ALMA MATER EUROPAEA EVROPSKI CENTER, MARIBOR Socialna Gerontologija DOKTORSKA DISERTACIJA Karmen Arko
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ALMA MATER EUROPAEA EVROPSKI CENTER, MARIBOR Socialna gerontologija DOKTORSKA DISERTACIJA Karmen Arko ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAREJŠIH LJUDI Z INSTITUTOM ZAGOVORNIŠTVA Mentor: red. prof. dr. Jurij Toplak Kandidatka: mag. Karmen Arko Somentor: DDr. Klemen Jaklič Maribor, maj 2018 ZAHVALA Pravični predpisi ne zadoščajo za ohranjanje miru in sloge med ljudmi, če pod njimi ni korenine ljubezni. Tomaž Akvinski Iskrena hvala mentorju red. prof. dr. Juriju Toplaku, somentorju DDr. Klemnu Jakliču, gostujočemu prof. dr. Nanduju Goswamiju in red. prof. dr. Milanu Ambrožu za strokovno pomoč, predvsem pa red. prof. ddr. Mariji Ovsenik za motivacijo in podporo, ko sem izgubljala tla pod nogami. Hvala ljubi moji, sin Aleksej in hčerka Jasmina, vnučki, da ste z razumevanjem sprejemali mojo prepogosto odsotnost iz vaše sredine in me polnili z energijo, kadar je je zmanjkalo. Dragi moj življenjski sopotnik, brez tebe mi ne bi uspelo doseči tega zahtevnega življenjskega izziva. Iz vsega srca hvala. POVZETEK V doktorski disertaciji odgovarjam na vprašanja, ali je v Sloveniji dobro poskrbljeno za varstvo pravic starejših ljudi, ali so o njih dovolj informirani ter ali je informiranost odvisna od njihovega spola, kronološke starosti, izobrazbene ravni in kulturnega okolja, v katerem živijo. V teoretičnem delu sta uporabljeni primerjalna in opisna metoda raziskovanja, za empirični del pa kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode. Podatki so zbrani neposredno z anketnimi vprašalniki in polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati raziskave so izjemno pomembni za potrditev, da je v Sloveniji potrebna uvedba instituta zagovorništva za varstvo pravic starejših ljudi. Ugotovitev slovenskih znanstvenikov, ki so sodelovali v raziskavi, je, da so pogosto kršene pravice starejših ljudi, zato naj se zaščitijo z zagovorništvom. Vsaka država se tega problema loteva na svoj način, ker je odnos družbe do starejših ljudi odvisen od etičnih norm različnih družbenih kultur. V Sloveniji so starejši ljudje dobro informirani o človekovih pravicah, ni pa poskrbljeno za varstvo njihovih pravic. Predlagam ustanovitev samostojnega in neodvisnega instituta za zagovorništvo pravic starejših ljudi, financiranega iz proračunskih sredstev, ki bi s svojim delovanjem omejeval samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Prispevek doktorske disertacije znanosti je ugotovitev, da so starejši ljudje v Sloveniji dobro informirani o svojih človekovih pravicah, informiranost pa ni odvisna od spola, kronološke starosti, izobrazbe in kulturnega okolja, iz katerega izhajajo. Kljub temu je njihova potreba po zagovorništvu varstva človekovih pravic zelo visoko izražena. Izdelan je tudi model instituta zagovorništva za Slovenijo. Gre za prvo delo, ki obravnava zagovorništvo starejših ljudi v Sloveniji. Ključne besede: zagovorništvo, varstvo človekovih pravic, starejši ljudje, opolnomočenje, kakovost življenja, kulturno okolje. ABSTRACT In this doctoral dissertation, I answer the question of whether the rights of the elderly are sufficiently protected in Slovenia; whether they are informed of their rights; and whether knowledge of their rights depends on gender, chronological age, level of education and the cultural environment in which they are living. In the theoretical section, I have used a comparative and descriptive research method, whereas in the empirical section I have used quantitative and qualitative research methods. I have collected the data directly, using questionnaires and semi-structured interviews. The research results are extremely important for confirming that Slovenia needs to introduce an advocacy institute for the protection of the rights of older people. Slovenian scientists, who took part in the survey, have discovered frequent violations of the rights of older people, which is why these rights should be protected by advocacy. Each country is dealing with this problem in its own way, because society’s attitude towards older people depends on the ethical norms of different cultures. In Slovenia, older people are mostly aware of their human rights, but the state does not provide the protection of these rights. I propose the establishment of an autonomous and independent institute for the advocacy of older people's rights, which would be financed from budgetary funds and whose activities would limit the arbitrariness of authorities in interfering with human rights and fundamental freedoms. This doctoral dissertation’s contribution to science is the finding that older people in Slovenia are well informed of their human rights, independent of their gender, chronological age, education and the cultural environment from which they originate. Nevertheless, they have expressed a great need for the advocacy of the protection of human rights. The thesis also includes a model of an advocacy institute for Slovenia. This is the first thesis to discuss advocacy for older people in Slovenia. Keywords: advocacy, protection of human rights, older people, empowerment, quality of life, cultural environment. KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................ 1 1.1 Opredelitev problemov raziskave in teoretičnih izhodišč doktorske disertacije ............................................................................................................... 2 2 NAMEN, CILJI IN METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ................................... 4 2.1 Namen in cilji doktorske disertacije .................................................................... 4 2.2 Hipoteze ................................................................................................................. 4 2.3 Metodologija .......................................................................................................... 5 2.4 Opis instrumentarija ............................................................................................ 6 2.4.1 Anketni vprašalnik o zagovorništvu starejših oseb za starejše osebe .............. 7 2.4.2 Anketni vprašalnik o zagovorništvu starejših oseb za zagovornike ................ 7 2.4.3 Anketni vprašalnik o zagovorništvu starejših oseb za mlajše osebe ............... 8 2.4.4 Polstrukturirani intervju o zagovorništvu starejših oseb za znanstvenike in strokovnjake .................................................................................................... 8 2.4.5 Polstrukturirani intervju o zagovorništvu starejših oseb za predstavnike parlamentarnih političnih strank ...................................................................... 9 2.5 Opis raziskovalnih vzorcev .................................................................................. 9 2.5.1 Raziskovalni vzorec zagovornikov starejših ljudi ........................................... 9 2.5.2 Raziskovalni vzorec starejših ljudi ................................................................ 12 2.5.3 Raziskovalni vzorec znanstvenikov in strokovnjakov................................... 15 2.5.4 Raziskovalni vzorec predstavnikov parlamentarnih političnih strank ........... 16 2.5.5 Raziskovalni vzorec mlajših ljudi.................................................................. 17 2.6 Postopek zbiranja podatkov .............................................................................. 18 3 ZAGOVORNIŠTVO STAREJŠIH LJUDI .............................................................. 21 3.1 Definicija in vrste zagovorništva starejših ljudi ............................................... 22 3.2 Zagovorniki starejših ljudi in njihova pristojnost ........................................... 22 3.3 Vloga zagovorništva starejših ljudi ................................................................... 23 3.4 Učinki zagovorništva starejših ljudi .................................................................. 25 4 ODNOSI MED DRUŽBO IN STAREJŠIMI LJUDMI .......................................... 27 4.1 Posledice stereotipov na pravice starejših ljudi ............................................... 28 4.2 Vpliv ageizma na človekove pravice starejših ljudi ......................................... 28 5 PRAVICE STAREJŠIH LJUDI ............................................................................... 30 5.1 Normativna podlaga, ki regulira človekove pravice starejših ljudi ............... 30 5.2 Človekove pravice z vidika socioloških teorij staranja ................................... 31 5.2.1 Pravice starejših ljudi v luči teorije ranljivosti .............................................. 31 5.2.2 Teorija umika in pravice starejših ljudi ......................................................... 32 5.2.3 Teorija aktivnosti ........................................................................................... 32 5.3 Socialna politika s poudarkom na pravicah starejših ljudi ............................ 33 6 PREGLED VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC STAREJŠIH LJUDI IN ZAGOVORNIŠTVA V NEKATERIH DRŽAVAH PO SVETU ........................... 35 6.1 Zagovorništvo in varstvo človekovih pravic starejših ljudi v ZDA ................ 35 6.2 Zagovorništvo in varstvo človekovih pravic starejših ljudi v Avstraliji ........ 36 6.3 Zagovorništvo in varstvo človekovih pravic starejših ljudi na Švedskem ..... 37 6.4 Zagovorništvo in varstvo človekovih pravic starejših ljudi v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ...................................................