December 2007.Pdf

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediGlasiloRazgledi Občine ŠmarješkeRazgledi Toplice/4/decemberRazgledi 2007 R azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg ledigRazgledilediRazglediRRazglediazgRazglediRazglediRRazglediediRazgledira zglediRazgledira zglediRazglediRazgledira zglediRazgledira zglediRazgledira zgledigledirazgl ediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lezgledirazglezgl edirazglezgledir azglezglediRazgl ezglediRazglezgl ediRazglez1| gledir azgle PRAZNIČNI december v Kulturnem domu Šmarjeta Za občane smo pripravili praznični dan, poln doživetĳ za vse starostne skupine. Prireditve se bodo odvĳale 27. 12. 2007 v Kulturnem domu Šmarjeta in bodo za vse občane brezplačne. ObOb 10.00 10.00 uri: uri: Gledališka predstava za najmlajše in malo manj mlade »Halo, rdeča kapica?« Nekoč je živela ljubka majhna deklica in kdor jo je videl, vsak jo je imel rad. Najraje pa jo je imela njena babica, ki kar ni vedela, kaj vse bi dala otroku. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od tega časa ni marala nositi ničesar drugega več, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica. Obiskal nas bo tudi Dedek Mraz. 31. 12. 2007 – Silvestrovanje na prostem ObOb 15.00 15.00 uri: uri: Silvestrovanje na prostem bo potekalo na parki- rišču SPS Prinovec z živo glasbo in ognjemetom Mladinski ﬁlm v organizacĳi Turističnega društva in Občine V Kulturnem domu Šmarjeta si bomo ogledali mladinski ﬁlm. Šmarješke Toplice. Začelo se bo ob 22. uri in bo veselo vse do jutranjih ur. Vljudno vabljeni! ObOb 19.00 19.00 uri: uri: Gledališka predstava za odrasle (komedĳa), Dan žena: Stara zgodba o Adamu in Evi ali boj za oblast v izvedbi Kulturnega društva Stane Kerin Podbočje. Vljudno vabljeni, da se na ta dan poveselite z nami! Županja mag. Bernardka Krnc

Mešani pevski zbor PGD Zbure prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. 00 uri v cerkvi Karmelske Matere Božje v Slapih koncert

Naše življenje je sestavljeno iz mnogih drobnih, v mozaik sestavljenih stvari, ki dajejo bivanju svoj čar. “Adventni je čas” Želim vam drage občanke in občani, večer adventnih, božično-novoletnih da bi v času, ki prihaja, in drugih duhovnih pesmi. znali poiskati tudi trenutek za srečo.

Blagoslovljen Božič Nastopili bodo: Mešani pevski zbor PGD Zbure in vse lepo Mešani pevski zbor “Franc Bogovič” iz Dobove in v prihajajočem letu 2008! Vokalna skupina “Mesečina” z Bučke

vaša županja Bernardka Vabljeni !

2| Iz vsebine … Uvodnik 1. Uvodne besede Ob koncu leta se velja ozreti nazaj in oceniti naše delo v preteklem letu – prvič zato, da boste z njim seznanjeni 2. Anketa tudi občani oziroma bralci, drugič pa zato, da ugotovimo, kje smo bili dobri, kje bi lahko bili boljši in kaj nas čaka v 3. O delu občine prihodnjem letu. 29. septembra je svo- Ne morem si kaj, da ne bi omenila trnove poti razvoja ja vrata odprl Turi- glasila od začetkov do njegove današnje podobe, za kate- stično-informacĳski ro pa ne trdim, da je idealna ali končna. Kot veste, je glasilo Občine Šmarješke center Šmarješke To- Toplice, poimenovano Razgledi, nastalo na podlagi prejšnjega glasila Krajevne plice. skupnosti Šmarjeta, ki se je imenovalo Šmarječan, izhajalo pa je pod okriljem Kulturnega društva Šmarjeta. Začelo se je s pobudo predsednika Kulturnega društva Marjana Grahuta, da bi obnovili izhajanje glasila, ki je pred nekaj leti že izhajalo in bi prebivalce takratne krajevne skupnosti seznanjalo z aktualnim do- 4. OŠ in vrtec gajanjem v njej. Številčno skromno zastopana ekipa se je ves čas trudila po svojih 5. Dejavnosti društev: močeh in finančnih zmožnostih, ki so bile tako slabe, da je bil izid glasila večkrat odvisen od darežljivosti največjega šmarješkega podjetja, ki nas ni nikoli pustilo Prikaz celoletnega na cedilu. Seveda je verjetno brezpredmetno poudarjati, da ni nihče nikoli za dela v vinogradu so svoje delo prejel kakršega koli honorarja, prejeli pa smo veliko kritik – v glavnem na prireditvi Zahvala negativnih. Kritika, bodisi pozitivna bodisi negativna, je več kot dobrodošla, v jeseni lepo odigrale kolikor je seveda utemeljena s tehtnimi argumenti. Ves čas pa me je najbolj moti- članice dramske sku- lo, da nihče, ki je podal kritiko, ni nikoli napisal članka – in tako je še danes. pine, ki deluje znotraj Ob ustanovitvi Občine Šmarješke Toplice se je glasilo krajevne skupnosti pre- Društva podeželskih oblikovalo v občinsko glasilo z novim imenom Razgledi. Sedanji uredniški od- žensk Šmarjeta. bor je sestavljen iz vseh prejšnjih ustvarjalcev Šmarječana, ki se jim je pridružila 6. Kultura še predstavnica Bele Cerkve, predstavnik svetnikov in predstavnica občinske Slika z motivom ba- uprave. Odslej se od nas pričakuje, da se raven kvalitete dviguje. Uredniški od- letke umetnice Joan- bor je še vedno bolj ali manj prepuščen sam sebi, omeniti pa velja, da to ni naša ne Zając od otvoritve profesionalna funkcĳa, ampak prostovoljna, za katero namenimo svoj prosti čas. likovne razstave Čas Zatorej ne gre pričakovati, da bomo lahko v celoti pokrivali prav vsa področja. igre krasi tudi župa- Vsebine, ki vam jih ponujamo, izbiramo po svoji presoji in lastnem zanimanju za njino pisarno. določene problematike. Verjamem pa, da vas bralce zanima še tudi kaj drugega, zato vas znova vabim k sodelovanju pri nastajanju glasila in pisanju člankov. Tisti, ki glasilo spremljate in shranjujete od njegovega začetka naprej, ob pri- 7. Aktualno merjavi gotovo ugotavljate, da je napredek očiten, kar pa je plod dela celotne 8. Ekologĳa ekipe v vseh teh letih in ne zgolj v zadnjem. Kajti ne gre pričakovati, da se bo kvaliteta dvignila čez noč, še posebej ne zato, ker imamo ustvarjalci glasila tudi 9. Potopis svoje težave z vsakdanjimi skrbmi kot preostali občani. Verjamem pa, da smo V tokratnem potopi- tudi v zadnjem letu naredili korak naprej. Oblikovali smo nekaj novih stalnih su vroča Brazilĳa. rubrik s stalnimi dopisniki, s katerimi smo obogatili vsebino, dali večji poudarek slikovnemu materialu, počasi, a vendarle, smo le nekoliko razširili mrežo občas- nih dopisnikov, ki želĳo z občani deliti svoje mnenje ali izkušnjo, izpopolnjena pa je tudi sama oblikovna plat glasila ter kvaliteta tiska in papirja. Iz omenjenih razlogov moram biti z delom in rezultati uredniškega odbora v preteklem letu gotovo zadovoljna, kljub temu pa vem, da nas v prihodnjem letu čaka še veliko dela. Hkrati se zavedam tudi dejstva, da se vsakemu posamezniku pač ne da 10. Razvedrilo ustreči. Gotovo bo ena izmed največjih nalog uredniškega odbora v prihodnje pridobiti dopisnike s področja bivše krajevne skupnosti Bela Cerkev. Anketa je namreč pokazala, da bralci članke s tega področja pogrešate. Prvi koraki v to Kolofon: smer so že storjeni, razvĳali jih bomo še naprej, omeniti pa velja, da je člankov Odgovorna in glavna urednica: s tega področja manj preprosto zato, ker je odziv prebivalstva majhen, uredni- Bojana Medle. ški odbor pa tamkajšnje problematike premalo pozna. Želimo si tudi člankov z Uredniški odbor: družbeno-kritično vsebino, v katerih bi bili predstavljeni argumenti za in proti Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, določene problematike. Seveda vemo, da je za dober tovrstni članek potrebno Jože Medle, Jože Novak, dobro poznavanje problematike, kar zahteva daljše priprave za pisanje. Mitja Pavlič, Jernej Petrovič, Anka Turk. aslednja številka Razgledov izide v zadnjem tednu marca, zato pričakuje- Lektura: Nmo vaše prispevke najkasneje do ponedeljka, 3. marca 2008, na elektronski Jože Medle, Mojca Pacek. naslov: [email protected]. Ob koncu naj vam vsem skupaj zaželim Fotografija na naslovnici: Grafično oblikovanje: le še lepe božično-novoletne praznike ter srečno in ustvarjalno novo leto 2008. Sv. Miklavž, Dolenje Tomograf, Tomo Cesar, s.p. Bojana Medle Kronovo, foto: Mitja Tisk: Pavlič. Tiskarstvo Opara.

3| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediANKETARazgledi / O DELURazgledi OBČINERazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Mnenje občanov o delu Občine Šmarješke Toplice Anketa v tej številki je drugače zasnovana kot je bila v prejšnji številki iz vsaj dveh razlogov. V prvi vrsti sem bil med opravljanjem ankete negativno presenečen nad slabim odzivom občanov in občank. Verjamem, da je težko govoriti o stvareh, o katerih mogoče ne poznate vseh dejstev ali nimate dovolj informacĳ, da bi lahko podali svoje mnenje. Vendar imamo vsi interes, da ustvarimo našo občino prĳetnejšo in odprto za ljudi, kar bo zelo težko, če ne bomo izražali svojega mnenja in ga predstavili tudi drugim, enako ali drugače mislečim ljudem. Poleg tega je bilo vprašanim zelo težko izraziti svoje mnenje o tako kompleksnem vprašanju zgolj v nekaj stavkih. Zato sem se odločil, da jim damo možnost, da svoje mnenje napišejo in nam ga pošljejo. Za sklepanje splošnejših zaključkov je vzorec vprašanih gotovo pre- majhen, kljub temu pa upam, da vas bodo spodaj navedena mnenja spodbudila k razmišljanju in izoblikovanju svojega mnenja na podlagi lastnih opažanj.

ežko je oceniti delo občino, uresničile. Na vendar vidimo, da za Tobčine v prvem področjih konstituira- naše razmere ta meri- letu, se pa že počasi nja organov, delovnih la niso uporabna, ker vidĳo strateške usme- teles občine in spre- prehajamo v drugo ritve kratkoročne in jetih aktov je odgovor leto delovanja nove dolgoročne narave, ki vsekakor pozitiven. Občine, večjih vidnih naj bi se v prihodno- Porajajo se dvomi gle- dejanj pa ni opaziti. sti pokazale v smeri de pogledov občinske Mogoče pa je tudi to, Sebastjan Šušterič trajnostnega razvoja. Peter Selak uprave na pripravo Martin Tomšič da navadni občani tega Upravičeno pa vsi pričakujemo korektno in proračuna 2008, ki bi moral biti odraz dol- nismo zaznali. Glede informiranosti obča- predvsem konstruktivno sodelovanje vseh, goročnega in razvojno naravnanega pro- nov moram pripomniti, da smo o nebistve- ki so bili izvoljeni v občinski svet, ne glede grama. Manjkajoči program bi moral biti nih rečeh kar dobro obveščeni, zatakne pa na strankarsko pripadnost, saj so bili izvo- odraz dejanskega stanja na gospodarskem, se, ko bi radi kaj izvedeli o proračunu naše ljeni zato, da si bodo prizadevali za dobro komunalnem področju. Upoštevati in zado- občine za leto 2007, zlasti o njegovi dejanski vseh občank in občanov. voljiti mora želje občanov in ključnih akter- porabi. Objavljeni proračun za leto 2007 je jev gospodarstva ter stremeti k izpolnitvi za navadnega občana popolnoma nerazu- tako kratkem času dolgoročnih razvojno naravnanih ciljev. Se- mljiv, ker ni mogoče ugotoviti, kakšne inve- V je težko pričako- danja občinska politika obravnava turizem sticĳe se bodo izvajale in kje. vati, da bi bili vidni re- kot osnovno razvojno panogo, ki naj bo Mogoče smo glede tega nekoliko razvajeni, zultati dela samostoj- podlaga ostalim. Gospodarstvo naše občine ker je KS v preteklosti vedno imela podro- ne občine. Ko se voziš dandanes predstavljajo podjetništvo, obrt, bno izdelan plan investicĳ in drugih de- po naših krajih, se ti še kmetĳstvo in šele nato turizem, ki bi lahko javnosti. V zadnjem času se nakazuje nova ne vidi potrebno toli- ob izkoriščanju naravnih danosti in aktivni oblika obveščanja občanov o večjih investici- ko stvari spremeniti, prostorski politiki postal vodilna panoga jah, kot je bilo to nedavno na Vašem kanalu Peter Repovž toda ko vzameš pot v naslednjih desetletjih. V občinski upravi za krožišče v Šmarjeških Toplicah. Moram pot noge in to spraviš v fotoaparat, ali še pogrešam osebje s poznavanjem krajevnih priznati, da me je ta novica presenetila, saj bolje, to premisliš, prideš do spoznanja: vsi značilnosti, potreb občanov, načina gradnje pred tem ni bilo slišati o takšni nameri. Tu skupaj bomo morali spremeniti marsikate- in stanja komunalne infrastrukture. Z aktiv- se vsiljuje vprašanje, ali je to prva prioriteta, ro razmišljanje, predvsem pa dejanja. Ceste nejšo vlogo in veljavo delovnih teles, zlasti glede na vse druge potrebe. O delu občin- so luknjaste in nevarne, vodovodne cevi az- Odbora za razvoj, bi morali izdelati dolgo- skih svetnikov pa bi imel pripomniti le to, bestne, ni pravega gostišča, a obenem toliko ročne razvojne programe, določiti prioritete da smo občani (volivci) iz območĳ, kjer je zidanic, ki samevajo. Ponosni moramo biti in vse sile usmeriti v realizacĳo leteh. Po- bil posamezni svetnik izvoljen, pričakovali na podedovano in narejeno, a vsi skupaj se stavitev, način dela občinske uprave je ab- več sodelovanja na terenu, predvsem vsaj potruditi po Slomškovem navodilu: »Dom, solutna in avtonomna pravica županje, ki enkrat letno zbor, kjer bi občani lahko dajali šola, oblast in Cerkev morajo skupaj delati, posledično prevzema tudi vso odgovornost pobude in izrazili svoje videnje delovanja saj gre za istega človeka!« Naša županja se za njeno uspešno delo. Z dobronamerni- občine. mora še veliko naučiti, predvsem dati vse mi napotki želim prispevati k delovanju Pripravil: Mitja Pavlič od sebe, da bo ljudi povezala in jih pripra- in razvoju naše občine po merah in željah vila do sodelovanja. To ne bo lahko, a ne ne- krajanov, za izpolnitev referendumskega mogoče. Le dobra volja je potrebna in želja gesla »Postanimo gospodarji na svojem« in Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave napredovati! v dobro vseh ljudi. z občani in drugimi osebami so na sedežu ot občan te občine pazljivo spremljam Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 ineva prvo leto delovanja tako želene, dogajanje ob formiranju organov sveta Šmarješke Toplice, v: K - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in Mpo desetletju prizadevanj dobesedno kakor tudi občinske uprave, vendar moram od 13.00 do 15.00; priborjene Občine in občanom se poraja priznati, da so bila moja pričakovanja glede - sreda od 8.00 do 12.00 in vprašanje, ali so se naša pričakovanja in učinkovitosti dela znatno višja. Običajno od 13.00 do 17.00; - petek od 8.00 do 13.00. obljube, dane v času odločanja za lastno pravimo, da se novi oblasti daje 100 dni,

4| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Spoštovane občanke in občani! Za nami je prvo leto samostojnega delovanja in pogrebno dejavnost ter delo občinske uprave. in javne razsvetljave ob priključku Kronovo in nove občine. Prav gotovo vsi nestrpno pričakuje- Tako nam za investicĳe ostane le borih 542 tisoč uredili nekaj odsekov lokalnih cest. Prav tako pa mo božično-novoletne praznike, še posebno naj- evrov, a smo dejansko v letu 2007 namenili za nameravamo urejati projektno dokumentacĳo za daljšo noč v letu, ko se bomo spet zbrali na par- investicĳe 706 tisoč evrov. In kaj je bilo nareje- razširitev ceste in izgradnjo pločnika proti vasi kirišču SPS Prinovca in upihnili prvo svečko na nega v letu 2007? V osnovni šoli smo obnovili Šmarješke Toplice. V letu 2008 so načrtovana torti Občine Šmarješke Toplice. Da je praznično štiri sanitarĳe, postavili ograjo okoli otroškega tudi dela v vrtcu – povezava notranjih sanita- dogajanje letos čutiti v samostojni občini, se bo- igrišča vrtca, uredili javno razsvetljavo v vasi rĳ z zunanjim igriščem ter ureditev ploščadi in ste verjetno strinjali z mano. Naše najmlajše je v Draga, trenutno je v teku obnova javne raz- pločnika; prav tako ureditev sanitarĳ v osnovni veselem decembru že razveseljeval Miklavž, ki se svetljave v Kronovem. Dokončali smo tudi ka- šoli za učence na predmetni stopnji. Predvide- je z veliko turistično pridobitvĳo – turističnim nalizacĳo v Zgornji Družinski vasi in obnovili na je tudi izdelava DIIP za ureditev Športnega vlakcem, popeljal od Šmarjeških Toplic do Bele vodovod Šmarješke Toplice–Brezovica–Šmarje- parka Bela Cerkev. Nedvomno pa za leto 2008 Cerkve, Zbur in končal svoj sprevod v Šmarjeti ta. Trenutno je v izgradnji vodovod Koglo z za- ostaja odprto vprašanje nezgrajene obvoznice v pred sedežem občine. Imeli bomo kar dva božič- selkoma Lakote in Ravnik, Sela pri Zburah ter Šmarjeti in delitvena bilanca z Mestno občino no-novoletna koncerta naših pevcev, 27. decem- Radulja. Investicĳa bo končana v prihodnjem Novo mesto. Po zadnjem predlogu nam Novo- bra pa za vas v Kulturnem domu v Šmarjeti letu, našim občanom pa se trudimo zagotoviti meščani ponujajo 896.980 evrov denarne odpra- pripravljamo Praznični dan. Najmlajše bo raz- vsaj osnovne pogoje za življenje. Na področju vnine, poleg nepremičnin, ki se delĳo po legi ter veseljevala gledališka predstava Rdeča kapica, cestne infrastrukture smo poleg rednega vzdrže- ustanoviteljih pravic in deležev v javnih zavo- dĳake filmska predstava, vse ostale pa gledališka vanja cest, razširili in popravili cesto v Čelevec, dih. Ne glede na to, kakšen bo iztržek od MO komedĳa. v Zburah od glavne ceste do Gal-Lukšič ter cesto NM, menim, da je potrebno celotno denarno Čeprav mi nekateri očitajo, da ni bilo veliko v Draga-Hrib ter uredili še nekaj manjših odse- odpravnino nameniti za pridobivanje projektne narejenega v Občini Šmarješke Toplice, se s tem kov lokalnih cest. dokumentacĳe, da se bomo lahko prĳavljali na ne morem strinjati. Ni bil narejen le velik korak Tudi na področju turizma je bil narejen prvi razpise in pridobivali dodatna sredstva. na področju postavljanja temeljev naše občine korak, saj je v Šmarjeških Toplicah začel delovati Na žalost bomo morali v prvem tromesečju (smo novo ustanovljena občina v Slovenĳi, ki Turistično-informacĳski center, kot prvo javno- leta 2008 ostati na začasnem financiranju, kar imamo sprejetih največ samostojnih odlokov in zasebno partnerstvo. Le-ta bo združeval vse po- pomeni, da ne moremo izvajati nobenih investi- pravilnikov), imamo tudi strokovno šestčlansko nudnike turističnih storitev in produktov ter ob- cĳ, ker je proračun po ocenah šmarjeških svetni- ekipo občinske uprave, v prihodnjem letu pa se čane in turiste informiral o ponudbi naše občine. kov premalo razvojno naravnan in neambiciozen nameravamo kadrovsko okrepiti še na področju Prav tako pa smo vzpostavili 3 internetne točke, in ga tako na novembrski seji občinskega sveta urejanja cestne in komunalne infrastrukture. v Šmarjeti, Šmarjeških Toplicah in Beli Cerkvi, niso potrdili. V njem je namreč predvidena tudi Uredili smo poslovne prostore za občinsko upra- ki omogočajo brezplačno uporabo interneta za razširitev pokopališča v Beli Cerkvi, ki res ne vo, imamo svojo internetno stran, sprejeto lastno naše občane in turiste. V Šmarjeških Toplicah sodi med razvojne projekte, je pa vsekakor nujno simboliko in pred stavbo občine plapola občinska – SPS Prinovec bo v letu 2008 začela delovati potrebna investicĳa. Predvolilne obljube nekate- zastava z grbom občine, ter občinsko glasilo Raz- tudi lekarna, frizerski salon in cvetličarna. rih so bile zelo velike, realnost pa je zaradi naše gledi. In kakšni so načrti za leto 2008? To je vsekakor majhnosti žal drugačna. Zato je po mojem mne- Proračun občine v letu 2007 je zaradi naše dokončanje vodovoda Koglo, sprejem Strategĳe nju proračun občine dovolj razvojno naravnan majhnosti velik le 2.140 tisoč evrov, primerna razvoja turizma in priprava Strategĳe razvoja in postavljen na realnih predpostavkah. Zato, poraba znaša 1.598 tisoč evrov. Verjetno vsi naši občine, aktivnosti pri pripravi prostorskih aktov drage občanke in občani, še enkrat vljudno vab- občani ne vedo, da sodĳo pod primerno porabo občine v skladu z novim Zakonom o prostorskem ljeni na seje občinskega sveta, ki so vsak zadnji vse tiste dejavnosti, ki jih občina mora zagotav- načrtovanju, pridobivanje dokumentacĳe za torek v mesecu, da se boste lahko sami prepričali ljati svojim občanom v skladu z Zakonom o lo- vodovod Vinji vrh in Strelac, dokumentacĳa za o delu županje in občinske uprave Občine Šmar- kalni samoupravi. Tako mora občina zagotavljati obnovo vodovoda – projekt regionalni vodovod ješke Toplice. Narejenega je bilo veliko. Skupaj z popolno otroško varstvo, materialne stroške in Dolenjska (obnova centralnega cevovoda Dru- vami, predvsem pa s poštenim in trdim delom, investicĳsko vzdrževanje osnovne šole, prevoze žinska vas–Bela Cerkev–Šentjernej, vodohram lahko naredimo še več in ustvarjamo pogoje za otrok v šolo, zdravstveno varstvo, socialno skrb- Gorenja vas), priprava projektne dokumentacĳe pozitivne spremembe nas vseh. stvo, kulturo in šport, društveno in izobraževal- za obnovo vodovoda in kanalizacĳe Vikend nase- Hvala vam za dosedanje zaupanje in srečno no dejavnost, knjižničarsko dejavnost, urejanje lja Šmarješke Toplice. Na področju cestne infra- ter uspešno v letu 2008! okolja in prostora, požarno varnost, pokopališko strukture bomo sofinancirali izgradnjo pločnika Vaša županja Bernardka Miklavževanje Doslej je bilo praznovanje sv. Miklavža na področju naše občine značilno predvsem za domače okolje v ožjem družinskem krogu. Letos pa je ob dnevu sv. Miklavža potekalo prvo javno miklavževanje v občini, kar je navdušilo predvsem najmlajše prebivalce. Sv. Miklavž se je popeljal s tu- rističnim vlakcem z začetne postaje v Šmarjeških Toplicah in nadaljeval pot proti Beli Cerkvi, Zburam in končni postaji v Šmarjeti. V vseh štirih krajih se je zbrala množica otrok v spremstvu staršev, ki jih je sprva na- govoril sv. Miklavž, nato pa jih obdaril še z bonboni. Za veselejše razpol- oženje so poskrbeli navihani parklji, ki so zganjali hrup in strašili otroke, ter prikupni angeli in snežinke.

5| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediDEJAVNOSTRazglediRazgledi OBČINERazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Delo na področju družbenih dejavnosti 1. Šolstvo Na osnovi obrazložitev in razprave je Ob- spevka plačila programa vrtca otrok. Vloga Vsaka občina mora za področje delovanja činski svet sprejel besedili dveh sklepov in za rezervacĳo s priloženim zdravniškim po- javnih zavodov, ki delujejo na njenem ob- sicer o odprtju dodatnega oddelka in o do- trdilom oz. izvidi specialističnih preiskav se močju, sprejeti odlok o ustanovitvi le-teh. ločitvi cene programov v vrtcu Sonček pri odda na Občino Šmarješke Toplice, v mese- Naša občina je ustanoviteljica osnovne šole. Osnovni šoli Šmarjeta. (glej tabelo) cu, ko nastane odsotnost. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izob- raževalnega zavoda Osnovne šole Šmarjeta Cene programov vrtca znašajo od 1. 1. 2008 dalje: na področju osnovnega šolstva in predšolske starostna skupina otrok cena programa v € cena programa za starše v € vzgoje je bil sprejet na 8. redni seji dne 25. 9. 1 – 3 leta 420,00 384,00 2007. 3 – 6 let 303,00 275,00 2. Aktivni pristop občine k politiki predšol- skega varstva Višina plačila staršev se določi na podla- Cena je za otroke s posebnimi potrebami, Osnovna šola Šmarjeta je na Občino Šmar- gi Pravilnika o plačilih staršev za program v integrirane v redne oddelke, sestavljena iz ješke Toplice naslovila vlogo o odprtju do- vrtcih (Uradni list RS št. 129/06) in Pravilnika cene programa, v katerega je otrok vključen, datnega oddelka I. starostne skupine. Z obra- o metodologĳi za oblikovanje cen programov enaka. Dodatne stroške, ki izhajajo iz odloč- zložitvĳo, da je bila pri vpisu otrok novincev v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list be o usmeritvi (dodatna strokovna pomoč, v vrtec ugotovljena potreba po odprtju še RS št. 97/03, 77/05 in 120/05). Cena programa dodatni materialni stroški), krĳe občina. enega oddelka prve starostne skupine. S pre- za starše velja samo za starše, ki imajo skupaj Izpis otroka iz vrtca je možen le s prvim jemom vrnjenih podpisanih izjav 14 staršev, z otrokom stalno prebivališče v občini Šmar- dnem naslednjega meseca. Izpisnico morajo da svojega otroka resnično želĳo vključiti v ješke Toplice. starši oddati najkasneje do 15. v mesecu. naš vrtec, smatramo, da je zadoščen pogoj za Dnevni stroški živil za otroke znašajo 1,5 Poslovni čas vrtca je 9 ur. Vsaka ura nad 9 odprtje oddelka. €. Za čas, ko je otrok odsoten, se cena pro- ur prisotnosti otroka v vrtcu se staršem ob- grama zniža za stroške neporabljenih živil, računa v vrednosti 4,20 €. Hkrati to velja tudi Tako bi s 1. 1. 2008 zaposlili oz. preraz- in sicer se upošteva dejanska odsotnost dni za vsako začeto uro prisotnosti otroka v vrt- poredili eno vzgojiteljico in eno pomočnico v mesecu. cu po poslovnem času. vzgojiteljice, ostalemu kadru pa bi se glede Kombinirani oddelek se obračunava po Novo vlogo za znižano plačilo za kole- na večje število oddelkov delež delovnega starosti otrok. Sprememba se upošteva s pr- darsko leto 2008 je bilo praviloma potrebno časa povečal v skladu z normativi za stro- vim dnem naslednjega meseca, po izpolnjeni oddati do 15. novembra tekočega leta. Za kovne, administrativne in tehnične delavce starosti treh let. otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano v vrtcih. Starši otrok, za katere je Občina Šmarješke plačilo uveljavi s 1. januarjem naslednjega V predloženem gradivu za sejo smo svet- Toplice dolžna kriti del cene programa vrtca, leta. nikom Občinskega sveta obrazložili razloge lahko enkrat letno uveljavĳo dodatno olajša- Strokovne službe Občinske uprave ugo- in potrebe. Na osnovi dodatnega oddelka vo oz. rezervacĳo v primeru, ko gre za napo- tavljajo, da so vloge nepopolne predvsem s pa je bil narejen tudi izračun cene progra- vedano najmanj enomesečno neprekinjeno stališča premoženja družine. Nekateri pa na- ma po metodologĳi in predlog dovoljenega odsotnost otroka in največ dva meseca v času vajajo celo neresnične podatke. Hkrati bi vse povišanja cen po Pravilniku o spremembah od 1. junĳa do 30. septembra. vlagatelje s tem sestavkom obvestili, da bo in dopolnitvah Pravilnika o metodologĳi za Plačilo staršev v tem primeru znaša 50 % Občina Šmarješke Toplice preverila vse po- oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izva- njim določenega prispevka plačila programa sredovane podatke in v primeru ugotovitve, jajo javno službo (Uradni list RS št. 120/05) vrtca. O odsotnosti starši obvestĳo vrtec naj- da gre za navajanje neresničnih podatkov, ter predlog cene, ki ga je pripravila občinska pozneje 15 dni pred nastopom odsotnosti. ukrepala v skladu z določili 24. člena Pravil- uprava. To pravico lahko v breme proračuna Ob- nika o plačilih staršev za programe v vrtcih Občina Šmarješke Toplice želi vsem ob- čine Šmarješke Toplice uveljavĳo tudi starši (Uradni list RS, št. 129/06), ki pravi: čanom zagotoviti enake možnosti za njihov s stalnim bivališčem v naši občini, katerih »Vlagatelj je kazensko in materialno od- osebni razvoj. Predvsem pa želimo mladim otroci so vključeni v javne vrtce v drugih ob- govoren za resničnost podatkov, ki jih nave- zagotoviti sodobne pogoje za kakovostno činah, če je skladno z določitvami teh občin de v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neres- vzgojo, izobraževanje in varno odraščanje. le-to možno uveljavljati. ničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca Ravno zaradi navedenega moramo vzpod- Starši otrok iz drugih občin, za katere za celotno obdobje od določitve plačila.« bujati predšolsko varstvo in dati staršem Občina Šmarješke Toplice po veljavni zako- možnost, da svojega otroka vključĳo v vrtec. nodaji ni dolžna kriti dela cene programa, 3. Šport in kultura Vrtec mora biti tako tudi cenovno dostopen lahko uveljavljajo rezervacĳo, če občina, ki Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je staršem. Županja in občinska uprava sta je po predpisih dolžna kriti razliko do cene na svoji 9. redni seji, dne 22. 10. 2007, spre- predlagali, da se odpre dodatni oddelek za programa, pisno soglaša, da bo v tem prime- jel dva pravilnika ter merila in kriterĳe za naše najmlajše otroke, vendar se kljub dvigu ru pokrila razliko med plačilom rezervacĳe ﬁnanciranje, in sicer Pravilnik o vrednotenju cene programa za posamezno starostno sku- in ceno programa. športnih programov in Pravilnik o vredno- pino cena za starše ne spremeni. Povečana Za neprekinjeno odsotnost otroka nad 30 tenju kulturnih programov in projektov v predlagana cena bo bremenila proračun ob- dni zaradi bolezni lahko starši uveljavljajo Občini Šmarješke Toplice. Javna razpisa za čine v letu 2008. rezervacĳo v višini 30 % njim določenega pri- dodelitev sredstev sta bila objavljena na in-

6| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi ternetni strani, oglasni deski Občine in posla- Ukrepi, ki jih financira država (Agencĳa Z dnem veljavnosti smo objavili tudi javni na vsem predsednikom društev, da so se ta za kmetĳske trge) in občina, se tako ne smejo razpis. Skupna višina razpisanih sredstev je lahko prĳavila. Hkrati z razpisom smo poslali in ne morejo več podvajati, kot so se v pre- bila 16.000,00 €. Poslan je bil vsem kmetom, tudi merila in obrazce. Proračunska sredstva, teklosti. vpisanim v register kmetĳskih gospodarstev. sprejeta v proračunu in odobrena po javnem razpisu, se bodo razdelila do konca leta. I. Za področje primarne pridelave v kme- I.Višina razpisanih sredstev po ukrepih tĳstvu se pomoč lahko dodeljuje na podlagi 4. Turizem, humanitarna, invalidska ter Vrsta ukrepa po pravilniku višina sredstev Uredbe komisĳe (ES) št. 1857/2006 z dne 15. druga društva in organizacĳe 12. 2006. Predlagane ukrepe s strani Občine 1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva10.000 € Občinski svet Občine Šmarješke Toplice po tej uredbi se priglasi na MKGP. Na pod- 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb je na svoji 10. redni seji, dne 27. 11. 2007, spre- lagi navedene uredbe se pomoč zagotovi za 1.000 € jel dva pravilnika ter merila in kriterĳe za fi- naslednje ukrepe: 3. Premestitev kmetĳskih poslopĳ v javnem nanciranje, in sicer Pravilnik o vrednotenju 1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva (4. člen interesu 0 turističnih programov in projektov (zajema Uredbe komisĳe (ES). 4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premĳ tudi društva razvoja podeželja) in Pravilnik 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb (5. 1.000 € o vrednotenju programov organizacĳ in dru- člen). 5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč oz. aronda- štev na področju humanitarnih, invalidskih 3. Premestitev kmetĳskih poslopĳ v javnem cĳo 500 € dejavnosti in ostalih neprofitnih organizacĳ interesu (6. člen). 6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳ- ter združenj v Občini Šmarješke Toplice. Jav- 4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premĳ (12. stvu 1.400 € ni razpis bo objavljen na internetni strani in člen). 7. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na kme- oglasni deski Občine še v mesecu decembru 5. Pomoč za arondacĳo (13. člen). tĳah 600 € in bo poslan vsem predsednikom društev. 6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳ- 8. Investicĳe v opravljanje storitev in trženje 5. Prispevek za novorojence stvu (15. člen). proizvodov in storitev s kmetĳ 600 € 9. Izvajanje lokalne razvojne strategĳe (Lea- Občina Šmarješke Toplice z županjo želi der) v sodelovanju z ostalimi zainteresirani- prisluhniti vsem mladim družinam. Občin- II. Za izvajanje ukrepov na lokalnem nivo- s področja predelave in trženja kmetĳskih mi občinami 0 ski svet Občine Šmarješke Toplice je na po- ju proizvodov ter po drugih dopolnilnih dejav- 10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ budo županje na svoji 3. redni seji, dne 22. nosti na kmetĳi, kot so turizem in obrt, pa se 900 € 4. 2007, sprejel sklep o enkratnem denarnem pomoč lahko dodeljuje na podlagi Uredbe prispevku za novorojence v višini 200,00 € komisĳe (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 Vlagatelji so za vsak prĳavljeni ukrep neto. Nekateri od staršev ste že vložili vlo- z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe pri po- morali dostaviti zahtevano dokumentacĳo, go in sredstva tudi prejeli. Vse ostale, ki te moči de minimis (Uradni list št. 379, z dne 28. zapisano v javnem razpisu, in predračune za možnosti še niste izkoristili, pa vabimo, da 12. 2006, str. 5-10). vlaganje v naložbe. vlogo s priloženo dokumentacĳo dostavite Na podlagi navedene uredbe se pomoč Odbor za razvoj je vse prispele vloge na Občino. zagotovi za naslednje ukrepe : pregledal in odobril njihovo bodoče izplači- Vloga se lahko vloži najkasneje v roku 3 1. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na lo. Vlagateljem sta bila izdana Sklep o sofi- mesecev po rojstvu otroka. kmetĳah (2. člen). nanciranju in pogodba do višine razpisanih Vlogo lahko dobite na sedežu občine ali 2. Investicĳe v opravljanje storitev in trženje sredstev, podpisana od županje. Vlagatelji na internetni strani: www.smarjeske-toplice. proizvodov in storitev s kmetĳ (2. člen). bodo sredstva s področja kmetĳstva črpali si. Na osnovi vloge vam bo izdana odločba na osnovi zahtevka in originalnega računa in izvršeno nakazilo sredstev na vaš osebni Pomoči oz. ukrepe po tej uredbi smo prigla- po posameznih prĳavljenih ukrepih še v tem račun. sili na MF, ki je podalo pozitivno mnenje št. 441-190/2007/2. proračunskem letu. 6. Kmetĳstvo Konec leta 2006 se je izteklo triletno pre- III. Za ostala področja v kmetĳstvu, ki so 7. Obisk Dedka Mraza hodno obdobje, v katerem so se lahko držav- ukrepi posamezne občine smo pomoč na- Dedek Mraz bo naše pridne otroke obis- ne pomoči s področja kmetĳstva dodeljevale menili za: kal 17. decembra 2007, ob 15.30 uri v telovad- tudi, če niso bile popolnoma skladne z rele- 1. izvajanje lokalne razvojne strategĳe (Le- nici Osnovne šole Šmarjeta in jim prinesel vantnimi pravili EU. ader) v sodelovanju z ostalimi zainter- zanimiva darila. Dedek Mraz bo svoje otroke V programskem obdobju 2007-2013 pa esiranimi sosednjimi občinami (63. člen povabil z osebnim vabilom. Otroci pa se ne je država dolžna obstoječe sheme državnih Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. bodo razveselili samo daril Dedka Mraza pomoči uskladiti, kar velja tudi za državne 9. 2005), ampak tudi lutkovne predstave v izvedbi pomoči, ki jih dodeljuje Občina. Ukrepe, ki 2. štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ. lutkarja in glasbenika Borisa Kononenka iz jih Občina želi izplačati (v skladu z Uredbo Na 8. seji Občinskega sveta Občine Šmar- Ljubljane. komisĳe ES), mora na ustreznih obrazcih ješke Toplice z dne 25. 9. 2007 je bil sprejet Dedek Mraz bo svoje letošnje potovanje in z zahtevano dokumentacĳo priglasiti na Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvo- zaključil v Novem mestu, na Glavnem trgu Ministrstvu za kmetĳstvo, gozdarstvo in pre- ja kmetĳstva in podeželja v Občini Šmarješke v petek, 28. decembra ob 17.00 uri. Otroci in hrano (MKGP) ter na Ministrstvu za finance Toplice 2007-2013. Objavljen je bil v Urad- starši lepo vabljeni. (MF). Po pridobitvi ustreznih soglasĳ, občina nem listu RS št. 91/07, z dne 8. 10. 2007, velja- sprejme pravilnik in nadaljuje vse ustrezne ti pa je začel z dnem 22. 10. 2007. Navedeni Martina Hočevar, postopke do izplačila sredstev vlagateljem in pravilnik bo veljal za programsko obdobje dipl. ekon., višja svetovalka za družbene izdelavo poročil na MKGP, MF in DURS. 2007-2013. dejavnosti in javna naročila

7| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediDEJAVNOSTRazglediRazgledi OBČINERazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi 2. srečanje županj Slovenĳe Občina Šmarješke Toplice, z Zupan (direktorica Zdravstvene- vrška pogača z orehi. Pred polno gajanje. Prireditev je povezovala županjo Bernardko Krnc, je bila ga doma NM), Renata Majcen dvorano so predstavili zgodovi- Jelka Petrovič. Po koncertu so gostiteljica 2. srečanja županj Slo- (ﬁzioterapevtka in svetnica Ob- no in ponudbo kraja, nastopili pa Podeželske ženske in Društvo vi- venĳe, ki se je odvĳalo 25. in 26. čine Šmarješke Toplice) in Jožica so tudi mladi nadobudni upi iz nogradnikov Šmarjeta poskrbeli oktobra v Šmarjeških Toplicah. Pirkovič (direktorica Penziona osnovnih šol. tudi za pogostitev obiskovalcev V okviru le-tega je prvi dan Sreča). Udeleženke so zaključile, Srečanje županj se je zaklju- pod šotorom. srečanja potekala okrogla miza da narava njihovega dela zahte- čilo v petek, 26. oktobra, s prire- Prepričana sem, da smo žu- »Uspešna poslovna ženska va ogromno odrekanj, predvsem ditvĳo ljudskih pevcev »Zahvala panje uspeli ujeti v omamo do- – kako usklajevati družino in pa organizacĳo in usklajevanje jeseni«, katero že drugo leto lenjskih dobrot, prĳaznih doma- kariero«, katere gostje so bile za- poslovnega in osebnega življe- organizira Društvo podeželskih činov in dolenjskega posebneža nimive in uspešne ženske. nja. Okroglo mizo je spretno po- žensk Šmarjeta. Očitno je prire- – cvička.

Gostje okrogle mize so bile zanimive in uspešne ženske. Foto: Li- Županje so obiskale tudi Dom starejših občanov Trebnje – enota dĳa Markelj. Šmarjeta Okrogle mize so se udeleži- vezoval Slobodan Jovič. ditev iz leta v leto uspešnejša, saj »Turizem smo ljudje« in le tri županje od sedmih, poleg Po okrogli mizi so županje je Kulturni dom v Šmarjeti »po- mislim, da smo to v Šmarjeških njih pa so svoje izkušnje delile obiskale uspešno podjetje Jordan kal po šivih«. Toplicah uspeli županjam tudi Ana Žerjal (naj menedžerka v d.o.o. V večernih urah so pred- Poleg Ljudskih pevk Šmarjetk dokazati. Srečanje slovenskih žu- letu 2007), Marinka Jordan (di- stavniki društvenih dejavnosti se je pred polno dvorano pred- panj je prav gotovo dobra pripra- rektorica podjetja Jordan d.o.o.), Bela Cerkev v Kulturnem domu stavilo še sedem skupin ljud- va na evropsko srečanje županj, Nevenka Lahne (ravnateljica OŠ pripravili bogato predstavitev skih pevcev in pevk iz celotne ki bo v prihodnjem letu. Šmarjeta), Irena Vide (direktori- dolenjskih narodnih jedi, med Slovenĳe. Skeči med nastopi so Petra Grajžl ca TV Vaš Kanal), Milena Kramar katerimi ni manjkala niti vinje- še dodatno popestrili celotno do- Svečano razvitje prapora V četrtek, 25. oktobra 2007, sta županja Občine Šmarješke To- plice in svetnik Aleksander Pavlič na prireditvi, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žensk in deklet Bela Cer- kev v sodelovanju z ostalimi društvi, v sklopu dogajanja ob 2. srečanju županj Slovenĳe, svečano razvila občinski prapor. V uvodnem govoru je obiskovalce pozdravila županja in izrazila pomen razvitja prapora ravno v Beli Cerkvi, saj je omenjena nekdanja krajevna skupnost pomemben del Občine Šmarješke Toplice. Petra Grajžl

Priprava jabolčnega zavitka V novoustanovljeni občini Kostanjevica na Krki so v sklopu praz- novanja tamkajšnjega občinskega praznika in prireditve Jesen na Ta malem plac šmarješka in metliška županja ter podžupanje Ko- stanjevice, Krškega in Sevnice naredile jabolčni zavitek. Pri tem so jih poleg domačinov spodbujali tudi domači župan Pustoslemšek ter krški in šentjernejski župan, ki je poskrbel za žejne dame in jih postregel s kom drugim kot cvičkom.

8| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Brezplačen internet za občane Obisk javne e-točke je možen v Otvoritev Turistično- delovnem času TIC-a. informacĳskega centra (TIC) • Karlovškova soba v gostilni Šmarješke Toplice Cviček Otvoritev Turistično-in- • v soboto med 9. in 15. uro Šmarjeta 51 formacĳskega centra (TIC) ter 8220 Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice je za turiste • v nedeljo med 9. in 12. uro. Obisk javne e-točke je možen v prav gotovo velika pridobitev. Obiskovalci, katerih na ot- delovnem času gostilne. Koncesĳo je na javnem razpi- voritvi ni manjkalo, so se po su dobila novomeška agencĳa občini brezplačno zapeljali z • Kulturni dom Bela Cerkev Konvikt d.o.o. Njegova naloga novo pridobitvĳo, in sicer tu- Bela Cerkev 0N je pripraviti in uresničevati rističnim vlakom. Le-tega je 8220 Šmarješke Toplice strategĳo razvoja turizma in skupaj s sinom izdelal domačin Občina Šmarješke Toplice je v seveda informirati turiste o tu- Marjan Hočevar. Turistični vla- Prebivalci, ki bivajo v bližini letošnjem letu pridobila nekaj ristični ponudbi v občini. TIC, kec lahko v dveh vagonih pelje omenjenih lokacĳ, imajo prav ﬁnančnih sredstev za vzposta- ki se nahaja v SPS Prinovec, največ 30 oseb. Z vlakom se je tako brezplačni brezžični inter- vitev treh e-točk, na katerih je je velika pridobitev tudi za lo- do sedaj peljalo že veliko turi- net na svojem domu, saj je bil možna brezplačna uporaba in- kalno prebivalstvo, saj opravlja stov in domačinov ter so nad eden izmed razpisnih pogojev terneta. Prav tako se računalnik nalogo povezovalnega člena novo pridobitvĳo navdušeni. tudi možnost dostopa vseh zain- med lokalnimi ponudniki pre- lahko uporablja za izdelavo raz- Za informacĳe glede voz- teresiranih uporabnikov v radĳu nočišč, gostinskimi objekti, ličnih projektnih in seminarskih nega reda vlakca in ostalih za- najmanj 100 m od lokacĳe javne društvi in Termami Šmarješke nalog. nimivosti v občini obiščite TIC e-točke. Ker je pokritost interneta Toplice. E-točke se nahajajo na naslednjih Šmarješke Toplice, Šmarješke v naši občini zelo majhna, interes Vabimo vas, da se oglasite v lokacĳah: Toplice 115, SI-8220 Šmarješke pa izredno velik, se nameravamo pisarni TIC-a in s svojimi pred- • TIC Šmarješke Toplice Toplice ali jih pokličite na tele- v prihodnosti prĳaviti na razpise logi pomagate sooblikovati Turistično-informacĳski center fonski številki 07/30-74-073 in tudi za ostale kraje v naši občini. zanimivo ponudbo celotne ob- Šmarješke Toplice 115 051/64-82-12. Na vprašanja pa  čine, in sicer: SI-8220 Šmarješke Toplice Petra Grajžl vam bodo odgovorili tudi pre- • od ponedeljka do petka med ko elektronske pošte 9. in 12. uro in med 14. in 18. uro, [email protected]. Sanacĳa obstoječe ceste, razširitev in asfaltiranje ceste Čelevec Meseca oktobra smo izvajali gradbena dela na cesti od Čelevca do Igliča v dolžini cca. 800 metrov. Obstoječa cesta je bila že močno poškodova- na, zato je bila potrebna izvedba nujnih dodatnih del. Na določenem odseku je bila popolnoma uničena, zato smo ta del cestišča v celoti odstranili, teren z n i ž a l i , uredili od- vajanje in d r a n a ž i - ranje ter o p r a v i l i nasutje no- Andrej Hudoklin, Bernardka Krnc, Petra Grajžl. Foto: Dušan Kle- vega mate- novšek. riala. Na celotnem Raziskovalni izlet v Klevevž odseku se je opravi- Županja Občine Šmarješke Toplice se dobro zaveda, kakšen skri- lo rezanje ti biser je Klevevž s svojo zgodovino, jamami in bogatim živalskim asfalta, razširitev ceste, nižanje ceste do izdelave ﬁnega planuma za svetom. Ker je že v svojem volilnem programu obljubljala razvoj ob- debelino asfalta ter priprava cestišča za izdelavo asfaltne mulde. Pri močja Klevevža za potrebe turizma, se je v strokovnem spremstvu sadovnjaku smo odstranili uničen del mulde in del cestišča ter pri- zaposlenih iz Zavoda za varstvo naravne dediščine Novo mesto ter pravili nov tampon za asfaltiranje. Nadzor je bil prisoten ves čas pri- Petre Grajžl, svetovalke za turizem, odpravila na prvi raziskovalni prave terena in izvedbe asfaltiranja, zato so dela kvalitetno izvedena. izlet v Klevevž. Franc Anderlič

9| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediINTERVJURazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Mož, ki postavlja šmarješke jaslice Slovenska dediščina jaslic, figuralnega prikaza Kristusovega rojstva, je izjemno bogata, kljub temu, da so jaslice razmeroma mlad kulturni pojav, saj se je množično začel izvajati šele v 19. stoletju. Prve jaslice na Slovenskem so bile postavljene v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. Že vrsto let je postavljanje jaslic v šmarješki cerkvi tradicĳa družine Zoran iz Šmarjete. S postavljanjem je začel brat Jožeta Zorana, ki je po njegovi smrti prevzel njegovo delo. Očetu se je pridružil še sin Stanko in skupaj z očetom pripravita jaslice, ki so prava umetnina, hkrati pa z njimi razveselita številne otroke. Seveda postavljanje jaslic poteka v dogovoru z župnikom Janezom Zdešarjem, ki po potrebi vedno rad priskoči na pomoč, drugače pa umetnikoma pri postavljanju pusti proste roke. O jaslicah, pritrkavanju in še o čem sem se pogovarjala z Jožetom Zoranom. Ali ste seznanjeni z zgodovino gledam na to, da velike figure pa tudi sam ne vem, kakšna je šmarjeških jaslic? Kdo in kdaj postavim v ospredje, manjše pa ta zamisel, mislim pa, da tudi je izdelal figure, hiške, ozadja? v ozadje, tako da izgleda, kot da letos razmišlja, kako bi razveselil Prve kipce za jaslice je že pred so bolj oddaljene kot v resnici. otroke, ker je domov že prinesel vojno leta 1940 naredil Simonič Ob straneh ponavadi dodava večjo leseno stavbo, ki jo bo pre- iz Zbur, ohranjeni pa so še da- tudi smreke, ki jih okrasiva z luč- uredil. V kaj, pa ne vem. Večkrat nes. Njegovi so na primer visoki kami. Seveda pa nikoli ne moreš je naredil mlin in stope, da je te- glineni kipci Jezuščka, Marĳe in postaviti jaslic dvakrat enako, pa kla voda in so stope pokale, kar Jožefa ter nekaj pastirčkov, ki četudi se še tako trudiš. Vedno je je odlično za otroke. Že dvakrat jih pri postavljanju uporabimo kaj novega. sem mu pomagal odpeljati ma- skoraj vsako leto. Po vojni je do- terial k cerkvi, kjer pokrit čaka, datne figurice izdelal Leon Jurša Kako se pri delu uskladita s si- da ga bo uporabil. Jaz bom lah- iz Ljubljane. Naredil je nov hlev- nom Stankom? ko prinesel le štore ali pomagal ček, ozadje Betlehem in nekaj Kadar delava skupaj, imava po- postaviti odre, figure pa bo po- pastirčkov. navadi ločene naloge. Jaz navad- Jože Zoran nas skupaj s sinom stavil on. Kakor vselej bo vzel Nekaj let kasneje je svoje figure no sodelujem bolj v fazi priprave Stankom že vrsto let razveselju- teden dopusta in postavil jaslice, dodal še švicarski pater iz samo- materiala, torej bolj pri »fizičnih« je s postavitvĳo jaslic v cerkvi. s katerimi bo popolnoma zado- stana Pleterje, ki je naredil figure delih, medtem ko je postavljanje voljen. Doma bomo imeli pa bolj za več okoliških far, med njimi figur izključno njegova naloga. določi mesta zanj. Potem pa ga še skromne jaslice, le osnovni motiv tudi za Šmarjeto. Njegove figu- Če povem po pravici, mi je dolg- večkrat prestavi, na novo postavi, hlevčka, drugače bi moral Stan- re so bile čisto nekaj posebnega, čas ob njem. Prinesem štor, pove, dokler ni popolnoma zadovoljen. ko vzeti še en teden dopusta ali prav tako tudi ozadje, ki spo- kam naj ga postavim, dokler ne To lahko traja ure in ure. Zame je pa prestaviti praznike. minja na švicarske planine in je Slišala sem, da je družinska tra- ohranjeno še danes. dicĳa tudi pritrkavanje. Nekaj figuric je dokupil tudi moj Res je, čeprav smo jo v zadnjem pokojni brat, sin Stanko pa tudi času opustili. Znava pa oba s si- vsako leto kupi kaj novega. Na- nom Stankom. Jaz sem sicer bolj redil je tudi nekaj lesenih hišic po pomagal že pokojnemu Francu vzoru slovenske stavbne dedišči- Mavriču z Brezovice. Pri pritrka- ne. Tako so postavljene jaslice vanju morata biti namreč vedno vedno kombinacĳa figur in mo- dva. Jaz sem zibal zvon in poma- delov vseh naštetih avtorjev. gal pritrkavati. Stanko je izrazil željo, da bi ga naučil in res sem Ali lahko opišete postopek po- mu pokazal, kasneje pa se je učil stavljanja? Verjetno so pred sam iz knjige. Večkrat so se dobi- postavljanjem potrebne daljše li tudi s prĳatelji in skupaj pritr- priprave? kavali. Potem pa so se naveličali Priprave so res kar dolge. Naj- Šmarješke jaslice izpred nekaj let. in zadevo opustili. Jaz sem bolj prej je potrebno v gozdu nabrati zvonil za mrličem, ampak to ni potrebne materiale, kot so ma- najpomembnejši hlevček, on pa isto. Odkar ima cerkev nov zvon, hovi, štori, kamni … Za letošnje veliko pozornosti nameni tudi je tudi pritrkavanje na elektriko, jaslice je šel Stanko iskat mah okolici. Všeč mu je, če teče voda, vendar so fantje pritrkavanje celo v Kočevski rog, kjer ga je v če doda lesene hiške, da številne itak opustili že prej. Sedaj bi bilo izobilju. Nato je potrebno napra- lučke utripajo in podobno. S tem težje izvedljivo, ker je zgoraj na viti lesene odre, na katere se po- tudi zelo razveseli otroke, ki pri- zvoniku veliko kablov. Lahko se tem postavi hrib. Hrib postaviva dejo gledat jaslice. V končni fazi premakne samo eden, pa je vse s pomočjo skal, štorov ali pa kar pa vedno najdeva kompromis, narobe. Pritrkavanje pa zahteva kartona, s čimer doseževa, da je tako da sva oba zadovoljna. nekaj manevrskega prostora, saj hrib valovit, oziroma da pokraji- Kako bo z letošnjimi jaslicami? je najprej potrebno navezati kem- na karseda spominja na sloven- Nam lahko zaupate kakšen na- blje, ki jim pravimo »žvinkelni«, sko. Zame je najpomembnejši mig, kaj lahko pričakujemo? potem pa še zazibati zvon. Če ga detajl jaslic hlevček s pripadajo- Štalca, ki jo je naredil pleterski Letos bo jaslice postavil po- zaziblje motor, je drugače, če ga čo vsebino: Jezuščkom, Marĳo, pater. Šele ob Božiču bomo vi- novno Stanko, ki ima menda že sam zaziblješ in premakneš mo- Jožefom, osličkom in kravico ter deli, kam jo bo umestil in kaj bo posebno zamisel za postavitev, tor, ga lahko pa pokvariš. s pastirčki okrog hlevčka. Vedno iz nje napravil Stanko Zoran. ki pa naj ostane skrivnost. Sicer Bojana Medle

10| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediOŠ INRazgledi VRTEC RazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Tudi v naravi s e l ahko učimo Konec septembra smo bili prvi in tretji razredi v šoli v naravi. znavali živali, izdelovali mlinčke ter splave in jih preizkusili na vodi, Eni veseli, drugi objokani smo s težkimi torbami vstopili na avtobus. likovno poustvarjali, šli smo se lov na lisico, se sprehajali in spoznali ne- Po ovinkasti cesti smo kmalu prispeli na cilj – v dom Lipa v Črmošnji- kaj vozlov. Tretješolci pa smo raziskovali življenje v vodi, plezali, streljali cah. Pričakala nas je pedagoška voditeljica doma Irena. Seznanila nas je z lokom, spoznavali orientacĳo v naravi in se učili o vremenu. Najbolj z urnikom dejavnosti in hišnim redom. Sledilo je razporejanje po sobah, všeč nam je bil nočni pohod s petrolejkami in zasluženi ples v disku, ki urejanje oblačil po omarah in postiljanje postelj. sta nam ga pripravila in popestrila učitelja doma. In že je bila tukaj prva dejavnost. Vsako jutro smo vstajali že ob sedmi Ko smo se ravno navadili na hišni red, smo morali domov. Prislužili uri, se umivali in zajtrkovali. Učenci tretjega razreda pa smo imeli tudi smo si veliko diplom in priznanj, ki smo jih prejeli pred odhodom. Sledilo jutranjo telovadbo na svežem zraku. Po zajtrku je sledilo ocenjevanje je težko pospravljanje stvari v velike potovalke, iskanje čevljev ter bundic sob. Vsak dan smo že dopoldne izvedli po dve dejavnosti in po kosilu še in hitenje na avtobus. dve. Polni lepih in novih doživetĳ smo komaj dočakali, da smo »skočili« v Učenci prvega razreda smo se orientirali v gozdu, streljali z loki, spo- varen starševski objem. Povsod je lepo – doma je najlepše. Mi pa mislimo … Ko sem izvedela, da gremo v šolo v naravi, sem bila zelo vesela. Doma sem kar skakala. Ko smo pa šli, ni bilo tako lepo. Pogrešala sem mamico. Rada bi, da bi mamica spala Na z mano na pogradu, ker me je bilo ponoči zelo strah. Ker plezalni mamice ni bilo, sem ponoči zlezla v učiteljičino posteljo. steni. Potem je bilo dobro. Najboljše mi je bilo postiljanje postelje. (Pia, 1. a) Štela sem dneve do odhoda. Ko smo prišli, me je malo stis- nilo in sem zajokala. Potem sem pozabila na dom in mamico. Najbolje mi je bilo v disku. (Maja, 1. a) Najbolj všeč mi je bil nočni pohod s petrolejkami. Drugače se mi zdi, da je bilo premalo odmorov. Pogrešala sem svojega konjička Roksĳa. (Živa, 1. a) Tako sem bila vesela, da sem komaj čakala, da gremo. Bilo Streljamo je tako lepo, kot sem pričakovala. (Ana, 1. a) kot Robin Hood. Zelo sem se veselil. Pred odhodom me je bilo malce strah. Ko smo prispeli, se je izkazalo, da je bil strah odveč. Najbolj všeč mi je bilo lokostrelstvo. Tudi soba je bila zelo lepa. Z Vidom sva se lepo razumela. (Jan, 1. a) Zelo dobro smo se imeli na nočnem pohodu. Všeč mi je bilo tudi spanje na pogradih. (Maja, 1. b) Najbolj se mi je vtisnila v spomin vožnja z vozičkom in vožnja avtomobilčka na baterĳe. Spomnim se tudi predstave, ki smo jo morali s fanti predstaviti zadnji večer v domu Vezanje Lipa. (Žiga, 1. b) vozlov ni Ker zelo rada plešem, sem najbolj uživala v disku. (Valerĳa, enostavno. 1. b) Všeč mi je bila igra lov na lisico. Tudi streljanje z loki je bilo nepozabno. (Tjaša, 1. b) Imela sem se »kul«. Še najbolj mi je bilo všeč, ko smo plezali po plezalni steni in žur. (Blažka, 3. b) Vse mi je bilo »fajn«, še najbolj pa spanje s prĳatelji. (Jan, 3. b) Imeli smo tudi nočni pohod. Bilo me je strah. Hodili smo kot palčki, ker smo imeli petrolejke. (Franci, 3. a) Na koncu Najbolj mi je bilo všeč streljanje z lokom. Ni pa mi bilo pa všeč, da so bili učitelji strogi. (Matevž, 3. a) priznanje. Uživali smo zadnjo noč, ker smo imeli predstavo in ples. (Klemen, 3. a) Pripravili: Učenci prvih in tretjih razredov z učiteljicami in vzgojiteljico.

11| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediOŠ RazglediIN VRTECRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Na cilju – šolski kros. Prihod na Lisco – pohod v okviru športnega dne. Športni razgledi in pogledi Vsaka sprememba prinaša prednosti in Ostala tekmovanja (košarka, nogomet, popestrile tako ure športne vzgoje kot tudi slabosti. Tako je tudi v športu. Po tem, ko smo namizni tenis, rokomet, atletika posamično), popoldneve krajanom. Ena takšnih želja je postali nova občina, bomo športni pedagogi ki se jih nameravamo udeležiti, se pričenjajo plezalna stena v šolski telovadnici in pa mor- in tudi otroci pogrešali številna tekmovanja v mesecu decembru in se zvrstĳo do konca da športni park, o katerem se je v zadnjem na občinskem nivoju v organizacĳi Agencĳe aprila. Sami bomo organizirali tudi občinski času izmenjalo kar nekaj besed in mnenj. za šport Novo mesto, ki smo se jih redno kros in tekmovanje v namiznem tenisu. Želimo, da bi šport postal sestavni del na- udeleževali. Odslej teh tekmovanj ne bo več, V decembru se bodo učenci petih raz- šega vsakdanjika, ker je pomemben element ker smo v naši občini edina vzgojno- izobra- redov odpravili na Roglo, v zimsko šolo v zdravega načina življenja. Na žalost pa po- ževalna ustanova. V šoli bomo poskrbeli, da naravi, kjer bomo (med drugim) spoznali staja draga dejavnost ali celo razkošje, ki si otroci ne bodo ostali brez tekmovanj, je pa osnove smučarskih veščin in se v njih izpo- ga marsikdo zaradi ﬁnančnih in tudi drugih res, da na področnih tekmovanjih ne bomo polnili. Vsebine, tako v šoli v naravi kot pri razlogov ne more vedno privoščiti po svojih več tako konkurenčni. Vsekakor pa bomo po- pouku športne vzgoje, bi želeli popestriti željah. Otrokom pa lahko in moramo omogo- gosteje sodelovali s škocjansko osnovno šolo tudi s smučarskim tekom, vendar vsako leto čiti, da bodo razmeroma poceni ali celo zain z njimi organizirali tekmovanja. nečesa zmanjka (saj veste česa). Najbolj po- stonj spoznali lepote športa in vseh spremlja- Letos smo se že udeležili ekipnega podro- grešamo novo smučarsko opremo, ki si jo iz- jočih dogodivščin v naši še vedno lepi naravi. čnega tekmovanja, na katerem so dečki do- posodĳo otroci, katerih starši si le-te zaradi Naj rek zdrav duh v zdravem telesu ne ostane segli 9. mesto, deklice pa pod mentorstvom ﬁnančne stiske ne morejo privoščiti, ter opre- samo na papirju, ampak naj čim več skupaj z učiteljice Milene Prudič odlično tretje mesto. mo za smučarski tek. Športna pedagoga upa- vami »teka« tudi po naši novi občini. Največ točk za uspeh ekipe so prinesle Nika va, da bo tudi to prišlo enkrat na vrsto. Pri Andrej Primc in Milena Prudič, Hrastar, Katja Mlakar in Ida Metelko. Poleg tem računamo na podporo lokalne skupnosti športna pedagoga na OŠ Šmarjeta njih pa moramo seveda pohvaliti tudi vse ter uspešnih lokalnih podjetnikov in obrtni- ostale udeležence naše šole. kov. Poleg tega imamo še cel kup želja, ki bi

Skupinska slika – zimska šola v naravi na Rogli.

12| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Delo z nadarjenimi učenci na OŠ Šmarjeta Na šoli je evidentiranih in identiﬁciranih reaktorja v Podgorici. 21 nadarjenih učencev, ki jim ponujamo de- 19. oktobra 2007 je bil realiziran ogled In- javnosti, preko katerih razvĳajo svoje želje in štituta Jožef Štefan v Ljubljani in ogled jedr- sposobnosti. Izvajanje programa poteka po skega reaktorja v Podgorici. navodilih, ki jih navaja koncept dela z nada- Nadarjeni učenci so se seznanili z vlogo rjenimi učenci. inštituta: ustvarjanje, širjenje in prenos zna- Delo s temi učenci vsebuje sledeče oblike nja na področju naravoslovnih in tehniških in dejavnosti: notranjo diferenciacĳo, ﬂeksi- znanosti ter znanosti o življenju. Inštitut bilno diferenciacĳo, delno zunanjo diferen- izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehno- ciacĳo, različne izbirne predmete v zadnji logij, kot so nanotehnologije, novi materi- triadi, imeli bodo možnost (pod vodstvom ali, biotehnologije, tehnologije vodenja in mentorjev) pripravljati različne seminar- proizvodnje, komunikacijske tehnologije, ske in raziskovalne naloge, se vključevati v računalniške tehnologije in tehnologije športne in kulturne sekcĳe, v obogatitvene znanja, okoljske tehnologije in reaktorske programe, različne interesne dejavnosti, iz- tehnologije. birati med različnimi aktivnostmi v pose- Na ogledu reaktorskega centra v Podgori- bej organiziranih dnevih dejavnosti, preko ci pri Ljubljani, ki je bil zgrajen leta 1966, so kreativnih delavnic, raziskovalnih taborov, se učenci seznanili z vlogo tega objekta pri priprav za udeležbo na tekmovanjih, pro- znanju o jedrski tehnologĳi, pri gradnji in gramov za razvĳanje socialnih spretnosti, obratovanju prve jedrske elektrarne, merit- osebni in socialni razvoj … vah sevanja v okolju, varnostih analizah ... Učencem in njihovim staršem je ponujeno Opazovanje poskusa s tekočim dušikom v Učence so najbolj navdušili naslednji po- osebno svetovanje s poudarkom na izbiri po- laboratorĳu na Inštitutu Jožef Štefan. skusi in predstavitve: poskusi s tekočim du- klica. šikom in vodikom, steklopihaška delavnica, Dejavnosti za nadarjene vodĳo učitelji • astronomska delavnica – planetarĳ (izvaja supraprevodnost, elektronski mikroskopi, različnih predmetnih področĳ. V letošnjem Zvezdogled d.o.o, Jesenice) – OŠ Šmarjeta, feromagnetizem, plazemska krogla, merjenje letu so predvideni naslednji obiski: • ogled Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, moči kolesarja ... • obisk tovarne Revoz v Novem mestu, ogled steklopihaške delavnice in jedrskega Jože Novak Moja dežela – lepa in gostoljubna novo kategorĳo – ocenjevanje vrtcev. Vrtci in ček sta bila na listi nagrajencev. Šola se je v šole se ne prĳavljajo sami, prĳavljajo jih regĳ- kategorĳi šol, zgrajenih do leta 1980, uvrstila ski nosilci dejavnosti. Ocenjevanje poteka na na drugo mesto, vrtec pa med vsemi prĳav- lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Med ljenimi vrtci na tretje mesto. merili se pri šolah upošteva urejenost okolice Učenci in delavci šole/vrtca vse leto skr- šole, notranjih skupnih prostorov, telovadnih bimo za urejenost notranjosti in zunanjih in športnih površin ter skrb šole za okoljsko površin. Skrb za lepo in prĳazno okolje ter vzgojo učencev. Pri vrtcih se tako kot pri šo- ekološko osveščanje učencev sta vpletena v lah vrednoti urejenost okolice vrtca, skupnih življenje in delo našega zavoda in njegovega prostorov, otroških igrišč, urejenost zelenic in vzgojnega delovanja. dostopa do vrtca. Posebno merilo pa je tudi, Priznanje, ki sta ga šola in vrtec prejela kako je poskrbljeno za varnost otrok. 7. decembra 2007 v Žalcu, sta rezultat dela Ocenjevalna komisĳa Turističnega društva in privzgojenih vrednot učencev, zavzetosti Dolenjske in Bele Krajine je med kandidate delavcev šole, pripadnosti staršev in sodelo- prĳavila tudi OŠ Šmarjeta in vrtec Sonček. vanja lokalne skupnosti. Sredi septembra je vrtec in šolo obiskala Hvala vsem, ki ste prispevali kamenček v posebna tričlanska komisĳa, imenovana s mozaiku našega uspeha. strani organizatorja tekmovanj, ki je ovred- Nevenka Lahne, ravnateljica Pogled na vrtec Sonček. notila urejenost obeh Turistična zveza Slovenĳe se je v letu 2006 zavodov. s projektom Moja dežela – lepa in gostoljubna Iz ust obiskovalcev vključila v svetovni okoljevarstveni projekt in staršev smo bili že Očistimo svet. S ciljem izboljšati kakovost večkrat deležni pohval, življenja prebivalcev Slovenĳe in turistov, da je pri nas lepo, kljub prispevati k trajnemu razvoju v urejenem in temu pa smo se le ne- zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistič- koliko bali, kakšna bo no privlačnost naših mest in vasi, skrbeti za ocena ocenjevalcev. učinkovitejšo promocĳo države in turizma Celoletni trud in ter izboljšati ekološko in turistično zavest, trud večletnega skrb- je zveza tudi v letu 2007 organizirala tradi- nega gospodarjenja cionalno tekmovanje v urejenosti slovenskih je bil poplačan, ko so krajev. V letošnjem letu je bila novost, da so prispeli rezultati. OŠ poleg krajev, zdravilišč, kampov in šol uvedli Šmarjeta in vrtec Son- Panorama šole po dograditvi v letu 2003.

13| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediOŠ RazglediIN VRTECRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi 150 let osnovnega šolstva v Šmarjeti Uvod 1867 je začela veljati nova liberalna Ustava, danski (tega so obiskovali mlajši učenci). Pre- Kot član uredniškega odbora tega glasila ki je prinesla veliko novosti. Država je bila vladujoč je bil kombinirani pouk, ki je lahko sem zadolžen za področje vzgoje in izobraže- dualistično urejena, imela je dva parlamenta potekal posredno ali neposredno. vanja, predvsem osnovne šole. Na sami šoli (v Avstrĳi in na Madžarskem). Na osnovi te budno spremljam dogajanje in poskrbim, da Ustave je bil izdan Tretji avstrĳski zakon o Začetek osnovnega šolstva v izvajalci pripravĳo poročila, slikovno gradi- šolstvu, ki je prinesel spremembe: Šmarjeti vo in komentarje. - šola postane državna, učitelji so državni Od ustanovitve enorazrednice leta 1856 V upanju, da bom vsebino glasila Razgle- uradniki in prejemajo plače, do leta 1873 je v kroniki le krajši povzetek di malo popestril, sem pobrskal po obstoječih - učitelji so se izobraževali v učiteljiščih (4 glavnega dogajanja v tem obdobju. Leta 1874 šolskih kronikah. V nadaljevanjih vam bom leta trajajoč študĳ), se začne pisati vsakoletno poročilo. Vsi zapi- predstavil kronologĳo osnovnega šolstva v - gradnja in vzdrževanje šol je bilo na rame- si do leta 1887 so v nemškem jeziki. Poroči- Šmarjeti. Kasneje bom pregledal še arhive nih občine, lo za šolsko leto 1887/88 je prvič zapisano v drugih šol, ki so delovale na ozemlju današ- - šolanje postane obvezno in množično, slovenščini. Zgodovinsko odkritje: šmarješki nje občine, oziroma so jih obiskovali takratni, vključuje otroke od 6. do 14. leta starosti, intelektualci so pred 120 leti pisali uradne po sedanjih merilih, naši občani. V začetku - zagrožena je bila kazen za kršitelje, dokumente v materinem jeziku. Odkritje sem si predstavljal pripravo člankov takole: - v obvezno šolanje se uvedejo vsi splošno sem prvi trenutek primerjal z Dalmatinovo vzameš knjigo, prebereš, prepisuješ, delaš izobraževalni predmeti (slovenski jezik, Biblĳo. Malo bolj pozno, pa vendar, začelo se povzetke in objaviš, pa si »car«. Vendar sem računstvo, prirodopis, zemljepis, zgodovi- je …, do kdaj pa bo trajalo, se še ne ve. Kul, smo in, the best; za prihodnost našega jezika se nam ni treba bat, imamo premočne kore- nine. Dovolj ﬁlozoﬁranja, vrnimo se k šolski kroniki. Po pregledovanju pisnega gradiva se od- ločim, da vam v prvem delu predstavim malo prilagojen rokopis Jožeta Karlovška, ki je v bistvu povzetek določenega obdobja šol- ske kronike. V virih je naveden kot priloga C s spodnjim naslovom. Zgodovina šole v Šmarjeti Leta 1856 je bila v Šmarjeti ustanovljena enorazredna ljudska šola. Največ zaslug za to ima župnik Edvard Pollak, takratni dekan v Haselbachu. Prvi učitelj je bil Ivan Zupanc, ki je poučeval na šoli do leta 1862, njegov na- slednik je bil Ivan Kaliger. Šola tedaj še ni imela lastnega poslopja, zato se je poučevalo v hiši Florĳana Darovi- Šmarjeta leta 1905 na razglednici, katere založnik je bil Janko Karlovšek. Takrat je bila ca v Šmarjeti, h. št. 1. Poslopje sedanje šole tudi napisana in poslana v Trst. Original hrani g. Penca. je bilo kupljeno l. 1867 od Franca Terana in predelano za šolo na pobudo Julĳa Jombar- se uštel: kronike niso popolne, vprašljiva je na, petje, ročno delo, telovadba, verouk in ta, graščaka v Klevevžu. Še istega leta se je verodostojnost prepisov, navzven eleganten nemščina), vanjo preselil nadučitelj in tako se je pričel in čitljiv rokopis je v resnici težko berljiv, pi- - vsaki deželi je bila dana možnost, da si tudi pouk. Prvi šolski nadzornik je bil Mihael sanje v nemščini … prilagodi šolstvo; slovensko ozemlje je bilo Wurner. Tedanji župnik je bil Ivan Volčič, ki Po nekajurnem listanju in branju sem razdeljeno na več pokrajin: Kranjska (Ljub- je spisal Zgodovino šmarješke fare. ugotovil, da je potrebno poznati zgodovin- ljana, 6+2 leti šolanja), Štajerska (Gradec, 8 12. julĳa 1877 je dal župnik Volčič prostor sko ozadje, politične razmere, organizacĳo let šolanja), Koroška (Celovec, 8 let šola- za šolski vrt, cesarsko-kraljevi šolski svet pa takratnega osnovnega šolstva, vzporedno nja), Goriška (Gorica, 5 let šolanja), Trst (5 25 forintov za ureditev in ograjo vrta. pisane vire (zapisniki konferenc, matične let šolanja), Istra (Reka, 5 let šolanja). Leta 1887 je bila sklicana komisĳa za raz- knjige, inventarne knjige …). Pridno sem Zakon je določal, da je šola tam, kjer v eni širitev šole, a razen učitelja in nadzornika so začel brskati po internetu in razpoložljivem uri hoda pride v šolo 100 otrok. Če je šola bili vsi proti predlogu. Sklenjeno je bilo, da knjižnem gradivu, da sem lahko izluščil ne- imela enega učitelja, je bila enorazrednica; če ima prvi učitelj stanovanje v šoli. kaj informacĳ, s katerimi vam bom predstavil je imela dva učitelja, je bila dvorazrednica, če Leta 1888 med počitnicami je bilo šolsko takratni čas. pa je premogla tri učitelje, so ji rekli triraz- poslopje prirejeno za dvorazrednico in raz- Zgodovinsko ozadje rednica. pisani sta bili dve službeni mesti. Naši kraji so bili pod oblastjo cesarja Fran- V eni učilnici so bili učenci različnih sta- 27. februarja 1889 je prišla Marĳa Clarici ca Jožefa I. (vladal v letih 1849–1916). Leta rosti. Pouk so delili na dopoldanski in popol- in s tem dnem je bila pravzaprav odprta dvo-

14| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Leta 1909 so odprli 3. razred z nerazdelje- nim dopoldanskim poukom. V ta namen so preuredili nadučiteljevo stanovanje, naduči- telj pa se je preselil v privatno stanovanje, za kar se mu je določila primerna stanarina. V kuhinji bivšega stanovanja /kabinet/ se je nastanila občinska pisarna. Isto leto so za- čeli podirati farno cerkev. Začeli so z zvoni- kom in stranskimi deli do ladje. 16. decembra 1912 je bila sklicana komisi- ja iz vseh treh občin, da bi odprli oddelek za oddaljene učence. Ker pa bi bila najemnina za 4. razred previsoka, so sklenili, da se spomladi leta 1913 začne zidati nova šola. Na šmarjetno nedeljo, 14. julĳa 1912, je dobila cerkev glavne dele novega velikega oltarja iz kamenja in novo stolpno uro. 26. aprila 1913 so kupili prostor za novo Lokacĳa šolskega vrta, kupljenega leta 1894, trenutno je lastnik parcele Občina Novo mesto. šolo pri kapelici sv. Jožefa, parc. št. 1920, davč. obč. Gor. vas. Stavbišče meri 34 a in 24 m2. razrednica. grede in napravili telovadišče. 22. junĳa 1890 je umrl voditelj Ivan Kali- Leta 1897 so betonirali vežo, stopnišče in Zaradi prve svetovne vojne se je v šol. letu ger, ki je na tej šoli služboval 28 let. prostor pred šolskimi sobami. 1914/15 pričel pouk šele v novembru, da so 22. junĳa 1890 je bil za Kaligerjem za nad- 24. septembra 1903 je odšel voditelj Ge- lahko otroci, zaradi pomanjkanja delovnih učitelja in voditelja imenovan Viljem Geba- bauer v Šmihel pri Novem mestu za naduči- moči, doma pomagali pri delu. uer. telja. Za njim je bila za začasno upraviteljico Za sedaj bodi dovolj. Prihodnjič vam bom Leta 1894 je bilo v Dolenji vasi za šolski vrt imenovana njegova soproga Matilda Gebau- predstavil nekatere zanimivosti iz kronike, kupljeno zemljišče, parcelna št. 1893, davčna erjeva. položaj šole med prvo svetovno vojno in v občina Gorenja vas. Prostor je meril 11 arov Z odlokom z dne 29. februarja 1904 pa je obdobju do druge svetovne vojne. in 55 m2, leta 1896 so vrt ogradili, razdelili na bil imenovan za nadučitelja Ivan Demšar. Jože Novak

KRALOVŠ KRALOVŠ TRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o. TRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o. Orešje 29, 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/30 74 181, Fax: 07/30 74 182 GSM: 031/561 286

Vesel božič in srečno v letu 2008

15| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Občinska rekreativna nogometna liga V Občini Šmarješke Toplice 2. liga, 3.A liga, 3.B liga, 4.A mi ekipami v stari novomeški spomladanskem delu lige do- naštejemo kar devet nogomet- liga, 4.B liga). V prvi ligi nas občini. NK Vinica je trenutno segljiv. Mogoče se nam obeta nih klubov, ki igrajo v Občinski zastopa ekipa NK Plastoform, edini predstavnik v drugi ligi. nov preboj domačega kluba v rekreativni nogometni ligi. No- ki letos igra malo slabše kot v Z dokaj mlado ekipo so na sre- prvo ligo. V tretji in četrti ligi gometna liga je sestavljena iz preteklih letih, kar ni presenet- di lestvice in ohranjajo stik z igra šest nogometnih klubov: šestih posameznih lig (1. liga, ljivo; igrajo namreč z najboljši- vrhom, ki bo ob boljših igrah v NK Intertour, NK Mirovniki, NK Dual Expres BC, NK Zbu- Lestvica Občinske rekreativne nogometne lige po jesenskem delu: re, NK Banat, NK Žaloviče. 1. Liga Najuspešnejši v tretji ligi je NK tekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke Intertour, ki le z enim porazom 1. RENAULT NISSAN SERVIS TIMI 9 8 1 0 57 : 11 46 25 zaseda prvo mesto. Nekaj časa 2. BV TR. STRASBERGAR PODLJUBEN 9 7 2 0 35 : 14 21 23 3. ELDORADO - MAKOMA 9 6 1 2 38 : 25 13 19 4. PAGRAS 9 4 0 5 27 : 23 4 12 bina Jakše. Ogledale smo si tudi molznico in domačo mlekarno. 5. GOSTIŠČE KOLESAR 9 4 0 5 22 : 20 2 12 Čas nekaj krajevnih znamenitosti. Za nekaj smeha so proti koncu 6. AVTOSERVIS PARKELJ 9 3 2 4 23 : 30 -7 11 Pri Dolenškovih smo si ogleda- srečanja Zburjanke poskrbele še 7. SINDIKAT KRKA 9 3 1 5 25 : 25 0 10 le Banovo domačĳo. Ta zajema z zabavnimi igricami. Najbolj 8. KLUB MAROF 103 8 2 3 3 15 : 17 -2 9 dopustov starejšo hišo, ki je opremljena spretne in zabavne so bile tek- 9. ŽUŽEMBERK 9 2 0 7 13 : 46 -33 5 (-1) Poletje je namenjeno do- in urejena tako, kot so bile tod movalke iz Šmarjeških Toplic in 10. PLASTOFORM ŠMARJETA 8 0 0 8 10 : 54 -44 0 pustu in nabiranju prepo- urejene hiše v prvi polovici 20. Žalovič. Prĳetno druženje smo s stoletja, in kaščo z lepo ohranje- smehom in zabavo zaključile kar 2. Liga trebne energĳe za hladne in nimi freskami, v kateri so nekdaj v eni izmed zburskih gostiln. tekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke temačne zimske dni. Tudi prenočevali furmani. Dandanes nas tempo življenja 1. ŠMIHEL 9 8 0 1 39 : 18 21 24 članice Društva podeželskih 2. PUB RAVBAR STRAŽA 9 6 1 2 36 : 16 20 19 žensk Šmarjeta smo ga iz- Nato smo se povzpele mimo tako priganja, da nimamo nikoli 3. GENESIS PUMPA BAR 9 5 1 3 26 : 24 2 16 koristile za oddih in nabi- (le še obrisov) nekdaj stoječega dovolj časa, da bi se ženske na 4. KRKA 79 9 5 1 3 20 : 18 2 16 ranje moči in novih idej za Zburskega gradu na Ancovc – podeželju družile na drugačne 5. VINICA 9 5 0 4 22 : 22 0 15 prihodnje obdobje, tako da grič, s katerega se odpre pogled načine. Edini način in oblika 6. FUŽINA DVOR 9 4 1 4 21 : 27 -6 13 nismo bile kaj dosti aktivne. na vinorodne griče Mali in Veliki druženja, na katerega smo po- 7. SLATNIK - PETELINJEK ZARJA 9 3 1 5 17 : 16 1 10 Vinji vrh, Koglo ter Malkovec z nosne, je društvo, ki ob skupnih 8. LOG 2000 9 2 1 6 17 : 22 -5 7 Pa vendar je konec junĳa nekaj naših članic sodelovalo Bojnikom in Zagradsko goro. V srečanjih združuje tako mlajšo 9. ŠOFERSKA OTOČEC 9 2 1 6 13 : 28 -15 7 daljavi se je ob lepem vremenu kot starejšo generacĳo podežel- 10. KOŠENICE 9 1 1 7 21 : 41 -20 4 na razstavi šarkljev na Buč- ki. Za svoje izdelke so vse razločno videl stolp na Trdino- skih žensk. Ponosne smo tudi 3.B Liga prejele lepe ocene. Najbolj vem vrhu. Pri Kovačičevih smo na tradicionalne vrednote, ki jih tekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke pridne članice so ponudile si ogledale hlev, v katerem gojĳo skušamo s prireditvami kot je na 1. INTERTOUR 9 6 2 1 33 : 13 20 20 doma pripravljene dobrote krave mlekarice. Prĳazni lastnik primer Zahvala jeseni ohranjati 2. BRUSNICE 9 6 0 3 28 : 14 14 18 gostom pri otvoritvi Turistič- nam je z veseljem razložil posto- in pokazati širšemu občinstvu. 3. GABRJE 9 5 2 2 28 : 13 15 17 pek molže in pri tem še razkazal Nela Papež 4. BAR VIVA - HRUŠICA 9 5 1 3 27 : 19 8 16 no-informacĳskega centra 5. ZNASS RATEŽ 9 5 1 3 22 : 21 1 16 v Šmarjeških Toplicah sredi 6. MIROVNIKI 9 4 1 4 32 : 26 6 13 septembra. 7. DUAL EXPRES BC 9 3 3 3 23 : 28 -5 12 Za boljše medsebojno spo- 8. KRIŽE – SOBE BRULC 9 3 1 5 19 : 26 -7 10 znavanje članic in njihovih 9. MUHABER 9 2 0 7 21 : 31 -10 6 krajev so zadnjo soboto v av- 10. ŽIHOVO SELO - TPV 9 0 1 8 16 : 58 -42 1 gustu članice koordinatskega 4.B Liga območja Zbure - Zaboršt pri- tekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke pravile četrto srečanje članic DPŽ Šmarjeta. Z ostalimi čla- 1. KELTI 8 8 0 0 33 : 12 21 24 nicami društva smo se zbrale 2. ZBURE 8 7 0 1 39 : 17 22 21 pri Gasilskem domu v Zbu- vedno nekaj dogajalo. Na Tokrat so se domačinke še 3. BANAT 8 4 0 4 18 : 17 1 12 rah. Navkljub negodovanju križišču treh poti so se v posebej potrudile. Po kratkem 4. PAHA 8 3 1 4 19 : 20 -1 10 so se Zburjanke odločile, da vaških gostilnah zbirali uvodu smo slišale marsikaj za- 5. ŽALOVIČE 8 3 1 4 15 : 17 -2 10 prĳetno sobotno popoldne furmani, trgovci in po- nimivega o članicah, ki prihajajo 6. DOLŽ 8 3 1 4 17 : 21 -4 10 preživĳo kar v samem doma- potniki iz najrazličnejših od tod, o samem kraju in prebi- 7. KOROŠKA VAS 8 2 1 5 14 : 22 -8 7 čem kraju. Kako tudi ne, ko krajev. Domačini so tujce valcih. Sledilo je predavanje na 8. MEHOVO 8 2 1 5 14 : 32 -18 7 pa so Zbure od nekdaj slo- in popotnike vedno spre- temo Bolezni srca in ožilja, ki ga je vele kot kraj, v katerem se je jemali gostoljubno. pripravila domačinka, gospa Sa- 9. GABRJE TEAM 8 1 1 6 12 : 23 -11 4

16| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi je prvo mesto zasedala ekipa NK Mirovniki, vendar je zaradi slabših iger v sredini jesenskega dela nazadovola na šesto mesto. V četrti ligi je tik pod vrhom ekipa NK Zbure, ki bo spomladi lovila priključitev za tretjo ligo. V telovadnici OŠ Šmarjeta se je po koncu jesenskega dela omenjene lige pričelo že novo nogometno tekmovanje, zimska nogometna liga 2007/2008, ki jo organizira ŠD Šmarjeta. Vsi nogometni privrženci, ki imate čas v nedeljo dopoldne od 8:30 do 11:40 vabljeni, da si ogledate pravi mali nogometni boj med domačimi ekipami. Razporede tekem si lahko ogledate na spletni strani: www.sd-druzinskavas ali www.mksmarjeta.org. Mitja Pavlič Domači ekipi NK Intertour in NK Vinica.

bina Jakše. Ogledale smo si tudi molznico in domačo mlekarno. Čas nekaj krajevnih znamenitosti. Za nekaj smeha so proti koncu Pri Dolenškovih smo si ogleda- srečanja Zburjanke poskrbele še le Banovo domačĳo. Ta zajema z zabavnimi igricami. Najbolj dopustov starejšo hišo, ki je opremljena spretne in zabavne so bile tek- Poletje je namenjeno do- in urejena tako, kot so bile tod movalke iz Šmarjeških Toplic in pustu in nabiranju prepo- urejene hiše v prvi polovici 20. Žalovič. Prĳetno druženje smo s trebne energĳe za hladne in stoletja, in kaščo z lepo ohranje- smehom in zabavo zaključile kar temačne zimske dni. Tudi nimi freskami, v kateri so nekdaj v eni izmed zburskih gostiln. članice Društva podeželskih prenočevali furmani. Dandanes nas tempo življenja žensk Šmarjeta smo ga iz- Nato smo se povzpele mimo tako priganja, da nimamo nikoli koristile za oddih in nabi- (le še obrisov) nekdaj stoječega dovolj časa, da bi se ženske na ranje moči in novih idej za Zburskega gradu na Ancovc – podeželju družile na drugačne prihodnje obdobje, tako da grič, s katerega se odpre pogled načine. Edini način in oblika nismo bile kaj dosti aktivne. na vinorodne griče Mali in Veliki druženja, na katerega smo po- Pa vendar je konec junĳa ne- Banova domačĳa Vinji vrh, Koglo ter Malkovec z nosne, je društvo, ki ob skupnih kaj naših članic sodelovalo Bojnikom in Zagradsko goro. V srečanjih združuje tako mlajšo na razstavi šarkljev na Buč- daljavi se je ob lepem vremenu kot starejšo generacĳo podežel- ki. Za svoje izdelke so vse razločno videl stolp na Trdino- skih žensk. Ponosne smo tudi prejele lepe ocene. Najbolj vem vrhu. Pri Kovačičevih smo na tradicionalne vrednote, ki jih pridne članice so ponudile si ogledale hlev, v katerem gojĳo skušamo s prireditvami kot je na doma pripravljene dobrote krave mlekarice. Prĳazni lastnik primer Zahvala jeseni ohranjati gostom pri otvoritvi Turistič- nam je z veseljem razložil posto- in pokazati širšemu občinstvu. Nela Papež no-informacĳskega centra pek molže in pri tem še razkazal v Šmarjeških Toplicah sredi septembra. Za boljše medsebojno spo- znavanje članic in njihovih krajev so zadnjo soboto v av- gustu članice koordinatskega območja Zbure - Zaboršt pripravile četrto srečanje članic DPŽ Šmarjeta. Z ostalimi čla- V hlevu pri Kovačičevih. nicami društva smo se zbrale pri Gasilskem domu v Zbu- vedno nekaj dogajalo. Na Tokrat so se domačinke še rah. Navkljub negodovanju križišču treh poti so se v posebej potrudile. Po kratkem so se Zburjanke odločile, da vaških gostilnah zbirali uvodu smo slišale marsikaj za- prĳetno sobotno popoldne furmani, trgovci in po- nimivega o članicah, ki prihajajo preživĳo kar v samem doma- potniki iz najrazličnejših od tod, o samem kraju in prebi- čem kraju. Kako tudi ne, ko krajev. Domačini so tujce valcih. Sledilo je predavanje na pa so Zbure od nekdaj slo- in popotnike vedno spre- temo Bolezni srca in ožilja, ki ga je Poleti so se Šmarjetke udeležile srečanja ljudskih pevcev na Telčah. vele kot kraj, v katerem se je jemali gostoljubno. pripravila domačinka, gospa Sa- Foto: Zvonka Mrgole.

17| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Jesen je tu Jesen, za mnoge najlepši letni čas, ki nas obdaja s tiso- čerimi mavričnimi barvami in obilico pridelkov, ki jih bomo uživali v dolgih zimskih dneh, se počasi, a vztrajno preveša v gospo z mrzlim zimskim plaščem. V teh nič kaj prĳaz- nih dneh se bomo z veseljem spominjali prireditve Zahva- la jeseni, ki smo jo Ljudske pevke Šmarjetke s pomočjo Društva podeželskih žensk Šmarjeta pripravile 26. oktobra v večnamenskem domu v Šmarjeti. Na prireditev, ki so jo s svojo udeležbo počastile županje slovenskih občin, smo pova- Šmarjetke v novih »gvantih«. Foto: Marko Klinc. bile tudi osem skupin pevcev in pevk, ki jih ravno tako dru- niki. Poleg domačih Šmarjetk Razbor, Pušeljc, pevke iz Ti- velika zasluga naši članici go- ži veselje do ljudskega petja so se predstavili še: Koledniki nja na Pohorju, Šentjančanke, spe Marĳi Pavlin. kot so ga gojili že naši pred- iz Bušeče vasi, ljudske pevke Fantje s Preske, Hrušiški fanti Nadvse razveseljiva je bila in Drašiški voščači. tudi udeležba oziroma odziv Poglavitni namen prire- gledalcev in poslušalcev, ki ditve Zahvala jeseni je (bil), nam, ob poplačilu za ves naš poleg obeleženja druge oblet- trud zadnjih mesecev, pred- nice delovanja Ljudskih pevk stavlja hkrati velik izziv za Šmarjetk, predvsem ohranjati delo v prihodnje. tradicĳo ljudskega petja ter Potrebno je tudi poudari- starih šeg in navad za prihod- ti, da brez pomoči Društva

Nekateri so omagali že med samo prireditvĳo. Zgolj za popestritev, seveda. Foto: Marko Klinc.

Zapele smo tudi na prireditvi Nekdaj v starih časih v Prečni. Foto: Drago Rustja. nje rodove. podeželskih žensk, številnih Za uspešno izvedbo prire- sponzorjev in donatorjev, le-ta ditve, domiselno scenograﬁjo ne bi bila tako uspešna, zato Le teden dni po nastopu v Prečni smo v nekoliko okrnjeni zasedbi ter humoristične prikaze vi- se ob tej priložnosti vsem še gostovale pri Fantih s Preske v občini Sevnica in v mesecu oktobru nogradniških opravil od reza- enkrat iskreno zahvaljujemo. v vasi Razbor, ob petnajstletnici delovanja ljudskih pevk Razbor. nja trte do same spremembe In nasvidenje ob letu osorej. Foto: Anka Lisec. mošta v rujno kapljico, gre Jelka Petrovič

18| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Srečanje županj Slovenĳe v Beli Cerkvi in dobitnice priznanj Priznanja z ocenjevanja šarkljev na Bučki pa so prejele naslednje članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev: Dobitnice zlatih priznanj: o Lidĳa Škrbec o Marjana Dežman o Marjeta Pungeršič o Marĳa Dravinec Dobitnica srebrnega priznanja: o Marĳa Turk Dobitnici bronastih priznanj: o Olga Bobič o Vlasta Zupančič Upravni odbor Društva podežel- skih žena in deklet Bela Cerkev.

25. 10. 2007 so županje iz slovenskih občin obiskale tudi Belo Cerkev. Tu smo jih s kratkim kulturnim pro- gramom, kjer smo predstavili Belo Cerkev skozi čas, pogostili z dobrotami članic Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ter nazdravili s cvičkom Društva vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev.

Ni ga na svetu lep Cviček na pohodu š’ga kotička, kot gri Nekaj zgodovinskega … časi začela bistriti v najplemeni- či so naši, htona sorta, ki daje cvičku nje- Že Janez Vajkard Valvasor je konec 17. tejši sok dolenjske zemlje (pov- deželica cvi govo poglavitno vinsko naravo. Jože Murn čka. stoletja v svoji Slavi vojvodine Kranjske za- zeto po: Kuljaj in drugi 2001: Modra frankinja daje cvičku pol- pisal, da se ima lahko Dolenjska za srečno 10-11). Dolenjcem je dokončno nost, harmonĳo in barvo, medtem deželo. Razlog za njeno srečo pa je našel v uspelo zaščititi cviček šele 22. febru- ko kraljevina cvičku mehča kislost številnih vinogradih in imenitnih vinih do- arja 2001, ko je državni zbor s sprejetjem ter mu povečuje pitnost. Laški rizling pa je lenjskih goric, med katerimi je najbolj znan novele zakona o vinu zaščitil vino z oznako v cvičku dobrodošel gost (po: Kuljaj in dru- cviček. priznanega tradicionalnega poimenovanja gi 2001: 86-88). Cviček je avtohtono slovensko vino, ki (PTP) in tako zaključil dolgoletna dokazo- so ga mali dolenjski vinogradniki pridelo- vanja in prizadevanja dolenjskih ljubiteljev Letošnji pridelek vinogradnikov Vinji vali že sredi 19. stoletja, bržda pa tudi že cvička, da je pravi cviček lahko le tisti z Vrh – Bela Cerkev prej. Ime cviček je bilo sprva sinonim za desnega brega Save, torej iz dolenjskega V Društvu vinogradnikov Vinji Vrh – pretirano kislo in lahko vino, ki pa je imelo vinorodnega okoliša. Kasneje pa je tudi Bela Cerkev so z letošnjim pridelkom vina, veliko odliko: bilo je zelo pitno. To seveda Evropski pravni red, kljub temu, da prepo- predvsem cvička, zelo zadovoljni. Po stro- ni ušlo očem samostanskih, graščinskih in veduje mešanje rdečega in belega grozdja, kovni oceni degustatorjev (Sama Hudokli- drugih večjih kletarjev. Ti so že pred kon- cvičku priznal izjemen status. na in Jožeta Simončiča), ki so ju vinogradni- cem 19. stoletja doumeli, da če se rdeče in ki Vinji Vrh – Bela Cerkev gostili v soboto, bele sorte trt sprešajo skupaj, lahko dajo Sestava 24. novembra, je kvaliteta letošnjega vina nadvse pitno vino. Svojo današnjo vinsko Cviček, na katerega smo Dolenjci tako visoka. Kvaliteta je namreč nad 10-letnim podobo pa je cviček dobil na prelomu 19. ponosni, je vino, ki ga pridobimo z meša- povprečjem, kar je res hvale vredno. Zaradi stoletja, po prvi obnovi od trtne uši unič- njem približno 70 odstotkov vina rdečih in bolj zrelega grozdja v času trgatve pa je v enih vinogradov, ko se je število domačih 30 odstotkov belih vinskih sort. Od rdečih vinu manjša vsebnost kislin, večja vsebnost trt zelo skrčilo. Cviček je bil cenjeno vino že sort daje glavno podlago cvičku žametna alkohola in tako so letošnja vina bolj har- pred I. svetovno vojno. Po II. svetovni vojni črnina, od belih pa kraljevina. V manjšem monična, bogata v vonju in okusu. To pa je pa je k njegovemu ugledu veliko prispeval obsegu sodĳo v sestavo dobrega cvička še v veselje vsem pridelovalcem vina. Josip Broz Tito, ki je cviček zelo cenil. Po modra frankinja, laški rizling in rumeni osamosvojitvi Slovenĳe se je ta kapljica po- plavec. Žametna črnina je slovenska avto- Katarina Košak

19| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Bernhard Schlink: Bralec – Kaj vse skriva življenje Bralec je roman, ki te enostavno posrka Kaj lahko stori »Mali« v trenutku, ko se nje- je Hanna (drugačna verjetno niti ne bi vzdr- vase. Jezik našemu pripovedovalcu teče kot govi nekdanji ljubici sodi? Ji ponudi pravno žala vojnih grozot), ki pa se zlomi. namazan. Vse izgleda nekako preprosto, a pomoč? Jo lahko osvobodi? V Bralcu lahko vi- v sebi skriva mnogo več. Stavki so kratki, a Moralna vprašanja mu ne dimo marsikaj in to ga polni. Vse se dopolnjuje, tvori celoto. Ni kaj, pustĳo spati, a storil bo ko- še bolj bogati. Ni samo Schlink je mojster pripovedi. rak naprej. Ali bo to dovolj? starostna razlika tista, In kdo pravzaprav je Bernhard Schlink? Ali se bo s tem rešil krivde, ki nas pretrese in v nas Kdor ga pozna, verjetno ve, da je dokončno razumel svojo drago? vzbudi dvom v upra- zaslovel prav s pričujočim romanom, ki je bil Ampak postavlja se vpra- vičenost zveze med odmeven po vsem svetu (prej je bil znan po šanje, kaj dejansko je »Mali« Michaelom in Hanno. svojih kriminalnih zgodbah). In pomembno pomenil ženski, ki je bila Mnogo bolj živi se zdi- je predvsem dejstvo, da je roman navdušil preganjana? Njegove vloge jo drugi problemski tako kritike kot bralce. Kaj kdo vidi v njem, so bile različne, a na koncu sklopi: samo vprašanje pa je odvisno od vsakega posameznika ozi- je bila pomembna zgolj ena: holokavsta in njegov roma posameznice posebej, saj lahko kaj hi- brati in s tem ohranjati od- prikaz, iskanje samega tro ugotovimo, da je izjemno bogat, mnogo- nos. Celotni ritual, ki sta si sebe in »krivda« posa- plasten. ga delila, pa postane zgolj meznika. Že na začetku nam postane jasno, da bo v spomin, spomin na polne, Bralec kaže tudi na ospredju »junak«, in sicer mladenič, ki zboli razburkane čase. moč, kako prebroditi za zlatenico. Ta si po naključju popestri svoje Kdo je bil dejansko kriv? ali ne prebroditi velike življenje, in to še bolj kot si je želel. Pozabava Ali samo ona, ki ga je iz- življenjske preizkušnje. se z mnogo starejšo Hanno (poleg Michaela koristila in zapustila? Čez Kako preboleti (če je to postane osrednji literarni lik), ki pa je čuda- celoten roman se skupaj z Bralec – roman, ki je navdušil tako sploh v celoti možno) ška ženska s temačno preteklostjo. osrednjim likom sprašuje- kritike kot bralce. določeno osebo? Kako Skozi prvi del romana poteka nekakšna mo marsikaj. Zanimivo se nam zdi tudi to, si odpustiti določene stvari in ponovno za- igra, ki se kar noče in noče končati. Igra moč- da se je odločil za študĳ prava (sam pisatelj je živeti? Preteklost nas lahko vedno spremlja, nejšega nad šibkejšim. In seveda vseskozi znani nemški profesor prava) in tako nepri- se ponavlja v sedanjosti in to je lahko zelo izgublja mlajši, že tako šibak fant, ki ga je za- čakovano poskrbel za to, da je znova srečal boleče. Kako se ji izviti? Kako jo končno pre- slepila ljubezen. Pri tem si ne more pomagati svojo drago, vendar v zelo neprĳetni situacĳi. magati? Pomembno je, da se ne vdamo, kot in zato vedno znova krivdo prevzame nase Tokrat se ni več sklanjala, kazala svojo nape- je to storila Hanna potem, ko ji je bila dana in tako se dogaja vseskozi. Vprašanje krivde to kožo, tokrat je sklanjala glavo nad usodo, možnost, da ponovno zaživi. Res, vsak zače- pa je tako ali tako eno bistvenih vprašanj roki se je poigrala z njo in jo bo kaznovala. tek je težek! mana. Vsekakor lahko ugotovimo, da pisatelj Vsekakor na koncu pripovedi ne ostane- Zakaj človek postaja podoben živali? Za- dobro pozna zgodovino in jo zna tudi na mo ravnodušni, še zdaleč ne. Knjiga Bernar- kaj mu je dovolj zgolj zadovoljevati potrebe, zanimiv način predstaviti. Vsekakor pa se da Schlinka je vredna branja, in to večkratne- hraniti nagon? V bistvu oba literarna lika vidi, da se deli romana bistveno razlikujejo ga, da jo še bolj poglobljeno doživimo. uživata v spolnosti, obema je to pika na i, s eden od drugega. V prvem prevladujejo čut- Katja Grahut tem začneta in končata. Ampak našega juna- ni vtisi in doživljaji. Tudi v prihodnje se jim ka zadene tudi Amor. In tukaj se poti začnejo pisatelj ne izogne, vendar postane njegovo razhajati. Preteklost se prične trgati iz svojih pripovedovanje bolj objektivno, predvsem v ci pri igri. Izbira igrivih barv in oklepov in to prinaša vedno nove katastrofe delu, ko opiše koncentracĳsko taborišče, ki ga čutna ﬁguralna upodobitev sta v odnos, ki je že od samega začetka obsojen je Michael dvakrat obiskal in ugotovil, da ne gotovo dve izmed poglavitnih Razstava Čas igre ob Tednu otroka lastnosti, zaradi katerih se Joan- na neuspeh. bo mogel nikoli v resnici razumeti pošastnih S 1. oktobrom se je v Slovenĳi začel Te- nine slike opazovalcu prikupĳo A spolnost ni edina pomembna točka v grozot, ki so se dogajale v žalostni človeški stavnimi projekti redno predstavlja den otroka, projekt Zveze prĳateljev mladine že na prvi pogled. samostojno in skupinsko. Namen raz- življenju literarnih oseb. Tu je še branje in zgodovini. Slovenĳe, ki temelji na obeleževanju Sveto- stave je bil v prvi vrsti ponuditi tako Dogodek sta popestrila mla- še enkrat branje. To postane ključni moment Roman je zelo resničen, ker govori o stva- vnega dneva otroka. Rdeča nit prireditev po otrokom kot tudi njihovim staršem da harmonikarja Anže Pavlič in v njunem odnosu. Postane rešilna vez med reh, ki so v resnici pretresale našo Zemljo. celotni državi je bilo iskanje odgovorov na možnost kvalitetnega preživljanja pro- Gregor Kopina, ki sta se obis- osebama, ki v ljubezni ne moreta več ostati Nimamo torej opravka z neko bajko, ki v nas vprašanje: Ali imajo naši otroci in mlado- stega časa, hkrati pa obuditi v življenje kovalcem kot duo predstavila z združena, niti se ne moreta dokončno ločiti. ne zapusti vtisa oziroma vsaj ne takšnega stniki dovolj možnosti za sproščeno, zdra- že davno pozabljeno stavbno dediščino otroškimi pesmicami. Za pogo- Zgodba se prične razpletati v drugem kot pričujoči roman, ki je navdušil bralce po vo in ustvarjalno preživljanje prostega časa in s tem prispevati k oživljanju vaškega stitev z domačo hrano in pĳačo delu. Počasi izvemo za vse nevarne podvi- vsem svetu. Ljubezenska zgodba, ki se do- ter njihovim letom in zanimanju primerno trga. Tako je v nekdanjem šolskem po- je poskrbela Turistična kmetĳa ge gospe, ki bi lahko bila mladeničeva mati gaja v njem, nas povede k resnejšim temam, zabavo? slopju na osrednjem trgu v Šmarjeti Domen iz Družinske vasi. Li- (razlika v letih je enaindvajset let). Kriva ali katere so bile tudi osnova za nastanek roma- V Šmarjeti so na problematiko zabava in na povabilo neformalnega kulturno- kovna razstava je bila prva te nedolžna? Ali morda nekaj vmes? Kriva, na. Pisatelj nam torej na nekoliko drugačen prosti čas mladih v Tednu otroka opozorili umetniškega tandema Stara šola Joanna vrste v novoustanovljeni občini vendar ne tako, kot so to skušale prikazati način prikaže grozovite stvari, ki jih je bil z odprtjem enkratne likovne razstave z nana ogled postavila slike izdelane v oljni in je prekinila dolgoletno mrt- na sodišču ostale paznice, ki se jim je sodilo. storil človek. slovom Čas igre akademske slikarke Joanne tehniki. Motivika slik je bila izbrana vilo na območju občine na tem Obsojena nečesa, česar ni bila niti sposobna: Roman pa nam poleg temačne zgodovine Zając, ki ima navkljub mladosti za sabo že prav za to priložnost, saj so glavni pro- umetnostnem področju. pisati, brati, priznati svojo nekoliko večjo prikaže tudi raznolike karakterje. Kaže nam pestro ustvarjalno pot in se s svojimi raz- tagonisti na izbranih slikah ravno otro- Bojana Medle hibo. naivne like, kot je naš Bralec, ter lik vodje kot

20| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi O občini skozi optiko kulture, kulturnosti in kultiviranosti Ko se mi je v eni od zadnjih številk »Šmarječana« zapisalo, da ne ti, da je prav kultura eno od redkih področĳ, kjer je zaznati izrazitejše bom vstopil v aktivno politiko novonastale občine ter da bom veliko znake »polnokrvnega življenja«, celo tako zelo vitalno postaja to po- raje z delom na področju kulture pomagal blažiti razno razne »pre- dročje, da si je že težko predstavljati tako krovno organizacĳo (KUD gretosti«, ki tako rade spremljajo politiko in politike, se mi niti sanjalo pravzaprav to še nikoli ni bilo!), ki bo uspešno in učinkovito koordi- ni, da me (nas) čaka toliko dela. To, da imamo svojo občino, županjo, nirala to silno razvejano dejavnost. Dovolite, da te trditve podkrepim skoraj kompletno občinsko upravo, občinski svet, ki ga tvorĳo skoraj samo z nekaj primeri: vsi pomembneži, kar jih premoremo, dobra dva ducata društev, ki kot - nastajajo novi in novi pevski zbori, za MPZ Plastoform, MPZ Bela mladi kosi čakajo odprtih ust na kakšne ﬁnančne drobtine, in še bi se Cerkev in Šmarjetkami so svoj zbor ustanovili tudi v Zburah, v našlo kaj temu podobnega, je resnica in niso več 50 ali 60-letne sanje okviru župnĳe pa je v nastajanju otroški in odrasli mešani pevski ljudstva pod Koglim in Vinjim vrhom. Od tu naprej pa razmišljajoče- zbor, pa še nisem gotov, če sem naštel vse; ga in kritičnega občana začno »prevevati« nelagodni občutki; kaj pa - s kulturnimi projekti se ukvarjajo tako rekoč vse društva, da o bri- se v resnici dogaja pod razmeroma mirno gladino stvarnega življenja ljantnih prireditvah (Zahvala jeseni) Društva podeželskih žensk in mlade občine? Če se prav posebej ne potrudiš, ne izveš kaj prida za- kulturnih prireditvah v organizacĳi OŠ Šmarjeta ne izgubljam besed; nimivega, novega. Če ne hodiš na sestanke občinskega sveta (tudi jaz - tu so še »mega« dogodki, kot so cvičkarĳa, salamĳada, Rock Šmar- sem tovrstni »abstinent«, žal, morda pa niti ne) in ker občinsko glasilo jeta in drugi, ki jih tudi krase dobri kulturni programi; ne izhaja prav pogosto, ne izveš niti tega, kakšni akti, pomembni za - kakšen kulturni dogodek pa »zakrivi« celo županja sama. delovanje občine, se sprejemajo, da o preskakovanju »isker nestrinja- In tako se človek na koncu res lahko vpraša, ali je za tako malo nja« med županjo in svetniki, ki bi jih težko pogasila še tako dobra »politike« sploh potrebno tako veliko »kulture«. Ali pač. Pa sklenimo in s humorjem nabita gledališka predstava, niti ne razpravljamo. Pre- to razmišljanje s približnim citiranjem županje, ki zelo rada pove, da vladujoč vtis je, hočeš nočeš, da stojimo na mestu, navkljub vlakcu, je za mnoge projekte, ki bodo luč sveta zagledali čez dve do tri leta, TIC-u ... Predvsem v Šmarjeti si običajni smrtniki težko zamišljamo treba trdo in celodnevno »garati« že danes. Res iskreno želim, malo čase, ko ne bomo več prepoznavni samo po kulturno-naravnih spo- manj pa verjamem, da bi imela županja prav in da bi res vsaj nekaj menikih sumljivega zunanjega videza, kot so Karlovškova gostilna z »velikih zgodb«, kot so, recimo, obvoznica, oba glavna trga, cestna vrtom (bogvekaj si o njej misli pokojni lastnik, vemo pa, kaj si misli in pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami, do- njegov nečak in drugo sorodstvo), Moletova štala, »Zoranova« mesni- čakala svoj »happy end« že v tem prvem mandatu občine, a ne vem ca, stara pošta, Pirnarjeva domačĳa brez dovoza in še in še. Nalašč sem zakaj, se mi zdi to prav tako malo verjetno, kot je recimo zmanjšanje pri naštevanju izpustil staro šolo, ki je bila prav tako negospodarno iz- emisĳ toplogrednih plinov ali bistveni dvig plač »raji« (to bi bilo ra- gubljena iz javnega sektorja, morala pa bi biti ena od središčnih stavb janja!). Morda tudi zato, ker me demokratično izvoljeni občinski svet družbenega življenja v novi občini. Sreča v nesreči je ta, da ji kultivi- nekako preveč spominja na naš državni zbor, ki mu gre zelo dobro rani novi lastniki, po svojih najboljših močeh po kapljicah vračajo stari od ust maratonsko razpravljanje o tem, kdo ima bolj prav, nato pa jih »blišč in sĳaj« s kulturno vsebino. Verjetno vsi veste, da je pri nastaja- malo »zmanjka« za demokratično sodelovanje pri izvajanju projek- nju občinskega glasila vključena vsa družina in da se je letošnjo jesen tov za skupno dobro. Zato morda ni odveč poudariti naslednje: »Ko v tej stavbi, morda premalo odmevno, po dolgih, dolgih letih (morda bomo občani načeloma prelepe občine Šmarješke Toplice čez dobra celo prvič) »odvila« likovna razstava. Kot kulturnik po duši bi bil zelo tri leta ocenjevali delo prve občinske ekipe, bomo ocenjevali vse, tudi vesel, da postane to stalnica v kulturniški ponudbi Šmarjete, saj je bilo svetnike. In tudi te vse, za vse, kar bodo in kar ne bodo naredili.« tudi to področje ustvarjanja v Šmarjeti povsem na stranskem tiru. Kulturniški pozdrav! In če se še malo pomudim pri kulturi, je pravzaprav treba ugotovi- Marjan Grahut

ci pri igri. Izbira igrivih barv in čutna ﬁguralna upodobitev sta gotovo dve izmed poglavitnih Razstava Čas igre ob Tednu otroka lastnosti, zaradi katerih se Joan- S 1. oktobrom se je v Slovenĳi začel Te- nine slike opazovalcu prikupĳo stavnimi projekti redno predstavlja den otroka, projekt Zveze prĳateljev mladine že na prvi pogled. samostojno in skupinsko. Namen raz- Slovenĳe, ki temelji na obeleževanju Sveto- stave je bil v prvi vrsti ponuditi tako Dogodek sta popestrila mla- vnega dneva otroka. Rdeča nit prireditev po otrokom kot tudi njihovim staršem da harmonikarja Anže Pavlič in celotni državi je bilo iskanje odgovorov na možnost kvalitetnega preživljanja pro- Gregor Kopina, ki sta se obis- vprašanje: Ali imajo naši otroci in mlado- stega časa, hkrati pa obuditi v življenje kovalcem kot duo predstavila z stniki dovolj možnosti za sproščeno, zdra- že davno pozabljeno stavbno dediščino otroškimi pesmicami. Za pogo- vo in ustvarjalno preživljanje prostega časa in s tem prispevati k oživljanju vaškega stitev z domačo hrano in pĳačo ter njihovim letom in zanimanju primerno trga. Tako je v nekdanjem šolskem po- je poskrbela Turistična kmetĳa zabavo? slopju na osrednjem trgu v Šmarjeti Domen iz Družinske vasi. Li- V Šmarjeti so na problematiko zabava in na povabilo neformalnega kulturno- kovna razstava je bila prva te prosti čas mladih v Tednu otroka opozorili umetniškega tandema Stara šola Joanna vrste v novoustanovljeni občini z odprtjem enkratne likovne razstave z nana ogled postavila slike izdelane v oljni in je prekinila dolgoletno mrt- slovom Čas igre akademske slikarke Joanne tehniki. Motivika slik je bila izbrana vilo na območju občine na tem Zając, ki ima navkljub mladosti za sabo že prav za to priložnost, saj so glavni pro- umetnostnem področju. Za veselo razpoloženje sta poskrbela mlada harmonikarja pestro ustvarjalno pot in se s svojimi raz- tagonisti na izbranih slikah ravno otro- Bojana Medle Anže in Gregor.

21| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Šege in navade ob sv. Miklavžu Večina tradicionalnih praznikov, ki jih se- vodu na primer pridružili tudi severni jeleni, stavljajo številni obredi in rituali, ima izvor v značilni za sprevod Božička oziroma Dedka religĳi – v čaščenju bogov ali čaščenju narav- Mraza. Na Slovenskem mu je posvečenih nih pojavov. S praznovanjem krepimo lastno okoli 200 cerkva, med njimi tudi ljubljanska in kolektivno (vaško, občinsko, regionalno) stolnica. V naši občini mu je posvečena cer- identiteto, pri čemer ima pomembno vlogo kev v Dolenjem Kronovem, kar verjetno ni poznavanje vsebine praznika. Ena najpogla- naključje, saj sv. Nikolaj varuje zoper nevar- vitnejših funkcĳ praznikov pa je gotovo, da nosti vode, ki vasi grozi ob večjih deževjih, med praznovanjem pozabimo tudi na vsak- ko reka Krka prestopi svoje bregove. danje skrbi. Kot je zapisal Aristotel: Žrtvovali Za svojega zavetnika so si ga na podlagi so in se sestajali, opravljali obrede in častili bogo- legend, ki krožĳo o njem, izbrali mornarji, ve, sebi pa privoščili počitek in razvedrilo. trgovci, študentje, mlinarji, peki, mesarji, Sv. Nikolaj ali Miklavž je prvi izmed treh pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, dobrih mož, ki nas obiščejo v prednovo- delavci v kamnolomu, krojači, berači, mlada letnem času in je eden najbolj priljubljenih dekleta, ki si želĳo moža, žene, ki si želĳo svetnikov na svetu. Najbolj ga častĳo v Ru- otrok, ter celo tatovi. sĳi, kjer sta mu posvečena kar dva praznika: Upodobljen je v škofovski obleki, s tremi 6. 12. (god) in 9. 5. (prenos njegovih relikvĳ zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, iz Mire v Turčĳi v Bari v Italĳi). V Rusĳi mu včasih tudi s tremi hlebčki ali kamni ter s je bila posvečena v vsakem mestu vsaj ena tremi dečki, ki stopajo s čolna ter s sidrom cerkev. Njegovo čaščenje ni bilo razširjeno le in ladjo. Tri zlate krogle označujejo tri kepe Razglednica iz leta 1929. Vir: Ovsec, 2000: 45. med pravoslavnimi, ampak tudi med judi, zlata ali tri mošnje z zlatom, ki jih je svetnik muslimani in celo poganskimi plemeni on- podaril trem revnim dekletom za doto. Ena otrokom nosi v nogavice, copatke ali čevelj- kraj Urala. Tam je sv. Nikolaj prevzel vrsto izmed kep se je zavalila na tla in pristala v ce. Iz treh zlatih kep so skozi čas nastala tri šamanskih lastnosti, kar je vplivalo na nje- copati, ki je ležala pred ognjiščem, da bi se zlata, nato pa rdeča jabolka, ki zato poleg gov kasnejši razvoj, ko so se njegovemu spre- ogrela. Odtod najverjetneje šega, da darove orehov sodĳo med obvezne darove. Šibolet – sprehod vzdolž razpoke V temelje londonske galerĳe Tate Mo- narečje ni vsebovalo š-ja je torej napačna iz- dediščino rasizma, hipokritski odnos za- dern je zarezana razpoka, ki je projekt ko- govorjava dokazovala njihovo pripadnost hodnih kultur do prebežnikov in vse bliže lumbĳske umetnice Doris Salcedo. Le-ta nasprotni skupini. Pravilna izgovorjava be- in bliže bi lahko prihajali v naših našteva- je dana je na ogled v vsej svoji globini in sede šibolet je tako postala razločevalna po- njih. širini, vleče se od vhoda v Turbine Hall, teza, na podlagi katere so bili posamezniki Drugi pomen razpoke pa se nanaša na se ponekod razširi ter izgublja nekje proti iz ljudstva Eframitov obsojeni na smrt. njeno »postavitev« v muzejskem okolju, ki koncu prostora. Obiskovalce nagovarja ne- Šibolet stoji kot predstavitev moči: moč v zgornjih galerĳskih prostorih razstavlja posredno, brez varovalnih ograj jo lahko soditi, zavrniti in ubiti. obsežno količino likovnih in drugih vizual- prestopimo, se je dotaknemo, sledimo nje- Sprehod ob razpoki nas v svojem sim- nih del 20. stoletja, s katerimi se vzpostavlja nim vĳugam in ogledujemo njeno notra- in deﬁnira modernost in obdobje moderne. njost v globini muzejskih temeljev. Izdelana Ta pomen se nanaša na percepcĳo in kon- je minuciozno in njene sive betonske stene strukcĳo zahodnega (ne le umetnostnega) so prepletene z mrežo srebrnih niti. zgodovinopisja, evocira njegove zamolčane Simbolna razpoka, ki sicer ni nastala po in spregledane dogodke, dejstva in črne lise potresu kljub temu teži k temu, da bi prena zgodovinskem zemljevidu sveta. Kjer je tresla in spremenila naše vsakdanje doje- moderna percipirana kot izključno evrop- manje sveta. ski projekt in v skladu s tem tudi označena Njenih pomenov je več. Morda je prvo v smislu izključujočega dogodka (ki je šibo- izhodišče beseda šibolet naslov instalacĳe, let sam po sebi). katere pomen je v angleškem Oxfordskem Projekt Shibboleth umetnice Doris Sal- Z odpiranjem rane v galerĳskih in mu- slovarju: »beseda, ki je uporabljena kot cedo je na ogled v galerĳi Tate Modern v zejskih tleh nas Salcedo želi opozoriti, da preizkus za označitev-prepoznanje ljudi iz Londonu do 6. aprila 2008. Vir: h�p//www. rane-razpoke niso le stvar preteklosti, tem- drugega področja ali dežele skozi njihovo tate.org.uk/modern/exhibitions/dorissal- več jih kot take vedno znova vzpostavljamo izgovorjavo; beseda ali zvok, ki ga tujci tež- cedo/default.shtm. in ohranjamo skozi naše vsakdanje prakse ko pravilno izgovorĳo«. V tem smislu gre izključevanja. za način delitve neke skupine ljudi, npr. bolnem pomenu in nanašanju na vsebino etnĳe od druge skupine. Beseda se nanaša Salcedĳinih prejšnjih del pelje po ranah Literatura: na zgodbo iz Svetega pisma, ki gre nekako delitev zgodovinskega brutalnega kolonia- Zloženka: Martin Herbert: The Unilever Series, takole: Ljudstvo Eframitov je nameravalo lizma in njegovih neokolonialnih posledic, Doris Salcedo: Shibboleth prečkati reko Jordan, na poti so jih zausta- na delitve med revnimi in bogatimi, delitve Internetna stran: h�p//www.tate.org.uk/mo- vili njihovi sovražniki Gileadi. Ker njihovo med severom in jugom, reprezentira dolgo dern/exhibitions/dorissalcedo/default.shtm

22| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Miklavževega sprevoda tudi Šmarjeta, ponekod poimenovana tudi Pehtra, ki je pravzaprav nekakšna čarovnica, ki prerokuje dekletom z dlani. Bojana Medle Literatura: Damjan Ovsec: Trĳe dobri možje. Ljubljana: Kmečki glas, 2000. Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.

Izlet v neznano: Vulkanland v Avstrĳi Predstavniki društvenih dejavnosti, ki so pripomogli pri uspešni organizacĳi in izvedbi 2. srečanja županj Slovenĳe, so se 1. 12. 2007 skupaj z občinsko upravo odpravili v neznano. Vulkanland (vulkanska dežela) je regĳa v Avstrĳi, kjer so nekoč bruhali vulkani, danes Figuralni kruh v podobi parkljev spada Cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem. pa je zgled mnogim regĳam. Tukaj so med tradicionalne Miklavževe darove. Foto: Mitja Pavlič. razvili regionalni kulinarični center, po- vezali kmetĳe in podjetnike ter obliko- Povezujejo ga s številnimi poganskimi še- sto kapo judovskih svečenikov, ki je bila znak vali regĳske blagovne znamke za mes- gami in verovanji. V zimskem času se pojav- njihove oblasti. Pokrivalo ima dva rogova, ki ne izdelke, pivo, vina, naravne sokove, lja zato, ker je ta čas po prastarih pojmova- spominjata na dva žarka svetlobe, ki sta ste- jabolčno vino ipd. Razvili so obrtniško njih čas duhov, ko se na zemljo vračajo zlasti kla iz Mojzesovega čela, ko je sprejemal 10 dejavnost in uspeli tudi kot regĳa obrt- duhovi prednikov. Ob dnevu vračanja pokoj- svetih zapovedi. Predstavljata tudi staro in nikov. Uspeli so z razvojem počitnic na nih so se jim moški želeli približati tako, da novo zavezo. Najbrž izvira iz Egipta, sedaj podeželju. Realizirali so veliko število so se našemili, da bi jim bili čim bolj podobni. pa je liturgĳsko pokrivalo, ki ga smejo nositi malih projektov, ki skupno predstav- Verjeli so, da se duhovi rajnih utelesĳo v njih, le papež, kardinali, nadškofi in škofi. V ro- zato so počeli stvari, za katere so menili, da kah ima škofovsko palico, ki je zgoraj zavita ljajo uspešno regĳo Vulkanland, ki se je bi jih počeli umrli. Rajnki so se najprej znesli in okrašena. Prav tako ima v roki knjigo, v razvila in uspela sredi ničesar. V celo- nad živimi, ker so morali zapustiti ta svet. katero z zlatimi črkami zapisuje, kaj so po- tno regĳo je vključenih kar 77 občin in Kljub temu pa so jih domači z veseljem priča- čeli pridni, in s črnimi črkami, kaj so počeli ogromno proizvajalcev. Regĳski projekt kovali, saj so prinašali blagoslov za naslednje poredni otroci. leto. Duhovščina sprva nad divjimi zimskimi Njegovi obvezni spremljevalci so angel ali obhodi našemljencev ni bila preveč navdu- dva v beli halji s perutnicami, hudobec ali pe- šena. Tako so poganske šege sicer ostale, do- klenšček, parkelj, ki je zunanjo podobo, kot dali pa so jim novo – krščansko – preobleko. jo poznamo danes, dobil v srednjem veku, Našemljenci, ki so predstavljali umrle, so se kar lahko trdimo na podlagi nekaterih fresk. tako spremenili v hudobne duhove – hudiče, Najprej je bil upodobljen kot padli angel, šele parkeljne, zlodeje, ki jih v taki obliki poga- nato je dobil na obraz izraz silnega sovraštva ni sploh niso poznali. Postali so Miklavževi in besa. V 12. stoletju je dobil še kozlovska spremljevalci in izvrševalci kazni nad pored- ušesa. nimi otroki. Načeloma so njegovi darovi preprostejše Po zgledu šolarskih šeg je namreč Miklav- narave; jabolka, orehi, lešniki, suho sadje, žev obhod namenjen predvsem otrokom, kar šiba miklavževka, za poredne otroke le šiba, izhaja iz srednjeveške šege, da so na god ne- ki je bila magični pripomoček, saj naj bi po- dolžnih otročičev, ki izvira iz rimskih časov sredovala življenjsko moč narave. To razloži in ga praznujemo 28. decembra, v samosta- tudi šego tepežkanja, kjer naj bi se ta moč na- nih izbrali »deškega škofa«, ki je imel oblast rave prenesla na človeka. Kasneje med daro- za en dan. Ta »šolarski praznik« so kasneje vi najdemo tudi fige, sladkarĳe ali kos lecta, prenesli na 6. december. Od 13. stoletja sta se predvsem mestni otroci pa so dobili igrače. šegi deškega škofa in sv. Miklavža spojili in Do 16. stoletja je imel sv. Miklavž izjemen razširili sprva na stolniške in župnĳske šole, pomen, ki pa se je izgubil predvsem v času nato pa še na podeželje. reformacĳe in protestantizma. Preganjan je je razdeljen na tri glavna področja, in si- Sv. Miklavž je oblečen po zgledu liturgič- bil tudi v obdobju povojnega socialističnega cer kulinariko, obrt in tako imenovano nih oblačil in ima dolgo belo brado. Čez albo, režima, vendar pa miklavževanja kljub temu življenjsko energĳo – turizem. Njihova dolgo belo haljo, obleče mašni ali večernič- niso uspeli izkoreniniti. Do današnjih dni se filozofija življenja je tesno povezana z ni plašč, poimenovan pluvial. Na glavi nosi je ohranilo predvsem na podeželju, še pose- naravo, kvalitetnimi bio proizvodi in pokrivalo, poznano pod imenom mitra, ki je bej pa je oživelo po slovenski osamosvojitvi. medsebojnim sodelovanjem. Njihovo bila nekoč pokrivalo nekaterih staroazĳskih Zanimivo je, da je po nekaterih slovenskih delo je tudi stil življenja. vladarjev in svečenikov ter spominja na šila- krajih, predvsem na Koroškem, obvezen lik

23| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediAKTUALNORazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Kaj lahko sami storimo za zdravje srca in ožilja? Ko omenimo angino pektoris ali srčni infarkt, takoj pomislimo na glavnega krivca – holesterol. V resnici pa največjo škodo zdravju srca in ožilja delamo sami s svojimi vedenj- skimi značilnostmi oz. nezdravim življenjskim slogom, ki pomeni naš odnos do prehrane, telesne aktivnosti, sposobnost obvladovanja stresa in razvade. Premalo se gibamo in živimo stresno. Pojemo preveč nasičenih maščob, zlasti v ocvrtih jedeh, uživamo preveč energĳsko bogate hrane in hrane z visokim glukoznim indeksom (bela moka in izdelki iz nje, sladkor Škarpa v Mevcah, kjer je cesto pred dvemi in sladkarĳe). Po drugi strani pa s hrano vnašamo premalo za življenje pomembnih biolo- leti odnesel plaz, spominja na gradbišče. ško aktivnih snovi, kot so vitamini, encimi, elementi v sledeh, antioksidanti in pomembne maščobne kisline omega-3 in omega-9. Z nepravilno prehrano preobremenjujemo naše telo z oksidanti, ki ustvarjajo zelo škodljive proste radikale. Le-ti lahko močno poškodujejo delovanje življenjsko pomembnih celičnih struktur in povzročajo propadanje celic. Tako tudi Škarpa – okras življenjsko pomembna maščoba holesterol utrpi poškodbo in postane »slabi holesterol«. Holesterol se namreč, tako kot tudi druge maščobe, prenaša v krvi vezan na beljakovine v lipoproteinskih delcih. V lipoproteinskih delcih majhne gostote (LDL) je veliko holesterola vinskih goric in malo beljakovin. Ti delci prenašajo holesterol do vseh celic v našem telesu, ki je organska Ideja za članek o škarpah se mi je porodi- sestavina vsake celice in temeljna snov za hormone. Preostali neporabljeni holesterol pa la, ko sem videl sanacĳo plazu v vinski gorici se prenaša iz celic nazaj v jetra v lipoproteinskih delcih velike gostote (HDL), kjer je malo Mevce in potem opazoval še druge škarpe. holesterola in veliko beljakovin in ta naj bi bil »dobri holesterol«. Kdo je potem glavni krivec za nastanek ateroskleroze in zakaj holesterol lahko postane Menim namreč, da tak monolitni betonski škodljiv? Ugotovitve raziskav v zadnjih letih kažejo, da je vnetje glavni proces pri na- objekt (pa ni edini) ne sodi v vinsko gorico, stanku ateroskleroze. »Odziv na poškodbo« plasti celice, ki pokrivajo notranjo žilno steno saj kvari celostno podobo. V nasprotju z njim (endotelĳ), je danes splošno sprejeta hipoteza o glavnem vzroku nastanka te bolezni. Endo- pa je v bližnji in daljni okolici mnogo lepih telĳ je plast celic na notranji strani žilne stene, ki uravnavajo pretok krvi v žilah z vplivom na krčenje žilne stene in s tem na krvni tlak, z vplivom na gostoto in strjevanje krvi ter izmenjavo hranilnih snovi med krvjo in celicami. Za normalno delovanje endotelĳskih celic je nujno pravilno razmerje med pomembnimi maščobnimi kislinami omega-3, 6 in 9, ki jih naš organizem ne proizvaja in jih moramo vnašati v optimalnem razmerju z vsakdanjo prehrano. Če je preveč omega-6 ali premalo omega-3 maščobnih kislin, je povečana nagnjenost Vdovska in družinska pokojnina k strjevanju krvi, višji je krvni pritisk in pospešeno je razraščanje in aktivnost vnetnih celic. S sedaj veljavnim pokojninskim zakonom strani umrlega, da lahko družinski člani pri- lahko pridobi pravico do pokojnine, če je do Odmera vdovske pokojnine Za pravilno delovanje endotelĳa so ravno tako pomembne biološko aktivne snovi, ki s svoje v sistem pokojninskega in invalidskega za- dobĳo pravico do pokojnine, se razlikujejo zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za Vdovska oziroma družinska pokojnina je jimi antioksidantnimi lastnostmi preprečujejo okvaro funkcĳe endotelĳa. varovanja vpeljan nov pojem, in sicer vdovska v tem, ali je bil umrli že uživalec starostne delo ali pa je to postal v enem letu po njegovi izvedena pravica iz pokojnine umrlega zava- Z nezdravim odnosom do našega srca in ožilja sami ustvarjamo najhujše sovražnike pokojnina, ki jo lahko pridobi vdova ali vdo- ali invalidske pokojnine; kar je že dejstvo, smrti, ali če je po zavarovančevi smrti ostal rovanca oz. uživalca pokojnine. Starostna ali celic našega organizma – proste radikale, ki so tudi glavni sprožilec patoloških dogajanj v vec. Po prejšnjem zakonu sta ta družinska čla- da so pogoji izpolnjeni ali je bil umrli še otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine procesu ateroskleroze. Prosti radikali oksidirajo maščobe v LDL-delcih in tako spremenĳo invalidska pokojnina, kar je pač ugodnejše za na pridobila pravico do družinske pokojnine, zavarovanec. V tem primeru so pogoji na po umrlem, vdova ali vdovec pa ga je dolžan njihove lastnosti, da postanejo škodljivi tujki za naš organizem, obenem pa aktivirajo krvne upravičenca, je osnova za odmero vdovske celice in gladke mišične celice v žilni steni ter tako sprožĳo vnetni odziv. Boj proti tujim sov- ki pa je zdaj zagotovljena drugim družinskim njegovi strani izpolnjeni, če je imel najmanj preživljati. oz. družinske pokojnine. članom. Vdovska pokojnina vsebinsko torej ni pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset Pravico do vdovske pokojnine ima tudi raz- ražnikom in proces ateroskleroze se je začel. Vnetne celice makrofagi požirajo oksidirane Z zakonom je določena zajamčena mini- nova pravica, temveč pomeni le terminološko let pokojninske dobe, ali pa je izpolnjeval vezani zakonec, vendar le v primeru, če ima LDL-delce, se debelĳo in razpadajo. Nastane kašasti »tur« (aterom) v notranji žilni steni, ki malna osnova za odmero vdovske oz. dru- lahko povzroča zožitev žil in oteži pretok krvi. Bolezensko se to stanje izraža kot bolečina prilagoditev pravic tujim sistemom pokojnin- pogoje za pridobitev pravice do invalidske na podlagi sodne odločbe pravico do preživni- žinske pokojnine, kar predstavlja znesek v prsnem košu, ki jo poznamo kot angino pektoris. Aterom, in tako tudi domačin, lahko skega in invalidskega zavarovanja. pokojnine. ne in jo je užival do smrti zavarovanca oziroma pokojnine, ki bi pripadala umrlemu zava- imata dve usodi. Če ateromatoza le počasi napreduje, ima naše telo dovolj časa, da aterom Pokojnino po umrlem lahko pridobĳo: Posebni pogoji, ki jih morajo družinski upokojenca. rovancu, odmerjene v višini najmanj 45 % omeji z vezivno kapico, ga »zaceli« in zaščiti proti mehanskim pritiskom. Hujša usoda se - zakonec oziroma oseba, ki je z umrlim dolo- člani izpolnjevati, pa so za družinske člane Otroku je zagotovljena pravica do družin- zgodi domačinu, če aterom hitro narašča in prenapolnjen s kašasto maso razpoka in se od pokojninske osnove. Višina vdovske oz. čeno obdobje živela v življenjski skupnosti, naslednji: ske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti. vsebina izprazni v žilno svetlino. Takrat nastane krvni strdek, ki zamaši žilo in povzroči družinske pokojnine je odvisna od števila ki je po predpisih o zakonski zvezi in dru- Po sedanjem zakonu je za vdovo ali Po tej starosti pa, če se šola, do konca šolanja, srčni infarkt. družinskih članov, ki imajo pravico do pokoj- žinskih razmerjih v pravnih posledicah iz- vdovca določena starost 53 let. Prejšnji vendar največ do dopolnjenega 26. leta staro- Kaj lahko naredimo sami, da do tega ne pride? Preprečiti je treba prekomerno nastaja- nine. Za enega uživalca pokojnine je to 70 % nje prostih radikalov in vnetni odziv v žilni steni. To lahko storimo s spremembo življenj- enačena z zakonsko zvezo; predpis je za vdovo določal tri leta nižjo sti. Prav tako pa ima pravico do družinske po- osnove za odmero pokojnine. skega sloga in redno uporabo nekaterih dodatkov k prehrani. Zaščitna hranilna dopolnila - otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci), starost, za vdovca pa dve leti višjo. Dolo- kojnine otrok, ki je postal nezmožen za delo do morajo vsebovati predvsem antioksidante (vitamine C, E, A, koencim Q-10, ﬂavonoide, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, čena pa je tudi čakalna doba za pridobitev starosti, do katere mu gre pravica do pokojnine Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice antocianine, polifenole, lutein, magnezĳ, cink, selen, krom), omega-3 in 9 maščobne kisline, ki jih je umrli preživljal; pravice do pokojnine. Ta nastopi pri staro- in katerega je umrli preživljal do smrti. do vdovske pokojnine tudi pravico do sta- lecitin in vitamine B6, B12, niacin, folno kislino. - starši (oče, mati, očim, mačeha) in posvojite- sti 48 let. Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do rostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa Kaj lahko naredimo sami za zdravje srca in ožilja? pokojnino, ki si jo izbere. Vdovska pokojni- • lji, ki jih je umrli preživljal; Če vdova ali vdovec ob smrti zavaro- svoje smrti, pridobĳo pravico do družinske po- Prehrana naj bo revna z nasičenimi maščobami in ogljikovi hidrati z visokim glukoznim na se odmeri v tem primeru najmanj v višini indeksom. Izogibajmo se ocvrtim jedem, rdečemu mesu in mesnim izdelkom. Izogibaj- - bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do vanca ni imel (-a) lastnosti zavarovanca, kojnine, če so do smrti zavarovanca dopolnili mo se beli moki in izdelkom iz nje, sladkorju in sladkarĳam. svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za pre- pridobi pravico do pokojnine pri starosti 58 let starosti ali so bili ob smrti zavarovanca osnove za odmero dodatnih pravic, ki znaša • Redno se gibajmo. Telesna aktivnost naj bo redna, najmanj trikrat na teden, s skupno življanje. 48 let. V primeru, da te starosti ni imel (-a), popolnoma nezmožni za delo. trenutno 369,49 EUR. tedensko kalorĳsko porabo nad 2000 kilo kalorĳ. To je približno pol do tri četrt ure hitre Za pridobitev pravice do pokojnine morajo imel (-a) pa je starost 45 let, pridobi pravico Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih Vdova ali vdovec pa se lahko odloči, da hoje na dan. biti izpolnjeni splošni pogoji, to so pogoji na do pokojnine, ko izteče čakalna doba, to je, je le-ta preživljal do svoje smrti, pa pridobĳo poleg lastne starostne ali invalidske pokojni- Le z zdravim načinom življenja in z dodatkom manjkajočih zaščitnih prehranskih do- strani umrlega in posebni pogoji, ki jih morajo ko dopolni starost 48 let. pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje- ne prejema še največ 15 % pripadajoče vdov- polnil lahko upočasnimo ali zaviramo prezgodnji nastanek ateroskleroze in njenih posle- ske pokojnine. dic, kot so angina pektoris, srčni infarkt in možganska kap. izpolnjevati družinski člani. Če vdova ali vdovec na dan partnerjeve jo pogoje, ki so določeni za otroke oziroma za Primarĳ Tomislav Majić, dr. med., spec. internist, kardiolog Splošni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na smrti nima izpolnjene predpisane starosti, starše umrlega zavarovanca. L.Š.

24| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Stara škarpa drži zemljo in prepušča vodo, Sodobna iz kamenja zidana škarpa združu- Nekatere škarpe gosto obrašča zimzeleni hkrati pa je prĳetna za oko in lastniku v po- je moderno trdnost in trajnost s tradicional- bršljan, kar daje prĳeten videz. nos. nim videzom. starih in novih kamnitih škarp, ki se zaradi kaz, da je tako škarpo mogoče postaviti še In kaj se da storiti? Za že sezidane beton- lokalnega kamenja lepo stapljajo z okolico, ji danes, je priskrbel Janez Perše iz Gorenje ske škarpe sta na voljo vsaj dve rešitvi – lah- povečujejo estetsko, etnološko in s tem tudi vasi, ki je na ta način popravil škodo, ki jo je ko se jih obleče s kamenjem ali pa pod in/ali ekonomsko vrednost. Kamnita škarpa sim- plaz naredil v njegovem vinogradu. Sicer ni nad škarpo zasadi bršljan. Ta škarpo v nekaj bolizira vložen trud in pristen odnos vino- pričakovati, da bi vsi še vedno gradili na star letih dobro obraste in skrĳe, pa še martinčki gradnika do zemlje ter vzbuja občutek tradi- način, saj beton omogoča lažje in cenejše delo v njem najdejo svoj mir. Za bodoče posege v cĳe, klenosti in domačnosti. ter trdnejši rezultat, kar vse pogostejša upo- prostor pa je možno sprejeti občinski sklep, Svojčas so škarpe gradili brez betona, le s raba težkih strojev v vinogradništvu tudi za- ki bi določal videz škarp, s čimer bi našim premišljenim in pozornim zlaganjem kame- hteva. Zato je kombinacĳa iz kamenja zidane vinskim goricam ohranili enoten, tradiciona- nja. Te škarpe po vseh letih še danes dobro škarpe dobra rešitev. Betonirana ali sezidana len in podeželjski videz. služĳo svojemu namenu in dajejo vinograd- iz betonskih blokov pa v tem okolju deluje Miha Gorenc niškim predelom prepoznavno podobo. Do- kot tujek, neestetsko in moteče.

Vdovska in družinska pokojnina S sedaj veljavnim pokojninskim zakonom strani umrlega, da lahko družinski člani pri- lahko pridobi pravico do pokojnine, če je do Odmera vdovske pokojnine je v sistem pokojninskega in invalidskega za- dobĳo pravico do pokojnine, se razlikujejo zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za Vdovska oziroma družinska pokojnina je varovanja vpeljan nov pojem, in sicer vdovska v tem, ali je bil umrli že uživalec starostne delo ali pa je to postal v enem letu po njegovi izvedena pravica iz pokojnine umrlega zava- pokojnina, ki jo lahko pridobi vdova ali vdo- ali invalidske pokojnine; kar je že dejstvo, smrti, ali če je po zavarovančevi smrti ostal rovanca oz. uživalca pokojnine. Starostna ali vec. Po prejšnjem zakonu sta ta družinska čla- da so pogoji izpolnjeni ali je bil umrli še otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine invalidska pokojnina, kar je pač ugodnejše za na pridobila pravico do družinske pokojnine, zavarovanec. V tem primeru so pogoji na po umrlem, vdova ali vdovec pa ga je dolžan upravičenca, je osnova za odmero vdovske ki pa je zdaj zagotovljena drugim družinskim njegovi strani izpolnjeni, če je imel najmanj preživljati. oz. družinske pokojnine. članom. Vdovska pokojnina vsebinsko torej ni pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset Pravico do vdovske pokojnine ima tudi raz- Z zakonom je določena zajamčena mini- nova pravica, temveč pomeni le terminološko let pokojninske dobe, ali pa je izpolnjeval vezani zakonec, vendar le v primeru, če ima malna osnova za odmero vdovske oz. dru- prilagoditev pravic tujim sistemom pokojnin- pogoje za pridobitev pravice do invalidske na podlagi sodne odločbe pravico do preživni- žinske pokojnine, kar predstavlja znesek skega in invalidskega zavarovanja. pokojnine. ne in jo je užival do smrti zavarovanca oziroma pokojnine, ki bi pripadala umrlemu zava- Pokojnino po umrlem lahko pridobĳo: Posebni pogoji, ki jih morajo družinski upokojenca. rovancu, odmerjene v višini najmanj 45 % - zakonec oziroma oseba, ki je z umrlim dolo- člani izpolnjevati, pa so za družinske člane Otroku je zagotovljena pravica do družin- od pokojninske osnove. Višina vdovske oz. čeno obdobje živela v življenjski skupnosti, naslednji: ske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti. družinske pokojnine je odvisna od števila ki je po predpisih o zakonski zvezi in dru- Po sedanjem zakonu je za vdovo ali Po tej starosti pa, če se šola, do konca šolanja, družinskih članov, ki imajo pravico do pokoj- žinskih razmerjih v pravnih posledicah iz- vdovca določena starost 53 let. Prejšnji vendar največ do dopolnjenega 26. leta staro- nine. Za enega uživalca pokojnine je to 70 % enačena z zakonsko zvezo; predpis je za vdovo določal tri leta nižjo sti. Prav tako pa ima pravico do družinske po- osnove za odmero pokojnine. - otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci), starost, za vdovca pa dve leti višjo. Dolo- kojnine otrok, ki je postal nezmožen za delo do pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, čena pa je tudi čakalna doba za pridobitev starosti, do katere mu gre pravica do pokojnine Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice ki jih je umrli preživljal; pravice do pokojnine. Ta nastopi pri staro- in katerega je umrli preživljal do smrti. do vdovske pokojnine tudi pravico do sta- - starši (oče, mati, očim, mačeha) in posvojite- sti 48 let. Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do rostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa lji, ki jih je umrli preživljal; Če vdova ali vdovec ob smrti zavaro- svoje smrti, pridobĳo pravico do družinske po- pokojnino, ki si jo izbere. Vdovska pokojni- - bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do vanca ni imel (-a) lastnosti zavarovanca, kojnine, če so do smrti zavarovanca dopolnili na se odmeri v tem primeru najmanj v višini svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za pre- pridobi pravico do pokojnine pri starosti 58 let starosti ali so bili ob smrti zavarovanca osnove za odmero dodatnih pravic, ki znaša življanje. 48 let. V primeru, da te starosti ni imel (-a), popolnoma nezmožni za delo. trenutno 369,49 EUR. Za pridobitev pravice do pokojnine morajo imel (-a) pa je starost 45 let, pridobi pravico Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih Vdova ali vdovec pa se lahko odloči, da biti izpolnjeni splošni pogoji, to so pogoji na do pokojnine, ko izteče čakalna doba, to je, je le-ta preživljal do svoje smrti, pa pridobĳo poleg lastne starostne ali invalidske pokojni- strani umrlega in posebni pogoji, ki jih morajo ko dopolni starost 48 let. pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje- ne prejema še največ 15 % pripadajoče vdov- izpolnjevati družinski člani. Če vdova ali vdovec na dan partnerjeve jo pogoje, ki so določeni za otroke oziroma za ske pokojnine. Splošni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na smrti nima izpolnjene predpisane starosti, starše umrlega zavarovanca. L.Š.

25| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediAKTUALNO/EKOLOGIJARazglediRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice V skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v sklepali pogodbe neposredno s Telekomom, ponovno priloženih pogodbah in računih. Z vlaganja, zajeta v notarsko overjeni izjavi v dokazati pravilno izbiro datuma in s tem vi- (4.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). javno telekomunikacĳsko omrežje (Ur. list RS pa so vlagali zahtevke na Državno pravobra- namenom, da bo dopolnitev vloge kar najbolj skladu s Pravilnikom o podatkih za ugotav- šino priključnine v obdobju jun.-jul./1988, kar Če se občina z s strani pravobranilstva odo- št. 83/2003, v nadaljevanju Zakon o VVJTO) je nilstvo. ustrezala zahtevi pravobranilstva, smo se po- ljanje višine vlaganj v javno telekomunikacĳ- sovpada s sredino vplačevanja krajanov po breno višino povračila ne bo strinjala, mora Mestna občina Novo mesto v začetku leta 2004 Občina Šmarješke Toplice je 10. 8. 2007 pre- vezali z združenjem vlagateljev, iskali nasve- sko omrežje, od katere se odšteje priključni- pogodbah in aneksih. Ta predlog je po našem svoj drugačni – višji zahtevek dokazovati pri pozvala krajane in takratne krajevne skupno- jela obvestilo o nepopolnosti vloge in poziv te pri ustreznih državnih organih, pridobili na. Priključnina predstavlja povprečno ceno mnenju najbolj realen in pravičen, hkrati pa pristojnem okrajnem sodišču. Višine zahtevka sti, ki so v letih od 1974 pa do 1998 z lastnimi za dopolnitev v roku 30 dni. Občina je vložila izvedbeno tehnično dokumentacĳo Telekoma telefonskega priključka po poslovnih enotah tudi sorazmerno ugoden za naše vlagatelje. v tem prispevku namenoma ne navajamo, ker sredstvi, ki so presegala območno na podlagi prošnjo za podaljšanje roka, sam pa sem se s o v letih od 1996 do 1998 zgrajenem teleko- Telekoma v obdobju 1974-1998, objavljena Kdaj lahko pričakujemo izplačila? lahko pravobranilstvo določene elemente za- zakona določeno priključnino, sodelovale pri pomočnico državne pravobranilke dogovoril munikacĳskem omrežju v naši občini in sode- v Tabeli (Ur.l. RS 61/2004). Le-ta se odšteva Trenutno je naša dopolnjena vloga v pre- htevka tudi zavrže ali pa zniža, v takšnem pri- soﬁnanciranju telekomunikacĳskih omrežĳ, za sestanek. Na sestanku sta bila prisotna tudi lovali z go. Antonĳo Grahek z državnega pra- tudi v primeru, če ni bila plačana ali če je bil verjanju dokumentov in navedb pri Telekomu meru pa bi bila prehitra informacĳa lahko tudi k vložitvi zahtevkov za povračila vlaganj v Martin Tomšič (takratni predsednik glavnega vobranilstva v Novem mestu, ki je pristojna upravičenec oproščen plačila (4. člen Zakona Novo mesto, kamor ga je poslalo Državno napačna ter zavajajoča. Če pa bo naš zahtevek telekomunikacĳska omrežja. KS Šmarjeta je gradbenega odbora) in Gregor Zorko. Vzrok za presojo naše vloge ter pripravo odločitve. o vračanju v JTO Ur. l RS 58/02). Komisĳa je pravobranilstvo Novo mesto, s katerim smo v določen v sprejemljivi višini, lahko izplačila razpolagala s celotno dokumentacĳo o gradnji za nepopolnost vlog so bile zadnje spremem- Pri uveljavljanju naših dodatnih zahtevkov v dopolnitvi zahtevka vložila tudi vrednost stalnih stikih za morebitna dodatna pojasni- upravičencem pričakujemo v spomladanskih in prispevkih krajanov in krajevne skupnosti. be in dopolnitve zakonodaje, ki ureja področje za povračilo s strani krajanov in KS vloženih prostorov za telefonsko centralo v Družbe- la oz. dokumentacĳo. V prihodnjem mesecu mesecih. Večji del krajanov ni več razpolagal z zahteva- povračila vlaganj in nepopolno posredovanje sredstev, za kar v investicĳski dokumenta- nem domu v Šmarjeti, za kar smo pridobili pričakujemo, da bo državno pravobranilstvo Komisĳa nadaljuje delo s pripravljanjem in no dokumentacĳo. Krajevna skupnost Šmarje- vložene dokumentacĳe s strani MO Novo me- cĳi ni bilo potrebnih podatkov, nam je bil v cenilno mnenje sodnega cenilca za gradbeni- poslalo predlog o višini povračila v potrditev preverjanjem seznamov upravičencev po sku- ta je s pomočjo članov gradbenih odborov posto. O zaključkih in spoznanjih sestanka sem veliko pomoč Elaborat o elementih javnega štvo. V skladu z zgoraj omenjenim Pravilni- Občini Šmarješke Toplice. Če bo predlog spre- pinah: vlagatelji v letih 1988-1988, po krajev- sredovala zahtevano dokumentacĳo (cca. 2500 obvestil županjo mag. Bernardko Krnc, ki je telekomunikacĳskega omrežja ter graditev kom smo ovrednotili tudi vodenje investicĳe jemljiv in potrjen, bo v imenu Republike Slove- nih skupnostih, zunanji vlagatelji (Štravberk, dokumentov) za vložitev zahtevkov in tudi dne 8. 10. 2007 imenovala štiričlansko komisĳo omrežja v KS Šmarjeta in KS Bela Cerkev, ki in delo gradbenih odborov. Z vsemi omenje- nĳe Slovenska odškodninska družba d.d. sred- Zalog) iz sosednjih občin, vlagatelji v obdobju sama vložila zahtevek za povračilo v skladu z za povračilo vlaganj v javno telekomunikacĳ- ga je izdelal Andrej Zupanc, sodni izvedenec nimi dopolnitvami zahtevka smo stremeli stva povračil najkasneje v 60 dneh nakazala na 1990-1998 s podatki o višini vlaganj, priključni- danimi navodili s strani MO Novo mesto ter sko omrežje v Občini Šmarješke Toplice v se- za elektro stroko – specialist za telekomu- za realnim povračilom vlaganj krajanom in transakcĳski račun Občine Šmarješke Toplice. ni in spremembi upravičencev – dedičev. Ko- vložila zahtevek za povračilo v imenu kraja- stavi Peter Selak, Gregor Zorko, Martin Tomšič nikacĳe, sicer tudi član naše komisĳe. Brez Občini kot pravni naslednici bivših krajevnih Lokalna skupnost oz. občina bo prejeta misĳa bo do konca leta na osnovi arhivskega nov ter tudi v imenu KS. Posebna služba MO in Andrej Zupanc. omenjenega elaborata bi bil naš zahtevek za skupnosti. Na končno višino povračila bo vračila vrnila v celoti v deležih, ki so soraz- gradiva in vlog pripravila sezname upravi- Novo mesto, ki je zbirala in obdelovala zahtev- Komisĳa je takoj začela z delom in do s povračilo manjši zlasti za gradnjo v KS Bela močno vplivala določitev višine priključnine, merni vlaganjem oseb, navedenih v seznamih čencev z vsemi potrebnimi podatki za izračun ke, je v letu 2004 zaprosila za manjše dopolnit- pravobranilstvom dogovorjenega roka 9. 11. Cerkev, ker ni več na razpolago dokumentaci- ki se odšteva od skupnega zahtevka za vsa- interesentov in v roku 30 dni po prejemu vra- višine povračila v skladu z Zakonom o vrača- ve in pojasnila, ter predala vloge Državnemu 2007 pripravila dokumentacĳo v obsegu 300 je o gradnji; razpolagamo samo s pogodbami kega upravičenca posebej. Višina priključni- čila s strani Slovenske odškodninske družbe nju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrež- pravobranilstvu – oddelek Novo mesto, kot strani, za katero smatramo, da bo zadovoljila med krajevno skupnostjo in krajani. ne, ki se odšteva od vračila, se je gibala od 80 (3.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Sorazmerni je – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS 54/2007, in jih pravilne in popolne. Ob sodelovanju krajevnih zahtevke državnega pravobranilstva iz zahte- Kako se določa višina povračila? DEM v letu 1987, 495 DEM nov./89, pa vse do del vračil, ki pripadajo lokalni skupnosti iz dostavila občinski upravi in občinskemu svetu skupnosti so na MO Novo mesto vlagali zave po dopolnitvi vloge. Spremenjena zakono- Med občani prevladuje zmotno mišljenje, določene povprečne republiške priključnine naslova namenskih sredstev samoprispevka, v proučitev in potrditev. htevke samo krajani, ki so v obdobju 1987 do daja in navodila državnega pravobranilstva so da so osnova za povračilo pogodbena vla- v višini 1388 DEM (podatki iz Pravilnika Ur. mora lokalna skupnost nameniti izključno za Peter Selak, član Komisĳe za povračilo vlaganj 1989 vlagali v izgradnjo in sklenili pogodbe nam omogočila vložitev zahtevka za povračilo ganja. Osnova za povračilo so vlaganja v iz- l. RS 61/2004). V obrazložitvi zahtevka smo investicĳe v infrastrukturo na območju, na ka- v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke s krajevno skupnostjo. Krajani, ki so pozneje vlaganj tudi za dela in material, ki ni zajet v gradnjo, dokazljiva s pogodbami in računi ter z vso razpoložljivo dokumentacĳo skušali terem so bila zbrana sredstva samoprispevka Toplice

Sončna energĳa – sončni kolektorji energĳskih zahtev človeštva, še V tem članku se bomo osre- neotipljivo daleč, je nujno poseči dotočili na sončne zbiralnike ozi- po vsej široki paleti alternativnih roma kolektorje. virov energĳe, tako zaradi eko- Gretje sanitarne vode s pomoč- loških kot ekonomskih razlogov. jo solarne naprave Največji in razmeroma slabo iz- Sistem je zelo enostaven. koriščen vir energĳe je – Sonce. Kolektor na strehi zbira sončno To s sevanjem vsak dan pošlje na energĳo in jo pretvarja v toploto. zemljo več energĳe, kot je člove- Ta toplota se preko nosilca toplo- štvo porabi v vsem letu. Torej je te (zmes vode in sredstva proti treba le ujeti kako zlato jajce, ki zmrzovanju) v zaprtem sistemu ga nese ta neutrudna kokoš. cevi s pomočjo obtočne črpalke Za to nam je na voljo vrsta prenese k prenosniku toplote, različnih tehnoloških rešitev, od- ki tako pridobljeno toploto odda Sončni kolektor na strehi lovi sončno energĳo. visno od naših potreb. Sončna energĳa je praktično neskončen hranilniku toplote. Tako se voda Svetovna poraba energĳe naj človeško nasilje, tako lokalno kot vir energĳe in ga lahko različno v bojlerju (hranilniku toplote) bi se do leta 2050 povečala za globalno onesnaževanje plane- izkoriščamo: segreje. Ko se tekočina ohladi, 70 do 100 odstotkov, kaže štu- ta se že jasno občuti na kvaliteti - s solarnimi sistemi za ogrevanje se za ponovno segretje prečrpa dĳa sveta za energĳo (WEC). življenja ljudi. Zato so čisti, tako in osvetljevanje prostorov, v kolektor. Elektronsko krmilje- Cena na�e, ki se nezadržno bli- imenovani obnovljivi oziroma - s sončnimi zbiralniki za pri- nje stalno primerja temperaturo ža magični meji 100 dolarjev za alternativni viri energĳe eno po- pravo tople vode in ogrevanje v kolektorju s temperaturo v sod, plina, premoga, elektrike in membnejših vprašanj bolj seda- prostorov, hranilniku toplote in vklaplja drugih virov energĳe naj bi se v njosti kot prihodnosti človeške - s fotovoltaiko – s sončnimi celi- črpalko, dokler je temperatura tem času tudi močno dvignila. civilizacĳe. Ker je fuzĳska energi- cami za proizvodnjo električne kolektorja višja od temperature Hkrati narava vse težje prenaša ja, kot pričakovana rešitev vseh energĳe. v hranilniku. Če temperatura

26| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice V skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v sklepali pogodbe neposredno s Telekomom, ponovno priloženih pogodbah in računih. Z vlaganja, zajeta v notarsko overjeni izjavi v dokazati pravilno izbiro datuma in s tem vi- (4.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). javno telekomunikacĳsko omrežje (Ur. list RS pa so vlagali zahtevke na Državno pravobra- namenom, da bo dopolnitev vloge kar najbolj skladu s Pravilnikom o podatkih za ugotav- šino priključnine v obdobju jun.-jul./1988, kar Če se občina z s strani pravobranilstva odo- št. 83/2003, v nadaljevanju Zakon o VVJTO) je nilstvo. ustrezala zahtevi pravobranilstva, smo se po- ljanje višine vlaganj v javno telekomunikacĳ- sovpada s sredino vplačevanja krajanov po breno višino povračila ne bo strinjala, mora Mestna občina Novo mesto v začetku leta 2004 Občina Šmarješke Toplice je 10. 8. 2007 pre- vezali z združenjem vlagateljev, iskali nasve- sko omrežje, od katere se odšteje priključni- pogodbah in aneksih. Ta predlog je po našem svoj drugačni – višji zahtevek dokazovati pri pozvala krajane in takratne krajevne skupno- jela obvestilo o nepopolnosti vloge in poziv te pri ustreznih državnih organih, pridobili na. Priključnina predstavlja povprečno ceno mnenju najbolj realen in pravičen, hkrati pa pristojnem okrajnem sodišču. Višine zahtevka sti, ki so v letih od 1974 pa do 1998 z lastnimi za dopolnitev v roku 30 dni. Občina je vložila izvedbeno tehnično dokumentacĳo Telekoma telefonskega priključka po poslovnih enotah tudi sorazmerno ugoden za naše vlagatelje. v tem prispevku namenoma ne navajamo, ker sredstvi, ki so presegala območno na podlagi prošnjo za podaljšanje roka, sam pa sem se s o v letih od 1996 do 1998 zgrajenem teleko- Telekoma v obdobju 1974-1998, objavljena Kdaj lahko pričakujemo izplačila? lahko pravobranilstvo določene elemente za- zakona določeno priključnino, sodelovale pri pomočnico državne pravobranilke dogovoril munikacĳskem omrežju v naši občini in sode- v Tabeli (Ur.l. RS 61/2004). Le-ta se odšteva Trenutno je naša dopolnjena vloga v pre- htevka tudi zavrže ali pa zniža, v takšnem pri- soﬁnanciranju telekomunikacĳskih omrežĳ, za sestanek. Na sestanku sta bila prisotna tudi lovali z go. Antonĳo Grahek z državnega pra- tudi v primeru, če ni bila plačana ali če je bil verjanju dokumentov in navedb pri Telekomu meru pa bi bila prehitra informacĳa lahko tudi k vložitvi zahtevkov za povračila vlaganj v Martin Tomšič (takratni predsednik glavnega vobranilstva v Novem mestu, ki je pristojna upravičenec oproščen plačila (4. člen Zakona Novo mesto, kamor ga je poslalo Državno napačna ter zavajajoča. Če pa bo naš zahtevek telekomunikacĳska omrežja. KS Šmarjeta je gradbenega odbora) in Gregor Zorko. Vzrok za presojo naše vloge ter pripravo odločitve. o vračanju v JTO Ur. l RS 58/02). Komisĳa je pravobranilstvo Novo mesto, s katerim smo v določen v sprejemljivi višini, lahko izplačila razpolagala s celotno dokumentacĳo o gradnji za nepopolnost vlog so bile zadnje spremem- Pri uveljavljanju naših dodatnih zahtevkov v dopolnitvi zahtevka vložila tudi vrednost stalnih stikih za morebitna dodatna pojasni- upravičencem pričakujemo v spomladanskih in prispevkih krajanov in krajevne skupnosti. be in dopolnitve zakonodaje, ki ureja področje za povračilo s strani krajanov in KS vloženih prostorov za telefonsko centralo v Družbe- la oz. dokumentacĳo. V prihodnjem mesecu mesecih. Večji del krajanov ni več razpolagal z zahteva- povračila vlaganj in nepopolno posredovanje sredstev, za kar v investicĳski dokumenta- nem domu v Šmarjeti, za kar smo pridobili pričakujemo, da bo državno pravobranilstvo Komisĳa nadaljuje delo s pripravljanjem in no dokumentacĳo. Krajevna skupnost Šmarje- vložene dokumentacĳe s strani MO Novo me- cĳi ni bilo potrebnih podatkov, nam je bil v cenilno mnenje sodnega cenilca za gradbeni- poslalo predlog o višini povračila v potrditev preverjanjem seznamov upravičencev po sku- ta je s pomočjo članov gradbenih odborov posto. O zaključkih in spoznanjih sestanka sem veliko pomoč Elaborat o elementih javnega štvo. V skladu z zgoraj omenjenim Pravilni- Občini Šmarješke Toplice. Če bo predlog spre- pinah: vlagatelji v letih 1988-1988, po krajev- sredovala zahtevano dokumentacĳo (cca. 2500 obvestil županjo mag. Bernardko Krnc, ki je telekomunikacĳskega omrežja ter graditev kom smo ovrednotili tudi vodenje investicĳe jemljiv in potrjen, bo v imenu Republike Slove- nih skupnostih, zunanji vlagatelji (Štravberk, dokumentov) za vložitev zahtevkov in tudi dne 8. 10. 2007 imenovala štiričlansko komisĳo omrežja v KS Šmarjeta in KS Bela Cerkev, ki in delo gradbenih odborov. Z vsemi omenje- nĳe Slovenska odškodninska družba d.d. sred- Zalog) iz sosednjih občin, vlagatelji v obdobju sama vložila zahtevek za povračilo v skladu z za povračilo vlaganj v javno telekomunikacĳ- ga je izdelal Andrej Zupanc, sodni izvedenec nimi dopolnitvami zahtevka smo stremeli stva povračil najkasneje v 60 dneh nakazala na 1990-1998 s podatki o višini vlaganj, priključni- danimi navodili s strani MO Novo mesto ter sko omrežje v Občini Šmarješke Toplice v se- za elektro stroko – specialist za telekomu- za realnim povračilom vlaganj krajanom in transakcĳski račun Občine Šmarješke Toplice. ni in spremembi upravičencev – dedičev. Ko- vložila zahtevek za povračilo v imenu kraja- stavi Peter Selak, Gregor Zorko, Martin Tomšič nikacĳe, sicer tudi član naše komisĳe. Brez Občini kot pravni naslednici bivših krajevnih Lokalna skupnost oz. občina bo prejeta misĳa bo do konca leta na osnovi arhivskega nov ter tudi v imenu KS. Posebna služba MO in Andrej Zupanc. omenjenega elaborata bi bil naš zahtevek za skupnosti. Na končno višino povračila bo vračila vrnila v celoti v deležih, ki so soraz- gradiva in vlog pripravila sezname upravi- Novo mesto, ki je zbirala in obdelovala zahtev- Komisĳa je takoj začela z delom in do s povračilo manjši zlasti za gradnjo v KS Bela močno vplivala določitev višine priključnine, merni vlaganjem oseb, navedenih v seznamih čencev z vsemi potrebnimi podatki za izračun ke, je v letu 2004 zaprosila za manjše dopolnit- pravobranilstvom dogovorjenega roka 9. 11. Cerkev, ker ni več na razpolago dokumentaci- ki se odšteva od skupnega zahtevka za vsa- interesentov in v roku 30 dni po prejemu vra- višine povračila v skladu z Zakonom o vrača- ve in pojasnila, ter predala vloge Državnemu 2007 pripravila dokumentacĳo v obsegu 300 je o gradnji; razpolagamo samo s pogodbami kega upravičenca posebej. Višina priključni- čila s strani Slovenske odškodninske družbe nju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrež- pravobranilstvu – oddelek Novo mesto, kot strani, za katero smatramo, da bo zadovoljila med krajevno skupnostjo in krajani. ne, ki se odšteva od vračila, se je gibala od 80 (3.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Sorazmerni je – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS 54/2007, in jih pravilne in popolne. Ob sodelovanju krajevnih zahtevke državnega pravobranilstva iz zahte- Kako se določa višina povračila? DEM v letu 1987, 495 DEM nov./89, pa vse do del vračil, ki pripadajo lokalni skupnosti iz dostavila občinski upravi in občinskemu svetu skupnosti so na MO Novo mesto vlagali zave po dopolnitvi vloge. Spremenjena zakono- Med občani prevladuje zmotno mišljenje, določene povprečne republiške priključnine naslova namenskih sredstev samoprispevka, v proučitev in potrditev. htevke samo krajani, ki so v obdobju 1987 do daja in navodila državnega pravobranilstva so da so osnova za povračilo pogodbena vla- v višini 1388 DEM (podatki iz Pravilnika Ur. mora lokalna skupnost nameniti izključno za Peter Selak, član Komisĳe za povračilo vlaganj 1989 vlagali v izgradnjo in sklenili pogodbe nam omogočila vložitev zahtevka za povračilo ganja. Osnova za povračilo so vlaganja v iz- l. RS 61/2004). V obrazložitvi zahtevka smo investicĳe v infrastrukturo na območju, na ka- v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke s krajevno skupnostjo. Krajani, ki so pozneje vlaganj tudi za dela in material, ki ni zajet v gradnjo, dokazljiva s pogodbami in računi ter z vso razpoložljivo dokumentacĳo skušali terem so bila zbrana sredstva samoprispevka Toplice

vode hranilniku ne zadošča za naše potrebe, solarni sistem gretja vode lahko dopolnimo z dodatnim grelnim sistemom – na drva, plin- sko olje, plin itd. Podpora ogrevanju stavbe – solarno dogrevanje Kombinirane solarne naprave za pripravo tople vode in za dopolnitev ogrevanja prostorov v prehodnem obdobju (spomladi, jeseni) oskrbujejo hišo s toploto. Solarno dogrevanje prostorov je večinoma kombinacĳa solarne naprave, hranilnika toplote in dodatnega grelnega sistema (npr. na biomaso, les, plin Izračun velja za štiričlansko družino v eno- ali kurilno olje) v povezavi z nizkotempera- stanovanjski hiši. turnim sistemom (talno ali stensko gretje). Na območju Slovenĳe sĳe sonce od 1600 problem velika začetna investicĳa, ki odvr- do 2650 ur na leto (v Novem mestu poprečno ne veliko potencialnih uporabnikov. Toda s 1944 ur) in na 1 m2 površine v tem času vpa- Shema delovanja ogrevanja vode s sončnim pomočjo soﬁnanciranja s strani ministrstva de med 1000 in 1400 kWh sončne energĳe. kolektorjem. za okolje je ta sistem lažje privoščljiv. Ko pa Na višje ležečih območjih in delu primorja je enkrat instaliran, nimamo praktično več je te energĳe celo več kakor 1400 kWh/m2. žinski hiši je sistem s solarnim dogrevanjem 2 nobenih stroškov – vzdrževanja skoraj ni, Od letnega sončnega sevanja nas kar 85 od- dimenzioniran 16 - 20 m kolektorske povr- sprotnih stroškov tudi ne, življenjska doba stotkov doseže med marcem in oktobrom. šine in 1000 - 2000 l kapacitete hranilnika to- kolektorjev med 30 in 40 leti pa zagotavlja Če ujamemo to energĳo, nam osem mesecev plote. Na ta način se prihrani prek 500 litrov dolgotrajno, brezplačno in čisto pridobivanje greje sanitarno vodo na 60 stopinj Celzĳa. V kurilnega olja letno. potrebne energĳe. preostalem obdobju jo je potrebno dogrevati, Ogrevanje tako sanitarne vode kot stano- npr. s pomočjo centralne kurjave. Na ta način vanja s pomočjo sončnih kolektorjev je torej Viri: www.elektro-maribor.si, www.bramac. lahko zapolnimo okoli 70% potreb po topli učinkovit, varčen, in okolju prĳazen sistem. si, www.gorenje.si, teletekst-rtvslo vodi v gospodinjstvu. Pri izolirani enodru- Kot pri večini obnovljivih virov je tudi tu Miha Gorenc

27| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediAKTUALNORazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Pešci, bodimo varni v Dolenjski klub bolnikov CVB Obveščamo vse bolnike, ki jih je prizadela cerebrovasku- larna bolezen – kap, da smo v februarju 2007 ustanovili Do- cestnem prometu! lenjski klub bolnikov. Najbolj ogrožena starost- da uporabljate v dnevih, ko je sla- Sestajamo se vsako prvo sredo v mesecu, ob 14.00 uri, v na skupina pešcev je nad 65 let ba vidljivost, svetlejša oblačila, v Modri dvorani v hotelu Terme Šmarješke Toplice. (starejši so običajno oblečeni v nočnem času pa tudi kresničke in Na srečanjih se pogovarjamo o naših težavah in spodbuja- temnejša oblačila, ne uporablja- odsevne trakove. Danes kresnič- mo k čim bolj aktivnem življenju. Tisti, ki ste se na žalost sre- jo kresničk ali drugih izdelkov z ko pozna vsaka oseba. Z dolgo- odsevnimi površinami in jih voz- letnimi preventivno-vzgojnimi čali s to boleznĳo in vas naše delovanje zanima, vas vabimo, niki zato bistveno kasneje opazi- akcĳami »Stopimo iz teme, bodi da se nam pridružite. jo, imajo slabše psihoﬁzične spo- previden« se večina pešcev zave- Kontaktna oseba: sobnosti za varno sodelovanje v da pomena uporabe kresničk in Martin Kirn, tel.št.: 041/487-118 prometu in manjšo sposobnost drugih odsevnih izdelkov. za hitro reagiranje na preteče Policisti si bomo še naprej pri- nevarnosti), enako velja tudi za zadevali za doseganje visokih otroke do dopolnjenega 14. leta standardov varnosti, tako da starosti, saj v tej fazi še niso pov- bodo občani lahko še naprej ra- PRANJE TEKSTILA sem samostojni. čunali na naše policiste, sicer pa Prišel je čas, ko je svetel čas se lahko obrnejo na pomoč poli- dneva krajši, neugodne vremen- cĳe, kadarkoli so v težavah. Perme Franc s.p. ske razmere, kot so dež, megla, Skupaj za varnost – vaša poli- sneg pa vidljivost dejansko cĳa. Šmarjeta 69 zmanjšujejo, tako pri voznikih Aleš Piberčnik, 8220 Šmarješke Toplice motornih vozil kakor tudi pri vodja policĳskega okoliša na pešcih. Ravno iz tega razloga Policĳski postaji Novo mesto gsm:041/515-947 policisti poudarjamo, da je v cestnem prometu nadvse po- Tel.: 07/30 73 810 membno, da se vsi udeleženci med seboj dobro vidimo. Svetujem in priporočam vam,

ŽAGAR NEPREMIČNINE d.o.o. PARCELE: Livold 27a, 1330 Kočevje V kraju Hrib nad Dvorom prodamo parcelo (travnik) v izmeri 2.27- PE ŠMARJEŠKE TOPLICE 7,00 m2, primerno za vinogradništvo in sadjarstvo-območje poseb- Tel./fax: 01/ 8954-312 ne oblike poselitve. Cena je 6.000,00 €. GSM: 041-746-312 e-pošta: [email protected] 2 www.nepremicnine-zagar.si V Šmarjeških Toplicah prodamo parcelo-travnik v izmeri 1.139 m . Delovni čas Cena 13.000,00 €. od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 sobota od 9.00 do 11.30 KUPIMO: Na območju Bele Cerkve, Sel pri Beli Cerkvi, Vinjega vrha ali Dru- DEJAVNOST V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI žinske vasi kupimo gradbeno parcelo ali parcelo z zidanico ali sta- PRODAMO: rejšo hišo ali novejšo hišo do vrednosti 125.000 €. HIŠE: Dolenjskih Toplicah, Soteski, Dvoru, Žužemberku in Novem me- 2 Prodamo hišo v Šmarjeških Toplicah, staro 22 let, v izmeri 120 m , stu kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje oz. manjšo 2 2 uporabne površine 70 m in 400 m zemljišča. Leta 2000 je bila ob- starejšo hišo. novljena streha in vsi leseni deli. Cena je 127.500 €. NAJAMEMO: V kraju Podturen pri Dolenjskih Toplicah prodamo hišo z 77,70 m2 V Družinski vasi ali Beli cerkvi najamemo dvo ali trosobno stano- uporabne površine na parceli v velikosti 1.625,00 m2. Zgrajena je vanje oz. eno etažo stanovanjske hiše. bila leta 1987, leta 2001 pa je bila v celoti obnovljena in dobro izo- lirana. Na parceli je zgrajena avtentična kašča v izmeri 50,00 m2, ki je prirejena v bivalni apartma. Cena: 95.000,00 €. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008

28| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediPOTOPISRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Brazilĳa Brazilĳa – dežela, kjer sem se lahko sporazumevala tudi le z rokami, kjer sem si privoščila hladno tekočino kokosa na plaži, kjer so me obkrožali ljudje, polni veselja in razumevanja. Moje potovanje se je začelo z 11-urnim letenjem iz Pariza do Ria de Janeira. Da sem v Južni Ameriki in v tropskem pasu, sem začutila takoj, ko sem prestopila prag letališča. Neznosna vlaga in visoke temperature so povzroči- le, da se je moje telo začelo v hipu znojiti. Na vse potenje pa sem Sao Paulo. hitro pozabila, ko se mi je izza vogala prismehljal prvi Brazilec pa občudujejo znani kip Kristusa in ponavadi ležĳo napol obleče- po smogu. Zaradi svoje velikosti in me toplo pozdravil s tipičnim Odrešenika (Christo Redentor), ni ob cestah. Glavo jim prekriva je v mestu najlažje potovati s heli- »Ola!«. Na svojem 15-dnevnem ki visoko na gori varuje Rio. list časopisa, saj velja prepričanje, kopterji. Čisto vsakdanji pojav je, potovanju sem si ogledala Rio Dnevno življenje se ponoči pre- da so nevredni, da jim ostali vi- da se npr. s »taxi-helikopterjem« de Janeiro, Brasilio in Sao Paulo. vesi v noč zabave, hrane, glasbe dĳo obraze. Umirajo počasi, leže, odpelješ na drugo stran mesta na Rio de Janeiro (portugalsko: ja- in plesa. Vsako noč se nekaj tisoč brez imena, na cestah, poleg pa poslovni sestanek. Ne bom poza- nuarska reka) je mesto s 6 milĳoni mladih zbere na več ulicah, kjer se sprehajajo osebki iz najvišjih bila obiska tržnice, kjer ti dišave z prebivalcev in 1256 m2 površine se pred vhodi v lokale drenjajo, družbenih slojev. Vsi sloji v me- vsega sveta dražĳo čutnice, kjer ti drugo največje brazilsko mesto, plešejo, jedo in pĳejo. Tiste noči stu se mešajo med sabo in ni ob- ponujajo sadje nenavadnih oblik ki je do leta 1960 opravljalo funk- sem ugotovila, da imajo doma- močĳ le za bogate ali le revne. Po in kjer ogromni kosi mesa visĳo cĳo prestolnice. Sami Brazilci čini res prirojen občutek za ples. petih dneh spoznavanja Ria sem na kavljih. Zdaj vem, da obstaja pravĳo, da je to mesto zabave. Bilo pa bi nepošteno zamolčati poletela proti Brasilii, novi 3-mili- vsaj 10 vrst banan in da je mango Veliko turistov se sonči na oba- zgodbe nevidnih. So najrevnejši jonski prestolnici, s poslovnim in moj najljubši sadež. Ponoči hoditi lah Copacabane in Ipanema ali sloj brazilske družbene lestvice državnim centrom ter z ulicami po ulicah je smrtno nevarno, zato brez imen (označene so le s šte- smo se iz enega do drugega kraja vilkami). Mesto je bilo načrtno prevažali s poceni taksĳi. Ker pa zgrajeno v 60. letih 20. stoletja kot je mesto tako veliko, tudi sami upravni center (sodišče, parla- taksisti ne poznajo ulic in zgo- ment, šole itd.), da bi pripomogel dilo se je, da smo nekaj ur iskali k razvoju osrednjega dela Brazili- želeno lokacĳo. Vsi problemi, ki je. Pred razširitvĳo je imelo me- bi me v Slovenĳi razburili, so se sto simbolno obliko ptice – svobo- mi v ležernem in upočasnjenem de. Jaz sem ga doživljala kot kraj ritmu življenja v Brazilĳi zdeli kravat, avtomobilov, nakupova- nepomembni. Dolge kolone za nja, teka za časom in neposluhom trajekt postanejo možnost sklepa- za majhnega človeka. Največje nja novih poznanstev in problemi presenečenje me je čakalo v Sao kmalu postanejo rešitve. Paulu (po naše: Sveti Pavel). Že Brazilĳa, ki je dobila ime po sam pristanek z letalom, ki je le- braziljki (krajevnem listnatem telo tako nizko nad mestom, da drevesu) in zaseda 47 % površine sem lahko opazovala, kaj delajo Južne Amerike, mi vedno znova ljudje v stolpnicah, me je dodo- bra prestrašil. Sao Paulo je drugo vzbudi občudovanje njenih prebi- največje mesto na svetu z 29 mili- valcev, ker znajo živeti s tako veli- joni prebivalcev; znano je po ve- kim optimizmom in veseljem. Stopnišče okrašeno z mozaikom v Riu de Janeiru. likem številu nebotičnikov, a tudi Vesna Pungerčar

Cerkev v glavnem mestu Brasilia. Obala Copacabana v Riu de Janeiru.

29| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediOGLASRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

NNRN Nepremičnine d.o.o. Novo mesto, Robert Nedanovski, Novi trg 9, 8000 Novo mesto, e-mail: [email protected], internetna stran:www. nepremicnine-novomesto.si mob: 040 - 287 597, tel.:+386 (0)7 337 9420, fax:+386 (0)7 337 9420

nja začetek julĳ 2007 – dokon- 8.)KRŠKO, VENIŠE, samo- 12.) ROSALNICE, dvosta- čanje september 2007, velikost stojna, 95 m2, zgrajena L.1972, novanjska, 260 m2, zgrajena zemljišča cca 250m2, (slika velikost zemljišča 1.318 m2, L.1975, leto adaptacĳe 2000, simbolična), Cena 135.000,00€ e , v, t, CK Cena: 92.000,00€ velikost zemljišča 1.200 m2, (32.400.000,00 SIT) (22.046.880,00 SIT) e, v, t, k, Cena: 139.000,00€ (33.309.960,00 SIT)

1.)ŠMARJEŠKE TOPLICE, samostojna, 190 m2, leto izgradnje: 1975, velikost zemljišča: 729 m2, e, v, t, k, internet, jr, CK-olje+drva, Cena: 180.000 EUR (43.135.200,00 SIT) 5.)ŠMARJEŠKE TOPLICE 9.)KRŠKO, STARI GRAD, sa- – 200m od centra, dvosobno, mostojna, 180m2, leto izgrad- 13.) ČATEŽ PRI TREBNJEM, 70m2, prit, e, v, greznica, par- nje 1965, leto adaptacĳe 2000, samostojna, 170m2, zgrajeno kirišče, CK – olje, prodamo velikost zemljišča 456 m2, e, v, L.2004, velikost zemljišča 348 Cena: 1.000,00€/m2 (239.640,00 t, greznica, asfalt Cena: 92.00- m2, zasnovan k+p+m, e, v, t, SIT/m2) 0,00€ (22.046.880,00 SIT) CK-olje, greznica Cena: 18- 8.000,00€ ( 45.052.320,00 SIT)

2.)ŠMARJEŠKE TOPLICE, 50 M OD CENTRA, vikend bi- valen, 144 m2, leto izgradnje: 1992, velikost zemljišča: 655 m2, e, v, t, Cena:cca 108.000 EUR (25.881.120,00 SIT) 6.) ČRMOŠNJICE PRI STOPI- 10.) METLIKA, TRDINO- ČAH, samostojna hiša, 150 m2, VA POT, samostojna, zgraje- 14.)TREBNJE-NASELJE HU- novogradnja-zgrajena 2007, na L.1950, velikost zemljišča DENJE, samostojna, 109 m2, velikost zemljišča 330 m2, e,v, t, 70.000 m2, e, v, Cena: 150.00- novogradnja-zgr. 2007, veli- Cena: 147.000,00€ (35.277.080,- 0,00€ (35.946.000,00 SIT) kost zemljišča 674 m2, Cena: 00 SIT) cca 157.000,00€ (37.623.480,00 SIT)

3.)PRAPREČE PRI ŠENTJER- NEJU, samostojna, 112 m2, leto izgradnje: 1986, velikost zemljišča: 1.029 m2, e, v, t, CK, Cena: 125.000 EUR (29.955.00- 0,00 SIT) 11.) SEMIČ, NASELJE PRA- 7.) KOSTANJEVICA NA PROT, samostojna, 240 m2, KRKI, DOLŽCE, samostojna, leto izgradnje 1974, velikost 15.) TREBNJE, RIMSKA CE- 69 m2, zgrajena L.1963, velikost Zemljišča 2.500 m2, e, v, grez- STA, samostojna, 160 m2, leto zemljišča 2428 m2 Cena: 65.00- nica Cena: 104.323,00€ (24.99- izg. 1907, leto adaptacĳe 2005, 0,00€ (15.576.600,00 SIT) 9.964,00 SIT) velikost zemljišča 500 m2, e, v, t, java kanalizacĳa Cena: 14- 8.000,00€ (35.466.720,00 SIT)

4.)ŠMARJEŠKE TOPLICE – BREZOVICA, dvojček, 175m2, IV.gradbena faza, Novograd-

30| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediNAGRADNAKRIŽANKARazglediRazglediRazglediDecemberRazgledi 2007/številka 4 Razg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Novoletna nagradna križanka 1. nagrada: Masaža v Termah Krka Geslo novoletne križanke nam pošljite najkasneje do 31. januarja 2. nagrada: Karta za bazen in savno v Termah Krka 2008 na dopisnicah ali v kuvertah na naslov: Občina Šmarješke 3. nagrada: Skodelica Občine Šmarješke Toplice Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice s pripisom Novoletna nagradna križanka. Izžrebane nagrajence bomo objavili v naslednji številki.

OTROŠKA VZHODNO BOLGARSKI MESTO GRŠKI KNJIGA ZA NEMŠKI KISIK NOGOMETAŠ NA GOSPOD BOG JANEZ BARVANJE AVTO JORDAN FINSKEM ANGLEŠKO VETRA POVŠE VOJSKOVODJA SLOVENSKI ALEKSANDRA IGRALEC VELIKEGA PRIMOŽ ŠVEDSKA ORANJE ROCK TOYOTIN SKUPINA AVTO KOPER ČLEN LUKSEMBURG ARABSKI BARIJ KOZMETIČNA IGRALEC ŽREBEC RASTLINA SIMETRIČNOST BRUCE

ANTIČNO BARUCA RAČUNALO BIBAVICA

VOJNI PLIN MAJHEN ELASTIČNA PLUG TKANINA GESLO TEKOČINA V MESTO PRVA KRKIN OBLIKI V ČRKA INSEKTICID KROGLICE ITALIJI ABECEDE MOŠKI MODNI SAMOSTOJNI DODATEK ONA OKRASNA PODJETNIK POLMER ITALIJANSKO RASTLINA SKUPEK NITI

ITALIJANSKA KOSITER DUŠA TV PROSTORNINA V ITALIJA POSTAJA ČAS BRAHMANIZMU ŠPANIJA ZASELEK DAN V TEDNU PRI FOSFOR AVSTRIJA OTOK V OTOČJU TUAMOTU REKI ESTONSKI NIZEK POLITIK MART MESTO V ŠVEDSKA ŽENSKI SLO. FILMSKI ČRNI GORI ESTONEC GLAS STUDIO PROSTORNINA JAZZOVSKI NAVEDBA SLOG ŠV. SKAKALEC OTROK BREZ V VIŠINO STARŠEV PATRIK MEDNARODNO FRANCOSKO MESTO SARAJEVO ZDRUŽENJE ZA OBLAČNOST POLITIČNE GANSKIPOLITIK AMERIŠKI VEDE KWAME WESTERN TERITORIALNA Ž. IME OBRAMBA ITALIJA USOJENOST JOD PROSTOR NADARJENOST JUNAK VATIKAN MED NEBESI ZADNJA ČRKA ENEIDE IN PEKLOM ABECEDE KRAJ ŽENSKO KISIK V OBČINI BELGIJA POKRIVALO ELEKTRON OS. ZAIMEK ANTON JAKI SIDDARTINA ITALIJA POLITIK GORE ŽUŽELKA PESEM NAJMANJŠI DRŽAVA V POLITIK REPUBLIKA DELEC AZIJI MARKOVIĆ SLOVENIJA MESTO V NAŠTEVANJE EKVADORJU

GL. MESTO ROMUNIJA STROKOVNJAK KALIJ JEMNA IVAN KREFT BENETKE PRITRDILNICA KISIK OTOK PEVEC V KISIK SMOLAR KARIBIH AVSTRIJA SESTAVIL: JURIJ SLAST ODMEV DODATEK REDEK K JEDI

31| Ponovoletna ponudba sprostitvenega centra Vitarium Spa&Clinique Praznični čas je čas veselja, snovanja novih načrtov in novoletnih zaobljub. Tudi tistih o bolj zdravem načinu življenja.

Da jih boste lažje uresničili, vas vabimo v Terme Šmarješke Toplice. Pripravili smo bogato ponudbo pilingov, kopeli, masaž, elektroliznega razstrupljanja in različnih postopkov savnanja, s katerimi boste na prijeten način vzpodbudili naravne procese očiščevanja organizma.

Obiščite očiščevalne in krepčilne savne; turško, rimsko, zeliščno, klasično finsko in rustikalno finsko savno »Belokranjska koča«. Po savnanju priporočamo obisk kopeli, lahko pa se odločite za eno izmed sproščujočih masaž z eteričnimi olji, zelišči, medom ali grozdjem.

Zdravja, veselja in dobrega počutja vam želimo v letu 2008.

Terme Šmarješke Toplice; Tel. 07/ 38 43 438; [email protected]; www.terme-krka.si