Stritarjeva Antologija.Pdf

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Stritarjeva Antologija.Pdf 66901 STRITAR JEVA ANTOLOGIJA mtum STRITARJEVA ANTOLOGIJA UREDIL IN UVOD NAPISAL DR. IVAN PRIJATELJ V LJUBLJANI 1919 IZDALA IN ZALOŽILA »TISKOVNA ZADRUGA" 020D43>tffS' NATISNILA .NARODNA TISKARNA* V LJUBLJANI Vsebina. Josip Stritar 1. V življenju — boju 2 2. V pesmi 64 Izbrane pesmi Pri rodi 89 V zimi pomlad 89 Pred tabo na kolenih • 90 Srca sem tebe, draga, prosil 90 Oblaček 90 Vse to, kar si mi zdaj naštela . • • 91 Kaj bi neki ž njim začela 91 Po smrti 92 Srcu • • • 92 Pri oknu 93 Čuj, v vrtni seči prepeva kos 94 Popotne pesmi 1—18 94 Hrepenenje po pomladi 105 Svet mladeniču 105 Pomladnja noč M* Lastovki 107 Žalost 107 Pesnik 108 Jesenska sreča 108 Črez morje! 109 Mojemu narodu HO Mladini 111 Konju 112 Bravcu 118 Turki na Slevici 115 Nočna sodba H7 Izgubljeni sin 120 Orest 123 Solncu in mesecu l2^ Solncu 125 Mesecu 126 Preširnova pisma iz Elizije I -III 126 Dunajski soneti I—XLVII 134 Slovo 157 Prijatelju 165 Samotar 1°7 Na Jenkovem grobu 176 Prešernova oporoka 177 Sreča, poezija in Prešeren 179 Dunajske elegije I—XII 184 .Raja* 1. Gost 197 2. Vdova 199 3. Begun 200 4. Prisega 202 5. Na meji 202 6. Bojna pesem 204 7. Junak in dete 205 8. Poslanec 206 9. Junak in lastovka 208 10. Otroku 210 Pesem brez imena 211 7^ -Delavcu 212 Postopačeva modrovanja 214 Nosan 215 t-AA^K Pisarjev sin 221 Glavan ' 226 Drobiž 230 Rojakom 234 Dodatek iz poslednjih pesmi Nazaj 239 Po starih potih 240 Doma 1—13 241 Želja 247 Le solnce, solnce! 247 Josip Stritar. ^""^tritar je centralna postava slovenske literature, t. j. one kulturne naprave, ki lepo knjigo redno in stalno producira ter redno in stalno konsumira, ki agira in reagira; z eno besedo: one trajne in tesne zveze med pisateljem in čitateljem, ki je pred njim ni bilo in za njim nikdar več tako osredotočene ob eni osebi. Šele s Stritarjem sta si postala pri Slovencih ta dva važna činitelja narodne prosvete bližnja in potrebna. Stritar je nekaj desetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socialne, politične kritike, niti, ki se predejo v vse sloje naroda od bravca do bravca, budeč vprašanja in povzročajoč odgovore. Stritar je veliki mojster in patriarh našega slovstva, ki ga je vcepil narodni kulturi kot neobhodno sestavino njeno. V to ga je usposobil njegov krotki in blagi značaj, prav posebno pa njegov izredni vzgojiteljski dar. A omogočila mu je ta njegov veliki poklic svetovnoširoka podlaga njegove izobrazbe. Stritar je eden najizobraženejših naših ljudi. Širokost njegovega duha daleč presega globokost njego­ vega talenta. In tudi ta okoliščina je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mladem, šele nastajajočem narodu. Iz njegovih ust so nam preprosto, »po domače« govorili največji duhovi izobražene, zlasti zapadne Evrope. S študijem Stritarja se še dobro baviti nismo začeli, ker se še nismo polotili važne naloge, da bi si razložili sesta­ vine duha naših očetov, še manj pa smo si stavili vprašanje: odkod imamo svoje privzgojeno čuvstvovanje in mišljenje mi, njih otroci. — V tej knjigi izhaja izbor Stritarjevih pesmi, one umotvorne oblike, ki ne pred­ stavlja njegovega najmočnejšega izraza, pač pa njemu i 2 najmilejšo duševno deco, ki jo je negoval in pestoval od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo. Za uvod te antologije mislim, da bi bilo na mestu, ako bi se izpregovorile kake dve - tri besede o vpra­ šanju: kako je zrastla iz podlage kraja in goščave časa v boju in trudu njegova lastna posebnost, ki je postala del individualnosti naroda, čigar član je; posebno pa, kako je prišlo do tega, da se je pokrila ne samo z mogočnim vejevjem in zelenjem, ampak tudi z bogatim cvetjem ta najkošatejša lipa slovenska. 1. V življenju — boju. Stritar*) se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah, torej na klasičnih tleh Trubarjevih in Levstikovih, s to razliko, da sta zastavni »Rašičar« in oblastni »Retinski gospod« doma na planem ob deželni ljubljansko-ribniško- kočevski, takrat zelo živahni cesti, Stritar pa v idilični, holmčasti dolinici, kakršnih se snuje in vijuga več v pohlevno brdje in gričevje proti jugu ter zapadu od Lašč. Zagledal je luč sveta dne 6. marca 1836 v kmetiški hiši št. 2, kjer sta gospodarila oče Andrej in mati Uršula s šestimi otroki, dvema sinoma in štirimi hčerami. Sina * Literatura: Jos. Stritarja Zbrani spisi. — Jož. Stritar, Lešniki. — F. Celestin, »Jos. Stritar«, Slovan 1887. — Slovan 1887 str. 93. — G laser, Zgodovina slov. slovstva, IV. — Jos. Tominšek, »Jos. Stritar, analiza njegovega življenja in delovanja.« Lj. zvon 1906. — A. Ži­ go n, Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. Ča­ sopis za zgod. in narodop. 1907. — A. Ž i g o n, Prijateljska zgodba iz Levstikovega življenja. Slovan 1916. — Iv. Pri­ jatelj: Naši zapiski 1907 (kritika Tominškovega spisa). — Iv. Prijatelj, Istorija najnovije slovenačke književnosti, Letopis Matice Srpske 1907. — Iv. Prijatelj: Janko Kersnik. — Iv. Grafenauer, Opazke k Levstikovemu življenjepisu. Bleiweisov zbornik. — Iv. Grafenauer, Med »Glasnikom« in »Zvonom«. D. in S. 1918. — A. Mah- n i č, Dvanajst večerov. — A. M a h n i č, Rimski katolik I. — Spisy F. X. Saldy svaz. II. 3 sta oba študirala. Najstarejši je bil Andrej, poznejši duhovnik, Jožek je bil peti. »Glavan« se ga spominja v svojem monologu z značilnimi besedami: »V sosednji vasi bil je neki Jože, šibak, mehak je bil, razvajen malo, da ni mu sile, se mu je poznalo.« Deček je hodil v šolo v Lašče k staremu »šolmaštru« Tekavcu (Stritar mi sporoča, da se je pisal Juvanec), po šoli pa se je igral s pastirji na vaški paši sredi svoje rodne pokrajine, ki jo je v »Zorinu« takole popisal: »Trata, nagnjena proti poldnevu, zadaj breg z gostim grmovjem, izmed katerega se dvigujejo tupatam ter se prijazno svetijo bela brezova debla; na levi podol­ govat hrib, na grebenu mu gleda bela cerkvica izmed temnega smrečja; ob robu njegovem naznanja jelševje potok, ki teče po globokem jarku med gozdom in trato; proti jugu gledaš pred sabo dobravo z redkim leščevjem, brinjem in trnjem. Poglej proti večeru! Gorica se vrsti za gorico, in daleč, daleč zad stoje ter zapirajo svet velikanske planine!« To življenje in drugovanje z dečki in deklicami, pasočimi živinico svojih očetov, je zapustilo v Stritarju najgloblje sledove: živejših spominov od teh s slovenskih tal nima v svojih spisih. V poslednjih spominskih pesmicah z mehkim domotožjem opisuje igre na paši, kako je s pastirčki lovil rake in ribe, kako je pod bukvo v travi našel prvo ptičje gnezdo, kako je z očetom oral na Brezju, pri čemer je on poganjal vole. Tu na njegovi »trati« sta z Glavanom »med praprotjo na mahu sedela, pa lepe pogovore imela«; Glavan mu je »delal malinčke, piščali, iz lesa, lubja rezal mu živali«, Stritar, »dobra duša«, mu je kruha nosil. Zvečer sta »kurila in krompir pekla in zraven marsikako modro rekla«. Nekdaj sta tu v večernem hladu sedela, ko so v jesenskih grmih peli strnadi — Stritarju jako ljubi ptiči zaradi njih -»milih, otožnih glasov« — žerjavica je počasi gasnila, na nebu je migljala večernica. In v tem občutju je premagala žalost Glavana, da je Stritarju potožil, kako ga živa duša i* 4 nima rada na svetu. In mali »šibki, mehki« Jožek mu Je »položil roko krog vratu, zaihtel in naglas zajokal«. (Podobno je to pripoved ponovil Stritar otrokom v »Lešnikih«.) Na tej »trati« je Stritar prijateljeval in sanjaril z deklico, o kateri bi se moglo reči, da je osrednja ženska postava vsega njegovega pesniškega delovanja, središče, ki se je krog njega gibalo vse njegovo čuvstvovanje, skrivnostni ženski ideal, ki ga je dvignil pesnik na visoki piedestal svojih sanj. To je bila sosedova — Rejenka. V prvih svojih »Pesmih« ji je posvetil romanco; ko je nekaj let pozneje izdajal nekatere svoje pesmi v nemškem prevodu, je v njih z ozirom na Nemce marsikaj izpre- minjal, a »Rejenka« je ostala v naslovu romance tudi v nemščini brez prevoda. To ime mu je bilo zlasti v mla­ dosti nedotakljivo (samo v Mohorjevih otroških knjigah je napravil iž nje »mlajšo sestrico«). To deklico si je izbral Stritar za junakinjo svojega romana »Zorina« in jo obdal z vsem žarom svoje čuvstvenosti. In še kot sedemdesetletni starec se v svojem iingiranem posetu rojstnega kraja (»Doma«) v spominu najdalje mudi ob — Rejenki. To je bil čudovit otrok, prava »Madchen aus der Fremde«, nesrečno tržaško dete, najdenka, prepu­ ščena najprej sebi, svojim mislim in sanjarijam, ki jih je potem razodevala tudi svojemu mlademu prijatelju, »šibkemu, mehkemu« Jožku: Zakaj je bolečina na svetu? Ali bi človek in žival ne mogla živeti, da bi ju nič ne bolelo? — O ko bi ne bilo hudobnih ljudi na svetu! — Uboga žival, kako se mi smili, ona trpi kakor mi, pa naj trpi še tako voljno, vendar ne pride v nebesa! — Bog je vsegaveden, in vendar je ustvaril ljudi, katerih pride toliko v pekel! — Tako in enako mu je modrovalo zagonetno tržaško dete, pravilo mu pravljice, pelo domače pesmi, »tiste sladke, otožne pesmi, ki z besedo in melodijo tako mehko božajo srce«, kakor pravi pisatelj »Zorina«. Izmed Rejenkinih pesmi mu je ostala vse žive dni zlasti ena v spominu. »Čudna pesem!« pravi Stritar. »Ne vem, kaj ji porečeš, ali meni je imela že takrat in ima še zdaj nekaj posebnega, nekaj nepopisljivega v sebi. Ne smehljaj se, saj veš, da kake so reči v resnici, same 5 na sebi, ne vemo; nam so le take, kakršne se nam vidijo, ali meni se zdi in nekaj enakega sem slutil že otrok, da v tej preprosti pesmi, dejal bi, odmeva jek splošnega pozemeljskega trpljenja: ,Sijaj, sijaj, solnce — oj ti solnce rumeno!' « Ta devojka je bila Stritarjeva Egerija. In če pravi sam, da se njemu ni prikazala Muza (»Cemu Muza? Muza je starim pomenila nekaj, našemu narodu ne pomeni nič!« mi je rekel Stritar ob priliki otvoritve Prešernovega spomenika!), moramo reči, da je bila to njegova Muza.
Recommended publications
  • KNJIGA Zgodbe Rok in Krajev
    »Si prišel lan pulit, da si brez orodja?« 1 Zgodbe rok in krajev Izdajatelji: LAS Dobro za nas, LAS Dolenjska in Bela Krajina, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Mežiške doline, LAS Notranjska, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Prlekija, LAS S CILJem, LAS Srce Slovenije, LAS STIK, Partnerstvo LAS Zasavje. Urednici: Tatjana Čop in Mija Bokal Avtorji: več avtorjev Lektorica: Marjana Cvirn Oblikovanje: Tiskarna Januš d.o.o., zanjo Andrej Lombar s.p. Fotografije: več avtorjev Fotografija na naslovnici: Alenka Stražišar Lamovšek Lan je bil stoletja dolgo pomembna kmetijska kultura na slovenskem podeželju. Njegovi drobni modri cvetovi so pogosto krasili pokrajino. Lan se puli ročno in to prispodobo dela, kjer ne potrebuješ orodja, so znali naši predniki hudomušno uporabiti. Če je kdo prišel pomagat brez orodja, so ga vprašali, ali je prišel lan pulit. (zapisala Alenka Stražišar Lamovšek) Tisk: Tiskarna Januš d.o.o. Število izvodov: 6.000 Leto izdaje: 2018 Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnekoli obsegu ali postopku s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za vsebino so odgovorne lokalne akcijske skupine: LAS Dobro za nas, LAS Dolenjska in Bela Krajina, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Mežiške doline, LAS Notranjska, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Prlekija, LAS S CILJem, LAS Srce Slovenije, LAS STIK, Partnerstvo LAS Zasavje. 2 Kar sejemo, to žanjemo Rokodelstvo je pomemben del naše kulturne dediščine in identitete.
    [Show full text]
  • 4/2008, Razglasni
    Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-9182 Leto XVIII 4 14. 1. 2008 Sodni register Osnovni kapital: 2.100.000 SIT iz sodnega registra za subjekt vpisa z na- Sklepi o izbrisu Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku slednjimi podatki: po 33. členu Zakona izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na Matična številka: 5750288 podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona Firma: VERAMENT, finančno računo- o finančnem poslovanju o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list vodske storitve, d.o.o., Jesenice podjetij RS, št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o iz- Pravnoorg. oblika: družba z omejeno od- brisu gospodarske družbe iz sodnega regi- govornostjo stra. Pravni pouk: Zoper sklep je dopustna Sedež: TITOVA 63, 4270 JESENICE pritožba v roku 30 dni, ki začne teči: – za Osnovni kapital: 5.500.000 SIT CELJE gospodarsko družbo od vročitve sklepa o Ustanovitelji: VARNOST KRANJ, D.D., izbrisu – za družbenika oziroma delničarja BLEIWEISOVA 20, 4000 KRANJ, osnovni Sr-36087/07 gospodarske družbe ali upnika gospodar- vložek: 5.500.000 SIT, ne odgovarja, vstop: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s ske družbe od objave sklepa o izbrisu v 14. 10. 2002. sklepom Srg št. 2008/00005 z dne 4. 1. Uradnem listu RS. Pritožba se vloži v dveh Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku 2008 pod št. vložka 1/04308/00 vpisalo v izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo odlo- izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na sodni register tega sodišča sklep o izbrisu čalo višje sodišče.
    [Show full text]
  • GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE Datum Izida: 2
    GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE Datum izida: 2. november 2018 Številka: 6 ISSN 1408-58522536-4022 Letnik izdaje: 24 Stran urednika 3 TROBLA 6/2018 Kazalo: Urednikova stran . .3 Iz velikolaškega okraja . 27 IZBRAN SEM! Knjižnica – novosti na policah . 28 Županova stran . .4 Naša dediščina . 30 Občinske strani . .5 O Turjaških . 30 Nedolgo nazaj sem bil na seminarju. Teme so se delno dotikale Pregled aktivnosti v obdobju 2015–2018 Česa nas kulinarična dediščina poprtnika lahko nauči za danes 31 Začetek rušitve na Turjaku . .7 Arheološka dela na poznorimskem obrambnem sistemu CAI . 33 tudi naših misli, razmišljanj, ko pridemo v dotik s kakšnim Analiza vprašalnika s področja razvoja turizma v občini . .8 predmetom, blagom ali izdelkom, ki ga želimo izbrati ali Kandidati za župana odgovarjajo. 10 Društva . 34 kupiti. Pravijo, da si ljudje ob nakupih negiramo razloge, zakaj Društvo podeželskih žena praznovalo 20-letnico . 34 ne smemo česa kupiti, oz. si izničujemo in zavzeto borimo Šola in vrtec . .13 Praznik suhega sadja ob 80. obletnici izgradnje sušilnice . 36 proti razlogom za nakup. V tem smo pravi strokovnjaki. Razne Teden otroka v vrtcu Sončni žarek . .13 Evropsko leto kulturne dediščine – dvorec Štatenberg . 39 oznake, kot so: sale, popust, sconto, rabatt, discount … nam v V švicarskem sadovnjaku . 13 Na obisku pri Čajankah iz Roba . 40 naših možganih pomagajo pri nakupni odločitvi. »Ja, veš, bila je Plesni voziček za Laro . 41 Veseli dogodek na Karlovici . .14 akcija, ful je bilo znižano, drugi izdelek je bil pol ceneje!« To nas Spoznavni dnevi na Karlovici . .14 Šport . 42 kar vleče k nakupu. Ko šolski zvonec zazvoni . 16 Tema je seveda pobrana iz trgovskega sveta, ki nas obkroža Mogoče pa smo do sedaj naredili vse, kar smo v okviru zakonskih Predtekmovanje za kviz male sive celice .
    [Show full text]
  • ODLUKU O Izboru Pravnih Lica Za Poslove Iz Programa Mera Zdravstvene Zaštite Životinja Za Period 2014–2016
    Na osnovu člana 53. stav 5. Zakona o veterinarstvu („Službeni glasnik RS”, br. 91/05, 30/10, 93/12), Ministar poljoprivrede, šumarstva i vodoprivrede donosi ODLUKU o izboru pravnih lica za poslove iz Programa mera zdravstvene zaštite životinja za period 2014–2016. godine Poslovi iz Programa mera za period 2014–2016. godine, koji su utvrđeni kao poslovi od javnog interesa, ustupaju se sledećim pravnim licima: Grad Beograd 1. VS „Tika Vet” Mladenovac Rabrovac, Jagnjilo, Markovac Amerić, Beljevac, Velika Ivanča, Velika Krsna, Vlaška, Granice, Dubona, Kovačevac, Koraćica, Mala Vrbica, 2. VS „Mladenovac” Mladenovac Međulužje, Mladenovac, selo Mladenovac, Pružatovac, Rajkovac, Senaja, Crkvine, Šepšin Baljevac, Brović, Vukićevica, Grabovac, Draževac, VS „Aćimović– 3. Obrenovac Zabrežje, Jasenak, Konatica, LJubinić, Mislođin, Piroman, Obrenovac” Poljane, Stubline, Trstenica Belo Polje, Brgulice, Veliko Polje, Dren, Zvečka, Krtinska, 4. VS „Dr Kostić” Obrenovac Orašac, Ratari, Rvati, Skela, Ušće, Urovci 5. VS „Simbiosis Vet” Obrenovac Obrenovac, Barič, Mala Moštanica 6. VS „Nutrivet” Grocka Begaljica, Pudarci, Dražanj Umčari, Boleč, Brestovik, Vinča, Grocka, Živkovac, 7. VS „Grocka” Grocka Zaklopača, Kaluđerica, Kamendo, Leštane, Pudraci, Ritopek Baroševac, Prkosava, Rudovci, Strmovo, Mali Crljeni, 8. VS „Arnika Veterina” Lazarevac Kruševica, Trbušnica, Bistrica, Dren Vrbovno, Stepojevac, Leskovac, Sokolovo, Cvetovac, 9. VS „Artmedika Vet” Lazarevac Vreoci, Veliki Crljeni, Junkovac, Arapovac, Sakulja Lazarevac, Šopić, Barzilovica, Brajkovac, Čibutkovica, VS „Alfa Vet CO 10. Lazarevac Dudovica, Lukovica, Medoševac, Mirosaljci, Zeoke, Petka, 2007” Stubica, Šušnjar, Županjac, Burovo 11. VS „Ardis Vet” Sopot Slatina, Dučina, Rogača, Sibnica, Drlupa 12. VS „Uniprim Vet” Barajevo Arnajevo, Rožanci, Beljina, Boždarevac, Manić 13. VS „Vidra-Vet” Surčin Bečmen, Petrovčić, Novi Beograd, Bežanija Surčin Surčin, Dobanovci, Boljevci, Jakovo, Progar 14.
    [Show full text]
  • Slu@Beni List Grada Kraqeva
    SLU@BENI LIST GRADA KRAQEVA GODINA XLIII - BROJ 20 - KRAQEVO - 17. SEPTEMBAR 2010. GODINE AKT GRADSKOG VE]A wawe posledica odrowavawa obale reke GRADA KRAQEVA Ibar i uru{avawa porodi~ne stambene ku}e Gospavi} Milana iz Kraqeva, Ulica Kara- |or|eva broj 83/2 i izgradwe novog stambe- 325. nog objekta Gospavi} Milana na kat. parc. broj 886 KO Kraqevo, na osnovu Zakqu~aka Gradskog ve}a grada Kraqeva, broj: 06- Na osnovu ~lana 58. stav 2. i ~lana 69. 274/2010-II od 08.09.2010. godine, broj: 06- Zakona o buxetskom sistemu („Slu`beni 240/2010-II od 03.09.2010. godine i broj: 06- glasnik RS“, broj 54/09), ~lana 46. stav 2. i 204/2010-II od 22.06.2010. godine, Izve{taja ~lana 66. stav 5. Zakona o lokalnoj samou- o proceni {tete Gradskog {taba civilne pravi („Slu`beni glasnik RS“, broj 129/07), za{tite, broj: 306-17/10 od 21.06.2010. godi- ~lana 63. ta~ka 2, ~lana 87. stav 3. i ~lana ne i predloga Odeqewa za urbanizam, gra|e- 121. stav 1. Statuta grada Kraqeva („Slu- vinarstvo i stambeno-komunalne delatno- `beni list grada Kraqeva“, broj 4/08), ~la- sti Gradske uprave grada Kraqeva, broj: na 3, ~lana 13. i ~lana 24. Odluke o buxetu 227/2010-6 od 11.08.2010. godine. grada Kraqeva za 2010. godinu („Slu`beni Sredstva na ime pomo}i za sanirawe po- list grada Kraqeva“, broj 24/09) i ~lana sledica materijalne {tete nastale na stam- 192. Zakona o op{tem upravnom postupku benom objektu Gospavi} Milana iz Kraqeva, („Slu`beni list SRJ“, broj 33/97 i 31/01 i usled poplave od 20.04.2010.
    [Show full text]
  • Multiverso 3
    m3 Diceware D12 Multiverso 3 Para montar uma senha, combine pelo menos 4 palavras sorteadas, preferencialmente de tomos diferentes. Se tiver muitos tomos, você pode escolher os tomos utilizados também de forma aleatória Para cada palavra, uma vez definido o tomo, role 3 dados de 12 faces. 1) O primeiro dado será a página do tomo de referência; 2) O segundo será a sessão de referência na página; 3) O terceiro será a palavra dentro dessa sessão Esperamos que gere uma boa senha! Para saber mais sobre a técnica Diceware D12 ou para obter mais tomos, visite http://wiki.cordeis.com/. Diceware D12 Multiverso3 1/12 1 1 2 1 3 1 4 1 1. Machacalis2 1. Mathias2 1. Sião2 1. Nepomuceno2 2. Malacacheta3 2. Matipó3 2. Montezuma3 2. Ninheira3 3. Mamonas 3. Matozinhos 3. Morada 3. Ponte 4. Manga4 4. Matutina4 4. Garça4 4. Porteirinha4 5. Manhumirim5 5. Viana5 5. Pilar5 5. União5 6. Mantena6 6. Mesquita6 6. Munhoz6 6. Novorizonte6 7. Marilac7 7. Minduri7 7. Nacip7 7. Olaria7 8. Mário8 8. Mirabela8 8. Nanuque8 8. Olímpio8 9. Maripá 9. Miravânia 9. Naque 9. Pitangui 10. Marliéria9 10. Moema9 10. Natalândia9 10. Oratórios9 11. Marmelópolis0 11. Monjolos0 11. Natércia0 11. Orizâ0 12. Materlândia1 12. Montalvânia1 12. Nazareno1 12. Paineiras1 2 2 2 2 5 1 6 1 7 1 8 1 1. Pains2 1. Perdizes2 1. Pocrane2 1. Ressaquinha2 2. Palmópolis3 2. Periquito3 2. Pompéu3 2. Riachinho3 3. Machados 3. Papagaios4 3. Pescador4 3. Volantes4 4 4. Paraopeba 4. Pintópolis 4. Firme 4. Paranaíba 5. Passabém5 5. Pirajuba5 5.
    [Show full text]
  • Rc1 – Scada Sistem
    RC1 – SCADA SISTEM Instalirani sistemi za daljinski nadzor i upravljanje: ELEKTRODISTRIBUCIJA KRALJEVO 1 SCADA sistem RC1 u dispečerskom centru Daljinske stanice RC1 na radio vezi: 1 TS 35/10kV Ribnica Komunikacioni kontroleri RC1 za vezu reklozera TAVRIDA sa sistemom RC1 preko radio veze, na lokacijama: TS 10/0,4 Samaila 1 TS 10/0,4 Vrdila 9 TS 10/0,4 Kamenica 1 LR ogranak Bresnik TS 10/0,4 Lopatnica 1 TS 10/0,4 Pečenog 1 15 TS 10/0,4 Godačica 1 LR ogranak Metikoš 1 LR ogranak Vrba 2 TS 10/0,4 Cvetke 2 TS 10/0,4 Stubal 1 TS 10/0,4 Adrani 17 TS 10/0,4 Mošin Gaj 6 TS 10/0,4 Oplanići 1 TS 10/0,4 Drakčići 1 ELEKTRODISTRIBUCIJA RAŠKA Oprema je vezana na SCADA sistem drugog proizvođača preko radio veze, po protokolu IEC 60870-5-101. Daljinske stanice RC1 na radio vezi: TS 35/10kV Kopaonik TS 35/10kV Baljevac TS 35/10kV Jošanička Banja 7 TS 35/10/6kV Rudnica TS 35/10kV Brvenik TS 35/10kV Ušće TS 35/10kV Rudno Daljinska stanica RC1 na žičanoj vezi: 1 TS 35/10kV Raška 2 Komunikacioni kontroleri RC1 za vezu reklozera TAVRIDA sa sistemom RC1 preko radio veze, na lokacijama: Bzovik Studenica 1 Vrmbaje 11 Čupovići Rvati kula Kaznovići kula Raskršće Jošanička banja Radošićka reka Kućani Zarevo ELEKTRODISTRIBUCIJA VRNJAČKA BANJA 1 SCADA sistem RC1 u dispečerskom centru Daljinska stanica RC1 na žičanoj vezi: TS 110/20/10kV Vrnjačka Banja 1 Komunikacioni kontroleri RC1 za vezu reklozera TAVRIDA sa sistemom RC1 preko radio veze, na lokacijama: Katunište Beli izvor Zaječevac 10 Gračac – Prodovka Ristići Vraneši 1 Gračac 1 N.S.
    [Show full text]
  • Koledar Prireditev Trobla VESELI DECEMBER 2006 Glasilo Občine Velike Lašče
    Trobla 7/2006 2 Prireditve Koledar prireditev Trobla VESELI DECEMBER 2006 glasilo Občine Velike Lašče PETEK, 1. DECEMBER 2006, ob 19. uri SOBOTA, 16. DECEMBER, ob 10. uri ISSN 1408-5852 Trubarjeva domačija, Rašica Pri bajerju, Turjak NA TRUBARJEVINI V ČAST 9. TRADICIONALNI Letnik 12, številka 7, 30. november 2006 BOŽIČNI TURNIR V DOMOVINI Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v s Tonetom Peršakom LOKOSTRELSTVU občini prejmejo glasilo brezplačno. (LK Turjak) (Občina Velike Lašče) Naklada: 1420 izvodov SOBOTA, 2. DECEMBER 2006, ob 18. uri SOBOTA, 23. DECEMBER, ob 19. uri Izdajatelj: Občina Velike Lašče Dom krajanov Turjak Dom krajanov Turjak 13. SREČANJE BOŽIČNO-NOVOLETNI Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej HARMONIKARJEV KONCERT DOBREPOLJSKE Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek (JSKD, OI Ljubljana - okolica in KUD Marij GODBE V. d. odgovorne urednice: Lidija Čop Kogoj) (KUD Marij Kogoj) Uredniški odbor: Majda Kovačič SOBOTA, 9. DECEMBER, ob 15. uri NEDELJA, 24. DECEMBER, ob 18. uri Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Levstikov dom, Velike Lašče grad Turjak Boris Zore OTROŠKA NOVOLETNA ŽIVE JASLICE Lektoriranje: Majda Samsa DELAVNICA (TD Turjak) (KTŠD Krpan) Ob 20. uri bo polnočna maša v ogrevani Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in Viteški dvorani. turizem Velike Lašče SREDA, 13. DECEMBER, ob 19. uri Levstikov dom Velike Lašče - sejna dvorana TOREK, 26. DECEMBER, ob 19. uri Tisk: Kamitex, d.o.o. PRENOVA PODEŽELSKIH Levstikov dom, Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 HIŠ – PASTI IN ZABLODE 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 KONCERT Predava dr. Živa Deu E-pošta: [email protected] (Občina Velike Lašče) (zavod Parnas) Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja TOREK, 26.
    [Show full text]
  • Tonček Je Prišel
    1 2 Uvodnik 3 Med povedjo in stavkom Jože Kurinčič Leposlovje Najstarejša slovenska revija za kulturo in družbo 5 Da veš! Akad. Zorko Simčič 2011, letnik XIV, številka 1–2 8 11/100 Martin Marion Uredniški odbor Andrej Arko Jadranka Cergol 12 Izplačala te bom Jože Faganel Marija Knežević Hanzi Filipič Jože Kopeinig 15 Dnevnik 2001 (IV) Marjana Lavrič Akad. Alojz Rebula Marko Tavčar 18 Dnevnik obmejnega župana Oblikovanje Božidar Brezinščak Bagola Jurij Jančič Računalniški prelom 24 Bil je poseben čas … Rok Ločniškar Tadeja Šergan Marketing 26 Partizan Simon Ozvatič Dr. Miha Pintarič [email protected] 28 »Miss has gone to Delhi« Naročniška služba Ana Rozman Lidija Koštomaj [email protected] 31 Tonček je prišel Tel.: 03/426-48-00 Marjan Marinšek Rokopisi [email protected] 39 Šakirina fotografija Mahmud Šukar Naslov uredništva Nazorjeva 1 Ljubljana Pogovor Tel.: 01/244 36 54 45 Razgibana balkanska zgodovina Založili Štefan Kutoš z dr. Ignacijem Vojetom Društvo Mohorjeva družba zanj Jože Planinšek Celjska Mohorjeva družba d. o. o. zanjo Jože Faganel Esej in Goriška Mohorjeva družba zanjo msgr. Oskar Simčič 49 Leto Ženske s 5 sloni Ingrid Kovač Brus Tisk Tiskarna Hren, Ljubljana 53 Pastir razkropljene črede Berta Golob Cena Posamezna številka 5,40 EUR / 1.294 SIT 56 Dragocen navdih Letna naročnina Mag. Božo Rustja 27 EUR / 6.470 SIT Letna naročnina za tujino 45 EUR / 10.784 SIT Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije 3 www.revijazvon.si Zapiski in ocene 60 Janez Juhant: Idejni spopad II – Katoličani
    [Show full text]
  • Aktuelna Seizmička Aktivnost U Regionu Kraljeva Posle
    ATUELNA SEIZMIA ATIVNOST U REGIONU RALJEVA POSLE ZEMLJOTRESA 03.11.2010 u 01:56 Izveštaj uraen 17.11.2010 godina 15 asova Glavni zemljotres Za konano odreivanje lokacije glavnog udara korišten je program za lociranje sa regionalnim modelom SR1 (SRBIJA 1), pošto bolje odgovara realnim uslovima i u boljoj je saglasnosti sa eektima koje je zemljotres proizveo. prg LOACIJA, Seizmicki model: SR1, M = 5.4, Io = 7-8 MCS ----------------------------------------------------------------- D A T U M HIPOC.VREME LAT (N) LON (E) Z(km) GAP 03.11.1910. 0:56:54.76 43.762 20.713 12.8 76 stand.dev. +/- 0.32 0.005 0.007 1.9 Nst=12 ----------------------------------------------------------------- ------- P-aza ------- ------ S-aza ------ stn delta h m s rez. tez. m s rez. tez. az GRU 14 0:56:57.60 -0.31 1.28 57: 0.50 0.20 1.28 1 TRU 57 57: 3.90 -0.50 0.93 334 DIV 69 57: 6.40 0.06 1.28 57:15.10 -0.04 1.28 303 SVI 69 57: 7.10 0.75 0.93 36 SEL 70 57: 6.00 -0.59 0.71 152 SJE 82 57: 8.70 0.28 1.28 57:18.70 -0.08 1.28 227 UB 106 57:12.00 -0.35 1.27 57:25.70 0.01 1.27 47 BBL 106 57:12.50 0.14 1.27 57:27.30 1.58**0.00 276 BEO 118 57:13.80 -0.57 0.78 57:29.40 0.15 1.26 351 TE 129 57:17.40 1.22 0.04 57:33.60 1.16 0.08 313 BAR 138 57:17.70 0.05 1.24 57:35.20 0.18 1.24 140 ZAV 164 57:22.20 0.18 1.21 57:41.80 -0.91 0.08 109 ---------------------------------------------------------------- Epicentar lociran na: 121 km JUZNO od BEOGRADA ili na: 4 km SEVERNO od RALJEVA Iz gornje tabele sledi: Ognjište zemljotresa bilo je na dubini od 13 km.
    [Show full text]
  • Spisak Gradova U Republici Srbiji
    Redni broj Naseljeno mesto Katastarska opština 123 1. Valjevo Babina Luka Babina Luka Balinoviæ Balinoviæ Baèevci Baèevci Beliæ Beliæ Beloševac Beloševac Beomueviæ Beomueviæ Blizonje Blizonje Bobova Bobova Bogatiæ Bogatiæ Brangoviæ Brangoviæ Brankovina Brankovina Brezovica Brezovica Bujaèiæ Bujaèiæ Valjevo Valjevo Veselinovac Veselinovac Vlašèiæ Vlašèiæ Vragoèanica Vragoèanica Vujinovaèa Vujinovaèa Gola Glava Gola Glava Gornja Bukovica Gornja Bukovica Gornja Grabovica Grabovica Grabovica Gornje Leskovice Gornje Leskovice Deguriæ Deguriæ Divci Divci Divèibare Divèibare Donja Bukovica Donja Bukovica Donje Leskovice Donje Leskovice Draèiæ Draèiæ Dupljaj Dupljaj abari abari Zabrdica Zabrdica Zarube Zarube Zlatariæ Zlatariæ Jovanja Jasenica Jasenica Joševa Joševa Kamenica Kamenica Klanica Klanica Klinci Klinci Kovaèice Kovaèice Kozlièiæ Kozlièiæ Jazovik Kotešica Kotešica Kunice Kunice Leliæ Leliæ Redni broj Naseljeno mesto Katastarska opština 123 Loznica Loznica Lukavac Lukavac Majinoviæ Majinoviæ Milièinica Milièinica Mrèiæ Mrèiæ Oglaðenovac Oglaðenovac Osladiæ Osladiæ Paklje Paklje Paune Paune Petnica Petnica Popuèke Popuèke Goriæ Prijezdiæ Prijezdiæ Prièeviæ Prièeviæ Rabas Rabas Ravnje Ravnje Raðevo Selo Raðevo Selo Rebelj Rebelj Mijaèi Rovni Rovni Sandalj Sandalj Sedlari Sedlari Sitarice Sitarice Sovaè Sovaè Stanina Reka Stanina Reka Stapar Stapar Strmna Gora Strmna Gora Stubo Stubo Suvodanje Suvodanje Sušica Sušica Taor Taor Tubraviæ Tubraviæ Tupanci Tupanci 2. Vranje Aleksandrovac Aleksandrovac Babina Poljana Babina Poljana Barbarušnice
    [Show full text]
  • Classen, Albrecht
    Slovenian 19TH Century literary responses to the Poetry of Lord Byron Byronism on the the Slovene Territory in the 19th century Igor Maver University of Ljubljana [email protected] https://dx.doi.org/10.12795/futhark.2011.i06.09 Abstract The article examines the influence of lord Byron's poetry through the translations into the Slovenian language in the 19th century. Byron is analyzed through the translations and cultural mediation of the poets dr. France Prešeren, Jovan Vesel Koseski and Josip Stritar, who all, particularly Prešeren, contributed to the development of the Slovenian Romantic Revival movement and Slovenian literature in its own right within the Habsburg and later the Austro-Hungarian monarchy. Lord Byron's poetry enabled Slovenian poets and translators to articulate their own national/political identification within the multinational empire. Keywords: English romanticism, lord Byron, poetry translation, the Habsburg monarchy Studying verse translation always means being aware of the many parallel processes that shape a culture at a given point of time, taking into account the economic, political, social and “metaphysical” needs implicit in the choice of texts for translation and consequent cultural dissemination. This dimension has been all too often ignored in investigations of various translation processes, even though it would substantially enrich the general knowledge of a cultural history (Bassnett 1991; Maver 1991), for the role of cultural exchange and cultural diffusion by verse translation is undeniable. This study is based on the Futhark 6 (2011) Recibido 01/03/2010 ISSN 1886-9300 Aceptado: 09/07/2010 194 results of my detailed research of 19th century byronism in the Slovene cultural space (Maver 1989; 2005), concentrating on the metalinguistic complexity of a particular verse translation into the target language and its significance in a metatextual sense in terms of a modified cultural understanding and valuation of Byron’s originals.
    [Show full text]