junijGlas 2016 občineNakloŠtevilka 86/leto 22

Prostovoljno gasilsko društvo Duplje je z zasluženim spominskim priznanjem ob 110-letnici delovanja v ­dobro občanov tudi letošnji nagrajenec Občine Naklo (str. 5) uvodnik

Meditacija ob koncu V tej številki ... ­šolskega leta ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Andreja Kosec, odgovorna urednica Občinska slavnostna seja v Dupljah 4 Velika vaja in praznovanje ob 110. obletnici 5 Investiciji v komunalni službi 5 Težko si je predstavljati, da so najlepši Župan sprejel devetletne odličnjake 6 in najbolj pričakovani trenutki hkrati tudi najtežji in naj­ Obnova Grogove ulice 6 napornejši. Konec šolskega leta je točno tak. Poln vzne­ Ureditev cest 7 mirjenja, prijetnega in stresnega. Učenci stiskajo iz sebe še Vaški odbori v občini Naklo - drugi del 8 zadnje moči, nekateri pa, ki v zadnjih tednih sprevidijo, da Vračilo kupnine Gorenjski gradbeni družbi 8 spričevalo ni v skladu z željami, skušajo nadoknaditi mesece, IZ NAŠE SRENJE 9 Slavnostno v Dupljanski graščini 9 v katerih so zaobšli marljivo in prizadevno nabiranje znanja. Mladi za dobrodelnost 10 In takrat se začne, tik pred ciljno črto, kopičiti nervoza. Želi­ Predani delu 10 jo nove in ponovne možnosti za izboljšanje ocen, ki večkrat Le s sodelovanjem do uspeha 11 niso uresničljive. Prav tako pogosto niso realna pričakova­ Starodobna vozila obiskala Naklo 12 nja staršev. Razočaranja tako privedejo v stisko vse, otroke, Mlin na Okroglem in brodnik na Savi 13 starše in učitelje. In nazadnje so krivi učitelji, ki so nera­ Oris dogodkov skozi čas 1. del 14 Poučen izlet na Dolenjsko 16 zumni, prezahtevni, krivični in še kaj. Prelaganje odgovor­ Pestro mednarodno dogajanje 17 nosti in zvračanje krivde na druge dolgoročno gledano, ne Inventura v KD Naklo 18 prinašata nič dobrega. Sprožita pa začaran krog. V skraj­ Čipkarski pogled skozi mavrico 19 nem primeru bi nekateri z učitelji in šolo kot tako obračuna­ SREDICA 21 li kar preko odvetnikov. A šola vzgaja in izobražuje. Ni tr­ Tokrat v Dupljah 21 govina, ni kupčija ali tržnica, kjer prevlada glas močnejšega KULTURNI ODMEV 22 Pesnik služi idealu 22 in vplivnejšega. Saj širi zavedanje, da se vsak uči za svoje Štirje letni časi branja 23 življenje. Mar ni to dobronamerna filozofija za vse? Če od­ Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek 24 mislim učne načrte, ki so, kakršni pač so, pa se v učilnicah Različnost nas bogati 26 vedno več vzgaja - odnosa do sebe, do sočloveka, odnosa GLAS JE DRUGI OBRAZ 27 do dela. Empatija in angažiranost so namreč iskane lastnos­ Oropan brezskrbne mladosti 27 ti tudi bodoče delovne sile, ki se bo morala še presneto iz­ JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO 29 kazati za to, če bo hotela doseči status, ki ga ultra moderna Al’ prav se piše Naklo ali Nakljo 29 Srečna Slovenija 29 kapitalistična družba narekuje. Narekuje pa povečini samo Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci 30 en cilj - imeti in v tem uživati. In veliko učencev, torej naših ŠPORT 31 otrok, ima skoraj vse, kar si želijo. Vprašanje je, s kolikšnim Atletika je kot kruh 31 trudom so to pridobili. 16. Tonetov memorial 32 Ko opazujem učence in njihovo vedenje, opažam, da so Občinsko prvenstvo zaključeno 32 umirjeni, obzirni ali pa že skrajno neobvladani. Stres in psi­ Med obetavnimi hokejisti tudi Strahinjčan 33 Zadovoljni z rezultati 33 hično izčrpanost sproščajo na različne načine. Tako eni kot Uspešen zaključek sezone 34 drugi si zaslužijo počitnice, ki jim bodo napolnile baterije in ZAPISI ŠOLSKIH PERES 35 jih sprostile. Ni pomembno, kje bodo in kaj bodo počeli, da Občinski SPV in OŠ Naklo z roko v roki 35 bo le dobrodejno za njihovo osebnost. Mini olimpijada 35 Še beseda o prispevkih. Tudi tokrat ste jih poslali veliko Nova smučarska oprema za osnovnošolce 36 in potrudim se, da so objavljeni vsi. Z ozirom na to pa vas Radi pišemo z roko 36 prosim, da dolžina vašega besedila ne preseže ene strani in MLADI VRVEŽ 38 Zbiranje zamaškov za Društvo Vesele nogice 38 pol besedila, napisanega v A4 formatu, kar ustreza približno IZ DOMAČEGA LONCA 39 eni časopisni strani. Tako se bomo izognili nezadovoljstvu DOGODKI 40 in slabi volji. Queen in Adam Lambert navdušili 40 Sicer pa vabim k pisanju še mlajše (ne)bralce. Vaš »glas« pogrešam in ga želim slišati, saj smo mlada država, kajne? :) Prispevke za junijsko številko poš­ Pa lepe praznike in dopust vsem! ljite najkasneje do ponedeljka, 5. Geslo nagradne križanke v marčevski izdaji glasila je: KRANJSKA KLOBASA. Izžrebani nagrajenci so: Urša septembra­. Besedila opremite s foto­ ­Korošec, Britof 274, Kranj, Joži Ažman, Stara cesta 24, grafijami v .jpg formatu, ki jih pošljite Naklo, Emil Šink, Gorenjska cesta 12, Naklo. Uredniški odbor čestita vsem nagrajencem! kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) Nagrade oz. bone prejmete po pošti. Zdravko Cankar in jim pripišite spremno besedilo.

2 Glas občine Naklo junij 2016 županov glas Spoštovane občanke, spoštovani

Izdajatelj: občani! Občina Naklo, Tokratni uvodni nagovor občinskega Stara cesta 61, 4202 Naklo glasila bo obarvan nekoliko drugače kot ste vajeni, ne bom govoril o tem, kaj Odgovorna urednica: Andreja Kosec smo naredili, ampak bom nekaj besed Uredniški odbor: Ana Pintarič, namenil občinskemu prazniku Na vasi še vedno solidarna družba, ki našemu ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena se dogaja. soobčanu stopi nasproti, ko nas potre­ Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Prireditev se je prvič odvila leta 2012, buje. Bevk, Ana Žontar. torej je bila letošnja že 5. po vrsti. V so­ V tem trenutku bi rad apeliral na vse boto, 18. 6. 2016, smo se tokrat zbrali v vas, ki berete te vrstice, prihodnje leto Lektoriranje: Andreja Kosec Dupljah. Program je bil pester in zani­ se bo prireditev odvijala v Naklem, miv, na koncu pa smo dogodek zaklju­ Izvedba: Specom d. o. o. zato že danes vljudno vabljeni v Naklo. čili z gasilsko parado in veselico. E-naslov: [email protected] Naj bo vsako leto več obiskovalcev in Na vasi se dogaja je prireditev s sim­ Trženje oglasnega prostora: podpornikov prireditve, naj vsako leto boličnim pomenom, vsaj jaz in ostali ob­ 040/202 384 prireditev obišče več obiskovalcev iz likovalci programa ga vidimo na takšen Oblikovanje: Matej Rauh drugih občin in naj širna Slovenija izve, način. Vsaj na ta dan želimo povezati­ da se tudi v občini Naklo veliko doga­ Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ med seboj društva, obrtnike, podjetni­ ja. ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, ke, rokodelce, občane in občanke ter Občinski praznik smo praznovali ne­ september, december). Brezplačno druge obiskovalce prireditve. koliko prej, ker ste 29. 6. 2016 nekateri ga prejmejo vsa gospodinjstva v Veseli nas, da ste odzvali v tako ve­ že na dopustu. občini Naklo. likem številu, saj ste že s svojim pri­ Za konec pa naj vam voščim lepo hodom izkazali veliko zahvalo vsem praznovanje, saj ste tudi vi del skup­ Naklada 1.820 izvodov ustvarjalcem programa, ki se več ted­ nosti, ki soustvarja boljšo in lepšo živ­ Naslovnica: Velika gasilska vaja pri nov trudijo, da prireditev uspe. Hvala ljenjsko energijo v naši občini. OŠ Duplje, 11. 6. 2016 še enkrat tako v mojem, kot tudi v nji­ Želim vam mirno poletje. Foto: Neža Rozman hovem imenu, saj jim je vaša prisotnost na prireditvi edino plačilo. Marko Mravlja, župan Oddaja gradiva Ko smo pričeli z organizaci­ Rok za oddajo gradiva je vsakega jo prireditve, je prireditev v treh petega (5.) v mesecu, v katerem vaseh povezoval avtobus Veseli časopis izide. Janez, pa so ga žal prodali in zato Prispevki, prejeti po tem datumu, ne smo se z ustvarjalci dogovorili, bodo objavljeni v tekoči številki. Be­ da bomo prireditev organizira­ sedila in fotografije se pošiljajo na li vsako leto drugje, vsako leto z elektronski naslov andreja.kosec@ drugačno tematiko in še vedno s siol.net s pripisom »za Glas občine tradicionalnimi igrami, kjer pode­ Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ limo prehodni pokal. vico lektoriranja, krajšanja in prire­ Letošnja prireditev je bila janja člankov glede na prostorske obarvana v dobrodelni noti. Z zmožnosti ter zavrnitve člankov z zbiranjem sredstev za našega žaljivimi vsebinami in navedbami, ki paraolimpijca Sandija Novaka, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. bo Slovenijo in našo občino zas­ Rokopisi, zgoščenke, fotografije in topal v Riu. drugi materiali se ne vračajo, razen Hvala vsem, ki ste na prireditvi na izrecno željo avtorja. Anonimni­ in darovali in Sandiju pomagali pri nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. pridobivanju sredstev. Z zbrani­ mi sredstvi smo dokazali, da smo

junij 2016 Glas občine Naklo 3 pod črto

Na vasi se dogaja 2016 Občinska slavnostna seja v Dupljah Občinska uprava

den izmed pomembnejših dogodkov občinskega praznika je občinska slavnostna seja, na kateri je župan Marko Mravlja podelil plakete in priznanja najbolj zaslužnim občanom za dosežke na področju Egospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja, ki prispevajo h kvalitet- nejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Naklo.

Letošnja seja se je odvijala v petek, 17. 6. 2016, v dvorani gasilskega doma v Dupljah. Bronasto plaketo je prejel Jurij Hojan iz Zgornjih Dupelj, kamor se je preselil pred več kot petdesetimi leti. Kmalu se je pridružil dupljanskemu pevskemu zboru KUD Triglav Du­ plje, prepeval je v cerkvenem zboru, prav tako pa je tudi us­ tanovni član KTD Pod Krivo jelko Duplje. S svojimi sposob­ nostmi, ročne spretnosti, umetniški navdihi, iznajdljivost, je sodeloval pri izdelavi scen in obnovi kulturnih spomenikov. Spominsko priznanje je prejela Folklorna skupina Društ­ upokojenskih skupin, kar je poleg navedenega v uteme­ va upokojencev Naklo. Skupina, ki jo sestavlja 26 plesalcev, ljitvi še en dokaz, saj v Sloveniji danes deluje že preko 30 plesalk, pevcev in godbenikov, deluje že več kot dvajset let upo­kojenskih oziroma veteranskih folklornih skupin, da je in ima v svojem programu deset plesnih spletov iz Gorenj­ delo FS DU Naklo priznano kvalitetno in vsebinsko bogato, ske, Koroške, Bele krajine in Prekmurja. Pohvalijo se lahko predvsem pa jo odlikuje zvestoba čim bolj avtentičnemu z veliko nastopi; največ v domovini, nastopali pa so tudi v posredovanju in ponazarjanju slovenskega ljudskega plesa, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Poljskem … pesmi in glasbe, s čimer izraža skrb za ohranjanje čim bolj V slovenski folklorni srenji strokovnjaki priznavajo FS ne potvorjene narodove zapuščine. DU Naklo kvaliteto, ki jih uvršča med prvih pet slovenskih Prav tako je spominsko priznanje prejel tudi letošnji zlato­ mašnik, podbreški župnik Janez Rihar. V Podbrezje je prišel leta 2002, se vpisal med člane KD Tabor Podbrezje in bil ves čas svojega delovanja močno aktiven tudi na področ­ ju ohranjanja kulturne dediščine. Ta čas se je v Podbrezjah naredilo marsikaj; ob župnišču so postavili spomenik Fran­ cu Pircu, ob cerkvi pa Karlu Mauserju, prenovili so obe cerk­ vi, Rihar pa je vodil tudi gradnjo Pirčevega doma in se trudil z načrtovanjem obnove strehe na farni cerkvi. Obnoviti je dal vse oltarje in kipe v farni cerkvi, ki so delo znamenite­ ga poznobaročnega kiparja Petra Žiwobskega. Na Tabru je dal postaviti kužno znamenje, obnovil in vrnil je orgle Petra Rojca v taborsko cerkev, vodil gradnjo Pirčevega doma, kjer imamo tudi prostore za kulturne prireditve. Kljub bolezni, ki ga je pestila v zadnjih petih letih, se je močno trudil z načr­ tovanjem obnove strehe na farni cerkvi. V letošnjem letu 110. obletnico neprekinjenega delovan­ ja praznuje Prostovoljno gasilsko društvo Duplje, ustanov­

4 Glas občine Naklo junij 2016 pod črto ljeno 25. februarja 1906, ko so v Dupljah pričeli s požarno dodatne nabave vozila, so se odločili za povečanje gasil­ obrambo. skega doma. V letošnjem letu so prizidali še prizidek k ob­ So najstarejše društvo v občini, ki ves čas šteje okoli 70 stoječi garaži. Tudi ta je nastal kot plod številnih ur prosto­ operativnih gasilcev. Ti svoje znanje vestno izpolnjujejo ter voljnega dela. skrbijo za nadgradnjo opreme. Dejavni so tako v gasilskih Leta 2006 so ob praznovanju stoletnice prejeli zlato pla­ disciplinah kot tudi pri drugih dejavnostih v občini. Zelo ak­ keto, tokrat pa so si prislužili spominsko priznanje Občine tivno pa se v društvu ukvarjajo z mladino, saj verjamejo, da Naklo. je v njih skrita gasilska prihodnost. Vsem nagrajencem, ki so s trdim delom, odrekanjem, Dupljanski gasilci imajo venomer voljo, da svoje znanje močno voljo, optimizmom in uspehi dokazali, da so ponos izpolnjujejo, svojo opremo pa nadgrajujejo. Skozi celotno občine, se je javno zahvalil tudi župan Mravlja, občinstvo pa obdobje delovanja so vdano skrbeli za požarno varnost so s svojim žametnim glasom razvajale tudi Dupljanke, ki so vasi, ljudi in njihovega premoženja. Posodabljali pa so vozni pod vodstvom Katje Klančnik Jelenc zapele Zdravljico, Rožo park, trenutno imajo v lasti tri vozila: Renault Traffic, ki služi na vrtu, Da bi jaz znala, na koncu pa še Avsenikovi Čakala za prevoz posadke, Iveco Turbo Daily in Ford Transit. Zaradi bom in Na mostu. ・ Prostovoljno gasilsko društvo Duplje Velika vaja in praznovanje ob 110. obletnici Neža Rozman

V prostovoljnem gasilskem društvu Duplje letos proslav­ ljamo svojo 110. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo organizirali slavnostno sejo, dve veselici pa tudi ve­ liko gasilsko vajo. Na slednjo smo povabili tudi druga gasil­ ska društva iz celotne GZ Naklo, PGD Križe, PGD Golnik in PGD Bistrica pri Tržiču, kinološko društvo in GRS Kranj. Z vajo smo želeli sovaščanom prikazati, kakšna je naša de­ javnost in kako obsežna je lahko reševalna akcija. Vajo smo izvedli na OŠ Duplje, v kateri naj bi prišlo do eksplozije pli­ na. Gasilci so požar pogasili, gasilci bolničarji pa ustrezno evakuirali in oskrbeli ranjence. Obenem smo prikazali tudi tehnično reševanje ob prometni nesreči, kjer smo prikaza­ li tudi rezanje pločevine. Po končani vaji smo priredili tudi dan odprtih vrat za sovaščane, na katerem smo jim pokazali našo opremo, vozni park, hkrati pa tudi požar v kuhinji. Na dnevu odprtih vrat nismo pozabili niti na najmlajše, ki so se lahko poveselili na otroški veselici. ・ Investiciji v komunalni službi Manca Miko

V letošnjem proračunu smo predvideli dve pomembni in­ vesticiji v komunalni službi, ki bosta pomembno prispevali k zmanjšanju stroškov glede na zunanje izvajalce komunalnih storitev. Prva investicija je bila metla za pometanje občin­ skih cest, s katero lahko zagotavljamo boljše varnostne razmere, saj tudi po večjih nalivih enostavno odstranimo nanesen material z vozišča. 17. 6. 2016 pa je bilo v uporabo predano tovorno vozi­ lo, s katerim bo izvajanje komunalne službe še lažje. Ko­ munalna služba zajema pometanje, košnjo trave, urejanje bankin, krpanje vozišča in druga dela, od katerih je odvisna prometna varnost in nenazadnje tudi izgled kraja. Urejena okolica, za katero sta v največji meri zaslužna prav naša ko­ munalna delavca, pomembno prispeva h kakovostnejšemu življenju občanov. ・

junij 2016 Glas občine Naklo 5 pod črto Župan sprejel devetletne odličnjake V petek, 10. 6. 2016, ob 12. uri je župan Občine Naklo sprejel 9-letne odličnjake. V nagovoru jim je zaželel obilo uspehov pri nadaljnji življenjski poti. Za spomin na srečanje jim je podelil priznanja, slovensko zastavo in računalniške USB ključke.

Devetletni odličnjaki 9. b: Katja Marenk 6. Ana Šišakovič Bizjak 3. Nejc Ambrožič 1. Maja Drinovec 7. Žan Žnidar 4. Miha Majnik 9. c: Nataša Černilec 2. Nika Frelih 5. Miha Marčun 1. Zala Černilec 3. Sara Jazbec 9. a: Katarina Gorenc 2. Ana Lipovšek 4. Andraž Rakovec 1. Ana Ferjanc 3. Maruša Triler 5. Job Stopar 2. Martin Fister Obnova Grogove ulice Občinska uprava

Junija se bo priče­ in nujno potrebnih del (pločnik) ne bo možno v celoti rea­ lo z dolgo priča­ lizirati. kovanimi gradbe­ Stanovalci Cegelnice in Grogove ulice bodo po uvedbi nimi deli na Grogovi v delo seznanjeni z natančnejšim cestnim režimom in ter­ ulici. Izvedlo se bo minskim planom del preko vaškega odbora Cegelnica in obnovo in širitev nenaslovljene pošte (letaki), vsi ostali občani in obiskoval­ vozišča z odvodnja­ ci pa s prometno signalizacijo in z obvestilom na spletnih vanjem, enostranski straneh Občine Naklo. pločnik na severni Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost in razume­ strani vozišča, uredi­ vanje, da s skupnimi močmi čimprej pridemo do željenega­ lo javno razsvetljavo cilja - urejene ulice in varnejše poti za vse udeležence v pro­ in ter izvedlo še dru­ metu. ・ ga dela na lokaciji. Pogodba o izvedbi gradbenih del je bila s strani občine pod­ pisana 16. 6. 2016. V kratkem bo izvede­ na uvedba izvajalca v delo. Po uvedbi v delo bo znan točen režim del in termin­ ski plan. Okvirno je predvi­ dena polovična zapora ceste, po Grogovi ulici bo potekal enosmerni promet z obvozom v drugo smer preko Strahi­ nja. Popolna zapora ceste bo samo izjemoma in kratkotraj­ na, ko dela na gradbišču drugače ne bodo možna (asfaltac­ ija, izkopi pri Boleru, itd.). Za pešce in kolesarje je predviden prehod ob gradbišču, po potrebi pa tudi preko prehoda na Staro cesto. Natančen režim obvozov, obhodov in zapor določi izbrani izvajalec po uvedbi v delo in v dogovoru z naročnikom. Za potrebe izvedbe projekta je nujno potreben odkup dodatnih zemljišč, zato je Občina lastnikom zemljišč projekt v fazi projektiranja že predstavila. S projektom so vsi me­ jaši soglašali in podali strinjanje s prodajo potrebnih zem­ ljišč. Večina lastnikov je tako že podpisala predpogodbe o prodaji, od ostalih lastnikov pa podpisane predpogodbe na Občini pričakujemo še pred začetkom del, sicer predvid­ enih

6 Glas občine Naklo junij 2016 pod črto

Aktivnosti v juniju Ureditev cest Cesta k Trnovcu nem znižanju hitrosti je porodi­ Cesta do turistične kmetije Trnovc je bila zadnjih nekaj lo projektantsko rešitev v obliki let močno načeta in vozniki marsikdaj niso vedeli, ali bodo krožišča. srečno prispeli do cilja. Domačini sicer po tej poti vsako­ H gradnji krožišča smo pri­ dnevno vozijo otroke iz Podbrezij v vrtec v Dupljah, veliko stopili z minimalno udeležbo pa je tudi turistov, ki tam preživljajo svoje počitnice. zunanjih izvajalcev, kar je inves­ Občina je v jeseni 2015 pristopila k naročilu projektne do­ ticijo pocenilo skoraj za polovi­ kumentacije za cesto k Trnovcu in 21. 1. 2016 je bilo objav­ co in je stala dobrih 17.000 EUR. ljeno javno naročilo male vrednosti za Ureditev ceste - 2. Z montažnimi deli in pleska­ faza. Izvajalec je bil izbran 5. 2. 2016, v skladu z določenimi njem horizontalne signalizacije roki je bila 1. 4. 2016 podpisana pogodba z izvajalcem, ki smo pričeli v petek, 1. 4. 2016 je bil 8. 4. 2016 tudi uveden v delo. V vmesnem času smo s po prenehanju obratovanja as­ pomočjo Odbora za komunalo in infrastrukturo vzpostavi­ faltne baze in zaključili v soboto li konstruktiven dialog z lastniki prizadetih zemljišč, kar je 2. 4. 2016. Namestitev vertikalne Montiranje krožišča gradnjo močno poenostavilo v zadovoljstvo vseh. si­gnalizacije in zatravitev krožišča - otoka je bila zaključena Po sečnji dreves je bila odstranjena asfaltna prevleka, 7. 4. 2016. izvedena so bila zemeljska dela, urejeno odvodnjavanje z izgradnjo meteorne kanalizacije, delno je bil obnovljen Izgradnja jaška vodovod in v dolžini 360 m obnovljena tudi javna razsvet­ ­Cegelnica ljava, ureditev brežin in izgradnja opornega zidu. V sredini aprila smo z up­ ravljavcem vodovodnega sistema Komunalo Kranj izvedli pomemben korak k izboljšanju vodooskrbe za prebivalce Cegelnice. Zaradi izvedbe povezave vodovodov izven obsto­ Vodovodni jašek za Cegelnico ječega jaška, je bilo le-tega potrebno povečati. Z izvedeno povezavo smo predvideli tlačno razbremenitev vode iz smeri Dupelj in obenem iz­ boljšanje tlačnih razmer v naselju Cegelnica. Župan Marko Mravlja in Duplje Trnovčeva Micka slavnostno V Dupljah smo obnovili promet­ prerezala trak Cesta k Trnovcu 13. 4. 2016 ni znak prehod za pešce, podalj­ Kljub slabemu vremenu (dež in sneg) ter umestitve do­ šali pločnik do gasilnega doma in datnih cevovodov v cestno telo se je sama gradnja zaklju­ uredili novo avtobusno postajo, ki čila v predvidenem roku, ostale pogodbene obveznosti in­ omogoča boljšo preglednost pri vesticije v višini 110.000 EUR pa so bile zaključene 10. 6. vključevanju vozil, saj je konstruk­ 2016. cija narejena iz inox materiala, Uradne otvoritve prenovljene ceste se je v petek, 17. 6. stene pa so iz enoslojnega lexana. Pločnik in avtobusna 2016, udeležilo kar nekaj občanov in gostov iz sosednjih ­postaja v Dupljah krajev. S skupnim blagoslovom sta zbrani množici varno in Okroglo srečno vožnjo zaželela tudi župnika Franc Grahek iz dup­ Ob cesti na okroglo smo namestili 80 m jeklene odbojne ljanske in Janez Rihar iz podbreške fare. Trak sta ob glasbeni ograje, ki bo preprečil zdrs vozil proti Cesti na Okroglo. spremljavi harmonikarja Primoža Gnidovca prerezala župan Pokopališka cesta, Podbrezje, Marko Mravlja in Trnovčeva Micka, kratek program pa so ­cesta proti Lovski koči popestrili tudi folkloristi Društva upokojencev Naklo. Na Pokopališki poti so bile Krožišče Resman nameščene nove rešetke za odvajanje Prebivalci Podrebra so občino dolga leta opozarjali na meteor ­ne vode. Izdelani sta bili po­ nevarno vključevanje in prečkanje Ceste na Okroglo. Speci­ nikovalnici v Podbrezjah in na cesti proti Lovski koči. ・ fična struktura prometnih udeležencev, kjer prevladujejo Ponikovalnica v težki tovornjaki, šolska pot in želja po uporabnikom prijaz­ Podbrezjah

junij 2016 Glas občine Naklo 7 pod črto Vaški odbori v občini Naklo - drugi del Marjan Babič, Občinski svetnik SLS

Ponovno se oglašam na temo vaških odborov v naši občini. Zato javno izjavljam, da v SLS niti jaz osebno v ničemer ne Dobro je, da so vaški odbori tudi v tem mandatu zaživeli in nasprotujemo morebitni spremembi odloka o vaških od­ želim, da bi uspešno delali ter da jih bodo v občinski upra­ borih. Mislim, da sem to tudi že praktično dokazal. V prvi vi upoštevali. Želim pa se odzvati na trditve župana, ki jih vrsti verjamem, da so vaški odbori namenjeni bolj učin­ je članom vaških odborov prenesel na njihovem uvodnem kovitemu reševanju problemov določenega kraja. Kar je srečanju, bile pa so posredovane tudi preko medijev. Tako potrebno storiti, je to, da postopek o načinu spremembe je pri temi »izbire članov vaških odborov« predstavljeno, da odloka požene občinska uprava in se v končni fazi uskladi v SLS, v prvi vrsti pa Marjan Babič, nasprotujejo spremem­ na občinskem svetu. Podpiram tudi rešitev, da bi predlogi bam pri tem postopku. Trenutno se namreč po veljavnem izšli iz baze, torej od članov vaških odborov in od občanov odloku člani vaških odborov določajo na osnovi predlogov samih. ・ političnih strank in list, zastopanih v občinskem svetu. Javno pismo Vračilo kupnine Gorenjski gradbeni družbi Ivan Štular

Spoštovane občanke in občani Nakla, komisija, član katere je bil tudi občinski svetnik iz vrst SDS, sedanji župan, g. Marko Mravlja, tako da je bil natančno kot nekdanji župan bi rad pojasnil določena dejstva v zve­ seznanjen s potekom prodaje, saj je vse potekalo transpa­ zi s problematiko tožbe GGD proti Občini Naklo. V javnosti rentno, občinski svet pa je prodajo tudi potrdil. ・ se je pojavilo prepričanje, da je Občina Naklo dolžna plačati Gorenjski gradbeni družbi, d.d., precejšnja denarna sred­ stva. Gre za približno 1,3 milijonov EUR, kar seveda za obči­ coo-92x126mm-Junij2016-tisk.pdf 1 09/06/16 22:15 no predstavlja veliko denarja. Ustvarja se mnenje, da gre za čisto izgubo denarja, kar pa seveda ne drži. Gre za vračilo glavnice (dela kupnine) in zamudne obresti na osnovi sod­ be vrhovnega sodišča. Vračilo glavnice je vračilo denarja, ki ga je Občina Naklo od GGD-ja dejansko dobila kot kupnino za prodajo stavbnega zemljišča v Gobovcah v času mojega županovanja. Ta denar je bil vnesen v občinski proračun in ga je občina porabila za financiranje občinskih infrastruk­ turnih projektov. Ker so po sklenjeni pogodbi določene skupine ljudi na vse načine želele to prodajo izničiti, šlo je

za nagajanje županu pa tudi za ohranjanje lastnih koristi C-

pašo ovac na občinski zemlji, ohranitev črne gradnje, karM jim je na koncu tudi uspelo. Y Ko je skupina občanov svoj cilj dosegla, je GGD hotela vplačani denar dobiti vrnjen, saj s kmetijskim zemljiščemCM dejansko nima kaj početi. Glede na to, da se Občina podMY vodstvom novega župana ni hotela sporazumeti in je raj­CY

ši pristala na tožarjenje, so nastale zamudne obresti, ki soCMY

znesek glavnice močno povečale. Občina je skupaj z zunajK najeto odvetniško službo, gre za isto firmo kot v primeru razvpite zgodbe FURS-a na temo davka za nadomestilo za uporabo stavnih zemljišč (NUSZ). Rezultat tega nekajletne­ ga postopka je plačilo preko 300.000 EUR zamudnih obres­ ti. Treba je še pojasniti, da je bila cena prodaje zemljišča v Gobovcah v letu 2008 določena na osnovi cenitve in je bila za Občino zelo ugodna, saj je bil posel sklenjen še v času pred krizo; in kot rečeno, je bil ves denar porabljen za občinske potrebe. Za samo prodajo je bila ustanovljena

8 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje

Kultura in dobrodelnost Slavnostno v Dupljanski graščini Petra Bandelj

otary klub Tržič Naklo in botrski klub RC Škofja Loka sta ob prvi obletnici delovanja kluba v Dupljah Rpripravila kulturno-dobrodelno prireditev. Četrtkovo popoldne, 5. maja, bo zapisano tudi v kroniko Dupljanske graščine, ki jo je ta dan obiskalo več kot 150 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, z namenom, da si ogledajo posaditev trte miru in prijateljstva ter razstavo darilnih izdelkov, ki jih rotarijci kot osebna in protokolarna darila odnašajo širom po svetu. Več kot 450 let stara trta z Lenta v Mariboru, imeno­ vana žametovka, je sedaj zasajena na vrtu graščine. Cepič z najstarej­ še trte na svetu v kate­rem so nastopili pevci domačega moškega pevske­ so zasadili Alojz ga zbora, kitarista, številni rotarijci, ki delujejo v umetniških Jenuš - Slavek, društvih, in dve prav posebni obiskovalki, ki sta počastili outar (gospodar) spomin na preteklost. Svojo zgodbo je prišla povedat Ta­ te trte na Lentu, Matjaž Mauser in Jernej Markič, ki bosta borska Urška, druga pa je bila Fani, sestra slavne slikarke skrbnika dupljanske sadike, Marko Murn iz Škofje Loke, ki se Ivane Kobilce, ki jo je upodobila na svoji znameniti sliki Po­ pripravlja na prevzem botrstva naslednje leto v Škofji Loki, letje. Dupljanka Matejka Lapan se je prelevila v lik s slike in in Branko Bandelj, ki je boter zasaditve in organizator celot­ požela mnogo pohval za svojo upodobitev in prelepo kito nega dogodka. Vsem obiskovalcem Dupljanske graščine o poletnega cvetja. verodostojnosti cepiča priča tudi zapis na plošči na pročelju Branko Bandelj, ustanovni član RC Škofja Loka in bo­ zgradbe. Trto je blagoslovil tudi župnik Franc Grahek. ter kluba Tržič Naklo je tega dne vse povabil na odprtje Dober namen in prijateljsko druženje je privabilo v vas ponovljene in dopolnjene razstave Rotarijski Perpetuum številne ljudi dobre volje in tudi odprtih rok. Dogodka so se mobile. Razstava je njegova avtorska in ena večjih razstav udeležili aktualni in vsi bivši guvernerji Slovenskega Rotary o rotarijstvu pri nas. Predstavljena je bila tudi ročno izdela­ distrikta. Martin Šinigoj, guverner Distrikta 1912 Slovenija, na in napisana knjiga o delovanju RC Škofja Loka, v katero je povedal, da je v družini rotarijcev po svetu več kot 1,2 je vložil že na desetine ur pisanja kronike o delovanju in milijona odraslih in več kot pol milijona mladih, ki delujejo dosežkih kluba. v 32 tisoč klubih, vsi pa so enakovredni in združujejo ljudi Na vrtu graščine in v okolici se je po končani prireditvi različnih poklicev, ki na odvijalo prijateljsko druženje in zares je bilo prijetno, dokler različne načine pomaga­ ni pisane druščine razgnal dež. Vsi, ki smo bili to popoldne jo v okolju. V Dupljah na prizorišču, smo sklenili, da dobromisleče ljudi vedno je bil vsak dobrodelni druži prijazna beseda, dobra hrana in delo - po koncu je prispevek nagrajen z bilo tudi takih dovolj, ki so pomagali vse spraviti v red. ・ ličnim vinskim kozarcem za spomin. Izkupiček prireditve so rotarijci na­ menili postavitvi dopr­ snega kipa slikarki Ivani Kobilci v Podbrezjah, del sredstev pa za zame­ njavo slamnate strehe na Kovkarjevi kajži v Pusto­ tah nad Škofjo Loko. Prireditev je spremljal bogat kulturni program,

junij 2016 Glas občine Naklo 9 iz naše srenje

Rotaract klub Tržič Naklo Mladi za dobrodelnost Špela Kalan

Ko je sredi aprila pomladansko cvetje intenzivno barva­ nato natisnili na majice, ki smo jih prodajali na charterju. Z lo našo okolico, smo mladi iz Rotaract kluba Tržič Naklo zbranimi sredstvi bomo pomagali pri nakupu avtomobila, uspešno zaključili naš prvi večji projekt aktiviranja lokalne ki bo družini iz lokalnega okolja olajšal prevoz otroka na skupnosti. terapije. Udeležili smo se tudi prireditve Na vasi se dogaja, Konec prejšnjega leta se je zbrala skupina aktivnih deklet kjer bo nekaj majic na voljo za vse, ki želite podpreti našo in fantov, starih od 18 do 30 let, z drznimi idejami, široko humanitarno akcijo. vizijo in neizčrpno energijo. Pod budnim očesom botrskega V prihodnje bo naše delovanje še naprej primarno usmer­ kluba Rotary Tržič Naklo smo v aprilu zelo uspešno izpeljali jeno v lokalno družbo, naša želja pa je, da nam s pozitivnim tudi uradni ustanovitveni dogodek, t. i. Charter. in humanitarno usmerjenim delovanjem uspe spodbudi­ Eden izmed osrednjih ciljev delovanja kluba Rotaract Tržič ti tudi ostale mlade ljudi, da nam bodo pomagali barvati Naklo je organizacija dobrodelnih prireditev, ozaveščanje okolje tudi takrat, ko se cvetoči letni časi poslovijo. ・ javnosti, zbiranje sponzorskih sredstev in nudenje pomoči socialno ogroženim, bolnim, ostarelim in drugim ranljivim članom družbe. V kulturnem domu Janeza Filipiča smo uspešno orga­ nizirali prvo dobrodelno akcijo. S Centrom za socialno delo Tržič smo se posvetovali, komu pomagati v nezavidljivi situ ­aciji, ki ji je Tržič izpostavljen po propadu Peka. Otro­ ci iz Mladinskega centra Tržič so ustvarili simpatične ris­ bice na temo Kaj jih dela srečne. Eno izmed teh risbic smo Foto: Aljaž Repnik Konjeniško društvo Naklo Predani delu Mirjam Gorenc

»Moj črni konj ne rabi uzde, očistili pohodniško pot proti Pečem. To so storili kar dvakrat. uboga me brez vajeti, Pod varno streho delavnice pa je že nastalo spominsko čez drn in strn me varno nosi, sakralno obeležje za žegnan studenec na pohodni poti Nak­ a meni se srce smeji.« lo-Peče-Sava. Letos boste občani Nakla in drugi obiskovalci­ Tako lepo in enostavno kot v pesmi v življenju pač ne gre, dobili novo lepo sprehajalno pot. Otvoritev lahko pričakujemo čeprav smo člani Konjeniškega društva Naklo navezani na nekje v začetku jeseni. svoje živali in delo se trudimo uspeti v »modernem« svetu. To Sonce je sijalo tudi, ko smo člani KD Naklo pospremili med­ nam uspeva s trdim in predanim delom. V začetku leta smo se narodno kolono starodobnikov skozi Naklo. predstavniki društev udeležili posveta na Upravni enoti Kranj z KD Naklo se že pripravlja na prireditve v okviru Na vasi se naslovom Kako organizirati javno prireditev. Tisti, ki to delate, dogaja. Tam se bodo spet pomerili najmočnejši Naklanci v vleki veste, kako to zgleda, za laike pa povem le to, da se takrat traktorja. Poletje pa bo dolgo in pestro. Furmanski praznik v srce prav nič ne smeje. Kljub zakonskim oviram smo pri svojem Postojni, dan stare kmetijske tehnike v Jablah, Beljak, Dutovlje ... delu optimistični. V začetku aprila smo se zbrali na občnem Vsem občankam in občanom priporočam, da si katero od zboru, analizirali dosedanje delo in se zavezali novim zmagam prireditev ogledate in nas spodbujate pri našem delu. naproti. Sprejeli smo plan za leto 2016, ki je kot vedno natrpan Aktivnosti, ki jih izvaja KD Naklo, so sofinancirane s strani s prireditvami. Občine Naklo. ・ Na mrzlo, mrzlo Jurjevo nedeljo smo se udeležili žeg­ na konj v Gorjah. Prireditev je lepo uspela, samo mraz in veter sta jo delno zmotila. Kljub temu smo člani KD Naklo naredili krog okoli Blejskega jezera. Bilo je zelo lepo, nepozabno, a mrzlo. Tudi prvi maj je bil deževen in mrzel. Konjenico treh dežel Slovenije, Avstrije in Italije je krojilo vreme, zato smo avstrijsko Ziljsko dolino občutili podobno kot Gorje, mrzlo in premočeno. Vmes pa je si­ jalo sonce. Naši člani so po spomladanskem snegu spet

10 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje

Turistično društvo Naklo Le s sodelovanjem do uspeha Člani Turističnega društva Naklo smo se v zadnjem ob­ sednica Turističnega društva Bizeljsko in nas pozdravila. dobju posvetili urejenosti vasi, izobraževanju in prvemu po­ Na Bizeljskem smo spoznali zanimive in prijazne ljudi. V hodu v Udin boršt. spominu so nam ostali prijazni vodniki po gradu Rajhen­ Tako smo v soboto, 9. aprila, kljub deževnemu vremenu burg in zelo prijazna in ustrežljiva lokalna turistična vod­ skupaj s člani Lovske družine Udenboršt, društva Projects, nica. Spoznali smo, da na Gorenjskem in še posebej v Na­ Konjeniškega društva Naklo in drugih ekološko osveščenih klem, premalo sodelujemo. Če želimo, da bo naša vas ne le občanov sodelovali na čistilni akciji, ki je ta dan potekala v na turističnem, pač pa tudi na drugih področjih napredova­ občini Naklo. la, bomo morali bolj sodelovati, kajti v sodelovanju je moč. Čistili smo območje Udin boršta, polja od izliva Tržiške V soboto, 4. junija, so TD Naklo, TD Kokrica in Pod krivo Bistrice do Spodnje Besnice (Natura 2000), Dobrave ter jelko Duplje pripravili prvi pohod v Udin boršt. Naklanci smo vasi Okroglo in Naklo. Onesnaženost narave z odpadki je se zbrali pred Domom Janeza Filipiča in odšli skozi Naklo iz leta v leto manjša. Žal pa ni takšna okolica glavne pro­ in Cegelnico v Želin, kjer je bil cilj pohoda. Pri koči Lovske metne vpadnice skozi Naklo, ki se celo poslabšuje. Na tem družine Udenboršt so nas pozdravili člani Turističnega društ­ območju smo našli star televizijski sprejemnik, računalnik, va Naklo. Postregli so nas s praženim krompirjem, kranjsko steklene in plastične steklenice, polivinil, odpadne veje in klobaso in pijačo. Predsedniki Aleš Kokalj, Ivan Meglič in celo krompir. Žal so te parcele v samem središču vasi Polica Mimi Rozman (TD Kokrica) so v pozdravnem nagovoru de­ in Naklo. S svojo neurejenostjo kvarijo turistični potencial jali, da upajo, da bo pohod postal tradicionalen.­ Povedali Naklega. so še, da si želijo, da bi pohod prerasel v vseslo­venski, pri Da urejena vas pripoveduje o urejenih in kulturnih ljudeh, čemer pa morata sodelovati občini Naklo­ in Kranj. Udeležba ki živijo v tej vasi, se zaveda g. Matej Bernard iz podjetja pohoda je bila nepričakovano visoka, našteli smo več kot MB, merilno in rezilno orodje iz Naklega, ki je čistilno akcijo sedemdeset ljudi. Tudi prva junijska sobota prihodnje leto v celoti denarno podprl. Člani društev se mu prisrčno zah­ je že rezervirana za drugi pohod v Udin boršt. valjujemo.

Nepričakovana množica ljubiteljev Narave se je podala Foto: Damijan Janežič Bizeljsko je lepa, gričevnata pokrajina, vredna ogleda. na pohod v Udin boršt. Foto: Damijan Janežič V petek, 17. junija, je Naklo obiskala ekipa oddaje Do­ V soboto, 16. aprila, smo se udeležili strokovnega izleta bro jutro. V oddaji je bilo predstavljeno furmanstvo (poštna v Posavje in na Bizeljsko. Pripravila ga je Gorenjska turis­ kočija, parizar, zapravljivček, izdelava komatov) in nekdanja tična zveza. Ogledali smo si obnovljena gradova Rajhen­ prehrana. Naklanci smo predstavili pražen krompir in kranj­ burg in Pišece. Grad Rajhenburg ni le lepo obnovljen, pač sko klobaso, Dupljanci Rokovnjaški ričet, Podbrežani pa pa ima tudi vsebino, zanimivo za obiskovalce. Razdeljena je sadjarstvo in izdelke iz sadja (štrudl, žganja, sokove, suho v tri zgodbe. Prva predstavi lastnike gradu, druga menihe in sveže sadje). Sodelovali so Turistično društvo Naklo, Ko­ trapiste, ki so v prvi polovici 20. stoletja živeli na gradu, in njeniško društvo Naklo, Turistično društvo Pod krivo jelko tretja slovenske izgnance 1941-1945, ki jih je nemški oku­ Duplje, Društvo podeželskih žena, odbor Naklo (članice so pator od tu pregnal v taborišča. pripravile različna peciva, med njimi, potico, krofe in flan­ Značilnost hribovitega Bizeljskega so vinogradi in repnice, cate), pridelovalci sadja v Podbrezjah (Jerala, Matijovc in v katerih hranijo steklenice z vinom. Obiskali smo vinsko Gregorc), Poličarjova kmetija, Bovavčova gostilna iz Stra­ klet in eno večjih zbirk majolik s 1400 eksponati iz 63 držav. hinja, Biotehnični center Naklo, Folklorna skupina Društva Ob ogledu nam je lastnica Lea Babič, kmetica leta 2015, upokojencev Naklo, sedlar Franc Jelovčan in skupina ročnih ponudila bizeljski ajdov kolač. Potepanje po Bizeljskem smo del. Organizator prireditve je bilo Turistično društvo Naklo, zaključili s poznim kosilom v Hiši pesmi in vina Sagmeister. avtorja scenarija pa Janez Črnilec in Damijan Janežič. Med kosilom nam je stari oče zaigral nekaj melodij na har­ Turistično društvo Naklo vabi občane na festival pražene­ moniko, prijazna družina Sagmeister pa zapela več sloven­ ga krompirja v Radlje ob Dravi, ki bo v soboto, 3. septembra. skih in dalmatinskih pesmi. Po kosilu nas je obiskala pred­ Prijave zbirajo od 16. avgusta dalje v Gostilnici Kresnik. ・

junij 2016 Glas občine Naklo 11 iz naše srenje

Mednarodna revija starodobnikov Starodobna vozila obiskala Naklo Tekst: Sabina Romšak, Foto: Sabina Romšak, Jure Renko

ončna sobota, 21. maja 2016, je na pot pospremila starodobna vozila, ki so se v okviru 8. zaporedne Mednarodne revije starodobnikov »A« pripeljala tudi v Naklo. Jeklene lepotce, katerih nastanek sega Studi v leto 1909, je prišlo pogledat lepo število obiskovalcev. Za kulturni program v vaškem jedru Naklega so poskrbeli konjeniki iz Naklega, Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo z rokovnjači in Folklorna skupina Podkuca, zbrano množico obiskovalcev pa je nagovoril podžupan občine Naklo Jure Renko.

V okviru edinstvene tovrstne revije v Sloveniji, katere ka­ kovost organizatorji ohranjajo s strogimi kriteriji izbora, sta znamenitostmi okoliških krajev, je v zadnjih letih postal od­ se tudi letos formirali dve koloni z motorji in avtomobili star­ meven tudi v tujini. Letos so tako poleg slovenskih v koloni odobniki. Zbiranje vozil s predstavitvami njihovih poseb­ sodelovala tudi prevozna sredstva iz Hrvaške, Italije, Češke, nosti se je v centru Kamnika pričelo že okrog devete ure, Nemčije, Avstrije in Madžarske, še ena posebnost prireditve sledila je pot do Škofje Loke, v poznih popoldanskih urah pa je tudi stilno usklajena oblačilna podoba voznikov z nji­ pa je karavana starodobnikov prispela v Naklo. Letošnje hovimi starodobnimi vozili. prireditve, ki se je pričela že s petkovim sprejemom v Domu Večer so udeleženci revije zaključili s podelitvijo priznanj kulture Kamnik, so se med drugimi udeležili tudi predsed­ in druženjem v Hotelu Marinšek, kjer je zbranim zapela nik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik, Fanika Križaj, v nedeljo pa je sledil še obisk Gradu Strmol, predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodob­ postanek v Šenčurju in sklep revije v parku Arboretum Volčji nih vozil Janko Uratnik, generalna sekretarka Unesca za Potok, kjer so bili s cvetjem okrašeni avtomobili postavljeni Slovenijo Marjutka Hafner, kot poseben gost pa tudi pred­ na ogled vsem obiskovalcem. ・ stavnik FIVE, mednarodne organizacije, ki združuje vrsto nacionalnih zvez in organizacij, povezanih s starodobnimi cestnimi vozili in letos praznuje 50. letnico obstoja. Dogo­ dek, v okviru katerega se udeleženci in gostje spoznavajo z

12 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje

Zgodovinska obeležja Naklega Mlin na Okroglem in brodnik na Savi Mara Črnilec

lin so zgradili leta 1448 in je obratoval 523 let. Lepo bi bilo, če bi nam ga uspelo obnoviti, saj ga za­ Mgotovo lahko štejemo med bisere evropske kulturne dediščine. Zgodovina nam pripoveduje, da so po Nakelski suhi do­ Prav ta dva studenca je mlinar uporabil kot vodno silo za lini promet nadzorovali že Rimljani, ki so na Štuclju nekaj mlin. Vodo je speljal na leseno kolo, ki se je vrtelo ob za­ nad 60 m visokim konglomeratnim pomolom Udin boršta hodnem zidu mlina. To leseno kolo je vrtelo mlinske kamne, zgradili utrdbo. Od tam so imeli enkraten pogled na cesto, ki so mleli žito v mlinu. Beli kamni so mleli bela žita, črni ki je prihajala iz Emone (Ljubljane) in potekala proti rimskim kamni pa npr. ajdo. Mlin je imel še stope (posebne naprave, provincam na zahodu. ki so iz prosa pridobile kašo, iz ječmena pa ješprenj). V vasi Pivka pod Štucljem so pri Iglejevih našli rimsko Bele mlinske kamne je mlinar kupil v kamnolomu v bližnji žaro, ki je danes v kranjskem muzeju, arheolog Valič pa je vasici na Polici, kjer so Puharji iz Kranja več kot 300 let iz na Štuclju našel ostanke rimske utrdbe in rimski nagrobnik konglomerata na robu Udin boršta klesali mlinske kamne. - spomenik, ki stoji na vzhodni strani kranjske cerkve. Kamne za temno žito (črne) so kupili v kamnolomu blizu Zanimivo pa je to, da je bil eden najstarejših obrtnikov Tržiča. v nakelski fari brodnik na Savi »Svolt« iz Okroglega, ki je V mlin so vozili mlet žito kmetje iz Nakla in sosednjih vasi s čolnom vozil ljudi preko Save. Brod je imel privezan pod nakelske fare, vsi kmetje iz Kranja (takrat jih je bilo v mestu južnim strmim bregom Dobrave pod vasjo Okroglo. Vas se kar nekaj) in okolice ter celo iz Besnice, ki jim je žito poma­ kot naselje na konglomeratni Dobravi ob Savi omenja že gal čez Savo prepeljati kar brodnik. leta 1263 in to v nakelski fari. Naklo se prvič omenja leta V 18. in 19. stoletju so ob Tržiški Bistrici zgradili še 4 mline, 1241. a je bil najbolj obiskan prav mlin na Okroglem. Strokovnjaki Gotovo pa je postavitvi brodnika na Savo botroval takrat­ so ga označili kot mlin, ki ima najlepšo lego ob Savi. Naj ni zgodovinski dogodek na našem ozemlju. Leta 1263 je povemo še to, da kmetje niso mletja plačevali z denarjem, prišlo do prepira med Brižinskimi škofi iz Freisinga in Orten­ ampak so se z mlinarjem vedno dogovorili, koliko meric od burškimi grofi, ki so imeli v posesti več naših krajev. Prepir zmletega žita bo vzel mlinar. se je končal tako, da je grof Ortenburški podaril Okroglo Žal pa mlin danes na Okroglem propada. Za notranjost Freisingom, ki so jim posesti pri nas nadzorovali škofjeloški so lastniki lepo skrbeli, a se stavba in kolo ob zidu počasi škofje. Okroglanci so sedaj morali zamenjati tudi faro. Vse podirata. Obnova bi zahtevala veliko sredstev. 523 let obra­ obveznosti so morali opraviti v fari Šmartno (Stražišče). Tja tovanja mlina je dolgo zgodovinsko obdobje. Turistično so nosili desetino, hodili na tlako, obiskovali vse cerkvene društvo Naklo je skupaj z lastniki uredilo muzej mlinskih obrede. Pot do nove fare je bila daljša kot do Nakla. Da bi kamnov na Polici. Če bi nam uspelo obnoviti še mlin na jo skrajšali, so dobili na Savi brodnika, tako jim ni bilo treba Okroglem, bi občina Naklo imela 2 zgodovinski in turistični Save prečkati preko mostu v Kranju. zanimivosti, vredni ogleda. Ob Savi blizu priveza za brod pa so leta 1448 zgradili mlin. Narava je ob izvirih potokov, ki tečejo v Savo izpod Do­ Sedanjo podobo je dobil leta 1926, ker je takrat stari mlin brave, ustvarila še eno zanimivost. Voda potokov teče pogorel. Mleti je prenehal leta 1971. Obratoval je 523 let. znotraj Dobrave po skalah, ki vsebujejo veliko apnenca. Ko Ob postavitvi mlina je bil vsakokratni mlinar tudi brodnik. potoki pridejo na površino, vodo pršijo po skalah, poraslih Pravica do tega poklica je šla iz roda v rod. z mahom. Voda na mahu kmalu izpari, na mahu pa ostaja Okroglanci so bili kar več 100 let podložniki škofjeloških apnenec in mah počasi okamneva. Res je zanimivo videti škofov. Leta 1291 je Okroglo imelo 14 kmetij, ki so ob­ okamneli mah. delovale celotno kmetijsko zemljo na Dobravi, šele leta Ob Savi pri mlinu so našli svoj prostor tudi ribiči. Blizu 1788 je Jožef II. ukinil cerkveno gospoščino tudi pri nas in mlina je tudi stranski mrtvi rokav Save, ki ga Sava skozi leto od tedaj so bili okroglanski kmetje podložni brdski posvetni polni ob povišanju vodostaja. Ta rokav so domačini poime­ gosposki (Brdo pri Kranju). novali Okroglanski bajer, ki poleti privabi veliko domačih Mlinar – brodnik je še kar naprej vozil ljudi z brodom čez kopalcev. Z brodom pa se še danes lahko peljejo romarji, Savo (največ romarje, ki so obiskovali romarsko goro Sv. šolarji ali pa obiskovalci Sv. Jošta čez Savo. Včasih so ljudje, Jošt). Kasneje je moral brodnik voziti čez Savo celo rokov­ ki so se vračali z gore na levi breg samo zavpili in brodnik njače, ki so imeli skrivališče na desnem bregu Save. jih je vedno prišel iskat, danes pa si pomagamo s telefoni. Naj predstavim še mlin, ki so ga lastniki postavili na levem Naj zaključim. Lepo bi bilo, če bi nam uspelo mlin obno­ bregu Save pod vasjo Okroglo. Nad mlinom v konglome­ viti. Kraj, kjer bi mlinarji mleli žita 523 let, bi težko našli v Ev­ ratni steni Dobrave sta 2 potoka. (Konglomerat je okamenel ropi. To je res enkratni zgodovinski primer, vreden obnove rečni prod, skala z veliko apnenca. Reka je prod prinašala že tako za nas kot naše potomce in seveda turiste. Mogoče pa v ledeni dobi izpod ledenikov, ki sta segala do Radovljice.) bi lastniku mlina lahko pomagala Evropska unija. ・

junij 2016 Glas občine Naklo 13 iz naše srenje

110 let kulture v Naklem Oris dogodkov skozi čas 1. del Damijan Janežič

Pred stodesetimi leti, maja 1906, so na pobudo kaplana Franca Pavšiča tudi Naklanci pričeli boj za ohranitev slo­ venskega jezika, narodne zavesti in slovenskih običajev. Ustanovili so Bralno društvo v Naklem. Po prvi svetovni voj ­ni se je preimenovalo v Katoliško prosvetno društvo, po drugi svetovni vojni v Kulturno umetniško društvo Dobra­ va, danes se imenuje Kulturno društvo Dobrava Naklo. V zgodovini društva je bilo nekaj prelomnic. Do razglasitve kraljeve diktature, leta 1929, so se kulturni delavci posvečali predvsem gledališki in pevski dejavnosti. Skupaj s Prosto­ voljnim gasilskim društvom Naklo in Telovadnim odsekom Orel so pripravljali različne igre: komedije (Zamujen vlak, Pravda, Pravica se je izkazala, Fraklnov Boštjan, Tri sestre in trije tički, Pri belem konjičku), tragedije (Garcia moreno), otroške igre (Sneguljčica, Sirota, Izgubljena hči), ljudske igre (Dimež, strah kranjske dežele, Fernando, strah Asturije, Divji lovec, Kapelica na Gori ali roparji na Šmarni Gori, Tihotapec, Številke gospe Rožmarinke, Deseti brat, Domen), zgodovin­ Gledališka predstava Mišelovka, 1978 ske igre (Turki pred Dunajem). Do prve svetovne vojne je Društvu sta se kot odseka pridružila fantovski odsek in deloval velik mešani pevski zbor z imenom Pevski klub v dekliški krožek (prejšnje samostojno društvo Orel). Leta Naklem. Del članov zbora je leta 1906 ustanovil godbo, ki 1938 so dali na pobudo župnijskega upravitelja kanonika, pa je delovala le nekaj let, do odhoda organista in dirigenta dr. Jožefa Šimenca po načrtu profesorja Staneta Kregarja Viktorja Novinška, po domače Šporna (kasneje pri Marku), izdelati društveno zastavo. iz Naklega v Ameriko. Leta 1938 so člani društva začeli resno razmišljati o grad­ Zaradi kraljeve diktature je bilo društvo, ker je bilo ka­ nji Prosvetnega doma. Naslednje leto so z delom zastavili. toliško usmerjeno, leta 1933 ukinjeno. Ponovno je začelo Zemljo je prispevala Župnija Naklo, zaradi tega je bil dom delovati leta 1936. Tudi v tem obdobju so se člani v naj­ vpisan nanjo, les za ostrešje in prevoz s konjsko vprego večji meri posvečali gledališkim predstavam. Med drugim kmetje, pri delu pa so sodelovali skorajda vsi prebivalci so na odru nekdanje učilnice v stari šoli odigrali komedije župnije Naklo. Ko je bil dom dograjen do tretje gradbene (Proslava, Kadar mačke ni doma, razočarani svatje, Neves­ faze, se je pričela druga svetovna vojna. Z deli so nadaljevali ta iz Amerike, Senator, Krišpin in Fridolin, Zmešnjava nad po vojni. Vodstvo pri dokončanju gradnje je prevzela nova zmešnjavo), drame (Beda, Vrnitev, Črnošolec, Stilmondski oblast, ki pa ga žal ni dokončala po načrtu arhitekta Gusta­ župan, Luč z gora), ljudske igre (Divji lovec, Veriga), du­ va Ogrina, Plečnikovega učenca, ampak v socialistični mani­ hovne igre (Sultanova hči, Smrtni ples, Teofil), zgodovinske ri. Leta 1953 je bil dom podržavljen. Več kot trideset let so igre (Skrivnostna zaroka), opereto (Čevljar in vrag), otroško ga imeli v upravi člani športnega društva TVD Partizan, nato igro (Božična pravljica). je prišel pod upravo Kulturnoumetniškega društva Dobra­ va. Leta 1999 je bil v denacionalizaciji vrnjen župniji Na­ klo. Ta ga je preimenovala v Dom Janeza Filipiča. 30. junija 1946 je bila slovesno odprta dvorana. Nato so člani društva spet pričeli pripravljati gledališke predstave. Med njimi so se zvrstile: Vdor, Nebesa na zemlji, Detektiv Megla, Raztr­ ganci, Veriga, Vida Grantova, Pri belem konjičku, Prisega o polnoči, Bele vrtnice, Miklova Zala, Divji lovec, Celjski grofje, Pot do zločina, Veronika Deseniška, Mirandolina, Lepa Vida, Davek na samce in druge. V desetletju po vojni so igra­ li tudi šolski otroci. Nastopili so z igrami Pogumni Tonček, Rdeča kapica, Mogočni prstan, Alenka išče srečo, Pastorka in mačeha. Pisna vira: Damijan Janežič: Kulturna stoletnica v Naklem, Kulturno društvo Folklorna skupina Podkuca Dobrava Naklo, 2007; Naklan’c, glasilo krajevne konference SZDL Naklo. Foto: Damijan Janežič, 2015 Ustna vira: Miha Štefe; Špela Eržen.

14 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje

Spomini kulturnega delavca Dolgo ste bili član upravnega odbora Kulturno umet- Ob letošnjem jubileju kulture sem povabil člana Kul­ niškega društva Dobrava Naklo. Čemu vas je pot pripe­ turnega društva Naklo, nekdanjega blagajnika in upravni­ ljala v kulturo? ka Prosvetnega doma ali Doma kulture, današnjega Doma Ko sem postal odbornik pri krajevni skupnosti so mi kma­ Janeza Filipiča Zdenka Koširja, da nam pove nekaj o sebi in lu naložili delo pri prosvetnem ali kulturnem domu. Vrsto o delu v Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo (KUD let po vojni je dom imelo v upravi športno društvo TVD Dobrava Naklo). Partizan. Ko je v sedemdesetih letih dom prišel pod upravo Kulturno umetniškega društva sta ga kratek čas imela na skrbi Janez Mohar in Jože Jošt, nato so za upravnika določili mene. Po smrti upokojene učiteljice Ivanke Lukovšek, sem, okrog leta 1975, prevzel blagajniško mesto. Tedaj smo ne­ kaj denarja dobili iz Sklada za kulturne dejavnosti v Kra­ nju. Porabili smo ga za delovanje društva in obnovo doma. Predsednik društva je bil dolgo vnet igralec Miha Štefe, po domače Bankov iz Naklega. Vmes sem bil dve leti, od 1976 do 1978, izvoljen za predsednika tudi jaz. Delo upravnika sem ob osamosvojitvi Slovenije predal nasledniku. Prav med desetdnevno vojno, okrog 25. junija 1991, smo gradili stranski vhod v dvorano in betonirali ploščo nad njim. V Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo sem bil v odboru okrog dvajset let. Ves ta čas sem bil tudi upravnik doma. Zdenko Košir z ženo Silvo. Foto: Damijan Janežič Kaj se je v tem času dogajalo v Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo in v prosvetnem domu, današ­ Vaše korenine ne poganjajo v Naklem. Od kod prihajate? njem Domu Janeza Filipiča? Res je. Nisem Naklanc. Doma sem iz Žiganje vasi. Toda Kot upravnik doma sem bil zadolžen za prenovo stavbe Naklo sem začel spoznavati že, ko sem se podal na šola­ Doma kulture in inventar. Kmalu po mojem prihodu smo nje v LGV Kranj (kasnejši Srednješolski center Iskra, opomba naredili nad lesenim stropom dvorane betonski plašč, to je pisca) in se izučil za finomehanika. Vozil sem se z zname­ požarno ploščo. Zaradi tega se je začel posedati. Ko smo nitim Tržičanom. Na postaji v Naklem je na vlak vedno vsto­ ga podprli s stebrom, je predsednik društva Miha dejal: »To pilo veliko potnikov, ki so odhajali v šolo in službo, med je pa Koširjev steber.« Nato smo povabili tesarske in druge njimi tudi Silva Štilec, po domače Štinglčova Silva. Torej sva gradbene mojstre, da bi svetovali, kako bi ga sanirali. Med se spoznala na tržičanu in se leta 1954 poročila. Nato sem njimi ga je znal utrditi le tesarski mojster Janez Uranič z se preselil v Naklo k Silvi. Stanovala sva pri ženinih starših. Okroglega. Križno ga je zvezal, kar drži še danes. Izrabljen Kmalu sva kupila parcelo na Cegelnici in začela graditi hišo. lesen tlak v dvorani smo zamenjali z betonskim in linolejem. Leta 1962 sva se z družino preselila vanjo. Razmišljali smo celo o tem, da bi tla poglobili, pa ni bilo Silva je hudomušno dodala: »Z vlakom sem se v služ­ denarja. V dvorani smo naredili tudi leseno oblogo. Sicer bo vozila skorajda do zadnjega dne, do konca decembra je bil dom leta 1941 zgrajen do strehe. Nemci so v klubski 1965. Še danes hranim izkaznico in vozovnico. V Naklem na sobi in v stanovanju vzidali pripravljena okna, na podstre­ postaji še čaka vlak, le še vlakovodja mora priti, pa se bom hi pa zgradili bunker, ki je bil po vojni odstranjen. Društvo spet peljala.« je okna naročilo pri mizarju Fajfarju v Žejah. Na straniščih Hitro ste se vključili v družbenopolitične organizacije. V smo betonske školjke zamenjali z novimi. V prostoru pod katera društva ste se včlanili? odrom, kamor so leta 1970 namestili telefonsko centralo, Najprej sem se včlanil v Rdeči križ. Kmalu sem postal član so imeli telovadnico člani TVD Partizan. Leta 1984, ko je odbora za novi vodovod. Predsednik je bil Andrej Oko­ močan veter odkrival strehe, je tudi na strehi kulturnega rn, član pa še Janez Mohar. Iz Naklega smo napeljali novi doma poškodoval skoraj polovico strešne opeke. KUD je vodovod do vrha Cegelnice. Vodovod iz Lebinice ni imel imel knjižnico od leta 1953 v zadružnem domu. Kasneje je dovolj pritiska in so ga lahko koristile le hiše v spodnjem nabavil televizor. Naklanci so ga hodili gledat. Tudi krajevni delu Cegelnice. Dodelili so me tudi vaškemu odboru na Ce­ urad je bil na začetku, od približno leta 1960 v zadružnem gelnici, v katerem sva bila z Jankom Trohom. Kmalu potem, domu. Okrog leta 1962 smo knjižnico, ki je štela okrog tisoč ko je bila ustanovljena velika Občina Kranj in je okrog leta knjig, za kratek čas preselili v klubsko sobo v prosvetni dom. 1960 dobila manjše organizacijske enote krajevne skupnos­ Kmalu smo jo preselili v zgornjo garderobo in na balkon. Ko ti, sem bil izvoljen v prvi svet Krajevne skupnosti Naklo. smo istega leta podrli kabino za kinoprojektor, se je spros­ Tisti mandat smo nato širili in asfaltirali cesto od Vrtačnika tila soba, v kateri so dobile mesto knjige. Knjižnico so vodili (današnje Picerije Bolero, opomba avtorja) proti Malemu Anica Feldin, Alma Kavčič, poročena Konjar, Polde Verbič Naklemu in Cegelnici ter skozi vas do Smarekarjevega To­ in drugi. Sredi sedemdesetih let je knjižnico prevzela v up­ neta. ravo Osrednja knjižnica Kranj. Knjige so na novo označili,

junij 2016 Glas občine Naklo 15 iz naše srenje

­nekatere tudi izločili in vrnili KUD-u. Ta jih je shranil na pod­ 110-letnice kulture v Naklem, ampak tudi 70-letnico strehi, kjer so vzele konec. Odtlej je knjižnico vodila njihova odprtja dvorane v Domu Janeza Filipiča. delavka. V klubski sobi so potekali občni zbori in sestanki Ne pozabi omeniti, da je bila pred sedemdesetimi leti vaških odborov in krajevne skupnosti. odprta dvorana v prosvetnem domu. To je bilo 29. junija 1946, ko so pripravili tudi veselico za pokritje stroškov. Žal Kakšen program je imelo Kulturno umetniško društvo danes ne ustreza več sodobnim merilom kulturnega doma. Naklo? Pa tudi Kulturno društvo v Naklem nima več močnega vetra Društvo je imelo dobro obiskano knjižnico. Okrog leta v jadrih in dvorano le še redko napolni. Z načrtnim delom 1960 je bilo v njej 1000 knjig. Sem in tja so »naštudirali« pri šolski mladini bi se morda stanje nekoliko spremenilo. kako igro. Leta 1972 je začel pripravljati gledališke pred­ Seveda pa še najbolj z odličnim kulturnim programom. Ve­ stave Miha Štefe. Okrog sebe je zbral talentirane igralce in liko tega, kar smo nekoč hodili gledat v kulturne domove, odigrali so veliko iger. Dobro se spominjam igre Mišelovka. danes lahko gledamo s fotelja doma v dnevni sobi. Televi­ Z njo so hodili na gostovanja. Eno igro je režiral učitelj Mi­ zorji, računalniki, pametni telefoni in druge naprave nam lan Pagon. to omogočajo. ・ Letos kulturnozavedni Naklanci ne praznujemo le Dupljanske telovadke Poučen izlet na Dolenjsko Marija Janc

ako kot vsako leto smo se dupljanske telovadke ob koncu sezone odpravile na izlet. Udeležba je bila Tvelika, saj bi bil kmalu skoraj premalo največji avtobus. Tokrat nas je pot peljala na Dolenjsko. V jutru prve sobote v aprilu, ko smo se odpravljale iz Dupelj, nam je služilo tudi vreme. In naša pot se je lahko začela. Najprej smo se ustavili na delčku Poti Slakove in Pavčkove mladosti, v vasici Šentjurij, rojstnem kraju Toneta Pavčka. Lojze Slak in Tone Pavček, dva velika prijatelja, dve veliki legendi, sta vsak na svojem področju predstavljala višek svoje umetniške ustvarjalnosti. V zahvalo in spomin so se jima oddolžili prebivalci mirnopeške občine tako, da so jima postavili spomenik. Spomenik Tonetu Pavčku, ki smo si ga tudi ogledale, je ob cerkvici Sv. Jurija. Kamnit spomenik simbolizira pokončno držo Toneta Pavčka. Na bronasti prostor v letu 2015. V njem je stalna spominska zbirka, ki plošči je reliefni portret pesnika, ob stebru pa je v obliki prikazuje življenje in delo Toneta Pavčka. Tako najdemo potke do bližnje lipe položenih 42 kvadratnih betonskih tam pesnikov pisalni stroj, rokovnik, zbirko njegovih slik in tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del. Spomenik Pavčkovo knjižnico. Vsak obiskovalec si lahko za čas obiska Lojzetu Slaku je postavljen na Malem Kalu pred hišo Barbo­ vzame knjigo in iz nje prebere krajši ali daljši del ali pesem vih, ki je hiša Slakove mladosti. Tudi ta spomenik je kamnit kar v celoti. Tudi me smo v zahvalo pesniku za vse njegovo steber, na katerem je bronasta plošča z reliefnim portretom delo prebrale dve pesmi. Zelo zanimiv je bil tudi krajši film glasbenika, ob stebru pa je v obliki potke postavljenih 37 o velikem pesniku, ki odkriva tudi kakšen nepoznan delček okroglih betonskih tlakovcev, ki so razporejeni tako kot tip­ njegovega življenja. ke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim gum­ Po malici nas je pot vodila dalje v novomeško tovarno bom. Oba spomenika je zasnoval arhitekt Tomaž Slak v zdravil Krka, eno vodilnih proizvajalcev generičnih zdravil sodelovanju z Leopoldom in Marijo Mojco Pungerčar, bro­ v svetu. Začetki tovarne Krka segajo v leto 1954, kjer je v nasti plošči pa sta delo kiparke Alenke Vidrgar. Farmacevtskem laboratoriju Krka delalo le devet ljudi. Lah­ Cerkvica sv. Jurija predstavlja zelo pomemben spomenik ko rečemo, da je ob dobrem vodenju, odličnih idejah za sakralne arhitekture in umetnosti na Dolenjskem. K starej­ razvoj novih projektov iz majhnega zraslo veliko podjetje, ši ladji, ki izvira še iz srednjega veka, je bil ob koncu 16. ki ima danes poleg družb v Sloveniji še 40 podjetij in pred­ stoletja prizidan prezbiterij, ki ohranja tradicijo gotskega stavništev v tujini, kjer je zaposlenih več kot polovica od križnega obočnega sistema z grebeni. Cerkev se ponaša s skupaj dobrih 10.000 delavcev. Glavne dejavnosti tovarne kakovostno oltarno opremo zlatega glavnega oltarja iz 17. Krka so razvoj, proizvodnja, trženje in prodaja zdravil na re­ stoletja in dveh mlajših stranskih oltarjev ter odkrite stenske cept, izdelkov brez recepta, veterinarskih izdelkov, ponud­ slike, prav tako iz 17. Stoletja. Cerkev se je postopoma ob­ bo pa dopolnjujejo zdraviliško-turistične storitve Term Krka. navljala in bila v celoti obnovljena v letu 2004. Podrobno smo si ogledale obrat Notol, ki je bil dokončan v Sredi vasice je Pavčkov dom, zgrajen kot večnamenski lanskem letu. Njegova značilnost je v tem, da se posamez­

16 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje na faza proizvodnega procesa odvije v posameznem nad­ Muljavi in dobri hrani ter dolenjskemu cvičku dodale še stropju, s tem se optimizira poslovni proces in prostor v precej humorja. Obiskala nas je tudi teta iz Amerike in nas popolnosti izkoristi. Resda je bila sobota, ko delovni proces razveselila z raznovrstnimi praktičnimi darili. ni tekel, pa vendar nas je presenetila informacija o skoraj Tako, dan je bil popoln in avtobus je zavil proti domu. Z popolni robotizaciji poslovnega procesa. Človek se pri delu novimi spoznanji in dobro voljo smo se podale vsaka na umika stroju, seveda pa strogo nadzoruje njegovo delova­ svoj dom z obljubo: »Seveda, prihodnje leto pa spet gremo nje. Še ena informacija nas je presenetila - ko pričnejo s na pot!« proizvodnjo nove vrste zdravil, za čiščenje strojev porabijo Hvala Miji Ceglar za odlično izbran program, hvala Francki polnih osem ur. Sitar za zbiranje prijav in obveščanje telovadk in hvala tudi Naša naslednja postaja je bilo Zeliščarstvo Jože Ma­ Tonetu Pavčku za naslednjo pesem: jes v Cerovcu pri Dolenjskih toplicah. Jože Majes, ki se je Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. z zeliščarstvom začel ukvarjati pred desetimi leti, nas je v Spomladi do rožne cvetice, predavanju poučil o marsikateri stvari, ki jo delamo prav ali poleti do zrele pšenice, napak, ko za lajšanje bolezni posežemo po zdravilnih rast­ jeseni do polne police, linah in iz njih kuhamo čaje, delamo namaze ali mazila ter pozimi do snežne kraljice, morda še kaj drugega. Res je, za vsako bolezen roža raste, v knjigi do zadnje vrstice, nekaj teh smo si ogledale tudi v bližnjem parku zdravilnih v življenju do prave resnice, rastlin. Nekatere od nas so iz bogate ponudbe izdelkov ne­ v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. kaj le-teh tudi kupile. A če ne prideš ne prvič ne drugič, Po odhodu smo lahko povezale vse slišano v tovarni zdra­ do krova in pravega kova vil Krka in pri zeliščarju. Bile smo si enotne, da smo se v poskusi: samo enem dnevu ogromno naučile in da bomo to tudi vnovič upoštevale. in zopet Ura se je že pomaknila precej proti peti in čas je bil za in znova. pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo. Ustavile smo se na

BC Naklo Pestro mednarodno dogajanje Majda Kolenc Artiček, vodja promocije

etos smo že četrtič organizirali konferenco VIVUS z naslovom Z znanjem in izkušnjami v nove podjet- Lniške priložnosti. V aprilu smo imeli zelo pestro mednarodno izmenjavo. Na praktični izmenjavi smo imeli dijake in dijakinje iz Es­ ­biodinamičnega kmetovanja v Egiptu, in sicer že od leta tonije, Belgije ter Norveške. 1977. Dijakinje norveške šole Hjeltnes Gartnarskule in dijaki V sredo, 20. aprila 2016, smo na plenarnem delu kon- belgijske šole Institut Technique Horticole de Gembloux so ference poleg nagovorov direktorja dr. Marijana Pogačni­ se pridružili pouku naravovarstvenih tehnikov. Pri praktič­ ka, vodje Raziskovalne enote dr. Marije Gregori ter župana nem pouku so dijaki 1. N pod mentorstvom Jureta Ausca občine Naklo g. Marka Mravlje prisluhnili vabljenemu preda­ in Mete Vovk v narodno mešanih skupinah izvajali kemijsko vanju ge. Gülcan Kulle Yalinca s Cipra na temo priložnosti analizo vode šolskega ribnika. Še posebej je bila zanimiva razvoja podeželja. predstavitev obeh dežel gostov in analiza rezultatov me­ Po plenarnem delu so sledili strokovni in znanstveni ritev v angleškem jeziku, saj so vse skupaj morali prevajati prispevki v treh paralelnih sekcijah. Aktivno so lastne članke še v francoščino. predstavljali tudi diplomanti Višje strokovne šole Biotehniš­ Mednarodni teden VIVUS smo začeli v ponedeljek, 18. kega centra Naklo. Na letošnji konferenci je bilo predstav­ aprila, z gosti iz Egipta. Raziskovalna enota Biotehniškega ljenih več kot 70 referatov s področja kmetijstva, ­hortikulture, centra Naklo je bila uspešna pri prijavi projekta Erasmus+ za projekte mobilnosti med državami programa in partner­ skimi državami. (KA107). Gostili smo tri raziskovalce z Uni­ verze Heliopolis iz Kaira. Interaktivno delavnico Podjet­ ništvo v kmetijstvu je vodila dr. Rasha Wahieb. Predstavila je kmete kot podjetnike, makro- in mikrookoljske dejavni­ ke, podjetniške izzive in značilnosti uspešnih podjetnikov. Univerza za trajnostni razvoj Heliopolis v Egiptu orje ledino na področju uvajanja trajnostnega razvoja skozi poučeva­ nje, učenje, raziskavo in prakso. Ustanovitelj Univerze He­ liopolis je SEKEM, ki je bil prvi pri uvajanju trajnostnega in

junij 2016 Glas občine Naklo 17 iz naše srenje

­naravovarstva in okoljevarstva, živilstva in prehrane ter ravovarstvo in hortikultura imajo v prvem letniku skupni spremljajočih dejavnosti. Pri tem je sodelovalo štirinajst držav: predmet Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji biologije Bolgarija, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Hrvaška, Italija, (TRB). Za popestritev in spoznavanje sodobnih tehnologij Madžarska, Nemčija, Norveška, Slovenija, Srbija, Španija, Ve­ smo organizirali vabljena predavanja in tokrat sta nas lika Britanija. V mednarodnem tednu VIVUS pa smo na šoli obiskala dr. Peter Železnik in Nataša Đurić. Zelo je namreč gostili več udeležencev iz projektov Erasmus+ ter na praktični pomembno, da strokovno znanje pridobivajo od strokov­ izmenjavi tudi dijake iz Estonije, Norveške in Belgije. njakov iz gospodarstva. Udeleženci iz tujine so v četrtek, 21. aprila 2016, na poslov- S področja hortikulture imamo zelo dobro sodelova­nje nem delu konference odkrivali podjetniške priložnosti na z Arboretumom Volčji Potok. Študentje so konec aprila področju kmetijstva in naravovarstva ter predstavili primere urejali in postavljali razstavo, v maju pa aktivno sodelova­ dobrih praks. li na prvem organiziranem svetovnem dogodku LandArt Gostili smo tudi učitelje partnerskih organizacij iz Itali­ Slovenija 2016, ki je potekal v Arboretumu od 18. 5. do 20. je, Španije in Madžarske, ki so se udeležili usposabljanja v 5. 2016. Sodelovalo je 15 ekip iz 13 držav (Kitajska, Šved­ sklopu projekta Life from soil (LFS). Namen usposabljanj je ska, Španija, Italija, Združeno Kraljestvo Velike Britanije, bila seznanitev udeležencev z dobrimi praksami, ki na ra­ Nizozemska, Hrvaška, Srbija, Belgija, Francija, Madžarska, zlične načine osveščajo in pomagajo k ohranjanju rodovitne Slovaška, Slovenija). Vsaka ekipa je imela pomoč študenta prsti. Izpostavljeni so bili predvsem trajnostni vidiki vključeva­ VSŠ hortikulture. Vse naravne skulpture so v Arboretumu na nja skupnosti k ohranjanju naravnih virov in strategije izo­ ogled do januarja 2017. Vabljeni v Arboretum Volčji Potok. braževanja za trajnostni razvoj. Poleg tega, da so naši dijaki trenutno na izmenjavi v Es- V okviru svojega obiska po Sloveniji se je ustavil pri nas toniji na šoli Luua Metsanduskool (Forestry school) ter od­ mag. Victor Branagan iz Irske, lastnik in direktor podjet­ krivajo lepote Luue in drugi na Poljskem v šoli Zespół Szkół ja SustainEd z bogatimi poslovnimi izkušnjami na področju Ponadpodstawowych Samostrzel, ki je v pobratenem mestu svetovanja glede družbene odgovornosti in zelenega podjet­ Nakło nad Notecio, pa smo aktivni tudi v svojem lokalnem ništva. Je certificiran »coach« za usposabljanje udeležencev okolju. V Graščini Duplje, ki je naš Unesco posvojeni pri evropskem programu za podnebne spremembe - Climate spomenik, so dijaki in dijakinje pripravili skupaj v soor­ KIC. ganizaciji Turističnega društva Pod krivo jelko pri gostitelju Biotehniški center Naklo je izobraževalna ustanova, kjer Matjažu Mavserju cvetličarsko razstavo, s katero so izrazili vi­ je velik poudarek na družbeni odgovornosti in trajnost­ denje in doživljanje rojstva narave ter velike noči. Za ustvar­ nemu razvoju. To želimo prenašati tudi na naše naslednike janje aranžmajev in notranje dekoracije so uporabili veliko – mlade udeležence in vse obiskovalce našega centra. Zato naravnih materialov. Pričarali so zelo barvito in praznično smo bili zelo veseli, da smo na Dnevu odprtih vrat dobili v predstavitev. Da je bil ogled razstave še lepši in bolj prijeten, uporabo defibrilator, ki nam ga je podaril Rotary klub Tržič je dijakinja programa slaščičar na otvoritvi poskrbela za po­ Naklo in upam, da bo služil v dober namen vsem prebival­ gostitev s slaščičarskimi izdelki, obenem pa je to bilo njeno cem v naši okolici. Namestili smo ga pred glavni vhod šole. zaključno delo. Za materinski dan pa je dijaški pevski zbor Poleg praktične uporabe defibrilatorja so obiskovalca na Accolada pripravil prijeten koncert z gosti. Dnevu odprtih vrat z naslovom Pridelam in vem, kaj jem Mladi in zaposlovanje v EU, skupna kmetijska politika, brezplačno poslušali strokovnjake o premagovanju stresa, mednarodni trgovinski sporazum TTIP ter vrsta drugih tem pravilni zasaditvi cvetličnih in zeliščnih korit, urejanju oko­ so bile teme, ko je Biotehniški center Naklo obiskal evrop­ lice in negi gorenjskih nageljnov. Dijaki zaključnih letnikov ski poslanec Franc Bogovič. »Mladi so tisti, ki bodo pre­ so predstavili svoje raziskovalne in projektne naloge. obrazili slovensko kmetijstvo v smer čim večje samooskrbe Mladi Gorenjski raziskovalci pa so se pri nas srečali na s hrano,« je dejal Franc Bogovič. regijskem tekmovanju. Z raziskovalnimi nalogami ter ino­ Tudi v poletnih mesecih ne bomo počivali. Vabimo vas, vativnimi projekti je sodelovalo kar 120 dijakov in učencev da nas obiščete še na zanimivih tečajih v juniju, za os­ iz 26 srednjih in 35 osnovnih šol. Ocenjevalne komisije so novnošolce pa v času poletnih počitnic vabimo v družbo imele zelo težko nalogo, izbrati med 61 nalogami tiste, ki so konj in kuharsko-slaščičarske delavnice. Več si preberite na zastopale Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki ga je 16. naši spletni strani ali nas všečkajte na Facebooku. maja v Murski Soboti organizirala Zveza za tehnično kulturo Obveščamo vas, da bo šolska trgovina pod kozolcem Slovenije. zaprta od 25. 7. do 15. 8. 2016. ・ Študentje Višje strokovne šole s področij kmetijstvo, na­

Kinološko društvo Naklo Inventura v KD Naklo Živa Broder Člani Kinološkega društva Naklo smo se v petek, 26. 2. se v lanskem letu s svojim delom izkazale prav vse komisije. 2016, zbrali ne občnem zboru. Zbor je kot prvi, ob pri­ Strokovna komisija več kot uspešno vsako pomlad in jesen sotnosti 36 članov, nagovoril predsednik društva Drago izvaja tečaje šolanja. V program male šole smo v primerjavi Goričan. Z zadovoljstvom in ponosom smo ugotovili, da so z lanskim letom vpisali celo nekaj več tečajnikov, in sicer 43.

18 Glas občine Naklo junij 2016 iz naše srenje

Pred pričetkom male šole se je večina tečajnikov udeležila organiziran agiliti tečaj v spomladanskem delu in jesen­ tudi zelo zanimivega predavanja, ki so ga pripravili voditelji skem obdobju, tečajniki pa so se pridružili tudi uradnim male šole. Za nadaljevanje šolanja se je sicer odločilo ne­ treningom. Tečajnike sta osnov agilityja učili naši izkušeni koliko manj tečajnikov, kot v preteklem letu. Letos je na­ tekmovalci Lara Košnjek (spomladi) in Danica Račič Ahačič daljevalne tečaje obiskovalo 15 vodnikov. Trije tečajniki­ so (spomladi in jeseni). Od poletja dalje pa je uradne treninge opravljali izpite po programu A, 12 izpitov pa je bilo oprav­ za tekmovalce vodil naš uspešni dolgoletni agilitaš Vinko ljenih po programu B-BH. Nekaj vodnikov pa je s svojimi psi Oštarijaš. Treninge za rekreativce je vodila Danica Račič opravilo tudi višje izpite, in sicer 4 po programu IPO1 in en Ahačič. izpit po programu IPO2. Sodnika sta bila z videnim več kot Več kot uspešna je tudi naša reševalna enota. Trije naši zadovoljna. Da je šolanje v programih KD Naklo res kako­ člani - Tina Bole, Andreja Čebašek in Uroš Arih so uvrščeni vostno, potrjujejo tudi rezultati, ki jih dosegajo naši preka­ tudi v območno reševalno enoto. Naši člani se redno ljeni tekmovalci. Tekmovalci so se na stopničke letos uvrstili udeležujejo iskalnih akcij pogrešanih oseb. Lani je bilo v petkrat, od tega dvakrat na najvišjo. Petra Rant in psička Sloveniji 49 iskalnih akcij (9 več kot v letu 2014 ), od tega Axa sta bili na najvišji stopnički v sledenju po programu IPO so se jih naši člani udeležili 6. Sicer pa se reševalci redno FH, Gregor Draksler in Zoro sta bila najboljša po programu udeležujejo tudi različnih pohodov, taborov, tekmovanj, IPO3. Tomaž Bartol in Tibo sta osvojila 2. mesto po progra­ svoje znanje in veščine pa so vedno pripravljeni pokazati mu IPO3, dvakrat pa je bila tretja Simona Žiberna s psičko tudi javnosti, zato so redni obiskovalci šol, vrtcev in domov Ajšo, prav tako po programu IPO3. Simoni in Ajši je po pro­ za starejše občane. gramu IPO3 uspelo tudi osvojiti naslov državnih prvakinj. Upamo in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje nadalje­ Tudi člani komisije za agiliti so v letu 2015, sicer z manjšo vali z uspešnim delom. Za podmladek je dobro poskrbljeno, ekipo kot leta prej, uspešno zastopali barve KD Nakla. V saj smo imeli v lanskem letu v našem društvu kar devet sezoni 2015 je bilo v Sloveniji organiziranih 24 tekem, od legel 8 različnih pasem, v katerih se je skotilo 38 samčkov, tega 8 tekem za Državno prvenstvo, 6 tekem za Pokalno 19 samičk, skupaj torej 57 mladičkov, bodočih tekmovalcev, prvenstvo, 2 tekmi za Zimski pokal, 4 tekme za večdnevni agilitašev in reševalcev. pokal in 6 tekem za kvalifikacije. Na tekmah je tekmovalo Glede na doseženo v letu 2015 si naši člani več kot zasluži­ 6 tekmovalcev z 8 psi. Naši agilitaši so na stopničkah stali jo pohvalo in zahvalo za uspešno delo na kinološkem po­ kar 12-krat: Uroš Gosar in Bony 5-krat na prvem mestu in dročju in seveda iskrene čestitke za vse tekmovalne uspehe! 2-krat na drugem mestu, Danica Račič Ahačič in Cori 2-krat Če pa imate tudi vi doma kosmatinca, ki bi ga radi na prvem mestu in 1-krat na drugem mestu, Urška Zabret naučili osnovnih veščin ali pa bi se tudi sami radi pre- in Bill 1-krat na prvem mestu, Dora Štros in Frajla 1-krat na izkusili v kakšni kinološki disciplini, vas nadvse vljudno tretjem mestu. Žal je morala Dora, naša najstarejša ter zelo vabimo, da se nam pridružite v naših jesenskih tečajih, uspešna in izkušena tekmovalka zaradi bolezni predčasno ki se bodo pričeli v ponedeljek, 29. 8. 2016 ob 17. uri končati tekmovalno sezono. Kljub zmanjšani zasedbi je tudi na vadbišču Janeza Bartola ob cesti Naklo-Strahinj. V ta sezona prinesla uspešne končne razvrstitve v Državnem soboto, 3. 9. 2016, pa bo na isti lokaciji potekal Dan prvenstvu in Pokalnem prvenstvu. Tudi v končnih seštevkih odprtih vrat KD Naklo, kjer si boste lahko med 10. in 12. je bilo kar nekaj uvrstitev na stopničke za zmagovalce. V uro ogledali, kaj vse v društvu počnemo, kaj vse je mog- A2 large je Danica Račič Ahačič s Cori dosegla (že tretjič oče početi, naši kinološki strokovnjaki pa bodo tudi na zapored) 2. mesto, v A2 medium pa je Uroš Gosar z Bony razpolago za kakšno vprašanje in nasvet. Zato še enkrat dosegel prav tako 2. mesto. - vljudno vabljeni! ・ Tudi agilitaši skrbijo za podmladek. V letu 2015 je bil Na vasi se dogaja 2016 Čipkarski pogled skozi mavrico Alojzija Murn in Alenka Vrhovnik, Modre spominčice

okviru letošnjih občinskih praznovanj je v Graščini Duplje na ogled prva razstava klekljaric Modre Vspominčice. V zadnjem času čipkarstvo po svetu in pri nas pridobiva pred časom nadela ime Modre spominčice in jo od začetka poseben pomen. Ne kleklja se več samo Idriji in v krajih vodi Alenka Vrhovnik iz Nakla. Alenka svoje zares bogato okoli Škofje Loke, danes kleklja praktično vsa Slovenija in klekljarsko in drugo znanje rada prenaša na mlade in stare. marsikje je postalo klekljanje tudi predmet v šoli. (Drznemo Pridobivala ga je najprej od učiteljice Stane Frelih in nato si upati, da bo kdo predlagal, da bi bilo tudi v naklanski na raznih izobraževanjih v Čipkarski šoli v Idriji. Trinajst let osnovni šoli tako.) V naslednjih dneh bo v Ljubljani celo zapored je učila klekljanje in ročna dela otroke osnovne svetovni čipkarski kongres OIDFA 2016. šole Matije Čopa v Kranju, enajst let na OŠ Jakoba Aljaža V Naklem že osem let deluje klekljarska skupina, ki si je Kranj ter dve leti na OŠ Orehek. Prirejala je šolska klekljarska

junij 2016 Glas občine Naklo 19 iz naše srenje

Sestri Alenka Vrhovnik in Zvonka Erce z Mihaelovimi Foto: Marjan Ciglič Poseben prikaz klekljanja verižice tamburaši tekmovanja ter v Idriji in Železnikih na državnih tekmova­ Prostor med vhodom v graščinsko galerijo in pergolo z njih s svojimi učenci posegala po prvih mestih. Vsako leto novoposajeno najstarejšo trto z mariborskega Lenta je za­ je priredila razstavo. Med prvimi petimi v Sloveniji je prido­ sedel 16-članski tamburaški orkester Mihaelovi tamburaši bila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kot čipkarica. iz Grosupelj. Pred letom in pol ga je ustanovila in ga vodi Klekljati je naučila več kot sto otrok in več kot sto odraslih. Alenkina mlajša sestra Zvonka Erce, ki je bila med drugim V okvir letošnjih občinskih praznovanj je sodila tudi prva tudi tamburašica in pevka pri znanem ansamblu Prifar­ razstava skupine Modre spominčice. Načrtovana in skrb­ ski muzikanti. Melodije tamburašev so v lepem sončnem no pripravljana s prizadevanjem vseh članov je bila že od popoldnevu napolnile vrt graščine in ustvarile pravo vzduš­ lanskega decembra, njeno postavitev v galeriji Graščine je za nadaljevanje predstave. Tu se je izkazal Alenkin talent Duplje pa je vodil gospod Matjaž Mauser. Otvoritev je bila za vodenje in povezovanje celotnega dogodka. Na začetku imeniten dogodek, ki ga je odlično pripravila vodja Modrih je doživeto povedala misli Toneta Pavčka o živjenju, nato spominčic Alenka skupaj z organizatorjem društvom Pod pa so se ji pridružile z recitiranjem klekljarskih pesmi Julke krivo jelko iz Dupelj. Uvodni govor je imel predsednik in Fortuna še čipkarice Amalija, Ljuba in Beti. Pet čipkarskih duša društva gospod Ivan Meglič. novink, ki so osvojile šele osnove idrijskega klekljanja, pa se je moralo v en glas s klekljarsko zaobljubo zavezati, da bodo redno obračale kleklje in širile spoštovanje in ljubezen do čipk. Da bi bilo klekljanje čimbolj nazorno predstavljeno obiskovalcem razstave, so pred njimi na poseben način pri­ kazale, kako se kleklja verižica. Štiri klekljarice so vzele v roke vsaka po en velik lesen klekelj z navito vrvico, peta klekljar­ ica pa je predstavljala buciko za oporo vrvicam. Klek­ljarice so se nato v skladu z Alenkinimi navodili ustrezno premi­ kale s kleklji v rokah in s tem klekljale verižico. Izgledalo je kot nekakšna četvorka. ・

20 Glas občine Naklo junij 2016 sredica

Na vasi se dogaja 2016 Tokrat v Dupljah Pred leti je župan Marko Mravlja dejal, da je občinski praznik rojstni dan vseh, ki živijo v naklanski občini in si prizadevajo, da bi jim bilo čim lepše. Tretjo soboto v juniju je spet prišel tisti dan, ko je občina Naklo doživela najlepši razcvet. Lani se je dogajalo v Podbrezjah, letos pa so se kot gostitelji odlično izkazali tudi Dupljanci. Že v petek, 17. 6. 2016, se je v popoldanskih urah v Dup­ ljah odvilo kar nekaj dogodkov. V graščini je tako na ogled prva samostojna razstava naklanskih klekljaric z naslovom Čipkasti pogled skozi mavrico, cesta do Trnovca je tudi uradno odprta za promet, na slavnostni občinski seji pa je župan podelili plakete in spominska priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Dogajanje se je zaključilo z gasil­ sko veselico, kjer so zbrano množico najprej ogreli fantje iz ga Naklanca si je v kategoriji nad 50 let kot edini tekmova­ skupine Joške v’n, oder pa je okoli 23. ure s svojimi najus­ lec privlekel župan Mravlja, v kategoriji pod 50 let pa je že pešnejšimi pesmimi zatresel še Pero Lovšin. tretje leto zapored slavil Tomaž Jošt, s čimer si je priboril Glavnina letošnjega občinskega praznika se je tako kot pokal v trajno last. Občani so se v vleki traktorja pomeri­ vsako leto začela v soboto dopoldne. Na igrišču za dup­ li tudi v dvojicah. Zmago sta s samo 17 sekundami, toliko ljansko osnovno šolo je bilo tudi tokrat odlično poskrbljeno sta namreč potrebovali od štarta do cilja, slavili Ana Pavlin za vse generacije. Kulturni program se je začel ob 10. uri in Silva Gregorec. Simbolične nagrade, ki jih je prispevala dopoldne. Otroci so skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami Občina Naklo, so prejeli tudi najuspešnejši pri metanju ba­ iz vseh treh šol in vrtcev pripravili razgiban program. Na linčkov in pikada. odru so peli, plesali, si ogledali igrico, tekmovali v obešanju Letošnji občinski praznik pa je bil nekaj prav posebne­ perila in skupaj s starši obiskali otroške delavnice. Nekateri ga tudi zaradi dobrodelnosti. Za domačina Sandija Nova­ so se odločili za poslikavo obraza, spet drugi pa za vožnjo s ka, ki je pred leti sicer oslepel, danes pa se kot uspešen poganjalci in hojo s kockami. Ob tabornem ognju so pekli maratonec pripravlja na odhod na paraolimpijske igre v tudi hrenovke, prav vsi obiskovalci pa so si lahko privoščili Riu, je organizacijski odbor v času dogajanja zbiral denar. golaž in palačinke. Bon, zbrali so namreč 760 evrov, so mu izročili ob kon­ Največ je bilo domačinov, nekaj gostov pa je prišlo tudi cu prireditve. Z denarnim zneskom v višini 1000 evrov je iz okoliških krajev. Sprehodili so se med promocijskimi in Sandiju pomagala tudi svetnica Andreja Prosen, nekaj pa prodajnimi stojnicami, kjer so razstavljavci tudi letos marsi­ bo prispevala še Občina Naklo. Dogodek je z zahvalo vsem kaj ponujali. Za vsakogar se je našlo kaj; ročno izdelan nakit, sodelujočim zaključil župan, hkrati pa je zbrane povabil že posoda, slike, oblačila, domači izdelki, ki ne smejo manjkati na naslednji občinski praznik, ki se bo čez slabo leto, 17. 6. v gospodinjstvu … 2017, odvijal v Naklem. Organizatorji so poskrbeli tudi za nekaj tekmovanj, po­ merili pa so se tako stari kot mladi. V teku s samokolnico je med deklicami zmagala Lara Celar, Štefan Grašič pa je ugnal vse ostale dečke. Med odraslimi sta zmagi slavila Pika Nogavička in Boštjan Aljančič, ki je bil najboljši med vsemi, zato je poleg medalje prejel tudi pokal. Naziv najmočnejše­

Dupljanci so tudi tokrat upravičili svoje ime in sposob­ nosti. Vikend prireditev so zaključili z gasilsko parado in ve­ selico. Tokrat so na račun prišli ljubitelji narodno-zabavne glasbe, saj so zbrani množici prepevali in igrali člani Ansam­ bla Roka Žlindre. ・

junij 2016 Glas občine Naklo 21 kulturni odmev

Literarni večer Recept za pesem Pesnik služi idealu Daca Perne, KD Tabor Podbrezje

Izšla je peta knjiga pesnika Milana Debeljaka z naslovom sošolcu Romanu Gašperinu in njegovi ženi Bredi Gašpe­rin, Recept za pesem, v kateri ga pojasnjuje v nič manj kot 2368 ki so jo s svojo tenkočutnostjo in bralno nadarjenostjo od­ verzih. Delo je doslej najobsežnejše, saj so pesmi napolnile lično izpeljali. Jožef Perne je ves večer skrbel za slikovno kar 260 strani. Vsebina je sestavljena nekako iz treh sklopov. podporo vsem povedanim besedam, ki so jih na platnu V prvem najdemo misel: »Pesem je odkršek sanje razigrane spremljale ustrezne fotografije tekstov pesmi, fotografij večnosti, ki se čudežno v spoznanje in lepoto spremeni.« starejših predstavitev, fotografij iz klekljarskih delavnic, fo­ In zvrstijo se pesmi, ki govorijo o moči besede, o verzih, tografij obeh garnitur prtov iz obeh cerkva in fotografij o kiticah … O lastnosti pesmi, ki je nesnovna hči duha. V klekljarskih umetnin. vseh zbranih pesmih pa Milan služi idealu, brez katerega ni Milan je govoril o odločitvi, da bi rad razdelil svoje izkuš­ poezije. Ideal ga rešuje pred površnostjo vsakdana in mu nje in spoznanja ob svojem pesniškem poklicu. V pesnitvi bi kaže svetlobo neba nad največkrat res banalnimi problemi, rad pokazal ljudem vrednost in lepoto pesmi in jih navdušil ki si jih ustvarjamo ljudje sami. Poleg izvirnih besedil , ki za pesnjenje. Iz obširnega poglavja o besedi, verzu in kitici govorijo o nastajanju lepote umetniške besede, najdemo smo slišali odlomek Izvor in moč besed: nadaljevanji tretje in četrte knjige, umetelno postavljeno v Tako zelo je krhka in prosojna, to peto. Na koncu so se znašli še epigrami in skeč. da skoznjo vidiš Večnost in Duha, Tako drugi sklop sestavlja naslednjih 26 sonetov knjige a kljub temu bolj trdna in obstojna Spevi molitve. V letu 2011 je namreč Milan napisal še 74 kot kamen in beton tegà sveta. sonetov, jih dodal tistim izpred štirih let (izšli so v knjigi Molitve) in vseh 150 objavil v lepo ilustrirani izdaji na 130 Kot sile in atomi za kemijo straneh z naslovom Spevi molitve. Da bi lahko torej prebrali predstavljajo osnovo vseh osnov, vseh 176 sonetov, morate imeti še Milanovo peto knjigo. beseda je za našo poezijo Molitve so pesnikov pogovor z Bogom o vsem, kar ga ob­ kar dvoje v enem, hkrati vez in snov. daja. V njih Boga doživlja osebno in zelo blizu, ga časti, se mu zahvaljuje in ga vabi v vse trenutke svojega življenja. Kot je vsa snov le z eno silo gnana Predgovor h knjigi je napisal pater Marko Ivan Rupnik, naj­ prav do robu brezkrajnega neba, bolj znan po svojih mozaikih. tako nam je beseda darovana V tretjem sklopu najnovejše knjige so se na 110 straneh iz ene sanje Božjega Duha. naselile pesmi z naslovom Pesmi za prijatelje, ki jih je posvetil družini, prijateljem, sorodnikom in Darku. V letu Med sklopi pa so za zapeto pesem poskrbeli Milanova 2008 je izšla namreč knjiga z naslovom Pesmi za prijatelje hči Mojca s spremljavo na kitari, svak Miro Pečnik in sin na 140 straneh. V njej so predstavljene pesmi, ki spregov­ Tomaž. Tako smo po dolgih letih v drugačni priredbi spet orijo o vrednosti življenja, o naših odnosih, o iskanju med­ slišali Cerkev taborsko, Milanova izvirno pesem. V ozadju so sebojne bližine, o prijateljstvu, ki si ga podarjamo. V njej se na platnu nizale slike izpred desetih let, ko so to pesem so predstavljene tudi druge pesmi, ki so nastajale vse od izvajali Milanovi otroci Ana, Mojca in Tomaž. pesnikove mladosti. Dve poglavji knjige govorita o vsebini in sestavljanju pe­ Če predstavimo še prvo knjigo iz leta 2004 z naslovom smi. Na vprašanje, zakaj se s pesnjenjem ukvarja več moških Taborska Urška, bi bil opus Milana Debeljaka čisto na kratko kakor žensk, odgovarja takole: nekako predstavljen. Torej ta prva pesnitev z dvanajstimi Ko včasih v mislih nizam si peresa, poglavji govori o deklici, ki je v bolezni obljubila Taborski največje stebre pevskega sveta, Mariji svoje lepe lase, a je kasneje pozabila na svojo obljubo. domače in svetovnega slovesa, Opremljena je s fotografskimi motivi iz Podbrezij. Narejena je žal le malokdo od njih gospa. pa je tudi predstavitev za recital, ki ga spremljajo fotografije in prepevanje pevskega zbora. Izveden je bil leta 2006. Podvomil bi, da nežna Božja sanja, Vseh pet pesnikovih knjig je bilo moč dobiti na literarnem navdih izdihov pevskega srca, večeru, v soboto, 9. aprila v prenapolnjeni dvorani Kulturne­ se k vam kaj manj, kot k nam, gospodom, sklanja, ga doma v Podbrezjah. Milanova vnučka Zala ga je pogum­ saj Bog ne štedi svojega Duha. no začela ob spremljavi kitare in ogrela srca s pesmico Na okno tok, tok. V nadaljevanju je bil večer zasnovan s preple­ Razmišljajmo, kako je le mogoče, tanjem pogovora med pesnikom in voditeljico Natašo ter da smo pri tem tako na boljšem mi, prebiranjem pesmi ob projekciji iz vseh treh sklopov zadnje ko vemo, da se ženska prej razjoče, knjige. To nalogo je Milan zaupal svoji lektorici Jožici Virnik, mileje ljubi, lepše hrepeni.

22 Glas občine Naklo junij 2016 kulturni odmev

Prevzet nad tem, kako Bog ni skoparil pri vas s prikupnostjo in z mičnostjo, kar dvomim, da bi vas pa zanemaril, ko je razdajal dar za pesništvo.

Pesnitev je odgovor na vprašanje, ki je zapisano na zadnji strani ovitka v obliki ljudske pesmi: Kdo te ptiček mali peti je učil. Zato je na naslovnici rumeni strnad, ki poje na vse grlo, na zadnji strani ovitka pa je fotografija našega pesnika, ki si je sredi dela ustavil traktor, da bi si zapisal svoj navdih. Ja, tako nastajajo Milanove pesmi, pesmi njegovim najdraž­ se tudi na obe poklonjeni garnituri klekljanih prtov, ki jih jim, prijateljem in vsem nam. Ana je prebrala pesem, ki jo je od lani premoreta obe naši cerkvi. Torej dovolj razlogov za oče Milan napisal njenemu sinku Lovru. Tudi Mojca je imela iskreno zahvalo predanim učiteljicam Anici Hvasti, Francki svojo za hčerkico Piko. Z velikim zanimanjem smo poslušali Prostor in Mileni Jerič Hafner. pesem v poljanskem narečju, ki je požela velik aplavz. Svojo Ob koncu smo goste povabili na ogled razstavljenih pesem je brala tudi Milanova sestra Olga, ki ji jo je brat izdelkov in na bogato pogostitev, ki so jo pripravili Mila­ napisal za 50. rojstni dan. Zvrstili so se še mnogi … novi domači in prijatelji. Za podpisovanje v knjigo Recept Nato nam je pesnik v pogovoru našteval lastnos- za pesem si je avtor moral vzeti veliko časa, saj se je vrsta ti pesmi. Da pesem povezuje ljudi, da je nesnovna hči čakajočih vila kar po sredi dvorane. A ni bilo težko čakati. duha, je pesnikova podoba, da spreobrača in spodbuja Če nismo s kom kramljali in se sladkali, smo vmes lahko k rasti, pripravlja na razočaranje in trpljenje, povezuje brali pesmi, saj smo jih slišali le za pokušino, pa čeprav je stvar ­stvo z večnostjo, varuje resnico, drami domišlji- bilo prebranih mnogo. In v mislih smo podoživeli pesniko­ jo. Čeprav bi še lahko govorili o pesmi, saj je vodnjak vo razlago, da morajo za izbrano sporočilo rime prej nastati brezdanj, pesnik zaključi svojo pesnitev takole: in dozoreti že v glavi. Saj se Milan sprašuje o navdihu in delu. Od kod prihaja misel? Kakšno vlogo ima pri tem vera? Kdorkoli rad bi znal žebèlj zabiti Kakšno vlogo ima pesnik, ki razmejuje v svojem srcu dobro - vse mojstrstvo je vztrajnosti odsev - od zlega? ga ni mogoče tega naučiti Nekje so zapisali tele misli, ki še kako veljajo za naše­ drugače kot z zabijanjem žebljèv. ga pesnika Milana Debeljaka: »Pesnik je lahko samo tisti človek, ki ima za pesnjenje talent - naravni dar, da dojame Milanova soproga Veronika je hodila na tečaj klekljanja. za človeške pojme presegajočega, neskončnega Boga ali Klekljala je tudi doma in takrat šele je naš pesnik spoznal, pojem ideje, simbol neznanih skrivnosti, pojem domovine, koliko truda in časa je potrebnega za vsak centimeter čipke. pojem naroda ali idealne žene. Pesnik služi idealu, brez nje­ Kaj imajo čipke s pesmijo, boste rekli. Imajo, precej. Obo­ ga ni poezije. Ideal rešuje pesnika pred »povsakdanjenjem«,­ je sodi na področje umetnosti, v obojem je veliko lepote, kaže mu zvezde nad blatnimi cestami vsakdanjega življenja, znanja in vztrajnega dela. In naš literarni večer je poskušal napaja ga s tolažilom lepote in misli. Pesnik ga išče s čustvi, združiti prav to. Kot smo obljubili v uvodu, smo se na hitro izraža ga z besedami, ki se dotikajo naših src kakor čudo­ z besedo in sliko sprehodili od začetkov klekljarskega teča­ vita glasba. Govori nam misli, ki žive z nami in v nas, zato ja do končnih izdelkov. Za pokušino smo nanizali še nekaj so veliki pesniki v vseh časih bili in so glasniki novih nazo­ lepot, ki nastanejo po neskončnem številu prenašanja nitke rov, novih verovanj, oznanjevalci velikih duševnih revolucij.­ med bucikami po lepih in najlepših vzorčkih, ki jih premore Pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa izbrance domišljija načrtovalcev klekljarskih umetnin. Spomnili smo po duhu.« ・

Poletna bralna akcija Štirje letni časi branja Počitnice, poletje – sinonim za potovanje in oddih. Branje knjig je kot potovanje, kjer spoznavamo druge lje, hkrati pa nas lahko tudi pomirja, sprošča ali navdihu- kulture in življenje, ki ga ne bomo nikoli živeli. To je tako, je. Vsakomur se včasih življenje, ki ga živimo, zazdi pusto in kot če bi živeli več življenj. Ko beremo, se učimo novih dolgočasno. In prav zato so na voljo knjige - da se potopi­ besed, knjižnega jezika, bogatimo besedni zaklad in prido- mo v nek nov svet in odkrivamo nove stvari. bivamo znanje o okolju, ki nas obkroža, o ljudeh in njihovi Boste šli z nami na bralno potovanje? kulturi, naravi, zgodovini ... Ta znanja potrebujemo zato, da Se boste poleti potopili v nov svet in z nami in s knjigo bolje razumemo svet okoli sebe. Knjiga nam poleg tega odkrili nove stvari? daje širino, nam nudi vpogled v drugačno življenje in oko­ V Krajevni knjižnici Naklo vas pričakujemo.

junij 2016 Glas občine Naklo 23 kulturni odmev

Začenja se letošnja poletna bralna akcija Štirje letni časi branja s slovenskimi avtorji. Pričnemo 3. junija in beremo do 15. septembra 2016. Glede na to, da imamo na zalogi kar nekaj nagrad, vam obljubljamo, da se bo zagotovo našla nagrada za vsakogar. Torej, nagrade bodo različne, bralci si jih boste lahko sami izbirali, glede na zalogo. Torej hitro knjigo v roke, da bo izbira čim večja.

Pravila akcije so sledeča: Izberete lahko katerokoli leposlovno, strokovno ali po­ ljudno delo slovenskega avtorja. Vsak udeleženec lahko sodeluje le enkrat. Na obrazec akcije boste o vsaki prebrani knjigi, ki ste si jo v času projekta izposodili v knjižnici, napisali svoje misli in jo ocenili. Ko boste prebrali vsa štiri dela, izpolnjen obrazec oddajte v knjižnici. Podarili vam bomo nagrado z motivi bralne akcije. ・

KD Tabor Podbrezje Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek Daca Perne, KD Tabor Podbrezje

rav poseben je bil večer v sredo, 13. aprila 2016, saj se je v Podbrezjah odpirala prva spominska soba Psploh, in to najbolj plodoviti slovenski pisateljici na njeno četrto obletnico smrti. »Načrtovanje spominske sobe naše pisateljice se je začelo Čisto spredaj v tistega dne, ko smo v kulturnem društvu izvedeli, da nam je sobi so postav­ zapustila svojo celotno pisateljsko in prevajalsko bero. Hitro ljene vitrine. V smo ugotovili, da v obstoječi knjižnici na primeren način ne stenske smo na bo prostora za dragoceno zapuščino. Obstajal je prostor po- eno stran zložili leg knjižnice. Neurejen in premajhen ni ponujal prav veliko. A prevode, v dru­ lotili smo se izziva, da bi dostojno predstavili delo in življenje go vitrino pa pisateljice. S tako imenovanimi utrinki smo prikazalo kako se njene romane in jo spominjajo prijatelji, pisateljski kolegi pa tudi, kako je rada povesti. V sto­ prihajala in se vračala v Podbrezje in kaj nam je pomenila.« S ječih vitrinah temi besedami je napovedal odprtje spominske sobe vodja smo poskusili projekta Jožef Perne. s fotografijami Osnovna zamisel je prikaz »pisateljičinega kotička«: njena ter originalni­ pisalna miza, stol in nizka omara. Tam so postavljeni drobni mi predmeti in osebni predmeti, pri čemer smo kar najbolj sledili originalni dokumenti po­ postavitvi v njenem stanovanju. Tudi slike in priznanja, ki kazati še nekaj Časovnici utinkov KD Tabor in visijo v tem delu, so njena. Trudili smo se kar najbolj vero­ pomembnih do­ pisateljičinih del dostojno ponazoriti nekaj kvadratnih metrov prostora, v godkov iz njenega življenja in krajev, ki jih je imela tako katerem je pisala in ustvarjala. Jopica, vržena preko stola, rada. Ravno tako je zgovorna časovnica, kjer so opisani in copati pod mizo dajejo vtis, kot da je pravkar odšla, da kulturni dogodki našega društva, na katere smo vabili pi­ si morda v kuhinji skuha čaj. Tudi list papirja z njenimi po­ sateljico in jim je vedno dajala odličen pečat. In pa še nekaj pravki v pisalnem stroju daje tak vtis. utrinkov iz njenih del smo nanizali na hodniku. Spominja Ta del prostora na obeh straneh zamejujeta časovnici. Na se svojega očeta, pa Podbrezij in tudi svojega zvestega pri­ eni so nanizana najpomembnejša dela z letnicami izida, na jatelja, pisalnega stroja. drugi je prikazano njeno življenje s pomembnejšimi datumi Da je bil dogodek pomemben, so potrdili tudi gosti, saj od rojstva v Dobrli vasi do postavitve spominskega obeležja so bili zaradi nje, zaradi Mimi Malenšek, nekateri že tretjič v Podbrezjah. v naših Podbrezjah. Tu so bili predstavniki Direktorata za

24 Glas občine Naklo junij 2016 kulturni odmev

Dotaknili smo se tudi dogodkov, ki smo jih s pisateljico preživljali v KD Tabor od leta 2005 do leta 2012. V sliki in besedi se je skozi vsa leta sprehodila Daca Perne: »V naše kulturo društvo smo jo prvič povabili v novembru 2005 ko smo na četrtih Pirčevih dnevih govorili o pisate­lju Janezu Jalnu, ki je prijateljeval z njenim očetom. Jalnovo delo je dobro poznala in baje kdaj pa kdaj odšla k njemu po na- potke za pisanje. V februarju 2007 je na kulturni praznik z nami praznovala svoj 88. rojstni dan. V taborski cerkvi ji je zapel operni solist, tiskar z Bleda ji je izdelal listino o častnem članstvu, Milan Debeljak ji je napisal pesem. Na koncu nam je iz svoje knjige brala odlomke, z žarom in energijo, ki jo premorejo le redki. Takrat smo vsi v polni Pirčevi dvorani čutili, kako njeni smo in ona naša. Čutila se je ena sam čista energija in občudovanje jasnih misli prelitih v besede tisti večer. Stenske in talne vitrine s časovnico izdanih del V juniju 2007 je bila z nami, ko smo postavili spomenik kulturno dediščino, umetniških in pisateljskih krogov, pose­ Karlu Mauserju. Njemu so onemogočili vrnitev v domovino, bej iz Društva slovenskih pisateljev, direktor SAZU-ja, pred­ njo so želeli utišati drugače. A ko je dobila Župančičevo na- stavnik NG, člani Slovenske matice in še bi lahko naštevala, grado ji je prevajalec Janko Moder skupaj s čestitko dejal: saj je pogled po dvorani odkrival polno obrazov, ki niso bili »Spet niso vedeli, ali naj te zaprejo ali dajo nagrado«. Tudi Podbrežani. Odprtja so se veselili tudi sorodniki, še pose­ mi takrat nismo vedeli, da bo pisateljica že čez 6 let stala ob bej hčerka Mili Malenšek Šlibar in sin Danijel Malenšek z svojem sošolcu pisatelju. družinama, sestra Vida Golba Jeglič, nečaka z družinami in V istem letu 2007 je v juniju na naš predlog postala častna mnogi prijatelji pokojne pisateljice. Veseli smo bili poseb­ občanka občine Naklo. Tam je povedala, da je bila oreho- nega gosta, Prešernovega nagrajenca in predsednika DSP va skrinja na domu staršev njenega očeta polna knjig, ki so v času, ko je tam vsebinsko sodelovala tudi naša cenjena bile zanjo svete. Njihova vsebina je bila vir navdiha, odhod v Mimi Malenšek. To je bil nihče drug kot gospod Tone Part­ neslutene širjave duha, ki so kasneje skozi življenjske viharje ljič. ustvarile ikono slovenske umetnice in žene, ki je zajemala iz Do odprtja in prvega ogleda spominske sobe smo se pre­ dragocene dediščine narodove kulture in vanjo tudi bogato pustili kulturnemu programu, ki je bil pester v glasbi, v sliki dajala nazaj. S sedmimi biografskimi romani slovenskih ve- in besedi in ki ga je krmarila voditeljica Nataša Kne. V uvodu likanov je želela povedati, da nismo narod hlapcev. je povedala: V septembru 2008 smo z našim kulturnim društvom že »Domačega kruha nikdar ne pozabiš, smo rekli pred skoraj tretjič sodelovali na DEKD. Osrednja tema je bil Primož tremi leti, ko smo odkrili spomenik Mimi Malenšek, ki sto- Trubar, ob 500 letnici rojstva. Tudi ona se je veselila koncer- ji poleg njenega sošolca Karla Mauser pred farno cerkvijo v ta srednjeveške glasbe v taborski cerkvici in mu prisluhnila Podbrezjah. Stane Mihelič je takrat dejal, da je Mimi Malenšek skupaj Trubarjem (Tone Strlič) in njegovo ženo Barbaro (Na- trikrat prišla v Podbrezje, prvič kot trimesečna dojenčica, taša Kne). Ko smo se za tem preselili v Pirčevo dvorano, nam drugič, ko je leta 2012 legla k večnemu počitku v očetov grob, prebrala odlomek iz svoje Plamenice in govorila o njegovem in tretjič, ko smo leta 2013 odkrili njen kip. Danes k nam nastajanju. Bila je ponosna, da zgodovinarji po 50 letih niso prihaja četrtič. Tokrat nas vabi v svojo sobo, prijazno in od- našli nič, kar bi terjalo kakršenkoli popravek. prtih rok, kakor je sprejemala svoje goste. Gradišarjeva Mimi, V letu 2009 smo ji poslali voščilo za 90. rojstni dan in jo v kakor da ji je bilo pisateljevanje položeno že v zibel, je pri novembru spet povabili medse na Pirčeve dneve. Pripovedo- rosnih šestnajstih letih kot Mimica Zagorska napisala prvo vali so o 100-letnici našega kulturnega društva. Zelo rada se povest Pesem polja in nadaljevala z zgodovinskim romanom Marija Taborska. Izšel je posthumno ob odkritju kipa in je tako njeno zadnje delo, ki je izšlo. Z njim se je tudi vrnila v Podbrezje.« Odlomek iz tega dela nam je z izrednim občut­ kom za besedo prebral Milan Debeljak. Za glasbene vložke je poskrbel Kvartet flavt Glasbene šole Trži, ki ga sestavljajo Neža Kočevar, Eva Majcen, Eli­ zabeta Mokorel, Andreja Pernuš. Njihova prva skladba je nosila naslov Michael Praetorius (1612), Branle de la Torche in slišala se je odlično. Nastopile so še z drugo skladbo, črnsko duhovno Give Me That Old Time Religion in ob za­ ključku prireditve še s skladbo Pink panter, ki je požela naj­ Daniel Malenšek in Emilija Malenšek Šlibar sta prerezala bučnejši aplavz. trak in odprla sobo svoje matere.

junij 2016 Glas občine Naklo 25 kulturni odmev

je po koncu prireditve fotografirala z nami, kulturnimi prosto- Mili Šlibar Malenšek in Danijel Malenška sta se potem voljci, in tista fotografija nam danes pomeni veliko. pridružila Jožefu Pernetu in skupaj so odšli v zgornje nad­ V letu 2012 smo jo za rojstni dan razveselili z izdelano stropje, da bi opravili prijetno nalogo. Hči in sin sta prerezali brošuro, ki je ob fotografijah vsebovala kratke komentarje trak in še uradno odprla spominsko sobo svoje matere. Nis­ naših druženj v zadnjih letih, ki so bili vedno lepši in bolj bo- mo se še takoj razšli, saj je prijateljsko druženje po uradnem gati prav zaradi njene prisotnosti. Vedno smo čutili da je rada delu sestavni del dogodka. Sploh pa smo imeli v naši sredi prišla med nas. Zdelo se je, da ob prebiranju tistih zapisov Toneta Partljiča in pokramljati z njim tisti večer je bila redka ponovno podoživlja naša druženja. Nismo slutili, da bo že čez in izjemna priložnost. mesec dni v hčerkinem naročju za njo Sonce obstalo. Še manj Ko smo goste povabili na ogled sobe, smo jih skupaj smo slutili, da se želi za vedno vrniti k nam v Podbrezje. in v imenu Rotary kluba Tržič Naklo vabili tudi na razstavo Težko je bilo slovo ob odprtem grobu in lahka odločitev, da slikarskih miniatur na temo Poletja in Kofetarice - dveh naj­ ji že čez leto dni postavimo spomenik, izdamo razglednico bolj znanih slik Ivane Kobilca. Otroci osnovnih šol Naklo, in znamko, ter v knjižni obliki natisnemo povest Marija Ta- Podbrezje, Križe, Bistrica in Tržič so jih naslikali kot drob­ borska. Ko ji nocoj na 4. obletnico smrti odpiramo spominsko no darilo ob donaciji za naš letošnji drugi velik projekt, sobo, se draga pisateljica ponovno na nek drugačen način postavitev kipa Ivane Kobilca. V Podbrezjah bo od 21. junija vrača med nas«. naprej stal njen spomenik. Ob darovanem prispevku za ta Nataša Kne je na oder povabila osrednjega gosta z bese­ projekt so obiskovalci lahko izbrali miniaturo v lični škatli za dami: »V njene Podbrezje je danes prišel še en velikan spomin in v zahvalo. ・ slovenske besede. Prav tako kot Mimi Malenšek, ki je bila svojemu pisalnemu stroju zvesta 60 let, se najbolj domače počuti, prav ko bele strani spreminja v zgodbe. Gospod Tone Partljič.« Cenjeni gost nam je med drugim povedal o opravičilu Mimi Malenšek, ki mu ga je izrekla zaradi od­ sotnosti na zboru članov. Ob tem dogodku je začutil njeno veličino, poštenost in doslednost. Opisal je občutke ob bra­ nju njenih biografij, saj po njegovem ne čutimo, da je delo napisala ženska roka, pač pa bolj pomembno, začutimo po­ gled na tematiko, ki je vedno spoštljivo kritičen, prizanesljiv, vsebinski in dobronameren. Že kot otrok je bral njena dela in takrat so bila zanj celo učbenik za bolj tabu področja. Ker je gospod Partljič tudi zabaven in hudomušen sogovornik in izjemen pripovedovalec, nas je mimogrede ponesel tudi v te vode. Skratka, z njim se je program prevesil v pozitivno za­ bavnejši del in močan aplavz polne dvorane je povedal vse. Častni gost je bil Prešernov nagrajenec Tone Partljič. Mestna knjižnica Kranj Različnost nas bogati Od maja do septembra 2016 zbiramo zgodbe in predmete. Slovenija leži v osrčju Evrope, na križišču poti, ki povezu­ Mestna knjižnica Kranj, I: www.mkk.si, T: 04 201 35 58, jejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno Evropo z E: [email protected] Vzhodno Evropo. Krajevna knjižnica Naklo T: 04 257 76 10 E: [email protected] Skozi stoletja so se ljudje sem priseljevali in od tu odhajali v druge kraje. Selili so se zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, ekonomskih ali pa preprosto zaradi ljubezni. Slovenci smo se selili tudi znotraj svojega narodnostne­ Lokacija Obratovalni čas ga ozemlja, različne okoliščine so med nas pripeljale tudi številne priseljence iz različnih držav sveta. V novem okolju KRANJ so se navadili drugačnega načina življenja. S seboj pa so (04) 201-35-55 ponedeljek - 8.00-19.30 prinesli svoje navade, vero, prepričanja, spomine ... petek Septembra bi jih radi gostili v gorenjskih splošnih knjiž­ (04) 201-35-66 sobota 8.00-13.30 nicah, da nam predstavijo svoje zgodbe in spomine na kra­ je, od koder prihajajo. NAKLO pon., tor., sre. 14.00-19.00 Vabljeni Gorenjci, ki ste se priselili v naše kraje, da se nam oglasite in delite z nami svoje izkušnje. (04) 257-76-10 petek 8.00-13.00

26 Glas občine Naklo junij 2016 glas je drugi obraz

Intervju s Petrom Komovcem Oropan brezskrbne mladosti Damijan Janežič

obudnik in eden ustanovnih članov Turističnega društva Naklo Peter Komovec je 18. junija dopolnil 90 let. Kljub letom in selitvi v Kranj še vedno rad obišče prireditve Turističnega društva. Za svoja leta je še Pčil in bister. V pogovoru se pogosto spominja nekdanjih dni. Veliko spominov iz svojega življenja je zapisal.

Peter, otroštvo ste učitelje in druge preseli­ preživeli v veliki in revni li. Sam sem bil pri sedem­ družini. Igre ni bilo veliko. najstih letih mobiliziran v Takoj, ko ste toliko odras- nemško vojsko. Nikoli ne li, so vas zaposlili, saj ste bom pozabil, kakšno srečo imeli še več mlajših bratov sem imel, da sem prišel iz in sester. tega pekla živ. Ko sem se po Starša sta se spoznala petih letih vrnil domov, sem v Šiški v Ljubljani, kjer sta izvedel, da sem bil takoj služila. Po poroki sta se po vojni na spisku za od­ preselila v Vopovlje v hišo, strel. Na Češkem sem bil ob kjer sta stanovala očetova osvoboditvi član odporniš­ starša. Kmalu po njuni smrti kega gibanja v brigadi Jana smo se preselili na Spodnji Žižka. Brigada ni bila pod Brnik. Selitev je nato postala poveljstvom komunistične naša navada. Rodilo se nas partije in pod rdečo zvez­ je šest bratov in tri sestre. do, pač pa pod poveljstvom Vsi so bili mlajši od mene. Z čeških domoljubov in pod dvanajstimi leti sem moral češko trobojnico. Ko sem služiti za pastirja. Tako sem leta 1948 moral zapustiti okupacijo doživel v Mos­ Češko, sem se doma znašel tah pri Komendi, star še ne v revščini in zaznamovan petnajst let. Zaposlen je bil kot izdajalec domovine. le oče, a še to pogosto le Vojne preizkušnje sem po poleti. Pozimi je izdeloval spominu opisal v knjigi z brezove metle in jih proda­ naslovom Pastir, nemški jal kmetom. Gozd je bil naš vojak in češki sin. Opisujem dom. Dve jeseni sem šel Peter Komovec življenje v R.A.D. (Reichs­ graščaku Radu Hribarju s Foto: Damijan Janežič, 2016 arbeitdienst), kjer smo se Strmola zganjat divjad, ko urili. Po šestih mesecih smo so gospodje jagali. Po končanem lovu je dejal, da naj po­ postali vojaki Wermachta, pešadijci. Po letu dni se je zače­ gledam, če je v gozdu ostal kak zajec. Z očetom sva ved­ lo zares. Vseh devetdeset vojakov nas je bilo poslanih na no našla enega ali dva. Poleti smo nabirali gozdne sadeže: rusko fronto. Prišli smo na Poljsko, kjer je fronta med Nemci gobe, jagode, maline. Mama jih je nato nesla na trg v Lju­ in Rusi obstala do 17. januarja 1945. Nato se je fronta po­ bljano in tako zaslužila kakšen dinar. Težko smo se prebijali. mikala nazaj proti Nemčiji. Za nekaj čas je fronta obstala še Bila je svetovna kriza. Oče je težko dobil delo. Za kilogram v čeških Sudetih. Tu so potekali najhujši boji. (Knjiga Pastir, kruha je delavec tedaj delal dve uri. Denar ni bil nič vreden. nemški vojak in češki sin se dobi na recepciji Gorenjskega glasa v Kranju.) Trideseta leta 20. stoletja je zaznamovala svetovna kriza. Iz nje se je rodila druga svetovna vojna. Za vas Po končani vojni ste ostali še nekaj let na Moravskem, je bilo konec mladosti. Leta 1943 ste bili vpoklicani v kjer ste imeli dekle. Zakaj ste se leta 1948 vrnili domov? nemško vojsko. Kako se spominjate tistih časov? Na Poljskem sem bil 17. januarja 1945 v ofenzivi proti Kmalu po začetku vojne sem odšel služit za pastirja na Rusom lažje ranjen. Imel sem veliko srečo, da sem se ob sosedovo kmetijo. Doma so si počasi opomogli, saj so do­ hudem mrazu prebil skozi ruske obroče. Znašel sem se v bili živilske nakaznice in zanje dovolj hrane za preživetje. Po bolnici na Moravskem. Tam sem spoznal mlado dekle Vero. očetu so bili tudi socialno zavarovani. Za delavce in njihove Videl sem, da ji lahko zaupam. Prinašala mi je novice od zu­ družine so Nemci dobro poskrbeli. Najbolj na udaru je bila naj. Po mesecu dni sem se moral vrniti na fronto, ki se je po­ inteligenca, saj ji Nemci niso zaupali, zato so duhovnike, maknila v Sudete. Ob odhodu sem bil že član odpora čeških

junij 2016 Glas občine Naklo 27 glas je drugi obraz

domoljubov. V noči na prvi maj sem dezertiral. Znašel sem se poleti vsak teden vrnil za nekaj ur v Naklo. Takrat sem se pri dobrih ljudeh, ki so me rešili ujetništva ali smrti. Verin namreč živel že v Kranju, kamor sem se z družino preselil oče je bil vojak v prvi svetovni vojni. Bil je odlikovan. Ko se leta 1976. je v hiši pojavila ruska patrulja, je brž pokazal odlikovanje in Pred koncem pogovora ne smeva pozabiti na ustano- povedal, da sem član odpora. Tako je bilo vse urejeno. Taj­ vitev Turističnega društva Naklo, katerega pobudnik nik mestnega odbora me je povabil, da bi pristopil k policiji. ste bili vi. Kako ste prišli na idejo, da se tudi v Naklem Odklonil sem in mu dejal, da bi šel v bližnjo vas. Tam so ustanovi turistično društvo? me vzeli za svojega in sem ostal tri leta do okupacije Češke Že konec petdesetih let preteklega stoletja sva bila z s strani Rusov. To je bilo leta 1948, ko smo se tujci morali ženo člana Turističnega društva Kranj. Predsednik društva javiti na konzulatu zaradi dokumentov. Meni se sploh ne bi in Gorenjske turistične zveze je bil moj nekdanji direktor bilo treba javiti, saj nisem bil nikjer vpisan. Toda potem sem v Komunali Franc Dolinar. Na občnih zborih društva me je moral oditi. nagovarjal, da bi tudi v Naklem ustanovili turistično društ­ Ko ste prišli v Naklo ste se hitro vživeli v vaško življenje vo. Ker sem imel veliko dela doma in v službi, sem nekaj let in se kasneje zaposlili še v kmetijski zadrugi. Kaj vas je odlašal. Ko je Kmetijska zadruga Naklo leta 1962 dogradila pripeljalo v Naklo? hleve v Strahinju, pa sem šel do direktorja zadruge Jožeta Jeseni leta 1948 sem v Kranju spoznal Naklanko Milko Baj­ Resmana, po domače Unka, in mu predlagal ustanovitev želj. Februarja naslednje leto sva se poročila. Zaposlen sem društva. Pripravljen je bil sodelovati. K delu je pritegnil še bil pri Preskrbi v Kranju. Avgusta, dva meseca pred rojstvom Marico Križaj, tajnico Zadruge. Delo je hitro steklo. Ustano­ sina Petra, sem bil vpoklican na dosluženje v jugoslovansko vitvi je bil naklonjen tudi gostilničar Marjan Marinšek, ki je vojsko. Maja 1950, ko sem se vrnil domov, sem dobil službo edini v Naklem imel sobe. V kratkem času smo pridobili pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, ki je imelo skladišče lesa sto članov. Načrtovali smo postavitev kampa na sotočju v Naklem. Že naslednje leto sem ponovno menjal službo. Save in Tržiške Bistrice. Žal so se stvari spremenile tik pred Zaposlil sem se pri železniškem podjetju v Gramoznici na ustanovitvijo društva, ko nihče od nas ni želel kandidirati Polici, ki je izdelovalo opeko za montažne hiše. Kmalu se za predsednika. Funkcijo je sprejel Franc Križnar, ki pa nad je podjetje preselilo v Bosno. Direktor Resman me je tedaj gradnjo kampa ni bil navdušen. Uradno je bilo Turistično povabil v Kmetijsko zadrugo Naklo. Ker se je Gozdno gos­ društvo Naklo ustanovljeno na občnem zboru 13. novem­ podarstvo odselilo, je Zadruga potrebovala nakladalca lesa. bra 1963. Nato nekaj desetletij nisem spremljal dela društ­ Stanovanje smo dobili pri Legatovih, po domače Pr’ Peruč v va. Leta 1988 pa sem ponovno začel sodelovati z društ­ Naklem. Tedaj se je družina povečala za drugega sina Mar­ vom in takratnim najemnikom Martinom Bevkom. Trinajst jana. V Zadrugi sem bil zaposlen do leta 1955. Ker so mi na let sem v poletnih mesecih zanj, nato pa tudi za njegovo zdravniškem pregledu ugotovili napako na srcu, sem moral hčer pekel ribe. Leta 2011 mi je Turistično društvo Naklo težko delo opustiti. Zaposlil sem se na Komunali v Kranju. podelilo priznanje častnega člana. Obširnejše spomine na Stanovali smo v Marijinem domu v Malem Naklem. Tedaj se ustanavljanje turističnega društva v Naklem sem napisal v nam je rodil tretji sin Srečo. Po štirih letih dela v Komunali knjigi Turizem v Naklem. Naprodaj je v Gostilnici Kresnik v sem se prijavil na razpis za kmetijskega tehnika. Po končani Naklem. Tudi danes še rad pridem v Naklo in obiščem kate­ šoli sem se leta 1960 ponovno zaposlil v Kmetij­ski zadrugi ro od prireditev Turističnega društva. Obenem pozdravim Naklo. Prevzel sem obrat Duplje. Leta 1962 je v Strahinju za­ svoje naklanske prijatelje in znance. druga zgradila hlev za sto krav molznic. Danes je na njego­ Gospod Peter, naj tako tudi ostane in nasvidenje v Na­ vem mestu Biotehnični center Naklo. Tedaj sem bil prestav­ klem! ・ ljen na mesto odkupa lesa. Leta 1963 je Zadruga izgubila licenco za odkup lesa. Na lastno željo sem odšel iz Naklega­ in se zaposlil v trgovskem podjetju Merkur v Kranju.­ Leta 1980 sem se zaradi bolezni srca predčasno upokojil. Iz ob­ dobja, ko sem bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Naklo, se spominjam mnogih zanimivih dogodkov. Nekateri bodo objavljeni v knjigi, ki bo izšla konec leta v zbirki Glasovi. www.trampuz.si

V prostem času ste se ukvarjali z ribolovom. Bili ste ribiški čuvaj. V osemdesetih letih ste v Turistu v Naklem AL, INOX varjenje pekli ribe. Še ko sem bil zaposlen, sem se leta 1961 pridružil ribičem. Krivljenje cevi in profilov Član Ribiške družine Kranj sem še danes. Dolgo sem bil tudi Rezanje in CNC krivljenje pločevine ribiški čuvaj. Zadnjih deset let sem častni član. Dogodiv­ ščine ob vodi sem opisal v knjigi Ribiči, krivolovci in čuvaji. V osemdesetih letih me je Martin Bevk, najemnik lokala Turist, TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 naprosil, če bi ob sredah, ko sta bili zaprti obe Marinškovi tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, [email protected] gostilni, pekel ribe. Delo sem z veseljem sprejel. Tako sem

28 Glas občine Naklo junij 2016 jaz pa razmišljam tako Al’ prav se piše Naklo ali Nakljo Mara Črnilec

Že kar nekaj časa v medijih beremo za nas, ki tu živimo, Če poslušamo domačine, nihče v Naklem ne bo rekel, da popačeno besedo Nakljanci - nakelski, kar se dogaja že je Nakljanec. Slišali boste na kratko Naklanc’ ali Naklanec ali približno 2 leti. Naša vas se imenuje Naklo in ne Nakljo. Nakelčan. Seveda mora lektor upoštevati pravopis, mislim Naklanci dobimo kurjo polt, kot so včasih rekli ljudje, ko pa, da bi moral tisti, ki določen kraj poimenuje v pravopisu, preberemo Nakljanci in še druge izpeljanke z j-jem v zvezi kraj obiskati in slišati domačine, kako ga poimenujejo. z našim Naklom. Do sedaj poznamo poleg našega Nakla še Naklo pri Škoc­ Vemo, da se morajo lektorji besedil držati pravopisa, ven­ janskih jamah, Naklo na Dolenjskem, dar Naklanci tako NE govorimo. Nakło na Poljskem pa nikjer ni table, kjer bi pisalo Nakljo. Ko sem bila študentka na Ljubljanski fakulteti, smo ime­ Našo vas imenujejo Naklo že od leta 1241, ko se pismeno v li na geografiji predavanje o naših slovenskih vaseh. Prav virih prvič omenja. dobro se spominjam, da je naenkrat dvignil roko kolega O Nakljancih razmišljajo tudi slavistke iz moje bivše šole. študent s Štajerske in vprašal profesorja dr. Svetozarja Il­ Lahko bi rekla, da so me zasliševale, kako, da Naklanci to ešiča, ki je bil za nas študente enkraten profesor: »Kako dovolimo. Odgovorila sem jim, da geografi ne pišemo pra­ naj poimenujemo slovenske kraje, vasi, ker so se že takrat vopisa in da nam s svojim stališčem lahko samo pomagajo, v pravopisu pojavile čudne besede za nekatere štajerske da se lahko vrnemo na staro imenovanje Nakla, tako kot je vasi?« Profesor Ilešič mu je odgovoril: »Vse slovenske kraje dejal moj profesor, da »upoštevajte ljudi, ki v določenem poimenujte tako, kot jih imenujejo domačini. To si za vedno kraju živijo in kraj tudi poimenujejo. Samo tako poimeno­ zapomnite!« vanje je pravilno.« ・ Srečna Slovenija Franci Šinkar

ed osamosvojitveno vojno sem se poročil. Po petindvajsetih letih sem z ženo še vedno zadovoljen, s Slovenijo pa ne. Morda zato, ker zakon temelji na drugih vrednotah kot pa država. Ker so v zakonu Mpomembne vrednote ljubezen, spoštovanje, delo za življenje in prihodnost.

V dneh, ki prihajajo, mineva četrt stoletja od zgodovinskih z vsemi tistimi, ki ne verjamejo v njuno zvezo in ji ostro dogodkov, ki so Slovenijo postavili na zemljevid samostoj­ nasprotujejo. Potem imata težave s starši, ki se dobrohot­ nih držav. Ob dnevu državnosti se bodo spet trkali po prsih no preveč vtikajo v njun zakon. Imata tudi težave drug z in si lastili zasluge ne samo resnično zaslužni akterji in bo­ drugim, ker se morata privaditi novemu načinu življenja. jevniki tistih časov, pač pa tudi podlasice, spreobrnjenci, Ampak, staršem prej ali slej postavita mejo in z leti zapreta prebarvanci, partijski zamrznjenci …, kdor koli bo pač prišel usta tudi vsem tistim, ki niso verjeli v njun zakon. Gledata, do mikrofona. kaj sta ustvarila v vsem tem času in vidita odraščati svoje Vsak ima svoje spomine na osamosvojitev Slovenije. otroke. Ugotovita, da sta kljub vsem težavam in naporom Oseb­no kakšne posebne akcije nisem doživel, da bi se mo­ še vedno skupaj in srečna. ral hvaliti. Tisto noč, ko so jugoslovanski tanki krenili z Vrh­ S Slovenijo pa je drugače. V samostojno državo mno­ nike, sem jih gledal, kako lomastijo mimo naše hiše. In ko je gi niso verjeli in so bili prepričani, da bo brez Jugoslavije jugoslovansko letalo prebilo zvočni zid nad Ljubljano, sem propadla. Ko bi bil že čas, da priznajo svojo zmoto, pa so skupaj s sodelavci odhitel v podzemlje in počakal na konec iznašli pravljico o tem, kako je bilo v Jugoslaviji vse boljše. preplaha. Res pa je tudi, da sem se med osamosvojitveno Rodila se je »jugonostalgija«, ki je nikakor ne morem razu­ vojno poročil. Zaradi slednjega si ne morem kaj, da si ne bi meti. Če je bila Jugoslavija res tako »oh in sploh super«, v svoji maniri privoščil nekaj nekorektnih primerjav, čeprav zakaj je potem tako krvavo razpadla? vem, da bom spet komu dvignil »pritisk«. Potem vmešavanje »staršev«, se pravi Jugoslavije, njene Po petindvajsetih letih sem z ženo še vedno zadovoljen, miselnosti in struktur. To je bila napaka, ki se vleče že četrt s Slovenijo pa ne. Morda zato, ker zakon temelji na drugih stoletja. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi vam tašča vrednotah kot pa država. Ker so v zakonu pomembne vred­ ves ta čas najedala in vam ukazovala, kako lahko živite svoje note ljubezen, spoštovanje, delo za življenje in prihodnost. življenje. Ne, to ne bi bil srečen zakon. Naša država pa še komaj stoji skupaj zaradi grabežljivcev, Po osamosvojitvi smo se začeli obnašati, kot da ničesar politikantov in tatov, skratka zaradi ljudi, ki mislijo samo na ne znamo. Ker nismo hoteli delati novih krivic, tudi star­ svoje lastne koristi, ne pa na blaginjo ljudstva. ih nismo preveč vneto popravljali. Naivno smo pričakovali, Če gledam bolj na splošno, je z zakonom nekako tako, da bodo stari kadri prostovoljno sestopili z oblasti. Dosegli da se vzameta dva, ki se imata rada. Najprej imata težave pa smo samo to, da se jugoslovanska praksa kot kakšna

junij 2016 Glas občine Naklo 29 jaz pa razmišljam tako

­fevdalna dedna posest vleče skozi vse pore države, politike Namesto razcvetelega gospodarstva gledamo stečaje in in gospodarstva. Tako nam še sedaj vladajo tisti, ki so bili propadle tovarne. Brezposelnost narašča. Gledamo, kako proti samostojni Sloveniji! se ruši pokojninski sistem, ker preprosto zmanjkuje tistih, Kaj naj rečem - razočaran sem! Verjetno nisem edini, ki ki bi vplačevali za pokojnine. Imamo premalo otrok, pa še je od nove države pričakoval več. Po začetnem navdušenju ti bežijo v tujino, za boljšim zaslužkom. Lopovi nas učijo in idealističnih načrtih je vse nekam zvodenelo. Na ključne poštenja, lažnivci resnicoljubnosti, prešuštniki zakonske položaje se vedno znova prerinejo ljudje, ki še vedno de­ zvestobe, lenuhi pridnosti, ateisti vernosti, komunisti pa lujejo po navdihu diktature proletariata in ostalih pravljic, demokracije. Kdo nas uči strpnosti, ljubezni in vzgoje otrok, podkrepljenih z najslabšimi lastnostmi kapitalizma. Če sem pa že veste, ker sem vam o tem pisal, ko je bil aktualen zdaj še v srednji šoli poslušal, kako je gnili kapitalizem tik pred že propadli družinski zakonik. svojim propadom in kako bo socializem prevladal, se je v Ne, Slovenija res nima razloga za srečo. Vendar ne nekaj letih zgodilo ravno nasprotno - socializem je odšel na smemo obupavati. Dokler se bodo še našli ljudje, ki smetišče zgodovine, kapitalizem pa še krepko vztraja. Da je bodo vztrajali pri dobrem, ki bodo živeli v duhu pravih vse še huje, so se najbolj fanatični zagovorniki socializma in vrednot, ki bodo odprti za življenje in se bodo trudili samoupravljanja čez noč prelevili v novodobne kapitaliste. za prihodnost, je še upanje za Slovenijo, da bo postala Ropanje države se je lahko odkrito in brez vsakega sramu taka, kot smo si jo želeli in si jo obetali pred petindvaj- začelo in iz opevane dežele delavcev in kmetov smo postali setimi leti. ・ dežela revnih in bogatih. Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci Janez Legat

ot reden sprehajalec psa po severnih poljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce. Škodljivost Kle-teh je tudi strokovno utemeljena.

Res je, da so psi naši najbližji prijatelji. Nikoli nas ne sprej­ pa pasji kakec tudi za mati naravo ni tako nedolžen, doka­ mejo s slabo voljo ali nerganjem, ne glede, kakšnega raz­ zujejo tudi sledeča dejstva, povzeta iz strokovnih literatur: položenja prihajamo domov. Za vsak sprehod in uro, ki jim --Kakec ni dobro gnojilo, ker je v njem močna koncentraci­ jo namenimo, so nam neskončno hvaležni. Vsega tega se ja hranil, ki poškoduje oziroma »zažge« travno površino; resnično premalo zavedamo. Premalo predvsem ob naku­ tudi zaradi velikega števila bakterij je lahko kakec nevarno pu. Največkrat se zgodi, da se v družini pojavi otroška želja gnojilo, če zaužijem hrano, gnojeno s kompostom iz pas­ po psu, vendar se moramo zavedati, da mora tako zahtevno­ jih kakcev. odločitev o nakupu štirinožca potrditi celotni »hišni svet«, --V primeru, da bi tri dni zbirali pasje iztrebke 100 psov in jih saj se le tako lahko izognemo nadaljnjim nevšečnostim. odvrgli v morje, bi bilo potrebno začasno zapreti obalno Žival namreč še kako dobro čuti, kdaj in kje je zaželena območje v velikosti 32 km zaradi velikega števila bakterij, in kdaj ne. Še posebno pri psih moramo vedeti, da je pes ki se nahajajo v pasjem kakcu. Raziskavo je opravila Ame­ človekov, za razliko od mačk, ki so hišne. To pa tudi ni zad­ riška agencija za zaščito okolja (US Environmental Protec­ nja težava pred prihodom psa v družino. V končni fazi je to tion Agency). nekako še en dodaten družinski član, katerega v nobenem --V enem gramu (1 g) pasjega iztrebka je 23 milijonov od­ primeru ne gre zapostavljati. Kot reden sprehajalec psa po padnih koliformnih bakterij. Pasji iztrebki so magnet za severnih poljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo raz ­lične škodljivce, tako da dlje, ko jih pustimo ležati na največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, tleh, bolj nevarni postajajo. da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce in jih potem --V kolikšni meri pa so pasji iztrebki v krmi lahko vir okužbe odlagamo v za to namenjene koše, katere pa prav tako lah­ in bolezni domačih živali, česar se upravičeno boje kmet­ ko srečamo skoraj na vsakem koraku. Priznati je treba, da je je, predvsem tisti, ki imajo travnike ob sprehajališčih, torej praznjenje košev, namenjenih kakcem, zelo urejeno in red­ v naši občini je to že omenjeni severni del Naklega med no, tako da si občinski delavci, ki za to skrbijo, zaslužijo vse vrtcem Mlinček in avtocesto ter med Cegelnico in nadvo­ pohvale. Grajati pa je potrebno lastnike, ki jih premalo upo­ zom za Strahinj. Direktor Veterinarskega centra v Celju Ed­ rabljajo in ne nazadnje s seboj na sprehod niti ne vzamejo vard Kruder pravi, da pasji iztrebki, če se znajdejo v krmi, za kakce namenjenih vrečk, seveda če jih sploh doma imajo sicer sami po sebi in neposredno ne ogrožajo zdravja z na zalogi. Kot lastnika štirinožca me zelo bolijo očitki neka­ onesnaženo krmo nahranjenih živali, so pa lahko zelo ne­ terih, na primer: »Pesjanarji« ste tako ali tako vsi »svinjarji«. varni kot posredniki bolezni. Pogosto so namreč prenašal­ Temu seveda ni tako, saj opažam da nas je res za enkrat le ci okužb in zajedavcev, denimo glist, ki so lahko zelo ne­ peščica, ki za svojimi psi tudi počistimo, upam pa, da nas bo varne prašičem, govedu in drugim domačim živalim. iz dneva več, saj je tudi ta članek namenjen prav temu. Da Mislim, da sem navrgel kar nekaj razlogov, zakaj je

30 Glas občine Naklo junij 2016 šport potreb no­ pasje kakce oziroma iztrebke za svojim psom takšnih hiš s skrajno neodgovornimi lastniki psov zagotovo pobrati. Ob tem bi rad dodal še en žgoči problem, ki se ne spraviš več, saj so doživeli zelo strah zbujajočo izkušnjo. ga lastniki premalo ali pa sploh ne zavedajo, v nekaterih Omenjeni izkušnji sem namreč doživel že sam, slišim pa, da primerih niti nočejo, saj so mišljenja, da mora biti njihov pes nisem osamljeni primer. svoboden in ne na verigi ali v pesjaku. Izjemno neprijetno Pa naj bo za tokrat dovolj. Članek namreč ni name­njen je namreč to, da ko vzameš svojega štirinožca na sprehod očitkom neodgovornim lastnikom psov, pač pa, da bi in se poleg sprehajajo tudi otroci, nepričakovano z dvorišča končno dojeli, da je psa potrebno imeti na povodcu, doma pridrvi velika mrcina. Takrat res ne veš, kako bi ukrepal. Ali pa v pesjaku ali ograjenem vrtu in da je na sprehodih nujno bi najprej zaščitil otroke ali bi se ob vsem tem poizkušal potrebno za njimi tudi počistiti. V upanju, da napisano ne napadalcu postaviti po robu. No ja, če se hvala Bogu vse bo naletelo na gluha ušesa in da v naslednji številki ne bo mirno izteče, zaslišimo z dvorišča klic: »Saj ne bo nič, saj ni potrebno nevestnih lastnikov psov objaviti poimensko, vas nič hud!« V drugem primeru pa lahko sledi očitek, kaj sploh prav lepo po kinološko pozdravljam. ・ hodimo mimo njihove hiše s psom in otroki. Otrok mimo Atletska šola Naklo Atletika je kot kruh Bojan Klančnik, mentor

Atletika zna narediti prijetno in tekmovalno vzdušje v do­ mačem športnem parku. In ta park, ki smo si ga vsi želeli, znamo tudi napolniti. »Brez atletike ni športa! Atletika je kot kruh in domač kruh je vedno najboljši. Spoštujmo ga in uživajmo, dokler nam je na voljo,« mi je nekoč rekel znani, sicer že pokojni slovenski športnik. Atletika v Naklem reže zelo dober kruh. Letošnje šolsko leto smo v okviru Atletske šole Naklo organizirali več tek­ movanj. Tako smo se v mesecu aprilu staršem otrok pred­ stavili v skoku v daljino in v maju v metu vorteksa. Nasto­ pilo je več kot 30 otrok od pet do deset let starosti. Otroci so pokazali veliko znanja in borbenosti. Čeprav so nekateri že pravi tekmovalci in so odstopali po rezultatih, pa so bili na koncu prav vsi zmagovalci. Za svoj nastop so vsi dobili Še zadnji napotki pred nastopom medalje. V iztekajočem šolskem letu so se veliko naučili in tak je tudi naš namen. Slovenije. Najbolj ji ležijo vzponi. Zmagala je na tekmi na Še enkrat se bomo lahko vsi predstavili na DNEVU ATLE­ Krvavec, kjer je bilo treba premagati več kot 1300 m višin­ TIKE, ki bo 21. junija. ske razlike. Seveda pa so to tudi priprave na najbolj zahtev­ Poskrbeti pa znamo tudi za perspektivne športnike. Gor­ ne tekme, ki jo čakajo. Najbolj si želi dobre uvrstitve na do­ ska tekačica Karmen Klančnik ima državni razred. Letos je mači tekmi. To je vzpon na Grintovec, kjer je skoraj 2000 m že nastopila na treh tekmah, ki štejejo za Atletski pokal višinske razlike. Svojevrsten izziv pa bo nastop na tekmi Red bull K3 v Italiji. Na tej tekmi bo na dolžini 10 km kar 3000 m vzpona. Udeležila se bo tudi svetovnega prvenstva, ki bo septembra v Bolgariji. Metalca kopja Anže Kozina in Klemen Pintarič sta si pri­ služila mladinski razred. Reprezentant Anže je že nastopil na Brixia mitingu, kjer je z novim osebnim rekordom 55,41 m z reprezentanco Slovenije osvojil bronasto medaljo. V nadaljevanju sezone ga čaka še nastop v Brnu na Češkem in posamično državno prvenstvo. Treningi atletike bodo potekali tudi v času poletnih počit­ nic. Vabljeni vsi, ki si želite trenirati predvsem skok v daljino ter met vorteksa in kopja. ・

Podelitev medalj zmagovalcem

junij 2016 Glas občine Naklo 31 šport

Tenis 16. Tonetov memorial Tomaž Bajželj

Prva sobota v mesecu juniju je že tradicionalno name­njena tem zahvalim še Turistični kmetiji Trnovc, ki nam že vsa ta tenisu, kajti na dan poteka tradicionalni Tonetov memorial leta omogoča izvedbo našega turnirja. Vsem udeležencem (letos že 16.), v spomin na našega pokojnega igralca Tone­ turnirja se za udeležbo zahvaljujem in se vidimo prihodnjo ta Rozmana (Tominca). Teniškega turnirja v dvojicah, ki ga leto na 17. Tonetovem memorialu. ・ organizira TVD Partizan Duplje, se je udeležilo 14 igralcev, ki so v prekrasnem vremenu odigrali številne zanimive in napete dvoboje. Na koncu sta se zmage zasluženo ve­ selila Srečo King in Janez Ribnikar, ki sta v finalu premagala Tomaža Bajžel­ ja in Janija Luskovca. V malem finalu pa sta se zmage veselila Aleš Kavčič in Drago Studen, ki sta v podaljšani igri premagala Frenka Miheliča in Anže­ ta Rozmana (sin pokojnega Tominca). Turnir smo zaključili v veselem vzduš­ ju in ob dobrotah, ki nam jih je spekla žena pokojnega Tominca Marta, za kar se iskreno zahvaljujem. Naj se pri Bowling Občinsko prvenstvo zaključeno Franc Pavlin

Že nekaj let obratuje v Hotelu Marinšek 6-stezni bowling. Zlasti v zimskem času nam omogoča dobrodošlo rekreaci­ jo za staro in mlado. V preteklosti je bilo na Gorenjskem zelo popularno kegljanje, saj je bilo postavljenih kar nekaj kegljišč. V zadnjih letih pa je kegljanje povsem nadomes­ til bowling. Ta je za rekreacijo še primernejši, saj so krogle različne po teži in si vsak lahko izbere sebi ustrezno. Zlasti žensk videvamo na bowlingu več, kot pa jih je bilo včasih na kegljiščih. Na Gorenjskem je organizirana tudi »Gorenjska bowling liga - GBL«, kjer je v pretekli sezoni v dveh skupinah nasto­ tekmovanja udeležilo 22 tekmovalk in tekmovalcev. Tek­ palo kar 21 ekip. Tekmovanje poteka v bowling centrih na movanje ni naporno, v predtekmovanju se odigrajo po 4 Gorenjskem – Planet Tuš Kranj, Bowling city v Lescah in v igre, najboljših 8 tekmovalcev in najboljše 4 tekmovalke pa Hotelu Marinšek v Naklem. Tekmovanje se začne meseca odigrajo še po 2 igri za končnega zmagovalca oziroma zma­ oktobra in konča v začetku aprila. govalko. Vabimo vas, da se nam prihodnje leto pridružite.­ V imenu Športnega društva Naklo v Gorenjski bowling Najboljši na Občinskem prvenstvu v bowlingu 2016: ligi nastopa ekipa »Naklanci v sestavi, Marjan Žibert, Lado Smolej, Dejan Gantar, Matjaž Zelnik Beno Galjot in Frane Moški Povprečje Ženske Povprečje Pavlin. Nekaj naših krajanov nastopa tudi v drugih ekipah. kegljev kegljev Na zaključnem turnirju štirih najboljših ekip, je ekipa Na­ 1. mesto Manči 211,0 Romana 161,5 klancev pokazala največ znanja in zbranosti in osvojila 1. Marinšek Pavlin mesto v ligi ter prehodni pokal. Prav tako že šesto leto zapored organiziramo Občin­ 2. mesto Franc 198,5 Barbara 125,0 Pavlin Golc sko prvenstvo v bowlingu, ki poteka na bowlingu Hote­ la Marinšek. Poleg tekmovalnega duha ne manjka tudi 3. mesto Bojan 179,0 Marjeta 120,5 prijetnega druženja in navijanja za najboljše. Letos se je Škulj Zelnik

32 Glas občine Naklo junij 2016 šport

HDD Bled Med obetavnimi hokejisti tudi Strahinjčan Branko Brgant Fantje, rojeni l. 2006 in 2007 so osvojili 1. mesto na mednarodnem hokejskem turnirju v Val Gardeni. HDD Bled je z gostovanjem v Italiji zaključil tekmovalni del sezone 2015/16. Fantje pod vodstvom trenerjev Goraz­ da Hitija in Branka Berganta, rojeni leta 2006 in 2007, so se udeležili mednarodnega turnirja v Val Gardeni in tam kar malo nepričakovano osvojili 1. mesto. V ekipi pa so imeli tudi najboljšega branilca turnirja. Povedati moramo, da so na vseh tekmah igrali prav vsi fantje, tako oba vratarja kakor ostalih 16 fantov in da niso bili niti enkrat prikrajšani za igro. To pomeni pravi in pošten odnos trenerjev do igralcev. Ta turnir je bil nagrada za celotno delo fantov in trener­ jev ter tudi prvi turnir, ki se igra čez celo igrišče. To je tudi Četrti igralec od leve proti desni je Strahinjčan Andraž uvod v igro pravega hokeja. Prav zaradi tega smo bili v prvi ­Thaler, edini občan Naklega, ki je član kluba HDD Bled. fazi malo skeptični, ker se hokej začne igrati po pravilih, ki veljajo za vse kategorije, razen za hokejsko šolo. Fantje so Hokejsko drsalno društvo (HDD) Bled in hokejska šola s svojim pristopom, poslušnostjo in seveda z borbenostjo bratov Rudi in Gorazd Hiti sta ponovno dokazala pravilno presenetili in odigrali tekme na nivoju, za kar so bili večkrat usmerjenost in način dela pri učenju drsanja, spoznavanju nagrajeni z aplavzom s tribune prav vseh staršev, tako naših hokejske igre in športnem obnašanju mladih športnikov. kot tujih. Vrstni red turnirja je bil: 1. HDD Bled, 2. Bozen Zato ob tej priložnosti vabimo mlade fante in dekleta k Academy, 3. EHC Lusteanu, 4. Ritten Sport, 5. USG Zoldo/ vpisu v klub. Vse potrebne informacije glede vpisa in pogo­ alleghe, 6. HC Gardena. jev pa dobite na e-mailu: [email protected] ・

Namizni tenis Zadovoljni z rezultati Veteranska ekipa Dupelj

ončalo se je tekmovanje v namiznem tenesu v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi za leto 2015/16. V ligi sta nastopali tudi dve ekipi iz Dupelj. Prva ekipa je nastopala v prvi gorenjski ligi, Kdruga pa v veteranski gorenjski ligi.

V sezoni 2015/16 smo v prvi Gorenjski namiznoteniški ligi nastopili v postavi: Uroš Prelovšek, Matej Ulčnik, Brane Ra­ kovec, Nejc Legat, Miha Jeraj, Jaka Krpič in Mirko Rakovec. Tekmovali smo dobro, saj smo tako v jesenskem kot tudi v spomladanskem delu tekmovanja na koncu zasedli 5. mes­ to. Končna lestvica: 1. Križe, 2. Tapetništvo Bokal, 3. Jesenice, 4. Radiestezija Maselj, 5. Duplje, 6. Erpo Sistemi, 7. Kondor Godešič, 8. Šenčur in 9. Komenda. V Gorenjski veteranski namiznoteniški ligi smo nastopi­ li v postavi: Zoran Ramovš, Brane Rakovec, Darko Pangrič, Mirko Rakovec, Brane Teran in Rado Pančur. Pred začetkom spomladanskega dela tekmovanja je prenehala tekmovati ekipa Triglav-Orehek. Igrali smo dobro in na koncu osvojili odlično 2. mesto. Končna lestvica: 1. Šenčur, 2. Duplje, 3. Jesenice, 4. Bohinj, 5. Mošnje 1, 6. Koroška Bela, 7. Škofja Vsak ponedeljek se igranje namiznega tenisa kot rekreaci­ Loka 1, 8. Zvirče, 9. Križe, 10. ŠkofjaLoka 2, 11.Mošnje 2. Na je udeležuje tudi do deset članov. zaključnem turnirju GVNTL na Jesenicah sta Brane Rakovec Tudi letos smo se udeležili tradicionalnega veteranskega in Darko Pangrič v kategoriji do 70 let osvojila 3. do 4. mesto, ekipnega božično-novoletnega turnirja v Voklem, ki ga or­ Mirko Rakovec pa je v kategoriji nad 70 let osvojil 6. mesto. ganizira NTK Šenčur. Nastopili smo z dvema ekipama. Prva

junij 2016 Glas občine Naklo 33 šport

ekipa v postavi Zoran Ramovš, Darko Pangrič in Brane Ra­ Brane Rakovec in Ciril Kozjek (Šenčur) v skupnem seštevku kovec je osvojila 3. mesto. Zmagala je ekipa Jesenic, druga osvojila 3. mesto. pa je bila ekipa Bohinja. Državno prvenstvo veteranov in rekreativcev je bilo le­ V tej sezoni so se trije naši tekmovalci ponovno udeleži­ tos v Murski Soboti. Udeležili so se ga tudi vsi ti trije naši li državnih turnirjev za računalniško lestvico veteranov in tekmovalci. V igri dvojic sta Brane Rakovec in Ciril Kozjek rekreativcev. Odvijali so se v Ljutomerju, Velikih Laščah, (Šenčur) v kategoriji od 65 do 70 let osvojila odlično 2. mes­ Petrovčah, Ajdovščini, Novi Gorici, Kidričevem in Ravnah na to. Koroškem. Po končanem tekmovanju je v skupnem seštev­ TVD Partizan vabi vse ljubiteljice in ljubitelje bele žogice, ku Rado Pančur v kategoriji nad 75 let osvojil 2. mesto, da se udeležijo rekreacije vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Brane Rakovec v kategoriji od 65 do 70 let 5. mesto in Matej Z rekreacijo bomo zopet pričeli septembra. ・ Ulčnik v kategoriji od 40 do 50 let 9. mesto. V igri dvojic sta Nogometni klub Naklo Uspešen zaključek sezone Matjaž Gregorič

aklanski nogometaši so se na koncu sezone poveselili na klubskem pikniku in žogo za nekaj časa Nposlali na počitnice. pristali na polovici lestvice, to pa je bilo od pomlajene vrste tudi pričakovati. Pomanjkanje igralcev je bilo tudi 6. oziro­ ma zadnje mesto mladincev, medtem, ko so mlajši dečki U13 zasedli 5. mesto v svoji skupini. Vse pohvale gredo tudi najmlajšim iz ekip U11 in U9 ter »prirastku« v Nogomet­ nem krožku Gorenjske nogometne šole Rožle. Vsi namreč dokazujejo, da je z borbenostjo in osvajanjem nogometnih veščin treba nanje še resno računati. Kot je običajno, se je tudi tokratna sezona končala s klub­ skim piknikom, na katerem so se številni igralci in starši poslovili od žoge, dogajanje v sončni in ravno prav vroči soboti pa so popestrili s streljanjem na luknjo v golu in pri­ bliževanjem žoge stožcu. Tudi nekaj tekmovalnega duha je bilo, malčki iz ekipe U11 so se pomerili v tekmi z mamicami, večji iz ekip U13 in U15 pa z očeti. Nogometni klub Naklo je tudi sezono 2015/16 zaključil Nova sezona se bo začela prve dni septembra, že pred razmeroma dobro, saj je večina selekcij zasedla zgornjo tem pa se bo žoga vrnila s počitnic. Treningi se bodo nam­ polovico lestvic. Najuspešnejši so bili igralci selekcije U15, reč začeli že 25. julija in se potem stopnjevali do prvih li­ ki so med šestnajstimi ekipami zasedli končno 5. mesto, še gaških tekem, vmes pa bo verjetno odigrana še kakšna precej bolje pa jim je kazalo v jesenskem delu sezone, ko so prijateljska tekma. V Nogometnem klubu Naklo tudi leto bili na vrhu lestvice. Vzrok za spomladanski padec so bile vabijo vse fante in dekleta do 14. leta starosti, da se pri­ tudi številne poškodbe. družijo eni od ekip in se začnejo ukvarjati z enim od najbolj Članska vrsta je zasedla 6. mesto, kar pomeni, da so popularnih športov. ・ Obvestilo Splošne bolnišnice Jesenice V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno srečujemo z izjemnim številom pacientov, ki se želijo naročiti na pregled ali preiskavo. Vsem bi radi ustregli in jim v najkrajšem času odgovorili, zato iščemo manj zamudne načine za posredovanje informacij. Odločili smo se, da bomo v prihodnje večino informacij o predvidenem terminu pregleda, preiskave ali posega posre­ dovali pacientom prek sms-obvestil ali na njihovo željo po e-pošti. Paciente zato vljudno prosimo, naj ob vpisu v spre­ jemni pisarni zdravstvenim administratorjem povedo svojo mobilno številko in elektronski naslov, če želijo prejemati informacije na tak način. Kontaktne podatke za sms-obveščanje ali e-obveščanje lahko pripišejo tudi k napotnicam, ki jih pošljejo po pošti ali pa nas o spremembi obvestijio na elektronski naslov: [email protected]. Paciente, ki bi se radi osebno naročili na pregled, pa obveščamo, da je od 15. junija pisarna centralnega naročanja premeščena iz prvega nadstropja v pritličje glavne bolnišnične stavbe (v bivše prostore trgovine z medicinskimi pripo­ močki). Vsem se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje.

34 Glas občine Naklo junij 2016 zapisi šolskih peres Občinski SPV in OŠ Naklo z roko v roki Blaž Belehar, OŠ Naklo

Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, SPV, z OŠ Naklo sodeluje že od njene ustanovitve leta 1998. Na lokalni ravni skrbita za izvajanje prometne preventive in koordinacijo aktivnosti in ukrepov za večjo prometno var­ nost. Občinski SPV in šola se med seboj povezujeta in sodelu­ jeta, prav tako pa sodelujeta z Javno agencijo RS za varnost prometa – Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro­ metu, ki pripravlja strokovna izhodišča za posamezne akci­ je, skrbi za usmeritve in obveščenost, spremlja aktivnosti na lokalni ravni, skrbi za preventivna gradiva, izvajanje preven­ Prikaz prometne nesreče na moto dnevu Naklem tivnih dogodkov itd. V letošnjem šolskem letu smo skupaj označili varne poti v šolo, osveščali učence, njihove starše in stare starše o prometni varnosti, 21. maja smo sodelovali na Moto dnevu skupaj s Ptički brez gnezda in Javno agencijo RS za varnost v prometu. V aprilu in maju pa smo največ pozornosti posveti­ li izobraževanju in pripravam na kolesarski izpit letošnjih petošolcev. Izvedli smo tehniški dan na temo kolo, kjer sta se nam pridružila tudi člana SPV, Ivo Černilec in Roman An­ doljšek. Skupaj smo si ogledali trase, po katerih potekajo izpitne vožnje, kasneje pa so učenci pod vodstvom men­ toric in mentorja vadili praktično vožnjo. Kolesarski izpit so Opravljanje kolesarskega izpita na podružnični šoli v Dupljah opravljali 19. maja in ga vsi uspešno opravili. ・ Slavnostna otvoritev Mini olimpijada Tekst: Nataša Zaletelj, Foto: Jasna Zupan

V torek, 17. 5. 2016, smo imeli na Osnovni šoli Naklo pri­ jeten obisk. Našo šolo sta obiskala predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ter olimpionik Miroslav Cerar. Ta dan je na šoli potekala Mini olimpijada, ki jo že več let izvajamo za najmlajše učence v sodelovanju s Športno zvezo Tržič in olimpijskim komitejem Slovenije. Gospa Biserka Drinovec se vsako leto potrudi, da je prireditev vrhunsko pripravlje­ na. In tudi letos je bilo tako. Vsi učenci naše šole in zaposleni, vključno s podružnica­ ma, smo se zbrali na igrišču. Gosta smo slovesno sprejeli,

junij 2016 Glas občine Naklo 35 zapisi šolskih peres

nato pa skupaj uživali v programu, v katerem so nastopali pevci, učenci folklorne skupine Podkuca in Skokice. Pri­ sluhnili smo govorom gospoda ravnatelja Milana Bohinca, Miroslava Cerarja in predsednika Boruta Pahorja, ki je Mini olimpijado tudi otvoril. V ogrevalnem krogu so se otroci lahko pomerili v teku s predsednikom. Primož Gnidovec pa je v teh napetih tre­ nutkih teka zaigral na harmoniko. Po tem si je predsednik vzel še nekaj minut časa in klepetal z učenci, se rokoval in fotografiral. Lep sončen dan je bil tako še lepši. ・ Občina donirala OŠ Naklo Nova smučarska oprema za osnovnošolce Blaž Belehar, OŠ Naklo

Občina Naklo ima velik posluh za smučanje, ki ga na Os­ Ob tej priložnosti se Občini Naklo iskreno zahvaljujemo in novni šoli Naklo omogočamo učencem in jih zanj spodbu­ si želimo sodelovanja tudi v bodoče. ・ jamo. Finančno nam je pomagala izpeljati državno prven­ stvo v smučanju in deskanju za osnovnošolce, ki smo ga letos že tretjič zapored organizirali na Krvavcu. Posebej veseli pa smo bili občinske donacije, ki smo jo dobili v marcu. Takrat je Občina organizirala veleslalom za pokal Nakla, na katerem so s štartnino in srečelovom zbra­ li 910 evrov, ki so nam jih poklonili za nakup smučarske opreme. Donacija je zadostovala za nakup sedmih parov smuči in smučarskih čevljev, ki smo jih kupili v Elanu in Al­ pini. Oprema nam bo prišla še kako prav v prihodnjih se­ zonah, saj jo bomo posojali učencem, ki gredo v zimsko šolo v naravi. Vse več je namreč takih, ki si nabave dragih Nasmejani četrtošolci, ki bodo opremo v prihodnji zimskošportnih rekvizitov ne morejo privoščiti. smučarski sezoni lahko prvi preizkusili. Gimnazija BC Naklo Radi pišemo z roko Dijaki 2. M razreda, mentorici: Andreja Lampič in Tadeja Fričovsky

Dijaki 2. M razreda strokovne gimnazije BC Naklo smo se v okviru Tedna vseživljenjskega učenja odzvali pobudi Radi pišemo z roko, ki smo jo letos prvič obeležili 19. 5. 2016 in pripravili zanimivo razstavo v Krajevni knjižnici Naklo. Najprej smo z roko napisali nekaj besedil, ki so se začela s Hvaležen/-a sem za ... in Rad/-a bi pohvalila ... Zahvalili in pohvalili smo svoje prijatelje, sošolce, mame in očete. Nato smo se lotili zbiranja starih razglednic in različnih zapisov. Nazadnje smo poprosili še učitelje in zaposlene na šoli, da

prispevajo nekaj z roko napisanih misli. Sledilo je razvršča­ nje gradiva in izdelava plakatov. Naslovili smo jih z Nekdo se je spomnil name, Iz arhiva naših babic, Naši učitelji in znane osebnosti ter Pišemo z roko. Opremili smo tudi tab­ lo z informacijami o pomenu pisanja z roko in osnovnimi podatki o razstavi, ki smo jo postavili na vhodu knjižnice. Razstava bo na ogled do konca junija 2016, potem pa bo nadaljevala pot po ostalih krajevnih knjižnicah. ・

36 Glas občine Naklo junij 2016 zapisi šolskih peres

Tat redovalnice Bil sem na počitnicah na morju in užival v pogledu nanj. Ko sem ravno zaspal v ležalniku, je zazvonil telefon. Dvignil sem slušalko in takoj zaslišal ženski glas: »Gospod detektiv, imamo nujen primer. Ravno izpisujem spričevala, a mi je izginila redovalnica.« Od gospe sem poizvedel še, na kateri šoli se je to zgodilo, nato pa odhitel na kraj dogodka. Ko sem prišel tja, sem si ogledal kabinet učiteljice, saj je v njem nazadnje videla redovalnico. Na kljuki in na ročajih omar sem našel madeže tinte za nalivko. To je bila sled številka 1. Da bi našel še več sledi, sem odšel k učiteljici in jo pov­ prašal v katerem razredu zaključuje ocene in do kod je prišla. Prišel sem do podatka, da ocene zaključuje v 8. a-razredu in da je prišla do trinajstega od dvajsetih učencev. Od drugih učiteljic sem izvedel, kdo od teh sedmih učencev ima slabše ocene. Naletel sem na imeni Tine Novak in Franc Golob. Imel sem torej dva osumljenca, kateri je pravi, pa nisem vedel. Zato sem se odpravil v bližnji hotel, da bi prenočil. Še prej sem dobil slike in podrobne opise teh dveh otrok. Ko sem hodil v hotel, se je že mračilo in prižgale so se svetilke. V soju ene od njih, sem zagledal Tineta, enega od osumljencev. Ustavil sem ga, a da ne bi zbujal pozornosti, sem ga vprašal, kje je hotel. Ko sem navezal pogovor z njim, sem opazil, da ima roke umazane od tinte. To sem takoj povezal z madeži v kabinetu. Zdaj ko sem vedel, da je on krivec, sem ga presenetil z vprašanjem, ki se je glasilo zelo zmagoslavno: »Kje imaš redovalnico?« Deček je zakričal in stekel v stransko ulico. To je bilo še v dokaz in potrdilo, da sem razkril lopova. Od tod naprej je bilo sedaj delo za policijo. Le obvestil sem učiteljico in policijo in se odpravil nazaj na zaslužene počitnice. Gašper Jošt, 6. b

Šolska smrt (detektivka) Bil je ponedeljek in v pisarni je zazvonil telefon. Oglasila sem se in rekla: »Žnidar, komisija za umore.« Izvedela sem, da so na šoli v Celju umorili ravnatelja Andreja Novaka. To sem povedala sodelavkama in z Laro ter Rexom smo se odpravili na prizorišče. Tam nas je že pričakal patolog dr. Graf in nam povedal: »Ubili so ga približno v soboto med 17. in 18. uro. Z nožem so ga večkrat zabodli v hrbet. Ni znakov boja, zato predvidevam, da ga je morilec presenetil.« Kot vedno pa je dodal: »Več po obdukciji.« Z Laro in Rexom smo se odpeljali do ravnateljeve hiše. Ko smo se sprehajali po njej, se je pri kaminu Rex kar naen­ krat postavil v položaj mrtveca. Tako smo ugotovili, da najdišče ni bilo kraj umora, ampak so ga ubili v hiši in ga nato odpeljali v njegovo pisarno. Ko smo nekaj časa raziskovale njegovo življenje, smo ugotovile, da se je dobival z eno izmed učenk in da je hotel, da se to neha. Sumile smo učenko, s katero se je dobival in ki naj bi po našem mnenju imela motiv, saj je ravnatelj hotel prekiniti z njo. Ko smo jo zaslišale, smo ugotovile, da ima trden alibi, ki ga lahko potrdi več prič. Po več informacij sem se odpravila k dr. Grafu. Povedal mi je: »Imam dobro novico! Na njegovi srajci so sledi rdečila za ustnice. Rdečilo je na srajci od sobote med 17. in 18. uro.« Zahvalila sem se mu in odšla v pisarno. Ker smo sumile, da je morilec iz šole, smo se pod krinko serviserjev odpravile tja. Odločile smo se, da preverimo vse, ki imajo rdečilo za ustnice. Nekaj časa smo se sprehajale po šoli, ko je Rex naenkrat začel lajati. In res nam je naproti prišla edina oseba z rdeči­ lom za ustnice. Bila je učiteljica matematike. Ko smo jo zasliševale, smo ugotovile, da nima alibija. Po nekaj pregovarjanja je končno priznala, da je ubila ravnatelja, saj je bila ljubosumna, ker ni hotel biti z njo. Tako smo imeli morilca in primer je bil zaključen. Sara Žnidar, 6. b

Prijatelja spoznaš v nesreči (basen) V strahu kokoš govori, ko gleda mačko, ki hitro stran beži. Po dvorišču se kokoš sprehaja, “Spoštovana, vi, lisica! “ za njo hodi lepa mačka, ki s svojimi očki mačkone zavaja. Iz ozadja se oglasi: V kotu, na robu nekje, “Pustite jo! Prijateljica res najboljša ni, zajček čepi in družbe si njune želi. a življenje vseeno res zasluži si.” “Sam ti torej greš v smrt,” Čez čas kokoš opazi zajca in pravi: lisica pravi. “Draga mačka, vidiš ga, ta je tako tih, “Da,” reče zajec ves potrt. da nihče se zanj ne postavi, Lisica pa milostna bila je, če lisica ga zadavi.” zajčku nadaljnje dni življenja pustila vse. In v trenutku lisica se pojavi ter glasno, odločno trditev zastavi: Takrat je kokoš izvedela, “O, lepota kokošja, z mano greš ti, da prijatelja spoznaš v nesreči takoj na tebi so se ustavile moje oči!” in da se življenja ne sme po neumnosti zavreči. “Pozdravljeni, gozdov gospa, sem res vredna občudovanja vašega?” Anja Konjar, 7. a

junij 2016 Glas občine Naklo 37 mladi vrvež

Umor Teri J. Tipčič Zvečer so me klicali, ali bi prevzela preiskavo umora gospe Teri J. Tipčič. Gospa Teri je bila moja soseda, bila je zelo prijazna petdesetletna gospa. Nisem mogla verjeti, da bi jo lahko kdo umoril. Privolila sem v sodelovanje v preiskavi, ker sem najbolj znana detektivka na tem otoku. Ko sem prišla domov, me je najprej prestrašila sestra. Vprašala me je (zelo glasno), ali gre lahko z mano na preiskavo. Vedela sem, da je nevarno, ampak med zadnjo preiskavo sem ji obljubila, da gre lahko naslednjič z mano, ker me je že prej tolikokrat vprašala. Zato sem se strinjala. Najprej smo šli do gospoda Marka Tipčiča, moža žrtve. On je pojasnil, da ga na noč umora ni bilo doma. Bil je v službi, v dokaz pa nama je pokazal urnik. Rekel je, da ko je prišel domov, je videl razbito okno in kri, ki je prihajala iz kopalnice. Stopil je v kopalnico in videl gospo Teri na tleh. Naslednjih nekaj besed nisva razumeli, ker jih je momljal. Naslednja priča je bila ena od najinih sosed. Bili sva na poti do njene hiše, ko je moja sestra na zunanji strani razbitega okna zagledala krvavo masko. Povedala mi je, da je to masko videla na maškaradi. Nosil jo je človek s temno rdečimi lasmi in klobukom. Šli sva do detektivskih laboratorijev za prstne odtise … Soseda naju je povabila v stanovanje in tam je bil … Vedeli sva, da je bil on, saj ko je zagledal masko, je takoj rekel, da je njegova. Zavedal se je, da je to rekel in takoj stekel ven s solzami v očeh. Stekli sva za njim. Zaletel se je v oviro in se ni mogel ustati, zato sva ga z lahkoto ujeli. Priznal je, da je bil pri sosedi, a da je ni ubil on, ampak njegov bivši najboljši prijatelj. Prekinila sta prijateljstvo, ko ga je on silil v ta zločin. Zatrdil je, da ne bi nikogar ubil, tudi če bi mu kdo zagrozil, da bo ubil njegovo ljubljeno osebo. To je njegova šibka točka. Povedal nama je, kje živi njegov prijatelj, in njegovo ime … Tim T. Tipčič. Sin je torej ubil svojo mamo. Šli sva do njegovega bloka in v njegovo sobo, a ni ga bilo tam. Slišala sem zvok prižigajočega avta in takoj sva šli ven. Tim je poskušal zbežati. Moja sestra je odprla vrata avta in skočila noter. Avto še ni odpeljal, Tima je udarila v obraz in on je omedlel. Ustavila je avto in jaz sem poklicala policijo. Tima so odpeljali v zapor, kjer bo za vse življenje. Gospod Tipčič je zdaj tako prijazen kot njegova žena in jaz in moja sestra še vedno rešujeva zločine.

Nikita Pestar Baltič, 6. b

Vrtec Mlinček Zbiranje zamaškov za Društvo Vesele nogice Jana Bajželj

Vsi si želimo, da bi bili nekoč naši otroci čim bolj samos­ Letos smo bili še posebej aktivni in smo v celoti napolnili tojni. Tega si želijo tudi starši otrok v Društvu Vesele nogice. naše skladišče. Vsem sodelujočim se v imenu društva zah­ Njihov uspeh je v veliki meri odvisen od pomoči vrhunskih valjujem in pozivam tudi ostale občane naše občine, da zbi­ strokovnjakov iz različnih zdravstvenih področij. Za njihov rajo zamaške in jih prinesejo v naš vrtec Mlinček. ・ napredek in lajšanje bolečin so potrebne različne terapije, kar pa staršem otrok pred­ stavlja visoke stroške. Društvo Vesele nogice pomaga staršem s sofinanciranjem terapij ter pripomočkov za nego in lažje namešča­ nje oseb s posebnimi potrebami. Ker tre­ nutni časi niso preveč naklonjeni donacijam in sponzorstvom, se je društvo odločilo, da bo sredstva za svoje delovanje zbiralo tudi z zbiranjem plastičnih pokrovčkov in pri tem jim vrsto let pomagamo tudi mi vsi v vrtcu Mlinček in v vrtcu Jelka. Na pomoč pa nam priskočijo tudi učenci in učitelji iz centralne šole ter iz podružnic. Tako vsako leto zbere­ mo ogromno vreč zamaškov, katere potem ponosno predamo prostovoljcem društva.

38 Glas občine Naklo junij 2016 iz domačega lonca

Poletje je čas, ko vse okrog nas raste, cveti in zori. Lepo je posodi spečemo. Med peko lahko prilijemo tudi kozarček zadihati v sončno poletno jutro, stopiti na vrt in pogledati, vina, serviramo s krompirjem ali rižem, lahko pa tudi samo kaj se je spremenilo od včeraj do danes. Morda je potrebno s kruhom. natrgati jagode in okusiti njihovo sladkost, potrgati zrele sadeže s češnje, pobrati zrelo zelenjavo. Za tiste, ki takega Solata iz cvetače, korenja in graha razkošja narave nimajo doma, so prodajne police trgovin Potrebujemo: polne raznovrstnih pridelkov, tudi domačih proizvajalcev. --glavico cvetače, Poletje je tudi čas, ko imamo več priložnosti za poseda­ --korenje, nje v dobri družbi in če je ob tem na mizi kaj okusnega in --oluščen grah, osvežujočega, je toliko bolj prijetno. V vročih poletnih dneh --pol skodelice mleka, se prileže izdatno in sočno pecivo s sadjem, kot nalašč za --mešanico začimb (glej začimbni posip), sol hladno predjed, malico ali večerjo so mlečne kumare. --majonezo, --jogurt, Mlečne kumare --kis, Potrebujemo: --čebulo, --kumare (ne preveč zrele zaradi semen) --šopek drobnjaka. --čebulo, Cvetačo natrgamo na cvetke, korenje očistimo in zrežemo --strok ali dva česna, na manjše kocke, jih damo v kozico, pridamo še grah in --jogurt ali kislo mleko, sol, prelijemo s skodelico vode in pol skodelice mleka. Potre­ --kislo smetano (po želji), semo s soljo in začimbnim posipom ter počasi kuhamo --ščep mlete rdeče sladkorne paprike. do mehkega. Ohladimo v tekočini, v kateri se je zelenja­ va kuhala, nato jo pretresemo v primerno skledo. Kuhano Kumare olupimo in naribamo na tanke rezine (če so ku­ zelenjavo premešamo z majonezo, jogurtom, sesekljanim mare mlade in neškropljene, jih ni potrebno olupiti). Nanje drobnjakom, drobno narezano čebulo in kisom. Po potrebi narežemo čebulo in oboje skupaj posolimo in premešamo. dosolimo. Pustimo stati toliko časa, da kumare spustijo vodo, nato Po drugi različici kuhano zelenjavo lahko začinimo z na­ jih ožamemo in damo v primerno skledo, nanje narežemo rezano čebulo, sesekljanim česnom, oljčnim oljem in kisom. česen in prelijemo z jogurtom ali s kislim mlekom ali pa z Začimbni posip si lahko naredimo sami. Posušimo liste obojim. Če se nam zdi jed prelahka, lahko dodamo še malo peteršilja, zelene, luštreka, timijana, bazilike, majarona, kisle smetane. Premešamo in potresemo z mleto rdečo rožmarina in po želji še druge dišavnice. Suhe zdrobimo in sladko papriko. Ponudimo ohlajeno. hranimo v manjših steklenih in dobro zaprtih kozarčkih na temnem.

Pecivo s sadjem Potrebujemo: --12 dag masla ali margarine, --15 dag sladkorja, --2 jajci, --50 dag moke, --1,5-2,5 dl mleka, --1 vanilin sladkor, limonino lupino, --1 zavitek pecilnega praška, --ščep soli, --1,5 kg češenj ali marelic ali breskev, --cimet. Penasto umešamo maslo, sladkor, vanilin in limonino lu­ Jetrca na nabodalu pino. Dodamo jajci in ščep soli. Moko presejemo s pecilnim Potrebujemo: praškom in izmenično z mlekom vmešamo v maso. Testo --jetrca (najboljša so puranja), mora biti gosto tekoče, zato količino mleka prilagodimo. --prešano slanino, Potem ga poravnamo v dobro namaščen in z moko posut --marinado: čebula, česen, oljčno olje, balzamični kis, pekač ter vanj razvrstimo izkoščičene češnje ali drugo sadje. muškatni oreh, mleta kumina, sol, poper, timijan. Potresemo s cimetom in damo v pečico. Pečemo pri 180 °C približno pol ure. Če uporabimo za nadev breskve ali mare­ Iz naštetih sestavin pripravimo marinado, jetrca narežemo lice, ohlajeno pecivo lahko premažemo s stepeno sladko na polovičke in jih damo vanjo za najmanj 10 minut. Po­ smetano. ・ tem jih vijemo s slanino, razvrstimo na nabodala in v pokriti

junij 2016 Glas občine Naklo 39 dogodki

Na pop-rock koncertu v Linzu Queen in Adam Lambert navdušili Lenart Celar

V sklopu njihove evropske turneje je konec maja v Linzu ma Lamberta. Vsi strahovi so bili zaman, pevec je s svojim nastopila legendarna skupina Queen, avtorji uspešnic kot nastopom absolutno upravičil, da stoji na mestu velikega We Will Rock You, We are the Champions, Bohemian Rhap- Freddyja in s koncerta smo odšli zelo zadovoljni. sody, Don’t Stop Me Now in The Show Must Go On. Linz leži ob avstrijsko-češki meji, zato smo na hitro skočili Po smrti pevca Freddyja Mercuryja leta 1991 skupina ni še na Češko, da poizkusimo piva, ki so po svetu tako hvalje­ nastopala do leta 2004, ko je mesto pevca zasedel Paul na. Ker smo bili samo trije v avtu, je bila tokrat prednost, saj Rodgers. Takrat so bili na turnejah do leta 2009. V zdajšnji smo lahko preostali prostor v avtu zapolnili s češkim pivom zasedbi sta prvotna člana Brian May (kitara) in Roger Taylor in dobrote prinesli tudi v domovino. ・ (bobni), pridružila sta se jim pa še novi pevec Adam Lam­ bert in Rufus Taylor (Rogerjev sin) na tolkalih. Vsak si je vedno želel videti Queen v živo in take znana skupi­ na nima koncerta vedno v bližini, to pa sta bila glavna razlo­ ga za naš izlet. Pred nastopom smo bili malce skeptični, saj smo vsi poznali le studijske al­ bume iz Fre­ ddyjevega časa in si nismo ravno pred­ stavljali, kakšna bo kombinacija TVD Partizan Queen in Ada­ 26. 6. 2016 ob 10.00 Tradicionalna nogometni turnir Med zaselki na KD Tabor Podbrezje nogometnem igrišču Pod farovžem 23. 7. 2016 ob 20.00 Tradicionalna komemoracija v spomin na 28. 8. 2016 ob 10.00 bistriške žrtve Tradicionalna nogometna tekma Stari: Mladina nogometnem igrišču Pod farovžem NK Naklo Vsak torek ob 19.00 in vsak četrtek ob 20.00 3. 9. 2016 ob 16.00 v Kulturnem domu Podbrezje vadba športne Obeležitev 80-letnice nogometa v občini Naklo. gimnastike za rekreativce. Lokacija: nogometno igrišče ob poslovni stav­ Vsako sredo ob 19.30 v Kulturnem domu Pod­ bi Merkur brezje vadba joge za fizično in psihično zdravje. Obvestilo Zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedežu Upravne enote Kranj v poletnem času od 1. 7. do 31. 8. 2016, bo pisarna Krajevnega urada Naklo zaprta. Vse up­ ravne storitve, ki se opravljajo na krajevnem uradu, lahko občani uredijo na sedežu Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, v času uradnih ur: --ponedeljek od 8.00 do 15.00 --torek od 8.00 do 15.00 --sreda od 7.30 do 17.30 --petek od 8.00 do 13.00. Iz marmorja in granita izdelujemo nagrobne spomenike, Občanom občine Naklo se zahvaljujemo za razumevanje. stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

40 Glas občine Naklo junij 2016 oglasi - 040/202 384

ljučkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera Tudi v občini Naklo se (DN). Omrežnina se izračuna skladno z državno uredbo o metodologiji oblikovanja cen, torej glede na vrednost in­ frastrukture v občini. Poleg vrednosti infrastrukture so se v je povečala ­vrednost občini Naklo, pa tudi v občini Šenčur in Mestni občini Kranj, predvsem povišali stroški vzdrževanja Centralne čistilne infrastrukture za naprave Kranj. Posledično to pomeni, da bodo morale občine sprejeti ravnanje z odpadnimi nove cene za uporabnike, ki imajo odvajanje urejeno v javno kanalizacijsko omrežje. V Komunali Kranj smo pripravili vodami nove elaborate cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod in jih v potrditev predložili občinam. Občinski svet občine Na­ oda, ki jo po uporabi skrbno odvedemo, očisti- klo je predlagane cene sicer obravnaval a jih ni potrdil. Vmo in čisto vrnemo naravi, ima svojo ceno. To Urejena kanalizacija ni le znak urejenosti in čistega mesta, je cena, ki jo moramo plačati vsi, če želimo živeti v temveč je tudi pomemben del stopnje kakovosti bivanja, prijaznem in zdravem okolju. življenja občank in občanov zaradi zmanjšanega negativne­ ga vpliva na okolje ter ohranjanja reke Save in njenega eko­ Občina Naklo je končala izgradnjo kanalizacijskega si­ sistema. Zavedamo se pomena sobivanja, in dejstva, da so stema, ki je intenzivno potekala v zadnjih letih na območjih del življenja tudi odplake, odpadne vode, ki jih po porabi Podtabor, Bistrica, Žeje, Strahinj in Zadraga, Duplje. Krogo­ skrbno odvedemo, očistimo in čimbolj čiste vračamo na­ tok vode, ki smo ga prekinili z njenim odvzemom iz narav­ ravi. S tem ne ohranjamo le vodnih virov, temveč kažemo nega okolja, je sklenjen s Centralno čistilno napravo Kranj, svojo civilizacijsko razvitost in skrbimo ne le za čisti danes, kjer se čistijo odpadne vode iz občin Naklo in Šenčur ter temveč tudi za jutri. Mestne občine Kranj. V okviru projekta GORKI se je čistil­ Procesi odvajanja in čiščenja odpadnih vod so kom­ na naprava iz leta 1986 v celoti nadgradila, tako da lahko pleksni, tehnološko zahtevni in dragi, a nujno potrebni, če s ponosom potrdimo, da imamo na Gorenjskem eno od želimo naravi vrniti očiščeno vodo, ki ne bo imela nega­ sodobnejših in zmogljivejših čistilnih naprav v Sloveniji. tivnih posledic­ na okolje. Odgovoren odnos in skrb za S pridobitvijo uporabnih dovoljenj za novo izgrajeno okolje moramo pokazati še danes, saj si želimo, da bodo javno kanalizacijsko omrežje v občini Naklo, je občina (v prihodnji rodovi živeli v prijaznem in zdravem okolju. To pa skladu z veljavnimi Uredbami in s pogodbo o najemu) in­ zahteva nenehna finančna vlaganja v razvoj in vzdrževanje frastrukturo prenesla v upravljanje izvajalcu gospodarske komplek­snih sistemov odvajanja in čiščenja. javne službe, Komunali Kranj. Z izgradnjo tako velikih investicij­ skih projektov kot sta kana­ lizacijsko omrežje in nadgradnja čistilne naprave, se je bistveno povečala vrednost infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpad­ nih voda. S tem se je povečala tudi najemnina, ki je enaka zne­ sku amortizacije infrastrukture in je strošek izvajalca, Komunale Kranj. Na ta način se v občini zbirajo finančna sredstva za ob­ nove komunalne infrastrukture, s katerimi bomo zagotavljali ne­ moteno delovanje sistemov tudi v prihodnje. Najemnina je pomembna postavka omrežnine, ki se upo­ rabniku obračuna glede na zmogljivost vodovodnih prik­ Centralna čistilna naprava Kranj je ena sodobnejših in zmogljivejših naprav v Sloveniji

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

junij 2016 Glas občine Naklo 41 oglasi - 040/202 384

Poslovna stavba MERKUR NAKLO, Cesta na Okroglo 7, Naklo V NAJEM NUDIMO PISARNIŠKE PROSTORE

• preko 50 opremljenih pisarn v skupni površini več kot 2.000 m2, • za izvajanje konferenčne ali izobraževalne dejavnosti nudimo v 6.nadstropju urni, dnevni, vikend najem velike dvorane (8 - 160 sedežev), • stavba ima lastno restavracijo, kuhinjo, bife, možnost cateringa podjetja Sodexo • brezplačno parkiranje za vse uporabnike in goste poslovne hiše

MERKUR nepremičnine, d.d. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Slovenija telefon: 04 258 7000 telefaks: 04 258 7459 email: [email protected] Spletna stran: ­ www.merkurnepremicnine.si

42 Glas občine Naklo junij 2016 oglasi - 040/202 384

junij 2016 Glas občine Naklo 43 zadnja stran

REKLAMNI NAPISI IN TISK

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI

TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA

UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

44 Glas občine Naklo junij 2016