(Zf^ Ipf GORENJSKI 6IISNIK OD.LETA 1947 ' \JLJ PRVI PREDHODNIK TIDNIK GORENJEC LETA IOOO TOREKGorenjsk, 30. OKTOBRA 2007 k^r i Glas Leto IX, št. 87, cena 1,20 EUR, 19 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 IZVODOV WWW.GORENISKIGIAS.SI Varčevanje narašča, zadolženost pa tudi Jutri, 31. oktobra, bo svetovni dan varčevanja, ta dan pa predvsem iz komercialnih razlogov zaznamuje ves oktober kot mesec varčevanja. CVETO ZAPLOTNIK stotka, temu primemo pa so primeri, ko dolžniki zaradi se okrepila vlaganja v vza- izgube zaposlitve, smrti v Kranj - Čeprav ne moremo jemne oz. investicijske skla- družini, ločitve, bolezni, ne- varčevati samo en dan niti ne de, v delnice in lastniške de- premišljenih nakupov, na- le en mesec, banke, hranilni- leže ter v življenjsko in po- jetja previsokega posojila ali ce. upravljavci V2ajemnih in kojninsko zavarovanje. drugih okoliščin ne morejo pokojninskih skladov, zava- Banke so v dvojni vlogi: po vrniti posojila ali ga lahko rovalnice in drugi v tem me- eni strani spodbujajo varče- vračajo le tako, da delajo po secu in na ta dan še posebej vanje, po drugi tudi najema- cele dneve. To povzroča opozarjajo na razli6ie oblike nje posojil. Ob tem ko naraš- hude osebne ali družinske varčevanja. Kapitalistični ča varčevanje, se povečuje stiske. Komisija Pravičnost svet je prinesel veliko teh tudi zadolženost. Gospodinj- in mir pri Slovenski škofov- možnosti in tudi spremem- stva v Sloveniji so bila leta ski konferenci ob tem celo bo varčevalnih navad. Banč- 2002 zadolžena za 4,68 mi- predlaga, da bi v Sloveniji ne vloge še vedno predstav- lijarde evrov, lani že za 7,76 oblikovali terapevtske pro- ljajo najpogostejšo obliko milijarde, od tega 6,5 milijar- grame za zdravljenje odvis- varčevanja, vendar se je ta de evrov v bankah. Čeprav so nosti od nakupovanja in pre- delež v premoženju gospo- v primerjavi s povprečjem komemega zadolževanja. dinjstev zadnjih petih letih držav Evropske unije malo zmanjšal s 44,3 na 39,4 od- zadolžena, so tudi pri nas ^ 5., 6., 7. stran Bančno varčevanje v evrih je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika varčevanja. Praznik reformacije DANES PRILOGA Prihodnje leto bomo v Sloveniji praznovali petstoletnico rojstva začetnika reformacije na Športn iglas Slovenskem Primoža Trubarja. JOŽE KOŠNJEK V Sloveniji nadaljuje njegovo versko izročilo Evangeličan- Cenjene kupce obveščamo, da bodo v sredo, Kranj - Jutri, 31. oktobra, bo v ska cerkev, ki ima okrog 31. oktobra odprti naši nakupovalni centri: Sloveniji praznik dan refor- dvajset tisoč vernikov, pred- macije. Od leta 1992 naprej vsem v Prekmurju. ga praznujemo v spomin na V četrtek, i. novembra, pa ercator ^ Mercator Center Kranj - Primskovo dejanje nemškega profesorja bo dan spomina na mrtve. Mercator Center Kranj - Savski otok , teologije Martina Lutra, ki je Bodimo ta dan v mislih s ti- s 95 tezami o napakah takrat- stimi, ki so bili nekdaj z Mercator Center Jesenice nega vodstva katoliške Cer- nami, pa so umrli. Spoštljiv Za obisk ^ Mercator Center Kamnik kve povzročil delitev na staro spomin pomeni več kot gora katoliško in novo protestant- cvetja. Vsi mrtvi, ne glede se priporočamo po naslednjem delovnem času: sko Cerkev. V Sloveniji je kako in kje so umrli in kaj so • sreda, 31. oktobra od 8.00 do 13.00 ure najpomembnejši predstav- bili, so bili naši in vredni čas- • četrtek, 1. novembra ZAPRTO nik reformacije Primož Tru- ti in spoštovanja živih. To je bar, ki ni bil le verski voditelj, pravilo človeškega dostojan- temveč človek, ki je Sloven- stva in kulture ter tudi spo- Mercator TC Lesce cem prvi predstavil božjo be- štovanja samega sebe. • sreda. 31. oktobra od 8.00 do 12.00 ure sedo v materinem jeziku. Gorenjski glas Vam želi Prihodnje leto bo minilo pet- umiijene in varne praznične • četrtek. 1. novembra ZAPRTO sto let od njegovega rojstva. dneve. 87 AKTUALNO AKTUALNO VARČEVANJE KMETIJSTVO VREME V petek bo Bojijo se nove katastrofe Gorenjci ne tv^jo Kupili bohinjsko sirarno Dcmessebopooblačlo.srsdi protestni shod Krajani Železnikov so na sobotnem v današnjem Gorenjskem glasu več Kmetijska gozdarska zadruga Sava dnem bo pričdo deževati. : U) zboru zahtevali zagotovitev varnosti piSemo o varčevanju in varčevalnih Lesce je kupila sirarno v Bohinju, ki :U> v nedeljo, ii. novembra, se bodo ob- V sredo bo dopoldne dež S pred novimi poplavami, vendar na navadah Gorenjcev. V bankah med bo predvidoma začela predelovati •T-A čani kranjske obiinc na referendumu ponM. V četrtek bo ddno - (N vsa vpraSanja niso dobili odgovora. drugim ugotavljajo, da še vedno naj- mleko čez en mesec. Zadruga je za odločali, ali naj bo regijski center za i in Opozorili so tudi na napake pri pro- raje varčujejo v bankah in da pri de- sirarno, pripadajoče zemljišče, opre- jasno z občasno oblačnos^o. ravnanje z odpadki v TenetiSah. Že v iro jektiranju jezov in mostov ter na veli- narju niso pripravljeni veliko tvegati. mo in blagovno znamko Bohinjski !o petek pa napovedujejo stanovalci iz ke količine naplavin, ki jih je voda pri- sir plačala petsto tisoč evrov. I r- okolice smetiSCa protestni shod proti nesla iz gozdov. liT" gradnji centra. -3^ 3 18 jutri: pretežno oblačno POLITIKA [email protected] Janko Tišler- Sprejeli šolsko zakonodajo Žaromil Državni zbor je v petek sprejel noveli šolskih zakonov, opozicijskih poslancev zaradi obstrukcije ob 1923-2007 tem ni bilo v dvorani. Danes pa bo enega od sprejetih zakonov obravnaval državni svet, zanj predlagajo izglasovanje odložilnega veta. Janko TiSler seje rodil leta 1923 na Golniku. Po nacistični zasedbi Gorenjske leta je prekinil šolanje in se zaposlil DANICA ZAVRL ŽUEBIR vati pri spreminjanju zako- pri javnih cestnih delih. Kot civilnega ddavca - merilca so ga na. Zaradi teh razlogov so se nastavili tudi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju. Leta Ljubljana • Poslanci državne- odločOi za obstrukcijo. Po- 1943 seje povezal sfrancoskimi internirana in vzdrževal zve- ga zbora so v odsotnosti opo- slanec SDS Branko Grims je zo z njimi vse do pobega v partizane leta 1944. zicije izglasovali noveli zako- to označil kot pobeg opozici- Po vojni je študiral geolo^jo v Beogradu in na Dunaju, za na o osnovni šoli in o organi- je pred trenutkom resnice. tem pa obiskoval še Višjo nacionalno šole za raziskave najie zaciji in financiranju vzgoje Ko je govoril o prednostih v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega, in izobraževanja. Za slednje- novele zakona o financira- kar je videl, da seje dogajalo v taborišču na Ljubelju, je za- ga skupina državnih svetni- nju vzgoje in izobraževanja, znamovalo ves njegov prosti čas, saj se je posvetil zbiranju kov predlaga veto zaradi spo- je poudaril ukinitev vseh šol- gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nacistično rnega določila, da Msebnim nin in bistveno povečanje okupacijo na Gorenjskem in južnem Koroškem. Njegova ožja šolam zagotavljala javna vloge staršev v šolstvu ter nji- usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in sredstva v enaki višini kot hovo možnost izbire tiste življenja v taborišču na Ljubelju, podružnici koncentracijske- javnim šolam. O vetu držav- šole, ki se sklada z njihovimi ga taborišča v Mauthausnu. Prav on Je razkril, da sta bila na ni svet odloča na današnji iz- vrednotami in bo znanju Ljubelju dve taborišči: naJužni, Jugoslovanski strani in na se- redni seji. Če bo izglasovan, otrok v največjo korist. Dejal verni, avstrijski strani. Odkril je tudi, da je bila podružnica bo šla zakonska novela v po- Branko Crims pravi, da so stoodstotno financiranje je še, da so dosedanjo uredi- koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni novno odločanje v državni zasebnih šol že pred desetletjem izglasovali poslanci LDS tev, ki uzakonja stoodstotno bližini Celovca (Nebenlager Klagenjurt). zbor, za dokončno sprejetje in SD / Foto; Tina Doki financiranje zasebnih šol z Rezultat dolgoletnega zbiranja izjav in dokumentov je bo potrebnih 46 glasov po- vrednostnim ozadjem katoli- knjiga Janka Tišleija Mauthausen na Ljubelju, ki stajo leta slank in poslancev. ške Cerkve, leta 1996 izgla- gotovitvi enakih možnosti, skupine Zares je dejal, da se '995 izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladin- sovali poslanci LDS in S D. Spremembe zakonodaje saj bodo lahko v celoti finan- število otrok, ki obiskujejo ska knjiga v LJubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine. Zato jih je Grims javno po- med drugim uvajajo sto na- cirali javne šolske programe šole. zmanjšuje, število jav- Rezultat tega desetletnega delaje nova knjiga, ki je izšla v za- zval, naj svojim volivcem po- mesto sedanjega 85-odstot- v vseh šolah v ok^dru javne nih šol je enako, tudi število četku leta 2006 vJrancoščini z naslovom De Mauthausen au jasnijo, zakaj so takrat z gla- nega financiranja osnovnega . ali zasebne mreže šol. Oči- učiteljev, sredstva za javno Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V sovanjem podprii rešitev, Id šolstva, obvezen drugi tuj je- tek o ustvarjanju elitnih za- šolstvo se zmanjšujejo (s 4,8 tej knjigi Je predstavil še rwve dokumente o obstoju taborišča po njihovem škodi javnemu zik in ukmjajo splošni učni sebnih šol zavrača s trditvijo, odstotka BDP je delež padel na severni strani Ljubelja, pridobil pa Je tudi fotograjije tega šolstvu in posega v ločenost uspeh ob koncu šolskega da bodo tudi otroci iz revnej- na 4,3 odstotka), zato ni severnega taborišča, čeprav Je bilo rečeno, da ne obstajajo. S Cerkve od države. Dve naj- leta. Minister Milan Zver na ših družin lahko obiskovali sprejemljivo, da država sedaj to knjigo v Jrancoščini se Je oddolžil predvsem Francozom, saj večji zasebni šoli po takratni očitke opozicije odgovarja, zasebne šole. ponuja stoodstotno financi- jih je bilo vedno dobra polovica med več kot tisoč zaporniki. .odločitvi polno financira dr- da s spremembami ne želijo Opozicijske stranke zako- ranje zasebnim šolam. Za- žava, vse kasneje nastale pa Čeprav Janko TiŠler ni zgodovinar, je s svojim vestnim de- ogroziti javne mreže šol.