Skupnostno Socialno Delo Na Področju Medgeneracijskega Sožitja

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Skupnostno Socialno Delo Na Področju Medgeneracijskega Sožitja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO ANDREJA RADE SKUPNOSTNO SOCIALNO DELO NA PODROČJU MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO ANDREJA RADE SKUPNOSTNO SOCIALNO DELO NA PODROČJU MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA MAGISTRSKO DELO Mentorica: Študijski program: izr. prof. dr. Jana Mali Sociologija - socialno delo v skupnosti LJUBLJANA 2016 Zahvala Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali v raziskavi in intervjujih, za njihovo odprtost in pripravljenost pomagati. Zahvaljujem se tudi svoji družini za potrpežljivost in podporo ter mentorici izr. prof. dr. Jani Mali za sprejeto mentorstvo, pomoč in usmerjanje k cilju. PODATKI O MAGISTRSKEM DELU Ime in priimek: Andreja Rade Naslov naloge: Skupnostno socialno delo na področju medgeneracijskega sožitja Kraj: Ljubljana Leto: 2016 Število strani: 262 Št. prilog: 9 Mentorica: izr. prof. dr. Jana Mali Povzetek V magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje družine, socialnih mrež, načina življenja in oblik medgeneracijskega sožitja v lokalni skupnosti Stari trg ob Kolpi. Raziskala sem prvotne oblike in razvoj povezovanja ljudi v skupnosti v Poljanski dolini ob Kolpi, in sicer v Krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi. Na podlagi kvalitativne obdelave zbranega gradiva sem ugotovila, da imajo v lokalni skupnosti Stari trg ob Kolpi ljudje vseh generacij dovolj možnosti in izbire aktivnosti v prostem času, medtem ko primanjkuje služb oziroma dela, s katerim bi ljudje lahko izboljšali kakovost življenja tudi na materialnem področju in ne le duhovnem. V kraju je še vedno dovolj močna tradicionalna družina, sosedski odnosi v vasi in povezovanje v več neformalnih skupinah z različnih področij. Medgeneracijsko sožitje znotraj skupnosti obstaja, vendar bi ga bilo treba s pomočjo skupnostnega pristopa še bolj spodbujati in ohranjati. Pomembno dejstvo, ki bi ga morale ponotranjiti vse generacije, je, da je nujno poznati in upoštevati staro, da bi lahko gradili novo. Ključne besede: skupnost, generacije, socialne mreže, stari ljudje, medgeneracijsko sodelovanje, kakovost življenja, socialno delo Summary In master thesis I focused on researching family, social networks, lifestyles and forms of intergenerational relations in local community Stari trg at Kolpa. I researched the original design and development of the integration of people in the community in the Polant valley at the Kolpa, in the local community Stari trg at Kolpa. Based on the qualitative processing of the collected empirial material I found out that the local community Stari trg at Kolpa, people of all generations have enough options and choices for leisure activities, while there is a lack of services or work, from which people can improve quality of life also in the material realm, and not only spiritual. There is still strong traditional family, neighborly relations in the village and integration in several informal groups from different areas. Intergenerational relations are alive in the community, but it would be necessary, through a community approach, even more encouraged and maintained those relations. An important fact which should be to internalize within all ages, is vital to know and follow the old, in order to build a new one. Keywords: community, social networks, generations, older people, intergenerational cooperation, good quality of life, social work KAZALO VSEBINE 1 TEORETIČNI UVOD ............................................................................................ 1 1.1 Opredelitev pojma generacija ..................................................................... 1 1.2 Predstavitev generacij ................................................................................. 3 1.2.1 Generacija mladih.................................................................................. 3 1.2.2 Srednja generacija................................................................................. 5 1.2.3 Tretja generacija .................................................................................... 6 1.3 Medgeneracijski odnosi .............................................................................. 8 1.4 Družina in medgeneracijsko sožitje znotraj nje ...................................... 13 1.5 Skupnost .................................................................................................... 18 1.6 Skupnostno socialno delo ........................................................................ 21 1.7 Socialno delo s starimi ljudmi .................................................................. 23 1.8 Država blaginje........................................................................................... 29 2 PROBLEM ......................................................................................................... 32 3 METODOLOGIJA .............................................................................................. 36 3.1 Vrsta raziskave ........................................................................................... 36 3.2 Merski instrumenti in viri podatkov .......................................................... 36 3.3 Populacija in vzorčenje ............................................................................. 39 3.4 Zbiranje podatkov ...................................................................................... 40 3.5 Obdelava in analiza gradiva ...................................................................... 41 4 REZULTATI ....................................................................................................... 48 4.1 Ekonomske in socialne spremembe, ki so vplivale na življenje v kraju 49 4.1.1 Rezultati 1 ........................................................................................... 49 4.1.2 Rezultati 2R ......................................................................................... 52 4.1.3 Rezultati 3R ......................................................................................... 54 4.2 Vrednote, ki so veljale v družinah v Poljanski dolini ob Kolpi nekoč in danes ...................................................................................................... 55 4.2.1 Rezultati 1R ..................................................................................... 55 4.2.2 Rezultati 2R ......................................................................................... 58 4.2.3 Rezultati 3R ......................................................................................... 61 4.3 Potrebe generacij v Krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi KS/ Storitve, ki so potrebne za zadovoljevanje njihovih potreb ................... 63 4.3.1 Rezultati 1R ......................................................................................... 63 4.3.2 Rezultati 2R ......................................................................................... 65 4.3.3 Rezultati 3R ......................................................................................... 67 4.4 Vpliv skupnosti na ohranjanje kraja in njihov razvoj .............................. 69 4.4.1 Rezultati 1R ......................................................................................... 69 4.4.2 Rezultati 2R .......................................................................................... 73 4.4.3 Rezultati 3R .......................................................................................... 75 4.5 Oblike povezovanja generacij, ki že obstajajo v kraju ............................. 78 4.5.1 Rezultati 1R .......................................................................................... 78 4.5.2 Rezultati 2R .......................................................................................... 80 4.5.3 Rezultati 3R .......................................................................................... 83 4.6 Oblike medgeneracijskega sodelovanja, ki so obstajale v kraju nekoč in danes /Razumevanje termina medgeneracijsko sožitje ........... 84 4.6.1 Rezultati 1R .......................................................................................... 84 4.6.2 Rezultati 2R .......................................................................................... 86 4.6.3 Rezultati 3R .......................................................................................... 86 4.7 Značilnosti življenja starih ljudi na podeželju danes ............................... 89 4.8 Vpliv konfliktov na skupnosti .................................................................... 92 4.8.1 Rezultati 1R .......................................................................................... 92 4.8.2 Rezultati 2R .......................................................................................... 95 4.8.3 Rezultati 3R .......................................................................................... 98 5 RAZPRAVA ...................................................................................................... 101 6 SKLEPI ............................................................................................................. 120 7 PREDLOGI ....................................................................................................... 123 8 LITERATURA ................................................................................................... 126 9 POVZETEK ....................................................................................................... 137 10 PRILOGE .........................................................................................................
Recommended publications
  • PUBLIKACIJA OŠ Stari Trg Ob Kolpi
    PUBLIKACIJA OŠ Stari trg ob Kolpi Šolsko leto 2017/2018 Pripravila ravnateljica Mojca Butala s sodelavci Jezikovni pregled Marija Volf OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ............................................................................................................. 4 VIZIJA ............................................................................................................................................................................................... 4 POSLANSTVO ................................................................................................................................................................................ 4 POSLOVNI ČAS IN URADNE URE ............................................................................................................. 4 ORGANIZACIJSKA SHEMA...................................................................................................................... 5 SVET ZAVODA . ............................................................................................................................................................................. 5 SVET STARŠEV .............................................................................................................................................................................. 5 UČITELJSKI ZBOR . ...................................................................................................................................................................... 5 STROKOVNI AKTIVI ..................................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Črnomelj
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI ČRNOMELJ Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Črnomelj Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Črnomelj Naročnik: OBČINA ČRNOMELJ TRG SVOBODE 3 8340 ČRNOMELJ Izdelal: Razvojni center Novo mesto, Eurocon d. o. o. Svetovanje in razvoj, d. o .o. Dunajska cesta 159 Ljubljanska cesta 26 1000 Ljubljana 8000 Novo mesto Avtorji: Nina Sega Mag. Tatjana Hutar Darja Goršek Aleksandra Pavlič Petra Pate Stanko Šalamon Datum: 31. 5. 2017 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Črnomelj KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 6 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 6 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 6 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 9 1.4 Referenčni dokumenti ........................................................................................................... 10 1.5 Cilji načrta .............................................................................................................................
    [Show full text]
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31
    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
    [Show full text]
  • OBČINA ČRNOMELJ K Točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo Za Sejo Občinskega Sveta Občine Črnomelj V Marcu 2018
    OBČINA ČRNOMELJ K točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v marcu 2018 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zadeva: INFORMACIJA O ZAVZETIH STALIŠČIH DO PRIPOMB NA JAVNO RAZGRNJEN PREDLOG ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ OBRAZLOŽITEV Na območju občine Črnomelj je po Registru nepremične kulturne dediščine glede na vrsto pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine, evidentiranih 56 arheoloških najdišč, 132 enot dediščine in 7 enot dediščine priporočilno (stavbna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina) ter 70 spomenikov, od tega imajo 4 status kulturnega spomenika državnega pomena, 66 pa status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16 - v nadaljevanju Zakon) v 1. členu definira dediščino kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Številčnost evidentiranih enot odraža bogastvo območja na katerem se nahajajo spomeniki in s tem mnogotere priložnosti posameznikov ali skupnosti za dvig zavesti o pripadnosti domačemu kraju kot tudi poslovne priložnosti v turizmu ali drugje. Po drugi strani pa razglasitev spomenikov pomenu tudi zavezo, da se spomenike dostojno ohranja in vzdržuje ter se omogoča dostopnost javnosti. Priprava predloga za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj se poleg tega, da se posodobi veljavne pravne dokumente, pripravlja tudi zaradi dejstva, da so bili z Odlokom o Krajinskem parku Kolpa (Ur.
    [Show full text]
  • Zaključno Poročilo
    »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA LETNI IZVEDBENI NAČRT 2008 Projekt: Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke« Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia 1001 Ljubljana, Hacquetova 17, SLOVENIJA Tel. +386 1 / 28 05 262, p.p. 2553 Telefax +386 1 / 28 05 255 Druga priznana organizacija v čebelarstvu (DPO) Datum: 10. 9. 2010 Končno poročilo »Rezultati raziskav pilotnega projekta testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica) ", Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP, pristop LEADER Projekt sofinancirajo lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine Prijavitelj in nosilec projekta: Čebelarska zveza Bele krajine Partnerji projekta: Občina Črnomelj, Občina Semič, Občina Metlika, Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja 1 Projekt smo izvedli v skladu s "Pogodbo o raziskovalnem delu", ki so jo sklenili pogodbeni partnerji Občina Črnomelj, Čebelarska zveza Bele krajine in Kmetijski inštitut Slovenije. V skladu s programom naloge smo v letih 2009 in 2010 izvedli naslednje naloge: 1. Priprava programa in koordiniranje dela 2. Strokovna pomoč pri izvedbi raziskovalne naloge 3. Vzorčenje na terenu in razdelitev rodovniških matic 4. Osemenjevanje matic in usposabljanje 5. Obdelava rezultatov morfoloških in genetskih raziskav 6. Obdelava rezultatov ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri 12. čebelarjih in pri 4. vzrejevalcih 7. Spremljanje in pomoč pri odbiri v pogodbenih čebelarstvih in opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem testiranja 8. Zaključki 2 1. PRIPRAVA PROGRAMA I KOORDIIRAJE DELA V okviru projekta smo v sodelovanju z nosilcem projekta določili vsebino in potek dela: a) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin Predvideli smo sodelovanje 12 čebelarjev, ki spremljajo lastnosti čebeljih družin, ki so pomembne za nadaljno odbiro.
    [Show full text]
  • Raziskovalni Tabor Študentov Biologije Dragatuš 2015
    DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAGATUŠ 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Dragatuš)"2015" RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (2015 ; Dragatuš) Raziskovalni tabor študentov biologije, Dragatuš 2015 / [besedilo Sebastijan Lamut ... [et al.] ; uredil Primož Presetnik ; fotografije Žan Kuralt ... et al.]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2018 ISBN 978-961-93936-6-6 1. Presetnik, Primož 2. Lamut, Sebastijan 293356288 ZBORNIK POROČIL Z RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAGATUŠ 2015 IZDALO IN ZALOŽILO: Društvo študentov biologije, Ljubljana, januar 2018. UREDIL: Primož Presetnik. BESEDILO: Sebastijan Lamut, Janez Mihael Kocjan, Žan Kuralt, Žiga Fišer, Damjan Vinko, Ivan Kljun. Alja Pirnat, Nadja Osojnik, Špela Gorički, Katarina Drašler, Aleš Tomažič, Primož Presetnik. JEZIKOVNI PREGLED: besedilo ni lektorirano. FOTOGRAFIJE: Žan Kuralt, Gregor Aljančič, Magdalena Aljančič, Živa Hanc, Marijan Govedič, Tajda Gredar, Ivan Kljun, David Lenarčič, Alja Pirnat, Ester Premate, Primož Presetnik, Tjaša Pršin, Uroš Radović, Urška Ratajc, Polona Sušnik, Lea Volk, Simon Zidar. ZNAK TABORA: Amela Kujović. TISK: Demago, trgovina in storitve d.o.o., Titova cesta 49, 2000 Maribor NAKLADA: 100 izvodov. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA CELOTNEGA ZBORNIKA: Presetnik P. (ured.), 2018. Raziskovalni tabor študentov biologije Dragatuš 2015. Društvo študentov biologije, Ljubljana, 100 str. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA POSAMIČNIH PRISPEVKOV:
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt OŠ Stari Trg Ob Kolpi
    Prometno varnostni načrt OŠ Stari trg ob Kolpi Pripravila: Mojca Butala Ravnateljica: Mojca Butala KAZALO 1. Uvod .................................................................................................................................... 3 2. Splošne informacije o šoli in šolski okoliš ........................................................................... 3 3. Temeljni cilji ........................................................................................................................ 4 4. Analiza stanja prometne varnosti ....................................................................................... 4 4.1 NEPOSREDNA BLIŽINA OŠ STARI TRG OB KOLPI ........................................................... 4 4.2 MOČILE .......................................................................................................................... 9 4.3 DESKOVA VAS .............................................................................................................. 10 4.4 PREDGRAD................................................................................................................... 11 4.5 JELENJA VAS ................................................................................................................ 14 4.6 ZAGOZDEC ................................................................................................................... 15 4.7 GORNJA PODGORA ..................................................................................................... 16 4.8 KRALJI .........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Belokranjski Okusi Belokranjski Okusi
    #belakrajina www.belakrajina.si belokranjski okusi belokranjski okusi Priporočamo vam, da v Beli krajini raziskujete lokalno kulinariko in poskusite tradicionalne posebnosti. Ne spreglejte gostincev, ki sodelujejo v projektu Okusi Bele krajine, saj vam bodo ponudili slastne jedi iz lokalnih sestavin po tradicionalnih receptih. Belokranjske posebnosti med vini so gotovo metliška črnina, belokranjec in mlada portugalka. Pravo doživetje je nazdraviti z vrhunskimi vini ob belokranjski pogači v domači zidanici. Preden z lepimi spomini odidete iz naših krajev, obiščite Hišo dobrot Bele krajine in delček avtentičnih lokalnih produktov odnesite s seboj domov. Verjamemo, da bo darilo iz dežele belih brez in srčnih ljudi navdušilo tako vas kot tudi vaše prijatelje. Jugorje pri Okusi Metliki Rožni Belo krajino Dol Maline Radovica Komarna vas Črmošnjice Suhor Kal Gače Železniki Dragomlja Drašiči vas Trnovec Črešnjevec Krmačina SEMIČ Čurile METLIKA Kot Vavpča vas Krupa Križevska Vas Ručetna Vas Mihelja Vas Podzemelj Petrova Vas Gradac Rožanec Sela pri Otovcu Lokve Krasinec Jelševnik Bistrica ČRNOMELJ Griblje Kanižarica Dragovanja Vas Adlešiči Dragatuš KP Lahinja Stari trg Prelesje ob Kolpi KP Kolpa Kot ob Kolpi Mali Nerajec Vinica MP Vinica SOSESKA ZIDANICA DRAŠIČI VINSKA KLET LIPEC Drašiči 46, Metlika Kal 3, Semič www.soseskadrasici.net T: +386 40 833 898 VINO T: +386 41 753 017 E: [email protected] VINARSTVO NEMANIČ VINSKA KLET METLIKA ČRNOMALJSKA VINSKA KLET Radovica, Metlika CBE 68, Metlika Ulica Mirana Jarca 2, Črnomelj www.nemanic.si www.kz-metlika.si
    [Show full text]
  • Tabor Mladih Gasilcev GZ Črnomelj – Radenci 2013
    Tabor mladih gasilcev GZ Črnomelj – Radenci 2013 Fotografije so zbrane v Galeriji (Foto: Branka Klemenčič, Pia Klemenčič in Matej Horvat, PGD Črnomelj) Slika 1: Udeleženci tabora Tudi v letošnjem letu se je Mladinska komisija GZ Črnomelj odločila, da izvede gasilski tabor, kar je predvideno tudi z letnim delovnim načrtom. Tabor je potekal od sobote, 10. avgusta do srede, 14. avgusta 2013 v CŠOD Radenci. Tabora se je udeležilo 55 otrok, 10 mentorjev in pomočnikov, vodja tabora Niko Simčič in poveljnik tabora Aleš Cvitkovič. PGD Število otrok Število mentorjev PGD Črnomelj 9 2 PGD Petrova vas 8 1 PGD Dobliče 10 1 PGD Tribuče 4 1 PGD Preloka 2 2 PGD Stari Trg 1 1 PGD Dragatuš 5 0 PGD Vinica 6 0 PGD Vranoviči 4 0 PGD Bojanci 1 0 PGD Učakovci - Vukovci 1 0 PGD Tanča Gora 4 1 PGD Zilje 0 1 Otroci so bili razdeljeni v 5 starostno heterogenih vodov. Vsak vod je imel svojega mentorja in pomočnika. Vod Mentor-ica Pomočni-k/-ca 1. vod Robi Brunskole Maruša Jesih 2. vod Branka Klemenčič Darjan Grudnik 3. vod Boštjan Jaušovec Matevž Petrovčič 4. vod Ana Vrtin Polona Cerar 5. vod Jure Čemas Sebastjan Butala Člani Mladinske komisije GZ Črnomelj smo pripravili sledeči program gasilskega tabora: SOBOTA, 10. 8. 2013 Ura Dejavnost Dežurstvo 9.00 – 8.30 Prihod udeležencev tabora; Navodila 1. vod 9.30 – 11.00 Namestitev Robi Brunskole 11.00 – 12.45 Razdelitev v vode; Spoznavanje Maruša Jesih 12.45 – 13.00 Zbor; Navodila 13.00 – 13.30 Kosilo 13.30 – 14.30 Prosti čas 14.30 – 16.30 Gasilske veščine 2.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov V Občini Semič Za Leto
    Urnik odvoza odpadkov v občini Semič za leto 2021 Trata, Mladica, Vavpča vas, Metliška cesta, Pot k Lebici, Črnomaljska cesta, Taborska ulica ,Pri pošti, Prosvetna ulica, Vajdova ulica, del Sel, Strma pot, Cankarjeva ulica, Stara cesta,del Roške ceste, Krč, Obrtna cona, Med vinogradi, Ulica Dr. Drganca, Stranska vas, Praprot, Krupa, Moverna vas, Smuška cesta, Pot v bukovje, Anzlova gora, Trdinova pot, Štefanov trg Opomba: Za stanovalce , ki imajo hišno številko stanovanjskih objektov Roška c.66, 68,71, 73, 69, 65, 80, 85, 67,, 81 velja isti urnik, kot za KOT. Za hišno številko Stara gora 6 velja isti urnik kot za KOT. Za hišno številko Šolska ul.6 velja isti urnik kot za SELA. Vsak PONEDELJEK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 11 25 4 18 Februar 6 22 1 15 Marec 8 22 1 15 29 April 3 19 12 26 Maj 3 17 31 10 24 Junij 14 28 7 21 Julij 12 26 5 19 Avgust 9 23 2 16 30 September 6 20 13 27 Oktober 4 18 30 11 25 November 15 29 8 22 December 13 27 6 20 del Sel, Coklovca, Kot, Gaber, Šolska ulica, del Spodnje Kašče, del Roške c., Kolodvorska cesta, Pod Primožem, Pod vrhom, Pod magistralo, K tajčbirtu, Drage, Spodnje, Gornje in Srednje Gorenjce, Sela pri Vrčicah, Vrčice, Blatnik, Srednja vas, Črmošnjice, Brezovica pri Črmošnjicah, Potoki, Preloge, Brezje pri Rožnem dolu, Rožni dol, Pribišje, Gornje Laze, Sadinja vas, Drganj Dol, Trebnji vrh, Lipovec, Starihov vrh, Nestoplja vas, Brezje pri Vinjem vrhu, Brstovec, Vinji vrh, Gričice, Pugled Vsak TOREK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 12
    [Show full text]