PRAZNIK OBČINE ŽALEC 6. september 2008 6. september 1868 II. SLOVENSKI TABOR V ŽALCU 140 let Občina Žalec Občina Žalec v slikah Spoštovani! V življenju vsakega naroda in vsakega posa- ugotovimo, da je od vseh najbolj pomembno meznika je pomembna zavest o samem sebi vlaganje v takšne projekte, ki omogočajo boljše ter zavedanje o svojem izvoru, o koreninah in lepše življenje ljudem naše občine. narodovega bitja, o prizadevanjih v sedanjem trenutku, s katerimi tlakujemo tudi svojo pri- Za uspešno delo in dobre rezultate v občini hodnost. in tudi v vsaki večji skupnosti je vitalnega po- mena sodelovanje vseh posameznikov, ki po V Savinjski dolini, še posebej v Občini Žalec, svojih sposobnostih, močeh in volji prispevajo smo zelo ponosni na naše prednike, ki so pred vsak svoj delež v skupnost. 140 leti v Žalcu pripravili veliki ljudski shod, II. slovenski tabor, na katerem so postavili zah- Taborski duh, principi delovanja in sodelovanja teve, pomembne za nadaljnji obstoj in razvoj so tudi po 140 letih živi in aktualni. Želim si, vseh Slovencev. Z njimi so pokazali, »da hočejo da bi se občani žalske občine in vsi Savinjčani biti gospodarji v deželi, k'tero so sprejeli od svo- udeležili čimveč različnih prireditev, ki smo jih jih očetov«, kot je v svojem nagovoru 6. sep- pripravili ob letošnjem občinskem prazniku. tembra 1868 dejal govornik dr. Jakob Ploj. Seveda vas vse še posebej vabim na priredi- Zato smo 6. september prevzeli za svoj občin- tev ob 140. obletnici tabora, ki bo v soboto, 6. ski praznik. septembra 2008, ob 15.00 uri pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu, in dodajam še Ob prazniku se z velikim spoštovanjem in besede, ki jih je tistega davnega leta zapisal ponosom spominjamo svojih prednikov, ki žalski župan Anton Žuža »vabimo in kliče- so znali in si upali veliki monarhiji zelo jasno mo vas, rojake Savinske in Škalske doline; postaviti zahteve po uradnem priznanju, po vsaj eden naj pride iz vsake hiše, da vas bo na uvedbi slovenskega jezika v šole, po ustano- tavžente in tavžente. Kažite, da niste zaspan- vitvi slovenskih posojilnic, društev, gospodar- ci, in da vam je mar za vaše pravice.« skih družb … Vabljeni! Ko ob prazniku pregledamo in ocenimo opra- Župan vljeno delo ter uresničene investicije, lahko Lojze Posedel II. slovenski tabor v Žalcu rodoljubov iz Kranjske, Koroške in iz vseh daljnih in bližnjih krajev Štajerske, tako da Pomen Žalca se je okrepil po letu 1848, ko je bila takrat v Žalcu zastopana res skoraj je kot središčni trg prevzel pomembno vlogo vsa Slovenija. pri krepitvi slovenske narodne zavesti v tem Zborovališče je bilo dostopno iz vseh strani. delu štajerske dežele. Obdajali so ga številni mlaji s slovenskimi Uvedba dualistične ureditve leta 1867 je trobojnicami, prav v središču ob okrašeni terjala ustavno preureditev, ob kateri se je tribuni pa je na izredno visokem, po vsej do- slovenska politika razcepila. Liberalni mla- lini vidnem mlaju, plapolala velika sloven- doslovenci, ki so bili najmočnejši na Štajer- ska zastava. Za petnajstti- skem, so začeli sklicevati množične shode na soč glavo množico je bilo prostem, ki so jih po češkem zgledu imeno- prostora več kot dovolj. vali tabor. Zavest in razpoloženje Idejo za javna zborovanja je sprožil Fran Le- je ob zvokih dveh godb vstik. Njegova pobuda je zacvetela najprej v na pihala dvigalo lepo Mariboru, kjer je dr. Matija Prelog sklical 7. sončno vreme, pokanje julija 1868 v mariborski čitalnici posvetova- možnarjev in navdušeno nje, na katerem so sprejeli skupni program vzklikanje Zedinjeni Sloveniji. za organiziranje slovenskih taborov. Ker še Savinjske železnice ni bilo, so se ude- Organizacija slovenskih taborov je bila za- leženci tabora pripeljali iz Celja na okraše- upana dr. Valentinu Zarniku, očetu sloven- nih vozovih, ki jih je bilo nad sto. Na čelu skih taborov. je jezdilo dvanajst konjenikov, med katerimi Za žalski tabor so dali slovenski rodoljubi sta bila tudi dva mlada Žalčana: Josip Širca, oklic, ki je izšel meseca avgusta tudi v celjskih poznejši dolgoletni župan, in Rudolf Senica, »Novicah«. V tem manifestu so bili vabljeni poznejši žalski posestnik in gostilničar. k udeležbi na tabor zlasti rojaki iz Savinjske Na številnih okrašenih vozovih so se v Žalec in Šaleške doline. Oklic se je končal z nasle- pripeljali Savinjčani. Častno so bili zastopa- dnjimi besedami: »Pridite iz vseh hiš in iz ni zlasti Braslovčani, ki jih je spremljala tudi vseh vasi posebno celjskega, gornjegrajskega, godba na pihala. vranskega, šoštanjskega, laškega, konjiškega, Vseh voz, ki so pripeljali udeležence od blizu kozjanskega in šmarskega okrožja. Pridite na in daleč, je bilo nad štiristo. Žalskega tabora dan 6. septembra 1868. leta ob treh popoldne se je udeležilo tudi lepo število rudarjev in v žalski trg k slovenskemu taboru!« steklarjev iz Hrastnika s svojo godbo. Oklic so podpisali: Ivan, Vsa množica zborovalcev se je zbrala sredi Franc in Karel Žuža, Jože okrašenega trga pred tedanjo Staretovo go- Žigan, Janez Hausenbi- stilno, kjer je osemnajst-letna Marija Širca, chler in Vincenc Janič iz sestra Josipa in Friderika Širce, izročila lju- Žalca ter še mnogi drugi bljanskim Sokolom šopek cvetja. iz celjske okolice. Topiči iz preboldske graščine pa so pozdra- V nedeljo, 6. septem- vljali navdušene tabornike, katerih število je bra 1868, se je pripelja- znašalo po mnenju navzočega vladnega ko- lo z vlakom v Celje okrog šestdeset članov misarja iz Celja najmanj petnajst tisoč. ljubljanskega »Sokola« in mnogo drugih Na okrašeni tribuni je bil zbran slavnostni odbor. Tabor je začel in množico pozdravil dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske domačin in poznejši deželni poslanec Ivan in ne bo v srednjih šolah učni jezik sloven- Žuža z geslom: »Bog kliče, Slavjani, predolgo ski, nemški jezik pa ostane učni jezik; tlačani, stopajo čvrsto med svet na svoje slav- dokler se ne bodo iz deželnega zaklada šta- no mesto!« Za predsednika je predlagal dr. jerskega v razmerju na število Slovencev in Jožeta Vošnjaka, odvetnika iz Slovenske Bi- njihovih prineskov napravljali, podpirali in strice, za zapisnikarja pa je naprosil Antona vzdrževali slovenski zavodi, kakor slovenske Tomšiča in pisatelja Josipa Jurčiča. gimnazije in gospodarske šole; Prvi se je priglasil k besedi dr. Jakob Ploj iz Ljutomera, ki je zahte- val med drugim rabo slovenskega jezika v vseh uradih ter dobe- sedno izjavil: »Na noge, Slovenci, pokažimo dokler se po poslovnem potu ne združijo biti gospodarski v deželi….«. Dr. Ploju je sle- Slovenci v Zedinjeno Slovenijo z narodno dil dr. Valentin Zarnik, nato je dobil besedo upravo; Radoslav Razlag, o šolskih vprašanjih pa je dokler ne bodo dodane 19. izvršilne postave govoril župnik Božidar Raič iz Haloz. Kot ter dejansko izpeljane in dokler se ne bode zadnji govornik je nastopil dr. Jože Vošnjak, posameznim deželam dala večja samostojna ki je govoril o Zedinjeni Sloveniji in jo pre- upravna oblast. (Glasno pritrjevanje).« pričevalno zagovarjal. Ob zaključku tabora so Med posameznimi točkami dnevnega reda sprejeli navdušeni zboro- sta menjaje igrali obe godbi, nastopil pa je valci naslednjo resolucijo: tudi prvi slovenski pevski zbor iz Žalca pod »Tukaj zbrani slovenski vodstvom nadučitelja Frana Kovača. narod soglasno izreka, da V spomin na žalski tabor so dali organiza- v 19. državnih osnovnih torji izdelati kovane svetinje, ki so nosile postav ne najde poroštva na eni strani napis: Slovenski tabor v Žalcu za ohranitev in gojitev 1868, na drugi strani pa besedilo: Slovenci, svoje narodnosti, dokler ne bode: zedinite se! slovenski jezik na Slovenskem izključno ura- Trg Žalec je bil tiste dni slavnostno okrašen, dni jezik in dokler se ne bo v ta namen ura- na okoliških gorah pa so goreli kresovi kot dnikom na Slovenskem neodlagoma določil oznanjevalci prebujajočih se Slovencev. obrok, in sicer pol leta, do katerega morajo znati slovenščine v besedi in pismu; Karmen Jezernik dokler na Slovenskem ne bodo cerkvene vlade uradovale v slovenskem jeziku in se Povzeto iz: Karmen Jezernik: Trg Žalec med obema ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kateri se vojnama: 1918-1941: diplomska naloga, 2007; str. 9-10. Rajko Vrečer: Kako je bilo pred devetdesetimi leti; V: do sedaj nemško predavajo, slovensko raz- Savinjski zbornik I., 1959; str. 16-23. lagali; Program prazničnih prireditev 2008 Datum Ura Prireditev Kraj Četrtek,14.8. 17. 00 Pričetek obiranja hmelja Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec Sobota,16.8. 14.00 Prikaz obiranja hmelja na star način Dolina Rupe nad jamo Pekel 18.00 Odprtje Mladinskega centra Šempeter Šempeter Torek, 19. 8. 10.00 – Začetek 5. poletne slikarske šole Rudija Novo Celje 17.00 Španzla - Chiaroscuro Sobota, 23.8. 9.00 Odprtje lokalnih cest – Liboje Liboje 10.00 Odprtje lokalnih cest – Griže Griže 17.00 Zaključek 2. etape kolesarjenja Rekreatur Pred Hotelom Žalec Četrtek, 28.8. 19.00 Zaključna razstava udeležencev 5. Novo Celje poletne slikarske šole Rudija Španzla - Chiaroscuro Petek, 29.8. 9.00 Srečanje rejniških družin Slovenije Novo Celje Sobota, 30.8 9.00 Pohod po hmeljski poti Novo Celje 15.00 Sveta maša za Abrahame Bazilika Petrovče 17.00 Srečanje Abrahamov Novo Celje Nedelja, 31.8. 8.00 Pohod po obronkih KS Ponikva Gasilski dom Ponikva 10.45 Promenadni koncert – Godba Zabukovica Žalec 15.00 Odprtje ceste in pločnika v Vrbju ter Vrbje druženje pri ribniku Vrbje Četrtek, 4. 9. 19.00 Odprtje razstave likovnih del na temo Savinov likovni salon Rista Savina likovne sekcije KUD Žalec Žalec 20.00 Zeus in Evropa - mitološka zgodba o Rimska nekropola v ljubezni, dramska predstava Šempetru Petek, 5.9. 9.00 Športne igre Zveze DU Žalec v počastitev Športni center Žalec praznika Občine Žalec 19.00 Slavnostna seja občinskega sveta in Dom II. slovenskega predstavitev nove slike Rudija Španzla tabora Žalec Sobota, 6.9. 10.00 Savinjski jermen 2008, dirka in razstava Ulica Savinjske čete (pred starodobnih vozil Občino Žalec) 15.00 140-letnica slovenskega tabora v Žalcu Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec Nedelja, 7.9.