D n n i n n n St. 13 (1859) Leto XXXVI LnrO delt NOVO MESTO četrtek, jer 28. marca 1985 Cena: 40 din !3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom m .ZASLUGE za n a r o d s s r e b r n im i ža r k i m m L3 YU ISSN 0416-2242 im# 1 Belokranjska f Zaostanek Dolenjske se veča V MUENCHNU SO mladinska akcija P R O S LA V A J RAZGRABILI 40-LETNICE J Medobčinski svet ZSS za Dolenjsko je največ pozornosti posvečal gospodarstvu POSAVSKO letos drugačna OSVOBODITVE V J LONČEVINO — Zaustaviti padanje življenjske ravni in skupne porabe Nič več komandanta — n o v e m m e s t u J BREŽICE — Na medobčinski NOVO M ESTO — Medobčinski svet zveze sindikatov za Dolenjsko, ki bno vprašanje, s katerim se ukvarjajo Glavna interesna dejav NOVO MESTQ — Osred-f gospodarski zbornici Posavja smo se je sestal minuli ponedeljek, seje v preteklem letu ukvarjal predvsem z sindikati, pa je gospodarjenje z nost bo računalništvo nr* n?vomeška oz. dolenjskaj zvedeli, da je razstavljena posav gospodarskimi vprašanji, družbenoekonomskim položajem delavcev, in z družbenimi sredstvi. Kakšna bo rast » ljCC*1(ev ob 40-Ietnici osvo-* ska lončevina. ki jo je po napotkih BELA KRAJINA — Mladinska h izgubarji. V sindikatih so resno prerešetali svojo ustavno funkcijo in vlogo družbenega proizvodu na Dolenjskem'.? i ;' m Ve bo 18. maja v Novem' prof. Miroslava Kuglerja napravil delovna akcija »Bela krajina 85". za ter akcijsko in mobilizacijsko učinkovitost. Če bi bila večja vsaj za pet odstotkov, . — es,u ob osnovni šoli Grm, k i* lončar Franc Kržan, vzbudila ve katero je bilo letos toliko zanimanja, bi bilo moč zaustaviti padanje skupne liko zanimanje obiskovalcev. Zbir ,15 i l M°S' ,me P° 15. udarni d iv iz iji* V uvodni razpravi predsednika tatov gospodarjenju in dosledno vzt porabe in tudi življenjske ravni v da niso mogli ugoditi vsem briga ko so razprodali v dveh dneh, sko jrjri' 1. ? Prireditvi, ki se je bodo* medobčinskega sveta ZSS za Dolenj rajanje pri ciljih dolgoročne gospo- dolenjski regiji, ki nasploh zaostaja. dirjem. bo tokrat nekaj posebnega. raj prehitro, saj so s tem prikrajšali ii|l,. jfžili tudi borci enot, ki so j sko Jožeta Mozetiča je bilo očitno, da Rast industrijske proizvodnje je ma Akcija bo namreč eksperimentalna v kasnejše obiskovalce. Kržanovo borile po Dolenjski, bo* dolenjsko gospodarstvo zaostaja za njša. zaloge so povečujejo, tudi izvoz tem smislu, da vodstvo ne bo več • Na seji so obravnavali tudi IMV lončevino je razstavila obrtna zad upnost borcev 15. d iv iz ije J načrti in za rezultati republike. Seveda je manjši od načrtov. Začenja sc tudi strogo ločeno od brigadirjev, ampak vnostno podelila prapor* in med drugim sprejeli pobude, da ruga Panorama iz Ptuja. Ta je na slabi proizvodni ekonomski in pr akcija -najmanj 22 tisoč dinarjev bo več samouprave. Namesto koman adtnskj pohodni enoti 15.5 se ukrepi družbenega varstva uve ročila že nove pošiljke. Končar oizvodni rezultati vplivajo tudi na O D .- Medtem ko jo ponekod spreje danta bo vodja akcije, brigadirjev pa dejo tudi v delovnih organizacijah Kržan se zdaj lahko uvrsti med izv l lZlJe- Že pred proslavo paj druga področja družbenega življenja. majo in menijo, da je dobra, drugod ne bodo za delo motivirala priznanja, in tozdih. Malo bolj vprašljivo pa oznike. Zveza obrtnih združenj bo , osnovnošolska in srednje-' Prednostne naloge, sindikata so še menijo, da je naravnana k uravnilov temveč zavest, da pomagajo ljudem. je, ali je za vse tak ukrep v resnici poskrbela, da bo za ročno na oh?' • m!ad‘na v novomeških naprej sprotno obravnavanje rezul- Takti med brigadirji ne bo tekmova potreben. Ukrepi bodo uvedeni do ki. Porajajo se tudi vprašanja o razme pravljene izdelke domače obrti c*ni s pohodi pohodnih enot J rju med delovnim in obratovalnim nja, ki se je včasih sprevračalo že kar v 15. aprila.______oproščen prometnega davka in liJsn Za*a vsa pomembnejša* časom. Če bi se delovni čas zmanjšal, rivalstvo. Poleg tega bo novost M DA SEMINAR davka od prodaje proizvodov. “PAinmska obeležja N O B v j ne pa proizvodni, bi bilo mogoče rešiti »Bela krajina X5“ v tem. da bo glavna darske stabilizacije. Sindikat pa se bo Krška davčna uprava bo morala K L U B O V O Z N vprašanje zaposlenosti. interesna dejavnost 'računalništvo, moral zavzeti tudi za znosnejšo rast potemtakem izpeljati ločeno obda Itd - ***«««****««*£ - J PORTOROŽ — Od 15. do 17. mar brigadirji pa bodo pripravili vrsto Člani sveta so sprejeli tudi poročilo včitev za njegove dosedanje izdel ca je bil v Portorožu izobraževalni se cen. ki same po sebi ne rešujejo nič. programov. o delu družbenega pravobranilca sam- ke in za zbirko izdelkov,s katerimi minar za člane klubov O ZN Slovenije. Potrebnega bo več dogovarjan ja in us-* Sicer pa bo okrog 400 brigadirjev iz oupravljanja in predsednika sodišča je popestril ponudbo ljudske obrti. PREMALO Udeležilo se gaje 160 članov iz osnov klajevanja. medobčinski svet pa bo Tolmina. Idrije, Kamnika, Ljubljane združenega dela. Na obe poročili niso Seveda pa pa bo moral Kržan vzg DENARJA nih in srednjih šol ter mentorji in vods imenoval komisijo, ki bo pregledovala —Centra. Ljutomera, Radovljice. imeli pripomb. o jiti še kakega mladega lončarja. tva občinskih centrov O ZN. Poslušali pravilnike o cenah in spremljala izva Ljubljane—Šiške. Radelj ob Dravi, čr^NOMELJ — Te dni poteka v so številna predavanja. Drago Flis je janje zakona o cenah. Drugo pomem J. SIM ČIČ Ormoža. Ptuja in Ljubljane— Bežigra Proer občini javna razprava o govoril o vojni zvezd, Darja Bavdaž o da od 23. junija do 24. avgusta delalo nihd arnu naložb s področja družbe- današnji A friki, boštjan Dežman o ■ m - * . ' izmeno in pol v metliški ter prav toliko : PomoJ-avnost‘. k ijih bodo financirali s mednarodni gospodarski situaciji. v črnomaljski občini. V metliški občini Z (k Sl° krajevnega samoprispevka. kom arJern, zbranim s samoprispev- Iztok Simoniti o mednarodnih orga bodo dokončali vodovod BraSljevica i rali 2slfJ v Prihodnjih petih letih zb- nizacijah, M arko Flisek o PLO, o — Drašiči in rekonstruirali obstoječi narja m'Ejonov dinarjev, največ de- ciprskem problemu pa je govoril višinski vodovod Rajakoviči — Kulja- j šo| Pa bo šlo za utrditev osnovnih Evros Aleksandrou, študent s Cipra. ji. V črnomaljski občini pa bodo gradi Predavanja so bila popestrena s filmi li vodovod v semiški krajevni skupno ' k i ipa c zapisano v osnutku progra- in diapozitivi. sti. B. M. i do|(0al110Pr'sPev'
13 (1859) 28. marca 1985______DOLENJSKI LIST f r ,
IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika PETROL — Obljubljamo, da vsa) 14 dni ne bomo napisali nič slabega0 novomeških prodajalcih bencina Invalidi Fantje so v primerjavi s šentjernejsk0 VEC BOLNIKOV Petrolovo posadko pravi heroji dela- KS Šmihel je še vedno izjema V soboto je na 'črpalki v Šentjerneja ocenjevali V ZDRAVILIŠČA dežural en uslužbenec. Ko so naenkrat pripeljali trije žejni avtomobili. Vse krajevne skupnosti so lani zbrale 85 milijonov din samoprispevka, od tega je NOVO MESTO — Občinska zd svoje delo možak m irno sedel za mizo in zač® zbranih 36 milijonov v mestu — Novi most čez Krko tao! ravstvena skupnost Novo -mesto je šteti denar. Začel je z velikim i bank;"" Letna skupščina Društva morala lani nameniti za zdraviliško ci. nadaljeval s srednjimi. Ko se je j NOVO MESTO — Od I. junija lani poteka na območju novomeške zvezi z gradnjo novega mostu čez invalidov Novo mesto zdravljenje nekaj več kot 31 m ilijonov veliko strastjo lotil še kovancev, jed" občine nov srednjeročni program, za katerega zbirajo samoprispevek (pole Krko V Novem mestu, ker je bilo ob dinarjev ali 5 odstotkov več. kot je bilo avtomobilistov izgubil živce in odpe šolskega) vse krajevne skupnosti z izjemo krajevne skupnosti Šmihel. V referendumu rečeno, da bodo mestne NOVO M ESTO — Čeprav je od us planirano. Zdravniški konziliji so Ijal, najbolj potrpežljivi pa je dočakal. da sta se od nekod pojavila še dva najbolj zaostalih krajih pa prostovoljno plačujejo celo 2 odst. samoprispev krajevne skupnosti združevale del tanovitve Društva invalidov Novo odobrili zdravljenje v zdraviližču črpalkarja. Seveda mislite, da sta & ka, tako 'da so najbolj obremenjeni. sredstev v ta namen. mesto m inilo šele tri leta. ima društvo 1.045 bolnikom iz novomeške občine, takoj postregla. Ne. za začetek s)s danes že 520 članov. Na sobotni letni kar je 18 odst. nad planom, za 17.453 V krajevnih skupnostih Dolž, Mir dum ponoviti, vendar se doslej še niso skupščini v Domu kulture so oednili začela preučevati eno črpalk, kot daj0 Gre pa za gradnjo »z zam ikom - za oskrbnih dni. Od tega je zdravljenje la na peč. Podgrad, Škocjan in Uršna se zganili. prizadevanja društva za čim boljše vidita prvič v življenju. radi trenutno težkih razmer v gospo ni koristilo 995 ljudi. Povprečno so la krajani v tem srednjeročnem obdo življenjske in delovne razmere. Večina BONI — Poročajo, da je akcija 'M bju plačujejo 2-odst. samoprispevek Približno tako so razpravljali člani darstvu. Novi most je tako hud zalo članov (317) je redno zaposlena, zato bolniki preživeli v zdravilišču 16,65 ranja denarja za pomoč lačnim Al' dni. zdravljenje enega bolnika pa je ričanom izredno dobro uspela. Lep0 za potrebe v domačem kraju, v vseh predsedstva občinske konference gaj. da se bo gradnja bržkone vlekla so del nalog društva prenesli v delovne povprečno stalo 32.545 dinarjev. in prav. vendar bi m orali organizator)1 ostalih krajevnih skupnostih pa imajo SZDL, ko so obravnavali lanskoletno čez dve srednjeročni obdobji. Gradnja organizacije. V tem času jim je uspelo poročilo o krajevnem samoprispevku. je nujna, kajti stari kandijski most je ustanoviti štiri aktive invalidov v ve poskrbeti tudi za nekatere malenkost'- uveden 1-odstotni samoprispevek. čeprav so le kozmetične narave. Otro V celoti je bilo zbranih na območju čedalje bolj betežen. Kmalu ga bo čjih delovnih organizacijah, med kate Izjema je. kot že rečeno, Šmihel pri ku si dal za Afričane na primer lO®* občine 84.9 m ilijonov dinarjev, od te potrebno spet popravljati. rim i se je še posebno izkazal aktiv in Novem mestu, kjer so bili na referen validov DO »Novoteks«. Žal še ni us din, iz šole pa je prinesel bon za 20 dim ga v 10 mestnih krajevnih skupnostih dumu proti samoprispevku, a dobi Akcija za novi most je pravzaprav pelo ustanavljanje podobnih aktivov v Več izobraževanja Saj razumeš, da je bonov žara01 vajo sredstva od SIS in druga kot vse 36.4 m ilijonov din. S tem so v krajev že začeta, saj se z elektrogospo krajevnih skupnostih. izredno ugodnega odziva zmanjkal0: nih skupnostih (ob prostovoljnem de darstvom že dogovarjajo za stavbo A li jih je res tako težko" dol iskati j1*1 V društvu je trenutno vključenih le S skupščine obrtnega zd lu) veliko naredili. (nasproti občine) ki jo je potrebno po izumiti kakšno drugo obliko potrdila- 0 Zaenkrat nihče ničesar ne zd 23 članov, mlajših od 30 let. kar je ruženja Novo mesto ki je hkrati tudi stimulacija in tako Predsedstvo SZDL je dalo tudi rušiti že v fazi pripravljalnih del. ružuje, denar ne leži nikjer, dobi razveseljiv podatek, zaskrbljujoče pa zapreti pot govoricam?. odgovor na vse pogostejša vprašanja v je. da je vzrok invalidnosti kar v 17', vajo ga krajevne skupnosti in ga po R. B. NOVO MESTO — 25. marca je bila SM UČANJE — Novomeški obrtni' nesreča pri delu. V tem času je bilo tu skupščina Obrtnega združenja rabljajo za svoje potrebe. Ko bo ki so pred kratkim po pošti prejo1 zelo pomembno tudi delo komisije za Novo mesto, ki združuje 600 rednih izpolnjeno denarno . nakaznico. ,s gradnja mosta aktualna — priča soeialna vprašanja invalidov, ki pa za obrtnikov. Kot najpomembnejšo odl katero naj bi slovenskemu s m u č a n je kujejo, da bo to proti koncu tega Varčujemo na nepravem mestu radi premajhnih finančnih sredstev ni očitev so sprejeli začasni sklep o I- nakazali 5.000 din. Nakaznici sta b]” srednjeročnega obdobja, bodo me mogla reševati gmotnega stanja svojih odstotnem prispevku (pavšalisti K) priloženi dve pogrošni nalepki. 51“ stne krajevne skupnosti več združe Celodnevna šola na ravni leta 1981 članov. Ukrepi najtežje zadenejo prav odst.) iz dohodka obratovalnic, na Venski smučarski trust se očitno vale za most. Gradnja mostu pride invalide. Večina ima najnižje osebne menjenega domačemu združenju za sam sebi že toliko velik, da mu Jc v novi družbeni srednjeročni plan dohodke in pokojnine in jih vsaka redno delo. odveč že najbolj osnovna vljudnost- NOVO MESTO — V sedanjem 199« naj bi bilo v novomeški občini podražitev močno prizadene. Invalidi, Skupščina je začela s kratko Za 5.00(Min bi obrtnik že zaslužil ne občine in nikakor ni res, da bi seji srednjeročnem obdobju, ki se izteka vključenih v tovrstne oblike dela 37 ki so vezani na posebno vozilo, pora slovesnostjo, na kateri se je predsed kaj prijaznih besed, še zlasti, ker je. odpovedali. z letošnjim letom, v novomeški odstotkov oddelkov in 43 odstotkov . bijo mesečno tudi do 80 litrov bencina nik združenja Ivan Kranjc toplo za poslovnem svetu navada, da f občinski izobraževalni skupnosti vseh osnovnošoledv. Če ne bo spet več kot zdravi ljudje, če se hočejo nor hvalil lani upokojenemu obrtniku vljudnost temeljna lastnost prosilce'1’ ostale krajevne skupnosti. To ni naj niso dosegli vseh zastavljenih ciljev prišlo kaj vmes. Ni namreč videti, da malno gibati. Žato so predlagali, naj Vinku Novaku za dolgoletno delo v Morda pa ne gre za prošnjo, m o r d a Je bi uveljavili predlog, po katerem bi del bolj pošteno, posebno še, ker so in uresničili vseh razvojnih možnos nanj bo šlo že kmalu kaj bolje, da bi združenju in njegovih samoupravnih posredi slovenska varianta »Gane prispevka od cene bencina in drugih ti. Referendumski program izg lahko tudi v te. izredno pomembne na organih. sterske kronike«.. Šmihelčani obljubili neuspeli referen- goriv odvojili na račun poednitvegori- radnje šol je bil npr. uresničen le mene dali več denarja. Že sedaj pa so va za gibalno motene invalide. V nadaljevanju so potrdili delovna polovično, stabilizacija z obveznim vse šole (tudi celodnevne) dolžne uva in finančna poročila za preteklo leto. v KAJ BO Z Komisija je finančno pomagala tudi varčevanjem v skupni porabi pa je ja ti vsebinske elemente celodnevne razpravi pa so se najdlje zadržali ob socialno ogroženim invalidom pri MERCATORJEM? med drugim preprečila uresničitev šole v svoje vsakodnevno delo. .letošnjem, delovnem načrtu. Po udeležbi na izletih, srečanjih in kli enoletnem delu združuje v lastnih NOVO MESTO — Celoten zaplet planiranega širjenja programov Z. 1..— D. matskem zdravljenju. J. p. celodnevne osnovne šole in poda prostorih — prvič v zgodovini — so okrog združevanja Mercatorjevega pogoji za delo ugodnejši, so ugotavlja ljšanega bivanja. tozda Standard in Kmetijske zadruge li delegati. V letošnjem planu, ki je Krka. kije bilo lepo zamišljeno in je ob zelo bogato zastavljen, so poudarili Ti programi so ostali na ravni leta drugem neuspelem referendumu v Koristno namenjen denar pomen izobraževanja v raznih oblikah 198L V celodnevno šolo je v občini Mercatorju propadlo, je 21. marca ob dela. Da pa bi ga lahko organizirali, vključenih 56. v podaljšano bivanje pa 2 milijona dinarjev, zbranih od lanske sindikalne čla kot si ga sami želijo, bodo lastno ravnavalo predsedstvo občinskega 20 oddelkov, kar je skupaj 26 stavbo dokončno uredili z učilnico Ena gospa je rekla, da v -Ha*! sindikalnega sveta v Novem mestu. narine, je namenjenih pomoči delavcem odstotkov. Vsi razredi imajo celo vred. Za letošnje delo domačega zd občini na veliko sekajo jabolka, k1 Ocenili so. da posebno v pripravah na dnevno šolo v Dolenjskih Toplicah in NOVO M ESTO — Kot solidarnost porabe. Pomoč je predvidena, če gre ruženja bodo potrebovali okrog 9 mi so jih nekdaj zasadili ob cesta®' drugi referendum vodstvo tozd Stan lijonov dinarjev, za kar bodo sredstva na Prevolah, razredi od prvega do no pomoč pri izrednih dogodkih v za smrt. elementarno nesrečo, smrt Kdo bi si mislil, da bo stara Jug0, dard in sindikat v kolektivu nista izpe- . zbirali po enakem načelu kot v zvezi s petega v Brusnicah, od prvega do družinah, za letovanja in za enkratne ožjih družinskih članov ali težjo slavija skrbela za kurjavo revežev' Ijala dogovorjenih priprav, zlasti ne tem. da gre-zaenkrat le za akontacijo četrtega v Novem mestu na G rm u ter pomoči delavcem / nizkimi osebnimi .invalidnost. obravnave po sindikalnih skupinah. I-odstotnega prispevka. To pa je za od prvega do tretjega v osnovni šoli dohodki je novomeški občinski sindi Predsedstvo občinskih sindikatov pa obrtnika in družbo znatno odrekanje. Katja Rupena v Novem mestu. Poda kalni svet ob zaključnem računu za Prav tako bodo delno krili stroške vztraja na prizadevanjih za združitev* letovanja delavcem in njihovim druži Zanim ivih razprav je bilo več. kaže ljšano bivanje je organizirano za osem leto 1984 namenil 2 milijona dinarjev pa. da v obrtnih delavnicah s sto predvsem zaradi ekonomske upra nam, ki so slabega zdravstvenega sta razredov v Bršljinu. za šest razredov v iz sindikalne članarine. rilnostjo in disciplino nimajo nikakr vičenosti in uresničitve občinskega Šmihelu, za tri razrede v Vavti vasi. za nja. a zaradi slabih socialnih razmer že šnih težav in da se srečujejo tudi z zelo Da bi om ilili stisko, v kateri seje za V času od 14. do 20. marca so. programa o razvoju trgovine v občini. tri leta in več niso mogli na pravi do zanemarljivo fluktuacijo. Osebni do po en razred pa v Stopičah. Šentjerne radi draginje in drugih okoliščin novomeški porodnišnici rodile: Dan pust. Enkratne pomoči pa bodo hodki zaposlenih pri zasebnih obrtni ju in na Malem Slatniku. znašlo bržkone precej zaposlenih v ca Hudak iz Sečjega sela — Mirijo. ■ dodeljevali za nakup ozimnice. Jcu- kih so znatno boljši, kot jih imajo V prihodnjem srednjeročnem obdo novomeški občini, se je sindikat odl Anita Zore i/ Malkovca — Kad1) rjave, šolskih potrebščin in obleke za njihovi kolegi v združenem delu, ven bju do 1990 naj bi po načrtih vse do se očil za pomoč, kolikor dopuščajo fi Antonija Škvarč iz G ornjih Skopic dar je tudi delovni čas dobro De Šolski otroke, ob daljši bolezni delavca, ob Antona. Dragica Šepics Homa daj uvedene oblike celodnevne šole in nančne možnosti. Iz tega sklada bodo izkoriščen. vselitvi v novo stanovanje in v drugih nisa. Irena Vtič iz Brezov ice- -Ju re ttt' podaljšanega bivanja zadržali, širili pa pomoč lahko dobili delavci in njihove ,de program izjemnih okoliščinah. Obrtniki so poudarjali, da želijo Vilma Mihelčič iz D olenje Težke vi naj bi jih v skladu z materialnimi družine, če njihova delovna organiza dobro sodelovanje z občinskimi slu — Majo. Slavica Udovčiz Šentrupep dobro kaže možnostmi, in sicer po letu 19X7. Leta cija ni mogla oblikovati sklada skupne Zaenkrat so pripravili teze za žbami. kar'pa je še odprtih vprašanj, — Andrejo. Irena Blatnik iz KrrncT oblikovanje pravilnika, po katerem jih bodo te dni dokončno razjasnili. NOVO MESTO — Če ne bo še — Lovra. M arija Birsa s Sela pri S*r11 Ker obrtniki znajo ceniti čas, niso ime bistveno slabših gospodarskih bodo upravičencem dodeljevali vse tri — Matjaža.barija Miketič iz Lrn‘ li nobenih »uvodničarjev', ob vnaprej razmer, kot so že, potem bo vrste sindikalne pomoči. Gradivo je mlja — Aleša. M arija Pekolj ^ Prašiči prinašajo izgubo dostavljenih gradivih, razprave pa so verjetno prvič v zgodovini tokra 21. marca obravnavalo predsedstvo Mokronoga — Tadeja. Marjeta bile kratke in jasne, tako da bi setu ra tni referendumski program za občinskega sindikalnega sveta, ni pa gar iz Črnomlja — Valentino. Nevt0' Razkorak med družbeno priznano in proizvodno cionalnosti pri sestankovanju lahko gradnjo šol povsem uresničen. Ta Velše s Sela pri Semiču — ' Nato-( še sprejet pravilnik. mnogi naučili. ko obetavno oceno so dali 22. ceno prašičev je vedno večji in že ogroža poslovanje Vladka Šimee iz Črnom lja — R. B. marca na predsedstvu občinske BAČER Darju Hudorovac iz Lokev — ■ ^ M E T L IK A — Glede na razmere so ga pitanja pri kooperantih. Prireja rino. Stanislava Bolite iz Vinje vas'^ konference SZDL v temeljni zadružni organizaciji govedine sloni v glavnem na doma Andrejo. Darja Pust iz Mokronog0 . Čeprav cene materialov in Kooperacija v metliški Kmetijski zad pridelani krmi. kateri dodajajo mine Katjo, Cirila Brajdič iz Lokev — gradbenih storitev naglo rastejo, rugi s poslovanjem v lanskem letu rale in vitamine, ker gre res za bolj rino. Mihaela Vavpič iz Dolenj* .. jih vedno višji osebni dohodki pre zadovoljni, saj so vse enote TZO . se ekstenzivno, dalj časa trajajoče pi Toplic — Bernardo, Mihaela Strga^. hitevajo. pravv tem pa je skrivnost pravi klavnica, trgovina in kooperaca- tanje. so pa zato stroški manjši. Leskovca — Dušana. Karmen uspeha pri uresničevanju občin ga poslovale pozitivno. Celotni Razveseljivo je. da se stalež živine ne vcc z Mirne — Boruta. Antonija skega programa za izgradnjo šol, prihodek TZO je lani znašal 840 mi zmanjšuje, tako da je v metliški občini iz Dolg* Rake — Stanislavo. TatJ° za katerega občani plačujejo 1- lijonov dinarjev, za poslovni sklad pa okoli 1.600 do 1.7(M) krav in govejih Bcrtole iz Dolenjskih Toplic — bla odstotni šolski samoprispevek. so namenili 23 m ilijonov din. plemenic in okoli 600 pitancev. lijo. Maja Abram iz Brezja — K ^ Medtem ko so lani načrtovali, da Ob združitvi KIT in Mercatorja je Marjeta Ravnikar iz L u t r š k e g a sela bodo zbrali 50 milijonov, din tega Ena največjih težav, ki se tako tekoč prišlo do nekaterih sprememb tudi v deklico. M artina Kosec iz Gorenj \ K samoprispevka, so višji osebni iz dneva v dan še povečuje, je neso metliški zadrugi, tako da se je de Suhadola — deklico, Anica Bij|C g dohodki omogočili, da so zbrali 9 1 razmerje med lastilo ceno prašičev in javnost TZO Kooperacija razširila. Prapreč — deklico. Marija j; milijonov dinarjev. In ker je še iz družbeno priznano ceno. ki je osnova Sedaj spada v okvir TZO tudi lastna Črnomlja — dečka. Migida Pe,rlV a za oblikovanje maloprodajne cene kmetijska proizvodnja, se pravi Gornje Lokvice — deklico. Daf' .. svinine. Že doslej je prašičereja v okvi Poličnik iz Loške vasi — deklico. ^ • Predsedstvo SZDL je poljedelstvo in živinoreja — v ru TZO poslovala z izgubo in prav za Mestnem logu je 120 pitancev v turnu narda Rozman iz Kanižarice odločno zavrnilo glasove in po radi prašičereje je enota kooperacija v su — in servis za popravilo kmetijske deklico. bude, naj bi občinski program zelo težkem položaju. sedaj pa se mehanizacage. Sedaj je v TZO IZ NOVEGA MESTA: Oli'^ spreminjali v korist gradenj šol bojijo, da utegnejo te težave ogroziti zaposlenih 80 ljudi, okoli 600 koope Metelko s Ceste herojev 22 — 5°"J na območju mesta. celo dobro poslovanje celotne TZO. rantov pa redno in z vso svojo pr KONČNO PRAVA POSTAJA — V osnutku programa del iz novega Tatjana Kalčič s Ceste herojev 56' oizvodnjo sodeluje z metliško zadru- samoprispevka je tudi gradnja prepotrebne avtobusne postaje v M etliki, • Jureta. Vanda Župevec s Poti na g o . prejšnjega programa ostalo nepo kajti sedanje zasilno, neurejeno pa tudi nevarno postajališče nikakor ne us rjance 32 — Katjo. Zdenka Kn;i'CJ£t rabljenih 5,6 m ilijonov dinarjev, je • Letos TZO načrtuje gradnjo A. BARTEI..I treza današnjim potrebam. Na Tratah 6 — Tanjo. BrigitaŠerc bil lanski prihodek za gradnjo šol skladišča za kmetijske pridelke in iz Kristanove 30 : Ervina. M n' (z amortizacijo vred) 110 mi Povše iz Lamutove 14 — Majo in lijonov dinarjev. reprodukcijski material v Podze m lju , ki jo odlagajo že več let, stala na Bojovič z Ragovske 9 a — ( Čestitamo! Za dograditev in'posodobitev pa naj bi okoli 40 milijonov di V pripravi je nov samoprispevek osnovne šole Žužemberk je šlo v narjev. V planu imajo tudi nadaljnje preteklem letu 22.X m ilijonov di narjev. slabe 3 milijone dinarjev pa agro in hidromelioracije in koma Z njim bi v bočini zbrali 94,3 milijona din ali 20 odst. vrednosti del za dokumentacijo za gradnjo sacije. M ETLIKA — Z junijem se bo v metliški občini iztekel sedanji samo Sprehod po Metliki osnovne šole na Otočcu, ki je letos narja. za razširitev telefonskega omre na vrsti. Po odštetju bančnih prispevek, še pred tem pa bo referendum za nov samoprispevek v tej belok žja v občini pa 20 milijonov din ali 15 stroškov poslovanja v letu 19X4 je Družbeno priznana cena živih ranjski občini, ki je po tem, koliko časa njeni občani neprekinjeno plačujejo odst. celotne vrednosti. Za oskrbo z IGRALSKA SKUPINA ostalo za letošnja dela 84, 3 m ilijo prašičev je še vedno 162.12 dinarjev za samoprispevek, v Sloveniji prav na vrhu. Izdelali so že osnutek programa vodo (sem so vštete tudi raziskave in ŠKE OSNOVNE šole vadi Kekca. na din. kilogram, proizvodna cena pa se že del, ki naj bi jih v naslednjem petletnem obdobju opravili s pomočjo čistilne naprave) naj bi v tenrobdobju bliža 300 dinarjem za kilogram. M etli tnikom v kulturnem domu Edva^ samoprispevka. skupaj namenili 35 milijonov din. od Kot kažejo zdajšnji izračuni, bo ška klavnica, enota TZO , zakolje na Kardelja. Mlade igralce vadi in letos na voljo za gradnjo šol po leto okoli 9.000 prašičev. Večino jih Po tem osnutku naj bi v tem času s Za gradnjo športne dvorane pri me tega 5 m ilijonov ali 14 odst. iz samo tovarišica Ivanka Rus, kostume J občinskem programu 246 mi dobijo iz farm. v katere je metliška samoprispevkom zbrali blizu 94.3 mi tliški osnovni šoli naj bi iz samo prispevka. Za posodobitev cest Slani bodo sešili v Srednji šoli tekstilne., lijonov dinarjev. Na seji odbora za Kmetijska zadruga vlagala v razši lijona dinarjev. Od tega je predvideno, prispevka ilamenili 17 milijonov di na vas — Radoviča in Drašiči — Kr- meritve v M etliki. Kekca pa b ^ gradnjo šol so predlagali, da bi ta ritev kapacitet: iz Nove Topole kakih da bodo 80 odstotkov namenili zn ure narjev ali 19 odst. vsega potrebnega mačina in za večja vzdrževalna dela gotovo zaigrali še za druge gledale • sredstva v celoti namenili za 4.000, iz Stične približno 2.500 na leto, sničevanje programa del samoprispev denarja. Drugo večje delo iz osnutka predvidevajo v petih letih 58 milijonov sicer ne obiskujejo osnovne šole- gradnjo in dograditev šole na Ot ostalo pa iz organiziranega pitanja na ka. 20 odst. pa za uresničevanje programu je gradnja prepotrebne dinarjev, od tega iz samoprispevka 8 očcu (z oprerho vred). 10 mi območju metliške zadruge, se pravi iz planovkrajevnih skupnosti. Vrednost avtobusne postaje v M etliki, ki naj bi milijonov ali 14 odstotkov. POBUDO JE DALA KRAJEvrJ-f. lijonov din pa bo šlo za pripra ORGANIZACIJA RK. mladi akt'.’ v mini farm na Otoku, v Pravutini in na del, ki naj bi jih po tem osnutku prog stala 30 m ilijonov dinarjev, polovico vljalna dela v Vavti vasi. Če se ne Krasincu. ti RK pa so tisti, ki so jo sprav' je rama v tem obdobju opravili, so oce Tako je že iz osnutka programa del nodo razmere poslabšale lahko v te vsota pii naj bi prispevali iz samo življenje. Gre namreč za zbtf j, jasno, da so se v občini odločili za res Vavti vasi računajo na začetek Poleg prašičev zakoljejo v metliški nili na dobrih 378 milijonov dinarjev, prispevka. Za gradnjo mostu čez La prispevkov za lačne v Afriki. M najnujnejša dela, ki bi jin v tem obdo gradnje jeseni 1986. klavnici od 900 do 1.000 glav goveje tako da sredstva samoprispevka hinjo v Geršičih je iz samoprispevka obiskujejo metliške krajane, jim r0 bju lahko uresničili. R. B. živine na leto, ki pa jo dobijo izključno predstavljajo petino vrednosti načrto predvidenih K) milijonov dinarjev ali gajo, za kaj gre, zato ni nič čudnL? iz lastne proizvodnje in organizirane vanih del. manj kot tretjina vsega potrebnega de A. B. da je akcija iz dneva v dan uspe: .•šneP Črnomaljski drobir
t/iv PEj?A MLADINSKA POl.I- 'U N A SOLA — Pretekli teden so v IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN zaključili mladinsko poli- j ? ™J°, ki jo je redno obiskovalo 31 3gSaleUev. občasno pa še nadaljnjih Dr H -*e 'zredno dobro uspela {in t 1 zaradl tega-ker so ubrali na- Dijaški dom katerim so mlade pritegnili v raz- Moka — glavni krivec za slab kruh Slaba izolacija ,Ve'k jv se je pokazalo, da črno- dočakal šn a mJadinci niso ravno ravnodu- Izkušnje iz kurjenja 1 do težav v naši družbi. Predvsem Poleg tega v črnomaljski Pekarni navajajo tudi iztrošene stroje, pomanjkanje prenovo P°kazalo to, da bi organizator ______prostora, premalo kvalificiranih pekov — Odnosi se urejajo______RIBNICA — Lado Orel, pred ra| ,lnska konferenca ZSMS — mo- sednik kurilnega odbora na Trgu Denar prispevala repu _r. P o v i t i več javnih tribun, raz- ČRNOM ELJ — Na predlog^črnomaljskega in novomeškega izvršnega kruh lahko Se boljši, kot glavnega Veljka Vlahoviča v Ribnici, je jji v’ . j.er bj prišli do besede mladi in sveta je bil lani maja V tozdu Žito Novo mesto sprejet ukrep družbenega krivca za slabšo kvaliteto pa navajajo povedal, s kakšnimi težavami so se bliška izobraževalna sku J r jih bili pripravljeni poslušati in varstva,predvsem zaradi motenj v samoupravnih odnosih v eni od treh enot moko, ki jo lahko delno izboljšajo z otepali v tej kurilni sezoni in kako pnost J,m odgovarjati starejši. tozda, v črnom aljski Pekarni. Čeprav so bile m otnje tudi v novomeški enoti, mešanjem, sicer pa ni upanja, da bi do so jih reševali: ČRNOM ELJ — Predvidoma maja NUSpELI TUDI KULTURNIKI — pa je bilo najhuje prav v Črnomlju, kjer so jim očitali kršitev samoupravnih bili moko bistveno boljše kakovosti. Letos je bila pri nas kurjava bodo v Črnomlju začeli adaptirati ta din ■ pr‘j emov se niso lo tili le mla- pravic in družbene lastnine, samovoljo nekaterih delavcev, familiarnost in Težave so tudi v tem, da ne morejo po razmeroma kar v redu. S kurivom ni.c'-ampak tudi črnomaljski kultur- mkajšnji dijaški dom. Po sedanjih ce neučinkovit delavski svet. In kako je v Črnomlju danes, po desetih mesecih nuditi toliko belega kruha, kot potro smo varčevali, a so bile kljubtemu ' V pensionu Lahinja so — očitno povprečne temperature v stanova nah bodo dela veljala 30 m ilijonov di ukrepa družbenega varstva? šniki želijo, kajti deleža porabljene . gledu Metličanov, a to sedaj sploh njih višje kot v prejšnji sezoni. bele in črne moke morata biti enaka. narjev, konec avgusta, ko naj bi bila , nra j niembno — pretekli petek pri- Konec preteklega leta se je sestala kvaliteta kruha, ampak predvsem Poseben problem pa so nekva preureditev zaključena, pa bo po pred j , 1 Predstavitev antologije Pesmi komisija za družbeni nadzor in oceni medsebojni odnosi, ki so vplivali na litetno zgrajeni bloki, ki so tudi Pred ukrepom družbenega varstva računih potrebno odšteti še dodatnih za,oJ? edežele- Rdo ima več zaslug la, da so doseženi rezultati dobri ter red in disciplino. Zavedamo se. da bo slabo izolirani. Pri blokih A 1 in A je na Pekarno letelo veliko pripomb 8 milijonov dinarjev. Denar bo v celoti kult ’ Pr'reddev tako lepo uspela, nakazala možnost predčasnega prena- potreben daljši čas, da sc bodo 2 je slaba fasada in težave so z zaradi nepravočasne dostave kruha v ravno streho. Pri ostalih so tudi zagotovila Izobraževalna skupnost "'vlia|Urnik' abgostinci, ne bomo ugota- hanja ukrepa družbenega varstva. »V razmere uredile, saj so bile težave več doh fe^ Pa -ie’ da so se tokrat zelo prodajalne, kar jc bila hiba dispečer- slabo izolirane kleti in podstrešja. Slovenije. naši pekarni ni bila toliko vprašljiva let,„ pove Marjan Ostanek, ki jc vodja Drj; r° u-ie*‘ 'n ponudili Črnomaljcem ske službe, delno pa tudi posledica Zato so v pritličnih in najvišjilj Investicijski program predvideva črnomaljske enote šele 4 mesece. Jeten večer. Ti sedaj nestrpno težav z vozih. S petimi avtomobili, od stanovanjih bistveno nižje tempe dokončno sanacijo stavbe in adapta i?-r Ji°' kdaJ bo na Dolenjskem znova V Črnomlju se zavedajo, da bi bil katerih so trije stari več kot 8 let in rature in znašajo tudi 2 do 3 Celzi cijo sanitarij ter bivalnega trakta do ,zsla kakšna knjiga. Desetletje ja. Za te razlike ni kriva kurjava. iztrošeni, morajo oskrbovati 88 od ma, s čimer bi v glavnem izenačili' Nismo pa še ničesar ukrenili, da bi plodnega vzemnih mest po vsej Beli krajini, ob tisti, ki imajo manj toplo, plačevali prostorske pogoje s funkcionalnimi in četrtkih pa vozijo izdelke tudi v Novo manj. Cena je enotna: 79 din za kv. higiensko-tehničnimi normativi. sodelovanja mesto. meter stanovanja skozi vse leto. V dijaškem domu bo po adap zobotrebci Na našem območju je 250 stano taciji prostora za 144 učencev, osnov Težave imajo tudi z opremo in V krajevni skupnosti Adl- vanj. rednih neplačnikov pa je na šola pa bo še vedno imela v najemu ^ A N lM A N J E z a r a z p r o d a j e tehnologijo, ki je v desetih letih, odkar manj kot 10. Veliko zmede pa je štiri učilnice, ki jih bodo v popol oSekne jfav v ribniški občini realni ešiči so praznovali je v Črnom lju pekarna, niso prenavlja nastalo zaradi izključitve iz ogre danskem času uporabljali gojenci ničan'1 b°d ki naraščajo, varčni Rib- li. Zaradi veliko večje proizvodnje, kot A D LE Š IČ I — V spomin na 22. vanja dveh najnovejših in najkva- doma. To J e rad‘ kupujejo na razprodajah. jc bila pred desetletjem, so prerasli tu litetneje zgrajenih blokov, v kate k0 J" je Pokazalo tudi pred kratkim, marec 1945, ko so okupatorske sile s di prostore. Gradnjo podnega skla rih so v glavnem mlade družine, tu so lik j ko P°d ugodnimi pogoji, ki pomočjo ustaških enot požgale, po rušile in izropale sedem vasi v današnji dišča imajo v načrtu od leta 1982. a se ni večjih socialnih problemov, ni kredit V®-*3*' proizvajalci (6 mesečni Večina v devizah krajevni skupnosti Adlešiči, ter na . jc iz leta v leto prelagala. Kaže pa, da starejših in bolnih. Ta odklop je talnih' |5Z °bresti), pokupili večino vzbudil pri stanovalcih ostalih dan. ko so pred štirim i desetletji v Beli bodo končno le prišli db njih. RIBNICA — Eurotrans Ribnica je lr8ovine0 g' k' S° -i‘h ponuJale krajini zadnjič počile sovražnikove blokov lažen občutek, da bi se tudi bil ustanovljen leta 1971 in je imel čez puške, praznujejo Adiešičani svoj oni lahko na klasičen način ceneje dva meseca le tri tovornjake s skupno ogrevali. Žal pa ni tako, ker je v os " SV RNk0V A N JS K A z a d r u g a ? praznik. Letos je bil še toliko bolj »Gotovo bi bila kvaliteta kruha nosilnostjo 21 ton. Danes ima ta 240- tvj D lbnic> razpravljajoo ustanovi- talih blokih manj dimnikov in tudi slovesen, saj mineva desetletje, odkar boljša tudi. če bi imeli več kvalificira članski kolektiv 110 sodobnih vozil s v 0c.^estai?ovanjske zadruge, in sicer sta krajevni skupnosti Adlešiči in Sta slabši so. slabša je izolacija itd. nih pekov. Sedaj so ustrezno us skupno nosilnostjo 2750 ton. °čju l[.U E'ka' Zidali naj bi na obm- ra Ljubljana podpisali listino o pob posobljeni le štirje peki in slaščičar, os Lani je kolektiv Eurotransa s 96 ratenju, prav toliko časa pa je Gos tali so priučeni, zato smo začeli v toz tinsko podjetje Ljubljana pokrovitelj vozili ustvaril 975 milijonov din ŠOLI — Ribniška osnov- du z, dopolnilnim izobraževanjem. cjje a Je naprosila delovne organiza- adlešiške osnovne Sole. PRIZNANJE GASILCEM — celotnega prihodka. 330 milijonov din Menim pa. da delo pekov, ki je težko kabina.fP° mo.e Pr' ureditvi dodatnega Med številnimi, ki so ob prazniku dohodka in 160 m ilijonov din čistega V tukajšnji krajevni skupnostiso la in predvsem nočno, ni primerno na Potno* 23 f'z‘k° in kemijo. Podobna ni uresničili celoten program del, naj krajevne skupnosti Adlešiči prejeli dohodka, vse to pa ob primernih oseb grajevano. Lanski povprečni osebni ditev ° Je b'la P°,rebna tudi za ure- večja pridobitev pa je bil most čez priznanja, je bilo tudi tamkanšnje nih dohodkih in skladih. Preko 80 PretVornika nad Obrtrfikom. dohodek v naši enoti jc bil dobrih 26 Kolpo pri Žuničih. Poleg tega so pre gasilsko društvo. Na fotografiji: odstotkov celotnega prihodka je de žePelovne n,7|"e..?rSan'zac'ije so se v glavnem tisočakov in bojimo se. da bodo zaradi odi bivalci Miličev. Žuničev in Pauno predstavnik adlešiških gasilcev (na viznega prihodka (konvertibilnega), le ., °ctle, da bodo dale zaprošena vičev dobili telefon, pred zaključkom nizkih plač delavci začeli odhajati od Sredstva levi) prejema bronasto priznanje 16 odstotkov pa dinarskega. Ta uspeh del pa je tudi telefonsko omrežje v nas.« pravi Ostanek. OF iz rok pobratimov iz KS Stara je rezultat dolgoročnega načrtnega de vaseh, ki telefona še nimajo. Obnov Ljubljana. M.BEZEK ljeno je bilo električno omrežje v Veli la v domači delovni organizaciji in tu Qbža" o vPrasuje £ kih in Malih selih, nadaljevali so z di z domačimi in tujimi poslovnimi gradnjo vodovoda do Gorenjcev. Te A partnerji. dni je končno pridobljeno uporabno Slabše, a še vedno dobro Lado O rel Za uspehe so gotovo zaslužni tudi Jk dovoljenje za primarni del vodovoda v •vozniki, od katerih jih je prek 30 v Adlešičih. V letošnjem letu jih čaka se Sklenjeno je bilo. da bo Komu Lani poslovalo ribniško gospodarstvo brez izgub — Eurotransu že od prvega leta njegove \' /m ed ve d veliko dela. najbolj pa si želijo, da bi nala do konca maja prevzela ogre o d g o v a rja dokončali partizansko magistralo. Izvoz nekoliko opešal — Obresti žro dohodek vanje v Ribnici. Vendar ni ničesar ustanovitve. Vozniki dosegajo s svoji storila. Zato smo kar predstavniki mi vozili zapadnoevropske norme. Na nedeljski slavnostni seji sku porabo delavcev celo 109 odst. več. za RIBNICA — Organizacije zd blokov oz. naselja sklicali sestanek Tudi tehnična služba je dosegla kar 70 nič a n \° Pem sk*ePa*> da Rib- pščine krajevne skupnosti sta si pob ruženega dela s področja gospo razširitev materialne osnove dela 47 in povabili nanj tudi predstavnike enc, ne bodo spali na doseženih rateni krajevni skupnosti izmenjali odst. več. za rezervni sklad 76 odst. do 80-odstotno delovno sposobnost darstva in družbenih dejavnosti so Komunale in občinske skupščine. s spodarskih uspehih? vrsto priznanj za dolgoletno plodno vozil, čeprav so delali v zelo slabih več. za reprodukcijo 53 odst. več. za Od Komunale ni bilo nikogar, pr„7 " er investirajo v vse, le v minulo poslovno leto uspešno za pogojih. Delo bo zdaj lažje in sodelovanje. Polcgtegaso Ljubljanča akumulacijo pa so namenili 54 odst. predsednik občinske skupščine °citvene zmogljivosti ne. ni podarili Adlešičanom okrog 1600 ključile, čeprav letni obračun kaže, več. J i podatki povedo tudi. da rib kakovostnejše, saj so te dni odprli da so bili ti uspehi v obračunskih Stanko Rus pa nam je zagotovil, knjig, umetniki in krajani iz KS Stara niško gospodarstvo v globalu ni up da bo o tem. če ne bo nič narejene novo mehanično delavnico in dobili obdobjih med letom še boljši. To Ljubljana pa so jim podarili ume oštevalo usmeritev republiške resolu ga. že v aprilu razpravljala občin 15 novih vozil. tniške slike. ugotavlja informacija SDK. cije o delitvi sredstev za osebne ska skupščina in nato ustrezno dohodke in skupno porabo. J. P L&robioboe iz Kočevja B. M. Najbolj razveseljiva je ugotovitev, ukrepala.« , PRIMC da je ribniško gospodarstvo lani J. P. poslovalo brez izgub, saj takih občin v ljenju k)D LUŽE — Ob dežju ali ta- Jugoslaviji ni veliko. Industrijska pr Ces'ahSrirga ke v Kočevju polno luž po PRIZNANJA asfa|.-‘ '•‘jraft. pločnikih in tudi drugih oizvodnja je lani porasla. Gospo Revna trgovina darstvo jc lani izvozilo za preko 3.5 Izgube kazijo izboljšanje SODELAVCEM Mn,)8ran‘b ab tlakovanih površinah. milijarde dinarjev (indeks 84). uvozilo Da njjutcb Površin je dotrajanih in so Trebanjski Mercator se pa za preko 700 milijonov (indeks Kočevsko gospodarstvo se popravlja, še izvzamemo RIBNICA — Ob prazniku lukn,e VečJe ali manjše vdrtine oz. 135). Vendar izvozijo še vedno za 5- občine Ribnica jc tudi kolektiv Pa sp|()^ a nekaterih cestnih odsekih je komaj izognil rdečim trikratni porast izgub — Veliko za obresti krat več. kot uvozijo. Eurotransa podelil priznanja naj dn m urejeno primerno odvo- številkam uspešnejšim poslovnim sodelav tovitvepa niso preveč spodbudne. Ta PoSeb,nJ«-'. zato se sreminjajo v jezera. Porasli sta gospodarnsdt in donos KOČEVJE — Gospodarstvo cem. Prejeli so jih Aero Celje, ko je kočevsko gospodarstvo zelh Saj So uevšečno je za pešce ponoči, TREBNJE — Mercatorjev tozd nost, upadli pa akumulativna in kočevske občine je po ugotovitvah Black and Decker Grosuplje. Du- odvisno od posojil, zlasti za obratna da st ,!]Fc (zaradi varčevanja ali mor- Gradišče je lansko poslovno leto reproduktivna sposobnost. Gospo SDK doseglo ob zaključku minule nav Ljubljana, Kroop and Co. sredstva. Za obresti je plačalo preko nj„o ai ac'jskega obnašanja?) skro- komaj zaključil brez rdečih šte darstvo jc zelo odvisno od posojil, ga leta precej boljše rezultate, kot Sped. — G_es Hamburg, Steklarna 1,2 milijarde (indeks 184), kar predsta 1 Pa sploh ne razsvetljene. vilk. Obljubljeno zmanjševanje posebno za obratna sredstva, obresti Hrastnik, Šipad Sarajevo, Walter je bilo pričakovati ob devetmeseč vlja 89 odst. sredstev, razporejenih za zakonskih obveznosti je bilo pičlo, zanje pa so »požrle« kar 580 milijonov Scber — Internationale spedt- nem obračunu. razširitev materialne osnove. Celotne obveznosti iz dohodka so na dinarjev (indeks 203). kar je 59 odst. lionsgesellschaft Ereilassing. Unis Ko r i s t e n i z l e t raščale hitreje kot akumulacija. sredstev, razporejenih /a razširitev Žal se je v primerjavi z letom prej terjatve do kupcev so ob koncu leta Sarajevo in občinska skupščina presegle celotne obveznosti do doba Svoje pa je opravila tudi inflacija. materialne osnove dela. močno povečal obseg izgub (indeks Ribnica. N a 'te j svečanosti je o viteljev za blizu 700 m ilijonov. Tudi niitVo^MV-JE’ R1BN|ČA - Ured- 310), medtem ko so te izgube v prime zgodovini in dosežkih Eurotransa Seveda te ocene še zdaleč ne bi Za osebne dohodke je gospodarstvo čekov in menic je kočevsko gospo Globt c ^ n e je v sodelovanju z rjavi z devetimi meseci lani celo govoril direktor Dušan Čuk. člane bile tako črnoglede, če trgovina na razporedilo 57 odst. več. za skupno darstvo prejelo za skoraj 5 milijard druo;-0Urorn- Namo in nekaterimi manjše (indeks 95). znašajo pa skupno kolektiva Eurotransa, poslovne drobno nasploh ne bi bila v več, kot jih je izdalo. Vse to ima za nizirai * minulo soboto orga- 72.5 m ilijona dinarjev. Izgubo imajo sodelavce in druge goste pa je težkem položaju. Razlika v ceni, ki posledico tudi negativni saldo obresti, - „ tln lzlet v kočevsko in ribniško PRIPRAVE NA vsi trije proizvodni tozdi It asa. in KG- pozdravil tudi predsednik KPO pomeni za trgovska podjetja glav ki je znašal blizu 750 m ilijonov din °bV KONFERENCO tozd Kmetijska kooperacija. Zani Integrala Ljubljana Anton Rous. Pravih' ^ Ko« vju so izletnikom pri ni vir za pokrivanje stroškov, je mivo pa je. da med izgubarji ni (indeks 177). vil^ j^v Nami ogled prostorov tetrgo- padala. Trebanjski Mercator pa bi V kulturnem programu so nasto ZKVS nobenega izmed tistih, ki je izkazoval Med slabostmi naj omenimo še pili operni pevci Ladko Korošec. ojjh ■ u8oden nakup, v prodajo sv- samo z razliko v ceni. ki je lani KOČEVJE — V pripravah na izgubo ob koncu leta 1983. visoko stopnjo odpisanosti opreme, ki Rajko Koritnik in Sonja Hočevar se V|(|. eJkov pod ugodnimi pogoji sta znašala nekaj čez 81 milijonov di volilno konferenco občinske orga narjev, posloval z izgubo. Poleg te Razvuavljiva je tudi rast temeljnih znaša kar okoli 80 odst. ter Ribniški oktet. ribnjo*1^ 3 Trikon in Tekstilana, v nizacije ZRVS. ki bo predvidoma v ga morajo trgovske organizacije kazalcev gospodarjenja, nadaljnje ugo- J. P. prvi polovici prihodnjega meseca, je Jurjtvj1, obč‘ni pa tovarna Sukno iz zaradi pomanjkanja trajnih obra tnih sredstev najemati kredite po vodstvo reorganizacije pripravilo por visokih obrestnih merah, kar vse očilo o lanskem delu. Iz tega je raz vodi v zniževanje akumulativne vidno. da so vse naloge v krajevnih or sposobnosti. Seveda pa ni moč na ganizacijah ZRVS kočevske občine Tesnila sledijo zahtevam trga tak način odpirati novih trgovin in uspešno uresničevali. Člani ZRVS so Trebanjske iven posodabljati starih. uspešno delali tudi v številnih delega Tesnila iz Velike Loke so že izdelala tesnilo za glavo motorja, ki ga ni treba Če pogledamo nekoliko podro s0VkE SE- KDO JE Z M A G A L — Baje cijah in ostalih organizacijah. V mi zategovati — Velika vlaganja v znanje se obrestujejo ______Vprgj.^anisti v Dani zastavljali ostra bneje. kako je lani posloval Mer nulem letu so sprembnili nekatere or cator, potem ugotovimo, da so alk0j.a,?Ja’ zakaj je treba spet podražiti ganizacijske oblike. V Predgradu in VELIKA LOKA — »Čeprav smo bili na začetku lanskega leta vse prej nove usmeritve in začeli s proizvodnjo dohodek povečali kar dobro. Ta je Podoh* Pijače, pa o odstotkih in Osilnici sta prenehali delovati krajevni kot optimistično razpoloženi, smo dobro zaključili lansko poslovno leto,« industrijskih tesnil. Tu že imamo prve večji za 62 odst. in za 37 odst. večji Pa s„ n°- Kljub ostremu spraševanju organizaciji, v Kočevju pa so namesto pravi Anton Hočevar, direktor Tesnil iz Velike Loke. »Prihodek smo po uspehe, saj smo sposobni ponuditi tu od načrta. To je še posebej ga|a I7lcnda ve, daje tudi to pot zrna- di izdelavo tesnil po naročilu, s kratki ugodno, če vemo. da so porabljena ene ustanovili tri krajevne organiza večali za tre tjin o , povečali smo tudi dohodek, vse to pa seje poznalo tu d i pri VsCene ° n°mska nuja in so se pijače sredstva naraščala še hitreje. Čisti cije. Poživili so delo aktivov ZRVS v osebnih dohodkih, ki so pri nas najvišji v občini. Ker smo te rezultate dose mi roki. kar je izredno pomembno za vtnto° P°dražilc. In kaj lahko ugoto- dohodek pa je bil seveda pre delovnih organizacijah in skupnostih. gli le z delom, velja tudi za naprej, da bomo morali krepko poprijeti,« je tovarne, ki so v remontu. Zavedamo lastovt .tern: ena protipodražitvena majhen, da bi kril potrebe po se. da gre razvoj po svetu skokovito ka še ne prinese zamrznitve cen. Dosedanjemu vodstvu, predsedniku pribil Hočevar. akumulaciji. Matiji Prazniku in sekretarju Špiru Lani so namreč v Tesnilih zelo po konvertibilni obračun izvoza. Tako je naprej in vlagamo vse sile v to, da bi t Ni k .Nj v o d i l n i h M ED OBR- z Rumunijo pa s Poljsko, kamor na Pomanjkanje lastnih obratnih Žegarcu, je potekal mandat, zato večali proizvodnjo pa tudi izvoz, s mu sledili. V Nemčiji namreč že delajo je v , j ~7 Med trebanjskimi vodilnimi katerim pa, žal. niso dosegli načrtov, prej prevzemajo velike posle tudi na motorna tesnila za glave motorjev, ki P0|e; ldniem času lov zelo priljubljen, sredstev je krepko prizadelo ta bodo na tej konferenci izvolili noveor- kolektiv. Zaloge vežejo kar 66 mi ki so bili le preveč visoko zastavljeni. Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. jih ni treba zategniti. M i pa bomo prav tpa a a Pa še obrt. In v skladu s te- gane vodstva te občinske organizacije. lijonov dinarjev. Poleg tega pa ni Vendar ne bodo odnehati. Na konver njjo v ema opredelitvama se tudi pol V. D. v tem letu podobno tesnilo ponudili bil dosežen plan obračanja zalog; tibilne trge se bo izvoz letos povečal za hom- [Sle.obeb stanov. Med vodilnimi # Dglovna organizacija, ki ježe Sovjetom, ki ga bodo vgrajevali v lade namesto da bi dosegli koeficient ma .. ,a n* več takega, ki ne bi imel do- polovico in naj bi dosegel že več kot vrsto let med najboljšimi v občini, in vaz. Letos bomo povečali pr 10.48. so ga le 9.67. Posledica tega 2a Q. enc lovske obleke in karabinke. POMOČ ZA LAČNE m ilijon dolarjev. V povečanje izvoza svojega novega statuta še nima oizvodnjo tesnil za domala tretjino, jc bilo najemanje kreditov, za v0(ji|n j se je.s'ccr odločilo nekaj manj so prisiljeni, saj morajo precej mate urejenega; prej je namreč delovala katere pa je bilo treba plačati kar IN ŽRTVE POTRESA prav tako bomo povečali tudi pr Prime ’ a Jc sedanji seznam že kar 18 milijonov dinarjev obresti ali za rialov še vedno nabaviti na zunanjem kot tozd v okviru delovne organiza oizvodnjo elastometala in teflonskih ti: / j ren ^(rkaz o perspektivnosti obr- VELIKA LOKA — Delavski svet 85 odst. več kot leto pred tem. trgu. Trudijo pa se tudi, da bi z znani cije Donit iz Medvod. tesnil. Računamo, da bo prihodek m0(c| l° scje odločil nekdanji direktor Tesnil iz Velike Loke je na predlog Nekoliko boljše rezultate je opazi mi proizvajalci tesnil v Zahodni Evro znašal že dve m ilijardi dinarjev, kar je šušlr.a Pa ,vodja prodaje v Tesnilih, osnovne organizacije sindikata sprejel ti pri ostalih kazalcih poslovne pi navezali tesnejše stike, ki bi sc »Zdaj je več kot jasno, da na od Se je jc še seo onekaterih, neKaterin. vendar veno so sklep, da pomaga lačnim v A friki, in več kot polovico več kot v preteklem uspešnosti ■kasneje lahko poglobili do tesnejšega jugoslovanskem trgu 'ne bomo mogli Pa, Nehali. Baje na pritisk ZK! Zdaj žrtvam potresa na Kopaoniku. Zanje letu,« je dejal Hočevar. Preo7 , Znajd i med propagando m J. S. je odobril 30 tisoč dinarjev. Denar so partnerstva. Tudi vzhodni trgi so zani povečati prodajo tesnil za motorna nreceva anjem! nakazali iz sredstev skupne porabe. mivi, saj so ponekod že prešli na vozila. Na srečo smo kmalu spoznali J. SIM ČIČ
]3J1859) 28. marca 1985 DOLENJSKI LIST r * i Novo v Brežicah KDOR MOLČI, DEVETIM^ IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN GOVOR I . Tako mislijo delegati zbof* združenega dela. ki svojih planov111 i ' gospodarjenja na sejah občinske s»u- pščine nikoli ne komentirajo. Njih°v* mlačnost je nalezljiva in ne izzove * hvale ne graje. Roke se potem Po dvorišču spoznaš gospodarja same dvigajo. Delegati glasujejo sl' sprejemajo informacije, nedabisip,cl EETRTK0V INTERVJU Blagovnici v Brežicah prinaša dober glas tudi lepo vzdrževano okolje povedali, kje koga čevelj žuli. KDO BO PREBIL LED? V krajev Pohitimo, ne odlašajmo več! BREŽICE — Na prste ene roke bi lahko prešteli javne zgradbe z vzorno kupci poleti lahko celo posedijo in se nih skupnostih jim ne gre v račun IJ» urejenim in vzdrževanim okoljem. Celo v velikih turističnih objektih zane spočijejo pod palmani. ki jih razposta da bi postali prav oni »žrtev« zmaje vanja družbene režije. P o k a z a l o sef marjajo to skrb. V Brežicah po stalnem vzdrževanju trat in gredic ter po vijo naokoli. • Tudi to jim prinaša Za pomoč Sevnici in Kopaoniku so Brežiški da se naloge v upravi in sisih še kar1" čistoči okolice s parkiriščem vred najbolj izstopa Blagovnica Posavje, ki ob dober glas ob hkratni skrbi za prav občani zbrali 671 tisočakov — Za lačne v Afriki prej kopičijo, torej bi tam p r a v i l o 111 vpadnici v mesto vzbudi pri vsakomur prikupen vtis. očasno nabavo blaga, ki ga primanj morali celo povečevati za poslej® kuje. Kupci s Hrvaškega napravijo tu BREŽICE — Življenja brez Ali že lahko poveste, koliko dena »Naše vodilo je. da obiskovalec hiše lepo in dobro založeno trgovino se medtem ko si v KS ne morejo izb111' vzajemne pomoči si dandanes ne rja so ljudje do zdaj prispevali in po dvorišču oceni, kakšen je gospo vsakdo rad ustavi. Pri njih na terasi kaj 50 odst. prometa. Na Brežice se še pravice niti za pol človeka. Tj*r nekdo bo moral nekoč tudi poveda"' moremo več zamišljati ne v občini kako ste ga razdelili? dar.« je povedal vodja te trgovske hiše iz predvojnih časov navezujejo kupci katere naloge so odveč. V s a k d o 1,3 ne v regiji in republiki. Za soli Goran Krošelj. Zato skupaj s sodelav od Samobora in Brcganc do Za- Po razdelitvenem programu, ki mreč ve. da si jih v krajevnih darnost ni meja. tudi na svetu ne. ga je napravil koordinacijski od ci stalno skrbi, da niti notranjost niti prešiča. Klanjca in Kumrovca. V brežiški občini in Posavju seje ta Pomoč Afričanom tih ne izmišljajo, da pa so tem bal bor, smo iz. 0,22-odstotnega pri zunanjost nista zanemarnjeni. J. T l PPEY obremenjeni, čim kompletnejšesoPj: oblika močno uveljavila po narav spevka od enodnevnega zaslužka nih nesrečah, ki so v zadnjih letih Po hortikulturni ureditvi ob doko Dober odziv samezne službe pa občinski in repub" namenili 400 tisoč dinarjev za po ški ravni. Včasih so si na primer p*®' povzročile ogromno škodo v nčanju Blagovnice pred štirim i leti je ravnavo sprejete obveznosti do VEČ* KOT SAMO tavljali. da bodo novi centri 1 vinorodnih predelih, najprej na kolektiv dokupil za 200 tisočakov ok KRŠKO — Občani v krški obči sevniške občine in 500 tisočakov USMERJANJE socialno delo razbremenili, t a k o kol Bizeljskem, potem še v Sevnici. Za za pomoč prebivalstvu Kopaoni- rasnih sadik. Poldrugo leto je okolico ni so se lepo odzvali v solidarnos pojasnilo o tem. kako potekajo tni akciji »Pomoč prebivalcem vselej doslej. ka. Preostali denar, ki se bo še zb urejal poklicni vrtnar, s katerim so BREŽICE — Za letošnjo resolucijo ZARADI UGLEDA SE PRIJ^. tovrstne akcije v brežiški občini, ral iz. tega naslova, bomo dali za dežel Afrike«, ki jo vodita koordi o politiki družbenega in gospodarske sklenili pogodbeno razmerje. Pozneje NOST NEH A. Normalen človek * smo zaprosili predsednico koordi pomoč afriškim državam. Odbor nacijski odbor za razvijanje socia so poiskali rezerve v domači hiši in za ga razvoja občine so člani občinskega pričakoval, da bodo ljudje hvaležni, nacijskega odbora za razširjanje in je na zadnji seji ugotovil, d a je do listične solidarnosti pri predseds vzdrževalca okolja postavili Jožeta tvu OK SZDl. Krško in občinska komiteja z zadovoljstvom ugotovili, jih za to poklicani opozorijo na ^ uveljavljanje socialistične solidar zdaj zbranih 671.466-dinarjev in da je v primerjavi s prejšnjimi bolj ob ranpota mladoletnih nadebudnežev, nosti pri OK SZDL Mimico od tega zneska je Sevnica že dobila Pungcrčiča. V sezoni mu pomagajo tri organizacija Rdečega križat v Krškem. vezujoča kot usmerjajoča. M enili so. kol kaže. v brežiški občini ni tak. Avsec. Takole je povedala: 400 tisočakov. Razliko 271.466 di čistilke. Starše bolj kot usoda otrok skn1! — Že nekaj časa zbiramo sreds narjev smo nakazali na zbirni Februarja in marca so zbrali da je to edino pravilno, ker so v zd Goran Krošelj je med drugim pove lasten ugled. Najraje bi videli, da bi tva za pomoč od toče prizadetim v račun SRS za pomoč prizadetim 129.191 din. ki so jih prispevali: ruženem delu glede tega veliko preveč dal. da so se za hortikulturno ureditev zatiskali oči pred z zakonom skrega® sosednji sevniški občini in od na Kopaoniku. Računamo, da kolektiv OŠ Koprivnica pri Bres zadržani. Zaradi zastoja v prodaji na mi podvigi mladih predrznežev. kfi. potresa prizadetim na Kopaoniku. bodo v tem mesecu izpolnili soli vnaprej dogovorili tudi z Ljubljansko tanici 1.800 din; COŠ Leskovec pri domačem tržišču so se na primer samo že prestopniki ali pa so na najb«T Tej akciji se je zdaj pridružilo še darnostno obvezo vsi delovni banko, ki ob Blagovnici gradi svojo Krškem 22.240 din: KO RK Krško v Tovarni pohištva na lastno pobudo poti. da to postanejo. zbiranje pomoči lačnemu prebi kolektivi^ Med njimi jih je. žal. kar ekspozituro. Skrbi za okolje ne bodo — levi breg 10.000din; KO RK — odločili za večji prodor na tuji trg. desni breg 17.000 din: učenci OŠ valstvu afriških držav. Odbor precej, ki so na to pozabili. opustili. Tudi to sodi k ponudbi. Pred Marsikje planirajo letošnji dohodek NAJBOLJ BUDNI SO r ib ič poziva k sodelovanju vse DPO. Koprivnica pri Brestanici 3.800 Najbrž bi bili občani precej manj km1" — In kako poteka akcija za celo pod inflacijskimi napovedmi, kar čeri- krajevne skupnosti, delovne orga din; MČ RK na OŠ Veliki Podlog čni do vode iz. vodovodnih pip. pomoč afriškim državam? pomeni, da po količini izdelkov in sto itlbu- nizacije in šole. A kcijo vodi občin 3.080 din: MČ RK OŠ dr. M ihajlo biči ne bi tako nepopustljivo spo« . — V prodaji so denarni boni v ritev ne napredujejo, ampak naza ski odbor RK. pri katerem se ta Rostohar Krško 6.541 din: kolek jali raziskav življenja v Savi in p' skupni vrednosti 354 tisoč di sredstva tudi zbirajo. Z IZMENSKIM DELOM tiv OŠ dr. Mihajlo Rostohar dujejo. Pri investicijah opažajo pre Od njenega onesnaženja g r o z i, j narjev. Prevzele so jih krajevne 11.310; člani KO' RK Veliki malo naložb v modernizacijo pr varnost tudi podtalnici, ki nap r skupnosti in delovne organizacije. D O U S P E H A * Podlog 17.580 din; DO. obrtniki oizvodnje. Tudi pri tem je Tovarna brežiški v«*dovod. Ribiči se torej Zgleden je primer brežiškega SIo- BREŽICE — V nekaterih delovnih ter družbenopolitične organizacije pohištva lahko mnogim za zgled, saj pustijo pretentati. - • vina, ki je poleg enodnevnega za organizacijah že letos lahko bistveno in društva KS Veliki Podlog 7.600 služka vnovčil Se za 13 tisoč di usmerja svoje naložbe že nekaj časa povečajo proizvodnjo z vpeljavo din; Vinko Radič Venišc. Leskovec narjev denarnih bonov. Izredno samo v posodobljanje tehnologije. druge oziroma tretje izmene. Stroji pri Krškem 3.000 din: krajevne or dobro so se izkazali tudi pionirji ganizacije ZRVS občine Krško bodo tako bolje izkoriščeni, nove Krške novice naše občine, ki so mimo bonov na 7.160 din; delavci Termoelekt lastno pobudo zbrali nad 100 tisoč zaposlitve pa ne bodo zahtevale doda rarne Brestanica 12.350 din; Za nedelo naj OBRESTI — Zdomka Maja Z«rk‘’ dinarjev. Zbrana sredstva bomo tnih investicij. udeleženci tečaja PMP— VM V v se je po 14 letih lani vrnila doniov okrog pol milijarde vložila v lokal sproti prenakazovali za posa Tako imajo možnost vpeljati tretjo Brestanici 1.350 din; člani KO ZB bi ne bilo mezne namene. Vsi vemo in mnogi tržniri. Posli s sadjem in zelenjavo izmeno na dveh linijah v Tozd Ope NOV Krško 4.380 din. so tudi ob katastrofi v naši občini socialnih pravic sicer že kar zacveteli, stalnih strank na lastni koži občutili, kako karna — Rudnik z zaposlitvijo osmih Zbiranje pomoči za prizadeto manjka niti v Brežicah, toda povra' dobrodošla je hitra pomoč, zato delavcev. Vdobovskem Trim u si bodo prebivalstvo v Afriki še poteka v Akcija sindikata in Cent ca ima cel kup pripomb na račun j , KO RK Senovo, Koprivnica, Bres ne odlašajmo, ampak pohitimo in pomnožili proizvodnjo z izpopolni ra za socialno delo tih. ki so tudi njej pred vrnitvijozw*j se še danes pridružim o solidarnos tvijo dvoizmenskega dela. Zaposliti tanica. v Metalni Senovo. OO sin gradove v oblakih, zdaj. ko nima' 1 dikata Termoelektrarne Brestani mark. pa je izračunala, da bi bor tni akciji s čim večjim prispevkom! morajo še 24 delavcev. O vpeljavi KRŠKO — Občinski svet Zveze sin ca in med mladimi člani RKna živela le od obresti na vezano viol .1. T. druge izmene naj bi razmišljali tudi osnovnih šolah v Kostanjevici in dikatov in Center za socialno delo Več prihodnjič! drugi kolektivi, predvsem taki. ki zdaj na Raki. Krško sta oblikovala štiri delovne sku J POZIVI — Občinski sekretarja' '* ne izkoristijo obstoječih zmogljivosti. pine. k i so IS. in /9. ntarca obiskale vse ljudsko obrembo Krško je sklenil o delovne kolektive v občini in njihove rambno usposabljanje. Občanom • VALORIZACIJA kadrovske ter soealtte delavce in sindi poslali okrog 5.000 vabil, po PpL kalne aktiviste seznanile z vsebino in ocenah pa je odziv sorazmerno dot*. ŠTIPENDIJ Alkohol kriv za mnoge nezgode 'nalogami samoupravnega sporazuma o Zanimivo je, da so »odgovorne 11 POSAVJE — Pri skupni strokovni uresničevanju socialnovarstvenih pravic.. rambne strukture«, kot pravijo v«® nim in manj vodilnim ljudem, vab'11 ^ službi za zaposlovanje s sedežem v Prometna varnost v Posavju lani nekoliko večja — 23 mrtvih______Socialni varnosti delavcev posveča obveznemu usposabljanju kar Sevnici so 15. marca izplačali štipen krški občinski sindikalni svet posebno v pozivi. dije z 20-odstotno valorizacijo za na BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA — Prometna varnost na območju UNZ hitrost, kar k 33 nezgodam pa je zadnjem letu veliko pozornost, o čemer SPOSOBNI — Kluba p o s a v s k i*1 zaj od 1. januarja dalje. Tako so vsaj Krško je bila lani podobna stanju leto poprej, nekoliko seje izboljšala le v prispeval alkohol. Poskrbeti bo treba priča tudi dobra analiza razmer, k i sojo sevniški občini. Lani so delavci organov za notranje zadeve v Posavju ob za še doslednejše ukrepe zoper vinjene študentov v Mariboru in L ju b lj1* malo ublažili vse hujše stroške študen pripravili skupaj z občinskim ko Krškem problem* ravnavali 201 prometno nezgodo s smrtnim izidom in s telesno poškodbo voznike, a tudi za boljšo preventivo in prirejata jutri v tov in dijakov. mitejem za družbene dejavnosti in ne konferenco, kjer naj bi spregov oril'" vzgojo, za večjo varnost otrok in štu ter 45 nezgod z gmotno škodo. Življenje je izgubilo 23 ljudi, 280 katerim i interesnimi skupnostmi. Ko socialno-ekonomskem položaju mladoletnikov ter starejših občanov. udeležencev pa je bilo huje ali lažje ranjenih. misije za socialnovarstvene pravice dentov. kadrovski politiki in še«ču® DOBROVNIK Več smrtnih primerov je bilo. tnih nezgodah udeleženih otrok. Dva bodo imeli e vseh Hmeljnih organizaci Sodelovanje z. delovnimi organiza«JL KANDIDAT ZA pri voznikih osebnih vozil, bistve sta kot pešca izgubila življenje. 5 jih jc Po številu nezgod in posledicah je jah. kar gotovo ne ho laltka naloga, saj mi in štipendisti ocenjujejo štude l no slabši je položaj pri pešcih, so bilo hudo in 9 lažje poškodovanih. znova izstopal odsek magistralne ceste so te zaživele komaj v tretjini krajevnih kot izredno slabo. Predlagajo delu PREDSEDNIKA sestanke štipendistov in Stipendil0 F, razmerno veliko pa je bilo v proine- Med povzročitelji nezgod izstopajo Ljubljana — Zagreb od Gmajne do skupnosti, kjer naj hi bi/ interes za ta vsakih nekaj mesecev indadelovnu IZVRŠNEGA SVETA virzniki osebnih vozil, kolesarji in pe hrvaške meje. Ta cesta je lani vzela 7 vprašanja še bolj živ. življenj, razmere na bivši avtocesti pa ganizacije razpišejo nagrade ^ KRŠKO — Danes, 28. marca, ob šci. V prometnih nezgodah je nastala Skratka: v krški občini Itotlo skušali študentsko raziskovalno del«, mečejo slabo luč na celoten položaj 15. uri bodo na seji občinske kandida tudi velika gmotna škoda, kar okoli 26 v slehernem okolju dohiti pristojno telo. študente naj bi vključili v delo razn^^ KDO JE LANI prometne varnosti v brežiški in krški cijske konference v Krškem obravna milijonov din. k i bo dajalo mnenju k posameznim pro valne skupnosti, da bi bili ptizncj« •_ NAJVEČ ZASLUŽIL občini. Sodnikom za prekrške so de vali poročilo predsedstva OK SZD L o Poglavitni vzrok za nezgode je bila šnjam prosilcev pomoči. Čeprav bo. idgovorni delavci v delovnih kole lavci U N Z podali 2.006 (leto prej 1.863 pra! poteku političnih aktivnosti za izv BREŽICE — Uprava za druž tudi lani prevelika oz. neprimerna razumljivo, obilo zaprek, predvsem vili sposobni prenesti predlogov!) predlogov za uvedbo raziskovalne dosežke. A li pa b« PJjJ, olitev predsednika in članov IS občine bene prihodke je letos prejela 53 subjektivne narave, saj bo stališče postopkov o prekrških, odvzetih pa je talo Posavje samo še »del« Krško. Določili bodo kandidatu za prijav za obdavčitev osebnega članov komisije, k i Itotlo dobro poznali bilo kar 526 vozniških dovoljenj. intenzivno«? predsednika IS in opredelili postopek dohodka v minulem letu ali do ljudi, s katerimi delajo a li živijo, v za določitev kandidatov za člane pike enako kot lani. Računajo, da MITJA RIBIČIČ omogočan odločalo o socialnovarstveni ŠOLSKI RADIO izvršnega sveta. Kandidat za predsed bo med njim i le deset takih, ki ' P. P. pomoči. E slednjih primerih btido V K R ŠK EM S.*||J' nika IS je dosedanji podpredsednik IS bodo plačali davek. Zgornja meja zamere in očitki članom teh komisij Uresničila sc nam je davna » 'jj D obili smo glasbeni center i« P ,| in predsednik komiteja za družbene neobdavčenega dohodka za prete gotovo pogosti, čeprav ne bi smeli hiti .it*! dejavnosti, družbeno planiranje in klo leto je 742.080 dinarjev. Naj KRŠKO — V petek. 29. marca, se razlog, da bi popuščali pod pritiski, smo napeljali ozvočenje. Odločil'* se za interni radio. Izvolili sin« razvoj gospodarstva Igor Dobrovnik. več je tokrat zaslužil direktor, in bo mudil v Krškem član predsedstva katerih ozadje je. žal. še prevečkrat Sentjanžani »za« uredništvo našega radijskega Pr°-. Po seji občinske kandidacijske konfe sicer. 1,028.000 dinarjev. Nad CK ZKJ Mitja Ribičič. Dopoldne se nedelo in lažna solidarnost. bo pogovarjal z najvidnejšimi družbe ma. Pred kratkim smo pripravil* P rence naj bi delegati vseh zborov tisoč dinarjev dohodka je prijavilo Kar 76,9 odst. krajanov I‘. /‘KRC oddajo. Predstavili smo program- nimi delavci krške občine, popoldne občinske skupščine na skupnem zase pet občanov: direktor, elektroteh za samoprispevek dar ga bomo še sproti oblikoval' 'n danju razrešili dosedanjega predsedni nik in štirje zdravniki zdravstvene pa še s predsedniki in sekretarji mes oštevali tudi želje poslušalcev. .i tnih. univerzitetnih in občinskih kon ZAHVALA BORK ka IS Vinka Baha, izvolili novega ga doma. Devetnajst občanov je ŠENTJANŽ — Krajani te ARIANA BASTA'l a b ?.. .j predsednika, podpredsednika in člane prijavilo do 800 tisočakov dohod ferenc ZSMS. ki se bodo v Krškem zb krajevne skupnosti so tudi v času Žene so nosile pomemben delež v JOJOŽICA ŽICA fL.Tii)F l> IS ter imenovali funkcionarja občin ka. pet pa med 800 tisoč in 900 rali na dvodnevnem posvetu. Na draginje dokazali, da so pri boju za reševanje družbenih vprašanj OŠ X II. S N 0 e|) in skupnem boju delavskega razreda skih upravnih organov. Za podpred tisoč dinarji. Na lestvici osebnega posvetu bodo mladi spregovorili Se o pravljeni seči v žep za skupno pripravah na 12. kongres ZSMS. dogovorjene naloge. ter vseli delovnih ljudi proti izkorišča sednika IS je kandidat Niko Žibrct. za dohodka nad neobdavčeno mejo nju. V tem boju so skušale uveljaviti reformi visokega šolstva, pripravah na člane pa A lm ira Božovič. Ivan Glo so štirje direktorji, pet inženirjev Preveč je pozabljeno, da so bili svoje pravice enakopravnih članic volitve 1986. letošnjih mladinskih govšek, Branko Janc, Ivan Kozole. in 19 zdravnikov, vmes pa so še pred dvema letoma ko je Slo za družb«, kar so z. dejanji tudi upraviče Martin Molan, Silvan Mozer. Silvana drugi poklici, računovodje in za delovnih akcijah ter o mednarodnem sicer propadli občinski referen vale. Temu prispevku je namenjeno dum, med redkimi »za«. Ker se jim Sevniški paherti Mozer. Anton Podgoršek in Peter vzorec celo profesor. letu mladine. Ogledali si bodo tudi vsakoletno praznovanje dneva žena, izteka sedanji krajevni samo krško nuklearko. Letos, ko praznujemo 40 let ustva ŽE PONUJAJO — V trgov'1'1 ('ir Žiganter. prispevek. so v nedeljo pred glaso rjalnega življenja v svobodi, je bila Glavnem trgu. kjer med drugim L valne skrinjice znova povabili zato odločitev Tovarne celuloze in pa svoje ljudi in gladko uspeli. Tako dajajo tudi talne obloke. P«nlli„ pirja Djuro Salaj Krško, da poleg sv itison za polletno brezobrestno nameravajo uresničiti svoje načrte ojih žena delavk povabi na kulturno ojilo. Spodbuden ukrep za p«*P' za naslednjo petletko. Del pre Radio kar desetkrat glasnejši prireditev in izrazi pozornost tudi vanje prodaje blaga.' dvidenega denarja bodo namenili ženam borkam naše občine, zares iz ZRAK PA TAK! — Sodeč fj, Na Lazah nov 1,5 UKV oddajnik — Bodo v občini zbrali še za TV pretvornik? za povečanje šolskega* prostora, virna. saj človek za srečo in nov ustva saj bi jim sicer v prvi celodnevni rjalni polet ne potrebuje veliko, le to dolgem poročilu posavske sanl|1jjni pretvornik za L program. Marsikje v šoli v občini grozil dvoizmenski plino. besedo zalivale, prijateljski stisk inšpekcije, so Sevničani in oko" V SEVNICA — Medlem ko še ni povsem razčiščeno, kaj bo z radiom Po pouk. preostali denar pa bo šel za lahko srečni, da imajo Jugotan'nv sevniški občini tožijo, da komajda ali roke. savje ali celo Dolenjske, je tukajšnja lokalna radijska postaja po dobrih 15 posodabljanje cest na območju po ročilu, ki so ga predzadnji toru■„ pa sploh ne morejo loviti II. T V signa letih prišla do pomembne pridobitve: do novega antenskega stolpa z. 1,5 kVV krajevne skupnosti. Za to prijetno in nepozabno gesto se ravnavali na občinskem izvršnem ^ UKV oddajnikom na Lazah. la. J oda pretvornikov za II. TV mrežo Vodstvo skupščine krajevne v imenu žena bork in aktivistk de tu. namreč dobesedno piše: naša televizija ne financira. Pri Zavo lavcem Tovane celuloze in papirja 1984 so bile v Jugotaninu opraV'|j|i( S studiom na gradu imajo poslej srednjem valu. saj je tu opešani oddaj skupnosti se krajanom zahvaljuje H du za kulturo ima jo ponudbo, da bi do za ponovno izpričano solidarnost, Djuro Salaj iskreno zahvaljujemo. meritve emisije škodljivih snovi.,v brezžično/zvezo. To pomeni, da ni več nik prenehal oddajati. Sevniški radio takega pretvornika lahko prišli za 2.23 upajo, da jim popioči ne bodo Predsedstvo občinskega emisije po Ringclmanu in emisij6 ‘ a nujno imeti studio na oddaljenem gra sedaj dobro slišijo v Mirenski dolini milijona dinarjev. Kakšne tri mesece odrekli tudi na občini, kjer so ne odbora ZZB NOV Krško nih delcev. Iz strokovne ugotovi*. ^ du. Če bi našli vsaj 200 metrov od žel do Trebnjega in globoko v Koz jansko. bi potreboval IM P. televizijci pa nad kateri pred razpisom tega samo razvidno, da so bile vse em bjL, ezniške proge primerne prostore, bi bil N O V I V O D J A koncentracije v dovoljenih m^FLti aljnja dva meseca, da bi bil pretvornik prispevka izrekli prenesečenje. studio lahko v mestu. Predlog za reorganizacijo šolstva Tako inšpekcije. Na lej seji (d1.S pi • Sevniško lokalno radijsko pos postavljen. Če v tem času v Sevnici ne SEVNICA — Po odhodu Alojza Vi v sevniški občini namreč navaja tega gradiva očitno ne bodo dob' Bistveno je. da seje močno povečala tajo lahko poslušate štirikrat na dica z mesta vodje enot e sodišča v Sev bodo dali nedvoumno vedeti, da bodo drugačne rešitve, predvsem, raz- nihče vprašal, zakaj so potem aV,l,zjje teden na UKV 96,8 M Hz in 100,9 nici so vsi trije zbori občinske sku slišnost te postaje. Njen glas so po ta denar zbrali, bo romala zamisel v važanje otrok po vseh treh šolali bili rdečkasto rjavi, nad čim se{eajj( •pščinc na ponedeljkovi seji imenovali novem ujeli na avtomobilski radio M H z . koš. Morda bi se krajani v krajevnih Mirenske doline, za kar pa krajani gospodinje pri sušenju perila. /a J-ih celo 20 km pred Mariborom . Poslej ni skupnostih dogovorili za ključ, kako očitno niso. za novega vodjo sodnika tega sodišča pobarvan sneg in še kaj. Ob 1 v Na novi antenski stolp na Lazah bo in dosedanjega pomočnika vodje »strokovnih« ugotovitvah b« več »nepokritih« krajcvniji skupnosti. p riti do tega denarja? A. Ž. Zaman jo je sedaj tudi iskati na. naša osrednja televizija namestila 1 A. ZEI.EZNIK Silvestra Zagrajška. bodoče treba najmanj zamenja"
DOLENJSKI LIST št. 13 (1859) 28. marca 1^1 Uredili odnose Znanje razvrstilo tekmovalce kultura V črnomaljski občini Na območnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado v Novem mestu seje pome Potekajo razprave o rilo 48 osnovnošolcev in 27 srednješolcev in kulturi______NOVO MESTO — Kar 48 osnovnošolcev in 27 srednješolcev se je Čr n o m e l j — v črnomaljski šole v Novem mestu. 2. Simona Bor- °bčini prav te dni potekajo raz- pomerilo na tekmovanju za Cankarjevo nagrado, ki ga je minulo soboto v štnar s Srednje šole tehniških in zd izobra prave o kulturi pred plenumom Novem mestu pripravilo Slavistično društjo Dolenjske. Prof. Jože Škufca, ravstvene usmeritve v Novem mestu. k K ZKS, na katerem bodo maja predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo, je oh J. tomaž Mencin s Srednje šole pe koncu med drugim poudaril, da letos še posebej razveseljuje večja udeležba dagoške in tehniško naravoslovne us ževanje spregovorili o tej temi. V delovnih meritve v Novcnrmcsiu organizaeijah obravnavajo kul srednješolcev na lem tradicionalnem preizkusu znanja za Cankarjevo nagrado. turo v osnovnih organizacijah ZK ln izvršnih odborih sindikata, v Osnovnošolci, ki so prišli iz trinajs detič z Družboslovne in ekonomske Po trije najboljši iz vsake skupine krajevnih skupnostih pa v okviru tih šol. so sc pomerili na prvi stopnji.. srednje šole v Novem mestu. (oz. stopnje) se bodo udeležili tudi re Uspešno obdobje krajevnih konferenc SZDL. Prvih šest je bilo razvrščenih tako: I. Na tretji, najzahtevnejši stopnji seje publiškega tekmovanja za C ankarjevo Romana Potočnik z OŠ 15. divizije pomerilo devet tekmovalcev — učen "Pretekla leta smo imeli podob- nagrado, ki bo 20. aprila. Upajo, da se Ob koncu predsedni Cirm v Novem mestu. 2. Anka Grčar iz cev tretjih in četrtih letnikov srednjih ne razprave o inovacijah, šolstvu, Vida Šutej bodo med vrstniki iz drugih sloven kovanja Zdravka Hri OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. a ne vem. če so se razmere bistveno šol usmerjenega izobraževanja. Naj skih območij dobro odrezali in da se J. Amadeja Močnik z OŠ bratov Ri boljši so bili: 1. Vesna Čančar z barja pri Glasbeni mla sPrememile. in tudi po letošnji raz dohodka,« pravi Šutejeva. Tako bo komu posrečilo prebiti se med naj barjev v Brežicah. 4. Sandra Avsec z Družboslovne in ekonomske »ivdnic. dini Slovenije — Priz pravi pomembnejših premikov bodo letos v črnomaljski občini boljše tudi v slovenskem merilu. OŠ M ilke Šobar — Nataše v Novem gotovo ne bo.-že zaradi tega ne. zbrali za kulturo okrog 15 mi nanje Glasbeni mladi mestu. 5. Metka Vizlar z OŠ Raka. 6. _er je marsikje za uresničitev na lijonov dinarjev, za ljubiteljsko ni Bele krajine Irena Ulčar z OŠ bratov Ribarjev v rtov potreben denar, ki ga ni. kulturo, v kateri dela okrog 500 Ubran kulturni večer Brežicah. Dobro pa je, da ljudje o teh teža ljudi, pa bo šlo le borih 1,88 m ilijo LJU B LJA N A — Glasbena ml Predstavitev pesniške zbirke Severina šalija »Sijoče adina Slovenije, ki združuje dvaj vah vsaj "razmišljajo, s pomočjo na dinarjev. Na drugi, težavnejši stopnji se je set občinskih društev, je minuli razprav pa bodo ponekod gotovo »Še bolj zastrašu joče je to. da je pomerilo 18 učencev iz prvih indrugih mračine« in otvoritev slikarske razstave Janka Orača teden na programsko-volilni kon uredili tudi odnose v kulturnem za vzdrževanje petih kulturnih letnikov srednjih šol usmerjenega M ETLIKA — Prva predstavitev sodrttg prof. Jože Dular, Šali pa je ferenci izvolila novo republiško rvljenju,« je povedala Vida Šutej. domov namenjenih le 150 ti izobraževanja. Najboljše so bile: 1. nove pesniške zbirke Novomeščana za to priložnost napisal pesem, vodstvo. Glasbeno mladino Slove Predsednica delovne skupine za sočakov. je pa res, da doslej te pos Severina Šalija »Sijoče mračine«, posvečeno Beli krajini, v kateri je nije bo poslej vodil Ivan Marin, 'zvedbo razprav o kulturi pri črno tavke sploh ni bilo. V razpravah bi Alenka Camloh s Srednje šole pe dagoške in tehniško naravoslovne us ki jo je zadnji petek v Ganglovem zapel hvalnico tej deželi in njenim glasbenik in glasbeni pedagog iz maljskem občinskem komiteju se morali dotakniti tudi vprašanja razstavišču v M etliki pripravila ta ljudem. Recitatorji so predstavili Titovega Velenja. Na mestu pred ZKS. vzdrževanja teh domov, saj je meritve v Novem mestu. 2. Alenka Sever s Srednje šole tehniških in zd mkajšnja Zveza kulturnih orga pesmi iz vseh obdobij Salijevega sednika je zamenjal Zdravka H ri “Denarja za kulturo je malo. nemogoče vsa sredstva zbrati le s ravstvene usmeritve v Novem mestu. nizacij, je izzvenela v lep in ubran zrelega pesništva, sicer je jva tudi barja. ravnatelja glasbene šole '■endar je že ena prvih razprav v prispevno stopnjo. Možnosti za še 3. do 4. Marjana Jakša s Srednje šole kulturni dogodek. H krati s predsta zbirka »Sijoče mračine« izbor iz Marjana Kozine iz Novega mesta, odlešičih pokazala, da se ljudje drugačno financiranje so. saj so ti Edvarda Kardelja v Črnom l ju in Niv es vitvijo Šalijeve zbirke, o kateri več njegovih dosedanjih zbirk in pe ki je predsedniško dolžnost opra zavedajo, da ne bo moč dobiti več domovi večnamenski in se v njih Hočevar s Sredn je šole tehniških in zd pišemo v današnji Prilogi, je bila smi. ki jih je Šali objavljal v raznih vljal dve leti. Kot je bilo razbratriz sredstev, kajti prispevna stopnja me odvija le kulturno življenje.« je ravstvene usmeritve v Novem mestu. otvoritev razstave del novomeškega revijah. Pesniški večer sta dopol poročil, je Glasbena mladina ^a kulturo je ena najnižjih — le prepričana Šutejeva. 5. Kristina Humar s Srednje šole pe slikarja Janka Orača. nila Ana Pezdirc, mlada flavtistka Slovenije prav pod Hribarjevim V-37 odst. od bruto osebneaa B. M. dagoške in tehniško naravoslovne us Življenjsko in pesniško pot iz Metlike in črnomaljski kitarist vodstvom še okrepila svojo de meritve v Novem mestu. 6. Branka V i Severina Salija, tega samoraslega Ervin Čirič. javnost. O tem govore tudi podat nežnega poeta, je orisal njegov O Oračevem slikarstvu v zgi ki. Tako je v lanskem kvizu, ki ga dolgoletni prijatelj in pesniški banki pod naslovom »Od svetlobe je pripravila ta organizacija, sode k temi in nazaj« podaja svoje vtise lovalo kar 300 šol, število prire Dolenjski oktet slavil s petjem Jovo Grobovšek. ditev pa seje od 131 v letu !982po- V TEKSTILNI SOLI A . B. večalo na 211 v letu 1984. Letos se p soboto so mu prišli za 15-letnico s pesmijo čestitat pobratena okteta iz Gornje JE ŠE PROSTOR • ČRNOMELJ — V izte Kadgone in Karlovca ter ženski nonet iz Trebnjega — Trem pevcem podelili Gal- METLIKA — Vse več osnov BREZICANI GOSTUJEJO kajočem se petletnem obdobju je Glasbena mladina Bele kra ______lusova priznanja — Priznanja podelil tudi pokrovitelj Novoles nošolcev. ki letos končujejo šola TREBNJE — V nedeljo, 31. marca, jine prispevala viden delež h nje, se zanima za vpis v Srednjo ob 18. uri bo tu gostoval Amaterski pr 9 O M E S T O — Petnajst let delujoči Dolenjski oktet je ta svoj jubilej priredbi Z. Bošnjakoviča. Karlovčani kulturnemu življenju mladih. šolo tekstilne usmeritve v Metliki. oder iz. Brežic 7. Brešanovo komedijo kub '9 so^oto' 23. marca, z večernim koncertom v novomeškem Domu pa so se predstavili s Štcfanovičevo Pri tem je treba še posebej pou Nekateri prihajajo s strahom »Smrt predsednika hišnega sveta«. Z ^ Ure, in sicer skupaj z Gasilskim oktetom iz Gornje Radgone, Nonetom »Zdravo«. Kolakovičevo »Dobro mi dariti njeno vlogo pri tako vpraševat, ali je še kaj prostora, delom, ki ga je režiral Vlado lui fmc.n a Trebnjega in Karlovškim oktetom, s katerimi najtesneje sodč došcl prijatelj«, narodno »Pismo imenovani koncertni vzgoji. U- kajti nekdo je razširil govorice, da Podgoršek, brežiški igralci uspešno k o m a je z njimi pobraten. moja«. Paljetkovo »Popevke sem sla- čenci belokranjskih osnovnih in je vpisanih že preveč, kar pa ni res. nastopajo. Do zdaj so dvakrat gosto na l° ne do zadnjega sedeža zasede- tvi in kot smo ga spoznavali na njego gal« in Spoljarjevo »Malo ja. malo srednjih šol so poslušali kar 72 Za šestdeset prostih mest v sred vali v Krškem, igrali v Sevnici in Bres dvorana je pozorno spremljala ti.«. mladinskih koncertov s sloven vih prejšnjih nastopih in samostojnih njem programu je doslej prispelo tanici. dvakrat pa so se predstavili do Q°®ram, ki so ga začeli jubilanti z koncertih, saj so v njem od ustano skimi, jugoslovanskimi in tujimi Koncert je zaključil Dolenjski petinštirideset prijav, za trideset v mačemu občinstvu. ^ usovp »Quam gallina in v prvem viteljev le štirje člani. Obiskovalcem je oktet, ki je požel priznanje še za skrajšanem pa enajst. Kdor bi rad izvajalci: Poleg tega jih je razvoj te vokalne skupine nekoliko izvedbo Habbetovepesmi »Belokranj v šolskem letu 1985/86 obiskoval Glasbena mladina Bele krajine U|i^nt^ ej Pelko, predsednik zveže podrobneje predstavila Staša Volk. ki ska deklica«, narodne »Mene glavica Srednjo šolo tekstilne usmeritve v v šestdesetih primerih popeljala tu . n'h organizacij v Novem mes- je tudi napovedovala program. V ne boli«. Foersterjcve »Razbita čaša«. M etliki, naj pošlje le prijavnico za NASTOPILI BODO V na koncerte, operne in dramske i ’ Je na sobotnem jubilejnem kaj črtah je Vovkova predstavila tudi Davidovskega »Ninje otpuščaje.ši« in vpis. obrazec 1.20.0 vsem drugem CANKARJEVEM DOMU predstave v večja kulturna sre "<*r«u trem članom Dolenjskega gostujoča okteta in ženski nonet iz Kernove »Old man river«. V dodatku bodo kandidati pravočasno ob dišča v Sloveniji in na Hr j 0j C,p 'zročil Gallusova priznanja: Trebnjega, ki so zapolnili sredino je oktet zapel še dve iz svojega progra veščeni. ČRNOMELJ — Nad 5.000 vaškem. V njeni organizaciji je v, ® Plut je dobil bronašto, Drago programa. ma. ki obsega nad šestdeset pesmi. poslušalcev je že navdušeno prva slovenska mladinska rock Medie ■n Jože Šime pa srebrno prisluhnilo zabavnemu orkest opera »Maček M uri«, ki jo je na f ' aHuS',ovo značko. • Pokrovitelj praznika Dolenjske ru črnomaljske glasbene šole, verze Kajetana Koviča napisal delu ga okteta je bil Novoles. Na ko je igral v Beli krajini. Silvester Mihelčič, doživela že nastopa zapeli še narodni “M« sobotnem koncertu je Janez Bajuk, Novem mestu in Dolenjskih dvanajst predstav. Nadvse us J 0* dečva je foušarca« in.»Dekle predsednik KPO Novolesa, podelil Toplicah. Orkester je po 1. pešno je lani organizirala tudi na vrtu«' ter Jerebovo »O Kresu« Se posebna priznanja posameznikom, belokranjskem mladinskem prvi belokranjski mladinski gla Sa.C'cda je Dolenjski oktet pel v dru- ki so še posebej zaslužni za razvoj in glasbenem taboru, ki je bil lani sbeni tabor. 1 sestavi. kot je začel ob ustanovi- kvalitetno rast tega okteta. Prizna julija v Starem trgu ob Kolpi, Glasbena mladina Slovenije vklju nja so dobili: Lojze Kastelic — začel redno nastopati. Do čuje tudi v evropsko leto glasbe, S pesmijo posmrtno, Peter Cigler — umetni konca tega šolskega leta ima v čemur bo posvečenih več manifes ški vodja Dolenjskega okteta od us načrtu še več koncertov. Pod tacij. med drugim tudi dan Glas pomlad tanovitve in prof. Miro Kokol, ki vodstvom Silvestra Mihelčiča bene mladine, ki bo 22. maja. Do V t T t —— ------oktetu strokovno pomaga zadnji bo 22. maja, ob dnevu dati je treba, da Glasbena mladina u* 6br>jem nastopilo 370 dve leti. piše priredbe skladb itd. Glasbene mladine, nastopil tu Slovenije uspešno deluje že pe di v Cankarjevem domu v ^-.gncev na pevski reviji Gasilski oktet iz Gornje Radgone je tnajst let. Nekaterim najuspešne L ju b lja n i. za ta večer pripravil Ipavčevo »O mra jšim pokrajinskim oziroma občin zVcs^ ^-!E — Trebanjci ostajajo ku«. Čiričevo »Tam na vrtni gredi«. skim organizacijam, posamezni li r -*rat*'ciji in so tudi letos pripravi- Škobernetovo ..Stoji tam v gori par kom in ustanovam so na omenjeni Medte' z^orovskega petja v občini. tizan«. Venturinijevo »Pohojena trav- LADKO KOROŠEC konferenci podelili priznanja. Eno '1'ivkj" -ic rvvija otroških in mla- ca« in Fleišmanovo »Triglav«. Pevke GOST METROPOLA od priznanj je dobila tudi Glasbe 'Zvedli Pevskih zborov že za nami — trebanjskega noneta so zapele Lajov na mladina Bele krajine, ki jo že NOVO MESTO — V novomeškem Prire r *0 i° minuli petek — bo taka čevo pesem »Veseli koledniki«, medži- vrsto let vodi skladatelj, glasbeni hotelu Metropol nadaljujejo s torkovi dru„i ' ev Za zbore odraslih pevcev v mursko »Vuprem oči«, narodno »Oj. PREDSTAVITEV ŠALIJEVE ZBIRKE — Severin Šali je za literarni pedagog in ravnatelj črnomaljske mi glasbenimi večeri. 19. marca so pri lila ^''lo vici aprila. Obe sta v počas- ta mlinar«. Gallusovo »Pueri hebraeo- večer v Ganglovem razstavišču v M etliki ob predstavitvi njegove zbirke glasbene šole Silvester Mihelčič. pravili srečanje znanega slovenskega letnice osvoboditve. rum« in »Makedonsko narodno« v »Sijoče mračine« napisal in prebral pesem, posvečeno Beli krajini. Ta organizacija je ves čas sodila opernega pevca, basista Ladka Kor oziroma mladinski pev- med boljše, lani pa je presenetila z. ošca. z gosti. Priljubljeni pevec, k ije že >Urn 'J’j ki je bila v trebanjskem kul- novostjo — glasbenim taborom, nastopil na številnih dolenjskih šolah, (>bčin t ^ornu pod pokroviteljstvom ki so ga poleti izvedli v Starem trgu je povedal veliko zanimivega o svoji stonji' C®a sindikalnega sveta, je na- ob Kolpi. pevski poti in karieri na opernem I. Z. Neka|U 0SCm / borov z okoli 370 pevci. eje: eri 'b o ri so zelo številni. saj Kako do novega bibliobusa? odru. Štl °. tudi p0 vcč kot 60 otrok. Kombi novomeške potujoče knjižnice je povsem opešal, za novo vozilo pa banj^,(.b'b so: otroški zbori tre- baujs^ ln mirenske osnovne ter tre- bo treba odšteti okoli 6 milijonov dinarjev — Kulturna skupnost pomaga Z antologijo v »Lahinji« Študijski knjižnici Mirana Jarca pri razreševanju tega vprašanja___ mok,. C ^jfsbenc Sole. mladinski zbor Črnomaljska predstavitev »Pesmi dolenjske dežele« Zbori°n° ’*ke šole, mlajši mladinski NOVO MESTO — Za kombi, ki ga uporablja novomeška potujoča Zbor izvajalcev je o prepotrebni na k ,0s?°Vnih šol v Velikem Gabru, že peta, odkar je knjiga izšla — Zanimiva prireditev knjižnica, so že po prvih vožnjah rekli, da je premajhen in neustrezno nabavi bibliobusa — med drugim zbor i'rn' v Trebnjem ter dekliški ČRNOMELJ — Antologija »Pe Ljubitelji poezije in glasbe, saj je na tvbanjske glasbene šole. opremljen, torej le začasna rešitev pri oskrbovanju bralcev v oddaljenih seveda — razpravljal že 11. marca. smi dolenjske dežele«, ki jo je uredil prireditvi sodeloval tudi zabavni krajih z leposlovnimi in drugimi knjigami. Z leti pa se je vozilo, ki je Delegati so menili, da zaenkrat tega pesnik in prevajalec Janez Menart, orkester (big band) črnomaljske glas moralo redno na pot tudi v slabem vremenu in po razdrapanih cestah, vprašanja ne bi reševali tako. da bi založil in izdal pa Dolenjski list, je bene šole pod vodstvom Silvestra hudo obrabilo in iztrošilo, tako da si ga komaj še upajo poslati na teren. za 2 milijona dinarjev zmanjšali doživela še eno, že peto javno preds Mihelčiča (ml.).so v hotelovem salonu Če bo potujoča knjižnica hotela nadaljevati svoje kulturno poslanstvo v soto, namenjeno študijski knjižnici tavitev, kar vsekakor potrjuje pri z zanimanjem prisluhniti pesmim Oto in biti tudi v naslednjem obdobju tako uspešna pri izposoji knjig, kot je za nakup novih knjig, soglašali pa ARr?R N O M U li TRETJI čakovano zanimanje za to knjigo na Zupančiča. Mirana Jarca, Lojzeta bila do zdaj, bo morala čimprej priti do novega, večjega in ustrezneje so. da bi 2 m ilijona dinarjev »vzeli« b ° n m a j s k i k o n c e r t poezije pri ljudeh, ki jim je namenje Žabkarja. Lojzeta Krakarja. Jožeta opremljenega vozila. Dolenjskemu muzeju in za toliko ca r N °M E L J — V soboto. 30. mar- na. Tokrat je organizacijo preds Dularja. Ivana Perhaja in Severina Ko so v Studijski knjižnici Mirami Perečo problematiko so zalo prene zmanjšali vrednost njegovega do tavitve prevzela Zveza kulturnih or Šalija. ki sojih recitirali Rozalija Peča- turn° ^"3® bo v tukajšnjem kul- Jarca, v okviru katere deluje potuj sli na skupščino kulturne skupnosti, govorjenega programa, ki ga finan ganizacij črnomaljske občine, pri var. Eva Žorc. Vesna Vrbetič in cert t*0l” u ,rc,Ji abonmajski kon oča knjižnica kot eden njenih češ naj svoje povedo Se delegati, saj cira občinska kulturna skupnost. tne/ as,°Pila bosta trio Lorenz in oddelkov, razpravljali o tem. so me bodo le-ti odločali tudi o denarnem reditev pa je minuli petek zvečer Nedeljko Furjanič. Ta del programa je Večjo vsoto za bibliobus pa bi bilo potekala v gostoljubnem črnomalj pripravila Mira Trifkovič. knjižniča <>ušk°S°PraniMka Eva N°však— H- nili. da kombi ne pride več v poštev, moč — po sodbi zbora izvajalcev — 'e r ! i ^ a sPoredu bodo Schumapno- pač pa je treba nabaviti bibliobus, • Kako sc bo vse skupaj razpletlo, skem hotelu »Lahinja«. rka na črnomaljski srednji šoli. Kot . abmaninove. Brahmsove. Šošta- ker je samo v takem vozilu moč lahko zdaj le ugibamo. Pomemb dobiti iz sklada združene amortiza O knjigi, v katero so uvrščene pesmi rečeno, pa so nekateri pesniki svoje kovičev e in Beethovnove skladbe. zagotoviti tudi dobre delovne po no besedo o tem ho imel namreč cije poklicnih kulturnih ustanov, ki več kot sedemdeset pesnikov in ki pesmi iz antologije sami prebrali. To goje za knjižničarja. Nakup vozila je tudi zbor uporabnikov, ki se bo premore okoli 4 milijone dinarjev. promerja obdobje poldrugega stoletja, so: Evgen Cestnik. Marjanca Kočevar. AMATERSKI o d e r Studijska knjižnica potem vnesla v sestal 3. aprilu. Delegatom tega Odbor podpisnikov samoupravnega je govoril novomeški slavist, profesor Milan Markelj in Ivan Zoran, od kate NOCOJ NA svoj letošnji program. Nerazrešeno zbora bo pri razprav i in odločanju sporazuma o združevanju amortiza Jože Škufca, poudarjajoč pri tem. da rih so obiskovalci slišali tudi nekaj več je ostalo le vprašanje, od kod dobiti nekoliko laže, saj bodo prišli na cije je tako namero sicer že zavrnil, je »Pesmi dolenjske dežele« šteli za o njihovem ustvarjanju. B r e ž i š k e m o d r u vendar pa so delegati odboru pripor viden dosežek v slovenski literaturi v denar. Za bibliobus bi bilo treba sejo že seznanjeni s stališči in Prireditev se je lepo posrečila in odšteti kar okoli 6 milijonov di sklepi zbora izvajalcev glede bi očili. na j ponovno razprav lja o zade zadnjem času. Predstavitelj je več do njihRv ŽLl(;'c ~ Po usPe5nih Sos,ova- vi. ugodno reši vlogo študijske knji upati je. da bo prenekateri obisko narjev, tolikšne vsote pa knjižnica bliobusa in drugih vprašanj. miselnih besed namenil tudi poeziji in antat • ln sevn'kki občini bo žnice in tako omogoči nakup valec po tem večeru začel iskati »Pe Br , U Jk' °d cr nocoj uprizoril »Smrt letos ne bi premogla, čeprav bo od njenemu poslanstvu v zdajšnjem ob bibliobusa. smi dolenjske dežele«, če jih seveda še obči mka hišnega sveta za domače občinske kulturne skupnosti dobila načrtu kulturne skupnosti za leto dobju. še posebej pa pesnikom, kate nima. ^•'-.P re d sm va bo v prosvetnem kar tri četrtine več denarja kot lani. 1985. I. Z O R A N rih dela so bila ta večer recitirana in ob 20. uri. tistim , ki so svoje pesmi sami brali. J. J.
B ttB E859) S E 28. marca 1985 DOLENJSKI UST Namesto odškodnine 24 let zapora? Odgovor iz Jutranjke na prispevek s tem naslovom, objavljen 21. marca TELEVIZIJSKI SPORED Odbor samoupravne delavske kon 15. 4. 1984, pa je prišla na dan ponud kršitev delovnih dolžnosti z znaki kaz trole T O Z D M O T IV Sevnica in odbor ba, ki je bila za 400 oz. 418' j ugodne nivih dejanj Rudija Stoparja, nastala. PETEK, 29. III. 19.26 ZRNO DO ZR N A samoupravne delavske kontrole na jša od cen. po katerih je Rudi Stopar DRUGI PROGRAM IV. Odbora samoupravne delavske 19.30 D N E V N IK ravni delovne organizacije Jutranjka naročil vrečke od obrtnika. To po 8:45 TV V ŠOLI: TV koledar. Ob kontrole ugotavljata, da je poleg 19.55 VREME 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — j 7 -45 Sevnica sta na svoji seji 25. marca nudbo je Rudi Stopar neodgovorno našanje v prometu. Ustvarjalne igre: tendenciozne vsebine objavljenih čla 20.05 PRIČEVANJA O E D V A R D U Mama, ata in jaz. — 18.15 L ju d je ugotovila naslednje: p rikril, kar je po naših samoupravnih Črta v barvi. Angleščina, TV berilo. nkov očitno prisotna tudi direktna ali pripovedujejo — 18.45 ZabavnoglaS' aktih — in v prepričanju, da tudi po Poročila KARDELJU: Žetev. 6. del dokumen 1. Že v samem pripravljalnem posredna žalitev odgovornih delavcev, tarne serije bena oddaja — 19.30 D n e v n i k vseh ostalih zakonskih določilih nes 10.35 TV V ŠOLI: Alžirija. Risanka, postopku zoper Rudija Stoparja je bi organov upravljanja ter kolektiva kot 20.45 NE PREZRITE 20.00 Iz koncertnih dvoran — 217 poren in 100'( dokumentiran znak Stroji in orodja. Dnevnik puberte vši sekretar občinskega sindikalnega celote, s čimer se hudo ovira ali 21.00 M IK E H A M M E R , ameriška Nočni kino: Kriminalka (franc«*' kaznivega dejanja in hujših kršitev tnikov. Risanka, Jugoslovanski pi sveta Sevnica Sašo Jejčič očitno hotel, onemogoča izvrševanje zakonitih pra nanizanka Filmi, delovnih dolžnosti, na podlagi česar satelji za otroke: Ferenc Feher, Zadnje da se disciplinski postopek za ugotov vic in dolžnosti organov upravljanja, minute 21.50 D N E VN IK ljene hujše kršitve delovnih dolžnosti smo imeli in imamo dolžnost, da se na« zato naj se ugotovitve odstopijo vedena hujša kršitev, zaradi katere je 12.30 POROČILA Rudija Stoparja sploh ne uvede, saj je pravnemu zastopniku, da ustrezno T V Z A G R E B med.drugimi kršitvami (hujšimi)disci 17.15 — 00.20 TELETEKST 22.05 U BIJAN JE SESTRE G EOR že 28. I. I982 brez kakršnekoli preve ukrepa. 17.30 POROČILA GE. ameriški film 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli ritve obremenilne dokumentacije ugo plinska komisija izrekla ukrep »prene V. Odbora samoupravne delavske 17.35 OBISK V MESTU ŽIV ŽAV Robert Aldrich je za osnovo svojega — 17.30 Poročila — 17.35 TV kole® tovil, »da ni osnove za disciplinski hanje delovnega razmerja« Rudiju Stoparju, tudi sodno potrdi — z up kontrole na osnovi ostale razpol 17.50 G R IZ L I A D A M S , ameriška tilma izbral gledališko uspešnico, kije — 17.45 Mama. ata in jaz — pregon in da ni razvidno, da gre za orabo vseh pravnih sredstev in po ožljive dokumentacije ugotavljata, da naniza nka zaradi svoje tem atike— greza izredno Ljudje pripovedujejo — 18.45 ** kaznivo dejanje«. Odbora samou- potrebi vseh pristojnih instanc; je prisotna več kot 10 letna navzdržna, 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKE odprto obravnavo lezbištva — in črne bavnoglasbena oddaja — 19.30 Dne^ pravnedelavske kontrole menita, daje diskriminacijska in očitno protizako G A OBM OČJA ga humorja gledalce močno vznemiri ni k — 20.00 Gangsterska kronika ,"' za navedeni poizkus že na začetku v b) disciplinska komisija TOZD Mo tiv, ki je na podlagi ugotovljenih sed nita praksa posameznikov do delovne 18.40 MLADOSTNIK: Del družbe. 3. la. Gre za pripoved o uspešni igralki 20.55 Jazz koncert orkestra RTV LJ osnovi neodgovoren in za tiste, ki mo mih kršitev, od tega šest hujših z znaki organizacije Jutranjka, njenih or del izobraževalne serije srednjih let, ki živi s precej mlajšim bljana — 21.55 Dnevnik — 22.10Ku rajo ustvarjati dohodek, nespreje kaznivih dejanj, dne I I . 3. 1982 so ganov in odgovornih delavcev, zato 19.10 R ISA N KA dekletom v lezbiški skupnosti. turni magazin mljiv, hkrati pa tak način hudo hromi predlaga, da delavski svet delovne or izvrševanje delovnih dolžnosti in glasno izrekla »prenehanje delovnega razmerja« Rudiju Stoparju: ganizacije zadolži komisijo, ki jo je onemogoča odločanje v okviru zakon imenoval delavski svet DO. naj pred skih pravic in obveznosti in je eden od c) izvršni odbor sindikata, ki je ustavnim sodiščem SRS na podlagi zb SOBOTA, 30. III. 15.20 POGUMNI KAPITAN, ameri ta. vzrokov za zavlačevanje postopka. ugotovil utemeljenost sklepa disci ranega gradiva in členov 252 in 253 ški mladinski film 23.35 POROČILA plinske komisije: 7.45 — 12.10 in 15.00 — 23.40 2. Organi v T O Z D so 12. J. 1982 na Ustave SRS poda pobudo za varstvo 17.00 P.I v Košarki: 2. tekma 2. kola podlagi verodostojnih dokazil o šestih d) delavski svet T O Z D M otiv, k ije TELETEKST končnice DRUGI PROGRAM ustavnosti, ker za to obstojajo številni 8.00 POROČILA hujših kršitvah delovnih obveznosti z zavrnil pritožbo Rudija Stoparja in so 18.35 BOJ Z A OBSTANEK: Ptica, dokazi, osnove in skrajni razlogi. 14.00 Test — 14.20 Dar bogov (igo® očitnim i znaki kaznivih dejanj in zara glasno potrdil sklep disciplinske ko 8.05 J. Ribičič: N A N A . M A L A ,O P I znanilka nesreče, angleška dokumen di povzročene večje materialne škode misije; Za samoupravno delavsko kontrolo CA: Novo življenje tarna serija film ) — 15.30 M uzikant in princesač na nivoju delovne organizacije: 8.15 OBISK V MESTU Ž IV ŽA V 16.30 Ris prihaja na stezo (sovjels soglasno izrekli Rudiju Stoparju disci e) stalni sodni izvedenec Zdravko 19.00 RISANKA Predsednik PRAH S LA V IC A 8.30 KM EČ KE OTROŠKE IGRE: mladinski film ) — 17.40 Nepokorje 11 plinski ukrep '»prenehanje delovnega Kolar, dipl.oec., ki je ugotovil, da je 19.26 ZRNO DO ZRNA Slovenija hoče hčerko imeti; Oče kot mesto (ponovitev TV nadaljevanj razmerja« na osnovi veljavnih določil bilo delo Rudija Stoparja neodgovor 19.30 D N E VN IK Za samoupravno delavsko gora. mati kot hudoba, otroci pa vsi — 19.00 Čez tri gore: oktet Boštanj* samoupravnih aktov v TOZD Motiv. no in daje bila delovni organizaciji po 19.55 VREME kontrolo TOZD Motiv: dobri fantje — 19.30 Dnevnik — 20.0CI V« Neposredno pred samo obravnavo na vzročena večja materialna škoda: 20.00 G O STILN A KOŠN1K sodišču združenega dela, na katerega Predsednik: M O ŽIC TON L 9.00 1555 IGORJEVIH DNI. do 21.35 ZRCALO TE D N A kalno instrumentalni ansambel TN seje Rudi Stopar pritožil, pa je Franc I) služba družbenega knjigovodstva kumentarni film — 20.30 Feljton — 21.15 P o r o č ila '' Šali brez vpogleda v obremenilno do v svojem poročilu glede na določila 9.20 M IT I IN LEG ENDE: Mezopo 21.30 Športna sobota — 21.45 Zg'™, kumentacijo preko vašega lista kate samoupravnih aktov TOZD Motiv; tamski m iti — EP O G ILG A M E Š U . 22.00 SEZNAM A D R IA N A MES- izza vrtne ograje (2. del TV nadane gorično trdil »da Rudi Stopar ni kriv«. g) strokovna komisija, ki jo je POPRAVEK 2. del SENGERJA. ameriški film (ČB) vanke) — 22.45 Poezija Odbora samoupravne delavske kont imenoval delavski svet T O Z D M otiv, 9.35 K A M I LA — Portret akademske V film u znanega režiserja Johna ki je izključno na osnovi verodostoj V »Mirenskih novicah«,objavljenih role smatrata, da so take intervencije slikarke Kamile Volčanšek Hustona pisatelj svojemu prijatelju T V ZAGREB preko sredstev javnega obveščanja nih pismenih ponudb in dokazil v zadnji številki Dolenjskega lista, je 9.50 REPUBLIŠKA R EVIJA M PZ — zaupa seznam svojih vojnih kom- nesprejemljive in resno hromijo nor ugotovila višino neodgovorno po prišlo do napake pri pisanju o težavah ZAGORJE 84. 3. oddaja panjonov. ki umirajo v skrivnostnih 8.45 TV v šoli — 14.45 Zabavni kolf malno odločanje organov samoupra vzročene in nastale škode (ta je sedaj, v TO ZD IM V. Jaz namreč nisem napi 10.20 ČUDEŽI NARAVE: Izživljenja okoliščinah. Letalo, s katerim Adrian d a r— 15.45 7 TV dni — 16.15 Do®?^ vljanja ter pomenijo očitno nezako na podlagi novih dokazov, bistveno sal. tako kot je bilo objavljeno, na ptic, kanadska poljudnoznanstvena potuje v Ameriko, se zruši v morje in ansambli: Ansambel Antona Birtjj nito zamenjavo pristojnosti bodisi or večja); mreč da se tovarišice sprehajajo zunaj serija Adrianu ostane pred smrtjo le še — 16.45 Poročila — 16.50 TV kole® tovarne, ampak da seje nekaj tovarišic ganov v DO bodisi sodišč. h) Temeljno sodišče Novo mesto v 10.40 PRIČEVANJA O EDVARDU toliko časa. da enemu izmed preživelih — 17.00 Košarka: 2. tekma 2. J“ j med delovnim časom udeležilo maše- svojem sklepu z dne 22. I. 1985 na KARDELJU: Odločitev. 5. del do potnikov pove nekaj nepovezanih končnice — 18.30 Prisrčno vaši ' 3. Odbora samoupravne delavske vanja škofa iz Ljubljane v mirenski podlagi predloženih dokazil in do kumentarne serije stavkov. In prav ti stavki so. skupaj z 19.30 Dnevnik — 20.00 Bostonski® kontrole menita, da je tudi v zadnjem cerkvi. Ko pa seje začelo o tem šušljati kazov. ko je ugotovilo, da je zaenkrat 11.20 SPOZNANO—NEZNANO, po njegovim seznanom, osnova za razis vitelj (ameriški film ) — 22.00 Dnev'1" članku B. Budje v Dolenjskem listu — in ko so videle, da se ne bo dobro ko (in s tem po ugotovitvah organov v novitev oddaje o znanosti kovanje njegove smrti in smrti njego — 22.15 Za konec tedna: D "- »sodba« Šalija in Budje samega o up nčalo. so si za la dan vzele dopust. Os Jutranjki od začetka postopka) ut 12.05 POROČILA vih sodrugov, ki niso naključne, jugoslovanske zabavne glasbe Opa"J ravičenosti do po kolektivu priznane talim tovarišicam v IM V je bila s tem emeljenost suma. da je obtoženec Ru 15.15 POROČILA temveč del skrbno premišljenega načr 85 nagrade direktorju delovne organiza storjena krivica in bi bilo dobro, da se di Stopar storil kaznivo dejanje, ki je cije Karlu Vehovarju ob 20 letnici — jim opravičimo. ponovna groba žalitev ne samo za 'predmet obtožbe TOZD Motiv — J. Z. direktorja, ampak za celoten kolektiv, podana. NEDELJA, 31. III. aljevanke TV Sarajevo 21.25 ŠPORTNI PREGLED saj je to priznanje kolektiv dodelil za i) potrditev hujših kršitev delovnih 15.00 MOJ GODEREY.ameriški film 21.55 POROČILA osebni prispevek direktorja K. Veho dolžnosti Rudija Stoparja samega, ki ZAHVALA 8.20 — 22.00 TELETEKST (ČB) varja k ustvaritvi pogojev, da se je je v svojem dopisu z dne 27. 1. 1985 Namesto cvetja na grob pokojnega 8.35 POROČILA 16.30 POROČILA lahko nanovo zaposlilo 1.400 de opravičeval svoje delo — z njegovo Ivana Izfatvja iz. Novega mesta je Kar 8.40 Ž IV Ž A V — Pravljica / vseh 16.35 TV K V IZ vetrov. Risanke DRUGI PROGRAM lavcev. kar daje kruh skoraj 1000 ugotovitvijo, ko je v informaciji 70 lina Guštin iz Novega mesta.Skalicke- m družinam, in je zato primerjava in osebam in organizacijam zapisal: ga 8 podarila 1.500 dinarjev Zvezi sle 9.30 G R IZ L I A D A M S , ponovitev 17.45 PO DARIM — D O B IM , prenos 13.30 Glasbeno popoldne — ^ j enačenje s potrebno uvedbo disci — »fizično škoda ne obstaja, vse pih Novo mesto. Iskrena hvala. ameriške nanizanke zadnjega žrebanja Rokomet (m) Hafnartjardar : M®* plinskega postopka za Rudija Stopa vrečke so z izdelki prodane, saj so bile 9.55 ŽIV LJE N JE V E R D IJA , pono 18.50 K N JIG A plastika — 16.00 PJ v vaterpolu P*, Medobči n s k a orga n izacij a rja v celoti žaljiva in depiasirana. vkalkulirane v prodajni ceni« (beri: saj vitev 9. dela italijanske nadaljevanke 19.05 RISANKA tizan : Jug — 17.00 Bosanski B® ' slepih in slabovidnih 11.05 FESTIVAL DOMAČE ZA 19.26 ZRNO DO ZRNA koraškar (ž) Partizan : Iskra D*1 4. Odbora samoupravne delavske kon je "te cene neuprav ičeno višje plačeval Novo mesto trole ugotavljata, da so disciplinski potrošnik!!!) —ter Stopar Rudi v BAVNE GLASBE — Ptuj 84 19.30 D N E V N IK Ježica — 18.25 Dediščina za pr®®! postopek v TO ZD . tožba na sodišču nadaljevanju: 11.35 625. oddaja za stik z gledalci 19.55 VREME nost: Mira Alečkovič — 19.10 Na s 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA združenega dela. zahtevek za obnovo — »pod pogojem, da bi bila veljav 20.00 G E N IJI A L I G E N IJA LC I: rih kolesih — 19.30 Dnevnik -— 20- 12.30 POROČILA postopka in tožba pri temeljnem so na ponudba Poliplasta.grev primerja Franc Krhin Žive naj vsi narodi. 6. del TV Moja domovina (dok. serija) — 21- , dišču potekali in potekajo v okviru vi s sporno ceno le za razliko 18 m ilij. S 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, od nadaljevanke Včeraj, danes, ju tri — 2125 č daja za slušno prizadete pravic in dolžnosti vodilnih in or din« (beri: »le 18 m ilj. S din«). V sredo. 13. marca, smo se v 20.55 JA ZZ N A EKRANU: Lala Ko kinoteka: Sladko življenje (italija® 13.50 KOŽE. ponovitev I. dela nad vačev Balkan Impressions film ) ganov v T O Z D ter DO z namenom, da Odbora samoupravne delavske kon Vojni vasi pri Črnom lju za vedno se dokumentirana dokazila o hujših trole na podlagi navedenih dejstev ter poslovili od sodelavca Franca Kr- kršitvah delovnih dolžnosti z znaki hina iz Črnomlja. v 10 letih zbranega gradiva ugotavlja C.®' kaznivih dejanj Rudija Stoparja prek ta: Rodil seje leta 1913 v Šentjerneju PONEDELJEK, 1. IV. 19.26 ZRNO DO ZRNA razmerje z. drugo. To jo prizaden obstoječih sodišč združenega dela ali v mali kmečko-delavski družini. 19.30 D N E V N IK hkrati da tolikšen občutek svob«^ temeljnih sodišč potrdijo, saj je na I. Članek, objavljen dne 21. 3. 1985 8.45 TV V ŠOLI: I V koledar. Sajenje 19.55 VREME da sprejme (^hrftvo pov abilo " v Dolenjskem listu, podpisan od Boja Po končani osnovni šoli seje izučil rastlin. Italijanščina. Predstavljamo podlagi uradnih dokazil razvidno, da kovinarskega poklica. Ro jc postal večerjo. na Budje. s »sklicevanjem na I ranca vam. Po sledi, rokopisne dediščine. 20.05 J. D. Valcroze: POGREŠAM je zaradi očitne prekoračitve pooblas kvalificiran delavec, ga je življenj 21.05 A K T U A LN O Šalija«. je spričo navedenih dejstev sk Poročila GA, L del francoske nadaljevanke til in očitno skrajno neodgovornega ska pot vodila v različne kraje. V 22.10 D N E V N IK rajno neobjektiven, tendenciozen in 10.35 TV V ŠOLI Po nesrečni smrti moža arhitekta dela povzročena večja materialna ško letih ekonomske krize pred drugo očitno odbranaški ne glede na druga 12.30 POROČILA ostane mlada Juliette sama z dvema da delovni organizaciji, ki bi se mora svetovno vojno se je družil z na la po določilih naših samoupravnih čna dejstva, ki so samo delno prikaza 17.15 — 22.25 TELETEKS otrokoma. Ko preboli prvo žalost, DRUGI PROGRAM na v odgovoru. prednimi in revolucionarnimi de 17.30 POROČILA odide za nekaj tednov na počitnice k aktov v TOZD delovni organizaciji lavci ter spoznal, da je njegovo 55 17.35 K A K O NAJ VEM , D A VSE TO prijateljem. Tam spozna mladega ar 17.30 Beograjski TV program — .|8f"''i/j povrniti. II. Na podlagi ugotovitev pod to mesto v naprednem gibanju de NISO SANJE, oddaja TV Sarajevo hitekta. ki se ji skuša približati, a ga Premor — 19.00 Telesport — 5. Hujše kršitvedelovnih dolžnosti z čkami 1.2 in 3 očitno ni možno zanika lavskega razreda. To svoje pre 18.00 NAROBE SVET ona odbije. Zaradi pomanjkanja de Dnevnik — 20.00 Raziskovanja'. ; znaki kaznivih dejanj ter povzročeno ti. da je pri izvrševanju delovnih pričanje je kazal tudi na delovnem 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK narja mora zapustiti hišo in sepreseliti vica do svobode — 20.50 večjo materialno škodo, za katero je dolžnosti" vodilnih in organov v mestu, zato je moral večkrat zame 18.45 VAM. glasbena oddaja v majhno stanovanje. Slučajno izve, danes, ju tri -»21.10 Dinastija __ 22-0° po naših samoupravnih aktih odgovo TO ZD bila in je navzoča praksa, ki njati službo. Povojni pa seje tova 19.15 R ISA N KA da je imel njen mož pred smrtjo Glasba iz ateljeja ren Rudi Stopar, so ugotavljali in očitno protizakonito onemogoča in riš Krhin zagnano vključil v ugotovili: hudo ovira pravico odločanja organov obnovo domovine. Zaposlil se je v a) direktor T O Z D M otiv Drago samoupravljanja v TOZD in DO na M ariboru v Železničarski indust Perc in direktor delovne organizacije način, ki ni sprejemljiv za tiste, ki rijski šoli ter prenašal svoje znanje T O R E K 2. IV . 18.25 KOROŠKI OBZORNIK bistveno vprašanje: Kako živ1' j.j Karl Vehovar, ki sta v okviru svojih dohodek ustvarjaj«) in da je od tega na mlade generacije. Tu je bil leta 18.40 PERISKOP svojo razbito podobo, kako v svej.'^ 8.55 I V V ŠOLI: TV koledar,.Pomla pravic in dolžnosti na podlagi ugotov dohodka odvisen tudi njihov položaj. 1947 tudi sprejet v KPJ. 19.10 RISANKA je poln neobvladljivih protisl°vlJ' danska prebujanje' narave. Nastanek ljenih kršitev delovnih obveznosti III. Odbor samoupravne delavske 19.26 ZRNO DO ZRNA biti človek? Leta 1963 ga je življenjska pot in razvoj stare Grčije. Izbrali smo za zoper Rudija Stoparja predlagala kontrole TOZD Motiv in odbor sam 19.30 D N E VN IK 21.05 O M IZJE pripeljala v Črnomelj, kjer seje vas, Orl Odese do Leningrada. Poročila . 19.55 VREME 23.05 POROČILA uvedbo disciplinskega postopka, ker oupravne delavske kontrole na nivoju najprej zaposlil v tovarni Bell kot 10.35 TV V ŠOLI sta med ostalimi ugotovljenimi hujši delovne organizacije, ki opravljata inštruktor praktičnega pouka ko 12.30 POROČILA mi kršitvami ugotovila, da je Rudi nadzor pri upravljanju z družbenimi 20.05 Andrej Hieng: M A R K IN vinske stroke. Z ustanovitvijo Po 16.00 — 23.10 TELETEKST ANTONIJ, izvirna TV igra Stopar, bivši nabavni relerent. kljub in na nivoju delov ne organizacije zd klicne kovinarske šole je leta 1966 16.15 ŠOLSKA TV: Prihod partizan DRUGI PROGRAM pismenim navodilom, da pri naročilu ruženimi sredstvi, predlagata orga Igra govori o človeku, ki je prisiljen prevzel delovno mesto vodje skih proletarskih brigad. Premikanje nenehno živeti med resnico in lažjo. 16.05 Dnevnik — 16.25 Svetla®*,' predhodno zbere tri ponudbe in lahko nom v TO ZD . da skladno z določili šolske delavnice in učitelja prak ledenikov • splošnih samoupravnih aktov inv njih Junake gledamo, ko so prisiljeni 16.55 Branje — 17.25 N o g o m e t naroči artikle od najcenejšega doba 17.30 POROČILA vitelja. to navodilo v celoti ignoriral in določenih obveznosti prek sodišč oz. nenehoma igrati nekaj drugega, kot pa di) Jugoslavija : Francija — ’ i 17.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ v resnici so. Lažejo sebi in drugim ter naročil 618.801) kosov vrečk od naj temeljnega sodišča uveljav ijo odškod Dnevnik — 20.00 Narodna gl:is;..rj: ZACiOR.IE 84. 8. oddaja dražjega proizvajalca, kar je iz urad-' skušajo tako p rikriti svojo bolečo re 20.45 Žrebanje lota — 20.55 v® ninski zahtevek, da se tako povrne 18.05 M ITI IN LEGENDE: Mezopo nih ponudb nesporno razvidno in do Skoda, ki je na podlagi razpoložljive snico. Srečujemo številne probleme danes, ju tri — 21.05 Čas podvig0 tamski miti — lip o Gilgamešu današnjega časa. ki se vozlajo v kazano. V teku samega postopka, t j. dokumentacije in ugotovljenih hujših 21.50 Izobraževalna oddaja
Cesta prazni Cerkvišče S R E D A , 3. IV . 18.25 POMURSKI OBZORNIK dokumentarec TV Beograd 18.40 RAČUNALNIŠTVO: Začnimo 22.35 D N E V N IK 9.00 TEST z basicom, angleška izobraževalna 9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik. Cerkviščani sami ne zmorejo usposobiti ceste serija Antika. Podgane, kuga današnjega 19.05 RISANKA DRUGI PROGRAM časa. Poročila Prebivalci vasi Cerkvišče. ki je * metru. l\>i. m iM>ic/.ujc li d\ e ccsii sk- 19.26 ZRNO DO ZRNA 10.35 T V V ŠOLI 16.40 Dnevnik — 17.00 Sok'® ^ privesek krajevne skupnosti Griblje ozi Cerkvišče. je večji del leta neprev 19.30 D N E VN IK 12.30 POROČILA 17.30 Človečnost v vsakdanjem |j- na meji črnomaljske in metliške ozna. saj je sami vaščani nismo 19.50 VREME 17.10 — 22.50 TELETEKST občine, ne morejo najti skupnega jezi sposobni vzdrževati. To cesto upora nju — 18.00 Atene: Košarka (""Jv 17.25 POROČILA ka ne z G ribljam i ne z. bližnjo krajevno bljajo tudi vaščani sosednjih vasi. ki 20.(K)Sarajevo: NO G O M ET — K V A nale pokala evropskih prvak0 -i 19.30 Dnevnik — 20.00 O b a t'^ skupnostjo sosednje občine. imajo tu njive in gozdove. V v as redno 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRA LIFIKACIJE ZA SP JUGOSLAVE- prihaja tovornjak po mleko, vozi pa VLJICE: O treh labodkah JA : FR AN C IJA, prenos svetloba in ameriški film Rio brav 17.50 KO JE POMLAD: Lučka 21.45 POLETJE V LJUBIČF.VCU. 23.20 Poročila Cerkvišče je od glavne ceste Griblje po 7 kilometrov daljši poti. kot bi tičnega pouka. Prav gotovo je tudi —Črnomelj oddaljeno I kilometer, od ialtko. če bi bila ta cesta prevozna. Tu njegova zasluga, da si je izobraže ceste Podzemelj—G riblje pa 2.5 kilo- di delavci, ki se vozijo proti Krasincu. vanje za potrebe kovinarstva v morajo po daljši poti. Pri naših črnomaljski občini našlo svoje Č E T R T E K , 4. IV . 17.34 J. Ribičič: NANA, M ALA OPI 20.05 T E D N IK .Ai prizadevanjih, da bi cesto usposobili, mesto. S svojimi bogatimi delovni CA — Nepričakovani obisk 21.10 M O LIE R E, 4. del fran®* ne najdemo skupnega jezika z drugimi mi izkušnjami se je lotil težavnega 8.45 TEST 17.45 B. Jurca: BABIČINA RESNI nadaljevanke uporabniki. Občinski skupščini naše dela pri opremljanju šolskih delav 9.00 TV V ŠO l.l: Letenje, Življenje v ČNA PRAVLJICA 22.15 D N E V N IK pisma in metliške občine se za la naš problem nic in organizacij dela. Njegovo kapljici vode. Ah je življenje v vesolju? 18.00 PORTRET PISATELJICE ne zanimata pionirsko deluje obrodilo sadove. Gnojenje sadnega drevja in trte. BRANKE JURCE Naša vas res ni velika. Šteje vsega 28 Poročila 18.10 VID E O SPOT Spominja# se ga bomo kol DRUGI PROGRAM hiš. od katerih jih je 6 že praznih. Mla 10.35 TV V ŠOLI 18.25 POSAVSKI OBZORNIK potrpežljivega, tlobrovoljnega člo in jši rod pa napoveduje, da bo praznih 12:30 POROČILA 18.40 O BR AM BA IN SA M O ZAŠ Č I 17.25 Dnevnik — 17.45 Jelen veka in dobrega sodelavca. še več. saj bi rad 'živel v podobnih 15.55 — 22.30 TEI I I EKST TA 18.15 Znanost — 18.45 S 15- T / razmerah kot mladi drugje, ki imajo Sodelavci Srednje šole 16.10 ŠOLSKA TV: Pohod partizan 19.10 RISANKA narodnega festivala jazza v BeOfi oii lepo cesto, telefon itd. To ni v redu. Edvarda Kardelja skih proletarskih brigad. Premikanje 19.26 ZRNO DO ZRNA — I9.3(f Dnevnik — 20.00*Večn'Nč odmevi Črnomelj ledenikov 19.30 D N E VN IK (sovjetska nadaljevanka) —• , VAŠČANI CFRKVIŠČ 17.30 POROČILA 19.55 VREME Poročila — 21.30 Umetniški ve«1
8 DOLENJSKI LIST Št. 13 (1859) 28. marca ^ Za dvojko mora že povprečen osnovnošolec je moč ugotoviti, da bi bil Rog v tem smislu ne sko delujoči odbor za varstvo spomenikov, če uglašeni. Nekatere izboljšave v delu bodo res Y©|iko vedeti o Rogu, da se je v prostranih ro primerno bolje in dostojneje urejen, če bi delali pa je samo restavriranje ene (vzorčne barake) da že letos, tudi dobro postorjenega ne gre snih hostah med zadnjo vojno marsikaj hitreje in temeljiteje. stalo nad 540 tisočakov? Ob tem se dokaj omalovaževati, to pa vendarle ne more biti Pomembnega dogajalo, najmanj pa to, da je Zdaj je stanje tako, da nas je pred drugimi re čudno sliši, da niti tako skromna sredstva niso dovolj, da bi bili lahko zadovoljni. Gre za Rog, Pod krošnjami stoletnih dreves bilo tudi srce publikami, ki so za svoje tovrstne spomenike bila porabljena, še bolj čudno pa je, da je moral zgbdovinski spomenik slovenskega, ne ozke slovenskega narodnoosvobodilnega boja. S že zdavnaj poskrbele, kot je treba, lahko Muzej ljudske revolucije v Ljubljani svojim ga lokalnega pomena. Za srce, ki naj poslej ut Povedanim se seveda ne obregamo ob pouče pošteno sram. Medtem ko drugod zbirajo strokovnjakom, ki so po naročilu odbora zbira riplje v spomin velikim časom. vanje tovrstne snovi v šolah, marveč bi radi le samo še sredstva za vzdrževanje urejenega in li podatke za pripravo topografije partizanske I. ZORAN Se podčrtali znano dejstvo, da je bila prene- obnovljenega, se v Sloveniji šele pripravljamo, ga Roga, kljub temu del stroškov prispevati iz katera odločitev, sprejeta v grobo stesanih da bi Rog razglasili za zgodovinski spomenik. svojega fonda. Partizanskih barakah, ki so stale v teh hostah, Koliko je bilo zamujenega že s tem, si kajpak Čeprav so za letos napovedane nove prido srečno usodna za razplet na bojiščih, pri utrje- lahko mislimo. Vse do zdaj, intenzivno pa za bitve za Rog in na Rogu — med drugim bodo yanju takrat porajajoče se ljudske oblasti in za dnjih deset let, je varstvo spomenikov in narav asfaltirali cesto od Podturna do Baze 20, nape izid drugih dogodkov do osvoboditve pred šti nih znamenitosti Roga predvsem v rokah pod ljali elektriko, telefon in vodovod do Lukovega rimi desetletji. pisnikov posebnega družbenega dogovora o doma, bržčas zgradili restavracijo poleg tega Nekaj barak iz tistih časov še stoji, druge sta zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spome doma, začeli pri Starih žagah graditi manjšo Pobrala č"as in nepazljivost. Kajti nepreklicno nikov NOB (barak, baz, grobišč, spominskih hidrocentralo, uredili več peš poti itd. — in ta je res, da smo se mnogo prepozno zavedeli te- obležij itd.). ko naredili nov pomemben korak k ureditvi, pa 9a, da z izginevanjem lesenjač, kjer so bili Najpomembnejša obveznost podpisnikov je veliko dela še ostaja. Za naprej bo treba ne le nekoč štabi, politične učilnice, najrazličnejše prispevek v denarju ali v kakšni drugi obliki zbrati več denarja — na zadnji seji podpisnikov delavnice, tiskarne in bolnišnice, izgubljamo (materialu, delu). Plačilna disciplina ni prav družbenega dogovora v Dolenjskih Toplicah je sicer neme, vendar avtentične priče nekega zgledna, kar med drugim pove podatek, da je nekdo dejal, da so sedanji prispevki podpi hudega in hkrati velikega časa in življenja, pra lani svojo obveznost do Roga poravnalo le šes snikov bolj podobni miloščini kot ustreznim vzaprav pomnike. Ko pa se je v nas naposled le tnajst podpisnikov (delovnih in družbenopoli zneskom — poleg tega pa se dogovoriti za us Prebudila zavest, da je treba pričevalce, ki so tičnih organizacij, skupnosti, ustanov itd.). treznejši režim urejanja strokovno zahtevnih ostali, vsaj zavarovati, če že ne obnoviti — tudi Sicer se z denarjem, ki ga tako zberejo, ne da zadev. ■z spoštovanja do tistih partizanskih borcev, ki kaj veliko narediti. Kaj, denimo, pomeni nekaj Kaže, da do zdaj ni šlo, kot bi moralo, tudi PRILOGA so izdihnili v bolnišnicah in zdaj počivajo na nad 1,7 milijona dinarjev, kolikor jih je lani zb zato, ker je za Rog skrbelo kar sedem »skrb Rogu — je bilo skoroda prepozno. Kljub temu ral pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenj nikov«, ki pa tudi niso bili med seboj najbolje uj^l zato, da. bi prikril svoje svoji zadnji številki Good temeljne, torej vohunske na News seveda ni objavil, daW V neobvezen premislek ma nepotrebna. Ta teza je do m en e . z a ra d i b a n k ro ta m o ra l prene- padljivo naivna v svoji lagod hati izhajati, do konca Paie nosti, saj dopušča, da se za b il d o s le d e n tu d i z dobrino1 MIR NA OSEBEN NAČIN mir po vašem ali mojem kopi novicami. Poglejmo n e k a j na Uprava britanskih pošt je tu lahko angažirajo samo poslala gospodični Doris s lo v o v p ris p e v k o v v poslednJ1 politiki, kar pa brez dvoma ni številki: Letos v a v t o m o b i l Honeystett ostanke pisma, ki v skladu z osnovnimi načeli skih nesrečah ni urnrl° ' ji ga je poslal njen zaročenec. socialističnega samoupravlja 197,000.000 ameriških drža- | Pisanje bralca Delu, ki je pnikov mirovnih.gibanj Evro V spremnem pismu, ki ga je nja. -Še posebej, če vzamemo vljanov; Spektakularen Pa' nedavno po Tanjugu zapi pe, ki jih je zanim alo, zakaj pri podpisal minister pošt, je resne obljube o podružblja- dec števila samomorov; V za salo, da imajo v Belgiji 2000 nas ni spontanih mirovnih rečeno, da so ostanke (dve nju zunanje politike naše dnjih 16 tednih ni izbruhnila dezerterjev, ki iz moralnih, manifestacij in zakaj državlja petini) pisma pojedli polži, ki ni pretežno molče o vpraša d rž a v e . * n iti e na v o jn a ; T rik ra tn i P°' verskih ali filozofskih načel so se naselili v poštno poslo V zadnjem času začenja nočejo služiti vojaščine in njih miru in obstoja člove pje mesta Birmingham. Mi siljevalec in dvojni morilecp0 enotna podoba o ljudstvu ali zavračajo vsako obliko mili štva, odgovarjali z vsemu sve nister se je seveda tudi p rih o d u iz z a p o ra p o sta l fran tu znanimi dejstvi o m iroljub državi — mirovniku dobivati tarizma, je eno od znamenj, vljudno opravičil, kar njego č iš k a n . tudi drugačne obrise. Seveda da se v zadnjem času tudi pri ni zunanjepolitični naravna vim kolegom v državah z ve so Jugoslovani v velikanski nas krepe najrazličnejše ob nosti naše države in njenim liko bolj demokratično uredi • večini še vedno za mir in like mirovnih gibanj in zani specifičnim vojaško-politič- tvijo ni bito preveč -všeč. sožitje na svetu, vendar hoče manje zanje. Na prvi pogled nim položajem. Nekako avto Opravičevati se zaradi neka Na predavanju članicah jo to povedati tudi na svoj, je seveda nenavadno, od kod matsko je veljalo in še velja, kšnih polžev?! ženskega kluba v Chicago le »mirovniki na svoj način in za da so vsi prebivalci Jugosla popolnoma oseben način. slavni nemško-ameriški kon svoj račun« v državi, ki je bila vije eno samo uglašeno mi Splošna ogroženost sveta, na struktor raket Werner voj1 in je še v prvih vrstah borcev rovno gibanje. Vsaka nova in katerem ni več varen tudi Braun med drugim poveča ’ za m ir na svetu. Predstavniki mimo uradnega blagoslova osamljen eskimski iglu na V Ameriki so pred 30 leti d a p o ra b ijo Z D A za osvajanj® naše države so še do ne ali namiga izpeljana mirovna daljnem severu, je pripeljala začeli izdajati tednik Good vesolja vsako leto 20 milijar davnega na vprašanja zasto akcija je zaradi tega popolno do spoznanja, da se je treba News (Dobre vesti), katerega dolarjev. Po teh besedah je za mir zavzeti tudi osebno, s načelna uredniška politika je v s ta la s ta re jš a g o s p a in rekla svojim i stališči. Zastopniki ta bila, da lahko bralci berejo »Herr von Braun, zakaj niste kšnih stališč menijo, da mi samo dobre novice. Časopis raje ostali v Nem čiji ter •a’1' rovno gibanje nbstvar držav je "izhajal samo 16 mesecev, pili pivo, hrustali presteinP0' ne politike. Ta je lahko mir pa ne zato, ker bi zmanjkalo slušali vojaške koračnice 1 Ko so leta 1942 osnovali oljubna na svoj način, mirov dobrih novic, ampak prepro jodlanjem? To bi bilo velik0 OSS (Office for Strategic no gibanje pa se neposredno sto zato, ker bralce nekako cenje kot metanje naših do Services), prvo ameriško cen tiče ljudi in njihpve vse večje boli zanimajo slabe novice. V larjev v zrak.« potrebe, da izrazijo svoje tralizirano obveščevalno slu žbo in neposredno prednico nezadovoljstvo nad svetov nim dogajanjem, za katerega današnje CIA, je bil njen prvi tudi največji optim ist ne more agent izven ZDA antropolog reči, da ga se ne tiče. Seveda Armand Dennis. Z vohunsko pa imajo mirovniki, tudi naši, nalogo so ga poslali v Belgij svoje mišljenje in pripombe ski Kongo in Francosko ekva ne samo o svetovnem miru, torialno Afriko. Dennis naj bi ampak tudi o potrebnosti nastopal kot lovec na gorile, spremembe izobraževalnega vendar so morali njegov od sistema, razlaganju zgodo hod v Afriko odložiti, kerga je vine, odnosu do armade in vseučilišče s Floride tožilo, mlad im m ilitarizaciji družbe. To pa so da mu ni izročil 70 privijanov stvari, ki se še kako tičejo tudi in 50 šimpanzov, ki bi jih mo d rža ve . ral uloviti in predati znanosti Morda si lahko s slednjim po eni od prejšnjih afriških razložimo tudi nestrpnost poti, ki jo je financirala (nerodnost?) naše uradne omenjena univerza. Ko se je tiskovne agencije, ki je bel Dennis končno rešil sodišča gijske vojaške obveznike, ki in odpotoval v Afriko kot znanstvenik—vohun, mu sre »cesarju nočejo služiti« na klasičen način, označila za ča še naprej ni bila naklonje moralne dezerterje, na. Med lovom na gorile je MARJAN BAUER zbolel za redko boleznijo, ki se loteva samo ljudi in opic. Dobil jo je od goril, ki jih je
HITRI S-49 C oznako 522. Prvo serijo letal te vrste so do PRVI SERIJSKI REAKTIVEC mače tovarne izdelale leta 1958. Tudi to letalo Na podlagi načrtov predvojnega letala IK-3 Na sklep o graditvi prvega domačega reak je bilo samo poskus, da bi dohiteli svetovno le so naši strokovnjaki začeli pripravljati poso tivnega letala smo čakali precej dolgo. Tako je talsko industrijo. Ta letala so bila enaka le dobljeno verzijo. Letalo so uspešno preizkusili letalski inštitut v Žarkovu dobil nalog za pri talom istega rrizreda po svetu, vendar so jih že v prvi polovici leta 1949, maja naslednje leto pravo projekta septembra 1957. Prvo naše se tam gradili že pred petnajstimi leti. pa je tovariš Tito izročil našemu vojnemu le rijsko reaktivno letalo z imenom Galeb je Sicer pa je bil 522 enom otornošolsko-bojno talstvu prvih trideset letal, ki so dobila im eS-49 poletelo nad Mostarjem junija 1961. Uradno je dvosedežno letalo. Bil je popolne kovinske C. prvič poleteto 9. julija istega leta na Batajnici konstrukcije in nizkokrilec. V kabini sta bila ta To je bilo nizkokrilno enosedežno lovsko le Galeb je prelomnica v delovanju naše letalske ndemsko razporejena dva sedeža, zapirala pa talo kovinske konstrukcije. Pilotska kabina, ki industrije. Nastal pa je kot potreba in zahteva se je z dvojnim drsnim pokrovom. Letalo je je imela drsni pokrov in neprebojno čelno našega vojnega letalstva, da svoje pilote šola imelo tudi dvojne komande in instrumente. Po steklo, je bila spodaj in zadaj zavarovana z in vadi na domačih letalih. . ganjal ga je batni, zračno hlajeni devet valjni jeklenima ploščama. Poganjal ga je batni, s zvezdasti motor Pratt & W hitney R-1340 Wasp tekočino hlajeni dvanajstvaljni V motor His- Galeb je enomotorno reaktivno šolsko- VOJAŠKI KOTIČEK z m očjo 441 kW (600 KS). Čez krila je meril 11 bojno letalo popolne kovinske konstrukcije. Je pano—Suiza 12 Z z m očjo 1103 kW (1500 KS). m, po dolžini pa 9,2r pri vzletu je lahko tehtal nizkokrilec z ravnimi krili, ravnimi repnim i pov Čez krila je meril 9,45 m, dolg pa je bil 8,50 m. 2400 kilogramov. Največja hitrost, ki jo je ršinami in rahlo poševnim repom. V letalu sta Pri vzletu je bilo lahko težko 3400 kilogramov. dosegel, je bila 351 km na uro, najmanjša pa tandemsko razporejena dva pilotska sedeža, Največja hitrost na višini 1500 m pa je bila več 135 km na uro. Vzletel je lahko s 428 m dolge VSI NAŠI kot 620 km na uro, dvignil se je lahko do 10 dvojne komande in instrumenti. Poganja ga vzletne 6teze, njegov doseg pa je bil 978 km. reaktivni motor Rolls Royce Viper, Mk 22-6 s tisoč metrov. Oborožen je bil z dvema strojni Oborožen je bil z dvema strojnicam a 12,7 mm, cama 12,7 mm in topom Hispano 20 mm. 1113 kilogram i statičnega potiska, ki je vgrajen ORLI ki sta bili v krilih, štirim i podkrilnim i nosilci za v Zadnjem delu letala. G orivo je v dveh glavnih bombe, šolskih raket 57 mm in raket HVAR 127 Jugoslavija je med redkimi manjšimi država POSKUS DOHAJANJA tankih v trupu in v dveh pomožnih tankih na mm. Med opremo so sodili tudi VHF radijska mi na svetu, ki so sposobne izdelovati vojaška konceh kril. Kot drugo letalo iz domačih tovarn je naše postaja, radio-kompas in sistem dovajanja ki letala. Proizvodnja bojnih letal ima pri nas tra vojno letalstvo dobilo aparat, ki ima preprosto sika v obeh kabinah. S pomožnima tankoma meri Galeb čez krila dicijo, ki sega v predvojna leta, ko so naši 11,6, po dolžini pa 10,3 metra. Prazno letalo konstruktorji med drugim izdelali odlično tehta 2617 kg, največja letalna teža pa je 4300 lovsko letalo IK-3, ki je bilo s svojimi odličnim i kg. Na višini 6 tisoč metrov doseže hitrost 812 performansami v vsakem kos najboljšim nem km na uro ali 0,8 macha. Normalna višina leta škim in angleškim aparatom tistega časa. Iz je do 12000 m, poleti pa lahko s 713 m dolge kušnje z IK-3 so po vojni uporabili letalski inže vzletne steze. Njegov dolet je 1016 km- nirji nove Jugoslavije in poslali pod nebo lovca Oborožen je z dvema strojnicama 12,7 mm v S-49. V tej rubriki bo naš sodelavec Bojan Kun nosu, šestimi podkrilnim i nosilci, na katere je tarič predstavil temeljne povojne dosežke naše mogoče obesiti bombe do 150 kilogramov in vojaške letalske industrije, katere najnovejši izdelek G-4 so strokovnjaki uvrstili med tri naj šolske rakete. I ma pa tudi oprem o za vleko zra čnih tarč. Pilota imata na voljo univerzalno ra boljša dvosedežna trenažno-bojna letala na še g a časa. dijsko postajo, radio-kompas jn drdgo.
^ ( 2 1 . , % priloga dolenjskega temeljnih organizacij, sektorjev, skladišč in proizvod nih mest. Dejavnosti so naslednje: •računalniško vodenje tehnološke dokumentacije, d o l e n j s k a •planiranje proizvodnje (mesečno in letno) glede na razpoložljive materialne in proizvodne kapacitete. n iti k o r a k •predlaganje, lansiranje in spremljanje proizvodne dokumentacije, •vodenje zalog z rezervacijami, prejemi, izdajami, za inventurami, prenosi in zapisniki, •načrtovanje neto potreb repromaterialov, •evidenca in analiza poslovnih partnerjev, SLOVENIJO •predlaganje in spremljanje nabavnih nalog, •likvidacija, prejetih računov in ugotavljanje odmi po doživli °J Poslovne inform atike v osem desetih letih kov, n- sistemo Z Pvaianiern interaktivnih računalniških •saldakonti dobaviteljev in kupcev, •ih d e s e rt' 113 Doleniskem Prav° revolucijo. V minu- 3 na . 1 ,et'h se je število računalnikov povečalo od •vrednostna spremljanja materialnih tokov (ob računi skladišč, materialno knjigovodstvo), dinarjev* N]25 S'Sternov v vredr|osti preko 1,6 m ilijarde •izdelava predkalkulacij po planskih cenah, proiz . £'^b0li naPredne organizacije na področju •obračun proizvodnje, m Novoteksn0,:)OSlOVOe in fo rm atike so K rka' B e t i , •načrtovanje potrebnih finančnih sredstev ( dinar je inforrrnt k'n ,Skra’ ^ P°dr°čju tehnično-procesne skih, deviznih). n- času so ' & P3 *8 uveliavliena zlasti Krka- V zadnjem čjubli-in POrnefT1bni prem iki tudi v Novolesu, Labodu, Vidimo, da posega v vse reprodukcijske funkcije. ^ s 1 banki in drugod. Časi, ko je računalnik služil le za obračun osebnih dohodkov, so že minili (res pa je tudi obračun OD pos je in-reJ^°J®niskeCri smo prestopili prag znanja, izkušenj tal tako zamotan, da ga zmore le še računalnik). širšo u 3 °V ^ 0mo9°ča visoko strokovno raven in Iskra Delta kot glavni dobavitelj strojne in prog inform-P° rc:bnOSt dom a in z lastnim delom razvitih ramske opreme je v I. 1984 ustanovila v Novem mestu "• sPremr C'JSl
Na njem so s sporedom nakazali, kakšne pesmi name Kljub veliki naklonjenosti upravljalcev Doma kulture Božidarju Jakcu in Maksimu Gaspariju ter književ ravajo gojiti. To so bile ljudske in umetne melodije iz je bil ta prostor le ena od številnih vadbenih postaj nikom Jožetu Dularju, Severinu Šaliju in Tonetu domače in svetovne zakladnice pa pesmi na Dolenjskega okteta. Potem, ko so jim v domu odrekli Svetini. rodnoosvobodilnega boja in upora. Res pa je, da so gostoljubje, so se zatekli v glasbeno šolo, ki je bila še Pesem zbližuje in spoprijateljujp. Da je to zlati pev večino oktetovega repertoarja že tedaj in tudi kasneje pod streho osnovne šole Katje Rupene, od tam so jih ski izrek, vedo člani Dolenjskega okteta že dolgo. Zato Kj e r n e h a sestavljale lirične, nežnejše in tudi bolj vesele melo ■ napotili« v sosednjo gimnazijo, kjer so imeli zadnje sodelujejo s trebanjskim ženskim nonetom čarmen in dije. Naučili so se pripraviti ubrane, umetniško lepo vaje pred dvema letoma. Takrat jim je ponudila zat Stobljanskim oktetom iz Domžal, z dvema oktetoma sestavljene večere in glas o Dolenjskem oktetu je šel očišče Srednja šola tehniških in zdravstvene usme pa so celo pobrateni, to sta Karlovški oktet in Gasilski ^OVORICA naokrog. Po novomeški občini, po Dolenjski in ritve Boris Kidrič v Šmihelu, kjer vadijo še zdaj. V tem oktet iz Gornje Radgone. Z njimi so preživeli že veliko Sloveniji. času so poiskali strokovno pomoč tudi pri prof. Miru prijetnih ur na skupnih nastopih in prijateljskih sreča SE ZAČENJA Hitrejšo umetniško rast so vsa leta oktetu ovirale Kokolu, ki prihaja sicer v Novo mesto uglaševat Krkin njih in razume se, da sov njihovi družbi želeli proslaviti težave s prostori. Zlasti sprva je bilo tako, da vaje niso mešani zbor. Prof. Kokol pomaga tako pri izbiri kot pri svoj sedanji jubilej — petnajstletnico. Nonet Čarmen bile na enem kraju niti dvakrat zapored. Ker pevci niso izvedbi programa. in oba pobratena okteta so nastopili na jubilejnem e s e m dobili stalnega vadbenega prostora, so se selili in V petnajstih letih neprekinjenega delovanja je koncertu, ki ga je Dolenjski oktet priredil minulo počutili kot nomadi: iz Jakšetove gostilne v Medicevo Dolenjski oktet nastopil kakih štiristokrat. V novome soboto v novomeškem Domu kulture. kolarsko delavnico pa v novomeški Dom kulture. ”Pri ški občini ni večjega kraja in večje delovne organiza 'z Nov6g,|969 ie moški pevski zbor DPD Dušan Jereb Na jubilejnem koncertu so nastopili pevci, ki sesta domu se kaže nekoliko dlje zadržati, saj ne smemo cije, kjer bi ga ne slišali. Vabiliso ga nenehno tudi dru V£|nk. ^ d thesta gostoval pri Slovencih onstran Kara- vljajo zdaj Dolenjski oktet. To so bili: prva tenorista pozabiti pozornosti, ki nam jo je izkazoval takratni gam. Tako je pel v Ljubljani, Zagrebu, Trogiru, Karlov Jože Cvelbar in Jože Sime, druga tenorista Drago Me **■«■]. k ° SB pevc' P° dveb koncertih in obisku na direktor Zavoda za kulturno dejavnost Lojze Kastelic, cu, Gornji Radgoni, na Bledu, da udeležbe na dic in Tom Skubic, prva basista Jože Plut in Maks V'k()0rriovOrO^ke9a skladatelja Pavla Kernjaka odpra- pod katerega skrbništvom je bil ta dom. Direktor tradicionalnih srečanjih oktetov v Šentjerneju niti ne > j. *e nekdo omenil, da jih bo na naslednji rajži Starc ter druga basista Andrej Jakše in Milan Kastelic je Dolenjskemu oktetu veliko pomagal iz omenjamo. Dvakrat je pel tudi pred radijskimi oziroma f Peyeev niso vsi vedeli, .da se je nekaj mladih Šinkovec. V oktetu se jezamenjalo več pevcev, tako da začetnih težav, z njegovo pomočjo smo se dokaj hitro televizijskimi mikrofoni — za poslušalcexglasbenih ! T^ ° d|očilo začet, na svoje. so bili njegovi člani še: Metod Jakše, Vinko Božič, registrirali kot novo kulturno društvo, pomagal pa nam programov RTV Ljubljana in zagrebškega radia. Kot Rajko Zakovšek, Marjan Jazbinšek pa Miha Grošelj, Os- )6 nast£|l Dolenjski oktet. je tudi pri nastopih in popularizaciji,« se spominja pravi Drago Medic, se pevci posebno radi spominjajo Milan Korče, Jože Sirotka, Jože Medvešek in Andrej Drago Medic, sedanji predsednik okteta. tis,e9t|T'č SVOieni ,an,i e’ k' i im ie ®l0 za t0 ' da b' P °,e9 nastopov na jubilejnih prireditvah v čast slikarjema Tiran. Ti so vstopali, izstopali in zamenjevali eden *e tiste >fSdr so se naučili in peli pri jerebovcih, ki jih drugega. Samo treh pevcev ni nihče zamenjal. Ti so: Zrnorej0 dSe vod'l Tone Markelj, pokazali, kaj Drago Medic, Jože Cvelbar in Peter Cagler, ki so člani Jakšet0v Stirni' so se večer za večerom sestajali v Dolenjskega okteta od ustanovitve. Četrti najvztrajne 'dilp* lahk1 9° sl^n' na Drski in se učili novih pestmi. Ni jši član je Andrej Jakše, ki je pavziral vsega eno leto. Paniu So *°da z veliko voljo in ob medsebojnem zau- Od pevcev, ki so izstopili, pa se ponovno vrnili v oktet, peter Q| Vclie stekle, kot so si lahko le želeli. Pa tudi naj omenimo le Milana Šinkovca. ni irnei ^ ki so 9£l P°stavili za umetniškega vodjo. Kot vidimo, se je polovica sestava nenehno menja k' s°se Pre9lavic z uglaševanjem okteta. Pevci. vala, novinci pa so se vselej tako hitro prilagodili, da narejeni k ,u čili v novo rojeni vokalni sestav, so bili že oktet ni imel večjih zastojev. Nenehno je vadit in bn na njih je ' ,ernu pravijo v pevskem žargonu. Vsak od vzoč, kjer so pač želeli poslušati njegovo petje. Veliko hitro do"1161 Z£' seb°i ze t0|ik0 pevskega staža, da je n t61- kako je treba peti v oktetu. je storil za zborovsko petje in širjenje pevske kulture. U Q |- To njegovo poslanstvo ni moglo ostati neopaženo, n°vomeit °k,et se *e prvi£ iavno preizkusil v zato je Dolenjski oktet prejel nekaj plaket in priznanj, bi|° t0 30 lskri' v njegovi kroniki je zapisano, da je posamezni njegovi člani pa tudi nekaj pevskih odličij. hsneke deuernbra 1969 in da so morali tam nastopiti Ob desetletnici so štirje člani (Peter Cigler, Jože Cvel javni kr01 Slaviu Tako se je zgodilo, da je oktet prestal bar, Andrej Jakše, Maks Starc) prejeli srebrne, trije ,anov|jeSt bfe*' preden so 9£1 sploh ustanovili. Us- (Jože Šime, Milan Šinkovec, Drago Medic) pa bro aPrila i( J lPa *e bil nekaj mesecev kasneje, in sicer 22. naste Gallusove značke. niei n k° so — zdaj že v M edicevi kolarski delav- ''tl OfcjL.: Sobotni jubilejni koncert je le potrdil kvalitete tanoviij ~~ na sv°Jem prvem občnem zboru us- Dolenjskega okteta in okronal vse tiste vrline, ki so Poslej' Samos,0ino pevsko društvo Dolenjski oktet. zagnanim pevcem do zdaj odpirale vrata do nastopov zaved-*|eVSe ,e k lo ^e bolj resno in zavzeto, sa jso se vsi in zahtevnega občinstva Po teh pa jih bomo prav ljivr>
Korenine časa. S še tako skrbnim obračanjem krajcarjev pa ni Vsa Soteška gora je bila posejana z lesenimi bajta kupovali. V trgovino so hodili enkrat na mesec- bilo možno kdove kaj kupiti, saj je bil zaslužek slab. mi, ki so bile pokrite s slamo in so imele dimnico ali Dvor ali v Stražo. Ta dan je bil že kar manjši Poljančevi so tako kot takrat večina drugih ljudi »šijo«. Nobena ni imela več kot dva prostora. V enem četudi so kupili le sol, nekaj malega olja in živeli v glavnem od žgancev, »kiselne« (kisle repe in ze so spali. Na posteljah so imeli ličkanje ali slamo. Ce je Kavo pa so ponavadi pražili doma iz ječmena, lja) ter fižola. Vse to so pridelali na njivici, ki so jo imeli bilo več ljudi, so spali tudi na skrinjah ali na dodatnem s pepelom, iz katerega je bil kar dober lug. DO LJUBLJANE v najemu od grajskih. Po vodo za kuho. pitje in umi ležišču ob postelji, ki so ga podnevi spravili pod so doma kuhali milo. Za zimo so si čevlje lojem, in sicer nad gorečimi trskami, da je usnje v vanje so hodili v Krko, ki je bila takrat še čista kot posteljo. V veži so ponavadi spale kokoši. Ob kočahso maščobo. Taka obutev je bila nepremočljiva. P°le ( ENKRAT studenec. V njej je bilo toliko rib, da so jih grajski lovili imeli iz lesenih krajevcev narejen hlev za kravo, če so so tudi ženske hodile bose. Prvo glasbo je s'^|e kar z mrežami' Tudi vodnih ptic je bilo vse polno. V jo seveda premogli. V tistih časih so si svetili les trska Angela še kot otrok doma. Imeli so veliko slik°s^^ Krki so perice prale tudi vse perilo in marsikdaj so ob mi. Trsko so vtaknili v poseben čok z zarezo. Druge družine, ki se je dala »naviti«, in oglasila seje me|0. .f V STOLETJU perilnikih zapele. svečave skoraj ni bilo, petrolej je bil predrag, da bi ga »Sveta noč«. Spominja se tudi poštnega voza. pripeljal v Sotesko vsak dan iz Straže ali Dvora-
Med ljudmi takrat ni bilo nobene nevoščljivo5’1^ spominja Angela. Drug drugemu so pomag8’1 ^ večerih jih je družila pesem. Zelo lepo je bilo, k °s0 j(1 dili ličkat koruzo, v mlačev in košnjo. Soteška g° Najstarejša Soteščanka, 90-letna Angela Poljane, je okolica je bila takrat še zelo lepa, naravna, brez ena redkih še živih potomk nekdanjih fratarjev, ki sov snage. V ljudeh je bil že prirojen čut za čistočo, za , njeni mladosti še naseljevali kočevske gozdove. V da so del narave. Prav tako so bili ljudje veliko bol gozdovih Kočevskega Roga so bili rojeni njeni starši, ravi kot danes. K zdravniku niso hodili za ' ^ prav tako Angela in vse njene sestre. Tam so imeli malenkost. Angela je šla enkrat samkrat, pa še ^ svojo frato, ki se je po očetu imenovala Poljančeva fra- sestro. A zdravnika ni dobila v ambulanti. Ker n' ta. To je bil velik kos gozda, ki so ga trebili, napravljali v dela, je šel posedet v gostilno in tam ga je poiska njem drva in žgali oglje. Ko je prenehala obratovati žel pa je šla Angela pred leti k zdravniku, je bilo tolik 0' ezarna na Dvoru, ki je potrebovala oglje, se je di, da sploh ni prišla na vrsto. V njeni mladosti s 0 j Poljančev oče z družino odpravil v Kočevje in se zapo cenili domača zdravila. S smrekovo smolo so z ^ slil v rudniku. Vendar tam ni zdržal, ker ga je preveč razne praske in rane. Tudi tablet niso toliko je vleklo nazaj v gozdove. Da bi spet lahko delal z lesom, niso poznali živčnih bolezni in sedanjih nevroz se je z družino preselil v Sotesko, kjer je imel knez kaj S Auersperg ob Krki žago. Od številne družine je sprva Angela je prepričana, da bi morali dobil delo le oče. Žagarji so takrat delali po 12 ur na preteklosti ohraniti, da ni dobro zatreti vseh sta" ^ dan. Kljub temu je Poljanec zdržal pri delu do pa tudi vseh novih ne sprejeti. Poskrbeti bi rn° raf.ll osemdesetega leta. Pokojnine takrat ni bilo. Dobili so za to. da nam bodo ptice še pele in da nam " jj le občasno nekaj podpore od gradu. Angela sespomi- umre, pravi Angela, ki ji je bila najdaljša pot v z' nja, daje hodila v grad za perico, pa tudi sobe je ribala do Ljubljane. .»jT in delala na grajskih njivah. Celo na žagi je bila nekaj t o n e V IF ^
Umetnost kuhanja sem šla namreč kuhat, sem bila zdoma od srede do Seveda je imela Francka skoraj vedno tudi »teh bilo, kako veliko balo bo nevesta prinesla k hiši- ^ ponedeljka, tudi spala sem pri ljudeh, kjersem kuhala. nične« težave. Nikjer ni bilo namreč dovolj posod, kro je bilo seveda odvisno od njenih staršev. Sa"1® ^ Da pa sem bila zdoma velikokrat, pove že to, cfa sem žnikov, jedilnega servisa, zato so morali vse potrebno imele ničesar, in če so bili še starši revni, se j®13 «je kuhala na okrog tristo svatbah. Štela jih nisem nikoli, zbirati po sosednjih hišah. Njena naloga ni bilo le ku dekle zelo težko poročilo. Poroka, h kateri so S” P jo- vem pa, da nikdar nisem odklonila, če le nisem že prej hanje, ampak je morala pripraviti tudi mizo, okrasiti bila v nedeljo, ohcet pa nato najprej na nevesti"e^ tje obljubila komu drugemu,« pripoveduje Novakova. De sobo. Spodrsljajev si ni smela privoščiti in ne spominja mu, nato pa še na ženinovem, tako da so 5 pra' NASITILA la ji v tistih dneh gotovo ni zmanjkalo, saj je bil jedilnik se, da bi ji kdaj karkoli spodletelo, predvsem pa seji ni vrač ali domov šele v, torek. Seveda sem moral8- iz prav povsod pester in bogat. Od tistih njenih prvih nikoli pokvarila ali prismodila hrana. sem bila kuharica, na svatbi skupaj z muzikant? ^ kmečkih stavb do danes se po Franckinih besedah je »V soboto so prišli ženin, njegov tovariš in starešina beti tudi za zabavo,« poveFrancka.Slednjeji9° bilo težko, saj je z dobro voljo in vedno nasraci« ^ 15.000 dilnik ni veliko spremenil, razen tega, da je imel pone po nevestine kosne, torej po balo. Zelo pomembno je kod še več različnih jedil, kot jih ima danes. Pa peciva obrazom znala izvabiti smeh iz svatov. Res, da I spečejo danes 20 do 25 različnih vrst, nekdaj pa le pet vakova kuhala na ohcetih predvsem zato, ker 1° ^ SVATOV ali šest. kšno delo veselilo, vendar si je s tem rezala *ucli, k0 pri' kruha, ki ga je bilo nekdaj v tistih krajih tako tež ^ j0 »Čeprav je bilo v Beli krajini nekoč veliko revščine, služiti. Svatje so namreč zbirali denar, s ’ ^ 9 0 Q f o w 'n a panje pri vojakih itd. Z dvema c. kr. dvornima svetniko veselja žarele oči, vendar je našo notranjost obletavala Knjiga »Preporodovci proti Avstriji«je izšla v skrom ma, predsednikoma Pajkom in Bayerjem je sodilo boleča misel, da se moramo posloviti od Ivana in ni nakladi, pravijo, dazaradi pomanjkanja papirja, in je enajst sodnikov: trije Slovenci in osem Nemcev. Odve Janžeta. Dali smo jima svoje knjige. Stisk rok in solze bila takoj razprodana. Niti vsi preporodovci je niso tnikov je bilo osem, samih znanih ljubljanskih prav pod očmi so nadomestile besede brez tolažbe. Morala mogli dobiti. Prav gotovo ima nekaj podatkov, ki so za nikov, ki so kljub grožnjam dr. Skubla, policijskega sta nazaj v prekleto samico. »Lasciate ogni speranza, mnoge zanimivi. Na straneh 172 — 228 in 235 — 247 je Jp-LETNICA ravnatelja v Ljubljani, »da imajo tudi odvetniki kaj ma voi, ch’entrate...« zabeleženih 499 preporodovcevz naslednjim^odatki: sla na glavi«, opravili svojo odvetniško dolžnost hrabro Preporodovci smo nekajkrat praznovali svoje oble priimek in ime, organizacija, bivališče, poklic m opom d ija šk eg a IN in odkrito. Obrambo obtožencev so prevzeli dr. Josip tnice: dijaške stavke iz marca 1914 in veleizdajniškega ba. Toliko imen sva zbrala s prof. Ivanom Kolarjem, ki Ažman, dr. Alojzij Kokalj, dr. Fran Novak, dr. Anton procesa iz decembra 1914. Najuspešnejše je bilo je sam napisal prvo dokumentarno knjigo o Preporodu študentovskega Švigelj, dr. Karel Triller, dr. Ivan Tavčar, dr. Fj-an Zu srečanje 23. decembra 1964, ki ga je počastila s svojo (zal. Slatner, 1930). panc in dr. Vladimir Ravnihar, navzočnostjo takratna predsednica Glavnega odbora Če upoštevamo, da je večina srednjih šol leta 1914 pREPORODA Na razpravi so zaslišali vse obtožence in šest prič ter Socialistične zveze delovnega ljudstva tov. Vida To stopila v stavko, če poznamo nekaj znanih številk prebrali 40 ovadb in 84 osebnih podatkov, le-te po mšič. To je bilo ob 50-letnici procesa proti Preporodu. članstva v preporodovskih organizacijah, število naro potrebi. V dvorani je bilo precej slušateljev in somišlje Na predsedničin predlog smo v naslednjih letih napi čnikov »Preporoda« in Glasa Juga«, če vemo za pri nikov. Bil je velik, za zgodovino slovenskega sodstva sali in leta 1970 izdali pri založbi »Borec« knjigo z na bližno število naročenih Ponikvarjevih brošur »Klic od izjemen spektakel. slovom »Preporodovci proti Avstriji«. Knjigo je napi Gospe svete« in da so bila Sokolska društva z nami v Prihod zaporhil^iv iz celic v sodno dvorano je vzbu salo 16 takrat še živečih članov Preporoda. Obsega stalnih stikih, potem smemo število preporodovskih ril občinstvo, posebno pa tovariše, ki so se branili na 482 strani, polnih spominov na dogodke tistega časa, somišljenikov šteti na prvi 1000! prostosti. Zapornikom se je poznala utrujenost in ki je pomenil konec stoletja stare, nekdaj nepremagljive Da ima mladinsko revolucionarno gibanje Preporoc vznemirjenost, saj so bili šest mesecev brez kakršnihk- ■ državne skupnosti. Žal moram ugotoviti, da so danes 1912—1914 »primerno mesto v politični zgodovini oli vesti v času, ko se je pripravljala in začela prva od teh šestnajstih avtorjev živi samo še trije. £ad Slovencev, izpričuje Edvard Kardelj v svojem zelo 1914 nle decembrske dni, od 21. do 24. decembra svetovna vojna, ko so bile organizirane posebne prei Avtorji knjige »Preporodovci proti Avstriji« so bili pomembnem delu Razvoj slovenskega narodnega v ■ se je pred c. kr deželnim kot izjemnim sodiščem skave krivcev sarajevskega atentata po Bosni, Hrvat- naslednji: za Ljubljano Ponikvar, Lajovic, Turk, Kolar, vprašanja (1939). Na str. 198 namreč pravi: »To mla Prer)Ut3l*an' končal veleizdajniški proces proti 32 ski in Sloveniji. Zaporniki so prihajali s trudnim ko Lovšin, Tavčar, dr. Ravnihar, za Maribor Šnuderl, za dinsko gibanje, ki je dobilo svoj najbolj izdelani srecj0rodovcem, od katerih je bilo 28 višjih rakom in bledim obrazom. Zasedli so prvo klop pred Celje Roš, za Gorico Komel, Peričza Trst, Gnidovec in ideološki lik v Preporodu, se je uprlo oportunistični Dvern 6Š0,cev 'n 3 v'sokošolc' ,er 1 P^vatni uradnik. sodnim zborom: Ivan Endlicher, Janže Novak, Evgen Stefančič za Kranj, za Ljubljano tudi še Oblak, narodni politiki liberalnega vodstva, ker je spoznalo, višje d ,VanU E ndlicher 'n Janžetu Novaku je naj- Lovšin, Anton Štefančič. Juš Kozak, Gustav Omahen, Omahen in Kavčnik. da je osvoboditev južnoslovanskih narodov mogoča let j !n kasacijsko sodišče v Gradcu prisodilo po pet Adolf Ponikvar, Viktor Zalar in Ivan Žgajnar. Ftazen že » R avniharje obdelal proces s pravnega in političnega samo kot rezultat revolucionarnega zloma avstro- Vse h”6 poostrene s trdim ležiščem vsako četrtletje, za imenovanih obtožencev, ki so bili vsi kaznovani z ve stališča, Leon Kavčnik je zbrat zanimivosti iz avstrij ogrske monarhije.« 2ap rU^° odtožence pa je veljala ljubljanska sodba z čjimi ali manjšimi zapornimi kaznimi, so bili obsojeni skih državnih arhivov, Avšičeva zasluga pa je, da smo Ororn od 6 mesecev do 14 dni. kakor navedeni, še naslednji: Jakob Avšič, Viktor Fet- Pr dobili z Dunaja in iz Gradca razne dokumente: sodbo Med zgodovinarji naj omenimo samo zgodovinarja sta eporod°vca Avgust Jenko in Vladislav Fabjančič tich, Gregor Fedransperg, Pavel Grabner, Frane c. kr. deželnega in izjemnega sodišča v Gradcu, obto dr. Franca ZVVITTRA, člana SAZU, ki je v Spremni skir^>raVobasno °dšla v Srbijo in se umaknila avstrij- Grebenc, Anton Gunde, Leon Kavčnik, Ivan Kos, žnico, obsodbo in sodbo c. kr. državnega pravdništva besedi k omenjeni knjigi Preporod proti Avstriji napi thišn ° blastem- Endlicher je umrl za jetiko v graški je- Anton Kuntarič, Danilo Majaron, Vladimir Premrov in v Ljubljani in okrožnico c. kr. predsedstva deželnega sal takole: Pros;ci 5- septembra 1915, Jenko pa je padel kot Franc Tavčar. šolskega sveta v Ljubljani. Vsi ti dokumenti so bili ali »Preporodovci so si priborilisvojemestovslovenski Dbr, 0voliec v srbski vojski 18. avgusta 1914 v bitki na Ker se je preiskovalni zapor vračunal v kazen, so vse n'hi Cer tajni .ali pa odpeljani iz Ljub lja ne v tujino. Iz vseh do zgodovini kot gibanje, ki se je dosledno in odkrito rav zapornike, razen Endlicherja in Novaka, izpustili na kumentov diha trdno prepričanje takratnih sodnijskih, nalo po načelu, da se slovensko narodno vprašanje ne Poli VSe prePor°dovce je poslala oblast (sodišče ali svobodo. Za njiju se je obtožitelj dr. Neuberger pritožil političnih in prosvetnih oblastnikov, da gre v more rešiti v okviru kakršnekoli Avstrije, ampak samo zaradi prenizke kazni. P , l)a> obvestila o sodbi šolam in vojaškim uradom. preporodovskem procesu za rušenje avstro-ogrske z razbitjem Avstrije in ustanovitvijo popolnoma vSeh| lce so bile grdo ravnanje z dijaki (izključitev iz Izpuščeni smo pospravili svoje malenkosti in se monarhije in za politično zedinjeje Slovencev s Hrvati samostojne jugoslovanske države.« svstroogrskih šol) strogo opazovanje in nezau dogovorili, da se najdemo pri fotografu. Vsem so od in Srbi v novi državi Jugoslaviji. EVGEN LOVŠIN Grudnova, po vedenju sicer svetovljanka, se zna - preden sem bila 15 let stara, dobila prvo plačo v Medtem ko je mož v internaciji organizirano delal za vsakomur približati. Z vsemi je prijazna, pomagaz na baletnem zboru Ljubljanske opere. Ker je bila tam NOB. sem jaz v Ljubljani čuvala otroke ilegalcev. Ne sveti upravi, v imenu stanovalcev dom a prenaša upravi moja prijateljica Ruta Jakopič, hčerka znanega slika kateri mi še danes s hvaležnostjo pišejo pisma in sem z želje in pripombe. Pri starih Novomeščanih rja, m eje ta portretiral. Portret je ohranjen. Potem sem njimi v stalnih stikih.« v Novem mestu spoznala sodnega pripravnika Ludvi Ob razpadu Italije se je mož srečno vrnil, takoj po Vse dosežemo, kar želimo, samo po načelu: kul ka Grudna, tudi Novomeščana, in sva se poročila. Ker osvoboditvi pa je bil imenovan za šefa kabineta pri mi turno in povedano v obraz. Nimam rada godrnjanja za pa je bil mož že v letih pred drugo vojno komunist in nistru pravde v prvi slovenski vladi. Nedolgo zatem sta vbgali. N ikdar mi ni bilo n iti m inuto žal, da sem se odl taki na sodniji seveda nisp bili zaželeni, je moral v šla Grudnova za26 let v Beograd. Dr. Ludvik Gruden je očila priti v novomeški dom. Tu sem našla pet sošolk iz . ZA DVE službo v srbsko Užice. Po sedmih letih je prosil za postal vrhovni sodnik, predstavnik Slovenije pri šmihelske šole. Vsak dan se dobivamo na kavici, premestitev v Slovenijo, dobil pa je Zagreb. Tam sva zveznem vrhovnem sodišču Jugoslavije. prem levdm o stare spom ine, obravnavam o današnje ŠTIRIDESETLETNICI živela do vojne, potem so ustaši moža kot jugoslo Ce bi opisovala samo svoja beograjska leta, bi lahko dogodke in si pripovedujem o, kar sm o v življenju vanskega rezervnega oficirja poslali v Ljubljano Itali nastala zanimiva knjiga. Grudnova ima še danes doživele med tem, ko smo stike pretrgale.« : ; » MLADOSTI janom, ti pa so ga internirali v Casanuovi. Hkrati so shranjenih kup vabil, s katerimi je dr. Ludvika Grudna Iva Gruden v imenu oskrbovancev največkrat piše mene izgnali iz Zagreba in zatekla sem se k sestri v s soprogo vabil predsednik Tito v Beli dvor na sožalja svojcem umrlih, ima pa tudi veliko obiskov in Ljubljano. Kitajski pregovor pravi, da se nekateri starajo kot sprejeme ob prihodu tujih državnikov ali predsednikov pošte. -K er smo v sorodstvu z znanim i šentjernejskimi marmor, drugi kot čevelj. Prvi kot marmor zato. Ker se vlad. za 29. november in podobne priložnosti. Bila je Reclji, me otroci sestrične Pavle s svojimi otroki in starajo neopazno, drugi pa kot čevelj zato,ker jih je na sprejemu Ben Bele. Selasia, Novotnyja. Kekkone- ženam i obiskujejo. Za družinske praznike me povabijo j potrebno vselej krpati. Tipičen primer marmornega" na. Naserja in drugih. na dom ali v vikende, pa nimam občutka osamljenost1- načina staranja je Novomešcanka Iva Gruden, ki bo - Najin zakon je bil brez lastnih otrok, vzgajala pa sva Včasih me obiščejo tudi Novomeščani Šproc. oba letos dopolnila 80 let, vitalna pa je bolj kot marsikateri druge in bil je srečen zakon. Ves prosti čas sva z Bučarjeva, Furlanova. Včasih gremo tudi k Mrvarjuns dve štiridesetletnici skupaj. možem potovala. Ogledala sva si pravzaprav ves svet, Hrib na malico in preživimo nadvse prijetno popoldne Za seboj ima prav nenavadno življenjsko pot, ki se je razen Amerike, Mož je imel vdliko znancev in pri Naročena sem na več časopisov, v sobi imam svoj I začela decembra 1905 v Kandiji. - Izhajam iz Recljeve jateljev med ambasadorji, pa sva se včasih mudila tudi barvni televizor, v dom u sem zaposlena z vsakdanjo j trdne kmečke družine, po kateri meščani še danes pri njih na obisku ali potovala z agencijami. Po moževi telovadbo, z vzdrževanjem osebne in sobne higiene- j f | imenujejo Recljev hrib nad naseljem Majde Sile. Bilo smrti ,1974 sem potovala sama, vse dokler mi je to do pa dan naenkrat mine.« i puščalo zdravje. Živela sem v Ljubljani. Najprej sem nas je deset otrok, jaz sem naj mlajša. Naši starši so bili Letošnja zima je vzela marsikaterega starejšega večje stanovanje zamenjala za garsonjero v palači tako dobri in prosvetljeni, da so pustili otrokom razvi nika. G rudoova pa se je ob nedavni p lju čn ici zdravilo izvršnega sveta, ko pa sem preživela tri infarkte in na jati njihova nagnjenja in jih tudi v tem podpirali. le tri tedne, »zdaj sem spet taka kot prej. Srečna sem. | stopnišču bloka doživela roparski napad, nisem več Obiskovala sem sedemrazredno šolo pri nunah v da so mi možgani prožni, da lahko ohranjam ( hotela biti sama. Zdravniki so mi svetovali'bivanje na Šmihelu. Imela sem rada glasbo, ko pa je na našo kme korespondenco z znanci, da me ni minilo veselje do deželi, na čistejšem zraku in v miru. tako sem se ob tijo prišel po prvi svetovni vojni še ruski ujetnik za de urejenega videza. Dokler bo tako. se ne čutim staral' lavca, sem se kmalu začela učiti balet. Bil je namreč dograditvi novomeškega Doma starejših odločila vrni RIA BACER baletan iz Leningrada. Tako je naneslo, da sem že prej, ti v rodni kraj.« maribor ■> , j. * . vselitev vrstne hiše avgust ’85! Bregana-Samobor informacije: 062*39 441, 041*520 699 POSOJILO 40% Plačilo v treh obrokih do avgusta 1985. Fiksne cene m2 neto že za 46.696 din s celotno infrastrukturo in zemljiščem. Velikost hiše 89,71 m2 in 116,86 m2 neto. Lahko nas obiščete vsak delavnik od 7. do 18.ure in ob sobotah od 7do 14.ure na zagrebškem velesejmu, Marlesov paviljon v času od 19. marca do 20. aprila 1985. • BLAUPUNKT izdelki še vedno do 35% ceneje! Konsignacijska prodaja: Ct avtotehna, Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044 14 G 2 priloga dolenjskega lista r iz izložbe Pesništvo Severina Šalija je po izidu zbirk »Slap tišine«, »Spev rodni zemlji« in »Srečavanja s sm rtjo«, ki so si sledile v prvi p o lovici štiridesetih let i s : in so, zlasti še prva, vzbudile dokajšnjo pozornost pri bralcih in poznavalcih, ostajalo dolgo dobo v senci, odmaknjeno od poglavitnih dogajanj v slovenski poeziji. Zakopano v zbirkah, ki so seveda že zdavnaj pošle, raztreseno po revijah in časopi sih in največkrat obravnavano bolj mimogrede, je bilo težko dostopno in predvsem mlajšim genera kraj, sovražnosti, groženj, podlos na pravih literarnih novatorjev cijam bralcev manj znano. Resda je temu nekoliko O b r a l i ti, nemarnosti do iskanja privile prestati pravcato gonjo zoper ne odpomogla zbirka »Pesek in zelenice«, ki so jo pe gijev in zlorabe oblasti. Toda ti prikrito uporabo pocestnih izra sniku ob sedemdesetletnici izdali Trebanjci, ven grenki spomini zbledijo ob moči le zov, s popisovanjem spolnosti pa si dar je ta zajela le pesmi zadnjih let, tako da je veliko pih. Nenavadno je, da Grosmano- je nakopal celo prepoved objavlja gradiva še vedno ostalo nezbranega in tudi neobjavljenega. va (in z njo marsikateri borec) pou nja romanov. Tudi za »Kozorogov PARTIZANSKA darja, da ji od vsega življenja ostaja povratnik« velja, da je Miller v njem v najlepšem spominu »življenje v sprostil spolno fantazijo, jo preple Ob povedanem je bilo nedvomno upravičeno pa gozdu«, ali kot je neposredno deja tel s cinizmom, črnim humorjem, tudi logično pričakovati knjigo, ki bi ali zaobsegla ZDRAVNICA vse povojno šalijevo pesniško ustvarjanje ali la na novinarski konferenci ob glavni junak in ljudje, s katerimi antološko premerila njegovo poezijo. Zgodilo se pesniški naravi, tuje njegovemu pesniškemu svetu, iebiia!.ns^ a Partizanska saniteta predstavitvi knjige: »Najlepše je ki skoroda ne pozna ostrih robov in spopadov. Bilo ima opraviti, pa so zvečine s t.i. je, da je namesto »tekoče« zbirke izšel izbor iz Juanci- 'ziernr>ega ne samo v bilo v partizanih!« bi celo v nasprotju s smisjom in poslanstvom družbenega roba. Njihova ravna Šalijeve poezije, zajetnejša pesniška knjiga, ki je E ^ io n i,en?več v okupirani Šalijeve poezije, saj pesnik, kot sam pravi, od pe Značajska trdnost, odgovornost nja so mestoma neodgovorna, pač vsebinsko oprta na celotno pesnikovo delo. Pesmi ravniki nkn£l' sve"tu sploh. Naši zd- smi ne pričakuje drugega, oziroma pričakuje in čut za disciplino ter predanost v skladu s piščevim posmehom je izbral, uredil in jim spremno besedo napisal rodnoosJkS°, 2 vktjučitvijo v na- predvsem to, da »odpeva v hrup sveta svoj tihi delu ih zastavljenim ciljem, vse te vsemu, kar utesnjuje človeka, ki si Drago Šega, zbirka, ki jo je izdala Mladinska knji jotesnn ddn' boj dokazali svo- glas«. Prav to pa daje njegovim pesmim pridih lastnosti, ki so izkazale svojo hoče dati duška pri uživanju življe ga, pa je dobila naslov po eni najznačilnejših Partizan f?0vezanost z narodom, so Šalijevih pesmi »Sijoče mračine«. Knjigo je ilustri »nadzemeljskosti«, da so včasih kot tiha prošnja, vrednost med partizani, je Gro- nja. pri .čemer mu je spolnost kot molitev, »podobna pritišanemu lirskemu par- ničetu 0 zdravs,vo uredili, kot ral Karel Zelenko. smanova ohranila tudi v-povojnem neizčrpen vir radosti bivanja, ki se landu«, kakor jc- zapisal Drago Šega. niškem1 Uspe^° ®e nobenem u gve- času, zato je prav, da je v naslov kaj hitro lahko sprevrže v nezadov- tih bolnU-^l^)an*u ' V o kro 9 100 skri- Kot smo deloma že nakazali, seje urednik Drago spominov zapisala »partizanska oljujoče životarjenje. Z izkušnjami, V vsebinskem pogledu je Šalijeva pesem zaveza Šega odločil v omenjeno knjigo uvrstiti pesmi rz Do|erijskSniCah (™no9e so blle zdravnica«, čeprav po obsegu za ki si jih je nabral pri slovenjenju na vprašanjem človekovega bivanja in sm rti, zavest 1 v Beli krajini) se je v celotnega Šalijevega opusa, razen pesmi za vseh , »Seksusa«, je pričujoči roman o končnosti tega bivanja in obsojenosti na smrt je letih vojne zdravilo nad vzemajo spomirri na partizanska le otroke, ki so nastale zvečine v zadnjem obdobju 22000 ta manjši del knjige. Grosmanova izvrstno prevedel Zdravko Duša, pesnikovega snovanja. Izbor je urejen v šestih tudi »glavna in najbolj produktivna substanca ske borh°rCev' Tako so Pa rtizan- ske bc je bila ves čas partizanska zdravni spremno besedo pa je prispeval razdelkih. Prvi trije razdelki prinašajo pesmi iz Šalijevega pesništva«. Pesnik je prevzet od vsena- birie ■ 6ne en°1e ostale visoko vzočnosti smrti in temu se niti njegova ljubezenska [bobin, ca, če pod tem pridevnikom razu Andrej Blatnik. Šalijevih prvih zbirk, naslednja dva sestavljajo v kih in v 'a udarne, ker jih pri prem i- pesem ne more izogniti, zato tu in tam rahlo spomi memo tiste osebnostne vrednote, glavnem še nezbrane in neobjavljene pesmi, hkratj n- niso ovirali ranjenci, nja na tovrstne Balantičeve verze. Seveda pa ki so jih izpričali mnogi naši Za bralca je navsezadnje nepo medtem ko se zadnji opira na zbirko »Pesek in zele teni J8 vsak borec vedel, da bo Šalijevo razmerje do smrti ni zgolj pasivno, partizani. membno, ali je »Moje skrivno nice« in druge povojne in neobjavljene pesmi. S ta jliJ’ Ce bo rarinjen, zgledno poskr- ko razvrstitvijo, ki je kajpada le ena od možnih, seje vdanostno, enoumno, poskuša jo celo obvladati in %no l, . življenje« res spisal Sir Henry S. še več. Absurd smrti namreč odtehtava z njegovim ain0 m ^/„ .*e net)vomno------m no dajalo dajalo mo mo- M. M ARKELJ Ashbbee, premožni angleški po uredniku posrečilo, da je na eni strani sledil vse binskemu, oblikovnemu, izraznemu oziroma nasprotjem — s čudežem življenja, to pa se zdi °c vsakemu posamezniku. slovnež, svetovni popotnik In bi To slogovnemu razvoju Šalijevega pesništva, na drugi odločno zavestno dejanje, ki tudi zanikuje prvotni OdnorJ našega na bliofil, ki da se je skril za irrfe strani, in to kaže še slasti poudariti, pa postavil vtis, da je Šalijeva poezija odraz vdanosti v usodo, torej predvsem resignativna. rokov Vobod'lne9a boja imamov ZBIRKA VValter. Z anim ivejši pa je podatek, oporišča za celovitejše razumevanje v tem izboru Obro „ k 'n leP°sl°vni literaturi DOTK da je delo v enajstih knjigah na predstavljene poezije. Kajti ta oporišča imamo njjg «• bdelano, saj je izšlo več skupno 4.200 straneh prvič izšlo v lalko tudi za izhodišče, kako brati Šalijevo poezijo Tu smo seveda poskušali pogledati le nekatere značilne plasti Šalijevega pesništva, kakor ga ivstvu 90vore 0 partizanskem zd- šestih izvodih konec prejšnjega zdaj, ko smo jo dobili »v enem kosu«. lahko spoznamo iz »Sijočih mračin«. Druge bodo stoletja, javni natis doživelo šele ih prjArTled ni'rn' tudi nekaj oseb- lahko odkrili bralci sami.Šalijeva izbrušena in vča r;!g0 evani. ki so še posebno 1966, za zdajšnjo slovensko rabo »Sijoče mračine« so knjiga lirike; slovenska sih filigransko natančna lirska govorica namreč ne test, n n dokurr|ent, ker o prete- pa je Bogdan Gradišnik prevedel poezija ne premore veliko tako subtilnih ter na potrebuje razlagalcev in pojasnjevalcev. To pa je 1 so f.Lyovore . skozi °kuzi osebnooseDno optiko optik komaj eno desetino izvirnika, med blagoglasje in blagovest »uglašenih« besedil v eni gotovo tista odlika, ki knjigo sama najbolje 0 človeško prepričljiva. tem ko je spremna beseda delo zbirki, kot je ta Šalijeva. Pesmi drugačne, kot so, ni priporoča. Rastka Močnika. Kaj je v ozadju ti ne morejo biti; če bi bile, bi bilo to proti Šalijevi Ko sem pred slabim letom na I. ZOR AN tejle strani pisal o prvi pošiljki knjig Walterjevega skrivnega življenja, v erotični zbirki Dotik,, se nisem kajpak ni treba dvakrat ugibati: to zbal, da bi žgečkava literatura je spolnost, ki jo je viktorijanska Anglija na zunaj kolikor le mogoče obe, zunanjo in notranjo podobo, opazno okrnila kakovost založniš delovanju, krajši oris razmer v bri izrisuje v romanu »Gandhi« Pierre kega programa Državne založbe: skrbno prikrivala; zato pa je na vse GANDHI tanski Indiji in morda še zapis o In Bourtembourg. Roman je kot 22. še več. ako gre za dobičkonosne mogoče in nemogope načine pre diji kot neuvrščeni državi (Gand- vladovala skrivoma: Walter pri' Ime mu je bilo Mohandas Kara- knjiga knjižne zbirke Veliki ljudje knjige, ki posredno lahko pripo hijev vpliv za takšno politično odl mčand, a ves svet ga pozna po izšel v slovenskem prevodu, ki ga morejo k izidu slovenskih novitet, izpovedovanju svojih doživetij ni očitev bi bilozanimivo raziskati), bi pridevku Mahatma, kar pomeni v je opravil Bogomil Fafur, pri ma potem, sem zapisal, sploh ni razlo izbiral besed, poznavalci pa njego nikakor ne škodil.. Roman je napi sanskrtu »velika duša« (med bra- riborski založbi Obzorja. ga. da bi bili plat zvona. Vseeno pa vemu delu priznavajo, da gre za san poudarjeno literarno, zato mani je bil to najvišji častni naziv),, sem pozorno spremljal odmeve, najpomembnejše tovrstno priče morda bralcu, ki ne pozna novejše v vanje, brez katerega podoba vikto- v srcih milijonov Indijcev in mno zgodovine, dogajanja in okoliščine )a obon^1*^'171 ie Partizanska knji- kolikor jih je bila zbirka deležna v rjjanstva ne bi bila popolna. gih tistih, s katerimi grdo ravna ne bodo povsem razumljive. S ta 'Udbo da tovrstno knjižno po- javnih občilih, in proti pričakova družba in oblast, pa je bil in ostaja kšno dopolnitvijo bi knjiga bolj up 3ojeri z hatisom spominov dr. nju dognal, da. čistuni na Sloven Pripovedno najšibkejša je Ano- svetal zgled. Bil je resnično eden ravičeno nosila pomenljivi naslov Jodnl, Grosm anove, ki so izšli skem (kjer se sicer obilo preklinja, nymousova knjiga, khgovori otem, največjih predstavnikov Človeč »Gandhi«. ?a. Qr ° v°rn partizanska zdravni- prešuštvuje in nečistuje, v knjigah, kaj še je zgodilo s krepostno ženo nosti — take, kakršna bi morala bi časnikih ali revijah pa naj bi ne bilo M. M ARKELJ 5tevenskSnianova je bila edini angleškega oficirja, ki so jo ugrabi ti,« je dejal Pandit Nehru, ko je raz »grdih« besed in slik nagih žensk) Ponm-.1 Pediater v partizanih in li zelandski domorodci. Prej čed- mišljal o Gandhiju, Veliki duši In Vib nieniza;|slugi je v roških gozdo- po erotični zbirki niso razlivali črni- nostno, na moč moralno bitje se po dije in sveta ponižanih, trpinčenih ■ la. In tako je edino prav, saj knjiga an^. ~"i' ■ tudi edinstvena par- sili razmer začne preobražati. Spr in razžaljenih. Res bi v novejši ne more nikogar pohujšati, če tega PRIROČNIKI ""i bn,P° rodni®rl'(;a' kjer se je va Spolno izživljanje neugnanih svetovni zgodovini težko našli ka noče sam. Odziv bralstva na Dotik °trok V 10 voine vibre rodilo erotomanskih Maorov občuti kot rizmatično osebnost, ki bi jo lahko pa je bil presenetljivo velik, so jda je p:,'. Presenetljiv je podatek, nasilje, ko pa se ji razkrijejo vsi postavili enakovredno ob bok Ma- ,istih te-k. umrljivost dojenčkov v opozorili na nedavni novinarski užitki, ki jih lahko nudi telo obtele- hatmi Gandhiju, malemu, asketsko Tteo j0 , 'b razmerah manjša, kot konferenci, ko so predstavili knjige MAVRICA su ali meso v mesu, se počuti skromnemu, milo se smehljajoče drugega letnika: »Kozorogov pov tzdr. an' Z£|beležili v Sloveniji. osvobojeno prejšnjih moralnih mu možu, ki je bil do dna neomajno Državna založba Slovenije je iz ratnik« H. Millerja, »Moje skrivno Vatetudi n'Caie Grosm anova delo- spon. Žal ji po vrnitvi na varni Otok predan poštenosti. Svetu je odkril dala knjigo Mavrica, prvo berilo o življenje« VValterja in »Kruto Zelan Avtor je pripoved sicer zasnoval n'^rticap v dru9ih partizanskih bol- ob starih tabujih in načelih na moč nenasilnega odpora, pokazal po svetu in pri nas priljubljenem dijo« Anonymousa. kronološko, vendar ne teče v f' Po osv *&V ,tabfi. v Dalmaci- kruto« Zelandijo ostane le na je, da je mogoče doseči pomemb hišnem računalniku Spektrum iz nOvite|V°b°ditvi pa zagnana us- strnjenem toku, marveč nastaja z »Kozorogov povratnik« sodi med sladen spomin. Roman je delo ne družbene spremembe brez pre delavnic sira Sinclaira, Že pod teovin Pda številnih dečjih do- nizanjem posameznih podob, ki se najboljše romane Henryja Millerja. nekega sodobnega francoskega livanja krvi, hkrati pa je z osebnim ’ naslov »prvo berilo« pove, da je stapljajo v celoto Gandhijevega s' Zaščit 1 m no9ib ukrepov Ko ga je-spisal (1939, v času pa pisatelja, ki je z doživetji junakinje zgledom pokapal moralne širine knjižica napisana in narisana(!) tever)sk °^rnatere in otroka na življenja in delovanja. Pisatelj ni riškega boemskega življenja), je bil hotel podati okvir sicer utopične, a ljudskega voditelja. predvsem po okusu najmlajših in ostal na površju dogodkov, z liri pisatelj še daleč od priznanja, da za doseganje človekove sreče ne mlajših ljubiteljev spektrumov. Pri K_°bil0 Sr."1 V zgodovini bo Gandhi ostal za čnim in občutljivim peresom je izri °9titi j POr,tinov, ki so se na tako njegova tvornost pomeni začetek hudo zahtevne družbe, saj tisto, ročnik je res zelo pregleden in ses pisan kot voditelj gibanja za neo sal tudi notranje dogajanje, vz |'i|bra|j . P|od °v iti življenjski poti in konec svojskega, domala nepo kar je potrebno za srečo, premore tavljen tako, da otrokom na polju dvisnost Indije, kot borec za od dušje v Indiji in tisočletno tradicijo 1 lrPko j Povezala v šopek, ki deh- novljivega sklopa ameriške knji vsak sam. Le dajati in jemati mo den in všečen način približa raču pravo nepravičnega družbenega prastare' kulture. krila tr n lePo, saj med rožam i ni ževnosti; sklopa, ki je dandanes . ra... »Kruto Zelandijo« je poslove nalnik spektrum in računalništvo, sistema kast in kot stvoritelj dokt 1 ziv|jeri° k Tudi teh je bilo na nje- brez pridržka označen za klasiko. nila in s spremno besedo opremila Žal v knjigi ni nčbene spremne kar je seveda še bolj važno. rine nenasilnega odpora. Za to zu iIa L in Poklicni poti veliko: Preden je bil Miller deležen odob Vera Pejovič. besede ne o avtorju ne o na Knjigo, ki strfjo v originalu napi nanjo podobo se skriva globoka, slovnem junaku. Nekaj podatkov o sala Angleža John Devvhirst in marsikaj nelepega, od ravanja, je moral namreč kot veči- D. RUSTJA osebnost in moralna veličina. In Gandhiju, njegovem pomenu in Rosemary Tennison, je prevedel znani slovenski računalnikar Pri mož Jakopin. Zanimivo je, da je bil Zato so postali nekateri nestrpni in v rokopis prevoda napravljen s po JE NAUČILA VEC STO BELOKRANJCEV Črnomlju je bilo slišati, naj bi takšne močjo »mavrice«, kot smo pri nas zbore ukinili, ostali naj bi le najkva lepo prekrstili spektrum, in ureje rodnega kraja ni vlivtila le znanja. S glasbeni izobrazoi sin, ki je glasbenik, ^jišče Sa*e leta 1949 končala litetnejši. Če bi bilo tako, bi bilo v celi valnika ’ besedil INES, katerega pretom v. Mariboru, je morala z seboj je prinesla ljubezen do glasbe, ki pa republiški seminarji za zborovodje, občini le nekaj zborov, vedeti pa mo ®r ,n oditi poučevat v Srbijo. Ven- avtor je tudi Jakopin. so jo v njihova družini gojili malodane največ pa seveda podedovano na ramo, da sozbori zlasti v manjših krajih Svojim učencem daleč od vsi. Že v Srbiji je ustanovila svoj prvi . Pri nastanku angleškega origi gnjenje do glasbe in lastna volja,« pove nosilci kulturne dejavnosti. Če jim se Lidija, ki je prav z zvrhano mero dobre nala so sodelovali tudi trije otroci, pevski zbor, ko pa se je po sedmih letih daj, potem ko so izgubili šole, vzamejo kar je precejšnje jamstvoza lahko službovanja preselila v Črnomelj, je v volje in vztrajnostjo naučila peti nekaj še zbor, se o kulturi nimamo več kaj sto Belokranjcev. ten vstop v svet računalništva. ■ svojem prostem času začela najprej z pogovarjati, zatrjuje Sajetova. delom v telesni kulturi. Sama je spoznala, da tako ne gre več Potem ko nas avtorja seznanita z naprej, zato je poiskala zborom, ki jih Prav zaradi tega Lidija vztraja pri računalnikom in njegovimi tipka »Z mladinkami šem vadila orodno je vodila, druge zborovodje. Njej sta svojem delg. Včasih m inejo ure, ko raz mi, nam predstavita računalnik kot telovadbo, pripravila sem vrsto zletnih ostala le pionirski pevski zbor in nonet, mišlja, o tem, katere pesmi bi bile pisalni stroj in kalkulator, pogle vaj, po petih ali šestih letih pa sem v katerem so najboljši pevci tega zbo primerne za njene pevce, preklada damo v njegb\( pomnilnik, hranimo 1 začela plesati v folklorni skupini,« ra. Pred tremi leti so jo prišli prosit Tri note,'vse v želji, da bi jim čim bolj ugo podatke, stroj nas sprašuje po po pripovedujee Sajetova. Po desetih le bučami, da bi pomagali skupini vašča dila, kajti upoštevati mora tako njihov datkih. Ko to obvladamo, se lotimo tih plesanja se ni mogla več premago nom. da bi zapeli na proslavi. Toda izbor kot zmožnosti. Prepričana je programov, posebno poglavje pa vati: znova je začela s tem, kar ji je bilo pevski zbor je ostal. »Tako imam znova sicer, da je izbor pesmi odraz zboro- je posvečeno risbam, barvam in — seveda poleg njenega rednega tri zbore. Po pravici povem, da doma s vodjevega temperamenta, a pri njej ta zvoku, ki jih je sposobna tačudovi- učiteljskega dela — najbolj pri srcu, z strahom priznam, da sem prevzela nov »formula« ne pride popolnoma v ta črna škatla, pretiskana z znakom i l vodenjem pevskih zborov. Najprej je zbor. Včasih moram uporabiti tudi zvi poštev. Bolj bi ji odgovarjale vesele pe mavrice. vodila otroški pevski zbor na osnovni jačo: ko sem vodila črnom aljski ženski smi. A odpove se tudi svojemu Spektrum je idealen računalnik šoli, pred šestimi leti ustanovila šezbor pevski zbor, sem doma dva meseca živahrremu značaju, samo da lahko po za otroke (seveda pride prav tudi v Vinici, hkrati pa vodiki črnomaljski gov.orila, da hodim na sestanke,« priz maga zborom. vsakemu inženirju), knjiga »Mavri ženski pevski zbor in adlešiški zbor. nava Lidija. Da bo zbore vodila, dokler bo v njej ca« pa je odličen p riročnik za Sajetova ve, da je v vodenje pevskih še kaj glasu, tega ne verjame le ona, začetne stopinje v zapleteno osvetje »Zavedam se, da štirih zborov hkrati zborov na vtisi potrebno vložiti veliko ampak tudi njeni nekdanji pevci. »Kako računalništva. Ljubitelj računalni ne more nihče kvalitetnp voditi. Toda ljubezni, potrpljenja, truda, ki ga ni naj si sicer razlagam potezo viniških kov, ki sicer prisega na Commodor- ljudje hočejo peti, zborovodij v Beli moč poplačati. »Vidim, da bi ljudje radi pevk, ki ob odhodu niso hotele vzeti jeve delavnice, pa je izjavil: - Tako krajini pa ni. Predvsem primanjkuje peli. Če imajo ljudje veselje do petja, moje zborovske obleke z utemeljitvijo, dobra je (knjiga M avrica), da bi m o šolanega kadra. Tudi jaz sem samouki- jim tega ne smemo vzeti. Zavedam se, da se bom še vrnila k njim?« sprašuje rala biti napisana tud' za commo- nja. Nekoliko je pripomogel k moji da kvalitete na vasi ne bomo dosegli. dor!« Lidiia- M. BEZEK M.BAUER VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV postlanega življenja, seješepred koncem vojne, leta 1945, primožila na Filakovo kmetijo,'Prava partizanska poroka je biki to, saj je bil Stane ta krat še partizan. V G ribljah pa ni bili: ravno tujka, saj je bila prej Jakofčičeva iz Spodnjih Gribelj. Tako se je v novem domu hitro znašla, čebule in skrom nosti vajena že od prej. Njen oče je odšel v tujino, ko ji je bilorkomaj nekaj let, in nikoli več ga nismo videli ne žena ne otropi. Pisal je pisma, pošiljal tudi denar, domov pa iz Kanade ni več prišel. Vabil jih je. naj pridejo za njim, pt je mati vedno dejala: Jaz na morje ne grem. Na vodi bi od jadi umrla in nočem, dr; bi me ribe pojedle.« Tudi otrok ni mikalo v daljno tujino. Mati je umr la že leta 1958, oče pa šele leta 1980, v visoki starosti in sam v daljni Kanadi. NA KOLENIH PRED PUJSI Po vojni so morali pri Filakovih pošteno zavi ČEBULARILA hati rokave. Obnoviti je bilo treba vas, ki so jo Vida Čadonič je pred leti želela študirati Mnogi veterinarji potožijo, da so premald marca 1945 napadli ustaši. Z onestrani Kolpeso medicino, a jo je prijateljica navdušila za spoštovani za trud in skrb. Kako pa je bilo pb streljali z minometi in porušili ali zažgali precej veterino. Čeprav je doma s kmetov in je — srcu Vidi, ki je v začetku velikokrat naletela še SVA DALEČ stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. vsaj tako je takrat mislila — poznala delo na nezaupanje samo zato, ker je ženska! Življenje sta izgubila Brodaričev desetletni fan veterinarjev, ki so večkrat prihajali v njihov »Zelo me je prizadelo, toda pri Belokranjcih tič in P^zdirčev stari oče. vaščani pa so izgubili hlev, pa sedaj, ko dobro leto dni dela na vete je pač tako, da te eden spravi v slabo voljo, NAOKROG tudi precej živine. Vse to je bilo treba nadom esti rinarski postaji v Črnomlju, priznava, da so naslednjih pet pa v dobro, in razočaranje je ti in v trdem delu pozabiti na žrtve in prestane gr bile njene takratne predstave o veteri kmalu pozabljeno. V semiškem koncu, ozote. Pri Filakovih so izdelovali zidno opeko narskem delu dokaj zgrešene. Šele ko je kamor zelo rada hodim, so me v glavnem že zase in za vas. Več kot 100 tisoč kosov so je sami diplomirala in se zaposlila v Črnomlju, je sprejeli kot veterinarko. Se pa še zgodi, izdelali. Tako so obnovili domači: poslopja, do spoznala, kaj jo čaka. Razen klavniškega predvsem pri starejših ljudeh, da ne zaupajo ’ Avgusta, ko se je čebula dobro posušila, smo mačija pa se je počasi polnila tudi z otroškim veterinarja morajo namreč vsi v njihovi enoti mojemu nasvetu, posebno še, če so pričako naložili na voz kakih dvesto vencev, nekaj česna vikom in krikom. Devet otrok se je rodilo Faniki hoditi po terenu in tudi Vidi ni bilo vali drugačnega, in se pridejo raje posvetovat in fižola, zapregli konja in se podali na pot. Po- in Stanetu in vsi so danes že odrasli in pri kruhu. prizaneseno. Tako je danes ena redkih teren k , dohtarju' na veterinarsko postajo. Zgodilo navt di sva šle skupaj ženski iz dveh hiš, pa ene Zrasli pa so tako rekoč na čebuli. Takrat je bik: ti: skih veterinark v Sloveniji, na Dolenjskem pa se je celo, da je neka gospodinja nadrla sina, ga moškega sva imeli s sabo, da je voziljn skrbel poljščina še glavni vir dohodka v družini. zagotovo edina. , ko sem se prikazala v hiši, češ da je poslala po za konja Prodajali smp od hiše do hiše in prišli Starejše ženske in moški so pridelke prodajali Ker so v Črnom lju nujno potrebovali veteri veterinarja. Spet drugje pa jim ni šlo_v glavo, vse do Gabra in Ogulina na Hrvaškem pa do na trgu v Karlovcu. T ji: so vozili čebulo in druge narja, je Vida že po šestih mesecih končala kako bo ženska .naredila' tele. Čez mesece Pa Sodražice, Loškega potoka in Kočevja na poljščine, vse, kar so spravili na km ečki voz. ki je pripravništvo. Takrat, ko je morala prvič sa so me vabili, naj si pridem pogledat ,sina' se Slovenskem. Prespali smo pri dobrih ljudeh, že zgodaj ponoči krenil na pot. Občasno pa so ma v hlev, ji je bilo najtežje. »Ko sem bila še sedaj z nasmehom spominja dogodivščin v včasih pa kar na prostem, če so bile avgustovske se babice odpravile na karlovški trg tudi z študentka ali,pripravnica, je bil z menoj vete prvih mesecih službovanja. In če je pntšls noč še tople. Zdoma smo bili včasih tudi po vlakom Nekaj več, kot jih je stala vozovnica, so rinar, in če sem znala, je bilo dobro, če nisem, kdaj razočarana s terena, so bili tisti, ki soji teden in več. Ja, splačalo se res ni preveč, imeli le prinesle domov. Tudi Fani je bila dostikrat na se ni zgodilo nič hudega. Ko pa sem ostala dali novo voljo do dela, njeni sodelavci- pa strto za obutev in za šolske potrebščine, karlovškem trgu, kljub temu ji je čebujarjenje os sama, sem spoznala, kako odgovorno je »Presenečena sem bila nad izrednim spreje- preden so otroci septembra odšli v šolo. To je bil talo v lepšem spominu. Res, da je bilo naporno. moje delo. Še danes neštetokrat premlevam mom v sicer moškem kolektivu, zaupanjem, za.nas skoraj edini način, da smo prišli do dena V vence, v katerih je bilo po deset glav čebule, je na poti domov, če sem naredila vse prav. prijateljskim odnosom. Sprejeli so-me k°( rja : ežko je bilo takrat, ja, pa po svoje tudi lepo. bilo treba najprej povezati ves letni pridelek, Sicer pa bi bila lahko pripravnica vse enakovredno sodelavko, čeprav se marsikj® Z d:; imamo čebule le še za lastno uporabo. včasih tudi po šest tisoč glav, potem vse to po življenje, kajti neprestano se'še učim. Vsaka ljudje še vedno ne morejo znebiti zmotneg« Preusmerili smo se na rejo bikcev. Cebularimo sušiti in hazadnje še prodati' - Dobra prodajalka bolezen ima namreč nešteto različic in pri mišljenja, da ženske nismo za veterin0- pr- že dolgo ne več.« pa kljub temu nisem bila nikoli,« pravi Fani in do vsaki živali se kaže nekoliko drugače,« pove predvsem zato, ker nismo dovolj močne. P®' Takc pripoveduje gospodinja Fani Filak iz da, da je Mikolaševa s Krasinca s katero str' sku Čadoničeva. šnica pa je, da mora veterinar najprej upora' Gribelj o čebularjenju, izumrli gospodarski de paj čebularili, prodala še enkrat več kot ona. Vida bdi nad okrog 700 do 800 kmetijami v bljati pamet in šele potem moč,« zatrju)e javnosti v Beli krajini, s katero so se ukvarjali Vendar je bil v tem le en občutek svobode, neo perniškem koncu črnomaljske občine, ob V id a . zlasti prebivalci prikolpskih vasi Griblje in Kra- dvisnosti. Vse je bilo odvisno od kmeta samega, petkih pa odpravlja reprodukcijske motnje In za Čadoničevo ni toliko naporno veteh %inec Njen mož Stanko, ki budno spremlja najin danes pr: je ta vedno bolj lutka v neprestani igri , krav na viniškem področju. Poleg zdravljenja narsko delo, kot jo fizično ubija vožnja po sla’ razgovor, pa osvetli vse skupaj še z druge plati: cen: zdaj se podražijo krmila, zdaj gnojila, ti pa teh motenj je njeno osnovno delo še bih poteh. Nekatere so tako strme, kot b is® »Včasih smo se počutili kot Cigani. Drugi so ho se znajdi in načrtuj proizvodnjo, se preusmerjaj osemenjevanje. Seveda ji ne uide tudi zd peljala na streho. »Seveda mora biti veterin3 dili ob nedeljah pražnje oblečeni k nedeljski iz dneva v dan, čeprav je vsakemu jasno, da so za. ravljenje živali, ki ga kmetje vsakodnevno pri hkrati strokovnjak v veterinarski stroki, Pra^ maši, mi pa smo stali tam s svojim vozom in ven načrtno in kvalitetno kmetijsko proizvodnjo javijo na veterinarski postaji, cepljenje nik, medicinska sestra, s seboj nosi celo la ci čebule na njem kot, bi prosili vbogajme.« potrebna desetletja. t prašičev, 17-urno dežurstvo ob delavnikih in karno, šofer, in kar je najtežje, celo mehanik 'Mordc so prav zato prebivalci obkolpskih vasi Res je podoba, ki jo človek dobi v pogovoru s ob koncu tedna. »Kmalu bomo začeli cepiti Ne rečem, da terensko delo ni naporno, kak® od prenehali tako na veliko saditi čebulo, saj je , Faniko, domačijsko romatična. V beto av prašiče proti rdečici, ki mi povzroča največ pa ga kdo zmore opraviti, je odvisno ali sicer zemlja, kakor pravijo, pri njih kot nalašč za gustovsko jutro se, ves obsijan od zgodnjega- preglavic. Svinje so divje, ko vidijo tujega vsakega človeka posebej, ne glede na to to kulturo, s stoletnimi izkušnjami pa so zanjo sonca, iz kolpske kotline dviga v notranjsko človeka, jaz pa se moram za nekaterimi plazi je moški ali ženska,« je prepričana Vida- postali pravi specialisti. Za seme in čebulček so Višavje z venci čebule obložen voz. Voznik spre ti po svinjaku celo po kolenih, in če hočem Sicer pa je njeno glavno vodilo pomagat' skrbele starejše ženske, ki so se spoznale na daj leno dremucka, zadaj pa že.nički, kimaje z vstati, se udarim v glavo. Zelo spretna moram ljudem oz. njihovim živalim. Vsi, ki jo P^z_ stvar, delo in prodajo pa so prevzeli mlajši. Za glavo sem ter tja v taktu z zibanjem voza, prem i biti pri takšnem delu, kar mi je lani zagotovo najo, vedo, da nikoli ne odreče. Ko jo P? naraščajoče potrebe povojnih generacij doho šljata o deci, ki še v sladkih sanjah počiva doma:. uspelo, saj sem v dveh tednih poleg ostalega kličejo v hišo, opravi poleg naročenega s._ dek od čebularjenja nikakor ni zadostoval, Kaj ji bosta kupili, ko se bosta vrnili s te čebulne rednega dela cepila 2019 prašičev,« pravi vsa ostala potrebna veterinarska dela, 011 drugega načina odkupa pa ni bilo, zato so se poti? To je podoba, ki se ne bo ponovila nikoli zadovoljno Vida. Zato pa s^ toliko raje mogrede pa pokuka še v sosednje hlev®- gospodarstva drug za drugim preusmerila v več. Ne bomo rekli žal, kajti vsak čas ima razgovori o kravah, ki so poleg psičkov, muc Ponekod je namreč še vedno edini stroko^ druge, donosnejše panoge. Filakovasta bila za svoje pridobitve in svoje žrtve, sam zase pa mo in zajcev, ki pa bolj redko zaidejo na veteri njak, ki prihaja na kmečko dvorišče, zato J11 dnjič na čebularjenju ob koncu petdesetih let. ram priznati, da me močno mika, da bi pokukal v narsko postajo, njene najljubše »pacientke.« čudno, če mora poleg svojega optavl Filakova Fani, energična ženska hudomušnih čas, ko so se v obkolpskih skednjih zlatili venci Kar dobrih 2000 jih ima, vsak mesec jih kolikor je seveda v njeni moči, še delo kme" oči in besed, ki se kot potoček v pristnem belok čebule in je opojni vonj po tej poljščini preveval osemeni okrog 100. Seme vozi v plastičnih tijskega tehnika. ranjskem zvenu ustavljajo zdaj ob tem, zdaj ob vs o vas. slamicah, zamrznjeno na približno -200° Ce onem dogodku iz njenega ne ravno z rožami T O N E J A K Š E lzija v tekočem dušiku. Da postane seme tekoče, potopi palčko v termovko, v kateri je voda s približno 32° Celzija. Nato slam ico vs tavi v posebno pištolo, s katero usmeri seme naravnost v maternico. »Takšno osemenjevanje je uspešno v 80 odst. primerov, uspešnost pa je v veliki meri odvisna od prehrane in zdravja krave, časa gnojenja, a tudi od hlevov, saj so nekateri ta ko slabi, da v njih skoraj ni dnevne svetlobe. Če osemenitev ne uspe, svetujem kmetom, kako naj izboljšajo telesno stanje živali, če pa ugotovim bolezen, kravo zdravim,« pripove duje o svojem delu Vida. Potoži pa nad lagodnostjo kmetov, ki so jim toliko ugodili, da osemenjevanje ni več na določenem mes tu v vasi, ampak prihaja veterinar v hlev. Na veterinarsko postajo morajo le naročiti osemenjevanje do 8. ure zjutraj in veterinar zagotovo še tisti dan obišče njihovo kmetijo. Vendar marsikje kmetje ne počakajo doma, ampak pustijo čakatrdom a otroka ali staro teto, ki niti ne ve, katera krava se goni, kaj šele, da bi pomagala držati. n a g r a d a v r i b n i c o MAr GA BR E G AR iz Ribnice je k„ .a sreče pri zadnjem žre- NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I Parila 9 redo mimo Ž e p a ^ ju in za poslano rešitev naše Državniki si izmenjajo dragocena darila, a jih nflET SREDISCE DEŽELA snroni11^ ac*ne križanke (žreb ji je TONOV. KULTUR obdrže v svoji lasti — Reaganov portret iz perja NA SEV BRIVCEVO MUSLINI. bo n? * i manjšo napako v rešitvi) NIH ORODJE ITALIJE SODNIK rest eje- z*>'r^° najboljših humo- LESTVICA OBREDOV Kralji so se včasih v znamenje d a rila , vrednejšega od 150 d o la r PRISTANI medsebojnega spoštovanja in pri jev. Dragocenosti predajo muze SDlnhnaSCga stalne8a sodelavca in OTROŠKA SKA oh.»Jn?"ega p'sca v smešni plašč IGRA jateljstva bogato obdarovali. Ne jem in arhivom. Na ta način naj bi NAPRAVA S CHCni1! , jedkih resnic našega kaj tc navade je ostalo med sodob preprečili »podkupovanje« držav ZASLON an>o, ad"a n Th°n' l a (-,a " p eriča- L p ' nimi voditelji držav, kar potrjuje nikov, vendar pa omogočili, da razvedrilo 0 knjlga v p r'jetno RAZTE- tudi poročilo ameriškega zunanje tuji državniki, če žele, pokažejo LESENJE ANTIČNI ga ministrstva za lansko leto, v svojo pozornost z dragocenimi PošIHt«6 xanašnj° križanko in BAJE- katerem je natančno navedeno, darili. Odkloniti jih bi bilo ne aprila rc5ltev najkasneje do 5. SLOVNI kaj je kdo prejel kot darilo. vljudno, a da bi jih državniki obd njskeoal^ nps,ov: U redništvo Dole- OTOK ržali. tudi ne gre. In tako so z v„ m?,ilsta’ Germova 3,68000 No- FIL0Z0E Največ pozornosti so tuji držav [HIPPO zakonom stvari postavili na pravo Žreb h ’ S pr,pisom K R IŽ A N K A . LYTE| niki izkazali predsedniku Reaga mesto. knjige izbral d o b itnika lepe MERA ZA nu, ki je dobil 73 dragocenih daril. POSPESEK Tudi ženam politikom ni dano GANOHI Srilanški predsednik mu je daro NORVEŠKA OTOK V IPRED- uživanje dragocenih daril. Gospa LUKA val pravega, živega slona, avstrij RS KEM SEONICA) ski predsednik je poklonil stensko Reaganova je dobila v dar PREBIVAL uro velike vrednosti, britanska dragocen porcelanski servis od DOBER TEK ZENSKA Cl ATIKE KI JAMČI Z kraljica Elizabeta mu je poklonila francoskega predsednika: ker je srebrno tobačnico, predsednik darilo precej več vredno kot 150 DEL VOZA ALFI NIPIČ Dominikanske republike pa nekaj dolarjev, ga ne bo mogla obdržati STEBRNIK PERGAM DLAKA V srebrnikov, ki sojih potapljači na v spomin na lepa leta v Beli hiši. S KI KRALJ DROG NA šli na nedavno odkriti potopljeni ITALUAN španski galeji. V množici drugih Sami svoji daril posebno pozornost zbuja kakni n' Prit' v ''°Pe morilca v sanje pohotne ženske? M ESTO V ZELAND. Reaganov portret, narejen iz me laboranti PIEMONTU v F. N IE T Z S C H E ZEMLJE tuljevih kril, ki ga je ameriškemu Naprava za domačo rabo s fant ■ v,ekka revolucija se začne predsedniku daroval neki držav nik iz CentralnOafriške republike. za sladkorne bolnike enersii!lCr 0f ksPlozij ° nakoPičene REDKEJŠE M. IME ruien -I stva m konča z ut- Seveda vseh teh dragocenosti Toplomer je bil dolgo časa edina raniemIJ°' ‘z^rPanostj° >n razoča- Reagan ne bo spravil v svoj žep. priprava, ki je doma služila za preve ljudSt prav teSa revolucionarnega BI VSI SAN. PRELAZ SVET CEZ IZRAELSKA Poseben zvezni zakon predpisuje, rjanje zdravstvenega stanja, vse ostalo PRVAK LUKA je moral opraviti zdravnik oziroma us I. DEUTSCHER VELEBIT da predsednik in drugi politiki v času opravljanja svojih mandatov trezni medicinski laboratorij. Zdaj pa je hiter razvpj mikroelektronike omo ne morejo zase obdržati nobenega gočil, da si ljudje doma lahko testirajo Kadilkam količino sladkorja v krvi, da ženske Mislim, torej sem — robot same ugotavljajo svoje plodne dneve je težje Satelit bdi in celo s 93-odstotno zanesljivostjo Poti do umetne inteligence so narejeni pomembni koraki — Računalniški odkrijejo, ali so noseče. Šele po teh do ^Kspertni sistemi — Kdo bo vodil družbo bodočnosti: ljudje ali roboti? Ženske se težje odva nad vlaki mačih testih obiščejo zdravnika, ki dijo škodljivemu kaje Nadzor vlakovnega pro preveri domače ugotovitve in odredi fiio lN bi danes rekel francoski nju socialnih pravic, pri upokoji ga »pametnega«, le majhen del jih nju način zdravljenja, če je potrebno. Za Zo* ih 17. stoletja Rene Des- tvi, zavarovanju itd. Skratka, ne opravlja zahtevnejša opravila, kot meta s satelitom zdravstveno preventivo, ki je najcene cartes Da je kajenje zdravju škod bo treba letati od enega do druge so sortiranje, nadzor in sesta jši in najbolj učinkovit način zdravlje ljiva navada, je dandanašnji že Na progah med Kanado in Oove d ov! la h k o za n jim po- ga advokata, pravnika, pooblaš vljanje. Dvoroki robot IBM z vg nja, so takšne napravice zelo pomem- povsem jasno, saj so razisko ZD A vozita dve lokomotivi, ki sta re k: »1 čenega uslužbenca, ampak bo rajenim . računalnikom preverja Setn « D„Vlt' 'zrek: »Mislim , torej valci dokazali škodljive vplive najverjetneje prednici vsem bod k ^ o k ra t si oglejmo napravo, s Res računalnik dal natančne podatke sestav 8.000 žičnih zvez: to delo rnisjih -*e’ filozof ni imel v na zdravje, če človek redno ka očim lokomotivam, ne po obliki pomočjo katere sladkorni bolnik je p0 Urnetne inteligence, vendar v skladu z vsako posamezno opravi v petih urah, medtem ko di in celo, če se več ur na dan ali po pogonskem motorju, tem lahko doma sam ugotovi stopnjo str0i(r,ITIr!en-iu m no g ih v rh u n s k ih zahtevo. n a d zo rn ik p o tre b u je zanj 100 zadržuje v p ro s to ru , kje r se ka več po tem, kako nadzorujeta po sladkorja in glukoze v krvi. Gre za Soče „ Vnjakov dandanes že m o- delovnih ur. A ga še ni mogoče Med najpomembnejšimi pred di. Morda je tudi to vztrajno ti, po katerih vozita. V lokomoti priročni mali analizator, ki so ga saj ° umetnem razumu, uvrstiti med »pametne« stroje. nostni ekspertnih sistemov je dokazovanje pripomoglo, da v vah je namreč vgrajena naj zasnovali zahodnonemški strokovnja nikih ater‘b procesov v računal- gotovo skladiščenje strokovnih iz Direktor inštituta za robotiko razvitih državah preneha ka sodobnejša elektronska oprema, ki, razvili pa ameriški. Accu—Chek, č|0vp, ni mogoče razlikovati od kušenj. Posameznik pride do Raj Reddy pravi, da bodo prišli v ki omogoča sprejemanje signalov kot napravici pravijo, stane za zdaj °vega m išljenja. diti iz leta v leto vse več ljudi, strokovnega znanja, oplemenite- tovarne prvi roboti z lastno medtem ko v razvijajočih se in s satelita Navstar. Ta satelit je 150 dolarjev (okrog 3.800 din), zelo Protnif'®enca ni stva r sn o vi — ali ga z izkušnjami — šele to naj bi pametjo čez kakšnih deset let, ko nerazvitih državah narašča vtirjen visoko v bližnjem vesolj verjetno pa se mu bo cena že znižala. tnarv • zrna a*‘ steki° ali žica — bilo pravo znanje — šele po bodo strokovnjaki razvili zdajšnje število kadilcev. Presenetljivo skem prostoru in nadzoruje stanje Bolnik se najprej zbode v prst, nato Pr0c ec oblike, ki jo ima snov, in dolgoletnem študiju rn delu. Tež robote z računalniki in senzorji do pa je, da tudi v razvitih drža na ameriških in kanadskih pro pa kapljico krvi razmaže na priloženi Nobeli’ ki § a invaja,« p ra vi ko je vse to kasneje posredovati take stopnje, da bodo kos oprav vah ne upada število kadilk, gah, kakor je nadzor zastavljen v plastični trakec, ki ga vstavi v na gij0 . nagrajenec za p s ih o lo - drugim v učilnicah. Ko pa je ta kom, kakršne predvidevajo eks čeprav je dokazano, da kajenje računalniško zasnovanem prog pravo. Posebna optična naprava zme Carn 'n račun a ln iške zna n osti kšna izkušnja shranjena v raču pertni sistemi. To pomeni, da ne ogroža le zdravja ženske, ram u A R E S . ri spremembe v barvi traku in bodo poznali ves proces in ga po tnik ®le~~ M ello n , eden od zače- nalniškem ekspertnem sistemu, je temveč tudi otroka. Program omogoča natančno spremembe prevede v številko, ki na ce. q raziskav umetne inteligen- dostopna vsak hip in vsakomur potrebi zaustavljali, spreminjali in Prejšnji teden so v Veliki določanje položaja posamezne pokazalniku pokaže količino sladko-. prilagajali. Ha^nimo mimogrede, da ob vsakem času in za vse čase. Britaniji zaključili veliko kam lokomotive in s tem celotne rja v krvi. p°dr0f lovenci prav na tem Prava revolucija naj bi se dogo y s i se teh časov ne veselijo. panjo proti kajenju. Statistika, vlakovne sestave do 50 metrov na ^ JU odlične strokovnjake. dila, ko bodo ekspertni sistemi vg Pojav umetne inteligence zbuja st ki jo v britanskem združenju tančno, glede na trenutno hitrost naredil°C* Prvih dni, ko so rajeni v robote. Takšni roboti z rah, da bi se utegnilo dogoditi, da za boj proti kajenju redno vo vlaka pa je mogoče povsem na K o im aš vsega, si tu d i slep za vse kovnj !.p rvi ra č u n a ln ik , so s tro umetnim razumom bodo opra bodo roboti in računalniki imeli v d ijo , kaže, da se vsako leto tančno predvideti položaje za cela — ko nimaš nič. takrat šele ga Sist. 1 Sar>jali o izd e la vi takšne- vljali najtežja dela, ki so preu- rokah preveč funkcij, kar bi lahko odpove cigareti okoli 50 tisoč dva kilometra naprej. V primerja spregledaš. ilovg^ m a> k i bi se la h k o kosal s mazana ali prenevarna za ljudi, na pripeljalo do tega, da bi ljudje iz Britancev. Toda med njimi je vi s sedanjimi načini določanja W. S H A K E S P E A R E tiu pr ^ Danes takšnemu siste- primer delo v strupenem okolju, v gubili nadzor nad lastno družbo. velika večina moških. Zenske položaja vlaka, ko gre natančnost gatianv/-i° ekspertni sistem in so notranjosti jedrskih reaktorjev, v To ni vprašanje iz znanstveno fan se kajenju teže odpovedo. na 10 in več kilometrov, je C ilj je eden. cest pa tisočero. globokih rudnikih, v vesolju in v tastične literature; to je vprašanje, »Kajenje postaja vse bolj računalniško-satelitski sistem ure pred tec*k P o d ro čjih že dose- I. C A N K A R biiselnju Vsem § re za posnem anje 'velikih globinah. Najverjetneje bo katerega razsežnosti se bodo kma ženska zadeva,« ugotavlja janja vlakovnega prometa velik Ljubezen meša sam hudič. strokov • procesovi s katerimi tudi prvo razumno »bitje«, ki bo lu pokazale. Tehnološka revoluci predsednik združenja David korak naprej. Simpson, ki tudi meni, da vpraj 9Jaki rešujejo zapletena raziskovalo planete, takšen robot. ja, ali druga industrijska revoluci Obe poskusni lokom otivi sta na A. S. P U Š K IN imajo ženske, če seže odločijo, iahko ?^a' R a ču n a ln ik jih p ri tem T a čas ni med 32.000 ja p o n s k i ja, kot jo tudi imenujejo, je pred dosedanjih poskusih dokazali, da da bodo nehale kaditi, pri vendar le na tistih m i, 6.300 ameriškimi in nekaj v ra ti. je sistem zanimiv. V kratkem Veličastno je vse, v čemer počiva odvajanju večje težave kot ° Hnanju kjer je mogoče govoriti evropskih (šest jih je tudi v Slove M iM bodo v poskus vključili še več vsa človekova duša. njihovi moški vrstniki. treba stvareh, d e n im o , če je niji) industrijskimi roboti nobene (Vir: Economic Impact) lo k o m o tiv . /. CANKAR da'kov HStaviti na osnovi po- Pak0 v .ujagnozo, ugotoviti na- dev ipd J . ani u zapletenih stro- natanče p ro g ra m narejen, je ttore n’. peutrudljiv in se ne ^radj k o t se la h k o človek JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH Posti. az*‘čnih subjektivnih da- Torek, 2. 2.1982 sem spoznala prav z Mihom v prvem letu najinega dni je bilo seveda vse manj. Želela sem si ga, a nt sistema 3 ?estavljanjeekspertnega Ob zakonskih spopadih pri Kotnikovih smo v te poznanstva. Leto pred poroko, ko sva začela hoditi spremenjenega, zame tujega moškega. Življenje n: rBrnerj: ni Preprosta stvar. Prog- rapevtski skupini govorili o tem, kako lahko žena goji skupaj, se je življenje zame šele začelo. Večkrat sva se tako razdeljeno, da bi bilo danes vse v redu, jutri vse več i n ni0raj0 najprej opraviti ljubezenska čustva do moža, ki pije, smrdi po pijači in vprašala, zakaj nekiseimavatakorada. Imelasvaneo- narobe. Zato sem se v mislih nenehno vračala v naj sH o 8°V?rov z vrhunskimi tobaku, se nanjo zadira, zapravlja denar, je umazan, majno zaupanje drug v drugega. Uživala sva srečno ino prvo leto in se napajala iz spominov. Vedno, ko °Cja, cjn-*ak' za določena podr- predvsem pa brezčustven do nje, otopel za globlja drug drugega. Storila sem vse, dasem ga osrečila, ker sva spala skupaj, sem mislila na najin odnos prvo vPrajana u8°tove, kako rešujejo čustva.... je on storil vse, da me je osrečil. V tistem letu sem bila leto. Vedno sem si predstavljala, zdaj sva pa tam in "juv D. Oato pa ob upošteva- Svoje izkušnje o tem sta daleč najbolje povedala enkrat zanj zaskrbljena, nikoli zatadi njega žalostna, tam, takrat in takrat. r»th, n Podatkov napišejo prog- Gabrova. Sicer pa sta o tem veliko razmišljala, ko sta nikoli jezna^ Skladala sva se v vsem, tudi v spolnih % ' obsega najmanj 50.000 pisala spis o svojem ljubezenskem življenju. odnosih. Ko sem zanosila, sem bila vesela, da sva »pri Po začetku zdravljenja sem gledala nanj spet tako & tUdjni^kih stavkov, delajo pa Miha: »S Tončko sva se spoznala pred štirinajstimi siljena« se poročiti in živeti skupaj, čeprav še nisva kot nekoč. Od sreče, da se je vse povrnilo, sem bila vedela, kje. ^oes Vee let. Na svetu je dan- leti. Spoznala sva se po naključju ob bratovi poroki. nekaj časa vsa v oblakih. V zadnjem letu se tudi pri !zdelanjYfefia Rakih pet desetin 2e ob prvem srečanju sem začutil do Tončke nekaj Dva tedna po poroki, s svakovo smrtjo, pa so najini tem postavljam nekako ha zemljo. Spoznavam, da se njj ■ ekspertnih sistemov, več. T ako sva se v kratkem času domenila za ljubezen. odnosi krenili navzdol. Mož se je znašel v tesnem nikdar nične vrača. T udi najino ljubezensko življenje lr* UPq m ' P.a so zelo v is o k o ra z v iti Leto dni sva hodila skupaj, preden sva se poročila. To precepu med starši in menoj. Prvič se je zgodilo, da ni je v ruševinah. Prepričana pa sem, da bova tudi ta kravji s? t'st'’ k' so narner,jen^ leto je bilo za naju prav lepo. T ako nama je bilo še ne bil z menoj, in počutila sem se izdano in prevarano. najin »grad« lepo obnovila.« *dravnit^U- ^ n jih o v o p o m o čjo kaj časa vzakonskem življenju. Rodilase nama jeprva Začelo se je pitje. Miha je dodal: »Res je tako. Tedaj mi še na misel ni tefapii vodijo zapleteno kemo- hčerka, ki naju je še boli zbližala- prišlo, da tako doživlja te stvari. Že takrat, ko sem še Postavi- ^r' rakastih bolnikih, Kmalu po porodu sem šla na operacijo jajčnikov, Seveda, s prihodom alkohola so se pričeli najini potem sem kmalu spet zanosila in spet operacija. pil, pa sem razmišljal, zakaj me Tončka odklanja, U§Qtavraj-° natančne diagnoze in odnosi slabšati. Vedno sem obljubljal, da bom pustil Moje počutje in vse to so bili opravičljivi razlogi, da vendar se mi šele sedaj vse to odpira in jasni. T udi jaz Mjiič. naPake v d e lo va nju pijačo, a to je bilo le za kratek čas. Takrat sem se še bi odklanjal pijano ženo.« Pfaba pazrnahnila se je tudi up- spolnega življenja skoraj nisva imela. To mi je tudi us zavedal, da tak način pelje našo družino v propad, trezalo. Trajalo je kaka štiri leta. Ko se je potem moje lerih pertnih sistemov v ne- Tončkino sklepno spoznanje: »Mislila sem, ko bo zato sem ob vselitvi v novo hišo za nekaj časa res zdravje uredilo, sem od jutra do večera razmišljala, Ve.jah industrije in v inf- trezen, bo spet tak, kot je bil nekoč. Pa ni nič od tiste prenehal piti. Ali to je trajalo le nekaj mesecev. Začel kako se bom zvečer lepo izgovorila. Včasih mi je us ■ 8iip ■ fn'k dejavnostih. Med sem spet vse po starem, najini odnosi so se pa vidno pelo, včasih ne, nikoli pa ni bil nasilen. Po približno ga pred trinajstimi leti. Veliko letseje kvaril s pijačo, a * LJUBLJANA, NOVO MESTO — Družbeni pravobranilec samoupra pomembnosti, pač pa za povsem red vljanja za vse šiiri dolenjske občine je pred časom sprožil postopek za oceno na dela, ki jih je potrebno opraviti v ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delovnih razmerjih v Pionirjevem toz vnaprej določenih rokih. Navsezadnje du Mehanizacija, kovinarstvo, inštalacije. Gre za pravilnik, ki med drugim naj bi bila pravočasnost predajeojekta govori tudi o tem, kdaj je delavec dolžan opravljati nadurno delo. naročniku v normalnem poslovnem Z a vaše polje in vrt Kot vemo. dopušča zakon o delov lavcev, da ne naštevamo vseh svetu pravilo in ne nekaj izjemnega, ne zadošča le krt! nih razmerjih nadurno delo le v izjem primerov. Prav tako je v pravilniku za kar bi pogojevalo nujnost nadurnega nih primerih, v Pionirju pa so si te pisano. da je delavec dolžan delati dela. Prav tako je sodišče menilo, da Seme in sadike, izjemne primere razlagali precej po nadure, ko gre za prevzem materiala, daljše odsotnosti obolelega delavca ni krampe in motike, Metalka, blagovnica v Ljubija*11 svoje. Tako so v pravilnik zapisali, daje če se ne more najti zamenjava za dalj moč reševati z nadurnim delom, pač pa še drugih sto stvari in Mariboru ter prodajalne delavec dolžan delati preko svojega časa odsotnega ali obolelega delavca, pa z morebitnimi prerazporeditvami prihodnje dni, M etalke na Topniški v Ljubija111' polnega delovnega časa. če se s takim kadar je treba dokončati razna dela delavcev ali pa s sklenitvijo novega nudi vam Metalka v D o m ža la h , K a m n ik u in Ptbiu' delom omogoči pravočasna predaja pred prazniki in tudi. kadar delavec delovnega razmerja za določen čas. objekta naročniku, če mora biti delo kot pooblaščenec DO ali tozda sode Tudi sodelovanje na raznih sestankih opravljeno v roku. potem, kadar je luje na sestankih in komisijah izven ali komisijah, kolegijih in odborih zu Od 11. do 23. marca aaracBjo potrebno narediti razne obračune, rednega delovnega časa. Ustavno so naj rednega delovnega časa ne more 1 9 8 5 © metalka I analize, predračune ali projekte, pa dišče je odgovorilo približno takole: biti podlaga za utemeljitev potrebe po DSSS za to nima dovolj ustreznih de- nadurnem delu. enako kot nezapisana v l o m i l z a r a d i b e n c i n a — Vse sporne določbe omenjenega V noči na 19. marec je nekdo vlom il v pravilnika se razveljavijo, saj nobena lormulaci ja. daje nadurno delo možno garažo Novomeščanke Vere Mihalič ni v mejah zakonsko opredeljenih tudi v primerih prevzemov materiala, in ji iz avtomobila iztočil kakih 7 litrov PO DOLENJSKI primerov dela preko polnega delovne saj gre vendar za povsem redno bencina. Lastnica je s krajo oškodova ga časa. Sodišče je ugotovilo, da v teh delovno opravilo. na za 1.200 din. DE2ELI primerih ne gre za dela izjemne B. BUD.IA ODPELIA1. KOLO Z MOTORJEM — Še veliko več smole pa je imela Ma • Ladislav J. iz Stavče vasi pri rina Kocjan iz Mihovice. Tudi njeno Dvoru je moral deževen sobotni garažo je obiskal neznani vlomilec in -večer prebiti na žužemberki posta Konec dolgotrajne pravde? iz nje odpeljal kolo z motorjem ji milice. Pako so odločili m ilični znamke Tomos APN 4. Motorček je Po dveh razveljavljenih tokrat tretja sodba medicinski ki. ko so si nekolikanj pobliže bil vreden okoli 30 tisočakov. ogledali njegovo početje na domu. sestri — Ljudmili Leskovšek dve leti in pol zapora IZGINIL JE AKUMULATOR — Ceno prisilne nočitve bo določil Neznani nepridiprav je v noči na 20. KOČEVJE — Pred sodnim se 4 leta zapora, a je obe sodbi višje so sodnik za prekrške. marec odnesel iz osebnega avtomobila natom trojice, ki mu je predsedoval dišče na pritožbo odvetnice obdolžen- ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA Albina Dragana iz Brezovega loga • Pred trebanjskim motelom sodnik Blaž Volf, je bila 20. marca ke razveljavilo. SLUŽBA akumulator, vreden kakih 13 ti Putnik je bil prejšnji teden parki Ljudmila Leskovček, medicinska Zaradi iste zadeve je bila tokrat že sočakov. Za storilcem še ni otipi ji vcjše NOVO MESTO ran tovornjak, last Avtoprevoza iz sestra stomatološke smeri, obsoje- tretjič pred sodniki. Namestnik javne sledi. Ivančne gorice. Tovornjaku je us nii zaradi poneverbe in ponareditve ga, tožilca Bojan Šobar, ki je zastopal OB LESENI VOZIČEK IN LO oda namenila daljši počitek, kot poslovnih listin na enotno kazen 2 obtožbo, je l.eskovškovo obtožil, da si Po sklepu zbora delegatov H KS PATO — 16. marca sije nekdo iz ske ga je predvidel voznik. Ta vozila leti in 6 mesecev zapora, na pov je od leta 1968 do 24. novembra 1978 razpisna komisija Zadružne hranilno kreditne službe dnja Alojzije Sopčič iz Gradca ••izpo po več brezupnih poskusih ni račilo zneska 100.705,85 din z sodil- leseni voziček in lopato. Sto protipravno prilastila 215.654,70 din kakor ni uspel spraviti v pogon, obrestmi od 1. januarja 1978 dalje razpisuje prosta dela in naloge rilec ni pustil nikakršnega sporočila, participacije, ki jo je pobirala v zobni vzrok pa je bil prav kmalu odkrit: ali bo stvari vrnil in za kaj jih bo oškodovanemu Zdravstvenemu do ambulanti Zdravstvenega doma Ko potreboval. iz. tovornjaka je nekdo odmontiral mu Kočevje— Ribnica, prepoved čevje— Ribnica ter daje vpisovala v lis vodja zadružne hranilno kreditne službe in seveda tudi odnesel dva opravljanja poklica, dejavnosti in tine lažne podatke oz. jih uničevala. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: akumulatorja. dolžnosti, kjer bi lahko samostojno \/lCrtlč O oli t/ipio r» zs Irsl/ zs — 1- —. — — — i. — —- j | p 0 Sodni izvedenec finančne stroke Visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri razpolagala z denarjem, za dobo 5 OB DENARNICO IN • Žužemberški miličniki so Edv ard Pilih iz L jubl jane je izjav il, da oz. 5 let delovnih izkušenj. let ter na plačilo vseh stroškov DOKUMENTE morali prejšnji teden po 34-letnega je tistih 215.654.70 din minimum pri Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati kazenskega postopka. Sodba še ni Draga L. Možakar se ga je nekje svajanja. ki je zanesljivo dokazan z do , pogoje po Družbenem dogovoru v kadrovski politiki KRIŠKA REBRA — V soboto je pravnomočna. nalil, nato pajunaškega srca doma kumenti in izjavami obtoženke. Oblo občine Novo mesto in pogoje po 511. členu Zakona o neznanec okrade! 20-letno Vido Urba razgrajal. Njegovo početje ni Ljudmila Leskovšek je bila v za žena je v svoj zagovor navajala, daje združenem delu. nčič iz Kriških reber pri Veliki Loki. kakor ni šlo v korak s pravili lepe dnjih letih pred kočevsko enoto precejšen del tega denarja vrnila Zd Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Urbančičcvi je zmanjkala denarnica z ga vedenja, zato so domačim Temeljnega-sodišča Ljubljana za isti ravstvenemu domu tako. da je vpiso Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako za razpisno komi dokumenti in 2.000 din gotovine, po priskočili na pomoč miličniki. dejanji obsojena že dvakrat: prvič za vala na bloke za participacijo večje sijo HKS ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih vsej verjetnosti pa se je kraja pripetila Dokler se mu oči niso zbistrile, je protipravno prilastitev več kot 310.000 zneske, kot je kasirala in da je napisala pogojev sprejema splošni sektor Mercator — KZ »Krka« v gneči na ljubljanski avtobusni bil Drago L. njihov gost. din na 6 let zapora, drugič za proti Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10 8 dni po Dostaji. bloke po prejemu denarja, ki ga v re pravno prilastitev prek 215.000din na snici ni dobila in ga je dajala iz svojih objavi. osebnih dohodkov. Izvedenec je o tem Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni p° dejal, da ni možno ugotoviti, če je končanem zbiranju ponudb. Za volane kar brez dovoljenj obtoženka, denar tako vračala, do 206/12—85 pušča p DOLENJSKI LIST 1985 18 Št. 13 (1859) 28. marca V manj kot uri do novih točk II. zvezna odbojkarska liga: Pionir — Karlovac 3:0 — Z 22 točkami dohiteli Ble- Avguštin.^ Sebalj 6, Bizjak 2, jčane na 4. mestu — Po šestih zmagah prvi poraz Kočevk v SOL odbojka Šerbec 7. Štiglic. Po nekaj zares izvrstnih odbojkarskih predstavah v novomeški športni igro. s katero niso bile daleč od LESTVICA: L , Šoštanj 21. 2. Inles 20. 3. Ajdovščina 19. 4. dvorani so tokrat gledalci ostali za marsikaj prikrajšani. Odbojkarji presenečenja. Blejčankam so odvzele II. /.D L , zahod, moški — 17. Krško 13. 5. Usnjar 12, 6. celo set. vendar jim je za preokret KOLO: PIONIR — KARLOVAC novomeškega Pionirja so namreč v 17. kolu II. zvezne lige gostili vrsto l errotehna 12. 7. Ponikve 11. itd. Karlovca, ki pa je bila za razred slabša od gostiteljev. V pičli uri je bilo zmajkak) moči. Vsekakor pa je njiho 3:0 (12. 7. 9) va izvrstna spomladanska forma v ve V 13. kolu igrajo: Inles — nezanimive igre konec, gladka zmaga in novi točki pa sta Novomeščane Pionir: Vcrnig. Babnik. Primc, liko spodbudo za razvoj kočevske Krško, DVZ Ponikve — Ormož. Kosmina, Brulec. Petkovič. Škrbe. celo izenačili s četrtouvrščenim P ledom. odbojke. Fcrrotehna — Šoštanj itd. Smrke. Berger. Pečar. ŠPORT Le prvi nižje prinesel kolikor toliko težji srečanji, eno že v soboto na Reki. B. B. SRE, ženske — 12. KOLO: LESTVICA: I. I tižinar 32. 2. zanimivo igro. tudi trajal je najdlje, drugo pa doma s sedaj drugouv rščeno H AS — DELOZA POLANA # IZ RIBNICE Študent 28. 3. Novi Zagreb 26. 4. medtem ko so bili v preostalih dveh ekipo Študenta. V primeru stoodstot 22:16(11:10) Bled 22. 5. Pionir 22.6. Metalae 18 *ndU^nt^ nol.en'^*ta ruprt;zentanca novomeški odbojkarji veliko boljši. ne bere točk se lahko vmešajo tudi v DOBRA UVRSTITEV v,jaia SeJe.y Sloveniji pripra- itd. Itas: Štelanišin. Klarič 2. Fajfar Gostje so se že vnaprej vdali, igrali so boj za 3. mesto. VITEZIČA 3. Abramovič. Križmanič 2-. S. Je Prvpn na Prl& tek svetovnega brezvoljno in nepovezano, tako da tu V 18. kolu ima Pionir v gosteh z Po šestih zaporednih zmagah so v rič 8. M . Jerič 1. Bejtovič 6. Saltič. dnevi j3 na švedskem, je pred di varovancem trenerja Jankoviča ni MERSKA SOBOTA — Na pio- Reko. nje “ Uigrala prijateljsko sreča- soboti; republiške ligašice- iz Kočevja Vuk. Filipovič. bilo potrebno igrati s polno močjo. ilirskem prvenstvu Slovenije \ na I. SOL, ženske - 15. KOLO: prekinile zmagoslavno spomladansko ISKRA — VEJ A 22:17 (11:8) renrW nsko 1111)5,40 'n žensko Navsezadnje so najpomembnejše toč mi/nem tenisu je 12-letni igralec KOČEVJE — BLED 1:3 (-9.-II. ških , CntanV°- Indijci so pri mo- serijo. Doma so izgubile/ Bledom, vo ke, kajti ta zmaga je novomeške novomeškega nami/noteniškega klu Iskra: Bolte. Gorenc 3, Dolar 6. bi|a ,rna8a,i s 10:2, medtem koso dilno ekipo SOL, vendar so prikazale 10.-10) odbojkarje povsem približala vrhu les ba Alan Vile/it* v konkurenci naj Kolar, 'Turk 5. Simončič. Rangus Kočev je: Piškur. Ahac. G ornik, V slo.°,VCnska dekleja boljša s 7 : 5 . tvice, z 22 točkami so sc izenačili z boljših slovenskih pionirjev /usede! 1. Vide 3. Kovačič 4 . Kos. C n:,'en^ . repre/entanci sta na- Bledom na 4. mestu, medtem ko jim /elo dobro 12. mesto. Drobnič. Levstik. Kočevar. Turk. Poln izkupiček I.F.SIVIC A: I. lerrotehna 21. K0niac luc^' K°čevca Špelič in Novi Zagreb uhaja za 4 točke. Zelo za Uran. Klepec. 2. Alples 19. 3. Burja 19. 4. Branik nim ivo bo sedaj videti, kako sc bo LESTVICA: I. Bled 24. 2. Palo v Domžalah PESTRI ŠAHOVSKI l'6. 5. Mlinotest 14. 6. Iskra 13, 7. -pred športni dvorani je bil razpletel boj za mesta pri vrhu do kon ma Branik II 24. 3. Ljubno 22. 4. VIKENDI Polana 10, 8. Kočev je 8 itd. nirit-v n1eV|1 rokome,nl troboj' pio- ca prvenstva. Končna zmaga je resda Partizan 'Tabor 20. 5. Mežica 18.6. in v Žireh Pari 13. kola: Alples — Itas niškeos i ilov ln m|adincev rib- že oddana Fužinarju, zato pa zna biti STARI TRG OB KOLPI — Črno Kočevje 14 itd. Kocev je. Burja — Iskra Šentjernej DiSnfe, 3 111 ljubljanskega zelo tesna odločitev o ostalih mestih, maljska TKS je v Starem trgu orga V soboto igrajo Kočevkc v Helios — Novoles 101:108 itd. boljši ■ vana- Ribničani so bili kjer bodo svoje zagotovo rekli tudi nizirala šahovske vikend turnirje, ki so Rogozi. kniCEnr" u’ zma8ali v vseh treh pionirjevci. Pravzaprav imajo Novo- in Kladivar — Novo mesto šteli za občinsko prvenstvo. Med mla 27;|u I 1/, : Pionirji so zmagali s meščani do konca prvenstva le še dve ______75:81 ______dinkami je zmagala Kolaričeva pred 28:25 11 s 23:16 in mladinci z Koprivčev« in Perkoco. pri mladincih rokom et košarka Košarkarski-republiški ligaški boji Horvat pred Štajdoharjem in Štu- tekm^-i3^' ribniškega Rika so v so se prevesili v končnico, ki pa ne bo bljarjem. pri članicah M aurinova preti II. ZRL, ženske — 12. KOLO: ijaške eani u ljubljanske keg- prav razburljiva. Zmagovalca lig sta Tekavčevo in Šlulčevo ter pri članih ZRINJSKI — NOVO MESTO SKL. ntoški — 19. KO LO : I IE- P0 DriiJ8f obeležili novo zmago. pravzaprav znana. Tima M I I'pri mo Kobe pred Maceletom in Malnaričcm. 18:16(11:10) I.IOS — NOVOLES 101:108 (51:52) d°tn» n A>Vani u so na kegljišču ških in Mengeš pri ženskah, znana pa V. KOBE NOVO MESTO: Udovč. E. Zu aPar-.i' • Prernagali ekipo Iskra je tudi dokončna usoda obeh novome pančič. D. Zupančič. Kralj. Jakše Novoles: Peljhan 32.Cerkovnik V J ' 1v lz Ljubljane s 4.970:4.779. ških ligašev. Fantje bodo prvenstvo TESNILA PRIREJAJO 7. Kramar 2. Kastelic 1. Mršnik 5. 9. l.alič 8. Bajc 15. Scničar 15. Kek dan »sz 3 so Lil' najboljši: Tr- skoroda zanesljivo zaključili na 4. Jerman. Simončič I. II. Žit pevec 7. Plantan 10. vič 8^ 4: T. Lovšin 839. Radivoje- mestu, enako kot dekleta, ki imajo TURNIR V MALEM pred zadnjim kolom še vsaj teoretične LESTVICA: L Dinamo 20. 10. LES TVICA: L Tima M IT 36. možnosti, da po lestvici narede še en NOGOMETU Velenje 7. 11. Zrinjski 6. 12. Novo 2. Ilirija 34. .3. Slovan 32. 4. M. G-č. mesto 3 točke. Novoles 24. 5. Helios 20 itd. korak k vrhu in prebite.leseničankena VELIKA LOKA — Osnovna orga 3. mestu. Obe ekipi imata sedaj po 24 nizacija ZSMS 'Tesnila Velika Loka bo igrajo V 20. kolu igra Novoles doma z ke g l j a n j e z a točk. v endar Jesenice boljšo,razliko v 7. in 14. aprila priredila tu rnir v malem ke doma s Podravko. Ilirijo . koših. n d a n ž e n a nogometu »Tesnila 85». ki bo v špor SRE. moški — 12. KOLO: SKL. ženske — 17. KOLO: Novomeščani so v Domžalah potr tni dvorani osnovne Sole v Trebnjem. AJDOVŠČINA — INLES 18:18 KLADIVAR — NOVO MESTO J[ MEST o — Ne kegljišču do- dili. da igrajo najbolj proti boljšim na Prijave bo do 3. aprila sprejemal Karel ( 8 :8 ) 75:81 (39:41) sprotnikom. Po svoje je to tudi razu Uhan na tel. (068) 44-30i. int. 56, v katere Je bil turnir ob dnevu žena, na Inles: Gelze. Drcžek. Dejak I..I. Novo mesto: Avguštin 15. Gal mljivo. saj je težko m otivirati igralce dopoldanskem času in na 44—406 v 2 nw J.e nastopilo 33 tekmovalk, Ilc 4. Šilc. T. Ilc. Karpov 5. Lesar. 2. Dragman 4. Srebrnjak 18, Bunc za A sako tekmo, še posebej, če ta ne popoldanskem času. Žrebanje bo 3. kegljj n3 J.e Dalmacija s 415 podrtim i Ambrožič 2. Mate 4. Fajdiga 2. 39. Adamič 3. odloča o ničemer. Srečanje s Heliosom aprila ob 17. uri v prostorih trebanjske 387 Poljakovo 413 in Vebrovo Parezanovič. je bilo večji del izenačeno, v i l . m inuti gostilne Pav lin. Prijavnina za turilir je I.I S I VICA: I. Mengeš 32. 2. so si Novomeščani resda priigrali K) 2.500 dinarjev, denar pa je treba na KRŠKO — DVZ PONIKVE Ilirija 30. .3. Jesenice 24. 4. Novo . N. G. V SLABI URI DO TOČK — točk prednosti, a so jih gostitelji do kazati na žiro račun OO ZSMS Tesni 23:26 (11:13) mesto 24. 4. Kladivar 14 itd. Novomeški odbojkarji v soboto po a č e v s k i t u r n ir odmora ujeli. Razburljivo je bilo v za la Trebnje 52120-679-12893. Na tek Krško: Kastelic. Kekič I. Rakar V 18. kolu igra Novo mesto do M & pričakovanju niso imeli večjih težav dnjih minutah. Še 5 minut preti movanje morajo ekipe prinesti potr 2. Junckar. Božič. Starc 3. Ukra 2. ma s Cimosom. La z ič u v srečanju s Karlovcem, z novima koncem je Helios povedel z 92: 89. na dilo o vplačilu prijavnine. LVmip. točkam a pa so se na lestvici že ize to pa je Peljhan z nekaj zaporednimi Ulesefnp - — Zmagovalec rednega koši preokrenil rezultat in Novo- Mi|ar| m®3 hitropoteznega turnirja SK načili s četrtouvrščenim Bledom. meščanom zagotovil povsem zasluže tbrji 8^ aJc,cn za marec je Lazič, ki je (Foto: B. B.) no zmago, ki jih je dokončno utrdila E. B|a T očite, sledijo pa: Maurer 7.5. na 4. mestu, takoj za vodilno trojko Razburljiva rokometna pomlad itd. v s, ' Derstvenšek in Kolman po 6 Tima MTT, Ilirija in Slovan. Z Ilirijo je Vrxin Upnei11 seštevku treh turnirjev V O D I G O L E S igrajo Novomeščani v soboto doma. ntaa iq' r7d tak: Lazič 26 točk, Kol- Sobotno prvo spomladansko kolo v II. zvezni in republiških ligah potrdilo na To bo priložnost, da potrdijo dobro večj ed ’ Derstvenšek 16 itd. Za naj- TREBNJE — Po prvem delu formo in napovedi, da so najmočnejši povedi—^Novomeščanke izgubile z Zrinjskim — Inlesu točka v derbiju ^ k rh ltSrncčcnJc za«J njega tu rn irja je klubskega kegljaškega prvenstva vodi v srečanjih z nasprotniki, ki so na pa ?• ra& ‘ t n &els Blas, 12-letni učenec Goleš s.3.328 podrtim i keglji, sledijo pirju boljši. V soboto se je pričela tudi rokometna pomlad, ki bo, kot vse kaže, še mnogi so bili prepričani o njihovi zma tnim tre3a. OŠ Savo Kladnik, z odli- pa: Tkavc in G rižar 3.290, itd. Med izredno vroča. V enem od odločilnih srečanj II. zvezne lige za obstanek so gi. A le sekundo ali dve pred zadnjim Težko in negotovo srečanje pa so Cel°obC1|,m mestom. premagal pa je ženskami je prva Vebrova s 1.505 Novomeščanke v Čakovcu navzlic dobri igri ostale praznih rok, vendar žvižgom sodnikov so gostitelji uspeli a tekmovalcti pred njim. - keglji. odigrala tudi dekleta Novega mesta v zanje še ni vse izgubljeno. Prav tako dramatično je bilo v republiških ligah, izenačiti, to pa je navsezadnje tudi naj- Žireh s Kladivarjem. Novomeščanke pravičnejši izid srečanja. so vodile vse srečanje, največ znslugza še posebej v Ajdovščini, kje r sta se pom erila dva poleg Šoštanja najresnejša zmago pa ima izredno razpoložena kandidata za vrh lestvice in vstop v II. zvezno ligo — Ajdovščina in Inles. V Krškem je bil na sporedu dolenj Bunčeva, ki je dosegla kar 39 točk. od Ribničani so s točko izpolnili zastavljeni načrt. ski derbi med Krčani in DVZ Ponikve. lična pa je bila tudi Srebrnjakov a tako Slednji so resda zmagali s 26:23, ven Najprej k edinemu dolenjskemu meščanke so v srečanju z Zrinjskim, dar so bili Krčani nekajkrat pred tem. JMo ne mara atletike? v obrambi kot v napadu, kjer je dose drugoiigaškemu predstavniku! Novo- neposrednim konkurentom za izpad iz gla IK točk. Razveseljujetudi dobra ig da jih ujamejo in preobrnejo rezultat lige. pokazale dobro in borbeno igro. sebi v prid. Kakorkoli že. prvo sno- ra Avguštinove, ki se vrača v formo. kar pa je bilo ob nekaj športne smole J ^jena pod noge kljub nespornim uspehom mladansko rokometno kolo je po premalo za uspeh. V izredno trdi in Zadnje srečanje letošnjega prvens kazalo. da bo boj za vrh lestvice nJ^P^kinjen uspešen stik novomeške atletike z jugoslovansko in med- ostri igri je bil rezultat vseskozi ize tva bodo Novomeščanke odigrale v izredno trd. Ribničani pa se bodo mo načen. odločila pa je po mnenju trene najv|?no Je bil potrjen tudi v preteklem letu. Dosežki, med katere sodijo soboto v novomeški dvorani. Ob rali za končni uspeh izredno potruditi. rja Novomcščank Janeza Štruklja 21. člansk*6 srcbma medalja z balkanskih atletskih iger za mladince, naslov 15.30 se bodo pomerile z ekipo Vsaka izgubljena točka je lahko minuta 2. polčasa. Pri rezultatu 15:14 '"deveti. državnega prvaka, trije naslovi mladinskih državnih prvakov Cimosa. usodna. z (ipT* nas,ovov republiških prvakov, so skupaj z ostalimi 24 medaljami _____ za Zrinjskega so gostje zastreljale Za konec Se pogled v žensko repu 'n republ iških prvenstev rodili za novomeški šport zelo Balkansko kolesarsko prvenstvo sedemmetrovko in v nasprotnem na Championnat battmrmue de cydisme bliško ligo! Kočevke in Šcntjerne- ditlat m ■ n sat,: trije tekmovalci so po oceni strokovnega sveta AZS kan- SMUČARSKI TEKI NA 6nomeli.MeUka.NoMmest) 4.-2VIL 1S padu prejele še zadetek. Namesto 85 jčanke so izkoristile prednost domače priho',?a. nastop na OI v Seulu, dva pa za velike mednarodne tekme v 15:15 je bil rezultat 16:14 za gostite TRAVNI GORI ga igrišča in vknjižile nove točke. Itas njih letih, kot so mediteranske igre. univerziada. BAI in EP. ljice. te prednosti pa Novomeščanke T R A V N A GORA — TV D Partizan je po izenačeni igri v prvem delu č|an" Sezki, o katerih govori bilten »Novomeška atletika 1984». ki so ga Prvenstvo bo niso več uspele ujeti. Res škoda, suj iz Sodražice bo v nedeljo. 31. marca, njihovi igri v soboto ni bilo ničesar povsem nadigral igralke Polane in z da ati'1'. uba in gostom razdelili na občnem zboru 15. marca, pomenijo. zmago 22:16 ušel iz nevarnih voda na organiziral III. memorialni smučarski praznik očitati. Za Novomeščanke prihaja se r ° ž n a f 3 v Novem mestu napreduje, ne pa tudi. da je njeno življenje lestvici, čeprav bo potrebno za končno tek ntt Travni gori. Proge bodo vodile Nekaj dni je. kar seje na svoji daj serija treh težkih srečanj, v katerih s r ^ ?• Klub, katerega člani nastopajo na EP in BAI ter v mednarodnih mimo spominskih obeležij NOB. kot rešitev pred izpadom preliti še precej tretji seji sestal organizacijski praktično nimajo možnosti za po dobrot »»‘opajo jugoslovansko atletiko, mora skrbeti zanje enako sta Jelenov žleb in Ogenjco. Start teka znoja. Mesto v zlati sredini pa brez. ve odbor letošnjega' balkanskega dvige. že v soboto pa igrajo doma z Zanj : to počno drugi slovenski klubi, hkrati pa mora zagotavljati bo ob 9.30 izpred doma na Travni go čjih težav drže šentjernejske rokome kolesarskega prvenstva, ki bo. kot ekipo Podravke. ntladj 'T ln široko zasnovano osnovno dejavnost v obliko pionirske in ri. proga za člane bo dolga 13. za pio tašice. V srečanju z Veto so bile gos atleuv e atletikc. ki sta edini jamstvo za dolgo in plodno življenje vsake je znano, med 4. in 7. julijem v nirje. pionirke, članice in veterane pa 8 Kot rečeno, je bilo razburljivo tudi v titeljice vseskozi boljše, najvišjo ^ * e organizacije. Novem mestu. Metliki in Črno kilometrov. Stela bo tudi ekipna republiških ligah, še posebej v moški. prednost pa so si priigrale prav v za mlju. Prav zaprav samo slabe in od te®a novomeška atletika ne zmore, ker je nemočna v spopadu z razvrstitev , vendar mora biti v ekipi Derbi je bil nedvomno v Ajdovščini, dnjih minutah srečanja, ko je igralkam zime zelo zdelane ceste povzročajo amato za katere bi morala poskrbeti družbena skupnost in ne peščica po najmanj en predstavnik vsake po poročilih pa sta ga sodnika povsem Vete pošla moč. Ti zmagi sta b ili za J: nekaj sivih las organizatorjem, še P°klicrS. klubskih delavcev. To so delovne razmere, objekti in plačilo kategorije. Startnina je 250 din. prija pokvarila. Namesto rokometne po Kočevke in Iskro zelo pomembni, saj v posebej, ker naj bi članska posa vite pa se lahko do 29. marca na T V D slastice so gledalci po zaslugi sodnikov soboto ekipi skoroda ne moreta raču atlCts|cne*’a ah vsai polpoklicnegadelavca v A K Novo mesto. Prenovljena mična dirka potekala na progi Partizan Sodražica, telefon 866-013 videli grobo obračunavanje igralcev nati na uspeh: obe namreč gostujeta zdaj j,"* ,stcza ' n zgradba ob njej sta nujni, če naj se ravnamo po tezi, ki med Novim mestom. Otočcem. športu. ° desetletje sicer. žal. le životari namesto živi v slovenskem (061). obeh moštev, vrhunec negotovosti pa pri vrstah, ki se borita za vrh lestvice: Ratežem in Nov im mestom, za kar °hjekt I,108očati, ne plačevati športne dosežke!" Naložba v športni je bila zadnja minuta. 20 sekund pred pri Alplesu in Burji. N O V A Z M A G A so se organizatorji vnovič zav zeli. s'kje s ^ ° meni veliko več kot golo linanciranje dejavnosti, ki seje že mar- koncem sta dosodil a,sedem m etrov ko B. B. ■ Prevrglo v razsipavanje denarja. BOŽIČA Izdelan pa je že tudi dokončen za Ribničane, ti so povedli z 18:17 in ZAGREB — V nedeljo je bila v razpored prireditve. V sredo. 3. r o k « ;'" 'varčevanje v atletiki prišlo že tako daleč, da lahko na prste ene Zagrebu kriterijska kolesarska dirka, aprila, od 8. do 15. ure bo sprejem Modelarjev ni ški at| ;cs,y ciT|o neobvezna tekmovanja, na katerih so nastopili novome- VENDARLE ZMAGA ki se je je udeležilo preko 100 tekmo udeležencev v stavbi Zavarovalne najbrj e.ne bi klubu s trenirkami pomagala metliška tovarna Beli. bi skupnosti Triglav in njihova na METLIČANOV valcev iz večine jugoslovanskih klu zmotilo niti Ptezentmarsikd0 nc v't*c' 11 a 1 vseb obveznih tekem. Celo državni re- bov, Novomeščani so vozili v katego stanitev v domu Majde Sile. Istega SFR i ?.ntl so v meddržavnih srečanjih nastopili letedaj. ko so zastopali NOVO MESTO — Na kegljišču Lo riji mlajših ter starejših mladincev, v dne ob 18. uri bo na Glav nem trgu slabo vreme p J al' republiko. svečana otvoritev. ob 21. uri pa se ka je bila tekma 10. kola 11. kegljaške obeh nastopih pa so bili med,najboljši- lige — vzhod — med M etliko in Teks nedvo^n° vPra5anje so novomeški olim pijski kandidati, o katerih je zelo ini. Pri mlajših mladincih je med 25 ja tehničnega odbora Bakopa. 4. Uspel III. memorial St julija ob 10.30 bo v Metliki start tilno. Metličani so po dev etih brezus At|etSL.n,no spregovoril predstavnik AZS.'sekretar zveze Franc Mikec. tekmovalci na 21 kilometrov dolgi pešnih nastopih vendarle dosegli svojo ojana Kranjca v Prečni Po|0yj ,a Zveza je pripravljena enega podpirati skoraj stoodstotno, dva pa progi Šmajdek zasedel 2. mesto. P. mladinske ekipne vožnje, v petek. 5. julija ob 16. uri bodo v Novem prvo zmago, slavili so s 5.000: 4.903. Polovi . ’ 3 le v primeru, da novomeška telesna kultura zagotovi drugo Judež je bil 3.. R. Judež.5. 1 urk 6.. NOVO MESTO — Na prečenskem mestu startaličlaniv ekipni vožnji, Novomeščani so tokrat gostovali v 6()o ,jsC‘x v Polovičarske programe danes ne verjamemo več. Približno Ravbar 7.. Gregorčič 8.. Zaletel 10.. * letališču je bilo v soboto. 23. marca, v soboto ob 9. K) bo v M etliki start Trbovljah in izgubili z Rudarjem dinarjem, ki jih dvema namenja AZS. naj bi se pridružilo 560 Pečnik I L, Turk 12. in Krevs 13. Prt tradicionalno modelarsko tekmova mladinske posamične dirke in v 4.970:5.186. neuspešna pa je bila tudi stupin.- novomeške telesnokulturne skupnosti. Ce bo šlo po lanskih starejših mladincih je zmagal Božič nje za III. memorial Stojana Kranjca. nedeljo ob 9. uri v Novem mestu ženska novomeška vrsta. Lestvica v Valcc č i k° ta Prispevek desetkrat manjši, a če bo tak, bo AZS tekmo- pred Kruljavem (oba Novo mesto), moški ligi: Rudar 18 točk. Branik, 14. Navzlic slabemu vremenu seje v Pre pričetek članske posamezne dirke. Pripravf3 s sPiskov ali pa jim predlagala, da se preselijo v klub. ki jim je lldovč je bil 10.. Majes 12. in Golobič Fužinar in Proletarec 12. Tekstilna in čni zbralo veliko modelarjev iz vseh lijoriov 11 za8 °to viti razvoj. Seveda pa velja povedati, daje 56 starih mi- 15. Oto v sem ten; pa zapišimo, da bo Novo mesto K). Slovenj Gradec in Me slovenskih klubov, ki so tako dostojno v dneh prvenstva na Dolenjskem A|< (’OV() v. rav’no polovica vsega, kar je lani imel na voljo za svojo dejavnost tlika po 2 točki. Pri ženskah so Novo počastili spomin na svojega tragično ’ mesto. MAJES KAPETAN gostovala skupina kolesarjev iz meščanke z dvema točkama zadnje. preminulega kolega. ČSSR. ki bodo gledalce!« v. bo(rt,^orcJ vprašanje olim pijskih kandidatov ne bo ustrezno razrešeno. REPREZENTANCE Novem mestu. M etfiki in Črno Novomeški modelarji so na tem In ker 3 SP°' vprašati, ali v Novem mestu sploh želimo vrhunsko atletiko. SRS mlju predstavili »ciklo-bal«. igro z PRELOŽENI tekmovanju d izkazali, da so na novo njenenJc tudi ta del novomeške športne politike, bi bilo prav, če bi bili na sezono odlično pripravljeni, saj so NOVO MESTO — Sotaiina žogo na kolesih in nekaj artističnih VELESLALOM ku Morebitnem pogrebu tudi tisti, ki ji pomagajo spuščati dušo. Ta- pobrali največ najvišjih mest. Rezulta t.. 41 ttlen« i- - ...... 1 . I . kolesarskih točk Ni odveč omeni tega j' n,cna s,11rt družbeno verificirana, stališče družbene skupnosti do skupščina Kolesarske zveze Slove nije je prinesla novomeškemu ti. da so češki kolesarji v teh disci BO V NEDELJO ti: A-l: Mitja Brudar (Novo mesto). tla všg'; r!11c8a vprašanja pa bo tistim amaterjem, ki si vrhunsko atletiko M arko Dular (AK Novo mesto). kolesarstvu novo priznanje. Jože plinah najboljši na svetu. TRDINOV VRH — Pod pokro sriplje prizadevajo ohraniti živo. vsaj povsem nedvoumno. Gregor Malenšek (Novo mesto). F-l- Majes je bil nam reč izbran za prv e- Novomeško filatelistično društ viteljstvom SCiP Pionir bo v ttiatfr; Varjenju, ki je atletiki vsiljeno zato. ker je njen glavni problem. A: Mitja Zupanek (AK Ljubljana), ga moža republiške mladinske in vo bo ob pričetku prv enstv a izdalo nedeljo na Trdinovem vrhu go °rtn , , osnova treniranja, zadnja leta potisnjen na rob novomeškega Anton Videnšek (AK Ljubljana). Da W n e lna članske kolesarske reprezentance. posebno ovojnico. Bakopu pa bo rjanski veleslalom, ki so ga že ,i_. cSa življenja, pa so mladi športniki le zbrali tojiko volje do uspeha mjan Žulič (Novo mesto), modeli F -l- Omenimo ob tem še. da so bili posvečen tudi poseben poštni žig dvakrat preložili. Start bo ob H), Prtzeni.,anJ: da so 13-krat nastopili v mladinski in članski državni re- B: Dragan Stankovič (Novo mesto), delegati sobotne skupščine sez na poštah v Novem mestu in Me uri, prijave pa sprejema Lojze rePublil?k 'n Pr'bIižno l()-krat v republiški, na balkanskih, državnih in M artin Brudar (Novo mesto). Tomaž nanjeni tudi z dosedanjim pote tliki. Že prihodnji teden bo v Medle v Žabji vasi danes do 18. h prvenstvih pa so osvojili 38 medalj. Hribar (Ljubljana). kom priprav za julijsko balkansko novomeški poslovalnici Glohlou- ure. ko bo tudi žrebanje startnih .1. PENCA kolesarsko prvenstvo na Dolenj ra moč kupiti posterje, značke, številk. Prireditev bo ob vsakem Pokrovitelj sobotnega tekmovanja skem. zastavice* vremenu. je bilo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. 12^59) 28. m arca 1985 DOLENJSKI LIST 19 V tV tV tV * UGODNO — W j} y Y i NOVOTEKS PRIPOROČAMO! — Nakup težjega vzorčnega metrskega blaga, primernega za spomladan £ 1 lesna ItfC I/t ska prehodna vrhnja oblačija s 40 do 50% popusta in zimske plašče ter bo W s,oveni gradeč B S S S o S S K iu B . gato izbiro otroških, ženskih ih moških konfekcijskih vzorčnih izdelkov s 50% popusta. V — Nakup klasirane konfekcije s 30 do 70% popusta. Po konkurenčnih cenah dobavljamo in POHITITE Z NAKUPOM, KER SO KOLIČINE OMEJENE' I montiramo iz proizvodn SE PRIPOROČA NOVOTEKS trgovina Bršlin — ■ intro okna ^ tesnena — izotir o k n a f s purpenoffl — sumo vrata Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, MAROF PROJEKTANTSKA DEL. SKUPNOST — vhodna in garažna vrato razpisuje prosta dela in-naloge JOŽE KASTELEC — < k ŠENTJOŠT 9 * NOVO MESTO stenske in stropne obloge vzdrževalca kmetijske mehanizacije • IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE — omarice s PVC roletami z znanjem ključavničarskih del. • STANOVANJSKE ZGRAD BE, OBRTNE DELAVNICE, Pogoj je poklicna šola ustrezne smeri. Delovno mesto GOSTINSKI OBJEKTI, razpisuje za nedoločen čas in s trimesečno poskusno KMETIJSKE ZGRADBE dobo. • SOLARNA TEHNIKA — PA SIVNA IN AKTIVNA IZRA Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 8 BA SONČNE ENERGIJE dneh po objavi razpisa na naslov: • ADAPTACIJE, LEGALIZA Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno na CIJE, NOTR. OPREMA, ZU Trški gori 13. NANJA UREDITEV, GRAD. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po poteku roka za -OBRTNIŠKI DETAJLI prijave. • KONKURENČNE CENE IN 215/13-85 ROK IZDELAVE (068) 43-722 OPEKARNA ZALOG Informacije dobite pri NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291 »HRAST« NOVO MESTO, Trdinova 4 telefon 22-802,21-927 ali pri članih zadruge NOV DELOVNI ČAS V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM dolenjka IVANU IN BOJANU KRAJNCU Cenjene potrošnike obveš od 1. aprila do 30 septembra 1985 bo trgovina odprta čamo, da bo prodajalna De likatesa na Glavnem trgu montaža stavbnega vsak delavnik od 6. do 17. ure, ob sobotah pa od 6. do 28, Novo mesto zaradi izva 12. ure. janja preureditvenih del od stenskih oblog, Adamičeva Za obisk se priporočamo! 1. aprila do konca maja 1985 zaprta. telefon 25-691 KOMPAS JUGOSLAVIJA Kompas vam je našel prostor pod soncem BOSCH V vsaki postelji se človek pač ne počuti najbolje, zato vam jih ponujamo 9.000 • izberite med hoteli, depandansami, paviljoni, vilami, apartmaji, zasebnimi hišami, zasebnimi sobami, zaseb nimi penzioni in počitniškimi prikolicami v 75 krajih • na 104 straneh Kompasovega programa POČITNICE '85 berite o 40 in 20% popustih na izletih in pri izposojanju rent-a-car vozil, o nagradni anketi in natečaju za fotografe, med vrsticami pa utegnete naleteti na množico koristnih napotkov za počitnikovanje. v . * Ada • \d irg a s • Ank.tr.m • B wi|d \ rut m a • K.injol • U.n • K.irh.it • Bdska • Baska I - 7 m • Bijela Bled • Bohinj • Bnkrati • Bol • Bovet ^ f**.- • Bo/.tv a • Brcl.i • Brmni • Brna • Brodarič .1 • Budva • ( avtal • < erkno • ( res • ( rikv e im a • ( rvt-na lu ka • ^^^B vfijjgB Oohrna • Dolen|skt' lopličt' • l)rauial| y Dubrovnik • .uveridii (.o/d Martuljek • la/ana • Mer« t-gnovi £ BH..L,‘ ' • Hvar • lualo • l/ola • I/ \ eli i. ^ • lels.1 • Kamnik • k a n e ta • K js le l v[, Kambelovat * Kaslel Stan • Kaslel stalili« • Klek • Kobarid • Komi/a Kornati • Kraljevič a • Kraii|ska i;ora • V \ ^MnBHT B š «'- ffeBr ^BP: ’’ ti B f j f B a > • Mojstrana • Most eno ka Draga f • Mo/ir je • Murter • Necujam • '»•*% I BK,- • Novigrad • Novi Vinodolski • ^B^HflPSneS^R M - ■ B o ■mbIhBPB '* Gospodinjski aparati BOSCH ^ B k ffi ttgJfiflHK' it v' Do • Petrcanc ^ n j B i B l H H B L *. • Petrova« n ni • Piran A ’ . Plitvi« ka jez« • Podčetrtek gHMSŽftB B s. *&- ItsŽM/iSBffBBS&S!- še vedno do 35 % ceneje! • Podpora • Pokljuka • Pomena 3P- fJJPPjBglrW ?^BB?M4 Povile* Prikradita • Primošlen - i> m i * A e . w a c Y y % ' • Privlaka • Pri/ha • Pula • Hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, pralni in pomivalni stroji, mali Punal • Kal) • Rabat • Kadenti gospodinjski aparati. • Ka/aii| • Risan • Kovaška Slalina • Rogla • Rogo/niia • Kovini • Sali • Savudrija • Selce • Slano • Slovenj Gradec • Skorno • Split • Srebreno • Starigrad • Stari Grad • Stomorska • Strunjan • Stubičke Toplice • SuUošan • Supetar • Supetarska Draga • Sutivan • Sutomore • Sveti Stefan • Šibenik • Šmarješke Toplice • ferme Čatež • Tijesno • Tolmin • Tivat • Topolšica • Trogir • Tučepi • Ugljan • Ulcinj • Umag • Varaždinske Toplice • Vela Luka • Veli Lošinj • Vinišce • Vis • Vodice • Vrdnik • Vrsar • Zadar • Zaton » Zavala • Zgornje Savinjska dolina • Zlatibor • Zreče • Živogošce. Konsignacijska prodaja: (V avtotehna Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044 DOLENJSKI LIST Št. 13 (1859) 28. marca Obvezno Četrtek, 11 . aprila Na področju Šentjerneja 10. uri: Dol. Dole 11. uri: Vrhovo 8,30: Birčna vas ob 8. uri:_Mirna peč in Škocjana * 11. uri: Gor. Dole 11,30: Praproče cepljenje psov 9 . uri: Železniška postaja Pr°ti steklini 9,30: Uršna sela—vas Ponedeljek, 1. aprila Četrtek, 11. aprila Sreda, 10. aprila 11. uri: Uršna sela— 11. uri: Dolenja vas letos po 12. uri: Šentjurje ob. 8. uri: Gor. Brezovica ob 8. uri: Zagrad ob 8. uri: Lopata zadružni dom 9. uri: Gor. Maharovec 8,30: Visejec naslednjem Petek, 12. aprila 9,30: Zbure 11,30: D obindol 10. uri: Dol. Maharovec 11. uri: Osrečje 9. uri: Sela razporedu: 12. uri: Gor. Sušice ob 7,30: Gor. Kamenje 11. uri: Gomila 12. uri: Škocjan 10. uri: Ratje Ponedeljek, 1. aprila 12,30: Dol. Sušice 8. uri: Dol. Karteljevo Torek, 2. aprila Petek, 12. aprila Petek, 12. aprila Sobota, 6. aprila 9,30: Kamenvrh ° b 8. uri: Brod 10,30: Dol. Kamence ob 8. uri: Gor. Stara vas ob 8. uri: Cerov Log ob 8. uri: Hinje ob 8. uri: Gotna vas 9. uri: Loka 9- tiri: Srebrniče 12. uri: Gor. Kamence 9. uri: Orehovica 9. uri: Prevole 9,30: Črmošnjice 10. uri: Mihovo ]«• uri: Jurka vas 13. uri: Potočna vas 10,30: Dol. Mokro polje 10. uri: Žvirče 10,30: Dol. Težka voda 10,30: Gor. Vrhpolje uri: Vavta vas 11,30: Polhovica Torek, 16. aprila ura: Drganja sela 11. uri: Nova gora Sobota, 13. aprila 11,30: Dol. Vrhpolje 12. uri: Gor. Gradišče ob 8. uri: Reber 8' uri: Rumanja vas 12. uri: Vel. Cerovec ob 8. uri: Bajnof Sreda, 3. aprila Zamudniki: 13. uri: Podgrad 9. uri: Žužem berk— T°r<*, 2. aprila 9. uri: Otočec ob 8. uri: Dol. Stara vas Petek, 19. aprila 10,30: Stari grad levi preg 0 8. uri: Cegelnica 9. uri: Groblje ob 8. uri: Škocjan Ponedeljek, 8. aprila 12. uri: Novo mesto— 10. uri: Žužem berk— 9-uri.Prečna 10,30: Ostrog ob 10. uri: Šentjernej 8.30, Podgora ob 8. uri: Ratež Veterinarska postaja Ločna 11,30: Šenjakob desni breg 9,30: Vel. Brusnice H- Ur(: Dol. Straža Ponedeljek, 15. aprila Četrtek, 4. aprila Suha krajina: 11. uri: Gabrje Zamudniki: 2. uri: Gor. Straža ob 7. uri: Šmihel ob 8. uri: Javorovica Petek, 5. aprila Sobota, 20. aprila 8- uri: Gor. Polje Torek, 9. aprila 9. uri: Škrjanče 9. uri: Vel. Ban ob 8. uri: Ajdovec ob 8. uri: Žužemberk S^a , 3. aprila ob 8. uri: Vrhe 11. uri: Vel. Podljuben 10. uri: Vratno 9. uri: Vel. Lipovec 9. uri: Dvor 0 8- uri: Soteska 8,30: Dolž 12. uri: Mali Podljuben 11. uri: Šmarje 10. uri: Sr. Lipovec 11. uri: Hinje 12,30: Vrh pri Ljubnu .■ Uri; Podhosta 9. uri: Zajčji vrh Petek, 5. aprila 11. uri: Trebča vas uri: Podturn 9,30: Vel. Orehek 17. uri: Novo mesto — Loka Sobota, 6. aprila Cepljenje psov je obvezno ob 8. uri: Šentjernej za vse pse, stare nad 4 ' h uri; Poljane 10. uri: Stopiče Torek, 16. aprila ob 8. uri: Budganja vas mesece. Zaradi natanč ,30: Dol. Toplice 12. uri: Stranska vas ob 8. uri: Žabja vas Torek, 9. aprila 9. uri: Gradenc ne evidence cepljenih 13. uri: Dol. Lakovnice 9. uri: Mali Slatnik ob 8. uri: Mihovica ^etr,ek, 4. aprila 9,30: Vel. Lipje psov prosimo, da živali 10,30: Smolenja vas 9. uri: Drama • 8. uri: Dol. Kronovo 10,30: Lašče pripeljejo k cepljenju od Sreda, 10. aprila 12. uri: Hrušica 10. uri: Dobrava u- uri: Brezovica Ponedeljek, 8. aprila rasle osebe. ob 8. uri: Jablan Zamudniki: sobota, 20. aprila 11,30: Zameško '■ uri: Šmarjeta 9. uri: Goriška vas ob 8. uri: Stavča vas ob 8. uri: Novo mesto — DODATNO Petek U?: Gorenia vas 10,30: Sred. G lobodoi Sreda, 10. aprila 8,30: Jama 1 K’ 5. aprila 11,30: Biška vas Veterinarska postaja — ob 8. uri: Dobruška vas 10. uri: Dvor OPOZORILO: Vsi psi, ki bodo ob času '~-~^_^TRuperč vrh 12,30: Jablan—Šranga Ločna 9. uri: Grm ovlje 11. uri: Sadinja vas 'cepljenja mlajši od 4 me Torek, 9. aprila secev, morajo biti cep ob 8. uri: Drašča vas ljeni takoj, ko dosežejo 8,30: Klečet to starost. 9. uri: Šmihel -207/13-85 PRODAJA MEDNARODNIH LETALSKIH VO Dolenjski veterinarski zavod p. o. Novo mesto KOM PAS ZOVNIC za večino mednarodnih letalskih družb na rednih in čarterskih ter delavskih linijah JUGOSLAVIJA • to zd t u r iz e m POLEG mednarodnih letalskih vozovnic lahko i i novoles Kompas po želji naročnika pripravi vse turistične in lesni kombinat asola novo mesto-straža POSLOVNA ENOTA druge storitve v kraju bivanja NOVO MESTO Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o., Novi t r g 6 tozd TKO, Metlika HKRATI PRIPOROČAMO naše standardne sto JELEFON: (068) 21-333, 23-404 Delavski svet tozd ritve kot so: razpisuje prosta dela in naloge tELEX: YU KOMNOV 35811 — letovanja, zimovanja, organizacija potovanj za vodje tehnološke priprave dela zaključene skupine po domovini in tujini, pod naslednjimi pogoji:. — organizacija izletov za katere sprejemamo tudi — visoka šola kemijske, strojne ali druge ustrezne sme ri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali z delom individualne prijave vvortd airline pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in — posredovanje železniških vozovnic n a lo g , cooperation —* prodaja letalskih, vozovnic v jugoslovanskem — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogo zračnem prometu za lnex Adria Aviopromet in voru o izvajanju kadrovske politike v občini Metlika. JAT Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju — sprejem naročil avtobusnih prevozov pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni — menjalnica kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »za razpisno komisijo tozd TKO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh NOVO — NOVO OBIŠČITE NAS IN SE po končanem zbiranju vlog. PREPRIČAJTE, DA JE KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPASOV Obrtno združenje Črnomelj POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO TURISTIČNI SERVIS ČLAN IATA — MEDNARODNEGA Prodamo LETALSKEGA ZDRUŽENJA VAŠ SERVIS! 180 m2 rabljene strešne opeke »bobrovec« in 600 m2 rabljene strešne opeke »opečni zareznik« Prodaja bo dne 2.4.1985 med 8. in 9. uro v Obrtni z a d ru gi Bela krajina, Ul. 21. oktobra 17/b, Črnomelj. Informacije dobite na telefon 51-614 vsak dan med 7. in emona ■ 15. uro. Sekretariat za občo upravo Skupščine tozd tovarna močnih krmilljubi jan a občine Novo mesto razpisuje popolne krmne mešanice in javno dražbo najdenih predmetov. Javna dražba bo mineralno-vitaminski v soboto, 30. marca 1985, ob 8. uri na dvorišču Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. dodatki (v'~ \ 213/13-85 Mizarsko podjetje Treles Trebnje na podlagi sklepa DS DO razpisuje prosta dela in naloge za ‘ 4 (štiri) KV mizarje za opravljanje zahtevnejših mizarskih opravil Pogoji: — končana poklicna šola lesne smeri IV. stopnja zahtevnosti, — 3 do 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo — 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mizarsko podjetje TRELES Trebnje, Temeniška pot 4. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijdv. l l 8 5 9 ) 2 8 . marca 1985 DOLENJSKI LIST SENO prodam. Telefon (061) 772- VINOGRAD (20 arov) z zida n id"“ 769. Malem Cirniku (Vrhe) prodani. jJJ; JABOLKA (zlati in rdeči delišes) po top z \ sak im vozilom. Elektrika lisi* 100 din prodani. Igor Avsce. Raka 46. od zidanice. Naslov upravi KOSTANJEVO klano kolje in več (1566/85). , nr f ^ I 1 1 u voz gnojil prodam. Anton Griv ec. NJIVO ( 5 6 arov) na VrlictiF Globodol. Mirna peč. Dolžit, primerno za gradnjo. pi™J PRAŠIČA, težkega okrog 140 kg. Francka Kralj. Semič 42 B. , po ugodni ceni prodani. Rdeči kal. ENOSTANOVANJSKO hišo- P' OBRAČALNIK tajfun, dobro oh lilm Dan potem (višja cena). 29. in 31. Š K O D O .- letnik 72 in manjše Dobrnič. kleteno. veli kosi 10 x H m.*- / ranjen. prodam. Jakše. Škrjance 4. 3. ameriški lilm I armerke z lepšimi traktorsko prikolico prodam. Klo zemlje, gospodarskim p o s lo p je m Novo mesto. KOS I ANJ EV E SOI 1E ugodno priv očmi. bučar. Stranska vas 48. tel. 2 1 -404 garažo. 4 km iz Brežic proti KmK ŠTORE 502 prodam rili menjam za dam. Alojz Strgar. Kostanjevica, dopoldne. telefon 69-817. popoldne. prodam. Informacije na telelon Četrtek, 28. marca — Milada KO S TA N JEVIC A : 30. 3. ameriški večji traktor. Drobež. Gor. Vrhpolje R 4 G EL. letnik oktober 1981. pro KO B ILO , staro tri leta. brejo, pro 62-37 L . Petek; 29. ntarca — Jernej lilm ,Porky's. 31.3. ameriški film Bok 84. Šentjernej. . dam. Tel. 21-880 dopoldne ali 22-248 dam. Fabjan,-Gradišče 9. Šentjernej. ENOSTANOVANJSKO ne«)*1., Sobota, 30. m.arca — Branimir sar za dolarje. B( S (petrolej—bencin) _ prodam. Me#1 zvečer. KONJSKO PRIKOLICO prodani. čano hišo v Rosalnicah po Nedelja. 31. marca — Modest Alojz Lindič. Klenovik 17. Škocjan. KRŠKO: 30. in 31. 3. ameriški film ZASTAVO 101. letnik 1980. pajk /a Informacije na telefon (068) 85-166. prodam. Informacije: Nemanič Ponedeljek, 1. aprila — Hugo I RAK I OR ursus 335 C s kabino in Zmešnjava. seno znamke far in konjski komat. 22 ŽICO za vinograd .3.1 in avtomo žakovo 3.0. Metlika, vsak dan. , Torek, 2. aprila — Franc puhalnik. malo rabljen, prodam. Žup MIRNA PLČ: 29. 3. francoski film col. prodam. Jože Primožič. Otok 12. bilsko prikolico prodam. Informacije HIŠO , 1.5 ha zemlje. Ledn«^ ' Sreda. 3. aprila — Rihard ančič. Jablan 5. M irna peč. Velika avantura. Gradac. na telefon 24-5.37. po 15: uri. Sevnico, prodam. Telefon (061)- Četrtek. 4. aprila — Izidor TRAKTORSKI obračalnik, dobro NOVO MESTO — DOM KUL P R O IM M Z 126 P. letnik 1976. re 30 t hlevskega gnoja prodam. Franc 981. zvečer. ohranjen, prodam. 68212 Velika Loka bi®* TU R I:: 28. 3. film sko gledališče — gistriran do januarja 1986. Jože Struna. Potov vrli I. Novo mesto. VINOGRAD v Škurševcu v LUNINF. MFNK 15. Bovl13"' ameriški lilm Nedosegljivi most. 29.. Kastelec. Dol. Težka voda 23. PRODAM MIO standard 85 (kom KRAVO, brejo 7 mesecev, s 4 Malkovca prodani. Anton R 4 CiTL. letnik 1-983. prodam. Tel. Gornja Stara vas 7. Tržišče. 29. aprila ob 17.11 — prvi krajec 30. in 3 1. 3. ameriški film Ragtime. 30. biniran) cena 12 M. Blažič Slavko teletom, prodani. Franc Goričar. Dol. Trši' 21-793. F IA T 750— 1976. prodam za ZID AN IC O in vinograd na 3. in 31. 3. matineja — ameriška Vel. Slatnik 38. Kronovo 17. 68220 Šmarješke Toplice. lis» komedija V desno ramo. 30. 3. nočna 5 M. Tel. 56-645. M O TO KULTIVATO R (8 K M ) pro HAR M O NIKO (Ce, El. Be. Es) in gori prodam. Naslov v uprav' predstava ob 21.30 — ameriška kome PRODAM R 4. letnik 78. za 19 M in dam. Gazvoda. Črmošnjice 58. Sto kasetofon grunding C-8000 prodam. <1568/85). . j o H dija Hot dog. 1. in 2. 4. danska kome Z 750. letnik 78. za 12 M. Tel. 25-370. piče. Slavko Plut. Mladica 9. Semič. H ISO v Žabji vasi 45. Novo m« dija Zakaj ne prideš k meni v posteljo'.’ PRODAM 126 P. letnik 1980. M aj SNOPOV I.ZALKO za BCS v od TELEV IZO R , črno bel. europa prodam. Tel. 21-144. 4. 4. Ulmsko gledališče — domači lilm da Gorše. Drganja sela 47, (Ljuben). 2000. prodam. Smolenja vas 1 L Novo STANOVANJSKO IllSO.zg^i BREŽICE: 29. in 30. 3. angleški ličnem stanju prodam. Jože Rebselj. Zbiralcaperja. Straža. mesto. tel. 25-525. do 111. faze. v Šmarjeških Top"*1 film Lokalni junak. 31. 3, in 1.4. ame Drama 9. 68310 Šentjernej. . UGODNO PRODAM FIAT 1500 ORGLE eko-tiger P 106. dvomu- prodam. Telefon (068) 84-054- . riški film Tihi bes. 2. in 3. 4. hongkon- SLVNICA: 28. 3. italijanski lilm I RAK I OR steverf i6 KM ) prodam. E po ugodni ceni. Naslov v upravi lista nuahie z ritmi, prodani. Telefon (068) VINOGRAD na Trški gon P*’*^ ški lilm Leteča tolpa. Vem, da veš, da vem. Od 29. do 31x3. Niko Podrebarac. Mestni log 6. Metli ' (1567/85). 85-108. ČRNO M ELJ: 28. in 31. 3. ameriški ameriški lilm Mož i/ San Ccrnunda. ka. lel. 58-228. najboljšemu ponudniku. * sla- PRODAM Z 750 SE. letnik 80. K o c-' TRAKTOR fendt (25 KS) s koso OTROŠKI voziček prodam. Tel. dobite pri Cirilu Seničarju. Ma 1 ' mul. Cior. Straža 167. Stavba je pri no 25-185. tnik 6. prodam. Matjašič. Arnovo selo. A rti- i v » vi pošti. KASETOFON sonv TC— K 45 ter HIŠO v tretji gradbeni la/i ZASTAVO 750. letnik 1980. prevo rabljene gume (13 in 14 col) prodani. supljem. lepa lega. v urejenem o* ^ uk' ženih 24.000 km. garažirana. prodam. Telefon 21-148. prodani. Možnost delavnice * Tel. 72-237. Alojz Šalamon, G ora 9. PRODAM 50 I električni bojler poceni prodani. Tel. (061) 721-401..zjutraj in Krško. Stanko Butalin. Ob Težki vodi 32. PRODAM vinograd v zidanico v UGODNO PRODAM R 4, letnik TV, črno bel. in kolo ponv ugodno Hrušici. Ogled možen vsak dan po R A Z N 0 1978. Tel. 71-426 dopoldan ah 71-338 poldne. Vel. Slatnik 5. prodani. Jože Primc. Velika Cikava popoldan. 16. PRODAM au zamenjam hišo v 6 t sena prodani. Franc Hrastar. Se O DDAM v najem k o š n jo ' « PRODAM Zastavo 750. letnik 82. Novem mestu za manjše stanovanjc Z 101. letnik 1973. prodam po delih. in kasetni radio. Cegelnica 43 a. la pri Karleljevem. Mirna peč. • ražah. Karel Lenčič. Prekopa ali hišo v Dol. Toplicah. Šifra I5RAKO prikolico, garažirano. oh M iro Šenk. Jerman vrh 20. 6X276 PEUGEOT 304 G L. letnik 1977. »Ponudnik«. Kostanjevica. uS. SLUŽBO DOBI ranjeno. prodani. Tel. 24-590. NA SODOBEN, predvsem P« n‘G Bučka. dobro ohranjen, ugodno prodam. Re UGODNO prodam kavč in omaro. 50 I zamrzovalno skrinjo prodani. R 4, letnik 197X. prodam. Ivan Žni gistriran do marca 1986. Brodarič. • Informacije Gradišar. Trdinova 5 a. pešcti način inštruirani ma*c,niltl, 'I),|. /I DARJA, KV ali priučenega, Tel. 23-607. vse strojno strokovne predm ete ti daršič, Groblje 31, Šentjernej. Rosalnice n. h., pri M etliki, telefon 58- Novo mesto. Telefon: 20-243. zaposlim. Informacije: Aloj/ Vrščaj. SPALNICO, dobro ohranjeno, ra niagam pri izdelavi vseli vrst p Lamutova 15 a. Novo mesto, ali DIANO 6. letnik 1976, prodam. Al 238. PRODAM sedežno garnituro TE, bin Staniša. Regerča vas 37. bljeno. prodani. Jože Klemenčič. Dol. ranim . seminarskih in diplomski' telelon 21-739. po 15. uri. PRODAM ZASTAV O 750 SC. le peč in žensko kolo. Kettejev drevored kamence 26. Novo mesto. TOMOS L 90 in stereo kasetofon tnik 1-979. I el. 21-875. 36. log. T elefon 23-548. .o, I RIZERSkO POM OČNICO sprej NOVO etažno peč. 12000 ccal/li. VARSTVO za 16-mescčnega h"«(V znamke niasako prodam. Zvone Gran- KRAVO s teletom, mlado, prodam. mem. Hodnik. Kostanjevica na K rki. Z 750, letnik 1978. prodam. Jerman izdelava I I PP Ribnica, prodani. Mar na našem domu iščemo. T e le lo n - dljič. Hrastje 20. M irna peč. Ivan lldovč. Črmošnjice 35. Stopiče. telefon 69-X22. (pri Pavlin). Dol. Kronovo 27. Šmar tin Kump. Kot 50. Semič. LADO 1300. letnik 19X3. prodam. PRALNI STROJ, dobro ohranjen, 374. -.1 I R IZER Skl salon 1 ra n ja išče fri ješke Toplice. PRODAM dve dolgi beli obleki za Marjan Cinkole, S reber niče 7. Novo ugodno prodam. Informacije na tele IŠ Č E M potnika za prodajo ri’^n0- zersko pomočnico. I el. 06X 25-259. VW PASAT, letnik 1974. prodam. otroka 7 in 8 let. Telefon 25-987. od mesto. fon (068) 61-437. Dolenjskem. Ponudbe pod šifro. ” PO M O Č v kuhinji in strežbi potre Telefon 24-695. 16. ure dalje. L F l AR«. ,| ZASTAVO 750 LC. letnik 1979. PRODAM avtomobilsko prikolico, bujem. Hrana in stanovanje zago R 9. star dve leti in pol.ugodno pro OJAČEVALEC 100 W, zvočnika 2 Ž E L IM spoznati dekle, staro do prodam. Berus, Podturn pri Dolenj m otor Tomos 4 S za čoln in dele Z 750. tovljena. med tednom 2 dni prosto. dam. I elelon 25-763. vsak dan od 18. \ 50/100 W 8 orna in •radiokasetofon let. Jožef Meglič. Šegova 12. '* 1 skih Toplicah, telefon 25-32X. Popoldne_KAI I RTF PREČNA 13. Gostilna »ŠTOROV.)!«, tel. (OH) do 20. ure. 23 VV z uro prodam. Ivan Kafol. Trste- PRINZ NSU 1200 v voznem stanju, PRAŠIČA za zakol prodam. Anton mesto. . 7 |. 7X3.063. R 4. letnik 1975. podvozje ih školjka nik 15. 68233 Mirna. OČIVIDCE prometne nesreče_ registriran do konca leta.Ugodno pro Dežman, Strehic 8. Šmarješke Toplice. GOSTILNA CIRMAN. Medno 15. letnik 1981. prodam. Telefon 21-796. BARVNI te levizor Iskra prodam za 1985 zjutraj na Ragovski. križi'’* dam. Vlado Bratanič, Bojsno 55. PR VI.NI STROJ in radiokasetofon 61210 Ljubljana — Šentvid, sprejme Z 750. letnik 1973. registriran do 1(1. 4 M. 'Telefon 44-335. ’ v rt ec. prosim, da se mijav i jo na tel- Ciloboko. Informacije dopoldne na prodam. Jakše. Ob Ježki vodi 21. takoj v redno delovno razmerje kuha decembra 1985. in m otor APN 4 pro ŠTEDILNIK na drva, rabljen, pro telefon 62-303. Novi) mesto. 483 popoldne. 23-191 dopoldne. rico. pomočnico /a delo v kuhinji in dam. Jeršin. Jelše 6. Otočec. dam. Štangelj. Gotna vas 75. Novo EANT (36/170) mirnega znaeaj' PRODAM Z 101. letnik 1975. za 10 SENO (2 l) in kostanjevo kolje pro sobarico. Stanovanje in hrana v hiši. R 18. prevoženih 6000 km. prodam. mesto. nealkoholik, nekadilec, s službi’ j.^ M. Jel. 20-3X2. dam. Gorišek. Gor. Vrhpolje 80. O I) po dogovoru. Jože Radovan. Gornja Stara vas 19. SPALNICO prodam. Vprašajte na PRODAM Z A S T A V O 750. letnik Šentjernej. manjšo mehanizirano kmetijo Šentjernej. telefon 2.3-226 ali : Škrabi. Jerebova 1977. Jane/ G otlib, Luterško selo 30. ‘ TOČILO za med in nekaj čebe spoznati preprosto dekle ali rTuinl|lj)(). R 4 I I.S. letnik 1977, vozen, nere 20 . Otočec. larskega orodja prodam. I ranc Božič. enim otrokom, staro do 36 let- ^ gistriran. prodam za 7 SM. 1 elefon 32- SPALNICO v mahagonijevi barvi nudbe pošljite pod šifro: »PRIlžL TANOVANJA PRODAM Z X50, Jetnik 19X0. Stopiče 44. 114. popoldne. prodam. Kličite na telefon 21-778. S prevoženih 22.000 km. Škrinjar, Kris KOSTANJEVE, stebričke za vinog BO T l ŽAL«. ' R 4. letnik 1977. registriran do vsak dan po 15. uri.* FNOSOISNO stanovanje ali gar tanova-34. Novo mesto. rad prodam. Smrke. Gor. Globodol 8. oktobra, prodam. Jože Gorišek. Cior. ELEKTROMOTOR (7.5 KW) z sonjero \ Nove mestu ali Trebnjem OPLL RLKORD, obnovljen, ugod M irna peč. Starti vas 25. Šentjernej. 2X00 obrati prodam. Jože Kuhar, išče mlad par. 1 elefon 44-321 (I lis)do no prodam. I rane Vaupič, Hrastje 16. AM I 8 break. letnik 1972.62000 km. TRAJNO ŽAREČI štedilnik kueper- Mladje 2, Podbočje. S« 14 ure. Šentjernej. shusch. malo rabljen, prodam. Tabor prodam za 6 SM. Informacije na DVE novi okni / roletama (120 x . TEREZf.lA RŽEN, Male P>’K GARSONJERO v Nove mestu pro ZASTAVO 101, dobroohranjeno, ski. Zagrebška 8. Novo mesto. telefon 32-114. 140) prodam. I el. 23-1X4. 10. Škocjan, opozarjani TR/* p dam. Informacije v nedeljo dopoldne ugodno prodam. Božo Butalin, Ob Te PRODAM 1000 kg koruze. 2000 kg LADO 1200. september 1976. dob PUNTK, vse preko 2.5 m dolžine-, po POVŠET A iz Vel. Poljan, da p r ^ |ir na telefon 24-065. žki vodi 32. Novo mesto. sena — v račun v zanetil tudi kravo. 2 ro ohranjeno, prodani. Telefon 56- ugodni ceni prodam. Pirc. Dobrava 6. VI C JI. STANOVANJI-! v Strogem ZASTAVO 101. letnik-76. registri gumi za traktor 11.4.12,28. kotel za voziti po mojem travniku v !* :»>• - 165. ^ Dobrnič. ku in sekati drva po gozdu in da 1’ ^ centru Novega mesta prodam. I elefon rano do marca 19X6 in sinico, letnik žganje ( 100 I) z mešalnikom, l el. (068) JUGO 55 letnik 1984 prodam po HIŠNI RAČUNALNIK ZXspectu- (061) 737-769. 72. prodam. Družinska vas 90. 75-646. 75-545. ravna odškodnino v 8 dneh. k c "j-njž ugodni ceni. Informacije Vehar. Lobe- rum 4XK prodam. Amiič. telefon (06X) bo upošteval, ga bom sodno pret* GARSONJERO ali enosobno sta ZASTAVO 750. letnik XI, prodam. PEC za kopalnico, kombinirano, tova 33. 44-752. Trebnje. novanje v Kostanjevici, po možnosti Mavrič, Otočec 65. skoraj novo. prodam. Jože Mesojedec. l;l- . R.1(Jiie PLEMENSKI OVCk jezersko-sol- opremljeno, najamem. Ponudbe pod TOMOS APN 6. letnik X2. motor in M okro polje. Šentjernej. '/ K ,iii čavske pasme (1 5) prodam. Bojan občan1'! šifro: »TAKOJ«. druge rezervne dele za austin moriš OTROŠKO posteljico z jogijem vasi 4, Trebelno; opozarjani t Valenčič. Metlika, Navratilova pot 2. ' Cii P ■ 1300 prodam. J el. (06X) X4-975. || Kmetijski stroji || prodani. Telefon 72-475. eventualne kupce, da sem lastni c, lel. 5X-449. popoldne. PRODAM tovorni avlo IM V 1600 OVCE za nadaljnjo rejo prodani (5 mičnin. kise nahajajo na mojid<> ^ Motorna vozila ZAMRZOVALNO omaro, dobro (kurir), letnik 19X0. Lel. (06X) X4-330. sočavskih in 5 križank z mladiči). Pro ji v Rudni vasi 4, pa jih zato n” PRODAM v; trnostni lok za traktor ohranjeno, po ugodni ceni prodam. R 4, letnik 197X. prevoženih 51000 dam tudi kravo po izbiri, dobro molz FRANC STARIČ. Radna vas1*- ^ ' Store. Golobič. Bučka 3, Škocjan. Jože Maver, Dol. Nemška vas 54. ŠKODO 105 L. letnik 19X2, prevo km, ugodno prodam. Jože Muhič. nico. Stanko Resnik. Mrčna sela 45. nobene pravice prodajali- V P SAMONAKLADAI.KO SIP — 19. Trebnje. ženih 5000 km, prodam. Janez Pekolj. Hladnikova 5, Novo mesto. tel. 23- 68282 Koprivnica pri Brestanici. prodaje bom sodno ukrepala novo. zamenjam za SIP 16. I ranc OVCL. z mladiči prodam. Hrastar. A rimanja vas I. Dobrnič. 112. PIANINO PE TROL prodani. Tele Mrgole. Felce 21. Tržišče. Ciotna vas 31. tel. 25-460. 126 P. letnik 197X, karamboliran. - ZASTAVO 750. letnik 73. prodam fon 51 -94 .V BOČNO kosilnico za traktor Ursus 120-basno harmoniko Hohner A t prodam. Telefon 22-441. interna 609. /a 7.5 M. Registriran je /a celo leto. UGODNO prodani dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Anton Pavlič. lantik IV prodani. Jože Zorec. Vrtača ■ 0 dopoldne. Jože Potočar. Sev no na Trški miri. kombinirani štedilnik, pomivalno ko Crmošnjicc 3. Stopiče. 15 a, 6X333 Semič. ZASTAVO 750. letnik I97X. pro IMV KOMBI 1600 R. letnik 1977. rito in pult. Telefon 25-466. SKRBNEMU in dobrem«L"jj i/ PRODAM krožne brane (24 diskov), ČRPALKO za gnojevki) prodani. očetu in atu I RANČU SKOC dam. Metlic. Sel išče 3. Dol. Toplice Itirgon, zastavo 750. letnik 72 in mos- REGISTRSKO blagajno, novo. pro lažji gumi voz in enobrazdni plug za Jože Smajdek.. Vrh pri Ljubnu 16. GOLI- L. letnik 1977, prodam. kvič 1500. letnik 7X (motor v okvari), dam. Kutnar, tel. ((kil) 785-138. Novega mesta. Jerebova I0-. TV. Vodopivec. Roje 15, Šentjernej. Novo mesto. Telefon 44-335. prodam skupaj ali po delih. Jože Pro za dvojni praznik vsi njegovl- TRAKTOR Zetor (42 KM k dobro TELICO, brejo v osmem mesecu, ZASTAVO 750, letnik 1977, pro gar. Sela 3. Mirna peč. ohranjen, prodam. Franc Romih. prodani. Janez Pavlin. Gornja Stara dam. Bratkovič. Gor. Brezovica 27. Žigarski vrh 25. 68290 Sevnica. Ogled vas 19. Šentjernej. Šentjernej. PRODAM IOMOS 14 M in novo KUPIM možen vsak dan. 80 vreč pcrlita za fasado prodani. MOPLI) (brezi/pitni), dobro ohra avtomobilsko m ikolico. l el. 25-915. Škocjan 70. ^OBVESTI IA > 'TRAKTOR Zetor 50 super ugodno njen. prodam. Martin Kump. Kot 50. PRODAM motor IOMOS I5SLC. prodam. Milan Jager, Orehovo 9. PRODAM, poceni, omaro z v iirino. STRESNO OP! KO. rabljeno, ku IZDr / m E . iLU i : JEi r \ M i nr,.mičtit' premične vin( -,n 6X333 Semič. letnik 19X1. J el. X4-054. 68290 Sevnica. šivalni stroj hagat jadranka in gume z pim. Ivanka Udov ič. Slančji vrh 6. niške pluge za trakotrje i obroči 155 x 15. Popov ič. I Irska 27 a. KOSILNICO (petrolej) z vozičkom 6X295 Tržišče. Mainarič, Cerovec, Semič, lc CArN^ Novo mesto. prodam. Anton Hočevar. Grmovlje GRADBENO parcelo do 10 km i/ ČISTIM vsi; vrste 21. Škočjan. SEMENSKI KROM PIR igoi (1000 Novega mesta kupim. Ponudbe na OBLOG (tapison-itison). kg) prodam. Naslov v upravi lista NAKLADALNO prikolico (20 ni’), tel.: 23-462. telefonsko številko (068) 24-0 I ( 1570/85). nemško, in gume K)—28 prodam. RABLJENE GUME 135/15 ali dan od 19. do 20. ure zvečer, DOLENJSKI LIST Stanko KroSelj. Zg. Pohanca 4. Zdole 2500 kg koruze prodam. Karolina 1*45/15 kupim. Iranc Kostanjšek. OBVEŠČAMO stranke, da .. Celič. Gor. Sušice 6. Uršna sela. — Krško. Bučerca X* Krško. pričeli s prodajo rjavnih k<’ ^ IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. SEDEŽNO G ARNI TURO »čabar«. TRAKTOR iM I 558 s kabino "pro MOTOR ali komplet stimbeam snic. ki nesejo Sele 8 mesecev- , vcijn štirje cnosetli in kotni, prodam po USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Bre dam. Avsec. Mala Cikava 7, 68000 1250 kupim. Anton Lisec. Pleterje 23. so v zelo dobri nesnosti in j 1 „ l.,)i)ajl’ polov ični ceni. Telefon pifpoldne žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sev Novo mesto. tel. 20-235. 6X270 Krško. količina kot običajno, b (068) 24-827. nica in Trebnje. TRAKTOR Pofsclve \ nevoznem sta So KOMPRESOR za zrak (200 I) pro V O Z IC L k /a kosilnico BCS kupim. botno pričeli 28. marca P°,X^y) Nl,vl> nju prodam. A lo j/ Bojane. Smolenja Pirc. Dobrava 6. Dobrnič. Stane Zdrav je. Zalog 17. 68000Nl’ IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed vas 12. 6X000 Novo mesto. dam. Leopold Zupančič. Cerovi log 50. Šentjernej. O I ROŠKO posteljico z jogi jem ku mesto, telefon 24-594 n 1111 nik: Tone Jesenko. . BOC NO k osilnico za traktor Deutz 'anko obvese«'j(.cj;,- S IR O JC K I za rezanje keramičnih pim. Milena L rjav ec. Brezje 13.6X2X1 CENJENE stranke v dobrem stanju in suhe hrastove Senovo. ii kvahtetnesJ« jjjt UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja toz ploščic prodam. Ponudbe na telefon imam Se na zalogi kvahieu- . deske debeline 3 etn prodam. Vinko da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, (061) 349-272. blati "(novejših sort) in v rll"Č.tl)v.i Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jurečič. Groblje 43. I.E S O N II plošče, češke, nizko- ugodna. Stane Prešeren. Tube TRAKTOR Tumo Vinkov ič 730 in POSEST Novo mesto, telefon 22-464- ,,siiie Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, valnc — 400 kom. kosilnico BCS. kosilnico BCS prodam. M irko ITaj- motorno žago. novo. prodani. Zupa JARČKE nesnice — rillveV ,;niclLl Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc,'Jože Simčič, Jožica nik. Bclčji vrh 12. Dragaluš.. telefon nčič. Vcnišc 18. 68273 Leskovec. DVOSTANOVANJSKO HIŠO z hiseks. lahko nabavite Prl y c-liK‘l Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. 51-400. PRi:VOl.ŠKU. Čatež. b821-4 j2 76. HLEVSKI GNOJ. večjo količino \ rtom. okrog 1000 n rv nadaljevanju, I RAKI OR ursus 35. 1000 delov nih IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka-40 din. Letna naro prodam. Alojz Doberdrug. Groblje 3. z gradbeno parcelo okoli 2000 n r. i Loka. Informacije na telefon ur in prikolico mengele (19 n t’) pro čnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za Novo mesto, telefon 21-604. Krškem, na sončni legi. prodam. Hiša interna 20. m /a*- dam. I ranjo Pcrnar. lirastina. Ante OBVEŠČAM stranke, da sv" ^ tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v GRADBENO P VRČ I I O z lokacij je skoraj nova. podkletena in z garažo. Kovačiča 31. Savski Marof pri Dobovi. tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 skim dovoljenjem na Selih pri Beli cer- Vasja Matjan. C K Ž 129. Krško, prodajati 9 tednov stare ja f* . jan- SEJ ALNICO za koruzo, štiriv rstno. '* VS** 1; . ; L* (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). kvi prodam. Elektrika, vodovod, telefon (068) 71-569. pasme hiseks. Prodajam jih gečl**’ malo rabljeno, ugodno prodam. Fran telefon v bližini. Prodam tudi tun 500- tudi ob nedeljah. Jože OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 ci Kocjan. Zagrad 3. Škocjan. litrski sod in 55-litrski kotel za ku VINOGRAD z zidanico v okolici selo 2. Trebnje, tel. (068) 44-- din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni srednji ali IR \K TOR deutz (18 KM ) s liidra- hanje žganja. Vprašajte na telefon 84- Novega mesta prodani. Naslov v upra- zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1 000 din. Vsak mali oglas v liko. koso ter traktor man s koso pro 906. v i lista (1569/85). do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi dam. Franc Coilta. Hrastje 16. Šen PRODAM malo rablieno sedežno UGODNO prodani nov vikend- v spo min tjernej. mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 garnituro, kompletno opremo ku liišo (8\9 m). 10 km od Rake in Škocja ko I Ž il NI KOM BANJ. širina 2 m. 30. marca bo m inilo leto in od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa hinje. spalnice, šivalni stroj bagat in - na. na 70 a zemlje z vinogradom, tliesel. brezhiben, ugodno prodam. otroško posteljico. Telefon 40-282. ugasnilo življenje našemu d i ^ proizvodov. sadovnjakom in trevnikom. Vodovod dobremu možu. očetu in det Prešeren. Smarjeta 50. Šmarješke PLEMENSKO telico, staro 14 me in elektrika sta v hiši. Informacije po TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- 1 oplice. secev m hlevski gnoj. prodani. Telefon lel. (068) 24-564: 30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. PUIIALNIK na kardan. malo rab 43-820. JANKU POPOVIČU III.ŠO v 111. gradbeni lazi v Črno 33. telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega ljen in 13-colski gumi voz ugodno pro PR VŠIČA, težkega 120 kg ter kravo s Hrasta 15 dam. Slav ko I ranko. t ior. Vrhpolje 3. po izbiri prodani. Bratkovič. Gor. mlju prodam. Miroslav Vučič. Zupa servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in nčičev a .6. Metlika. Šentjernej. Brezov ica 26. Šentjernej. Hvala vsem. m sega spom injate n naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotog PRODAM premični d\ obrn/dni plug. PRODAM diatonično harmoniko rafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd . \ INOGRAI) in zidanico v okolici prižigate sveče! verige, jermenicc. nastavek za kardan VIK! melodija po ugodni ceni. Vinko Grafika. Novo mesto — Tisk:.Ljudska pravica, Ljubljana. Kostanjevice na* Krki prodam. Vse in kardan za l\ (30 KM). Čarman. Longar. Srednji Lipovec 23. 68361 informacije po telefonu (061) 579-231. Žalujoči: vsi njegov' ^ Stara vas. 68295 Tržišče. 1 Iv or. zv ečor. DOLENJSKI LIST 22 Št. 13 <18591 28. marca. Z A II V A L A Ob prerani in boleči i/gnbi naše drage ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi našega skrbnega moža in ljubljenega atija JOŽICE ŠTEFANA GALIČA VANDOT s Sinihclske c. 15, Nov« mesto roj. Bojane, k i/ M etlike se iskreno zahvaljujeva _vscm. ki so prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nama poslovili od pokojnega ob njegovem preranem grobu. Najtopleje se zahval jujeva sorodnikom, dobrim sosedom, seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšjm sodelavcem. prijateljem, sosedom in znancem, ki prijateljem, znancem in vsem, ki ste nama ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujeva jt(r v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, ji darov ali vence in ev et je ter jo v zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma. ki se je dolga leta trudilo, da ako velikem številu spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se delov ni organizaciji Beli iz Me- bi ga nama ohranili, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij. SIS, SOV in OIS občine Novo •hke in njenim bivšim sodelavcem. VVZ iz Metlike. OOŽK Metlika, sosedom iz bloka. DIC' DSSS mesto, vsem bivšim poslovnim partnerjem. 1)0 Gorjanci. DO Novoteks in organizaciji ZŠAM. ki ovo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se njeni sošolki Seki za nesebično pomoč v časti so se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa. Iskreno se zahvaljujeva tudi govornikom, olezni. Hvala pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju godbi, pevcem in vsem tistim, ki so pokojnega imeli radi in so na njegov grob položili toliko cvetja. ■nternega oddelka, posebno še dr. Starcu za ves trud. da"bi jo ohranili pri živ Ijenjtt. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala! Za njim ŽHlujemo: žena Vida, hčerka Darja in ostalo sorodstvo Vsi njeni Novo mesto, v marcu 19X5 Ljubil si dekle, Zjutraj ne veš. kam bodeš drevi lepe/, ljubil si starše in dom ne kilo le vzdrami, ko zapreš oko. in v tihem pomladnem jutru kadar si svojim drugim r roke segel, odšel s i r večni dom. nemara si za vedno vzel slovo. ZAHVALA » !> « 5 * ZAHVALA V 22. letu starosti je kruta bolezen iztrgala iz rok ljubljenega sina I iho in nenadoma nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi, nepozabni DAVORINA BUKOVCA mož. oče. stari oče. brat in stric a _ Ljubljanska 14, Novo mesto MIRKO DRENOVEC d n d , K0|Se-Zahvaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom in znancem, ki ste v snrm ■ ° cA'lne. sočustvovali z nami. nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, se poklonili njegovemu Nad ntlini 44 ll r]!nu m njegov grob prekrili s cves cvetjem. tjcrr Hvala...... zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v JUbljani, Otorinolaringološkega oddelka t bolnice v Novem mestu ter osebju novomeškega Zd- Iskrena hvala vsem. ki sta z tiami sočustvovali, vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu ravstv- Lan g* c*orna za izkazano pomoč. Prisrčna hvala obema govornikoma in r duhovniku Jožetu podarili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni PI J podjetju — tov. Jožetu Kukcu za poslovilni Dos .KZa ,epo °P rav.ljeni obred ter pevcem iz Šmihela za zapete žalost inke. Vser m še e n kra t hvala. govor, dobrim sosedom iz bloka Nad mlini 44. Prav tako se toplo zahvaljujemo podjetju Krojač. no tov. Ivkoviču, tov. SečnjakoviSečnj ter tov. Ašiču. IM V TO ZD Commerce. Pionir TO ZD M KI Novo mesto. Dolenjskemu oktetu ter PD Jušan Jereb. Zahvalo smo dolžni gospodu proštu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: mama, ata, sestra Joži z družino in zaročenka Jožica ter ostalo sorodstvo Žalujoči: žena l ončka, hčerka Danica, sinovi Cveto, Marjan, Ladi z družinami, brat Ivko, sestra Slavi Novo mesto, dne 21. marca 19X5 ca ter Neli I sti sreča je p ri nas minila, ZAHVALA ko tebe. d ra g i ata. V zemlja je pokrila. Zapusrila nas je naša dobra in skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in I 'se b o lj osamljene naše so poti. - teta odkar v temnem grobu počivaš za večne dni. MILKA NOVAK ZAHVALA V 4X. letu je nepričakovano ugasnilo srce našega predragega, ljubljenega f iz Jablana pri M irni peči moža, ata, starega ata. brata in strica Ktu jo je huda bolezen iztrgala iz naše sredine. Pri življenju je ni moglo ohraniti niti prizade- , nJe zdravnikov internega in kirurškega oddelka novomeške bolnice niti naša velika ljubezen in ANTONA GLIHE J. zanjo. Neizmerno smo hvaležni sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so našo drago mamo tskovali v času njene bolezni, nam pa izrekli besede tolažbe. Hala vsem. ki ste se v tako velikem iz Malega Vidma pri Šcntlovrencu evilu prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni poslednji poti. Še posebej hvala kolektivu in Prisrčni) se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najte vencem 3. a razreda OŠ Mirna peč, kolektivom trgovin Borovo. KZ Krka in VVO Novo mesto za žjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu Podarjeno-cvetje. Iskrena hvala tudi pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poli. Posebej se zahvalju jemo kolektivu DO T esnila iz Velike Loke. NK Tesnil iz Vel. Loke. DO Motvoz in platno Grosuplje. joči: hčerke M ilka, Ančka, Joža, Iva in Marta z družinami, sestra M artaz možem, brata M irko in Železniškemu gospodarstvu Ljubljana—TOZD Promet za pomoč in izrečene poslovilne besede ob Jože z družinama ter ostalo sorodstvo odprtem grobu ter pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kakor tiho si žive/, ta ko tiho si odšel. V 77. letu nas je zapustil dragi oče, stari ZAHVALA oče in brat Tvoj dom ovila je črnina v srcih dragih nastala je praznina. Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababic’ JOŽE 7. A II V A L A Ob boleči izgubi našega dragega brata MINKE JAKI ŠINKOVEC in strica roj. Zidar z Dolenjega M okrega polja 10, Šentjernej FRANCETA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri jateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji daro PiirnTSe Se zahva|jujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se Pok t'C’ 'zre^eno Sflžalje. darovane vence jn cvetje ter vsem, ki ste GORŠETA zahvaljujemo pevcem za zapete pesmi in duhovnikoma za Pod°^e®a spremili na njegovi zadnji poti, prav tako Cestnemu opravljeni obred. T0 7 p|u N ovo mesto, IM V Podgorje Šentjernej, Novoteksu — se najlepše zahvaljujem vsem dobrim sosedom ter vaščanom za izrečeno sožalje, darovane vence ter za spremstvo na zadnji poti. W . K ° " fekciJa za podarjene vence. Hvala tudi gospodu Žalujoči: vsi njeni pn|ku za lepo opravljeni obred. Hvala duhovniku za opravljeni obred ter KZ Krka za darovane vence. Vsem še enkrat iskrčna hvala! Šentrupert, IX. marca 19X5 Žalujoči vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi Z A II V A L A ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in strica ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina in brata Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Ja n e z a Vr a n ič a r ja iz Bereče vasi 2, Suhor GORANA JANČARJA se JOŽEFE KRALJ Pri'-iskre ' eno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in ^ JjHeljervt 'za d a ro va n o cvetje, izraze sožalja in sprem stvo na za se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, fosedom, posebno »ujl Pot'- Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Prusovim in teti Murgljevi. sodelavcem Krke tovarne zdravil in Wu -~°na, " ZZBSuhor.~ Društvu upokojencev Suhor, pihalni godbi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom.'sosedom, prijateljem Mik mladincem za ooslovinc besede. Vsem lepa hvala za izrečeno Iz • »Zahvaljujemo ...... sodelavcem — tovarne Planika, - Is k ri in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam iz sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala župniku za lepo Diko-i’i,N ji. OŠOS Jože Moškrič Mo iz Ljubljane, praporščakom in ir - razili sožalje, darovali v cnce in cvetje ter spremili pokojno na nje oprav ljeni obred in vsem. ki ste ga spremili na njegov i zadnji poti. ‘ ni za poslovilne,besede. ni zadnji poti. Hvala gospodu proštu Lapu in delavcem zd Vsem, ki ste nam v teh najtežnih trenutkih kakorkoli pomagali, ravstvenega doma za tople poslovilne besede. še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi Kranj. Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana. Perth MB«* I f l S H Kdo sta? Oče, ki je K RŠKO — V nedeljo ob 4.50so našli na pločniku I ilove cesle na tudi mati * Senovem hudo poškodovano 45- TREBNJI: — Janez Kotar % letno domačinko Anico Kmetce tri leta vdovec. A za to kr 0 Kot je /nano doslej, je Kmetčeva povedjo, skopo in kar se da 0 MARTIN ŠU tega jutra hodila po levem delu 0 danjo, se skriva nevsakdai 0 » V zgodovini naše šote je to Mozarta, pred tekmovanjem pločnika od Senovega proti Bres življenjska preizkušnja. Ko m_a ? največji uspeh. Kar jokali smo sem dopoldne vadil blizu štiri tanici. blizu delovne organizacije namreč pred tremi leti u m r l o /.c 0 od sreče.« ravnatelj krške ure. popoldne pa še s tovarišico. l isca na Senovem pa ji je nasproti (pokosil jo je tumor v glavi), j 1’ 11' 1 pripel jal še neznan osebni avtomo glasbene šole profesor Josip Za teden dni sem bi/ oproščen tal sam s šest let staro hčerkico bil. 1 ik pred srečanjem je voznik štiri in pol mesece starima dvoj Klepač, še zm eraj vzhičen in pouka, slišim pa. da imajo avtomobila. Se verjetneje pa nje čarna. Smrt je usekala tako vnen zadovoljen, označi zmago učen Zagrebčani prosto menda celo gov sopotnik, vrgel skozi okno v da in nepravično, da si Janez sc ca klavirja te šole. Martina dva ali tri tedne.« pripoveduje Kmctčevo pivsko steklenico. Ta je danes ni povsem opomogel. Šušteršiča, na 14. tekmovanju Martin. Lani je po uspešnem peša k in jo zadela v glavo, pri "“ ITam, Ulil, kjerISJSI drug umi, drugega — . . I.„ učencev in študentov glasbe sre sodelovanju na reviji r Novem čemer so se ji razbila očala, drobci dajo dan za dnem. lahkotrajah d i m arca v L ju b lja n i. »Učenci mestu šel igrat klavir v Celovec, stekla pa so ji hudo poškodovali oko. sožitje tudi po trideset let. n me sprašujejo, ka j je Tinček do ko so b ili tam »Ljubljanski dne smo se imeli tako radi. pa je s«1 bil za I. nagrado, pa jim odgo vi«. Spoznal je dosti prijateljev I IN / Krško naproša vse. ki bi o razdražila, ne da bi pravzapj' nezgodi karkoli vedeli, predvsem varjam. da nič. da pa si je nako iz treh dežel. začeli živeti skupaj.•• pripoveo 7 P E T IC A ZA D O M A Č E K U P C E — Na gornjem posnetku vidimo R-5, na pa pomagali indentificirati osebni Janez. Seveda na začetku. k»je‘ ■ pal le več dela. saj bo šel še na Marsikje na šolali nimajo rejen leta 1972, spodaj pa izpopolnjeno in dodelano enačico vozila, kakršna avtomobil (znano je le. da gre za tal sam. ni bilo niti n a ji« zvezno tekmovanje, k i bo od 19. več-je vozilo), naj to sporoče UNZ preveč razumevanja za glasbo, bo na voljo tudi domačim kupcem za dinarje. V Jugoslavijo bo letos prišlo preprosto. Resda je obvladal . do 22. a p rila v Skopju.« 'pove Krško ali postaji milice. učitelji so bolj svet zase. prav predvidoma 2 tisoč petič v dveh inačicah, R-5 T E in R-5 O T E . gospodinjska dela. toda dvojč** profesorica Metka Jovanovič, gotovo pa so bolj odtujeni od sta bili kar preveč zahtevni k i poučuje M artina klavir že vsa učencev kot na krški glasbeni dvoje vse prej kot spretnih m(l' leta. odkar je kot sedemleten šoli. Tesnejši stik poraja več rok. Toda šlo je ob pomoči z4 deček prvič stopi! v staro zg medsebojnega zaupanja in za Janezove mame in sestre. Pa 7C nih sorodnikov in njegove “r radbo na Dalmatinovi, kjer do vzetosti. rezultati dobrih odno Petica poslej tudi za dinarje ornosti. Danes so se že lzk°pa muje glasbena šola. Martin je sov so na majhni šoli vidni in zdaj že odličen učenec 8. razre najhujšega, čeprav m o r a stara odmevni. Letos sta b ila še dva IMV in Renault sta v ponedeljek na Otočcu predstavila R-5 — V Jugoslavijo letos mu..... iz Šenllovrcnca o.... »i...... še i/ivInOvedno v?' da osnovne šole Jurija Dalmati učenca, ki sta začeta glasbo ______2.000 teh vozil v dveh inačicah — Vplačila dan priti v Trebnje, da P(|sl^ |3 na v Krškem. Najraje ima mate že sprejemajo spoznavati v krški šoli. sprejela m ono. Ves ostali čas pa Janc* 14 matiko in kemijo, uspešno je OTOČEC — Predstavniki novome na akademijo. Pedagogi na šoli kupcu bosta letos na voljo dve različici V Jugoslavijo naj bi letos prišlo pre tri leta stari Nika in Tea tekmoval na tekmovanjih v ške IM V in francoskega Renaulta sov devetletna,Jana preživljajo sa so kot ena družina, stalno se petice. TL in Cii L. Prva ima vgrajen dvidoma 2 tisoč vozil R-5, prva doba matematiki. V prostem času izpolnjujejo, prof. Jovanoviče ponedel jek na tiskovni konferenci, zd motor s prostornino 1.100 kubikov. Zlasti lepo je ob sobotah ■n.1"'.* va kupcem pa naj bi stekla že do 15. Ijah. ko skupaj pospravljajo rad šahira in posluša lahko va. k i seže 26 le t vozi iz Z agre ruženi s testno vožnjo, predstavili takšnega, kot ima sedaj R-4 (IT I., maja. Vplačila za oba tipa vozil že kuhajo. Vsak drugi dan g redo^ glasbo. ba i’ Krško, celo kupuje note za javnosti nov avtomobil. R Super 5, ki. medtem ko ponuja druga različica ob sprejemajo, oprema v vozilih je serij na pokopališče.' kjer bo poslej domačim kupcem na voljo Martin Šušteršič je iz de svoje učence. M ariin Šušteršič, ska. doplačila pa so možna za petice z svečke na maminem grobu lavske družine. Oče je inva njegovi vrstniki in tudi mlajši tudi za dinarje. Nobena skrivnost ni, • Vse petice, namenjene jugoslo metalno barvo. Zagotovljena je tudi lidsko upokojen železničar, ma učenci cenijo prizadevnost .vv- da naj bi prav petica sčasoma nad vanskemu trgu, bodo seveda kvalitetna serijska mreža po vsej drža ma pa dela v kuhinji jedrske ojih učiteljev in se jim skušajo omestila popularno katrco, a ji visoke uvožene, na odgovor na vprašanje, vi. prav tako pa ne bo problemov, ta elektrarne. Doma nima dobre oddolžiti z dobrim delom. Mar cene. ki jo ta čas postavljajo celo ob ali je že v bližnji prihodnosti moč ko so v ponedeljek zatrdili predstavni ga klavirja, saj je ta predrag, tin je pri 15 letih že celo malo bok devetici in osemnajstici. za kaj ta pričakovati, da bodo R-5 delali tudi ki IMV. z nabavo rezervnih delov. pianino pa je zanj že premalo. sa m okritičen in se zaveda, da b i kega ne dajejo veliko možnosti. v Novem mestu, pa bo bržkone tre B. B. Glasbena šolaje za simbolično moral še dlje presedeti za kla Brez dvoma je petica (o njenih voz ba počakati do jutrišnje tiskovne ceno prodala Šušteršiču stoletni virjem. če naj bi čim bolje izko nih in drugih lastnostih bomo konference IM V v okviru beog kla.vir. a to je za Martinov nad ristil dojemljivost, dober spo podrobneje pisali v naslednji številki rajskega avtomobilskega sejma. aljnji razvoj bolj prehodna min in tehnično spretnost. Priloge) z dodelano karoserijo, PREDAVANJE O rešitev. »K a k i dve u ri vadim do M artin ne sanjari, da bi pos opremo in udobjem avto. ki v naših ma vsak dan. s prof. Jovano taI Pogorelič. odločil pa se je. razmerah sodi v višji razred, nizka po nekaj dodatne opreme še močnejši. RAČUNALNIKIH vičevo pa v šoli dvakrat teden da bo glasba vendarle tudi raba. le nekaj nad 4 litre bencina ob 1.397-kubični motor. Prodajna cena sko po po! ure. Najraje igram njegov kruh. Starejša sestra vožnji 90 km /h pajeseveda tista, ki ob za R-5 T L znaša 1.160.000'din. kar KOČEVJE — Predavanje o raču zit zdaj ne raZiD's-L vsem naštetem povečuje njeno kon pomeni, da bo avto kupca veljal na Janez za zoaj ne Viktorija, ki je končala ma nalnikih in njihovi uporabi je bilo 22. ponovni ženitvi.itvi Boji se. ali0 ,a riborsko šolo violinskega oddel kurenčnost na trgu. Jugoslovanskemu tanko 1,450.428 din, medtem ko je to marca v Kočevju, in sicer dopoldne za tako ! la krušna mati ravno o n " ; ka. je svetlolasemu Jamu lahko varniška cena za R-5 G T L 1.266.000, udeležence in proizvodnih delovnih njegove tri hčerke. Bolj kot ze ^ vzornica, še b o lj pa spodbuda, postavljen na cesto pa bo veljal organizacij, popoldne pa za učitelje. ga skrbe finančni probleiOf.,, nia 1.588.830 din. V ilustracijo temu: trgovini kmetijske zadruge. KI ^ do| da bi jo presegel. Če mu bo to POPUSTILA STREHA Predavala sta strokovnjaka iz odseka uspelo tako izrazito, kol je to danes je prodajna cena R-9 1,371.500 za uporabno matematiko Inštituta zaposlen, lahko zasluži le 26 • šol, dinarjev.u i i u i i j c Če k temu prirmA _ dosege! v drugi kategoriji mla KOBETIČEVEGA din. osemnajstice pa 1.431.000 din. »Jožef Štefan- iz Ljubljane. Bojan > . v. v rv c ! ' • - . • Sj.(ll obt 15 tisoč pokojnine po pokoJn do; dih pianistov na tekmovanju v GRADU Ravtar in M arko Batista. m tri tisoč dinarjev otroške dili Ljubljani, ko si je z izjemno zb datkov. zbere na glavo družu11- j s ČRNO M ELJ —.V Črnomlju so se bo( 0 rano. natančno in občutno maj kaj več kot 10 tisoč t*lfld,kiru 0 že vrsto let spraševali, kakšna bo us lic, interpretacijo štirih skladb za Na srečo so mu pred kr-1 i?o| 0 oda hiše, ki jo domačini najbolje poz JUTRI NA POP 0 ta dvajsetminutni tnozartovski Zakaj ni ugodno rešili prošnjo za J Ulic najo pod imenom Kobetičev grad. De 0 nastop prislužil kar 95 točk od VEČERJO njšanje stanarine. Kadar . 8 u, narja za adaptacijo ni bilo, zato so 100 možnih, je največ odvisno delala jedrska zmanjka denarja, seže v y sto, delegati zborov občinske skupščine hranke, ki sta jih skupaj z zcn(' (j od njega samega. In tega. da je ‘elo lansko jesen sprejeli sklep o porušitvi KOČEVJE — Jutri. 29. marca, ob rala, da bi si zgrudila dom. U ,4 življenje nenehno (samo)potrj- elektrarna °set 19. uri bo v Seškovem domu v Kočevju pomoči pa niti noče p r o s i t i - >“9 i stavbe. Najbolj vprašljiva je bila na V evanje. ki včasih prinese bore festival zabavne glasbe pod naslovom ob življenjski nesreči, ki hiši streha, ki bi jo morali porušiti ali JE Krško je bila zaus vili malo »točk«, se začenja zave »»Kočevska pop kuhinja«. Nastopil bo prizadela pred (femi leti. m popraviti še pred zimo. A tega niso tavljena od 7. do 13. hiti j ! dati tudi Martin. okrepljeni ansambel Kočevski med nihče s socialne službe. ^oCV. storili, del strehe pa se je preteklo marca zaradi okvare delavke niso opravile niti rutu1 nuj, PAVLI. PLRC vedje in domači pevci — solisti, ki 5 % nedeljo zrušil sam ter tako ogrozil bodo izvajali skladbe kočevskih ga obiska. J® stanovalce v hiši pod gradom. KRŠKO — Jedrska elektrarna avtorjev. Krško obratuje v skladu z tlina-.. *atf miko. predvideno v elektroenerget ski bilanci za leto 1985. Obratuje' tudi v skladu s tehničnimi specifi Vadišče za »ruševinarje^ Iz IMV odnesli najmanj 253 gum kacijami iz dovoljenja za obrato vanje, kot poroča republiški ko Obširni načrti Kinološkega društva v b Delavci novomeške UNZ prijeli četverico, ki je osumljena sedemnajstih tatvin mite za informiranje. Zaustavitev boe ______gum iz IMV — Vrednost ukradenih gum preko 4 milijone din elektrarne od 7. do 13. marca 1985 KRŠKO — Peto leto deluje v vutisko pasmo), se je v društvu ^ Kri je bila planirana in dogovorjena z Krškem samostojno Kinološko društ kaj izboljšalo. PredsednifcM iku '. ^ h»Z! vsemi pristojnimi in organizacija vo, združuje pa že čez 40 rodovniških skromno zavrača tako hvalo i n .j,,- NOVO MESTO — Nedavna uspe po vsej Jugoslaviji. V ilustracijo nave vil. Preiskava se nadaljuje, o njenih mi. Trajanje zaustavitve je bilo na psov oz, njihovih lastnikov iz brežiške bi ljudje več zvedeli o delu Kino11 šna akcija kriminalistov novomeške dimo le, da znaša po današnjih tržnih rezultatih pa bomo sproti poročali. Kr, povedano že januarja — zaradi in krške občine. Odkar je oktobra lani ga društva Krško. UNZ je potrdila, da so bile številne cenah vrednost ukradenih gum precej ritv B. B. pravočasnih operativnih priprav v prijel za krmilo društva upokojeni , štiri" preko 4 m ilijone din. Delavci organov elektroenergetskih sistemih EGS •■Veseli smo. da nam je P(l ,i( govorice o dobičkanosnih tatvinah obrtnik Vinko Mikek (ki ima psarno gum iz novomeške IMV povsem re za notranje zadeve so Simiča. No in ZEOU. Vzrok zaustavitve elekt tih prizadevanj le uspelo dob11' rarne je bila okvara na tesnilu ven Belska pri Senovem in med drugim tu orabo 2 hektara zemljišča mL snične. Vse to seje dogajalo dalj časa vakoviča, Beganoviča in Tešanoviča IZustlO , tila za vbrizgavanje vode vtlačnik. di državnega prvaka — psico FJko. in šele povečana budnost organov izročili preiskovalnemu sodniku no RAČUNALNIŠKA dionom Matije Gubca in K‘’sV’|al*j kar spada v kategorijo pričakova kraškega ovčarju, avtohtono jugoslo- kjer bomo uredili poligon za -j družbene samozaščite v IM V in vomeškega temeljnega sodišča, ta pa UČILNICA V RIBNICI nih obratovalnih dottodkov. predvsem hitra intervencija organov je zoper vso četverico odredil pripor. psov. Hektar površine bo nill1lCI'j|,v RIBNICA — Pretekli četrtek so v Glede na to. da je gorivni ciklus za notranje zadeve sta storilcem ven vzgojo športnih psov, druga osnovni šoli I ranče Prešeren svečano pri koncu, s o se na operativnem darle stopila na prste. poligona pa bo prirejajprirejena za o| V KRŠKEM TEKMI predali namenu računalniško učil sestanku v JE Krško dogovorili, bljanje psov za reševanje Je el, da bodo to hladno zaustavitev nico. V njej je 15 računalnikov ruševin. Pri tem nam je o b l j 1' 1 Pred dnevi so se znašli za zapahi ZA TRENING izkoristili za odstranitev drugih Ta Commodorc, 15 kasetofonov, dva ti Nikola Simič. Duško Novakovič, Ali pomanjkljivosti, ki so jih opazili pomoč občinski štab za uticMi ilc KRŠKO — V okviru priprav na ja Beganovič in M ihail Tešanovič, za skalnika in dve disketni enoti. Sreds med neprekinjenim obratovanjem zaščito..Dva vodnika in odgovl’ |„| N, nadaljevanje prvenstva so rokometaši tva za nakup vse opreme je prispevala vadbo psov »ruševinarjev« sta katere je podan utemeljen sum. da so elektrarne z v so močjo od 2. janua -• im ' U Dobove prejšnji teden v Krškem odig delovna organizacija Riko. Za raču rja do 7. marca. I ako je bila plani na republiškem tečaju v ^o ',<’/ ‘l'^ t va izvedli najmanj 17 tatvin. Preko njih rali dve tekmi za trening z RK Knin. naj bi bilo iz IM V izginilo kar 253 gum nalništvo je med ribniškim i osnovno rana in opravljena zamenjava te Do koncatega tedna se 1i: članom prve hrvaške lige. ki je bil na snil na primarni črpalki in zame za kombije in vozila R-18, prodajali pa pripravah v Krškem. Prvo tekmo so šolci veliko zanimanja. Sedaj je v raču ki kosmatincev, tudi psov brez .^ la njava kompenzatorja na odcepu dobili Kninčani z 19:J7, v drugi pa je nalniški krožek vključenih okrog 180 nika. še odločijo, da jih prip^J de naj bi jih bili preko organizirane mreže odvzemne parne turbine ter vrsta bil rezultat 25:25. učencev, predvidevajo, da bo v naš tečaj za izpit A. Začeli sl11(’ ■ ,r M; drugih delovnih nalogov. Planira prihodnjem šolskem letu računalniška MOJCA FLORJANIČ na tlela so bila kvalitetno opravlje marca, končali pa ga bom1’ P iV, va učilnica vključena v redni pouk. Vse na in po oceni strokovnjakov v za mesecih, l ak izpit skrajša P°l P Is! MLADINSKI kaže. tla bodo že v kratkem lahko dva dneva krajšem času. kot je cznili razstav psov. Seveda Iti Sraka na Frati osnovali tudi mikroračunalniški cen praksa v Evropi in štiri dni. prej. di sleherni lastnik, če ima ko| de Vinko Mikek; »V društvo vabimo tud : v/Inko m1' A RAZISKOVALNI TABOR ter. kot je praksa v ZD A. tudi ljubitelje psov, ki nimajo živali ca. ki nekaj zna. meni Vinko Otvoritev plesne sezo p. 11 ne jutri, 29. marca SUFIOR — Prejšnji teden je bila na M. GLAVON.IIČ l rodovnikom.« Suhorju pri Metliki predstavitev br Že od nekdaj priljubljena turis ošure o mladinskem raziskovalnem tična in planinska točka Dom na taboru Bela krajina 84. Knjižica je • • • kozerija •••••••••••••••••••••••••••« Frati bo s pomladjo še bolj zaživel. rezultat dela prizadevnih srednješol V domu bo namreč moč tudi cev. ki so v lanskem ju liju pod zaplesati na glasbo potujoče dis strokovnim vodstvom mentorjev raz koteke Sraka. Nekako do maja. iskovali v krajevni skupnosti Suhor. * POVEJ, KAJ BOŠ PIL, TONI! odvisno seveda od vremena, bo 28 dijakov, ki jih je usmerjalo 8 plesišče v domu. v poletnih'dneh V gostilni je bilo kot na mra njak na dvakrat. — Tranzistor? — M ojci pa ne gre slovens riši1' . mentorjev — strokovni vodja tabora vljišču. Posamezniki so že imeli pa se bodo plesalci preselili na ple — Se delaš v šoli? — Tri radie imam v bajti. Po- na. kajne? sišče pred domom. Poleg zabave je bil metliški etnolog Andrej Dular — frnikule namesto oči, skupina — Se. Kam pa naj človek gre? ' šam pa bolj redko. Ni časa. — Najbolje res ne. načrtujejo v domu tudi različne je skušalo ugotoviti razvojne možnosti pijandur se je mučila s petjem Dandanašnji je težko za zaposli kulturne prireditve in srečanja. Na suhorske krajevne skupnosti; obdelali Kaj ti je. deklica?, natakarja pa — Brivski aparat! V Frank tev. — Vžigalnik? Frato vodi dokaj ^rejena cesta z pa so tudi nekatere dogodke iz NOB. sta bila jezna, ker je bilo dela več furtu sem videl prav (letne. ; tlb' različnih koncev v domu pa so tudi sakralne spomenike Suhorja in ok kot sicer. Iz čebelnjaka besed — Kako kaj fnoja hčerka? — Hva)a. Imel sem jih že ne — D va im a m , a se najraje ‘ prenočišča. olice. peskokope v krajevni skupnosti sem zaslišal močnejši moški Mojca Bukvič. kaj, pa m, vsakega sunejo. rijem na roke. Kocine neostaj Otvoritev plesne sezone bo že ta Suhor in Lokvica. obenem pa zbirali glas; — Mojca? No, ja. — B a tin i televizorček? Sa jo. petek. 29. marca, v soboto. 30. gradivo za etnološko topografijo. — Slovenščina ji nagaja. Ne mo r' i Zgoraj so poceni. — Avtomat za kavo? marca, plesa izjemoma ne bo. nato — Flej, Toni, kaj boš pil? Ob n Skoraj pa se bo plesalo in pelo (vstopnine Uspehi so bili zares dobri, kar so gre pa ne gre ji. - — Imam. Imam. Hvala. Bar — Hvala, ga že imam raza nisem poznal. OdH' ni!) vsak petek in soboto. Sicer pa ugotovili navzoči krajani in pa preds — Bolj bi se morala potrudi vnega in čmo-belega imam. leto dni. Je tuje izdelave — Konjak. Nula tri konjak. je dom odpri vsak dan razen tavniki občinske raziskovalne skup ti. Vsaka stvar se da naučiti. Sicer pa je program kisel, črti. ponedeljka. Večje skupine lahko nosti Metlika, ki je tabor finančno — Moški je naročil mojo željo dolgočasen. že natakarju. — Že res. Toda moraš raz — Fludiča, saj imaš skoraj svoj prihod najavijo (udi vnaprej. podprla. Kot kaže. se bo tradicija — Motorno žago, če kaj sam umeli. Z ženo sva v Nemčiji in vse. Kaže, da si učil že v . Informacije in rezervacije je moč raziskovalnih taborov v Beli krajini — K ako si kaj? delaš doma? k nima pravega nadzora. Saj res; otrok, ki im ajo starše na zac ■ opraviti po telefonu (068) 23 174 nadaljevala. Doslej jih je bilo že pet ali pismeno. Naslov: Dom na Fra — Gre. Samo da je pobralo naj ti kaj prinesem iz Nemčije? — Kako ste se spom nili na s (prva dva v Vinici in dva v Semiču), nem delu v tujini. p ti. Dolnji Ajdovec 20.68361 Dvor. sneg. Hvala. gre. — Spil sem ko Hvala, ne. njo? Tudi to že imam. TONI GAŠPER c (dv) prihodnji pa bo verjetno letos poleti v Podzemlju. • •