IZHAJA OB PONEDELJKIH, KRANJ, SOBOTA, 26, NOVEMBRA 1960 LETO xm ST. 138 IZHAJA OD OKTOBRA 1MT SREDAH IN SOBOTAH - TE­ KOT TEDNIK - OD 1. JANU­ LEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, ARJA 1956 KOT POLTEDNIK TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - OD 1. JANUARJA 1960 TRI­ (- TEKOČI RAČUN PRI KO­ KRAT TEDENSKO - IZDAJA MUNALNI BANKI V KRANJU fi9SBi CP -GORENJSKI TISK* 7 607-70-135 - LETNA NAROČNI­ KRANJU - UREJUJE URED­ NA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, NIŠKI ODBOR - GLAVNI POSAMEZNA STEV. 10 DIN UREDNIK: SLAVKO BEZNIK OCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA t J U D S T GLASILO VA ZA GORENJSKO Pollane p™* inJetl danes 29. november — Dan republike

Letos že sedemnajstič praznujemo naj- okraju vsak štirinajsti državljan. Okrepila § 1 večji praznik vseh jugoslovanskih narodov se je tudi materialna osnova komun. Prav i j I — rojstni dan Federativne ljudske repu- sedaj se pripravljajo nove spremembe v I 1 blike Jugoslavije. Praznujemo ga obogateni bančništvu, na področju zdravstva, social- 1 1 z novimi izkušnjami v razvijanju in po- nega zavarovanja, šolstva in prosvete in 1 1 glabljanju novih družbenih odnosov. — v mnogih drugih službah, ki bodo mate- 1 1 Sedemnajst.let pravzaprav ni dolga doba, rialno še bolj okrepile komune in s tem i S a vendar za nas Jugoslovane Domeni več omogočile še hitrejši razvoj družbenega 1 1 kot prej mnoga, mnoga desetletja. samoupravljanja. Pri tem ne gre zgolj za § 1 V petnajstih letih, kar svobodno gra- kvantitativen proces prenašanja posamez- 1 1 dimo novo domovino, smo dosegli na go- nih Pristojnosti z višjih na nižje državne j 1 spodarskem' področju neslutene usrjehe. — organe, marveč za kvalitativen premik v j 1 Prej nerazvita država, znana v svetu le po našem družbenem sistemu. Prenašanje no- | I korumpiranom režimu in poljedelskih pro- vih pristojnosti in večjih sredstev na ob- g 1 izvodih smo postali - kljub mnogim te- cmske ljudske odbore ne pomeni krepitev j I žavam ' ki so nas v povojnem razvoju administrativnih funkcij upravnega apa- | 1 spremljale - industrijsko in kmetijsko raz- rata ~ čePrav postavlja pred te organe | 1 vita dežela. Po stopnji porasta industrijske vazne m odgovorne naloge - marveč kre- ^ I proizvodnje' smo med prvimi na svetu. V Pltev materialne osnove komunalnega sa- p I mnoge dežele v vseh delih, sveta izvažamo moupravljanja. Zato bo treba še razširiti | I naše industrijske izdelke. Tudi v kmetijski krog lJudi, ki sodelujejo v družbenih orga- f 1 proizvodnji smo dosegli že lepe uspehe. — nih upravljanja v zdravstvu, šolstvu, pro- i 1 Sodobna mehanizacija in uvajanje drugih sveti in kulturi, socialnem zavarovanju itd. | 1 agrotehničnih pripomočkov, krepitev druž- v okviru stanovanjskih skupnosti in kra- benih posestev in kmetijskih zadrug, raz­ jevnih odborov, bomo morali z različnimi j vijajoče se sodelovanje med kmetovalci in oblikami omogočiti, da bo vsak državljan i zadrugami — vse to je omogočilo, da smo lahko konstruktivno prispeval svoj delež i dosegli in ponekod celo presegli povprečne k nadaljnjemu razvoju svojega kraja in L hektarske donose v kmetijsko razvitih dr­ vse komunalne skupnosti. OB JESENIŠKIH DIMNIKIH SO SE V ZADNJEM žavah. Smo v procesu vse intenzivnejšega po- g ČASU, KOT SIMBOL ZMAGE ZA BOLJŠE ŽIVLJE­ Vsi ti uspehi so v prvi vrsti rezultat družabljanja vseh doslej izrazito »uprav- 1 NJE, DVIGNILI PROTI NEBU TUDI VISOKI STANO­ novih, socialističnih družbenih odnosov, ki nih« služb. V okviru komunalne skupnosti f| VANJSKI BLOKI. uresničujemo v praksi vizijo prvih marksi- §j jih iz leta v leto krepimo in poglabljamo. Pred Dnevom republike Delavsko samoupravljanje je že zdavnaj stičnih mislecev o komuni kot resnični §j dokazalo svojo zgodovinsko upravičenost. obliki ljudske samouprave. Ob uveljavlja- I Postalo je močan materialni činitelj našega nju novih družbenih odnosov, ki jih te §s nadaljnjega razvoja. V našem okraju je spremembe nujno narekujejo, se rušijo §| oslave v delavskih svetih 4032 delavcev, v uprav­ moralne norme in pisani ter nepisani za- |j nih odborih pa 1296. Osnova delavskega koni in se ustvarjajo nove, socialistične jj§ samoupravljanja se vedno bolj širi. Preko norme in novi nepisani zakoni. Družbeno s © vsei Gorenjski samoupravljanje je visoka šola nove socia- H Samo še nekaj dni nas loči od 29. novembra, ko bomo z zasta­ obratnih delavskih svetov in različnih ko­ vami in delovnimi zmagami počastili ta veliki praznik vseh jugo­ misij vključujemo nove neposredne proiz­ listične družbene etike. g slovanskih narodov. Vsako leto ob tem zgodovinskem dnevu pro­ Največjo proslavo v našem okra­ vajalce v upravljanje. Z ustanavljanjem Ko razmišljamo o vseh teh spremembah, §j slavimo rojstvo naše Jugoslavije. Tudi letos, ko bo poteklo 17 let, odkar so položili temelj naši novi državi, se delovni Ijudjcširom ju ob Dnevu republike pripravlja­ ekonomskih enot po podjetjih in z novim ki jih človek vse hkrati in v celoti ne more § po Gorenjski in vsej domovini pripravljajo na proslave, akademije, jo v Poljanah. Na Dan republike niti dojeti, nam šele postane jasen ogromen §§ načinom delitve dohodka znotraj kolektiva otvoritve no»ih poslopij, lokalov, klubov itd. Poglejmo, kako bodo bodo odkrili visok spomenik, ki bo izkoreninjamo zadnje mezdne in birokrat­ zgodovinski pomen II. zasedanja AVNOJ § Dan republike počastili v nekaterih naših krajih. spominjal na znano poljansko vsta­ ske ostanke upravljanja z ljudmi. in njegovih sklepov pred sedemnajstimi §§ V KRANJU se posebno v zad­ nistko Vilmo Bukovčevo in ba­ jo v decembru 1941. leta. Desetega leti. Ponosni na velike uspehe, ki smo jih §| njih dneh živahno pripravljajo. sista Ladka Korošca ter recita- decembra 1941 so v Poljanah po­ Močno se je razvilo tudi družbeno doslej dosegli v našem druž*benem in go Občinski odbor SZDL Kranj pri­ torja, člana SNG Ljubljana, Jane­ čili prvi streli. Sledila je hajka. pravlja slavnostno akademijo, ki za Rohačka. Razen tega pa bodo To je bil povod za množični od­ upravljanje v komunah. V raznih organih spodarskem razvoju, zato z veseljem praz- bo danes ob 20. uri v Prešerno­ nastopili tudi člani Delavske god­ hod v partizane 12. decembra. Te­ družbenega upravljanja sodeluje v našem nujemo rojstni dan naše ljudske države. vem gledališču. Občinstvo bo de­ be iz Velenja. V počastitev praz­ den kasneje so partizani že vdrli ležno velikega umetniškega užit­ nika bo danes zvečer ob isti uri v Poljane, 25. decembra pa je Can­ ka, saj bo imelo priliko slišati akademija tudi v domu Svobode prvaka ljubljanske opere, sopra- karjev bataljon z močnim napa­ v Stražišču, na kateri bodo nasto­ pili člani DPD Svoboda S,tražišče. dom povzročil tamkajšnji novi so­ Proslave bodo tudi po vseh šolah vražni postojanki hude izgube. Sle­ Obračun dveletnega dela komunistov kranjskega okraja in podjetjih. Kot vsako leto tako dile so množične aretacije, stre­ tudi letos Sindikalna podružnica ljanje talcev in represalije proti delovnega kolektiva »Iskra« pri­ Prebivalstvu te doline. Vse to pa pravlja proslavo z bogatim in pe­ ni moglo več zatreli upora. Na strim sporedom. Ob tej priliki bo­ Aktivno sodelovanje v dri do razvili sindikalni prapor, ki mu spomeniku je vklesanih 160 imen Padlih borcev in žrtev iz Poljan in bo botroval predsednik Sindikata bližnje okolice, večina teh so bili kovinarjev Jugoslavije, tov. Aca Icev. Za prijetno praznovanje pa Prvoborci. dogajanju naloga vsakega cl je poskrbela tudi restavracija — Danes, po devetnajstih letih, ko »•Iskra«. Na plesni prireditvi, ki Se prebivalci Poljan skušajo od­ Največja pozornost družbenemu in delavskemu sam©upra¥Slai?iu bo danes ob 20. uri, bo igral"or­ dolžiti padlim žrtvam z odkrit­ kester »Dobri znanci« iz Celja, jem spomenika, diha po tej dolini Kranj, 24. novembra — Danes je v dvorani Okrajnega ljudskega problemih Zveze komunistov. uveljavljanjem vseh demokratič­ s pevcema Marjano Roblek in drugačno življenje. Obrati tovarne Nato je govoril organizacijski nih organov v komuni. Na dopol­ odbora v Kranju končala delo dvodnevna konferenca komunistov Brankom Dobravcem ter humo­ Motor, Planike, tamkajšnja kme­ sekretar Andrej Levičnik o neka­ danskem delu konference je go­ našega okraja, ki je dala kritični obračun dela komunistov v pre­ ristom Matevžem. Jutri, v pone­ tijska zadruga in druga dejavnost, terih oblikah dela organizacij ZK voril še Jakob 2en o nalogah ko­ teklih dveh letih. deljek in torek pa bodo igrali za nudi zaposlitev velikemu številu v podjetjih, v občinskih vodstvih munistov v organizacijah Sociali­ ples »Veseli Kranjčani«. Prebivalstva. Drugi se zaposlujejo Konferenci sta v imenu Izvršnega komiteja Centralnega komi­ in v osnovnih organizacijah. — stične zveze delovnih ljudi. V TRŽIČU se bodo vrstile šport­ v Škof ji Loki in drugod. Hotavlje, teja Zveze komunistov Slovenije prisostvovala tudi tovariša Stane Vinko Hafner je poudaril, da so Popoldne so se delegati razdelili ne in kulturne prireditve vse do Vinharje, Delnice, Malenski vrh, v sklopu nadaljnjega razvijanja v tri komisije, ki so ločeno raz­ Kavčič in Boris Ziherl, nadalje člana Izvršnega sveta LRS Miran praznika. Včeraj ob 15. uri se je Žakobilk in drugi okoliški kraji, komunalnega sistema potrebne do­ pravljale o določenih problemih. pričelo v strelski dvorani na Rav- ki so bili žarišče vstaje in zatoči­ Košmelj in Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja Nova Gorica ločene organizacijske spremembe Največ se jih je vključilo v raz- šče partizanov pred 19. leti, so da­ Tine Rcmškar, zvezni in republiški poslanci, člani prejšnjega okraj­ s krepitvijo občin ter vzporednim (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) nes obnovljeni, ljudje si s pomoč­ nega komiteja ZK, predstavniki JLA, mnogi gosti in 251 izvoljenih jo širše skupnosti izboljšujejo živ­ NiHlt!llllll!l!lllll!ll!ll!l!i!l!li!!li:illlliH delegatov. ljenjske razmere, se selijo v doli­ sebno dva bratranca sta si — sta molčiš prav tam, kjer je treba § Razen obširnega poročila, ki je delu konference sekretar okraj­ no, v tovarne, utrjujejo nove druž­ si močno prizadevala, da bi na stvari povedati in se o njih pogo- m bilo razposlano delegatom že vna­ nega komiteja Janko Rudolf pre­ bene odnose, za katere so padali vsak način cesto popravili in do­ voriti?* H prej, je v začetnem, plenarnem bral uvodni referat o aktualnih njihovi svojci. gradili tja do njunih kmetij, »Kaj bi pravil! Nič ne bi za- §3 Pravzaprav imajo v tistem prede­ leglo, vem. Končno pa je to moje §| lu trije kmetje svoja posestva. In privatno mnenje in ga ne maram g sedaj hočejo, da bi jim vsa vas vsiljevati drugim,* je dodal Loj- S gradila cesto. Doseči želijo, da bi ze zbirali po vasi prispevke zanjo, - , i Dolgo sva se pogovarjala in 5 ši najmlajši prvič v organizacijo. Kranj, 25. nov. - Iz Bohinjske publike, ki je hkrati tudi Dan skorajda spričkala o tem. Lojze §jj Na prsa si bodo pripeli značko pr­ Bele, iz Škofje Loke, iz Preddvo­ pionirjev, bo letos dobil posebno nikakor ni hotel razumeti, da je 3 ve organizacije v njihovem živ­ ra in iz drugih krajev sporočajo obeležje. S prispevki raznih pod­ v naši družbeni ureditvi, v pogo- 9 ljenju. Pionirski odredi so prva o pripravah na posebne svečano­ jetij, staršev in organizacij, so jih poglabljanja socialistične de- || stopnja, kjer se mladi državljani sti, ki jih pripravljajo po šolah v skorajda povsod pripravili novim mokraoije in družbene samoufa^ f| začno uveljavljati v našem druž­ S Ondan, po zboru SZDL, sva se da bi sprejeli na zboru volivcev glavnem za jutri, soboto, 26. nov., pionirjem poleg značk tudi rdeče ve, važno prem osebno mnenje §§ benem razvoju, kjer se uvajajo k E 7. Lojzetom nekoliko zaklepetala. delovne obveze za gradnjp tiste ob sprejemu cicibanov v pionir­ rutke, ponekod celo baretke in vsakega posamezniku. Venomer je fj samoupravljanju in aktivnemu S Včasih, ko sva bila Še fanta, sva ceste itd. Da pa bi zbrali denar druge rekvizite. Mnoge šole že trdil svoje: da se ne mara, niko- 9 ske organizacije. Kot je predvi­ zavestnemu in samostojnemu de­ i§ bila vedno skupaj. Sedaj pa je in material za dograditev prosto­ danes krasijo prostor, kjer bodo mur zameriti, da tudi če kaj reče 9 deno bo K-tos stopilo v pionirske lovanju v javnem življenju. Nji­ S postalo življenje tako pestro, da rov za sestanke krajevne organi­ jutri pionirji zaprisegli. Nekatere nič ne zaleže, da imajo tako le ne- S vrste 2479 otrok in bodo vsi pio­ hov pristop v pionirske vrste po­ S se ne srečava več tako pagosto. zacije SZDL in drugih organiza­ šole pripravljajo tudi primerno kateri besedo. || nirski odredi v okraju vpljuče- meni prav ob Dnevu republike 9 Po običajnem uvodu: »Kako se cij, ki pa bi bili res koristni in pogostitev, razne recitacije, govo­ Na srečo pa je ljudi s takimi §| vali v svojih organizacijah skup­ vsakoletno pomladitev prvih vrst = kaj imaš?« itd., je Lojze začel pri- potrebni za vse vaščane, o tem pa re v pozdrav mladim državljanom mnenji vsak dan manj. Na zbo- || no nad lii.000 članov. v veliki stavbi samouprave, v H povedovati tudi o razmerah v nji- nista hotela niti slišati. ob njihovem vstopu v pionirsko rih, na sp^t^-ikih in povsod dru- B naši novi družbi svobodnih ljudi. §f hovi vasi. Tako se je hudoval Lojze. Starešinski sveti Društva prija­ organizacijo. j§ »Zadnjič smo na zboru voliv- »Kako pa, da takih stvari nisi god, ljudje vsak dan bolj spro- §J Zato naj velja mladim pionir­ teljev mladine in šolski odbori so H cev precej govorili o ces)i. Po- povedal prej, na zboru? Zakaj ščeno in odkrito govore. jem ob tej svečanosti še poseben Be letos zelo dobro pripravili na Ta dogodek je vsekakor po­ K. Makuc s pozdravi te sveč mosti. Praznik Dneva re- memben. Z zaprisego stopajo na­ SOBOTA, M. NOVEMBRA 1«? NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl Te Dni po s u e t u ljudje in dogodki Argumenti sile KOCA POPOVIC NA DUNAJU Poro81!a, U t« dal prihajajo hi bvtaja. V zadnjih dneh M MO- prid Kasavubuja ln le 6 proti, misija za pomiritev, ki bi lahko Državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovlć Konga povedo, da se Je položaj butujevi vojaki odvzeli predstav­ medtem ko se dve delegaciji nedvomno odigrala pozitivno Je v četrtek prispel na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. Na jugo­ v tej afriški deželi spet nevarno nikom OZN preko 40 avtomobi­ sploh nista udeležili seje. vlogo pri urejanju notranjih vzhodni železniški postaji ,okrašeni z jugoslovanskimi in avstrij­ zaostril. Hkrati je Generalna lov. Med drugimi so napadli tudi Taka »rešitev« kongoŠkega sporov v Kongu, še vedno nI od­ skimi državnimi zastavami, so jugoslovanskega državnika pozdravili skupščina s 53 proti 29 glasovom jugoslovanskega vodnika Mač­ predstavništva na liniji Kasavu- potovala Iz New Yorka. Zaradi In mu zaželeli dobrodošlico zunanji minister dr. Kreiskv, državni ln 19 vzdržanim, potrdila akredi­ kica, ki pripada četam ZN v bu-Mobutu seveda najbolj ustre­ zadnjih dogodkov sta iz komi­ sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Gschnitzer, načelnik političnega tive Kasavubujeve delegacije v Kongu. Razen tega so več urad­ za tistim silam v svetu, ki žele sije izstopila že predstavnik Gvi­ oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Wodak in drugi ugledni avstrij­ Združenih narodih. Spričo take nikov ZN zaprli ln jih mučili. preko njiju uveljaviti svoje in­ neje ih Malija in grozi nevar­ ski funkcionarji. odločitve je komisija za pomiri­ Višek je dosegla njihova samo­ terese v Konjju. Zato so se te nost, da bo komisija razpadla. tev spet odložila odhod v Leo- volja, ko so se pred ganskim ve­ sile odkrito postavile proti svo­ Po izjavi delegata Gvineje ob­ OBISKI V ITALIJI poldville, iz komisije pa je ra­ leposlaništvom spopadli s četa­ bodno izvoljenemu kongoškemu staja celo neko pismo, ki ga je zen delegatov Gane ln Gvineje, mi ZN in pregnali iz dežele gan- parlamentu ln proti legalni vla­ Kasavubu poslal generalnemu Britanski premier Macmillan in zunanji minister lord Home izstopil še delegat republike Ma­ ske diplomate. Po zadnjih vesteh di, čeprav se sicer kaj rade skli­ sekretarju OZN Hammarskjoldu, sta zaključila svoj obisk v Rimu. Včeraj pa sta prispela v Rim li. pa nameravajo Izgnati iz dežele cujejo na svojo demokracijo In v katerem ostro nasprotuje pri­ francoska državnika Debre in Couve De Murville, po komentarjih Vse to so podatki, ki kažejo, diplomatske predstavnike še ne­ parlamentarno tradicijo. Kapitu­ hodu komisije za pomiritev v sodeč manj dobrodošla od prvih dveh. Na dnevnem redu bodo v da se razvija kongoška kriza v katerih drugih držav. lacija Združenih narodov pred Kongo. glavnem ista vprašanja, ki so bila predmet italijansko-britanskih nevarno in škodljivo smer. Za­ Pobuda za te akcije polkovni­ pritiskom teh sil pomeni zmago Ce se bodo ob tem uresničile razgovorov. Italijansko britanski razgovori so se zaključili brez radi tuje intervencije — pred­ ka Mobutuja je nedvomno pri­ neokolonlalizma, kar vsekakor še napovedi, da bodo Združeni kakih posebnih sklepov in iz uradnega komunikeja je celo izpadla vsem s strani Belgije in ZDA — šla od zunaj. Teror v Leopold- ne bo prispevalo h krepitvi za­ narodi zaradi finančnih težav običajna formula »-o popolni skladnosti stališč«, vendar bi bilo po so se tako. v Kongu samem kot villu je samo odraz pritiska, ki upanja mladih, neodvisnih deže­ morali umakniti svoje čete I« vsemu sodeč napačno sklepati, da so bili razgovori brezplodni. v Združenih narodih, uveljavili so mu bile izpostavljene delega­ la do OZN. Indijski premier je Konga, potem bo to že drugi pO" tisti elementi, ki Jim ni do kon­ cije neodvisnih afriških dežela prav zategadelj še pred glaso­ raz te organizacije In druga zma­ GOSPODARSKI VIDIKI RAZOROZTVE struktivne rešitve kongoške kri­ — in tudi druge delegacije — v vanjem o kongoškem predstavni­ ga tistih sil, ki jim nI do pomi­ ze. Združenih narodih, ob razpravi o štvu v ZN opozoril, da se prav V ekonomskem odboru razpravljajo o decentralizaciji gospodar­ ritve v tej afriški deželi. Se Iz Leopoldvilla javljajo o te­ kongoškem predstavništvu v tej v Kongu in na vprašanjih Kon­ manj pa do uveljavljanja dejan­ ske in socialne dejavnosti OZN in o -krepitvi njenih regionalnih rorju, ki ga izvajajo nad prebi­ svetovni organizaciji. Zaradi ta­ ga odloča usoda OZN. skih teženj tamošnjega ljudstva gospodarskih organov. Preden so začeli razpravljati o tem je odbor valstvom ln pripadniki OZN kega pritiska se je kar 10 dele­ ln njegovih dejanskih predstav­ sprejel osnutek resolucije, katere namen je omogočiti širše dojema­ Tak razvoj položaja pa ima še oborožene tolpe polkovnika Mo- gacij afriških držav Izjavilo v druge negativne posledice. Ko­ nikov. nje gospodarskih vidikov razorožitve in povezanosti gospodarskih problemov z razorožitvijo. Med razpravo so poudarili, da se neraz­ uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin vite države zlasti zanimajo za gospodarski vidik razorožitve in obravnavajo ta problem kot ne tako daljno realno možnost.

8TRANKA PODPIRA NATO Kongres socialno demokratske stranke Zahodne Nemčije Je spre­ DAN REPUBLIK jel resolucijo, s katero stranka podpira politiko Atlantske zveze, hkrati pa tudi zahteva, naj ostane atomski klub omejen na sedanje tri člane. Glede atomske oborožitve Bundeswehra se je kongres omejil na zahtevo, naj vlada ne deluje v tej smeri. po vsei Goreniski proslave (Nadaljevanje s 1. strani) svetna društva skupno s šolami Tudi na JESENICAH se bodo odbori pripravljajo proslave tuđ Republiška konferenca strokovnjakov DOZ nah tekmovanje z zračno puško. pripravila samostojne programe v teh dneh vrstile v počastitev v Gorjah, Bohinjski Beli in I Nastopile so ekipe sindikalnih po­ za kulturne prireditve. Po hribih Dneva republike številne prire­ Ribnem. M. t* družnic, društev in družbenih or­ pa bodo zakurili kresove. ditve. Danes in jutri bodo prosla­ ganizacij. Ob 20. uri pa je bila Največji dogodek pa bo 29. no­ ve po podjetjih in šolah. V pone­ PRED OBŠIRNIMI slavnostna akademija v Cankar­ vembra popoldne v Poljanski do­ deljek, 28. novembra, bo ob 9. uri NALOGAMI Zavarovanje živali jevem domu, na kateri sta sode­ otvoritev samopostrežne trgovin« lini. Tu bo odkritje spomenika Pretekli teden j« bil* skupna PJ lovala TVD Partizan in DPD Svo­ na Javorniku, ob 10. url pa prav Od KL do »3. novembra s« Je • hotela »Pod voglom« v Bohi­ padlim borcem NOB ln žrtvam ja upravnega odbora Kranjsk«e* boda Tržič. Za danes ob 19. uri pa tako otvoritev samopostrežne tr­ nju posvetovalo okoli 50 strokovnjakov DOZ ln veterinarjev, ki so­ fašističnega terorja. To bo eden akademskega društva in predstav­ pripravlja akademijo KUD Lom, govine na Plavžu. Istega dne zve­ delujejo pri zavarovanju živine po vsej Sloveniji. Na posvetovanju najlepših spomenikov v tem delu nikov mladinske organizacije LM in sicer v osnovni šoli v Lomu. čer bo v »Cufarjevem gledališču« đ so razpravljali o poenostavitvi dela pri skupinskih zavarovanjih ži­ Gorenjske. Gimnazije Kranj. Na sestanku * Jutri popoldne prirede člani avto- ob 19.30 akademija, združena z obravnavali program dela društvi vine, o znižanju stroškov v administraciji, o urejanju premij za Kulturni program so pripravili moto društva Tržič lov na lisico. gledališko predstavo »Globoko so do občnega zbora in nekateri zdravljenje, o znižanju škodnega procenta, o ukrepih proti tistim recitatorjl, godba na pihala in pev­ Zvečer ob 19. uri pa bo akademi­ korenine«. Najzaslužnejši delavci možnosti sodelovanja kranjskeg' mesarskim podjetjem, ki zasilne zakole zavarovanih živali izkorišča­ ski zbor. Po proslavi bo partizan­ ja v Kovorju. V strelski dvorani jeseniške občine bodo ob zaključ­ akademskega društva s kranjski jo za neupravičene dobičke itd. sko rajanje. na Ravnah pa bo še istega dne ku prejeli odlikovanja. Na sam Gimnazijo. Bili so mnenja, da «j Zavarovanje živali Je težka in finalno tekmovanje za pokal med V ponedeljek, 28. novembra, bo praznik pa bodo organizirali avto­ bilo tako sodelovanje v nekateri« odgovorna naloga, saj Je to zava­ posameznimi strelskimi ekipami. v kino dvorani v RADOVLJICI busne Izlete na Vršič, Krvavec in smereh dokaj koristno. Društv< Aktivno sodelovanje rovanje vezano na posebne pregle­ Tekmovanje prireja Občinski od­ centralna akademija ob sodelova­ Mežaklo. pripravlja do svojega občneg* de ln še na niz težkoč, ki jih dru­ bor ZROP Tržič. Nadalje bodo v nju članov KUD »-Anton Linhart«. Na BLEDU bo centralna pro­ zbora tri zanimiva predavan]' v družbenem dogajanju ge panoge zavarovanja ne pozna­ torek, ob 14. uri, cestno hitrostne Krajevni odbori Socialistične zve­ slava v kino dvorani, in sicer da­ med njimi bo verjetno najzanirni' dirke okoli Tržiča, istega dne pa ze bodo poskrbeli, da bodo sve­ vejše predavanje Vitka Muska < naloga vsakega člana Zveze jo. Zavarovanje živine ima tudi so­ nes ob 20. uri, v organizaciji Ob­ cialni pomen, vključeni preventiv­ se bo zaključilo kegljaško tekmo­ čane akademije tudi v Lescah, činskega odbora SZ. V kulturnem filmu. Nameravajo pripraviti tu» komunistov ni ukrepi proti raznim boleznim vanje med sindikalnimi podružni­ Begunjah, v Kropi, Podnartu, v sporedu bo sodeloval tudi blejski celodnevni izlet v Begunje ter (Nadaljevanje s 1. strani) pa dvigajo naše zavarovanje živi­ cami, ki se je pričelo že 21. no­ Kamni gorlti itd. pevski zbor. Posamezni krajevni kaj športnih tekmovanj. ne daleč nad raven klasičnih ka­ vembra. pravo o delavskem samoupravlja­ pitalističnih zavarovanj. Da bi Dan republike v škofjelo­ nju. ški občini čimlepše proslavili, se Na današnjem, ponovnem skup­ Razširjeni načini zavarovanja po vseh kulturno-umetniških dru­ nem sestanku so delegati najprej živine omogočajo veterinarski in štvih in ostalih organizacijah, ka­ poslušali poročila o delu komisij. kmetijski službi odkrivanje žarišč kor tudi po podjetjih in šolah O delu komisije za delavsko sa­ kužnih bolezni ln tako kažejo skrbno pripravljajo. V SKOFJI moupravljanje je poročal Štefan smernice za delo preventivne ve­ LOKI člani DPD Svoboda priprav­ Kadoič, o delu komisije, ki je raz­ terinarske službe. ljajo svečano akademijo z boga­ pravljala o nalogah komunistov Na Gorenjskem se je zavarova­ tim programom. Nastopila bosta v družbenem upravljanju v ko­ nje živine v povojnih letih zelo dva pevska zbora ln sicer iz Vir- muni, je poročal Jakob Zen, Smi­ razširilo in doseglo lepe uspehe. maš in iz Loke. Občinski komite lja Gostiševa pa Je prebrala po­ Lahko pa rečemo, da zavarovanje pa skupno s TVD Partizan organi­ ročilo o glavnih problemih, o živine ni deležno takega razume­ zira za ta dan tek po mestu, ša­ katerih so delegati razpravljali v vanja in podpore merodajnih fo­ hovsko prvenstvo posameznikov in komisiji za ideološko-politična ter rumov, kakšnega bi zaradi svoje­ tekmovanje v namiznem tenisu. organizacijska vprašanja. ga pomena tudi zaslužilo. Po vseh manjših krajih bodo pro­ Nato je govoril še predsednik OK LMS tovariš Zdravko Krvina o nalogah komunistov v mladin­ skih organizacijah, Maks Krmelj Kovi okrajni komite In revizijska komisija pa o odnosu, ki bi ga morali za­ stopati komunisti pri nadaljnjem Okrajni komite: Rudolf Janko, Mihelič Stane, Naglic Peter, Ne­ utrjevanju in reorganizaciji kme­ Bavdek Dušan, Bernik Stane, Ber- mec Štefan, Polajnar Milka, Pin- tijskih zadrug. gant Jože, Bertoncelj Ivan, Božič tar Marija, Rakovec Franc, Saksi- Ida, Cerkovnik Ivan, Čuden Janez, da Ivan, Šolar Marija, Tomažin Na koncu so izvolili nov okraj­ Debeljak Ivanka, Djukanovič Du­ Zdravko, Tribušon Milan, Verbič ni komite in revizijsko komisijo. šan, Eržen ing. Janez, Globočnik Andrej, Zavrl Cilka, Zakelj Milan, V pismu, ki so ga poslali gene­ R6k, Glušič Miha, Gostiša Smilja, 2en Jakob. ralnemu sekretarju ZKJ tovarišu [Hafner Darinka, Hafner Tone, Haf­ Revizijska komisija: Dijak Franc, Titu, zagotavljajo, da se bodo še ner Vinko, Jelovšek Ciril, Jenster- Gril Danila, Marinko Valentin vnaprej zavzemali za vsestranski le Albin, Jere Franc, Kadoič Ste­ Peraič Vladimir, Simčič Mihela razvoj komunalnega sistema in zan, Kavčič Tomaž, Kobal Svetko, Boštjančič Angela, Troj ar Janez. samoupravnih organov kot nosil­ Košir Martin, Krvina Zdravko, Le- Nov komite se je že sestal in cev novih družbenih odnosov. — (vičnik Andrej, Logar Vladimir, ponovno izvolil za sekretarja tova­ Pozdravno pismo so poslali tudi Menard Stana, Mlakar ing. Franc, riša Janka Rudolfa. sekretarju IK CK ZK Slovenije Mihi Marinku. Sekretar OK Janko Rudolf Je za uvod v konferenco prebral zbranim komunistom svoj referat

Z mladinske konferenc« MALA ANKETA — MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA —MALA ANKETA v Ratečah Obširen program zbiranja sredstev in začetnih del veda pa jih je nekaj, ki še danes KO. Tako pa so ustanovili pose­ stoje ob strani, češ da Imajo last­ Sodelovanje v krožkih — ben iniciativni odbor in je sedaj ne vodovode in nočejo priznati, da Organiziranje predavanj in vsa stvar nekoliko zamrla. Pokli­ ti niso trajni in kar je najvažnej­ tečajev Mnogo dobrih pobud v cali so tudi komisijo, da je pre­ še, da so nehigienični. Nadalje mi V soboto, 12. novembra, Je bi'* gledala možnosti za regulacijo po­ je tovarišica Pipanova pripovedo­ v Kulturnem domu v Rateča toka Bezdene, ki sedaj večkrat po­ vala na zboru volivcev, kjer so va- redna letna mladinska konferenc3' plavlja in odnaša rodovitno zem­ ščani govorili o javni razsvetljavi, V slavnostno pripravljeni dvoraj1 ljo. za katero so načrti že izdelani, vsakem krajevnem odboru se je zbralo precejšnje šteVi1^ in zagatovljena delna sredstva. — Problemov je v Nomnju torej mladink in mladincev. Navzoči s^ Tudi lokacija za gradnjo bencin­ dovolj, KO odbor se je polotil k;\r bili tudi predstavniki vseh niPjj Ko Je bil v letu 1955. sprejet za­ zevanju hiš, na kulturno-prosvetno i možnosti, da smo v vseh primerih ske črpalki je že določena. Konč­ vseh. Brez dvoma bi jih ob po­ žičnih organizacij in sekretar L^ kon o ureditvi občin in okrajev - dejavnost v naselju ln podobno. naleteli prav na ljudi, ki se za do­ no so v Gorenji vasi ustanovili moči in razumevanju vaščanov in iz Škofje Loke. smo dobili tudi nove organe druž­ Poglejmo, kaj smo zvedeli o de­ gajanja v svojem kraju pač ne za­ ob večjem sodelovanju z ostalimi tudi servisno delavnico, ki nudi nimajo. Tudi v Nomnju nI šlo po R benega samoupravljanja v naseljih lovanju KO v bohinjski občini v Delovanje v omenjenem ^^.a organizacijami v vasi, tudi izpe­ prebivalcem razne usluge. Gradi­ — krajevne odbore. Po daljšem ob­ Nomnju ln v Poljanski dolini v našem načrtu, zato smo se obr­ se je v zadnjem času zelo poživil • ljal. jo tudi nov most čez Soro. Stari dobju njihovega obstoja lahko že Gorenji vasi. nili kar na predsednika KO Jože­ se je letos v oktobru zaradi ve­ Njegovi člani sodelujejo v drafn 11 ocenjujejemo mnjlhovo delo. Pred­ V Bohinjski občini je 6 krajev­ ta Burjo. Ko smo se te dni mudili v Po­ likih poplav porušil. — Izvedela ski, tamburaški, pevski in na" vsem lahko ugotovimo, da so se nih odborov. Naš načrt, da bi o de­ Na vprašanje o delu njihovega ljanski dolini, smo tudi v Gorenji sem, da bo most, ki je za Gore- noteniški sekciji. Prihodnjo krajevni odbori Izkazali kot tisti lu, katerega izmed njih zvedeli pri odbora je povedal, da Ima odbor vasi povpraševali tamkajšnje va- njo vas zelo pomemben, v naj­ mlad nameravajo urediti zemlji^ družbeni organ samoupravljanja v vaščanih, ki niso odborniki se je 9 članov, ki so po večini mladi in ščane, naj nam kaj povedo o do­ krajšem času dograjen. pri Pilarni za odbojkarsko igri 0 naselju, ki je najbolj sposoben re­ na več mestih izjalovil, ker ti o čutijo, da ljudje z nezaupanjem sedanjem delu in o nalogah nji­ in še nadalje sodelovati pri vS' ševati lokalne probleme. Krajevni delu odbora niso ničesar vedeli. gledajo na njihovo delo in sklepe hovega odbpra. Možakar, ki sem Ker smo se zanimali za njeno sekcijah. Pripravili bodo zabavo 1 odbori največ prispevajo predvsem Dogajalo se je celo, da so nas po­ Prav v tem išče predsednik tudi ga srečala pred pisarno krajevne­ sodelovanje v javnem življenju v si s pridobljenim denarjem uf pri vzdrževanju cest, popravilu samezniki začudeno pogledovali — delno opravičilo za manjše uspehe ga urada ni bil nič kaj zgovoren. Gorenji vasi, nam je povedala, da dili sobo za igranje namizne njihovega dela. Do sedaj so se 7 Zato sem se napotila kar v prvo tenisa. , mostov, javnih vodovodov, kana­ ker niti tega niso vedeli, da Je v so tu prav v teh dneh zaključili s lizacij, ureditvi razsvetljave, ure­ njihovem kraju tak odbor. Ta ugo­ krat sestali in razpravljali pred hišo. Tu sem našla tovarišico Pl- Skupno z drugimi organi zaci J**™ krvodajalno akcijo prebivalcev n janju pokopališč In pri drugem. — tovitev nas navaja na razne po- vsem o tem, kako bodo uporabili panovo. bodo sodelovali pri graditvi ° J Poljanske doline, katero organiza­ To so področja, kjer ljudje v naj­ mislike. Morda se ljudje v teh dotacijo ObLO v višini 70.000 din. V pogovoru z njo sem zvedela, mesnice. Sodelovanje želijo utr o večji meri In radi pomagajo s pro­ krajih ne zanimajo za delo svojih Organizirali so popravilo nekate­ da so naloge krajevnega pdbora tor Je bila. Iz vasi Sovodenj, Tre- z vsemi množičnimi organizacij stovoljnim delom ln s samopri­ KO in tedaj to delo brez podpore rih lokalnih poti in premenjall zelo obširne, da pa Je njegovo de­ blja, Hotavlje, Leskovica, Gorenja mi. j, lo usmerjeno predvsem na področ­ spevki. Ko govorimo o krajevnih ostalih vaščanov nikakor ne mor« drogove na električnem omrežju. vas, Poljane ln JavorJ« J« bilo Nekateri so želeli tudi ustanO^J odborih, pa Je treba poudariti, da biti povsem uspešno. Možno Je tu­ Prav tako so oskrbeli načrte ca je urejanja komunalnih vprašanj. tev likovnega krožka, ker J« *^ prijavljenih 510 krvodajalcev. Čla­ Je nujno treba razširiti njihovo de­ di, da je KO tako zelo nedelaven, gradnjo vodovoda. Menijo, da bi Pri tem so nekateri prebivalci za­ nimanje zanj precejšnje. - *!T3 ni transfuzijske ekipe iz Ljublja­ lovno področje tudi na socialno . da o nJem res nI mogoč« ničesar , lahko začeli tudi gradnjo samo, če res veliko pomagali in tudi pri­ mladih strelcev imajo dovolj« A problematiko, na pomoč pri vzdr-. «vedeti. Ne izključujemo pa tudi 'bi vaičanl prepustili organizacijo spevali po svojih možnostih, se­ ne so vzeli kri 431 vasčanom. sredstev za nabavo pušk nimW STRAN NOTRANJA rCLITIKA IN GOSPODARSTVO 3

Iz referata tovariša Janka Rudolfa Zveza komunistov

za vse. kar

Na okrajni konferenci Zveze komunistov v Kranju, ki je bilalutu Zveze komunistov je ena te preteklo sredo in četrtek, je referat prebral« sekretar Okrajnega ko­ meljnih dolžnosti članov aktivu delo v ostalih organizacijah in or­ miteja Zveze komunistov Kranj tovariš JANKO RUDOLF. ganih. To se pravi, da bi delal grobo napako tisti, ki bi iskal de­ Med drugim je dejal, da med po­ stveno vplivalo na položaj vsake­ litev dela med Partijo in drugimi. glavitne naloge, ki bodo v bodočem ga posameznega proizvajalca, če je Nasprotno pa politična odgovor­ ta povezan samo z boljšimi ali delu terjale od komunistov pove­ nost organizacij Zveze komunistov sU;bšimi uspehi vsega podjetja. To pomeni, da morajo neprestano čano aktivnost, spadajo vsi proble­ je samo kar zadeva gmotni interes skrbeti za to, da se bodo njem čla­ mi, ki so povezani z burnim pro­ vsakega člana kolektiva, pa niti ni povsod aktivno borili za vsa ti­ cesom .nadaljnje rasti organov de­ ni najvažnejše. Najvažnejše pri sta napela in konkretne odločitve, tem je nekaj drugega, in sicer to: lavskega upravljanja v delovnih ki so v duhu Programa in našega kako odpravljati vse tiste mezdne socialističnega razvoja. kolektivih. V zadnjem času se po­ elemente, o katerih' je bilo govo­ Ljudi moramo pritegniti k delu večuje materialna osnova delav ra, kako odpraviti elemente uka- in sodelovanju ne samo kadar •kega upravljanja, krepi se samo­ zovanja, podrejenosti v družbenem gre za boljše izpolnjevanje vseh smislu, ki je ostanek klasične de­ stojnost gospodarskih organizacij, nalog, temveč tudi takrat ko se od­ litve dela med izvrševalci in med odpirajo se velike možnosti za loča, se pravi k upravljanju. To tistimi, ki ukazujejo. Tu pridemo Člani konference ZK so o nekaterih problemih razpravljali tudi ločeno: v treh kom'sijah. Na naših sil-, je mogoče praktično uresničiti sa­ dolgoročno perspektivno gospo­ do bistva problema zaradi česar kah sta komisija za ideološko politična (zgoraj) in komisija za družbena in komunalna vprašanja mo tako, da se odločanje v naj­ darjenje tako, da vsak delovni ko­ govorimo o družbeni in ekonomski različnejših oblikah približa nepo­ nujnosti decentralizacije. Gre nam­ lektiv vnaprej lahko planira svoj srednim proizvajalcem. reč za to, da v manjših enotah, gospodarski napredek istočasno z kjer lahko merimo skupni učinek V nadaljevanju svojih izvajanj dvigom osebnega in družbenega tega manjšega kolektiva, njemu je tovariš Rudolf dejal, da je ena standarda. samemu prepuščamo odločanje o osnovnih stvari, ki jo moramo čim­ vseh zadevah. Na tak način spre­ prej odpraviti, tudi med komuni­ Najvažnejše pri tem je, da bodo minjamo odnose med posamezni­ sti, v praksi precej razširjena deli­ delovni kolektivi z večjo produk­ mi enotami, kakor tudi odnose tev na politike, tehnike, ekonomi­ tivnostjo in boljšim gospodarje­ enot do celega kolektiva v popol­ ste in ne vemo kaj še vse. Že ta­ njem ustrezno povečali dohodek, noma drugačne od teh, ki jih po­ ko ne moremo točno razmejiti kje znamo sedaj. se neha tehnika in začne politika to pa se pravi večji osebni doho­ ter obratno, saj bi težko našli pro­ Skratka, pred nami se odvija in­ dek in več skladov, ki jih bodo bleme te vrste, ki bi ne bili hkra­ tenziven proces, ki je nadaljnja delili po svojem preudarku, tako ti tudi zelo važni politični pro­ demokratizacija, decentralizacija v blemi. Očitno je po vsem tem, da Za potrebe standarda, kakor tudi odločanju in dejansko vključeva­ bo v boaoče nujno potrebno v delu za modernizacijo in napredek sa­ nje v upravljanje celotnega kolek­ organizacij in komitejev Zveze ko­ tiva, ki ni odvisno samo od druž­ me proizvodnje, kar naj zagotovi munistov celovito in zlasti izrazi­ bene zavesti in politične zrelosti, vsestranski razvoj tudi za prihod­ to politično obravnavati prav vsa ampak tudi od ekonomskih intere­ vprašanja in ob tem določiti stali­ nji čas. Pri tem se sam od sebe sov neposrednih proizvajalcev. Ko šča, ki so potem obvezna za vse vsiljuje zaključek, da je vprašanje je tovariš Janko Rudolf govoril o člane, kjerkoli se pač nahajajo, delovni disciplini, je še poeebej nadaljnje decentralizacije na eko­ ne da bi seveda sprejemali sklepe, poudaril, da se družbena in delov­ nomske enote in naprej do manj­ ki so domena samoupravnih orga­ na disciplina spreminja iz pokor­ ših obračunskih mest ena najvaž­ nov itd. Pojem partijske discipli­ ščine v objektivno zavestni čini­ ne v duhu demokratičnega centra­ nejših nalog, ki jo bo treba zelo telj, ki ustvarjalno povezuje vsa­ lizma je treba dvigniti na višji ni­ odločno reševati. kega posameznika v celoto in ga vo, skladno s tem tudi odgovor­ vključuje v aktivno sodelovanje Se vedno se namreč srečujemo nost komunistov do svoje organi­ pri reševanju vseh tistih vprašanj, • pojmovanji, ki kažejo, da ni do­ zacije, obenem pa mora biti orga­ ki so v interesu tako posameznika volj jasnosti o tem kaj pomeni nizacija vsakemu komunistu tisto kot vsega kolektiva in vse naše razdeliti podjetje na manjše eno­ mesto, kjer bo lahko dobil odgo­ družbene skupnosti. te, ki naj gospodarijo na jodlagi vore na vsa vprašanja. isnovnih ekonomskih elementov, Zlasti sindikati so v kranjskem to pa je najmanj s skladom za okraju v tej smeri že veliko nare­ ISU Osebne dohodke ob upoštevanju dili. Gospodarski uspehi in dosež­ stroškov proizvodnje, čimbolj sa­ ki v izboljšanju standarda so v mostojno. Se vedno ponekod mi­ podjetjih, kjer so krenili po poti S konference SZDL Krajevna konferenca SZDL na Bohinjsk Beli slijo, da je najvažnejše postaviti decentralizacije, že lepo vidni. — in da je to tudi vse — realne Tudi v odnosih med ljudmi v pro­ na Bledu norme, čimbolj precizno določiti izvodnji Je prav pri njih opazen I premije in morda še določiti po bistven napredek. Pri tem se pa ne Za ves Bled ..možnosti pravilne kriterije za de­ moremo znebiti občutka, da gre litev tistega dela dohodka, ki na­ vse to vendar prepočasi če pri ena krajevna stane zaradi boljšega gospodarje­ tem upoštevamo vse pogoje, tako nja. Zato je razumljivo, da se ob tehnično-ekonomske kakor tudi takem gledanju na stvari smatra kadrovske, ki Jih v našem okraju organizacija SZDL Na Bohinjski Beli so prebivalci bro zavedajo, koliko bi jim pome­ niti zdravnik ali rešilni avto ne odstotek del, ki so kakorkoli po­ imamo. minulo soboto zvečer imeli kra­ nila dobra prometna zveza oziro­ more v vas, čeprav naselje ni Na Bledu so na konferenci So­ jevno konferenco SZDL, na kate ma urejena cesta, saj do sedaj vezana z merili za ugotavljanje Tovariš Rudolf je dejal, da Je tako oddaljeno od središča, -jb cialistične zveze, ki je bila v če­ ri so razpravljali o problemih, ki osebnega učinka, za edino merilo stvar načelno popolnoma jasna. V trtek, 17. novembra, govorili o so bili že nekajkrat na dnevnem Uspešnosti »stimulativnejšega na­ gospodarski organizaciji imamo gospodarstvu in komunalni uredi­ redu. To so predvsem: prodaja grajevanja«. Ker je v večini pod­ organe upravljanja, ki samostojno tvi v občini. Udeležba na volilni mesa, vodovod, ureditev cest v st jetij kranjskega okraja plačevanje v okviru zakonov in pristojnosti Se marsikaj jih caka konferenci na Bledu je bila raz­ ranska naselja, pomanjkanje pri­ Po normah, akordih itd. že precej upravljajo s celim podjetjem, ima­ meroma dobra, saj je bilo navzo­ mernih prostorov za organizacije V Ribnem pri Bledu so imeli stanju. Na mnogih mestih Sava tradicionalno, seveda ni posebnih mo sindikalno organizacijo, ki de­ čih 89% izvoljenih delegatov. in .društva pa tudi za trgovine minulo nedeljo volilno konferenco prav rada odnaša plodno zemljo. 'zgledov za bistven napredek, če bi la samostojno, imamo mladinsko Občane je posebno zanimalo, in podobno. Socialistične zveze. Razen števil­ Zato jih čaka v prihodnje tudi na­ ostali samo pri tem. Nujno je to­ organizacijo In strokovno upravo kako potekajo dela pri gradnji nih občanov so se' je udeležili tudi loga: regulirati Savo na tem od­ rej priti do bistvene preorientaci- podjetja s svojimi strokovnimi Prebivalci so na konferenci po­ vodovoda. Prvi del te pomembne sekretar občinskega komiteja ZKS seku. Je pa seveda tudi še več je. Sprijazniti se moramo z ugo­ službami In nižjimi organi. Zveza vedali še vrsto drugih težav, ven­ gradnje je pravzaprav že zaklju­ Bled, Albin Jensterle, predsednik manjših problemov komunalnega tovitvijo, da je izpolnjevanje si­ komunistov nima nobenih uprav­ dar je bilo ob zaključku ugotov­ čen, cevi do Bleda so položene, občinskega odbora SZDL, Franc značaja. Mnoge od teh bodo pre­ stema nagrajevanja po učinku si­ nih pristojnosti. Druge organiza­ ljeno, da bi bilo marsikaj moč zgrajen pa je tudi rezervoar na Dijak in sekretar Janez Strgar. bivalci, združeni v SZDL, posku­ cer lahko bolj spodbudno, da tudi cije niso transmisija Partije, kljub urediti kar z domačimi zmoglji­ Bledcu. V prihodnje bodo z deli Tudi v Ribnem so se vaščani, šali sami odpraviti. Preskrba z lahko povzroči boljši gospodarski temu pa je Zveza komunistov po­ vostmi in dobrimi organizacijski­ nadaljevali. V načrtu je gradnja člani SZDL, precej pogovorili. Iz mesom v Ribnem je zelo slaba, Uspeh, da pa ne spreminja dosti litično odgovorna za vse kar se v mi prijemi. Volivci so bili mne­ rezervoarja na Straži, glavne cevi diskusije je bilo razbrati, da jih saj morajo hoditi ponj na Bled. na stvari pri odpravljanju starih kolektivu dogaja. Tu moramo po- nja, da bi bilo manjše probleme pa bodo speljali naprej proti Rib- potreba reševati kar v okviru težijo nešteta nerešena komunal­ odnosov v proizvodnji. Gre nam­ ufdaritl politično odgovornost ko­ Na konferenci SZDL so ugotav­ nem in okoliškim naseljem. Vo­ na vprašanja. Najbolj si želijo, da reč za tole: povezovanje osebnega munistov, ker je v našem sistemu SZDL in drugih organizacij. Pred­ livci so tudi zvedeli, da priprave bi se končno le pričelo z ureja­ ljali, da bi v marsičem bolje interesa z interesom vsega kolek­ odgovornost državljanov za svoje sednik občinskega odbora SZDL, za prečiščenje Blejskega jezera njem ceste Bled—Ribno ter cest uspeli, če bi organizacije tesneje tiva je prešibko, da bi lahko bi­ delo določena. V programu in sta- tovariš Dijak, je na konferenci uspešno potekajo. Do prihodnje priporočal zbranim vaščanom, da Ribno—Bodešče in Ribno—Selo. Tu­ sodelovale druga z drugo. V ne­ sezone bo v jezero že stekla sve­ je treba najprej misliti na lastne <« nekateri mostovi čez Savo, ka katerih akcijah se je to lepo po­ ža voda, speljana iz Radovne po sile in zmogljivosti in šele s kon­ kor Ribno—Selo, so v zelo slabem kazalo v lanskem letu. posebni umetni strugi in po ce­ kretnimi predlogi prositi za po­ kako veh. moč in podporo. Pri vsaki akciji Med gospodarskimi vprašanji naj sodeluje kar največ vaščanov, Ob velikem prazniku DNEVli REPUBLIKE je bilo med drugim na dnevnem ker je le na ta način mogoče do­ redu tudi vprašanje združitev seči zaželeno. Tako so prebivalci iskrene čestitke proizvajamo kmetijskih zadrug in delo kme­ naselja Strmine blizu Bohinjske tijskega posestva na Bledu. Ži­ Bele sami pripravljeni graditi vo­ Obrtno podjetje (h diskusije člana Izvršnega komiteta CK ZKS vahna je bila nadalje debata o dovod, le da bi jim pomagali s turizmu, šolstvu in končno o pri­ sredstvi za nakup cevi in ostale­ Staneta Kavčiča na letni konferenci komunistov hodnjih nalogah krajevnega odbo­ ga materiala. Tudi Kupljenčani si »Kamnosešivo« okraja Kranj) ra na Bledu, ki bo odslej združe­ zelo želijo, da bi razširili cesto, ki val ves Bled s podružnicami Mli- vodi iz Bohinjske Bele čez Savo Kranj Pred zaključkom dvodnevnega dela okrajne konference ZKS za no, Rečica in Zasip v eno or­ proti Kupljeniku. Na zadnjem po­ okraj Kranj se je javil k besedi tudi STANE KAVClC, ki Je pri­ ganizacijo. — Nova in močnejša svetovanju podružnice so sklenili, sostvoval celotnemu poteku konference. organizacijska enota bo laže ob­ da bi večji del težaških opravil ravnavala posamezne probleme., prevzeli sami, samo da bi jim ob­ Najprej je govoril o pojmu so­ jamo, pod kakšnimi pogoji, po hkrati pa bo imela boljši pregled čina pomagala z denarnimi sred­ Naročnik« in bralce obveščamo, da bo zaradi cialističnih odnosov, kar je, kot je kakšnih cenah, ali proizvajamo nad vso dejavnostjo. -jb stvi. Kupljenčani se namreč do- dejal, še marsikomu nejasno. To dobro, praktično, sodobno ali ne praznikov ob Dnevu republike prihodnja številka je boj za idejno osvobajanje člo­ itd. Doslej so marsikatere objek­ »Glasa« izšla v soboto, 3. decembra 1960. veka vsega, kar ga teži, tako da tivne ali pa subjektivne slabosti bi čimprej in kar najzavest- v proizvodnji zameglene z raznimi Ucje ne le sodeloval kot enako­ instrumenti, predpisi, z devizno Uredništvo in uprava praven član družbe v skupnem politiko in podobno. V prihodnje Proizvodnem procesu in dogajanju, bo treba vse to postopoma odprav­ niarveč da bo on tu tudi v resnici ljati in se pripravljati na svobod­ odločal. Se pravi, da ga je treba no konkurenco z drugimi proizva­ O gradnji Zdravstvenega doma Železnikih osvobajati od raznih ostankov pre­ jalci na notranjem kakor tudi na teklosti kot na primer hlapčev­ zunanjem trgu. Takrat bo marsi­ stva, sebičnosti in podobnega ter katero podjetje, ki je danes ren­ Dela se bližajo koncu dvigati v ljudeh splošno obzorje, tabilno, prišlo v težave ali pa srčno kulturo itd. obratno. Zato se je prav na te Občinski ljudski odbor Železni­ pomožnih moči. V prihodnjih me­ Zatem je govoril o nekaterih nujne spremembe, ki bodo dejan­ ki gradi v Železnikih nov Zdrav­ secih bodo na novem domu opra­ Ipspodarskih ukrepih v prihodno- ski pokazatelj naše moči in spo­ stveni dom. Kljub temu, da so si vili še razna pleskarska dela, po­ •tl, ki bodo v naši proizvodnji za­ sobnosti, treba že danes priprav­ vsi prizadevali, da bi bil dom do­ ložili parket in očistili prostore. htevali določene spremembe. Se ljati. Prav tu pa je veliko delo grajen do Dneva republike, se to Zavod za socialno zavarovanje is Vsa preveč poudarjamo količino komunistov. Treba je to neizogib­ >redvsem zaradi slabega vreme- Kranja je za novi dom v zadnjem Proizvodnje v gospodarstvu, kar no zakonitost tolmačiti v kolekti­ a, ki je oviralo delo, ni uresni­ času prispeval rentgenski aparat Je bilo naše geslo preti leti. Sedaj vih in pripravljati same proizva­ či. Do julija je bila stavba do- v vrednosti 7,5 milijona dinarjev. 8e je treba preusmeriti, in to zelo jalce na te in nekatere druge spre- n .rajena, brez instalacij in obrtni­ Prav gotovo bo Zdravstveni dom k-Hro, na višjo stopnjo razvoja in membe, ki bodo nujno sledile naj ških del, čemur je krivo pred­ izredno pomembna pridobitev za •« vprašati: kaj in kako proizva- | sproščenem tržišču. 1 Poslopje novega zdravstvenega doma v Železnikih vsem pomanjkanje zidarjev in Selško dolina GOSPODARSTVO

S seje ObLO Kranj Volivci v Tupaliiah so proti V tovarn Špik naj pride pesibna komisija

Kranj, 25. novembra Tupalič naj bi se priključilo po­ Ob poročilu o Izpolnjevanju gospodarskega načrta v letošnjem kopališču v Preddvoru. tričetrtletju, ki ga je včeraj obravnaval Občinski ljudski odbor v Odbornik iz tamkajšnjega kraja Kranju, so odborniki razpravljali o težavah, ki so v dveh kranjskih pa je povedal, da so volivci od­ podjetjih: v tovarni Planika, ki ne bo mogla izpolniti postavljenega klonili ta predlog. Ne strinjajo se plana in o tekstilni tovarni Spik. za pokopališče v Preddvoru, češ da dokler bodo imeli svoje poko­ Zlasti so govorili o »Špiku«. Tu naj bi pomagali kolektivu na »ze­ pališče na Beli in v Olševku, ki so že dalj časa težave s prodajo iz­ leno vejo«. sta po njihovi oceni še slabše ure­ delkov in podobno. Posledica tega Zelo živahna razprava je bila jeni, bodo tudi v Tupaličah ohra­ so tudi sorazmerno nizki prejem­ nili svoje. tudi o predlogu reorganizacije ne­ ki, kar povzroča nerazpoloženje Spričo odpora volivcev v Tupa­ kih pokopališč. Pokopališči v Bes- med kolektivom. Odborniki so ličah, so odborniki trenutno odgo­ nici in v Zabnici naj bi ustrezno predlagali, naj bi posebna komisi­ dili zadevo in predložili, naj sani­ razširili. Hkrati pa naj bi opustili ja ugotovila vzroke ter težave v tarna komisija in urbanisti znova podjetju in izdelala predlog, kako pokopališče v Tupaličah. Območje pregledajo stanje. Opustitev tega pokopališča je namreč predvide­ na v perspektivi zaradi nujne raz­ širitve prometnih zvez, stanovanj­ ske gradnje in tudi zaradi sanitar­ 60SPGDS1RSK nih razlogov. Na isti seji so odborniki razprav­ ljali tudi o kmetijskem posestvu v obratovanje druge- imel ta pristaniški objekt 850 m © Poskusno Zabnici, kjer so nujne nekatere in­ operativne obale z zmogljivostjo ga agregata hidroelektrarne Ož- vesticije. Pravila občinskega stano­ balt. Prejšnjo soboto je začel v 1 milijon ton blaga. Ob obali bo vanjskega sklada pa niso sprejeli. ožboltski HE obratovati drugi lahko hkrati pristalo 6 velikih tr­ Menili so, da so še mnoge stvari Pred 14 dnevi je v Poljanah pričel obratovati nov obrat tovarne »Planika« iz Kranja. V lepi, pro­ govskih ladij. agregat. Do Dneva republike ga nejasne in da je potrjevanje pra­ storni, moderno urejeni delavnici, sede ob tekočem traku in ob strojih delavke iz Poljan ter bližnjs bodo priključili na omrežje. £ Naše podjetje montira stroje vil še preuranjeno. -I. c. okolice. Pridno delajo in vse kaže, da so se kaj hitro privadile novemu delovnemu mestu. #) Razdelitev dieslovih in elek­ v tovarni usnja v Sudanu. Stroje tričnih lokomotiv. Od ameriške je izdelalo podjetje KOSTROJ iz firme General Motors bomo na­ Slov. Konjic. Tovarna bo stala v 10 letnica delavskega samoupravljanja v Almiri v Radovljici bavili 57 lokomotiv, od tega jih Kartumu. bo dobilo Železniško transportno £ Trgovinski sporazum s Ceho- podjetje Beograd 37, 2TP Zagreb slovaško. V Beogradu so podpi• 13 in ostala železniška podjetja sali protokol o blagovni izme• l rekonstrukcijo 53 odstotno povečanje proizvodnje sedem. Te lokomotive bodo vozi­ njavi med FLRJ in Čehoslovaško, le na progi od Skopja do Jesenic, ki predvideva za prihodnje leto Že sredi novembra so dosegli letni proizvodni plan ft Nova luka v Splitu. V Splitu izmenjavo blaga v vrednosti 62 milijonov dolarjev, to je za 20 bodo v kratkem dogradili obalo Danes, 26. novembra, praznujejo člani delovnega kolektiva »Almira« Zaradi pomanjkanja delovne si­ tudi sintetično prejo, ki je zelo odstotkov več kot lani. pred žitnim silosom, tako da bo iz Radovljice jubilej — 10-letnico delavskega samoupravljanja. le, so v Novi Gorici ustanovili ekonomična, lažja itd. Nogavice Proizvodni uspehi omenjenega podjetja so iz leta v leto boljši. — obrat, kjer delajo na ročnih ple- izdelujejo iz perlona, nylona in Ugotovili so, da se je proizvodnja v tem obdobju povečala kar za tilnih strojih, v prihodnjem letu enakovrednih sintetičnih materia­ 659 '/o, čeprav so v tem času zaposlili le 297 % delavcev več. Ve­ bodo v tem obratu zaposlili 130 lov. Almirini izdelki so znani tu­ liko sredstev so vložili za razširitev podjetja in nabavo nove opre­ delavk. di v inozemstvu, na letošnjem Le- Izpolnjen me, v prihodnje pa nameravajo še bolj obsežno rekonstruirati pod­ Izdelki Almire so kakovostni in skovačkem sejmu pa so prizadev­ jetje. Po predvideni rekonstrukciji se bodo proizvodne zmogljivosti lični. Izdelujejo volnene pleteni­ nemu kolektivu priborili kar dve povečale za 53 %. ne iz česane preje, prodajajo pa zlati medalji.

družbeni nacrt 18. novembra letos so v podje­ tju izpolnili proizvodni plan za Z letnega občnega zbora DPM v Skofji Loki leto 1960. - Vzrok tako velikega v Jelovici uspeha je vsekakor nagrajevanje po učinku. Da je to res, nam za­ Družbeni načrt v lesnem podjet­ vodnji, se je večal tudi izvoz in gotavlja samo bežen pogled na ju Jelovica v Skofji Loki je letos dosegel v drugi polovici novembra dosežene rezultate pri dvigu sto­ predvideval za 932 milijonov dinar­ planirani letni obseg. Skupni iz­ er začete rilnosti, prihranku materiala, iz­ jev proizvodov. Ta je bil soraz- voz presega 50 milijonov deviznih boljšani kvaliteti, zmanjšanju iz­ Prejšnji teden je bil v Skofji Loki letni občni zbor Društva pri­ kateri otroci obdarovani tudi P° meroma visoko postavljen, a so ga dinarjev, tako da znaša 12 % vred­ ostankov z dela itd. Vsekakor je jateljev mladine. Pred začetkom občnega zbora je bilo vzgojno pre­ večkrat, drugi pa samo enkrat ali prizadevni člani kolektiva, teh je nosti vse realizacije. Najugodnej­ davanje o mladostniku. Predavanju je sledilo letno poročilo o delu pa še to ne. Na zboru so govorili 466, že izpolnili pretekli torek, ši rezultati so bili doseženi pri iz­ k uspehu podjetja pripomogla tu­ te organizacije. 22. novembra. Tako je vsak zapo­ vozu furnirja ter žaganega lesa iz di uvedba toplega obroka, organi­ tudi o finančnih problemih in ne­ slen ostvaril za 2.6 milijonov di­ listavcev. zirano letovanje v počitniških do­ Društvo prijateljev mladine je v za to, da v prihodnje ne bi obda­ katerih organizacijskih oblikah narjev proizvodov. O teh rezultatih so razpravljali movih, skrb za strokovni dvig ka<« preteklem letu sodelovalo z vsemi rovali posameznih otrok. Podjetja dela društva. Po razpravi so izbra­ tudi vsi člani kolektiva na zad­ dra itd. Velika pridobitev za pod­ družbenimi organizacijami na te­ še vedno sama obdarujejo otroke li nov odbor in za novega predsed* Pri tem so materialni stroški za njih dveh množičnih sestankih. jetje pa je ustanovitev barvarne renu (s taborniki, Partizanom, svojih delavcev in so bili tako ne­ nika izvolili tovarišico Božo Galof. 3 % izpod planiranih, dohodek pod­ Sprejeli So sklep, da bodo večji 0/ za česano volneno prejo. S tem so SZDL, mladinsko in pionirsko or­ jetja pa obsega 39 o vsega bruto- del preostanka sredstev iz oseb­ ganizacijo). Na pobudo te organi­ produkta. 2e v prvih devetih me­ znižali prevozne stroške, možnost nega dohodka, in sicer 5.2 milijo­ zacije je bila v občini ustanovlje­ secih je bilo doseženo 90 0 o letnega izbire barv pa je še večja. Ker je Odobren Investicijski načrt za na dinarjev, namenili za rekon­ na občinska pionirska komisija in družbenega načrta in 85 % letnega barvarna hkrati tudi uslužnostni strukcijo podjetja in ga tako ne komisija za socialno varstvo otro­ čistega dohodka. obrat, barvajo volneno prejo za bodo razdelili med člane kolekti­ ka. vse tovarne v Sloveniji. va, -om Vzporedno z rezultati v proiz­ V lanskem letu je DPM sodelo­ rekonstrukcijo valo na republiškem tekmovanju Mladih tehnikov in doseglo prvo mesto. Sodelovali so tudi v veliki akciji mladih zadružnikov in pri- rodoslovcev, skupaj s pionirji iz Poljanske doline. V razne krožke, »Lepenka«, podjetje v zgor­ bra letos in znaša 109,3 odstotka, ki so jih ustanovili med šolskim njem koncu Tržiča, bo prihodnje brutoprodukt 117,3 odstotka irt letom (kulturno-umetniški, tehnič­ leto slavilo že 80-letnico svojega doseženi dohodek 113 odstotkov ni, zabavni, športni), je društvo obstoja, saj so ga ustanovili že ter čisti dohodek podjetja 112-8 vključilo preko 200 mladih ljudi. 1881. leta. 2e od vsega začetka v odstotka. Direktor tovarne tova­ Društvo je s svojimi člani sodelo­ tem podjetju proizvajajo lesno riš Franc Markclj nam je pove­ valo pri proslavah Dneva mlado­ lepenko in so se uveljavili tudi dal, da so letos zgradili tudi pet- sti in 40-letnice ZKJ ter pri vseh že z izvozom v Italijo in Turčijo. stanovanjski blok za svoje delav­ drugih proslavah. Zmogljivost proizvodnje je pred ce. Vsega skupaj pa so v zad­ Društvo je poslalo 10 najbolj­ vojno znašala približno 650 do njem času zgradili že 11 stano­ ših pionirjev in pionirk na trite­ 750 ton, v povojnem času pa se vanj in 4 samske sobe. densko tekmovanje v zvezni ta­ je ta občutno povečala. Posebno Za obnovitev strojnega parka bor Sutjeska. Zelo se zavzema tu­ se je še povečala v letu 1953, ko ima tovarna že odobren investi­ di za gradnjo otroške varstvene je bila opravljena elektrifikacija cijski načrt, s katerim se predvi­ 'istanove, ki je v Loki še ni, a bi na Slapu. Danes tovarna proiz­ deva povečanje proizvodnje za jo nujno potrebovali. Delo odbo­ vaja razen lesne lepenke še spe­ 550 ton lepenke letno. Zgraditi ra je bilo težko, ker je bilo vse cialno celulozno lepenko, ki jo nameravajo tudi parno kotlarno breme več ali manj na njem sa­ največ uporabljajo pri živilski in sortirno dvorano s skladiščem. mem. Organizacije in podjetja po­ embalaži. Zmogljivost tovarne je J. H. gosto niso imele dovolj razume­ letos 2000 ton lepenke. vanja za njihove potrebe in proš­ NOVOSTI GOSTINSKEGA nje. Se vedno je zakoreninjeno Strojni park v tem podjetju je PODJETJA DOM mišljenje, da je za vzgojo mladine že zastarel in ne ustreza več odgovorna le šola. V resnici je ce­ vsem potrebam proizvodnje. Ta­ Preurejena kavarna - Izboljša­ lotna socialistična skupnost dolž- ko je iz dneva v dan vedno več nje družbene prehrane i na reševati tudi to problematiko. popravil in vzdrževalni stročki Gostinsko podjetje Dom je po­ 1 Po poročilu predsednika Dru­ rastejo. Toda kljub omenjenim kazalo v zadnjem času Veliko de­ štva so govoril še o pripravah za težavam je bil načrt proizvodnje lavnost pri reševanju nekaterih Novoletno jelko in sprevod Ded­ že v celoti presežen. Količinsko problemov gostinstva. Najprej je ka mraza. Člani so se zavzemali je bil plan izvršen do 30. septem- popolnoma preuredilo kavarno, ki V teh dneh je bilo v Tržiču dograjeno ic.no kopališče - vaekakur vel.ka vi je bila že precejšen kamen spoti­ ke, posebno v turističnem pogle­ du. Mize v kavarni so preobleki! Ob Dnevu republike z ultrapasom. naslonjače z novo usnjeno prevleko, točilna miza j« iskrene čestitke dobila prikupnejšo obliko, kuhi­ nja pa boljšo in sodobnejšo ure­ bralcem, naročnikom in vsem delovnim ditev. Razen tega so uredili tnd* ventilacijo, tako da je kamniški Živel 29. november, ljudem lokal, za katerega so bili investi­ rani precejšnji zneski, postal za* res prikupen. delovni kolektiv dan rojstva Restavracija Dom je morala z» teden dni abonente odpustiti, ker ČASOPISNEGA PODJETJA bodo tudi kuhinjo popolnoma pre­ uredili. Stari štedilnik, na katerem nove Jugoslavije so pripravljali kosilo in večerjo za številne abonente — njihovo števi­ lo se giblje okrog 200 - bodo za­ menjali z novim kombinirani'** štedilnikom. Kupili bodo še nov kotel, ki bo lahko sprejel 150 litrov vsebine. Proces dela bo poenostav­ Iskrene čestitkitke^e ) ljen, vendar bodo kljub večji ka­ Cevljarna „Storžič" paciteti lahko opravili delp * c manjšo delovno silo. Restavracija vsem delovnim ljudem bo lahko sprejela do 300 abonen- tov, s čimer bo znatno pripomogla Visoko pri Šenčurju Jugoslavije ob Dnevu republike k reševanju družbene prehrane v Kamniku. Vsa preureditvenn đel* je omogočil tamkajšnji občinski Tovarna »OVEN« Kranj ljudski odbor, ki je odobril kre* dit. STRAN PROBLEMI STANOVANJSKE GRADNJE 5

le želja mnogih že leta in leta - Skoraj nič mani pa ni tistih, ki že neka! let, ali od včeraj, žive v novih stanovanjih - Graditi bomo morali hitre e, in vsaj v desetih letih preiti na normalno gradnjo stanovanj - Grsdnia stanovanj je bila v primerjavi s prejšnjimi leti hitrejša že zadnji dve leti - Lani le bilo zgrajenih v kranlskem okraju 867 stanovanj, letos pa jih bo 1398 - Precej visoka številka, ki pa bi marala ostati tudi v prihodnje neizpremeniena - Toda, če hoče- mo obdržati takšen tempo gradenj, bomo morali vsako leto zbrati prav tolikšna sredstva kot letos - To pa bo težavna naloga in ne bo rešljiva, že pri tem m bo sodeloval sleherni državljan, predvsem pa tisti, ki so naiboli zainteresirani, da dobe nOvo stanovanje

Da bi čimprej rešili problem stanovanjske gradnje, (1960 - 250 milijonov, 1961 okoli vem letu zagotovljena vsa potreb­ bi jo morali v nekem smislu industrializirati. Na ta na­ 220 milijonov dinarjev). To je že na sredstva, obstaja pa vendar občutna razlika, zlasti še če ve­ perspektiva, ki precej obeta. čin bi bila gradnja vprihodnje hitrejša in cenejša. O mo, da je v loški občini potreb­ tem, za družbeni standard še vedno najvažnejšem pro­ nih vsako leto 135 novih stano­ LAHKO BI GRADILI CENEJE blemu, smo se zadnje dni razgovarjali z nekaterimi vanj (110 v družbenem sektorju IN HITREJE in 25 v privatnem), da bi v dese­ Ne gre tu samo za mehanizacijo predsedniki občinskih ljudskih odborov na Gorenjskem tih letih vsaj približno normali­ v gradbeništvu. Mnenje skoraj in strokovnjaki v gradbeništvu. Iz razgovorov bomo sku­ zirali stanovanjski problem. vseh, s katerimi smo razgovarjali šali izluščiti najvažnejše misli o vzrokih, ki so doslej Ločani so si doslej izbrali 4 je, da bi lahko stanovanjsko grad­ zavirali stanovanjsko gradnjo. variante zbiranja manjkajočih njo pocenili ln pospešili že z na­ sredstev: črti za stanovanja. Morda bi bil V letošnjem prvem polletju so zneje tudi zadnji plenum SZDL 4 Prodaja novih stanovanj, s potreben celo specializiran projek­ vsi občinski ljudski odbori v Slovenije, stanovanjske gradnje v tem da vsak posameznik plača za tantski institut za izdelavo načr­ kranjskem okraju razpolagali s prihodnje ne smemo skrčiti. - V stanovanje 25 odstotkov vrednosti tov za stanovanjske bloke. Ta naj približno milijardo dinarjev sred­ Sloveniji moramo v naslednjem stanovanja. bi izdelal nekaj tipov stanovanj s stev za stanovanjsko gradnjo. — petletnem obdobju zgraditi 50.000 $ Predplačilo na stanovanjsko standardnimi okni, vrati in razni­ Lani je bilo teh sredstev skupno novih stanovanj. To pa pomeni, pravico. Z drugimi besedami: 25 mi instalacijami. S tem bi poce­ 1800 milijonov dinarjev. To po­ da moramo na Gorenjskem gra­ odstotkov plača za stanovanje nili načrte, v pravem pomenu be­ ceni, da so ljudski odbori v le­ diti na leto vsaj toliko stanovanj podjetje, v katerem je zaposlen sede industrializirali proizvodnjo tošnjem prvem polletju razpola­ kot letos. novi stanovalec, 50 odstotkov sedanjih obrtniških gradbenih ele­ mentov in precej pridobili na času. gali praktično z večjimi sredstvi Za primer naj navedemo, kako sredstev gre iz stanovanjskega kot lani v istem času. Vendar so s° lotili tega problema v škof- sklada, 25 odstotkov pa plača Nesmiselna je dosedanja praksa, moramo pri tem upoštevati, da so lani ostala v stanovanjskih skladih precejšnja sredstva, ki so ' Med gradnjo stanovanjskih blokov na Zlatem polju v Kranju jih prenesli v letošnjo leto. Zato tudi v začetku ni bilo občutnej- trega razvoja na vseh področjih, gradnje najbolj kritični — bi se ših posledic zaradi spremenjenega j je tudi v gradbeništvu pojavilo dalo premostit marsikatero težavo načina finansiranja stanovanjske rmogo težav, ki se jih ne da re­ in doseči boljše rezultate. Stano­ gradnje. — Te posledice pa bodo šiti čez noč. Toda z aktivnim vanje je eden najpomembnejših opazne že prihodnje leto. Zaradi . ključevanjem širokega kroga lju­ sestavnih delov standarda napega zmanjšanega prispevka gospodar­ di in z upoštevanjem njihovih delovnega človeka. Zato moramo skih organizacij v občinske sta­ predlogov — ki so, razumljivo, s skupnimi napori stremeti, da^ mu novanjske sklade, obstaja nevar­ prav na področju stanovanjske to dobrino čimprej zagotovimo. nost, da se obseg stanovanjske gradnje deloma skrči.

2e letos bo po naših občinah Tretjič o temi: do IV. faze dograjenih več blo­ kov. Za njihovo dokončno dogra­ ditev pa bodo morali zavodi za stanovanjsko gradnjo uporabiti že sredstva, ki se bodo natekala o plačal v letu 1961. - Zato se ponekod upravičeno sprašujejo, kje bodo dobili sredstva za nove gradnje v prihodnjem letu, kajti, če bi samo dogradili že letos začete ob­ škodo? jekte, potem v letu 1962 ne bi bi­ Izvajalec gradbenih del dolži projektanta lo nobenih novih stanovanj. Tu bo treba razen ».preizkušenih* Ze v začetku novembra smo v kala 1,5 m od tal, sevnik pa 2 r« oblik zbiranja sredstev za stano­ članku z naslovom »Kdo bo pla­ od tal, to je pod visečimi oma­ vanjsko gradnjo, najti nove vi­ čal škodo« prvič pisali o večjih rami. re, in sicer v gospodarskih orga­ nizacijah in pri posameznikih. — napakah v gradnji, ki so se po­ Zaradi tega je bil projektant Doslej so se zavodi za stanovanj­ kazale tik pred vselitvijo v 20- na gradbišču in je tudi narisal sko zgradnjo opirali predvsem na stanovanjski blok v Tržiču. Ker skico, ki je nakazala vzidavo sti­ sredstva sklada in na večjo ali Novi stanovanjski bloki v Radovljici je bilo treba napake popraviti, so manjšo participacijo posameznih kal in doz na višini 1 m od taL se stroški gradnje seveda precej Podjetij. Tako je bilo seveda jeloški občini. Razlika med letoš­ vsak posameznik, s tem da se mu da je treba vsak načrt za vsak po­ navadni sevnik pa naj bi zame­ njimi sredstvi In sredstvi, ki bo­ za vložena sredstva zmanjša na­ samezni stanovanjski blok pose­ dvignili. Projektant je z dopisom, sredstva najlaže dobiti. Odslej pa njala fluorescenčna cev, ki bi bej odkupiti. Povsod po naših ob­ bo potrebno preko najrazličnejših do zbrana prihodnje leto (v sta­ jemnina. ki smo ga objavili 14. novembra osvetljevala delovni pult.« oblik skušati dobiti tudi čimveč novanjskem skladu in sredstva, £ Prodaja stanovanj v druž• činah gradijo hkrati po več ena­ kih stanovanjskih blokov, vendar v »-Glasu« obdolžil za nastalo ško­ sredstev od državljanov samih. ki jih še posebej dajejo podjetja beni lastnini. V tem primeru gre Iz tega dopisa SGP Gorenje to­ morajo za vsakega posebej plača­ do graditelja - SGP Gorenje iz Z ozirom na naloge, ki jih jo ea stanovanjsko gradnjo), bo zna­ za stanovanja v že dograjenih ti načrte. V Skofji Loki so na pri­ rej lahko razberemo, da je ško­ »Prejel V. kongres SZDLJ in po­ šala okoli 30 milijonov dinarjev starejših poslopjih ljudskega pre• Radovljice, le-ta pa trdi, da te mer gradili pet enakih blokov in da nastala zaradi slabega projek­ moženja, za katera podjetja ali obdolžitve niso utemeljene in na­ so morali za vsak blok plačati po ta, ker so oni delali le po navo­ občinski ljudski odbor niso zain­ nje odgovarja takole: 700.000 dinarjev za načrte. Tudi tu teresirana, da bi jih vzdrževala, dilih projektanta. ker zanje skratka tudi nimajo bi se dalo marsikaj prištediti. »•Vzidane omare, ki jih je pro­ sredstev. Vsekakor pa bo precej Hkrati bi bilo treba zagotoviti, da jektant predvidel, so serijski iz­ O gradnji bloka v Radovljici v bi pristojni organi hitreje potrje­ občanov, ki bodo zainteresirani delek Tovarne pohištva Maribor. dopisu pripominjajo, da je gra­ tudi za ta stanovanja, čeprav bo­ vali gradbene načrte. Dogaja se, Ker te omare prepleskajo že v jen v drugem tipu kot v Tržiču do za ureditev prostorov morali da sedaj posamezni p»ojekt čaka vložiti še precejšnja sredstva. na odobritev tudi po pol leta in tovarni, mora biti stanovanje pred (prvi blok je tipa A, drugi tipa več. To po neportebnem zavlačuje montažo seveda pobeljeno in tudi C). Kuhinje se v teh dveh blokih $ Štednja za stanovanje. Ne­ gradnje. okenske police vzidane. bistveno razlikujejo, zato tudi v kakšna dolgoročna hranilna služ­ Vsi nanizani problemi sicer ni­ ba. Precej je ljudi, ki znajo pri­ so edini, ki zavirajo hitrejši raz­ Iz projekta je razvidno, da bi Radovljici ni prišlo do takih ne­ hraniti denar za eno ali drugo mah stanovanjske gradnje. Zaradi morali vgraditi vtične doze in sti­ všečnosti. stvar, da bi varčevali za stanova­ nje,, pa jim doslej skoraj ni prišlo na misel. Gre namreč za to, da bi se oče ali mati odrekla vsak me­ sec določenemu manjšemu zne­ sku, ki bi ga po več letih dala svojemu otroku za nakup stano­ vanja. Vse kaže, da je prav ta varianta najbolj razumljiva, če­ prav je na prvi pogled nekoliko smešna. Stvar pa je v tem, da nikjer ni zapisano, da mora pla­ čati stanovanje podjetje, v kate­ rem je nekdo zaposlen ali celo občina. Podjetja in občinski ljud­ ski odbor bodo seveda" tudi v pri­ hodnje reševali stanovanjski pro­ blem predvsem za tiste, ki ga sa­ mi dejansko ne morejo »-kupiti-«, ostali pa naj pokažejo zainteresi­ ranost za novo stanovanje tudi s te strani. Nadalje, primer tržiškega »-Pe­ ka«: v kratkem bo dograjen 20- stanovanjski blok in razumljivo, da je za nova stanovanja precej interesentov. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so pripravljeni stano­ vanje odkupiti. Zato jim bo pod­ jetje posodilo denar, ki ga bodo posamezniki v določenem času postopno vrnili. Verjetno pa s tem še niso izko­ riščene vse možnosti zbiranja sredstev za stanovanjsko grad­ njo. Prav tako fie ni nikjer za­ Stanovanjski problem v Iržiču letos rešujejo v rekordni gradnji pisano, da bi bila i tem že v DT- V Skofji Loki Di morali vsako leU uraditi 135 stanovaal •nun SOBOTA, M. NOVEMBRA M* 6 TURIZEM NA GORENJSKEM Bohinj ima vse pogoje za turizem skozi vse leto rajena žičnica prati števila goltov v letal sozoil Bohinj „osvaja" tuđi zimsko stzoao - Klub B

V pretekli letni sezoni so v Bohinju kljub slabemu vremenu preobilic« gostov oporabtj«)« • dosegli kar lepe uspehe. Po številu nočitev (112.405) so se povzpeli jedilnico. na šesto mesto v Sloveniji. V vrsti jugoslovanskih krajev, ki gojijo Za Bohinj je značilno, da so ž« mladinski turizem, so kar drugi v Jugoslaviji. V primerjavi z lan­ več let vsi hoteli aktivni in s svo­ skim letom se je število vseh gostov povečalo za 106 %, število ino­ jimi sredstvi sodelujejo pri adap­ zemskih obiskovalcev pa za 104 %. tacijah objektov. V izven sezon­ skem času si tudi v Bohinju po­ V Bohinju nimajo visoko luk­ obiskujejo. Prav zato so tudi po­ magajo z organizacijo seminarjev suznih hotelov, a lahko se pona­ trebe po novih investicijah veli­ in posvetovanj. šajo s sodobno in prijetno uredit­ ke. Tako na primer še vedno ni­ vijo velikega števila sob, med ka­ majo primernega prostora za večje Bohinj ima vse pogoje za TSTO- terimi vsekakor prednjačijo sobe družbene prireditve, ki se zaradi ski šport, le naprav, ki bi omogo­ v novi depandansi hotela Zlato­ nestalnosti vremena ne morejo čale šport »brez truda« nimajo. L« rog. prirejati samo na prostem. Pri malo pa je sedaj še smučarjev, M Bohinj ima veliko oboževalcev, hotelu Jezero so sicer zgradili pri­ bi se jim ljubilo truditi uro ali dve ki ga v večjem številu redno merno dvorano, ki pa jo zaradi zaradi nekaj minut smuka. Morda naj omenim tudi ponudbo neka inozemske turistične agencije, ki Ko na Bledu ni gostov navaja, da bi za vso zimo odku­ " '-m pila celokupen posteljni fond Zla­ £e bi imeli športne toroga, če bi bila v bližini žičnica. Bohinjsko tihožitje z ostanki starega zidu Bohinj je s svojimi lepotami ne­ izčrpen, to dokazujejo njegovi naprave stalni obiskovalci, ki prihajajo seni V Kranjski gori med počitkom leta in leta, sezono za sezono. " Le hotel „Jelevica" m ve za ilustracijo naj na koncu navedem le krajšo zanimivost: Znani 9U" Res je, da Bled kot turistični reditev. Res je Bled tudi pozimi botiški politični delavec — velik Pred zimsko sezon® kraj zaživi le poleti, ko nikoli ne privlačen — če so vremenski po­ ljubitelj Bohinja - je v Suboti« zmanjka njegovih obiskovalcev. goji ugodni. Zaledenelo jezero osnoval Klub Bohinjcev. Klub ira* Zadnja leta pa se na Bledu moč­ Tudi pozimi veliko gostov - Na Vitrancu vedno boljša smučišča nudi vrsto zimsko-športnih užit­ svoja pravila, ki med drugim 99* no potegujejo tudi za zimske go­ kov. Tudi sankališče in smučišče ločajo tudi to, da mora biti vsa* Pravijo, da za turizem ni slab­ jali drsalne revije in hokejske monarhije, res ne moremo in ne ste in do neke mere jim to tudi član kluba vsaj enkrat na leto V na Straži sta primerna, a če se bo šega meseca kot je november. Ta tekme ali vsaj treninge nekate­ smemo biti več zadovoljni. Vsak­ uspeva. Bohinju in da mora vsakokrat pr'J Bled hotel resno potegovati za ugotovitev velja tudi za Kr. goro, rih hokejistov, ker je jeseniško do, ki bo Razor le enkrat obiskal, Tudi v obdobju med poletno in peljati s seboj še dva svoja znan- vendar so ta mesec pač drugače drsališče precej zasedeno. — Za bo brez pomišljanja podprl željo zimsko turistično sezono na Ble­ sloves zimskega letovišča, bo po­ ca. Člani Kluba Bohinjcev imaJ0 izkoristili. Hotel Erika je že ves »zimsko izdajo« Kranjske gore se in zahteve po sredstvih za pre­ du ni čisto mirno. To dokazujejo treboval še zelo veliko raznih celo svoje legitimacije s posebni'0 mesec zaprt zaradi čiščenja, pri­ zelo zanimajo Angleži, Belgijci in ureditev hotela. Ker rednih do­ odprti hoteli Jelovica, Krim in tehničnih naprav za zimski šport. klubskim žigom. pravljajo pa tudi klubski prostor Nizozemci. tacij za adaptacijo Razorja ni Lovec; čez 14 dni bodo odprli z verando, da se bodo gostje tu mogoče dobiti, so se na sestanku, tudi hotel Toplice. Seveda tu ne Na vrhu Vitranca so pred krat­ še bolj udobno počutili. V Razor- ki so se ga udeležili predsadnik moremo govoriti o velikem šte­ kim uredili lažjo smučarsko pro­ ju pravijo, da bi potrebovali za ObLO Jesenice Franc Treveu, vilu turistov, nekaj pa jih je le, go, že prej obstoječo progo pa so zimo vsaj še 200 postelj, pred­ podpredsednik OLO Kranj Sveto razen tega pa so v tem času nu­ še razširili. Tudi žičnici sta pri­ vsem še za čas med zimskimi po­ Kobal, predsednik republiške tu­ dili prostore prirediteljem raznih pravljeni. čitnicami, tolikšno je povpraševa­ ristične zveze dr. Dougan, direk­ posvetovanj in seminarjev. Tako nje. Tudi tu so ta »mrtvi« mesec tor Železarne in nekateri pred­ na primer hotel Jelovica, ki ima uporabili za čiščenje in beljenje. RAZOR SE VEDNO NA stavniki turističnih zvez in laz- primerne prostore za delo, sploh Za zimske mesece so v Kranjski DNEVNEM REDU nih organizacij pomenili o izred­ ne občuti medsezonskega časa. gori predvideli vrsto prireditev, nem finansiranju Razorja in upa­ Blejski grad je v zaključni fa­ od katerfh naj omenimo le smu­ 2e nekaj let sem je od turistič­ jo, da bodo že v prihodnjem letu zi izgradnje in bo v celoti adap­ čarsko tekmovanje gostov na Vi­ nih zvez preko kranjskogorskega lahko pričeli z adaptacijo. 2e se­ tiran do prihodnje letne sezone. trancu, ki bo imelo, zaradi veli­ turističnega društva in drugih daj pa so nabavili nekaj nove Da bi pridobili kar največ zim­ kega števila inozemskih gostov, organov pa vse do raznih inšpek­ opreme za sobe, hladilne napra­ skih obiskovalcev so izvedli ši­ mednarodno obeležje in državno cij, slišati nenehno kritiko na ra­ ve za kuhinjo in električno frite- roko turistično propagando na akademsko prvenstvo v smuča­ čun hotela Razor. S staro stav­ zo, s katero lahko v pol ure po­ domačem, od tujih pa predvsem nju. Radi bi usposobili tudi drsa­ bo, urejeno še po okusu, ki je strežejo s paniranimi jedrni šest­ na italijanskem tržišču in pripra­ lišče, kjer bi potem lahko prire­ bil upoštevan v času avstroogrske desetim gostom. vili obširen program zimskih pri-

Gorenjska potrebuje turistično privlačne objekte TURNA bi zapolnila to vrzel le igrača za otroke, pa vendar ve­ Pri Gorenjski turistični xvni se je na Gorenjskem za dalj časa za- J Jugoslavije* stala okoli 50 milijo- lika igrača, ki bo v skladu z ne­ ie dal) lasa ukvarjajo z mislijo, da. držalo 353.000 turistov in 250.000 nov dinarjev. bi na Gorenjskem zgradili turistič­ nehno človekovo željo, da bi se prehodnih gostov. Že 300.000 obi Upravičenost graditve takega ob­ no privlačen objekt — »miniatur­ igral z elementi resničnosti ter jih skovalcev na leto pa bi zadostova­ jekta je dobro utemeljena in to no Jugoslavijo*. Ideja si je zaradi sestavljal po svojih zamislih,« je lo, da bi bil objekt rentabilen, To tembolj, če ne spregledamo izred­ izrednega vsestranskega pomena ta­ med drugim rečeno v uvodnem de­ število bi ne bilo težko doseči, ker nega turističnega in turistično-tran- kega objekta kaj kmalu pridobila lu pojasnjevanja objekta. moramo razen tujih gostov in do­ zitnega pomena Gorenjske. veliko zagovornikov in vse kaze, »Miniaturna Jugoslavija« bo mačih turistov upoštevati še obisk V prihodnjih treh letih bodo domačinov in šolskih ter drugih da jo bo po sedanjih predvideva­ imela brez dvoma velik vzgojni in skrbno pripravili načrte in izvedli ekskurzij iz vse Jugoslavije. Res je, njih v nekaj letih mogoče realizi­ izobraževalni pomen, saj bo otro­ pripravljalno akcijo. Določiti bo da Gorenjska sedaj nima privlačnih rati. Na dva hektara zemljišča naj kom in odraslim pomagala v tež­ treba tudi primeren prostor. Ta turističnih naprav, ki bi goste pri­ naj bi bil ob avtomobilski cesti med bi bile prenesene vse najvažnejše^ nji po spoznavanju ožje in širše do­ tegnile, da bi se ustavljali na svoji Medvodami in Jesenicami. Ta od­ značilnosti naše države. Objekti bi movine in dajala pregledno sliko poti in se tu tudi dalj časa zadrže­ sek je precej dolg, a širše razprave zajeli najvažnejše kulturne in zgo­ naše države in njene graditve tu­ vali. na) bi točneje nakazale lokacijo. dovinske spomenike, objekte vseh di vsakemu tujcu, ki se bo v njej Morda bo to prav ob cesti od Kra­ panog gospodarstva, pomembne ob­ pomudil. Ideja za zgraditev miniaturne dr­ nja proti Ljubljani, ker bi objekt jekte večjih mest in nekatere ko­ K temu se pridružuje tudi gospo­ žave ni nova, saj so jo že uspešno tako lahko pritegnil tudi turiste, ki munikacije in vidne kulturne ob­ darski pomen tega objekta, ker so realizirali na Nizozemskem, v Švici, prihajajo v Ljubljano iz tržaške jekte, pridobljene v dobi socialistič­ tu predvideni pomanjšani objekti v Celovcu (miniaturno Evropo) in znano je, da v te objekte znova in smeri. ne graditve. Vsi objekti naj bi bili vseh najvažnejših gospodarskih Or­ Hiše T Nomnju sedaj lepšajo zlatorumeni venci koruze znova prihaja na tisoče ljudi. v merilu 1:25. Zemljišče bo imelo ganizacij, skupaj z nekaterimi iz­ obrise FLRJ, obhodna pot pa naj delki, in bi bila to tudi nekakšna Za gradnjo posameznih objektov bi bila dolga 3 km. stalna gospodarska razstava. Seveda (bilo bi jih okoli 100), bi kot grad­ Razmere v Mojstrani se spreminjajo Če bo glavnemu pobudniku, Go­ pa nikakor ni prezreti prvenstve­ beni material uporabili zemljo, ka­ renjski turistični zvezi, uspelo izpe­ ne pomembnosti novega objekta — menje, pesek, žgano glino, les in še ljati skrbno pripravljene načrte, ki za turizem na Gorenjskem. Gorenj­ nekatere cenene, a odporne gradbe­ Velike težave - ugodne perspektive so predvideli prav vse, kar se le da ska ima vsako leto zelo veliko obi­ ne materiale, zato gradnja ne bi bila predvideti, bo Gorenjska, in z njo skovalcev, obišče jo tudi precej pre­ pretirano draga. Gorenjska Turistič­ vsa Jugoslavija, dobila edinstven hodnih gostov in izletnikov. Števil­ na zveza namerava zainteresirati po­ Pemembna tranzitna postojanka - Brez večjega pstliča objekt velike vzgojne, turistične in ni inozemci, ki potujejo na Jadran­ samezne šole, da bi pri tehničnem gospodarske vrednosti. sko obalo, se pripeljejo čez gorenj­ pouku primerno izdelale pomemb­ V Mojstrani so imeli pred vojno relativno močno razvit turizem, V Mojstrani se pritožujejo, d* »Miniaturna Jugoslavija« ne bo ske mejne prehode. Lansko leto

slabega vodstva stalno nerentabi­ 1 bližini skakalnice - nima zadost­ vsak način bo treba najti pri­ ninsko kočo pa naj bi zamenja ne kapacitete in so se morali merno rešitev. Za ta Dom se se­ len, razen tega pa še močno po­ primeren smučarski dom. Iz Moj­ skakalci in obiskovalci Planice daj potegujejo Ratečanl in mor­ treben večjih investicij. Ker teh strane gre cesta tudi do Aljaže­ zatekati v oddaljenejše gostinske da bi bila rešitev prav v tem, da jeseniška občina ni zmogla, ga je vega doma v Vratih. Cesto na­ obrate. Turistično društvo Rateče- bi ga priključili samostojnemu prodala Zvezi vojaških vojnih in­ meravajo v kratkem prenoviti. " Planica je večkrat razmišljalo o gostinskemu podjetju, ki bi ga validov Jugoslavije. Bivši hotel Mojstrana bo veliko pridobila n« gradnji hotela ob skakalnici, ki lahko ustanovili iz manjših go­ je sicer sedaj lepo urejen, pomenu, ko bo povezana s cesto stišč v Ratečah in bi obratoval bi bil zaradi privlačne doline Ta­ vendar pa ne služi več turistič­ preko Krme do Bleda, za kater« pod nadzorstvom Turističnega mar tudi v poletnih mesecih go- nemu namenu. V Mojstrani to iz­ so projekti že pripravljeni. društva. Seveda — prvi pogoj je, tf/vo dobro obiskan. Za gradnjo gubo močno občutijo, saj imajo da ga Športna zveza odstopi. Okolioa Mojstrane je polna red­ tega hotela bi se seveda lahko sedaj le manjša gostišča, ki le za potegovali le, če bi bila dokazana Ni treba še posebej dokazovati kih naravnih lepot. Primanjkuje Oprema v novih Zlatorogovih sobah ni luksuzna, a zelo praktična silo lahko skrbe za prehrano go­ njegova rentabilnost. To pa bi v velikega pomena dobrih gostišč ji le sodobnih turističnih objek­ in sodobna. Na sliki Je dnevna soba, ki skupaj s spalnico, kopal­ stov, zaradi majhnih prostorov tov, ki jih bo postopoma treb* sedanjih okoliščinah predstavlja­ za Rateče in Planico, zato bo sa nico ln straniščem sestavlja zaključen apartman. Ce je potrebno pa ne nudijo pogojev za kakrš­ zgraditi. — Vzroka za pesimi!««* lo precejšen problem, ker je še ureditev tega problema kmalu pa lahko služi tudi kot samostojna soba nekoli družabne prireditve. torej ni! Dom v Planici sedaj nerentabl- treba kaj ukreniti. SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1960 STRAN KULTURA IN PROSVETA

SAMORASTNIK SODOBNA Besničani „potujoči" gledališčniki" - V dolgovih zaradi kinoprojektorja Prostorov ni, pa tudi sredstev manjka PRAVLJICA Dvakrat na teden prihajajo. O kulturno-prosvetnem delu v Besnici in njeni okolici, sodila Kmetijska zadruga, pa bi ob prihodnjem pustovanju. In če želi partizanskih knjig, stari- Ma­ Prihajajo taki, ki bi bili radi mo­ morali že vrniti. Kje dobiti denar? k temu še dodamo, da se bo v tija sprašuje po Večernicah in ti­ dolgo ni bilo nič slišati. V zadnjem času, pravzaprav od derni in nosijo hlače brez spod­ Od šestdesetih tisočakov, kolikor kratkem pričel tudi šahovski sta stara ženica, ki hodi vedno v leta 1958 dalje, pa je prav v tem pogledu postala kulturno- jih je dobilo društvo iz občinske­ »šampionat« v Besnici, si pri da­ njih zavihov, pa tudi taki z za­ črnem, vedno vsake pol leta, pre­ prosvetna dejavnost nadvse živahna. Delo, ki so ga morali ga proračuna za leto 1960, razum­ nih pogojih pestrejše dejavnosti platami na suknjičih. Dekleta s bira Rollandovega »Miklavža opraviti predvsem mladi Besničani, da so prišli do današnjih ljivo ni ostalo ničesar več. KUD »Jože Papler« skoraj ne mo­ širokimi krili — prihajajo stari Breugnona«. Tisti čudni fant po­ remo zamišljati. in mladi. Semkaj prihajajo po ču­ gosto prebira Vercorja. uspehov, je bilo težavno in večkrat morda celo nenavadno. dežni svet knjig, prihajajo po ve­ »POTUJOČE GLEDALIŠČE« Ljudje prihajajo s tisočimi it- selje, po sanje, po žalost drugih, Večino uspehov pa gre pripisati požrtvovalnosti in v marsi­ 5 LET OB OBLJUBAH Ijami. Prihajajo po knjig* zase lamska družina je imela pred katerem primeru iznajdljivosti vseh sodelujočih in ne le prihajajo po savane Afrike in pri­ in za druge. Mlada dekleta na­ dnevi prvo letošnjo premiero arsikateri problem bi bil re- D gode z južnega morja. Vse to si vadno po knjige za sestro, ki je posameznikom. »Sveti plamen«. Premiero so M izposodijo za deset ali dvajset di­ starejša (in navadno prebira lju­ imeli doma in tudi reprizo. Mor­ vsaj nekaj primernih prosto­ narjev. »ZAČELI SMO BREZ OSEMDESET ČLANOV bezenske romane). Prihajajo po da bi imeli doma lahko še kakšno rov za kulturno-prosvetno delo. DINARJA« V kotu sedim in jih gledam, se knjige iz vojska, po potopise... prireditvami so Besničani ta­ predstavo in potem bi bilo konec. Probiem pa bi bil rešen tudi za nasmiham in živim z njimi. Ko in to vsak teden dvakrat. 4 |\ T am je v razgovoru pripove- ko prišli.do prvih dinarjev, Enomesečni študij po napornem v?e ostale družbeno politične orga­ S odhajajo razmišljam o njih, kako Ti ljudje, zelo ljubijo življenje. J,^| doval predsednik besni.škega ki pa so jih sproti vlagali v dfelu v tovarni ali na polju pa bi nizacije, ki nimajo prostorov. To­ bodo doma sedli na klop za mizo Radi bero ... Marsikaj radi bero KUD »Jože Papler«, Lojze oder in za potrebe naslednjih pri­ bilo škoda tako zavreči. Zatorej so da Besničani in okoličani morda v kotu in se za uro ali dve pre­ — a vedno kaj takega, kar je Blaznik. »Ko sem odslužil voja­ reditev. Vrste kulturno-prosvetnih se odločili tudi za gostovanja. V že več kot 5 let živijo le od ob­ selili v črne črke daljnih pokra­ trdno in domače. Tu ne segajo\ ščino, sem prevzel posle predsed­ delavcev pa so se hitro krepile. nedeljo so gostovali v Kranju, pred ljub, da bodo dobili nekakšen kul­ jin, sorodnih in tujih usod, pre­ po Sartru, Javoršku in Lord, po* nika novega odbora. O delu v pre­ Letol ima KUD »Jože Papler« že tem tudi v Predosljah, jutri bodo turni dom, v katerem bi bilo pro­ selili v čudežni svet knjig, čudež­ Dos Passosu in Wolfu. Všeč jim teklosti smo vedeli zelo malo ali 80 članov, po večini mladincev. odigrali »Sveti plamen« v Bitnjem stora dovolj za vse. Načrte zanj ni svet malih in velikih ljudi. Na­ je Tavčar in robati Trdina, pa pa skoraj nič. Ohranjene ni bilo Pevski zbor šteje okrog 40 grl, in Zabnici, naslednjo nedeljo v že imajo, in sicer bi bil dom pri­ slednji dan bodo po končanem de­ Hamsun in Dickens. O vsem radi nikakršne dokumentacije. Vedeli dramska sekcija pa 26 igralcev. Retečah pri Medvodah, nato v zidek k že zgrajenemu Zadružne­ lu v tovarni ali na polju, po šoli, bero, o ljubezni, o zemlji, o njih nismo niti tega, kdo je član naše­ Naklem in morda še kje. Torej mu domu. Domačini bi dali zanj edli spet v tisti kot in sedeli in o njej celo o vojni, da o vojni. ga društva in koliko jih sploh je. POGREŠAJO RAZVEDRILA pravo »potujoče gledališče!« Go­ tudi ves potreben les, pomagali z tamkaj do mraka, ko se teža dne­ Le tu jih ne morem razumeti. To­ Razumljivo je torej, da smo naj­ stujejo, tudi tako, da pridejo do udarniškim delom, kolikor bi bilo va obesi na trudne veke . . . liko slabega jim je prizadejala in prej »postrojili« naše vrste. Za­ rebivalci vse od Rakovice pa denarja za odplačilo kinoprojek­ pač treba, pri sredstvih pa se je neradi se je spominjajo — pa ven­ ključek je bil razveseljiv, v dru­ P do Jamnika se v svojem pro­ torja. Dolgov se morajo odkriža- Joaiej zataknilo vsa leta nazaj. Vse, ki prihajajo poznam. Vče­ dar bero o njej... res čudno. štvu nas je bilo kar 45 članov in stem času nimajo kje raz­ ti, da se bodo potem lahko lotili Društvo samo teh sredstev ne bo raj zvečer je prišla sosedova. takoj smo se lotili dela v dramski vedriti. Vsa zabava, ki jo imajo, spet novih nalog. zbralo, saj morajo še za gostova­ Morda jih ima deset, morda dva­ Dva večera_ na teden, zdaj ko najst, saj ne vem. Dolgo je mol­ smo že skoraj pred zimo, prese­ in pevski sekciji. Lani pa smo so prireditve KUD »Jože Papler«. Kljub tolikim gostovanjem pa bo nja uporabljati bicikle (garderobo čala in vedel sem, da ima nekaj dim z njimi med starimi hrbti ustanovili še močno šahovsko sek­ Vendar pa bi bilo tudi-teh precej dramska družina že po praznikih pa prevažati v nahrbtnikih ali pa za bregom, nekaj posebnega. Po­ oguljenih knjig, ki so šle že skozi cijo. manj, če društvo v zadnjem času začela s študijem nove uprizoritve, pod pazduho), pa tudi samih Bes- tem pa je le rekla. Rekla je: »eno stotine rok in src. Ob knjigah in Naši prvi koraki so bili sila te­ ne bi kupilo ozkotračnega kino­ in sicer »Vdove Rošlinke«. Na zve­ ničanov in okoličanov je premalo, tako prosim kot so Rokovnjači«. tisti, ki prihajajo ponje se nasmi­ žavni. Nismo imeli niti dinarja niti projektorja. In sedaj imajo v ste domače obiskovalce res ne da bi zmogli tolikšno investicijo, Knjižničar ji je prinesel Visoško ham in se vračam v svoje dni. prostora, da bi lahko delali in pri- Besnici, v gasilskem domu ali pa smejo pozabiti. V januarju pri­ zatorej bi morali ta problem re­ kroniko. Zdaj komaj čakam pri­ Živim z njimi, zakaj vse imam rlejali kulturne prireditve. Zato v šolskem razredu, tedensko dva­ hodnje leto pa jih bo razve3selil šiti drugi forumi. In čas bi že bil, hodnjih dni, ko bo spet prišla in rad. Vse, ki sedejo popoldne v kot smo začeli iskati najp.rej naše za­ krat kino predstave. Društvo si tudi pevski zbor. Tokrat sicer ne da bi tamkajšnji prebivalci dobili ko ji bom bral z obraza vse tisto in sedijo tamkaj do mraka, ko se veznike.' Za prvo silo smo dobili izposoja filme - poučne, doku­ s koncertom, temveč kar z opere­ skupno streho, pod katero bi se njeno zadovoljstvo. Mali Mihec teža dneva obesi na trudne ve­ prostor v šolskem razredu. V mentarne ali - pa celovečerne - to »Kovačev študent«. Pevci in sestajali člani KUD »Jože Papler« jih ima komaj osem in vedno si ke... Bojan Nabor njem so vadili pevci, pa tudi umetniške - ljudje pa se gnetejo igralci pa že razmišljajo in pri­ in vse ostale družbeno politične organizacije. B. Fajon igralci so imeli bralne vaje. v majhnem prostoru kot sardine pravljajo skupni »-Veseli večer« Potem smo se znašli pred no­ v konzervi. Najhuje pa je takrat, vim problemom — kje naj ljudem ko vsi ljudje sploh ne morejo v pokažemo, kaj delamo? Iz zadre­ »kino dvorano«. ge nas je rešil majhen gasilski doni, ki je že svojemu osnovne­ Zadeva s kinoprojektorjem pa Knjigarnebrez knjig -Samo­ mu namenu bolj ali manj odslu­ ni tako preprosta kot bi zgledalo žil. Sami smo popravili majhen na prvi pogled. Društvo — kupec provizoričen oder, katerega so se projektorja — je zaradi njega v Med policami stojna knjigarna v Kranju? deske prej še komaj držale. Toda velikih težavah, čeprav je bil na­ naš trud ni bil zaman. Besničane kup zelo ugoden — projektor je ve­ in okoličane smo kaj hitro ogreli ljal samo 150.000 dinarjev. Toda V teh dneh, ko se zima obeša med gole kosta­ njene«, pesmi Saše Vegri. Samo šlo. Povprašal sem še, katere knji­ z našim delom in ni je bilo prire­ plačanih je šele 50 tisočakov, nje, ljudje vse raje ostajajo doma v toplih sobah hip naprej so Lorcove pesmi, pa ge imajo najraje, pa ml niso znali ditve, da bi dvorana ne bila na­ društvena blagajna je prazna; ter na večer razmišljajo o svojih velikih in majhnih pravkar izšli »Potofi«. Polico niže povedati. bito polna.« 100.000 dinarjev, kolikor jih je po- kraljujejo Dostojevskega »Besi«, »PREDRAGE SO«, nam je de­ rečeh. Ob tem času radi segajo tudi po knjigah in »Spomini na sodobnike«, Feucht- jala prodajalka v Skofji Loki. - prav zato smo se odločili, da križem kražem po go­ wangerjev »Goya« in- Sar tre je vi Ljudje zadnji čas najraje segajo Škotjeloški pedagogi o renjskih knjigarnah povprašamo, kaj naše bralce »Nepokopani mrtveci«. Ljudje ho­ po Hemingwayevem romanu »Zbo­ zanima in kakšne knjige na svojem terenu lahko dijo med policami in si sami iz­ gom orožje«. Tudi »Numberški birajo knjige. Nežno jih jemljejo proces« so ljudje na široko ku­ dobe. Predvsem pa smo želeli vedeti, kako dolga je v roke, jih dolgo ogledujejo, po­ povali. Sicer pa našim bralcem FILMSKI VZGOJI pot od tiskarne do knjigarne in za kaj je naš bralec tem pa vrnejo na svoje mesto v najbolj ugajajo knjige Primorske polici. Izbral sem si drobno knji­ založbe Lipa iz Kopra. Tudi knji­ Problem filmske vzgoje je bil šimi Ločani. Zato so bili poda-. na terenu prikrajšan. žico, stopil k pultu in plačal. — ge Prešernove knjižnice so pri­ pred dnevi osrednja tema raz­ gogi mnenja, da bi bilo pripo­ NA VEČER JE BLED rx>ln i»- Obenem sem vprašal, kako kaj ljubljene, saj imamo v knjigarni prave škofjeloških pedagogov, ki ročljivo v Skofji Loki organizi-. ki so polne knjig, revij in časo­ gre na Bledu s knjigami. Povedali več kot 100 naročnikov.« Ljudje so se zbrali na posebnem posve­ rati filmski klub. S primerno, senskega dolgočasja. — Ceste so pisov, prebiram naslove in opa­ največ knjig kupujejo za darila, tu v Dijaškem domu. Osnovna filmsko vzgojo pa bi ljudje na. prazne! Tu v knjigarni nisem zujem ljudi. Na vrhnji polici je so mi, da ljudje nasploh le malo tako nekako je izzvenelo v našem ugotovitev razprave je bila, da povsem drugačen način sprem-, sam. Hodim od police do police, poezija — Zidarjeve »Kaplje og­ kupujejo; zdaj na jesen pa bo že razgovoru. Povprašal sem še, kako se je treba v prihodnje filmske ljali tudi vse ostale kulturne pri-, je s poezijo. Povedali so mi, da vzgoje smotrneje lotiti in takoj reditve, predvsem pa gledališke, le slabo gre in da jo največ ku­ ukrepati tam, kjer so doseda­ predstave. Da bi bili uspehi tudi. pujejo dijaki. Pravkar izšle knji­ nje napake najbolj občutljive. na tem področju čimboljši, bo. ge Jarčevih novel niso imeli. Bilo potrebno v prihodnje boljše so- Gimnazijski mladinski kino, ki i je blizu dvanajstih in zapirali so delovanje med šolami, kulturno- večkrat vrti razne filme, doslej trgovine, zato sem odšel. ni imel določenega sistema pri prosvetnimi društvi in razumlji­ izbiri filmov. Zatorej doslej ni vo tudi med kino podjetjem. RADOVLJIŠKO KNJIGARNO odigraval tiste pozitivne naloge, Potrebe na tem področju kul- sem dolgo iskal. Le malokrat me ki bi jo predvsem moral. turno-prosvetnega dela so torej] pot zanese tja. Ko sem vstopil, Škofjeloška mladina je tudi jasne. Ne gre pa samo za po­ je bila prazna. Povprašal sem po močno pogrešala nedeljske ma­ manjkljivo filmsko in kulturno-] knjigah, pa so mi takoj odgovorili, tineje, ki pa jih bo v prihodnje prosvetno vzgojo nasploh v Sk. da so prodajo knjig opustili. »Ne imela. Te matineje pa ne bodo Loki, enaki problemi so tudi v gre«, so mi dejali! Za zdaj pro­ samo suhe filmske predstave, ostalih večjih središčih, zato bi' dajajo še nekaj slikanic in pa ne­ katere priročnike, kakor razne go­ temveč bo vsak film uvodoma bilo priporočljivo, da bi se tudi spodinjske knjige. Zunaj je sijalo komentiran. Tako kot za mladi- v teh lotili omenjenega proble-' sonce, na skromni polici pa je mo, bi bili v prihodnje potrebni ma. dremal od vsega sveta pozabljeni tudi razgovori o filmu s starej­ V. R. Stritar s svojimi izbranimi deli. KO SEM STOPIL k pultu, sem našel za njim vse naše-ljubljence Tretja premiera v jeseniškem gledališču ,Tone Čufar' — stare in nove. Pravkar dotiska- ne Jarčeve novele pod naslovom Gow - DVsseau: »Človek in noč«, Rollanda, Silo- neja, Sinclaira, Steinbecka, Šolo- hova, Tolstoja, Vaillanda, Dosto­ Globoko so korenine jevskega, Hugoja, Jovca, Gradni­ ka. .. Kdo bi našteval vse. Prav Jeseniško gledališče bo na pred- I - Delo je režiral Marjan Stare, v zares je kranjska knjigarna dobro večer Dneva republike uprizorilo] glavnih vlogah pa nastopajo: Stan- založena. Zaželel sem si še novo slavnostno premiero ameriški- .dra- ka GerŠak, Marjanca Čebul), Tatja- slovensko revijo, ki jo je pred me »Globoko so korenine«. Drama\na Kosir, Slavko Podane m vlado meseci začela izdajati Državna za­ Kosir. — Sceno si je zamislil Bojan ložba Slovenije »Perspektive«, pa na pogumen in napreden način obravnava črnski problem v ZDA. Čebulj. so imeli samo prvo številko, če­ Ob osebni tragediji črnskega po­ prav smo pri nas v redakciji do­ ročnika ameriške armade se raz­ slej prejeli že tri. Prav gotovo bo pleta tudi usoda belih ljudi okoli r a •dit trebi a v Kranju prej ali slej mi- M sam njega, med katerimi so tudi taki, Ob 80-letnici Rajka Gradnika 2&-*22lr?K2£ S£T 5 J °stojno knjigarno. Na 011 ki so uvideli nesmiselnost in nečlo­ r>t n MP * °b strani je stala Aristote- njegovo pobudo se,je Rajko Grad-f > večnost rasističnih predsodkov. To­ lova Poetika) D Albertov Uvod v da korenine teh predsodkov so glo­ nik začel zanimati za geologijo, J enciklopedijo, Goldmanove Hu- boko .. . KSSSH m t°r0^ne 7?S- -{manistične vede in filozofija, Go- Ta tema je morda prav danes še Gradnikovo raziskovalno delo najričarjev 0ris političnih teorij Le- bolj aktualna kot je bila pred /5. Pođrofijti je rodilo prve sa-1 febrova Misel Karla Marxa, Vol- leti, ko je bila drama napisana. Za­ Bogato življenje dove ko se je preselil na Bled. Zftairovi Filozofski pomenki... Tu

nimivo je, da je bila prva uprizori­ vso skrbjo in vnemo se je posve- f lahko dobiš . L H f

tev fega dela leta 1946 v ZSSR, v til sistematičnemu proučevanju* na, Gradnika. Tagorea, Zidarja, Pot slovenskega šolnika, zlasti Rajko Gradnik je še vedno poln bra sem ga spoznal šele zadnjič meV ZDA pa vsaj na večjih odrih še ni l^uLT B1*JS*ega ** ^"{Vegrijeve... človek bi za hip ob' nekdaj, v predvojni dobi, ni bila načrtov in pravzaprav še sredi de­ ob njegovi osemdesetletnici. Nje­ hinjskega jezera. V Geografskem f j i smela biti uprizorjena, le to je za­ set e Prišla je neka stara žena lahka. Toda kakšno zadoščenje in la. Čeprav je bil uradno upoko­ gova osebnost je napravila name vestniku je priobčil tudi več raz dosten dokaz za naprednost drame, in kupila slikanico — za njo so radost lahko občuti prav učitelj, jen že 1937. leta, je z delom na­ nenavaden vtis. Občudoval sem prav te vrste. Sedaj je v tisku ki bo ob danaUjem položaju v sve­ prihajali drugi. pedagog, ki se spet srečuje z nek­ daljeval vse do današnjih dni. Se njegovo duhovito prisebnost, pro­ razprava Klimatske poteze Bleda, tu in ob prebujanju vedno novih »KNJIGARNA« SE JE oglasilo danjimi učenci. Vsakdo od njih vedno sodeluje pri raznih javnih dornost in vedro razpoloženje. precej gradiva iz sorodnih ved pa Zatiranih narodov Afrike in Azije, iz telefona. Vprašal sem, kako je ga spominja na del bogate prete­ nastopih in uči v glasbeni šoli. — Svojo delovno pot je začel Raj­ pripravlja in ureja. Njegovo znan­ toplo in človeško čuteče spregovo­ kaj s knjigami v Tržiču. Povedali klosti, polne dela, zamisli in pri­ Aktivno se še ukvarja z znanstve­ ko Gradnik kot učitelj v Kozani stveno raziskovalno delo je za rila za Dan republike tudi Z od so mi, da so z.daj na jesen nadvse ma za uan -~ jjffl"š zadovtolj. Prav tisti učenci, ki jim nim delom, hkrati pa opravlja na Primorskem. Od leta 1920 da­ blejsko in bohinjsko območje zelo{ „ nemškega amaterskega gledalma.\ ^ £ zatiovoljnL Knji e gredo dobro meteorološka in fenološka opazo­ lje pa je živel in delal na Bledu. pomembno, prav tako pa tudi za* promet, saj so jih v oktobru pro­ jih bogatil z izkušnjami in spoz- vanja za Hidrometeorološki zavod Kot vzgojitelja in učitelja ga lah­ geografijo in njene vede v širšem dali kar za 100.000 dinarjev. Kot 1 v Ljubljani. Ze vrsto let je redni ko prištevamo med tiste slovenske nanji ter jih učil za življenje, mu gu " f navadno sem še povprašal, kakšne član Geografskega in geološkega pedagoge, ki so vnašali že v pred­ O Antologija makedonske poezi-f danes s hvaležnostjo stiskajo ro Obe svetovni vojni sta Rajkaf knjige imajo najraje. Rekli so mi, ko, saj je storil zanje vse, kar je društva v Ljubljani, na Bledu pa vojno šolo življenjski in nazorni je in proze, ki jo je uredil Alek­ Gradnika in njegovo družino hu-fda so prodali Hemingwayev roman je predsednik muzejskega društva pouk. sander Spasov je te dni izšla pri mogel. do prizadeli. Ze 1914. leta je bil f »Zbogom orožje« že v celoti, prav in član številnih organizacij in beograjski založbi Nolit. Urednik Takšne misli so se mi vsiljevale, Toda šolsko in vzgojno delo je skupaj z očetom in bratom-pesni-Ptako knjigo »Nurnberški proces«, združenj. je zbral v knjigi dela 18 avtorjev. ko sem se vračal s sprejema, ki le ena sama stran njegove dejav­ kom Alojzem Gradnikom - inter-f Baje ljudem najbolj ugajajo knji- % Pri Državni /...'.ožbi Slovenije ga je priredil pred dnevi učitelj­ Sivolasega moža sem pogosto­ nosti. Ukvarjal se je tudi z znan­ niran v goriškem gradu. - Druga ^ge založbe Obzorja in Cankarjeve je v teh dneh Izšla velika pesni­ ski kolektiv osnovne šole na Ble­ krat srečeval na blejskih ulicah stvenim raziskovanjem. Za geo­ svetovna vojna pa ga je pahnila t založbe. Ob vprašanju, kako je tev ruskega pesnika M. J. Ler-\ —du znanemu slovenskemu šolniku in drugod. Vedel sem, da je to loške probleme naših krajev 3e v Begunje in naprej v izgnanstvo f kaj s poezijo, so mi dejali kot v montova - Mciri. Prevedel jo jej in znanstvenemu delavcu Rajku nekdanji blejski upravitelj in je zanimal že zelo zgodaj. Prvi v Valjevo, kjer je sodeloval z NOB*refren ostalim odgovorom drugod upokojeni šolski nadzornik. Dodo­ njegov mentor in učitelj v tej Mil« Klopčič. ' Gradniku. v izgnanskih organizacijah, ^jb f»največ Študentje«. STRAN 096T vaaw3A0N "92 'vioaos 8. RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI

Z obiska v Selški dolini MISLITI JE TREBA

Dolina je postajala vse ožja. Me­ li druge, iskali so nove strokov­ znotraj kolektiva, med proizvod­ kontrola izdelkov na strojih v spričo evidence. Pri vsakem stro­ šnihkoli vzrokov niso najboljši. gla je pritiskala k tlom in v hišah njake, sami so se učili in učili, va­ njo, med delom, ni bilo prave proizvodnem oddelku. Ce tam ni ju je za vsako izmeno poseben Seveda so delavci za to tudi pla­ je bilo temno že opoldne.. Vrstile dili so se ob strojih, se posvetovali, kontrole. Potem so uredili to. Na­ kaj v »edu, potem so zagate vse­ evidenčni listek, iz katerega je čani. Vsem, ki so prevzeli to od­ so se vasi: Praprotno, Bukovščica, poslušali tistih nekoliko tehnikov stale so štiri kontrole: pri suro­ skozi. Zato so imeli tri ljudi, ki zmeraj razvidno, kdo je določene govornost prištejejo h končnim Dolenja vas, Selca, Češnjica .. . in inženirjev, ki so jih imeli in se vinah ob vhodnem skladišču — so samo kontrolirali in odstranje­ izdelke delal in kdaj. Ze to je zaslužkom še 8 odstotkov. Toda, Kmalu za tem smo bili v tovarni skušali vživeti v nove potrebe in kontrola dela na strojih, pregled vali polizdelke za vsako najmanj­ vodilo vsakega posameznika, da la, bi poleg denarne kazni in izgu­ NIKO. Franc Kovačič nam je pri­ zahteve na delovnih mestih. Bilo polizdelkov v montažnem oddel­ šo napako bodisi po funkcionalni je zelo pazil na to, kar naredi. be pravic do samokontrole moral povedoval o delu tega kolektiva. — pa je tudi nekaj burnih sestankov ku ter zadnja, super kontrola pred vrednosti ali po estetskem izgle­ Zato so pred kratkim ukinili de­ zapustiti tudi to delovno mesto. Težke preizkušnje so doživeli tam in nekateri so celo odšli. Prav to odpošiljanjem končnih izdelkov. du. Toda postopoma so med de­ lo kontrolorja v proizvodnem od­ Zato po poldrugem mesecu še ni v zadnjih letih. Prodaja se je bila pa je ostale še bolj združilo; okre­ Toda med vsemi je najvažnejša lavci tako zaostrili smisel za kva- delku. Kontrolo izdelkov je pre- bilo takega primera. Ce nastane­ kar na lepem zataknila. Mali mo­ pilo je njihovo tovarištvo in pri­ jo morebitni pomisleki in težave torčki niso šli! Kupci so se prito­ pravljenost, da odpravijo vse te­ pri kvaliteti izdelkov, posamezni­ ževali, odklanjali so pošiljke .. . žave, da izboljšajo tisto, kar ni bilo ki takoj pokličejo oddelkovodjo, To so bili črni dnevi za kolektiv. prav, da dvignejo kvaliteto izdel­ mojstra in druge ter se skupno O tem so takrat govorili delavci in kov, da ohranijo ime in obstoj ko­ posvetujejo. delavke, ko so po opravljenem de­ lektiva. Toda težave so bile velike. Ko smo se ustavili v proizvod­ lu odhajali proti Dražgošam, na­ Banka je terjala odplačilo dolga za nem oddelku in spraševali o tem, vzgor proti Zalemu logu in navzdol novo tovarno, delavci so spraševali nam je Francka Blaznik povedala, proti Skofji Loki. Kot bolezen v po plači. Blagajnik je kimal z gla­ da je s tem načinom zelo zado­ hiši, kot suša na kmetijah, se je vo. Denarja ni bilo. Spodaj v mon­ voljna. »Kaj bi zmeraj nekdo ho­ takrat težava tovarne Niko usedla taži, v obdelovalnici in v drugih dil kontrolirat, kako delamo? Kot, na dušo ljudem teh krajev. Toda oddelkih so takrat stisnili zobe. Ko da še ne znamo sami!« je dejala niso se jezili. Samo ugibali so — so se zbirali v menzi ob malicah, in v njenih besedah je bilo čutiti kako bi se dalo vse to urediti. — so stiskali glave in kramljali. Niso določeno samozavest, kateri j« Imeli so zaupanje v kolektiv. Ti­ iskali krivcev v vodstvu zgoraj - morda prispevala svoj drobec tudi stim, ki so bili zaposleni, so dajali marveč med seboj samimi. O tem samostojnost v kontroli lastnih nasvete, kako in kaj. Vsi, po vsej so govorili največ komunisti na izdelkov. dolini so takrat z zaskrbljenostjo svojih sestankih, člani delavskega Prav takrat je bila izmena. K govorili samo o tem. Saj ni bilo sveta na sejah . . . stroju, kjer je delala Blaznikova, čudo. Malone vsa dolina živi od te Veliko so govorili o tem, zakaj je prišla nova delavka: Benedičifi tovarne in lesno - industrijskega je to nastalo. Potem so na tistih Rez£a. »Prav tako ali pa še bolj« podjetja v Češnjici. — In zaupanje delovnih mestih spremenili vse. — gre zdaj naprej,« je povedala tu• ljudi v ta kolektiv je bilo pravil­ Zahtevali so stard**o v^t-olo izdel­ di ona, ko smo jo vprašali, kako no. Delavci v tovarni NIKO so z kov. je sedaj, ko nimajo več kontro­ odgovornostjo vse doline, s pred­ Ko danes govorijo o teh težavah, lorja nad sabo. Pokazala je kakih logi in dobrimi željami znancev in jih povedo navadno le kot dokaz 8 cm dolg vijak, ki jih ona izde­ prijateljev, začeli urejati stvari v njihovih izkušenj, njihove živ­ luje na tem stroju. Enkrat, v tem kolektivu. Težave so hitro odstra­ ljenjske šole, ki je utrdila kolek­ času, ko sama kontrolira kvalite­ nili. Pomanjkljivosti na motorčkih tiv in hkrati zaostrila čut za kva­ to izdelkov, se je že zgodilo, da so odpravili. Nove preizkušnje so liteto izdelkov. Vsakdo ob stroju vijaki niso bili kot je ona želela. ugotavljale velik uspeh. ima še zmeraj v spominu tiste ča­ Poklicala je mojstra. Nič ni bilo Toda v kolektivu se še niso spri­ se. Vsa težava je bila takrat na­ posebnega. Da ne bi bilo poznej­ jaznili s stanjem. — Preizkušali in stala prav zaradi nekaterih po­ ših težav, jih je vendar vpisala reorganizirali so stari način proiz­ sameznikov, ki so bili površni ali posebej in tudi posebej oddala. vodnje in iskali nove načine, izdel­ pa nesposobni ob svojih strojih. Tako se je rešila morebitne od- kov. Kaj kmalu se je vsa stvar Danes se kaj takega ne more več govornosta. spremenila. Njihovi motorčki, veli­ pripetiti. Smisel za kvaliteto iz­ »Lepše se ml adi sedaj,« je št ki kot ženska pest. ki so namenje­ delka je prodrl do vsakega posa­ povedala Rezka. »Samo mMiti i* ni za šivalne stroje, za ventilatorje meznika. Prav to pa je omogočilo treba, to je pa res,« je dejal« n* in podobno, so našli znova kupce. kolektivu, da so tam pred krat­ koncu. Ogledi tovarne in preizkusi Izdel­ kim prepustili kontrolo izdelkov kov so bili vsakodnevni pojav. — samim delavcem na njihovih de­ Da, misliti je treba! Ko smo od­ Hkrati pa so se v upravi podjetja lovnih mestih. O tem so ondan hajali iz tovarne, ko «mo potovali kopičila nova naročila, pogodbe za pripovedovali Franc Kovačič, ing. mimo žage in delavnice lesnega stalni odkup proizvodnje in podob­ Noč in tudi sami delavci v proiz­ obrata v Češnjici, mimo čevljarne no. Znova je steklo delo. Delavci vodnem oddelku. Ratitovec in navzdol po dolini, se so lahko prejeli polni zaslužek — Kontrola izdelkov je bila vča­ je venomer nekje oglaševala Rez- banka je dobila svoje in v dolini sih, kot pravijo, samo v ekspedi- V tovarni NIKO v Železnikih so pred mesecem in pol uvedli poseben način kontrole kvalitete kina ugotovitev: misliti je treba. so se oddahnili. Izločali so tu. Slo je samo za to, da ne bi izdelkov, ki je zaupana samim delavcem. Rezka Benedičič (na sliki) pravi, da je to dobro. »Več je treba Misliti je bilo treba ob tamkaj­ nekatere izdelke in sprejema­ kupcem poslali slab izdelek. Toda paziti in misliti« pravi ona, toda skladno s tem je vsak tudi bolje nagrajen šnjih strojih, da so izdelki kvali­ tetni, misliti je bilo treba ob raz­ širjanju industrije in obrti v tej liteto, da je taka kontrola posta­ vzel vsak delavec''na svojo odgo­ dolini, misliti ob razvijanju v teh la povsem odveč. Delavci so tako vornost. Delavdl morajo sami vpi­ krajih, ki so še do nedavnega ve­ vešči svojega dela in hkrati tudi sovati na evidenčne liste more­ ljali za »nerazvite kmetijske pre­ tako samokritični,'-da''je kontrola bitne pripombe o kvaliteti, ozi­ dele.« roma izločiti izdelke, ki iz kakr­ samo še formalnost. To še zlasti K. Makuc -i-

Tovarna lepenke Tržič

proizvaja poleg bele lesne lepenke tudi specialno celulozno le­ Letos 42.205 brigadirjev in brigadirk na cesti penko za vlečeno embalažo v priznano naiboljti kvalitet'! bratstva in enotnosti Ob Prazniku republike iskrene čestitke d lovnim kolektivom Prihodnje leto 140 kilometrov nove ceste Iz leta v leto — letos že tretjič — podarja jugoslovanska oglu ter odšla vsaksebi sem ve­ del, da je srečen in da bo pri­ mladina ob rojstnem dnevu republike narodom Jugoslavije hodnje leto z mnogimi drugimi svojo cesto — cesto Bratstva in enotnosti. To darilo ni samo nekje gradil, da bo z mnogimi dru­ prispevek k našemu splošnemu gospodarskemu razvoju, am­ gimi zjutraj godrnjajo vstal, in da pak je mnogo več. Cesta, ki iz leta v leto raste v daljavo bo z mnogimi drugimi čez mesec samo z lepimi spomini odhajal Lesno industrijsko podjetje postaja cesta naše mladosti, cesta smelih sanj in tisočih do­ proti domu. Doma pa bo ob veče­ živetij, cesta bratstva. Razpenja se iz doline v dolino, seka rih tako kot mnogi drugi pričenjal ravnine in spaja kraje in ljudi, ljudi vse naše domovine ter svoja pripovedovanja: »ali pa..., Preddvor pri Kranju jih trdno povezuje v močno skupnost. Mladi ljudje z žulja- ali pa, ko smo . . ., ali pa . . .« vimi dlanmi, potnimi hrbti, z nasmehi, smelo segajo s svojo Morda ga poznate. Letos sem ga srečal nekje v moravskih ravninah. čestita vsem delovnim kolektivom k 17-letnemu jubileju nove Jugoslavije I cesto v daljavo. Ze ko sva si segla v roke, se mi je zazdelo, da je nenavaden mladenič, Letos so mladi ljudje dogradili nicah. Tako kot drugi je v mrzli, in res je nenavaden, nenavaden, B2 km nove ceste. Od tega 51 ki­ skorajda jesenski dan meril cesto pa vseeno tak kot vsi drugi! Letos lometrov v Srbiji (od Malošišta do proti postaji. Nenadoma se mi je je že desetič sodeloval na akcijah Grdelice) in 31 km v Makedoniji zazdelo, da ga že dolgo nisem vi­ desetič zapored ... Brčko Banovlći, (od Udova do Djevdjelije). Cez del. In ker si ljudje ob srečanjih avtocesta Zagreb - Beograd, Ljub­ vse leto je na tem tako širokem navadno postavljajo vprašanja — ljana—Zagreb, Beograd—Niš ... kdo delu sodelovalo 446 brigad s skup­ kot: kje hodiš, ali podobno, sem bi našteval vsa imena. Ko sva sto­ no 42.205 brigadirji. Vsi ti ljudje tudi jaz pričel najin razgovor ta­ pala v jutru po trasi čez njive mi­ „NE ZAUPAM so ob svojem bivanju pripravili ko. »Na cesti,« mi je z nasmehom mo vitkih jablan in nasadov to- kopice športnih tekmovanj (78 ti­ dejal. Nekoliko čudno mi je bilo, nolov, nisem mogel verjeti, da bo soč) in opravili številne tečaje. od njega in njegovih prej nikdar čez nekaj skopih mesecev stekla Vse te poznam. Poznam široke ne bi kaj takega pričakoval. — tod najmodernejša cesta. — On je VSAKEMU" nasmehe, sončne sinje dni na ce­ Nikdar ne bi pričakoval, da bo verjel — in stekla je! Res je nena­ sti, neskončno prijetne večere, ki skupaj s tovariši s fakultete po­ vaden mladenič - tak kot tisoči pridejo z mrakom po razbeljenem magal graditi našo cesto. Pa jo drugih. Ob volitvah v prve narodnoosvobodilne odbore dnevu. S to cesto si bo mladina je! Nasmeh se mu je počasi raz- Osemnajst jih ima, črne oči in Pot je nepričakovano hitro za- Usedli smo se. Dolina je bila izklesala podobo našega jutrišnje­ lezel čez ustnice v oči, čez ves prav take lase. Hodi v kino tako žena je prinesla košaro z debeli­ /ila iz komaj prehodne grape mirna. Cerkno (domačini so to vas ga dne. obraz. »Na cesti«. Nič več nisva kot vsi mladi ljudje, rada sanjari i mi mehkimi hruškami. okrog hriba pod visoko obraščeno takrat imenovali samo Mala Mo­ Srečal sem ga, bilo je v počit- govorila, a ko sva se poslovila na in posluša Ivesa. Montanda. kadar^ »Vi boste pa prav gotovo vedeli, skalo in peljala na gladko, odprto skva) je bilo zadaj za hribom. — poje, a še bolj ji ugaja Vice Vu- kaj se sedaj spet pripravlja 10 košenico. Košnja je bila poleti Vodič Je kazal nekatere vrhove, kov; rada pleše, tako kot vsi drugi kuha.« je dejal starec in hotel ve­ 1944 kar lepa in tudi vreme ni kjer naj bi bila Trnovska in Ba­ mladi ljudie. Nekje iz goreniskih deti vse o volitvah. tako nagajalo kmetom pri sušenju nj iška planota in pripovedoval, kje tovarn je. Ko jo letos odhaiala v »Nič ne bo posebnega, volili bo­ in pospravljanju, kot letos. Neho­ so najbližje sovražne postojanke brigado, so jo v podjetju nogrešali ste odbore, narodnoosvobodilne te smo zaustavili korak. Toda bila (v Idriji in na Mostu na Soči). Kar — pa je vseeno odšla . . . Vrnila se odbore kot jim pravijo,« mu j« je bolj moč navade v tistih časih, smejali smo se. Ves dan bi lahko je udarnica. In kadar jo povpra­ brž začel pojasnjevati naš vodič. kajti tam onstran Blegoša, po cer­ hodili po širokih belih cestah po šaš, ti zaupno pove, da bo prihod­ »Ja, saj jih imamo že!« 2e sko­ kljanskem, idrijskem in tolmin­ dolini brez strahu. nje leto ponovno odšla, odšla z raj dve leti sem odbornik, čeprav skem je bilo vse bolj mirno in mnogimi drugimi, da zgradi svojo Potem smo krenili naprej, na­ sem tako star,« se je hudoval varno kot po Gorenjskem. Cerkno starec. cesto. vzdol po senožetih, mimo senikov je imelo celo redne avtobusne Takih je na tisoče in cesta raste in kaj kmalu se je prikazala izza »Ze očka. Ampak to so odbori zveze navzdol ob Idrijci. OF, ki še niso prava oblast,« je v daljavo. Mladi ljudie s potnimi drevja prva domačija. hitel dopovedovati vodič in sku­ hrhii in nasmehi grade, grade sve­ Zato so tam dosti prej in tudi Star upognjen, suh možak je šal najti pri nas ustrezno pomoč. tlo belo cesto, cesto bratstva in mnogo glasneje in javno smeli go­ klopal koso v senci zadaj za hle­ »Sedaj bodo volili odbore po vseh enotnosti, cesto naše mladosti. Ob voriti o prvih volitvah v narodno­ vom. pravilih. Zato bodo ti novi odbori I takem času v prihodnjem letu bo osvobodilne odbore. Tako je pri­ »A, ti si!« je starec nenadoma šele sedaj resnična oblast prave i mladin-; Jugoslavije jugoslovan­ povedoval vodič-kurir in se na vsa zazijal in se nekako zakotalil proti države.« skim narodom podarila novih 110 usta smejal, češ zakaj tak strah nam, da smo kar obstrmeli. Toda Staremu nikakor ni šlo v glavo. i kilometrov avtomobilske ceste. — prod soncem in pred golicavo, ko brž smo spoznali, da pozna le vo­ Pravil je, kitko je bil on vseskozi Mlada generacija s to cesto gradi smo prišli iz gozda. Ce bi se tako diča, ki ga Je kar objemal in po­ zraven. Najprej je bil intendant. I svojo mladost, sebe in svojo svetle drl in smejal nekje nad Železniki, zdravljal. So sedi'j jo gospodarski referent. I prihodnost. bi bila tam že ob naslednjem svi­ Kljub temu smo se kaj kmalu Pobira davke, celo podpore 80 1 Peter Jasmin tu prava hajka. vsi zapletli v pogovor ln priletna SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1960 STRAN DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE

ZIN0PREJA Kranj, JeSetova 3 Čestita vsem delovnim ljudem OB DNEVU REPUBLIKE Hkrati vam priporočamo svojs kvalitetne izdelke, kot so: žima za žimnice, žične ščetke in plastiko

Ob dnevu republike plamtece pozdrave l

Svojim odjemalcem sporočamo, da imamo na zalogi vedno kvalitetne KAMGARN

(S spomenika v Poljanah) te, ki so pripravljeni na vse ča­ se mu je mudilo. Zdaj je legel, OBLEKE. Znižali smo cene. Obiščite nas kali na začetek prisege. zdaj je spet silil naprej in spu­ in prepričajte se! Prav na Dan republike, na rojstni dan nove Jugoslavije Po kratkem premolku je Žagar ščal kratke rafale ... bo v Poljanah odkrit spomenik 165 žrtvam in padlim bor­ začel svečano, a brez izmišljenega Dosegel je vrh. Da bi bil tam cem za svobodo tega kraja. Ponosen spomenik bo nam in patosa brati prisego, ki so jo pri­ že kakšen Nemec, ni bilo videti. UARTEKS Poslovalnica Kranj posebno zanamcem tiho, a zgovorno pripovedoval o vsem, sotni fantje resnih obrazov, s pu­ A Janko ga je opazil, čeravno le škami na ramah in z levico čez kar je bilo treba doživeti in žrtvovati za svoj narodni obstoj, slabo, kajti Nemci so bili v belih prsi, ponavljali: zaščitnih oblačilih. Tako se je ti­ še več — za obstoj človeka, za novo življenje. Na to slo­ »Jaz, partizan osvobodilne ljudske sti tejtmec - prav tako kot Janko, vesnost so vabljeni vsi aktivisti in borci te doline, borci armade slovenskega ljudstva . . .« plazil tja gor, ne da bi ga Janko IX. korpusa, škofjeloškega odreda, predvsem pa preživeli, Besede so bile enostavne, a jasne videl. In ko sta oba ogledovala in velike, da je šlo do kosti. a žal redki pripadniki Cankarjevega bataljona, ki so z do­ pred seboi. če jima ne preti kak­ Zvenele so tako, da je vsem šlo šna sovražna cev, sta se opazila mačimi prvoborci decembra 1941 v tej dolini dvigali upor, do srca, da je vsakega izmed njih oba hkrati. Morda je Nemc-^ Jan­ ki je potem tako prestrašil Nemce in ki je svoj slavni vrh stresal mraz. Bilo je svečano — ka vi^l že nrei, a to ni bilo ta­ doživel v nepozabnih bojih na Pasji Ravni in v Dražgošah. resno in nadvse nepozabno. ko važno! Va*neie je. da sta tu­ Ive Šubic je s seboj prinesel di pritisnila oba naenkrat, kajti — Ob tej priložnosti objavljamo odlomek iz knjige o draž- smuči, da bi bU za kurirja, kot očitno oba dobra vojaka — sta goški bitki, ki je v pripravi. se je ponudil Žagarju. Ta je bil drug drugemu v drobovje SDusti- tega nadvse vesel: W kratka rafala. Tako sta si bila Kmalu po udarcu Cankarjevega žic. Ljudje so bili tedaj prežeti -Takih vedno najbolj potrebuje­ hl;zu, da niti meriti ni bilo treba. bataljona v Rovtah je Poljance z mišljenji, da bo po uspešnem mo!« Le za dve roki vsaksebi sta se za­ revolucionarna povodenj odnašala uporu vojske kmalu konec. Tudi Rudi Robnik iz Žabje va­ rila v snogr, ki je od njune krvi v upor. To kar so se dogovarjali si, najboljši smučar te doline, je pordel.- Kaj takega se ni zgodilo vam priporoča svoje kvalitetne izdelke: žagani že precej dolgo, je prišlo: vse v Med mladinci te doline, kot so prišel med partizane s smučmi. ne nrej ne pozneje. Vsaj da bi ve­ boj, vse v vstajo! bili Jože Galičič. Franc Oman. Tako so prihajali med Cankar- deli ne. les srnreke-jelke, resonančni-avionski les, ve­ V Poljanski dolini je bilo precej Pavle Rus. Ive Šubic in njegov ;evce unorni Polianci. ki nikoli Toda takih borcev je bilo še: zane plošče za gradbeništvo, vezani les, ladijski skritega orožja še iz časov oku­ bratranec istega imena ter še več niso radi krivili hrbtov, a so zna­ mitralje^e^ Henrik Biček, ostro­ pod, opaži vseh vrst, stropne in stenske obloge, pacije bivše kraljeve vojske, zato drugih, je v dneh vstaje in pri­ li pošteno poprijeti za delo, za se­ strelec Bri^o-Ivan Zupan'", dese­ lamelirana gladka vrata, strešne konstrukcije, se je Cankarjev bataljon, ki je v prav nanjo vrelo kot v kotlu. Ti kiro, za žago ali konja. tar Janez Perko in še in še. nekaj dneh narastel za svojih 300 so sodelovali že pri napadu na Po­ panel plošče, sredice, lesna volna, lesne vrvi, ljudi, precej oborožil. Vendar je ljane 18. decembra, ko so žandar- Okoli Poljan in Lučen je bilo lesna moka, lesna embalaža vseh vrst in če- bilo najudarnejše orožje tisto, ki ji Šli na sprejem novega -gaulei- najhujše v božičnih dneh 1941. Neznani udeleženec teh bojev, belni panji so ga pobrali potolčenim Nemcem terja« Reinerja v Kranj. Po ti­ Tedaj so Nemci hoteli-seliti svoj­ ki je pozneje nekje nadel, še prej v Rovtah 12. decembra. Kljub vse­ stem so fantje šli kar z bataljo­ ce tistih, ki so bili med> upormki pa skril svoj dnevnik, piče o teh mu pa je bilo veliko upornikov nom. in tiste vasi soloh. Toda — pre­ Ob dneva republike iskrene čestitke l dneh: brez pušk. Ti so poprijeli kar za Ta skupina je hodila z Narigar- seljevala so bili tedaj sami pre­ sekire, cepine in žage, da bi s te­ jevim Janezom z Bukovega vrha, seljeni: večina nazaj od koder so -Ko smo bili na drugi strani mi podirali mostove in vse, kar s tistim, ki je s podstrešja stre­ prišli, v Skofjo Loko. ostali med (italijanski), so Nemci sklenili, da je služilo okupatorjem. ljal na nemškega žandaria, ki mu padle, kajti krogle Cankarjev^ev bodo Poljansko dolino iaselili. Po vaseh so hodile trojke in je hotel odpeljati očeta. Sli so mi­ so tiste mrzle dni v tej dolini Sreča nas je prinesla nazaj. Bilo zbirale ljudi - prostovoljce v bata­ mo Skobla k Presečniku, kjer so marsikoga položile v sneg. ie pred boričem. Zbrali smo se na ljonske vrste. Sicer je bila na pra­ se vključili v bataljon. Tam zgo­ In 27. decembra je bila potem Valterskem vrhu, da bi šli k pol- gu huda zima, a ko je šlo za tako raj, je bil tedaj že sneg. huda bitka na Pasji Ravni, kjer nočnici. Toda šli smo - a ne vsi — na cesto. Vso noč sem podiral velike reči, je bilo le malo odsot­ Posebno doživetje je bila prise­ so Nemci pritisnili s petih strani. in žagal mostove. r na Visokem nih. Vstaja naj bi se pričela tudi ga. Bilo je v Presečnikovi štali. Niso imeli slabega načrta, ne po drugih krajih. Kdo ne bi sode­ majhnih sil, kaiti Nemcev je bi­ Pripravljal jih je voditelj in na­ Ko se je pričelo daniti, so se za­ Koraki v prazno dvorano Za­ družni dom in drugod, bi delali tn- loval, ko pa je šlo za osvoboditev lo okoli dva tisoč. Partizanske rodni heroj Stane Žagar. čeli vračati polni kamioni z Nem­ družnega doma so ostro odmevali di za učiteljsko stanovanje,« je de­ doline, za skorajšen konec vojne, upornike so hoteli potisniti z Zagarjeva stasita postava, nje­ ci. Sprejeli smo jih zelo lepo . .. od visokih zidov. Nekdo je odmak­ jala odločno in mnogi, ki so se bili za to, da jih Nemci ne bodo se­ vseh grebenov in vrhov v doline, gov glas, njegov — vero in polet No, in takrat je šlo kar na kun. nil težko zaveso nt odru in ner­ pri tem obrnili nazaj, so prikima­ lili neznano kam, kot so o tem kjer so jih čakale močne nemške vzbujajoč nastop, vsa njegova V prvih treh avtomobilih so bili vozno pogledal na uro. Da. bilo >c vali njenim beseden. Govorila -e prihajali glasovi iz okolice Bre­ zasede. A tu se je prvič zgodila pojava, vse to je prehajalo v fan- sami gest?D0vci in selilna komisi­ točno devet. In rb devetih je bil tudi o šolski zadrugi. Ljudje v Ol­ mala Sutjeska: bataljon se je 1 ja. Ti so bili najprej na vrsti... napoved-" zbor. Pcmhočil je z odra ševku so celo ponujali zemljo za umaknil prav tja in prav tam sko- Nabrali smo precej orožja in in se približal. šolski vrt. Toda nikogar ni, ki bi -v., kier so Nemci najmanj priča­ druge opreme. Ko smo se pa »Oprostite, da vam nismo poslali se za to zavzel in organiziral. Uči­ kovali. umaknUi, so šli kmetje večidel vabila. Nismo mislili, da bi tudi telj pa seveda nima časa, da bi se A zgodilo se je drugače . .. ?pet domov. kdo od vas prišel,« se je opraviče­ uk-^arjal z zemljo. val boh za to, da bi navezal raz­ Še preden je sedla, se je že dvig­ Kako hud boj je divjal tisti dan, Nemci so spet dobili pomoč in govor. Potem je s Pogledom prele­ nilo več rok. Povovor je zaživel. nam pove tole: spet 3nio se spoprijeli... A spet vi dvoran* in dejal: »Saj bodo pri­ Nihče ni več čutil mraza, dasi je Mitraljezec Janko Mlakar je bil so Nemci vlekli -kratko«. Niso ra­ šli. Pri nas na Visokem pridejo, sa­ bil tisto jutro po cestah prvi led še nedorasel fant, komaj sedem- čunali, da se bomo držali tako dol­ mo tako točni niso.« in je bilo v tej veliki nezakurjeni najstletnik. A kaj vse je počel z go ... Res ie bilo tako tudi ondan na dvorani hudo mraz. Razprava je orožjem. Tovariši so večkrat ugi­ Naenkrat so na nekem predelu zboru SZDL. Niti akademska četrt vse »ogrela«. bali, odkod taka strelska spret­ začeli vpiti: niti pol ure ni zadostovalo in šele »V OlŠevku imate še denar za nost!? Bil je skoraj fanatičen, za­ -Niks schiitzen. Suc policija, ni­ tri četrt ure pozneje je predsednik ceste,« je omenil nekdo. Oglasili so grizen borec. smo gestapo!« Franc Vrtačnik zaČel s konferenco. se »obtoženi«, potem pa še oni iz Tega Janka so po bitki dobili na Toda mi smo jih obkolili in ne­ Poročilo je bih zelo konkretno in MUK Hotemaž in LHŽ in znova oni nekem zasneženem hribu. Toda kaj ujeli. Pobrali smo jim orožje vendar ne predoho. Udeleženci, bili iz Visokega in Olševka. Izkušnje mrtvega, z otrdelo, mrzlo roko na in druge koristne reči. kar smo so to samo izvoleni delcati, so se prostovoljnega dela, zbiranje mate­ petelinu, v njegovem telesu pa je pač potrebovali ... z njimi pa ob­ zamaknili v ciklostirane l:ste, ki so riala in podobno je treba še zme­ ! bil cel rafal iz brzostrelke, ki ga računali tako, kot bi oni z nami, jih preieli že na dom. Ko je pital raj koristiti, so menili. Ljudje so Še ; ie vanj spustil nemški avtomati- če bi nas dobili v pest!« tisti del poročila o konferencah zmeraj pripravljeni pomagati. Samo j čar. To je bil dvoboj, ki se je v osnovnih organizacij v Olševku in organizirati je treba stvar kot se I kratkih, napetih trenutkih odigra­ Ta neznanec je s skopimi bese­ na Visokem, ko je bral o delu šol­ gre. val na tistem zasneženem vrhu. A dami razgrnil pred nas veličino in pomembnost ter istočasno tudi skega odbora, o poravnalnem sve­ tudi Nemec je ležal tam z brzo­ Zatem se je nenadoma pogovor negotovost tistih dni, ki so se kon­ tu, o dveh hišnih svetih, ki jih ima­ preusmeril na kmetijstvo. Neka že­ strelko v stisnjenih rokah, z gla­ jo tam, ko je- bral odstavek o za­ Pred dnevi se je v Kranju sestal odbor za postavitev spomenika čali čisto drugače, kot so namera­ na z rumeno ruto na glavi ob kon­ vo obrnjen proti Jankovi in komaj družnem svetu; vsakikrat se je ne­ revolucije. Razpravljali so zlasti o načinu zbiranja sredstev, da bi vali Nemci. cu vrste je govorila o krompirju. meter od njega. kdo drugi z«čel nervozno premikati »Prej so nam pravili to in ono, se­ tako zagotovili izvedbo tega obsežnega dela. Menili so, da bi lahko Malo prej je Janko hitel na vrh. po leseni klopi in se opravičevati daj pa nihče noče slišati, ko ga ne delovni kolektivi dali velik delež, tako da bi na vsakega zaposlenega Slo je za tisti -kucelj«. Kdor bo Kot rečeno so Nemci napadali pri sosedih, zakaj so podatki taki moremo prodati. In še to pravvo, prispevali po 1000 dinarjev. Več kot polovico celotnih stroškov bo na njem prvi, bo gospodaril okoli­ kar s pelih smeri čez vrhove. Ce­ in taki, da je kriv pac ta ali oni... da so krompir uvozili iz Poljske. poravnal ObLO. Hkrati bodo zbirali sredstva s široko akcijo med ci vse do koder seže strel. lo italijansko mejo so prestopili, Zlasti se jih je precej razgibalo, ko Kaj je to res? Rada bi vedela jaz prebivalstvom, po šolah in drugod. — Ta nabiralna akcija ne bo le To so vedeli tudi Nemci, ki jim da bi er a njihova kolona napadala so slišali oceno o delu krajevnega in tudi drugi,« je dostavila odločno. ekonomskega, marveč tudi političnega pomena, saj bo zagotovila ni šlo odrekati vojaških sposobno­ s hrbta, s polhograjske strani. odbora, o zborih volivcev, o izobra­ Skupina delegatov na drugi strani množično udeležbo občanov pri postavljanju tega trajnega spomina sti. Janko je hitel navzgor, trgal ževanju članstva SZDL in še poseb­ Saj ne bi bilo treba drugega, kot klopi je zašepetala, češ da je prav, na nekdanje revolucionarne dni sneg in ni se oziral nazaj. Preveč no ob programu nadaljnjega dela. partizane potisniti z vrhov v do­ da je to odkrito povedala in v ti­ Zmeraj je bil nekdo prizadet. Tako lino, kjer bi jih pokončale močne, stem hipu se je v prvi klopi dvig­ je bilo videti po njihovem obna­ čakajoče zasede. nil zastopnik iz občine, knt so ?a šanju. preskrbeli nekaterim siromašnim. politične,« je laično tolmačil vo­ okrožja. Veliko je govoril, ampak Kam bi se torej prebili? bili predstavili. Vsi pogledi so bili dič. - jaz nisem vedel, kako in kaj bodo' Kadar pride tam okrog Prešerno­ V dolin- levo in desno je gro­ Najprej se je dvignil postaven še toliko bolj H vrti vani. ker so bili Starec je še zmeraj kimal z ti odbori, kdo bo potem ukazoval. va ali Vojkova brigada, ko je pri­ zila smrt, uničenje,! Premik proti možak in spregovoril o šolskih od­ radovedni, kakšen bo odgovor na to glavo. Zdaj pa že nekaj vem.« šla enaintrideseta divizija, takrat Skofji Loki ni prišel v poštev, kaj­ borih. Res je, da med šolo in starši konkretno vprašanje o krompirju. je on skupno z drugimi moral skr­ Zato je prevzel tolmačenje ko­ Potem pa se je ogledal proti ti tam je bilo pač največ nemških še ni doseženo sodelovanje. Morda Toda govornik le govoril o sploš­ lega. Izsilil si je sedež na hlodu hiši in z nižjim glasom zaupno na­ beti, da partizani niso bili lačni. s:i! Jasno proboj bo najuspešnej­ doslej šolski odbor ni dobro delal. nem gospodarskem '"ZPonu v obči­ ob starcu in z vso aktivistično vne­ daljeval: Vse urejuje njihov odbor. — In ši proti zahodu v smeri Kremenka! Vendar, ta odbor se je sestajal, je ni, o dvivin'm osehnih prejemkov zdaj je kar na lepem treba še po­ mo začel tolmačiti vlogo Osvobo­ -Veste, jaz ne zaupam vsako­ povedal možak. -Morda pa ne?« je razmišljal in o nenehni krepitvi kmetijskega sebej voliti neko pravo oblast. Se­ dilne fronte. Tudi Partijo je ome­ mur. Niso vsi za našo stvar. So-' Brž zatem se je dvignilo kar ne­ heroj Jaka Bernard, ogledoval te­ posestva v ^enč'irju ter o agroteh­ daj, ko je najhujše že skozi, ko bo nil. Potem pa je pojasnjeval po­ seda mi je prav ondan pravila, da' kaj rok. Dve ženi sta ena Za drugo ren in karto, na katero se je kot ničnih mer-th v Cerkljah. Potem pa kmalu konec vojne! men svobodnih volitev in izgrad­ je slišala nekje v Cerknem, ko so' menili, da j f treba pionirje uveljav­ rezervni oficir dobro spoznal. je zakliučil svoj govor in sedel. Stopil je za korak naprej, se še njo ljudske oblasti. vpili, da hočejo nekega drugega ljati v družbenem delu. »Ne veste, n 1 »fzogiblje se od ovora.« je menil posebej upognil in s pritajenim Starec je gladil ovelo, kosmato Tita. Pravi, da niso bili Slovenci, -Predlagam, da se prebijemo kako so otroci ponosni, če nekaj *"udo ni levi strani in mnogi so glasom dejal: -Lepa reč. Zdaj ko lice in vneto poslušal. ampak neki Hrvati ali kaj. Ce so* prav v smeri Škofje Loke! Ce "delaio, če hodijo od hiše do hiše s bili razočarani, ker niso slišali po­ je vsa dolina naša, ko se lahko -Vi ste prišli sem čez, iz Ju­ to res partizani, če so naši ali ne, kje, potem so njihovi obroči tam spiskom in obveščajo za sestanek. 1 jasnila na konkretno vprašanje. pri belem dnevu sestajajo sredi goslavije. Kako je pa tam? Ali boljšega jaz mislim, ne bodo na- najslabši!« Ti se jim zdi nekaj velikega.« 1 Mraz je s! HI skozi plašče. Neka­ glavnega trga v Cerknem. Ce smo tudi tam zdaj govorijo o teh vo­ šli kot je ta Tito.« Pri tem se je V štabu so se o tem precej dol­ Najbolj pa je navzoče razgibala teri so hodili ven. se skušali segreti takrat lahko sami delali, ko so fa­ litvah in hočejo te narodne od­ starec hudo jezil in zgražal. go posvetovali —. a končno je beseda mlajšega moškega, ko je po­ z gibanjem, d^tigi pa so še ž'vah- šisti noč in dan stikali po hišah, bore ali kako jim pravite,« je še Kolega se je obrnil vstran. Ho-' zmagala Jakova. Ta človek je po­ vedal nekaj pikrih o enem izmed neje govoril'. Prostor za Socialistič­ nas zapirali, potem bomo tudi se­ vprašal možak. tel je ostati resen, toda že v na­ leg korajžc in znanja imel tudi tamkajšnjih hi'nih svetov. Od spo­ no zvezo bodo uredili, kot so se daj, ko bo svoboda.« -Po Gorenjskem je še vsak grm slednjem trenutku je iz njega iz­ nadvse dober vojaški posluh, nos mladi jim leži pred hišo strešna 1 zmenil'. Tudi če ne bodo dobili po­ Vodič se je ves nemiren prese­ poln Nemcev,« je začel znova ko­ bruhnil hezadržan smeh. Vsi smo in talent. Kakšna škoda, da je na opeka, ki je bila tako nujna, da bi mori, bo^o pa kar sami za'eli. Saj dal po starem orehovem hlodu in lega. -Zato zdaj tam še niso vo­ se tako smejali, se držali z roka­ Stirpniku padel že v začetku fe­ jim ne zamakalo stanovanja. Kljub 1 stoji nedokončan del stavbe prav skušal najti primerne besede v litve. Bodo pa verjetno že to je­ mi za trebuhe in si brisali solze, bruarja 1942 - komaj mesec in pol vsemu pa ta ope^a še zmeraj stoji 1 ob zadružnem d^mu. obrazložitev. Pravil je starcu o za­ sen. V Beli Krajini in tudi drugod da je prišla žena iz hiše vprašat, po teh dogodkih! tamkaj neuporabljena. Člani tega Potem so volili. Niso se sprijaz­ sedanju AVNOJ, ki je že novem­ po Kočevskem pa so že volili. — kaj se je zgodilo. Starcu je bilo< hišnega sveta se sploh ne zmenijo, nerodno. Verjetno je slutil, da jel niti toliko, da bi si popravili streho nili z javnimi volitvami. Zahtevali bra prejšnje leto v Jajcu sklenilo, Tam že imajo take odbore. Po­ Dolga bataljonska kolona, ki so povedal nekaj smešnega. Vendar I nad lastno glavo. Tako so pravili so tajne in to, kle zavijala v plašč. Potem se je začel še on sme-1 »Na učitelie pri nas v OlŠevku bi se bodo! Zakaj dva odbora? Dva nostjo dejal: hor — pogosto pribežališče parti­ Ko so odhajali, je zunaj ie prijet­ jati. tudi morali bolj misliti. Stanovanje gospodarja v hiši še nikoli nista -Ce je pa tako, potem je v re­ zanov - in krenil potem proti no grelo opoldansko sonce. Peš, s -Kaj čete, mi tu na Primorskem i je tam nujno. Sedaj je tam samo prav gospodarila,« se je hudoval du. Toda jaz vam povem čisto Dražgošam, v -Dražgoško repu­ kolesi in celo z motorii, so odhajali ne znamo srbsko',« se je nerodno i soba in vsak učitelj se navadno za­ starec. tako kot je. Do zdaj mi še ni bilo bliko«, za katero se je potem spet na vse strani zadovoljni, da so se opravičeval in pri vsem tem jei drži samo toliko časa, dokler ne -Saj ne bosta dva. Novi odbori jasno. Nobeden ni tukaj tako lepo tolkel cele tn dni in noči. marsikai dobrega zmenili. postajal še bolj simpatičen. najde boljše dužbe drugje, če smo bodo morali skrbeti za gOSpOdar- pčvedal. Tudi ondan, ko smo bili .V« I^UmH. vi u <-wiWm-ih OF TIR TA na sestanku je Drišel eden iz Maral Ivan Jan že toliko delali za cesto, za za­ \. Makuc TELESNA KULTURA

Med jeseniškimi športniki Ob ustanavljanju občinskih športnih zvez Podružabljanje eklu zdrav duh S podružabljanjem posameznih volj. Zato bo nedvomno ena izmed služb, ki so bile doslej v pristojnosti najvažnejših nalog občinskih zvez ljudskih odborov in posameznih za telesno vzgojo zagotoviti čimveč svetov v okviru komune, se postav­ Športnih igrišč in drugih naprav v ljajo velike naloge tudi pred občin­ okviru stanovanjskih skupnosti m ske svete za telesno vzgojo. Te or­ krajevnih odborov, pa tudi central­ ravem esu ganizacije nimajo samo namena, da nih Športnih parkov v občinskih združujejo vso obstoječo športno središčih. Doslej so reševali te pro- dejavnost v okviru občine, marveč bleme občinski ljudski odbori preko Hokej še vedno šport št. 1 - Dekleta se zanimajo za košarko imajo predvsem nalogo usmerjati in svojih svetov in tajništva za sploš­ nadalje razvijati to dejavnost in no upravo. Občinski sveti za teles­ Napredek odbojke - Nova sankaška proga? najti take oblike športnega udei- no vzgojo bodo morali dobršen de' stvovanja, ki bodo zajele čim širši funkcij odslej prevzeti na svoje ra­ krog delovnih ljudi in jim nudile me — seveda ob materialni pod­ Železarske Jesenice so bile tudi tokrat puste, saj je megla prihodnjo sezono računamo, da bo­ ško tekmovanje se vedno prijavi potrebno sprostitev in razvedrilo. pori ljudskih odborov v kranjskern pokrila vso dolino. Pod močnimi konstrukcijami je teklo jeklo, do ženske v Sloveniji spet druge, okoli 750 tekmovalcev z navadni­ Športno udejstvovanje ni le za tiste, okraju. Za čimprejšnje formiranje kot to teče noč in dan. 2uljave roke delavcev so premagovale še kajti prva bo ljubljanska Olimpi- mi in tekmovalnimi sanmi. tako težke ovire in krivile žico, ali pa upravljale velikanske stroje. ki »imajo čas« in za tiste, ki »se teh telesno-vzgojnih institucij in H jim ljubi« ukvarjati s to ali ono njihovo pravilnejšo usmeritev, bi Na Jesenicah je pravzaprav Železarna vse. Ce koga iščeš, ga dobiš KAJ PA NOGOMET? panogo, marveč postaja važen se­ se razen okrajne zveze za telesno v Železarni, saj je tam zaposlenih večina Jeseničanov in okoličanov. Tudi tu gre precej na bolje. V stavni del zdravega izživljanja vsa- vzgojo morale zavzeti tudi občin­ Tudi športnikov ne manjka. Kdo ne pozna imen, kot so Pečar, Gorenjski ligi. kjer sedaj tekmu­ kca delovnega človeka. ski odbori SZDL. Resolucija I. zvez­ Lakota, Krznarič, Klinar, Valentar in drugi. Prav oni nudijo v pro­ je jeseniška ekipa, računajo kar Za normalno športno izživljanje nega kongresa za telesno vzgojo nu­ stem času razvedrilo številnim delavcem Železarne in druTih pod­ na najvišje mesto. Vendar na gre pa so seveda predvsem potrebni di mnogo konkretnega gradiva, ki jetij na Jesenicah. Malo je domačinov, ki si še niso ogledali kakšne jim tol'ko za uspehe, hočejo vzgo­ ustrezni športni objekti in rekvizi­ ga naj občinske zveze ^sprejmejo V tekme v športnem parku pod Mežakljo. Vsak rad zaide tja, kjer je jiti predvsem dobre in disciplini­ ti. Teh pa še v nobeni občini ni do­ svoj program. zmeraj veselo. No, tudi sam sem obiskal ta športni park. Sreča] rane nogometaše in športnike. sem se s številnimi športnimi delavci na Jesenicah in tudi s tekmo­ valci, ki so mi pripovedovali o uspehih in problemih jeseniškega ŠPORT IN DELO športa. STA POVEZANA © Na Jesenicah sta šport in de­ DVAKRAT SLOVENSKI -Na drsalkah sem že od sedme­ lo isto. Saj se večina tistih, ki de­ PRVAKI ga leta. Od tedaj pravzaprav tudi lajo v Železarni ali kje drugje, SOP „Gorenje" Radovljica Menijo, da je kegljanje gostilni­ dirjam za pučkom. V prvi ekipi udejstvuje pri tem ali onem špor- ški šport. Toda na Jesenicah ne igram že tri leta in sem letos tudi cu. Eni so aktivni tekmovalci, s projektivnim birojem mislijo tako. O tem nam je pri­ prvič nastopil za državno repre­ H drugi pa delajo kot športni funk- povedoval znani tekmovalec na zentanco.« || cionarji. Prav gotovo gre tu ve- asfaltnih stezah ZVONE ŠPEC: -Ali boste letos spet prvi v dr­ 5 lika zahvala Železarni in tudi čestita ob Dnevu republike žavi?« Občinskemu ljudskemu odboru, ki -Menim, da za sedaj pri nas še nudita jeseniškim športnikom ob vsem delovnim ljudem nimamo konkurence. Edini resnej­ vsakem trenutku vso možno po­ ši nasprotnik bo letos Partizan iz moč. Beograda. Ce bomo hoteli napre­ Slavko Turna MILAN ŽIVKOVIC dovati, potem je nujno, da pride­ mo do pokritega drsališča. To se ja, in sicer največ po zaslugi od­ bo verjetno zgodilo že v treh, lične igralke Sonje Mrakove.« štirih prihodnjih letih. -In v kateri petorki najraje Najboljši športnik Gorenjske v letn 1960 ODBOJKA SI UTIRA POT igraš?« Pravijo, da je o odbojki kaj ma­ »To je težko reči. Najbolj se ra­ lo slišati. Vemo pa, da so Jeseni­ zumemo mladi, ki že več let Igra­ čani prav v tej športni panogi mo skupaj. To so Felc, Tišler, Ravnik itd.«

SKRB ZA MNOŽIČNOST Z UR Na Jesenicah ima smučarija že Na našo anketo -Izberite naj­ 1. JANEZ KOCMUR 1022 točk Valentar, Jemc Božo 127, Ivan­ precejšnjo tradicijo. Prizadevni boljše športnike Gorenjske« se je 2. MARJAN PECAR 1018 točk ka Jelene 105, Milan Juvan 88, Sa­ športni delavci y smučarskem klu­ letos odzvalo rekordno število 3. JANEZ TERAN 797 točk šo Košnik 73, Miha Poljka 62, bu se v zadnjem času trudijo, da bralcev, in sicer iz Kranja, Jese­ 4. LEON PINTAR 775 točk Franc Blenkuš 43. V. Tišler 35, bi svoje vrste kar najbolj pomno­ nic, Ljubljane, Škofje Loke, Že­ 5. VLADO BRINOVEC 513 točk Janez Sumi 28, T^maž Jamnik, žili. Zato so se tudi obrnili na vse leznikov, Preddvora, Nakla, Zab- 6. LADO MARTELANC 390 točk Francka Kavčič, Mara Rekar, Vla­ šole na Jesenicah, da bi skupaj v nice, Besnice, Bohinja, Radovljice 7. SLAVA ZUPANČIČ 308 točk do Tome 22, Vinko Cuderman, okviru šolske telesne vzgoje v Zvone Špec in še iz številnih drugih krajev 8. MARJANA PLUT 294 točk Janez Jenko 19, Matevž Kordež zimskem času organizirali smu­ Gorenjske in Slovenije. Težko je 9. EMA BREGAR 287 točk 15, Marko Hafner 14, Janez Cuk, čarske šole. Tako bi lahko iz bilo izbrati najboljše športnike 10. PETER LAKOTA 258 točk Milan Košnik 13, Mija Gunčar, »Začetek je bil tudi na Jeseni­ Gorenjske, vendar menimo, da je Vesna Znidar 12, Vinko Grašič, cah težak. Najprej smo se vsi sti­ vrstni red dokaj realen, saj an­ VRSTNI RED OSTALIH PA JE Maja Rutar 11, Miha Hafner 9, skali na majhnem neprostornem ketiranci, teh je bilo 140 veljav­ NASLEDNJI: Drago Petrič 244, Janez Arh 8, Iztok Belehar, Bar-i kegljišču pri bivši gostilni »La- nih, omenjajo kar 63 športnikov Roman Seljak 209, Peter Brino­ bara Koncilja, Otrin, M. Kralj 7, san«. Toda kmalu smo prišli do Gorenjske. Lestvica najboljših pa vec 173, Rajko Stare 159, Lilo Kli­ Stražišar 5, Stane Rozman, Stare, zaključka, da zaradi velikega za­ je naslednja: nar 154, Majda Ankele 139, Cene Branko Medja, Lado Stružnik 4, nimanja za kegljanje, to kegljišče Stanko Pire, Peter Koren 3, Kob- sploh ne ustreza. Železarni in čla­ lar, Mošič. Gašper Kordež, Anka nom kegljaškega kluba se imamo Bogata smučarska sezona pred durmi Ankele, Mile Ahačič, Berčič, Ci­ zahvaliti, da smo zgradili novo ril Klinar, Milan Krašovec 2, Ma­ štiristezno kegljišče. Z boljšimi rija Kolman in Janez Bregar po tekmovalnimi pogoji so rasli tu­ Franc Bajt 1 točko. di uspehi. Tako smo že dvakrat zapored osvojili naslov republiške­ osvojili prvo mesto v moški re- Pri strokovnem ocenjevanju so ga prvaka. Na državnem prven­ publiš-ki ligi in tako sodelovali v alpskih &sci®§i®ah sodelovali stalni športni dopisniki stvu pa nam ne gre preveč dobro. tudi na kvalifikacijah za zvezno -Glasa« in nekateri športni delav­ Moram reči, da je kegljaški šport ligo. Za las jim je ušla tudi pri­ ci. LESTVICA PA JE NASLED­ na Jesenicah dosegel svoj namen. ložnost sodelovanja v najvišjem i NJA: tekmovanju. Tajnik odbojkarskega Ob raznih praznikih se zvrsti tudi Že pred nekaj dnevi je bila v 18. — Smarjetna gora, slalom kluba FRANC BAJT nam je po­ 1. MARJAN P^AR 59 točk po 500 do 600 tekmovalcev na ste­ Ljubljani redna letna skupščina 22. — podzvezno prvenstvo v vseh vedal še tole: 2. JANEZ KOCMUR 53 točk zah. Finančnih težav za sedaj ni­ Smučarske zveze Slovenije. Glav­ treh disciplinah 3. JANEZ T^.RAN 45 točk mamo. Ce nam pa primanjkuje kaj -Letos klub slavi 15. obletnico ni zaključek te izredno bogate in 0 FEBRUAR 1961 4. LEON PINTAR 43 točk denarja, potem gremo na udarni­ ielovanja in v njem sodeluje da- plodne skupščine je bil, da je tre­ 4.-5. 5. I ADO MARTELANC 28 točk ško delo v Železarno.« :es že nad 80 pristašev te športne ba v bodoče še bolj prenesti te­ — na Krvavcu, prvenstvo Slo­ 6. MARJANA PLUT 22 točk panoge. Edine probleme imamo v žišče dela na osnovne enote — klu­ Jože Zupan venije za mladince in mla­ 7. VLADO BRINOVEC 15 točk BOLJŠE PRIPRAVE, tem, ker nimamo trenerja za pr­ be in sekcije. Na tej skupščini pa dinke v alpskih disciplinah 8. PETER LAKOTA 10 točk KOT PREJŠNJA LETA vo ekipo. Težava je tudi, ker igral­ so bili za marljivo delo v minuli množice pridobili tudi kvalitetne ci ne stanujejo vsi na Jesenicah. — v Ljubljani ali Planici, po­ 9. SLAVA ZUPAN^C 8 točk O jeseniškem hokeju mi je to­ sezoni pohvaljeni tudi trije go­ tekmovalce. Nekaj mi je o tem po­ Nekaj jih študira v Ljubljani, kal Kongsbeig (skoki) 10. CENE VALENTAR 8 točk krat pripovedoval eden najboljših renjski klubi: Triglav, Part^zan- vedal tudi predsednik kluba tova­ dru^i pa so doma izven Jesenic. — v Gorjah, prvenstvo Slove­ 11. DRAGO PETRIC 8 točk igralcev FRANC SMOLEJ, dijak Gorje in Mojstrana. Prav tako so riš JOŽE ZUPAN: Ce bo šlo vse po sreči, bomo tudi nije v tekih II. letnika Tehnične srednje šole na tej skupščini sprejeli koledar VRSTNI RED OSTALIH PA JE -Pripomnil bi tole: Zdi se mi, letos obdržali najvišji naslov v re­ 7. - Bohinj, memorial Tomaža na Jesenicah. Takole je stekel po­ prireditev za smučarsko sezono NASLEDNJI: Rompn ScLak, Jože da vrhunski tekmovalci vse prema­ publiki.« Godca (štafete) govor: 1960-61. Letos, če bo seveda do* Slibar 6. Tomaž Jamnik, Peter lo sodelujejo v smučarskem klu­ 15.-19. -Priprave za letošnjo hokejsko dovolj snega, bo veliko več tekem Brinovec 4. Janez Si'mi, M'.tevŽ bu. Oni bi morali malo bolj pa­ BREZ DOBRE PROGE — Mojstrana, državno prven­ seiono so bile občutno boljše, kot na snegu kot prejšnja leta. Med Rozman 3, Francka Kavčič, Rajko ziti na naraščaj in dati mladini NE GRE stvo v skokih in tekih prejšnja leta. Pred prvo tekmo vzgled. To se sedaj, ko so iz smu­ njimi bo nekaj tudi zelo pomemb­ Stare 2 in Cuk 1 točko. Sankači na Jesenicah pravijo, smo bili teden dni na skupnem čarskih vrst odšli Pogačnik, Ber- nih v mednarodnem merilu. Med % MAREC 1961 da brez dobre sankaške proge ne temi moramo vsekakor v prvi vr­ treningu na Mežakli, razen tega toncelj, Praček, ne dogaja več. V 4.-5. IN ŠE NAGRADE gre. Predsednik sankaškega dru­ je bil tudi trener na Jesenicah že klubu imamo danes nad 80 aktiv­ sti omeniti veliko mednarodno — Kranjska gora, mednarodna štva JOŽE JELOVCAN mi je po­ Prvo nagrada: Orfed mednarod­ dva meseca prej kot prejšnja le­ nih tekmovalcev, prevladujejo pa prireditev v alpskih disciplinah v prireditev FIS v vseh treh vedal, da je danos na Jesenicah ne rlOgomsthe tekme med Mad­ ta.« predvsem alpski tekmovalci. Zato Kranjski gori, kjer bodo nastopili alpskih disciplinah že preko 100 aktivnih tekmoval­ žarsko in Jugoslavijo, prejme Mal- bomo letos poskrbeli tudi za te­ vsi najboljši evropski tekmovalci — na Bledu, Jakopičev memo­ cev. Tudi letos nameravajo na či Vrhunc, Bled, Zagorica 148. kače, s tem da jim bomo dali tudi in tekmovalke. Ta prireditev bo rial (skoki in teki) Jesenicah organizirati nekaj san- opremo. Imamo tudi nekaj finanč­ 4. in 5. marca. V Ljubljani ali v 17.-19. Drugo nagrado: Ogled evrop­ kaških tekem. 'Pri tem pa so skle­ nih težav. Rešujemo Jih največ­ Planici pa bo letošnje tekmovanje — Kranjska gora, prvenstvo skega košarkarskega prvenstva nili, da bodo začeli z gradnjo no­ prejme Jože Juvan, Kranj, Ljub­ krat tako, da kaj naredimo s pro­ v smučarskih skokih za pokal ljubljanske univerze v alp­ ve sankaške proge pod Mežaklo v ljanska cesta 15. stovoljnim delom in zato potem Kongsberg. Razen tega bo letos skih disciplinah okviru sedanjega športnega parka. dobimo denar. Za letošnjo sezono državno prvenstvo v klasičnih di­ — na Krvavcu, veleslalom Tretjo nagrado: Ogled državne­ Za gradnjo proge so že izvolili 7- ga prvenstva v smučarskih skokih smo se dobro pripravili, saj ima­ sciplinah v Mojstrani. Kakšen pa — na Peci, veleslalom članski gradbeni odbor, ki bo že mo na razpolago kar 8 mladih per­ je ostali spored najvažnejših smu­ prejme Tone Kodran, Kranj, Ljub­ v teh dneh poskrbel, da bodo pri­ t APRIL 1961 spektivnih alpskih tekmovalcev.« čarskih prireditev na Gorenjskem ljanska cesta 15. čeli z zemeljskimi deli. Ta šport v bližnji smučarski sezoni je raz­ 2. — na Zelenici, smuk Četrto nagrado: Ogled tekme v je na Jesenicah precej množičen. vidno iz spodnjega koledarja: 23. — Triglavski smuk zvezni hokejski ligi na Jesenicah NAJVEČ ŽENSKE MLADINE Kadar organizirajo kakšno sanka- 30. — na Zelenici, veleslalom prejme Anton Bitenc, Kranj, Su­ Košarka na Jesenicah nima t DECEMBER 1960 ha 30. 4. — na Krvavcu, slalom * MAJ 1961 tradicije. Gojijo jo šele 6 do 7 let. Peto nagrado: Ogled plavalnega 18. — na Krvavcu, teki 15. — Triglavski veleslalom Največji uspeh je prav gotovo ta, dvoboja nekje ob morju, kjer bo 25. — na Črnem vrhu, veleslalom 21. — Češka koča, Majnikov vele­ da se na Jesenicah za ta šport nastopil kranjski Triglav prejme slalom najbolj navdušuje ženska mladina. 0 JANUAR 1961 Olga Rajgelj, Kranj, Ljubljanska Saj imajo vedno na razpolago več 8. — v Bohinju, teki z medna­ 0 JUNIJ 1961 cesta 30.

kot 30 deklet, prav toliko pa je rodno udeležbo t 25. — Za Akom, slalom Kdaj bodo vse omenjene tek­ tudi pionirk. Tudi moški nočejo —na Joštu nad Kranjem, vele­ 30. — Češka koča, slalom me, naj se nagrajenci pozanimajo zaostajati za dekleti. Letos so pr­ slalom -ek v uredništvu. vič organizirali ekipo in že tek­ movali v II. republiški moški li­ gi. Osvojili so častno tretje me­ Franc Smolej sto. O uspehih jeseniških košarka- ii ric in košarkarjev mi je pripove­ -Kaj meniš o kvalitetah moštva doval predsednik društva SLAV­ Medzadružno letno industrijsko podjetje „CfiŠlljiCa v tej sezoni?« KO TUMA: -Naša ekipa je kvalitetno pre­ na Češnjici pri Železnikih cej napredovala, saj smo zgubili -V letošnji tekmovalni sezoni je s svetovno znanimi ekipami le s ženska ekipa osvojila odlično dru­ čestita ob zgodovinskem prazniku jugoslovanskih r.arodov - 29. novembru, U-snimi rezultati. To je le zaradi go mesto v republiški ligi in s tem tega. ker nam primanjkuje kon­ prehitela večne rivalinje, tekmo­ Dnevu republike - vsemu jugoslovanskemu ljudstvu in vsem kolektivom z dicija. Ko bomo spet kondicijsko valke mariborskega Branika. Na željo, da bi še v bodoče s svojimi delovnimi zmagami prispevali k čim­ sposobni, potem sem prepričan, da zveznem košarkarskem turnirju prejšnji izgradnji naše socialistične domovine bo tudi kakšen boljših nasprotni­ so naša dekleta osvojila 6. mesto. kov podlegel.« Kot sem že omenil so bili moški »Od kdaj pa že igraš hokej?« v drugI republiški ligi tretji. Za lože Jelovčan •bBOTA, M. NOVEMBRA 1WW RADIO — ZANIMIVOSTI tfTEAlf || t RTV LJUBLJANA

Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 13,. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 1 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. OD NEDELJE, 37. NOVEMBRA DO SOBOTE, 3. DECEMBRA 1960

NEDELJA, 27. novembra

6.00 Jutranji pozdrav 13.15 Obvestila in zabavna 19.00 Obvestila, reklame in za­ 6.30 Veseli zvoki glasba bavna glasba Televizijski spered 7.15 Reklame 13.30 Odmevi iz Dalmacije in 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov NEDELJA, 27. NOVEMBRA 7.30 Radijski koledar in prire­ drugih hrvatskih pokrajin 21.25 Simfonija št. 4 v G-duru ditve dneva 14.00 Sestanek v studiu 14 9.30 Kmetijska oddaja 22.15 Po svetu jazza 10.00 Serijski film za otroke 7.35 Igra pihalni orkester JLA 14.35 »Zdaj naj zapleše mami« 22.45 Sonata za harfo in godalni Popoldne prenos event. 15.15 Naši delovni ljudje poši­ 8.00 Radijska igra kvartet športnega dogodka ljajo praznične pozdrave 8.35 Iz albuma otroških pesmi 23.05 Mladim plesalcem 18.30 Plesna šola Nosoroge lovijo v Južni Rodeziji na dokaj nenavaden način, tako 23.55 Prijeten počitek da jim najprej ustrelijo narkotične puščice, s katerimi jih popol- 8.50 Z zabavno glasbo v novi 16.00 Z glasbo v mesta in vasi 20.00 Sedem dni noma omamijo, da obležijo na tleh. Potem jih na posebnih splavih teden 16.40 Ne povej kdo si, ampak, 20.30 Bežno srečanje — ameriški PETEK, 2. decembra in naprej po kopnem prepeljejo do živalskih vrtov, kjer jih polijejo kaj znaš! film 9.45 Pesem in ples z Balkana z vodo, da jih spet spravijo k zavesti. Na sliki vidimo, kako lovci 17.00 Zabavno popoldne 5.00 Dobro jutro 10.00 Rezervirano za prenos sve­ PONEDELJEK, 28. NOVEMBRA peljejo na splavu 1000 kg težkega omamljenega nosoroga 5.10 Nekaj domačih čanosti ob otvoritvi avto­ 18.00 Bilečanka — uvertura 19.00 TV pregled mobilske ceste 18.25 Radijska igra — Ko bi 6.30 Reklame 19.25 Znanost in tehnika 12.00 Naši poslušalci čestitajo in padli oživeli 8.05 Otroška suita 19.50 Dokumentarni film pozdravljajo 8.30 Melodije na tekočem traku 19.00 Zabavna glasba in obve­ 20.00 TV dnevnik 13.15 Obvestila in zabavna stila 9.00 Naš podlistek 20.15 Tedenski športni pregled Videl sem jetija glasba 20.00 Dve prvi izvedbi 9.20 Poje zbor JLA 20.30 Deveti krog — igrani film 13.30 Za našo vas 20.40 Aktivnost Jugoslavije 9.35 Kotiček za mlade ljubite­ Osvajalec Mount Everesta Hi- črnim krznom. Najprej sem pot TOREK, 29. NOVEMBRA lary to pot nd uspel. Po več te­ mislil, da je to medved, toda ko 13.45 Koncert pri vas doma v ZN lje glasbe denskem bivanju na Himalaji se se je obrnila, sem videl, da sem 14.15 Čestitke in pozdravi naših 21.00 Melodije raznih dežel 17.00 Športniki za Dan republike 10.15 Dvajset minut ob mazur- je vrnil domov praznih rok. Ne se krepko zmotil. To čudno bitja 18.15 Koncert narodne glasbe kolektivov 21.40 Dvajset minut z zabavnim kah F. Chopina samo zaradi tega, ker ni ujel le­ je imelo okroglo glavo in se j* 19.30 TV dnevnik 15.15 Reklame orkestrom RTV Beograd 10.35 Od plesišča do plesišča gendarnega »snežnega človeka*« — z izredno veščino vzpenjalo po 19.45 Dodatek k TV dnevniku 22.15 RTV Ljubljana gostuje jetija — kar je bil tudi glavni cilj grebenu. Ko je prišlo do vrha, ga 15.30 Kar radi poslušate 11.00 Iz Bizetove Carmen 20.00 »Naparaci« drama njegove ekspedicije — ni ga niti je megla kratkomalo zakrila. Ko 16.00 Humoreska tega tedna na Jesenicah 11.30 Človek in zdravje 21.30 6 slavnostnih vabil videl, niM našel njegovih sledov. sem prišel do mesta, kjer sem 23.20 Z lokom po strunah 16.20 Igramo za vas 11.40 Operetni zvoki Tisti, ki trdijo, da je snežni člo­ videl to bitje, sem opazil v snegu 23.55 Za prijeten počitek SREDA, 30. NOVEMBRA 17.10 Peli so jih mati moja ... 12.00 Pihalni orkester LM vek le izmišljotina, so s tem do­ stopinje »snežnega človeka« (če je 17.30 Športni prenos bili potrdilo za svojo trditev. sploh bil). Prepričan sem, da ne 17.30 Radijska igra 12.15 Radijska kmečka univerza 19.30 Svet v znamkah SREDA, 30. novembra — ing. Vera Marentič: Izo­ Toda kljub temu zgodbe o »-snež­ obstoja žival, ki ima take stopi-« 18.15 Legenda orkester RTV 20.00 TV dnevnik nem človeku« živijo še naprej. — nje, ker jo v svoji lovski karieri Ljubljana 6.00 Množične pesmi in korač­ braževanje kmetijskih pro­ 20.15 Titov Veles — reportaža Prav te dni se je javil še nekdo, še nisem videl take,« je zaključil 18.26 Cez kontinente z orke­ nice izvajalcev 20.30 Igrani film ki priča o tem, da je videl snež­ alpinist. strom George Melachrino 12.25 Hitri prsti 6.30 Pa si zavrtimo nekaj ve­ nega človeka. To je Anglež Ala- Tako kaže, da zgodba o »snež« ČETRTEK, 1. DECEMBRA 18.40 Zabaval vas bo Lovski dre glasbe 12.40 Izpod zelenega Pohorja stir Krem, ki trdi, da je s svojimi nem človeku«, kljub Hilarijevem kvintet godbe LM 7.15 Ljudske pesmi 13.15 Obvestila in zabavna 9.00 TV v šoli očmi videl jetija in fotografiral neuspehu ne bo šla v pozabo. Z 18.00 Kje je medvedek — otroška dokazi omenjenega angleškega al-« 19.00 Obvestila, reklame in za­ 7.35 Radijski koledar in prire­ glasba njegove stopinje v snegu. slikanica pinista spet lahko verujemo v to* bavna glasba ditve dneva 13.30 Pevec Dušan Jakšič Krem je uslužbenec v indij­ 18.10 Družinska oddaja da »snežni mož« v Himalaji le skem mestu Nalrobiju in je stra­ 19.30 Športna poročila 7.40 Orkester Slov. filharmonije 13.45 Zdaj pa kar po domače 18L20 TV pošta obstaja. sten planinec in lovec. Pred ne­ 20.05 Izberite melodijo tedna 8.00 Z mladinskimi pevskimi 14.05 Radijska šola za nižjo 18.30 Plavalci, TV film iz serije kaj meseci se je odločil, da bo Interpol 20.50 Godala v ritmu zbori po naši deželi stopnjo odšel v še neraziskana himalaj­ 19.00 Poljudno znanstvena odda­ Neusmiljene gore 21.00 O Verdiju in njegovem 8.25 Mladinska radijska igra 14.35 Poje sopranistka Ada ska področja Pendžaba, zahodno ja Sardo od mesta Lohula — »da bi videl delu 9.00 Novi pevci pred mikrofo­ i9.30 TV obzornik Letos se je ponesrečilo v Alpah 15.15 Obvestila, reklame in za­ jetija«. — Tudi on ni veroval v 22.15 Ples ob radijskem spre­ nom in pred publiko 20.00 TV dnevnik 220 oseb. To je statistika nesreč v bavna glasba zgodbice o tem bitju, toda hotel petih alpskih deželah. Avstrija je jemniku 10.00 Koncert pihalnega orkestra 20.30 Spoznavajmo svet in domo­ se je prepričati. S seboj je vzel s 74 ponesrečenci na prvem mestu. 23.05 Nočni koncert 15.45 Radijska univerza — prof. vino RTV Ljubljana samo svojo soprogo Izabelo in pet Sledi Švica z,49, Italija s 45, Nem­ Branko Vesel: Čudeži v 21.30 Oddaja o Louisu Armstron­ 10.30 Zapojmo in Zaigrajmo nosačev. Tri tedne se je mala čija s 34 in Francija z 18 ponesre­ luči znanosti gu PONEDELJEK, 28. novembra 11.00 Jaz in ti, mi vsi ekspedicija vzpenjala po himalaj­ čenci. Lani je bila smrtna bilanca 16.00 Petkovo glasbeno popol­ skih strminah vse do višine 6900 za 61 smrtnih primerov večja. — 5.00 Dobro jutro 11.20 Tri domače partiture dne PETEK, 2. DECEMBRA metrov, kjer ni bilo naseljenih Leta 1957 pa je bilo rekordno leto 5.10 Nekaj domačih 12.00 Zabaven opoldanski 17.15 Razgovor z volivci 20.00 TV dnevnik nobenih ljudi. Nobenega sledu za nesreč. V gorah se je ubilo 385 al­ spored 20.15 Konzul — opera 6.30 Reklame 17.25 Izbrali smo za vas jetijem niso opazili. Po petih ted­ pinistov. 13.15 Obvestila in zabavna nih so se morali zaradi monsuna 8.05 Odkestralna matineja 18.00 Iz naših kolektivov , glasba SOBOTA, 3. DECEMBRA vrniti nekoliko nižje, na višino 8.40 Zabavni ansambel Boruta 13.30 Praznični pozdravi 18.15 Dunajski valčki 16.00 Oddaja za otroke 5000 m. lldard za prometne Lesjaka 14.30 Obisk pri slovenskih skla­ 18.30'Tako pojo in igrajo tuji 18.45 Film iz serije Nevarnost je »Znenada,« je Začel pripovedo­ • - i u »MU:**'*

9.00 Naš podlistek 1 dateljih •)! * narodi moj poklic vati Alastir Krem, «scm okoli 300 9.20 Od arije do arije 20.00 TV dnevnik metrov od nas zagledal neko tem­ 15.15 S Kozare .. 19.00 Obvestila, reklame in za­ Na Japonskem povzročitelje pro-« T 20.15 TV reklame no stvar, ki se je premikala. Ta 10.15 Zvočni kaleidoskop bavna glasba metnih nesreč kaznujejo popolno-« 15.45 Skladbe domačih avtorjev 20.30 Prenos iz gledališča žival, kot sem domneval, je be­ 10.40 Ljubljanski komorni zbor 20.00 Zabavni orkester Raphaele ma drugače kot v drugih državah. igra ansambel Mojmir žala in bila pokrita s sivim ali V skupinah pošljejo petdeset kr- 11.00 Po svetu jazza Sepe 20.15 Tedenski zunanjepolitični šiteljev daleč izven mest in na« 11.30 Oddaja za otroke pregled 16.00 Jugoslovanske gradnje v selij, da lahko nekaj časa premi­ 12.00 Trio Slavka Modica prijateljskih deželah 20.30 Z violino skozi čas šljajo o prekršku, ki s# ga sto- 12,15 Radijska kmečka univerza 16.20 Iz albuma popularnih or­ 21.00 Serenada za godala :ili. Vstajajo ob štirih zjutraj, sa­ — dr. Vilko Masten: Bre- kestrskih melodij 21.15 Oddaja o morju in pomor­ mi pospravljajo sobe in postelje skova muha — nevarnost 17.00 Opatija 60, malo za šalo ščakih in potem razmišljajo. Ce nekoga V Tridentskih gorah so prejšnji naj si izkoplje luknjo in zleze va­ zalotijo, da počne kaj drugega kot za sadjarstvo malo za res 22.15 Za ljubitelje modernih ritmov teden iskali lovskega čuvaja Vit- njo, ker bo te dni konec sveta. razmišlja, potem mu dajo tri 12.25 Glasbene čestitke delovnih 18.00 Zgodba dandanašnja 22.50 Literarni nokturno torija Dapra. Izginil je brez sle­ »Vsi ljudje bodo kaznovani, tebi udarce s palico. Vsak večer pa kolektivov 18.20 Beograd - Zagreb — Ljub­ 23.05 Nočni komorni koncert z dil. Bali so se, da ga niso morda pa se ne bo nič zgodilo, če boš o3en od prometnih miličnikov be­ 13.15 Zabavna glasba in obve­ ljana deli jugoslovanskih skla­ ubili divji lovci ali pa da ni pa­ ubogal.« Gozdar je res ubogal, pa re prometne predpise in potem stila 18.40 Zadovoljni Kranjci z no­ dateljev del v kak prepad. Končno so ga bi kmalu od lakote umrl, če ga sprašuje. Ce kdo ne zna pravilno 13.30 Lirična suita vim programom policijski psi našli vsega prezeb­ ne bi izvoh&li psi. Njegov primer •govoriti, seveda spet sledi uda­ lega in lačnega v neki luknji. Ko preiskujejo zdaj psihiatri. rec s palico. 14.09 Od tu in tam (spored za­ 19.00 Obvestila, reklame in za­ SOBOTA, 3. decembra je prišel iz skrivališča — luknjo bavna glasba bavne glasbe) 5.00 Dobro jutro si je sam izkopal — je povedal 14.35 Naši poslušalci čestitajo 20.00 Veliki zabavni orkestri 5.10 Nekaj domačih orožnikom, da se mu je pokazal in pozdravljajo 20.15 Ekvinokcij — opera 6.30 Reklame prerok Izaija. Ukazal da mu Je, 8.05 Glasba ob delu 15.15 Obvestila, reklame in za­ 22.15 Zaplešite z nami 8.30 Samospevi J. Hatzeja in Že nekaj časa se prebivalci bivalcev je postalo nevzdržno: — bavna glasba 23.05 Iz sodobne jugoslovanske R. Savina L'Houmeauja prepirajo z nekaj ki­ zapreti so morali šolo, zdaj pa 15.35 Finale iz Pete simfonije Od vsepovsod glasbe 8.55 Radijska šola za nižjo lometrov oddaljenim mestecem grozijo, da bodo morali zapreti 15.40 Spomini dr. Ivana Ribarja stopnjo % Neki angleški psiholog pri­ La Rochelle zaradi muh. Več let svoje obrate tudi peki. na zasedanje AVNOJ ČETRTEK, l. decembra 9.25 Zvočna mavrica poroča materam, da otrokom ob­ iztovarja dnevno po več deset Te dni so cesto, ki vodi iz La 10.15 Simfonični plesi in rap­ tovornjakov smeti iz La Rochella 16.00 Tito, svoboda ... vezno dajo psa, mačko ali kakš­ Rochella, zaprli. Vaščani so se 5.00 Dobro jutro sodije na nekem mestu blizu L'Houmea­ 16.20 Vedri zvoki no drugo domačo žival, ker igra zbrali ter sklenili, da bodo pri­ 5.10 Nekaj domačih 11.00 Po svetu jazza z živalmi plemeniti, kakor trdi ta uja. Zaradi tega se vsipajo na silili tovornjake, da se vrnejo in 17.15 Jugoslovanske radijske 6.30 Reklame 11.30 Pionirski tednik psiholog. vas milijoni muh. Življenje pre- stresejo smeti na glavnem trgu postaje pozdravljajo slo­ 8.05 Glasba ob delu 11.50 Otroci izbirajo pesmice % V New Yorku imajo prav po­ La Rochella. Ljudje so se trdno venske poslušalce 8.35 Ukrajinski zbor 12.00 Trio iz Doline pri Trstu — sebno šolo, ki jo obiskujejo — odločeni posla vili na glavno ce­ 8.55 Radijska šola za višjo 17.35 Poslušajmo naše pihalne poje Darko in Dario psi. Seveda gre tu le za čisto­ sto in ne pustijo nobenega tovor­ stopnjo Sorodna duša godbe 12,15 Kmetijski nasveti — ing. krvne pse, ki so last razvajenih njaka s smetmi proti svoji vasi. 18.00 Bela kovina in ljudje 9.25 Iz solistične glasbe Tone Simončič: Z večjo milijonarjev. Vsako jutro pripe­ Neka vdova iz Amsterdama je 10.15 Popevke se vrstijo uporabo umetnih gnojil 18.20 Kaj so nam pripravili do­ lje »dijake« v šolo poseben avto­ dala v časopise oglas, da želi spo­ 10.40 Pet minut za novo pesmi­ povečamo živinorejsko bus. Predmeta, ki se poučujeta v Shodi! s iestfml mači ansambli znati bitje, ki prezira alkohol in co in Pozdravi za mlade ' proizvodnjo šoli: poslušnost in lepo obnaša­ 18.40 Slovenski oktet z novimi risarje 12.25 Zabaven opoldanski spo­ nje! Šolnina: 50 dolarjev meseč­ nikotin, ljubi mleko in zgodaj meseci pevci in novimi skladbami red 11.00 Madžarska in poljska za­ no! ... vstaja. Namesto odgovora je od Mali Bili Lintron iz nekega an­ 19.00 Obvestila in zabavna 13.15 Obvestila in zabavna bavna glasba 9 Po mišljenju strokovnjakov nekega vdovca dobila košarico z gleškega mesteca, Je te dni posta­ glasba glasba 11.20 Orkester RTV Ljubljana in po izidih statistike Mednarod­ listkom »Verjetno tole ustreza va­ vil zanimiv rekord: shodil je, ko 20.00 S pesmijo po domovini . .. 13.30 Odmevi iz naših planin ne zdravstvene organizacije je je bil star 27 tednov. Profesor Vi- 12.00 Planinski kvintet bratov šim željam,« je sporočil vdovec; v in dolin možno zaključiti, da se je število liam Gavsnford — znani otroški 20.30 Jugoslovanski pesniki za Koscev 13.50 Izbor priljubljenih arij košarici je bil namreč mlad ma­ Dan republike žena, ki nosijo očala, v zadnjem zdravnik lr. Manchestra, meni, da 12.15 Kmetijski nasveti — Jože 14.20 Sport in športniki času podvojilo. ček. je to edinstven primer. — Bilova 21.00 Iz naših študijev Kregar: Vrt v decembru 14.35 Naši poslušalci čestitajo mati pa je dejala: »Iznenađeni smo 22.15 Lepe melodije 12.25 Pojo solisti zagrebške in pozdravljajo btill ko je shodil, kajti pred tem 23.05 Z našimi plesnimi an­ opere 15.15 Obvestila, reklame in za­ se ni znal niti plaziti. Igral se je sambli 13.15 Obvestila in zabavna bavna glasba s svojim bratom, pri tem ga je glasba 15.40 S knjižnega trgm nekdo poklical, on je enostavno 23.55 Za prijeten počitek 13.30 Koroški Akademski pev­ 16.00 Ali vam ugaja? vstal in šel proti njemu.« ski oktet 16.40 Moški komorni zbor iz TOREK, 29. novembra 13.45 Majhni zabavni ansambli Celja 6.00 Praznična budnica 14.05 Koncert za klavir in orke­ 17.15 Po kinu se dobimo Ukaz Je ukaz 7.15 Dan republike - 29. nov. ster št. 5 v F-duru 17.45 Plesni orkester Max Gre- Zadnji ukaz šolskih oblasti je 14.35 Naši poslušalci čestitajo in ger 8.00 Minilo je 17 let povzročil v Parizu posebno med pozdravljajo 18.00 Jezikovni pogovori 8.05 Dve slavnostni uverturi - dijaki precej hrupa. ,— Šminka za 15.15 Obvestila, reklame in za­ 18.15 Štirje pastorali igra Pihalni orkester LM oči je popolnoma prepovedana, a bavna glasba 18.30 Pozdrav z gora 8.30 Komorna zbora RTV Za­ za ustnice je dovoljena samo v tem 15.40 Iz svetovne književnosti 18.45 Okno v svet greb in Beograd primeru, če je pastelne barve. Ne­ 16.00 Zabavni zbori 19.00 Obvestila, reklame in za­ 9.00 Beograd in njegovi naj­ katere dijakinje so skušale ta ukax 16.15 Pesnikova ljubezen in bavna glasba mlajši prebivalci preslišati in so zato kljub temu življenje 20.00 Narodne in domače za so­ 9.30 Simfonični koncert prihajale v šolo z našminkanimi botni večer 10.30 V ojjnju vstaje 17.15 45 minut turizma in melo­ očmi in ustnicami. Ko so profesorji 20.30 Dovolite, ime mi je Cox 11.00 Po domače in po parti­ dij zahtevali, da si dijakinje zbrišejo 21.00 Melodije za prijeten konec zansko 10.00 Med manj znanimi franco­ šminko z oči in z ustnic, so dija­ tedna 11.40 Naše ljubljeno mesto skimi operami kinje odgovarjale, češ da se to ne 22.15 Oddaja za naše izseljence 12.00 Pred mikrofonom se vr­ 18.30 Klavir v ritmu da z navadno vodo. Zato so v n 23.05 V plesu do polnoči stijo vaši ljubljenci 18.45 Ljudski parlament katerih šolah nabavili kompletni \ BRJBZ BESED pribore ta brisanje iminke, V STRAN SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1960 12 DRUŽINSKI POMENKI

Zopet Ha temo: družbena prehrana Za boljši kuharski kader Dva tečaja za pokvalifikacijo, oziroma kvalifikacijo kuharic

2e vrsto povojnih let imamo pri nas precej obratov družbene hranilne snovi. V gostinskih obra­ prehrane, od katerih pa večina ni taka, da bi lahko uspešno oprav­ tih se ljudje navadno hranijo le ljala vse naloge, ki jih taki obrati imajo. Zaradi velikega pomena od časa do časa, medtem pa je družbene prehrane za našega zaposlenega človeka prav v zadnjem prehranjevanje v obratih družbene času iščemo rešitve za izboljšanje največjih nepravilnosti. V tak prehrane največkrat dolgotrajno namen so organizirani tudi tečaji za kuharsko osebje iz teh obratov. ali celo stalno. Zaradi teh in še nekaterih drugih vzrokov je skrb Do sedaj sta bila na Gorenj­ zaposlenemu osebju nudi vse po­ za izobraževanje kuhinjskega oseb­ skem že dva tečaja za pridobitev trebno znanje, ki naj prispeva k ja povsem razumljiva. kvalifikacije in polkvalifikacije. izboljšanju prehrane. Program tečajev je zelo obširen, Prvi na Okrajnem zavodu za po­ Po družbenih obratih je največ seveda za tečajnice, ki bodo pola­ speševanje gospodinjstva v Kra­ nekvalificiranega osebja, ali pa si gale izpit za kvalifikacijo velko nju in drugi v gospodinjskem cen­ je polkvalifikacijo že pridobilo zahtevnejši kot za izpit za naziv tru na Jesenicah. Pred tremi tedni med službovanjem v gostinstvu. polkvalificirane kuharice. Tečajni- so na kranjskem Zavodu spet pri­ Vendar tu moramo poudariti bi­ nice se izpopolnjujejo v več pred­ čeli s takima tečajema: z enim za stveno razliko med gostinskimi metih, največjega pomena pa so polkvalifikaoijski izpit in enim obrati in obrati družbene prehra­ zanje seveda predmeti kot n. pr. za kvalifikacijski izpit. Oba tečaja ne, saj prvi nudijo le tako hrano, znanje hranoslovja, sodobnega pri­ bosta trajala tri mesece. Na prvem kakršno si človek zaželi, drugi pa pravljanja hrane, sestave jedilni­ mestu v teh tečajih je težnja, da so odgovorni za to, da dobi človek, kov s pravilnim razmerjem med se v obratih družbene prehrane ki se v njih hrani, vse potrebne najvažnejšimi hranilnimi snovmi. Zahtevne naloge, ki pa jih tečaj­ A DIMOVE nice med učnimi urami (praktični­ Svetujemo vam mi ali teoretičnimi) uspešno rešu­ Tudi fantovska soba se da tako urediti, da je udobna, dobro izkoriščena in lepa obenem. jejo, dokazujejo, da so doumele, Dve navadni ležišči sta primaknjeni h kombinirani trodelni polici, ki je narejena iz lahkega lesa. Ce se vrata ne zapirajo dobro Gumaste pete ali podplate kolikšnega pomena je zanje pri­ Na nasprotni strani obeh ležišč sta majhni mizici, tako, da ima vsak učenec svoj prostorček za delo in skoznje vleče, prilepite ob ro­ zdrgnemo z ostrim smirkovim pa­ dobljeno znanje o pravilni prehra­ in učenje. Poleg mizic sta seveda tudi dva stola, Postelji sta prekriti s progasto tkanino. — Izbiro bovih volnene trakove. pirjem, da v takih čevljih preveč ni in dobri organizaciji dela v dekoracije (slik in drugih okraskov) prepustite okusu dečkov samih, ker bodo le tako čutili, da je ne drči. obratih. ta kotiček zares njihov. Zmrzovanje šip preprečimo, če Vsi so stari jih namažemo z mešanico iz 10 gramov glicerina in iz četrt litra Naša hrana: eno leto špirita. ' Na noge pohištva, ki ga imamo Otroci ne morejo biti med seboj na parketih ali na drugačnih po- Viso iovredno, a poceni enaki loščenih tleh, prilepimo debelo Vsaka mati svojega otroka prav volneno tkanino ali klobučevino. rada primerja z drugimi otroki iste Pri premikanju pohištva se nam Uporabljaimo več skute starosti. Res nam razne tabele pri­ tla tako ne bodo odrgnila. - Pogovorili smo se že o pomenu vin, pri tem je seveda treba upo­ grama maščob, 4 gr ogljikovih hi­ krop. Vro naj počasi 13 minut. našajo povprečne podatke o tem, Dežnik sušimo odprt, a ne po­ beljakovin pri pravilni prehrani števati, da nimamo hrane, ki bi dratov, 104 mg kalcija in ima 97 Kuhane položimo v skledo, zabe­ kakšen naj bo otrok v posameznih polnoma, da se tkanina preveč ne n človeka. Odrasel človek bi moral vsebovala samo beljakovine. Me­ kalorij. Za primerjavo si oglejmo limo s praženimi drobtinami i starostih, vendar vsi otroci nika­ napne in zaradi tega ne strga. zaužiti dnevno vsaj 70 gr beljako- so, na primer, ima v celotni masi še 100 gr govejega mesa, ki ima: serviramo s solato ali potreserno kor niso in ne morejo biti enaki, le eno petino čistih beljakovin. 119 kalorij, 20 gr beljakovin, 3,5 gr s sladkorjem. saj je razvoj vsakega posameznega maščob, 0,6 ogljikovih hidratov in odvisen od njegovega zdravstvene­ Potrebe po živalskih beljakovinah 11 mg kalcija. SKUTINI OCVRTKI S SAD* ga stanja, od življenjskih pogojev, Letošnje modne zanimivosti je precej težko kriti, ker so živi­ Meso ima torej le nekaj več NIM SOKOM prirojenih navad in še od vrste dru­ la, ki jih vsebujejo, draga. Ce bi kalorij, beljakovin, maščob (slab­ gih činiteljev. jih krili le z mesom, bi moral Pretlačimo 50 dkg skute, doda­ še kakovosti), a skoraj desetkrat biti predračun izdatkov za hrano mo 2 jajci, sol in 20 dkg moke ter Vzemimo za primer tri malčke, Tokrat za moške manjšo količino kalcija. — Zato precej visok. Lahko pa si poma­ na hitro zgnetemo testo. Obli" ki so pravkar dopolnili eno leto lahko rečemo, da sta hranilni gamo tudi z drugim virom — z kujemo za prst debele svaljke, starosti. Vsi trije so zdra

stanka. ni ne uporablja mnogo. Poleg te­ 1 secema, druga dva se še nesigurno vračanje h klasičnemu stilu. Za­ j Cenen in vsestransko uporaben mo s skodelico vročega mleka i* ga, da skuto uporabljamo za raz­ oprijemata stolov in zidu. Eden iz­ Za dnevne obleke in obleke za nimiva novost na moških suknpn mlečni proizvod je skuta. 100 gr pustimo stati pol ure. Posebej lične sladke,-.in slane namaze, ku­ med trojice zelo rad je, drugi ' se svečanejše priložnosti so predvi­ so z blagom preoblečeni gumbi, skute vsebuje 17 gr beljakovin, 1,2 dobro umešamo dva rumenjaka hane štruklje in pečene zavitke proti koncu hranjenja rad »siti*, a deni suknjiči, ki se zapenjajo na in 8 dkg sladkorja, dodamo pre- ter* nadev za palačinke, vse mož­ tretjega je skrajno težko nahrani­ dva gumba nad pasom, spodnji tlačeno skuto, limonino lupinico nosti s tem še zdaleč niso izčrpa­ ti. del suknjiča je narahlo razširjen, in sneg iz beljakov, med katerega ne. Prinašamo le nekaj nasvetov Največji malček se cele ure sam hlačnice pa so še vedno brez smo vtepli še 7 dkg sladkorja. za izdatne in dobre jedi s skuto. igra in skoraj nikoli ne joče. Je robu. Dodamo še namočen kruh in na tudi bolj redkobeseden, najrajši Športna moška obleka iz eno­ rezine narezano sadje (jabolka). izgovarja besedo tata. Za vsako barvnega velurja ima zelo ozke TESTENINE S SKUTO Testo prelijemo v dobro poma­ priložnost pa ima pripravljenih ce­ Skuhajte testenine in jih do­ ščeno kozico in ga pečemo P01 lo vrsto različnih vzklikov. bro odcedite. Skuto posolite in ure. Drugi otrok noče nikoli biti sam, vmešajte še poljubno število jajc. razen takrat, ko počiva. Zelo rad V pomaščeno posodo stresite po­ opazuje vrvenje na ulici in je ve­ lovico testenin, pokrijte s plastjo sel, če se sme po vseh štirih plaziti skute in naložite nanjo še pre­ Male zanimivosti po sobi. Tretji malček ima spet po­ ostalo količino testenin. Vse sku­ vsem svoje navade. paj prelijte s smetano in jajcem 0 Slavna baletka Ljudmila če- in postavite v pečico, da se za­ rina je zavarovala svoje noge na Otroci se torej med seboj močno peče. To jed lahko naredite tudi 500.000 britanskih funtov, to Je razlikujejo in to je popolnoma ra­ brez jajc, seveda bo zato nekoli­ več kot pol milijarde dinarjev. zumljivo, zato nimamo vzroka za ko slabša. 9 V večjih zapadnoevropski" pomisleke ali celo za žalost, če opa­ mestih se vse bolj pojavljajo av" zimo pri vrstniku svojega malčka SKUTINI CMOKI tornati, ki izdajajo 7 kilogramov več zobkov, bolj okrogla lička, več­ Žlico margarine dobro umeša- težke vreče premoga. jo trdnost v nogah ali bogatejši be­ mo, dodamo dve celi jajci. 40 dkg O Mileva Miloševič iz Novega sedni zaklad. Važno je le, da je dobro odcejene skute, moko, sol Sada je bila prva žena. ki je lZ' otrok zdrav, pravilno hranjen in in vse skupaj dobro zmešamo. Z delovala klobuke v Srbi ji. - Leta da z njim pravilno ravnamo, vse žličko oblikujemo manjše cmoke 1R48 je odprla v Beogradu delav­ ostalo bo prej ali slej lahko prido­ Ze večkrat smo pisali, da bodo letos krzneni dodatki na plaščih zelo priljubljeni. Tudi na naših in jih sproti zakuhamo v slai nico za ženske klobuke. bil. skicah so tri Ideje za njihovo uporabo

otrok, mi pa da v zadnjih dvanajstih urah nismo »Parkerjevim sploh niso podobni.« S komaj vid­ Polrot je sedel vanj. AOA7A CHR1ST1E 13 storili ničesar,« nim smehljajem je dodal: »Toda tudi vaši ln Ray- »Kje pa je ležalo modro pismo, o katerem ste Jezen pogled Je zadel ubogega Davisa, katerega mondovi odtisi niso enaki, doktor.« poprej govorili, ko ste zapustili sobo?« pa to nI preveč prizadelo. »Kako pa je s kapetanom Ralphom Patonom?« »Gospod Ackrovd ga je položil na mizico ob svoj »Družina gospoda Ackrovda lahko stori to, kar je tjavdan vprašal Poirot. desnici.« meni, da je potrebno,« je dejal polkovnik Melrose. Na tihem sem občudoval njegovo sposobnost, da Polrot je prikimal. A. LIBI »Toda v naši preiskavi se ne bomo dali motiti. Se­ je zgrabil bika takoj za roge. Tudi v Inšpektorjevih »In če Izvzamemo to, je ostalo vse tako, kot J veda ml slavno ime gospoda Poirota ni neznano,« očeh se je zableščalo nekaj kot priznanje. , bilo takrat?« Polrot Je prikimal. je vljudno dejal. »Vidim, da ne čakate, da bi vam zrasla trava »Da, zd! se m! vsaj.« »Res je, to je bil edini razlog za vaš obisk, eh?« »Policija pa na žalost ne more delati reklame pod nogami, gospod Poirot, Primerjali bomo prstne »Polkovnik Melrose, aH hI bil! tako prijazni " 1 »•To je bil edini razlog,« sem počasi pritrdil. zase,« je dejal Raglan. odtise mlađega moža, brž ko jih bomo dobili.« se za hip usedli v ta stol. Hvala. No, dragi doki" "' »AH hI bilo to, da bi se — recimo — prepričal!, »Zdaj je Poirot rešil položaj.« »Ne morem si pomagati, inšpektor, toda mislim, aH bi ml, prosim, opisali natančen položaj bodala- da je mladi mož tu?« »Umaknil sem se v privatno življenje ln nisem da se motite,« je prisrčno dejal polkovnik Melrose. Storil sem to, detektiv pa .<> obstal na pragu. »Da bi se prepričal?« nameraval nikdar več prevzeli kakega primera. Bolj »Ralpha Patona ooznam že od malega. Ta ne bi nik­ »Potem Je bilo držaj mogo?e videti žc od vr* • »Prepričan sem, gospod doktor, da gotovo veste, od vseh stvari sovražim javnost in zato vas prosim, dar nikogar umoril ...« AH sta ga s Parkerjem oba naenkrat opazila?« kaj hočem — čeprav hlinite neznanje. Mislim, da bi da ne bi imenovali mojega imena, če bo kdajkoli »Morda Imate prav,« Je dejal inšpektor. »Da.« si oddahnili, če bi se Izkazalo, da je bil kapetan odkrita ta skrivnost.« »Kakšne so obtežilne okolnosti pri njem?« sem Zdaj je stopil Polrot k oknu. ^ 0 Paton ves večer doma.« Zdaj se je obraz inšpektorja Raglana razjasnil. vprašal. »Ali je gorela električna luč. ko so našli trupi '* »Zagotovo ne« sem ran zabrusil nazaj. »Mnogo Izkušenj Imam,« je nadaljeval Poirot, »Sinoči proti devetim je zapustil hišo. Približno Pritrdil sem In stopil k n'cmn, tja, kjer je oP** »toda za večino svojih uspehov se moram zahvaliti ob pol desetih so ga videli v bližini Fernlv Parka, zoval sledove na okenski nolicl. Mali detektiv je resno zmajal z glavo. v policijski podpori. Se posebej občudujem angleško od takrat pa je Izginil. Pravijo, da je bil v pre­ »TI gumijasti podplati imajo Isti vzorec kot Č<* ' »Vi ml ne zaupate toliko kot gospodična Flora,« policijo. Ce mi bo Inšpektor Raglan dovolil, da mu cejšnjih denarnih težavah. Tu imam par njegovih lil kapetana Ppfona.« je nvrro dejal. Potem je MjK Je dtjal. »Toda vseeno. Za nas je važno, da je ka­ bom pomagal, mi bo to v čast in zabavo.« čevljev, čevljev z gumijastimi podplati. Imel je dva pil še enkrat na sredo sobe. Njegov pogled je obj petan Paton Izginil v okoliščinah, ki zahtevajo raz­ Inšpektorjev obraz je bil vedno bolj prijazen. popolnoma enaka para. Primerjal jih bom s sledovi ves nrostor In z*nomnU si Je vsako podrobnost- jasnitev. Nočem vam prikrivati, da je vsa stvar zelo Polkovnik Melrose se je sklonil k meni. čevljev v parku. Postavil sem policista, da pazi »Ste dober opazovaler. dr. S*ieppard?« je končP resna, toda morda jo bo mogoče pojasniti na popol­ »Po vsem tem. kar sem slišal, je ta možak mo­ nanje.« vprašal. noma preprost način.« ral napraviti že marsikaj zelo dobrega,« je zašepe- »Pojdimo,« je dejal polkovnik Melrose. »VI in »Zdi se ml.« sem presenečeno odvrnil. j rr »To pravim že ves čas,« je vneto vzkliknila Flora. tal. ^Najljubše bi nam seveda bilo, če bi opravili gospod Poirot nas bosta spremljala. aH ne?« »Kot vidim, je v kam'mi b'1 oren*. AH jc n" ' ? Polrot o tem ni več govoril. Predlagal je, da bi tu brez Scotland Yarda. Raglan se mi zdi zelo samo­ Odpeliall smo se z avtomobilom glavnega inšpek­ ko ste odprli vrata in na H gosmrH Ackrovda M* takoj obiskali policijo v vasi, priporočil Flori, naj zavesten, toda ne morem se v vsem strinjati z njim. torja. Zelo se mu Je mudilo, da hi čimprej prišel vega?« sf se vrne domov, mene pa prosil, da bi ga obiskal In Vidite, jaz ... hm ... poznam vse, ki bi prišli v po- k sledovom nog. Zato smo se ustavili pri vratarjev! »Tega... tega v*m ne morem povedati. ^' j predstavil policijskemu uradniku, ki je vodil pre­ štev, bolje kot on. Ta mali mož pa ne stremi preveč hišici. Košček dalle se je odceoiU steza, ki Je vo­ onazil. Morda b! Ishko go^rod Fivmond aH gosP°° iskavo. za občudovanjem, ali ne? Zeli raje delati lepo dila do terase In do okna Ackroydove delovne sobe. Blunt...« cD 7. skromno v senci?« »AH se boste pridružili Inšpektorju, gospod Pol­ Možiček pa je zmajal z glavo ln se trudno sm ljal. Tako rva storila. Odšla sva T urad Inšpektorja Ah, tako malo Je polkovnik poznal malega Pol­ rot.« je vprašal pollčUskl uradnik, »aH pa boste vilu. •Vselej je treba začeti vsako stvar po pra Da visa. ki je bil zelo jezen. Pri njem je bil višji rota ... raje preiskali delovno sobo?« Napaka Je bila. da som vam pojavil to vpraša*-* Inšpektor polkovnik Melrose, razen tega pa tudi »Da bi se povečala slava inšpektorja Raglana,« Polrot se Je odločil za zadnje. Parker je odnrl Lahko bi ml povedali vse podrobnosti, ki zadev*- Inšpektor Raglan iz Granshestra. sem slovesno dejal. vrata. Zdelo se Je, da ga strašen strah drži za grlo. pacientovo telo — ta vam ničesar ne bo nšlo. • • . Melrose ln Jaz sva dobra znanca: predstavil sem »Dobro, dobro,« Je odvrnil polkovnik Melrose. Polkovnik Melrose Je vzel Iz žepa ključ, odklenil pa bi potreboval sporoč"^ o nlsmlh na pisalni Polrota In pojasnil stvari. Glavni Inšpektor Je jasno »Povedati vam moramo, gospod Polrot, kako daleč Je vrata, ki so vodila na hodnik. In nas povedel v de­ J*J* potem bi to gotovo VP *• I gospod Ravmond. To pokazal svojo užaljenost, inšpektor Raglan pa je zelo napredovala preiskava.« lovno sobo. rad bi zvedel n^kaj o o-rniu in zato sc moram neprijazno gledal. Na Davisa pa je jeza njegovega »Hvala,« je dejal Poirot. »MoJ prijatelj dr. Shep- »Vse v prostoru je ostalo tako, kot JP bilo pre­ niti na moža, ki mora skrbeti za to. Dovolite.*1 predstojnika vplivala zelo razveseljivo. pard je omenil, da sumijo nekega služabnika.« teklo noč, z Izjemo trupla, ki so ga odpeljali.« »K le pa so našli truplo?« Stopil Je h kaminu ln pozvonil. »Stvar je docela Jasna,« je dejal Raglan. »Po­ »To je prazno besedičenje,« je odvrnil naglo Ra­ Cez nekaj minut se Je prikazal Parker. , Kolikor mogoče točno sem opisal položaj Ackrov- 4 polnoma odveč je, da vtikajo nos v njo še ama­ glan. »Služlnčad je zajel taksen strah, da sumi vse dovega trupla. Naslonjač Je Se vedno stal pred ka­ »Farker, stopite bliže.« je delal polkovnik W terji. Zdaj si bodo mislili, da je stvar bila preteklo in vsakogar.« 1 minom. rose. »Ta gospod tu bi vas K. nekaj vprašal.- noč ie tako Jasna, da bi Jo lahko razvozlal vsak »Kaj pa prstni odtisi?« sem se vmešal. STRAN ZA RAZVEDRILO i3

19 RUSI V ANGLIJI ZAPLENJENI LIST riških vojaških strokovnjakov ji 20 LETA 1914 SE JE nekaj tednov KO SO NAPADLI POLJSKO, ta vest povzročila petkrat več iz­ pred odločilno bitko na Marni so Nemci preko svojih agentov v gub kot japonske puške. razširila vest, da so prispele v Varšavi razposlali družinam polj­ 21 Anglijo močne ruske vojaške skih vojakov tisoče in tisoče po­ NAJVEČJI LAŽNIVEC enote. Ruske čete -so videli-« ti­ narejenih »službenih« sooročil, MED II. SVETOVNO VOJNO 22 soči in tisoči Angležev. Vsi so da so n'ihovi svo">i nadli v boju. je delovala v srcu Nemčije sku­ govorili le o »ogromnih kontin­ Hoteli so ustvar'ti vtis. da imajo pina poliskih rodoljubov, ki so : gentih ruskih čet. ki jih hodo Poljaki v b tk?,h ogromne IZTU- iih pripeljali na prisilno delo. - 23 prek Angine premestili na evroo- be. kar naj bi vzbudilo v zaledju Vodja skupine, poljski kapetan sko bojišče«. Ti glasovi so prišli veliko raniko. Jan Novak, je izvedel več uspe- na ušesa tudi nemškim vohunom .24 Podobnih metod p^irolp^ke vol­ Th akcij psihološkega značaja. v Angliji. O njih so kar se da ne so se posluževali Nem"i tudi Tako je s svojo skupino izdal tu­ hitro obvestili svojo obveščeval­ na zahodni fronti. V zimi 19TJ '40 di dva lista, ki sta bila na videz no centralo. Nemški generalni 25 so izkoristili prihod A^ežev nn nemško usmerjena. Na naslovni štab se je spričo teh vesti vzne­ fronto v Franciji in nosl^li v svet strani enega izmed njih i$nroi jp ni- vsem nemškim voditeljem na čelu 15 31 Dejansko pa tedai v Angliii ni solo: »Medtem ko s*o v> na fron­ s Hitlerjem, en izvod pa so po­ bilo niti enepa ruskega vojaka. ti, evo, kai ro*enjajo Britanci z slali celo VVinstonu Churchillu. Glas o prihodu ruskih voiakov je vaš:mi ženami.« 16 32 bila običajna laž, kakršnih je bi­ TELESNA STRAŽA Da bi prikrili priprave za na- lo že med prvo svetovno vojno ročaj sulice, 4. vsebovanie. 5. otroško veselje, 6. za- KO SO ZAVEZNIKI leta 1944 A-A-A-A-A-AV- BAD - BI - Bo - mnogo. — Namen teh laži je bil nad na Sovjetsko zvezo so Nemci BR - CA - CA - CA - CA - CE - CE - CI - DA grebsti, 7. neka oljnata tekočina, 8. jeziki (zahodna pripravljali invazijo v Norman­ zbegati nasprotnika in ga zave­ skušrli prenričati vodifelje ZSSR, -DE - DEL - DI - DOM - FA - GA - GRA - indoevropska skupina), 9. prilaslitev ozemlja. 10. diji, so ob resničnem načrtu pri­ sti. Take laži so igrnle včasih ze­ : vključitev. 11. mesto v Afganistanu, 12. rentgenska da koncentrirajo svo e čete za pravili tudi lažni načrt invazije GRAM - HO - HO - I - JA - JA - JE - JE - KA lo pomembno vlogo pri razvoju in ga »zaupno« posredovali Nem­ - KA - KA - KA - KA - KE - K EN - KNE - slika, 13. turistična postojanka na Štajerskem, 14. vojaških operacij in izzvale cele druge namene. Sam Goebels )e cem. Invazije seveda tudi v lažr KOST - KSI - KRE - LA - LEM - LEN - LU - MI vrsta klešč, 15. letoviški in smučarski kraj na Hrva­ pomembne zgodovinske posleđ'ce. napisal za časopis »Das Reieh« - MO - MEJ - NA - NAD - NE - NI - NI - škem, 16. brezvezje (stavčna figura), 17. vrsta dvo­ nem načrtu niso mogli prikriti. Se bolj kot med orvo svetovno uvodnik, v katerem je poveliče­ NI - NIC - NJE - NJE - NJI - O - OST - PAL govora v stari drami. 18. naselje v mariborski oko­ Zato so skušali prevariti Nemce vojno pa se je bitka »na psiho­ - PLOS - PO - POLK - RA - RI - RO - RU - lici, 19. ptička, 20. britanska kolonija, 21. neodvisen, val akcije nemških padalcev na glede datuma invazije in glede loški fronti« zaostrila med drugo SA - SI - SI - SIN - SKA - SKI - SKI - STEN 22. naselje pri Sežani, 23. mesto na Korčuli, 24. čisti­ Kreti, pri tem pa poudaril, da je smeri glavnega udara. VVinston svetovno vojno. V okviru gene­ - STI - STR - SME - SMER - SVE - SCE - SCI - lec - cestni uslužbenec, 25. osebna pomoč, 26. usta­ Churchill je v teh razpravah »na ralnih štabov vo'sk'iio-Mh se de­ desant na Kreti le uvod v ope- TAN - TAR - TI - TI - TI - TI - TO - TO novitelj in vladar Moravske (895. leta), 27. naselje v najvišji ravni« med zavezniki žela so ustanovili posebne oddel­ rac''e, ki jih bodo z?.čeli Nemci pripomnil, da vedno zasluži »res­ - TO - TO - TO - TON - TUM - U - U.I - VAR - Istri, znano po žveplenem izvirku, 23. mesto na Ogr­ ke za os'hološko vojskovanje. - v krajcem na nsk°m drugem nica telesno stražo, sestavljeno iz VAS - VI - VI - VI - VE - VO - VSE - VLJE skem, 29. kraj pri SemDasu. 30. naootila,. 31. naselje Obiavljpmo le neksj drobcev s kraju in v mnogo več'em obsegu. laži«. Zato je lažni načrt tudi do­ - VUN - ZA - ZGO - ZOT - ZAK pri Postojni, 32. republika v Afriki. psihološke fronte med drugo sve­ bil naziv »Telesna straža«. Iz zgornjih zlogov sestavite 32 besed naslednjega V drugi in peti navpični vrsti od 1 do 32 dobite tovno vojno. Očitno je bilo to namigovanje na pomena: 1. ustmeno se pomeniti, 2. ravna stran, 3. Pri izvrševanju tega načrta je voščilo. zračni desant na Britansko otoč­ namerno prišlo do očitnih »na­ PAPIRNATI TANKI je. To naj bi prepričalo vojaški pak« in »pomanjkljivosti«. Tako LETA 1938 SO PRIR^D^LI štab sovjetske armade, d^. mu ne so nemški agenti lahko iz »dobro Nemci v Berlinu velike avtomo­ grozi nobena neposredna nevar­ obveščenih krogov« zvedeli, da bilske dirk° z močno mednarodno je sovjetska armada začela kon­ nost. udeležbo. Te^aj so bile prinrave centrirati svoje čete ob finski na vomo v Nemčiji že v Dolnem Da bi nrevara v celoti ueoelo. meji in pripravila načrt za inva­ teku. Govorilo se je o OTromnih so Nemci takoj, ko ie l;st izčel. zijo na Norveškem, do k?tere naj količinah tankov, letal in drugih zapovedali. naj to številko takoj bi prišlo v sodelovanju z an^lo- vojnih orožjih, s katerimi razpo­ »zaradi interesov varnosti« za­ ameriškimi četami. V tem času Uredništvo »Glasa« je za reševalce Paradne z!o- lagalo Nemci. plenil. I/st so res teko j vzeli iz se je močno povečalo število po­ nroclaie. pri tom pa poskrbeli, da letov sovjetskih letal nad Norve­ r 1 Tako se je zpodilo, da je na govnice pripravilo 13 denarnih na? "~i sicer: treningu pred tekmo eden izmed je nekoj izvodov le odšlo na na­ ško. Skratka kazalo je, da bo pri­ angleških vozačev na neki avto­ slove, kamor so želeli, da pride. šlo do invazije najprej na tem 1. nagrada 3000 dinarjev mobilski cesti, ko je vezil z naj­ področju. Razen tega se Nemci »zvedeli«, 2. nagrada 2000 dinarjev večjo brzino, srečal kolono tan­ MAT ARIJA HUJŠA KOT kov, ki se ji ni mogel izogniti. da bodo Rusi začeli z novo ofen­ PUŠKE 3. nagrada 1000 dinarjev Na njegovo veliko presenečenje zivo na centralnem delu fronte 4. — 13. nagrada po 500 dinarjev pa se mu v trenutku, ko je pri­ ZANIMIV USPEH SO DO­ sredi junija in da so že izdali čakoval, da se bo njegov avto­ SEGLI tudi glasovi, ki so jih raz­ svojim četam v zaledju ukaz, naj mobil razletel na drobne kose, ni širili med ameriškimi vojaki na v začetku julija krenejo proti Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 7. de­ prav nič zgodilo. Nasprotno, na Novi Gvineji japonski a?entl. - fronti. cembra 1980, javno žrebanje pa bo v prostorih drobne kosce se je razletel tank. Ameriški vojaki so morali v teh Spričo takih informacij Nemci uredništva v četrtek, 8. decembra ob 16. uri. ki ni bil nič drugega kot s pa­ tropskih in vlažnih krajih, da ne mso okrepili svojih čet v Fran­ pirjem in šotorskimi krili »pre­ bi zboleli za malarijo, uživati ciji, niti niso pričakovali napada •Iz mene se kadi. Gotovo imam = oblečen« Volkswagen. Ta doživ­ dnevno večjo količino protima- v času, ko je bil izvršen. Mislili gripo! Nll!llin!l!lllllllll!lll!l!lllllllllllllllll!lllll!lllll!lll!lllllllllll||||||||||||l||||l!ll|ll!lllllll ljaj je vozač seveda brž posredo­ laričnih tablet - atebrina. Japon­ so namreč, da bo prišlo v juniju val znancem v domovini in tako ski agenti pa so med ameriškimi do skupnega napada na vseh je zanj zvedelo tudi angleško voj­ vojaki razširili vest, da povzro­ frontah. Operacija »Telesna stra­ no ministrstvo, ki pa ni ob tem čajo te tablete spolno impotenco. ža« je zato popolnoma uspela. zvedelo tudi za pravi motiv te Zategadelj so ameriški vojaki, ki 9 Teh nekaj sličic jasno kc?e, potegavščine. Nemci so namreč so tem vestem verjeli, začeli od­ kako odločilne b!ike so se vča­ namerno podtaknili Angležem te klanjati te tablete. Japonci so do­ sih b.'le prav na psihološki Uspelo predavanje »tanke«, da bi »prepričali« nji­ segli svoj namen, saj je v ne­ fronti in kako močna Je »te­ hove vojaške strokovnjake, da katerih ameriških vojaških eno­ lesna strc.ža«. ki v vojni obda­ Dvorana je bila nabito 'polna, taka) večino va­ otroške doklade, nekdo drug pa zato, ker mora Nemci prikazujejo večje število tah obolelo za malarijo do 80 od­ ja resnico - laž. ščanov je zanimalo napovedano predavanje o škod­ plačati zaostale alimente. Ta se je namakal, ker je tankov kot jih v resnici imajo. stotkov vojakov. Po oceni ame- ljivosti pretiranega uživanja opojnih pijač. zadel temo, oni pa zato, ker mu je krava povrgla. V prvi vrsti so sedeli člani občinsekga odbora, Fantje se ga zlasti radi navlečejo na raznih veseli­ ki so kot taki morali, še posebej pokazati zanima­ cah, ko gredo na nabor, in nemalokrat tudi prej nje Za to koristno predavanje, ki ga je priredila in slej. Nekateri se ga nadihajo, kadar razsaja gri­ okrajna Zveza protialkoholističnih društev. pa ali trebušni legar, drugi pa kadar so nahodni Ko je vstopil predavatelj, ga je predstavil va- ah prehlajeni. Nekdo se obvezno naceja s črnino, ščanom vaški učitelj, ki jih je sklical vkup, nato pa ker ima premalo želodčne kisline, nekdo drug pa pristavil: se redno zaliva z belcem, češ da mu to koristi, ker »Pozdravljam navzoče in se vam zahvaljujem, ima preveč kisline. da ste prišli tako obilnem številu na predavanje. Vidite, vsak ima svoj razlog, da ga pije, če ga Še posebej pa pozdravljam člane našega občin­ pa nima, si ga izmisli. In tako ga pijejo vsevprek skega odbora, ki s svojo navzočnostjo dokazujejo kakor žabe v luži. To pa stane. Niti pojma nimate, svoje glokobo razumevanje za boj proti alkoholiz­ koliko denarja znosijo ljudje v gostilno! Seve, vino mu.* je drago, kdor mu pa je podvržen, se ne ozira na »Kakor veste,* je nato začel predavatelj, »ie ceno. A kadar piiancu zmanjka denar, proda to čezmerno uživanje alkohola eno največjih zla, ki ali ono, če sploh kaj ima, da le pride do denarja tarejo naše ljudstvo. Pijančevanje, tovariši, ško­ in vina. Tako mnogi zapravijo v gostilnah veliko duje našemu zdravju ter nam povzroča ogromno denarja, in ni ravno malo takih, ki poženo po grlu gmotno škodo. Pri tem pa ne mislim na glavobol, vse svoje imetje. Kmet, ki pijančuje, proda, de­ ki sledi skoraj vsakemu krokanju, in ne na tiste nimo, kravo, in jo zapije od rog do repa. Delavec, steklenice, kozarce in žarnice, ki jih^ pobijejo vi­ ki pijančuje, pusti v gostilni del in neredko tudi EPIDEMIJA GRIPE njeni pretepači, ampak na vse kaj vec* vso plačo. Ko je prikazal škodljiv vpliv, ki ga ima alko­ Iz povedanega je jasno razvidno, koliko denar­ hol na zdravje, je začel govoriti o^ tem, kako pi­ ja se vsak dan steka v gostilne. V vaši vasi doslej jančevanje tudi gmotno upropašča človeka, in med nimate nobene gostilne, kar si lahko štejete v po­ Vsem stojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike iskrene čestitke! drugim dejal: nos. Toda s tem ni rečeno, da med vami ni pivcev. »Popivanje pa je pri nas — bodimo odkriti — Da, tudi med vami so, in ti hodijo popivat v so­ GROSISTTCNO »Toda gospod doktor, vam Je zelo težko zatreti, ker naši ljudje pijejo ob vseh sedne vasi. Jaz pa tudi vas, ki ga radi srkate, po­ lUGOVSk'O PODlEMf lahko reči, da naj mu dam vse, mogočih in nemogočih priložnostih. Pijejo, kadar zivam, da prenehate s tem in da se tudi vi vklju­ KRAN1 kar si želi, ko nimate niti pojma, so žejni, da potešijo žejo, pijeio, kadar niso žejni, čite v boj proti alkoholizmu.* kaj si je pravkar zaželel!« da postane'"* žemi; pijeio, kadar so lačni da po­ Zdajci je stopil predsednik odbora k predava­ tešijo lakoto, pijejo, kadar so siti, da laže preba­ telju in rekel: vijo; pijejo, kadar so zaspani, da ne bi zaspali, »Vaše predavanje, tovariš, je bilo prav lepo ter pijejo, kadar ne morejo zaspati, da bi zaspali; pi­ skozjnskoz zanimivo. Iz njega smo mi člani občin­ TRGOVSKO jejo poleti, da se ohladijo, pijejo pozimi, da se skega odbora izluščili zelo koristno pobudo . . .* TINO Ob Dnevu republike ogrejejo; pijejo, da bi pregnali dolgočasje ali skrbi, »To me zelo prijetno preseneča,* je rekel pre­ PODJETJE iskrene čestitke 1 pijejo, ko preženejo dolgočasje ali skrbi; pijejo, ko davatelj in si pomel roke, zadovoljen, da so nje­ Kranj se po dolgem snidejo, pijejo, ko se za dolgo razide- gove besede padle na plodna tla. »Ali morebiti jo; pijejo, ko se poročijo, pijejo, ko koga pokop­ nameravate tudi pri vas osnovati društvo la boj Delovni kolektiv ljejo; pijejo ob obletnici roUtva, zaroke, poroke, proti pijančevanju?* Obrtno podjetje razporohe in ob drugih obletnicah; pijejo ob raznih »Nak, pač pa bomo napravili nekaj drugega. KURIVO podjetja z alko­ državnih, občinskih in cerkvenih praznikih: pijejo Jaz in moji tovariši odborniki smo si dolgo ubi­ holnimi in brez­ ob odkritju spomenikov in spominskih plošč in ob jali glavo z vprašanjem, kako bi povečali občinske KRANJ raznih drugih slovesnostih in na vseh mogočih pro­ dohodke, pa nikakor nismo mogli potuhtati pri­ alkoholnimi slavah; piieio na vinskih, živinskih in pasjih raz­ mernega načina. Iz vašega predavanja pa smo spo­ pijačami vseh vrst stavah, na sejmih in na izletih. Ta se ga nazobhe znali, da je oštarija dober, zanesljiv in trajen fi­ čestita odjemalcem in poslov­ od veselja, ker mu ie žena rodila prvorojenca, om nančni vir, zato bomo tudi v naši vasi odprli nim p ijateljem za Dan fepublike pošilja ob Dnevu repu­ pa se ga nacuka od žalosti, ker mu je žena rodila oštarijo ...« in se jim priporočal blike plaiuteče pozdrave Kranj trojčke. Nekdo se ga naleze, ker je dobil zaostale Alojz Ravbar STRAN SOBOTA, NOTEMBRA 19** 14 OBVEŠČEVALEC

Vzamem žensko na stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Na­ Dne 29. novembra 1.1. bo ob 16. in 20. uri v zgornji dvo­ slov v oglasnem oddelku. 4452 rani Delavskega doma v Kranju gostoval Iščem pošteno sostanovalko. — Sem priletna ženska z malo doma­ čijo v okolici Kranja — blizu av­ tobusne postaje. Naslov v oglas­ NAROČITE nem oddelku pod »Poštena« 4453 Komur je stanovanje v bloku v Kranju predrago ter bi ga rad za­ menjal za enosobnega. kompletne­ ga v predmestju Kranja, naj odda Pevci: Majdo Sepe, Marjana poudbo v oglasni oddelek pod »Za­ menjava« 4454 Deržaj in Nino Robić Tovarna »Oven« Kranj sprejme za takojšen nastop večje število Predprodaja in rezervacija vstopnic v knjigarni »Simon nekvalificirane delovne sil~. Sta­ Jenko«, telefon 21-41, in eno uro pred pričetkom. novanje za samce preskrbljeno. — Vse ostalo po dogovoru. Intere­ senti naj se zglasijo v upravi pod­ jetja 4455 mm Opozarjam vsakogar, ki bi o me­ Trgovsko podjetje ni širil neresnične govorice, da ga bom preganjal sodnim potom. — „UKIVERZAL" JESENICE Markovič Ljubisav 4456 GLAS Mizarskega pomočnika, starejše­ sprejme: ga, (vojaščine prostega) sprejmem I i 9 • • • m m m M za stalno ali v honorarno zaposli­ 1. TRGOVSKEGA POMOČNIKA železninske stroke tev — lahko je tudi upokojenec. naročite Pungeršek, mizar, Pot na Josta 6. 2. DELAVCA za pomožna dela v trgovini in Kranj 4457 3. VEC DELAVCEV za prekladanje kuriva in grad­ Državni zavarovalni zavod v Ra­ dovljici nas je obvestil, da je iz­ benega materiala. plačal našemu naročniku Drnov­ O LAS Samska stanovanja zagotovljena. Osebni dohodek po Ta­ šek Nikolaju, Tekstilna 12, Kranj rifnem pravilniku. Nastop je mogoč takoj. — Prošnje poš­ za utrpelo nezgodo 8000 din. GLAS ljite na upravo, Jesenice, Cesta Bratstva in Enotnosti 8. Obveščam re.^ce belih svinj, ki jih nameravajo pripuščati, da VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNI­ imam bele-ra merjasca s kratko KI SO NEZGODNO ZAVAROVANI glavo za pripuštanje. Lahovče 17. nagrada 10.000 din se podeli za uri, 28. novembra francoski bar­ pri mlinarju. 4458 izdelek pod šifro vni film -PARIŽANKA ob 18. i« »Privlačno — čipka« 20. uri, 29. novembra ameriški bar­ Prodam motorno kolo znamke Obžalujem vse žaljive besede, ki vni film BERNARDINE ob 15.30, DKW 200 ccm, tipa 1939. Zasavska sem jih izrekla proti Hrvati n Fran­ 17.30 in 19.30, 30. novembra ame­ m R L i OGLASI cesta 33, Orehek, Kranj. 4463 cu, Kotinova 6, Kranj iz izjavljam da so neresnične. Pečar Ana. 4459 riški film BEG V VERIGAH ob Prodam brejo ovco ali zamenjam 15.30, 17.30 in 19.20 za ovco za zakol. Pšenična Polica Izgubil sem registrski znak — 2 rabljena štedilnika zelo poceni S-21417. Najditelja prosim, da mi Stražišče »SVOBODA«: 26. no­ št. 3, Cerklje na Gorenjskem. 4469 Jesenice »RADIO«: 26. do 28. prodam. Vprašati: Planina 8, Kranj ga proti nagradi vrne ali sporoči vembra italijanski film PRECEP PRODAM Prodam kobilo, 3 leta in 8 mese­ novembra ameriški barvni cin. film 4433 na naslov: Langus Jakob, Črnivec, ob 19. uri, 27. novembra isti film cev staro, Srednje težko. Tonejc VELIKA ZEMLJA Prodam 2 »Fligel« sesalki in za- P. Brezje. 4460 ob 19. in 21. uri, 28. novembra ju­ Avto Topolino B — prodam po Valentin, Sp. Otok 22, Radovljica. Jesenice »PLAVZ«: 28. in 27. no­ pravljivček. Bernard Peter, Zg. Zdravnik JLA, mlađ, neoženjen, goslovanski film ŠTIRI DESET­ ugodni ceni. Naslov v oglasnem 4471 vembra nemško - jugoslov. barvni Senica 16, Medvode 4434 i.'če sobo ali garsonicro, prazno ali LETJA ob 13. in 20. uri, 30. no­ oddelku 4365 Predam težjega plemenskega film DEKLETA IN MOŽJE. 23. in Prodam uporabno motorno kolo opremljeno v Kranju. Plačam do vembra ameriški barvni film OB­ Prodam telico 6 mesecev staro vola. Bašelj 18, Preddvor. 4472 29. novembra ameriški barvni cin. Mile 100 cm za 38.000 din, 2 novi 8000 din mesečne najemnine. Po­ RAČUN NA ATLANTIKU ob 16-» za pleme od dobre krave, zaradi Prodam mulca z vso ooremo. — film VELIKA ZEMLJA dvodelni omari in komodo. Pun- nudbe oddati v oglasni oddelek 18. in 20. uri pomanjkanja prostora. Naslov v Cimžar Anton, Grad 52, Cerklje. Ljubno: 26. novembra ameriški geršek, Pot na Jošta 6, Kranj 4435 pod »Bodočnost«. 4461 Naklo: 26. novembra angl. bar­ oglasnem oddelku 4379 4473 barvni film RAZKOŠNA LADJA, Prodam kravo dobro mlekarico, Ušel je pes volčjak. ki sliši na vni film SMRT NA CESTI ob 19- Prodam Fiat 500 NUOVA. letoš­ predstava ob 20. uri in 27. novem­ ki je tretjič teletila. Senično 19 ime Riso. Sporočiti proti nagradi uri, 27. novembra premiera ame­ nji model, s prevoženimi 10.000 km. bra isti film ob 16. in 18. uri. 28. pri Golniku 4436 na naslov Pečar. Cesta Kokrškega riškega filma BEG V VERIGAH Za pitanje prašičev samo Tone Skrab, Kranjska gora. 4474 novembra ?meri5ki barvni film Prodam zemljišče 1 ha 34 a, za­ odreda 24, Kranj. 4462 ob 15. in 19. uri, jugoslovanski R E D I N Gozd, zaraščen s smrekami, v NISMO ANGELI, predstava ob zidljivo za 3 stanovanjske hiš J, film ŠTIRI DESETLETJA ob 17; ker pospešuje debeljenje bližini Kranja, u^c-ilno prodam. — 20. uri, 29. novembra isti film ob poleg glavne ceste. Vodovod in uri, 23. novembra ameriški barvni Naslov v oglasnem oddelku. 4475 16. uri, 23. novembra ameriški elektrika ob parceli. Kržišnik Šte­ film NEZNANEC JE PRIŠEL ob barvni film NAJHITREJŠI STRE­ fan, Poljanska 34, Sk. Loka 4437 19. uri, 29. novembra ameriški bar­ Prodam kravo, dobro mlekarico. LEC, predstava ob 18. uri in 30. Ugodno prodam odlično ohranje­ KUPIM vni film OBRAČUN NA ATLAN­ Naslov v oglasnem odd. 4391 POSLOVNI CAS novembra isti film ob 16. uri no Lambretto LD 150, popolnoma TIKU ob 16. in 19. uri, 30. novem­ Prodam dobro ohranjen radio Kupim Lambreto. domače izde­ trgovinskega omrežja Gorenjske Kropa: 25. novembra ameriški opremljeno, tudi z vetrobranom. — bra američki barvni film ISKAL­ »Olimpia« 4 plus 1 na 3 valovne lave. Javiti se pri vrtnarju v Be­ v času praznovanja 29. nov. glasbeni film PRINC STUDENT - Ogled vsak dan v gostišču »pod CI ob 16. in 19. uri dolžine. Velesovo 24, Cerklje. gunjah ali v oglasnem odd. 4444 V soboto. 26. novembra 19C3, predstava ob 20. uri, 27. novembra Planino« Trebija v Poljanski do­ Cerklje »KRVAVEC«: 26. no­ 4421 Kupim mlado kravo štiri in pol bodo vse prodajalne odprte do­ isti film, predstavi ob 15. in 19.30, lini 4438 vembra ameriški barvni film NE­ Prodam kotne klopi (mecesen) — mesece brejo. Kristan, Podreča 54, poldne in popoldne, kot vsak 29. novembra mehiški film SERE- Kmetijska zadruga Lancovo pro­ ZNANEC JE PRIŠEL ob 19. uri, omaro, mizo, stole, nočno omarico Smlednik. 4445 običajen delavnik; NADA O MEHIKI, 30. novembra da iz osnovnih sredstev kočo na 27. novembra angleški barvni film in stojalo za luč. Kurirska pot 6, Kupim rabljeno skobelno mizo v nedeljo, dne 27. novembra, amer. barvni film PRINC IGRAL­ Lipniški pla_.ini, 2 sejalnici 14 red­ SMRT NA CESTI ob 16. in 19. uri, Kranj 4422 »ponk«. Naslov v oglasnem oddel­ bodo. odprte samo tista prodajal­ CEV ne, 1 izruvač za krompir. Prodaja 28. novembra ameriški barvni ii}^1 Prodam nov moped Colibri, s ku 444$ ne, ki so odprte običajno ob ne­ Radovljica: 26. novembra ameri­ bo na licitaciji dne 10. decembra OBRAČUN NA ATLANTIKU ob prevoženimi 1500 km. Spodnje Du­ Kupim ali vzamem v najem pia- deljah; ški barvni cin. film PIKNIK, pred­ 1960 v KZ do 10. ure. Prednost 19. uri, 29. novembra francoski plje 54 4423 nino ali manjši klavir. Potočnik v ponedeljek, dne 23. novembra, stava ob 20. uri, 27. novembra isti imajo socialistična podjetja 4439 barvni film PARIŽANKA ob 16. Prodam inozemski pralni stroj, Franc, Bukovica 24, Selca 4447 bo običajni poslovni čas, kot vsak film predstava ob 16. uri, amer. in 19. uri, 30. novembra ameriški primeren za večjo družino in lov­ Prodam brezhibno kolo Ja\va — SENO, večje količine, kupujemo. ponedeljek; barv. film SLAB DAN V BLACK barvni film BERNARDINE ob 16- sko puško, kalibra 20 — šibrenico. 175 ccm. Novak Emil, Heroja Bra- Ponudbe oddati na Kmetijsko go­ v torek, 29. novembra, bodo za­ ROCKU ob 18. in 20. uri. franc. in 19. uri Ing. Gole Vinko, Grad, Bled 4424 čiča 8, Tržič 4440 spodarstvo Šenčur. 4463 prte vse prodajalne razen tistih, barvni film RDECl BALON, pred­ Škofja Loka: 26. novembra ame­ Prodam kravo s tretjim teletom, Avto OpeLOlvmpia, model £95'

ŽEL pošilja vsem delovnim ljudem ob JESENICE Dnevu republike plamteče pozdrave z željo, da bi v prihodnje dosegali še več delovnih uspehov

Delovni kolektiv Poslovna zveza za gozdno in tovarne oaoiljofih izdelkov lesno gospodarstvo - Kranj izvaja vsa gozdno-kulturna dela, gradi „. GAJ^CL K gozdne poti in odkupuje vse gozdne in vsemu delovnemu ljud- K f || | j sortimente stvu k Dnevu republike Čestitamo za Dan republike

Tudi v prihodnjem letu vam bomo nudili naše avtogu- me in pnevmatike za kolesa, gumene tehnične izdelke, cevi z in brez vložkov, transportne trakove, gumene plo­ šče za pod, gumene galanterijske in sanitarne predmete Kmetijska poslovna zveza Kranj .in .mu' •tdrnv <>r. fS »ni> of.ioh

.... -i- -f čestita k Prazniku Trgovsko podjetje MLEKARNA republike in se priporoča MERKUR Čestita delovnim ljudem za potrošnikom Praznik republike in se pri­ KRANJ Škofja Loka poroča potrošnikom za nakup s svojimi izdelki blaga v svojih poslovalnicah

veletrgovina - Skofja Loka Ob Prazniku republike - »LOKA« čestita svojim odjemalcem k 29. novembru 29. novembru iskreno čestitu Priporočamo se maloprodajni mreži za naročila! delovnim ljudem kolektiv

»AVTOPROMET« m« Delovni kolektiv tovarne čokolade Ob Dnevu republike vsem delovnim GORENJKA ljudem iskrene čestitke! LESCE PRI BLEDU

Tudi mi se pridružujemo OBRTNO PODJETJE čestitkam delovnih kolektivov ob velikem SKUPNOST prazniku naših narodov K Prazniku republike čestita kolektiv ŽELEZNIKI ELEKTRO KRANJ pošilja ob Dnevu republike plam­ teče pozdrave I KRANJ Kupujte v naši mesariji gostinskih pod­ jetjih in pekarni ter obiskujte naš kino! j Medvode

Ob veliki obletnici Splošno gradbeno podjetje Čestitkam delovnih borben pozdrav kolektivov delovnim ljudem! ob Dnevu republike čestita k Dnevu se pridružuje tudi republike - 29. novem­ Mesina TEHNIK JSt slaščičarna bru in hkrati priporo čestita vsem delovnim ljudem Tapet DIStVO ča svoje kvalitetne In Uavamna izdelke Kranj k Praznika republike Kraaj STRAN SOBOTA, 28. NOVEMBRA 19M 16 G LAS

IZ NAŠIH KRAJEV

Pam§mbsn fubilel OTvO H Z A K L A D CW bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju

Petek, 25. novembra 1960 — Da­ nes zvečer bo v avli OLO Kranj svečana proslava ob 5. obletnici ustanovitve Bolnišnice za gineko­ logijo in porodništvo v Kranju. — Ta jubilej je toliko večjega po­ mena, ker ta ustanova stopa v novo petletno obdobje prav v ča­ su nove organizacije zdravstvene službe in pa zato, ker bo v krat­ kem dobila nove, ustrezne pro­ store. Proslavi bo prisostvoval stro­ kovni mentor te ustanove, pred­ stojnik ljubljanske ginekološke klinike in predsednik Združenja, ginekologov Jugoslavije profesor dr. Franc Novak, vidni politični predstavniki in predstavniki vseh družb, organizacij našega okraja.

Postalo Mi »lili Lesce Pred dvema mesecema so pri­ čeli v Lescah adaptirati tamkaj­ 53. To dopoldne se nam je obetalo težko delo. 54. Grdo vedenje mornarjev med vožnjo me je zelo šnjo železniško postajo. Na se­ Možje so morali v čolne, da bi potegnili ladjo skozi vznemirilo; toda, ko smo se vrnili na ladjo, so vernem delu, na katerem je bila Beli preliv v pripraven zaliv. Z enim čolnom sem postali kar nevarno uporni. Bilo je jasno, da visi postaja med vojno porušena, so odrinil tudi jaz. Možje so pri delu hudo godrnjali nad nami upor. Le Dolgi John jih je miril in bil zgradili prizidek, v katerem bosta In Andersen, ki je zapovedoval, jih ni miril, temveč zelo vljuden in ustrežljiv. To pa je bil najbolj dobili prostor čakalnici prvega in godrnjal še glasneje kot ostali. Nazadnje se je grdo nevaren znak. V kabini smo se posvetovali. Kapi­ drugega razreda. V zgornjih pro­ pridušil: »Saj to ne bo večno trpelo.-« John Silver tan je predlagal, da naj dovolimo mornarjem, da storih pa bo stanovanje. V pro­ je stal ves čas pri krmarju in določal smer vožnje. gredo na kopno: »-Ce pojdejo vsi, tedaj bo ladja storih, kjer je bila sedaj čakal­ Poznal je preliv kot svoj žep. Zasidrali smo se v naših rokah. Ce jih bo peljal Silver le nekaj, nica, pa bodo uredili tovorno bla­ v sidrišču in v nos nam je legel vonj po gnijočem se bodo vrnili krotki kot jagnjeta.« Vsi zanesljivi gajno. Z deli bodo končali v pri­ listju. smo dobili pištole. hodnjem mesecu. -an 1lllliill!l

TU IE TAKO LEPO...

S Visoko nad Poljanami ležijo vedovala žalostno zgodbo njene lom, delam na kmetijah, v pro­ vadi. Razgled na prelepo okolico Cesta pri Troiški Bistrici je bila zaradi popravila mostu preko S Vinharje. Na severozahodnem rodbine, ki mi je bila že neko­ stem času pa kleklam za čipkar- me vedno navdaja s prijetnim Bistrice nekaj časa zaprta. Most je sedaj že usposobljen za promet, S razraščenem slemenu Pasje ravni liko znana. Pogled se mi je za­ sjro. z-<*rugo v Poljanah.« občutkom. Ne veste, kako lepo delavci pa se že zadržujejo pri zaključnih delih. H stoji med redko posejanimi hi- ustavil na spomenici, ki je vise­ !? tu, posebno spomladi. Edino, B šami Muhova domačija. Tja so la na steni in na veliki sliki n° ar bi imela rada, je radio. Se- ff se že 12. junija 1941. leta zate- kateri sem takoj prepoznala Kr- aj, ko smo dobili elektriko, bom E kli prvi partizani, ko so se za- meljeAo mamo s štirimi majhni­ i svojo željo laže uresničila. Zlata poroka v Selcih E drževali v Polhovcu, kjer so ime­ mi otročički. »Da, vsi so bili mo­ Veste, tudi v kino bi šla kdaj pa li li taborišče. Pozneje so iz tega ji,« je dejala, »vendar sta mi v kdaj rada. Po Novem letu ko V Selcah nad Skofjo Loko naprednem duhu. Vsa družina si B taborišča večkrat prihajali v taborišču, kamor so me izgnali bodo pričeli z gradnjo ceste na praznujeta zakonca Franc in An­ je vključila v narodnoosvobodilno E manjših skupinah po dva ali tri- Nemci zaradi sodelovanja s par­ Vinharje, bomo lahko večkrat tonija Kemperle iz Češnjice pri gibanje, njun dom v Češnjici p» §j je. Tu so jim nudili zavetje in tizani, dva umrla, bila sta odšli v dolino.« Železnikih zlato poroko. je bil v času NOB zatočišče ilegal­ E hrano. Družina Janeza Peterne- dvojčka, deček in deklica. Spo­ »Kako pa dobivate pošto in cev, ki so odhajali v partizane in E la, ta je bil namreč gosoodar te menica pa je moževa, ki je pa­ Franc Kemoerle se je rodil le­ ?li ste obveščeni kdaj so v Po- prostor za zbiranje raznega gra­ B domačije, je bila ena izmed naj­ del v decembru 1941. leta v ta 1884 v Podlonku nad Zelemiki. 'anah razni sestanki, konferen- diva. Poleg jubilantov je v NOE si bolj zavednih v Poljanski dolini, Dražgošah,« je še žalostno do­ Ze zgodaj mu je umrla mati. Oče 3, zbori volivcev in ali se jih aktivno sodelovalo še se,dem si­ g Vendar pa je bila usoda niiho- dala. udi vi kdaj udeležite?« - delavec je težko preživljal dru­ žino, saj je imel kar 10 otrok, za­ nov. B vih članov kaj žalostna. Padli so »Zares težko je bilo življenje »Poštar bi meral priti v naš to je mladi Franc že kot deček Tudi po osvoboditvi sta kljut §§ vsi moški: oče in sin Pavel sta mnogih družin med NOB. Vi sa­ '.raj dvakrat na teden, vendar služil po kmetih. Po vojaščini je letom po svojih močeh pomagala B bila ustreljena v Begunjah, For- mi to najbolj veste, veliko ste ijegovo službo največkrat opra­ bil zaposlen pri raznih delodajal­ pri obnovi in sta za prostovoljn« M dinand, Tone in Franc so padli v pretrpeli. Povejte mi prosim vi kar naša soseda. Z dogodki v cih lesne stroke kot gozdni dela­ delo prejela več priznanj. S partizanih, mati pa je med voj- kako živite sedaj in kako vam Poljanah na nas seznanjajo otro­ vec. Zaradi svojega naprednega Številni znanci in prijatelj! že­ ~ no umrla. Ostale so le tri hčere. potekajo dnevi, tu visoko v hri­ bi, ki hodijo tja v šolo. Nepri- mišljenja je moral večkrat me­ lijo jubilantoma še mnogo sreč« B Eno izmed njih, Krmeljevo ma­ bih?- 'etno je za nas, če šolarji poza­ njavati službo, nekajkrat pa je in zadovoljstva. li mo, sem našla pred dnevi na do­ »Vesela sem, da je danes za bo na to svoio dolžnost. Pred ostal celo brez dela in zaslužka. li mu, ne daleč od njene rojstne naše otroke tako lepo preskrb­ "atkim sem bil na zboru inva- JAVNA NEONSKA Kot gozdni delavec je po 45 le­ H hiše - Muhove domačije. Pot do ljeno. Ostali sta mi še dve hčer­ '*ov in na sestanku organiza­ RAZSVETLJAVA tih službovanja dočakal zasluženo B nje je bila dolga, strma in blatna ki, obe imata možnost da študi­ cije Zveze borcev. Tu smo mod Žirovnica. upokojitev. Tutli njegova žena B - le s težavo sem jo našla. Tme- rata. Jaz sama se že preživim. drugim največ razpravljali o Člani delavskega sveta Eloktrfl Antonija je hči delavskih star­ B la sem srečo, da sem jo dobila Sieer bi šla rada v službo v Po­ spomeniku padlih borcev med Žirovnica in Elektrarne Moste so B doma, kajti pravkar se je pri- šev, ki so imeli 11 otrok. Rodila pred kratkim sklenili, da bodo ljane, vendar mi zaradi preveli­ »Gotovo vam je tu, ko ste ta­ NOB v Poljanah, katerega otvo­ ; se je leta 1883. Ker je tudi n oi §f pravljala, da odide v gozd na ke oddaljenosti in zaradi slabot­ ko na samem, zelo pusto. Ali si ritve se bom tudi jaz udeležila prispevali vsak polovico sredstev oče zgodaj umrl. je morala zaradi B delo. nega zdravja to ni mogoče. Zato kdai zaželite razvedrila?« v torek, 29. novembra popold­ za ureditev javne neonske raz­ pomanjkanja /e v sedmem letu za svetljavo. Z doli so pričeli prejšnji fl Krmeljeva mama mi je pripo- si pomagam 6 priložnostnim de­ »Veste, človek se vsemu pri­ ne.« pastiricn. Jubilantoma se je mčt- mesec. Do državnega praznika, 29. lo 13 otrok in vse sta vzgajala v «nillllll!l!!,!,l!i',,l'!il!|!|l!i!!|l|||!!ll!!!!M!ll!!H]||ll! novembra, bo zasvetila prva neon­ ska svetilka. Za sedaj bo razsvet­ ljena cesta v dolžini 2 km od Elektrarne Moste do Žirovnice. - Šsnturski pionirji na!bo!'š! Neonsko razsvetljavo bodo kasneje, napeljali tudi od Žirovnice do ^enturška gora - Učenci osnov­ ZUB De L msmo.. . zadružni zemlji, gojili so razne Broznice. praznike? ne šole na Šenturški gori imajo rastline, urejali sadovnjak in ri­ svojo pionirsko zadrugo in so že Kranj - Danes ob 20. uri bo v bezov nasad. Zelo aktivni pa so tu­ Elektrarna Završnica pri Ži­ ga je organizirala šolsko-tehnična v začetku enoletnega tekmovanja di pri čebelarjenju, saj so v času Prešernovem gledališču slavnost­ rovnici bo dosegla v oktobru naj­ komisija AMD Cerklje. Društvene pokazali precejšnje zanimanje za na akademija v počastitev držav­ tekmovanja uredili kar dva panja večji proizvodni uspeh od njene izpite so tečajniki dobro opravili, razvoj in napredek na tom pod­ in razen tega opravili še vrsto nega praznika, 29. novembra. Iste­ ustanovitve, to je od leta 1914. saj je izpit uspešno zaključilo kar ročju. V okviru zadruge so pio­ ga dne ob isti uri bo akademija drugih del, kot je prostovoljno Proizvedla je namreč 1 milijon Kvv 72% slušateljev. nirji aktivno delali na pionirski delo pri gradnji ceste na Sentur- tudi v Stražišču. Jutri, v nedefjo. ZAKAJ LE NA POL? ur električne energije. Letna pro­ ško goro, itd. Za njihovo uspešno ob 16. uri. pa bodo v Domu Svo­ Ko so 7. oktobra letos delavci izvodnja te elektrarne pa znaša 5 delo jih je komisija, ki je pre­ bode v Stražišču tamkajšnji svo- Komunalnega servisa iz Kranja milijonov Kw. Predavanje za šoferje in mehanike gledovala enoletno delo pionirjev bodaši uprizorili Johna Patricka nričeli 'preurediti križišča pred komedijo v petih slikah, »Vroča £ V septembru letos so na Ja- Društvo šoferjev in avtomehani- avlomehanikom. Udeleženci pre­ zadružnikov, ocenila kot najbolj­ Staro pošto v Kranju, je bilo med kri«. vorču na Zirovskem vrhu odprli kov v Kranju bo v sodelovanju z davanja bodo imeli priliko slišati še v kranjski občini. V okrajnem meš?ani, zlasti na med šoferji, pre­ lovsko kočo, ki so jo pričeli gra­ najpomembnejše prometne zani­ merilu pa so pionirji omenjeno Jutri, v nedeljo popoldne in občinsko komisijo za prometno cej negodovan'a. No, tega smo že diti člani lovske družine v Gore­ mivosti z Gorenjske in Slovenije. zadrugo zavzeli četrto mesto. Za zvečer, bo na Smarjetni gori ve­ varnost, organiziralo v nedeljo, vajeni, da radi gndrniamo in kri­ nji vasi pred tremi leti. 19 članov Razen predavanja bodo navzočim uspešno delo bodo prejeli okraj­ selica, ki jo organizira odbor ZB 27.. novembra dopoldne, pomemb­ tiziramo, čeorav največkrat ne ve­ *<*?a društva je pri gradnji koče predvajali tudi nekaj pomembnih no nagrado Zveze prijate] iev mla­ mo zakaj. Danes nihče več temU Orehek. - Za ples in zabavo bo no in poučno predavanje o pro­ opravilo 2860 prostovoljnih ur. promotno-vzgojnih filmov. Vozni­ dine Kranj, v znesku 22.000 dinar­ ukrepu ne nasprotuje. Spoznalo s« igral domači kvintet. fl Veliko zanimanje za promet­ metu in varnosti na cesti, ki bo kom bodo ob tej priliki podelili jev. je namreč, da ima tako preureje­ Bled - ob 20. uri bo v kino no vzgojo kažejo zlasti prosvetni namenjeno poklicnim šoferjem in nove šoferske izkaznice. -an -an no križišče vsaj tri značilne pred­ dvorani centralna pros'ava v po­ delavci v Cerkljah. Tečaja, ki ga nost!: cesta I. rcf'a je dobila ab­ častitev Dneva republike. ie organiziralo Avto-moto društvo solutno prednost, ki Je prej vozni­ Tržič — Danes ob 19. uri bo Cerklje za šoferje amaterje, se je ki niso upoStevall. Pri zavijanj slavnostna akademija v osnovni udeležilo 12 profesorjev in uči­ na levo se je zmanjšala por sko­ šoli Lom. Jutri, v nedeljo ob 14. teljev. Le-ti bodo sedaj lahko ro za 10 m, sami varnost na kri­ uri, bo lov na lisico, ki ga orga­ uspešno prenašali svoje znanje na ži ru pa se je toliko izboljšala, d» nizira Avto-moto društvo Tržič, mladino. skoro ne more priti do nesreče. ob 19. uri oa kulturno-umetniško % O gradnji Doma upokojencev Toda to je že za nami in se v to društvo Kovor prireja svečano na Javorniku smo že pisali. Da­ ne mislimo več spuščati. Nerazum­ akademijo v Kovorju. V torek ob nes lahko povemo, da je dom tik ljivo pa nam je nekaj. Zakaj pro­ 14. uri bodo cestno hitrostne dir­ pred dograditvijo. Omembe Vred­ stora niso uredili do kraja. V po­ ke okoli Tržiča, tega dne pa bodo na je gradnja kopalnic, saj veliko plavljeni robnik bi bilo irchi zaključili tudi kegljaško tekmo­ število članov - upokojencev, niti v itavitl odhljalna stekla, da M vanje sindikalnih podružnic. njihove družine, nimajo možnost bri kopanja. Klubski prostori bodo Skofja Loka - Ob Dnevu re­ -obnik tudi ponoči vidljiv, slcct opremljeni sodobno in bodo slu­ publike bo v Domu DPD Svobo­ '>o še marsikateri zapel Jal Če/. roU» žili za vse zvrsti družabnega živ­ ''ar ima lahko težje posledice, /<>' da svečana akademija. ljenja, ki ga upokojenci pogreša­ H pri motoristih. Po načrtu bi Poljane - V torek. 29. novem­ jo. •ilo treba v prostoru med robni- bra, bo T I\,ijanah odkritje sno- f) V Zdravstvenem domu \ " mn in pločnikom urediti zelen' menika padlim borcem iz NOB. Kamniku je v otroškem dispan­ •vas, kar bi dalo mestu lepši vidoz. Jesenice - Dan pred prazni­ zerju samo ena zdravnica pregle­ t momu križišču pa dokončno o!>- kom bo v gledališču »Tone Cu- dala v prvem polletju 4092 otrok Uko. Ko smo se pri Komunalnem far« svečana akademija, na ka­ Število bolniških pregledov v le rvisu pozanimali, zakaj ne ur<*" teri bodo med drugim jeseniški tu 1959 je znašalo 48.107, letos pf <;ijo križišča do konca, so nam v'1' gledališčniki uprizorili gledališko samo v prvem polletju že 27.400 vedali, da ni finančnih sredstev. predstavo »Globoko so korenine«. f) Na osemletki v Cerkljah se 8pomladi bodo, kakor so povedali« Radovljica - V kino dvorani več kot 409 otrok marljivo pri­ •»ostavili v ta p-astor posebej li> bo v ponedeljek, 23. novembra ob pravlja na izpite za prometno pio­ (o [zdelMO pOSCdo, v ke.teri bodo 20. url, centralna akademija. nirsko značko I., II. in III. stop­ rasle rože In drugo zelenic. To b* Žirovnica - Jutri popoldne bo­ nje. Izpite bodo delali še v tem vsekakor nadomestilo feler. p»* mesecu pred posebno komisijo toda vpraša-li se, zakaj ne uredl- do člani Dramske skupine DPD 1 v io Stvari do konca, če smo j" Svoboda »France Prešeren«, 2i- Pouk in priprave so potekale ve- •»rlčcli Urejati, E!I M pa poV.kvtf rovnica-Breznioa, unrzorili mla­ mesecev. toliko časa, da bi bilo dovolj ue- dinsko igro Janka Modra - »Ke- Q Pred kratkim so v Cerkljah Takole izgleda Bled v času, ko ni ne poletja ne zim« narja na razpolago. kec« — v 4 deianiih. zaključili s šoferskim tečajem, ki