Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Muzikologijo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA MUZIKOLOGIJO

mr. sc. Ivana-Paula Gortan-Carlin

Glasba istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njena vloga v regionalnem turizmu

(doktorska disertacija)

Mentor: izr. prof. dr. Leon Stefanija Študijski program: Somentorica: prof. dr. sc. Vinka Cetinski Sistemati čna muzikologija

LJUBLJANA, 2011

Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je doktorska disertacija v celoti moje avtorsko delo, in da so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni.

Ljubljana, 15. junija 2011 mr. sc. Ivana-Paula Gortan-Carlin

2 Izvle ček Avtorica podaja pregled skladateljev, ki so delovali na prehodu v 21. stoletje. Tematsko ima naloga dva dela: prvi del opredeljuje istrske skladatelje izhajajo č iz objavljenih skladb na prireditvah Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi . V drugem delu naloge avtorica izhaja iz dejstva, da glasbeni recipienti klasi čne glasbe v poletnih mesecih želijo poslušati dela istrskih skladateljev, kar jim ni omogo čeno, zato avtorica na podlagi analize kulturnih okoliš čin predlaga model povezovanja glasbe in turizma, ki bi ga bilo mogo če upoštevati v glasbeno-kulturni politiki regije.

Klju čne besede: istrski skladatelji, identiteta, glasbeni turizem, Istra, glasba in turizem, kultura, turisti čna destinacija, menedžment, sodelovanje in partnerstvo, benchmarking in kakovost.

Extract The paper provides an overview of composers working at the turn of the millennium and defines Istrian composers as those who had their works performed at events such as Naš kanat je lip (Our Song is Beautiful) and Mateti ćevi dani (Mateti ć Days). The target audience for classical music would like to listen to works of Istrian composers in the summer, but find no performances. The paper proposes a model to link music and tourism with the objective of promoting the tourist destination.

Key words: Istrian composers, identity, music tourism, Istria, music and tourism, culture, tourist destination, management, collaboration and partnership, benchmarking and quality.

3 KAZALO

KAZALO ...... 4 1. PREDGOVOR ...... 7 2. UVOD ...... 9 2.1. Predmet raziskovanja ...... 9 2.2. Cilj raziskovanja...... 9 2.3. Definiranje izhodiš čne teze...... 10 2.4. Rezultati dosedanjih raziskovanj odnosa med glasbo in turizmom ...... 11 2.5. Dosedanja literatura ...... 12 2.6. Metodologija ...... 15 2.7. Na črt obravnave ...... 16 3. OD TRADICIJSKE ISTRSKE GLASBE DO RAZVOJA ISTRSKE UMETNIŠKE GLASBE ...... 19 3.1. Uvod...... 19 3.2. Istrsko-primorski glasbeni izraz...... 22 3.3. Naš kanat je lip...... 30 3.3.1. Zbirke skladb Naš kanat je lip ...... 31 3.3.2. Monografske izdaje...... 32 3.3.3. Glasbene slikanice za otroke...... 36 3.4. Mateti ćevi dnevi in Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov...... 36 3.5. Skladatelji iz tiskovin manifestacij Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi (1975- 2000): ...... 39 3.5.1. Emil Cossetto ...... 39 3.5.2. Dario Bassanese ...... 40 3.5.3. ðeni Dekleva-Radakovi ć ...... 41 3.5.4. Sanja Drakuli ć...... 42 3.5.5. Dimitrije Golemovi ć ...... 43 3.5.6. Josip Kaplan...... 44 3.5.7. Igor Kuljeri ć...... 45 3.5.8. Adalbert Markovi ć ...... 46 3.5.9. Ivan Mateti ć Ronjgov...... 46 3.5.10. Nello Milotti...... 47 3.5.11. Nikša Njiri ć ...... 48 3.5.12. Branko Okmaca...... 49 3.5.13. Boris Papandopulo ...... 50 3.5.14. Dušan Prašelj...... 50 3.5.15. Bruno Rajkovi ć ...... 51 3.5.16. Branko Starc...... 52 3.5.17. Danilo Švara...... 52 3.5.18. Tomislav Uhlik ...... 53 3.5.19. Slavko Zlati ć ...... 53 3.5.20. Lovro Županovi ć...... 54 3.6. Skladatelji iz Istre na manifestacijah Glazbena tribina v Puli in Muzi čki Biennale Zagreb ...... 55 3.6.1. Massimo Brajkovi ć ...... 57 3.6.2. Damir Bužleta ...... 58

4 3.6.3. Bruno Krajcar...... 58 3.6.4. Bashkim A. Shehu...... 59 3.7. O sezamu skladateljev...... 60 3.8. Klasifikacija skladateljev ...... 62 4. O IDENTITETI...... 65 4.1. Regionalizem in identiteta...... 67 4.2. Kulturna identiteta...... 71 4.3. Identiteta glasbenega dela ...... 73 4.4. O glasbeni tradiciji ...... 74 4.5. „Duh“ tradicijskega v glasbenem delu...... 76 4.6. „Tradicijski duh“ v istrski glasbi ...... 77 4.6.1. Duhovna glasba...... 78 4.6.2. Revitalizacija tradicijske glasbe...... 80 4.6.3. Zabavna glasba...... 81 4.6.4. Istrski šanson...... 86 4.6.5. World music/Etno glasba ...... 86 4.7. Istrski skladatelji in avtorji glasbe o glasbi „v duhu istrskega ljudskega melosa“ ...... 88 4.8. O pojmu in definiciji „istrski skladatelj“ ...... 92 5. ANALIZA DEL ISTRSKIH SKLADATELJEV...... 95 5.1. Elementi istrsko-primorske tradicijske glasbe v delih istrskih skladateljev ...... 95 5.1.1. Dario Bassanese: Stari hrast ...... 97 5.1.2. Massimo Brajkovi ć: Škita čki balun ...... 99 5.1.3. ðeni Dekleva-Radakovi ć: Istrska polka ...... 102 5.1.4. Bruno Krajcar: Istrski preludij ...... 103 5.1.5. Nello Milotti: Concerto in modo istriano, za kitaro ...... 104 5.1.6. Branko Okmaca: Sonata za dvije gitare ...... 106 5.1.7. Bashkim A. [hmed ] Shehu: Convulsiones ...... 108 5.2. O usmerjenosti analize...... 109 6. TURIZEM...... 112 6.1. Turizem in glasba...... 113 6.2. Kulturni turizem...... 115 6.3. Glasbeno-kulturni turizem v Istri...... 118 6.3.1. Glasbeno-umetniški turizem v Istri...... 118 6.3.2. Turizem glasbene dediš čine v Istri...... 119 6.3.3. Glasbeno-zgodovinski turizem v Istri ...... 119 6.3.4. Glasbeno-duhovni turizem v Istri ...... 120 6.3.5. Glasbeno-zabavni turizem u Istri ...... 121 6.4. Teritorialna razdelitev glasbeno-kulturnega turizma v Istri...... 122 6.4.1. Maritimno istrsko podro čje...... 122 6.4.2. Ruralno istrsko področje ...... 124 6.5. Kulturne institucije v Istri ...... 125 6.6. Kulturni dogodki v Istri...... 126 6.7. Model managementa v glasbeno-kulturnem turizmu...... 127 6.8. Rezultati raziskovanja ...... 130 6.8.1. TOMAS raziskovanje „Kulturni turizem 2008“ ...... 130 6.8.2. Raziskovanje avditorija v Istrski županiji...... 132 7. MODEL POVEZOVANJA GLASBE IN TURIZMA ISTRE...... 151 7.1. Destinacijski menadžment v glasbeno-kulturnem turizmu Istre...... 157

5 7.1.1. Partnerstvo in sodelovanje ...... 158 7.1.2. SWOT analiza istrske glasbeno-turisti čne destinacije ...... 159 7.1.3. Valorizacija glasbeno-turisti čnih virov za istrsko destinacijo ...... 161 7.2. Marketing glasbeno-kulturne turisti čne destinacije ...... 164 7.2.1. Glasbeno-turisti čni izdelek ...... 164 7.2.2. Sistem doživetij: Glasba za destinacijo Istra...... 166 7.2.3. Marketinški na črti za doseganje glasbeno-kulturnega turisti čnega izdelka 169 7.2.3.1. Marketinški na črt/aktivnosti za Koncert vrhunskih izvajalcev...... 170 7.2.3.2. Marketinški na črt/aktivnosti za Ceste, navdihnjene z glasbo ...... 172 7.2.3.3. Marketinški na črt/aktivnosti za Smotre tradicijske glasbe in plesa .....174 8. SKLEP ...... 177 9. POVZETEK ...... 183 10. ABSTRACT...... 187 11. VIRI IN LITERATURA ...... 191 11.1. Besedilno gradivo...... 191 11.1.1 Rokopisno in arhivsko rokopisno gradivo ...... 191 11.1.2. Objavljena besedila ...... 192 11.1.2.1. Knjige in druge samostojne publikacije...... 192 11.1.2.2. Nesamostojne tiskane publikacije...... 199 11.1.2.3. Netiskano besedilno gradivo...... 209 11.1.3. Govorjena besedila...... 216 11.2. Glasbeno gradivo ...... 216 11.2.1. Notni rokopisi ...... 216 11.2.2. Notni tiski...... 217 11.2.3. Izvedbe glasbenih del...... 221 12. SEZNAMI...... 222 12.1. Seznam slik ...... 222 12.2. Seznam tabelov ...... 222 12.3. Seznam primerov ...... 222 13. PRILOGE...... 223 13.1. Seznam prilog...... 223

6 1. PREDGOVOR

Po kon čanem študiju muzikologije sem se zaposlila na novigrajski Ljudski univerzi, kjer sem delala kot direktorica in organizatorica kulturnih in izobraževalnih dejavnosti. Takrat sem prvi č prišla v stik z organizacijo zimskih in poletnih programov: zimskih za prebivalce Novigrada in poletnih za veliko število turistov, ki prihajajo iz razli čnih krajev. Novigrad je majhno mesto, šteje le okoli 4.000 prebivalcev. Obiskovalci kulturnih programov so skupina oseb v starejšem življenjskem obdobju. Organizatorska izkušnja je pokazala, da bi z zanimivim programom, ki bi ga skrbneje negovali, lahko pri čakovali tudi ve čji in starostno raznovrstnejši avditorij, posebej z na črtnim vplivom na u čence osnovne šole, s čimer bi se ustvarjal bodo či potencial obiskovalcev kulturnih prireditev. Lokalno prebivalstvo se poleti razprši pod masko turizma. Vendar so z dobrim oglaševanjem na razli čne kulturne dogodke (kino, koncerte klasi čne glasbe v zaprtih prostorih, koncerte zabavne glasbe na odprtem prostoru, razstave, v knjižnico) prihajali zlasti turisti, manj lokalni prebivalci. Šlo je za velik avditorij posameznikov in skupin. V skrivnosti dobre organizacije in oglaševanja velikih poletnih festivalov me je uvedel tudi jazz glasbenik Boško Petrovi ć, s katerim sem sodelovala pri organizaciji prvih Heineken (jazz & blues) Music Nights in Novigrad-Cittanova. V obdobju, ko sem bila direktorica Ljudske univerze, sem za čela z organizacijo mednarodnih muzikoloških sre čanj Iz istrske glasbene zakladnice ; soo čila sem se tudi z organizacijo koncertov, ki so na repertoarju vklju čevali tudi istrske skladatelje. Pri organiziranju teh koncertov sem opazila, da je zelo težko najti partituro istrskega skladatelja, prav tako izvajalce, ki bi lahko izvedli dela istrskih skladateljev, ter da so istrski skladatelji nekako pozabljeni. Deloma raziskani dokumenti (ki so preživeli čase vojne) pa govorijo o tem, kako je bilo neko č. Govorijo o bogati istrski dediš čini, ki jo treba ustrezno (o)vrednotiti.

Izbira doktorske teme je tako pogojena z vrsto dogodkov osebne preteklosti, ki me povezujejo z glasbo in turizmom. Dokon čni razlog izbire teme je bil ta, da sem hotela znanstveno dokazati, da obstajajo istrski skladatelji kot specifi čna skupina sodobne glasbene ustvarjalnosti, pokazati sem želela, kaj je tisto, kar istrske skladatelje opredeljuje kot istrske , nadalje sem želela natan čno opredeliti dela istrskih skladateljev in recipiente klasi čne glasbe (doma či in tuji), ki bi jih radi slišali ter se bolj natan čno seznaniti z istrsko glasbo: tako s tisto tradicijsko kot tudi tisto, ki izhaja iz tradicije.

Verjamem, da sem s tem dvodisciplinarnim delom prispevala k povezovanju dveh znanstvenih vej – muzikologije in turizma – in na ta na čin pokazala potrebo po razvoju nove turisti čne niše, ki bi jo lahko označili kot „avtohtoni glasbeni turizem“, ki pri nas nima ustreznega pomena ne v znanosti in ne v kulturi.

Najprej bi se rada zahvalila mentorju, izr. prof. dr. Leonu Stefaniji in somentorici prof. dr. sc. Vinki Cetinski za potrpljenje in nasvete.

Hvala dr. sc. Aleksandri Krajnovi ć, ki me je uvedla v skrivnosti znanosti v turizmu, zlasti za izkušnjo soavtorskega pisanja člankov, povezanih s turizmom.

Zahvaljujem se Nadi Janko iz Pore ča in Mirjani Pavleti ć iz Buzeta za uporabo njunega hišnega arhiva, v katerem sem našla partiture in gradiva, ki so povezani z manifestacijo Naš kanat je lip . Mestu Novigrad se zahvaljujem za pomo č ter Hrvaškem zboru kulture v Zagrebu in Upravnem oddelku za kulturo Istrske županije za posredovane informacije in materiale.

Hvala prof. dr. sc. Igorju Medici in dr. sc. Nevenki Tatkovi ć za spodbude pri delu, akademski slikarki Veri Kos-Paliska in dr. sc. Vladimirju Kadumu za mo č, ki sta mi jo prenesla, in ker sta verjela vame ter vsem profesorjem Oddelka za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev Univerze Juraj Dobrila za podporo pri delu, posebej kolegici Mariji Hauser.

Hvala prijateljem in sodelavcem, posebej mag. art. Mirjani Veljovi ć in Štefici Horvat ter Kristini Kuliši ć za pomo č pri izvajanju anketiranja.

Najve čja hvala za spodbude in potrpljenje moji družini, mami Liberi in atiju Ivanu, sestrama Sanji in Marijani ter „last but not least“ soprogu Aleksandru in otrokom Svenu, Alvinu in Tomasu, katerim posve čam to delo in naslednjo misel: „[…] veselite se, izboljšujte se, tolažite se, bodite složni, gojite mir in Bog ljubezni in mir bosta z vami.“ (Nova zaveza, 2. Korin čanom, 13, 11)

8 2. UVOD

2.1. Predmet raziskovanja

V disertaciji Glasba istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njena vloga v regionalnem turizmu se raziskuje, kateri skladatelji živijo na prehodu v 21. stoletje v Istri; ali – in katere – elemente iz istrske tradicijske glasbe uporabljajo v svojih umetniških delih; ali in v kolikšni meri se izvajajo njihove skladbe v poletnih mesecih na istrskem podro čju, ko koncerte obiskuje tako doma če ob činstvo kot tudi turisti. Predmet raziskovanja so tudi sami recipienti, ki omogo čajo raziskavo zanimanja za avtohtone glasbene vsebine bodisi na umetniškem podro čju bodisi na zabavnem. Nadalje se raziskuje na čin povezovanja glasbe in turizma ter možnosti ustvarjanja glasbeno-kulturne turisti čne destinacije.

2.2. Cilj raziskovanja

Do raziskave je prišlo, ker se termin istrski skladatelj pogosto uporablja, vendar ni jasno opredeljeno, kdo sodi med istrske skladatelje. Ni novejših študij na to temo in zaradi tega je bilo treba, na podlagi analiz skladb in na čina uporabe istrskih elementov v umetniški glasbi, najprej postaviti istrske skladatelje s prehoda v 21. stoletje v zgodovinski kontekst naslednikov Ivana Mateti ća Ronjgova, kot istrske skladatelje nove generacije.

Glede na to, da je reprodukcija glasbe v Istri zelo intenzivna v poletnih mesecih, je bilo smiselno zastaviti doslej neodgovorjeno znanstveno vprašanje o odnosu med glasbo, ki uporablja istrske glasbene tradicijske elemente (v umetniški, folklorni in zabavni glasbi) in turizmom.

Povezovanje kulture in turizma spodbujajo Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške prek programa Kultura v gibanju 2007-2013 , Upravni oddelek za kulturo Istrske županije z Istrsko kulturno strategijo oziroma Hrvaška turisti čna skupnost prek Nacionalnega dneva kulturnega turizma . Kot cilj raziskovanja se tako zastavlja

9 na črtovanje modela povezovanja glasbe in turizma, ki bi odgovorilo na znanstveno vprašanje o na črtih trženja v sistemu upravljanja z destinacijo z namenom opredelitve glasbeno-kulturne turisti čne niše, katere vloga bi bila: promocija istrskih skladateljev in drugih avtohtonih glasbenih programov.

2.3. Definiranje izhodiš čne teze

Na prehodu v 21. stoletje delujejo istrski skladatelji nove generacije, čeprav ni definirano, za katere skladatelje gre. Ustvarjajo klasi čno in zabavno glasbo, iz katere veje „duh tradicijske glasbe“ oziroma za skladanje uporabljajo elemente, ki izhajajo iz istrske tradicijske glasbe. Klasi čna glasba istrskih skladateljev se bolj redko izvaja, bolj pogosto pozimi, izven turisti čne sezone, na internih produkcijah, na sre čanjih zborov ali na koncertih ob obletnicah. Promocija takšnih koncertov je zelo skromna. V poletnih mesecih Istro obiš če veliko število turistov in število kulturnih dogodkov se multiplicira. Ve ča se tudi število klasi čnih koncertov, vendar na repertoarju teh koncertov ni istrskih skladateljev. Zabavna glasba se lahko sliši zlasti prek množi čnih medijev (televizije, radija in spleta). Lokalno prebivalstvo jo prepozna, v manjši meri pa tudi turisti.

UNESCO je na seznam svetovne Kulturne dediš čine uvrstil avtohtono „dvoglasno petje v istrski lestvici“, kar zavezuje lokalno prebivalstvo, umetnike in glasbenike k ohranjanju tradicijskega petja. Ivan Mateti ć-Ronjgov je na za četku 20. stoletja zapisal „istrsko lestvico“, na podlagi katere bi se lahko skladala „avtohtona“ umetniška glasba, da bi duh tradicijske glasbe zaživel na koncertnih repertoarjih.

Turisti čna raziskovanja kažejo, da turiste ne zanimata le „sonce in morje“, temve č želijo na po čitnicah spoznati kraj, kjer letujejo, želijo poiskati avtohtonost in zadovoljiti vse svoje čute. Torej, avtohtona, tradicijska glasba in glasba, ki izhaja iz tradicije, sta potencialna razloga za izbiro dolo čene turisti čne destinacije.

10 Z na črtovanjem modela integracije istrske glasbe in turizma se odpira možnost novega tržne znamke: glasbeno-kulturne turisti čne niše, ki se potem lahko uporabi tudi zunaj regionalnih, istrskih meja.

V delu se uporablja termin „istrski skladatelj“ in ne „istrsko-primorski skladatelj“. S tem pojmom ozna čujem skladatelje, ki delujejo v Istrski županiji Republike Hrvaške. Razlikujemo tudi med „avtorjem glasbe“ in „skladateljem“, pri čem je avtor glasbe – glasbenik, ki ni kon čal študija kompozicije, vendar pa se ukvarja s skladanjem; skladatelj je v nadaljnjem besedilu glasbenik, ki je kon čal študij kompozicije in se ukvarja s skladanjem.

2.4. Rezultati dosedanjih raziskovanj odnosa med glasbo in turizmom

Prva knjiga, ki govori o glasbi in turizmu, je izšla 2005.: Music and Tourism: On the Road Again. Napisala sta jo profesorja geografije Cris Gibson in John Connel. V njej prikazujeta glasbeni turizem kot nišo kulturnega turizma ter ga dokažeta s primeri razli čnih glasbenih žanrov iz celega sveta. Trdita, da glasba nima primarne vloge v turizmu (razen izjem, kot sta npr. Bayreuth ali Salzburg za klasi čno glasbo), ampak da so glasbena doživetja del turisti čnih po čitnic, ki so vklju čena v ve č razli čnih vsebin destinacije, in da so razlogi za recipienta razli čni, od hedonizma do romanja.

V reviji Turizem (1/2009), je podan prikaz knjige oziroma Poro čila z naslovom Music Tourism, ki ga je objavil založnik Mintel International Group Ltd. iz Londona leta 2008, kjer navajajo podatek, da se 180 milijonov oseb turisti čno giba v tujino zaradi kulturnih razlogov, in da so znotraj nacionalnih meja ta gibanja ve čja ter da 7,2 milijona oseb potuje v tujino zaradi glasbenih dogodkov. Glasbeni turizem imenujejo za podvrsto „event“ turizma, ki ima razli čne izrazne oblike.

Ti primeri dosedanjih raziskovanj opazujejo glasbo in turizem izhajajo č iz turizma in ne vsebujejo raziskovanja glasbe in turizma, ki izhajajo iz glasbe in glasbenih recipientov, kar želim v disertaciji obravnavati.

11 2.5. Dosedanja literatura

Poleg knjige profesorjev geografije Gibbonsa in Connela je pomembna referenca za obstoje čo disertacijo knjiga Abeceda kulturnog turizma Daniele Angeline Jelin čić, v kateri je podan pregled in smernice razvoja kulturnega turizma na Hrvaškem, skupaj s primerjavami in analizo kulturno-turisti čnega sektorja v Evropi. V knjigi D.A. Jelin čić navaja, da je bila spomladi 2002. leta narejena terenska pilotska raziskava na podro čju Istre, s katero bi se identificirali problemi, perspektive in ozka grla selektivnega turizma. Raziskovanje je potrdilo, da se na črtovanje kulturno-turisti čnih programov izvaja na eklekti čen na čin, brez sodelovanja ali pa z zelo slabim sodelovanjem med kulturnim in turisti čnim sektorjem. Kulturni programi se izvajajo brez predhodnega raziskovanja trga, če pa takšna raziskovanja obstajajo, se izvajajo brez ve čje ekspertize. 1

Stik med glasbo in turizmom sem našla tudi, ko sem raziskovala zgodovino Istre, ko sem pisala magistrsko delo Glazbeni život Pore ča i okolice od 1880. do 1918., ko sem raziskovala Fond Kotarskega poglavarstva v Pore ču 1868-1918, ki se nahaja v Državnem arhivu v Pazinu, časopisni fond Krajinskega muzeja v Pore ču ter knjižni in časopisni fond Bibliotece Civice v Trstu.

Glede na to, da delo temelji na preu čevanju in poudarjanju avtohtonosti in identitete kot temelja za ustvarjanje glasbene turisti čne tržne znamke, je konzultirana literatura, ki raziskuje identiteto 2, kot je študija Emilija Cocca Mimetismo di frontiera: Nazionalità e cittadinanza in Istria .

Dve okrogli mizi „Etni čni razvoj evropskih nacij: Hrvaška – Evropa“, ki sta potekali 11. junija 1997 in 20. marca 1999, v organizaciji Inštituta za migracije in narodnosti, sta

1 Jelin čić, 2008: 183-184. 2 „[...] tokom osamdesetih i devedesetih vrtoglavo je porastao broj radova o etnicitetu i nacionalizmu, naro čito u oblasti politi čkih nauka, istorije, sociologije i socijalne antropologije. Sli čnu popularnost možda su doživeli samo pojmovi globalizacija, identitet i moderna, kojima su tako ñe posve ćeni nebrojeni nau čni radovi, a koji se zapravo odnose na pojave veoma srodne etnicitetu i nacionalizmu.“ „[...] v osemdestih in devetdesetih se je hitro pove čalo število del o etniciteti in nacionalizmu, posebej pa na podro čju politi čnih ved, zgodovine, sociologije in socialne antropologije. Podobno popularnost so morda doživeli le še pojmi globalizacija, identiteta in moderna, katerim so tudi posve čena številna znanstvena dela, in ki se pravzaprav nanašajo na pojave, ki so izjemno blizu etniciteti in nacionalizmu.“ Iz: Eriksen, 2004: 13.

12 spodbudili nastanek zbornikov Etni čnost, nacija i identitet: Hrvatska i Europa 3, Kultura, Etni čnost, Identitet 4 in Etni čnost i povijest 5, ki govorita o odnosu kulture, etni čnosti in identitete, ve činoma na hrvaškem podro čju.

Proces oblikovanja identitete v Evropi se je za čel z velikimi geografskimi odkritji v 15. stoletju, ko so Evropejci ozavestili dejstvo, da niso edini prebivalci zemlje. Po Janu Suchu bi danes samo odkritje nezemeljskega življenja prebudilo razvoj globalne (svetovne) identitete, ki je postavljena na četrto raven: pred njo so regionalna, nacionalna in evropska raven identitete. 6

Pogledi na regionalno, istrsko identiteto so razli čni. Fulvio Šuran 7 jo vidi kot enovitost razli čnosti, kot „pluriidentiteto“ v „plurietni čni“ regiji; Sandi Blagoni ć8 opisuje in raziskuje „subetnije“, Nevio Šeti ć9 pa zastopa tezo, da je istrijanstvo tradicionalna pripadnost oz. oblika narodne zavesti, ki še ni v stanju spoznati splošne nacionalne hrvaške zavesti.

Dela Ivone Orli ć in Sanje Kalapoš poudarjata istrsko identiteto skozi glasbeno ustvarjanje. Da bi se ugotovilo, kateri skladatelji so pisali umetniške skladbe z istrsko- primorskim melosom, je uporabljeno gradivo, in sicer tiskane partiture in zborniki, ki so arhivirani v Ustanovi Ivan Mateti ć Ronjgov v Ronjgih, in se nanaša na zbornike Ivan Mateti ć Ronjgov, Mateti ćevi dnevi in Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov . Ve čje težave sem imela z gradivom za Naš kanat je lip (v nadaljevanju tudi: Kanat ), ki ni shranjeno na enem mestu, ampak se lahko fragmentarno najde v razli čnih knjižnicah (Univerzitetna knjižnica v Puli, Mestna knjižnica v Puli, Mestna knjižnica v Poreču, Mestna knjižnica v Umagu) in v zasebnih arhivih (gospe Nade Janko v Pore ču, ðeni Dekleva-Radakovi ć v Pore ču in družine Perni ć - Pavleti ć v Ro ču).

3 Čičak-Chand in Kumpes (prir.), 1998. 4 Čačić-Kumpes, Jadranka (prir.), 1999. 5 Heršak, Emil (ur.), 1999. 6 Such, 2000: 83-88. 7 Suran, 1993: 769-782. 8 Blagoni ć, 1999: 141-147. 9 Šeti ć, 1996: 45-50; Mimica, 1996: 975-976.

13 Čeprav je od prvega Kanata minilo približno štirideset let, ni ustvarjen arhiv Kanata, ki bi bil dostopen in javen. Za potrebe raziskovanja sem se morala obrniti na osebe, ki so tekom let bile vklju čene v Kanat in imele kakšne kopije skladb. To kaže na problematiko pomanjkanja ustanove ali inštituta za glasbo, kjer bi lahko hranili in arhivirali vse notne publikacije in rokopise skladateljev ter druge glasbene dediš čine (in bi se ukvarjali tudi s tiskanjem skladb z istrskim idiomom). O tej problematiki je bilo govora na Zboru kulture Istre, ki je potekal na Brionih, 23. in 24. 03. 2007 (javno so nastopile in o tem govorile, vsaka posebej, dr. sc. Mirna Mari ć, mag. art. Mirjana Veljovi ć in mag. sc. Ivana Paula Gortan-Carlin). Neposredno pred sprejetjem Istrske kulturne strategije se je o problemu pomanjkanja Inštituta za glasbo govorilo na sestanku Delovne skupine za glasbo Istrske županije, ki je potekal 28. 1. 2009; sodelovali so ðeni Dekleva-Radakovi ć (predsednica), Mirjana Veljovi ć in Vesna Ivanovi ć Ocvirk ( članici) in Davor Miškovi ć (zapisnikar).

„Jedno od podru čja koje Radni tim smatra klju čnim je odsustvo institucije koja bi se bavila prikupljanjem, arhiviranjem i istraživanjem glazbene gra ñe. Ovo se odnosi na sve glazbene forme, a osobito na tradicijsku i klasi čnu glazbu. Rad i najpoznatijih istarskih skladatelja nije istražen i valoriziran na zadovoljavaju ći na čin. Tradicijska glazba tako ñer nije istražena i zbog toga dolazi do čitavog niza iskrivljavanja u interpretaciji čime nestaju osnovna obilježja tradicijske glazbe [...]“10

Zborniki iz serije Iz istrskega glasbenega zaklada vsebujejo članke, ki fragmentarno obdelujejo istrske skladatelje in glasbena dogajanja na istrskem podro čju, vendar pa še ne obstaja raziskava o istrskih skladateljih mlajše generacije 20. stoletja. Partiture za analizo sem dobila od skladateljev osebno, saj ve čina instrumentalnih del istrskih skladateljev ni tiskana, ni arhivirana v pristojnih ustanovah in jih ni mogo če dobiti v trgovinah.

Raziskovanje recepcije skladb v časopisih je skoraj nemogo ča misija, ker se o dogodkih v Istri piše ve činoma v lokalnih časopisih: Glas Istre 11 in La voce del popolo , ki

10 „Po mnenju Delovne skupine je eno klju čnih podro čij odsotnost institucije, ki bi se ukvarjala s zbiranjem, arhiviranjem in raziskovanjem glasbenega gradiva. To se nanaša na vse glasbene forme, posebej pa na tradicijsko in klasi čno glasbo. Tudi delo najbolj znanih istrskih skladateljev ni raziskano in ovrednoteno na primeren na čin. Tradicijska glasba tudi ni raziskana in zaradi tega prihaja do cele vrste izkrivljanj pri interpretaciji, s tem pa izginjajo osnovne zna čilnosti tradicijske glasbe [...]” Zapisnik se nahaja v pdf formatu na straneh Istrske županije: www.istra-istria.hr/index.php?id=2212 , 28. okt. 2009. 11 Pregledani sta celotni leti 2008 in 2009.

14 vsebujejo napovedi in preglede minulih koncertov. Zelo redko se lahko prebere glasbena kritika.

V Državnem arhivu Pazin ni gradiva, ki bi se direktno nanašalo na temo, ki jo obdelujem, ampak so bile nekatere smernice o glasbenem življenju v Istri že pri skladatelju Slavku Zlati ću in tudi njegova zapuš čina se hrani v Državnem arhivu Pazin 12 . Zaradi tega je konzultirana Zapuš čina Slavka Zlati ća v Državnem arhivu Pazin.

Za na črtovanje modela na črta trženja povezovanja glasbe in turizma v Istri sem uporabljala literaturo s podro čja turizma, 13 menedžmenta oziroma upravljanja z razvojem turizma 14 in kakovostjo destinacije 15 .

2.6. Metodologija

Čeprav je tema bolj sodobnega zna čaja, sem za raziskovanje in analizo dvodisciplinarnega dela uporabljala predvsem zgodovinsko muzikološko raziskovanje in analizo recepcije glasbe; od prve faze, hevristike, t. j. sistemskega zbiranja obvestil o dosedanjih znanstvenih rezultatih, prek faze kritike virov do analize, primerjave in ocenjevanja metode sociološkega „razumevanja“.

Z analizo skladateljev, vklju čenih v notnih edicijah manifestacij Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi , pristopam skladateljem, ki so pisali umetniške skladbe z elementi istrsko-primorskega idioma. Nato s pomo čjo kontrolnega raziskovanja prisotnosti sodobnih skladateljev na manifestacijah Glazbena tribina Pula in Muzi čki Biennale Zagreb , ugotavljam kateri so skladatelji, ki živijo in delujejo na za četku 21. stoletja v Istri. Vse omenjene skladatelje, na podlagi biografije, klasificiram glede na mesto delovanja in rojstva.

12 Drugi del Zlati ćeve zapuš čine je deloma shranjen v Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu, deloma pa v Knjižnici Oddelka za glasbo, Oddelka za humanistične znanosti in Oddelka za italijanistiko Univerze Jurja Dobrile v Puli. 13 Kušen, 2002; Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana in Dragi čevi ć, 2007. 14 Magaš, 2003; Cetinski, 2005; Wagen in Carlos, 2008; 15 Weber in Mika čić, 1995; Magaš, 1997; Krajnovi ć, 2006; Jia 2009.

15 Z zbiranjem in analizo časopisnih člankov ter z osebnim obiskom koncertov in manifestacij, delim glasbo na podzvrsti glasbe z istrskim tradicijskim duhom razli čnega žanra. S sintezo rezultatov raziskovanja in z intervjuvanjem skladateljev podajam odgovor na vprašanje, kdo so sodobni istrski skladatelji. Z analizo njihovih del (po lastni izbiri) pa lo čim in s sintezo potrjujem elemente istrsko-primorske tradicijske glasbe, ki se uporabljajo pri skladanju.

Drugi sklop raziskovanja temelji na deduktivni metodi na podlagi študija primera Istra, v kateri se znotraj kulturnega turizma lo čijo podzvrsti glasbenega turizma. Študija je zasnovana na anketiranju, ki sem ga izvedla v poletnih mesecih v letih 2008 in 2009. Z raziskovanjem trga je narejena ekspertiza in se potrdi ali zavrne potreba po „avtohtonih glasbenih vsebinah“ kot tržni znamki turisti čne ponudbe za dolo čeno turisti čno destinacijo, v tem primeru za Istro.

Z metodo ustvarjanja modelov povezujem glasbo in turizem v Istri. Model se sestoji iz sinteze definiranja kulture oziroma glasbe, v turisti čni destinaciji in destinacijskega menedžmenta, definiranja glasbeno-turisti čnega izdelka, sistema doživetij ter na črtov in dejavnosti za doseganje glasbeno-kulturnega turističnega izdelka, ki pomaga pri ustvarjanju istrske glasbeno-kulturne turisti čne niše.

2.7. Na črt obravnave

Glede na to, da za pisanje tega dela ne obstaja zadostna literatura na podro čju glasbenega vidika, je kot izhodiš če zajeto časovno obdobje od leta 1975, ko je izšla prva zbirka zborovskih skladb, ki so vsebovale elemente istrsko-primorske glasbe, do zbirk, ki so tiskane leta 2000.

Prvi del besedila, ki ima osem delov, prikazuje razvoj istrske umetniške glasbe. Od skladatelja Ivana Mateti ća Ronjgova, ki je za četnik dela z elementi tradicijske istrsko- primorske glasbe v umetniški glasbi, do skladateljev, katerih dela so tiskana v zbirkah Naš kanat je lip in v zbirkah izdaj Ustanove Ivan Mateti ć Ronjgov. Narejen je seznam izdanih skladb, glede na letnice izdaj zbirk, in na podlagi seznama skladateljev, ki so

16 prisotni v tisku, kot tudi seznama skladateljev, katerih dela so bila izvedena na Glazbeni tribini v Puli ter na Muzi čkem Biennalu v Zagrebu in živijo v Istri; je narejena klasifikacija skladateljev glede na mesto rojstva oz. delovanja.

Drugi del disertacije analizira identiteto, ki se jo lahko poiš če v skladbi ali pa definira skladbo in/ali skladatelja ter jo/ga umesti v dolo čen krog ali kontekst. Na ta na čin je istrski „tradicijski duh“ prikazan skozi duhovno glasbo, klasi čno glasbo, z revitalizacijo tradicijske glasbe, prek zabavne glasbe in istrskega šansona ter glasb sveta ali etno glasbe.

V tretjem delu so prek glasbene analize izbire glasbenih del istrskih skladateljev poiskani elementi, ki jih skladatelji uporabljajo, da bi pri čarali duh istrske tradicijske glasbe v umetniški skladbi in na čin uporabe istrske lestvice kot enega izmed elementov, ki izhajajo iz tradicijske glasbe. Analizirana so krajša vokalna in instrumentalna dela, ki so nastala po letu 1975. Narejen je seznam elementov umetniške glasbe istrskih skladateljev, ki upravi čujejo oznako „istrska skladba“.

V poglavju Turizem se prepletata in sintetizirata dve temi, turizem in glasba, ki – ko delujeta v sinergiji – prinašata nove smernice v turisti čni klasifikaciji, na primer glasbeno-kulturnega turizma kot: glasbeno-umetniški turizem, turizem glasbene dediš čine, glasbeno-zgodovinski turizem, glasbeno-duhovni turizem in glasbeno- zabavni turizem. Z anketnim vprašalnikom je zajet veliki odstotek tujih recipientov glasbenih dogodkov, ki nas usmerjajo in zastavljajo nove glasbene smernice za definiranje turisti čnih destinacij.

Poglavje Model povezovanja glasbe in turizma Istre se navezuje na predhodni del. Opredeli kulturo oziroma glasbo v turisti čni destinaciji in destinacijski menedžment. Opredeli se glasbeno-turisti čni izdelek, sistem doživetij, na črti in dejavnosti za pridobitev glasbeno-kulturnega turisti čnega izdelka ter se dolo čijo oglaševalski modeli za glasbene vsebine.

Zaklju ček je transdisciplinaren, saj izbrana tema povezuje na videz popolnoma razli čnimi tematiki, glasbo in turizem. Raziskovana povezava med prisotnostjo in željo

17 po prisotnosti istrskih skladateljev sodobne glasbe v recepcijski skupnosti osvetljuje povsem nov element turisti čne ponudbe, nišo „glasbeni turizem“ sodobnih „doma čih“ (beri: istrskih) skladateljev.

18 3. OD TRADICIJSKE ISTRSKE GLASBE DO RAZVOJA ISTRSKE

UMETNIŠKE GLASBE

3.1. Uvod

Na za četku uvoda navajam nekatera razmišljanja Iva Supi čića, ki je pisal o tradiciji umetniškega dela, nekatere premise pa lahko predpostavimo in spremljamo tudi skozi tradicijsko glasbo.

„Glazbena tradicija nije nužno satkana od cjeline svih rezultata glazbenog djelovanja naslije ñenih iz prošlosti unutar jedne društvene, kulturne i umjetni čke sredine. Ona se sastoji samo od onih rezultata koji žive u toj sredini i imaju djelatni utjecaj na nju. Tradicija nije samo skup 'zate čenih tvorevina' nego i 'prošlost onakva kakva živi u nama'. Ona nije samo skup činjenica i vrjednota što se zatje ču i nalaze, nego cjelina ljudskih zamisli, uvjerenja i stavova, ukusa i obi čaja što se predaju i prenose. Ona obuhva ća oba elementa. Zato je valja definirati dinami čki, a ne stati čki: kao živu stvarnost, ujedno i kontinuiranu i ukorijenjenu u prošlosti, no koja se može prekinuti, koja se nalazi u kretanju i promjenama i u kojoj novi elementi nastaju dok drugi iš čezavaju. Ono što je tradicija jedne društvene, kulturne i umjetni čke sredine ne mora biti i tradicija neke druge sredine, kao što i tradicija jednog povijesnog trenutka ne mora biti i tradicija onog povijesnog trenutka koji mu je neposredno prethodio ili je nakon njega slijedio.“ 16

Tradicija je pomembna za glasbeno umetniško ustvarjanje, umetniško ustvarjanje v tradicijskem duhu pa včasih zavestno uporablja elemente, ki izhajajo iz tradicijske glasbe, v časih pa tudi ne.

„Muzikologija se op ćenito slaže u ocjeni društveno-estetskog položaja skladatelja pri njegovu stvaranju, a pojedini muzikolozi i esteti čari o njemu se katkada izražavaju gotovo istovjetnim rije čima. Tako se Jacques Handschin, Gisèle Brelet i Zofia Lissa slažu da skladatelj ne stvara ex nihilo, nego da se njegovo djelovanje uvijek više ili manje oslanja na neku tradiciju. [...] Postavljaju ći pitanje kako su dosad postupali

16 Supi čić, 2006: 257-258. „Glasbena tradicija ni nujno sestavljena iz celote vseh rezultatov glasbenega delovanja, ki so podedovani iz preteklosti znotraj enega družbenega, kulturnega in umetniškega okolja. Sestavljena je le iz tistih rezultatov, ki živijo v tem okolju in imajo dejavni vpliv nanjo. Tradicija ni le skupek 'ujetih stvaritev', ampak tudi 'preteklost, kot živi v nas'. Ni le vsota dejstev in vrednot, ki obstajajo in jih lahko najdemo, ampak tudi celota človeških idej, prepri čanj in vedenj, okusov in obi čajev, ki se podedujejo in prenašajo. Glasbena tradicija zajema oba elementa. Zaradi tega jo moramo definirati dinami čno, ne pa stati čno: kot živo resni čnost, ki je hkrati kontinuirana in ukoreninjena v preteklosti, vendar pa se tudi lahko prekine, ki se nahaja v gibanju in spremembah in v kateri novi elementi nastajajo v trenutku, ko drugi izginjajo. Tisto kar je tradicija enega družbenega, kulturnega in umetniškega okolja, ni nujno tradicija nekega drugega okolja in tudi tradicija enega zgodovinskega trenutka ni nujno tradicija zgodovinskega trenutka, ki je bil takoj pred ali za njim.“

19 novatori glazbenog stvaralaštva, J. Chailley odgovara: 'Najprije asimiliraju ći teoriju prethodnika i pišu ći više ili manje poslušno, kao što su oni pisali. A zatim, u mjeri u kojoj je njihovo iskustvo raslo, oni su zaboravljali teoriju i malo-pomalo njihov im je instinkt diktirao ono što je bilo normalno da postane dotrajalo i da bude [...] dodano ili izmijenjeno. Tako je Beethoven proistekao od Haydna, Wagner od Meyerbeera, Debussy od Masseneta“. 17

Na podoben način je Pulaski glasbeni teoretik Branko Okmaca odgovoril na vprašanje s pomo čjo katere tehnike sklada 18 : „Na za četku sem se strogo držal pravil Ivana Mateti ća Ronjgova in njegova lestvica s tonalnimi obeležji mi je bila temelj (baza). Po ve čletnih izkušnjah sem ustvaril moduse, ki temeljijo na IV. Mateti ćevi vrsti ali seriji, obstaja jih dvanajst, na vsakem poltonu lestvice, razširjene z dvema možnima vodilnima tonoma, in iz tega izhaja material, ki ga uporabljam, ko skladam instrumentalne skladbe. (Priloga št. 1: Dvanajst modusov Branka Okmace). Pri vokalni glasbi pa prevladuje tonalnost istrske lestvice“. Torej velja na čelo: iz za četnih tradicionalnih elementov ustvariti svoj identifikacijski model in ustvarjati nekaj novega, vendar v „duhu“ tradicije. To lahko poimenujemo zavestno umetniško ustvarjanje v tradicijskem duhu. Pri ðeni Dekleva- Radakovi ć pa lahko najdemo nezavestno umetniško ustvarjanje v tradicijskem duhu. „Pri ustvarjanju me žene nekakšen notranji duh, ki me vodi. Čustva so zelo prisotna in močna.“ 19

Na prehodu v 20. stoletje lahko na ruralnem in urbanem prostoru Istre najdemo tradicijsko glasbo v pesmi in instrumentalni glasbi pri vseh ve činskih narodih, ki prebivajo na tem podro čju; italijansko, hrvaško in slovensko. Pozneje je 20. stoletje posodobilo tudi ljudsko glasbo, vendar

„[...] netemperirano (prirodno) dvoglasno pjevanje 'na tanko i na debelo', dvoglasno 'bugarenje' skupine pjeva ča te svirku tradicijskih sopela – roženica, meha – miha, dvojnica, vidulica, šurli i cindre, ostali su do kraja Prvog svjetskog rata (ne samo u Istri

17 Supi čić, 2006: 259. „Muzikologija se na splošno strinja pri oceni družbeno-estetskega položaja skladatelja pri njegovem ustvarjanju, posamezni muzikologi in estetiki pa o tem govorijo s skoraj istimi besedami. Jacques Handschin, Gisèle Brelet in Zofia Lissa se strinjajo, da skladatelj ne ustvarja ex nihilo, ampak se njegovo delovanje vedno bolj ali manj nanaša na neko tradicijo [...] Na vprašanje na kakšen na čin so doslej delovali inovatorji glasbene ustvarjalnosti, J. Chailley podaja odgovor: 'Najprej so asimilirali teorijo predhodnikov in so pisali bolj ali manj poslušno, kot so pisali njihovi predhodniki. Potem pa so z vse bogatejšimi lastnimi izkušnjami pozabljali teorijo in njihov instinkt jim je počasi narekoval, da tisto kar je normalno, postane rabljeno in postane […] dodano ali spremenjeno. Tako Beethoven izhaja iz Haydna, Wagner iz Meyerbeera, Debussy iz Masseneta“. 18 Okmaca, Branko. Osebni pogovor. 9.11.2009. 19 Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Osebni pogovor. 13.12.2009.

20 nego i šire). Danas starinski kanat pod utjecajem civilizacije nestaje. Ostale su tek 'oaze kanta' – najviše ih ima u Istri i na otoku Krku". 20

Po Renatu Perni ću lahko istrsko ljudsko glasbo delimo na pet tipov glasbene folklore: petje na tanko in debelo, bugarenje, cerkveno obredno petje, ljudska glasba otoka Suska in ljudska glasba italijanske etni čne skupnosti.21

Dario Maruši ć navaja, da se porazdelitev istrske glasbene dediš čine razlikuje glede na kulturne kroge, ki ustvarjajo dolo čeno porazdelitev.22 Tako Italijani delijo na italijansko in slovansko glasbo, pri čemer slovanska glasba zajema hrvaško in slovensko glasbo, Hrvati delijo na istrsko (hrvaško) in glasbo italijanske etni čne skupnosti, kar (napa čno) navaja na sklep, da ta glasba ni istrska, in da se slovenski strokovnjaki ukvarjajo le s slovensko glasbo in si ne zastavljajo vprašanja o razlikovanju. Navaja, da z etnojezikovnega stališ ča obstajajo hrvaška, istroromunska, italijanska in slovenska glasba, z etnomuzikološkega stališ ča pa se zdi najbolj primerna razdelitev na starejšo in novejšo dediš čino.23 Potreba po združevanju in prikazu glasbe istrskega polotoka ne glede na pripadnost vsekakor obstaja in je odprta za novo raziskovanje. 24

Maruši ćeva razdelitev zajema: dvoglasje v tako imenovani istrski lestvici 25 , dvoglasje s Ćićarije 26 in diskantno dvoglasje 27 , kar avtor razume kot starejšo in novejšo dediš čino, ki jo predstavlja tonalna glasba 28 .

20 Prašelj, 2004: 162. "[...] netemperirano (naravno) dvoglasno petje 'na tanko in debelo', dvoglasno 'bugarenje' skupine pevcev ter igranje na tradicijske sople – roženice, meh – miha, dvojnice, vidulice, šurle in cindre, je ostalo do konca Prve svetovne vojne (ne le v Istri, ampak tudi širše). Danes pa zaradi vpliva civilizacije stari kanat izginja. Obstajajo še le 'oaze kanta' – najve č jih je v Istri in na otoku Krku". 21 Perni ć, 1997: 31. 22 Maruši ć, 1995: 11. Maruši ć, 1993: 319-323. Maruši ć, 1989: 166-180. 23 Maruši ć, 1995: 11. 24 O problemih pri ustvarjanju relevantnega dela o glasbi in plesu multikulturne Avstralije sta pisala Aline Scott-Maxwell in John Whiteoak, 2001. 25 „To glasbo danes izvaja predvsem hrvaško prebivalstvo, vendar se je v preteklosti izvajala tudi v istroromunskih vaseh pod U čko ter v nekaterih slovenskih vaseh v okolici Kopra. [...] Parti, ki ustvarjajo to dvoglasje, so v paralelnih netemperiranih sekstah, na trenutke pa tudi v oktavah. Kadenca je vedno v oktavi. Če pojeta dva moška glasa, se pogosto višji part premika za oktavo nižje, terco pod vodilnim glasom, kadenca pa je unisona. V prvem primeru gre za petje, ki se imenuje na tanko in debelo in odgovarja zvoku sopel. Trenutna tendenca je, da se poje v tercah z drugim glasom, ki se pogosto zamenja ali podvoji z malo sopelo v oktavi. Ime istrska lestvica je ustvaril skladatelj Ivan Mateti ć Ronjgov, ko je iskal zna čilnosti hrvaške istrske glasbe, da bi jo lahko uporabil v svojih skladbah [...]“ Maruši ć, 1995: 12. 26 „Za stil je zna čilno petje, ki se imenuje bugarjenje, ki je razprostranjeno po celi Ćićariji, tako pri hrvaških prebivalcih kot tudi v istroromunskih Žejanah. Do po drugi svetovni vojni je bilo prisotno tudi v slovenski vasi Golac. Bugarjenje, ki je danes skoraj izginilo, doslej ni bilo nikoli raziskovano. Le

V tem delu je raziskana hrvaška istrska tradicijska glasba in umetniška glasba, ki vsebuje elemente hrvaške istrske tradicijske glasbe. Tradicionalna glasba drugih etnij in kultur, ki živijo v Istri in umetniška glasba, ki vsebuje elemente teh kultur, v tem delu nista bili predmet raziskovanja. Omeniti kaže, da so o tradicijski glasbi italijanske istrske skupnosti pisali npr. Vlado Benussi 29 , Luigi Donorà 30 , Dario Maruši ć31 , Antonio Pauletich 32 , Giuseppe Radole 33 ter Roberto Starec 34 , o glasbeni tradiciji istrskih Črnogorcev pa je pisal Branislav Ostoji ć35 .

3.2. Istrsko-primorski glasbeni izraz

Istrsko-primorski glasbeni izraz, melos ali idiom tvori vsota glasbenih elementov, ki so prevzeti iz tradicijske glasbe in v temperirani glasbi zvenijo v „istrskem duhu“ oz. zvenijo kot netemperirano sopanje sopel ali petje dvoglasnega nazalnega kanta.

približno lahko re čemo, da gre za dva glasa v medsebojnem odnosu netemperiranih ozkih intervalov, navadno v sekundah in zmanjšanih tercah z unisonimi trenutki ter dolgim unisonim zaklju čnim tonom, kjer pa se en glas dodatno spuš ča za sekundo ali zmanjšano terco. Ta zna čilnost je prisotna v velikem delu dinarske glasbe. Vseeno pa se ne more izklju čiti možnost, da je bugarjenje starejša stopnja dvoglasja v istrski lestvici.“ Maruši ć, 1995: 13. O bugarjenju je 1970. leta pisal Slavko Zlati ć v članku Bugarjenje severne Istre , članek Bugarjenje v Žejanah pa je napisala Diana Grguri ć (2004), ki navaja, da se bugari v majhnih vaseh opatijskega krasa, na meji severne Istre in Hrvaške primorske: v Velih in Malih Munah, Zvone ću, Brgudu, Žejanah, Vodicah, v Ra čji Vasi, Jelovicah, Laniš ću in kraju Dane na podro čju Buzeta. Poje se v ozkih intervalnih razmikih, najve č do male terce, pogosto pa se združujeta v unisono. Izstopajo zaklju čki, pri prvem dvoglasje izginja z drsenjem glasov, z netemperiranim padajo čim glisandom, pri drugem, bolj pogostem, je unisono zaklju ček z enim glasom, ki drsi na interval zmanjšane terce. Poje se grleno in mo čno in grleni forte deluje grobo in dokaj nekultivirano. Razen bugarjenja obstaja tudi tarankanje, ve č o tem je pisala Ruža Bonifa čić, ki ozna čuje poseben tradicijski na čin petja ali tehniko igranja na pihala (predvsem na sopelah, roženicah), zna čilno za podro čje Istre in Kvarnerja in se opisuje kot vokalno posnemanje igranja glasbe za ples. Bonifa čić, 1996: 170. 27 „[T]o dvoglasje je zna čilno zato, ker se v njem izmenjujejo trenutki, ko imata dva glasa nasprotno gibanje (prevladujo či) in trenutki bordunskega petja. [...] Ta stil danes živi v Galižani in v Vodnjanu, nekoliko manj tudi v Rovinju, v Balah pa je skoraj izginil.“ Maruši ć, 1995: 13. 28 „Glede na naše vedenje, je bila tonalna glasba evropskega u čenega vira v preteklosti povezana s severno Istro, obalo in z nekaj ve čjimi mesti v notranjosti. Danes je prisotna na celem polotoku in je pri vseh etni čnih skupnostih veliko vplivala na starejšo dediš čino, predvsem pa na dvoglasje v istrski lestvici. Današnja navada združevanja sopel in harmonike je primer tega pojava. Stari netemperirani instrument se združuje z drugim temperiranim in popolnoma pripada njegovemu vplivu [...]“ Maruši ć, 1995: 15. 29 V monografiji: La viecia batana, 2007. 30 V pesmarici: Danze, canzoni, inni e laudi popolari dell'Istria, di Fiume e Dalmazia, 2006. 31 V članku: Il canto senza lasciapassare: Alcune analogie tra canti popolari istriani in lingua italiana e quelli in sloveno e croato, 1989. 32 Zbirka: Inni e Canti delle genti dell'Istria, Fiume e Dalmazia , 2003. 33 Glej: Radole, 1997; Radole: 1989: 181-185; Cavallini in Sofianopulo , 1987. 34 Glej: Starec, 1991; Starec, 1993: 139-148; 1989: 186-191. 35 V monografiji: Peroj: rajska baština, 2007.

22 V Istri so številni melografi in etnomuzikologi zapisovali in snemali, da bi melodijsko- ritmi čna gibanja tradicijske glasbe rešili pred pozabo in jih zapisali. Franjo Ksaver Kuha č (1834-1911) je prvi etnomuzikolog, ki je zapisoval melodije tudi na istrsko- primorskem podro čju. V njegovih Južnoslavjenskim narodnim popievkama so zapisane istrske pesmi. V knjigi 3, iz 1880. leta „v opombah k pesmim št. 956-960 omenja lestvico 'ki ne obstaja v nobeni nam znani ljudski glasbi', ter konstatira njen molski zna čaj.“36 Poleg ljudskih pesmi je Franjo Ks. Kuha č zapisal tudi cerkvene pesmi z istrskega podro čja. Gorana Doliner navaja, da je v Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu, v zapuš čini Franje Ks. Kuha ča, ohranjena trdo vezana rokopisna zbirka napevov in besedil Cerkvene popievke (fond št. 805; škatla št. 26; zvezek LV-1), med katerimi je tudi istrsko gradivo. „Številne med temi zapiski je Kuha č poimenoval 'glagoljaški' (iz Hvara, Kastva, Novega Vinodolskega, Senja, Sinja)“37 in Doliner navaja, da bi izraz „glagoljaško petje“ lahko bil najstarejše terminološko dolo čilo v hrvaš čini za petje v sklopu glagoljaške tradicije. Ivano Cavallini je pisal o ve čstoletni tradiciji uporabe glagolice v liturgiji v delih Istre in Dalmacije. 38

Da bi lažje zapisal avtenti čni glasbeni izraz in netemperirano petje istrskih Hrvatov, je istrski melograf in skladatelj Ivan Mateti ć Ronjgov (1880-1960) ustvaril sistem, v katerem je zapisal ljudske napeve istrsko – primorskega podro čja. Potreboval je sistem, da bi lahko sam, potem pa tudi drugi skladatelji, pripeljal zvok ljudske, tradicijske glasbe na koncertni oder, kot tudi zaradi ohranjanja melodijskega in ritmi čnega gibanja ljudske glasbe.

Pred njim je, nekoliko pozabljen, Matko Brajša Rašan (1859-1934) na spodbudo Franje Ks. Kuha ča zbiral, zapisoval in nato tudi obdelal izvirno ljudsko petje. Bil je prvi, ki je zapisal ljudske napeve istrsko-primorskega podro čja v njihovi izvirni, dvoglasni obliki in je tudi iskal najbolj primerne rešitve za harmonsko nadgraditev v „istrskem duhu“. „Brajša je zaklju čni unisono napeva dojel kot gravitacijsko središ če in ga povezal s toniko tonalitete in je tiste napeve, ki se kon čujejo s padajo čim celotonskim premikom zgornjega parta v zaklju čni unisono, zapisal in harmoniziral v tistem molu, v katerem se

36 Karabai ć, 1956: 99. 37 Doliner, 1999: 346-348. 38 Cavallini, 1989: 161-165.

23 zaklju čni unisono napeva ujema s toniko tonalitete.“39 Zanimivost predstavlja manjše število napevov, ki se kon čujejo s padajo čim poltonskim premikom zgornjega glasa, iz intervala zmanjšane terce v zaklju čni unisono. Zanje, predvsem pa za njihove kadence, je iskal ustrezne harmonske rešitve. Nekatere med njimi pa so postale temeljne za nadaljevanje preu čevanja in nadaljevanje harmonske nadgradnje istrske tonske vrste.40

Netemperirano dvoglasje ni izklju čna posebnost Istre, ampak ga lahko slišimo tudi drugje. Morda je na istrskem podro čju bolje ohranjeno, ker je bilo eno izmed elementov nacionalnega hrvaškega bistva, s katerim so se Hrvati branili pred tujimi vplivi in izgubo lastne narodne identitete.

Glede na to, da sta se kanat (netemperirano petje) in sopanje (igranje na sopelah) lahko zapisala le približno, ker toni ne izhajajo iz temperiranega sistema, je Ivan Mateti ć Ronjgov klasificiral štiri zvrsti (variante) pojavljanja istrske tonske vrste na istrsko- primorskem podro čju, ki jih imenuje „istrske lestvice“. Ta reprodukcija je kompromisno zapisana, vendar pa pri poslušalcu ustvarja vtis, ki ustreza ljudskem petju.

Primer 1: I. zvrst istrske vrste

Primer 2: II. zvrst istrske vrste

39 Veljovi ć, 2010: 34. 40 Veljovi ć, ib.

24 Primer 3: III. zvrst istrske vrste

Primer 4: IV. zvrst istrske vrste

Za tonsko strukturo četrte zvrsti, tonske vrste narejene iz šestih tonov, ki je izmeni čno sestavljena iz poltonov in celih tonov, se je ustalilo ime: istrska lestvica 41 . Le v najbolj razviti vodilni melodijski liniji ljudske pesmi tonska vrsta zajema šest tonov. Pogosteje je razpon ljudskih pesmi manjši (v razponu od štiri do pet tonov). Za številne muzikologe in etnomuzikologe, ki so se ukvarjali z istrsko glasbeno problematiko, je bil zaradi tega pojem lestvica problemati čen in so iskali nove nazive za istrsko lestvico .

Številni glasbeniki so pisali o posebnostih istrsko-primorskega glasbenega izraza. Ruža Bonifa čić v članku O problematiki tako imenovane „istrske lestvice“ analizira etnomuzikološke pristope k tradicijski glasbi Istre, Kvarnerskih otokov in Hrvaške primorske. Avtorica predstavlja pregled pomembnejših misli, stališ č in dejavnosti raziskovalcev in teoretikov, ter razkriva dve struji v tolma čenju te glasbe: prva je izhajala iz dosežkov zahodnoevropske glasbene teorije iz za četka 20. stoletja in je menila, da je istrska lestvica lestvica (Franjo Ks. Kuha č, Matko Brajša Rašan, Bernardin Sokol, Ivan Mateti ć Ronjgov, Vinko Žganec, Franjo Dugan, deloma Rudolf Taclik, Stanislav Preprek, Nedjeljko Karabai ć, deloma Josip Slavenski), druga pa se je približevala takrat še neozaveš čenim, a porajajo čim se antropološkim dolo čilom, da ne gre za lestvico, ampak za vrsto (Ludwig Kuba, Ignacije Radi ć, deloma Božidar Širola,

41 Ivan Mateti ć-Ronjgov je objavil članke „O istarskoj ljestvici“ (Sv.Cecilija, br. 2/1925.). „O bilježenju istarskih starinskih popijevki“ (Sv.Cecilija, br. 6/1925.) in „Još o bilježenju istarskih starinskih popijevki“ (Sv.Cecilija, br. 6/1925.) v katerih z znanstvenega stališ ča razlaga, zakaj naziv: istrska lestvica. Njegovi članki so bili znova natisnjeni v Zborniku Ivan Mateti ć Ronjgov leta 1983.

25 Antun Dobroni ć, Ivo Kirigin, deloma Slavko Zlati ć, Jakov Gotovac, Zlatko Grgoševi ć)42

„Temeljna je zna čajka prve struje njezino zalaganje za približavanje tzv. 'istarske ljestvice' poznatim sustavima: durskom i molskom tonskom rodu (s odre ñenim alteracijama) i starocrkvenim na činima ( češ će frigijskom, a rje ñe dorskom modusu) [...] Suprotno njima, manji je broj autora u prvoj polovici 20. stolje ća upozoravao da u istarsko-primorskoj glazbi zapravo nije rije č o ljestvici [...]“43 ampak za manjšo lestvi čno vrsto, ter da raziskovanja o poreklu, zgodovinskih spremembah in geografski razsežnosti kažejo na diskutabilnost naziva istrska .44 Vendar,

„Budu ći da su istraživanja zapo čela u Istri i zbivala se u vrijeme borbe za pripojenje Istre Hrvatskoj, nastao je i do danas opstao upitni pridjev 'istarska', a budu ći da je u tuma čenju tonskih odnosa prevladalo tuma čenje iz aspekta zapadnoeuropskih ljestvica i modusa, do današnjih je dana preživio i upitni termin 'ljestvica'.“ 45

30. septembra 2009 se je projekt „Two-part singing and playing in the Istrian scale“ uvrstil na seznam kulturne dediš čine organizacije UNESCO, med pomembnejšimi kriteriji za uvrstitev pa je bilo dejstvo, da fenomen živi v skupnosti.46

S sprejetjem projekta „Two-part singing and playing in the Istrian scale“ postane izraz istrska lestvica tudi pri organizaciji UNESCO sprejet termin, čeprav v poro čilu na

42 Bonifa čić, 2001: 76-77. 43 Bonifa čić, 2001: 77. „Temeljna zna čilnost prve struje je njen poskus približevanja t. i. 'istrske lestvice' znanim sistemom: durovem in molovem tonskem rodu (z dolo čenimi alteracijami) in starocerkvenim na činom (najpogosteje frigijskem, bolj redko pa dorskem modusu) [...] nasprotno pa je manjše število avtorjev v prvi polovici 20. stoletja opozarjalo, da v primeru istrsko-primorske glasbe pravzaprav ne gre za lestvico [...]“ 44 Bonifa čić, 2001: 85-88. 45 Bonifa čić, 2001: 73. „Glede na to, da so se raziskovanja za čela v Istri in potekala med bojem za priklju čitev Istre k Hrvaški, je takrat nastal in se do danes obdržal, vprašljiv pridevnik 'istrska in ker je pri tolma čenju tonskih odnosov prevladalo tolma čenje z aspekta zahodnoevropskih lestvic in modusov, je do današnjih dni preživel tudi diskutabilen termin 'lestvica'.“ 46 Abu Dhabi, 30 September; „These 76 inscriptions were decided by the 24 Member States of the Intergovernmental Committee for the Safeguarding of the Intangible Heritage, currently holding its 4th session in Abu Dhabi under the chairmanship of Awadh Ali Saleh Al Musabi (United Arab Emirates) [...] Two-part singing and playing in the Istrian scale - On the Istrian peninsula in western Croatia, several varieties of two-part singing and playing in the Istrian scale are preserved by Croatian, Istro-Romanian and Italian communities. The style is characterized by vigorous, partly nasal singing [...]“ Abu Dhabi, 30. septembra; „Štiriindvajset držav članic Medvladnega odbora za varovanje kulturne dediš čine, ki so trenutno na svojem 4. zasedanju v Abu Dhabiju, se je pod predsedovanjem Awadh Ali Saleh Al Musabi (Združeni arabski emirati) odločilo vpisati teh 76 predlogov [...] Dvoglasno petje in igranje v istrski lestvici - Na istrskem polotoku v zahodni Hrvaški, nekoliko variant dvoglasnega petja in igranja v istrski lestvici ohranjajo hrvaška, istro-rumunska in italijanska skupnost. Slog odlikuje močno, deloma nazalno petje [...]“ Uradne strani UNESCO organizacije, 2. okt. 2009. http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=46523&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html

26 uradnih spletnih straneh Hrvaške turisti čne skupnosti 47 piše, da je UNESCO sprejel „Dvoglasje ozkih intervalov Istre in Hrvaškega primorja“, kar je podobno terminu, ki ga predlaga Ruža Bonifa čić „stil ozkih intervalov istrsko-primorske regije“ 48 . „Dvoglasje ozkih intervalov Istre in Hrvaškega primorja“ je hkrati tudi termin, ki ga je sprejela Istrska županija. Ob praznovanju uvrstitve „dvoglasja ozkih intervalov“ v Puli, 9. aprila 2010, je bila natisnjena brošura avtorice Nuše Hauser, etnomuzikologinje iz Pule, ki navaja „slabo prakso“ uporabe termina istrska lestvica. Namre č,

„[...]koristi kao sinonim za sve oblike tradicijske glazbene kulture pripadnika hrvatskog govornog podru čja, unato č činjenici da se oni svojim karakteristikama njime ne mogu i ne smiju poistovjetiti. Podsje ćamo da je tzv. istarsku ljestvicu kreirao Ivan Mateti ć Ronjgov ne bi li prizvuk elemenata djela tradicijske glazbe Istre mogao prenijeti u umjetni čku, autorsku glazbu i na taj na čin doprinijeti stvaranju svojevrsnog predloška za, u njegovo, poslijeratno vrijeme, dobrodošlo poticanje 'nacionalnog' stvaralaštva. Netemperirani je glazbeni sustav, na kojem se temelji dvoglasje tijesnih intervala, temperirao i tako pronašao modus za 'materijaliziranje' nematerijalne kulture.“ 49

Torej se lahko t. i. „istrska lestvica“, „istrska vrsta“ ali „istrski modus“ uporablja pri raziskovanju in vrednotenju umetniške glasbe, izraz „dvoglasje ozkih intervalov“ pa naj bi se uporabljal, ko gre za tradicijski na čin petja. Tukaj moramo poudariti, da se termini „lestvica“, „vrsta“, „modus“ v glasbeni terminologiji uporabljajo za zaporedje tonov in dodatek „istrski“ ozna čuje zgolj, da je zaporedje po Mateti ćevih „navodilih“ sestavljeno iz poltonov in tonov, termina „ozki interval“ pa glasbena teorija ne pozna. Zato menim, da bi se intervali, ki niso čisti, zmanjšani, zve čani, mali ali veliki, ker je vzrok za to netemperirano petje, preprosto morali ozna čiti kot netemperirani intervali (npr. netemperirana terca ali netemperirana sekunda in podobno), ljudsko netemperirano petje v Istri pa precizirati kot „dvoglasje netemperiranih intervalov“.

47 Uradne spletne strani Hrvaške turisti čne skupnosti, 2. okt. 2009. http://kulturniturizam.croatia.hr/News/NewsView.aspx?idLanguage=1&idNews=61 48 Bonifa čić: 2001: 89. 49 Hauser, 2010: 1-2. „[...] uporablja se kot sinonim za vse oblike tradicijske glasbene kulture prebivalcev hrvaškega govornega podro čja, kljub dejstvu, da se te s svojimi zna čilnostmi z njim ne morejo in ne smejo ena čiti. Spomnimo se, da je t. i. istrsko lestvico ustvaril Ivan Mateti ć Ronjgov, da bi lahko zvoke elementov del istrske tradicijske glasbe prenesel v umetniško, avtorsko glasbo in s tem prispeval k ustvarjanju predloge, kar je bilo v njegovem, povojnem času, dobrodošlo za spodbujanje 'nacionalne' ustvarjalnosti. Netemperirani glasbeni sistem, na katerem temelji dvoglasje ozkih intervalov, je temperiral in tako našel modus za 'materializiranje' nematerialne kulture.“

27 Zna čilnosti istrske tradicijske glasbe po Slavku Zlati ću so:50 - zaporedje 7 netemperiranih tonov [ne pa 6, kot je pri Ronjgovu], ki so izmeni čno urejeni po intervalih male in velike sekunde, - kaden čni padajo či vodilni ton (zaradi katerega so Žganec, F. Dugan in Mateti ć lestvi čno vrsto razumeli kot frigijsko), - solisti čno dvoglasje 51 , ki se (teoretično gledano giblje v sekstah ali v tercah), - kon čni dolgi unisono tega dvoglasja na spodnjem tonu vrste, - cantus firmus napeva, ki se mu na na čin kontrapunkta zoperstavlja vedno improvizirajo či discantus (v svoji izvirni obliki z zvokom prisiljenega falzeta), - identi čnost vseh navedenih lastnosti v vokalni in instrumentalni glasbi.

Med zna čilnosti avtor uvrš ča tudi obstoj aerofonih glasbenih instrumentov (Priloga št. 2: Istrski tradicijski inštrumenti: vêla in mala sopela ali roženice, meh, šurla, vidalice, dvojnice in duplice, tamburica ali cindra).

Dušan Prašelj navaja dvoglasje kot poglavitno lastnost istrsko-primorskega petja in igranja. Obstaja ve č variant združevanja moških in ženskih glasov, kot npr. pevec poje osnovni napev z mo čnejšim spodnjim glasom, drugi pa sekundira s prodornim falzetom, ki spominja na zvok male sopele v sekstah. Od tod tudi ime „na tanko in na debelo“; druge variante zvočnega odnosa so predstavljene z zamenjavo tenorskega falzeta s ženskim glasom ali z malo sopelo, nato pa dva moška glasa v tercah: zgornji prvi glas- spodnji drugi glas; ali dva ženska glasa: spodnji prvi glas debelo-zgornji drugi glas na tanko; ali dva ženska glasa v tercah: zgornji prvi glas-spodnji drugi glas. Kot drugo zna čilnost avtor navaja Mateti ćevo „frigijsko kadenco“, pri kateri zgornji glas kadencira s padajo čim poltonom v unisono ali iz približne pove čane sekste v oktavo. Nadalje, da vsi istrsko-primorski napevi temeljijo na heksakordalni tonski vrsti vodilnega glasa in da je pri harmonizaciji istrske lestvice Mateti ć uporabljal „klju č“ durove lestvice z znižano šesto stopnjo.52 Tukaj lahko dodamo tudi pogosto rabo onomatopije, kot je „tra- na-na-na-naj“ ali podobne variante (npr. o-ja-ni-na-ne-na) za posnemanje nazalnega tona sopel.

50 Zlati ć, 1972: 84. 51 Zlati ć, ib. Na Zlati ćev izraz „solisti čno dvoglasje“ je opozorila tudi Bonifa čić, 2001: 74. 52 Prašelj, 2004: 164-173.

28 S tem, ko je opazil in zapisal istrsko vrsto oziroma štiri zvrsti „istrske lestvice“, je Ivan Mateti ć-Ronjgov ustvaril podlago za bodo če skladatelje, ki so jo uporabljali kot eno od orodij za skladanje umetniške glasbe, ki se bo izvajala na koncertnem odru. Tega se je zavedal tudi sam Ronjgov, saj je tudi on uporabljal elemente istrske ljudske glasbe za pisanje umetniške glasbe. Ob praznovanju 80. rojstnega dne ga je maršal Tito odlikoval z Ordenom dela I. reda in v svoji izjavi za radio je takrat povedal:

„Mislim da sam orden dobio za moju prvu etapu rada, a ta etapa se razvijala pod parolom pokazati i dokazati čitavomu svijetu da je i naša istarsko-primorska muzika isto tako dostojna koncertnoga podija kako svaka druga, a možda još i više od toga jer je originalna. U tome sam uspio. Druga etapa moja, ona glavna, da se uznastoji iz petnih žila da se ta naša trinaest stotina godina stara narodna muzika ne izgubi preko no ći. Nego da živi dalje, barem dotle, dok svi njezini interesantni ritmi čki i melodijski elementi ne u ñu u našu umjetni čku muziku, a tek onda ne će propasti!" 53

Tomašek meni , da je problematika, ki je vezana za elemente istrsko-primorske glasbe, ki je bila zanimiva za etnomuzikologe, melografe, muzikologe in skladatelje, pripeljala do rezultatov:

„[...] pučka muzika Istre i Hrvatskog primorja po svojoj tonskoj gra ñi, intonaciji, intervalima, melodijskim pokretima, oblicima višeglasja, kadenciranju, instrumentima, na činima vokalnog i instrumentalnog muziciranja, obrazuje zasebni muzi čko-folklorni idiom s vlastitom ljestvicom koja doduše postoji i drugdje, ali tamo tek parcijalno, dok je ovdje jedini okvir ili temelj muzi čkog izražavanja.“ 54

Te temelje glasbenega izražanja uporabljajo sodobni skladatelji, da bi dosegli „duh istrske glasbe“ v umetniških delih. Prvi ve čji istrski skladatelj, po Ivanu Mateti ću Ronjgovu, ki je skladal tako, da je uporabljal elemente istrsko-primorske glasbe, je bil Slavko Zlati ć. Ivan Mateti ć Ronjgov je skladal vokalno glasbo z istrsko-primorskim idiomom, Slavko Zlati ć pa je ob vokalnih za sabo pustil tudi instrumentalna dela

53 V: Mateti ć Ronjgov, Ivan. Izabrani zborovi a cappella . CD. Producent: Branko Starc. Zagreb: BeSTMUSIC, 2004 in v: Mantinjada po Ronjgovemu . Redatelj: Bernardin Modri ć. DVD. Rijeka: Istra film, 2005. "Menim, da sem orden dobil za svojo prvo fazo dela in ta faza se je razvijala z geslom pokazati in dokazati celemu svetu, da si tudi naša istrsko-primorska glasba zasluži koncertni oder, kot vsaka druga, morda celo bolj, saj je originalna. To mi je uspelo. Druga faza, tista glavna, je, da naredim vse kar je v moji mo či, da se naša trinajst stoletij stara ljudska glasba ne zgubi čez no č. Ampak živi naprej, vsaj dokler vsi njeni zanimivi ritmi čni in melodijski elementi ne bodo postali del naše umetniške glasbe in še takrat ne bo propadla!" 54 Tomašek, 2004: 391. „[...] ljudska glasba Istre in Hrvaškega primorja po svoji tonski zgradbi, intonaciji, intervalih, melodijskih gibanjih, oblikah ve čglasja, kaden čnosti, instrumentih, na činih vokalnega in instrumentalnega muziciranja, ustvarja poseben glasbeno-folklorni idiom z lastno lestvico, ki obstaja tudi drugje, vendar pa le delno, tukaj pa je edini okvir ali temelj glasbenega izražanja.“

29 (solisti čna, komorna, orkestralna ter vokalno-instrumentalna), ki v svoji strukturi vsebujejo elemente istrsko-primorske tradicijske glasbe.

Leta 1973, trinajst let po smrti Ivana Mateti ća Ronjgova, je bilo v Pore ču organizirano Sre čanje pevskih zborov Naš kanat je lip , dve leti pozneje pa se je za čelo tiskanje partitur za zbore Naš kanat je lip ; ob 100. obletnici rojstva Ivana Mateti ća Ronjgova, leta 1980, pa je bila na Reki in v Ronjgih (Viškovo) organizirana manifestacija Mateti ćevi dnevi ter osnovana Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov za nove zborovske skladbe.

3.3. Naš kanat je lip

Sre čanje pevskih zborov Naš kanat je lip , ki poteka letno v Pore ču v obliki revijalnega sre čanja, katerega naloga je, da ohranja tradicijsko glasbeno dediš čino v umetniških skladbah, se je za čelo kot ideja, da se organizira srečanje šolskih pevskih zborov, ki naj bi izvajali glasbo na istrsko-primorskem glasbenem idiomu. 55

Prvo Sre čanje pevskih zborov Naš kanat je lip je potekalo 6. junija 1973 v Istrski zbornici v Pore ču, organiziral pa ga je Fond za kulturo Pore č56 kot sre čanje otroških in mladinskih zborov Istre in Hrvaške primorske, ki je zrastlo v pomembno kulturno manifestacijo zborovskega amaterizma. Na sre čanju se zberejo moški, ženski in otroški zbori iz Hrvaške in tujine, ki izvajajo dela z ritmi čnimi in melodijskimi elementi istrske folklore oziroma dela, ki v sebi nosijo sporo čilo Ivana Mateti ća Ronjgova: „Našo folkloro je treba ohranjati, dokler vsi njeni melodijski in ritmični elementi ne pridejo v našo umetniško glasbo, in še takrat ne bo propadla, bo pa ohranjena za vedno.“57 Edina dolo čena propozicija za izvajalce na Kanatu je, da so prijavljene skladbe napisane tako, da uporabljajo istrsko-primorske glasbene elemente ali pa se dela skladajo na besedilu istrsko-primorske regije. Zgodila so se tudi „odstopanja od temeljne programske usmerjenosti Kanata [...], vendar pa so bila ta odstopanja v celoti vsebinske strukture

55 Tomašek, 2004: 407. 56 Tomašek, 2004: 405. 57 Dekleva-Radakovi ć, 2007: 186. Na spletni strani Ustanove Ivan Matetić-Ronjgov (http://www.ustanova-ronjgov.com ) je tudi njegov drugi citat, ki govori o stališ ču do folklore: "Saki neka stori svoju dužnost, saki neka svoj talent stavi va službu svojega naroda i njegove duhovne ili materijalne kulture!". ''Vsak naj opravi svojo dolžnost, vsak naj svoj talent uporabi za služenje svojemu narodu in njegovi duhovni ali materialni kulturi!''

30 Kanata marginalna in niso pomembnejše vplivala na njegovo programsko jasno regionalno dolo čeno usmerjenost.“ 58 Trajanje Sre čanja je skozi leta variiralo od enega do treh koncertnih ve čerov. Na Kanatu je do leta 2009 nastopilo 19 zborov in vokalnih skupin iz Istrske županije, 16 zborov iz Primorsko-goranske županije, 9 zborov iz Zagreba, 3 zbori iz Zadra, 2 zbora osnovnih šol iz Varaždina, po en zbor iz Beliš ća, Čakovca, Ma ča, Osijeka, OŠ Ivanec, Splita in Šibenika. Sodelovala pa sta tudi po dva tuja zbora iz Italije, Madžarske in Slovenije. Redni „gosti“ udeleženci so bili zbori Italijanskih skupnosti iz Istre in Reke.59 Poleg zborovskega petja so med manifestacijo Kanata organizirani tudi drugi kulturni programi kot npr. koncerti z deli na istrskem idiomu, tematski pogovori, okrogle mize, pogovori s skladatelji, dirigenti in pesniki, glasbene delavnice, predstavljanje glasbenih edicij, razstave.

Trajna zapuš čina Kanata so tiskovine. Med letoma 1975 do 2000 60 je izšlo kar 13 edicij (Priloga št. 3: Zbirke skladb: Naš kanat je lip ): 9 zbirk z nazivom Naš kanat je lip , 3 monografske izdaje in 2 glasbeni slikanici za otroke.

3.3.1. Zbirke skladb Naš kanat je lip

Prve štiri Zbirke skladb, ki so tiskane v obdobju med letoma 1975 in 1985, so nastale na podlagi skladb, ki so bile podarjene manifestaciji Kanata . Prvi dve, Zbirka skladb: Naš kanat je lip iz 1975 .61 in Zbirka skladb: Naš kanat je lip iz 1980. 62 , vsebujeta pesmi za otroške oz. ženske zbore, od leta 1982 pa zbirke vsebujejo tudi pesmi za mešane, moške in ženske zbore.63

Od leta 1991 se v Zbirkah skladb objavljajo tudi skladbe, ki so prejele nagrado ali pohvalo. Leta 1991 sta namre č Ljudska univerza Pore č in Katedra čakavskega zbora Pore č osnovali bienalni razpis za nove skladbe Sre čanja pevskih zborov Naš kanat je lip . Namen razpisa je bilo spodbujanje glasbenega ustvarjanja, ki je namenjeno

58 Tomašek, 2004: 438. 59 Naš kanat je lip: X. zbirka skladb , 2010: 38. 60 Po letu 2000 in do leta 2010 so izšle še: 4 zbirke nagrajenih skladb z razpisa „Naš kanat je lip“, Naš kanat je lip: Zbirka duhovnih skladb I. in ena monografija Adalbert Markovi ć – Kanat, istarsko- primorske zborske skladbe (2001). 61 Zbirka zborov: Naš kanat je lip, 1975. 62 Naš kanat je lip 2 , 1980. 63 Naš kanat je lip 3 , 1982; Naš kanat je lip 4 , 1985.

31 amaterjem in je pisano na podlagi folklore istrsko-primorskega melosa (istrske lestvice ) in čakavske besede v umetniški transformaciji. 64 Strokovno komisijo za ocenjevanje prijavljenih skladb na razpisu leta 1991 so sestavljali naslednji člani: Slavko Zlati ć, Zvonimir Ivan čir in Renato Perni ć, 1993. leta: Dušan Prašelj (predsednik), ðeni Dekleva-Radakovi ć in Renato Perni ć ( člana), 1995. leta: Aleksandra Mati ć (predsednica), Zvonimir Ivan čir, ðeni Dekleva-Radakovi ć in Renato Perni ć ( člani), 1997. leta: Adalbert Markovi ć (predsednik), Aleksandra Mati ć in Zlatan Sindi čić (člana), leta 2000 pa: Ivo Josipovi ć, Aleksandra Mati ć in Zlatan Sindi čić.65

Poleg za četnikov istrsko-primorskega skladanja, Ivana Matetića-Ronjgova in Slavka Zlati ća, lahko v zbirkah skladb Naš kanat je lip najdemo tudi skladatelje, ki so s skladanjem del z istrskimi elementi prispevali k istrski literaturi zborovske glasbe, kot so npr.: Dario Bassanese, ðeni Dekleva-Radakovi ć, Sanja Drakuli ć, Josip Kaplan, Igor Kuljeri ć, Adalbert Markovi ć, Nello Milotti, Nikša Njiri ć, Branko Okmaca, Boris Papandopulo, Dušan Prašelj, Branko Starc, Danilo Švara, Tomislav Uhlik, Lovro Županovi ć. Nekateri od njih so postali „pojem v tej vrsti zborovske glasbe“, drugi pa „vstopajo v krog teh ustvarjalcev, da bi v njem zavzeli ustrezno mesto in v njem morda tudi za vedno ostali.“ 66

3.3.2. Monografske izdaje

Prva monografska zbirka 67 skladb, ki je bila natisnjena pri založbi Ljudske univerze Pore č-Centra za kulturo in Kulturno-izobraževalnega zbora Hrvaške, je zbirka Slavko Zlati ć, kronika života i rada – Izabrani zborovi (Priloga št. 4). Natisnjena je bila leta 1985, ob 75. obletnici skladateljevega življenja, in v njej je izbor mešanih, ženskih, moških in otroških zborov. V predgovoru, ki ga je napisal urednik zbirke Zvonimir Ivan čir 68 , o zborskih skladbah Slavka Zlati ća piše: „Za ve ćinu zborskih skladbi izvorište nalazi u osebujnom istarskom glazbenom folkloru [...] Vješto se koristi suvremenim skladateljskim postupcima, uz bogatu primjenu disonance, ali u granicama tonalnosti.

64 Janko, 1993: 4. 65 Zbirka nagrajenih skladb, 1991, Zbirka nagrajenih skladb, 1993, Zbirka skladb, 1995, Zbirka skladb, 1997, Zbirka skladb, 2000. 66 Tomašek, 2004: 434. 67 Glej tudi: Tomašek, 2004: 435. 68 Živi v Puli, akademski glasbeni teoretik in prijatelj skladatelja Slavka Zlati ća.

32 U zborovima inspiriranim istarsko-primorskim folklorom harmonije su mu vrlo slobodne i smjele, te prirodno izrastaju iz latentne harmonije tih napjeva. Asimetri čne mjere, polimetrija i vrlo gibak ritam njegovi su uobi čajeni postupci u mnogim zborovima, pa i dje čjim (Biži, biži, maglina). U nekoliko zborskih skladbi Zlati ć se koristi i klavirom, ali ne samo za jednostavnu pratnju. Klavir na nekim mjestima razra ñuje sadržaj, ili ga na završecima nadopunjuje; ustvari, zbor i klavir prepli ću se, izmjenjuju i upotpunjuju. U odabiranju tekstova za svoje skladbe vrlo je izbirljiv i temeljit. Da bi u istarsko-primorskoj glazbi i rije čju ostao što dosljedniji svojim stvarala čkim opredjeljenjima, poseže za tekstovima iz najstarije kulture i povijesne gra ñe (Vita, vita, štampa naša gori gre). Isto tako, često se koristi i narodnom poezijom (Pjesma i ples VI), a i sam piše tekstove u narodnom duhu (Kanat našem kantu). Dobar poznavalac poezije naših najistaknutijih suvremenih pjesnika, Zlati ć odabire njihove angažirane i vrlo profinjene poetske tekstove, stvaraju ći umjetni čka djela izrazito složene strukture (Tri pjesme Vesne Parun: Oluja, Žito u nizini, La ña mira) [...]“69

Druga je monografija 70 Andrije Tomašeka: Josip Kaplan – skica umjetni čkog portreta, ki je bila natisnjena leta 1986 pri založbi Kulturno-izobraževalnega zbora Hrvaške Zagreb, Ljudske univerze – Centra za kulturo Pore č in Kulturno izobraževalnega društva „Ivan Mateti ć Ronjgov“ Ronjgi. V monografiji Tomašek predstavlja podatke o njegovem življenju in delu ter izbor zborovskih skladb Josipa Kaplana (Priloga št. 5).

„[U] ovaj izbor uvrštene uglavnom recentnije zborske kompozicije. Kompozicije su grupirane prema namjeni. Iz stvaralaštva za djecu uvršten je ciklus 'Vrap čići kantaju' s ukupno dvanaest pjesama, izme ñu ženskih zborova izabrano ih je devet, tu je, zatim, sedam muških zborova, a iz stvaralaštva za mješoviti zbor uvrštene su dvadeset i četiri kompozicije.“ 71

69 Ivan čir, 1985: 5. „Za ve čino zborovskih skladb se izvor nahaja v posebni istrski glasbeni folklori [...] Spretno uporablja sodobne skladateljske postopke z bogato uporabo disonance, vendar v mejah tonalnosti. V zborih, ki so navdahnjeni z istrsko-primorsko folkloro, so njegove harmonije zelo svobodne in pogumne ter naravno rastejo iz latentne harmonije teh napevov. Asimetri čne mere, polimetrija in zelo gibljiv ritem so njegovi obi čajni postopki v številnih zborih, tudi v otroških (Biži, biži, maglina). V nekaterih zborovskih skladbah Zlati ć uporablja tudi klavir, vendar ne le kot enostavno spremljavo. Klavir na nekaterih mestih oblikuje vsebino ali pa jo na zaklju čkih dopolnjuje; pravzaprav se zbor in klavir prepletata, izmenjujeta in dopolnjujeta. Pri izbiri besedil za svoje skladbe je zelo izbir čen in natan čen. Da bi v istrsko-primorski glasbi z glasbo in besedo ostal kar najbolj dosleden svojim ustvarjalnim opredelitvam, sega po besedilih iz najstarejšega kulturnega in zgodovinskega gradiva (Vita, vita, štampa naša gori gre). Prav tako pogosto uporablja ljudsko poezijo (Pjesma i ples VI) in tudi tam piše besedila v ljudskem duhu (Kanat našem Kantu). Zlati ć, dober poznavalec poezije naših najboljših sodobnih pesnikov, izbira njihove aranžmaje in zelo prefinjena poetska besedila, in pri tem ustvarja umetniška dela z zelo zapleteno strukturo (Tri pjesme Vesne Parun: Oluja, Žito u nizini, La ña mira) [...]” 70 Tomašek, 2004: 435. 71 Tomašek, 1986: b. št. „[V] ta izbor so vklju čene ve činoma bolj recentne zborovske kompozicije. Kompozicije so grupirane glede na namen. Iz ustvarjalnih del za otroke je vklju čen ciklus 'Vrap čići kantaju', ki obsega dvanajst pesmi, med ženskimi zbori jih je izbranih devet, tukaj je nato še sedem moških zborov, med ustvarjalnimi deli za mešane zbore pa se je uvrstilo štiriindvajset kompozicij.“

33 Tretja monografska zbirka 72 skladb je zbirka Dušan Prašelj: Baklje na U čki - Zbirka zborskih skladbi, ki je bila natisnjena leta 1988 pri sozaložbi Ljudske univerze Pore č, pod založbo pa je podpisano Kulturno izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“ Ronjgi – Viškovo – Reka 73 (Priloga št. 6). Zbirka Baklje na U čki je razdeljena na dve celoti; Naši kanti (istrsko-primorske) in Za Svobodo (revolucionarne) in obsegata 36 skladb oziroma 43, če upoštevamo, da se nekateri stavki, ki so pisani znotraj ciklusa, lahko izvajajo tudi samostojno. Skladatelj Nikša Njiri ć v predgovoru recenzira zbirko ter navaja: „Iz prakti čkih razloga unutar svakog dijela skladbe su grupirane prema izvodila čkom sastavu: za mješoviti, ženski ili muški zbor, à cappella ili uz instrumentalnu (klavirsku) pratnju. A unutar svake od spomenutih grupa na okupu su skladbe koje o čituju razli čit stupanj autorskog odnosa prema glazbenom predlošku: od obradbi narodnih napjeva i tu ñih tema do vlastitih skladbi. Prve 'Tri istarske narodne' simboli čno nazna čuju duh i stil prvog dijela zbirke. Pisane 'in modo popolare-rustico' – to su tipi čno istarske pjesme 'na tanko i debelo' ili u tercama kojima je dodan tre ći pa i četvrti glas u latentnim harmonijama. Pisane su za potrebe tzv. folklornih zborova. Zborovi pod br. 3 i 4 (obradbe istarsko-primorskih narodnih napjeva) pripadaju ranom periodu Prašeljeva stvaralaštva, a posve ćene su njegovom u čitelju – Ivanu Mateti ću Ronjgovu: Nasmijana Mare (br. 5) kompozicija je po istarskim motivima. Posebno mjesto pripada zboru br. 6 – Svatovskoj. Premda se temelji na narodnom napjevu, ne može se govoriti o obradbi u užem smislu, ve ć o kompoziciji; postupak je sli čan onome kakav nalazimo u zborskom djelu J. Štolcera Slavenskog Voda zvira. Svatovsku će po svoj prilici malo koji zbor izvoditi; usu ñujemo se to tvrditi zbog intonativnih problema koji se tu postavljaju, a proizlaze iz politonalnog tretiranja istarske ljestvice. Unato č re čenome ovoj je skladbi ipak mjesto u zbirci; ako ni zbog čega drugog, a ono barem da se pokaže kakvo sve tonsko ruho može okružiti narodni napjev. Zborovi pod br. 7 do 10 izvorne su skladbe na stihove čakavskih pjesnika, a one pod br. 11 do 14 obradbe su tu ñih tema. One koje pripadaju tzv. varoškim popijevkama (br. 13 i 14) ne sadrže, razumljivo, osebujnosti istarsko-primorskog pu čkog glazbenog folklora. Nekoliko rije či treba posvetiti Čakavskoj suiti (br. 15). Napisana je za mješoviti zbor uz instrumentalnu pratnju, a na stihove čakavskih pjesnika. Po sadržaju su stavci

72 Tomašek, 2004: 435. 73 Vse monografske zbirke skladb, po treh zgoraj omenjenih je bila do danes natisnjena še ena, Adalbert Markovi ć: Kanat: Istarsko-primorske zborske skladbe (2001), so tiskane v sodelovanju z drugimi institucijami. Ta zadnja je pri založbi Cantus d.o.o./Hrvaško društvo skladateljev in Ljudska univerza Zagreb. V monografski zbirki Adalberta Markovi ća (1929-2010), so objavljene naslednje skladbe: Kanat, za mešani zbor a cappella, na besedilo Miroslava Sin čića; Istarski diptih za mešani zbor /Smrt , Traj-na-na (Tanac)/ na besedilo Zvane Črnja; Vino, za mešani zbor, na besedilo Miroslava Sin čića, Kmet se je stal za mešani zbor, na besedilo Draga Gervaisa; Koza za mešani zbor, na besedilo Mata Balote; Moja mati, za mešani zbor a cappella, na besedilo Mata Balote in Trenos, za umrle prijatelje (1977) za zborovsko izvedbo.

34 potpuno razli čiti, povezuje ih samo isti glazbeni izraz: zanimljiv spoj istarsko- primorskog folklora sa suvremenim, 'musicalskim' ritmom. Tu je skladbu autor pisao sa željom da za zborsko pjevanje pridobije i mla ñe naraštaje. Ali i za neke druge Prašeljeve skladbe tipi čno je pulsiranje ritma ( često triolskog), npr. za Trešete (br. 8), za Pozdravno slovo iz ciklusa Baklje na U čki (br. 31) itd. Od dva ženska zbora uz instrumentalnu pratnju (br. 16 i 17) prvi je obradba narodnog napjeva, a drugi skladba na stihove Draga Gervaisa. Od skladbi iz prvog dijela valja još upozoriti na impresivnu Naricaljku za Franom (br. 18) za muški zbor à cappella. Autor ju je skladao na vlastiti tekst, potresen tragi čnom smr ću najboljeg mu prijatelja. O čito je da skladba ne bi imala pripadaju ća joj obilježja bez Mateti ćevih zborova Ćaće moj (op ći ugo ñaj) i Roženice (umetanje narodnog napjeva), ali ta činjenica ne može ništa oduzeti snažnom dojmu koji skladba ostavlja na slušaoca. Me ñu skladbama za mješoviti zbor à cappella iz drugog dijela (br. 20 do 28) one pod br. 20 i 21 nastale su na motive narodnih napjeva iz narodno-oslobodila čke borbe [...]“74

74 Njiri ć, 1988: Predgovor. „Zaradi prakti čnih razlogov so skladbe znotraj vsakega dela skladb razdeljene na skupine glede na izvajalce: za mešani, ženski ali moški zbor, à cappella ali z instrumentalno (klavirsko) spremljavo. Znotraj vsake od omenjenih skupin pa so zbrane skladbe, ki kažejo razli čne stopnje avtorskega odnosa do glasbene predloge: od obdelav ljudskih napevov in tujih tem do lastnih skladb. Prve 'Tri istarske narodne' simboli čno ozna čujejo duh in stil prvega dela zbirke. Pisane 'in modo popolare-rustico' – so tipi čno istrske pesmi 'na tanko in debelo' ali v tercah, ki jim je dodan tretji ali pa tudi četrti glas v latentnih harmonijah. Pisane so za potrebe t. i. folklornih zborov. Pevski zbori pod št. 3 in 4 (obdelave istrsko-primorskih ljudskih napevov) sodijo v zgodnje obdobje Prašeljevega ustvarjanja in so posve čene njegovemu u čitelju – Ivanu Mateti ću Ronjgovu: Nasmijana Mare (št. 5) je kompozicija po istrskih motivih. Posebno mesto zavzema zbor št. 6 – Svatovska. Čeprav temelji na ljudskem napevu, ne gre za obdelavo v ožjem pomenu besede ampak za kompozicijo; postopek je podoben tistemu, ki ga lahko najdemo pri zborovskem delu J. Štolcerja Slavenskega Voda zvira. Zdi se, da bo Svatovsko redko izvajal kašen zbor; lahko trdimo, da je to zaradi intonativnih problemov, ki se tukaj pojavljajo, izhajajo pa iz politonalnega tretiranja istrske lestvice. Kljub povedanemu ta skladba sodi v zbirko; če ne zaradi česa drugega, pa vsaj zato, da se pokaže, kakšna tonska obleka lahko objame ljudski napev. Pevski zbori pod št. 7 do 10 so izvirne skladbe na verze čakavskih pesnikov, tiste pod št. 11 do 14 pa so obdelave tujih tem. Slednje sodijo med t. i. mestne popevke (št. 13 in 14) in ne vsebujejo zna čilnosti istrsko-primorske ljudske glasbene folklore. Nekaj besed je treba posvetiti Čakavski suiti (št. 15). Napisana je za mešani zbor z instrumentalno spremljavo, na verze čakavskih pesnikov. Po vsebini so stavki zelo razli čni, povezuje jih le isti glasbeni izraz: zanimiv stik istrsko-primorske folklore s sodobnim 'musicalnim' ritmom. To skladbo je avtor pisal z željo, da za zborovsko petje pridobi tudi mlajše generacije. Vendar je tudi za nekatere druge Prašeljeve skladbe tipi čno pulsiranje ritma (pogosto triolnega), npr. za Trešete (št. 8), za Pozdravno slovo iz ciklusa Baklje na U čki (št. 31) itn. Od dveh ženskih zborov z instrumentalno spremljavo (št. 16 in 17), je prvi obdelava ljudskega napeva, drugi pa skladba na verze Draga Gervaisa. Med skladbami iz prvega dela je treba omeniti še impresivno Naricaljku za Franom (št. 18) za moški zbor à cappella. Avtor jo je skladal na lastno besedilo, pretresen zaradi tragi čne smrti najboljšega prijatelja. O čitno je, da skladba ne bi imela obeležij brez Mateti ćeva zbora Ćaće moj (splošno vzdušje) in Roženice (vstavljanje ljudskega napeva), vendar pa zaradi tega vtis, ki ga sama skladba pusti pri poslušalcu, ni ni č manj mo čan. Med skladbami za mešani zbor à cappella iz drugega dela (št. 20 do 28) so tiste pod št. 20 in 21 so nastale na podlagi motivov iz ljudskih napevov iz narodnoosvobodilnega boja [...]“

35 3.3.3. Glasbene slikanice za otroke

Dve glasbeni slikanici 75 sta prežeti s tremi svetovi, ki so blizu otroški igrivosti; poezijo, likovno in glasbeno umetnostjo. Prva glasbena slikanica Sunce ima dva barkuna 76 (Priloga št. 7) je nastala ob 15. obletnici Sre čanja pevskih zborov Naš kanat je lip . Vsebuje pesmi Nella Milottija, ki je skladal ciklus desetih otroških pesmi na besedilo Danijela Na činovi ća, ðanino Boži ć pa je z risbami poudaril vsebino vsake pesmi.

„Kompozicije Nella Milottija lahko slikovito poimenujemo 'vokalne risbe', njihova najve čja vrednota pa je preprostost in ustreznost starosti otrok, katerim so tudi namenjene. V njih je prepoznavna skladateljeva harmonska barva in melodijska zna čilnost, v kateri se skladno prepletata mediteranska vokalnost in arhai čnost 'istrske lestvice', kot sinteza posebne čustvenosti.“ 77

Druga glasbena slikanica Kanat rožic, ti ći i sonca 78 (Priloga št. 8) prinaša ciklus dvanajstih otroških skladb ðeni Dekleva-Radakovi ć na verze razli čnih avtorjev z ilustracijami ðanina Boži ća. Posve čena je dvajseti obletnici Sre čanj Naš kanat je lip . „'Kanat rožic, ti ći i sonca' je naš kanat, kanat Istre. Ne glede na to ali je izviren, avtohton ali umetniško oblikovan, iz njega izvira vsa lepota in mo č ljudi in zemlje iz katere je nastal. [...] je uresni čitev umetnikove ljubezni do rojstnega kraja in je sporo čilo najmlajšim.“79

3.4. Mateti ćevi dnevi in Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov

Ob praznovanju 100. obletnice rojstva skladatelja Ivana Mateti ća Ronjgova je Kulturno izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“ ustanovilo bienalno manifestacijo Mateti ćevi dnevi , katere podnaslov je slovesnost zborovskega petja in Nagrado „Ivan Mateti ć Ronjgov“ za zborovske skladbe, ki so pisane na podlagi istrsko-primorskega melosa in čakavske besede.

75 Tomašek, 2004: 435-436. 76 Milotti, 1987. 77 Mislej, 1987: 3. 78 Dekleva-Radakovi ć, 1992. 79 Mislej, 1992: 3.

36 Manifestacija Mateti ćevi dnevi poteka spomladi, aprila, maja ali junija 80 , traja tri do pet dni, in se dogaja na Reki in v Ronjgih. V sklopu posameznih manifestacij so potekali koncerti v Viškovu, Kastvu, Kostreni (okolica Reke), prvi Mateti ćevi dnevi pa so potekali na Reki, v Puli ter pred tunelom U čka. 81 Med manifestacijo se poleg koncertov organizirajo tudi pogovori - znanstvena sre čanja ter predstavitve novih, ve činoma notnih, izdaj založnika Ustanove „Ivan Mateti ć Ronjgov“. Mateti ćevi dnevi za izvajalce niso nikoli imeli tekmovalnega zna čaja. Ideja organizatorja manifestacije je bila, da vsak pevski zbor izvede vsaj eno Mateti ćevo delo. Do leta 2008 je na manifestacijah nastopilo okoli dvajset pevskih zborov iz Primorsko-goranske županije, 8 zborov iz Istre, 7 zborov iz Zagreba, po en zbor iz Šibenika, Zadra in Slavonskega Broda. V prireditvah so sodelovali tudi zbori u čencev iz Trbovelj (Slovenija) in Niša (Srbija), ter po en zbor iz Emmersdorfa (Avstrija) ter Malage (Španija).

Namen nagrade „Ivan Mateti ć Ronjgov“ je bil spodbujanje ustvarjalnosti skladateljev, širjenje zborovskega repertoarja z novimi deli in razširitev kroga skladateljev, ki v skladanju uporabljajo elemente istrsko-primorskega melosa. Nagrada „Ivan Mateti ć Ronjgov“ se je bienalno podeljevala v sklopu manifestacije Mateti ćevi dnevi , nagrajene pesmi pa so objavljene v Zbirkah nagrajenih zborov. Strokovno komisijo za podelitev nagrad med letoma 1980 in 1982 so sestavljali naslednji člani: Slavko Zlati ć, Boris Papandopulo in Dušan Prašelj. Leta 1984, 1986, 1988 in 1990 so v strokovni komisiji bili: Boris Papandopulo 82 , Marija Riman in Dušan Prašelj.

80 Le I. Mateti ćevi dnevi so potekali 7., 8. in 9. novembra 1980. Iz: Ruck, 2006. 81 Na Reki so koncerti potekali v dvorani in v atriju Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja ter v dvorani Teatra „Fenice“ (nekdanjega kina „Partizan“). V Puli je v sklopu I. Mateti ćevih dni koncert potekal v Domu braniteljev (nekdanji Dom JLA). Koncerti so potekali v cerkvi Sv. Jelene Križarice v Kastvu, cerkvi Sv. Mateja v Viškovu. Združeni zbori, udeleženci I.Mateti ćevih dnevov , so nastopali pred tunelom U čka ob njegovi otvoritvi leta 1980. 82 Ob slavnostni podelitvi Nagrade „Ivan Mateti ć Ronjgov“ skladateljem leta 1984 je Boris Papandopulo povedal: „ ob predaji tega priznanja Kulturno-izobraževalnega društva 'Ivan Mateti ć Ronjgov' na tretjih Mateti ćevih dnevih na Reki, vam želim še veliko uspeha pri vašem ustvarjalnem delu, da bi ostali na pravi poti po kateri hodite. Ta pa je, da ustvarjate na podlagi vašega neiz črpnega in prelepega ljudskega zaklada, ki vsebuje prvinske lepote in vrednote, dale č od današnje brezsmiselne t.i.. 'avantgardne' glasbe, in dale č od vseh tistih poraznih 'hitov', Pop, Rock in Punk glasbe, ki nas danes s svojimi histeri čnim hrupom bombardira z vseh strani. Za čnimo pri Radiju, prek Televizije do koncertnih dvoran... Ostanite zvesti 'u čenju', ki nam ga je zapustil Mateti ć-Ronjgov: 'Zakaj izmišljati melodije, če jih med ljudstvom lahko najdemo kolikor želimo. Pomembno je, da jih zapišemo, selekcioniramo in že imamo neskon čno število tem za obdelavo!' Preu čite tudi njegov ogromni in obsežni zborovski opus in kmalu boste prepoznali 'praelement' (kot ga imenuje) naše glasbe: zapojte en glas in takoj boste prepoznali tipi čen element in interval te glasbe, in sicer malo terco . Ta s trmasto doslednostjo prehaja iz takta v takt, od za četka do konca kompozicije in niti za trenutek ne dovoli drugemu širšemu intervalu, da ji prepre či pot, ki je dolo čena s stoletno tradicijo... To so pravzaprav tudi osnovne direktive, ki se zahtevajo od

Po štirinajstih letih delovanja se je Kulturno izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“ pod vodstvom Dušana Prašelja odlo čilo, da bo k skladateljem pristopilo z naro čanjem skladb na priporo čeno čakavsko besedilo, da bi se tako razširil krog skladateljev, ki bi skladali za mešane in druge zbore z uporabo istrsko-primorskih glasbenih elementov. Od 1994. leta so nastale nove zbirke pesmi z naslovom Zbirka novih zborovskih skladb. Med vojno na Hrvaškem so leta 1992 potekali VII. Mateti ćevi dnevi, vendar brez razpisa, zaradi česar Zbirka ni izšla.

Cilj ustanovitve Nagrade Ivan Mateti ć Ronjgov ter celotne manifestacije Mateti ćevi dnevi je uresni čen. Novinarka reškega časopisa Novi list Nadia Mifka-Profozi ć je pred skoraj dvema desetletjema napisala:

„[...] se [...] održava u znaku imena i djela Ivana Mateti ća-Ronjgova, kompozitora čijom je zaslugom narodna glazba Istre i Hrvatskog primorja našla svoje mjesto u tonskom sustavu europske umjetni čke glazbe. Kad su prije osam godina [...] utemeljeni 'Mateti ćevi dani', bio je to na čin da se kroz afirmaciju Mateti ćeva rada i opusa utre put i suvremenoj valorizaciji ovdašnjeg, autohtonog glazbenog izraza. 'Mateti ćevi dani' su [...] dosljedno provodili zamisli svojih pokreta ča, Kulturno-prosvjetnog društva 'Ivan Mateti ć Ronjgov', što je rezultiralo i bitnim kvalitetnim pomacima u njegovanju izvornog muzi čkog folklora ovoga kraja. Da se manifestacija iscrpljivala samo u svome manifestacionom dijelu, ona bi i kao takva bila i poželjna i opravdana i visokokvalitetna priredba (jer redovito uklju čuje sudjelovanje provjereno kvalitetnih zborova i muzi čara). Me ñutim, posebnost i osnovnu vrijednost 'Mateti ćevih dana' vidimo u ne čem drugom, trajnijem i nadasve potrebnom: ta vrijednost jest u činjenici da je utemeljenjem 'Mateti ćevih dana' iniciran i natje čaj za nove zborske skladbe, na osnovi istarsko- primorskog melosa i čakavske rije či, da se nagra ñene zborske skladbe upravo na toj manifestaciji praizvode te, kona čno, da se i tiskaju – što im daje mogu ćnost trajanja u prostoru i u vremenu.“ 83 skladateljev, ki sodelujejo na tem razpisu in zdaj je naloga nas poslušalcev, da sodimo, ocenimo in čutimo, v kolikšni meri jim je uspelo, da v okviru intervala ene neznatne 'majhne terce' ustvarijo zanimiva, simpati čna in dragocena umetniška dela, - da ustvarijo nekaj, kar je tesno povezano z našim dragim Kvarnerskim in Istrskim krajem! – in kar predstavlja odpor pred tujimi vplivi.“ Rokopis Papandopulovega govora je shranjen v arhivu Institucije „Ivan Mateti ć Ronjgov“. Ruck, 2006. 83 N.M.P. [Nadia Mifka Profozi ć], Novi list, 23. maja 1988. 9. „[...] poteka […] v znamenju imena in dela Ivana Mateti ća-Ronjgova, kompozitorja, ki je s svojim delovanjem narodni glasbi Istre in Hrvaškega primorja našel mesto v tonskem sistemu evropske umetniške glasbe. Ko so pred osmimi leti [...] utemeljeni Mateti ćevi dnevi, je to bil na čin, da se prek afirmacije Mateti ćevega dela in opusa utre pot tudi za sodobno vrednotenje tukajšnjega, avtohtonega glasbenega izraza. Mateti ćevi dnevi so [...] dosledno izvajali ideje svojega utemeljitelja, Kulturno-izobraževalnega društva 'Ivan Mateti ć Ronjgov', kar je tudi ustvarilo kvalitetni premik v ohranjanju izvirne glasbene folklore tega kraja. Četudi bi se manifestacija izvajala le v svojem manifestacijskem delu, bi bila zaželena, upravi čena in visokokakovostna prireditev (saj redno vklju čuje sodelovanje preverjeno kakovostnih zborov in glasbenikov). Ampak posebnost in osnovna vrednota „Mateti ćevih dnevov“ je v ne čem bolj trajnem in predvsem potrebnem: ta vrednota se skriva v dejstvu, da je z ustanovitvijo „Mateti ćevih dnevov“ iniciran tudi razpis za nove zborovske

Na I. Mateti ćeve dneve in na prvi razpis, ki je bil razpisan leta 1980, je prispelo pet del, tri dela pa so bila nagrajena in objavljena.84 Do leta 2000 so bile objavljene skladbe Daria Bassanesea, Emila Cossetta, Sanje Drakuli ć, Dimitrija Golemovi ća, Josipa Kaplana, Nella Milottija, Nikše Njiri ća, Branka Okmace, Dušana Prašelja, Branka Starca, Tomislava Uhlika in Lovra Županovi ća. 85 (Priloga št. 9: Zbirke skladb z Mateti ćevih dni ).

Vse nagrajene skladbe so bile prvi č izvajane na Mateti ćevih dnevih . Izjema so dela, ki so bila nagrajena na prvem razpisu oziroma na I. Mateti ćevih dnevih (mikrokantata Ivanu Mateti ću Ronjgovu L. Županovi ća, Pjesme sa otoka Krka D. Golemovi ća in Bijela smrt N. Milottija), ki niso bile prvi č izvajane na manifestaciji.

3.5. Skladatelji iz tiskovin manifestacij Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi

(1975-2000):

3.5.1. Emil Cossetto

Emil Cossetto 86 (Trst, 12.10.1918 - Zagreb, 29.6.2006), skladatelj in dirigent. Diplomiral je dirigiranje 1947. leta na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Mladena Pozaji ća in Friedricha Zauna.

Pred zaklju čkom študija se je vklju čil v javno glasbeno življenje Zagreba. Med letoma 1945 in 1989 je bil dirigent Zbora OKUD-a „Joža Vlahovi ć“87 in od ustanovitve 1954. leta je bil dirigent Zbora KUD-a „Moša Pijade“, ki je bil po letu 1991 preimenovan v

skladbe, na podlagi istrsko-primorskega melosa in čakavske besede, da se nagrajene zborovske skladbe prav na tej manifestaciji prvi č izvajajo in se tudi tiskajo – kar jim daje priložnost, da trajajo v prostoru in času.“ 84 Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1982. 85 Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1982; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1984; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1986; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1988; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1990; Zbirka novih zborovskih skladb: VIII. Mateti ćevi dnevi , 1994; Zbirka novih zborovskih skladb: IX. Mateti ćevi dnevi , 1996; Zbirka novih zborovskih skladb: X. Mateti ćevi dnevi , 1998; Zbirka novih zborovskih skladb: XI. Mateti ćevi dnevi , 2000. 86 http://www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=359 , 10. okt. 2009; Zbirka novih zborovskih skladb: VIII. Mateti ćevi dnevi , 6. 87 Po letu 1991 preimenovan v Mešani pevski zbor "Emil Cossetto".

39 „Lira“. Pri svojem delu je sodeloval tudi z drugimi zbori in simfoni čnimi orkestri doma in v tujini.88 Veliko je prispeval tudi kot skladatelj zborovskega repertoarja. Poleg številnih zborskih opusov je pisal tudi koncertna, vokalno-instrumentalna, komorna in klavirska dela. Cossetto je posebno pozornost namenjal razli čnim folklornim tradicijam in je pri pisanju svojega umetniškega opusa uporabljal tradicijske elemente. Prejel je veliko nagrad in priznanj.

3.5.2. Dario Bassanese

Dario Bassanese, (Coti ći /Livade/, 31.3.1954), skladatelj, pedagog in dirigent. Od leta 1955 živi v Novigradu. Srednjo glasbeno šolo je leta 1974 kon čal v Puli. Istega leta je vpisal kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in 1979. diplomiral v razredu prof. Daneta Škerla.

Po kon čanem študiju se je zaposlil v Novigradu, v Osnovni šoli „Irma Ben čić“ (pozneje „Rivarela“), kjer je delal kot profesor Osnovne glasbene šole oziroma širše glasbene dejavnosti v okviru Osnovne šole. Med letoma 1991 in 2002 je v isti šoli delal kot katehet. Od leta 2002 je delal na Ljudski univerzi Novigrad-Cittanova, najprej kot vodja Osnovne glasbene šole (v ustanovitvi), kjer je pou čeval solfeggio in klavir, od leta 2003 do 2007 je bil direktor institucije. Od leta 2007 dela kot katehet v Italijanski osnovni šoli v Novigradu in Umagu.

Med študijem kompozicije in pozneje se je ukvarjal z vodenjem pevskih zborov pri Italijanskih skupnostih ali KUD-ih in je kot zborovodja dosegal zelo uspešne rezultate. Kot skladatelj pa ve činoma sklada zborovska dela, v zadnjem času tudi orkestralna.

Nagrajene, pohvaljene in tiskane skladbe na Razpisih Naš kanat je lip v Pore ču: Dvi naran če (1980), Pir (1980), Moj paiz (1985), Vajka ću kantati (1993), Hiša v srci (1995), Matika (2002), Kanat srca (2008). Na Mateti ćevih dnevih je bil nagrajen za skladbo Stari hrast (1988). Prejemnik prve nagrade na Razpisu za klapske pesmi za skladbo Spomin za sre čanje klap v Buzetu (1999). (Priloga št. 10: Seznam skladb Daria Bassanese)

88 Ve č let je bil dirigent Mešanega zbora Radia Zagreb in Ansambla ljudskih pesmi in plesov "Lado" v Zagrebu ter Simfoni čnega orkestra JLA v Beogradu

Na Razpisu Istria nobilissima je prejel prve nagrade za skladbe Passaccaglia za orkester (1999), Sonata za klarinet in klavir (2001), in Rondò za godalni orkester - „Pizziccato“ (2003).

Prejel je „Plaketo Mesta Novigrad“ za posebne dosežke in ugled Mesta Novigrad (1999). Je dolgoletni član Društva hrvaških skladateljev ter Italijanske skupnosti Novigrad in hkrati tudi Italijanske unije.

3.5.3. ðeni Dekleva-Radakovi ć

ðeni Dekleva-Radakovi ć89 (Pazin, 12.7.1949), pedagoginja, skladateljica, pianistka, harmonikarica, zborovodkinja, organizatorica glasbenega življenja. Oče Mirko Dekleva jo je uvedel v svet glasbe. Srednjo glasbeno šolo „Ivan Mateti ć Ronjgov“ je kon čala v Puli (smer harmonika v razredu prof. Stanka Mihovili ća, klavir v razredu prof. Nirvane Durakovi ć in teoretično smer v razredu prof. Antona Doli čki, prof. Zvonka Ivan čira in prof. Slavka Zlati ća). Harmoniko je študirala v Trossingenu, Nem čija, v razredu pedagoga, skladatelja, harmonikarja in dirigenta prof. Fritza Doblerja in harmonikarja prof. Huga Notha. Po kon čanem študiju se je vrnila v Istro in vpisala študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu kompozitorja prof. Daneta Škerla, kjer je leta 1975 tudi diplomirala. Isto časno je kon čala klavir v razredu pianistke prof. Hilde Horak.

Po študiju harmonike je delala kot profesor harmonike v Srednji glasbeni šoli „I. M. Ronjgov“ v Puli. Hkrati je med letoma 1973 in 1974 delala kot zunanji sodelavec v Glasbeni šoli v Pazinu. Od leta 1976 do 1998 je delala kot profesorica harmonike in klavirja v Pore ču v Osnovni glasbeni šoli Ljudske univerze, kjer je bila vodja in direktorica glasbene šole. Bila je zunanja sodelavka na Pedagoški fakulteti v Puli za študijski predmet Harmonika na Oddelku za glasbeno kulturo (od 1983. do 1987. leta) in za predmeta Polifonija in Harmonija na klavirju (od septembra 1997). Od leta 1998 je na isti fakulteti delala kot predstojnica Glasbenega oddelka. Po reorganizaciji in ustanovitvi Univerze Jurja Dobrile v Puli je postala prorektorica za pouk in študente (od

89 http://www.unipu.hr/index.php?id=468 , 24. sept. 2009.

41 2007) in hkrati poučuje naslednje predmete: Polifonija - vokalni kontrapunkt, Polifonija - instrumentalni kontrapunkt, Harmonija na klavirju in Uvod v glasbeno literaturo za klasi čno harmoniko na Oddelku za glasbo.

V skladateljskem opusu ðeni Dekleva-Radakovi ć pogosto najdemo istrsko-primorske elemente, posebej v zborovskih kompozicijah. Poleg zborovskih del piše tudi instrumentalna dela za solo instrumente (predvsem za klavir in harmoniko), duete, za godalni in simfoni čni orkester. (Priloga št. 11: Seznam skladb in nagrajene skladbe ðeni Dekleva-Radakovi ć, 2003-2008)

Prejela je ve č nagrad in priznanj za pedagoško in umetniško delo, nagrajene pa so tudi njene skladbe.

Dela kot zborovodkinja in dirigira v pevskem zboru „Joakim Rakovac“ na Ljudski univerzi Pore č od oktobra 2005.

Je članica razli čnih glasbenih društev in ocenjevalnih komisij na Hrvaškem in v tujini.

3.5.4. Sanja Drakuli ć

Sanja Drakuli ć 90 (Zagreb 16.6.1963) skladateljica, pianistka in pedagoginja. Študirala je kompozicijo in se izpopolnjevala na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Stanka Horvata, na Ecole normale de musique v Parizu, na Hochschule für Musik und darstellende Kunst na Dunaju (v razredu E. Urbanera) in na Državnem konservatoriju „P. I. Čajkovski“ v Moskvi (v razredu A. Pirumova in J. Bucka). Diplomirala je klavir na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Pavice Gvozdi ć, magistrirala in doktorirala je kompozicijo v razredu A. Pirumova na Državnem konservatoriju „P. I. Čajkovski“ v Moskvi.

Med študijem na Državnem konservatoriju „P. I. Čajkovski“ v Moskvi je bila asistentka na Oddelku za kompozicijo. Med letoma 1995 in 1997 je delala na Visoki šoli za glasbeno umetnost „Ino Mirkovi ć“ v Lovranu, kot redni profesor kompozicije in

90 www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=14 , 20. okt. 2009, www.uaos.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=85&Itemid=68&lang=hr , 20. okt. 2009.

42 predmetov teorije glasbe. Na Pedagoški fakulteti Univerze J.J. Strossmayera v Osijeku je delala kot docent na Katedri za glasbeno kulturo od leta 2000, od 2005. pa dela kot izredni profesor na Umetniški akademiji, na Oddelku za glasbeno umetnost na isti Univerzi.

Je članica Hrvaškega društva skladateljev, Zveze ruskih skladateljev, Britanske akademije skladateljev. Leta 1993 je s skladbo Pet intermezzov za klavir prejela prvo nagrado na Vseruskem tekmovanju za mlade skladatelje v Moskvi. Njena dela izvajajo znani svetovni solisti, ansambli in orkestri po celem svetu, predvsem pa na mednarodnih festivalih sodobne glasbe. Kot pianistka nastopa po Evropi in Združenih državah Amerike, ve činoma pa izvaja lastne skladbe. V letih 2002 in 2003 je bila programska voditeljica mednarodne Glazbene tribine v Puli.

3.5.5. Dimitrije Golemovi ć

Dimitrije Golemovi ć91 (Beograd, 3.4.1954), skladatelj, etnomuzikolog, pedagog. Študiral je etnomuzikologijo, kompozicijo in solo-petje na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je tudi magistriral in doktoriral etnomuzikologijo.

Od leta 1979 je zaposlen na Fakulteti za glasbene umetnosti v Beogradu, kot profesor etnomuzikologije. Zbral je ve č kot 1000 ljudskih napevov s podro čja Srbije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine. Je avtor številnih knjig in znanstvenih del s podro čja etnomuzikologije, nekaj gramofonskih plošč, avdio kaset in zgoš čenk. Udeleženec je številnih znanstvenih sre čanj doma in v tujini, kot predavatelj pa je gostoval v Gr čiji, Avstriji in ZDA. Kot skladatelja, ve činoma vokalne glasbe, ga je navdihovala srbska in glasbena folklora sosednjih narodov. Napisal je veliko število skladb za otroške, ženske in mešane zbore, solo-pesmi, od vokalno-instrumentalnih del pa je napisal oratorij Hiramov zavet , za pripovedovalca, solista sopran in bariton, komorni moški zbor, godalce, tolkala in klavir (2004) ter otroško opero De čak koji se ni čega nije bojao po lastnem libretu (2007).

91 http://www.mdw.ac.at/ive/emm/golemovic.htm , 11. okt. 2009. http://www.m-i-c.rs/dimitrijegolemovic/indexeng.html , 8. okt. 2009. Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1980, 1982: 100.

43 3.5.6. Josip Kaplan

Josip Kaplan 92 (Krško, 23.10.1910 – Lovran, 25.3.1996), skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja. Oče mu je dajal prve ure glasbenega pouka. Vpisal je Glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je leta 1936 diplomiral fagot v razredu prof. Josipa Ježka. V času študija je pel v zboru in igral v orkestru, vodil pa je tudi pevski zbor v Krškem. Pozneje je diplomiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Blaža Arni ča.

Po diplomi je delal kot zborovodja v Jajcu, Banja Luki in Novi Gradiški. V Pulo je prišel 1949. leta, kjer je delal na U čiteljski šoli „Viktor Car Emin“ kot predavatelj predmetov glasbene teorije in dirigent šolskega zbora ter kot predavatelj v Pulaski glasbeni šoli „Ivan Mateti ć Ronjgov“, kjer je bil predavatelj solfeggia in klavirja. Na istrskem podro čju je delal tudi kot zborovodja med letoma 1954 in 1957, ko je vodil delavski KUD „Bratstvo i Jedinstvo“ v Vodnjanu ter od leta 1956 do leta 1959 mešani zbor „Matko Brajša Rašan“ v Puli. Leta 1959 se je odpravil na Reko kot predavatelj na Učiteljski šoli, od leta 1963 je pou čeval na Pedagoški gimnaziji, od 1964. leta do upokojitve leta 1979 pa je bil profesor v reški Glasbeni šoli „Ivan Mateti ć Ronjgov“. Pou čeval je na reški Pedagoški akademiji pri Katedri za predšolsko vzgojo in razredni pouk ter kontrapunkt na reškem teoretsko-pedagoškem Oddelku zagrebške glasbene akademije.

Skladateljska zapuš čina tega skladatelja do danes ni zapisana.93 Je avtor številnih instrumentalnih in vokalnih del, ki temeljijo na razli čnih avtohtonih izročilih krajev v katerih je živel. Mateti ć Ronjgov je Kaplanu pisal: „[...] v Vaši 'Galiotovi pesni' obstajajo elementi Istre, in Vi bi z Vašim talentom tudi na tem podro čju lahko imeli uspeh – in zasluge za istrsko ljudsko glasbo. Razmislite o tem. Izpla ča se! To je originalna glasba in zato tudi primerna, da izzove – senzacijo“. 94 Ve čina Kaplanovih

92 Tomašek, 1986: III-XVIII; Ruck (1), 2002: 23-30; Ruck, Skladbe za djecu, 2004: 153-180; Zbirka nagrajenih skladb: Naš kanat je lip: 7 , 1993: 18; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1984: 66; http://www.hds.hr/member/djela_hr.htm?CODE=604 , 20. okt. 2009. 93 Prvi seznam je naredil Andrija Tomašek v monografiji Josip Kaplan – skica umjetni čkog portreta, 1986. Ob 100. obletnici rojstva Josipa Kaplana je bilo organizirano znanstveno sre čanje na Reki, od 22. do 23. oktobra 2010, s katerega se pri čakuje Zbornik del s seznamom zapuš čine Josipa Kaplana na katerem delata dr. sc. Diana Grguri ć in dr. sc. Mirna Mari ć iz Reke. 94 Tomašek, 1986: IX, prevzeto iz pisma I. Mateti ća Ronjgova J. Kaplanu, 14. dec. 1954.

44 „skladb, ki so nastale na Reki oziroma v Lovranu, so si zelo hitro utrle pot na koncertne odre in vedno dobile priznanja in nagrade glasbenih strokovnjakov ter naklonjenost publike. Če pogledamo koncertne repertoarje profesionalnih in amaterskih reških glasbenikov, je Kaplan najbolj zastopan reški skladatelj.“ 95

3.5.7. Igor Kuljeri ć

Igor Kuljeri ć96 (Šibenik, 1.2.1938 – Zagreb, 20.4.2006), skladatelj, dirigent, organizator glasbenih manifestacij. Diplomiral je na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Stjepana Šulka (1965). Izpopolnjeval je dirigiranje pri Igorju Markevichu v Monte Carlu (1968) ter skladanje na Študiju za glasbeno fonologijo RAI-a v Milanu (1975/76).

Delal je kot korepetitor in pomo čnik dirigenta v Operi Hrvaškega narodnega gledališ ča v Zagrebu (1960 - 1967), v obdobju med letoma 1966 in 1968 je bil član Zagrebških solistov, kjer je igral čembalo ter delal kot asistent Antonia Janigra. Od 1968 do 2005 je dirigent Simfoni čnega orkestra in Zbora HRTV-ja in tudi dirigent v Operi HNK-ja v Zagrebu (1984 – 2003) ter njen direktor (1992 – 1994). Opravljal je ve č razli čnih dolžnosti: direktor Glasbenega bienala Zagreb (1980 – 1983), umetniški direktor Koncertne dvorane „Vatroslav Lisinski“, glasbeni direktor Dubrovniških poletnih iger (1984/85), predsednik Hrvaškega društva skladateljev (1980/81) in Fonda „Lovro in Lilly Mata čić“. Od leta 2004 je redni član HAZU-ja. Prejel je številne nagrade in priznanja.

Kuljeri ć sodi med najbolj znane skladatelje na Hrvaškem v 20. stoletju. Pisal je vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna dela vseh vrst, med njimi tudi: zborovska dela, solisti čna dela, komorna dela, orkestralna dela, opere, rekviem, maša, glasbo za film in dr.

„[...] Kuljeri ćev opus u cjelini, a nju je jednostavno nemogu će imenovati - zato se šarolikost glazbenih vrsta, žanrova, funkcija, tehnika i stilova rasprskava u punom sjaju kao skup fluidnih odrednica ne čega što je kao cjelinu nemogu će odrediti. [...] Naime,

95 Ruck, 2010: 17. 96 www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=132 , 29. okt. 2009.

45 moglo bi se nabrajati primjere tako da je svaki sljede ći primjer zapravo protuprimjer onome prethodnom. I tako u nedogled!“ 97

3.5.8. Adalbert Markovi ć

Adalbert Markovi ć98 ( Zagreb, 19.2.1929 – Zagreb, 5.1.2010), skladatelj, glasbeni pedagog, dirigent. Študiral je teorijo glasbe na Glasbeni akademiji v Zagrebu, študij kompozicije pa na Glasbeni akademiji v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1959 v razredu Lucijana Marije Škerjanca.

Delal je kot urednik na Radiu Zagreb od 1957. do 1961., od 1961. do 1972. pa je predaval na Srednji glasbeni šoli „Pavao Markovac“ v Zagrebu in dirigiral Akademskemu zboru „Ivan Goran Kova čić“. Med letoma 1972 in 1978 je delal kot predavatelj predmetov glasbene teorije na Pedagoški akademiji v Zagrebu, od leta 1978 do upokojitve je delal na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Prejel je številne nagrade in priznanja za delo na podro čju kulture in pedagogike.

Markovi ć sklada solo pesmi, simfonije, oratorij, kantate, scensko glasbo, posebno mesto pa ima komorna glasba. „V večini zborskih skladb ter v delih za tamburaške skupine Markovi ć sega po bogati folklorni dediš čini; navdihuje ga ljudska glasba Istre, Hrvaške primorske posebej pa Kvarnerskih otokov.“ 99

3.5.9. Ivan Mateti ć Ronjgov

Ivan Mateti ć Ronjgov 100 (Ronjgi/Viškovo/, 10.4.1880 - Lovran, 27.6.1960), skladatelj, melograf in glasbeni pedagog. Kon čal je u čiteljsko šolo v Kopru, kjer je bil deležen tudi prvega znanja o glasbi. Ob koncu I. svetovne vojne je nekaj časa študiral glasbo na Dunaju, študij kompozicije pa je leta 1921 kon čal na Glasbeni akademiji v Zagrebu, v razredu profesorja Franje Dugana starejšega.

97 Gligo, „O avtorju“. 29. okt. 2009. „[...] celoten Kuljeri ćev opus, ki ga je enostavno nemogo če imenovati – zato se pisanost glasbenih vrst, žanrov, funkcij, tehnik in stilov razprši v polnem sijaju kot skupek fluidnih determinant ne česa, kar je kot celoto nemogo če dolo čiti. [...] Lahko bi namre č naštevali primere, tako da bi bil vsak primer protiprimer tistemu predhodnemu. In tako v neskon čnost!“ 98 http:// www.hds.hr/member/clan_hr.htm?CODE=1 , 29. nov. 2009. 99 http:// www.hds.hr/member/clan_hr.htm?CODE=1 , 29. nov. 2009. 100 Ronjgov, 1990: 14, 17-37.

Med letoma 1899 in 1919 je delal kot u čitelj v številnih istrskih mestih: Žminju, Barbanu, Kanfanaru, Sv. Petru u Šumi, Gologorici, Pi ćnu, Klani in Opatiji. Od leta 1921 do 1925 je bil predavatelj glasbe v Sušaku, od 1925. do 1938. pa tajnik Glasbene akademije v Zagrebu. Med letoma 1938 in 1945 je živel kot upokojenec v Beogradu, potem pa je od 1945. do 1947. pou čeval folkloro na Glasbeni akademiji v Zagrebu in od 1947. do 1951. pou čeval teorijo glasbe, solfeggio in harmonijo na reški Glasbeni šoli 101 .

Skladal je vokalna dela, solo popevke ter klavirske miniature. Njegova rojstna hiša v Ronjgih je leta 1977 postala Spominski dom, v katerem deluje Kulturno-izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, danes Ustanova „Ivan Mateti ć-Ronjgov“. V njegovo čast vsako drugo leto tradicionalno poteka prireditev Mateti ćevi dnevi .

Mateti ćevo delo je potekalo v treh fazah: v prvi je zbiral oz. melografiral ljudsko glasbo, v drugi fazi je preu čeval zbrano gradivo in zastavil teoreti čne osnove, v tretji fazi pa je na podlagi svojih teoreti čnih stališ č skladal v vzdušju istrsko-primorske glasbe.

3.5.10. Nello Milotti

Nello Milotti 102 (Trst, 11.11.1927 – Pula, 10.3.2011), skladatelj, pedagog in dirigent. Srednjo glasbeno šolo je kon čal v Zagrebu, kompozicijo pa je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Blaža Arni ča.

Pri petnajstih letih je postal aktivni udeleženec NOB-a, kjer je skladal prve pesmi za zbore ( Marš istrske brigade ). Po kon čanem šolanju je delal kot predavatelj glasbenega pouka na Italijanski gimnaziji v Puli, nato pa kot predavatelj klarineta in solfeggija na Srednji glasbeni šoli „Ivan Mateti ć-Ronjgov“, kjer je bil tudi direktor. Od leta 1977 je delal kot profesor na Pedagoški fakulteti na Reki – Oddelek za dejavnosti pouka v Puli.

101 Od 1963. leta ta šola nosi Mateti ćevo ime, z njegovim imenom pa je bila leta 1962 poimenovana tudi glasbena šola v Puli. 102 Gortan-Carlin (ur.), 2007; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1980, 1982: 99; Viskovi ć, 2007: 16-22.

47 Ve č kot 20 let je vodil amaterska zbora v Puli („Matko Brajša Rašan“ in „Lino Mariani“) ter v Pazinu („Roženice“), s katerimi je dosegel visoke rezultate na Hrvaškem in v tujini.

Kot skladatelj je deloval na vseh podro čjih glasbe; od zabavne prek zborov do koncertne, orkestralne in scenske (Priloga št. 12: Seznam skladb Nella Milottija). Prejel je ve č nagrad v vseh žanrih.

3.5.11. Nikša Njiri ć

Nikša Njiri ć103 (Dubrovnik, 13.4.1927), skladatelj, glasbeni pedagog in publicist. Srednjo šolo je kon čal v Dubrovniku, od 1945. pa se je šolal, živel in delal v Zagrebu. Leta 1951 je diplomiral kompozicijo na Glasbeni akademiji v Zagrebu, v razredu prof. Krste Odaka.

Pou čeval je na osnovnih in srednjih šolah, med letoma 1978 in 1992 pa je pou čeval metodiko glasbene vzgoje/kulture na Pedagoški akademiji v Zagrebu, pozneje Oddelek za pedagoške znanosti Filozofske fakultete.

Sklada vokalna, vokalno-instrumentalna, instrumentalna (orkestralna, koncertna, komorna, solisti čna) in scenska dela.

„U mnogim se skladbama oslanja na obilježja hrvatskog glazbenog folklora, osobito istarsko-primorskog. U skladateljskim postupcima iskazuje se kao skladatelj koji rado rabi modernija izražajna sredstva. Elementi modernijeg glazbenog izraza naro čito su izraženi u instrumentalnim djelima, dok su elementi istarsko-primorskog melosa i čakavske rije či naro čito izraženi u zborskim djelima [...]“104

Na Mateti ćevih dnevih in na sre čanjih Naš kanat je lip je ve čkrat prejel nagrado.

103 Riman, 2004: 103-142; Mari ć, 2004: 143-152; Zbirka skladb: Naš kanat je lip: 8 , 1997: 6; Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1986: 103. 104 Riman, 2004: 105 „V številnih skladbah se opira na zna čilnosti hrvaške glasbene folklore, posebej na istrsko-primorske. V skladateljskih postopkih se kaže kot skladatelj, ki rad uporablja sodobnejša izrazna sredstva. Elementi modernejšega glasbenega izraza so posebej o čitni v instrumentalnih skladbah, elementi istrsko-primorskega melosa in čakavske besede pa so posebej poudarjeni v zborskih delih [...]“

48 3.5.12. Branko Okmaca

Branko Okmaca 105 ( Pula, 7.10.1963), skladatelj, glasbeni pedagog in dirigent. Iz študija glasbene teorije je diplomiral leta 1989 na Glasbeni akademiji v Zagrebu, pod mentorstvom prof. An ñelka Klobu čara. Skladanje je študiral v razredu prof. Stanka Horvata, dirigiranje pa pri prof. Vladimirju Kranj čevi ću.

Med študijem je bil aktiven član pevskega zbora Glasbene akademije in mešanega zbora „Ivan Goran Kova čić“, v katerem je bil ob časno korepetitor. Po kon čanem študiju je delal kot profesor predmetov glasbene teorije in vodil dekliški pevski zbor v Glasbeni šoli „Ivan Mateti ć – Ronjgov“ v Puli. Z zborom je sodeloval na Dnevih duhovne glasbe v Splitu, na sre čanju pevskih zborov Naš kanat je lip v Pore ču, na Mateti ćevih dnevih na Reki ter na številnih drugih manifestacijah. Razen na Hrvaškem je zbor velikokrat nastopal tudi v tujini (Nem čija, Italija). Od 1992. do 1995. leta je bil dirigent mešanega pevskega zbora KUD-a „Matko Brajša Rašan“, s katerim je tudi veliko nastopal na Hrvaškem in v tujini (Nizozemska, Ukrajina, Italija). Od 1995. do 1997. je bil dirigent Istrskega narodnega gledališ ča v Puli. Je tudi dirigent Pihalnega orkestra mesta Pula. Od leta 2002 je orglar in zborovodja Katedralskega mešanega pevskega zbora v Puli. Od 2006. leta dela kot predavatelj na Oddelku za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli, kjer pou čuje solfeggio.

Sklada solisti čna, komorna, koncertna, orkestralna in zborovska dela (Priloga št. 13: Seznam skladb Branka Okmace). Njegova dela so bila predvajana v: Puli, Pore ču, na Reki, v Osoru, Zagrebu, Osijeku, Splitu. Je redni član Hrvaškega društva skladateljev. Za potrebe 3. Eptinega tekmovanja za mlade pianiste, ki je potekalo leta 2003 v Osijeku, je po naro čilu napisal skladbo Impromptu , ki je hkrati bila naloga na tem tekmovanju. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja.

105 http://www.unipu.hr/index.php?id=463 , 7. okt. 2009; Zbirka skladb: Naš kanat je lip: 8 , 1997: 25.

49 3.5.13. Boris Papandopulo

Boris Papandopulo 106 ( Honnef na Rajni, 25.2.1906 - Zagreb, 16.10.1991), skladatelj, dirigent, kritik, publicist in intendant. Študiral je kompozicijo v Zagrebu, v razredu Blagoje Berse, dirigiranje pa na Novem dunajskem konservatoriju (Dirk Fock).

V Zagrebu je bil dirigent Hrvaškega pevskega društva Kolo (1928 - 1934) in isto časno tudi Društvenega orkestra Hrvaškega glasbenega zavoda (1931 - 1934). Med letoma 1935 in 1938 je bil dirigent Glasbenega društva Zvonimir v Splitu in profesor v Mestni glasbeni šoli. Po vrnitvi v Zagreb, je spet prevzel HPD Kolo (1938 - 1946), bil je dirigent Zagrebške opere (1940 - 1945), od 1943. do 1945. tudi direktor Opere. Isto časno je dirigiral v Simfoni čnem orkestru radijske postaje Zagreb. Po 2. svetovni vojni je bil direktor Opere na Reki kar dvakrat (1946 - 1948 in 1953 - 1959), operni dirigent v Sarajevu (1948 - 1953), Zagrebu (1959 - 1965) in Splitu (1968 - 1974). Bil je tudi redni gost dirigent gledališ ča Komedija v Zagrebu in Opere v Kairu. Od leta 1965 je bil redni član JAZU. V prvih desetletjih svojega dela se je ob skladanju intenzivno ukvarjal tudi z glasbeno kritiko in publicistiko.

Napisal je okoli 440 del. „Včasih je bil odlo čen zagovornik nacionalne glasbene smeri. V takšnih delih je zelo uspešno ustvarjal na podlagi zna čilnosti jugoslovanske folklore. Drugje pa jo je popolnoma zapuš čal [...]“107 Za svoje skladateljsko delo je ve čkrat nagrajen.

3.5.14. Dušan Prašelj

Dušan Prašelj 108 (Sušak, 19.12.1931), dirigent, skladatelj, melograf, pedagog in organizator glasbenega življenja. Glasbeno šolanje je za čel v reški Glasbeni šoli pri Ivanu Mateti ću Ronjgovu. Na Glasbeni akademiji v Zagrebu je diplomiral na teoretsko- folklornem oddelku. Dirigiranje je diplomiral na Akademie für Musik und darstellende Kunst na Dunaju, v razredu profesorja Hansa Swarovskega.

106 www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=638 ; 28. jul. 2010. 107 Andreis, 1974: 378. 108 Njiri ć, 1988: Predgovor; Petrovi ć, 1993: 249-259; Ruck, 2001: 47-52; Ruck (2), 2002: XV.

50 Delal je kot profesor v Srednji glasbeni šoli „Ivan Mateti ć Ronjgov“ na Reki. Bil je čembalist v ansamblu Zagrebški solisti (1968 – 1969). Od leta 1969 do 1977 je bil direktor in dirigent opere Narodnega gledališ ča „Ivan Zajc“ na Reki. Kratek čas je živel v Rovinju, kjer je bil tajnik Rovinjskih glasbenih sre čanj. Od leta 1978 je tajnik oziroma direktor Kulturno-izobraževalnega društva „Ivan Mateti ć Ronjgov“. Kulturno- izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“ se danes imenuje Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“109 . Delal je tudi kot docent na Pedagoški akademiji v Puli (1983 – 1987) in na reškem podro čnem oddelku Glasbene akademije Univerze v Zagrebu.

Bogato dejavnost je razvijal tudi kot zborovodja (na Vežici, Reki, Dunaju, v Zagrebu), 1990. leta pa je utemeljil in vodil Reški oratorijski zbor „Ivan Mateti ć Ronjgov“. Prejel je številne nagrade in priznanja. Iz njegovega skladateljskega opusa ve činoma zborskih skladb izstopajo Baklje na U čki , za mešani zbor z instrumentalno spremljavo, glasbeni recital Staroslavenska misa ter kantata Naš doma ći glas .

Na Prašelja je mo čno vplival Ivan Matetić Ronjgov, ki je „Navdušil Dušana za ta zaklad, on pa je njemu pomagal pri zbiranju in zapisovanju ljudskih napevov. Svoje prve obdelave ljudskih napevov je posvetil Mateti ću [...]“110

3.5.15. Bruno Rajkovi ć

Bruno Rajkovi ć (Pore č, 27.2.1948), profesor glasbene kulture 111 . Diplomiral je glasbeno pedagogiko na glasbenem oddelku Univerze v Puli.

Je avtor glasbe nekaterih pesmi, ki so se izvajale na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja (v nadaljevanju tudi: MIK), v obdobju med letoma 1969 in 1974.

109 O delu Kulturno-izobraževalnega društva „Ivan Mateti ć Ronjgov“ oziroma Institucije ve č v zbornikih „Ivan Mateti ć Ronjgov“ ( Zbornik ; Zbornik 2; Zbornik 5; Zbornik 6 ). 110 Njiri ć, 1988: „O avtorju“. 111 Ker so njegove tri otroške pesmi, ki so objavljene v zbirki Naš kanat je lip iz leta 1993, edine znane pesmi, ki so uvrš čene v tiskovino klasi čne glasbe, ga ne moremo dojemati kot skladatelja klasi čne sodobne glasbe in ga tudi nisem vklju čila v obdelavo skladateljev klasi čne glasbe.

51 3.5.16. Branko Starc

Branko Starc 112 (Zagreb, 1954), skladatelj, dirigent, fonopedagog, vokolog in glasbeni producent. Diplomiral je glasbeno pedagogiko na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Oddelku za fonetiko Filozofske fakultete v Zagrebu (dve leti), na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti v Zagrebu (dve leti) in opravil specializacijo iz foniatrije v Bolnišnici Sester Milosrdnic v Zagrebu (dve leti). Kon čal je šolo za u čitelja govornega glasu AAP v Švici.

Delal je kot zborovodja v zagrebškem gledališ ču „Komedija“, vodil je veliko število profesionalnih in amaterskih ansamblov in zborov.

Kot skladatelj je napisal ve č kot 200 vokalnih, instrumentalnih in scenskih del. Pri skladanju je veliko pozornosti posve čal istrsko-primorskem glasbenem melosu, a tudi tradicijski glasbi drugih hrvaških krajev.

Na podro čju pedagogike se ukvarja z edukacijo glasu pevcev in igralcev ter z rehabilitacijo govora slušno prizadetih oseb. Pou čuje na Umetniški akademiji Univerze v Splitu, je mentor in voditelj Vokalne akademije in Šole za zborovodje. Prejel je vrsto nagrad in priznanj.

3.5.17. Danilo Švara

Danilo Švara 113 (Ricmanje pri Trstu, 2.4.1902 – Ljubljana, 25.4.1981), skladatelj in dirigent, pianist in glasbeni kritik. Glasbeno se je izobraževal v Ljubljani, na Dunaju in Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral ekonomijo.

Od 1925. je delal v Operi v Ljubljani kot korepetitor in dirigent, od 1947. do 1972. leta pa kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljeni. Skladal je orkestralna, komorna, klavirska, vokalna in zborovska dela, opere, balet in filmsko glasbo. „V 60. letih je segal po folklorni tematiki, zlasti istrski, in ustvaril vrsto antologijskih del trajne

112 http:// www.brankostarc.com , 20. okt. 2009; Zbirka novih zborovskih skladb: X. Mateti ćevi dnevi , 1998: 6. E-mail korespondenca, Branko Starc, 27. jul. 2011. 113 Leksikoni Cankarjeve založbe. Glasbeniki , 1988: 390-391.

52 vrednosti. Posebno mesto imajo dela, v katerih je lucidno povezal folklorne zna čilnosti in dodekafonske principe.“ 114

3.5.18. Tomislav Uhlik

Tomislav Uhlik 115 (Zagreb, 24.10.1956), skladatelj, pedagog. Diplomiral je teorijo glasbe (1981) in dirigiranje (1989) na Glasbeni akademiji v Zagrebu.

Delal je kot glasbeni direktor Ansambla ljudskih plesov in pesmi Hrvaške Lado (1983 - 1985), kot korepetitor v Baletni šoli v Zagrebu (1985 - 1987), kot korepetitor (od 1987.) in dirigent (1992 – 2002) v Zagrebškem mestnem gledališ ču Komedija, od leta 2002 pa pou čuje predmete iz glasbene teorije na Oddelku za glasbeno pedagogiko Glasbene akademije v Zagrebu.

Je član Hrvaškega društva skladateljev in Hrvaškega društva glasbenih umetnikov. Prejel je ve č nagrad in priznanj.

Napisal je dela za razli čne skupine, ter poskušal uskladiti skoraj enake afinitete do klasi čne glasbe, folklore in jazza.

3.5.19. Slavko Zlati ć

Slavko Zlati ć116 (Sovinjak, 1.6.1910 – Pula, 27.10.1993) skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog, organizator, melograf in glasbeni pisatelj. Glasbeno izobraževanje je pridobil na konservatoriju „Giuseppe Tartini“ v Trstu in na Glasbeni akademiji v Zagrebu.

Med študijem je skladal prva ve čja dela, med katerimi je tudi Balun , ljudski ples iz Istre za oboo, angleški rog, alt-saksofon in fagot, Tri istarska dvopjeva za dva glasa in klavir, razli čne zbore in pesmi. Že v teh delih izhaja iz tradicijskega, in sicer kot temelj za

114 Leksikoni Cankarjeve založbe. Glasbeniki , 1988: 390. 115 www.hds.hr/pretrazivanje/clan_hr.htm?CODE=235 , 20. okt. 2009. 116 O Slavku Zlati ću ve č v: Tomašek, Andrija. Slavko Zlati ć – kronika života i rada, 1985; v: Zborniku del s tretjega mednarodnega muzikološkega sre čanja „ Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stolje ća – u spomen Slavku Zlati ću“ . Ur. I. P. Gortan-Carlin, 2004; Tomašek, Andrija. Glasi crljene zemlje: Dosje Zlati ć, 2004: 235-342; Gortan-Carlin, Ivana Paula, Nikola Lovrini ć in Mirjana Veljovi ć, 2009.

53 svojo glasbeno govorico uporablja istrsko folklorno glasbo, ob kateri je preživel mladost in ji je ostal zvest pri ve čini svojih poznejših del.

Slavko Zlati ć je delal na Sušaku, na Reki v Zagrebu in Puli, kjer je opravljal razli čna dela: bil je mestni kapelnik, direktor glasbene šole, profesor, dirigent, glasbeni urednik, znanstveni sodelavec, organizator mestnega glasbenega življenja. Za seboj je pustil veliko glasbeno zapuš čino, ki šteje približno 120 skladb za razli čne skupine, od solo popevk in vokalnih del do komorne glasbe, simfoni čne glasbe in glasbe za film 117 ; številne nastope kot dirigent in ve č kot 800 radijskih oddaj.

Je ustanovitelj Revije ljudske glasbe in plesa Istre, utemeljene leta 1965, ki poteka letno, in sicer vsako drugo soboto v avgustu vsaki č v drugem istrskem mestu, ki je gostitelj revije. Bil je eden od ustanoviteljev Srečanja zborov Naš kanat je lip .

Zlati ćevo delo ni znano le na Hrvaškem, ampak tudi drugod. Cenili so ga in vabili k opravljanju razli čnih družbenih funkcij: predsednik Združenja skladateljev Hrvaške, predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije, član Mednarodnega sveta za glasbo pri UNESCO v Parizu, kjer je sodeloval z eminentnimi skladatelji dvajsetega stoletja, podpredsednik Čakavskega zbora Žminj, direktor glasbene šole Ivan Mateti ć Ronjgov v Puli, soustanovitelj Mednarodnega kulturnega centra Hrvaške glasbene mladine v Grožnjanu ter član številnih drugih odborov, svetov in komisij.

3.5.20. Lovro Županovi ć

Lovro Županovi ć118 (Šibenik, 21.7.1925 - Zagreb, 18.3.2004), skladatelj, muzikolog, glasbeni pedagog. Pred odhodom na študij v Zagreb je v Šibeniku delal kot orglar in umetniški direktor pevskih društev. V Zagrebu je študiral slavistiko in romanistiko na Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1950, nato pa je diplomiral še zgodovino glasbe na Glasbeni akademiji 1953. leta. Na oddelku za muzikologijo na Filozofski

117 Ob 100. obletnici rojstva skladatelja je bilo organizirano Znanstveno sre čanje v Puli in Sovinjaku, 31.5.-1.6. 2010, v organizaciji Katedre čakavskega zbora za glasbo Novigrad-Cittanova. Čaka se na izdajo Zbornika del z objavljeno katalogizacijo Zlati ćevih del. Prvi seznam skladb je naredil Tomašek, 1985. 118 Več o L. Županovi ću na spletnih straneh: http://www.hazu.hr/Akademici/LZupanovic_bio.html , 9. okt. 2009, http://www.hazu.hr/Akademici/LZupanovic_Skl.html , 9. okt. 2009, http://www.matica.hr/Vijenac/vijenac266.nsf/AllWebDocs/Lovro , 9. okt. 2009.

54 fakulteti v Ljubljani je leta 1965 doktoriral s tezo Rezultati in zna čilnosti ustvarjanja Vatroslava Lisinskega, nato je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral na Oddelku za kompozicijo v razredu prof. L. M. Škerjanca (1971).

Kot glasbeni pedagog je najprej delal v zagrebških splošno izobraževalnih šolah in v Srednji glasbeni šoli v Bjelovarju ter na Pedagoški akademiji v Zagrebu, kjer je pou čeval teoretske predmete ter na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je pou čeval muzikološke predmete. Županovi ćevo ukvarjanje z muzikologijo (od 1960.) je povezano z raziskovanjem hrvaške glasbene zgodovine od 16. do 19. stoletja. S tega podro čja je objavil ve č kot 80 znanstvenih in strokovnih del, s katerimi je sodeloval na znanstvenih sre čanjih na Hrvaškem in v tujini. Objavil je ve č knjig. Prvi je spodbudil organizacijo znanstvenih sre čanj o hrvaških glasbenikih. Lovro Županovi ć je tudi za četnik, prirejevalec in urednik letne izdaje Spomeniki hrvaške glasbene preteklosti (10 zvezkov, ki so bili objavljeni med letoma 1970 in 1979, 11. zv. 1996.)

Županovi ć je kot skladatelj napisal veliko del: orkestralna, komorna, klavirska, scenska in eno opero, najve č pa jih je z vokalnega podro čja. Prejel je ve č nagrad na Hrvaškem in v tujini. Od leta 1991 je bil Lovro Županovi ć redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

3.6. Skladatelji iz Istre na manifestacijah Glazbena tribina v Puli in Muzi čki

Biennale Zagreb

Ko raziskujemo manifestaciji Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi , sre čamo zborovsko glasbo, redkeje zborovsko z instrumentalno spremljavo. Najve čji opus v duhu istrske glasbe so prav zborovske skladbe. Razlog za to lahko najdemo v dejstvu, da je zborovska glasba najbližja vokalni tradicijski glasbi, iz katere izhajajo istrsko-primorski glasbeni elementi, in da se v zborovskem slogu lahko najbolj kompaktno ohranijo izrazne zna čilnosti izvirnega petja. Vendar pa so glasbena dela, v katerih skladatelji uporabljajo elemente istrsko-primorske tradicijske glasbe, številna in slogovno razli čna. Poleg zborovske glasbe in vokalne glasbe z instrumentalno spremljavo se pišejo še solisti čna, komorna, orkestralna dela, kantate, opere, baleti.

Za Gisèle Brelet je „melodija kreacija glasu“ in zato je tudi „sama instrumentalna melodija v bistvu vokalna in se dojame le v odnosu do človeškega petja.“119

Andrija Tomašek meni, da netemperirani tonski sistem in harmonski odnosi, ki so pogojeni z obveznim dvoglasjem, niso primerne matrice za obdelovanje ali originalno ustvarjanje, ki je namenjeno temperiranim instrumentom, posebno tistim s tipkami, ter da ustvarjalnih del za klavir, ki temeljijo na istrsko-primorskem glasbenem idiomu, ni veliko. Vendar pa so isto časno s prvimi klavirskimi skladbami nastala tudi prva komorna dela, ki temeljijo na istovrstnem ljudskem glasbenem materialu, pri čemer so zvočno-izrazne zna čilnosti posameznih ljudskih instrumentov diktirale in pogojevale ustroj komorne skupine, kot pri ča prvo delo takšne vrste, istrski ljudski ples Balun, ki ga je leta 1934 za oboo, angleški rog, alt saksofon in fagot priredil Slavko Zlati ć. Najobsežnejši izraz takšne ustvarjalne orientacije je dosežen v Istarski suiti Antuna Dobroni ća, ki je prvo orkestralno delu, ki temelji na istrsko-primorski melodiki, sledijo pa mu tudi druga dela.120

Torej, razen skladateljev, ki skladajo zborovsko glasbo, so bili tudi drugi skladatelji navdihnjeni z istrsko tradicijsko glasbo, kot npr. Fran Lhotka (Mala suita za 4 flaute, 1928), Božidar Širola (opera Citara i bubanj, 1929; Bodulski kvartet, 1933), Pavel Šivic (Istarska suita za violinu i glasovir, 1940), Natko Dev čić ( Istarska suita , 1948, opera Labinska vještica 1957), Dragutin Savin (balet Balada, 1954), Boris Papandopulo (Čakavska suita za mezzosopran in klavir, 1955, predelana tudi za orkester; Istarske freske, 1973), Danilo Švara ( Sinfonia in modo istriano, 1957), Tihomil Vidoši ć (opera Stari mladi ć, 1959), Aldo Kumar ( Istarska suita, za godalni orkester, 1986, predelana tudi za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas).

Sodobni skladatelji, ki živijo na prehodu v 21. stoletje v Istri, ustvarjajo vokalno in tudi instrumentalno in vokalno-instrumentalno glasbo z istrsko-primorskimi elementi. Na manifestacijah v organizaciji Hrvaškega društva skladateljev, kot sta npr. Muzi čki

119 Iz: Supi čić, 2006: 132. 120 Tomašek, 2004: 394-400.

56 biennale Zagreb 121 in Glazbena tribina Pula122 , lahko sre čamo skladatelje, ki do leta 2000 niso bili omenjeni v tiskovinah Naš kanat je lip in Zbirke nagrajenih zborov Ivan Mateti ć Ronjgov oziroma Zbirke novih zborskih skladb Ivan Mateti ć Ronjgov , živijo pa v Istri. To so: Massimo Brajkovi ć, Damir Bužleta, Bruno Krajcar in Bashkim A. Shehu.

3.6.1. Massimo Brajkovi ć

Massimo Brajkovi ć (Rovinj, 1.8.1955), skladatelj, pianist, pedagog, organizator. Diplomiral je iz študija kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Daneta Škerla 1977. leta in leto zatem je diplomiral še klavir v razredu prof. Marjana Lipovška.

Od 1979. je bil učitelj in vodja Glasbene šole v Rovinju, od 1982. pou čuje teorijske predmete na Filozofski fakulteti v Puli, kjer je redni profesor. Od leta 2002 opravlja dolžnost prodekana na Oddelku za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli, in pou čuje predmete Glasbene oblike in stili, Aspekti sodobne glasbe in Osnove kompozicije.

Massima Brajkovi ća kot skladatelja najbolj privla či podro čje instrumentalne glasbe, posebej pa se je posvetil raziskovanju elektronskega zvoka. Sklada: elektronsko, komorno, orkestralno in koncertno glasbo. Njegova dela so se izvajala na Hrvaškem in

121 Muzi čki biennale Zagreb je mednarodni festival sodobne glasbe, ki deluje od leta 1961 in ga je utemeljil skladatelj Milko Kelemen. Massimo Brajkovi ć je na Glasbenem biennalu Zagreb 2009 predstavil svojo skladbo Fantasia , ki jo je izvedla Luisa Sello, koncept in flavte, 24. apr. 2009, v Muzeju Mimara, Bashkim A. Shehu pa se je predstavil na Glasbenem biennalu Zagreb 1997 s skladbo Sigma št. 3 za kitaro (27. apr. 1995), ki jo je izvedel Tvrtko Sari ć. 122 Glazbena tribina se je 1999. iz Opatije preselila v Pulo, kjer je potekala do leta 2010, ko se je ponovno vrnila v Opatijo. Na 42. Glazbeni tribini v Puli, ki je potekala od 10. do 13. novembra 2005, je Orkester Hrvaške vojske prvi č izvedel delo Branka Okmace: Passacaglia (2003) v puljski cerkvi Sv. Fran čiška (12. nov. 2005). Na 43. Glazbeni tribini v Puli, ki je potekala od 9. do 12. novembra 2006, so prvi č izvedena dela: Massima Brajkovi ća: Recitativo concertante za fagot in harmoniko in Branka Okmace: Dyas za flavto in tubo (11. nov. 2006 v Circolo – Italijanski skupnosti), 12. novembra 2006 v Župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Labinu pa je Harmonikarski orkester Stanko Mihovilovi ć OKUD-a „Istra“ Pulj izvedel delo Damirja Bužlete: Poema pastorale za harmonikarski orkester. Na 44. Glazbeni tribini v Puli, ki je potekala od 8. do 11. novembra 2007, je bilo prvi č izvedeno delo Bashkima Shehu: Arsa – Flat, za flavto solo (9. novembra v Circolu), potekal je Avtorski koncert Nella Milottija in Glasbeno-poetski hommage Mati Baloti „Zvuci Dragog kamena“ Bruna Krajcara (10. nov. u Circolu) in prvi č je bilo izvedeno delo ðeni Dekleva-Radakovi ć: Rapsodija „I“ za harmoniko solo (11. nov. v dvorani Kaštela v Grožnjanu). O svoji skladbi je avtorica povedala: „[ R]apsodijo „I“ povezuje mo č vzdušja po časnih in hitrih delov, ki se med seboj prepletajo brez premora. Znotraj glasbene strukture se pojavljajo zvo čni sklopi, ki so zloženi iz sekund in kvart, diatoni čnih trozvokov ter vrst, ki so izvedene iz istrske lestvice.“ Iz Kataloga, str. 73-74 ki se nahaja na: http://www.hds.hr/events/archive/category_hr__4s5ji3gh4s4ji3n3o3g__.htm Leta 2008 so bila izvedena dela Massima Brajkovi ća, ðeni Dekleva-Radakovi ć in Brankota Okmace.

57 v tujini (Priloga št. 14: Seznam skladb Massima Brajkovi ća). Prejel je ve č nagrad in priznanj.

3.6.2. Damir Bužleta

Damir Bužleta (Pula, 2.6.1958), harmonikar in glasbeni pedagog. Študij glasbene kulture je kon čal na Pedagoški fakulteti v Puli leta 1992 v razredu prof. Massima Brajkovi ća. Obiskoval je tudi na ure pouka skladanja in dirigiranja pri skladatelju Slavku Zlati ću (1979-1983) in Dušanu Prašlju (1984).

Med šolanjem in kasneje je kot solist harmonikar ter kot član harmonikarskih orkestrov (OKUD-a „Istra“, Harmonikarskega orkestra „Slovenski dom“ Zagreb, danes Akademski harmonikarski orkester „Ivana Gorana Kovačića“) sodeloval na tekmovanjih, festivalih in revijah na Hrvaškem in v tujini, na katerih je osvojil visoka mesta in prejel priznanja.

Ob pedagoškem delu se ukvarja tudi s skladanjem. Sklada skladbe za klavir, harmoniko, komorno glasbo, harmonikarski orkester in zborovsko glasbo. Med letoma 1989 in 2009 je vodil in dirigiral v orkestru „Stanko Mihovili ć“ OKUD-a Istra, od leta 1995 do leta 2009 pa v zboru Kulturno – umetniškega društva „Matko Brajša Rašan“ v Puli.

3.6.3. Bruno Krajcar

Bruno Krajcar (Pula, 3.8.1972), akademski glasbenik – orglar, pedagog, kantavtor, novinar in urednik. Diplomiral je orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani 1995. leta.

Po kon čanem študiju se je ukvarjal s pedagoškim delom (1995 - 1998) kot profesor klavirja v glasbeni šoli „I. M. Rongova“ v Puli. Od leta 1998 je zaposlen na Hrvaškem radiju - Radio Pula.

Kot skladatelj klasi čne glasbe sklada vokalna in instrumentalna dela. Je avtor velikega števila zabavnih in duhovnih skladb, šansonov, pesmi za otroke, za gledališ če, klapskih, instrumentalnih itn., kot samostojni umetnik, pevec in/ali pianist/orglar/igralec na

58 ljudskih instrumenti nastopa na razli čnih festivalih (MIK, Dora, Uskrs fest, Etno fest Neum) ter na samostojnih in skupnih koncertih na Hrvaškem in v tujini.

Prejel je ve č nagrad in priznanj.

3.6.4. Bashkim A. Shehu

Bashkim A. Shehu (Peje, 3.7.1952) skladatelj, dirigent, pedagog, organizator glasbenega življenja. Diplomiral je na Glasbeni akademiji v Sarajevu, na Oddelku za kompozicijo in dirigiranje v razredu profesorja M. Špilerja. Po kon čanem rednem študiju je specializiral kompozicijo, glasbene oblike in orkestracijo na Nacionalnem konservatoriju v Parizu (C. N. S. de Paris) pri profesorjih Tonyu Aubinu, Ivu Malecu in Betsy Jollas. Vzporedno s študijem je bil vklju čen v raziskovalno delo na inštitutu Jeusseux v razredu prof. dr. J. Anne Castelegno, na projektu balkanskih glasbenih instrumentov. Podiplomski študij je kon čal na Glasbeni akademiji v Sarajevu na Oddelku za kompozicijo (simfoni čna glasba) v razredu prof. J. Magdi ća.

Delal je kot sodelavec pri realizaciji programa klasi čne glasbe RTV Priština. Od leta 1981 je delal na Fakulteti za umetnost v Prištini, kjer je predaval predmete Priredbe za ansamble, Igranje partitur in Spoznavanje instrumentov. Do 1991 je opravljal delo prodekana in dekana. Od prihoda na Hrvaško je zaposlen na Glasbenem oddelku Pedagoške fakultete v Puli (danes Univerza Jurja Dobrile v Puli), je redni profesor s trajnim nazivom in predstojnik Oddelka za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli, kjer pou čuje študijska predmeta Priredbe za ansamble in Spoznavanje instrumentov.

Je eden ustanoviteljev Simfoni čnega orkestra in Mešanega zbora v Istrskem narodnem gledališ ču v Puli, ki danes delujeta pri Centru za izvrstnost Oddelka za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli. Leta 1996 je utemeljil glasbeni program Puljsko poletje , leta 2000 je ustanovil glasbeno-scenski festival z imenom Histria Festival , katerega je tudi direktor.

Njegov skladateljski opus zajema komorna, orkestralna, koncertna, vokalno- instrumentalna, glasbeno-scenska, gledališka, filmska (Zec sa pet nogu - Zlata Arena

59 1982 za glasbo) zborovska dela ter zabavno glasbo za otroke in mladino. (Priloga št. 15: Seznam skladb Bashkima Shehu). Njegova dela so izvajana v: Prištini, Skopju, ðakovici, Pe ći, Prizrenu, Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani, Sarajevu, Opatiji, Puli, Mostarju, Zagrebu, Parizu, Pragi, Bratislavi, New Yorku, Rimu, Gradcu, Tirani, Hannovru, Birminghamu, Stuttgartu, Amsterdamu in Kijevu.

Prejel je ve č nagrad in priznanj.

3.7. O sezamu skladateljev

Navedeni seznam skladateljev predstavlja pisano paleto glasbenih estetik ustvarjalcev, ki so se odlo čili, da bodo pri skladanju uporabili tonsko gradivo, ki izhaja iz istrske tonske vrste. Zakaj? Kaj jih je spodbudilo k temu? Očitni so štirje klju čni momenti: teoretična raziskovanja na tradicijskem gradivu, šolanje, zanimanje za folkloro in razpis za skladatelje.

Čeprav sta se s skladanjem povzdignila nad teorijo, ki jo zastavljata in ki je vezana na istrsko-primorske elemente, 123 skladateljska opusa Ivana Mateti ća Ronjgova in Slavka Zlati ća odkrivata glasbeni jezik osebnega pristopa, s pomo čjo katerega ustvarjata umetniška dela na podlagi raziskovanega in teoreti čno potrjenega istrsko-primorskega tonskega gradiva. Na tej estetiki se razvijajo in nato s v tem glasbenem jeziku skladajo tudi njuni u čenci (npr. Prašelj in Bužleta).

Drugi krog skladateljev je povezan, teoreti čno, s šolanjem. Ne moremo trditi, da obstaja povezava, vendar smo opazili, da je ve čina skladateljev iz Istre končala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu skladatelja Daneta Škerle (Dario Bassanese, ðeni Dekleva-Radakovi ć in Massimo Brajkovi ć), ki je kompozicijo kon čal pri profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu, Škerjan čeva u čenca pa sta bila tudi hrvaška skladatelja Adalbert Markovi ć in Lovro Županovi ć, ki sta skladala in bila navdihnjena z istrsko-primorskim melosom. Tretji skladatelj, prof. Akademije za glasbo, pri katerem sta študij kon čala Nello Milotti in Josip Kaplan, je Blaž Arni č. Estetiko svoje glasbe, po kateri lahko skladatelj ustvari individualen glasbeni jezik, če je prepleten z elementi

123 Grakali ć, mag. 1984.

60 skladateljeve tradicije, kjer obstaja vez med čustvom, emocijo, glasbo in tradicijo, je izrazil s besedami:

„[N]a glasbo gledam kot na enega najmo čnejših izrazov človeških čustev. Glasba je tista vrednota, ki človeka plemeniti in zato tudi ne more biti abstraktna. Človeku mora dati doživetja, ne sme se naslanjati zgolj na razvoj muzikalnih principov. Če bi razumel glasbo kot abstrakten pojem, bi negiral čustva. Vsa moja čustva in ob čutja pa se oblikujejo na doma či grudi. Le tako nastane lasten izraz, svojstven glasbeni jezik, ki ga je mogo če ustvariti le v stiku z doma čo zemljo.“124

Tretji krog skladateljev se oblikuje okoli skladateljev, ki so na splošno navdihnjeni s folkloro in za skladanje uporabljajo tradicijske elemente. Pri njih uporaba istrsko- primorskega glasbenega melosa ni izjema, saj v svojem skladateljskem opusu uporabljajo tudi elemente drugih krajev (npr. Cossetto, Golemovi ć, Njiri ć, Uhlik, Shehu, Starc).

Ne smemo zaobiti niti razpisa. Obe manifestaciji Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi sta bienalno tiskali skladbe, ki so bile nagrajene s strani ocenjevalne komisije. Vendar pa je Kulturno izobraževalno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, kot je že bilo povedano na str._39, po letu 1994 naro čalo skladbe, da bi se razširil krog skladateljev, ki skladali za mešane in druge zbore in pri tem uporabljali istrsko-primorske glasbene elemente. Skladateljica Sanja Drakuli ć se je tako leta 2000 prvi č pojavila na tiskovinah obeh omenjenih manifestacij. Kar navaja na sklep, da se je skladateljica odzvala na vabilo in ustvarila zagotovo dve kakovostni skladbi istrsko-primorskega idioma.

Po letnicah rojstva in delovanju, skladatelji sodijo v razli čne glasbene generacije (Slika št. 1: Grafi čni prikaz skladateljev po letnicah rojstva in delovanja).

124 http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/ , 24. nov. 2010.

61 Slika št. 1: Grafi čni prikaz skladateljev po letnicah rojstva in delovanja

Vir: lastno raziskovanje.

3.8. Klasifikacija skladateljev

Če pogledamo pregled kratkih biografij skladateljev, ki so ustvarjali umetniško glasbo na podlagi elementov istrsko-primorskega melosa in katerih dela so izšla v edicijah Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi , ter pregled skladateljev, ki danes živijo v Istri, njihova dela pa se izvajajo na manifestacijah Hrvaškega skladateljskega društva, je razvidno, da to niso izklju čno skladatelji, ki so rojeni v Istrski županiji in Primorsko-goranski županiji in jim je istrsko-primorska glasba s tradicijo položena v zibelko, ampak so prisotni tudi skladatelji iz drugih županij Republike Hrvaške in tudi drugih iz držav; Republike Italije, Republike Slovenije in Republike Srbije.

Glede na kraj rojstva skladatelja lahko avtorje glasbe razdelimo v dve skupini:

- skladatelji in avtorji glasbe, ki so rojeni na istrskem polotoku: Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, Damir Bužleta, ðeni Dekleva–Radakovi ć, Bruno Krajcar, Branko Okmaca, Slavko Zlati ć,

- skladatelji, ki niso rojeni na istrskem polotoku: Emil Cossetto, Sanja Drakuli ć, Dimitrije Golemovi ć, Josip Kaplan, Igor Kuljeri ć, Adalbert Markovi ć, Nello Milotti, Nikša Njiri ć, Boris Papandopulo, Dušan Prašelj, Ivan Mateti ć Ronjgov, Bashkim Shehu, Branko Starc, Danilo Švara, Tomislav Uhlik, Lovro Županovi ć.

Skladatelje, ki so rojeni na istrskem polotoku, lahko razdelimo v dve podskupini:

- skladatelji in avtorji glasbe, ki živijo in delajo v Istri: Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, ðeni Dekleva–Radakovi ć, Bruno Krajcar, Branko Okmaca, Slavko Zlati ć,

- skladatelji in avtorji glasbe, ki ne živijo in ne delajo v Istri: Damir Bužleta .

Skladatelje, ki niso rojeni na istrskem polotoku, lahko razdelimo v dve podskupini:

- skladatelji, ki so se doselili v Istro in tukaj delajo: Sanja Drakuli ć125 , Josip Kaplan, Nello Milotti, Dušan Prašelj, Ivan Mateti ć Ronjgov, Bashkim Shehu.

- Skladatelji, ki so živeli in delali zunaj Istre: Emil Cossetto, Dimitrije Golemovi ć, Igor Kuljeri ć, Adalbert Markovi ć, Nikša Njiri ć, Dušan Prašelj, Branko Starc, Danilo Švara, Tomislav Uhlik, Lovro Županovi ć.

Glede na čas delovanja lahko skladatelje, ki so se rodili oz. živeli in delali v Istri, razdelimo tako: - skladatelji na prehodu iz 19. v 20. stoletje: Ivan Mateti ć Ronjgov,

125 Na dvoletno delo na Visoki šoli za glasbeno umetnost „Ino Mirkovi ć“ v Lovranu gledam kot na epizodo v življenju skladateljice ter jo pozneje ne navajam v kontekstu skladateljev, ki so živeli in delali oz. delovali v Istri.

- skladatelji 20. stoletja – starejša generacija 126 : Josip Kaplan, Nello Milotti, Dušan Prašelj, Slavko Zlati ć,

- skladatelji in avtorji glasbe 20. stoletja – mlajša generacija 127 : Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, Damir Bužleta, ðeni Dekleva–Radakovi ć, Bruno Krajcar, Branko Okmaca, Bashkim Shehu.

Mlajša generacija skladateljev 20. stoletja je hkrati tudi generacija, ki deluje v Istri na prehodu v 21. stoletje.

Če bi analizirali njihova dela, bi lahko skladatelje razen po geografskem poreklu porazdelili tudi glede na podro čje njihovega ustvarjanja in glede na njihov slog – vendar ne bi dobili odgovora na vprašanje: Kaj je tisto, kar skladatelje - avtorje glasbe dolo ča kot istrske skladatelje in istrske avtorje glasbe? Zastavlja se vprašanje o identiteti, ki ga bomo obdelali v naslednjem poglavju in ki na str. 92-94 odgovarja na zastavljeno vprašanje.

126 Rojeni pred II. svetovno vojno. 127 Rojeni po II. svetovni vojni.

64 4. O IDENTITETI

„[V]sako gibanje v kulturi ni tako monolitno, kot sugerirata naslednja termina ['nacionalizem' in 'modernizem'], saj ni osvobojeno svojega zgodovinskega ozadja.“128

Identiteto je mogo če opredeliti tudi:

„[U] smislu pripadnosti ili svijesti o pripadnosti pojedinca (skupine pojedinaca) etniji, odnosno samosvijesti skupine o svojoj osobitoj etničnosti; zapravo etni čki identitet utemeljen je na objektivnim povijesnim čimbenicima, ali je ujedno i ishod me ñuigre izme ñu slobodna izbora ('identifikacije'), povijesne svijesti (posredovane obrazovanjem) i svega onoga što su pojedinci stekli za svoje rane socijalizacije [...]“129 , pri čemer Heršak opisuje etnijo kot „celotno družbeno skupnost, ki temelji na zgodovinski kontinuiteti skupnosti in posebnih stikih socialno-antropoloških zna čilnosti, ki se lahko tudi spreminjajo, vendar praviloma postopoma“.130

Čačić-Kumpes meni, da če dojamemo, da je identiteta družbena konstrukcija, „[J]edino umjesno pitanje postaje: kako je i zašto i u tom kontekstu proizveden, održan ili odba čen neki odre ñeni identitet i tko je to u činio 131 . Ukoliko se složimo s time da kultura, etni čnost i identitet žive i da se mijenjaju, da njihov kontinuitet ne zna či okovanu istost, ve ć da on zna či dinami čki transformiranu osebujnost – raspravu o njima treba smjestiti unutar specifi čnih povijesnih promjena i doga ñaja koji na njih utiskuju svoje tragove.“ 132

V kontekstu identitete Jasna Čapo Žmega č razlikuje velike in majhne skupnosti.

„Specifi čnosti male zajednice (selo, župa) su fizi čki kontakti, sudjelovanje u istoj kulturi, dok se pripadnici velikih zajednica (regija, država) me ñusobno ne poznaju, iako u mislima čine zajednicu. [...] U lokalnim zajednicama identitet je pretežno primaran (razvijen unutar kolektiva uslijed zajedništva života i kulture), a u

128 Ota, 2006: 46. 129 Orli ć, 2004: 171. „[V] smislu pripadnosti ali zavesti o pripadnosti posameznika (skupine posameznikov) etniji oziroma samozavedanja skupine o svoji posebni etni čnosti; pravzaprav etni čna identiteta temelji na objektivnih zgodovinskih dejavnikih, a je hkrati rezultat medsebojne igre med svobodno izbiro ('identifikacijo'), zgodovinsko zavestjo (posredovano z izobraževanjem) in vsega tistega, kar so posamezniki prejeli v času svoje zgodnje socializacije […]“ 130 Heršak, 1998: 57. 131 Čačić-Kumpes, Jadranka (prir.), 1999: 10 iz: Hall, 1977: 1-17. 132 Čačić-Kumpes, Jadranka (ur.), 1999: 10. „[P]ostane edino pravilno vprašanje: kako je in zakaj in v tem kontekstu ustvarjena, ohranjena ali zavržena neka dolo čena identiteta in kdo je to naredil 132 . Če se strinjamo, da so kultura, etni čnost in identiteta žive in se spreminjajo, da njihova kontinuiteta ne pomeni stati čne enakosti, ampak dinami čno transformirano zna čilnost – je treba razpravo o njih umestiti znotraj specifi čnih zgodovinskih sprememb in dogodkov, ki nanje vtiskujejo svoje sledi.“

65 regionalnim/nacionalnim zajednicama sekundaran (naknadno usvojen, često nametnut od dijela skupine.“ 133

Istrska identiteta se mora proučevati na obeh ravneh, kajti, čeprav je Istra regija, jo ozna čujejo tako elementi primarne kot sekundarne identitete. 134

Šuran meni, da „nacionalna identiteta tolma či istrijanstvo kot pripadnost eni nacionalni skupini [tako jo tolma či tudi Šeti ć135 ] in zato ni pripravljena sprejemati razli čnosti in pravic etni čno druga čnih, kar pripelje do nasilja in asimilacije“. In zato trdi, da je „[s]prejemanje in toleranca med nacionalno razli čnimi subjekti in organi edini na čin za ohranjanje mirnega sobivanja brez iracionalnega strahu pred izgubo svoje nacionalne integritete“136 .

Cocco meni, da je vprašanje istrske identitete pravzaprav vprašanje čustva posameznika, ki je sprejeta kot sestavni del osebnosti. Vendar pa se nanjo ne more gledati kot na etni čno identiteto v smislu pripadnosti eni nacionalni skupini, temve č kot na specifi čno teritorialno pripadnost, v korelaciji z vsakdanjo družbeno realnostjo.137

Glede na te definicije sem v pogovoru s skladatelji in avtorji glasbe, ki trenutno živijo v Istri, poizvedovala, ali zase menijo, da so istrski skladatelji. Dario Bassanese 138 , Massimo Brajkovi ć139 , ðeni Dekleva-Radakovi ć140 , Bruno Krajcar 141 , Elda Krajcar- Percan 142 , Nello Milotti 143 , Branko Okmaca 144 in Bashkim Shehu 145 so rekli, da so, vendar pa vsi odgovori niso bili povsem definitivni. Nekateri skladatelji so čutili potrebo, da podrobneje pojasnijo, kaj imajo v mislih, ko se definirajo za istrske

133 Orli ć, 2004: 172. „Specifi čnosti majhne skupnosti (vas, župnija) so fizi čni stiki, sodelovanje v isti kulturi, medtem ko se pripadniki velikih skupnosti (regija, država) med seboj ne poznajo, čeprav v mislih ustvarjajo skupnost. [...] V lokalnih skupnostih je identiteta ve činoma primarna (razvita znotraj kolektiva zaradi skupnosti življenja in kulture), v regionalnih/nacionalnih skupnostih pa je sekundarna naknadno sprejeta, pogosto uvedena s strani dela skupine.“ 134 Orli ć, 2004: ib. 135 Šeti ć, 1996: 45-50. 136 Suran, 1993: 769. 137 Cocco, 2007: 238-239. 138 Osebni pogovor, 21. jul. 2010. 139 Osebni pogovor, 7. dec. 2009. 140 Osebni pogovor, 13. dec. 2009. 141 Osebni pogovor, 7. dec. 2009. 142 Pianistka in glasbena teoreti čarka. Korespondenca e-mail: 1. dec. 2010. 143 Osebni pogovor, 12. feb. 2010. 144 Osebni pogovor, 9. nov. 2009. 145 Osebni pogovor, 15. apr. 2010.

66 skladatelje. Biti Istran ali ne, je osebna in individualna zadeva, vendar istrstvo temelji na regionalni podlagi, ki nosi del tradicijskega.

4.1. Regionalizem in identiteta

Regionalizem ve činoma nastaja kot odgovor na mo čno državno centralizacijo. Regionalna gibanja se pojavljajo v državah, ki so v svoji osnovi unitarne in centralisti čne ter ne sprejemajo regionalnih posebnosti. Temelji na tradicionalnih vrednotah kot so krajevnost, skupna preteklost, izvirnost, zavest o pripadnosti lokalni skupnosti. Orli ć meni, da je oblika regionalizma in njegova potencialna poznejša transformacija odvisna od politi čnih odlo čitev in tudi od tega, kar ustvarja identiteto dolo čene regije; da lahko regionalna identiteta in nato tudi gibanje (ali obratno), nastane izklju čno na podlagi ne česa, kar že obstaja, kjer so zgodovina, geografija, kultura naredili svoje.146

Istrska regionalna stranka, Istrski demokratski sabor (IDS), v svoji programski deklaraciji piše o identiteti in navaja, da istrijanstvo predstavlja specifi čno zavest o regionalni pripadnosti, ki se nanaša na procese identifikacije istrskega človeka s skupnim ozemljem in zgodovinsko usodo. Navaja Istro kot ve čkulturno (s prebivalstvom slovanske in latinske pripadnosti) in večjezikovno regijo, kjer istrijanstvo izraža kompleksno kulturno dediš čino istrske regije in njenih kulturnih realnosti. Istrijani 147 se identificirajo tako, da manifestirajo hrvaško, slovensko, italijansko nacionalno pripadnost in istrijansko etni čno pripadnost. 148 Od ustanovitve Republike Hrvaške (1990) do danes (zadnje volitve so bile maja 2009) so volivci istrskega polotoka za predstavnike lokalne samouprave Istrske županije izvolili regionalno stranko (IDS), ker so „stranko izena čili z regijo in tradicijo“149 oziroma so stranko

146 Orli ć, 2004: 173. 147 „Ime Istrijan je nare čna oblika imena Istran, ki izhaja iz italijanskega jezikovnega vpliva. Prebivalci so se v 80-tih in prej ve činoma deklarirali z obliko Istrijan in to obliko, ki se je uporabljala tudi v 90-ih, je prevzel IDS in jo postopoma monopoliziral. Lastitev te oblike, ki je bolj„materinska'' kot oblika Istran in ni institucionalno posredovana oblika, je bila zelo pomembna za IDS,saj gre za obliko, ki kaže na jezikovna in etni čna prepletanja na podro čju Istre: torej,na tisto, na čemer je IDS gradil svoj program in identiteto v 90-ih. Z okupacijo pojma Istrijan na lokalnem politi čnem trgu je IDS pridobila prednost v boju za strankarsko predstavništvo identitete. Istočasno pa HDZ preferira hrvaško standardno obliko Istran, ki se vklaplja v kroatocentri čni ideološki okvir.“ Iz: Blagoni ć, Glas Istre, 2/9, 2. avg. 2010. 148 www.ids-ddi.com/ids-ddi/dokumenti/ 7. nov. 2009. 149 Orli ć, 2004: 173.

67 izena čili z identiteto. Vendar pa se je najmo čnejši odraz deklariranja prebivalstva kot istrijan/ka (po regionalnosti) zgodil pri popisu prebivalstva leta 1991, kot odgovor na prihod Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) na državno oblast, „ker niso mogli poistovetiti svoje identitete z izrazito nacionalno obarvanimi obeležji 'prave' hrvaške identitete 'zgor U čke', so se Istrani opredelili za druga čno možnost.“ 150 Že leta 2001 je upadlo število prebivalcev, ki so se v Istri deklarirali kot „regionalci“, razlog za to pa je morda v dejstvu, da je HDZ, nacionalna stranka na ravni države, izgubila na volitvah leta 2000, in so na oblast prišle stranke levega centra in levice, ki so demokratske, liberalne, socialne, kmetske in regionalne.

Istrska županija, ki vidi Istro kot regijo kulture, navaja, da se:

„o čuvanjem tradicijskih vrijednosti svjedo či o multikulturalnosti i tolerantnosti istarskog prostora i njegovih stanovnika, koji su stolje ćima dolazili i odlazili ostavljaju ći znak za sobom, manifestacijama koje su ujedno i druženja na kojima se i dalje čuva doma ća 'ri č' ili 'il nostro dialetto' (Smotra narodne glazbe i plesa Istre, susreti svira ča na dijatonskim harmonikama, bajsevima, sopilama i mihu, folklornim susretima...), [...] Posebna specifi čnost istarske narodne tradicije karakteristi čan je na čin sviranja i pjevanja [...] “151

Eden od razlogov, da se je v Istri ohranila hrvaška istrska ljudska glasba, je ohranjanje nacionalnega. Novejšo zgodovino Istre so zaznamovali trije pomembni pojavi, ki so povezani s krepitvijo istrske identitete, četrti pa še traja. Prvi pojav datira v drugo polovico 19. stoletja, ko je oblast nad mesti na obali politi čno in ekonomsko pripadala Italijanom, upravni in državni aparat cele Istre pa je pripadal Avstriji.152 Hrvaški Istrani, ve činoma kmetje, so ohranili svojo identiteto z ohranjanjem jezika in pisavo ter tradicionalne dediš čine. Istrane tistega časa Bertoša opisuje kot „zaprto, avtarki čno, ljudsko, oralno, nepisano/nepismeno in 'apoliti čno' (sub)kulturo, ki je postopoma za čela prehajati v novo kvaliteto: v 'izobraženo', pisno in politizirano kulturo.“ Piše, da se pojavlja „hrvaška 'intellighenzia', ki je kme čkega porekla in prav ona prepri čljivo

150 Orli ć, 2004: 174. 151 www.istra-istria.hr/index.php?id=258 , 7. nov. 2009: „ohranjanje tradicijskih vrednot pri ča o multikulturalnosti in toleranci istrskega prostora in njegovih prebivalcev, ki so skozi stoletja prihajali in odhajali, ter puš čali za seboj sledi, z manifestacijami, ki so hkrati tudi druženja, na katerih se še naprej ohranja doma ča 'ri č' ali 'il nostro dialetto' (Revija ljudske glasbe in plesa Istre, sre čanja igralcev na diatoni čnih harmonikah, bajsih, sopilah in mihu, folklornih sre čanjih...), [...] Posebnost istrske ljudske tradicije je zna čilen na čin igranja in petja [...]” 152 Gortan-Carlin, mag. 2005: 7-10.

68 demantira stališ če italijanskega nacionalnega/nacionalisti čnega meš čanstva, da se istrski 'Slavi' lahko 'civilizirajo samo, če se italijanizirajo'“ 153 „asimilirajo in, z izgubo nacionalne identitete, izginejo.“ 154

Drugi pojav zajema obdobje po Drugi svetovni vojni, ko se znova raziskujejo in zapisujejo ljudske pesmi. Inštitut za ljudsko umetnost Zagreb je za čel z izdajo zbirke „Ljudska ustvarjalnost Istre“. 155 V tistem obdobju je skladatelj Ivan Mateti ć-Ronjgov še naprej skladal tako, da je uporablja elemente istrske ljudske glasbe v vokalnih delih, Slavko Zlati ć pa jih je vpeljeval v instrumentalno glasbo. Ustanovljeni sta bili manifestaciji Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi , organizirani Koncerti v Evfrazijani , za zabavno glasbo pa Melodije Istre in Kvarnerja. .

Tretji pojav je vezan na dogodke leta 1990, ko se je po razpadu Jugoslavije prebivalstvo upiralo centralizmu in politiki HDZ-ja156 ter prepoznalo regionalno stranko IDS kot tisto, za katero volijo, saj jo ena čijo z identiteto. Vodilna regionalna stranka (IDS) je prepoznala pomembnost ohranjanja tradicijskega ter je finan čno podpirala skoraj vse manifestacije, ki se pojavljajo in katerih cilj je predstavljanje tradicijske dediš čine, ohranjanje in vrednotenje ter delo z mlajšo generacijo. V zabavni glasbi sta se pojavila „Ča-val“ in Etno-jazz ter razli čne oblike glasbene ustvarjalnosti, ki nosijo v sebi „duh“ tradicijskega. „A onput je došlo neko drugo vrime, zbudil se j' zaspali primorski dešpet, došlo j' vrime kad ni nikoga bilo sran re ć 'ča' na Korzu [nanaša se na Korzo v Reki] i kad su tomu istomu 'ča' pljeskali i oni va čigoveh geneh ni zasajen. Došlo j' vrime kad se j' vo ñen jednun jedinun 'Marijun', pjesmun od Duleta z 'Bonaci', zatakal 'ČA val' i preko etera Radio Riki zapljusnul seh i sakoga, vrnjaju ć Rike nestalu tituli „ ČA prijestolnice“. Majko, ča su onda naši stareji bili veseli, aš vnuk ki do čera ni znal ča j' takujin, ni ča j' pala, ni ča nona govori kad re če: 'Mali, hodi mater ženit', najedanput je tel navadit se to, aš mu ni bilo druge ako j' otel bit 'in', ako j' otel bit del plimnoga ' ČA vala'. Došlo j'

153 Bertoša, 1993: 27. 154 Bertoša, 1995: 9; Gortan-Carlin, mag. 2005: 13-14. 155 Izšle so knjige Maja Boškovi ć-Stulli: Istarske narodne pri če (1959), Olinko Delorko: Istarske narodne pjesme (1960) in Ivan Ivan čan: Istarski narodni plesovi (1963). 156 Še posebej po HDZ-ovem osrednjem predvolilnem sre čanju v Pazinu, aprila 1990, ko je dr. Franjo Tu ñman, vznemirjen z žvižganjem in protestiranjem, izjavil, da „'Vsi tisti, ki tukaj žvižgajo in delajo hrup, [...] in s tem kažejo svojo kulturo in odnos do demokracije, se morajo zavedati, da bodo morali oditi iz hrvaških ozemelj tja, od koder so prišli, če ne bodo ubogali volje hrvaškega naroda, njegove suverenosti in dostojanstva'. Čeprav so okoli stali 'Istrani, ve činoma Hrvati'“. Blagoni ć, Glas Istre, 1/9, 30. jul. 2010.

69 vrime kad je Rike vrnjen Sveti Vid, vrnjen va smislu organiziranoj proslave, nakon pet let pauzi, vrnul se j' pred primorske o či i MIK“. 157

Četrti pojav, ki še traja, je proces globalizacije in evropeizacije, ko se zavestno dela na krepitvi zavesti o istrski kulturi in dediš čini, ki jo treba ohranjati in promovirati, da bi se z njo lahko identificirali in razlikovali. Kulturne razli čnosti in interkulturalne dialoge spodbuja tudi UNESCO, ki je oblikoval temeljna na čela, na podlagi katerih je treba utemeljiti zaš čito kulturne dediš čine.158

Orli ć meni, da glasba omogo ča vpogled v politi čno, gospodarsko, emocionalno, etni čno, identifikacijsko, lingvisti čno stanje tako posameznika kot tudi regije 159 , kar je do neke mere pravilno, saj menim, da je glasba v veliki meri odvisna od politi čnih in gospodarskih odlo čitev, da odraža emocionalno, etni čno (s tradicijskimi idiomi) ter lingvisti čno stanje posameznika.

„Istarska narodna glazba u prošlosti zasigurno je imala važniju ulogu u lokalnoj identifikaciji nego u regionalnoj, dok je u sadašnje vrijeme 'važan čimbenik zadržavanja samosvijesti razli čitih etni čkih grupa u zbirnom kontekstu'. Glazba u procesu identifikacije u suvremenoj Istri preuzima ulogu naglašavanja jedinstva njezinih stanovnika.“ 160

Multikulturalnost Istre je eden od dejavnikov kulturne identitete. Vprašanje kulturne identitete se zastavlja že ve č kot eno stoletje, vendar se je opazoval znotraj razli čnih nacij, zgodovinskih sprememb in dogodkov.

157 Mrki ć-Modri ć, 2004: 5. „Takrat je prišel nekakšen druga čen čas, zbudilo se je zaspano primorsko kljubovanje, prišel je čas, ko se nih če ni sramoval povedati ' ča' na Korzu [nanaša se na Korzo v Reki ], in ko so temu ' ča' ploskali tudi tisti, v katerih genih on ni bil zasajen. Prišel je čas, ko se je z le eno 'Marijo', pesmi Duleta iz 'Bonace', za čel ' ČA val', in prek etra Radia Reka zalil vse in vsakogar in vrnil Reki zgubljeno titulo ' ČA prestolnice'. Mati, kako so bili naši starejši takrat veseli, ker se je vnuk, ki še do včeraj ni vedel, kaj je beseda 'takujin' in kaj je 'pala' in kaj babica govori, ko re če: 'Mali, hodi mater ženit', naenkrat hotel tega nau čiti, ker ni bilo druge, če je hotel bit 'in', če je hotel bit del plimnega ' ČA vala'. Prišel je čas, ko se je na Reko vrnil Sveti Vid, ki se je vrnil v organizirani zabavi in po petih letih premora se je pred primorske o či vrnil tudi MIK“ 158 http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35396&URL_DO= DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html , 12. nov. 2009. 159 Orli ć, 2004/2005: 91. 160 Orli ć, 2004/2005: 91. „Istrska ljudska glasba je v preteklosti zagotovo imela pomembnejšo vlogo pri lokalni identifikaciji kot pri regionalni, v današnjem času pa je 'pomemben dejavnik ohranjanja samozavesti etni čnih skupin v množi čnem kontekstu'. Glasba v procesu identifikacije v sodobni Istri prevzema vlogo poudarjanja enotnosti njenega prebivalstva.“

70 4.2. Kulturna identiteta

Na za četku 20. stoletja sta Bela Bartók in Zoltan Kodaly poskušala popularizirati madžarsko ljudsko pesem kot del strategije za širjenje novega smisla kulturne identitete. Za ta dva skladatelja je bil pojem „Madžarski“ nekaj, kar je bilo treba dose či v glasbi. V predgovoru svojega prvega poskusa obdelave ljudske pesmi Kodaly trdi, da „'[m]ost people in Hungarian society are still not Hungarian enough to become fond of these songs' and insists that the songs should be played in concert halls 'like folk songs from foreign countries'“ 161 . S tem je zagotovil, da postane ljudska pesem, ki jo je takrat ohranjala srednja klasa, skupna kulturna dobrina za Madžarsko skupnost, in ne takrat popularen slog glasbene pesmi 19. stoletja znan kot magyar nóta, kot eden od nujnih pogojev za modernizacijo.162

„As to the debate on cultural identity, Bartók's attitude is unmistakable: While he denied the Hungarianness of urban poPular songs, he considered peasant music 'genuine' Hungarian music, which was hitherto unknown; while he radically denied the existence of Hungarian art music before him, he asserted that the results from his and Kodály's endeavor were at once 'new' and 'Hungarian' [...] In the manuscript of this manuscript Bartók actually wrote as follows: 'The compositions written in the last few years raise such a hope that the Hungarian national music in thes sense [read: modern music with the influence of Hungarian peasant music] will be established in the near future.' Even if these words were deleted afterwards in the printed version, they suggest how much Bartók was interested in the creation on national culture-one of the most important topics of cultural nationalism.“ 163

Lissa trdi, da je „Najve čji dosežek skladatelja, če se priklju či glasbeni tradiciji lastne nacije in s tem obogati tradicije glasbene kulture človeštva kot celote. To je bil privilegij zelo majhnega števila skladateljev“164 .

161 Ota, 2006: 42. „'[V]ečina ljudi v madžarski družbi še niso dovolj Madžari, da bi razumeli to pesem' in vztrajajo, da se pesmi izvajajo v koncertnih dvoranah 'kot ljudske pesmi iz drugih držav'“ 162 Ota, 2006: 42. 163 Ota, 2006: 45. „V razpravi o kulturni identiteti je bilo Bartókovo stališ če jasno: Ko je demantiral Madžare z meš čansko popularno glasbo, je menil, da je kme čka glasba izvirna madžarska glasba, ki je bila do takrat neznana. Ko je razmišljal o obstoju Madžarske umetniške glasbe pred njim, je ugotovil, da je rezultat njega in Kodalyja napor na ne čem „novem“ in „Madžarskem“ [...] V rokopisu svojega članka je Bartók zapisal: „Skladbe, ki so pisane zadnjih nekaj let budijo upanje, da se bo Madžarska narodna glasba takšnega tipa [beri: sodobna glasba z vplivom madžarske kme čke glasbe] skladala v bližnji prihodnosti.“ Čeprav so te besede v publicirani verziji izbrisane, govorijo, koliko je bil Bartók zainteresiran za ustvarjanje nacionalne kulture – ene med najpomembnejšimi temami kulturnega nacionalizma.“ 164 Lissa, 1977: 269. O prispevku npr. Verdija v sodobni percepciji nacionalne identitete glej: Godebarge, 2003.

Majer-Bobetko o vprašanju nacionalne identitete v glasbi 165 piše, da so tradicionalni glasbeni elementi v povezavi s pojmom nacionalizma 166 .

„More specifically, nationalism can be seen in the new enthusiasm for folk song and dance, for a special musical idioms that are thought to caracterize people. These are the properties of indigenous music and sometimes quite consciously taken up by composers and incorporated into the traditional genres of art music, which resulted in a specific local or general adaptation nationalistic style.“167

Majer-Bobetko navaja tudi, da se po Bloomu nacionalizem v glasbi manifestira skozi prizadevanje posameznika ali šol skladatelja, ki želijo najti glasbeni idiom, za katerega lahko re čemo, da izraža zna čilnosti svoje države, in sicer direktno, ko se posnemajo ali sprejemajo elementi tradicijske glasbe iz pesmi ali plesov, ki so obarvani s skladateljevo individualnostjo 168 , ali duhovno, ko tradicijski duh v glasbi ni tako dolo čen, je subtilen in težko opazen, vendar so skladatelji zavestno dosegli cilj, brez poseganja po ljudski glasbi. 169

Če razmišljamo regionalno, so v Istri to dosegli Ivan Mateti ć Ronjogov z izjavo, da bo tradicijska glasba obstala, ko se bodo ritmi čni in melodijski elementi tradicijske glasbe vpletli v umetniška dela in konkretno v njegovih vokalnih delih, nato v vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih delih Slavka Zlati ća, potem pa pri sodobnih skladateljih, ki skladajo tako, da uporabljajo elemente tradicijske glasbe. Iz umetniških del, ki vsebujejo „duh“ tradicijske glasbe z uporabo elementov tradicijske glasbe, izhaja identiteta glasbenega dela. Identiteta v smislu programskega zna čaja porekla dolo čenega dela (geografskega, zgodovinskega, etni čnega in jezikovnega, če gre za vokalno delo).

165 Nacionalno identiteto v glasbi so raziskovali številni muzikologi. Navajam le nekatere: o nacionalni identiteti v glasbi na Jadranu je pisal Cavallini, 2004: 489-511; o nacionalni identiteti Slovenske glasbe v globalizacijskih procesih je pisal Stefania, 2006: 12-23; o glasbi in italijanski identiteti je pisal Galasso, 2008: xlviii, 450. 166 Za etnomuzikološko raziskovanje identitete in glasbe glej: Adamo, 1999: 279-307; O vplivu tradicijske glasbe v umetniških skladbah, glej: Utz, 2002:129-165; ali Littel, doktorsko delo, 2001. 167 Majer-Bobetko, 1998: 79. „Konkretneje, nacionalizem je opazen v novem navdušenju za ljudsko pesem in ples, za glasbene idiome, za katere so mislili, da ozna čujejo ljudi. Te avtohtone glasbene lastnosti so v časih povsem zavestno vzete od skladatelja in inkorporirane v tradicijske žanre umetniške glasbe, kar je ustvarilo posebno lokalno ali 'nacionalisti čno' adaptacijo ob čega stila.“ 168 O pomenu individualnosti pri skladatelju in identiteti je pisal Arblaster, 2002. 169 Majer-Bobetko, 1998: 79-80.

72 Umetniška glasba z istrskim idiomom s časom ne bo zgubila identitete glasbenega dela, ker je zapisana in je zato konstantna. Vendar pa se pri tradicijski glasbi lahko folklorni elementi, zaradi globalizacije, pretoka časa ali z na činom prenosa, ki se vedno manj ohranja (ustno), izgubijo oziroma spremenijo. 170

„Kako ohraniti nematerialno kulturno dediš čino“ je ena od tem, s katerimi se ukvarja Etnološki muzej Istre, in ki potencira spodbujanje skupnosti, da se še naprej ukvarjajo z vsemi aspekti nematerialne kulture.171

4.3. Identiteta glasbenega dela

Supi čić meni, da: „Svako glazbeno djelo je glazba, ali svaka glazba nije glazbeno djelo. Kao što je poznato, glazbeno djelo par excellence, s njegovom složenom unutarnjom organizacijom i širokom 'arhitekturom', velikim vokalnim, vokalnoinstrumentalnim i instrumentalnim formama i visoko razra ñenom polifonijom i harmonijom, stvorila je samo europska kultura, i to unutar umjetni čke glazbe.“ 172

Nadalje,

„Kada se radi o identitetu glazbenog djela, čini se sigurnim da i njega treba upoznati u povijesnoj perspektivi, a ne samo na temelju kategorijalne podjele, prema kojoj Lissa možda preoštro stavlja na jednu stranu europsku tradiciju, a na drugu sve ostalo, pa tako op ćenito i 'glazbu izvaneuropskih civilizacija'. C. Dahlhaus opravdano upozorava na to da se identitet glazbenog djela ne smije krivo shvatiti kao nepromjenljivost, ali da 'se može osloniti na činjenicu da u neprekinutoj ovisnosti tradicija oni momenti koji ostaju jednaki gotovo uvijek prednja če nasuprot onima koji su promjenljivi'; premda: je li Machautov motet nakon 600 godina još uvijek 'isti', može biti dvojbeno, dok je identitet jedne Beethovenove simfonije dovoljno osnovan'. Me ñutim, ako se radi o vremenskoj distanci, valja re ći da ona sama po sebi ne mora utjecati na identitet glazbenog djela.

S druge strane, ako je varijabilnost jedno od najzna čajnijih svojstava narodne melodije koje se manifestira pri njezinim susljednim izvedbama, sama melodija, pripadala narodnoj ili umjetni čkoj glazbi, 'najneposredniji' je i 'najpristupa čniji', a prema nekim

170 O tradiciji, inovaciji in modernosti v razvojnih spremembah je pisano npr. v reviji Slovenská hudba: Revue pre hudobnú kultúru, 2005, ki jo je uredila Földešová. 171 V tem kontekstu je namen Istrske županije otvoritev Centra za nematerialno kulturno dediš čino, ki naj bi deloval v sklopu Etnološkega muzeja Istre. Glas Istre , 7. apr. 2010. 35. 172 Supi čić, 2006: 128. „Vsako glasbeno delo je glasba, ampak vsaka glasba ni glasbeno delo. Kot je že znano je glasbeno delo par excellence, s svojo kompleksno notranjo organizacijo in široko 'arhitekturo', z velikimi vokalnimi, vokalno-instrumentalnimi in instrumentalnimi formami in visoko razvejano polifonijo in harmonijo ustvarila le evropska kultura, in sicer znotraj umetniške glasbe.“

73 autorima i 'najuvjerljiviji' njezin element, onaj koji osvaja i one koji ne znaju ništa o glazbenoj tehnici.“ 173

Če se vrnemo na Supi čićevo misel, da je vsako glasbeno delo glasba, vendar vsaka glasba ni glasbeno delo, in da je glasbeno delo par excellence ustvarila le evropska kultura, in sicer znotraj umetniške glasbe, ter na sodobno splošno prisotno misel, da je treba sprejeti vso glasbo kot pomemben dejavnik osvetlitve sodobne etno/muzikologije, kar odpira vrsto vprašanj tudi o identiteti glasbenega dela, ki navaja na meddisciplinarnost,174 je vprašanje glasbene tradicije na relaciji skladatelj – tradicijska glasba – percepcija.

Vprašanje identitete v glasbi je kompleksno vprašanje. Današnja premišljanja o identiteti v glasbi peljejo v razli čne smeri. Medtem ko Sorce Keller piše o glasbi kot afirmaciji in prezentaciji identitete,175 Ingarden piše o problemu identitete v glasbenem delu,176 Della Seta pa se sprašuje: Katero identiteto vsebuje današnja evropska muzikologija 177 , npr. na Norveškem pa iš čejo odgovor na vprašanje glasbe in identitete v Narviku, industrijskem mestu med opero in punkom 178 .

4.4. O glasbeni tradiciji

Trditve, ki jih je Sofija Lissa napisala o glasbeni tradiciji, še vedno veljajo. Za čenši s pomenom tradicije v primerjavi z zgodovino „Brez tradicije ne obstaja zgodovinska kontinuiteta, saj je tradicija tisto, kar ustvarja povezavo med posameznimi stopnjami te

173 Supi čić, 2006: 130. „Ko gre za identiteto glasbenega dela, se zdi prepri čljivo, da je tudi njo treba spoznati v zgodovinski perspektivi in ne le na podlagi kategorijske razdelitve, do katere Lissa morda preve č ostro postavlja po eni strani evropsko tradicijo in po drugi vse drugo in nato tudi na splošno 'glasbo zunajevropskih civilizacij'. C. Dahlhaus upravi čeno opozarja na to, da se identiteta glasbenega dela ne sme napa čno dojeti kot nespremenljivost, vendar pa 'se lahko opre na dejstvo, da so v neprekinjeni odvisnosti tradicij tisti momenti, ki ostanejo enaki, skoraj vedno v prednosti, v nasprotju s tistimi, ki so spremenljivi'; čeprav: ali je Machautov motet po 600 letih še vedno 'isti', je lahko dvomljivo, medtem ko je identiteta neke Beethovnove simfonije dovolj utemeljena'. Vendar je za časovno distanco treba povedati, da ona sama zase nujno ne vpliva na identiteto glasbenega dela. Če je po drugi strani variabilnost ena najpomembnejših lastnosti ljudske melodije, ki se manifestira pri njenih naslednjih izvedbah, je sama melodija, ne glede na to ali sodi med ljudsko ali umetniško glasbo, 'najbolj neposreden' in 'najbolj dostopen', pri nekaterih avtorjih pa tudi 'najbolj prepri čljiv' element, tisti, ki osvaja tudi tiste, ki ne vedo ni č o glasbeni tehniki.“ 174 Stefanija, 2007: 184. 175 Sorce Keller, 2002: 187-210. 176 Ingarden, 1990: 25-27. 177 Della Seta, 2006: 307-348. 178 Svendsen, 2005: 232-257.

74 kontinuitete“179 ter zgodovine v primerjavi s tradicijo „Vsako zgodovinsko obdobje ustvarja novo izbiro iz dostopnih kulturnih virov preteklosti in le ona postaja tradicija“180 , kjer „kultura“ vklju čuje vsoto kulturnih fenomenov, ki so se razvili skozi zgodovino, tradicija pa vklju čuje le tiste kulturne elemente, ki so potrjeni kot vrednote; ali „Vsako zgodovinsko obdobje reinterpretira dostopne tradicije za lastno uporabo, da bi jih spremenilo in tako tudi samo prispevalo k razvoju umetnosti, ta prispevek pa sam spet postane tradicija za poznejše obdobje in ustvarja tkivo, ki je sestavljeno iz razli čnih elementov in je predmet nadaljnje interpretacije“181 . Prek definiranja tradicije:

„S obzirom na tradicije u umjetnosti – a naro čito u glazbi – one su: a) podložne promjeni tijekom povijesti, tj. mijena poga ña ono što društvo za se preuzima kao tradiciju iz zalihe dostupne kulture; b) mijenjaju se zajedno s taloženjem novih tekovina glazbene kulture; c) iste tradicije mogu razli čito djelovati u razli čitim razdobljima jednog te istog društva; d) pod utjecajem stranih tradicija one mogu proizvesti hibride, širiti se i modificirati unutar dane nacionalne kulture; e) u razli čitim razdobljima iste tradicije mogu biti vrednovane bilo kao pozitivne bilo kao negativne, ovisno o op ćem stajalištu koje se upotrebljava kao sistem odnosâ za njihovu procjenu; f) tamo gdje je uklju čena glazba one mogu pripadati ne sâmoj glazbenoj proizvodnji, nego i drugim elementima glazbene kulture, tj. na činu primanja, slušala čkom stavu; g) tradicije iz drugih kulturnih sfera kao što su religija, jezik, obi čaji itd. mogu tako ñer utjecati na umjetnost; h) tradicije koje pripadaju razli čitim, vremenski bližim ili daljim povijesnim razdobljima kulture mogu djelovati jedna pored druge; i kona čno, i) u doba ve će kulturne stabilizacije porast tradicijâ može biti neprestani porces, ili se može odvijati na mahove, s prekidima, osobito za vrijeme povijesnih faza koje i same prolaze kroz burne razvitke. One, me ñutim, vrše stalan utjecaj koji je potpuno neovisan o takvim oštrim rezovima kakvi u povijesti glazbe bijahu razdoblja prvog i drugog svjetskog rata. “182

179 Lissa, 1977: 253. 180 Lissa, 1977: 254. 181 Lissa, 1977: 256. 182 Lissa, 1977: 255-256. „Glede na tradicije v umetnosti – še posebej v glasbi –so le-te: a) skozi zgodovino podvržene spremembi, tj. spreminja se tisto, kar družba iz zaloge dostopne kulture zase prevzema kot tradicijo; b) spreminjajo se skupaj s zbiranjem novih dediš čin glasbene kulture; c) iste tradicije lahko razli čno delujejo v razli čnih obdobjih iste družbe; d) pod vplivom tujih tradicij lahko proizvedejo hibride, se širijo in modificirajo znotraj dolo čene nacionalne kulture; e) v razli čnih obdobjih iste tradicije so lahko vrednotene kot pozitivne ali kot negativne, odvisno od splošnega stališ ča, ki se uporablja kot sistem odnosov za njihovo ocenjevanje; f) tam kjer je vklju čena glasba, lahko pripadajo ne samo sâmi glasbeni proizvodnji, ampak tudi drugim elementom glasbene kulture, tj. na činu sprejemanja, stališ ču poslušalca; g) tradicije iz drugih kulturnih podro čij kot so religija, jezik, obi čaji itn. lahko tudi vplivajo na umetnost; h) tradicije, ki pripadajo razli čnim, časovno bližjim ali daljšim zgodovinskim obdobjem kulture, lahko delujejo ena ob drugi in kon čno, i) v obdobju ve čje kulturne stabilizacije je lahko pove čanje tradicij nenehni proces ali pa se pojavlja ob časno, s prekinitvami, posebej v obdobju zgodovinskih faz, ki tudi same prehajajo skozi pretresljiv razvoj. Vendar pa le-te nenehno vplivajo in ta vpliv je popolnoma neodvisen od takšnih ostrih prekinitev, kot sta v zgodovini glasbe bili obdobji prve in druge svetovne vojne.“

75 Kako dolo čena dela in lastnosti glasbenega stavka postanejo tradicija? Lissa trdi, da objektivne lastnosti niso zadostna osnova za to, ampak o tem odlo ča le množi čni sprejem, splošno soglasje glasbenih strokovnjakov, založnikov in publike.183

Masovno sprejemanje klasi čne glasbe v duhu tradicijskega idioma v Istri, ki je po popisu prebivalstva leta 2001 imela 206.344 prebivalcev 184 , je mogo če le, če vklju čimo goste, ki bivajo v Istrski županiji. Npr. v prvih osmih mesecih 2006. leta je na podro čju Istrske županije bivalo 2.163.828 gostov, samo v avgustu istega leta pa kar 635.517. 185

4.5. „Duh“ tradicijskega v glasbenem delu

Ota 186 je raziskoval zakaj je „duh“ tradicijske glasbe po Bartókovem mnenju pomemben oziroma zgodovinsko ozadje skladateljevega pogleda na ljudsko glasbo s težiš čem na uporabo „duha“ glasbe in se sprašuje: Kaj je to „duh“ v glasbi in kako deluje? Trdi, da je Bartók mnenja, da ljudska glasba vpliva na umetniško glasbo in involvira celoten proces kreativnih dogodkov. To ne zajema obdelave ljudske pesmi, temve č zbiranja in sprejemanja spontanega na čina ekspresije, ki jo najde v ljudski glasbi.

Bartókovo dojemanje „duha“ ljudske glasbe obsega nekaj aspektov: trdno prepri čanje v vrednoto ljudske glasbe, jasna lo čitev ljudske in umetniške glasbe, predpostavko, da ima umetniška glasba korenine v ljudski tradiciji in tendenco videnja vplivov ljudske glasbe pri skladatelju skozi ustvarjalno aktivnost bolj kot v motivih ali melodijah. 187

Bartókove diskusije „duha“ ljudske glasbe gredo v dve smeri: prva: ni zadostna le uporaba motivov ali ritmi čne formule folklorne glasbe in druga: vpliv ljudske glasbe se mora zaznati samo v spontani ekspresiji skladatelja. 188 Madžarski kritik Geza Csath je ocenil Bartókovo glasbo kot nekaj „novega“ in isto časno „Madžarskega“. Menil je, da

183 Lissa, 1977: 263. 184 http://www.istra-istria.hr/index.php?id=14 ; 10. apr. 2010. 185 www.suvremena.hr/1157.aspx ; 10. apr. 2010. Ve č o no čitvah na istrskem podro čju in na podro čju cele R Hrvaške podaja Inštitut za turizem na svojih uradnih spletnih straneh. http://www.iztzg.hr/hr/institut/projekti/informacije/hrvatski_turizam_u_brojkama , 22. dec. 2010. 186 Ota, 2006: 35. 187 Ota, 2006: 38. 188 Ota, 2006: 45.

76 je Bartókova glasba „resni čno nova v formi, izdelavi in zvoku, a je hkrati baza in njene korenine so v vseh nas.“ 189

Koliko Istra promovira ljudsko glasbo v svojih umetniških skladbah s tendenco izražanja „duha“ tradicijske glasbe?

O duhu tradicije v umetnosti v Istrski županiji pišejo:

„Tradicija je i inspiracija mnogim umjetnicima koji je pamte, istražuju i oblikuju na suvremen na čin. Njihova glazba, pisana rije č, likovni i scenski izraz svjedo če kako zavi čajne vrijednosti mogu biti i jesu univerzalne i trajne, kako se umjetnik današnjice može vrlo uspješno identificirati sa svojim korijenima i u doba sveprisutne globalizacije te stvarati nove i jedinstvene kulturne vrijednosti. [...] Želja je Istarske županije da se kultura u Istri dalje razvija i mijenja te da potvrdimo kako smo regija kulture na ponos i spomen Zvane Črnje, Andree Antica di Montona, Luigija Dallapiccole, Slavka Zlati ća, Fulvia Tomizze, Mate Balote, Antonia Smareglie, Matije Vla čića Ilirika, Carlotte Grisi, Giuseppine Martinuzzi… i svih onih spomenutih i nespomenutih koji su stvarali kulturu i znanje kao i onih koji danas umjetni čkim, znanstvenim i kulturnim radom stvaraju ozra čje tolerancije, razumijevanja, prihva ćanja razli čitosti toliko potrebnih našoj regiji i svima u svijetu.“ 190

4.6. „Tradicijski duh“ v istrski glasbi

Na prehodu iz 20. v 21. stoletje lahko „tradicijski duh“ istrske glasbe v ožjem pomenu najdemo v vseh glasbenih žanrih duhovne, klasi čne, zabavne in folklorne glasbe, kjer je glasba sestavni del produkcije in reprodukcije, v širšem pomenu pa ga najdemo tudi pri tistih manifestacijh, na katerih se tradicijsko ponuja: ljudske veselice, praznovanja, sejmi in drugo, kar predstavlja tisto izvirno in avtenti čno in za Istro pomembno turisti čno destinacijsko ponudbo.

189 Ota, 2006: 43. 190 www.istra-istria.hr/index.php?id=258 , 7. nov. 2009. „Tradicija je tudi navdih številnim umetnikom, ki se je spomnijo, raziskujejo in oblikujejo na sodoben na čin. Njihova glasba, pisna beseda, likovni in scenski izraz pri čajo, kako so lahko krajinske vrednote univerzalne in trajne, kako se sodobni umetnik lahko zelo uspešno identificira s svojimi koreninami tudi v času vseprisotne globalizacije ter ustvarja nove in enkratne kulturne vrednote. [...] Istrska županija si želi, da bi se kultura v Istri še naprej razvijala in spreminjala, in da bi potrdili, da smo regija kulture v ponos in v spomin na Zvaneta Črnjo, Andrea Antica di Montona, Luigija Dallapiccole, Slavka Zlati ća, Fulvia Tomizze, Mata Balote, Antonia Smareglie, Matije Vla čića Ilirika, Carlotte Grisi, Giuseppine Martinuzzi… in vseh tistih omenjenih in neomenjenih, ki so ustvarjali kulturo in znanje ter tistih, ki danes z umetniškim, znanstvenim in kulturnim delom ustvarjajo vzdušje tolerance, razumevanja, sprejemanja razli čnosti, ki so tako nujni za našo regijo in povsod v svetu.“

77 Veliko so k ohranjanju istrske tradicijske glasbene dediš čine in zanimanje za njo ter za glasbo, ki iz nje izhaja, prispevale manifestacije, in sicer že omenjeni Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi , nadalje Revija ljudske glasbe in plesa Istre , Melodije Istre in Kvarnerja ter posamezniki v sklopu zabavne glasbe.

Skladatelji, ki skladajo v tradicijskem duhu, lahko pri skladanju racionalno pristopijo k tradicijskim glasbenim elementom ali pa emotivno pristopajo k skladanju, če zaradi njihovega porekla iz njih samih izhaja glasba, ki neizogibno vsebuje elemente „tradicijskega duha“.

Na zgoš čenki „Klavirska glazba istarskih skladatelja“ 191 , ki jo izvaja mag. art. Elda Krajcar Percan in jo je izdala založba Cantus d.o.o. leta 2009, je od enajstih predstavljenih skladateljev istrski tradicionalni duh prepoznaven, in sicer brez natan čne analize del, v nekaj skladbah: Istarski suiti Ivana Mateti ća Ronjgova, Čakavskim stihovima Slavka Zlati ća, Fantasiji Istriani Nella Milottija, Metamorfozi ðeni Dekleva- Radakovi ć in Istarskom preludiju Bruna Krajcarja.

4.6.1. Duhovna glasba

Duh tradicijske glasbe v novejšem času lahko poiš čemo tudi na podro čju duhovne glasbe. Tudi na tem podro čju je za četnik Kanat .

Na Sre čanju pevskih zborov Naš kanat je lip je bil v obdobju med letoma 2006 in 2008, torej na 34., 35. in 36. dvodnevnem in tridnevnem Sre čanju, organiziran en ve čer duhovnih skladb, ki je potekal v Evfrazijevi baziliki v Pore ču. S skupnim petjem vseh zborov se je slišala pesem Oče naš Matka Brajše Rašana, s katero se je za čel in kon čal program v Baziliki 192 . Vsa tri leta so bile na repertoarju duhovne skladbe skladateljev, ki so v skladbo vpeljali elemente istrske lestvice in tradicionalnega istrsko-primorskega duha.

191 Poleg že omenjenih, zgoš čenka vsebuje tudi naslednje skladbe: A.Smareglia: Danza delle ondine (iz suite Oceana ), B.A. Shehu: Sonata za glasovir 1. Allegro vivo, 2. Largo, D. Bassanese: Varijacije za klavir , M. Brajkovi ć: Kontrasti , B. Okmaca: Impromptu , D. Bužleta: Tango aurora. 192 V druge dneve Sre čanj, ki potekajo v pore čki Zbornici, na za četku in na koncu koncertnega ve čera vsi zbori pojejo Matko Brajša Rašanovo pesem Krasna zemljo, Istro mila , kar je ena izmed zna čilnosti Sre čanja Naš kanat je lip .

Leta 2006 je izšel razpis za nove duhovne skladbe, ki je zahteval, da skladbe temeljijo na zna čilnostih istrsko-primorskega ljudskega melosa ( istrski lestvici ) in na čakavski besedi v umetniški obdelavi na besedilo duhovnega zna čaja, in da so namenjene amaterskim pevskim zborom. Leta 2007 je bila natisnjena zbirka Naš kanat je lip: Zbirka duhovnih skladb I. , ki jo je uredila ðeni Dekleva–Radakovi ć. Vsebuje zborovska dela: Ljube Kuntari ća: Baš ćanska plo ča (na prepis besedila: Branka Fu čića) za mešani zbor; štiri skladbe ðeni Dekleva-Radakovi ć: Per Mariam ad Jesum (na besedilo: Antuna Milovana) za mešani zbor; Sveti Toma (na ljudsko besedilo) za mešani zbor; U Buožjih ruokah (na besedilo Tomislava Milohani ća) za mešani zbor; Molitva Svetemu Mauru (na besedilo Tomislava Milohani ća) za mešani zbor; Adalberta Markovi ća: Ot če Naš (na ljudsko besedilo) za sopran in alt solo in mešani zbor ter Branka Starca: Zdrava bila divica Marijo za mešani zbor. Nov razpis za duhovne skladbe je izšel leta 2009, vendar najdemo v naslednji, X. Zbirki skladb: Naš kanat je lip, duhovno skladbo Kristine Jurmana in Marka Ritoše: Oče – san ča san, Ma, čigov si ti?, a tudi opombo, da je zbirka nastala po Razpisu za leto 2010. 193

Nov projekt, ki se je za čel avgusta 2008, je Maša po starinski , umetniškega vodje Bruna Krajcarja. Manifestacija se je odvijala v Sv. Petru v Šumi, kjer je potekala okrogla miza s predstavitvijo pesmarice „Lusmarine moj zeleni“ Ivana Pava čića Jecali ća, koncelebrirana je bila slavnostna maša na kateri je pel pevski zbor gradiš čanskih Hrvatov iz mesta Frakanava, ki je izvedel celotno „Mašo po starinski“ z melodijami in besedilom, ki so jih gradiš čanski Hrvati ohranili skozi ve č kot pet stoletij. Po maši je organiziran nastop 13 cerkvenih zborov, vokalnih skupin, ljudskih pevcev in glasbenikov ter klap. (Priloga št. 16: Plakat manifestacije Maše po starinski 2008 ). To je bila prva revija starocerkvenega ljudskega petja, na kateri so bila izvajani dokaj zanemarjena dela ljudske glasbene dediš čine. Iz programa so razvidne nenavadne interpretacije, kot sta petje „na tanko in debelo“ na sakralno besedilo in izvirni starocerkveni ljudski napev, obdelan s sodobnimi aranžmajskimi intervencijami za klapsko izvedbo.

193 Torej, na ponovljenem razpisu za Kanat 2010 . Iz: Naš kanat je lip: X. Zbirka skladb , 2010.

79 Poreško-pulski škof Ivan Milovan je v pozdravnih besedah na Prvi reviji Maša po starinski čestital organizatorjem za prispevek pri ohranjanju ljudskega zaklada kot „dela naše duše, ponosa in identitete“. Sam škof, torej, spodbuja razmišljanje o identiteti, ki jo promovira glasba ter o „ponosnem“ pomenu ohranjanja tradicijskega.

Naslednjega leta je potekala Druga hrvaška revija starocerkvenega ljudskega petja v sklopu Supetarskega kulturnega poletja 2009 , ki je program razširila tudi s turisti čno ponudbo. Ob „Maši po starinski“, ki jo je vodil Župnijski pevski zbor iz Punta na otoku Krku in Reviji starocerkvenega ljudskega petja, je potekal tudi nastop folklornega društva Pazin in KUD Šokadija iz Batrine, sestavni del programa pa je bil Gastro fest „Kuhinja po starinski“ na katerem se je pripravljala „Pašta po starinski“, ki so jo lahko poskusili vsi obiskovalci.194

4.6.2. Revitalizacija tradicijske glasbe

Od leta 1990 do danes, ko je delovala le osrednja Revija ljudske glasbe in plesa Istre (od 1966., ki poteka avgusta, pred njo pa so julija revije v razli čnih istrskih mestih), je vedno ve čji pomen na izvirnem, tradicijskem petju, igranju in plesu, kar je poleg ohranjanja tradicijskega, povezano tudi z regionalno identiteto; danes se lahko v Istri v poletnih mesecih udeležimo izvajanju bitinad v Rovinju ali manifestacij, kot so: mednarodno sre čanje harmonikarjev na diatonični harmoniki Z armoniku v Ro č (od l. 1989, druga nedelja v maju), mednarodno sre čanje igralcev bajsa Bajsi u Dragu ću (od l. 1990, tretja nedelja v juniju), sre čanje harmonikarjev Armonike zad kaštela v Žminju (od l. 1995), sre čanje igralcev na ustnih harmonikah Zasopimo na organi ć v Gra čiš ću (od l. 1996, tretja nedelja v maju), sre čanje istrskih godcev na mehu, dvojnicah, šurlah in sopelicah Meh na srcu v Raši (od l. 1996, zadnja aprilska nedelja), festival istrskih klap 195 in vokalnih skupin Pivaju ći sva smo blaga stekli v Buzetu (od l. 1998), mednarodni festival folklore Leron v Vodnjanu (od l. 2001), mediteranska folklorna sre čanja Zlatna sopela v Pore ču (od 2001), sre čanje godcev na tradicijska glasbila osrednje Istre Nadalinu u pohode v Pagubicah (od 2003), sre čanja igralcev in pevcev

194 Tretja „Maša po starinski“ je potekala 22. avgusta 2010. http://www.svpetarusumi.hr/novosti/292/Masa-po-starinski-2010/Masa-po-starinski-2010.aspx , 22. dec. 2010. 195 Fenomen klap v Istri je neraziskano podro čje, ki ni predmet raziskovanja v tem delu. Je fenomen novejšega datuma, ki vedno bolj napreduje.

80 istrske tradicijske glasbe Zasopimo i zakantajmo po stare užance v Boljunu in Zakantajmo istrijanske kante v Baratu (od l. 2004, druga sobota v septembru), sre čanje violinistov in igralcev na druge gunjcove 196 instrumente Z vijulini sopu muškardini v Humu (od l. 2006, drugo junijsko soboto), sre čanje igralcev na priro čnih in nadomestnih glasbilih Fešta prez štrumienti v Lindaru (od l. 2007 - 2010), revija tradicijske glasbene dediš čine severne Istre Zarozgajmo na Ćićariji v Laniš ću (od l. 2008).

Med pomembnejšimi manifestacijami, kjer se zbirajo otroci in mladina, so: Tekmovanje sopcev in kantadurjev osnovnih in srednjih šol, ki poteka zadnjo nedeljo v septembru; Sre čanje mladih glasbenikov tradicijskih instrumentih Istre, ki poteka v nedeljo po veliki no či in Sre čanje Folklornih skupin vrtcev in osnovnih šol Istrske županije, ki poteka prvo nedeljo po zaklju čku šolskega leta.197

Veliko število omenjenih manifestacij finan čno podpira Istrska županija s programom Ohranjanje tradicijskih vrednot pri Upravnem oddelku za kulturo,198 kar pri ča o pomenu, ki jo imata obnova in ohranjanje tradicije za regionalno upravo.

4.6.3. Zabavna glasba

MIK (Festival Melodije Istre in Kvarnerja) je ustanovljen leta 1964; t. i. Stari MIK je potekal vsako leto do l. 1986, Novi MIK pa se nadaljuje od leta 1993 do današnjih dni.199 Namen ustanovitve razpisa in manifestacije je bil "spodbuditi mlade in še

196 Gunjci so istrski godci. 197 Iz arhiva Branka Perni ća. Osebni pogovor, 19. nov. 2010. 198 Npr. leta 2008 je za ohranjanje tradicijskih vrednot Županija dala 300.000 kn; in sicer za: 43. revijo ljudske glasbe in plesa Istre, 34. sre čanje pevskih zborov Naš kanat je lip , Mali kanat, 20. mednarodno revijo diatoni čnih harmonik Z armonikom v Ro č, VI. Mednarodni festival folklore Leron, Meh na srcu in Labinski konti, Ohranjanje kulturne dediš čine Istre – Barbanštine , Supci pod mavricun, Zarozgajmo na Ćićariji – Laniš će 2008, Zasopimo na organi ć, Bajsi u Dragu ću, Ceremonialna izvolitev župana za eno leto , Fešta pres štrumienti, Z vijulino sopu muškardini, Katalogiziranje glasbenih del Slavka Zlati ća, Ohranjanje arhiva istrske tradicijske glasbe Renata Perni ća in za druge programe. Iz: www.istra- istria.hr/index.php?id=119 , 18. feb. 2008. 199 Mrki ć-Modri ć, 2004: 8. „Tudi sam MIK, ki se je profiliral v šestdesetih, bil v sedemdesetih v zenitu, je v osemdesetih za čel upadati proti materi zemlji. 'Stari MIK' je utihnil leta 1987 in ob finan čnih težavah, ki so ga spremljale od vsega za četka, so številni menili, da je pri njegovi ukinitvi pomagalo to, da je premalo pozornosti posve čal 'izobraževanju' mlajših kadrov, ni sledil novi produkcijski poti in verjetno zaradi kroni čnega pomanjkanja finan čnih sredstev ni vlagal v oglaševanje ter se znašel v situaciji, da ga je povozil čas. Tako 'zaspan' je ostal do 1993. leta, z izjemo kratke prebuditve ob praznovanju Svetega Vida leta 1991 [...]MIK se je ponovno rodil 1993. leta pod direktorsko palico Milke Čakarun Lenac in pod umetniškim vodstvom Andreja Baše ter z veliko pomo čjo Mirka Cetinskega in Ina Mirkovi ća.“

81 neuveljavljene avtorje za delo na podro čju skladanja"200 . Zna čilnost MIK-a je, da spodbuja skladatelje k ustvarjanju zabavne glasbe v tradicijskem duhu in leta 1976 je Vladimir Fajdeti ć zapisal:

„Folklor postaje u ovom festivalu vrednota koja će u sklopu zabavnog izraza osmisliti stvaralaštvo na podru čju zabavne glazbe kod nas, stvaraju ći s jedne strane glazbu što bi povezivala naše selo i grad, [...]. To drugim rije čima zna či, da se folklor uklopi u novi izraz i donese osobitosti sredine, te time istaknu i nove vrednote sli čne onima u tzv. ozbiljnoj glazbi. Što se ti če melodija na ovogodišnjem MIK-u [misli se na MIK održan 1976. godine] mogli bismo ih podijeliti na tri skupine: s jakom folklornom bojom, s nazna čenim elementima odre ñene sredine i s ugo ñajem zna čajnim za mediteranske gradove i gradi će kojih je utjecaj izvršen i na naše podru čje.“ 201

Posebnost festivala je tudi v dejstvu, da gre za „potujoči“ festival. Njegovo odvijanje ni vezano za eno mesto in na trajanje, ampak poteka poleti, v petnajstih dneh, v raznih krajih Istre in Kvarnerja, po čemer je tudi dobil ime.202

Najbolj zastopani avtorji glasbe na Starem MIK-u so bili: Nello Milotti, Andrej Baša, Heda Piliš, Ljubo Kuntari ć, Lada Kos, Josip Forenbacher, Aco Petrovi ć, Adela Dobri ć, Bojan Adami č in drugi, za Novi MIK pa najve č ustvarjajo: Robert Grubiši ć, Bruno Krajcar, Andrej Baša, ðor ñe Novkovi ć, Ivica Frleta, Ivica Badurina, Ivo Lesica, Aleksandar Valen čić in drugi. 203 Glede na število izvajanih pesmi na Starem in Novem MIK-u, so njihove pesmi peli: Toni Kljakovi ć, Mirko Cetinski, Ljiljana Budi čin – Manestar, Lada Kos, Aldo Galeazzi, Betty Jurkovi ć, Lidija Percan, Radojka Šverko, Nevia Rigutto, Vesna Neži ć Ruži ć in drugi. 204

200 „ Festival MIK je nastal na spodbudo Radia Zagreb, predvsem pa tedanjega urednika za ljudsko glasbo Josipa Stojanovi ća. V tistem času se je vzporedno delalo tudi na ustanovitvi drugih regionalnih festivalov: Split, Kajkavske popevke, Slavonija. Josip Stojanovi ć je z velikim entuziazmom prihajal v Opatijo k Veljku Miloši ću, direktorju že etabliranega "Festivala Opatija", z idejo o ustanovitvi festivala, ki bi zajemal zahodni del Hrvaške. [...]Povabljeni so bil tedanji glasbeniki iz reškega podro čja in to je bil za četek.“ Ve č v arhivu MIK-a, na: www.festivalmik.com/index.php?option=com_content&task=view&id=26&Itemid=68 , 3. feb. 2010. 201 Glas Istre, 8. jul. 1976. „Na tem festivalu folklora postaja vrednota, ki bo v okviru zabavnega izraza na črtovala ustvarjanje na podro čju zabavne glasbe pri nas in ustvarjala glasbo, ki bo povezovala naše vasi in mesta, [...]. To z drugimi besedami pomeni, da se folklora vklopi v nov izraz in prinese zna čilnosti okolja ter s tem poudari tudi nove vrednote, ki so podobne tistim v t. i. klasi čni glasbi. Kar zadeva melodije na letošnjem MIK-u [gre za MIK, ki je potekal l. 1976], jih lahko razdelimo v tri skupine: močno folklorno obarvane, z poudarjenimi elementi dolo čene sredine in z vzdušjem, ki je zna čilno za mediteranska mesta in mesteca, ki so vplivali tudi na naše podro čje.“ 202 Npr. Festival MIK 2009 je potekal od 17. junija do 28. junija v Malem Lošinju, Kostreni, Novem Vinodolskem, Višnjanu, Bakru, Krku, Labinu, Puli, Gra čiš ću, Čavlih in na Reki. Glas Istre , 30. jun. 2009. 46. 203 Mrki ć-Modri ć, 2004: 135. 204 Mrki ć-Modri ć, 2004: 132.

Ob nagradi publike, nagradi strokovne ocenjevalne komisije, nagradi za najboljši aranžma, nagradi za najboljše besedilo in drugih občasnih nagradah, se je od leta 1967 podeljevala tudi nagrada „Roženice“, in sicer tistemu skladatelju, ki je v skladbi najboljše uporabil istrski melos. Najve čje število nagrad v tej kategoriji je prejel Nello Milotti, ki je nagrajen kar enajstkrat, sledijo Bruno Krajcar s štirimi nagradami, Robert Pilepi ć s tremi, Bojan Adami č, Vili Škufli ć in Bruno Zahtila z dvema, enkrat pa so nagrajeni Ivica Badurina, Andrej Baša, Adela Dobri ć – Jela ča, Ljubo Kuntari ć, Vesna Neži ć Ruži ć, Mladen Radolovi ć, Gianni Signorelli, Šime Stama ć, Meri Trošelj, Tihomir Vidoši ć in Matko Zorica.

V intervjuju, ki ga je skladatelj Nello Milotti dal Danielu Na činovi ću, lahko izvemo, da je v časopisih pisalo, da je pretekli MIK [tukaj gre za festival l. 1976] festival Milottijevih kompozicij, na kar je skladatelj odgovoril: „Gre za neinformiranost. Sploh se ni problem pozanimati, kako vse to poteka. Jaz svoje kompozicije pošiljam anonimno ali pa pod psevdonimom. Od 65 prijavljenih pesmi je izbranih 16, med njimi – 5 mojih. Lahko bi se zgodilo, da ne bi bila sprejeta niti ena. Ne re čem, da žirija ne more prepoznati moje kompozicije, a četudi jih – jih ne rabi izbrati!“ 205

O melodiji v zabavnih skladbah Nella Milottija 206 muzikologinja Danijela Lovri ć piše: „Žanrovska raznolikost, skladateljska originalnost te bogata melodijska invencija, zna čajke su glazbenoga jezika Milottijevih ostvarenja na polju zabavne glazbe. Paleta melodijskih linija razotkriva skladatelja bogate glazbene invencije koja je vješto ukomponirana u razli čite glazbene forme; od šlagera, šansone i talijanske kancone do slobodnijih prokomponiranih pjesama. Sve je to prožeto istarskim melosom koji temelji na istarskoj ljestvici, te primorskim melosom što ovim pjesmama daje prepoznatljivost i osebujan kolorit.“ 207

205 Glas Istre, 8. jul. 1976. 206 Ob praznovanju Milottijevega 80. rojstnega dne je izšla zgoš čenka „Evviva Milotti“ z dvaindvajsetimi Milottijevimi pesmimi, ki jih izvajajo hrvaški estradni pevci. 207 Lovri ć, 2007: 169. „Žanrska razli čnost, skladateljska originalnost ter bogata melodijska invencija, so zna čilnosti glasbenega jezika Milottijevih stvaritev na podro čju zabavne glasbe. Paleta melodijskih linij odkriva skladatelja z bogato glasbeno invencijo, ki je spretno vkomponirana v razli čne glasbene forme; od šlagerja, šansona in italijanske kancone, do bolj svobodnih prekomponiranih pesmi. Vse to je prepleteno z istrskim melosom, ki temelji na istrski lestvici, ter primorskim melosom, kar tem pesmim daje prepoznavnost in zna čilna barvitost.“

83 Tudi skladatelj Slavko Zlati ć je analiziral vlogo in pomen MIK-a in zabavne glasbe ter zapisal:

„Ove godine prisustvujemo ve ć osmi put manifestacijama festivala MIK. U 11 mjesta Istre, Hrvatskog primorja i u Krku, 11 ve čeri uzastopce, izvodit će se 21 'Melodija', odjekivat će zabavna pjesma s prizvukom karakteristika narodnog melosa ovih krajeva. No time se ne će iscrpsti ni program ni sadržaj tog festivala, a pjesme što ćemo ih čuti ne će igrati i odigrati svoju namjenu samo u toku jedne sezone. U tim činjenicama upravo leži zna čenje i smisao ovog festivala, po tome se on i razlikuje od svih ostalih festivala zabavnih melodija u čitavoj Jugoslaviji. Osnovna zamisao i namjera pokreta ča i organizatora ovog festivala bila je i ostala je – intencija da zabavna melodija koliko 'u zvuku' toliko 'u rije či' i sadržajem potraži svoj korijen u narodnom muzi čkom i govornom izražaju ove regije. Ve ć smo odavno uvidjeli i priznali osebujnost i izvornost istarsko-primorskog kanta i svirke i uo čili muzikalnost čakavske rije či i čakavskog stiha. Savjet i pobuda kompozitorima koji stvaraju zabavne melodije da inspiraciju za njih potraže u narodnom napjevu i u čakavštini ra ñao je iz godine u godinu sve bolje rezultate. Ne samo da je rastao broj melodija koje su svojim prizvukom 'naše', doma će, ve ć su se pojavljivala sve bolja djela. Slušaoci su ih prigrlili, 'Samanji', 'Bokalete', 'Lindari', 'Kartuline' i druge melodije postale su sveop ća svojina – a to je i namjena muzike ovog tipa – i čak prodrla daleko preko granica što ih ome ñuje folklorna podloga. Rast u kvaliteti još je uo čljiviji u tekstovnom dijelu melodija, u poeziji. Dok je u 'Dometima' br.6/1970. Zvane Črnja s pravom prigovorio izboru teksta melodija iz 1970. g. dotle je ove godine od 80-tak kompozicija čak 25 komponirano na vrlo dobre tekstove, ve ćim dijelom još nepoznate. [...] Draž i čar, upravo vrijednost MIK-a je u njegovoj fizionomiji, upravo u tome što kroz njegove melodije provejava duh toga kraja, veza sa zemljom. I zabavna melodija postaje kozmopolitska, internacionalna, obi ñe svijet prvenstveno kada je obojena nacionalno, kada vu če svoj korijen iz naroda. Za tu tvrdnju ne treba boljeg primjera od latino-hispano-ameri čke zabavne muzike. Postoje, doduše rijetka, mišljenja da se kroz melodije MIK-a degradira i profanira ozbiljnost narodnog stvaralaštva. Ništa pogrešnije od toga! Prije svega: neozbiljno je suprostavljati se masovnoj potrebi za zabavom i razonodom. Ta potreba postojala je i ranije, ona ne predstavlja neki posebni novovjeki zahtjev sadašnjeg društva, pa ni omladine. Zabava je samo, zahvaljujući brojnim medijima, postala masovnijom, dostupnijom nego li ranije. Otuda proizlazi da nije svejedno kakova će ona biti. Bez sumnje se naše društvo u cjelini premalo brine o razini zabave, tu šund i ki č caruju, dok mnogi audio-vizuelni mediji gude muziku niz dlaku lošem ukusu. [...] Od melodija MIK-a istarsko-primorski muzi čki folklor ne će stradati. Dapa če, on se i na taj na čin osuvremenjuje. A dok bude suvremen, aktualan, ne će odumirati ni u svom izvornom obliku. Druga, ne manja vredno ća što je treba priznati MIK-u leži u činjenici da je taj festival u mjestima kroz koja on prolazi pokrenuo i probudio doma će, vlastite snage na bezbrojne aktivnosti u podru čju kulture [...] Tako MIK u neku ruke i nehotice podsje ća na Tespisova kola. Pa ako u daljnjem razvoju i ne dospijemo do razine i dometa helenskog teatra, - eppur su muove!“ 208

208 DAPA. kut. 11. 2.4.5.4.26. in kut. 15. 2.4.1.3.1.4. „Letos se že osmi č udeležujemo manifestacij festivala MIK. V 11. krajih Istre, Hrvaškega primorja in v Krku, 11. ve čerov zaporedoma, se bo izvajalo

Po letu 1990 se je v zabavni glasbi razvijal „ ČA val“ 209 kot „odgovor na politi čno in socialno življenje v Istri“, v katerem so glasbeniki za čeli peti v dialektu (na čakavici), slogovno od zabavnega popa do rocka. Predstavniki „ČA vala“ so naslednji izvajalci: Alen Vitasovi ć, Livio Morosin, Dražen Turina in „Šajeta“ in „Gustafi“. V „ČA valu“ pomembno komponento ustvarja poudarjeno lokalno nare čje v pesmi, istrska izvirna glasba pa je zanemarljiva v odnosu na jezik, vendar pa so od vseh predhodnikov zabavne glasbe, ki so peli v dialektu in sodelovali na razli čnih festivalih, prav oni tisti, ki so se sredi devetdesetih let prebili „priko U čke“ v druge Hrvaške kraje 210 . Sanja Kalapoš kot predhodnika in za četnika „ČA vala“ omenja vlogo in pomen glasbe

21 'Melodij', slišala se bo zabavna pesem s prizvokom, ki ima zna čilnosti ljudskega melosa tega kraja. Vendar se s tem ne bosta iz črpala ne program in ne vsebina tega festivala, pesmi, ki jih bomo slišali, pa ne bodo igrale in odigrale svoje vloge le v eni sezoni. Prav v teh dejstvih se skrivata pomen ter smisel tega festivala in po tem se tudi razlikuje od vseh drugih festivalov zabavnih melodij v Jugoslaviji. Osnovna ideja in namen ustanovitelja in organizatorja tega festivala je bila in je ostala – intenca, da zabavna melodija, tako 'v zvoku', kakor tudi 'v besedi' in z vsebino, poiš če svoje korenine v ljudskem glasbenem in jezikovnem izrazu te regije. Že zdavnaj smo spoznali in priznali zna čilnost in izvirnost istrsko-primorskega kanta in igranja, in opazili muzikalnost čakavske besede in čakavskega verza. Nasvet in spodbuda skladateljem, ki ustvarjajo zabavne melodije, da inspiracijo zanje poiš čejo v ljudskem napevu in v čakavski besedi, sta iz leta v leto porajala vse boljše rezultate. Ne samo, da se je pove čalo število melodij, ki so s svojim prizvokom 'naše', doma če, temve č so se pojavljala vedno boljša dela. Poslušalci so jih sprejeli, 'Samanji', 'Bokalete', 'Lindari', 'Kartuline' in druge melodije, so postale ob ča last – kar je tudi namen glasbe tega tipa – in je prodrla dale č čez meje, ki jih dolo ča folklorna podlaga. Dvig kakovosti je še bolj opazen v besedilnem delu melodij, v poeziji. Medtem ko je v 'Dometih' št .6/1970 Zvane Črnja z vso pravico prigovarjal izbiri besedil melodij iz 1970. l., je letos med približno 80 kompozicijami kar 25 komponiranih na zelo dobra besedila, ve činoma še neznana. [...] Draž in čar, prav vrednota MIK-a je v njegovi fizionomiji, prav v tem, ker skozi njegove melodije prehaja duh tega kraja, vez z zemljo. In zabavna melodija postane kozmopolitska, internacionalna, gre okoli sveta predvsem, ko je nacionalno obarvana, ko vle če svoje korenine iz ljudstva. Za to trditev ne potrebujem boljšega primera, kot je latino-hispano-ameriška zabavna glasba. Obstajajo, sicer redka, mnenja, da se skozi melodije MIK-a degradira in profanira resnost ljudskega ustvarjanja. Ni č ni bolj napa čno od tega! Predvsem: ni razumsko zoperstavljati se množi čni potrebi po zabavi in razvedrilu. Ta potreba je obstajala tudi prej, ne predstavlja neke posebne novoveške zahteve današnje družbe in mladine. Zabava je postala zaradi številnih medijev samo bolj masovna, bolj dostopna, kot je bila prej. Od tod izhaja, da ni vseeno, kakšna bo. Cela naša družba nedvomno premalo skrbi za raven zabave, kjer kraljujeta šund in ki č, številni avdio-vizualni mediji pa vrtijo glasbo, ki je po volji tistim s slabim okusom. [...] Istrsko-primorska glasbena folklora se od melodij MIK-a ne bo uni čila. Nasprotno, tako se bo posodobila. In dokler bo sodobna, aktualna, ne bo izumrla niti v svoji izvirni obliki. Druga, a zato ne manjša vrednota, ki jo je treba priznati MIK-u, je dejstvo, da je ta festival v krajih skozi katera prehaja pognal in prebudil domače, lastne mo či za številne aktivnosti na podro čju kulture [...] Tako MIK nehote spominja na Tespisov voz. In četudi v nadaljnjem razvoju ne bomo prispeli do ravni in razsežnosti helenskega teatra - eppur su muove!“ 209 Uredniki na Radio Reka, spodbujeni z veliko koli čino pesmi v dialektu, so februarja 1994. leta ustanovili posebno top listo in jo poimenovali „ Ča-val“, po kateri se je pozneje poimenovalo tudi celo gibanje. Ve č v: Kalapoš, 2002: 43. 210 Orli ć, 2004/2005: 103.

85 Francija Blaškovi ća211 , Ivona Orli ć pa ga uvrš ča kot za četnika identifikacijsko- nare čnega rocka, kjer ima besidarenje 212 glavno besedo.213

4.6.4. Istrski šanson

Z istrskim šansonom se lahko zajame žanr, s katerim kantavtor, orglar, skladatelj in radijski urednik Bruno Krajcar obdeluje verze in jih pretaka v glasbo. Pisatelj Daniel Na činovi ć v spremni knjižici k zgoš čenki „Mate Balota“ opisuje:

„[...] Bruno Krajcar postojano prati tradicije istarske narodne i umjetni čke glazbe. Čini to uhom stru čnjaka i znanjem profesionalca, a kao umjetnik elemente i strukture te glazbe unosi u ostvarenja često protkana karakteristikama jazza i raznih modernih aplikacija pri kojima dostojanstvo kulturološkog uzora nikad ne biva dovedeno u pitanje. U tom smislu, kao skladatelj zborske, klapske ili kazališne glazbe, jednako kao autor šansona, songova i pjesama popularne glazbe uop će, Krajcar je izgradio prepoznatljiv identitet nadovezuju ći svoje stvaralaštvo na bogatu baštinu i umjetni čke, autorske glazbe u Istri, od Smareglie do Brajše i Ronjgova, pa do Zlati ća, Prašelja, Milottija. Često su njegova ostvarenja, uz nepredvidivu glazbenu imaginaciju, utemeljeni i na terenskom istraživanju starih folk-oblika muzi čkog izraza.“ 214

4.6.5. World music/Etno glasba

Istrski world music oziroma etno-jazz „zastopa“ kantavtorica Tamara Obrovac, ki je bila nominirana za prestižno nagrado BBC Radio 3 World music Awards 2004 v kategoriji Evropske glasbe in Nagrade publike. Na njeni spletni strani piše: „Pevka, flavtistka, skladateljica in avtorica tekstov Tamara Obrovac, je ena izmed najpomembnejših in najbolj vsestranskih osebnosti na hrvaški glasbeni sceni in zaradi

211 Kalapoš, 2002: 36. 212 Izraz, s katerim je Franci Blaškovi ć opisal svoje koncerte v intervjuju za tednik Nacional Pauli Bobanovi ć. Bobanovi ć, . 1. avg. 2010. 213 Kalapoš, 2002: 36 in Orli ć, mag. 214 Na činovi ć, 2008: CD Mate Balota. „[...] Bruno Krajcar spremlja tradicije istrske ljudske in umetniške glasbe. To dela z ušesom strokovnjaka in znanjem profesionalca, kot umetnik pa elemente in strukture te glasbe vnaša v dela, ki so pogosto prepletena z značilnostmi jazza in razli čnih modernih aplikacij, pri katerih dostojanstvo kulturološkega vzora nikoli ni vprašljivo. V tem smislu je Krajcar tako kot skladatelj zborovske, klapske ali gledališke glasbe, kakor tudi kot avtor šansonov, songov in pesmi popularne glasbe nasploh, zgradil prepoznavno identiteto in nadaljeval svojo ustvarjalnost v bogati dediš čini in umetniški, avtorski glasbi v Istri, od Smareglie do Brajše in Ronjgova ter do Zlati ća, Prašelja, Milottija. Njegova dela z nepredvidljivo glasbeno imaginacijo pogosto temeljijo tudi na terenskem raziskovanju starih folk-oblik glasbenega izraza.“

86 vplivov istrske ljudske glasbe in dialekta, ki ju uporablja pri ustvarjanju svojega glasbenega izraza, je v nekaj zadnjih letih postala zelo popularna.“ 215 Na vprašanje o glasbeni izobrazbi navaja, da je kon čala srednjo glasbeno šolo, smer: flavta.216

K etno glasbenim prizadevanjih je pomembno prispeval tudi Dario Maruši ć, ki skozi raziskovanja, nastope, izdelavo instrumentov in predavanja seznanja doma če ter tuje ob činstvo z istrsko tradicijo. V Grožnjanu je npr. vodil World Music/etno glasbeno delavnico, ki jo je izvajal v sklopu poletnih delavnic Mednarodnega kulturnega centra Hrvaške glasbene mladine v Grožnjanu. Med letoma 2005 in 2008 je vodil delavnico „Glasba Istre“ in v časopisu Glas Istre so 17. septembra 2007 navedli: „To je bilo nadaljevanje mednarodnega sodelovanja s Švedsko. Udeleženci etno-kampa, ki je tam potekal, so dobili priložnost, da pridejo na Hrvaško in delajo z Dariem. Delavnica je bila odli čna, potekala je predstavitev, na kateri so pokazali, koliko so se v tako kratkem času nau čili in seznanili s tradicijsko glasbo Istre, seznanili pa so se tudi z izdelavo instrumentov.“ 217 Podobne delavnice so se v Grožnjanu izvajale tudi prej, kot navaja Pintar:

„Folklor Istre jedna je od latentno prisutnih tema u programu Kulturnog centra [Grožnjan], a realizirala se u brojnim predavanjima, naro čito u prvih deset godina, te u dva te čaja o istarskim narodnim instrumentima (1985. i 1986.). Nakon prekida od 15 godina, etnoglazba se 2003. vratila u program [...], a 2005.-2008. etnomuzikolog Dario Maruši ć, uz druge predava če, vodio je World Music – etno glazbenu radionicu posve ćenu prvenstveno glazbi Istre. Od 2006. ta je radionica postala dio Svjetske mreže Etno kampova Jeunesses Musicales International, koja uklju čuje kampove u Švedskoj, Belgiji, Makedoniji, Velikoj Britaniji, Češkoj, Estoniji i Sloveniji.“ 218

Zadnje dve leti so opazni nastopi Franka Krajcarja, glasbenika multiinstrumentalista in njegove skupine Indivia, ki je zase v časopisu Glas Istre povedal „Ponosno dajem tujcem možnost, da se na ljudski veselici seznanijo z enim delom Istre in istrske glasbe,

215 Obrovac. . 1. avg. 2010. 216 Korespondenca, 13. sept. 2010. 217 Glas Istre . 17. sep. 2007: 32. 218 Pintar, 2009: 116. „Folklora Istre je ena od latentno prisotnih tem v programu Kulturnega centra [Grožnjan] in se je realizirala na številnih predavanjih, posebej v prvih desetih letih, ter na dveh te čajih o istrskih ljudskih instrumentih (l. 1985 in 1986). Po petnajstletnem premoru se je etnoglasba leta 2003 vrnila v program [...], od leta 2005 do 2008 pa je etnomuzikolog Dario Maruši ć, poleg drugih predavateljev, vodil World Music – etno glasbeno delavnico, ki je bila v prvi vrsti posve čena glasbi Istre. Od 2006. leta je ta delavnica postala del Svetovne mreže Etno kampov Jeunesses Musicales International, ki vklju čuje tabore na Švedskem, v Belgiji, Makedoniji, Veliki Britaniji, na Češkem, v Estoniji in Sloveniji.“

87 oziroma world music scene. [...] jaz in moja skupina Indivia na etno-ambientalen na čin ponujamo boljšo sliko neke lepše Istre, njene zgodovine in prihodnosti. “219

4.7. Istrski skladatelji in avtorji glasbe o glasbi „v duhu istrskega ljudskega

melosa“

V letih 2009 in 2010 so bili intervjuvani naslednji skladatelji in glasbeniki, avtorji glasbe: - Dario Bassanese 220 , skladatelj - Massimo Brajkovi ć221 , skladatelj - ðeni Dekleva-Radakovi ć222 , skladateljica, akademska glasbenica harmonikarka - Bruno Krajcar 223 , akademski glasbenik orglar - Elda Krajcar-Percan 224 , mr. art. pianistka, glasbena teoreti čarka - Nello Milotti 225 , skladatelj - Branko Okmaca 226 , profesor predmetov glasbene teorije - Bashkim Shehu 227 , skladatelj.

Zastavljena so jim bila vprašanja, ki povprašujejo po „istrskem skladatelju“ in kje je treba poiskati „duh istrskega ljudskega melosa“. Druga zastavljena vprašanja so zadevala koncerte v Istri na splošno in jih bomo obravnavali pozneje.

1. Kaj za Vas pomeni pojem „istrski skladatelj“ D.B.: Skladatelj, ki črpa in je v svojih delih navdihnjen z istrsko lestvico in svobodno uporablja sodobne glasbene izraze in tehnike, s katerimi je navdihnjen, hkrati pa živi in deluje v Istri. M.B.: Istrski skladatelj je tisti skladatelj, ki živi v Istri. Pridevnik „istrski“ dobi po mestu bivanja.

219 Glas Istre . www.glasistre.hr/showbiz/vijest/191864, 5. apr. 2010. Krajcar, Franko. Indivia. CD. Zagreb: CRM&Croatia records, 2010. 220 Osebni pogovor je potekal 21. julija 2010 v Mestni knjižnici v Novigradu. 221 Osebni pogovor je potekal 7. decembra 2009 v Študentski menzi Univerze Jurja Dobrile v Puli. 222 Osebni pogovor je potekal 13. decembra 2009 pri skladateljici doma v Pore ču. 223 Osebni pogovor je potekal 7. decembra 2009 v Multimedijskem centru v Puli. 224 Korespondenca, e-mail, 1. decembra 2010. 225 Osebni pogovor je potekal 12. februarja 2010 pri skladatelju doma v Puli. 226 Osebni pogovor je potekal 9. novembra 2009 v kabinetu št. 23b Univerze Jurja Dobrile v Puli. 227 Osebni pogovor je potekal 15. aprila 2010 na Oddelku za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli.

88 ð.D.R.: Uporaba istrske lestvice pri skladanju. B.K.: Skladatelj, ki uporablja enega od istrskih idiomov (istrsko lestvico ali nekatere druge elemente ljudske glasbe). E.K.P.: Skladatelj, ki je po poreklu iz Istre in pri skladanju pogosto uporablja istrsko lestvico kot izhodiš če za skladanje in navdih ter motive iz ljudske glasbene tradicije, ki jih s svojo genetiko posebno razume. N.M.: Skladatelj, ki živi na istrskem podro čju in piše melodije z istrskimi zna čilnostmi. B.O.: Tisti, ki je rojen v Istri ali tisti, ki sklada v t. i. istrski lestvici. B.S.: Odvisno od tega, kako se gleda. Lahko je nacionalna opredelitev, lahko pa je tudi geografska. Npr. Chopin: Poljak in Chopin: Francoz.

2. Kdo je za Vas istrski skladatelj na prehodu iz XX. v XXI. stoletje? D.B.: ðeni Dekleva-Radakovi ć in Nello Milotti M.B.: ðeni Dekleva-Radakovi ć, Bruno Zahtila 228 , Bruno Krajcar, Branko Okmaca, Bashkim Shehu, Luigi Donorà 229 , Elda Krajcar-Percan 230 , Nello Milotti, Dario Bassanese, Vlado Benussi 231 .

228 Bruno Zahtila je zraven Nella Milottija in Bruna Krajcara najbolj izvajan skladatelj pesmi Melodije Istre in Kvarnerja. Skladatelj in klaviaturist popularne skupine iz Galižane „Anelidi“, ki je bila ustanovljena 15. 5. 1965 in deluje še danes. http://www.istrapedia.hr/hrv/59/anelidi/istra-a-z/ ; 1. apr. 2010; Mrki ć-Modri ć, 2004. 229 Luigi Donorà je bil rojen v Vodnjanu 1935. Kon čal je Konservatorij „G. Verdi“ v Torinu, diplomiral pa na konservatoriju z istim imenom v Milanu: kompozicijo, dirigiranje in vokalno glasbo. Izpopolnjeval se je pri eminentnih pedagogih (Mario Rossi, Peter Maag, Goffredo Petrassi, Franco Donatoni, Luigi Dallapiccola, Nino Antonellini). Prejel je ve č nagrad za kompozicijo (Parma, Rim, Trst, Kopenhagen in dr.). Njegova dela so izvajana v Piccola Scala v Milanu, Piccolo Regio v Torinu, Gledališ ču Verdi v Trstu, v Accademia Chigiana v Sieni, v Teatro dell'Opera Casinò di Sanremo, Istrskem narodnem gledališ ču v Puli. Leta 1993 pa je imel vrsto koncertov v New Yorku, Sloveniji in na Hrvaškem v duetu z violon čelistom Renzom Brancaleonom. Izdal je zgoš čenko s komorno glasbo v založbi diskografske hiše Ariston iz Milana (1994). Je avtor simfoni čnih, komornih, scenskih in vokalnih del. Živi in dela v Torinu. http://viapellicodue.splinder.com/tag/luigi ; 24. apr. 2010. http://www.pizzicato.ch/I/bio/donora.shtml 230 Elda Krajcar-Percan (Pula, 11. 9. 1958) je diplomirala klavir leta 1981 (E. Kova čić Murai), 1982. pa tudi glasbeno teorijo (mentor A. Klobu čar) na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Leta 1984 je kon čala tudi podiplomski študij klavirja s koncertom v Hrvaškem glasbenem zavodu. S koncertom v Istrskem narodnem gledališču v Puli je novembra 2006 praznovala 25. obletnico umetniškega in pedagoškega dela. Ob 25. obletnici, maja 2007, je na letni skupš čini Hrvaškega združenja glasbenih umetnikov v Zagrebu prejela plaketo za dolgoletno delovanje. Pou čuje klavir v nazivu višjega predavatelja na Oddelku za glasbo Univerze Jurja Dobrile v Puli. http://www.unipu.hr/index.php?id=470 ; 24. apr. 2010. Skladala: Pri ča bez rije či, za solo harmoniko; Spod raklja , za kitaro; Dve meditacije o Istri (za klavir ali harmoniko); Kontrasti „MD“ , za klavir štiriro čno; Tema '90 , za duet harmonik; Pjesme Dobriše Cesari ća, za glas in klavir; Tri "Er" za eden do dveh instrumentov, instrument in glas (oziroma instrument in enoglasni do triglasni zbor); Zdravo Marijo za vokalno skupino (triglasno). Korespondenca, e-mail, 1. decembra 2010. 231 Vlado Benussi je diplomiral na Pedagoški akademiji v Puli (fiziko in italijanski jezik). Od leta 1972 leta dela kot u čitelj v Italijanski osnovni šoli “Bernardo Benussi” in je vodja skupine, ki preu čuje

89 ð.D.R.: Massimo Brajkovi ć, Dario Bassanesse, Bashkim Shehu, Branko Okmaca. B.K.: Nello Milotti, Dušan Prašelj, Branko Okmaca, Damir Bužleta, Massimo Brajkovi ć, Dario Bassanesse, ðeni Dekleva-Radakovi ć, Tamara Obrovac 232 . E.K.P.: Massimo Brajkovi ć, ðeni Dekleva-Radakovi ć, Bruno Krajcar, Branko Okmaca. N.M.: Vsako mesto ima melodije, ki so zna čilne za to mesto. Glede na te elemente nastaja glasba, ki je zna čilna za lokaliteto. B.O.: Tisti, ki je rojen v Istri ali sklada v t. i. „istrski lestvici“. B.S.: Po Slavku Zlati ću ni bilo napisano delo na evropski ravni z elementi iz istrske tradicijske glasbe. Obstajajo skladatelji, ki ustvarjajo, vendar so to dela z istrskim idiomom manjšega obsega.

3. Ali menite, da ste „istrski skladatelj“? D.B.: Da. M.B.: Da. rovinjski dialekt. V Italijanski skupnosti mesta Rovinj je dolga leta delal kot avtor stripov v rovinjskem dialektu (1970-1989). Na za četku šestdesetih let 20. st. je za čel s svojo glasbeno-umetniško dejavnost (prvo pesem je skladal l. 1963) v skupini “Le perle”, ki so se kasneje premenovali v “I cannibali”. Potem je pel in igral v ve č skupinah. V sedemdesetih letih 20. stoletja je utemeljil in vodil vokalni kvartet “Le quattro colonne” (spiritualne, gospel in tradicijske rovinjske pesmi) ter trio “Biba, Vlado & Ricky” z repertoarjem pesmi v rovinjskem dialektu, ki jih je sam napisal. Dolga leta je bil član, potem pa tudi vodja zbora Kulturno-umetniškega društva “Marco Garbin” Italijanske skupnosti iz Rovinja. Skupaj s soprogo Bibo Benussi je leta 1993 sodeloval na italijanskem festivalu otroške pesmi Zecchino d’oro in je za pesem La barchetta di carta prejel drugo nagrado v skupnem zaporedju ter prvo (nagrada “Zecchino d’argento”) za najboljšo tujo pesem, ki je predstavljala Hrvaško in Italijansko narodno skupnost. Je kantavtor nare čnih pesmi (rovinjsko-istriotski in istrovenetski) in pesmi v italijanskem jeziku. Skladal je okoli sto otroških pesmi (med katerimi je okoli dvajset nagrajenih na Festivalu Italijanske unije ter na Festivalu “Cantapiccolo” v Tolentinu, pokrajina Marke). Je avtor besedil in skladb za 22 pesmi v rovinjskem nare čju, ki so posnete na avdiokasetah “Puòche paruòle” in “Viècia Ruveîgno”, pozneje pa so bile (2000) vklju čene na zgoš čenko skupaj z besedili, glasbo in video posnetki z razli čnih koncertov. S Bibo Benussi in skupino midi-pevcev Italijanske skupnosti iz Rovinja je leta 1997 realiziral glasbeno kaseto “Butemola in canto”. Med drugimi aktivnostmi je treba omeniti tudi retrospektivno zgoš čenko ob 35. obletnici delovanja kvarteta “Le quattro colonne” (s 12 spirituali in gospeli ter 12 rovinjskimi tradicionalnimi pesmimi); kantato Cantine marinar za istrski simfoni čni orkester in dva solista (sopran in mezzosopran); Oûna miteîna ∫utalateîna , glasbena komedija v rovinjskem dialektu, ki je bila predvajana leta 1986 na TV Koper-Capodistria in je prevedena tudi v hrvaški jezik ter posneta na DVD-ju; zgoš čenki “Revival” in DVD “Butemola in canto” (2006 /2007); A Figarola , druga glasbena komedija; Viècia Rovigno , tretja glasbena komedija. Vlado Benussi je sodeloval in bil tudi nagrajen na razpisih “Istria Nobilissima” (na razpisu leta 2006 je prejel prvo nagrado v kategoriji “Glasbene razprave” z delom “La batana fa 100 anni”). Prejel je tudi številne nagrade in priznanja v Istri ter v regijah Furlanija-Julijska pokrajina in Bene čija. Benussi, 2007: 173-174. 232 Tamara Obrovac (1962-). Kantavtorica in avtorica glasbe. „Izšlo je 6 avtorskih zgoš čenk [...] prek katerih profilira avtorski pristop in ustvarja enkratno avtorsko formo, ki je navdihnjena z istrsko in širšo mediteransko tradicijo in etablira 'osebno poetiko avtorice'. Prejela je ve č nagrad. http://www.tamaraobrovac.com/index.php?aid=1 , 22. dec. 2010.

90 ð.D.R.: Da. B.K.: Da. E.K.P.: Da. N.M.: Da. B.O.: Da. B.S.: Jaz sem skladatelj, ki deluje v Istri.

4. Na kateri ravni je treba iskati „istrskost“ v skladbi? D.B.: V zgradbi. M.B.: V zgradbi, v zvoku in v „duhu“. ð.D.R.: V zgradbi, v zvoku in v „duhu“. B.K.: V zgradbi, v zvoku in v „duhu“. Vsi elementi lahko pridejo v poštev, a temelj za „istrskost“, to prepoznavnost, je zastavil I.M. Ronjgov s tako imenovano lestvico. E.K.P.: V zgradbi. Z uporabo glasbenih elementov iz bogate ljudske tradicije (napevi, plesi, obi čaji, ritem). N.M.: V zgradbi, v zvoku in „duhu“. Zna čaj hrvaške istrske tradicijske glasbe in čakavski dialekt. B.O.: Z uporabo tega zna čilnega tonskega niza bodisi kot lestvice, modusa bodisi kot serijo. B.S.: V vzdušju; v mikrostrukturah.

5. Katero je, po Vašem mnenju, Vaše najbolj uspešno delo/a, ki vsebuje istrsko- primorske glasbene elemente? D.B.: Vokalna: Stari hrast M.B.: Vokalna: Škita čki balun Instrumentalna: Preludio Vokalno-instrumentalna: Leptir na dlanu Glasbeno-scenska: Mosaico istriano ð.D.R.: Orkestralna: Rakata č – simfonijska poema B.K.: Instrumentalna: Istarska rapsodija Solo-pesem: Daleki dom Etno jazz: Koza E.K.P.: Dve meditacije o Istri (za klavir ali harmoniko)

91 Spod Raklja (za kitaro) N.M.: Instrumentalna: Concerto in modo istriano , za kitaro B.O.: Orkestralna: Inventio za simfonijski orkester Koncertantna: Koncert za fagot in orkester Instrumentalna: Sonata (za dve kitari) Vokalna: U šumi B.S: V skladbi Convulzije za Bayan je precej elementov. Istrski rondo , ki bo vseboval 21 plesov, še ni dokon čan. To bo trostav čni ABACABA; (3X7), kjer bo A stabilen balun, osnova, okoli katere se vrtijo epizode z motivi, elementi tradicijske glasbe razli čnih (7) narodnosti: židovska, romska, albanska...

4.8. O pojmu in definiciji „istrski skladatelj“

Skladatelj Dario Bassanese je izjavil233 , da piše instrumentalno glasbo, ki nima istrskih tradicionalnih elementov, pri vokalni glasbi pa ga besedilo navdihuje pri skladanju v tradicijskem duhu. Kljub temu se po čuti kot istrski skladatelj, saj se je rodil v Istri, po drugi strani pa pravi, da mogo če ne v tolikšni meri, da bi spremenil svoj slog skladanja in za čel uporabljati elemente tudi v instrumentalni glasbi. Namre č, kot skladatelj, ki je del italijanske narodne manjšine, poudarja, da istrska tradicijska glasba ni le glasba osrednje Istre oziroma glasba „hrvaškega“ porekla, ampak tudi tista, ki so jo ustvarili pripadniki drugih narodnih manjšin, ki v živijo Istri in je le-ta zanje dom (npr. Italijani, ali pa Črnogorci iz vasi Peroj). „Tudi njihova glasba sodi v istrsko tradicijsko glasbo“, trdi.

Po drugi strani pa skladatelj Bashkim Shehu, ki živi v Puli že dvajset let zase pravi, da je „skladatelj, ki deluje v Istri“ in je po tej plati tudi istrski skladatelj, čeprav je po narodnosti Albanec. Na vprašanje Nuše Hauser „V kolikšni meri je tradicija Kosova prisotna v vaših delih?“, je za Glas Istre izjavil: „Dokler živim, se ne bom znebil atmosfere, barve, ritma, nekakšne mikro-strukture posameznih zna čilnih glasbenih vsebin mojega kraja. To bo vedno prisotno. Vklju čujem jih fragmentarno, ne citiram jih.

233 Bassanese, Dario. Osebni pogovor. 21. jul. 2010.

92 Razvijam jih, one postanejo del vzdušja, s čiš čenjem in analizo pa pridem do enotnosti.“ 234

Elda Krajcar-Percan pa meni 235 , da je istrski skladatelj „pianist, ki izvaja dela istrskih skladateljev“. Torej, izvajalec, ki s svojo interpretacijo vdihuje življenje delom istrskih skladateljev.

Torej, definicija istrski skladatelj glasbe je ve čplastna definicija. Z definicijo „istrski skladatelj“ lahko zajamemo: - skladatelja, ki je rojen v Istri; - skladatelja, ki je rojen ali živi v Istri in sklada v istrsko-primorskem tradicijskem duhu; - skladatelja, ki je rojen ali živi v Istri in sklada v tradicijskem duhu tistih narodnosti, ki živijo v Istri; - skladatelja, ki živi v Istri in zase meni, da je istrski skladatelj; - skladatelja, ki sam zase meni, da je istrski skladatelj.

Istrski skladatelj ne more biti skladatelj, ki se sam tako ne definira in sam zase ne meni, da je istrski skladatelj, a sklada v istrsko-primorskem tradicijskem duhu ali duhu narodnosti, ki živijo v Istri. Velja tudi za avtorja glasbe – glasbenika, ki ni kon čal študija kompozicije, vendar pa se ukvarja s skladanjem (slika št. 2)

234 Hauser (2), 2008: 8-9. 235 Iz vprašalnika za skladatelje. Korespondenca e-mail, 1. dec. 2010.

93 Slika št. 2: Grafi čni prikaz istrskih skladateljev/avtorjev glasbe nove generacije na prehodu v 21. stoletje

Vir: lastno raziskovanje.

Z analizo izbire del bomo ugotovili, katere elemente istrske tradicijske glasbe so skladatelji uporabili, da bi ustvarili delo v „duhu“ tradicijske glasbe.

94 5. ANALIZA DEL ISTRSKIH SKLADATELJEV

5.1. Elementi istrsko-primorske tradicijske glasbe v delih istrskih skladateljev

Skladatelji na razli čne na čine pristopajo k uporabi elementov istrsko-primorske glasbe. Z uporabo paralelnih terc, sekst, z razvezovanji v unisono iz male terce ali iz velike sekste v oktavo, dobijo karakteristi čne premike istrsko-primorske tradicijske glasbe, ki pripomorejo, da v umetniški skladbi zaznamo duh istrsko-primorske glasbe, vendar se le z uporabo istrsko-primorske vrste in na čina skladanja skladateljev XX. stoletja duh tradicijske glasbe v zvo čnem smislu izgubi, vendar ga najdemo z analizo glasbenih del.

Vsi ti elementi izhajajo iz tonske vrste, „v harmonsko strukturalnem smislu pa lahko spremljamo nekakšno transformacijo istrske tonske vrste, od njene podrejenosti tonalitetno-funkcionalnim odnosom do osemtonskega modusa kot samostojne modalitetne podlage in na koncu do pojavljanja v atonalitetni strukturi.“ 236

Primer 5: Istrska tonska vrsta

Vir: Veljovi ć, 2005: 50.

„Tonsko strukturo Istrskega modusa, osemtonsko lestvico, ki postane samostojna kot osnovna lestvi čna struktura, z izginjanjem note finalis pa izgine tudi zvo čna prepoznavnost njenega folklornega porekla, v evropski glasbi XX. stoletja prepoznamo kot II. Messiaenov modus.“ 237

236 Veljovi ć, 2005: 45. 237 Veljovi ć, 2005: 56-57.

95 Primer 6: Messiaenov modus

Vir: Danuser, 2007: 298.

Na čin skladanja, v katerem skladatelj uporablja elemente istrsko-primorske tradicijske glasbe in elemente skladateljskih tehnik XX. stoletja, kjer je tradicijski „duh“ istrsko- primorske glasbe prisoten in opazen, bi lahko poimenovali neoistrsko-primorski stil , ne glede na to, katere skladateljske tehnike XX. stoletja skladatelj uporablja .

V naslednjih primerih iš čemo „istrsko“ oziroma na čine uporabe elementov istrsko- primorske glasbe. Da recepcija prepozna istrske elemente, dokazujejo članki iz časopisov, v katerih so skladatelji prepoznani kot istrski oz. nekatere njihove skladbe kot skladbe z istrskimi zna čilnostmi. Kot npr.

„Na početku praizvedena skladba Rakata č (po istrijanski ribež) ð. Dekleva-Radakovi ć, profesorice na studiju Glazbene kulture Sveu čilišta Jurja Dobrile u Puli, djelo koje je, prema autori činim rje čima, zvu čnoš ću najavljuje unutrašnji ritam kompozicije, dok zna čenjem asocira i na sam proces njezina nastajanja . U uzbibanom protoku kombinacija zvu čnih boja, instrumentalne naslage razli čitih gusto ća svojim tematskim materijalom asociraju glazbenu baštinu Istre.“ 238

„Od doma ćih zborova nastupili su: Komorni zbor Ivan Filipovi ć s praizvedbom Massima Brajkovi ća: Capriccio in Bitinada (rovinjska „Bitinada“), Dje čiji zbor Glazbene škole Josipa Hatzea , te rovinjski Komorni zbor Rubino . [...] Kao još jedna novost prošlogodišnjeg Festivala je spoj klasi čnog i tradicionalnog zborskog pjevanja: praizvedba pisana u duhu rovinjske Bitinade koja predstavlja zašti ćenu hrvatsku kulturnu baštinu od strane UNESCA.“ 239

238 Weber, Zdenka. Cantus, 2009: 8. „Skladba Rakata č (po istrijansko ribež) ð. Dekleva-Radakovi ć, profesorice na Oddelku Glasbene kulture [Oddelek za glasbo] Univerze Jurja Dobrile v Puli, ki je prva izvajana, je delo, ki po avtori činih besedah s svojo zvo čnostjo napoveduje notranji ritem kompozicije, s pomenom pa asociira tudi na sam proces njenega nastajanja . V razvejanem pretoku kombinacij zvo čnih barv instrumentalne plasti razli čne gostote s svojim tematskim materialom spominjajo na glasbeno dediš čino Istre.“ 239 http://www.hudpz.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=31&Itemid=36 ; 5. dec. 2010. „Nastopili so naslednji doma či pevski zbori: Komorni zbor Ivan Filipovi ć s premiero dela Massima Brajkovi ća: Capriccio in Bitinada (rovinjska „Bitinada“), Otroški zbor Glasbene šole Josip Hatze ter rovinjski Komorni zbor Rubino . [...] Še ena novica lanskega Festivala je stik klasi čnega in tradicionalnega zborskega petja: premierno delo pisano v duhu rovinjske Bitinade, ki je zaš čitena hrvaška kulturna dediš čina UNESCA.“

„Prepoznatljiv maestrov duh, koji uvijek iznova, iako nošen snažnom pripadnoš ću tradiciji kraja u kojem je do sada proveo šest desetlje ća, suptilno pribjegava vodama talijanske melodije poput potrebe da razbije težinu koju name će Mateti ćeva istarska ljestvica […] njegova 'Fantasia istriana' (hommage Smaregli) […] je nešto serioznijeg i suvremenijeg karaktera, no jednako dojmljive osobitosti istarske, kako ju je i sam nazvao, fantazije, Milotti […]“240

5.1.1. Dario Bassanese: Stari hrast

Skladba Daria Bassanesea Stari hrast (Priloga št. 17) na besedilo Alojza Sin čića, za mešani štiriglasni pevski zbor in recitatorja, je izšla v Zbirki nagrajenih zborov kot skladba, ki je prejela tretjo nagrado na Razpisu za Nagrado Ivan Mateti ć Ronjgov, na V. Mateti ćevih dnevih leta 1988. Prvi č je bila izvedena 28. maja 1988 241 v atriju Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja Reka (Guvernerjeva pala ča). Izvedel jo je Mešani pevski zbor KUD-a "Jeka Primorja" in recitator Galliano Pahor pod vodstvom dirigenta Dušana Prašlja. 242

V zbirki najdemo opombo, da je skladba zložena na bazi istrske lestvice in z nekaj ve č truda jo lahko izvajajo tudi srednji amaterski pevski zbori.

Skladatelj Dario Bassanese skozi celo skladbo uporablja elemente istrske vrste, vendar pa od 26. do 34. takta vpelje melodijo v sopranu v tonski vrsti as, a, h, c, d, es. Torej, v lestvi čni vrsti tako imenovane istrske lestvice . V istem glasbenem stavku basov part spremlja melodijo z isto tonsko vrsto. Vendar, da bi prišel do heksatonske vrste, nas Bassanese pelje od za četka z uvodom v frigijski lestvici (t. 1-4) prek zmanjšane terce v unisono (t. 6-7); oz. kot potrdilo zaklju čka fraze uporablja interval zve čane sekste, ki se razreši v oktavo (t. 7-8). V drugem stavku, po temi v sopranu, temo prinaša alt (t. 8-12), sopran pa se vklju čuje v 12. taktu, ter prevzema melodijo s pentatonsko vrsto (g, as, b, ces, des), alt pa ga spremlja v tercah (malih in zmanjšanih, ki se zaklju čujejo v unisono).

240 Hauser, Nuša. Glas Istre, 30. jul. 2004. 21. „Prepoznavni maestrov duh, ki ga vedno znova, čeprav je prežet z mo čno pripadnostjo tradiciji kraja v katerem je doslej preživel šest desetletij, subtilno nese v vode italijanske melodije, kot potreba, da razbije težo, ki jo nalaga Mateti ćeva istrska lestvica. [...] njegova „Fantasia istriana“ (hommage Smaregli) [... ] je bolj resnega in sodobnega zna čaja, vendar pa z enako impresivno zna čilnostjo istrske, kot jo je sam poimenoval, fantazije, Milotti […]” 241 Iz pogovora z maestrom Dušanom Prašljem, istega leta je bila pod njegovo dirigirko izvedena tudi v Londonu na predstavitvi istrskih skladateljev. Dušan Prašelj, osebni pogovor. 15. jun. 2007. 242 Hribar, S. Novi list , 30. maja 1988. 9. Na istem koncertu je predstavljena tudi notna zbirka nagrajenih skladb.

97 Od 16. do 26. takta skladatelj ve činoma uporablja terce, unisono in oktave, da bi zaprl prvi del in za čel drugo temo. V drugi temi (t. 26-34), ob heksakordni, že omenjeni istrsko-primorske tonski vrsti, uporablja paralelne sekste, ki izpopolnjujejo zna čilen zvok istrsko-primorskega kraja.

Primer 7: Stari Hrast , t. 4-14.

Vir: Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1988: 33.

Besedilo je pisano v istrskem nare čju, kar prispeva k istrskemu pojmovanju pesmi, k istrskemu duhu. Zvo čno skladba ne kaže konstantne uporabe elementov istrske tradicijske glasbe, temve č je prepoznavna po zna čilnih razvezovanjih iz zmanjšane terce v unisono oz. iz zve čane sekste v oktavo; pri uporabi paralelnih terc in sekst, glede na to, da se uporabljajo pentatonske in heksakordne vrste, v katerih se izmenjujeta ton in polton. Pogosto spreminja tempo in ob časno tudi takt, kar je prisotno tudi v istrski tradicijski glasbi.

98 Za skladbo Stari Hrast Daria Bassanese strokovna komisija, v sestavi maestra Borisa Papandopula, prof. Marije Riman in prof. Dušana Prašlja, navaja, da so (kot tudi za druga nagrajena dela) v skladbi uporabljeni elementi istrsko-primorskega melosa, in da za vsebinsko izhodiš če uporabljena poezija čakavskih pesnikov. Skladba Stari hrast „je prav tako pisana skladba na bazi 'istrske lestvice'. In z nekaj ve č truda jo lahko izvajajo tudi srednji amaterski zbori“ 243 .

5.1.2. Massimo Brajkovi ć: Škita čki balun

Ime pesmi Škita čki balun (Priloga št. 18), ki jo je Massimo Brajkovi ć napisal za triglasni dekliški pevski zbor, nas navaja na istrski tradicijski ples balun ali, kot so ga prej imenovali, balon. Brajkovi ćev istrski ples „skitnica“ v besedilu uporablja le onomatopejski „traj-na-ni-na-ni-ne-na“; „o-ja-na“ in „ta-na-na-na“ kot posnemanje nazalnega tona sopel ter „oj“ klic ali vabilo, ki se povezuje s številnimi istrskimi in drugimi ljudskimi pesmimi (Oj, javore; Oj, Jelena...).

Balun se po Istri razli čno izvaja. Sestoji se iz ve č plesnih figur, naslednje štiri pa so najbolj pogoste: - prebirat 244 ali prebiranje, - valcat 245 , obra čanje ali obra ćanje, - šetat ali hodit uokole 246 , - vrtet ali obrnut 247 .

243 Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , 1988: 5. 244 Ivan čan, 1963: 95, 161. „Na prvo osmino plesalci posko čijo na prstih desne noge, na drugo osmino pa na prstih leve, na tretjo ponovno na prstih desne, na četrto leve noge. Po teh štirih osminah sledita dve četrtini. Na prvo s celim stopalom desne noge mo čno udarijo ob tla in isto časno mo čno sunejo z levo nogo naprej, tako da je za dolžino stopala pred desno. Pri tem je stopalo paralelno s tlemi, koleno pa je rahlo upognjeno. Na zadnji četrtini sledi udarec z levo nogo, ki je nekoliko bolj šibek od prejšnjega z desno. S ponovitvijo tega osnovnega elementa, ki se ritmi čno sestoji iz štirih osmine in dveh četrtin, nastane figura prebirat. Pri tem so kolena ves čas rahlo upognjena.“ 245 Ivan čan, 1963: 95, 189. „Vsak par se obra ča okoli svoje ose v smeri urinega kazalca. [...] Na prvo osmino plesalci z desno nogo udarijo ob tla in isto časno upognejo nogo v kolenu – naredijo majhen po čep. Na drugo osmino se dvignejo na prste leve noge in se isto časno na njih obrnejo za okoli 180º v smeri urinega kazalca. Na tretjo, peto in sedmo osmino delajo enako kot na prvo, na četrto, šesto in osmo pa enako kot na drugo osmino. S tem je zaklju čen takt, ki se sestoji iz osmih osmin in z njegovim ponavljanjem nastane figura valcat.“ 246 Ivan čan, 1963: 95, 158. „Pari se sprehajajo v smeri urnega kazalca v krogu. [...] Na prvo četrtino plesalci zakorakajo z desno nogo naprej. Na drugo četrtino naredijo enako z levo nogo, na tretjo enako kot na prvo, na četrto pa naredijo enako kot na drugo četrtino. Takt se sestoji iz štirih četrtin in z njegovim ponavljanjem nastane figura šetat ali hodit uokole.“

Škita čki balun je napisan v štiri četrtinskem taktu. Za čenja se z uvodom, z malim molskim kvintsekstakordom, ki ga izvajajo mezzosoprani (as,c,es,f), vklju čujejo se alti s polzmanjšanim kvintsekstakordom (f,as,c,d), ki se dopolnjujejo in ustvarjajo zvo čne kontraste (t. 1-15). Od 16. takta naprej se pojavlja dvotaktna enoglasna melodija v sopranu, za čenja pa se z noto c2; ponavlja jo mezzosopran za kvarto nižje (g1), nato tudi alt, prav tako za kvarto nižje (d1). Razporeditev intervalov in ritmi čnih vzorcev je ista v vseh treh pojavljanjih. Ker je polna linearnih malih sekund in malih terc, melodija spominja na zvok sopel, ki odpirajo ples. Ves ta del je lahko podlaga za plesne figure za uvod in prebiranje. Trije nižaji, ki so do sedaj bili prisotni v armaturi, se razvezujejo in od 23. takta do konca skladbe nimamo ve č predznakov v armaturi, temve č skladatelj uporablja tonsko gradivo, ki ga potrebuje za prehod iz ene tonske vrste v drugo, ki se najpogosteje sestoji iz poltonov in tonov, ki se izmenjujejo. A-del prinaša temo (a), ki je izdelana iz tonske vrste (/cis/,d,e,f,g,as) v mezzosopranu (t. 23-27). Sledi pojavljanje iste melodije v altovskem partu (a), paralelno pa jo spremlja mezzosopran v intervalu čiste kvarte (a1); torej, tonska vrsta mezzosoprana je /fis/, g,a,b,c,des (t. 28-32). Od t. 33 do t. 37 mezzosopran ponavlja svojo melodijo, spremlja pa ga sopran, spet v paralelnih čistih kvartah (a2). Sopranska tonska vrsta je c,d,es,f,ges. B-del prinaša dvoglasno temo v altu (b) v tercah s tonsko vrsto: d/,e,f (fis), g,as,b,ces (t. 38-41). V nadaljevanju (t. 42-45) alt ponavlja temo (b), mezzosopran pa poje terce za čisto kvarto višje. Od 46. do 49. takta vsi trije glasi pojejo v tercah, tokrat je sopran za čisto kvarto višji od mezzosoprana, mezzosopran in alt pa imata dosedanje terce. Na ta na čin je tonska vrsta mezzosoprana g,a,b,c,des,es,fes, soprana pa c,d,es,f,ges,as,b. V tem delu zaradi paralelnih terc s katerimi za čenja alt (dokler MS drži ton c2; A pa ton f2) ter zaklju čka malega stavka oz. teme iz zmanjšane terce v unisono pride do izraza istrsko- primorski tradicijski zvok. Tako A-del kot B-del skladatelj ustvarja iz tonske vrste, ki je sestavljena iz izmenjav poltonov in tonov, ki so zna čilni za istrsko-primorsko

247 Ivan čan, 1963: 96-97. „Plesalec drži plesalko, tako da z desno roko drži njeno levo roko nad komolcem, z levo pa njeno desno roko na enak na čin. Plesalka ga drži na enak na čin, le da so njene roke z notranje strani. Na prvo četrtino fant z desno nogo naredi korak naprej in se isto časno (ko se je noga dotaknila tal) obrne k njej okoli svoje ose za približno 180º v smeri urinega kazalca. Njegova partnerica naredi z levo nogo korak nazaj in se isto časno na njej obrne za 180º. Na drugo četrtino plesalec naredi korak z levo nogo nazaj – kot je prej naredila plesalka, ona pa z desno naprej, enako, kot je to naredil plesalec na prvo četrtino. Na tretjo četrtino se dela enako kot na prvo, na četrto pa enako kot na drugo četrtino. Takt, ki se sestoji iz štirih četrtin se ponavlja in tako nastane figura vrtet oziroma obrnut.“

100 tradicijsko glasbo; vendar paralelno ustvarja tri tonske vrste: v sopranih, v mezzosopranih in v altih, kar spominja na politonalnost Stravinskega. C-del prinaša igro stavkov in motivov iz A (t. 50-64) in B (t. 64-71) dela, v katerih istrsko-primorski tradicijski duh ponovno pride do izraza. D-del (t. 72-80) prinaša ritmi čno pomiritev v polovinkah. Vsak glas prinaša interval male terce in vsak glas je za čisto kvarto višji od spodnjega glasu. Na ta na čin se ustvari obrat tercdecimakorda (g,b,c2,es2,f,as = f,as,c,es,g,b). Spremembo v E-delu (t. 81-103) prinaša sinkopirana melodija v solo sopranu, pozneje pa tudi v dva solo soprana (medtem ko jo A spremlja z malo terco d-f, MS pa z malo terco g-b; torej terckvartakord zmanjšanega septakorda), v kateri triole (ena ali tri skupine) ozna čujejo zaklju ček vsakega stavka. F-del se za čenja z akordom in s polovinkami iz 72. takta skozi dva takta, ritem pa se pospešuje s četrtinkami istega akorda skozi še dva takta. Sledi nova melodija za dva solo soprana, ki pojeta unisono potem v tercah stavek, ki se sestoji iz treh taktov, tonska vrsta pa je sestavljena iz naslednjih tonov: f,g,as,b,ces,des. Mezzosopran v 114. taktu prinaša temo alta iz 38. takta, sopran pa nadaljuje melodijo F-dela v tercah, a za sekundo višje od zadnjega pojavljanja. Glede na to, da je imel sopran tritaktno melodijo, mezzosopran pa štiritaktno, se s ponavljanjem zadnjega takta v sopranu in dodajanjem še enega takta tako za sopran kot tudi za mezzosopran, ta stavek zaokroži. Coda (t. 119-137) najprej prinaša temo v sopranih in mezzosopranih iz 33. takta ter altovsko melodijo iz 38. takta (t. 119-123), sledi ponavljanje taktov 42-49 in nato s fragmentacijo te teme v manjše dele kon čuje z oktavo na tonu f v sopranih in altih ter na tonu c v mezzosopranih.

Glede na to, da je pesem Škita čki balun napisana v Allegrettu in v štiri četrtinskem taktu, se na njo lahko pleše balun.

Shema za plesanje baluna: Uvod – uvod (t. 1-22) A-del – prebiranje (t. 23-37) B-del – valcat (t. 38-49) C-del – šetnja/prebiranje (t. 50-59/t. 60-71) D-del – šetnja (t. 72-80)

101 E-del – vrtet (t. 81-103) F-del – šetnja/prebiranje (t. 104-107 / t.108-118) Coda – prebiranje/šetnja (t. 119-134/t. 135-138).

Pri analizi tega dela je razvidno, da skladatelj v tem delu uporablja elemente istrsko- primorske tradicijske glasbe (paralelne terce, zaklju čki iz zmanjšane terce v unisono), opazno pa je tudi paralelno vodenje treh tonskih vrst, ki so zgrajene iz poltonov in celih tonov, kar napeljuje na politonalnost Stravinskega, na kar je opozoril tudi sam skladatelj v pogovoru, in sicer v odgovoru na vprašanje, katere skladateljske tehnike uporablja pri skladanju.

Drugi primer, skladba Škita čki balun Massima Brajkovi ća, ni doživela premiere. Kot avtor navaja v elektronski pošti „[...] napisana je za 'Zvjezdice' 248 in čaka pravi trenutek.“ 249

5.1.3. ðeni Dekleva-Radakovi ć: Istrska polka

Istrska polka (Priloga št. 19) ðeni Dekleva-Radakovi ć je klavirska skladba, ki je posve čena Tini 250 , oblike ABA+Coda.

Od elementov istrsko-primorske tradicijske glasbe skladateljica uporablja lestvi čno vrsto iz petih tonov (pentatoniko), ki je zgrajena iz izmeni čnih polton/ton (dis,e,fis,g,a). Pentatonika oz. manjše vrste od heksakordov v Istri niso nenavadne, prav nasprotno, ve čina istrskih ljudskih pesmi je zgrajena iz manjše vrste; iz treh, štirih do petih tonov. Pesmi s heksakordskim „velikim razponom“ so redke. Nadalje, od istrsko-primorskih elementov skladateljica v skladbi uporablja tudi zna čilne zaklju čke: vsi zaklju čki malih stavkov, iz katerih je zgrajena cela skladba (razen dela od t. 29 do t. 34; ko prinaša štiri takte pasaža in dva takta vrnitve v temo skladbe z elementi same teme), so zgrajeni iz

248 „Pevski zbor Zvjezdice je med najbolj reprezentativnimi predstavniki glasbenega Zagreba in Hrvaške. Utemeljen je 18. 2. 1985 in deluje pri Glasbenem centru za mladino v Zagrebu kot pevski studio Zvjezdice . Članice zbora so odli čne u čenke zagrebških osnovnih in srednjih šol.“ Iz: http://www.zvjezdice.hr/biografija.html , 4. dec. 2010. 249 Korespondenca z elektronsko pošto z M. Brajkovi ć, prejeta 30. 11. 2010. 250 Tina Kova č, pianistka, je bila u čenka pianistke in skladateljice ðeni Dekleva-Radakovi ć.

102 velike sekste, ki se razvezuje v oktavo, zve čane sekste, ki se razvezuje v oktavo ali zmanjšane terce, ki se razvezuje v unisono.

Dekleva-Radakovi ć v Istrski polki, ki je v dvo četrtinskem taktu, pogosto uporablja ritmi čni obrazec ta-fa-te ta-te ali ta-te-fe ta; ki skladbi daje gibljivost plesne polke 251 oz. istrskega plesa mafrina 252 , ki je predhodnik polke.

Istrska polka je natisnjena v ciklusu Skladbe za klavir ðeni Dekleva Radakovi ć pri založbi Glasbenega oddelka Filozofske fakultete v Puli, 2004. V predgovoru mr. art. Elda Krajcar-Percan navaja: „Klavirske kompozicije naše znane istrske glasbenice ðeni Dekleva-Radakovi ć bodo prispevale k obogatitvi hrvaške glasbene dediščine. Kompozicije vsebujejo širok spekter težavnosti, zato jih bodo lahko uporabljali v osnovni in srednji glasbeni šoli in tudi na Glasbeni akademiji kot program kompozicij hrvaških skladateljev.“ 253 Skladba Istrska polka je posneta na zgoš čenki ðeni Dekleva- Radakovi ć: Skladbe za klavir / Music for piano / Klaviermusik. 254

5.1.4. Bruno Krajcar: Istrski preludij

Istrski preludij (Priloga št. 20) Bruna Krajcarja je napisan za klavir. V hitri skladbi (Allegro), ki je pisana v 7/8 taktu 255 , ritem /ta-te-ti ta ta/ oz. /ta-te-ti ta-te ta-te/ prinaša izrazno zelo veseli in posko čen preludij. Shema skladbe je ABA1, kjer je prvi A-del sestavljen iz [a:IIbc]; drugi B-del iz [bc] in zadnji A-del iz [bca].

Elemente istrske tradicijske glasbe lahko najdemo na koncu skoraj vsakega malega stavka, ki se kon čuje z zna čilno unisono iz zmanjšane terce oz. iz zve čane sekste v oktavo (t. 2-3), redkimi paralelnimi malimi tercami (t. 13, 21 in 23) ter vrsto paralelnih oktav, ki so linearno v premikih polton – ton. (t. 2). Prav zaradi pogostih unisono

251 Ivan čan, 1963: 229. Polka je ples, ki se je pojavil v 19. st. kot modna novost in se je najbolj ukoreninil. „Tam, kjer so v ljudskem plesu že obstajali elementi, podobni polki, se je bolj uveljavila in dalj časa ohranila. Klasi čen primer je prav istrska plesna folklora. Plesi, ki jih imenujemo po starinsko, [...] imajo enako ritmi čno shemo kot polka (osminka, osminka, četrtinka) [...] Najdemo jo pri nekaterih variantah balona (kjer je verjetno novejšega porekla), iz nje pa sta ve činoma sestavljena plesa mafrina in coti ć, za katera lahko trdimo, da sta starejša od polke.“ 252 O plesu mafrina ve č v: Ivan čan, 1963: 218-225. 253 Krajcar-Percan, Elda: Predgovor v: Dekleva-Radakovi ć, 2004: 5. 254 Dekleva-Radakovi ć, ðeni. BeSTMUSIC, 2007. 255 Takt, ki v istrski tradicionalni glasbi ne obstaja.

103 zaklju čkov je istrski idiom zvo čno prepoznan, čeprav je njegova harmonska struktura atonalna s pogostimi vrstami dominantnih septakordov, vendar pa v noto finalis najbolj pogosto prihaja s kvintsekstakordom z razmerjem med basovim tonom in seksto v intervalu zve čane sekste, ki se razvezuje v oktavo; ali postopoma, z naraš čajo čimi oktavami v kromatski vrsti.

Četrti primer v katerem najdemo istrsko, je Istrski preludij Bruna Krajcarja. Njegovo skladbo je izvedla pianistka Elda Krajcar-Percan na zgoš čenki: Klavirska glasba istrskih skladateljev. 256 V CD izložbi Cantusa ður ña Otržan navaja:

„Promi čući glazbenu kulturu regionalne boje [...] Glazba koju su istarski skladatelji upili kao dio sebe i svojega glazbenog habitusa, umjetni čkom se fantazijom oblikovala i srodila s oblicima klasi čne glazbe za klavir [...] u slobodi koja im omogu ćava da glazbuju na svojemu dijalektu po svojoj naravi. Koliko je tu ljupkih motiva i malih formi bez pretenzija, a svi zajedno čine nisku bisera možda šturih obrisa, ali s puno boja.“ 257

5.1.5. Nello Milotti: Concerto in modo istriano, za kitaro

Koncert za kitaro in modo istriano, ki se v originalu imenuje Concerto per chitarra classica in modo istriano (Priloga št. 21) ima tri stavke: I. Moderato, II. Allegro moderato, III. Piu' mosso. Skladatelj na naslovnici navaja, da je I. stavek Mattinata oz. Mantinjada 258 , da pa je II. stavek Tanac 259 (oz. Danze rustiche). 260

Motiv na za četku stavka je karakteristi čna figura tae-fe ta z malo padajo čo terco, ki se vra ča na za četni ton; figura, ki jo sopci pogosto uporabljajo prav v mantinjadah. Sledijo vrste šestnajstink, v katere prihaja z za četnim intervalom male terce, kar ustvarja zvo čno zna čilnost istrskih tradicijskih elementov (h-d; c-es). V 5. taktu se za četni motiv za čne

256 Krajcar-Percan, Elda. Cantus, 2009. 257 Otržan, ður ña. Cantus. 2010: 11. „Spodbujajo č regionalno obarvano glasbeno kulturo [...] Glasba, ki so jo istrski skladatelji sprejeli kot del sebe in svojega glasbenega habitusa, se je s pomo čjo umetniške domišljije oblikovala in postala eno z oblikami klasi čne glasbe za klavir [...] v svobodi, ki jim omogo ča, da ustvarjajo glasbo v svojem nare čju po svoji naravi. Koliko je tukaj prisr čnih motivov in majhnih form brez pretenzij, ki skupaj ustvarjajo niz biserov, ki so morda res grobih oblik, ampak polni barv.“ 258 Mantinjada (tal. Mattinata: jutranja pesem), krajši slavnostni instrumentalni glasbeni ulomek, ki se izvaja na sopelah. V preteklosti so se z njo zbirali udeleženci na poroki. [...] Zaradi enostavne melodije in slavnostnega zna čaja se mantinjada v novejšem času igra kot uvod v ljudsko veselico (poroko, ples in tudi pogreb). Mari ć, www.istrapedia.hr/hrv/185/mantinjada/istra-a-z/ ; 9. jul. 2010. 259 Tanac je istrsko ime za ples; izraz tancati pa pomeni plesati. 260 Žarko Ignjatovi ć uporablja naslednje znake za stavke: I. Moderato alla Mattinata, II. Allegro moderato (Danze rustiche), III. Piu mosso. Iz osebnega arhiva Žarka Ignjatovi ća.

104 ton nižje in nota finalis se spuš ča za veliko sekundo na ton a, vendar pa se v 10. ponovno vra ča na ton h. Po osrednjem delu se skladatelj vra ča k za četnem motivu v 31. taktu. Na koncu, da bi potrdil istrsko-primorsko vrsto, v 34. taktu v finalis h prihaja iz vodilnega tona ais.

Drugi stavek se za čenja z malim stavkom, v katerem je uporabljena vrsta d,es,f,ges,as,heses. Skozi celo skladbo uporablja barvite melodije z ritmi čnimi kombinacijami šestnajstink in osmink, ki jih lahko prepoznamo v plesnih melodijah istrskih plesov. Z melodijami se igra skozi celo skladbo, jih variira; fragmentira, transponira, prinaša v druga čnih ritmi čnih oblikah.

Tretji stavek Piu' mosso je kratek hitri stavek, v katerem najdemo še eno zna čilnost, rešitev iz zve čane sekste (des,h) v oktavo (c) (t. 13-14).

„Zvo čno izvirna skladba“ 261 Concerto in modo istriano Nella Milottija je na repertoarju, kitarista Žarko Ignjatovi ć262 . Februarja 2008 je potekal Recital v muzeju Leighton House v Londonu, kjer je, ob delih slovenskih in hrvaških skladateljev, izvedel tudi skladbo Concerto in modo istriano . „Mednarodna publika, veliki del diplomatskega zbora in poznavalci glasbe so lepo sprejeli avtorjeva dela, čigar dela so tokrat tudi prvi č slišali“ 263 Margaret Davies v Musical Opinion navaja: „A similary inspired 264 but earlier work, Concerto in Modo Istriano, by Nello Milotti harked back to the traditional music

261 Žuraj, Tone. Ve čer, 2005:13. 262 Žarko Ignjatovi ć je kon čal študij kitare v Zagrebu pri prof. Darku Petrinjaku in na Hochschule für Musik und darstellende Kunst in Graz pri prof. Marga Bäulm-Klasinc. Kon čal je podiplomski študij na Salzburškem „Mozarteumu“ v razredu prof. Eliota Fiska. Izpopolnjeval se je pri Julianu Breamu in Johnu Williamsu. Dela kot izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Koncertira kot solist in kot član komornih ansamblov. Skladbo Concerto in modo istriano je ve čkrat izvajal, npr.: Na koncertu „5. mladinski glasbeni festival“ v Cerkvi Sv. Fran čiška v Puli, 11.06.2004; na „5. Mednarodni poletni šoli kitare Karlovec“ v dvorani Glasbene šole v Karlovcu, 6.7.2004; „Rovinjski glasbeni ciklus mladih“ v Teatro Gandusio v Rovinju, 20.4.2005; Kazinska dvorana SNG v Mariboru, 27.10.2005; Koncert v hrvaški ambasadi v Berlinu, 8.11.2005; Koncert članov pododbora Hrvaškega društva glasbenih umetnikov iz Istre v Muzeju Mimara v Zagrebu, 3.11.2006; Koncert ob vstopu R Slovenije v EU, v Leighton House Museum v Londonu, 14.2.2008; Weihnachtskonzert v St. Moritzu, 26.12.2008; XVI Festival Internazionale della Chitarra v Atri, 3.10.2009; Erasmusutvekslingskonsert v Oslu, 12.10.2010. Podatki iz osebnega arhiva kitarista Žarka Ignjatovi ća. 263 Hauser, Nuša. Glas Istre , 23. feb. 2008: 35. 264 Pred tem je stavek o skladbi Vala Alda Kumerja za katero piše „[...] had a strong beat underlying its Istrian-inspired melody.“ „[...] je imela mo čan ritem v melodiji, navdihnjeni z istrsko glasbo“. Davies, Margaret. Musical Opinion, 2008: 51.

105 of the region and incorporated a lively dance in the central of its three movements.“ 265 „V tej skladbi se ta veliki avtor neiz črpne energije in vitalnosti z lahkoto poigrava z istrskimi skalami in ritmi ter prinaša tisto grenko barvo in rustikalnost, ki sta zna čilni za istrsko tradicijsko glasbo.“ Tako je Ognjen Tvrtkovi ć za Cantus opisal skladbo po londonski izvedbi. 266 Istega leta iz St. Moriza pišejo: „Aus Triest stammt der inzwischen 81-jährige Nello Milotti, der in seinem 'Concerto in modo istriano' viel Folkloristisches einströmen lässt. Ein Solostück von grossem Reiz, bei dem die hohe Kunst des Solisten so recht 'ohrenfällig' wurde.“ 267

5.1.6. Branko Okmaca: Sonata za dvije gitare

Sonata za dvije gitare [Sonata za dve kitari ] (Priloga št. 22) je napisana leta 2007. Svojo prvo izvedbo je doživela istega leta v cerkvi sv. Fran čiška v Puli, izvedla pa sta jo Ana in Viktor Vidovi ć. Leta 2009 je za to skladbo skladatelj Branko Okmaca prejel Porina 268 v kategoriji novih del klasi čne glasbe (Najboljša skladba klasi čne glasbe).

Po za četni fazi skladanja, v katerih prevladuje tehnika Ivana Mateti ća Ronjgova, kjer tako imenovano istrsko lestvico uporablja v tonalnem pomenu, Okmaca danes sklada v modalnem sistemu, po zgledu madžarskih skladateljev Béle Bartóka in Zoltána Kodályja.

Da bi Okmaca v instrumentalnih delih dobil „duh istrske glasbe“, je ustvaril sistem, v katerem je podlaga tako imenovana istrska lestvica , ki jo imenuje „modus“, okoli katere gradi enajst enakopravnih modusov; torej transponira Mateti ćevo vrsto IV. zvrsti na vse tone temperiranega sistema. Tako dobi Schoenbergovsko serijo lestvic, ki jih dojema kot Bartókov „modus“, iz katere gradi melodijske in harmonske strukture. Iz modusa v modus Okmaca transponira prek skupnega tona, najpogosteje je finalis enega modusa vez z naslednjim modusom. Poleg heksakordnih vrst uporablja tudi zna čilne sekste in

265 Davies, Margaret. Musical Opinion, 2008: 51. „Zgodnejše delo, ki najde navdih v podobnih elementih, je Concerto in modo istriano Nella Milottija, ki se opira na tradicionalno glasbo te pokrajine in vklju čuje živahen ples v srednjega od treh stavkov.“ 266 Tvrtkovi ć, Ognjen. Cantus. 2008: 5. 267 Franz, Gerhard. Engadiner Post, 2008: 5. „81-letni Nello Milotti iz Trsta v svoj 'Concerto in modo istriano' vnaša veliko folklornih elementov. Gre za zelo privla čno solisti čno skladbo, pri kateri pride do izraza velika izvajal čeva veš čina.“ 268 Porin je najbolj prestižna diskografska nagrada na Hrvaškem, ki jo od 1994. leta podeljuje Inštitut hrvaške glasbene industrije.

106 terce, ki zaradi narave instrumenta, kot je to v tej skladbi, postanejo decime. Pogosto uporablja rešitev v unisono ali oktavo. Melodijo zna uporabiti v dodekafonskem stilu: v inverziji, v rakovem postopu ter v inverziji in rakovem postopu.

Sonata za dve kitari ima obliko klasi čne sonate, ki je sestavljena iz treh stavkov: I. Allegretto, II. Andante in III. Allegro.

Prvi stavek, Allegretto, v 3/8 taktu, ima sonatno obliko, s pojavom dveh tem v ekspoziciji, izpeljavo, reprizo in kodo. Uvod t. 1-8 Prva tema t. 9-16 (1. stavek velike periode) v prvi kitari t. 17-25 (2. stavek velike periode) Prehod v obdelavo t. 25-28 Obdelava 1. teme t. 29-56 Druga tema t. 57-63 (1. stavek velike periode) v drugi kitari t. 64-73 (2. stavek velike periode) Prehod v izpeljavo t. 74-79 Izpeljava t. 80-185 (igra motivov prve in druge teme ter uvoda) Repriza t. 186-205 1. tema Obdelava 1. teme t. 206-233 Druga tema t. 234-251 Prehod v codetto t. 252-257 Codetta t. 258-274

Uvod in prva tema sta v VII. modusu. Pri razvoju 1. teme prehaja iz VII. modusa (29. t.) v V. modus (33 t.), iz V. v III. modus (37 t.), od 44 t. do 50. t variira s III. in II. modusom, od 51. t. do pojava druge teme pa se nahajamo v II. modusu. Drugo temo prinaša druga kitara, melodija, ki je lirskega vzdušja in je ritmi čna igra četrtinke s to čko in vezano duolo in je zgrajena v II. modusu, enako tudi spremljava prve kitare.

Drugi stavek je oblike rondo z eno temo in dvema epizodama: Uvod (t. 1); A (t. 2-12); B (t. 13-26); A1 (t. 27-39); C (t. 40-50); A2 (t. 51-65).

107 Tretji stavek je sonatni rondo, ABACA s Codo, kjer je: A – a (t. 1-9); a1 (t. 9-16); b (t. 17-24); a2 (t. 25-32); most (t. 32-54); B – a (t. 55-60+2); a (t. 63-67); b (t. 68-73); most (t. 73-81); A – a (t. 82-90); a1 (t. 90-97); b (t. 98-105); a2 (t. 106-113); most (t. 113-117); C – a (t. 118-133); a1 (t. 134-149); b (t. 150-165); a1 (t. 166-181); most (t. 182-193); A – a (t. 194-202); a1 (t. 202-209); b (t. 210-217); a2 (t. 218-225); Coda (t. 226-239).

V Sonati za dve kitari „[B]ranko Okmaca naredi korak naprej. Ta skladba je namre č prepletanje istrske motivike z virtuoznimi izvajalskimi zahtevami sodobnega glasbenega izraza.“ 269 Viktor Vidovi ć270 je o skladbi povedal naslednje: „Sicer pa gre za zelo dragoceno skladbo in prepri čan sem, da bova z Ano v prihodnosti na koncertih še kdaj izvajala to skladbo.“271

5.1.7. Bashkim A. [hmed ] Shehu: Convulsiones

Skladba Convulsiones (Priloga št. 23) je pisana za bajan. Po zvoku ne daje vtisa, da je skladba pisana v duhu istrsko-primorske tradicijske glasbe, vendar pa lahko elemente najdemo v strukturah, najpogosteje z akordi čno analizo.

Skozi celo skladbo skladatelj uporablja vrsto, ki je izpeljana iz dveh molska trikordov v oddaljenosti m3 (d,e,f, / gis,a,h), iz katerega se lahko izpelje zmanjšani septakord (d,f,as=gis,ces=h), ki je osnovni gradbeni akord Mateti ćeve vrste. Veljovi ć navaja, da „z nizanjem frigijskih trikordov s pomo čjo skupnega tona Mateti ć [Ivan Mateti ć Ronjgov] doseže razširitev istrske tonske vrste. [...], oktavo pa je možno dose či po enharmonijski poti [...] Skonstruirano osemtonsko lestvico“ 272 . Shehu tone dveh trikordov uporablja kot klaster (npr. t. 11 ali t. 19) ali pa ga predstavlja linearno oz. z uporabo oktav (t. 15).

269 Ivokovi ć, Gorjana. Viktor Vidovi ć - "Krasna zemlja" v: http://www.soundguardian.com/soundguardian/recenzije-albuma/viktor-vidovi%E6-%11-%22krasna- zemlja%22/ , 3. dec. 2010. 270 Viktor Vidovi ć je instrumentalist – kitarist, rojen v Karlovcu leta 1973. Več na: Vidovi ć. http://www.viktorvidovic.com/index.htm , 21. dec. 2010. 271 Osebna e-mail korespondenca, 5. dec. 2010. 272 Veljovi ć, 2005: 50.

108 Konvulzije v skladbi so oaze, takti, ki se odmikajo od heksakordne vrste oz., ko gradi harmonije tudi z drugimi neomenjenimi toni (npr. v 30. taktu ali v 40. in 41. taktu, ko vpelje ton c).

Oblikovna struktura je svobodne oblike z uvodom in ponavljanjem Dal segno al segno e poi Coda.

Skladbo Convulsiones je 9. decembra 2010 izvedel harmonikar Dražen Košmerl na Slavnostnem koncertu ob 40. obletnici skladateljevega ustvarjanja in 35. obletnici njegovega pedagoškega dela. Ob tej priložnosti je izšla serija 17 notnih partitur s 32 naslovi ter prva zgoš čenka iz ciklusa s Shehujevim opusom.

ðeni Dekleva-Radakovi ć je v njegovem delu „[p]okazala na prepletanje kulturnega prostora njegovega rojstnega Kosova in Istre, ki ga je do čakala v zgodnjih 90-ih letih“, 273 sam pa za svoje delo pravi: „V smislu koncepcije nisem skladatelj klasi čnega formata […]“ ter meni, da „ne sodi konkretno v noben slog, kategorijo“ 274 .

5.2. O usmerjenosti analize

Namen analize teh skladb je poiskati in ugotoviti, katere elemente istrsko-primorske tradicijske glasbe uporabljajo istrski skladatelji na prehodu iz XX. v XXI. stoletje. Na podlagi teh primerov lahko sklenemo, da skladatelji za ustvarjanje v tradicijskem duhu tako v vokalnih kot tudi v instrumentalnih skladbah uporabljajo enega ali ve č elementov, ki izvirajo iz istrsko-primorske glasbene tradicije in jih uporabljajo glede na svoje afinitete in ustvarjalno inventivnost.

V tabeli št.1 so po glasbenih sestavnih delih predstavljeni elementi, ki jih skladatelji uporabljajo v neoistrsko-primorskih skladbah.

273 Hauser, Glas Istre. 8. dec. 2010: 38. 274 Hauser, Glas Istre. 8. dec. 2010: 38.

109 Tabela št. 1: Elementi neoistrsko-primorskih skladb Zvok (barva) izbira instrumentov in glasov je prosta Harmonija harmonska vertikala je sestavljena iz tonov istrsko-primorske vrste ali izdelane Mateti ćeve lestvice (uporaba zmanjšanih kvintakordov in/ali septakordov; uporaba klastrov) tonalitetno-modalitetna nestabilnost uporaba bitonalitetnosti; oz. bimodalnosti unisono rešitev iz zmanjšane terce rešitev v oktavi iz zve čane sekste Melodija obrazci/figure so sestavljene iz tonov istrsko-primorske vrste ali izdelane Mateti ćeve lestvice kratke linije v melodiki postopno gibanje z vrsto sestavljeno iz poltonov in celih tonov pogosta linearna uporaba male ali zmanjšane terce gibanje v tercah ali sekstah (oz. decimah ali tercdecimah) Ritem uporaba plesnih ritmi čnih vzorcev uporaba ritmi čnih vzorcev iz ljudske instrumentalne glasbe meter in mera sta spremenljiva Vpliv besedila uporaba onomatopoetskih zlogov, „traj-na-ni-na-ne-na“ in podobnih glasov, ki posnemajo zvok sopel uporaba čakavskega ali cakavskega nare čja Vir: Obdelava avtorja po Jean LaRue iz Stefanija, 2008: 137.

Z analizo v smislu iskanja istrskih tradicijskih elementov v umetniških skladbah smo želeli pokazati, da se z uporabo elementov tradicijske glasbe ne doseže vedno tudi duh tradicijske glasbe. Istrsko-primorska vrsta je zgrajena iz vrste tonov in poltonov. Videli smo, da tudi II. Messiaenov modus temelji na istem principu, kar prispeva k temu, da se skladba, če ima skladatelj takšen namen, pretvori v ekspresivno glasbeno delo XX. stoletja. Duh tradicijske istrsko-primorske glasbe je prepoznaven šele, ko skladatelj uporabi zna čilne kadence (rešitve) in istrsko-primorske vrste s paralelnimi tercami, sekstami, oz. decimami in tercdecimami, pri čemer mora skladatelj, če no če, da se v skladbi izgubi „duh“ istrsko-primorskega tradicijskega dela, vztrajati in jih ponavljati. Takšen na čin dela lahko skladatelju omeji ustvarjalno svobodo in zato menimo, da je treba istrsko identiteto v glasbenem delu iskati ne samo na zvo čnem podro čju, ampak

110 tudi pri glasbenem delu, pri katerem analiza dokazuje uporabo tradicijskih elementov. V obeh primerih lahko govorimo o neoistrsko-primorskem glasbenem delu.

111 6. TURIZEM

Turizem je dokaj mlada gospodarska veja, ki se je intenzivno za čela razvijati sredi 20. stoletja in od polovice osemdesetih let zavzema stalno tretje mesto v mednarodni trgovinski izmenjavi. 275

„Turisti čke atrakcije su temeljni turisti čki resursi svake turisti čke destinacije, koji odre ñuju i uvjetuju njezinu turisti čku ponudu te razvoj turizma uop će. Njihova bit odre ñena je turisti čkim potrebama, motivima i aktivnostima. Sve turističke atrakcije snažno su prostorno obilježene, bez obzira da li su same dio prostora ili je njihova pojavnost strogo prostorno odre ñena. Razvoj 'novog' turizma, na tragu 'održivog razvoja', ovisi o cjelovitoj identifikaciji, vrednovanju i zaštiti svih potencijalnih i realnih turisti čkih atrakcija, u postoje ćoj ili potencijalnoj turisti čkoj destinaciji.“ 276

V Kušanovem pregledu navadnih vrst posameznih in množi čnih turisti čnih atrakcij, glasbo najdemo kot del kulturno-zgodovinskih zanimivosti, v Manifestacije (festivali, predstavitve) ter v Kultura življenja in ljudi (folklora in tradicija). Kušen pri tem opaža, da se klasifikacija ni raz členila do osnovnih turisti čnih atrakcij in zato podaja prilogo o natan čni klasifikaciji turisti čnih atrakcij. Prikazali bomo razdelitev le tistih delov, ki v ožjem ali širšem pomenu zadevajo glasbo. Kušen folkloro deli na potencialne zanimivosti, ki izhajajo iz ljudstva: ljudski melos, ljudski plesi, obi čaji, legende, urbane legende in „UFO legende“; kulturne manifestacije deli na: igre, festivali, revije, razstave, likovne kolonije, sre čanja in zabavne programe; kulturne in verske institucije pa deli na: muzeje, galerije, razstavne prostore, svetiš ča in romarska središ ča, samostane, gledališ ča (med slednje sodijo: opera, ljudsko, dramsko, komedija, variete, kabaret in posebna) ter koncertne dvorane. Pod motiv oz. aktivnost obiskovalca avtor navaja gledanje in poslušanje, doživljanje, spoznavanje, strokovno-znanstveno edukacijo in fotografiranje. 277

275 Kušen, 2002: 1. 276 Kušen, 2002: 26. „Turisti čne zanimivosti so temeljni turisti čni resursi vsake turisti čne destinacije, ki dolo čajo in pogojujejo njeno turisti čno ponudbo ter razvoj turizma nasploh. Njihovo bistvo je dolo čeno s turisti čnimi potrebami, motivi in aktivnostmi. Vse turisti čne zanimivosti so prostorsko obeležene, ne glede na to ali so tudi same del prostora ali pa je njihova pojavnost strogo prostorsko dolo čena. Razvoj 'novega' turizma na sledi 'trajnostnemu razvoju', odvisen je od celotne identifikacije, vrednotenja in varovanja vseh potencialnih in realnih turisti čnih zanimivosti, v obstajajo či ali potencialni turisti čni destinaciji.“ 277 Kušen, 2002: 102-113, 117-121.

112 Pristojni instituciji za razvoj in promocijo turizma in kulture v Istri, Turisti čna skupnost Istrske županije in Oddelek za kulturo Istrske županije, sta prepoznali turisti čne zanimivosti kot so turisti čne steze, poti in ceste (vinske, kolesarske), naravna dediš čina (jame, špilje), kultura življenja (eno-gastro ponudba) oz. zaš čitena kulturno- zgodovinska dediš čina (bazilika, cerkve, orgle, muzeji) , vendar ne tudi glasbene vsebine. Čeprav delno finan čno podpirajo, npr. Smareglino spominsko sobo, Koncerte v Evfrazijani, te dogodke oglašujejo le organizatorji, in sicer lokalno.

„Suvremeni turizam poprima nova obilježja i karakteristike koja još više naglašavaju njegovu socio-kulturološku komponentu, ali tako ñer i isti ču njegovu sve ve ću kompleksnost kao specifi čnog fenomena postmodernog doba. To postavlja pred subjekte koji upravljaju turizmom nove izazove, a ujedno je to i novi izazov za kvalitetnije kreiranje turisti čkog proizvoda koji će na pravi na čin zadovoljiti sve suptilnije turisti čke potrebe, proizašle kao rezultat sve ve će diverzifikacije i segmentacije turisti čkog tržišta. Zbog toga turisti čke potrebe sve više iskazuju svoju diferenciranost, dok ih je istovremeno i sve teže percipirati, istražiti, a samim time i kreirati takav turisti čki proizvod koji će zadovoljiti potrebe te, nove turisti čke potražnje.“ 278

Da bi se čim bolj seznanili z motivi, ki spodbujajo turisti čno gibanje, moramo raziskati, kako turist preživlja svoj prosti čas.

6.1. Turizem in glasba

„Tourism is simultaneously a social, economic, cultural, environmental and political phenomenon.“ 279 , glasba pa je pomemben del tega kulturnega fenomena.

Glasba in turizem imata nekaj skupnega. Oba sta globalna svetovna fenomena. Razlika pa je v tem, da glasba obstaja že od samega za četka človeškega delovanja, turizem pa je moderen, sodoben fenomen, ki je usmerjen na izpolnitev človeške radovednosti in

278 Gortan-Carlin, Krajnovi ć in Uravi ć, 2010: 42. „Sodobni turizem ima nova obeležja in zna čilnosti, ki še bolj poudarjajo njegovo socio-kulturološko komponento, poudarjajo pa tudi njegovo vedno ve čjo kompleksnost kot posebni fenomen postmoderne dobe. Subjektom, ki se ukvarjajo z upravljanjem v turizmu, to dejstvo prestavlja nove izzive, hkrati pa je to tudi novi izziv za bolj kakovostno ustvarjanje turisti čnega izdelka, ki bo na pravi na čin potešil vedno bolj subtilne turisti čne potrebe, ki so rezultat vedno ve čje diverzifikacije in segmentacije turisti čnega trga. Zaradi tega turisti čne potrebe vedno bolj kažejo svojo diferenciranost, isto časno pa jih je vedno težje opaziti, raziskati, s tem pa tudi ustvariti takšen turisti čni izdelek, ki bo izpolnil potrebe teh novih turisti čnih povpraševanj.“ 279 Gibson in Connell, 2005: 3.

113 čustev, pristopu situacijam zunaj domicila, nasprotju vsakdanjemu življenju. „Ljudje potujejo, ker jih žene njihova notranja mo č, kot je želja po pobegu, potreba po po čitku in sprostitvi, avanturi, prestižu, zdravju in fitnesu ter družbenih stikih.“ 280

Sodobnemu turizmu je treba pristopati holisti čno. Medtem ko je množi čni turizem usmerjen na že iz črpan koncept „sonce in morje“, se pojavlja popolnoma nov pogled na turizem, ki kaže potrebo po tem, da se turizem predstavi prek zelo širokega spektra aktivnosti, čustev, vonjev in barv, zvokov in situacij, vzdušja. Klju čno je doživetje turisti čne to čke, ki se doživlja prek izpolnitve potreb vseh petih čutov (in tudi šestega – intuicija, strah pred neznanim, ob čutek neke vrste ezoteri čnosti, vzdušja ljudi in kraja).

Zna čilnosti novega turisti čnega izdelka so v na črtovanju in izpolnitvi novih potreb– novih ob čutkov, ki so nastali kot stranski u činek vedno bolj stresnega, hitrega in intenzivnega življenja in doživljanja sodobnega vsakdanjika.

Zato mora biti sodobni turisti čni izdelek popoln v svoji strukturi, pri čemer moramo imeti v mislih, da mora danes – bolj kot kadar koli prej–na zanimiv, nov, intriganten in enkraten na čin ponuditi nove in nove ob čutke. Pri tem je posebej cenjeno tisto, kar je avtenti čno in povezano prav z zna čilnostmi kraja obiska – turisti čne destinacije. Ustvarjanje destinacij s stališ ča avtenti čnosti je od 70-ih, ko je MacCannell uvedel pojem avtenti čnosti v študije o turisti čni motivaciji in doživetju, klju čna beseda v turizmu. Razli čna pojmovanja avtenti čnosti v turizmu se lahko povzamejo v štiri zvrsti teorij - resni čna avtenti čnost, konstruirana avtenti čnost, postmoderna avtenti čnost in eksistencialna avtenti čnost. Vsaka od teh teorij ima razli čno stališ če do avtenti čnosti turisti čnega doživetja (ali avtenti čnih doživetij) in avtenti čnosti predmeta ogleda. 281

Če je avtenti čnost eden najbolj zanimivih motivov potovanja, potem iz razmišljanj o avtenti čnosti v glasbi izhaja, da je: - resni čna glasbena avtenti čnost v izvirni tradicionalni glasbi, - konstruirana glasbena avtenti čnost na razli čnih festivalih in revijah,

280 Chang, 2007: 162. 281 Jia, 2009: 65.

114 - postmoderna glasbena avtenti čnost v umetniških skladbah, ki so ustvarjene v duhu tradicijskega melosa, in - eksistencialna glasbena avtenti čnost v izdelavi ljudskih instrumentov in spominkov v obliki glasbenih instrumentov, narodnih noš ipd. za prodajo.

Glasba je bila kot del turisti čnega izdelka prisotna v preteklosti, še bolj prisotna pa mora biti danes. V času množi čnega turizma se je govorilo o eksploataciji glasbe s produciranjem najbolj poceni, najbolj konzumirane oblike glasbe, in pretvarjanju glasbe v spodbudo ludisti čnega obnašanja posameznika in skupine pri turisti čnem potovanju (komercialna glasba na terasah, poceni produkcije „turisti čnih manifestacij“ in podobno). Danes pa ima glasba v turizmu povsem druga čno vlogo – je zvo čna kulisa ob čutka, ki ga turist doživlja med turisti čnim bivanjem in pomembna komponenta celotne doživetja, pri čemer ne govorimo ve č o eksploataciji in komercializaciji glasbe, ampak o spoznavanju tradicijskega in novih vrednot v glasbi bodisi da je glasba povezana s tradicijo kraja, ki se obiskuje, umetniška glasba, ki izhaja iz tradicijskih elementov, bodisi da gre za „glasbo vzdušja“ kot spremljajo čega dogodka pri izvajanju turisti čne manifestacije. V novem turizmu glasba ni ve č eksploatirana, temve č se ponovno vzdiguje na prestolu, ki ji pripada, z vsemi vrednotami in vlogo, ki jo ima v človeškem življenju tudi druga če.

6.2. Kulturni turizem

UNESCO definira „kulturo“ kot prepletanje razli čnih duhovnih, materialnih, intelektualnih in emocionalnih zna čilnosti družbe ali družbene skupine, ki zraven umetnosti in literature zajema tudi življenjski slog (na čin življenja), skupnost, vrednostne sisteme, tradicijo in prepri čanja." 282 , kulturni turizem pa sestavljajo obiski oseb zunaj mesta stalnega bivanja, ki jih deloma ali popolnoma motivira zanimanje za umetnost, dediš čino ali življenjskega sloga lokalitete, regije, skupina ali institucije. 283

282 Iz preambule UNESCO-ve Univerzalne deklaracije o kulturni razli čnosti. "Culture should be regarded as the set of distinctive spiritual, material, intellectual and emotional features of society or a social group, and that it encompasses, in addition to art and literature, lifestyles, ways of living together, value systems, traditions and beliefs" (prevod V.Š.); Ten Keys to the Convention on the Protection and Promotio o/the Diversity o/Cultural Expressions, (29.12.08.) iz Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 3. 283 Institut za turizem. www. mint.hr/UserDocsImages/040709-kult-turizam .ppt 13. apr. 2010 .

115 Tipologija 284 „kulturnih turistov“: - Motivirani s kulturo: 5-15 % turistov, 5 % lokalnega prebivalstva (privla čijo jih elitni kulturni dogodki). - Navdihnjeni s kulturo: 30 % turistov, 15 % lokalnega prebivalstva (dobro znane kulturne zanimivosti/dogodki, vendar le površen interes za kulturo). - Privabi jih kultura: 20 % turistov, 20 % lokalnega prebivalstva (za obiskovanje kulturne zanimivosti/dogodka se odlo čijo med bivanjem v turisti čni destinaciji).

Danes je kulturni turizem svetovni trend. Ve č kot 20 % turistov, ki obiskujejo kulturne metropole, je primarno motiviranih s kulturo, avtenti čnost pa postaja vse bolj pomembna. Raziskovanja kažejo na stalno rast zanimanja za koncerte od l. 1997, ko se je prvi č raziskovalo in je bila zabeležena 7 % zainteresiranost, do danes, ko je obisk koncertov in dogodkov na Hrvaškem, po podatkih TOMAS 285 raziskovanja za poletje 2007, izbralo med 30-50 % oz. 47,4 % turistov. 286

„O 'pravom' kulturnom turizmu govorimo onda kada je kultura osnovna motivacija za putovanje. Drugim rije čima, 'pravi' kulturni turizam čine turisti koji putuju zbog kulturnih motiva – motiva koje turisti sami definiraju kao kulturne. Me ñutim, kulturu u turizmu možemo smatrati relevantnom i za turiste kojima je kultura sekundarna, odnosno tercijarna motivacija za posjet. Sekundarnom se motivacijom definira situacija u kojoj turist putuje zbog nekog drugog primarnog interesa, a na svom putovanju uklju čuje kulturni život, dok se tercijarna motivacija pojavljuje kada turist na čelno nema namjeru za upoznavanjem kulture destinacije, ali za vrijeme svog boravka dolazi u kontakt s lokalnim stanovništvom i, možda ne htiju ći to, upoznaje njihov na čin života, odnosno kulturu.“ 287

284 Ib. 285 Inštitut za turizem izvaja razli čna primarna raziskovanja. Najbolj znana so raziskovanja trga, ki se imenujejo TOMAS in se izvajajo od leta 1987 ter zajemajo stališ ča in porabo turistov na podro čju hrvaških turisti čnih destinacij v času poletja, na jadranju, krožnem potovanju, v tranzitu, obisku mesta Zagreb ali narodnem parku. http://www.iztzg.hr/hr/institut/projekti/istrazivanja . 24. apr. 2010. 286 Buli ć. http://kulturniturizam.croatia.hr/Home/DocumentView.aspx?idLanguage=1&idDocument=3984 . 20. dec. 2008. 287 Krajnovi ć in Gortan-Carlin, 2007: 470. „O 'ta pravem' kulturnem turizmu govorimo takrat, ko je kultura osnovna motivacija za potovanje. Z drugimi besedami, 'ta pravi' kulturni turizem ustvarjajo turisti, ki potujejo zaradi kulturnih motivov – motivov, ki jih turisti sami definirajo kot kulturne. Vendar pa za kulturno v turizmu menimo, da je relevantna tudi za turiste, za katere je kultura sekundarna oziroma terciarna motivacija za obisk. Sekundarna motivacija je situacija, v kateri turist potuje zaradi nekega drugega primarnega interesa in v svoje potovanje vklju čuje kulturno življenje, terciarna motivacija pa se pojavlja, ko turist na čeloma nima namena seznaniti se s kulturo destinacije, a med svojim bivanjem prihaja v stik z lokalnim prebivalstvom in morda nehote spoznava njihov na čin življenja oziroma kulturo.“

116 Zakaj se mora kulturni turizem spodbujati? Zato, ker kulturni turizem prispeva k boljši kakovosti turizma. Po Danieli Angelini Jelin čić raziskovanja kažejo, da kulturni turizem prispeva k pove čanju turisti čne potrošnje, ki nastane kot posledica obogatitve turisti čne ponudbe in spremembe v strukturi obiskovalcev. Nadalje, razvoj kulturnega turizma prispeva k graditvi pozitivnega imidža turisti čne destinacije. Gre za imidž, ki se opira na idejo o lokalni kulturni razli čnosti. Današnji kulturni turist iš če tiste zna čilnosti destinacije, po katerih se le-ta razlikuje od neke druge lokacije. Kultura prevzema vlogo osnovne ponudbe in tako, menita Andrew Jones in Jenkins I., prodaja lokacijo, s čimer ustvarja imidž turisti čne destinacije na podlagi lokalne/regionalne/nacionalne identitete. Kulturni sektor je bistveno povezan z imidžem, ki ga mesta projicirajo, mo čna in odprta kultura pa na čeloma ustvarja pozitiven imidž. 288

„Važnost autenti čnosti i jedinstvenosti kulturne baštine kao turističkog proizvoda [na 2. Nacionalnom „Danu kulturnog turizma“] naglasio je i Stephen Hodes, nizozemski stru čnjak za marketing i brendiranje gradova, koautor studije o gradskom turizmu i kulturi u EU-u. I on je ukazao na sve ve ći rast kulturnog turizma u svijetu, ali i na opasnosti ako se blagovremeno ne kontrolira i usmjerava. 'Venecija je jedan od najljepših gradova na svijetu, ali a masama turista koje je svakodnevno opsjedaju ona više ne postoji kao grad koji živi, u kojem ljudi kupuju kruh i povr će, to je prekrasna slika grada koji je izgubio dušu. Sli čno se doga ña s Pragom, a iskreno se nadam da se to Splitu ne će dogoditi.', rekao je Hodes. Istaknuvši da kulturnog turizma nema bez kulture i turizma, vrlo je uvjerljivo elaborirao da su ta dva sektora zapravo vrlo razli čiti svjetovi koji se naj češ će me ñusobno ne razumiju. Kulturni sektor okrenut je o čuvanju i zaštiti na duge rokove, ne voli marketing i masovni turizam, a onaj turisti čki želi brze rezultate i profit. 'Treba stvoriti most izme ñu kulture i turizma, ali i zaštititi kulturu od masa. Zato valja razmisliti kakvog i kojeg turista želimo. Primjerice, u Amsterdamu 10 kineskih turista potroši koliko jedan ameri čki', kazao je Hodes.“ 289

288 Krajnovi ć in Gortan-Carlin, 2007: 470-471. 289 Glas Istre , 15. maj. 2008. „Pomembnost avtenti čnosti in enkratnosti kulturne dediš čine kot turisti čnega izdelka [na 2. nacionalnem „Dnevu kulturnega turizma“] je poudaril tudi Stephen Hodes, nizozemski strokovnjak za trženje in brendiranje mest, soavtor študije o mestnem turizmu in kulturi v EU. Tudi on je pokazal na vedno ve čjo rast kulturnega turizma v svetu, a tudi na nevarnosti, ki jih prinaša, če se pravo časno ne kontrolira in usmerja. Benetke so eno najlepših mest na svetu, vendar za mase turistov, ki jo vsak dan obiskujejo, ni ve č mesto, ki živi, kjer prebivalci kupujejo kruh in zelenjavo, to je prelepa slika mesta, ki je izgubila dušo. Podobno se dogaja s Prago in resni čno upam, da se to ne bo zgodilo Splitu.', je povedal Hodes. Poudaril je, da kulturnega turizma ni brez kulture in turizma, ter je zelo prepri čljivo elaboriral, da sta ta dva sektorja v resnici zelo razli čna sveta, ki se najpogosteje med seboj sploh ne razumeta. Kulturni sektor je usmerjen k dolgoro čnem ohranjanju in varovanju, ne mara oglaševanja in množi čnega turizma, turisti čni sektor pa ho če hitre rezultate in profit. 'Potrebno je ustvariti most med kulturo in turizmom, hkrati pa zaš čititi kulturo pred masami. Zaradi tega je treba premisliti, kakšnega in katerega turista ho čemo. Na primer, v Amsterdamu 10 kitajskih turistov porabi toliko denarja kot en ameriški', je povedal Hodes.“

117 6.3. Glasbeno-kulturni turizem v Istri

Howard Hughes poudarja, da se znotraj kulturnega turizma lahko razlikujejo umetniški turizem, turizem dediš čine in zgodovinski turizem. 290 Takšen razvoj kaže na širjenje koncepta kulture in specializacijo interesov znotraj tega podro čja. Osebe, ki so v časih potovale in iskale kulturo turisti čne destinacije, lahko danes poiš čejo dolo čeno vrsto umetniškega dela, glasbe ali arhitekture. 291

Zato znotraj glasbeno-kulturnega turizma lo čimo glasbeno-umetniški turizem, turizem glasbene dediš čine in glasbeno-zgodovinski turizem. Glasbeno-umetniški turizem v smislu obiskovanja opere in koncertov; turizem glasbene dediš čine v smislu spoznavanja tradicijske dediš čine lokalitete in glasbeno-zgodovinski turizem, ko turist obiš če dolo čeno turisti čno destinacijo zaradi znanih oseb in zgodovinskih dogodkov (mesto rojstva skladatelja, grob skladatelja, spominska soba skladatelja) ali glasbenih stavb (npr. Opera House v Sydneyju; Wagnerovo gledališ če v Bayreuthu in podobno). 292 Tukaj moramo omeniti tudi glasbo zabavnega in duhovnega žanra, kar razširja specializacijo interesov na glasbeno-zabavni turizem in glasbeno-duhovni turizem.

V Istri obstajajo vsi navedeni tipi glasbeno-kulturnega turizma. Nekateri so bolj drugi pa manj ovrednoteni.

6.3.1. Glasbeno-umetniški turizem v Istri

V poletnih mesecih se v istrskih mestih in vaseh prirejajo koncerti, ki so del kulturne turisti čne ponudbe. Koncertov je ve č na obali kot v notranjosti Istre. Navadno se koncertira v cerkvah, v časih tudi v parkih ali na trgih, redkeje v dvoranah. Najdaljšo tradicijo prirejanja koncertov ima Pore č, in sicer so to koncerti, ki potekajo v Evfrazijevi baziliki [ki je pod zaš čito organizacije UNESCO od leta 1997] in se imenujejo Koncerti v Evfrazijani 293 . Dolgo tradicijo v prirejanju oper in drugih glasbeno-scenskih del v poletnih mesecih ima kulturni spomenik Arena v Puli. V Areni

290 Hughes, 2000: 5. 291 Krajnovi ć in Gortan-Carlin, 2007: 471. 292 Ib. 293 Ve č v: Krpan (ur.) Koncerti u Eufrazijani . 2001. Leta 2010 so potekali 49-krat.

118 se najpogosteje organizirajo koncerti zabavne glasbe, ki privabljajo mlajše generacije, vendar se letno organizira tudi nekaj reprodukcij klasi čnih del, med letoma 2000 do 2009 v organizaciji Histria festivala 294 . Čeprav je v Puli tudi Istrsko narodno gledališ če, se glasbeno-scenska oz. velika vokalno-instrumentalna dela tako poleti kot pozimi bolj redko znajdejo na repertoarju. Istrska koncertna scena je tudi sicer v zimskih mesecih zvedena na minimum; najpogosteje se organizirajo koncerti ob praznikih (boži č, velika no č).

6.3.2. Turizem glasbene dediš čine v Istri

Vsaka pokrajina je specifi čna po svoji tradiciji, tako tudi po glasbeni dediš čini. Nekateri kraji so to svojo specifi čnost prepoznala, kot npr. Rovinj s svojimi bitinadami, ki se v poletnih mesecih ve čkrat izvajajo in predstavijo ob činstvu, nekateri kraji pa le enkrat letno pokažejo svojo kulturno dediš čino, kot npr. igranje harmonike „trieštinke“ v Ro ču, ki je glasbeno prepoznaven prav zaradi manifestacije Z armonikon v Ro č, ki se odvija drugo majsko nedeljo. Tukaj vsekakor lahko naštejemo: revije, sre čanja, festivale, ki predstavljajo tradicijsko petje, igranje na instrumente in ples ter izdelavo instrumentov kot obrtno dejavnost (Priloga št. 24: Škatla z istrskimi inštrumenti kot turisti čni izdelek).

6.3.3. Glasbeno-zgodovinski turizem v Istri

V Istri v klasi čni glasbi izstopajo svetovno znane osebe, ki so s svojim rojstvom ali bivanjem na podro čju Istre zaznamovale to podro čje, pa tudi tiste, ki so v dolo čenem obdobju svojega življenja s svojim glasbenim delovanjem ali delom zaznamovale Istro. Tukaj mislimo na glasbenega založnika in skladatelja Andrea Antica (Motovun, Istra, cca. 1470/80 – Benetke, po l. 1539), skladatelja in orglarja Francesca Uspera Sponga (Spongia ali Sponza) (Pore č ali Rovinj, druga pol. 16. st. – Benetke, 1641), balerino Carlotto Grisi (Vižinada, Istra, 1819 – Saint-Jean, Ženeva, 1899) 295 , opernega skladatelja Antonija Smaregliju (Pula, 1854 – Grado, 1929) 296 , skladatelja Luigija Dallapiccola (Pazin, Istra, 1904 - Firence, 1975) 297 , operetnega skladatelja Franza

294 http://www.histriafestival.com . 25. apr. 2010. 295 Več v: Donorà, 1999: 217-237; Folo, 1999: 237-257; Poropat (ur.), 2009. 296 Gortan-Carlin (ur.), 2000. 297 Gortan-Carlin (ur.), 2008.

119 Lehara, ki je bil v obdobju med letoma 1894 in 1896 dirigent mornariškega orkestra v Puli, kjer je nastala tudi njegova prva opera „Kukuška“ (1896) 298 ter Slavka Zlati ća (Sovinjak, 1910 – Pula, 1993) 299 , ki je bil s svojim delom in družbenim življenjem kot dirigent in skladatelj znan tudi širše. Čeprav ga turisti morda ne poznajo, lahko tukaj omenimo tudi skladatelja Matka Brajšo-Rašana (Pi ćan, 1859 - Zagreb, 1934), ki je ustvaril istrsko himno „Krasna zemljo“.

Vse to so imena, ki se bi lahko ovrednotila tudi za turisti čne potrebe, ob tem pa bi se ponudila ''zgodba“ oz. izdelek, blagovna znamka, ki bi se morala tudi tržno obdelati.

6.3.4. Glasbeno-duhovni turizem v Istri

Glasbeno-duhovni turizem lahko razdelimo na tri podro čja: a) maša, ki poteka po sporedu župnij in poteka, še posebej ob obali, v dveh ali ve č jezikih (hrvaško, italijansko, nemško) ter petje pri maši, ki je tudi trojezi čno (hrvaško, italijansko, latinsko). Pri spremljanju razli čnih procesij čez leto, ko se poje brez instrumentalne spremljave, pride do izraza tradicijsko petje pokrajine. b) organizacija glasbenih prireditev duhovne vsebine, kot sta npr. Maša po starinski v Sv. Petru v Šumi 300 in Otroški festival duhovne glasbe „Iskrice“ v Vodnjanu 301 , c) indirektne glasbene vsebine, kot so: orgle v cerkvah 302 , instrumenti na slikah in freskah 303 , cerkveni zvonovi 304 (Priloga št. 25: Izbor istrskih cerkev).

298 Gortan-Carlin, 2005: 111-118. 299 Gortan-Carlin (ur.), 2004. 300 Čeprav manifestacija ima istrsko ime Maša po starinski , maša, ki poteka na enodnevni manifestaciji v Sv. Petru v Šumi, ni istrskega porekla: Prvo „Mašo“ so izvedli Gradiš čanski Hrvati iz Frakanave (Avstrija) http://www.svpetarusumi.hr/novosti/132/MASA-PO-STARINSKI/MASA-PO- STARINSKI.aspx , 24. dec. 2010, drugo „Mašo“ je izvedel župnijski zbor iz Punta na otoku Krku, http://www.glasistre.hr/kultura/vijest/97953 , 24. dec. 2010, tretjo pa cerkveni ljudski pevci cerkve sv. Jurija iz Desne (Metkovi ć). http://www.svpetarusumi.hr/novosti/292/Masa-po-starinski-2010/Masa-po- starinski-2010.aspx , 24. 12. 2010. Na trgu pred cerkvijo poteka v popoldanskih urah Revija starocerkvenega ljudskega petja, na kateri nastopajo cerkveni ljudski zbori, vokalne skupine in ljudski pevci. 301 „ Otroški festival duhovne glasbe 'Iskrice' je osnovan leta 1997. Otroški zbori so nastopali v dveh kategorijah, z znanimi in novimi skladbami, in sicer v hrvaškem in italijanskem jeziku.“ Leta 2010 je potekal XIV. festival. Leto pred tem, 2009., je izšla Pesmarica, ki zajema besedila in glasbo pesmi, ki so bile izvajane na festivalu. Iz: Jeleni ć, Marijan in Dolores Biasiol-Vojni ć (ur.), Iskrice, 2009. 302 Radole, 1969; Dragojevi ć, 1999; Gamboc (ur.), 1999; Gamboc (ur.), 2000; Gamboc (ur.), 2001; Gortan-Carlin, mag. 2005: 91-94. 303 Kos, 1970: 77-97. 304 „Med najstarejšimi zvonovi je tudi zvon župne cerkve v Sovinjaku v Istri v okolici Buzeta, ki ga je ulil mojster Manfredin l. 1317.“ Iz: Grkovi ć, Sanja (prir.). „Zvona/cinkuši/kampane: slava glasu nebeskom (tradicijski obrt zaogrnut duhom)“ http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=2361 , 24.12.2010. Glej

120 6.3.5. Glasbeno-zabavni turizem u Istri

Pri osmišljanju glasbenega življenja v Istri je Slavko Zlati ć o zabavni glasbi napisal naslednje:

„U domeni zabavne muzike doma ći i strani gosti stje ču kroz ljetne mjesece, do sada samo negativne dojmove o razini naše kulture i o našem patriotizmu i ponosu jer je svedena na primitivizam i na (posvemašnju skoro bez iznimke) anglo-ameri čku produkciju i reprodukciju. Sami podcjenjujemo doma će stvaraoce i njihova djela koja ni po čemu ne zaostaju za stranim uzorima. I naše radio stanice kao i diskografske ku će i prodavaonice plo ča ne nude ništa osim kolonijalisti čke pot činjenosti eksploataciji naše primitivnosti i gramzljivosti za novcem. Podvr ći temeljitoj reviziji sve ugovore i sporazume turisti čkih RO [radni čkih organizacija] s kojekakvima 'Opancima' i zabavlja čkim sastavima koji se stide naše doma će rije či. Pitaju strani turisti: 'Zar vi nemate vašu vlastitu zabavnu muziku'?!“ 305

Zabavne glasbe ne primanjkuje. Predvsem poleti. Organizira se na prostem v obliki koncertov ali kot del manifestacije v zaprtih prostorih (v diskotekah, restavracijah). Od Zlati ćevih zapiskov do danes je doma ča beseda vstopila v zabavno glasbo in obstaja tudi „naša lastna zabavna glasba“. Če gledamo regionalno, v „našo [istrsko] lastno zabavno glasbo“ sodi ČA-val, istrski šanson, produkcija MIK-a in world music/etno- jazz. Na istrskem podro čju je tudi vedno bolj zastopana zabavna vsebina klapskega petja, ki teritorialno in zgodovinsko sodi v dalmatinsko tradicijsko glasbo. 306 tudi: Kova čič, 2009: 79-94. „Predv čerajšnjim se je vse za čelo s pridušenim pritrkavanjem z lindarskega zvonika, ki se je potem nadaljevalo vsako polno uro. Zainteresirani obiskovalci so namre č lahko preizkusili v pritrkavanju, pri čemer sta jim pomagala Vito Stefanuti in Boris Mišon.“ Iz: Dagostin, Glas Istre , 5. maj. 2009. 23. „Ker tukaj za glasbo niso potrebni navadni instrumenti, tega dne v starem mestu Lindar nismo potrebovali ure – čas so odštevali zvonovi iz zvonika župne cerkve sv. Mohorja in Fortunata, in sicer vsako polno uro z druga čno melodijo, s pritrkavanjem – s poznavalskim izvajanjem melodije s pomo čjo zvonov – so se predstavili zvonarji iz ve č krajev iz cele Istre.“ Krizman, http://www.biskupija-porecko-pulska.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=237&Itemid=0 , 24. dec. 2010. 305 Fond DAPA 829 Rokopisna zapuš čina Slavka Zlati ća 1910 – 1913. Škatla 11. 2.4.5.4.9. Organizacija muzi čkog života u Istri. „S podro čja zabavne glasbe lahko doma či in tuji gosti v poletnih mesecih dobijo doslej le negativne vtise o ravni naše kulture in našega patriotizma in ponosa, ker je zvedena na primitivizem in na (vsesplošno, skoraj brez izjem) anglo-ameriško produkcijo in reprodukcijo. Sami podcenjujemo doma če ustvarjalce in njihova dela, ki nikakor ne zaostajajo za tujimi vzori. Tudi naše radijske postaje in diskografske hiše ter trgovine s ploš čami ne ponujajo ni česar drugega kot kolonialisti čno podrejenost eksploataciji naše primitivnosti in požrešnosti za denarjem. Nujno je narediti natan čno revizijo vseh pogodb in sporazumov turisti čnih RO [delavskih organizacij] z razli čnimi 'Opanki' in zabavnimi skupinami, ki se sramujejo naše doma če besede. Tuji turisti sprašujejo: 'Ali vi nimate vaše lastne zabavne glasbe'?!“ 306 „Okoli dvajset najbolj popularnih, najbolj kvalitetnih in najve čkrat nagrajenih hrvaških klap bo nastopilo v petek ob 21.30 v puljski Areni na velikem klapskem koncertu 'Klape v Areni'. To klapsko sre čanje, pod umetniškim vodstvom legendarnega Ljuba Stipiši ća Delmate, bo zbralo klape, ki so s svojim ve čletnim delovanjem pustile sled v tem glasbenem žanru. Nastopile bodo klape Maslina, Nostalgija, Cambi, Iskon, Crikvenica, Luka, Teranke, Cesarice, Subrenum, Sv. Juraj Hrvatske ratne mornarice, Motovun, Kumpanji, Jelsa, Vokalisti Salone, otroška klapa Rabljanke, nastopil pa bo tudi Vinko Coce ter najbolj znan hrvaški stand up komik Željko Pervan. Kot posebni gostji bosta nastopili klapi Šufit,

121 6.4. Teritorialna razdelitev glasbeno-kulturnega turizma v Istri

Če gledamo teritorialno, lahko glasbeno-kulturni turizem v Istri razdelimo na: maritimno podro čje in ruralno podro čje, kjer maritimno podro čje zajema podro čje obale, ruralno pa podro čje notranje Istre.

6.4.1. Maritimno istrsko podro čje

Na obalnem podro čju Istre ima turizem dolgo tradicijo. Kot primer naj omenimo, da se je v obalnem mestu Pore č turizem za čel razvijati v 80-ih letih 19. stoletja. Takrat so Pore č prvi č obiskali prvi turisti - plemstvo.

„Godine 1884. u pore čku luku jahtom 'Farnese' dolazi vojvoda od Parme. Godine 1887. Pore č posje ćuju nadvojvoda Karl Stephan i nadvojvotkinja Maria Theresia te vojvoda i vojvotkinja od Edinburgha, a 1888. nadvojvoda Karl Ludwig 307 i mnogi drugi. Prilikom proputovanja po Istri, Pore č je posjetio 15. svibnja 1902. godine, brodom 'Arsa', Gabriele D'Annunzio, a na putovanju su ga pratili novinari, pisci i politi čari Teodoro Mayer, Silvio Benco 308 , Alberto Boccardi, Giuseppe Caprin, Aristide Costellos, Attilio Hortis, Riccardo Pitteri, Roberto Preziosi, Cesare Rossi, Francesco Salata, Piero Vendrame i Felice Venezian. 309 Godine 1910. Pore č posje ćuje austrijski prijestolonasljednik Franjo Ferdinand. 310 Prilikom dolaska visokih gostiju organizirali su se banketi u zgradi kazališta, a do čekivala ih je limena glazba. 311 Korak koji je pridonio daljnjem razvoju turizma u činjen je onda kada se u Pore ču odlu čilo krenuti u gradnju novog, velikog, suvremenog hotela. [...] Hotel je izgra ñen u prolje će 1910. godine i njime zapo činje nova faza razvoja turizma u Pore ču. Bio je to hotel 'Riviera' sa sedamdeset soba i apartmana, s kupaonicama, poštom, telefonom i garažom. Na propagandnom prospektu reklamiran zna čajnim motom: '[M]orsko kupalište i zra čno lje čilište južno od Trsta, zašti ćeno od bure i bez komaraca […].' [...]

zmagovalka festivala dalmatinskih klap Omiš 2007, ter klapa Tragos, zmagovalka Ve čeri dalmatinske pisme Kaštela 2007 […] Na koncertu bosta nastopili tudi dve istrski klapi – Motovun in puljske Teranke...“ Licul, Glas Istre , 4. sept. 2007. 48. „Kar devet klap in mešanih vokalnih skupin bo nastopilo jutri na peti ve čeri klapske pesmi 'Puna mi Pula', ki jo tradicionalno organizirajo članice puljske ženske klape Teranke. Revija bo potekala v Domu hrvaških braniteljev, pri četek pa je ob 19.30 uri [...] Publiki se bodo predstavile moške klape Boškarin iz Huma, Sveti Petar iz Svetega Petra u Šumi, Vi čance iz Novega Vinodolskega, Arena iz Pule ter Grdelin iz Zagreba,potem ženske klape Baklje iz Reke, Sveta Jelena iz Dramlja ter puljske Teranke, nastopila pa bo tudi mešana vokalna skupina Nešpula iz Pule.“ Licul, Glas Istre , 9. okt. 2009. 38. 307 V Pore ču so „jim gostoljubni doma čini priredili koncert“. Iz: Blaževi ć, 1987: 69. 308 Libretist Oceane, Falene in Abissa, treh zadnjih oper istrskega opernega skladatelja Antonija Smareglije. 309 Galli, In Strada Granda , sept. 1981. 8. 310 Blaževi ć, 1987: 179. 311 Blaževi ć, 1987: 92, 179.

122 Do 1913. godine Pore č ima ve ć sedam hotela: 'Riviera', 'San Remo', 'Città di Trieste', 'Antica Grotta', 'Città di Parenzo', 'Palestra', 'All’Abbondanza' te četiri kaffè bara 'Palace' kod hotela Riviera, u 'Casinou sociale', kod 'Circola' i kod Kazališta. 312 ”313

Po Ruži ću je obala Istre „son čna riviera, turisti čni raj s številnimi hoteli, kampi, turisti čnimi naselji, družinskimi apartmaji in sobami, ki dišijo po morju“ 314 .

„Razvoj istarskog turizma od nastanka šezdesetih godina prošlog stolje ća odvijao se na principima masovnog turizma. Osnovna mu je karakteristika bila ponuda temeljena na proizvodu sunce i more, gra ñeni su hoteli i turisti čka naselja od 500 pa i do 1.500 postelja/mjesta s ciljem ostvarenja turizma velikih brojki i popunjenosti od tri do četiri mjeseca u ljetnoj sezoni. Ovakav, hard turizam kakav je dominirao u Istri, ali i u cijeloj Hrvatskoj tek je sporadi čno nudio kulturne sadržaje i nesustavno je valorizirao kulturnu baštinu kroz turisti čku ponudu. Unato č činjenici da se u posljednjih desetak godina pokušavaju kreirati novi segmenti ponude - poput agroturizma i odmora na selu ili u prirodi, vinskih i bike staza i sli čno, rezultat takvog razvoja je sadašnje stanje u kojemu se gostu u turisti čkim destinacijama nudi puno sli čnog prosje čne kvalitete što je logi čan odgovor na potražnju tržišta masovnog turizma. Za razvijanje konkurentnosti turisti čkih destinacija važno je da svaka od njih oblikuje i razvije vlastiti identitet i specifi čnu turisti čku ponudu. Shodno tome, svako mjesto treba ponuditi odre ñeni sadržaj i to promovirati kao svoju specifi čnost.“ 315

312 Galli, In Strada Granda , sept. 1984. 9; Canciani, 1913. 313 Gortan-Carlin, mag. 2005: 21-24. “Leta 1884 je v poreško luko z jahto 'Farnese' prišel vojvoda Parme. Leta 1887 so Pore č obiskali nadvojvoda Karl Stephan in nadvojvodinja Maria Theresia ter edinburški vojvoda in vojvodinja, l.1888 pa nadvojvoda Karl Ludwig in številni drugi. Med potovanjem po celi Istri je z ladjo 'Arsa' 15. maja 1902. leta Pore č obiskal tudi Gabriele D'Annunzio, na potovanju pa so ga spremljali novinarji, pisatelji in politiki Teodoro Mayer, Silvio Benco, Alberto Boccardi, Giuseppe Caprin, Aristide Costellos, Attilio Hortis, Riccardo Pitteri, Roberto Preziosi, Cesare Rossi, Francesco Salata, Piero Vendrame in Felice Venezian. Leta 1910 je Pore č obiskal avstrijski princ Franc Ferdinand. Ob prihodu visokih gostov so bili organizirani banketi v gledališ ču, do čakala pa jih je mestna godba. Naslednji korak, ki je prispeval k nadaljnjemu razvoju turizma, je bil narejen, ko se je v Pore ču za čel graditi nov, velik, sodoben hotel. [...] Hotel je bil zgrajen spomladi 1910. Leta in z njim se je za čelo novo obdobje razvoja turizma v Pore ču. To je bil hotel 'Riviera' s sedemdesetimi sobami in apartmaji, s kopalnicami, pošto, telefonom in garažo. Na reklamnem prospektu se je reklamiral s pomembnim motom: '[M]orsko kopališ če in zra čno zdraviliš če južno od Trsta,ki je zaš čiteno pred burjo in komarji […]. [...] Do leta 1913 je Pore č imel že sedem hotelov: 'Riviera', 'San Remo', 'Città di Trieste', 'Antica Grotta', 'Città di Parenzo', 'Palestra', 'All’Abbondanza' ter štiri kava bare 'Palace' ob hotelu Riviera, v 'Casinou sociale', zraven 'Circola' in zraven Gledališ ča.” 314 Ruži ć, 2009: 150. 315 Gortan-Carlin in Krajnovi ć, 2008. „Razvoj istrskega turizma je od svoje ustanovitve v šestdesetih letih prejšnjega stoletja potekal po principih množi čnega turizma. Osnovna zna čilnost je bila ponudba, ki temelji na izdelku sonce in morje, zgrajeni so hoteli in turisti čna naselja s 500 pa tudi do 1.500 postelamij/mesti, in sicer, da se uresni či turisti čni na črt velikih številk in zasedenost kapacitet v treh do štirih mesecih v poletni sezoni. Takšen, hard turizem, ki je dominiral v Istri, a tudi na podro čju cele Hrvaške, je le ob časno ponujal kulturne vsebine in je nesistemsko ovrednotil kulturno dediš čino prek turisti čne ponudbe. Kljub dejstvu, da se v zadnjih desetih letih skušajo ustvariti novi segmenti ponudbe – kot so agroturizem in po čitnice na vasi ali v naravi, vinske in kolesarske ceste in podobno – je rezultat takšnega razvoja sedanje stanje, v katerem se gostu v turisti čnih destinacijah ponuja veliko podobnega povpre čne kakovosti, kar je logi čen odgovor na povpraševanje trga množi čnega turizma.

123

Vsak turisti čni kraj ob obali, mesto ali vas v poletnih mesecih organizira razli čne programe, ki se imenujejo kulturno poletje , kjer se vsak dan izmenjujejo razli čni kulturni dogodki od klasi čne glasbe – koncerti, opere, balet, do ljudske glasbe, velikih pop-rock koncertov in zabavne glasbe.

6.4.2. Ruralno istrsko podro čje

Na ruralnem istrskem podro čju se je v zadnjem času za čel razvijati ruralni turizem, ki postaja vedno bolj pomen. Za Ruži ća je ruralni turizem v Istrski županiji:

„[r]azvoj jednog novog oblika turizma koji nudi upoznavanje i o čuvanje istarske baštine kao nadahnu će i odmor dolaze ćim, kako doma ćim tako i stranim turistima. Ruralni turizam u Istri zna či boravak u prirodi, susret s prirodnim ljepotama i atrakcijama, te s vrijednostima kulturnog naslje ña, sa životom u seoskom okruženju. [...] ne podrazumijeva samo ponudu smještaja u autenti čnom ruralnom ambijentu i ponudu izvorne tradicijske hrane koji su bili osnova prvih agroturisti čkih koraka, nego i poziv na upoznavanje zavi čaja doma ćina, atmosfere koju ruralna Istra može ponuditi svojim svitanjima i sumracima, pjevom ptica i glasanjem zrikavaca, svojom o čuvanom prirodom i kulturnim naslije ñem, te svojim obi čajima.“ 316

V vaseh in mestih notranje Istre so se do leta 2000 organizirale ljudske veselice na dan svetnika zaš čitnika mesta ali vasi. Na prehodu v 21. stoletje so se vedno bolj pogosto organizirale razli čne manifestacije in programi, ki se ena čijo s programi obalnega podro čja, edina razlika je v tem, da se v ponudbi ruralnega ve činoma ponuja vsebina tradicijskega oz. folklore. 317

Medtem ko se ob obali najpogosteje „vse“ dogaja poleti, so v notranjosti prireditve razporejene čez celo leto. Npr. na podro čju Buzeta je v predsezoni nekaj pomembnih

Za razvoj konkuren čnosti turisti čnih destinacij je pomembno, da vsaka od njih oblikuje in razvije lastno identiteto in specifi čno turisti čno ponudbo. V skladu s tem mora vsako mesto ponuditi dolo čeno vsebino in jo predstavljati kot svojo specifi čnost.“ 316 Ruži ć, 2009: 150-151. „[R]azvoj nove oblike turizma, ki ponuja spoznavanje in ohranjanje istrske dediš čine kot navdih in po čitek za prihajajo če doma če in tuje turiste. Ruralni turizem v Istri pomeni bivanje v naravi, sre čanje z naravnimi lepotami in zanimivostmi ter z vrednotami kulturne dediš čine, z življenjem v vaškem okolju. […] ne ponuja le namestitve v avtenti čnem ruralnem okolju ter ponudbe izvirne tradicijske hrane, ki sta bila temelj prvih agroturisti čnih objektov, ampak tudi vabilo za spoznavanje kraja gostitelja, vzdušja, ki ga lahko ruralna Istra ponudi s svojimi son čnimi vzhodi in zahodi, petjem ptic in oglašanjem čri čkov, s svojo neokrnjeno naravo in kulturno dediš čino ter s svojimi obi čaji.“ 317 Razmišljanja o turizmu in tradicijski glasbi v North Mayo na Irskem je v obliki dnevnika opisal Kneafsey, ki se je po desetih letih vrnil v Mayo in naletel na spremembe v glasbi in njenih izvajalcih. Iz: Kneafsey, 2002: 354-358.

124 prireditev: Sre čanje harmonikarjev trieština v Ro ču (Z armoniku v Ro č), izvolitev humskega župana „na letu dan“, Sre čanje violinistov, po sezoni (septembra) pa je pomembna ljudska veselica Subotina , ki ima dva osrednja dogodka; za četek je priprava fritaje 318 s tartufi v ogromni ponvi, drugega dne pa se nadaljuje s potovanjem v preteklost t.i. Subotina po starinski , ko se zgodovinsko središ če Buzeta vrne okoli sto let v preteklost. Ulice Buzeta so takrat polne izvirnih narodnih noš, vonjev kulinari čne tradicije, zvokov tradicionalne istrske glasbe in mojstrov starih obrti, ki so svojo spretnost ohranili do danes. 319

6.5. Kulturne institucije v Istri

„Kulturne ustanove usko su vezane s ponudom turističkih odredišta. Njihova svrha je čuvanje, pou čavanje i upoznavanje šire javnosti umjetni čkim, etnografskim i povijesnim vrijednostima odre ñene sredine ili vremena. Turisti žele dok su na odmoru, uz rekreaciju, svoje slobodno vrijeme iskoristiti za upoznavanje ljudi i sredine u kojoj privremeno borave. Kulturne ustanove su muzeji, galerije, specijalne zbirke, gliptoteke, arhivi, knjižnice i sl.“. 320

Na kulturnem podro čju Istre so zelo pomembne Ljudske univerze, ki se ob izobraževanju ukvarjajo tudi z vodenjem kulturne dejavnosti v mestu. Pomembne so tudi Italijanske skupnosti, ki ohranjajo italijansko kulturo ter društva in v sklopu svojih dejavnosti ponujajo tudi glasbene vsebine, kot so npr. folklora, zbor, predstavitve glasbenikov in podobno (Priloga št. 26: Seznam institucij v Istrski županiji, ki se ukvarjajo z organizacijo glasbenih vsebin).

Istra je razdeljena na 10 mest in 31 ob čin. Nimajo pa vse ob čine in mesta institucije, ki se bi ukvarjala z organizacijo glasbenih koncertov in v tem primeru to nalogo prevzemajo Turisti čne skupnosti in/ali mesta oz. ob čine.

318 Tradicionalno istrsko ime za jaj čno omleto. 319 Glas Istre . 3. okt. 2007: 20-21; Sonda . rujan/september 2007: 35, 25. 320 Ruži ć, 2009: 173. „Kulturne institucije so tesno povezane s ponudbo turisti čnih destinacij. Njihova naloga je ohranjanje, pou čevanje in seznanjanje širše javnosti z umetniškimi, etnografskimi in zgodovinskimi vrednotami dolo čenega kraja ali časa. Na svojih po čitnicah si turisti želijo, razen z rekreacijo, svoj prosti čas zapolniti tudi s spoznavanjem ljudi in kraja v katerem trenutno bivajo. Kulturne institucije so muzeji, galerije, posebne zbirke, gliptoteke, arhivi, knjižnice in podobno“.

125 6.6. Kulturni dogodki v Istri

Leta 2007 je potekalo kar 711 glasbeno kulturnih dogodkov v približno 90 dnevih v poletnih mesecih, kar pri ča o eksploziji kulturnih dogodkov (8 razli čnih dogodkov na podro čju 2820 km², na katerem živi 206.344 ljudi.). 321 V Istri je tega leta bilo 17.613.000 no čitev, od tega 3.661.000 maja in junija, 10.615.000 pa julija in avgusta, ter 2.050.000 septembra. 322 Kulturni dogodki so ve činoma organizirani poleti za potrebe turizma. Doma čini pa se poleti ukvarjajo s turizmom in se kulturnih dogodkov ne udeležujejo v velikem številu.

Priloga št. 27 ponuja tabelo poletnih glasbenih dogodkov v Istri v juliju, avgustu in septembru leta 2008. Tabela je urejena glede na datum poteka dogodka, zajeti pa so glasbeni dogodki, v katerih je glasba primarna, kot so npr. koncerti klasi čne glasbe, delavnice klasi čne glasbe, glasbeni festivali, glasbena tekmovanja, glasbeni te čaji in njihova predstavljanja, ter sekundarna, pri katerih je glasba neizogibni del vsebine, vendar ne njen edini in najpomembnejši del, kot so npr. ljudske veselice, ribiške zabave, oživljanje tradicije, predstavitve istrske tradicije, folklorni ve čeri. Glede na mesto dogajanja in število glasbenih dogodkov je v treh mesecih zabeleženo naslednje število dogodkov v naslednjih mestih: Babi ći (1), Banjole (5), Barban (3), Brijuni (2), Buje (2), Buzet (3), Dajla (1), Fažana (11), Funtana (14), Galižana (2), Grožnjan (16), Kanfanar (1), Karigador (1), Kaštelir (1), Kršan (1), Labin (6), Maruši ći (1), Medulin (17), Motovun (1), Novigrad (8), Oprtalj (1), Pješ čana Uvala (3), Plomin (1), Pomer (3), Pore č (19), Premantura (2), Pula (20), Ro č (1), Rovinj (54), Savudrija (3), Tar (8), Trget (1), Trviž (1), Umag (7), Višnjan (1), Vodnjan (6), Vrsar (16), Zabrežani (1), Zrenj (1), Žminj (2). 323

V turisti čni ponudbi vsakega mesta in regije so na spletnih straneh predstavljene vsebine glasbenih in drugih kulturnih dogodkov.

321 Verjetno jih je bilo tudi ve č, a jih mediji niso spremljali. 322 Hrvatski Turizam u Brojkama/Hrvaški turizem v številkah, 2007: 4. 323 Glas Istre . „Ljeto u Istri '08: srpanj“/“Poletje v Istri '08: julij“; Glas Istre . „Ljeto u Istri '08: kolovoz/rujan.“/“Poletje v Istri '08: avgust/september“.

126 Raziskovanje, ki ga je Jelin čić leta 2002 izvedla v Istri je pokazalo, da se kulturno- turisti čno na črtovanje izvaja nesistemsko, brez sodelovanja kulturnega in turisti čnega sektorja. Programi se izvajajo brez raziskovanja trga, a četudi je takšno raziskovanje opravljeno, je brez ve čje ekspertize.324

Zaradi tega smo v poletnih mesecih 2008. in 2009. leta izvajali anketno raziskovanje konzumentov oz. obiskovalcev klasi čnih koncertov, za primerjavo pa smo anketirali tudi nekaj glasbenih dogodkov, ki so vsebovali folklorno ponudbo.

6.7. Model managementa v glasbeno-kulturnem turizmu

Cetinski zastopa tezo, da moramo na turisti čno destinacijo gledati kot na poslovni sistem, ki je sestavljen iz štiri elementov: sistem vrednot, targeting, operativni sistem in klienting. 325

Slika št. 3: Turisti čna destinacija kot poslovni sistem

Vrednost / cena

Sistem vrednot Klienting

Tehnologija Interfacing

Operativni sistem Targeting

Stroški proizvodnje

Vir: Cetinski, 2005: 95.

Pri opazovanju slike št. 3 iš čemo povezavo med opazovanjem turisti čne destinacije, s tem pa tudi Centra za upravljanje s glasbeno-kulturnim turizmom kot enega njenega

324 Jelin čić, 2008: 183-184. 325 Cetinski, 2005: 95. Tudi v: Krajnovi ć, 2006: 313.

127 dela in poslovnega sistema, oziroma sistema, s katerim je treba na črtno in sistemati čno upravljati.

V tem smislu kot pomembna kategorija iz slike št. 3 izstopa vrednost za napor (value for effort), kar ozna čuje vrednosti, ki jih potencialni/realni potrošnik v turizmu prepozna v glasbeno-kulturno-turisti čnem izdelku, ki svojo enakovrednost najde v ceni, ki jo je klient pripravljen pla čati za takšen izdelek. Na ta na čin postaja sistem vrednot glasbeno- kulturno-turisti čnega izdelka del sistema vrednot – oziroma verige vrednot v turisti čni destinaciji. 326

Na Interfacing gledamo kot na odnos med tržnimi aktivnostmi, ki so usmerjene k ciljnemu trgu (targeting) in aktivnostmi klientinga – aktivnega dvosmernega komunikacijskega odnosa z resni čnimi in potencialnimi trgi. Tukaj pod pojmom interfacinga razumemo tržne aktivnosti, ki so usmerjene na odnose s kupci – v tem primeru – specifi čnim segmentom turistov – „potrošnikov“ glasbeno-kulturnega turisti čnega izdelka.

Stroški proizvodnje so v tem smislu inputi sistema, ki so posebej povezani z vzpostavljanjem baze podatkov kot podlage za ustvarjanje glasbeno-kulturno turisti čnega izdelka, a tudi drugi operativni stroški, ki so povezani s pripravo in realizacijo glasbeno-kulturno turisti čnih programov – glasbeno-kulturno turisti čnega izdelka.

Tehnologija lahko v tem smislu pomeni celoten hardware in software samega sistema in vklju čuje zunanje in notranje povratne (informativne) povezave. Vendar je v tem kontekstu posebej pomemben lifeware, ki ga razumemo kot skupek mo či in strokovnosti (kompetentnosti) človeškega potenciala, pri čemer sta najpomembnejša tisti s področja kulture (odvisno od podro čja, segmenta, kulturnih dejavnosti) ter tisti s podro čja turizma in menedžmenta oziroma upravljanja in trženja v turizmu in ustvarjanju turisti čnega izdelka. V tem smislu tukaj najdemo povezavo med sistemom vrednot, ki ga turist percipira, in ki je zanj pomemben in operativnega sistema –

326 Cetinski, 2005: 13.

128 sistema, ki bo omogo čil uresni čevanje želja, potreb in vrednot potencialnih „glasbeno- kulturnih turisti čnih potrošnikov“ v dolo čen glasbeno-kulturni turisti čni izdelek.

Sklepamo lahko, da mora sistem upravljanja v glasbeno-kulturnem turizmu temeljiti na isti podlagi kot sistem celotnega upravljanja s turisti čno destinacijo, in sicer z dolo čenimi zna čilnostmi, ki so vezane za glasbeno-kulturni turizem, pri čemer predvsem mislimo na „bazo znanj“ – banko podatkov o potencialnem turisti čnem izdelku, ki bi ga, kot „stalni input“, sistem glasbeno-kulturnih dejavnosti permanentno podajal Centru za upravljanje v glasbeno-kulturnem turizmu.

Takšen podsistem, prikazan v shemi na sliki št. 3, lahko opazujemo kot nenehni ciklus ustvarjanja vrednot (sistem vrednot kot podlaga za ustvarjanje glasbeno-kulturno turisti čnega izdelka), ki ga ustvarjajo tako ponudniki kot tudi potrošniki „glasbeno- kulturno turisti čnega izdelka“, ki mora opraviti „tržni izpit“ iz aktivnosti targetinga in klientinga, da bi lahko svojo operacionalizacijo doživel prek vzpostavljanja in učinkovitega dela operativnega sistema pri upravljanju s kulturnim turizmom.

Poudariti je treba, da pri tem izstopajo posebnosti vrednot, ki se percipirajo in ponujajo prav na trgu glasbeno-kulturno turisti čnega izdelka (glede na celoten trg storitev in tudi glede na celoten turisti čni trg), s tem pa tudi ciljni tržni segment (ki svojo realizacijo v trženju glasbeno-kulturnega turizma najde prek aktivnosti targetinga in klientinga). Gre namre č za sofisticirano podro čje turisti čnega trga, katerega tržna širina niha med ozkim tržnim segmentom in tržno nišo, kar je odvisno od tega ali gre za turiste, ki jih motivira kultura, turiste, ki jih kultura navdihuje ali pa turiste, ki jih privabi kultura. 327

To dejstvo je relevantno pri oblikovanju vrste kulturno-turisti čnega izdelka, pri čemer vrsta izdelka dokaj variira glede na t. i. „intenziteto“ motivacije kulturnih turistov do konzumiranja kulture, v tem primeru glasbene. Relevantno je tudi pri dolo čanju cene izdelka, pri čemer se v trenutnem razvojnem trenutku ne morejo pri čakovati koristi od

327 Osebni pogovor s Aleksandro Krajnovi ć in uporaba dela privatnega arhiva Aleksande Krajnovi ć, 29. dec. 2010: Izdelava orodja za vrednotenje kulturne dediš čine za turisti čne potrebe, projekt je financiran iz predpristopnih sredstev EU fondov v sodelovanju z VIRA Višnjanska razvojna agencija in Turisti čnim klasterjem Umag-Novigrad, delavnica s stekeholdersi – materiali, Novigrad, 28. 05. 2008.

129 ekonomije razmer in u činki krivulje izkušnje, ki se sicer praviloma uporabljajo pri doslej dominantnem množi čnem turizmu, ki temelji na „soncu in morju“.

Verjetno je prav to dejstvo eno izmed klju čnih tez in specifi čnosti modela upravljanja z glasbeno-kulturnim turizmom v odnosu do sistema upravljanja v turizmu na sploh.

6.8. Rezultati raziskovanja

V letu 2008 je v Istri bilo 17.966.000 no čitev, kar je 31,5 % delež v hrvaškem turizmu, od tega je od januarja do aprila bilo 730.000 no čitev, maja in junija 3.736.000, julija in avgusta 11.016.000, septembra 2.002.000, od oktobra do decembra pa 482.000 no čitev. 328 Leta 2009 329 je bilo skupno število no čitev v Istri 18.130.000, kar je 32,2 % delež v hrvaškem turizmu; od tega je od januarja do aprila bilo 713.000 no čitev, od maja do konca junija 3.662.000, julija in avgusta 11.217.000, septembra 2.092.000 ter do konca leta še 446.000 nočitev.

6.8.1. TOMAS raziskovanje „Kulturni turizem 2008“

Leta 2008 je potekala raziskava TOMAS za potrebe Ministrstva za turizem RH v sodelovanju s Svetom za kulturni turizem Hrvaške turisti čne skupnosti. To je bilo prva celovita raziskava stališ č in porabe obiskovalcev kulturnih atrakcij in dogodkov na Hrvaškem. Namen raziskovalnega projekta je bilo zbiranje podatkov o zna čilnostih turisti čnega povpraševanja in porabe obiskovalcev kulturnih atrakcij in dogodkov, ki bi se nato uporabili kot podlaga za kakovostne odlo čitve, povezane z razvojem kulturno- turisti čnih izdelkov in njihove promocije.

Raziskovanja so potekala od julija do oktobra 2008, zajeto je bilo 37 kulturnih zanimivosti (16 kulturno-zgodovinskih spomenikov, 9 muzejev in galerij ter 12 dogodkov), ki so enakomerno razporejene po obalnih in kontinentalnih županijah.

328 Hrvatski Turizam u Brojkama/Hrvaški turizem v številkah. 2008: 4. 329 Hrvatski Turizam u Brojkama/Hrvaški turizem v številkah 2009: 4.

130 Iz TOMAS raziskovanja „Kulturni turizem 2008“ izhajajo naslednji podatki 330 : • Prevladujejo obiskovalci srednjih let (47 %) in mlajši obiskovalci (30 %), z nekoliko ve čjim deležem moških (53 %). Obiskovalci muzejev in galerij so nekoliko starejši od povpre čja, na dogodkih pa prevladujejo mlajši obiskovalci. • Kulturni turisti imajo ve činoma kon čano fakultetno izobrazbo (38 %) ali pa kon čano višjo šolo (24 %). Ve čina (55 %) ima skupni mese čni dohodek med 7.300 in 21.900 kun (1.000 do 3.000 evrov). Obiskovalci muzejev in galerij imajo nekoliko višje, obiskovalci dogodkov pa nekoliko nižje dohodke od povpre čja. • Med kulturnimi turisti prevladujejo obiskovalci iz tujine (62 %), posamezno pa so najpomembnejša skupina obiskovalci iz Italije (15 %), Nem čije (14 %), Francije (9 %) ter Velike Britanije (9 %). Med doma čimi obiskovalci so bili najštevilnejši tisti iz mati čne županije ali iz okolice. • Kulturni turisti ve činoma preno čijo v kraju, kjer se nahaja kulturna zanimivost ali poteka dogodek (43 %) ali hodijo na izlete oziroma so dopotovali iz kraja stalnega bivanja (26 %). • Med tujimi kulturnimi turisti je ve čji delež tistih, ki so prvi č obiskali Hrvaško (30 %) v primerjavi s poletnimi stacioniranimi turisti v obalnem predelu Hrvaške (19 %). • Ve čina obiskovalcev kulturnih zanimivosti in dogodkov je motivirana z željo po u čenju (26 %), v kombinaciji z imidžem ali reputacijo zanimivosti/dogodka (18 %), radovednostjo (1 8%) ter z željo po druženju z osebami, s katerimi so prišli (17 %). Želja po druženju prevladuje med obiskovalci dogodkov, obiskovalci muzejev in galerij pa so bolj od povpre čja motivirani z željo po u čenju o kulturi, zgodovini in dediš čini. • Kulturni turisti zbirajo informacije o kulturni zanimivosti ali dogodku ve č kot leto dni vnaprej (46 %) ali pa po prihodu v turisti čno destinacijo (26 %). Pri tem pa najbolj upoštevajo priporo čila prijateljev, sorodnikov in lokalnih prebivalcev. Od formalnih kanalov najve č uporabljajo Internet (21 %), tiskane promocijske materiale (18 %), radio/TV (16 %), tiskane turisti čne vodi če (14 %) ter časopise/revije (14 %). Ve čina obiskovalcev (59 %) je prvi č obiskala kulturno zanimivost /dogodek, 22 % pa drugi č. Kulturni dogodki imajo ve čji delež tistih obiskovalcev, ki so na drugem obisku (52 %). • Velika ve čina je zadovoljna z obiskom. Za 48 % obisk presega njihova pri čakovanja, za 47 % pa je v skladu z njihovimi pri čakovanji. Obiskovalci so posebej zadovoljni s kakovostjo postavitve/programa, z možnostjo, da se nau čijo nekaj novega, s profesionalnostjo osebja ter čisto čo in urejenostjo. • Zadovoljstvo z obiskom kulturne zanimivosti/dogodka pozitivno vpliva na željo po obisku iste ali podobne zanimivosti med bivanjem v turisti čni destinaciji - za 51 % obiskovalcev se je interes za obisk iste ali podobne zanimivosti tudi pove čal. • Ve čina obiskovalcev je že obiskala ali ima namen obiskati svetovne (65 %) in sakralne (64 %) spomenike, muzeje in galerije (59 %) in kulturne dogodke (42 %). Približno tretjina kaže interes za glasbeno-scenske predstave ter tematske poti. Veliki delež (60 %) obiskovalcev izraža interes za sodelovanje v kreativnih delavnicah, med katerimi so najbolj priljubljeni gastronomski te čaji (24 %), sodelovanje na trgatvi (23 %) ter arheološka zakopavanja (21 %). • Ve čina tujih kulturnih turistov ena či Hrvaško z njeno bogato kulturno-zgodovinsko dediš čino (84 %), gostoljubnostjo (82 %), sproš čenim na činom življenja (75 %), enkratnimi obi čaji in tradicijo ter gastronomijo (72 % vsaka), z bogastvom muzejev in

330 Institut za turizem. www.iztzg.hr , 12. jul. 2010. Rezultate sta predstavili Zrinka Maruši ć in Renata Tomljenovi ć na Nacionalnem Dnevu hrvaškega turizma v Varaždinu, 26. maj. 2010.

131 galerij (71 %) ter živahnim vzdušjem (70 %). Okoli 50 do 60 % ena či Hrvaško s festivali in dogodki, bogatim kulturno-umetniškim življenjem ter meni, da je primerna za potovanja, ki so motivirana s kulturo. • Tretjina obiskovalcev so ciljni, s kulturo motivirani turisti, ki potujejo prav zaradi obiska kulturne zanimivosti/dogodka ali pa so na počitnicah, motiviranih s kulturo. Dogodki privabljajo najve čji delež s kulturo motiviranih obiskovalcev (46 %), sledijo pa kulturni spomeniki (34 %) in muzeji/galerije (30 %). Tudi kulturne zanimivosti in dogodki v kontinentalnih županijah privabljajo veliko ve čji delež s kulturo motiviranih turistov (49 %) kot je to v obalnih županijah (27 %). • Okoli 70 % kulturnih turistov je na ve čdnevnem potovanju, na katerem v povpre čju osemkrat no čijo. Ve činoma bivajo v objektih zasebne namestitve (32 %), pri prijateljih/sorodnikih (25 %) in v hotelih (22 %).

6.8.2. Raziskovanje avditorija v Istrski županiji

V poletnih mesecih 2008. in 2009. leta sem izvedla anketo (Priloga št. 28: Vsebina ankete) med obiskovalci klasi čnih koncertov, dveh Revij folklore ter na tridnevnem sre čanju Naš kanat je lip . Anketiranih je bilo 488 oseb na razli čnih lokacijah. Raziskava je potekala neposredno pred za četkom koncerta klasi čne glasbe; v Buzetu na treh koncertih 2008; v Pore ču na koncertih, ki so potekali v Evfrazijevi baziliki ob petih koncertih leta 2008 in 2009; v Taru na dveh koncertih 2008 in sedmih le 2009; v Novigradu na enem koncertu 2008. in treh 2009. leta; v Puli na enem koncertu 2008; v Umagu na dveh koncertih 2009.; v Vrsarju na enem koncertu 2009; v Dajli na koncertu ter na eni Osrednji reviji pesmi in plesa 2008; na Osrednji reviji pesmi in plesa v Novigradu; na tridnevni manifestaciji Naš kanat je lip leta 2008. V tabeli št. 2 sledi kronološki prikaz dogodkov, na katerih je potekalo anketiranje v 2008. letu, v tabeli št. 3 pa prikaz za leto 2009.

Tabela št. 2: Kraji, kjer se je izvajala anketa leta 2008.

Kraj, kjer se je Datum Izvajalci Kraj, od koder odvijal koncert prihajajo izvajalci Pore č 30.5.-1.6. Naš kanat je lip Zbori iz Istre in 2008 Sre čanje pevskih zborov Primorsko- goranske županije Buzet 11.6.2008 "Vesna - glasbene mladice" Pula Daniela Perosa, sopran Vesna Ivanovi ć Ocvirk, klavir Buzet 24.6.2008 "Sokol in gosti" Buzet Mešani pevski zbor Glasbenega društva "Sokol" Dajla 28.6.2008 Smotra tradicijske glasbe Istra

132 Buzet 8.7.2008 "Canticum" Zagreb vokalni renesan čni ansambel Novigrad 9.7.2008 Ženski pevski zbor Novigrad „Novigrad-Cittanova“ Tar 10.7.2008 Ana Dražul, klavir Reka Pore č 11.7.2008 Franz Liszt Chamber Orchestra Budimpešta Dirigent János Rolla Barnabás Kelemen, violina Madžarska Pore č 15.7.2008 Nada Majnari ć, klavir Ravna Gora / Dunaj Tar 17.7.2008 Ivan Novinc, violina Zagreb Tvrtko Sari ć, kitara Gospi ć Pore č 18.7.2008 Altenberg trio Wien Dunaj Claus-Christian Schuster, klavir Amiram Ganz, violina Alexander Gebert, violon čelo Dajla 28.7.2008 Predrag Mari ć, kitara Buje Pula 6.8.2008 Zaklju čni koncert delavnic Udeleženci na Arena International te čajih Pore č 12.8.2008 Francesco Squarcia, violina Rim Nina Kova čić, klavir Reka Pore č 19.8.2008 Ana Dražul, klavir Reka

Tabela št. 3: Kraji, kjer se je izvajala anketa leta 2008.

Kraj, kjer se je Datum Izvajalci Kraj, od koder odvijal koncert prihajajo izvajalci Novigrad 13.7.2009 Domagoj Miškovi ć Pula Novigrad 14.7.2009 Stefan Milenkovich, violina Beograd/USA Srebrenka Poljak, klavir Tar 16.7.2009 Klavirski Trio Dubrovnik Dubrovnik Loris Grubiši ć, violina Vanda ðani ć, violon čelo Alberto Frka, klavir Pore č 17.7.2009 Jelena Tihomirovi ć, klavir Delnice Metod Sironi ć, flavta Reka Umag 21.7.2009 Godalni Kvartet Cadenza Zagreb Krešimir Marmili ć, violina Gorjana Jurilj, violina Mirko Boch, viola Vinko Grubeši ć, violon čelo Tar 23.7.2009 Godalni Kvartet Cadenza Zagreb Vrsar 23.7.2009 „Haydn & Guitar Virtuosi in Madrid/Vrsar Vienna“ Minsk Saša Dejanovi ć, kitara (Belorusija) Yuliya Hauryliuk, viola Tar 30.7.2009 Ida Gamulin Zagreb

133 Novigrad 4.8.2009 Alma Dželil, flavta Pula Vesna Ivanovi ć Ocvirk, klavir Pore č 4.8.2009 Petar Kova čić, violon čelo Reka Goran Filipec, klavir Tar 6.8.2009 Mihovil Karuza, violon čelo Split Pore č 7.8.2009 Fernando Lipkau Rodriguez, Mexico flavta Antonio Lopez Palacios, kitara Novigrad 8.8.2009 44. Revija istrske ljudske glasbe Istra in plesa Umag 10.8.2009 Mexican Duo Mexico Fernando Lipkau Rodriguez, flavta Antonio Lopez Palacios, kitara Tar 13.8.2009 Francesco Squarcia, violina Rim Tar 20.8.2009 Danijel Detoni, klavir Zagreb Pore č 21.8.2009 Danijel Detoni, klavir Zagreb Pore č 25.8.2009 Chordes Trio Zagreb Kristina Beck-Kukav čić, mezzosopran Krešimir Marmili ć, violina Biserka Kr čeli ć, harfa Tar 27.8.2009 Mak Grgi ć, kitara Slovenija

V anketo so zajeta mesta ob obali: Umag, Novigrad, Pore č, Pula, ter vasi Dajla, Tar, Vrsar in ruralno kraj, mesto Buzet. Anketiran je avditorij klasi čne glasbe ter revije s tradicijsko glasbo oz. umetniško glasbo, ki izhaja iz tradicijskih elementov ( Naš kanat je lip ). Anketirano je 199 hrvaških državljanov, od tega jih je 161 iz Istre in 289 gostov iz tujine. V nadaljevanju dela bomo anketirane obiskovalce glasbenih dogodkov (koncertov, sre čanj in revij) poimenovali s skupnim nazivom glasbeni recipienti. Glasbeni recipienti so anketo prejeli pred koncertom, pri vhodu v baziliko, cerkev, dvorano, pri anketiranju pa smo opazili, da če je anketo prejel par, jo je najpogosteje izpolnjevala ženska. Na vsakem dogodku je bilo anketiranih povpre čno 15 oseb.

Glasbeni recipienti v poletnih mesecih so ve činoma gosti iz tujine, 59 % (slika št. 4).

134 Slika št. 4: Glasbeni recipienti

41% Percipienti iz Hrvaške Percipienti iz tujine 59%

Vir: lastno raziskovanje.

Od tega posami čno (slika št. 5): Nemci (15 %), Italijani (9 %), Angleži (7 %), Avstrijci (6 %), Slovenci (6 %), Nizozemci (4 %), Švedi (2 %), Rusi (2 %), Danci (1 %) in drugi, z manj kot 1 %: Poljakov, Madžarov, Špancev, Čehov, Luksemburžanov, Japoncev, Bosancev in Belgijcev, ter 41 % Hrvatov, od tega je bilo 34 % Istranov.

Slika št. 5: Recipienti po državah 199 200 HRV 180 DEU 160 ITA 140 GBR 120 AUT 100 73 SVN 80 NLD 60 45 34 SWE 40 31 31 31 20 RUS 20 9 8 7 DNK 0 Ostali 1

Vir: lastno raziskovanje.

Glede na spol je bilo 63 % žensk in 37 % moških.

135 Glasbeni recipienti so ve činoma osebe srednjih let (44 % anketiranih je bilo starih od 30 do 54 let) ter starejši (od 55 do 81 let, kolikor je bil star najstarejši anketiranec, 39 %). Mladih, do 30. leta starosti, je bilo le 17 % (slika št. 6).

Slika št. 6: Recipienti po starosti

1979-1996 1927-1953 17% 39%

1927-1953 1954-1978 1979-1996

1954-1978 44%

Vir: lastno raziskovanje.

Glede na stopnjo izobrazbe (slika št. 7), glasbene dogodke in koncerte v ve čjem odstotku obiskujejo visoko izobraženi (45 %) ter magistri in doktorji (11 %), nato osebe, ki so kon čale srednjo šolo (35 %); ne glede na to, ali nimajo kon čano glasbeno izobrazbo ali ne; saj tretjina oz. 35 % glasbenih recipientov ima glasbeno izobrazbo, 65_% pa je nima.

Slika št. 7: Recipienti po stopnji izobrazbe

SŠ VSS OŠ 35% 45%

SŠ

VSS

OŠ MR / DR MR / DR 8% 0 1% 11%

Vir: lastno raziskovanje.

136 Turisti, glasbeni recipienti najpogosteje bivajo v Istri ve č kot 7 dni (25 %). Ve č kot tretjina jih biva med 7 in 15 dni (38 %) in prav toliko jih tudi (38 %) ostane dlje kot 15 dni; in sicer do mesec dni 18 %, do dva meseca 11 % in 7 % je tistih, ki v Istri bivajo ve č mesecev na leto.

Mese čni dohodek hrvaških glasbenih recipientov je nizek. Šestnajst odstotkov jih ni odgovorilo na to vprašanje, med tistimi, ki pa so odgovorili, je najve č, 28 %, tistih, ki imajo manj kot 3.000 kn (400 evrov) pla če, sledijo tisti do 4.000 kn 331 pla če (20 %) in tisti z dohodkom, ve čjim kot 7.000 kn 332 (17 %), z dohodkom med 5.000 in 6.000 kn 333 pa jih je 16 %. Letni dohodek turistov pa je veliko višji. Triindvajset odstotkov ni odgovorilo na to vprašanje, med tistimi, ki pa so odgovorili, je najve č, 23 %, tistih ki imajo dohodek čez 30.000 EUR. Sledijo tisti, ki prejemajo do 12.000 EUR (22 %), sledijo tisti, ki zaslužijo med 24.000 in 30.000 (17 %). Medtem ko ima 72 % hrvaških recipientov pla čo nižjo od 12.000 EUR, pri tujih turistih ta znesek zasluži 22 %.

Glasbeni recipienti so poleti, ko je v Istri turisti čna sezona (junij-september), zadovoljni s številom klasičnih koncertov (slika št. 8). Vendar pa je veliko število tistih, ki niso zadovoljni (66_%) s številom klasi čnih koncertov v času zimske sezone (oktober-maj), odstotek nezadovoljnih pa raste pri tistih, ki živijo v Istri (71 %).

Slika št. 8: Zadovoljstvo s številom klasi čnih koncertov a) poletje b) zima

Ne vem Brez o. Ne vem Brez o. Ne 1% 4% 3% 12% 15% Ja 29% Brez o.

Ne vem Ne Ja 66% 70%

Vir: lastno raziskovanje.

331 Cca. 550 EUR. 332 Cca. 950 EUR. 333 Med 670 in 800 EUR.

137 Glasbeni recipienti najbolj poslušajo klasi čno glasbo (79 %), nato zabavno (48 %), tradicijsko (27 %), jazz (10 %), rock (9 %) in drugo, kot je: alternativna, blues, duhovna, house, latino, metal, musical, opera, orientalna, soul, RnB in zborovska glasba (slika št. 9).

Slika št. 9: Preferenca glasbenega žanra

500 384 400

300 234 200 130 100 51 44 53 0 klasi čna zabavna tradicijska jazz rock ostalo

Vir: lastno raziskovanje.

Med koncertnimi pa preferirajo: simfoni čne koncerte (50 %), koncerte klap (36_%) zborovsko glasbo (35 %), komorno glasbo (35 %), rock (27 %), etno-glasbo (23_%), tradicijsko glasbo (23_%), 18 % pa bi z veseljem obiskali tudi koncert pop banda (slika št. 10).

Slika št. 10: Preferenca koncertov 300 242 250 200 174 173 172 132 150 114 111 89 100 42 50 0 sim konce zb ko rock tradicijskag glasbapop glasbao la sta fo o m s ro o ba lo n i rt vs rn č n kl ka a sv i a g eta k p g la on la sb c sb a ert a

Vir: lastno raziskovanje.

138 Med istrskimi skladatelji glasbeni recipienti iz Hrvaške poznajo Tamaro Obrovac (71_%), Nella Milottija (66 %), Edija Maružina (63 %), Bruna Krajcarja (62 %), ðeni Dekleva-Radakovi ć (52 %), Francija Blaškovi ća (46 %), Daria Bassanesa (40 %), Branka Okmaca (26 %) ter Massima Brajkovi ća in Bashkima Shehu (21 %). Nekateri tuji turisti pozna Daria Bassanesa in ðeni Dekleva-Radakovi ć (6 %), Nella Milottija in Tamaro Obrovac (5 %), Massima Brajkovića, Francija Blaškovi ća in Bruna Krajcara (4_%), Edija Maružina in Bashkima Shehua (2 %). Branka Okmaca ne poznajo. Pri glasbenih recipientih iz Hrvaške je pomembno, da bolj poznajo skladatelje zabavne glasbe kot pa skladatelje klasi čne glasbe. Od drugih znanih skladateljev so glasbeni recipienti ve čkrat omenili: Giuseppe Tartinija, Antonija Smareglija, Luigija Dallapiccola, Slavka Zlati ća ter Livija Morosina, po enkrat pa tudi: Andrea Antica, Luigija Donora', Predraga Mari ća, Boškota Mileto, Denisa Modrušana, Branka Radi ća, Lina Šepi ća, Ivana Mateti ća Ronjgova, Matka Brajšo Rašana, Emila Cossetta, Saša Dejanovi ća, Vlada Benussija, Silvija Toreti ća, Maura Giorgija. Gre pa za glasbenike nasploh, ne le skladatelje.

Anketiranci niso radi odgovarjali na vprašanja, kjer so morali ocenjevati z oceno od 1 do 5. V naslednjih desetih konstatacijah se odstotek nanaša na tiste glasbene recipiente, ki so izpolnili vprašalnik ter ocenili z oceno od 1 do 5. Glede na to, da so bila vprašanja zastavljena za recipiente, ki celo leto bivajo na podro čju Istre, sem lo čila hrvaške glasbene recipiente in tuje glasbene recipiente, odgovore pa podajam vzporedno.

Hrvaški glasbeni recipienti [144] so zadovoljni s številom koncertov v poletnih mesecih (74 %). Tudi tuji glasbeni recipienti [148] so zadovoljni (50 %), vendar menijo, da bi koncertov lahko bilo ve č (25 % jih je dalo dobro oceno). Glasbenih recipientov, ki so v poletnih mesecih nezadovoljni s številom koncertov je bilo vsega skupaj 10 %. Izraženo je manjše zadovoljstvo s pogostostjo klasi čnih koncertov v poletnih mesecih. Zadovoljnih je 59 % hrvaških glasbenih recipientov [138], z oceno dobro je ocenilo 29% anketiranih, pri tujih glasbenih recipientih [127] pa je zadovoljstvo s številom klasi čnih koncertov pokazalo 45 % anketirancev, dobro oceno pa je dalo 31 % anketirancev.

139 Izraženo je veliko nezadovoljstvo s številom koncertov v zimskih mesecih. Hrvaški glasbeni recipienti [138] so z ocenama ena (31 %) in dva (37 %) dali vedeti, da koncertov v zimskih mesecih skorajda ni. To se posebej nanaša na koncerte klasi čne glasbe, kjer hrvaški glasbeni recipienti [132] pogostost klasi čnih koncertov ve činoma ocenjujejo z oceno ena (35 %) in dva (36 %). Nezadovoljstvo s številom koncertov so pokazali tudi tuji glasbeni recipienti [od 71 odgovorov jih je 24 % ocenilo negativno, z oceno zadostno 17 %, z oceno dobro pa 27 %], pogostost klasi čnih koncertov pozimi pa so tuji turisti [74] ocenili z negativno oceno (27 %) in zadostno (23 %).

Le 38 % hrvaških glasbenih recipientov [od 139] meni, da je njihov obisk klasi čnih koncertov dober oz. prav dober oz. odli čen, pri tujih glasbenih recipientih pa je ta odstotek višji (57 % od 142).

Tako hrvaški (63 % od 122) kot tudi tuji glasbeni recipienti (71 % od 92) menijo, da istrski skladatelji niso dovolj zastopani na repertoarju koncertov klasi čne glasbe. Menijo tudi, da istrski skladatelji sploh niso predstavljeni javnosti (42 % od 100 tujih in 20 % od 132 hrvaških glasbenih recipientov). Celo 74 % od 142 tujih in 11 % od 142 hrvaških glasbenih recipientov meni, da istrskih skladateljev ne poznajo.

Kar 77 % od vseh anketirancev bi radi poslušali dela istrskih skladateljev (slika št. 11).

Slika št. 11: Preferenca poslušanja del istrskih skladateljev

7% 16%

Brez o. JA NE

77%

Vir: lastno raziskovanje.

140

Ena tretjina glasbenih recipientov zna peti istrske pesmi (33 %), 18 % jih pleše in le 2 % igrata na kak istrski instrument. Vendar pa bi se želeli nau čiti plesati istrske plese (31_%), peti istrske pesmi (24 %) pa tudi igrati (11 %).

Pojem „istrski skladatelj“ so hrvaški recipienti prvi č slišali v šoli (54 %), tuji glasbeni recipienti pa so za ta pojem slišali na po čitnicah v Istri (34 %) oziroma v šoli (4 %). Kar 32 % tujih in 13 % hrvaških glasbenih recipientov je prvi č slišalo ta pojem iz ponujenega vprašalnika.

Glasbeni recipienti (44 %) pojem „istrski skladatelj“ povezujejo z naslednjim:

1. Avtohtonost in izvirnost : Avtohtona istrska lestvica, Avtohtona kultura ljudstva, Avtohtoni skladatelj, ki vrednoti svoj kraj in svojo zgodovino skozi glasbo, Doma če in avtohtono, Izvirni skladatelj, ki po tradiciji ustvarja svoja glasbena dela, Ki uporablja istrsko lestvico in avtohtone instrumente, Ljubi vse, kar je izvirno, Je rojen na tem podro čju in pozna ljudsko izro čilo in avtohtono tonaliteto istrske lestvice, Skladatelj istrskega porekla, ki prek svojih del prikli če istrske kulturne korenine, V prvi vrsti skladatelj, ki sta mu istrska tradicijska glasba in čakavska beseda izhodiš če za ustvarjanje.

2. Z asociacijo : Alla Nello Milotti - stare istrske, spominja na nekatera imena, Ki sklada istrsko lestvico kot Nello Milotti, Takoj pomisliš na Istro, Kombinacija klasi čne podlage in motivov iz narave (morje, zrak itd.), Nekaj našega, kar je bolj malo zastopano na radiu in televiziji, Ljudska glasba.

3. Z bogastvom istrske dediš čine : Bogastvo Istre, Skrbnik kulturne dediš čine, Del istrske kulture, Globina ljudske kulture.

4. S skrbnikom dediš čine : Nekdo, ki prenese dediš čino istrske tradicijske glasbe in kulture v svojo skladbo, Predanost tradiciji istrskega ljudskega melosa, Tisti, ki neguje tradicijo istrske lestvice, Pozna kulturo in tradicijo in jo prenese v glasbo in prek glasbe, Skladatelj, ki v svojih delih neguje istrski ljudski melos, Skladatelj, ki v izvajanju

141 uporablja zna čilno lestvico – ohranja zna čilnost istrskega melosa in čakavske besede, Skladatelj z istrskega podro čja, ki prenaša lokalno dediš čino, Skladatelji, ki negujejo istrski melos.

5. Z duhovnostjo : Klasi čna glasba, ki odraža duh Istre, Sklada v duhu istrskega melosa, Skladanje pesmi s prizvokom istrskega etno melosa, Skladatelj klasi čne glasbe, ki vsebuje duh istrskega ljudskega melosa, Skladatelj, ki uporablja duh ljudskega melosa, Skladatelj, ki prek glasbe lahko izrazi duh istrskega človeka z istrsko lestvico, Skladatelj, ki odraža duh tega kraja, Skladatelj, ki se naslanja na ljudski melos, Skladatelj, ki sklada skladbe, ki vsebujejo duh istrskega melosa, Skladatelj, ki je rojen v Istri in navdihnjen z lokalnim melosom, Skladatelj s podro čja Istre in z duhom za ustvarjanje ljudske istrske glasbe, Ustvarjanje klasi čne glasbe v duhu istrskega melosa

6. Z istrsko motiviko : Istrska glasba, Iz Istre, Ki sklada o istrskih motivih - v istrskem nare čju in uporablja istrske instrumente, Ki sklada s duhovnimi in melodijskimi zna čilnostmi Istre, Ki piše ali sklada istrske pesmi, Hrvaška ljudska glasba – sodobni skladatelji z elementi starih istrskih motivov, Skladatelj, ki uporablja istrske motive v svoji glasbi, Skladatelj, čigar dela izhajajo iz Istre, Skladatelj, ki je živel v tem kraju in dovolil istrski ljudski glasbi vplivati na lastno komponiranje, Skladatelj, ki pri svojem delu uporablja glasbeno dediš čino tega kraja, Skladatelj, ki je rojen v Istri in pod vplivom istrske folklorne glasbe.

7. Z izvajanjem : Izvajalec tradicionalne istrske glasbe, Komponiranje in igranje istrskega melosa, Skladatelj, ki poje in piše v istrskem nare čju, Skladatelj, ki sklada in izvaja dela s tipi čnimi istrskimi zna čilnostmi, Skladatelj, ki je istrskega porekla – izvajalec istrskih skladb, ki je istrskega porekla.

8. Z multikulturalnostjo : Hrvaški življenjepis in italijanski romantik, Skladatelj, ki sklada na podlagi italijanskih in slovanskih vplivov, Skladatelj, ki sklada glasbo s tipi čnimi istrskimi elementi-verjetno z vplivom folka in italijanske glasbe.

9. Z na činom skladanja : Človek, ki piše in ustvarja istrske pesmi, Človek, ki piše pesmi v istrski lestvici, Človek, ki sklada nekaj istrskega ali tradicionalnega, Človek, ki sklada

142 v istrski skali in na čakavskem ali pa v modernem stilu-lestvici-skali, Kjer se sliši duh tradicionalne glasbe in istrska lestvica, Glasba z istrskim vplivom, Glasbeni poznavalec, ki v svojih delih uporablja istrski melos, dialekt in v besedilih govori o istrski kulturi, Glasbenik, ki sklada tako, da spremlja parametre in tipi čne na čine tega kraja, Ki uporablja istrsko lestvico, Ki uporablja istrski melos z besedami in notami, Uporablja elemente tradicijskega istrskega melosa v skladanju razli čnih glasbenih oblik in vrst, Skladatelj iz Istre, ki uporablja elemente istrskega melosa v skladbah, Skladatelj iz Istre, ki uporablja istrske na čine skladanja, Skladatelj iz tega kraja, ki sklada po „kanonih" tradicijske glasbe, Skladatelj, ki deluje v Istri – v svojih delih uporablja ali pa le-te gradi na podlagi istrske lestvice in na elementih iz istrske ljudske glasbe, Skladatelj, ki je rojen v Istri in sklada v Istri ter uporablja elemente istrske glasbe/lestvice, Skladatelj, ki uporablja istrski ljudski melos, Skladatelj, ki uporablja tradicionalne istrske forme pri skladanju (lestvice, instrumente…), Skladatelj, ki svoje ustvarjanje gradi na istrski lestvici, Skladatelj, ki ve činoma sklada pesmi z istrskim melosom, Skladatelj, ki vklju čuje istrske motive v komponiranje, Pri skladanju uporablja istrski melos – lestvico in drugo, Vnaša zna čilnosti istrske folklore.

10. Z okoljem : Sklada glasbo, spoštuje in črpa navdih iz kraja, ki ga obdaja, Skladatelj, ki je živel na podro čju Istre in obdeloval istrske motive.

11. Glede na mesto delovanja : Človek, ki sklada doma če pesmi, a si tudi prizadeva in širi po Hrvaški, Lokalni, Kraj življenja in delovanja, Skladatelj, ki je rojen v Istri ali pa priseljenec, ki živi v Istri in sklada, Skladatelj, ki je rojen v Istri ali pa je v Istri našel na čin, da prikaže kompleksnost sveta, Skladatelj, ki živi in sklada v Istri, Skladatelj, ki živi in deluje v Istri – s svojim opusom pa je vezan z Istro, Skladatelj, ki živi v Istri in se ukvarja z istrskim melosom, Krajinska glasba.

12. S poreklom skladatelja : Je rojen, je skladal in živel/ živi v Istri, Ki sklada v istrski lestvici in živi v Istri, Skladatelj iz Istre, Poreklo, Poreklo iz Istre, Rojen in živi v Istri, piše dela pod vplivom istrske folklore, Rojen v Istri in valorizira istrske teme, Rojen v Istri in v svojih delih uporablja zna čilne zvoke svojega kraja, Rojen v Istri – uporablja glasbeno tradicijo Istre, Rojen v Istri – sklada v istrski lestvici, Rojen v Istri – pozna zgodovino istrske glasbe, Rojen v Istri – sklada po motivih istrske etno glasbe,

143 Skladatelj iz istrske regije, Skladatelj, ki prihaja iz Istre, Skladatelj, ki prihaja iz Istre in piše skladbe v istrskem nare čju, Skladatelj, ki svojim delom in ustvarjalnostjo prihaja z istrskega polotoka, Skladatelj, ki je rojen v Istri in sklada istrsko glasbo.

13. Glede na identiteto : Da ima duh in mentaliteto Istrana, in da sklada v duhu svojega ljudstva in za svoje ljudstvo, Oseba, ki prikaže nacionalno življenje in kulturo istrskega ljudstva, Prek glasbe izraža stanje duha ljudstva in svoje lastno, Ljubezen do lastnega kraja – ohraniti doma čo besedo – ohraniti tradicijo, Tisti, ki ljubezen do svoje dežele prelije v note – za vse, oseba istrske kulturne tradicije, ki izraža lokalno identiteto, Rojen v Istri in odraža svojo provenienco, Skladatelj istrske kulturološke rezidencialne glasbe, Skladatelj iz Istre z istrsko kulturo, Skladatelj, ki ima kulturne korenine v Istri, Skladatelj, ki je Istrijan – skladatelj istrske glasbe, Skladatelj, ki sklada v duhu istrskega ljudstva, Skladatelj, ki je rojen v Istri in izraža duh in tradicijo svoje dežele, Skladatelj s koreninami v istrski kulturi (pop, rock, klasika – vseeno)

14. S promocijo : Oseba s podro čja Istre, ki se ukvarja s kulturno umetniškim delom in skladanjem in na ta na čin promovira svoj kraj in obi čaje, Skladatelj istrske kulture, Skladatelj, ki v svojih delih uporablja in spodbuja dosežke istrske glasbene tradicije, Ki je iz Istre in prenaša istrsko kulturo.

15. Z univerzalnostjo : Kot vsak drug, Skladatelj klasi čne glasbe, Ki sam komponira lepo pesem.

16. Z zvrstjo/žanrom/instrumentarijem : Nekdo, ki sklada istrsko glasbo, Popularna istrska glasba z istrskimi instrumenti, Skladatelj doma čih istrskih pesmi, Skladatelj istrske etno glasbe, Skladatelj iz Istre, ne glede na to kaj sklada, Skladatelj, ki sklada istrske pesmi, Skladatelj, ki sklada klasi čno glasbo, ki je rojen v Istri ali pa je veliko let živel v Istri, Skladatelj, ki sklada pesmi z istrskim izrazom, Skladatelj tradicionalne istrske folk glasbe – rojen v Istri – živi v Istri, Ki v Istri sklada glasbo razli čnih žanrov.

Dobili smo tudi druga čne odgovore, kot npr. „Brez posebnega pomena, veseli me, da na koncertih v Baziliki lahko poslušam meni zelo ljube in znane ruske skladatelje.“ Ali

144 „Preferiram klasi čno glasbo skladateljev, ki jih poznam. Zaradi tega sem prišla na ta koncert.“ Ali „Še ni č“.

Na splošno izraz „istrski skladatelji“ glasbene recipiente najpogosteje spominja na skladatelje klasi čne glasbe, ki vsebuje duh istrskega ljudskega melosa (50 %), potem pa jih vidijo kot izvajalce istrske ljudske glasbe (13 %), izraz „glasba v duhu istrskega ljudskega melosa“ pa najpogosteje definirajo kot tradicijsko glasbo (24 %), klasi čno glasbo, ki vsebuje istrsko lestvico (23 %), klasi čno glasbo, ki posnema zvok istrskega sozvo čja (22 %), le 2 % pa ga povezuje s zabavno glasbo.

Glasbeno delo, ki je vsebovalo duh istrskega ljudskega melosa, so glasbeni recipienti najpogosteje slišali na koncertu v Istri (56 %), na Hrvaškem (13 %), majhen odstotek pa ga je slišal tudi na koncertu zunaj Hrvaške (3%), po vrsti vokalno-instrumentalno (41_%), instrumentalno (27 %) in vokalno (24 %). Glasbeno delo istrskega skladatelja so glasbeni recipienti slišali na koncertu v Istri (51 %), na Hrvaškem (13 %) in majhen odstotek je slišal skladbo istrskega skladatelja na koncertu zunaj Hrvaške (3 %). Glede na vrsto pa so to bila: vokalno-instrumentalna dela (35 %), instrumentalna dela (24 %) in vokalna dela (20 %).

Nekateri pri poslušanju klasi čne glasbe niso slišali istrskih ljudskih instrumentov, tisti, ki pa so jih (23 %), navajajo: bajs, diple, harmoniko, leron, mandolino, mih, razli čne piš čali, violino, sopile ali roženice, šurle.

Celo 68 % glasbenih recipientov meni, da bi promoviranje glasbe istrskih skladateljev v istrsko pokrajino lahko privabilo turiste.

145 Glasbeni recipienti menijo (52 %), da bi država morala pomagati 334 pri promoviranju istrske glasbe, ter predlagajo naslednje na čine:

1. Trženje : S promocijo, Po internetu – s koncerti po celem svetu, Z medijsko podporo, S promocijami prek Turisti čnih skupnosti in drugih združenj, ki reklamirajo Hrvaško kot turisti čno državo (sejmi, internet in podobno), S promocijo koncertov, Istrska glasba bi lahko bila bolj prisotna na državni televiziji in radiu, Boljše trženje, Nameniti ve č prostora takšni glasbi v medijih, Dajanje ve č informacij v turisti čnih agencijah, Z informiranjem prek turisti čnih agencij, S kulturnimi oddajami (Alpe-Donava-Jadran), Z reklamo in propagando, Boljša reklama prek sredstev javnega informiranja.

2. Oglaševanje : S kulturnim promoviranjem, Spodbujanje koncertov in dogodkov ter privabljanje znanstvenikov, ki se ukvarjajo z etni čno glasbo, Promocija mladih umetnikov, S promoviranjem v Pore ču in jim dati na razpolago oder za petje/igranje (npr. Bazilika), Promovirati izvedbo, Promovirati lokalne skladatelje, Promovirati ljudsko glasbo severnega Jadrana, Promoviranje prek medijev, Z pogostejšim izvajanjem te glasbe na brezpla čnih koncertih, Pogojevati, da se na koncertih izvaja istrska glasba, Narediti, da postane prepoznavna tudi zunaj Istre, na Hrvaškem se slišita le Slavonija in Dalmacija, a tudi mi smo iz Hrvaške – oglaševati v institucijah, šolah, tv, radiu.

334 Jasmina Ryan je intervjuvala Michaela Kaiserja ob njegovem obisku na Hrvaškem. Kaiser je predsednik „John F. Kennedy Center for the Performing Arts“ v Washingtonu in ustanovitelj Inštituta za menedžment v kulturi, ki meni, da bi kulturo morali financirati donatorji, ne pa država:„ [...] Hrvaška je še vedno v tranziciji in bogati ljudje še vedno niso dovolj zainteresirani za to, da bi delili svoje bogastvo. Praksa dajanja donacij v umetnosti ni obi čajna. Sprašujem, ali obstaja na čin, da se to spremeni, da doniranje postane razburljivo. - Absolutno. Zabavno je biti donator. Okoli njih se ustvarja celo družbeno življenje neke umetniške organizacije; družbeni dogodki, ve čerje, predavanja, predstave. Kulturne institucije postanejo pomemben element družbenega življenja in ljudje se zaradi tega odlo čijo za sponzorstvo. Povsod tam, kjer kulturo primarno financirajo vlade, se na privatne donacije gleda kot na dajanje miloš čine. V Pragi so mi povedali, da tam sistem donacij ni možen. Potem pa sem izvedel, da je bilo celo Narodno gledališ če zgrajeno s pomo čjo privatnih donacij posameznikov na koncu 19. stoletja. Zaradi tega ne verjamem, da je to nekaj povsem ameriškega, ampak da je tukaj bila nuja. “ – pravi Kaiser. Ryan, http://www.jutarnji.hr/michael-kaiser--ziherasi-ne-smiju-biti-na-celu-kulture/895957/ , 14. 12. 2010.

146 3. Financiranje in sponzoriranje : Boljše sponzoriranje izvajanja istrskega melosa, Sofinanciranje skladateljev, izvajalcev, koncertov in manifestacij, na katerih bi se predstavila istrska glasba, Financiranje glasbenikov, Dajanje ve čjih finan čnih sredstev za koncerte mladih istrskih glasbenikov, Finan čna sredstva za oglaševanje in na črtovana podpora projektom na tem podro čju kulturne dobrine Hrvaške, Finan čna podpora za promocijo koncertov in umetnikov, Prijaviti se na razpis za dolo čeni fond za ohranjanje kulturne dediš čine, Menim, da bi poleg skromne pomo či Kanata in deloma MIK-a, pomo č potrebovali vsi skladatelji v istrski lestvici, da ne bo izginila!, Sofinanciranje amaterskih društev (kulturno umetniška društva, zbori,…) Sofinanciranje projektov promocije in revitalizacije istrske glasbe prek HDGU (Hrvaško društvo glasbenih umetnikov) in drugih, Sofinanciranje skladanja, muzikološkega raziskovanja in izvajanje istrske glasbe, Delo KUD-ov bi se moralo bolj financirati, V sklopu turisti čne ponudbe, sofinanciranje razpisov ali mednarodnih projektov za promocijo istrske lestvice, Ve č fondov, Sponzorirati manifestacije in društva, ki se ukvarjajo z istrsko glasbo, Sponzorirati koncerte po celi Hrvaški, Turisti čne skupnosti pa bi lahko spremljale novitete istrske glasbe s zgoš čenkami – programi – sporedi dogodkov.

4. Štipendije : S štipendiranjem - stimuliranjem skladanja, Dajati ve čje štipendije učencem, ki so talentirani za igranje kakšnega instrumenta.

5. Projekti : Projekti, ki so usmerjeni na spodbujanje in promocijo dejavnosti amaterskih in profesionalnih glasbenih ali kulturno-umetniških izvajalcev, Glede na to, da obstaja mednarodna publika, vklju čiti tudi evropske skladatelje, Pogosti koncerti vseh vrst, Boljše promoviranje istrske glasbe tudi na popularni ravni (npr. v lokalih, kjer se sliši le mednarodna glasba), Kulturne manifestacije, ki naj bi promovirale istrsko glasbo, Spodbujanje ustanovitve ve čjega števila društev, ki bi se ukvarjala z izvajanjem istrske glasbe, pesmi in plesa, Organiziranje koncertov na odprtem, Organizirati koncert istrske glasbe za diplomatski zbor, Favoriziranje istrskih skladateljev na festivalih in koncertih z obvezno skladbo istrskega skladatelja, istrska županija bi lahko ustanovila šolo istrske glasbe in plesa v sodelovanju z Matico izseljencev, in sicer s pomo čjo Turisti čne skupnosti, Koncerti vseh vrst, Omogo čiti čim ve č koncertov celo leto, Organiziranje manifestacij, na katerih bi se izvajala dela istrskih skladateljev, Promoviranje turbo-folk glasbe prek kinematografije, tako kot dela Kusturica…, Ve č koncertov v tem duhu.

147

6. Podpora : Favoriziranje iniciative za širjenje posebne zna čilnosti istrske glasbe, Bolj spoštovati dela tradicijske glasbe, Podpirati popularizacijo istrske glasbe, Podpirati mlade glasbenike v njihovem izobraževalnem programu, Podpiranje izvajalcev na koncertih, Pomaganje, subvencije in podpora istrskim glasbenikom, Revije - festivali – zgoš čenke.

7. Edukacija : Boljše šolstvo, Ve čja prisotnost pri pouku glasbene kulture, Investicije v izobraževanje in edukacijo, Privabiti u čence k poslušanju takšne glasbe in ne dovoliti, da se izgubijo tradicije, ki so korenine vsakega naroda, Prek mladih – v šolah – prek aktivnosti, Omogo čiti ve č priložnosti za poslušanje in širiti kulturo istrske glasbe prek sre čanj in u čenja, Izobraževanje v šoli, Favorizirati glasbene šole, Favorizirati študij in obnavljanje istrske glasbene šole, Šolanje mladih talentov, Izobraževanje glasbenikov, Uvrstitev v u čni na črt v šoli, Boljša finan čna podpora projektom, ki promovirajo istrsko glasbo – v osnovnih glasbenih šolah uvesti te čaje, ki bodo pou čevali o istrski tradicijski glasbi in jo ohranjali, Vklju čevanje ve čjega števila mladih v glasbene šole in razli čne delavnice itd.

8. Kadrovanje : Da se v institucijah zaposli pravi in resni čni ljubitelj in poznavalec istrske glasbe.

9. Spodbujanje : Spodbujanje lokalne iniciative.

Zaklju čujemo z naslednjimi konstatacijami:

(1) Glasbeni recipienti so ve činoma visoko izobražene osebe, ve činoma srednje in starejše življenjske dobe, z ve čjim deležem žensk. Dve tretjini recipientov so turisti, ki bivajo v Istri ve č dni (1/3 ostane ve č kot 7 dni, 1/3 pa ve č kot 15 dni oz. celo 29 % ve č kot en mesec). (2) Glasbeni recipienti so zadovoljni s številom klasi čnih koncertov poleti in niso zadovoljni s številom koncertov pozimi. Tuji recipienti bolj pogosto obiskujejo koncerte kot hrvaški. Razloge lahko poiš čemo v dejstvu, da imajo hrvaški recipienti nižje

148 dohodke, da je v zimskih mesecih manjše število koncertov in tudi v navadi obiskovanja koncertov, kar se neguje od malih nog. (3) Glede na zvrst koncertov bi najraje poslušali simfoni čne koncerte, nato klape, zborovsko in komorno glasbo. (4) Poleg klasike radi poslušajo tudi zabavno glasbo, tradicijsko, jazz in rock. (5) Istrski skladatelji niso dovolj zastopani na repertoarju klasi čne glasbe in niso predstavljeni javnosti in jih zaradi tega recipienti pravzaprav niti ne poznajo. (6) Recipienti želijo na koncertih poslušati ve č skladb istrskih skladateljev. Raziskovanje korelacije med stilskimi preferencami in željo po spoznavanju istrske glasbe (slika št. 12) kaže, da glasbeni recipienti [376], ki so odgovorili, da bi radi poslušali ve č istrskih skladateljev (77 %), s tem pa tudi istrske glasbe, preferirajo klasi čno (80 %), zabavno glasbo (49 %) in tradicijsko glasbo (27 %).

Slika št. 12: Korelacija stilskih preferencah in spoznanja istrske glasbe

350 300 300 250 185 200 150 101 100 42 38 43 50 0 klasi za tr jazz roc ostalo b ad č a i k n vna cijska glasba a gl g la asb sb a a

Vir: lastno raziskovanje.

(7) Ve čina recipientov še ni slišala izraza „istrski skladatelj“. Tisti, ki so ga slišali, ga povezujejo z: avtohtonim, dediš čino, duhovnostjo, istrsko motiviko, izvajanjem, multikulturalnostjo, na činom skladanja, okoljem, krajem delovanja, poreklom, identiteto, spodbujanjem, univerzalnostjo, glasbenim žanrom.

149 (8) Ko povezujemo relacijo "istrske glasbe" in prepoznavanja tega pojma pri anketiranih osebah, izhaja da: - Klasi čno glasbo, ki vsebuje istrsko lestvico, ki je torej zložena na podlagi istrskih glasbenih elementov, sklada istrski skladatelj, ki je istrskega porekla ali pa njegovo istrskost odraža na čin skladanja ali pa uporablja avtohtone, izvirne istrske elemente; - Klasi čno glasbo, ki posnema istrsko sozvo čje, ki je torej zložna v „duhu tradicije“, ustvarja istrski skladatelj, ki je istrskega porekla ali pa je bistvo skladateljevem na činu skladanja, ali ga odraža sam duh tradicije, ki izhaja iz glasbe.

Recipienti, ki menijo, da je „glasba v duhu istrskega ljudskega melosa“ pravzaprav tradicijska glasba, istrskega skladatelja povezujejo s poreklom ali z njegovim na činom skladanja ali pa ga vidijo kot skrbnika dediš čine ali ga povezujejo z istrsko motiviko. (9) Dve tretjini recipientov meni, da bi promoviranje glasbe istrskih skladateljev v Istro lahko privabilo turiste, torej od glasbe narediti brand. (10) Glasbeni recipienti bi se radi nau čili plesati istrske plese, peti istrske pesmi in igrati na istrske instrumente. (11) Ve č kot polovica anketirancev meni, da bi državne, regionalne oz. lokalne institucije morale pomagati pri promociji istrske glasbe prek: trženja, oglaševanja, financiranja, štipendiranja skladateljev in izvajalcev, razli čnih projektov, z edukacijo, spodbujanjem in kadrovanjem.

Po definiranju pojmov turizma, avtenti čnosti v glasbi in glasbeno-kulturnega turizma je bil tako v ruralnem kot tudi v urbanem istrskem podro čju ugotovljen obstoj vseh tipov glasbeno-kulturnega turizma (glasbeno-umetniški turizem, turizem glasbene dediš čine, glasbeno-zgodovinski turizem, glasbeno-duhovni turizem in glasbeno-zabavni turizem). Na podlagi sistema upravljanja v turizmu na sploh se vzpostavlja model menedžmenta v glasbeno-kulturnem turizmu. Po lastnem raziskovanju in dolo čanju potrebe po promociji vseh tipov glasbe, ki izhajajo iz avtentičnosti v smislu resni čne glasbene avtenti čnosti, konstruirane glasbene avtenti čnosti, postmoderne avtenti čnosti in eksistencialne glasbene avtenti čnosti, pa se pojavlja potreba po osmišljanju modela povezovanja glasbe in turizma, o čemer bo tekla beseda v naslednjem poglavju.

150 7. MODEL POVEZOVANJA GLASBE IN TURIZMA ISTRE

Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške je izdalo brošuri Kultura v gibanju 2007- 2013 in Program kultura 2007.-2013., v katerih se kulturne delavce informira o možnostih financiranja in ravnopravnega sodelovanja v „ambicioznih multidisciplinarnih projektih“. Projekti so lahko iz razli čnih podro čij kulture, tako tudi glasbe, in spodbujajo tri cilje: „mobilnost kulturnih delavcev, mobilnost kulturno- umetniških izdelkov in medkulturni dialog“. Torej, povezujeta se kultura in turizem oz. glasba in turizem, in sicer s potovanji kulturnih delavcev ter predstavljanja kulturnih programov v tujini oz. na Hrvaškem. Odvisno od projekta je potrebno združiti najmanj tri ali najmanj šest držav, ki so članice programa. Kulturno-umetniška dela postanejo kulturno-umetniški „izdelek“, od „izdelka“ pa je potrebno narediti „brand“, v katerem bo prepoznavna nacionalna, regionalna ali lokalna identiteta, čeprav je za cilj zastavljeno „spodbujanje skupnega evropsega kulturnega prostora, ki temelji na skupni kulturni dediš čini [...]“335 . Skupni evropski kulturni prostor omogo ča, da se regionalna/lokalna kulturna dediš čina avtonomno predstavlja, ker se na ta na čin omogo ča in valorizira medkulturni dialog vseh etni čnih skupin evropskega prostora.

Program kultura 2007-2013, ki je predstavljen na državni ravni, podpira in spodbuja tudi Upravni oddelek za kulturo Istrske županije. Med drugim, Istrska županija se je zavzela za financiranje programov in projektov, ki ohranjajo tradicijsko dediš čino, ter na ta na čin podpira krepitev istrske identitete prek ustanov, amaterskih društev ali pa posameznikov. Leta 2009. je sprejeta Istrska kulturna strategija, ki je dokument, ki definira cilje, naloge, izvajalce in pri čakovane rezultate na podro čju kulture Istrske županije za petletno obdobje, in sicer prek štirih tematskih podro čij: povezovanje, institucionalizacijo, podporo k institucionalizaciji in zunajinstitucionalni umetniški produkciji in valorizaciji kulture, ki je posebej zanimiva za glasbo. (Priloga št. 29: Izbira iz Četrtega tematskega podro čja Istrske kulturne strategije – Valorizacija kulture). Cilji Strategije so spodbujanje ozaveš čenosti o vrednotah kulturne dediš čine in kulture, zvišanje vidnosti sodobnega umetniškega ustvarjanja in ustvarjaja delavcev v kulturi ter zvišanje ravni avtonomije kulturnega sistema.

335 Ministrstvo za kulturo RH. Program Kultura 2007-2013, 2008: 7.

151

Hrvaška turisti čna skupnost v sodelovanju z drugimi lokalnimi institucijami organizira Nacionalni „Dan kulturnega turizma“ (od 2007. leta), v sklopu katerega potekajo predavanja, ki jih vodijo strokovne in visoko pozicionirane osebe iz Ministrstva za turizem Republike Hrvaške, Hrvaške turisti čne skupnosti in Inštituta za turizem, predavatelji iz razli čnih turisti čnih institucij oz. fakultet za turizem iz Hrvaške in tujine, ki predstavljajo najpogosteje pozitivna raziskovanja o kulturnih turistih in kulturnem turizmu.

„Za gotovo 10 posto od 12 milijuna lanjskih turističkih posjetitelja Hrvatske [2007. godine] glavni motiv dolaska bila je kultura, od baštine i znamenitosti do doga ñanja. Polovica svih turista je me ñu sekundarne razloge navela kulturno-povijesnu baštinu, a dvije tre ćine njih boravak je iskoristilo za razgledavanje znamenitosti. Isti čući uz ove podatke iz istraživanja Tomas i vrlo visok trend rasta posjeta turista kulturno- povijesnim znamenitostima, muzejima, kazalištima i raznim kulturnim priredbama u posljednjih desetak godina, direktor HTZ-a Niko Buli ć podcrtao je sve ve ću važnost i ulogu kulturnog turizma u op ćoj turisti čkoj slici Hrvatske. [...] 'Kulturni turizam podiže sadržajnost ponude te imidž destinacije i cijele zemlje, pove ćava potrošnju i duljinu boravka, kao i zadovoljstvo posjetom, a i poti če na ponovni dolazak. Istodobno i kultura ima koristi od turizma jer se bolje vrednuje baština i ostvaruju prihodi za njeno bolje očuvanje i prezentaciju, a podiže se i imidž kulture me ñu lokalnim stanovništvom, postajemo svjesniji vrijednosti naše baštine pa i naše vlastitosti', kazao je Buli ć.“ 336

Program kultura 2007-2013, Istrska kulturna strategija in sre čanje Nacionalni „Dan kulturnega turizma“ dajo vedeti, da je napo čil trenutek, da se del Ministrstva za kulturo in del Ministrstva za turizem združita v zasebni Oddelek, Oddelek za kulturo in turizem, ki naj bi bil pri enem ali drugem Ministrstvu, in ki bo objel in krep čal sinergijo dveh podro čij, in ki bi imel nalogo, da organizira in predstavlja regionalne Centre kulture in turizma. Regionalni Centri kulture in turizma naj bi delovali in sodelovali z lokalnimi samoupravami in turisti čnimi skupnostmi, organizatorji kulturnih programov in

336 Glas Istre, 15. maj. 2008. 10. „Za približno 10 odstotkov od 12 milionov lanskih turisti čnih obiskovalcev Hrvaške [2007. leta] je glavni motiv prihoda bila kultura, od dediš čine in spomenikov do dogodkov. Polovica vseh turistov je med sekundarne razloge navedla kulturno-zgodovinsko dediš čino, dve tretjini pa je bivanje izkoristilo za ogled kulturne dediš čine. Ko je poudaril te podatke iz raziskovanja Tomas in zelo visok trend rasti turisti čnih obiskov kulturno-zgodovinske dediš čine, muzejev, gledališ č in razli čnih kulturnih prireditvah v zadnjih deset let, je direktor HTZ-ja Niko Buli ć poudaril vedno ve čji pomen in vlogo kulturnega turizma v splošni turistični sliki Hrvaške. [...] 'Kulturni turizem spodbuja vsebino ponudbe in imidž destinacije in cele države, pove čuje porabo in podaljša čas bivanja, kot tudi zadovoljstvo z obiskom, spodbuja pa tudi ponovni prihod turistov. Isto časno tudi kultura ima korist od turizma, ker se na boljši na čin vrednoti dediš čina ter se uresni čujejo dohodki za njeno boljše ohranjanje in predstavljanje, spodbuja pa se tudi imidž kulture med lokalnim prebivalstvom, bolj se zavedamo o vrednotah naše dediš čine in naše identitete', povedal je Buli ć.“

152 izobraževalnimi institucijami, da bi se ustvarili pogoji za razvoj kulturnega turizma. Trenutno stanje je takšno, da tako Ministrstvo za kulturo kot tudi Ministrstvo za turizem delujeta na razvoju kulturnega turizma, ampak vsak zasebno na svojem podro čju, in se ne dotikata in ne prepletata z raziskovanji drugega.

Iz opravljene ankete je razvidno, da glasbene recipiente, ki so del kulturnega turizma, zanima ve čje število klasi čnih koncertov, na katerih bi spoznali in slišali dela istrskih skladateljev, zanima jih ples in u čenje plesa, petja ali igranja istrske tradicionalne glasbe, kar pomeni, da želijo nekaj avtohtonega nekaj, kar izhaja iz tradicije. Iš čejo ve čje število koncertov v zimskem obdobju. Upravi čeno, saj je iz statisti čnih podatkov o no čitvah turistov v Istri na str. 130 razvidno, da turisti bivajo v Istri tudi v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih ( čeprav gre za manjše število), kar zviša število potencialnih konzumentov glasbenih vsebin. Število glasbenih dogodkov zunaj poletne sezone je zvedeno na minimum, pa tudi takrat je oglaševalsko usmerjen k lokalnem prebivalstvu. Verjamem, da bi s krepitvijo ponudbe glasbenega turizma ter s spremembo na čina oglaševanja in dobro reklamo glasbeni turizem lahko postal eden izmed razlogov za destinacijski kulturni turizem skozi celo leto.

Primer poletnega aktivnega kulturnega turizma oz. sinergije glasbe in turizma v Istri je tudi Grožnjan z Mednarodnim kulturnim centrom hrvaške glasbene mladine. Pintar pravi, da je Mednarodni kulturni center „poletni gost v tem mestu“, kjer potekajo glasbeni te čaji za posamezne instrumente in vokal, za komorno glasbo, ansamble ter drugi razli čni tematski glasbeni te čaji. Poleg te čajev tukaj potekajo tudi koncerti, tekmovanja, predavanja, poslušalnice, razstave in druge neglasbene vsebine. Od 1969. do 2009. leta je Grožnjan obiskalo 1472 predavateljev iz 42 razli čnih držav ter okoli 15.000 udeležencev iz ve č kot 58 držav. 337 Prebivalci Grožnjana, mesta v katerem jih po zadnjem popisovanju prebivalstva živi 785, imajo s prepletanjem kulture in turizma ob kulturnih dogodkih tudi turisti čen profit (oddajanje sob, sezonska dela npr. čistilke, hišniki). „Grožnjan in Istra lahko še veliko ponudita, pod pogojem, da ne prideta v tržno skušnjavo masovnega turizma.“338

337 Pintar, 2009: 57-59; 63-65. 338 Cit. po Pintar, 2009: 239

153 O pomembnosti kulturne dediš čine kot turisti čnega izdelka in o problemu masovnega turizma govori že omenjeno predavanje Stephena Hodesa na str. 117.

Dokler programi istrskih „kulturnih poletij“ prinašajo razli čne kulturne programe, v Portogruaru obstaja program „Estate musicale“, ko mesto zaživi v poletnih mesecih s koncertnimi nastopi tujih in doma čih izvajalcev. Predsednik Upravnega odbora organizacijske fondacije, Fondazione Musicale Santa Cecilia di Portogruaro, je dogodke ocenil takole: „[d]ecine e decine di concerti divenuti ormai tradizione e gioiosa macchina itinerante. “339 Župan Portogruara Antonio Bertoncello je povezal vlogo glasbe in turizma:

„L' Estate Musicale è uno dei principali eventi non solo per Portogruaro, ma per tutto il teritorio, è una iniziativa che travalica l'aspetto squisitamente culturale per diventare momento di richiamo ed attrazione per i moltissimi visitatori. È questa la dimostrazione di come anche attraverso la cultura e l'arte si possano creare circuiti turistici non alternativi, ma positivamente complementari a quelli tradizionali.“ 340

V Istri obstajajo poskusi zavestne ponudbe glasbenih vsebin zaradi turisti čnih razlogov, ki ponujajo paket aranžma s tremi dnevi jazz glazbe na otoku Sv. Miklavža zraven Pore ča, kot je npr. 2010. leta bil prvi Valamar Jazz festival 341 , vendar, kaj se iz istrskega glasbenega podro čja lahko ponudi turistom v Istri? Nekaj novega, nekaj doma čega, nekaj avtohtonega. Glasbeni turizem, v katerem bo turiste do čakala Mantinjada , na odhodu pa koncert klasi čne glasbe, ki ima na repertoarju dela istrskih skladateljev in skladateljev, ki so ustvarjali v duhu istrske tradicijske glasbe. Da bi se to zgodilo,

339 Cit. po Berti (ur.), 2007: 11. „[V]eč deset koncertov je postala že tradicija in vesela destinacijska mašina.“ 340 Cit. po Berti (ur.), 2007: 13. „Estate Musicale je pomembna manifestacija tako za Portogruaro kot tudi za celotno podro čje. Je pobuda, v kateri kultura postane klic vrnitve in atrakcija za številne obiskovalce. To je dokaz, da se lahko s pomo čjo kulture in umetnosti osmislijo turisti čni klasterji, ki niso alternativa, temve č pozitivna dopolnitev tistim tradicionalnim.“ 341 „Prva izdaja Valamar Jazz Festivala bo potekala na oto čku Sveti Miklavž, zraven Pore ča, kjer bo v skoraj intimnem vzdušju, pod odprtim nebom inz razgledom na morje in Mesto, nastopila znana imena svetovne jazz scene. Potekanje festival na prelepi lokaciji zraven morja zagotavlja izredno izkušmnjo, ki bo združila užitek poslušanja glasbe z užitkom bivanja na odprtem [...] Brezhibna kombinacija spodbujanja vseh čutil, idealna za vedno številnejše kultur-turiste in ljubitelje jazz glasbe. [...] Umetniška direktorica festivala, skladateljica in pevka Tamara Obrovac, je ena izmed najpomembnejših osebnosti v hrvaški sodobni glasbi, ki v tem projektu združuje svoje profesionalne izkušnje na mednarodni glasbeni sceni s željo, da Istra dobi vrhunski jazz festival, in na ta na čin postane neizogibna destinacija za ljubitlje jazz glasbe, ki bodo Istro odkrili prek morja, sonca, ampak tudi prek glasbene in nare čne tradicije, ki sta ustvarjalna mo č njenega glasbenega izraza.“ http://www.izlasci.net/dogadjanja/10-07-2010/valamar-jazz- festival-otocic-sveti-nikola-porec , 28. dec. 2010.

154 ustvarili pa so se vsi institucionalni pogoji, je potrebno delovati lokalno, z izobraževanjem lokalnega prebivalstva ter turisti čnih in kulturnih delavcev.

Turisti si želijo spoznati istrske skladatelje. Razen poslušanja njihovih del na koncertih in branja biografije skladatelja na programskih listih, to trenutno ni mogo če. Programi, na katerih je napisan repertoar koncerta, se ustavijo na imenu in priimku skladatelja in delu, ki se bo izvajalo. Nekateri programi vsebujejo tudi biografijo izvajalca, nekateri pa ne (Priloga št. 30). Biografij skladateljev ni, razen ponekod, ko se omenja letnica rojstva in smrti, kar je do neke mere razumljivo, glede na to, da gre za znane skladatelje. Če bi bil na repertoarju hrvaški skladatelj, kot je bilo na primer v programu Godalnega kvarteta „Cadenza“, 21. julija 2009 v Umagu (Priloga št. 31), bi bila nujna informacija o skladatelju. Ne le v enem jeziku, hrvaš čini, v kateri je pisana ve čina programov, ampak v ve č tujih jezikih, ker je odstotek turistov ve čji od odstotka doma čih glasbenih recipientov. Ve čjezi čnost je potrebna tudi pri najavah programov in pri pozdravnem govoru.

Istrske skladatelje in skladatelje, ki pri skladanju uporabljajo istrske tradicijske elemente, morajo recipienti spoznati na tak na čin, da se skladba, ki vsebuje tradicijske elemente, na kratko predstavi z analizo, da se z besedilnim predstavljanjem kaže na ritmi čne elemente nekega istrskega plesa, kot sta balun ali sette passi , ali pa da se navedejo elementi, ki vklju čujejo istrsko lestvico, in ki v skladbi prinašajo duh tradicionalnega.

Kot re čeno, izobraževanje ali vabilo stroke sta nujna za na črtovanje kakovostnih programov, ki zadovoljujejo recipiente, kot je nujno tudi pisanje vsebinskih programskih letkov, ki mimo napovedovanja delujejo tudi edukativno in prispevajo k poznavanju istrskih skladateljev in njihovih del.

V svetu obstaja ve č primerov povezovanja glasbe in turizma; veliko število obiskovalcev že leta prihaja v Bayreuth zaradi Wagnerja, 342 v Salzburg zaradi Mozarta, 343 v Sidney zaradi Opera House, 344 novejši primeri povezovanja glasbe in

342 http://www.bayreuther-festspiele.de/ , 20. 1. 2011. 343 http://www.mozarteum.at/en/ , 20. 1. 2011.

155 turizma pa so npr. Das Haus der Musik – das Klangmuseum na Dunaju, 345 Auditorium Parco della Musica v Rimu, 346 ali v Provinciji Pistoia 347 npr. Festival zvoka in barv Sentieri acustici , Festival Estate Regina in Festival Pistoia Blues .

Na podlagi lastnih raziskav in benchmarkinga 348 bom v tem poglavju predstavila model povezovanja glasbe in turizma v Istri. Model se sestoji iz definiranja kulturnega turizma, o čem sem pisala v predhodnem poglavju, definiranja kulture v turisti čni destinaciji in destinacijskega menadžmenta. Da se bi lahko uporabil destinacijski menadžment, je potrebno zgraditi partnerstvo in sodelovanje, kot uporabno upravljalsko orodje, ter narediti na črtno in sistemsko valorizacijo glasbeno-turisti čnih resursov, kar

344 http://www.sydneyoperahouse.com/ , 20. 1. 2011. 345 www.hdm.at/das-klangmuseum/16.htm , 20. 1. 2011. 346 www.auditorium.com/it/auditorium/ , 20. 1. 2011. 347 „Nella provincia di Pistoia sono presenti storicamente tre Festival riconosciuti dalla Regione Toscana: si tratta del Pistoia Blues, che giunge con il 2010 alla sua 31° edizione; di Itinerari Musicali- Sentieri Acustici (25° edizione) e di Estate Regina (13° edizione). Il Pistoia Blues, di livello e risonanza internazionali, collocato attorno alla prima metà di luglio, ha reso famoso il nome di Pistoia in tutta Europa dedicando la programmazione in modo particolare al blues ed al rock; Il Festival Sentieri Acustici (in agosto) che valorizza le peculiarità dell’area montana proponendo la world music, un genere “di nicchia”, particolarmente affine alle sensibilità e al tessuto culturale locale, ben integrato con altri progetti come l’Ecomuseo della montagna pistoiese; Il Festival “Estate Regina”, (da maggio a ottobre) uno degli eventi prioritari per Montecatini e la Valdinievole, destinato a soddisfare la richiesta culturale del turismo termale, ma anche dei residenti, incentrato sulla musica sinfonica e operistica. Una proposta musicale che abbraccia l’intero territorio provinciale proponendo un ricco panorama di generi, ambientazioni e tradizioni.“ Pistoia e la musica: 3 festival in link: „V provinci Pistoia so tradicionalno prisotni trije Festivali, ki jih je pripoznala dežela Toskana: to so Pistoia Blues, ki je leta 2010 obeležil 31. sezono, Itinerari Musicali-Sentieri Acustici (25. sezona) in Estate Regina (13. sezona). Il Pistoia Blues je festival na mednarodni ravni in mednarodno znan. Poteka v prvi polovici julija. Zaradi njega je Pistoia znana po celi Evropi, s programom, posve čenim bluesu in rocku. Festival Sentieri Acustici (v avgustu) valorizira specifi čnosti gorskega podro čja s promoviranjem world music, vrste »niše«, ki je posebej blizu senzibilnosti lokalne kulturne dediš čine, dobro integriran z drugimi projekti, kot je Eko-muzej pistojskega gorovja. Festival Estate Regina, (od maja do oktobra) je eden od prioritetnih dogodkov za Montecatini in za Valdinievole, oblikovan, da zadovolji zahteve kulturnega termalnega turizma in tudi lokalnih prebivalcev, usmerjen na simfoni čno in operno glasbo. Glasbeni predlog zajema celo pokrajino in ponuja bogato panoramo žanrov, lokacij in tradicij.“ Pistoia in glasba: 3 festivali na internetni povezavi: http://www.provincia.pistoia.it/CULTURA/ITINERARIMUSICALI/elenchi/IlTerritorio.html , 20. jan. 2011. http://www.provincia.pistoia.it/sentieriacustici/ , 20. jan. 2011, http://www.estateregina.it/ , 20. jan. 2011, http://www.pistoiablues.com/ , 20. jan. 2011. 348 Čeprav obstaja neskon čno število definicij benchmarkinga, je možno prepoznati skupne elemente: 1. proces, na čin, metoda, sredstev kontinuiranega zbiranja informacij, 2. analiza in uporaba informacij, oziroma 3. u čenje od najboljših strokovnjakov in izboljšanje kakovosti lastnega poslovanje. [...] omogo ča stopnjevanje in merjenje rezultatov ter vzpostavljanje norm, standardov.“ Cetinski, 2005: 85-86. "Benchmarking je praksa skromnega sprejemanja, da je nekdo drug boljši v ne čem, in modrosti poskusa učenja, da se bi le te doseglo ali celo preseglo." http://www.g2r.hr/Poslovnibenchmarking.html , 12. jan. 2011.

156 je narejeno z raziskovajem istrskega avditorija v dveh poletnih sezonah ter predstvljeno v SWOT analizi. V marketing plan glazbeno-kulturne turistične destinacije je vklju čeno definiranje glasbeno-turisti čnega izdelka, sistema doživetij ter plani in aktivnosti za doseganje glasbeno-kulturnega turisti čnega izdelka.

7.1. Destinacijski menadžment v glasbeno-kulturnem turizmu Istre

Medlik definira turisti čne destinacije kot „države, regije, mesta in druga podro čja, ki jih obiskujejo turisti. V celem letu njihove naravne lastnosti služijo rezidentom in ob časnim uporabnikom - turistom.” 349 Sanda Čorak, Vesna Mika čić in Željko Trezner pa v svoji definiciji turisti čne destinacije poudarjajo njeno nelo čljivost od turisti čne atraktivnosti, in sicer da je turisti čna destinacija podro čje zbiranja turistov zaradi razli čnih koristi ki jim jih ponuja, ki pa predstavljajo determinante njene turisti čne atraktivnosti.“350

„Samo integriranim pristupom strateškom upravljanju, horizontalnim i vertikalnim povezivanjem elemenata svih podsustava cjelovitoga upravlja čkoga sustava, može se posti ći stvarni i na dugi rok za subjekte u sustavu upravljanja [...] pozitivan rezultat, koji je mjerljiv u tržišnom i financijskom smislu. Odnosi se to na subjekte koji su uklju čeni u proces strateškog upravljanja [...] na trima temeljnim upravlja čkim razinama: makrorazini (nacionalnoj), mezorazini (regionalnoj i destinacijskoj) i mikrorazini“351 , lokalni.

Magaš definira strateško upravljanje z destinacijo kot „proces, ki vklju čuje dolo čanje ciljev destinacije, oblikovanje in izvajanje strategij ter kontrolo izvajanja” 352 , destinacijski menadžment pa definira kot „proces oblikovanja, upravljanja in razvoja zloženega sistema turisti čne destinacije.” 353

349 Krajnovi ć, dis. Iz: Medlik, 1993: 148. 350 Čorak, Mika čić in Trezner, 2009: 17-19. 351 Cetinski, 2005: 12. „Le z integriranim pristopom do strateškega upravljanja, s horizontalnim in vertikalnim povezovanjem elemetov vseh podsistemov celotnega upravljalskega sistema, se lahko doseže resni čni in na dolgoro čno za subjekte v sistemu upravljanja [...] pozitiven rezultat, ki se lahko meri v tržnem in finan čnem pomenu. To se nanaša na subjekte, ki so vklju čeni v proces strateškega upravljanja [...] na treh temeljnih upravljalskih ravneh: makroravni (nacionalni), mezoravni (regionalni in destinacijski) in mikroravni“ 352 Krajnovi ć, dis. Iz: Magaš, 1997: 53. 353 Krajnovi ć, dis. Iz: Magaš, 2003: 72.

157 Vendar pa „celotno upravljanje s kakovostjo turistične destinacije“ 354 pogojuje „ne le raven zadovoljstva turista s posamezno turisti čno uslugo, ampak tudi zadovoljstvo z neopipljivimi dejavniki, [...] Uspeh destinacije je zaradi tega, funkcija ve č medseboj odvisnih delov. To dejstvo poudarja potrebo po nenehnem in integriranem pristopu do upravljanja s kakovostjo turisti čne destinacije.“ 355

Zaradi tega destinacije, ki nimaju statusa specifi čne destinacije ali mesta kulturnih romanj na svetovno znanih atrakcijah, v našem primeru glasbeno-kulturne destinacije, morajo razviti nove izdelke in z njimi privabiti pozornost. Da se bi lahko soo čili z menadžmentom destinacije, naraš ča tudi potreba po razvoju novih marketinških orodij in modelov. 356

7.1.1. Partnerstvo in sodelovanje

Na podro čju strateškega na črtovanja, standardizacije in upravljanja s kakovostjo je pomembna vloga vseh subjektov javnega sektorja, od enot lokalne samouprave do države ter javno – privatni sektor. 357 Razen tega je pomembno ustvariti mrežo vseh segmentov, ki sodelujejo v turizmu in kulturi, da se bi lahko ustvaril glasbeno-turisti čni izdelek za dolo čeno, glasbeno-kulturno destinaciju. Šugar predlaga Destinacijsko kulturno mrežo z navkrižno povezanimi dejavniki: - Inštitucije v kulturi: muzeji, galerije, gledališ ča, knjižnice itd. - Znanost in izobraževanje: šole, univerze, inštituti. - Prostorsko na črtovanje in upravljanje z atrakcijami. - Arhitektura, dizajn, moda itd. (kreativni sektor). - Lokalna skupnost (prebivalstvo). - Posredniki, organizatorji manifestacij. - Zunajinstitucionalna kulturna scena, društva. - Turisti čni sektor: turisti čna skupnost, hotelierji, gostitelji, agencije. - Promet: cestni, pomorski, letalski.

354 Integrated Quality Management (IQM). 355 Cetinski, 2005: 14-15. 356 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 12. V opombi 40 na str. 19 in 20 navaja, razen termina kulturni turizam, ki je sprejet v strokovni in drugi literaturi, predlog uporabe izraza: turisti, ki so motivirani s kulturo in turizem kulture. 357 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 23-24.

158 - Mediji, oglaševanje, film, video, splet.358 Prikazano s sliko št. 13.

Slika št. 13: Turisti čna kulturna mreža

Mediji, Inštitucije v oglaševanje kulturi: film, video, muzeji,

Promet: Znanost in cestni, izobraževan pomorski, je: šole,

Turisti čni TKM Prostorsko sektor: planiranje in turisti čna upravljanje

Zunajinštit. Arhitektura, Kulturna dizajn, scena;društ moda

Posredniki, Lokalna organizatorji skupnost manifest.

Vir: Po Šugar iz: Cetinski in Šugar, 2011, rkp: 31.

7.1.2. SWOT analiza istrske glasbeno-turisti čne destinacije

Kulturni dejavnik za obisk neke lokalitete je „avtenti čnost in diversifikacija“, iz katere se lahko uresni či konkuren čna prednost, trend pove čanja potovanj pa je, glede na podatke iz EU, proti manjših destinacijah in novih, manj znanih, turisti čno še neodkritih podro čjih Evrope. 359 Vse to pa gre v prid istrski destinaciji z avtentično in „bolj razli čno“ glasbo, ki izhaja iz tradicijske, in ki jo je mogo če skladati prav zaradi tega, ker obstaja zapisana istrska notna vrsta.

358 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 31. 359 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 19-20.

159 Kot koristno upravljalsko orodje bomo uporabili SWOT analizo360 , da bi s pomo čjo nje lahko na črtovale dolo čene marketinške strategije, ki so primerne za glasbeno-kulturno destinacijo.

Na podlagi odgovorov glasbenih recipientov v anketi, je narejena SWOT analiza, ki kaže katere so specifi čne možnosti, ampak tudi katere so grožnje za istrsko glasbeno- turisti čno destinacijo.

Tabela št. 4: SWOT analiza istrske glasbeno-turistične destinacije

NOTRANJI POGOJI ZUNANJI POGOJI Mo čne strani: Možnosti: - število koncertov poleti - bogatstvo in možnost glasbeno- - ohranjena istrska tradicijska turisti čnih resursov glasbena dediš čina - boljša promocija in valorizacija - na istrskega skladatelja se gleda istrskih skladateljev in njihove kot na „avtohtonega“, ker ustvarja glasbe glasbena dela glede na ali iz - ve čja obiskanost klasi čnih tradicije koncertov - multikulturalnost - na črtovanje promocije - turist, glasbeni recipient je dober - možnost celoletnega dela potrošnik - revitalizacija istrske umetniške - prijetno podnebje glasbe - geostrateški položaj - promocija istrskih skladateljev na - turisti čna tradicija Hrvaškem in v tujini - na črtovanje in organizacija „glasbenih cesta“ - ustanovitev edukacijskih centrov - odpiranje novih delovnih mest Pomanjkljivosti: Grožnje: - število koncertov pozimi - konkurenca drugih destinacij - nezadostno poznavanje istrskih - pomanjkanje kadrov skladateljev - pomanjkanje istrskih akademskih - nezadostna glasbeno-turisti čna skladateljev opremljenost - pomanjkanje interesa za - nezadostne spremljajo če vsebine skladanjem v „istrski lestvici“ (suvenirji, CD-ji, DVD-ji, - pozabljanje dediš čine partiture) - nezadostna promocija glasbeno- turisti čne ponudbe, - neustrezna prezentacija glasbenih vsebin Vir: lastno raziskovanje.

360 Strenghts – mo č, Weaknesses – pomanjkljivosti, Opportunities – možnosti, Threats -grožnje

160 S pomo čjo SWOT analize lahko opazimo, da so npr. ohranjena istrska tradicijska dediš čina, multikulturalnost ali „avtohtoni“ istrski skladatelj vrednote, na katerih je treba temeljiti turisti čno ponudbo. Pomanjkljivosti oziroma „šibkosti“ Istre kot glasbeno-kulturne destinacije so naslednje: potrebno je pove čati število koncertov pozimi, dajati ve čji pomen spoznavanju istrskih skladateljev, delati na boljši promociji in podobno. To so aktivnosti katerim je treba dati ve čji pomen, da bi se ponudba, ki že obstaja, posodobila in postala bolj kvalitetna, da bi odprla možnosti za turisti čno valorizacijo takšne destinacije v celem letu. Na to deloma lahko vplivajo že obstoje či subjekti, znotraj že obstoje če organizacijske mreže, deloma pa je o čitna potreba po benchmarkingu z ustvarjanjem celotne kulturno turisti čne mreže, da bi se lahko uresni čile „možnosti“ kot so npr. na črtovanje in organizacija „glasbenih cest“. Analiza kaže na „pozabo dediš čine“, ki je o čitna kot neizogiben sodoben pojav, ki ga spodbujata proces globalizacije in z njim povezan proces spreminjanja tradicije, kaže pa tudi na majhno število istrskih akademskih skladateljev, ki izvira iz slabega položaja skladateljev v družbi pa tudi iz nezadostne prepoznavnosti vrednot skladateljskega dela.

7.1.3. Valorizacija glasbeno-turisti čnih virov za istrsko destinacijo

Atraktivnost destinacije (npr. orgle) ni avtomati čno tudi atrakcija (npr. Organum Histriae), ki privablja turiste. Zato je treba ustvariti destinacijske izdelke, 361 za kar je potrebna strategija in modeli upravljanja s kakovostjo v destinacijah kulture. Na pomembnost valorizacije atrakcij kažejo Cetinski-Cerovi ć-Smol čić-Jurdana-Dragi čevi ć:

„Da bi se turisti čki resursi doveli do razine opremljenosti koja bi im osigurala status turisti čke atrakcije potrebno je poduzeti odre ñene aktivnosti na turisti čkoj opremljenosti, a one podrazumijevaju slijede će: - ulaganje u elementarnu turisti čku opremljenost odnosno sanacija, rekonstrukcija i prenamjena turisti čkih atrakcija - ulaganje u smještajne i prate će objekte - odgovaraju ća turisti čka prezentacija i promocija koja podrazumijeva nadopunu postoje ćih i pripremu novih promotivnih materijala - turisti čka signalizacija i obilježavanje lokacija te - cjelokupno ure ñenje i održavanje lokacije.“ 362

361 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 26-28. 362 Cetinski, Cerovi ć, Smolčić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 72. „Da se bi turisti čni resursi pripeljali do ravni opremljenosti, ki bi jim zagotovila status turisti čne atrakcije, je potrebno narediti dolo čene aktivnosti na turisti čni opremljenosti, kar je naslednje: - vlaganje v osnovno turisti čno opremljenost, oziroma sanacijo, rekonstrukcijo in spremembo namena turisti čnih atrakcij

161 kar velja tudi pri analizi atrakcij glasbeno-turisti čnega izdelka.

Valorizacija in analiza glasbeno-turisti čnih resursov, ki so na raspolago, in ki so prikazani v tabeli št. 5, je izbira avtorice, in sicer na podlagi osebnih izkušenj, raziskovanja in pregleda dogodkov v 2008 letu. 363 V Istri je veliko glasbenih dogajanj, posebej poleti. Naslednja tabela kaže stopnjo turisti čne opremljenosti in pomembnosti izbranega potencialnega glasbeno-kulturnega turističnega izdelka.

- vlaganje v namestitvene in spremljajo če objekte - ustrezna turisti čna prezentacija in promocija, ki bo dopolnila obstajajo če in pripravila nove promotivne materiale - turisti čna signalizacija in ozna čevanje lokacij ter - celotno urejanje in vzdrževanje lokacije.“ 363 Poletje v Istri '08, julij. Glas Istre, 28. 06. 2008. Poletje v Istri '08, avgust-september. Glas Istre, 1.8.2008.

162

Tabela št. 5: Valorizacija glasbeno-turisti čnih virov Istre.364

POMEMBNOST STOPNJA TURISTI ČNE OPREMLJENOSTI A (100%) B (66%) C (33%) D (0%) - Arena, Pula - Glasbena I (Histria delavnica „Arena Mednarodna festival) international“ - Koncerti v Pula Evfrazijani, - Smareglina Pore č spominska soba, - Grožnjansko Pula kulturno poletje - Organum Histriae II - Sre čanje Nacionalna hrvaških pevskih zborov, Novigrad - Smotra ljudske glazbe i plesa

III - Istrska glasbena - tradicijske Regionalna scena mladih folklorne - Naš kanat je lip, manifestacije Pore č

IV - Medulinsko - tradicijske Lokalna koncertno poletje folklorne - Jazz v manifestacije Lapidariju, Pore č - Morje in kitare, Vrsar - Koncerti v Taru... Vir: Obdelava avtorja po Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 72.

Glede na kazalce iz tabele lahko sklepam, da v Istri obstajajo atrakcije na mednarodni ravni – kot so: poletni dogodki v pulski Areni, Koncerti v Evfrazijevi baziliki v Pore ču, Grožnjansko kulturno poletje, Organum Histriae in podobne –, ki vsebujejo ustrezno stopnjo turisti čne opremljenosti. Enako obstaja vrsta glasbeno-kulturnih aktivnosti, ki bi z izboljšanjem aktivnosti in turisti čne opremljenosti lahko postale glasbeno-kulturna turisti čna atrakcija.

364 Tabela je narejena po zgledu na Tabelo 7: Valorizacija turisti čnih resursov delni čkega kraja, iz: Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 72.

163 7.2. Marketing glasbeno-kulturne turisti čne destinacije

Podro čje marketinga je pomembno za glasbeno-kulturno turisti čno destinacijo, zaradi privabljanja publike, ki odlo ča o strošku in naporu, ki bo vlagala v prihod, kar primerja z ugodnostmi prisotnosti na razli čnih destinacijah. 365 Primer dobrega marketinga je koncert klasi čne glasbe Iva Pogoreli ća 2009. leta v Evfrazijevi baziliki v Pore ču, ko je prodano ve č vstopnic kot celo naslednje leto. 366

Da bi lahko uresni čili glasbeno-kulturni izdelek, je potrebno ponuditi enkraten poslovni sistem, ki se sestoji iz med seboj dopolnjujo čih se turisti čnih in kulturnih členov. Ti nedvomno prispevajo k dvigovanju ravni kvantitete in kvalitete dolo čene atrakcije. 367

7.2.1. Glasbeno-turisti čni izdelek

„Kulturni izdelki so sestavljeni iz osnovnega, temeljnega izdelka (npr. zgodovinska dediš čina) ter iz dodane vrednosti (na čin, stil življenja, kreativna industrija, kot je modna).“ 368 V našem primeru je kulturni izdelek istrska tradicijska glasba, iz katere izhajajo razli čni žanri istrske glasbe: klasi čne, zabavne, cerkvene.

Potrebno je razlikovati med glasbenim izdelkom za turiste, ki so motivirani z glasbo – privla čijo jih elitni kulturni dogodki in imajo radi, da se jih obravnava kot posebne goste – za turiste, ki so navdihnjeni s kulturo in jih privla čijo dobro znane lokalitete, atrakcije ali dogodki ter so bolj ob čutljivi na ceno, tako da iš čejo ugodno vrednost v protivrednosti pla čila, in za turiste, ki jih privablja kultura, ki ne na črtujejo obiskov kulturnih atrakcij, ampak bi si jih ogledali, če bi se jim jih ponudilo v času bivanja na ciljni destinaciji. 369

365 Wagen, Lynn van der in Brenda R. Carlos, 2008: 65. 366 Ivo Pogoreli ć je nastopil v Evfrazijevi baziliki 28. 7. 2009. leta. Za to priložnost je cela bazilika imela raster, in so vsi sedeži bili natan čno numerirani, hostese pa so spremljale publiko do numeriranega sedeža. Cena vstopnice je bila 200, 250 in 300 kun, najve čje povpraševanje je bilo za tiste najbolj drage, ki so se tudi najhitreje prodale. Tega ve čera je bilo prodano 604 vstopnic. V naslednji sezoni, 2010. leta se je za vseh deset koncertov prodalo 556 vstopnico za navadno ceno od 50 kun. E-mail korespondenca, Sanja Radeti ć-Fatori ć, direktorica Ljudske univerze Pore č, 12. jan. 2011. 367 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 89. 368 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 19. 369 Cetinski in Šugar, rkp, 2011: 12.

164 Kateri glasbeni izdelki se lahko ponudijo?

Osnovni izdelek Ceste, navdihnjene s glasbo Spominske sobe/hiše/muzeji glasbe Ljudske veselice Koncert

Razširjeni izdelek Te čaj tradicijskega igranja in petja Smotre tradicijske glasbe in plesa Glasbena sre čanja Glasbene delavnice Glasba na atraktivnih lokalitetah/prostorih

Specialni izdelek Koncert vrhunskih izvajalcev Simfonijski koncert Simpozij o glasbi Tematske glasbene razstave

Slika št. 14: Prikaz rangiranja glasbeno-turisti čnih izdelkov

GLASBENO-TURISTI ČNI IZDELKI

Osnovni izdelek

Razširjeni izdelek

Specialni izdelek

Vir: lastno raziskovanje.

Osnovni glasbeno-turisti čni izdelek je namenjen vsem tipom kulturnih turistov, vendar bo turist, ki je motiviran in navdihnjen s kulturo, poleg osnovnega izdelka poiskal tudi razširjeni glasbeno-kulturni dogodek. Specialne glasbeno-turisti čne izdelke bodo praviloma konzumirali turisti, ki so navdihnjeni in/ali motivirani s glasbo.

165 7.2.2. Sistem doživetij: Glasba za destinacijo Istra

V glasbeno-turisti čnem izdelku je ustaljen dejavnik specifi čnega sistema doživetij 370 , ki je nujen pri ustvarjanju enkratnih vrednot, kar nam razkrivajo odgovori anketirancev, ko jih izraz istrski skladatelj spominja na : „Kombinacija klasi čnih temeljev in motivov iz narave (morje, zrak i.t.d.)“ ali „Takoj pomisliš na Istro“; doživetja, ki jih „turisti in obiskovalci lahko nesejo doma, in podelijo s prijatelji in družino“ 371 .

Odvisno od tega ali je obiskovalec aktiven ali pasiven, mentalno dovzeten ali fizi čno angažiran, doživetja lahko razvrstimo v sisteme kot so: zabava, edukacija in zabava, estetizem in eskapizem, 372 sestavine turisti čne ponudbe glasbenih vsebin pa se prikazujejo s pomo čjo sistema doživetij do glasbeno-kulturnega turističnega izdelka (Slika št. 15).

370 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 77. 371 Ib. 372 Ib.

166

Slika št. 15: Sistem doživetij glede na glasbeno-kulturni turisti čni izdelek

KOMPONENTA DOŽIVETIJ V GLASBENO-KULTURNI DESTINACIJI

Zabava Izobraževanje in zabava

Glasbeni festivali Glasbena sre čanja Glasbeni ve čeri Muzikološka sre čanja Koncerti Promocija tradicijske in Ljudske veselice umetniške istrske glasbe Smotre Te čaj trad. petja, igranja

Estetizem Eskapizem

Ceste istrskih skladateljev Ceste, navdihnjene z glasbo Glasbene delavnice (orgle, freske, dvorane...) Spominske sobe/hiše (cilj: nastop) Muzej istrske glasbe Izdelava insrumentov

Vir: Obdelava avtorja po: Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 78.

Sistem doživetij kot podlaga za ustvarjanje glasbenih aktivnosti v turisti čni destinaciji Istra, zajema naslednje aktivnosti: Glasbeni festivali – ve čdnevne, tedne, ve čtedenske, mese čne ali ve čmese čne prireditve in aktivnosti, ki so povezane s specifi čnimi temami. Glasbeni ve čeri – ve čeri, ki so izpolnjeni s glasbo.

167 Koncerti – javno izvajanje inštrumentalnih, vokalnih in vokalno- inštrumentalnih del. Ljudske veselice – veselje, ki ustreza duhu najširšega kroga ljudi in je pogosto povezano z praznovanjem dneva svetnika zaš čitnika mesta ali vasi. Smotre – javno prikazovanje delovanja, dela in obi čajev v obliki parade ali vrste prireditev. Glasbena sre čanja – sre čnja izvajalcev glasbe, in izvajanje z ali brez tekmovanja. Muzikološka sre čanja – javne predstavitve opazovanja, preu čevanja, raziskovanja in razlage dejstev in pojavov v glasbi (mednarodni, nacionalni, regionalni). Promocija tradicijske in umetniške istrske glasbe – javno predstavljanje, besedilno in glasbeno, tradicijske in umetniške istrske glasbe, da se bi ustvarila zavest o obstajanju te vsebine in razvijanje interesa za njo. Te čaj tradicijskega petja in igranja – edukacija o tradicijskem petju, tradicijskih inštrumentih in na činu igranja, folklornih plesnih figurah, ki lahko nastanejo na podlagi tradicijskega petja in igranja. Ceste, navdihnjene s glasbo (orgle, freske, dvorane ipd.) in ceste istrskih skladateljev – enodnevni ali ve čdnevni itinerarji, ki zajemajo tematsko obdelano glasbeno vsebino na istrskem podro čju. Spominske sobe/hiše – stavbe, ki so urejene in opremljene z vsebinami iz skladateljevega živjenja in dela, oziroma s ploš čo ozna čena mesta rojstva istrskih skladateljev. Muzej istrske glasbe – muzej, ki bi s sodobnim pristopom predstavil tako tradicijsko kot tudi umetniško glasbo istrskega polotoka. Glasbene delavnice (s ciljem: nastop) – sre čanje izvajalcev, delo na dolo čeni temi ter nastop po zaklju čku delavnice. Izdelava inštrumentov – edukacija in delo na izdelavi istrskih tradicijskih inštrumentov.

168 7.2.3. Marketinški na črti za doseganje glasbeno-kulturnega turisti čnega

izdelka

Da bi se na ravni glasbeno-kulturne destinacije razvile atrakcije, ki bodo ustvarile glasbeno-kulturni turisti čni zdelek, je potrebno izdelati posebno marketinško strategijo, in glede na njo na črtovati ustrezne aktivnosti skladno s potrebami posameznih delov trga. Glede na to, da iz glasbe izhaja ve čje število glasbeno-kulturnih izdelkov glasbeno- kulturne turisti čne destinacije, so nadalje izbrani trije primeri, in sicer en osnovni, en razširjeni in en specialni izdelek.

Marketinški na črti/aktivnosti za glasbeno-kulturni turisti čni izdelek:

- marketinški na črt za Koncert vrhunskih izvajalcev, - marketinški na črt za Smotre tradicijske glasbe in plesa, - marketinški na črt za Ceste navdihnjene s glasbo.

169 7.2.3.1. Marketinški na črt/aktivnosti za Koncert vrhunskih izvajalcev

Potrebe trga Kulturna obogatitev Znani glasbeni izvajalci Izvajanje „avtohtonega“ (istrskega) glasbenega dela Informiranje o destinaciji /o istrskih skladateljih.../ Slišati/videti nekaj enkratnega

Trendi in rast trga Najnovejša raziskovanja trga, lastno raziskovanje in anketa 373

Koncepti posebnih interesov in Koncert vrhunskih izvajalcev njihovi cilji Simfoni čni koncert Simpozij o glasbi Tematske glasbene razstave Glasba na atraktivnih lokalitetah/prostorih Glasbene delavnice Ceste, navdihnjene s glasbo Spominske sobe/hiše/muzeji glasbe

Ciljna skupina : Srednja do visoka višina dohodka, z vnaprejšnjim znanjem in posebnim odnosom do glasbenega doživetja

Definicija pozicioniranja Umetnost in tradicija Hrepenenje po novih glasbenih dogodkih Posebni tretma (VIP gosti) Glasbeni paket aranžma Vstopnice s dopla čilom ali kotizacija

Strukturiranje in taktike izdelka: 374

Benchmarking (študijska potovanja) - za organizatorje dogodka in operaterje, da bi se učili pri konkuren čnih destinacijah in izboljšali sedanjo ponudbo dogodka Izobraževalne delavnice s strokovnjaki iz podro čja glasbe in turizma – za organizatorje dogodka in operaterje s ciljem u čenja

373 Objavljena v predhodnem poglavju potrjuje, da turisti želijo ve čje število klasi čnih koncertov ter ho čejo doživeti glasbo istrskih skladateljev, oz. glasbo, ki vsebuje duh istrsko-primorskega melosa. 374 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99.

170 Center za upravljanje v kulturnem turizmu – ki razen kot mesto zbiranja in ustvarjanja baze informacij deluje tudi kot brainstorming skupina za dolo čanje najboljših rešitev, izboljšanja obstajajo čega koncepta in strukture manifestacij, dolo čanje novih tem, koordiniranje marketinških aktivnosti in vodi posebne projekte sufinanciranja. Master class delavnice in delavnice tradicijske glasbe.

Sistem prodaje in promocije: taktike prodaje, komunikacije in specialne taktike 375 :

Off-line kampanja – oglaševanja, ki temeljijo na emocionalnih reklamah, ki se predstavljajo v tematsko posebnih (glasbenih) tiskanih medijih. Priloge v publikacijah in oglasi v časopisih s posebnimi (glasbenimi) interesi On-line kampanja – bannerji in on-line sweepstsakes na spletnih straneh posebnih inetersov. Obiski novinarjev – posebnih interesov, omogo čajo izdajo poro čil in člankov o ponudbi specialnih ineresov. Partnerstvo z mediji – privilegirani medijski sporazumi z založniškimi skupinami, da se bi zagotovilo medijsko spremljanje manifestacij. Povabila za znane osebe – s ciljem uresni čevanja glamour-ja, ki je nujen za predstavljanje koncertov in destinacije E-mailing lista – pošiljanje e-ponudb za potencialne konzumente. Spletne strani – odpreti posebno stran za izdelek. Specifi čni „appetizers“ (letaki) – za izjemen koncert. Brošura manifestacij – izdelana v sodelovanju z drugimi destinacijami iz županije. Posterji in plakati – izdelana v sodelovanju z drugimi destinacijami iz županije. Programski letak in brošura z detajli vsebine. Dodatna ponudba drugih vsebin: tradicijska eno-gastro ponudba, ognjemet, arhitektura, slikarstvo.

375 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99

171 7.2.3.2. Marketinški na črt/aktivnosti za Ceste, navdihnjene z glasbo

Potrebe trga Kulturna obogatitev Izvajanje „avtohtonega“ (istrskega) glasbenega dela Pou čna izkušnja o glasbeni destinaciji Iskanje avtenti čnega, intimnega, duhovnega, Spoznavanja glasbene dediš čine Odkrivanje neznanega

Trendi in rast trga Najnovejša raziskovanja trga, lastno raziskovanje in anketa

Koncepti specialnih interesov in Te čaj tradicijskega igranja in petja njihovi cilji Smotre tradicijske glasbe in plesa Ljudske veselice Glasbena sre čanja Glasbene delavnice Koncert Ceste, navdihnjene s glasbo Spominske sobe/hiše/muzeji glasbe

Ciljna skupina : srednja in visoka višina dohodka, družine z otroki

Definicija pozicioniranja Bližina namestitve Organizirani odhodi na manifestacijo Enodnevni glasbeni paket Vstopnice proti pla čilu, promocijske cene ali cena, ki je vklju čena v paket

Strukturiranje in taktike izdelka 376 :

Ustvarjanje tematiziranih cest, navdihnjenih z glasbo npr.: - istrskih orgel - inštrumentov na freskah - zvonov Istre - koncertnih dvoran - istrskih skladateljev - tradicijsko glasbo - etno-jazz glasbo sveta (world music).

376 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99

172

Ustvarjanje spominske sobe/hiše/muzeja glasbe – povezano z eno osebo ali pa splošno, tradicijske in umetniške glasbe. Ustvarjanje glasbenih cest (npr. ZDA 377 , Japonska 378 ) s pesmijo v duhu „tradicijske“ glasbe. Benchmarking (študijska potovanja) - za organizatorje dogodkov in operaterje, z namenom u čenja pri konkuren čnih destinacijah, in da bi se izboljšala sedanja ponudba dogodka. Izobraževalne delavnice s strokovnjaki iz podro čja glasbe in turizma – za organizatorje dogodka in operaterje z namenom u čenja. Center za upravljanje v kulturnem turizmu – ki je ne le mesto zbiranja in ustvarjanja baze infpormacij, ampak tudi deluje kot brainstorming skupina za dolo čanje najboljših rešitev, izboljšanje obstajajo čega koncepta in strukture manifestacij, dolo čanje novih tem, vsklajevanje marketinških aktivnosti in vodenje posebnih projektov sofinanciranja. Imidž – ustvarjanje branda.

Sistem prodaje in promocije: taktike prodaje, komunikacije in posebne taktike 379 :

Off-line kampanja – oglaševanje, ki temelji na emocionalnih reklamah, ki se pojavljajo v tematsko dolo čenimi (glasbenimi) tiskanimi mediji. Prilge v publikacijah in oglasi v časopisih s posebnimi (glazbenimi) interesi. On-line kampanja – bannerji in on-line sweepstsakes na spletnih straneh posebnih interesov. Obiski novinarjev – posebni interesi, omogo čajo izdajo poro čil in člankov o ponudbi posebnih interesov. Brošura za ceste, navdihnjene z glasbo – izdelana v sodelovanju z drugimi „cestami“ v županiji. E-mail – pošiljanje e-ponudb potencialnim konzumetom. Spletne strani – odpiranje posebne strani izdelka.

377 http://www.bookofjoe.com/2008/10/httponlinewsjco.html , 12. jan. 2011. 378 http://www.guardian.co.uk/world/2007/nov/13/japan.gadgets , 12. jan. 2011. 379 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99.

173 Brošura manifestacij – izdelana v sodelovanju z drugimi destinacijami v županiji. Posterji in plakati – izdelani v sodelovanju z drugimi destinacijami v županiji. Dodatna ponudba glasbenih vsebin: delavnice, tradicijski inštrumenti. Dodatna ponudba drugih vsebin: tradicijska eno-gastro ponudba, tradicijski suvenirji, okolje – naravne vsebine. Dnevi odprtih vrat tradicijske glasbe – glasbenih destinacij.

7.2.3.3. Marketinški na črt/aktivnosti za Smotre tradicijske glasbe in plesa

Potrebe trga Nove izkušnje Zabava Spoznavanje tradicije destinacije

Trendi in rast trga Najnovejša raziskovanja trga, lastno raziskovanje in anketa

Koncepti posebnih interesov in njihovi Ceste, navdihnjene s glasbo cilji Ljudske veselice Spominske sobe/hiše/muzeji glasbe Koncert

Ciljna skupina : srednja višina dohodka, družine z otroki

Definicija pozicioniranja Bližina namestitve Organizirani odhodi na manifestacijo Enodnevni glasbeni paket Promocijska cena, cena, ki je vklju čena v paket ali brezpla čna vstopnina

Strukturiranje in taktike izdelka 380 : Benchmarking (študijska potovanja) - za organizatorje dogodka in operaterje, z namenom u čenja pri konkuren čnih destinacijah, zaradi izboljšanja sedanje ponudbe dogodka. Izobraževalne delavnice s strokovnjaki iz podro čja glasbe in turizma – za organizatorje dogodkov in operaterje, z namenom u čenja.

380 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99.

174 Center za upravljanje v kulturnem turizmu – ki ni le mesto zbiranja in ustvarjanja baze informacij, ampak tudi deluje kot brainstorming skupina za skupno dolo čanje najboljših rešitev, izboljšanje obstajajo čega koncepta in strukture manifestacij, dolo čanje novih tem, koordiniranje marketinških aktivnosti in vodi posebne projekte sofinanciranja. Programi in predstavitve na mednarodnih in nacionalnih sejmih

Sistem prodaje in promocije: taktike prodaje, komunikacije in specialne taktike 381 :

Off-line kampanja – oglaševanja na podlagi emocionalnih reklam, ki so postavljene v hotelih in kempih. Priloge v publikacijah in oglasi v časopisih s posebnimi (glasbenimi) interesi. On-line kampanja – bannerji in on-line sweepstsakes na spletnih straneh posenih interesov. Obiski novinarjev – posebnih interesov, omogo čajo izdajo poro čil in člankov o ponudbi posebnih interesov. E-mail – pošiljanje e-ponudb potencialnim konzumentom. Specifi čni „appetizers“ (letaki) – za pomembne manifestacije. Brošura manifestacij – izdelana v sodelovanju z drugimi destinacijami iz županije. Posterji in plakati – izdelana v sodelovanju z drugimi destinacijami v županiji. Dodatna ponudba glasbenih vsebin: delavnice, glasbeni suvenirji, promenada po mestu v narodnih nošah in s tradicijskimi inštrumenti. Dodatna ponudba drugih vsebin: tradicijska eno-gastro ponudba, suvenirji, narodne noše.

V predhodnih primerih so predstavljeni strateški marketinški na črti/aktivnosti za tri posamezne glasbeno-kulturna turistične izdelke: za koncert vrhunskih izvajalcev, za smotre tradicijske glasbe in plesa ter za ceste, navdihnjene s glasbo. Predstavljeni strateški marketin čki na črti so izhodiš če in podlaga za operativne marketinške na črte, v katerih se definirajo nosilci aktivnosti s dolo čenim terminskim na črtom in budžetom, kar presega podro čje raziskave tega dela. Marketinški na črti predstavljajo izhodiš če za

381 Cetinski, Cerovi ć, Smol čić-Jurdana, Dragi čevi ć, 2007: 90-99.

175 turisti čne in kulturne delavce v sistemu upravljanja z destinacijo ne le v Istri, temve č v vseh županijah. Predlagani model marketinškega upavljanja z glasbeno-kulturno turisti čno destinacijo je eden temeljnih znanstvenih prispevkov disertacije.

176 8. SKLEP

Istrsko sodobno glasbo na prehodu v 21. stoletje skladajo istrski skladatelji/avtorji glasbe in nasledniki dela Ivana Mateti ća Ronjgova. Njihova glasba razli čnih žanrov se v ve čji ali manjši meri izvaja skozi vse leto na istrskem podro čju. Glede na to, da je Istra „tradicionalno najbolj obiskana turisti čna regija na Hrvaškem“ 382 se v disertaciji raziskuje vloga glasbe istrskih skladateljev v regionalnem turizmu in ponuja model integracije istrske glasbe in turizma.

S skladanjem se na splošno ukvarjajo skladatelji s kon čanim študijem kompozicije in tudi tisti, ki so kon čali kateri drugi glasbeni študij ali se z glasbo ukvarjajo amatersko. V disertaciji je ponujena terminološka rešitev, ki razlikuje avtorja glasbe – glasbenika, ki ni kon čal študija kompozicije in se ukvarja s skladanjem in skladatelja – ki je skladatelj po poklicu.

Opredelitev istrskega skladatelja/avtorja glasbe, ki se prepleta skozi celotno delo, zajema kompleksno vsebinsko polje ustvarjalca glasbe v multikulturni in multieti čni Istri. Istrske skladatelje/avtorje glasbe na prehodu v 21. stoletje lahko le deloma postavimo v zgodovinski kontekst naslednikov Ivana Mateti ća Ronjgova. Razlogi za to so razli čni.

Istrski skladatelji in/ali avtorji glasbe so tisti skladatelji, ki se deklarirajo kot istrski, ne glede na mesto rojstva ali delovanja. Skladajo z vklju čevanjem kompozicijskih zna čilnosti, ki črpajo iz istrske tradicije, te zna čilnosti pa so prepletene z elementi drugih tradicij, ki izhajajo iz klasi čne ali zabavne glasbe. Nekateri istrski skladatelji/avtorji skladajo tako, da uporabljajo istrski idiom le v eni zvrsti glasbe, npr. v vokalni glasbi, v drugih zvrsteh (instrumentalni ali vokalno-instrumentalni) pa nimajo v strukturi ni č istrskega. Nekateri istrski skladatelji/avtorji uporabljajo glasbene elemente, ki izhajajo iz tradicijske glasbe tako, da „duh tradicijskega“ izgine, medtem ko je pri nekaterih skladateljih/avtorjih ta „duh“ zelo opazen in intriganten. Istrski skladatelji na prehodu v 21. stoletju so tako: Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, ðeni Dekleva-

382 „V letu 2009 je bilo 25,20 % vseh prihodov in 32,20 % vseh no čitev v Republiki Hrvaški“. http://www.istra-istria.hr/index.php?id=454 ; 2. jul. 2011.

177 Radakovi ć, Nello Milotti, Bashkim A.[hmed] Shehu, istrski avtorji glasbe pa Damir Bužleta, Bruno Krajcar, Elda Krajcar-Percan, Branko Okmaca.

Istrskih skladateljev/avtorjev na prehodu v 21. stoletje, ki uporabljajo tradicijsko glasbo istrskih manjšin oziroma etnij, ki živijo na istrskem podro čju, ter istrskih skladateljev/avtorjev zabavne glasbe nisem raziskovala. To ostaja odprta tema za nadaljnje raziskovanje.

Nasledniki Ivana Mateti ća Ronjgova, kot za četnika in spodbujevalca glasbe s „tradicijskim duhom“, ki temelji na heksatonalni istrski lestvici oziroma vrsti, so tisti skladatelji/avtorji glasbe, ki skladajo glasbo katerega koli žanra ali zvrsti – klasi čnega, cerkvenega, zabavnega (šanson, world music/etno jazz glasba, pop in rock glasba) s tradicijskim duhom, tisti, ki se deklarirajo kot istrski skladatelji in tudi tisti, ki to niso. Ti pri skladanju uporabljajo istrsko tonsko vrsto in druge elemente, ki izhajajo iz istrske glasbe, ki se pri izvajanju slišijo. Najpogosteje je opus skladateljevega/avtorjevega dela širši in druga čen od samega skladanja v istrskem tradicijskem duhu, kar ostaja odprta tema za nadaljnje raziskovanje. Za nadaljnje raziskovanje tako ostaja tudi klasifikacija istrskih skladateljev/avtorjev glasbe in naslednikov Ivana Mateti ća Ronjgova na podlagi njihovega celotnega opusa.

Elemente, ki izhajajo iz istrske tradicijske glasbe, lahko najdemo v melodiji, harmoniji, ritmu, barvi, pri vokalnih ali vokalno-instrumentalnih skladbah in v besedilu sodobnih istrskih skladb, ki sem jih poimenovala neoistrsko-primorske skladbe . Na čin skladanja neoistrsko-primorskih skladb imenujem neoistrsko-primorski stil , o čemer sem pisala v 5. poglavju str 96.

Neoistrska-primorska skladba in stil vklju čujeta vprašanja o identiteti, regionalnosti, multikulturnosti, individualnosti, tradicionalnosti in duhovnosti. Z izvajanjem neoistrsko-primorske skladbe je izpolnjena naloga, ki si jo je zastavil Ivan Mateti ć- Ronjgov, in sicer, da se tradicijska glasba ne pozabi znotraj avtohtone umetniške glasbe, in prav avtohtonost je eden glavnih komponent turisti čne destinacije.

178 Avtenti čnost v glasbi, kot smo navedli na str. 24-25, 28, 77-77 in 114-115, obstaja v izvirni tradicionalni glasbi, na razli čnih festivalih in revijah, v umetniških skladbah, ki so pisane v duhu tradicijskega melosa ter pri izdelavi ljudskih instrumentov in spominkov v obliki glasbenih instrumentov, narodnih noš ipd. za prodajo.

Ko iz glasbe in glasbenih vsebin ustvarjamo tržni/turisti čni/ekonomski izdelek, domnevamo pojav kulturnih oziroma glasbeno-kulturnih turistov. Po opravljeni raziskavi (v poglavjih 6.2 in 7.2.1) je najve č tistih, ki so motivirani in navdihnjeni z glasbeno kulturo, kar prispeva k razvoju elitnega kulturnega turizma. Sodobni turizem iš če zadovoljitev vseh čutov in glasba lahko ustreže vedno subtilnejšim potrebam vseh vrst kulturnih turistov.

Empiri čna raziskava glasbenih preferenc turistov (glej poglavje 6.8.2) potrjuje, da se istrska umetniška glasba in istrski skladatelji premalo izvajajo glede na njihov pomen za razvoj glasbenega turizma in na želje recipientov. Pravzaprav se ne izvajajo in javnost jih ne pozna. Dejstvo je, da so istrski skladatelji na prehodu v 21. stoletje aktivni, da tekmujejo, prejemajo nagrade, da se njihova dela izvajajo ( čeprav bolj redko), da imajo nekaj izdanih zgoš čenk (ki niso v prosti prodaji) in najpogosteje nimajo tiskanih partitur, razen vokalne nototeke, ki je nastala po zaslugi dveh manifestacij: Naš kanat je lip in Mateti ćevi dnevi . Ne obstaja niti nototeka partitur Kanata na enem mestu, kot je nototeka partitur Ivan Mateti ć Ronjgov, ki jo hranijo v Ustanovi Ivan Mateti ć Ronjgov v Ronjgih (nobena pa ni v prosti prodaji).

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za turizem in Istrska županija vsaka na svojem podro čju delajo na tem, da se kultura in turizem združita. Pojavlja se potreba po ustanovitvi centra za upravljanje glasbeno-kulturnega turizma, ki se glede na raziskavo (glej poglavje 6.3) deli na: glasbeno-umetniški turizem, turizem glasbene dediš čine, glasbeno-zgodovinski turizem, glasbeno-duhovni turizem in glasbeno-zabavni turizem. Glasbeno-kulturni turizem bi lahko bil sestavni del turisti čne destinacije ter bi na črtno in sistemsko upravljal z glasbeno-kulturnim turističnim izdelkom.

S spodbujanjem partnerstva in sodelovanja vseh javnih in javno-privatnih subjektov ter turisti čno-kulturne mreže lahko postane kakovostni destinacijski menedžment v

179 glasbeno-kulturnem turizmu uporaben, pomagati pa bi mu morala na črtna in sistemska valorizacija glasbeno-turisti čnih virov.

Z opredelitvijo glasbeno-turisti čnega izdelka (osnovnega, razširjenega in specialnega), posebnega sistema doživetij, ki vsebuje naslednje komponente doživetij: zabava, estetizem, edukacija in zabava ter eskapizem, so v disertaciji podani (glej poglavje 7.2.3) marketinški na črti in aktivnosti za doseganje glasbeno-kulturnega turisti čnega izdelka z namenom prikaza, kako lahko glasbena atraktivnost postane turisti čna atrakcija, na podlagi te atrakcije pa se gradi glasbeno-kulturna turisti čna destinacija.

Istra ima kot turisti čna destinacija možnosti za razvoj glasbeno-kulturnih turisti čnih destinacij. Ima „živo“ tradicijsko glasbo in, zahvaljujo č Mateti ću Ronjgovu, tudi zna čilno lestvico, ki omogo ča ustvarjanje umetniških del v duhu tradicije. Potreba po marketinških na črtih, vklju čno z modelom marketinškega upravljanja z glasbeno- kulturno turisti čno destinacijo, je obravnavana kot eden izmed osrednjih vsebinskih sklopov tega dela. V disertaciji tako ponujam izhodiš če in podlago za izdelavo osnovnih operativnih marketinških na črtov, kar presega podro čje raziskovanja tega dela (Kot smo pokazali v odstavkih 7.2.3.1, 7.2.3.2 in 7.2.3.3).

Študija kaže, da je razen za potrebe turizma istrsko glasbo treba promovirati tudi med lokalnim prebivalstvom. S pomo čjo naslednjih kazalcev bi se istrska umetniška glasba lahko zbudila iz letargije: - Izbrati dve ali tri destinacije (npr. Pore č, Pula, Pazin), ki bodo skozi vse leto na repertoarju ponujale umetnost avtohtonih istrskih skladateljev in skladbe naslednikov Ivana Mateti ća Ronjgova ter bodo jasno predstavile skladatelje in istrsko glasbo v oglaševalskih materialih, in sicer prek vseh vrst promocijskih gradiv: časopisi, brošure, prek spleta, na turisti čnih sejmih ipd., kar je razloženo v poglavju 7. - S predstavitvijo lokalnemu prebivalstvu, in sicer vse od najmlajših naprej, bi se ustvarili glasbeni recipienti, ki bi lahko uživali v spoznavanju krajinske dediš čine v glasbenem kontekstu, ter vzgojili bodo či poznavalci, ki bi svojo glasbeno dediš čino lahko predstavili bodo čim turistom. Treba je vstopiti v vrtce, osnovne in srednje šole, še posebej v glasbene šole ter u čence v sklopu

180 izvenšolskih aktivnosti peljati na koncerte, s čimer bi se ustvarila navada obiskovanja koncertov in izboljšala kultura poslušanja glasbe. Glej navedbo 7 na str. 148. - Stanje na podro čju istrske glasbe bi se izboljšalo tudi s izdajo zgoš čenk, tiskanjem partitur, izvajanjem glasbe na Hrvaškem in v tujini z ustreznimi promocijskimi gradivi, z arhiviranjem, valorizacijo in promocijo istrske glasbe, z benchmarkingom in drugim marketinškim orodjem, o čemer sem pisala na str. _155, 156, 169-176. - K izboljšanju stanja na podro čju istrske glasbe bi pomagala tudi ustanovitev centra za glasbo oz. centra za upravljanje glasbeno-kulturnega turizma, ki bi zajel potrebe, povezane z glasbo med lokalnim prebivalstvom in v okviru turisti čne dejavnosti (glej poglavji 6.7 in 7.1.1).

Odgovori na zastavljeno znanstveno vprašanje odnosa med glasbo, ki uporablja istrsko- primorske glasbene tradicijske elemente (v umetniški, folklorni in zabavni glasbi) in turizmom, so poiskani v elementih glasbe (str. 110), v razli čnih žanrih glasbe (77-88), v vprašanjih identitete tako pri skladatelju kot tudi v glasbi (str. 73-74), v biografijah skladateljev (glej poglavje 3.5 in 3.6), v turisti čnih glasbenih potrebah (str. 132-145), v razdelitvi zvrsti glasbenega turizma (str. 118-121), razsvetljevanja glasbenega izdelka (str. 164-165) in glasbenega doživetja do modela marketinških na črtov (str. 169-176).

Študija potrjuje: (1) Tradicija je del identitete, ki prek skladatelja prihaja v glasbo, z uporabo elementov tradicije pa skladatelj ustvarja avtohtono glasbo razli čnih žanrov. (2) Imenujem istrske skladatelje avtohtone umetniške glasbe (iz ve č vidikov) in katere zna čilnosti uvrš čajo njihova dela med istrska umetniška dela. (3) Turizem ustvarjajo turisti, ki iš čejo nova doživetja, v glasbi pa iš čejo avtohtone skladbe mesta oz. regije, ki jo obiskujejo. (4) S promocijo avtohtonih skladb skladateljev, ki uporabljajo tradicijske elemente, se ustvarja nova blagovna znamka. (5) Ustvarja se nova turisti čna, glasbena niša, ki odpira novo kakovost destinacije. (6) Obstoj mo čne povezanosti glasbe in turizma, kar se je kot znanstveno vprašanje postavilo v cilju raziskovanja.

181

Če povzamemo, s promocijo istrskih umetniških del, ki temeljijo na elementih, ki izhajajo iz istrske lestvice in z ustvarjanjem blagovne znamke (npr. „klasika na istrski na čin“) se promovira niša istrski kulturno-glasbeni turizem , ki odpira novo kakovost destinacije, v tem primeru Istre.

Glasba istrskih skladateljev v 21. stoletju je v regionalnem turizmu torej pomembna zato, ker neposredno vpliva tako na kakovost gostov kakor tudi na kakovost destinacije (ki ponuja ciljne vsebine na podlagi izkazanih potreb potrošnikov).

182 9. POVZETEK

Na podlagi muzikološkega raziskovanja so v disertaciji Glasba istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njena vloga v regionalnem turizmu z analizo notnih edicij Naš kanat je lip in Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , intervjujev in analize recepcije glasbe imenovani istrski skladatelji, ki delujejo na prehodu v 21. stoletje oziroma istrski skladatelji nove generacije (glej poglavji 3.8 in 4.8). Ti skladatelji pri skladanju uporabljajo elemente, ki izhajajo iz istrske tradicijske glasbe. Z analizo del istrskih skladateljev in s pregledom dosedanjih znanstvenih rezultatov sem dolo čila elemente istrsko-primorskega idioma (glej poglavje 5.2), s katerimi se sklada umetniška istrska glasba. Pišejo jo samo nasledniki dela Ivana Mateti ća Ronjgova. To so vsi skladatelji, ki za pisanje umetniške glasbe uporabljajo elemente iz poglavja 5.2, in ne samo tisti, ki se deklarirajo kot istrski. V disertaciji sem raziskovala tudi turizem. Po množi čnem turizmu, kjer sta zadostovala „sonce in morje“, se v turizmu pojavlja individualni turist, ki želi doživeti in občutiti nekaj novega. Z izvedenim anketiranjem in ekspertizo se potrdi teza, da se v Istri klasi čna glasba istrskih skladateljev izvaja redkeje in da veliko število letnih turistov, ki za ve černo zabavo izbere klasi čni koncert, želi doživeti avtohtono glasbo oziroma želi slišati delo istrskega skladatelja, ki ga v poletni ponudbi oziroma na repertoarjih pravzaprav ni. Potrdi se tudi hipoteza obstoja zelo tesnega odnosa med turisti in glasbo, saj je glasba vseprisotna umetnost, ki ima mo č. Glede na tip glasbe in samega turista lahko spodbuja k dejavnosti ali umirja. Na podlagi deduktivne metode je v disertaciji, ki potrjuje obstoj istrske umetniške glasbe in istrske glasbe drugih žanrov ter obstoj glasbeno-kulturnega turizma v Istri, s sintezo in metodo ustvarjanja modelov oblikovan model integracije glasbe in turizma iz katerega izhaja nova, glasbeno-kulturna turisti čna niša (glej poglavji 6.3 in 7). Model predvideva vklju čevanje vseh državnih, regionalnih in lokalnih subjektov, ki so povezani z glasbo oz. kulturo in turizem za uresni čevanje koncepta celovitega upravljanja s kakovostjo glasbeno-kulturne turisti čne destinacije.

Delo o glasbi istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njeni vlogi v regionalnem turizmu pristopa k tematiki z ve č vidikov. (1) Dolo ča, kateri skladatelji so na prehodu v 21. stoletje istrski skladatelji (2) glasbo obravnava kot sredstvo za

183 ustvarjanje regionalne identitete (3) iš če identiteto v glasbi prek koncepta „tradicijskega duha“, čeprav obenem (4) dolo ča tudi strukturne zna čilnosti istrske skladbe (5), analizira vlogo glasbe v turizmu in (6) istrsko glasbo opredeljuje kot turisti čni kulturni izdelek v okviru nacionalne in regionalne kulturne prakse, torej do neke mere tudi politi čno. V nadaljevanju bomo obdelali vsako od za črtanih šestih vidikov.

Na podlagi del muzikologov, sociologov, zgodovinarjev, etnologov in empiri čnega raziskovanja dolo čam pojem istrski skladatelj , ki se lahko opazuje kot teritorialna regionalna opredelitev pa tudi kot osebna identiteta skladatelja, ki se na ta na čin sam opredeljuje, tudi splošno, kot skladatelj, ki ustvarja sodobne istrske skladbe, in sicer sodobne istrske skladbe katerega koli glasbenega žanra ali glasbene zvrsti, ki vklju čuje za istrsko tradicijsko glasbo zna čilne glasbene elemente (poglavje 4).

Kot istrski skladatelji so opredeljeni anketirani skladatelji in avtorji glasbe, ki danes živijo v Istri: Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, ðeni Dekleva-Radakovi ć, Bruno Krajcar, Elda Krajcar-Percan, Nello Milotti, Branko Okmaca in Bashkim Shehu. V njihovih skladbah lahko najdemo elemente tradicijske glasbe v melodiji, harmoniji in ritmu – zna čilnosti izhajajo predvsem iz istrske lestvice oz. tonske vrste, ki je sestavljena iz izmeni čnih poltonov in celih tonov. Elemente istrske tradicijske glasbe lahko najdemo tudi v barvi in v besedilu sodobnih istrskih skladb, ki sem jih poimenovala neoistrsko-primorske skladbe, medtem ko na čin skladanja imenujem neoistrsko-primorski stil . Upoštevano je seveda dejstvo, da je kljub uporabi elementov iz tradicije v sodobnih skladbah „duh tradicijske glasbe“ lahko prepoznaven ali pa tudi ne (poglavje 5.1).

Med istrskimi skladatelji posebej obravnavam naslednike Ivana Mateti ća Ronjgova čigar glasba temelji na heksatonalni istrski lestvici oz. vrsti. To so skladatelji, ki skladajo klasi čno, cerkveno ali zabavno glasbo, v kateri je tradicijski duh recepcijsko prepoznaven, nekako „vibrira na odru“. Zaradi tega so nasledniki Ivana Mateti ća Ronjgova v širšem pomenu vsi skladatelji, ki skladajo v tradicijskem duhu (glej poglavje 3.7).

184 Potrditev teze o obstoju zanimanja za klasi čno in drugo glasbo v turizmu je poiskana z metodo anketiranja. Z anketiranjem glasbenih recipientov v dveh poletnih turisti čnih sezonah, ve činoma v Evfrazijevi baziliki v Pore ču pa tudi v drugih istrskih mestih, sem ugotovila, da bi glasbeni recipienti, med katerimi je 59 % gostov iz tujine, želeli poslušati dela istrskih skladateljev. Teh v ponujenih repertoarjih ni in jih ne poznajo, saj niso ustrezno predstavljena v javnosti. Pomembno je poudariti, da so anketirani recipienti osebe z visoko izobrazbo, srednje ali starejše življenjske dobe, ki imajo visok dohodek in ve čina v Istri biva dva tedna ali dlje ter ne glede na lastno glasbeno izobrazbo pogosto obiskujejo klasi čne koncerte. Razen klasi čnih koncertov radi poslušajo zabavno glasbo, tradicijsko glasbo, jazz in rock. Glede na rezultate, ki sem jih dobila, ter na podlagi dosedanjih raziskovanj, ki potrjujejo, da turisti čna destinacija postaja dejavnik turisti čnega doživetja, obravnavam glasbene vsebine kot glasbeno- kulturne izdelke za razvoj glasbeno-kulturne destinacije v sklopu kulturne turisti čne mreže (glej poglavji 7.1.1 in 7.2.1).

V disertaciji tako predstavljam model povezovanja glasbe in turizma in predlagam osnutek za ustvarjanje glasbeno-kulturne destinacije (glej poglavje 7.1.1). V predlogu opozarjam na potrebo po sodelovanju in partnerstvu kulturne in turisti čne politike na ravni države, regije in lokalne samouprave ter njenega prebivalstva, kulturno-turisti čne mreže. Obenem analiza vodi k predlogu o ustanovitvi dolo čenega središ ča za upravljanje glasbeno-kulturnega turizma. V narejeni SWOT analizi (glej poglavje 7.1.2) so podane specifi čne možnosti in tudi slabosti za istrsko glasbeno-turisti čno destinacijo. Ohranjena istrska tradicijska dediš čina, multikulturnost ali „avtohtoni“ istrski skladatelj so podane kot vrednote, na podlagi katerih je treba temeljiti turisti čno ponudbo. Za pomanjkljivosti oz. „slabosti“ Istre kot glasbeno-kulturne destinacije sta razen potrebe po ve čjem številu koncertov pozimi opažena tudi potreba po dajanju ve čjega pomena spoznavanju istrskih skladateljev in potreba po boljši promociji istrskih skladateljev in istrske glasbe na sploh (glej poglavje 6.8.2 to čka 1 in 2 na str. 146). Na teh aktivnostih namre č temelji posodabljanje turisti čne destinacije, zlasti še, ker analiza razkriva „pozabljanje dediš čine“, proces, ki se pojavlja kot neizogiben pojav globalizacije, k čemur pripomore tudi sam proces spreminjanja tradicije kakor tudi majhno število istrskih akademskih skladateljev (glej poglavje 6.8.2 to čka 7 na str. 148).

185 Vsebinsko je mogo če izsledke disertacije povzeti takole. Vloga glasbe istrskih skladateljev na prehodu v 21. stoletje, tudi naslednikov Ivana Mateti ća Ronjgova, je v regionalnem turizmu pomembna za ustvarjanje glasbenega turizma kot dela kulturnega turizma. Konkretno je glasba pomembna kot del istrskega glasbenega turizma, ki zajema vse elemente, ki jih recipienti vidijo/slišijo v pojmu istrski skladatelj : – avtohtonost, dediš čino, duhovnost, istrsko motiviko, izvajanje, multikulturnost, na čin skladanja, okolje, mesto delovanja, poreklo, identiteto, promocijo, univerzalnost, razli čen glasbeni žanr (glej poglavje 6.8.2 na str. 141-144).

Po raziskavi sode č obstajajo tri vrste turistov, ki jih k obisku določene destinacije pritegne glasba: turisti, ki so motivirani s kulturo, turisti, ki so navdihnjeni s kulturo in turisti, ki so privajeni na kulturo. Vsak od teh tipov turistov bi lahko za čutil in doživel glasbo v okviru doživetij, ki jih iš čejo: prek osnovnega glasbenega izdelka (kot so npr. ceste, navdihnjene s glasbo, spominske sobe/hiše/muzeji glasbe, ljudske veselice, koncerti), razširjenega glasbenega izdelka (te čaj tradicijskega igranja in petja, smotre tradicijske glasbe in plesa, glasbena sre čanja, glasbene delavnice, glasba na atraktivnih lokacijah/prostorih) ali pa specialnega glasbenega izdelka (koncert vrhunskih izvajalcev, koncerti simfoni čne glasbe, simpozij o glasbi, tematske glasbene razstave). V disertaciji ponujam marketinške na črte in seznam dejavnosti za vsako od navedenih vrst glasbenega izdelka (glej poglavje 7.2.3.1, 7.2.3.2 in 7.2.3.3) Obenem pa sem prepri čana, da je mogo če iz že obstoje čih atraktivnosti ponuditi na čin uresni čevanja glasbeno-kulturne turisti čne zanimivosti, in to z ustvarjanjem glasbeno-kulturne destinacije: na ta na čin je mogo če dobro povezati glasbo in turizem, k čemur disertacija, upam, pripomore tako konceptualno kot metodološko in seveda zlasti vsebinsko.

186 10. ABSTRACT

The dissertation Contemporary Istrian composers at the turn of the 21 st century and the role of their music in regional tourism aims to identify Istrian composers working at the turn of the 21 st century – new generation Istrian composers – based on musicological research, an analysis of sheet music publications from manifestations Naš kanat je lip and Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov , interviews and audience reception (see Sections 3.8 and 4.8). These composers use elements deriving from Istrian traditional music. Elements of the Istrian-Littoral musical idiom (see Section 5.2) in Istrian art music are established by means of an analysis of Istrian composers’ works and an overview of research findings. Istrian composers are defined as those writing music in the footsteps of Ivan Mateti ć Ronjgov and using elements described in Section 5.2, as opposed to self-proclaimed Istrian composers. The second focus of this dissertation, next to music, is tourism. Mass tourism, providing just “sun and sea”, has been superseded by individual tourism demanding new and exciting experiences. The hypothesis underlying this work, that classical music by Istrian composers is rarely performed and that many concert-going tourists would like to hear typical local music - works by Istrian composers now largely absent from repertoires - has been confirmed by a survey and a subsequent analysis of the findings. The assumption that there is a close relationship between audiences (tourists) and music, an all-pervasive and powerful force, has also been confirmed: depending on the type of music and the person, music can prompt to action, but also have a calming effect. This dissertation shows the existence of Istrian art music and Istrian music of other genres, as well as the presence of music/cultural tourism in Istria. By applying deduction, synthesis and modelling methods, the author created the Music and Tourism Integration Model, demonstrating the existence of a new, music-cultural tourism market niche (see Sections 6.3 and 7). The model presupposes the involvement of all national, regional and local stakeholders in both music and tourism in the process of establishing a global quality management system for the music/cultural tourist destination.

The paper on contemporary Istrian composers at the turn of the 21 st century and the role of their music in regional tourism considers the topic from several aspects: (1)

187 Identification of Istrian composers working at the turn of the 21 st century; (2) Music as a means to create regional identity; (3) Establishing identity in music by applying the “traditional spirit” concept; (4) Description of structural features of Istrian music; (5) Analysis of the role of music in tourism; (6) Definition of Istrian music as a cultural tourism product in connection with national and regional cultural management systems, i.e. measures and policies. Each of the six aspects is discussed hereafter.

Based on works of musicologists, sociologists, historians, ethnologists and empirical research, the term Istrian composer can be interpreted as indicating a territorial (regional) affiliation, as a mark of the composer’s personal identity or, generally, meaning composers writing contemporary Istrian music of any genre or type, building on typical elements of traditional music (Section 4).

The following composers and music authors currently living in Istria have identified themselves as Istrian composers: Dario Bassanese, Massimo Brajkovi ć, ðeni Dekleva- Radakovi ć, Bruno Krajcar, Elda Krajcar-Percan, Nello Milotti, Branko Okmaca and Bashkim Shehu. Their music contains elements of traditional music in melody, harmony and rhythm – all typical features of the Istrian scale, a series of six tones and half-tones. Elements of Istrian traditional music can also be found in the colour and lyrics of contemporary Istrian pieces which here are called neo-Istrian/Littoral works; similarly, the style is identified as neo-Istrian/Littoral , whereby the author bears in mind that the use of traditional elements in modern works may, but need not, reflect the “spirit of traditional music” (Section 5.1).

Special attention in this paper is dedicated to followers of Ivan Mateti ć Ronjgov, whose music is based on the hexatonic Istrian scale. These composers write serious, church or pop music where the traditional spirit can be perceived as „vibrating on stage“. In the broader sense, the followers of Ivan Mateti ć Ronjgov are all composers who write in the spirit of tradition (see Section 3.7).

The tenability of the hypothesis claiming that tourists would show interest for classical and other kinds of music has been tested by means of a survey which encompassed music audiences in mostly the Euphrasian Basilica in Pore č, but also other locations in

188 Istria, over two summer seasons. The respondents, of which 59% were foreign tourists, stated that they would like to listen to works of Istrian composers they knew nothing about owing to the lack of publicity and the absence of such works from the established repertoires. It must be stressed that the respondents were largely well-educated, middle- aged and older, high-income persons staying in Istria two weeks or more, and that regardless of their musical education they were frequent concertgoers. Among their preferences, in addition to classical music, they indicated pop music, traditional music, jazz and rock. In light of the findings and of research carried out so far, showing that the destination has become a factor in the tourists’ experience, the offer of music is treated as a music/cultural product aiming to develop a music/cultural destination as part of a cultural tourism network (see Sections 7.1.1 and 7.2.1).

The dissertation presents a model integrating music and tourism and proposes a plan to establish a music/cultural destination (see Section 7.1.1). Cooperation and partnership between cultural and tourism policy-makers at national, regional and local level within a cultural tourism network as well as local support are necessary to achieve this end. The analysis also indicated the need to establish a centre to manage music and cultural tourism. The SWOT analysis (Section 7.1.2) revealed concrete opportunities but also threats affecting the Istrian music tourism destination. The preserved Istrian heritage, multiculturalism or “typical” Istrian composers are values on which to base the tourist offer. The deficiencies, or “weaknesses” of Istria as a music culture destination have been identified in the lack of concerts during the winter, the need to disseminate more information about Istrian composers and promote Istrian music in general (see Section 6.8.2, points 1 and 2, page 146). These activities are necessary to modernize the tourist destination. A particular weakness brought into relief by the analysis is the „sinking into oblivion“ of heritage, a process which is the inevitable consequence of globalisation, aided by the mutability of tradition and the shortage of academically trained composers (Section 6.8.2, point 7, page 148).

Essentially, the conclusions of the dissertation can be summed up as follows: the role of Istrian composers’ music, especially that written by followers of Ivan Mateti ć Ronjgov, in regional tourism at the turn of the 21 st century is important in establishing music tourism as a part of cultural tourism. Specifically, music is a significant part of Istrian

189 tourism, as it reflects all the elements the audience perceives in the term Istrian composer : typicality, heritage, spirituality, Istrian motifs, performance, multiculturalism, composing style, ambience, place, origin, identity, promotion, universality, different music genre (see Section 6.8.2, pages 141-144).

Research shows that there are three classes of tourists who are attracted to a certain destination by music: tourists motivated by culture, tourists inspired by culture and tourists attracted by culture. Each of these types want to feel and perceive music as part of their desired experience through the basic music product (music-inspired roads, memorial rooms/houses, music museums, village fetes, concerts), the expanded music product (a course in traditional music playing and dancing, music encounters, workshops, music playing in attractive sites) or the special music product (performances by major artists, symphonic concerts, music symposia, theme exhibitions). This dissertation proposes marketing plans and activities for each of the above-mentioned product categories (see Sections 7.2.3.1, 7.2.3.2 and 7.2.3.3). The author is convinced that existing attractions can help create a music/cultural destination linking music and tourism. This dissertation will hopefully be of use in achieving that goal in terms of concept, methodology and, naturally, content.

190 11. VIRI IN LITERATURA

11.1. Besedilno gradivo

11.1.1 Rokopisno in arhivsko rokopisno gradivo

1. Arhiv Ustanove Ivan Mateti ć Ronjgov v Ronjgih: - knjižni fond in partiture

2. Arhiv Ljudska odprta univerza Pore č

2. Cetinski, Vinka in Violeta Šugar. Menadžment institucija kulture i umjetnosti. Rokopis.

3. Državni arhiv v Pazinu: - Fond HR DAPA 829 Rukopisna ostavština Slavka Zlati ća 1910 – 1993., kut. 11. 2.4.5.4.9. Organizacija muzi čkog života u Istri 1980. 2.4.5.4.26. Uloga i tuma čenje MIK-a. - Fond HR DAPA 829 Rukopisna ostavština Slavka Zlati ća 1910 – 1993., kut. 15. 2.4.1.3.1.4. Teze i prijedlozi za novu organizaciju manifestacije MIK. - Fond HR DAPA 829 Rukopisna ostavština Slavka Zlati ća 1910 – 1993., kut. 22.

4. Privatni arhiv Gortan-Carlin, Ivane Paule. Brakovi ć, Goran. E-mail. Foto. 18. jan. 2011. Korespondenca. Krajcar-Percan. E-mail. Upitnik. 1. dec. 2010. Obrovac, Tamara. E-mail. Re: Upit. 13. sept. 2010. Radeti ć-Fatori ć, Sanja. Ravnateljica Pu čkog otvorenog u čilišta Pore č. E-mail. 12.jan.2011. Starc, Branko. E-mail. Upit. 27. jul. 2011.

191 4. Privatni arhiv Krajnovi ć, Aleksandra. Izrada alata za valorizaciju kulturne baštine u turisti čke svrhe . Projekt, ki je financiran s predpristopnimi sredstvi EU fondov v sodelovanju z VIRA Višnjanska razvojna agencija in Turisti čnega klasterja Umag-Novigrad. Delavnica s stekeholdersi – materiali, Novigrad, 28.05.2008.

5. Privatni arhiv Perni ć, Branko. Seznam: „Zna čajnije amaterske glazbene manifestacije Istre“.

11.1.2. Objavljena besedila

11.1.2.1. Knjige in druge samostojne publikacije

1. Andreis, Josip. Povijest glazbe . 4. Zagreb: Liber Mladost, 1974.

2. Bartoli ć, Marijan in Ivan Grah (prir.). Crkva u Istri: osobe, mjesta i drugi podaci Pore čke i Pulske biskupije . Pazin: IKD »Juraj Dobrila«, 1999.

3. Benussi, Vlado. La viecia batana . Rovinj: Grad Rovinj, 2007.

4. Berti, Umberto, (ur.). 25 Estate Musicale a Portogruaro: 1983 -2007. Treviso: Grafiche Crivellari, 2007.

5. Bertoša, Miroslav. Istra izme ñu zbilje i fikcije. Zagreb: Matica hrvatska. 1993.

6. Blaževi ć, Ivan. Povijest turizma Istre i Kvarnera . Opatija: Otokar Keršovani, 1987.

7. Boškovi ć-Stulli. Istarske narodne pri če. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost, 1959.

8. Canciani, Rina. Guida e pianta della Città di Parenzo . Ur. Giacomo Greatti, Trieste: L. Herrmanstorfer, 1913.

192

9. Cavallini, Ivano in Marco Sofianopulo, (ur.). Musica storia folklore in Istria: studi e contributi offerti a Giuseppe Radole . Trst: Edizioni „Italo Svevo“, 1987.

10. Cetinski, Vinka. Strateško upravljanje razvojem turizma i organizacijska dinamika. Opatija: Fakultet za turisti čki i hotelski menadžment, 2005.

11. Cetinski, Vinka, Zdenko Cerovi ć, Dora Smol čić Jurdana in Daniel Dragi čevi ć. Studija opravdanosti osnivanja Muzeja šumarstva i lovstva u Kaštelu Zrinski u Brodu na Kupi . Primorsko-goranska županija Javna ustanova „Priroda“. Rijeka: Sveu čilište u Rijeci, 2007.

12. Cocco, Emilio. Mimetismo di frontiera: Nazionalità e cittadinanza in Istria . Gorizia: Istituto di Sociologia Internazionale di Gorizia, 2007.

13. Čačić-Kumpes, Jadranka (prir.). Kultura, Etni čnost, Identitet. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1999.

14. Čičak-Chand, Ružica in Josip Kumpes (prir.). Etni čnost, nacija i identitet: Hrvatska i Europa. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1998.

15. Čorak, Sanda, Vesna Mika čić in Željko Trezner. Osnove turizma: udžbenik za 1. razred hotelijersko-turisti čkih škola za zanimanja hotelijersko-turisti čki tehni čar i turisti čko-hotelijerski komercijalist. Zagreb: Školska knjiga, 2009.

16. Danuser, Herman. Glazba 20. stolje ća. Prev. Nikša Gligo. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2007.

17. Delorko, Olinko. Istarske narodne pjesme . Zagreb: Institut za narodnu umjetnost, 1960.

18. Donorà, Luigi. Danze, canzoni, inni e laudi popolari dell'Istria, di Fiume e Dalmazia. Trieste: IRCI – UPT, 2006.

193

19. Dragojevi ć, Sla ñan. Fotografije 1999: Dani orgulja u Istri. Katalog. Umag: Lifestyle, 1999.

20. Eriksen, Thomas Hylland. Etnicitet i nacionalizam. Prev. Aleksandra Bajazetov- Vu čen. Beograd: Biblioteka XX vek, 2004.

21. Földešová, Marta (ur.). Tradícia, inovácia, modernost'vo vývgových premenách. Slovenská hudba: Revue pre hudobnú kultúru. 31(3). Bratislava, 2005.

22. Gamboc, Vedrana (ur.). Dani orgulja u Istri: Portreti kraljice. Programska knjižica. Umag: Lifestyle, 1999.

23. Gamboc, Vedrana (ur.). Dani orgulja u Istri: Umag-Umago 3. – 10. 9. 2000. Programska knjižica. Umag: Lifestyle, 2000.

24. Gamboc, Vedrana (ur.). Dnevi orgel v Istri. Programska knjižica. Portorož: Avditorij, 2001.

25. Gibson, Chris in John Connell. Music and Tourism: On the road again . Clevedon: Channel View Publications, 2005.

26. Gortan-Carlin, Ivana P. „Glazbeni život Pore ča i okolice 1880.-1918.“ Mag. Sveu čilište u Zagrebu, 2005.

27. Gortan-Carlin, Ivana P. (ur.). Zbornik radova s Drugog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „Antonio Smareglia i njegovo doba“. Grožnjan: Polivalentni kulturni centar Istarske županije, 2000.

28. Gortan-Carlin, Ivana P. (ur.). Zbornik radova s Tre ćeg me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stolje ća – u spomen Slavku Zlati ću“. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 2004.

194

29. Gortan-Carlin, Ivana P. (ur.). Zbornik radova s Petog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „Sretan 80. ro ñendan, maestro Milotti!“. Novigrad: Katedra čakavskog sabora za glazbu, 2007.

30. Gortan-Carlin, Ivana P. (ur.). Zbornik radova s Četvrtog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „Luigi Dallapiccola – 100. obljetnica ro ñenja“. Pazin: Pu čko otvoreno u čilište u Pazinu, 2008.

31. Grakali ć, Mirjana. „Istarski tonski niz u umjetni čkoj glazbi“. Mag. Fakultet muzi čke umetnosti u Beogradu, 1984.

32. Hall, Stuart in Paul du Gay (ur.). Questions of Cultural Identity . London- Thousand Oaks-New Delhi: Sage, 1977.

33. Heršak, Emil, (ur.). Leksikon migracijskoga i etni čkoga nazivlja . Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1998.

34. Heršak, Emil, (prir.). Etni čnost i povijest. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1999.

35. Hughes, Howard. Arts, Entertainment and Tourism. Oxford: Butterworth- Heinemann, 2000.

36. Istarska županija. Nacrt Istarske kulturne strategije. Ur. Miodrag Kal čić. Pula: Istarska županija, 2009.

37. Ivan čan, Ivan. Istarski narodni plesovi . Zagreb: Institut za narodnu umjetnost, 1963.

38. Jeleni ć, Marijan in Dolores Biasiol Vojni ć (ur.). Iskrice: Dje čji festival duhovne glazbe. Pazin: „Josip Tur činovi ć“, 2009.

195 39. Jelin čić, Daniela Angelina. Abeceda kulturnog turizma. Zagreb: Meandar, 2008.

40. Kabalin, David, (ur.). Zbornik Ivan Mateti ć Ronjgov: Dragi moj ženso. Pisma Ivana Mateti ća Ronjgova . 4. Ronjgi: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1995.

41. Kalapoš, Sanja. Rock po istrijanski: O popularnoj kulturi, regiji i identitetu . Zagreb: Naklada Jesenski i Turk, 2002. 43.

42. Karabai ć, Nedjeljko. Muzi čki folklor hrvatskog primorja i Istre. Rijeka: Novi list, 1956.

43. Krajnovi ć, Aleksandra. „Mogu ćnosti implementacije sustava upravljanja kvalitetom u Hrvatske turisti čke destinacije.“ Dis. Sveu čilište u Rijeci, 2006.

44. Krpan, Erika, (ur.). Koncerti u Eufrazijani . Zagreb: Pu čko otvoreno u čilište Pore č, 2001.

45. Kušen, Eduard. Turisti čka atrakcijska osnova . Zagreb: Institut za turizam, 2002.

46. Leksikoni Cankarjeve založbe: glasbeniki , 5. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988.

47. Littel, Bliss Sheril. „Folk song and the construction of Greek national music: Writings and compositions of Georgios Lambelet, Manolis Kalomiris, and Yannis Constantinidis“. PhD. University of Maryland, 2001.

48. Lissa, Zofia. Estetika glazbe/ogledi/. Zagreb: Naprijed, 1977.

49. Magaš, Dragan. Turisti čka destinacija. Opatija: Fakultet za turisti čki i hotelski menadžment, 1997.

50. Magaš, Dragan. Management turisti čke organizacije i destinacije . Rijeka: Adami ć, 2003.

196

51. Maruši ć, Dario. Piskaj, Sona, Sopi: Svijet istarskih glazbala . Pula: Castropola, 1995.

52. Medlik, S. Dictionary of Travel, Tourism and Hospitality , Oxford: BH, 1993.

53. Mrki ć-Modri ć, Sanja. Melodije Istre i Kvarnera 1964.-2004. Rijeka: Melody- Adami ć, 2004.

54. Novi zavjet i psalmi. Ur. Bonaventura Duda in Jerko Fu ćak. Zagreb: Krš ćanska sadašnjost, 2002.

55. Orli ć, Ivona. „Franci Blaškovi ć i konstrukcija suvremenog istarskog identiteta“. Mag. Sveu čilište u Zagrebu, 2004.

56. Ostoji ć, Branislav. Peroj – rajska baština. Pore č: Inart, 2007.

57. Pauletich, Antonio. Inni e canti delle genti dell'Istria, Fiume e Dalmazia . Collana degli atti – Extra Serie, 5. Trieste: Centro di ricerche storiche di Rovigno, 2003.

58. Perni ć, Vlado. Meštri, svirci i kantaduri . Buzet: Reprezent, 1997.

59. Pintar, Marijana. Me ñunarodni kulturni centar Hrvatske glazbene mladeži u Grožnjanu 1969.-2009. Zagreb: Hrvatska glazbena mladež, 2009.

60. Poropat, Elena, (ur.). Carlotta Grisi: Prva Giselle – La prima Giselle. Pore č: Gradska knjižnica Pore č, 2009.

61. Radole, Giuseppe. L'Arte organaria in Istria. Bologna: Casa editrice Prof. Riccardo Pàtron, 1969.

197 62. Radole, Giuseppe. Folklore istriano: Nei cicli della vota umana e delle stagioni. Trieste: MGS PRESS, 1997.

63. Republika Hrvatska Ministarstvo kulture. Program Kultura 2007.-2013. Ur. Anja Jelavi ć in Sandra Belko. Zagreb: Ministarstvo kulture RH, 2008.

64. Republika Hrvatska Ministarstvo kulture. Kultura u pokretu. Ur. Anja Jelavi ć. Zagreb: Ministarstvo kulture RH, 2009.

65. Ronjgov, Ivan Mateti ć. Zaspal Pave: Zbirka notnih zapisa narodnih pjesama Istre i Hrvatskog primorja. Ur. Dušan Prašelj. Rijeka: Izdava čki centar, 1990.

66. Ruži ć, Pavlo. Ruralni turizam . Pore č: Institut za poljoprivredu i turizam, 2009.

67. Starec, Roberto. Il repertorio etnomusicale istro-veneto: catalogo delle registrazioni 1983-1991. Trieste: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1991.

68. Stefanija, Leon. Metode analize glazbe: povijesno-teorijski ocrt . Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2008.

69. Supi čić, Ivan. Estetika europske glazbe. Zagreb: Školska knjiga, 2006.

70. Tadejevi ć, Vinko, (ur.). Zbornik Ivan Mateti ć Ronjgov . Ronjgi: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1983.

71. Tadejevi ć, Vinko, (ur.). Zbornik Ivan Mateti ć Ronjgov . 2. Ronjgi: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1993.

72. Tadejevi ć, Vinko, (ur.). Zbornik Ivan Mateti ć Ronjgov: Hrvatski istarski preporoditelji: Matko Laginja, Vjekoslav Spin čić, Matko Mandi ć. 5. Ronjgi: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1996-1997.

198 73. Tadejevi ć, Vinko, (ur.). Zbornik Ivan Mateti ć Ronjgov: Odjeci glazbene prošlosti . 6. Viškovo: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1996-1997.

74. Tomašek, Andrija. Slavko Zlati ć – kronika života i rada . Pore č: Narodno sveu čilište Pore č-Centar za kulturu, 1985.

75. Tomašek, Andrija. Josip Kaplan – skica umjetni čkog portreta. Zagreb: Kulturno-prosvjetni sabor Hrvatske, 1986.

76. Tomašek, Andrija. Glasi crljene zemlje . Zagreb: Hrvatsko društvo skladatelja Cantus d.o.o., 2004.

77. Wagen, Lynn van der in Brenda R. Carlos, Event Management: Upravljanje doga ñajima: za turisti čka, kulturna, poslovna i sportska doga ñanja. Zagreb: MATE d.o.o., 2008.

11.1.2.2. Nesamostojne tiskane publikacije

1. Adamo, Giorgio. „L'indagine etnomusicologica come studio dell'identità in musica“. Studi musicali, 28(1). 1999. 279-307.

2. Bertoša, Miroslav. „'Dugo trajanje' i preobrazbe istarske hrvatske integracije“. Istra izme ñu tradicionalnog i modernog. Pazin: Naša sloga, 1995.

3. Blagoni ć, Sandi. „Istrijanstvo i borba za njegove simbole“. 1/9. Glas Istre. Prilog ZOOM. 7. 30. jul. 2010.

4. Blagoni ć, Sandi. „Istrijani vs. Istrani“. 2/9. Glas Istre. Prilog ZOOM. 7. 2. avg. 2010.

5. Blagoni ć, Sandi. „Umnažanje granica: Istarski slu čaj“. Etni čnost i povijest. Emil Heršak (prir.). Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1999. 141-147.

199 6. Bonifa čić, Ruža. "Tarankanje: A Disappearing Music Tradition". Narodna umjetnost, 33/1 . Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, 1996. 149-170.

7. Bonifa čić, Ruža. „O problematici takozvane 'istarske ljestvice'“. Narodna umjetnost , 38/2 . Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, 2001. 73-95.

8. Cavallini, Ivano. „Di altri istriani...: Il glagolitico fu per secoli la principale fonte liturgica di gruppi abitanti parte dell'Istria e della Dalmazia“. Il territorio. 12 (1989) 26. Ur. Rinaldo Rizzi. Ronchi dei Legionari: Centro Culturale Pubblico Polivalente, 1989. 161-165.

9. Cavallini, Ivano. „L'Adriatico e la sua ricerca dell'identità nazionale in musica“. Musica e storia, 12(3). 2004. 489-511.

10. Chang, Jui Chi. „Motivi putovanja turista u organiziranim skupinama“. Turizam, 55 . 2007. 161-180.

11. Dagostin, A. „Lindarska fešta pres štrumienti: Svatko može nau čiti svirati, plesati i pjevati“. Glas Istre , 5. maj. 2009. 23.

12. Davies, Margaret. „Žarko Ignjatovi č at Leighton House“. Musical Opinion, 131 (1464). May-June, 2008. St Leonard on Sea: GH Graphics (Hastings) Ltd. 51.

13. Doliner, Gorana. „Zapisi istarskog glagoljaškog pjevanja iz 19. stolje ća iz zbirke Franje Ks. Kuha ča“. Zbornik radova s Drugog me ñunarodnog muzikološkog skupa „Antonio Smareglia i njegovo doba“. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Grožnjan: Polivalentni kulturni centar Istarske županije, 1999. 345-374.

14. Donorà, Luigi. Carlotta Grisi – kraljica plesa. Zbornik radova s Prvog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „U znaku Carlotte Grisi“. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 1999. 217-237

200 15. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Nello Milotti „Naš kanat je lip“. Zbornik radova s Petog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice, Sretan 80. ro ñendan, maestro Milotti! . Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Katedra čakavskog sabora za glazbu, 2007. 185-227.

16. Folo, Josip. Carlotta Grisi – nezaboravna (ali isto tako zaboravljena!) prva Giselle. Zbornik radova s Prvog me ñunarodnog muzikološkog skupa Iz istarske glazbene riznice „U znaku Carlotte Grisi“. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 1999. 237-256.

17. Franz, Gerhard. Liebliche und rassige Musik. Engadiner Post. (153). St. Moritz, 30. dec. 2008.

18. Galasso, Giuseppe. „Musica e identità italiana“. Musica e arti figurative: Rinascimento e Novecento. Collana del Kunsthistorisches Institut in Florenz, Max-Planck-Institut, 13 . Venezia: Marsilio, 2008. xlviii, 450.

19. Galli, Lina. Parenzo nella cronaca (1902.). In Strada Granda. (17). Sept. 1981.

20. Galli, Lina. Parenzo nella cronaca. In Strada Granda . (23). Sept. 1984.

21. Glas Istre . 7. apr. 2010. 35.; 30. jun. 2009. 46.; 15.05.2008. 10.; 17. sep. 2007. 32.; 3. okt. 2007. 20-21.; 8. jul. 1976.

22. Glas Istre . „Ljeto u Istri '08: srpanj.“ Zajedni čki prilog Turisti čke zajednice Istarske županije i Glasa Istre. Ur. Duška Palibrk. 28. jun. 2008. 1-8.

23. Glas Istre . „Ljeto u Istri '08: kolovoz/rujan.“ Zajedni čki prilog Turisti čke zajednice Istarske županije i Glasa Istre. Ur. Duška Palibrk. 1. avg. 2008. 1-15.

24. Godebarge, Jean-Pierre. The Italian artist tormented by doubt: Visconti's Verdi, or the permanent quest for the modern perception of national identity. Verdi 2001, 2. Firenze: Leo S. Olschki, 2003.

201

25. Gortan-Carlin, Ivana Paula. Fragmenti iz glazbenog života Pule: Prilog istraživanju mornari čke glazbe u Puli za vrijeme austrougarske vladavine. Mornari čka knjižnica (K.u.K. Marinebibliothek) i austrijska/austrougarska mornarica u Puli . Ur. Bruno Dobri ć. Pula: Sveu čilišna knjižnica u Puli, 2005. 111-118.

26. Gortan-Carlin, Ivana P., Nikola Lovrini ć in Mirjana Veljovi ć. „Slavko Zlati ć (1910.-1993.): svestrani istarski glazbenik: Povodom 100. obljetnice ro ñenja“. Franina i Jurina . Ur. Miroslav Sin čić. Ra čice: Reprezent, 2009. 44-55.

27. Grguri ć, Diana. „Bugarenje u Žejanama“. Zbornik radova s Tre ćeg me ñunarodnog muzikološkog skupa „Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stolje ća – u spomen Slavku Zlati ću. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 2004. 181-193.

28. Hauser, Nuša. „Koncert gitarista Žarka Ignjatovi ća“. Glas Istre , 20. jun. 2004. kultura.

29. Hauser, Nuša. „Od Smareglie do Milottija“. Glas Istre , 30. jul. 2004. 21.

30. Hauser (1), Nuša. „Recital Ignjatovi ća u muzeju Leighton House“. Glas Istre , 23. feb. 2008. 35.

31. Hauser (2), Nuša. „Direktor pulskog me ñunarodnog glazbeno-scenskog Histria festivala i pedagog Bashkim Shehu obilježava 35 godina pedagoškog i 40 godina skladateljskog rada: Struka se u Istri mora ozbiljno po četi baviti Istrom i njenom glazbom.“ Glas Istre . Mediteran. 8-9. 13. apr. 2008.

32. Hribar, S[vjetlana]. Novi list , 30. maja 1988. 9.

33. Ivan čir, Zvonimir. „Predgovor“. Zlati ć, Slavko: Izabrani zborovi . Ur. Zvonimir Ivan čir. Zagreb: Narodno sveu čilište Pore č, 1985.

202

34. Janko, Nada. „Uz 21. susret pjeva čkih zborova 'Naš kanat je lip'“. Zbirka nagra ñenih skladbi: Naš kanat je lip: 7 . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1993.

35. Jia, Hongyan. „Stvaranje destinacija književnog turizma“. Turizam. 57/1. Ur. Slavija Ja čan Obratov. Zagreb: Hrvatska turisti čka zajednica, 2009. 65-79.

36. Kos, Koraljka. „The Depiction of Musical Instruments in Mediaeval Istrian Mural Paintings“. Arti musices. Sp. issue 1. Zagreb, 1970. 77-97.

37. Kova čič, Mojca. „Kampananje, slavljenje, luncijanje, trna čenje: etnomuzikološko istraživanje svirke na zvonima u nekim mjestima u Hrvatskoj uz usporedbu s pritrkavanjem u Sloveniji“. Narodna umjetnost. 46/2. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, 2009. 79-94.

38. Krajnovi ć, Aleksandra in Ivana Paula Gortan-Carlin. „Possibilities of music heritage tourist valorization – an example of Istria“. Tourism and Hospitality Managment, 13/2. Ur. Zoran Ivanovi ć. Opatija: Fakultet za turisti čki i hotelski menadžment, 2007. 469-482.

39. Krajnovi ć, Aleksandra, Ivana Paula Gortan-Carlin in Mladen Rajko. „Cultural Manifestation Based on Rural Tourism Development Istrian Example“. International Conference of the School of Economics and Business „Transitional Challenges of EU Integration and Globalization“. Sarajevo: University of Sarajevo, 2008.

40. Licul, R. „U petak u Areni veliki klapski koncert: Spektakl s dvadesetak najboljih hrvatskih klapa“. Glas Istre , 4. sept. 2007. 48.

41. Licul, R. „Sutra peta ve čer klapske pjesme u Domu hrvatskih branitelja: Devet klapa na jubilarnoj smotri 'Puna mi Pula'“. Glas Istre , 9. okt. 2009. 38.

203

42. Lovri ć, Danijela. „Zabavne skladbe Nella Milottija na festivalu Melodije Istre i Kvarnera“. Zbornik radova s Petog me ñunarodnog muzikološkog skupa „Sretan 80. ro ñendan, maestro Milotti!“. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Katedra čakavskog sabora za glazbu Novigrad, 2007. 161-172.

43. Majer-Bobetko, Sanja. „The Question of National Identity and Nationalism in Music: The Example of Croatian Opera.“ Music, Politics, and War: Views from Croatia. Ur. Svanibor Pettan. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku. 1998, 79-90.

44. Mari ć, Mirna. „Zborske skladbe Nikše Njiri ća s elementima istarskog glazbenog izri čaja“. Zbornik radova s tre ćeg me ñunarodnog muzikološkog skupa „Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stoljeća – u spomen Slavku Zlati ću“ . Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 2004. 143-152.

45. Maruši ć, Dario. „Il canto senza lasciapassare: Alcune analogie tra canti popolari istriani in lingua italiana e quelli in sloveno e croato“. Il territorio. 12 (1898) 26. Ur. Rinaldo Rizzi. Ronchi dei Legionari: Centro Culturale Pubblico Polivalente, 1989. 166-180.

46. Maruši ć, Dario. „Glasbena podoba krajev z istriotsko govore čim prebivalstvom“. Annales: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin. 3 (1993). Darko Darovec (ur.). Ljubljana: PZI – DAN, 1993. 319-323.

47. Mislej, Dorotea. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Glazbena slikovnica: Kanat rožic, ti ći i sonca . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1992. 3.

48. Mimica, Mario. „Nevio Šeti ć: Istra izme ñu tradicionalnog i modernog ili O procesu integracije suvremene hrvatske nacije u Istri, Naša Sloga, Pazin, 1995.“ Hrvatska obzorja. 4 (1996) 4. Ur. Ivan Boškovi ć. Split: Matica hrvatska, 1996. 975-976.

204

49. Mislej, Dorotea. Milotti, Nelo, Daniel Na činovi ć in ðanino Boži ć. Sunce ima dva barkuna . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište – Centar za kulturu, 1987. 3.

50. N.M.P. [Nadia Mifka Profozi ć]. „Poticanje glazbenog stvaralaštva“. Novi list , 23. maja 1988. 9.

51. Njiri ć, Nikša. Dušan Prašelj: Baklje na U čki: Zbirka zborskih skladbi za mješovite, ženske i muške zborove à cappella i uz instrumentalnu pratnju. Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć-Ronjgov“, 1988.

52. Orli ć, Ivona. „Suvremeni istarski identitet: Besidarenje Francija Blaškovi ća i njegov doprinos konstrukciji identiteta istrijana“. Narodna umjetnost. 41/2 (2004): 171-184. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku.

53. Orli ć, Ivona. „Istarski identitet kroz glazbeno stvaralaštvo: etnološki pristup“. Etnološka tribina: Godišnjak Hrvatskog etnološkog društva 27-28. 34/35 (2004./2005) 91-110.

54. Ota, Mineo. „Why is the 'spirit' of folk music so important? On the historical background of Béla Bartók's views of folk music“. International Review of the Aesthetics and Sociology of Music . 37/1 (2006) 33-46.

55. Otržan, ður ña. „Elda Krajcar Percan: Klavirska djela istarskih skladatelja“. Cantus. 161. Zagreb: HDS – Cantus, 2010. 11.

56. Petrovi ć, Ljubomir. „U povodu dodjele Nagrade grada Rijeke za 1990. godinu Dušanu Prašelju“. Ivan Mateti ć Ronjgov: Zbornik 2. Rijeka: Kulturno- prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1993. 249-259.

57. Prašelj, Dušan. „Autohtoni glazbeni izraz sjevernog Jadrana – Istre, Hrvatskog primorja i otoka“. Istarski etnomuzikološki susreti 2003: Zaštita tradicijskog

205 glazbovanja . Ur. Naila Ceribaši ć. Ro č: KUD „Istarski željezni čar“, 2004. 161- 180.

58. Radole, Giuseppe. „La vilotta istriana: Dalle intonazioni satiriche a quelle drammatiche, tante testimonianze di vita paesana“. Il territorio. 12 (1898) 26. Ur. Rinaldo Rizzi. Ronchi dei Legionari: Centro Culturale Pubblico Polivalente, 1989. 181-185.

59. Riman, Marija. „Glazbeno stvaralaštvo Nikše Njiri ća za djecu i mogu ćnosti uporabe tog stvaralaštva u nastavnom programu u nižim razredima osnovne škole“. Zbornik radova s tre ćeg me ñunarodnog muzikološkog skupa „Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stolje ća – u spomen Slavku Zlati ću“ . Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 2004. 103-142.

60. Ruck, Lovorka. „Skladateljski opus Dušana Prašelja“. Suša čka revija IX 33 (2001) 47-52.

61. Ruck (1), Lovorka. „Josip Kaplan: profesor Rije čke glazbene škole“. Ivan Mateti ć Ronjgov: Odjeci glazbene prošlosti. Zbornik 6. Ronjgi: Ustanova Ivan Mateti ć Ronjgov, 2002. 23-30.

62. Ruck (2), Lovorka. „Dušan Prašelj: Životopis“ Dušan Prašelj: Naš doma ći glas, kantata za recitatora, sole, zbor i orgulje . Ronjgi: Ustanova Ivan Mateti ć- Ronjgov, 2002. XV.

63. Ruck, Lovorka. „Skladbe za djecu Ivana Mateti ća Ronjgova i Josipa Kaplana“. Zbornik radova s tre ćeg me ñunarodnog muzikološkog skupa „Glazbeno obrazovanje u Istri tijekom stolje ća – u spomen Slavku Zlati ću“ . Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Pu čko otvoreno u čilište Novigrad-Cittanova, 2004. 153-180.

206 64. Ruck, Lovorka. Prilog biografiji: Rije čka gra ña. Josip Kaplan (1910-1996) u povodu 100. obljetnice ro ñenja: Viškovo – Rijeka, 22. – 23. listopada 2010. Knjižica sažetaka. Rijeka: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 2010. 17-18.

65. Scott-Maxwell, Aline in John Whiteoak. „Multicultural Ideals and Editorial Realities: intercultural (mis)communication and cultural representation in the making of reference work“. Journal of Intercultural Studies, 22/2. London: Routledge, 2001.

66. Sonda , rujan/september, 2007. 35. 25.

67. Starec, Roberto. „I canti dei Tre re in Istria: tradizione orale e fonti a stampa. Annales: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin. 3 (1993). Ur. Darko Darovec. Ljubljana: PZI – DAN, 1993. 139-148.

68. Starec, Roberto. „Carneval no sta andar via: Canti tradizionali carnevaleschi in Istria.“ Il territorio. 12 (1898) 26. Ur. Rinaldo Rizzi. Ronchi dei Legionari: Centro Culturale Pubblico Polivalente, 1989. 186-191.

69. Stefanija, Leon. „On national identity in Slovenian music in the globalisation processes since 1991“. South Central music bulletin. 4(2). Spring, 2006. 12-23.

70. Stefanija, Leon. „Le tolérantisme musical – komentarji k študiji Antoinea Bemetzriederja o nacionalnih glasbenih kulturah v 18. stoletju. Pripombe k spoznavoslovju glasbe“. Muzikološki zbornik . XLIII/2 (2007). Ur. Stefanija Leon in Katarina Bogunovi ć Ho čevar. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

71. Suran, Fulvio. „Istrijanstvo kao slabiji (odnosno ja či) identitet“. Društvena istraživanja 6-7, 2 (1993) 4-5. Srpanj – listopad. Ur. Siniša Zrinš čak. Zagreb: Institut za primijenjena društvena istraživanja Sveu čilišta u Zagrebu, 1993. 769- 782.

207 72. Such, Jan. „Nacionalni identitet naspram europskog identiteta“. Politi čka misao. 37/4 (2000). Ur. Davor Rodin. Zagreb: Fakultet politi čkih znanosti u Zagrebu, 2000. 83-87.

73. Šeti ć, Nevio. „Kratke teze o regionalizmu u Istri s osvrtom na istrijanstvo“. Hrvatska obzorja. 4 (1996) 1. Ur. Ivan Boškovi ć. Split: Matica hrvatska, 1996. 45-50.

74. Terzi ć, Domagoj. „U znaku suvremene gitaristi čke literature“. Glas Istre. 22. apr. 2005. 21.

75. Utz, Christian. „The potential of cultural diversity: The impact of traditional music on musical composition in Taiwan since the 1970's“. Journal of music in China, 4(1-2). 2002. 129-165.

76. Veljovi ć, Mirjana. „Istarski tonski niz: od narodnoga napjeva do atonalitetne strukture“. Zbornik radova sa 4. me ñunarodnog simpozija „Muzika u društvu“ . Sarajevo: Muzikološko društvo FBiH, 2005. 45-73.

77. Veljovi ć, Mirjana. „U susret 150. godini ro ñenja Matka Brajše Rašana (1859. - 2009.): Harmonizacija istarsko-primorskih narodnih napjeva u svjetlu novih spoznaja“. Zbornik radova Ruralna i urbana glazba istarskog poluotoka . Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Katedra čakavskog sabora za glazbu Novigrad, 2010. 31-45.

78. Viskovi ć, Arabella. „Život i djelo Nella Milottija“. Zbornik radova s Petog me ñunarodnog muzikološkog skupa „Sretan 80. ro ñendan, maestro Milotti!“. Ur. Ivana P. Gortan-Carlin. Novigrad: Katedra čakavskog sabora za glazbu Novigrad, 2007. 16-22.

79. Weber, Zdenka. „Susreti generacija u znaku praizvedbi“. 46. Glazbena tribina Pula, 5.- 8. studenoga 2009. Cantus. 159-160. Prosinac, 2009. Zagreb: HDS, 2009. 8-9.

208

80. Weber, Sanda in Vesna Mika čić. „Determinante atraktivnosti turisti čkih destinacija – županija u Hrvatskoj“. Časopis Turizam , br. 3-4/95. Zagreb, 1995.

81. Tvrtkovi ć, Ognjen. „Skladba Nella Milottija izvedena u Londonu“. Cantus. Svibanj, 2009. 150. Zagreb: HDS, 2008. 5.

82. Zlati ć, Slavko. "Bugarenje sjeverne Istre". Istarski mozaik 5, Pula: Matica hrvatska, 1970. 83-87.

83. Zlati ć, Slavko. "Muzi čki folklor Istre, Hrvatskog primorja i sjevernojadranskih otoka". Rad XVII Kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije – Pore č 1970 . Zagreb, 1972. 83-86.

84. Žuraj, Tone. „Koncerta v Mariboru in Berlinu: Zanesljiva igra: Kitarist Žarko Ignjatovi ć v Kazinski dvorani SNG Maribor s pretežno sodobnimi skladatelji“. Ve čer. 11. nov. 2005. 13.

11.1.2.3. Netiskano besedilno gradivo

1. Arblaster, Anthony. „Self-identity and national identity in classical music“. Journal of Political & Military Sociology , 30/2. Winter, 2002. , 25. jul. 2011.

2. Arni č, Blaž. http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/, 24. nov. 2010.

3. Bobanovi ć, Paula. „Franci Blaškovi ć najve ći zagovornik istrijanstva protiv IDS- a“. Nacional , 371. 24. pro. 2002. . 1. avg. 2010.

4. Buli ć, Niko. „Kulturni turizam: pokreta čka snaga kulture i turizma“. Prezentacija s Nacionalnog dana kulturnog turizma. Split, 14. maja 2008.

209

5. Donorà, Luigi. . 24. apr. 2010.

6. Drakuli ć, Sanja. 20. okt. 2009.

7. Hauser, Nuša. Program Istarske županije povodom uvrštenja dvoglasja tijesnih intervala Istre i hrvatskog primorja na UNESCO-vu reprezentativnu listu nematerijalne kulturne baštine čovje čanstva. Comunita' degli Italiani di Pola/Zajednica Talijana u Puli. Pula, 9. apr. 2010.

8. Gligo, Nikša. „O autoru“. 29. okt. 2009.

9. Golemovi ć, Dimitrije. . 11. okt. 2009.

10. Golemovi ć, Dimitrije. . 8. okt. 2009.

11. Gortan-Carlin, Ivana P. in Ivona Orli ć. „Development of Tourism and Cultural Change Programme for the Inhabitants of the Pore č Area and Istria“. Things that Move: The Material World of Tourism and Travel. Conference proceedings. Ur. Charlotte Terrapon in Elisabeth Schwienbacher, Leeds: Centre for Tourism & Cultural Change, 2007.

12. Gortan-Carlin, Ivana P. in Aleksandra Krajnovi ć. „'Fishermen's Nights' and Music in Novigrad as Part of the Tourism Offer“. Journeys of Expression VII: Celebrating the Edges of the World: Tourism and Festivals of the Coast and

210 Sea. Conference proceedings. Ur. Daniela Carl. Leeds: Centre for Tourism & Cultural Change, 2008.

13. Gortan-Carlin, Ivana P., Aleksandra Krajnovi ć in Lenko Uravi ć. „Native Composers in the Music Offer in Istria: a Tourist Aspect“. Novi trendovi u turisti čkom i hotelskom menadžmentu . Knjiga sažetaka i CD – Congress proceedings sa 20. bienalnog me ñunarodnog kongresa „Turizam i hotelska industrija 2010.“, Opatija, maja 2010. Ur. Jože Peri ć. Opatija: Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, 2010. 327-336.

14. Grkovi ć, Sanja (prir.). „Zvona/cinkuši/kampane: Slava glasu nebeskom (tradicijski obrt zaogrnut duhom)“. V: http://www.min- kulture.hr/default.aspx?id=2361 , 24. dec. 2010.

15. (H). U Istri u prvih osam mjeseci 2,1 milijun turista. . 10. apr. 2010.

16. Ivokovi ć, Gorjana. Viktor Vidovi ć - "Krasna zemlja". Nedjelja, 23. studeni 2008. . 3. dec. 2010.

17. Krajcar-Percan, Elda. . 24. apr. 2010.

18. Mantinjada. . Ur. Mari ć, Mirna. 9. jul 2010.

19. Na činovi ć, Daniel. „Na korijenima tradicije istinska avangarda“. CD Mate Balota / Bruno Krajcar, Zagreb: Cantus, 2008.

20. Obrovac, Tamara. . 1. avg. 2010.

211 21. Ryan, Jasmina. „ Čarobnjak preobrazbe: Ako još jednom na plakatu vidim balerinu u arabesci na vrhovima prstiju, ubit ću se“. Michael Kaiser će danas i sutra u MSU u Zagrebu održati predavanje o menadžmentu u kulturi. Jutarnji list: http://www.jutarnji.hr/michael-kaiser--ziherasi-ne-smiju-biti-na-celu- kulture/895957/ , 14. dec. 2010.

22. Ruck, Lovorka. „Manifestacija Mateti ćevi dani – poticaj zborskom stvaralaštvu“. 4. Istarski etnomuzikološki susreti: Stilovi i žanrovi vokalne glazbe: od lokalnih do transregionalnih kulturnih izraza . Roč, 12.-14. maja 2006.

23. Institut za turizam. Od turizma i kulture do kulturnog turizma: Strategija razvoja. Prezentacija na 1. konstituiraju ćoj sjednici Savjeta za kulturni turizam. Dubrovnik, 9. jul 2004. www. mint.hr/UserDocsImages/040709-kult-turizam .ppt 13. apr. 2010 .

24. Jia, Hongyan. „Stvaranje destinacija književnog turizma.“ Turizam 57/1 (2009). Ur. V. Vukeli ć. 28. jul. 2010. http://www.iztzg.hr/hr/publikacije/turizam/najnoviji_broj/?clanakId=210&brojId =13 .

25. Krizman, „Glazba na zvona i škrgetalnice“. http://www.biskupija-porecko- pulska.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=237&Itemid=0 . 24. dec. 2010.

26. Službene stranice Festivala Melodije Istre i Kvarnera.

27. Službene stranice Glasa Istre. www.glasistre.hr/showbiz/vijest/191864 , 5. apr. 2010.

212 28. Službene stranice Histria festivala. . 25. apr. 2010.

29. Službene stranice Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Županovi ć, Lovro. . 9. okt. 2009. Županovi ć, Lovro. . 9. okt. 2009.

30. Službene stranice Hrvatske turisti čke zajednice. 2. okt. 2009.

31. Službene stranice Hrvatske udruge dirigenata i pjeva čkih zborova. http://www.hudpz.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=31&Ite mid=36>. 5. dec. 2010.

32. Službene stranice Hrvatskog skladateljskog društva. Cossetto, Emil. , 10. okt. 2009. Drakuli ć, Sanja. < http://www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=14 >, 20. okt. 2009. Kaplan, Josip. , 20. okt. 2009. Kuljeri ć, Igor. < http://www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=132 >. 29. okt. 2009. Markovi ć, Adalbert. < http://www.hds.hr/member/clan_hr.htm?CODE=1 >. 29. nov. 2009. Papandopulo, Boris. < http://www.hds.hr/member/clan.htm?CODE=638 >. 28. jul. 2010. Uhlik, Tomislav. < http://www.hds.hr/pretrazivanje/clan_hr.htm?CODE=235 >. 20.10.2009.

33. Službene stranice Instituta za turizam. 2007 TOMAS - Ljeto 2007. Ur. Čorak, Sanda in Zrinka Maruši ć. 24. apr. 2010.

213 2008 TOMAS - Kulturno ljeto 2008. Ur. Maruši ć, Zrinka in Renata Tomljenovi ć. 12. jul. 2010.

34. Hrvatski Turizam u Brojkama. 4/2007. Ur. Vrdoljak-Šalamon, Blaženka in Petra Gatti. Zagreb: Institut za turizam, 2007. 30. jul. 2010. Hrvatski Turizam u Brojkama. 4/2008. 2. Ur. Vrdoljak-Šalamon, Blaženka in Petra Gatti. Zagreb: Institut za turizam, 2008. 30. jul. 2010. Hrvatski Turizam u Brojkama. 4/2009. 3. Ur. Vrdoljak-Šalamon, Blaženka in Petra Gatti. Zagreb: Institut za turizam, 2009. 30. jul. 2010.

35. Službene stranice Istarske županije. . 10. apr. 2010. . 7. nov. 2009. . 18. feb. 2008. . 2. jul. 2011.

36. Službene stranice Istarskog demokratskog sabora . 7. nov. 2009.

37. Službene stranice UNESCO organizacije. . 2. okt. 2009. . 12. nov. 2009.

38. Službene stranice Ustanove Ivan Mateti ć Ronjgov. 24. sep. 2009.

39. Službene stranice op ćine Sveti Petar u Šumi.

214 http://www.svpetarusumi.hr/novosti/292/Masa-po-starinski-2010/Masa-po-starinski- 2010.aspx , 22. dec. 2010. http://www.svpetarusumi.hr/novosti/132/MASA-PO-STARINSKI/MASA-PO- STARINSKI.aspx , 24. dec. 2010.

40. Službene stranice Sveu čilišta „Jurja Dobrile“ u Puli Dekleva-Radakovi ć, ðeni. . 24. sept. 2009. Okmaca, Branko. http://www.unipu.hr/index.php?id=463 , 7. okt. 2009.

41. Starc, Branko. 20. okt. 2009.

42. Stip čevi ć, Ennio. „Lovro Županovi ć.“ Vijenac 266 (2004). 9. okt. 2009. .

43. Šišovi ć, Davor. „Maša po starinski“. http://www.glasistre.hr/kultura/vijest/97953 , 24. dec. 2010.

44. Vidovi ć, Viktor. http://www.viktorvidovic.com/biography.htm , 21. dec. 2010.

45. Zahtila, Bruno. . 1. apr. 2010. 46. www.auditorium.com/it/auditorium/ , 20. jan. 2011. 47. http://www.bayreuther-festspiele.de/ , 20. jan. 2011. 48. http://www.bookofjoe.com/2008/10/httponlinewsjco.html , 12. jan. 2011. 49. http://www.estateregina.it/ , 20. jan. 2011. 50. http://www.guardian.co.uk/world/2007/nov/13/japan.gadgets , 12. jan. 2011. 51. www.hdm.at/das-klangmuseum/16.htm , 20. jan. 2011. 52. http://www.izlasci.net/dogadjanja/10-07-2010/valamar-jazz-festival-otocic- sveti-nikola-porec , 28. dec. 2010. 53. http://www.mozarteum.at/en/ , 20. jan. 2011. 54. http://www.sydneyoperahouse.com/ , 20. jan. 2011.

215 55. http://www.provincia.pistoia.it/CULTURA/ITINERARIMUSICALI/elenchi/IlT erritorio.html , 20. jan. 2011. 56. http://www.provincia.pistoia.it/sentieriacustici/ , 20. jan. 2011., 57. http://www.pistoiablues.com/ , 20. jan. 2011. 58. http://www.g2r.hr/Poslovnibenchmarking.html , 12. jan. 2011.

11.1.3. Govorjena besedila

1. Bassanese, Dario. Osebni pogovor. 21. jul. 2010. 2. Brajkovi ć, Massimo. Osebni pogovor. 7. dec. 2009. 3. Donorà, Luigi. Osebni pogovor. 1. jun. 2010. 4. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Osebni pogovor. 13. dec. 2009. 5. Ignjatovi ć, Žarko. Osebni pogovor. 4. dec. 2010. 6. Krajcar, Bruno. Osebni pogovor. 7. dec. 2009. 7. Krajnovi ć, Aleksandra. Osebni pogovor. 29. dec. 2010. 8. Milotti, Nello. Osebni pogovor. 12. feb. 2010. 9. Okmaca, Branko. Osebni pogovor. 9. nov. 2009. 10. Perni ć, Branko. Osebni pogovor, 19. nov. 2010. 11. Prašelj, Dušan. Osebni pogovor. 15. jun. 2007. 12. Shehu, Bashkim, A. Osebni pogovor. 15. apr. 2010.

11.2. Glasbeno gradivo

11.2.1. Notni rokopisi

1. Brajkovi ć, Massimo. Škita čki balun. 2. Krajcar, Bruno. Istarski preludij. 3. Milotti, Nello. Concerto per chitarra classica in modo istriano. 4. Okmaca, Branko. 12 modusov. 5. Okmaca, Branko. Sonata za dvije gitare.

216 11.2.2. Notni tiski

1. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Glazbena slikovnica: Kanat rožic, ti ći i sonca . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1992.

2. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Skladbe za klavir. Pula: Filozofski fakultet u Puli, 2004.

3. Markovi ć, Adalbert. Kanat: Istarsko-primorske zborske skladbe . Zagreb: Cantus d.o.o., 2001.

4. Milotti, Nelo, Daniel Na činovi ć in ðanino Boži ć. Sunce ima dva barkuna . Ur. Nada Janko, Pore č: Narodno sveu čilište – Centar za kulturu, 1987.

5. Naš kanat je lip 2 . Ur. Zlati ć, Slavko in Aleksandar Radivojevi ć. Pore č: Katedra čakavskog sabora Pore č, 1980.

6. Naš kanat je lip 3 . Ur. Zlati ć, Slavko, Aleksandar Radivojevi ć in Nada Janko. Pore č: Katedra čakavskog sabora Pore č, 1982.

7. Naš kanat je lip 4 . Ur. Zlati ć, Slavko in Nada Janko. Pore č: Katedra čakavskog sabora Pore č, 1985.

8. Naš kanat je lip: X. zbirka skladbi. Ur. ðeni Dekleva – Radakovi ć. Pore č:Pu čko otvoreno u čilište Pore č, 2010.

9. Prašelj, Dušan. Baklje na U čki: Zbirka zborskih skladbi . Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć-Ronjgov“, 1988.

10. Shehu, Bashkim A. Animato: Moderato cantabili: Fragment br.1: Fragment br.2: Boži ćna pjesma – „Sje ćanja“: Allegretto. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

217 11. Shehu, Bashkim A. Aproksimato br.5: harmonikaški orkestar, klavir i udaraljke. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

12. Shehu, Bashkim A. Aproksimato br.5: Kvintet harmonika. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

13. Shehu, Bashkim A. Aproksimato br.11. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

14. Shehu, Bashkim A. Aproksimato br.17 – „Zujalica“: za harmoniku i gudački orkestar. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

15. Shehu, Bashkim A. Arsa-flat br.1: Arsa-flat br.2: Sigma br.3: Convulsiones za harmoniku. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

16. Shehu, Bashkim A. Boži ćna pjesma – „Sje ćanja“. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

17. Shehu, Bashkim A. Cantata „Loja e eshtrave – Ples kostiju“. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

18. Shehu, Bashkim A. Elegij – Elegija: Te lindet njeriu. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

19. Shehu, Bashkim A. Passacaglia. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

20. Shehu, Bashkim A. Pjesma spomena: Velika pobjeda. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

21. Shehu, Bashkim A. Sintaksa br.2. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

22. Shehu, Bashkim A. Tema iz filma „Zec sa pet nogu“. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

218

23. Shehu, Bashkim A. Varijacije. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

24. Shehu, Bashkim A. Sje ćanje: Bu ñenje: Ples. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

25. Shehu, Bashkim A. Sonata. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

26. Shehu, Bashkim A. Stavak za flautu i klavir: Andantino za violinu i klavir: Moderato za violinu i klavir: Adagio za klarinet i klavir: Trio arkaika za flautu, klarinet i fagot: Trio arkaika za tri klarineta. Pula: Sveu čilište Jurja Dobrile u Puli, 2010.

27. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1980, 1982 . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1982.

28. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Matetić Ronjgov 1984 . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1984.

29. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1986 . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1986.

30. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1988 . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1988.

31. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1990.

32. Zbirka nagra ñenih skladbi: Naš kanat je lip: V . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1991.

219 33. Zbirka nagra ñenih skladbi: Naš kanat je lip: 7 . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1993.

34. Zbirka novih zborskih skladbi: VIII. Mateti ćevi dani . Ur. Dušan Prašelj, Rijeka: Kulturno prosvjetno društvo „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1994.

35. Zbirka novih zborskih skladbi: IX. Mateti ćevi dani . Ur. Miloš Zlati ć, Ronjgi: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1996.

36. Zbirka novih zborskih skladbi: X. Mateti ćevi dani . Ur. Miloš Zlati ć, Ronjgi: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 1998.

37. Zbirka novih zborskih skladbi: XI. Mateti ćevi dani . Ur. Miloš Zlati ć, Ronjgi: Ustanova „Ivan Mateti ć Ronjgov“, 2000.

38. Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: 8 . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1995.

39. Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: 9 . Ur. Nada Janko. Pore č: Narodno sveu čilište Pore č, 1997.

40. Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: Nagra ñene skladbe sa Natje čaja Naš kanat je lip: 2000 . Ur. Nada Janko. Pore č: Pu čko otvoreno sveu čilište Pore č, 2000.

41. Zbirka zborova: Naš kanat je lip . Ur. Ante Cukrov. Pore č: Katedra čakavskog sabora Pore č, 1975.

42. Zlati ć, Slavko. Izabrani zborovi . Ur. Zvonimir Ivan čir, Zagreb: Narodno sveu čilište Pore č, 1985.

220 11.2.3. Izvedbe glasbenih del

1. Brajkovi ć, Massimo. Hrvatski suvremeni skladatelji. Massimo Brajkovi ć in Mutationes. CD. Producent: Joško Krivi ć. Zagreb: Cantus, 2004.

2. Dekleva-Radakovi ć, ðeni. Skladbe za klavir/ Music for piano / Klaviermusik . CD. Producent: Branko Starc. Zagreb: BeSTMUSIC, 2007.

3. Evviva Milotti . CD. Producent: Zoran Tomai ć. Pula: Agencija za glazbenu i književnu produkciju i izdavaštvo „O Sole Mio“.

4. Krajcar, Bruno. Mate Balota . CD. Zagreb: Cantus, 2008.

5. Krajcar, Franko. Indivia . CD. Zagreb: CRM&Croatia records, 2010.

6. Krajcar-Percan, Elda. Klavirska glazba istarskih skladatelja . CD. Zagreb: Cantus d.o.o., 2009.

7. Mateti ć Ronjgov, Ivan. Izabrani zborovi a cappella . CD. Producent: Branko Starc. Zagreb: BeSTMUSIC, 2004.

8. Mantinjada po Ronjgovemu . Redatelj: Bernardin Modri ć. DVD. Rijeka: Istra film, 2005.

221 12. SEZNAMI

12.1. Seznam slik

Slika št. 1: Grafi čni prikaz skladateljev po letnicah rojstva in delovanja...... 62 Slika št. 2: Grafi čni prikaz istrskih skladateljev/avtorjev glasbe nove generacije na prehodu v 21. stoletje ...... 94 Slika št. 3: Turisti čna destinacija kot poslovni sistem ...... 127 Slika št. 4: Glasbeni recipienti ...... 135 Slika št. 5: Recipienti po državah...... 135 Slika št. 6: Recipienti po starosti...... 136 Slika št. 7: Recipienti po stopnji izobrazbe...... 136 Slika št. 8: Zadovoljstvo s številom klasi čnih koncertov...... 137 Slika št. 9: Preferenca glasbenega žanra ...... 138 Slika št. 10: Preferenca koncertov...... 138 Slika št. 11: Preferenca poslušanja del istrskih skladateljev...... 140 Slika št. 12: Korelacija stilskih preferencah in spoznanja istrske glasbe...... 149 Slika št. 13: Turisti čna kulturna mreža ...... 159 Slika št. 14: Prikaz rangiranja glasbeno-turisti čnih izdelkov...... 165 Slika št. 15: Sistem doživetij glede na glasbeno-kulturni turisti čni izdelek ...... 167

12.2. Seznam tabelov

Tabela št. 1: Elementi neoistrsko-primorskih skladb...... 110 Tabela št. 2: Kraji, kjer se je izvajala anketa leta 2008...... 132 Tabela št. 3: Kraji, kjer se je izvajala anketa leta 2008...... 133 Tabela št. 4: SWOT analiza istrske glasbeno-turistične destinacije ...... 160 Tabela št. 5: Valorizacija glasbeno-turisti čnih virov Istre...... 163

12.3. Seznam primerov

Primer 1: I. zvrst istrske vrste ...... 24 Primer 2: II. zvrst istrske vrste ...... 24 Primer 3: III. zvrst istrske vrste...... 25 Primer 4: IV. zvrst istrske vrste ...... 25 Primer 5: Istrska tonska vrsta...... 95 Primer 6: Messiaenov modus...... 96 Primer 7: Stari Hrast , t. 4-14...... 98

222 13. PRILOGE

13.1. Seznam prilog

Priloga št. 1: Dvanajst modusov Branka Okmace...... 224 Priloga št. 2: Istrski tradicijski instrumenti ...... 225 Priloga št. 3: Zbirke skladb Naš kanat je lip (1975-2000) ...... 227 Priloga št. 4: Slavko Zlati ć: Kronika življenja in dela – Izbrani pevski zbori ...... 232 Priloga št. 5: Josip Kaplan: Izbor iz zborovskih kompozicij ...... 234 Priloga št. 6: Dušan Prašelj: Baklje na U čki: Zbirka zborovskih skladb za mešane, ženske in moške pevske zbore à cappella in z instrumentalno spremljavo ...... 235 Priloga št. 7: Glasbena slikanica Sunce ima dva barkuna ...... 236 Priloga št. 8: Glasbena slikanica Kanat rožic, ti ći i sonca ...... 236 Priloga št. 9: Zbirke skladb z Mateti ćevih dnevov (1980-2000) ...... 237 Priloga št. 10: Seznam skladb Daria Bassanese...... 242 Priloga št. 11: Seznam skladb ðeni Dekleva-Radakovi ć...... 243 Priloga št. 12: Seznam skladb Nella Milottija...... 248 Priloga št. 13: Seznam skladb Branka Okmace ...... 250 Priloga št. 14: Seznam skladb Massima Brajkovi ća ...... 252 Priloga št. 15: Seznam skladb Bashkim A. Shehu ...... 254 Priloga št. 16: Plakat Maša po starinski 2010...... 256 Priloga št. 17: Dario Bassanese: Stari Hrast ...... 257 Priloga št. 18: Massimo Brajkovi ć: Škita čki balun ...... 263 Priloga št. 19: ðeni Dekleva-Radakovi ć: Istarska polka ...... 273 Priloga št. 20: Bruno Krajcar: Istarski preludij ...... 276 Priloga št. 21: Nello Milotti: Concerto per chitarra classica in modo istriano ...... 279 Priloga št. 22: Branko Okmaca: Sonata za dvije gitare ...... 293 Priloga št. 23: Bashkim A. Shehu: Convulsiones ...... 312 Priloga št. 24: Turisti čni izdelek – Škatla z istrskimi instrumenti ...... 317 Priloga št. 25: Izbira istrskih cerkva (glasbeno-duhovni turizem) ...... 318 Priloga št. 26: Seznam institucij, ki se ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo v Istrski županiji...... 329 Priloga št. 27: Izbor poletnih glasbenih dogajanj v Istri 2008 ...... 330 Priloga št. 28: Besedilo ankete...... 340 Priloga št. 29: Istrska kulturna strategija: Vrednotenje kulture...... 344 Priloga št. 30: Primer koncertnih programov v Novigradu, Pore ču in Taru...... 346 Priloga št. 31: Program Godalnega kvarteta „Cadenza“, 21. julija 2009 v Umagu ...... 351

223 Priloga št. 1: Dvanajst modusov Branka Okmace

Vir: Okmaca, privatni arhiv. Osebni pogovor, 9. nov. 2009.

224 Priloga št. 2: Istrski tradicijski instrumenti

Duplice, vidalice, svirale, volarice, ov čarice Vir: Perni ć, 1997: 88.

Cindra ali tamburica Mih, meh, mijeh, mešnice Vir: Perni ć, 1997: 93. Vir: Perni ć, 1997: 86.

225

Šurle Sopele, sopile ali roženice Vir: Perni ć, 1997: 91. Vir: Perni ć, 1997: 83.

226

Priloga št. 3: Zbirke skladb Naš kanat je lip (1975-2000)

Zbirka skladb Naš kanat je lip iz l. 1975 383 vsebuje pesmi: - Josip Kaplan: Tri čakavske 384 , za otroški zbor, na besedilo Miroslava Kova čevi ća- Senjanina, - Slavko Zlati ć: Pleši, pleši crni kos , za otroški zbor, na ljudsko besedilo, - Slavko Zlati ć: Sedela tužna grlica , za otroški zbor, na ljudsko besedilo, - Slavko Zlati ć: Za ples , za otroški zbor, na ljudsko besedilo, - Slavko Zlati ć: Uspavanka , za otroški zbor, na ljudsko besedilo, - Slavko Zlati ć: Popivka , za otroški zbor, na ljudsko besedilo, - Danilo Švara: Tri čakavske pjesme 385 , za otroški zbor, na besedilo Nade Peteh, - Nello Milotti: Sipe piva , za otroški zbor, na besedilo Mateja Balote.

Zbirka skladb Naš kanat je lip iz l. 1980 386 vsebuje pesmi: - Ivan Mateti ć Ronjgov: Pjesma prolje ću, za otroški/ženski zbor, na besedilo Draga Gervaisa, - Dario Bassanese: Dvi naran če, za ženski zbor, na ljudsko besedilo, - Josip Kaplan: Kanat slobodi , za otroški zbor, na besedilo Franja Bari ća, - Nello Milotti: Supetarci razletavci , za otroški zbor, na besedilo Tugomila Uj čića, - Nello Milotti: Tovari ć, za otroški zbor, na besedilo Mirele Vrh, - Nello Milotti: Bezak na tovare , za ženski zbor, na besedilo Zvana Črnje, - Nello Milotti: Ma čki ć, za otroški zbor, na besedilo Moire Kosti ć, - Slavko Zlati ć: Učka , za ženski zbor, na besedilo neznanega glagoljaša iz XV. st., - Slavko Zlati ć: Biži, biži, maglina , za ženski zbor, na ljudsko besedilo.

Zbirka skladb Naš kanat je lip iz 1982. 387 vsebuje pesmi: - Nello Milotti: Roženice Titu , za mešani zbor in klavir, na besedilo Iva Siljana, - ðeni Dekleva Radakovi ć: Dica Istre , za ženski zbor in klavir, na lastno besedilo, - Josip Kaplan: Kmet se je stal , za mešani zbor, na besedilo Draga Gervaisa,

383 Zbirka zborova Naš kanat je lip , 1975. 384 Sestoji se iz pesmi: Suseda, Žurnade in Križ. 385 Sestoji se iz pesmi: Peteh, Potok in Da ni peteha. 386 Naš kanat je lip 2, 1980. 387 Naš kanat je lip 3, 1982.

227 - Josip Kaplan: Pivaj pismu , za mešani zbor, na besedilo Ivice Pilata, - Nello Milotti: Joakimu Rakovcu , poema za mešani zbor, soliste in recitatorja, na besedilo Ivice Pilata, - Josip Kaplan: Našen kantu , za mešani zbor, na besedilo Franja Bari ća, - Slavko Zlati ć: Vita, vita, štampa naša gori gre , na zapis neznanega avtorja iz XV. st.

Zbirka skladb Naš kanat je lip iz l. 1985 388 vsebuje pesmi: - Nello Milotti: Tito čovjek za sva srca , za ženski zbor, na besedilo Boška Obradovi ća, - Nello Milotti: Naša vas , za mešani zbor, na besedilo Lina Šepi ća, - Nello Milotti: Tanac u Savi čenti , za mešani zbor in klavir, na ljudsko besedilo, - Nello Milotti: Labinjan puli potoka , na besedilo Zvana Črnje, - Dušan Prašelj: Pred vratih Pore ča389 , za mešani zbor, na besedilo Vladimirja Nazora, - Dušan Prašelj: Sajam 390 , za ženski zbor, na besedilo Davida Kabalina - Igor Kuljeri ć: Seh duš dan 391 , za mešani zbor, na besedilo Vladimirja Nazora, - Dario Bassanese: Moj paiz , za mešani zbor, na besedilo Dalide Maruši ć, - Nello Milotti: Ti ći Mateti ću392 , za otroški zbor, na besedilo Danijela Na činovi ća, - Nello Milotti: Naš gajardo , za otroški zbor, na besedilo Mirele Vrh, - ðeni Dekleva-Radakovi ć: Korta ,393 za zbor in klavir, na lastno besedilo.

Zbirka skladb Naš kanat je lip iz l. 1991 394 , predstavlja devet del, kolikor je tudi bilo prijavljeno na Razpisu, in sicer: - Boris Papandopulo: Naš doma ći glas , za mešani zbor, na besedilo Anteja Duki ća, (I. nagrada) - Nello Milotti: Pramali će, za mešani zbor, na besedilo Mateja Balote, (II. nagrada) - ðeni Dekleva-Radakovi ć: Triptihon 395 , za otroški zbor, na lastno besedilo, (III. nagrada)

388 Naš kanat je lip 4, 1985. 389 Posve čeno našem kantu 1983. leta. 390 Posve čeno sre čanju Naš kanat je lip . 391 Posve čeno mešanemu pevskemu zboru KUD „Matko Brajša Rašan“ in dirigentu Zvonimirju Ivan čiru. 392 Podnaslov: Prolje će u Ronjgima 1982. leta . 393 Sestavljena iz stavkov: Promenada, Tovar, Promenada, Ma čka, Promenada, Peteh. 394 Zbirka nagra ñenih skladbi: Naš kanat je lip: V , 1991. 395 Sestoji se iz stavkov: Brnistra, Mak in Violice.

228 - Boris Papandopulo: Tri dje čje pjesmice 396 , za otroški zbor, na besedilo Davida Kabalina, - Lovro Županovi ć: Pet minijatura 397 , za otroški zbor, na ljudsko besedilo - Nikša Njiri ć: Pogovor uz ognjiš će, za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, - Josip Kaplan: Pisme puka moga , za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, - Josip Kaplan: Zvoni pjesma , za mešani zbor, na besedilo Zvonka Turaka, - ðeni Dekleva-Radakovi ć: Malinice male , za mešani zbor, na besedilo Draga Orli ća.

Na II. razpis Naš kanat je lip l. 1993 je bilo prijavljenih 19 skladb, devet del pa je bilo nagrajenih, pohvaljenih in objavljenih 398 : - Nikša Njiri ć: Vinodolski triptih 399 , za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, (I. nagrada) - Josip Kaplan: Brazda , za mešani zbor, na besedilo Doroteje Mislej, (I. nagrada) - Dario Bassanese: Vajka ću kantati , za moški zbor, na lastno besedilo, (II. nagrada) - Nello Milotti: Škrinja , za mešani zbor, na besedilo Branka Pai ća, (II. nagrada) - Branko Starc: Kantica o vijolici 400 , za mešani zbor, na ljudsko besedilo, (III. nagrada) - Branko Okmaca: Tri venca , za dekliški zbor, na ljudsko besedilo, (III nagrada) - Bruno Rajkovi ć: Cokule su tancale , za otroški zbor, na lastno besedilo, (pohvala) - Bruno Rajkovi ć: Ja či san od breka , za otroški zbor, na lastno besedilo, (pohvala) - Bruno Rajkovi ć: Cirilinkuš , za otroški zbor, na lastno besedilo, (pohvala).

Na III. razpis Naš kanat je lip l. 1995 je bilo prijavljenih 11 skladb, sedem del pa je bilo nagrajenih, pohvaljenih in objavljenih 401 : - Nikša Njiri ć: Igraljke , za otroški zbor, na besedilo Davida Kabalina, (I. nagrada) - Branko Okmaca: Boru moj zeleni , za mešani zbor, na ljudsko besedilo, (I. nagrada) - Branko Okmaca: Letu ća beseda , za mešani zbor, na besedilo Rudolfa Uj čića, (II. nagrada)

396 Sestoji se iz pesni: Don dan, Naš ča in Tarac . 397 Sestoji se iz: Oj na ni na ne na, Procvale su rože i vijole, Pasali smo poli dol, Plavaj, plavaj moj brode, Sunce sviti, daž' gre . 398 Zbirka nagra ñenih skladbi: Naš kanat je lip: 7 , 1993. 399 Sestavljen je iz stavkov: 1. Oj, rano, rano je, 2. Listopad va Dragi Vinodolskoj, 3. Niz Svetu trojicu 400 Suita sestavljena iz stavkov: 1. Kantica o vijolici, 2. Kantica o žutoj ku ći, 3. Kantica o vinu, 4. Kantica o hišici, 5. Kantica o maloj krpici. 401 Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: 8 , 1995.

229 - Branko Okmaca: Uspavanka , za otroški ali ženski zbor in klavir, na besedilo Ljuba Paveši ća, (III. nagrada) - Dario Bassanese: Hiša v srci , za mešani zbor, na besedilo Miroslava Sin čića, (pohvala) - Nello Milotti: Travarica , za mešani zbor, na besedilo Ružice Trali ć-Dikovi ć, (pohvala) - Josip Kaplan: Besedi draga , za mešani zbor, na besedilo Zvana Črnje, (pohvala).

Na IV. razpis Naš kanat je lip l. 1997 je bilo prijavljenih 16 skladb, pet del pa je bilo nagrajenih, pohvaljenih in objavljenih 402 : - Nikša Njiri ć: Pore čki kanat , za otroški in/ali mešani zbor, na besedilo Daniela Na činovića, (I. nagrada) - Dušan Prašelj: Kanat srca i miline , za mešani zbor, na besedilo Vladimirja Perni ća, (II. nagrada) - Branko Okmaca: Pastirica , za ženski zbor, na besedilo Mate Balote, (III. nagrada) - Nello Milotti: Labinski balon , za mešani zbor, na besedilo Daniela Na činovi ća, (pohvala) - Branko Starc: Kantica o pospanoj dragoj , za moški zbor, na ljudsko besedilo, (pohvala).

Na Razpis Naš kanat je lip 2000. Leta je bilo prijavljenih 10 novih skladb in tri dela so bila nagrajena 403 in objavljena 404 : - Adalbert Markovi ć: Kanat , za mešani zbor 405 , na besedilo Miroslava Sin čića,

402 Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: 9 , 1997. 403 Iz Zbirke skladbi: Naš kanat je lip: Nagra ñene skladbe sa Natje čaja Naš kanat je lip: 2000, 2000: 4. „Unato č tome što su sva prispjela djela primjerene profesionalne razine, Povjerenstvo je smatralo da ne treba dodijeliti prvu nagradu, jer nije bilo djela koje bi se isticalo na na čin koji bi opravdao dodjelu prve nagrade.“. „Kljub temu, da so bila vsa prispela dela na ustrezni profesionalni ravni, je Komisija menila, da se prva nagrada ne bi podelila, saj nobene delo ni toliko izstopalo, da bi upravi čilo podelitev prve nagrade.“. Tega leta je bila podeljena ena II. nagrada in dve III. nagradi. Komisija je dalje kljub temu napisala: „S obzirom na činjenicu da i ostale skladbe prispjele na ovaj Natje čaj udovoljavaju visokim kriterijima i da zaslužuju priznanje, predlažemo da se svim njihovim autorima dodijeli posebno priznanje (diploma).“ „Glede na to, da tudi druge skladbe, ki so prijavljene na ta Razpis izpolnjujejo visoka merila in si zaslužijo priznanje, predlagamo, da se vsem njihovim avtorjem podeli posebno priznanje (diploma).“ Tega leta so v zbirki objavili tudi kratko kritiko (upravi čenost nagrade) za vsako nagrajeno skladbo. 404 Zbirka skladbi: Naš kanat je lip: Nagra ñene skladbe sa Natje čaja Naš kanat je lip: 2000, 2000. 405 Iz Zbirke skladbi: Naš kanat je lip: Nagra ñene skladbe sa Natje čaja Naš kanat je lip: 2000 , 2000: 4. „Homogenost dionica koja rezultira bogatom, gustom zvu čnoš ću, efektna polifonija (naj češ će u obliku dijaloga muških – ženskih glasova), česta upotreba unisonog sloga, osnovne su kvalitativne odrednice

230 (II. nagrada) - Tomislav Uhlik: Munida , za mešani zbor, na besedilo Damirja Sirnika, (III. nagrada) - Sanja Drakuli ć: Koncert za zbor ,406 za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, (III. nagrada) 407

ove skladbe. Zamjetna je tako ñer i velika uskla ñenost teksta s melodijskim kretanjem, kao i sugestivan izbor harmonije pri ocrtavanju pojedinih stihova. Istaknuti je i bogatu dinami čku i agogi čku iznijansiranost.“ „Homogenost partov, ki rezultira z bogato, gosto zvo čnostjo, efektna polifonija (najpogosteje v obliki dialoga moških – ženskih glasov), pogosta uporaba unisonega sloga, so osnovna kvalitativna dolo čila te skladbe. Očitna je tudi velika usklajenost besedila z melodijskim gibanjem ter sugestivna izbira harmonije pri opisovanju posameznih stihov. Poudarjena je tudi bogata dinami čna in agogi čna izniansiranost.“ 406 Koncert ima štiri stavke: 1. Dan, 2. No ć, 3. Zvezdice, 4. Želj čica. 407 Iz Zbirke skladbi: Naš kanat je lip: Nagra ñene skladbe sa Natje čaja Naš kanat je lip: 2000 , 2000: 5. „U obje skladbe [misli se na dvije tre će nagra ñene] isti ču se interesantni harmonski sklopovi, logi čan razvoj dionica kao i njihova mjestimi čna isprepletenost, ritmi čka markacija teksta, česte dinami čke izmjene. Zaokruženost cjeline jedna je od najzna čajnijih osobitosti u obe skladbe.“ „V obeh skladbah [tukaj se misli na dve tretje nagrajeni], op.a.) izstopajo zanimivi harmonski sklopi, logi čen razvoj partov kot tudi njihova delna prepletenost, ritmi čna markacija besedila, pogoste dinami čne izmenjave. Zaokroženost celote je ena izmed najpomembnejših zna čilnosti obeh skladb.“

231 Priloga št. 4: Slavko Zlati ć: Kronika življenja in dela – Izbrani pevski zbori

Za mešani zbor: - Kanat našen kantu , na besedilo Slavka Zlati ća; - Baska je malo selo , na ljudsko besedilo; - Tri sestrice , na ljudsko besedilo; - Istarska suita / Zaspal Pave ; Hitala je Mare ; Učera i danas ; Svatovska /, na ljudsko besedilo; - Pet ljudskih pesmi iz Istre / Ustal sam se ; Složna bra ća, Tamo doli , Pojti ti je , Cvi će mi polje /, na ljudsko besedilo; - Socialna suita / Selja čka , na besedilo Jovana Konjovi ća; Sljepa čka , po ljudski pesmi s podro čja Kastva; Radni čka , na besedilo Novaka Simi ća/; - Narodnoj armiji , na besedilo Slavka Zlati ća; - Proljetna pjesma , množi čna kantata za mešani zbor in klavir, na besedilo Grigorja Viteza; - Tri pesmi Vesne Parun / Oluja , Žito u nizini , La ña mira /; - Pjesma i ples IV – Napitnica , na ljudsko besedilo; - Duhovni stih . Za ženski zbor: - Vita, vita, štampa naša gori gre , na tekst neznanega glagoljaša iz XV. st.; - Tri dvopeva / Ne beri, Jele , Nagnula se vešnjica , Oj divojko, lipa si /, na ljudsko besedilo; - Materina hvala , na ljudsko besedilo iz Drežnice; - Variacije na ljudsko temo , na besedilo in melodijo iz Jasenovca. Za moški zbor: - Suknju san kupil , na ljudsko besedilo iz Zare čja; - Dva napeva iz „Ribanja“ /1. Bugarštica , 2. Pisan /, na besedilo Petra Hektorovi ća; - Zidari , na besedilo Dobriše Cesari ća; - Oranje , na besedilo Mihovila Pavleka Miškina; - Čačkole , (napitnica), na ljudsko besedilo; - Il brindisi , na besedilo Giuseppeja Parinija.

232

Za otroški zbor: - Dva dvospeva /1. Merikanke , na tekst iz Omišlja; 2. Oj kruni ću, na ljudsko besedilo/; - Popivka , na ljudsko besedilo; - Pleši, pleši črni kos , na ljudsko besedilo; - Uspavanka , na ljudsko besedilo; - Za ples , na besedilo Slavka Zlati ća; - Sedela tužna grlica , besedilo po zapisu M. Brajše-Rašana; - Učka , na besedilo neznanega glagoljaša iz XV. st.; - Biži, biži, maglina , na ljudsko besedilo;

233 Priloga št. 5: Josip Kaplan: Izbor iz zborovskih kompozicij

Izbor iz zborovskih kompozicij je sestavni del monografije Josip Kaplan – skica umetniškega portreta Andrije Tomašeka in se sestoji iz naslednjih pesmi: 408

Otroški zbori: Vrap čići kantaju (Vrap čići kantaju, Staro ugnjište, Ma čki ć, Otila bin, Tamo kraj unijskog arti ća, Bribir, Moje misto (II), Volin, Stuara lipa, Ja volin, Premišljanja, Protule će) Ženski zbori: Rožica, Kokoti ček, Šuma, Jutro na moru, Mrtulj, Ne bih li joj srcu omiljela, Solvejg, Pjesnici, Vrabac veseljak Moški zbori: Lepa naša goro, Gradi ću moj lepi, Najdražem bregu, Za dragu popevku, Sonce nek Zagorje greje, Z tobun, lipan Mešani zbori: Ka se je jur vila, Pejzaž I, Lepo naše ravno polje, Klin čeci črleni, Zorja, moja zorja, Crn-bel, Jelen če maleno, Zagorska rapsodija, Zagorski svati, Ni ga, ni, Školjka, Dugo u no ć, Balada o Tounj čici, Pipa, Naša besida, Mirina, Kres, Ognjiš će, Črljene ruže, Gubec Matijaš, Goranov epitaf, Mi smo poput zemlje, Radost, Galiotova pesan .

408 Tomašek, 1986.

234 Priloga št. 6: Dušan Prašelj: Baklje na U čki: Zbirka zborovskih skladb za mešane, ženske in moške pevske zbore à cappella in z instrumentalno spremljavo

Zbirka vsebuje naslednje skladbe: I. Naši kanti: Istrsko-primorske à cappella – mešani: Tri istrske ljudske (Zelena mala Dumbrava, Zora rudi, Balun), Lipo moje pod Kustrenun more, Oj lužmarinac, Vapor plovi, Nasmijana Mare, Svatovska, Sajam, Trešete, Pred vrati Pore ča, Dan mladosti, Lepa Jele, Pipa, Splet primorskih pjesama, Kostreno, draga Kostreno z instrumentalno spremljavo – mešani: Čakavska suita (Kety, Lipa mladost moja, Briškula) z instrumentalno spremljavo – ženski: Sedan dana, Sunce à cappella – moški: Za Franom, A ma pare .

II. Za svobodo: Revolucionarne à cappella – mešani: Komandant Sava, Tuhobi ćanka, Druže Tito ljubi čice bijela, Tito na Sutjesci, Me ñu robovima, Za otoke nam mile, Asturiana, Jo quiero que a mi me entiecren, Germano, compagno partigiano à cappella – moški: No pasaran z instrumentalno spremljavo – mešani: Republiko naša, Baklje na U čki (Pozdravno slovo, Prokleta zemlja, Baklje na U čki), Prohodili smo U čku, Mornarski pozdrav, Žene u novoj domovini, Našim pilotima, Pjesma Rijeci .

235 Priloga št. 7: Glasbena slikanica Sunce ima dva barkuna

Ciklus se sestoji iz naslednjih pesmi: 1. Sunce ima dva barkuna , 2. Kukuriku! , 3. Mirna te če, Raša gre , 4. Mali kapitan , 5. Šparuge na misecu , 6. Kako lip je moj grad , 7. Konj , 8. Ki zna ko je Zimi zima? , 9. Tancale su žabice , 10. Nad zikvon .

Priloga št. 8: Glasbena slikanica Kanat rožic, ti ći i sonca

Ciklus se sestoji iz naslednji pesmi: 1. Mali Veli Jože , za otroški zbor in klavir, na besedilo Daniela Načinovi ća, 2. Frkalas , za otroški ali ženski zbor in klavir, na besedilo Tomislava Milohani ća, 3. Ruke moje none , za otroški ali ženski zbor, na besedilo Miroslava Sin čića, 4. Vabriga , za otroški ali ženski zbor, na besedilo Doroteje Mislej, 5. Mih , za otroški zbor in 2 flavti, na besedilo Draga Orli ća, 6. Kanat rožic, ti ći i sonca 409 , za otroški ali ženski zbor in klavir, na besedilo Vlada Perni ća, 7. Pastir Joži ć, za otroški ali ženski zbor in klavir, na besedilo Tugomila Uj čića 8. Patok , za otroški ali ženski zbor, na lastno besedilo, 9. Ala 'ci moja , za otroški ali ženski zbor, na besedilo Doroteje Mislej, 10. Zima , za otroški ali ženski zbor, na lastno besedilo, 11. Vrsar ima nov zvonik , za otroški ali zbor in klavir, na besedilo Draga Orli ća, 12. Daž , za otroški zbor, na lastno besedilo.

409 Sestoji se iz stavkov: 1. Kanat mi ći in 2. Kanat sonca Istre.

236 Priloga št. 9: Zbirke skladb z Mateti ćevih dnevov (1980-2000)

Na I. Mateti ćeve dneve in prvi razpis leta 1980 je prispelo pet del, tri dela pa so bila nagrajena in objavljena 410 : - Lovro Županovi ć: Ivanu Mateti ću Ronjgovemu va čast, mikrokantata za sola, mešani zbor in 2 sopeli/oboi na besedilo Anteja Duki ća (II. nagrada) - Dimitrije Golemovi ć: Pjesme s otoka Krka , za mešani zbor, na ljudsko besedilo ,411 (III. nagrada) - Nello Milotti: Bela smrt 412 , za mešani zbor na besedilo Ljuba Paveši ća. (III. nagrada)

Na II. Mateti ćeve dneve in drugi razpis leta 1982 je prispelo devet del, štiri dela pa so bila nagrajena in objavljena 413 : - Lovro Županovi ć: Diptih po istrijanski , za sole in ženski zbor, na besedilo Draga Gervaisa; 414 (I. nagrada) - Nikša Njiri ć: Primorski kvadri , za mešani in ženski zbor, na besedila Zorana Kompanjeta, Nikole Kralji ća, Ljuba Paveši ća, Vlaste Sušanj; 415 (II. nagrada) - Josip Kaplan: Diptih s kamika , za mešani zbor, na besedila Draga Orli ća in Davida Kabalina, 416 (III. nagrada) - Nello Milotti: Labinski kovari , za mešani zbor, na besedilo Armanda Černjula, (III. nagrada)

Na III. Mateti ćeve dneve in tretji razpis leta 1984 je prispelo deset del, štiri dela pa so bila nagrajena in objavljena 417 : - Lovro Županovi ć: Jama pul I čić, za solo in mešani zbor, na besedilo Draga Gervaisa, (I. nagrada) - Nikša Njiri ć: Concerto vocale , za ženski (otroški) zbor, (II. nagrada) - Josip Kaplan: Znam te Istrijo , za mešani zbor na besedilo Ivice Pilata (III. nagrada)

410 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1980: 1982 , 1982. 411 Ciklus pesmi: I. Baška j' malo selo za mešani zbor, II. Umre Jive za moški zbor, III. Punte selo . 412 Posve čena 26 partizanom, ki so zmrznili na Mati ć poljani. 413 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1980: 1982, 1982. 414 Diptih je sestavljen iz pesmi: 1. Maglica in 2. Oblačić. 415 Suita je sestavljena iz stavkov: Kvarnerske igre, Čičirki, Ni ga ni, Zvon čari. 416 Diptih je sestavljen iz 1. Njih 69 in 2. Fala . 417 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1984 , 1984.

237 - Nello Milotti: Pazinska poema , kantata za mešani zbor ob spremljavi klavirja (orkestra) na besedilo Ive Siljana. (posebna nagrada) 418

Na IV. Mateti ćeve dneve in četrti razpis leta 1986 je prispelo osem del, štiri dela pa so bila nagrajena in objavljena 419 , vrstni red nagrad je bil objavljen na dan premiere, na zaklju čnem slavnostnem koncertu 420 : - Josip Kaplan: Mat naša , za mešani zbor, na besedilo Berislava Ostoji ća, (III. nagrada) - Josip Kaplan: Proli ći, deset pesmi za otroški zbor in klavir na besedila Branka Zornada, Roberta Prodana, Suzane Korva, Davida Kabalina (šest besedil) in Draga Gervaisa. 421 - Nikša Njiri ć: Misli i štorije , za mešani zbor, na besedilo Borisa Pal čića-Caskina, 422 - Lovro Županovi ć: Istrski partizani , za mešani zbor in recitatorja, na besedilo Mate Balota.

Na V. Mateti ćeve dneve in peti razpis leta 1988 je prispelo sedem del, tri dela pa so bila nagrajena in objavljena 423 : - Tomislav Uhlik: Nokturno , za mešani zbor na besedilo Damirja Širnika, 424 (I. nagrada)

418 Dobil je posebno nagrado, ker je bilo delo že bilo izvedeno v Pazinu. 419 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1986 , 1986. 420 „Vrstni red nagrajenih del oziroma avtorjev ni naveden niti v programski knjigi IV. Mateti ćevih dnevov niti v Zbirki nagrajenih zborov, Nagrada 'Ivan Mateti ć Ronjgov' 1986 . Vrstnega reda nagrad ne navaja niti novinarka Svjetlana Hribar v članku Enkratna zborovska slovesnost , ki je bil objavljen v dnevnem časopisu Novi list 2. 6. 1986.“ Iz: Ruck, 2006. 421 „[K]aplanove pesmi se lahko izvajajo tudi posamezno.“ Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada 'Ivan Mateti ć Ronjgov' 1986:5. Ciklus pesmi se sestoji iz: 1. Briškula , 2. Stuara lipa , 3. Kovari , 4. Mat čeka , 5. Naš beli zvonik , 6. Vreteno , 7. Proli ći, 8. Diraka , 9. Don dan , 10. One su hodile . 422 „[N]jiri ćev ciklus je potrebno izvajati v celoti, tako kot tudi avtor zahteva [...]“. Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada 'Ivan Mateti ć Ronjgov' 1986. 5. Ciklus se sestoji iz stavkov: 1. Grama ča /misal 1/, 2. Ćaćina /štorija 1/, 3. Vrime (naopako) /misal 2/, 4. Mare, kuri! /štorija 2/, 5. Prvo i drugo poluvrime /misal 3/, 6. Živi pakal /štorija 3/, 7. Reloi /misal 4/, 8. Deset muk /štorija 4/, 9. Vazjugo /misal 5/. 423 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1988 , 1988. 424 „Skladba Nokturno [...] je formalno tradicionalno djelo, ali uz upotrebu 'istarske ljestvice' relativno tonski dosta moderno koncipirano. Zbog ovoga pred amaterske zborove ostavlja dosta velike zahtjeve, pa će je mo ći izvoditi samo oni najsposobniji.“ „Skladba Nokturno [...] je formalno tradicionalno delo, vendar pa je z uporabo 'istrske lestvice' tonsko precej moderno koncipirano. Zaradi tega je za amaterske zbore precej zahtevna in jo bodo lahko izvedli le najbolj sposobni.“ Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1988 , 1988: 5.

238 - Lovro Županovi ć: Pismice mi će za drobne glasi će, za otroške solo glasove ali otroški zbor ob spremljavi klavirja na besedilo Nikole Bonifa čića-Rožina, 425 (II. nagrada) - Dario Bassanese: Stari Hrast , za mešani zbor, na besedilo Alojza Sin čića. (III nagrada)

Na VI. Mateti ćevih dnevih in šestem, zadnjem razpisu za skladatelje, so bila leta 1990 nagrajena in objavljena 426 štiri dela: - Tomislav Uhlik: Dešpet , za mešani zbor in klavir, na besedilo Davida Kabalina, 427 (I. nagrada) - Nikša Njiri ć: Stara ura , za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, 428 (II. nagrada) - Lovro Županovi ć: Kvarnerijana , madrigalni temno-svetli diptih za mešani zbor na besedilo Draga Gervaisa, 429 (II. nagrada)

425 „[j]e zborna literatura koju rijetko susre ćemo i izvanredno će dobro do ći našim školama za naše najmla ñe. Tu će jedino biti potreban nešto 'spretniji' i zreliji pijanist.“ „[j]e zborovska literatura, ki jo redko sre čamo in bo prav prišla našim šolam za naše najmlajše. Potreben bo le nekoliko bolj „spreten“ in bolj zrel pianist.“ Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1988 , 1988: 5. Ciklus pesmi je sestavljen iz: 1. Mali juna čić, 2. Mažurano moja , 3. Ružmarin zeleni , 4. Maslina , 5. Procvitala Roža , 6. Svaki je cvit , 7. Va vedri dan . 426 Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 , 1990. 427 „Skladba Dešpet mladog zagreba čkog skladatelja Tomislava Uhlika, inspirirana čakavskim tekstom Davida Kabalina simbioza je elemenata istarsko-primorskog melosa (istarske ljestvice) i modernije koncipiranog zborskog sloga. Iz ove simbioze nastali su originalni harmonijski sklopovi, koji oboga ćeni klavirskom pratnjom, kao skoro ravnopravnim partnerom, čine originalnu kompozicijsku cjelinu. Za izvedbu je potreban zreliji vokalni ansambl kao i dobar klavirista.“ „Skladba Dešpet mladega zagrebškega skladatelja Tomislava Uhlika, je navdahnjena s čakavskim besedilom Davida Kabalina in je simbioza elementov istrsko-primorskega melosa (istrske lestvice) in bolj moderno koncipiranega zborovskega sloga. Iz te simbioze so nastali originalni harmonski sklopi, ki, obogateni s klavirsko spremljavo, kot skoraj enakopravnim partnerjem, ustvarjajo originalno kompozicijsko celoto. Za izvedbo je potreben bolj zrel vokalni ansambel in dober pianist.“. Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 , 1990: 5. 428 Stara ura „našla je poticaj u čakavskoj pjesmi Davida Kabalina 'Stara ura' čiji 'pendul' na stotine godiš ća kot srce tu če. I dok u jednim dionicama zbora permanentno odzvanja udarac vremena 'don-don', u drugima se raspreda pri ča o tom vremenu i njegovom 'prohajanju'. Skladatelj se u toku skladbe služio elementima 'istarske ljestvice', naro čito u dionicama koje donašaju tekst pjesme ali je cijelu skladbu postavio harmonijski mnogo šire, dobivši tako interesantne tonske sklopove ssuvremenijeg zborskog izraza.“ „je našla spodbudo v čakavski pesmi Davida Kabalina 'Stara ura', katere 'pendul' že ve č stoletij tol če kot srce. Medtem ko v nekaterih partih zbora nenehno zveni udarec časa 'don-don', se v drugih sliši zgodba o tem času in njegovem 'prohajanju'. Skladatelj je v skladbi uporabil elemente 'istrske lestvice', predvsem v partih, ki prinašajo besedilo pesmi, vendar pa je celotno skladbo postavil harmonsko veliko širše in tako dobil zanimive tonske sklope bolj sodobnega zborovskega izraza.“ . Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 , 1990: 5. 429 Diptih sestavljen iz 1. No ć na Kvarnere, in 2. Sunce na kvarnere. „Kvarnerijana Lovre Županovi ća, poznatog hrvatskog skladatelja, u česnika i dobitnika nagrade na svim dosadašnjim natje čajima pet Mateti ćevih dana [...] U prvom stavku (No ć na Kvarnere), skladatelj u polifonom slogu, pridržavaju ći se

239 - Branko Starc: Istarske slike II , za mešani zbor a cappella, na ljudsko besedilo. 430 (III. nagrada)

Zbirka novih zborovskih skladb: VIII. Mateti ćevi dnevi 431 iz 1994. leta predstavlja skladbe za mešane pevske zbore: - Nello Milotti: Blagdan na moru , na besedilo Danijela Na činovi ća, - Josip Kaplan: Zlatna preja , na besedilo Davida Kabalina, - Tomislav Uhlik: Črčak , na besedilo Žarka Štigli ća, - Emil Cossetto: Ako mi pojemo , na besedilo Josipa Stani ća.

Zbirka novih zborovskih skladb: IX. Mateti ćevi dnevi 432 predstavlja skladbe za mešane zbore: - Nello Milotti: Pridi šlovek muoj , na besedilo Rudolfa Uj čića, - Branko Okmaca: Zvona , na besedilo Antuna Milovana, - Tomislav Uhlik: Pulin , na besedilo Doroteje Štifanić-Mislej.

skoro konzekventno pomaka male terce, gradi madrigalski stavak koji rafinirano donašaa ugo ñaj 'no ći na Kvarnere'. Drugi stavak (Sunce na Kvarnere), kao što mu i naslov kazuje, donaša raspjevanu mediteransku melodiku u 'solenne' akordima i ugo ñaju, napuštaju ći na momenat usku 'istarsku ljestvicu'. Mediteranski ugo ñaj potvr ñuje i dio stavka 'quasi barcarola' da bi se na kraju sve smirilo u frigijskoj kadenci tzv. 'istarske ljestvice'. I za ovu skladbu bit će potreban zreliji korpus. Ni ova skladba nije jednostavna za izvo ñenje pa će biti potreban i ovdje iskusniji zborski ansambl.“ „Kvarnerijana Lovra Županovi ća, znanega hrvaškega skladatelja, ki je udeleženec in nagrajenec vseh petih dosedanjih razpisov Mateti ćevi dnevi [...] V prvem stavku (No ć na Kvarnere) skladatelj v polifonem slogu, pri čemer se skoraj konsekven čno drži premika male terce, gradi madrigalski stavek, ki rafinirano prinaša vzdušje 'no ći na Kvarnere'. Drugi stavek (Sunce na Kvarnere) prinaša, kot pove že naslov, pojo čo mediteransko melodiko v 'solenne' akordih in vzdušju in na trenutek zapusti ozko 'istrsko lestvico'. Mediteransko vzdušje potrjuje tudi del stavka 'quasi barcarola' in na koncu se vse umiri v frigijski kadenci t. i. 'istrske lestvice'. Tudi za to skladbo je potreben bolj zrel korpus, kajti tudi te skladbe ni enostavno izvesti in je zaradi tega tudi tukaj potreben bolj izkušen zborovski ansambel.“ Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 , 1990: 5. 430 Skladba na ljudsko besedilo v šestih stavkih: I. Lipo nas je čut, II. Mala Foška, III. Peri djevoj čica, IV. Jeli ho ćeš, V. Niman ča, VI. Mala Foška. „Istarske slike II zagreba čkog mladog skladatelja Branka Starca koji sudjeluje prvi puta na ovom natje čaju, lijep su prilog zbornom repertoaru nepretencioznih zborova. Kroz šest laganih stavaka od kojih je jedan samo za ženski zbor, skladatelj se igra sa duhovitim tekstom narodnog pjesnika a sve u okvirima jednostavne istarsko primorske, ponekada i varoške melodike, koja pomalo podsje ća i na narodne i dje čje brojalice. Svi su stavci koncipirani jednostavno i bez ve ćih zahtjeva pa će ih mo ći izvoditi i ansambli sa manjim zborsskim iskustvom.“ „Istrske slike II mladega zagrebškega skladatelja Branka Starca, ki prvi č sodeluje na tem razpisu, so lepa priloga zborovskem repertoarju nepretencioznih zborov. Skozi šest lahkih stavkov, med katerimi je eden samo za ženski zbor, se skladatelj igra z duhovitim tekstom ljudskega pesnika, vse to v okvirju enostavne istrsko-primorske, na trenutke tudi meš čanske, melodike, ki spominja tudi na ljudske in otroške izštevanke. Vsi stavki so enostavno koncipirani in so brez ve čjih zahtev, zato jih bodo lahko izvajali tudi ansambli z nekoliko slabšimi zborovskimi izkušnjami.“ Zbirka nagrajenih zborov: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1990 , 1990: 6. 431 Zbirka novih zborskih skladbi: VIII. Mateti ćevi dani, 1994. 432 Zbirka novih zborskih skladbi: IX. Mateti ćevi dani, 1996.

240

Zbirka novih zborovskih skladb: X. Mateti ćevi dnevi 433 predstavlja skladbe za mešane zbore: - Nikša Njiri ć: Dragotu Gervaisu va spomen , na besedilo Zorana Kompanjeta, - Tomislav Uhlik: Moderni mladi ć, na besedilo Berta Lu čića, - Nello Milotti: Naš doma ći glas , na besedilo Berta Lu čića, - Branko Starc: Molitva , na ljudsko besedilo - Branko Starc: Fantovska , na ljudsko besedilo - Dušan Prašelj: Naš doma ći glas – Ivanu Mateti ću Ronjgovemu , na besedilo Anteja Duki ća.

Zbirka novih zborovskih skladb: XI. Mateti ćevi dnevi 434 predstavlja skladbe za zbore: - Sanja Drakuli ć: Dešpet , za mešani zbor, na besedilo Davida Kabalina, - Tomislav Uhlik: Triptih – Prvi bušac, Nasukana bracera, Sri ća, za mešani zbor, na besedila Jele Biondi ć-Mohori ć, Ljuba Paveši ća in Branke Vidas, - Branko Okmaca: Spi mi spi , za ženski zbor in klavir, na besedilo Danijela Na činovi ća, - Nello Milotti: No ć pod Ćićarijon , za mešani zbor in klavir, na besedilo Danijela Na činovi ća, - Dušan Prašelj: Kad besede fale , za mešani zbor, na besedilo Zorana Kompanjeta, in - Branko Starc: Mala Kanfanarka , za moški zbor in klavir, na ljudsko besedilo.

433 Zbirka novih zborskih skladbi: X. Mateti ćevi dani , 1998. 434 Zbirka novih zborskih skladbi: XI. Mateti ćevi dani , 2000.

241 Priloga št. 10: Seznam skladb Daria Bassanese

Dela 435 :

Vokalno-instrumentalna: Budakova želja - balet za moški zbor in orkester , 1979; Svitlost nad Istron , kantata, 1984. Komorna: Passacaglia za orkester , 1975.; Variacije za flavto, oboo in fagot , 1975; Variacije za godalni kvartet , 1976. Suita za godalni orkester , 1976 ; Sonata za klarinet in klavir , 1977; Rondo za godalni orkester „Pizzicato“, 2003. Klavirska: Andante , 1975; Preludij , 1976; Variacije , 1976. Vokalna: Solo- pesmi: Pahuljice si snježna ; Prolje će. Pevski zbori: Lastavici, Pejzaž, Kiša, Dvi naran če, Pir; Most ljubavi; Moj paiz, Verteneglio mia, Montagna e vita, El contadin, Djevojka je rože brala, Stari hrast, Vajka ću kantati, Matika, Roža, Spomin, Zemja, Hiša v srci, Novigradu, Kanat srca ter razli čne obdelave in harmonizacije italijanskih melodij.

Je prejemnik vrste nagrad na razpisih - za zborovske skladbe Naš kanat je lip v Pore ču [pohvaljene in tiskane: Dvi naran če in Pir (1980), Moj paiz (1985), Vajka ću kantati na lastno besedilo (II. nagrada-1993), Hiša v srci (1995), Matika (2002), Kanat srca (III. nagrada-2008)], - tretja nagrada na Mateti ćevih dnevih na Razpisu v Ronjgih – Reka za skladbo Stari hrast (1988), - prva nagrada na Razpisu za klapske pesmi za skladbo Spomin za Sre čanje klap v Buzetu (1999). - prva nagrada na razpisu Italijanske unije na Reki Istria nobilissima za instrumentalne skladbe je prejel za skladbi: Passaccaglia za orkestar (2001); Sonata za klarinet i klavir (2003) in skladbo za godalni orkester Rondo' za godalni orkester - „Pizziccato“ . Je prejemnik Plakete Mesta Novigrad za izjemne dosežke in ugled Mesta Novigrad (1999).

435 Seznam je dostavil skladatelj. E-mail korespondenca, 7. junij 2008.

242 Priloga št. 11: Seznam skladb ðeni Dekleva-Radakovi ć

Pomembnejša dela 436 :

Orkestralna dela: Kr čmarica, balet (1978) Divertimento za simfoni čni orkester (1999) Diptih za simfoni čni orkester (1999) Poema istriana za godalni orkester (2000) Rondomorfoza za simfonični orkester (2002) Rakata č za simfoni čni orkester (2009)

Komorna dela: Temperamenti za kvartet harmonik in tolkala (1997) Divertimento istriano za klarinet in klavir (1998) Tri capriccia za flavto in klavir (1998) Tri slike štiriro čno za klavir (1998) Skice za pihalni kvintet (1998) Dialog za vibrafon in klavir (2000) Tri akvarela za dva alt saxofona (2002) Kvartet „Vita“ za godalni kvartet (2002)

Solo instrumentalna glasba: Terra „M“ za bajan Preludium D-E-A za bajan, Istarska fantazija za bajan, Zbirka skladb za solo harmoniko (2000) Metamorfoza , za klavir Un gioco con...preludioso e fugoso , za klavir Suita „Mozaik“ za klavir (1998) Gioco solenne za klavir (1998)

436 Seznam je prevzet iz: Dekleva-Radakovi ć, Skladbe za klavir . 2004.

243 Zborovska glasba: Dje čja misa , za otroški zbor in orgle (1998) Zbirka zborovskih skladb „Kanat roži ć, ti ći i sonca“ (1992) Korta za mladinski zbor (1985) Grgo Ni čigov , za mešani zbor (1983) Kantata Sv. Mauru za solo bas in sopran, orgle in zvonove Misa J. Dobrili , za solo sopran in alt, mešani zbor in orgle (1993) Otroška zbirka „ Ča“ za otroški zbor in klavir (2001) Naša molitva , za mešani zbor (2001)

Vokalna glasba: Baci misli kad te ljubim , za solo glas in klavir (2000) Il cucal , za solo glas in klavir (2000) El caro , za solo glas in klavir (2001) Terra mia za solo glas in klavir (2002)

Seznam iz privatne zbirke skladateljice za obdobje od leta 2003 do 2008. 437 1. An ñeli ć, za ženski zbor, na besedilo: Marije Vidovi ć (2003) 2. Boži ć nam kuca , za mešani zbor, na besedilo: R. Šoši ća (2003) 3. Naše supeli , za mešani zbor, oboo, fagot in tamburin, na besedilo: Tugimila Uj čića (2004) 4. Un gioco con… preludioso i fugoso , za klavir (2004) 5. Intermezzo , za klavir (2004) 6. Nona Tonka , za otroški zbor s spremstvom klavirja na besedilo: Maje Glavi čić (2004) 7. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Amor, che meco (2004) 8. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Pace nin trovo e non ho da far guerra (2004) 9. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Valle che de lamenti miei se piena (2004)

437 Dekleva-Radakovi ć, privatni arhiv. Osebni pogovor, 13. dec. 2009.

244 10. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Zefiro torna el bel tempo rimena (2004) 11. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Levomi il mio pensier in parte overa (2004) 12. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: L Aura che l verde lauro el aureo crine (2004) 13. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Se lamentar augelli o verdi fronde (2004) 14. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi; Benedetto sia i giorno (2004) 15. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi i Mika Kuni: Vergine bella (2004) 16. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Chiare, fresce e dolci acque (2004) 17. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Solo e pensoso i piu deserti campi (2004) 18. Aranžma za sopran, zbor, harfo in klavir na V. Ussardi: Amor che nella mente (2004) 19. Suita „Radosti“ za harmoniko (2005) I. Ples koraka, II. Maštanje, III. Svjetlucanje na vodi, IV. Šala, V. Razigranost na livadi 20. Jutarnja fantazija za harmoniko (2005) 21. Toccata za harmoniko (2005) 22. Toccatina za harmoniko (2005) 23. Rapsodija „I“ za harmoniko (2005) 24. Skakutanje , za klavir (2005) 25. Sanjarenje za klavir (2005) 26. Pejzaž za klavir (2005) 27. Igra za žice kitara (2005) 28. Zabava na gitari kitara (2005)

245 29. Il primo amore za solo sopran in klavir, na besedilo: Duške Jeki ć (2005) 30. U Buožjih ruokah za mešani pevski zbor, na besedilo: Tomislava Milohani ća (2005) 31. Per Maria ad Jesum za mešani pevski zbor, na besedilo: Antuna Milovana (2005) 32. Molitva Svetemu Mauru za mešani pevski zbor, na besedilo: Tomislava Milohani ća (2005) 33. Suita – Danze , za dva klavirja (2006) 1. Danza No. 1 2. Danza No. 2 3. Danza No. 3 4. Danza No. 4 5. Danza No. 5 34. Danze capricciose , za klavir štiriro čno in tolkala (2006) 1. Danza No. 1 2. Danza No. 2 3. Danza No. 3 35. Čeka san za mešani pevski zbor, na besedilo: R. Šoši ća (2006) 36. Sidro u čoviku za mešani pevski zbor, na besedilo: J. Fiamenga (2006) 37. Magistrale za mešani zbor, tolkala in harmoniko, na besedilo: A. Milovana (2007) 38. Rije č tvoja za mešani pevski zbor, na besedilo: J. Fiamenga (2007) 39. Moj zavi čaj obdelano za mešani pevski zbor (2007) 40. Suita da terra nostra za kitaro (2008) 1. Ballo fantasia 2. Canto leggero 3. Modo contrasto 4. Grande gioco 41. Duo Concertante za dve kitari (2008) 42. Čari igre i snova za vibrafon in klavir (2008) 43. Due intermezzi concertanti za flavto, oboo, tolkala, klavir, bajan in kontrabas (2008) 44. I suoni dell vento za harmoniko (2008)

246 45. Esspresioni za simfoni čni orkester a due (2006) 46. Mozaik za godalni orkester (2007).

Nagrajene skladbe:

Razpis za nove skladbe Istria nobilissima Italijanske unije na Reki: Tre capricci za flavto in klavir, III. nagrada (2000) Dialogo za vibrafon in klavir, II. nagrada (2002) Incontri con maestro za klarinet in klavir, II. nagrada (2004) Parole za flavto in harmoniko, I. nagrada (2006)

Razpis za nove skladbe Naš kanat je lip Pore č: Ča ću storit? za mešani pevski zbor, III. nagrada (2002) Molitva za mešani pevski zbor, II. nagrada (2004) Naše supeli za mešani pevski zbor, oboo, fagot in tamburin, III. nagrada (2004)

Festival duhovne glasbe „Cro patria“ Split Tvoja rije č, za mešani pevski zbor, I. nagrada (2008)

247 Priloga št. 12: Seznam skladb Nella Milottija

Seznam skladb Nella Milottija: 438

Za ženski zbor: Ribarevo jutro, Ritorno dal mare, Il golfo, Ponti d'argento, Madrigale, Laku no ć Jadrane, Volo di rondini, Slap, Insieme resteremo, Il canto del grillo, Bezak na tovare, Kameni grad, Cantusade, Cvijet ispod plavih brda Za moški zbor: L'inno del cantiere, La festa dell'uva, Nebbie, Remenade, Suite istriana n.1, Citta` immortale, Kad zalaje bura, Dok vitar ne stane, Pokojnom ribaru Ninu Za mešani zbor : 1. Zbirka “Sliku mile Istre naše” Marš Istarske brigade, Bela smrt, Tito- čovjek za sva srca, Roženice Titu, Istarska gora, La fratellanza, Insieme resteremo, Con Tito nella libertà, Labinski kovari, Kosci, Tanac u Savi čenti, Pod Lindarom, Istarski pir, Bokaleta, Kartulina z Kraljevice, Ni ga ča je Pazin, O bell'isola, Moreda, Affresco gallesanese, Allegria, Barbe, Škrinja, Ave Maria, Il campanile di Sarvaš, Misec sidi na zvoniku, Salve mysterium, Ro čki tanac, Jugo po Kvarnere, Pod pazinskim bregovima, L'alba sul mare, Zemljo moje sri će, Joakimu Rakovcu, Sipe piva, Blagdan na moru, Spiritus tus 2. Drugo No ć pod Ćićarijon, Prazne mriže, Travarica, Pramali će, Bricciole di luna, Canto natalizio spagnolo, Pasquetta in Kaiserwald, Lode all'amore sovra i secoli, Marafor, Nostalgia di Dignano, La festa dell'uva, In vino veritas, Canto funebre, Omaggio al IV. battaglione „Pino Budicin“, Kroz U čku, Kovarska, Alleluia, San Tommaso, Benedictus, La notte del signore, Misa zahvalnica, Naša vas, Oj, studjen če, Mare hodi dole, Na fontani, Meduline, Kornarija, Madrigali i bar čice Za otroški zbor: Srebrne palube, Supetarci razdelavci, Žižak, Ma čki ć, Bura, Naš gajardo, Tancale su žabice, Žveljarin, Nad zikvon, Kukuriku, Sunce ima dva barkuna, Mirna te če, Raša gre

438 Prevzeto iz: Viskovi ć, 2007: 16.

248 Solisti čne skladbe: Concerto per chitarra classica in modo istriano za kitaro Fantasia istriana za klavir

Komorne skladbe: Concertino za klarinet in godalni orkester Fantazija za klarinet in klavir Sje ćanje na Ohrid za flavto in klavir Duo concertante prvotno napisan za violino in klavir, kasneje pa je predelan za violon čelo in klavir Divertimento per quintetto di fiati za tri flavte in dva klarineta Trio za flavto, oboo in klarinet

Simfoni čna dela: kantata Istarska legenda za mešani zbor, soliste in orkester simfoni čna poema Obala simfoni čna poema Ribarske pri če simfoni čna poema Le mura di Nesazio

Vokalno-instrumentalno delo: Opereta Poesia del bosco na besedilo Mirelle Fonio

Zabavna glasba: Suvenir, Vrati se, mornaru, Bokaleta, Urinjska baklja, Samanj, Labinski kovari, Kartulina z Kraljevice, Viecia batana, Pod Lindarom, Čičak, Pupica, Kameni grad, Istarski pir, Iš ći me na pir, Peteši ć, Šjore Foške tovar, Ri č doma ća, Mamina starina, Trsa čki prošijani, Istrijo moja, Mih, Štorija, Pod starim krovon, Daleko je rodni kraj, Draški ti ći, Mala Ane, Nebuloza, Teran, Uz sve ćicu, Nevera s Kvarnera, Kažun, Novaljski krovi, Beside draga, Užanci, Vitica, Contrada, Mužika maestro, Pisma MIK- u, Pod ladonjom, Nevistica, Svi ćari, Zlatni prsten, Ciacole, Ki bi rekal, Šparoge smo brali, Ni ča ga je Pazin, Istra mi je druga mati, Kanat od vina, Okon čaj galebe let, Primorski gradi ć, Dojdi sine, Bo ćar, In vino veritas, Mešnice, Marafor, Mih se čuje, svati gredu, Noštromo, Lipo ti ći mi kantaju, Istrijanska vesela .

249 Priloga št. 13: Seznam skladb Branka Okmace

Seznam je iz skladateljevega privatnega arhiva. 439

Orkestralne: 1. Tanac , simfoni čni stavek (1995) 2. Simfoni čna fantazija (1996) 3. Olimfos za pihalni orkester (1999) 4. Tanac II za pihalni orkester (2001) 5. Passacaglia za pihalni orkester (2003) 6. Rondo za pihalni orkester (2005) 7. Inventio (2006) 8. Extensio za godalni orkester (ali za štirinajst godalcev) (2008)

Koncertne: 2. Koncert za timpane i guda čki orkestar (1996) 3. Concertino za godalce in klavir (1996) 4. Concerto abbreviato za alt saksofon in orkester (1999) 5. Koncert za fagot i orkestar (2009)

Komorne: 6. Elegija za violino in klavir (1995) 7. Galante za klarinet in klavir (1995) 8. Puha čki trio za flavto, klarinet in fagot (1996) 9. Tema s varijacijama za godalni kvartet (1996) 10. Divertimento za oboo, klarinet in fagot (1998) 11. Epigram za godalni kvartet (1999) 12. Movimento a tre za tri violon čela (2000) 13. Novelletta za violino in klavir (2002) 14. Pendes za dve flavti, klarinet in klavir (2003) 15. Scherzo za klarinet in klavir (2003) 16. Incontro za dve flavti (2004)

439 Okmaca, privatni arhiv. Osebni pogovor, 9. nov. 2009.

250 17. Dijalog za flavto in alt flavto (2004) 18. Guda čki kvartet (2004) 19. Dyas za flavto in tubo (2006) 20. Sonata za dve kitari (2007)

Solisti čne: 21. Za klavir: Intermezzo I (1990), Intermezzo II (1993), Arabeska (1997), Impromptu (2002) 22. Za violo: Suonar (1998) 23. Za kitaro: Histris (1999) 24. Za orgle: Triptih (2005) 25. Za fagot: Metamorfoze (2007)

Zborovske: Mešani pevski zbori : Dvi daski (1990), Stomanja (1992), Ako sam val (1994), Zvona (1995), Boru moj zeleni (1995), Letu ća beseda (1995), Podne (1996), Bože koj' sjaj svoj daješ zvijezdama (1998), Momak i divojka (1999), Ecce quam bonum (2000), Slika (2001), Hvalospjev svetome Dujmu (2003), Laudate dominum za dva zbora (2003), Jesu Redemptor (2004), Igra (2004), Svetoj Ceciliji (2005), Ave Maria (2008) Moški pevski zbori : No ć je vre, no ć... (1999), I pini de Stoia (2007), Nek bude svjetlo (2007), U šumi (2008) Ženski pevski zbori : Tri venca (1993), Želja (1995), Pastirica (1996), Spi mi, spi... (2000), Vreteno (2002), Roža u gori (2004) Otroški pevski zbori : Uspavanka (1995)

251 Priloga št. 14: Seznam skladb Massima Brajkovi ća

Izbor iz opusa 440 : elektronska glasba: Montraubor, Intrada, Guttae maris, Offertorium histrianum, Istarska zvona, Besida; komorna: Balada za rog in klavir, Toccatina non aggresiva za klavir, Adriatic squer session za godalni kvartet, Divertimento za pihalni trio, Preludio e divertimento za harmoniko in kontrabas, Intermezzo za harfo, Gioccoso za 4 sirinksa in Mosaico istriano za čembalo; orkestralna: Koncertna uvertura , Elegia sinfonica, Rondó capriccioso, Suita mediterranea, Mutationes extremae noctis ; koncertna: Mongolest , koncert za flavto, fagot in godalni orkester.

Seznam del (2002-2009) Pri ča iz rovinjske šume – balet (2002) Leptir na dlanu za mezzosopran in klavirski trio (2003) Što sanja otok? za mezzosopran in klavirski trio (2003) Preludio za klarinet in bas klarinet (2003) Jesenja samo ća za mezzosopran, dva klarineta in bas klarinet (2004) Recitativo concertante za fagot in harmoniko (2005) Varijacije za violon čelo in klavir (2005) Quintetto in sette za pihalni kvintet (2006) Gorostasna obala za sopran, violino in harfo (2007) Uzletjeti s prahom krila za moški zbor (2008) Capriccio in bitinada za mešani zbor (2008) Il gabbiano del faro za solo harmoniko (2008) Glasba za dramo Danila Kiša „Grobnica za Borisa Davidovi ća“ (2008) Škita čki balun za dekliški zbor (2009) Sinfonietta istriana quasi poetica za simfoni čni orkester (2009)

Seznam nagrajenih del: 1. Sonata za fagot in klavir , Prešernova nagrada (1979)

440 Brajkovi ć, privatni arhiv. E-mail korespondenca, 1. dec. 2009.

252 2. Istarska Zvona , Istria Nobilissima (1988) 3. Quintto in sette , Istria Nobilissima (1989) 4. Balada za rog in klavir , Istria Nobilissima (1990) 5. Intrada marinaresca i campane istriane , Ministrstvo kulture RH (1991) 6. Koncertna uvertira , Istria Nobilissima (1992) 7. Rondó capriccioso , Istria Nobilissima (1993) 8. Mutationes extremae noctis , Istria Nobilissima (1994) 9. Mosaico istriano (balet), Medalja Mesta Rovinj (1998) 10. Concerto per flauto, fagotto e archi Istria Nobilissima (2001)

V sklopu 41. Mednarodne glasbene tribune 2004 v Puli je bila predstavljena najnovejša zgoš čenka Massima Brajkovi ća iz serije avtorskih zgoš čenk Hrvaški sodobni skladatelji v založbi HDS-Cantus-a in HRT-ja, kjer so trajno zabeležena orkestralna dela: Koncertna uvertira, Suita mediterranea (I. Preludio, II. Quasi una sonatina, III. Elegia, IV. Nocturno, V. Scherzo), Mutationes extremae noctis, Mongolest – koncert za flavto, fagot in godalni orkester (I. Allegro, II. Lento, III. Mosso), Elegia sinfonica in Rondò capriccioso .441

441 Brajkovi ć, CD – 2004.

253 Priloga št. 15: Seznam skladb Bashkim A. Shehu

Pomembnejša dela 442 : Orkestralna: Simfonijske skice, Concerto dramatico, Tri elegije za simfoni čni orkester, Suita št. 1 in 2 iz baleta Besa , Istarska suita „Balun“ , Folk freske za simfoni čni orkester, Aproksimato br. 2 za solo harmoniko in simfoni čni orkester. Koncertna: Concertino za klavir in orkester, Refleksije br. 3 za solo harmoniko in orkester, Ciklus pesmi za mezzosopran in orkester „Prolje će, ljeto, jesen“. Glasbeno-scenska: Baleti: Besa, Sizifova igra, ðavolji zov . Komorna: Sonata za klavir, Rondo za klavir, Stavak za violinu i klavir , Puha čki kvintet , Pobjeda - solo pesem za tenor in klavir, Refleksije za flavto, klarinet in klavir, Stavek za oboo, klarinet in fagot, Sintaksa br. 3 za kvartet harmonik, Velika pobjeda br. 2 za vokal in harmoniko, Sigma br. 3 za solo kitaro, Istarski rondo za vokal, recitatorja in harmoniko, Refleksije za osam violon čela , Brojalica za harmonikarski orkester. Vokalno-instrumentalna : Ciklus za vokal in simfoni čni orkester; Igra kostiju – kantata za recitatorje, soliste, zbor in orkester; Zakleti suncu – poema za mezzosopran in simfoni čni orkester; Crna kutija - poema za recitatorje, soliste, zbor in orkester; In omaggio ad Andrea Antico da Montona za tri flavte, oboo, dva klarineta, dva saksofona, rog, klavir, harmoniko, tolkala in dvanajst vokalnih solistov; Poema: In memoriam “Sve hrvatske smrti“ ; Lode a Dallapiccola za ženski zbor in simfoni čni orkester (transkripcija za harmonikarski orkester 2004). Zborovska: Elegija za Redžo Muli ća, Te lindet njeriju , Vojni čka puška - za mešani zbor. Gledališka glasba: Derviš i smrt, Brijeg žalosti, No ć i magla, Smrznuti svati . Glasba za tv filme in drame: Ugristi mrak, Epoha pred sudom, Migjeni . Filmska glasba: Zec sa pet nogu (Zlata Arena 1982. za glasbo), Piknik .

Nagrade in priznanja: Decembrska nagrada SAP Kosovo, Zlata Arena za glasbo na FHF, Plaketa “Boro Ramiz”, Nagrada “Joakim Vuji ć” za najboljšo originalno gledališko glasbo, Zlata zna čka Kulturno-izobraževalne skupnosti SAP Kosovo, dve drugi nagradi RTVP, Nagrada združenja skladateljev Kosova, Nagrada za zasluge v glasbeni dejavnosti

442 Shehu, privatni arhiv. Osebni pogovor, 15. apr. 2010.

254 (Srednja glasbena šola “I. M. Ronjgova” Pulj), Nagrada za zasluge pri ustanovitvi glasbene dejavnosti INK, Mednarodna nagrada za najboljšo gledališko glasbo v Skopju - Makedonija za predstavo Kad kosti kasne .

Leta 2010 je bilo natisnjenih 17 partitur za klavir in komorno glasbo: 1. Varijacije za klavir 2. Sje ćanje: Bu ñenje: Ples za klavir 3. Passacaglia za klavir 4. Sonata za klavir 5. Animato: Moderato cantabili: Fragment br. 1: Fragment br. 2: Boži ćna pjesma „Sje ćanja“: Allegretto , za klavir 6. Pjesma spomena: Velika pobjeda , za mezzosopran in harmoniko, 7. Stavak za flautu i klavir: Andantino za violinu i klavir: Moderato za violinu i klavir: Adagio za klarinet i klavir: Trio arkaika za flautu, klarinet i fagot: Trio arkaika za tri klarineta 8. Arsa-flat br. 1: Arsa-flat br. 2: Sigma br. 3, Convulsiones , za harmoniko 9. Sintaksa br. 2 za harmonikarski kvartet 10. Boži čna pjesma „Sje ćanja“ , za mešani zbor; za sopran, mešani zbor, klavir, godalni kvartet in double bass. 11. Elegij – Elegija: Te lindet njeriu za vokal in mešani zbor 12. Aproksimato br. 5: Kvintet harmonika za harmonikarski kvintet 13. Tema iz filma Zec sa pet nogu za flavto, oboo, klarinet, timpane, sintesajzer in godalce. 14. Cantata „Loja e eshtrave – Ples kostiju“ za recitatorje, soliste, zbor in orkester 15. Aproksimato br. 11 za orkester 16. Aproksimato br. 5 za harmonikarski orkester, klavir in tolkala 17. Aproksimato br. 17 za harmoniko in godalni orkester

255

Priloga št. 16: Plakat Maša po starinski 2010

Vir: http://www.svpetarusumi.hr/novosti/292/Masa-po-starinski-2010/Masa-po-starinski-2010.aspx , 22. dec. 2010.

256 Priloga št. 17: Dario Bassanese: Stari Hrast

Vir: Zbirka nagra ñenih zborova: Nagrada Ivan Mateti ć Ronjgov 1988 , 1988: 33-38.

257

258 259

260 261

262 Priloga št. 18: Massimo Brajkovi ć: Škita čki balun

Vir: Brajkovi ć, Massimo. Korespondenca e-mail: 1. dec. 2009.

263

264

265

266

267

268

269 270 271

272 Priloga št. 19: ðeni Dekleva-Radakovi ć: Istarska polka

Vir: Dekleva-Radakovi ć, Skladbe za klavir. 2004: 12-14.

273

274 275 Priloga št. 20: Bruno Krajcar: Istarski preludij

Vir: Krajcar, privatni arhiv. Osebni pogovor, 7. dec. 2009.

276

277 278 Priloga št. 21: Nello Milotti: Concerto per chitarra classica in modo istriano

Vir: Milotti, privatni arhiv. Osebni pogovor, 12. feb. 2010.

279

280

281

282

283

284

285

286

287

288 289

290

291 292 Priloga št. 22: Branko Okmaca: Sonata za dvije gitare

Vir: Okmaca, privatni arhiv. Osebni pogovor, 9. nov. 2009.

293 294

295 296

297

298

299

300

301

302

303

304

305

306

307

308

309

310

311 Priloga št. 23: Bashkim A. Shehu: Convulsiones

Vir: Shehu, Arsa-flat br.1: Arsa-flat br.2: Sigma br.3: Convulsiones za harmoniku. 2010: 10-14.

312

313

314

315

316 Priloga št. 24: Turisti čni izdelek – Škatla z istrskimi instrumenti

Vir: Brakovi ć. E-mail korespondenca, 18. jan. 2011.

317 Priloga št. 25: Izbira istrskih cerkva (glasbeno-duhovni turizem)

Zaporedna Kratek opis spomeniške dediš čine 443 Kraj številka 1. - župna cerkev Matere Božje od Karmela, enoladijska Ba čva gotska cerkev iz 16. st. z eno stransko kapelo, zakristijo in gotskim portalom, na sprednji fasadi je preslica z dvema zvonovoma; vgrajena grobnica z glagolskim napisom iz 1581. leta. 2. - župna cerkev Obhajila BDM, triladijska s svetiš čem, Bale kripto in zakristijo, zvonik je lo čen od cerkve, dograjen in prenovljen l. 1856 z 1 zvonom; orgle iz 1939. leta 3. - cerkev Sv. Antona meniha iz 15. st., romanskega stila, Barban prekrita s ploš čami, na sprednji fasadi preslica, s številnimi poslikavami z za četka 15. st, s številnimi glagolskimi grafiti iz 16. stoletja; - cerkev Sv. Jakoba apostola iz 15. st., na sprednji fasadi preslica in 1 zvon, freske iz 15. st prikazujejo sv. Jakoba in BDM, glagolski grafiti iz 16. stoletja 4. - župna cerkev Sv. Martina zgrajena l. 1910 na mestu Beram prejšnje cerkve, iz katere so ostale freske in oltar iz 1431. leta in glagolski grafiti iz 1431 in 1493; na za četku 19. st. Razširjena je s še eno ladjo, zvonik z enim zvonom lo čen od cerkve; ima dragocene gotske slike iz 15. st., kamniti poznogotski relief z likom sv. Martina, oltarno sliko C. Medovi ća ter kakovostne srebrne predmete in obla čila za mašo; - cerkev Sv. Marije na Škriljinah, iz 15. st., na sprednji fasadi preslica z dvema oknoma in 1 zvonom; poslikana s fresko „Mrtvaški ples “ iz 1474. leta. (Vincent iz Kastva) in prekrižana z glagolskimi grafiti iz 15. in 16. st.; 1962. je razglašena za spomenik kulture 5. - cerkev Sv. Kuzme in Damjana iz 12. st. z glagolskim Boljun napisom iz 1543. leta. in ostanki stenskih slik (v porušenem stanju) 6. - cerkev Sv. Duha, prenovljena 1560. in 1986., na sprednji Borut fasadi preslica in 1 zvon, z glagolskim napisom iz 1560., ki je vgrajen nad vrati (v katerem Vid Vitulovi ć svojim naslednikom v oporoki zapuš ča skrb za cerkev) 7. - cerkev Sv. Trojice, zgrajena 1878. leta na mestu starejše Brest cerkve iz 14. st. , o tem pri ča glagolski napis na zvonu iz 1541. leta; zvonik lo čen od cerkve z dvema zvonovoma. 8. - neobaro čna župna cerkev Sv. Zenona iz l. 1862, zgrajena Brtonigla na mestu prejšnje cerkve iz 1480., iz katere je ohranjen zvonik iz l. 1491, ki je vgrajen v sprednjo fasado (3 zvonovi iz l. 1512) in baro čna krstilnica iz 17. st.; orgle iz 1996. leta

443 Bartoli ć, M. in Grah Ivan, 1999: 49-174.

318

9. - župna cerkev Sv. Servula, baro čnega stila, omenja se 1272. Buje leta, grajena od 1754 do 1784, verjetno na ostankih rimskega templja; zvonik s 3 zvonovi z grbi in levom Sv. Marka zgrajen 1480. na mestu prejšnjega, l. 1986 vgrajena mestna ura; 1971. razglašena za arhitekturni kulturni spomenik; v cerkvi so ohranjeni številni kipi iz 14. in 15. st., baro čne slike in Callidove orgle s srebrnimi piski iz 1791. leta; - cerkev BDM od Milosti iz l. 1497 je zaradi dragocenega inventarja razglašena za spomenik kulture (gotska lesena Mati Božja iz 15. st., leseni kipi Sv. Jožefa in Sv. Servula, renesan čna pozla čena železna vrata iz 16. st., Pietá iz 15. st. (tempera na lesu z bizantinskimi obeležji), tri slike na platnu iz Tintorottove šole, osem slik z biblijskimi prizori z za četka 18. st. (Gaspar della Vecchia) 10. - župna cerkev Marijinega Vnebovzetja zgrajena 1784. leta na Buzet mestu prejšnje, enoladijska s svetiš čem, ima 6 vdolbin in zakristijo, zvonik lo čen od cerkve, zgrajen l. 1894, z dvema zvonovoma, manjši zvon ima glagolski datum 1541; ima slike na platnu iz beneških delavnic 17. in 18. stoletja ter zanimive predmete cerkvenega inventarja, kamnite oltarje s kipi ter Callidove orgle iz 1787. leta. Omenjajo se tudi orgle, ki so obstajale 1580. leta. 11. - župna cerkev Vnebovzetja BDM zgrajena 1804. leta, Cerovlje enoladijska s zakristijo; zvonik lo čen od cerkve z 2 zvonovoma zgrajen 1978.; - cerkev Sv. Trojice – enoladijska poznogotska cerkev iz prve polovice 15. stoletja s triosminskim zaklju čenim svetiš čem; na glagolskem napisu piše, da je bila ladja l. 1588 podaljšana, na sprednji fasadi je prezidan tram, v svetiš ču so gotske freske iz 15. st. 12. - župna cerkev Svete Trojice zgrajena leta 1872, enoladijska s Čepi ć zakristijo, na sprednji fasadi preslica s 2 zvonoma; vsebuje orgle iz leta 1902; - cerkev Sv. Justa (na pokopališ ču) iz 13. stoletja, na sprednji fasadi preslica; na nagrobni ploš či, ki je iz cerkvice pavlinskega samostana ob jezeru, je glagolski napis iz leta 1492 13. - župna cerkev Sv . Janeza Krstnika je zgrajena 1763. leta, Dajla triladijska s svetiš čem in zakristijo, zvonik skupaj s cerkvijo, ima 3 zvonove, zgrajen 1891., s prostorom za petje in z orglami. Na ostankih anti čne stavbe je bila v 5. st. zgrajena starokrš čanska bazilika, pozneje pa je na istem mestu zgrajen benediktinski samostan. Od 6. st. dalje je središ če Vzhodnih menihov, od 9. st. Benediktincev, 1273. pa je kot fevd škofov Novigrada predan družini Sabini. Od 1858 do 1904 je benediktinsko kasinski priorat. 1948. leta benediktinci po nacionalizaciji samostanskega premoženja zapustijo središ če.

319 14. - župna cerkev Svetega Križa iz 15. st., dograjena, zvonik z Dragu ć dvema zvonovoma, zgrajen 1847., lo čen od cerkve; z grobovi iz leta 1717 in orglami iz 18. stoletja; - romanska cerkev Sv. Elizeja (na pokopališ ču) iz 12. stoletja poslikana s freskami iz 13. st. , na sprednji fasadi preslica in 1 zvon; v oltarju je vgrajen rimski nagrobni spomenik iz 2.-3. stoletja, po stenah so glagolski grafiti iz 14.-16. st.; - cerkev Sv. Roka iz 16. st. z glagolskim datumom 1529, latinskim datumom leta1537 ter freskami Antona iz Padove iz 1529-1537; vsebuje glagolske grafite iz 16. stoletja 15. - župna cerkev Sv. Kuzme in Damjana iz 16. st., enoladijska s Fažana svetiš čem in zakristijo, zvonik lo čen od cerkve z 1 zvonom; razširjena gotska stavba z gotskim portalom in luneto ter ostanki renesan čnih fresk v zakristiji Furlanskih mojstrov iz 16. st.; ima orgle iz leta 1858; - cerkev Sv. Štefana (v Peroju) iz 6. stoletja z dragocenimi freskami iz 13. st., ki se imenujejo „Maša“ 16. - župna cerkev Sv. Bernarda zgrajena leta 1621, enoladijska z Funtana zakristijo, zvonik s 1 zvonom v sklopu cerkve; ima vredno sliko na platnu „Mati Božja z Otrokom in svetniki“; orgle postavljene 1878. leta, prenovljene 1972. 17. - cerkev Sv. Justa – triladijska romanska bazilika okrašena s Galižana starokrš čanskimi elementi iz 5. st. (okenska rešetka in kapiteli) in pleterno ornamentiko iz 9. in 10. st.; zvonik iz 17. st. s 2 zvona lo čen od cerkve; v apsidi je napis v latinš čini (9.-10. st.). Cerkev je prenovljena 1400. leta; - cerkev Sv. Antona meniha – gotska cerkev iz 14. st. z vzidanimi pleternimi fragmenti iz 10. in 11. st.; na sprednji fasadi preslica in 1 zvon; - cerkev BDM „Concetta“ ali „Del Carso“ – zgodnjeromanska cerkev zgrajena na temeljih anti čne oljarne, v kateri je najden romanski leseni križ, najverjetneje iz 12. stoletja; na sprednji fasadi preslica in 1 zvon 18. - župna cerkev Sv. Petra in Pavla ap. Zgrajena v 17. st. na Gologorica mestu srednjeveškega sakralnega objekta, iz katerega so ohranjeni kamniti reliefi iz l. 1466, enoladijska, z dvema kapelicama, svetiš čem in zakristijo; zvonik lo čen od cerkve, prenovljen 1880., z dvema zvonoma, en zvon je datiran z glagolico 1573.; - cerkev BDM „pri Lokvi“ romanska z gotskimi freskami neznanega mojstra (okoli 1400) in glagolskimi grafiti iz 15.-17. st., na vratih je napis iz l. 1740; na sprednji fasadi preslica z 2 oknoma in 1 zvonom; - cerkev Vseh Svetih na pokopališ ču, na sprednji fasadi preslica in 1 zvon; ima glagolski napis iz 1549. leta, znotraj cerkve so tla starega oltarja

320

19. - župna cerkev Sv. Vida, Modesta in Kresencije iz 1769.-1876., Gra čiš će prenovljena leta 1912, triladijska s svetiš čem, zakristijo in baro čno sprednjo fasado, zvonik iz 13. st. s 3 zvonovi je lo čen od cerkve; ima orgle iz l. 1912; - cerkev BDM „na Placu“ iz 1425., vsebuje bogati leseni retable, ki je premaknjen pri odkrivanju fresk 1978.; na sprednji fasadi preslica in 1 zvon; v cerkvi se nahajajo freske in glagolski grafiti iz 15. st., ob cerkvi prenovljena sodniška miza in ljudske mere izklesane v kamnu 20. - župna cerkev Sv. Andreja ap. iz 16. st., razširjena v 18. st, Gradina prenovljena 1975. ima preslico z 2 oknoma in 1 zvonom (drugi je v zbirki pazinskega muzeja); - cerkev Sv. Mihovila ark. (Kloštar) – ruševine vzporednih cerkva benediktinskega samostana Sv. Mihovila nad Limom – prva zgrajena v 6. st. in dograjena na za četku 11. st., nato dograjena ve čja cerkev. Ima najstarejše ohranjene freske v Istri. V okolici je starohrvaško pokopališ če. Zraven prve cerkve je leta 1002 sv. Romulad, ki je ob časno živel v špilji nad Limskim kanalom, ustanovil samostan kamaldulenskih puš čavnikov. 21. - župna cerkev Imena Marijinega je zgrajena 1774. na mestu Grdoselo ruševine cerkve Matere Božje od Zdravja iz 1680., enoladijska, z zakristijo in oltarjem iz marmorja v baro čnem stilu; zvonik vgrajen v sprednjo fasado cerkve z 2 zvonoma; - cerkev Sv. Križa (Butoniga) – enoladijska romanska cerkev s polkrožno apsido, iz 13.-14. stoletja; na sprednji fasadi je preslica z 2 oknoma in 2 zvonoma; notranjost cerkve je poslikana s freskami okoli 1400, ohranjeni so glagolski grafiti iz 1524. in 1576. Leta 22. - župna cerkev Sv. Jurija zgrajena 1891. leta, enoladijska z Grimalda zakristijo in preslico, vsebuje glagolski napis iz 1551. na škropilnici 23. - župna cerkev Sv. Vida in Modesta zgrajena 1600. na ostankih Grožnjan starejšega objekta, dograjena 1770., enoladijska, v baro čnem stilu, s svetiš čem in zakristijo, zvonik v sklopu cerkve zgrajen 1721. s 3 zvonovi; vsebuje dragocene umetnine ter orgle iz l. 1846 (Girardi); - cerkev Sv. Kuzme in Damjana zgrajena 1554., pregrajena 1834., ima zakristijo, lopico z 2 oknoma in 1 zvonom; notranje stene so poslikane 1989. (Ivan Lovren čić) 24. - župna cerkev Vnebovzetja BDM, baro čna enoladijska, z Hum zakristijo in 5 oltarji, zgrajena 1802. na mestu prejšnje iz 13. st., zvonik iz 1552. je lo čen od cerkve in ima 2 zvonova; na zvoniku so izklesani glagolski napisi; - romanska cerkev Sv. Jeronima (na pokopališ ču) iz 12. st. Vsebuje vredne stenske freske iz 12.-13. st, ki so nastale pod velikim vplivom bizantinskega slikarstva ter glagolske napise iz 1537. in glag. grafite iz 13.-14. st.

321

25. - župna cerkev Sv. Janez Krstnika zgrajena na mestu prejšnje z Kaldir istim imenom, enoladijska s svetiš čem in zakristijo; zvonik s 3 zvonovi je lo čen od cerkve, zgrajen 1916.; - cerkev Svete Trojice zgrajena 1909. na mestu prejšnje cerkve, iz katere je glagolski napis iz 1594. leta 26. - župna cerkev Sv. Silvestra zgrajena 1696. na mestu manjše iz Kanfanar 13. st. , razširjena in posve čena l. 1714, enoladijska s stransko kapelo in zakristijo; zvonik s 3 zvonovi lo čen od cerkve, zgrajen l. 1730; v cerkvi se nahaja prižnica iz 13. st. iz cerkve Sv. Sofije iz Dvigrada z reliefom svetnice s dvema mestoma v rokah; - cerkev Sv. Marije Magdalene iz 13. st ima freske iz 14. st. in glagolske grafite iz 16.-17. st.; - cerkev BDM „od Laku ća“ iz 15. st. Po stenah so freske iz leta 1484 in glagolski grafiti iz 15.-16.st.; - cerkev Sv. Antona, meniha iz 16. st., vsebuje ostanke fresk in glag. grafitov; 27. - župna cerkev Vseh Svetih je zgrajena 1582., razširjena 1840. Karojba in 1913., enoladijska s svetiš čem, dve grbini in zakristijo, zvonik s 3 zvonovi v sklopu cerkve; glavni oltar iz braškega kamna (A. Rukavina 1986), ima orgle iz 1985. leta; - cerkev Sv. Andreja (na pokopališ ču) iz 13. st. Z vgrajenimi ostanki iz 8. st.; na sprednji fasadi preslica z 2 oknoma in 2 zvonoma; 1931. v stenah cerkve in na pokopališ ču so najdeni dragoceni kamni, ki so preneseni v Motovunski lapidarij; 28. - župna cerkev Sv. Sabe, enoladijska z dvema stranskima Kaštel kapelama in zakristijo, današnji videz je iz leta 1869, ko je bila prenovljena, dragocen inventar so leseni kipi BDM in svetnikov ter lesena prižnica; zvonik z 2 zvonoma je lo čen od cerkve in zgrajen l. 1869. Župni arhiv vsebuje matične knjige z glagolskimi vpisi iz 1638. 29. - župna cerkev Sv. Petra in Pavla zgrajena 1787. na mestu Kringa prejšnje in manjše, prenovljena 1882.. enoladijska s 4 kapelami in zakristijo, vsebuje orgle iz 1912. Zvonik z 2 zvona lo čen od cerkve je zgrajen 1888.; 30. - župna cerkev Sv. Antona, meniha iz 17. st., dvoladijska s Kršan kapelo in zakristijo, ima orgle iz 1911. leta; zvonik iz 1803. je lo čen od cerkve z 1 zvonom; - cerkev Sv. Jakoba (na pokopališ ču) iz 15. st., enoladijska, na sprednji fasadi je preslica in 1 zvon z glagolskim napisom iz l. 1542, na staro ladjo s streho odprte konstrukcije, ki je zgrajena pred l. 1415, je v za četku 19. st. dozidan Štirioglati prezbiterij. V tleh kapele so nadgrobne ploš če iz 15., 16. in 18. st. Na ploš či Julija Kršanskega je izpisan latinski epitaf z gotskimi črkami in letnica 1415. Gotski relief prikazuje družinski grb kršanskega gospodarja.

322

31. - župna cerkev Marijinega rojstva, zgrajena 1336. na ruševinah Labin prejšnje iz 6. st., razširjena in posve čena 1582., triladijska z jonskimi stebri, svetiš čem in zakristijo, oltar vsebuje relikvije Sv. Justa (prenesene iz Rima 1664.); na sprednji fasadi cerkve je kamniti lev Sv. Marka; zvonik z 2 zvonovoma zgrajen 1623. na mestu prejšnje cerkve Sv. Justa 32. - župna cerkev Sv. Janeza Krstnika zgrajena 1736., ve čkrat Labinci dograjena in obogatena z inventarjem iz samostanske cerkve Sv. Mihovila pod Zemljo; zvonik v sklopu cerkve je zgrajen 1837., z gradbenim materialom iz zrušenega benediktinskega samostana, ima 2 zvona; cerkev je triladijska s svetiš čem in zakristijo in 5 marmornimi oltarji; kor z ostanki orgel, ki so bile sem prenesene iz Božjega Polja, na katerih piše „Carolus de Beni Veronensis“ (17. st.), na vratih orgel so na obeh straneh lepe slike neznanega avtorja; - cerkev Svete Trojice je zgrajena v 13. st., prenovljena 1623., na sprednji fasadi je preslica brez zvona; notranje stene so poslikane s freskami v 15. st., zidani oltar z marmornim retablom in palo Svete Trojice (Corner 1857.) 33. - župna cerkev Sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile je znova Laniš će zgrajena 1927. na mestu prejšnje iz 1609.; zvonik s 3 zvonovi je vgrajen v cerkev, triladijska s svetiš čem in zakristijo, glavni oltar s tabernakulom je iz prejšnje cerkve; v cerkvi se hranijo kakovostni beneški sve čniki in tri srebrne kadilnice iz 17.-18. st. ter lesen gotski križ iz 14.-15. st. 34. - župna cerkev Sv. Mohorja in Fortunata je zgrajena 1606., Lindar razširjena 1781. in 1860.; triladijska v neoromanskem slogu s svetiš čem in zakristijo; vsebuje glagolski napis iz 1607. leta; zvonik lo čen od cerkve s 3 zvonovi, zgrajen 1906.; orgle iz 1918.; - cerkev Sv. Sebastijana z glagolskim napisom iz 1559.; na sprednji fasadi preslica brez zvona; - cerkev Sv. Katarine je enoladijska, zgrajena konec 14. st. , paralelogramskega tlorisa z gotsko streho, vsebuje fresko „Živi križ“ (poznogotski simboli čni prikaz odkupa), je datirana z glagolskim napisom v 1409. leto ter glagolski grafiti iz 15.-16. st.; na sprednji fasadi preslica brez zvona; - cerkev Sv. Martina (na pokopališ ču) z glagolskim napisom iz 1588. leta; - cerkev Sv. Marije Magdalene iz 13. st., stene poslikane s starimi slikami, vsebuje glagolske grafite iz 15.-16. st. 35. - cerkev BDM „od Kuj“ zgrajena v 17. st. na mestu prejšnje; na Ližnjan tem mestu je obstajala rimska gospodarska stavba (villa rustica „Cuviae“), od 7. st. v lasti ravenske Cerkve; najdena je starokrš čanska svetilka iz 4. st. s človeško figuro Kristusa – Dobrega pastirja; pod tlemi je odkrit rimski mozaik, tla so postekljena pri prenavljanju cerkve 1997.-1998.

323

36. - župna cerkev Sv. Flora, enoladijska z zakristijo; prenovljena Loborika 1845., ima preslico in 2 zvona, eden iz 1587. je v zbirki zvonov pazinskega muzeja, drugi pa je iz 1497. in je posojen župniji Munti ć; na zunanji steni cerkve je vzidan predromanski relief angela (simbol evangelista Mateja), ki je z Janezovim orlom (v steni vaške hiše) in z Markovim levom (v Lapidariju pri Sv. Fran čišku v Pulju) tvoril eno celoto; najdbe pleterne skulpture se hranijo v Arheološkem muzeju v Puli; V gozdu zraven Loborike so ruševine zgodnje srednjeveškega naselja in predromanske cerkve 37. - župna cerkev Sv. Lovre, enoladijska s svetiš čem in zakristijo, Lovre čica zgrajena 1879. na mestu prejšnje; zvonik s 2 zvonovoma lo čen od cerkve zgrajen 1893.; orgle iz 1733. 38. - župna cerkev BDM od Snega, enoladijska s zakristijo; na Materada sprednji fasadi preslica z 2 oknoma; zgrajena 1664. na mestu prejšnje, od koder so tudi glagolski napisi iz 1531. in 1535., ki se hranijo v zakristiji; cerkev je prenovljena in podaljšana 1941.; zvonik lo čen od cerkve s 3 zvonovi zgrajen 1940., nedokon čan 39. - župna cerkev Sv. Štefana zgrajena na mestu prejšnje med Motovun letoma 1580 in 1614; triladijska z zvišanim svetiš čem in zakristijami; vsebuje dragocen inventar ter orgle iz 18. st. (G. Callido); zvonik-stolp lo čen od cerkve zgrajen v 13. st., ima 2 zvonova 40. - župna cerkev Sv. Pelagija zgrajena v 11. st., prenovljena v 18. Novigrad st., do 1828. je bila prestolna cerkev Novigrajske škofije; triladijska s svetiš čem, korom, kripto in zakristijo; pod svetiš čem cerkve se nahaja triladijska romanska kripta s navzkrižnimi oboki na stebrih, v kripti so ohranjeni ostanki iz 8.- 9. st. in marmorni sarkofag iz 1146. z relikvijami Sv. Pelagija; orgle so postavljene 1936. leta; zvonik lo čen od cerkve zgrajen 1883., ima 2 zvonova 41. - župna cerkev Sv. Jurija zgrajena 1517. leta na mestu prejšnje, Oprtalj triladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje Callidove orgle iz 18. st.; zvonik lo čen od cerkve, zgrajen v 16. st. s 3 zvonovi; - cerkev BDM zgrajena 1479. leta, na sprednji fasadi preslica in 1 zvon, vsebuje freske iz 15. st. in glagolske grafite iz 16. in 17. st. 42. - cerkev Sv. Vida (na pokopališ ču) zgrajena 1461. , na sprednji Paz fasadi preslica s 4 okni in 1 zvonom; vsebuje sarkofag z datumom iz 1570. leta, glagolske napise iz 1461. in 1604. leta ter glagolske grafite iz 15. in 16. st. 43. - župna cerkev Sv. Miklavža zgrajena 1266., ve čkrat razširjena Pazin in prenovljena; triladijska s svetiš čem in zakristijo; v svetiš ču so freske iz l. 1470 ter glagolski grafiti iz 16. st.; V cerkvi se nahajajo Callidove orgle iz 1780. leta; zvonik lo čen od cerkve zgrajen v 18. st. z 2 zvonoma

324

44. - župna cerkev Oznanjenja BDM, nekdanja katedrala, zgrajena Pi ćan na mestu prejšnje cerkve od 1606. do 1771. leta; triladijska, s svetiš čem in zakristijo, orgle iz 19. st. postavljene 1931., pri restavraciji 1876. so obdržani 3 registri od prvih iz 1727. leta.; zvonik lo čen od cerkve, zgrajen 1872., z 2 zvonoma; - cerkev Sv. Mihovila (na starem pokopališ ču) romanska cerkev s freskami iz prve polovice 15. st. in glagolskimi grafiti iz 15.-16. st.; na sprednji fasadi 45. - župna cerkev BDM zgrajena 1474., ve čkrat prenovljena, Plomin prenovljena 1985.; enoladijska s svetiš čem in zakristijo; ima vrata in okna v gotskem stilu; na kamniti kustodiji je glagolski datum 1499.; 1994. leta so odkrite dragocene stenske freske z glagolskimi napisi; orgle iz 1911. leta; zvonik v sklopu cerkve z 2 zvonovoma; - cerkev Sv. Jurija zgrajena v 11. st., vsebuje latinski in glagolski datum 1524; na zahodni fasadi je dograjen romanski zvonik z 1 zvonom 46. - župna cerkev Vnebovzetja BDM – Evfrazijeva bazilika, Pore č katedrala, zborna in župna cerkev – zgrajena v 6. st. na mestu dveh prejšnjih; bazilikalnega sloga, triladijska z atrijem, svetiš čem, apsidami, tremi stranskimi kapelami (kapela Svetega Križa, kapela Srca in kapela BDM) in zakristijo; okrašena je s prelepimi mozaiki; ve čkrat prenovljena in restavrirana; v sklopu cerkve se nahaja oktogonalna krstilnica iz 6. st., oltar proti vernikom s ciborijem iz 1277. Z renesan čnimi pozla čenim antipendijem; razglašena za spomenik kulture ni čte kategorije skupaj s krstilnico, Maurovim oratorijem in Cellom Trihorom; celoten kompleks Evfrazijane je pod zaš čito UNESCO-a od 05.12.1997.; zvonik lo čen od cerkve zraven starokrš čanske krstilnice je zgrajen 1522., s 4 zvona, - cerkev Matere Božje od Angelov zgrajena 1746. leta, enoladijska s svetiš čem, apsido, kupolo in zakristijo; orgle iz 1924. leta so v cerkev prenesene iz bazilike; zvonik v sklopu cerkve z 1 zvonom 47. - cerkev matere Božje z Morja – nekdanja mornariška cerkev – Pulj zgrajena 1898. leta, triladijska z apsido, svetiš čem, kripto in zakristijo; v apsidi in na zunanjih stenah so mozaiki; zvonik v sklopu cerkve s 5 zvonovi; - cerkev Vnebovzetja BDM – katedrala – triladijska, bazilikalnega sloga z zakristijo; na mestu današnje cerkve je obstajala bazilika v 4.-5. st., v pravo katedralo je zrasla 857. (zrušili so jo Bene čani 1212.); današnja cerkev se je gradila v obdobju od 1417-1451; ve čkrat prenovljena; zvonik lo čen od cerkve, zgrajen 1707. leta zraven ruševin starejšega, ima 3 zvonove; - cerkev Sv. Fran čiška Asiškega zgrajena v 14. st. iz klesanega kamna; romansko-gotska cerkev s triapsidnim svetiš čem in

325 razkošnim portalom; v cerkvi se nahaja t. i. poliptih Jabova iz Pulja iz druge polovice 15. st.; na sprednji fasadi preslica z 1 zvonom; - cerkev Sv. Marije Formoze – bazilika zgrajena okoli 550. leta na ruševinah Minervinega templja; vsebuje le ostanke in restavrirano desno kapelo; - cerkev Sv. Antona Padovanskega zgrajena 1931. leta; triladijska s svetiš čem, apsido in zakristijo; vsebuje orgle iz 1961. leta; triumfalni lok je poslikal akademski slikar A. Peruško, svetiš če je z mozaikom prekril umetnik Botteri; zvonik s 5 zvonovi v sklopu cerkve zgrajen 1932. leta. 48. - cerkev Sv. Miklavža (na pokopališ ču), enoladijska romanska Rakotule cerkev z vpisano apsido; Zgrajena v 14. st.; na stenah starejšega dela cerkve se nahajajo freske dveh italijanskih mojstrov iz polovice 14. st.; cerkev vsebuje tudi glagolske grafite iz 15.-16. st.; na sprednji fasadi preslica z 2 zvonoma 49. - župna cerkev Sv. Bartola, ki je po glagolskem napisu Ro č zgrajena 1492. leta na mestu prejšnje; triladijska z gotskim svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1907. leta; zvonik z 2 zvonoma zgrajen ob cerkvi l. 1676; - cerkev Sv. Antona meniha iz 12. st.; na posve čenem križu je vpisan glagolski abecedarij iz 12. st.; vsebuje freske iz 14. st. in glagolske grafite iz 15. st.; na sprednji fasadi preslica brez zvona 50. - župna cerkev Sv. Jurija in Sv. Evfemije zgrajena na mestu Rovinj prejšnjih 1725.-1736. leta; vsebuje orgle iz 1754. leta; zvonik v sklopu cerkve zgrajen 1677. leta, ima 1 zvon, na zvoniku je bakreni kip Sv. Evfemije iz 1758. leta. 51. - župna cerkev Sv. Mateja zgrajena 1870. na mestu prejšnje, ki Slum se omenja 1580. in iz katere je glagolski datum 1555; enoladijska s zakristijo in gotskim svetiš čem z rebrastim obokom; 1996. leta so bile v svetiš ču odkrite freske iz 16. st.; zvonik z 1 zvonom (drugo je v pazinskem muzeju) 52. - župna cerkev Sv. Martina zgrajena v 11. st.; triladijska s 3 Sv. Lovre č apsidami, bazilikalnega sloga z ograjenim svetiš čem in Pazenati čki zakristijo; vsebuje orgle iz 1735. leta; zvonik s 2 zvona lo čen od cerkve zgrajen v 11. st.; - cerkev Sv. Blaža zgrajena v 15. st.; vsebuje freske iz 16. st.; ima gotski obok in na tleh dve nadgrobni ploš či; na sprednji fasadi preslica brez zvona 53. - župna cerkev Sv. Petera in Pavla je zgrajena na mestu stare Sveti Petar benediktinske cerkve iz 1134. leta, v 17. st. jo je v baro čnem u Šumi slogu za čel graditi Šimun Bratuli ć; enoladijska s 4 kapelami, sveti čtem in zakristijo; v bogat inventar sodijo tudi lepo izrezljani oltarji iz 17. st. in baro čne orgle iz 18. st. (Janez Juraj Eisl); zvonik z renesan čnimi obelžji je vgrajen v sprednjo fasado cerkve, ima 2 zvonova 54. - župna cerkev Vnebovzetja BDM je zgrajena v začetku 16. st.; Svetvin čenat enoladijska, s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1912.

326 leta; zvonik s 3 zvonovi v sklopu cerkve; - cerkev Sv. Katarine je gotska cerkev iz 15. st.; vsebuje stenske slikarije iz 15. st. ter glagolske grafite iz 15.-16. st.; na sprednji fasadi preslica s 1 zvonom 55. - župna cerkev Sv. Martina je zgrajena l. 1800. na mestu Tar prejšnje iz 14. st.; enoladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 19. st.; zvonik v sklopu cerkve z 2 zvonoma 56. - župna cerkev Sv. Šimuna in Jude je zgrajena 1773. leta; Tinjan enoladijska s svetišem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1868. leta; zvonik lo čen od cerkve z 2 zvonoma, zgrajen 1762. leta. 57. - župna cerkev BDM Sv. Rožnega venca je zgrajena 1897. leta; Trviž triladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1911. leta; zvonik lo čen od cerkve, zgrajen 1896., s 3 zvonovi; - cerkev Sv. Petra (stara župna cerkev) enoladijska, ve čkrat dozidana, najstarejši deli iz 12. st.; vsebuje ostanke fresk, poslikan leseni strop ter glagolski napis iz 1553.; na sprednji fasadi preslica 58. - župna cerkev Vnebovzetja BDM je zgrajena leta 1757 na Umag mestu prejšnje cerkve; enoladijska s 6 vdolbinami, svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1776.; zvonik, lo čen od cerkve, z 2 zvonoma, je zgrajen v 15. st., prenovljen 1691. leta 59. - župna cerkev Sv. Kvirika in Julite je zgrajena na mestu Višnjan prejšnje 1833. leta; enoladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1870.; zvonik je lo čen od cerkve, z 2 zvonoma, je zgrajen 1772. leta; - cerkev Sv. Antona iz 15. st.; vsebuje glagolski napis iz 1550. in glagolske grafite iz 16.-17. st.; na sprednji fasadi preslica 60. - župna cerkev Sv. Jeronima je zgrajena 1837. leta na mestu Vižinada prejšnje; enoladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz 1870.; zvonik s 3 zvonovi lo čen od cerkve; - cerkev Sv. Barnabe (nekdanja župna cerkev) iz 13. st; na sprednji fasadi preslica; vsebuje stenske slike iz 15. st. in glagolske grafite iz 15.-17. st. 61. - župna cerkev Sv. Blaža je zgrajena na mestu prejšnje v Vodnjan obdobju od 1760. do 1850.; triladijska s kupolo, svetiš čem, zakristijo in razstavnim prostorom; vsebuje orgle iz 1934. leta; zvonik z 1 zvonom, lo čen od cerkve in zgrajen 1815., dokon čan 1882. leta; - cerkev Sv. Nedelje z glagolskim napisom iz 1490.; - cerkev Sv. Foške triladijska predromanska bazilika iz 17. st. s freskami iz 11.-12. st.; na sprednji fasadi preslica in 1 zvon; - cerkev Sv. Fran čiška Asiškega je enoladijska romanska cerkev s polkrožno apsido, z ostanki fresk iz 12. stoletja 62. - župna cerkev Sv. Petra in Pavla je dograjena l. 1832. na tisto Vranja iz 15. st, iz katere so tudi freske iz l. 1470 in glagolski grafiti iz 15.-17. st.; porušena je bila l. 1944 in prenovljena l. 1959 in 1997; na stenah so ohranjene freske poznogotskega istrskega mojstra iz obdobja okoli 1470.; zvonik z 1 zvonom, dograjen k cerkvi 1900. leta.

327

63. - župna cerkev Marijina Vnebovzetja je zgrajena 1231. leta, Vrh ve čkrat prenovljena; enoladijska s svetiš čem in zakristijo; v cerkvi se nahaja kamnita figuralno okrašena kustodija iz 1463. z glagolskim napisom ter škropilnica z glagolskim datumom 1555.; zvonik z 2 zvonoma je lo čen od cerkve in zgrajen l. 1904; - cerkev Sv. Petra z glagolskim napisom iz 1557. leta. 64. - župna cerkev Sv. Mihovila je zgrajena l.1900 na mestu stare Zamask gotske kapele iz 1178., iz katere je tudi glagolski napis iz 1576. leta; enoladijska s svetiš čem; zvonik s 3 zvonovi je lo čen od cerkve in zgrajen 1821. leta; - cerkev Sv. Marije Magdalene s stenskimi slikami iz l. 1400 in glagolskimi grafiti iz 15. stoletja. 65. - župna cerkev Rojstva BDM je zgrajena v 18. st. na mestu Zare čje starejše cerkve, iz katere je glagolski napis iz l. 1475; enoladijska z 2 kapelama, svetiš čem, zakristijo in preslico z 2 zvonoma nad svetiš čem 66. - župna cerkev Rojstva BDM je zgrajena 1794. leta; baro čna, Završje enoladijska s svetiš čem in zakristijo; vsebuje orgle iz l. 1740, ki so bile 1986. prenovljene; ima preslico z 2 zvonoma; - cerkev Sv. Prima in Felicijana (na pokopališ ču) romanska kapela z gotskimi stenskimi slikarijami iz 15. stoletja. 67. - župna cerkev Sv. Jurija je bila razširjena l. 1582, o čemer Zrenj pri ča glagolski napis, odkrit ob prenavljanju 1582.; dvoladijska romanska cerkev s svetiš čem in zakristijo; zvonik je lo čen od cerkve in zgrajen l. 1881, z 2 zvonoma 68. - župna cerkev Sv. Mihovila je zgrajena med letoma 1625 in Žminj 1718 na mestu tiste iz 12. st.; baro čna enoladijska cerkev s svetiš čem, sedmimi kapelami in zakristijo; v cerkvi je dragocen baro čni inventar – prižnica in marmorni oltarji s slikami beneške šole iz 17. in 18. st. ter lesena izrezljana oltarna pala iz za četka 17. st.; v cerkvi se nahajajo orgle iz l. 1906; zvonik z 2 zvonoma je v sklopu cerkve; - cerkev Sv. Antona meniha iz l. 1381 (mojster Armirigus) s kakovostnimi, a zelo poškodovanimi slikami neznanega avtorja s konca 14. st. ter glagolskimi grafiti iz 15.-16. stoletja; - cerkev Svete Trojice s poškodovanimi stenskimi slikami iz 1471. leta ter glagolskimi grafiti iz 15.-16. stoletja.

328 Priloga št. 26: Seznam institucij, ki se ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo v Istrski županiji

Institucije, ki organizirajo Društva, ki se ukvarjajo MESTA št. glasbene dogodke z glasbo 1. Buje POU Buje Vokalna skupina "Romansa" ZT Buje Umetniška delavnica "Kornarija" ZT Kaštel KUD "Bratstvo" Maruši ći ZT Krasica ZT Buje – Godba ZT Momjan KUD "Lipa" Kaštel 2. Buzet POU „Augustin Vivoda“ Buzet Glasbeno društvo "Sokol" Buzet KUD „Istarski željezni čar“ Ro č KUD „Sloga“ Sv. Martin Društvo Mali veliki mikrofon 3. Labin POU Labin Otroški pevski zbor „Labinski mališani“ ZT „Giuseppina Martinuzzi“ Glasbeno scenski studio „Siribico blu“ Hrvaško društvo kitaristov Godba Labin MPZ ZT Giuseppina Martinuzzi Pevski zbor Mornica 4. Novigrad ZT Novigrad ZT Novigrad KČS za glasbo Novigrad PZ „Lavanda“ KUD Novigrad-Cittanova 5. Pazin POU v Pazinu MPZ "Roženice" ZT Pazin ZT Pazin Folklorno društvo Pazin 6. Pore č POU Pore č Društvo Musicae Histriae ZT Pore č 7. Pulj INK Pula Društvo art & music ZT Pula Društvo „Rondo Histriae“ KUD - SAC "Lino Mariani" KUD "Matko Brajša - Rašan" KUD "Uljanik" OKUD "Istra" Pihalni orkester Mesta Pulj Istrska glasbena scena mladih ZT Pula – Arena International 8. Rovinj POU mesta Rovinj - Rovigno HKUD „Franjo Glavini ć" Rovinj ZT Rovinj-Rovigno KUD „Marco Garbin" Rovinj KUD „Stjepan Žiža" Rovinjsko Selo Komorni zbor „Rubino" Rovinj Godba mesta Rovinj 9. Umag POU "Ante Babi ć" Umag Klapa Lungomare ZT "Fulvio Tomizza" Umag MPZ "Vox Siparis" ZT Babi ći-Lovre čica Pihalni orkester "Naša Sloga" Babi ći ZT Materada Folklorno društvo Umag Mešani pevski zbor „Korona“ 10. Vodnjan ZT Vodnjan ZT Vodnjan ZT Galižana ZT Galižana KUD „Vodnjan“ Društvo perojskih Crnogorcev „Peroj 1657“ Vir: lastno raziskovanje.

329 Priloga št. 27: Izbor poletnih glasbenih dogajanj v Istri 2008

Datum Mesto Ura Prostor Manifestacija Opis Tekmovanje v pripravi bobi ća, 28.07. Babi ći Fešta od bobi ća (Zabava bobi ća) tradicionalne istrske jedi Cerkev Matere Božje Zvezde 14.07. Banjole 21.30 Morja Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Cerkev Matere Božje Zvezde 30.07. Banjole 21.30 Morja Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Cerkev Matere Božje Zvezde 20.08. Banjole 21.00 Morja Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Cerkev Matere Božje Zvezde 25.08. Banjole 21.00 Morja Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Cerkev Matere Božje Zvezde 30.08. Banjole 21.00 Morja Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Revija ljudske glasbe in plesov s 05.07. Barban 20.00 podro čja Pulja Tradicijska manifestacija Zasvirimo u Barbanu (Zaigrajmo v 19.07. Barban 20.00 Barbanu) 7. sre čanje harmonikarjev 15.08.- Trka na prstenac (tradicijska igra s 17.08. Barban 17.00 konji) Tradicijska igra 12.07. Brijuni Histria festival: ve čer šansonov Solisti čni koncert 23.07. Brijuni Histria festival: Kvartet Rucner Koncert klasi čne glasbe 01.09. Buje Župna cerkev sv. Servola Dnevi orgelj v Istri Glasbena manifestacija 01.09. Buje 19.30 Župna cerkev sv. Servola Andrea Antico da Montona 3. mednarodno tekmovanje v igranju orgel 01.07. Buzet 21.00 Krajevni muzej Vintage Classics Koncert klasi čne glasbe 09.08. Buzet Trg Fontana Revija ljudske glasbe in plesov Istre Glasbena manifestacija 12.00- 14.09. Buzet 24.00 Stari grad Subotina po starinski Ljudska veselica 28.07. Dajla 21.00 Cerkev sv. Ivana Predrag Mari ć Koncert – kitara 01.07.- 20.00- 31.08. Fažana 24.00 Riva Tradicijski ve čeri ob sredah in sobotah 01.07.- 21.00- 31.08. Fažana 24.00 Riva Ribiški ve čeri ob petkih 07.07. Fažana 21.30 Cerkev sv. Kuzme in Damjana Fažanski sutoni (Fažanski somraki) Koncert klasi čne glasbe 12.07. Fažana 21.00 Riva Royal College Youth Wind Band Koncert klasi čne in revijalne glasbe 21.07. Fažana 21.30 Cerkev sv. Kuzme in Damjana Fažanski sutoni Koncert klasi čne glasbe 31.07. Fažana 21.30 Cerkev sv. Kuzme in Damjana Komorni ansambel Vivaldi Koncert klasi čne glasbe 01.07.- 20.00.- 31.08. Fažana 24.00. Riva Tradicijski ve čeri ob sredah in sobotah 01.07.- 21.00.- 31.08. Fažana 24.00. Riva Ribiški ve čeri ob petkih 01.09. Fažana Cerkev sv. Kuzme in Damjana Fažanski sutoni (Fažanski somraki) Koncert klasi čne glasbe 04.08. Fažana 21.30 Cerkev sv. Kuzme in Damjana Fažanski sutoni (Fažanski somraki) Koncert klasi čne glasbe 18.08. Fažana 21.30 Cerkev sv. Kuzme in Damjana Fažanski sutoni (Fažanski somraki) Koncert klasi čne glasbe 02.07. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Koncerti v cerkvi Kruno Mari ć i Boris Doliner 09.07. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Marek Dlugozs Kitarski koncert 16.07. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Hommage a Charlie Chaplin Kitarski koncert 18.07. Funtana Marina Ribiška fešta Ljudska veselica 23.07. Funtana Cerkev sv. Bernarda Koncerti v cerkvi Trio Artexe: Rossini in morje 25.07. Funtana 21.00 Trg sv. Bernarda Istrski ve čer Ljudska veselica 30.07. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Anamarija Lovre čić Harmonikarski koncert 05.09. Funtana 18.00 Marina Ribiška fešta Ljudska veselica 06.08. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Samanta Stell in Ante Radoni ć Koncert flavte in kitare 08.08. Funtana Marina Ribiška fešta (Ribiška zabava) Ljudska veselica 13.08. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Koncerti v cerkvi Godalni kvartet Tiro 14.08. Funtana 21.00 Trg sv. Bernarda Klapski ve čer Glasbena manifestacija 20.08. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Koncerti v cerkvi Omiški baro čni ansambel 27.08. Funtana 21.00 Cerkev sv. Bernarda Koncerti v cerkvi Pro et contra 24.07. Galižana 21.00 Cerkev sv. Justa Duo Balyk Koncert klasi čne glasbe 01.08. Galižana 21.00 Italijanska skupnost Robi Simonelli Koncert za harmoniko 01.07.- 10.07. Grožnjan HGM: te čaj violon čela za otroke Glasbena delavnica 01.07.- HGM: te čaj violine za otroke in 10.07. Grožnjan učitelje Glasbena delavnica 01.07.- 10.07. Grožnjan HGM: te čaj klavirja za otroke Glasbena delavnica 07.07.- 13.07. Grožnjan HGM: mojstrski te čaj violine Glasbena delavnica

331 17.07.- HGM: mojstrski te čaj violine in 24.07. Grožnjan komorne glasbe za godalce Glasbena delavnica 03.08.- 08.08. Grožnjan HGM: mojstrski te čaj petja Glasbena delavnica 04.08.- 08.08. Grožnjan Poletna šola ustne harmonike Glasbena delavnica 11.09.- 14.09. Grožnjan HGM: te čaj klavirja Glasbena delavnica 11.09.- 14.09. Grožnjan HGM: Big Band Frohnleiten Glasbena delavnica 12.08.- HGM: te čaj violine za vse 19.08. Grožnjan generacije Glasbena delavnica 15.05.- 20.09. Grožnjan Grožnjansko glasbeno poletje Te čaji in koncerti klasi čne glasbe 18.08.- 23.08. Grožnjan HGM: Bing Bang Academy Seminar za tolkala 23.08.- HGM: Cantus Ansambl & Delavnica za dirigente, skladatelje in 30.08. Grožnjan Gaudeamus glasbenike 25.08.- 31.08. Grožnjan HGM: mojstrski te čaj flavte Glasbena delavnica 25.08.- 31.08. Grožnjan HGM: te čaj kontrabasa Glasbena delavnica 26.07. Kanfanar Jakovlja Ljudska veselica in revija istrskih volov 02.08.- 19.00- 03.08. Karigador 01.00 Mol Ribiška fešta Ljudska veselica 01.08.- 03.08. Kaštelir Placa Gramperijada Krompirjeva zabava 19.07. Kršan 19.00 Kršanski pir Stari obi čaj: poroka 24.07. Labin 21.00 Cerkev rojstva Bl. Dev. Marije LAR & United Festival Koncert klasi čne glasbe, M. Mrvica 26.07. Labin Dubrova Labinske konti Avtohtona labinska folklora 01.07.- 01.09. Labin Stari grad Labin Art Republika Festival kitar 04.08. Labin 21.00 Cerkev rojstva Bl. Dev. Marije Klasi čno poletje 2008 Stjepan Hauser in Zoltan Peter Klasi čno poletje 2008: Progetto 10.08. Labin 21.00 Cerkev rojstva Bl. Dev. Marije musica Nicola Bulfone in Andrea Rucli 16.08. Labin 20.00 Cerkev rojstva Bl. Dev. Marije Klasi čno poletje 2008 Ediana duo

332 06.07. Maruši ći Piš ćaci i gunjci 3. sre čanje godcev na trad. glasbila SZ Istre 02.07. Medulin 21.30 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 17.07. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 24.07. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 31.07. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 01.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 03.09. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 04.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 06.09. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 07.08. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 10.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 12.09. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert udeležencev seminarja za violino 15.08. Medulin 20.00 Riva Ribiška no č Ljudska veselica 17.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 21.08. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 22.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 28.08. Medulin 21.00 Riva Ribiški ve čer Ljudska veselica 29.08. Medulin 21.00 Cerkev sv. Agneze Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 02.09. Motovun 20.00 Župna cerkev BDM dei Servi Andrea Antico da Montona 3. mednarodno tekmovanje igralcev orgel 09.07. Novigrad 21.00 Cerkev sv. Pelagija Ženski zbor Novigrad-Cittanova Koncert klasi čne glasbe 16.07. Novigrad 21.00 Prehod A. Veneta Ad Libitum Trio - Pulj Koncert harmonika in violina 23.07. Novigrad 21.00 Veliki trg Folklorno društvo Pazin Folklorni nastop 30.07. Novigrad 21.00 Prehod Anguillara Veneta Ad Libitum Trio – Pulj Koncert harmonika in violina 11.08. Novigrad 21.00 Prehod Anguilara Veneta Ženski zbor Novigrad-Cittanova Koncert klasi čne glasbe 12.09.- 14.09. Novigrad Iz istrskega glasbenega zaklada 6. mednarodno muzikološko sre čanje Danijela Perosa in Vesna Ivanovi ć 16.08. Novigrad 21.00 Cerkev sv. Pelagija Ocvirk Koncert klasi čne glasbe Ženski zbor Novigrad in Vox 20.09. Novigrad Cerkev sv. Pelagija Femine Koncert klasi čne glasbe 12.07.- 13.07. Oprtalj Alpe Adria Folk Fest 8. mednarodni festival folklore Pješ č. 04.07. Uvala 21.30 Cerkev sv. Miklavža Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe

333 Pješ č. 21.07. Uvala 21.30 Cerkev sv. Miklavža Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Pješ č. 13.08. Uvala 21.00 Cerkev sv. Miklavža Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe Plomin 08.08. Luka Ribiška fešta Ljudska veselica 16.07. Pomer 21.30 Cerkev Prihoda Matere Božje Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 18.07. Pomer 21.30 Cerkev Prihoda Matere Božje Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 11.08. Pomer 21.00 Cerkev Prihoda Matere Božje Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 11.07. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 15.07. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 18.07. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 22.07. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 25.07. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 27.07.- 17.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Terra Magica Glasbeni festival 01.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 05.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 07.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Terra Magica: Pore č Classics Koncert klasi čne glasbe 08.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 12.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 14.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Terra Magica: Pore č Classics Koncert klasi čne glasbe 15.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 15.08. Pore č Plaža Lotosi Kids Summer Carnival Zabavna manifestacija 16.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Terra Magica: Pore č Classics Koncert klasi čne glasbe 17.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Terra Magica: Pore č Classics Koncert klasi čne glasbe 19.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 27.07.- 17.08. Pore č Evfrazijeva bazilika Terra Magica Glazbeni festival 29.08. Pore č 21.00 Evfrazijeva bazilika Koncerti v Evfrazijani Koncert klasi čne glasbe 09.07. Premantura 21.30 Cerkev sv. Lovre Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 08.08. Premantura 21.00 Cerkev sv. Lovre Medulinsko koncertno poletje Koncert klasi čne glasbe 02.07.- Mednarodna poletna šola 07.07. Pulj Cerkev sv. Fran čiška harmonike Mednarodna poletna šola harmonike

334 Histria festival: Europian Master 05.07. Pulj 21.30 Arena Orchestra Slavnostna otvoritev Histria festivala 19.30- Predstavitev istrske tradicijske 09.07. Pulj 20.30 Forum, Portarata, Giardini dediš čine Promenada po mestnih ulicah 15.07. Pulj 21.00 Forum KUD Uljanik Ve čer folklore 19.30.- Predstavitev istrske tradicijske 23.07. Pulj 20.30 Forum, Portarata, Giardini dediš čine Promenada po mestnih ulicah 30.07.- 06.08. Pulj Circolo Arena International Glasbene delavnice 01.08. Pulj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Puljski glasbeniki Pulju Koncert klasi čne glasbe 03.08.- 05.08. Pulj Circolo Hrvaška glasbena scena mladih Glasbena delavnica Histria Fest.: Labodje jezero & 05.08. Pulj 21.00 Kaštel Shpiel Es Balet 19.00- Predstavitev istrske tradicijske 06.08. Pulj 20.00 Forum, Portarata, Giardini dediš čine Promenada po mestnih ulicah 06.08. Pulj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Ana Vidovi ć Kitarski koncert 07.08. Pulj 21.00 Portarata Čarobna piš čal Mladi glasbeni talenti 12.08. Pulj Katedrala Histria Fest: W. A Mozart: Requiem Koncert klasi čne glasbe 15.09. Pulj 20.00 Cerkev sv. Fran čiška Najlepši zvoki violine Koncert udeležencev seminarja za violino 16.08. Pulj 21.30 Arena Klape v Areni Glasbena manifestacija 19.08. Pulj 20.30 Forum KUD Uljanik Ve čer folklore 19.00.- Predstavitev istrske tradicijske 20.08. Pulj 20.00 Forum, Portarata, Giardini dediš čine Promenada po mestnih ulicah 28.08. Pulj 20.00 Katedrala Organum Histriae Mednarodni festival orgel 10.00- 13.30 / 29.08.- 16.00- 30.08. Pulj 18.30 Katedrala Andrea Antico da Montona 3. mednarodno tekmovanje za igralce orgel 30.07.- 06.08. Pulj Circolo Arena International Glasbene delavnice 09.07. Ro č 21.00 Župna cerkev Ansambel Canticum Koncert klasične glasbe 01.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Baromus: Rovinjski nokturno Festival baro čne glasbe 01.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 02.07. Rovinj 21.00- Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije

335 23.00 03.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Baromus: La Compagnia de´Cantori Festival baro čne glasbe 03.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 04.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Koncertni nastop pianistov Nagrajenci z nagrado Stefano Marizza Baromus: Cissa, zvoki istrske 05.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Atlantide Festival baro čne glasbe 08.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Baromus: Microcosm Concerto Festival baro čne glasbe 08.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 09.07. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 10.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 11.07. Rovinj Trg maršala Tita Ve čer ribiške tradicije Kulturno-zabavne ve čeri 11.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Koncertni nastop pianistov Nagrajenci z nagrado Stefano Marizza 12.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Baromus: Baroque n´jazz Festival baro čne glasbe 15.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 16.07. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 16.07.- 26.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Evfemije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 17.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 22.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 23.07. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 24.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 24.07.- 26.07. Rovinj Trg maršala Tita Sete Sois Sete Luas Mednar. Festival izvajalcev trad. glasbe 25.07. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 29.07. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 30.07. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 30.07. Rovinj 21.00 Fran čiškanski samostan Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 01.08. Rovinj Trg maršala Tita Večer ribiške tradicije Kulturno-zabavne ve čeri 02.09. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Evfemije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe

336 02.09. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 03.08. Rovinj 21.00 Otok sv. Andrije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 21.00- 03.09. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 04.09. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 06.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Evfemije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 21.00- 06.08. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 07.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 09.09. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Evfemije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 09.09. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 10.09. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 11.09. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 12.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 13.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 21.00- 13.08. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 14.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 14.08. Rovinj Cerkev sv. Evfemije Histria fest.: W. A. Mozart: Requiem Koncert klasi čne glasbe 17.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Evfemije Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 19.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 20.08. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 21.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 21.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 26.08. Rovinj 21.00 Cerkev sv. Fran čiška Rovinjski poletni festival Koncert klasi čne glasbe 26.08. Rovinj 20.30 Riva, Spacio Shod batan s ferali Oživljanje tradicije 21.00- 27.08. Rovinj 23.00 Hotel Park, Lungomare Tradicionalni istrski dan Predstavitev istrske tradicije 28.08. Rovinj Trg maršala Tita Ve čer ribiške tradicije Kulturno-zabavne ve čeri 01.08. Savudrija 20.00 Luka Savudrija Ribiška fešta Ljudska veselica 08.08. Savudrija 20.00 Luka Savudrija Ribiška fešta Ljudska veselica 22.08. Savudrija 20.00 Luka Savudrija Ribiška fešta Ljudska veselica

337 03.07. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Kruno Mari ć in Boris Doliner 10.07. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Ivana Marija Vidovi ć 17.07. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Ivan Novinc in Tvrtko Sari ć 24.07. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Ad Gloriam Brass 31.07. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Acco Duo 07.08. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Godalni kvartet Dominant 14.08. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Blanka Tkal čić Breglec in Ronald Braus 28.08. Tar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Nataša Mili ć 09.08. Trget Ribiška ve čer Ljudska veselica 04.08. Trviž Trg Ve čer hrvaških klap Glasbena manifestacija 17.07. Umag 21.00 Župna cerkev Godalni kvintet Koncert klasi čne glasbe 19.07. Umag Trg svobode Bromley Youth Chamber Orchetra Koncert popularne klasike 22.07. Umag Župna cerkev Hirano in Markovi ć Koncert klasi čne glasbe 25.07. Umag 21.00 Trg svobode Ribiška fešta Ljudska veselica Klapa Lungomare in MPZ župne 05.08. Umag 20.00 Župna cerkev cerkve Koncert klasi čne glasbe 12.08. Umag 21.00 Župna cerkev Vladimir in Natalija Balyk Koncert baro čne glasbe 26.08.- 03.09. Umag Organum Histriae Umag 2008. 11. mednarodni festival orgel 05.07. Višnjan Cerkev sv. Kvirika in Julite Koncert mladih opernih pevcev Koncert študentov in u čencev 16.07. Vodnjan 21.00 Cerkev Gospe od Karmela Nikola Glavaš Koncert klasi čne glasbe 21.07. Vodnjan 21.00 Cerkev Gospe od Karmela Alba in Leo Koncert klasi čne glasbe 07.08. Vodnjan 21.00 Cerkev Gospe od Karmela Vedran Arkus Koncert klasi čne glasbe 17.08. Vodnjan 21.00 Cerkev Gospe od Karmela Ana Čui ć Koncert klasi čne glasbe 22.08.- 23.08. Vodnjan Narodni trg Leron 8. mednarodni festival folklore 29.08. Vodnjan 21.00 Cerkev Gospe od Karmela Nataša Mili ć Koncert klasi čne glasbe 01.07. Vrsar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Samanta Stell in Ante Radoni ć 03.07. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Morje in kitare: Russian Evening Kitarski koncert 10.07. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Morje in kitare: Greatest guitar hits Kitarski koncert 15.07. Vrsar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Elda Krajcar Percan in Vedran Vojni ć Morje in kitare: Hommage a Charlie 17.07. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Chaplin Kitarski koncert 24.07. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Morje in kitare: Rossini i more Kitarski koncert 338 25.07. Vrsar 19.00 Riva Ribiška fešta Ljudska veselica 29.07. Vrsar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Trio Com Spirito 07.08. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Morje in kitare: Solo Guitar Evening Kitarski koncert 10.08. Vrsar 21.00 Cerkev sv. Martina Vivaldi: Štirje letni časi Koncert v cerkvi 12.08. Vrsar 21.00 Cerkev sv. Martina Koncerti v cerkvi Mario Perestegi in Božidar Brajkovi ć 14.08. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Morje in kitare: Evening serenada Kitarski koncert 15.08. Vrsar 19.00 Riva Ribiška fešta Ljudska veselica 19.09. Vrsar 19.00 Riva Ribiška fešta Ljudska veselica Lions club Pore č Young Gitarist 21.08. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Price Kitarski koncert Morje in kitare: Spanish Guitar 28.08. Vrsar 21.00 Bazilika sv. Marije z Morja Evening Kitarski koncert 09.08. Zabrežani Sre čanje harmonikarjev Istre Glasbena manifestacija 24.08. Zrenj Armonike u Zrenju 11. mednarodno srečanje harmonikarjev 20.00- 12.07. Žminj 24.00 Kaštel Armonike zad Kaštela Sre čanje harmonikarjev 26.09. Žminj Župna cerkev sv. Mihovila Marija Kuhar Koncert klasi čne glasbe

Vir: Glas Istre , 28. jun. 2008. 1-8. Glas Istre , 1. avg. 2008. 1-15.

339 Priloga št. 28: Besedilo ankete

Anketni list leto 2009

Prosimo Vas za iskrene odgovore, ker bodo podatki, zbrani s pomo čjo tega raziskovanja, uporabljeni za interne potrebe, za pridobivanje podatkov o poznavanju istrskih skladateljev, istrskega glasbenega repertoarja in istrskih glasbenih elementov. Podatki bodo uporabljeni za izdelavo znanstvenega dela. Odgovori se ne bodo zlorabili. /Hvala/ Anketo vrnite osebi, ki Vam jo je vro čila. Zahvaljujemo se za potrpljenje.

Država bivanja:______

Spol: M - Ž

Letnica rojstva:______

Kon čana izobrazba: a) osnovna šola b) srednja šola c) visoka šola d) magisterij ali doktorat e) drugo. Kaj: ______

Ali ste glasbeno izobraženi? Obkrožite:

NE - DA. Koliko let? ______

Koliko časa bivate v Istri?

a) 7 dni b) 7 – 15 dni c) 16 – 30 dni d) 1 – 2 meseca e) Ve č mesecev letno f) živim v Istri

V katerem mestu v Istri bivate:

Kaj ste po poklicu?______

Kakšen je Vaš mese čni dohodek a) do 3.000 kn b) od 3.001 do 4.000 kn c) od 4.001 do 5.000 kn d) od 5.001 do 6.000 kn e) od 6.001 do 7.000 kn f) ve č kot 7.001 kn Mesto izpolnjevanja ankete (obkroži): a) na koncertu b) na ulici c) na delu d) na plaži e) drugo (vpišite kje):

Če anketo izpolnjujete neposredno pred ali po dolo čeni manifestaciji, Vas prosimo, da vpišete: Naziv manifestacije / koncerta: ______

------Mesto / ob čina: ______

Čas izvajanja (dan, datum):

1/ Ali ste zadovoljni s številom klasi čnih koncertov v času poletne, turisti čne sezone (junij-september) v Istri? DA – NE

2/ Ali ste zadovoljni s številom klasi čnih koncertov v zimskih mesecih (oktober-maj) v Istri? DA – NE

3/ Kakšno glasbo najraje poslušate? Obkrožite lahko ve č odgovorov.

a) klasi čno b) ljudsko c) zabavno d) drugo. Katero? ______

4/ Kakšne koncerte imate najraje: a) koncert klap b) zborovsko glasbo c) pop bend d) komorno glasbo e) simfoni čne koncerte f) rock g) etno-glasbe h) „narodnjake“ i) ljudske (tradicijske) glasbe j) drugo.

5/ Obkrožite ali dodajte imena skladateljev iz Istre, ki jih poznate: k) Dario Bassanese, l) Massimo Brajkovi ć m) Franci Blaškovi ć n) ðeni Dekleva-Radakovi ć, o) Branko Okmaca, p) Nello Milotti,

341 q) Bruno Krajcar, r) Tamara Obrovac, s) Edi Maružin, t) Bashkim Shehu u) ______

6/ Prosim, obkrožite na to čkovni liniji glede na pogostost dogodkov. (1- najmanj pogosto, 5- najbolj pogosto) Število koncertov v poletnih mesecih 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Število koncertov v zimskih mesecih 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Pogostost koncertov klasi čne glasbe pozimi 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Pogostost koncertov klasi čne glasbe poleti 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Vaša udeležba na koncertih klasi čne glasbe 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Zastopanost istrskih skladateljev na repertoarju koncertov klasi čne glasbe 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Število del istrskih skladateljev na koncertih klasi čne glasbe 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Premo čna komercializacija koncertov 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Izgubljanje kulturne dediš čine 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Predstavitev istrskih skladateljev javnosti 1 – 2 – 3 – 4 – 5 Vaše poznavanje istrskih skladateljev 1 – 2 – 3 – 4 – 5

7/ Ali znate (obkrožite): a) peti kakšno istrsko pesem, b) igrati na nekaterega od istrskih instrumentov? Katerega:______c) plesati istrske plese

8/ Ali bi se radi nau čili (obkrožite): a) peti kakšno istrsko pesem, b) igrati na katerega od istrskih instrumentov? Katerega:______c) plesati istrske plese d) me ne zanima

9/ Kaj vam pomeni pojem „istrski skladatelj“? (vpišite z lastnimi besedami): ______

10/ Kdaj ste prvi č slišali za izraz „istrski skladatelj“: a) v šoli b) odkar hodim na po čitnice v Istro c) v tej anketi d) iz časopisov e) nekje drugje. Kje? ______

11/ Ali Vas izraz „istrski skladatelji“ spominja na: a) skladatelje klasi čne glasbe b) skladatelje klasi čne glasbe, ki vsebuje duh istrskega ljudskega melosa c) izvajalce istrske ljudske glasbe d) nekaj drugega. Kaj:______

342

12/ Če ste že kdaj slišali, obkrožite, kje ste slišali glasbeno delo, ki je vsebovalo duh istrskega ljudskega melosa: a) na koncertu v Istri b) na koncertu v R. Hrvaški c) na koncertu zunaj R. Hrvaške d) nikjer

13/ Če ste že slišali glasbeno delo, ki je vsebovalo duh istrskega ljudskega melosa, katere vrste je bilo delo: - vokalno delo - vokalno-instrumentalno delo - instrumentalno delo - nisem slišal/a

14/ Če ste že slišali slišali glasbeno delo „istrskega skladatelja“, obkrožite kje ste ga slišali: a) na koncertu v Istri b) na koncertu v R. Hrvaški c) na koncertu zunaj R. Hrvaške d) nikjer

15/ Katero vrsto glasbenega dela „istrskega skladatelja“ ste slišali, če ste slišali: - vokalno delo - vokalno-instrumentalno delo - instrumentalno delo - nisem slišal/a nobenega dela „istrskega skladatelja“

16/ Ali ste pri poslušanju klasi čne glasbe slišali katerega od istrskih ljudskih instrumentov? a) DA. Katerega: ______b) NE

17/ Definirajte izraz „glasba v duhu istrskega ljudskega melosa“ a) klasi čna glasba, ki vsebuje istrsko lestvico b) klasi čna glasba, ki posnema zvok istrskega dvoglasja c) klasi čna glasba, ki uporablja istrske instrumente d) tradicijska glasba e) zabavna glasba f) nekaj drugega. Kaj:______

18/ Ali bi želeli poslušati ve č skladb istrskih skladateljev? DA – NE

19/ Ali menite, da bi promoviranje glasbe istrskih skladateljev lahko pomagalo pri privabljanju turistov na istrsko podro čje? DA – NE

20/ Ali naj bi in na kakšen na čin država lahko pomagala pri promociji istrske glasbe?

343 Priloga št. 29: Istrska kulturna strategija: Vrednotenje kulture

CILJI: 1. ozaveš čanje o vrednosti kulturne dediš čine in kulture 2. ve čja prepoznavnost sodobnega umetniškega ustvarjanja in ustvarjanja kulturnih delavcev 3. pove čanje stopnje avtonomije kulturnega sistema

NALOGE: 1.1. podpiranje predstavljanja kulturne dediš čine s pomo čjo kompleksnih razstav (in spremljajo čih didakti čnih programov) v državi in tujini ter posebnih založniških projektov (monografije, tematske izdaje, katalogi) 1.2. podpiranje arhitekturnih razstav 1.3. dolo čanje založniških prioritet (t. i. Kapitalnih izdaj) na ravni Županije in usmerjanje človeških in finan čnih resursov pri uresni čevanju teh prednostnih nalog 1.4. ustvarjanje sistema spodbudnih meril za uporabnike/lastnike kulturnih dobrin in za restavratorje, obrtnike in fizi čne osebe, ki negujejo tradicijske in restavratorske spretnosti in znanja 1.5. podpiranje dokumentiranja in digitalizacije arhivskega, knjižnega in muzejskega gradiva ter nepremi čnih kulturnih spomenikov 1.6. podpiranje knjižni čnega fonda knjig v krajinskih zbirkah in v jezikih narodnih manjšin 1.7. podpiranje programov, ki so namenjeni raziskovanju, dokumentiranju, digitalizaciji, arhiviranju in predstavljanju del istrskih umetnikov (skladateljev, pisateljev, itd.) 1.8. podpiranje programov, ki so namenjeni raziskovanju, dokumentiranju, digitalizaciji, arhiviranju in predstavljanju tradicijskih znanj in spretnosti (tradicijska glasba, obrti, gradbeništvo, itd.) 1.9. podpiranje mediacijske vloge kulturnih institucij v sodelovanju z ob činami in mesti 1.10. podpiranje programov socializacije italijanskega jezika v Istri 1.11. odpiranje kulturno-informacijskega centra v Pulju, v katerem bodo na voljo informacije o istrski kulturni dediš čini, projektih in kulturnih manifestacijah 1.12. podpiranje kulturno-umetniškega amaterizma in ustanovitev skupnosti kulturno- umetniških društev istrske županije, in sicer v sodelovanju z ob činami in mesti

2.1. podpiranje ustvarjanja spoštovanja vrednih manifestacij s podro čja sodobne likovne umetnosti, ki bo zbirala in povezovala lokalne in mednarodne umetnike, kustose, kritike in dr. 2.2. podpiranje promocije sodobne istrske umetnosti prek medijev, turisti čne promocije itd.

3.1. ustanovitev sveta za mednarodno kulturno sodelovanje pri Istrski županiji 3.2. ustanovitev sveta za nematerialno dediš čino pri Istrski županiji 3.3. natan čno dolo čiti namen sredstev, ki se podeljujejo prek razpisov za javne potrebe v kulturi (npr. za založništvo, književnost, kulturni amaterizem, itd.) 3.4. vzpostavljanje ve čletne podpore kompleksnim projektom (npr. v založništvu, raziskovanju, itd.) 3.5. uvajanje avtorskih štipendij za umetnike

344 3.6. inicirati zakonske predloge in operativna merila, ki bodo pove čali decentralizacijo kulturnega sektorja in pove čati raven sodelovanja med državnimi, županijskimi in mestnimi inštitucijami in organi, in sicer v sodelovanju s koordinacijo županij in združenjem mest

IZVAJANJE: 1.1. – 1.6. Istrska županija 1.7. Univerza v Pulju 1.8. Etnografski muzej (Center za nematerialno kulturo) 1.9.-1.12. Istrska županija 2. Istrska županija 3. Istrska županija

PRI ČAKOVANI REZULTATI: 1. razvita zavest o zaš čiti kulturne dediš čine v vsakdanjem življenju in ohranjanju znanj in spretnosti, ki temeljijo na kulturni dediščini 2. mo čnejši status umetnosti (umetnikov in drugih kulturnih delavcev) v družbi 3. izboljšane procedure odlo čanja v kulturi in ve čja udeležba kulturnih delavcev v organih odlo čanja

KAZALNIKI: 1. A Število razstav, ki predstavljajo istrsko kulturno dediš čino na problemski in tematski na čin, ter število obiskovalcev na teh razstavah 1. B Objavljanje kapitalnih (enciklopedijskih, monografskih) izdaj o Istri 1. C Število obrtnikov z licenco istrske kakovosti, pove čanje števila naro čil pri teh obrtnikih, število lastnikov kulturnih dobrin, ki so uporabili finan čno podporo 1. D Število digitaliziranih knjig in drugega knjižnega gradiva 1. E Pove čanje števila knjig v krajinskih zbirkah in v jezikih narodnih manjšin 1. F Pove čanje števila objavljenih strokovnih del o istrskih skladateljih, istrski tradicijski glasbi ter pove čanje števila objavljenih zgoš čenk (in drugih oblik predstavljanja) istrske tradicijske glasbe 1. G Pove čani interes za u čenje italijanskega jezika v osnovnih in srednjih šolah 2. A Število člankov (vklju čno z intervjuji z vklju čenimi akterji), ki so objavljeni v specializiranih medijih za sodobno umetnost, število vklju čenih organizacijskih partnerjev (muzeji, organizacije, mediji) 3. A Število omenjenih svetov pri Istrski županiji 3. B Natan čen prikaz finan čnih sredstev (glede na dejavnosti, organizacijsko obliko), ki jih v kulturi podeljuje Istrska županija 3. C obstoj ve čletnih podpor projektom in avtorskih štipendij 3. D Število spodbud (sprememba zakona in pravilnika ter operativnih meril), ki jih je podala Županija, pove čano število uresni čenih sodelovanj med županijskimi inštitucijami in državnimi in mestnimi institucijami

Vir: Istarska županija. Nacrt Istarske kulturne strategije. 2009.

345 Priloga št. 30: Primer koncertnih programov v Novigradu, Pore ču in Taru

346

347

348

349 350 Priloga št. 31: Program Godalnega kvarteta „Cadenza“, 21. julija 2009 v Umagu

351