NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE
Številka: 354-0019/2009-1 Diva ča, Marec 2009
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
KAZALO:
1. UVOD ...... 1 2. PODATKI O UPRAVLJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE...... 3 2.1. PODATKI O UPRAVLJALCU ...... 3
2.2. STATISTI ČNI PODATKI ...... 4 3. OPREDELITEV VRSTE RAZSVETLJAVE ...... 5 4. KRAJI RAZSVETLJAVE ...... 5 5. OSVETLJENOST DRŽAVNIH IN OB ČINSKIH CEST ...... 6
5.1. DOLŽINE OSVETLJENIH DRŽAVNIH CEST : ...... 6
5.2. DOLŽINE OSVETLJENIH OBČINSKIH CEST : ...... 6 6. OSVETLJENE NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN ...... 6 7. POVRŠINE OSVETLJENIH ŠPORTNIH IGRIŠ Č...... 7 8. POVRŠINE OSVETLJENIH FASAD ALI KULTURNIH SPOMENIKOV ...... 7 9. OBJEKTI ZA OGLAŠEVANJE...... 7 10. CELOTNA ELEKTRI ČNA MOČ SVETILK RAZSVETLJAVE IN ŠTEVILO SVETILK...... 8 11. SISTEM ZA MERJENJE PORABE ELEKTRIKE ...... 9 12. NA ČIN IZVAJANJA MONITORINGA...... 9 13. PRILAGODITEV OBSTOJE ČIH SVETILK...... 10
13.1. ZAKONSKE ZAHTEVE ...... 10
13.2. OBČINSKI TERMINSKI PLAN PRILAGODITVE ...... 10
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
1. UVOD
Javna razsvetljava je v Sloveniji velik problem, saj je infrastruktura mnogokrat zastarela, energetsko zelo neu činkovita in neprilagojena dejanskim potrebam lokalne skupnosti. Tudi zato je Slovenija med prvimi v Evropi na podlagi 17. člena Zakona o varstvu okolja sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list 81/2007), ki od lastnikov javne razsvetljave zahteva prilagoditev svetilk zakonodaji in zmanjšanje rabe elektri čne energije za razsvetljavo.
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja je bila sprejeta za zmanjševanje elektri čne energije, pred mote čo osvetljenostjo zaradi nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleš čanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in virov svetlobe, ki povzro čajo svetlobno onesnaževanje.
Nova uredba naj bi imela veliko pozitivnih u činkov. Za veliko ve čino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico v vesolje in zahteva uporabo popolnoma zasen čenih svetilk. Svetenje nad vodoravnico je namre č glavni vzrok svetlobnega onesnaženja. Zasen čene svetilke manj bleš čijo, kar bo izboljšalo varnost v cestnem prometu ter pove čalo vidljivost.
Uredba omejuje svetenje v bivalne prostore. Svetloba v no čnem času zmanjša tvorjenje hormona melatonina, melatonin pa je eden od pomembnih antioksidantov, ki š čiti pred rakavimi obolenji. Kaj bo to pomenilo v zdravstvenem smislu je težko oceniti, vsekakor pa bo zadovoljstvo državljanov ve čje, če bodo ulice lepo osvetljene, manj pa bo svetenja v spalnice in bivalne prostore.
Uredba zahteva zmanjšanje porabe energije za javno razsvetljavo, kar pomeni, da morajo ob čine in upravljavci javne razsvetljave skrbeti za racionalno rabo energije. Osvetljevalo naj bi se tam kjer je potrebno, v koli čini, ki je potrebna in v tistem času, ko svetlobo rabimo. Sredi no či, ko ni ve č prometa, se nivoji osvetljenosti lahko znižajo.
Objekti kulturne dediš čine, med njimi je veliko cerkva, bodo osvetljeni z nižjimi nivoji.
Uporaba velikega števila popolnoma zasen čenih svetilk bo ugodno vplivala na številne no čno aktivne živalske vrste, med njimi so posebej ogrožene žuželke in netopirji. S tem uredba prispeva k ohranjanju biodiverzitete, kar je eden od izjemno pomembnih ciljev EU.
- 1 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
V uredbi so predpisani dovoljeni na čini osvetljevanja, ter ciljne vrednosti za razli čne vrste površin (od javnih cestnih površin do gradbiš č), prepovedi in omejitve le-teh, na črtovanje, gradnja in obnova javne razsvetljave, kdo izvaja nadzore in inšpekcijske preglede, kazni za kršitve in prehodne dolo čbe. V prehodnih dolo čbah so dolo čeni roki za prilagoditev obstoje čih svetilk, rok za pri četek poro čanja ter prehodne dolo čbe za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj in prostorsko na črtovanje. V prilogi navedene uredbe so dolo čene še mejne vrednosti osvetljevanja varovanih prostorov.
Uredba je stopila v veljavo 22.09.2007. Rok za prvo poro čanje je skladno s prvim odstavkom 29. člena te uredbe 31. marec 2009. Kljub temu, da je v Uredbi tudi dolo čeno, da bodo na spletni strani ministrstva objavljeni obrazci, na podlagi katerih se bo izdelalo na črt razsvetljave, le-teh do 30.03.2009 ni bilo in Ob čina Diva ča se je odlo čila, da izdela na črt razsvetljave skladno s 4. členom uredbe, ki predpisuje njegovo vsebino.
Župan ob čine Diva ča Matija Potokar, univ.dipl.prav.
- 2 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
2. PODATKI O UPRAVLJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE
2.1. PODATKI O UPRAVLJALCU
OB ČINA DIVA ČA Naslov: Kolodvorska ulica 3/a, 6215 Diva ča, SLOVENIJA Elektronski naslov: [email protected] Mati čna številka: 5882974 Ident. št. za DDV: SI 48502502 Telefon: +386 (0)5 731 09 30 Fax: +386 (0)5 731 09 40 Spletna stran: www.divaca.si
Odgovorna oseba: ŽUPAN Ob čine Diva ča Matija Potokar, univ.dipl.prav.
Pogodbeni vzdrževalec javne razsvetljave:
Elektro Primorska podjetje za distribucijo elektri čne energije, d.d. Elektro Primorska d.d. Erjav čeva 22, 5000 Nova Gorica, SLOVENIJA DE Sežana Partizanska cesta 47, 6210 Sežana, SLOVENIJA
- 3 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
2.2. STATISTI ČNI PODATKI
Ob čina Diva ča je bila ustanovljena 6. novembra 1994 ob razpadu takratne velike ob čine Sežana. S svojim ozemljem meji na ob čine: Sežana, Hrpelje-Kozina, Vipava, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Ob čina sodi v Obalno-kraško statisti čno regijo.
Površina ob čine Diva ča znaša 148 km 2 in obsega 31 naselij (Barka, Betanja, Brežec pri Diva či, Dane pri Diva či, Diva ča, Dolenja vas, Dolnje Leže če, Dolnje Vreme, Famlje, Gabr če, Gori če pri Famljah, Gornje Leže če, Gornje Vreme, Gradiš če pri Diva či, Ka čiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misli če, Naklo, Otoš če, Podgrad pri Vremah, Poto če, Senadole, Senože če, Škocjan, Škoflje, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof in Zavrhek) v petih krajevnih skupnostih – KS Barka, KS Misli če, KS Vreme, KS Senože če in KS Diva ča. Dne 30. junija 2008 je v ob čini živelo 3.951 prebivalcev. Najve čje naselje v ob čini je Diva ča, ki je hkrati tudi ob činsko središ če. Naselje leži na nadmorski višini 435 m, ostala ve čja naselja pa so še Senože če, Vremski Britof, Dolnje Leže če in Dolenja vas.
Povpre čna gostota v ob čini je 26 prebivalcev na km 2, kar je mo čno pod povpre čjem R Slovenije, ki znaša 99 prebivalcev na km 2. Izobrazbena struktura prebivalcev ob čine je razmeroma ugodna, saj je le 9,09 % prebivalcev brez osnovnošolske izobrazbe, kar 8,34 % prebivalcev pa ima višjo in visoko izobrazbo.
Obalno kraška regija Ob čina Diva ča
- 4 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
3. OPREDELITEV VRSTE RAZSVETLJAVE
Viri svetlobe, ki povzro čajo svetlobno onesnaževanje na obmo čju Ob čine Diva ča so:
- razsvetljava javnih površin (parki parkiriš ča, plo čniki in ostale javne površine), - razsvetljava cest (kategorizirane ob činske ceste, državne ceste znotraj naselij) - razsvetljava športnih igriš č (nogometni stadion in igriš ča ob osnovni šoli v Diva či (razsvetljavo prekine časovno nastavljena ura ob 22.00 uri), - razsvetljava objektov za oglaševanje.
4. KRAJI RAZSVETLJAVE
Površina Ob čine Diva ča je 148 km 2 z 31 naselji in 3.951 prebivalcev.
Naseljenost Ob čine Diva ča je neenakomerna. Strnjeni naselji z ve čjim številom prebivalcev sta Diva ča s 1.391 prebivalcev in Senože če s 656 prebivalcev, sledijo Dolnje Leže če 214, Dolenja vas 166, Famlje 154, Škoflje 121, Dolnje Vreme 120, Laže 102, Ka čiče-Pared 103, ostalih 22 vasi ima pod 100 prebivalcev.
V vseh 31 naseljih ob čine, ki so: Barka, Betanja, Brežec pri Diva či, Dane pri Diva či, Diva ča, Dolenja vas, Dolnje Leže če, Dolnje Vreme, Famlje, Gabr če, Gori če pri Famljah, Gornje Leže če, Gornje Vreme, Gradiš če pri Diva či, Ka čiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misli če, Naklo, Otoš če, Podgrad pri Vremah, Poto če, Senadole, Senože če, Škocjan, Škoflje, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof in Zavrhek, je urejena javna razsvetljava.
Zaradi velikega števila naselij glede na število prebivalcev je posledi čno tudi veliko število odjemnih mest za potrebe javne razsvetljave. Na celotnem ob čino Diva ča je 39 odjemnih mest javne razsvetljave.
- 5 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
5. OSVETLJENOST DRŽAVNIH IN OB ČINSKIH CEST
5.1. DOLŽINE OSVETLJENIH DRŽAVNIH CEST :
Dolžine osvetljenih državnih cest v Ob čini Diva ča - to so državne ceste skozi naselja (javno razsvetljavo upravlja Ob čina Diva ča) so: - regionalna cesta Diva ča – Sežana v dolžini 1.600 m, - regionalna cesta Diva ča – Lokev v dolžini 150 m, - regionalna cesta Diva ča - Ribnica v dolžini 860 m, - regionalna cesta Diva ča – Razdrto v dolžini 950 m, SKUPAJ: 3.560 m
5.2. DOLŽINE OSVETLJENIH OBČINSKIH CEST :
Dolžine osvetljenih ob činskih cest v ob čini Diva ča so: - KS Diva ča v dolžini 6.078 m, - KS Senože če v dolžini 7.306 m, - KS Misli če v dolžini 1.075 m, - KS Barka v dolžini 831 m, - KS Vreme v dolžini 7.299 m, SKUPAJ: 22.519 m
6. OSVETLJENE NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN
Osvetljene javne površine v vseh naseljih brez vklju čenih regionalnih in ob činskih cest v Ob čini Diva ča znašajo 104.666 m 2 .
- 6 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
7. POVRŠINE OSVETLJENIH ŠPORTNIH IGRIŠ Č
V ob čini Diva ča ni podatka o osvetljenih zazidanih površinah stavb in nepokritih zazidanih površinah gradbenih inženirskih objektov za razsvetljavo, letališ ča, pristaniš ča, železnice, proizvodnih objektov, poslovne stavbe ali gradbiš ča.
Osvetljenih je pet športnih igriš č in sicer: - nogometno igriš če z naravno travo v Diva či 6.400 m 2, - nogometno igrišče (za mali nogomet) z umetno travo v Diva či 800 m2, - nogometno igriš če (mali nogomet) ob Osnovni šoli v Diva či 1.125 m 2, - košarkaško igriš če ob Osnovni šoli v Diva či 400 m 2, - košarkaško igriš če v Vremskem Britofu na površini 400 m 2, SKUPAJ: 9.125 m 2
Na vseh igriš čih je razsvetljava namenjena za treninga športnih društev v ve černih urah in se preko urnega stikala izklju či ob 22.00 uri.
8. POVRŠINE OSVETLJENIH FASAD ALI KULTURNIH SPOMENIKOV
Osvetljeni sta fasadi cerkve v Škocjanu in Senože čah v skupni površini 150 m 2.
9. OBJEKTI ZA OGLAŠEVANJE
Osvetljenih objektov za oglaševanje v Ob čini Diva ča ni.
- 7 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
10. CELOTNA ELEKTRI ČNA MOČ SVETILK RAZSVETLJAVE IN ŠTEVILO SVETILK
P a N P N U/N NASELJA V OB ČINI č KW DIVA ČA č cerkve skupaj na hiši Na hiši Mo os. igriš na drogu na drogu ob Reg. cesti na drogu na hiši umet U/N število prebivalcev Barka 7 6 2 15 1,875 92 Betanja 4 1 5 0,625 12 Brežec pri Diva či 2 3 2 7 0,875 27 Dane pri Diva či 1 9 3 13 1,625 62 Diva ča 3 103 6 28 140 17,5 1391 Dolenja vas 1 26 27 3,375 166 Dolnje Leže če 3 29 4 36 4,75 214 Dolnje Vreme 1 25 1 27 3,375 120 Famlje 14 1 15 1,875 154 Gabr če 3 8 1 12 1,5 37 Gori če pri Famljah 6 6 0,75 34 Gornje Leže če 1 7 8 1,00 48 Gornje Vreme 4 9 13 1,625 98 Gradiš če pri Diva či 1 6 7 0,875 17 Ka čiče – Pared 1 24 25 3,125 103 Kozjane 1 3 4 0,25 18 Laže 5 5 0,625 102 Matavun 3 4 4 3 2 16 2,00 55 Misli če 1 6 1 2 10 1,25 46 Naklo 8 3 11 1,375 68 Otoš če 3 3 6 0,75 20 Podgrad pri Vremah 2 6 8 1,00 24 Poto če 4 4 0,5 49 Senadole 2 12 14 1,75 62 Senože če 9 57 5 1 8 16 96 12,00 656 Škocjan 10 2 12 1,5 5 Škoflje 1 1 15 2 19 2,375 121 Vareje 1 5 2 8 1,00 17 Vatovlje 4 2 6 0,75 20 Vremski Britof 2 6 1 9 1,125 50 Zavrhek 7 7 0,875 45 SKUPAJ 52 1 423 32 18 6 3 14 44 593 74,125 3.951
- 8 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
Legenda : - na hiši N; na hiši vgrajena neprimerne svetilke: 52 kom ., - na hiši P; na hiši vgrajena primerna svetilka, ki je v skladu s 4. členom uredbe: 1 kom ., - na drogu N; na drogu vgrajena neprimerna svetilka: 423 kom., - na drogu P; na drogu vgrajena primerna svetilka , ki je v skladu s 4. členom uredbe: 32 kom., - na drogu U/N; na drogu umetniška neprimerna svetilka: 18 kom.,, - osvetlitev cerkva: 3 kom., - os. igriš ča; igriš ča ob osnovnih šolah, ki se prižigajo ob časno (ugasnejo ob 22.00 uri): 14 kom., - mo č KW; odjemna mo č skupno: 74,125 KW
11. SISTEM ZA MERJENJE PORABE ELEKTRIKE
Poraba elektri čne energije se meri na odjemnih mestih, na katerih o čitava porabljeno energijo vzdrževalec in dobavitelj elektri čne energije Elektro Primorska d.d., DE Sežana, Partizanska cesta 47, 6210 Sežana.
12. NA ČIN IZVAJANJA MONITORINGA
Monitoring bo zagotovil izvajalec javne službe upravljanja javne razsvetljave v Ob čini Diva ča, ko bo le-ta izbran po razpisu, ki bo predvidoma izveden letos poleti.
- 9 -
NA ČRT JAVNE RAZSVETLJAVE OB ČINA DIVA ČA
13. PRILAGODITEV OBSTOJE ČIH SVETILK
13.1. ZAKONSKE ZAHTEVE
Skladno z 28. členom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je potrebno: - svetilke obstoje če razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je potrebno najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%. - Obstoje čo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi dolo čbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010. - Obstoje čo razsvetljavo ustanov in športnih igriš č je treba prilagoditi dolo čbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. - Obstoje čo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi dolo čbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013. - Obstoje čo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi dolo čbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.
Prilagoditev obstoje če razsvetljave cest in javnih površin mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoje če razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoje če razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je 31.12.2016.
Prilagajanje obstoje če razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih se ugotavlja na podlagi poro čil obratovalnega monitoringa ali na podlagi izrednih meritev svetlobnega onesnaževanja, ki jih odredi pristojni inšpektor, izvede pa pooblaš čeni izvajalec obratovalnega monitoringa.
13.2. OBČINSKI TERMINSKI PLAN PRILAGODITVE
Ob čina Diva ča aktivno rešuje obstoje če stanje z željo, da v najkrajših možnih rokih prilagodi osvetljevanje v okolju prijaznimi svetilkami, skladno z 4. členom uredbe vlade V ta namen bo v Prora čunih ob čine Diva ča do izpolnitve obveznosti vsako leto namenjena finan čna sredstva za zamenjavo približno 20 % neustreznih svetilk letno. Svetilke se bodo prvenstveno zamenjala v delih, kjer bo ob čina izvajala celovito komunalno urejanje, v ostalih predelih pa po letnem programu. Predvidoma bodo vse svetilke nadomeš čene z ustreznimi do leta 2015.
Do 31. decembra 2008 so bile vse že ustrezne svetilke (izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe) v Ob čini Diva ča nameš čene tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.
- 10 -