Iz Zapisnikov Planinskih Društev in Mdo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Iz Zapisnikov Planinskih Društev in Mdo V S E B I N A AKTUALNO Po jutru se dan pozna ______________________________________________________________________ 03 V spomin dr. Tomaž Vrhovec ______________________________________________________________ 04 V spomin prof. Marijan Krišelj _____________________________________________________________ 05 Obvestilo A-članom planinske organizacije_____________________________________________________ 06 PLANIKA d.d. prekinila pogodbo o sodelovanju _______________________________________________ 06 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Sestanek Predsedstva CCA __________________________________________________________________ 07 Obisk pri ministru za obrambo R Slovenije ______________________________________________________ 09 Obisk vodstva PZS pri ljubljanskem nadškofu in metropolitu g. Alojzu Uranu __________________________ 10 Obisk predstavnikov vodstva PZS pri dr. Milanu Zveru ____________________________________________ 11 Obisk vodstva PZS pri Janezu Podobniku, ministru za okolje in prostor R Slovenije ______________________ 11 Iz dela Predsedstva UO PZS __________________________________________________________________ 11 KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK ____________________________________________________________________ 12 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI _________________________________________________________ 15 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA _____________________________________________ 15 KOMISIJA ZA ALPINIZEM _______________________________________________________________ 16 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE _____________________________________________ 17 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO ___________________________________________________________________________ ______ 19 POROČAJO ___________________________________________________________________________ __ 25 IZ ZAPISNIKOV PD IN MDO _____________________________________________________________ 29 IZ DRUŠTVENIH GLASIL ________________________________________________________________ 31 MLADINSKA PRILOGA _______________________________________________ rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE _______________________________ zelena Razpis za najboljši spis Mladi o gorah _______________________________________________ Z/UO-01 Zgibanka PZS obvestilo društvom __________________________________________________ Z/UO-01 Pravilnik Komisije za planinske poti UO PZS ___________________________________________ Z/UO-02 Pravilnik o priznanju in diplomi Alojza Knafelca _________________________________________ Z/UO-07 PRILOGA _____________________________________________________KATASTER PLANINSKIH POTI ___________________________________________________________________________ _____________________ TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O PO JUTRU SE DAN POZNA Že pišemo letnico 2005. Kaj vse smo zaželeli svojim domačim, prijateljem, znancem? Ali se bo vse to uresničilo? Ko bi le držalo, srečno in zdravo, pa še tisto po planinsko, varen korak in srečno vrnitev domov. Vsak po svoje imamo veliko želja, da bi nam uspeli vsi zadani načrti na vseh področjih, kjer delamo z znanjem in veseljem. Kot športnik, športni delavec, pedagog, največkrat razmišljam o programih, ki bodo zainteresirali čim večje število vseh starostnih populacij. Vedno bolj se moramo zavedati, da so programi za mlade tisti, ki morajo biti po meri različnim starostnim kategorijam. Planinska zveza Slovenije je tista, ki s svojimi komisijami pripravlja programe letnega in dolgoročnega razvoja planinstva po posameznih specialnih segmentih. Osnovne in srednje šole prav tako sestavljajo svoje letne in dolgoročne programe dela, zato je zelo pomembno, kako se temu načrtovanju odzove športna sfera. Poudariti je potrebno, da se v nekaterih delih Slovenije PLANINSKA DRUŠTVA hitro in dobro povežejo z vodstvi šolskih zavodov. Torej, temelje planinstva v posameznem okolju vzpostavljamo z najmlajšimi. V tem času je to nujnost potrebno sprejeti za realnost, glede na vse večji razvoj športa mladih tudi na drugih področjih,ki so glede načrtnega vključevanja mladih vedno bolj prisotni tudi v šolah, seveda z dobrimi programi. Planinska društva in Meddruštveni odbori bodo morali ob prisotnosti komisij pri UO PZS v to leto štartati bolj zavzeto, če bomo hoteli, da se bo po osnovnih šolah uveljavila planinska šola z mentorji s šole in vodniki iz PD, kar je predpogoj, da lahko v bodoče bolj realno razmišljamo o povečanju interesov za planinstvo, kot izbirnem predmetu v osnovni šoli. Danes se moramo zavedati tudi tega, da je osnovna celica Slo venskega planinstva planinsko društvo. To planinsko društvo ni več tisto, ki organizira pet (5) izletov letno, ampak to, ki ponudi in izvede za svoje in bodoče člane društva še več različnih akcij, ki imajo sprejemljive vsebine za posamezne skupine znotraj PD. Prav s takšnim pristopom bodo planinska društva dosegla večje spoštovanje ter pripadnost do društva in PZS. Zavedati se moramo tega, da PZS mora odigrati zelo pomembno vlogo med vsemi 245 članicami PD, kakor tudi vse Slovensko športno vlogo v Olimpijskem komiteju ter mednarodnih planinskih krogih. Zato bi morali biti ponosni, saj je malo športnih zvez v Sloveniji, ki se z različnimi vsebinami tako široko, vsestransko uveljavljajo znotraj in zunaj naše države. V letu 2005 bodo PD z MDO organizirala več kot 2500 akcij. Predvidenih je 28 obletnic društev, planinskih poti in koč. Najpomembnejši obletnici iz Planinskega koledarčka PZS sta 110-letnica Planinskega vestnika in 110-letnica Aljaževega stolpa na Triglavu. Prav tema dvema obletnicama je potrebno dodati delovno vsebino, ki bo sprejemljiva za vse člane PZS. Rdeča nit akcij pa ostaja: ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO Akcije bodo izvedene v vsakem MDO. Prepričan sem, da so naše skupne želje doseči vrh, ki bo imel enkraten in perspektiven razgled v lepši jutri našega planinstva. In še to za leto 2005: Čudovito je biti preprosto človek. Povzpeti se v gorski svet. Spremljati otroke, se igrati in smejati z njimi. Pustiti misli in srcu prosto pot. Tedaj življenje postane praznik. Adi VIDMAJER, podpredsednik PZS V SPOMIN dr. TOMAŽ VRHOVEC (05.06.1959 29.12.2004) (Govor na pogrebu) Človeško življenje je dragocenost, za človeka samega največja, saj mu le življenje daje izjemno priložnost biti, bivati in delovati v zelo omejenem času na zelo omejenem drobcu vesolja. Vse drugo prej in potem je skrivnost, ki jo lahko le ugibamo, domnevamo ali vanjo verujemo. Rojstvo je začetek, življenje je pot, smrt je izpolnitev. Pot Tomaža Vrhovca je bila svetla, srečna. Poklic meteorologa in veselje planinca sta drug drugega podpirala, plemenitila in se združevala v njem. Diploma pri triindvajsetih, magisterij pri tridesetih, doktorat pri dvaintridesetih, vzporedno pa delo v mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, v upravnem odboru, pri gorski reševalni službi in v komisiji za mednarodne odnose. Bil je med tistimi, ki so Planinski zvezi že zdavnaj utirali pot v mednarodno planinsko organizacijo UIAA. Tam je užival velik ugled, saj so ga redno volili v upravni odbor. Ob vseh teh visokih funkcijah je še vedno delal v matičnem planinskem društvu. Da se je ob poklicu še posebej ukvarjal z vremenom v gorah, kot turni smučar in vzgojitelj s snegom in plazovi, je povsem logično in prav tako je logično, da je bil na tem področju strokovnjak. Ali je to, da ga je pokopal plaz, ironija usode? Sploh ne! Nevarne stroke so prav njihovim nosilcem rade usodne. Pogostost stikov in varljiva domačnost s ťsivo conoŤ nevarnosti, človeške lastnosti ter moči narave so dejavniki, katerih skupni učinek je včasih nepredvidljiv. Tomaž Vrhovec je svoje življenje izpolnil, tam, kjer je bil, pa je pustil veliko vrzel, tudi globoko rano. Planinska zveza je z njim izgubila velik intelektualni potencial. Spadal je med redke izbrance, ki jim je uspelo ljubezen do gora združiti s poklicno kariero. Iz prve roke je PZS dobivala izsledke stroke in znanosti o vremenu, snegu in plazovih, ter jih uvajala v prakso. In če še nadaljujem z besedo njegovega prijatelja svojega mnenja ni nikoli skrival. Bil je neomajen mož, ki svojega prepričanja ni širil s sabljo, temveč s prodorno besedo. Verjel je v modrost latinskega reka, da kaplja ne izdolbe kamna s silo, pač pa z vztrajnostjo. Njegov vpliv v planinski organizaciji je bil predvsem zdrava pamet; dokler je pamet, bodo tudi poti. Pamet ni v letih, pač pa v glavi, je bilo vodilo njegovega življenja, tudi v planinstvu. In kje je bil njegov temelj? Ključ sreče mu je bila družina, njena ljubezen korenine za rast, moč in trdnost. Če je za nas druge s Tomaževim odhodom nastala vrzel, je za njegove zazijala rana. Zato gre predvsem njim ženi in otrokoma globoko sočutje in sožalje. Le nekaj noči nazaj so nam rakete in ognjemeti skušali zastreti zvezde. Bilo je svetlo in bleščavo, a le od blizu in za kratek čas. Zvezde spet sijejo kot prej vedno in za vse. Nekaj takega je Tomaž Vrhovec nekaj trajnega in svetlega, mir in gotovost, merilo tudi nam. Bolj kot bolečina izgube je pomembno, da je bil. Hvala in slava mu. Tone ŠKARJA, podpredsednik PZS prof. MARIJAN KRIŠELJ (15.08.1931 04.01.2005) (iz govora na pogrebu)
Recommended publications
  • Deliverable T2.1.1 Collection of Primary and Secondary Data
    “Development of an innovative network for the promotion of extroversion of agro-food companies in Adriatic – Ionian Area” Collection of Primary and Secondary Data This report was prepared for and submitted to the “INNOVAGRO” Project by: “This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The content of the document is the sole responsibility of the Technical University of Crete and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union and/or ADRION Programme authorities”. © Copyright by the “Innovagro” project Collection of Primary and Secondary Data The “INNOVAGRO” partnership consists of: Name Role Country Chania Chamber of Commerce and Industry Lead Partner Greece Region of Crete Partner 2 Greece Technical University of Crete Partner 3 Greece Network of the Insular Chamber of Commerce Partner 4 Greece and Industry of the European Union Province of Potenza Partner 5 Italy E-institute, institute for comprehensive Partner 6 Slovenia development solutions Italian Confederation of Agriculture Partner 7 Italy Union of Chambers of Commerce and Industry of Partner 8 Albania Albania Chamber of Commerce and Industry of Serbia Partner 9 Serbia University of Basilicata Partner 10 Italy History Changes Version Date of Issue Document Title Author(s) Controller Number 1.0 23/7/2019 E. Grigoroudis T. Tsimrikidis ©INNOVAGRO Page 1 Collection of Primary and Secondary Data Table of Contents List of Abbreviations ........................................................................................................
    [Show full text]
  • Gradivo Za Historično Topografijo Predjožefinskih Župnij Na Slovenskem: Kranjska
    Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Ljubljana 2017 Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Oblikovanje ovitka: Barbara Bogataj Kokalj Založnik: Viharnik d.o.o., Ljubljana Za založbo: Urška Pipan © Janez Höfler © Viharnik d.o.o., Ljubljana Ljubljana, 2017 Druga, revidirana in dopolnjena izdaja Elektronska knjiga http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Kranjska2.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=291693056 ISBN 978-961-7004-05-2 (pdf) Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Druga, revidirana in dopolnjena izdaja Ljubljana 2015 3 VSEBINA Pojasnilo Uvod Okrajšave 1. Okrajšave nahajališč virov 2. Okrajšave virov 3. Okrajšave objav virov, periodike in citirane literature 4. Kronološki popis večkrat citiranih virov sistematičnega značaja Shema podatkov po posameznih točkah v gradivu Gradivo I. Župnija Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori II. Župnija sv. Mihaela v Dovjem III. Župnija sv. Lenarta na Jesenicah IV. Župnija sv. Petra v Radovljici V. Župnija sv. Janeza Krstnika v Zasipu VI. Župnija sv. Jurija v Zgornjih Gorjah VII. Župnija sv. Martina na Bledu (Grad) VIII. Župnija sv. Martina v Bohinju (Srednja vas) IX. Župnija sv. Andreja v Mošnjah X. Župnija sv. Lenarta v Kropi XI. Župnija sv. Martina v Šmartinu pri Kranju XII. Župnija sv. Jakoba v Podbrezjah XIII. Župnija Sv. Križa v Križah XIV. Župnija sv. Petra v Naklem XV. Župnija sv. Petra v Preddvoru XVI. Župnija sv. Kancijana in tov. v Kranju XVII. Župnija sv.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo 2019 Zdravstveni Dom Ljubljana
    Letno poročilo 2019 Zdravstveni dom Ljubljana LETNO POROČILO ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2019 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Letno poročilo so pripravili: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA, Namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med., spec., Strokovna direktorica Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., Vodja gospodarskega področja Polona Szilvassy, mag. manag., Vodja področja za IT, investicije, promocijo in odnose z javnostmi mag. Jernej Pečnik, univ. dipl. org. Sodelovali so: Robertina Benkovič, Fani Župec Hiti, Majda Ciringer, Uroš Zafošnik, Barbara Delak, asist. mag. Mateja Škufca Sterle, Simona Vitanc, Aleš Medic, Niko Piciga Platis, Damjana Kralj-Bratun, Urška Godec, Sandi Robič, Lucija Vede Oblikovanje/prelom: Bina Trplan Naslovna fotografija: https://www.shutterstock.com/ V Ljubljani, februar 2020 ii KAZALO VSEBINE UVODNO BESEDILO ............................................................................................................................ 11 UVOD ..................................................................................................................................................... 11 PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO LETNEGA POROČILA ............................................................... 13 RAČUNOVODSKO POROČILO ............................................................................................................ 13 PRILOGA 1: BILANCA
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta
    MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN DRUŽBENOGOSPODARSKEGA POMENA S POSEBNIM OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 KARTAMI IN GRAFIKONI V TEKSTU, S 3 BARVNIMI KARTAMI V PRILOGI, S 47 TABELAMI V GLAVNEM TEKSTU IN 12 TABELAMI V ANGLEŠKEM POVZETKU) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR DEVELOPMENT AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK (WITH 20 FIGURES AND GRAPHS IN TEXT, WITH 3 COLOURED MAPS IN ANNEX, 47 TABELS IN TEXT AND 12 TABELS IN ENGLISH SUMMARY) IGOR VRISER Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r, izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k, so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril Vojvoda, kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966.
    [Show full text]
  • (Uradni List RS, Št. 109/10, 48/12, 36/14 – Odl. US in 46/15: Zces-1- NPB3) in 17. Člena Statuta Občine Zagorje Ob Savi (Uradni List RS, Št
    Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15: ZCes-1- NPB3) in 17. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 13. redni seji, dne 3. 10. 2016 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Zagorje ob Savi 1. člen 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/1999; Uradni list RS, št. 45/09; Uradni list RS, št. 44/12) se spremeni tako, da se glasi: »Kategorizirane Lokalne ceste (LC) v Občini Zagorje ob Savi so: (v tem členu se objavi pregledni seznam vseh kategoriziranih lokalnih cest z dolžinami) Zap. Začetek Konec Dolžina Preostala dolžina št. Cesta Odsek odseka Potek odseka [m] v sosednji občini [m] 1. 208040 208041 C RT 921 VAČE-PODBUKOVJE-ROVIŠČE C 480160 711 6.344 Litija 2. 235070 235071 C R2 447 KONJŠEK-TROJANE-HRASTNIK C R1 221 201 1.521 Lukovica 3. 423290 423295 C 923960 DOM POD JAVORJEM-VRHE C 480070 1.290 4. 423340 423341 C 423290 BUKOVJE-BEVŠKO C R1 221 745 1.689 Trbovlje 5. 423390 423391 C 423370 VOKAČ- ZG. ŠKLENDROVEC C R3 666 3.374 5.687 Trbovlje 6. 480010 480011 C R1 221 ZAGORJE-V ZIDEH C 235070 13.695 528 Lukovica 7. 480030 480031 C 480010 DOBRLJEVO-PRVINE Z poč.dom 2.940 8. 480040 480041 C R1 221 IZLAKE-ČEMŠENIK C 480010 4.044 9. 480050 480051 C R1 221 LOKE PRI ZAGORJU-ZALOKA C 480010 5.587 10.
    [Show full text]
  • 1 Bus Time Schedule & Line Route
    1 bus time schedule & line map 1 Dolgi Most Obračališče View In Website Mode The 1 bus line (Dolgi Most Obračališče) has 3 routes. For regular weekdays, their operation hours are: (1) Dolgi Most Obračališče: 5:10 AM - 10:10 PM (2) Gameljn: 10:07 PM - 10:52 PM (3) Stanežiče P+R: 4:55 AM - 10:31 PM Use the Moovit App to ƒnd the closest 1 bus station near you and ƒnd out when is the next 1 bus arriving. Direction: Dolgi Most Obračališče 1 bus Time Schedule 29 stops Dolgi Most Obračališče Route Timetable: VIEW LINE SCHEDULE Sunday Not Operational Monday 5:10 AM - 10:10 PM Stanežiče P+R Tuesday 5:10 AM - 10:10 PM Vižmarje Wednesday 5:10 AM - 10:10 PM Šentvid / Ljubljana Šentvid Thursday Not Operational 355 Celovška Cesta, Ljubljana Friday Not Operational Podgora Saturday 4:08 AM - 10:10 PM Prušnikova Trata / Ljubljana Trata 280 Celovška Cesta, Ljubljana 1 bus Info Dravlje Direction: Dolgi Most Obračališče 252 Celovška Cesta, Ljubljana Stops: 29 Trip Duration: 40 min Kompas Line Summary: Stanežiče P+R, Vižmarje, Šentvid / Sojerjeva ulica, Ljubljana Ljubljana Šentvid, Podgora, Prušnikova, Trata / Ljubljana Trata, Dravlje, Kompas, Aleja, Slovenija Aleja Avto, Kino Šiška / Ljubljana Šiška, Stara Cerkev, 2 Kogojeva Ulica, Ljubljana Tivoli, Gosposvetska, Ajdovščina, Konzorcij, Drama, Aškerčeva / Ljubljana Aškerčeva, Tobačna, Slovenija Avto Hajdrihova, Jadranska, Gerbičeva, Krimska, Koprska, 2 Tugomerjeva Ulica, Ljubljana Tbilisijska, Mestni Log, Cesta V Gorice, Zgornji Log, Dolgi Most Obračališče Kino Šiška / Ljubljana Šiška 119 Celovška Cesta,
    [Show full text]
  • Hišna Imena Kot Del Kulturne Dediščine
    ARTICLE IN PRESS TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART OF CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matjaž Geršič #Domačija Pәr Smôlijo v Srednjem Vrhu nad Gozd - Martuljkom The Pәr Smôlijo farm in Srednji Vrh above Gozd Martuljek KLEMEN KLINAR ARTICLE IN PRESS Traditional house names as part of cultural heritage DOI: 10.3986/AGS54409 UDC: 811.163.6'373.232.3(497.452) COBISS: 1.02 ABSTRACT: Traditional house names are a part of intangible cultural heritage. In the past, they were an important factor in identifying houses, people, and other structures, but modern social processes are decreasing their use. House names preserve the local dialect with its special features, and their motivational interpretation reflects the historical, geographical, biological, and social conditions in the countryside. This article comprehensively examines house names and presents the methods and results of collecting house names as part of various projects in Upper Carniola. KEYWORDS: traditional house names, geographical names, cultural heritage, Upper Carniola, onomastics The article was submitted for publication on November 15, 2012. ADDRESSES: Klemen Klinar Northwest Upper Carniola Development Agency Spodnji Plavž 24e, SI – 4270 Jesenice, Slovenia Email: [email protected] Matjaž Geršič Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Email: [email protected] ARTICLE IN PRESS 1 Introduction “Preserved traditional house names help determine historical and family conditions, social stratification and interpersonal contacts, and administrative and political structure. Immigration and emigration are very important aspects of social culture and they have left a strong trace in the house names in the Žiri area” (Zorko, cited in Stanonik 2005, frontispiece).
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Uradni List RS 065/2011, Uredbeni
    Stran 9118 / Št. 65 / 19. 8. 2011 Uradni list Republike Slovenije III. 3. Zasnova prostorskega razvoja občine Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem 4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega listu Republike Slovenije. pomena in grajenega javnega dobra 5. Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji Št. 478-0002/2011 razpršene gradnje in območij razpršene poselitve Šmarjeta, dne 12. aprila 2011 6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 7. Usmeritve za razvoj v krajini Županja 8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč Občine Šmarješke Toplice 9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev mag. Bernardka Krnc l.r. 10. Koncept prostorskega razvoja urbanih središč 10.1 Urbanistični načrt Zagorje ob Savi 10.2 Urbanistični načrt Kisovec 10.3 Urbanistični načrt Izlake III. IZVEDBENI DEL ZAGORJE OB SAVI 1. Temeljne določbe 2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3012. Odlok o občinskem prostorskem načrtu 2.1 Splošne določbe za načrtovanje posegov na ob - Občine Zagorje ob Savi močju podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) 2.2 Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti in oblikova - (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – nja objektov ZUPUDPP), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o usklaje - 2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo nosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje 2.4 Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedi - ob Savi št. 35016-12/2007/85 z dne 5. 7. 2011 in 16. člena Sta - ščine, ohranjanja narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva tuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Uradni List RS 018/2015, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXV 18 16. 3. 2015 DRŽAVNI ZBOR U R E D B O o določitvi mejnih prehodov 675. Sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije v Republiki Sloveniji ministrice 1. člen Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije, Ta uredba določa mejne prehode v Republiki Sloveniji, 12. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list obseg njihove uporabe in odpiralne čase. RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) ter v skladu 2. člen s 112. in 261. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni (1) Za prehajanje zunanje kopenske meje z Republiko list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in Hrvaško se določijo naslednji mejni prehodi za mednarodni 80/13) se je Državni zbor na seji dne 13. marca 2015 se- cestni potniški in tovorni promet: – Sečovlje (Sicciole) – kontrolna točka, znanil z naslednjim – Dragonja (Dragogna), – Sočerga, S K L E P O M – Podgorje, – Starod, o ugotovitvi prenehanja funkcije ministrice – Jelšane, – Babno Polje, Ugotovi se, da je dr. Stanislavi Setnikar Cankar z dana- – Petrina, šnjim dnem prenehala funkcija ministrice za izobraževanje, – Vinica, znanost in šport. – Metlika, Na podlagi obvestila predsednika Vlade dr. Miroslava – Obrežje, Cerarja in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika – Slovenska vas, državnega zbora bo funkcijo ministra za izobraževanje, zna- – Rigonce, nost in šport začasno opravljal predsednik Vlade dr. Miroslav – Orešje, Cerar sam. – Bistrica ob Sotli, – Imeno, – Dobovec, Št.
    [Show full text]
  • Tacen Pločanska Ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno
    Društvo Blaž Potočnikova čitalnica Prušnikova 90 1210 Ljubljana-Šentvid Turistično društvo Šmarna gora -Tacen Pločanska ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno Mestna občina Ljubljana Komisija za poimenovanje naselij in ulic Mestni trg 1 1000 Ljubljana ZADEVA: Prošnja po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij ČS Šmartno pod Šmarno goro in ČS Šentvid Skupina pobudnikov, prebivalcev Četrtne skupnosti Šentvid in Četrtne skupnosti Šmarna gora, se obrača na Komisijo za poimenovanje ulic in naselij v Mestni občini Ljubljana s prošnjo po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij: ČS Šmartno pod Šmarno goro: Tacen, Šmartno pod Šmarno goro. ČS Šentvid: Brod, Vižmarje, Šentvid, Podgora, Trata, Poljane, Pržan. Obrazložitev: S sklepom Skupščine mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 in objavljen v Uradnem listu Socialistične Republike Slovenije, let. 40, štev. 14, 22. april 1983, str. 1017, so se zgoraj navedena naselja priključila naselju Ljubljana (s šifro 061 011) in s tem prenehala obstajati kot samostojna naselja. Problematika, ki se pojavlja ob izgubi imen nekdanjih naselij: Pripadnost prebivalcev določenemu naselju (lokalna identiteta, ohranjanje dediščine), orientacija (izvozi z avtoceste), vedno pogostejša neustrezna raba imen in lokacija nekdanjih naselij na zemljevidih, napačno poimenovanje objektov po imenih nekdanjih naselji (npr. Tacenski dvori, ki stojijo na Brodu...). Pobudniki prihajamo iz Turistično društvo Šmarna gora –Tacen in Društva Blaž Potočnikova čitalnica. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARNA GORA – TACEN TD Šmarna gora je bilo ustanovljeno 1982 leta. Namen delovanja društva je obujati delo in življenje prebivalcev Tacna v preteklosti. Izstopa dolgoletno delovanje tacenskih sodarjev. Uspešno je bilo označevanje starih domačij. S predstavitvenimi tablami ob tacenskem mostu obiskovalce seznanjamo s preteklostjo Tacna .
    [Show full text]