Kuok Se Par Vaš Hiš Prav?
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
KUOK SE PAR VAš hIš pRAV? Hišna imena v vaseh Četena Ravan, Delnice, Dolenje Brdo, Dolenja Ravan, Dolenja Žetina, Gorenje Brdo, Gorenja Ravan, Gorenja Žetina, Hlavče Njive, Jarčje Brdo, Jazbine, Krivo Brdo, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo, Podobeno, Podvrh, Volča, Zakobiljek in Zapreval v občini Gorenja vas – Poljane. 1 KUOK SE PAR VAš hIš pRAV? Hišna imena v vaseh Četena Ravan, Delnice, Dolenje Brdo, Dolenja Ravan, Dolenja Žetina, Gorenje Brdo, Gorenja Ravan, Gorenja Žetina, Hlavče Njive, Jarčje Brdo, Jazbine, Krivo Brdo, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo, Podobeno, Podvrh, Volča, Zakobiljek in Zapreval v občini Gorenja vas – Poljane. Občina Gorenja vas - Poljane 2 Poljane nad Škofjo Loko iz obdobja 1928 - 1947 (vir: dokumentacija Sloveskega etnografskega muzeja, Vekoslav Kramarič) KUOK SE PAR VAš hIš pRAV? UVOD Hišna imena v vaseh Četena Ravan, Delnice, Dolenje Brdo, Dolenja Ravan, Dolenja Žetina, Gorenje Brdo, Gorenja Ravan, Gorenja Žetina, Hišna imena so del nesnovne kulturne dediščine slovenskega podeže- Hlavče Njive, Jarčje Brdo, Jazbine, Krivo Brdo, Lom nad Volčo, Lovsko lja. Označujejo domačije, pripadajoče kmetijske površine, predvsem pa Brdo, Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo, Podobeno, Podvrh, Volča, ljudi, ki živijo na teh domačijah. Domača imena so nastala zaradi lažjega Zakobiljek in Zapreval v občini Gorenja vas – Poljane. ločevanja ljudi med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menja- vi lastnikov hiš in njihovih priimkov. Ponekod z opuščanjem kmetovanja in podiranjem starih poslopij izginjajo iz vsakdanjega govora, vsa hišna imena določenega območja pogosto poznajo in uporabljajo le še starejši. Da bi preprečili njihovo izginotje in da bi razširili njihovo uporabo, je bil v okviru projekta Stara hišna imena – obraz dediščine naših krajev ob sofinanciranju Občine Gorenja vas – Poljane opravljen podroben pre- gled nekdanjih in današnjih hišnih imen v vaseh župnije Javorje: Četena Ravan, Gorenja Ravan (del pod župnijo Poljane), Krivo Brdo, Jarčje Brdo, Mlaka nad Lušo, Gorenja in Dolenja Žetina (del pod župnijo Poljane), Podvrh, Zapreval; župnije Poljane: Dolenja Ravan, Jazbine, Malenski Vrh, Delnice, Podobeno, Gorenje in Dolenje Brdo, Zakobiljek, Lom nad Volčo, Volča, Lovsko Brdo ter župnije Trata – Gorenja vas: Hlavče Njive. Zbrali in uredili: Kristina Miklavčič, Razvojna agencija Sora, Klemen Podatki za sezname hišnih imen, ki so objavljeni v tej knjižici, so bili pri- Klinar, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, doc. dobljeni s pregledom zgodovinskih virov, franciscejskih katastrov in žu- dr. Milena Alič pnijskih knjig, zelo pomembno vlogo pa so pri zbiranju odigrali starejši Slikovno gradivo: Ciril, Igor in Milena Alič, Slovenski etnografski muzej, domačini, s katerimi smo opravili razgovore, in drugi krajani, s katerimi arhiv Razvojne agencije Sora in smo se sestali na zanimivih srečanjih. fotografski arhiv krajanov V knjižici so zbrana stara hišna imena, ki jih domačini za navedene loka- Oblikovanje: Simon Pavlič, Standart d.o.o cija še poznajo, čeprav se imena v nekaterih primerih ne uporabljajo več. Tisk: Studio Print d.o.o Naklada: 500 izvodov Gorenja vas, november 2016 5 Pomen in izvor hišnih imen Zgodovinski zapisi S hišnimi imeni se ohranja domače narečje in njegove krajevne govorne Zapisi hišnih imen v zgodovinskih virih nam potrjujejo, da je hišno ime v posebnosti. Hišna imena večkrat sporočajo tudi zgodovinske posebnosti času nastanka tega vira že obstajalo. Z njimi si včasih lahko pomagamo kraja ali domačij, z njimi se ohranja identiteta določenega območja in pri- tudi pri ugotavljanju izvora hišnega imena. Zapisi iz zgodovinskih kata- padnost ljudi domačemu kraju in domačiji (vir: Razvojna agencija Zgornje strov so za vasi iz katastrskih občin Gorenja Ravan, Podvrh, Podobeno Gorenjske). in Dolenje Brdo, pridobljeni iz Franciscejskega katastra za Kranjsko, na- tančneje iz Abecednih seznamov lastnikov zemljišč iz leta 1826. Navedene Izvor hišnih imen je raznolik in marsikdaj ni več poznan. Najpogosteje iz- katastre hrani Arhiv Republike Slovenije. virajo iz: • ledinskih imen ali lokacije domačije (npr. Pri Podblegošniku – domačija Tudi v Statusu animarum oz. knjigi župljanov so hišna imena vodena kot stoji pod Blegošem, Pri Hribovcu – domačija stoji na hribu, Pri Grapar- posebna kategorija. V tabelah so za vasi Četena Ravan, Gorenja Ravan, ju – domačija v grapi, V Lužah – domačija na vodnatem območju, Pri Krivo Brdo, Jarčje Brdo, Mlaka nad Lušo, Gorenja in Dolenja Žetina, Pod- Zabrdniku – domačija za brdom, Pri Podmlačanu – lokacija domačije vrh in Zapreval izpisana hišna imena iz Statusa animarum iz obdobja 1820 pod vasjo Mlaka, Pri Ločilarju – lokacija, ki ločuje dve vasi, Pri Gošarju – 1900 župnije Javorje, iz Statusa animarum iz obdobja 1840 – 1950 žu- – lokacija domačije pri gozdu (goši)), pnije Poljane za vasi Volča, Zakobiljek, Lovsko Brdo, Lom nad Volčo, Go- renje in Dolenje Brdo, Delnice, Podobeno (za Malenski Vrh, Jazbine, Do- • krajevnih ali pokrajinskih imen (npr. Pri Korošcu, Pri Žerovcu – po pri- lenjo Ravan, del Dolenje Žetine in del Gorenje Ravni za zapisi uničeni) ter seljencih s Koroške, iz Žirov), za vas Hlavče Njive iz Statusa animarum iz obdobja 1900 – 1970 župnije • osebnih imen (npr. Pri Boštjancu – po imenu Boštjan, Pri Mirku – po Trata – Gorenja vas. imenu Mirko, Pri Nacku – po imenu Ignac, Pri Bolantinčku – po imenu Valentin, Pri Grogcu – po imenu Gregor, Pri Povliču – po imenu Pavel), Navedene župnijske knjige so hranjene na sedežih posameznih župnij. • priimkov (npr. Pri Mraku – po priimku Mrak), • vzdevkov, ki so nastali na podlagi statusa, telesnih posebnosti ali du- Jezikoslovna pojasnila ševnih lastnosti nosilca, iz imen živali, rastlin, značilnih jedi, predmetov… (npr. Pri Medvedu, Pri Zejcu – po živalih, Pri Vovšarju – po drevesu Hišna imena kot tudi narečja ter njihovi krajevni govori so del kulturne jelša), dediščine, zato so zbrana in zapisana v njihovi narečni obliki. Pri zapisu narečnega izgovora hišnega imena so uporabljena naglasna znamenja, ki • poimenovanj za poklice, dejavnosti ali statuse (V Malnu – po mlinu na povedo, kako je hišno ime naglašeno in kakšen je naglašeni samoglasnik. domačiji, Pri Bajtarju – po statusu gospodarja (manjša hiša), Pri Žnidar- Ostrivec pomeni ozek in dolg glas (npr. répa, móka), strešica zaznamuje ju – po poklicu krojača, Pri šoštarju – po poklicu čevljarja, Pri Mežnar- širok in dolg glas (npr. pêta, rôka), krativec pa širok in kratek glas (kmèt, ju – po dejavnosti oskrbe cerkve, Pri škundru – po izdelovalcu košar, nastòp). Pri zapisu je uporabljen tudi znak za polglasnik ˝ә˝, ki ga izgovar- Pri Kovaču – po poklicu kovača) jamo kot samoglasnik v besedah pes (pәs), vrtnar (vәrtnar). V govoru in s tem tudi v hišnih imenih vasi Poljanske doline je še mogoče slišati samogla- Hišna imena so v zgornji razlagi in v nadaljnjih opisih navedena v poknjiže- snika ie in uo, kot npr. v besedah piéč (peč) in puót (pot). ni obliki zaradi lažjega branja. Hišnim imenom so dodane še delno poknjižene oblike, to je narečnemu iz- govoru kar najbližji zapis z znaki slovenske abecede s poknjiženo končnico 6 imena (vir: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske). 7 Hišna Stara Zgodovinski Status animarum Hišno ime Hišno ime št. hišna franciscejski 1820 - 1900 narečno poknjiženo Č E T E NA R AVA N št. kataster 1826 1 3 / Nack Par Nàck Pri Nacku 2 2 / Tavčar Par Távčari Pri Tavčarju Četena Ravan naj bi dobila ime po kana freska Sv. Jurija, eno zadnjih 3 8 / Plazar U Pláz / Par Plázari V Plazu / Pri Plazarju močvirnih tleh (Luka Pintar, Satu- del Iveta šubica. Iz te domačije 4 7 / Bajtar Par Bájtari Pri Bajtarju ra, Ljubljanski zvon, letnik 31, št. 3, izvira tudi poljanska rodoslovna 5 4 Messnerey Mežnar Par Miéžnari Pri Mežnarju 1911), ki jih je nekoč pokrival gozd, veja pisatelja Ivana Tavčarja (vir: 6 5 Oswald Ožbalt Par Uóžbet Pri Ožbetu tega pa so iztrebili (vir: France Pla- KS Javorje, Utrinki s Starega vrha, 7 6 Tautscher Davčan Par Dávčen Pri Davčanu nina, Imena naselij v Loški občini, 1995). 8 1 Koschanz Košanec Par Košánc Pri Košancu Loški razgledi, letnik 28, 1981), da 9 9 / Davčanov Franc / / Od originalnih starih kmečkih hiš bi se lahko tam naselili. Kar pri je v vasi v prvotnem izgledu ohra- treh hišah te vasi se ukvarjajo s njena le še Davčanova stara hiša, s turizmom na kmetiji, in sicer Pri portalom z letnico 1844. Hiša je tu Tavčarju, Pri Ožbetu in Pri Davča- stala že precej prej, vendar je bila nu. Tavčarjeva hiša je obnovljena v manjša (morda celo deloma lese- stilu prvotne hiše, z dvema preko na) (vir: Milena Alič, V zavetju Sv. 200 let starima freskama na fasadi Tilna, 2010). in gorenjskim gankom. Na gospo- darskem poslopju ob hiši je nasli- Domačija Pri Tavčarju (vir: Ciril Alič) Stara Davčanova hiša (vir: Ciril Alič) 8 9 Hišna Stara Zgodovinski Status animarum Hišno ime Hišno ime št. hišna franciscejski 1840 - 1950 narečno poknjiženo DELNICE št. kataster 1826 1 / / Degerinov Jože, U Lójah V Lojah Lojar 2 26 / Bolehnikar U Boliéhnk V Bolehniku Iz domačije Pri Remcu izhaja Ja- tih vijugah in serpentinah na pla- 3 / / Remcov mlin U Máln V Malnu nez Peternel, športnik, partizan in nini Romaniji in tako dopustil, da 4 6 Remz Remc Par Rèmc Pri Remcu taboriščnik (1913 – 1943). Zma- se pridruži njihovi skupini. Je pa 5 8 / Florijan Par Farján Pri Frjanu gal je na težavni kolesarski dirki Janez Peternel kljub velikim špor- 6 9 Jeller Jejlar Par Jéjlari Pri Jeljarju ˝Okoli Srbije˝, prejel pa tudi Zlati tnim uspehom in kolegialnosti 7 12 Demscher Tone Par Tuónet Pri Tonetu pokal kralja in