudi mene, kar me je presenetilo, saj ta ni in tihi noči sem nekje po 2. uri slišal, da stražnice Hrvatini in MP Lazaret je bila 1. ju- postopek ni bil dogovorjen. Enega od poli- se na križišču pred stražnico nekaj dogaja. lija ob 3. uri uspešno končana. Vsi vojaki, ki cistov sem poznal. Bil je Maks Turščak, od Napotil sem se v tisto smer ter s kratkimi sem jim poveljeval, so bili živi in na varnem. njega sem takoj zahteval, da mi vrne oseb- bleski baterijske luči signaliziral moj pre- Objekti MP Lazaret, Kolomban in stražnica no pištolo; to je tudi naredil. Drugi policist mik. Iz teme je bilo slišati »Ugasni luč«. Na Hrvatini so bili pod nadzorom slovenske je bil Ivan Likon. Vojak, ki sta ga zajela po- pol poti sem se sestal s skupino 3 do 5 po- policije in TO. licista, je doživel močan stres. Prestrašen licistov, ki jo je vodil inšpektor Fabio Šte- V prostorih UNZ Koper sva z Marjanom po- se je kar nekaj časa tresel in sva ga s poli- fe. Inšpektorju Štefetu sem takoj povedal, ročala o poteku akcije. Na poročanju so bili cistom Maksom komaj umirila. V pogovoru da s to skupino ni mogoče braniti objekta prisotni Dušan Molk, Vojko Vodopivec in s tem vojakom sem ugotovil, da je iz enote in naj zato takoj pokliče enoto TO, ki lah- Žele. V pogovoru z načelnikom UNZ Koper podporočnika Stepanoviča ter da sta oba v ko zagotovi varnost. Pojasnil sem mu, da Molkom sem nakazal možnost za navezavo stika s pripadniki JLA - polkovnikom Krtini- čem ter da se v pogajanjih doseže umik vo- jakov z MP Škofije. V pogovorih bi ponudili vrnitev stražnice Hrvatini, kamor bi se vo- jaki JLA z MP Škofije varno umaknili. Za po- gajalca sem predlagal župana Avrelia Jurija. V pogovoru z Vodopivcem sem zahteval, da se sproži akcija iskanja pobeglega vojaka z mejnega prehoda Lazaret. Poročal sem tudi o škodi, ki so jo povzročili zaposleni polici- sti MP Lazaret na osebni lastnini njihovega sodelavca, ki je stanoval v prostorih policije na MP. Po končanem poročanju sem se v pritličju sestal z vojaki. Dal sem jim zadnje napo- tke, kako naj se vedejo, ko se bodo vrnili v svoj kraj. Na izhodu objekta sem srečal očeta enega izmed mojih vojakov, ki se mu je uspelo iz Zagreba prebiti do Kopra. Ne bom pozabil njegovih besed: »Hvala ti, ni- koli ne bom pozabil, da si mi vrnil sina ži- Mesto srečanja z inšpektorjem Fabijem Steffetom. vega.«

ŠT. 35 • APRIL 2008 23 Da ne pozabimo

MARIJAN DOVŽAN menim, da je povsem uradno, pojasnjeno, kako sta dva vodilna oziroma vodstvena delavca Inšpektorata PU Koper zbrala po štiri policiste, ki so bili v rezervni sestavi v Zaščita resnice Pomorski policiji Koper, in so v taki sestavi obkolili karavlo Hrvatini in jo napadli. Po končanem vpadu v objekt pa naj bi ugoto- v osamosvojitveni vojni vili, da je prazna in zapuščena (zadnji sesta- vek je opisan po pripovedi poslušalca, dele- gata na opisanem sestanku IPE, in je zato ta na območju PU Koper navedba le zgoščen povzetek). Približen poskus, da je bilo treba za zavzet- pravičeno se boste vprašali, kakšna za- vodnik, ki je poveljeval v karavli v Moreti- je karavle Hrvatini izvajati vojaške akcije, Uščita zgodovine v Kopru in zakaj dopis nih, nazadnje pa v karavli Hrvatini. V takš- je bil omenjen že v radijski oddaji Primor- naslavljam prav vam in zakaj šele sedaj. nih vlogah se on kot poveljujoči v JA in jaz ski kraji in ljudje 2. julija 2006, kot sem na- Res je, minilo je že šestnajst let od takrat, ko kot delavec MNZ nisva mogla izogniti poli- vedel v uvodniku in kar je bil sploh razlog, smo se kot zavedni Slovenci, delavci, zapo- tičnim dogajanjem med pripravami za osa- da sem konec julija 2006 najprej obiskal sleni na MNZ pa sploh z vso odgovornost- mosvojitev in so ta srečanja čedalje bolj pre- direktorja PU Koper g. Iztoka Jakomina, za- jo lotili obrambe te naše deželice. Tudi sam raščala v srečanja domoljubov, srečanja, na čel zbirati prispevke prej navedenih oddaj, sem bil do upokojitve zaposlen v PU Koper katerih sva izmenjevala poglede političnih pa tudi iskal sekretarja Združenja Sever g. v kriminalistični službi ter mislim, da sem dogajanj, navsezadnje pa iskala tudi svoje Franca Bevca. Po telefonu sem se o tem po- tudi jaz prispeval svoj delež k osamosvojit- mesto v tem svetu političnih razhajanj na govarjal tudi s predsednikom Združenja vi. Za lažje razumevanje pa mi želim najprej pragu takratne razpadajoče SFRJ. Sever, saj gre ne samo za enostransko pri- pojasniti nekaj dejstev. Res je, v prej navedenih oddajah so bili ne- kazovanje in opisovanje akcije, temveč tudi Zakaj pišem prav jaz? Ja, umestno vpraša- kateri dogodki prikazani enostransko, to je za prisvajanje zaslug, ki jih dejansko imava nje. Združenje Sever me je več kot očitno pa povsem normalno ocenjevanje, saj so s Savarinom, to je akcije, katere sta dovoli- zatajilo in ni nikoli želelo, da pride na dan dogajanja prikazana z videnja posameznih la takratna vodilna delavca UNZ, načelnik resnica spodaj opisanih akcij in dejanj, ve- akterjev v posameznih akcijah in vlogah ter UNZ Koper g. Dušan Molk in takratni na- teransko združenje TO pa ni odigralo po- tako celote niso zmogli nikoli povezati, saj čelnik Kriminalistične službe UNZ Koper g. membnejše vloge pri osvobajanju spodaj marsikje manjka več ali manj podatkov za Vojko Vodopivec, katerima se tudi na tem opisanih objektov in zato ni imelo dovolj sestavo labirinta resnice posamezne akci- mestu iskreno zahvaljujeva, da sta nama za- podatkov pa tudi namena ne, da obeloda- je in vloge posameznega akterja v bolj ali upala in verjela v najino uspešnost. ni tedanje čase, saj je Vlado Savarin prišel manj uspešno izvedenih dejanjih za čim- Upam, da sem vsaj delno odgovoril na prvi v TO iz JA, kar je imelo gotovo negativen prejšnjo realizacijo posamezne akcije, vse del vprašanja, zakaj se sploh oglašam, pa predznak in je tako ostalo to področje od- do dokončne osamosvojitve izpod agresor- mi dovolite, da vsaj nakažem odgovor še na prto vse do danes. Vlado Savarin je namreč ske JA oziroma do kovanja lastne sreče v drugi del tega vprašanja, zakaj šele sedaj. eden od ključnih akterjev opisanih akcij. svoji Sloveniji. Drugo vprašanje pa je, zakaj Na začetku pisanja sem nekaj tega že ome- Petnajst let je čas, ki tudi že zaceli nekaj ran, se sedaj, po šestnajstih letih, prikazujejo do- nil, drugi del odgovora pa moram vsaj še je čas, ko zamere zbledijo, je čas, ki prinese godki niti ne enostransko, temveč povsem malo opisati in razložiti. nove poglede na takratni čas, navsezadnje neresnično, še več, 16. maja 2007 je bilo na Nismo še pričakali dne, ko je slovenska tla pa tudi čas, ko se dogodki začnejo pozablja- zboru IPE v prostorih doma PU Koper, kar zapustil zadnji vojak JA, bilo je še v »vročih ti, pa tudi čas, ki lahko že zamegljuje ta- kratne resnice, in nazadnje tudi čas, ko kdo nezapolnjene vrzeli smelo kroji po svoje, lahko pa si tudi kaj prisvaja. Je pa tudi čas, ko še živeče priče lahko z vso odgovornost- jo pojasnijo posamezne dogodke. Zakaj dopis prav sedaj in prav vam? V lan- skem letu, ko smo slavili petnajstletnico osamosvojitvenih dogodkov, sem sprem- ljal nedeljske oddaje na Radiu Koper, bile so na sporedu vsako nedeljo med 11. in 12. uro. V teh oddajah so bili za pojasnjevanje dogodkov povabljeni gostje, ki naj bi ali pa so imeli v navedeni vojni odgovorne služ- bene položaje, in je tudi prav, da so z naj- boljšimi močmi poskušali oživiti takratne dogodke in jih tudi take, kot so bili, prikaza- ti širši javnosti. V teh oddajah pa sem bil ne- kajkrat kar malo presenečen, sploh takrat, ko so opisovali dogodke, to je akcije, ki sva jih opravila jaz in Vlado Savarin, to je nečak moje žene, s katerim sva se večkrat družila še v nekdanji SFRJ in so bila najina srečanja sprva zgolj družinska snidenja. Vlado Sava- rin je bil namreč zaposlen v JLA kot starejši Križišče Hrvatini

24 ŠT. 35 • APRIL 2008 Da ne pozabimo

kjer jim je dan prej, to je 25. junija 1991, pol- kovnik Krtinić prebral povelje za prevzem mejnih prehodov v prihodnjih dneh, datu- ma prevzema pa ni navajal, zato sva se do- govorila, da se na istem mestu spet srečava naslednji dan ob istem času. Glede na to, da sva začela sodelovati zgolj na družinski rav- ni, sva želela ostati čim dlje neopažena, jaz pa sem bil od zaostrovanja odnosov v SFRJ dodeljen za delo skupaj z g. Nebojšo Milova- novičem – Culetom, s katerim sva delo za- ključevala prav v takih jutranjih urah. Dne 27. junija 1991 v jutranjih urah Vlado na sestanek ni mogel priti. Dne 30.junija 1991 sem nastopi službo ob 12.00. Prišel sem v pisarno, ki sem jo delil z go. Vladimiro Krošelj, ki me je takoj sezna- nila, da je pred kratkim po telefonu pokli- cal Savarin in sporočil, da se takoj oziroma med 12.00 in 13.00 sestaneva pod pokopa- liščem na križišču v Hrvatinih. Ker sem za- slutil, da je sestanek zelo pomemben, ravno toliko pa tudi nevaren (policisti so namreč začeli zbirati prispevke za likvidacijo Sava- Mesto prvega prevzema vojakov rina, ki naj bi bil prodana duša), sem ocenil, dneh«, komaj nekaj dni po osvoboditvi MP resnica, dokazuje tudi dejstvo, da sem bil iz- da me mora zaradi varnosti spremljati so- Škofije, ko sem zvečer zvedel, da načelnik ločen tudi od možnosti sodelovanja pri pisa- delavec Branko Ivančič, vendar je bil ravno UNZ g. Molk zapušča svoje mesto, kmalu za nju spominov »Dan prej« oziroma nisem bil takrat na sestanku pri g. Jožetu Protnerju, njim pa se je dokaj na hitro predčasno upo- deležen niti povabila, da smem tudi jaz po- v tem času pa je v službo prišel tudi Cule, kojil tudi načelnik UKS g. Vodopivec. Na vedati vsaj nekaj resnic o tistih dneh, ki jim in ker je bila ura že okoli 13.00, sva z njim naši takratni UNZ so tako novi vodilni de- rečemo »osamosvojitvena desetdnevna voj- odšla v Hrvatine. Na dogovorjenem mestu lavci začeli ustvarjati nov, lepši jutrišnji dan na«. Z odstavitvijo načelnikov g. Molka in g. Vlada ni bilo in sem mislil, da sem mesto se- z novimi, sebi podrejenimi vodji, ki so žele- Vodopivca sem postal tudi sam zamolčan. S stanka zgrešil. Zato sem peš odšel v smeri li uveljaviti svoje sposobnosti in znanja ter tem je bil dan prostor nekaterim, ki so oce- karavle, Cule pa je ostal v vozilu pri poko- so si začeli graditi take ekipe, s katerimi so nili, da mogoče lahko ne vem kaj pridobijo, pališču. Po približno 15 minutah me je Cule želeli čim prej doseči želene cilje; začela se če si ta prazen prostor prikrojijo po svojih obvestil, da je Vlado na dogovorjenem kra- je nova tekma, v kateri za nas starejše sko- željah in tako zakrijejo resnico takratnega ju (Vlado je namreč zaradi konspirativnosti rajda ni bilo več prostora, bili smo, vsaj ne- dne, to pa samo zato, da si pripnejo celo dr- zamudil, pa se je moral kompromitirati in kateri, odrinjeni od dnevnih dogajanj in se žavne medalje. Pa tudi sedaj od Združenja se pokazati Culetu). Takoj, ko sem vstopil v je komaj našel še košček suhe skorje kruha Sever kar dve ali tri leta nisem prejel niti grmičevje, sem najprej opazil vojaka z avto- tudi za nas, ki smo vedno zaupali v vodil- položnice za plačilo članarine, kaj šele po- matsko puško, kar je bilo šokantno, ter ta- ne delavce, spoštovali državo in sodelavce, vabila na kakšno skupno srečanje. Šele le- koj zatem opazil tudi Vlada, ki mi je pove- globoko ljubili domovino in bili prepričani, tos, ko so bili na istem povabilu podpisani dal, da je to vojak albanske narodnosti, ki da so nadrejeni pravični razsodniki pri oce- še predsedniki IPE in pol. sindikata, sem bo prepoznavna zveza za prevzem vojakov. njevanju deleža posameznega sodelavca prejel tudi položnico za plačilo članarine v Povedal mi je tudi, da na dogovorjeno jav- v skupnem seštevku celote, ki smo ji rekli: Združenju Sever. Upravičeno je vprašanje, ko 27. junija 1991 ni mogel priti, ker je do- »Delamo za varnost ljudi.« Ja, prav sem za- ali sem sploh še član te organizacije, in zato bil okrepitev vojakov iz Ilirske Bistrice, ki pisal, košček suhe skorjice kruha, saj imam prosim, da me obvestite, ali sem še oziroma so bili prej blokirani na Črnem Kalu in ka- izmed takratnih sodelavcev najnižjo pokoj- če sem bil izključen - zakaj? tere je vodil podporočnik Stepanović, ki je nino, čeprav imam za eno stopnjo višjo iz- V dosedanjem pisanju sem želel odgovoriti, doma iz Beograda, ter da je zato potrebna obrazbo in upam trditi, da nas ni ravno ve- zakaj se sploh oglašam in zakaj šele sedaj, največja disciplina pri nadaljnjem delu. Po- liko, ki smo bili v nekaj povojnih letih kar pa naj zato preidem k osnovnemu odgo- zanimal se je tudi, ali smo sprejeli dva vo- petkrat napoteni, povsem sami, v direkten voru: kakšne akcije sva s Savarinom sploh jaka slovenske narodnosti, ki ju je dan prej »ogenj«. Sam sem bil namreč napoten v Lu- opravila. napotil iz karavle. Pritrdil sem mu in pove- cijo, ko je Fuad Kurtović grozil množici s pi- To, da so bile družinske zveze osnova za dal, da ju je prevzela naša služba (g. Živec, štolo, tri dni pozneje, ko je isti storilec na- najino medsebojno spoznavanje, na kraju ki jima je priskrbel tudi oblačila od hčerke). meraval zaklati mamo in hči v stanovanju pa tudi medsebojno brezpogojno zaupa- V nadaljevanju me je seznanil s tem, da je v Kopru, ko je Bogdan Majski z avtomatsko nje eden v drugega, sem omenil na začetku, prevzel MP Lazaret in ob prevzemu ugoto- puško na domu v Seči grozil ženi in sinu, ko zato naj sedaj začnem kar s tem, kako sva vil, da so policisti ob odhodu poškodovali je občan v Piranu streljal skozi vrata sobe, v začela »poslovno« sodelovati. več tehnike, ter da ne želi, da bi sum za po- kateri sta dopustovala zdravnik in njegova Prvi tako imenovani operativni sestanek se škodovanje padel nanj ali na njegove voja- žena, specialist pulmolog, in nazadnje v An- je zgodil 26. junija 1991 med 3.00 in 5.00 ke; zagotovil je, da nihče ni in niti ne bo ka- karanu, ko je storilec grozil sosedu z lovsko zjutraj pri zadnjem objektu iz Kopra v Hrva- kor koli poškodoval nobenega objekta na puško ... Res je, za skorjico kruha nismo bili tine, ko mi je Vlado na parkirišču povedal, območju MP Lazaret ter da se drži najinega deležni niti nadur, še več, bil sem izločen od da so poveljniki karavel z našega območja dogovora z dne 26. junija 1991, ko sem od sklede, ki smo ji rekli »variabila«, da je to prejeli ukaz, da se javijo v karavli Moretini, njega zahteval, da v primeru prevzema MP

ŠT. 35 • APRIL 2008 25 Da nadnalsovne pozabimo

Mesto tretjega prevzema vojakov Razorožitev vojaka na MPP Lazaret poskrbi, da bodo vsi objekti ostali nedotak- in Culetu, da sta se pripeljala do mene, na- minjam več, v prisotnosti Uljana in Umka, njeni. Objekti na območju drugih MP so bili kar so vojaki vstopili v kombi. Z Vladom sva da so z vozili UKS prišli na križišče Hrvati- poškodovani, vlomljeni in pokradeni, ra- bila dogovorjena, da bodo vojaki pri evaku- ni in tam prevzeli vojake, ki smo jih okoli zen na MP Lazaret. V drugem delu sestanka aciji brez orožja, vendar je bilo nekaj voja- enajste ure ponoči pripeljali z MP Lazaret. pa mi je razložil načrt, kako tega dne oziro- kov tudi z orožjem z dolgo cevjo, pa mi je Vojake je tam pripravil Savarin in mi naro- ma večera osvoboditi mejni prehod Laza- vojak albanske narodnosti pojasnil, da so čil, naj takoj prevzamem še zadnje vojake ret in karavlo v Hrvatinih, to je karavlo, v to vojaki, ki jih je Vlado napotil v to skupino na križišču pred stražnico v Hrvatinih, tako kateri je poveljeval. Pojasnil mi je, da mora zadnji čas, ker so dobili stražarsko izmeno kot je bilo dogovorjeno, in naj pošljemo usklajevati posamezne dele akcije, da ne bi in jih podporočnik Stepanović ni smel več enoto za prevzem MP Lazaret. Po evakuaci- kaj posumil podporočnik Stepanović, saj videti. Prenesel je tudi sporočilo Vlada, da ji vojaka albanske narodnosti je bil namreč morava iz objektov prepeljati tudi vse voja- naj takoj po tem transportu opravimo eva- spoznavni znak naš kombi in jaz. Na križiš- ke, ki so bili pod poveljstvom Stepanovića, kuacijo vojakov z MP Lazaret. Tudi pri na- ču Hrvatini so sodelavci OZK dejansko pre- nevaren pa je tudi njegov desetar, ki je v bi- slednjih transportih so vojaki nosili orožje vzeli vojake, Fojana pa sem prosil, naj sez- stvu pripadnik KOS-a. Teh dveh pa ne bomo z dolgo cevjo, ker so se pogoji evakuacije nani Vodopivca, da je MP Lazaret prazen, in mogli prevzeti in ju bo zato na zaključku na- spreminjali iz minute v minuto. naj takoj pošljejo enoto za prevzem mejne- potil v karavlo Božiči ter me prosil, da jima Zapustili smo Kolomban in se pripeljali do ga prehoda in topa, mi pa smo se odpeljali zagotovim nemoten odhod v ta objekt. hrvatinskega križišča. Na tem mestu bi mo- v Hrvatine in prevzeli še zadnjo skupino vo- Takoj po prihodu na UNZ sem z načrtom rali zaznati skupino za posebne namene, ki jakov, in sicer pri odcepu ceste za karavlo. seznanil g. Vodopivca, ki je naročil sesta- je imela nalogo varovanja transportov, ven- Tam me je čakal Vlado in povedal, da je se- nek ob 16.00 pri načelniku Molku. Na tem dar ni bilo nikogar, to pa je povzročilo kar daj tudi karavla prazna in naj pride enota, sestanku so bili poleg štaba še poveljnik precej vprašanj, ugibanj, negotovosti in po- ki ji bo predal ključe objekta skupaj z orož- enote za posebne namene g. Klepac, ki je trato dragocenega časa, saj smo morali pre- jem, ter da bo takoj odšel na MP Lazaret in dobil zadolžitev, da na križišču Hrvatini za- veriti, ali je nadaljevanje vožnje sploh var- predal policiji objekt in top. varuje evakuacijo vojakov z MP Lazaret in iz no. Prvo oviro smo opazili na križišču Bivje, Po namestitvi zadnjega vojaka v prostore karavle Hrvatini, ter Cule in g. Vojko Živec, ko je v smeri Kopra patrulja PP Koper oprav- na UNZ sem Vodopivca seznanil, da je tudi s katerima smo dejansko opravili evakuaci- ljala blokado in kontrolo vozil (ta kontrola zadnji objekt prazen. Naročil mi je, naj pred jo vojakov iz navedenih objektov. Za zače- je bila v sistemu rednih nalog PP Koper in stavbo UNZ poiščem inšpektorja Steffeta, ki tek akcije je bila dogovorjena ura 20.30. Do ni bila posebej zadolžena za varovanje naše naj zbere policiste in naj zavaruje karavlo začetka akcije sta Živec in Cule priskrbela akcije). Končno smo prispeli na UNZ Koper, v Hrvatinih vse do prihoda TO. Tudi to na- kombi, jaz pa sem pripravil prostor za spre- vojake smo namestili v knjižnici in delavci logo sem opravil tako, da sem pred stavbo jem vojakov, in sicer v prostorih knjižnice OKC so jim dovolili klicanje svojcev, sam pa UNZ dejansko našel Fabia Steffeta in mu na UNZ Koper. sem poročal g. Vodopivcu, tudi to, da ni do- prenesel naročilo Vodopivca, nato pa odšel Pisal se je 30. junij 1991, ura pa je bila govorjenega varovanja na hrvatinskem kri- po Vlada. Še pred odhodom na hrvatinski 20.15, ko smo se Živec kot voznik kombija, žišču, za kar ni vedel razloga in me je napo- hrib smo morali poskrbeti še za vračilo vo- Cule kot spremljevalec in pomočnik odpe- til, da preverim pred stavbo UNZ, kje je ta zila, preveril pa sem še stanje vojakov in iz- ljali do Kolombana (kraj parkiranja lahko enota, dogovorila pa sva se tudi, da bomo vedel, da so nekateri starši po telefonskem pokažemo) in tam smo počakali dogovorje- akcijo nadaljevali tudi brez tega člena, saj je pozivu že odšli v Koper, da prevzamejo si- no 21. uro, ko naj bi na tej cesti v smeri Hr- na Bivju redna kontrola. Ko sem prišel od nove. Po približno eni uri sem odšel v ka- vatinov prevzeli prvo skupino vojakov. Vodopivca pred stavbo ter iskal g. Klepca in ravlo Hrvatini. Na vhodu v objekt me je že Približno 10 minut pred 21. uro smo v mra- njegovo enoto, mi je inšpektor za mejne za- zaustavil policist Mihovil Crnič in mi pove- ku opazili, da se na koncu grmičevja nekaj deve g. Fabio Steffe zaupal, da je ta enota dal, da je Savarin v objektu z nekaj policisti. dogaja. Odšel sem tja in prepoznal vojaka skupaj z vodjo v lovski koči Rižana. Dejansko sem v objektu v prvem prostoru albanske narodnosti, ki je varoval sestanek Zaradi zamude (pregled terena hrvatinske- našel Vlada, ravno ko je izročal ključe ob- s Savarinom pri pokopališču v Hrvatinih, ga križišča iz odhoda iz Kolombana) sem se jekta Steffetu, skupaj pa smo pogledali še to je vojaka, ki je bil pravzaprav spoznavni moral po nalogu Vodopivca dogovoriti s so- orožarno. Vlado je skupaj z objektom pre- znak, da se akcija lahko začne. Z dogovorje- delavci OZK Fojanom, Ivančičem, Pajkom … dal tudi radijsko postajo (geslo za uporabo nim svetlobnim znakom sem sporočil Živcu in mislim, da tudi Kendo, drugih se ne spo- pa je pozabil povedati in sem ga jaz nasled-

26 ŠT. 35 • APRIL 2008 Da nadnalsovne pozabimo nje jutro sporočil Vodopivcu, ta pa Bran- Po prihodu vojakov z MP Škofije v karavlo ga od nas, človek je bil vrednota. Tej državi, ku Kendi, ki je postajo še isti dan odnesel Hrvatine pa se je zgodil tudi naslednji in- demokratični Sloveniji, v kateri se počutim v TO). Vozilo »pincgaver«, v katerem je bil cident. Savarin je namreč na območju te kot pes v cerkvi, pa žal še beseda mačeha tudi pršut, ki ga je Savarinu podaril gostil- karavle v prostem času gradil barko, to je ne gre z jezika. S tem, ko si nekateri želijo ničar v Ankaranu srbske narodnosti z na- plovilo »Galeb«. Ko so vojaki zvedeli, da je prisvojiti delo drugih, se počutim, kot da se menom, da ga pojedo vojaki v karavli, pa to plovilo njegova last, je eden od vojakov moram sam za svoje opravljeno delo opra- mislim, da so direktno prevzeli pripadniki barko polil z bencinom in plovilo zažgal, vičevati, namesto da bi ga smel predstaviti TO, ki so bili napoteni na zavarovanje tega tako da je do prihoda gasilcev v celoti po- enakovredno, tako kot so imeli možnost to objekta. Treba je povedati še, da sta bila za gorelo. Pri umiku vojaštva iz naših krajev storiti drugi. pomoč pri zavarovanju prevzema karavle pa mu je nekdo ukradel tudi avto, ki je bil Resnici na ljubo se tudi tokrat ne bi lotil po UKV-zvezi poslana v Hrvatine tudi Volut parkiran ob karavli v Moretinih. To vozi- teh opravil, če me ne bi k temu privedlo in Pajek, ki sta v karavlo prispela malo za lo je bilo izsledeno v hrvaški Liki, vendar spoznanje, da mi kradejo žulje, s katerimi menoj. Glede na to, da je primopredaja po- nam ga ni uspelo nikoli vrniti lastniku, saj sem pomagal graditi današnji dan. Ne bi že- tekala nemoteno, sta slednja iz karavle od- nam na depeše hrvaški organi sploh niso lel, da se razume to pisanje kot samohvala, šla skoraj sočasno, kot sva karavlo zapustila odgovarjali. ravno nasprotno, ker so bili do danes spre- z Vladom. V tem pisanju sem se dotaknil tudi posle- gledani tudi drugi, ki so še kako zaslužni, Takoj sva odšla v UNZ in na štabu poroča- dičnih dogajanj, ki niso direktno poveza- da na našem območju nismo imeli smrtnih la o poteku akcije, Vlado pa je poročal tudi na z evakuacijo vojakov iz opisanih objek- žrtev, bi se mi zdelo prav, da če sem bil za- o možnih reakcijah vojaških starešin in tov, to pa zato, da se lahko moje navedbe tajen jaz, naj se krivica ne dela tudi drugim predlagal, da politična oseba, mogoče žu- laže preverijo in si bralec laže ustvari svoje in naj se nekdo v tej državi spomni drugih pan, načelnik UNZ ... naveže stik z vojaški- mnenje. akterjev, kot so: Savarin, Molk in Vodopi- mi starešinami na MP Škofije oziroma Mo- Na koncu pisanja bi se rad še enkrat zahva- vec, ter jim izreče vsaj skromno zahvalo retinih in s pogajanji doseže umik s tega lil vsem, ki ste mi prisluhnili in tako zve- te države in družbe za vse, kar so s pono- MP, kot možno lokacijo umika teh vojakov deli tudi za drugo plat nekaterih dogajanj. som pribojevali novim generacijam. Če bi pa omenil karavlo v Hrvatinih. Dogovorili Še posebno hvaležnost sem dolžan izreči se kdaj v prihodnosti postavljale kakšne smo se tudi, da sam čim prej navežem stike takratnemu načelniku UNZ Koper g. Duša- spominske table, pa bi bilo korektno, da s TO in poskrbim za Vladov prestop. Vla- nu Molku in načelniku OZK v UNZ Koper g. so omenjeni tudi ti akterji. Navedeni so na- do je dejansko naslednjega dne v Šmarjah Vojku Vodopivcu, ki sta verjela in zaupala mreč resnično zaslužni, da na našem ob- prestopil v TO. v uspešno opravljeno delo, storila pa sta močju nismo imeli žrtev, zaslužni so, da Po opisanih dogodkih je načelnik UNZ g. tudi vse, da vsi pripadniki policije oziroma smo akcije izvajali tudi z glavo in ne samo z Molk navezal stike s starešinami v karavli takratne milice nismo imeli izgub. Vse za- orožjem, resnično hvala jim, hvala, da sem Moretini, vendar po prvem poskusu, da po- stavljene cilje pa smo dosegli tudi z drugi- tudi sam ostal živ. gajanja opravi sam, tega ni sprejel polkov- mi sredstvi, kot sta orožje in sejanje smrti. Na tem mestu resnično niti pod razno ne nik Krtinić in so zato pogajanja odložili za Mislim, da je trditev predsednika Republi- mislim nase, zdi se mi pa prav, da imajo nekaj ur oziroma toliko časa, da se je Krti- ke Slovenije g. Kučana na slavnostni raz- vsaj vnuki pravico zvedeti resnico takrat- niću uspelo posvetovati z nadrejenim ge- glasitvi samostojnosti in neodvisnosti Re- nega časa. Zdi se mi tudi prav, da se ne za- neralom Čadom na Reki. G. Molk se je do- publike Slovenije dovolj bogato sporočilo nemari in ne peha zaslužnih ljudi v poza- govoril z županom MO Koper g. Avreliem vsem rodovom, ko je dejal: »... z orožjem bo, tako kot se je zgodilo z mano. Prav tako Jurijem, da bosta skupaj nastopala v vlogi rožljaje grozijo tisti, ki nimajo dovolj zna- si pozabe ne zaslužijo Savarin, Molk in Vo- pogajalcev. Do pogajanj je resnično prišlo nja, idej, nimajo pa niti argumentov ...« ter dopivec. Zelo neprijetno mi je, da moram naslednjega dopoldneva, to je 2. julija 1991 misel sklenil nekako z besedami: »… bolj pisati te vrstice, saj si jih kdo lahko razlaga v prostorih MO Koper. Pogajanja sta vodi- neposrečene poti za dosego ciljev ne mo- tudi tako, kot da sem koristolovec, zago- la g. Avrelio Jurij in g. Molk; slednji je imel reš izbrati, kot je izbira orožja«. tavljam pa vam, da to ni namen, namen je zvočno napravo »pozivnik«, ki je bil pove- Svoje čase smo domovini z dvignjeno glavo izključno ta, da se zve, kaj je kdo resnično zan z drugo napravo, ki jo je nosil g. Volmut in s ponosom rekli mati, takrat so nas vodili storil. Očitno so vsi navedeni zelo skromni v sosednji sobi. Soba, v kateri so potekala ljudje, ki jim je bilo še kako mar za vsake- ljudje, pošteni v odnosu do drugih pa tudi pogajanja, je bila z vrati poveza- ponosni na svoje delo. Oprosti- na s sobo, v kateri sta Volmut in te mi, jaz sem bolj ali manj lah- Pajek s »pumparcama« zavaro- ko šel mimo raznih krivic, ob vala pogajanja. tem, da si pa kdo želi prisvoji- Pogajanja so bila uspešna in po- ti vrednoto poštenja, za katero gajalca sta dejansko dosegla, sem bil pripravljen tudi umreti, da so se vojaki že naslednji dan pa si ne morem kaj, kot da svo- umaknili z MP Škofije v karavlo ja dela in dobra dela drugih na Hrvatini, to je v objekt, ki sem ga tak način sporočim vam z na- opisoval v zgornjih navedbah. menom, da jih realno zabeleže- Objekt so prevzeli komandir MP ne ohranite zanamcem. Sram Škofije Kosmina, inšpektor za me je, da sem moral prosjačiti, mejne zadeve g. Steffe ter poli- da sem lahko sedel za mizo in cisti s te PMM, tako je bil tudi ta segel po peresu ter začel pisa- MP predan svojemu namenu še ti te spomine, sploh pa v takih isti večer. Domačini in direktor okoliščinah, ko si nekateri že- Kompasa na Škofijah g. Jernej lijo prisvojiti tisto, za kar smo Maruško in drugi občani iz bliž- bili pripravljeni tudi umreti, nje in daljne okolice so pripravi- verjemite, pod takimi pogoji li praznovanje do jutranjih ur. Stražnica Hrvatini jaz nikoli več.

ŠT. 35 • APRIL 2008 27 Podobe veteranov

ŠTABNI VODNIK MITJA MOČNIK O SAMOSTOJNI BOJNI SKUPINI 6. PŠTO Čeprav se nismo dolgo poznali, smo delovali kot eden Med slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991 je imela naša Teritorialna obramba kar nekaj specialnih enot, ki so se izkazale v spopadih z agresorsko jugovojsko. Posebno mesto med pa gre prav gotovo Samostojni bojni skupini 6. pokrajinskega štaba TO. Ko smo pred časom obiskali Vojni muzej Vipava, soška fronta 1915–1917, ki nam ga je predstavil njegov lastnik in avtor postavitve, sicer pripadnik Slovenske vojske štabni vodnik Mitja Močnik, je omenil, da je bil tudi on pripadnik te skupine. Beseda je dala besedo in nastal je ta pogovor, v katerem nam je Mitja pripovedoval o samostojni bojni skupini 6. pokrajinskega štaba TO, svoji vojaški karieri in še čem. Uvodoma smo ga vprašali, kako je sploh postal pripadnik te enote takratne Teritorialne obrambe.

o sem junija 1989 odslužil Mitja Močnik, Harij Marušič in Adelko Živec so oktobra »Kvojaški rok v jugoslovan- 1991 z vlakom pripeljali 36 tankov T-34 v Pivko, tam so ski mornarici, sem se na občini na železniški postaji prenočili; naslednji dan so se jim Štabni vodnik Mitja Močnik; Nova Gorica oglasil na štabu Te- pridružili teritorialci iz 6. PŠTO: stotnik Srečko Kodrič, fotografija je nastala jeseni ritorialne obrambe ter se javil za poročnik Drago Hrobat in višja vodnika Dragan Tomaševič 2007, foto: (KuB). razporeditev v rezervne enote. ter Tomislav Šumanovac. Tanke so potem po stari tankovski Takrat je kapetan Stojan Skočir poti zvozili z železniške postaje v Pivki v tankovsko poskrbel, da sem prišel v proti- vojašnico v Pivki, kjer danes domuje tankovska enota SV. žrtev napada jugovoj- diverzantsko četo, ki je delova- Vendar ta zgodba žal počasi tone v pozabo. ske? la na Goriškem. V tej četi sem bil »Prve naloge smo dobivali že nekje do marca 1991, ko me je občutek. Povedal mi je, da se ne- premišljati in da sem za to, da pred začetkom bojnih dejavno- na delovno mesto v Jogi Meblo kaj pripravlja in da ustanavljajo postanem pripadnik skupine. sti Jugoslovanske armade. V pa- poklical eden od mojih kolegov posebno skupino, ki bo morala Pokimal mi je z glavo in znova rih smo nadzirali dogajanje v in eden od pripadnikov skupi- tudi bojno delovati. Na voljo mi sva se prijateljsko pozdravila in vojašnici Ajševica … Tako sem ne Venceslav Hvala. Rekel mi je, je dal 24 ur, da razmislim in se odšli smo vsak svojo pot. Tako bolj podrobno spoznal še dru- naj pridem k njemu in da greva odločim, ali bom postal pripad- se je začelo moje delovanje v sa- gih osem pripadnikov skupine. na policijo v Novo Gorico, kjer je nik te skupine ali ne, in to naj mostojni bojni skupini 6. pokra- Ko smo bili skupaj, smo dihali in bil takrat pokrajinski štab za TO. bi sporočil Venceslavu. Sam niti jinskega štaba TO.« delali kot eden. Prepričan sem, Pozneje sva se dobila in pridružil nisem dosti premišljeval, am- da bi še eno takšno skupino, kot se nama je še Boris Lozar z avto- pak sem takoj in odločno rekel, Verjetno se vaše akcije je bila naša, težko spravili sku- mobilom. Venceslav in Boris sta da želim postati član te skupine. niso začele šele takrat, paj. Zanimivo je tudi dejstvo, sedela spredaj, sam pa sem sedel Vendar mi je major Lisjak rekel, ko je bilo že vsakemu da prej nismo bili veliko skupaj zadaj. Ne spominjam se natanč- naj vendarle premislim. Od- jasno, da je Slovenija in smo se komaj poznali med no, vendar se mi dozdeva, da je govoril sem mu, da nimam kaj seboj. Med nami ni bilo veliko takrat deževalo. Ko smo prišli besed, ampak samo spogledali pred policijo, mi je Venceslav z smo se in že je bilo vsakemu od resnim in mrkim obrazom dejal, nas jasno, kaj mora narediti.« naj počakam. Šel je po takratne- ga majorja Srečka Lisjaka.« Kako ste doživljali za- četek vojne za samo- Kakšno je bilo vajino stojno Slovenijo, kakš- srečanje s takratnim ne so bile vaše priprave majorjem Srečkom Lis- in kaj je vaša skupina jakom? delala? »Ko sta se vrnila, se je major Lis- »Nato so se začele konkretne jak usedel poleg mene in prija- priprave na osamosvojitveno teljsko sva se pozdravila. Takrat vojno. Zadolžili smo nove uni- sem prvič srečal majorja Lisja- forme, novo orožje in začele so ka, vendar je bil najin prvi stik se različne dejavnosti, še pose- kljub njegovi vojaški resnosti in bej po 26. juniju 1991, ko je za- strogosti zelo prijateljski in po- Mitja Močnik na fotografiji iz leta 1991 kot pripadnik samostojne čel delovati krizni štab 6. pokra- zitiven. Takoj sem dobil dober bojne skupine 6. pokrajinskega štaba TO; foto: Boris Lozar. jinskega štaba TO. Ta je deloval

28 ŠT. 35 • APRIL 2008 Podobe veteranov na takratnih Havajih oziroma tresel in me prosil za cigareto. v Dijaškem domu na Grčni. Že Takrat sem še kadil in ponudil prvi dan ga je naša skupina za- sem mu stare cigarete 57. Poteg- varovala in v njem so se opre- nil sem eno cigareto in mu jo po- mili teritorialci, ki so bili vpokli- nudil. Začudeno me je pogledal cani in so nato skrbeli za zaščito in dal sem mu cel zavojček. Me- poveljstva in drugih enot. Naša nil sem, da jih bo bolj potrebo- skupina pa je začela izvajati raz- val kot jaz. lična izvidovanja, bojne akcije v Nato sem odšel v stražnico, da bi Rožni Dolini, Vrtojbi, Novi vasi si ogledal, kakšna je v notranjo- in še bi lahko našteval.« sti. Še posebej me je zanimalo, kakšna je pisarna komandirja Katera bojna akcija, v stražnice. Po mizi so bili razme- kateri ste sodelovali v tani različni dokumenti in pa- slovenski osamosvojit- pirji. Poleg mize je bila omara, veni vojni, vam je naj- ki je bila polna napol praznih bolj ostala v spominu? Samostojna bojna skupina 6. PŠTO na usposabljanju; foto: Boris Lozar. steklenic žganih pijač. Stekle- nice so ležale tudi pod mizo in »Vsaka bojna akcija je zanimiva njihov komandir mrtev, se je hi- zgodba. Imate tudi tak- okoli nje. po svoje. Tako je prva bojna ak- tro predala. Vojaki so se ga bali, šen spomin na akcijo v Ogledal sem si tudi položaj ne- cija v Rožni Dolini pustila v vseh saj jim je grozil, da bo vsakega, Novi vasi? trzajnega topa in mesto, kjer je nas velik vtis, saj smo v njej spro- ki se bo hotel predati, ustrelil.« »Posebej mi je ostal v spominu umrl komandir stražnice.« žili prvi strel. Tako smo prestopi- li neko črto in v nadaljevanju s Glede na to, da dobro streljanjem ni bilo nobenih pro- Priznanja in odlikovanja, ki jih je od leta 1991 do danes poznate vojaško takti- blemov. Najbolj v spominu pa mi prejel štabni vodnik Mitja Močnik: ko, kam bi uvrstili akci- je ostala akcija, ko smo napadli medalja za hrabrost, bronasta medalja SV, zlato priznanje jo v Novi vasi? in zavzeli stražnico v Novi vasi. NGŠSV, spominski znak Obranili domovino, bojni znak Komandir te stražnice je grozil, Rožna Dolina – Vrtojba, medalja ZVVS 1991-2001, bojni »Za akcijo, v kateri smo zasedli da bo z netrzajnim topom stre- znak Nova vas, bojni znak I. tankovska četa SVPP, bojni stražnico v Novi vasi, lahko re- ljal na sosednjo vas, Opatje selo. znak Ajševica 1991, spominski znak Vrtojba 1991, čem, da gre za hitro akcijo na Vaščani so prosili, naj posreduje spominski znak Enote za posebne namene 1990-1991, kraškem ozemlju, in menim, da Teritorialna obramba in prepre- spominski znak Enota za zveze 6. PŠTO 1991, spominski bi o njej kazalo napisati kaj več. znak 6. PŠTO za zasluge v vojni, spominski znak ob 5. či obstreljevanje.« obletnici vojne za SLO, spominski znak ob 10. obletnici Veliko se govori in piše o akciji vojne za SLO, častni znak ZSČ, bronasti spominski znak v Rožni Dolini in Vrtojbi, ki sta Kako je potekala za- 62. PBR Burja, spominski znak za zasluge v miru 6. PPSV, imeli velik strateški in tudi poli- sedba stražnice in ali je spominski znak za zasluge v miru 1/62. PBR, spominski tični pomen. Akcija v Rožni Do- bilo pri tem kaj žrtev? znak 1. poklicni vojaki 6. PŠTO 1991, spominski znak lini je bila fenomen našega boje- VP 6. PŠTO, spominski znak S.B.S. 6. PŠTO 1991, znak za vanja. Brez dvoma pa je bil zelo »Skupaj s pripadniki protidi- dolgoletno službo 5 let, znak za dolgoletno službo 10 let, zanimiv tudi naš napad na straž- verzantske čete in pripadniki znak za dolgoletno službo 15 let, srebrna plaketa ZVVS, nico v Novi vasi. Zame ima ta posebne enote milice smo blo- medalja v službi miru ISAF, medalja NATO 5 in zlata akcija še poseben simbolni po- kirali stražnico. Zlatko Marušič, medalja Slovenskega svetovnega kongresa. men, ker proučujem bojevanje sedanji župan Občine Miren - na tem območju v prvi svetovni Kostanjevica, je po megafonu Navadno ostane člo- dogodek, ki se je zgodil potem, vojni.« pozival pripadnike JA, naj se veku pri takšnih akci- ko smo oskrbeli ranjence in je predajo. Mi smo zasedli položa- jah v spominu nenava- bilo vsega konec. Na tleh pred Po naši osamosvojit- je, in ker se vojaki JA niso preda- den drobec, nenavadna kuhinjo je sedel desetar, ki se je veni vojni ste ostali v li, saj je komandir stražnice želel takratni Teritorialni priti do netrzajnega topa, da bi obrambi in ste še danes z njim streljal, je prišlo do stre- pripadnik Slovenske ljanja, v katerem je bil koman- vojske. Kako je poteka- dir stražnice smrtno zadet. Na la vaša poklicna voja- začetku spopada sem z ročnim ška pot? metalcem zolja ustrelil v streho nastanitvenega objekta in to je »Po koncu osamosvojitvene imelo določene psihološke po- vojne leta 1991 sem ostal v pri- sledice na pripadnike JA. Akci- štabni enoti pri pokrajinskem ja je bila hitra in sam sem mimo štabu. Na začetku sem dežural zapornice stekel na dvorišče ter na 6. pokrajinskem štabu TO, ki pozival vojake, naj se predajo. se je pozneje oziroma po koncu Po drugi strani sta na dvorišče vojne preselil v nove prostore, prišla tudi major Srečko Lisjak kjer je zdaj Uprava za obrambo Na posnetku so pripadniki Prve tankovske čete SVPP »TONI 55« v in poveljnik protidiverzantske- Ravnici nad Novo Gorico. Četa je bila ponos naših sil v takratnem Nova Gorica. Dežural sem v ok- ga voda, saj so naši fantje čistili obdobju ter je branilcem naše samostojnosti vlivala še večjo viru vojaške policije in tam sem drugo stran stražnice. Ko je po- samozavest in moč v boju proti okupatorskim silam na zahodni meji. spoznal svojo ženo, ki je delala sadka stražnice izvedela, da je Foto: Arhiv OZVVS Nova Gorica – sekcija Šempeter klub »Veteran« nadstropje nižje na Zavodu za

ŠT. 35 • APRIL 2008 29 Podobe veteranov

Rožna Dolina – drugič, foto: arhiv OZVVS Nova Gorica – sekcija Rožna Dolina – prvič, foto: arhiv Mitja Močnik. Šempeter klub »Veteran«. pokojninsko in invalidsko zava- »Bo kar držalo. Tako sem 8. ja- ka v minometni četi 120 mm. dišču na Počku zgodila nesreča s rovanje. Pozneje smo se vrnili nuarja 1996 odšel na novo de- Na tem delovnem mestu sem bil smrtno žrtvijo. v stare prostore pokrajinskega lovno mesto in v novo delovno do odprave naborniške vojske. Po opustitvi naborniške voj- štaba v vojašnici na Ajševici, ske sem postal poveljnik eno- kjer sem postal pripadnik prve te za zavarovanje vojašnice v enote poklicnih vojakov 6. po- Vipavi in sem bil odgovoren krajinskega štaba TO. V tej eno- za brezhibno delovanje straže ti smo bili teritorialci, ki smo in prijavno-odjavne službe, ki uspešno opravili usposabljanje je bila pokrita z naborniki, ki in preverjanje septembra 1991 so morali vojaški rok odslužiti v Kostanjevici na Krasu. V ok- do konca. Nato so v mojo eno- viru 6. pokrajinskega štaba TO to prišli vojaki stalne sestave, torej fantje, s katerimi smo bili sem služboval na različnih po- včasih skupaj poveljniki oddel- dročjih, bil sem v takratnem kov v bataljonu. V vojašnici Vi- TORS, to je intervencijski sku- pava sem bil tudi takrat, ko je v pini, večkrat sem bil na Trdi- njej zaživel Center za usposab- novem vrhu, večkrat smo imeli ljanje poklicnih vojakov. Tam skupna strelska kondiciranja s sem bil do konca avgusta 2004. fanti iz naše skupine.« Rožna Dolina – tretjič, foto: arhiv OZVVS Nova Gorica – sekcija S 1. septembrom 2004 sem od- Šempeter klub »Veteran«. šel na službovanje na Vrhniko, Nekako samo po sebi na Poveljstvo sil, kjer sem še je razumljivo, da mora okolje. Takrat so namreč v 1. V zadnji generaciji nabornikov danes in delam v Poveljniškem poklicni vojak, če hoče bataljonu 62. brigade začeli iz- sem bil tudi vršilec dolžnosti po- centru v oddelku za letalstvo in napredovati, tudi pogo- vajati enovito služenje vojaške- veljnika poveljniškega voda v zračno obrambo.« sto menjati delovno me- ga roka in postal sem poveljnik minometni četi 120 mm. Imeli Slovenska vojska za- sto. Ali je to res? artilerijsko-izvidniškega oddel- smo smolo in se nam je na va- dnja leta vse pogoste-

Vlakovna kompozicije jugovojske pred odhodom iz Slovenije v začetku oktobra 1991. Ta kompozicija je potem ostala v Ajdovščini in so jo prvi pripadniki STAS (prvi poklicni vojaki SVPP – 6. PŠTO) Stanko Dužič pri usmerjanju tankov v Rožni Dolini 30. 6. 1991, ko razkladali kar lep čas. Na njej je bilo vse: od pokvarjenega mesa je bila ustanovljena Prva tankovska četa SVPP »TONI 55«, katere v hladilnih skrinjah, ki so bile naložene v vagonih, do starih pripadniki so bili tudi pripadniki SBS. Kapitan korvete Stanko lesenih tramov, orodja, orožja, streliva, raket, tehnične opreme, Dužič je bil zaposlen na 6. PŠTO, pozneje 6. PPSV, pred odhodom intendantskih sredstev, starih in novih, zobozdravstvene in na službovanje v Neapelj v Italiji na mednarodno poveljstvo druge zdravstvene opreme … Zanimivo je to, da je bilo v vagone Natovih sil leta 2005 pa je služboval na PSSV v G-3. Foto: Arhiv vse skupaj nametano eno čez drugo, kot da bi se jugovojski nekam UNZ Nova Gorica zelo mudilo. Foto: Arhiv UNZ Nova Gorica

30 ŠT. 35 • APRIL 2008 Podobe veteranov je sodeluje v mirovnih stvari. Imava dva šoloobvezna operacijah v svetu. Ste otroka, starejši Jurij hodi v če- bili tudi vi v kateri iz- trti razred, mlajši Matija pa v med njih? tretjega in sta v tistih letih, ko potrebujeta precej podpore in »Od avgusta 2006 do februar- opore v starših. Čez teden je ce- ja 2007 sem bil v okviru šestega lotno breme na ženinem hrbtu, kontingenta Slovenske vojske v ob koncih tedna pa si zadeve mirovni operaciji Isafa v Afgani- porazdeliva in trudimo se, da si stanu. V mestu Herat sem si na- vzamemo kakšen trenutek zase. bral kar nekaj izkušenj in spoznal Zelo radi hodimo v naravo, saj veliko novih ljudi, nove kraje in sta se oba fanta, vsaj tako kaže, nove navade. Želim si, da bi še okužila z mojimi interesi in že kdaj odšel v podobno operacijo.« nosita domov najrazličnejše železne predmete, ki jih najde- Kako pa je z vašo ne- ta. Mlajši Matija je postal pra- kdanjo bojno skupino? vi knjižni molj, ki prebere vse Se še dobivate oziroma knjige in enciklopedije v hiši. K se še vedno srečujete? sreči je kup knjig, ki jih imam Luč v temi življenja Aleša Kodra sta njegovi hčerki Anja in »Naša bojna skupina iz leta doma, kar velik, saj je v njem Katja, na kateri je neizmerno ponosen. Življenje v temi Aleš Kodra, veteran vojne za Slovenijo, je bil 27. junija 1991 ranjen v trzinski bitki. Poškodoval ga je topovski izstrelek oklepnega transporterja JLA, ki je zadel vogal hiše, ob kateri je bil razporejen, in se odbil vanj. Pre- peljali so ga v bolnišnico, v kateri je bil skoraj pol leta, od tega precej časa v nezavesti. Ob pomoči zdravnikov, bioenergetikov in ljubečih svojcev si je opomogel, ven- dar je ostal invalid prve kategorije – slep. V možganih so mu ostali še trije delci izstrelka, katerih pa si kirurgi ne upajo odstraniti, ker je velika možnost, da bi s tem stanje le še poslabšali. Redno še obiskuje bioenergetike. Da je življenje lahko res kruto, je spoznal pred šestimi leti, ko mu je zahrbtna bolezen vzela ženo Karmen. A ni se predal. Našel je smisel v drobnih stvareh, ki nam jih ponuja življenje. Danes je Aleš v štiriinštiridesetem letu življenja. Vesel je, da mu starši Mitja Močnik pred svojim muzejem v vojašnici Vipava, foto: (KuB). veliko pomagajo, tudi sestra, predvsem pa njegovi dve hčerki, 1991 se bolj poredko sreča. Vse približno 4000 naslovov. Tako starejša Anja, ki študira na FDV – smer kulturologija, in mlajša kaže, da imamo bolj malo časa mi ni treba skrbeti, kdo bo pre- Katja, ki se je rodila komaj dva tedna pred Aleševim nesrečnim in verjetno ima vsak od nas vzel in skrbel za zbirko, knjižni- dogodkom leta 1991. drugačne prioritete. Vedno, ka- co in arhiv, ki sem jih v teh le- Vsako leto ga vsaj enkrat obiščemo tudi domžalski veterani voj- dar se srečujemo, si obljublja- tih spravil skupaj.« ne za Slovenijo. Sprejme nas z veseljem in ura ali dve mineta mo, da se bomo obiskali, ven- mimogrede. Vesel človek, kakršen je Aleš, tudi nas napolni z živ- dar nam na koncu časa vedno Stari ste osemintride- ljenjsko energijo, ki jo izžareva. Sam skuha čaj ali kavo, naliva- zmanjka. Navadno se srečamo set let in verjetno imate nje v skodelico mu še ne gre, tudi kyuhe kosila se loti ob pomoči na veteranskih prireditvah ali še veliko načrtov tako svojih deklet. Ker živi v Domžalah tik ob Kamniški Bistrici, več- pa na prireditvah ob različnih pri proučevanju soške krat odide s spremljevalcem na sprehod po njenih brežinah in obletnicah.« fronte kot pri svoji po- tudi sam je že odšel na krajši sprehod. klicni vojaški poti? Že daljnega leta 1993, ko je stalno hodil po zdravniških ordina- Po poklicu ste vojak, cijah, je bil priča neljubemu dogodku. V čakalnici, ko je s starši »Seveda moram reči, da svoje- prosti čas pa namenja- čakal, da pride na vrsto, je neko žensko srednjih let zanimalo, ga dela v zvezi s soško fronto te svojemu konjičku – kaj mu je. Oče ji je razložil, da je bil ranjen v vojni za Slovenijo, še zdaleč nisem končal in imam proučevanju dogodkov ona pa: »Kakšni vojni, saj pri nas ni bilo nobene vojne!« In to le kar nekaj načrtov. Imam pa tudi v času soške fronte med dve leti po osamosvojitvi naše države! veliko načrtov na svoji poklicni prvo svetovno vojno. Del Aleševega spomina, tistega, ki se nanaša na tragičen dogo- poti – med drugim tudi še štu- Kaj pravi vaša družina dek in čas po njem, je izbrisan, kaj se je z njim dogajalo, so mu diram na fakulteti. Vendar me- na to? povedali drugi, ki so ob njem in jim zaupa. nim, da pri teh zadevah ni treba Verjame pa tudi v čas brez vojne. »Lahko rečem, da imam čudo- hiteti, ampak je treba dati času Luč v temi sta njegovi simpatični dekleti Anja in Katja, na kate- vito družino, saj mi žena že vsa čas.« ri je neizmerno ponosen; z optimizmom zre v prihodnost, kajti leta stoji ob strani. Zaradi vseh pravi: »Dobro, da je tako, lahko bi bilo še slabše!« mojih dejavnosti je pogosto Bojan Kuntarič vdova ob živem možu, vendar Janez Gregorič razume, da me zanima veliko

ŠT. 35 • APRIL 2008 31 Preberite V spomin

PGD Bistrica ob Dravi Alojzij Janžekovič v letu 1991 (1937–2008)

Danes, ko pišem te vrstice, je prvi Življenjsko pot je mnogo prezgodaj zaključil naš sneg pobelil naše kraje. Razmiš- član Alojzij Janžekovič. V vojno za samostojno ljam, ali so naša gasilska vozila Slovenijo je bil vključen kot pripadnik Narodne pripravljena na zimske razmere. zaščite. Moje misli mi gredo v leto 1991, Veterani smo ga s praporom pospremili k zadnjemu počitku. Ohrani- li ga bomo v trajnem in lepem spominu. v čas vojne za našo domovino Slo- venijo. OZVVS Bela krajina Poiščem beležko od leta 1991. Na njej je številka 7. Odprem jo in iš- čem junij 1991. Med vrsticami je zapisano, da se pripravljamo na Zastavo imamo od leta 1991 in blagoslovitev gasilskega doma smo ponosni nanjo. 27. junija ob 16. uri. Začetek vrt- Jože Žagar vo. Ob vrnitvi v naš požarnovar- ne veselice ob 17. uri. Pri delav- nostni rajon sva poiskala primer- (1951–2008) skem domu. Pogodba z ansam- no palico, nataknila zastavo na blom Unior je podpisana. Vendar njo in se z vihrajočo zastavo, prvo v naslednjih dneh preklicana. Le Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je po težki v občini Ruše, zapeljala po Lazni- in zahrbtni bolezni zapustil veteran vojne za Slove- zakaj? ci, Bistrici ob Dravi, Logu, Bezeni nijo Jože Žagar. Gasilci smo prejeli nalog za 24- in Rušah. Nato je zaplapolala še Jože Žagar je bil od leta 1976 pa vse do leta 1992 urno dežurstvo v gasilskem domu na drogu pred gasilskim domom. poveljnik topovskega oddelka 123. lahke artilerijsko-raketne bate- do preklica zaradi napada agre- V naslednjih dneh smo prejeli pre- rije zračne obrambe TO Ravne na Koroškem. Kot pripadnik te enote sorske vojske na Republiko Slove- klic dežurstva v gasilskem domu, je v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 za ceno naše svobode in nijo. Gasilci smo bili pod okriljem vendar pripravljenost doma. Ved- samostojnosti kot domoljub izpostavil svoje življenje ter sodeloval civilne zaščite občine Ruše, njen no sta morala biti dežurna dva v bojih na Holmcu in Dravogradu. Aktiven član Združenja vetera- načelnik je bil Stanko Budja. V na- voznika. Ponovno se je sestalo nov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline je bil vse od njegove šem društvu je bil poveljnik Jože poveljstvo in začeli smo eviden- ustanovitve leta 1994. Hadner. Začela sva usklajevati tiranje prisotnosti članstva in šte- Za zasluge v osamosvojitveni vojni je Jože prejel bojni znak »Obra- naloge, ki jih je društvo dobivalo nili domovino«, bojni znak in spominsko značko »Dravograd-91« in vila opravljenih ur. Spiske smo tudi od gasilske zveze Ruše. Čla- spominski znak načelnika Generalštaba SV. Za dolgoletno aktivno morali predati načelniku Budji ni operative so se zbrali v pros- članstvo in delo v veteranskem združenju je bil odlikovan z medaljo in Gasilski zvezi Ruše. Vedeli smo torih gasilskega doma z nalogo, Zveze veteranov vojne za Slovenijo. tudi, da so bile razmere v Gornji da izpolnjujejo nadaljnje ukaze. Njegov prispevek pri obrambi in uveljavljanju suverenosti Republi- Radgoni zelo hude, zato smo njih Pripravljeni so bili pomagati ob- ke Slovenije je vreden vsega spoštovanja, zato ga bomo člani vete- in PGD Sodišinci v Prekmurju po- čanom, če bi prišlo do požarov. ranskega združenja ohranili v trajnem spominu. klicali in vprašali, ali potrebujejo Usposobljenost članov društva in Slava in hvala ti, Jože! našo pomoč. Zahvalili so se, a po- voznikov pri izpolnjevanju nalog moči niso potrebovali. OZVVS območja Mežiška dolina je bila na visoki in profesionalni Naslednjo noč in dan je močno ravni. V desetdnevni vojni je pri deževalo; ko smo se dobili v ga- dežurstvu sodelovalo 17 članov, silskem domu, smo ugotovili, da kar nekajkrat so morali vklopiti je naša nova slovenska zastava gasilsko sireno, ki je oznanila ne- vsa razbarvana. Reklamacijo je varnost zračnih napadov. Gasil- izdelovalec takoj upošteval in 17. Jože Cotič ska vozila pa smo umaknili v Log julija smo lahko našo zastavo za- ali Dobravo. Prvega julija ob 19. (1930–2007) menjali. Ob praznovanju krajev- uri se je sestalo poveljstvo opera- nega praznika decembra 1991 tive ter razpravljalo o dogodkih in smo našo zastavo posodili tudi KS V zadnjih decembrskih dneh nas je pretresla nalogah. Drugega julija smo mo- Bistrica ob Dravi. Po končani de- vest o smrti, ki je iz naših vrst spet iztrgala rali na pogreb v Limbuš. Na poko- setdnevni vojni smo tudi gasilci veterana, prijatelja, krajana. Poklonili smo pališču so bili le svojci, župnik in dobili nove oznake za kape, kate- se Jožetovemu spominu in ga pospremili na mi gasilci. Natanko ob 16. uri smo re s ponosom nosimo, saj je v njih zadnji poti. Jože je v času priprav in dnevih zaslišali že znane znake sirene in slovenska trobojnica. vojne za Slovenijo opravljal dolžnost načelnika Narodne zaščite v vojaška letala so letela po Dravski Zahvala vsem gasilcem, ki so do- Bistrici pri Tržiču, največji krajevni skupnosti v občini. Z izkušnjami, dolini v smeri Dravograda. V nas ki jih je dobil pri večletnem delu v organih za notranje zadeve, oseb- dali svoj kamenček k mozaiku se je naselil nemir. Vendar smo se nim zgledom in s pogumom je uspešno organiziral in vodil številne osvoboditve naše države Slove- vsi srečno vrnili. dejavnosti Narodne zaščite. Veterani cenimo njegov pomembni pri- nije! V času dežurstva so člani urejali spevek k uspehu v osamosvojitveni vojni. Jože je bil starosta našega S tem člankom želim opozoriti na gasilske prostore, gasilsko tehni- združenja in še posebno smo bili veseli njegove prisotnosti na naših nekaj dogodkov, ki so se bistri- ko, pripravljali material za nova srečanjih, ki se jih je z veseljem udeleževal kljub bolezni, ki ga je škim gasilcem zgodili med vojno garažna vrata itn. Pozorno so pestila zadnja leta. leta 1991. To društvo kot pred- spremljali vsa poročila po radiu. Jože nam bo ostal v trajnem spominu kot dober prijatelj in zaveden sednik vodim vse od leta 1985. S hišnikom Rudijem sva se 4. juli- Slovenec, kar je z dejanji dokazal tudi v letu 1991. Naj se leto 1991 nikoli ne ponovi. ja odpravila v Košake z našo lado OZVVS Tržič 1300 S po novo slovensko zasta- Jože Urleb

32 ŠT. 35 • APRIL 2008 V spomin

Vojko Seme Marjan Merdaus (1968-2008) (1940-2008)

Vojko se je pred poldrugim desetletjem klicu domo- V začetku marca letos smo se radgonski veterani vine odzval kot pripadnik 891. enote TO za posebne na pokopališču v Radencih poslovili od našega namene. S soborci je sodeloval v osamosvojitveni člana Marjana Merdausa. Marjan je sodeloval v vojni za Slovenijo na območju Slemena, Logarske doline in Dravograda. osamosvojitveni vojni leta 1991 in pozneje postal član ter podpred- V mandatnem obdobju 2002–2006 je postal član predsedstva OZVVS sednik predsedstva OZVVS Gornja Radgona, vse do leta 2002 pa je Velenje, leta 2006 pa član častnega razsodišča. Za uspešno izvajanje na- bil tudi član predsedstva Pokrajinskega odbora za Pomurje - POZVVS log in posebej uspešno delo pri krepitvi organizacije na ravni OZVVS, za za Pomurje; potem mu je težka bolezen preprečila, da bi še naprej posebne uspehe pri vključevanju večjega števila članov, za širjenje ide- aktivno deloval. je veteranstva in popularizacijo veteranske organizacije je bil odlikovan O bolezni nikoli ni govoril, to je skrival v sebi. Moč do življenja so z bronasto plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo. mu dajali vnučka Mihaela ter vnuka Gregor in Alen. V začetku leta Ostal nam bo trajno v spominu! je bolezen napredovala, moral je v bolnišnico; tam je v noči na 27. februar izgubil svojo zadnjo bitko. Marjan Merdaus je za vselej odšel OZVVS Velenje iz vrst ZVVS, iz članstva PGD, radioamaterjev … Pokojni Marjan je za aktivno delovanje v veteranski organizaciji prejel bronasto plaketo ZVVS. Člani iz predsedstva OOZVVS Gornja Radgona smo k njegovi žari položili šopek cvetja ter se mu poklonili s častno stražo. Marjan! Naj ti bo lahka zemlja domovine, ki si jo tudi ti pomagal gra- Alojz Pozderec diti. Počivaj v miru! (1935–2008) OZVVS Gornja Radgona

Nepričakovano nas je zapustil prijatelj in vete- ran Alojz Pozderec. Še na zadnji seji predsedstva OZVVS Ljutomer konec decembra smo se skupaj poslavljali od starega leta. Ob tej priložnosti je Alojz prejel bronasto medaljo MSNZ. Stanislav Piberčnik Že med pripravami na osamosvojitev je bil Alojz zaupanja vreden (1946–2008) državljan, da so mu lahko teritorialci zaupali hrambo orožja in stre- livo. Od prijatelja smo se s častnimi stražami in praporom poslovili na po- Mnogo prezgodaj nas je po kratki in hudi, neozdrav- kopališču v Ljutomeru. Ostal nam bo v lepem spominu. ljivi bolezni tiho zapustil veteran vojne za Slovenijo Stanislav Piberčnik, namestnik praporščaka v OZVVS OZVVS Ljutomer Ribnica. V času vojnih aktivnosti je bil pripadnik intervencijske skupine v 27. OŠTO Ribnica. S svojo intervencijsko skupino je izvajal blokado vojašni- ce v Ribnici. Vse načrtovane naloge je opravljal vestno in bil je zaupanja vreden bojni tovariš ter vzor svojim soborcem. Petar Karadža Veterani smo ga 5. februarja z veteranskimi častmi pospremili na njego- vi zadnji poti na pokopališče v Hrovači. 1948-2008 V trajnem spominu ga bomo ohranili kot prijetnega in dobrega tovariša. OZVVS Ribnica Nenadoma in veliko prezgodaj je naše vrste za vedno zapustil veteran Petar Karadža. Kruta usoda mu je v 60-tem letu preprečila, da bi dočakal upokojitev, katere se je veselil, in željo, da bi se aktivneje posvetil družini tovarniških veteranov, ki so že upokojeni. Med vojno za Slovenijo je aktivno deloval kot upravitelj obrambnih priprav Marjan Krese Litostroja – Holding, d. o. o, pri čemer je vestno izpolnjeval naloge štaba za CZ, NZ in TO v skladu z ukazi vodstev Sob Ljubljana Šiška. (1955–2007) V času priprav na osamosvojitveno vojno in med njo je s sodelavci organizi- ral dežurne službe za izvajanje ukrepov, kurirsko službo, aktiviral in pripra- Nepričakovano in mnogo prezgodaj je zahrbtna bo- vil vse za enoti prve medicinske pomoči in tehničnega reševanja, organiziral lezen iz naših vrst iztrgala Marjana Kreseta. V veteran- NZ za zavarovanje Litostroja in izvedel mobilizacijo, nato so pripadniki NZ sko organizacijo se je včlanil takoj po njeni ustanovit- dobili navodila in oborožitev za varovanje Holdinga – Litostroj, d. d., z raz- vi, do bolezni je bil tudi njen aktivni član. poredom straž, varovanje vhodov, orožja, streliva in namenske proizvod- V vojni za Slovenijo je bil pripadnik 25. BRTO Novo mesto, vsako nalogo je nje. Pripravil je vsa zaklonišča in drugo, s sodelavci in z dežurnimi podjetja opravljal vestno, bil je zanesljiv in predan pripadnik svoji enoti in domovini. je pripravljal kontrolo vseh pripadnikov NZ in TO, ki so bili na dolžnosti. Veterani Dolenjske smo ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopa- Povezal se je z enoto ZO, ki je bila na dolžnosti v namenski proizvodnji. lišče v Dolenjskih Toplicah. Vedno je bil pripravljen pomagati svojim tovarišem, pri čemer se je izkazal Marjan, v imenu vseh rodoljubov Slovenije se ti veterani Dolenjske za- kot velik domoljub. Pogrešali ga bomo v vseh okoljih, kajti izgubili smo to- hvaljujemo za tvoj prispevek k samostojnosti Slovenije. Ostal nam boš v variša, prijatelja in vestnega delavca. lepem spominu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. OZVVS Dolenjska OZVVS Ljubljana

ŠT. 35 • APRIL 2008 33 Šport Najmnožičnejša udeležba na prvenstvu v veleslalomu Več kot 150 tekmovalcev iz sedemnajstih območnih Snega je bilo v izobilju, razpolo- združenj ZVVS in iz treh območnih združenj ZSČ se ženje pa enkratno. Tekmoval je je v soboto, 26. januarja, zbralo na že 4. odprtem v ekipi smučarske delavnice 9. korpusa, ki jo je vodil pobudnik veteranskem prvenstvu Severnoprimorske v tekmovanja Rudi Finžgar. Med Veteransko prvenstvo je veleslalomu. To je doslej najmnožičnejša udeležba. skakalci pa mu je ostal najbolj potekalo v pravi smučarski pravljici. Že pred leti je tekmovanje po udeležbi preseglo v spominu Janko Štefe, ki je na- okvir Severnoprimorske, kar organizatorje še stopil kar v jahalnih hlačah, za posebej veseli, saj si prizadevajo, da bi sedanje pasom pa je imel svojo pištolo. gu zaplapolala državna zastava. Najdlje, kar 31 metrov, je sko- Prisotne so s priložnostnimi na- regijsko tekmovanje preraslo v vseslovensko čil Rudi Finžgar, ki je za nagra- govori pozdravili župan Obči- prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v do dobil angleško brzostrelko. ne Cerkno, predstavnik ZZB in veleslalomu. Tekme je spremljalo blizu tisoč predstavnik Slovenske vojske. domačinov in partizanov. Za V imenu Zveze veteranov vojne preteklih letih je organiza- smučarskih tekem »Partizanske primerno ozračje je poskrbela za Slovenijo je prisotne pozdra- V torjem nekajkrat ponaga- smučine Cerkno 45«. Te pa so godba na pihala, za popoln za- vil član organizacijskega odbo- jalo vreme, letošnje 4. odprto namenjene zaznamovanju spo- ključek pa še zavezniška letala, ra in nekdanji načelnik MSNZ veteransko prvenstvo Severno- mina na partizanske smučarske ki so nad Cerknim odvrgla živo- Severnoprimorske Drago Vi- primorske v veleslalomu, ki tekme, ki so 20. in 21. januarja pisna padala z orožjem, vojaško drih. Prizorišče je preletel tudi ga ob pomoči Zveze veteranov 1945 potekale v Cerknem. Tek- opremo in s hrano. vojaški helikopter. Posebno ob- vojne za Slovenijo in organi- movanja v patruljnem teku, ve- Odprtje tekmovanja je bilo zgo- čutje so pričarali člani Društva zatorjev Smučarskega centra leslalomu in smučarskih skokih dovinskemu izročilu primerno. Edmund Čibej s Predmeje, ki so Cerkno pripravil OZVVS Idrija so tedaj potekala le dobrih 20 ki- Ob slovenski himni je na dro- v smučarskih opravah izpred - Cerkno, pa je potekalo v pravi lometrov od položajev in posto- več kot sto let udeležencem pri- smučarski pravljici. Poleg vete- jank sovražnih enot, kar je po- kazali staro tehniko telemark ranov vojne za Slovenijo in slo- leg delovanja bolnišnice Franja Vsi rezultati v posamični smučanja, ter Novaški lok smu- venskih častnikov so tega dne edinstveni dogodek, ki se je v in ekipni konkurenci čarji, ki so predstavili smučanje v Smučarskem centru Cerkno drugi svetovni vojni dogajal na na 4. odprtem z edinstveno novaško lok smuč- tekmovali tudi pripadniki Slo- Cerkljanskem. Kot se dogodkov veteranskem prvenstvu ko. venske vojske na svojem voja- spominja eden izmed udeležen- Severnoprimorske v veleslalomu so objavljeni Nato so se na veleslalomski pro- škem prvenstvu ter člani Zveze cev takratne smučarske olimpi- na spletni strani ZVVS gi Lom II v pravem tekmoval- združenj borcev in udeležencev jade Franc Kocjan iz Ljubljane, in spletni strani OZVVS nem ozračju pomerili veterani NOB. Vsa tekmovanja so pote- sta bila tista januarska dneva Idrija - Cerkno. vojne za Slovenijo in člani Zve- kala v okviru že 31. spominskih leta 1945 sončna in čudovita. ze slovenskih častnikov. Uvr-

Na družabnem srečanju sta pokramljala tudi ministra Janez Podpredsednik ZVVS Janez Pajer je podelil pokale predstavnikom Podobnik in Karl Erjavec. najboljših ekip.

34 ŠT. 35 • APRIL 2008 Šport

Udeležence so v Hotelu Cerk- no s priložnostnim koncertom Veterani Mežiške doline pozdravili godbeniki Pihalnega orkestra Eta Cerkno. Nato se je druženje nadaljevalo v hotel- – zmagoslavno v Cerknem ski restavraciji. Udeležence so Veterani območja Mežiške doline smo se udeležili 4. odprtega prven- nagovorili predsednik orga- stva Severnoprimorske v veleslalomu. Pohvaliti moramo izredno do- nizacijskega odbora Partizan- bro organizacijo tekme in pripravo proge, saj nam je prinesla izreden skih smučin Miha Butara, čast- uspeh, in sicer zmago v kategoriji letnik 1952–1961. Naš član Janko ni predsednik organizacijskega Grubelnik je zasedel 1. mesto. Ob tej priložnosti mu čestitamo v ime- odbora, minister za okolje in nu ZVVS območja Mežiške doline, hkrati pa tudi drugim tekmovalcem prostor Janez Podobnik ter mi- našega združenja za dobre uvrstitve. nister za obrambo Karl Erjavec Tekmovalci smučanja se ob tej priložnosti zahvaljujemo predsedniku kot častni pokrovitelj Partizan- združenja ZVVS OMD Maksimiljanu Gorenšku, ki nas podpira in spod- skih smučin. V doživetem kul- buja k tekmovanjem ter nam omogoča, da lahko dostojno zastopamo Mežiško dolino. ščenih je bilo 117 udeležencev turnem programu, ki je sledil, Robert Zapečnik iz sedemnajstih območnih zdru- so nastopili pevci in recitatorji ženj veteranov vojne za Slove- iz Osnovne šole Cerkno. nijo in treh območnih združenj Druženje se je končalo z razgla- Zveze slovenskih častnikov. sitvijo rezultatov ter s podelitvi- Veterani Mežiške V ekipnem tekmovanju, pri ka- jo medalj in pokalov. Pokale in terem se za uvrstitev štejeta dva medalje najboljšim veterankam doline na 5. državnem najboljša časa v vseh treh mo- in veteranom je podelil pod- ških kategorijah (skupno šest predsednik ZVVS Janez Pajer. prvenstvu na Golteh časov), je prvo mesto osvojila V ekipnem tekmovanju je prvo ekipa OZ VVS Idrija - Cerkno. mesto osvojila ekipa OZVVS Idri- Veterani ZVVS Mežiške doline smo se tudi letos udeležili prvenstva v V posamičnem tekmovanju je ja - Cerkno in osvojila prehodni smučanju in streljanju na Golteh. Vreme je bilo sončno in mrzlo, proga v kategoriji veteranov do 45 let pokal 4. veteranskega prven- solidno pripravljena, na startu in cilju je manjkal le kakšen topel napi- zmagal Jure Gantar iz OZVVS stva. Ker si je ta ekipa prehod- tek, ki bi nas malo pogrel, saj je bilo čakanje predolgo, glede na to, da je Idrija - Cerkno, v kategoriji vete- ni pokal odprtega veteranskega bilo kar 180 tekmovalcev. ranov od 46 do 55 let je bil naj- prvenstva Severnoprimorske v Uspelo nam je sestaviti štiri ekipe, od tega prvič ekipo najmlajših članov boljši Janko Grubelnik iz OZVVS veleslalomu pribojevala že tret- združenja. Po zapletu, ali lahko najmlajša ekipa tekmuje ali ne, smo s sta- Mežiška Dolina, v kategoriji ve- jič zapored, ji je prehodni pokal tutom ZVVS dokazali, da lahko tekmujejo vsi, ki so člani združenj vetera- teranov nad 55 let pa je bil naj- pripadel v trajno last. Tako se nov vojne za Slovenijo. To pa pomeni samo pohvalo, da veterani vojne hitrejši Boris Jordan iz OZVVS bo prihodnje leto tekmovanje za Slovenijo ne bodo pozabljeni, saj bodo novi, mlajši člani, ki prihajajo, Idrija - Cerkno. Med veteranka- za nov prehodni pokal odprte- tisti, ki bodo ohranili spomin, da se leta 1991 nismo bojevali zaman. mi se je najbolje odrezala Darja ga veteranskega prvenstva Se- Pohvalimo se lahko, da je bila od 57 ekip na tekmovanju najmlajša eki- Skok iz OZVVS Veteran iz Nove vernoprimorske v veleslalomu pa prav iz ZVVS OMD, za kar je prejela tudi pokal. Čestitamo tudi drugim Gorice. V kategoriji slovenskih začelo znova. Organizatorji vsa tekmovalcem ZVVS OMD za dobre uvrstitve v smučanju in streljanju. častnikov je bil najboljši Darko območna združenja vabijo, da Robert Zapečnik Skok iz OZZSČ Nova Gorica. sprejmejo ta izziv in se tekmo- Čeprav so snežne poljane kar vanja udeležijo v čim večjem vabile na smuko, se je po kon- številu. Resnične zgodbe iz leta 1991 čanem tekmovanju dogajanje s smučišča preselilo v dolino. Marijan Platiše Dialog na bojišču med letalskim alarmom. »Nimam plinske ma- ske.« »Nič hudega, izkoplji si luknjo v zemljo, jo pokrij z robcem in dihaj.« »A pomaga?« »Seveda, prej ko se navadiš na zemljo, laže ti bo.« * Dialog na bojišču med alarmom. »Zakaj pa ti stojiš pri pevčku, mene pa si postavil za debelo hruško?« »Saj sam veš, da JA letala nikoli ne zgrešijo debelih hrušk,« je sledil odgovor. * Tovornjak je mimo naših položajev peljal večerjo na druge položaje in voznik je osorno zakričal: »Kje je enota …«? »Ali imaš jazbečarja?« je sledil odgovor. »Kaj mi bo jazbečar?« je vprašal voznik. »Če nimaš psa za v luknje, svoje enote ne boš našel,« je dobil odgovor. * Posebej pogumen diverzant je bil določen za »opazovalca zračne- ga prostora«. Ukazali so mu, da naj si izkoplje zaklonišče. Res si ga je nedaleč od poveljniškega mesta, vendar samo v velikosti 50 x 50 x 30 cm. Preostali del enote ni imel zaklonov. Po streljanju na letala se je čudil samemu sebi, kako se mu je uspelo zložiti v tisto luknjo, da se ga ni videlo nič ven. Verjetno še danes ne ve, zakaj. Ekipa OZ VVS Idrija - Cerkno je trajno osvojila prvi prehodni Zapisal Jože Korent pokal veteranskega prvenstva.

ŠT. 35 • APRIL 2008 35 Iz vojaških arzenalov

ampak je bolj verjetna še šest- mesečna zamuda. Tako naj bi francoske vojaške letalske sile dobile prvo letalo A400 v začetku leta 2011. Kot poudarjajo v družbi EADS, ki je materinska družba Air- busa, so glavni problem pri izdelavi letal A400 pogonski motorji. Gre za turbopropeler- ske motorje TP400-D6, ki jih izdeluje družba, ki ni pod nad- zorom Airbusa. Prvi tak motor so preizkusili le- tos aprila tako, da so ga name- stili na ameriško letalo C-130K hercules. Testiranje ni bilo naj- bolj uspešno in proizvajalec mora motor posodobiti. Strokovnjaki poudarjajo, da se bo projekt A400 zaradi vseh zamud podražil. Evropske dr- žave, ki želijo kupiti transport- na leta A400, so za njihov raz- voj zbrale kar 20 milijard evrov Skrajni rok, ki si ga je konzorcij Airbus postavil za prvi polet leta A400, je bil maj 2008, toda že zdaj je jasno, da oziroma 28 milijard ameriških to letalo ne bo prvič poletelo pred julijem 2008. Zaradi tega pa zanesljivo ne bodo mogli izročiti svojemu prve- dolarjev, zdaj pa bodo po vsej mu naročniku prvega letala oktobra leta 2009. Risba Airbus verjetnosti morale zbrati še dodatnih 15 odstotkov ali po- vedano drugače, 1,1 milijarde Kaj bo z evropskim transportnim letalom A400 ameriških dolarjev. Ko je pred leti evropski izdelo- To dejstvo pa meče temno ski obrambni minister je v pa- Strokovnjaki tudi pravijo, da valec letal Airbus sporočil, da senco na napoved, da bo prvi riškem senatu izjavil, da bodo so težave pri projektu A400 bo prevzel projekt evropskega naročnik tega transportnega prvi A400 verjetno dobili šele samo posledica težav, ki jih vojaškega transportnega leta- letala, to so francoske vojaške v drugem trimesečju leta 20- ima Airbus pri razvoju in izde- la, ki so ga poimenovali A400, letalske sile, dobile prvo letal 10. Poznavalci razmer pa trdi- lavi letal za civilne namene. so mu napovedovali svetlo pri- A400 oktobra 2009. Franco- jo, da tudi ta rok ni uresničljiv, hodnost. Kupci iz vsega sveta naj bi naročili na stotine teh tudi skrivnosten lizinški najem letal in komaj naj bi čakali, da jurišne podmornice na jedrski bodo prišli s tekočih trakov. Indija bo plačala več pogon razreda Akula-II. Indijci Letala A400 naj bi bila zaže- Med nedavnim tridnevnim ob- godbo o nakupu ruske leta- naj bi Rusom predlagali, da bi lena zaradi svojih zmogljivosti, iskom indijskega obrambnega lonosilke, ki se je imenovala vsaj nekatere že podpisane vzdrževanja in tudi zaradi ce- ministra v Moskvi sta državi Admiral Gorškov, razreda Ki- pogodbe spremenili tako, da ne. Hit naj bi bilo to letalo tudi podpisali sporazum, da bo In- ev, Indijci pa so jo poimeno- bi cene zapisali v veliko bolj zato, ker so se starim vojaškim dija zaradi inflacije v Rusiji in vali Vikramaditya, vključno s stabilnih evrih in vključili more- transportnim letalom počasi vedno manjše vrednosti ame- 16 lovskimi letali mig-29K. V bitno povečanje v višini 2,55 iztekali dnevi uporabnosti. riškega dolarja doplačala 5 okvir ruskih »podražitev« sodi odstotka. Toda zelo hitro se je izkazalo, odstotkov več za nakupe raz- da zadeve vendar niso tako ličnih oborožitvenih sistemov, preproste. Po začetnem nav- ki jih je naročila pri ruskih iz- dušenju so države naročnice delovalcih. Pogajanja seveda začele zmanjševati svoja na- niso bila lahka, saj so trajala ročila, izdelovalec Airbus pa kar nekaj mesecev in na njih se je začel srečevati s števil- so proučili upravičenost pove- nimi problemi. Nekajkrat so čanja cene za vsako pogodbo bili tik pred tem, da bi projekt posebej. Gre za pogodbe o sploh odpovedali, vendar so nakupu približno 170 bojnih ga vedno zadnji hip obdržali letal vrste su-30MKI, 80 več- pri življenju. namenskih helikopterjev Mi- Tudi zdaj je nad tem projek- 17IV, treh fregat razreda Tal- tom temna senca. Kot so pred war (Krivak III) in približno 340 časom sporočili v konzorciju bojnih tankov T-90S. Airbus, je veliko vprašanje, ali V krogih indijskega obram- se bodo lahko držali rokov, saj bnega ministrstva tudi pravijo, naj bi prva letala izročili naroč- da se njihova vojaška morna- nikom oktobra 2009. Takrat rica sooča z očitnim poveče- so predstavniki Airbusa tudi vanjem cen bojnih sistemov, sporočili, da so napovedani za katere so pogodbe pod- prvi polet letala A400, ki so pisali že nekaj let nazaj. Pri Med drugimi bojnimi sistemi, ki jih bo Indija dražje plačala Rusiji, so tudi ga napovedali za maj 2008, tem mislijo, da 1,1 milijarde tanki T-90S. Posnetek je nastal januarja 2006 na predstavitvi teh tankov na morali prestaviti na julij 2008. ameriških dolarjev vredno po- enem od poligonov indijske vojske. Foto: indijsko obrambno ministrstvo.

36 ŠT. 35 • APRIL 2008 Iz vojaških arzenalov

Vse kaže, da indijsko ministr- ne 3 do 4 milijone ameriških licenci sestavili 140 letal te Na podlagi tega sporazuma stvo za obrambo ni povedalo dolarjev. vrste, še 40 letal su-30KMI naj bi državi skupaj razvijali vsega oziroma da nekaj skri- V zgodnjih devetdesetih le- pa bo Indija kupila v Rusiji. rakete zrak–zrak ter zem- va. Iz krogov indijske vojske tih prejšnjega stoletja sta se V indijskem obrambnem so prišle govorice, da se je Rusija in Indija dogovorili, ministrstvu pa veliko priča- lja–zrak in bojna letala pete New Delhi strinjal, da bi za da bo cena za ta letala 1,1 kujejo od sporazuma, ki je generacije. Ta projekt naj bi vsako dostavljeno bojno le- milijarde ameriških dolarjev. zdaj v sklepni fazi priprave. vodil ruski Suhojev razvojni talo su-30MKI, ki jih je Indija Indija je že dobila 60 letal Gre za sporazum med drža- biro in to letalo naj bi opravi- naročila 230, plačal dodat- te vrste, tam bodo po ruski vama o intelektualni lastnini. lo prvi polet leta 2009. Več znanega o kitajskem Francosko-italijanska fregata bojnem helikopterju za Maroko Med nedavnim obiskom fran- 725. Predstavniki družbe so coskega predsednika Nicho- povedali, da ni bil oziroma ni lasa Sarkozyja v Maroku sta mogoč noben dogovor o tem se državi sporazumeli, da bo vprašanju vsaj do sredine pri- Maroko prva tuja država, ki bo hodnjega leta. v francoski vojaški ladjedelni- Nekateri analitiki menijo, da ci DCNS naročila 5800 ton je bilo maroško zagotovilo za težko večnamensko fregato nakup francosko-italijanske z oznako FREMM (Fregates fregate neke vrste nadomesti- Européennes Multi-Missions). lo, ker Maroko ni kupil 18 letal Gre za plovilo oziroma pro- vrste rafal, ki so bila vredna 2 Jurišni helikopter Z-10 je popolni izdelek kitajskih konstruktorjev in to- gram, ki ga skupaj uresničuje- milijardi evrov. Maročani so varn, na Zahodu kupujejo le pogonske motorje. To pa bi lahko upočasnilo ta Francija in Italija. Pogodba se raje odločili za nakup 24 prihodnji razvoj tega zračnega plovila. o nakupu te fregate je vredna ameriških večnamenskih letal 470 milijonov evrov oziroma družbe Lockheed Martin F- Veliko zanimanja je med stro- pred izstrelki, in laserskim 676 milijonov ameriških do- 16, za katere naj bi odšteli 1,6 larjev. kovnjaki in ljubitelji helikop- opozorilnim sistemom. Po milijarde evrov. terjev pred časom vzbudila vsej verjetnosti ima helikopter Sicer pa to ni bil edini posel, fotografija kitajskega bojnega Z-10 tudi napravo za identifi- ki sta ga med bivanjem fran- Pogodba o nakupu fregate helikopterja z oznako Z-10. kacijo in številne druge. coskega predsednika sklenili FREMM naj bi bila priprav- Gre za tretji prototip tega zrač- Prvič so na prototipih tega ki- državi. Ni šlo za nobene velike ljena do konca leta 2007 in nega plovila, ki ima oznako tajskega helikopterja povsem pogodbe, ampak vrsto malih, v njej naj bi bilo zapisano, Z-10-03A. S fotografije sicer jasno vidni novi raketni izstrelki bolje rečeno, nizkoproračun- da bo Maroko prevzel ladjo ni mogoče oceniti, kdaj je bila HJ-10. Po štirje so nameščeni skih pogodb, ki pa so vseeno v letih 2012–2013. V ladje- narejena, po vsej verjetnosti v lanserjih pod krilci. Raketni zelo razveselile francoske iz- delnici DCNS poudarjajo, da pa so jo posneli v Xian-Yan- izstrelki HJ-10 so popolnoma delovalce vojaške opreme. še ni jasno, ali bo maroška glianu, kjer Kitajci preizkušajo kitajski izdelek in so namenje- Mednje sodi pogodba o po- fregata sestavni del skupine svoje zrakoplove. Strokovnja- ni uničevanju nasprotnikovih sodobitvi maroške flote 25 osmih fregat FREMM, ki jih ki poudarjajo, da je tudi ta he- tankov. Nekateri strokovnjaki helikopterjev vrste puma, kar je francoska vojaška morna- likopter, tako kot drugi kitajski menijo, da po svojih značilno- bo opravila družba Eurocop- rica naročila leta 2005 in naj letalski projekti, kot sta letali stih in zmogljivostih sodijo v isti ter. Francozi bodo prav tako bi jih dobila leta 2012. Sicer J-10 in FC-1, v bistvu sinteza razred kot izstrelki AGM-114 posodobili 140 oklepnih vozil naj bi Francija kupila 17 fregat tujih zračnih plovil tako po ob- hellfire. Med oborožitvijo Z-10 za maroško kopensko vojsko. te vrste, Italija pa 10. Kaže, da liki kot po opremi. sodi tudi popolnoma na novo Družba Eurocopter pa kljub bodo maroško fregato prišteli Poznavalci pravijo, da so Ki- razvit top kalibra 23 mm. temu, da je bila prepričana, da francoski skupini, saj jo bodo tajci zasnovali helikopter Z-10 Posadka ima na voljo zelo so- bo dobila posel, ni prepričala Maročani plačali s francoskim kot zelo eleganten stroj z dvo- fisticirane sisteme za vodenje Maročanov, da bi ji zaupali za- izvoznim kreditom. sedežno tandemsko kabino. in upravljanje ognja; majhna menjavo 12 helikopterjev EC- n. č. Trup je zasnovan kot šestero- kupola, ki je nameščena na kotnik, iz katerega molijo kri- nosu helikopterja, je zelo po- la, ki so podobna ribji plavuti. dobna kupoli, ki jo ima ame- Trup je izdelan tako, da vse- riški jurišni helikopter AH-64 buje nekatere elemente, ki apach pod trupom. zmanjšujejo radarski odsev, Strokovnjaki menijo (seveda toda očitno je, da so nosilci po tej sicer zelo jasni in čisti različnih senzorjev in orožij fotografiji), da gre v primeru narejeni povsem v nasprotju z jurišnega helikopterja Z-10 za načeli zmanjšanja radarskega sodobno oblikovano in z vsemi odseva. Helikopter Z-10 po- potrebnimi sistemi opremlje- ganjata dva motorja PT6 Prat- no zračno plovilo, ki pa ima t&Whitney Canada PT6-67C, nekatere originalne kitajske z enakimi pogonskimi motorji konstruktorske rešitve. Edina so opremljeni tudi helikopter- zaveda, ki bi lahko upočasnila ji Agusta Westland AW-139. prihodnji razvoj tega helikop- Plovilo je opremljeno z raz- terja, pa je trenutna odvisnost Vse kaže, da bo Maroko dobil novo fregato vrste FREMM čez približno 4 ličnimi antenami, ki verjetno od zahodnih izdelovalcev po- do 5 let, to je leta 2012 ali 2013. Tako si novo fregato predstavlja risar. rabijo za zgodnje opozarjanje gonskih motorjev. Vir: Francosko ministrstvo za obrambo

ŠT. 35 • APRIL 2008 37 Objave

5. MEDNARODNO TEKMOVANJE V VOJAŠKIH DISCIPLINAH »SLOVENSKA ISTRA 2008« 2. Posamezni strelci za uvrstitev od 1. do 3. mesta ODGOVORNOST ORGANIZATORJA Spoštovani! prejmejo medalje, moštva pokale. 1. Vodstvo tekmovanja ne nosi odgovornosti za ško- Prehodni pokal, ki se podeli najboljši ekipi, ostane v do, ki nastane na opremi, ali za poškodbe tekmo- OZVVS »SLOVENSKA ISTRA« VAS VABI NA 5. prostorih »OZVVS Slovenska Istra«, dokler ga katero valcev, ki bi nastale med tekmovanjem. MEDNARODNO TEKMOVANJE V VOJAŠKIH DIS- izmed moštev ne osvoji trikrat zapored in s tem prido- 2. Vsak tekmovalec mora oceniti svojo telesno spo- CIPLINAH za moštva veteranov, aktivnih ter rezervnih bi v trajno last. sobnost. Pred tekmovanjem ni možno opraviti častnikov in vojakov, ki bo od 23. do 25. 5. 2008. zdravniškega pregleda. Vsak vodja kontrolne toč- PROGRAM TEKMOVANJA Tekmovanje obsega osem disciplin: ke ima pravico izločiti poškodovanega tekmovalca – orientacijski tek, Petek, 23. 5 2008: zaradi varnosti in nevarnosti dodatnih poškodb. – oskrbo ranjenca (prva pomoč), gašenje, – do 15.00 prihod udeležencev tekmovanja OCENJEVANJE IN KONTROLA TEKMOVANJA – premagovanje naravnih ovir, – do 16.30 namestitev tekmovalcev Mimo kontrolnih točk mora celotno moštvo. Čas se – met bombe, – 17.00 odprtje tekmovanja meri od začetka do konca tekmovanja. Čas čakanja – streljanje z lokom, – 18.00 seznanitev vodij ekip z načinom in s pravili na startu in na kontrolnih točkah se ne všteje v skup- – streljanje s pištolo in puško, tekmovanja, izžrebanje startnih številk no porabljen čas. Največje število možnih točk na – topografijo, – 19.00 večerja posameznih točkah je po naslednjem razporedu: – taktiko na bojišču. Sobota, 24. 5. 2008: – 1. osvojeno mesto na DT – 300 točk, Potekalo bo med morjem in hribovitim zaledjem – 7.00 začetek tekmovanja (start prve ekipe) – 2. osvojeno mesto na DT – 285 točk, Kopra. Organizator bo sprejel do 20 prijav. Moštva – 17.00 konec tekmovanja – 3. osvojeno mesto na DT – 270 točk. bodo krenila v desetminutnih razmikih. – 19.00 družabno srečanje z večerjo Za vsako nadalje nižje osvojeno mesto od 3. mesta Nedelja, 25. 5. 2008: PRIJAVA IN INFORMACIJE se ekipi podeli 10 točk manj. – 9.00 ogled Škocjanskih jam Prijavo izpolnite s tiskanimi črkami in jo pošljite – 12.00 podelitev priznanj s kosilom Razvrstitev tekmovalcev in ekipe na streljanju se oce- najpozneje do četrtka, 15. maja 2008, na naslov: – odhod tekmovalcev njuje glede na doseženi rezultat streljanja. Za končno Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo razvrstitev ekip celotnega tekmovanja se uporablja »Slovenska Istra«, Vojkovo nabrežje 29/a, 6000 PRAVILA TEKMOVANJA zgoraj napisano pravilo ocenjevanja. Koper ali po e-pošti: [email protected] ali Moštvo sestavljajo trije (3) člani. Zamenjava člana ali [email protected]; telefon: (05) 627 32 11. članov ekipe med tekmovanjem ni dovoljena. Dvo- Vodstvo tekmovanja ima pravico dodati 200 ne- člansko moštvo (2) lahko sodeluje na tekmovanju, gativnih točk tistim, ki zaobidejo oziroma zgrešijo Startnina: samodejno pa izgubi točke na nekaterih tekmova- kontrolno točko ali uporabijo nedovoljeno opremo Startnina za moštvo je 50 . Vplača jo vodja ekipa ob € liščih, kjer se rezultati moštva seštevajo. Sto (100) (radio, kalkulator, navodila za uporabo sredstev, prihodu ekipe na tekmovanje. Ekipe, ki prenočujejo, negativnih točk se dodeli ekipi, ki »izgubi« člana v GSM, GPS …). vplačajo nočitev ob prihodu na tekmovanje sekretarju času tekmovanja. tekmovanja. Tekmovanje je zaključeno najpozneje 6 ur po startu IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA zadnjega moštva. Po tem času se ekipe, ki še tekmu- KODEKS OBNAŠANJA Vodja ekipe mora nositi identifikacijsko številko do jejo, zaustavijo na naslednji kontrolni točki. 1. Vsi udeleženci se morajo dosledno držati pravil in konca tekmovanja. Številko mora nositi na vidnem napotkov, ki jih je predpisal organizator, saj bomo mestu. Če moštvo številko izgubi oziroma skrije, se Ne glede na okoliščine bo tekmovanje zaradi varnosti tekmovali tudi v streljanju s hladnim in strelnim mu doda 300 negativnih točk. tekmovalcev končano najpozneje ob 17. uri. orožjem. 2. Za obnašanje članov posameznega moštva, ki so- KOMUNICIRANJE – JEZIK deluje na tekmovanju, je odgovoren vodja moštva. Napotki in navodila so v slovenskem, italijanskem, Veteranski pozdrav! 3. Prepovedano je nošenje katere koli vrste orožja. hrvaškem in angleškem jeziku. Slovenski jezik je služ- Moštvo šteje tri (3) tekmovalce. Tekmovalci izberejo beni jezik. Informacije, ki jih dajejo sodniki ali kdor Valter Viler vodjo ekipe, ki jih vodi v času tekmovanja. koli drug, niso podlaga oziroma razlog za pritožbo. predsednik organizacijskega odbora in vodja tekmovanja OBLEKA VREMENSKE RAZMERE Vlado Ličen 1. Odprtje tekmovanja: službena uniforma, civilna Tekmovanje se izvede ne glede na vremenske raz- predsednik Območnega združenja ZVVSM»Slo- obleka. mere. venska Istra« 2. Tekmovanje: bojna, delovna ali službena uniforma in vojaški čevlji. Športna oprema in obutev nista do- voljeni. Prijavnica za prijavo ekipe na mednarodnem tekmovanju 3. Zaključek tekmovanja in slovesna večerja: unifor- v vojaških veščinah »Slovenska Istra 2008« ma ali civilna obleka. OPREMA TEKMOVALCEV OZ ZVVS prijavljamo Vsako moštvo mora imeti: ekipo/-i/-e (št. ekip) za tekmovanje v vojaških veščinah. – pribor za pisanje, Z. št. Ime in priimek Leto rojstva Čin – beležko, – pribor za merjenje koordinat, 1 – kompas, 2 – daljnogled, – osebno prvo pomoč, 3 – univerzalni nož. 4 NAMESTITEV 5 Tekmovalci in ekipe, ki bodo želeli prenočiti, bodo nastanjeni v hotelu Vodišek v Kopru. Cena preno- 6 čišča na osebo z zajtrkom za dan je 40 € . Prevoz iz hotela na tekmovališče izvede organizator. 7

PODELITVE 1. Moštva za uvrstitev od 1. do 3. mesta prejmejo Vodja ekipe je medalje in pokale. Predsednik OZ ZVVS

38 ŠT. 35 • APRIL 2008 Križanka

Nagradna križanka:

Ime: ______

Priimek: ______

Ulica: ______

Kraj: ______

SLOVARČEK REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE AŠARI: muslimanski teolog JAILA: planota na polotoku krimu Tudi v tej številki revije Veteran smo za vas Nagrade iz prejšnje številke bodo dobili: Anton TERNI: mesto v Italiji pripravili nagradno križanko. Tri srečneže, ki Opresnik, Hrastnik, Darko Marolt, Žirovnica in OKABE: japonski smučarski skakalec jih bo določil žreb, čakajo praktične nagrade. Lojze Martinčič, Krško. ILIDŽA: zdravilišče pod Igman Rešitve pošljite na dopisnici do 5. maja, na Čestitamo! VATIN: kraj v Vojvodini blizu Vršca naslov Zveza veteranov vojne za Slovenijo, FITOLIT: Okamenela rastlina p. p. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana. DUC: Vojvoda

ŠT. 35 • APRIL 2008 39