86/1998, Uredbeni
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 86 18. 12. 1998 DRŽAVNI ZBOR 5. Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. èlena tega zakona. 6. Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih 4411. Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR) lahko spet pridobijo popolne rastline, znotraj najnižje znane botaniène razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali izpolnjuje Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in druge pogoje za zavarovanje, mogoèe: prvega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije izda- – določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega geno- jam tipa ali kombinacije genotipov, U K A Z – ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni o razglasitvi zakona o varstvu novih sort rastlin od teh lastnosti in – obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti (ZVNSR) med razmnoževanjem ne spreminjajo. 7. Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana Razglašam zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR), odloèba o varstvu sorte. Doloèena je z uradnim opisom ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na naèin, kot 3. decembra 1998. ga doloèa ta zakon. 8. Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski Št. 001-22-102/98 Ljubljana, dne 11. decembra 1998. material oziroma pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje te sorte. Predsednik 9. Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega ma- Republike Slovenije teriala zavarovane sorte. Milan Kuèan l. r. 3. èlen Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za var- Z A K O N stvo nove sorte (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (ZVNSR) register zavarovanih sort vodi Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kme- I. SPLOŠNE DOLOČBE tijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). 1. èlen Ta zakon doloèa postopek zavarovanja novih sort rast- II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE lin ter pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice. Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, 4. èlen vključno s križanci med rodovi in vrstami. Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je: 2. èlen – nova, Pomen izrazov v tem zakonu: – razločljiva, 1. Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, – izenačena, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fiziènimi oseba- – nespremenljiva in mi. – poimenovana v skladu z določbami tega zakona. 2. Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravi- co do vložitve prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: 5. èlen prijava). Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je 3. Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prodajala ali gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upra- prijavo. vièenca v Republiki Sloveniji najveè eno leto pred dnem 4. Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna vložitve prijave, izven Republike Slovenije pa največ štiri leta oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pred dnem vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rast- pravico. lin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve prijave. Stran 7410 / Št. 86 / 18. 12. 1998 Uradni list Republike Slovenije Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu – je enaka ali podobna imenu katerekoli druge splošno prejšnjega odstavka se ne štejejo: znane sorte iste vrste ali sorodnih vrst rastlin dokler je le-ta v – uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene uporabi; izjemoma velja ta doloèba tudi po prenehanju upo- brez dovoljenja ali vednosti upravièenca; rabe sorte, èe je ime te sorte pridobilo poseben pomen; – pogodbeni prenos pravice do sorte; – zavaja ali povzroča zmedo glede izvora, lastnosti, – pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava vrednosti, uporabe, prepoznavnosti oziroma geografskega ali skladiščenje semenskega materiala ali pridelkov sorte za porekla; upravièenca, pod pogojem, da upravièenec ohrani izkljuèno – je sestavljena iz botaničnega ali splošnega imena lastninsko pravico do razmnoženega semenskega materia- rodu ali vrste, ali vključuje takšno ime, ki lahko privede do la, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh; zmede; – preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v – vključuje besede kot so “sorta, kultivar, forma, hi- poskusni pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vredno- brid, križanec” ali prevod teh besed; sti sorte, če to dela upravičenec ali od njega pooblaščena – zavaja ali povzroča zmedo glede žlahtnitelja ali upra- oseba; vièenca; – uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo – je v nasprotju z javnim redom oziroma moralo; oziroma presoje tveganja pri gensko spremenjenih sortah; – je drugače v nasprotju s predpisi o industrijski – prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti lastnini. oziroma presežki pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da Če je določena sorta že zavarovana ali vpisana v sortno so ti pridelki namenjeni konèni uporabi in da sorta pri tem ni listo oziroma je bila za varstvo ali za tak vpis vložena prijava v navedena. katerikoli državi, podpisnici mednarodnih pogodb oziroma Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgo- konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Re- jo določene druge sorte oziroma hibrida, se šteje za odda- publika Slovenija, se v Republiki Sloveniji lahko registrira le nega v pridobitne namene, ko so bile oddane rastline ali ime sorte, ki je bilo registrirano, vpisano v sortno listo ali rastlinski deli druge sorte. navedeno v prijavi v drugi državi. Izjemoma se lahko v Republiki Sloveniji doloèena sorta 6. èlen registrira pod drugim imenom, vendar le, èe uporaba prvot- Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve nega imena ne bi bila primerna iz jezikovnih razlogov ali prijave jasno razloèevati od katerekoli druge do tedaj splo- zato, ker bi bila v nasprotju z javnim redom in moralo. šno znane sorte. Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadalj- Sorta velja za splošno znano, zlasti če: njem besedilu: minister), doloèi sorodne vrste iz tretje alinee – je bila do tega dne v katerikoli državi zavarovana ali drugega odstavka tega člena in podrobnejše pogoje za regi- vpisana v sortno listo; stracijo imena sorte. – je bila do tega dne v katerikoli državi vložena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek 11. èlen konèa z zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno Uporaba imena zavarovane sorte je obvezna. Semen- listo; ski material zavarovane sorte se sme dati v promet le, èe je – se je semenski material sorte ali pridelek sorte do pri tem navedeno ime zavarovane sorte. Ta doloèba velja tega dne že tržil ali uporabil v pridobitne namene. tudi po prenehanju varstva sorte. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se se- 7. èlen menski material zavarovane sorte uporablja v nekomercialne Sorta je izenačena, če so v njej dovolj enotno izražene namene v zasebnem sektorju. tiste lastnosti, ki so bistvenega pomena za razloèevanje od Zavarovana sorta mora biti oznaèena z istim registrira- drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko prièakujejo zara- nim imenom v vseh državah, razen v primeru izjem iz četrte- di posebnosti njenega razmnoževanja. ga odstavka 10. èlena tega zakona. V prometu s semenskim materialom zavarovane sorte 8. èlen se sme poleg registriranega imena uporabiti tudi blagovna znamka oziroma druga oznaka pod pogojem, da je registri- Sorta je nespremenljiva, èe se njene lastnosti, ki so rano ime jasno vidno in razpoznavno. bistvenega pomena za razloèevanje, po veè zaporednih Ime zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoèe zamenja- množitvah oziroma v primeru posebnega razmnoževalnega ti s tem imenom, se ne sme uporabljati za neko drugo sorto ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo. iste ali sorodne vrste rastlin. 9. èlen Zavarovana sorta mora biti oznaèena z imenom, ki je III. UPRAVIÈENCI DO VARSTVA SORTE njena razlikovalna oznaka. IN DO PRIDOBITVE ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE 10. èlen 12. èlen Kot ime zavarovane sorte se lahko registrira vsaka ozna- ka, ki omogoèa razloèevanje sorte in je lahko beseda, kom- Upravičenec do varstva sorte in do pridobitve žlahtni- binacija besed, kombinacija besed in številk ali kombinacija teljske pravice je žlahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik. črk in številk, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Èe je veè oseb skupaj ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali Kot ime zavarovane sorte se ne sme registrirati ozna- razvilo sorto, pripada njim oziroma njihovim pravnim nasled- ka, ki: nikom skupna pravica do varstva sorte in do pridobitve žlaht- – je neprimerna iz jezikovnih razlogov; niteljske pravice. – onemogoča identifikacijo sorte; Èe je veè oseb loèeno ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali – je sestavljena samo iz številk, razen kjer je to že razvilo sorto, pripada žlahtniteljska pravica tistemu, ki je prvi ustaljena praksa oznaèevanja; vložil prijavo. Uradni list Republike Slovenije Št. 86 / 18. 12. 1998 / Stran 7411 Če je žlahtnitelj zaposlen pri pravni osebi in so medse- – v zasebne nepridobitne namene; bojne pravice in obveznosti urejene s pogodbo, se upra- – v poskusne namene; vièenost do pridobitve ugotavlja v skladu s to pogodbo. V – za žlahtnjenje nove sorte; nasprotnem primeru se smiselno uporabljajo doloèbe iz b) se gospodarsko izkorišča nova sorta iz tretje alinee predpisov o pravicah industrijske lastnine