revija Zveze Glasbene mladine Slovenije letnik 41, številka GlasbakotGlasbakot rrevolucija,evolu intervjuintervju z AAlenkolenko PintPinteriče Skunk Anansie Anansie Niet Kino Šiška – urbano središče mladih Carmina slovenica Nina Prešiček, intervju Deep Purple 4,50 € JUNIJ 2010 9 771855 891006 Preden jo mahnemo Novice, Naši glasbeniki v tujini ...... 2 Pogovor z Dubravko Tomšič Srebotnjak ...... 3 Pogledi skladatelja mlajše generacije na sedanjost na morje … in prihodnost glasbe ...... 5 Jules Massenet: Werther ...... 6 Noctiferia in Erykah Badu ...... 7 V času, ko smo priča vedno višjim temperaturam, ki kar vabijo v Novi profi li: Gašper Piano ...... 8 južne in predvsem obmorske destinacije, se vzpenjajo tudi najra- Glasbeni dnevnik – Uroš Rojko ...... 10 zličnejše glasbene zvezde, med katerimi velja izpostaviti zlasti tri. Želim ti dober koncert! – intervju z Markom Soršakom ...... 13 Najprej zmagovalko popularnega šova Slovenija ima talent, mlado Odkrito: Marko Letonja ...... 14 Lino Kuduzović, podprvakinjo taistega šova, obetavno pevko Majo Corinne Bailey Rae – The Sea ...... 16 Keuc, in seveda fl avtistko Evo-Nino Kozmus, ki je – za razliko od Obisk pri skladatelju Jakobu Ježu ...... 17 obskurnega in neuspešnega »evrosongovskega« nastopa (s še bolj Pianistični recital Lovra Pogorelića ...... 18 bizarno »gasilsko« skladbo) Kalamarov in Ansambla Roka Žlindre – z Vrednotenje glasbe – esej Leona Stefanije ...... 19 zmago na evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov dokazala, Glasbenoplesni performans Shen Wei Dance Arts ...... 22 da je Slovenija navkljub svoji večkratni »provincialnosti« (obrobnosti) Koncert Elvis Jackson ...... 23 dežela z ogromnim glasbenopoustvarjalnim potencialom. Kako se Periskop: Livingstonov poslednji poljub ...... 24 bo glasbena pot vseh treh nastopajočih nadaljevala, je seveda težko Muzikal Hair ...... 26 napovedovati, še posebej zato, ker se današnji glasbeni performativ, Koncert Kremerate Baltice ...... 27 žal, pogosto ne fokusira več toliko na superiorno kvaliteto glasbe kot Performans Watching others ...... 28 take, ampak predvsem na kolateralne družbene reprezentacije po Nogomet bo vedno imel prednost! – javna razprava ...... 30 ključu večje gledanosti, razvpitosti in (namerne) šokantnosti. Na kratko – K’Naan ...... 31 Poletje, ki po nekem nenavadnem naključju sovpada tudi z datu- mom izida druge številke revije Glasna, in še posebej festivalsko do- European jazz orchestra ...... 32 gajanje v številnih kulturnih središčih pri nas in na prizoriščih drugod ARMENSKE ČAROVNIKOV VAJENEC ČUDOVITI SVET PETER OBIŠČE Hadouken! – Novi album: For The Masses ...... 32 po Evropi, nam tako prinaša veliko razburljivih doživetij – o nekaterih GLASBENE ZGODBE GLASBIL ORKESTER Hiša kulture Celje (pogovor z Gregorjem Delejo) ...... 33 bomo prav gotovo poročali tudi v prihodnjih številkah revije. In o Robert Piotrowicz – intervju ...... 36 2 čem vse boste lahko brali v tej številki? Poleg nekaj poletnega branja, 3 Iz arhiva: Leonard Bernstein ...... 38 12. oktober 2010, ob 9.30 in 11.30 16. november 2010, ob 9.30 in 11.30 22. marec 2011, ob 9.30 in 11.30 19. april 2011, ob 9.30 in 11.30 pestrega nabora kritik glasbenih dogodkov in zanimivih novic boste Glasbeni potep okoli sveta – Marina Horak ...... 40 13. oktober 2010, ob 9.30 in 11.30 17. november 2010, ob 9.30 in 11.30 23. marec 2011, ob 9.30 in 11.30 20. april 2011, ob 9.30 in 11.30 našli veliko izčrpnih (pa tudi bolj spontanih) intervjujev z znanimi Še novice ...... 42 glasbenimi osebnostmi in skupinami, od vsestranske glasbenice in Gallusova dvorana Cankarjevega doma Gallusova dvorana Cankarjevega doma Gallusova dvorana Cankarjevega doma Gallusova dvorana Cankarjevega doma Koncerti mladih glasbenikov ...... 43 prve jugoslovanske beatnice Alenke Pinterič, pianistke Nine Prešiček, Performans Pozabljeno/prezrto ...... 44 mlade vokalistke Zvezdane Novakovič pa do skupin Niet in Skunk Spored: Spored: Spored: Spored: Ela banda – intervju ...... 46 Anansie. Lahko bi rekel, da je ta številka obarvana nekoliko revolu- ● Aram Satunts: ● Claude Debussy: ● Benjamin Britten: ● Ottorino Respighi: Mariborska skupina I vs. I ...... 48 cionarno, kar se še posebej kaže v prispevkih, ki se osredotočajo na Armenska rapsodija Preludij k Favnovemu Vodnik skozi orkester Ptice, 1. Preludij Steven Loy: Glasba, ki diha ...... 50 razmerja med glasbeno umetnostjo in njenim vplivom na družbene ● Lazar Saryan: popoldnevu ● Peter Iljič Čajkovski: (predstavitev simfoničnega orkestra Ponudba in povpraševanje ...... 51 in mentalitetne premike (v mislih imam predvsem hipijevska in štu- Koncert skupine Swedish AZZ ...... 52 dentska gibanja s konca šestdesetih prejšnjega stoletja), obenem Armenija, simfonične slike (izbor) ● Paul Dukas: Cvetlični valček iz baleta Hrestač in orkestrskih skupin) Sedem simfonij Sergeja Prokofj eva ...... 53 pa tudi v različnih estetskih povezavah, še posebej z likovno ume- ● ● po motivih slikarja Martirosa Saryana Čarovnikov vajenec Camille Saint-Saëns: Sergej Prokofj ev: Indie glasba – o ljubljanski koncertni renesansi ...... 54 tnostjo. Upam, da bo vsak od vas našel v reviji tisto, kar ga iz sveta ● ● Aram Hačaturjan: Georges Bizet: Simfonija št. 3 »Orgelska« Peter in volk, simfonična pripovedka Najave dogodkov ...... 56 glasbe najbolj zanima. Naj za konec, preden se zapodite na kako Adagio iz baleta Spartak Arležanka (izbor) - 4. stavek: Maestoso-Allegro peščeno (in ne preglasno) plažo, parafraziram že velikokrat slišano Izvajalci: Brechtovo misel: revija je orožje, vzemi jo v roke! In za Glasno velja to Valček iz Maškarade še posebej! Plesi iz baleta Gajane (izbor) Izvajalci: Izvajalci: Orkester Slovenske fi lharmonije Orkester Slovenske fi lharmonije Orkester Slovenske fi lharmonije dirigent Simon Dvoršak Benjamin Virc, urednik Izvajalci: dirigent Simon Krečič dirigentka Živa Ploj Peršuh voditelj Janez Škof Orkester Slovenske fi lharmonije voditeljica Ana Marija Mitić voditelj Boštjan Gorenc Pižama Spored je namenjen otrokom, starim dirigent Karen Durgaryan Spored je namenjen osnovnošolcem III. Spored je namenjen učencem II. triade od 5 do 10 let. voditelj Juš Milčinski triade in srednješolcem. osnovnih šol. Spored je namenjen osnovnošolcem III. triade in srednješolcem.

Spreminjamo svet z glasbo. V sodelovanju z: novice …

Slovenska zmaga na evro- (Mehika), klarinetist Michele Marelli (Italija), Nastop APZ Univerze na Primorskem (projekt z litofoni). Javna Naši glasbeniki v tujini med koncerti pa je bil tudi tisti z naslovom učna ura: Eva-Nina Kozmus in Emmanuel Pahud. vizijskem tekmovanju mladih New generation, ki je v presojo ponudil dela »Pihalni trio Slovenske fi lharmonije (Matej predstavnikov najmlajše italijanske in slovenske diri genta Jiříja Bělohlávka, ki zdaj deluje pod Grahek, Jože Kotar in Zoran Mitev) se je v glasbenikov skladateljske generacije. taktirko mladega nadarjenega dirigenta Jakuba mesecu maju mudil Na letošnjem tekmovanju Kar 12 mladih je ponudilo svoje stvaritve, Hrùše. po Franciji, točneje v Evrovizijski mladi glas- izstopala sta predvsem dva, oba študenta Prvič bo v Sloveniji gostoval tudi Državni simfo- mestu Dijon, kjer smo benik, ki je potekalo na podiplomskega študija kompozicije v Nemčiji nični orkester iz Sao Paula z dirigentom Yanom na povabilo pihalnega Dunaju, je zmagala komaj in v Belgiji. Najprej že dobro znana slovenska Pascalom Tortelierjem. S tem gostovanjem Tria de poche odigrali zbor, harmoniko, harfo in tolkala, pridružil tudi glasbila iz domala vse Evrope. K odmevnosti je šestnajstletna slovenska skladateljica Nana Forte, ki se podiplomsko bodo organizatorji napovedali festival odda- cikel treh koncertov na profesor Fabio Nieder. Koncert je spričo trinaj- v marsičem pripomogel program, kakršnega v fl avtistka Eva-Nina Koz- izpopolnjuje pri prof. Walterju Zimmermannu ljenih kultur, ki bo posvečen Braziliji. V zlatem njihovem znamenitem stih del v programu dobil skorajda maratonske več kot poldrugem desetletju obstoja festivala mus. Eva-Nina je svojo na univerzi v Berlinu, diplomirala je v Ljubljani abonmaju bodo nastopili še za baročno glasbo pomladnem glasbe- razsežnosti, a to nikogar ni zmotilo. Skladbe so še ni bilo. Poleg staroste učiteljev in avtorja solistično virtuoznost že in Dresdnu. Nana je prispevala delo za glas in specializirana ansambla Accademia Bizantina in nem festivalu. Povečini bile zelo raznolike tako glede zasedbe kot tudi več fl avtističnih priročnikov Petra-Lukasa Grafa dokazovala na nastopih fl avto z naslovom V lovljenju besed med odšte- Baročna akademija iz Detmolda ter veliki orke- smo predstavili dela slovenskih skladateljev, glede sloga, raznolike so bile po zasedbah in po (Švica), skladatelja in »multiglasbenika« Mika s Simfoničnim orkestrom vanjem tišine, ki sta ga mojstrsko izvedla Tea stralni zasedbi Nacionalni fi lharmonični orkester kar je naletelo na presenetljivo dober odziv, domislicah, ki so se porodile v mladih glavah, Mowerja (Anglija), Maria Carolija (Italija), Amy RTV Slovenija, z Godalnim Saksida in Boris Bizjak. Potrebno je izpostaviti Rusije, ki bo koncert namenil glasbi Petra Iljiča saj so se za skladbe takoj po koncertu zani- polnih vznemirljivih pričakovanj in kompozicij- Porter (ZDA), Alda Baertena (Belgija), Dani- orkestrom Celje in s Sim- tudi Nikosa Bettija, študenta podiplomskega Čajkovskega, in Beethovnov orkester iz Bonna s mali razni tuji ansambli. Naše nadaljnje sode- skih hotenj. ele Koch (Avstrija), Urszule Janik (Poljska) in foničnim orkestrom SGBŠ Ljubljana. Strokovno študija na Visoki šoli za glasbo v Antwerpnu, ki celovečerno Osmo simfonijo Antona Brucknerja. lovanje smo po zaslugi dobro zasnovanega Po koncertu se je med mladimi komponisti in orkestra fl avt Glasbene šole Zagorje ob Savi žirijo pa je na petkovem nastopu (14. maja) je pred tem diplomiral na Konzervatoriju F. A. Nepogrešljiv del zlate sezone so seveda kon- programa razširili še na Nemčijo in Švico, kjer petimi oziroma štirimi sodelujočimi skladatelji (na festivalu so praizvedli skladbe Nane Forte, prepričala z briljantno tekočo izvedbo tretjega Bomporti v italijanskem Trentu. V izvedbi Pihal- cert ni solisti. Sezona 2010/11 bo ponudila nekaj bomo slovenska dela predstavili v naslednjih ustvarila zanimiva in plodna debata. Vsak od Blaža Puciharja in Igorja Podpečana) sta letos za stavka Koncerta za fl avto Jacquesa Iberta, nega kvinteta Opus V je prvič javno zazvenela biserov vokalne glasbe, kar je za zlati abonma sezonah.« mladih avtorjev je dobil konstruktivno oceno pravo zvezdniško zasedbo poskrbela solofl av- Allegro scherzando. njegova Paro-Idea di una cantata. Tako delo novost. Zlati abonma odpira nesmrtna Bachova svojega dela z napotki in sugestijami za nadalj- tist orkestra Berlinske fi lharmonije Emmanuel mojstrovina Pasijon po Janezu v izvedbi Ba- Mak Grgić: »Trenutno končujem prvo sto- V fi nalu se je predstavilo osem najboljših evrop- Nane Forte kot skladba Nikosa Bettija sta bili po njo rast in razvoj svojih ustvarjalnih danosti. Pahud (Francija-Švica) in turški virtuoz Bulent ročne akademije iz Detmolda pod vodstvom pnjo študija na Univerzi za glasbo in upoda- skih glasbenikov, ki so v zadnjo etapo tekmo- oceni petih skladateljev, ki so spremljali festival, Prof. Fabio Nieder je bil nad festivalom Evcil. Emmanuel Pahud, ki s svojo briljantno Gerharda Weinbergerja ter solistov Jessice bljajočo umetnost na Dunaju, z naslednjim vanja prišli na podlagi visokih poustvarjalnih nagrajeni kot najbolj inventivni oziroma kom- navdušen. Pohvalil je možnost predstavitve igro navdušuje na vseh svetovnih odrih, je iz- Jans, Benna Schachtnerja, Tilmana Lichdija, študijskim letom pa se selim kriterijev žirije. Koncert je pred večtisočglavo pozicijsko tehtni. Tako so presodili skladatelji in svojih del, ki jo je organizator ponudil mladim polnil pričakovanja polne velike dvorane Dela- Markusa Flaiga in Klausa Mertensa. Posebno v Los Angeles, kjer bom na množico potekal na trgu dunajske mestne hiše, profesorji kompozicije: Uroš Rojko (Slovenija), skladateljem. Še zlasti pa je bil navdušen nad vskega doma. Pričaral je najbolj znane melodije doživetje bo februarski nastop vodilnega Thornton School of Music Rathausplatzu, glasbeni dogodek pa so lahko Fabio Nieder (Nemčija), Luca Cori (Italija), Joan ravnjo izvedb teh del, ki ne zaostajajo za tisti- in napeve iz oper Webra, Čajkovskega, Glucka evropskega kontratenorista Andreasa Scholla. opravljal podiplomske spremljali tudi gledalci pred televizijskimi ekra- Riera Robuste (Španija) in Juan Trigos (Mehika), mi, ki jih sliši na Univerzi v Amsterdamu, kjer in Bizeta. Nepozabno doživetje, dogodek, Z ansamblom Accademia Bizantina bo občin- študijske aktivnosti. Selitev ni v številnih evropskih državah. gostje letošnjega festivala. predava. Izpostavil je skladbo Nane Forte, ki je kakršnega so snovalci festivala sanjali vsa leta, stvu predstavil domiselnost in glasbeno nepo- v ZDA so spremljali tudi Po odigranem polfi nalnem tekmovanju je Mira Fabian, Paolo Trojan, Roberto Haller in bila po njegovi oceni najzrelejša, v njej je čutiti, odkar poteka. Nastop Emmanuela Pahuda je bil srednost Henryja Purcella, največjega glasbene- nedavni nastopi na Floridi, žirija izbrala sedem fi nalistov, ki so nastopili ob Tomislav Hmeljak so bili predstavniki tržaškega po njegovih besedah, da je avtorica živela v mojstrski vrh festivala pred nedeljskim koncem, ga mojstra 17. stoletja. Od solistov bomo spo- v Alabami, Ohiu, Texasu ter spremljavi Radijskega simfoničnega orkestra Konservatorija Giuseppe Tartini. Pod mentor- velikem glasbenem središču, kjer je imela veliko a napoved, da bo letošnji festival v resnici izje- znali še oboista Viléma Veverko ter violončelista Baltimoru ter še napovedani na- Bavarske pod vodstvom mladega dirigenta stvom prof. Fabia Niedra so oblikovali projekt priložnosti slišati novo glasbo. men, je bil že sobotni koncert turškega virtuoza Tatjano Vasiljevo in Antonia Mensesa. stopi na Lancaster Festivalu v Ohiu, kjer bom Corneliusa Meistra. Drugo mesto je osvojila Skladbe na poezijo Srečka Kosovela za mešani Prof. Luco Corija je očaralo koprsko občin- Bulenta Evcila. Koncert, ki je sodil tudi v okvir Srebrni abonma se bo začel s slavnostnim poleti nastopil s festivalskim orkestrom ter šestnajstletna violinistka Guro Kleven Hagen zbor in litofone. Zanimiv skupinski cikel, v kate- stvo, opazil je namreč, da so festival spremljali mednarodnega festivala komorne glasbe Val- dogodkom. Dubravka Tomšič bo obhajala godalnim kvartetom (na sporedu bo glasba z Norveške, tretjo nagrado pa devetnajstletni rem je sodeloval APZ Univerze na Primorskem predvsem mladi ljudje. Koncerte so spremljali vasorjevi večeri, je na naš oder prinesel navdih 65-letnico svojega prvega koncerta. Drugo J. Rodriga ter L. Boccherinija), na Shandelee ruski pianist Daniil Trifonov. pod taktirko Patricka Quaggiata, harmonikar zelo pozorno, videti je bilo, da so dobro pripra- turške melodike in čarobnost njihove ritmike. veliko ime srebrnega komornega cikla bo violi- Festivalu v mestu New York, na prestižnem Eva-Nina Kozmus je dijakinja Srednje glasbene Igor Zobin, harfi stka Eva Grahonja ter tolkalista vljeni in da vedo, kaj poslušajo. Tega, kot pravi, Vrhunske koncerte je ves čas spremljal vrvež nist Fabio Biondi, ena največjih svetovnih zvezd kitarskem festivalu Allegro Guitar Society v baletne šole v Ljubljani in I. gimnazije v Celju. Matija Tavčar in Tomislav Hmeljak – slednji je ne sreča pogosto. Pohvalil je koncert mladih bogatega spremljevalnega programa. Potekale baročne glasbe. Nastopil bo v kvartetu s tremi Dallasu, Fort Worthu ter Las Vegasu. Pravkar Mlada fl avtistka je prejela že vrsto nagrad, igral na litofone, atraktivna intonirana kamnita ustvarjalcev. Pravi, da je partiture prebral že so učne delavnice, za mnoge mlade glasbenike kolegi, glasbeniki iz ansambla Europa Galante. sem izvedel tudi lepo novico o povabilu k med drugim na Mednarodnem tekmovanju tolkala, ki jih je izdelal zamejski kamnosek pred koncertom, tako da je vedel, kaj ga čaka. posebno doživetje, saj so se imeli priložnost »v Februarski večer samospevov bo oblikovala sodelovanju v World Guitar Triu, katerega fl avtistov v Požarevcu (2005), Tekmovanju Pavel Hrovatin. Mladi avtorji so iz Kosovelovega Niti eno delo, po njegovi oceni ni bilo slabo ali živo« srečati s svojimi glasbenimi vzorniki ter od Annette Dasch, ki se je po uspešnem debiju član je tudi svetovno ime klasične kitarske mladih glasbenikov Republike Slovenije (2007), opusa izbrali različne pesmi v originalu, pa tudi dolgočasno. Seveda jih med seboj ne želi pri- njih dobiti kakšen koristen napotek in drago- na salzburškem poletnem festivalu leta 2006 in brazilske jazz glasbe Carlos Barbosa-Lima. Mednarodnem tekmovanju fl avtistov v Kopru v prevodih, madžarskem in italijanskem. Mlado merjati, saj so avtorji različne starosti, različne- ceno izkušnjo. V avli Delavskega doma pa so se povzpela med vodilne svetovne sopranistke. Letošnje poletje spremljajo še nastopi na slo- (2007) in v Trstu (2009), Mednarodnem fl avti- tržaško skladateljsko generacijo sta zastopala ga znanja in različnih izkušenj, vsi pa imajo kaj ves čas predstavljali izdelovalci fl avt, glasbene Na orglah velike dvorane bo po mnogih le- 2 venski ter hrvaški obali pa seveda snemanja, stičnem tekmovanju Flavta Aurea v Zagrebu še harmonikar Igor Zobin, ki je izvedel lastno 3 povedati, zato je bil koncert zelo zanimiv. trgovine, založniki not in plošč. Festival fl avti- tih zopet muziciral Pavel Kohout (leta 1998 med drugim izdelava zgoščenke z avtorsko (2009) in na letošnjem Tekmovanju mladih delo Sledovi izgubljenih sanj ter Dario Savton s Prof. Juan Trigos je prepričan, da so taki stov Slovenije je edinstven v slovenskem in sre- zmagovalec tekmovanja mladih organistov v glasbo slovenskega skladatelja N. Kuharja, ki glasbenikov Republike Slovenije. Nagrajenki, ki svojo starejšo skladbo za klavir, ki jo je izvedla koncerti, kot je bil New Generation, največja dnjeevropskem prostoru, iz leta v leto ga obišče Ljubljani), danes pomemben predstavnik nove je velikodušno podprto s strani Ministrstva so se ji s prestižno nagrado in nazivom Evrovi- pianistka Tatjana Jercog. spodbuda za mlade ustvarjalce. Pomembno več ljudi iz Slovenije in Evrope, svoj prostor je orgelske generacije. Bogastvo in intenzivnost za kulturo.« zijskega mladega glasbenika na stežaj odprla Sledil je nastop saksofonista Oskarja Laznika vrata mednarodne solistične kariere, iskreno je, pravi, da so dela mladih ustvarjalcev tudi našel na glasbenem zemljevidu in tudi v medi- godalnih barv lahko pričakujemo v nastopu in tolkalca Simona Klavžarja, študentov lju- izvedena, sicer vse ostaja zgolj teorija. V delih jih, ki so ga naredili za še bolj odmevnega. Kot Erik Košak: »Na univerzi Mozarteum v Salz- čestitamo in ji želimo še veliko nadaljnjih umet- bljanske AG, ki sta predstavila skladbo svojega Godalnega kvarteta iz Cremone, raznovrstno burgu končujem drugi letnik v razredu prof. niških uspehov! je opazil veliko talenta, navdušen pa je bil tudi takšen ima festival prihodnost in vso podporo inštrumentalno zasedbo pa pri armenskem študijskega kolega Mateja Bonina z naslovom nad čudovitim sprejemom občinstva. tako pri organizatorici Glasbeni šoli Zagorje kot Hansjörga Angererja. Poleg obve- Chant. Matej je študent prof. Uroša Rojka na kvintetu Cadence Ensemble. V srebrnem nizu znosti, ki jih imam z orkestrom Mladi avtorji so po svojem koncertu lahko tudi pri občini Zagorje ob Savi. bo nastopil tudi odlični brazilski kitarist Fabio ljubljanski Akademiji za glasbo, sicer pa bivši prisluhnili še vrhunskemu nastopu italijanskega Univerze Mozarteum pod vod- 2. MEDNARODNI BIENALE Rudi Medved Zanone, ki bo poleg Scarlattijevih sonat izvajal dijak koprske umetniške gimnazije. S te šole mojstra klarineta Micheleja Marellija, ki je stvom Dennisa Russella Davie- SODOBNE GLASBE, KOPER 2010 izhaja tudi Andrej Makor, ki še vedno ustvarja dela južnoameriških avtorjev. sa, redno igram še kot hornist dobršen del svojega programa posvetil pionirju V organizaciji Glasbene šole Koper in koprskega svoja dela pod mentorstvo prof. Ambroža elektronske glasbe, velikanu oziroma kontro- v orkestru Junge Philharmonie Društva prijateljev glasbe je od 6. do 10. aprila Čopija na koprski UG. Tokrat smo lahko slišali Glasbeno poletje FESTIVAL LJUBLJANA Salzburg. Le-ta izvaja abo- verznemu geniju glasbene tvornosti prejšnjega v Kopru potekal festival sodobne glasbe. Pro- tri njegove samospeve v izvedbi sopranistke 5. julija 2010 se bo s koncertom z naslovom Ma- nmajske koncerte in sodeluje stoletja, svojemu dolgoletnemu prijatelju Kar- CANKARJEV DOM gram festivala sta pripravila profesorja Tatjana Vide Matičič, študentke Visoke šole za glasbo v hler v Ljubljani pričel Festival Ljubljana, ki bo tra- na doborodelnih ter priložnostnih lheinzu Stockhausnu. Nemara se tudi od njega Jercog in Ambrož Čopi, ki sta tudi avtorja zami- Amsterdamu, in pianistke Ajde Kljun, ki študira Nova koncertna niza zlatega in srebrnega abo- jal vse do 26. avgusta 2010, ko bo na sporedu koncertih, veliko pa tudi gostuje izven lahko kaj naučijo? sli o festivalu; ta naj bi na tem stičišču različnih na Univerzi v Gradcu. Luka Batista in Jaka Klun nmaja v sezoni 2010/11 prinašata pester načrt zadnji večer gostovanja Teatra Español iz Ma- Salzburga. Po uspešno opravljeni avdiciji sem narodnosti in kultur povezal enako misleče sta nadebudna dijaka koprske UG, oba kitarista, Branka Kljun gostovanj svetovnih orkestrov, ansamblov in drida, ki bo izvedlo Shakespearovega Hamleta postal tudi član projektnega orkestra Amade- ljudi. Letošnja druga izvedba festivala je ponu- ki svoje kompozicijske poskuse ustvarjata pod solistov. V zlatem abonmaju bodo v Cankarje- v režiji Tomaža Pandurja. Osrednje dogodke us Orchester, s katerim v Salzburgu od maja dila šest zanimivih koncertov, nekaj predavanj mentorstvom prof. Ambroža Čopija. Luka je v vem domu po dolgih letih gostili predstavnike bodo spremljale stalnice, kot so Poletna noč, pa do konca oktobra vsako soboto izvajamo in delavnic ter botroval povezovanju dveh poslušanje ponudil svoji prvi dve deli, izvajalci Festival fl avtistov v Zagorju ob častitljive češke tradicije, ki je bila v preteklosti Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, XIII. koncert z Mozartovo glasbo.« skladateljskih generacij. so bili oboistka Debora Malnar, fl avtistka Ana Savi globoko povezana s slovensko: Václav Talich je mednarodna likovna kolonija in razstave. Letos, V koncertnem programu festivala so nasto- Dadič in kitarist Luka Batista. Jaka pa je svojo Prvomajski prazniki so bili letos v Zagorju ob namreč zgradil temelje slovenskega simfonič- ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, pa pili Komorni orkester festivala z dirigentom Holow sonato izvedel kar sam. Savi nekaj posebnega. Izjemni glasbeni dogo- nega življenja, ko je leta 1908 postal prvi diri- bo na Ljubljanskem gradu kar nekaj prireditev, Stojanom Kuretom, pianistki Nina Prešiček Italijanskim in slovenskim študentom se je v dek, kakršen je bil 8. festival fl avtistov Slovenije, gent Orkestra Slovenske fi lharmonije. Oktobra ki bodo v znamenju knjige ali povezane z njo. (Slovenija) in Maka Gabisiani (Gruzija), fl avtistka prvem delu koncerta s svojo priredbo sloven- je namreč v naše mesto pritegnil strokovno bo prvič v Ljubljani nastopila Praška komorna Skupaj bo festival gostil 81 prireditev in prek Federica Lotti (Italija), kitarist Dieter Hennings ske ljudske pesmi Deklica po vodo'j šla za ženski javnost, gojence glasbenih šol in ljubitelje tega fi lharmonija, dolgoletni orkester slovitega 2000 nastopajočih iz 20 držav. intervju

Valerij Gergijev bo z Mariinskim gledališčem skladateljev. Posebno pozornost bodo namenili Letne čase A. Glazunova, Koncert za oboo in iz Sankt Peterburga izvedel opero R. Straussa »njihovemu« Gustavu Mahlerju in se spomnili orkester B.-A. Zimmermanna, Ognjemet I. Stra- Žena brez sence, vodil bo Londonski simfonični obletnic skladateljev Franza Liszta, Roberta vinskega, Daughertyjevo Simfonijo Metropolis, orkester in orkester Mariinskega gledališča. Schumanna in Bohuslava Martinůja. Sedem smrtnih grehov K. Weila, Zlati kolovrat A. Münchenski fi lharmoniki, zbor in solisti bodo Velik poudarek bo ponovno na slovenski glas- Dvořáka, Schubertovo Simfonijo št. 2, Proti Oziri- Nina Prešiček izvedli Haydnovo Stvarjenje, Akademski državni bi. V program prihajajoče sezone so uvrstili su (Toward Osiris) M. Pintscherja, Pet elementov balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga se bo Sedem miniatur za godala ter Rapsodijo na (Wu Xing) Č. Čena, Salomino tragedijo F. Schmit- predstavil z baletnima predstavama Ana Kare- motive slovenskih ljudskih pesmi Marijana Lipov- ta, Poulencovo Stabat Mater, Barvo (Colour) M. Nenehno iskanje živega nina in Ruski Hamlet, Béjart Balett iz Lozane pa ška, Slovenico Alojza Srebotnjaka, Sonetni venec A. Dalbavieja, Koncertantno simfonijo G. Enescu- s predstavo Balet za življenje (kostumografi ja ter Koncert za harfo in orkester Lucijana Marije ja ter mnoga druga zanimiva dela. predstave je delo Giannija Versaceja). Škerjanca, Simfonijo št. 7 Daneta Škerla in krstne S septembrom 2009 je funkcijo pomočnice Festival bo gostil tudi izjemne soliste: pianiste izvedbe skladateljev Iva Petrića, Alda Kumarja direktorja za zbor Slovenskega komornega Martina Stadtfelda, Denisa Macujeva, Ludmila ter Nenada Firšta. zbora, ki jo je dolga leta opravljal dr. Cuderman, Angelova in Elisso Bolkvadze (zadnja dva bo- Nova sezona bo poleg že znanih imen, kot so prevzela mlada uveljavljena dirigentka Mar- sta na koncertih zaznamovala 200. obletnico Aleksander Rudin, Andrew von Oeyen, Matej tina Batič. Ob pomoči šefa dirigenta Steff ena rojstva Frédérica Chopina) in violiniste Sergeja Šarc, Marjana Lipovšek, Heinrich Schiff , Urška Schreyerja, ki ga poznamo že iz prejšnje sezone, Hačatrijana, Vadima Repina in Lano Trotovšek. Žižek, George Pehlivanian, Dubravka Tomšič želi v prihajajoči sezoni poslušalstvu predstaviti Za pestro dogajanje 58. poletnega festivala bo Srebotnjak, Tasmin Little, Uroš Lajovic, Mojca kar nekaj novosti. V Vokalnem abonmaju bodo Festival Ljubljana odštel predvidoma 2,4 mili- Zlobko Vajgl, Janez Lotrič, Sabina Cvilak, Le- obeležili pomembne obletnice skladateljev, jona evrov. opold Hager in Louis Lortie, prinesla mnogo ki so se posvečali tudi zborovski glasbi (Schu- svežine tako pri dirigentih in solistih kot tudi pri mann, Wolf, Martinů, Martin, Lipovšek, Pergo- Nina Prešiček, pianistka, magistra muzikologije, je študirala v Stuttgartu, SLOVENSKA FILHARMONIJA programu. lesi, Mahler …), priložnost pa bodo dobili tudi Prvič se bodo v abonmajih predstavili svetovno mladi slovenski skladatelji (Nana Forte, Tadeja Toulousu in Parizu. Zadnja leta večino časa preživlja v Sloveniji, kjer se 5. julija bo Orkester Slovenske fi lharmonije od- uveljavljeni mojstri taktirke: Patrick Summers Vulc, Črt Sojar-Voglar …). Trije dirigenti bodo prl Festival Ljubljana ter s sopranistko Sabino in Kery Lynn Wilson iz ZDA, Matthias Pintscher pred Slovenskim komornim zborom stali prvič: posveča izbranim glasbenim projektom. Septembra 2009 je v Klubu Cvilak, altistko Martino Gojčeta Silić, Sloven- iz Nemčije, Alain Paris iz Francije, Aleksandar naša Martina Batič in Tomaž Faganel ter Anders Cankarjevega doma v Ljubljani koncertno izvedla repertoar s svoje laserske skim komornim zborom, zborom Consortium Marković iz Srbije in Ivan Repušić s Hrvaške. Eby, ki je v Stockholmu vzgojil veliko danes plošče Vdih časa, s katero je jasno pokazala svoje nagnjenje do, kot sama musicum in Orkestrom Slovenske vojske, pod V Slovenski fi lharmoniji pričakujejo tudi nove uspešnih zborovodij, med njimi tudi šefa diri- dirigentsko palico Emmanuela Villauma po- soliste: violinistko Karen Gomyo, violončelista genta Steff ena Schreyerja. Kot novost v letošnji pravi, žive glasbe. Aprila je sodelovala na 2. Mednarodnem bienalu častil 150. obletnico rojstva Gustava Mahlerja Christiana Poltera in Marca Coppeyja ter pia- sezoni v okviru abonmaja uvajajo eno uro pred sodobne glasbe v Kopru, maja pa v ciklu Cankarjevega doma Predihano. z njegovo Simfonijo št. 2. Prav tako v sklopu niste Oriona Weissa, Piotra Anderszewskega in vsakim koncertom pogovor oz. uvod (srečanja Posebej jo je počastil skladatelj Lojze Lebič in ji posvetil svoj Koncert za Festivala Ljubljana bo orkester 14. julija sode- Nelsona Freirea. z dirigenti, mladimi skladatelji, predstavitev loval pri izvedbi baleta Ana Karenina Petra Iljiča Programska izbira prihajajoče sezone bo nad- programa ...). V želji po izobraževanju ter spod- klavir in orkester, ki ga je v tej sezoni izvedla s Simfoniki RTV Slovenija. Čajkovskega ter tako sklenil sezono 2009/2010. vse zanimiva. Poleg glasbe slovenskih ustvarjal- bujanju h kvalitetnemu zborovskemu poustvar- V abonmajski sezoni 2010/2011 se bodo v Slo- cev bodo poslušalci na abonmajskih koncertih janju bo vodstvo omogočilo tudi obiske vaj venski fi lharmoniji spomnili obletnic nekaterih slišali Koncert za violončelo N. Mjaskovskega, Slovenskega komornega zbora. ● Trije večeri cikla Predihano so za vami. Ste kaj je tedaj razburjalo in zanimalo skladatelja, skladatelj Marko Stroppa, ki poučuje na kon- zadovoljni s sodelovanjem v tem projektu? in kaj skladatelja razburja danes. servatorijih v Parizu in v Stuttgartu, zanimiv je Zelo. Možnost soustvarjanja glasbe, ki mi je ● Problem je tudi v izrazoslovju. Gotovo bil elektronski studio, kjer je deloval skladatelj ljuba, z zanimivimi slovenskimi glasbeniki je Stravinski marsikomu zveni sodobno ali Milko Kelemen in nekaj pomembnih poljskih izredna in redka. Sodobna klasična glasba in vsaj nenavadno. avtorjev ... Začelo me je vleči v smer sodob- še posebej spektralna glasba je ekskluziven Marsikomu nenavadno zvenijo zadnje ne klasične glasbe, ki se mi je zdela sveža in del glasbene zgodovine. To, da je njej posve- Beethovnove sonate ali pa Kunst der Fuge. razburljiva. Takrat sem še igrala Chopina. čen cel ciklus, je poseben dogodek za sloven- V Sloveniji se v javnosti dojema sodobna ● Kar seveda ni bilo nič narobe. ski glasbeni prostor in se ga ne bi sramovalo klasika kot celotna klasična glasba, napisana nobeno evropsko in svetovno prizorišče. Ne, bilo je potrebno. Vsi instrumentalisti smo od začetka 20. stoletja do danes, brez jasnih poustvarjalci, vendar je od posameznika odvi- 4 5 ● Kako bi opredelili to glasbo, za katero slogovnih razlik. sno, koliko ga v tem poustvarjanju privlači pravite, da je pri nas še nismo imeli ● Na glasbenem ustvarjalnem in poustvar- lastno ustvarjanje. Če je bilo pri meni to v priložnosti slišati? jalnem polju bi težko rekli, da močno začetku samo neko vznemirjenje nad živim, Bistvo spektralne glasbe je zvok in njegovo zaostajamo, zahvaljujoč predvsem je bilo pozneje spoznavanje, kako se počutim notranje življenje. Temelj raziskovanj sklada- vedoželjnim, radovednim in živahnim ob igranju različnih partitur. Spoznala sem, teljev tega glasbenega gibanja je zvok sam, umetnikom, kakršni ste sami. Odkod vaše da gre za drugačno zvrst, za drugačen pristop ki je sestavljen iz delcev tonov, podtonov ... zanimanje za sodobno glasbeno ustvarjal- h kreativnosti. So trenutki, ko si resnično alikvotov, ki sestavljajo spekter zvoka. To, kar nost? soustvarjalec. Tudi pri Lebičevem koncertu mi je blizu v tej glasbi, je zahteva po senzual- Vsi me to sprašujejo, zakaj se ukvarjam z sem imela to priložnost. V delu skladbe je nosti, poslušanju, aktivnem sodelovanju pri glasbo, ki velja v slovenski klasični glasbeni pustil praznino in mi dal na razpolago prostor oblikovanju zvoka v času. srenji za drugorazredno, zaradi katere te kot za lastno ustvarjalnost. To so izzivi. Ko sem Skladbe, izvedene na teh koncertih, so nasta- pianista ne jemljejo resno. Velik vpliv na moj za »predihan« koncert pripravljala Kaglovo jale od sedemdesetih let prejšnjega stoletja glasbeni razvoj je imel moj brat Dejan Pre- skladbo, v kateri moram kričati, sem imela pa do danes. Poleg del Tristana Muraila, šiček. Igra saksofon, torej razmeroma mlad nočne more. Nisem igralka. Zame je velika Gérarda Griseya so bila na sporedu dela skla- inštrument, za katerega obstaja predvsem razlika med igralcem in glasbenikom. Za svo- dateljev mlajše generacije, kot so Kaija Saari- sodobnejša glasba. Študiral je v Franciji na jim inštrumentom si vedno ti, črpaš iz sebe in aho, Jonathan Harvey, Georg Friederich Haas, konservatoriju v Bordeauxu pri profesorju Je- ne ustvarjaš drugega lika. Tu pa je bilo treba Marc-André Dalbavie, Philippe Hurel. Seveda an-Marii Londeixu, ki je izvajal veliko sodobne naenkrat ustvariti lik. In vendar je nato šlo tudi pri najnovejših delih lahko slišimo ideje, glasbe, napisane posebej zanj. Spoznala vse gladko. Ugotavljam, da kadar so skladbe ki jih imajo spektralisti do zvoka, vendar se sem skladatelja Georgesa Aphergisa, enega zelo dobro napisane, tudi tokrat pri Kaglu, ob poslušanju prvih skladb Griseya in skladb, vodilnih na področju glasbenega gledališča. je vse zelo natančno premišljeno, usklajeno, ki nastajajo zadnja leta, dá občutiti precejšen Večkrat sem bila na njegovih predstavah in defi nirano. Zapisani so napotki, kako stisneš časovni razmik in razvoj. Kaj šele, če primer- navdušila me je živost glasbenega izraza. grlo, kdaj in kako kaj storiš, tudi ritmično je jamo spektralno glasbo s sodobno klasično Bistvo glasbenega dogajanja je dinamika sou- vse natančno izpisano. In če temu slediš, je glasbo na začetku dvajsetega stoletja, ki je za stvarjanja, komunikacija s publiko in interak- vse enostavno, se kar zgodi. Po eni strani me marsikoga pojem sodobne glasbe. Zame je cija z drugimi umetniškimi oblikami. Ko sem je takšnih skladb strah, po drugi pa so čudovit to tak razmik, kot bi razmišljala o romantiki v študirala v Stuttgartu, je tam predaval zna- izziv, omogočijo preseganje nekih meja, za primerjavi s klasiko. Velika razlika je med tem, meniti Lachenmann, pa zelo dober italijanski katere si nisi predstavljal, da jih zmoreš pre- na kratko

DeepDeDeepep PurplePuurrplple

koncerte in ob priložnosti sem mu zaupala svojo skrito željo, da bi igrala njegov klavirski koncert. Ko sva se pozneje spet srečala, mi Nikoli brez antibiotika je rekel, da komponira klavirski koncert, in mislila sem, da se šali. Slovenci nimamo prav veliko klavirske literature, še posebej malo je Če se ne upehajo legende, potem tudi klavirskih koncertov. Da sem ga lahko igrala, navadni smrtniki ne bi smeli imeti mi zelo veliko pomeni in je eno najlepših doživetij v mojem življenju. izgovorov. Deep Purple so pred časom ● Se vam je zdelo čudno, da je treba na GM napovedali novo svetovno turnejo in odru igrati sodobno in slovensko glasbo? med mesti, kjer se bodo ustavili in za- Moram reči, da ste prav pri Glasbeni mladini ropotali, bo tudi tokrat Ljubljana. Av- spodbudili moje ukvarjanje s slovensko glas- bo, po GM Odru sem začela intenzivno izvaja- torji večnih Smoke on the Water ter ti slovenske skladatelje, v različnih zasedbah. Sweet Child in Time so v zadnjem To počnem tudi v tujini, na Sorboni sem imela času odre pri nas stresli trikrat in vsa- na primer predavanje o Lebiču. Vedno znova mi je zanimivo videti odzive v tujini. Zelo kič dokazali, da jim leta niti slučajno pomembno se mi zdi, da imaš kot poustvarja- ne krivijo hrbtenice. Kako jim uspeva lec etično držo. Nisem nacionalistka, sem pa in kakšna so njihova življenja po letih Slovenka in hočem poznati svoj jezik in svojo kulturo, in če sem glasbenica, moram poznati življenja na relaciji studio – turneja seči. Potem pa je tu še druga dimenzija, ko- Tako je. Po tolikih letih ukvarjanja z inštru- slovensko glasbeno ustvarjalnost. Če le imam itn., smo poklepetali s kitaristom Ste- munikacija z občinstvom. Več možnosti imaš mentom je moj cilj pravzaprav ne biti pianist- priložnost uvrstiti slovenskega skladatelja na za soustvarjanje, bolj se spreminja dostop do ka, ampak glasbenica. Inštrument, ki si se ga koncertni spored v tujini, mi je to v ponos. veom Morseom. publike. To pa je spet nekaj, kar me zanima, naučil, je tvoje orodje, in naj ostane orodje, Nekaj posebnega je igrati Slovenca v tujini. saj ne ustvarjam le zase. Marsikdo misli, da ne pa ga poveličevati do te mere, da postane ti je pri izvajanju tovrstne glasbe za publiko sam sebi namen. Pomembno je, da s svojim ● Glede na izkušnje v tujini gotovo bolj vseeno, ker je običajno številčno skromna. glasbilom izražamo glasbene misli. Žal je v realno od nas vidite možnosti, ki jih imajo To seveda ni res, interakcija je zame zelo mojem šolanju bilo tega veliko premalo. V do- mladi glasbeniki danes v Sloveniji. zanimiva. Tudi kot poslušalka imam rada, da ločenih obdobjih sem se počutila skoraj malo Moram reči, da jih imajo kar veliko. Poleg Steve, pozdravljeni, kje smo vas zmotili? Dejali ste, da tokratno turnejo začnete z nasvet je, da ne izpostavljajte preveč medse- me glasba zares nagovarja. Če strnem, se je čudno, preganjale so me želje, tendence, ki organizatorjev, kot je Glasbena mladina, jim Sem v Floridi in pripravljam se na novo tur- Avstralijo. Kam potujete potem? bojnih razlik. Ljudje smo med seboj različni in pri meni spontano, naravno razvilo nenehno nikogar niso zanimale. daje možnost snemanja nacionalni radio, ki nejo z Deep Purple. Pred odhodom moram Po Avstraliji so na vrsti Tajska, Singapur in žal imamo navado, da izpostavljamo razlike, iskanje živega. je v tujini za večino še ne priznanih mladih poskrbeti še za nekaj drugih glasbenih pro- Malezija. Nato Koreja, Južna Afrika, Evropa ... namesto da bi našli tisto, kar nas druži. V ● Kako je prišlo do tega, da vam je gospod glasbenikov nedostopen. Sama sem pred jektov, s katerimi se ukvarjam, nato pa me skupini delujemo na takšen način. Ko smo ● Sliši se naporno ... Saj je že sam zvok nekaj živega. Kaj pa Lebič napisal klavirski koncert? časom imela možnost v Cankarjevem domu čaka pakiranje in še ena svetovna turneja. skupaj, poizkušamo biti čim manj resni. Radi Saj tudi je. Sam ohranjam kondicijo s hojo, prepariran klavir? Ker nisem živela v Sloveniji, naših skladateljev nastopiti s programom, ki sem ga oblikovala Najprej Avstralija. se pošalimo, radi pa imamo tudi čas zase. In fi tnesom in obveznimi vajami kitare. Seveda, sem ljubiteljica prepariranega klavir- nisem kaj dosti poznala. Ko sem se pred leti popolnoma po lastnih željah. če ga kdo potrebuje, ga tudi dobi. Seveda se Kako se človek pripravi na svetovno ja. Obstaja Cageova skladba, kjer je polovica prijavila na GM Oder, sem vedela, da je treba Čakajte, kljub temu, da vas imajo za enega tudi kdaj skregamo, a najbolj pomembno je, 6 ● Lahko za sklep pogovora vprašam, kaj turnejo? 7 klavirja preparirana, druga polovica pa ne. igrati tudi slovenske avtorje. Nisem imela najboljših kitaristov na svetu, še vedno da se slaba volja ne prenese na oder. Kot sem vas je zaneslo na muzikologijo in to na Osebno najprej v kovček vržem antibiotike, če Vzhodna (ali occident, kakor pravi Cage) zveni pojma, kaj obstaja, in sem poklicala Acija redno vadite kitaro? dejal, smo profesionalci in ne glede na zame- Sorbono? slučajno zbolim. Brez njih ne grem nikamor. podobno kovinskim kotlom, kakršne igrajo Bertonclja. Dal mi je poslušati različne sklad- Tako je. In to naj bo nasvet vsem kitaristom, re iz zaodrja, smo na odru eno. Oder doka- Osebne okoliščine so nanesle, da sem želela V dneh pred turnejo pa intenzivno vadim na Jamajki, zahodna pa čisto normalno, in be, od Škerjanca naprej. Jaz pa sem hotela ki hočejo napredovati. Igrati in vaditi je treba zano deluje katarzično in včasih se težave, ki živeti v Parizu. Razmišljala sem, da imam pesmi, ki jih bomo igrali. Za letošnjo turnejo to prepletanje je silno zanimivo. Ljudem, kot nekaj sodobnega, zares sodobnega. Potem vsak dan. Sam igram kitaro celo življenje in ne smo jih imeli pred nastopom, med koncertom študija klavirja že toliko za seboj, da si ne smo se dogovorili, da bomo v program uvrsti- je Cage, smo veliko dolžni, predvsem so nas mi je dal note Bora Turela, Janeza Matičiča in mine dan, da ne bi vadil vsaj eno uro. Ne gle- pozabijo. To je to. želim več pouka v klasičnem smislu, in sem se li nekaj novih pesmi, zato bi rad, da bodo zve- osvobodili okostenelosti in odprli pot do sen- Lojzeta Lebiča, in ko sem doma vse preigrala, de na to, ali sem bolan, na turneji, počitnicah odločila za muzikologijo. Čeprav nisem pre- nele tako, kot morajo. S temi novimi pesmimi Zadnji album ste izdali pred petimi leti. zualnosti zvoka samega, do samega ustvarja- so me najbolj prevzeli Lebičevi Impromptuji. ... Povprečno vadim kitaro dve uri na dan. več navdušena nad govorjenjem in pisanjem je tako, da jih moram znati zaigrati sredi noči, Kdaj lahko pričakujemo novega? nja. Pri nas se organizatorji bojijo za klavirje, Najljubši mi je bil zadnji, krožni, podobno o glasbi, sem namreč bolj človek akcije, je bil če je treba. Ian Gillan, naš pevec, se namreč Turneje znajo biti zelo naporne, vi pa ste Ne vem. Glasba oziroma glasbeni posel se je pravijo, da jih bom uničila, če si želim igrati kot pri eni od Boulezovih sonat lahko začneš sam študij zanimiv in zelo koristen. Magisterij šele pred koncertom odloči, katere bomo vsako leto starejši. Imate pri 56 letih kdaj razvil tako, da je klasičnega sosledja snema- takšne skladbe. Preparacija klavirju sploh ne kjerkoli in kjerkoli nadaljuješ, kar se mi je sem delala pri Danielle Cohen Levinas, ženi odigrali. Ne gre pa za neko kaprico, ampak dovolj potepanja po svetu? nja in izdajanja albumov konec. Tudi o tem škoduje. Različni predmeti med strunami, ki zdelo zelo zanimivo. Seveda sem gospoda Michaela Levinasa, gospoda, ki je prvi igral za stanje njegovega glasu. Če je utrujen ali v skupini veliko debatiramo, sam pa sem jih po izvedbi spet odstraniš, ne delajo škode, Lebiča vprašala, če mu lahko pred koncertom Potovanja me utrujajo. A to se vse izniči, ko Ozemlje pozabe Tristana Muraila. To skladbo, prehlajen, je repertoar pesmi drugačen, kot mnenja, da je povsem spodobno, da nekaj pač pa je za inštrument škodljivo na primer skladbo zaigram, in to je bil najin prvi stik. stopiš na oder in prejmeš energijo tisočih pod v katero sem bila že tedaj zaljubljena, sem če je zdrav. pesmi posnameš in jih enostavno daš zastonj brenkanje po strunah z vlažnimi prsti. Kasneje sem ponovno imela priložnost sode- odrom. V glasbenem poslu obstaja pregovor: zdaj igrala v okviru koncertne serije Prediha- »Igrali bomo zastonj, plačajte nam, da pride- na splet. Naj jih ljudje snamejo in uživajo. ● Najbolj škodljive so temperaturne spre- lovati z njim. Napisal je skladbo za saksofon in Se na turnejo pripravljate sami? Se ne no v Cankarjevem domu. Izredna izkušnja je mo do vas.« In pod to se podpišem. Za Deep To bodo naredili, tudi če posnameš in izdaš membe in vlaga. Ampak glasbilo je vendar klavir z naslovom Invokacija, ki sem jo izvajala dobite s skupino in vadite skupaj? bilo tudi delo na radiu, ki sodi v okvir tega Purple vam lahko zatrdim, da se ne bomo klasičen album. S to razliko, da album snemaš namenjeno ustvarjanju glasbe. z bratom Dejanom. Redno je obiskoval moje Sam prihajam iz Amerike, fantje pa so iz Angli- študija. Tam smo spoznali GRM (Le Groupe utrudili in prenehali. Vsaj še ne tako kmalu. mesece, posamezne pesmi pa so lahko odraz je. Lahko zatrdim, da smo tako dobri glasbe- de Recherches Musicales), vso tehnologijo, Včasih imam občutek, da sploh nismo ljudje, časa in razmišljanja. A kot sem dejal, v skupini niki, da ne potrebujemo nekih skupnih vaj. Za skladanje elektronske glasbe, najnovejše ampak roboti, oziroma da smo še vedno stari imamo na to različne poglede. Vsak ima svoje nami je ogromno turnej in nastopov, tako da tokove ... To me še vedno zelo vznemirja. 25 let. ideje in zna se zgoditi, da se bomo spravili k točno vemo, kaj in kako. Nazadnje smo pred Jeseni v Kinu Šiška pripravljam multimedijski snemanju albuma. Vendar ta ne bo revolucio- 14 dnevi igrali v Moskvi, kjer smo preizkusili Glede na to, da niste več najmlajši, kako projekt s Thomasom Blochom, glasbenikom naren, ampak bo glasba za zabavo in žur. nekaj novih pesmi. Dogovorili smo se, kako na turneji preživite drug z drugim brez iz Pariza, ki igra Ondes Martenot, elektronski naj zvenijo in vemo, da bodo zvenele kot ho- prepirov? Žiga Gombač inštrument z začetka dvajsetega stoletja, ki čemo. Imamo posluh, izkušnje, znanje, voljo in Skupino Deep Purple bi brez težav lahko me trenutno navdušuje. veselje do živih nastopov. To je za rockovsko vzeli za vzor, kar zadeva medsebojne odnose. Kaja Šivic skupino dovolj, da odigra nepozaben koncert. Skupaj preživimo veliko časa in naš osnovni retrospektiva

JOHN ZORN Femina, poklon zenskam^ v umetnosti Opus Johna Zorna ostaja v svoji širini, globini ali tudi zgolj številčnosti in prijemov. Glasbo izvaja ženski sekstet, ki ga tvorijo violinistka Jenni- Kdor spremlja njegove izdaje v zadnjih letih, bo vedel, da se Zorn ve- začetnih prizorov western klasike The Good, The Bad and the Ugly – a še naprej zastrašujoč ter vir raznih spekulacij in dilem. Po zadnjih novi- fer Choi, čelistka Okkyung Lee, harfi stka Carol Emanuel, pianistka Sylvia dno bolj zanima tudi za klasično »lepe« zadeve, ki so trenutno pravza- hkrati to niso in predstavljajo povsem idiosinkratično vinjeto, priklic te cah sodeč, ne kaže, da bi se ustavil – še več, za leto 2010 se je namenil Courvoisier, tolkalistka Shayna Dunkelman in elektroničarka Ikue Mori. prav v večini. Nekoliko bolj v preteklosti je tovrstni antipod predstavljal srednjeveške skladateljice in mističarke. Spet drugje, v pridržanem mo- izdati 12 plošč, po eno na mesec. Težko je slediti vsem izdajam, čeprav Vse so stalne sodelavke pri Zornovih projektih, izdajajo pa tudi plošče na le priznani radikalno-judovsko-estetiko-raziskujoči projekt Masada v mentu kaotične improvizacije, ustvarita Okkyung Lee in Shayna Dun- gotovo ni nemogoče – računati pa je treba tudi z najbolj osnovnimi za- njegovi založbi Tzadik. Tovrstna »all-star« zasedba miljeja newyorškega svojih neštetih inkarnacijah ter surferski The Gift. Pozabiti ne smemo kelman nekaj taktov čudaške glasbe na meji genialnosti, ki ponikne, še devami, kot so denimo fi nance. V mnoštvu publikacij zadnjega »šolske- »downtown« sodobne glasbe v vsakem primeru zagotavlja visok »dobi- sicer niti na fi lmsko glasbo, ki v izdajah šteje že več kot dvajset enot – a preden uspeš zares dojeti, kaj se sploh dogaja, in tako naprej. ga leta« gotovo izstopa jeseni izdana plošča Femina, ki se vpisuje v tisto ček«. In res je izvedba vrhunska. Vendar je »izvedba« pri Zornu specifi čen vendar smo v zadnjih časih priča pravemu porastu »luštnih«, očarljivih V kompoziciji je skratka na delu tipično Zornovo epizodično sosledje, ki serijo Zornovih del s priročno oznako »slušni kino«, ki so prispevala k pojem, saj gre vedno za tesno sodelovanje z izvajalci, njihovimi esteti- in, kot kaže, nadvse všečnih plošč. Ampak tudi najbolj »sladek« akord kaže na res vešče obvladovanje lastnega izraza. Gre za barvit kolaž aluzij njegovi rastoči kontroverznosti in popularnosti konec osemdesetih let kami, ki ključno doprinesejo h glasbi. Kar nekaj njegovih projektov je, ki nosi pri Zornu s seboj vedno neko (nezaželeno?) notranjo tenzijo, ob- na ženske izkušnje, ki pa ga je, ne pozabimo, zasnoval moški skladatelj. – med njimi velja omeniti vsaj kultno fi lm noir dekonstrukcijo Spillane slovijo predvsem zaradi vpletenih glasbenikov. Sam pa malodane vedno sesijo, nekakšno lahkotno pretiranost (ali pretirano lahkotnost) … Tako Očarljivo, estetsko opojno in na trenutke potencialno nevzdržno sosled- in prelepo Duras, posvečeno pisateljici Marguerite Duras. piše s konkretnimi glasbeniki in njihovimi idiosinkratičnimi izrazi v mislih. da vsaj sam ne bi nikoli mogel reči, da je to zares »lahka« glasba. Lahka je trenutkov – pa ne zaradi »ekstremnosti« glasbe, temveč predvsem za- Femina, kompozicija v štirih delih, je zastavljena kot »poklon Kot že omenjeno, je Femina dober pregled številnih ključnih »postaj« glasba je sicer res »lahka«, a vendar ne sme biti preveč ekstremna niti v radi zverinskega tempa poigravanja z najrazličnejšimi, četudi razrahlja- ženskam v umetnosti« in, kot je za Zorna značilno, ne skopari Zornovega opusa. Če je v času zloglasnega projekta, peklenskega svoji preprostosti ali očarljivosti, zapeljivosti – in ravno takšna zna biti nimi, »čustvenimi« označevalci … Govor o »čustvih« in glasbi je seveda z glasbeno-tekstualnimi referencami, temveč jih naredi za juke-box benda Naked City, v svojem izrazu dodobra ustoličil ci- Zornova glasba. Prežema jo nekakšna nelagodna čarobnost, v kateri vedno mejna zadeva, v veliko pogledih tudi ne preveč zaželena, ampak vitalen del svojega modusa operandi. Delo lahko beremo tatnost, sedaj citira tudi samega sebe in, kot se je nekoč že izrazil, lahko seveda še bolj uživamo – a to je potem nekaj čisto tre- navsezadnje je tematska predloga za poslušalca kot svojevrstno variacijo na temo »ženske v mojem življe- skorajda omikano govori v jeziku, ki ga je ustvaril v zadnjih dvajse- tjega. Tudi na tem področju je Zorn z leti oblikoval le posredna … Izhodišče niso nekakšne klasično nju«, ki izgubi svojo konotacijo inspiracijskega klišeja in tih in več letih. Glasbi na plošči tako ne moremo reči drugega kot lasten izraz, ki vsebuje harmonske in ritmične inova- romantičnero »uglasbitve« različnih čustvenih stanj, ponudi meditacijo o vplivnih kreativnih posameznicah ter »Zorn«, saj je, vsaj za nekoliko privajena ušesa, nezgrešljiv ustvar- cije iz amalgama vplivov surfa, jazza, judovskih glasb, temvečte kratke in skorajda »haiku« osvetlitve sve- vprašanju ženske in ženskosti v umetnosti. Luksuzna konfek- jalec, ki pa morda zahteva pridobljen okus. Tovrstna »nezgrešlji- renesančne glasbe, japonskega popa, fi lmske glasbe tovto posameznih umetnic, ki vsaka zase predsta- cija vsebuje med drugim seznam več kot petdesetih umetnic, vost« lahko pomeni tudi ponavljanje in vztrajanje na preteklih in še marsičesa. Veliko tovrstnih »lepih« epizod najde- vljajov en kamenček skrivnostnega mozaika tega, fi lozofi nj in ostalih markantnih ženskih osebnosti, razde- dosežkih – kar je glede na pošastni obseg njegovega mo v Femini. čemurč pravimo ženska ali ženskost… ljenih v tri dele, poleg zaključnega, kjer je zapisana opusa vedno znova razumljiv pomislek –, vendar vsaj Zadnje čase Zorn pogosto raziskuje interakcijo kla- PriP Zornu je zaradi močnih vsestranskih vnosov le Sapfo. Med njimi so Sylvia Plath, sumerska sve- takšna plošča gotovo predstavlja »boljšo« plat Zor- virja, harfe in vibrafona. Trije sorodni instrumenti, za in namigov glasbo skorajda nemogoče poslušati čenica-boginja En Hedu'anna, Frida Kahlo, Isadora na, karkoli to že je. Če izvzamemo dejstvo, da na katere je zaradi medsebojne podobnosti zelo težko, na »abstrakten« način, kar pa ne pomeni, da to Duncan, Xu Feng, Hannah Arendt, Simone de Be- tej plošči Zorn ne igra in je tako poslušalec v celoti da bi skupaj lepo zveneli, v njegovih očarljivih mini- ni možno – vedno obstaja neka paralelna linija auvoir, Joan Mitchell, Martha Graham, Hildegard prikrajšan za njegovo inovativno, hkrati legendar- aturah delujejo presenetljivo odprto. Po drugi strani uživanja v čisti zvočnosti in inherentnem pote- von Bingen, Yayoi Kusama, Emily Dickinson, Me- no in kontroverzno saksofonsko igranje, je Femi- pa ustvarjajo že skorajda omamno nasičenost. Kot vi- ku glasbe … A vsaj pri projektih, kot je Femina, redith Monk, Susan Sontag, Gertrude Stein, Ayn na tudi dober začetni vstop za tiste, ki Zorna šele šek pomladi – sončni, impresionistični klavirski akordi, morda ni preveč smiselno potiskati »zunanje« Rand, Margareth Mead, Agnes Martin, Kiki Smith spoznavajo. skozi katere bezljajo pravljični roji harfnih arpeggiov in plati (naslovi, ovitek, grafi čna oprema) preveč stran, temveč prej mo- itd. Kiki Smith je prispevala tudi material za celo- Med ključnimi sestavinami najdemo tipično podaljšano zvenijo vibrafonski poudarki … Sploh pa celotno delo iz- triti mnoštvo fi nih notranjih povezav, ki so vse prej kot naivne. Pri Naked tno škatlico in ovitek, ki je pravzaprav sestavljen zornovski »cartoon music« pristop k bliskoviti žareva nebrzdano ljubezen do zvočnosti, ki pride od izraza v izredno City je bilo na nek način »lažje«, saj sta kolaž in zapping napeljevala pred- 8 iz fotografskih reprodukcij njenih del in vsebuje improvizaciji, pri kateri s svojimi strukturalni- čisti produkciji, kjer je slišati vsak detajl – pa naj bo elektronskega ali vsem na fi lmski editing ter ritem in trušč urbanega življenjskega okolja – 9 pravo petdesetstransko foto-knjižico s prelepi- mi in dirigentskimi inovacijami v nekajsekun- akustičnega izvora. Sama barva zvoka je prelepa, topla in prefi njena, sedaj pa je vse to le odmev, oddaljeni vir neke estetsko-strukturalne ino- mi posnetki njenih del. Dizajn je res vrhunski, dnih izbruhih ustvari pisano, vseusmerjeno in da lahko slišimo celoten spekter frekvenc. K zvočni sliki pomembno vacije. Tokrat gre za ekstremno sopostavljenost najrazličnejših »stanj« celoten cede je pravi fetiš objekt, h kateremu begotno zvočno platno najrazličnejših tonskih prispevajo značilni curljajoči, brenčeči, kapljajoči, klokotajoči in šumeči oziroma motivov, podob, konceptov, razvrstitev, gostot, materializiranih se vračaš znova in znova, očaran nad lepoto barv, gostot, dolžin, glasnosti in artikulacij. V tem zvoki Ikue Mori, ki je med drugim ena izmed pionirk laptop elektroni- izrazov, ki se tičejo vprašanja ženske, ženskosti in ženskih umetnic. in potencialom skrivnostne interakcije med prednjačijo reference na improvizacijske igre, kot ke. Carol Emanuel s harfo izpostavi vso polnost zvoka in tudi klasično, Zanimiva izkušnja je slediti seznamu umetnic hkrati z glasbo in »deši- podobami, glasbo in tipom. so Archery, Pool, Lacrosse in predvsem zloglasno malodane antično »lepoto« tega instrumenta. Poleg tega so po celi frirati«, kakorkoli že, posamezne glasbene trenutke ter kako se nanje Posvetimo se sedaj glasbi v ožjem smislu. Cobro. Še bolj kot to pa je tukaj prisoten nek bolj plošči posejani sublimni prebliski, tipični za Zorna, ki spominjajo na nanašajo. V drugem valu feminizma se je pojavljala tematika ženske Zorn je o klasifi kaciji in diferenciaciji svoje- poenostavljen povzetek teh tehnik, kot jih Zorn kaj že slišanega, hkrati pa je jasno, da gre za avtorsko domislico, ki žari »pisave«, se pravi, ali obstaja nek način »pisanja« (v širšem smislu), ki ga opusa govoril kot o »fokusiranju (svojih) uporablja pri vodenju zasedbe Electric Masada v iz neznanega vira. Tako na primer sekcija iz tretjega dela, posvečena je specifi čno ženski? No, kaj kmalu se je pokazal latentni esencializem obsesij«. Plošča vsekakor predstavlja izre- živo. Potem so tu abstraktni bloki hrupa, odmevi Hildegard von Bingen, izkaže globoko razumevanje njenega idioma – tovrstnih teorij, in najmanj, kar so naredile sodobne avtorice, kot je na dno fokusiran in sežet kompozicijski »musique concrète« in tudi – tukaj zna Zorn pogo- vlogo monokorda, srednjeveško-renesančne lajne, si razdelita čelo in primer Donna Haraway, je to, da so opozorile, kako – če že govorimo dosežek, s katerim je hkrati povzel sto presenetiti – povsem neuvrščene stvari, enkratni violina, ki jo v tem momentu Jennifer Choi zaigra na način bolj ljudskih o ženski pisavi – obstaja več ženskosti in več pisav. Pri Zornovi Femini dobršen del svoje glasbene poti glasbeni trenutki, ki niso podobni ničemur. godal … Hkrati pa na to tapiserijo stopi harfa s padajočimi ubiranji tako vsekakor ne gre za žensko pisavo, temveč za refl eksijo skladatelja o in večino svojih ključnih estetik permutacij molovskih pentatonskih lestvic, ki močno spominjajo na mnogoterih ženskih »pisavah« ter kako te povratno vplivajo in najdejo glasbo Ennia Morriconeja (še eden izmed velikih Zornovih vplivov) iz svoje mesto v njegovem glasbenem ali umetniškem svetu. Fe Markomi Karlovčec kritika koncerta mladi upi

Pogovor z glasbeno skupino In- fi dia. Septembra 2009 so izdali prvenec Refl ections, ki je izšel v okviru On Parole Productions, letos pa so predstavili prvi vide- ospot za pesem Thirteen. Infi dia

Osebno se izogibam »predalčkanju«, zadovoljni. Nekih posebnih pripetljajev na Naš trg je za nas predvsem premalo zaintere- ampak vseeno povejmo bralcem, s kakšno snemanju ni bilo, smo se pa cel čas na skrivaj siran, hehe. Delamo na tem, da bomo začeli zvrstjo glasbe se ukvarjate? Ste melodični bali, da uletijo kaki džankiji, ali pa da se nam delati na tem, da se uveljavimo v tujini. Naša metalci ali kaj drugega? celotna stavba zruši na glavo. Naslednjič zah- glavna hiba je, da smo precej pasivne sorte, 4. koncert Zlatega abonmaja V bistvu gre za neke vrste melodičen metal, tevamo vsaj normalno ogrevano stavbo, hehe. ampak obljubimo, da se bo to v prihodnosti ja, ampak imajo ljudje zelo različna mnenja. izboljšalo. Sicer je prvi korak proti tujini že Se vam zdi, da ste deležni podpore v Cepo (Dickless Tracy) nas je zelo lepo oprede- bil narejen z albumom in videospotom, zdaj Sloveniji, glede na to, kakšno glasbeno lil kot »pussy metal with balls« (babji metal z gremo pa novim zmagam naproti. zvrst ustvarjate? Je konkurenca huda? Ste jajci, op. p.). na splošno zadovoljni s stanjem glasbene Kako pa je s koncerti in festivali, se obeta Skupaj ste že pet let. Kdo sploh ste? Zakaj scene v Sloveniji? morda kakšna turneja? FAUSTOVO POGUBLJENJE ste drugačni od ostalih (vam podobnih) Podpore pri nas smo seveda deležni, sicer se Pri nas je nekoliko banalno govoriti o turne- Solidna zvočnost, a v primežu slabe inscenacije bendov v Sloveniji? nam ne bi dalo naprej truditi. Kar se tiče na- jah, saj ni ravno tako, da bi si najeli tourbus Nam podobnih bandov v Sloveniji ni, pa pika. šega stila, smo v Sloveniji precej redke ptice, in se odpravili na obširno domačo turnejo, Orkester Dohnányi Budafok in soustvarjalci, Hehe, šalo na stran, nimamo pojma, po čem saj tu prevladujeta predvsem black in thrash saj Slovenija, roko na srce, ni prav velika, tako Gallusova dvorana, se razlikujemo od ostalih bendov, mogoče po metal, katerih privrženci našega »popa« rav- da se lahko gre po špilu lepo domov spat, tem, da imamo v naši zasedbi dve ženski, kar no ne odobravajo. Na splošno je pri nas scena pa naslednji dan naprej, če slučajno tako

11. april 2010 ob 20. uri pomeni »double trouble«, hehe. Smo prijetni nekoliko preveč zaprta sama vase in si glasbe- nanese. Sicer pa bi prav radi odšli na kakšno ljudje, ki imamo radi glasbo in nam je na niki drug drugemu mečejo polena pod noge, lepo evropsko turnejo, a je danes to žal precej Večkrat se je že izkazalo, da mnoštvo soustvarjalcev – podobno kakor plesalci, in neartikulirano odrsko luč – z izjemo Mefi stovega vstopa v splošno lepo. kar je precej žalostno. drago. Bomo pa igrali junija na letošnjem pravi star pregovor, da več kuharjev pokvari juho – ni že samo po sebi dramski prostor –, naletimo na bolj ali manj katastrofi čno oblikovano festivalu Lent v Mariboru in pa septembra na porok za kvaliteto, najsibo predstave, koncerta ali česarkoli pač že. V kostumografi jo, ali bolje rečeno na odsotnost le-te: vsi plesalci so Od kod navdih za vašo glasbo? Vas kdo/kaj V kakšnih odnosih ste z glasbenimi kolegi festivalu Metal Kramp v Zagorju. okviru performativnega še kako velja, da je dramaturška veriga močna v nevtralni sivi – denimo, da ima barva v tem primeru še določeno še posebej inspirira? v Mariboru in širše po Sloveniji? Se medse- tako kot njen najšibkejši člen, in prav slednji najpogosteje pokaže na simbolno reprezentacijo moyen-âge, čeprav ta ni izdelana v relaciji do Hja, to je vedno zabavno vprašanje. Ogromno bojno podpirate? Se udeležujete njihovih Kaj so vaše ambicije za prihodnost, želje v konceptualno razpoko, ki lahko subvertira pogled na elementarne idejnega konteksta, ki ga prednašajo protagonisti. Ob Faustu se nam ljudi nas, sploh zdaj po izdaji videospota, koncertov in plačujete vstopnine? Kupu- primerjavi z realnimi pričakovanji? dramske poteze: kar naj bi bilo komično, izpade banalno, tragiko tako lahko prej utrne asociacija, da gre za zdolgočasenega bibliote- primerja s skupino Nightwish, čeprav črpamo jete cedeje, se glasba »vleče dol«? Če gledamo na želje, potem je najbolje citirati zamenja perverzni posmeh, (romantični) idealizem se spogleduje karja (siv suknjič z našitki na komolcih), ki si privošči nekakšen skavtski navdih iz ogromno različne glasbe, ki nas Seveda se dobro razumemo z ostalimi glas- našega basista: »Ko pridemo iz turneje, si s skepso in ironijo. Priznam, da sem bil na 4. koncertu cikla Zlatega ekskurz v naravo (termovka!), in lahko le čakamo, kdaj bo iz žepa izvle- spremlja vsak dan. Je pa po nekem srečnem beniki iz celotne Slovenije, mi nismo nikomur bom nabavo Dodge Vipera!« Realno gledano abonmaja, ki velja (kakor pač pritiče »žlahtnokovinskim« standardom) kel kakšen sendvič s tuno ipd. Lik Marjetice je odet v podobno barvno naključju največ inspiracije iz Skandinavije. »fovš«, hehe. Smo zelo veseli, da se naša pa bi radi postali nekoliko bolj znani po Evro- za enega od kvalitetnejših glasbenih dogodkov pri nas, kar precej v konstelacijo, z dodatkom (pre)visokih pet in koketne (sicer puste) scena razvija, in se udeležujemo koncertov, pi in si v prihodnosti tako omogočili nastope Prvenec je za vami. Kako so ga poslušalci 10 zadregi, saj se skozi celotno predstavo Berliozove dramatične legende obleke, ki bi prej ustrezala liku čutne Carmen, nikakor pa ne naivni kolikor pač utegnemo. Cedeje skupin, ki jih po tujini. 11 sprejeli? Prvi odzivi so vam verjetno že Faustovo pogubljenje (La damnation de Faust), op. 24, nisem mogel (tudi korpulentni) Marjetici, ki še ni izkusila telesne ljubezni. Tudi Mefi - radi podpremo, seveda kupujemo, imamo znani? Imate morda kako sporočilo za bralce? otresti občutka, da gre za dramaturško (igralsko, plesno itd.) zelo slabo sto, ki je bil napravljen kot kakšen podeželski disco dandy, je namesto pa v bendu manijaka (Eršta), ki si cedeje kon- Album je bil na splošno precej dobro sprejet, Predvsem tiste, ki si želijo hoditi po vaših izdelano glasbeno-scensko delo, ki komaj dosega nivo tudi katerega demoničnosti vzbujal grotesknost nekoliko drugačne sorte. stantno kupuje in se potem sprašuje, kam seveda pa se povsod najdejo ljudje, ki naše stopinjah, a so morda premalo pogumni? boljših slovenskih amaterskih gledališč. Glasbeni dogodek je pou- K sreči je bil vsaj zvočni »udarec« Berliozovega glasbenega pandemo- denar kopni. glasbe pač ne marajo. Pri nas so mnenja sicer Le pogum, draga gmajna! Če si nekaj želite, stvarilo kar nekaj samostojnih umetniških subjektov, med katerimi nija, ki zahteva impozantno število nastopajočih, dovolj prepričljiv, precej deljena, v tujini so nas pa najbolje Kako težko (ali lahko) je pritegniti pozor- si je treba upati in vložiti trud v to, da lahko je na prvem mestu gotovo orkester Dohnányi Budafok, moški zbor seveda če poskusim odmisliti vse tisto, kar sem videl na odru. Orkestr- sprejeli na Japonskem in Švedskem. nost slovenskih medijev, da vam namenijo sledite svojim željam. Kdor si nekaj res želi, bo Madžarskega narodnega zbora, Akademsko zborovsko društvo iz ski delež je izzvanjal dovolj kleno, v trobilih dramatično, čeprav se vse nekaj medijskega prostora za promocijo? to tudi dosegel, ali pač? Budimpešte, Komorni zbor Béle Bartóka, plesna skupina Forte – diri- bogastvo tematskega gradiva, zlasti v razmerju pihala-godala, ni pred- Pred kratkim ste predstavili svoj prvi Je pomembnejše imeti veze ali biti zgolj gent je bil Gábor Hollerung, režiser Andor Lukáts, koreograf pa Csaba stavilo dovolj jasno – k temu je prispeval tudi mestoma zabrisan vokal- videospot, ki ste ga snemali v opuščeni Iskreno se vam zahvaljujem! Želim si, da dovolj kvaliteten, da si potem dovolj Horváth. Plejadi ustvarjalcev se pridružuje tudi tista krovna peščica ni »kolaž« sestavljenega zbora, ki pa je zvenel s prešibkimi nazalnimi restavraciji Center v Mariboru. Snemali bi se vam vse načrtovano uresničilo, da bi atraktiven? pojočih solistov, za katere naj bi veljalo, da s svojim talentom – in če nastavki (kar sicer predstavlja velik izziv za vse, ki se želijo približati av- ste ga z Robertom Hedzetom in Davidom bili dovolj drzni in rušili ovire pred seboj! Do neke mere seveda vpliva tudi kvaliteta, a jim je dano, tudi s karizmo – reifi cirajo predstavo na dovolj distinktiven tentični zborni francoščini) in pretirano odprtimi a-ji. Solisti so z izjemo Burkom – Outdoggyjem. Nekaterim sta Predvsem pa ostanite zvesti sami sebi! so pri nas zveze žal še vedno bolj pomembne. način, da sem nam kot dogodek usidra v spomin zaradi svoje specifi - svoje (nehoteno) karikirane pojave na odru dobro opravili svoje delo: znana tudi kot snemalca videospota Rock'n'roll! Fajn je poznati koga, ki pozna koga, ki pozna ke. Kar se je tudi zgodilo, a zavoljo negativne konotacije. Kot Faust je Suttner je bil kot Faust dovolj prezenten, eklatantno razumljiv, čeprav lanskoletnim zmagovalcev Šourocka. Ste hčerko od prijatelja od šefa na visoki poziciji nastopil tenorist Michael Suttner, Marjetica je bila mezzosopranistka igralsko nekoliko tog – v slednjem je bil spretnejši Sooster, ki bi bil z ju izbrali zaradi tega? Je celotna ekipa s v medijih, saj je tako takoj lažje in ceneje priti Bernardette Wiedemann, vlogo Mefi sta je pel basist Evert Sooster, part drugačno vizualno opremo idealen demonski zapeljivec. Wiedeman- posnetim zadovoljna? Morda lahko delite Tisti, ki bi se radi še bolj podrobno pozani- do neke kvalitetne promocije. Branderja pa baritonist Viktor Massányi. nova je bila preveč statična, premalo infatuirana Marjetica (tako rekoč z nami kakšen pripetljaj s snemanja? mali, kdo so Infi dia in kaj nam ponujajo, pa Obilne orkestrske fakture, ki jo je Hector Berlioz kongenialno napisal vse dramsko dogajanje se je v okviru njenega lika skoncentriralo na Ekipo smo res spoznali na snemanju video- Kako je s prodorom v tujino? Se kaj konk- obiščite spodnji internetni povezavi! po Goethejevi pesnitvi Faust, se je režiser lotil na podobno komple- premike pevkinih oči, iz katerih se je še najbolj prepričljivo zabliskalo spota od Rockheadsov, kjer smo bili nekateri retnega dela na tem, iščete morda kon- http://www.myspace.com/infi dia ksen način, ki pa bi bil izvedljiv (bolje rečeno gledljiv) pod pogojem, afektirano presenečenja), a s polnim srednjim registrom – zlasti sle- člani tudi statisti. Z njima smo se takoj dobro takte, pišete, pošiljate material, lobirate? http://www.facebook.com/pages/Infi - da sta tako glasbeni kot scenski moment v popolnoma gibkem, tj. dnjega lahko pripišem tudi Branderju (Massányi). Nekaj pripomb velja razumeli, saj sta tudi onadva »butla« naših Vaša glasba je v tujini vseeno nekako bolj dia/152141221280 estetsko izmenljivem razmerju. Osnovna dramaturška premisa se kaže nasloviti tudi na koncertni list: mar ne bi bilo bolje besedilo projicirati let. Tako smo se potem nekako odločili zanju uveljavljena kot pri nas. Je naš trg za vas Simona Lečnik v popolnem semiotično-semantičnem »prevodu« vsebine pétega be- kar na platno nad odrom? V zatemnjeni dvorani je še tako ostremu in moramo reči, da smo z rezultatom izredno premajhen? sedila, drugič spet instrumentalne glasbe, v ples. In to v mukotrpnem očesu težko spremljati odrsko dogajanje in obenem škiliti v papir – pa sosledju 19. prizorov, razčlenjenih v pet delov (vključno z epilogom)! vendar: če nas sama odrska inscenacija ne uspe pritegniti, je morda Tudi če pustimo ob strani skromno, skorajda prebanalno mizansceno diskretno prebiranje v mraku dovolj sprejemljiva alternativa. (nekakšna »ograja« iz palic in lanenega prta), preko katere skačejo Benjamin Virc urbani lajf

Šiška,« je takrat dejal Tomc. A vendar lahko Machine pa je neuporabnike določenega »evropsko uveljavljenih« in zelo sprejemljivih ob dogodkih v Šiški, kljub profesionalnosti in mobilnega naročniškega paketa stal celih cenah med 10 in 20 evri. vrhunski izvedbi – ali pa prav zato –, pogreša- 39 evrov. Oboje po občutku dvakrat dražje V enega takih koncertov se lahko poglobimo, KINO ŠIŠKA mo tisto »metelkovsko« sproščenost, ki smo kot zadnja nastopa teh izvajalcev na Dunaju. če po vsem povedanem za trenutek poza- je odjemalci tovrstnega programa v Ljubljani Zakaj – kljub delovanju in statusu javnega bimo na zgodovino, na fi nančno ozadje, na pač vajeni in veseli. Sterilnost prostora – in zavoda, fi nančni podpori Mestne občine takšna in drugačna poslanstva, ter se osredo- posledično včasih tudi vzdušja – morda res Ljubljana, sponzorstvu »velikih imen« iz sveta točimo na tisto, kar je pri Kinu Šiška kot kon- središče ljubljanske omogoča kvalitetnejši nadzor nad dogaja- komunikacij in medijev, in nenazadnje kljub certni dvorani najpomembnejše: dejansko njem in oblikovanje prepoznavne identitete, obljubam o dostopnosti Kina Šiške kot pro- dogajanje. In kako to bolje doživeti kot podati vendar pa s tem ne nudi nujno tudi primer- stora, kjer se bo gojila alternativna kultura se na kraj »zločina«? Čisto v skladu s težnjo urbane kulture nejših pogojev kvalitetni koncertni kulturi. izven dosega krempljev elitizma? Ali smemo po ponudbi, ki nosi inovacijo in eksperiment, Drug aspekt, ki domnevno urbanost posta- ob sponzorstvu v tovrstni obliki sploh še smo si z zanimanjem ogledali prvi nastop vlja v dvomljivo luč, pa so cene, občasno še govoriti o pristni alternativi, je drugo (za koga avantgardnih pop noise kovačev Deerhoof na huje zasoljene kot po evropskih glasbenih morda) subverzivno, a docela legitimno vpra- slovenskih odrih. prestolnicah. Tako smo za cenjene Hercules šanje – pohvalno pa je sicer opaziti koncerte, Ljubljana, kje stojijo tvoja koncertna prizo- Vsaj od pričetka Jankovićevega mandata je v pred dverju, ki bo združeval striparnico s Matej Holc and Love Aff air bili primorani odšteti 29 evrov ki niso popolnoma ali skoraj ekskluzivni v rišča? Zakaj kljub svoji ugodni legi in željni bilo ob koncertnih napovedih vedno znova prodajalno plošč in promocijskega materiala. v predprodaji, britanski hype Florence & The evropskem prostoru, so pa zato na voljo po publiki še nisi koncertna prestolnica po vzoru slišati, da se bo ta ali ta koncert dogodil prav V začetku maja je bil zaključen natečaj iskanja svojih velikih bratov Dunaja in Zagreba? Glas- v Kinu Šiška, čeprav objekt kot takšen za to primerne izvedbene rešitve za ta projekt, beni navdušenci dobro vemo: včasih je poda- še ni bil pripravljen. Ob splavitvi septembra kdaj bodo predstavljeni fi zični rezultati, pa tek, kje se dogaja, skoraj tako pomemben kot lani pa je Center urbane kulture takoj prešel zaenkrat ni znano. Na spletni strani je poleg tisti, kaj se dogaja. Imamo Orto bar, mutiran v pravo ofenzivo, ki obiskovalcem ni puščala tega ponujena možnost ogleda koncertnih Deerhoof in Repetitor v najljubšo beznico rockerskih pozerjev, Cve- nobenih dvomov: poleg dodelane spletne prenosov v živo, obenem pa se arhiv dogod- Kino Šiška, Katedrala, 23. april 2010 tličarno kot zatočišče tribute zasedb in jugo strani smo Kinu Šiška lahko sledili na Facebo- kov dopolnjuje in je na voljo v prost ogled rockerjev, Križanke kot bazo kulturnikov in oku, Twittru in še kje. Agresiven in usmerjen obiskovalcem strani. cvičkoljubov ter Halo Tivoli kot, no ja, športno marketing nosi pečat sodelovanja z oglaše- dvorano – a na kateri oder bomo postavili valsko agencijo Pristop in popolnoma služi Urbanost: elitizem pod krinko? kritika koncerta prepoznavnejše, ne pa prevelike glasbenike, svojemu namenu: prizorišče je praktično ki bi s svojim obiskom bili pripravljeni poča- nemudoma katapultiral v zavest popularno- Kaj v resnici pomeni »urbanost« kulturnega stiti prestolnico? Metelkova ima prave nazore glasbeno osveščene javnosti. A kakšne privi- dogajanja v Kinu Šiška, besedna zveza, s kate- in publiko, a so njeni klubi v tem primeru legije ta pridobitev ljubljanski in širši publiki ro se že od samih začetkov pobude za umesti- premajhni – podobno velja za KUD France zares prinaša? tev Kina Šiška v prireditveni kontekst vsi njeni Prešeren. SubSub služi klubskim namenom, Repetitor, Deerhoof, fotografi ja: Miha Fras za koncerte je nadvse neprimeren. V ta pisani Ponudba in umestitev nabor ljubljanskih koncertnih lokacij se je Ime Deerhoof že od srede devetdesetih predstavlja glasbene eskapa- bi želeli prehudo zapasti v klišeje, lahko trdimo, da Matsuzakijeva jeseni pompozno vključil nov, dolgo opevan Dejstvo je: Kino Šiška v ljubljanskem in de Grega Saunierja, kot drevo visokega bobnarja s formalno glasbeno prši pristno japonski anime šarm, tako s svojim visokim in skorajda in vendarle končno dočakan akter: Kino Ši- slovenskem prostoru prednjači predvsem izobrazbo. Skupina po žanrskih opisih včasih nežno, zatem spet dis- neumestnim vokalom iz risanke kakor s podobo mini gospodične, v ška. Kakšne možnosti za razširitev ponudbe v dveh pogledih. Prvi je izjemno raznolik sonančno žaga skozi spekter od noise popa do bojda celo klasične rokah katere izgleda bas kitara še dvakrat večja kot sicer. In res: takrat prinaša in zakaj ga Ljubljana potrebuje? Pa program, ki ga svoji publiki ponuja od sa- glasbe 21. stoletja, če se v sklopu popularne glasbe sploh smemo davnega 1996 sta jo Saunier in tedanji basist Fisk povabila v bend poglejmo. mega začetka lanske jeseni. Ta je, če se po posluževati tovrstne terminologije. Vpričo tako kompleksne poje- predvsem zato, da bi improvizatorični kompleksnosti zgodnjih Deer- krivici omejimo zgolj na glasbeno ponudbo, dine, kakršno torej radi postrežejo kalifornijski nabriteži, se glasba hoof dodala tisto pomembno igrivo noto. Ta spremlja nocojšnji nastop Zgodovina neke ideologije namreč med drugim prinesel proslavljane predvozačev Repetitor zdi prav mladostniško preprosta. Stari znanci od samega začetka, zato vsi brez prehudega teoretskega ozadja lahko velike koncerte popularnih domačih rock ljubljanske publike so se tokrat prvič znašli na odrskih deskah Kina kar pozabijo, da gre v bistvu za tehnično izjemno dovršeno skupino, ki Vsakdo, ki se količkaj zanima za koncertno zvezd, serijo YU GO s fokusom na sodobne, Šiška, na odru, katerega širne dimenzije so navidezno presenetljivo pa svoje zahtevne nastavke namenoma kanalizira v smeri dojemljivosti kulturo, ve: o Kinu Šiška kot prostoru za kon- v tukaj in zdaj delujoče izvajalce s področja razredčile prezenco trojice. Divjih Beograjčanov smo namreč vajeni popularne glasbe. Kakor jazz bend, ki se odloči, da se ne bo po več certne in sorodne prireditve se govori že leta. bivše Jugoslavije, dobro mero eksperimen- v okolju tistega slovenskega klubovja, ki ga lovke protikadilskega deset minut kitil s svojimi izjemnimi sposobnostmi, temveč jih bo raje Objekt, ki ponosno dominira Trg prekomor- talnih umetnikov iz predvsem elektronskih akterji (vz)trajno šopirijo? Kljub uspešnemu zakona še niso dosegle ter kjer pivo in švic kapljata s stropa. Ni treba destiliral v triminutne, prisrčno melodične konstrukte, ki ravno ob pra- 12 skih brigad, je nastal leta 1961, proti koncu voda, v dosedanjem vrhuncu pa to pomlad zagonu si samooklicani Center urbane kulture zgubljati besed, da so svojo preverjeno formulo abrazivnih kitar, pro- vem času presekajo s preprosto naravnanostjo in zaokrožijo v hektičen 13 osemdesetih pa prvič prenehal obratovati kot tudi nekaj res izjemnih izvajalcev ameriške tega naziva vsekakor ni priboril s svojim de- minentnih basovskih linij in čvrstih bobnov med počasi dotekajočo izbruh. Saunier ni le idejna, temveč tudi odrska gonilna sila, ko podaja kinodvorana pod taktirko Ljubljanskih kine- avantgardne rock ali pop norišnice. Drugi lovanjem v ljubljanskem kulturnem prostoru, publiko kljub temu zalučali nadvse suvereno. Seveda smo bili izpod ritmične izzive kot v galopirajočo podlago ostalim članom. V refl ektor- matografov. Leta 1994 se je v njem ponovno adut objekta je njegova tehnična superi- saj ga nosi nekako že po defi niciji, od svojega prstov shiranega frontmana Borisa in njegovih ritmičnih sodelavk jih Katedrale je opaziti trske bobnarskih palčk, ki ob divjem udrihanju obudila dejavnost, ki mu daje ime, a je bila ornost. Upravljalci se radi pohvalijo, da se samega začetka in še prej. Kultura že, a čemu Milene in Ana-Marije (obe tokrat z narisanimi mušketirskimi mustača- stalno frčijo po zraku, kaj pogosto pa jim sledijo kar palčke same – a kaj kratkega veka in je po prelomu tisočletja »Kino Šiška uvršča med večje in tehnično urbana? Glede na medijske izjave iz časa mi!) deležni vseh že dobro znanih »uspešnic« s prvenca Sve što vidim Saunier se ne pusti zmesti, saj jih ima ob stolčku raztreseno celo vrečo ponovno zamrla z vzponom Koloseja. Še iste- najsodobnejše objekte svoje vrste v Evropi,« omenjenega ideološkega »boja« lahko skle- je prvi put – vključno z nesojeno naslovno poskočnico, ki ni našla poti in ob izgubi suvereno pograbi novo. Surova energija, usmerjena v ga leta, torej 2001, je t. i. »Odbor za rock'n'roll in to upravičeno. V opremo prostora je bilo pamo, da »urbano« v tem kontekstu pomeni na album, za zaključek. Najbrž prvič na naših tleh pa se je v program tehnično dovršenost z minimalnimi sredstvi. Atonalnost kitarske igre v Kinu Šiška« z Gregorjem Tomcem (Pankrti) vloženega ogromno – govorim predvsem sodobno antitezo klasičnemu, po mnenju prikradel tudi drobec novega materiala trojice, ki vsaj na prvo po- podpira melodijo, ki pa lahko v vsakem trentku izbruhne v naval proti na čelu pozval tedanjo županjo Viko Potočnik o osvetlitvi in ozvočenju – temu primerno pobudnikov torej elitističnim oblikam kulture, slušanje zveni primerneje imenu skupine – torej bolj repetitivno kot napačni smeri avtoceste – in nazaj v melanholično nežnost. Z nekaj k revitalizaciji dvorane za namene »urbane vrhunska pa je tudi uporabniška izkušnja, saj s čimer udejanja tezo sodobnega, ki jo v tem poprej, s poudarjenimi in poudarjeno preprostimi basovskimi linijami lažjimi instrumentalnimi rošadami pokrijejo Deerhoof tudi obdobje, ko kulture« kot alternative elitističnemu doga- zvok prekaša vso ljubljansko dvoransko in primeru nudijo »resnično aktualni ustvarjalci, ter skoraj monotonim vodenjem vokala. Kaj lahko od trojice Repetitor je skupina delovala kot trio, nakar z dvema priredbama, presenetljivo janju, ki bojda od nekdaj doživlja podporo klubsko konkurenco. Slednji nudi tudi težko ki imajo stik z 21. stoletjem,« kakor je za Delo pričakujemo v prihodnje, bo pokazal čas, za zdaj pa naj bo povedano, zvestima izvirniku, rokenrolom (Canned Heat) in punkom (Ramones), lokalne politike. A iniciativa je doživela sila pričakovano alternativo dvorane »srednje konec 2007 povedal Tomc. Simon Kardum je da so slovensko publiko že ničkolikokrat dodobra razgreli, navkljub za še podkrepijo izvrstno vzdušje. Nasmeški na obrazu članov skupine zadržan odziv: šele s Tomčevo kandidaturo za velikosti«, saj sprejme večja od obeh prizo- jeseni lani dodal, da »prinaša ta oznaka zelo odtenek prevelikemu odru. so nalezljivi in vsaj prve vrste plešejo, pa čeprav mimo kompleksnega ljubljanskega mestnega svetnika leta 2006 na rišč, Katedrala, 800 obiskovalcev (v primeru visoko odprtost, kar se tiče vsebin in občin- takta. listi Zorana Jankovića – ki je Ljubljani obnovo stojišč). Njena manjša sestra v pritličju, Ko- stva.« Glede na zgoraj opisan program, v ka- Če bi morali med obojimi nastopajočimi večera potegniti eno samo Luči v dvorani se prižgejo prezgodaj, čeprav publika po prvem dodat- Kina Šiška tudi obljubil v svojem predvo- muna, lahko na sediščih gosti 120 odjemal- terega eklektičnost ne gre dvomiti in ki poleg vzporednico, leži ta na dlani: energija. Tudi Deerhoof ne zgubljajo be- ku zahteva več – in stopničasti pod Katedrale je idealen za udrihanje lilnem programu – se je eden od tedanjih cev (še) bolj alternativnih dogodkov, doživeli glasbenih vključuje še gledališke, umetniške sed, temveč dovolijo svojim instrumentom, da govorijo namesto njih z nogo ob tla. A tukaj so pravila vendarle pravila, zato se je treba pač aktivistov tako rekoč »od znotraj« vključil v pa smo jo že tudi v vlogi običajne koncertne in druge aspekte, povedano za Kino Šiška v – tudi v njihovem primeru je ta pogovor dinamičen, glasen in zanimiv. zateči k še enemu pivu in razpravi o pravkar videnem. Kino Šiška nudi ustanavljanje bodočega centra urbane kultu- dvorane – a so v tem primeru obiskovalce veliki meri drži. Dejstvo, ki se ga ustvarjalci Publika proslavlja že najnovejšega člana, Eda Rodrigueza na kitari, odlično platformo za raznovrstne dogodke, od katerih vsekakor pred- re. Sledila je spet nekoliko zadržana praktična zmotili predvsem nepreglednost zaradi izje- kljub temu morda ne zavedajo popolnoma, a vsekakor ve, kdo je na tem odru zvezda: idejni vodja Saunier. Ta se njačijo koncerti. V praksi se je lokacija že izkazala in dokazala, pa tudi izvedba obnove z upoštevanjem smernic mno nizkega odra ter nejasnost zvoka. je, da s pridevnikom »urbano« na svoje delo svojo preklasto postavo primaje v dogajanje in se udobno namesti potenciala je še ogromno, če se ustvarjalci odločijo delovati v pravi spomeniškega varstva, ustanovitev javnega nehote tiskajo prav tisto elitistično oznako, ki za najbrž najbolj zreduciran komplet bobnov v vesolju: bas boben, smeri in s pravimi nazori. Takrat lahko Center urbane kulture zares po- zavoda, tj. Centra urbane kulture Kino Šiška, Kompleks postopoma izpopolnjuje svojo so se je v osnovi hoteli znebiti. »Zadnja stvar, mali boben (snare) in ride činela. Celo sklonjen za tem transparentnim stane utrdba kvalitetne ponudbe, kjer se bodo družile ter z umetnostjo kjer na stolčku predsednika sveta zavoda sedi celostno podobo, tako fi zično kot tudi ki jo hočemo v Kinu Šiška, je, da bi imeli čez instrumentom pa predstavlja pravo vizualno antitezo drobni basistki opajale generacije – tako kot je bilo mišljeno že od vsega začetka. prav Tomc, ter izvolitev sedanjega kolektiva z virtualno. Po pričakovanju bo Šiška v pri- desetletje v njem rock kot 'klasično' glasbo, in vokalistki Satomi Matsuzaki, ki priskaklja na oder malo zatem v direktorjem Simonom Kardumom na čelu. hodnosti alter publiki ponudila še t. i. Kiosk mularija pa bi si morala priskrbeti nov Kino živobarvni majici in kratkih hlačkah: »Panda panda panda!« Brez da Matej Holc novi profi li

zasnovala Karmina Šilec. Gre za prvi ● Sicer pa vas zanimajo tudi druge aranžma za big band, vsak aranžma je vedno tovrstni festival pri nas, na katerem ste glasbene zvrsti, lahko bi rekli bolj izvajan na urah z dano zasedbo. Skozi vsa leta z ansamblom Kebataola med drugim populistične, saj se študijsko ukvarjate študija se udeležujemo koncertov različnih Zvezdana izvedli tudi nekaj, kar je bilo za vas najtrši predvsem z jazzom, ki ga študirate v jazzovskih ansamblov, ki zajemajo različ- vokalni oreh doslej. Nam lahko opišete to Gradcu. Veliko slovenskih študentov, zlasti na obdobja jazza in smeri – od free jazza, izvedbo? inštrumentalistov, študira v Gradcu, le bebopa, latino ansamblov do fusion in t. i. Na festivalu sem sodelovala v treh projektih redkokdaj pa slišimo, kako poteka študij composers' ansamblov (tukaj se ponavadi Novakovič, jazzovskega petja. izvajajo avtorske skladbe študentov). Jazz in sicer Prasonata, Spixody ter v premierno izvedenem Navpične misli z glasbo Mortona Sem v 4. letniku Univerze za uprizoritvene pomaga slišati več, gre za usvajanje miselnih, Feldmana. Gre za izjemno zahtevno kompozi- umetnosti in jazz glasbo v Gradcu (KUG Jazz slušnih, ritmičnih in čustvenih procesov, ki cijo Three Voices, ki jo izvajamo skozi predsta- Graz) smeri za jazz petje. Ta univerza je v jih ta glasba vsebuje. Ob študiju te glasbe se vsestranska glasbenica vo. Kot že naslov pove, se v kompoziciji poja- bistvu šola življenja. Že ob samem vstopu na študentu odstrejo nove dimenzije, ki odprejo vijo trije glasovi. V bistvu je skladba zapisana univerzo je v ospredju kreativnost in skozi uho in um. za dva vnaprej posneta glasova in enega, nadaljnja leta šolanja je poglavitni namen ● Zanimate se tudi za indijsko glasbo. ki se izvaja v živo, kar pa se v naši izvedbi ni najti lasten »sound« ter se naučiti preživeti Kolikor vem, ste nekaj časa živeli v Indiji, zgodilo. Izvajalke Nadja Stegne, Ula Šegula in z glasbo. Šola je v zadnjih letih dosegla zelo da bi pobliže spoznali posamezne indijske jaz smo skladbo v celoti izvajale v živo, brez visoko raven, sicer pa gre za najstarejšo jaz- kar se je zgodilo ob sodelovanju z zborom, pa izjemno interaktivna in zmeraj znova prese- glasbene zvrsti. Zakaj vas je ta glasba tako posnetkov. Skladatelj si je skladbo zamislil zovsko univerzo v Evropi. Profesorji prihajajo so bile izjemna predanost delu in povezanost neča, včasih celo šokira. pritegnila ? kot zvočni spomenik v spomin na slikarja in povečini iz uglednih ameriških univerz, kot je med pevkami, priložnost vrhunske izvedbe in Indijska glasba je bila zame zmeraj neodkrita ● Z odlomki projektov zasedbe Kebataola prijatelja Marka Rothka. Skladba bi naj bila na primer Berklee in druge. izostritev občutka za glasbeno umetnost. galaksija. Gre za drugačno in oddaljeno kul- ste se a cappella prvič sami predstavili mejnik med živim in mrtvim, med organskim Glavni predmet, jazz vokal, poslušam pri Deni turo, ki je za naše dojemanje glasbe precej ● S tem zborom ste bili na številnih v Wroclawu na Poljskem, kjer ste konec in računalniškim. Tak zvok je ustvaril s simul- DeRose, ki je ne samo izjemna jazz pevka ter nenavadna. Prav to mi je dalo povod, da turnejah in tekmovanjih po svetu – od marca na tamkajšnjem festivalu odrskega tanim izvajanem različnih taktovskih nači- mojstrica v jazzovski improvizaciji, ampak pobliže pogledam v bogato indijsko zakla- znanih evropskih tekmovanj in festivalov petja prejeli posebno nagrado zlati tukan. nov ter intervali malih sekund, ki nenehno predvsem izjemna pianistka. Velik poudarek dnico. Leta 2008 sem prvič potovala v Indijo, pa do ZDA, Kitajske, Južne Amerike. Znano Mednarodna žirija je prvič v tekmovanje »grizejo« drug drugega. Glasovi smo zmeraj pri vseh študentih je na igranju klavirja. Na kjer sem imela zasebne ure južnoindijske je, da zbor na vsakem tekmovanju osvoji uvrstila inovativen program sodobne v ozkih, klastrskih akordih. Med drugim se zaključnem izpitu oziroma diplomi mora vsak, oziroma carnatic glasbe. Vsakodnevne lekcije kakšno nagrado, to so seveda posebni glasbe. Legendarni poljski igralec in pevec kratke fraze, motivi ves čas neredno ponavlja- ne glede na inštrument, pokazati tudi znanje so zajemale klasičen carnatic vokal, ritem oz. občutki. Katera gostovanja so se vam Bogusław Sobczuk, ki je vrsto let povezan jo, kar pa zahteva neizmerno koncentracijo, klavirja. Seveda ne gre za klasičen klavir, kot talam in ples, saj ena umetnost brez druge v najbolj vtisnila v spomin in zakaj? s tem festivalom, je o vas med drugim saj že ena sama napaka poruši ves sistem. so briljantna tehnika in tekoče branje a vista, indijski kulturi enostavno ne gre. Carnatic je Ob gostovanjih in tekmovanjih se sprožajo povedal: »Slovenka Novakovičeva je prvič Vse skupaj je bolj podobno programiranju, gre za igranje jazzovskih kadenc ter uporabo izjemno izdelana klasična glasba. Za izvaja- občutki čudovite vznesenosti. Sodelovala v zgodovini tega festivala spregovorila kajti računalnik brez problema izvede takšne klavirja za razumevanje harmonije in impro- nje najpreprostejše carnatic kompozicije je sem na dveh tekmovanjih v ZDA, in sicer drugačen jezik, skozi čustva nam je posre- informacije (dolžina in višina tona), ko pa se vizacije. potrebno vaditi približno štiri leta. Ves ta čas ● Vašo glasbeno pot je nedvomno zazna- v Iowi in San Franciscu, kjer smo z zborom dovala zgodbo, za katero ni uporabila mora človek spopasti s tako precizno izvedbo, Zelo pomemben predmet je improvizacija, se uriš v tehniki, držanju intonacije, učenju movalo dolgoletno sodelovanje v tako osvojili prav vse prve nagrade in to v več jezikovne semantike. Trikrat sem ji pris- je to izjemno zahtevno. Vendar nam je uspelo zanjo imamo res izjemnega profesorja, ki trilerjev, melizmov ter pravilnem poudarku rekoč svetovno znanem zboru Carmina kategorijah, tretje tekmovanje pa je bilo na luhnil in vsakič se mi je zdelo, da je pred in učinek je bil res neverjeten, neke vrste prihaja iz Slovenije, to je Renato Chicco. Pri tona. V indij ski glasbi ni harmonije. Bistvo Slovenica. V tem mladinskem zboru ste Danskem, kjer nam je žirija priznala 100-od- nami odprla nekaj novega.« Kaj je torej ta robotizacija človeka, res izjemen študij. predmetu aranžiranje je potrebno napisati vsega je raga, kar pa ja težko prevesti v našo se začeli pevsko kaliti že zelo zgodaj stotno zmago. Doživetje ob teh nagradah je festival pomenil za vas in kakšna odskočna in spoznavali raznolik repertoar, od seveda nepopisno, članice zbora pa se ob ta- deska je ta nagrada za naprej? slovenske ljudske pesmi do sodobnih kšnih trenutkih še bolj zbližamo in povežemo. S to nagrado se je zame zgodila prelomnica skladb domačih in tujih avtorjev. Kako ste Zbor je večkrat prepotoval skoraj vse celine, v glasbenem in osebnem delovanju. Tekmo- doživljali to znano šolo zborovskega petja seveda se v spomin vtisnejo najbolj eksotič- vanje je eno največjih na Poljskem in zato Karmine Šilec? ne, kot so južna Amerika in Kitajska, kjer smo tudi zelo odmevno. Ob denarni nagradi sem Zbor Carmina Slovenica in dirigentka Kar- se lahko predstavili različnim kulturam in jih dobila priložnost, da naslednje leto pripravim mina Šilec sta bila v bistvu ključna za moje tudi sami spoznali. svojo celovečerno predstavo na tem festiva- današnje delovanje. Pot v tem zboru sem lu. Med drugim je veliko artistov videlo moj namreč začela z desetimi leti in bila aktivna ● Karmina Šilec je pred kratkim ustanovi- nastop in vrstijo se povabila k sodelovanju članica enajst let, zdaj z zborom sodelujem le la tudi nov eksperimentalni ansambel Ke- 14 pri različnih projektih. Glavni član komisije 15 projektno. Ta zbor oziroma pevska šola je bila bataola, s katerim ste med drugim izvedli Leszek Możdżer me je na primer povabil k najboljša osnova, kar sem jo kot umetnica in zvočno poezijo avtorjev 20. in 21. stoletja snemanju novega albuma, Teatr Muzyczny pevka lahko dobila. Predstavljala je odlično v delih Prasonata in Spixody. Glede na to, Capitol, ki organizira to tekmovanje, pa mi je priložnost podrobnega študija različnih vo- da ste se s takšno interpretacijo vokalne predlagal dolgoročnejše sodelovanje. Zame kalnih tehnik. Na individualnih urah klasične- glasbe, ko beseda prehaja na področje je bila največja nagrada priložnost nastopati ga petja smo se s strokovnimi učitelji (najprej čiste zvočnosti, srečali prvič, nam lahko pred žirijo svetovnega ranga ter izbrano in z mentorico Andrejo Zakonjšek, nato pa dol- prosim pojasnite, kako zahteven je bil odprto publiko. Odprti duh Poljakov me je ga leta s Simono Raff anelli Kranjc, solistkama študij tovrstnih skladb. motiviral, da sem še boljše in bolj iskrivo ljubljanske in mariborske opere) poglabljali Spominjam se, da je bil začetek študija teh izvedla svoj repertoar ter dobila potrditev tudi v manj tipične vokalne tehnike, kot so skladb za vse izvajalce izjemno zahteven. za svoje delo, v katerega človek vedno malo grleno petje, petje alikvotov, švedski kulning, Večine skladateljev, ki so pisali glasbo po letu dvomi, saj je zelo specifi čno. Podpirali so me skandinavski jojk, inuitsko hreščanje, bellting 1960, ne zanima harmonija v smislu lepega prav v vsakem dihu, kar se recimo doma zelo ter še mnoge druge tehnike. petja, klasične vokalne tehnike oz. virtuozno- redko zgodi. Sodelovanje s Karmino Šilec predstavlja izje- sti glasu. Zvok in glasba postajata osvobojena To tekmovanje ima sicer izjemno tradicijo, le- men privilegij tudi zato, ker zmeraj posega po in dobita drugačne karakteristike, kot smo tos je bilo kar 31. po vrsti. Vendar so se v zgo- zanimivem, raznolikem in izredno širokem jih vajeni. Partiture pravzaprav nimajo not, dovini tekmovanja po večini izvajali šansoni, repertoarju. Tako sem med drugim dobila pač pa grafi čni zapis zvoka, ki si ga je sklada- kabareti, skratka bolj poslušljiva glasba. Prav vpogled v vsa obdobja klasične glasbe, od telj zamislil. Včasih se zgodi, da so priložena zato sem presenečena, da mi je uspelo prepri- baroka, renesanse (projekt Musica Inaudita), navodila obsežnejša od skladbe same. Med čati tako žirijo kot publiko s povsem sodob- pa vse tja do minimalistične glasbe (projekt skladatelji so tudi taki, ki niso glasbeniki po iz- nimi kompozicijami. Moram priznati, da sem CS Light). Potem je tu še druga skrajnost, kjer obrazbi, ampak slikarji, arhitekti ali celo mate- s svojim nastopom in zmago odprla temu smo pripravljali kakšno plemensko, ritualno matiki, ki v glasbo prevedejo koncepte svoje tekmovanju novo prihodnost. Moji nasledniki glasbo od latinskoameriške, inuitske, vzho- stroke, kar ustvari prav poseben zvok in efekt. bodo imeli več svobode pri izbiri programa, dnoevropske, glasbe avstralskih staroselcev, Takšne kompozicije velikokrat prepuščajo kar pa po drugi strani ne bo najlažje. afriške, indijske (projekta Scivias in Drum Cafe) svobodo izvajanja in se zato lahko vzpostavi do jazza, soula in popularne glasbe (Na juriš, visoka stopnja komunikacije z občinstvom. Ta ● Konec maja je stekel festival vokalnega In the Mood in Adiemus). Najpomembnejše, glasba, če jo sploh lahko tako imenujemo, je gledališča Choregie, ki ga je v Mariboru reportaža

terminologijo. Vsekakor gre za niz tonov, a Pri Brazilcih je bilo sicer drugače. Nekako se 12. stoletje, orisujejo naravo, v predstavi ima po drugi strani je to veliko več. Ti toni nimajo me drži sreča in zgodilo se je, da so na aka- svoj pomen tudi tišina. Z zvoki ustvarjamo regularnega zaporedja, nimajo natanko dolo- demijo v Gradcu prišli glasbeniki iz Brazilije. nekakšne zvočne kulise, spomine in barve. Zaključni koncert ob akciji »Očistimo Slovenijo« čene intonacije, ta se v ragi ves čas spreminja. Fantje so bili zelo veseli moje pripravljenosti V predstavi se vloga igralca prelevi v vlogo Gre bolj za fraze, ki jo karakterizirajo in ute- za sodelovanje z njimi ter me popolnoma glasbenika. V začetku je to predstavljalo pro- KO SI UGLAŠEN Z NARAVO meljujejo. Raga ima osebnost – dalj časa pre- podprli pri pripravi in učenju programa. Zdaj blem, vendar smo se skozi študij zelo zbližali SNEŽNI STADION, MARIBOR, 17. april 2010 živiš z njo, bolje poznaš njene nianse. Tisto, imamo ustaljeno skupino z obsežnim reper- in odprli, tako da je predstava kmalu zaživela kar sem sama povzela iz študija, je bilo po- toarjem. Program je izključno v portugalskem in zadihala. Gre za zelo intimno, krhko pred- glabljanje v melodijo, v tenzijo intervalov, v jeziku, saj le ta da pravo intonacijo skladbam. stavo, kjer smo vsi na odru od začetka do Zgodila se je! Največja čistilna akcija v Sloveniji namreč. Po zgledu pomembnost glasbenih temeljev. Ob svojem Cilj skupine pa je tudi predstaviti publiki še konca poenoteni. Pred predstavo smo izvajali akcije v Estoniji leta 2008 so se tudi slovenski organizatorji, Dru- drugem obisku Indije lani, smo z indijskimi in neznane, sicer tradicionalne, ritme in oblike, tudi različne rituale, kot so upevanje ter skle- Rock´n´roll s skupino štvo Ekologi brez meja, podali v izvedbo največje prostovoljne slovenskim glasbenikom Igorjem Bezgetom kot so bajao, shoru, partido, alto, capoeira, njen krog, kjer skupaj zadihamo in se osredo- okoljske akcije pri nas. Veliko se je govorilo o tovrstni akciji in posneli zgoščenko Journey of Chanting, na ka- afro axe, bossa nova, samba ... Imamo tudi ve- točimo na isto raven. V naslednji sezoni sledi podpora javnosti je bila naravnost fenomenalna. Več kot 250.000 teri smo prepletli carnatic glasbo z evropsko liko avtorskih skladb kitarista zasedbe Marca še več sodelovanj z Jernejem Lorencijem, na prostovoljcev je pokazalo, da jim je mar za okolje, v katerem bi- harmonijo ter jazzovsko improvizacijo. Antonia da Coste. primer otvoritvena predstava Lutkovnega Partibrejkers! vamo. Organizatorji so nad končnim poročilom akcije zagotovo gledališča. ● Pri srcu vam je tudi brazilska glasba. ● Ste tista pevka, ki jo k sodelovanju zadovoljni, posamezniki pa se lahko zamislimo, kako slabo in Nasploh se navdušujete nad glasbenimi vabijo različni ustvarjalci, saj obvladate ● Ti inovativni projekti so precej nenavad- Dvorana ŠTUK, Maribor, 4. maj 2010 neodgovorno ravnamo z odpadki v našem neposrednem okolju. zvrstmi, ki koreninijo v bogati glasbeni izjemno široko paleto glasbenih zvrsti in ni za naš kulturni prostor in morda zahte- Zaključek Šourocka 2010 Po čiščenju je bilo poskrbljeno tudi za zasluženo zabavo vseh udeležencev akcije, in tako so v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici pripravili brezplačne koncerte. Mariborske zaključne zabave sem V torek, 4. maja 2010, je v mariborski dvorani ŠTUK potekala fi nalna se, seveda, udeležila tudi sama. Celotna stvar se je pričela ob pri reditev projekta Šourock 10, na kateri se je predstavilo 5 fi nalistov 16.30, ko sta začetek zabave naznanila nasmejana in zgovorna Ve- s prejšnjih petih predizborov. Na odru so se nam tako predstavili Dan- ronika K. Žajdela in Tin Vodopivec. Vse zbrane sta z zvoki gongov delion Children, Bizarna scena, Trash Candy, Battlex, Rollin' Bastards in in didžeriduja navdušila Nives Trope Ramanina in Dušan Mamut nam predstavili mladostno energijo, tj. mešanico metal, punk reggae, Zupanič. Poskrbela sta za umirjenost in sproščenost, odziv zbra- rock in trash zvokov. Ob razglasitvi zmagovalca – letos so to Dandelion nih pa je bil navdušujoč. Sledil je nastop skupine Šambala, ki so Children, ki so za nagrado prejeli snemanje singla in videospota – med z besedili in duhovno naravnano melodijo vse prisotne pozvali k občinstvom v dvorani ni bilo slišati pretiranega navdušenja. Razlog notranjemu miru in harmoniji. V teh zgodnjih popoldanskih urah zagotovo ni bil v kvaliteti zmagovalne skupine, saj so pokazali največ so se mimoidoči prostovoljci akcije z veseljem ustavili, prisluhnili inovativnosti, usklajenosti, pravo mero zrelosti in veliko potenciala za umirjenim tonom in se zazibali s svojimi najmlajšimi. Vzdušje je prihodnje delo. Morda je obiskovalce »zmotilo«, da skupina prihaja z nekoliko poživila pevka Damjana Golavšek, kateri se je na odru drugega konca Slovenije in da niso »lokalni band«, čeprav upam, da pridružila nadobudna »princeska« iz občinstva. Kmalu zatem nas temu ni tako. je s svojimi najbolj priljubljenimi uspešnicami dobre pol ure zaba- Oder je nato prevzela vsem dobro znana rock zasedba Partibrejkers val uveljavljeni kantavtor Adi Smolar. Zbrani so skupaj z njim po- (glej spodaj). Komadi, kot so Prsten, Krena prema meni, Zemljotres, Hi- pevali, se nasmejali njegovim humornim vložkom, in ga pozdravili pnotisana gomila in podobni, so obudili pravšnjo mero nostalgije med z aplavzom. Vzdušje se je stopnjevalo z živahnim in bučnim na- zbranimi in glasno petje. Opaziti je bilo, da je tudi povprečna starost stopom fantov iz skupine Sell Out. Gre za devetčlansko ska-punk- prisotnih že »prerasla študentska leta«, ampak so bili vidno zadovoljni reggae zasedbo iz Kočevja, ki so nam pričarali izredno energičen s predstavljenim. Morda bi spet postavila v ospredje že velikokrat ome- in ubran nastop v kombinaciji z izpiljenim zvokom punk kitare. Po njeno težavo, povezano s premajhnim številom obiskovalcev. Dejansko reakcijah sodeč so prepričali navzoče in verjamem, da jih bomo je bilo v času fi nalistov projekta Šourock 10 več obiskovalcev v dvorani na štajerskem koncu še srečali. Fantje skupaj koncertirajo že osmo ŠTUK, kot jih je bilo na »Žurkolomcih«. Gostujoča skupina, ki je bila leto, po kratkem klepetu z njimi pa sem izvedela, da je na obzorju ustanovljena leta 1982, je več kot suvereno in kvalitetno predstavila tudi njihova prva plošča. svoje dolgoletne izkušnje in še enkrat dokazala, da se v bivši Jugoslaviji »Prednost domačega terena« in prepoznavnost sta sprožili hrupen niso brez razloga zapisali v zgodovino kot eden boljših izvajalcev gara- aplavz ob prihodu glasbene skupine Invite na oder. Petčlanska žnega rocka. Morda je bilo tudi z njihove strani čutiti manjše razočara- zasedba nas je uspela prepričati o svoji kvaliteti, predvsem s svojo 16 nje, ker je bila dvorana napolnjena do polovice, kljub dobri promociji raznolikostjo. Zaigrali so nekaj svojih avtorskih komadov, v katerih 17 dogodka. Ne glede na to je bil nastop čisto v njihovem stilu, njegova so zajete prvine soula, bluesa, jazza, kakor tudi popa in rocka. izvedba pa zelo profesionalna, energična in muzikalna. Slabi dve uri Drug del koncerta so namenili novemu »projektu« ter nas ob trajajoč koncert je ponudil poleg starih hitov, tudi z novimi komadi svetovno znanih uspešnicah Deana Martina, Franka Sinatre, Sam- z njihovega zadnjega albuma, Sloboda ili ništa. Upam, da bodo »stari myja Davisa mlajšega (in drugih) popeljali v prejšnje stoletje ter mački« še kdaj obiskali štajersko prestolnico in obudili nekaj nostalgije! zbudili kanček nostalgije v vseh nas. Na tem mestu bi opozorila na dejstvo, da je okoli 21. ure na prizorišču bilo vedno manj obi- Nekaj podatkov o skupini: leta 1982 so skupino Partibrejkers ustanovili skovalcev. Razlogov za to je lahko več, glavni pa je gotovo lokacija Zoran Kostić – Cane, Goran Bulatović – Manza, Nebojša Antonijević – (Snežni stadion pod Pohorjem), ki je bila s strani organizatorjev Anton in Ljubiša Kostadinović. Prva plošča z imenom Ventilator 202 je sicer izbrana v »duhu« celotnega projekta, med ostalimi možnimi bila dobro prodajana in uspešna, a na Jugotonu takrat niso imeli po- razlagami pa velja omeniti še koncerte v istem terminu na drugih sluha za sodelovanje, češ da njihova glasba ni dovolj udarna. V nekaj lokacijah, čas vikenda ipd. Vidno razočaranje nad številom obisko- zakladnici različnih narodov, ne glede na slogov. Tako vas je lani povabil tudi režiser vajo nekoliko bolj zahtevnega poslušalca z naslednjih letih je prišlo do precejšnjih menjav v zasedbi, 1988 so valcev so pokazali tudi naslednji nastopajoči, skupina Kingston, ki to ali gre za bolj lahkotne žanre ali za tiste, Jernej Lorenci k izvedbi predstave Veter določeno glasbeno izobrazbo. Se vam zdi, izdali drug album, o skupini pa je še isto leto posnela oddajo tudi MTV. pa je kljub pomanjkanju občinstva svoj nastop izpeljala profesio- ki se opirajo na prvinske oblike vokalnega v vejah borov, za katero je prejel nagrado da je s sodobnimi, scensko zasnovanimi Leto kasneje so izdali album, na katerem so bili legendarni komadi, kot nalno v svojem značilno poletnem in poulično kantabilnem stilu. izražanja. Vedno poskušate sodelovati z na festivalu Zlati lev v Umagu. Lorenci s glasbenimi deli mogoče pridobiti tudi širše so Krena prema meni, Hipnotisana gomila ipd. Nastopali so kot pred- Zaključek prireditve je bil povsem rockersko obarvan. »Posladkali« glasbeniki tistih dežel, katerih pesmi si svojo nekonvencionalno odrsko estetiko občinstvo ali se pri nas opaža nagnjenost skupina Motörhead na njihovi turneji po bivši Jugoslaviji, leta 1992 smo se s skupino No Name Blues Band, ki jo sestavljajo glasbeniki želite izvajati. Kako ste navezali stike z sodi med najprepoznavnejše režiserje k obiskovanju bolj konvencionalnih oblik pa sta na njihovem koncertu sodelovala tudi Emir Kusturica in Johnny s »kilometrino« – in prav slednji so peščico najvztrajnejših zabavali brazilskimi glasbeniki, s katerimi ste po- mlajše generacije. Gre za štiri no-igre, ki interpretacij? Deep. V času vojne so se združili člani Partibrejkersov, Električnega ob odličnih zvokih sodobnega bluesa in nekaterih vsem dobro sneli tudi nekaj skladb? predstavljajo najstarejše japonske oblike Karmina Šilec odpira popolnoma nova po- orgazma in Ekatarine Velike, ustanovili skupino z imenom Rimtutituki znanih rock priredb. Brazilska skupina Olala je v bistvu moja glav- dramske igre. Poleg zgodbe imata v no- dročja, tako v glasbi kot v drugih umetnostih. ter tako bili med prvimi skupinami, ki so nastopile v Sloveniji. Veliko so Ves čas dogajanja se je izmenjalo okoli tisoč obiskovalcev, ki pa na avtorska skupina. Kadar gre za glasbo igri posebno mesto glasba in ples. Kako so Velika čast je, da lahko njene projekte vidimo koncertirali v tujini, leta 1997 so izdali novi album Ledeno doba (skupi- so se žal »porazgubili« na precej velikem prireditvenem prostoru. posebne etnične skupine, verjamem, da je potekale vaše priprave na to uprizoritev? tudi pri nas. Upam, da bo naša mlajša genera- na se je ponovno v nekoliko spremenjeni zasedbi sestala leto poprej). Zopet se postavlja vprašanje, zakaj kljub brezplačnemu koncertu najboljši učitelj le avtohtoni pripadnik te Povabilo Jerneja Lorencija mi je odprlo svet v cija, predvsem tisti, ki imamo možnost študija Sledila sta še dva albuma (leta 1999 San i java ter leta 2002 Gramzivost obiskovalcev ni bilo toliko, kot bi lahko pričakovali glede na se- skupine. Sama se zmeraj trudim dobiti ta stik, gledališče, kar je zame izjemna čast. Namreč v tujini, prinesli nov, svež odnos do umetnosti i pohlepa). Eden njihovih vrhuncev je bil zagotovo nastop v Zagrebu, znam nastopajočih. Kakorkoli, vsi nastopajoči so se zaradi narave torej ponavadi odpotujem v to deželo in tam približati se igralskemu krogu, od blizu videti in s tem ustvarili zdravo prihodnost. skupaj s Chuckom Berryjem. Dolgo pričakovani album Sloboda ili ništa projekta odpovedali svojemu honorarju, kar dandanes tudi ni tako obiskujem glasbene ure. Med drugim tudi njihovo delo, razmišljanje. V lanski sezoni je izšel leta 2007, o njem pa je posnet tudi dokumentarni fi lm. preprosto doseči. Pohvalno! zato da začutim okolje dežele, kar je bistveno. smo res izvajali no-igre, katerih teksti segajo v Darja Korez Korenčan Simona Lečnik Simona Lečnik intervju

pogovor s Simonom Perčičem, dirigentom mednarodnega glasbenega tekmovanja in stavlja ga pet mladih nadarjenih glasbenikov in umetniškim vodje UPOL-a festivala glasbenikov solistov ter komornih z različnih koncev Slovenije: Gregor Turk in skupin je poleg solističnega igranja, izmenjave Domen Gracej (trobenti), Miha Hafner (rog), izkušenj, iskanja nadarjenih mladih glasbeni- Žiga Barba (pozavna) in Rok Šinkovec (tuba). kov in spodbujanja k nadaljnjemu glasbene- Njihov repertoar obsega najrazličnejše zvrsti, Simon Perčič mu izobraževanju tudi promocija orkestralne najrajši pa se spogledujejo z baročno in mo- glasb kulture. Posebnost Svireli je poleg prostega derno glasbo. Igrajo na samostojnih koncer- e programa ter tekmovanje med različni instru- tih, otvoritvah razstav, slavnostnih sprejemih, t a pih menti tudi ta, da tekmovalci obvezno izvedejo glasbenih seminarjih ter drugih prireditvah. d n tudi orkestrski part iz literature simfoničnih UPOL ima v načrtu ustanoviti še več takšnih o e oziroma pihalnih orkestrov. UPOL-ovo Svirel podskupin. o na gradu Štanjel vodijo odlični domači in ● UPOL postaja sinonim za razvoj pihalne tuji mentorji. Med mentorji na seminarjih K p glasbe v širšem slovenskem prostoru, oziroma med žiranti v preteklih sezonah so r kakšni so načrti za naprej? e bili Nebojša Jovan Živković, Antonello Mazu- p o Trio najmlajših pihalcev: Miha, Sebastijan in Gregor; V nekaj letih delovanje je UPOL sodeloval s r t cco, Aleš Kacjan, člani ansambla Slowind in os utrinek s tekmovanja Svirel. številnimi mladimi slovenskimi aranžerji in Miraphone Tuba Quartett. Univerzitetni pihalni orkester ● Gospod Perčič, kako bi opisali začetek Brass. Veseli smo, da so z našim orkestrom skladatelji, kot so Nejc Bečan, Tadej Tomšič, Poleg seminarjev in festi- umetniškega delovanja UPOL-a, kateri poleg zgoraj omenjenih nastopili še drugi, Janez Dovč, Lojze Kranjčan idr. Z naročanjem Ljubljana (UPOL) je nastal valskih koncertov potekajo so tisti najpomenljivejši poustvarjalni prav tako odlični solisti: Betka Kotnik Bizjak, del za pihalni orkester je spodbudil tudi zani- tudi tekmovanja solistov preboji orkestra in kje vse ste že do sedaj Tibor Kerekeš, David Špec Jezernik, Dušan manje pri ostalih skladateljih, kateri že pišejo na pobudo študentov ljubljan- in komornih skupin. Tri nastopili? Sodja, Tatjana Kaučič, Bor Zuljan, Jovana Joka, oziroma še bodo pisali za omenjeni sestav. dni trajajoče druženje se ske univerze in dirigenta Si- Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana Alenka Gotar, Jure Gradišnik in Igor Mitrović. V orkestru se zavedamo pomanjkanja slo- (UPOL) je svoj prvi koncert izvedel s svetovno prične s koncertom žiran- mona Perčiča spomladi 2007. ● V čem se po vašem kaže ta enkratna venskih avtorjev na koncertnih odrih in prav praizvedbo skladbe The Queen Symphony. tov, zaokroži pa ga veliki posebnost zasedbe UPOL? zaradi tega dodatno spodbujamo slovensko Je edinstven tovrstni glasbeni Zahtevna šeststavčna orkestrska suita sklada- fi nalni koncert najboljših Rekel bi, da je posebnost orkestra predvsem glasbeno ustvarjalnost. UPOL bo poleg že telja Tolga Kashifa in aranžerja Erika Somersa, tekmovalcev. Vabljeni ste v povezovalni vlogi različnih glasbenih profi - omenjenih festivalov Svirel in OrkesterkamP sestav pri nas, saj se zgleduje ki je nastala po motivih glasbe legendarne vsi glasbeniki in glasbeni lov. Prvenstveno orkester sestavljajo pihalci, ustvaril še mednarodni festival in tekmova- po zasedbi t. i. »symphonic skupine The Queen, je na premiernem kon- sestavi, da se odzovete va- trobilci in tolkalci, v določenih projektih tudi nje orkestrov. Kot ostala dva, bo tudi slednji certu 23. maja 2007 navdušila prisotno ob- godala, harfa in instrumenti s tipkami. V njem winds« (zasedbo iz klasičnih činstvo. Že prvo leto delovanja pa je Kulturno igrajo študentke in študenti različnih fakultet društvo UPOL organiziralo tudi glasbeno simfoničnih pihal), precej ljubljanske univerze z vseh koncev Slovenije. prireditev OrkesterkamP na slovenski obali, ki morno glasbeno izobraževanje. Na festivalu Povezuje jih ljubezen do glasbe in želja sou- razširjena pa je po ZDA. Ko iz poletja v poletje privablja več udeležencev sodelujejo tudi mednarodno uveljavljeni tuji stvarjati nove, kakovostne glasbene projekte. tako iz Slovenije kot tujine, decembra pa smo orkestri, mentorji, solisti in dirigenti. Poleti se je spomladi leta 2007 sku- Čeprav sem umetniški vodja orkestra, mi pri v Ljubljani priredili prvi novoletni koncert. 2009 smo gostili svetovno znanega dirigen- ustvarjalnem delu pomagajo različni mentorji, pini študentov Univerze v Spomladi leta 2008 smo gostovali na Med- ta Douglasa Bostocka (dirigent slovitega vrhunski slovenski solisti in pedagogi (D. Sod- narodnem tekmovanju pihalnih orkestrov pihalnega sestava Tokyo Kosei), ki je bil nad Ljubljani, dirigentu Simonu ja, B. B. Kotnik, J. Gradišnik, M. Bajde, I. Rovtar) v Udinah. Sodelovali smo tudi z Glasbeno mladimi glasbeniki vidno navdušen. Večkrat v organizacijskem smislu pa upravni odbor, v Perčiču in organizacijskemu mladino Slovenije s komentiranim koncertom je dejal, da sta ga ta orkester pa tudi raven katerem sodelujejo Robi Petrič, Urška Mako- za mladino, prav tako pa tudi po raznih faklul- slovenske glasbe na področju pihalnih orke- vec, Klemen Kopše in Miha Hafner. UPOL gradi vodji Marku Severju porodila tetah Ljubljanske univerze ter svečanih do- strov zelo pozitivno presenetila. Na ponovitvi svojo prepoznavnost na združevanju svežih godkih v mestu Ljubljana. Na novembrskem zaključnega koncerta v Festivalni dvorani v zamisel o ustanovitvi prav po- idej in kakovostne izvedbe. Ne sledi le sodob- Martinovem koncertu v Slovenski fi lharmoniji Ljubljani nam je maestro Bostock čestital za- nim glasbenim trendom v svetu, ampak skuša sebnega pihalnega orkestra, si smo predstavili slovensko ljudsko glasbo, pri- radi skorajda neverjetnega napredka, ki smo uveljavljati svoje izvirne pristope h glasbi, zato rejeno za pihalni orkester v začetku leta 2009 ga naredili le v nekaj dneh. V letošnji sezoni verjetno nihče ni predstavljal, ne izvaja le najzanimivejše tuje glasbene lite- pa prvič pripravili mednarodno tekmovanje festival OrkesterkamP pa gostimo odličnega rature, marveč spodbuja tudi domače avtorje 18 da bodo o njem prav kmalu solistov in komornih skupin UPOL-ova Svirel v dirigenta Johannesa Sterta, sicer uglednega 19 k ustvarjanju novih glasbenih del. Ne teži le k Štanjelu na Krasu. gosta svetovnih opernih hiš, ter profesorje nadvse pohvalno govorili in povezovanju z različnimi domačimi in tujimi Na koncertu za mladino »Od koračnice do mentorje z mednarodnim ugledom, kot so organizacijami ter festivali, temveč želi med pisali ne samo doma, temveč rapa« spomladi 2009 v Mariboru smo skupaj László Seeman (rog), Željko Kertez (tuba), seboj povezati tudi širša področja umetnosti. tudi v tujini, kjer so že večkrat z duetom Slon in Sadež dokazali, da pihalni Dejan Prešiček (saksofon), Ivan Bošnjak (po- orkester lahko izvaja zelo raznovrstno glasbo, ● Večkrat ste že omenili OrkesterkamP zavna), Dušan Sodja (klarinet), Jože Bogolin nastopali. ki je kvalitetna, obenem pa tudi priljubljena – komu je ta namenjen in kakšne cilje si (marimba), Tanja Mršnjak Petrej (oboa), Jure med mlajšimi generacijami. Aprila 2009 so zastavljate z izvajanjem tega projekta? Gradišnik (trobenta), Judith Caroline Carpen- Slovensko fi lharmonijo napolnili zvoki Pomla- OrkesterkamP je vsakoletni glasbeni kampus, ter (fl avta) in Matevž Bajde (tolkala). dnih simfonij, kot smo poimenovali svoj letni namenjen mladim orkestrskim glasbenikom. ● Kakšen pa je osnovni namen UPOL-ove koncert, pod taktirko gostujočega dirigenta Zaradi vedno večje udeležbe se je iz Izole pre- Svirel? Miguela Etchegoncelayja iz Francije, maja lani selil v Avditorij Portorož. Primarni cilj kampa UPOL-ovo Svirel je Kulturno društvo Uni- smo igrali v Evropskem parlamentu v Strasbo- je izvajanje vrhunske in privlačne literature verzitetni pihalni orkester Ljubljana prvič urgu, še istega pa smo ustanovili tudi UPOL za pihalni orkester ter individualno in ko- organiziralo spomladi leta 2009. Cilj tega Zmagovalci Svireli 2009 v kategoriji komornih skupin. Avtor vseh fotografi j: Marjan Krabelj. Orkester UPOL v Dvorani Marjana Kozine (dirigent: Simon Perčič). bilu Svireli 2011, ki bo potekala od prvega do povezan s slovensko tradicijo ter inovativno- tretjega aprila 2011. Znani so že nekateri člani stjo, ki se bo odražala v izvedbi in programu. žirije, in sicer svetovno priznani tubist Oystein Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana se po Baadsvik, saksofonist Oto Vrhovnik, klarinetist krajšem kreativnem premoru ponovno vzpo- Massimiliano Miani, trobentar Matej Rihter idr. stavlja kot projektni orkester. Orkester načrtu- ● Je UPOL Brass obstajal hkrati že od je pripravo koncertov za mlade, sodelovanje z vsega začetka UPOL-a, ali pa gre za gostujočim dirigentom ter turnejo. razširitev delovanja društva oziroma za G. Perčič, hvala za vaše odgovore in še ve- specializirano podskupino? liko poustvarjalnih uspehov v prihodnje! UPOL Brass je na novo ustanovljeni trobilni kvintet, ki deluje pod okriljem UPOL-a. Se- Benjamin Virc reportaža urbani lajf

WHY? in Josiah Wolf Menza pri koritu, Metelkova mesto, 20. april 2010 Nouvelle Vague Kino Šiška, 13. maj 2010 Zagnani obiskovalci koncertov velikokrat ujamemo objave in napovedi dogodkov, ki na domačih odrih obljubljajo inovativne ter eksperimen- talno nastrojene gostujoče izvajalce. Le-ti se lahko nato izkažejo za Nadeah in Nouvelle Vague so navdušili razprodano Kino Šiška! Ne, ni prave pionirje in neslutene presežke ali pač le za akterje neposlušljive- napaka… ga hrupa pod pretvezo umetnosti. WHY?, zasedba, ki se je preselila z Kdo je pa Nadeah? ameriškega srednjega zahoda v Kalifornijo, je konec aprila v Menzi pri koritu o inovatorstvu pripravila predvsem eno lekcijo: kako zapakirati Osebno moram priznati, da v Ljubljani še nisem videl toliko navduše- Ljubljanska urbana (glasbena) scena je s Kinom Šiška zares oživela. No- amalgam hip hop korenin, folk ekscentričnosti, zvočnih napadov in nega občinstva, kar velja pripisati predvsem Nadeah, ki je dejansko uvelle Vague je samo ena izmed številnih svetovno znanih in trenutno pripovednih nesmislov v dovolj všečno pop melodiko, da na plesišče prevzela občinstvo. Nadeah nima nobenih težav z kroženjem med aktualnih skupin, ki so (in bodo še) obiskali našo prestolnico. Ampak pripelje tako indie privržence kot samooklicane fi lozofe, obenem pa občinstvom (med izvedbo Too Drunk To Fuck, Dead Kennedys se je kar vrnimo se na začetek zgodbe … niti za trenutek ne sprejema slogovnih kompromisov. Vendar moramo »simbolično« pomešala z obiskovalci), s čimer je pokazala, da nima Marc Collin in Oliver Libaux sta skupno pot zasedbe z imenom Nou- biti previdni, ko hočemo WHY? iz navade oklicati za hip hop; kar je nobenih predsodkov ali oholega zvezdniškega kompleksa. Je diva, velle Vague začela leta 2003, ko je Marc poklical Oliverja in mu zaupal ostalo od pripovedništva, so predvsem v besedilih izraženi nazori, pa ki jo gotovo čaka uspešna tudi samostojna glasbena pot (njen samo- idejo, ki mu je pravkar padla na pamet: »Narediva bossa nova verzije sem ter tja kakšen vokalni vložek ali prosta improvizacija. Sicer pa je stojni projekt Venus Gets Even). Njen nastop je, razen izjemnih pevskih 'velikih' new wave komadov«. Oliver je bil nad idejo takoj navdušen. Že banda, zbrana okrog nadebudnega nesojenega MC-ja Yonija Wolfa, sposobnosti, tudi teater, kjer vsaka beseda dejansko zaživi, uživa leta 2004 je izšel njun prvenec, in to kar z imenom Nouvelle Vague. K bolj kot kadarkoli doma v folk pop vodah. V te nas je ta večer na Metel- vsako melodijo in ritem. Brez kakršnegakoli napora se transformira iz sodelovanju na plošči so povabili več, večinoma francoskih pevk, kar je kovi uvedel že Wolfov starejši brat Josiah, ki se je odločil ogreti publiko otroka v čarovnico, v pijano pohotnico do zelo čustvene in občutljive postal kar standard tudi pri naslednjih albumih. Tudi koncertna zased- uglajeno in s stilom: v material svojega svežega albuma Jet Lag je vme- ženske, nenazadnje celo v muho (bzzz v pesmi Human Fly). ba se, razen Marca na klaviaturah in Oliverja na kitari, redno spreminja šal kar nekoliko klasični, ganljivi priredbi Cohena in Sinatre – ves čas je Ob Nadeah je Daniella občasno bila videti negotova, celo nepotrebna. – na njihovi spletni strani je predstavljeno kar 14 pevk in en pevec. sedel za minimalnim setom bobnov in s kitaro v rokah. Vprašanje, ki se Tudi v tehničnem smislu Daniella ni bila vedno prepričljiva, nekaj- Kontrabasist in bobnar pa sploh niso predstavljeni. pojavlja vpričo sorodnosti Josiahovih vokalnih melodij s tistimi, ki jih je krat je celo zgrešila intonacijo. V primerjavi z Nadeah so bili vsi drugi Why? (od leve proti desni: Doug McDiarmid, Yoni Wolf, Josiah Wolf) V Kinu Šiška so nas na potovanje v preteklost popeljali s kar dvema Yoni skoval na zadnjem WHY? albumu Eskimo Snow, je, kateri od bra- diskretno zadržani, razen kontrabasista, ki se je proti koncu koncerta pevkama – Avstralko Nadeah Miranda in Američanko italijanskega po- tov je tu držal ogledalo navdiha drugemu? Konec koncev je odgovor prelevil v nekakšnega šamana, ki je z igranjem kontrabasa (nad rekla, Daniello D'Ambrosio. Koncert se je začel malo po pol deseti uri in manj pomemben, saj je Josiah na bobnarskem stolčku ostal tudi med no dopolnjeval McDiarmidove tipke v tako značilnih, meandričnih Nadeah) ritualno »izganjal« duhove. je trajal dobrih uro in pol (vključno z dvema dodatkoma). V estetskem nastopom protagonistov večera, le svojo postavitev je razširil za nekaj zvončkljanjih, in v celoto postavil všečne, nedolžne poudarke. In če Nouvelle Vague so »cover band«, zato smo dejansko vedeli, kaj lah- smislu koncert ni imel kakšnih posebnih presežkov – vseskozi so igrali bobnov in vibrafon. V trenutno odrsko inkarnacijo, poleg »rednega se bobnom priključuje Erickson na bas kitari za tvorbo čvrste ritmične ko pričakujemo od koncerta. Lepo zapakirane, v sanje povite znane na »varno žogo« –, slišali smo znane komade v že značilnih aranžma- člana« Douga McDiarmida na klaviaturah, sodita še kitarist Andrew podlage, se v trenutkih odsotnosti njegovega inštrumenta zdi, da ba- melodije, z malenkost drugačnimi ritmi in seveda z nekoliko manj jih: od bossa nove, do reggae ritmov in občasno celo do rock ali punk Broder, ki je z Yonijem že sodeloval pri projektu Hymie's Basement, sistova primarna vloga plačanca vključuje tudi komaj opažene vložke distorziranih kitar. Brez težav so nas prepričali v radostno prepevanje trenutkov. Za improvizacijo ni bilo prostora, razen ko jih je nenačrtova- in basist Mark Erickson. Skupina se je na oder vpeljala nepričakovano koketiranja (z modnimi sončnimi očali na glavi), ritmičnega razgibava- skladb Road To Nowhere skupine Talking Heads, Love Will Tear Us Apart no (vsaj se je meni tako zdelo) presenetila Nadeah in zaplavala v (njim) ležerno, a že kmalu pokazala svoj pravi obraz ali bolje rečeno: shizo- nja levice ob ubiranju prazne Estrune z desnico in podobno. Nasploh od Joy Division, Friday Night, Saturday Morning od The Specials, Guns of 20 neznane prostore. freno dvoličnost melanholične zadržanosti in hiperaktivne poskočno- tvorita z Broderjem na kitari subtilni komični duo v najboljši tradiciji 21 Brixton od The Clash, Just Can’t Get Enough od Depeche Mode, So Lone- Scenski del koncerta sta dejansko nosili pevki, pri čemer je Daniella sti. Prav po vzorcu »frontmana« Yonija torej, ki koleba med zamišljenim Laurela in Hardya – kar pa naj nikakor ne pomeni, da se na svojih ly od The Police itn. Tu pa spontano vznikne vprašanje – ali v »novova- tako rekoč utelešala duh Nouvelle Vague, in sicer tisti francoski pridih, poetom ter malce zaigrano simpatičnim likom ekscentrika. V vlogi inštrumentih dolgočasita. Prav Broder mojstrsko preskakuje med pre- lovski« izvedbi teh skladb nemara ne pozabljamo na pomen teh izvir- zajet v duhu Jean-Luc Goddardovih fi lmov iz šestdesetih; Nadeah pa je slednjega je sredi Menzinega odra plezal na drog, izvajal serije komič- biranjem strun, obogatenim z efekti, hrupnimi podlagami po vzoru nih besedil, na čustva, ki naj bi jih izražala, in nenazadnje na življenjsko bila kot nek neustavljiv dinamo dejansko nosilka celotnega koncerta, nih poplesavanj in uprizoril boksarski dvoboj z nevidnim nasprotni- Sonic Youth, v zraku visečimi akordi ter celo pravcatimi klasičnimi rock ogroženost v situacijah, v katerih so se glasbeniki svojčas nahajali? kar je potrdila z izjemno pevsko impostacijo. kom – ali morda s samim seboj? A omejiti se na Yonijeve eskapade bi solažami. Slednja je bila podlaga eni od Yonijevih improvizacij, ko nas Krešimir Jadronja bilo tukaj zgrešeno, ko se nam je ponudilo takšno glasbeno doživetje. je ta skušal prepričati v svoje freestyle sposobnosti – brez pretiranega Wolf starejši je intuitivno in izjemno intenzivno obdeloval svoj komplet uspeha. A kdo potrebuje besedne enoboje ob tako defi niranem oseb- bobnov ter potenciral svojo tehniko od trdne podlage do divjih, pre- nem slogu epizodičnega, celo fragmentiranega kvazipripovedništva? senetljivo koordiniranih preskokov in prehodov – vključno z maničnim Sploh pa je Yoniju vseeno uspelo odpeti podoknico Ljubljani (pomi- poskakovanjem na stolčku, še najraje s palčkami za vibrafon v rokah. slite: Lu-bi-jana se prav lepo prepeva na melodijo Pretty Woman!) ter Za vibrafon pod Wolfovo taktirko se zdi, da nikamor ne bi mogel biti oddeklamirati repetitivni hvalospev lepotam tamkajšnjega gradu – da umeščen bolje kot prav v komplet bobnov, obenem pa je ta odlič- o prostovoljni improvizirani propagandi za določeno znamko šampo- na sploh ne govorimo. WHY? so se tako z neštetimi zabavnimi vmesni- mi vložki prebili skozi zalogaje svojih zadnjih treh albumov z velikim poudarkom na najbolj dostopnem in raznolikem Alopecia, preden je Yoni zatrdil, da se je na pamet naučil, kateri je zadnji komad s »setli- ste«, ki jo je zato lahko s prikupno potezo podaril največji oboževalki v prvi vrsti. Ta ulični poet, ki je skozi celotno trajanje koncerta igral neprizadetega fi lozofa vsakdana, se je ob igranju dodatka celo kratko nasmejal, tako všeč mu je bila splošna evforija v Menzi pri koritu. Nič čudnega – šlo je vendarle za prvega iz bogatega nabora nestrpno pričakovanih pomladnih koncertov v Bubini organizaciji. Po videnem pa lahko trdimo predvsem eno: WHY? so prvi možje indie folka s hip hop mentaliteto – morda zato, ker so edini, a nenazadnje zato, ker so v tem, kar počnejo, odlični in suvereni. Matej Holc Marjan Kozina, risba: Saša Šantel. iz glasbene zakladnice Na sliki levo: Dvorana Marjana Kozine v Slovenski fi lharmoniji. Marjan Kozina: Simfonija Simfonična pripoved v štirih stavkih

potem skoraj praviloma razvijale vse razlage. gično obliko obliko simfonične pesnitve in okviru koncertnih prireditev Prešernovega tridelno (ABA) pesemsko obliko. Zelo nazor- ba tudi v liričnih odstavkih zveni čisto, svetlo, In čeprav je skladatelj poudaril, da v njegovi svetlobo E-dura. tedna v dvorani Slovenske fi lharmonije. Žalno no, in vendar skoraj neopazno. zaradi oblike pa so se mnogi realistični trenut- glasbi ni slišati strojnic in minometov, so se Prva izvedba je bila na Radiu Ljubljana. Dirigi- glasbo so dvakrat postavili tudi na baletni Stavek (presto) začne z metrično spremenje- ki iz spomina umaknili glasbi, ki pripoveduje pozneje skoraj vse razlage oklepale teh navr- ral je skladatelj. oder. Obakrat v izvedbi baleta Slovenskega nimi poudarki – s hemiolo, se dinamično umi- z nezaznavnim jezikom sproščenih melodij, ženih simptomov, ki se glasbi izmikajo. Kozina Simfonična pesnitev Ilova gora ni bila prva od narodnega gledališča v Ljubljani in v kore- ri in sprosti. Fagot zastavi prvi motiv; po dveh harmonij, ritmov. Pozneje, ko se je skladatelju sam pa je rad govóril: štirih. Najprej je (kot v eni sapi) nastal simfo- ografi ji Pie in Pina Mlakarja: najprej 5. junija taktih izpelje prvo témo klarinet, povzame jo približala možnost skupne izvedbe vseh štirih »Vsebina je spomin na strašni, večdnevni boj nični scherzo Bela krajina. Stavku Ilova gora leta 1948 (skupaj s simfonično pesnitvijo Ilova fl avta. Ko se melodija izčisti, ji dá drugačno skladb, je bila misel za naslov celote Simfonija z Nemci blizu Grosupljega. "Ilova gora" naj bi je sledila žalna glasba Padlim. Vse štiri stavke gora) kot Diptihon, 23. aprila leta 1958 pa kot vsebino fagot. Tej témi sledi koralna téma Ze- kar logična posledica zaporedja skladb, med v glasbi podala neizbrisne vtise teh dni. Seve- je skladatelj Marjan Kozina napisal v letih od del Triptihona. Koreografa Pia in Pino Mlakar lenega Jurija. Na podoben način je skladatelj katerimi je bila Ilova gora (zaradi domnevne da nima namena realistično imitirati pokanja 1946 do 49. sta za drugi del baletne predstave, v prvem prepletal svoje lastne misli z ljudskimi napevi sonatne oblike) primerna za uvodni stavek, dumdumk, bevskanja mitraljezov, tuljenja Padlim (adagio) s podnaslovom Žalna glasba delu so postavili na oder balet Silfi de, izbrala tudi v drugem (srednjem) delu scherza. Da medtem ko sta bili: žalna glasba Padlim čisto min, stokanja ranjencev, strahotnega, mozeg za véliki orkester je po skladateljevih besedah prve tri stavke Kozinove Simfonije: Ilovo goro, je šlo pri tem za pravega mojstra, se je ne- pravi adagio, Bela krajina pravi scherzo, stavek Skladatelja Marjana Kozino sem prvič videl, pretresajočega partizanskega juriša. Skladba »spomin na padle prijatelje, tovariše in tisoče- Padlim in Belo krajino. Triptihon je bila »kore- dvoumno izkazalo, ko je skladatelj z odlično z manjkajočo oblikovno opredelitvijo Proti ko je imel kakih štirideset ali enainštirideset naj bi podala samo neki splošni vtis, ki se do re žrtve brezumne morije.« Kompozicija ima ografska vizija«, stavki pa so pridobili nove kompozicijsko tehniko vpletel že uporabljene morju pa fi nale, ki je (nekaj let po koncu voj- let. Stal je na visokem odru sredi novomeške- kraja ne da povedati ne z besedo, ne s sliko in pregledno tridelno pesemsko obliko: ABA. podnaslove: Krvavi ples, Žalni ples in Pomladni misli, ki so zbliževale in blažile kontrastnost ne) še izžareval vero v prihodnost. Med prvim ga Glavnega trga in dirigiral zboru in orkestru ne z melodijo.« Punktirani ritem in siloviti dinamični naboj ples. soočenih idej. Orkester pri tem zveni naravno, in drugim stavkom so drobne ritmično-melo- Slovenske fi lharmonije. Bil je majhen, droben Uvodna téma ima vse sposobnosti glavnega imata tendenco padanja. Ritem ima tudi svo- Simfonični scherzo Bela krajina je nastal naj- kot da bi se ljudski napevi od nekdaj igrali v dične povezave, četrti stavek je vsebinska raz- mož, a njegovo izžarevanje glasbe je imelo (sonatnega) stavka. Markantni motiv, ki ga jo zrcalno podobo. Fraza ni somerna, pojavlja prej. Skladba, ki je z leti postala najbolj prilju- bleščečem instrumentalnem okviru. Horizon- rešitev prvega stavka, tretji stavek pa je sam, neko čarobno moč. Tudi pozneje sem občutil podaljšajo tolkala, se ponovi; sledi drugi del se v obliki sedemtaktnega stavka, ki se ob bljeno simfonično delo kakega slovenskega talni navedki se pogosto križajo z vertikalni- hkrati tudi najbolj izklesan, ker nima (razen tisto silovitost, ki jo lahko ima samo človek, téme, ki s padajočim poltonskim vodilom vsaki ponovitvi prerodi, v tretjem postopku skladatelja, je nastala ob koncu leta 1946. mi. Modulacije se zgodijo z bližino sorodnih tekočega melodičnega navdiha, ki se naravno ki se v vsakem trenutku sooča s svojo nadar- spremeni svoj melodični razplet v širino triol. pa se za en takt skrajša. Decrescendo izgublja Marjan Kozina je za to svoje delo porabil dva tonalitet, pa tudi s preskokom, pri čemer gre sprijema s folklornimi spominjanji) nobene jenostjo. In ta je imela pri njem poleg ene Ta del ima naglavni vir v uvodnem taktu, ki simptom punktiranega ritma; edino ta téma meseca. Ustvarjal je v svoji zidanici na Trški tudi za hitro spremembo tonalnega centra. oprijemljive vsebine. Ta stavek je podoba – glavne – še več živahnih koreninic. Marjan čez čas postane pravi vodnik dramatičnega se medtem značajsko spremeni in postane Gori nad Novim mestom. Simfonični scherzo »Bela krajina« je svoj krst plesa, je hoja v krogu, je belina belokranjskih Kozina je bil v eni osebi pisatelj in skladatelj, dogajanja. Uvodni štiričetrtinski takt, ki ga lirična, morda celo idilična. Posebno zanimi- Kako je skladatelj doživljal prvo slovensko doživel na valovih Radia Ljubljana. Dirigiral je deklic, je narava in pogled iz daljave. intelektualec in ostroumni ustvarjalec, pri- podaljša dvočetrtinski takt (pesante), ima vost predstavlja povezava solističnih vložkov osvobojeno ozemlje Belo krajino? Z bese- skladatelj. Skladbo so potem izvajali v Veliki In tako pred odločitvijo, ali gre pri tem ciklu jazen gospod in radoživi prijatelj. Imel je kar svoj kontrast v ritmu, ki se od časa do časa klarineta, fl avte in (pozneje) angleškega roga. dami, ki so vsebinski odsev njegove glasbe, Britaniji (London, Birmingham), v Bolgariji, v za simfonijo ali za zaporedje štirih simfonič- nekaj izvirnih značajskih potez, ki so ga zaradi pojavlja od četrtega takta (l'istesso tempo) Ti spleti solističnih pasaž se stopijo z godali, takole: Sovjetski zvezi, v Argentini, v Egiptu, na Čeho- nih pesnitev, ki govorijo (tako kot Smetana s njegove dobrohotne narave približevale tako tega stavka naprej. Ta ritem odločno posega posamezni dolgi toni so visoke točke neke »Čudežno lepa je na tem končku slovenske slovaškem in gotovo še kje. ciklom šestih simfoničnih pesnitev Má vlast) o preprostim kot imenitnim ljudem. Bolj je v snov, vendar se postopno spremeni v bolj druge prikrite melodije. Drugi odstavek pr- zemlje pomlad. Med drevjem v prvem zelenju Četrti stavek Simfonije – Proti morju (largo, domovini, nismo v preveliki zadregi. Sklada- razumel navadnega človeka, ta je bil njego- poetično naravo motivične izpeljave. Po ge- vega dela tridelne pesemske oblike prehaja hodiš, vsa hosta odmeva od ptičjih zborov. In molto più mosso, molto tranquillo, tempo di telj je nekaj let pozneje hotel napisati domo- vim idealom bližji. Ni mu bilo veliko do velikih neralni pavzi ima prva misel še nekaj spomi- z nastopom nizkih godal in z orkestrskim ko zasije sonce, obliva s svojo mirno svetlobo marcia, molto meno, come primo, tempo di vinski ciklus z naslovom Novo mesto; uspelo časti, ob svoji glasbi pa je neskončno užival. nov, potem pa se glasba prelevi v mirnejši del naraščanjem v reprizo; prehod se po vstopu bele breze, zrcali se v mirni Kolpi, ponagaja marcia, meno mosso, maestoso) je Marjan mu je ustvariti samo pesnitev Davnina. Pred Čudovito se mu je zdelo, da se njegova glasba (molto tranquillo): klarinetu se pridruži oboa, štirih trobent povzdigne v skrajšano pono- resnim Gorjancem. Čisto druga slika, samo Kozina napisal leta 1949, po nekaterih virih tem pa je pomislil, da bi bil naslov cikla štirih posluša, da se igra. In ko so prvič v Ljubljani 22 oboi fl avta. Orkester, ki ga s tihimi triolami vitev, ki ima enake ritmične fi gure, padajočo čudo božje: sredi krvi in trpljenja, sredi bojišč morda še dve leti pozneje. Ob prvem natisu skladb Simfonija. Praksa je pokazala, da to 23 igrali vse štiri dele njegove Simfonije, je jokal spremljajo godala, pohiteva in narašča. Do tu melodijo, vendar spremenjeno rabo orkestra. najgrozovitejše vseh vojn pojejo ptički, si leta 1956 ni ob naslovu nobene druge ozna- delo lahko živi tudi z izvedbami posameznih kot otrok. bi lahko domnevali, da si je skladatelj omislil Prvi del (A) ima tako eno samo témo, hkrati 'črni Vogranjčiček' izbira dekle, se kiti zeleni ke. In čeprav je tudi ta stavek še najbližji ozna- stavkov. Simfonični scherzo Bela krajina je Spomnim se tistega čarobnega dne, ko mi drugo, lirično témo sonatnega stavka. Pa ni pa je tridelen. Drugi del (B) je kontrasten v Jurij, čebljajo račke v mlakuži, plešejo dekleta ki »simfonična pesnitev«, ima – zaradi hitro- tako dočakal številne izvedbe. Mnoge so je oče prinesel prvo čisto pravo orkestrsko tako: morda bi rekli, da se bo razvil rondo. tematiki in orkestraciji. Viole predstavijo novo starodavno kolo. – Kje je vojna?! O, blažena stnih in značajskih sprememb, zaradi povezav skladbo postavile na raven glasbene ilustra- partituro. Bila je Kozinova Ilova gora. Bil je to A kaj, ko se že hitro prepoznajo odločni pari témo; z začetnim istim tonom jo za en ton Bela krajina!« in skupnih misli, ki se na koncu izoblikujejo v cije. In to je škoda, kajti to delo, zagotovo pa prvi zapis za véliki simfonični orkester, ki sem osmink, ki tako spominjajo na tiste pare četr- pomakne angleški rog. Pričakovali bi ustrezno Zdaj je lahko reči, da je Bela krajina tretji sta- patetični zaključek zadrževanega maestosa – tudi simfonična pesnitev Ilova gora, zagotovo ga do potankosti pregledal in (brez pravega tink, ki so bile jedro glavnega motiva. Stroga nadaljevanje, skladatelj pa se je odločil za vek Simfonije, da je to pravi simfonični scher- nekatere lastnosti rondoja. Ta stavek izžareva sodi v železni repertoar slovenskih simfonič- znanja) analiziral. Na naslovnici je pisalo: sonatna oblika se je umaknila vsebini. Nobe- nadaljevanje z violončeli in kontrabasi ter z zo, primerljiv z najbolj bleščečimi simfonični- optimizem, razjasnitev; lahko ga razumemo nih orkestrov. Kozinova Bela krajina pa v naši Simfonična pesnitev, znotraj pa je skladatelj nega dvoma ni več, ko v odstavku z oznako obema fagotoma in kontrafagotom. Drugi del mi scherzi svetovne literature. Marjan Kozina kot navezo prvega stavka. Stavek Proti morju zavesti (ne glede na svojo izjemno priljublje- zapisal: vivo nastopi začetni motiv tolkal. Skladatelj je raste, dokler se na vrhuncu skoraj ne dotakne je bojda že takrat, ko je v prvih povojnih letih izkazuje tudi Kozinovo veliko ljubezen do nost) še ni našla tistega mesta, kakršnega ima »Ime Ilove gore, prijaznega in poraščenega imel prav, ko je v podnaslovu napisal »simfo- začetnega ritma. Dva prehodna takta sta pre- bival v Beogradu, razmišljal o Simfoniji, a ko narave, vendar drugačno od tiste v stavku na Češkem Smetanova Vltava. hriba na Dolenjskem, živi v spominu partiza- nična pesnitev«, kajti res je: gre za simfonično poznavno Kozinova. Spominjata na motiviko se je lotil svoje Bele krajine, mu ta misel ni Bela krajina. A če se kritično dotaknemo ce- Vsi štirje stavki, med njimi simfonični stavek nov in bo še dolgo živelo v knjigah, ki bodo pesnitev. Tudi fugato, ki poživi sredino sklad- opere Ekvinokcij. Drugi del srednjega dela bila več pomembna. Bela krajina je res »čudo lote – Simfonije in njenih posameznih delov Proti morju prvič, so dočakali skupno izvedbo govorile o tem, kako se je naš človek boril za be, ni znamenje stroge oblike. Sonatnemu počasnega stavka (molto sostenuto) je nena- božje«, kot bi rekel gospod Marjan; takó pa – potem si moramo priznati, da napetost v kot Simfonija 26. aprila leta 1951 v Ljubljani. svojo zemljo in za svojo svobodo. Partizan- stavku se umesti preveč svobodnega duha. vaden že zaradi prve téme, ki jo je skladatelj so mu rekli njegovi sosedje na Trški Gori. Dva četrtem stavku pade, da ta glasba po obliki Orkestru Slovenske fi lharmonije je dirigiral ske enote, ki so jih Nemci v splošni ofenzivi In tako sta izvzeti prosta fantazijska oblika in zaupal kontrafagotu. Prevladujejo nizki toni; meseca ustvarjalnega poleta sta hitro minila; in vsebini ne vzdrži simfoničnega bremena, skladatelj sam. Od takrat je minilo skoraj 60 proti slovenskemu osvobojenemu ozemlju stroga sonatna. Še enkrat nas zapelje skla- občutimo mračno razpoloženje. Orkester se glasba pa si je na najbolj srečen način poda- ki sta ji ga naložila oba najboljša stavka: Ilova let. In to je čas, ki nedvoumno sporoča, da je v novembru 1943 obkolili na Ilovi gori, so v dateljevo pero: zgodi se simptom reprize, a napolni, hitrost (poco più mosso) pospeši jala roko, ki je zapisovala stare belokranjske gora in Bela krajina. Simfonija, ki bi ji sam najraje rekel »simfonič- brezupnem položaju hrabro sprejele borbo tudi ta je le prosta variacija na témo, ki nas vrnitev v tretji del pesemske oblike. Repriza ljudske napeve, ki so z žlahtno duhovno Krstna izvedba simfoničnega stavka Proti na pripoved v štirih stavkih«, vstopila v naj- s sovražnikom, ki je bil v desetkratni premoči spominja na odločnost in morda celo na je razvidna, vendar se že s svojim nastopom razgretostjo nosili melodije gospoda Marjana. morju je bila v Beogradu, dirigiral je Krešimir svetejši prostor, kamor spravljamo največje v moštvu in orožju, ter vzdržale dolgo in resnično zgodbo. Ta govori o neenakem boju razlikuje od prvega dela kompozicije. V tem Kdo bi vedel, če se je skladatelj kaj dosti uba- Baranović. dragocenosti. strašno bitko in naposled tudi prebile jekleni partizanov na Ilovi Gori 1. Strašljivo je slišati (tretjem) delu je punktirani ritem v glavnem dal z obliko, a vsak analitik bo zlahka ugotovil, Še preden se je Kozina lotil svoje Simfonije v Pavel Mihelčič obroč. V svoji simfonični pesnitvi sem skušal godala, ki v kontrastnem odstavku (meno) zrcalni; orkester se zgosti, trobente silijo v da ima ta kompozicija domala popolno tri- štirih stavkih (obstajala je tudi zamisel za peti zajeti odmev občutkov in pretresov, ki smo tolčejo ritem z obrnjenimi loki (col legno); a ospredje, glasba pa v kodi izzveni v pianissi- delno sestavljeno obliko, da je scherzo, kot se stavek) se je menda poigraval z idejo, da bi jih v tej veliki bitki doživljali partizani na Ilovi motiv je isti kot v odstavku molto tranquillo. mu. Sordinirane trobente se štirikrat oglasijo za takšno obliko spodobi. Prvi in drugi del sta napisal simfonijo, ki bi imela spomin na vojni 1 gori.« Od tu naprej se tematski razplet ponavlja, kot oddaljeni signal, violončeli in kontrabasi izpisana, tretji del je (s skokom nad izpuščeni- čas in idejo, okronano z jasnim, svetlim pogle- Kjer je mišljena Ilova Gora kot toponim in ni del S temi besedami je Marjan Kozina pospremil citata iz besedil Marjana Kozine, smo upoštevali vendar v nekakšnem obrnjenem zaporedju. obstanejo na istem tonu. mi takti) enak prvemu delu; dodana je koda. dom v prihodnost. Ko je nastala Bela krajina, pravilo sodobnega slovenskega pravopisa. (op. svojo glasbo v svet. In iz teh besed so se Tako dobi celotna zgodba pregledno in lo- Prva izvedba je bila 9. februarja leta 1948 v Vsak del klasične ABA oblike ima znotraj še je bila v njej že ponazorjena širina duha. Glas- uredništva) intervju

S Tomažem sva se pogovarjala en torek v maju, potem ko se je končala improvizacijska delavnica Raziskava/Refl eksija, akuješ … ki se dogaja vsak teden v kulturnem domu Španski borci v ˇ Ljubljani od 12. do 15. ure (več informacij na www.sploh. Ko ne veš, kaj lahko pric si). Za tiste, ki ga ne poznate – Tomaž Grom že lepo število let deluje kot kontrabasist, eksperimentalni glasbenik in im- provizator, elektronik, skladatelj glasbe za gledališče in otroke, organizator dogodkov, povezanih s sodobno glasbo ter ume- Grom tnostjo, in še marsikaj. O sebi in svojih dejavnostih nam je Tomazˇ nekoliko več razkril v intervjuju … kontrabasist, eksperimentalni glasbenik, ● Tomaž, pozdravljen. Če začneva z najbolj Skratka, toliko let sem to delal, da sem malo precej sodeloval tudi z igranjem v živo, sicer aktualnim – s čim se trenutno ukvarjaš? pozabil nase, na svoje stvari … Saj pravim, to pa so se stvari izredno spreminjale glede na skladatelj, improvizator in še kaj Del mojih dejavnosti je Zavod Sploh, v okviru sicer prinaša možnost preživetja, veliko laže to, kaj se je dogajalo na odru. Drugače pa katerega organiziram cikel koncertov z ime- kot vse to, kar sedaj delam. V bistvu sem hotel mislim, da nisem nikoli bil tak tip, ki bi ga nom »Confi ne aperto«. Meseca maja imamo prav prekiniti, samo še z dvema gledališkima zanimala sama harmonija oziroma melodija. še nekaj koncertov, drugače pa še v juniju. Še avtorjema sodelujem, pa še to zelo poredko: Dobro, zdaj malo posplošujem – seveda sem en del so glasbene delavnice o improvizaciji če je res zelo nujno, se tega lotim … Drugače naredil stvari, ki so bile zelo melodične, pa (tedenska delavnica Raziskava/Refl eksija, op. pa spet veliko igram, sem bolj glasbenik, no … tudi harmonsko jasno postavljene, ampak p.), potem imam koncerte za otroke »Sonce načeloma me še vedno bolj zanima zvok. ● Kako pa pristopiš k tem gledališkim pro- in Sončice«, v katere so vključeni razni glas- Recimo, kako čudno, nepredvidljivo zvoki jektom – kot skladatelj? Jih tudi zaigraš, beniki in glasbenice – zelo veliko nas je, okoli delujejo, ko se jih spaja. To poskušam prenesti posnameš? trideset – zraven so tudi članice Centra za tudi v gledališče … Zelo različno. Odvisno je od režiserja, samega starejše občane, tiste, ki so bile že v projektu gledališča, od proračuna – se pravi, ali se ● Pozabljeno/Prezrto in sedaj tudi kot zborček Na enem izmed tvojih koncertov si lahko pokliče glasbenike, da to zaigrajo – pa pojejo te pesmice. Potem pripravljam že zavrtel ploščo, kjer so bili zbrane bodisi do same vsebine. Morda je vsa stvar še naj- dogovorjeno turnejo dueta z japonskim tol- zavrnjene ali neuporabljene skladbe za bolj odvisna od tega, ali gre za institucionalno kalistom Seijirom Murayamo, ki se bo odvijala gledališče. (in obenem žanrsko) gledališče, kar pomeni, malo po Italiji, malo po Sloveniji … Potem pa Ja, vedno ostane neka glasba, ki ne pride v da ljudje vedo, kaj pričakovati – s tem pa se, so počitnice. Imam namreč precej otrok, vsaj poštev zaradi različnih razlogov – ker režiserji jasno, pričakuje tudi določena vrsta glasbe. en mesec v letu ne delam nič, poleti ponavadi nočejo, ker ne paše v predstave ali ker jih jaz Potem pa je tudi gledališče, kjer se raziskuje čim manj – potem pa spet septembra. Pa še ne maram uvrstiti v predstavo. Vse te možno- – tako kot so taka področja v vseh vejah ume- nekaj sem pozabil, organiziramo še en cikel z sti so, zakaj ne. In potem to ostane, jaz teh tnosti: kjer so bolj proste roke, kjer se preizku- imenom »Neforma«, v okviru katerega imamo stvari ne uporabljam v drugih predstavah, šajo stvari, kjer ne veš točno, kaj bo na koncu, še en dogodek pred poletjem. Aja, na festi- ampak jih dam na stran in shranim. No, in po- tam ponavadi ni dovolj denarja … Gledališče, valu Sajeta igram še z Zlatkom Kaučičem in tem sem enkrat to malo zbral, nekoliko pre- ki sem ga najprej omenil, pa ima na razpolago Arthurjem Majevskim. Vse to, kar sem naštel poslušal in ugotovil, da so kar zanimive stvari. 24 seveda več denarja. 25 in še marsikaj, se nadaljuje v septembru … To Potem sem naredil tudi predstavitev – v bi- je ena stvar, druge stvari pa so moji, hm, kako ● Kako pa se lotiš takega bolj žanrskega stvu sem uprizoril prodajo teh stvari. Temu se bi rekel … »soundtracka«? Recimo, da je jasno zahte- je reklo »Ništrc«, dejansko pa je šlo za koncert, van neki žanr … na katerem sem tudi razkril ozadje, zakaj je ● Avtorski projekti? Če na grobo razdelim gledališko glasbo: ena bilo kaj zavrnjeno, kakšno je sodelovanje z Ja … čaka me toliko nedokončanih stvari, v je ta, ki vsebuje songe, druga pa pač vsebuje raznimi režiserji in tako naprej. bistvu so nekatere celo dokončane. Skladbe, samo scensko (instrumentalno) glasbo, brez neke plošče, cel kup enih stvari, za katere kot ● Bi lahko rekel – glede na polje sodobne tekstov … Tam, kjer se poje, je stvar precej da ne morem najti časa. Bodisi še niso čisto glasbe, v katerem deluješ, in sploh zaradi jasna. Sicer pa nisem mislil toliko na žanrsko dokončane ali pa čakajo na primeren trenu- naslova zadnjega performansa »Poza- glasbo kot žanrsko predstavo. Čisto konkre- tek, da jih dam stran od sebe. Celo z gledali- bljeno/Prezrto« –, da teče skozi tvoje delo tno – hm, joj, toliko je bilo teh stvari – izhajam ščem ponovno sodelujem, hodim na ene vaje neke vrste prezrta poetika? Ali se na tvoje iz igralcev, se pravi iz teh, ki pojejo. Poskusim z gledališčniki – pa gotovo je še kaj. ustvarjanje kaže kakšen vpliv tega, da malo raziskati, kaj jim leži, kaj jim je všeč, česa je tvoj glasbeni milje v širšem smislu še ● Glede na to, da imaš veliko otrok, bi nočejo. Potem ponavadi drezam ravno tam, vedno prezrt, ali ti je vseeno in te to ne te vprašal, ali je vsa ta diferenciacija kjer nočejo. Še vedno hočem najti nekaj, da obremenjuje? dejavnosti pri tebi pogojena z nekimi mi bo zanimivo, skušam malo razbiti žanrske V bistvu se to še najmanj tiče mojega oseb- preživetvenimi strategijami ali pa misliš, meje, in sicer koliko ljudje, ki sodelujejo v nega dela, moje glasbe … Če že – o tem, kar da bi bilo v vsakem primeru tako, in bi gledališču in naročajo gledališke komade je prezrto, razmišljam malo bolj široko. In vseeno deloval tako raznoliko? (režiserji, programski direktorji gledališč), še prezrta ni le glasba, ampak tudi druge stvari. Že kakšnih 15 let delujem v gledališču, tako prenesejo, kje je ta meja itd. Tukaj poskušam ljudem približati stvari, ki se da v bistvu živim oziroma preživim od hono- ● Recimo, da je jasno, da moraš narediti mi zdijo vredne – tudi zelo enostavne stvari –, rarjev, ki jih dobim za gledališko glasbo. nek song, tematsko pesem – kje imaš in (v teh performansih) najti načine, kako pri- ● Kako pa to deluje, po naročilu? potem kot skladatelj to svobodo, da peljati čim bolj različno publiko in jim potem Ja. Vendar se zadnjih nekaj let oddaljujem od raziskuješ meje … V harmonski drznosti, servirati stvari s popolnoma nasprotno držo tega, ker je po eni strani – nočem sicer oma- instrumentariju? od distance v stilu »mene ne zanima, če vi to lovaževati glasbenih dejavnosti v gledališču V instrumentariju ja, od akustike do elektro- razumete ali če vam je všeč« … Prepričan sem, – zelo omejujoče in je, kot si rekel, po naročilu. akustike, take stvari sem počel. V bistvu sem da lahko ljudje velikokrat izgubijo določene foto - Jani Peternelj foto Tomazˇ Grom predsodke o določeni glasbi, če je ta predsta- šli in sprejemali ene stvari … To se mi je zdelo ● Bi povedal še kaj o tem, kako si prišel v Moja (smeh) glasbena pot se je začela bolj pri ● Še »nujno« vprašanje o vplivih … Kateri gre pa seveda prav tako za improvizacijo. S vljena na »pravilen« način. Lahko jo doživijo lepo, vključno s temi »brezdomci«, gospemi, stik z delavnico Eddieja Prevosta in kako rokometu, nogometu, na igrišču (smeh) … V glasbeniki, ostali umetniki ali katerikoli tem, da imava določene dogovore – ker se že in vidijo, da jim to potem nekaj pomeni. Mo- otroki, pa tudi profesionalnimi glasbeniki, ki tudi na splošno razmišljaš o odgovor- glavnem, nihče v družini ni bil glasbenik … drug dejavnik so najbolj vplivali na tvoj zelo dolgo poznava –, se lahko pogovarjava goče potem še kdaj pridejo pogledat. so pravzaprav še najbolj togi. Še posebej tisti, nosti pri improvizaciji, tudi širše – kaj ti to Bili pa so taborniki, kitara, petje ob ognju, žur. glasbeni razvoj, muziciranje, igranje na o nekih abstraktnih stvareh, ki so kar določe- implicira? kontrabas? Kako je danes s tem, kdo ali kaj ● Mogoče postanejo zaradi predsodkov ki jih zanima nek žanr oziroma so »zelo« le v In frajer si bil, če si igral kitaro. Doma nismo ne, tako se razumeva, ko sva v nekem polju, vpliva na tvoje ustvarjanje, te navdihuje? marsikateri glasbeniki naduti, ker tudi enem žanru. Pa nočem reči, ali so to klasičarji Najbolj enostavno rečeno – to je po mojem imeli niti plošč … Potem je v nekem trenutku nekem načinu… Oba točno veva, kaj to po- sami začnejo verjeti, kako zelo so posebni, ali jazzerji ali kdorkoli drug … neke vrste glasbenikova higiena. Glasbeniki prišlo par plošč v hišo, ampak to se je zgodilo Navdihujejo me vsebine, zaradi katerih nam meni; in ko je konec tega, greva drugam, kjer smo zelo različni, ene zanima ena zvrst ali več zelo pozno, in tako sem pač začel poslušati te čisto različne stvari pomenijo enako in zaradi se lahko spet izgubiva – nato se spet najdeva ampak če stvari predstaviš malo drugače, ● V performansu ste z otroki delali Cageov vidiš, da to ni tako zelo ekstremno, kot bi zvrsti, nekateri so zelo tehnično podkovani, plošče, ki se mi niso zdele v bistvu nič po- katerih isti zvok slišimo različno, ter malenko- v nekem polju in tako naprej … »Waterwalk«. Katero kompozicijo bi še iz- eni igrajo v orkestru, eni igrajo samo doma, sebnega. Nato je en sošolec v prvem letniku sti, zaradi katerih nismo enaki. morda kdo hotel verjeti … ● Kako pa se izogniti temu, da kot glas- postavil med temi, ki veljajo med odprtimi nekateri igrajo v zasedbah samo avtorsko srednje šole ustanovil band, ki je rabil basista. Tako, ja. Pa malo sem se naveličal teh praznih ● benik neke stvari, ki je zate relevantna, kompozicijami nekako za »kultne« in se jih glasbo, nekateri samo poustvarjajo, skratka, Malo sem igral kitaro, sem se jo kar sam nau- Glede na to, da si omenil, kako te koncertov in deloma tudi ljudi, ki rečejo: nekega izraza in estetike, ki si jo razvil, ne da tudi tako izvesti, recimo od Corneliusa zelo smo različni … Imamo pač (kakršenkoli čil – no, potem sem si kupil knjižico z akordi najbolj zanima sam zvok, in glede na »Metelkova, tam pa še nisem bil,« oziroma ko vsiljuješ – kljub temu, da jasno razložiš, Cardewa … ? že) kontakt s tem ali onim instrumentom, vsi in še kitaro, se naučil in pel te pesmice. Potem tvoje ukvarjanje z elektroniko me zanima, metelkovci rečejo: »Cankarjev dom, tja pa ne zakaj je to zate pomembno in kako si do Jaz bi kot primer dal morda ravno »Music for se v bistvu skrivamo za njimi, drugače kot sem rekel: »Mogoče bi šel v glasbeno šolo,« kako je ukvarjanje z elektronsko glasbo …« Veš, tudi obratno je … Obstajajo ljudje, tega prišel? Vzemiva recimo redukcion- Stones« od Wolff a, in sicer zato, ker je vsake- igralci, na primer … Dobro, oni se skrijejo za in sem šel, pa so rekli, da imajo kontrabas in in računalnikom povratno vplivalo na ki hodijo izključno na Metelkovo ali izključno izem v sodobni improvizaciji … Lahko mi mu zelo jasno, zgleda zelo enostavno, vsak vlogo … Tovrstna redna izkušnja pred ljudmi sem rekel: »U, kaj pa je sploh to?« In ko so mi tvoje igranje kontrabasa (če je) in tudi na tja in tja … In potem obstajajo ljudje, ki so je osebno zelo všeč in marsikaj se da o tem lahko razume ta pravila, lahko se vključijo se mi v glavnem zdi kot ena higiena, kot bi si pokazali, sem si rekel, da je to »še kar«. Potem splošno glasbeno razmišljanje? enostavno nekam odrinjeni, kot denimo povedati, ampak dostikrat je v zraku neko tako glasbeniki kot neglasbeniki. Potem pa vsakodnevno umival zobe. Kar pomeni pre- se je začelo, začel sem vaditi godala – in ker Računalnik v glasbi uporabljam na dva na- udeleženke teh dnevnih centrov aktivnosti za prepričanje, da je to »the thing«, da je ugotoviš, da sploh ni tako enostavno, hkrati prosto to, da se občasno postaviš v pozicijo, sem bil malo starejši, sem tudi hitreje napre- čina. Pri prvem ga uporabljam za snemanje, starejše – one so tam, otroci so v vrtcu, vsak je nujna končna postaja za vse in nekaj, kar pa omogoča jasna pravila za komunikacijo kjer moraš poiskati neko invencijo nasproti doval od čisto majhnih otrok. Motivirali so hranjenje informacij, montažo in obdelavo povsod »pospravljen«, in v bistvu nimaš ni- bi vsi morali … vseh sodelujočih. Tako kot na delavnicah temu, kar si se naučil in kar znaš. Prepričan me tudi ljudje, ki sem jih spoznal na glasbeni posnetkov. Pri tem imam zvok skoraj v celoti kogar več … Saj ne, da sem jaz zdaj socialno Ja, vsak glasbenik ima, ravno tako vsak kot (Raziskava/Refl eksija), kjer so si v bistvu vsi sem, da ti to potem v vseh drugih situacijah šoli, eden med njimi je bil Drago Ivanuša … pod kontrolo. Pri drugem ga uporabljam bolj angažiran – ampak občasno je dobro početi človek, različna obdobja – ne vem, kako bi zelo enaki, ne glede na to, ali ima nekdo lahko lahko zelo koristi. No, potem sem spoznal jazz in klavir, začel kot kontrolno točko in glasbeni inštrument, kaj takega. blazno tehniko v eno, drugi spet v drugo kamor se stečejo vsi procesi ali izvori zvoka. jih poimenoval, na tisoče jih je –, ko se bolj 26 ● Mislil sem tudi na veliko glasbenikov, sem intenzivno poslušati plošče, družil sem 27 ● Ti to koristi tudi kot refl eksija pri drugih smer – nekdo pa ima lahko več izkušenj, nima V realnem času manipuliram z njimi s precej posveča nečemu in je bolj pozoren na stvari ki jemljejo improvizacijo kot neke vrste se z nekaterimi ljudmi, ki smo samo poslušali, stvareh, ki jih delaš? pa toliko tehnike … Ampak ko se dobimo nenatančno kontrolo, oziroma uravnavam le zunaj sebe … Seveda postane v neki točki kontrast svojemu delu, kot »ventil« … samo to nas je zanimalo … Skratka, ekstre- Seveda. Zdaj sem recimo delal s temi gospe- skupaj, lahko vsi sodelujemo in stojimo vsak večje množice zvoka. In ta drugi način včasih pozoren na to, kar se v njem dogaja – nato Recimo, da se tako sprostijo ali preizkusijo mne reči. mi. Že pol leta se dobivamo dvakrat na teden. pred svojim izzivom. poizkušam vzpostaviti tudi pri igranju na začne izhajati iz sebe, postane bolj brezkom- določene stvari, nikoli pa ne bi česa takega Bile so tudi vključene v te improvizacije s ● In kako si potem prestopil v to, kar igraš kontrabas. promisen in več vase ne spušča zunanjih ● Verjetno tudi neka osnovna struktura zaigrali na koncertu. Kakšna je razlika plesalci in v ta performans »Pozabljeno/Pre- danes – je šlo postopoma ali si morda stvari povsem neselektivno. Človek potrebuje poskrbi, da ste čim bolj enaki … Če bi na oziroma mentalni premik, spodbujen s ● To je prisotno tudi v tvojem duetu s zrto«, kar si itak videl, in zdaj so tudi zborček, naredil nek rez? Kako te je začelo zanimati takrat prostor predvsem zase, še posebej ko primer igrali vsi naenkrat, bi verjetno tisti tem, da si z nekimi stvarmi, ki jih za lastno Taom, pri čemer uporablja tvoj signal? pojejo z otroci. Zelo so odzivne, spontane in avantgardno oziroma eksperimentalno mora pokazati vse svoje sposobnosti ali dati bolj izkušeni ali virtuozni bolj nadvladali »zabavo« preizkušaš doma, upaš iti na Kako je to zastavljeno? imajo tudi dobre ideje – ni to zdaj samo neka igranje na kontrabas? »stvari« ven iz sebe … Ni nekega recepta, … Na delavnici pa je veliko solo in duo oder? Do česa mora priti, da se s tem V izhodišču je bilo tako, da sva oba v bistvu fora … In tudi s tem, ko se združi njih, otroke, No, meni se to zdi pravzaprav že muzejsko pri enih gre to hitreje, pri drugih počasneje igranja … odločiš nastopiti na koncertu? igrala en instrument. To pomeni, da on jemlje neglasbenike in neke profesionalne glas- igranje (smeh). … Se mi pa zdi dobro, da gre vsak čez vse Ja, v glavnem duo. To je zelo velika razlika – Prvo kot prvo moraš improvizacijo jemati moj signal in ga obdela, pri čemer jaz ne benike – če se te ljudi izbere in dela z njimi »razvojne« faze … In s tem, ko hodiš čez vse resno. To ni nekakšen hec – lahko pa tudi je ● Ja, no, mogoče ne bi rekel avantgardno, vem, kaj bo iz tega naredil, on pa ne ve, kaj neko glasbo, ki jo lahko vsi skupaj ustvarijo, duo ali pa vsi hkrati. Kajti če lahko vsi hkrati to, se spontano kristalizira tvoj izraz, se pravi v nekaterih primerih … Ampak to je ravno ima pa neko tradicijo … mu bom dal. Ampak produkt je bil vedno kot je to super in imam zelo dobre izkušnje s tem, in kadarkoli igrajo, je s tem omogočeno, tisti prepoznavni izraz glasbenika in človeka tako – hm, to je glasbena zvrst, ki jo je treba Absolutno. To je prav tako ena zvrst. Kaj pa en zvok, solo instrument, na neki način sva če se združuje različne ljudi. Ampak treba da človeku ni treba toliko stati za tem, kar nasploh, skratka nekaj, kar nas dela različne tudi jemati na ta način. Ne moreš deliti glasbe vem … V nekem trenutku sem kar nehal igrati dva igrala en instrument. Zdaj pa se to po- je malo delati, se potrpežljivo učiti drug od naredi. V vsakem trenutku se lahko vključi … Eni se tega celo bojijo – se mi zdi, da celo na glasbene zvrsti in potem dati zraven še bas … Zanimali so me računalniki, elektro- stopoma malo spreminja, tudi malo drugače drugega. In še najprimernejša za to se mi je in v vsakem se lahko potegne nazaj in se ne nočejo tega, ker bi radi bili čim bolj podobni improvizacijo kot nek hec, kjer lahko nekaj nika, pa vse te povezave raznoraznih kom- ozvočujeva, pa tudi on se igra s sampli, ki zazdela glasba, ki se je večina tako boji – v izpostavi tako kot tukaj, kjer se moraš odloči- komu drugemu … Ja, to je zanimivo … ti. Ko si enkrat na vrsti, te vsi poslušajo, to je malo po svoje narediš. Če glasbo tako jemlješ, ponent, vse to združiti v računalnik in imeti jih seveda dobi od mene. Ne vedno, ampak glavnem zato, ker je ne poznajo. Mislim na to ● potem ne moreš nastopati, tega ne moreš niti neko kontrolo nad vsem tem. Ko sem nehal sedaj je začel s tem – včasih pa tega ni bilo. Tomaž, hvala za pogovor. 20. stoletje, ta post štirideseta, post petde- v bistvu neke vrste nastop in moraš nekako spremljati … igrati, sem se še poškodoval – odrezal sem Bila sva prav dogovorjena: samplov ni, tempa seta leta, ta neka kvazi avantgarda, ali kako splavati, ne moreš kar odnehati in ne moreš si prst, mislim tako, res, na tri četrtine – vidiš, ni, stvari se ne ponavljajo, vedno je nekaj Marko Karlovčec bi temu rekel … Ravno te skladbe so najbolj tudi narediti »kar nekaj«. Moraš se dejansko ● Ne vem sicer, koliko je to zanimivo za glej ga (pokaže). Ampak moram reči, da me novega. Takrat je bil en instrument, sedaj pa idealne za vključevanje raznih ljudi, za kate- veliko spraševati, saj si postavljen pred polno ostale bralce, ampak meni je še vedno v zadnjem času, zadnja tri leta recimo, kon- on vzame kakšen sample, ga potem »razčigu- re sploh ni nujno, da so glasbeniki. V takih problemov… Pri skupinskem igranju pa niti malo skrivnostna tvoja glasbena pot – še trabas spet zanima, postal mi je všeč, najdem ma« in dela z njim razne stvari, jaz pa se igram skladbah je veliko opisovanja, veliko je nekih ne, lahko se izključiš kadarkoli – če ti ne paše, posebej za začetke se mi zdi, da niso tako toliko nekih stvari, ki jih prej nisem našel. Še s tem samplom. Zdaj sta torej dva ločena sistemov, ki jih lahko vsak razume, kar je greš ven, če ti paše, greš notri – in ja, no, ni znani … Mislim, tvoje zadnje stvari se kar vedno pa ohranjam stik z elektriko, to me tudi instrumenta, imamo kontrabas in imamo ta super za sistemsko komunikacijo med ljudmi. tovrstne odgovornosti, kot je tukaj; zato se mi pozna, zgodnejše pa nekoliko manj. Tako zanima. proces, torej še en zvok, ki ga on tam mikasti, In če te ljudi vključiš, bodo tudi lažje nekam ta sistem, kot ga ima Eddie Prevost, zdi super. da če lahko poveš kaj o tem… odkrito Glasba kot revolucija, pesem kot parola intervju z Alenko Pinterič, prvo jugoslovansko beatnico

Glasba je že od nekdaj del člo- ● Gospa Pinterič, čeprav vas ljudje, sploh srednjih let, in to ni bilo dobro!!! Vsemu temu ● Ste imeli kot Štajerka v Ljubljani, kjer vekovega kulturno-umetniškega mlajše generacije, v zadnjem času poznajo so botrovali The Beatles, ki so mi z eno samo se še danes – bržkone zaradi dolgotrajne predvsem z malih ekranov, in sicer kot pesmijo (From Me to You), slišano skoz okno centralizacije oblasti, institucij in seveda potenciala, nemalokrat pa tudi duhovito gostjo številnih razvedrilnih neke hiše, spremenili življenje za 180 stopinj. kapitala – dogaja večina pomembnejših indikator in »varnostni ventil« pa tudi družbeno-kritičnih oddaj, ki ima Iz tihe, skromne petnajstletnice sem se zelo kulturnih in tudi glasbenih dogodkov, im- zmerom kakšen as v rokavu – nazadnje kmalu prelevila v najstniško revolucionarko, eli kakšno neprijetno izkušnjo, še posebej različnih družbenih sprememb. ste bili recimo gostja v oddaji Studio City, bila deležna linča množic in huronskega v smislu težjega preboja na sceno? So vas Spomnimo se le katerih songov ste na slovenski glasbeni sceni kot vs- navdušenja mladih. Posledice sem najprej morda kdaj tretirali kot drugorazredno Johna Lennona, nekdanjega estranska umetnica – pevka, kantavtorka občutila v šoli, kjer sem bila na udaru učite- izvajalko zgolj zaradi dejstva, da prihajate (celo igralka!) prisotni in dejavni že več ljev in profesorjev, zato sem se morala bajno s »provincialne« periferije? Kakšen je bil člana in ustanovitelja skupi- desetletij … A ker družbeni spomin hitro truditi in znati neprimerno več kot sošolci, da odnos center–periferija takrat, denimo v ne Th e Beatles, ki je z zdaj že bledi, še posebej v današnji družbi instant sem sploh opravila gimnazijo z maturo vred: 60. in 70. letih? kultnima pesmima, kot sta spektaklov, me kot pripadnika ene od teh to je posebna zgodba, kajti prva in edina na Po vsej takratni Jugoslaviji sem bila sprejeta generacij zanimajo morda manj znani do- svetu, sem za maturitetno nalogo iz anglešči- kot naša, sicer Slovenka, a bila sem naša. Give Peace a Chance ali Ima- godki iz vaše preteklosti, zato bi vas želel ne izbrala ansambel The Beatles. Seveda pa me je Ljubljana zreducirala na gine, uspel ozavestiti politično povprašati o vaših glasbenih začetkih, kdo Takrat smo živeli v duhu tekmovalnosti in mariborsko kričačico, iz fovšije, ker sami niso vas je za glasbo sploh navdušil in katera edino merilo uspeha so bili nastopi na festi- premogli revolucionarke. realnost v ZDA o konkretni je tista prelomnica, tisti preskok, ko ste valih. Na Slovenski popevki 1966 sem prejela Ljubljana še danes slavi »punk« in tiste zmaz- absurdnosti in nepotrebnosti glasbo nehali obravnavati kot konjiček in prvo nagrado občinstva. Ker smo bili le del ke, ki so se tedaj pojavili, ima za bogove. Ma- vietnamske vojne ter s svojo jo začeli jemati resno kot poklic oziroma Jugoslavije, se je glas o meni kot blisk razširil ribor pa je po vsej Jugi veljal za Liverpool, od svojo vokacijo (poslanstvo)? po vsej Jugi. Postala sem zvezda »pop« scene koder so prišli največji glasbeniki. In sva spet karizmo dodatno mobilizirati Ha, zgodovina ne le, da samo bledi, pač pa v bratskih republikah in bila tam neprimerno pri novejši zgodovini, da je svet nastal z našo prebivalstvo k uporu proti re- se jo namenoma briše iz spomina novih ge- bolj priljubljena kot v Sloveniji. Vabili so me na osamosvojitvijo, leta 1991. Hja, takrat sem presivni oblasti. S podobno ka- neracij!!! Tako kot hočejo naši »zaslužni osa- snemanja v Zagreb, Beograd, Skopje, Sarajevo pod budnim očesom ostrostrelcev (petoko- mosvojitelji Slovenije« iz leta 1991 prikazati, … in jeseni istega leta sem na vsejugoslovan- lonašev) v nevihti na Rotovškem trgu s kitaro rizmo in osebnostnim žarom je da prej ničesar ni bilo, in z vsemi silami zatreti skem festivalu Opatija 66 zmagala s pesmijo pela svoje pesmi z zelo napadalnimi besedili nastopala tudi Alenka Pinterič, spomin na našo bivšo domovino Jugoslavijo, Jožeta Privška na tekst priznanega pesnika proti JNA. Prisotna je bila le mariborska žu- 28 prikazovati izjemno osebnost nekdanjega Gregorja Strniše Kadar pride dež, tako po panja, Magdalena Tovornik, ki je pokončna 2929 ki je že v času ostrih nasprotij borca in predsednika SFRJ, Josipa Broza Tita, mnenju občinstva kot strokovne žirije. ženska, brez strahu. Tako je to, dragi moj, a o med kapitalističnim Zahodom kot zločinca … No, tako izginjamo v pozabo Naj povem, da je za vse uspehe, najbolj zaslu- tem novejša zgodovina molči. nekateri glasbeniki, ki smo bili pravi pionirji žen moj oče, Ivo Pinterič, glasbeni pedagog, in komunističnim Vzhodom ● Kako bi za nekega slovenskega glasben- na področju glasbe. Mene, na primer, se je ki mi je nudil prvovrstno glasbeno vzgojo, ega izvajalca, kantavtorja bodisi skladatel- trdno vztrajala na svoji pozici- zreduciralo na mariborsko popevkarico z igrala sem klavir, kitaro, harmoniko … obisko- ja lahko defi nirali, da je uspešen v domo- ji, pa najsi gre za glasbeni okus Gosposvetske 28, drugo nadstropje levo. V vala glasbeno šolo, tako da sem bila za razliko vini? So to nagrade, uspešni izbor na Emi resnici sem bila prva beatnica, kraljica beata od ostalih tudi »pismena«. – bila je med prvimi javno de- ali pa gre že za vzpostavitev svojega kroga (beat: ritem in glasbeni stil, ki so ga prinesli v Oče je ogromno delal z mano, me naučil poslušalcev? Je po vašem mnenju danes klariranimi oboževalci Beatlov svet The Beatles in ostale glasbene skupine izjemne izgovarjave besedil, tako da na oder težje uspeti kot nekoč, ali pa so se zadeve ter solisti z Zahoda). Orala sem ledino, kajti nisem stopila kot nepopisan list, ampak kot –, versko ali politično prepriča- že skorajda preveč skomercializirale, sploh vzgojena sem v svobodnem duhu odprtosti dobro podkovana pevka, z velikim glasom, če vzameva za primer šov Slovenija ima nje. Bogate izkušnje in spomine do novega, neznanega, in to sem hrabro izjemno muzikalna, s smislom za interpretaci- talent? Mislite, da je to pravi pristop k na svojo življenjsko pot, ki je zastopala. Seveda sem s svojim pojavom na jo … Mati narava pa me je obdarila z neznan- odkrivanju mladih glasbenih talentov, ali slovenski, malo kasneje pa na vsejugoslovan- skim in pristnim humorjem in optimizmom, dobila že status legendarnosti pa bi vso zadevo zastavili drugače? ski glasbeni sceni povzročila pravo revolucijo ki sta mi pomagala premagovati linč, ki se je Ne sprašujte me o defi nicijah uspeha. To so in jo opisuje tudi v knjigi Th e in imela nemalo težav zaradi mojega enkra- izvajal nad menoj. naključja danega časa. Zase vem, da sem Beatles, Tito in jaz, je ume- tnega načina izvajanja glasbe. Tedaj, v davnih Pela sem najprej v dekliškem bendu The karizmatična osebnost – pevka gor ali dol, saj časih, se je pri nas poslušala »lepa« glasba, Chains, ki sem ga ustanovila po vzoru Bea- tnica dobrovoljno delila tudi sem na premnogih popotovanjih po vsem »šlagerji«, ženske, ki so bile tedaj pevke, so tlov, a smo razpadle, saj deklice, ki so kasneje svetu opažala, da je res nekaj v meni, kar ljudi z našo revijo, in to v časih ne- lepo pele, lahko bi rekla celo, da operetno. postale lepotne, igralske in pevske zvezde, privlači. Na odru sem (bila) izjemno sugestiv- Nato pa se prikrade na sceno kuštrava najstni- niso imele (t)istega naboja v sebi kot jaz. To, gotovosti, ko naš skupni »boljši na, kar pomeni, da sem s svojo nepotvorjeno- ca v vojaškem stilu oblačil, ki za mikrofonom kar sem doslej povedala, samo govori, da mi jutri« postaja nemara vedno stjo znala prepričati ljudi. Poleg tega so moja ne dviguje rok nekam v nebo, pač pa udarno, je bilo poslanstvo dano že v zibko, samo pravi čustva iskrena in vse, kar počnem – ne glede manj dosegljiva realnost. s celim telesom poje, poskakuje, je preglasna izziv je moral priti. Čeprav sem bila ob naj- na to, ali gre za sceno ali privatno življenje, (torej kriči) – in to je bilo nezaslišano!!! stništvo, saj sem resnično delala kot garač, da pušča sledi … Kot vsak pravi revolucionar, sem postala bi lahko obvladovala glasbeno sceno, sem se Današnji tempo je tak, smo potrošniška druž- takoj in nemudoma opažena, mladina je prvih nekaj let na vso moč tudi zabavala, »ga ba, kvaliteta je za enkratno uporabo, potem ponorela za menoj, tudi nekaj razgledancev srala«, a to je bil kot nekakšen ventil. pod drobnogledom

jo vrzi proč, in taka mentaliteta se tudi zelo je žal, da je niste udejanjili? Spomnim se odraža na »šov sceni«. Ti si lahko genialen, a vas še recimo iz svojih otroških dni, ko Delček prave plesne magije če nimaš celega stroja ljudi za seboj, reklame smo v osnovni šoli obiskali SNG Maribor, Usklajen nastop skupine Lord of the Dance s precej a la McDonald's, nimaš šans za uspeh. Danes kjer ste v Straussovi opereti Netopir peli je čas čaščenja lažnih bogov. Njim se klanja v travestitski vlogi kneza Orlovskega … negodovanja zaradi neprimernosti prizorišča ves svet, posledično do amena uničen, saj je Kako je naneslo, da ste se začeli ukvarjati edini interes hitro nagrabiti, obogateti, ne z opernim petjem oziroma z glasbenim Pohlep ali zgolj neprofesionalnost organizatorjev sta skalila uživanje v ozirajoč se na naravo, ki nam že vrača silne gledališčem, kakšne spomine imate na solidno kvalitetni glasbeno plesni predstavi, ki se ponaša s slovesom posege vanjo. No, Slovenci pa smo pri tem šli SNG Maribor? Kakšna bi morala po enega najbolj gledanih plesnih spektaklov. Plesalec in koreograf Mi- v drugo skrajnost: klanjamo se tujcem in od- vašem biti vloga glasbenika danes? Je chael Flately s skupino Lord of the Dance že več kot desetletje navdu- prtih rok sprejemamo voajerske traparije, kot sodobni glasbenik prepogosto le prazna šuje širom po svetu. Njegovo skupino sestavlja več ekip, ki izmenično so Slovenija ima talent, Big Brother, Kmetija, zabavljaška marioneta, pozer s hlastanjem nastopajo na domačem prizorišču in gostujejo po raznih državah. vse to so licenčne nadaljevanke tujine. po petminutni slavi, estetsko-fetišistična Ekipa, ki se je maja predstavila v Sloveniji – 13. in 14. maja v Ljubljani Tukaj pa ima prav Slovenija pri vsej svoji ikona, ali pa ima zaradi svojega ustvarjal- ter 15. maja v Mariboru – je pokazala navdušujočo sinhroniziranost in majhnosti neverjetno veliko izjemnih ljudi na nega potenciala – če ga seveda ima – ve- otipljivo plesno energijo, pri čemer je bilo pogrešati tisto pravo magič- vseh področjih umetnosti, znanosti … Samo liko družbeno odgovornost? Vas kot profe- nost, ki bi gledalčeve čute okupirala v vsej polnosti. ne cenimo se!!! Ne vlagamo v svoje kulturno sionalno glasbenico še kaj posebej moti na Predstava je zastavljena kot mistična pustolovščina z ohlapno na- bogastvo, izničujemo sami sebe. Poglejva sodobnih popularnih izvajalcih, pogosto kazano zgodbo, temelječo na irski folklori in bibličnem izročilu, ter samo, kako je s slovenskim jezikom: ta je tudi samooklicanih superzvezdah? Kako premišljenim prepletom dinamičnih plesnih in umirjenih pevskih točk. katastrofa, prepoln prevedkov »svetovnih« je sedaj z vašo glasbeno dejavnostjo – ste jezikov in spakedrank. Kot zavedna Slovenka nih ZDA. Tudi študentske demonstracije še vedno aktivna izvajalka, ali pa ste se se tega sramujem. leta 1968 v Franciji, denimo, odražajo umaknili z glasbene scene? Če drži slednje, Plesalka v zlato obarvanem oprijetem kostumu je simbolizirala nekak- Sama bi pomagala resničnim talentom. Saj neki družbeni premik, ki se je z dveletno kaj je botrovalo k tej odločitvi? šnega plesnega duha in simbolno povezovala dogajanje. Po dokaj ni vse v glamurju, krašenju s perjem eksotov. »zamudo« zgodil v mentaliteti kritične Današnja »demokracija« nas je oropala sanj romantičnem nastopu ženskega dela plesnega ansambla so prvič Zame so svojevrsten pojem Avseniki, ki so mase ljubljanskih študentov, ko so 1971 in upanja. Odtod izgredi mladostnikov, ki so navdušili fantje z energičnim nastopom ob poudarjenih zvokih ob tla našo glasbo ponesli v svet in čeprav so bili zasedli Filozofsko fakulteto – danes, v pravi vandali, a jih zvečine razumem: vse to udarjajočih pet, oblečeni v kostume, ki so s stiliziranimi mišičastimi poimenovani kot »Oberkrainer Quintett«, neoliberalni družbi, pa se dogaja, da vpije o njihovi negotovosti za svetlejši jutri. silhuetami spominjali na fi lm 300. Sledila je plesna točka, ki je vrhunec se je vedelo, da so iz Slovenije. Sploh pa ne nahujskana študentarija obmetava parla- No, med drugim sem po sili razmer službo- dosegla po glasbenem prehodu z dokaj modernim karakterjem. V poslušam in ne gledam brozge, ki ta čas ment z granitnimi kockami, odgovornosti vala tudi v SNG Maribor, najprej kot altistka v nadaljevanju so se v dobri uri in pol zvrstile srednje atraktivne koreo- prevladuje na sceni. Cenim originalnost, za incident pa ne želi prevzeti nihče. Ste profesionalnem zboru, kasneje sem naredila grafi je in solidno odpete pesmi, pri čemer je drugi del nosil večji vse- izvirnost, talent. Tega ni zaslediti. Ojoj, kako si kot glasbenica imeli kakšno željo in veliko kariero v muzikalih in operetah, celo binski poudarek z dvobojem med »dobrimi« in »zlobnimi« prebivalci škodujemo! Zakaj le??? kakšen poseben angažma pri participaciji operi. Tudi o tem se molči, kajti Pinteričko je iluzionističnega sveta. v dogodkih leta 1971, ki so sledili »fl ower treba le sramotiti, ker preveč »vun štrli«. Toliko Plesalci Michaela Flatelyja do izpiljenosti obvladajo uniformiranost ● Kateri so bili vaši najtesnejši glasbeni power« revoluciji? Kako ste doživljali te gnojnice, kot sem jo požrla za tistih nekaj tre- gibov. Ob njihovi predstavi se kar samo poraja ugibanje, kdaj preprosti sodelavci, kdo vam je bil svojčas največji družbene spremembe, kako se je sprem- nutkov priznanja publike, govori v prid moji gibi postanejo ples in prebijejo mejo magične atraktivnosti, oziroma glasbeni vzor – velikokrat ste omenili injala glasba in vaš pogled nanjo? Kako neizprosni pokončnosti in verovanju v dobro. kaj ponavljajoče gibe ločuje od telovadbe. Usklajenost je bila prisotna skupino The Beatles, ki je bila v 60. in 70. bi po vašem mnenju bila možna takšna V SNG Maribor sem bila vseskozi nesrečna, v celotnem ansamblu (morda je pri moških zaradi energičnosti prišla letih izjemno popularna? Je preveč liber- revolucija danes, se še da kaj spremeniti ker sem izredna individualistka, obdarjena s bolj do izraza), o izvirnosti samih plesnih konstruktov pa bi težko alni oziroma zahodnjaški glasbeni okus v brez uporabe nasilja in orožja? premnogimi talenti – glasba je le delček njih. govorili. Prehajanje klasičnih plesnih formacij, menjava glasbenih socialistični Jugoslaviji veljal za družbeno Hipiji so pustili neizbrisno sled, tudi na meni. To je prava kazen za posameznika. Moralo je tem, tempa in ritma so poskrbeli za kratkočasno zapolnitev prej revi- in politično subverzivnega? So bile kakšne Žal pa sem kot prava revolucionarka preveč priti do zloma: zbolela sem od silnih razdajanj jalnega kot dramsko-plesnega šova. V istem duhu, kot je glasbo pre- negativne posledice, če si se kdaj odločil radikalna, tako da mi je moj »ostri jezik« zelo na odru. A bolezen ne pomeni pogroma – na- vevala irska etnično obarvana melodika, so bili v tradicionalnem stilu za »napačno« zvrst glasbe? škodil in mi še danes. Ko so drugi vpili: »Tito, sprotno: borim se dalje, čeprav sem zapustila ustvarjeni tudi kostumi, ki so predstavo zaključili v klasični črno-beli Najprej o Beatlih – le oni so »krivi«, da sem partija«, sem hodila k verouku vse do birme »deske, ki pomenijo življenje«. kombinaciji. Barvno izstopajoča je bila že samo scena, ki se je pričela 30 vse svoje življenje posvetila glasbi. Najtesnejši 31 – zanalašč. Dosti sem se naučila iz Katekizma, Danes znam ceniti vsak trenutek, hvaležna s pritajeno ultravijolično osvetlitvijo in nato presenetila z (za skupino) sodelavec ostaja moj pokojni oče, Ivo Pinterič, imela to srečo, da so bili kateheti poštenjakar- sem, da vreme sploh še je in da narava še neobičajnimi barvami, kot so oranžna, rumena in roza. sijajen zborovodja, ki je s svojimi združenimi ji, nisem bila zlorabljana in pa – moj izostren vedno obstaja. Tu najdem svoje navdihe, Pevski del dogajanja so zaznamovali ženski glasovi z otožnimi balada- zbori srednjih mariborskih šol osvajal sama čut za resnico in pravičnost je vplival na to, svoje ravnotežje. Eno izjemo bom vendarle mi, živi glasbeni pa violinski par, ki je enkrat podžigal s pospešujočimi odličja na domačih in mednarodnih zboro- da sem znala odbrati poučno in dobro od naredila: Mojmirju Sepetu bom na letošnjem živahnimi melodijami, drugič pa lirično zasanjal v samostojnem duetu. vskih prireditvah, a je danes pozabljen, ker se plev. Mislim s svojo glavo, nimam črednih festivalu šansona La vie en rose 7. junija v Gostujoča predstava Lord of the Dance je starostno mešano občinstvo ni unovčeval, pač pa delal in ustvarjal z dušo nagonov. Nikoli nisem bila pretirano verna, Cankarjevem domu na njegovo izrecno že- navdušila z atraktivnim spojem plesa in glasbe, pri čemer še vedno in srcem – bil je pač idealist. Slava mu! stalno v opoziciji … Kot pevka sem v komu- ljo odpela in odigrala deset minut trajajoči velja, da je opisane predstave (naj)bolje videti v matičnih gledaliških Sicer pa so zame pisali skladbe velikani naše nističnih časih nastopala na ljubljanski Teo- šanson Kolodvorska restavracija. Sicer pojem hišah – ali vsaj v večjih mestih, kjer so tudi začasna prizorišča posta- zabavne glasbe, naj omenim še živečega ma- loški fakulteti s črnskimi duhovnimi, še raje vsak dan v svojem računalniškem studiu, v vljena z večjo mero profesionalnosti in avtentičnosti. estra, Mojmirja Sepeta. Zame velja dejstvo, da pa z borbenimi pesmimi. Dandanes najraje nekaj mesecih sem za YouTube posnela čez V primeru mariborske predstave je bil namreč oder le bleda senca sem se prezgodaj rodila in pričela boj z mlini poslušam Partizanski pevski zbor, ki izumira. tristo pesmi različnih glasbenih zvrsti. Sem razkošno mistične kulise (aluminijasta konstrukcija z osrednjo ploščo na veter. A vendar, prav »množični morilec Danes, ko je Cerkev zaradi požrešnosti posve- univerzalna pevka, saj sem prešla dolgo pot z irskim emblemom, ki je v eni izmed točk služila kot dodatni vhod na in zločinec« predsednik Tito ni imel nič proti tila Laž za čednost in vrednoto, sem gnevna od slovenskih ljudskih, popa, jazza, rocka, prizorišče). Prav tako se je Ledna dvorana mariborskega športno prire- meni, zato sem lahko prepevala glasbo »gni- nasprotnica Cerkve kot institucije. Pustim ob beata, šansona, balad, operet, muzikalov do ditvenega kompleksa, Dvorane Tabor, izkazala za precej neprimerno, lega« Zahoda. Sploh pa se je v 60. in 70. letih strani velikega fi lozofa Johna Lennona, ki sem opernega petja. Kot lahko vidite, se cenim, saj je bilo dogajanje na odru lepo vidno zgolj s tribune, v parterju pa ustvarjalo s srcem in dušo, 80. leta so prinesla mu v marsičem podobna in se kot Don Kihot a z veliko mero samokritičnosti. To priporo- le s prvih petih vrst. V želji po čim večjem zaslužku so organizatorji na kič in komercializacijo in to sega v današnje borim za boljši svet – dostikrat na svojo ško- čam vsem, ki so na svojem področju aktivni povsem ravni plošči drsališča natlačili skoraj trideset vrst, kar je povzro- čase. Oh, pa še kako!!! do. Nisem zamenjala barv in mišljenja, zato – kateremkoli pač že – iz visokih, plemenitih čilo silno negodovanje vseh tistih, ki so imeli sedeže na skrajnih koncih, sem postala po odmevnih butastih oddajah o vzgibov!!! ● in tistih, ki so sedeli v drugi polovici parterja. Z vztrajnim pretegova- Se še danes identifi cirate z liberalno Titovi Jugoslaviji »persona non gratta« – torej ● Gospa Pinterič, najlepša hvala za tako njem vratov so namreč v najboljšem primeru videli le zgornjo polovico in pacifi stično ideologijo hipijev? Meni nezaželena. Sploh pa me ne briga, kaj si kdo prijeten pogovor. teles nastopajočih, kar je v primeru plesne predstave (kjer je pomemb- osebno se zdi izjemno pomemben politični misli o meni, dokler govorim iz duše in srca. angažma Johna Lennona, ki je proti no celo telo oziroma predvsem noge) zelo velika pomanjkljivost. Tisti, Benjamin Virc koncu 70. let s svojimi songi večkrat ostro ● Kako danes vidite spremembe v svoji ki so sedeli v zadnjih vrstah parterja, pa so raje stopili ob stran in stali nastopil proti Nixonovi politiki, zlasti glasbeni usmeritvi? Bi se danes odločili za – ali pa zapustili prizorišče. Posebno ironijo ob opisanem pa dodaja še perečemu problemu vietnamske vojne in katero drugo pot, je bila kakšna mam- dejstvo, da so bile vstopnice v parterju dražje kot tiste na tribunah! nedemokratičnemu »vzdušju« v takrat- ljiva poklicna priložnost, za katero vam Damijan Vinter neukrotljiva misel Slikanje z glasbo

Foto: Miro Majcen

veliko vlogo tudi spomin, zapominjanje – tako lahko v obseg očesne zaznave vključiš vse več relacij, odnosov, navezav; podobno doživljam tudi pri »branju« zvoka, kjer pri poslušanju glasbe vključuješ vedno več dejavnikov, se pra- vi razpoznaš vsak glasbeni element posebej, hkrati pa tudi glasbeni tok, ritem, poudarke, nianse, formo itn. V slike morij in valov sem hotela predvsem vključiti tudi dinamiko gibanja, se pravi valova- nja, pljuske, vodne obrate … A če hočeš v sliki prikazati gibanje, moraš vključiti tudi impul- zivnost – vodni obrati v morju se dogodijo v sunkih, in ta nezaustavljiv tok, naj bo še tako La vibration sonore, akril na platnu, 50 x140 cm, 2008. hipen, pa je prav tako v Chopinovi glasbi. Prav ti sunki povzročijo neposreden poseg v ustvar- Ob slikanju večkrat poslušam glasbo, a vse bolj kubične pasuse, prostorske razsežnosti števil- janje, kot na primer v Scherzu št. 1 – nekateri ga opažam, da ta ni samo nek stranski dejavnik; nih dimenzij in možnosti – vsaj tako doživljam tudi opišejo kot morje turbulence – ali Noktur- gibanje tonov v glasbi, ritma, razpoloženje v njegovo glasbo, ki je kot obzorje razprostrtega nu (op. 9 št. 2) z naslovom Murmures de la Seine njej, opisljivost, dinamika, umiritev – vse to ustvarjalnega duha, hkrati pa je v ozadju izje- (Žuborenja Sene, op. p.) … Ne glede na to, ali vpliva na likovno delo. V letih študija na akade- mna inteligenca. Ta gibalna prostorska sila se v je Chopin resnično hotel opisovati vodo, so miji se tega nisem prav dobro zavedala, čeprav meni dinamično udejanji kot pritisk na gumb, toni v njegovi klavirski skladbi kot gibljivi delci, La composition sonore, akril na platnu, 120 x180 cm, 2008. sem razumela, da lahko neko sliko posledično in vse se sproži: seveda pa moraš za to imeti bodisi kot kaplje vode, ki se stapljajo, združuje- tudi uničim, če se koncentracija pravilno ne tudi voljo in agens, se pravi ustvarjalni poteg, jo in potencirajo dinamično silo, ali pa v sunku osredotoči na ritem v glasbi in dinamičnost, ki ker poslušanje glasbe za slikanje ni neobhodna razbijejo vodno gladino – vsaj tako zaznavam. je čisto druga, kot jo v sami sliki hočem pri- nujnost, saj se ustvarjalna sila slikarskega pro- Zanimivo je, da je skladatelj prav za to sofi sti- kazati, ali če se roke gibljejo izven takta. Med cesa lahko udejanja tudi v tišini. cirano opisovanje izbral ali »iznašel« specifi čno samim delom težko slediš glasbeni procesual- V letu 2007 sem pričela s slikanjem morja, lomljivost in fragmentiranje (arpedžiranih) nosti: vse beži pred tabo, s tem pa ne pridobiš valov in obalnega sveta. Slike so nastale pred- akordov – kakor da bi s tem želel poudariti prav veliko. vsem po spominu, opazovanju morske pokra- številna odzvanjanja, razpršitve. Klasična glasba, v neki meri tudi jazz, pa je jine, gibanj morja, valov, svetlob ob različnem hkrati dopuščala zelo odprto polje. To sem času, vremenu, vetru. V procesu slikanja spoznavala postopoma – sčasoma se naučiš skušam (iz)luščiti prostore, ki se nanašajo na poslušati, memorirati, razpoznavati različne realno, oziroma so z njim v korelaciji, kakršno instrumente, harmonske dimenzije in sosledja, opredeljujejo denimo svetlostne členitve, ki 32 takte, oblikovanje prostora … Nekateri skla- sovpadajo z intenziteto in kvaliteto svetlobe 33 datelji v svojih kompozicijah težko obdržijo dneva, odnos peščine do vode, skratka dina- glasbeni kontinuum ves čas – mislim, da se to mizem dveh različnih snovi, zajetih v potezah, dogaja predvsem zaradi nezmožnosti konstan- ki izražajo gibljivost in sovpadajo z valovanji pronicanje le-tega skozi refl eksijo, ki jo v ne- ponotranjimo; z njimi smo seznanjeni, a nas ne odnose ter razvijati znanje; ne more jima biti tnega vnašanja enake količine koncentracije, morske gladine. kem trenutku dneva sproži premišljevanje na zadevajo. Seveda pri tem pridobimo debelo vseskozi le »postlano«, podobno kot jima podobno kot je razvidno tudi v slikarskem delu Vizualna memorija se s časom lahko okrepi, nek konkreten pretekli dogodek. odbojno kožo, ker je preprosto preveč infor- potencial ni le podarjen, prav zato ga je treba avtorja ali avtorice: nekje so mesta čisto dokon- prav tako tudi druge čutne zaznave. Antropo- Večkrat imam ob poslušanju njegove glasbe macij, a na račun tega manj in bolj površinsko krepiti, in zato tudi so njune poglobljene za- čana, slikarsko dovršena, spet drugje je samo loginja in zgodovinarka Frances Yates v svojih občutek, da opisuje dogodke v dnevu, bodisi doumevamo – s tem pa tudi veliko izgubimo. znavne sposobnosti – senzorične in mišljenjske »prazen« nanos barve … Zvok je v taki skladbi študijah, denimo v The Art of Memory (Ume- ob sprehodu, bodisi ko nekoga sreča … in Mogoče se v slikah ali v glasbi da izvajati –, svojevrstni privilegij in nujnost za razvijanje lomljiv, mestoma potlačen, nima pravega tnost memorije, op. p.), veliko piše o mnemo- seveda cestni vrvež – v številnih nokturnih oziroma slikati prazne forme, a s tem postaja umetniške kreativnosti. zvena in prostorske dimenzije; je le »akt« gole ničnih tehnikah (oziroma mnemotehniki) starih pa je zaslutiti tudi prehajanje dneva v temo, takšna performativnost le zasičeno polje praz- tipke, ki se izlušči iz celote in usahne, potem Grkov, in pravi, da je vid eden izmed najmoč- tišino … Čas je v njegovi glasbi ujet v številnih ne umetnosti. Prepričana sem, da je razlog za spet steče, se prelije v zvočno celoto, ali se nejših čutil zapominjanja, da pa je tudi zapomi- trenutkih vsakdanjosti, tudi v drobnih detajlih, sedanji »miks« v umetnosti prav to. V tem času Blue, akril na platnu, 50 x60 cm, 2008. ujame v ritmično strukturo. Nekatera glasbena njanje zvoka in neke refl eksije močnejše, če je ob razmišljanju, opazovanju, hoji … V času, ko se marsikdo posmehuje iz »resne« umetnosti, je bilo v enem samem dnevu toliko možnosti, češ, čemu namen in prizadevanja – tudi če že dela nimajo poudarjeno izražene časovnosti, zaznava spodbujena s čutili vida. Sodelovanje Ne glede na to, da je Chopin ustvarjal v roman- Alenka Koderman (roj. 1970) je akadem- najsibo za premišljevanje, počitek in dialog, umetnik ali umetnica do česa pride, skušajo to niti se ne nanašajo na kakršnakoli izhodišča v več čutil oziroma njihova integracija je hkrati tičnem obdobju, gre – zdi se tako – v njego- ska slikarka, ki je študirala na Akademiji vsakdan najbrž ni bil tako zasičen, motoričen in izpodbiti, se iz tega norčevati, ali kratkomalo realnem, se pravi ne na opis, ne na doživeto, pomembna, da iz okolja pridobimo več infor- vem glasbenem pristopu tudi za nek sublimni za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je »elektronski« kot danes, ko je sleherni trenutek spodnesti z blamažo. Seveda so nasprotja ne na videno, občuteno ali spoznano. Takšna macij in znamo pri tem izgraditi koordinate. »presežek« 19. stoletja; njegovo vključevanje diplomirala leta 1996. Do sedaj je imela življenja posameznika tako prežet s tehnolo- hkrati tudi del nujnosti; vsak čas jih ima in glasba pogosto ni relacijska, zvok zadeva ob Ko sestavimo nek prostorski plan iz vizualnih številnih kontrastov, napetosti, zaostrenosti, več skupinskih in samostojnih razstav po gijo in mediji. Časa vedno primanjkuje, bodisi vsaka družba. Prepričana sem, da je v vsakem zaprte strukture, glasba teče le v nekaj smeri informacij, se čutna povezava med očesnimi in številnih permutacij, transformacij in gibanj je Sloveniji, nazadnje v ljubljanski galeriji je vse preforsirano, ali ni časa za premislek zgodovinskem obdobju bilo težko, razmere so … Pri taki glasbi čutim predvsem represivne slušnimi dražljaji bolj spodbudi in hkrati ojača prav to, kar je tudi v samem življenju nasploh Hest letos, leta 2006 pa tudi v Art Caféju v – kaj šele za umiritev! Ni časa za osamljenost, dosegale tako kolaps in boj kakor tudi zmago, mehanizme in niti ne morem delovati, kaj šele to prostorsko predstavo. in hkrati v ritmu takratnega časa – se pravi, Kopenhagnu. Poleg slikanja oblikuje knjiž- še za kompleksnejši dialog ne! Tako v tem napredek. spontano slikati. Mislim, da sta prav percepcija, spreminjanje le- da njegova glasba ni nastala izolirano v neka- no opremo, ilustrira, vodi likovne delavnice času prihaja do številnih redukcij ujetja same A v tem času gre za hojo po višjih vrednotah A pri glasbi, ki je izredno neposredna, kot deni- te in posledično razumevanje stvari, odnosov kšnem kokonu, zato tudi ni daleč od realnosti. za otroke in oblikuje lutke. Sodelovala je stvarnosti, pogosto gre le za bivanje v tej, a ne in ciljih, ker se da doseči stvari veliko lažje, mo pri Chopinu, Bachu, Piazzolli … ni nobene- in razmerij bistvena v našem celotnem »proce- Mogoče je prav tako sentimentalni romantik, pri scenografskih dejavnostih in različnih dosledno. Stvarnost dojemamo kot nekaj, kar ekspresno in brez problema. Je temu res tako? ga čakanja, postavljen si v glasbeni tok zvočnih su« življenja, ne samo pri delu ali umetniškem vsaj v nenavadni skladbi Berceuse v Des-duru projektih. Živi in ustvarja v Ljubljani. gre mimo nas – kot fi lm se vrti mimo, a ni del Mislim, da morata umetnik, umetnica stalno transformacij, predvsem pri Bachu: glasba izražanju. Naša vednost se razvija in v gradnji (op. 57), s katero se neki način približuje no- (našega) realnega. Vidimo sicer stvari, a jih ne spoznavati svet, ozaveščati realno, družbo, prehaja, se staplja, spušča in za seboj pušča le-te se odpira vedno bolj širok spekter. Tu igra stalgiji: kot da gre pri tej za kapljanje spomina, recenzija plošče

Kolumna skladatelja mlajše generacije MGMT Congratulations SKLADATELJI IN NAGRADE 2010, Columbia Records MGMT (levo - Ben Goldwasser, desno - Andrew VanWyngarden)

Po dobrodošli žanrski svežini prvenca Oracular Spectacular, s katerim zraven dodaš še izjavo, da se v svetu slave ne počutiš najbolj udobno. In sta leta 2008 dodobra stresla elektronsko pop rock sceno, se z novo plo- tako je Congratulations neposredni odgovor na sunkovito slavo MGMT ščo Congratulations MGMT vračata k svojim koreninam. Oziroma vsaj in kot tak pričakovan odmik od predhodnika. tja, kamor člana Ben Goldwasser in Andrew VanWyngarden po svojih Sicer v svoji osnovi vsekakor ostaja pop album, a mehke elektronske besedah spadata – v mračnejše in malce psihedelične tone, ki se bodo linije so tokrat podkrepljene z izrazitim psihadeličnim in surf rock pri- izognili maniri populističnega etiketiranja in komercialnim radijskim dihom, ki sta ga MGMT pridobila med snemanjem plošče v Malibuju. predvajanjem. Eklektični koncept albuma se namreč suče okoli ideje, Skozi vseh devet skladb se tako z občasnimi obiski v bolj mrzle dele da si prav vsaka pesem na plošči zasluži svojih pet minut: »Veliko sva sveta, ki naznanjajo mirnejše dele plošče, poslušalec na morskih valo- razmišljala o načinih, kako ljudi prepričati, da poslušajo celoten album. vih predeska skozi album, skladno z nepredvidljivimi zakoni narave. Ko ugotovijo, katere tri skladbe so najboljše, si z internetaerneta potegnejo le UvodnaUvo It's Working z zasanjanim vokalom in nalezlji- Leta 2002 sem se prijavil na natečaj za novo interes pokroviteljev, morda celo pomoč pri nimam nobene želje po zamenjavi okolja. te tri, ostalih pa sploh ne slišijo,« je svoje ogorčenje vimvim plesnim ritmom nakazuje, da MGMT svoje nagaji- skladbo za godalni kvartet, ki ga je razpisalo prodoru na svetovne koncertne odre. Pri nas Vse to samo potrjuje moje prepričanje, da nad tovrstno prakso izrazil Goldwasser. ve melodičnem energičnosti še nista popolnoma preo- Društvo za sodobno glasbo Maribor. Takrat še dobitnik Prešernove nagrade nima kdove uspeh skladatelja ni odvisen od nagrad, Posledično Congratulations ne premore niti ene brazilabra v halucinogene glasbene podlage, v katerih se sem napisal svoj Godalni kvartet št. 1 in zanj kakšne pozornosti. Časopisi objavijo njegov priznanj in prijaznega trepljanja po rami, uspešnice tipa Time to Pretend, Electric Feel in Kids sedajsed tako dobro znajdeta, čeprav sta stalno na tem, prejel prvo nagrado natečaja v vrednosti govor, ki ga je nagrajenec pripravil, sledi še ampak od deljenja svojega navdušenja do iz prejšnjega albuma, s katerimi MGMT še vedno dada to storita. Tako je dvanajstminutna epopeja Sibi- 100.000 tolarjev (danes bi to pomenilo pri- kak intervju ali dva, potem pa umetnika spet glasbene ustvarjalnosti z vsemi, ki te izvajajo polnita svetovna plesišča in radijske postaje, ampakk rianria Breaks novodobna Stairway to Heaven z enako bližno 416 evrov), obljubljena pa je bila tudi prekrije anonimnost. Razen, če se v kakšnih in poslušajo, ti pa potem prenašajo tvojo se premišljeno bohoti v žanrski raznolikosti in naa dramatičnimidr vzponi in padci, ki z vsaj petimi različ- krstna izvedba z godalnim kvartetom Feguš. zabavnih oddajah, kot je Hri-Bar, delajo norca umetnost dalje. Ali poznamo Mozarta, ker je prvo žogo malce nedostopnih melodijah. Zanalaščč nimini melodičnimi preskoki odpira najbolj čudne dele Marsikdo bi pomislil, da se je tega leta rodila iz njega, kot so se nekoč iz skladatelja Janeza prejel veliko nagrad? Ne, poznamo ga zaradi ali slučajno sta svojo glasbeno mladostniško svežinoo plošče.pl Sledita namreč pesmi Brian Eno, malce srhlji- nova skladateljska zvezda, ki bo s tem delom Matičiča. številnih interpretov, ki so skozi stoletja ohra- in razigranost zamenjala za nekakšno šok terapijo,o, va hvalnica slavnemu producentu z elektronskim predstavljala biser naše mlade skladateljske Sam se sicer ne morem pohvaliti s številnimi nili njegovo glasbo v svojem repertoarju, pa kot bi se nemara izrazil VanWyngarden, saj ploščekek zvokomz osemdesetih in natempiranim tempom ter generacije. pomembnimi nagradami, nisem prejel Šker- tudi radijskih in založniških hiš, ki te koncerte s svojo izrazito drugačnostjo od predhodnika ob pr-pr- instrumentalnain Lady Dada's Nightmare, ki spominja In kakšna je bila usoda omenjene skladbe? jančeve nagrade ne študentske Prešernove posnamejo in izdajo v avdio ali video obliki. vem poslušanju vzbudi val negodovanja, a kaj kmalulu nan zlato obdobje Pink Floydov. Kvartet Feguš je ob koncu tistega davne- nagrade, za druge pomembne nagrade mor- Naj pristavim še nekaj primerov: Šostakovič prav epsko preraste v všečno in ravno prav koheren-en- CongratulationsC najbrž res ne bo zadovoljila potreb ga leta v Murski Soboti izvedel samo tretji da še pride čas. Nikoli pa nisem občutil, da mi ni pri devetnajstih letih postal znan s svojo tno zvočno celoto. MGMT sta pač odrasla in takšnim tdtrendom sledi lditdi tudi masovne komercialne komercialn srenje, kar je več kot očitno tudi njen namen, po stavek, kvartet pa v celoti še danes ni bil pomanjkanje nagrad škoduje pri skladateljski Prvo simfonijo zaradi prejetja kakšne nagrade. njun zadnji izdelek, čeprav niti sama ne vesta najbolje ali je to prav ali njej pa bodo vsekakor posegli tisti, ki jih popularna glasbena industrija izveden. Zanj se je letos (2010, op. p.) začel karieri. Vrsta mojih vrstnikov, predhodnikov in Dirigent praizvedbe, Nikolaj Malko, jo je pač ne. To dokazuje javno opravičilo Goldwasserja ob izidu pesmi Flash De- s svojo kronično abotnostjo ne gane več. Poglobitev vanjo pač vzame zanimati ansambel Inquartet, bomo videli, kaj tistih mlajših je prejelo študentsko Prešerno- navdušen reklamiral pri drugih dirigentih, bila lirium, češ da je pesem sama po sebi čudna, s čimer naj ne bi zadovoljila malce več časa, ki se na koncu obrestuje v obliki čisto zadovoljive raz- bo sledilo … vo nagrado. Nekaj jih danes sploh ne kompo- jim je všeč, pa so jo izvajali. Ali bi bil Stravinski potencialnih pričakovanj poslušalcev. Da tovrstne fl oskule pripomorejo gibane pop elektronike, primerne za konzumacijo prav povsod. Morda Opisani dogodek zgovorno prikazuje raz- nira več. Spet drugi le tu in tam kaj napišejo, svetovno znan skladatelj, če ne bi spoznal k prodaji plošč, je najbrž hudičevo jasno že vsakemu mulcu, sploh če celo v komercialne namene. mere, v katerih v Sloveniji živeči skladatelji morda za potrebe kraja, v katerem delajo. Djagileva? Kaj pa Brahms, če ga ne bi pod- Tina Dolinšek upamo na družbeno priznanje za kanček Trajno pa jih je na glasbenih odrih ostalo le piral Schumann? Kaj pa Dvořak, če ga ne bi širših razsežnosti. Možnosti prejetja kakšne peščica. podpiral Brahms? Ali bi danes poznali Bacha, nagrade za svoj opus ali posamezno delo je Rad bi verjel, da podelitev nagrade resnično če se za njegovo glasbo ne bi navdušil takrat sicer veliko: začne se s Škerjančevo nagrado, pomeni priznanje kvaliteti posameznikovih mladi in nadebudni Mendelssohn? Lahko bi ki jo prejme dijak na KGBL (praviloma jo skladb. A kaj, ko pogosto prihaja do tega, našteval v nedogled. Danes je narava pro- Koncert kultne skupine Metallica sicer dobijo dijaki instrumentalisti, vendar da na podelitev nagrade vplivajo povsem blema drugačna. Umetniki nimajo več tako Zagrebški Hipodrom, 16. maj 2010, ob 21. uri 34 je med dobitniki te nagrade tudi Nana Forte subjektivni dejavniki: v komisiji, ki odloča pomembne vloge v družbi, ta vloga je prepu- 35 za svoj zborovski opus iz let 1998 in 1999), o podelitvi nagrade se znajde skladateljev ščena medijem, ti pa v želji po obvladovanju potem sledi študentska Prešernova nagrada dober prijatelj ali sovražnik (najglasneje je na (vodljivega) človeškega uma najraje po svoje reportaža (interna ali univerzitetna), Kozinova nagrada to možnost opozoril pokojni Zvonimir Ciglič v interpretirajo pojma »talent« in »umetnost«. Društva slovenskih skladateljev, Župančičeva pogovorih z dr. Francem Križnarjem, objavlje- Umetniška vrednost glasbe je zaradi svoje nagrada mesta Ljubljane, Glazerjeva listina nih v knjigi Biti ustvarjalec), za potencialnim nevidnosti in neotipljivosti še najbolj izmuzlji- mesta Maribor, nagrada Prešernovega sklada, nagrajencem stoji močan lobi ali pa je sklada- va. Talent oziroma umetnik je lahko nekdo, ki Tudi tridnevni dež, ki je dodobra namočil zagrebški Hipodrom in ustva- Larsov legendarni močan »dupli fus«. Prešernova nagrada za življenjsko delo, razne telj politično vplivna osebnost. Na nekaterih napiše veličastno simfonijo, pa tudi nekdo, ki ril »blatno jezero«, podobno Rock Otočcu – da nizkih temperatur, ki še Sledila sta tudi Battery in Enter Sand- občinske nagrade … pa še občasni natečaji za natečajih za mlade skladatelje se je tudi že na televiziji ali po radiu »zafuša« nekaj tonov. tako krepke dedce prisilijo, da oblečejo pajkice, niti ne omenjam –, ni man, ki sta znova dvignila razpolože- kompozicijo, posebne nagrade za najboljšo dogajalo, da je bil predsednik žirije zmagoval- In kdaj skladatelj postane umetnik? Takrat, ko odvrnil tridesettisočglave množice od ogleda koncerta Metallice. Leta nje in vsaj navidez otoplila ozračje. V noviteto na glasbenih tekmovanjih, itd. čev mentor v času študija. Prav tako sem na prejme pomembno nagrado? Takrat, ko ga 1999 so obiskali Slovenijo in se predstavili na Plečnikovem stadionu za dodatku so nam postregli tudi s ko- Dobiti nagrado za svoje ustvarjalno delo sicer lastni koži občutil, da člani komisije, ki so tudi propagira svetovna zvezda? Najbolj pošten Bežigradom, naše sosede pa so tokrat obiskali prvič. madi Am I Evil, zadnji pa je bil Seek prinaša prijetne občutke. Dobiš diplomo, ki ti sami skladatelji, nagrajujejo svoje klone ozi- odgovor bi bil: takrat, ko čuti, da je dal vse Oder je bil postavljen tako, da smo lahko koncert brez težav spremljali & Destroy, ki je bil nedvomno odličen poživi steno v sobi, večjo ali manjšo fi nančno roma podobno misleče skladatelje, na kar me od sebe kot ustvarjalec, ki se ne zapira pred vsi, tudi tisti v zadnjih vrstah. Kot je pri tovrstnih koncertih v navadi, izbor za konec, saj smo vsi prisotni na injekcijo ter dodatno referenco v svojem je opozoril moj mentor Marko Mihevc (ki sicer izzivi temveč vedno znova razširja svoje meje. se organizatorji v večini primerov držijo dogovorjene ure nastopov, kar ves glas prepevali. življenjepisu. Nikakor pa ne povzroči tistega, rad svoje študente pošilja na takšne natečaje). Če pa pri tem dobi še kakšno nagrado, konec se je tudi tokrat pokazalo. Nekaj minut čez 21. uro se je koncert začel Metallica je eden večjih rock/metal kar bi si skladatelj verjetno bolj želel: množič- Da ne bo nesporazuma, iz mojega pisanja ne koncev, zakaj pa ne … z Morriconejevo stvaritvijo Ectasy Of The Gold in kadri iz kultnega ve- bandov v zgodovini sodobne glasbe, ki bo le stežka šel v pozabo, saj ne izvedbe in predvajanja nagrajene skladbe, veje nevoščljivost. Tudi razočaran nisem nad sterna The Good, The Bad and The Ugly, ki so zaokrožali uvodno špico. jo poslušajo tako najstniki kakor tudi malce starejša populacija. Za raz- intervjuji, laskave pohvale iz vseh strani, razmerami, v katerih ustvarjam, in trenutno Črt Sojar Voglar Nastop so začeli s pesmijo Creeping Death, sledile pa so uspešnice, kot liko od časov, ko so kot mulci na odrih zganjali neumnosti in kar cveteli sta For Whom the Bell Tolls in Fuel. Več kot očitno je bilo – kar se je od energije, se danes skušajo držati »pokonci«, kolikor je to pač v nji- pokazalo tudi pri naslednjih komadih z novega albuma (That Was Just hovi moči. Ta žal že peša, kar se pozna v samem igranju, četudi znajo Your Life in pa The End of The Line) –, da je mraz nekoliko le vplival na presenetiti z izborom pesmi, ki vržejo vsakega poslušalca v nostalgijo, »umirjenost« občinstva. Na trenutke nas je presenetil ogenj, ki je bruhal zahtevnejšega kritika pa na določenih delih bržkone razočarajo. A ta- iz odra, poskrbljeno je bilo tudi za nekaj izstrelkov ognjemeta, a je ven- kšnemu bendu, kot je Metallica, to spregledaš in enostavno ceniš, kar je darle bila v ospredju njihova glasba. Preprosta komunikacija s publiko bilo storjenega. Igrali so več kot dve uri, priča smo bili zelo korektnemu je bila povsem v Hetfi eldovem stilu, množica v prvih vrstah je odgovar- nastopu, pokazali so nam, da jim je mar za svoje oboževalce, James pa jala na njegova vprašanja, ostali pa smo bolj ali manj spremljali in se je postregel z nekaj duhovitimi izjavami, ki so nasmejali cel stadion. nekoliko premraženi pridružili ploskanju. Sledile so uspešnice Sad But True, One, Master of Puppets. Pri komadu One sem osebno pogrešala Simona Lečnik intervju Srečna trinajstica?

Niet, skupina iz zlatega obdobja slovenskega punka v osem-

glasbena kritika desetih, je že dolgo časa del domače rock mitologije. Prisotne so bile vse prave sestavine za ustvarjanje lokalnega mita: ● Zanimivo, Niet ste z novim albumom Levo: Miro Solman (kot Cavaradossi) in Elena Kononova (kot Floria Tosca), uporniška drža, nasprotovanje sistemu, pesmi, ki presegajo desno: otroški zbor OŠ bratov Polančičev in zboristi SNG Maribor. Trinajst drugi po prodajanosti v Sloveniji, generacijske meje, in na koncu še tragična smrt prvega pevca s prvim singlom pa celo na vrhu nekat- Operna premiera v SNG Maribor, Giacomo Puccini: Tosca Primoža Habiča zaradi prevelikega odmerka heroina leta erih glasbenih lestvic. Vas to čudi ali je pričakovano? Operni novum kot transhistorizem in zagate, ki sledijo 1991. Ko je umrl, Niet že tri leta niso več igrali, njihovo Igor: To je veliko presenečenje. glasbo pa so si na kasetah podajale vedno nove generacije Borut: Sicer smo pričakovali, da bomo prišli Velika dvorana, 14. maj 2010, ob 19.30 na lestvico, saj ne potrebuješ veliko, da prideš srednješolcev in študentov. Kultni status je potrdil tudi po- nanjo. Tudi sami smo si rekli, zakaj pa ne bi to Naj izpostavim že v prvem stavku, da ima tale zapis nekoliko drugač- tniški status in potencial: glas. In ravno iz tega razloga se zdi kritika, ki klon mlajših slovenskih skupin, ki so leta 1998 posnele kom- postalo »mainstream«, zakaj mora biti »main- no, metakritiško (predpona meta tukaj ne označuje le diahrone, pač celostni vtis zamenjuje s partikularnim fetišem, nekoliko dvolična, na pilacijski album priredb pesmi Nietov z naslovom Drž'te stream« vedno »pofl «. Zakaj ne bi bila na vrhu pa tudi sinhrone spoznavne razlike), dispozicijo kot kritike, ki so bile trenutke celo redundantna – vzemimo kot primer pljuvanje (po tleh konceptualna plošča, zgodba. objavljene v zvezi z novo uprizoritvijo Tosce v mariborski operi (G. in drugam), hiperstazirano balerino-madono (Tijuana Križman Huder- Jih! To Niso Niet!!! Ko so se leta 2008 Nieti ponovno zbrali I: To je po eni strani tudi dokaz, da se ni po- Pompe v Dnevniku, J. Dobovišek v Delu, B. Tadel v Pogledih, J. Weiss v nik) v funkciji imitatio aff ecti ali kostumografsko poudarjenost oprsij in z novim pevcem Borutom Maroltom nastopili pred no- trebno prodati in se uklanjati trendom. Lahko Večeru), zato lahko bralec pričakuje tudi nekaj polemiziranja. Navkljub in zadnjic pri ženskih likih (Leo Kulaš), ki iz nežnejšega spola ustvarja delaš svojo muziko še naprej tako, kot si jo vsemu prebranemu pa se, podobno kot Sokratov daimon kljubuje Rubensove kokoši ipd. stalgično razpoloženimi (in razprodanimi) Križankami, delal do sedaj, pa tudi to prinese določen neki vsiljeni estetski doksi, lahko še toliko bolj oklepam svojega sta- Še bolj simptomatičen se mi zdi zamolk analize pevske impostacije je vodja, kitarist in večinski avtor zasedbe Igor Dernovšek prodajni uspeh. Saj ne, da smo po takšnem lišča o konkretni operni produkciji, ki je zvečine požela negativne ali glavnih protagonistov – navsezadnje je v operi – vsaj takšen občutek uspehu prav močno hrepeneli. To je plošča, vsaj racionalno hladne kritike (če pustimo Weissov antikritični »sla- lahko dobi bralec katere od uvodoma izpostavljenih kritik – dovolj začel razmišljati o tem, da bi v osveženi zasedbi posneli tudi na kateri so trditve, ki bi zgrozile kakšne šol- vospev« nekoliko ob strani). Tudi če zreduciramo celoten fenomen momentov, da lahko gre kjerkoli kaj narobe, pevci so tako rekoč vrh nove pesmi. To bi lahko bila tvegana poteza, ki bi v očeh nike in politike. Da je takšna zadeva najbolj pozicije opere (tako institucije kot zvrsti) na njeno (ne)zmožnost ledene gore, »glavno« krivdo je treba potemtakem iskati nekje drugje. starih oboževalcev omadeževala zapuščino skupine, a se je prodajana v Sloveniji, je pa kar presenečenje. reartikulacije že videnega in slišanega – tudi ambigvitetna pozicija Na tem mestu bi okrcal tiste, ki skušajo iz izvirnika (preveč arbitrarno ● Koliko časa je trajalo, da ste se odločili za kakega Žižka, ki razpreda o dvojni smrti opere, nato pa ponovno in obskurno) sklepati na končno reifi kacijo opere, pri čemer pričaku- na koncu izkazala za pravilno. Njihov novi album Trinajst, album z novim materialom? Verjetno ste govori o tem, zakaj je Wagnerja vredno ohraniti, ni zares trdna skala, jejo točno določen tip reprezentacije tega ali onega detajla znotraj konceptualna glasbena zgodba, ki se konča s samomorom pričakovali, da se bodo pojavila nego- kamor bi lahko odložili vso skeptično »navlako« z neoliberalizmom dramaturškega toka – mogoče gre za pretirano obsesijo s primerjava- dovanja v stilu, da to pa ni isto kot včasih, prevlečenega postmodernizma (gre pač za fi ktivno pozicijo fi lozofa, mi produkcij od drugod v kombinaciji s specifi ko slovenske estetske trpečega in uporniškega nakazanega glavnega junaka, je to niso pravi Niet ...? da se nikoli ne moti!) –, težav z opero še ni konec. Pravzaprav se takrat (operne) idiosinkrazije –, pri čemer se vse prepogosto pozablja na med najbolj prodajanimi domačimi albumi. Dernovšek in B: Koncert v Križankah je bil prelomen v smi- največji problemi šele začnejo, saj – kot se izkaže že znotraj slovenske- nekatere kulturno pogojene, a zdaj že splošno sprejete simbolne slu odločitve, ali bomo še kaj naredili ali je to ga nacionalnega umetniškega kánona – imamo Slovenci očitno težave relacije, kamor spadata, denimo, »pomen« bele barve (smrt, nedol- Marolt sta razložila zgodbo novega albuma, opisala stare konec. z razumevanjem in razlikovanjem realnega (in concretum) in tega, kar žnost, čistost, poraz) in (mitološko utemeljiv) kontekst domnevno in nove dogodivščine z miličniki in letečimi »piksnami« ter I: Ko smo igrali v Križankah in na festivalih, je le reprezentacija ali metafora, alegorija … realnega. Ali kakor smo nejasne Cavaradossijeve oslepitve. Spomnimo se le Tejreziasa (Herina predvsem povedala, zakaj »naš svet smrdi«. sem rekel: »Sedaj smo tukaj, sedaj moramo lahko že prebrali: včasih je cigara samo cigara, mar ne? Podobno ne ljubosumnost na prerokovo vednost o ženski seksualnosti), Meduze nekaj narediti.« Da nam ne bi kdo očital, da velja le za poezijo, kjer se dobesednost bere kot metaforo, metaforo (Atenino prekletstvo, freudovska simbolna podoba kastracije) ali smo tukaj samo zaradi stare slave kot večina pa kot konkretno denotacijo, ampak tudi za operni verizem, ki je v de Toscinega ljubosumja na drugačno (predvsem ne njeno) barvo oči, ki bendov, ki se vrne in potem hitro ponikne. Na Breovem konceptu spontano zbezljal v transestetski simbolizem – in s jo zagleda na Cavaradossijevem portretu Marije Magdalene in zaradi 36 Izštekanih sem obljubil novo ploščo in lani 37 tem imajo, kakopak, največ težav tisti, ki režijske perspektive ne ločijo katerih kasneje uniči sliko. In če nekateri kritiki takoj v naslednji sapi smo ji posvetili celo leto. Prej 25 let nisem od vsebine opere. zatrjujejo, da je ključ do nadaljnjega življenja opere v njeni aktualni ustvarjal ničesar … Kot prvo: zdi se mi, da je režiser Diego de Brea – vsem očitkom nav- inscenaciji, gre pri trenutni mariborski operni produkciji natanko za to: kljub, da ni dovolj jasno izpeljal dramaturgije predstave –, zlasti nje- aktualno inscenacijo gledališkega prostora (scenograf: Marko Japelj), gov skopični pogled, skušal zajeti kompleksen (da ne rečem bogat) ki jo je z nekakšno prečiščeno transhistorično optiko – ta presega fragment intertekstualnega, ki ga v igro horizontov o tem, kaj je resni- stilno umestitev arhitekture zgolj v eno zgodovinsko obdobje – moč ca (oziroma aktualno realno) za današnjega gledalca, prinaša zgodba (z rahlimi modifi kacijami) aplicirati na katerikoli trenutek dogajalnega o naslovni protagonistki. Zdaj, verjeli ali ne, je za sodobnega opazo- časa opere – no, nekoliko več izvirnosti bi pričakoval le pri Toscinem valca kratkomalo vseeno, ali gre za resnično umetnico (primadono) in skoku z »zidu« (O Scarpia, avanti a Dio!), ki je bil prej podoben kakšne- resničnega slikarja nabožnih portretov – okvir zgodbe je aristotelsko mu bungee jumpingu, ne pa usodnemu pogonu v smrt. jasen: Napoleonov poraz pri Marengu junija 1800, skorumpirana poli- In kako je navsezadnje z glasbo? Dirigent Michael Halász po moji tika reakcionarnih (represivnih) sil, utelešena v policijskem načelniku, presoji ni bil najboljša izbira – če je kje obstajala temeljna nejasnost, baronu Scarpii (Mamuka Lomidze), prijateljske vezi med aktualnim jo gre pripisati predvsem apatičnosti tistega, kar se odvija v orkestrski političnim sovražnikom in nekdanjim konzulom Rimske republike, jami: zvočnih ekscitacij sploh ni bilo, še najbolj reprezentativne arije Cesarejem Angelottijem (Valentin Pivovarov), in slikarjem Mariom (Toscina Vissi d'arte, vissi d'amore ali Cavaradossijeva E lucevan le stelle) Cavaradossijem (Miro Solman) ter – last but not least – ljubezensko so nekako mimobežno izpuhtele v medel medprostor, tudi osrednji razmerje med pevko Florio Tosco (Elena Kononova) in slikarjem. Jasno, protagonisti so, žal, pokazali več igralskega talenta kot dramskih pev- ko politika poseže v erotična razmerja, slednja zmeraj nastradajo, kar skih kapacitet – izjemi sta morda le Emil Baronik (v vlogi cerkovnika) Puccinijev glasbenodramski nastavek prikaže na dovolj »verističen« in deloma tudi gruzijski baritonist Mamuka Lomidze, ki jima je uspelo način, tudi če pustimo ob strani »problem«, zakaj se Tosca skorajda najti prepričljivo razmerje med volumnom tessiture in glasovno artiku- nimfomansko predaja svojemu izbrancu (pravzaprav se s tem sprašu- lacijo z igralsko dinamiko. Vizualno-literarna kompleksnost de Breeve jemo o »misteriju« spolne želje: bogve zakaj je ta Cavaradossi, ki ne postavitve, ki od pevcev terja nekoliko več energetskega »outputa« deluje prav nič posebno, zanjo tako zelo poseben), posiljeno osladne- kot statična koncertna produkcija tipa »postavi se in poj«, tokrat pač ni mu in preračunljivemu Scarpii, ki je morda komu (istemu subjektu!) dobila ustreznega in zaželenega glasbenega pendanta – in tako smo bolj seksi, pa pač ne. Povsem realistično gledano: večina opernih spet pri odsotnosti glasu, za katerega veljajo skorajda posebni pogoji pevcev (razen nekaterih primadon, ki jih lahko »občudujemo« tudi v neobvladljive višje sile, saj, podobno kot strela, ta le redko udari na tv-reklamah za barve za lase) ni prav nič vizualno izstopajočih, če ne plan takrat, ko bi si to najbolj želeli. bi posedovali glavnega atributa, ki pravzaprav defi nira njihov ume- Benjamin Virc

Foto: Tina Rus reportaža

● Nisi imel na zalogi še kakšnih starih ● Borut, si imel ti kakšne neljube izkušnje, Pri glasbi si želim, da je čim bolj dinamična, pesmi? odkar si pri Niet? čim več prehodov iz hitrih delov v počasne in Vse je sveže, mogoče sem se kakšne besede, B: No, kaj je že priletelo vame na odru, ampak podobno. To so ključni deli glasbe Niet, ki sem fraze spomnil iz starih časov, pa takrat tega zato, ker sem provociral. Igrali smo v Ribnici, jih poskusil uporabiti tudi zdaj. Skušal sem nismo posneli. Na primer kitarska fraza za pe- pa sem se malo pohecal in rekel, da sem zelo najti sebe takega, kot sem bil takrat. sem Dekle izza zamreženega okna je še iz časa vesel, da končno lahko zaigramo v deželi Pop ● Na albumu ste precej izkoristili simbo- starih Niet. Besedilo pesmi Čas za revolucijo je Designa. Takoj je priletela polna piksna piva liko števila 13: v naslovu, številu pesmi, tudi v eni obliki obstajalo že takrat, a je bilo in zadela stojalo. (Smeh.) Saj se je večina ljudi izdan je bil 13. aprila ob 13. uri. Ali ta zelo drugačno. Enako je bilo tudi z melodijo smejala. Rad vsake toliko malo provociram, trinaj stica skriva še kakšen drug pomen? za Beli prah. Sem pa moral te zadeve priklicati malo heca mora biti. B: Mogoče je to nesrečna zgodba junaka Prvomajsko divjanje s skupino Pennywise nazaj, stvari, ki so bile takrat samo ideja. ● Igor, povedal si, da se Niet ne bi nikoli albuma. Trinajst naj bi bilo nesrečno število, Dvorana Štuk, Maribor, 1. maj 2010 ● Trinajst je izšel pri založbi RTV. Je rahlo združili, če ne bi našli pevca Boruta. Kaj je v ameriških hotelih baje nimajo trinajstega ironično, da javni zavod izda punk ploščo? prinesel on, da je bil tako pomemben ele- nadstropja, ker nihče noče bivati tam. B: To je res en hec. Javni zavod nam pušča po- I: V osnovi ni bilo ideje, da bo plošča naslo- Legendarni Pennywise, ameriška punk rock glasbena skupina, ki so Ob prihodu na oder so Pennywise sprožili glasno reakcijo vseh zbra- ment pri tej odločitvi? Sam nisi želel peti? dobili ime po zloveščem klovnu iz novele Stephena Kinga, so vsem nih, ki so, lahko bi rekli, skoraj zrušili stene dvorane ŠTUK, saj sta bila polno svobodo pri ustvarjanju, se ne vtika in I: Jaz nisem pevec. Moj glas je primeren samo vljena 13. To je nastalo zelo pozno, ko smo sprejme izdelek, kakršen je. Hecno je bilo, da imeli že vse komade in smo jih postavljali v obiskovalcem Štuka pripravili nepozaben prvomajski praznik. Zased- energija obiskovalcev in »divji šus«, ki je prihajal z odra, zares neverjet- za pesem, kot je Ruski vohun in še kakšno. ba, ki je aktivna že od leta 1988, se je desetletje po njihovem zadnjem na. Predstavili so svoje največje uspešnice, nas prepričali z izkušnjami smo bili prej pri komercialni založbi, ki se nam Predvsem pa nisem »frontman«. Punk glasba, vrstni red. Končno obliko pa je zadeva dobi- je na nek mehek način odpovedala, ker baje vala sproti. Imeli smo 20, 30, 40 predlogov za nastopu v Sloveniji (takrat v Ljubljani, v okviru Warped Tour) ponovno in dokazali, da kljub zamenjavi vokalista še vedno veljajo za »očete kot jo delamo Niet, potrebuje »frontmana«. ustavila pri nas in nam tokrat postregla z novostjo: vokalistom hard- kalifornijskega punk rocka«. Med prisotnimi je bilo moč med drugim nismo bili ravno komercialno perspektivni. Ostali smo na odru zelo statični, dinamiko na naslov, pa nam noben ni bil všeč, vedno je bil I: Sedaj pa smo na lestvicah pred njihovimi kakšen zadržek. Potem se je nekdo spomnil, core rock skupine Ignite, Zolijem Teglasom. Ves čas svojega obstoja slišati tudi komentarje, da vokal ni povsem tak, kot je bil oziroma odru pa je delal »frontman«, nekaj časa celo so ostali zvesti svoji surovi punk-rock doktrini in se lahko pohvalijo z kot naj bi bil, čeprav sem mnenja, da dobro spominja na »original«. paradnimi konji. dva, ko sta bila v ospredju Primož in Tanja. da bi bil naslov 13, saj imamo trinajst koma- dov. Pa jih ni bilo trinajst, dvanajst jih je bilo ... devetimi studijskimi izdajami. Oder so pred njihovim nastopom dodo- Zvok je bil, kot običajno na Štuku, odličen, besedila, uperjena zoper ● Če smo ravno pri ironiji – Igor, rekel Kasneje pravega pevca nisem našel. Zdaj bra segrele tri skupine: In-Sane, Strike Anywhere in A Wilhelm Scream. obstoječo politično situacijo, pa jasna in razločna. »Stage diving« je si, da se ti zdi zelo ironično, da smo pred smo imeli neverjetno srečo, da smo ob vrnitvi ● In zato ste dodali zadnjo pesem Trinajst, Gornjeradgonski In-Sane so več kot dostojno predstavili svojo zadnjo na tovrst nih koncertih nekaj povsem običajnega, in tudi tokrat ga ni tridesetimi leti imeli tri radijske postaje, takoj našli pevca. Borut je ravno takrat nekaj ki je mešanica vseh prejšnjih in ploščo tudi ploščo Trust These Hands … Are Worthless, med občinstvom našli veliko manjkalo. Še več, na trenutke je bilo na odru več razgretih obiskoval- konceptualno poveže? svojih oboževalcev in se zelo dobro »vklopili« v celotno dogajanje na cev kot nastopajočih. Bilo je tudi nekaj manjših poškodb med posa- I: Potem smo prišli do te ideje. Tip z albuma je odru. Strike Anywhere so s svojimi ostrimi besedili, suvereno politično mezniki, a po njihovih besedah ni šlo za nič hujšega – vidni so bile le šel »na drugo stran« – in kaj se mu zgodi, pre- držo in kvalitetnim nastopom prepričali prisotne, da njihov desetletni nasmeh na obrazih, zadovoljstvo in posledice adrenalina. den gre na drugo stran? Pravijo, da se ti pred obstoj in štiri albumske izdaje nikakor niso brez pomena. Zelo dobra smrtjo odvrti fi lm z vsemi ključnimi dogodki komunikacija z občinstvom je ob melodičnih hardcore zvokih povzro- Glede na energičnost in »težo«, ki ga nosi ime Pennywise, pa me je iz življenja in tako je nastal trinajsti komad. čila pravcato razgretost prisotnih in dvig temperature v prostoru. Sle- osebno (neprijetno) presenetil slab odziv medijev in na sploh poro- čanje o koncertu. V publiki so bili gostje iz Italije, Hrvaške, Avstrije, kar ● Tematika novih pesmi ni dosti drugačna dili so A Wilhelm Scream, ki so pri nas že poznani in so vsem zbranim priča o atraktivnosti nastopajočih. Zakaj je koncert naletel na gluha od starih: upor, revolucija, mamila, psihič- predstavili kvaliteten punk rock repertoar. »Sodelovanja« s publiko ušesa medijev, mi ostaja uganka, potihem pa si želim, da se kdaj v na bolezen … Se v teh letih ni toliko spre- je bilo nekoliko manj, kar morda lahko pripišemo tudi izčrpanosti od prihodnosti več »ne zgreši« glasbenih skupin podobnega kalibra, ki menilo, da jih je treba še vedno poudarjati, turneje, na kateri so. Vsekakor pa sta obe tuji predskupini vnesli nekaj obiščejo našo deželo. ali gre pač za večno aktualne stvari? svežine v naš prostor. B: To je večno. Ni sistema, ki ne bi teh stvari Simona Lečnik proizvajal. Vse, kar se v teh pesmih dogaja, je odziv posameznika na družbo. V komunizmu ali kapitalizmu se lahko enako počuti. Foto: Matic Zorman I: V vsakem sistemu si omejen, si želiš več in ugotoviš, da so okoli tebe zidovi, omejitve. Koncert skupine Trio Sveti danes pa kljub ogromno postajam vaše mesecev pred tem nehal peti pri skupini ● Eden osrednjih motivov na albumu je Presenečenja so del realnosti: pesmi vrtijo le na Radiu Slovenija ... Prisluhnimo tišini ... refren »vaš svet je laž in prevara, vaš svet I: Ja, Radio Slovenija in Študent. od negotovega začetka ● ... In je bil dostopen na trgu dinamičnih smrdi,« s katerim se album tudi zaključi, 38 B: Pa tudi določene lokalne postaje, ki niso 39 »frontmanov«? odpoje pa ga otroški zbor iz podružnice do briljantnega konca tiste najbolj komercialne z omejenim nabo- šole s prilagojenim programom. Zakaj ste B: Takrat sem mislil, da ne bom nikoli več Klub KGB, Maribor, 31. maj 2010, ob 19.30 rom pesmi. izbrali ravno ta pevski zbor? pel. Vsega sem imel dovolj, nobenega petja. Trio Sveti: Marko Djordjević, Branko Trijić in Vasil Hadžimanov. I: Tu lahko vidimo analogijo s celotnim ka- Ampak kaj boš naredil, če te pokličejo Niet? I: Ne bi bilo realno, če bi mi peli »vaš svet je pitalizmom. V devetdesetih so govorili, da (Smeh.) laž in prevara«, ker smo tudi mi postali del je nujna samo privatizacija, da mora vse v tega sveta. Zato smo rekli, da lahko to pojejo Malo je spontanih, naključnih in prijetnih presenečenj v življenju. Eno Solaže in improvizacije so bile izjemno tehnično dovršene ter ritmično zasebne roke in sedaj vidimo, kaj se je zgodilo ● Skoraj vsa besedila na albumu so Igor- samo otroci, ki so nepokvarjeni. Možnost smo takšnih me je doletelo v mariborskem klubu KGB, kjer so na zadnji maj- in tonalno zanimive, skratka inovativne. Tudi sam potek skladb je bil s trgom dela. Zdaj je vse v zasebnih rokah in jeva. Borut, si imel željo, da bi dodal kaj dali hendikepiranim otrokom, ki so tega tudi ski večer nastopili Trio Sveti. Pred koncertom so se odvijale glasbene zasnovan tako, da je stopnjeval vzdušje. Fantje so zaključili s skladbo podobno lahko gledaš na glasbeno industri- svojega, avtorskega, konec koncev si imel najbolj veseli. delavnice Marka Djordjevića, glasbenika svetovnega kova, ki ga je revija We’ll See in tako večer pripeljali do vrhunca. Gre za enega redkih kon- jo. Ogromno vsega, pa nič vsebine. prej bend, kjer si pel svoja besedila? Modern Drummer Magazine proglasila za pravega inovatorja. V Triu Sve- certov, za katerega si upam trditi, da je njegov potek rasel eksponent- ● Kdaj je bilo uporniško sporočilo Niet B: Nimam potrebe, da bi se moral nujno iz- ti delujeta tudi klaviaturist in pianist Vasil Hadžimanov, ki je sodeloval s no, torej od negotovega začetka do briljantnega konca. ● Je v prvem obdobju Niet na vas kot najbolj pomembno: ko je skupina nastala postavljati. Tudi, ko sva z Igorjem debatirala, svetovno znanimi glasbeniki, kot so David Gilmour, David Binney, Mat Podobno kot so fantje sproščeno delovali pod refl ektorji, so to upornike kdaj pritiskala politika, policija? v osemdesetih, ob ponovnem vzponu kakšna naj bi bila nova plošča, sem mu rekel, Garrison, Teodor Spassov ... In seveda kitarist, Branko Trijić. Gre za zelo dostop nost in sproščenost pokazali v kratkem pogovoru, ki je tekel Ali je zdaj slabše, ko vas ignorira tisti bolj zanimanja za bend v devetdesetih ali zdaj, naj naredi tako, kot so delali včasih, in bo nadarjene in inovativne glasbenike, ki uspešno spajajo elemente glasb predvsem o problematiki glasbene industrije. Hadžimanov je med komercialni segment trga? leta 2010, v tej novi situaciji? zagotovo najbolje. Meni je njegova lirika všeč, sveta (etna), jazza, funka, fusiona, in ga transformirajo na zelo svojstven drugim izpostavil netransparentnost glasbenega trga v Srbiji, slabo I: V osemdesetih nas državne založbe niso niti I: Čeprav smo takrat v pesmi Ritem človeštva jo rad pojem in mi je zelo blizu. Ni mi bilo po- način. Njihova glasba je jasen in pristen izraz tega, kar so. distribucijo njegovih ploščkov, katere je povečini razdelil kar sam. povohale. S policijo kakšnih neprijetnih stikov govorili, da vsaka revolucija prinaša novo trebno veliko razlagati, kako naj si stvari pred- Trojica je začela večer kasneje, kot je bilo predvideno. Seveda z dobrim Beseda je tekla tudi o slabi promociji bendov s strani založbe, kar je niti ni bilo. Sredi osemdesetih je bil sistem že oblast, se zdaj popravljamo tako, da pravimo, stavljam, komad sem prebral in ga razumel. razlogom, saj je bil klub skoraj prazen, mogoče je k temu prispevalo tudi pri nas v Sloveniji dovolj znana zgodba. Presenetila pa me je nje- zelo razrahljan, obstajal je duh ustvarjalnega da zdaj sicer je čas za revolucijo, a predvsem I: Zastavil sem si cilj, da bom večinski avtor na tudi to, da se je dogodek zvrstil na ponedeljek. Vzdušje je bilo zelo gova misel o razvrednotenju glasbe, saj sem sam podobnega mnenja. za revolucijo duha. Samo apatično sprejema- razcveta. Saj so takrat po cesti hodili miličniki tej plošči. Na prihodnjih, če bodo kdaj, bo mo- intimno, celo salonsko. Set so začeli suvereno in subtilno, a vendar s Glasba je – tako Hadžimanov – s sodobnimi mediji dejansko izgubila ti, kar ti nalaga kapital in država ... Nekje so in legitimirali ljudi, ki so izgledali malo ču- goče kaj drugače, ampak na tej bo tako. Jaz kančkom dvoma, ki pa je po prvih treh skladbah popolnoma izpuhtel. na vrednosti, ker si jo lahko hitro in enostavno »downloadamo« z meje. V vsakem primeru se je treba postaviti dno in imeli na sebi verige in podobno. No, sem edini, ki imam kot avtor povezavo s pre- K temu je nekoliko pripomogla publika, ki je na začetku koncerta de- interneta. Še pred slabimi desetimi leti je bila takšna praksa, da je bilo zase, se organizirati, se upreti. Dejstvo je, da s takimi verigami, s kakršnimi smo mi takrat teklostjo. Bile so takšne in drugačne ideje, a se lovala hladno in nezainteresirano. Kultura aplavdiranja je tudi po izvr- treba po plošček v najbližjo trgovino, kjer ga seveda niso imeli na vsaka sprememba oblasti prinese isto, še ve- hodili naokrog, bi nas tudi danes ustavili. nisem pustil motiti. Poskusil sem narediti vse stnih solažah bila prej izjema kot pravilo, zato sem začutil dolžnost, da zalogi, kar je še nadalje povečalo njegovo glasbeno vrednost. dno bodo na oblasti ljudje, ki bodo izkoriščali (Smeh.) Res pa so enkrat zelo vljudno izrazili čim bolj preprosto, tak je bil pač nietovski na- poslušalce malce »izobrazim« s svojim entuziastičnim zgledom. Škoda seveda za tiste, ki ste ta dogodek zamudili, saj je bil koncert ostale. A to še ne pomeni, da se ne moreš željo, da na nekem koncertu ne bi igrali dveh čin včasih. Zelo enostavno – ko mi na pamet Po nekaj minutah je trojica začela kazati svoj pravi potencial. To je naravnost odličen. Če preferirate takšen žanr glasbe, pa vseeno ne upreti. (Smeh.) komadov: Heroj in Ritem človeštva. Pa smo jih padejo besede ali ideje, jih povežem v celoto, začutila tudi publika in vzpostavljena je bila magična povezava – bolje škodi, če o tem občasno kaj poguglate! vseeno odigrali. da predstavljajo določeno čustveno stanje. Blaž Tišler rečeno verižna reakcija, ki je pripomogla še k večji glasbeni intenziteti. Andrej Prezelj kritika koncerta glasbena refl eksija Volčjekrvna kuhinja v Menzi pri koritu Wolf Parade, Joensuu 1685 in Vortex Magnolia Menza pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana, 26. maj 2010 Zbor Carmina Slovenica, Karmina Šilec:

ni uspel izboriti prominentne pozicije niti nad svojimi dramatičnimi farfi sa orglami, kaj šele nasproti bas kitari, PerformativRusalke poganskega: ki bi se čez vsaj polovico nastopa prav dobro znašla tudi z E struno kot edino prisotno. Plošča efektov je obljubi- med vizualno perfekcijo in glasbenimi la – in ponudila – kitarsko izkušnjo v najboljši shoegaze razhajanji tradiciji, mestoma pa je od širne sile zvoke vibrirala kar Velika dvorana SNG Maribor, 20. april 2010, ob 19.30 celotna Menza. Tega se je marsikateri obiskovalec sicer zavedel izpred vrat dvorane, saj je bil nastop korektno izveden in zvočno precej dodelan, a žal resnično neume- ščen in resnici na ljubo dokaj dolgočasen. Temeljno poslanstvo velikega zborovskega glasbo dojema kot performans narave, narava Z nespektakularnim vpadom Wolf Parade na Menzin korpusa Carmina Slovenica, ki že vrsto let pa postane del umetn(išk)ega performativa oder je torej napočil čas za skupino, ki je šest ali sedem uvaja nove dimenzije v slovenski glasbeni človeka. In prav zaradi slednje premise pred let nazaj poskrbela za pravo evforijo na indie rock sce- performativ – tega z eno besedo povzema nami na novo zaživi prepričljiv fantazemski ni – in najbrž lastnoročno popularizirala volkove kot koncept choregie, z dvema pa vokalni tea- svet, kamor se stekajo življenjske travme priljubljene živali današnjih hipsterjev na razvlečenih ter – se približuje brechtovskemu drznemu »navadnih smrtnikov«, nad katerimi bedijo ponaredkih puloverjev iz devetdesetih. Nabito polne novemu, ki zavrača »dobro staro« koncertno posvečene posameznice z bledimi obrazi, prve vrste so završale, ko so izpod prstov Spencerja Kru- zborovsko tradicijo, kakršno še danes prete- odete v bela oblačila. Nekatere skladbe, deni- ga zadoneli prvi klavirski akordi iz prav tistega časa: You žno negujejo neoromantično in proklerikalno mo Okostnjakinja Vaska Atanasovskega, Dekla Are a Runner and I Am My Father's Son, otvoritvena pesem usmerjeni slovenski vokalni sestavi. Omenje- se seli, Molitev pri odprtem grobu in Zahvala prvenca! Časovna kapsula kar za uvod. Do izida Expo 86, na usmeritev je, kajpak, »logična« posledica bogovom (skladbe iz cikla Ritual) Slavka L. tretjega albuma kanadske vsevprek aktivne ekipe, je še historičnega izročila musice sacre, začenši z Šuklarja, Rusalke Izidorja Leitingerja ter In dober mesec – pa vendar publika že veselo poskakuje gregorijanskim koralom, protestantsko pe- vitam Urške Pompe, so bile prvič izvedene in ob svežih vižah, ki jih ta večer ne manjka. Čudesom inter- smijo in tako naprej. Dirigentka Karmina Šilec prinašajo zanimive tonske kolorite. neta se gre torej zahvaliti, da vemo: Wolf Parade so si po se v iskanju nove glasbene totalitete tudi Čeprav je instrumentalna glasba v tandemu malce razvlečenem in zato zmerno prezrtem At Mount tokrat močno približuje wagnerjanskemu iz- Atanasovski – Mureškič učinkovala brezhibno Zoomer ponovno zadali udarnejši, bolj neposrednen ročilu celostne umetnosti oziroma umetnine, neposredno, mestoma celo dionizično orgia- rokenrol pristop. Veselje do živih nastopov so vsekakor Gesamtkunst(werk), čeprav z nekoliko dru- stično, kakor neskončni zvočni tok z Orienta obdržali, Spencer kot eden od obeh primarnih piscev gačnim strukturnim izhodiščem od večpla- (kar med drugim nakazujejo tudi modalni pesmi pa si ne more pomagati, da se ne bi namuznil ob stne umetniške potence mojstra iz Bayreutha. tonski sistemi, zvečanosekundni postopi v publiki, ki družno z njim prepeva še neizdan material. Nov glasbeno-scenski projekt, ki se tokrat melodiji in melizmi), se vokalna tekstura ni Kdor v Ljubljani ali Sloveniji poprej ni bil oboževalec imenuje po poganskih ženskih bitjih (z vidika zmeraj prilegala akustičnim karakteristikam teh vsesplošnih indie rock ljubljencev, je to postal naj- fundamentalistične religiozne ortodoksije je velike dvorane SNG Maribor (ali pa je za to kasneje s proslavljanim nastopom Spencerjeve »druge tako vse, kar ni katoliško, pogansko!) oziroma krivo disproporcionalno ozvočenje), še po- skupine« Sunset Rubdown septembra lani. Epskost nekakšnih slovanskih nimfah, močno pove- sebej v visokem diskantnem registru. Najvišji njegovega tamkajšnjega pisanja pesmi se je preslikala zanih z naravo in njenimi transformacijskimi sopranski part se je tako v akordičnih po- Wolf Parade: zgoraj Dan Boeckner in Arlen Thompson, spodaj Hadji Bakara in Spencer Krug. v matično zasedbo – vsaj tako se zdi –, ki pa kljub temu cikli, nastaja s protokompozicijskim proce- stopih nekaterih skladb kratkomalo izgubil, ostaja kompaktna v svoji igri. Za to poskrbi nenazadnje som, podobnem šivanju. Niz 21 samostojnih srednji (2. sopran) pa nekajkrat odtaval za 40 Kanada bo še vzljubila tole našo prestolnico! Nič čudnega, če pa Dan Boeckner, legendarni pozer v vokalnem tandemu s Spencerjem, skladb različnih avtorjev z dovolj odprtim četrt tona sem ter tja. Med vokalistkami je 41 svoje ljubljence tako radi proslavljamo, ko se to spodobi. Ker pa se ki še zmeraj najraje posega po preprostejših rockovskih notah. Ker pa »krojem« (Šilčeva se v nekaterih primerih prednjačil dinamično igralski pa tudi siceršnji v Menzi pri koritu po novem držimo časovnic, je najbolje, da na ta komade bojda ustvarja celotna skupina in ne njeni člani posamično, vse izkazuje tudi kot aranžerka skladb) se namreč artikulacijski potencial Zvezdane Novakovič, čudovit in težko pričakovan zgodnjepoletni večer začnemo kar na skupaj izpade izjemno homogeno – posebej v živo. Dante DeCaro, ki je kot nekakšna imaginarno oštevilčena scen- ki se je z gibko vokalno teksturo profi lirala začetku. poprej skrbel za kitarske motive v novo novovalovskih Hot Hot Heat, na ska glasba s petjem in specifi čnim toposom že v uprizoritvi no-iger Veter v vejah borov (v Čisto v skladu z dodelanim, ambicioznim indie rockom, ki nas je čakal drugi kitari žaga vzporedno z Danom, še raje pa se prepušča hrupnemu »etno« spremljave (Vasko Atanasovski na pi- produkciji Drame SNG Maribor). Na splošno v vrhuncu večera, sta odrske deske prva zatresla Vortex Magnolia. sledenju lastnih smernic. Slednje le še podkrepi pop element pesmi z halih, Nino Mureškič kot tolkalist) z ustreznim je uspelo avtorici projekta Rusalke unifor- Brata Lavrin iz We Can't Sleep at Night sta torej poangležila psevdo- dobrim odmerkom hrapave anti-melodije. Nasploh je precej neverje- dramaturškim kontekstom kot Ariadnina nit mno zabrisati večja kontekstualna neskladja nim Vrtec Magnolija, ki je nekaj časa krožil po spletu, in se po nekaj tno, koliko spevnih elementov ta skupina natlači v eno samo pesem. Ko odvija pred gledalčevimi očmi. izbranih skladb, tako da je imel povprečni manjših nastopih tokrat prvič predstavila širši publiki. Vokalist Marko vse potekajo paralelno, se ob sledenju ali celo požvižgavanju zavozlajo Na trenutke histerizirana glasbena govorica, gledalec bržkone občutek, da vse »gladko gradi na dinamičnih kitarskih potezah, podlage bobnarja Jureta pa – in se hipoma razpletejo šele ob zaključnemu povratku k izvirnemu ki veje iz nemirnega duha rusalk – seveda teče«, čeprav se mi je na trenutke zastavljalo so ritmično zahtevnejše. Če frazo »indie rock« torej prisilno razcepi- motivu. Kakšno rokenrol odrešenje! gre za svojevrstno panteistično manifestacijo vprašanje, na kakšen način bo predstavi uspe- mo na njeni komponenti, prejmeta Vortex Magnolia rock, indie tiste Kako se je torej tokrat izgradila kanadsko-slovenska naveza? Wolf moči ženskega kolektiva, ki je del indoevrop- lo doseči neko poantirano (dramsko, idejno, pristne britanske sorte pa ostaja pri »matičnih« We Can't Sleep at Parade se znajo pohvaliti z že zajetnim slovenskim besednjakom, ka- skega šamanskega pogleda na metafi zično glasbeno) stičišče vsega, kar smo gledalci Night, s katerimi je primerjava neizbežna že zaradi prepoznavnega mor so poleg obveznega »hvala« in posrečenega »kuajezdej« vključili ontologijo, kamor spadata, denimo, tudi uspeli sproti sestaviti v simbolno-estetsko vokala. Posamezne pesmi imajo vsekakor potencial za bodoče mini tudi večeru nadvse primeren »švic«. Spencer, ki se na odru ponavadi koncepta usode in karme –, zveni po (reci- reprezentacijo znotraj fenomena rusalk. uspešnice, skorajda vse pa so začinjene s kakim dobro umeščenim zadovolji s plastenko vode, je tokrat delil steklenico vodke ne le z mo ji formalno muzikološki) plati izjemno Nenazadnje se še tako kompakten kolaž Na sliki: Zvezdana Novakovič, članice zbora Carmina Slovenica (fotografi ja: Dejan Bulut). dodatkom: zvončki, ritmične matrice, morda delay na vokalu v že Danom, temveč tudi z navdušeno publiko. Ali je prišla v roke najstni- »sodobno«, kompozicijsko fragmentirano, a da razstaviti na posamezne komponente: v znani, zamotani fi lozofski črtici to.get.her – vse skupaj pa zmeraj tvori ških oboževalk ali pristašev, starejših od članov skupine, ni znano – a izrazno polno: mikrointervali, ekspresivno ci- tem primeru ostane le še problem, katerega smiselno celoto. po obilnem dodatku je v Menzi dokončno zakuhalo. Za konec bi po tirane pesmi (Uspavanka, Temna noč, Črna vrv razrešitev je pomembna zlasti za tiste, ki Oder so kaj kmalu zavzeli trije Finci, doslej precejšnja neznanka, a desetminutnem Kissing the Beehive morda bili lahko deležni še kake in Ura Svetlane Makarovič, Bela je barva Erike percipiramo tudi onkraj belega blišča in iger cenjeni vsaj s strani Wolf Parade: Joensuu 1685. Člani si delijo pri- uspešnice s prvenca – manjkali so Fancy Claps, Grounds for Divorce in Vouk), različne tehnike petja in ornamenta- s svetlobo, in sicer kako čim bolj prepričljivo imek, tretjerazredni metalski imidž ter ljubezen do introvertirane, predvsem Modern World –, a tudi tako navdušenju ni bilo konca. Nekaj cije, neposredni izraz afektov, kot so smeh, poskrbeti za brezhibnost zvočne podobe, ki razvlečene, a vendar glasne glasbene psihadelike. Ob otvoritvi z mi pravi, da tudi Boeckner pri svoji naslednji turneji s Handsome Furs stoki, kriki ipd. Po drugi (antropološko-kul- daje predstavi pulz – fascinans nad vizualno dvema nekajminutnima, repetitivnima shoegaze dolgovezjema so ne bo preskočil Ljubljane, pa tudi Swan Lake in Dantejevih Johnny and turološki in zvočno empirični) plati pa pade reprezentacijo je za glasbo in s tem tudi za se nemudoma zdeli popolnoma neumeščeni med dve neposrednejši the Moon bi bili veseli. Kanada, se vidimo na slovenskih odrih! celotni performans po transhistorični liniji v vokalni teater tukaj drugotnega pomena. zasedbi, zato so morda doživeli neupravičeno prezrtje s strani nestrp- predsrednjeveški čas, v predtonalitetno, tako ne publike. Res pa je tudi, da si Mikko Joensuu z nežnim vokalom Matej Holc rekoč »avtentično« ljudsko glasbeno zavest, ki Benjamin Virc intervju

Prvi stik s skupino Adam je bil za marsikaterega poslušalca nemalo konfuzen. Leta 2007 so izdali videospot za pesem Odnosi med srečnimi, v kate- rem so z glasbili rokovala lepa mlada dekleta in povzročila veliko ugibanj, kdo sploh so. A kasneje, ko se je že snemal Štirje v enem njihov pred kratkim izdani fotografi ja: Blaž Tišler album Alfa, se je razkrilo, da ● Koliko časa ste preživeli v kleti grada ● Na kupu ste se znašli štirje fantje iz Potem so se pojavila ugibanja, ali je to res centov. Kakšen je bil namen tega sklada in ● Kje ste snemali cerkvene orgle? se za imenom Adam skriva za- Kodeljevo, da ste posneli album? različnih skupin. Je prihajalo do kakšnih ženski bend, kdo je zadaj, ali je Jadranka Juras koliko se je na koncu nabralo denarja? D: Ko smo dobili to idejo, je bila prva reak- sedba štirih fantov, glasbenikov Peter: Celo prejšnje poletje. ego bojev, kot se rado zgodi v ekskluzivno povabila ekipo ali gre za kaj drugega P: Denarja je dovolj za kakšno kosilo. (Smeh.) cija: kdo pa ti bo to dovolil? Pogledali smo Damir: Snemalo se je en teden, priprave na moški družbi? (Smeh.). Alergičen sem na te anglizme, ki se jih preveč- na internet – cerkev Marijinega vnebovzetja z večjo ali manjšo kilometri- snemanje in nasnemavanje pa so trajale malo D: Zelo dobro smo se ujeli ravno zato, ker krat zlorablja. Imamo veliko lepih slovenskih Domžale, našli kontaktno številko župnika, ● no. Vodilno vlogo v skupini je dalj. tega ni bilo. Vsi smo že nekaj dali čez, delali z Damir, kako se ti je zdelo peti Petrova besed, a stremimo po tujih. Je bil pa tukaj ga poklicali in mu povedali, da pesem simbo- P: Bil je ravno tisti teden poletja, ko je bilo drugimi ljudmi in vemo, da se moraš v skupini besedila, v svoji matični skupini namreč tudi neki psihološki moment, ki smo ga hoteli lizira upanje. Takoj naslednji dan nam je dal prevzel kitarist Peter Dekleva največ sonca, pa sem si mislil, da ne bi bil prilagoditi in delati v korist skladbe ali albu- Anavrin poješ svoje besede? ustvariti – da gradimo svoj unikaten zvok, ključe. (Smeh.) Čisto smo bili presenečeni. nikjer raje kot tu. Prav dobro nam je bilo. ma. Vsi smo to dobro razumeli, zato ni bilo D: To je zame bilo prvič. Drugače bi bilo, če ki izhaja iz tukaj in ne iz kakšne obljubljene ● Zadnja pesem na albumu, Ključ, ostaja iz skupine Srečna mladina, nobenih sporov. bi na primer dobival besedila po elektronski dežele. Zvok na plošči v veliki meri prihaja ● nedorečena, nedokončana. V smislu, da Ali prostor, kjer se ustvarjajo in snemajo pošti, pa česa ne razumeš in moraš to na iz tega, da smo tukaj doma, da smo tukaj ki ima tako ali drugače prste ● Kako ste se sploh zbrali v skupini ravno tudi za Adam stvar še ni zaključena? pesmi, vpliva na vzdušje albuma? Kako je silo ubesediti, dodati neko čustvo. A midva s ustvarjali. Tudi če bi samo snemali kje drugje, vi štirje? D: Zanimiva razlaga. vmes tudi pri mnogih drugih vplival ambient studia na gradu Kodeljevo Perotom sva imela sama veliko seans, na kate- bi album drugače zvenel. na ploščo Alfa? D: Spontano. S Perotom sva se rahlo pijana rih sva šla čez vsa besedila, čez vse verze, se P: Na albumu je veliko spontanosti in lepo slovenskih izvajalcih, skupina P: Predvsem smo za akustiko izkoristili razne srečala na nekem žuru … pogovarjala, kaj je sporočilo. Iskala sva barve ● Na plošči se je znašlo tudi nekaj ne ravno je šlo v koncept, da konec ostane odprt, ne stvari – od hodnikov do raznih čudnih sten, glasu, karakter vokala, veliko nekih variant. običajnih glasbil – fl exaton, pojoča žaga in zaprt. Anavrin je Adamu »posodila« ● Tako se ponavadi vse začne … ki so v studiu. Saj ne, da tega ne bi mogli V teh besedilih uživam, začutil sem jih. Tudi celo cerkvene orgle. Kaj ta glasbila dodajo D: Tudi Adam nadaljuje pot, ni zaključka. D: Ja, res. (Smeh.) Imel sem oblečeno majico pevca Damirja Lisico in basista poustvariti na kakšen drug način, a tukaj je Perotu veliko pomeni, da je vse pravilno posamezni pesmi? Delamo na tem, da se spromovira album, Pearl Jam, pa me je zagrabil in rekel, ti boš z že odmev lahko dal poseben občutek koma- interpretirano. Zelo sva se ujela, ravno zato, P: Potrebovali smo orgle, ker pesem predsta- želimo čim več koncertov, ki so nadgradnja Aneja Kočevarja, kot zadnji mano igral, naredila bova »tribute« skupino du, tako da tega sploh ni bilo treba umetno ker ni bilo bojev med egoti. Pustil mi je veliko vlja upanje. Žaga predstavlja nedolžno darilo, albuma, kar se tiče energije. Potem pa bomo Pearl Jam. To je bila prva ideja. Ko sva se pa se je skupini pridružil in dodajati. svobode, jaz pa sem njega prosil za pomoč in za katerega ne potrebuješ plačila. Flexaton pa delali naprej, nove stvari. Kakor bo šlo, nekaj slišala čez par dni, ko sem ga klical, če to še za nasvete. je povzel cel cirkus zmede v komunikaciji na bo. Step by step. ● velja, če se sploh spomni (smeh), je bil še za postavo zabetoniral bobnar Kako pa se klet gradu razlikuje od mestu, kjer se tudi v pesmi ritem zlomi. P: Plačaj evro in pol! (Smeh.) Gregor Jakac iz skupine Tide. ostalih prostorov, kjer ponavadi vadite in in vprašal, če poznam kakšnega basista. Takoj ● Peter, ti pa že imaš izkušnje s tem, da snemate? sem poklical Aneja, ker vem, da je pripravljen drugi pojejo tvoja besedila … Blaž Tišler Skupaj so se zaprli v studio na P: Kot prvo, je nad njim lokal. To zna biti zelo to delati. Potem smo poklicali še takratnega P: Zanimivo mi je, kako vsak po svoje obrne inspirativno. (Smeh.) Vedno diši po picah. Kot bobnarja Žigo Kožarja. Takoj na prvi vaji smo besedilo. Mogoče nisem najbolj prijeten pri ljubljanskem gradu Kodelje- drugo pa je to velik prostor v gradu, do kate- se odločili, da mogoče sploh ne bi preigravali tem, malo težim. Ampak če je pevec dober, ni 42 vo in v celoti sami postavili, rega imaš neko spoštovanje, to ni zaklonišče, Pearl Jam, ampak poskusili narediti nekaj svo- problemov. 43 ki nima nobene tradicije. Še vedno ugotavlja- jega. Pero je imel veliko idej že od prej, zato ● posneli in producirali prvenec mo, kaj je tam spodaj bilo, a imamo na sumu, smo se odločili tako. Dejansko nikoli nismo Presodili ste, da imate dovolj izkušenj, da je bila mučilnica. (Smeh.) odigrali nobenega komada Pearl Jam. (Smeh.) da se sami lotite tudi producentskega Alfa, album izvirnega rocka z dela. Kaj so pozitivne in kaj negativne plati mnogimi odličnimi melodijami ● Na naslovnici albuma je podoba fanta, ki ● Je to vaš »pop« projekt, čeprav še vedno tega, da si sam svoj producent? je zmontirana iz slik vas štirih… znotraj rocka – na albumu je namreč nekaj P: Plusi so to, da si lahko več dovoliš in idejo in zvočnimi domislicami. Kako D: Ja, obstajajo štiri različne naslovnice z raz- odličnih, privlačnih melodij? izdelaš do zadnje pikice. Minusi pa so to, da je potekalo snemanje v studiu, ličnimi kombinacijah delov naših obrazov. P: Alternativci bodo rekli, da je pop, pop se večkrat »zaštrikaš«, večkrat je kakšna stvar P: Tudi s tem smo hoteli povedati, da je ta poslušalci pa, da je alter. (Smeh.) Jaz tega pred nosom, pa je ne vidiš. Ni varnostne za katerega sumijo, da je bil plošča delo vseh štirih. ne vidim ne kot eno, ne kot drugo, mogoče mreže, ki jo da producent. nekoč mučilnica, kako priti D: Tako nekako bi izgledal Adam, če bi bil na oboje. D: Glavni minus je, da če kje ne vidiš rešitve, Zemlji. D: Pesmi so nastajale na akustični kitari z kako bi dodelal neko pesem, ti lahko pro- do posnetka cerkvenih orgel in P: Velikokrat ga dojemamo kot neko živo vokalom in sploh nismo vedeli, kam nas bodo ducent, ki mu zaupaš, svetuje, kako komad bitje. Ko se pogovarjamo med sabo, se pogo- popeljali aranžmaji. Pesmi smo spreminjali, nadgraditi. Hoteli smo dokazati, da lahko kako zapoje žaga, sta razložila varjamo o njem, o Adamu. dokler nismo vedeli, da je to to. sam narediš vse, poleg tega pa ni bilo časa, P: Enkrat bi morali prav zbrati vse naše demo da bi poiskali producenta in mu razlagali kitarist Peter in pevec Damir. ● Naslov albuma in ime skupine – Adam, posnetke in preposlušati, da bi videli, kako so našo štorijo, v čem je poanta in po možnosti z Alfa, če naj razumemo v smislu alfa samec se pesmi razvijale, iz kje so vsi ti deli prišli. njim ponovno delali aranžmaje. Zelo smo bili – namigujeta na moško plat, moški kon- prepričani v to, kar smo delali tri leta. cept, celo mačizem. Gre tukaj iskati rdečo ● V vašem prvem videospotu za pesem P: Ni pa bilo lahko. Ko si »sam svoj mojster«, nit albuma? Odnosi med srečnimi, ki je izšel že pred se hitro zaljubiš v kakšno idejo, ki mogoče P: Ne, v mačizmu ne. Alfa tudi ni bilo mišljeno dobrim letom, so v vaših vlogah nastopile izvedbeno ni najboljša. V takem primeru pa v smislu alfa samec – čeprav upamo, da bo simpatične gospodične, vi pa se sploh bi bila pomoč starejših in izkušenejših dobro- Adam nekoč postal alfa samec. (Smeh.) Bolj je niste pojavili v njem, tako da se je mar- došla. šlo za to, da pojmujemo, da so kulturo, kot jo sikdo spraševal, kdo so res Adam … poznamo danes, ustoličili Grki. Zato se nam D: Takrat tudi še nismo imeli vizije skupine. ● Med snemanjem plošče ste imeli pose- je zdela lepa izbira za naslov prvega albuma Kolega Urban Pekle je rekel, da bi za nas ben sklad, v katerega je moral vsak, ki je naredil videospot, in si zamislil tak koncept. Alfa. izrekel angleško besedo, prispevati 50 Tišler Blaž ja: fotografi urbani lajf Recenzija plošče z retrospektivo

Florence and The Machine Nov album skupine Kayo Dot: Učna ura poganskega popa Kino Šiška, Ljubljana, 26. maj 2010 Zdaj že drugo leto, Mobitel z blagovno znam- ko Itak, k nam pripelje nekatere izmed tre- Že predkoncertni pogled na še zastrti oder Kino Šiška, na katerem so stale nutno najbolj znanih glasbenih skupin. Lani ptičje kletke, v njih pa žarnice, je dajal slutiti, da se tisti večer obeta ne ravno so to bili lasvegaški The Killers, letos pa kar običajen koncert. Ker se v Sloveniji bolj poredko oglasijo sveže in aktualne sku- tri skupine! Po vrsti so to britanski zvezdniki pine, ki se na vrhuncu slave razumljivo raje potikajo po večjih mestih in dvo- Florence & The Machine, ameriški post punk ranah, je bil koncert britanske indie pop senzacije Florence and The Machine rockerski trio Gossip in še tretja skupina, ki pa (sicer s sponzorsko podporo mobilnega ponudnika) še toliko bolj dobrodošel zaenkrat ostaja skrivnost. Glede na prvi dve vsem lačnim nastopov izvajalcev, ki so pomembni tukaj in zdaj, ne le koncer- skupini nam ni treba skrbeti, da bodo k nam tnih obiskov odcvetelih staroborcev ali rutiniranih pop šovov. pripeljali še en svetovno znan bend. Ko je zastor padel in je pred občinstvo ob glasbenem uvodu skupine počasi Po besedah vodje Karmen Štamulak je Itak pristopicljala bosa in v bleščeče belo vihrajočo obleko odeta pevka Florence blagovna znamka, ki v vseh svojih aktivnostih Welch, je bilo jasno, da je prav ona edini in osrednji element zasedbe, medtem uteleša način življenja mladih. Do sedaj so Ita- ko so ostali člani tudi vizualno porinjeni v poltemo ozadja odra. Ko se je uvod- kovce podpirali v športu in kulturi, lansko leto na pesem Howl ob enoročnem udrihanju Welcheve na boben stopnjevala do so organizirali koncertni spektakel skupine refrena, so po hrbtenicah začeli gomazeti mravljinci ugodja ob posebnem, The Killers, letos pa želijo vsem uporabnikom dramatičnem in precej mogočnem vokalu, ki je drl iz suhljate rdečelase bizarne ponuditi lastno doživetje blagovne znamke ženske pojave pred občinstvom. Sledeči dvojček pesmi Girl with One Eye ter prek večplastnega glasbenega dogajanja My Boy Builds Coffi ns, v katerih nastopita najbolj bizarna lika iz prvenca Lungs, Itak Džafesta. Zato obsega letošnja glasbena je še poudaril nenavadnost izkušnje in nekakšno antipop vzdušje, mnogokrat trilogija Itak Džafesta poleg treh ekskluzivnih ironično zavito ravno v pop strukture. Med slednjo pesmijo je zatajil mikrofon, koncertov še spremljajoče predkoncertne kar je Florence spretno in simpatično obrnila sebi v prid tako, da je ob njenem zabave po vsej Sloveniji. Itak partyji so tako dirigiranju pesem do konca odpelo občinstvo, ki je očitno doma dobro na- namenjeni vsem tistim, ki si želijo preizkusiti študiralo besedila. Pevka je pokazala, da obvladuje tako rockersko divjaštvo v vlogi organizatorja zabave. Na strani www. kot ustvarjanje čustvene ambientalnosti, ponavadi pospremljene s pretirano itak.si lahko oddajo kreativni koncept svoje dramatiko gibov člana kakšnega amaterskega gledališča, ki pa se baročni ču- zabave, pred vsakim koncertom pa bodo stvenosti njene glasbe odlično poda. Njen glas večkrat zaide v skoraj operne MNOGOTERA RADOVEDNOST izbrani najboljši, da izpeljejo zabavo po svoji vode, čeprav bi ga ljubitelji opere verjetno opisali kot preveč razpuščenega in meri. begajočega. Kjer se je v glasbo poleg kitar, bobna in klaviatur vključila še harfa, Kayo Dot so v teh krajih dokaj spregledana komorna rock, post klasično rockerski način razvijajo prehode, ki s sami rockom nimajo Prvi dve predkoncertni zabavi sta se že odvili na primer pri malce improvizirani pesmi I'm Not Calling You a Liar, je zvok pre- metal, jazz in sodobna klasična zasedba iz New Yorka, ki jo s spre- skoraj nič. (6. maja v Ljubljani in 7. maja v Mariboru), kot plavila igrivost in pravljičnost ter se še najbolj približala oznaki poganski pop, menljivim članstvom vodi skladatelj, kitarist, vokalist, basist, klari- Tri leta kasneje, na albumu Dowsing Anemone and Copper Tongue, tudi koncert sveže pečenih brit nagrajencev kot svoji glasbi pravi pevka sama. Skupina je občinstvu namenila tudi pogled netist (in še kaj) Toby Driver. Pred kratkim so izdali svoj četrti album so naredili še korak dlje v neznano. Album so posneli bolj ali manj v Florence & The Machine, 26. maja v Kinu Šiška v prihodnost, ko je odigrala novo pesem Strangeness and Charm, ki bo našla Coyote in to je odlična priložnost za retrospektivo in predstavitev te živo, poleg kopice ostalih razlogov pa ostaja za moje pojme unikaten (več o koncertu izpod peresa Blaža Tišlerja). prostor na naslednjem albumu, ob slišanem stopnjevanju krikov, agresivnih ki- skrajno inovativne in posebne zasedbe. med, splošno rečeno, »eksperimentalnimi« rock albumi tudi zaradi Ljubljansko Kiberpipo so v četrtek 6. maja ticah in lebdečimi spremljevalnimi vokali pri refrenu pa se zdi, da bo naslednja tega, ker se skladbe na njem pogosto odvijajo skorajda brez vsakr- najprej preplavili geeki in geekice, ki so s plošča še bolj čudaška in energična kot prvenec. Veliki hit You've Got the Love Nastali so leta 2003, po razpadu »kultne« in malo poznane »progre- šnega očitnega notranjega ponavljanja. Enkrat za spremembo nam pomočjo futurističnih hostes čez noč preizku- je Welcheva odpela z dobršno mero ironije, ki je razumljiva ob dejstvu, da je ta sivne« psihedelične death metal zasedbe Maudlin of the Well. Pri kljub uporabi nekaterih tipičnih sestavin, kot so kitarski riffi in metal- šali igralne konzole in uživali ob tehnoloških njena verjetno največkrat predvajana in najbolj znana pesem edina priredba slednjih je kot vir kompozicije veljala relativno znana tehnika »astralne ski bobnarski deli, ni treba poslušati dolgočasnega metronomskega cukrčkih ter s pomočjo vročih ritmov DJ Ree na albumu. Po skoraj navijaškem butanju z nogami ob tla za bis se je Florence projekcije« in »lucidnega sanjanja«, in številne skladbe so bile, sodeč preigravanja motivov, ki se v nedogled seštevajo po principu 2 + 4 + plesali na zmiksane komade Florence & The vrnila, si razpustila prej v kite spletene lase in v takšnem, bolj razpuščenem in po izjavah Tobyja Driverja, napisane povsem v sanjah. Kayo Dot nada- 4 + 4 + 4 + 2 + 4 + 4 … itd. Skladbe prej dajejo vtis dognane komorne Machine dolgo v noč. sproščenem vzdušju odkričala skoraj punkovsko verzijo brzeče Kiss With A Fist. ljujejo s podobno onirično kompozicijsko logiko, ki pa jo sedaj skupaj kompozicije, ki teče od začetka do konca in se ji nikamor ne mudi, 44 V petek je sledila druga predkoncertna zaba- Za konec smo bili deležni še precej vokalno prirejene pesmi Rabbit Heart (Raise drži predvsem zrel skladateljski izraz, ki se napaja iz sodobne klasike ki pusti zveneti tišino, atonalne nize akordov, obsesivno hipnotično 45 va, namenjena vsem Štajercem, v maribor- It Up), kar je mogoče zmotilo zaljubljence z verzijo s plošče, a čar živega nasto- in senzibilnosti novih glasb newyorškega »downtowna«. Prva plošča, nabijanje kitarskega feedbacka in distorziranih tolkal, blago post rock skem jazz klubu Satchmo. Na Crazy Red žuru pa je tudi v takšnih, bolj ali manj posrečenih odstopanjih. Choirs of the Eye, je tako kalejdoskop preteklih in spektralno prisotnih kitarsko brenkanje, petje v falzetu, jazzovske solaže in še polno dru- je vse prisotne s svojim glasbenim izborom Komplimente v zaključnih napol šaljivih komentarjih Welcheve, da je impre- prihodnjih vplivov. Vendar ni v njej pravzaprav nič »prehodnega« ali gega. Slišimo lahko zanimiv razvezan potek glasbe, ko se eni motivi navduševala Iva Starkova. Za vse tiste, ki so sionirana nad plesnim in pevskim odzivom prisotnih, ji je občinstvo z vzkliki, naivnega: vsaka skladba in tudi album kot celota stojijo zase. Težko je razvijajo, nekateri pojavijo le za trenutek – nobeden pa se ne ponovi, preizkusili svoj talent in spretnosti v igranju ploskanjem in večinsko iskrenim navdušenjem tudi vrnilo. Od rdečelaske in pravzaprav opisati barvitost, razpršenost in hkrati lucidno strnjenost kar omogoči poslušalcu drugačno, bolj odprto izkušnjo in hkrati igric z mobilnimi telefoni, pa je poskrbela kolegov smo se poslovili z močnim občutkom, da bomo v prihodnosti njo in o posameznih epizod. ohranja pozornost saj se tekom skladbe ne razvije udobje klasične Nokia, da domov niso odšli praznih rok. njej slišali še mnogo, mnogo več. Skladba The Manifold Curiosity (Mnogotera radovednost) se tako pesemske strukture. 25. junija bo Slovenija odmevala v ritmih fe- Blaž Tišler prične s padajočimi, odprtimi indie rock harmonijami, baladnim Kljub nekaterim odtenkom skandinavskega ekstremnega metala, nomenalnega tria Gossip. Zvok skupine Gos- klarinetom in bobni, se nato spremeni v pokrajino kitarskega folk prisotnega na prejšnji plošči, so na Dowsing Anemone and Copper sip lahko opišemo kot vokal soula in gospela, brenkanja z abstraktnim elektronskim pokanjem in psihedelično Tongue tokrat vnesli nekaj še težjih, počasnejših post hardcore barv. ki je podprt s funky punk zvočno podlago. distorziranim polšepetajočim vokalom, vmes se ujame v repetitivno Te pa nikoli nimajo klasične vloge katarze ali poceni vrhunca, temveč Skupino, ki je zaslovela s komadom Standing zanko plavajočih arpeggiov analognih klaviatur z recitacijo in fi lm- delujejo prej kot razpotegnjene v času ali pa, obratno, kot kratki pre- in the Way of Control, sestavljajo pevka Beth skimi godali, nadaljuje se v podaljšanem poliritmičnem trušču noise bliski. Lahko bi rekel, da so trenutno ena redkih skupin, ki inteligentno Ditto, kitarist Brace Paine in bobnarka Han- rockerskih solo kitar, in konča z nekaj takti najintenzivnejšega black- uporablja najboljše plati metala s popolno odsotnostjo komičnega nah Blilie, v Ljubljani pa bodo prvič za slo- metalskega »blastbeata« in kričečimi vokali. Vse tako bežno, a kljub postavljaštva, ob katerem te je kot poslušalca sram. Za Kayo Dot je vensko publiko predstavili album z naslovom temu odločno prehaja iz enega v drugo, da po končani skladbi ostane tudi značilno, da takšen part dostikrat odigrajo povsem drugače, Music For Men. Pevko, ki jo je glasbeni portal vtis kratkih sanj … in nisi čisto prepričan, ali so vsi našteti segmenti denimo kot bi se kakšna psihedelična jazz fusion zasedba iz sedemde- Pitchfork označil za pristno žensko rock zvez- res tam. Vendar večkratno poslušanje razkrije presenetljivo veščino setih spravila igrati doom metal, ali pa kot bi sodobni improvizatorji do – provokativno, močno, seksi ter »z jajci«, stapljanja vseh sestavin, ki nikoli ne prestopi v nekakšno kolažiranje, želeli imitirati Sunn O))). Hkrati pa nas tam, kjer bi lahko nemara pri- bodo vsi Itakovci lahko prvič v živo občudo- temveč predvsem zaradi navidezne lahkotnosti in »naravnosti« poteka čakovali gothic patetiko, presenetita bebopovska klarinet in trobenta. vali v ljubljanskih Križankah. deluje še bolj skrivnostno. Na tem album se ustvari tudi zanimiva zvočna slika, ki ji kljub pestre- V tretjem delu trilogije, ki bo v drugi polovici Doomerskemu gomazenju na albumu sledita klavir in žametna mi- mu naboru glasbil in občasni nasičenosti uspe ohraniti zračnost. To leta, se bo prvima dvema glasbenima aktoma lesovska trobenta, intimistična weird folkovska baladnost se razvija dosežejo z domiselnimi produkcijski prijemi, ki nemalokrat ozvočijo in pridružil še en svetovno znani band, ki pa s simfoničnim patosom in končna v bluesovskemu vokalnemu frazi- v ospredje postavijo najbolj akustične dele instrumentov – tako lahko zaenkrat, kot rečeno, ostaja skrivnost. ranju, neverjeten glas Tobyja Driverja v skladbi A Pitcher of Summer kljub prisotnosti električne kitare dejansko slišimo »les« in pedale spomni na moško različico Björk in tako naprej. Pri vsem tem pa Kayo koncertnega klavirja, ali pa najnežnejše drsanje bobnarske palice po Dot ne zvenijo kot na primer Zornovi Naked City, temveč na veliko bolj zvončkih. Tako se spretno izognejo porezani in kompresirani zvočni reportaža

sliki, ki pesti večino sodobnih plošč. Namesto da bi nasnemavali obi- spomnil že kdo drug. Že v prvi skladbi Calonyction Girl začutimo toplo čen je celo splezala na bližnjo vrv, ki je visela čajne »zidove« metalskih kitar, stvari odigrajo le z eno, relativno čisto in močno prisotnost basa, ki je v miksu dosti bolj glasen kot ponavadi Karavana ljubezni s stropa, in prikazala spretnosti ovijanja in kitaro, ki ji dodajo violino, klarinet ter električni bas. Poleg tega je glas in postavljen v sredino stereo zvočne slike. Precej pogosto igra neka- zvijanja z vrvjo na višini kakšnih petih metrov. Tobyja Driverja še bolj raznolik. V prvi skladbi Gemini Becoming The kšne razpuščene kratke motive, ki vključujejo alikvotne tone in zve- Dogodek, ki se do nedavnega v Glasbeni nomad Marc Vella je nastopil že Tripod tako preseneti s surovim, zamaknjenim, hropečim in skorajda neče odprte strune. Ravno tako se album začne, poleg basa slišimo še Sloveniji še ni zgodil ... Caravan v petdesetih državah po Evropi in Afriki, v »obrednim« vokalom, v Aura on an Asylum Wall pa učinkovito uporabi pester nabor činel, zvončkov in celo gamelana. Preseneti tudi surova of Love Indiji, Pakistanu, igral je celo beduinom sredi noisersko zmaličeno kričanje. Album zaključi kompozicija Amaranth viola, ki je na trenutke slišati kot sarangi. Vtis je tipičen za Kayo Dot – Sahare. Na tokratni turneji ga spremlja petde- the Peddler, ki precej dobro ilustrira estetiko, prisotno na albumu, deluje ohlapno improvizirano, vendar gre v bistvu za točno določene setglava skupina enako mislečih ljudi, ki širijo čeprav v bolj zadržanem tonu. Po nekaj minutah brnenja najnižjih stvari, ki pa se prepletajo prek sprotnega očesnega »dirigiranja«. Na Hipijevski duh je aprila preplavil vasico ob ljubezen preko glasbe, kamorkoli pridejo. klavirskih strun, činel in oddaljenega odmeva efektirane kitare vznik- to fascinantno zvočno tapiserijo se umesti jokajoč vokal, ki osamljeno Celju. Ljubečno (je podobnost kraja z imenom Toliko pristnih objemov, nasmehov, iskric v neta »kitica« in »refren«, ki kmalu potoneta v pokrajino razredčenih poje »Help me … I'm disappearing« v zanimivi napetosti s harmon- skupine naključje?) je zavzela in prevzela Pričakala nas je množica kakšnih petdesetih očeh in poljubov že dolgo nisem doživela. Na klavirskih tonov, violinskih in kitarskih fraz ter tihega žvižganja in piša skim okoljem violine, basa in gamelana. Pravzaprav je slišati, kot bi parada Caravan of Love s svojimi avtobusi in glav, ljudje z vseh koncev in krajev, ki spre- koncu koncerta smo se vsi med sabo obje- trobent, ki traja in traja. Driver pel tipično, rahlo razglašeno, a še vedno molovsko (darkersko) s francoskim pianistom Marcom Vello na čelu. mljajo svojega pianista na turneji po Evropi, mali, se zahvaljevali drug drugemu za krasne Raznolikost instrumentov na neki način pomeni tudi nestalno član- tožbo, medtem ko ostali instrumenti ustvarjajo sproščeno atonalno vse tja do Bližnjega Vzhoda. Že ob prihodu trenutke, ki smo jih delili in doživeli skupaj. stvo v skupini. Za tretji album sta tako ostala le osrednja člana: že ome- okolje. In res je to emblematično za celoten album – mojstrsko upo- Vaščani pravzaprav sploh nismo vedeli, kaj sta me nagovorili nasmejani Francozinja in Presenetljivo je bilo to, da smo prav vsi, ki njeni Toby Driver in violinistka Mia Matsumiya. Ob sebi sta zbrala novo rabljanje določenih idiomov v kompozicijske namene. Navsezadnje točno se dogaja, ko smo nekega jutra na šol- Španka. Postalo mi je jasno, da gre za drugač- smo se udeležili tega enkratnega dogodka zasedbo klarinetov, saksofonov in tolkal. Nastalal je album Blue LamLam-- – zakzakaj pa ne bi bili med polnopravnimi glasbeni skem parkirišču zagledali tri stare pografi tane no kulturno prireditev, kot smo jih vajeni. (stari, mladi, pred koncertom mnogi nejevolj- bency Downward, ki je le še bolj napredoval v ssestavinamiesta sam način igranja basa, ta ali oni avtobuse, na katerih je na veliko pisalo Cara- S programom smo začele mažoretke KUD ni) odšli z dogodka nasmejani, polni pozitivne čudaštvu. Tokrat je ponekod še večji poudarek efekt,efek določena harmonija, aranžmajska ideja? V van of Love. Mislila sem si: »Kaj pa je sedaj to? Ljubečna, sledili so različni pevski in glasbeni energije, navdiha in vsekakor bogatejši v srcu. na vokalih, med meteorološkimi viharji od ne- tem smislu je Driver dedič pristopa, za katerega Ali se moje sanje, čeprav nisem živela v šest- sestavi našega kulturno-umetniškega društva Prevzela me je oziroma – mislim da, sodeč po znano kje vznikajo lebdeče, skorajda avantpop je velikove naredil ravno John Zorn, ko je pokazal, desetih, uresničujejo sedaj, v 21. stoletju?« in šolski otroški zbor. Zatem je na vrsto prišel odzivu in pogovorih s sokrajani, lahko pišem pesmice. Poleg tega pa je več kot polovica al- dada lahkol glasbenik za svoj grobi material poleg Končno sem uspela izvedeti, da se je na svoji pianistični koncert. Sredi telovadnice se je v množini – prevzela in navdušila nas je nji- buma brez bobnov. Ko se ti le oglasijo, pa so zvokovzvo in not jemlje tudi žanre, bloke zvoka in turneji po Evropi pri nas ustavil francoski pojavil nasmejan moški srednjih let s svojim hova nasmejanost, medčloveška ljubezen, bliže free jazzu kot rocku – kar je dobrodošla, hrupa,hru obrazce, določene zvočne prijeme in pianist. Od organizatorjev, Andreja Žnidaršiča klavirjem pod rumenim senčnikom. To je bil toplina, pripravljenost, življenjska energija, če ne celo kronično potrebna osvežitev. Asimi-- načinena igranja. Vendar so ti vplivi pri Kayo Dot in Martina Groska, ravnatelja OŠ Ljubečna, seveda Marc Vella, ki nas je s subtilnim izva- ki je kar sijala iz njih. Nekaj, kar nam Sloven- liranje nekaterih elementov, radikalnejših im-- na neki način bolj fl uidni kot pri Zornu, ki do- ki sta to »čudo« pripeljala k nam, sem dobila bljanjem tonov popeljal v svoj glasbeni svet cem defi nitivno primanjkuje v našem hitrem proviziranih in eksperimentalnih glasb v neki šee stikratsti raziskuje možnost radikalnih kontrastov nalogo, da s svojo plesno-mažoretno skupino občutij, in to ob klavirju, ki ga je pripeljal kar tempu življenja v potrošniško kapitalistični vedno, splošno rečeno, rockovski potek glasbe,e, sopostavljenihso elementov. Sploh pa je lahko za pripravim kakšno točko, s katero se bomo z avtobusom. Koncert se je odvijal zelo spon- družbi, ki je velikokrat preveč pesimistična. je tudi sicer značilnost t. i. »downtown« scene,e, povprečnegap poslušalca to naštevanje vplivov predstavile gostujočemu umetniku. tano in sproščeno. Ko se je komu iz poslušal- Vsaj za tisti trenutek pa smo vsekakor pozabili katere del so po svoje tudi Kayo Dot. Naslovnana pretiranop – noben part me na primer ni spo- Tako smo se tistega aprilskega nedeljskega stva – še posebej njegovim spremljevalcem na vsakdanje tegobe in se prepustili pristnim skladba tako med šumečimi kraguljčki in zvene-e- mnilm na Bauhaus. Verjetno tudi zato, ker gre popoldneva stari in mladi zbrali v telovadnici – zahotelo, se je Marcu pridružil na »odru« in trenutkom veselja in ljubezni. čimi akordi baritonske kitare postreže s skorajdada šeš vedno za zelo izvirno glasbo. Zanimivo pa osnovne šole in doživeli veliko presenečenje. zraven zaplesal ali zapel. Ena izmed gospodi- Wild Child yesovskimi prog-rock vokalnimi harmonijami in jej poslušati in razbirati, kako so prišli do tako nato izbruhne v liričen refren, odigran v klasičnemnem fascinantnefascinantne zvočne konfikon guracije. In dejansko se ta kreativni nasta- free jazzovskem slogu brbotajočih bobnov in pridigarskegaidi k podajanjad j j vekk na ploščil šči zrelol ini organsko razcveti. Določeni deli so me preprosto melodije v prostem ritmu. Clelia Walking vsebuje vse od disonantnih vrgli s stola. V drugi skladbi Whisper Ineff able na polovici vstopijo klarinetov, doom noise izbruhov in osamljene komorne violine do agresivni rockovski bobni, ki igrajo prelomljen ritem – poleg njih se analognih sintetizatorjev ter kantavtorskega brenkanja in popevanja. sliši še pulzirajoč bas in grob hrapav glas, ki ritmično poje v povsem Right Hand Is The One I Want deluje kot pokvečen jazzovski valček nad svoji intonaciji. Zaradi odsotnosti kitar – ki bi se recimo uvrščale v isti katerim, upoštevajoč tudi besedilo, bdijo srhljivi duhovi New Orleansa, frekvenčni spekter kot sikajoče činele – delujejo bobni neposredno razglašeni klarineti in zadušeni snare bobni. Skozi celoten album mr- in naravnost eksplozivno. »Praznino« pa zapolnijo trobenta in dva goli presenečenj, omenim naj le še sklepno Symmetrical Arizona, ki se saksofona, ki z monotonim disonantnim motivom opotekajoče sledijo začne z vibrafonom, violino in klarineti, nadaljuje s skorajda fl oydovsko ostalim instrumentom. Ustvari se neke vrste hipnotično zaklinjanje, Sian Edvards bluesovskim kitarskim solom, ki se nadaljuje v prav takšno »pesem«, in ki je z vsakim verzom globlje. To je le eden izmed magičnih trenutkov se zaključi z rockovskim ritmičnim motivom, čez katerega so zopersta- na albumu. Pihalni deli so nenavadno preprosti, repetitivni in v precej vljeni bartókovski vpadi klarinetov. (poli)ritmične skladbe vnašajo nekakšno nelagodje. V dvodelni sek- 46 Česa so se torej lotili na novem albumu z naslovom Coyote? V na- ciji Abyss Hinge celoten bend svojevrstno razišče organski »groove« 47 povedih je bil Driver zelo ekspliciten glede vplivov – gothic art rock, prototipnega jazz fusiona s konca šestdesetih in začetka sedemdese- pihalne sekcije Ornetta Colemana in psihedelični jazz fusion Herbia tih let – vključno z neskončnimi solažami analognih Rhodes klaviatur, Hancocka. Pod tem si je seveda možno domišljati marsikaj, vendar bi ki pa so tu le ena izmed sestavin in na trenutke nadomeščajo zvočni Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo se motili, če bi te reference vzeli preveč dobesedno. Navsezadnje so spekter kitare z uporabo »overdriva« in »wah-wah« pedala. Nekajkrat Kayo Dot znani po tem, da določenih zvočnih prijemov ali žanrskih sem že omenil jazzovske vplive. Kolikokrat slišimo, da ima ta ali oni POGUMNO, INTONANČNO IZČIŠČENO potez ne uporabijo preprosto takih, kot so v svojih matičnih okoljih, metal ali rock bend jazzovske vplive – na koncu pa se izkaže, da gre Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 13. april 2010, ob 19.30 temveč jih organsko vključijo v svoj izraz. Ena izmed osrednjih no- predvsem za brezoblično in dolgočasno »smooth« fusion virtuoznost, vosti albuma je odsotnost kitar, ki jih je Driver zamenjal za električni ki z jazzovsko ostrino in (nekdaj) revolucionarnostjo nima nobene V torek, 13. aprila 2010 je v Gallusovi dvorani ki bo še raziskovala svojo notranjost in jo tudi kompozicij pa bo morala skladateljica poskr- bas. Ravno to pa je neke vrste središče albuma. Gre za predvsem zveze! Za Kayo Dot bi si upal trditi, da v svojo glasbo vključujejo za- Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil Sim- polneje podajala. Dirigentka Sian Edwards beti za močnejše dinamične kontraste in bolj specifi čno dojemanje igranja električnega basa, kot se je pojavljal v nimivejšo plat jazza: harmonsko drznost, free jazzovsko energijo in fonični orkester Akademije za glasbo v Lju- je našla primerno zvočno barvo orkestra; raznoliko izrabiti zvočne barve, ki jih ponuja zgodovinskem dark gothic new wave rock skupin, kot so Bauhaus in razdrobljenost, bolj občuteno igranje instrumentov, širši zvočni in bljani z britansko dirigentko Sian Edwards, ki teme so bile zgrajene z močnim dinamičnim simfonični orkester. The Cure. Ta način zaznamuje predvsem močna prisotnost »chorus« »čustveni« spekter itd. je tudi redna gostja naših poklicnih orkestrov. valovanjem, le v glasnih delih je bila pianistka Nekoliko manj uspela je bila izvedba Devete efekta in uporaba odprtih strun, še posebej G-strune. Tovrsten, po- Coyote ima tudi precej močno konceptualno zasnovo oziroma zgod- Pred začetkom koncerta je najprej dekan večkrat prekrita. Še dobro, da koncerta ni bilo simfonije v Es-duru Dmitrija Šostakoviča. To, v gojno rečeno, »primitiven« nastavek, dá tej glasbi takoj prepoznaven bo. Prvotno naj bi bila plošča plod sodelovanja skupine in njihove Akademije za glasbo, prof. Andrej Grafen- v Slovenski fi lharmoniji. simfonični literaturi skrajno objestno delo, je zven. Driver pa je dejal, da je želel ta pristop uporabiti v drugem prijateljice, fi lmarke Yuko Sueta. Vendar je medtem zbolela za rakom auer, podelil štipendijo Evropske fundacije za V drugem delu smo najprej poslušali pra- Sian Edwards razumela kot polno nepričako- okolju – takem, ki ne bi bilo osredotočeno na ritmično repeticijo in ni več mogla sodelovati. Zato pa je napisala zgodbo in besedila, ki glasbo Yamaha, ki jo je prejela odlična mlada izvedbo tristavčne skladbe Ples trobente vanih in nenadnih sprememb, zlasti v tempih. riff ov, čemur tak bas tradicionalno služi, temveč na kompozicijski po- govorijo o doživetjih kroničnega bolnika, njegovih notranjih potova- violinistka Tanja Sonc. študentke kompozicije Helene Vidic (mentor Orkester je tem spremembam, še posebno tencial te sestavine in njenega prispevka k širši zvočni sliki. Rezultat njih, strahovih in halucinacijah. V tem smislu postaja od vsega začetka Orkester se je predstavil s tremi skladbami. prof. Pavel Mihelčič). Za orkestralni prve- v zadnjem stavku, slabo sledil. Tudi sicer sta je pravzaprav osupljiv in nadvse originalen. Ta, vsaj meni že rahlo dol- hotena gothic melodramatičnost precej konkretna. Kayo Dot namera- Najprej je bil na sporedu Koncert za klavir in nec zelo spretno napisana skladba vsebuje tako orkester kot dirigentka v hitrih stavkih gočasni, darkerski post punk zvok električnega basa deluje v novem vajo v letu 2010 izdati še novo malo ploščo z naslovom Stained Glass. V orkester št. 2 v c-molu Sergeja Rahmaninova. razmeroma gosto zvočno tkivo, harmonsko prepogosto delovala kot dva neodvisna ak- okolju precej prepričljivo. Še en primer eklektičnega nabora estetik in drugi polovici leta pa se odpravljajo tudi na evropsko turnejo – in kdo Priljubljen in neštetokrat izvajan koncert melodična govorica pa večinoma temelji terja. Odlično, z vso izvajalsko briljanco, pa so vplivov v glasbi Kayo Dot – človek se celo vpraša, kako da se tega ni ve, morda jih bomo uspeli v živo slišati tudi pri nas. seveda zahteva umetniški presežek solista in na mobilnih kromatičnih spremembah tri- se izkazali številni pihalni in trobilni soli. Zvok orkestra. Pianistka Mia Miljković (mentorica zvočnih vertikal. Takšna tehnika ustvarjanja celotnega orkestra je bil pogumen, bogat Marko Karlovčec prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak) se je izka- je bolj primerna za krajša orkestralna dela, in intonančno zelo čist. Skratka, koncert je zala z lepim in čistim tonom, zanesljivo inter- med katera sodi tudi izvedena skladba, ki potrdil laskav sloves enega boljših evropskih pretacijo ter se obenem izogibala nepotreb- je zasluženo naletela na topel sprejem šte- študentskih orkestrov. nemu zunanjemu blišču. Obetavna solistka, vilnega občinstva. V primeru pisanja daljših Črt Sojar Voglar intervju

● V zadnjih letih je bil tvoj osrednji projekt ● O besedilih pesmi menda ne maraš Konkretna pesem, po kateri je album dobil smeti, v kateri imam zdaj umazano perilo. skupina Katalena, kjer imaš aranžmajske preveč razlagati, a so nekako osrednji del ime, je sicer dejansko nastala iz totalnega (Smeh.) Drugače pa sem bil na Kantfestu lani niti v rokah sicer večinoma sam, a gre albuma. So preveč osebna za bolj pod- občutka miru in gotovosti. A to so pač trenut- prvič, ko sem se ga udeležil kot tekmovalec, »Strah je odveč«, si je rekel Boštjan Narat, v bistvu za priredbe, kjer sta osnovna robno razlago? ki ali obdobja. Strah je tema, ki se nenačrtno čeprav sem že prej vedel zanj. Letos grem tja melodija in besedilo že podana. Si kaj Težko je na splošno govoriti o besedilih. Lažje veliko pojavlja v mojih komadih. To sem ponovno z novimi stvarmi. To je super teren vodja skupine Katalena, ki že leta zelo uspe- pogrešal to, da bi v pesmih povedal kaj je govoriti o konkretni pesmi, zakaj je takšna, izbral za naslov albuma, ker je ta pesem zelo za preizkušanje pesmi, dobiš dober odziv. šno po svoje prireja ljudske viže, ter zbral po- svojega, je bil to pomemben element pri kot je. Sem pa z besedili zadovoljen, drugače pomembna in središčna točka. Poleg tega pa Tam je tudi strokovna komisija – lani so bili v odločitvi za solo ploščo? se sploh ne bi spustil v to. Zelo me veseli, da sem moral na praktični ravni skozi kar hude njej Adi Smolar, Jani Kovačič, Ksenija Jus in gum, opravil z notranjimi bitkami in izdal Ko smo s Kataleno snemali album Kmečka je, ko jih primerjam s tem, kar sem pisal deset bitke sam s sabo, da sem se odločil, da bom drugi –, drugače pa se tam nabere cel kantav- ohcet, sem pri treh pesmih napisal besedila let nazaj, razlika zelo zelo očitna. Vse, kar se mi vse skupaj predstavil v tako izčiščeni, bazični torski živelj, ki ga sploh ni tako malo. Saj je ta kantavtorski prvenec s tem naslovom. Tokrat in mogoče spet začutil potrebo po pisanju je v teh desetih letih zgodilo, vse, kar sem sli- formi in tudi sam pel. To, da je strah odveč, še tekmovalnost bolj za zabavo, gre za druženje, je na plošči prvič čisto sam in le ob akustič- tekstov. Kar se same glasbe tiče, tega niti ne šal, prebral, razmišljal, se zrcali v teh besedilih. ne pomeni, da ga ni. Še vedno je tu, a ga ali predstavitev, da ti kdo kaj pokomentira. pogrešam, ker delam tudi druge stvari, sploh Predvsem pa so zelo moja, zelo iskrena, zato racionaliziraš ali čustveno premagaš, utišaš ali ● Ali domače kantavtorstvo najbolj zazna- ni kitari v besedilih zarisuje osebne zgodbe v gledališču, pa tudi pri Kataleni je v glasbi mi je včasih kar težko o tem govoriti javno. potisneš vstran. muje predvsem slovenski jezik in njegove ogromno avtorskega. Kar pa se tiče pisanja in razmišljanja. Povprašali smo ga o skoku ● Potem ti denimo besedila, ki si jih pisal ● Na albumu se ukvarjaš z velikimi in specifi ke ali kaj drugega? besedil, mi je to očitno manjkalo, čeprav pred desetletjem v skupini Sfi ltrom, niso pomembnimi življenjskimi temami, v To je logično, vsako peto ali govorjeno bese- v kantavtorski minimalizem, nagradnih takrat tega niti nisem ozavestil. Nastopilo je več blizu? juniju pa bo za marsikoga najbolj pomem- do določa jezik. Predvsem mlajši bendi začne- obdobje, ko sem spet začel pisati tekste, in kantah za smeti in seveda, kako aktualno, o Glede na povprečje kvalitete besedil pri nas, bna tema postal nogomet. Tudi glasbeniki jo pisati v angleščini, pravijo, da je slovenšči- izkoristil sem ga. njegovem brcanju žoge v družbi slovenskih so tisto dobri teksti, a ne morem več stati in umetniki ste nogometno aktivni ... na neprimerna, a to je navadno sranje. Očitno ● So bile pesmi na tvojem albumu Strah za njimi na isti način kot takrat. Star sem bil Sodelujem v ekipi slovenskih »nogome- sami ne znajo napisati pametnega besedila umetnikov. je odveč najprej mišljene kot poezija ali so 20 let, zdaj sem 33, hvala bogu, da se pozna tnikov«, ki je nastala iz slovenske literarne v slovenščini, v angleščini pa še manj. Tujega bile ustvarjene z mislijo na uglasbitev? razlika. Nismo vsi Srečko Kosovel, da bi do 22. nogometne reprezentance. Ker pa je literatov jezika se lahko sicer dobro naučiš v šoli, če pa To so bili od začetka komadi. Nikoli ne pišem leta napisali vse. Sem pač potreboval malo nekaj premalo, smo se priključili tudi glasbe- nisi zares govorec jezika, se preprosto ne mo- poezije, vedno se mi ob pisanju teksta v glavi več časa, da intelektualno dozorim. niki in igralci. Igram na poziciji levega bočne- reš izraziti na isti način. Ne poznaš zgodovine že vrti neka glasba. Bolj je bilo vprašanje, v ga branilca, občasno tudi na levem krilu. Že besed, da bi se lahko igral z njimi. Osebno se ● kakšni obliki to izvesti in posneti. Prva ideja je Misliš, da boš čez kakšno desetletje po- od nekdaj so mi všeč bočni igralci, ker po eni mi zdi slovenščina absolutno primeren jezik bila narediti novo zasedbo, dobiti kakšnega dobno govoril o besedilih pesmi z albuma strani prevzemajo odgovornost in nosijo velik za besedila, sploh za poezijo. Procentualno pevca, ki bi to pel. Potem sem v tej kantavtor- Strah je odveč? del bremena v obrambi, po drugi strani pa, smo po številu pesnikov Slovenci – tako kot v ski maniri posnel demo, se sam malo navajal Ne vem. Upam, da to ni vrhunec, in upam, ko se osvoji žoga, prav oni ustvarjajo višek v samomorih – verjetno zelo pri vrhu svetovne nanj in na svoj glas, ki mi je zvenel precej tuje, da bom boljši. Po drugi strani pa upam tudi, napadu. Veliko je treba »laufat«, tega sem pa statistike. ker prej nisem nikoli zares pel. Demo sem da ne bom isto govoril čez deset let, kako mi že od rojstva navajen. Glavni razlog, da smo ● dosti dajal prijateljem in glasbenim kolegom. je grozno igrati te komade, ker ne verjamem se zbrali, je bilo evropsko prvenstvo 2008 na Povezana pojava? Tudi njihov odziv, brez izjeme pozitiven, – vsi več vanje. Dunaju v okviru pravega evropskega prven- Mogoče. Pa še alkoholizem. Mogoče celo poezija bolj določa jezik kot jezik poezijo. V so rekli, naj ostane v taki obliki, kot je bila – ● Ena osrednjih pesmi albuma je Na pol stva v nogometu. Tam so organizirali tudi me je spodbudil k temu, da sem se zadeve prvenstva po sekcijah, naša literarna sekcija je smislu, da je poezija tisti način uporabe jezi- poti do kraja (ki se imenuje smrt), nekakšna ka, ki ga najbolj širi, ga pelje naprej. V litera- lotil na takšen način. mešanica aktualnih dogodkov, fi lozofskih bila obogatena tudi s spremljevalnim progra- mom, v našem primeru literarnimi večeri. En turi, še bolj pa v poeziji, se jezik lahko razcveti No, na glasbeni sceni je včasih opaziti tudi razmišljanj, utrinkov iz tvojega življenja in zaživi. nekaj ne vedno upravičenega trepljanja po ... Gre za pesem o teh prvih sivih laseh, teden Dunaja, 18 tipov, samih umetnikov, ve- ramah med glasbeniki. Te je to mogoče kaj Kristusovih letih, mogoče celo prihajajoči liko piva in dobre volje – in »fuzbal«, seveda. ● Lotil si se že mnogih glasbenih žanrov: skrbelo? krizi srednjih let? ● Kolikokrat ste zmagali? rocka, etna, gledališke glasbe, kantav- Demo sem dal poslušati ljudem, ki jim zau- Seveda, cel album je v bistvu o času, ki ga Enkrat smo zmagali, enkrat nesrečno izgubili torstva ... Verjamem, da sicer nikoli ne boš pam, za katere vem, da mi ne bi rekli, da je živim, in je nekakšen vmesni čas v moji po enajstmetrovkah in enkrat izgubili. nastopal kot denimo elektronski izvajalec stvar super, za hrbtom pa umirali od smeha, osebni zgodovini. Kar se pesmi tiče, je kolaž DJ Bošty ali kaj podobnega, toda ali te češ, poglej, kakšno budalo bo naredil iz sebe. – nobena od zgodba ni povedana, vse so ● Potem niste delali sramote Sloveniji? kakšen drug žanr še privlači in bi se ga samo navržene, nametane, bolj kot nekakšno Nikakor. Sploh, ker smo v uvodnem krogu lotil?

BOŠTJaN NARAT Album je nastal precej hitro ... zaporedje utrinkov. Pravzaprav je cel album zelo hrabro in samo z enajstimi možmi brez Zaenkrat dvomim. Zaenkrat ostajam pri or- 48 Same pesmi so skoraj brez izjeme nastale v 49 o prvih sivih laseh, čeprav sem prve dobil že menjave premagali gostitelje, ki so bili sicer ganskih inštrumentih, to pa ne pomeni, da res zgoščenem obdobju treh mesecev, potem pri 26 letih. Sam sem ponosen na svoje sive pripravljeni na veliko slavje. Z lipicanci na me ne bi zanimale razne povezave in kom- je sledila faza razmišljanja, kaj s tem narediti, lase, a zdaj sem jih sposoben tudi ubesediti. prsih, kar jih je verjetno še posebej bolelo, binacije. Tudi na Katalenini plošči Cvik Cvak, ki je bila kar dolga. Ko sem se enkrat odločil Prej so bili samo vizualni dodatek, zdaj pa so smo jih premagali z 2 proti 1. (Smeh.) ki jo je produciral Aldo Ivančič, je nekaj elek- za to, je samo snemanje šlo hitro. Pozitivna dobili vsebino. tronike, ki je sicer zelo umaknjena v ozadje, stvar pri snemanju in produkciji take plošče ● Nogomet pri nas včasih velja kot šport ampak je tam. Še vedno pa imam rad človeka, je, da je vse zelo minimalistično in preprosto. ● za množice, za rajo. Kaj je v njem tako V besedilih je veliko vljudne samoiron- ki izvaja glasbo. Prav zaradi možnosti napake, Po drugi strani pa je to dvorezen meč. Ker privlačnega za glasbenike in umetnike? ije, čeprav si v medijih ponavadi pred- te približnosti, je zame to bolj šarmantno kot imaš zelo malega vsega, samo kitaro in vokal, Že Marjan Rožanc je napisal znameniti tekst stavljan kot nekakšen zagrizen umetniški nekaj preveč natančnega. Nimam pa cilja, da se pač sliši vse, nimaš manevrskega prostora, Maša 20. stoletja, Camus je bil nogometni fi lozof ... bi se namensko preizkusil v kakšnem novem da bi kar koli skril ali zakril. vratar, ogromno je takih primerov ... Meni se Direktno fi lozofi je na plošči ni. Saj sem fi lozof, žanru. Če pa se mi bo porodila ideja, ki bo to ne zdi nič čudnega, ker je šport na splošno,šno, Fotografi je na naslovnici albuma so bile tako da vem, kaj fi lozofi ja pomeni. Me pa zahtevala žanrsko preobrazbo, potem pa nogomet pa še posebej, neke vrste gledališče.lišče. posnete na avtomatu na pariški postaji to, da sem fi lozof, zagotovo zaznamuje pri absolutno. Tudi glede čustev in čustvenih odzivov, ki jjihih podzemne železnice. Verjetno je tudi to ustvarjanju glasbe, tako na mojem albumu sproža pri človeku. Ne razumem ljudi, ki nee Blaž Tišler del koncepta albuma? kot pri Kataleni. Tudi pri Kataleni je pomem- marajo športa vsaj gledati, da ga ne začutijo.ijo. To se je zgodilo iz čisto praktičnih razlogov. ben element našega ustvarjanja povezan z dejstvom, da sem fi lozof. Tudi ko izgubiš, je na nek način prijeten ob-b- PRVI SIVI LASJE Z VSEBINO PRVI Potreboval sem fotografi jo za enotedensko čutek, v tebi se zgodi drama, celo tragedija.a. vozovnico in se šel fotografi rat na avtomat. ● V smislu, da je vsaka stvar dobro Tragedije se dogajajo tudi na neki mikroravni.avni. Glede na to, da je ta album precej povezan s premišljena, ima neko fi lozofsko podstat? Ravno prej sem na tekmi med profesorji inn Parizom oziroma neko osebno zgodbo, ki je Točno tako. Vedno si zastavim vprašanje, dijaki v košarki imel met za našo zmago, papa povezana z nekom, ki je bil takrat v Parizu, in zakaj? Zato, da narediš nekaj novega, moraš sem ga zgrešil. (Smeh.) so mi bile fotografi je simpatične, sem rekel, natančno vedeti, zakaj to delaš, obstajati ● zakaj pa ne. Tudi Ivian Kan Mujezinović, ki mora dober razlog. Če nimaš odgovora na to Za svoje pesmi, ki so zdaj našle prostoroorr je ovitek oblikoval, je bil takoj za in se mu vprašanje, potem tega raje ne počni. na albumu, si na kantavtorskem festivalualu je zdela ideja super. Poskusila sva nešteto Kantfest dobil nagrado. Kakšna je bila načinov, kako na naslovnico napisati Narat in ● Tudi naslov albuma Strah je odveč je konkurenca in kakšna nagrada? Strah je odveč ter na koncu prišla na to izčišče- verjetno ironičen. Svet, ki ga slikajo tvoje (Pokaže na zeleni smetnjak v kotu sobe). no verzijo. V stilu glasbe. pesmi, namreč ni ravno lep ... Nagrada je bila tale čudovito lepa kanta zaa … še novice

14. MEDNARODNO SREČANJE SAKSO- pripravila koncert tolkalistov s Konservatorija FONISTOV V NOVI GORICI Giuseppe Tartini iz Trsta (13. 7.) ter španskih (Kulturni dom NOVA GORICA – izjava za fl avtistk Cristine Granero in Gemme Corrales Vse, kar ste (in niste) želeli vedeti javnost) (15. 7.). Pestro prireditveno dogajanje se bo odvijalo do konca meseca avgusta. Kulturni dom Nova Gorica v soorganizaciji z o »flower power« generaciji Glasbeno šolo Nova Gorica in ob podpori Glas- ● benega društva Saksofonija v zadnjem junij- Ob 30-letnici delovanja skupine Laibach je skem tednu vrsto let prireja teden dni trajajoče člane doletela še ena zanimiva počastitev. Nji- Mednarodno srečanje saksofonistov (28. 6. – 3. hovo ploščo Opus Dei (1987, Mute Records) je 7. 2010). Mladi saksofonisti tako lahko po kon- med 300 najpomembnejših metalskih albumov čani šoli izkoristijo teden dni za izpopolnjevanje vseh časov v majski publikaciji uvrstila največja znanja na poletni šoli s priznanimi mentorji ter mesečna metalska revija v Veliki Britaniji, Metal profesorji iz Slovenije in tujine. Umetniški vodja Hammer. srečanja Matjaž Drevenšek je tudi letos povabil Hipijevska subkultura se je v šestdesetih na katerih so se (o)krepile prijateljske halucinogenov in drugih stimulansov. Na ugledne saksofoniste. Na individualnih lekcijah ● letih prejšnjega stoletja pojavila v Zdru- vezi med člani komune. Volkswagnov zahodni obali je bil Ken Kesey (avtor kultnega bodo poučevali Kenneth Tse (ZDA), Christian Mars Ljubljana – Zagreb Trans Europe festi- ženih državah Amerike. Hitro se je širila v kombi je še ena ikona iz tega časa, s romana Let nad kukavičjim gnezdom) ena od Wirth (F), Maja Lisac (CH), Dejan Prešiček val. V novem terminu in sveži preobleki leto- druge države po svetu. Imela je velik vpliv katerim so lahko potovali ekonomično pomembnejših oseb, ki je promoviral rekrea- (SLO). Za jazz lekcije pa bo poskrbel nadarjeni šnjega Mars festivala je v razprodani dvorani na kulturo, glasbo, stil oblačenja in druž- in v velikem številu. Pogostokrat so cijsko uporabo raznih psihotropnih substanc, mladi saksofonist Boštjan Simon (SLO). Za vse ljubljanskega Gospodarskega razstavišča in bene norme, ki jih danes jemljemo precej Volkswagnov simbol zamenjali s sim- predvsem LSD. S pomočjo svojih somišljeni- udeležence poletne šole bo imel dodatno glas- zagrebške Močvare ob pravi glasbeni poslastici samoumevno. bolom za mir. Veliko jih je tudi štopalo, kov je prirejal dogodke, kot so »Acid Tests«, beno delavnico vsestranski skladatelj, fotograf uživalo več kot 6.000 obiskovalcev. Tako kot saj je bila to najcenejša oblika prevoza kjer je igrala tudi skupina Grateful Dead, ki je in saksofonist Lado Jakša. Na enodnevnem prvo leto pa je bila ideja Mars festivala enaka – Lahko bi rekli, da so zametki hipijevske in hkrati dobra priložnost za nova po- bila (vključno s poslušalci) zadeta do nebes. ustvarjalnem tečaju bodo na temo Oslikana povezovanje dveh mest, dveh prestolnic, Lju- kulture nastali že v obdobju antične Grčije. znanstva. Potovali so z zelo malo ali Poleg mehkih drog so se posluževali tudi glasba pod njegovim vodstvom povezovali bljane in Zagreba, preko skupnega glasbenega Prvi pojavi dotične kulture v Evropi so celo nič prtljage, kar je le še povečevalo trdih, kot so heroin in amfetamini. sliko in glasbo ter improvizirali in iskali nove ustvarjanja. Ljubljanski del letošnjega Mars nastali v obdobju fi n de siècla, natančneje mobilnost. Udeleževali so se mirovnih glasbene poti. Poletna šola omogoča poleg festivala, ki se je konec maja odvijal na Gospo- v Nemčiji, in sicer kot reakcija na takratno Hipiji so bili tudi politično zelo aktivni. Veliko protestov, koncertov in drugih kulturnih individualnih ur tudi skupinsko (komorno) igro, darskem razstavišču, je navdušil vse zbrane. Iz- organizacijo kulturnih klubov. To gibanje, jih je mirovno demonstriralo v raznih prote- dogodkov, in to ponavadi v zelo velikem klavirske korepeticije z izvrstnim pianistom brani nastopajoči Dan D, Urban&4, Eskobars, imenovano tudi Der Wandervogel (pti- stih, eden bolj znanih je kampanja proti vojni številu. Eno takšnih zborovanj je bil tudi Zoltanom Petrom in ponuja v okviru festivala MlaDe KuZle in seveda zvezde večera Skunk ca selivka, op. p.), je častilo amatersko v Vietnamu. Sicer je bilo politično udejstvova- tridnevni festival Woodstock, na katerega zanimive brezplačne koncerte, kjer se predsta- Anansie – so poskrbeli za odlično vzdušje. Bri- glasbo, kreativno oblačenje in skupinsko nje med pripadniki »alternativne kulture« zelo je avgusta leta 1969 prihrumela petsto vijo gostujoči mentorji. Za zaključek pa udele- tanski zvezdniki Skunk Anansie so zaigrali vse pohajkovanje ter kampiranje. Pod vpli- različno. Najbolj politično aktivna podskupina tisočglava množica. Na festivalu so na- ženci sooblikujejo pod vodstvom mentorjev en svoje največje uspešnice – I Can Dream, Weak, vom najmarkantnejših avtorjev tega se je imenovala Yippies. Hipiji so nasprotovali stopili takrat popularni izvajalci, kot so koncert, s katerim zaključijo šolo in prejmejo Brazen, Hedonism in za konec še balado Secretly obdobja, kot so Nietzsche, Goethe in služenju vojaškega roka, organizirali so preda- Ravi Shankar, Joan Baez (ki je bila takrat v potrdilo o udeležbi. Na festivalu bo letos poleg v akustični verziji. Herman Hesse, je gibanje »ptice selivke« vanja v študentskih naseljih, kjer so študente šestem mesecu nosečnosti), Santana, Gra- samostojnih koncertov nekaterih mentorjev ● privabljalo na stotine mladih Nemcev, ki so poučevali predvsem o vietnamski zgodovini teful Dead, Creedence Clearwater Revival, nastopil tudi saksofonist Tomaž Nedoh s svojo V Kinu Šiška se je s koncertom Florence & The zavračali trende urbanizacije in se vračali k združenja proti orožju masovnega uničenja. in širšem političnem konceptu vojne v Vietna- Janis Joplin, Sly & The Family Stone, The Who, skupino, Lado Jakša, tolkalec Zlatko Kaučič, Big Machine zaključil prvi del glasbene trilogije, ki načinu življenja njihovih prednikov. Prav ti Poleg tega je gibanje prevzelo nauke vzho- mu. Leta 1967 je skladba Scotta McKenzija, Jeff erson Airplane, Joe Cocker, Crosby, Stills, Band GD Nova in tudi odličen Kvartet Habanera jo je v letu 2010 pripravil največji slovenski mo- pa so emigrirali v ZDA, kjer so nekateri odprli dne religije, slavilo je seksualno revolucijo, San Francisco (be sure to wear fl owers in your Nash & Young, Jimi Hendrix, Neil Young … iz Francije. bilni operater. V Sloveniji so premierno nastopili tudi prve restav racije zdrave prehrane. Čez iz katere izhaja tudi termin »freelove«. Veliko hair), postala nekakšna himna vseh vojnih ve- Florence & The Machine, ki so pripravili edin- čas pa je vse več mladih Američanov prevze- teh mladih revolucionarjev je bilo vegeta- Popularna »romarska« destinacija ob koncu teranov, ki so se tisti čas vračali nazaj domov POLETJE V CELJU, KNEŽJEM MESTU stveno glasbeno doživetje ter upravičili hvale malo vrednote in prakso (amerikaniziranega) rijancev, ki so promovirali zdravo prehrano, šestdesetih je bila tudi pot v Indijo, na katero v San Francisco. Vandervogla. uporabo marihuane in halucinogenih drog kritikov in osvojene nagrade. Konec junija bodo se je podalo več kot stotisoč hipijev. Večino Prireditve letošnjega Poletja v Celju, knežjega kot sredstvo za razširjanje zavesti. Ustanavljali Celotno hipijevsko gibanje je pustilo velik ljubljanske Križanke zasedli člani ameriškega Evrope so preštopali, v Istanbulu so sedli na mesta lahko obiskovalci obiskujejo že od prvih Podobno je bilo tudi s hipijevskim gibanjem, so različne komune ter nasprotovali politični pečat zahodni družbi. Če pogledamo socialne postpunk tria Gossip, kdo bo odigral zadnji vlak, ki jih je pripeljal do Irana, od tam so pot junijskih dni, ko so se po otvoritvenem koncer- saj je slednje prevzelo predvsem mlado ge- in socialni ortodoksnosti s promoviranjem konvencije, je danes normalno, da neporo- koncert trilogije pa organizatorji (do konca 50 z avtobusom nadaljevali skozi Afganistan in tu, poimenovanem Glasba na vodi (Simfonični 51 neracijo, ta pa je prevzela načela in vrednote vrednot, kot so mir, ljubezen in osebna svo- čeni pari živijo skupaj in imajo otroke. Prav redakcije) niso želeli izdati. »beat« generacije. Do leta 1965 so hipiji v Pakistan, vse dokler niso prišli do Indije. Naj- orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom ma- boda, ki jih morda še najbolje opiše skladba tako imajo istospolno usmerjeni več pravic ● ZDA postali prepoznavna socialna skupina, bolj masovno so bile obiskane plaže Goe, kjer estra Simona Dvoršaka), pričeli vrstiti dogodki (zlasti besedilo) All You Need Is Love skupine in so deležni neke splošne tolerance. Poleg V koncertni sezoni 2010/2011 bodo v Naro- gibanje pa se je hitro (raz)širilo v evropske so si vzpostavili nekakšno bazo in od koder so na najbolj priljubljenih koncertnih prizoriščih The Beatles: bogate glasbene tradicije tistega časa nam je dnem domu Maribor poslušalcem ponudili države, na Japonsko, Novo Zelandijo in celo v potovali naprej po Indiji. knežjega mesta. Med drugim so v juniju knežje bilo zapuščeno veliko literature in seveda tudi izvedbe sedmih različnih svetovnih orkestrov Brazilijo. Hipijevski etos je imel velik vpliv na mesto obiskali Ansambel Lado, Uroš Perič ter There's nothing you can make that can't be Hipijevski način oblačenja je predstavljal izziv stil oblačenja. Prav tako pa naj bi hipijevsko z Nove Zelandije, Nizozemske, Avstrije, Rusije, tedanjo glasbo, s pomočjo katere se je hitro ugledna imena iz sveta jazza v okviru mednaro- made. za takratne modne konvencije. Moški in žen- gibanje s svojim protiavtoritetnim etosom Češke in Nemčije – v goste pa so povabili tudi širil po svetu. Našel pa je mesto tudi v litera- dnega festivala Džjezz 2010. No one you can save that can't be saved. ske so nosili jeans hlače, dolge lase in san- pomagalo k iznajdbi in popularizaciji interne- Orkester Slovenske fi lharmonije. V dvorano Uni- turi, modi, dramski in vizualni umetnosti. Stari grad Celje bo v poletnih mesecih gostil Nothing you can do but you can learn how to dale, nekateri so hodili tudi bosi. Moški so si ta. Torej, za kaj vse bi bili prikrajšani, če hipijev on se bo vrnil slavni violist Jurij Bašmet, tokrat Josipo Lisac, Neisho & InQuartet, Zorana Predi- be you puščali dolge brade, medtem ko so ženske po ne bi bilo? v dvojni vlogi solista in vodje ansambla Mo- Hipiji so zavračali institucije, kritizirali so na & Gypsy Swing Band, Mariachi Real Jalisco in time – It's easy. svetu hodile skoraj brez make-upa in modr- skovskih solistov. Po skoraj štiridesetih letih se vrednote srednjega razreda in zaplankanega Andrej Prezelj Havana, Kvintet Gamma, ter vrsto koncertov v cev. Oblačili so se v žive barve, nosili hlače na v Maribor vrača veliki muzik, estonski dirigent malomeščanstva, bili so proti razvoju nukle- sklopu Veronikinih večerov: Feel the Phil Col- All you need is love … zvonec (t. i. trapezarce). Popularen je bil tudi Neeme Järvi. Prav posebna pa bo otvoritev se- arnega orožja, nasprotovali so vojni v Vietna- lins tribute show, Gal Gjurin in Galeristi, Nuška nakit Indijancev, razne rute in lasni trakovi. zone, na kateri bo z vodilnim novozelandskim mu. Zanimivo je, da je simbol miru, ki ga je Drašček, Halid Bešlić in drugi. Poleg načina oblačenja, ki je takrat veljal za orkestrom nastopila slavna ameriška violinistka subkultura prevzela, ustvaril angleški obliko- Sestavni del »fl ower power« generacije so bila Prvi Veronikin večer, s sopranistko Sabino Cvilak kontroverznega, so se posluževali tudi raznih Hilary Hahn. valec Gerald Holtom po naročilu britanskega tudi potovanja in romanja širom po svetu, in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija (dirigi- ral bo David Heusel iz Nemčije), bo ljubiteljem ● klasične glasbe postregel z izborom najpopu- Festival Seviqc Brežice tudi letos pripravlja larnejših operetnih in opernih arij. prestižen in zanimiv program, ki zajema glasbo Pri vodnem stolpu se bodo poleg poletnih različnih kultur in slogov, ki so se v evropskem glasbenih večerov Glasbene šole Celje (koncert prostoru prepletali skozi zgodovino od 13. do Mladinskega pihalnega orkestra, Extra banda in 19. stoletja. Od 22. junija do 4. septembra bodo Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene lahko poslušalci prisluhnili petnajstim ansam- šole Celje) zvrstili tudi koncerti poletnih glasbe- blom na 43 koncertih. Kot vsako leto bo poslu- nih tečajev Celeia ter Trio Slavko Osterc, Tvrtko šalcem na voljo festivalski avtobus Festibus, ki Sarić in Saxotoxin. Zveza Glasbene mladine Slo- vas bo s Kongresnega trga v Ljubljani popeljal venije bo v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje na koncert in nazaj. na kratko

6. abonmajski koncert Orkestrskega cikla: Nordijski simfonični orkester Energična sonornost s severa – zmagoslavni zaključek sezone Dvorana Union Maribor, 5. maj 2010, ob 19.30

Med nespregledljivimi ponudniki klasične simfonike kakor tudi komorne le stežka pričakujemo izrazite premike v izvajalski hitrosti: premori glasbe spada Narodni dom v Mariboru, zlasti Koncertna poslovalnica, ki med posameznimi stavki služijo le kot akustična markacija, kvečje- že vrsto let lovi ravnotežje med zahtevnejšimi sodobnejšimi glasbenimi mu morda kot točka subvertiranega pogleda na tonsko materijo, ki govoricami in nekoliko manj znanim klasičnim repertoarjem, ki je iz takšnih ponovno resetira zvočni asemblaž. Povratek marsikatere nekoč uspešne in drugačnih razlogov ostal prezrt (ali vsaj slabo zapisan) v kolektivni za- Umestitev Simfonije št. 5 v e-molu (op. 64) Petra Iljiča Čajkovskega skupine velikokrat sprejememo z vesti evropske glasbene kulture. Med manj znana dela, ki so našla pot do na konec sporeda je po časovno zajetnem ekskurzu v Pärtovo mariborskega koncertnega podija, spada tudi nekakšna elegično-himnič- simfonično sublimnost pomenil pravo razbremenitev in vrnitev k dvignjeno obrvjo in dvomom. Je na religiozna fantazija Maxa Brucha, Kol nidrei (op. 47), katere napeva kot »dobri stari« glasbeni narativnosti. Lahko bi sicer pričakoval podob- razpadla in vnovič združena tvor- obredni pesmi judje pojejo na predvečer praznika spokoritve, Jom Kippur. no zvodenelost kot prej, sicer na ravni monolitne jakostne terase ba nazaj zaradi denarja, jim kot Avri Levitan je kot solist na violi (pogosta godalna alternacija je violončelo) (nekje v rangu mezzoforte), a se k sreči to ni zgodilo. Kontrastnost, samostojnim glasbenikom oziroma z zanesljivo in subtilno spremljavo orkestra prepričljivo zajel karakterno ki se kreše v zaporedju štirih stavkov vse od postbeethovnovske napetost kompozicije: od mehkih tonov, ki lahko kaj hitro postanejo zvočna formalne logike, mendelssohnskega reprezentativnega stila in kot entitetam v novih glasbenih alegorija posameznikove kontemplacije, morda tudi obžalovanja dogodkov motivične atmosferičnosti pa do močnó afektiranih stanj, značilnih projektih ni uspelo? Ko so za nosilce iz preteklosti – na kar nas vseskozi opozarjajo tožeča nihanja v melodiki in za patos visoke romantike, kaže na decidirano estetsko pozicijo letošnjega MARS festivala prijavili akordični premiki v ozkih legah v umirjenem ritmu –, pa vse do mimobe- skladatelja, razpetega med nacionalnim Vzhodom in kozmopolit- nekoč hiperenergične in na moč sa- Skunk Anansie žne (in tudi kratkotrajne) orkestrske slavnostne impostacije, ki je naznanila skim Zahodom, predvsem pa njegove notranje boje in krize zaradi mosvoje Skunk Anansie, smo skepso težko pričakovani žarek upanja. stigme istospolne usmerjenosti in nerealiziranih medosebnih raz- PRIŠLI, VIDELI, ZMAGALI Nekoliko več razvlečene in bolj ekstenzivno razpršene glasbene materije merij. Že programski osnutek simfonije (popolna vdanost v usodo) odrinili na stran in sklenili, da jih (tipa tintinnabuli) je bilo razgrnjene v tristavčni Simfoniji št. 4 Arva Pärta s daje slutiti vznik perpetuirane melanholije (ostinatna macabre téma bomo sodili po odigranem koncertu. pomenljivim pristavkom Los Angeles. Prav skladateljeva krščansko simpate- klarineta), a to še zdaleč ne pomeni, da takšna glasba a priori ne Gologlava in markantna črnska pev- tična nrav je bržkone tista, zaradi katere je ta simfonija posvečena Mihailu osrečuje. Nasprotno: drugi stavek (Andante cantabile, con alcuna ka Skin je z druščino moških glas- Hodorkovskemu, naftnemu mogotcu, ki ga je ruski politični vrh (Putin s licenza), denimo, potrpežljivo uvaja eno najlepših glasbenih misli strahovi in živčnost. K sreči smo si precej sko spustilo z verige. Tu se ne da nič narediti svojimi eksekutorji) najverjetneje po krivici obsodil na zaporno kazen. S klasične simfonike, in sicer v partu horna, ki jo skladatelj, ves razža- benikov in čvrsto glasbeno govorico podobni, predvsem po tem, da smo pozitivne oziroma spremeniti. Ampak tudi v takšnem trpežno koncentracijo, ki zahteva velik fi zični napor že zaradi počasnega loščen, poslušalcu namenja kot balzamičen zvočni objem, kot roko pošteno pretresla temelje Gospodar- osebe in odprti za izzive. Ko smo poprijeli za okolju glasbena skupina lahko deluje in preži- tematsko-motivičnega in niti ne toliko karakterno kontrastnega razvoja, sprave. Z na splošno zelo jasnim tokom motivičnih izpeljav – tudi v skega razstavišča. Koncert bi dobil instrumente in odigrali prvih nekaj vaj, smo vi. Govorim za seveda za nas. Ta nova razmer- je dirigentka Anu Tali z disciplinirano in vseskozi spretno roko (in to brez nekoliko ohlapnejšem in igrivem valčku (3. stavek) ter koračniškem čisto petico, če bi to le dopuščalo spoznali, da je kemija med nami še vedno ja so skupini Skunk Anansie dala možnost, da »čarobne« dirigentske paličice, ki naj bi še jasneje nakazovala spremembe fi nalu, v katerem lahko slišimo različne tematske amalgame iz prej- prisotna. Pajčevine so bile kmalu odstranje- smo prišli do veliko večjega števila ljudi, kot v tempu in artikulaciji) vodila orkester prek različnih postojank Pärtovega šnjih stavkov, je orkester pod taktirko Talijeve izzvenel grandiozno, ozvočenje. Dobil sem vtis, kot da se ne in kar počenjamo sedaj, je čista zabava. bi morda sicer. Res je, da je bilo mnogo naše glasbenega imaginarija. Ta je globoko zakoreninjen v vokalizaciji glasbe poln elana – kar je »moral« zaradi navdušenega aplavdiranja publi- Anansi niso nikoli razšli da so jim Kreativa in značilni zvok skupine sta še vedno glasbe distribuirane brezplačno, ampak sku- (tudi izključno instrumentalne!), ki daje življenje že v enem samem osmi- ke dokazati s kar tremi dodatki. Najbrž nisem edini, ki si želi, da bi še leta premora celo koristila. Skupino prisotna. Z leti smo morda postali res starejši, pina lahko preživi na drugačen način. Koncer- šljenem in polno ozvočenem tonu. Znotraj takšne estetske dispozicije lahko kdaj prišli – pa naj zagode še kak islandski ognjenik! oziroma bobnarja Marka smo pred a to vidim kot prednost. Glasbeno smo sedaj ti v živo so denimo eden izmed načinov. še bolj dozoreli, obenem pa smo lačni glasbe Pred leti je skupina Skunk Anansie razpad- Benjamin Virc koncertom uspeli povabiti h kratke- in seveda tudi uspeha. To vidim kot kombina- Na sliki: skladatelj Arvo Pärt, v ozadju dirigentka Anu la, nam lahko pojasnite, kaj se je dogajalo? mu klepetu. cijo, ki lahko Skunk Anansie popelje še nekaj Tali in člani Nordijskega simfoničnega orkestra (foto Bili smo izčrpani. To je vsa resnica. Ni bilo arhiv Narodnega doma Maribor). korakov naprej. notranjih zamer, ampak prišli smo do konca Mark, kako je z novim albumom? Baje Pa se ne bojite, da vas nova generacija, ki naše vzdržljivosti, moči in nekega zdravega pridno nastaja. je razvila svoj glasbeni okus med vašo od- razuma. Začutili smo, da znajo iti od te točke Res je. Dva meseca smo ustvarjali vsak zase, sotnostjo, morda ne bi spoznala, sprejela? dalje naše kariere in pa osebna življenja samo 52 občasno smo se dobivali in pilili ideje, pred Ne. To pa zaradi tega, ker so nas že vzeli za še navzdol. Zato smo si pogledali v oči, si 53 turnejo pa smo zasedli studio in začelo se je svoje. Internet dela čudeže in veliko ljudi, ki natočili čistega vina in delovanje v skupini garaško delo. Ko rečem garaško, se šalim, kajti so nas posvojili preko interneta, nas še nikoli za nekaj časa zamrznili. Razumeti morate, biti v studiu spet z isto ekipo ljudi, s katerimi niso videli v živo. Ravno preko naše spletne da smo bili sedem let stalno v službi skupine smo preživeli marsikaj, je naravnost čarobno. strani in myspace profi la je do nas prišlo na Skunk Anansie. Bodisi smo snemali, dajali V studio smo namreč skupaj prinesli 85 pe- tisoče prošenj, naj se spet dobimo in pridemo intervjuje, ali bili na turneji. Na leto smo imeli smi. Ko smo se jih lotili, smo jih za nadaljnje na oder. Tudi na koncertih, ki jih igramo po morda prostih 14 dni in pa božične počitnice. delo izbrali 25, od teh je skozi dodatno sito toliko letih, opažamo stare in mlade ljudi. In ti To je bil ves čas, ko smo se lahko posvetili prišlo 15 pesmi, 14 pa jih bo pristalo na al- mlajši ljudje, ki so bili na naših koncertih, de- družinam in prijateljem. Sčasoma je to posta- bumu. lujejo kot nekakšni ambasadorji. Ljudem po lo preveč za vse v skupini. Še danes menimo, socialnih omrežjih sporočajo, da so nas videli, da smo naredili edino pravo stvar. Drugače Je težko narediti takšno selekcijo? pripenjajo svoje video posnetke in delijo izku- nas danes ne bi bilo več. Želja po združitvi je Gre za ideje. Preizkusili smo vse in nekatere šnje. Mi na odru dajemo od sebe vse in lepo seveda obstajala vsa ta leta, a nismo se hoteli so vzcvetele, druge ne. Pri nas je tako, da se je videti, da te ljudje sprejemajo, cenijo in ob zaleteti. Čakali smo na pravi trenutek, da se moramo strinjati okoli vseh pesmi. S pesmimi tvoji glasbi enostavno uživajo. spet dobimo in ko je založba predlagala izid se moramo vsi počutiti udobno, obenem pa albuma največjih uspešnic, smo zaznali, da Očitno se, kljub temu, da ste malce starejši, morajo biti enakovredno zastopane ideje je to to. Povabili so nas zraven in ugotovili dobro znajdete v dobi interneta ... vsakega člana posebej. Za album, ki nastaja, smo, da smo se odpočili, osvežili in da smo Tako je. Priznati moram, da smo vsi v skupini smo vedeli, kako mora zveneti, tako da smo pripravljeni. se hitro našli. nekakšni računalniški pifl arji. Radi posedamo pred kompjuterji, konec koncev imamo vsi In koliko časa boste skupaj tokrat? Gre za vaš prvi studijski album po 12 letih facebooke, twitterje, myspace ... Zavedamo Kdo bi vedel. Kot sem že dejal, nam trenutna ... Kakšni so občutki? se, da je to potrebno, če si v skupini, ampak scena, odnosi in pa sama dinamika skupine Precej nenavadni. Dejstvo je, in to lahko tr- nas to ne obremenjuje. Nasprotno – to nam je zelo ustrezajo. Med seboj se razumemo bolje dim za vsakega izmed nas v skupini, da nam zelo všeč. Včasih celo preveč. kot kdajkoli prej in tudi ustvarjalno se dopol- Skunk Anansie pomeni ogromno. Tako rekoč njujemo in izpolnjujemo. Kot kaže sedaj, nas Glasbena scena pa se je precej spremenila ... je skupina na naših prednostnih lestvicah boste trpeli še nekaj časa. (smeh) takoj za zdravjem in družino. Ko smo se po Absolutno. Vse je precej drugače in tole z dolgem času spet sešli, so obstajali določeni internetom in brezplačno glasbo se je dejan- Žiga Gombač najave dogodkov

Mars festival: Skunk Anansie, Urban & 4, Torek, 22. junij, 20:00 Koncert – Aljaž Cvirn, kitara Galerija sodobne umetnosti Celje Dan D, Eskobars, Mlade kuzle Torek, 22. junij, 20:30 Koncert – Orchestra Barocca di Bologna, Chorus Grad Brežice Pevka z drugega planeta N’omen in Grazer Choral Schola Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, Torek, 22. junij, 21:00 Koncert – Mojmir Sepe: Poletna noč (Big Band in Križanke, Ljubljana 27. maj 2010 Simfonični orkester RTV Slovenija z gosti, dirigent Lojze Krajnčan) Sreda, 23. junij, 20:00 Koncert – Poletni glasbeni večer orkestrov Glasbene Vodni stolp, Celje šole Celje Letošnji drugi Mars festival, ki glas- Urban & 4, možakar, ki je zanimiva pojava tako preverit, če se jih ljudje še spomnijo. V devet- beno povezuje Ljubljano in Zagreb vizualno (obrazni piercingi!) kot glasovno s desetih je ta britanska zasedba s svojim alter- Sreda, 23. junij, 20:30 Koncert – Vaya Con Dios Križanke, Ljubljana tako, da prvi dan nastopajoče skupi- svojim čustveno ječečim glasom, ki ga dru- nativnim rockom, precej težjim in temačnejšim Četrtek, 24. junij, 19:00 Koncert – Pero Lovšin in Španski borci, Zablujena Tenis park AS, Litija ne koncertirajo v eni, drugi dan pa v ščina glasbenih kolegov zalaga z ravno tako od takrat prevladujočega otoškega (brit)popa, Generacija, Niet in Avven drugi prestolnici, je od lanske uvo- ekspresivno zavijajočimi težkorockerskimi dosegla mednarodni uspeh v veliki meri prav Četrtek, 24. junij, 20:00 Koncert – Billy Idol Hala Tivoli, Ljubljana dne izvedbe storil korak naprej. Lani melodijami. Nastop je zaznamovala predvsem po zaslugi neverjetnega glasu in divje femini- so v duhu koncepta festivala nasto- zanimiva dvojnost: med petjem je Urban stične drže pevke Skin. Česa je še vedno zmož- Četrtek, 24. junij, 21:00 Koncert – Paul van Dyk Gospodarsko razstavišče, Ljubljana pili zgolj slovenski in hrvaški izvajal- trzajoči alternativni čudak, med premori pa na, je Skin pokazala v trenutku, ko je skoraj Četrtek, 24. junij, 21:00 Koncert – Koroški etno jazz projekt »Zbudimo Kralja Graščina Rotenturn, Slovenj Gradec ci, letos pa so jim na čelo postavili še sproščeni zafrkant, ki s šalami razbija mnogo- priletela na oder. Prav po marsovsko oblečena Matjazza« Alls bolj poznano tujo skupino – povra- krat težki emocionalni naboj zasvojljive rock v nekakšno zmečkano alu-folijo in zakamufl i- Četrtek, 24. junij, 21:00 Koncert – New Young Pony Club Kino Šiška, Ljubljana tnike iz devetdesetih, britansko alter patetike njihove glasbe. Svoj največji hit Moja rana s kapuco na glavi je v prvo pesem Selling rock zasedbo Skunk Anansie. voda, še iz časov njegove nekdanje zasedbe Jesus (katere uvrstitev na prvo mesto zapo- Petek, 25. junij, 17:00 Koncert – Dan D, LastDayHere, Aperion, Amity in Fame, Šentviška Gora, Tolmin Rudy & The Cool Vibes V betonsko »halastem« ambientu Laufer, je z govorjenjem in šalami med izva- redja pesmi bi bilo mogoče razumeti tudi kot Gospodarskega razstavišča so večerni maraton janjem zanalašč malo sabotiral kar sam, a ko sarkastičen komentar na ponovno združitev Petek, 25. junij, 19:00 Koncert – Cabbage Sveti Križ, Planina pri Sevnici nastopov začele Mlade kuzle, dekliški podmla- mu je ob refrenu pritegnila cela dvorana, se skupine) zagrizla s takšno močjo, da se je pre- Petek, 25. junij, 20:00 Koncert – Anti-Nowhere League, Eksodus Gala hala, Ljubljana dek kultnih idrijskih punkerjev Kuzle, in sicer je v trenutku zazdelo, da smo na koncertu ko fotografov in prvih vrst razlil skoraj fi zičen s preigravanjem treh desetletij starih pesmi kakšne od največjih ex-jugoslovanskih rock val energije. Njen glas je kot nož rezal skozi Petek, 25. junij, 21:00 Koncert – Katarchestra Kaja Draksler Dom Kulture, Ptuj vzornikov. Njihova punkersko barvita podoba zasedb. Tako so Urban & 4 poskrbeli za prvi distorzirane kitarske riff e in bobne v »polnem Petek, 25. junij, 20:00 Koncert – Gossip Križanke, Ljubljana je sicer nedvomno dodelana, sámo igranje, pravi vrhunec večera, na odru pa so festivalsko šusu«, dvainštiridesetletnica je neumorno ska- Petek, 25. junij, 21:30 Koncert – Perpetuum Jazzile Lent, Maribor oziroma bolj kot ne začetniško nažiganje nekaj štafeto od njih prevzeli domači Dan D, ki so z kala po vseh delih odra in med občinstvo, ki je akordov, pa je izzvenelo bolj v prazno. Drugi železnim repertoarjem uspešnic in skladbami iz šok terapije prvih dveh pesmi prešlo v stanje Petek, 25. junij, 23:00 Koncert – Apsurdistan Channel Zero, Ljubljana slovenski zastopniki, primorski Eskobars, so z lanskoletnega albuma, Ure letenja za eks- adrenalinske evforije. Kadar se je temperatura Sobota, 26. junij, 19:00 Koncert – Najstfest 2010: Wild Child, Silence Abuse, Stara mestna elektrarna, Ljubljana vase vsrkali tujo indie rock sceno in jo pretopili travagantne ptice, nasitili še tistih nekaj ljudi, v dvorani ob kateri od balad ali manj znanih In Your Face, Freeway Machine, Zingelci, Gross – Upi, v domačo glasbeno verzijo z vplivi poskočne- ki skupine niso že večkrat videli v akciji. Le novih pesmi za stopinjo ali dve znižala, so jo Noordung, DoT, Negative Two, Almighty Toothpicks žev, kot so Kaiser Chiefs in Franz Ferdinand, njihova vljudna rock priredba pesmi Lep dan takoj dvignili nazaj s kakšno iz nabora hitrejših Sobota, 26. junij, 20:30 Koncert – Ansambel za staro glasbo Dramsam Mestni trg, Škofj a Loka pevec je navdih za imidž poiskal pri pevcu za smrt skupine Niet dobiva bolj mlačen odziv, in težjih uspešnic, polnih skoraj punkovskega skupine Muse, mešanici pa so dodali nekaj pri- eden od obiskovalcev pa je svoje mnenje o naboja. Med skoraj dvemi urami norije in po Sobota, 26. junij, 21:30 Koncert – Aleksandar Sanja Ilić & Balkanika Brass Lent, Maribor Orchestra morske sončnosti in kakšen reggae vložek. Še njej izrazil s sprehodom med množico po celi dveh bisih je ljubljansko občinstvo ubogljivo maloštevilno občinstvo so »podkupili« z nekaj dvorani z dvignjeno roko in iztegnjenim sre- izpolnjevalo pevkine ukaze za glasnejši ali tišji Nedelja, 27. junij, 21:00 Koncert – Gotan Project Križanke, Ljubljana pločevinkami piva, kar je bilo glede na visoke dincem v smeri odra. odziv, proti koncu zapelo »happy birthday« Nedelja, 27. junij, 23:00 Koncert – LastDayHere & Dweal Lent, Maribor cene pijače, zaradi katerih je bilo slišati veliko Preden so z nastopom začele zvezde večera, je praznujočemu bobnarju ter se šele okoli tretje jamranja v premorih med koncerti, poteza, bila že ena zjutraj in pozna ura je še stopnjeva- ure nadvse potešeno, čeprav bolečih nog, Ponedeljek, 28. junij, 20:00 Koncert – Ansambel Nova Schola Labacensis Kapela Loškega gradu, Škofj a Loka sprejeta z navdušenjem – pa tudi z miganjem la nestrpnost in pričakovanje Skunk Anansie, začelo zlivati iz prizorišča v ljubljansko noč. Ponedeljek, 28. junij, 20:00 Koncert – Death By Stereo, Low Value, Slovinjen Kino Metropol, Celje ob odrezano zvenečih zvokih kitar z odra. ki so se ponovno zbrali lani ob izzidu albuma Blaž Tišler Ponedeljek, 28. junij, 21:30 Koncert – Prljavo kazalište Lent, Maribor Prvi od festivalskih »težkokategornikov« je bil največjih uspešnic Smashes and Trashes, po- reški rock pevec Damir Urban s svojo zasedbo sneli še par novih pesmi in se podali na turnejo Torek, 29. junij, 19:00 Koncert – Moscow Art Trio Cankarjev dom, Ljubljana Torek, 29. junij, 20:00 Koncert – Megadeth Kino Šiška, Ljubljana 54 Torek, 29. junij, 20:00 Koncert – Janez Gregorič, kitara, Walter Auer, prečna Cerkev sv. Duha, Slovenj Gradec 55 fl avta Naročilnica na revijo Glasna Torek, 29. junij, 21:00 Koncert – Kvintet Gamma Stari grad Celje Torek, 29. junij, 22:30 Koncert – Pat Metheny Group Križanke, Ljubljana Ime in priimek / Naziv podjetja: Torek, 29. junij, 23:00 Koncert – Trainstation Lent, Maribor Ulica in hišna številka: Sreda, 30. junij, 20:00 Koncert – Zoran Predin & The Gypsy Swing Band Stari grad Celje Sreda, 30. junij, 20:00 Koncert – Akademski komorni orkester Društva Dvorana Union, Maribor Poštna številka in kraj: glasbenih umetnikov Maribor Elektronska pošta: Sreda, 30. junij, 20:30 Koncert – 15. mednarodni glasbeni festival Bled 2010; Cerkev sv. Martina, Bled Trio Brence, Panhofer, Haas ID za DDV (za pravne osebe): Četrtek, 1. julij, 19:30 Koncert – Kip Hanrahan & Beautiful Scars, Mulatu Križanke, Ljubljana Astatke & The Heliocentrics, Get The Blessing Cena naročnine do konca leta 2010 (3 številke) znaša 12,00 € in vključuje poštnino ter DDV. Četrtek, 1.julij, 20:30 Koncert – Tartini junior Pretorska palača, Koper Naročam  en izvod  dva izvoda izvodov Četrtek, 1.julij, 23:00 Koncert – Boštjan Bračič & Invite Lent, Maribor Petek, 2. julij, 18:30 Koncert - Helene Labarriere Quartet Cankarjev dom, Ljubljana Podpis: Žig podjetja: Petek, 2. julij, 20:30 Koncert – Joe Lovano & Big Band RTV Slovenija, Križanke, Ljubljana Datum: dirigent Michael Abene; Patricia Barber Quartet Petek, 2. julij, 22:00 Koncert – James Blood Ulmer's Odyssey Lent, Maribor Naročilnico pošljite na naslov uredništva revije Glasna: Petek, 2. julij, 22:30 Koncert – Njubend Lent, Maribor Glasbena mladina Slovenije, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi preko e-pošte: [email protected] Sobota, 3. julij, 19:30 Koncert – Andrej Zupan, Nataša Krajnc, Andreja Grad Podsreda Markun Po prejemu vašega naročila vam bomo poslali položnico za plačilo naročnine. Revijo vam bomo začeli pošiljati po plačilu naročnine s prvim naslednjim izidom. Naročnina velja do vašega preklica. Sobota, 3. julij, 20:00 Koncert – Urban & 4 in SetUP Celjski mladinski center, Celje Naročnina se po preteku obračunskega obdobja samodejno podaljša v naslednje obračunsko obdobje, če naročnik do konca decembra v pisni obliki naročnine ne prekliče. Sobota, 3. julij, 20:00 Koncert – Clavimerata Dvorana Union, Maribor najavenaj dogodkov

Sobota, 3. julij, 21:00 Koncert – Fiesta Latina s skupino Ólala Center konjeniškega športa Celje Sobota, 3. julij, 21:00 Koncert – United Grooves Graščina Rotenturn, Slovenj Gradec Nedelja, 4. julij, 20:00 Koncert – Trio Slavko Osterc Glasbena šola Celje Nedelja, 4. julij, 20:30 Koncert – Rosenberg Trio Križanke, Ljubljana Nedelja, 4. julij, 21:30 Koncert – Massimo Savič Lent, Maribor Ponedeljek, 5. julij, 18:00 Koncert – Mahler v Ljubljani (Orkester Slovenske Hala Tivoli, Ljubljana fi lhramonije, dirigent Emmanuel Villaume, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum, Orkester Slovenske vojske) Ponedeljek, 5. julij, 20:30 Koncert – Zefi ro Torna Grad Ptuj Torek, 6. julij, 21:00 Koncert – Orquesta Buena Vista Social Club ® featuring Križanke, Ljubljana Omara Portuondo Torek, 6. julij, 21:30 Koncert – Mahala Raï Banda Lent, Maribor Sreda, 7. julij, 20:00 Koncert – Katja Konvalinka, sopran; Marina Horak, Dvorana Union, Maribor klavir Sreda, 7. julij, 20:00 Koncert – G. F. Händel: Mesija (Zbor in orkester festivala Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Schleswig Holstein iz Lübecka, dirigent Rolf Beck) Četrtek, 8. julij, 20:30 Koncert – Feel the Phil Collins Stari grad Celje Četrtek, 8. julij, 21:00 Opera – G. Bizet: Carmen (Hrvaško narodno gledališče Križanke, Ljubljana iz Zagreba) Četrtek, 8. julij, 21:30 Muzikal – Z ljubeznijo, Janis (Kazalište Komedija, Lent, Maribor Zagreb) Petek, 9. julij, 20:00 Koncert – Kaja Draksler Acropolis Quartet feat. Sanem Kulturni dom Krško Kalfa Petek, 9. julij, 21:30 Koncert – Matt Bianco Lent, Maribor Petek, 9. julij, 23:30 Koncert – Low Peak Charlie Lent, Maribor Sobota, 10. julij, 21:00 Koncert – Siddharta Simonov zaliv, Izola Sobota, 10. julij, 23:00 Koncert – S.A.R.S Lent, Maribor Sobota, 10. julij, 23:30 Koncert – Nas Three Jazz Fusion Trio Lent, Maribor Nedelja, 11. julij, 20:00 Koncert – Magic Circle Sotočje, Tolmin Nedelja, 11. julij, 20:00 Koncert – Stefan Milenkovich, violina in Edin Žička kartuzija, Slovenske Konjice Karamazov, kitara Ponedeljek, 12. julij, 21:00 Muzikal – Maratonci tečejo zadnji krog (Balet, zbor in Križanke, Ljubljana orkester Gledališča na Terazijah iz Beograda) Torek, 13. julij, 20:00 Koncert – Cristina Granero in Gemma Corrales, fl avti Graščina Radovljica Torek, 13.julij, 20:00 Koncert – Francesca Hrast, Matija Tavčar in Gabriele Vodni stolp, Celje Petracco, tolkala Torek, 13. julij, 20:00 Koncert – Martin Stadtfeld, klavir Ljubljanski grad 56 Torek, 13.julij, 20:30 Koncert – Roel Dieltiens, violončelo Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje Torek, 13. julij, 21:00 Muzikal – Maratonci tečejo zadnji krog (Balet, zbor in Križanke, Ljubljana orkester Gledališča na Terazijah iz Beograda) Sreda, 14. julij, 20:00 Koncert – Cristina Granero in Gemma Corrales, fl avti Atrij ZRC SAZU, Ljubljana Sreda, 14. julij, 20:00 Balet – P. I. Čajkovski: Ana Karenina (Akademski Cankarjev dom, Ljubljana državni balet Borisa Eifmana iz St. Peterburga in Orkester Slovenske fi lharmonije) Četrtek, 15. julij, 20:00 Koncert – Cristina Granero in Gemma Corrales, fl avti Vodni stolp, Celje Četrtek, 15. julij, 20:00 Balet na glasbo L. van Beethovna in G. Mahlerja – Ruski Cankarjev dom, Ljubljana Hamlet (Akademski državni balet Borisa Eifmana iz St. Peterburga) Petek, 16. julij, 21:00 Opera – G. C. Menotti: Samorog, gorgona, mantikora Ljubljanski grad ali Tri nedelje nekega poeta (Operni zbor, baletni solisti in solisti orkestra SNG Opera in balet Ljubljana) Sobota, 17. julij, 20:30 Koncert – Mariachi Real Jalisco Žička Kartuzija, Slovenske Konjice Sobota, 17. julij, 20:00 Koncert – Alenka Gotar Kranjska Gora

Glasna, revija Zveze Glasbene mladine Slovenije Oblikovanje in prelom: Igor Resnik Letnik 41, številka 2 Tisk: Grafi ko Naklada: 1.000 izvodov Urednik: Benjamin Virc Izdajateljica in založnica: Zveza Glasbene mladine Uredništvo: Marina Horak, Marko Karlovčec, Slovenije Mateja Kožuh, Petra Mohorčič, dr. Gregor Pompe, Naslov uredništva: Revija Glasna, Kersnikova 4, Program Zveze Glasbene mladine Slovenije Črt Sojar Voglar, dr. Leon Stefanija, Kaja Šivic 1001 Ljubljana, p.p. 1578 fi nancira Ministrstvo za kulturo RS Lektorica: Andreja Kalc Telefon: 01 43 17 039, 01 23 22 570 Fotografi ja na naslovnici: Miro Majcen E-pošta: [email protected]