Varčevanje Narašča, Zadolženost Pa Tudi

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Varčevanje Narašča, Zadolženost Pa Tudi (Zf^ Ipf GORENJSKI 6IISNIK OD.LETA 1947 ' \JLJ PRVI PREDHODNIK TIDNIK GORENJEC LETA IOOO TOREKGorenjsk, 30. OKTOBRA 2007 k^r i Glas Leto IX, št. 87, cena 1,20 EUR, 19 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 IZVODOV WWW.GORENISKIGIAS.SI Varčevanje narašča, zadolženost pa tudi Jutri, 31. oktobra, bo svetovni dan varčevanja, ta dan pa predvsem iz komercialnih razlogov zaznamuje ves oktober kot mesec varčevanja. CVETO ZAPLOTNIK stotka, temu primemo pa so primeri, ko dolžniki zaradi se okrepila vlaganja v vza- izgube zaposlitve, smrti v Kranj - Čeprav ne moremo jemne oz. investicijske skla- družini, ločitve, bolezni, ne- varčevati samo en dan niti ne de, v delnice in lastniške de- premišljenih nakupov, na- le en mesec, banke, hranilni- leže ter v življenjsko in po- jetja previsokega posojila ali ce. upravljavci V2ajemnih in kojninsko zavarovanje. drugih okoliščin ne morejo pokojninskih skladov, zava- Banke so v dvojni vlogi: po vrniti posojila ali ga lahko rovalnice in drugi v tem me- eni strani spodbujajo varče- vračajo le tako, da delajo po secu in na ta dan še posebej vanje, po drugi tudi najema- cele dneve. To povzroča opozarjajo na razli6ie oblike nje posojil. Ob tem ko naraš- hude osebne ali družinske varčevanja. Kapitalistični ča varčevanje, se povečuje stiske. Komisija Pravičnost svet je prinesel veliko teh tudi zadolženost. Gospodinj- in mir pri Slovenski škofov- možnosti in tudi spremem- stva v Sloveniji so bila leta ski konferenci ob tem celo bo varčevalnih navad. Banč- 2002 zadolžena za 4,68 mi- predlaga, da bi v Sloveniji ne vloge še vedno predstav- lijarde evrov, lani že za 7,76 oblikovali terapevtske pro- ljajo najpogostejšo obliko milijarde, od tega 6,5 milijar- grame za zdravljenje odvis- varčevanja, vendar se je ta de evrov v bankah. Čeprav so nosti od nakupovanja in pre- delež v premoženju gospo- v primerjavi s povprečjem komemega zadolževanja. dinjstev zadnjih petih letih držav Evropske unije malo zmanjšal s 44,3 na 39,4 od- zadolžena, so tudi pri nas ^ 5., 6., 7. stran Bančno varčevanje v evrih je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika varčevanja. Praznik reformacije DANES PRILOGA Prihodnje leto bomo v Sloveniji praznovali petstoletnico rojstva začetnika reformacije na Športn iglas Slovenskem Primoža Trubarja. JOŽE KOŠNJEK V Sloveniji nadaljuje njegovo versko izročilo Evangeličan- Cenjene kupce obveščamo, da bodo v sredo, Kranj - Jutri, 31. oktobra, bo v ska cerkev, ki ima okrog 31. oktobra odprti naši nakupovalni centri: Sloveniji praznik dan refor- dvajset tisoč vernikov, pred- macije. Od leta 1992 naprej vsem v Prekmurju. ga praznujemo v spomin na V četrtek, i. novembra, pa ercator ^ Mercator Center Kranj - Primskovo dejanje nemškega profesorja bo dan spomina na mrtve. Mercator Center Kranj - Savski otok , teologije Martina Lutra, ki je Bodimo ta dan v mislih s ti- s 95 tezami o napakah takrat- stimi, ki so bili nekdaj z Mercator Center Jesenice nega vodstva katoliške Cer- nami, pa so umrli. Spoštljiv Za obisk ^ Mercator Center Kamnik kve povzročil delitev na staro spomin pomeni več kot gora katoliško in novo protestant- cvetja. Vsi mrtvi, ne glede se priporočamo po naslednjem delovnem času: sko Cerkev. V Sloveniji je kako in kje so umrli in kaj so • sreda, 31. oktobra od 8.00 do 13.00 ure najpomembnejši predstav- bili, so bili naši in vredni čas- • četrtek, 1. novembra ZAPRTO nik reformacije Primož Tru- ti in spoštovanja živih. To je bar, ki ni bil le verski voditelj, pravilo človeškega dostojan- temveč človek, ki je Sloven- stva in kulture ter tudi spo- Mercator TC Lesce cem prvi predstavil božjo be- štovanja samega sebe. • sreda. 31. oktobra od 8.00 do 12.00 ure sedo v materinem jeziku. Gorenjski glas Vam želi Prihodnje leto bo minilo pet- umiijene in varne praznične • četrtek. 1. novembra ZAPRTO sto let od njegovega rojstva. dneve. 87 AKTUALNO AKTUALNO VARČEVANJE KMETIJSTVO VREME V petek bo Bojijo se nove katastrofe Gorenjci ne tv^jo Kupili bohinjsko sirarno Dcmessebopooblačlo.srsdi protestni shod Krajani Železnikov so na sobotnem v današnjem Gorenjskem glasu več Kmetijska gozdarska zadruga Sava dnem bo pričdo deževati. : U) zboru zahtevali zagotovitev varnosti piSemo o varčevanju in varčevalnih Lesce je kupila sirarno v Bohinju, ki :U> v nedeljo, ii. novembra, se bodo ob- V sredo bo dopoldne dež S pred novimi poplavami, vendar na navadah Gorenjcev. V bankah med bo predvidoma začela predelovati •T-A čani kranjske obiinc na referendumu ponM. V četrtek bo ddno - (N vsa vpraSanja niso dobili odgovora. drugim ugotavljajo, da še vedno naj- mleko čez en mesec. Zadruga je za odločali, ali naj bo regijski center za i in Opozorili so tudi na napake pri pro- raje varčujejo v bankah in da pri de- sirarno, pripadajoče zemljišče, opre- jasno z občasno oblačnos^o. ravnanje z odpadki v TenetiSah. Že v iro jektiranju jezov in mostov ter na veli- narju niso pripravljeni veliko tvegati. mo in blagovno znamko Bohinjski !o petek pa napovedujejo stanovalci iz ke količine naplavin, ki jih je voda pri- sir plačala petsto tisoč evrov. I r- okolice smetiSCa protestni shod proti nesla iz gozdov. liT" gradnji centra. -3^ 3 18 jutri: pretežno oblačno POLITIKA [email protected] Janko Tišler- Sprejeli šolsko zakonodajo Žaromil Državni zbor je v petek sprejel noveli šolskih zakonov, opozicijskih poslancev zaradi obstrukcije ob 1923-2007 tem ni bilo v dvorani. Danes pa bo enega od sprejetih zakonov obravnaval državni svet, zanj predlagajo izglasovanje odložilnega veta. Janko TiSler seje rodil leta 1923 na Golniku. Po nacistični zasedbi Gorenjske leta je prekinil šolanje in se zaposlil DANICA ZAVRL ŽUEBIR vati pri spreminjanju zako- pri javnih cestnih delih. Kot civilnega ddavca - merilca so ga na. Zaradi teh razlogov so se nastavili tudi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju. Leta Ljubljana • Poslanci državne- odločOi za obstrukcijo. Po- 1943 seje povezal sfrancoskimi internirana in vzdrževal zve- ga zbora so v odsotnosti opo- slanec SDS Branko Grims je zo z njimi vse do pobega v partizane leta 1944. zicije izglasovali noveli zako- to označil kot pobeg opozici- Po vojni je študiral geolo^jo v Beogradu in na Dunaju, za na o osnovni šoli in o organi- je pred trenutkom resnice. tem pa obiskoval še Višjo nacionalno šole za raziskave najie zaciji in financiranju vzgoje Ko je govoril o prednostih v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega, in izobraževanja. Za slednje- novele zakona o financira- kar je videl, da seje dogajalo v taborišču na Ljubelju, je za- ga skupina državnih svetni- nju vzgoje in izobraževanja, znamovalo ves njegov prosti čas, saj se je posvetil zbiranju kov predlaga veto zaradi spo- je poudaril ukinitev vseh šol- gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nacistično rnega določila, da Msebnim nin in bistveno povečanje okupacijo na Gorenjskem in južnem Koroškem. Njegova ožja šolam zagotavljala javna vloge staršev v šolstvu ter nji- usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in sredstva v enaki višini kot hovo možnost izbire tiste življenja v taborišču na Ljubelju, podružnici koncentracijske- javnim šolam. O vetu držav- šole, ki se sklada z njihovimi ga taborišča v Mauthausnu. Prav on Je razkril, da sta bila na ni svet odloča na današnji iz- vrednotami in bo znanju Ljubelju dve taborišči: naJužni, Jugoslovanski strani in na se- redni seji. Če bo izglasovan, otrok v največjo korist. Dejal verni, avstrijski strani. Odkril je tudi, da je bila podružnica bo šla zakonska novela v po- Branko Crims pravi, da so stoodstotno financiranje je še, da so dosedanjo uredi- koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni novno odločanje v državni zasebnih šol že pred desetletjem izglasovali poslanci LDS tev, ki uzakonja stoodstotno bližini Celovca (Nebenlager Klagenjurt). zbor, za dokončno sprejetje in SD / Foto; Tina Doki financiranje zasebnih šol z Rezultat dolgoletnega zbiranja izjav in dokumentov je bo potrebnih 46 glasov po- vrednostnim ozadjem katoli- knjiga Janka Tišleija Mauthausen na Ljubelju, ki stajo leta slank in poslancev. ške Cerkve, leta 1996 izgla- gotovitvi enakih možnosti, skupine Zares je dejal, da se '995 izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladin- sovali poslanci LDS in S D. Spremembe zakonodaje saj bodo lahko v celoti finan- število otrok, ki obiskujejo ska knjiga v LJubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine. Zato jih je Grims javno po- med drugim uvajajo sto na- cirali javne šolske programe šole. zmanjšuje, število jav- Rezultat tega desetletnega delaje nova knjiga, ki je izšla v za- zval, naj svojim volivcem po- mesto sedanjega 85-odstot- v vseh šolah v ok^dru javne nih šol je enako, tudi število četku leta 2006 vJrancoščini z naslovom De Mauthausen au jasnijo, zakaj so takrat z gla- nega financiranja osnovnega . ali zasebne mreže šol. Oči- učiteljev, sredstva za javno Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V sovanjem podprii rešitev, Id šolstva, obvezen drugi tuj je- tek o ustvarjanju elitnih za- šolstvo se zmanjšujejo (s 4,8 tej knjigi Je predstavil še rwve dokumente o obstoju taborišča po njihovem škodi javnemu zik in ukmjajo splošni učni sebnih šol zavrača s trditvijo, odstotka BDP je delež padel na severni strani Ljubelja, pridobil pa Je tudi fotograjije tega šolstvu in posega v ločenost uspeh ob koncu šolskega da bodo tudi otroci iz revnej- na 4,3 odstotka), zato ni severnega taborišča, čeprav Je bilo rečeno, da ne obstajajo. S Cerkve od države. Dve naj- leta. Minister Milan Zver na ših družin lahko obiskovali sprejemljivo, da država sedaj to knjigo v Jrancoščini se Je oddolžil predvsem Francozom, saj večji zasebni šoli po takratni očitke opozicije odgovarja, zasebne šole. ponuja stoodstotno financi- jih je bilo vedno dobra polovica med več kot tisoč zaporniki. .odločitvi polno financira dr- da s spremembami ne želijo Opozicijske stranke zako- ranje zasebnim šolam. Za- žava, vse kasneje nastale pa Čeprav Janko TiŠler ni zgodovinar, je s svojim vestnim de- ogroziti javne mreže šol.
Recommended publications
  • Happipönttö Myllylän Apuna
    40 HS silta C6 uus !/%s7K$##" 28.02 M musta C 6 Helsingin Sanomat, sunnuntaina 28. helmikuuta 1999 URHEILU MM-tulokset 17.19,6 (2)) –54,2, 8) Sebastian Hase- Naisten 30 km (p) hiihto ney Saksa (111,5/88,5 (12)–17.36,7 Happipönttö Myllylän apuna 1) Larissa Lazutina Venäjä (10)) –56,3, (93,5-84,5) ja Kristian Brenden Norja 1.29.19,9, 2) Olga Danilova Venäjä 9) Ronny Ackermann Saksa (110,0/ 221,5 (91-85,5), 16) Dieter Thoma Sak- jäljessä 1.34,0, 3) Kristina Smigun Vi- 88 (13)–17.34,8 (6)) –59,4, 10) Trond sa 221 (92-86) ja Stefan Horngacher Itä- ro –1.54,7, Einar Elden Norja (100,0/83 (38)– valta 221 (98-91), 18) Mika Laitinen Päävalmentaja Kyrö kaipaa lisää käytännön yhteistyötä Kihun kanssa 4) Svetlana Nageikina Venäjä 17.06,6 (1)) –1.09,2, 11) Nicolas Bal Suomi 219,5 (89,5-85,5), 19) Peter –2.11,0, 5) Irina Taranenko-Terelia Uk- Ranska (108,5/86,5 (17)–17.41,2 (14)) Zonta Slovenia (91-84,5) ja Nicolas JUHA METSO / HS raina –2.21,9, 6) Jelena Sinkevitsh V- –1.11,8, 12) Tapio Nurmela Suomi Dessum Ranska 219,5 (90,5-85,5), 21) Primoz Urh-Zupan Slovenia 219 (88,5- Hiihto Venäjä –2.28,3, 7) Hilde Glomsaas Nor- (109,5/87,5 (15)–17.49,8 (19)) –1.16,4, ja –2.44,1, 8) Natalia Baranova Venäjä 13) Todd Lodwick USA (106,0/86 (24)– 86,5), 22) Primoz Peterka Slovenia 212 –3.06,6, 17.36,9 (11)) –1.16,5, 14) Jari Mantila (89,5-82), Robert Mateja Puola 212 9) Maria Theurl Itävalta –3.18,3, 10) Suomi (114,0/89,5 (7)–18.08,7 (25)) (87,5-84,5) ja Lasse Ottesen Norja 212 Gabriella Paruzzi Italia –3.54,9, 11) Va- –1.18,3, 15) Aleksei Fadejev Venäjä (89,5-82),
    [Show full text]
  • Ahonen Saltahacia Lahistoria
    MUNDO ATLETICO Sábado 30 de diciembre de 2006 POLIDEPORTIVO 29 Carles REPORTAJE 55ª edición de los Cuatro Trampolines Gallén Ahonen n A imagen y semejanza del tenis censo en su rendimiento que le o el golf, los saltos de esquí tam- hizo tocar fondo en los Juegos bién tienen su propio 'grand slam'. salta hacia Olímpicos de Turín 2006, donde Es el Torneo de los Cuatro Tram- fue 38ª. El suizo sólo ha ganado polines, que se disputa desde 1953 una prueba esta temporada (el 2 en dos estaciones de esquí alema- de diciembre en Lillehammer), pe- nas (Oberstdorf y Garmisch-Par- la historia ro su regularidad (fue segundo en tenkirchen) y dos austríacas (Inns- Kuusamo y en la última manga bruck y Bischofshofen) en fechas celebrada el 17 de diciembre en cercanas a fin de año. La prueba Engelberg, y cuarto en la segunda de Oberstdorf abrirá hoy la 55ª edi- de Lillehammer y la primera de ción de esta veterana competición Engelberg) le ha catapultado al li- cuyas cuatro etapas puntúan para derato de la Copa del Mundo con la Copa del Mundo de la especiali- 360 puntos, 14 más que el noruego dad, en la que el finlandés Janne Jacob Andersen. Ahonen (ganador en 1999, 2003, 2005 y 2006) buscará entrar en la Premio a la regularidad historia como el primer hombre Precisamente Andersen, vence- en conquistarla cinco veces, des- dor en una de las dos pruebas de haciendo así el empate que man- Engelbeg, y el austríaco Gregor tiene con el alemán Jens Weiss- Schlierenzauer, el único que esta flog, vencedor en cuatro ocasiones temporada ha ganado dos mangas entre los años 80 y 90.
    [Show full text]
  • Zima 2013 / 2014 – Konečné Pořadí
    ZIMNÍ SEZÓNA 2013 - 2014 lyžařský oddíl skoku na lyžích TJ FRENŠTÁT p. R. (výsledkový přehled) Z obsahu: • Domácí závody a akce v rámci ČR ( 1 – 19 ) • Zástupci klubu a odchovanci ve SVĚTOVÉM POHÁRU (20 – 47 ) • Zástupci klubu a odchovanci ve KONTIMENTÁLNÍM POHÁRU (48 – 54 ) • Zástupci klubu a odchovanci v ostatních pohárech ( FIS CUP , ALPEN CUP …) (55 – 61 ) • Zimní univerziáda 2013 (62 – 63 ) • Mistrovství sv ěta junior ů 2014 (64 – 67 ) • Zimní olympijské hry 2014 (68 – 74 ) • Vzpomínková sportovní skokanská výro čí odchovanc ů z Frenštátu p. R. (75 ) DOMÁCÍ ZÁVODY A AKCE V RÁMCI ČR HARRACHOV (18. 12. 2013) – RKZ V RKZ v Harrachov ě na m ůstku K 90 obsadila naše zástupkyn ě mezi ženami Michaela RAJNOCHOVÁ třetí místo . V závod ě dorostu na m ůstku K 70 jsme m ěli dva skokany: 6. Dušan DOLEŽEL , 8. Marcel VYVIAL 1 RKZ HARRACHOV (18. 12. 2013) Ve spole čné kategorii muž ů a junior ů dosáhl dobrého výsledku 4. Filip SAKALA , jeho kolegové z klubu se umístili níže: 23. Dušan DOLEŽEL , 26. Jakub ŠPOK HARRACHOV (18. 1. 2014) – RKZ žactva Hezkého výsledku dosáhla v kategorii Žáci 9+10 4. Anežka ŠMAHLÍKOVÁ a 7. Ji ří POKORNÝ , v záv ěru listiny byl 26. Rostislav TYRLÍK 2 HARRACHOV (18. 1. 2014) - RKZ žactva Mezi žáky kategorie 11+12 se do první desítky se v závod ě dostal 4. Josef BRODSKÝ a 9. Petr VAVERKA . Závod kategorie Žáci 13+14 vyšel skv ěle zástupc ům z Frenštátu p. R. 1. Sebastian KELLERMANN zvít ězil, na stupn ě dosáhl i 3. Benedikt HOLUB , dob ře se prezentovali i 6.
    [Show full text]
  • Talviurheilun Historiaan Kuopiossa
    1 Kyösti Miettinen Kirjoittaja on kuopiolainen terveystieteiden maisteri Kyösti Miettinen, joka toimi Kuopiossa urheiluohjaajana 1965-1978 ja kaupungin liikuntatoimenjohtajana 1978- 1997. Liikunta Hiihdon, yhdistetyn ja mäenlaskun historiaa Kuopiossa Hiihtourheilua Kuopionlahdella ja Kotkankalliolla 1800-luvun lopulla Hiihdolla ja mäenlaskulla on Pohjois-Savossa ikivanhat perinteet. Savolaisilla on ollut omalaatuinen suksimallinsakin, vaikka myöhemmin hiihtourheilun kehittyessä se sai väistyä etenkin kajaanilaisen ja Haapaveden mallin tieltä, samoin kuin vanhanaikainen yhdellä sauvalla hiihtokin. Kuopiolainen hiihtourheilun historioitsija Toivo Okkola kertoo Pohjois-Savon urheiluelämää vuoteen 1906 -kirjassa, että Kotkankalliolla järjestettiin 10.4.1881 Kuopion VPK:n kilpahiihtäjäiset. "Etevimmille suksen sujauttelijoille jaettiin pienempiä palkintoja" (Savo-lehti). Kaksi vuotta myöhemmin, vuonna 1883, Kuopion Pataljoonan hiihtokilpailuissa kilparata oli Rönönsaaren ja Vasikkasaaren välisellä jäällä. Mainittakoon, että Suomen ensimmäiset hiihtokilpailut järjestettiin Tyrnävällä - Pohjois-Pohjanmaalla vuonna 1879. Kuopiossa tiedetään kuitenkin järjestetyn koululaishiihtoja jo talvella 1864. Mäenlaskua 1880 Kaikkialla Pohjois-Savossa on harrastettu kansanomaista mäenlaskua ainakin 1800- luvun lopulta. Kuopion ensimmäiset kelkkamäet syntyivät tuon vuosisadan lopussa. Kuopion Luistinseura laittoi vuonna 1887 luistinradan viereen "kahden puolen viitoitetun iljanteisen kujan". Tästä saattoivat halukkaat laskea mäkeä 25 pennin maksusta päivältä.
    [Show full text]
  • Siegertafel Vom Mühlenkopf
    Siegertafel vom Mühlenkopf KS = Normalschanze K 90 Int. = Internationales Skispringen IC, COC = Continentalcup GS = Großschanze K 120 EC = Europacup DM = Deutsche Meisterschaften Schanzenrekord: Klemens MURANKA, Polen - 153,00 Meter - Weltcup-Skispringen 2021 76. COC 4. 6. Februar 2021 Ulrich Wohlgenannt AUT 291,5 P. 75. COC 3. 6. Februar 2021 Ulrich Wohlgenannt AUT 274,6 P. 74. COC 2. 5. Februar 2021 Ulrich Wohlgenannt AUT 306,5 P. 73. COC 1. 5. Februar 2021 Ulrich Wohlgenannt AUT 281,3 P. 4 Wertungs 2021 Halvor Egner NOR 574,0 P. durchgänge Granerud 72. WC 31. Januar 2021 Halvor Egner NOR 154,3 P. Granerud 71. WC 30. Januar 2021 Halvor Egner NOR 285,5 P Granerud 2020 Stephan Leyhe GER 398,0 P. 09. Februar 2020 Absage wegen Sturm 70. WC 08. Februar 2020 Stephan Leyhe GER 266,4 P. 2019 Ryoyu Kobayashi JPN 737,5 P. 69. WC 17. Februar 2019 Ryoyu Kobayashi JPN 274,4 P 68. WC 16. Februar 2019 Karl Geiger GER 311,1 P 67. WC 15. Februar 2019 P. Zyla, J. Wolny, POL TEAM 679,4 P D.Kubacki, K.Stoch 2018 Kamil Stoch POL 657,8 P. 1 Siegertafel vom Mühlenkopf 66. WC 04. Februar 2018 Johann A. Forfang NOR 271,4 P. 65. WC 03. Februar 2018 Daniel Andre Tande NOR 261,3 P. 64. WC 29. Januar 2017 Andreas Wellinger GER 242,3 P 63. WC 28. Januar 2017 P. Zyla, D. Kubacki, POL TEAM 931,5 P. M. Kot, K. Stoch 62. COC 17. Januar 2016 Thomas Hofer AUT 117,6 P.
    [Show full text]
  • Games Gold Silver Bronze 1925 Johannisbad Willen Dick (TCH) Henry Ljungmann (NOR) František Wende (TCH) 1926 Lahti Jacob Tullin
    Games Gold Silver Bronze 1925 Johannisbad Willen Dick (TCH) Henry Ljungmann (NOR) František Wende (TCH) 1926 Lahti Jacob Tullin Thams (NOR) Otto Aasen (NOR) Georg Østerholt (NOR) 1927 Cortina d'Ampezzo Tore Edman (SWE) Willen Dick (TCH) Bertil Carlsson (SWE) 1929 Zakopane Sigmund Ruud (NOR) Kristian Johansson (NOR) Hans Kleppen (NOR) 1930 Oslo Gunnar Andersen (NOR) Reidar Andersen (NOR) Sigmund Ruud (NOR) 1931 Oberhof Birger Ruud (NOR) Fritz Kaufmann (SUI) Sven Eriksson (SWE) 1933 Innsbruck Marcel Reymond (SUI) Rudolf Burkert (TCH) Sven Eriksson (SWE) 1934 Sollefteå Kristian Johansson (NOR) Arne Hovde (NOR) Sven Eriksson (SWE) 1935 Vysoké Tatry Birger Ruud (NOR) Reidar Andersen (NOR) Alf Andersen (NOR) 1937 Chamonix Birger Ruud (NOR) Reidar Andersen (NOR) Sigurd Sollid (NOR) 1938 Lahti Asbjørn Ruud (NOR) Stanisław Marusarz (POL) Hilmar Myhra (NOR) 1939 Zakopane Josef 'Sepp' Bradl (GER) Birger Ruud (NOR) Arnholdt Kongsgaard (NOR) 1950 Lake Placid Hans Bjørnstad (NOR) Thure Lindgren (SWE) Arnfinn Bergmann (NOR) 1954 Falun Matti Pietikäinen (FIN) Veikko Heinonen (FIN) Bror Östman (SWE) 1958 Lahti Juhani Kärkinen (FIN) Ensio Hyytiä (FIN) Helmut Recknagel (GDR) 1962 Zakopane Helmut Recknagel (GDR) Nikolay Kamenskiy (URS) Niilo Halonen (FIN) 1966 Oslo Bjørn Wirkola (NOR) Takashi Fujisawa (JPN) Kjell Sjöberg (SWE) 1970 Vysoké Tatry Gariy Napalkov (URS) Jiří Raška (TCH) Stanisław Gąsienica (POL) 1974 Falun Hans-Georg Aschenbach (GDR) Heinz Wossipiwo (GDR) Rudolf Höhnl (TCH) 1978 Lahti Tapio Räisänen (FIN) Alois Lipburger (AUT) Falko Weißpflog
    [Show full text]
  • FIS Grand Prix Wisła 2015
    Dear Sir or Madame, You are welcome at the FIS Ski Jumping Grand Prix in Wisla during 30 th of July – 1 st of August. Taking into consideration yours’ work comfort we have prepared a special guide dedicated for Media Representatives, involving package of practical information. Do you not hesitate to contact us any time. Team of Press Office of FIS Ski Jumping Grand Prix Wisla 2015 Men Ski Jumping competition will take place on the Adam Malysz’s Jumping Hill in Wisła-Malinka (HS-134) 2 Table of Contents Program of FIS Ski Jumping Grand Prix Wisla 2015 ............................................................................ 4 Organizing Committee ........................................................................................................................... 5 Accreditation areas ................................................................................................................................ 6 The Main Media Center and Sub Office of FIS Grand Prix Wisla 2015 .............................................. 8 Information for photographers ............................................................................................................... 9 Press Office ......................................................................................................................................... 10 Regulations of the work of the Press Office ........................................................................................ 11 Adam Malysz's Ski Jumping Hill........................................................................................................
    [Show full text]
  • Olympic Winter Games Nordic World Championships
    OLYMPIC WINTER GAMES Year / Place GOLD SILVER BRONZE 1924 Chamonix FRA Jacob Tullin Thams NOR Narve Bonna NOR Anders Haugen USA 1928 St. Moritz SUI Alf Andersen NOR Sigmund Ruud NOR Rudolf Burkert TCH 1932 Lake Placid USA Birger Ruud NOR Hans Beck NOR Kaare Wahlberg NOR 1936 Garmisch-PK GER Birger Ruud NOR Sven Eriksson SWE Reidar Andersen NOR 1948 St. Moritz SUI Petter Hugsted NOR Birger Ruud NOR Thorleif Schjelderup NOR 1952 Oslo NOR Arnfinn Bergmann NOR Torbjoern Falkanger NOR Karl Holmstroem SWE 1956 Cortina d’Amp. ITA Antti Hyvaerinen FIN Aulis Kallakorpi FIN Harry Glass DDR 1960 Squaw Valley USA Helmut Recknagel DDR Niilo Halonen FIN Otto Leodolter AUT 1964 Innsbruck AUT NH Veikko Kankkonen FIN Toralf Engan NOR Torgeir Brantzaeg NOR LH Toralf Engan NOR Veikko Kankkonen FIN Torgeir Brantzaeg NOR 1968 Grenoble FRA NH Jiri Raska TCH Reinhold Bachler AUT Baldur Preiml AUT LH Vladimir Beloussov SOV Jiri Raska TCH Lars Grini NOR 1972 Sapporo JPN NH Yukio Kasaya JPN Akitsugu Konno JPN Seiji Aochi JPN LH Wojciech Fortuna POL Walter Steiner SUI Rainer Schmidt DDR 1976 Innsbruck AUT NH H.-G. Aschenbach DDR Jochen Danneberg DDR Karl Schnabl AUT LH Karl Schnabl AUT Anton Innauer AUT Henry Glass DDR 1980 Lake Placid USA NH Anton Innauer AUT Manfred Deckert DDR 2. Hirokazu Yagi JPN LH Jouko Toermaenen FIN Hubert Neuper AUT Jari Puikkonen FIN 1984 Sarajevo JUG NH Jens Weissflog DDR Matti Nykaenen FIN Jari Puikkonen FIN LH Matti Nykaenen FIN Jens Weissflog DDR Pavel Ploc TCH 1988 Calgary CAN NH Matti Nykaenen FIN Pavel Ploc TCH Jiri Malec TCH LH
    [Show full text]
  • W Predazzo Małysz Też Wygrał! Data Publikacji: 9.09.2004 0:00
    wiadomości W Predazzo Małysz też wygrał! Data publikacji: 9.09.2004 0:00 brak zdjęcia Adam Małysz zwyciężył wczoraj we włoskim Predazzo w konkursie skoków narciarskich na igielicie zaliczanym do klasyfikacji Letniej Grand Prix. Skoczek Wisły Ustronianki wprost zdeklasował swoich rywali, uzyskując nad drugim Austriakiem Andreasem Widhoelzlem 13,7 pkt. przewagi. To czwarte zwycięstwo Wiślanina, w czterech dotychczas rozegranych konkursach indywidualnych z cyklu Letniego Grand Prix. Drugi ze skoczków Wisły Ustronianki, który wziął udział w zawodach, Wojciech Tajner nie przebrnął wtorkowych eliminacji. W kwalifikacjach skoczył zaledwie 108,0 m (nota 87,9 pkt) i zajął 51. miejsce w stawce 56 zawodników, będąc gorszy od takich ‘tuzów’ skoków narciarskich jak Asan Tachtahunov z Kazachstanu, Stefano Chiapolino z Włoch czy Piotr Chadajew z Białorusi. Wyniki konkursu w Predazzo (skocznia HS-134) 1. Adam Małysz (Polska) - 274,8 pkt. (134,0 i 129,5 m) 2. Andreas Widhoelzl (Austria) - 261,4 pkt. (131,0 i 124,5 m) 3. Andreas Kuettel (Szwajcaria) - 256,4 pkt. (126,0 i 127,0 m) 4. Florian Liegl (Austria) - 255,5 pkt. (129,5 i 123,0 m) 5. Robert Kranjec (Słowenia) - 250,5 pkt. (128,0 i 122,0 m) 6. Tommy Ingebrigtsen (Norwegia) - 248,1 pkt. (126,0 i 123,5 m) 7. Jakub Janda (Czechy) - 247,1 pkt. (124,5 i 125,0 m) 7. Primoz Peterka (Słowenia) - 247,1 pkt. (126,0 i 123,5 m) 9. Michael Neumayer (Niemcy) - 245,4 pkt. (127,0 i 126,0 m) 10. Reinard Schwarzenberger (Austria) - 245,3 pkt. (119,0 i 129,5 m) 10.
    [Show full text]
  • FIS Grand Prix Wisła 2015
    Szanowni Pa ństwo, przed nami kolejne zawody FIS Grand Prix w Wi śle, które odb ędą si ę w dniach 30 lipca - 1 sierpnia 2015 roku. Zapraszamy do zapoznania si ę z zawartymi w Przewodniku informacjami. Życzymy owocnej pracy! Zespół Biura Prasowego FIS Grand Prix Wisła 2015 Skocznia im. Adama Małysza w Wi śle Malince (HS-134) 2 Spis tre ści Program zawodów ................................................................................................................................. 4 Komitet Organizacyjny ......................................................................................................................... 5 Plan skoczni ........................................................................................................................................... 6 Plan mix-zony ........................................................................................................................................ 7 Główne Biuro Prasowe i Sub Biuro FIS Grand Prix Wisła 2015 .......................................................... 8 Wa żne informacje dla fotoreporterów ................................................................................................... 9 Biuro Prasowe ..................................................................................................................................... 10 Regulamin pracy Biura Prasowego ..................................................................................................... 11 Skocznia im. Adama Małysza w Wi śle-Malince ................................................................................
    [Show full text]
  • Skoki: Szóste Miejsce Polaków Data Publikacji: 6.02.2011 17:45
    wiadomości Skoki: szóste miejsce Polaków Data publikacji: 6.02.2011 17:45 Reprezentacja Polski w składzie Kamil Stoch (AZS Zakopane), Piotr Żyła (KS Wisła Ustronianka), Stefan Hula (SS-R LKS Sokół Szczyrk) i Adam Małysz (KS Wisła Ustronianka) zajęła szóste miejsce w drużynowym konkursie skoków narciarskich, zaliczanych do klasyfikacji Pucharu Świata, który rozegrano dzisiaj na mamuciej skoczni w niemieckim Oberstdorfie. Zwyciężyli Austriacy, którzy wyprzedzili Norwegów i Niemców. Warto wspomnieć, że indywidualnie Małysz uzyskał najwyższą notę spośród wszystkich uczestników zawodów. Wyniki - skocznia HS-213 (K-185) Wind Factor - 11,40 pkt. = 1 m/s --- Gate Factor - 7,67 pkt. = 1 metr 1 Austria 1579,1 pkt. ... Thomas Morgenstern 409,8 pkt. 205,0 i 209,5 m . Andreas Kofler 394,5 pkt. 199,0 i 203,5 m . Gregor Schlierenzauer 388,0 pkt. 197,0 i 204,0 m . Martin Koch 386,8 pkt. 191,5 i 204,0 m . ... ... ... 2 Norwegia 1528,6 pkt. ... Johan Remen Evensen 398,3 pkt. 202,5 i 207,5 m . Anders Jacobsen 401,7 pkt. 204,5 i 207,0 m . Bjoern Einar Romoeren 331,0 pkt. 174,5 i 184,5 m . Tom Hilde 397,6 pkt. 195,5 i 206,5 m . ... ... ... 3 Niemcy 1479,2 pkt. ... Michael Neumayer 346,9 pkt. 187,5 i 185,5 m . Richard Freitag 347,9 pkt. 180,0 i 193,5 m . Michael Uhrmann 387,4 pkt. 191,5 i 209,0 m . Severin Freund 397,0 pkt. 188,5 i 218,0 m . ... ... ... 4 Finlandia 1471,8 pkt. ... Janne Happonen 389,2 pkt. 203,0 i 200,5 m .
    [Show full text]
  • Talentdiagnose Im Skisprunglauf Unter Besonderer Berücksichtigung
    Talentdiagnose im Skisprunglauf unter besonderer Berücksichtigung des relativen Alterseffekts (RAE) Eine Untersuchung am Beispiel der Nationalkader des Österreichischen Skiverbands (ÖSV) und des Schigymnasium Stams Daniel Lackner, BSc BSc Matrikelnummer: 00822435/ Studienkennzahl: C 066 825 [email protected] Masterarbeit Zur Erlangung des akademischen Grades Master of Science (MSc) Eingereicht an der Leopold-Franzens-Universität Innsbruck Fakultät für Psychologie und Sportwissenschaft Institut für Sportwissenschaft Betreuer: ao. Univ.-Prof. Ing. Mag. Dr. Christian Raschner Ass.-Prof. Mag. Lisa Steidl-Müller, BSc PhD Innsbruck, Oktober 2019 I Eidesstattliche Erklärung Ich erkläre hiermit an Eides statt durch meine eigenhändige Unterschrift, dass ich die vorliegende Arbeit selbständig verfasst und keine anderen als die angegebenen Quellen und Hilfsmittel verwendet habe. Alle Stellen, die wörtlich oder inhaltlich den angegebenen Quellen entnommen wurden, sind als solche kenntlich gemacht. Die vorliegende Arbeit wurde bisher in gleicher oder ähnlicher Form noch nicht als Magister-/Master-/Diplomarbeit/Dissertation eingereicht. ______________________ ____________________________ Datum Unterschrift II Danksagung Ich möchte an dieser Stelle all jenen danken, die mich auf dem Weg durch mein Studium unterstützt haben. Ein großes Dankeschön gilt dabei meinen Eltern, die mir auf meinem gesamten Weg allseits zur Seite gestanden sind. Für die Unterstützung beim Verfassen meiner Masterarbeit möchte ich mich ganz herzlich bei meinen Kollegen aus den Ausbildungszentren Geri und Hannes sowie bei meinen Stamser Kollegen Harry, Christoph und Erle für ein allzeit offenes Ohr und wertvolle Inputs bedanken. Vor allem danke ich meiner Freundin Carina, die mich mit viel Geduld und Ausdauer immer unterstützt. Ein besonderer Dank gilt meinen Betreuern ao. Univ.-Prof. Ing. Mag. Dr. Christian Raschner und Ass.-Prof.
    [Show full text]