Živalska Farma«

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za prevodoslovje

Petra Tkalec

MAGISTRSKO DELO

IZGUBLJENO V PREVODU: POSEG PREVAJALCEV V PREVOD ROMANA G. ORWELLA »ŽIVALSKA FARMA«

Maribor, junij 2014

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za prevodoslovje

Petra Tkalec

MAGISTRSKO DELO

IZGUBLJENO V PREVODU: POSEG PREVAJALCEV V PREVOD ROMANA G. ORWELLA »ŽIVALSKA FARMA«

LOST IN TRANSLATION: TRANSLATORS’ INTERVENTION IN TRANSLATION OF THE G. ORWELL'S “ANIMAL FARM”

Mentorica: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, junij 2014

Lektorica: Petra Tkalec, diplomirana slovenistka (UN) in diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (UN)

Prevajalka: Petra Tkalec, diplomirana slovenistka (UN) in diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (UN)

Zahvala

Iskrena hvala mentorici doc. ddr. Natalii Kaloh Vid za vso strokovno pomoč, napotke in poprave.

Hvala staršem, ki so mi omogočili študij, bratoma Tomažu in Jerneju ter sestram Stanki, Metki in Luciji.

Hvala tudi vsem preostalim, ki so pripomogli pri izdelavi te naloge.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisani-a PETRA TKALEC, rojen-a 23. 4. 1989, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje PREVAJANJE – ANGLEŠČINA IN TOLMAČENJE – ANGLEŠČINA, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom IZGUBLJENO V PREVODU: POSEG PREVAJALCEV V PREVOD ROMANA G. ORWELLA »ŽIVALSKA FARMA« pri mentorici DOC. DDR. NATALII KALOH VID avtorsko delo.

V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

______(podpis študenta-ke)

Maribor, junij 2014

UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE MAGISTRSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: Petra Tkalec Vpisna številka: F0027001 Študijski program: PREVAJANJE – ANGLEŠČINA IN TOLMAČENJE – ANGLEŠČINA Naslov magistrskega dela: IZGUBLJENO V PREVODU: POSEG PREVAJALCEV V PREVOD ROMANA G. ORWELLA »ŽIVALSKA FARMA« Mentor: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid Somentor: /

Podpisani-a Petra Tkalec izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal-a elektronsko verzijo magistrskega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Magistrsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. Odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007 – UPB3, 68/2008, 85/2010) dovoljujem, da se zgoraj navedeno magistrsko delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija magistrskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal- a za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Podpisani-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija, in sicer za spremljanje zaposlovanja diplomantov, za potrebe Kariernega centra ter Alumni klubov.

Magistrsko delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: ______ne sme biti javno dostopno do ______(datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela).

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

Podpis mentorja: ______(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: ______(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) POVZETEK

V magistrski nalogi z naslovom Izgubljeno v prevodu: poseg prevajalcev v prevod romana G. Orwella »Živalska farma« smo želeli izpostaviti neustreznost prevoda in nedoslednost prevajalca pri prevajanju, prevod na podlagi izbora prevajalskih strategij prevajalca ovrednititi, pokazati razlike med izvornim in ciljnim besedilom, pojasniti prevajalčeve odločitve, namesto neustreznih oz. izpuščenih prevodov ponuditi nove predloge ter pojasniti in opisati odločitve novonastalega prevoda. Književni prevod ni in ne more biti zgolj jezikovni prenos izvirnega besedila v drug jezik – je poskus umestiti prevodno besedilo v drugačne družbeno-kulturne okoliščine in drugačno medbesedilno okolje. V teoretičnem delu smo se opirali na teorijo skoposa, ki daje prednost najprej namenu in šele nato obliki, ter teorijo literarnega prevoda, v empiričnem pa na jezikoslovni model za opis in primerjavo prevoda in izvirnika avtorice Kitty M. van Leuven-Zwart (1989, 1990). Primerjava je pokazala, da je med procesom prevajanja prišlo do prevodnih premikov – t. i. mutacije – zaradi katerih pa prevod ni zadostil svojemu namenu oz. ciljni bralec v njem ne more prepoznati avtorjevega sloga, simbolike, bogatega besedišča in referenc.

Ključne besede: George Orwell, literarni prevod, teorija skoposa, mutacija, Animal farm, Živalska farma

ABSTRACT

The existing study entitled Lost in translation: translators' intervention in translation of the G. Orwell's “Animal Farm” focuses on the unsuitability of the translation and the inconsistency of the translator during the process of translation, points out the differences between the original and target text, explains translators’ decisions, gives new, possible translations instead of previous or deleted ones, and describes them. Literary translation is not and cannot be only the linguistic transfer of the original text to another language – it is an attempt to put the translation in different socio-cultural conditions and intertextual environment. Theoretical part is based on Skopos theory, which gives priority to purpose of producing target text instead of an aim and theory of literary translation. Empirical part consists of Kitty van Leuven-Zwart’s linguistic model (1989, 1990) which helps to describe and compare translation and original texts. Comparison has shown that different translation shifts or so called mutations occurred during the process of translation. Therefore, the translation has not fulfilled its purpose and the target text readers were not able to recognize the author’s style, symbolism, rich vocabulary, and allegories.

Key words: George Orwell, literary translation, Skopos theory, mutation, Animal farm

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ______1 2 NAMEN (CILJI) ______2 3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE (PREDPOSTAVKE) ______3 4 METODOLOGIJA ______4 4.1 RAZISKOVALNE METODE ______4 4.2 UPORABLJENI VIRI ______4 5 TEORIJA SKOPOSA IN LITERARNO PREVAJANJE ______6 6 GEORGE ORWELL ______13 7 OZADJE NASTANKA ŽIVALSKE FARME ______16 7.1 RUSKA REVOLUCIJA ______16 8 LITERARNA ZVRST, STRUKTURA, SLOG ______20 8.1 LITERARNA ZVRST ______20 8.1.1 Živalska farma kot shema alegorije na sovjetski mit ______22 8.2 STRUKTURA ______32 8.2.1 PRIPOVEDOVALEC ______33 8.3 ORWELLOV LITERARNI SLOG ______35 8.3.1 ORWELLOV SLOG PISANJA V ŽIVALSKI FARMI ______36 9 PRIMERJAVA DEL V IZVORNEM IN CILJNEM JEZIKU NA PODLAGI JEZIKOSLOVNEGA MODELA KITTY M. VAN LEUVEN-ZWART ______38 9.1 PRIMERJALNI MODEL ______38 9.1.1 Transem ______38 9.1.2 Primerjava transemov ______39 9.1.3 Arhitransem (ATR) ______39 9.1.4 Tipi odnosov ______40 9.1.4.1 Mutacija ______41 9.2 PRIMERJAVA DEL PO POGLAVJIH ______41 9.2.1 1. poglavje ______42 9.2.2 2. poglavje ______47 9.2.3 3. poglavje ______55 9.2.4 4. poglavje ______59 9.2.5 5. poglavje ______65 9.2.6 6. poglavje ______70 9.2.7 7. poglavje ______74

9.2.8 8. poglavje ______78 9.2.9 9. poglavje ______83 9.2.10 10. poglavje ______86 10 SKLEP ______89 11 LITERATURA ______92

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Shema alegorije na sovjetski mit ______31 Preglednica 2: Mutacija ______41

iii

1 UVOD

Živalska farma (1945) spada med najpomembnejša dela Georgea Orwella, enega najvplivnejših angleških avtorjev 20. stoletja. Orwell je razvil natančen, jasen slog, ki nemudoma pritegne bralčevo pozornost in kjer je vsaka beseda skrbno izbrana z namenom. Postal je prevladujoča in simbolična figura zahodnega političnega mišljenja. Celo pridevnik »orvelovski« opisuje nekoga, ki ima svojstven pogled na svet, književnost in jezik. Vseskozi je imel izreden občutek za brezpravne, revne in zatirane. Pomanjkanja sam sicer ni trpel, dokler se ni zanj sam odločil, ker je hotel na svoji koži izkusiti življenje ljudi z družbenega dna.

Živalsko farmo so kritiki in bralci dobro sprejeli. Slednja je ostra kritika stalinističnega režima v tedanji Sovjetski zvezi, vendar pa jo je še vedno moč brati kot kritiko vsakega totalitarizma. Orwell je posrečeno, s poosebitvijo živali, opisal vse značilnosti tovrstnih političnih sistemov. Manj izobražene družbene sloje je najlažje zmanipulirati – zmeraj ostanejo na dnu izkoriščevalske lestvice, ne glede na sistem in gospodarja. Z živalmi Orwell utelesi posamezne organe totalitarstičnih družb (golobi so npr. glasniki revolucije, psi so represivna policija itd.).

Slovenski prevod je nastal leta 1987. Delo je prevedel Boris Grabnar, verze pa je priredila Vida Brest. Živalska farma nosi velik pomen, saj kaže na izvirnost avtorjevega sloga in nam skozi navidez lahkotne zgodbe o živalih, ki želijo biti svobodne, nudi žalosten vpogled v mehanizme, ki temeljijo na diktatorstvu in zločinih, zlorabljenih v imenu »državne varnosti«.

V magistrski nalogi bom primerjala ustreznost prevoda, pri čemer se bom osredotočila na prevodni premik imenovan mutacija ter tako ugotavljala ali je prevod izpolnil svoj namen oz. imel na bralca ciljnega jezika enak učinek kot izvirnik.

2 NAMEN (CILJI)

Namen pričujočega magistrskega dela je dokazati nedoslednost prevajalca pri prevajanju dela Živalska farma, in sicer na podlagi primerjave del v izvornem (angleščina) in ciljnem jeziku (slovenščina). Primerjava bo temeljila na jezikoslovnem modelu avtorice Kitty M. van Leuven-Zwart, s pomočjo katerega bo ovrednotena ustreznost prevoda v slovenski jezik.

V teoretičnem delu bom predstavila življenje avtorja Živalske farme Georgea Orwella, ozadje in razloge za nastanek Živalske farme, strukturo dela, avtorjev slog pisanja, primerjalni model Kitty M. van Leuven-Zwart in učinek prevoda na slovenskega bralca po teoriji skoposa.

Empirični del bo sestavljen iz analize izvornega in ciljnega besedila vseh poglavij, pri čemer se bom osredotočila na prevodne premike mutacije in v vsakem poglavju izbrala neustrezne prevode ter jih na podlagi tega ovrednotila.

Pri izdelavi magistrskega dela sem si zastavila naslednje cilje:  Dokazati nedoslednost prevajalca pri prevajanju na podlagi izbora prevajalskih strategij.  Prikazati razlike med izvornim in ciljnim besedilom.  Pojasniti odločitve prevajalca.  Namesto neustreznih oz. izpuščenih prevodov predlagati nove.  Pojasniti in opisati odločitve novonastalega prevoda.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE (PREDPOSTAVKE)

Pri izdelavi magistrskega dela sem si zastavila naslednje predpostavke.

 Prevajalec ni bil dosleden v prevodu.

 Zaradi nedoslednosti je prišlo do izgube zgodovinskih alegorij ter aluzij na določene zgodovinske osebe in dogodke.

 Zaradi izpustov je v slovenskem prevodu prišlo do nižanja registra in poenostavitve strukture teksta.

4 METODOLOGIJA

Magistrsko delo zajema analizo mutacij oz. izpustov. Analiziranih je bilo vseh deset poglavij. Jedro analize predstavlja primerjava izvornega besedila Animal Farm, avtorja Georgea Orwella in ciljnega besedila Živalska farma, prevajalca Borisa Grabnarja.1

4.1 RAZISKOVALNE METODE

Za analizo sem uporabila primerjalni model Kitty M. van Leuven-Zwart, ki predstavlja metodo za opis pomenskih premikov, ki nastajajo pri prevajanju. Opisni model je predstavljen glede na razčlenjenost. Na podlagi primerjalnega modela sem ugotavljala, ali je prevod ustrezen in predlagala nove rešitve.

Pri izdelavi magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode:  Deskriptivna metoda.  Komparativna metoda.  Zgodovinska metoda.  Metoda analize in sinteze.

4.2 UPORABLJENI VIRI

V teoretičnem delu sem se opirala na primerjalni model Kitty M. van Leuven- Zwart (1989, 1990), s katerim sem pojasnila spremembe oz. prevodne premike, ki so nastali v prevajalskem procesu. Prav tako sem se opirala na strokovne članke, zbornike in druge primarne vire. Za podlago sta služili tudi teorija skoposa ter teorija literarnega prevajanja Mete Grosman (1997, 2004).

1 Verze, ki jih je priredila Vida Brest, v magistrskem delu nisem analizirala.

Pri empiričnem delu sem uporabljala sledeče angleške opisne slovarje:  OED – Oxford English Dictionary [elektronski vir].  OALD – Oxford Learner's Dictionaries [elektronski vir].  Merriam Webster Online: Dictionary and Thesaurus [elektronski vir].  PONS [elektronski vir].  The Century Dictionary and Cyclopedia [elektronski vir].

Iskanje definicij v angleškem jeziku je temeljijo predvsem na slovarjih, v prvi vrsti Veliki angleško slovenski slovar (1999, 2004, 2005) idr., definicije v slovenskem jeziku pa sem poiskala v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

5 TEORIJA SKOPOSA IN LITERARNO PREVAJANJE

Teorija skoposa je sodobni pristop k prevajanju, pri kateri sta v ospredju namen in cilj besedila, ki vplivata na postopek prevajanja. V ospredju torej ni enakovrednost izvirnika in prevoda, ampak vsesplošni namen in učinek, ki ga ima prevod na ciljno publiko. Posledično naj bi se prevajalci bolj osredotočili na svoj prevod, kar zvišuje raven profesionalnega prevajanja. Izvorno besedilo ni več glavni kriterij, ampak le vir informacij, ki jih prevajalec pri prevajanju uporablja (Nord, 1997: 25).

Temelje novega funkcionalističnega pristopa k proučevanju prevajanja sta začrtala Hans J. Vermeer in Katharine Reiss v delu Temelj splošne teorije prevajanja (1984), ki ga je kasneje Vermeer poimenoval kot teorija skoposa.

Po Vermeerju je prevod predvsem medkulturni prenos, in ne zgolj medjezikovno posredovanje, pri katerem je prevajanje oblika dejavnosti, t. i. prevodna dejavnost (Kaloh Vid, 2010: 23). Izhodiščno besedilo ni bistvo prevoda, temveč postane le eden izmed mnogih virov informacij, ki jih prevajalec uporabi pri svojem delu (Skuber, 2014: 8).

Osnovna pojma teorije skoposa sta skopos (gr. »cilj«, »namen«) in naročilo. Skopos določa, da mora prevajalec izoblikovati besedilo tako, da bo delovalo v določeni situaciji na točno takšen način, kot si to želi uporabnik tega besedila. Takšen pogled na prevajanje naj bi prevajalca rešil večne dileme odločanja med zvestim in svobodnim prevodom, pozoren mora biti le na to, da prevod ustreza svojemu namenu. Skopos prevajanja, po sodobnih funkcionalističnih teorijah, ni nujno enak cilju, ki ga želi doseži izhodiščno besedilo – funkcija besedila se namreč lahko spreminja glede na posebne potrebe ciljne kulture. Te potrebe ciljne kulture morajo biti upoštevane že od samega začetka in jasno izražene v naročilu, ki jih posreduje naročnik prevoda. S tem pa naročnik prevoda postane poglavitni dejavnik pri določanju skoposa ciljnega besedila. Izhodiščno besedilo se ne obravnava več kot nekaj nespremenljivega, kot nekaj, kar moramo ohraniti in na

6 pravi način prenesti v ciljni jezik, saj lahko s spreminjanjem funckije besedila spremenimo besedilo samo (Kocijančič-Pokorn, 2003: 154–155).

Vermeer je s svojo teorijo umestil prevajalca v širše družbeno področje, saj poleg odnosov med prevajalcem in ustvarjalcem izvirnika, med prevajalcem in bralcem prevoda, obravnava tudi odnose med prevajalcem in naročnikom prevoda in tako odpre prostor za obravnavo etike prevajalca. To problematiko kasneje obdela Christiane Nord, ki v funkcionalistične pristope k teoriji prevajanje vpelje pojem lojalnosti prevajalca. Nordova poudarja, da lojalnost zavezuje prevajalca tako v smeri izhodiščnega kot tudi ciljnega besedila, kar pomeni, da mora prevajalec pri svojem delu opravičiti zaupanje tako ciljnega bralstva kot avtorja izvirnika. Na primer, če ciljna kultura pričakuje, da bo prevod dobesedno poustvaril izvirnik, prevajalec lahko prevaja drugače, le če pred tem svoje ciljno občinstvo obvesti o tem, da bo prevajal na drug način in pojasni razloge za to odločitev (Kocijančič- Pokorn, 2003: 154).

Teorija skoposa poudarja usmerjenost prevoda v ciljno kulturo in ustvarjanje kar se da podobnega odziva bralcev v ciljnem jeziku, kot ga je imel izvirnik pri bralcih v izhodiščni kulturi (Kocijančič-Pokorn, 1997: 8).

Prevod ima vedno neko vlogo in učinek. V najboljšem primeru blagodejno vpliva na družbeni in kulturni razvoj neke družbe, saj v ciljno okolje uvaja nove koncepte, žanre, sredstva in poglede. Lahko pa inovacijo tudi zatre, jo ponaredi in priredi trenutnim ekonomskim, družbenim in političnim potrebam.

V našem primeru je namen dela dokaj jasen – bralec mora prepoznati alegorije, ki se skrivajo za literarnimi liki.

Vsak pisec se ponaša z značilnim slogom in literarnim tonom, zgodbo, ki jo želi predstaviti na svoj način. Prevajanje literarnih del je izredno občutljivo, saj gre za prenos avtorjevih misli v novo kulturno in jezikovno okolje.

Danes velja prepričanje (Snell-Hornby: 1995, Venuti: 1995, Grosman: 2004 idr.), da je književni prevod eno izmed najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja. Odvisno je od najrazličnejših postopkov prisvajanja in prirejanja izvirnika, na katere opozarjajo številne prevodoslovne študije in dognanja.

Književno prevajanje je posebna vrsta prevajanja, ki od prevajalca zahteva povsem drugačne kompetence kot ostale vrste prevajanja. Pri literarnih delih je namreč najpomembnejši slog in tako pride do izraza tudi prevajalčev občutek za estetiko. Prevajalci pri tem ubirajo različne prevajalske metode in strategije.

Prevedljivost določenega dela je zmeraj povezana s pričakovanji, da bi moral biti vsak prevod idealno zvest ali vsaj kar se da podoben izvirniku. Dovolj natančne primerjave z izvirnikom pa kažejo, da so vsaj navidezno idealni prevodi velika redkost in pri večini prevodov lahko zasledimo tako imenovane pomenske premike in izgube (Grosman, 2004: 52).

Na področju književnega prevoda je v zadnjih desetletjih opaziti tri očitne težnje (Snell-Hornby, 1995: 111–135): 1. Neprestano nihanje pri dajanju prednosti izvornemu ali ciljnemu jeziku. 2. Opisovani pristop pred vrednostnim. 3. Prenos poudarka s formalnih vidikov delov besedila na funkcijo prevoda, kot dela širšega družbenokulturnega ozadja.

Sodobni teoretiki književnega prevoda in prevajanja danes zavračajo zgolj jezikovni prenos. Zavzemajo se za pristop od zgoraj navzdol (ang. top-down approach), ki temelji na proučevanju nekega besedila v povezavi z drugimi kulturnimi in družbenimi dejavniki, ki so na njegov nastanek vplivali, ter na njegov celovit prenos v drugačno družbeno in kulturno okolje.

Prenašanje izvirnika v drugačno kulturno okolje je vedno izredno zapleten postopek, na katerega vpliva veliko dejavnikov. Pri tem nujno pride do prevodnih premikov. Prevajalec se mora neprestano zavestno odločati, kateri izmed

8 premikov ustrezajo namenu in vlogi njegovega prevoda in kateri ne. To lahko počne samo, če dobro pozna njihove vzroke in posledice.

Lavrence Venuti (2003: 4) trdi , da ima »popolna« teorija prevajanja štiri dele: 1. Določitev funkcije in cilja. 2. Opis in razčlembo izvedenih postopkov. 3. Kritičen komentar odnosov med cilji in izvedbenimi postopki. 4. Vzpostavljanje določil in priporočil za dobro prevajanje znotraj tistega izmed delov, ki ga teoretik preučuje.

Britanski prevodoslovec Peter Newmark (2000: 71) pravi, da se mu za prevajalca zdi najkoristnejša in najuporabnejša Bühlerjeva funkcijska teorija jezika, kot jo je priredil Jakobson. Za književnega prevajalca je zelo koristna tabela jezikovnih funkcij, kategorij in zvrsti besedil, ki jo navaja v svojem Učbeniku prevajanja. V književnih delih namreč prevajalec naleti na celo vrsto posnetkov resničnosti, izraženih z najrazličnejšimi (tudi »neliterarnimi«) jezikovnimi sredstvi.

Belgijski prevodoslovec Lefevere (1992) razlikuje med različnimi vrstami prevodov:  Zvest.  Svoboden.  Dobeseden.  Smiseln.  K izvornemu jeziku naravnan.  K ciljnemu jeziku naravnan.  Tehničen.  Umetniški.  Formalen.  Funkcionalen.  Retrospektiven.  Prospektiven.

Najbolj preprost pogled na prevod je tisti, ki nanj gleda kot na pravi ali napačen in zvest ali svoboden. Nek prevod ali proces prevajanja pa ni mogoče določati s tako enosmernimi in togimi kategorijami. Prevod in prevajanje izvirnika, ki je nastal znotraj določene družbene in jezikovne skupnosti, se vedno bolj ali manj prilagajata normam, ki obvladujejo obe skupnosti.

Za katerega izmed načinov prevoda in prevajanja se odločimo, je odvisno tudi od tega, kaj in za koga prevajamo. V vsakem primeru pa se moramo zavedati, da je raba samo ene popolne in stroge metode v praksi nemogoča.

Književni prevod je ena izmed najpomembnejših oblik medkulturnega posredovanja in vplivanja med različnimi jezikovnimi in družbenimi skupnostmi. Prevajanje književnosti pa ne poteka v praznem prostoru, temveč v kontekstu vseh tradicij izvirne in ciljne književnosti. V procesu prevajanja se srečata avtor in prevajalec. Oba v besedilo vnašata svoje poglede in razumevanja. Še tako »zvest« književni prevod se ne more izogniti prevajalčevemu vplivu, saj je odvisen od prevajalčeve interpretacije in načina poustvarjanja izvirnika. Slednja sta neločljivo povezana s časom, v katerem prevajalec živi, s književnimi tradicijami in značilnostmi jezikov, ki jih prevajalec poskuša uskladiti, s tem komu je prevod namenjen, kaj hoče prevajalec z njim doseči in, nenazadnje, z delovnimi normami, ki jih pri svojem delu upošteva, ter prevajalčevo zavzetostjo in sposobnostjo.

Prevajalci so mojstri kompromisa. Zmožnost sklepanja kompromisov jim daje posebno moč. Poznavanje dveh jezikov in dveh književnosti jim omogoča, da ustvarijo podobo ene književnosti za bralce drugih književnosti. So ustvarjalci podob, ki pod krinko objektivnosti lahko spodkopajo ali ustoličijo neko izvirno besedilo v ciljnem jeziku in kulturi.

Za delovanje književnega prevoda v ciljnem književnem sistemu so zelo pomembni tudi ciljni bralci in njihova obzorja bralnih pričakovanj, ki pomembno vplivajo na njihov odnos do književnosti ter posebnih pričakovanj in motivov za branje prevoda. Grosmanova (2004) vsako srečanje bralcev z umetnostnimi besedili iz tujih kultur in jezikov opisuje kot srečanje oz. branje v medkulturnem položaju, saj ob bralčevem srečanju z besedilom iz tuje kulture in/ali jezika hkrati prihaja do stika med bralčevo izvirno kulturo in kulturo, iz katere prihaja (tujejezikovno) besedilo.

Prevod je lahko narejen v želji, da bi v ciljnem književnem sistemu učinkoval

10 tako/podobno kot besedila, ki so izvirno nastala v istem sistemu. Da bi prevajalec dosegel ta namen, se ravna po sprejetih in trenutno veljavnih književnih normativih in okusu ciljnih bralcev, ne meni pa se za odmike od izvirnika, ki jih terja tako prilagajanje ciljnim bralcem in ciljnemu literarnemu sistemu. Lahko pa je narejen tudi v želji, da bi ciljnim bralcem posredoval čim bolj točne in neokrnjene predstave o izvirniku in izvirni kulturi, ter se zato ne ozira toliko na veljavne norme ciljnega sistema, marveč poskuša ohraniti obeležja tujosti in kulturne ter časovne odmaknjenosti (Grosman, 2004: 77–78).

Grosmanova (2004) pravi tudi, da sta prisvajanje izvirnika in nujno prilagajanje ciljnemu bralcu neizogibna. Vendar pa temeljito poznavanje procesov (spreminjanje in prilagajanje funkcije prevoda) prevajalcu omogoča vzpostaviti lastno razmerje do ciljnega bralca. Prevajalec mora v tem primeru pošteno povedati, za kakšne rešitve se je odločil na temelju svoje razčlenitve, poznavanju izvirne in ciljne kulture, posebnosti obeh jezikov ter drugih dejavnikov, še zlasti svojih predstav o potencialnih bralcih.

Mozetič (1997) v delu Literarni prevod navaja nekaj najbolj pogostih prevajalskih problemov, ki jih prevajalci rešujejo s pomočjo metod, kot so npr. nevtralizacija, povzemanje, interpretacija, komentiranje itd.

S stališča bralca ima književni prevod lahko tudi funkcijo spoznavanja neznane kulture oz. srečanja s tujimi kulturami in uvajanja v njihovo spoznavanje. Želja po takem srečanju z neznanim in širjenju možnosti vpogleda s pomočjo prevoda je že od nekdaj prisotna v bralčevi odločitvi za branje književnih prevodov. Prevajalec se lahko pri tem znajde na dva načina: 1. S prilaščanjem, ki s procesi asimilacije drugačnost prilagodi lastni podobi in jo, v tako spremenjeni in okrnjeni obliki, napravi sprejemljivo. 2. Z odklanjanjem, ki tuje in drugačno preprosto označi in spozna za nesprejemljivo (Grosman, 2004: 84).

Kocijančič-Pokorn (1997) meni, da za prevajanje literarnih besedil občih navodil

11 ni. Vsak prevajalec književnega besedila lahko namreč najde potrditev svojih odločitev v vsaj eni izmed številnih teorij prevajanja, ki so mu na voljo. Tako se bo lahko npr. nekdo, ki bo delo prevedel kar se da dobesedno, skliceval na Walterja Benjamina, morda tudi na Vladimirja Nabokova, ki je znan po svojem prevodu Puškinovega Jevgenija Onjegina v angleščino, v katerem je skušal ohraniti izvirnik do te mere, da je ohranjeval celo besedni red, ki je značilen za ruski jezik in je tako ustvaril delo, ki je po pričevanju domačih govorcev angleškega jezika skoraj popolnoma nerazumljivo – drugi, ki je pri prevodu svobodnejši, pa na Hansa J. Vermeerja ali celo na Edwarda Fitzgeralda (Kocijančič-Pokorn, 1997: 5).

Avtorica je prepričana, da se vzrok za odločitev za eno ali drugo prevajalsko načelo skriva v odnosu, ki ga ima prevajalec do izvirnega besedila. Če je prevajalec prepričan, da mu je pomen izvirnika v celoti in odkrito dosegljiv, se bo odločil za poenostavitve in dinamično ekvivalenco, če pa meni, da besedilo skriva v sebi mnogo skrivnosti in pomenov, ki mu kot posamezniku niso in tudi nikoli ne bodo do konca pojasnjeni, potem se bo odločil za formalno ekvivalentni prevod. Prevajalcu se zato ne bo nič lažje odločiti, saj imata obe prevajalski načeli svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti.

6 GEORGE ORWELL

George Orwell, s pravim imenom Eric Blair, je prav gotovo eden najzanimivejših mož angleške književnosti. Rojen je bil leta 1903 v Bengaliji (Mills, 2011: 1), študiral je v Etonu, potem je služil v Indijski imperialni policiji v Burmi (1921), kar je dobrovalo k nastajanju dela Burmanski dnevi (Burmese days, 1935), romana, ki je raziskoval pokvarjenost in tiranijo britanskega imperializma. Po vrnitvi iz Burme je bil razpet med Parizom in Londonom, kar pa je bil povod za nastanek njegove prve izdane knjige Na dnu in na robu v Parizu in Londonu (Down and out in Paris and London, 1933). Ker je bila knjiga spisana iz gledišča neznanega avtorja, je prevzel psevdonim George Orwell2 – ime, pod katerim so bila izdana vsa njegova nadaljnja dela.

Med letoma 1927 in 1933 je bil zaradi pljučnice kar dvakrat sprejet v bolnišnico, kar pa je oznanjalo začetek pljučnih težav, ki so kasneje vodile k prezgodnji smrti. Orwell, prepričan, da bo opustil učiteljevanje s katerim se je preživljal, je nato okreval v materini hiši v Southwoldu. Tam je napisal delo Pastorjeva hči (A Clergyman's Daughter, 1935) (Mills, 2011: 1).

Zatem se je vrnil v London, kjer je delal v knjigarni za skrajšan delovni čas. Ta izkušnja je delno pripomogla k nastanku dela Naj uspeva Aspidistria (Keep the Aspidistra Flying, 1936).

V Londonu je spoznal bodočo ženo Eileen O'Shaughnessy, nekdanjo učiteljico z diplomo iz psihologije in izkušnjami v socialnem delu. V tistem času je narasla tudi Orwellowa vključenost v politiko. Sam je do konca življenja ostal predan demokratičnemu socializmu. Leta 1936 je odpotoval na sever Anglije, na podlagi česa je nastalo delo Pot v Wigan Pier (The Road to Wigan Pier).

Anglijo je zapustil leta 1936. Nato se je kot prostovoljec udeležil španske državljanske vojne, kjer je opazoval, kako se konzervativni generali (pod

2 Orwell je reka v East Angliji, ki se v morje izliva pri Ipswichu (Mahkota, 2001: 240).

13 vodstvom Francisca Franca) upirajo vladi predsednika Manuela Azaña. Vendar, pri tem, da bi ostal samo opazovalec, ni ostalo dolgo. Pridružil se je delavski stranki POUM3, ki je temeljila na marksistični teologiji. Vse to pa je bil povod za nastanek del Živalska farma (Animal farm: a fairy story) in 1984 (1948), po katerih je najbolj znan. Med bitko na aragonski fronti leta 1937 je bil ustreljen v vrat. Težko ranjen, se je junija leta 1937 vrnil v Anglijo. Izkušnje v Španiji so zapisane v delu Poklon Kataloniji (Homage to Catalonia, 1938).

Leta 1938 so mu diagnosticirali tuberkolozo in tako sta z ženo začela preživljati več časa v toplejših državah, sam pa je nadaljeval s pisanjem in izdajanjem del, vključno z delom Zajemanje sape (Coming up for air, 1939) in številnimi eseji.

Med drugo svetovno vojno so se težave s pljuči stopnjevale, zato ni bil primeren za vojaško obveznost. Namesto tega je delal kot programer na BBC. Tam je začel pisati Živalsko farmo. Ko je bilo delo leta 1945 naposled izdano, je Orwell postal iskan ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi v Združenih državah.

Marca 1945 je zaradi histerektomije umrla njegova žena Eileen. Orwell in njegov posvojeni sin Richard sta se takrat preselila na daljni škotski otok Jura. Tam je Orwell napisal roman 1984.

Orwellovo zdravstveno stanje se je začelo počasi slabšati; od leta 1947 naprej je bil pogosto hospitaliziran. Januarja 1949 je obiskal sanatorij v Gloucestershireu, vendar je bil od tam prepeljan v splošno bolnišnico. Tam je spoznal drugo ženo, Sonio Bromwell. Načrtoval je, da bi obiskal sanatorij v Švici, vendar je zaradi počene arterije umrl pri starosti komaj 46 let (Mills, 2011: 2).

Njegovo literarno delo obsega kar zajeten seznam romanov in esejev – a samo dve knjigi sta razglasili njegovo ime po vsem svetu: Živalska farma in 1984 (Grabnar, 1982: 127).

3 POUM – Partido Obrero de Unificacion Marxista (Združena marksistična delavska stranka) (Mahkota, 2001: 242).

Po svojem političnem prepričanju je bil Orwell socialist in njegovo pisateljsko pero je bilo v veliki meri politično angažirano, naperjeno pa predvsem proti totalitarizmu in vsem deformacijam, ki jih je doživela demokracija znotraj socialističnega gibanja. Nevarnost birokratizma je videl in predvidel prej in ostreje kot mnogi njegovi politični somišljeniki. A bil je tudi umetnik, ki je sovražil in trpel v svojem kratkem življenju in v svojih genialnih vizijah, ki jih danes občuduje ves svet (Grabnar, 1982: 127–128).

7 OZADJE NASTANKA ŽIVALSKE FARME

7.1 RUSKA REVOLUCIJA

Živalska farma je kritika totalitarizma, kar lahko potrdimo tudi z besedami avtorja, ki v eseju Zakaj pišem pravi, da je »sleherna vrstica resnega pisanja, ki sem jo ustvaril po letu 1936, napisana posredno ali neposredno, proti totalitarizmu in za demokratični Socializem, kot ga razumem.« (Grahek, 2001: 101) In čeprav je Živalska farma črpala navdih iz več totalitarnih režimov – fašističnega (leva struja) in komunističnega (desna struja) – je bila Ruska revolucija tista, ki je najbolj vplivala na njen nastanek. Sledeče je krajši pregled revolucije in dogodkov, ki so vplivali na nastanek Živalske farme.

Ruska revolucija je prinesla strmoglavljanje vlade Nikolaja II. v Rusiji in vzpostavitev boljševiške oblasti pod Leninovim vodstvom. Nikolaj II. (1868– 1918) je bil zadnji ruski car. Leta 1894 je sklenil zavezništvo s Francijo, ki je bilo posledica njegovih teženj po prevladi na Daljnem vzhodu, ki pa se je končalo z ruskim porazom. To je bil pomemben razlog za izbruh ruske revolucije leta 1905 (Blake, 1993: 193). Ta je potekala v dveh stopnjah – z liberalno (menjševiško) revolucijo, ki je bila marca (po ruskem koledarju februarja) in je strmoglavila carsko vlado, ter socialistično (boljševiško) revolucijo, ki je bila novembra (po ruskem koledarju oktobra). Dolgotrajno zatiranje in nemiri ter nasprotovanje ruskega naroda, da bi se še naprej bojeval v prvi svetovni vojni, so bili vzrok za številne izbruhe nasilja, katerih cilj je bil strmoglavljenje obstoječe vlade. Nezadovoljstva pa so se med prvo svetovno vojno (1914–18), ko je finančna kriza vodila do hitre inflacije in pomanjkanja hrane, še bolj okrepila. Takrat se je car Nikolaj II. osredotočil na svoj položaj vojskovodje, vodstvo pa prepustil ženi Alexandri Feodorovni (oz. Alix von Hesse), ki pa ni bila priljubljena vladarica. Močno je bila povezana z menihom Grigorijem Rasputinom.4

4 Rasputin, Grigorij Jefimovič (1871–1916), ruski verski fanatik. Bil je sibirski kmet in mistik z zdravilnimi in hipnotičnimi sposobnostmi; vzdevek »razuzdanec« si je pridobil z nemoralnim življenjem. Prišel je v Sankt Peterburg (1903) in se seznanil s kraljevsko družino Romanov. Zaradi uspešnega zdravljenja hemofiličnega kronskega princa je dobil poguben vpliv na carico. Njegov

Take in drugačne okoliščine so vodile v revolucijo 1917. Revolucionarji so bili razdeljeni na liberalno inteligenco, ki si je prizadevala za ustanovitev demokratične republike po zahodnem zgledu, in na socialiste, ki so bili pripravljeni uporabiti skrajno nasilje, da bi v Rusiji ustanovili marksistično proletarsko državo. V marčni revoluciji so stavke in nemiri v Petrogradu, ki jih je podprla carska vojska, spodbudili carjevo abdikcijo, kar je pomenil konec več kot tristoletne vladavine dinastije Romanov. Odbor dume je imenoval začasno liberalno vlado pod knezom Lvovom, ki je pozneje vodstvo predal socialističnemu revolucionarju Kerenskemu. Temu je vse bolj nasprotoval petrograjski sovjet delavskih in vojaških odposlancev. V skoraj nekrvavem udaru so boljševiki pod Leninovim vodstvom izvedli revolucijo. Delavski svet (sovjeti) so prevzeli nadzor v večjih mestih in prišlo je do prekinitve spopadov z Nemci. Junija leta 1918 so razglasili sovjetsko ustavo in Lenin je prenesel vlado iz Petrograda v Moskvo. Ruska državljanska vojna se je nadaljevala še skoraj tri leta ter se končala s prevlado boljševikov in ustanovitvijo Zveze sovjetskih socialističnih republik (Blake, 1993: 241).

Večkrat med letom 1917, je sovjetska Rusija vse bolj prehajala pod vpliv boljševikov, krila marksistične ruske socialdemokratske delavske stranke (Blake, 1993: 35). Pod Leninovim vodstvom so zagovarjali revolucionarni boj. Boljševiki so bili edina revolucionarna skupina, ki ji je uspelo vzpostaviti nadzor nad razmerami v državi.

Oktobrska revolucija je vodila do ruske državljanjske vojne med protikomunistučmo belo gardo in Rdečo armado sovjetov (Blake, 1993: 240). Leta 1924, kmalu po državljanjski vojni, umre Lenin. Nasledi ga Josip Stalin, dolgoletni član boljševiške stranke.

Po Leninovi smrti je Stalin po dolgem boju za vodstvo premagal Trockega in postal diktator. Glavne značilnosti njegove vladavine so bile: hitra

vpliv se je še povečal, ko je Nikolaj II. zapustil dvor in odšel poveljevat vojski (1915). S carico sta skupaj vladala Rusiji in bila v precejšnji meri kriva za to, da carju ni uspelo obvladovati vse večjega nezadovoljstva (Blake, 1993: 230).

17 industrializacija Sovjetske zveze s pomočjo petletk; nasilna kolektivizacija kmetijstva, ki je privedla do lakote in do uničenja mnogih kmetov; čistke, v katerih z lažnimi procesi in usmrtitvami ni odstranil le svojih partijskih tovarišev, ki se niso strinjali z njim, temveč je poslal v jetniška taborišča tudi več milijonov drugih državljanov (Blake, 1993: 262). Ob začetku druge svetovne vojne leta 1939 je imel Stalin absolutno politično avtoriteto, podobno kot Nikolaj II. dvaindvajset let prej (Mills, 2001: 8).

V času nastajanja Živalske farme, je Rusiji trdno vladal Stalin, Evropa pa je bila v vojni. To je bilo obdobje totalitarizma oz. časa, v katerem so močnim Evropskim državam poveljevali diktatorji: Adolf Hitler, Führer (voditelj in državni kancler Nemčije), 1934–45 (Maser, 1972: 314); Benito Mussolini, Il Duce (voditelj Italije), 1925–43; Francisco Franco, Caudillo de España (voditelj Španije), 1936– 75, in Josip Stalin, generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze, 1922–53. Izmed vseh diktatorjev, je bil le Mussolini tisti, ki v času izida Živalske farme ni bil več na oblasti. Živalska farma se močno navezuje na rusko zgodovino in njene okoliščine, vendar je v njen zaznati tudi vplive drugih totalitarnih režimov.

Živalska farma je bila spisana in izdana v času druge svetovne vojne, prav to pa je vodilo k številnim zapletom in težavam. Orwell je delo pisal med novembrom 1943 in februarjem 1944. V štirih mesecih nastajanja dela, je bil izid druge svetovne vojne še vedno neodločen. Francija se je predala junija 1940, Združene države pa so v vojno stopile po japonskem napadu na Pearl Harbor, decembra 1941. Tako je bil položaj še vedno neznan. Nesporazum se je bil med državama s totalitarnim režimom, nad čimer pa Orwell ni bil navdušen. To nelagodje pa je postalo še bolj prevladujoče v Živalski farmi oz. »prvi knjigi« (Grahek, 2001: 102) je zapisal Orwell, »v kateri sem poskušal, s polno zavestjo o tem, kaj počnem, politični in umetniški namen zliti v eno samo celoto.«

Številni založniki, v Veliki Britaniji in Združenih državah, so delo zavrnili. Nekateri so jo zavrnili na podlagi dejstva, da trg sedaj ni primeren za izdajo

18 otroških knjig; pred pojavitvijo znanstvene fantastike leta 1950, so bili mnogi avtorji, čigar dela vsebujejo znanstvene elemente, opredeljeni kot otroški pisatelji (denimo JRR Tolkien in Gospodar prstanov); spet drugi so jo zavračali zaradi bojazni, da bi pri tem užalili rusko vlado in to v času, ko je bila Rusija pomemben zaveznik v vojni proti Nemčiji in ostalim silam osi (zvezi fašističnih držav, ki so se med drugo svetovno vojno borile na strani Nemčije). Roman je bil izdan avgusta 1945 v Veliki Britaniji (po predaji Nemčije in Japonske), leto dni kasneje pa še v Združenih državah.

8 LITERARNA ZVRST, STRUKTURA, SLOG

8.1 LITERARNA ZVRST

Živalsko farmo pogosto opredeljujejo kot živalsko basen, vendar se je sam Orwell odločil, da jo bo podnaslovil pravljica. V delu najdemo veliko konvencij, ki jih lahko pripišemo pravljicam.

Pravljica je kratka zgodba, sestavljena v verzih ali prozi. Njene posebnosti so neverjetnost, čudežnost, nestvarnost likov in dogodkov, vendar pomešanih s stvarnostjo, ki je verjetna, to pa tako, da oboje ni lokalizirano v konkreten zgodovinski čas in prostor. To dvoje je v pravljici splošno in abstraktno kot poseben svet poleg zgodovinsko stvarnega. Tudi junaki pravljic so splošni, ne pa individualno določeni kot v pripovedkah pa tudi bajkah. Večina pravljic je ljudsko-tradicionalnega izvora; na tej osnovi so mogoče umetne pravljice. Po motiviki in tematiki jih lahko delimo na resnobne, tragične, komične, simbolične, živalske itn. (Kos, 1994: 163).

Pravljice so, podobno kot druge ljudske pripovedke, bile sprva ustne in šele nato so postale zapisane. Tako je Živalska farma pravljica tudi zaradi samega pripovedovanja. Poleg prašičev in psov, se naučita brati še osel Benjamin ter koza Mekica, ne znata pa pisati. Napredna pismenost prašičev jim omogoča nadzor nad zapisano zgodovino o Uporu: uradna zgodovina je zapisana le na Cvilkovih seznamih, v pesmih Minimusa in (postopoma spremenjenih) Zapovedih. V določenem smislu, je torej ta zgodovina tista, zaradi katere Živalsko farmo uvrščamo med pravljice. V Živalski farmi pa je poleg zapisane zgodovine, tudi druga vrsta pripovedovanja, taka, ki podobno kot pravljice, obstaja v ustnem izročilu. Ker se druge živali bojujejo s pisanjem in branjem, si zgodbe o Uporu in upanju po idealni družbeni ureditvi v prihodnosti, ki je ne bodo nikoli doživele, pripovedujejo znova in znova in tako zgodbe ostajajo s pripovedovanjem žive. To so zgodbe o čudežih, ki se nikoli ne uresničijo in tudi to lahko pripisujemo k značilnostim pravljice.

Zipes (1991: 8) poudari, da so tradicionalne pravljice subverzivne. Pravi, da je poudarek na razrednem boju za prevlado in tekmovalnosti med aristokrati samimi ter med kmečkim stanom in aristokrati. Tisti, ki ima moč lahko udejanja svojo voljo, postane aristokratski, kopiči denar in zemljo ter socialni prestiž itn.

Zipesova razlaga je preprosta. V pravljicah lahko pametni kmet postane kralj. V Živalski farmi, lahko prašič, ki je pitan za zakol, postane lastnik zemlje. Tako je pojem pravljica postal sopomenka za srečen konec. Toda v primeru Živalske farme, kot v številnih drugih Orwellovih delih, je raba tega pojma ironična; pravljica nima srečnega konca, niti za prašiče, ki se na koncu močno prepirajo s svojimi novimi zavezniki. Dobro ni nagrajeno (celo blagi garač Boksač vso svojo moč in energijo usmerja na napačen konec in s tem nenamerno podpira svoje zatiralce, a mu prijatelj, modri stari Benjamin ne pomaga, da bi svoje moči koristneje trošil), niti ne ponuja nikakršne rešitve (Orwell, 2001: 209).

V Živalski farmi nastopajo živali, ki se obnašajo kot ljudje, zapletene so v čisto človeške odnose in konflikte, govoré, filozofirajo, razmišljajo, se bore in trpe kot ljudje. Tako bi lahko Živalska farma bila nekakšna basen, ki bi na koncu prinašala bralcu nauk ali pouk (Grabnar, 1970: 116). Basen je kratka zgodba, po notranji zgradbi epska, vendar z didaktičnim pomenom, kar se pogosto kaže kot posebej izrečen nauk na koncu teksta. Motivno se naslanja na like in dogodke iz živalskega in rastlinskega sveta, ki jih personificira, vendar so mogoče tudi basni s človeškimi osebami ali celo bogovi. Teme so v zvezi s praktično-moralnimi spoznanji o dejanskih življenjskih možnostih, nujnostih in zahtevah. Napisana je v verzih ali prozi. Izvir basni sega k začetkom grške književnosti, k Heziodu in zlasti k Ezopu, vrh doseže v klasicizmu in razsvetljenstvu (Lafontaine, Lessing, Krilov, pri Slovencih V. Vodnik) (Kos, 1994: 162).

Živalska farma prav tako na oster in zbadljiv način prikazuje resničnost, zato jo lahko uvrstimo med politično satiro. Izraz, ki smeši, biča, kritično žigosa moralne in druge napake, zmote, razvade itd. izvira iz časa Rimljanov (Kmecl, 1996: 167).

Kos (1994: 158) med bistvene značilnosti satire uvršča satirično razmerje do pojavov družbenega, kulturnega, moralnega in zasebnega življenja.

Uvrščamo pa jo tudi med alegorije oz. pripovedi v prispodobi in temelji na predstavljanju pojmovno-idejnega sveta s pomočjo konkretnih podob, likov, prizorov. Alegorija je oznaka za posebno zvezo ali razmerje med motivom in temo literarnega dela. Za podlago ima kak motiv, ki sam na sebi ni zadosten, saj kaže iz sebe na globlji »smisel«, ta pa se skriva v temi, ki mu je v celoti besedne umetnine dodana ali prirejena. Tema, na katero meri alegorija, je zmeraj idejno- racionalna in le v majhni meri afektivno-emotivna. Kjer se alegorija ne da razložiti z razumsko razlago, nimamo opraviti s pravo alegoriko, ampak s simbolom ali vsaj s tvorbo, ki je bližja simboliki (Kos, 1994: 87).

V Živalski farmi je Orwell s poosebitvijo živali opisal značilnosti totalitarnih političnih sistemov. Živali predstavljajo zgodovinske politične osebnosti in organe združb, ki so takrat delovali. V nadaljevanju si bomo pogledali, kateri sovjetski miti so bili v delu prikazani s pomočjo alegorije.

8.1.1 Živalska farma kot shema alegorije na sovjetski mit

Gospod Jones

Jones je lastnik Graščinske farme. Jones je bil pred Uporom »dober« (Grabnar, 1982: 18) in »sposoben gospodar« (Grabnar, 1982: 18). Sedaj je »doživljal slabe čase« (prav tam: 18). V nekem pravnem postopku je izgubil veliko denarja in zato postal obupan. Začel je popivati in to veliko več, kot je bilo zanj primerno. Posledično s tem, je kmetija postajala zanemarjena, delavci leni in živali lačne. Po Uporu Jones pridobi podporo sosednjih kmetov, vendar to podporo hitro izgubi. Po Bitki pri skednju se preseli v drugo državo. Gospod Jones predstavlja osovraženi razred kapitalistov in zadnjega carja Rusije, Nikolaja II, Graščinska farma pa simbolično upodobitev carstva. Podobno kot Nikolaju II., ki je verjel v

22 svoj prav, da lahko na silo uveljavlja zatiralno samovlado, sam pa očitno bil nezmožen uspešnega vodenja države in sprejel nekaj napačnih odločitev, ki so stanje samo še poslabšale, so tudi gospodu Jonesu stvari ušle izpod nadzora (Gobec, 2011: 31). »Njegovi hlapci so bili leni in nepošteni, polja je začel preraščati plevel: streha je bila raztrgana, plotovi zanemarjeni in živali podhranjene.« (Grabnar, 1982: 18)

Stari Major

»Star je bil dvanajst let, izredno močne rasti, bil je res pravi merjasec veličastne podobe, s pametnim in dobrohotnim pogledom, čeprav mu oklov niso nikoli porezali.« (Grabnar, 1982: 6)

Major je tisti, ki je zanetil upor živali. Srednji beli prašiči so bili (podobno kot prašiči berkshirske pasme) primerni za razmnoževanje, zato se je Major prav dobro zavedal, da je »eden od srečnežev« (Grabnar, 1982: 10). Star je bil častitljivih dvanajst let, z več kot štiristo otroki in spoštovanjem ostalih živali. Čeprav Major umre v drugem poglavju, živalim v svojem govoru poda ideje animalizma.

Govor starega Majorja (Old Major) je alegorija prenosa marksističnih idej v Rusijo in Leninovih prizadevanj, da bi ljudstvo podučil o načelih komunizma in ga poenotil. Vladimir Iljič Lenin je organiziral in vodil oktobrsko revolucijo. Spisal je aprilske teze, program oktobrske revolucije, ki so bile priredba filozofije Karla Marxa, po kateri je živel tudi sam (Gobec, 2011: 31).

Upor na farmi, do katerega pride zaradi zanemarjenosti in lakote živali, je oktobrska revolucija leta 1917, v kateri so boljševiki pod Leninovim vodstvom in v imenu ljudstva prevzeli oblast in ustoličili diktaturo proletariata po načelih filozofskega sistema animalizma (komunizma). Gospod Jones pozabi nahraniti živali, ki pa več ne morejo trpeti lakote in pomanjkanja. Živali vdrejo v shrambo in začnejo jesti iz zabojev. Ko jih gospod Jones in njegovi možje najdejo, se živali

23 uprejo. Podobno so dogodki v Petrogradu botrovali temu, da je nešteto industrijskih delavcev bilo pripravljenih izbruhniti v najbolj barbarski upor (Gobec, 2011: 32).

Po uporu, s katerim naj bi se živali otresle zatiranja, se med Debelinkom (to je Trockim, ki se v izvirniku imenuje Snowball, kar je aluzija na neustavljivo naraščanje snežne kepe oz. plazu) in Napoleonom (to je Stalinom) začne boj za prevzem novega režima. Prašiči tvorijo politbiro, ki postopoma prireja načela animalizma in popravlja začetne ideje. Celo sama doktrina je podvržena spremembam. Ko živali zavzamejo nadzor nad kmetijo, uničijo vse sledi gospoda Jonesa in njegovega vladanja ter ustvarijo lastno družbo. Tako kot je nova vlada preimenovala Sovjetsko Rusijo, tako so živali Graščinsko farmo preimenvale v Živalsko in vzpostavile nov režim po naukih starega Majorja. Vzpostavile so sistem animalizma oz. načel, po katerih so živele. Posvojile so novo himno, Živali Anglije, ki pa je več kot očitna parodija himne Komunistične partije.

Napoleon

»Napoleon je bil velik merjasec berkshirske pasme, edini te pasme na farmi. Ni bil posebno zgovoren, vendar pa je o njem šel glas, da vselej ve, kaj hoče.« (Grabnar, 1982: 12)

»Zahvala Napoleonu za vsako uspešno opravljeno delo in za vsako srečno doživetje je postala običaj.« (Grabnar, 1982: 85)

Napoleon – prašič, ki se prvi upre gospodu Jonesu, nato pa postane on – je glavni nasprotnik idej Živalske farme. Sam redkokdaj prevzame pobudo, raje ukrepa skozi posrednike. Je merjasec berkshirske pasme, nekastriran, ki ga je gospod Jones pital za prodajo. Prašiče te pasme (izjemno redka vrsta prašičev) so redili za zakol. Napoleon je imel svoje koristi glede upora proti gospodu Jonesu in tako se je rešil pred zakolom.

Napoleon predstavlja Stalina, čeprav nosi ime francoskega diktatorja Napoleona Bonaparteja. Njegova ogromna želja po moči se kaže tudi v njegovem zunanjem videzu. Njegove metode vključujejo propagando in tiranijo. V govoru starega Majorja ga ni pritegnil boj proti tiraniji, ampak priložnost, da se pokaže in utrdi kot diktator. Tovariše in tovarišice je večkrat izdal ter proti njim povzročil veliko zločinov. Spremenil je Sedem zapovedi, kar kaže na njegovo potrebo po popolni prevladi nad kmetijo.

Njegovo ime Napoleon razkriva dominantno in brezobzirno osebnost. Do živali nižjega razreda je ravnodušen. Govor starega Majorja ga je najprej navdušil, toda nikoli ni sprejel dejstva, da bi vse živali postale enakopravne. Na koncu, skoraj popolnoma prevzame značilnosti človeka in zanika prvotne zamisli načel animalizma. Prevarant in dvoličnež, ki se osamosvoji od ostalih, saj po njegovem mnenju tovarištvo pripada nižjim razredom.

Debelinko

»Debelinko je bil mnogo živahnejši, spretnejši govornik in bolj domiseln, vendar pa po splošnem mnenju njegov značaj ni imel takšne globine.« (Grabnar, 1982: 15–16)

»Vse do tega trenutka so bile živali razdeljene na dve približno enaki polovici, a Debelinkova govorniška umetnost jih je zdaj potegnila za seboj.« (Grabnar, 1982: 49)

Debelinko predstavlja Trockega. Trocki je bil ruski komunistični revolucionar in vojaški voditelj (Blake, 1993: 285). Bil je prvi vodja Leninove Rdeče armade. Tudi Debelinko je vodil vojsko živali. Njegovi interesi in razmišljanje se skladajo z navodili starega Majorja. Njegova vdanost je usmerjena k boljšemu življenju živali na vse možne načine. Zaskrbljen je glede izobrazbe živali, zato jih uči brati Sedem zapovedi, ki so zapisane na steni skednja. Gradnja mlina na veter, ki je njegova domislica, bi poboljšala njihova življenja, same pa bi imele več prostega

časa. Mlin na veter se nanaša na ekonomske načrte Sovjetske unije oz. tako imenovane petletke, ki se osredotočajo na ustvarjanje industrij in gospodarski razvoj (Hotko, 2011: 34).

Pameten, domiseln prašič, samouk, pomaga pri nastanku Sedmih zapovedi. Prav tako organizira živalske komiteje, podobno, kot je Trocki želel prenesti marksistične ideje iz teorije v prakso. Trocki je naposled izgnan iz države in umorjen po navodilih Stalina, Debelinko pa po navodilih Napoleona.

Boksač

»Boksača so vsi občudovali. Že v Jonesovih časih je bil velik garač, zdaj pa je delal ne le za dva, ampak za tri konje. Včasih se je zdelo, da vse delo na farmi sloni na njihovih mogočnih ramenih.« (Grabnar, 1982: 26–27)

»Bela lisa na njegovem nosu je dajala njegovemu obličju nekoliko neumen videz, in dejstvo je, da njegova pamet ni bila ravno najodličnejša. Vendar pa so ga vsi spoštovali zaradi trdnega značaja in orjaške delovne moči.« (Grabnar, 1982: 6)

Boksač je bil poznan po moči in zvestobi. Ni najbolj pametna žival na kmetiji, je pripadnik večine, vendar je zvest borec, mučenik in zelo požrtvovalen, kadar je to potrebno. Bitke pri skednju se udeleži prostovoljno, kjer velja za zelo koristnega. Čeprav se ne more naučiti besede in ne pride dlje, kot do črke D, razume samo preproste stvari. Med ponovno gradnjo mlina na veter se zgrudi. Njegove prve misli pa niso o njegovem zdravju, vendar o tem, kako bodo nadaljevali delo in kdaj. Ko končno spozna pravi obraz Napoleona in njegove vlade, je prepozno. Njegova smrt je dokaz omenjenega.

Boksač (v izvirniku Boxer – njegovo ime je aluzija na Boksarsko vstajo leta 1900 na Kitajskem) in Detelja (Clover) predstavljata neuki proletariat, ki z zagnanostjo

26 in slepo privrženostjo nevede podpirata svojega zatiralca (Napoleona) (Kangler, 2005: 44).

Detelja

»Detelja je bila močna kobila, ki pa po svojem četrtem žrebičku nikakor ni mogla več obnoviti svoje postave.« (Grabnar, 1982: 6)

»Če si je sedaj sama zmogla naslikati neko podobo prihodnosti – potem je bila to svobodna družba brez lakote in brez biča, kjer je vsaka delala po svojih sposobnostih in močnejši ščitil šibkejšega, kot je ona tedaj zaščitila izgubljeno jato račk s svojimi velikimi prednjimi nogami.« (Grabnar, 1982: 80)

Detelja se približuje srednjim letom, še vedno dela, čeprav je stara štirinajst let. Hitro se počuti obvezana, da mora druge živali naučiti Sedem zapovedi. Za razliko od Boksača, se je Detelja naučila celotne abecede, čeprav potem besed ni znala povezati skupaj. Je zvesta in predana delavka, ki trdno verjame v načela animalizma.

Micka

Micka (Mollie), med vsemi živalmi najbolj sovražna do nove oblasti, je predstavnica srednjega razreda, ki ga nova oblast preganja, in Micko zato razglasi za izdajalko.

Krokar Mojzes

Mojzes (Moses), katerega ime ni naključno versko, pooseblja religijo in Cerkev, ki je bila v času ruske revolucije preganjana (Kangler, 2005: 45). Prašičem je nevaren, ker širi laži o posmrtnem življenju, pripoveduje zgodbe in je nasploh

27 dober govornik. Toda ker so prašiči pod Napoleonovim vodstvom vse bolj podobni Jonesu, Mojzes kmalu spet zasede svoje staro mesto in krog je sklenjen.

Mekica

Mekica (Muriel), ki zna brati, je predstavnica majhne skupine delavskega razreda, ki zna nekoliko misliti s svojo glavo in je kritična do nove oblasti.

Benjamin

»Benjamin je bil najstarejša žival na farmi in vedno najslabše volje.« (Grabnar, 1982: 6)

»Stari Benjamin, osel, pa se na videz od Upora sploh ni spremenil. Opravljal je svoje delo ravno tako počasi in trdovratno, kakor v Jonesovih časih, nikoli ni lenaril, a tudi prostovoljno se za kako delo nikoli ni javil.« (Grabnar, 1982: 28)

Osli so poznani po svoji trmoglavosti in po tem, da jih je težko ogoljufati. Benjamin je edini, ki se ne pusti zavesti. Voditelji in revolucija, ga ne preslepita. Benjamin je najstarejši, resen, razdražljiv, zvest, zadržan, črnogled in ciničen. Nad uporom ni navdušen. Rad daje cinične pripombe. Zaveda se, da moč pokvari kogar koli, ki bo prišel na oblast. Nikoli se ne nauči brati, ker je mnenja, da tisto, kar bi bral ni koristno. Je edini od živali, ki si od upora ni obetal nikakršne spremembe na bolje.

Golobi

Golobi so prispodoba sovjetske propagande, namenjene tujim (zahodnim) državam.

Vest o uporu se počasi širi in med sosednjimi kmeti (zahodnimi državami) zaneti bojazen, da bi tamkajšnje domače živali lahko sledile zgledu Živalske farme.

Lisičje (v izvirniku Foxwood) je Anglija, Ozka njiva (Pinchfield) Nemčija.

Bitka pri skednju je prispodoba za kontrarevolucijo, s katero so privrženci carja Nikolaja II. s pomočjo zahodnih držav poskušali nasilno prevzeti oblast v Rusiji. Po zmagi nad njimi so spor med Napoleonom in Debelinkom poglablja in se dokončno zaostri glede mlina na veter. Trocki se je namreč zavzemal za začetek svetovne revolucije in mednarodni socializem, medtem ko je Stalin dajal prednosti graditvi socializma v Sovjetski zvezi in krepitvi njene moči. Trocki je hotel deželo industrializirati, Stalin se je zavzemal za kolektivizacijo kmetijstva.

Izgon Debelinka je alegorija Stalinovega prevzema oblasti, preganjanja Trockega in Stalinovega obračunavanja s političnimi nasprotniki.

Cvilko

Cvilko (Squealer), uradno partijsko glasilo Pravda na štirih nogah, ki zna »črno spremeniti v belo« (Grabnar, 1982: 16). Alegorično branje namigije, da je lik Cvilka zasnovan na Molotovu Vjačeslavu Mihajloviču (1890–1986), ki je sodeloval pri ustanovitvi uradnega komunističnega glasila Pravde in tesno sodeloval z Leninom ter Stalinom in po zmagi boljševikov izvajal prisilno nacionalizacijo tovarn in delavnic. Naslednjih štirideset let je bil med vodilnimi sovjetskimi politiki. Leta 1939 je podpisal nemško-sovjetski sporazum. Bil je Stalinov svetovalec (Blake, 1993: 178).

Premik k industrializaciji, ki ga je Stalin nazadnje vendarle sprejel, in prva petletka sta prikazana v Napoleonovi odločitvi, da je treba mlin zgraditi, ne glede na žrtve in odrekanja, ki jih bo to terjalo od živali. Debelinko postane grešni kozel, ki se mu pripisujejo vsi neuspehi in celo sabotaže.

Prašiči, ki so si že dodobra utrdili privilegirani položaj, od njega ne odstopajo. Kadar pridejo navzkriž z načeli animalizma, jih preprosto spreminjajo za nazaj in se pretvarjajo, da so že od nekdaj natanko taka. Živali, ki si drznejo pomisliti, da je s tem kaj narobe, hitro utiša Cvilko (moč propagande), za hujše prestopke pa ima Napoleon svoje krdelo psov (tajna policija), ki izpeljejo montirane procese in usmrtitve. Kult osebnosti, skoraj religiozna vdanost vodji, je prikazan v hvalnicah na čast Napoleonu in njegovim dejanjem. Napoelonovo trgovanje s sosednjimi kmetijami je prispodoba za Stalinovo barantanje in sklepanje kupčij med drugo svetovno vojno.

Prodaja lesa Fredericku z Ozke njive, ki plača s ponarejenim denarjem in nato napade farmo, prikazuje sporazum o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom in Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo. Zadnji prizor, v katerem Pilkington in njegovi možje večerjajo s prašiči, pa tudi ne ponazarja sprave, temveč nova nesoglasja (Orwell, 2001: 210–212).

Literarni liki v Živalski farmi temeljijo na zgodovinskih osebnostih, vendar so lahko alegorične povezave med njimi preveč poudarjene. Vzemimo primer starega Majorja. Alegorično branje spet namiguje, da je stari Major deloma Karl Marx (1818–83), nemški filozof in politični teoretik in deloma Vladimir Iljanovič Lenin (1870–1924). Hkrati pa ima tudi neko stransko zgodbo, najprej kot pujsek z uporniškimi idejami in nato kot razstavni prašič z nenavadno dolgo življenjsko dobo. Če bo bralec literarne like alegorično enačil le z zgodovinskimi osebnostmi, bo morda izpustil druge vidike zgodbe, ki niso povezani z resničnimi zgodovinskimi osebnostmi.

z govorom (prenos marksističnih idej v Rusijo) spodbuja upor proti Stari Major gospod Jones (Nikolaj II.) Nagrajeni merjasec Nekdanji lastnik Živalske farme. in oče animaliza.

soseda

Frederick Pilkington Whymper Skopuški, pameten. Umirjen, kasneje postane Neučinkovit odvetnik Uniči mlin na zaveznik prašičev. Lastnik in zaveznik prašičev. veter. Lastnik Ozke njive Lisičjega (Anglija). (Nemčija).

se pobota sovražnik igra zastopnika

Napoleon (Stalin) Merjasec. Nasilen vodja totalitarizma in Živalske farme.

izgnan igra namestnika zvesta

Debelinko (Trocki) Cvilko (Molotov Vjačeslav) Merjasec. Nekdanji vodja Pitanec. upornikov, izgnan iz kmetije. Propagandističen. umorjen Zagovornik Napoleona.

prijatelji Detelja Boksač Benjamin Vprežni konj. Vprežni konj. Osel. Ciničen glede Privrženka Delaven, naiven. Upora. animalizma.

neuki proletariat

Preglednica 1: Shema alegorije na sovjetski mit

8.2 STRUKTURA

Za pravljice je običajno značilno linearno dogajanje; pameten kmet na koncu postane kralj. Dogajanje v Živalski farmi je tako linearno kot ciklično (usode in prizori se ponovijo v naslednjih generacijah). Nekateri vidiki kažejo linearni napredek; Boksač se postara, njegova moč oslabi in na koncu umre; moč prašičev se poveča, kmetija se razširi. Pripoved pa se konča ciklično; konec nas privede spet na začetek. Niti dejstvo, da so lastniki zdaj postali prašiči, ne kaže na napredovanje položaja na kmetiji iz začetnega stanja, saj se na koncu ne loči več med prašiči in ljudmi.

Takšna ciklična zgradba še bolj utrdi melanholičen prizvok dela. Med stisko, ki so jo živali doživljale na kmetiji, so se tolažile z mislijo, da so sedaj postale same svoj gospodar. Opirajo se na zamisli o napredku, na precejšnje spremembe med začetnim in sedanjim, še vedno nesrečnim stanjem. V zadnjem poglavju, se ponašajo nad dejstvom, da je »to še edina farma v vsej deželi in v vsej Angliji – ki je bila last živali in ki so jo upravljale živali same.« (Grabnar, 1982: 116) Vendar to prekine ciklična zgradba pripovedi. Medtem ko živali opazujejo srečanje med ljudmi in prašiči, Napoleon ljudem razloži, da je »ta farma, ki jo je imel čast voditi, zadružno podjetje.« (Grabnar, 1982: 123) Konec nakazuje popolno vrnitev na začetek.

Ciklična struktura je strnjena tudi v motivu mlina na veter, predmeta, v katerega Debelinko usmerja vso upanje, saj verjame, da bo ta »namesto njih opravljal vsa težka dela.« (Grabnar, 1982: 46) Toda dejstvo, da je mlin na veter zgrajen, nato spet porušen, nato spet zgrajen, kaže da je njihov napredek nemogoč.

8.2.1 PRIPOVEDOVALEC

Živalska farma je tretjeosebna pripoved. Pripovedovalec se dvigne nad celotno dogajanje in postane nekakšen posrednik ter govornik živali. Nekdo, ki verjame v obljube družbenega napredka (Saunders, 2008: 51). Kot primer si poglejmo naslednji odstavek.

Včasih se je zdelo, da je farma postala bogatejša, ne da bi obogatele živali same – razen seveda prašičev in psov. To je bilo morda deloma zaradi tega, ker je bilo tako mnogo prašičev in psov. Ni šlo za to, da te živali pravzaprav niso delale. Cvilko je neutrudno pojasnjeval, kako brezkončno je delo pri vodstvu in organizaciji farme. Večinoma je bilo to delo, takšne vrste, da ga druge živali ne bi mogle razumeti. Cvilko jim je nekoč na primer povedal, da morajo prašiči vsak dan hudo garati nad takšnimi skrivnostnimi zadevami, kot so »kartoteke«, »poročila«, »norme«, in nad vsakovrstnimi zapiski. To so bile velikanske pole papirja, ki so bile nadrobno popisane – in brž, ko so bile povsem pokrite s pisanjem, so jih sežgali v peči. Vse to je bilo, je pojasnjeval Cvilko, za blagostanje farme velikanske važnosti. Vendar pa niso niti prašiči niti psi pridelali z delom nobene hrane; bilo pa jih je veliko in imeli so velik tek (Grabnar, 2001: 83).

Besedi včasih in morda sta značilni za nekoga, ki ne poseduje zaupnih podatkov, nekoga, ki ni vseveden in ki hkrati skuša pojasniti sumljivo obnašanje. Bralec nima nobenih dvomov o tem, kaj se pravzaprav dogaja; sami lahko uvidimo nepravičnost – prašiči dobijo veliko, v zameno za malo storjenega dela, druge živali pa se vseskozi prenaša naokoli. Tako omejeno posredništvo, v bralcu ustvari sumničenje, ki prevladuje in je dobro prikazano, pri tem pa ne jemlje v obzir, da je Debelinko alegorija na Trockega. Bralec nikoli ne izve, kdo je uničil mlin na veter in kdo je glavni krivec za druge grozote. Tako nismo zares prepričani ali je uničenje prišlo od znotraj ali zunaj, kar pa se uspešno odraža v zapletenosti dvojnih spletk totalitarnega vladanja.

Orwell omejuje dostop bralcev do notranjih misli likov. V misli literarnega lika se potopimo samo v primeru, kadar Detelja sedi poleg napol dokončanega mlina na veter. Pristranska drža pripovedovalca bralca vključi bralca, da ta začuti obup živali na način, ki ga samo pripovedovanje o njihovih dejanjih ne bi. Bralec se istočasno zaveda globoke zvestobe, ki jo Detelja čuti do načel animalizma in načina, zaradi katerega je ujeta v pasti resničnosti, ki pa je zelo daleč od tistega, kar so živali na začetku načrtovale. Vendar je ta lik, katerega misli lahko vidimo, razmeroma nemočen. Pripovedovalec nikoli ne deli misli prašičev z bralcem, ki bralcem in ostalim živalim na kmetiji ostanejo skrivnostni.

Pripovedovalec še bolj podkrepi idejo, da je kmetija kraj skrivnosti, laži, propagande in govoric. Bralec na primer ve, da se gospod Jones pritožuje zaradi Upora in da so lastniki sosednjih kmetij prestrašeni zaradi širjenja Upora. Toda, tudi živali se zadevajo tega. S tem, da je pripovedovalec nezmožen deliti vsevednega znanja pomeni le to, da je bralec prav tako prestrašen, pretresen in zaskrbljen – podobno kot živali. Boksačeve usode se zavedamo šele, ko preberemo o napisu na tovornjaku in to istočasno, kadar ga drugim živalim prebere tudi Benjamin.

Če pogledamo denimo primer zrežiranih procesov. Napoleon se reši vseh sovražnikov. Bralec nikoli ne izve, kako so živali priznale svoje zločine (z mučenjem ali podobno), zato ker ve, da so se podobne stvari dogajale med Stalinovo čistko v Sovjetski Rusiji. Vse kar vidi je le zaporedje spontanih priznanj. Vse ostalo se je dogajalo za zaprtimi vrati. Bralec se zaveda, da gre za alegorijo in lahko te dogodke spremlja z dodatnim znanjem. Med samim procesom branja mu pristranski pripovedovalec omogoči, da ve le toliko, kolikor mu dovoli totalitarni režim.

8.3 ORWELLOV LITERARNI SLOG

Orwellov stil pisanja je preprost. S pisanjem se je hotel dotakniti bralcev in posredovati resnico. Pisal je za srednji in delavski razred. Izogibal se je postopkom modernizma, saj je bil mnenja, da je literatura pisana v takem slogu nedosegljiva navadnim ljudem.

Njegova dela je bralo veliko manj izobraženih ljudi, kar pa je bil njegov namen. Poznan je bil po jasnem in ekonomičnem jeziku, katerega rabo je opisal v eseju Politika in angleški jezik (Politics and the English language), ki je izšel aprila 1946 v reviji Horizon. Verjel je, da je jezik orodje, ki se razvija na naraven način in da kakršno koli umetno spreminjanje jezika v lastno korist, ni v naši domeni.

V zgoraj omenjenem eseju je na svoj praktični način opredelil naslednja pravila za rabo neliterarnega jezika, jezika, ki je zgolj pripomoček za izražanje in ni sredstvo za prikrivanje ali preprečevanje mišljenja:  Nikoli ne uporabi metafore, primere ali katere koli druge besedne figure, ki jih na veliko srečuješ v tisku.  Nikoli ne uporabi dolge besede, če kratka ravno tako zaleže.  Če je kako besedo moč izpustiti, jo vsekakor izpusti.  Nikoli ne uporabi pasiva, če se lahko izraziš z aktivom.  Nikoli ne uporabi tujke, tehničnega ali žargonskega izraza, če se spomniš vsakdanje angleške ustreznice.  Raje prekrši katero koli od zgornjih pravil, kot da izrečeš kaj izrazito barbarskega (Mahkota, 2001: 216).

Orwell bi dandanes veljal za nazadnjaškega in preveč ostrega. Njegova pravila pisanja odražajo strogo verovanje v svoj prav in zavračanje drugih literarnih tehnik.

Orwell je veliko časa namenil raziskovanju angleškega jezika in njegovi rabi v književnosti. Če jezik ustvarja pomen, potem je zelo pomembno, kakšno je

35 besedilo in kdo ga bere. Potem takem moramo, da bi lahko spremenili družbo, spremeniti jezik.

Kadar je pisal o revščini je bil manj pristranski. To pa zaradi dejstva, ker je bil v preteklosti tudi sam siromašen. Do revnih in zatiranih je čutil usmiljenje. Njegov slog pisanja ni le preprost, ampak tudi odkrit, zaradi česar pride velikokrat do tega, da njegove besede vzamemo dobesedno in se ne vprašamo ali je res nekaj tako, kot se nam zdi.

V Živalski farmi se je Orwell trudil združiti politični in umetniški namen. Njegovo mišljenje je bilo politično in sociološko usmerjeno, pri izražanju tega pa si je pomagal z jezikom. Močno se je zanimal za besede, njihovo rabo, manipulacijo in propagando.

Na preprostost sloga nakazuje tudi podnaslov – pravljica. Na prvi pogled se zdi, da je zgodba idealna za otroke, ker v njen nastopajo živali. Vendar je resnica ravno nasprotna. Živalska farma je zgodba o izkoriščanju, ki nima srečnega konca. Orwell že na začetku zgodbo predstavi s protislovjem med pričakovanim in resničnim.

8.3.1 ORWELLOV SLOG PISANJA V ŽIVALSKI FARMI

 Preproste povedi in izrazi. Izbira besed kaže na izvirnost in veščost. Besedišče je jasno in bogato (»pop- holes«, »dancing«, »lurched«, »ensconed«), z natančnim pomenom in razumevanjem, brez rime in metafor. Pridevniki so opisovalni (»benevolent«, »vast hairy hoofs«, »stout motherly mare«, »cheeping feebly«). Pogosta je raba in ponavljanje glagolov »said«, »cried«, »asked«, »exclaimed« ter ponavljanje števnika tri. Veliko povedi se začne z veznikoma in, toda, nekaj tudi z medmetom da.  Tretje osebni pripovedovalec.

V zgodbo ni vpleten. Je samo opazovalec. Svojo pripoved začne z natančnim in jasnim opisovanjem, nadaljuje z govorom starega Majorja, vrh doseže s pesmijo Živali Anglije in konča z nepričakovanim streljanjem gospoda Jonesa. To doseže deloma z uporabo različnih stavčnih struktur, spremembo med dolgimi in krajšimi odstavki ter natančnim postavljanjem ločil (ta pripomorejo tudi k ustvarjanju ritma).  Poudarek na dogodkih in okoliščinah, ki dajejo zgodbi pridih resničnosti. Natančen opis živali bralca pripravi, da sprejme poosebljene živali, obenem pa spregleda neverjetnost dogodkov.  Domiselna raba satire. Že celoten govor starega Majorja kaže na dobro mero satirične parodije.  Brez dvoumskosti. Jezik ni umetelen, aluziven. Je sredstvo propagande oz. načrtnega razširjanja političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo. Jezik ni figurativen.

Orwellov slog pisanja zlahka opišemo, o njem razpravljamo, ga grajamo in razlagamo. Med glavne značilnosti štejemo preprostost in neposrednost. Je ciljno usmerjen, satira je dosežena brez pretiravanj, simboličnost ni zelo očitna in zato ni vpadljiva. Zgodba je izvirna in popolno združuje njegov slog, jezik in zgradbo ter občudovanje angleškega jezika.

Landers v delu Literary Translation (2001: 90) pravi, da naj prevajalec stremi k temu, da nima sloga prevajanja sploh in da pri procesu prevajanja njegov slog postane nerazpoznaven od sloga avtorja izvornega besedila. Prevajalec se mora prilagoditi slogu posameznega avtorja, ki ga prevaja in biti vedno zvest originalu.

V naslednjem poglavju si bomo ogledali, v kolikšni meri je prevajalec ciljnega besedila bil zvest izvornemu besedilu in do kakšnih sprememb, če sploh, je v prevajalskem procesu prišlo.

9 PRIMERJAVA DEL V IZVORNEM IN CILJNEM JEZIKU NA PODLAGI JEZIKOSLOVNEGA MODELA KITTY M. VAN LEUVEN-ZWART

Izvorno in ciljno besedilo sem primerjala na podlagi jezikoslovnega modela Kitty M. van Leuven-Zwart. Avtorica je razvila izredno dodelan jezikoslovni model za primerjavo in opis med izvirnikom in prevodom. Sama pravi, da je njen model namenjen opisni teoriji že izdelanega prevoda, ki »temelji na razčlembi in opisu vseh vidikov pojava, ki se imenuje prevod« (1990b: 227) in ne samemu procesu prevajanja. Nek prevod je možno opisati in oceniti šele, ko razumemo, kaj prevajanje je in kako postopek prevajanja poteka. To pa nam najbolj nazorno pokaže sistematska primerjava prevoda in izvirnika.

Metoda je sestavljena iz primerjalnega in opisnega dela. S primerjalnim modelom opredeljujemo in uvrščamo premike znotraj stavkov, povedi in fraz (tj. na mikrostrukturni ravni). Z njim določamo in razvrščamo bistvene pomenske premike, ki odražajo prevajalčevo izbiro in se pojavijo na semantični, slogovni ali pragmatični ravni. Pri tem avtorica ne upošteva premike, ki ne vplivajo na nobeno od teh ravni. Z opisnim modelom ugotavljamo učinke mikrostrukturnih premikov na makrostrukturno raven, tj. na raven karakterizacije oseb, dogodkov, časa, kraja in drugih pomembnih sestavin besedila (Leuven-Zwart, 1989: 155).

9.1 PRIMERJALNI MODEL

9.1.1 Transem

V večini primerov je nemogoče in tudi nepotrebno primerjati dve besedili v celoti, saj so povedi včasih predolge in besede prekratke. Zato je najbolje, da izbrane odlomke besedila razdelimo na t. i. transeme. Transemi so najmanjše razumljive besedilne enote ciljnega (CB) in izvornega (IB) besedila (Leuven-Zwart, 1989:

155). Avtorica jih je opredelila po kriterijih, ki izvirajo iz Dikove funkcionalne slovnice in pri tem ločuje med dvema vrstama:  Osnovni transem: /…/ (angl. the state of affairs transeme).  Spremljevalni ali satelitski transem: (…) (angl. the satellite transeme).

Osnovni transem tvorijo osebek, povedek in povedkova določila; satelitskega pa prislovna določila ali širitve osnovnega transema. Meje med dejanskimi transemi označuje s poševnimi oklepaji, meje med satelitskimi pa z okroglimi oklepaji. Metodo ponazori s primeri prevodov španskih besedil v danščino.

9.1.2 Primerjava transemov

Najprej moramo torej določiti meje transemov v izvornem in ciljnem besedilu. Transeme ciljnega in izvornega besedila nato primerjamo s pomočjo primerjalnega modela. Bistvo primerjalnega modela je ugotavljanje odnosa med transemi. Primerjava se osredotoča na njihove najbistvenejše značilnosti. Leuven- Zwartova (1989: 158) koncept odnosa povzema po strukturnih semantikih, Greimasu (1966), Coseriu (1977) in Lyonsu (1977). Po njihovih definicijah sta dve enoti v medsebojnem odnosu takrat, kadar sta si hkrati podobni in različni. Njuna podobnost je predpogoj njune različnosti. Če hočemo ugotoviti različnosti, se moramo v prvi vrsti zavedati skupnih značilnosti.

9.1.3 Arhitransem (ATR)

Primerjava transemov izvornega in ciljnega besedila poteka v treh stopnjah. Najprej moramo določiti arhitranseme (ATR) oz. skupne pomenske imenovalce transemov izvornega (Tib) (angl. Tst – transeme of the source text) in ciljnega (Tcb) besedila (angl. Ttt – transeme of the target text). Arhitransemi so v bistvu osnovne (nevtralne, nezaznamovane) slovarske ustreznice transemov. Lahko so semantični (vezani na slovarski pomen) in pragmatični (vezani na situacijski pomen). Sestavljeni so iz besed, ki so nosilke pomena (samostalnikov, glagolov,

39 pridevnikov in prislovov ali njihovih opisov), ne vsebujejo pa funkcijskih besed (kot so denimo predlogi, vezniki in zaimki). Seveda se arhitransema vedno ne da določiti, saj je težko najti skupnega pomenskega imenovalca. Vendar si lahko pri tem pomagamo s pomočjo dobrih opisnih slovarjev (Leuven-Zwart, 1989: 156– 157).

9.1.4 Tipi odnosov

Drugi korak, ki ga moramo storiti je, da primerjamo oba transema z arhitransemom. Slednja primerjava nas vodi do tretjega in zadnjega koraka: ugotovitvi in določitvi odnosa med dvema transemoma. Pri tem imamo po Leuven-Zwartovi (1989: 159) na voljo štiri možnosti oz. štiri vrste odnosov:  Sinonimni odnos: arhitransem in transema popolnoma sovpadata. V prevodu ni premika.  Hiponimni odnos: eden izmed transemov se ne sklada z arhitransemom. V prevodu pride do premika.  Kontrastni odnos: oba transema se ne skladata z arhitransemom. V prevodu pride do premika.  Če med arhitransemom in transemoma ni odnosa, potem transema ne vsebujeta nobenih vidikov neskladja. V prevodu torej pride do premika.

Na podlagi odnosov, ki jih, Leuven-Zwartova ugotavlja s primerjavo vsakega posameznega transema z arhitransemom, določitve vidikov neskladja (angl. AD – aspects of disjunction) strne v tri poglavitne kategorije mikrostrukturnih premikov: 1) modulacijo, 2) modifikacijo in 3) mutacijo.

Ker sem v magistrski nalogi preučevala prevodne premike mutacije, si bomo za potrebe tega dela ogledali le slednje, nato bo sledila primerjava del v izvornem in slovenskem jeziku.5

5 Tabela (preostalih) prevodnih premikov je prikazana v prilogi.

9.1.4.1 Mutacija

Transem izvornega besedila Transem ciljnega besedila (Tib) (Tcb) ATR

Preglednica 2: Mutacija

Pri mutaciji med transemoma in ATR ni nobene podobnosti. Pri tej kategoriji govorimo o treh podvrstah:  Dodatek besede, fraze ali povedi.  Izpust besede, fraze ali povedi.  Radikalna sprememba pomena.

9.2 PRIMERJAVA DEL PO POGLAVJIH

Deli sem analizirala po jezikoslovnem modelu Kitty van Leuven-Zwart. Osredotočila sem se na prevodni premik, ki se imenuje mutacija. Prevodni premiki so kazali na nedoslednost prevajalca pri prevajanju na podlagi izbora prevajalskih strategij. Prevajalčeve odločitve sem skušala pojasniti in namesto neustreznih oz. izpuščenih prevodov ponuditi nove predloge ter pojasniti in opisati odločitve novonastalega prevoda.

Živalska farma je nastala leta 1945. Po nekaj neuspelih poskusih, je bilo delo vendarle izdano in dandanes nosi velik pomen. Beremo ga lahko kot kritiko totalitarnih režimov. Z veliko mero simbolizma in črnega humorja, je kot osnova za nastanek dela služil prihod sovjetskih komunistov na oblast. »Izkoriščevalski« razred nadomestijo živali, fevdalnega gospoda kmet Jones. Slednji je lastnik Graščinske farme, ki ga, po uporu, nezadovoljne živali izženejo. Stari Major živalim opiše vizijo svobode, brez izkoriščanja in suženjstva človeku, ki le jemlje in nič ne proizvaja. Zamisel, da bodo postale sam svoj gospodar, je živalim seveda

41 všeč. Prašiči, ki so najbolj inteligentni, prevzamejo vso odgovornost, izženejo lastnika, preimenujejo farmo, določijo himno, zastavo, Sedem zapovedi oz. načel animalizma. Toda takrat se težave šele začnejo …

Delo je bilo v slovenščino prevedeno leta 1987. Prevedel ga je Boris Grabnar, verze je prevedla Vida Brest. S primerjanjem dela v izvornem in ciljnem jeziku želim izpostaviti problem neustreznosti prevoda zaradi preveč izpustov.

Najprej sledi krajši povzetek poglavja, nato je naveden primer izvornega in primer prevedenega besedila. Primeri so oštevilčeni. V spodnji razčlembi poleg že omenjenega arhitransema namesto izrazov v angleškem jeziku, npr. vidik neskladja v transemu izvirnega besedila (ADstt) in vidik neskladja v transemu ciljnega besedila (ADttt), uporabljam izraza izhodiščno besedilo (IB) in ciljno besedilo (CB). Arabske številke označujejo koliko arhitransemov poved vsebuje.

9.2.1 1. poglavje

Gospod Jones, lastnik in nadzornik Graščinske farme se je pijan zvrnil na posteljo, pri tem pa pozabil pravilno poskrbeti za vsa poslopja na farmi. Brž ko ugasne luč v spalnici, se vse živali na farmi, razen gospodarjevega udomačenega krokarja Mojzesa, zberejo v skednju, da bi poslušale govor starega Majorja, nagrajenega belega merjasca, ki je hkrati tudi steber živalske skupnosti. Stari Major zasluti, da se bo njegovo dolgo življenje kmalu končalo, zato želi vsem živalim na farmi posredovati bistvo modrosti, ki jo je pridobil tekom svojega življenja. Medtem ko živali pozorno poslušajo, jim stari Major izpove svoja tiha razmišljanja vseh teh let. Preprosta resnica, kot pravi sam je, da so življenja živali na farmi »bedna, garaška in kratka.« (Grabnar, 2001: 9) Živali se v ta svet rodijo kot sužnji. Brž ko shodijo, začnejo delati, delajo prekomerno, hrane dobijo le toliko, da zdržijo dan, nato pa jih, kadar postanejo nekoristna, zakoljejo. Stari Major pove, da ima zemlja, na kateri živijo, mnogo naravnih virov, ki bi jim omogočali, da živijo v razkošju. Tako ne obstaja noben naravni razlog, da živali živijo v revščini in bedi. Vso krivdo pripisuje glavnemu zatiralcu – človeku. Gospod Jones in njemu

42 podobni so živali izkoriščali že od nekdaj. Odvzeli so jim sadove njihovega truda, v zameno pa jim niso ponudili ničesar vrednega.

Stari Major jim razkrije tudi sanje, ki jih je sanjal prejšnjo noč. Sanjal je o svetu, kjer živali niso podvržene tiraniji, o svetu, kjer so živali svobodne, srečne, site in kjer se z njimi ravna dostojanstveno. Živali spodbudi, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se njegove sanje uresničijo. Pozove jih, da izženejo tiste, ki si jih želijo lastiti. Uspejo in zmagajo lahko le tako, da najprej stopijo skupaj in da ne nasedejo lažnim govoricam o skupnih interesih živali in ljudi. Stari Major nato ponudi nekaj vodil, po katerih bodo določili, kdo so njihovi tovariši in kdo nasprotniki. Bitja, ki hodijo po dveh nogah so sovražniki in tisti, ki hodijo po štirih zavezniki. Živali še opomni, da so človeški načini popolnoma napačni. Opomni jih, da ko bodo enkrat človeška bitja poražena in izgnana, ne smejo nikoli posnemati njihovih navad. Ne smejo živeti v hiši, spati v posteljah, nositi oblek, piti alkohola, kaditi, se dotikati denarja, se vključevati v trgovino ali tiranizirati drugih živali. Nauči jih pesmi »Živali Anglije«, ki naslika nekakšno utopijo, ideale in živalsko skupnost, kakršno je sanjal prejšnjo noč. Živali pesem zapojejo nekajkrat, vse dokler gospod Jones, misleč, da je ves ta hrup povzročila lisica, ki se je pretihotapila na dvorišče, ne ustreli strela proti skednju. Prestrašene živali zaspijo, Graščinska farma pa še enkrat pade v spokojnost.

1. /Boxer was1 an enormous beast,/ /nearly eighteen hands high2,/ and /as strong as any two ordinary horses put together3./ (Orwell, 1993: 2) /Boksač je bil1 velikanska žival,/ /visok skoraj osemnajst pedi2/ in /močan za dva.3/ (Grabnar, 2001: 8)

ATR3: 0 IB: as strong as two ordinary horses put together CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Boksač je bil velikanska žival, visok skoraj osemnajst pedi in močan za dva konja skupaj.

Slovenski knjižni jezik premore kar nekaj fraz, ki ekspresivno označujejo nekoga, ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo in ki je sposoben opravljati naporno fizično delo. Med njimi tako na primer najdemo močen kot bik, medved; močen je za tri; močen kot hrast (SSKJ). Tudi seznam pogostosti korpusa FidePLUS uvršča dane izraze na prva tri mesta. V našem primeru gre za opis konja in njegove veličine ter zunanjega videza, tako, da bi se raba fraz, kot so močen kot bik, medved itd. slišala nekoliko smešno. Ker slovenski prevod ne ponudi jasne definicije in si tako ne moremo predstavljati kako zelo močan je bil konj oz. si lahko bralec sam ustvari sliko njegove veličine, se mi zdi, da lahko v tem primeru kar izpišemo, da je bil vseeno za kar dvakrat bolj močnejši od drugih konjev.

2. /Alone (among the animals on the farm)1 he never laughed./ (Orwell, 1993: 2) /Bil je edini, ki se nikoli ni smejal./ (Grabnar, 2001: 8)

ATR1: 0 IB: among CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Edini, med živalmi na farmi, se ni nikoli smejal.

V naslednjem primeru gre za osla po imenu Benjamin. Benjamin je bil najstarejša žival na farmi in vedno najslabše volje. Govoril je redkokdaj. Če pa je že spregovoril, je vselej izustil kakšno cinično pripombo. Tudi smejal se ni nikoli, kar pa je opravičeval z izgovorom, da se pač nima čemu smejati. Najraje je imel Boksača, vendar ni tega nikoli odkrito priznal. Skupaj z njim je preživljal nedelje v majhni ogradi za sadovnjakom, kjer sta se pasla in pri tem spregovorila niti besede. V slovenskem prevodu je prišlo do prevodnega premike, in sicer izpusta

44 besede, fraze ali povedi. Izpuščeno lahko nadomestimo, tako, da zapišemo, da je bil edini, med vsemi živalmi, ki se ni nikoli smejal na farmi. Zaradi prevodnega premika v prevodu, pri Benjaminu tako ne zasledimo podrobnosti, ki ga še bolj natančno določajo.

3. /Let us face it …/ (Orwell, 1993: 3) /Naj povemo brez strahu./ (Grabnar, 2001: 9)

ATR: 0 IB: face it CB: povemo brez strahu mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Sprijaznimo se …

»Naj povemo brez strahu«, so besede starega Majorja. Stari Major govori o težkih življenjih živali na farmi od njihovega rojstva pa vse do smrti. V tem primeru gre za radikalno spremembo pomena, saj izraz v angleščini nosi drugi pomen. Gre za idiom, ki ga uporabimo takrat, kadar želimo povedati nekaj neprijetnega, vendar resničnega. V slovenskem prevodu dobi izraz malo milejši prizvok in drugačen pomen. Povedati brez strahu pomeni začeti dosti in sproščeno govoriti, sprijazniti se pa prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega. Živali na farmi so dolga leta živela v naivnosti in stari Major jim je zdaj končno odprl oči in jim povedal čisto resnico s katero se morajo sprijazniti.

4. /I cannot describe that dreams to you./ (Orwell, 1993: 7) /Ne morem jih podrobno opisati./ (Grabnar, 2001: 12)

ATR: 0 IB: 0 CB: podrobno mutacija/dodatek besede, fraze, povedi

BOLJE: Ne morem jih opisati.

V zgornjem primeru gre spet za dodatek besede, fraze ali povedi. V slovenski prevod se je prikradla beseda podrobno, brez katere mislim, da bi prevod zvenel tudi pravilno.

5. /[…] and it was1 stirring tune,/ /something between 'Clementine' and 'La Cucaracha'.2/ (Orwell, 1993: 7) /Melodija je bila1 presunljiva,/ /podobna tisti »Kovači smo« […]2/ (Grabnar, 2001: 13)

ATR2: 0 IB: Clementine, La Cucaracha CB: Kovači smo mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Napev je bil osupljiv, nekaj med 'Clementine' in 'Zbrale so se kukarače'.

Stari Major živali nauči novo himno »Živali Anglije« in živali jo takoj vzljubijo. Himna govori o tem, kako bodo pregnale človeka in pridobile svobodo, kako bodo uživale v sadovih svojega dela. Hkrati pa poziva tudi druge živali, naj se pridružijo Uporu. »La Cucaracha« je španska pesem, ki je postala priljubljena med mehiško revolucijo (1910–20). V slovenščino jo je prepesnila Albinca Pesek z naslovom »Zbrale so se kukarače«. V primeru »Clementine« gre za alegorijo pesmi »Oh My Darling Clementine«, balado iz leta 1884, ki pa je nastala na podlagi že prej napisane pesmi. Mutacija je povzročila izgubo pomembnih aluzij.

9.2.2 2. poglavje

Od srečanja v skednju minejo trije dnevi. Stari Major umre v spanju in naslednje tri mesece se živali skrivoma pripravljajo, da bi uresničile njegovo željo in odvzele farmo gospodu Jonesu. Prašiči, ki so najpametnejše živali na farmi, prevzamejo organizacijo in ostale priprave. Med njimi sta tudi Napoleon in Debelinko. Skupaj z drugim prašičem Cvilkom oblikujejo načela filozofskega nauka oz. animalizma, ki jih nato posredujejo drugim živalim. Živali se med sabo naslavljajo s »tovariš/-šica«6 (Grabnar, 2001: 20) in če so kdaj v dvomih o neizogibnem in prihajajočem Uporu, se o tem pogovorijo s prašiči. Mnogo živali sprva težko razume načela animalizma. Večina jih je odraščala ob spoznanju, da je vendarle gospod Jones pravi gospodar. Kobila Micka izrazi negotovost, saj jo skrbi ali bo lahko v novi utopiji še vedno uživala v malenkostih, kot sta nošenje traku in sladkorju. Debelinko jo pri tem strogo opomni, da je nošenje traku simbol suženjstva in da bo to v prihodnje, ko bodo premagali človeka, moralo biti ukinjeno. Micka naposled, brez pravega navdušenja, privoli.

Za največjega nasprotnika prašičev se izkaže Mojzes, krokar, ki naokoli širi govorice o kraju, kamor gredo živali kadar umrejo. O kraju, kjer sladkor raste na drevesih. Večina živali zaničuje lenega in klepetavega krokarja, po drugi strani pa jih zamisel o Sladki gori privlači. Prašiči se zelo trudijo, da bi druge živali prepričali o Mojzesovih neresnicah. S pomočjo Boksača in Detelje, vprežnih konjev bolj počasne pameti, prašiči naposled pripravijo ostale živali za Upor.

Upor se zgodi veliko prej, kot so živali pričakovale. Začelo se je nekega dne, ko se gospod Jones odpravi popivat in pozabi nahraniti živali. Živali tega, da so lačne, ne morejo več trpeti, zato vdrejo v lopo, kjer najdejo hrano. Gospod Jones in njegovi možje to uvidijo in jih začnejo bičati. Živali od jeze vrnejo udarce, napadejo može in jih z lahkoto preženejo s kmetije. Presenečene nad zmago in

6 »Tovariš/-šica« pomeni prijatelj, kolega, sodelavec ali zaveznik. Socialisti so želeli egalitaren izraz, ki bi nadomestil naslavljanje z izrazi gospod, gospa ali gospodična. Pri tem jih je navdahnila predvsem francoska revolucija (1789–99), ko so se takratni nazivi, kot denimo »lord«, zamenjali z »državljan«. Socialisti so izraz »tovariš/-šica« prevzeli sredi 19. stoletja. Nekaj let tik po ruski revoluciji, se je izraz nanašal predvsem na pristaše revolucije (člane Komunistične partije ali delavskega razreda) (Mills, 2011: 16).

47 uspehom, uničijo še zadnje dokaze o njihovi pokornosti – verige, biče … Ko se zjutraj zbudijo si začnejo ogledovati farmo in nekaj časa preživijo v tišini ter uživajo v njeni lepoti. Hišo v kateri je prebival gospod Jones želijo ohraniti kot muzej, pod pogojem, da nobena žival nikoli ne živi v njej.

Prašiči razkrijejo drugim živalim, da so se naučili brati. Debelinko zamenja napis Graščinska farma z Živalsko farmo. Debelinko in Napoleon skrajšata načela animalizma, tako, da jih je sedaj le sedem. Načela napišeta na steno skednja. Živali začnejo z žetvijo. Krave začnejo mukati, ker jih že nekaj časa nihče ni podojil. To delo opravijo prašiči, ostale živali pa pri tem poželjivo ogledujejo mleko. Napoleon jim pove, da naj ne skrbijo glede mleka, saj bo za to poskrbel on. Debelinko vodi živali na polje, kjer se bo pričela žetev. Napoleon za njimi nekoliko zaostaja. Ko se živali zvečer vrnejo na kmetijo, opazijo, da je mleko izginilo.

6. /All the other male pigs on the farm were porkers1./ (Orwell, 1993: 9) /Vsi drugi prašiči na farmi so bili rezani1./ (Grabnar, 2001: 15)

ATR1: 0 IB: porker CB: rezani mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Vsi drugi prašiči na farmi so bili pitanci.

Beseda »porker« je pogosto rabljena, kot vsakdanji izraz za prašiča, vendar pa se še bolj pogosto nanaša na prašiča, ki se goji in redi zlasti zaradi mesa (SSKJ). Orwell s tem očitno nakazuje, da so v njegovem delu, skoraj vsi prašiči kastrirani (to pa zato, da bi jim povečali telesno težo in odpravili značilen vonj, ki nastopi pri predelavi merjaščevega mesa in ki ga povzročijo določene kemikalije, ki so prisotne v maščobi spolno razvitega merjasca). Izraz »porker« ni najbolj splošen

48 izraz, ki bi označeval kastriranega prašiča, vendar Orwell (po izgonu Debelinka) poudari, da je Napoleon edini, ki lahko oplodi ostale svinje.

V SSKJ najdemo geslo »rezanec«, ki nosi pomen skopljen samec. V prevodu zasledimo besedo »rezani«, kar čisto jasno nakazuje, da so bili prašiči kastrirani. Mogoče bi bilo bolj primerno, da bi sledili Orwellovemu slogu. Bralec bi moral v tem primeru ob branju nekoliko več razmišljati, da bi doumel pomen besede in pri procesu branja jezik doživljati, kot neke vrste igro. V prevodu predlagam besedo »pitanec«, po SSKJ skopljen samec prašiča. Pri slednjem izrazu vemo, da gre za skopljenega prašiča, vendar moramo to asociacijo poiskati, za razliko od izraza »rezan«, pri katerem asociacijo dobimo takoj. Na voljo je tudi izraz »rezanec«, pri katerem pa mislim, da najprej pomislimo na kakšno juho ali pa testo.

1 7. /When Mr. Jones got back/ /he (immediately) went to sleep (on the drawing room sofa)2 with the News of the World (over his face),/ /so that (when evening came)3,/ /the animals were still unfed.4/ (Orwell, 1993: 12) /Gospodar se je vrnil,/ /a odšel je (takoj) spat,/ /pri čemer si je s časopisom »Svetovne novice« pokril obraz./ (Grabnar, 2001: 17)

ATR1: 0 IB: when CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR2: 0 IB: on the drawing room sofa CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR3: 0 IB: when the evening came CB: 0

mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR4: 0 IB: the animals were still unfed CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Ko se je gospod Jones vrnil, je nemudoma odšel spat na zofo v sprejemnici s časopisom News of the World čez obraz, in ko se je zvečerilo, živali še vedno niso bile nahranjene.

V vseh štirih primerih gre za izpust besede, fraze ali povedi. Mogoče bi tukaj pozornost namenili določenemu predmetu, ki kaže oz. namiguje na Jonesovo politično nagibanje. Na večer Upora, Jones zaspi in si s časopisom News of the World pokrije obraz. Časopis News of the World je bil tabloidni časopis (ustanovljen leta 1939), ki je bil namenjen predvsem delavskemu razredu in do leta 1939 v nakladi več kot 4 milijonov. Osredotočal se je predvsem na spodbujanje rumenih novic, kot na resne novinarske zgodbe. Njegova vsebina je bila desničarsko usmerjena. V prevodu bi bilo smiselno ohraniti originalni naslov časopisa, tj. News of the World. Vsak bralec tega časopisa seveda ne pozna in tako je bralcu omogočeno poglobljeno raziskovanje in razmišljanje. V ciljnem besedilu naletimo na prevod časopisa »Svetovne novice«, kar pa bralcu spet ne nudi pravih asociacij.

8. /The harness-room1 (at the end of the stables)2 was broken open3;/ /the bits4, the nose-rings5, the dog-chains6, the cruel knives with which Mr. Jones had been used to castrate the pigs and lambs,/ /were all flung (down the well.)8/ (Orwell, 1993: 13) /Vlomile3 so (v prostor)1,/ /kjer je bilo shranjeno jermenje4, obroči5, verige6, jarmi7 in tisti okrutni noži,/ /s katerimi je gospod Jones kastriral prašiče in ovne./ (Grabnar, 2001: 18)

ATR1: 0 IB: the harness-room CB: prostor mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR3: 0 CB: broken open IB: vlomile mutacija/radikalna sprememba pomena

V prvem primeru gre za radikalno spremembo pomena. Živali so postale lačne, zato so na silo vdrle v sobo. V prevodu je nakazano, da so živali vlomile v prostor, ni pa točno definirano, v kateri prostor so vlomile. Skupni prevod za besedo »harness-room« ne obstaja. Po definicijah sodeč, gre za sobo, ki je bila namenjena čiščenju in shranjevanju vpreg. Če ne drugače, lahko to v prevod vključimo opisno.

ATR2: 0 CB: at the end of the stables IB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V primeru gre za celoten izpust fraze, ki bi jo lahko vključili v prevod. Pove nam, kje se je nahajal ta prostor, v katerega so vdrle živali, in sicer na koncu hleva. Spet gre za neko podrobnost, ki bralcu natančno oriše prostor in predstavo o tem prostoru, ki pa je bila izpuščena.

ATR4: 0 CB: the bits IB: jermenje mutacija/radikalna sprememba pomena

V zgornjem primeru gre za radikalno spremembo pomena. Besedi »bits« in »jermenje« ne nosita istega pomena. »Bits« oz. v prevodu brzda, pomeni železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu (SSKJ) in jermenje, trak z zaponko, navadno usnjen (SSKJ).

ATR5: 0 CB: the nose-rings IB: obroči mutacija/radikalna sprememba pomena

V zgornjem primeru gre za radikalno spremembo pomena. V hlevu so bili shranjeni predmeti, kot so npr. brzde, nosni obroči, noži, verige za pse ipd. V tem primeru gre za nosne obroče, ki so se uporabljali za nadzor vedenja pri nevarnih živalih (še posebej bikih) ali da bi preprečili živalim (še posebej prašičem), da bi z rilci kopali po blatu in tako uničevali trato ter pridelke.

ATR6: 0 CB: dog-chains IB: verige mutacija/radikalna sprememba pomena

Spet tukaj ne gre za navadne verige, ampak verige, ki so jih uporabljali za privez psov.

ATR7: 0 IB: 0 CB: jermeni mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

ATR8: 0 CB: were all flung down the well IB: 0

mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE Soba na koncu hleva, v kateri so bile shranjene vprege, je bila na silo odprta. Brzde, nosni obroči, verige za psa in okrutni noži, s katerimi je gospod Jones kastriral prašiče in ovne, so leteli v vodnjak.

Vsi tisti predmeti, ki so bili shranjeni v hlevu so bili uničeni. Uničile so jih jezne živali, saj so jih spominjale na kruta dejanja in vedenje gospoda Jonesa. Živali so predmete pometale v vodnjak. Tukaj gre spet za določeno podrobnost, ki v izhodiščnem besedilu spet ni zavedena.

9. /They tiptoed (from room to room),/ /(afraid to speak above a whisper)1 and gazing with a kind of awe at the unbelievable luxury,/ /at the beds with their feather mattresses, the looking-glasses, the horsehair sofa2, the Brussels carpet3, the litograph of Queen Victoria over the drawing-room4 mantelpiece./ (Orwell, 1993: 14) /(Po prstih) so hodile (iz sobe v sobo),/ /govorile so (šepetaje)1 in z nekakšno grozo opazovale neverjetno razkošje;/ /postelje z mehkimi žimnicami, zrcala, zofo2, preprogo3 in litografijo kraljice Viktorije nad kaminom.4/ (Grabnar, 2001: 19)

ATR1: 0 IB: afraid to CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR2+3: 0 IB: horsehair sofa, Brussels carpet CB: zofa, preproga mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR4: 0 IB: over the drawing-room CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Po prstih so hodile iz sobe v sobo, bale so se govoriti preglasno in z nekakšno grozo strmele v to neverjetno razkošje; postelje z vzmetnicami iz perja, ogledala, zofo iz konjske žime, belgijsko preprogo in litografijo kraljice Viktorije, ki je visela nad kaminom v sprejemnici.

Gre za primer, ko živali vdrejo v hišo gospoda Jonesa. Neopazno se sprehajajo iz sobe v sobo in si ogledujejo pohištvo. Nad pohištvom, ki naj bi po njihovem mnenju dajalo vtis pravega razkošja, so navdušene. Vendar če pogledamo od blizu dobimo ravno drugačno sliko. Pohištvo lahko tako uvrstimo v dve skupini; na staro in poceni. Zofe iz konjske žime so bile priljubljene v 19. stoletju. Podobno, so vzmetnice iz perja še iz prejšnjega obdobja. Pohištvo gospoda Jonesa je ali zastarelo ali pa varčna predelava materiala, dostopnega na kmetiji. Drugi predmeti, kot sta npr. belgijska preproga in litografija, so bili proizvedeni v večji količini in zato ne nosijo večje vrednosti. So manj vredni oz. manj razkošni v primerjavi z drugimi ročno izdelanimi izdelki. Omenjeni predmeti tako pričajo dejstvu, da je tisto, kar živali smatrajo kot luksuzno, razmeroma poceni v primerjavi z ljudmi. V prvem primeru gre za izpust besede, fraze ali povedi. Živali niso govorile samo šepetaje, ampak so se bale, da ne bi govorile preglasno oz. da njihov šepet ne bi bil preglasen. V drugem primeru pa sta izpuščena pridevnika, ki nam povesta, za kakšno zofo in preprogo gre. V zadnjem primeru je izpuščen podatek, kje naj bi se nahajala upodobitev kraljice Viktorije.

Na tem mestu bi omenila tudi litografijo kraljice Viktorije. Ta nakazuje, da je bil gospod Jones konservativne narave. To pa ne le zaradi dejstva, ker so bili predsedniki vlade kraljice Viktorije v veliki večini konservativni, temveč zaradi

54 dejstva, da gospod Jones vedno gleda na preteklost (upodobitev visi nad kaminom) kot nadrejeno v primerjavi s sodobnimi časi.

9.2.3 3. poglavje

Živali preživijo delovno in naporno poletje. Prašiči se domislijo novih načinov, kako uporabljati človeška orodja. Živali pomagajo pri delu, vsaka glede na svoje najboljše sposobnosti. Sadovi žetve so veliko večji, kot je kdorkoli na farmi sploh pričakoval ali poznal. Edino Micka in mačka se izogibata svojim dolžnostim. Močan in deloven Boksač opravlja večino težjega dela, po načelu »Bolj bom delal« (Grabnar, 2001: 23). Njegovi predanosti in moči se čudi celotna živalska skupnost. Edino Benjamin je tisti, ki izmed vseh živali na farmi, ne opazi nikakršnih sprememb pod novim vodstvom.

Vsako nedeljo živali izobešajo zastavo. Zastava je zelene barve, kar predstavlja zelena polja Anglije, na njej pa sta tudi kopito in rog, ki predstavljata živali. Jutranji obred je vključeval tudi demokratično srečanje, na katerem so se živali pogovarjale in ustanavljale nove zakone za skupno dobro vseh živali. Debelinko in Napoleon sta bila vedno najbolj glasna in vedno z nasprotujočimi si mnenji.

Debelinko je ustanovil veliko živalskih komitejev. Vsak komite je imel drugačen namen. Tako je denimo ustanovil Komite za proizvodnjo jajc, Zvezo čistih repov ipd. Večina teh komitejev svojega namena ni dosegla, za razliko od šole za branje in pisanje. Konec poletja so vse živali dosegle neko stopnjo pismenosti. Prašiči so tekoče govorili in pisali, nekateri izmed psov pa so se naučili Sedem zapovedi. Koza Mekica se je naučila brati še malo bolje od psov in včasih je ob večerih celo prebirala drugim živalim iz časopisa. Detelja se je naučila abecede, vendar črk ni znala povezati skupaj. Boksač ni prišel dlje od črke D. Ko je bilo jasno, da si živali težko zapomnijo vseh Sedem zapovedi, je Debelinko sklenil, da jih je mogoče izraziti v eni sami maksimi: »Štiri noge dobro, dve nogi slabo.« (Grabnar, 2001: 26) Perutnina je na začetku nekaj ugovarjala. Zdelo se jim je, da imajo tudi ptice samo dve nogi, vendar je kasneje Debelinko dokazal, da temu ni tako. Druge

živali so maksimo sprejele, najbolj pa so jo vzljubile ovce.

Napoleona komiteji niso posebej zanimali. Po košnji sta psici Plavka in Jana skotili. Kadar sta kužke prenehali dojiti, jih je Napoleon vzel k sebi. To dejanje je opravičil z izgovorom, da bo od zdaj naprej sam odgovoren za njihovo vzgojo. Odnesel jih je na podstrešje, kamor je bilo mogoče priti samo po lestvi. Okrog tega časa, so živali ugotovile, kam je izginjalo njihovo mleko. Ugotovile so, da so ga vsak dan primešali v hrano za prašiče. Cvilko jim je pojasnil, da so mleko jemali zaradi njihovih potreb in ne iz sebičnosti ali zaradi nekakšnih posebnih pravic. Mleko so potrebovali zaradi večje delovne sposobnosti. Pojasni jim tudi, kaj bi se zgodilo, če ne bi pili mleka in jedli jabolk. Namigne jim, da če prašiči ne bi opravljali svojega dela in dolžnosti, bi lahko gospod Jones prišel nazaj. Misel na vrnitev gospoda Jonesa v živalih zbudi strah, zato se dogovorijo, da od zdaj naprej mleko in jabolka pripadajo samo prašičem.

10. /Nobody stole,/ /nobody grumbled over his rations,/ /the quarrelling and biting1 and jealousy which had been normal features of life (in the old days) had almost disappeared.2/ (Orwell, 1993: 18) /Nihče ni kradel,/ /nihče ni godrnjal zaradi obrokov,/ /izginil je vsak prepir, med njimi ni bilo nobene zavisti – a vse to je bilo (v starih časih) njihov normalen način življenja.2/ (Grabnar, 2001: 23)

ATR1: 0 IB: the quarrelling and biting CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

Živali po uporu zaživijo na novo. Vse tiste navade, ki so jih poznale prej, so skoraj popolnoma izginile. Med njimi ni bilo več prerekanj, nihče ni kradel, nihče ni godrnjal zaradi velikosti obroka, druga na drugo niso bile ljubosumne in tudi grizle se niso. V zgornjem primeru gre za izpust, kjer je izpuščena beseda »biting«.

Živali se med sabo pogosto grizejo, kar pa je normalno in naravno vedenje. Pri tem lahko sklepamo, da se na nek način igrajo ali pa le branijo tisto, kar je njihovega.

ATR2: 0 IB: which had beed normal features of life in the old days had almost dissapeared CB: a vse to je bilo v starih časih njihov normalen način življenja mutacija/radikalna sprememba pomena

Pomen stavka se v drugem delu popolnoma spremeni. Ljubosumje, prepiranje, grizenje ipd. so bile običajne značilnosti življenja živali v starih časih, ki pa so zdaj skoraj popolnoma izginile.

BOLJE: Nihče ni kradel, nihče ni godrnjal zaradi obrokov. Prepiranje, grizenje in ljubosumje, ki so bile običajne značilnosti življenja živali so skoraj izginile.

11. /Snowball has found (in the harness-room)1 an old green tablecloth of Mrs Jones’s2/ and /had painted on it a hoof and a horn in white./ (Orwell, 1993: 19) /Debelinko je (v shrambi)1 našel star zelen prt/ in /je nanj z belo bravo narisal kopito in rog/. (Grabnar, 2001: 24)

ATR1: 0 IB: harness-room CB: shramba mutacija/radikalna sprememba pomena

»Shramba« je prostor, v katerem se shranjujejo živila oz. prostor, v katerem za shranjevanje česa sploh (SSKJ). »Harness-room« je nekoliko bolj definiran izraz, saj gre za sobo, v kateri je shranjena vprega, ki se lahko tam tudi čisti in popravlja

(https://www.wordnik.com/words/harness-room). V ciljnem besedilu ta podatek spet ni zaveden.

ATR2: 0 IB: of Mrs Jones's CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

Debelinko je v sobi, kjer je shranjena vprega, našel star zelen prt, ki je bil v lasti gospe Jones. V zgornjem primeru ta podatek manjka. Vemo, da je Debelinko našel prt, toda ne vemo pa, da je ta prt posedovala gospa Jones.7

BOLJE: Debelinko je v sobi, kjer hranijo vprego, našel star zelen prt, ki je bil v lasti gospe Jones in nanj, z belo barvo, narisal kopito in rog.

12. /But it was noticed1/ /that these two were never in agreement […]/ (Orwell, 1993: 20) /Vendar pa se nikoli nista mogla strinjati […]/ (Grabnar, 2001: 25)

ATR1: 0 IB: but it was noticed CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Toda, zaznati se je dalo, da se ta dva nikakor ne moreta dogovoriti …

7 O gospe Jones ne izvemo veliko. S kmetije je zbežala takrat, ko so živali začele z uporom. Predstavljala naj bi ženo carja Nikolaja II., zadnjega carja Rusije, kralja Poljske in princa Finske, ki je vladal od leta 1884 do prisilnega sestopa z oblasti leta 1917. Gospa Jones naj bi predstavljala Alikso H. oz. Alice Hesensko-Darmstadtsko in Obrensko, sestrično cesarja Viljema in vnukinjo sivolase angleške kraljice Viktorije. Nemška princesa, hči Ludvika IX., se je ruskemu ljudstvu zdela smešna. Ruski dvor se ji je zdel svet sovražnikov. Kot carica, se je zaman trudila, da bi zadela v občevanju z dvorjani pravi ton, in hladna zadržanost, ki jo je vodila do tega, da ni marala velikega dvora, je bila v veliki meri posledica trpkih izkušenj ogledov, zaradi katerih je sploh prišla v Rusijo (Bey, 1939: 57–58).

V zgornjem primeru gre za izpust besede, fraze ali povedi. Debelinko in Napoleon se na srečanjih, ki so se odvijala v skednju nikakor nista mogla zediniti. Vedno sta bila drug proti drugemu. V izhodiščnem besedilu je pomen nekoliko drugačen od pomena v ciljnem besedilu. Manjka podatek, da so tudi druge živali že opazile, da se Napoleon in Debelinko nista mogla dogovoriti.

13. /It was also found/ /that the stupider animals such as the sheep, hens and chicks,1/ /were unable to learn the Seven Commandments by heart./ (Orwell, 1993: 20) /Pokazalo se je celo to,/ /da si nekatere manj pametne živali ne morejo zapomniti niti Sedmih zapovedi./ (Grabnar, 2001: 26)

ATR1: 0 IB: such as the sheep, hens and chicks CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Izkazalo se je tudi, da so se malo manj bistre živali, kot so ovce, kokoši in piščanci, nezmožne naučiti Sedmih zapovedi na pamet.

Živali so se začele opismenjevati. Nekaterim je to šlo lažje, nekaterim spet težje. Tiste živali, ki jim je šlo težje, so zato veljale za manj pametne. Med njimi so bile ovce, kokoši in piščanci.

9.2.4 4. poglavje

Pozno poleti, so se novice o dogajanju na Živalski farmi razširile po vsej deželi. Gospod Jones je živel v Willingdonu. Večino časa je posedal v krčmi in popival ter se pritoževal nad veliko krivico. Gospod Frederick in gospod Pilkington, lastnika sosednjih farm, sta se bala, da bi njune živali izvedele o govoricah, ki se širijo naokrog. Ker pa sta se med sabo tako sovražila, se nista mogla dogovoriti o ničemer, niti o tem, da bi branila svoje lastne interese. Naokrog sta širila laži o

59 strahotah, ki naj bi se dogajale na Živalski farmi. Medtem se je pesem Živali Anglije hitro širila in poznali so jo vsepovsod. Kosi so jo žvižgali, golobi so jo krulili ...

V začetku oktobra je na Živalsko farmo priletela jata golobov in govorila, da na farmo prihaja gospod Jones ter nekaj hlapcev gospoda Pilkingtona ter gospoda Fredericka. Debelinko, ki je bral knjige o bitkah Julija Cezarja, je pripravil obrambo in vodil živali v napad. Ko so se vsiljivci približali poslopjem, je Debelinko sprožil prvi napad. Najbolj pogumna sta bila Boksač in Debelinko. Bitka se skorajda ni začela, že so človeška bitja morala priznati poraz. V bitki so živali izgubile ovco. Boksač je pomotoma mislil, da je v bitki nenamerno ubil hlevarja in tako izrazil sožalje, da se je to zgodilo. Debelinko ga potolaži z besedami in mu reče naj se ne čuti krivega, saj je »edini dobri človek, mrtvi človek.« (Grabnar, 2001: 31) Micka se je bitki izognila, kot je bilo v njeni navadi. Debelinko in Boksač sta prejela odlikovanji »Orden živalskega heroja prvega reda.« O bitki so se živali veliko pogovarjale. Naslednji dan so v blatu našle puško gospoda Jonesa. Odločile so se, da jo postavijo k drogu, na katerem je plapolala zastava ter da bodo vsako leto sprožile častno salvo strelov – 12. oktobra, na obletnico Bitke pri hlevu, tako so namreč poimenovale svojo zmago, in na kresni večer, obletnico Upora.

14. /It’s owner, Mr3 Pilkington, was an easy-going gentleman1 […]/ (Orwell, 1993: 24) /Njen lastnik, se je pisal2 Pilkington […]/ (Grabnar, 2001: 28)

ATR1: 0 IB: was an easy-going gentleman CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

Govorice o Živalski farmi so se razširile po vsej sosednjih kmetijah. Trud gospoda Jonesa, da bi se vrnil na kmetijo, se konča z Bitko pri hlevu. Gospod Pilkington je

60 bil lastnik sosednje kmetije oz. Lisičjega. Ime kmetije nakazuje, da je bil nekako obseden z lovom. Bil je umirjen človek, kar pa iz ciljnega besedila spet ni razvidno.

ATR2: 0 IB: 0 CB: se je pisal mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

ATR3: 0 IB: Mr CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Njen lastnik, gospod Pilkington, je bil umirjen […]

V primerih je prišlo do dodatka in izpusta besede, fraze ali povedi. V ciljnem besedilu je izpuščena beseda »gospod«, namesto katere je dodana fraza »se je pisal«. Mogoče lahko sklepamo, da se prevajalec ni hotel ponavljati, saj besedi »Mr« in »gentleman« v tem primeru nosita isti pomen; g./gospod; gentleman; kavalir (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 774, 1208)

15. /Snowball, who had studied an old book of Julius Caesar's campaigns/ /which he had found (in the farmhouse,)1/ /was in charge of the defensive operations./ (Orwell, 1993: 26) /Za obrambne operacije je bil zadolžen Debelinko,/ /ki je preštudiral neko staro knjigo o bitkah Julija Cezarja./ (Grabnar, 2001: 30)

ATR1: 0 IB: in the farmhouse CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Debelinko, ki je naštudiral staro knjigo o bojih Julija Cezarja, ki jo je našel na kmetiji, je bil odgovoren za obrambne operacije.

Živali so se pripravljale na boj. Debelinko je v ta namen, v hiši gospoda Jonesa našel knjige Julija Cezarja. Julij Cezar (Gallo, 2003) je bil vladar rimskega imperija (44–54 pr. n. št.) in osvajalec Britanije (55–54 pr. n. št.), znan predvsem po vojaških uspehih in taktikah. Živali so bile, tudi po zaslugi Debelinka, dobro pripravljene na boj. V zgornjem primeru podatka, kje je Debelinko našel knjigo, ne najdemo.

16. /[...] flew (to and fro over the men’s heads)/ /and dropped their dung on them1 (from mid-air.)/ (Orwell, 1993: 26) /[...] so začeli prhutati (okrog njihovih glav)/ /in se izmenoma zaletavali vanje1 (z višine.)/ (Grabnar, 2001: 30)

ATR1: 0 IB: dropped their dung on them CB: in se izmenoma zaletavali vanje mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: [...] letali so sem in tja nad njihovimi glavami ter iz višine spuščali iztrebke.

V zgornjem primeru je opisana bojna taktika, ki so jo živali uporabljale pri boju. Vsaka se je borila na svoj način. Golobi so letali sem in tja ter iz višine spuščali iztrebke na ljudi. V ciljnem besedilu pride do spremembe pomena. Beseda »dung« namreč pomeni iztrebek, torek se golobi niso zaletavali v ljudi, ampak so na njih spuščali svoje iztrebke.

17. /Without halting, for an instant Snowball flung his fifteen stone1 (against Jones’s legs.)/ (Orwell, 1993: 27) /Debelinko se ni ustavil niti za trenutek, temveč je pognal vseh svojih sto kil1 (naravnost Jonesu pod noge.)/ (Grabnar, 2001: 31)

ATR1: 0 IB: stone CB: kil mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Debelinko je brez zaustavljanja, niti za trenutek, vrgel vseh svojih 95 kg Jonesu pod noge.

Debelinko se je brez razmišljanja vrgel gospodu Jonesu pod noge. Glede na britansko utežno mero, Debelinko torej tehta nekaj več kot 95 kilogramov, saj je britanska utežna mera »stone« enakovredna utežni enoti štirinajstih funtov oz. »pound«. V prevodu pride do rahle spremembe pomena. Poenotenega prevoda za utežno mero »pound« namreč ni. V prevodu jo moramo vselej spremeniti, preračunati.

18. /An impromptu celebration of the victory was held (immediately)./ (Orwell, 1993: 28) /(Pri priči) so improvizirale proslavo zmage./ (Grabnar, 2001: 23)

ATR: 0 IB: an impromptu celebration of the victory was held immediately CB: pri priči so improvizirale proslavo zmage mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Spontana proslavitev zmage je sledila takoj.

Živali so takoj, brez kakršne koli priprave ali načrta začele proslavljati zmago. V

63 ciljnem besedilu pride do spremembe pomena. »An impromptu« pomeni brez priprave, sproti; improviziran. Živali niso improvizirale proslavo zmage, ampak so jo spontano začele proslavljati.

19. /(Early in October), when the corn was cut and stacked and some of it was already threshed1,/ /a flight of pigeons came whirling through the air and alighted (in the yard of Animal Farm) in the wildest excitement./ (Orwell, 1993: 26–27) /(V prvih dneh oktobra,) ko je bilo žito pospravljeno1, je (na Živalsko farmo) nenadoma2 priletela jata golobov in med divjim razburjenjem in prhutanjem pristala (na dvorišču.)/ (Grabnar, 2001: 29–30)

ATR1: 0 IB: the corn was cut and stacked and some of it was already threshed CB: ko je bilo žito pospravljeno mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V začetku oktobra so živali pospravljale krmo. Nekaj koruze je bilo že potrgane in pospravljene ter tudi omlatene. »Omlatiti« pomeni, da s cepcem, mlatilnico spravimo zrnje iz klasja, latja. Oziroma da ločimo užitni del zrna od neužitnega; ločimo zrnje od plev (SSKJ). Eden izmed tradicionalnih načinov tega postopka je bil tudi, da so težje živali hodile čez zrno.

ATR2: 0 IB: 0 CB: nenadoma mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

Med pospravljanjem krme so na Živalsko farmo prileteli golobi. Bili so vznemirjeni. Oznanjali so, da se Živalski farmi približuje nevarnost – gospod Jones in njegovi možje.

BOLJE: V začetku oktobra, ko so živali trgale koruzo in je nekaj že pospravile ter omlatile, je na dvorišče Živalske farme v največjem razburjenju priletela jata golobov.

9.2.5 5. poglavje

Micka8 je postajala vse bolj naporna in nejevoljna. Na delo je zamujala, vedno govorila o nekih bolečinah, ki so jo pestile, se opravičevala, da je slabo spala in sprejemala sladkorčke od drugih. Naposled je le izginila. Nihče ni vedel, kje naj bi se potikala. Govorilo se je, da so jo golobi videli, kako jo rdečelični mož v gamašah in hlačah treplja po nosu in ji daje sladkorčke, ona pa je vprežena v čeden, rdeče in črno poslikan dvosedežen voziček. Od takrat naprej, je ni omenila nobena žival nikoli več.

Med mrzlimi zimskimi meseci so se živali zbirale na velikem skednju. Na zborovanjih so kakor vedno prevladovala nasprotja med Debelinkom in Napoleonom. Debelinko se je izkazal za boljšega govorca, Napoleon pa je bil tisti, ki je med zborovanji pridobil veliko več podpore. Debelinko je na zborovanju predstavil načine, kako bi lahko izboljšali farmo. Natančno je preštudiral nekatere knjige in revije gospoda Jonesa, iz katerih je pridobil veliko napotkov o osuševanju njiv, o silaži in gnojenju, za vse živali je pripravil shemo, kako naj odlagajo svoj gnoj, pripravil pa je tudi načrte za gradnjo mlina na veter, ki bi ga gnal dinamo in tako oskrboval farmo z električno energijo. Gradnja mlina na veter bi zahtevala veliko trdega dela, zato je Napoleon mnenja, da bi se morali posvetiti trenutnim potrebam, kakor pa načrtom daljne prihodnosti. Večina živali je bila zaradi Debelinkovih besed razdvojena. Napoleon je menil, da so Debelinkovi načrti nesmiselni in jih je nekega dne, ko si jih je prišel podrobno ogledat pomočil.

8 Micka zapusti Živalsko farmo. Je lahkomiselna in postranska do delavskega razreda. Na Živalski farmi ne dela prav veliko, je zelo samovšečna, plitka materialistka, ki se je boj in napor drugih tovarišev ter tovarišic ne dotakne. Sprva je na čelu nosila rdeč trakec. Po odhodu s farme pa so jo opazili z na novo pristriženo dlako in škrlatnim trakcem na čelnem kodru. Tukaj bi se Orwell lahko poigraval z asociacijami med kodrom in pokornostjo (v katero Micka prostovoljno vstopi).

Ko Debelinko končno dokonča svoje načrte, se vse živali zberejo na nedeljskem zborovanju, kjer glasujejo, ali naj se gradnja mlina na veter začne. Debelinko v dolgem in strastnem govoru razloži svoje načrte, nato nastopi Napoleon. Napoleon je kratek in preprost. Vseeno mu je, kakšen učinek je dosegel. Nato spet nadaljuje Debelinko, ki z govorniško umetnostjo navduši še ostale živali. Živali se začnejo pripravljati na glasovanje, v tistem trenutku pa Napoleon izpusti iz sebe visok in cvileč glas in devet ogromnih psov, okovanih z bakrenimi bodicami, plane na skedenj in prežene Debelinka. Ko se čez nekaj časa psi vrnejo nazaj, se postavijo blizu Napoleona. Slednji najavi, da se bodo na sestankih zbirali zgolj zaradi slavnostnih namenov. Pove tudi, da bodo od zdaj naprej vse pomembnejše odločitve sprejemali prašiči.

Živali so osuple in zmedene. Cvilko jim pojasni, da se je Napoleon žrtvoval in prevzel to veliko odgovornost na svoja ramena in ker so prašiči najpametnejše živali na farmi, bo od zdaj naprej on sprejemal vse odločitve in delal za skupno dobro vseh živali. Cvilkove izjave nekoliko pomirijo prestrašene živali, čeprav še vedno dvomijo o izgonu Debelinka. Pojasni jim, da ni bil nič drugega kot navaden kriminalec in izdajalec. Sčasoma se živali pomirijo in sprejmejo nastalo situacijo. Boksač poleg prejšnjega slogana, prevzame še drugega »Napoleon ima vedno prav«. (Grabnar, 2001: 40)9 Tri tedne po izgonu Debelinka, živali izvedo, da Napoleon podpira gradnjo mlina. Cvilko jim spet pojasni, da Napoleon temu ni nikoli nasprotoval, ravno nasprotno. On je bil tisti, ki se je zanj od vsega začetka zavzemal. Načrti, ki jih je narisal Debelinko, so mu bili pravzaprav ukradeni. S to zvijačo, da je nasprotoval gradnji mlina, pa je samo dokazal, kakšen je v resnici Debelinko. Cvilko je besede obračal zelo prepričljivo in s sabo je imel tri pse, ki so renčali tako grozno, da živalim ni preostalo nič drugega, kot da sprejmejo njegovo razlago brez kakršnega koli vprašanja.

9 »Napoleon ima vedno prav!«: »Mussolini ha sempre ragione!« (»Mussolini ima vedno prav«) je bil znameniti italijanski propagandno-fašistični slogan, ki ga najdemo tudi v Mussolinijevem delu Fascist Decalogue iz leta 1938 (Mills, 2011: 23).

20. /The mechanical details came mostly from three books which had belonged to Mr Jones1 – One Thousand Useful Things to Do About the House, Every Man His Own Bricklayer and Electricity for Beginners2./ (Orwell, 1993: 32) /Podrobnosti o mehaniki (v konstrukciji) je vzel v glavnem iz treh knjig Jonesove knjižnice1: »Tisoč koristnih nasvetov o ureditvi vaše hiše«, »Kako si sam zgradiš hišo« in »Elektrika za začetnike«./ (Grabnar, 2001: 35)

ATR1: 0 IB: which had belonged to Mr Jones CB: iz treh knjig Jonesove knjižnice mutacija/radikalna sprememba pomena

BOLJE: Podrobnosti o mehaniki je večinoma vzel iz treh knjig, ki so bile last gospoda Jonesa – One Thousand Useful Things to Do About the House. Every Man His Own Bricklayer and Electricity for Beginners.

V zgornjem primeru pride do spremembe pomena. Debelinko je začel študirati iz knjig, ki so bile last gospoda Jonesa. V izvornem besedilu je jasno navedeno, da so bile knjige last gospoda Jonesa, brez kakršnih koli prenesenih pomenov. Mogoče je v ciljnem besedilu zaznati besedno igro. Že res, da so potemtakem bile knjige last Jonesove knjižnice, vendar menim, da bi se prevod lahko glasil drugače in posnemal izvorno besedilo.

Electricity for beginners (1930) je resnična knjiga, ki jo je napisal Edward Harper Thomas. Tudi ostale so verjetno resnične, čeprav o njih ni mogoče najti podrobnejših podatkov. Na podlagi naslovov, lahko sklepamo, da so to uvodna dela, primerna za nekoga, katerega tehnično znanje je bolj skromno.

21. /According to Napoleon, what the animal must do was to produce1 firearms2 and train themselves in the use of them./ (Orwell, 1993: 32) /Napoleon je govoril, da si morajo živali nabaviti1 ognjeno orožje2 in se uriti v ravnanju z njim./ (Grabnar, 2001: 37)

ATR1: 0 IB: to produce CB: nabaviti mutacija/radikalna sprememba pomena

»Produce« se ne ujema s prevodom ciljnega besedila. Pomeni izdelati, izdelovati; fig. ustvariti (Grad, 2004: 735), medtem ko »nabaviti« pomeni oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini (SSKJ).

ATR2: 0 IB: firearms CB: ognjeno orožje mutacija/radikalna sprememba pomena

V zgornjem primeru pride do radikalne spremembe pomena. »Firearms«, ki je bolj formalen zapis, pomeni orožje, ki se ga zlahka nosi (Cambridge Advanced Learner's Dictionary, 2003: 463) oz. strelno orožje (Grad, 2004: 319). Tukaj gre za dobesedni prevod. »Ognjeno orožje« je vrsta orožja, ki za izstreljevanje enega ali več projektilov izkorišča pline, ki jih proizvaja smodnik ali kakšno drugo deflagracijsko sredstvo.

BOLJE: Po Napoleonu, bi morale živali izdelati strelno orožje in se uriti v rokovanju z njim.

22. /Surely1, comrades, you do not want Jones back?2/ (Orwell, 1993: 37) /Toda1, tovariši, ali je med vami kdo, ki bi si želel, da se vrne stari Jones?2/ (Grabnar, 2001: 40)

ATR1: 0 IB: surely CB: toda mutacija/radikalna sprememba pomena

V danem primeru gre za radikalno spremembo pomena. »Surely« je prislov, ki pomeni »gotovo; menda; zanesljivo, sigurno, zares« (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 1912); »toda« pa veznik, ki se uporablja za izražanje nasprotja s prej povedanim (SSKJ).

ATR2: 0 IB: you do not want Jones back CB: ali je med vami kdo, ki bi si želel, da se vrne stari Jones mutacija/dodajanje besede, fraze ali povedi

V zgornjem primeru ne pride do radikalne spremembe pomena, vendar pa se nekako zdi, da je prevod predolg. Prevod bi vsekakor lahko skrajšali oz. poenostavili.

BOLJE: Tovariši, zagotovo si ne želite Jonesove vrnitve?

23. /Once again this argument was unanswearable./ (Orwell, 1993: 37) /O tem seveda ni bilo dvomov./ (Grabnar, 2001: 40)

ATR: 0 IB: unasnswearable CB: ni bilo dvomov mutacija/radikalna sprememba pomena

Živali so se strinjale z dejstvom, da si ne želijo vrnitve gospoda Jonesa in o tem seveda ni bilo dvomov. Pri tem so izrazile svoja mnenja in izpostavile nekaj argumentov, na katere pa spet niso dobile odgovorov. »Unanswearable« v

69 pomenu čemur se ne da odgovoriti; neodgovorljiv; neovrgljiv; nesporen; neizpodbiten (Grad, 2004: 1175) se ne sklada s prevodom »brez dvomov«, ki potrjuje prepričanost o resničnosti česa (SSKJ). Celoten prevod stavka je pomensko spremenjen.

BOLJE: Na to vprašanje spet ni bilo odgovora.

9.2.6 6. poglavje

Vso leto živali garajo, da bi zagotovile dovolj hrane in da bi zgradile mlin na veter. Vodstvo jim pri tem ukinja obroke – Cvilko jim razloži, da so obroke le »prerazporedili«– in živali ostanejo lačne, razen če ne delajo tudi v nedeljo popoldan. Ker verjamejo vsemu, kar jim vodstvo naroča, da zdaj delajo za svoje dobro in ne za gospoda Jonesa, so voljne delati še bolj. Boksač se zaveže, da bo delal še več, opravlja delo treh konjev skupaj, pri tem pa sploh nič ne tarna. Čeprav je na farmi dovolj gradbenega materiala za gradnjo novega mlina na veter, vseeno pride do številnih težav. Živali se mučijo s tem, kako razbiti večje kamne na manjše. Tega ni bilo mogoče opraviti s krampom in železnimi drogovi oz. orodjem, ki ga niso znale uporabljati. Težavo so naposled rešile tako, da se je nekdo domislil, da je namreč mogoče uporabljati silo težnosti. Okoli kamna so zavezale vrv in potem so kamen vse skupaj vlekle po klancu navzgor. Ko so kamen privlekle do vrha, so ga pahnile prek roba in na dnu kamnoloma se je razbil na kose. Do poznega poletja so imele že dovolj razbitih kamnov in gradnja se je lahko pričela.

Kljub težkemu delu, živali niso tako trpele, kakor v Jonesovih časih. Imele so dovolj hrane in pri mnogih opravilih so bile bolj učinkovite, kot človeška bitja. V poznem poletju so se začele kazati prve pomanjkljivosti. Začelo je primanjkovati vrvi, podkev za konje, parafinskega olja in takih stvari niso mogle izdelati same. Napoleon je zato sporočil, da je najel odvetnika, gospoda Whymperja, ki bo skrbel za te stvari in trgoval v imenu Živalske farme. Živalim se je spet zazdelo, da je tukaj nekaj narobe. Nikoli trgovati, kupčevati s človeškimi bitji, nikoli

70 uporabljati denarja … Nato jim Cvilko v znamenitem govoru zopet razloži, da resolucija zoper trgovino in denar ni bila nikoli sprejeta. Opomni jih ali se morebiti same spominjajo podobnega zakona, ali pa so enostavno postale žrtve laži, ki jih je razširjal Debelinko.

Gospod Whymper je vsak ponedeljek obiskal farmo. Napoleon10 mu je takrat dajal navodila za stvari, ki jih potrebujejo. Prašiči se nenadoma preselijo v hišo, pri tem pa se širijo govorice, da celo spijo v posteljah, kar pa je več kot očitna prekršitev Sedmih zapovedi. Ko Detelja vpraša Mekico naj ji prebere zapoved, v kateri to piše, obe naletita na težave, ker se zapoved sedaj glasi nekoliko drugače, »Nobena žival naj ne spi v postelji z rjuhami.« (Grabnar, 2001: 47) Cvilko jima razloži, da je Detelja enostavno pozabila zadnji dve besedi. Pove jima, da vse živali spijo v posteljah, navsezadnje je tudi kup slame v hlevu postelja. Pravilo je samo zoper rjuhe, ki so človeški izum in vir zlobe. Cvilko nato druge prepriča, da prašiči potrebujejo udobje, kadar počivajo, saj jim to pomaga, da razmišljajo bolj jasno in služijo za dobro celotne farme.

Jeseni so bile živali že zelo utrujene. Novembra so pihali močni vetrovi in nastajale hude nevihte. Veter je odpihoval opeke s strehe skednja, hiše so se majale. Ko so se nekega jutra, po hudi nevihti živali zbudile, so opazile, da je veter prevrnil drog za zastavo in izruval drevo v sadovnjaku. Tudi mlin na veter je bil porušen.11 Napoleon je oznanil smrtno obsodbo Debelinku, saj je bil prepričan, da je bilo to njegovo delo. Tistemu, ki ga bo pripeljal pred roko pravice, pa obljubil pol mernika jabolk. Nato je v čustvenem govoru nagovoril vse živali h gradnji novega mlina na veter, kljub vsem prejšnjim trudom. Govor je končal z besedami »Naj živi mlin na veter! Naj živi Živalska farma!« (Grabnar, 2001: 47)

10Pod Napoleonovim vodstvom, se kmetija hitro vrne h kapitalističnemu sistemu. Kljub negodovanju živali, Napoleon uvede trgovino s sosednjimi kmetijami. 11Alegorično branje včasih namiguje, da je propad prvega mlina na veter povezan z neuspehom Stalinove prve petletke (1928–33). Plansko gospodarstvo (trinajst let vsega skupaj, 1928–91) oz. t. i. petletke so bile uvedene z namenom hitrega sovjetskega gospodarskega razvoja. Prva petletka je zajemala kolektivizacijo kmetijstva – združevanje manjših kmetij v večje. Bila pa je tudi razlog za lakoto leta 1932, kjer je umrlo milijone ljudi. Nedvomno, živalim na kmetiji grozi bridka zima, kjer jih vedno zebe in so lačne. To pa zaradi uničenega mlina na veter in zanemarjene žetve.

24. /(One Sunday morning1 when the animals assembled to receive their orders2) Napoleon announced that he had decided upon a new policy./ (Orwell, 1993: 41) /(Neke nedelje) je Napoleon sporočil, da se je odločil za novo politiko./ (Grabnar, 2001: 44)

ATR1: 0 IB: morning CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR2: 0 IB: when the animals assembled to receive their orders CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

BOLJE: Neke nedelje zjutraj, ko so se živali zbrale, da bi prejele svoje ukaze, je Napoelon napovedal, da se je odločil za novo politiko.

V obeh primerih gre za izpust. V prvem primeru je izpuščena beseda »morning«, podatek, ki nam pove, kdaj je Napoleon sporočil svojo novo odločitev. V drugem primeru je izpuščen del stavka, ki nam spet prinaša neke podrobnosti, ki pa jih kot bralci ciljnega besedila nismo deležni.

25. /He was a sly-looking little man with side whiskers […]/ (Orwell, 1993: 43) /Bil je to majhen človek, zvitega pogleda […]/ (Grabnar, 2001: 45)

ATR: 0 IB: side whiskers CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V zgornjem primeru lahko preberemo opis gospoda Whymperja. V danem primeru je prišlo do izpusta besede oz. podatka, ki bolj natančno določa njegov izgled.

BOLJE: Bil je zvit, majhen človek, z zalizci […]

26. /It was about (this time) that the pigs suddenly moved (into the farmhouse)1 and took up2 their residence (there)./ (Orwell, 1993: 43) /Približno (v tistem času) so se prašiči nenadoma preselili (v farmarjevo hišo)1 in (tu) ustanovili2 svojo residenco./ (Grabnar, 2001: 46)

ATR1: 0 IB: farmhouse CB: farmarjeva hiša mutacija/radikalna sprememba pomena

V danem primeru pride do radikalne spremembe pomena, saj izraza »farmhouse« in »farmarjeva hiša« ne nosita skupnega pomena. V Oxfordovem Veliko angleško slovenskem slovarju pod definicijo »farmhouse« zasledimo prevode kot so denimo kmetija, kmečka hiša in domačija (str. 668). V ciljnem besedilu je prišlo do spremembe pomena.

ATR2: 0 IB: took up CB: ustanovili mutacija/radikalna sprememba pomena

»Take up« je idiom, ki označuje naslednje pomene: 1. Prevzeti; nastopiti. 2. Zavzeti; zasesti, okupirati, porabiti; zahtevati, terjati. 3. Postaviti se na, zavzeti, zasesti (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 1940).

Prevajalec je besedo prevedel z ustanovili, kar pa se ne sklada z zgoraj navedeno definicijo in prevod dobi nov pomen.

BOLJE: Približno v tistem času so se prašiči nenadoma preselili v kmečko hišo in jo zavzeli.

9.2.7 7. poglavje

Kljub mrzli zimi, se živali trudijo, da bi popravile mlin na veter. Januarja jim že zmanjkuje hrane, kar skušajo skriti pred drugimi človeškimi bitji, saj bi jim drugače grozil propad. Človeška bitja težko verjamejo govoricam, da je Debelinko povzročil uničenje mlina na veter in da so bile stene mlina pretanke. Tudi živalim se te govorice ne zdijo smiselne, vendar se vseeno odločijo, da bodo stene mlina tokrat dvakrat debelejše. Cvilko hoče s svojimi govori spodbuditi živali, vendar živalim bolj za zgled služi Boksač, ki zdaj dela še bolj kot prej. Da bi nahranil živali, Napoleon sklene pogodbo za prodajo štiristo jajc na teden. Druge živali so nad tem presenečene – spomnijo se, da je to ena od pritožb Starega Majorja, ki jih je izrazil o človeških bitjih in izkoriščanje. Kokoši pri tem ugovarjajo, Napoleon pa jim zaradi tega ukine obroke. Pod Napoleonovimi ukazi umre devet kokoši.

Kmalu zatem živali izvejo, da je Debelinko ponoči na skrivaj obiskoval farmo in uničeval njihov dosedanji trud. Napoleon pravi, da lahko njegovo prisotnost zazna vsepovsod in kadar koli gre kaj na po zlu, krivda pade na Debelinka. Nekega dne Cvilko pove, da Debelinko zdaj živi na farmi gospoda Fredericka in da je z gospodom Jonesom sodeloval že od vsega začetka. Živalim pove, da je Debelinko poskušal, da bi pri Bitki pri hlevu doživele poraz. Živali so nad njegovimi besedami osuple. Spomnijo se, kako je bil Debelinko pogumen in da je zaradi tega prejel medaljo. Boksač je med vsemi najbolj zbegan. Vendar pa Napoleon in Cvilko druge prepričata, da je bila Debelinkova pogumnost le navidezna in del izdajalskega načrta. Napoleona pa povzdigniti kot heroja Bitke pri hlevu. Cvilko zelo nazorno opiše in izpostavi Napoleonova domnevna herojska dejanja, ki se jih živali le stežka spomnijo.

Štiri dni kasneje se živali zberejo na dvorišču. Kmalu zatem se iz hiše prikaže še Napoleon v spremstvu devetih psov in uprizori zaslišanje ter čistko. Nekatere živali prisili, da priznajo sodelovanje z Debelinkom. Nato jim psi pregriznejo vratove. Psi, brez ukaza, napadejo celo Boksača, ki jih z lahkoto vrže v zrak s svojimi velikimi kopiti. Štiri prašiče in številne druge živali zakoljejo, umreta pa tudi dve kokoši, ki sta nasprotovali predlogu, da bi prodajali svoja jajca. Ko je vse to minilo, živali globoko prestrašene odidejo. Boksač ni nikoli verjel, da bi se jim lahko kaj takega pripetilo. Doda še, da mora biti neka napaka v njih samih. Rešitev vidi samo še v bolj trdem delu. Detelja s hriba opazuje farmo in se sprašuje, kako je lahko tako zmagoslaven upor privedel do takšnega stanja. Okoli nje se zberejo druge živali in skupaj začnejo prepevati pesem Živali Anglije. Ko živali pesem odpojejo že trikrat se pojavi Cvilko in pove, da te pesmi več ne smejo peti ter da je ukinjena. Pesem je govorila o Uporu, zdaj pa je Upor končan, čemur so pritrdile tudi usmrtitve izdajalcev. Namesto pesmi Živali Anglije je pesnik Minimus napisal neko drugo pesem, ki je govorila o patriotizmu in poveličevala Živalsko farmo. A niti nove besede niti melodija niso mogle nadomestiti pesem Živali Anglije12.

27. /They were always1 cold, and usually2 hungry as well./ (Orwell, 1993: 48) /Zeblo1 jih je in lačne2 so bile./ (Grabnar, 2001: 50)

ATR1+2: 0 IB: always, usually CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

12 Živali Anglije spominja na pesem The Red Flag – protestno pesem, močno povezano s politiko leve struje stranke (še posebej socializmom). Leta 1889 jo je napisal Jim Connell. Najprej se je pela na vojaško melodijo pesmi The White Cockade iz 17. stoletja oz. časa jakobinskega vzpona v Veliki Britaniji. Kakor koli, kasneje so jo peli na veliko bolj počasno melodijo pesmi O Tannenbaum, še posebej takrat, ko je postala uradna himna Britanske laburistične stranke. Mnogo ljudi, vključno s Connellom, je bilo vznemirjenih, ko se je melodija zmagoslavne protestne pesmi spremenila v otožno. Otožna melodija je postala primerna takrat, ko je laburistična stranka dokazala, da se zaveda nujnosti nekaterih bitk med 2. sv. vojno. Po zrežiranih procesih, Detelja in druge živali jo zapojejo »čustveno, počasi in žalostno« (Grabnar, 2001: 59) Podobno kot The Red Flag ima pesem Živali Anglije dve strani: spontana protestna pesem in otožna himna političnega sistema, ki pa ni postal tisto, kar je bilo obljubljeno, da bo (Mills, 2011: 26–27).

BOLJE: Vedno jih je zeblo, prav tako pa so ponavadi bile lačne.

28. /It happened1 that there was (in the yard) a pile of timber which had been stacked there2 (ten years earlier when a spinney3 was cleared4)./ (Orwell, 1993: 50) /(Na dvorišču) je bila (že kakih deset let) skladovnica hlodov, ki so bili lepo suhi.5/ (Grabnar, 2001: 52)

ATR1: 0 (zgoditi se, dogajati se; doleteti, biti (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 850)) IB: it happened CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR2: 0 (skladovnica; kup; zložiti, naložiti; založiti; napolniti (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 1839)) IB: stacked CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR3+4: 0 (gozdiček, goščava (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 1820)) IB: a spinney was cleared CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR5: 0 IB: 0 CB: ki so bili lepo suhi mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

Če je prišlo v prvih treh primerih do izpusta, se je v četrtem zgodilo ravno

76 nasprotno. Prevajalec je dodal določene podatke. V zgornjem primeru se pokaže prevajalčeva nedoslednost. Stvari, ki bi jih lahko prevedel so izpuščene, dodane pa so tiste, ki jih v izhodiščnem besedilu ni.

BOLJE: Zgodilo se je, da je bila na dvorišču skladovnica hlodov izpred desetih let, ko so čistili gozdiček.

29. /As Clover looked down (the hillside)1 her eyes filled with tears./ (Orwell, 1993: 56) /Detelja je s solznimi očmi pogledovala (okrog.)1/ (Grabnar, 2001: 58)

ATR1: 0 IB: the hillside CB: okrog mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

Celotna poved je nekoliko spremenjena. Detelja je pogledovala po pobočju in takrat so se njene oči orosile.

BOLJE: Ko je Detelja pogledovala po pobočju, so se njene oči orosile.

30. /'It is no longer needed, comrade1,' said Squealer stiffly./ (Orwell, 1993: 58) /»Zdaj ni več potrebna,« je trdo odgovoril Cvilko./ (Grabnar, 2001: 59)

ATR1: tovariš/-šica, prijatelj, kamerad, sodrug (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 662) IB: comrade CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V zgornjem primeru pride do izpusta besede. Izpuščena je beseda »comrade«, s katero se živali naslavljajo.

BOLJE: »Zdaj ni več potrebna, tovariš,« je trdo odgovoril Cvilko.

9.2.8 8. poglavje

Nekaj dni po krvavih usmrtitvah, živali ugotovijo, da se je spremenila še ena izmed Sedmih zapovedi. Šesta zapoved »Nobena žival naj ne ubija drugih živali« (Grabnar, 2001: 60) se je od zdaj naprej glasila »Nobena žival naj ne ubija drugih živali brez vzroka.« (Grabnar, 2001: 60) A ker so tudi pri prejšnjih določilih napako pripisale slabemu spominu, da so najbrž pozabile zadnji dve besedi, je bilo tudi zdaj tako. Obnovitev mlina na veter je terjala strahovit delovni napor. Večino časa se je živalim zdelo, da delajo več in jedo slabše, a je jih je Cvilko s statistiko proizvodih prehrambnih izdelkov venomer prepričal nasprotno.

Napoleon se je od zdaj imenoval »Voditelj«13 (Grabnar, 2001: 61) dal pa si je še mnogo drugih laskavih imen. Minimus mu je v čast napisal pesem, ki ga je poveličevala in jo zapisal na steno velikega skednja. Kup hlodov, še iz časov gospoda Jonesa, še vedno ni bil prodan, zato se Napoleon odloči, da jih bo prodal ali gospodu Pilkingtonu ali gospodu Fredericku. Prašiči se odločijo, da bodo pogodbo za prodajo hlodov sklenili z gospodom Pilkingtonom, zato v ta namen druge živali naščuvajo, da sovražijo gospoda Pilkingtona. Ko gospod Pilkington obišče farmo, pripravljen, da bi kupil hlode, prašiči spet naščuvajo druge živali, da se do gospoda Fredericka obnašajo enako, kot do gospoda Pilkingtona. Proti gospodu Fredericku se je tako začela propaganda – med katero Napoleon razglasi novo geslo »Smrt Fredericku!« (Grabnar, 2001: 64) – in živali presenečene izvedo, da je vendarle gospod Frederick tisti, ki bo kupil hlode. Prašiči so nad Napoleonovo iznajdljivostjo bili navdušeni. S tem, da je ustvarjal videz prijateljstva s Pilkingtonom, je prisilil Fredericka, da je plačal dvajset funtov več. Napoleon je namesto čeka za plačilo zahteval prave petfuntne bankovce.

13 »Voditelj« je prevod besede »Leader« v izvornem besedilu, ki pa je pogost angleški prevod za nemško poimenovanje »Führer«. Slednje je najbolj pogosto povezano z Adolfom Hitlerjem.

Kmalu so živali dokončale mlin na veter. Toda še preden so ga lahko uporabljale, Napoelon ugotovi, da je denar, ki mu ga je izročil gospod Frederick ponarejen. Živali posvari, naj se pripravijo na najhujše. In res, gospod Frederick jih s svojimi oboroženimi hlapci kmalu napade. Živali drzno planejo v protinapad, a tokrat zmaga ni tako lahko kot v Bitki pri hlevu. Ker so bili možje oboroženi, so živali hitro pognali nazaj. Živali se zatečejo v poslopja in skozi špranje opazujejo, kaj se dogaja. Medtem se gospod Friderick s svojimi hlapci ustavi pri mlinu na veter in ga s pomočjo dinamita razstreli. Živali se spravijo skupaj in može znova napadejo. Veliko jih pri tem umre, Boksač pa stakne resno poškodbo. Po končani bitki, so živali utrujene in brez poguma. Vero v zaupanje jim povrne le slovesno dviganje zastave v čast njihovi zmagi.

Nedolgo zatem, prašiči najdejo zaboj viskija. Tisto noč živali slišijo petje in proslavljanje, temu pa sledi strašno prepiranje. Naslednje jutro se prašiči ne počutijo ravno najbolje. Med živalmi se širijo govorice, da Napoleon morda umira, ampak si do večera seveda že opomore. Jutro za tem živali naletijo na Cvilka, ki nezavesten leži pri skednju, poleg pa so svetilka, čopič in prevrnjen lonec z belo barvo. Živali ne doumejo, kaj se v resnici dogaja in kadar zagledajo, da se peta zapoved, ki se je od prej spomnijo kot »Nobena žival naj ne pije alkohola« (Grabnar, 2001: 72), od zdaj naprej glasi »Nobena žival naj prekomerno ne pije alkohola« (Grabnar, 2001: 72), krivdo spet preložijo na vedno slabši spomin.

31. /Of the two1, Frederick was the more anxious2 to get hold of it …/ (Orwell, 1993: 61) /Frederick bi se jih zelo rad polastil …/ (Grabnar, 2001: 63)

ATR1: 0 IB: of the two CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

ATR2: 0 ((zelo) zaskrbljen; v strahu; nelagoden, neprijeten, tesnoben; željan; nestrpen, neučakan (Veliki angleško slovenski slovar, 2005: 66)) IB: anxious CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V zgornjih primerih gre za izpust. Gospod Pilkington in gospod Frederick sta hotela kupiti hlode in izmed obeh je bil gospod Frederick najbolj neučakan, da bi si jih prilastil. V prevodu je zapisano, da bi si jih gospod Frederick rad prilastil, vendar ni zavedeno, da je bil on vseeno bolj zagnan, da bi jih dobil v primerjavi z gospodom Pilkingtonom.

BOLJE: Med obema, je bil gospod Frederick bolj željan, da bi jih dobil.

32. /By seeming to be friendly with Pilkington he had forced Frederick to raise1 his price by twelve2 pounds./ (Orwell, 1993: 65) /S tem, da je ustvarjal videz prijateljstva s Pilkingtonom, je prisilil Fredericka, da je plačal1 dvajset2 funtov več./ (Grabnar, 2001: 66)

ATR1: 0 IB: to raise his price CB: plačal mutacija/radikalna sprememba pomena

ATR2: 0 IB: twelve CB: dvajset mutacija/radikalna sprememba pomena

Veliki angleško slovensko slovar (2005: 1523–1524) pod besedo »raise« vsebuje naslednje prevode:

1. Povišica. 2. Dvigniti; povzdigniti. 3. Povečati; povišati, zvišati; izboljšati. »To raise the price« pomeni zvišati ceno (PONS). Napoleon je torej prisilil gospoda Fredericka, da je ta zvišal ceno za dvanajst funtov. Seveda to pomeni, da je plačal dvanajst funtov več, vendar v prevodu vseeno pride do prevodnega premika, in sicer do spremembe pomena. Zaradi prevajalčeve nedoslednosti se v prevodu pripeti še drug prevodni premik, spet sprememba pomena. Gospod Frederick je ceno dvignil za dvanajst funtov in ne dvajset, kot je zapisano v ciljnem besedilu.

BOLJE: Z navideznim prijateljstvom s Pilkingtonom, je prisilil Fredericka, da je ta zvišal svojo ceno za dvanajst funtov.

33. /… they opened fire1 (as soon as they got within fifty yards.2)/ (Orwell, 1993: 66) /Odprli so ogenj1, (brž, ko so bile živali2 dovolj blizu.3)/ (Grabnar, 2001: 67)

ATR1: 0 IB: opened fire CB: odprli so ogenj mutacija/radikalna sprememba pomena

»Open fire« je idiom, ki pomeni začeti streljati na nekaj oz. nekoga (The Free Dictionary). V ciljnem besedilu pride do dobesednega prevoda in posledično s tem do spremembe pomena, čeprav je izraz v ciljnem besedilu naveden v SSKJ pod voj. odpreti ogenj iz pušk.

ATR2: 0 IB: 0 CB: bile živali mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

ATR3: 0 IB: within fifty yards CB: dovolj blizu mutacija/radikalna sprememba pomena

Tudi v zgornjem primeru pride do spremembe pomena. Možje, ki so napadli kmetijo, so začeli streljati znotraj petdeset jardov (jard znaša 0,9114 m).

BOLJE: Brž, ko so prišli znotraj petdeset jardov so začeli streljati.

34. /We will build six1 windmills if we feel like it. (Orwell, 1993: 69) /Zgradili bomo pet1 mlinov na veter, če se nam bo to zahotelo./ (Grabnar, 2001: 69)

ATR1: 0 IB: six CB: pet mutacija/radikalna sprememba pomena

Spet je zaradi nedoslednosti prišlo do prevodnega premika. Ta nedoslednost se največkrat kaže pri števnikih.

BOLJE: Zgradili bomo šest mlinov na veter, če se nam bo zahotelo.

35. /They1 limped (into the yard.)/ (Orwell, 1993: 70) /Boksač1 je (počasi2) odšepal (na dvorišče.)/ (Grabnar, 2001: 70)

ATR1: 0 IB: they CB: Boksač mutacija/radikalna sprememba pomena

Po ponovni zmagi nad človekom je bilo kar nekaj živali ranjenih. Nekatere so utrpele hujše poškodbe, spet druge nekoliko manjše. V zgornjem primeru pride do spremembe pomena, saj ni bil samo Boksač tisti, ki je šepal, vendar so bile ranjene tudi druge živali.

ATR2: 0 IB: 0 CB: počasi mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

V danem primeru je dodana beseda počasi. V izvornem besedilu tega podatka ni.

9.2.9 9. poglavje

Živali se čisto slabotne in izmučene odločijo, da bodo ponovno zgradile mlin na veter. Boksač je utrpel resne poškodbe. Kljub bolečinam, še naprej vztraja in pomaga pri delu. Detelja mu pripravi obkladek za ranjeno kopito in sčasoma Boksač okreva, le njegova dlaka ni več tako sijoča in tudi njegova moč se je nekoliko zmanjšala. Boksač pravi, da je njegov cilj le eden; da bi še pred upokojitvijo videl delujoč mlin na veter. Na Živalski farmi se še nobena žival ni upokojila. Določeno je bilo, da se lahko vsak konj, ki dopolni starost dvanajstih let, upokoji. In ker bo Boksač kaj kmalu dopolnil dvanajst let, se že veseli udobnega življenja na pašniku. To bo tudi nagrada za ves njegov trud.

Na farmi začne primanjkovati hrane. Z izjemo prašičev in psov, se obroki vseh ostalih živali zmanjšajo. Cvilko še naprej razpolaga s statističnimi podatki, ki kažejo ravno nasprotno. Pravi, da so obroki po novem manjši, vendar še vedno prekašajo tiste iz časov gospoda Jonesa. Doda še, da je za dobro celotne skupnosti, če so prašiči dobro prehranjeni. Štiri svinje istočasno rodijo Napoleonove mladičke – vsega skupaj jih je enaintrideset –, zato se Napoleon odloči, da bodo sezidali šolo za njihovo izobraževanje, in to kljub slabemu finančnemu stanju. Napoleon napove tudi posebne spontane demonstracije, kjer

živali korakajo okoli farme, poslušajo govore in vriskajo za slavo Živalske farme. Kadar pa druge živali začnejo nasprotovati jih preglasijo ovce z besedami »Štiri noge dobro, dve nogi slabo.« (Grabnar, 2001: 75)

Aprila je Živalska farma razglašena za republiko. Napoleon postane predsednik – njegova zmaga je soglasna, saj je tudi bil edini kandidat, ki je kandidiral. Še istega dne, vodstvo napove nove ugotovitve glede Debelinkovega zavezništva z gospodom Jonesom in Bitke pri skednju. Zdaj je postalo jasno, da se je Debelinko ves čas boril na strani gospoda Jonesa in vpil »Naj živi človeštvo!« (Grabnar, 2001: 75) Bitka pri skednju se je zgodila že dolgo časa nazaj, zato so živali zgodbo mirno sprejele. Medtem se na farmo vrne tudi krokar Mojzes, ki spet začne širiti zgodbe o Sladki gori. Čeprav prašiči njegovim zgodbam nasprotujejo, mu dovolijo živeti na farmi, brez, da bi od njega zahtevali, da karkoli dela.

Nekega dne se Boksač med delom sesede. Druge živali hitro pohitijo po Cvilka, Benjamin in Detelja pa ostaneta poleg njega. Prašiči najavijo, da ga bodo odpeljali v bolnišnico, kjer si bo opomogel. Ko pride voz, da bi ga odpeljal v bolnišnico, Benjamin ob strani voza prebere, da je to voz konjederca in tako ostalim pove, da ga bodo zaklali. Živali zgrabi panika, na ves glas začnejo kričati, Boksača opozorijo naj pobegne. Boksač se na vso moč trudi, da bi razbil vrata na vozu, vendar je pri tem neuspešen.

Kasneje Cvilko sporoči, da zdravniki Boksaču niso mogli pomagati – Boskač umre v bolnišnici. Cvilko trdi, da je bil ob njegovih zadnjih trenutkih poleg njega in da so bili ti trenutki nekaj najbolj ganljivega, kar je kadarkoli videl. Živalim pove, da so njegove zadnje besede bile posvečene farmi. Prav tako pa zanika govorice, da so ga odpeljali v klavnico. Svoje izgovore opraviči z besedami, da je voz bil res last konjederca, sedaj pa ga je odkupila bolnišnica in da še niso imeli časa, da bi prebarvali napis. Živali si ob teh besedah oddahnejo, najbolj umirjene pa postanejo ob koncu Napoleonovega govora.

Nedolgo za Napoleonovim govorom na farmo prispe pošiljka. Na farmi se začnejo

širiti govorice, da so prašiči našli denar in si kupili zaboj viskija – čeprav nikomur ni bilo jasno od kod jim denar.

36. /They took their exercise (in the garden …)/ (Orwell, 1993: 73) /Vadili in igrali pa so se (na vrtu.)/ (Grabnar, 2001: 73)

ATR: 0 IB: 0 CB: igrali mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

BOLJE: Telovadili so na vrtu.

37. /… Benjamin, who lay down (at Boxer's side), and, (without speaking)1, kept the flies off him with his long tail./ (Orwell, 1993: 78) /Benjamin je legel (poleg njega) in mu s svojim dolgim repom odganjal muhe./ (Grabnar, 2001: 77)

ATR1: 0 IB: without speaking CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V zgornjem primeru je izpuščena fraza without speaking. Boksač je bil v bitki hudo ranjen in Benjamin mu je brez, da bi kaj povedal, s svojim dolgim repom odganjal muhe.

BOLJE: Benjamim, ki je legel poleg Boksača in mu brez govorjenja, s svojim dolgim repom odganjal muhe.

9.2.10 10. poglavje

Leta so minevala. Mnogo živali je že umrlo in le še nekaj se jih spominja časov pred Uporom. Živali dokončajo mlin na veter, ki pa ni bil namenjen za proizvodnjo električne energije, temveč za mletje žita, kar je kmetiji prinašalo dober dobiček. Zdelo se je, da je kmetija postala bogatejša, vendar so od tega imeli korist le prašiči in psi. Cvilko je pojasnjeval, da opravljajo pomembno delo, da izpolnjujejo obrazce, kartoteke, poročila in podobno. Vse to je, kakor je pojasnjeval Cvilko, za dobro celotne farme. Druge živali so njegove besede sprejele, njihova življenja pa so bila enaka kakor prej. Na splošno so bile lačne, spale so na slami in delale. Nikoli pa niso izgubile upanja. Še bolj so bile ponosne, da so članice Živalske farme, saj je bilo to edina farma v Angliji, ki je bila v lasti živali. Še vedno so verjele v živalsko republiko – deželo, kjer ne bo človeške roke in kjer bodo vse živali enakopravne.

Nekega dne je Cvilko ovce peljal na zapuščeni del farme. Tam so ostale ves teden in nobena druga žival jih ni videla. Cvilko je bil poleg njih skoraj ves čas in tam jih je naučil recitirati novih besed. Ko so druge živali končale z delom in se vrnile domov, so zaslišale strašno konjsko rezgetanje. Bila je Detelja, ki je vse živali sklicala na dvorišče. Živali so presenečene in prestrašene opazovale prašiče, ki so počasi hodili po zadnjih dveh nogah. Napoleon je v prednji nogi držal bič. Preden so se živali lahko odzvale, so ovce začele na ves glas blejati »Štiri noge dobro, dve nogi bolje!« (Grabnar, 2001: 86) Detelja, ki jo je zaradi starosti počasi zapuščal vid, je prosila Benjamina, če ji lahko prebere napis na steni skednja, kjer so prvotno bile zapisane zapovedi. Zdaj je bila tam napisana le še ena zapoved, ki se je glasila »Vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih.« (Grabnar, 2001: 86) V naslednjih dneh so prašiči hodili z biči v prednjih nogah, kupili so si radio, se naročili na razne časopise in revije. Nekateri so se začeli celo oblačiti v oblačila gospoda Jonesa.

Teden dni kasneje je na farmo prišlo več drugih kmetovalcev. Kmetovalci so prašiče zaradi njihovega dela zelo občudovali in se opravičili za nesoglasja v preteklosti. Druge živali so pod vodstvom Detelje vse skupaj nemočno opazovale

86 skozi okno. Gospod Pilkington med zdravico pove, da imajo ljudje in prašiči skupni problem. Prašičem pravi, da »če se vi borite z vašimi nižjimi živalmi, se mi borimo z našimi nižjimi razredi!« (Grabnar, 2001: 88) Še enkrat je čestital prašičem zaradi nizkih obrokov, dolgega delovnega dne in odlične discipline, ki jo je opazil na Živalski farmi. Dodal je še, da se tudi sam veseli, da bo lahko te novosti uporabil na svoji farmi. Napoleon mu je zatrdil, da prašiči niso hoteli nič drugega, kot le mirno poslovanje s sosedi in da so za potrebo tega sprejeli potrebne korake. Tako se živali odslej ne bodo več pozdravljale s »tovariš in tovarišica« (Grabnar, 2001: 89) ali častile Starega Majorja, niti ne bodo salutirale z zastavo, na kateri sta rog in kopito. Vsi ti običaji se bodo spremenili. Za konec še doda, da se bo Živalska farma odslej naprej imenovala Graščinska farma, saj verjame, da je to edino pravilno in izvirno ime.

Prašiči in človeška bitja so se vrnili h kartanju, druge živali pa so se tiho splazile proč. Toda hitro so stekle nazaj, saj v hiši nastane hud prepir. Napoleon in gospod Pilkington sta istočasno igrala na pikovega asa in drug drugega zmerjala z goljufom. Živali, ki vse skupaj opazujejo skozi okno, pogledujejo od človeka do prašiča in obratno. Na koncu več ne morejo povedati in ločiti med prašiči in človeškimi bitji.

38. /The windmill had been successfully2 completed at last, …/ (Orwell, 1993: 83) /Tudi1 mlin na veter je bil končno dograjen./ (Grabnar, 2001: 83)

ATR1: 0 IB: 0 CB: tudi mutacija/dodatek besede, fraze ali povedi

Živali so celo leto delale trdo, tako, da se je gradnja milna na veter zaključila in to uspešno. V prevodu je členek tudi odveč.

ATR2: 0 IB: successfully CB: 0 mutacija/izpust besede, fraze ali povedi

V zgornjem primeru je izpuščena beseda »successfully«, ki bi jo lahko nadomestili z izrazom »uspešno«.

BOLJE: Mlin na veter je bil končno uspešno zgrajen.

39. /A large jug was circulating, and the mugs were being refilled with beer./ (Orwell, 1993: 89) /Natočili so si vrče./ (Grabnar, 2001: 87)

ATR: 0 IB: a large jug was circulating, and the mugs were being refilled with beer CB: natočili so si vrče mutacija/radikalna sprememba pomena

V zgornjem primeru pride do radikalne spremembe pomena. Sprva bi lahko rekli, da gre tudi za prevodni premik izpusta, vendar je prevajalec celoten stavek poenostavil in ga preoblikoval.

BOLJE: Velik vrč je krožil naokoli in lončki so se polnili s pivom.

10 SKLEP

V analizi sem obravnavala vseh deset poglavij in med primeri izbrala tiste, kjer se je kazal prevodni premik. Analizirala sem prevod Borisa Grabnarja iz leta 2001.

Po opravljeni primerjavi lahko potrdim zastavljene hipoteze:

 Predpostavljam, da prevajalec ni bil dosleden v prevodu. V prevodu prevladujejo mutacije – izpusti/dodatki besed, fraz ali povedi in radikalne spremembe pomena. Prevajalec ni bil dosleden v prevodu, saj je velikokrat kakšen pomemben podatek izpustil ali pa ga zamenjal z drugim. Nedoslednost se velikokrat kaže v primeru številk, ki so v ciljnem besedilu drugačne, kot v izvornem. V originalu recimo Boksač reče, da bodo zgradili šest mlinov na veter, v prevodu pa se šest spremeni v pet.

 Predpostavljam, da je zaradi nedoslednosti prišlo do izgube zgodovinskih alegorij, oseb in dogodkov. Živalska farma je nastala med novembrom 1943 in februarjem 1944, določenem zgodovinskem obdobju, kar je zapisano tudi na zadnji strani samega dela, pred besedo konec. In zaradi tega lahko oz. moramo delo brati v luči dogodkov tistega časa. Sam Orwell je rekel, da je Živalsko farmo napisal, kot sredstvo, s katerim razkriva zločine sovjetskega sistema. Bralec mora zato posedovati nekaj zgodovinskega znanja, da bi besedilo lahko interpretiral na ta način. Na podlagi tega razumevanja lahko mi, kot bralci, tudi sami predpostavljamo, kako se bodo dogodki odvijali naprej. Tako si lahko zamišljamo, da bo Napoleon izdal svoje tovariše in z nasilnim vladanjem okrepil politično ureditev. Vzemimo primer spontanih demonstracij in usmrtitev. Ne moremo natančno določiti, kdaj naj bi se to zgodilo, vendar vemo, da se bo. Prav to razumevanje zgodovine in njenih dogodkov povezanih s Sovjetsko Rusijo, nam ob branju poveča občutek tesnobe, ko beremo o Boksačevi smrti. Kadar postane preveč bolan, da bi delal, lahko samo predvidimo, kakšna bo njegova usoda. Poznavanje zgodovine nam zagotavlja, da delo beremo drugače. V nasprotju s fikcijo, lahko določene

89 dogodke predvidimo. Razumevanje zgodovinskega ozadja pripomore tudi k bogatosti simbolov, ki jih uporablja Orwell. Na primer, ključni simbol drugega dela knjige je mlin na veter., ki ga živali znova in znova gradijo. Mlin na veter v tem primeru predstavlja nesmiselnost želja o novi utopiji. Namesto, da bi živali napredovale v svetu, v katerem ne bi bilo človeških bitij in v katerem so same svoj gospodar, živijo v istih pogojih, le da se pri tem izmenjujejo novi gospodarji. Ta simbol postane močnejši, če ga enačimo s številnimi neuspelimi gospodarskimi načrti, katerih posledica je bila lakota.

Orwellova alegorija je zapletena in natančna, zato mora bralec razumeti zgodovino Sovjetske Rusije, njene dogodke, pomembne zgodovinske osebnosti, da lahko popolnoma razume bistvo besedila.

Ker je bil prevajalec ciljnega besedila nedosleden, so se v prevodu izgubile aluzije na zgodovino Sovjetske Rusije, ob enem pa so se izgubile tudi številne druge asociacije. Na primer, kadar so se živali naučile prepevati novo himno Živali Anglije, je bila melodija pesmi tako presunljiva, nekaj med Clementine in Zbrale so se kukarače. Prevajalec je v prevodu izpustil pesmi Clementine in Zbrale so se kukarače ter ju nadomestil s partizansko pesmijo Kovači smo. Prevod je podomačil in želel približati bralcem ciljnega besedila.

 Predpostavljam, da je zaradi izpustov v slovenskem prevodu prišlo do nižanja registra in poenostavitve formalne zgradbe. Orwell je poznan po svojem literarnem slogu; po bogatem besedišču, rabi ločil, preprostosti, jasnosti, neumetničenosti. Zaradi prevladujočih mutacij, je v prevodu prišlo do nekaterih sprememb, med katerimi sta poenostavljena formalna struktura in nižji register. Če vzamemo v obzir še teorijo skoposa, po kateri sta v ospredju vsesplošni namen in učinek (Nord, 1997: 25), ki ga ima prevod na ciljno publiko, potem Živalska farma ne povzema vseh značilnosti izvornega dela. Prevod namreč nima enakega učinka, kot original, prav tako, pa ni dovolj jasen, da lahko bralec uvidi ter prepozna alegorijo. Bralec mora najprej uspešno prepoznati zgodovinske like, ki se skrivajo za živalmi in zgodovinske dogodke. Pri tem pa se

90 nam zastavlja vprašanje o sodobni interpretaciji Živalske farme. Ali bo sodobni bralec razumel Orwellovo satiro sedaj, ko je režim, na podlagi katerega je delo nastalo, padel?

Čeprav je Živalska farma v prvi vrsti alegorija na Sovjetsko Rusijo, pa poleg tega govori o propadu samozadostnega političnega sistema in to nam dovoljuje, da satiro razumemo tudi brez asociacij na Sovjetsko Rusijo. Priča smo nastanku revolucije, od njenega začetka (govor starega Majorja), do samega Upora in protirevolucionarnih napadov, nenazadnje pa še padcu in prehodu revolucije v diktatorstvo ter dekadenco. Podrobno spoznamo načela animalizma (načela komunizma) v katera verjamejo živali. Živalska farma je alegorija določenega režima, z lastno filozofijo (tj. animalizem), neuspešne revolucije, liki, ki resnično verjamejo vanjo, vendar so na koncu izdani. Kritika totalitarizma je tako samozadostna, kot je alegorična.

Zaradi prevodnih premikov, se izgubijo pomembne značilnosti Orwellovega literarnega sloga. Izgubljeno je bogato besedišče, preprostost povedi in izrazov ter posledično s tem tudi alegorija.

11 LITERATURA

ANTON, G., ŠKERLJ, R. in VITOROVIČ, N. (2005): Veliki angleško slovenski slovar. Ljubljana, DZS.

BAKER, I. L. (1965): George Orwell: Animal Farm. London, Brodie.

BEY, E. (1936): Nikolaj II.: sijaj in padec zadnjega carja. Maribor, Mariborska tiskarna.

BLAKE, R. (1993): Oxfordova enciklopedija zgodovine: od 19. stoletja do danes [prevedli Nina Grahek-Križnar in Staša Grahek]. Ljubljana, DZS.

BOFFA, G. (1985): Fenomen Stalin. Ljubljana, Cankarjeva založba.

BRANNIGAN, J. (2003): Orwell to the Present: Literature in England, 1945–2000. Palgrave MacMillan, New York.

DAVIDSON, P. (1996): George Orwell: A Literary Life. MacMillan Press Ltd, London.

FERGENSON, L. (1992): A Comment on George Orwell. V Ritter, K. (Ur.): College English Vol 54, No. 5 (str. 606–608). National Council of Teachers of English.

FILLOY, R. (1998): Orwell's Political Persuasion: A Rhetoric of Personality. V Holderness, G., Lougherty, B., Yousaf, N. (Ur.): George Orwell: [contemporary critical essays] (str. 47–61). London, Maxmillan Press LTD.

George Orwell – Z roba in z dna (b. d.). Pridobljeno 8. 4. 2013, http://www.delo.si/clanek/130900 GOBEC, N. (2011): Od kapitalizma do komunizma: Orwellov socializem. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

GRAD, A. (2004): Veliki angleško-slovenski slovar. Ljubljana, DZS.

GRAD, A., ŠKERLJ, R., VITOROVIČ, N. (1999). Veliki angleško-slovenski slovar [elektronski vir]. Ljubljana, DZS.

GRAHEK, S. (2001): Zakaj pišem. V Živalska farma: izbrani eseji (str. 95–103). Ljubljana, Mladinska knjiga.

GROSMAN, M. (1989): Bralec in književnost. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

— — (2004): Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

92 harness-room (b. d.). Pridobljeno, 13. 4. 2014, https://www.wordnik.com/words/harness-room

HORNBY, A. S. (2007). Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English [elektronski vir]. Oxford, Oxford University Press.

HOTKO, Ž. (2011): Satirical Speech and Writing in Orwell's Animal Farm. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

HUNTER, L. (1998): Animal Farm: Satire into Allegory. V Holderness, G., Lougherty, B., Yousaf, N. (Ur.): George Orwell: [contemporary critical essays] (str. 31–45). London, Maxmillan Press Ltd.

KALOH VID, N. (2010): Vpliv ideologije na literarne prevode: na primeru prevodov Roberta Burnsa v Rusiji in Sovjetski zvezi. Doktorska disertacija, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

KANGLER, T. (2005): The Development of Orwell's Political Thought: From Animal Farm to 1984. Diplomsko delo: Maribor, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

KMECL, M. (1996): Mala literarna teorija. Ljubljana, Založba M & N.

KOCIJANČIČ-POKORN, N. (1997): Teoretične osnove za kritično vrednotenje prevoda. V Stanovnik, M. (Ur.): Kriteriji literarnega prevajanja. Prevajanje in terminologija (str. 5–12). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

— — (2003): Misliti prevod: izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja. Ljubljana, Študentska založba.

KOS, J. (1994): Očrt literarne teorije (2. izd.). Ljubljana, DZS.

Korpus slovenskega jezika FidaPLUS. Pridobljeno 16. 1. 2014, http://www.fidaplus.net

LANDERS, C. (2001): Literary Translation: A Practical Guide. Great Britain, Cromwell Press Ltd.

LEFEVERE, A. (1992): Translating literature: practice and theory in a comparative literature context. New York, The Modern Language Association of America.

LETEMENDIA, V. C. (1998): Revolution on Animal Farm: Orwell's Neglected Commentary. V Holderness, G., Lougherty, B., Yousaf, N. (Ur.): George Orwell: [contemporary critical essays] (str. 15–31). London, Maxmillan Press Ltd.

LEUVEN-ZWART, KITTY M. VAN (1989). Translation and original: similarities and dissimilarities I. Target, 1/2.

— — (1990): Shifts of meaning in translation: do's or dont's? V M. Thelen, B. Lewandowska-Tomaszenk (Ur.): Translation and meaning (str. 226–233). Maastricht.

— — (1990b). Translation and original: similarities and dissimilarities II. Target, 2/1.

MAHKOTA, T. (2001): Pregled življenja in dela Georga Orwella. V Živalska farma: izbrani eseji (str. 236–249). Ljubljana, Mladinska knjiga.

MAHONEY, J. (2004): Let's Explore Animal Farm, George Orwell. Oxforshire, Hardline Ltd.

MASER, W. (1972): Adolf Hitler: Legenda, mit, resničnost. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

Merriam-Webster Online: Dictionary and thesaurus (b. d.). Pridobljeno 15. 1. 2014, http://www.merriam-webster.com/

MEYERS, J. (2005): George Orwell and the Art of Writing. The Kenyon Review 27 (4). 92–114.

MILLS, C. (2001): George Orwell's Animal Farm. United States of America, Insight Publications Pty Ltd.

MODRIČ, S. (2006): Ekonomičnost izražanja v poročevalskem stilu (s poudarkom na analizi športnih besedil v časopisih Delo in Večer). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

MORAN, D. (2001): CliffsNotes on Orwell's Animal Farm. New York, Wiley Publishing, Inc.

MOZETIČ, U. (1997): Splošni in posebni problemi prevajanja angleških in ameriških leposlovnih besedil v slovenščino. V Grosman, M. (Ur.): Književni prevod (str. 57–73). Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

NEWMARK, P. (2000): Učbenik prevajanja [prevedla Mateja Gajgar]. Ljubljana, Krtina.

NORD, C. (1997): Translating as a purposeful activity: funkcionalist approaches explained. Manchester, St. Jerome publishing.

OCVIRK, A. (1978): Literarna teorija. Ljubljana, DZS.

ONIČ, T. (2004): Mutacije kot najradikalnejši pomenski premiki med izvirnikom in prevodom Pinterjevega Hišnika. Vestnik, letnik 38, št. 1/2, str. 273–281.

OPALINSKA, W. (1997): Animal Farm: George Orwell. London, York Press.

ORWELL, G. (1970): Živalska farma [prevedel Boris Grabnar]. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.

— — (1993): Animal Farm. David Campbell Publishers Ltd, London.

— — (2001): Živalska farma: izbrani eseji. Ljubljana, Mladinska knjiga. Oxford English Dictionary (b. d.). Pridobljeno, 15. 1. 2014, http://www.oed.com/

Oxford Learner's Dictionaries (b. d.). Pridobljeno 16. 1. 2014, http://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/online

PARKS. T. (2007). Translating style: a literary approach to translation, a translation approach to literature. NY, St. Jerome Publishing.

PONS (b. d.). Pridobljeno 5. 2. 2014, http://www.pons.si/index.php

RANK, H. (1977): Mr. Orwell, Mr. Schlesinger, and the Language. College Composition and Communication 28 (2). 159–165.

SAUNDERS, L. (2008): The unsung Artistry of George Orwell: the novels from Burmese days to Nineteen eightyfour. Great Britain, TJ International Ltd.

SKUBER, B. (2014): Razlike pri prevajanju nemško-slovenskih navodil za uporabo zdravil podjetja Bayer. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana, DZS.

Slovenski pravopis. (2001). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

TAYLOR, D.J. (2003): Orwell: The Life. Great Britain, Bookmarque Ltd.

TOPORIŠIČ, J. (2004): Slovenska slovnica. Maribor, Obzorja.

The Century Dictionary and Cyclopedia (b. d.). Pridobljeno, 15. 1. 2014, http://www.global-language.com/CENTURY/

ZIPES, J. (1991): Fairy tales and the Art of Subversion. Routledge, London.

PRILOGA 1: Tabela prevodnih premikov

MODULACIJA MODIFIKACIJA MUTACIJA 3.1 DODATEK BESEDE, FRAZE 2.1 SEMANTIČNA 1.1 SEMANTIČNA 1.2 SLOGOVNA (vsebinski vidik) ALI POVEDI (pomen besede) (način izraza)

 subjektivno 1.2.1 S socialnim vidikom 3.2 IZPUST BESEDE,

 glagolski vid neskladja 2.2 STILISTIČNA FRAZE ALI  konkretno  register (slogovni vidik) POVEDI  intenzivno  poklic  čas 3.3 RADIKALNA  tip besedil  kultura SPREMEMBA 2.3 SINTAKTIČNA (stavčni vidik) POMENA 1.2.2 Z ekspresivnim vidikom neskladja 2.3.1 Sintaktično-semantična  spremembe sintagmatskih prvin  slovnične značilnosti (čas, oseba, (aliteracija, ritem, asonanca, število) anafora, paralelizem)  slovnični razredi  spremembe paradigmatskih  slovnične funkcije prvin (metafora, metonimija, sinekdoha, paradoks, hiperbola, 2.3.2 Sintaktično-stilistična litota)  eksplikacija (dodatna razlaga)  implikacija (nakazana razlaga)

2.3.3 Sintaktično-pragmatična  tematski pomen (vrstni red, poudarek)  govorno dejanje  referencialna funkcija i