Stran 2650 URADNl LIST REPUBLIKE SLOVENIJE St. 43 - 5. 1X. 1992

6. ~kficientnsti an na &robno od ntetka leta do * 9. Koeficient povpretne rasti cen iivljenjskih potreb avgusta 1992 je bi1'0,747. SCin od zaktka leta do avgusta 19!Z! v primerjavi s povpreCjem leta 1991 je 1.857. . 7. ~oeficientpovpretne mesetne rasti cen na drobno od zaktka leta do. avgusta je bil 0,072. St. 052-07-21192 Ljubljana. dne 1. sebtembra 1992. 8. ~Lficientrash cen na drobno avgusta 1992 v Direktor primejavi z istim mesecem prejSnjega leta je 2.292. TOglPi BOllOvec I. r.

CE RKMCA . . F. Merila in pogoji zi ohranjanje in razvijanje na- I ravne in kultume dediEine G. Merila in pogoji za ostala 0bmoEj.a varovanja w. I.Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo'. Na podlagi 39. .Elena zakona o urejanju naselij in in samozaEito drugih pgovv prostoi (Ur. I. SRS. St. 18/84, 37/85, 3. Elen 29/86 in 26/90) in 4. Bena statutarnega odloka o volitvah Sestavni he1 odloka je grafifna priloga. ki obsega 82 v zbore ~bEinskeskupXlne in o njihovih pristojnostih listov PKN v merilu 1 : 5000. Graf~napriloga je sestavni (Ur. I. SRS. St. l/90 in 9/90) je SkupXina obtine Cerknica " del veljavnega druibenega plana oMne Cerknica. . na seji dne 16. 7. 1992 sprejela ODLOK o s-ih orediirenih pgojil 9 . . prostorski! obi.ino lI..OBSEG IN NACINI URWANJA . Certniea' '

Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno ob- m&je obEine Cerknica. lzvzeta so obm&ja, kjer so sprejeti prostorski izvedbeni akti. S tem odlbkom se sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za celotno obmdje obtine Cerknica. 2: flen 1. lmen ureditvenih obmdj na~lijso dopustne komunalne ureditve in adaptacije, doz~dave,. nadzidave Prostorski . ureditveni. pogoji, skladnb s planskimi. ter drievalna dela na obstojeEih objektih in napravah. usmeritvami in strokovnimi podlagami za prostorske iz- . 2. lzven ureditvenih obmdij naselij so dopustne 'vedbene akte, doldajo naslednja 'merila ir! pogoje: . novograd.nje posamitnih objektov, ki so namenjeni iz- kljutno: kmetijski dejavnosti, turistif ni in Sportno iekrea- I. Obseg nieje in natine urejanja za celotno.obm&je cijski dejavnosti, lovski dejavnosti ter drugi objekti in. obtine' in za posamezna obmotja znbtraj celote naprave posebnega druZbenega pomena, ob upoStevanju 11. Skupna .merila in pogoje za posege v prostor meril 'in pogojev-tega odloka. 3. lzven ureitvenih obm&ij n-lij so dopustni drugi posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo Ill. Merila 'in pogoji glede dopustnih ' posegov v I . - prostor namensko rabo, bivalne in delovne pogoje. ekoloSto .ravnovesje v riaravi ali krajinske znaEilnosti. pod pogojem, A. Gradnja objektov da ti posegi v prostor niso posebej opredeljeni v prostor- 1. gradbena parcela in funkcionalno zemljiSEe skih sestavinah srednjer&nega drutbenega plana in da 2. lega objektov zaradi pomembncrsti ali vplivov na prostor ne zahtevajo 3. merila in pogoji glede urbanistifnega in arhitektur- izdelave prostorskega izvederiega natrta, ob upoStevanju nega oblikovanja drugih meril in pogojev tega odloka. . - stanovanjski objekti, . 4. S tem PUP se urejajo vsa ureditvena obmdja. Na obmdjih, kjer je ,z dolgordnim ali srednjerdnim planom . Witniiki objekti - obLine predvidena izdelava prostonkega izvedbenega na- -. pomofni objekti - - objekti in naprave oskrbne.in storitvene dejavnosti frta, niso dovoljene novogradnje objektov, razen v zvezi ter proizvodne dejavnosti . s komunalnim urejanjem. Na obstojefih objektih so dovo- ' ljena le vzdrtevalna dela in ostali posegi, ki ne ovirajo . - kmetijski in gospodarski objekti . - gradnja objektov za drobno g,ospodarstvo realizacije predvidenega izvedbenega nafrta. 4. dograjevanje in prenavljanje objektov 5. vzdrievalna dela na obstojeEih objektih 6. rlen . 6. urejanje okolice in zelenih povriin 1.'~ureditvenih'obmdjih naselij : Pikovnik, Kriige, I 7. zatasni ob~ekti Bet; Dobec, KoZljek. Bezuljak. Zibovnik, StraiiEe, Do- I 8. postavitev kioskov, veqih reklamnih znamenj in lenje Otave, Sel&k', Topol pri Begunjah, Zupeno, Zala, ! turistienih oznak ,Cohovo, Osredek, Gorenje Otave, K&ake, KranjEe, B. Prometno urejanje . Gora. Reparje,-Beaje, Hribljane, Hrdkarje, Rudolfovo, i C. Komunalno urejanje Zike. JerSice, Strukljeva vas, Pirmane, KoroSEe, LeSnja- I ! 0. Pogoji prikljutevanja in uporabe omrefja in na- ke, Zahrib, Ravne, Tavilje, Sfurkovo, Polkk. Zavrh, . prav Otonica. Ponikve, KrufEe, Podslivnica, Mahneti, Milava, E. Merila in pogoji. za ostale posege, ki rrajno Kremenca. . Slugovo. , JerSanovo,Hri- spreminjajo prostor barjevo, RoZanfe, Sleme. Zales. BoEkovo, Ograda. SivEe, 9.43 - 5. IX. 19QL URADNI LIST REPI

Hiteno, Mramorovo pri Pajkovem, Andrejce, GradiSko, -.gradnja gospodankih objektov in hlevov (na zem- Lepi vrh, Storovo, Ravnik, Skuffe. Skrabte, , Ijaih, ki so dovolj velika in ob upo5tevagju zadostnih Ulaka, Studeno na Blokah. Glina, Zakraj, Studenec na odmikov od sosednjih objektov ter zadqstne povdine za ' Blokah, , . Bemte. , dovoz in manipulacijo) Brezje, Podloi, Kneija njiva, Dolnje Poljane. Babno - gradnja eitnifkih objektov polje, Klance, lvanje selo, Blotice, BloSka pdica, Marti- - gradnja objektov za storitvene in oskrbne dejavno- njak, Nemfka vas, , Krajit, . Strmca, st i Mramorovo pri Luiajih, Goditevo, Veliki vrh, , - postavitev oziroma gradnja pomoZnih objektov na Topol, Dolenje Jezero, Otok, Laze pri Gornjem jezeru, funkcionalnih zemljieih stanovanjskih hiS hrovnica, Dane, Podcerkev, Nadlesk, Vikvek, Vrhnika - urejanje odprtih povdin (zelenice, otrdka igria, pri Wu, Markovec, harata. KozarS%. Iga vas, Pod- peSpoti, plo%adi. . . gora pri Loiu. Pudob, Vrh ter v ureditvenih conah naselij - postavitev kioskov, vefjih reklamnih znamenj, tu- s predvidenimi urbanistienimi zasnovami in v ureditvenih ristitnih oznak obmdjih naselij, za dele katerih so predvideni prostorski - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, izvedbeni naErti; v ureditvenih conah, za katere ni pred- komunale in zvez videna izdelava PIN natrtov, oziroma so ti Ze realizirani; - gradnja objektov za pbtrebe SLO in DS so dopustne komunalne ureditve, novogradnje, adapci- - vodndgospodarske ureditve je, do2dave ali nadzidave, dopolnilne in nadomestne - gradnja manjfih objektov, namenjenih proizvodnji, gradnje objektov oziroma naprav. tehniEnim servisom, komunalni dejavnosti ter objektou, 2. Y ureditvenih obmoEjih naselij - Grahovo, Unec, ki so trajno namenjeni gradbeniStvu je praviloma dovo- Begunje, Cerknica. Rakek, Nova vas, Stari trg - ki se ljena le v naseljih dolofenih z druZbenim planom. (po- ureiaio z urbanistifnimi zasnovami. so v ureditvenih co- membnejh lokalna sredim in obtinsko srediXe) --,a- - nah, kjer je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega - gpdnja za industrijo in proizvodno obrt je dovo- natrta. do svreietia le-teaa dopustne dozidave, nadzidave, ljena na kompleksnih obmdjih predvidenih z drufbenim prenav~janjd, &hevan$ obitojetih objektov in.naprav planom ob. uetevanju drugih ineril in pogojev tega odloka. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno v 3. V ureditvenih obmdjih naselij (Cajnaje. Velike . okviru posebne strokovne presoje za znano dejavnost Bloke, VolEje. Lipsenj), kjer je za ddoEene ureditvene ugotoviti vplive na okolje. cone predvidena izdelava prostorskega izvedbenega naE- Te dejavnosti morajo biti v sklad" z veljavnimi pred- rta, so do spreietia. le-tega dopustne dozidave, nadzidave. pisi, ki urejajo posamezna podrdja varovanja okolja. prenavljanjk, kdr~evankoGtojetih objektov in naprav, ki ne oviraio realizaciie ~redvideneaaizvedbeneaa n&rta. ob up&te;anju drug{h heril in poiojev tega dloka. 1. Spremembe funkcije objektovq dopustne v tolik- 4. V ureditvenih obmoEjih naselij: Grahovo, Unec, Sni men, da se ne spreminia pretefna namembnost ob- Begunje, Cerknica, Rakek, Nova vas. Stan trg, Gorifica, m4a. Ni.dovoljeno ;nafatino;ih dejavnosti, ki bi kakor- Lipsenj. Gorenje Jezero, Voltje za ureditvena obmdja. koli ogrobk sedanjo namembnost ter negativno vplivale kjer je prostorski izvedbeni akt te sprejet, a 5e ni izveden, na obstojek funkcijo naselja. veljajo za urejanje teh obmdij enaka doldila kot v flenu 2. Dopustne so spremembe funkcije objektov za 6, 3. tdka. Po realizaciji prostroskega izvedbenega akta potrebe razvoja naselja (osebne in storitvene dejavnosti) se obmofje ureja v skladu z merili in pogoji tega odloka. ob upo3tevanju drugih meril in pogojev tega odloka.

A. GRADNJA OBJEKTOV

7. Elen . . Graditev novih objektov je dovoljena v ureditvenih. obmdjih naselij na komunalno opremljenih stavbnih zem- Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zem- ljaih. IjiSEa mora biti prilagojena: Gradnja posamemih objektov, ki so namenjeni iz- 1. namembnosti objekta in njegovi velikosti ter veli- kljuEno kosti gradbenih parcel v ureditvenem obmoEju, konfigura- - kmetijski dejavnosti (stanovadski in drugi ciji terena, lakaciji komunalnih vodov in drugim omeji- objekti. ki sluiijo primarni kmetijski proizvodnji. tvam rabe prostora. hlevi, skednji, silosi. kozolci. tebelnjaki . ..) 2. urbanistihim zahtevam (funkcionalni dostopi, -par- - turistitni in Sportno rekreacijski dejavnosti kirna mesta, utrjene povdine ob objektih in funkcionalno (moteli, hoteli, gostiaa, planinske kde, prostori za zelenje). kampiranje, Sportna igriSEa. kopaliaa, smut iEa, 3. sanitarno tehnitne zahteve (vpliv blihje okolice, ipd.). osonknje v odnosu do gostote zazidave, prezrakvanje - - lovski dejavnosti (lovske kote, streliXa. pre2e) proste povrSine, interventne poti). - male hidroelektrame Za objekte namenjene kmetijski proizvodnji, obrtni - drugih objektov in naprav posebnega javnega po- dejavnos!i ipd. se velikost gradbene parcele doloti glede mena. je mohizven stavbnih zernljix ob uetevanju na namernbnpt objektov, njihovo lego in medsebojno drugih meril in pogojev tega odloka. razporeditev ter ob upoStevanju potrebnih odmikov, mo2- Gradnja @tniJkih objektov je mo2na samo v ob- nosti kasnejkga Sijenja in ustreznih odprtin za manipu- mdjih, ki so z veljavnim drutbenim planom doloEena za lacijo. ta namen. 8. flen 2. Lega objektov . Vrste gradnje na stavbnih zemIjiGh, ki jih urejajo dolotila tega PUP-a 11. flen Gradnja: Pri dolohnju lege objektov je potrebno upoSlevati - - stanovanjskih objektov pogoje : Stran 2652 UR40NI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4'3- J. K IW - novi objekti (stanovanjski in dm@) morajo biti dm) ali pritlit; in nadrtropje (viSina kolenhga zidu odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena scsednja 30 cm). Kjer to narekuje nagnjenost terena obsegajo posest, da jC mdno.ndr3evanje objekta in da so updle-. objekti tudi klet. V prvem primem.je kota pritlitja naj.veE 1,20 m nad , vani sanitami in poiarnovarstveni pogoji . . -. - minimalni moini odinik od parcelne meje je 4 m, koto rktnega terena; v digem primeru pa najvet - odrnik &I sosednje meje je lahko manjfi od 4 rn. 0,60m nad koto r-nega terena. & to onemogoEajo terenski in drugi vplivi, vendar ne sme ;- streha: praviloma simetritna dvokapnica.2 nakio- , biti manjSi od 2 m ' nom od 35 do 45 stopinj. - nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m evetljevanje podstreiij je moino s frfadami in stre- fnimi okni. . ' oddaljen od meje, je, rnotna na to stran v istih gabaritih; sprememba namembnosti nadomestnih gradenj je rnotna, Kritina naj bo v temno rdeti. temno rjavi ali temno & s$ '2 njo bistveno ne spreminja pretefna -funkcija sivi barvi; svetla kritha praviloma ni dovoljena. Zakljufki obmofja streh s bpi so pripordljivi. kolikor je -to znatilnost - vetji odmik od meje je pogojen s sanitarnimi in sosednjih objektov. poZarnovarstvenimi pogoji - fade: oblikovanje odp&in na fasadah in obdelava - odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih fasad naj se prilagaja sosednjim objektom. Okenske d- usklajeni z zakonom o cestah oziroma soglasjern njihovih prtine naj bod0 praviloma vertikalno poddgovate z mak- upravljalcev. Izjemoma so odmiki manjSi v naseljih, kjer simalno firino pdprtine 1.40 m. Zdrufitev vrat in okna novogradnja ali nadomestna gpdnja sledi urbanistihi ni dovoljena. ' msnovi naselja ali pa je potrebno uwtevati pogoje 2. Kmetijski in gospodarski objekti: varstva kulturne dedii%ine Ti objekti se lahko dt2ijo stanovanjskega qbjekta, . . - +mi.ki od,komunalnih vodov in naprav morajo biti lahko pa so tudi prostostojefi. Bruto zazidane povdine pri hvih objektih v skladu s predpisi in nonnativi. - za teh objektov skupaj s stanovanjskim objektom ne smejo . posamezne vrste komunalnih naprav presegati 40% napram 60 % nepozidane povdine.

%.- .odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s sogla- Glede oblikovanja tlorisa, strehe, fasad in gabaritov . sjem upravljalca vodotokov. veljsljo ista doldila kot za stanovanjske objekte. Pri vgjih oziroma daljSih gospodarskih objektih se kot dopol- nilo fasad uporablja-les, ki se uporablja tudi za optitno tlenitev fasad. Za optifno-flenitev fasad se naj uporabi: tudi barVa ali -nakazani betonski pilastri. . Gradnja pokontnih silosov, katerih gabarit presega okoliSki objekt ni dovoljena: pripordajo se' koritasti silod. . . ~ovo~radnjemadzidave. prizidave, pomoini in zah- ; 3. Pditnifki obJekti . . . . sni obje kti ter drugi posegi v prostor. morajo' vzd.&evati Tlorisr pravilna podolgovata zasnova. ~azmerjemed npostavljeno oblikovno 'identiteta in homogenost ob- krajb in da1j.k stranico minimalno 3:4. m&ja in se prilagajati okoliSkim objektom in. ureilitvam ViSina: Gabarit objekta naj bo pritlifje z izkorieenim . . po:. podstrdjem; maksimalna viSina kolednega zidu 60 cm. .- zasnovi izrabe funkcionalnega zer?ljiSEa Vijina pritliEja had raXenim terenom maksimalno . - - odmiku ,od sosednjih.objektov 1,5m. Kjer to narekuje nagnjenost terena, $e objekt . . . - sestavi bsnovnih gradbenih mas podkleti. - viSini in gradbeni Erti . Streha: 'simetritna dvokapnici z naklonom med 35 naklonu strehin smereh slernen ' in 35 stopinjami - razrnerju fasad in njihovi orientaciji Kritina (bobrovci. cementni strdnilii. eternit) naj bo - merilih in 'razporeditvi fasadnih elementov. zlasti ternne barve: Za kritino se lahko uporabijajo skodlane oken .invrat . dace. lesene skoble ali slama. .Valoviti salonit, salonitke - barvi in teksturi streh in fasad ali'poliestrske plow za pokrivanje strehe niso dovoljene. - naEinu ureditve odprtega prostora Osvetljevanje podstreSja je dovoljeno s frbdami in - naEinu izvedbe ograj in drugih posegih v prostor. . . - .- - strehimi.- okni.-~-~~.~ Okna: pokontni pravokotniki. Tridelna okna ter 13. Elen zdrutitev ,oken. in vrat niso dovoljena za vhodna in 'Kadar t'o zahtevajo potrebe po npostavitvi prostor- garatna vrata. .

ske: dominante ali po simbolnem prikazu razvejanosti. Fasada: ' dovoljena je uporaba zglajenih ometov v funkcionalnostti'novega objekta, so mofna odstopanja od kombinaciji z .lesom in kamnprn. doldl 12. Elena. 4. ,Pomoini objekti: Dopustnost izjem po tem Elenu ter podrobna merila Se grade tot prizidki k stanovanjskim objektom ali in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku, ozi- gospodarskim poslopjem ali pa kot samostojni objekti, ob romipostopku izdaje odldbe o dovolitvi priglaknih del, upoftevanju maksimalno dovoljene pozidanosti parcele. kjer je potrebno sodelovanje pooblaeene organizacije.za Novi objekti rnorajo biti ohlikovno in funkcionalno uskla- varstvo naravne in kulturne dediXine. jeni z obstojetimi ~dnjimiobjekti, ob- updtevanju pogojev za graditev novih. objektov. 14. Clen Garaie za osebne avlomobile s tlorisnti povdino do 1. Stanovanjski objekti: 15 mZ ter garaie za tovorna vozila oziroma kmetijske - tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova. smer stroje s tlorisno. povdino do 30 mZ se obravnavajo kot slemena vzporedna z daljb straniw in pravokotna na pornohi objekti. V. primerih, ko se objekt dograjuje, smer glavne komunikacije v naselju. mora biti nagib streiine v istem naklonu kot pri osriovnem Odstopanje od te zasnove je mdno kjer to narekuje , objektu. . konfiguracija terena; ali prvotna zasnova naselja. Kritina naj bo enotne barve z obstojefim, ?vi objekt - etahost: praviloma paj objekti obsegajo pritlitje prizidek, ob upoStevanju pogojev zi kritino stanovanjskih z izkorigenim podstrefjen) (vifina kolenfnega zidu S, , in gospodankih objektov. St. 43 - 5. IX. 1992 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 2653

darata kot saktojni objekt: 5. Vzdriovdaa deb BS ~MojeShobjeWb ViSina: pritlitni objekt. podstrdje ni izkoriSEeno za bivanje. brez kolenEnegi! Adu. 16. elen Streha: enako kot za stanovanjske objekte. Pri vzdr2evanju objektov velja: Kritina: enako kot za stanovanjske objekte. - nabloma je potrebno upo5tcvati vsa prcj navedena 5. Objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter merita in pogoje glede dikovanja objektov objekti namenjeni proizvodni dejavnosti - ohranjati prvotne elemente pri Nenitvi fasad (igla- - tlorisna zasnova. vijina prostorov in etaZnost je jen omet. elankamen. barve ter likovne elemente) prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoSteva- - pri obnavljanju in zamenjavi kritine na objektih njem ustreznih tehnihih predpisov ter vcrtikalnih gabari- veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. tov naselja oziroma vSne sosednjih objektov in stmkture uporabljenih materialov - oMikovanje odprtin na fasadi dedi potrebam dejav- nosti. Pri 2e obstojetih objektih je potrebno updtevati horizontalno in vkrtikalno Elenitev objekta. Zahteva po vefjih steklenih podnah se. reJuje v Rizu izlozbenih oken 17. Elen z vmesnimi slopi. s tem da se ohranja sistem &en na Ureditev zunanjih povrfin mora zagotoviti obliko- ostalem delu stavbe vano povezavo objekta z okoljem. ZemljiJCe se zazeleni - nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os z avtohtonim zelenjem. Odprte povrfine. ki imajo javen fasadne denitve objekta kakor tudi vetrolov znabj in soustvarjajo ambiintalno podobo Sirkga ob- - pri objektih postavljenih v ulihrih gadbeni liniji ni mdja naj bodo urejene enotno. dovoljeno postavljati ria zunanji strani vetrolove. tudi ViSina zemljiSfa na parcelni meji mora biti prilago- nadstregki nad vhodi so lahko le minimalni jena sosednjemu mljiJLlu. Podporni zidovi so dovoljeni. - novi vetrolovi naj se praviloma rdujejo znotraj ko ni motno drugafno zavarovanje breZin do maksimalne poslovnih prostorov vifine 1 m oziroma so terasasti z vmesnc, zasaditvijo. - vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji Podpmi zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materia- strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto li. s preostalo stavbo z objekti Sirk okolice Ograjo okrog funkcionalnega zemlji3b je moZno I - za graditev objektov namenjenih proizvodni dejav- postaviti kadar je potrebno zavarovanje zemljijEa. objekta nosti veljajo naslednji pogoji: ali naprave pred nezaielenimi vplivi okolice. tavarovanje -- visna objektov ne sme presegati cbmi,nant naselja obmdja prcd nevarnimi vplivi za ljudi in tivali ter prepre- objekti se oblikujejo v skladu s tehnoldkimi zahte- Eevanje nedovoljenih pretkanj obmotij. vami dejavnosti -'Ograje ne smejo biti vSje od 1 m. Za izvedbo . . kritina ne sme biti svetle barve. ograje se Wna mreta lahko uporabi samo v kombinaciji ' 6. Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih z intenzivno ozelenitvijo. . storitev veljajo vsa prej navedena dolotila in Se: - Ograjevanje parcel izven strnjeno pdanihobmo- - tlorisne dimenzije se oblikujejo v skladu iz vrste , cij ni dopustno. dejavnosti; ostali elementi oblikovanja kot 1. t. 14. Elena . - Ograjevanje parcel ne sme ovirati plufenja in - kolikor se dejavnost opravlja v stanovanjskem opravljanja drugih komunalnih dejavwti. objektu. veljajo enaka nakla oblikovanja. 7, Spremembo namembnosti za potrebe storitvene obrti je mdna. Ee se zagotovijo normalni in varni dostopi. dovozi. potrebna parkiri- in ni motilnih vplivov na okolico. 8. Za vse objekte velia, da je treba uporabljati takSoa gradiva. ki ne bdstopajk od-obdelav-oziroha gradiv obstojei5h objektov. Na ulifnih zunanjginah je treba Zahni objekti in. naprave so objekti nameujeni uporabljati gradiva enake ali podobne strukture in tek- sezomki tunstithi ponudbi in pireditvam, proslavam in sture kot so obstojeta gradiva. UEinek naj bo podoben podobno. Po preteku tega &sa se objekti odstranijo. Ti objekti s svojo gradbeno izvedbo in komunalno opremlje- uEinku historihrih gradiv. nostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljiSEa in je po . njihovi odstranitvi mo2no vzpostaviti rvotno narnensko . rah. .,P

Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objek- tov. razen pomohih objektov. Dopolnilne gradnje objektov in prizidave so dovo- ljene do intendvnosti izrabe, ki ne presega razme ja 40% 19. Elen pozidane v pnmeqavi s 60 % ~pozidaneparcelne povdi- Kioski. vdja reklamna znamenja. turistitne oznake ne . in spominska obeletja naj bodo postavljeni tako. da Za oblikovsnje objektov, ki se dagrajujejo in prenav- ' dopdnjujejo javni prostor, na posameznih obmdjih mo- Ijajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. rajo biti oblikovana enotno, m smejo biti motilni do Nadzidave objektov so mdne v obsegu meril in okoligkega ambients; ne ovirajo vzdrZevanja komunalnih po~ojevza graditev mvih objektov. naprav in prometa. Pri ozna&vanju nepremitnih spome- Dograjevanje in prenavljanje objektov. za katera nikov in znamenitosti je potrebno updtevati veljavno veljajo pogoji varovanja dediSEine ali so v obdjih. ki zakonodajo. so opredeljena kot kulturna dedWina, se naErtuje in Reklamna znamenja, turisti~neoznake oziroma vsi izvaja s sodelovanjem pooblene organizacije za varstvo neprometni znaki rnorajo biti posbvljeni izven cestnega naravne in kulturne dediJPine. sveta. $1. 43 - 5. IX. ,1992 . Stran 2654 URADNI LIST RCPUBLIKE SLOVENBE

B. PROMETNO URWANJE Lokacijska dokumentacija mora upoStevati pogoje uprav- ljalca omreZja. Tam kjer ni vodovodnega omreija mora .

' 20, Elen investitor zgraditi ustrezno individualdo vodooskrbno na- NaCnovanjC in izvajanje novega ter ~reurejanjain pravo (vodnjak 21 kapnico ali lastno vodno'zajetje) PO sanacija obstojekga prpmetnega omre2ja in naprav mora predhodni kemitni in bakteimldki ocenitvi mbnosti biti usklajena predpisi; ki urejajo to podrofje -ter vira. v skladu s higienskimi in sanitarno - tehnienimi skladu s pogoji za varovanje ob&ij, in objektov tega pgOji- odloka. V naseljih, kjer vodovodno omreije in naprave ne -0bmdja za gradnjo in rekonstrukcijo cqt so ob ~agofavlja~ozadostne rezerve poiarne vode, je potrebno kjer je raba zemljie izkljufena in omejeria. Ta urediti tonamenske Narne bazene (oziroma zagotoviti obm&ja so dol&ena s prostorskimi sestavinami dmkbe- dostope k povdinskim vodotokom. Ee pretoki 10 dopus- nega plana obEine. . fajo). po pogojih, ki jih dolori obfinska poiarno - inipek- Na teh obm&jih ni dovoljeno graditi drugih objek- cijska slu2ba. Pri objektih. ki imajo vodooskrbo urejeno. tov. razen v primeru. da se da ugotoviti. da nameravani S kapnico ni dovoljena uporaba azbestno - cementne poseg ne bo oteieval ali onemogoiral predvidene graditve kritine- in rekonstrukcije. Za magistralne. regionalne .ter druge kategorizirane 2.0. Odvajanje odpadne vode .&ste veljajo zakonska dolofila. Za nekategorizirane. va- Jke ceste naj bodo dmiki naslednji: 25. Clen - - stanovanjski objekti - najmanj 4 m od roba cestiJ- Odvod odpadnih voda je potrebno nafaovani z me- fa. Sanirniali l&enimi sistemi kanalizacij. V skladu s tem se - centralni, turistic'no-gostinski in rekreacijski objekti reSuje tudi odvod meteornih voda s cestnih in javnih - najmanj 5 m. . . povrSin. -. industrijski objekti in objekti proizvodne obrti - V naseljih, ki imajo izvedeno in urejeno kanalizacijo najmanj 10 m 2a meteorne vode. meteorne 'vode speljujejo v le-te in v. ' - pomoini objekti - najmanj 4 rn. ponikova!nice. V primeru, ko pa .meteorne kanalizacije ManjSi odmik objektov od roba cestiMa .je moten. ' ni. ~5 meteorne vode speljujejo na ustrezen natin v Ee to narekuje konfrguracija terena in nafin obstojei-e : ponikovalnice na lastnem zemljiSEu. zazidave. pod pogojem, da z njim soglaia upravljalec ceste. . . Od ZelezniSki tirov morajo biti vsi novi objekti odda- . . 26. flen -. ljeni v skladu -s predpisi, ki urejajo to podrdje. ~avnanjez odpadnimi vodami v naseljih brez kana- lizacije se reSuje z individualnimi vodotesnimi greznicami 21. Plen brez pretoka z obfasnim praznenjem. Vsi.novi .objekti morajo imeti zagotovljen prikljukk Pri objektih krnetijske proizvodnje je potrebno urediti na ja\,no cesto v skladuz veljavnimi predpisi. Pri lociranju gnojnifne jame (brez prelivov) po pogojih sanitarne in- novih objektov je potrebno teZiti k temu, da se za objektov predvidijo skupni prikljufki na javne cest jav~izpoti: 3.0. Odstranjevanje kom~inaltGhoiipadkov 22. den Gozdne promernice se gradijo in urejajo v akladu s 27. den sprejetimi prostorskimi sestavinami dwbenega plana ob Zbiranje, odvaranje in odlaganje komunalnih odpad, fine. Za grad"j0 novih gozdnih prometnic je potrebno v .I(ov je urejeno in obvezno za celo Wno v skladu z 1okaeijsk.i ptopek vkljuEiti poqblaXene,organimcije za veljavnimi predpisi. Za.te namene je urejeno skupno varstvo naravne in kultume dediane. odlagalijEe na Le-vju pri Rakeku. . Neurejena odlagaliJEa je potrebno sanirati. tako. da C. KOMUNALNO UREJANJE se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagali5-. . Ea. zemlji- pa se uredi v prvotno stanje in narnembnost. 23. .den Posebne odpadke ni dovoljeno odlagati na skupno vsi objdti mo&jo biti p,jklj"kni na obstojh oqi- Oplagalige komunalnih odpadkov. Obravnavati in depo- n~ratise morajo na specifitna odlagaliXa. roma novorgrajeno ?komunalno omre2je. -:,' - . . . . Minimalna, komunalna oprema obsega omre2je in naprave za oskrbo - s pitno VO~O.oskrbo z elektrifm . . 4.0. Oskrba z elektritno energijo energijo ter omreije -in naprave cest'nega prometa in .mez. - - . . . Odvajanje odpadne vode se ureja tam. kjer .ni javne -.' . 28. flen kanalizacije, z ustreznimi in&yidualnimi napravami. .ki Na podrej" oskrbe z elektkeGrgijo je pot~bno ; hrajo. bitiurejene po veljavnih higienskih in ranitarno ' vesavm predpise to in usnovo - tehnihih. predpisih. . . 1-elektmrmre2ja u pmstorsketp delu drutbe"&ga -plans Komunalne. ureditve morajo biti inedene na naSn. . oEine. . . . . ki zagotavlja-.ustrezw Garshro okolja (zrak. voda. tIa):in. .. kohdo planiranih in obstojah in ustr&niirr obrambno zaJEitnim zabtevam (varstvopred . dektrovodov je raba .prostora omejena; Si,.jno;in dovoljene , . - ' .po~rom..os~* vkrednih razmerah, zmanjkvanj~Ogre- posege dol&jo veljami predpisi in- upravljalec omreija. . . ti itd.1. urejanju gnoja in greznic je treba . . Upravljalec mora zagotoviii.ustrezne napetostne raz- upoStevati tudi predpise,. ki urejajo .to podree. . . mere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti, na ojnovi , 1.0. ~odooskrbn . . . 1 izpolnitvs tehnifnih pogojev; ki jih predpiSe v elektroener- , .getskem soglasju.pred priktkom del. izdajo gradbenega . . . dovoljenja. '.24. Clen .! . . . Gradnja listnih ialih hidroelkkthm in njihova pri- Vsi objekti. katerih .namembnost je povezana s p , .kljuEitev na jivno elektrifno omrezje se ureja v skladu z rabo vde, morajo biti prikljuteni na vodovodno omreZje. ; veljavnimi predpisi. Pri dolditvi lokacije in pogojev za ! St. 43 - 9. IX, 1941 URADNI LIST REPUBUKE SLOV€NIJE Srran 2655

@jo je nujna vkljuEitev pooMaJICene orgadzxije za 35. Ckn varstvo naravne in kulturne ded%ne. Za ndrZevanje obstojeikga stanja je potfebno up Jtevati k naslednja merila in pogoje: 29. Ben - v vseh vodotokih naj se &ti le tista vegetacija z ElehriM in telefonsko omrtfje naj bo v naseljih dna in brefin, ki ovira pretok vode, obreina vegetacija p&ia speljm Irabelsko, ram mko na obmoEjih . naj v Eim veimen ohrani pavotno, naramo podobo; za' naravne in kulturne dedisne. sanacijo podkodovanih delov je potrebno saditi avtohtone vrste. 30. elen Pri EiSCenju je potrebno uporabiti selektivni postopek - Trafo postaje in elektroewrgetiki objekti mora' biti - fistijo st posamemi odseki in ne me naenkrat. - gtadnji brvi in manjSi mostov je potrebno pnvilom. projcktirani v okviru drugih objektov. !!e so a prostostq@5, veljajo za njihovo lokacijo in oblikovanje. uporabijatl naravne materiale pogoji iz 14 flena tega odloka in tipizacija Elektrogospe - gradnje ali drugi posed. ki bi kakorkdi spreminjali darstva filovenije. fiziCne in kemZne lastnosti vode niso dovoljeni. - poseg mepotehti Ie v ddoEenem Ietnem ebb bju, ki g -&lo& pooblaSEena organeja za vantvo naravne in kulturne dediXine in Zavod za ribiJtvo. 31. Nen Investitor m6ra & vsak poseg v prostorzpridobiti - 36. den soglasje pristojne , PlT organizacije. Ri inajanju posegov v prostor v neposredni blaini vodotokov je potfebno upodtevati veljavno zakonodejo. 6.0. ~&~jepokopaliTt

Praviloma naj se pokopaliSCa in njihovo giritev urejajo s PIA ob uwtevanju veljamih republilkih in obEinskih 37. Eien predpisov. Izkori5tajo se lahko podnski kopi za pridobivanje . Pri posegih. ki se nanahjo na izgled pokopal& . kamaitih materiabv, ki imajo ustrezno dovoljenje za obvezno sodeluje pooblajEena organizacija za. varslvo obratovanje. narame in kulturne dediSEine. ObstojeLSe povdinske kope se lahko izkorim naprej Za oblikovanje in lego podovilnih objektov ,veljajo . na podlagi analize ustremosti lokacije. pogoji iz 14. fkna tega odloka. Ostale povdiaske kope je potrebno sanirati. ravno tako obnroEja pov&inskih kopov. ki se izkoriJEajo je D. _POGOJI PRIKUUCEVANJ~IN UPORABE potrebno po opustitvi sanirati na podlagi sanacijskih na- OMREZJA IN NAPRAV . Ertov oriroma na nafin. ki ga predpisujep obstojdi predpisi. 33. flen Dostopi. in dovozi do objektov so praviloma s tiste strani, kjer je glavna cesta ali pot in praviloma v tisto etah, ki je ainsko bliZe nivoju ceste. 38. flen Pri dololSanju ldracije novih objektov je treba &meti Pri melioracijah je trebe pdeg hidrdtehnihih. in . za tem. da ima vet objektov~skupenprikljdek na javno lunetijsko proizvodnih pogojev updevati tudi pogoje cesto ali pot. naravne dedEXine. . Uvozi na dvoriSCa in rampe v garaZe ne smejo ovirati - -ndrtevanja oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti.

E. MERILA IN POGOJI ZA OsMPOSEGE. K1 TRAIN0 SPREMINJAJO PROSrOR . 39. Uen Gmdnja in rekonstmkcija Sportnih in rekreacijskih . hbjektov in ureditev inen obmdij za rekreacijo je mob na obmoEjih, ki niso varovana 2 refimi. ki bi take ureditve prepovedovali: upoStevati je pohebno naikla ohranjeva- Posegi. ki bi pwoEali vefje spremembe niso dove nja naravne dediXine; v urediwenih obmoEjih naselij pa Ijeni. mohi so le ujemoma, pri tern se je potrebno &ti je taka gadnja *a. & ne spreminja preteZne namen- naslednjih men1 in pogojev: ske rabe prostora in ne moti okolice tako oblikovno, - za te posege je potrebno predhodno izdelati pre- kakor funkcijsko. sojo sprejemijivosti okolja - poseg ne sme spremeniti naravnih procesov. ki F. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN doldajo lastnosti vodotoka (npr. meandriranje. oblikova- RAZVIJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIS nje sipin, tolmunov.. .), ekoMka vrednost ne sme biti CINE prizadeta. ne sme se zmanjkvati Stevilo razstlinskih in 40. Elen fivalskih vrst Sevlam spomenikov in obmoEij naravne in kulturne - krajinska tipika ne sme biti prizadeta. oblikovanje dediXine je raniden iz pisnih in grafihih prilog: STRO- stntge in bretin mora izhajati iz prvotnega, naravnega KOVNE PODLAGE VARSTVA NARAVNE IN KUL- stanja TURNE DEDISCINE ZA SPREMEMBE M DOPOL- - poseg'sme potekati le v dolotenern lemem obde N~EDOLGOROCNEGA PLANA OBCINE CER- bju, ki ga doWta pooblawna organizacija za varsrvo KNICA (Ljubljanski regionalni zavod za vawonarame naravne in kulturne dediJCine in Zavod za ribil~o. in kulturne dedWne, febntar 1992). eqa~lal ~olqalqoqyou u! q!ulsawopeu !ruped ud eu!?S!PaP eqsoloul3 'I 'aq~pauaAlsJeA aurolsud nfue~olaposqo auzow os Cuauleuz '~oq!uawods q!u~elaro!Aeaud 'au!zpap au~n~lnq,u! aurreJeu OAISJ~A a aqqnls aulo~sudnruenolapos qo !ley -alod wow q!uawods ye ou!;lS!pap efl~etspa~d!q +a~n~qa~ -!qJe asa)!ley nliod waup!~A ~oqalqoq!u)samopeu efu . -pe~%u! arreppop 'a~oua~d'~o~qalqo q!~ou rra)!peJg eu!z!pap euq~e~seu~sou~awn - .Z .!)!2!un olw or !le !)soule~qud aualu !~!)oupa~~ze~ams au u! e)a)!leqol eqploaqJe euzawesod afnqa~euq!! !q '!lo%od s ualelysn !)!q eJ0U ua~al!qploaqJe A %asod qesA -uroJorpeu tu!qSolbaq~e pod !)eqa~od'ole~olu 'emEaJ e8aua~1ue~ mots o[la~ls !ueAoJerrez os !q 'q!ua~ar eu AO~Aq!u -1eunmoq u! ~!u)auro~de!upe~% 'mef q!uaqpel% !doqzl 'Oum!@p 01 E! !lug.aJ !w@ -aAlsreA z orajn~e~as w!p!eu u! !ua~a~Iqploaqw 'I uaf? 'SP vu!?gpap v~su!~opo%2u! vtunipy rn?!ucardaly

'ou!;lS!pap 01 a !luga~p!uarusreA z olalm~ as euamod eflaqploqa au!qpap auAeJeu eu!p~odu! eup $!pap euAeJeu eueioq!lqo u! eypiooz 'eupzo% 'eusa~arp 'eu?!uewq 'eqploa8 'eqlololuoaled 'syplopomoa8 eqs - -wazpod u! eqsup~od'eq~oloyomoa8 u! eqp[oJpm ual? 'PP ,. arue~ue~yo1~3 .a !ialu! O~~JOUItualua(qmdso% w!qsrsol ~~!2flpa~MOJVN u! lu!qsrepzo% z azouxmq . aupzofl A !%sod !s~ :oqye~8u! ouelaqel -=!s!v 'I!=l% -!u1!;)od'elupefi euauorrop !u oqel ~e~d'(-PI! !qasolo8 '!q 'eueld e9auaqp~pqeu!helss q!yslo)so~d A euezeyyd -sn '~oqoqsad'!luo~ouureq)~~e~!)e~afietlze~ wallo~op !u os efpmqo eL .!s!dpa~d !lu!uzal,m z !upelqs !1!q o@~our q!dpmqo qal eu !%asod !sl~-oualawo AO%& aluel au!!e~y aueAoq!lqo orll!?euz elueluuqo q!l;)oluqo A .oqopod oruepas !j!mqo uaw -eAZ! $ flJOluqo q!UleAOJeA q!UeJ!NaZaJ q!m0A !q!laA A elow q!lu 8o~qo!ureu!p~od !m!qsf!~aluq u! !!laseu !LU!U~~JN !w!usydze~ z eu!le.rq eleupzo% u! elvoqug .SJOZA !qsu!re~q!~elu!mards oua~~sfi au u! u!leq oqopod 0llJq9S U! 1~0J)sadOUJIllqnJlS !IwWO al OUqaJlOd ua~?'EP UU?~VJ~vwnpy

-alp~pod01 ez %elpod q!qsuoqa u! aupypap acun~lqu! aurreJeu OAISJ~A ez a~qeauaqpaq -aqsrols -o~dez %elpod q!u~oqo~~srraluamsn !%e]pod eu ornreu! as au!;lS!pap auJn1lny u! aurreJeu q!@urqo eu !%sod UaD 'ZP .

(2661 Jeluqaj 'au!s!pap atunllnq u! aurleleu oAlsleh ez PAez !uleuo!ga~ !lsue!lqn!7) V31NXX83 ON1380 VZ A3fOW HIN3ALIUERTfl HIXSPOLSOIfd OAV7 -3az1 vz aNrxra3a 3~tlminwNI ~NAVX -VN VALSWA 39V7aOd 3NAOXOHLS - (~861Ielu 'aupypap auJnqnq u! aurreJeu o~~slerr'ezpoAez !uleuo!%ar !qsuellqnh *lap !ulenJqaj u! aJJel) AOLX3VN HlNB0Q3AZI HIXSHOJSObld 3a3~.~mvz VLIINX~~LI ~NJ~~CIsrwwao OU10133 VZ 3NI?$Ia3U3Ndnt?nY NI 3NAVa -VN OhlSIJVh VZ IAONSO 3NA01041S - ~~JOAPeu - w1qol3 n.d[eq~n :n!pe~Iz! uap \ au al!u!l a] 21. as .leu aqr\e$S .oliuri.. . oupln ye~aqodn -!~zuaj au!a!pap auJn)lnl u! aurreJeu alelso lueuzas .!luAous !w!lueirau z iawo~deJoF as !ie~o~oz~eu- opo~moaiaw z ny!s qo $uq -eusauo arn2a~dardu!;)eu el eu as ep '!iuya~d!)!q o[e~olu (YJ~JSU) pqaiqo !uzlpe[qs U! w!I~~(EJ~J~esA - aflo~oA ~!lz! e?o%wauo !q 'ugeu eu euaparu! !i!q ole~olu rroierruap quyeu u! AUO% qgoqai ez!pelqs es~- aireplzez aqs~ue~oueisauap!~pa~d u! qaloisqo o!!ioru au !q '!qdoisod !yyolouqal !lei !uaho~opos qm!urrel -w q!uuqo u! q!a?a!qo q!upo~qo~Iq!uap!~pa~d A - qs~e~deu q!ulenEA!pu! A !ieJ!z!leJllrau ewo~~o!i!is!q arqop oupoq -pad eqa~ia[ 'epo~q!upedpo po~poez wa!o%od ezaJisn au eialyerrq qualeq 'apo~aupedpo ayppuqai - !AOUS qppedpo efuaa~edaues!dpa~d e8auafa~lieu!u nqdo)sod uraypl -ouqai A 'al!~isnpu! aqei elup& al euepa~oda~d- ~J!A esauporr e%aqseqnlpalez tuq!~A olella~ 'weuuou lu!?s~a$!q ~u$o%B(@!]!q ~EJOU~u~~OAO~J aslr - "gpa~ds npelqs A ewoJ!zo !eA!lz! as JOUI~'!%NIS !UAIJW A I~OAaiai!le~q u! apoA aUl$ !l!zoJ% @~JWau Ae~deuq!ul!]sg z! psndz! ep 'aludots qeiop !1!3sl;p eqan apoA aupedpo am - o?!ule~pod OlpJq A el(OJp0 aluEA-JdaJd u! qe(cfpo alu-9 ez yue~wdeuz ru?[lwa~do!iq O@JOUI w!1e%1po w$an fmp%e~poq!ula%al uau! ~oypedpo JSJAqas~ afuei7elpo oue~gue%~oau$ ouapa~dani - q!s!dpa~d u! !!epouorlez !JIEW"~~Ju! !qsuwo !;la!o~sqo CKI eurlw as zo~pou! $ueSepo Lafue~!q~

-SX nts!~uaupeJn A a~elqoemup po uep !ruso.pe[la~ au;)a wlpo el .A01~~qoqupel'dz! z ous UaI2 '6s -QOS eu#&z p!q eJOW (=J!;Ts~~)eJ#Jeq eudruq!iw -edruq eSaualuoyad @QOJZAO~ au !y '!isoue[ap a;)ol .eyuqJa=) aumo af;putqo ez epa~e%aqqs!ueq~n -ellwanis aym a1 auisndop os (q!uap~pa~du! qpaloisqo) ~sou~e[la~eqaucud eqolpo dai !isourrerla~luwp z q!Fi)oUqo q!ysfumoueis .A .fpuqo q!qs!ue~ouels uaws A uat2 '8s ouqaJ!p of!~gau al@!lua as ep 'oqei !uerrousez u! !ueJ!jol !ig ofe~oy!m~e!ap q!uporup~du! q!wqo !iqa!qo -!uloisod A eie~oiqadp!e%aqsU!;lqopaly !.to1 .~da~pq!udru~@io~d q$~p U! ai!3@z -lad~u!o!e![~ado eqolp eSai rnalueleru! peu JqeN audruq!md euroJpo ~oq!rupo np!ws A alpeiualiinqop ual? 'LC aqsl!3e3~0]!AelapZ! ud pe~adneqcul a! edn~qary!Jaw u! auquOdn~q w!wauoqa~d pad !l!lgez ouqaJi -od a! ebwqo euuqo u! euporu!o~d'el(s~ue~oue3~ "an 'IS

vi~~ioaVN~NOX -A1 .a@qod 01 ez !s!dpa~d u! efepouol(m r?weaa~afnqdpa~d e8 !q 'ugeu eu *qe~mdsuye q!leJqo 'q!iqalqo qvoq!fu A eqwz efuerlq -al;plpod 01 ez as@paJd au~eflarr!le~ai@n ouqa~iod -eusauo U!A ofwuod e% 'aJue~apusauo!ie~o~ozpeu ar Oi!~olllesu! oqweJqo a e~oisa~dnlueb~n !~d oulm @wow aqaso au~e~daarup U! ejialpod es~ Ual? 'SS - -a-w~poda a oleliars !q 'p!dpa~d s ouallo~opa! mq 'irous q!~!flpoq .Ipe~iuwuoqq![p~

2661 'XI 'S - 0 'I$