Nikoli Ni Bilo Enostavno, Vendar Nam Je Vedno Uspelo

6 VELIKI INTERVJU 8 TEMA MESECA 20 KULTURA Uroš Slavinec, predsednik Domžalsko gospodarstvo 20 let uspešnega uprave družbe Helios nekoč, danes, jutri dela KD Groblje

glasilo občine domžale

31. maj 2013 | letnik liii | številka 5 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur [email protected]

Prilagoditev cen komunalnih storitev Obnova in nadgradnja komunalne infrastrukture sta nujni za zagotavljanje kakovostnih storitev tudi v prihodnje.

Nova uredba obvezuje občine k prilagoditvi cen komunalnih storitev. Župani se zavedajo, da moramo za kakovostne storitve prihodnjih generacij obnavljati dotrajano infrastrukturo. Župani občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin ter direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik so na novinarski konferenci 26. aprila 2013 predstavili osnovo za začetek širšega izvajanja obnove in nadgradnje komunalne infrastrukture. V skladu z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občin- skih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je stopila v veljavo v začetku letošnjega leta, so slovenske občine dol- žne prilagoditi cene komunalnih storitev določbam uredbe najkasneje do 1. aprila 2014. Te so bile vrsto let nadzorovane in omejevane s strani države –predvsem zaradi omejevanja inflacije, kar je povzročilo ogromno škodo komunalni infrastruktu- Foto: Iztok Dimc ri in onemogočilo njeno obnovo. V občini Mengeš so predlagane cene sprejeli 11. aprila, v občini Moravče 17. aprila, v ob- čini Domžale dan kasneje, 18. aprila. V občinah Trzin in Lukovica so bili predlogi na občinskih svetih sprejeti 24. in 25. aprila. S tem bodo cene komunalnih storitev, Nikoli ni bilo enostavno, usklajene z uredbo, v vseh občinah priče- le veljati s 1. majem 2013. › 4 vendar nam je vedno uspelo Rok za oddajo Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. junija 2013. Rok za oddajo prispevkov Rotary klub Domžale je 16. maja 2013 v prostorih obrtno podjetniške zbornice na Viru organiziral okroglo je v četrtek, 13. junija 2013, do 12. ure. mizo z naslovom „Domžalsko gospodarstvo nekoč, danes in jutri“. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis deleženci omizja, ki ga je vodila splošne gospodarske situacije, ki včasih na mesta. Kaj lahko v občinah storimo, da industrije v naši občini – Skupina Helios fotografa ter komentar k fotografiji. Vida Petrovčič, so bili zgodovinar deluje precej depresivno, so v Rotary klu- pridemo do večjega števila kvalitetnejših namreč v teh dneh pričakuje eno od (naj) Prispevke lahko v času uradnih ur oddate dr. Miroslav Stiplovšek, Uroš Sla- bu Domžale želeli vzpodbuditi izboljšanje delovnih mest,« pravi Velkavrh. Zavedajo pomembnejših odločitev v svoji zgodovi- v Kulturnem domu Franca Bernika Domža- vinec, predsednik uprave Helios, možnosti za vse, predvsem s pomočjo upo- se, da gospodarjenje nikoli ni bilo lahko, ni, odgovor na vprašanje, kdo bo postal le, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi U ali pa na naš e-naslov. dr. Bogomir Kovač, univerzitetni profesor, rabe lokalnih virov in idej. vendar nam je v naših krajih dobro uspe- lastnik 72-odstotnega deleža domžalske- ter Franci Pliberšek, asistent guvernerja »V Rotary klubu se običajno stvari lovalo. Cilj tokratnih prizadevanj je najti ga paradnega konja – smo v tokratnem V skladu z Odlokom o javnem glasilu slovenskega distrikta 1912 v Rotary Inter- tevamo tako, da pomagamo, kjer je stiska. vzvode za 1-odstotno rast števila delovnih Slamniku tudi veliki intervju posvetili go- Občine Domžale »Slamnik« nenaroče- national in podjetnik. Naslov, ki ga je za Tokrat smo se odločili stopiti korak nazaj mest in organizatorji verjamejo, da je cilj z spodarstvu. Kakšen pomen ima Helios za ni prispevki ne bodo honorirani, končno omizje izbral organizator Rotary klub Dom- in usmeriti prizadevanja v to, da kakšna angažiranjem širšega kroga motiviranih po- naše mesto, kakšne so razsežnosti Skupine odločitev o objavi prispevkov in njihovi žale, je skozi večer, v katerem so gostje in stiska ne bi nastala,« je uvodoma povedal sameznikov dosegljiv. in svoj pogled na domžalsko in slovensko dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa obiskovalci spregovorili o gospodarstvu v Janko Velkavrh. »Ne gre za iskanje kritik in Ker je domžalsko gospodarstvo ravno gospodarstvo nam je v pogovoru razkril vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: našem mestu, dokazal, da je to področje izgovorov, kaj naj ne bi šlo, ampak iščemo v tem času pred pomembno odločitvijo, ki predsednik uprave Uroš Slavinec. [email protected] zelo pomembno za naše mesto. Zaradi vse- načine za to, kako privabiti nova delov- lahko konkretno vpliva na nadaljnji razvoj › 6

AKTUALNO PORTRET KULTURA ŠPORT OKOLJE

Poučna okoljska pot Blata Ana Nuša Kern, ravnateljica, Digitalizacija Mestnega kina Franci Pavlič, športni Voda iz naših pip je zdrava Mlake ki gradi kakovostno šolo Domžale sodnik s tremi licencami 8. maja 2013 se je uradno odprla poučna Osnovna šola Preserje pri Radomljah je V Mestnem kinu Domžale so v mesecu Brez pravil preprosto ne gre. Nikjer v življe- Voda, ki jo vsakodnevno uživamo in okoljska pot Blata Mlake pri Radomljah. drugačna in inovativna, saj že vrsto let pri maju zaključili dolgo načrtovani projekt nju in še posebej ne v športu, kjer številni uporabljamo, ne sme vsebovati mikroor- Kot je uvodoma dejal župan občine Dom- svojem delu uveljavlja kot edina v Sloveniji digitalizacije in poleg starega 35 mm pro- iščejo takšne in drugačne bližnjice do zmag ganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih žale Toni Dragar, je gozd nepogrešljiv del Glasserjevo teorijo izbire. Pobudnica in vodja jektorja v tehniško kabino namestili še in dosežkov. Tukaj v igro stopijo sodniki. oblik, ki za zdravje pomenijo nevarnost. Na naravnega okolja, njegov pomen pa nepre- projekta je ravnateljica Ana Nuša Kern, ki je zmogljivi Sonyjev digitalni kino projektor, ki Franci Pavlič je kot sodnik nepogrešljiv za vodooskrbnih območjih, ki so v upravljanju cenljiv za naš planet. V mestnem okolju je resnično rojena za delo, ki ga opravlja z naj- bo omogočal projekcije filmov v 4K resoluci- Klub borilnih veščin Domžale, kjer sodi in Javnega komunalnega podjetja Prodnik, vsaka zelena krpica za nas, prebivalce, še ka- večjim veseljem. Šola bo prejela priznanje ji (4096 x 2160 pikslov). Digitalni projektor trenira kickboxing, za mnenja in nasve- v domove priteka pitna voda, katere skla- ko dragocena. »Veseli me, da nam je uspelo za inovacijsko pedagoško delo, kar bo obe- za obiskovalce pomeni predvsem vrhun- te pa ga kot sodnika lahko vprašajo tudi dnost in zdravstvena ustreznost ustrezata zaključiti projekt, ki bo vsem obiskovalcem nem tudi priznanje njenemu dolgoletnemu sko, kristalno čisto sliko in odličen zvok, nogometaši in boksarji. Skupno imam od- zakonodajnim predpisom, ki so usklajeni nudil možnost za sprostitev, raziskovanje pionirskemu delu in prizadevanju, obenem iz programskega stališča pa veliko boljšo sojenih že preko 600 tekem na različnih z evropskimi zahtevami. Rezultati nadzo- in spoznavanje narave okoli nas.« Župan se pa priznanje celotnemu kolektivu, ki je v to dostopnost do filmov, ki jih bomo sedaj v nivojih. V pogovoru smo izvedeli tudi, ka- ra pitne vode v letu 2012 kažejo, da je njeno je na koncu zahvalil svojim sodelavcem ter vključen, ter učencem, ki skupaj s starši pri Domžalah gledali takoj po slovenski in sve- tere so glavne razlike v sojenju nogometa uživanje varno ter da iz naših pip teče zdra- vsem, ki so sodelovali pri projektu. › 2 tem prostovoljno in aktivno sodelujejo. › 16 tovni premieri. › 25 in borilne veščine. › 28 va in sveža pitna voda. › 33 2 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii aktualno [email protected]

Drage bralke, dragi bralci, Otvoritev poučne Ravno v času nastajanja Slamnika, ki ga držite v rokah, stoji domžal- sko gospodarstvo pred pomembnim vprašanjem, kdo bo postal lastnik okoljske poti Blata Mlake 72-odstotnega deleža domžalske- ga paradnega konja – Skupine Helios. Gre za pričakovanje odloči- V sredo, 8. maja 2013, se je uradno odprla poučna okoljska pot Blata Mlake pri Radomljah. tve, ki lahko konkretno vpliva ne le na razvoj podjetja ter domžalske- ga gospodarstva, temveč tudi na ot je uvodoma dejal župan obči- gozdov, ponekod pa tudi gozdovi rdečega ja, se tu umiri, razlije in prispeva k njegovi se je Občina Domžale, Oddelek za urejanje življenje številnih družin iz Dom- ne Domžale Toni Dragar, je gozd bora, ki so se razvili potem, ko je človek dol- slikovitosti v vsakem letnem času. prostora, odločila, da bo sama ob pomoči žal in okolice. Zato smo za tokratni nepogrešljiv del naravnega oko- ga leta v njih steljaril … Popolno podobo Ni torej naključje, da se je zamisel o učni gozdarskih strokovnjakov določila traso po- veliki intervju izbrali Uroša Sla- K lja, njegov pomen pa neprecenljiv pokrajine ustvarja voda s potoki, bajerji in poti na območju Blat in Mlak že pred deti in pripravila njeno vsebino. Z namenom vinca, predsednika uprave družbe za naš planet. V mestnem okolju je vsaka poplavnimi površinami. Pestro okolje nudi setletji porodila učiteljem na takratni OŠ ohranitve čimbolj neokrnjene narave je pr- Helios, ki je spregovoril o pome- zelena krpica za nas, prebivalce, še kako dom številnim rastlinskim in živalskim vr- Radomeljske čete (danes OŠ Preserje). Sem votno idejo o izpeljavi poti po notranjosti nu Heliosa za občino Domžale ter dragocena. »Veseli me, da nam je uspelo stam, tudi takim iz seznama ogroženih vrst. so vodili osnovnošolce, a pot je ostala brez mokrišča opustila in jo namesto tega izpe- predstavil svoj pogled na domžal- zaključiti projekt, ki bo vsem obiskovalcem Mnoge živalske vrste so vezane na gozdni pojasnjevalnih tabel in vodnika ter so jo sča- ljala po že uhojeni poti ob obrobju območja. sko in slovensko gospodarstvo. O nudil možnost za sprostitev, raziskovanje rob ter vodni in močvirni svet. Bajerji kljub soma opustili. Sredi devetdesetih se je na Konec leta 2012 jo je opremila s pojasnje- možnostih gospodarskega razvoja in spoznavanje narave okoli nas.« Župan se umetnemu nastanku predstavljajo pomem- Občini Domžale in med interesnimi skupi- valnimi tablami, izdala pa je tudi vodnik in v občini Domžale v času vsesplošne je na koncu zahvalil svojim sodelavcem ter ben življenski prostor za živalske vrste, ki za nami oblikovala ideja o promociji in kasneje zloženko »Poučna okoljska pot Blata - Mla- gospodarske krize so razmišljali tu- vsem, ki so sodelovali pri projektu, ter sve- prehranjevanje in razmnoževanje potrebu- tudi zavarovanju tega območja, k čemur je ke pri Radomljah«. di gostje okrogle mize z naslovom tnicam in svetnikom, ki so projekt podprli. jejo večje vodne površine in obrežja. Tako spadala tudi ureditev učne poti. V okviru Vabimo vas na izlet k bajerju Črnelo, od „Domžalsko gospodarstvo nekoč, V nadaljevanju je mag. Polona so trstičja, ki tod uspevajo, pomembna za projekta je bila izdelana zloženka »Blata in koder vas bo »žabica«, zaščitni znak poti, danes in jutri“, ki jo je z namenom Bitenc Pavliha, višja svetovalka za loka- gnezdenje ptic. Bajerji so obenem tudi pre- Mlake pri Radomljah«, območje pa je danes popeljala po uhojenih stezicah od začetne ustvariti vsako leto 1 % več delov- cijske zadeve na Občini Domžale, opisala zimovališče za nekatere vrste žab, njihovo tudi zaradi v preteklosti izvedenih aktivno- točke ob ribiški koči (informativna tabla: Kje zgodovino nastajanja poučne poti in za- površino pa krasijo vodne rastline, značil- sti pod okriljem Natura 2000 zavarovano smo – predstavitev poti ob ribiški koči) skozi nih mest organiziral Rotary klub nimivosti, ki jih lahko spoznamo ob poti. ne za stoječe vode (npr. rumeni blatnik). Za kot naravna vrednota in uvrščeno med eko- gozd črne jelše do potoka Rovščica in naprej Domžale. V Rotary klubu Domžale Učenke in učenci OŠ Preserje pri Radomljah biotsko raznovrstnost je še posebej ugodno loško pomembna območja. Konec leta 2003 v borov in smrekov gozd, od koder se boste so namreč prepričani, da splošna so s petjem in plesom prijetno popestrili prepletanje gozdnih in travniških površin. je bilo območje kot del predlagane krajin- spet vrnili na obrežje bajerja Črnelo. Zakaj je stopnja nezaposlenosti, predvsem dogodek, nato pa se vsi skupaj podali po Vlažni travniki, ki se še niso zarasli, pred- ske zasnove Volčji potok predstavljeno v barva potoka ponekod rjavo rdeče obarvana, nezaposlenost mladih, močno čarobnih predelih poučne poti Blata Mla- stavljajo rastišče številnih, vse redkejših okviru istoimenske publikacije, ki je na- katero je največje drevo v okolici, kako hitro vpliva na ekonomski položaj posa- ke. Otvoritve so se udeležili tudi učenci iz vlagoljubnih in kisloljubnih rastlin in ugo- stala kot rezultat projekta, ki je v letu 2001 raste šotni mah, ali ima ličinka kačjega pa- meznika ter ima vrsto negativnih OŠ Rodica, po poti se je z učenci in ostali- den življenski prostor za razvoj določenih prejel nagrado Evropske komisije, Direkto- stirja čeljusti? Na vse to in še več boste našli posledic, ki se nato skušajo reše- mi pohodniki odpravila tudi podžupanja razvojnih stadijev žuželk. V današnjem času rata za okolje. V letu 2006 je bila izdelana odgovore, če se boste sprehodili po poučni vati s socialnimi programi države občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Za žal izginjajo zaradi intenzivnega kmetovanja nadgradnja projekta krajinske zasnove v okoljski poti Blata - Mlake pri Radomljah. ter lokalnih skupnosti in blažiti s izčrpnejše informacije in vodenje po poteh oziroma izsuševanja zemljišč pa tudi zaradi obliki razvojnega programa, v kateri je bil Prisrčno vabljeni! prispevki dobrodelnih organizacij. Blata Mlake pa so se nam pridružili tudi stro- pozidave, majhnih donosov in velike raz- med drugim predstavljen tudi predlog iz- Zato želijo s povezovanjem aktiv- kovnjaki s področja gozdarstva. parceliranosti. vedbe učne poti Blata in Mlake. V letu 2009 Občina Domžale, Urad župana nih državljanov omogočiti pretok Nekoč je bil tudi predel Blat in Mlak eden idej in s tem povečati možnosti za takih travnikov, ki se je razprostiral na kar reševanje zaposlitvene problema- Opis projekta in poučne poti 18 hektarjih. Blatta, kot so ga tedaj imeno- tike posameznikov. »Le tisti, ki ne Močvirni svet Blat in Mlak skupaj s Češe- vali, je bil v lasti treh vasi: Hudu, Radomle mislijo samo na svojo prihodnost, niškimi in Prevojskimi gmajnami na dobrih in Skerjanchou, vpisan pod parcelno št. 780 se aktivirajo v svojem okolju in s 500 hektarjih tvori obširno območje sko- občine Radomle, že leta 1868 pa razdeljen tem naredijo nekaj dobrega za vse raj neokrnjene narave v neposredni bližini po posameznih kmetijah na zelo majhne ljudi,« so zapisali v vabilu na okro- gosto poseljene domžalske občine. To edin- parcele, ki so se ohranile do današnjih dni. glo mizo. stveni okolje je nekako ušlo usodi južnejših Danes je ta svet, ki leži nekaj metrov niž- Podobno je o življenju v času krize močvirnih predelov, ki so bili v osemdese- je od okoliških gozdov, večinoma porasel s tih letih meliorirani za potrebe intenzivne črno jelšo in bogatim zeliščnim slojem če- razmišljala tudi dijakinja Srednje kmetijske proizvodnje. Tod se prepletajo maža, šmarnice, peruše, zvončka..., ki mu šole Domžale, Urška Ravnikar, ki zaraščajoči mokrotni travniki, poplavni goz- daje značilno podobo. Rovščica, ki priteče je za svoj esej z naslovom Storimo, dovi črne jelše in ostanki poplavnih dobovih iz hribovitega kolovško palovškega zaled- kar moremo – s tem, kar imamo, in tam, kjer smo! prejela dijaško Go- sarjevo nagrado za leto 2013. Del nagrajenega eseja objavljamo na Na obisk v gozd na Dobravah in k potoku Rovščica ste še posebej strani 35. Za okus samo kratka mi- vabljeni naslednje dni v letu: sel Urške Ravnikar: »Zavestno sami 2. februar svetovni dan mokrišč pri sebi se moramo odločiti in za- 21. marec mednarodni dan gozdov četi sprejemati odločitve v smeri 22. marec svetovni dan voda dobro za nas in hkrati za sočlove- 22. april svetovni dan Zemlje ka. Če bi se vsak posameznik (ne 27. april dan dreves glede na vse ostale) sam pri sebi 3. maj svetovni dan ptic selivk zares odločil za iskreno pozitivno 15. maj svetovni dan podnebnih sprememb spremembo in za aktiven doprinos 22. maj dan biotske raznovrstnosti k spremembi okolice, bi bil svet ve- 5. junij svetovni dan okolja liko boljši.« zadnja nedelja v juniju mednarodni dan barij O tem, da je s pozitivnim odno- prvi ponedeljek v oktobru svetovni dan habitatov prvi vikend v oktobru evropski dan opazovanja ptic som do življenja potrebno začeti pri samemu sebi, je prepričana tudi Moravška Mara, ki opaža, da Osnovni podatki o poučni okoljski poti Blata Mlake imajo ljudje v sebi premalo življe- nja, premalo veselja in ljubezni do Dolžina poti: 1,7 km, krožna vsega lepega, kar nas obdaja. »Vsi Število vsebinskih točk: 10 skupaj se moramo prebuditi in za- Začetek poti: pri ribiški koči ob ribniku Črnelo (oznaka "gozdna učna pot" ob ce- živeti. Koliko je lepega po Sloveniji sti Radomlje - Rova) in po svetu,« je prepričana. In do- Potreben čas za ogled: 1 ura daja: »Jaz se razveselim vsakega Priporočljiva oprema: obutev za vlažno okolje, preventivna zaščita pred klopi Publikacija: Blata Mlake – Poučna okoljska pot – vodnik (36. str) in zloženka Po- drevesa, rože, prekopane gredice učna okoljska pot – Blata Mlake, dostopno na spletni strani www.domzale.si, na … Bolj bi morali biti veseli.« Občini Domžale, na Zavodu za gozdove, KE Domžale O majhnih korakih, ki pripelje- Vodenje za skupine: Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale, po predhodnem jo do velikih sprememb, govori dogovoru tudi zgodba Ane Nuše Kern, ravnateljice Osnovne šole Preserje pri Radomljah, ki že 11 let gradi kako- Nekaj zanimivosti iz poučne okoljske poti Blata Mlake: vostno šolo, edino v Sloveniji, ki pri svojem delu uveljavlja Glasserje- Območje Blat in Mlak … vo teorijo izbire, katere eno izmed … ki se danes razteza na nekaj več kot 20 hektarjih, je razdeljeno na dobrih 100 načel je, da je vsak odgovoren za parcel v lasti 100 različnih lastnikov. Najmanjša parcela ne meri več kot 140 m2. svoja dejanja, da vsak izbira svo- … je zavarovano s kar štirimi vrstami varovanja – Natura 2000, ekološko pomemb- ja vedenja, da lahko spreminjaš le no območje, naravna vrednota in varovalni gozd. samega sebe. … je ob popisih dajalo začasno ali stalno bivališče več kot 60 vrstam ptic. Začnimo torej pri sebi, pri tem ne … se lahko pohvali z bukvijo velikanko staro 70–100 leti, visoko okoli 25 metrov izgubimo občutka za druge in ži- in prsnega obsega več kot 250 centimetrov. vljenje bo lepše ne glede na dobre … je prepredeno s potokom Rovščica, ki so ga domačini poimenovali tudi Jerman- ali slabe čase. ca, po rokovnjaču Jermanu, ki je nekoč prebival v njegovi bližini. … je znano tudi po ribniku (bajerju) Črnelo v njegovi neposredni okolici. Le-ta glede na najdene zapise, ki potrjujejo ustno izročilo, ni opuščena glinokopna Špela Keber, jama, kot jih je kar nekaj v bližini, temveč je nastal z zajezitvijo manjšega poto- odgovorna urednica ka, ki se izliva v Rovščico. letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 3 [email protected] aktualno

poudaril dr. Kmecl ter bil deležen gromke- Živel dan slovenskega upora, ga aplavza. V nadaljevanju je opozoril na aktualno situacijo, na to, kakšen drobiž smo v očeh svetovnih bankirjev, na evrop- samozavesti in svobode! sko solidarnosti in demokracijo, ki ju ni več, pa tudi na naše vztrajno tonjenje v »S tem je pravzaprav povedano vse, kar je treba povedati na današnji dan,« je ob začetku mednarodno bančno blato. Ob tem je poudaril, da utonili še nismo in da tudi praznik slovesnega nagovora na osrednji občinski prireditvi, ki sta jo 27. aprila 2013 v Domu krajanov v slovenskega uporništva priča o tem, da se Praznik zdrave Žejah pripravila Občina Domžale ter Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe ne pustimo potolči, kot se nismo leta 1941, ko se je slovenski narod spontano uprl ter ekološke hrane, Domžale, dejal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. se ves ranjen in krvav tolkel in obstal. »Kot bo obstal tudi zdaj! Ne bojimo se! Ostaja- pridelane v mo isti narod, isto ljudstvo, ki v najbolj Občina Domžale in Združenje bor- se po besedah Marije Majhenič ne spo- ni. Spomnil je na tisoče drugih Slovencev, tegobnem času kot po čudežu zmeraj zno- Sloveniji cev za vrednote NOB Domžale minjamo le ustanovitve OF, temveč tudi ki so se takoj po okupaciji uprli in jih je OF va najde v sebi novih moči in trdnosti za Dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik Zveze neustrašnosti, gorečnosti in ustvarjalnosti, povezala v enotno gibanje za svobodo slo- kljubovanje,« je dejal dr. Kmecl. Opozoril združenj borcev Slovenije, je ob zaključku s katero so se naši ljudje v letu 1941 uprli venskega naroda. »Šlo je takrat za sijajno je tudi na neodgovorno in neznosno plju- Občina Domžale in Zveza dejal: »OF je bila temeljna oblik neposre- sovražniku in v eni najtežjih preizkušenj generacijo, za skoraj neverjetno dejanje vanje po vsem, kar smo in kar imamo, ter združenj ekoloških kmetov dne demokracije ljudske volje, zato naj živi slovenskega naroda, tudi na Domžalskem, časti in ponosa; šlo je za enkraten vzpon svoj nagovor, ki je bil večkrat prekinjen z OF, naj živi praznik OF – praznik življenj- izbojevali svobodo. »Zato smo nanje pono- slovenske samozavesti in odgovornosti za navdušenim ploskanjem, zaključil, da je Slovenije/Zveza BIODAR ske upornosti tega našega malega, ljubega sni, ponosni na njihov prispevek in žrtve, lastno in evropsko usodo! Nihče ni računal najgloblja in najtrajnejša vrednost našega bosta v soboto, 15. junija naroda – proletarca!« ki ne bodo nikoli pozabljene,« je poudari- na nič, vsi so globoko verjeli, da je upor na praznika v tem, da nas vodi iz preteklosti Osrednja prireditev je tudi tokrat v vela ter vsem čestitala ob dnevu upora proti življenje in smrt edini možni odgovor na v prihodnost, nas opozarja, da moramo 2013, med 8. in 13. uro dno prijazni del tega dela naše občine okupatorju pa tudi ob 1. maju – prazniku smrt obsojenih, kar smo kot narod takrat verjeti vase, tudi ko je najhuje, ter nas v Češminovem parku privabila številne obiskovalce, med ka- dela, ter 9. maju – dnevu zmage. bili,« je dejal dr. Matjaž Kmecl ter pouda- opominja, da ne bo za nas nihče posto- terimi je Marija Majhenič, predsednica Slavnostni govornik dr. Matjaž Kme- ril, da je šlo za veliko in veličastno reč, pa ril ničesar, če ne bomo svoje usode trdno pripravila že 4. domžalski Združenja borcev za vrednote NOB Domža- cl je v začetku svojega govora spomnil na naj se sliši še tako obrabljeno. Ob tem je držali sami v svojih rokah. Ob koncu pa BIO DAN. le, posebej pozdravila vse borce in borke, nekatere naše pesnike in pisatelje: Kar- spomnil na razmišljanja nekaterih dana- je slavnostni govornik dejal: »Tistemu, ki podžupanjo občine Domžale Andrejo Po- la Destovnika Kajuha, Primoža Trubarja, šnjih politikantov, ki pravijo, da vse skupaj govori, da je ta praznik nepotreben, zato gačnik Jarc, svetnike in svetnice, poslanca Frana Levstika, Janka Kersnika, Ivana Ro- ni bilo nič; da je vse bilo v službi komuni- recimo, da bi ga kot simbol in opomin mo- Domžale Prireditev poteka v okviru DZ, častne občane, člane vodstva borče- ba pa tudi slikarja Hinka Smrekarja, ki so stične revolucije, pa tudi, da bi že lahko rali pri priči ustanoviti. OF je bila temeljna projekta BIO UŽITEK in je pomemben vske organizacije, borce vojne za Slovenije opozarjali na upornost, na zaupanje va- enkrat s tem nehali. »Pa ne bomo! Ker bi oblika neposredne demokracije ljudske vo- promocijski dogodek in praznik zdrave ter vse druge, ki so se odločili, da s svojo se ter brezpogojno verjeli v slovenstvo ter bilo noro, da zmečemo na politično sme- lje, zato naj živi OF, naj živi praznik OF ter doma pridelane hrane pa tudi zdra- prisotnostjo počastijo praznik. Ob njem nas tudi na tak način obdržali v zgodovi- tišče vse, kar imamo največ vrednega,« je – praznik življenjske upornosti tega naše- vega načina življenja nasploh. Kot pravi ga malega, ljubega naroda – proletarca!« predsednik Zveze ekoloških kmetov Slo- V kulturnem programu je nastopila venije Boris Fras, je namen prireditve Godba Domžale, ki jo vodi Damjan Toma- približati javnosti prednosti ekološko pri- žin, in je pred začetkom prireditve pred delane hrane in obiskovalcem prireditve domom pripravila krajši program; Moški ponuditi bogato pokušino ekološko pri- pevski zbor Radomlje pod vodstvom Olge delanih dobrot iz vseh slovenskih regij. Kuzmič s solistom Andrejem Šrajem, ki je Prireditev se bo odvijala na tradicio- pel partizanske pesmi, pri Hej, brigade pa nalnem prizorišču v Češminovem parku, se jim je pridružila kar cela dvorana; pevka kjer bo postavljenih preko 40 stojnic. Pri- Nataša Loborec - Perovšek; ansambel Mla- pravljamo pestro degustacijo ekološko di zajci, ki je dokazal, da se da partizanske pridelanih dobrot intenzivnih in tradi- pesmi zapeti tudi v narodno-zabavni izved- cionalnih okusov, na voljo bodo tudi bi, recitatorji: David Ivartnik, Tjaša Intihar številna promocijska in informativna ter Benjamin Buševič z OŠ Dob, ki jih je za gradiva o ekološkem kmetijstvu. Na pri- nastop pripravila prof. Marta Kržan, vse reditvi bo prisotnih več kot 30 ekoloških skupaj pa je v šopek spletla povezovalka kmetovalcev iz vse Slovenije. Tako bo- Draga Jeretina Anžin. Za dobro počutje so ste lahko poskusili vse vrste primorskih poskrbeli člani in članice PGD Žeje - Sv. sirov: kravjega Tolminca iz Čadrga, ov- Trojica in udeleženci s svojimi spomini. čjega iz Bovca in kozjega iz Mirna, olivno Vera Vojska in bučno olje, medene izdelke iz Bele Foto: Vido Repanšek Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl Iz kulturnega programa: ansambel Mladi zajci in pevka Nataša Loborec - Perovšek Krajine, krušne in mlevske izdelke, pecivo, pa tudi vino iz ekološko pridelanega grozdja ter številne vrste sadnih sokov in likerjev. Na voljo bodo tudi ekološko pridelane sadike in semena, salame in Tudi letos z bistveno cenejšo letno vstopnico v Arboretum Volčji Potok druge mesnine, jagode ter druga zelenjava in sadje iz nadzorovane ekološke pridelave. Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos podpisala pogodbo o sofinanciranju letne karte za obisk Občina Domžale je k sodelovanju povabila tudi domžalske vrtce in osnovne arboretuma v vseh letnih časih leta 2013. Letna karta, ki jo sofinancirajo za svoje občane in občanke tudi nekatere druge šole, Srednjo šolo Domžale in Knjižnico občine, stane 23 evrov (neznižana znaša 45 evrov), otroška karta pa 14 evrov. Zato občane in občanke občine Domžale, Domžale. Sodelovali bodo tudi člani dru- štva Ajda iz Domžal, čebelarske družine ljubitelje tega naravnega bisera, vabimo, da si z letno karto zagotovite ugodne obiske arboretuma. Domžale ter še nekateri drugi lokalni pri- delovalci in ponudniki zanimiv izdelkov. Arboretum Volčji Potok Večina si je in balkone. V arboretumu je vsaka zasadi- Kot vsako leto bo z nami tudi Ivanka Bro- najbrž ugodne letne vstopnice že zagotovi- tev edinstvena in vanjo so vključene tudi dar s svojimi dobrotami. Svojo dejavnost la in si ogledala številne prireditve v maju, novosti na tržišču. Seznanite se z novimi bo predstavila Šola zdravja, ki širi svo- ko je posebej izstopal ogled nizozemske va- rastlinami in zamislimi ter si z njimi polep- je delo v različne kraje občine. Dogodek si, več kot dva milijona cvetov ter vrtnarsko šajte svoje dvorišče. bosta popestrila glasbena skupina AN- cvetlični sejem. Prijeten je postanek ob ambientalni po- KARAN, ki prepeva Ježkove pesmi, in Ker junij v Arboretumu ne bo nič manj stavitvi Rafaela Samca, za Domžalčane je plesna skupina Male Sovice, ki jo vodi bogat, na kratko predstavljamo najpo- zanimiva slikarsko kiparska razstava Recikl Anja Slovnik. membnejše prireditve: vrtnice so med art Jožeta Töniga, ki predstavlja fantazijske Organizatorji si bomo vzeli čas, ljudmi zelo priljubljene, saj so povezane s skulpture, izdelane iz odpadnih materialov. vam predstavili glavni namen izva- čustvi, zapeljevanjem in izkazovanjem na- Vabljeni na ekološko osveščeno razstavo. janja projekta BIO UŽITEK in vas z klonjenosti, lepo dišijo in prav njihov vonj Posebej so v arburetumu poskrbeli za veseljem z vodeno degustacijo pospremi- je navadno tisti, ki najde pot do srca. Obi- otroke. Tako jih bo vsako soboto, včasih li do stojnic, kjer bodo prisotni ekološki ščite rozarij in se prepustite čaru cvetočih pa tudi v nedeljo v bližini otroškega igrišča kmetovalci, ki danes predstavljajo po- lepotic – posebej ste dobrodošli 14. juni- pričakala klovnesa in pravljičarka Čarule- membno vlogo pri uspešnem razvoju ja na ROŽNI DAN – slovenski dan vrtnic. sa, nagajivka, ki ljubi življenje, zanimivo slovenskega ekološkega kmetijstva. V arboretum so se vrnili tropski metu- bo odkrivanje davne zgodovine v parku – Predstavili pa bomo tudi vso pestrost in lji, ki vas bodo s svojo barvitostjo tudi letos peskovniku s fosili, na posebni delavnici zanimivost delovanja na tem področju, očarali, najbrž pa ne boste mogli tudi mimo bodo otroke prepričevali, da ni vse zlato, ki ga izvajajo na naših šolah in vrtcih ter več kot 1000 kaktusov, sočnic, mlečkov, ži- kar se sveti, lahko obiščejo pravljično urico vam omogočili izposojo knjig s tematiko vih kamenčkov, kristat, bulb in tilandsij, ki z Eko knjigo, slikajo park na impresioni- vrtnarjenja in pridelave hrane. jih boste našli v okviru razstave kaktusov, stičen način, pod lupo spoznavajo živali Vsi, ki bi želeli dodatne informacije ki je del zbirke Hrovatin Exotica. Rastline in liste, se družijo s plazilci in se na otro- akrobatike, lahko pa se pridružite nordij- in še in še ... Vse to bo v juniju! Poglejte na v zvezi s sodelovanjem na prireditvi, se cvetijo celo leto. Okrasne orhideje so kot škem igrišču imajo lepo. Na kresno noč so ski hoji ali pa jogi. splet: www.arboretum.si, pišite na e-po- lahko obrnete na g. Vida Repanška na eksotične lepotice: redko jih vidimo v živo, otroci povabljeni na lutkovno predstavo Vsi, ki imate radi eksotično hrano in što: [email protected] ali pokličite 01 831 Občini Domžale (041 615 494). ko pa jih, nas prevzamejo in nam razburi- Žužkerada. radi kuhate, vabljeni na kuharski tečaj in- 23 45 in ne pozabite: Arboretum Volčji Po- jo domišljijo. Vabljeni na razstavo orhidej, Za željne rekreacije priporočajo ca- dijske kuhinje, v okviru Odprte kuhinje pa tok je lep v vseh letnih časih. Cveta Zalokar - Oražem, ki smo jo pripravili v arboretumu. Poleti pi- poeiro – brazilsko veščino, ki združuje vas vabijo na pokušino praženega krompir- pobudnica in usklajevalka sano balkonsko cvetje krasi okenske police elemente plesa, borilne veščine, glasbe in ja, na piknik, predstavitev samooskrbnosti Vera Vojska organizacije Bio Dneva v Domžalah

Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Ber- nika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: [email protected] / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Tanja Mihelčič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, [email protected], Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana – Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 4 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii xxxxxxxxxiz urada župana [email protected]

Obnova in nadgradnja komunalne infrastrukture sta nujni za zagotavljanje kakovostnih storitev tudi v prihodnje

Nova Uredba obvezuje občine k prilagoditvi cen komunalnih storitev. Župani se zavedajo, da moramo za kakovostne storitve prihodnjih generacij obnavljati dotrajano infrastrukturo.

Domžale Župani občin Domžale, Men- nadgradnje vodovodnih in kanalizacijskih slova omrežnin bodo v celoti namenjena Javna služba odvoza blata iz greznic in Voda je geš, Moravče, Lukovica in Trzin ter direktor omrežij potrebna znatna sredstva, saj le obnovi in nadgradnji komunalne infra- malih čistilnih naprav (MČN) se izvaja na Javnega komunalnega podjetja Prodnik so tako lahko občine še naprej zagotavljajo strukture,« je izpostavil vlogo občin župan način, da se vsakemu uporabniku pitne na novinarski konferenci, 26. aprila 2013, kakovostne storitve in sledijo smernicam, občine Lukovica Matej Kotnik, kjer so vode, ki ni priključen na kanalizacijski sis- javna predstavili osnovo za začetek širšega iz- direktivam in zakonodajnim določbam. omrežnino za kanalizacijo za gospodinjstva tem, enkrat na tri leta v sklopu izvajanja vajanja obnove in nadgradnje komunalne »Če želimo tudi dolgoročno našim ob- potrdili nekoliko manj od predvidene in bo- javne službe izprazni blato iz greznice ozi- dobrina in infrastrukture. V skladu z novo Uredbo o čanom zagotavljati enako kakovostne do razliko do polne cene do nadaljnjega roma MČN ter odpelje na čistilno napravo metodologiji za oblikovanje cen storitev komunalne storitve, kot smo jih imeli do- subvencionirali iz občinskega proračuna. na dokončno predelavo. Do sedaj je vsak obveznih občinskih gospodarskih javnih slej, moramo stare azbestne cevi čim prej Občine imajo v svojih načrtih predvideno uporabnik plačal storitev glede na količino ne blago služb varstva okolja, ki je stopila v veljavo v zamenjati, obnavljati kanalizacijo in vodo- večje število investicij, kot so zamenjave az- odpeljanega blata iz greznice oziroma MČN, začetku letošnjega leta, so slovenske občine vodne objekte ter poskrbeti za nadgradnjo bestnih cevi, obnove dotrajanih vodovodov v skladu z novo uredbo pa je potrebno spre- Spoštovane občanke in občani, dolžne prilagoditi cene komunalnih storitev komunalne infrastrukture, saj si nihče ne in kanalizacije in obnovitve hišnih priključ- meniti obračun in uporabniku zaračunati z rastjo števila prebivalcev postaja določbam uredbe najkasneje do 1. aprila želi, da ne bi mogli v prihodnjih letih več kov na obnovljenih vodovodih. to storitev glede na porabljeno vodo. Glede pitna voda vse bolj iskana dobrina, pri- 2014. Te so bile vrsto let nadzorovane in piti vode iz pipe, imeti urejene kanalizacije Direktor Javnega komunalnega podjetja na to določilo se je ustrezno prilagodila tu- tisk kapitala, ki bi z njo koval dobičke, pa omejevane s strani države – predvsem za- ali da ne bi imeli ustrezno urejeno ravna- Prodnik Marko Fatur je ob tem poudaril: di cena, ki znaša 0,4318 EUR/m3 porabljene vse večji. Sloveniji sicer še ne grozi vse- radi omejevanja inflacije, kar je povzročilo nje z odpadki,« je med drugim izpostavil »Vladna uredba je omogočila izenačitev vode. To pomeni, da se uporabniku storitev splošna privatizacija pitne vode, toda to ogromno škodo komunalni infrastrukturi in župan občine Domžale Toni Dragar. Ob cen za uporabnike storitev javnih služb, če za odvoz blata iz greznice oziroma MČN ne se lahko spremeni, če bomo morali za- onemogočilo njeno obnovo. V občini Men- tem je poudaril, da so prilagoditve, ki so imajo le-ti istega izvajalca. To poenotenje bo več zaračunavala po opravljeni storitvi, prositi za zunanjo finančno pomoč, zato geš so predlagane cene sprejeli 11. aprila, v jih v Domžalah že potrdili tudi na občin- cen pomeni, da bo cena vodarine, kanal- ampak sorazmerno vsak mesec glede na previdnost ni odveč. Slovenija je z vodo občini Moravče 17. aprila, v občini Domžale skem svetu, nujne. ščine in smetarine tako za gospodinjstva porabljeno vodo. bogata država - po količini, kakovosti ter dan kasneje, 18. aprila. V občinah Trzin in Glede na vladno uredbo bodo uporabni- kot tudi za podjetja, vrtce, šole, torej za vse Na področju ravnanja z odpadki bo cena raznovrstnosti vodnega in obvodnega Lukovica so bili predlogi na občinskih sve- ki na položnici imeli naveden tudi obračun tiste, ki plačujejo položnice za komunalne za vse uporabnike za zabojnik velikosti 80 sveta nima para v Evropi. Je prepozna- na strateška dobrina, zato bo boj za njo tih sprejeti 24. in 25. aprila. S tem bodo cene omrežnin, ki jih doslej niso imeli. »Omre- storitve, enaka. Cena kubičnega metra pi- litrov za ostanek odpadkov 14,2807 evrov v prihodnosti zelo neusmiljen. komunalnih storitev, usklajene z uredbo, v žnina je del cene, ki pokriva stroške javne tne vode oziroma odvedene odpadne vode na mesec (z DDV), za zabojnik enake veli- Odbor za zadeve Evropske unije, vseh občinah pričele veljati s 1. majem 2013. infrastrukture oskrbe s pitno vodo ter odva- bo tudi za uporabnike v vseh petih obči- kosti za organske odpadke pa 7,4973 evra Odbor za finance in monetarno politi- Kot so pojasnili župani, so se zaradi eno- janja in čiščenja komunalne in padavinske nah enaka. Prilagoditve cen komunalnih na mesec (z DDV). ko ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, tnega izvajalca javnih služb oskrbe s pitno odpadne vode v posamezni občini,« je ra- storitev tako povzročijo znižanje cen za go- Prilagojene cene komunalnih storitev prehrano in okolje so se, 22. februarja vodo, odvoda odpadnih voda in ravnanja zložil župan Mengša Franc Jerič. »Cena spodarske uporabnike ter zvišanje cen za po novi uredbi bodo vsi uporabniki prvič 2013, sestali na skupni seji, katere se je z odpadki odločili za skupen projekt prila- omrežnine je zato za posamezno občino gospodinjstva, ki bodo znašala za povpreč- prejeli v mesecu juniju na računih, izda- udeležil tudi predsednik Skupnosti ob- gajanja cen komunalnih storitev v skladu različna, občine pa bodo celotno omrežni- nega gospodinjskega uporabnika od 1 do nih za mesec maj. čin Slovenije, ki je zastopal stališča in z določbami Uredbe o metodologiji za obli- no letno vlagale v obnovo vodovodnih in 7 evrov na mesec za vse tri javne službe Hkrati z enotnimi cenami se na področju mnenja SOS glede obravnavane temati- kovanje cen storitev obveznih občinskih kanalizacijskih sistemov.« skupaj (vodarina, kanalščina, ravnanje z oskrbe s pitno vodo in odvodom odpadnih ke. Odbor za zadeve Evropske unije ter gospodarskih javnih služb varstva okolja, Martin Rebolj, župan Moravč, je do- odpadki). V primerjavi z nekaterimi dru- voda uvajajo omrežnine kot del cene, ki je Odbor za finance in monetarno politiko ki zahteva od občin, da ob ceni za izvajanje dal: »Višina omrežnin je v občinah, ki imajo gimi občinami po Sloveniji, kjer so cene namenjen izključno obnovam dotrajanih sta ob obravnavi prve točke »Nadaljnja javne službe določi tudi ceno, namenjeno manj priključkov na kilometer omrežja, komunalnih storitev prilagajali že v letih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov po ravnanja in stališča RS pri sprejemanju obnovi dotrajane infrastrukture, oziroma višja, saj navedeno pomeni, da je manj 2008 in 2010, so cene za oskrbo s pitno vodo posameznih občinah. Omrežnine se bodo Predloga direktive Evropskega parlamen- omrežnino. uporabnikov, ki plačajo stroške obnove in- v naših občinah iz leta 2001, za kanalščino kot namenski prihodki proračunov občin ta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb« sprejela sklepa, da se na po- Glavne značilnosti skupnega pristopa frastrukture. Omrežnino se zaračuna glede pa iz leta 2002. V tem času je bila uradna in- uporabljale izključno za obnovo dotraja- dročju storitev javnega dobra ohranja so enotne cene za izvajanje javnih služb na velikost vodovodnega priključka (vodo- flacija več kot 50-odstotna, cene energentov nih delov infrastrukture. Za gospodinjstva univerzalnost dostopa do pitne vode, kot za vse uporabnike (vodarina, kanalščina, mera) in je stalna postavka na računu, ne in drugih pomembnih stroškov pa so rasle se bodo omrežnine uvajale postopoma z uresničevanja temeljnih pravic. Drugi smetarina), ki jih Javno komunalno podjetje glede na to, koliko vode uporabnik porabi. še hitreje. Cena za ravnanje z odpadki je iz enoletnim prehodnim obdobjem in bo- sklep se nanaša na predlog Vladi RS, da Prodnik izvaja v navedenih občinah. Tako Tako gre pri omrežnini za enak sistem kot leta 2008, v tem času pa so stroški goriva do prvič zaračunane na računih za mesec v sodelovanju z zainteresirano javnostjo bodo z uveljavitvijo novih cen tako gospo- pri obračunih za porabo električne energi- zrasli za 50 %, prav tako pa so se bistveno junij, ki jih bodo uporabniki prejeli v za- pripravi takšno zakonodajo, ki bo pre- dinjstva kot tudi negospodinjski uporabniki je, toplote oziroma plina. Če občine ne bi povečale minimalne plače. Tako bo vodari- četku julija, v višini 1/12 celotne končne prečila morebitno bodočo privatizacijo plačevali enake cene, kar je ena izmed zah- prilagodile cen skladno z veljavno Ured- na skupaj z vodnim povračilom po novem vrednosti. Občine bodo razliko do polnih upravljanja s pitno vodo in bo še naprej tev nove uredbe. bo, bi v letu 2014 sledile tudi visoke kazni.« znašala 0,7272 EUR/m3 distribuirane pitne vrednosti omrežnine v prehodnem obdobju zagotavljala enak dostop do vode vsem Hkrati z enotnimi cenami se na področju »V občini Trzin so do sedaj gospodar- vode (z DDV), cena kanalščine pa 0,2959 za gospodinjstva pokrivale s proračunskimi državljankam in državljanom. oskrbe s pitno vodo in odvodom odpadnih ski uporabniki javnih služb nosili bistveno EUR/m3 odvedenih odpadnih voda (z DDV), subvencijami. Za negospodinjstva se celo- Kot župan Občine Domžale pozdra- voda uvajajo omrežnine kot del cene, ki je večje finančno breme kot gospodinjstva, z kar je primerljivo s trenutno veljavnimi ce- tne omrežnine pričnejo obračunavati hkrati vljam evropsko državljansko pobudo in namenjen izključno obnovam dotrajanih uskladitvijo cen z zahtevami uredbe pa se nami ostalih območij drugod po Sloveniji. « z novimi cenami za izvajanje javnih služb. prepričanje, da sta voda in komunalna vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. cene za vse uporabnike izenačujejo. Sred- ureditev človekovi pravici in da je za ži- Omrežnine se bodo kot namenski prihod- stva, zbrana iz omrežnin, bomo v celoti vljenje najpomembnejša naravna danost ki proračunov občin uporabljale izključno vložili v obnovo in nadgradnjo komunal- - voda - javna dobrina in ne blago, kate- Občina Polna cena omrežnine Polna cena omrežnine rega bi privatizirali in neenakovredno za obnovo dotrajanih delov infrastrukture. ne infrastrukture v občini. S tem bomo (z DDV) vodovod (DN 20) (z DDV) kanalizacija (DN 20) distribuirali občankam in občanom, dr- Za gospodinjstva se bodo omrežnine uva- omogočili nadaljnjo zagotavljanje ustre- žavljankam in državljanom. Prav tako jale postopoma z enoletnim prehodnim znega standarda komunalnih storitev za Domžale 8,0911 €/mesec 8,9367€/mesec obdobjem, občine pa bodo razliko do pol- naše občane. Nihče si ne želi, da bi zara- podpiram pobudo državnega svetnika Trzin 4,9999 €/mesec 5,6789 €/mesec mag. Steva Ščavničarja v zvezi z zašči- nih vrednosti pokrivale s proračunskimi di pomanjkanja sredstev padla kakovost to oskrbe s pitno vodo pred privatizacijo subvencijami. Za negospodinjstva se omre- storitev,« je izpostavil tudi župan Trzina Mengeš 7,1710 €/mesec 6,9464 €/mesec z dopolnitvijo Ustave. Državni svet je na žnine pričnejo obračunavati hkrati z novimi Tone Peršak. svoji majski seji sprejel sklep oziroma po- cenami za izvajanje javnih služb. »Ravnati moramo kot dobri gospodarji, Moravče 17,4154 €/mesec 10,8471 €/mesec budo, da se v Ustavi RS dopolni 70. Domžalski župan Toni Dragar je ob tem saj smo občine lastnice infrastrukture, za Lukovica 15,2439 €/mesec 17,3029 €/mesec len tako, da se dodata nova odstav- povedal, da so za predvidene obnove in katero moramo skrbeti, in sredstva iz na- ka in sicer: »vsakdo ima pravico do pitne vode« in »vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe«. Cilj predlagane dopolnitve Ustave je Čistilna akcija “Očistimo Domžale 2013” je bila uspešno zaključena zagotoviti univerzalni dostop do vode ter zavarovanje vodnih virov za prihodnje generacije ter preprečiti, da bi oskrba Za nami je še ena uspešna čistilna akcija »Očistimo Domžale 2013«, ki je po zadnjih podatkih združila približno 3360 s pitno vodo postala predmet trgova- nja. Gre za temeljno človekovo pravico, prebivalcev, od tega 1300 otrok iz vrtcev in šol, ki so čistili šolska in vrtčevska igrišča ter bližnjo okolico. ki mora biti dostopna vsem prebivalcem in temu primerno tudi ustavno varovana. Gospodarjenje z vodo in vodovodnim Domžale To je še posebej vzpodbudno, skrbele, da so udeleženci dobili osnovne nam in posameznikom, ki so sodelovali v omrežjem ne sme biti predmet pridobitne saj na ta način otrokom privzgojimo skrb pripomočke in oblikovali delovne skupi- čistilni akciji »Očistimo Domžale 2013« in dejavnosti gospodarskih družb in kor- za okolje, jih ekološko ozaveščamo, da ne. Vrečke za smeti in rokavice je preko s svojim trudom pripomogli, da je naša ob- poracij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem bodo že zdaj, kot otroci, in kasneje, kot Javnega komunalnega podjetja Prodnik čina lepša in čistejša. dobička na trgu, zato naj se v Ustavo za- odrasli, znali in zmogli ohranjati naravo zagotovila Občina Domžale. Občina je Vsi udeleženci so znova pokazali skrb piše, da se morajo vodni viri, ki služijo ter bodo dober zgled tudi drugim. krajevnim skupnostim in skupinam, ki so za naše okolje, s svojimi dejanji pa širijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vo- Občina Domžale je skupaj s številni- sporočile približno število sodelujočih v pomembno sporočilo o pomenu ohranja- do za oskrbo gospodinjstev, izkoriščati v mi društvi in občani organizirala čistilno čistilni akciji, zagotovila tudi malico. Po nja čistega okolja in dajejo zgled ostalim obliki neprofitne javne službe. akcijo »Očistimo Domžale 2013«. Kot že v lanskih naraslih vodah je bila letos poleg občanom. S takšnimi čistilnimi akcijami Da bi voda postala tržno blago in ne preteklih letih so se tudi v letošnjem le- ostalih predelov občine velika pozornost res veliko prispevamo k bolj čistemu pla- več javna dobrina, ne bomo dopustili! tu v čistilno akcijo vključile vse krajevne namenjena čiščenju brežin rek in potokov. netu, vendar pa naša skrb za okolje ne sme Odločitev, komu prepustiti oskrbo z vodo, skupnosti, ki so v sodelovanju s šolami, Čistilne akcije se je udeležila tudi podž- biti omejena zgolj na en dan v letu. Za či- mora biti še vedno v rokah posameznih vrtci, društvi, podjetji in krajani prispe- upanja občine Domžale Andreja Pogačnik sto okolje si moramo prizadevati prav vsak držav in občin. vale k čistejši in lepši občini Domžale. Jarc, ki je s predsednikom Krajevne sku- dan. Morda potem v prihodnosti morda Toni DRAGAR Lokalno organizacijo so odlično izvedle pnosti Venclja Perka Janezom Ulčarjem takšne akcije sploh ne bodo potrebne … župan krajevne skupnosti, ki so določile zbirna in prostovoljci čistila okolico. mesta za začetek akcije v svojih krajih, po- Iskreno se zahvaljujemo vsem skupi- Občina Domžale, Urad župana letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 5 [email protected] občinski svet

22. seja občinskega sveta Občine Domžale

V četrtek, 23. maja 2013, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 22. seja občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar.

Po ugotovljeni navzočnosti so člani občin- šanja, pobude in predloge podali: Janez prometu v občini Domžale namesto Aleša d.d.) in priprave poslovnih prostorov Domžale, postavitev lope za shranje- skega sveta sprejeli zapisnik 21. seje z dne Svoljšak /DeSUS/, Roman Lenassi /NSi/, Oberčkala novega člana Natašo Kustec kot za oddajo v najem novim najemnikom. vanje orodja pri POŠ Ihan in namestitev 18. aprila 2013 ter naslednji dnevni red: Anton Preskar /LDSå/, mag. Tomaž Deželak predstavnico Policijske postaje Domžale. Prostori so potrebni temeljite prenove ograje na južnem delu šole pri POŠ 1. Vprašanja, pobude in predlogi; /SDS/, Marija Pukl /DeSUS/, Rok Ravnikar električne napeljave, zamenjave talnih Ihan in druga dela v okviru razpolo- 2. Volitve in imenovanja: /SLS/, Marija Majda Zevnik/SD/, mag. Maj- Informacija o izdaji mnenja k oblog in beljenja. Prav tako je potrebno žljivih sredstev in na osnovi predlogov - informacija o izdaji mnenja k imeno- da Pučnik Rudl /SDS/. imenovanju ravnatelja Glasbene šole zamenjati vhodna vrata v objekt. posameznih šol.« vanju ravnatelja Osnovne šole Venclja Domžale - Dodatna sredstva se zagotovijo tu- - Občinski svetnik Stane Kovač /LTD/ je Perka; 2. Volitve in imenovanja Občinski svet Občine Domžale se je di na proračunski postavki 182102 vložil amandma k Odloku o spremembi - informacija o izdaji mnenja k imenova- Informacija o izdaji mnenja k imenova- seznanil z informacijo o izdaji mnenja k – Ohranjanje kulturne dediščine zara- Odloka o Proračunu Občine Domžale za nju ravnatelja Vrtca Urša; nju ravnatelja Osnovne šole Venclja Perka imenovanju ravnatelja Glasbene šole Dom- di povečanih potreb pri vzdrževanju in leto 2013 in predlagal, da se v poglavju - razrešitev in imenovanje novega pred- Občinski svet se je seznanil, da je Ko- žale. obnovah spomenikov. 1402 pospeševanje in podpora gospo- stavnika v svetu za preventivo in vzgojo misija za mandatna vprašanja, volitve in - Prav tako se zagotovijo dodatna sred- darski dejavnosti v skupini 14029001 v cestnem prometu v občini Domžale; imenovanja glede na dosedanje delo, pre- Mnenje k imenovanju ravnatelja stva na proračunski postavki 163302 spodbujanje razvoja malega gospo- - informacija o izdaji mnenja k imenova- dloženi program dela osnovne šole ter Osnovne šole Domžale – Ureditev Češminovega parka v darstva doda nova postavka – 142109 nju ravnatelja Glasbene šole Domžale; predstavitev dala pozitivno mnenje Petri Občinski svet Občine Domžale se je Domžalah. Sredstva so namenjena do- Sofinanciranje dejavnosti obrtno podje- - mnenje k imenovanju ravnatelja Osnov- Korošec, Antona Skoka 14, 1230 Domžale seznanil, da bo Komisija za mandatna končanju paviljona pod nadstrešnico, tniške zbornice Domžale v višini 20.000 ne šole Domžale; za ravnateljico Osnovne šole Venclja Perka. vprašanja, volitve in imenovanja odločitev s čimer Češminov park pridobiva konč- EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se - potrditev sestave skupne liste kan- o izreku mnenja o kandidatih za ravnatelja no vsebino in s tem tudi funkcijo. V letu zmanjša postavka 166200 Sklad za na- didatov za člane Razvojnega sveta Informacija o izdaji mnenja k Osnovne šole Domžale sprejela po pred- 2013 želimo končati z deli v Češmino- kup nepremičnin za 20.000 EUR. Ljubljanske urbane regije za mandatno imenovanju ravnatelja Vrtca Urša stavitvi kandidatov, ki bo 30. maja 2013, vem parku. Za dokončanje je potrebno obdobje 2014–2020; Občinski svet Občine Domžale se je in z odločitvijo seznani občinski svet na urediti še leseno oblogo na pohodnem Vsi predlagani amandmaji so bili spre- 3. Obravnava in sprejem Odloka o spre- seznanil, da je komisija za mandatna vpra- junijski seji. delu na južni strani nadstreška, na tri- jeti. membi Odloka o Proračunu Občine šanja, volitve in imenovanja dala negativno bunah in stopnišču pri kotalkarski Domžale za leto 2013; mnenje Tanji Bergant Petric, Novo Polje c. Potrditev sestave skupne liste ploščadi. Planirana je namestitev lese- 4. Obravnava in sprejem Odloka o 4. Obravnava in sprejem Odloka o usta- VIII/8, 1260 Ljubljana Polje in Mojci Novi- kandidatov za člane Razvojnega ne obloge iz sibirskega macesna. Zaradi ustanovitvi Javnega zavoda Center novitvi Javnega zavoda Center za nec Babič, Trilerjeva 1, 1215 Medvode za sveta Ljubljanske urbane regije za zagotovitve zračenja je nujno potrebno za medgeneracijsko sodelovanje medgeneracijsko sodelovanje Domžale; ravnateljico Vrtca Urša. Občinski svet Ob- mandatno obdobje 2014–2020 izvesti prezračevanje kleti pod paviljo- Domžale 5. Obravnava in sprejem Odloka o dolo- čine Domžale se je seznanil, da je komisija Občinski svet Občine Domžale je po- nom ter namestitev elektro stebrička Občinski svet Občine Domžale je sprejel čitvi območja predkupne pravice na za mandatna vprašanja, volitve in imeno- trdil sestavo skupne liste kandidatov za za potrebe prireditev v parku. Poleg te- Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Center nepremičninah v občini Domžale; vanja predlagala, da svet zavoda Vrtca Urša člane Razvojnega sveta Ljubljanske urba- ga so dodatna sredstva namenjena za za medgeneracijsko sodelovanje Domžale 6. Obravnava in sprejem Odloka o štipen- izvede ponovni razpis za delovno mesto ne regije za mandatno obdobje 2014–2020. izdelavo dokumentacije za pridobitev v prvi obravnavi in ugotovil, da je primeren diranju v občini Domžale; ravnatelja Vrtca Urša. uporabnega dovoljenja. za nadaljnjo obravnavo. Nadalje ugotavlja, 7. Obravnava in sprejem Odloka o spre- 3. Obravnava in sprejem Odloka o Proračunska postavka 132300 – Talna da je zaradi postopka obravnave in spreje- membah in dopolnitvah Odloka o Razrešitev in imenovanje novega spremembi Odloka o Proračunu signalizacija na cestah se znižuje, ker ma Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvene- predstavnika v svetu za preventivo in Občine Domžale za leto 2013 so bila na postavki planirana višja sred- Center za medgeneracijsko sodelovanje ga zavoda »Vrtec Domžale«. vzgojo v cestnem prometu v občini Občinski svet Občine Domžale je spre- stva, kot znaša vrednost v postopkih Domžale, postopek nadaljnje obravnave Domžale jel Odlok o spremembi Odloka o proračunu javnega naročanja, pridobljenih po- in sprejema Odloka o ustanovitvi Javnega 1. Vprašanja, pobude in predlogi Občinski svet Občine Domžale je imeno- Občine Domžale za leto 2013 in potrdil Na- nudb od izvajalcev. zavoda za starejše Domžale, ki je bil spre- Na 21. seji občinskega sveta so vpra- val v svet za preventivo in vzgojo v cestnem črt razvojnih programov za obdobje od - Črta se 2. odstavek 6. člena Odloka o jet v prvi obravnavi na 6. seji, 20. aprila 2013 do 2016. Odlok o spremembi Odlo- proračunu Občine Domžale za leto 2013. 2011, zaključen. ka o proračunu Občine Domžale za leto - V obrazložitvi proračunske postavke 2013 začne veljati naslednji dan po objavi 193107 – Investicijsko vzdrževanje šol 5. Obravnava in sprejem Odloka v Uradnem vestniku Občine Domžale. V se spremeni opis namena porabe ta- o določitvi območja predkupne Uradnem vestniku Občine Domžale se ob- ko, da se po novem glasi: »Sredstva so pravice na nepremičninah v javi besedilo Odloka o spremembi Odloka namenjena izvedbi investicijsko vzdr- občini Domžale o proračunu Občine Domžale za leto 2013 ževalnih del v osnovnih šolah. V okviru Občinski svet Občine Domžale je sprejel ter tabelarični del splošnega in posebnega te postavke med drugim planiramo re- Odlok o določitvi območja predkupne pra- dela proračuna in obrazložitve posebnega konstrukcijo kotlovnice in priključitev vice na nepremičninah v občini Domžale dela proračuna. na plinovodno omrežje OŠ Preserje pri in ga posreduje v 30-dnevno obravnavo. Radomljah. Dalje načrtujemo izvedbo Amandmaji k Odloku o spremembi energetskih sanacij na OŠ Domžale, 6. Obravnava in sprejem Odloka o Odloka o Proračunu Občine Domžale OŠ Rodica in OŠ Dob. V letošnjem letu štipendiranju v občini Domžale Župan Občine Domžale je predlagal ob- planiramo realizacijo energetske sa- Občinski svet Občine Domžale je spre- činskemu svetu Občine Domžale v sprejem nacije telovadnice na OŠ Domžale. Za jel Odlok o štipendiranju v občini Domžale naslednje amandmaje k odloku, in sicer: OŠ Rodica in OŠ Dob pa bomo sredstva v drugi obravnavi. - Dodatna sredstva se na proračunski po- namenili pridobitvi dokumentacije in stavki 165205 – Vzdrževanje poslovnih izvedbi prijave na razpis. Realizacijo Amandmaji k Odloku o štipendiranju prostorov zagotovijo zaradi nepredvi- načrtujemo v letih 2014 in 2015. Na- v občini Domžale denih odpovedi najemnikov v objektu črtujemo prenovo asfaltnih igrišč pri Občinska uprava je predlagala nasle- na Ljubljanski 36 v Domžalah (Inšpek- OŠ Domžale, OŠ Rodica in OŠ Venclja dnje amandmaje, in sicer: cijske službe RS, Zavod Comett, Petrol Perka, prenovo atletske steze pri OŠ - V tretji alineji prvega odstavka 3. člena se beseda »določljivega« nadomesti z besedo »določenega«. - Spremeni se četrta alineja prvega odstavka 3. člena odloka, tako, da se glasi: Slavnostna otvoritev Pelechove ceste »-dijakom in študentom za deficitne poklice, ki jih določi župan s svojim sklepom in se izobražujejo v Republi- V sredo, 22. maja 2013, je v Preserjah pri Radomljah potekala slavnostna otvoritev Pelechove ceste. ki Sloveniji (v nadaljevanju: štipendije deficitarnih poklicev)«. - V drugi alineji prvega odstavka 6. člena Vesel sem, da smo danes tu in da bomo odloka se beseda »praviloma« nadome- skupaj uradno odprli cesto od Kamniške sti z besedo »do«. pa vse do Gajeve ulice. Še posebej zato, - Črta se besedilo četrtega odstavka 10. ker bomo s tem zagotovili večjo varnost člena odloka. udeležencev v prometu, predvsem vseh - Spremeni se besedilo 23. člena odloka otrok,« je dejal župan občine Domžale tako, da se glasi: »Vsebino razpisa do- Toni Dragar. Zahvalil se je krajanom za loči župan«. razumevanje in strpnost v času gradnje, izvajalcu za kvalitetno opravljeno delo Vsi amandmaji so bili sprejeti. ter vsem nastopajočim, ki so dogodek prijetno popestrili. 7. Obravnava in sprejem Odloka S simboličnim prerezom traku so žu- o spremembah in dopolnitvah pan Toni Dragar, predsednik KS Janez Odloka o ustanovitvi Javnega Hribar in najstarejši Preserčan, 99-letni vzgojnovarstvenega zavoda Karel Šarec, otvorili prenovljeno Pele- »Vrtec Domžale« chovo cesto. Občinski svet Občine Domžale je spre- Prerez traku: župan Toni Dragar, predsednik Vožnja starih traktorjev Slavnosti so se udeležili tudi podžu- jel Odlok o spremembah in dopolnitvah KS Preserje Janez Hribar, gospod Karel Šarec panja občine Domžale Andreja Pogačnik Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnovar- Jarc, podžupan občine Domžale mag. Lo- stvenega zavoda »Vrtec Domžale«. Preserje pri Radomljah Prenova obstoječega južnega pločnika in novo bomo vsi, zlasti pa naši otroci, bolj var- vro Lončar, občinski svetniki in svetnice, ceste je potekala v dveh fazah. Prva faza gradnjo severnega pločnika. Urejena je ni na poti v šolo in iz nje.« Zahvalil se je predstavniki sosednjih krajevnih sku- Na predlog Statutarno-pravne komisije bila zaključena že v lanskem letu in je javna razsvetljava in razširjen most pri vsem krajankam in krajanom, ki živijo pnosti ter krajanke in krajani Preserij. je, da se v 1. členu odloka pri naslovih enot obsegala rekonstrukcijo ceste od Tovar- Lip Radomlje. ob prenovljenem delu Pelechove ceste, Godba Domžale, mlada harmonikarja ter dodajo še krajevna imena naselij, je občin- niške ulice do mostu pri Lip Radomlje. Janez Hribar, predsednik KS Preser- za njihovo potrpežljivost in razumevanje vožnja starih traktorjev in motorjev po ski svet Občine Domžale sprejel amandma Urejena je bila tudi kanalizacija ter zgra- je, je s svojim pozdravom pričel z uradno v času gradnje. prenovljeni cesti so poskrbeli, da je bilo k Odloku o spremembah in dopolnitvah jen pločnik na severni strani. Druga faza otvoritvijo: »Danes smo se zbrali, da »Drage krajanke in krajani. V občini v Preserjah pravo vzdušje, kot se za tak Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovar- prenove, od mostu Lip Radomlje do Ga- skupaj tudi uradno odpremo preno- Domžale je 13 krajevnih skupnosti in v dogodek tudi spodobi. stvenega zavoda »Vrtec Domžale«. jeve ulice, se je zaključila v tem mesecu. vljen del Pelechove ceste. Veseli me, da občinski upravi se trudimo, da enakovre- Dela so obsegala rekonstrukcijo ceste, je zgrajen pločnik ob vozišču, s čimer dno razvijamo vse predele naše občine. Občina Domžale, Urad župana Občina Domžale, Urad župana 6 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii veliki intervju [email protected] Vsaj del podjetij bi se dalo ohraniti, a jih na žalost ni več

Uroš Slavinec, predsednik uprave družbe Helios Domžalsko gospodarstvo je danes pred pomembno odločitvijo, ki lahko konkretno vpliva na nadaljnji razvoj industrije v naši občini. Skupina Helios v teh dneh pričakuje eno od (naj)pomembnejših odločitev v svoji zgodovini, odgovor na vprašanje, kdo bo postal lastnik 72-odstotnega deleža domžalskega paradnega konja. 24. maja se je namreč iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup Skupine Helios.

nova delovna mesta in podpirajo tudi Mateja A. Kegel razvoj infrastrukture. Po drugi strani pa, Foto: Arhiv Skupine Helios kot sem že omenil, je tudi podjetništvo še vedno tradicionalno dobro usidrano v tem prostoru in bo ohranilo pomembno mesto. odstvo družbe je vložilo vse moči Je pa težko dati oceno pričakovanega v to, da v Heliosu ne bi prišlo razvoja mikro regije kot take, saj je v veliki do neželenih sprememb, ki bi meri odvisno, v katero smer bo šel razvoj Vvplivale ne le na razvoj podjetja, celotne države. Če bo ta dobro vodena in pač pa tudi na številne družine iz Domžal se bo izvlekla iz krizne situacije, v kateri se in okolice, katerih člani si kruh služijo prav danes nahaja, bo to za seboj potegnilo tako v družbi, ki je na svoj način zaznamovala domžalsko območje kot tudi vsa druga. Res gospodarstvo pa tudi samo mesto Domžale. pa je, da imamo v našem delu prednost, da Kakšen pomen ima Helios za naše nismo locirani na območju Slovenije, kjer je mesto, kakšne so razsežnosti Skupine in manj industrijske in podjetniške tradicije. svoj pogled na domžalsko in slovensko Pogled na Slovenijo nam hitro pokaže, gospodarstvo nam je v pogovoru razkril katere regije imajo višjo brezposelnost, predsednik uprave Uroš Slavinec. slabšo perspektivo in posledično večje težave. Kakšen je vaš pogled na gospodarstvo v Domžalah, predvsem skozi zadnjih Kot dolgoletni gospodarstvenik imate 30 let? konkreten pogled na splošno slovensko Pred kratkim smo imeli okroglo mizo, poleg gospodarstvo. Kje so bile že pred mene so sodelovali še profesor Bogomir krizo, pa tudi v času krize storjene Kovač, zgodovinar Miroslav Stiplovšek največje napake, kaj je »država« po in direktor MIK-a Franci Pliberšek, na vašem mnenju počela narobe, da nas je kateri sem se dotaknil zgodovine, kot pripeljalo do današnjega stanja? sem jo doživljal, opazoval in jo poznam Slovenija je mala članica Evropske unije in jaz, brez ambicije, da bi jo obdeloval kot kot taka deli usodo EU. Vemo, da je recesija statistik ali zgodovinar. Glede na to, da se pljusknila iz Amerike in bila uvožena v domžalski strukturi gibljem že dlje časa, v Evropo. Vemo, da je Grčija v globoki lahko postrežem z informacijami, kako je krizi že dlje časa, da je v podobni situaciji bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih Portugalska, težave imajo v Španiji, Italiji, domžalsko-kamniško gospodarsko izredno tudi Francozi niso imuni. Če pogledamo močno. V tistem času je prosperiralo iz tega zornega kota, sploh ni čudno, da veliko industrijskih subjektov, ki so imeli tudi Slovenija deli usodo recesije EU, tudi veliko število zaposlenih. Ob tem upoštevaje dejstvo, da gre v Sloveniji velja spomniti na Univerzale, Toko in za malo ekonomijo, ki je močno vpeta tudi Tosamo, ki je še danes aktivna, pa v izvozne tokove in odvisna od njih. Če Papirnico Količevo, ki je sedaj že dlje časa v velike države, ki so danes v težavah, manj tuji lasti in še vedno uspešno funkcionira. kupujejo, se to v Sloveniji hitro odrazi. Spomnil sem tudi na mengeška podjetja: Seveda pa je poleg tega potrebno rešiti od Melodije do Traka, pa kamniški Titan še nekaj drugega. Pomembno vprašanje … Žalostno je, da je v tem prostoru ostalo je, ali ni Slovenija globlje v krizi, kot bi aktivnih tako malo podjetij, da je po lahko bila. Moje mnenje je, da ne leva in vseh teh krizah toliko podjetij propadlo. ne desna izvršna oblast, ki smo jo imeli po Posledica tega je 10-odstotna brezposelnost osamosvojitvi, ni v celoti odigrala vloge, ki v tem prostoru. Bojim se, da je realno se jo od vlad pričakuje, poleg tega so bile pričakovati, da se bo ta odstotek še povečal. in so še zamude pri uvajanju strukturnih Nekatera od omenjenih podjetij so imela reform. Osebno vidim, da je vse to tudi zelo ugledne blagovne znamke, pogojeno z ideološkimi razprtijami, ki si jih kot so Samsonite, Dunlop … Je bilo pa mala ekonomija, kot je Slovenija, ne more domžalsko-kamniško področje poznano privoščiti. Mogoče lahko v kakšni drugi, tudi po svoji moči na področju obrtništva, ogromni državi, uspeva, da se stranke podjetništva in mislim, da je precej te moči preganjajo z ideološkimi temami, in to še ostalo. Pomembno dejstvo je, da je za ne prinese posledično velike ekonomske naše gospodarstvo, posebej podjetništvo, škode. Za Slovenijo, ki se je razdelila v preteklosti svojo funkcijo opravila tudi skorajda po sredini, pa je to škodljivo in je Mogoče lahko Ljubljanska banka Domžale, ki je bila zagotovo imelo močan vpliv na ekonomske v kakšni drugi, tedaj samostojna in neodvisna, z lastnim parametre. statusom pravne osebe in ne podružnice, ogromni državi, kot danes. Na žalost je v tem času veliko Situacija v družbi Helios – kakšno uspeva, da se pomembnih industrijskih podjetij izginilo prihodnost pričakujete, kako bo le-ta iz zemljevida. Vendar to je življenje, ki vleče vplivala na razvoj našega gospodarstva stranke preganjajo za seboj odmiranje nečesa in rojevanje (Domžale), kaj konkretneje čaka Helios z ideološkimi nekaj novega. Kljub temu pa mislim, da bi v bližnji prihodnosti? se dalo vsaj del prestrukturiranih podjetij Že od lani smo v fazi prodajnega postopka. temami in to ohraniti, a jih na žalost ni več. Prodaja Skupine Helios je rezultat propada ne prinese njenega največjega lastnika Zvona. Delnice, Kaj pa pogled v prihodnost? Kje vidite ki jih je zastavil Zvon, so v rokah bank, posledično velike priložnost za domžalsko gospodarstvo ki so se odločile, da jih bodo prodale. ekonomske škode. danes in jutri? Bankam so se pridružili tudi nekateri drugi Težko je posebej govoriti o domžalskem lastniki. Na prodajni poziv se je odzvalo Za Slovenijo, ki gospodarstvu, glede na dejstvo, da kar nekaj interesentov in vsi so iz tujine. se je razdelila predstavlja le manjši del Slovenije, ki V fazi skrbnega pregleda, v kateri se se sicer nahaja na lokacijsko ugodnem trenutno nahaja prodajni postopek, so trije skorajda po mestu, blizu komunikacij, nedaleč stran od potencialni kupci Skupine Helios. Prav do sredini, pa je to centra. Mislim, da je na nek način usoda konca tega tedna naj bi prodajalcem oddali tega področja povezana tudi z dejstvom, zavezujoče ponudbe za nakup (intervju je škodljivo in je da bo določeno število delovnih mest le bil opravljen 22. 5. 2013, op. a.). Uprava je zagotovo imelo ostalo v Ljubljani in bodo Domžale deloma prodajalcem Skupine Helios predstavila ostale t. i. spalno naselje. Kar pa se tiče svoje poglede glede dodatnih pogojev, ki močan vpliv gospodarstva, verjamem, da ima večina naj bi jih poleg ponujene cene izpolnjeval na ekonomske podjetij, ki so se ohranila v današnjem kupec in so pomembni za poslovno času in se uspešno prestrukturirala, dobre skupino in vse njene deležnike, tudi za parametre. možnosti, da napredujejo, ustvarjajo lokalno domžalsko skupnost. Je pa vloga letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 7 [email protected] veliki intervju

uprave v prodajnem procesu omejena, subjekte južneje od Slovenije je bilo Koliko dobro poslovanje izven naših jam in brezen, 82 obnovljenih vodnih virov Zmanjšanje porabe vseh vrst energentov, delovati mora v dobrobit podjetja in vseh težje vstopiti v maloobmejni promet meja vpliva na dobrobit podjetja v 71 različnih občinah po vsej Sloveniji in 32 kot so npr. električna energija, njenih deležnikov. s sosednimi državami. Slovenija je doma? idejnih zasnov vodnih učnih poti je trenutni zemeljski plin, komprimiran zrak in imela to prednost, da je tkala odnose in Vsekakor ima poslovanje izven Slovenije izkupiček našega sklada. odprava izgube energije sodita med Kje v svetu se Skupina Helios nahaja primerjala svoje rezultate, učinkovitost zelo pomemben vpliv na rezultate Skupine Trinajst let sodelujemo tudi z Olimpijskim glavne cilje tudi v Heliosu. K takšnemu danes? in uspešnost z zahodnimi, hitreje Helios, saj vrednostno v Sloveniji prodamo komitejem Slovenije – Združenjem športnih razmišljanju nas vodijo nenehna rast cen Skupina Helios se uvršča v prvo tretjino razvijajočimi se ekonomijami. Seveda le slabo desetino (lani konkretno smo zvez pri obnovi športnih objektov, za kar energentov, konkurenčnost in varovanje največjih izdelovalcev premazov na predvsem v tistih podjetjih, v katerih je bil prodali 9 odstotkov). Na trgih Evropske smo namenili že preko 17 tisoč litrov barv okolja. Tega se moramo zavedati, saj svetovni lestvici in med 15 največjih menedžment dovolj vizionarski, da je v unije brez Slovenije smo ustvarili 35 in premazov ter s tem prispevali k celoviti smo na energetskem področju med v Evropi. V jugovzhodni Evropi sodi pravem trenutku ugotovil, da je potrebno odstotkov celotne vrednosti prodaje, obnovi 70 različnih športnih objektov po večjimi porabniki. Instrumenti za med največje. V celotni Skupini Helios razvijati izvoz, ki se je izkazal za pravo sledijo države SND (CIS) s 34 odstotki in vsej Sloveniji. Po mnenju Olimpijskega izboljšanje energetske učinkovitosti je približno 2400 zaposlenih. Skupina pot. Večina podjetij iz tega časa je bila države bivše Jugoslavije z 20 odstotki v komiteja Slovenije je sodelovanje s brez finančnega vložka so lahko samo združuje 37 podjetij iz 17 držav. Izdelke pa namreč usmerjena le na jugoslovanska celotni vrednosti prodaje. Največjo rast Heliosom eno izmed najuspešnejših, saj se nekateri organizacijski ukrepi, medtem tržimo v 45 državah po svetu. tržišča, kar se je pokazalo na dolgi rok prodaje smo primerjalno na leto 2011 zanimanje športnih zvez za ta projekt iz leta ko k izboljšanju energetske učinkovitosti kot problematično. Namreč, ko je prišlo dosegli na trgih držav SND (CIS) in sicer v leto povečuje. Poleti preko našega podjetja pripomorejo tudi naši investicijski In kje jo vidite v prihodnje? do osamosvojitve in recesijskih situacij v za 13 odstotkov. Zadovoljni smo, da smo HGtrade organiziramo dobrodelno akcijo ukrepi, tako pri vzdrževanju kot pri V naši viziji do leta 2017 smo si zadali tri EU, so se kot bolj odporna pokazala tista lani povečali izvoz v države EU in SND. slovenskih parketarjev za obnovo parketnih novogradnjah. cilje. Prvič, da bomo takrat med desetimi podjetja, ki so bila ekonomsko povezana Medtem ko se je prodaja v Sloveniji in površin v enem od slovenskih vrtcev. Akcijo glavnimi proizvajalci premazov in umetnih z razvitim delom Evrope pa tudi z delom prodaja, predvsem programa dekorativnih bomo letos izvedli že šestič. V Belinki Belles Ne moreva niti mimo razvojne smol v Evropi in pomembni po tržnih vzhodne Evrope. Tista podjetja, ki so bila premazov, na trge bivše Jugoslavije sodelujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije v poti družbe Helios, v svoji široki deležih v vzhodni in jugovzhodni Evropi pripeta izključno na trge bivše države, zmanjšala. okviru projekta Čebelinka. Naš skupni cilj je paleti artiklov imate tudi kar nekaj – z lastnimi proizvodnimi in trgovskimi pa so povečini zabredla v večje težave. V omogočiti čebeljim družinam v slovenskem inovativnih. Katere so tiste, ki najbolj podjetji na vseh ključnih trgih. Drugič, da Heliosu smo že pred 20, 30 leti ocenili, Skupina Helios predstavlja zgled prostoru ugodno okolje za življenje. izstopajo po drugačnosti od klasičnih bomo prepoznavni po poslovni odličnosti da moramo iti intenzivneje v izvoz in družbeno odgovornega podjetja, Pomembno vlogo v lokalni domžalski produktov? in po izpolnjevanju pričakovanj naših smo že tedaj posebej razvili delovanje na delodajalca. Vendar pa vaš doprinos skupnosti igra tudi Center požarne varnosti Eden od teh izdelkov je zagotovo deležnikov in da bodo naši čisti prihodki vzhodnoevropskih trgih. ni le lokalen, pač pa ste aktivni na Domžale, ki deluje tudi pod okriljem Heliosa notranja zidna barva HELIOS SPEKTRA iz prodaje znašali 383 milijonov evrov. področju družbene odgovornosti tudi na in je lani prejel tudi bronasto plaketo Občine Fresh&Easy. Letos januarja je bila ta Dobiček iz poslovanja pa bo v višini Kje se je pri vas poznala gospodarska nacionalnem nivoju. V katerih smereh? Domžale za požrtvovalno delo na področju barva razglašena za Produkt leta v 26 milijonov evrov oz. 6,7 odstotka v kriza? Kako se je to čutilo na upadu V Skupini Helios se že vrsto let trudimo požarne varnosti in sodelovanje v civilni kategoriji barve in laki. Produkt leta je prihodkih. In tretjič, da bomo prepoznavni proizvodnje? gojiti partnerski odnos do ožjega in širšega zaščiti. nagrada za inovativni izdelek, ki so jo kot ugledno družbeno odgovorno podjetje, Skupina Helios je lani dosegla 337.926 družbenega okolja ter posameznikov. Tako izdelku podarili slovenski potrošniki. Na ki zasleduje trajnostni razvoj, in kot tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, smo pobudniki številnih projektov, ki se V vaši zadnji odmevni akciji pa ste ravnokar zaključenem dogodku Izzivi inovativno podjetje, ki najmanj 3 odstotke kar je praktično na ravni leta 2011. Glede navezujejo na ohranjanje sožitja z naravo, lovili rekord v številu prebarvanih šol. gospodarskega razvoja, ki je potekal letne realizacije vlaga v raziskave in razvoj. na nestabilne, zaostrene razmere smo dobrodelnih akcij, športnih dogodkov itd. Kako je potekala akcija? pod okriljem GZS Osrednjeslovenske lahko z doseženo prodajo tudi v letu 2012 Že dobrih 30 let smo prepoznavni generalni Tako je. V soboto, 18. maja, smo na desetih regije, smo za izdelek prejeli še zlato Zakaj se je Heliosu uspelo obdržati, zadovoljni. Slabe gospodarske razmere in sponzor Košarkarskega kluba Helios osnovnih šolah po Sloveniji organizirali priznanje za inovativnost. HELIOS medtem ko je druga industrija s tem povezana slabša prodaja, posebno Domžale. V slovenski košarki ne poznamo akcijo postavljanja Guinnessovega rekorda SPEKTRA Fresh&Easy pa je notranja propadala – kje so glavni razlogi? programa dekorativnih premazov, so primera, da bi sponzor brez prekinitve pod okriljem blagovne znamke HELIOS zidna barva, ki vsebuje dišavo, ki se Glavni razlog za to je izvoz. posebej zaznamovale slovenski trg vztrajal tako dolgo časovno obdobje. Na SPEKTRA. Z akcijo v Heliosu nismo le daljši čas sprošča v prostor in ga bogati s in trge držav bivše Jugoslavije. Tržnih ta način smo domačemu klubu zagotovili poskušali postaviti Guinnessovega rekorda, svežim vonjem jasmina. Po namembnosti Pa bi druga slovenska podjetja, če bi deležev nismo izgubili, vendar se je stabilen vir finančnih sredstev, kar ampak smo Slovence združili v skupnem med dekorativnimi barvami izstopa tudi bolj posegala na trg izven naših meja, zmanjšal obseg poslovanja in s tem predstavlja predpogoj za nemoteno delo in cilju barvanja notranjih zidnih površin po HELIOS SPEKTRA Magnetic, to je notranja imela možnost za stabilnejši obstoj? tudi proizvodnja oz. prodaja naših posledične uspehe. šolah ter jim omogočili, da so naredili nekaj zidna barva, ki zidno površino spremeni v Vsekakor. Vedeti morate, da je bila premazov, ki jih naši kupci uporabljajo pri S svojim zgledom v Heliosu želimo dobrega za svoje okolje. Naši strokovnjaki magnetno tablo. Med našimi inovativnimi Republika Slovenija v času prejšnjega proizvodnji svojih izdelkov ali izvajanju prispevati k ekološkemu premiku v pa so s sodelovanjem šol izbrali barve, ki izdelki velja izpostaviti tudi »premaz s režima v prednosti zato, ker je mejila storitev (pohištvena, gradbena, kovinska slovenski družbeni zavesti. Tako smo bodo stimulativno in prijazno vplivale na funkcijo absorpcije elektromagnetnega na države kapitalističnega sistema. In industrija, investicije v infrastrukturo pred 15 leti pričeli z načrtnim osveščanjem okolje osnovnošolcev. sevanja v frekvenčnem območju med vrsto let si je slovenska politika uspela v …). Zaradi padca kupne moči in tudi slovenske javnosti o pomenu čistih voda in MHz in 10 KHz«. Za ta izdelek nam je Beogradu izboriti posebne pravice, ki so prelaganja nakupov v prihodnost so svoje okolja. Skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo Da je skrb za zeleno okolje ena od vaših Gospodarska zbornica Slovenije lani izhajale iz geografske pozicije Slovenije. nakupe zmanjšali tudi končni potrošniki in okolje smo osnovali Sklad za ohranjanje prioritet, je znano, kaj pa energetski podelila srebrno nacionalno priznanje za Za druge prebivalce in ekonomske naših izdelkov. čistih slovenskih voda. 17 očiščenih kraških vidik? inovacije 2011. ❒

BIO DAN v Češminovem parku

Sobota, 15. junij od 8. do 13. ure

DOBRO ZA NARAVO,

OBČINA DOMŽALE ŠE BOLJŠE ZA VAS! 8 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii tema meseca [email protected]

Domžalsko gospodarstvo nekoč, danes, jutri

Nikoli ni bilo enostavno, vendar nam je vedno uspelo.

Mateja Kegel je bila celo v New Yorku,« je uvodoma po- ko sem relativno hitro napredoval in bil v razcveta v postindustrijsko fazo,« opisu- Rešitev, ki jo predlagajo vedal dr. Stiplovšek. V začetku 20. stoletja upravi še pred dopolnjenim 30. letom,« se je dr. Kovač. In če je socialistični sistem je na domžalskem delovalo 25 manjših sla- začetkov spominja Slavinec. predstavljal netržni sistem ter imel ce- v Rotary klubu Domžale mnikarskih obratov z več kot 1000 delavci, »V 70. do 80. letih je bilo na domžal- lo težave s tržnim pozicioniranjem, pa in so jo predstavili na razmah pa je prekinila 1. svetovna vojna, sko-kamniškem koncu dejansko veliko imamo danes veliko tržno liberalizacijo, ko se je povpraševanje po slamnikih ob- industrije, ki je bila močna z velikim šte- a hkrati tudi velike težave za usmerjanje dogodku, je sledeča: čutno skrčilo na le petino prejšnjega, se vilom zaposlenih. Posledično je bila takrat razvoja in rasti, meni Kovač. Zgodbo za- ustvarimo vsako leto aslov, ki ga je za omizje izbral spominja zgodovinar. So pa vzporedno s tukaj nizka brezposelnost. Več kot 1000 dnjega desetletja pa opisuje kot tisto, ki organizator Rotary klub Dom- propadanjem slamnikarske industrije na ljudi je operiralo s Samsonite blagovno nas je pripeljala do današnjega stanja. 1 % več delovnih mest – žale, je skozi večer, v katerem področju današnje občine Domžale zače- znamko (Toko, op. a.), okoli 1200 zaposle- »Kar danes manjka projektnemu mene- 1 % virov za družbeno Nso gostje in obiskovalci spre- le nastajati nove gospodarske družbe, k nih je bilo v Induplati in še 650 zaposlenih džmentu je kredibilnost in zaupanje, da govorili o gospodarstvu v našem mestu, čemur je pripomogla ustrezna prometna ter 500 kooperantov v Univerzale. To so bi- si bodo ljudje upali investirati,« še pou- odgovornost, za rast dokazal, da je to področje zelo pomemb- infrastruktura in usposobljena delovna le izredne blagovne znamke,« se je nekaj darja Kovač. majhnih in srednjih no za naše mesto in da si želimo večkrat sila. Domžale sta v nadaljevanju zaznamo- deset let nazaj vrnil Uroš Slavinec, ki je ob naglas spregovoriti o tej tematiki. Domža- vali tudi industrija sanitetnega materiala tem spomnil tudi na podjetja kot so Trak, Rešitve tudi v energetski sanaciji podjetij, za uporabo le so vseskozi imele pomembno stopnjo in galanterijska usnjarska dejavnost. »Iz Titan, Filc, Eta in Stol iz Mengša, Kamni- stavb in koriščenju naravnih potenciala mladih, gospodarske aktivnosti – seveda ni bilo letnih poročil podjetij Obrtne zbornice za ka in okolice. Zagotovo je na tem mestu virov vedno lahko, a je našemu mestu skozi zgo- trgovino in industrijo je razvidno, da so ustrezno vprašanje, kako da je tisti čas Gostje kot eno od rešitev današnjega ča- za podporo z idejami dovino uspevalo. se podjetja razvijala in rasla, razen v času podjetništvo v naših krajih bilo toliko bolj sa za zmanjšanje brezposelnosti vidijo v za nove proizvode in V Rotary klubu se običajno stvari lotevamo gospodarske krize so bila finančno uspe- uspešno napram ostalih občinam, in Sla- energetiki, konkretneje v energetski sana- tako, da pomagamo, kjer je stiska. »To- šna. V Domžalah je svoj čas delovalo kar vinec ob tem odgovarja, da je podjetništvo ciji stavb. »V Sloveniji trenutno porabimo storitve, za podporo z krat smo se odločili stopiti korak nazaj in 8 panog, v katerih je bilo konec tridese- v tem delu Slovenije bolj prosperiralo kot 40 odstotkov energije za ogrevanje, pov- znanjem za doseganje usmeriti prizadevanja v to, da kakšna sti- tih let zaposlenih več kot 1700 delavcev in v večjem delu Jugoslavije zato, ker takra- prečna poraba znaša 120 do 130 kWh/ ska ne bi nastala,« je uvodoma povedal delavk, največ v tovarni Induplati (680). tni podjetniki niso 100-odstotno prevzeli m2 in če zmanjšamo porabo na 60 kWh/ mednarodne Janko Velkavrh, ki pravi, da zaposlitveni Nove tovarne so nastale po veliki preu- centralne socialistične miselnosti. Predse- m2, lahko dosežemo zastavljene cilje na konkurenčnosti, za kazalci Upravne Enote Domžale niso sla- čitvi potreb slovenskega gospodarskega dnik uprave družbe Helios s pogledom, ki področju energetike, hkrati pa zaposli- bi in da so dobra leta prilika, da se stanje tržišča, uveljavile so se po vsej državi in je zazrt v sedanjost in prihodnost, ocenju- mo gradbeni sektor in vse obrtnike od podporo z izkušnjami za še izboljša. »Ne gre za iskanje kritik in iz- postale edini proizvajalec glede na svoje, da obstaja izhod iz trenutne situacije, fasaderjev do krovcev,« meni Pliberšek. učinkovito uporabo virov. govorov, kaj naj ne bi šlo, ampak iščemo je artikle po Jugoslaviji. Na domžalskem »ampak ne lahek, ne hiter in ne enostaven Gostje so izpostavili tudi potrebo po ve- načine za to, kako privabiti nova delovna območju je bilo tedaj 130 obrtnih industrij- izhod. Če bomo obračunavali z ideološki- čjemu koriščenju naravnih danosti, ki jih mesta. Kaj lahko v občinah storimo, da skih obratov ter okoli 50 trgovin in manjših mi delitvami, ideološkimi temami, če se posamezne občine imajo, ter izpostavili pridemo do večjega števila kvalitetnejših prodajaln,« pravi Stiplovšek in dodaja, da ne bomo orientirali na ekonomijo kot ta- možnost energetske in prehranske samo- delovnih mest,« pravi Velkavrh. so Domžale tisti čas doživele gospodarsko ko, rešitve ni«. oskrbe. Vendar pa ni vedno lahko. Težava socialni razvoj. je pri umeščanju energetskih in drugih Miroslav Stiplovšek: Franci Pliberšek: Znanje in delo objektov v prostor. »Problem umeščanja v Gospodarstvo v Domžalah do Uroš Slavinec: Domžalsko morata postati vrednota prostor ni na strani občin, pač pa na ravni leta 1960 gospodarstvo po letu 1960 Na omizju se je domžalskim predstav- države. Mi bi z veseljem sprejeli prostor- O preoblikovanju gospodarstva na dom- Uroša Slavinca, enega najpomembnejših nikom pridružil tudi Franci Pliberšek, ski načrt, a ko vložimo vlogo, čakamo po žalsko-kamniškem območju do leta 1960 je gospodarstvenikov našega kraja, je leta ustanovitelj in direktor uspešne družbe pol leta in več, čeprav je rok za odgovor 30 spregovoril zgodovinar dr. Miroslav Stiplo- 1970 v Domžale pripeljala košarka, ki ga je MIK Celje in asistent guvernerja Rotary dni,« težave izpostavlja trzinski župan To- všek. Spomnil je, da se je preoblikovanje posledično vodila v družbo Helios. Tam je Slovenija, ki meni, da bi bilo v naši državi ne Peršak. Podobno razmišlja mengeški gospodarstva na našem območju pričelo z bil sprva štipendist, kasneje pa je s svojim lahko veliko bolje, če bi politiki znali bolj župan Franc Jerič, ki meni, da je držav- industrializacijo, ki je slonela na slamni- znanjem in vizijo hitro prišel do vodstve- upoštevati in spodbujati dobro voljo in na zakonodaja toga. »Občinski prostorski karstvu. »Obrt se je začela v 18. stoletju, nih pozicij Skupine Helios. »Helios je bila prijateljstvo ter to udejanjali tudi v gospo- načrti bi morali biti sprejeti že v letu 2010, prelomnica je bilo leto 1866, ko sta se dva tedaj izrazito tehnično usmerjena firma, darstvu. »Naše podjetje vseskozi stremi k a še na vloge iz leta 2009 nismo dobili od- velika slamnikarska podjetnika iz Benečije če nisi bil inženir, nisi uspel. A glede na družbeni odgovornosti, podpiramo šport, govorov. Tako zainteresirani podjetniki ne odločila, da preselita vso strojno opremo v to, da se je začelo precejšnje povpraševa- kulturo, socialo. Znanje je edino, ki pred- morejo širiti svojega deleža in posledič- Domžale. Podjetji sta evropsko tržišče ob- nje po ekonomskih znanjih, je prišlo do stavlja moč napredka. V državi, v kateri no delovnih mest, ki jih prinaša širitev vladovali z več kot 10 podružnicami, ena eksploatacije ekonomskega znanja. Ta- smo, se lahko situacija izboljša, če bomo gospodarske dejavnosti.« Tudi drugi go- znali ceniti znanje in delo kot vrednoto,« stje so izpostavili počasnost slovenskega pravi Pliberšek, ki ocenjuje, da zadnjih 10 birokratskega motorja. »V lokalnih sku- let naša družba ne ceni znanja. »Gospo- pnostih smo popolnoma nemočni, ne le na darstveniki se moramo vprašati, kje smo, področju urbanizma, ampak tudi v gospo- kaj smo zadnjih 20 let pokazali ljudem, saj darstvu. Lahko se o ukrepih dogovorimo z družbi, mlajšim generacijam nismo bili ministri in državnimi sekretarji, ko pa pri- dovolj dober vzor,« je še dodal predstav- demo do druge in tretje lige birokratov, nas nik MIK-a. pospravijo v predal in čakamo,« pravi Toni Primer prevzema s pozitivnimi posle- Dragar, župan občine Domžale, ki je sicer dicami predstavlja Lek, kjer je družba Bogomir Kovač: Če to krizo v Sloveniji tretja razvojno najmanj ogrože- Novartis kupila predvsem proizvode in preživite, naslednje ne boste na občina (pred njo sta le še občina Trzin znanje, v zadnjih letih pa so v mengeško doživeli in Šempeter Vrtojba). Domžalski župan je podjetje pripeljali še nove proizvode in »Zgodba, ki jo je začel dr. Stiplovšek, go- izpostavil tudi zakonodajo, ki omogoča ne- kot je povedal direktor Egidij Capuder, so vori, da se zgodovina ponavlja. Kraji so zdrave prevzeme podjetij, kot se je zgodilo kljub interni in eksterni konkurenci uspe- obstali, prav tako ljudje, in to kljub te- v primeru Tosame. »Še en primer je Heli- li doseči svoje cilje in še povečati število mu, da so doživeli bolj dramatične krize, os, dovolili smo lastninjenje, danes pa ne zaposlenih. »Število delovnih mest se je kot je ta, s katero se ukvarjamo danes. vemo, kakšna bo usoda 72 odstotkov druž- povečalo, ne toliko kot v Krki, a gre za kva- Če boste to preživeli, vam obljubljam, da be. Lokalna skupnost je naredila vse, kar litetna delovna mesta. V Leku je namreč naslednje ne boste doživeli, saj se ta po- je bilo v naši moči, in mogoče bomo imeli Sandozov razvojni kompetenčni center, v javlja le vsakih 50 do 60 let,« pravi dr. takšno srečo, kot jo je imel Lek ob prevze- zadnjih desetih letih pa smo zaposlili ve- Bogomir Kovač. Območje, na katerem ži- mu, a nikdar ne veš, kaj te čaka. Lahko liko novega visoko strokovnega kadra.« vimo, je po 2. svetovni vojni doživelo zelo pride tudi do sovražnega prevzema in vsi, Občine rešitve po eni strani poznajo, po živahen socialistični gospodarski razvoj. ki smo to že videli, vemo, kaj to pomeni za drugi strani pa se premalo zavedajo in po- »Domžale so od 70. do 80. let veljale za lokalno skupnost,« pravi Dragar. Posledi- udarjajo svojo pomembnost in vlogo pri zametke liberalno socialističnega, z ra- ce, ki nastanejo zaradi propada podjetij, poganjanju motorjev v pravo smer. Če se zvojem industrijskega ustroja. To je bil padejo tudi na breme občin. »Ko član dru- osredotočimo samo na energetsko podro- testen poligon, a uspešen. Kamnik je bil žine izgubi službo, strošek pade tudi na čje, ki je bilo na omizju večkrat omenjeno industrijsko še bolj klen. Imeli smo zelo občino in če v eni družini trije izgubijo de- kot rešitev za izhod iz krize, je jasno, da bogato industrijsko zaledje, v obeh kra- lo, to za občino predstavlja več kot tisoč država in Evropska unija svojih ciljev na jih zelo živahno podjetništvo, potem pa evrov stroškov mesečno,« opozarja dom- področju energetske učinkovitosti ne bo- je nastopila inkvizicijska faza in tranzicij- žalski župan, ki rešitev vidi v treh ključnih sta dosegli brez pomoči občin. Je morda to ski šok. Vse glavne industrijske panoge, dejavnikih: državi, lastnini in financah. orodje, ki ga lokalne skupnosti lahko upre- ki so se tukaj usidrale, so bile pod uda- »Ko to uredimo, bomo zmagali.« jo proti počasnim birokratskim motorjem, rom deindustrializacije, izginile so lesna, »V Sloveniji bo potrebno prevetriti zakono- ki občinam vse prevečkrat onemogoča- usnjarska, tekstilna industrija. To je bil dajo, ukiniti dvojna merila, nato pa bomo jo učinkovito delo? Morda pa je čas, da center klasičnega industrializma, ki ga lahko vse skupaj postavili na novo,« do- lokalne skupnosti to orodje izkoristijo za je razvil socializem, in se je porušil. Ta daja Uroš Slavinec, ki poudarja, da se je doseglo ciljev, ki bodo prinesli gospodar- okolja so se z redkimi izjemami, kot je He- potrebno v procese vključevati organizi- sko rast in razvoj ne le občin, ampak tudi Foto: sxc.hu lios, nekako obdržala. Od industrijskega rano in aktivno. države. ❒ letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 9 [email protected] glas mladih

Študentsko vseslovensko Aktualno iz ŠKD-ja Škisova tržnica – zelena oaza sredi mesta Študentski klub

Zveza ŠKIS je že 16. leto zapored pripravila so Veliko planino in vse, kar paše zraven. Domžale in eno in edino, edinstveno in največjo pri- Ajdovi žganci, klobase, obiskovalci so se reditev na prostem z eko predznakom in lahko slikali v pastirskih oblačilih in se Naša hiša rotacijo 20.000 glave množice. Uau! Ški- preizkusili v molži krave. Dogajanje je s sova tržnica vsako leto privabi več ljudi. svojim budnim očesom ves čas spremljal Decembra lani smo začeli s projektom Kako ne bi, ko pa je vzdušje vedno tako pastir Andrej z Velike planine. Vse čestit- prostovoljnega dela, kjer se eno nede- prijetno, pristno, sproščeno in nasmejano. ke Študentski klub Kamnik – tako za idejo, ljo na mesec družimo z uporabniki Naše Za odličen dnevni program poskrbi kar kot tudi za izvedbo. Odlično! hiše, ki je ena od enot Varstveno-delov- 57 slovenskih študentskih klubov z za- Odličen pa je bil tudi večerni in glasbeni nega centra INCE. Hišo zdaj obiskuje že nimivimi predstavitvami svojih lokalnih del tržnice. Nastopili so Peter Bič Project, pet članic oz. prostovoljk Študentskega posebnosti. Letošnji otvoritveni mimohod Xequtifz, LET3, Dan D, Manouche, Zebra kluba Domžale, za uporabnike Naše hi- vseh je tako že na začetku dogajanja pre- dots, Kill Kenny, John Doe in Dirtswitch. še pa pripravimo ustvarjalne delavnice "Pijani ŠKD-jčki" so popestrili dogajanje na (rišemo z barvicami, vodenimi barvica- gnal oblake z neba, no, vsaj tiste z dežnimi Na elektronskem ŠOU odru pa so nastopili naši stojnici kapljami. Potem pa se je začelo dogajanje. DJ Manuel Dark, DJ Matteo Kunst, DJ Alex mi, ustvarjamo s plastelinom, kolažem Klubovci so mrgoleli po stojnicah, med nji- Cvetkov, DJ Matthew Z, DJ Cley Clemens, …), kjer vedno nastanejo zanimivi in mi pa obiskovalci. Slovenija v malem in DJ Dominique Jardin in DJ Kuky. Vsak je unikatni izdelki. Te nato razstavimo v pravo vzdušje tržnice. zagotovo našel nekaj zase. prostorih Študentskega kluba Domžale Stojnica Študentskega kluba Domžale je Tekom celotnega dogodka pa je potekalo ali pa jih uporabniki obdržijo in podari- bila s svojo domžalsko solato francoske- tudi sprotno ločevanje, stiskanje in odvoz jo drugim. Čudovit čas in lepe izkušnje. ga pridiha, kratkim in sladkim šnopčkom odpadkov, saj prav Škisova tržnica slovi + foto: Izdelki uporabnikov Naše hiše, ter specialiteto – pijanimi ŠKD-jčki (be- kot prva slovenska eko prireditev. Ilirija ki so razstavljeni v klubskih prostorih. ri gumjasti medvedki, pomočeni v eno od je bila tako res pravi zeleni otoček sredi Blažka Ves žganih pijač) prav prijetno obiskana. Do Ljubljane. Odlična prireditev, kamor se nas je prišel tudi naš župan Toni Dragar, ki z največjim veseljem in lepimi spomini je bil nad tržnico navdušen, čestital pa je vračajo tudi nekdanji študenti. To pa tu- tudi našim klubskim sosedom. Kamniča- di nekaj pove. Naša aktivista Maša in Domen ob pripravi ni so namreč s svojo predstavitvijo lokalne Ana Strnad Toni Dragar je čestital Kamničanom za odlično domžalske solate s francoskim pridihom posebnosti zažgali do konca. Predstavljali Foto: Luka Svetlin in Špela Novak predstavitev Velike planine

Kopalkanje 2013 Tudi letos bo! J En petek in en večer elektronske glasbe na domžalskem bazenu v poletju, najverjetneje konec avgusta, ki bo spet poskrbel za snidenje starih prijateljev in lepo, plešočo noč za konec poletne vročice. O vsem te bomo še pra- vočasno obvestili, naj le povemo, da bo dogodek spektakularen in vreden obiska. Tako kot vsako leto prej. Vse in še Mimohod študenstkih klubov iz vse Slovenije Naša dobro obiskana stojnica več bo pisalo na spletni strani www.studentski-klub.si in tudi na FB strani. Če še nisi naš fan, je skrajni čas, da to tudi postaneš. Klubska vandranja Prvomajsko klubsko vandranje po Balkanu

Počasi v Študentskem klubu Dom- Nacionalni park Sutjeska in se mimo Mo- žale spet obujamo famozna klubska starja in Počitelja vrnili domov. Na koncu vandranja. To so stroškovno nezahtev- popotovanja so si bili vsi skupaj edini: ni kombijski podvigi v eksotiko tu blizu. »Bilo je zabavno, naporno in predvsem Neprecenljivo. poučno.« Za prvomajske praznike smo pripravi- Klubska vandranja se bodo dogajala še li vandranje po Bosni in Hercegovini s naprej in najprej zgodila že v juniju. V za- skokom v Črno goro. Itinerar petih ne- četku gremo na avstrijsko Koroško, konec pozabnih dni super ekipice je šel nekako Potopisno takole. Iz Domžal je odpeljala pot do prihajajočega meseca pa se odpravlja- Sarajeva, glavnega mesta Bosne in Her- mo v eksotiko Bele krajine. Če se nam predavanje cegovine, pa v dolino Drine do slavnega želiš pridružiti, si le poglej vse ostale Višegrada z znamenitim Mostom na Dri- informacije na spletni strani www.stu- o barvah ni, pa mimo Goražda in Foče v Črno goro. dentski-klub.si in se vidimo! Mostarski znameniti most je od leta 2005 vpisan na seznam Unescove svetovne kulturne Na poti domov so si popotniki ogledali še Ana Strnad dediščine, njegova obnova pa predstavlja simbol miru in sprave med sprtimi narodi. Trinidada in

Kdor išče, naj najde Tobaga Sonja Ravbar, ki je sedem mesecev ži- Dogodki Študentskega kluba Domžale junij 2013 Škisovci: »Se vela z domačini Trinidada in Tobaga, nam bo v junijskem potopisu povedala nam želiš o pisanem življenju na tem karibskem otoku, kjer je karneval eden odmevnej- pridružiti?« ših in cirkuških dogodkov in kjer je – v Več info na www.studentski-klub.si ČEŠNJEV POHOD VANDRANJE PO PO GORIŠKIH AVSTRIJSKI nasprotju z nami – kulturna povezanost BRDIH KOROŠKI Zveza ŠKIS, ki združuje 57 študentskih še vedno zelo pristna, verska nasprotja 1 2 klubov po Sloveniji in s tem na tisoče pa sploh niso nasprotja, temveč razlog študentk in študentov; ki organizira naj- za praznovanje: Vsi smo eno, vsi pra- DELAVNICA O KOLESARSKI IZLET znujemo vse bogove in jih častimo ... da PODJETNIŠTVU 1 večjo študentsko in prvo eko prireditev IZLET V BENEŠKO DELAVNICA O MARATON na prostem – Škisovo tržnico v Ljubljani se le lahko družimo in zabavamo. Govo- POLET S ŠPORTNIM SLOVENIJO PODJETNIŠTVU 2 FRANJA rila pa bo tudi o problemih, s katerimi LETALOM NAD in v Mariboru; ki skrbi za ostale številne SLOVENIJO 3 4 FILMSKI VEČER5 6 7 8 9 projekte, ki nudijo koristne izobraževal- se soočajo domačini. Med njimi so okolj- ne vsebine, mednarodne treninge, skrbijo ska neosveščenost, država pa leži tudi POTOPISNO za mlade študentske družine, spodbujajo na tranzicijski poti orožja in droge, de- NAREDI SI SVOJO juPREDAVANJE nij stinacija Venezuela - Kuba. Potopis je še BELEŽKO ali OSNOVNI TEČAJ COSMIC zdravo prehranjevanje in različne športne ROKOVNIK FILMSKI VEČER EXCEL 2007 BOWLING aktivnosti vabi v svoje vrste nove sodelav- vedno brezplačen in se dogaja v klubskih ce. Lahko se jim pridružiš na naslednjih prostorih. Se vidimo. 10 11 12 13 14 15 16 delovnih področjih: projektno delo, razpi- sno delo, delo na področju izobraževanja, DELAVNICA O KOPANJE ali NADALJEVALNI ZASEBNOSTI NA VERONA in SAVNANJE V delo na področju sociale in zdravstva, de- FILMSKI VEČER TEČAJ FACEBOOKU PALMANOVA ČATEŠKI RIVIERI EXCEL 2007 lo na področju visokega šolstva, delo na področju dijakov, delo na področju med- 17 18 19 20 21 22 23 narodnega odbora. NAREDI SI BADMINTON Če se vidiš v katerem od zgoraj naštetih in- POLETNI CEKRČEK POLET S ŠPORTNIM LETALOM NAD TURNIR COOPERJEV VANDRANJE PO teresnih področij, pojdi na njihovo spletno SLOVENIJO KOLESARSKI IZLET IZLET V FILMSKI VEČER TEKAŠKI PREIZKUS BELI KRAJINI stran www.skis-zveza.si in poišči obrazec CELOVEC + IKEA za prosta delovna mesta. Če jih s svojo ide- 24 25 26 27 28 29 30 jo, s svojim pristopom prepričaš, te bodo 2013 zagotovo kontaktirali v pozitivo. Pa srečno! 10 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii portret [email protected] Ena in edina je Moravška Mara In imamo jo v Domžalah!

Mara vilar Le kdo ne pozna Mare Vilar oziroma Moravške Mare, kakor jo vsi kličejo. Ko se zapletete z njo v pogovor, hitro ugotovite, koliko veselja, volje do življenja, hvaležnosti za vse in pozitivnega pogleda na življenje nosi v sebi. Če bi bili vsi takšni, kot je Mara, bi bil svet drugačen. Veliko lepši.

Miha Ulčar pevke. Ja v tovarni, sem jim odgovorila. Foto: Iztok Dimc In res sem kmalu dobila 22 pevk,« ponosno pove Mara. Z ženskim pevskim zborom Toko so nato veliko prepevali na različnih praznovanjih in dogodkih v tovarni, proslavah, raznih prireditvah o smo jo obiskali na domu in in tudi na mnogih tekmovanjih. Leta se v pogovoru sprehodili sko- 1983 se je v Slovenj Gradcu začelo tu- zi njeno življenje, je čas minil, di srečanje Pevskih zborov usnjarskih kot bi mignil. Med pogovorom mest. Lani so imeli že 29. srečanje po nam je Mara tudi večkrat za- vrsti, ki je bilo tokrat v Domžalah. Vsa- pela,K seveda pa ni manjkalo tudi njenega ko leto namreč prireditev pripravi drug značilnega humorja. Ker izhaja iz Moravč, pevski zbor. »Za pomoč se zahvaljuje- jo ljudje kličejo Moravška Mara, in to kljub mo Občini Domžale in Pavlu Pevcu, ki je temu da živi v Domžalah že večji del svo- vse skupaj pripravil,« hvaležno pripo- jega življenja, kjer je našla zaposlitev in si mni Mara. ustvarila tudi družino. Ko se je upokojila, je šla velikokrat po- magat v počitniške kapacitete tovarne ali Iz Moravč v Domžale še kot mlado pa v tovarniško menzo. Glede dela ni bila dekle nikoli izbirčna. Vse je vedno rada delala Mara izhaja iz Moravč, kjer je bil njen in še danes je vedno tako. Pred hišo ima oče, ki je bil glasbeno nadarjen, organist svoj vrt, za katerega pravi, da je to njena v tamkajšnji cerkvi, sam pa je prihajal iz zelena soba. trdne kmečke družine iz Črnega grabna. Njena mama pa je prihajala iz morav- Ljudske pevke Kulturnega društva škega mlina. V družini je bilo šest otrok. Domžale pod vodstvom Mare Vilar Mara je v Domžale prišla še kot mlado Leta 1995 je umrla tovarna Toko in takrat dekle po drugi svetovni vojni, saj je bilo v je dala za delovanje pevskega zbora na tistih časih običajno, da so iz hribovskih voljo svoje stanovanje. Takrat so se tudi krajev hodili drugam. Brez vsega, z malo preimenovale v ljudske pevke in zmanj- skromno culico, se je podala v svet. Spo- šale sestavo na nonet (9 pevk). mni se, da je bilo perilo, ki ga je takrat Razlika med pevci in ljudskimi pevci je nosila, iz padalskega blaga. Pove tudi, v tem, da slednji pojejo kjerkoli in ka- da je takrat njena mama hodila od hiše darkoli. Ne samo na prireditvah. Lani so do hiše in povsod so jo spraševali, če hči tako ljudske pevke pele pred mlekoma- kaj zna. In njena mama je vedno poveda- tom na tržnici, pred lekarno v Domžalah la, da zna Mara veliko stvari. in še kje. Videli pa jih boste lahko vse- Zaposlitev je dobila v tovarni Toko, kjer povsod, in to ob različnih trenutkih. Ob je delala kot delavka na normo. »Takrat tem Mara z veseljem pripomni, da jim je je bila hrana skromna, v službi ni bilo ma- to pravico podelila nekdanja županja, lice,« pove Mara. Bila je vsa vesela, da je da lahko pojejo kjerkoli po Domžalah bilo delo in plača. Za prvo plačo je očetu ter okolici in kadarkoli. In kot pravi Ma- kupila jopico. Dvakrat je bila tudi "udarni- ra, ljudske pevke ohranjajo pomembno ca". To pomeni, da je bila spretna in hitra kulturno dediščino ter s tem bogatijo pri delu, saj so delali na normo. Takšen slovenski narod. Vsaka pesem je za- naziv je bil takrat časten. »V meni je ve- kladnica slovenskega izročila. Ljudske dno živela pesem in spomnim se, da sem v pevke so do sedaj izdale dve zgoščenki tovarni večkrat zapela in so mi mnogokrat (Kdor ima srce – Ljudske pevke Mare Vi- očitali, kaj pojem, saj sem tam zato, da lar, Peli so jih mati moja), trenutno pa delam, in ne zato, da pojem,« doda Mara. pripravljajo že tretjo zgoščenko. Mara Poleg službe je še dodatno opravlja- pravi, da je v Domžalah veliko starejših la dela za hrano in stanovanje. Tako se ljudi, ki bi peli, in da k njej pride veliko je preživljala prva štiri leta. Rada je ime- pevk, ki bi rade pele pri njih. Vedno pa la tudi stik z zemljo. Prva gospodinja, pri jim svetuje, da naj dobijo še kakšno ali kateri je Mara živela dve leti, je imela v dve pevki, da bodo nato ustanovili no- najemu zemljo, imela pa je tudi nekaj ži- vo pevsko skupino. Pri vseh težavah, s vali. Zelo rada je hodila v kino. Bila je katerimi so se srečevale pevke, so vedno tudi v dramski sekciji. Po šestih letih ži- ostale zveste petju in zboru. Tako kot je vljenja v Domžalah je že dobila svojo vsa Slovenija prepredena z rekami, poto- samostojno sobico nad nekdanjo Metal- ki in studenci, tako so tudi ljudske pevke ko, kjer ni bilo vode in so jo morali nositi pogumno in z veseljem prepletale pe- iz štirne. »Vedno sem bila vesela vsakega sem po Sloveniji. »Vedno smo pele tako, napredka,« pripomni Mara. In nato doda: da se je dotaknilo srca, nismo pele samo »Mami sem vedno napisala pismo, kjer z usti, ampak tudi s srcem,« me prepri- sem ji povedala za vsak svoj napredek.« ča Mara. Za svojo delo, predanost petju Vedno se je rada vključila v družbo. Ve- in ljudskemu izročilu je Mara prejela vesela je bila vsakega stika. Kmalu je v liko priznanj, med drugim tudi bronasto Domžalah tudi poiskala ženski pevski plaketo Občine Domžale in nagrado Ob- zbor Svoboda, kamor se je vključila. Le- čine Domžale. -tega je vodil Stane Habe. Spomni se, da so vedno peli lepe pesmi. Veliko na- Humor je stalni spremljevalec svetov glede petja je dobila tudi od Moravške Mare domžalskega župnika Matije Tomca in V njej je vedno živel humor. Zato med Staneta Habeta. Prav tako je začela raz- pevskimi nastopi Mara vedno vključi mišljati, da bi pričeli s kakšno kulturno tudi humor. Saj se ji ne zdi dovolj sa- Ljudje imajo premalo skrbi in se s tem preveč obremenjuje- dobijo. Bodimo veseli za to, kar imamo. dejavnostjo tudi v tovarni Toko. Po dru- mo to, da zapojejo in nato zapustijo življenja v sebi. Vsi skupaj jo. »Ljudje imajo premalo življenja v sebi. Dobrota se vedno povrne z dobroto,« raz- gih tovarnah so takrat namreč že imeli oder. Ob tem pravi: »Jaz moram vedno Vsi skupaj se moramo prebuditi in zažive- mišlja naša sogovornica. svoje pevske zbore. povedati kakšne smešne prigode. Ta- se moramo prebuditi in ti. Koliko je lepega po Sloveniji in po svetu. Na koncu nam Mara še pove, da veru- ke domače, da jih vsi razumejo in se jim zaživeti. Koliko je lepega Jaz se razveselim vsakega drevesa, rože, je v boga in da mu je zelo hvaležna za Ženski pevski zbor tovarne Toko smejijo. Ni lepšega, kot videti dvorano, prekopane gredice … Bolj bi morali bi- vse, kar ji je dal. Za vsako stvar, tudi ma- Leta 1978 je bilo v tovarni Toko že tisoč ki se smeji. Takrat začnem po Moravško po Sloveniji in po svetu. ti veseli. Velikokrat dam rada tudi kakšen lenkosti, mu je zelo hvaležna. V njej je zaposlenih. Mara je prišla tudi v dela- "kvaftrat".« Jaz se razveselim vsakega denar Rdečemu križu, Karitasu ali kakšni vedno živela pesem. Kot rdeča nit. Veli- vski svet, kjer so se pred praznovanjem drevesa, rože, prekopane drugi dobrodelni organizaciji. Sicer ma- ko ljudi je s tem bodrila in razveseljevala. prvega maja spraševali, kakšno prazno- Pozitivni pogled na življenje, veselje lo, ker imam sama malo. Ampak, če bi jih Tudi v težkih časih je vedno zapela. Na vanje bi naredili. »Takrat sem skočila v in hvaležnost gredice … bilo več, ki bi dali po malo, se hitro veliko koncu še zaključi, da je pesem ena moč- zrak in povedala, da bi lahko kaj zape- Glede pogleda na življenje pa Mara pra- nabere. Premalo je tudi solidarnosti med na sila, ki nas ohranja. In nam seveda li. Ostali so me vprašali, kje bom dobila vi, da imajo ljudje preveč vsakodnevnih nami. Nekje rabijo prostovoljce, pa jih ne zapoje ... ❒ letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 11 [email protected] pogled na domžalsko preteklost TRŽNA MESTA IN GOSTILNE NEKDANJIH DOMŽAL

Družabno življenje kot vsa druga področja našega današnjega časa doživlja tudi v Domžalah velike spremembe.

Domžalska gostilna Keber ima v Domžalah najdaljšo tradicijo. V Turkovi hiši je bilo nekoč tudi gostinstvo. V Gostilno v središču Domžal poleg nekdanje »nove fabrike« sta zgradila zakonca njej je imela ga. Ivana Turk krajši čas vinotoč. Johana in Anton Pichler.

Matjaž Brojan 1891) je bilo v bližini vedno veliko furma- Domžalski ponudniki tržnega blaga so svo- nov. Vzrok je bil moravški pesek, ki so ga je izdelke nekaj časa lahko prodajali tudi na prekladalno postajo vozili iz Moravč. za Tomaškom, na cesti za nekdanjo Joževo Sejemski dnevi v Domžalah so bili: pozimi mesarijo, na tedanji Cesti talcev, pa tudi na 4. januarja; pomladi 4. maja; poleti 26. ju- trikotniku pred gasilskim domom. judje so bili nekoč vsekakor bolj lija, na dan sv. Ane; pozimi 25. novembra. Nekaj let pred vojno so novo mesto za tr- družabni, več so se družili, sode- Tudi ostali kraji nekdanje občine so seveda žnico našli ob Lenčkovi hiši. Potem se je lovali, peli. V časih, ko še ni bilo imeli vsak svoje sejemske dneve, in sicer: po vojni za nekaj let preselila v park med Lne radia ne televizije, kaj šele naj- Mengeš: 9. februarja, 16. marca, 25. ma- občino in železniško progo, kjer pa se ni sodobnejših komunikacijskih možnosti, ja, 5. julija, 29. septembra, 6. novembra in obdržala. so cvetele gostilne, zelo živahno je bilo na 19. decembra; Dob: 14. februarja, 15. juni- Kasneje se je tržnica spet vrnila na mesto številnih tržnicah, ki jih je vsak kraj tudi ja, 10. avgusta, 28. decembra; Blagovica: ob Lenčkovi hiši, kjer je nekoč stala Capu- v našem koncu pripravljal ob točno dolo- 25. januarja, 20. avgusta; Krašnja: 5. avgu- drova hiša. Ta je bila februarja 1945, ko so čenih dnevih. Tedaj so se v vsakem kraju sta, 21. decembra; Lukovica: 3. februarja, Domžale bombardirali zavezniki, ob ome- zbirali potujoči trgovci, svoje izdelke so po- 26. marca, 27. aprila, 9. septembra, 18. ok- njenem bombardiranju porušena. nudili tudi domači izdelovalci in kupčije so tobra; Moravče: 24. februarja, 16. maja, 21. cvetele na t. i. kramarskih sejmih. Skoraj junija, 24. avgusta, 11. novembra. Kje so bile domžalske gostilne obvezen je bil hkrati tudi živinski sejem, Kdaj so v Domžalah tržnico postavili prvič Glede na to, da so bile današnje Domžale saj so ljudje potrebovali tudi blago, ki so Kot je mogoče ugotoviti po dostopnih ar- nekoč razdeljene na štiri vasi: Zgornje Dom- jih ti sejmi ponujali, predvsem za oskrbo hivih, naj bi prvo tržnico postavili šele ob žale, Spodnje Domžale, Stob in Študa, so kmeta in popolnitev njihovih hlevov. Kako proglasitvi Domžal za trg. 9. avgusta 1925. bile tudi nekdanje domžalske gostilne raz- je bilo včasih z domžalskimi tržnimi mesti Po pričevanju mojega očeta Franca Brojana deljene po teh vaseh. Največ jih je bilo v in gostilnami? so takrat predstavili ponudbo pridelkov in Zgornjih Domžalah, kjer je »Bog roko ven izdelkov starih Domžalcev kar na vozovih. molìl« na vsakem koraku. Poglejmo najprej Najstarejše sejmiško mesto – ob Na enem od njih je bila tudi njegova mama v nekdanje Zgornje Domžale. Gostilna Strniša, kasneje gostilna Birtič na Rodici. Danes je na njenem mestu hiša nasproti Ravbarja. Bistrici (moja babica), ki je kupcem ponujala mle- V tem koncu Domžal je stala gostilna pri Najstarejše sejmiško (sejmarsko) mesto so vske izdelke, ob njej pa mama Janka Abeta, Meketu na št. 62, nekdanja Cesta talcev, Domžale imele ob takratnem bistriškem ki je ponujala jabolka v košari. Na omenje- gostilna je bila pri Potočniku v Zgornjih mostu, ki so ga postavili leta 1724, ob njem nem vozu je bil tudi preglednik kakovosti Domžalah, št. 100, Vincenc Habjan – Svah- pa so kranjski deželni stanovi postavili tudi izdelkov krojač Rape z monoklom na oče- kanov Vinko je imel gostilno na mestu zdaj mitnico. Ta del te mitnice, še vedno zaje- su. Voz, v katerega so vpregli dva para konj, že porušenega vhoda v Helios. ten kamnit kvader, lahko še danes vidite v je bil last domžalskega furmana Mihaela Nekaj naprej od nekdanje Svahkanove parku v neposredni bližini nekdanjega sej- Osolina. Za svoje konje je dal izdelati novo gostilne je stala gostilna Karle Kralj »Pri mišča. Ta kamen, zadnji ostanek nekdanje konjsko usnjeno opremo, sam pa se je odel Karli«, danes je to preurejena gostilna Ju- mitnice ob bistriškem mostu, so kot zadnjo v narodno nošo in s tem želel dati tej slav- van. Še nekaj naprej v Zgornjih Domžalah pričo dogajanj ob vstopu v Domžale privle- nostni tržnici poseben poudarek. 58 je kar dolgo časa obratovalo gostišče Kir- kli na sedanje mesto v sedemdesetih letih Kot je omenjeno dogajanje razglasitve cher, ki ga je vodil domačin Stane Kircher. člani turističnega društva. Domžal za trg v svojih zapisih Tone Ravni- Na tem mestu sedaj ob Kebrovi gostilni že »Sejemski plac« – tako se je reklo – se je kar, naj bi bila na drugem vozu – parizarju stojijo bloki. Prav Kebrovo gostilno z dol- razprostiral na obrežju Kamniške Bistrice s prav tako dvema vpreženima konjema goletno tradicijo, ki se od vseh gostiln na na južni strani mostu, razpotegnil pa se je z prikazana domača obrt, pletenje kit in iz- istem mestu kot nekoč k sreči vendarle še ograjami za privez živine vse do današnjega delava slamnikov (izstopal je prav velik, nadaljuje, lahko potrdimo za najstarejšo lokala Luna in vse do vode reke Kamniške skoraj meter širok slamnik, sešit iz pisa- domžalsko gostilno. Na Ljubljanski cesti Bistrice, to je tam, kjer je bila obala polo- nih kit). 108, poleg nekdanje znane domžalske dru- žna, v njeni bližini pa plot za privezovanje Prvi uradno zabeležen tržni dan naj bi se v žine Pepevčkovih, je stala gostilna Josipine Tržnico so Domžalčani nekoč imeli ob Lenčkovi slaščičarni. živine, ki so jo ponudniki nameravali pro- Domžalah zgodil 14. avgusta 1925 – le pet Orehek. dati in so jo tam tudi privezali. dni po slavnostni prireditvi. Zapisano je V bližini, na mestu, kjer zdaj stoji dom- Zanimivo je (in tudi prav), da so ulico v stalo, da so tega dne domačinke prodale žalska policija, je nekoč stala Slokarjeva neposredni bližini nekdanjega sejmišča svoje izdelke, ki so jih na tržnico prinesle v gostilna Franca Kuharja (1984), ki je ime- poimenovali za Sejmiško, s tem pa se je prodajo, že v eni uri. la na dvorišču tudi kegljišče. Slokarjeva ohranil vsaj delček spomina na nekdanje gostilna je bila shajališče pristašev kralja trgovanje na tem mestu. Kje vse so bile domžalske tržnice Aleksandra, ki ga je lastnik tudi gostil. V Ribničani, lončarji, prodajalci jermenov, Stara domžalska tržnice je stala tudi pred njegovo čast je Slokar na svoj strošek pred komatov. Znani so bili prodajalci lecta, nekdanjo Kurzthalerjevo slamnikarsko gostilno postavil kraljev doprsni kip. predvsem lectovih src z ogledali. Vedno tovarno oz. pred stavbo, v kateri so imeli V nekdanji Turkovi hiši (kasneje Atelje fo- je bilo dovolj tudi različne krame, pisane kasneje svoje prostore invalidi in domžal- to Majhenič) v Zgornjih Domžalah 135 je in ponujajoče se v živih barvah. Ker je bilo sko smučarsko društvo. Gospodinje so imela vinotoč Marija Turk. Vinotoč je ime- barvitosti vedno dovolj, so bili sejmi vedno svoje pridelke ponujale kar na cesti, nad- la le krajši čas. dobro obiskani. Tedaj so se nemara vse ve- vse zanimivo pa je, da je ta tržnica stala Gostinski lokal v bližini v nekdanji hiši čje kupčije, posebej pa živinske končale v komaj dvajset ali trideset metrov od mesta, Štefana Lavriča – z gostilno Triglav se je gostilnah, ki jih je bilo v Domžalah v letu kjer so občinski možje Domžalčanom zdaj kasneje nadaljeval na istem mestu v obli- 1928 kar 16. Pa nobeni ni šlo slabo! uredili sodobno tržnico. ki drugačne gostinske ponudbe. V Zgornjih Drugo sejmiško mesto je bilo na mostu da- Takrat, ko je tržnica stala tik ob maka- Domžalah 92 je stala nekdanja ugledna Ja- našnjega parkirišča veleblagovnice – na damski cesti, avtomobilskega prometa še nuševa gostilna Vincenca Januša. V tej mesto, kjer je bilo nasproti sedanjih blokov ni bilo, prah se ni mogel dvigovati, takrat gostilni je bila že v 19. stoletju prva dom- Matije Tomca. Tu je bil v bližini tudi »holo- pa seveda tudi sanitarnih pogojev niso po- žalska pošta Vincenca Januša, vhod vanjo plac«, prodaja okroglega lesa, ki so ga tam stavljali. Tonček Ravnikar je za nekdanje pa je bil z dvoriščne strani. tudi prodajali. domžalske tržnice zapisal tudi nekaj drugih Zaradi bližine železniške postaje (železni- mest, ki se jih mlajši Domžalčani seveda ne Današnja tržnica s ponudbo, urejenostjo, čistočo, redom in vsem ostalim navdušuje vse, ki so jo ca je pripeljala prve potnike v Domžale leta morejo spominjati. (se nadaljuje) doslej pogrešali. Zdaj jo imamo! 12 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii društva [email protected]

na kratko Radomlje praznujejo

Krajevna organizacija Društva Z gasilci na pohod po meji KS izgnancev Domžale Ob dnevu izgnancev gremo Prvi zapis Radomelj je ohranjen iz le- mo Plastenke in že smo zavili levo v gozd. v Mostec ta 1353, torej letos slavimo 660-letnico. To Navkreber po mehki poti proti Rudniku, Ob dnevu izgnancev, 7. junija 2013, pa so leta! Praznovali bomo celo leto, naj- nato levo proti galeriji. Pri cesti so nas pri- Krajevna organizacija Društva izgnan- več v maju, saj je 21. maj praznik Krajevne čakali gasilci z dodatno vodo in preverili, cev Domžale pripravlja obisk osrednje skupnosti Radomlje. kako se držimo. Odlično! Gremo naprej! slovenske prireditve v parku Mostec v Prostovoljno gasilsko društvo Rado- Nadaljevali smo ob robu Hudega in čez Ljubljani. Brezplačni avtobus bo ob 10. mlje se je pridružilo praznovanju in je v Mlinščico pri razpadajočem Kovačkovem uri odpeljal z domžalske avtobusne po- soboto, 4. maja 2013, organiziralo pohod mlinu. Nato do Kamniške Bistrice in ob le- staje, prireditev se začne ob 11. uri. po meji naše KS. Zjutraj se je pred gasil- vem bregu naprej do tenis igrišč. Tu nas je Organizatorji, med katerimi je tudi na- skim domom zbralo kar nekaj pohodnikov. že čakala dodatna tekočina. ša organizacija, bomo pripravili bogat Oblekli smo si rumene majice z oznako Nadaljevali smo ob robu Škrjančevega, kulturni program ter družabno sreča- 660-letnice, se opremili z vodo in na pot. čez glavno cesto in ob Hujskem potoku do nje. Vse udeležence, ki razpolagajo s Rosa na travi na poljski poti je nakazovala, izhodišča. V treh urah in pol smo prehodi- predmeti, vezanimi na čas, preživet v da bo dan sončen in lep. In je bil. Kmalu li približno 14 kilometrov. Bili smo ravno taboriščih, prosimo, da jih pripeljejo s nas je pozdravil labod na ribniku pri gra- prav utrujeni. Pri gasilskem domu so nas seboj. du Črnelo. Nato smo mi pozdravili ribiče gasilci počastili z odličnim golažem. Za- Hkrati obveščamo člane in članice ter na bajerju, ki so imeli tekmovanje. Bili smo nimivo in prijetno! Zagotovo bomo drugo vse, ki bi si želeli septembra obiskati pisana druščina različnih generacij, razpo- leto ponovili! mednarodno slovesnost ob 70-letnici ložena in klepetava, skoraj glasnejša od Zlatka Levstek osvoboditve koncentracijskega taborišča ptic. Ob Cesti Radomeljske čete do Rov, mi- Foto: Marjan Levstek na Rabu, da se čim prej prijavijo. Želi- mo vam prijeten začetek poletja ter vam sporočamo, da gremo na izlet v začet- ku julija. Vera Vojska Območno združenje slovenskih častnikov Domžale

Odlično opravljeno delo v letu 2012 je dobra osnova za še uspešnejše leto 2013 Poročilo Centra požarne varnosti za mesec april Dejavnost Območnega združenje slo- žila protestnim izjavam in shodom proti na Rudniku in Oklem, kamor prihajajo poskrbeli za dobro delo društva ter prije- Poklicni gasilci Centra požarne varno- venskih častnikov Domžale je zelo pestra, oblastniški samovolji, zavračanju dialoga v uniformah ter s praporom, sodelova- tne trenutke občanov in občank. Vabijo, sti smo v mesecu aprilu posredovali na posebej pa izpostavljajo: vojaško strokov- in sposobnosti organov oblasti pri reše- nja na občnih zborih drugih veteranskih da se jim pridružite. 22 intervencijah, od tega je bilo 5 poža- no delovanje, sodelovanje s Slovensko vanju ekonomske, socialne, moralne ter organizacij, pridobivanja novih strokov- Vera Vojska rov, 8 prometnih nesreč in trikrat so nas vojsko, športno rekreativne dejavnosti, etične krize sedanjega časa. Pohvaljeno nih znanj, čistilne akcije, udeležba na za pomoč prosili reševalci. Ostala posre- kulturno in družabno življenje ter skrb za je bilo povečevanje števila članstva, sode- tekmovanjih ZSČ in ZVVS v smuku in stre- dovanja so bila tehnične narave, kot so organizacijsko in kadrovsko krepitev. Vse lovanje z Zvezo slovenskih častnikov ter z ljanju z malokalibrsko puško na Golteh odpiranje vrat, črpanje vode, zapiranje naloge so bile uspešno uresničene v letu veteranskimi organizacijami. je le nekaj opravljenih aktivnosti, ki jih radiatorje in uhajanje plina. Pomaga- 2012, pridnosti in zavzetosti pa ne manjka S prispodobo društva kot vlaka, ki ima bodo v prihodnjih mesecih nadaljevali z li smo tudi policiji pri razsvetljevanju niti v letu 2013. Predsednik združenja Bine lokomotivo s strojevodjo in aktivnimi so- udeležbo na kondicioniranju streljanja s objekta. Kladnik poudarja, da skušajo vsem aktiv- delavci ter vagone s potniki, ki vstopajo pehotnim orožjem na strelišču v Crnem nostim dati predvsem strokovno noto, ki nanj, je bilo nazorno pokazano, kako po- Grobu ter na praznovanju dneva Sloven- 9. aprila ob 7.50 smo prejeli klic, da so se krepi v sodelovanju z Slovensko vojsko, membno je dobro delo vseh, predvsem ske vojske in dneva odprtih vrat vojašnic na farmi Agroemone zagorele bale sena. ne manjka pa tudi humanitarne, kot je so- pa »potnikov«, ki radi vstopajo v zdru- SV, z organizacijo strokovnega predava- V večji skladovnici je bilo skladiščenih delovanje na krvodajalski akciji, skrbi za ženje slovenskih častnikov. »Vožnjo« v nja ter z udeležbo na strokovni ekskurziji okoli 1500 okroglih bal sena. S pomočjo naravo ter športno rekreativne dejavnosti. letu 2012 so ocenili kot odlično, saj je v v Beograd – sejem oborožitve Partner gasilcev PGD Stob -Depala vas in gasil- Občni zbor je prinesel pozitivno oce- društvu prijetno, krepijo se prijateljske in 2013 v Beogradu in ogled muzeja vojnega cev PGD Domžale mesto nam je uspelo no za leto 2012. V poročilu predsednika tovariške vezi. letalstva ter obisk slovenskega veleposla- obvarovati večji gospodarski objekt. in v razpravi je bilo opozorjeno na aktu- Program za leto 2013 se uspešno ure- ništva. Uničenih je bilo približno 400 bal. alno dogajanje, predvsem na razočaranje sničujejo. Spominski pohod v Vrbo, Predsednik Bine Kladnik je prepričan, nad krovno organizacijo, ker se ni pridru- udeležba na spominskih prireditvah da bodo program v celoti uresničili in tako Na Golteh 17. aprila ob 20.22 smo preko ReCo Lju- bljana prejeli klic o požaru v obratu podjetja Lek Mengeš. V namenskem prostoru za polnjenje baterij je prišlo do pregrevanja električnih vodnikov na dizel viličarju. Tvorili so se dimni plini, Iskrene čestitke čebelarju Dragu Mrdjenoviču in ženi Cilki ki so jih zaznali javljalci požara. Skupaj z dežurnima gasilcema Lek Mengeš, gasilci GZ Mengeš in PGD Kamnik smo s Red Antona Janše prve stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarjenja pomočjo termovizijske kamere določi- li mesto pregrevanja in odstranili vse potencialne nevarnosti. Vozilo smo od- Pred kratkim je na kongresu Čebelar- Rihtaš in skrbiš, pa pride bolezen, nepri- larstvo zahteva celega človeka, delo pa je nija, obema pa za skoraj šestdesetletno stranili iz obrata. Nevarnosti za zdravje ske zveze Slovenije Drago Mrdjenovič s jazno vreme ... Ampak pridelka se vedno poplačano z veseljem ob pogledu na zdra- druženje s čebelami, pa zdrava ostanita! zaposlenih ni bilo. Količevega za posebne zasluge za dvig slo- veseliš. S teboj pa vsi drugi, ki ga radi vza- ve in pridne čebele ter kvalitetni med,« Vera Vojska venskega čebelarjenja prejel red Antona mejo. Rada pomagata pri prešanju jabolk pravi. Med je tudi za njiju hrana. Foto: Marko Borko 21. aprila ob 12.14 nas je občan iz Prelo- Janše prve stopnje. Predlog je pripravilo in grozdja, gospod Drago je včasih obre- Marjan Koderman, predsednik ČD Kr- ga obvestil, da je pri izkopu jaška prebil Čebelarsko društvo Krtina Dob. zoval drevje. tina Dob, ob čestitki opomni, da ima prav cev, po kateri je speljan dovod zemelj- »To ni le priznanje zame,« pove čebe- Veliko je spominov na delo v čebelar- čebelar Drago veliko izkušenj in rad po- skega plina do stanovanjskega objekta. lar Drago, »enako si ga zasluži žena Cilka«. skih društvih: v Čebelarski družini Krtina maga. Bil je praporščak, tudi prapor je bil Kraj dogodka smo zavarovali, nato pa Čebelnjak je bil včasih ob domačiji, nato ter društvu Domžale. Povsod je bil v vod- pri njem shranjen vrsto let, za nov prapor s posebnim ročnim orodjem zatesnili sta ga zaradi škropljenja v bližini prese- stvu, tudi predsednik, skrbel za področje pa sta z ženo Cilko med prvimi darovala cev in tako preprečili nadaljnje uhaja- lila na Račni vrh, kjer sta s čebelami več zdravstvene zaščite čebel, bil v nadzornem za žebljičke. nje zemeljskega plina. Na kraj dogodka kot doma. Povsod imata vrt, sadno drev- odboru in še kje. Zaradi znanja, izkušenj Gospod Drago ni samo čebelar. Je tuje prispela tudi policija in delavec pli- je, cvetje, vinsko trto, pa veliko veselja, ter pridnega dela mu čebelarji zaupajo. di dolgoletni gasilec, vodja veteranov pri narne Ljubljana. tudi skrbi ne manjka. Čebele in narava Danes je čebelarjem težje, ker je PGD Vir, veliko je pomagal pri urejanju so njuno veliko veselje, ki ga delita z dve- služba ves dan, včasih, ko je delal v In- gasilskega doma in tudi »balin placa« Bu- 25. aprila ob 14.48 smo izvozili na pro- ma uspešnima sinovoma in štirimi vnuki. duplati, je bilo lažje, prav lahko pa nikoli. dničarev. Povsod ima prijatelje, s katerimi metno nesrečo, ki se je zgodila na Imata 20 panjev, 15 rezervnih, včasih »Čebele moraš imeti rad, vseskozi se mo- rad dela in pokramlja. trzinski obvoznici v smeri Ljubljane. Ob sta skrbela za blizu 50 panjev. Cvetlični, raš strokovno izobraževati, pomembna Spoštovana čebelarja Drago in Cilka, prihodu na kraj nezgode smo kraj proti- gozdni in kostanjev med so glavni. »Prav- sta prijateljstvo in izmenjava izkušenj s iskrene čestitke za priznanje, gospodu naletno in požarno zavarovali, nato pa zaprav nikoli ne veš, koliko boš pridelal. čebelarji. Nikoli ne smeš pozabiti, da čebe- Dragu še za bližnji 84. rojstni dan – 6. ju- pomagali reševalcem pri ponesrečen- ki, ki se je zaletela v obcestno ogrado, ker je med vožnjo izgubila nadzor nad vozilom.

Hvala vsem prisotnim za pomoč na in- Veterani vojne za Slovenijo tervencijah! A. V. Zbrali bodo 5000 podpisov za spremembo 101. člena ZUJF-a

V preteklem letu je parlament zavrnil 2013 pravica iz 101. člena preneha, to pra- podpornike, da prispevajo svoj podpis pravočasno dostavili na ustrezno mesto. pobudo ZVVS in Združenja Sever za delno vico ponovno pridobi z začetkom leta, v podporo za spremembo 101. členu za- Podpisovanje je možno vsak delovni dan spremembo Zakona o uravnoteženju jav- ki sledi letu, v katerem je gospodarska kona. tudi izven uradnih ur. nih financ. Tokrat izkoriščamo možnost rast presegla 2,5 odstotka bruto domače- Potrjevanje predpisanih obrazcev po- Veterani vojne za Slovenijo si ne želi- da s 5000 zbranimi podpisi ponovno pri- ga proizvoda. O pridobitvi pravice odloči teka tudi na Upravni enoti Domžale od mo novih pravic, le tistih nekaj, ki nam jih demo do možnosti naknadne presoje 101. pristojna upravna enota v postopku, uve- 8.maja do 6. junija 2013. je država podarila v zahvalo za obrambo člena omenjenega zakona. denem po uradni dolžnosti.« Podpisovanje obrazcev poteka v so- domovine, hočemo obdržati, ko nam bo Dodani drugi odstavek se glasi: Veterani vojne za Slovenijo tako na- bi št. 13. Izpolnjene pustite pri vratarju šlo bolje, če kdaj. »Vojni veteran, ki mu s 1. januarjem prošamo vse svoje člane ter njihove na Občini Domžale, od koder jih bomo Janez Gregorič letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 13 [email protected] društva

na kratko Zavzemamo se za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje

Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale Društvo rejnic in rejnikov Domžale Društvo je v našem okolju manj pozna- naših prednikov na mlajše rodove (izvajajo racijske delavnice. Za prijavo na delavnice življenja. Predstavitev projekta bo poteka- Planinski pohod in srečanje no po svoji osnovni dejavnosti, čeprav je številne delavnice za otroke v vrtcih in šo- pokličite na telefon: 031 623 114 (Marija). la v Menačnikovi domačiji v ponedeljek, rejniških družin aktivno že 13 let, prve skupine za samo- lah ter delavnice za zainteresirane odrasle). V navedenem terminu bo potekala tu- 17. 6. 2013, od 10. do 11.30 ure. Izvajalki: pomoč pa delujejo že več kot 18 let. Kot že Ustvarjalne delavnice imajo svoj pomen v di predstavitev programa »Skupine starih Majda Hrovat in Tatjana Prašnikar ter so- V času prvomajskih počitnic, 30. apri- ime društva pove, je naš temeljni cilj med- socialni odnosih in druženju, prav tako pa ljudi za samopomoč«, medgeneracijske- delujoči v projektu. la 2013, smo v Društvu rejnic in rejnikov generacijsko povezovanje in sodelovanje. V imajo interesni in terapevtski značaj. ga tabora v Radencih, aktivne skupine za Vsi, ki vas zanima tovrstna tematika in Domžale ob strokovni pomoči CSD današnjem času je to pomembna dobrina Letos smo se v našem društvu odločili, samopomoč z udeleženci itd. Nazornejši dogajanje, ste iskreno vabljeni. Domžale organizirali planinski pohod in potreba. Zavedamo se, da je le družbi, ki da se širše predstavimo javnosti z razstavo program dogodkov bo objavljen na sple- in srečanje pri lovski koči na Prvinah. ji uspeva vzpostaviti uspešno medsebojno izdelkov skupine MASIMM – ustvarjalne tni strani društva: www.jesenskicvet.net Zbralo se nas je blizu 120, starostna in medgeneracijsko povezovanje ter sode- delavnice in podrobnejšimi prikazi neka- Zveza društev za socialno gerontologi- struktura udeležencev pa je bila zelo lovanje, zagotovljena prihodnost, razvoj terih dejavnosti društva ter Zveze društev jo Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom pestra, od najmlajših, ki še ne zmore- in napredek. Za nas in našo dejavnost je to za socialno gerontologijo Slovenije. za pravosodje in javno upravo, partnerje- jo trdnega koraka in so se pripeljali v pravi izziv, ki ga izvajamo v svojem osnov- Vse, ki vas zanima medsebojno sodelo- ma MD Jesenski cvet in MDS Drava izvaja vozičku, do tistih v resnih zrelih letih. nem programu »Skupine starih ljudi za vanje, vas Vabimo, da se nam pridružite na v letu 2012 in 2013 projekt »Učinkovita ko- Vreme nam je bilo naklonjeno, kar je samopomoč«. V okviru osnovne dejavno- razstavi izdelkov skupine MASIMM. Otvo- munikacijska platforma – osnova mreže druženje ob družabnih aktivnostih pod sti so poseben izziv sprejele članice skupine ritev bo potekala v torek, 11. 6. 2013, ob prostovoljstva med zaposlenimi v podjetjih, vodstvom animatorke – prostovoljke MASIMM, ki s svojim znanjem in izkušnja- 17. uri v Menačnikovi domačiji v Dom- javni upravi in nevladnih organizacijah«, ki Metke Pestotnik naredilo zares prije- mi na ustvarjalnih delavnicah ustvarjajo žalah. Razstava izdelkov bo odprta do je namenjen krepitvi družbene odgovorno- tno. Veliko je bilo spontanosti, smeha, različne čudovite izdelke, predvsem iz krep 21. 6. 2013, in sicer vsak dan od 9. do 12. sti organizacij in skupin zaposlenih, ki se veselja, in zdravega zadovoljstva, brez papirja. Na ta način prenašajo znanje in ve- ure in od 17. do 20. ure. Tekom razstave v procesu odhoda v upokojitev pripravlja- alkohola. To nas usmerja v nadaljeva- ščine – v širšem smislu kulturno dediščino pa bodo potekale tudi ustvarjalnemedgene- jo na aktivno življenje v tretjem obdobju nje takšnega dela. Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane - Ožbolt, ki so nam brez- plačno dovolili uporabo lovske koče ter občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delo- Modra ptica tudi v letu 2013 leti v nebo vanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo materialno osnovo za kritje Sezona za letenje radijsko vodenih plovil in jadralnih letal se je začela konec marca in Društvo za modelarstvo in aeronavtiko materialnih stroškov našega programa. Marta Tomec Modra ptica je v spomladanskih mesecih pripravilo že kar nekaj srečanj in tekmovanj na svojem poligonu med Dobom in Krtino.

17. šmarješka cvičkarija Društvo za modelarstvo in aero- V letošnjem letu je, tako na njiho- šno za vse tekmovalce – najmlajši je imel 9 F5J, imenovano za Pokal slamnik. navtiko Med drugim so se s posebno vem poligonu med Dobom in Krtino kot let, najstarejši kar nekajkrat več, posebne Naj tudi v prihodnje Modra ptica uspe- Domžalčanu naslov tekmo poklonili spominu ustanovitelja na strokovnih predavanjih in druženjih, čestitke pa Mihu, ki je priboril tretje mesto. šno leti! Šampion Cvička 2013 društva Janka Nagliča, ki je svojo ljube- zelo živahno. Tradicionalno odprtje mode- S tem pa tekmovanj še ni bilo konec, saj so Vera Vojska Na tradicionalni, letos že 17. šmarje- zen do letenja radijsko vodenih modelčkov larske sezone 2013 so začeli z vsakoletno 12. maja odlično pripravili Pokalno tekmo Foto: DMA Modra ptica ški cvičkariji, ki se ji je pridružila še zapisal že v letu 1975. čistilno akcijo, s katero so uredili mode- 16. Šmarješka salamijada, je iz dolenj- Organiziranost tega področja, ne le v larsko stezo in njeno okolico ter bližnje ske naslov najboljšega romal v Rova Sloveniji, temveč tudi širše, posebej do- kontejnerje. 24. marca je bilo na stezi med- pri Radomljah. Na tekmovanju se je bro pozna Andrej Pervinšek, ki je med narodno tekmovanje F5J – FAI, v dvorani letos predstavilo več kot 150 vzorcev drugim povedal, da je na čelu modelar- na Viru pa so pripravili dirko za slovensko- vin, strokovna komisija pa je izbirala ske dejavnosti ACES Europe (Air Combat -italijansko prvenstvo v kategoriji 1:10 in med 52 vrstami cvička, 30 vrstami mo- Elementary Support), ki jo vodi IC (Inter- 1:12 elektro. Sredi aprila so si gledalci lah- dre frankinje, 20 dolenjskega belega national Coordinator) Holger Brothmer. ko ogledali mednarodno tekmo Combat v … Kot so ob tem poudarili organiza- Uradni jezik je angleščina. ACES ima svoje kategorijah EPA, WW1, WW2 – memorial torji, so bile ocene visoke, čemur priča podružnice v državah članicah. Slovenija Janka Nagliča ter se z njo poklonili spo- visoka kvaliteta vin, letos pa so doži- se je kot peta država pridružila leta 1997. minu ustanovitelja društva. Tekmovanje veli tudi najmanjši odstotek izločenih Trenutno je na seznamu ACES 17 držav, ki v zračnih bojih je bilo mednarodno: SLO, vzorcev do sedaj. Zmagovalec – Šam- za obveščanje uporabljajo pretežno elek- Avstrija, Slovaška, tekmovalo se z elek- pion Cvička 2013 je tako postal Rajko tronsko pošto in internet. Prva tekma na tro in motornimi modeli – v kategorijah Novak iz Rov pri Radomljah z oceno Slovenskem je bila jeseni 1998 na ljubljan- prva in druga svetovna vojna. V katego- 16,33, ki je z družino pred dobrim le- skem barju, DMA Modra ptica pa je od riji prva svetovna vojna WW1 morajo biti tom kupil vinograd v Mevcah in postal tedaj do danes organiziralo vrsto tekmo- modeli čim boljše kopije vojnih letal iz ti- vinogradnik. Ob tem se je zahvalil tudi vanj. Sprotne informacije, kot so: kontakti, stih časov. svojemu mentorju, izkušenemu vino- reportaže, rezultati tekmovanj, pravilni- 21. aprila 2013 je bila izredno lepa mode- gradniku Marku Cvelbarju. ki in novosti, si lahko ogledate na spletni larska nedelja, v okviru katere je potekala (mak) strani ACES Slovenije: http://aircombat. mednarodna tekma v kategoriji jadralnih hosted.modelarji.com/ modelov F5J 400. Tekmovanje je bilo uspe- Udeleženci tekme v zračnih bojih Air Combat Krtina 2013 – memorial Janka Nagliča Nova energetska pisarna Srca Slovenije Brezplačni nasveti o gradnji Mesec prostovoljstva Od junija dalje bodo prebivalcem občin Srca Slovenije v novi energetski pisarni v Dolu pri Ljubljani na voljo brezplač- Pomagati drugim nas dela bogatejše ni strokovni nasveti o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. V Leku, članu skupine Sandoz, so se praznovanja 60-letnice Zveze prijateljev skega zdravilišča na Rakitni in Male hiše Energetsko pisarno bodo v partnerstvu že devetič pridružili Novartisovi global- mladine Slovenije v klicnem centru zbra- za otroke v Pilštanju, učencem Dvojezič- vzpostavili podjetje JUB iz Dola pri Lju- ni pobudi Dan prostovoljstva, ki je letos v li več kot 25.000 evrov za TOM telefon. ne OŠ Lendava II so pripravili poučni Dan bljani, vodilni slovenski proizvajalec Sloveniji potekal kar ves mesec. Pomoč po- Poleg tega so popestrili dan v domovih poskusov, se udeležili krvodajalskih ak- notranjih zidnih barv in fasadnih sis- sameznikom in različnim organizacijam je starejših občanov v Ljubljani, Mengšu in cij, junija pa bodo pomagali pri urejanju temov, Razvojni center Srca Slovenije letos namenilo več kot 250 prostovoljcev z na Prevaljah, pomagali pri obisku slepih objekta za urjenje reševalcev na Jezer- in Občina Dol pri Ljubljani. vseh lokacij po Sloveniji: v Ljubljani, Men- in slabovidnih otrok v Hiši eksperimentov skem. Energetska pisarna Srca Slovenije bo gšu, Lendavi in na Prevaljah. ter pri obnovi paviljona Zveze prijateljev Iz celotnega Novartisa je ob letošnjem držav, ki so za podporo lokalnim skupno- delovala v prostorih JUB Design Studia Prostovoljci so v Sloveniji z dejavnost- mladine Slovenije v Kranjski Gori, uredili dnevu prostovoljstva, že 17. zapored, so- stim skupno namenili 132.000 ur svojega na naslovu Dol pri Ljubljani 28 v Dolu mi začeli že v začetku aprila, ko so v okviru in olepšali so okolico Mladinskega klimat- delovalo več kot 16.500 prostovoljcev iz 56 časa. pri Ljubljani. Vrata bo prvič odprla v torek, 4. junija 2013. Energetski svetovalec bo občanom brezplačno svetoval o načinu gradnje in ogrevanju objektov z razlago ener- gijsko kritičnih mest, predlagal pa bo tudi sanacijske ukrepe z okvirno oceno stroškov. Na voljo bodo tudi splošna svetovanja o razpisih za subvencije ob- čanov za zmanjšanje rabe energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Energetski svetovalec bo za posvet v Energetski pisarni Srca Slovenije na voljo ob torkih med 15. in 18. uro. 14 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii društva [email protected]

na kratko 1. rojstni dan Šole zdravja Radomlje

Z nami je bil tudi ustanovitelj dr. Nikolaj Grišin Društvo Lipa Domžale Obisk iz Visoke ljudske šole Dunaj Prav na 19. april – praznik občine Dom- vesela je občina, ker ima tako številne šo- le so himne šol, tudi slovenskih pesmi ni je treba narediti za dober začetek. Dobro- Univerzo za tretje življenjsko obdobje žale ter ob 660. obletnici prve omembe le zdravja v Radomljah, Domžalah, Dobu, manjkalo. došli, veseli vas bodo! Lipa Domžale je obiskala predstav- imena Radomlje je svoj prvi rojstni dan Ihanu, na Viru in v Stobu ter dejal: »Vesel Zato ob jutrih ob pogledu na vesele lju- Vera Vojska nica Die Wiener Volkshochschule praznovala Šola zdravje Radomlje, edina sem, da vas imamo.« Gostitelji pod vod- di v oranžnih majicah pomislite, kako malo Foto: Vido Repanšek gospa Helga Pocheim. Gospa Helga šola med petdesetimi v Sloveniji, ki si je stvom Martina Capudra so za vse pripravili nam je v prijetnem razgovoru pred- za vadbo ob pomoči KS Radomlje, Homec dobrodošlico, spomnili na kolesarsko sek- stavila izobraževanje odraslih na - Nožice in Preserje ob Kamniški Bistrici cijo Društva upokojencev Radomlje, ki se je Dunaju in v Avstriji. Mi pa smo so uredila vadbeni prostor, poskrbela za ocve- posebej trudila za organizacijo Šole zdravja jo seznanili z delom našega društva, tličenje, klopce, stopnice in obešalnike. Radomlje, nagradili pa tudi Kati in Vinka, katerega osnovna naloga je ohranja- Predvsem pa skrbijo, da jih je skoraj vsak ki sta z znanjem iz Šole zdravja Vir poma- nje in razvijanje umskih, kulturnih mesec več. gala pri oblikovanju današnje šole. Njen in fizičnih sposobnosti starejših. Go- Praznovanja 1. rojstnega dne se je ude- najstarejši član 88-letni Ivan Kralj je bil de- spa Helga govori več jezikov, zato ležilo veliko gostov, med njimi župan ležen posebne pozornosti. je ob obisku naših nemških, angle- občine Domžale Toni Dragar, velik za- Udeležence sta nagovorila Zdenka Kat- ških in italijanskih skupin prisrčno govornik šol zdravja, pa predsednik KS kič, predsednica slovenskega združenja, navezala stike s slušatelji. Bila je pre- Radomlje Igor Jeretina in predsednik KS ter pobudnik tovrstne rekreacije in skrbi za senečena nad kvaliteto poučevanja, Preserje Janez Hribar, iz KS Homec - Noži- kvalitetno zdravje in pestrejše življenje dr. veliko sproščenostjo pri pouku in se- ce pa je prišel Andrej Repanšek, prišla pa Nikolaj Grišin, ki je posebej pohvalil Šolo veda nad znanjem naših slušateljev. je tudi predsednica slovenskega združenja zdravja Radomlje, ker je edina v Sloveniji Ko smo primerjali cilje našega de- Zdenka Katkič. Več kot 150 članov in čla- s prostovoljnim delom uredila svoj prostor, la s cilji in nalogami, ki jih opravlja nic šol zdravja pa se je posebej razveselilo ter zaželel, da bi bile šole zdravja obliko- dunajska Visoka ljudska šola za od- obiska začetnika tovrstne skrbi za zdrav- vane v vseh slovenskih občinah. »Nov dan rasle, smo ugotovili, da med nami ni je in dobro počutje dr. Nikolaja Grišina, ki je danes, nova pomlad,« je dejal in zaželel bistvenih razlik. Velika razlika pa je je vodil jubilejno srečanje. Prisotni so pri- vsem še veliko zdravih in prijetnih dni ter seveda v materialnih osnovah za de- sluhnili pozdravom gostov, med katerimi je uspešne rasti v okviru šol zdravja. Po vadbi lo. Mesto Dunaj, država Avstrija in župan Toni Dragar posebej poudaril, kako so udeleženci obujali spomine, zazvene- njeno ministrstvo za šolstvo v celoti pokrivajo stroške za delo te državne organizacije. Ocenili smo, da smo tudi pri nas v Domžalah in v Sloveniji 60 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji na dobri poti pri zagotavljanju sredstev za nemoteno delo, seveda pa je vse odvisno od materialnih možnosti V tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja smo v Območnem združenju Rdečega križa naše družbe. Ob slovesu smo prejeli vabilo, da obiščemo dunajsko Vol- Domžale izvedli proslavo s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim krvodajalcem. kshochschule in da zagotovo to ni naše poslednje srečanje. OZ RK Domžale V šestih desetletjih potrebam zdravstva po krvi. Z odločitvijo lidarnosti v Sloveniji. Tega zagotovo ne bi Metka Zupanek prostovoljnega krvodajalstva v Republiki za prostovoljno in neplačano darovanje bilo brez požrtvovalnih prostovoljcev in Sloveniji smo zabeležili več kot 5 milijonov krvi posamezniki s svojo solidarno gesto aktivistov, brez prizadevnih organizator- krvodajalcev, ki so s svojo krvjo bolnikom rešujejo življenja. Vsakodnevni junaki se jev v območnih združenjih in krajevnih omogočili zdravljenje ali jim celo rešili odzovejo na nenadne potrebe po krvi za organizacijah Rdečega križa. življenje. To pomeni, da smo v tem po- transfuzijo, ne glede na okoliščine in ne Na prireditvi smo podelili 98 priznanj gledu popolnoma samozadostni, zato so glede na morebitne neprijetnosti ter tako prizadevnim krvodajalcem, največja med krvodajalci pomemben del zdravstvene- potrebe drugih postavijo nad svoje. njimi je zagotovo priznanje za 120. odvzem Domžale, ki so s svojim nastopom požela ga sistema. V Sloveniji daruje kri skoraj Krvodajalstvo je kljub gospodarski in krvi krvodajalcu iz Domžal. velik aplavz. Srečanje krvodajalcev je mi- 6 % prebivalcev, vsak delovni dan 350– socialni krizi v Sloveniji ostalo najbolj V kulturnem program so sodelovala nilo ob sproščenem klepetu krvodajalcev 400 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim množična in najbolj plemenita oblika so- dekleta iz pevskega zbora vrtcev občine in dobitnikov priznanj.

PGD Domžale mesto Tečem, da pomagam Sedmi košarkarski turnir V današnjih časih vsi hrepenijo po novostih, člani PGD Domžale mesto Lions in Leo klubi Domžale in Kamnik so v nedeljo, 19. maja 2013, ob 10. uri v Arboretumu Volčji Potok priredili dobrodelni tek pa smo za ohranjanje tradicije, in ta- Tečem, da pomagam. S tem so se pridružili vseslovenski akciji Tečem, da pomagam. ko je na sam praznični dan, 27.aprila, potekal že sedmi košarkarski turnir trojk. Tudi letos se je za zmago pote- Po besedah guvernerja Lions Distrikta li po vsej Sloveniji, pa je, da so zadnji Lions klub Kamnik je doniral 1.000,00 Kregar, Matic Romšak, Miran Stanovnik, govalo šest ekip, v zmagovalni ekipi Slovenija Zorana Vodopije »smo Lion- del trase udeleženci pretekli ali preho- eur CIRIUS-u, Centru za izobraževanje, za kar se jim zahvaljujemo. Dogodka se je pa so tekmovali Bošti, Timotej, Jože si ljudje, ki opazimo stisko človeka in dili z zavezanimi očmi in tako sami za rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik udeležil tudi Tone Fornezzi - Tof. in Jernej, za kar jim še enkrat vsi če- se nanjo odzovemo z dejanji. Pomaga- nekaj trenutkov izkusili slepoto. Lionsi za potrebe njihovih varovancev. Del de- Za udeležbo se zahvaljujemo župa- stitamo. Seveda pa so bili na koncu mo slepim in slabovidnim, pomagamo namreč od leta 1925 z različnimi akcija- narnih sredstev pa je bil namenjen Zvezi nom Toniju Dragarju, Marjanu Šarcu, zmagovalci prav vsi. tistim, ki so zaradi posebnih potreb od- mi pomagajo slepim in slabovidnim po prijateljev mladine za Družinski center – Francu Jeriču, Tomažu Drolcu in Tone- Ekipe so sestavljali gasilci našega rinjeni na rob družbe, pa tudi tistim, ki vsem svetu. kot celostna podpora in pomoč socialno tu Peršaku. Za izvedbo se zahvaljujemo društva s prijatelji, povabilu se je tujih je na rob pahnila socialna stiska. Zato Člani Leo in Lions klubov Domžale ogroženim družinam Slovenije. generalnemu pokrovitelju Arboretu- di letos odzval župan Toni Dragar, a smo se slovenski Lionsi odločili, da or- in Kamnik smo pripravili tek na 3 km S svojo prisotnostjo so dogodku dali mu Volčji Potok, glavnima medijskima tokrat le kot gledalec. Sonce nas je ganiziramo vseslovensko akcijo Tečem, in 5 km za ženske, moške in otroke ter poseben pomen župan Domžal Toni Dra- pokroviteljema Radiu Hit –Domžale in vse dobro grelo, dež pa je počakal do da pomagam! Dogodek, ki je simbolič- nordijsko hojo. Dogodka se je udeležilo gar, župan Kamnika Marjan Šarec, župan Piksel – hiši digitalnega tiska. Zahvaljuje- konca turnirja. Ekipe so se za zma- no združil ljudi dobre volje v dejanjih in 271 tekačev, tako da je bilo s štartninami Mengša Franc Jerič, župan Komende To- mo se vsem medijskim hišam (RTV SLO, go borile na pošten način. Poškodb mislih na tiste, ki potrebujejo pomoč in zbranih 1.620,00 eur denarnih sredstev. maž Drolec in župan Trzina Tone Peršak, POP TV, PLANET TV, GOLICA TV), ki so ni bilo, prav tako ni med tekmovalci jim podaril upanje, je potekal v vseh ve- Lions klub Domžale je doniral 1.000,00 ki so dogodek otvorili skupaj z viceguver- pokrivale dogodek. Zahvaljujemo se tu- prišlo do nesoglasij. Po naporni igri čjih krajih Slovenije«. Skupna točka vseh eur Zavodu za slepo in slabovidno mla- nerjem Lions Distrikta Slovenija Jurijem di ostalim donatorjem: podjetjem Baloh so se prilegle dobrote z žara, ki nam dobrodelnih tekov z naslovom Tečem, dino Ljubljana za kritje stroškov poletne Šarmanom. Med tekači je bilo tudi nekaj International d.o.o., SimpsS d.o.o, J-Ru- jih je pripravil Sašo in ki je tudi lepo da pomagam, ki so 18. in 19. 5. poteka- šole na morju otrokom iz okolice Domžal. znanih športnikov: Simon Kočevar, Miro pert d.o.o., Topatlet Samo Rakuša, Hiša poskrbel, da igralci in navijači niso dobrih vin Koželj in Svilanit Kamnik. omagali. Imeli smo se res lepo in pri- Za sodelovanje se zahvaljujemo Redar- jetno kramljanje s prijatelji je dan še stvu Jelenko, folklorni skupini iz Trzina polepšalo. in Mažoretkam Komenda. Zahvaljujemo Matjaž Čevka in Boštjan Kokalj sta se vsem sponzorjem in donatorjem obeh tudi letos dobro organizirala in iz- klubov in še posebej Leo kluboma Ka- peljala turnir, za kar se jima vsi mnik in Domžale, ki sta nam z močno udeleženci res najlepše zahvaljujemo ekipo pomagala pri izvedbi dogodka. in se že veselimo turnirja naslednje Vsa zbrana sredstva bodo šla v pra- leto. ve roke in bodo olajšala vsakdan ter za PGD Domžale mesto prinesla veliko zadovoljstva otrokom, Sonja Pavlišič njihovim staršem in vzgojiteljem.

Lions kluba Domžale in Kamnik

Zaposlimo KV avtokleparja – avtomehanika (m/ž).

Pisne prijave pošljite na naslov: RENAULT AVTO SET - SETNIKAR, Dragomelj 26, 1230 Domžale.

Na fotografiji je tek z zavezanimi očmi, tekači pa imajo vsak svojega vodnika. letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 15 [email protected] društva

na kratko Prapor že ob prvem rojstnem dnevu

Čebelarsko društvo Krtina Dob, na območju katerega se čebelari že blizu sto let, je že v prvem letu doseglo številne uspehe.

Čebelarsko društvo Krtina Dob Avsec, predsednika svetov KS Dob oz. Kr- ZA ČEBELE, ŽIVO IN SVETOČO ZELENO Marjan Koderman, predsednik ČD Kr- Člani in članice ne le da skrbno ravnajo s tina skupaj z Marjanom Kodermanom, NARAVO, razpoznavni simbol društva. Za- tina Dob, je ob koncu dejal: »Iskreno se čebelami ter pridelujejo kakovosten sloven- predsednikom Čebelarskega društva Krtina hvalil se je darovalcem zlatih žebljičkov, po zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli poma- ski med, temveč so s prostovoljnim delom Dob, razvili nov prapor, mu zaželeli sreč- pobratenju in pripenjanju trakov pa je Ja- gali. Preveč je vseh, da bi jih našteval, Prireditev ob obletnici ter finančnimi prispevki razvili prapor, no pot ter ga izročili praporščaku Poldetu nez Janko Kokalj, blagajnik društva, prejel zato vsem skupaj iskrena hvala, še posebej ZPMS je v petek, 12. 4. 2013, pripravila skupaj z OŠ Dob pa uspešno organizirali Oražmu. Po nagovoru Marjana Kodermana, posebno priznanje za osnovni osnutek raz- sponzorjem in donatorjem, mojim pridnim svečano prireditev ob praznovanju 60. in izvedli 36. državno tekmovanje mladih predsednika ČD Krtina Dob, ki je posebej poznavnega znaka društva. sodelavcem ter OŠ Dob. Prav vsak je priložil obletnice delovanja. Prireditev je pote- čebelarjev. Ob pomoči KS Dob imajo svoj poudaril veliko prizadevnost vseh članov Imenitna slovesnost ob predaji prapo- svoj kamenček v mozaik opravljenega dela, kala v Cankarjevem domu in je gostila prostor, predvsem pa so ponosni na sku- in članic društva ter se posebej zahvalil ra bo skupaj s 36. državnim tekmovanjem zato vsem še enkrat iskrena hvala, vsem če- mnoga znana imena, tako iz sveta po- pno delo in prijateljevanje. botrom, darovalcem trakov (Občina Dom- mladih čebelarjev, kjer posebno zahvalo za- belarjem pa: Naj medi!« litike kot tudi iz sveta tistih, ki so bili in 11. maja dopoldne je v OŠ Dob potekalo žale, KS Dob, KS Krtina, KS Toma Brejca služi celoten kolektiv OŠ Dob z ravnateljico Vsem organizatorjem in izvajalcem, ta- so še aktivni pri delu same zveze. Otvo- 36. državno tekmovanje mladih čebelar- Vir, župnija Dob, STN Satelitske komuni- Barbko Drobnič, postala poseben mejnik ko 36. državnega tekmovanja čebelarskih ritveni nagovor je pripravila predsednica jev, popoldne pa v Poletnem gledališču kacije d.o.o., bistro Žeja servis – Dobles, v delu društva. Naj zapišem, da je pri peki krožkov kot slovesnosti ob razvitju prapo- zveze ga. Darja Groznik, nato pa je vse na Studencu slovesna podelitev priznanj JP CČN Domžale Kamnik d.o.o., PGD Dob, medenjakov – deležen jih je bil prav vsak ra, iskrene čestitke. prisotne pozdravil predsednik države najboljšim ter razvitje prapora. Zbrane je Rolteks rolete – rolo vrata Želodnik, Helios – ter izvedbi pogostitve sodelovalo Društvo g. Borut Pahor. V svojem govoru je po- pozdravil župan Toni Dragar ter pohvalil TBLUS d.o.o., Martin Vilar, Dob), opomnil upokojencev Naš dom Dob, pod Močilni- Vera Vojska udaril pomen tovrstnih aktivnosti ter se vse udeležence in organizatorje, predsta- pa tudi, da je geslo, zapisano na praporu: kom pa je postavljen čebelnjak. Foto Marko Borko spomnil dni, ko je tudi sam sodeloval pri vil občino in pridne ljudi, ki živijo v njej, aktivnostih zveze. V sproščenem ozračju ter čestital vsem mladim čebelarjem in če- srečanja je sodelovalo veliko otrok ozi- belarkam. Predsednik ČZS Boštjan Noč je roma pevskih zborov ter nekaj poznanih poudaril, da je delo čebelarskih krožkov imen iz sveta zabavne glasbe. Ob izvedbi na osnovnih šolah in tovrstno tekmovanje programa, ki ga je prenašala državna te- svetovni fenomen, saj prav nikjer v svetu levizija, so se hkrati zbirala sredstva, ki nimajo tako dobro organiziranega čebelar- bodo pomagala pri finančni podpori de- skega naraščaja, na katerega je ponosen. lovanja TOM telefona. Telefon je na voljo Čestital je mladim čebelarjem in mentorjem, otrokom, ki se znajdejo v težavah, oziro- nato so bila podeljena priznanja za najbolj- ma otrokom, ki potrebujejo kakršnokoli še pesmi in prozo, fotografije ter panjske pomoč. Skupaj smo zbrali 23.000,00 končnice. V prisrčnem kulturnem progra- € sredstev, za kar gre zahvala srčnosti mu so nastopili učenci in učenke OŠ Dob, naših ljudi in sposobnosti, da začutijo zaplesala sta državna prvaka Jaka in Katari- potrebo pomagati otrokom. na, zaigrala mlada harmonikarja, prireditev Zveza je sicer v letih delovanja s pomo- pa je vodila Ema Smolnikar. Med tekmoval- čjo prostovoljk dosegla poleg projekta ci so za tretje mesto prejeli priznanja tudi TOM telefon velik uspeh predvsem s pro- Andraž Ban in Teja Habjan Mavretič ter Lu- jekti: bralna značka, letovanja za otroke, ka Oražem in Tilen Javoršek z OŠ Dob, kjer otroški parlamenti, botrstvo idr. ... krožek vodi Marjan Koderman. Zveza društev deluje tudi v Domžalah, Slovesno, ob glasnem ploskanju več sto njena predsednica je ga. Ema Škrjanc udeležencev, so botri Toni Dragar, župan Ogorevc, sedež zveze je v Domžalskem občine Domžale, Jurij Milanovič in Janez domu na Ljubljanski cesti 58.

Akcija Polepšajmo krajevno skupnost Slavka Šlandra in občino Domžale

Že tretja akcija brezplačne delitve okrasnega cvetja krajanom naše KS za lepše balkone, vrtove in lepši videz našega mesta

KS Slavka Šlandra Domžale KS Slav- na to, da so krajani zainteresirani za lep- smo razdelili 4550 različnih rožic za okrasi- različnih rož (5 sadik) za okrasitev balko- ka Šlandra Domžale je tudi v letošnjem letu ši videz svoje okolice in kraja ter hvaležni tev balkonov in vrtov. Rožice za polepšanje nov ter vrta in krajani so bili z izborom sprejela sklep, da bo organizirala pomla- za brezplačno pomoč krajevne skupnosti. svoje okolice pa so prejeli tudi Vrtec Urša, zadovoljni. dansko akcijo KJE SO NAŠE ROŽICE. Akcija Tako so krajani iz rok predsednika in enota Čebelica, enota Bistra, enota Češmin, Glede na lep obisk in mnenje ter pohva- cvetja je potekala v petek, 10. maja, in v so- članov sveta KS Slavka Šlandra ter naših so- Osnovna šola Rodica, Osnovna šola Roje in le številnih krajanov menimo, da je bila boto, 11. maja 2013, v Češminovem parku v delavk prejeli 910 paketov po pet rožic. To je Osnovna šola Domžale, Srednja šola Dom- akcija več kot uspešna in da smo spet vsaj Domžalah. O naši akciji smo občane obve- bilo tudi letos najbolj množično in prijetno žale ter dom upokojencev, ki so v naši KS. malo pripomogli k lepšemu videzu krajev- stili v Slamniku. Odziv na akcijo je bil še srečanje članov sveta KS s številnimi kraja- Vrtnarstvo Tratnik iz Rodice je že tretje ne skupnosti in centra Domžal. bolj množičen kot prejšnja leta, kar kaže ni Domžal v Češminovem parku. Skupno leto zapored kvalitetno pripravilo zabojček Dr. Franc Habe, predsednik KS

Ivanka Benda je praznovala častitljivih 90 let Predstavitev strojev SIP Šempeter

V nedeljo, 28. aprila, je svojih častitljivih 90 let dopolnila Ivanka Benda iz Domžal. Na njenem Deževna sobota 11. maja je na kmetijo pri Gmajnarju na Videm domu jo je obiskal župan občine Domžale Toni Dragar. pri Lukovici privabila številne obiskovalce, ki so si prišli ogledat različne stroje SIP Šempeter za košnjo in spravilo sena. Ivanka Benda je bila nad obiskom žu- poročila. Spoznala sta se, ko je Ivanka vsak ristila za pletenje, kvačkanje in predvsem pana prijetno presenečena in je povedala, dan hodila peš od doma do železniške po- skrbno obdelovanje vrta, ki ji ga še danes Strojni krožek Radomlja Letošnje skrivnosti mojstrov košnje. Poleg tega so da o njem veliko sliši in marsikaj prebere. staje v Trzinu in od tod z vlakom na delo v zavidajo vsi sosedje in mimoidoči. muhasto vreme povzroča kmetovalcem z veseljem odgovarjali tudi na druga vpra- Kot najstarejša od petih otrok je bila roje- tovarno v Savlje ter nazaj. Po vojni sta se s Pred štirinajstimi leti ji je umrl mož in od veliko težav, saj dela tako na polju kakor šanja, povezana z nakupom in kasnejšim na v skromni družini v Loki pri Mengšu. tedaj edinim sinom preselila v Dragomelj. tedaj, skupaj z najmlajšo hčerjo, živi v hiši travnikih že zelo zamujajo. Ko pa bo posija- vzdrževanjem stroja, saj je le brezhiben Šolo je obiskovala v Mengšu, kjer je bila Tu je njen mož kot eden prvih obrtnikov od- na Savski cesti v Domžalah. Vmes je pred lo sonce in bo postalo toplo, bo hitro prišel stroj varen stroj. In če je že dež preprečil, odlična učenka, vendar so bili časi takšni, prl kovaško delavnico in tam sta ostala več šestimi leti doživela še hudo prometno ne- čas za košnjo in tega se še kako zavedajo tuda bi se res preizkusili v košnji, pa ni motil da izobraževanja po končani osnovni šoli kot deset let. V tem času se jima je rodilo srečo, zdravniki so že obupali nad njo, ni di pri Strojnem krožku Radomlja. In takrat mladih fantov skupine Bojsi. Ti so skrbeli, ni mogla nadaljevati in se je morala takoj še pet otrok, tri hčerke in dva sinova. Ivan- pa obupala Ivanka, ki si je s svojo never- se kmetje ne bodo imeli časa seznanjati z da so se vsi obiskovalci prav dobro zabava- zaposliti. Delo je dobila v tovarni zadrg v ka, mati šestih otrok, se je od leta 1941, ko jetno notranjo močjo in voljo do življenja novostmi na področju strojev, ki so jim v li ob njihovi glasbi. Domače dobrote, ki so Savljah pri Ljubljani, ki je s proizvodnjo je ostala brez službe, odločila svoje življe- opomogla in zaživela kot prej. veliki meri v pomoč. Določen stroj mora tokrat prihajale na mizo, pa so že dale slu- zadrg v celoti zadovoljevala potrebe vseh nje posvetiti možu in družini. Leta 1959 sta Občina Domžale, Urad župana odgovarjati našim potrebam in zahtevam, titi, da je košnja blizu, samo likof je tokrat tekstilnih tovarn v takratni Kraljevini Ju- z možem v Domžalah na Savski cesti sezi- zato je zelo pomemben premišljen nakup. malce pohitel in smo ga imeli kar skup- goslaviji. Kljub mladim letom si je zaradi dala novo hišo in delavnico – kovačijo ter Redno vzdrževanje in pravilne nastavit- nega pri Gmajnarju. In to, kar so gostitelji marljivosti takoj pridobila zaupanje žido- se dokončno preselila v Domžale. ve pa so nato predpogoj za dobro, hitro in zapisali na vabilu, je kar držalo – sobota vskega lastnika tovarne, ki jo je pooblastil Ivanka je kljub skrbi za veliko družino varno delo. Deževna sobota, 11. maja, je to- je bil praznik za celo družino, saj je kljub in ji toliko zaupal, da je dnevno proizvo- možu pomagala pri lažjih delih v kovačni- krat na kmetijo pri Gmajnarju na Videm pri slabemu vremenu vsak našel nekaj zase. dnjo zadrg s triciklom vozila na železniško ci. V delavnici je mnogokrat priskočila na Lukovici privabila številne obiskovalce, ki postajo v Šiški, od koder so zadrge potovale pomoč, na primer pri barvanju kmečkih so si prišli ogledat različne stroje SIP Šem- naprej do tekstilnih tovarn. V aprilu 1941 je vozov, saj je moral mož svojo dejavnost ali peter, namenjene košnji in spravilu sena. bila Slovenija razdeljena in okupirana. Re- posel prestrukturirati, bi danes rekli. Tako Tako smo si lahko ogledali diskaste in bob- ka Sava je postala meja med tretjim rajhom so svojo dejavnost od klasičnega kovanja naste kosilnice, obračalnike, zgrabljalnike, in Italijo. Tako seveda ni bilo več možnosti konj preusmerili v izdelavo kmečkih vozov. tračne obračalnike, nakladalne prikolice hoditi v službo v takratno drugo državo in Konje so namreč izpodrinili traktorji, avto- in trosilnike organskih gnojil. Zaradi dežja Ivanka je ostala še brez tistih minimalnih mobili in druga motorna vozila. je bila sama predstavitev košnje prestavl- prihodkov, s katerimi je pomagala svojim Vmes pa seveda nikoli ni opustila svo- jena, pa so strokovnjaki iz SIP Šempetra staršem ter mlajšemu bratu in sestram. jih konjičkov, ki pa so morali biti predvsem kljub temu imeli obilo dela. Kako pomem- Že pred drugo svetovno vojno je spo- praktični in koristni za družino. Trenut- bna je pravilna nastavitev kosilnice, so znala svojega bodočega moža – Hinka, s ke, ki jih ni prebila v skrbi za družino ali v nam tokrat razložili teoretično in pokaza- katerim sta se v času vojne, leta 1943, tudi delavnici, je vestno in z natančnostjo izko- li praktično. Ob tem je marsikdo spoznal 16 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii portret [email protected] rAVNATELJICA, KI GRADI KAKOVOSTNO ŠOLO

ANA NUŠA KERN, RAVNATELJICA NA OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, INŠTRUKTORICA TEORIJE IZBIRE Osnovna šola Preserje pri Radomljah je drugačna in inovativna, saj že vrsto let pri svojem delu kot edina v Sloveniji uveljavlja Glasserjevo teorijo izbire.

Cveta Zalokar - Oražem tem knjigo. Da bo ostalo po vseh letih trde- Foto: Iztok Dimc ga in inovativnega dela nekaj trajnega, ne le certifikat, pač pa zabeležena in ohranje- na vsa naša spoznanja in izkušnje. Prišel je tudi trenutek za premislek, ko se je potrebno ustaviti in začeto utrditi. A za to mi žal marcu so pripravili dan od- zmanjkuje časa,« pravi in pojasni, da čas, prtih vrat in lahko smo se ko je v šoli, preživi z ljudmi, vse ostalo de- prepričali, kako deluje v lo pa potem opravi še doma. praksi. Pobudnica in vodja projekta je ravnateljica Preteklost posameznika nas ne VAna Nuša Kern, ki je profesorica zgodo- zanima. vine, a resnično rojena za delo, ki ga že Glasserjevo kakovostno šolo, ki temelji na 15 let opravlja z največjim veseljem, saj ži- teoriji izbire, so začeli uvajati leta 2001. vi za svojo šolo in ji nameni več kot 12 ur Prva skupina je bila oblikovana pred 11 dnevno. Šola bo prejela priznanje za ino- leti, potem pa se je projekt postopno širil. vacijsko pedagoško delo, kar bo obenem Vsak se je moral za pristop odločiti pro- tudi priznanje njenemu dolgoletnemu pi- stovoljno, tako učitelji kot učenci. »Ko onirskemu delu in prizadevanju, obenem smo začeli, nismo veliko govorili o tem, kaj pa priznanje celotnemu kolektivu, ki je v počnemo, zdaj se je marsikaj spremenilo. to vključen, ter učencem, ki skupaj s starši Takrat je bilo težko razložiti in pojasni- pri tem prostovoljno in aktivno sodelujejo. ti osnovna načela, na primer, da je vsak odgovoren za svoja dejanja, da vsak izbi- Tudi učitelj se mora stalno učiti. ra svoja vedenja, da lahko spreminjaš le Zase pravi, da je komunikativna in rada samega sebe,« govori o začetkih in dogovori, da je večna iskalka, ki vse, kar od- da, da so skozi zahtevno in prostovoljno krije, želi posredovati naprej. »Šola je kot dodatno izobraževanje šli do zdaj vsi uči- srednje veliko podjetje, saj skrbimo za več telji, razen enega. Zaradi pomanjkanja kot 600 učenk in učencev, zaposlenih je 66 finančnih sredstev ga izvaja in razšir- učiteljev in še 20 ostalih. Tako kot pri sebi, ja kot inštruktorica kar sama in v tem si tudi pri učencih želim, da so radovedni in trenutku se v popoldanskem času doda- raziskovalni, samostojni in samoiniciativ- tno izobražuje šest skupin. »Do leta 1996 ni. Izobraževanje in iskanje novega morata je bil v šoli relativen mir, potem pa se je biti stalnica in teorija izbire, ki jo prakti- spremenila zakonodaja in tudi družbe- ciramo, to daje. Pri tem sodelujemo vsi, na klima; lahko govorimo o dobesednem se dodatno izobražujemo, si izmenjujemo vdoru staršev v šolo, vse so želeli kontro- izkušnje, skupaj prebiramo literaturo,« za- lirati, zahtevali so spremembe, na katere vzeto pripoveduje in pravi, da je temelj učitelji nismo bili pripravljeni. Problem ni vsega zaupanje med ljudmi, saj morajo bi- bilo izobraževanje, pač pa vzgoja. Kolektiv ti odnosi takšni, da dajejo vsem občutek je te težave čutil, vse več je bilo konflik- varnosti. Vsak pa mora stremeti k opti- tov, začeli smo iskati nove poti. Tako sem mumu pri sebi. »Ko se vse sprosti, ko ni v množici različnih teorij odkrila teorijo iz- Ko se vse sprosti, ko ni šolstvu in zanj prejeli priznanje na pe- kot ravnateljica sploh dela tukaj na šoli, a pretiranega nadzora in vlada zaupanje, to bire, ki sta jo iz Amerike prenesla k nam pretiranega nadzora ti inovacijski ravni. V obrazložitvi so na je ona samo za to, da jih varuje … vodi v ustvarjalnost. Polno zaupam svojim Boba in Leon Lojk. Govorimo o treh po- zavodu tako ocenili, da je »vizija šole obli- sodelavcem, stvari tečejo brez pretirane- ljih: o psihoanalizi, svetovanju in šolskem in vlada zaupanje, to kovana na osnovi vrednot, kot so vzgoja Vedno ji je veliko pomenila ga nadzora in so zdaj že utečene,« pravi področju, kjer delujemo tudi mi. Pri odlo- vodi v ustvarjalnost. družbeno odgovornega človeka, kritičnega, družina. in doda, da je sama vseskozi tudi pouče- čitvi so vsaj pri meni pretehtala izhodišča, samostojnega, prijaznega, povezovalnega, Z družino živi v Šmarci, je mati Barba- vala, saj je le tako v praksi spoznala, da da se ne ukvarja s preteklostjo posamezni- Popolnoma zaupam svojim skrbnega, samozavestnega in uspešnega. re, ki odhaja prav v teh dneh na delo v ni nič samoumevnega, da je potrebno bi- ka in da vsak lahko začne od danes delati sodelavcem, stvari tečejo Negospodovalno vodenje in vizija vrednot London, in Domna, ki je poskrbel, da je ti potrpežljiv in da stvari potrebujejo svoj in ravnati drugače. Zgodovina ni pomemb- brez pretiranega nadzora so spodbudile inovacije v vzgoji in izobra- že dvakrat babica. Odraščala je v Šmar- čas. Je zagovornica šole brez ocen. »Druž- na, pomembno je, ali hočeš kaj spremeniti ževanju ter širjenju le-teh znotraj in izven ci, v domačem okolju, ki je veliko nudilo, ba je preveč obremenjena s storilnostjo, vse – predvsem na sebi. Smo edina šola v Slo- in so zdaj že utečene. šole.« Zato ugotavljajo, da »OŠ Preser- hiša je bila vedno polna knjig, ki so bile je osredotočeno na ocene in merjenje. Šola veniji, ki to izvaja, nekateri so poskušali, je sledi humanim oblikam družbenega in cenjene. Očeta je vse zanimalo, bil je tu- brez ocen bi bila boljša, vsak bi napredo- problem pa je, da mora biti na čelu tega pedagoškega delovanja. V tem smislu pro- di glasbenik. Pravi, da danes ve, da sta val s svojim tempom in v skladu s svojimi vedno ravnatelj, samo učitelji niso dovolj. jektna skupina vodi oz. usmerja celoten starša odlično opravila svojo vlogo, tako sposobnostmi, nastopilo bi olajšanje, manj Glasserjevo teorijo smo prenesli v prakso učiteljski zbor na poti humanega prila- je oče zadostil radovednosti, raziskova- bi bilo problemov,« je prepričana in doda, in v naše razmere. Razvijamo tudi novosti, gajanja izvedbenega kurikula obveznega nju, bil je tehnično usmerjen, mama pa da to seveda ne pomeni anarhije, ampak kot so modra soba, povezovalne nava- po moči in svobodi, še posebej se to raz- šolanja.« Ocena, vredna pohvale, pri- ji je dala ustrezna znanja v gospodinj- veliko odgovornosti in kvalitetnega dela. de, konvergentna pedagogika,« ponosno vije med najstniki. Takšno okolje želimo znanja in posnemanja. Sicer pa so velik stvu, ljubezen do kuhanja, toplino. Ker je Čeprav prizna, da javnost in večina star- razlaga in je vesela, da se za teorijo izbi- ustvarjati tudi v šoli, iščemo možnost za- poudarek pri svojem delu posvetili tu- že stopila v petdeseta, občuti, da se nje- šev temu še niso naklonjeni, upa pa, da se re zdaj zanima vse več šol in učiteljev, saj dovoljiti potrebe, čeprav tu ni lahko. Gre di temu, da so eko šola. Ob šoli so uredili na vloga spreminja, tako je vse več dela bo to postopno spremenilo. so opazili razlike in spremembe. Glede za zelo zapleteno gradnjo odnosov v sku- vrtičke, nižji razredi imajo vsak svojo gre- posvečenega spet staršem, obenem pa na to, kar sem sama opazila ob obisku šo- pini, pri čemer pazimo, da ne pademo v dico, gojijo zelišča in se učijo pridelovati je potrebno pomagati otrokom pri ek- Na šolo se je vrnila kot le, lahko rečem, da je to prijazna šola, ki kaznovanje in šikaniranje. Učitelji pri nas zelenjavo. Učenci sodelujejo tudi pri kuhi, sistencialnih stvareh, stanovanjskih ravnateljica. ni razpuščena, čeprav je veliko svobode, uporabljamo povezovalne navade, v vsa- sami na šoli pečejo kruh. Utečeno je loče- problemih, službah, popaziti je treba na Svojo učiteljsko pot je začela na OŠ Pre- obenem pa takšna, ki otroku pomaga raz- kem trenutku nastopamo s spoštovanjem vanje odpadkov, z inovativnostjo so sami vnuke. »Prostega časa je malo, kar ga je, serje pri Radomljah leta 1984 in prvič vijati njegove potenciale. do učenca in to se nam potem tudi vrača izdelali kompostnik za hitro predelavo od- ga namenjam branju knjig in obiskom kon- ostala do leta 1991. Potem si je želela nazaj. Zaupati je treba temu, da se vsak padkov v zemljo. Posebej dobre rezultate certov. Rada imam umetnost, glasba me novih izzivov in spoznanj, najprej je po- Teorija izbire razlaga naše vede tako, da bo zadovoljeval svoje potre- je dala tako imenovana eko sobota, ko so hitro spravi v jok, ganjena sem od lepote skusila na Zavodu RS za šolstvo, a je po vedenje. be.« Takoj dopolni, da je ob tem jasno, da učenci samostojno pregledovali učinkovi- … In tudi v šoli si želimo, da bi učenci našli šestih mesecih dala odpoved, ker je po- Na vprašanje, da nam pojasni in pribli- meje so, a z odgovornostjo in veliko truda tost rabe in porabe energije na šoli in našli pot do klasične lepote in ravnovesja, ki ga grešala otroke in šolsko vzdušje. Kariero ža teorijo, po kateri delujejo, pravi: »Vsak jih določa vsak sam, pri tem pa upošte- veliko stvari, ki jih zdaj skupaj izboljšu- lahko dajejo različne umetnosti,« se spet je nadaljevala kot pomočnica ravnatelji- človek ima pet potreb, ki so gensko do- va in se zaveda, da smo skupnost ter da jejo. Sami tudi pleskajo razrede, se lotijo hitro vrne k šoli. Med avtorji ji je blizu ce na Gimnaziji Kamnik, a zaradi slabih ločene ob rojstvu. Zadovoljuje jih skozi so potrebna pravila, ki pa so osmišljena generalnega čiščenja šole … Ravnateljica Jung, ki jo vedno znova fascinira s svojim odnosov tam ni dolgo zdržala. Kot sa- svoj svet kvalitet. Te se šele razvijajo, pr- in dogovorjena. »Dobiti morajo konkre- bi lahko še dolgo naštevala, kaj vse poč- poznavanjem človeka. »Knjige so nasploh mostojna raziskovalka je potem nekaj let va je na primer njegova mama, kasneje se tno izkušnjo in potem ne nasprotujejo več, nejo, a zaključi: »Ja, rada sem med učenci, pomembne, nezavedno vpletaš in upora- pisala učbenika in bila ekspert za zgo- to dopolnjuje z bližnjimi pa z lepimi do- saj potreba za upor brez razloga ugasne. velikokrat grem mednje, se z njimi pogovar- biš njihova sporočila in vedenje v svojem dovino pri Svetu Evrope. Vmes se je godki, hrano, ki jo imamo radi … To so Njihovo vedenje ni odziv na okolje, njiho- jam. Tudi jem kar z njimi v jedilnici. Tako življenju in pri delu,« ugotavlja. Sicer pa izpopolnila v znanju angleškega jezika. naše dragocene stvari in svoje potrebe zavo vedenje je njihova izbira. Naši otroci so se mi je pred časom zgodilo, da sem si vze- ceni in vzdržuje obrede, pomembna je Leta 1997 pa se je vrnila na presersko šo- dovoljujemo skozi spomin na te ugodne živahni, niso zamorjeni, so veseli in večina la malo več solate, pa je eden od učencev tradicija, tako za družino kot vsako sku- lo, tokrat kot ravnateljica. »To je postalo trenutke. Tako ustvarjamo svoje navade. je zadovoljna. Napredujemo skupaj, mir- to opazil in začudeno povprašal, ali bom pnost. Važni so stiki ob tem, važno se je moje poslanstvo. Plača in materialne stvari Človek deluje celostno, od fiziologije do no, manj stresno in hitreje, saj pri nas vse res tako veliko pojedla.« Znajo jo pa tu- veliko pogovarjati, družiti in biti odprt. zame niso najpomembnejše, mene vodita čustvovanja, a po Glasserju lahko kontro- temelji na odnosih. Vseprisotna je kultura di potolažiti, saj jo je učenec, ki mu je na Tako stalno išče možnosti, da se družina entuziazem in veselje, lastno zadovoljstvo liramo le mišljenjska in vedenjska dejanja. medsebojnega širjenja izkušenj, učitelji so- vprašanje, kako se počuti, odgovorila, da zbere, rada pripravlja kosila, ki so obe- in sreča ljudi okoli mene. Odgovornost je Tudi učence opazujemo glede na njihove delujejo med seboj in si pomagajo,« nam tisti dan ni ravno v najboljši koži, hitro po- nem predvsem priložnost, da so skupaj, sicer velika, za učence, učitelje, finance, potrebe po moči, svobodi, varnosti in pri- zavzeto pojasnjuje ga. Kern. tolažil, da je takšno pač življenje. Učenci da vsak lahko pove, kako mu gre, da se služba je vezana na petletni mandat. Za- bližaš se mu glede na njihovo izražanje. znajo biti tudi zelo neposredni in odprti, izmenjujejo energije, da vedo, kaj se vsa- enkrat ne bi ničesar spreminjala, želim si Treba je ustvariti okolje, da bo to potre- Priznanje za pedagoško inovacijo. če so odnosi na šoli sproščeni in osebni. kemu dogaja … »To nas povezuje,« pravi le nadgraditi, kar že dalj časa počnemo na bo zadovoljilo. V prvem obdobju sta to Projekt z naslovom Z dobrimi odnosi do Tako jo je eden od učencev na hodniku za svoje obrede druženja – doma in na šoli, čutim, da moram čim prej napisati o varnost in pripadnost, kasneje potreba znanja so predstavili tudi Zavodu RS za ustavil in kar direktno vprašal, kaj pa ona šoli.« ❒ letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 17 [email protected] iz nasih vrtcev in sol

Uspešno sodelovanje Vrtca Urša z JKP Prodnik

»Saj v našem vrtcu je tako, da z EKO vzgojo rastemo« – odlomek himne Vrtca Urša.

Vrtec Urša V mesecu aprilu smo v okvi- dejavno prispevajo k varovanju in ohranja- Kot vsako leto so nas obiskali delavci ru EKO vzgoje v vseh skupinah Vrtca Urša nju naravnega okolja; razvijanje predstave JK Prodnik in na veliko veselje otrok tudi načrtovali in izvajali dejavnosti s področja o nastajanju odpadkov ter pomenu in mo- priljubljeni Grini, ki je s starejšimi skupi- ekologije. Z vsemi aktivnostmi želimo že v žnosti predelave; spoznavanje obnovljivih nam obnovil Grinijeve zapovedi ter vsem predšolski dobi vzgajati za življenje in s tem virov energije … otrokom podaril album z nalepkami. Zahva- zavedanje, da je čisto in urejeno okolje vre- Ne smemo pozabiti na izdelovanje raz- ljujemo se Javnemu komunalnemu podjetju dnota, za katero si moramo prizadevati vsi. ličnih uporabnih ali okrasnih izdelkov iz Prodnik za večletno uspešno sodelovanje z Strokovne delavke preko različnih za- odpadnega materiala, ki ga pridno prinaša- našim vrtcem in si želimo še naprej uspešne- nimivih vsebin in metod uresničujejo cilje, jo v vrtec otroci s starši in zaposleni. S tem ga delovanja s skupnim ciljem ozaveščanja kot so: razvijanje spoštljivega odnosa do se spodbuja ustvarjalnost otrok in krepi za- predšolskih otrok o pomenu EKO vzgoje v narave; primerjanje žive in nežive narave; vest, da ni vse v kupljenih dobrinah, temveč vseh segmentih našega življenja. pridobivanje izkušenj, kako otroci sami in da material, ki bi ga zavrgli, lahko koristno Tina Pančur, drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko uporabimo v drugačni obliki. pomočnica ravnateljice Vrtca Urša S Heliosovimi barvami za lepše prostore in Guinnessov rekord Vsakdanji kruh naših prednikov Tudi na Osnovni šoli Domžale barvita sobota s 121 prostovoljci OŠ Domžale Sobota 18. maja je bila za in je največje podjetje v občini. Šola podpi- Raziskati kruh naših prednikov je bila naloga članov turističnega krožka na OŠ Venclja Perka vso Slovenijo še posebno barvit dan, saj je ra tudi druge Heliosove projekte: Heliosov v Domžalah, ki so sodelovali na 27. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Naslov na desetih osnovnih šolah, tudi na OŠ Dom- sklad za ohranjanje čistih voda ter obnovo žale, potekalo pleskanje izbranih prostorov. športnih igrišč v sodelovanju z Olimpijskim letošnjega festivala je bil Potuj z jezikom. Prostovoljci so se združili v dobri volji, da po- komitejem Slovenije. V Domžalah imamo magajo prebarvati šolske zidove in poskrbijo tudi košarkarski klub Helios. »Sam kot v. d. za prijazno učno okolje, hkrati pa postavijo ravnatelja čutim dolžnost, da sodelujemo pri OŠ Venclja Perka Domžale Mentorice nalogo. Svoje mame, babice in druge starejše Pekarni Kancilja jim je pri ogledu pekarne Guinnessov rekord v množičnem pleskanju tovrstnem projektu in ga razumem kot po- Jelka, Meta in Bojana so seznanile učence s žene so spraševali o peki kruha nekoč. Prvič prijazna pekarica Lenči razložila peko kru- notranjih zidnih površin. V barvanju je sode- moč domačih podjetij. Današnjo akcijo so temo in za sodelovanje v raziskovanju nav- so spoznali sestavine, kot so kvasni nasta- ha. Poskusili so tudi njihove dobre žemljice. lovalo 1667 prostovoljcev, v OŠ Domžale 121, lepo sprejeli tudi krajani Domžal, saj so se dušile Jureta, Marka, Kostja, Drejca, Tilna, vek, polnozrnata, krušna moka in posebnost Učenci 5.c razreda so z mentorico Meto pomagali so tudi predstavniki Občine Dom- v velikem številu odzvali povabilu,« je de- Špelo in Katarino iz 5.c razreda ter Blaža, – krompirjev kruh. Pod vodstvom oskrbo- pripravili uprizoritev dramske igrice Od kod žale in vodstvo Skupine Helios. jal Uroš Govc. Nadijo, Nives, Elmo, Lano in Timija iz 4.b vank doma upokojencev so spekli odlične si, kruhek. Zaigrali so jo že oskrbovancem v Udeležence so osnovnošolci na inovati- Aleš Klavžar, član uprave družbe Helios razreda. Naredili so načrt. Dogovorili so se, kruhove izdelke: kolačke, ptičke, parklje in domu upokojencev in svojim vrstnikom. Po ven način povabili z veleplakati. Domžalske Domžale, d. d., je barval učilnice v OŠ Dom- da bodo z intervjuji, sodelovanjem z oskr- različne vrste kruha. Gospe so zelo rade so- obisku gospoda Igorja Kuzmiča, ki jim je pri- umetnine si oglejte na www.barvamo.si žale in povedal, da so izjemno veseli, da se bovankami Doma upokojencev Domžale, delovale z učenci in vsakemu so sešile lep povedoval o kulinariki osrednje Slovenije, Heliosovi strokovnjaki so s sodelovanjem je barvanja udeležilo toliko prostovoljcev in ogledom pekarne, zbiranjem receptov in predpasnik, ki so ga nosili ves čas projek- kamor spadajo tudi Domžale, so se odloči- šol že vnaprej izbrali barve, ki stimulativno in so skupaj prebarvali toliko prostorov. Med pregovorov o kruhu naredili raziskovalno ta pri praktičnih vajah in pri predstavitvi. V li, da na turistični tržnici predstavimo jed, ki prijazno vplivajo na učni proces. Pred barva- drugim je dejal: »To je bilo najbolj množič- so jo poimenovali slamnikarska malica – v njem so vsi dobili potrebno opremo, zaščitna no pleskanje prostorov doslej in prepričan spomin na nekdanje slamnikarstvo. Slamni- sredstva in simbolična darila, poskrbljeno je sem, da smo dosegli Guinnessov rekord. Ob karsko malico je sestavljal krompirjev kruh, bilo tudi za okrepčilo. Pleskanje je potekalo tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelu- šobel, hren in jabolčni sok. ob pomoči profesionalnih slikopleskarjev, ki jočim šolam, še posebej pa prostovoljcem in V torek, 9. 4. 2013, so se odpravili v so z drugim nanosom barve poskrbeli za re- profesionalnim pleskarjem, ki so omogočili, Ljubljano v Mercator center v Šiški na tu- snično vrhunsko prebarvane prostore. da so bodo osnovnošolci zakorakali v preno- ristično tržnico. Tam so se predstavile Ob koncu akcije je v. d. ravnatelja Uroš vljene prostore.« ekipe ljubljanske regije. Opremljeni s sla- Govc povedal, da jih zelo veseli, da je družba Čestitke vsem prostovoljcem, učencem mniki, slamnikarskimi izdelki, raznimi Helios njihovo šolo izbrala za barvanje notra- pa veliko prijetnih trenutkov v prebarvanih vrstami kruha, ki so ga učenci sami spekli, njih zidnih površin ter Guinnessov rekord. prostorih. in slamnikarsko malico, poznavanjem jedi Družba Helios ima namreč sedež v Domžalah Vera Vojska in raziskovalne naloge so se uspešno predstavili obiskovalcem in komisiji. Osvojili so srebrno priznanje. Za njimi je veliko opravljenega dela. Naučili so se peči kruh, zbirali so recepte, pregovore, spoznavali stare besede, se dru- www.dkz.si žili s starejšimi, ki so jim posredovali svoje izkušnje, igrali so igrico, predvsem pa se veliko naučili o prehranjevanju nekoč in svoje znanje delili z drugimi.

Bojana Dorič, Jelka Lesar in Meta Gorjanc, mentorice Turističnega krožka OŠ Venclja Perka Zborovodja Fernando Mejias Koncert ob 25-letnici Na kmetiji je lepo … delovanja zbora

Sošolec Gal nas je povabil na obisk k sebi domov, zato smo komajda pričakali, da se najavi kakšen prijeten sončen dan, da bi se napotili proti Študi. In smo ga tudi dočakali.

OŠ Venclja Perka Domžale Galova blato padalo okoli. Tudi to spada h kmeč- Ovce so se prestrašene stisnile v kot svo- družina ima kmetijo. Še pred odhodom ki idili, čeprav so si nekateri mašili nosove. jega domovanja na slami in si najbrž želele, smo se radoživo pogovarjali, kaj lepega nas Prišli smo do svinjaka. Gal nam je že da čim prej zapremo vrata za sabo. Res smo čaka pri njih doma, veselil pa se je tudi Gal, pred dnevi v šoli razlagal, da so ravnokar bili glasni v vsem tistem navdušenju. saj ni tako nepomembno, če te pridejo obi- dobili mlade prašičke. Skozi celo leto jih Ko smo se vrnili na dvorišče kmetije, nas skat vsi sošolci pa še učiteljici. bodo dobro krmili, da bodo pozimi dovolj je poleg sladkih dobrot čakalo še večje pre- Kulturni dom Franca Prvi nas je ob prihodu na kmečko dvori- veliki za zakol. senečenje. Galov ata je v voz vpregel Miška šče pričakal Miško. To je Galov ljubljenček V kokošnjaku je vse vreščalo, jajc pod in nas zapeljal po vasi. Čisto iz sebe smo bi- Bernika Domžale – poni, ki smo ga previdno pobožali, saj kurami pa celo morje. Kar zavidali smo Ga- li od poskočnega doživetja in skoraj nas ni lahko tudi ugrizne. Kar z rok nam je jedel kolu, da lahko vsak dan pobira sveža jajčka bilo mogoče spraviti dol z voza. sobota, renje. S korenjem smo nakrmili tudi zajčke, izpod kokoši. Crkljali smo mucko in psa ter se čudili, 15. junij 2013 pa še krave. Ob hlevu smo si ogledali zbi- Ob poslopjih z živalmi imajo postavljen da se prav nič ne prepirata med seboj. ob 20. uri ralnico mleka ter imeli srečo, ker so ravno velik rastlinjak, v njem pa smo občudovali Mi bi še kar ostali in odkrivali čude- tedaj s cisterno prišli izpraznit bazen mleka številne mlade sadike cvetja in zelenjave, ki žne kotičke kmetije, vse se nam je zdelo in le-tega odpeljali v mlekarno, od tam pa v jih sami vzgojijo za sajenje na svojih njivah nepojmljivo lepo. Ob vseh teh prijetnih Vstopnice so na voljo na blagajni trgovine. Nismo vsi vedeli, da se v trgovini ali za prodajo na tržnici. občutkih pa nismo pozabili, da je potreb- kupljeno mleko pridela na kmetih. Galova mamica nas je nato odpeljala no na kmetih vsak trenutek trdo poprijeti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Kar malo prestrašeni smo se tiščali stene, do garaž z orodji. Kaj vse se tam vidi! Trak- za delo, da lahko nato pobiraš sadove svo- tel.: 01/722 50 50, ter pri članih zbora ko smo prečkali hlev z govedom; telički in torji, raznorazni priključki za delo na polju jega dela. Mi smo tokrat bili le opazovalci. krave niso tako majhna bitja, da bi se brez- – zlasti fantje so imeli velike oči. Gal jim je brižno sprehajali med njimi. Pa še krava je razložil, čemu vse služi, saj sam že pridno 1.a OŠ Venclja Perka Domžale www.facebook.com/DomzalskiKomorniZbor takrat opravljala veliko potrebo in je njeno sodeluje pri vseh kmečkih delih. z učiteljicama 18 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii iz naših vrtcev in šol [email protected]

na kratko Z novim šolskim letom OŠ Roje – zmagovalka v kategoriji naziv Kulturna šola Najbolj aktivna šola v projektu oš rodica Zemljo so nam posodili otroci 2012/13 Dan odprtih vrat v tovarni Krka OŠ Preserje pri Radomljah – izobraževalna ustanova, v Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. 4. 2013, so na Gospodarskem V soboto, 20. aprila, je v podjetju Krka kateri živijo ljudje, ki s svojo vizijo: Z dobrimi odnosi do razstavišču v Ljubljani s slavnostno podelitvijo priznanj Novo mesto potekal dan odprtih vrat, ki smo se ga v sodelovanju z ZPM Dom- uspeha izobražujejo in vzgajajo mlade nadobudneže, ki jim zaključili vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola. žale udeležili tudi učenci in učitelji OŠ tradicionalni način izobraževanja ne zadostuje več. Rodica. oš roje Častni pokrovitelj dogodka je za dejavno spoznavanje narave, razvija- V soboto smo se učenci zbrali pred OŠ bil predsednik Republike Slovenije Borut nje spretnosti rok in občutenje različnih Rodica. Z avtobusom smo se odpravili Pahor, ki nas je na prireditvi tudi nagovo- naravnih materialov. Učenci posebnega v Krko. Vožnja je bila zabavna. Ko smo ril. Srečanja so se udeležili tudi legenda programa pa so prebirali eko knjige, se prišli pred tovarno, smo imeli sprejem slovenske košarke Jaka Daneu, znani slo- udeležili predavanja o kompostiranju, na- in pogostitev s hrano in pijačo. Raz- venski igralki Nataša Tič Ralijan in Iva to pa skozi vse leto ločeno zbirali organske delili smo se v dve skupini in odšli na Babić, pevka Nina Pušlar, meteorologinja odpadke, jih ustrezno kompostirali, da ogled tovarne. Ogledali smo smo si Kr- mag. Tanja Cegnar in varuhinja človeko- lahko sedaj kompost uporabljamo za gno- kin najsodobnejši obrat za proizvodnjo vih pravic Vlasta Nussdorfer. jenje vrtnih rastlin. trdih oblik zdravil. Po zanimivem in Na natečaju Planetu Zemlja prijazna šola Čeprav smo majhna šola, smo bili najboljši poučnem ogledu smo imeli še zabav- je v okviru devetih različnih projektov le- kar pri dveh projektih: Ko odpadki posta- ni program na prireditvenem mestu. tos sodelovalo več kot 70 šol in med njimi nejo zlato in Zemljo so nam posodili otroci Ogledali smo si predstavo čarodeja, šli tudi naša. Učenci prilagojenega programa v kategoriji Najbolj aktivna šola. Prislužili na poslikavo obraza in se udeležili mi- so se v okviru projektov Zelena nit, Karava- smo si naziv Planetu Zemlja prijazna šola ni športne olimpijade. Družili smo se na varne kemije in Zemljo so nam posodili in zmagovalna šola v kategoriji Najbolj ak- z Krkinimi športniki in dobili njihove otroci spoznavali z različnimi ekološki- tivna šola v šolskem letu 2012/13 v projektu avtograme. Med zabavnim programom mi temami, ustvarjali plakate, sodelovali Zemljo so nam posodili otroci. je nastopila tudi lanskoletna zmago- v šiviljski delavnici ter pripravili kratek Dogodek je spremljal tudi eko bazar, kjer valka X Factorja Demetra Malalan. Po film o šolskem eko vrtu. Z njim se na šoli so se naši učenci zabavali in družili z nastopu je delila podpise in slike. Ob ukvarjamo že dalj časa, bolj načrtno pa za- znanimi osebnostmi ter maskotami posa- koncu so nam za nagrado razdelili me- dnji dve leti. Eko semena kupimo v bližnji meznih sponzorjev. V šolo smo se ponosni dalje in nahrbtnike. Daril smo bili zelo cvetličarni, nekaj pa jih vzgojimo sami, vrnili z nagradami, vrečkami dobrot in tr- veseli. Obisk Krke je bil zelo zanimiv, kot na primer seme fižola in raznovrstnih dno odločeni, da se bomo tudi v prihodnje mi, učenci, pa smo bili zelo navdušeni. zdravilnih in okrasnih rastlin. Poleg zele- trudili ostati aktivna in planetu Zemlja pri- Zahvaljujemo se podjetju Krka za izje- oš preserje pri radomljah To vi- Velik poudarek dajemo novim oblikam njavnega vrta imamo tudi sadovnjak in jazna šola. mno prijazen in velikodušen sprejem zijo odražata formativno spremljanje kulture in umetnosti. Stremimo, da vse, kotičke z okrasnimi grmičevjem ter jagodi- Mentorici Darja Gruden in Lucija ter Zvezi prijateljev mladine Domžale, učenčevega napredka in pouk za polno kar počnemo, povežemo s kulturo, vsak- čevjem. Vrt nam predstavlja odlično učilo Kodrca z učenci OŠ Roje ki nam je omogočila ta zanimiv obisk! usposobljenost (PPU); slogan Z roko v danjim življenjem in bogatenjem duha Gaja Gregorc Kelam, OŠ Rodica roki nikoli nisi sam pa raznoliko kultur- vsakega učenca. Glavni pobudniki vsega no udejstvovanje, povezovanje s krajem, tega so učenci. Veselijo se vsakega novega varovanje kulturne dediščine, medge- dogodka, prireditve, predstave, prav tako neracijsko povezovanje, mednarodno pa je na šoli globoko zakoreninjena zavest, sodelovanje, eko usmeritev … da znanje in kultura hodita z roko v roki. Na šoli si učitelji in mentorji prizadevamo Vse to so razlogi, da smo se prijavili na učence čim bolj kulturno ozavestiti, jih po- razpis Javnega sklada RS za kulturne dučiti in jim ponuditi življenjsko izkušnjo. dejavnosti za kulturno šolo. Veseli nas Rezultat tega so številne prireditve, prosla- dejstvo, da je tudi komisija, pristojna za ve, okrogle mize, predavanja, razstave in ocenjevanje, prepoznala naše delo, ki je druge dejavnosti, ki povezujejo učence. Le- tako vpeto v naš vsakdanjik, da je postalo -ti se v njih kulturno izobražujejo in širijo način življenja, hrana za obstoj in razlog svoja obzorja. Naš cilj je povezati učence za nadaljevanje. Novo šolsko leto bomo razredne in predmetne stopnje, zato na tako odprli z nazivom kulturna šola in po- posamezni kulturni prireditvi sodeluje tu- novno lahko pričakujete obilo kulturnih, di več kot 100 učencev. Ne mine mesec v zabavnih ter neponovljivih poslastic, ki šolskem letu, da na našem odru ne bi za- jih bodo za vas pripravili učenci, mentor- živel kulturni program, ki ga dopolnjujejo ji in vodstvo šole. Izjemno vzdušje na Krkini prireditvi je dodatno popestril še nastop Demetre številne razredne kulturne aktivnosti in Mag. Jasmina Pogačnik Malalan. druge dejavnosti. oš roje si nadeli slušalke in poslušali razpravo v slo- Na državnem tekmovanju Srečanje z dr. Romano Jordan v Strasbourgu venskem jeziku. mladih tehnikov Maja Rihtar V petek, 10. 5. 2013, je na Pedagoški fa- kulteti v Ljubljani potekalo Državno Učenci OŠ Dragomelj so se 15. aprila zvečer skupaj z vrstniki iz OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Vozili smo se vso noč. Ko smo zjutraj pri- tekmovanje mladih tehnikov osnovnih Stranje in OŠ Šmartno v Tuhinju in spremljevalci ter odlično vodičko Jožico Polanc odpravili na speli, smo odšli na ogled mesta. Ogledali šol z nižjim izobrazbenim standardom. smo si glavne mestne značilnosti. Mesto Osnovno šolo Roje so zastopali štirje pot proti Franciji. se mi je zdelo zelo lepo, saj ima tak sta- učenci, ki so se na predhodno izve- oš dragomelj Po dopoldanskem ogledu dalo se je videti, da je narejena v razko- da mi je bilo mesto zares zelo všeč. Mesto je rinski stil. Všeč mi je bila katedrala, saj je denem regijskem tekmovanju dobro starega mestnega jedra Strasbourga smo šnem slogu. Ko pa smo prišli na trg, mi je prisrčno in ima romantično vzdušje, kakor zelo velika in ima bogato arhitekturo. V ka- odrezali in se tako neposredno uvrstili se srečali z evropsko poslanko dr. Romano dobesedno zastal dih. Vse te podrobnosti je značilno za francoska mesta. tedrali je štorklja, ki je tudi znak mesta. na Državno tekmovanje mladih tehni- Jordan. Učence je navdušila veličina par- in že samo to, koliko je bila visoka, je bi- Aiken Podgorski Zanimivo je, da teče reka okoli celotnega kov. Trije učenci so obdelovali gradiva lamenta ter seveda sama priložnost, da so lo neverjetno. mestnega jedra. (les, kovino, papir), en učenec pa je si Evropski parlament lahko ogledali „od Tajda Kralj Parlament sem si predstavljala drugače. Neja Kokalj izkazoval svoje znanje v obvladova- znotraj“. Prenočili smo v hostlu v Karl- Na novo sem izvedela veliko stvari in se tu- nju računalniškega programa CiciCAD. sruheju ter se naslednje jutro odpravili v Sam parlament mi je bil zelo všeč, bil je čist, di veliko naučila. Delo v parlamentu mora Bilo je zelo zanimivo, ker smo videli, kako Tekmovalci so izdelovali lesena stojala Trubarjeve kraje. Obiskali smo Derendin- urejen in na splošno sem se v njem prijetno biti zelo težko, saj imaš veliko sestankov, ka- izgleda parlament od znotraj, in da so nam za prtičke, zvončke iz kovinskih cevi in gen, kjer je služboval in je domnevno tudi počutila. V njem sem spoznala Romano terih se ne moreš udeležiti, če potekajo ob povedali, kaj sploh delajo politiki. pločevine ter ptičje kletke iz papirja. S pokopan Primož Trubar. Ob povratku pro- Jordan, ki je poslanka in v parlamentu za- istem času. Izvedela sem tudi, zakaj je bila Natalija Petrovič programom CiciCAD pa so tekmovalci ti domovini smo si ogledali še München. stopa Slovenijo. ustanovljena Evropska unija in kako deluje. izdelali tehnične risbe predmeta v na- Čeprav smo se malo s strahom odločili za Karin Uršič V cerkvi, v kateri naj bi bil pokopan Primož Meni je bila ekskurzija zelo všeč. V Münch- risu, tlorisu in stranskem risu. Učenci organizacijo takšno ekskurzije, smo pre- Trubar, so me najbolj pritegnile orglje. nu je bilo zelo dobro, ker smo imeli nekaj OŠ Roje so odlično zastopali našo šo- pričani, da se bomo naslednje leto zopet V EU parlamentu mi je bilo všeč in tudi po- Adriana Robič prostega časa. lo, saj so osvojili dve zlati, eno srebrno zorganizirali na tak način ter učencem da- membno, da nam je predavatelj na zelo Peter Sturm in eno bronasto priznanje. li priložnost, da spoznajo širšo domovino. zanimiv in preprost način predstavil, kako Odpravili smo se do dvorane, v kateri je po- Metka Murn, Tekmovalcem OŠ Roje čestitamo za deluje parlament, da si vse skupaj sedaj ne- tekalo parlamentarno zasedanje. Tam smo ravnateljica OŠ Dragomelj izjemen uspeh in jim želimo uspešno Nekaj misli o ekskurziji učencev OŠ koliko lažje predstavljamo. nadaljnje delo. Dragomelj: Mateja Erzar Učitelj OŠ Roje Parlament je bil lep, vendar sem pričako- Slavko Lenaršič vala več. Od ekskurzije v Francijo in Nemčijo mi je Lara Gorenc najbolj ostal v spominu kraj, v katerem je deloval in živel Primož Trubar. Zelo mi je Pot nas je peljala v Evropski parlament. všeč preprostost protestantske cerkve in Tam so nas zelo lepo sprejeli. Najbolj všeč njihova ideja o neprodajanju odpustkov. mi je bil predavatelj, ki je zelo nam primer- Zala Bohar no vodil predavanje. Pozdravit nas je prišla tudi evropska poslanka Romana Jordan. V Strasbourg smo prispeli v torek zjutraj ter Ogledali smo si tudi veliko sejno dvorano in se odpravili na ogled mesta. Mesto je ze- se slikali pred vsemi zastavami EU. lo zanimivo, saj ima pestro zgodovino. To Ula Dobnikar območje so si skozi čas menjali Nemci in Francozi, zato ima mesto nekaj francoskih Sama ekskurzija mi je bila zelo všeč, še in nemških značilnosti. Zelo so mi bile všeč posebej me je fascinirala katedrala v Stras- hiše v starem mestnem jedru. Ob posedanju bourgu. Že od daleč je bila dobro vidna in na klopci ob reki Ill sem se začela zavedati, letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 19 [email protected] iz naših vrtcev in sol

20 let Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale Hoja za vodo V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah so v soboto, 20. aprila, pripravili Na letošnji svetovni dan vode, 22. 3. 2013, so se otroci skupine slovesnost ob 20. obletnici Vrtca Dominik Savio. Mehurčki (Vrtec Urša, enota Češmin) z vzgojiteljicama Urško Salajko in Sašo Križman odpravili na Hojo za vodo. vrtec dominik Začelo se je s sveto ma- spet drugi na ponedeljek v velikem tednu uvoda v mašo do zahvale. Nadškof Anton šo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof 1993, ko so prestopili prag vrtca s svojimi Stres je v nagovoru po evangeliju najprej Anton Stres. Z njim so somaševali župnik najmlajšimi ter jih izročili v varstvo vzgo- izrekel zahvalo Bogu in vsem, ki so prispe- Janez Šimenc, Avgust Klobčar in prof. An- jiteljem in vzgojiteljicam. S tem je Vrtec vali k temu, da lahko praznujemo jubilej ton Štrukelj; pri oltarju je bil tudi gojenec Dominik Savio – Karitas Domžale, v kate- vrtca. Zatem je skupaj z navzočimi raz- vrtca, diakon Marko Mohor Stegnar. Cer- rem je bilo takrat trideset otrok, dejansko mišljal o pomenu katoliške vzgoje in o kev je napolnila množica, v kateri so bili postal prostor vzgoje, ki se ni sramovala pravici staršev ter otrok do tega, da si sa- tisti, ki so pred dvajsetimi leti postavljali pridevnika “krščanska”. V spominu se je mi izbirajo vzgojne ustanove, ki najbolj temelje enemu izmed prvih katoliških vrt- marsikdo vrnil v drugo majsko soboto is- ustrezajo njihovemu prepričanju. Po ob- cev v Sloveniji, zatem vzgojitelji in otroci, tega leta, ko so vrtec slovesno blagoslovili, hajilu se je začasni direktor Karitasovega ki so ali še obiskujejo Vrtec Dominik Sa- otroci in vzgojitelji pa so takrat ob pomoči vrtca Dominik Savio Rok Pogačar zahvalil vio, s svojimi starši, sodelavci Karitasa in gostujočih prvič pripravili pester kultur- Bogu in ljudem za dosedanjo podporo ter mnogi drugi, ki so na tak ali drugačen na- ni program. obljubil, da bodo s skupnimi močmi na- čin povezani z njim. Sveta maša je bila zahvala za veliko de- daljevali poslanstvo, ki so ga začeli pred Nekateri so se v mislih vrnili v leto 1992, lo, ki je bilo opravljeno doslej in prošnja za dvajsetimi leti. ko je zamisel o katoliškem vrtcu začela božji blagoslov pri delu vseh, ki so poveza- Maši je sledila akademija, v kate- dobivati realne temelje; drugi v mesece ni z vrtcem. Molitvi je svoje dodal številčen ri so se predstavili nekdanji in sedanji vrtec urša Hoja za vodo je v svetu zna- enem umivanju rok. Takšno količino vode priprav na to, da je hiša na Krakovski lah- pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Štefana obiskovalci vrtca skupaj s svojimi vzgo- na in uveljavljena aktivnost, pri nas pa so natočili v manjše steklenice (0,5 l) in se ko postala to, kar je danes; tretji na 1. in glasbene spremljave. Tudi vrsta drugih jiteljicami. Njihove nastope je s spremno skoraj nepoznana. Glavno sporočilo Hoje odpravili na pohod ob Kamniški Bistrici. O april 1993, ko so prvič prišli v “službo”; in sodelavcev pri bogoslužju se je zvrstila od besedo vsebinsko dopolnila Blaženka za vodo je ozaveščanje na področju oskr- vodi vedo že veliko, vedo tudi, da so včasih Mali. Nastopili so otroci iz skupin Angel- be s pitno vodo z gibanjem, s hojo. Za naše po vodo za kuhanje, umivanje in pranje čki, Zvezdice, Sončki, Zvončki in Lučke s osnovne fiziološke potrebe porabimo mi- morali hoditi peš. Tako so s Hojo za vodo svojimi vzgojiteljicami. O svojih doživetjih nimalno 1,5 do 3 litre dnevno. Ko se po tudi sami pridobili izkušnjo o tem, koliko je spregovoril diakon Marko Mohor, ki je takšno količino vode odpravimo peš (ne truda je potrebno vložiti v to, da pridemo sam obiskoval vrtec. Slišali smo več pev- glede na vremenske razmere), se naš od- do vode, ki nam sicer priteče iz pipe. Ta skih nastopov posameznikov, skupin ter nos do vode zagotovo spremeni. dan je vsak otrok prenesel 0,5 litra vode, združenega zbora staršev in otrok. Sledi- Preden začnemo s samo aktivnostjo, si iz- prehodili pa smo dobre 4 km. Pipe v vrt- le so zahvala in simbolična darila – rože beremo neko dnevno opravilo, vezano na cu še danes skrbno zapirajo in o tem, kar iz krep papirja. Zbrane je nagovorila tudi porabo vode. Naj bo to umivanje, ščetkanje so se naučili, radi povedo tudi odraslim. podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki se zob, kuhanje, zalivanje vrta, pranje avto- Posebno presenečenj nas je pričakalo je udeležila slovesnosti v imenu Občine mobila. Izmerimo količino vode, ki jo pri v maju, ko so nam iz svetovne organiza- Domžale. Vrtec Dominik Savio ni obo- takšni aktivnosti porabimo. Potem to vo- cije World Walks for Water, kjer smo tudi gatitev samo za župnijo, ampak tudi za do natočimo v steklenice in se odpravimo registrirali našo hojo za vodo, sporočili, občino, saj vrši poslanstvo kot vsi drugi na pot. Za pohod si lahko izberemo bližnji da smo izmed vseh sodelujočih iz celega vrtci v občini in skupaj z njimi dopolnjuje hrib, vodni izvir, sprehajalno pot ob reki sveta prejeli nagrado za najbolj navdihujo- vzgojno ponudbo kraja. Vrtcu je v imenu ali gozd. S Hojo za vodo se naš odnos do čo fotografijo malih pohodnikov za vodo! občine za praznik podarila umetniško vode resnično spremeni. Če v naših domo- Hoja za vodo se lahko izvaja čez celo sliko. Program je ves čas spremljal tudi vih ne bi imeli pip, bi se morali po 117 litrov leto, s tem opozarjamo na pomanjkanje pi- nadškof Stres, ki se je zatem pridružil še vode (kar je statistično povprečje porabe tne vode, na skrbnejše ravnanje z njo, na živahni množici pred cerkvijo. Za pogo- vode na dan na Slovenca) vsak dan odpra- izražanje spoštovanja temu temeljnemu stitev so z združenimi močmi poskrbeli viti peš! Bi jo še porabili v takšni količini? gradniku našega obstoja, voda je pravi- skavti, sodelavci vrtca in župnijske Ka- Letos so za vodo prvič hodili otroci sku- ca vseh. ritas ter starši. pine Mehurčki. Ob učenju skozi igro so Jerneja Pavček, pobudnica projekta Tone Gorjup otroci izmerili, koliko vode so porabili pri Hoja za vodo, www.hojazavodo.com

Vokalna skupina Vrtca Domžale

z zborovodjo Uršulo Jašovec

vabi na 2. letni koncert z naslovom

Kulturni dom Radomlje, 7.6.2013 ob 19. uri

Gostje: plesalci iz Cicidoma z vzgojiteljico Vero Kolenc

Vljudno vabljeni. Vstop prost. 20 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik lii KULTURA [email protected] Ljubezen do kulture

Tone Košenina, predsednik društva Prvih 20 let uspešnega dela Kulturnega društva Groblje

Vera Vojska na ženitev, Trije vaški svetniki, Lumpacij Vagabundus, Pričarani ženin, Skupno stanovanje, Gonja za srečo, Gosposka o, da ljubezen do kulture – naj kmetija, Charleyeva tetka, Jara meščanka, gre za aktivno delo na tem po- Zakonski vrtiljak, uspešnica pa je tudi le- dročju ali le za obisk tovrstnih tošnja predstava Pesem s ceste. prireditev na območju vseh treh Jarš, Rodice in Grobelj – ni no- Za folklorno skupino bi lahko rekla, da va, pričajoT uspešna dela kulturnih društev: je iz malega zraslo veliko. Katoliškega slovenskega prosvetnega dru- Otroška folklorna skupina je pod vodstvom štva za občino Jarše, Pevskega društva Naje Zapušek in Darje Žebovec plesala Lipa, Prosvetnega društva Vilko Rožič Jar- nekaj let. Pred leti pa smo bili veseli ustano- še ter Sindikalnega kulturno umetniškega vitve odrasle folklorne skupine, ki jo vodi društva France Kokalj v Induplati Jarše, Nevenka Unk Hribovšek in je v lanskem le- dolgoletno tradicijo pa ima tudi Oktet bratu že praznovala prvih pet let uspešnega tov Pirnat. Čeprav se je kultura gojila tudi v dela. Mednarodno obarvani folklorni večeri drugih društvih, je potreba po organizirani »V Grobljah kot nekoč« so prava uspešni- kulturni dejavnosti rasla. Anton Košeni- ca, folklorna skupina pa tudi ob pomoči dr. Dekliški pevski zbor “Moj spev” ob 5. obletnici delovanja. na in Stane Cotman sta bila pobudnika Franca Hribovška dosega lepe uspehe do- ustanovitve Kulturnega društva Groblje ma in v tujini ter je med nami spet vzbudila 3. septembra 1993. Prvi predsednik je po- veselje do kulturne dediščine. stal Stane Cotman, ki je društvo vodil en mandat, za njim pa društvo še danes vodi To področje tudi sicer spremljate oz. prizadevni Anton Košenina, eden najbolj ste ga spremljali s prireditvami, ki vsestranskih kulturnih delavcev. V pogo- jih v organizaciji Kulturnega društva voru z njim sem skušala izvedeti kar največ Groblje ne manjka. zanimivosti iz 20-letnega življenja in de- Sprva je bila ena takšnih tradicionalnih la Kulturnega društva Groblje, kjer so in prireditev »Vinska trgatev«, ki se je or- še skrbijo za množičnost in kvalitetno rast ganizirala šest let in je bila namenjena posameznih kulturnih skupin, ki se uve- predvsem zbiranju sredstev za ureditev ljavljajo ne samo v lokalnem, ampak tudi Kulturnega doma Groblje, ki je bil do leta v državnem in mednarodnem okolju. Naj- 1995 ključavničarska delavnica, danes pa prej pa o začetkih društva. je hram kulture, vreden tega imena. Kulturno društvo Groblje je ponovno zdru- Zadnjih devet let organiziramo »Druže- žilo vse, ki so imeli tovrstno dejavnost radi nje pod lipami«, v okviru katerega se sredi – pa naj si gre za zborovsko petje, folklo- maja v lipovem drevoredu zbere veliko Odrasla folklorna skupina Groblje ob obisku kardinala dr. Franca Rodeta septembra 2010. ro, gledališko dejavnost, za organizacijo rezbarjev in rokodelcev, vse pa povezuje prireditev ali željo pokojne zborovodkinje ljudska glasba na različne načine. Metke Pichler, ki nas je večkrat dregala, češ, naredite že kaj. Ustanovni občni zbor Prepoznavni ste tudi po vsakoletni smo imeli v gasilskem domu v Srednjih razstavi slovenskih jaslic. Jaršah, kjer je prepeval Oktet bratov Pir- V letih od 2004 do 2009 so bile ze- nat. V naslednjih dneh sta že začela vaditi lo odmevne razstave slovenskih jaslic v Mešani pevski zbor Groblje s pevovodjem različnih materialih, kjer so sodelovali raz- Tomažem Pirnatom ter gledališka sekcija; stavljavci iz vse Slovenije. Ogledalo si jih gasilski dom, kasneje pa šola Jarše sta bi- je na stotine obiskovalcev od blizu in dala nekaj časa tudi kulturni dom. Logotip leč, ki so si tako polepšali adventni čas. društva je na mojo prošnjo izdelal arhi- Razstavo pospremimo z nastopom glas- tekt Anton Benda in smiselna poteza je benih in pevskih skupin, obiščejo pa jo bila pentlja, ki povezuje vse zaselke naše tudi najbolj znani slovenski cerkveni do- krajevne skupnosti (Zg. Jarše, Sr. Jarše, Sp. stojanstveniki. Razstave pospremimo tudi Jarše, Rodico in Groblje). s poštnim žigom pa poštnimi znamkami, voščilnicami in razglednicami. Sprehodiva se najprej po pevskem Druženje pod lipami. področju. Kulturni dom je tudi svojevrstno Na našem območju je veliko število odlič- razstavišče? nih pevcev, med katere bi najprej uvrstil Najprej bi omenil Ex tempore, devet li- svetovno znani Oktet bratov Pirnat, skupaj kovnih srečanj, na katera smo povabili z OŠ Rodica pa je naše društvo posebno likovna društva in posameznike ter jim skrb namenilo tudi opernemu pevcu An- omogočili ustvarjanje motivov, poveza- tonu Šublju. Kot že rečeno, je v okviru KD nih z zanimivostmi in znamenitosti v naši Groblje najprej pel Mešani pevski zbor krajevni skupnosti, pa tudi izven nje. Ta- Groblje, katerega prvi zborovodja je bil To- ko smo pripravili vsakoletne (prodajne) maž Pirnat, za njim Janja Dragan Gombač, razstave ter jih med ljubitelje ob sloven- kasneje Peter Pogačar. Od septembra 2009 skem kulturnem prazniku pospremili s zbor vodi Matevž Kink. V začetku leta 2010 kulturnimi programi. Poleg Ex tempo- je zbor začel samostojno pevsko pot in de- ra so v našem domu razstavljali številni luje kot MEPZ Klas Groblje. ustvarjalci, med njimi Marjan Vodnik, Ja- Pred sedmimi leti je zborovodja Peter nez in Meta Jarc, Miha Kač ter drugi. Ob Pogačar zbral mlada dekleta, ki so pre- teh razstavah smo pridobili nekaj finanč- poznavna kot dekliški pevski zbor »Moj nih sredstev, hkrati pa smo oblikovali tudi Mešani pevski zbor Groblje ob 10. obletnici delovanja. spev«. Pevke s kvalitetnim petjem in ža- likovno zbirko društva. rom razveseljujejo poslušalce na mnogih nastopih in dosegajo zavidljive uspehe. Znani ste tudi po organizaciji Dobro sodelovanje in pomembnejših prireditvah, tudi ob obisku do kulturnega udejstvovanja tudi po 20 koncertov najboljših slovenskih ljubezen do slovenske kardinala dr. Franca Rodeta in drugih, lah- letih ostajata enaka. Želim si, da bo ta- Gledališka dejavnost je tista, na katero vokalnih skupin, pa ne le slovenskih. ko bi naštel gostovanja in še marsikaj ... ko tudi v prihodnje, ter vabim vse, da nas ste še posebej ponosni? Slovenski oktet, Carmina Slovenica, Lju- pesmi, folklore, kulturne čim večkrat obiščejo ter si življenje pope- Res je. Kljub temu, da ni bilo primernih bljanski oktet, Slovenski madrigalisti, dediščine, do kulturnega Kulturni dom Groblje ste za prijetno strijo s kulturnim dogajanjem. Hvala pa prostorov, niti za vaje niti za igranje, je Ljubljanski madrigalisti, De profundis iz pribežališče članov in članic društva vsem, ki so nam v vseh teh letih pomaga- gledališka skupina redno delovala. To de- Kranja, New swing quartet so le nekateri udejstvovanja tudi po ter obiskovalcev uredili predvsem s li, zlasti našim strokovno usposobljenim javnost je kot režiser začel Evstahij Moder od nastopajočih v našem domu, ki so nam 20 letih ostajata enaka. prostovoljnim delom. mentorjem ter vsem prostovoljcem. Hva- s predstavo Naše mesto v prevodu brata ponudili vrhunske koncerte. Večkrat smo Sprva smo za prostore koristili gasilski la in naj bo tudi v prihodnjih letih v naši Janka Modra, sledil mu je Danijel Potočan gostili tudi znane skupine iz tujine. Želim si, da bo tako tudi dom v Jaršah, prvo gledališko predstavo in krajevni skupnosti veliko kulturnih trenut- s predstavo Tajno društvo PGC, kasneje v prihodnje, ter vabim vaje opravili kar v Kulturnem domu Dob, kov. Pa še na jubilejno prireditev v jeseni je režiral Jezičnega dohtarja Petelina, Go- Sva morda še kaj pozabila? vse, da nas čim večkrat nato bili nekaj časa v Majčevem dvoru, bi rad povabil vse bralce Slamnika. Dobro- spo poslančevo ter Sem se oženil. Helena Vsako leto skupaj z župnijo Jarše pripravi- vseskozi pa se trudili, da uredimo Kultur- došli! ❒ Herle je pripravila Četrtega kralja, moj oče mo miklavževanje. Sodelujemo z občino, obiščejo ter si življenje ni dom Groblje. Ureditev je terjala več tisoč Franc Košenina že prej Pri Hrastovih ter v krajevno skupnostjo, OŠ Rodica in vsemi popestrijo s kulturnim ur prostovoljnega dela, finančna sredstva letu 1996 Micki je treba moža. Rafael Pino- ostalimi društvi v kraju. Obeležili smo spo- smo zbirali sami, hvaležni pa smo tu- Ustanovni člani KD Groblje: Stane Cot- dogajanjem. za je režiral Pepel in kri, Nataša Cotman pa min na nekatere najbolj znane prebivalce di krajevni skupnosti in Občini Domžale. man, Nada Cotman, Tone Košenina, Boris Včeraj popoldan in Mesto Arbela. Od le- naših vasi. Tako smo postavili spominsko Imamo pogoje za delo, seveda pa imamo Razpotnik, Marjan Jeretina, Marta Jereti- ta 2003 predstave režira Drago Plevel z že ploščo ob 100-letnici rojstva Alojzu Mavu še mnogo potreb. skoraj tradicionalno odlično gledališko v Grobljah. Ob 100-letnici šole v Jaršah se cu Antonu Šublju. V okviru Kulturnega na, Franc Košenina, Vinko Cotman, Ana ekipo, ki z aktualnimi vsebinami in do- je postavil tudi kip industrialcu in dobro- društva Groblje smo pripravili projekt za Morda še kaj za konec? Jene, Marija Černe, Franc Novak in Aleš - bro igro navdušuje vedno polno dvorano. tniku Petru Majdiču. V sodelovanju z OŠ postavitev v letu 1952 podrte Majdičeve ka- Dobro sodelovanje in ljubezen do sloven- Stanislav Stražar Tako je doslej režiral predstave: Izsilje- Rodica smo izdali knjigo o opernem pev- pelice v Zg. Jaršah. Sodelujemo še na vseh ske pesmi, folklore, kulturne dediščine, letnik lii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 21 [email protected] kultura

izbr@no v knjižnici domžale Uredil in izbral: Janez Dolinšek

knjige za odrasle knjige za otroke in mladino

Daniel Glattauer Desa Muck Za vedno tvoj Blazno resno slavni Cankarjeva založba, 2013 Mladinska knjiga, 2013

Daniel Glattauer se po uspešnicah Pro- Blazno resno slavni je mladinski roman iz ti severnemu vetru in Vsakih sedem valov zbirke Blazno resno slovenske pisateljice De- vrača z romanom Za vedno tvoj. V njem se Muck. Zgodba pripoveduje o lepotah in se spet ukvarja s problematiko odnosa pasteh snemanja filma, problematiki odvi- med žensko in moškim, spoznavanjem snosti od slave in zvezdništva, o ljubezni do in iskanjem partnerja, s katerim bi lahko filma in seveda o nepozabnem prijateljstvu. Skozi oči najstni- vztrajali v vzajemni sreči. Glavna juna- ka, ki igra glavno vlogo v mladinskem filmu, avtorica prikaže kinja Judith, poslovna ženska sredi tridesetih let, spozna vse sladkosti in pasti igralskega poklica, hkrati pa nas sooči z Hannesa, arhitekta v začetku štiridesetih let, ki se najprej zdi zakulisjem in komičnimi situacijami, ki spremljajo snemanje sanjski moški. Vendar pa se po začetnem navdušenju in Judi- filma. Razkriva notranjosti filmske industrije. Grega je rdečelas thinem uživanju v tej nenadni oboževanosti s strani Hannesa 13-letni fant, ki je v svojem telesnem razvoju kar malce zaostal. ta sanjskost začne razblinjati … na tej točki roman dobi triler- A se mu kljub temu nekega dne nasmehne sreča in dobi vlogo ski spin, kar sicer ustvari napetost, ki bralcu roke dobesedno v novem slovenskem filmu „Krvava njiva“. Skozi zgodbo naj- prilepi na knjigo, vendar pa zaradi nenadnega razvoja zgodbe stniški junak ob pomoči režiserja Hijacinta spozna, da je cena njunega odnosa v precej bolj skrajno smer lahko pomeni tu- za slavo in zvezdništvo včasih precej visoka, a da jo je vredno di zmanjšano možnost identifikacije z glavnima junakoma – v plačati, saj je ustvarjanje filma navkljub številnim zapletom in smislu potolaženosti bralke/bralca, da kaj takega se pa njej/ neprijetnostim še zmeraj čarobno. Predvsem pa je pomembno njemu vendarle ne more zgoditi. Daniel Glattauer torej tudi zanj, saj med snemanjem osebnostno dozori. tokrat ni razočaral, ampak po mojem mnenju niti z Vsakih sedem valov niti z Za vedno tvoj ni presegel svojega prvenca Proti severnemu vetru. Vanessa Curtis Neukrotljiva Lilah May Žarko Laušević Zala, 2011 Leto mine, dan nikoli: dnevnik nekega kaznjenca Petnajstletno Lilah May imajo sošolci za „čudakinjo». Starša sta obsedena s svojima Modrijan, 2013 službama – mama je klovnesa, oče pa kro- tilec levov v živalskem vrtu. Njeno življenje Najprej me je pritegnila fotografija na naje prazno, žalostno, saj je pred dvema leto- slovnici, takoj zatem pa še naslov. Nisem ma izginil njen brat Jay. Od takrat se je za se mogla upreti. Nekoč eden najboljših njim izgubila vsakršna sled. Lilah je polna igralcev nekdanje Jugoslavije. Nepozaben jeze in sovraštva, saj za to krivi sebe. Zelo pogreša svojega bra- v filmu Oficir z vrtnico. V resnici marsikdo ta, njune pogovore ... Da bi ji bilo lažje, piše svoj dnevnik jeze. ne ve, da se mu je življenje leta 1993 obrni- Ker je jezna na ves svet, ne vidi, da imata tudi njuna najboljša lo na glavo. V Podgorici je v času razpadanja nekdanje prijatelja Bindi in Adam težave. Mladinski roman Neukrotljiva države v samoobrambi ubil dva fanta, enega huje ranil. Obso- Lilah May nam odpira vprašanja za pogovore o najstniških te- jen je bil na 13 let zapora, odsedel je 4 leta in se leta 1998 odselil žavah, zasvojenosti z drogami ... Spoznamo, da je življenje lažje v Ameriko. Žarko se v knjigi seveda spominja žalostnega do- in lepše, če težave zaupamo svojim prijateljem. godka, opisuje življenje v ječi, a se prav tako loti tudi spominov na igralstvo in piše o vsakdanjosti našega življenja. Predvsem pa o uničenem življenju. Žarko pravi, da ko človek nekoga Ulrike Motschiunig ubije, ni nikoli več svoboden. Knjiga, ki naredi velik vtis na člo- veka. Kje je sreča? Mohorjeva Celovec, 2013

Tanja Mravak Ko lisjačkova mama zboli in mu reče, da se Morava se pogovoriti bo z malo sreče kmalu pozdravila, se lis- jaček odpravi v gozd – iskat to srečo, ki jo eBesede, 2012 mama očitno potrebuje, da bo ozdravela. Za nasvet, kje lahko najde srečo, sprašu- Morava se pogovoriti je zbirka petnaj- je različne gozdne živali, ki mu tudi različno odgovarjajo – pač stih kratkih zgodb hrvaške avtorice Tanje glede na to, kar osrečuje njih. Lisjaček tako postaja obupan in Mravak (1974), ki živi med Sinjem, kjer je se nazadnje vrne domov brez da bi našel srečo (vsaj tako ver- bila rojena, in Splitom, kjer je zaposlena jame) … Preprosta zgodba z globokim sporočilom, ki ga danes v Centru za avtizem. Za zbirko je avtori- lahko najdemo v neštetih knjigah za odrasle, ki nam ga (sicer ca prejela številna priznanja, med katerimi popačeno) sporočajo številni motivatorji in guruji, pa vendar je morda najbolj ugledna nagrada časopisa Jutarnji list za naj- še vedno ne verjamemo, ne dojamemo in ne sprejmemo (po- boljše prozno delo, objavljeno leta 2010. »Zgodbe Tanje Mravak gosto ravno zaradi omenjenih nosilcev in načinov podajanja so polne tišine, neizgovorjenega, pometenega pod preprogo, tega sporočila). Ta slikanica nam to pove „kot petletniku“. Ja, potlačenega in v skrajnem primeru izdavljenega bodisi sko- sreča je res v nas in edino tam jo lahko vedno znova najdemo. zi solze bodisi skozi stisnjene zobe zaradi nemočne jeze, žal pa Vse ostalo je nasedanje in kupovanje iluzij. Odlična slikanica sogovornik takrat gleda televizijo, posluša glasbo, se pretvar- za otroke in odrasle – zame zaenkrat najboljša izdana v leto- ja, da bere časopis, ali pa mora nujno telefonirati.« Pogovoriti šnjem letu. se ali zgolj govoriti prinaša bistveno razliko. To so zgodbe, ki bi si zaslužile uvrstitev v vsak, tudi najožji, izbor najboljših krat- mediateka kih zgodb.

Nara Petrovič Misija Argo (Argo) DVD, Con film, 2012 Bog: navodila za uporabo Žarek, 2009 Iran, leto 1979. V Iranu vlada kaos in nemi- ri pod vodstvom šaha ajatola Homeinija. V knjigi, ki bi jo opisal kot preizkus, koli- Za rakom umirajoči šah dobi zatočišče v ko se zavedamo sebe in sveta okrog nas, ZDA. Iranci zato protestirajo in demonstri- Nara opisuje, kako naivno in sistematič- rajo na ulicah. 4. novembra demonstrirajo no uporabljamo boga za razne osebne pred ameriškim veleposlaništvom v Tehera- namene in s tem izgubimo še tisti kanček nu, kjer zahtevajo, da vrnejo šaha v Iran, da duhovnosti, kar smo je mogoče kdaj imeli ali pa smo vsaj mi- mu bodo sodili in ga obesili. Demonstran- slili, da jo imamo. Sprašuje se, kdo je določil, kako uporabljati ti vdrejo v veleposlaništvo, zaposlenim uspe uničiti boga – krščanstvo, islam, hinduizem, in v nadaljevanju, kdo dokumente in šestim celo uspe pobegniti. Zatečejo se na ka- smo mi sami, da bi lahko določali in odločali o življenju ljudi, nadsko veleposlaništvo. Po 69 dneh ujetništva ubežnikov dobi mar smo Bog? Opiše nas kot ovce, ki so zdresirane po merilih klic agent CIE Tony Mendez (Ben Affleck), da jih mora spravi- družbenih avtoritet, kar tudi smo. Predvsem pa nam polaga na ti na varno, ker drugače jih bodo Iranci obtožili, da so vohuni dušo, kako se bomo odločili živeti, kje bomo sami našli boga in in jih ubili. Zamisli si rešitev. Snemanje znanstvenofantastične- z njegovimi ‚’navodili za uporabo’’ spoznamo, da je bog povsod ga filma v Iranu. Tako dobijo ubežniki nove identitete, izdajati oz. ‚’vmes’’ – med naravo in resnico, ljudmi in vesoljem, filo- se morajo za filmsko ekipo, ki je prišla pogledat teren za sne- zofijo in mistiko, v odnosu do vseh in vsega. Vendar pazljivo! manje filma. Celotna ideja se zdi nemogoča, ampak je še vedno Če na podlagi lastne vere zahtevamo, da tudi drugi sprejmejo edina rešitev. Namreč – skriti bi bili vsem na očeh ... Film je to vero za svojo lastno, lahko zabredemo in se vrtimo v začara- posnet po resničnih dogodkih, po objavljenih zaupnih doku- nem krogu ponavljajoče se zgodovine. mentih, in je dobil več oskarjev v letošnjem letu. 22 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik lii kultura [email protected]

Claude Bolling Poljub čopiča Zadnji koncert 15. sezone modrega – glasbenega abonmaja v Domžalah Lipa Domžale nas je povabila na razstavo v Galeriji Domžale

»Likovniki Univerze za tretje življenjsko kazale s petjem s kitaristko Miro Jarc ter obdobje Lipa Domžale so stopili na pot recitacijami, ko so povedale, da je življenje organiziranega likovnega ustvarjanja že kot platno, prežeto z barvami, ki odsevajo v šolskem letu 1999/2000, in če se na krat- žalost, veselje, pričakovanja ... Mentori- ko ozrem na njihovo delo, me prevzameta ca Mojca Vilar, dipl. slikarka, ni govorila ponos in veselje nad ustvarjalnostjo, ki jih le o ustvarjalnosti, temveč o spoštovanju vseskozi spremlja,« je na odprtju likovne življenja, prijateljstva, svetu lepote in re- razstave prve ter druge skupine ljubitelj- snice, svežih oblikah tehnologije, iskanju skih slikark in slikarjev Lipe Domžale 16. motivov ter prelivanju impresij na papir. maja 2013 v Galeriji Domžale dejala Metka Na tokratni razstavi v Galeriji Dom- Zupanek, ravnateljica univerze. Razstavo žale sta se predstavili dve skupini. Prva je med ljubitelje umetnosti pospremila s skupina: Mira Jarc, Irena Osolnik, Angela čestitko in željo, da na vsakem srečanju z Dolžan, Nuša Lojen, Binca Lomšek, ki izra- mentorico Mojco Vilar nadaljujejo in nad- ža svoje občutke, Vlasta Janžekovič, Zinka grajujejo svoje delo. Brečko, Iva Petek, Mila Gvozdič, Franci Tudi tokrat smo imeli gledalci kaj vi- Kerč in Silvo Zdovc; druga skupina: Dragi- deti, predvsem pa slišati, saj je mentorica ca Šetina, ki pomaga tudi kot mentorica, vsako ustvarjalko oz. ustvarjalca na krat- Dušan Klopčič, Veronika Jezeršek, Brigi- ko predstavila, vse pa zaradi njihovega ta Leskovar, Jožica Tomšič, Breda Cerar, pridnega dela pohvalila. Obe skupini sta Majda Korbar Božič, Tatjana Pirjevec, Mil- se doslej predstavili na 54 skupinskih raz- ka Inkret, Štefka Šraj, Vesna Breznik, Ema Foto: arhiv KDFBD stavah, petih lastnih ex temporih, na 20 Burja in Gregor Kralj. razstavah drugih društev, z likovnimi deli Sijaj mi sončece so ob koncu zape- kdfb Zanimiv naslov in še bolj zanimivo, njo je samo še glasba. Ta vez se mi vleče položenjskosti tako različnih, kontrastnih so obogatili večino Lipinih literarnih zbor- la dekleta, ki jim skupaj z mentorico in da že uvodoma ne zapišem, še bolj kvalite- zato tudi že od takrat. Kajti v Bollingovi stavkov; pa tudi nekaj stavkov umetnikov nikov, kar na 55 samostojnih razstavah Društvom Lipa za čudovito razstavo is- tno in raznoliko glasbo smo doživeli tokrat glasbi je vsega po malem, seveda pa gre smo slišali na ta račun. Soigra umetni- smo občudovali ustvarjalno delo in moč kreno čestitam in želim, da bi bili njihovi (15. maja) v Domžalah. Nasploh je bil ta- v vseh osmih stavkih (Espiegle, Amoure- kov je bila na tej ravni več kot odlična, posameznih ljubiteljskih slikarjev in sli- ustvarjalni četrtki tudi v prihodnje v ve- le teden dovolj jazzovsko obarvan, kar use, Entr'aims, Vagabounde, Pastorale, da ne pišem o skoraj že skrajnih napo- kark, ki so v tem času prejeli tudi nagrade selje vsem. samo kliče k ponovni oživitvi jazzovske Affectueuse, Intie in Jazzy) za poudarje- rih enih kot drugih; seveda gre vse tole in priznanja. Da niso le likovnice, so do- Vera Vojska scene v tamkajšnji Galeriji Domžale. To- no in izpostavljeno vlogo solistične flavte. tudi na rovaš prve, flavtistke Grafenau- krat seveda na povsem nov in (ponovno) Kako tudi ne, saj je delo francoski skla- erjeve, ki je bila spet v svoji stari, dobri, duhovit način, saj smo v izvedbi naše prve datelj Bolling napisal (1975) za slovitega da ne zapišem odlični formi. Njen ton in dame flavte, slovite Irene Grafenauer, sli- solista Jeana Pierra Rampala. In je me- njeni kar dve flavti (kajti v predzadnjem šali samo eno, zato pa obsežno, skoraj uro šanica baročne elegance in modernega stavku/Intime zahteva partitura tudi ta trajajočo Suito za flavto in jazzovski (kla- swinga. Kot taka je postala velika uspe- flavtni različek), torej tudi altovska flav- virski) trio, št. 2: klavir, kontrabas in bobni šnica, od zdaj pa je tudi pri nas prav po ta, so več kot odlični. Umetnica z odlično francoskega svetovljana Claudeja Bollin- zaslugi Irene Grafenauer pravi hit. Po- tehnično tehniko dosega prav briljantne ga; zato tudi tak naslov tega koncerta v dobne, pa tudi filmske glasbe najdemo muzikalne bravure, tiste, ki jih je morda iztekajoči se sezoni modrega abonmajske- pri omenjenem skladatelju še veliko, saj zaradi niansiranja v temle jazzu še več, ga ciklusa KDFB v Domžalah in seveda še je bil sam tudi izvrsten pianist, po sodelo- kot pa smo jih morda nazadnje slišali na vedno pod umetniško taktirko neumorne- vanju s številnimi glasbeniki na področju njenem koncertu v Portretu ženskosti tu- ga Mateja Bekavca. resne in jazzovske glasbe pa tudi izjemno di v Tomčevi dvorani KDFB. Isto delo sem pred desetletjem v sko- občutljiv in uspešen skladatelj. Seveda Iztekla se je torej več kot uspešno in op- raj enaki zasedbi že slišal v Mariboru, vseskozi pišem le o Ireni Grafenuaer, ker timistično še ena, zdaj že druga Bekavčeva že takrat z Ireno Grafenauer. Umetnica pa je bil ves čas na domžalskem odru še sezona jubilejnih koncertov 15. sezone moje preprosto glasbenica brez meja, brez (spremljevalni) trio v zasedbi: Jaka Pu- drega – glasbenega abonmaja v KDFB. Ali Slikarke tudi rade zapojejo. Mojca, hvala! kompromisov. Njen flavtni credo je neu- cihar/klavir, Aleš Avbelj/kontrabas in vsi tile nastavki sploh še omogočajo kaj moren, zanjo ni take ali drugačne glasbe, Marko Juvan/bobni, je bil tole res čisto boljšega, kar smo že slišali? Težko bo še ne slabe in ne dobre, zanjo ni pomemb- pravi jazz. Umetniki so si ga scensko po- crescendirati v tej smeri, kajti tudi v glas- ne in manj pomembne, resne oz. klasične pestrili še z različnimi barvnimi kulisami bi ne moremo mimo vzponov in padcev. in zabavne, tudi jazzovske glasbe – za- v ozadju kot neke vrste vizualizacijo raz- Dr. Franc Križnar Massimo Savić & Matija Dedić 5. večer 15. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja

kdfb Na letošnjem 5. koncertu – predstavi Kabaret Marlene Dietrich glasbeno-scenskega abonmaja domžalske- ga KDFB sta na njihovem velikem odru v 4. večer 15. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja duu nastopila hrvaška glasbena umetni- ka: pevec in skladatelj Massimo Savić in pianist Matija Dedić. S sporedom skladb kdfb Kranjsko Prešernovo gledališče (PG) zaradi dramskega kot glasbenega, pev- prvega (M. Savića), Arsena Dedića (oče- je tokrat v omenjenem ciklusu v Domžalah skega pomena te vloge predstavita kar ta Matije D.) in jazzovskih standardov sta gostovalo kar dva večera (23. in 24. apri- dve igralki: ena proti drugi in v spogle- v komornem jazzovskem duu pa tudi so- la 2013) in predstavilo kabaret ter nemško dovanju z ogledali (v garderobi) sta to kar listično ponovno in po dolgem času spet igralko in pevko Marlene Dietrich (1901– obe (D. Reichman in V. Pernarčič). Slednja enkrat razgibala sicer zahtevno in pozna- 1992). Kabaret izhaja iz francoske besede potem nastopi v velikem finalu, kjer v pra- valsko domžalsko jazzovsko sceno. in pomeni majhno zabavno gledališče s vem soju največje hollywoodske bleščave Zato, ker smo v kar petih zaporednih sporedom, sestavljenim iz šansonov, ske- predstavi ob klavirski spremljavi ter tu- prejšnjih sezonah lahko spremljali prav čev, satire in kratkih govorov, večidel di s kar nekaj solističnimi (klavirskimi) to, specializirano jazzovsko sceno na po- politične, sicialnokritične in umetniške vložki pianista D. Hercega še nekaj naj- sebnem domžalskem glasbenem odru, v usmeritve. Prvotno (1881) je bil zasno- bolj znanih pesmi, ki jih je v letih svoje Galeriji Domžale; in ker te scene ni več, je van kot avantgardna zabava za izbrano evropske in ameriške kariere pela M. Di- bil tudi tokratni odziv nenavaden. Ume- občinstvo, pozneje pa se je razvil v komer- etrih; nekatere med njimi tudi v svežih, tnika sama pa sta ga poimenovala za cializirano obliko za široke množice, kar je slovenskih prevodih, spet druge v angle- komorno gledališko sceno. In tak je bil tu- še danes. Marlene Dietrich, s pravim ime- škem in nemškem jeziku: Nabrita Lola, di spored izvrstnega pianista in pevskega ko in Iz jednog pogleda/Iz enega pogleda. nom Maria Magdalena von Losch, pa se je Vsa ljubezni se predam, V Berlinu me še solista. Oba in vsak zase se ponašata z ve- Njegovo niansiranje pevskega glasu, ki kot Nemka razvila na ameriških filmskih čaka kovček sna, Spet je pomlad, spet nov likim številom diskografskih izdaj, zato sta tu pa tam povzame še tlesk z rokami in platnih. V glasbenem pomenu je bil zanjo poljub, Morda več se ne vrnem domov, Ilu- verjetno kar težko izbirala in izbrala vse, ples, je zavidanja vredno. Intimnost, ko- značilen globok glas, z moškimi oblačili zije, Sem le žigolo, Lili Marlen in druge. kar smo slišali v dobri uri in pol njunega mornost, prepričljivost, diskretnost in pa je postala pojem vamp ženske. Najbolj Pevka V. Pernarčič se je dodobra vživela neprekinjenega nastopa. Poleg omenjenih izjemen smisel za tako različne interpre- popularna je njena pesem Od glave do pe- v vse tole igralsko in pevsko življenje in jazzovskih standardov angleške in ameri- tacije so bile tokratne odlike obeh: tudi ta sem za ljubezen nemškega filmskega delo M. Dietrich ter ponovno poleg svo- ške provenience, je bilo nadalje še največ pianist se je izkazal z izvrstnimi klavirski- skladatelja Friedricha Hollaenderja (1896– je igralske dominante postavila na oder njune lastne glasbene ustvarjalnosti, pa mi bravurami v številnih pred-, med- in 1976), ki jo je zapela v filmu Plavi angel še svoje dobro znane in uveljavljene šan- še dela Arsena Dedića, Gorana Bregovića poigrah; že njun začetek je bil skrajno (gle- (Paramount/ZDA, 1930), kamor se je takrat sonjerske kvalitete. To je pa itak že dobro idr. To pomeni, da smo slišali angleški in dališko, odrsko) fascinanten, saj je pevski tudi preselila. Od konca 60. let prejšnjega znana »dodana vrednost« naših najboljših hrvaški jezik, med drugim pa je večer pev- solist pristopil na domžalsko sceno pov- stoletja pa se je pojavila v mestu (fran- (gledaliških) igralk in igralcev iz prete- ski solist, baritonist Massimo (roj. 1962 v sem neopazno, medtem ko je pianist že coskega) šansona, kamor se je vrnila, in kle in polpretekle dobe. M. Dietrich kot Pulju), tudi ves čas napovedoval in ko- preigraval svoje pasaže. Prav Massimo- tam tudi končala svoj opus. To pa so tu- imanentna, krovna tema te predstave PG mentiral. Umetnik je na sceni vse od leta ve izvedbe standardov izpod avtorstev in di okviri, v katerih se je gibala omenjena (v sezoni 2012/13) pa še dodatno ponuja kot že rečeno, iz priprave na nastop, kjer 1983, ko mu je bilo 21 let, in po dostopnih priredb Nata Kinga Colea, Franka Sina- domžalska predstava s kranjskimi gosti. raziskovanje igralskega poklica, poklica (obe) Marlene govorita o svojem življenju, enciklopedijskih podatkih velja za (hrva- tre, Raya Charlesa, Billie Holiday idr. (v Na njihovem velikem odru v Tomčevi zabavljača, ki mora na odru in v zaodrju ljubimcih in (filmskih) vlogah, vojni in lju- škega) pop pevca. Da ni od muh, kar je izvirni angl.) pa so utrdili primaštvo naših dvorani KDFB so v predstavi o burnem ži- (saj se prvi del predstave odigra v zaodrju, bezni, in iz samega nastopa. To je kabaret. dokazal tudi v tako tenkočutni zasedbi gla- tokratnih gostov na domžalskem glasbeno vljenju enigmatične hollywoodske ikone zakulisju, v garderobi) vedno (po)kazati Predstava sama pa je bila tako zaradi su in klavirja (to bi lahko primerjali z neke scenskem odru. V smislu njunih (napove- z naslovom Kabaret Marlene Dietrich av- svoj klovnovski obraz. Tako kot dramski koncepta, poudarjene gledališko-glasbe- vrste najbolj intimno vokalno inštrumen- danih) jazzovskih standardov pa sta tudi torja Nebojše Popa Tasića nastopili Vesna tekst načne dekonstrukcijo mita Zvezde, ne dualnosti več kot upravičeno umeščena talno komorno zasedbo, samospevom), v scenskem, svetlobnem in tonskem pogle- Pernarčič in Darja Reichman v vlogi M. Di- predstavo še najbolj zanima poigravanje z v okvire domžalskega glasbeno scenskega je doslej M. Savić dokazal s kar petimi hr- du več kot opravičila svojo vlogo, jazzovski etrich, Miha Rodman v vlogi Bernarda in odrsko iluzijo in odrskimi konvencijami, ki abonmaja. To smo v tem kontekstu že mar- vaškimi nacionalnimi nagradami Porin šarm in sloves. Oba sta tudi zato zagotovo pianist Davor Herceg (Joži Šalej). Tukaj je jo vzpostavlja in ruši igralski trojček. Dvoj- sikdaj ugotovili in kar je zagotovo še ena (2004–07 in 2012) za pesmi kot so: Znam vredna nadaljnjih in morda še bolj speci- zlasti še z glasbenega gledišča omembe nost, ki je prisotna že pri sami podvojitvi posebnost tovrstne scene KDFB. zašto te osjećam/Vem, zakaj te čutim, Ba- aliziranih (mednarodnih) pa tudi še večjih vredna dvojnost naslovnega lika, kontro- lika Marlene Dietrich, se prenese tudi na cila je sve niz rijeku/Vrgla je vse vzdolž jazzovskih uspehov. verzne igralke in pevke M. Dietrich, ki jo formalno raven predstave. Ta je zgrajena, Dr. Franc Križnar reke, Ne plaći/Ne jokaj, Da mogu/Da lah- Dr. Franc Križnar letnik lii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 23 [email protected] kultura

Vlado Kreslin in Godba Koncert učiteljev Domžale ‘’skuhala’’ V četrtek, 25. aprila, ob 19. uri je glasbena šola organizirala vsakoletni koncert učiteljev v Tomčevi nepozabno glasbeno večerjo dvorani KD Franca Bernika. Kulturni program je bil zanimiv in poslu- doprinos k ohranjanju slovenske identite- prav tako je pred leti dobitnica nagrade To- Godba Domžale je v sodelovanju s prekmursko glasbeno šalcem prijazen, saj so profesorji začutili, te. Tako je ženska revija Jana pred nekaj leti ma Brejca na osrednji slovesnosti 25. marca legendo 17. maja v Hali Komunalnega centra Domžale da je ljudem bližje lahkotnost in pestrost izbrala gospo Martino Golob Bohte za naj- 2013 prejela zlato priznanje Občine Kamnik. muziciranja. Nastopajoči na tem večeru lepšo Slovenko v kamniški narodni noši in Saša Kos pripravila pravo glasbeno poslastico, ki je poslušalcem so bili: Žan Legat in Tomaž Smole na har- popestrila deževen petkov večer, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. moniki, Luka Einfalt na evfoniju, Miran Juvan, Jože Smrekar in Martina Golob Boh- te na klavirju, Lovro Ašič na vibrafonu, godba domžale Godba Domžale, pod Kreslin, kot uvod v „sladico“ pripravili še Miro Novak in Ervin Jakončič na kitari ter vodstvom Damjana Tomažina, zna s svojim nekatere skladbe: Stevie Wonder in Con- Anastazija Juvan – vokal. izbranim in glasbeno obarvanim reperto- cert, ob zvokih katere se poslušalci niso Organizatorka nastopa je bila Petra arjem neprestano osvajati svojo publiko. mogli zadržati, da ne bi zraven peli, nato Einfalt, ki je program tudi vodila. Ob tej Letos jim je na pladnju ponudila pravo pa so navdušeno publiko mimo Danke- priložnosti je napovedovalka tudi naja- glasbeno pojedino, katero pa ni pripravi- schön, Bert Kaempfert popeljali še v Dixie vila zaključek pedagoškega dela prof. la čisto sama, temveč skupaj z glasbeno Mood, ki ga je s svojimi solističnimi inštru- klavirske igre gospe Martine Golob Bohte. legendo Vladom Kreslinom. Za glasbeno menti izvedla »rodbina“ Gnidovec: Klemen Njeno vsestransko plodovito življenjsko „predjed“ so poslušalci lahko pokuša- na trobenti, Jernej na klarinetu in Andraž kulturno-umetniško delo je obeležila koli prave simfonične izvedbe treh skladb: na pozavni. Godbi se je proti koncu ponov- ordinatorka večera. Njena ustvarjalna Rakoczi-marsch, Szegediner polko in Car- no pridružil Vlado, ki je s svojo črno kitaro prezenca je bila zelo bogata, kar potrjuje nival variations, ki so jo dodatno »začinili“ sam odpel nekaj skladb, nato pa je skupaj njena umetniško kulturna življenjska pot. s svojim solom na trobentah Daniel Savnik, z godbo publiko ponesel, da bi zletela (in Martina Golob Bohte je profesorica kla- Klemen Gnidovec in Anže Kozjek. Vrhunec ujela svoje sanje) vse do Goričkega v Piran. virske igre, pianistka in korepetitorka na Martina Golob Bohte glasbenega večera je z izvedbo skladb Od- Po tako eksplozivni »glavni jedi“ si je pu- Glasbeni šoli Domžale. Imenovana je več- piram okno, Cesta, Lili Marlen in My Way, blika glasno izborila tudi „desert“ v obliki kratna prejemnica posebnega priznanja za seveda vse ob spremljavi Godbe Domžale, treh dodatkov, a smo imeli na koncu vse- odlične korepeticije na državnih in medna- popestril Vlado Kreslin, ki je »glavno jed“ eno občutek, da so poslušalci praktično rodnih tekmovanjih mladih glasbenikov. Več Pomladnega koncerta naredil nepozabno. nenasitni … let je članica Kulturnega društva Miran Jarc Na koncertu pa nista sodelovala le God- Godbi Domžale in Vladu Kreslinu če- v Škocjanu, kjer deluje kot korepetitorka in ba Domžale in Vlado Kreslin, temveč tudi stitke za sodelovanje, kakršnemu Domžale pevka v zboru. Pevsko izobrazbo si je prido- nihče drug kot sama publika, ki je Vladove že dolgo niso bile priča, ter za izvedbo nji- bila v času študija na Akademiji za glasbo v skladbe pela skupaj z njim, tako da je od- hovega Pomladnega koncerta, ki daleč Ljubljani in pela v zboru Slovenske filharmo- mevala vsa dvorana. Da je bil večer ne le naokoli presega tradicionalne izvedbe nije. Končala je tudi nižjo glasbeno šolo iz glasbeno izpiljen, temveč tudi sproščen in „plehmuskarskih“ koncertov. Vsi, ki so violončela. Sodeluje na številnih prireditvah zabaven, je s svojim komičnim povezova- 17. maja v večernih urah sedeli v dvorani lokalno in širše. Martina Golob Bohte je že njem poskrbel Boštjan Gorenc - Pižama, ki Hale Komnunalnega centra Domžale, za- več kot štiri desetletja dejavna tudi na podro- je dodobra nasmejal tako publiko kot same gotovo ne bodo pozabili tega izjemnega, čju turistične ponudbe mesta Kamnik, kot godbenike na odru. Godbeniki so, preden pa čeprav deževnega petkovega večera. promotorka slovenske oblačilne dediščine, se jim je na odru še enkrat pridružil Vlado Tjaša Križnar kjer s svojo družino že tri generacije promo- vira kmečko in mestno oblačilno kulturo za

"Okusimo besedo"

Zaključili smo 5. sezono bralne značke za odrasle "Okusimo besedo", namenjeno spodbujanju in uveljavljanju branja.

knjižnica domžale Kriterija pri iz- nriette Lacks Rebecce Skloot, Modrikasti s podelitvijo priznanj in nagrad je pope- boru literature sta predvsem kakovost sneg Piotra Bednarskega, Prepričevanje strila Nana Milčinski z nežnim vokalom besedila in aktualnost gradiva, ki zaje- Jane Austen, Samo, da bo zdravje Metke in izjemno interpretacijo Ježkove poezi- ma različne žanre. Letos je sodelovalo Klevišar, Spominjarije Poldeta Bibiča, je ob klavirski spremljavi Jožija Šaleja. 89 bralcev: v Domžalah 45, Mengšu 17, Taksi Halida Al Hamisija, Sarin ključ Ta- Nagrade za sodelujoče sta prispevali Za- Trzinu 14, Šentvidu 11 in 2 v Moravčah. tiane de Rosnay, Drevo spoznanja Neže ložba Mladinska knjiga in Študentska Največkrat brani knjigi letošnje bral- Maurer, Tri močne ženske Marie Ndiaye, založba. ne značke sta bili Pomladni dan Cirila Verjemi, da te imam rad Luise Leante, Tr- Hvala za sodelovanje in povabljeni k Kosmača in Angeli Toneta Pavčka, o kate- te umirajo stoje Bogdana Novaka, Dolga "Okusimo besedo" 2013/2014. rih ste napisali tudi največ navdušujočih pesem Andre Levy … Slava Sabol Čuk, utrinkov. Sledijo Nesmrtno življenje He- Prireditev ob zaključku bralne značke Knjižnica Domžale

Foto: Fotostudio Majhenič

660 let Radomelj Kronološka razstava o kraju in filmi kluba Mavrica kulturni dom radomlje V Radomljah društveno dejavnost, ki je v vse bolj od- so 6. maja odprli bogato razstavo o prete- tujenem svetu elektronskega povezovanja klosti Radomelj in okolice. Z njo so obeležili temelj prepotrebnih osebnih stikov. droben dogodek, ki bo zaznamoval več pri- V filmskem programu so obiskovalci reditev v kraju. Leta 1353 se Radomlje prvič lahko videli Radomeljsko kroniko do- omenjajo v listinskem zapisu. Tega leta je godkov leta 2012 ter filme o starodavnem namreč samostan Mekinje za doto prejel izdelovanju opeke in o Opekarni Radomlje, kmetijo v Radomljah, da je Marjeta lahko v zgodbo preneseno Šrajevo pekarno, ga- postala nuna. Že štiri desetletja za tem je silce med prestavljanjem barake, burlesko bila postavljena cerkvica svete Marjete. Na Dobri stari časi iz leta 1966, prijeten večer panojih, ki so zapolnili Kodrovo dvorano in pa so v počastitev dneva zmage nad nacifa- galerijo Dom, se obiskovalcem odvrti skoraj šizmom zaključili z igranim filmom Janeza sedemstoletna zgodba: od listin, predme- Kosmača in Karola Steinerja Marjetice, ki tov, Valvasorjevih podob do fotografij, ki je leta 1986 na republiškem festivalu v Tr- orisujejo gospodarski, naselbinski, društve- žiču prejel drugo nagrado, v Bački Topoli ni in kulturni razvoj krajev na levem bregu pa diplomo. Od igralcev sta bila na projek- Bistrice. Zaradi pomanjkanja prostora ni ciji navzoča Andrej Hrovat in Nuška Huth. razstavljenih zadnjih dveh desetletij, ki pa V nagovorih med filmi so se spomnili tudi bosta predstavljeni ob prvi naslednji pri- Mitja Zupančiča, takratnega predsednika ložnosti. krajevne organizacije SZDL, ki je pred 45 Razstavo je svečano odprl Igor Jereti- leti Mavrici pomagal v kulturnem domu na, predsednik Sveta KS Radomlje, ki je pridobiti klubsko sobo, in dveh delovnih opisal pomen obletnice in pomembnost prostorov pri Kosmačevih na Hudem in zavedanja, da ima vsak novi dan korenine Müllerjevih v Mengšu. Poudarili pa so, da v preteklosti. Zahvalil se je Foto, kino in vi- Mavrica ne le oblikuje dogajanje v kraju, deo klubu Mavrica za razstavo ter obljubil, ampak ga tudi vestno beleži in shranjuje. da bo kraj po svojih močeh vedno podpiral Igor Lipovšek Slikarke tudi rade zapojejo. Mojca, hvala!

24 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik lii kultura [email protected]

Portret ženskosti Gostovanje Godbe Spet se je zgodilo, kar Domžale na glasbeni zemljevid uvršča zelo visoko: kot gostja je nastopila naša prva dama flavte Irena Grafenauer. Domžale v Franciji kdfb Bil je to še en njen veliki »comeback« glasbenih odrih. Kljub temu lahko zapišem, »gostje« več kot primadonsko: bila je še so- Pa je končno napočil mesec april, ki smo ga člani Godbe (povratek) po tistem, ko je v soju podobne da je skupaj s preostalima dvema partner- listka v 3-stavčni Schubertovi Sonatini v bleščave nastopila l. 2003 s slovitim fran- jema dosegla enega prvih vrhuncev »šele« D-duru, D 384, in seveda tudi iz tega izziva Domžale nestrpno pričakovali, saj nas je, skupaj z kfurtskim simfoničnim orkestrom v okviru v Portrait/Portret pri nas komaj kaj znane izšla več kot »zmagovalka«. I. Grafenauer mažoretkami iz Vukovarja, čakalo gostovanje v francoskem takratnih svetovnih glasbenih dnevov v francoske skladateljice in pianistke Ceci- pa je s sopranistko in pianistom tale večer Ljubljani. Pa njen tokratni začetek sploh le Louise Stephanie Chaminade. To ni bil sklenila z Bachovo cerkveno kantato oz. mestu Fleurance. ni bil tak: brez navedbe njenega imana v samo skladateljičin Portret, to je bil še en eno od njenih znanih verzij – priredb za koncertnem listu, po prvem (Debussyje- Portret naše I. Grafenauer. Flavtistka je sopran in obligatno oboo (tudi s flavto!) Ich godba domžale Tako smo v petek, 5. koračnico, na katero so mažoretke izvedle vem) Syrinxu (za flavto solo) in vokalno nadaljevala svoj povratek več kot optimi- habe genug/Vsega imam dovolj, BWV 82a. aprila, popoldne na avtobus naložili kovč- svojo plesno točko. Po uspešni povorki pa inštrumentalnem triu Une flute invisibi- stično. Ob izredno razpoloženem pianistu Glede na vse tele programske in ke in inštrumente ter se z mažoretkami je zvečer v šotoru sledil še glasbeno-ple- le/Nevidna flavta Camilla Saint Saënsa za A. Biščeviću se je lotila tudi Concertina, op. izvedbene kvalitete je bilo zatorej kakršno- odpeljali Franciji naproti. Pot v Fleuran- sni program, ki ga je za vse obiskovalce sopran, flavto in klavir, skupaj s sopra- 107, iste skladateljice. Ne pretiravam, če za- koli opravičevanje umetniškega vodje M. ce je bila dolga, saj nas je čakalo skoraj 20 pripravila Godba Domžale skupaj z vuko- nistko Marto Močnik in pianistom Acom pišem, da je v tem delu še bolj pretiravala Bekavca, da mu pač iz različnih in opravi- ur vožnje, a to nam ni delalo velikih težav, varskimi mažoretkami. Znova so dokazale Biščevićem, ko je naša Irena igrala kar iz- z vsemi svojimi »minulimi« glasbeniški- čenih razlogov pri zadnjih dveh koncertih saj smo si čas krajšali tudi s prepevanjem svoje izjemne plesne spretnosti s palico, za zavese, preostala dva pa na odru, pred mi sposobnostmi, ki očitno ostajajo ali pa te sezone (tale in 15. 5.) ni šlo tako, kot si pesmi, igranjem taroka in seveda z med- domžalski godbeniki pa smo pokazali zna- nami. Potem, torej šele v tretji skladbi te- se celo rojevajo na novo. Šele sedaj je po- je želel, da je zato vse skupaj enostavno sebojnim druženjem. V soboto dopoldne nje, ki smo ga zadnje mesece intenzivno ga večera, La flute enchantee/Očarana temtakem prišel na vrsto klarinetist Mate prenesel v naslednjo sezono, brez poseb- smo končno prispeli pred hotel Le Fleu- pridobivali na vajah iz korakanja. Za ko- flavta za sopran, flavto in klavir, pa je šele Bekavac, ki je skupaj z zelo dobro izbrano nega pomena. Še toliko bolje, kajti kar dve rance, kjer nas je sicer pričakalo hladno in nec smo namreč izvedli poseben godbeni stopila izza zavese in se kot nenajavljena pevsko solistko – sopranistko M. Močnik že zastavljeni ideji nam torej še preostane- malce vetrovno vreme, a nas to seveda ni poklon, nad katerim so bili gledalci navdu- gosta razkrila tudi osebno: od nevidno- in ponovno s pianistom Biščevićem pou- ta, sicer pa: ali se po vseh tehle dosežkih zmotilo. Z veseljem smo pričakali večer, ko šeni in nas nagradili z bučnim aplavzom. sti in takojšnje očaranosti do res same in stvaril še znameniti Schubertov samospev flavtistke Grafenauerjeve, klarinetista Be- nas je čakala prva povorka skupaj z vuko- S tako čudovitimi vtisi smo se po nasto- prave očaranosti. Bila je spet tista prava Pastir na skali. Še ena izjemna kreacija, ki kavca in pianista Biščevića sploh še da kaj varskimi mažoretkami, in sicer po samem pu usedli na avtobus in odpeljali nazaj v Irena Grafenauer – z vso polnostjo svoje- zdaj med žensko flavto in moškim klarine- nadgraditi, izboljšati, preseči? Že vse tole središču mesta Fleurance. Nedeljski dan rodno Slovenijo. Od mažoretk smo se poga flavtnega tona, z njegovimi niansami, tom še vedno prednjači zdaj v tej, tenorski so zagotovo neke vrste presežki, na kate- pa je bil obsijan s soncem in v zgodnjih slovili na ljubljanski železniški postaji, saj z interpretativnimi poudarki, skratka naša in solistični – sopranski legi. Ampak I. re pa vesoljna Slovenija in Ljubljana spet popoldanskih urah je bil čas za glavni del so svojo pot domov nadaljevale z vlakom, Irena Grafenauer, ki smo jo pred časom po- Grafenauer se je še vrnila na tokratni dom- po pregovornem pravilu ne dasta kaj dosti! našega izleta – za povorko, v kateri je bilo mi pa smo se odpravili v Domžale v god- znali celo bolj na tujih kot pa na domačih žalski glasbeni oder in odigrala svojo vlogo Dr. Franc Križnar udeleženih mnogo zanimivih mask, med beni dom, kjer so nas že pričakovali naši vsemi pa smo ponosno korakali tudi mi, najbližji. Vikend v Franciji nam bo še dol- Godba Domžale, in mažoretke iz Vuko- go ostal v lepem spominu, saj ga je poleg varja. Zopet smo zakorakali po mestnem uspešnega igranja in korakanja zazna- središču ter s korakanjem in igranjem nav- movalo tudi sproščeno vzdušje in obilica Tovarna Univerzale – spomini duševali številčno množico. Pred glavnim dobre volje. odrom smo se ustavili in na mestu zaigrali Nataša Kokalj na slamnikarstvo

Aprilsko srečanja pod slamniki v Slamnikarskem muzeju Domžale je bilo namenjeno tistemu Jenkret je biv delu želje Študijskega krožka za postavitev muzeja, da bi muzej dopolnjevali z različnimi Pripovedovalski festival v Motniku zgodbami, povezanimi z razvojem slamnikarstva na območju naše občine. slamnikarski muzej Tokrat je bil Gospod Matija Svoljšak je obudil spomi- Jelka Kralj, ki je slamnikarskemu muzeju Motnik je prijeten kraj v Tuhinjski dolini uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slove- večer – lahko bi bil praznovanje ob pr- ne na začetek svojega dela, ko ni bilo zalog, podarila kar precej gradiva, je pripovedo- in letos so se prizadevni člani kulturnega nije: Rok Kušlan, Ivanka Učakar, Mirjam vem rojstnem dnevu Slamnikarskega ko so odlični finomehaniki kar sami delali vala o uspešnih potnikih, o delu slamnikov društva skupaj s Knjižnico Kamnik in so- Štih, Anja Štefan, duo Vroča župa (Goran muzeja – namenjen tovarni Univerzale rezervne dele, ko je bila problem sezonska in tulcev pa tudi o plačilni disciplini. Za- delavkama Ireno Cerar ter Ivanko Učakar Završnik in Rok Kosec), Ciril Horjak, Ana in spominom na slamnikarstvo. Vodila proizvodnja, ko se je začela konfekcija, še nimiva je zgodba njene stare mame, ki je že drugič lotili organizacije pravljičnega Duša in Andreja Erdlen. »Križnikov festi- ga je Cveta Zalokar - Oražem, v njem pa prej so delali rudarska pokrivala. Nato so hodila slamnike šivat po več evropskih dr- festivala, ki so ga poimenovali JENKRET val na najboljši način vrača pripovedno so stare pesmi, ki prav zaradi njih ne bo- prišle kape, klobuki itn. Slamnate kite so žavah. Zgodba Marije Sušnik in njenih 30 JE BIV. Posvečen je Gašperju Križniku, po- izročilo tja, od koder je izšlo,« pravi Anja do nikoli pozabljene, prepevale ljudske v tistem obdobju prihajale s Kitajske, sla- let v Univezale pa se je začela s šivanjem membnemu zbiralcu ljudskih pripovedi iz Štefan, priznana pisateljica, pesnica ter pri- pevke s pevovodkinjo Maro Vilar. Najprej mniki pa so našli pot v vse dele nekdanje slamnikov prvi dan, nato je bila preddelav- 19. stoletja, ki je bil rojen in je zelo aktiv- povedovalka, ki na motniškem festivalu že nas je sogovornica spomnila na dol- skupne domovine, v druge države pa ne. ka. Slišali smo, da je na preši delala gospa no zbiral gradivo prav v okolici Motnika. V drugo leto vodi pripovedovalsko delavni- go in pomembno tradicijo na področju Število zaposlenih se je povečevalo od 140 Majda in bila ena redkih, ki je opravljala okviru dvodnevne prireditve, ki bo poteka- co. »Folklorne pripovedi, ki jih je v Motniku slamnikarstva. Slišali smo za Jakoba Ober- na 630; še 400 pri kooperantih. Spomni- sicer bolj moško delo, zanimiva pa je bila la v petek, 7. junija, zvečer in preko celega in okolici zbiral Gašper Križnik, ponovno walderja, za nekdanjo Vovkovo lokacijo, li smo se velikega požara, razvoja tovarne pripoved Borisa Razpotnika st., ki je v Uni- dne v soboto, 8. junija, vas prizadevni or- razširja med Motničani, hkrati pa nanje pa kar za dve tovarni slamnikov – prvo in zatona, med spomini je bil tudi slamnik verzale kot finomehanik preživel 10 let in, ganizatorji vabijo na celo vrsto dogodkov, opozarja tudi zainteresirano publiko s ce- iz leta 1908 in drugo, veliko, iz leta 1931, za Tita. Milica Vavpetič je začela v delavni- podobno kot ostali zaposleni, menil, da je ki se bodo zvrstili. Rdeča nit dogajanja bo lotnega slovenskega prostora. Program je spomnili smo se znanega Vinka Zalokar- ci in zaradi svoje spretnosti napredovala v Matija Svoljšak za vse naredil veliko dobre- obujanje tradicije pripovedovanja in po- oblikovan tako, da gradivo smiselno po- ja pa več kot 100.000 v posameznem letu vodjo ter povedala, da ni bilo slamnikov niga. Tone Juvan je opozoril na dobre pevke novna umestitev pravljice v naše življenje. vezuje z lokalnimi danostmi, nagovarja pa narejenih slamnikov. Pa tudi na t. i. dom- koli dovolj. Bila je stroga do sebe in drugih, v Univezale, tudi Milico Vavpetič. Križnikove pravljice bodo na pripovedo- tako otroke kot odrasle.« žalsko tekstilno tovarno, v okviru katere kar so prisotne delavke tudi pritrdile, pa ob To je bil večer, ko smo delili spomine valskih dogodkih za odrasle in otroke s Cveta Zalokar - Oražem se starejši še sedaj spomnijo na Univer- tem malo hudomušno pripomnile, kako so na nekdanji Univerzale, na katerega nas pripovedovanjem in nastopi predstavili zale, Oteks Šmarco, Trak in Filc, nismo kljub njeni strogosti našle kakšen trenutek je spomnil tudi poseben slamnik, ki ga pozabili. Obudili smo spomine na Jože- zase. Joži Košak je kot šivalka v Univerza- je za nekdanjega direktorja Matija Svolj- ta Boriška, na Štefana Demšarja in prišli lu nabrala 37 let delovne dobe in še danes ška zašila Joži Košak. Hvala vsem, ki so do leta 1950. Začetki Univerzala sicer se- pravi: »Zelo lepo je bilo.« Pogovarjali smo nam pomagali, da bo zgodba o Univer- gajo v leto 1931, ko je tovarna klobukov in se o zahtevni normi, o ponosu na starejša zale postala del Slamnikarskega muzeja slamnikov prešla v slovenske roke, ko je dekleta, ki so s svojimi izkušnjami iz tujine Domžale ter nas še dolgo spominjala na mladi strokovnjak Matija Svoljšak postal pomagala pri pridobivanju znanj o šivanju nekoč uspešno firmo, kakršnih danes ni tehnični direktor, Univerzale pa je kot di- slamnikov in so bila zelo spoštovana. De- več. »Sinoč mi je bil ukraden rožmarin,« rektor vodil od leta 1961 do 1988, ko se je lalo se je iz pšeničnih kit. Miha Korošec je so ob koncu zapele pevke. Spominov ti- upokojil. Voditeljici pa so se v pogovoru pripovedoval o pridobivanju volne, tudi z stega večera ne more ukrasti nihče, ob pridružile še Joži Košak, Milica Vavpetič, ladij, ki so se potopile, o oblikovanju sla- bivših delavkah in delavcih tovarne, ki so Miha Korošec, Jelka Kralj, Marija Sušnik mnikov, tulcev in klobukov, o prijetnem jih obudili, jih sedaj kot spomine na sla- in še katera od nekdanjih delavk, vsak s sodelovanju deklet in fantov, čeprav je bi- mnikarske čase in izkušnje hranimo tudi svojimi spomini, ki so marsikomu, ki je bil lo teh bistveno manj. Slišali smo, da je šel vsi prisotni. povezan z Univerzale, privabili solze v oči. prvi dobiček za ureditev wc-ja in kopalnic. Vera Vojska Foto: Ana Beno Foto: letnik lii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 25 [email protected] kultura DIGITALNI KINO TUDI V DOMŽALAH V Mestnem kinu Domžale smo v mesecu maju zaključili dolgo načrtovani projekt digitalizacije in smo poleg dosedanjega 35 mm projektorja v našo tehniško kabino namestili še zmogljivi Sonyjev digitalni kino projektor, ki nam bo omogočal projekcije filmov v 4K resoluciji (4096 x 2160 pikslov). Samo za ponazoritev: to je 4-krat več pikslov kot pri HD videu.

Jure Matičič je za marsikoga zelo žalosten dogodek, saj prav videz slike, projecirane iz traku ter značilno “ropotanje” filmskega projektorja v marsikom zbudi nostal- ilmi na 35mm traku namreč gijo po starih dobrih časih. Poleg tega postajajo vedno redkejši in je trak skorajda neuničljiv in se ga lah- po poletju jih na našem pro- ko predvaja tudi po dolgih letih pozabe. gramu, razen ob kinotečnih Seveda je tudi res, da slika iz filmskega in arhivskih projekcijah, traku ponuja daleč najboljšo resolucijo Fskoraj ne bo več mogoče videti. Digi- in s tem kar se da pravo iluzijo “gibajo- talni projektor za obiskovalce našega čih slik”, celo izrazi na obrazih glavnih kina pomeni predvsem vrhunsko, kri- filmskih junakov se zdijo malce bolj glo- stalno čisto sliko in odličen zvok, iz boki, bolj življenjski. Ampak tudi trak programskega stališča pa veliko boljšo ima številne slabosti, od katerih je naj- dostopnost do filmov, ki jih bomo sedaj bolj izrazita njegova obraba, kar smo v Domžalah gledali takoj po slovenski mnogi doživeli kot praske na sliki, ope- in svetovni premieri. šan zvok in še bi lahko naštevali. Poleg 35 mm filmski trak je več kot stoletje tega je tudi kvaliteta filmskih kopij v za- predstavljal zanesljivi standard v dnjih letih drastično padla, zadnji žebelj filmski industriji, nakar so ga počasi v krsti pa je bila odločitev Kodaka in Fu- in zanesljivo začeli spodrivati digitalni ji Filma, ki sta bila glavna proizvajalca formati. Najprej predvsem kot snemalni, 35 mm filmskega traku, da ustavita nje- kasneje tudi kot reproduktivni medij, govo proizvodnjo, kar pomeni, da nam ki pa bo v naslednjem letu ali dveh ostanejo le še nakopičene zaloge. Te so skoraj popolnoma izginil iz rednih kino sicer ogromne, namenjene pa bodo pred- programov. Prve digitalne projektorje vsem arhiviranju filmov. Digitalni medij, so po svetu, predvsem v Ameriki, začeli ki ga predstavlja t.i. DCP (Digital Cinema nameščati okoli leta 2003, kmalu za tem Package), v osnovi skupek zakodiranih pa se je sedem največjih filmskih studijev datotek, namenjenih predvajanju filma, dogovorilo o skupnem standardu, ki po drugi strani ponuja vedno brezhibno naj bi nadomestil 35 mm filmski trak. sliko, ostre in stabilne podnapise, boljše Poimenovali so ga DCI (Digital Cinema barvne kontraste in tudi bolj dinamičen Initiative), ki zelo podrobno definira digitalni zvok. sestavo filmskih vsebin in slikovnih Velika večina kinematografov po datotek, karakteristike strojne opreme Evropi, ZDA in Aziji je v preteklih letih že in kar je zelo pomembno, varnosti prešla na digitalno tehnologijo, tako da filmskega materiala, ki ga običajno je bilo konec leta 2012 v Evropi digitalnih odklenemo s posebno datoteko, ki se že več kot 75% platen, na sredini leta imenuje KDM (Key Delivery Message). 2013 pa je ta odstotek verjetno še višji. Dosedanje kino projektorje, ki so bili po Države kot sta na primer Nizozemska nekaterih dvoranah stari tudi petdeset in in Norveška sta digitalni že od začetka več let, nadomeščajo zmogljivi digitalni lanskega leta, v Ameriki so že pri Digitalni projektor najprej digitaliziral ljubljanski Kinodvor, prikazovanja starejših in kinotečnih fil- projektorji, ki delujejo na osnovi dveh okroglih 90%, kar je prevetrilo način za obiskovalce našega sledila sta kina v Zagorju in Radovljici, mov. Redni filmski program pa od sedaj tehnologij: prvo, DLP, je razvilo podjetje delovanja kinematografov, poenostavilo v mesecu maju pa še kini v Trbovljah, naprej poteka večinoma v digitalni obliki Texas Instruments (uporablja jo večina ustvarjanje programskih vsebin in kljub kina pomeni predvsem Izoli in Domžalah. Ostali manjši kini saj smo v mesecu maju zaključili adap- proizvajalcev projektorjev: Barco, investicijam v novo opremo, pocenilo vrhunsko, kristalno čisto pričakujejo, da se bodo z digitalno tacijo tehnične kabine in vanjo namestili Christie, NEC, Kinoton, Cinemeccanica), distribucijo filmov. Slovenija je bila opremo nadgradili do konca leta 2013, še Sonyjev SRX 515 projektor, ki zagota- Sony pa je predstavil svojo lastno na področju digitalizacije v primerjavi sliko in odličen zvok, čeprav večina filmskih distributerjev po vlja kontinuiteto filmskega programa, ki tehnologijo z imenom SXRD. Projektorji z ostalimi evropskimi državami v iz programskega poletju ne bo več zagotavljala 35 mm pa bo sedaj še bolj aktualen, z izboljšano se po resoluciji ločijo na 2K in 4K krepkem zaostanku, pravzaprav smo filmskih kopij. sliko in zvokom. projektorje, pri čemer so tej zadnji bili po številu digitalnih projektorjev stališča pa veliko boljšo Film ima na Domžalskem močno pri- Poleg tega bomo letos v mesecu juliju namenjeni predvsem najzmogljivejšim še nedavno na predzadnjem mestu. dostopnost do filmov, sotnost še izpred druge svetovne vojne. prvič postavili tudi letni kino v Češmi- sistemom in večjim platnom. Tipično V letu 2013 se bo kot kaže stanje Že v časih nemega filma so v Sokolskem novem parku, kar pomeni, da bodo opremo kino dvorane sedaj sestavljata vendarle popravilo, čeprav se bo veliko ki jih bomo sedaj domu ustanovili prvi Domžalski kino, ljubitelji filma lahko tudi med poletjem, projektor in server, ki skrbi za predajanje manjših mestnih kino dvoran znašlo v v Domžalah gledali ob rojstvu zvočnega filma pa so ime- pod zvezdami, uživali v svojih najljub- in odkodiranje vsebin, ogromno nezavidljivem položaju in bodo morale li Domžalčani enega od prvih zvočnih ših filmih z isto vrhunsko sliko kot v modifikacij pa so morali kinematografi za vedno zapreti svoja vrata, saj gre za takoj po slovenski projektorjev v Sloveniji, kar pomeni, da kino dvorani. Po juliju v Domžalah pa napraviti tudi na ozvočenjih, ki sedaj dokaj zahtevne investicije, ki pa so tudi in svetovni premieri. so vedno sledili tehnološkim napred- se bo letni kino v avgustu preselil tudi v ponujajo veliko bolj čisto in definirano sicer pokazale na zelo slabo upravljanje kom. In prav prehod iz nemega na zvočni Kamnik, kjer bomo kot del festivala Kam- reprodukcijo zvoka kot dokaj omejen s kinematografsko infrastrukturo, ki je film mnogi ocenjujejo za prav tako pre- fest filme predstavljali v idiličnem okolju zvočni zapis na filmskem traku. povečini zastarela in slabo vzdrževana. lomnega kot je prehod iz analognega grada Zaprice. ❒ Pot filmskega traku na arhivske police V Sloveniji je v veliki meri digitaliziran vsaj del komercialnih kinematografov na digitalni kino. V drugi svetovni voj- (multipleksi), zelo malo pa je digitalnih ni je Sokolski dom zgorel in z njim tudi dvoran med manjšimi kini in med kino, ki pa se je takoj po koncu vojne Za slavnostno otvoritev digitalnega kino člani Art kino mreže. Ta združuje preselil v Društveni dom, današnji Kul- projektorja 11. junija smo izbrali film Kdo 25 slovenskih kinematografov, ki se turni dom Franca Bernika Domžale, kjer se boji črnega moža?, domžalske produk- posvečamo kvalitetnim avtorskim ter so filme vrteli do izgradnje nove kino cijske hiše Triglav film, režiserja Janeza evropskim filmom in v slovenskem dvorane. V tem času je v okolici Dom- Lapajneta, ki je s svojimi filmi reden gost FIT POLETJE. prostoru ohranja prisotnost kinov žal delovalo kar nekaj platen (Radomlje, našega kina. Po projekciji se bomo pogo- tudi v manjših mestih, predvsem pa Mengeš, Kamnik, mobilni kino …) So- varjali z njim in glavnim igralcem filma, skrbimo za programsko raznolikost. dobna dvorana v SPB-ju je zelo nesrečno Tilnom Lapajnetom. Na premieri pa se Položaj se je v zadnjem letu zaostril do zaprla svoja vrata le kakšno leto po od- nam bo pridružil tudi kitarst in skladatelj Od 1.6. do 30.6. lahko kupite te mere, da je od digitalizacije odvisen prtju ljubljanskega Koloseja, kino pa se Uroš Rakovec, ki nam bo odigral nekaj obstoj posameznega kinematografa je v Domžale vrnil šele pred štirimi leti avtorskih skladb, ki jih je napisal tudi za poletno karto s katero kar tri in v veliki meri so odločilno vlogo pri in to znova v Društvenem domu z Me- Lapajnetove filme. Seveda pa v digitalni opremljanju manjših kinematografov stnim kinom Domžale in z zelo natančno filmski sliki v Mestnem kinu Domžale lah- mesece za le 100 € obiskujete odigrale lokalne skupnosti, ki si želijo programsko zasnovo. Že takrat smo v ko uživate že od začetka junija. še naprej ponujati kvaliteten in raznolik dvorano namestili 35 mm kino projektor, Lepo vabljeni! fitnes in vodeno vadbo. filmski program. V Art kino mreži se je ki tudi sedaj ostaja v dvorani z namenom www.fit-fit.net FITNES, BOWLING, BILJARD. Fit fit, Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale 26 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii politicne stranke [email protected]

sds / dr. romana jordan, slovenska poslanka v ep lds / anton preskar, predsednik oo lds domžale Alenka Bratušek, zamenjajte agresivnost Ali bo prenovljena Liberalna demokracija s povezovalnostjo! Slovenije uspešna v prihodnosti?

Iztekel se je teden, ko je slovenska vlada morala v Želim si, da bi trenutna slovenska vlada ukrepala 16. maja je bil kongres LDS-a, na katerem je način delovanja, saj vanj uvaja neposredno demo- Bruselj poslati paket protikriznih ukrepov. Zaradi le- vsaj tako odločno, kot je Janševa, in da bi Sloveni- bila obravnavana Deklaracija Liberalne demokra- kracijo in načelnost. ta trajajoče krize, v katero se vedno bolj pogrezamo, ja znova pridobila izgubljeno verodostojnost. Držim cije 2013, prenovljen statut in volitve vrha stranke: Prizadevanja za spremembe začenjamo v Liberalni je Slovenija mnogo bolj prisotna tudi v pogovorih v pesti, da bi vladi Alenke Bratušek uspelo, ker želim predsednika/predsednice in podpredsednikov/pod- demokraciji Slovenije z lastnim zgledom, s spremem- Evropskem parlamentu. Kolege skrbi dogajanje v na- dobro ljudem v Sloveniji! A premierka bo morala spo- predsednic. Predstavniki občinske organizacije LDS bami našega delovanja, z uveljavitvijo sprememb ši državi, želijo si, da bi nadaljevali z izvajanjem lani Domžale smo se skupaj z odboroma LDS Ljubljana in statuta stranke. Vse somišljenike in simpatizerje pa začetih protikriznih ukrepov. Želijo, da bi dokazali, Držim pesti, da bi vladi Alenke LDS Maribor aktivno vključili v pripravo kongresne pozivamo, da se nam v naših vrstah pridružijo. da znamo sami skrbeti za svojo državo in ne potre- Bratušek uspelo, ker želim dobro dokumentacije. Osnovni moto deklaracije je »Ho- To so naši krajši povzetki kongresnih dokumentov čemo demokratično parlamentarno demokracijo LDS 2013, ki so v veliki meri nastali prav med nami v bujemo tuje pomoči. Nihče v Sloveniji naj ne misli, ljudem v Sloveniji! A premierka da si tujci želijo vstopiti v Slovenijo, nam posoditi de- – svobode, oblasti ljudstva in medčloveške solidar- Domžalah. Na koncu pa ne moremo mimo občinske nar in nam hkrati naložiti ostre varčevalne ukrepe! bo morala spoznati, da potrebuje nosti ne damo!« proslave od dnevu upora proti okupatorju, 27. apri- Cena denarja, torej zadolževanje države, posame- podporo koalicije in opozicije. Prenovljena LDS bo storila vse, da se kot politič- la, na Žejah, kjer sem bil navdušen nad kulturnim znikov in podjetij, postaja vse višja. Določa se na Predsednica vlade mora takoj na stranka, kot način razmišljanja in političnega programom in slavnostnim govornikom dr. Matja- življenja ter kot pomemben politični akter vrne v par- žem Kmeclom – njegov oris tistega časa in današnje finančnih trgih na podlagi verodostojnosti države spremeniti agresiven način in stopnje zaupanja vanjo. Zato je hitro ukrepanje lament in da v parlament vstopi tudi civilna družba. situacije je bil res odličen. potrebno bolj kot kadar koli doslej. Bruseljska pri- komuniciranja (...) . Delovati mora V sodelovanju z drugimi strankami želi zagotovi- In zvečer v stoodstotno zasedenih dvorani v Stožicah poročila za izhod iz krize so znana: učinkovita javna povezovalno, odprto, strokovno in ti v slovenski družbi navzočnost LIBERALIZMA kot uprava, porabiti toliko, kot proizvedemo, zdrav ban- odločno. Smo v tako težkih časih, množično alternativo konzervativizmu, avtoritariz- Zakaj prenovljena LDS? Zato, ker je mu in populizmu. čni sektor, spodbudno okolje za zagon gospodarstva. da mora bolj kot politične barve bilo ravno liberalcem ukradeno največ Trgi pa so občutljivi tudi na medijska sporočila in si- Politično delovanje Liberalne demokracije Slovenije gnale, ki izhajajo is slovenskega javnega prostora. prevladati kvaliteta predlogov. je zato utemeljeno na treh načelih: – to je dobro ime. Danes je že vsem Zato imajo nastopi javnih osebnosti še veliko večje na načelu LIBERALIZMA, ki določa, da mora biti v jasno, da se je v pojem neoliberalizma posledice kot kadar koli doslej. Odnos do javnosti znati, da potrebuje podporo koalicije in opozicije. svobodni družbeni skupnosti zagotovljena vsestran- odel najbolj vulgarni kapitalizem in pod mora biti pošten in transparenten, sporočila meta- Predsednica vlade mora takoj spremeniti agresiven ska svoboda posameznikov in družbe tako, da sta to preobleko začel svoje plenilni pohod nja polen in medsebojnega obtoževanja pa državi način komuniciranja, v katerem stranke prejšnje vla- obe svobodi omejeni le s svobodo drugih; veliko bolj škodijo kot koristijo. de obtožuje celo grehov, ki jih niso naredile. Delovati na načelu DEMOKRATIZACIJE, ki določa, da vsa in ponovno uvedbo razredne družbe, Držati moramo skupaj. Gre za Slovenijo, ne za Po- mora povezovalno, odprto, strokovno in odločno. oblast izhaja edino iz ljudstva in da je edino ljud- družbe bogatašev in revežev. Vendar zitivno Slovenijo, ne za Novo Slovenijo in niti ne za Smo v tako težkih časih, da mora bolj kot politične stvo sme izvrševati; stara LDS ni zmogla moči, da bi njegovo Slovensko demokratsko stranko. Taka drža bi poma- barve prevladati kvaliteta predlogov. Da znamo biti na načelu SOLIDARNOSTI, ki določa soodgovornost pogubnost pravočasno spoznali, se gala Sloveniji, v pragmatičnem političnem smislu pa odgovorni do svoje države, moramo dokazati takoj, kot temelj v medsebojnih odnosih posameznikov, ki najbolj trenutni vladi. Zato me iskreno čudi obnaša- ob kakršnem koli oklevanju se bomo potapljali tako tvorijo humano družbo. ji odrekli in se ji uprli. Najprej smo se nje predsednice vlade, ki ga ne morem razumeti. Ko močno, da nas bo lahko rešila le evropsko-medna- Zakaj prenovljena LDS? Zato, ker je bilo ravno libe- morali očistiti in prenoviti. je v pičli uri državnemu zboru predstavila protikri- rodna trojka. Zlato fiskalno pravilo je pomemben ralcem ukradeno največ – to je dobro ime. Danes je zne ukrepe, je zelo ostro obsodila delovanje prejšnje pokazatelj verodostojnosti Slovenije – v Bruslju sta že vsem jasno, da se je v pojem neoliberalizma odel vlade. Kot da so vsi dolgovi, neaktivnost bank, pre- ga potrdili Pahorjeva in Janševa vlada. Političnemu najbolj vulgarni kapitalizem in pod to preobleko za- veličasten koncert tržaškega pevskega zbora Pinko zadolženost v Sloveniji rezultat enega leta delovanja vrhu v državnem zboru sta se medtem pridružili Po- čel svoj plenilni pohod in ponovno uvedbo razredne Tomažič s številnimi gosti, ki so na moderen način Janševe vlade. Korektna ocena pa vendarle pokaže, zitivna Slovenija in Državljanska lista, ki sploh še družbe, družbe bogatašev in revežev. Vendar stara približali tako partizansko domoljubno pesem kot da je prejšnja vlada zastavila delo v pravo smer, kar nista obstajali, da bi se lahko pravočasno izrekli do LDS ni zmogla moči, da bi njegovo pogubnost pra- uporniško pesem drugih narodov. Na koncertu sem je priznala celo predsednica vlade na samem začet- fiskalnega pravila. A v državnem zboru imata le 34 vočasno spoznali, se ji odrekli in se ji uprli. Najprej pričakoval samo starejše ljudi, pa sem bil prijetno ku svojega mandata. Pravo smer so potrdili tudi v poslank in poslancev in sta torej v manjšini. Bodo smo se morali očistiti in prenoviti. Prenoviti zato, ker presenečen nad številnimi mladimi in mlajšimi ge- Bruslju, opazili so jo na mednarodnih trgih, kjer se stranke zmogle potrditi to, kar so obljubile, in za- so nas izučila naša dobra dela in napake. Zato, ker neracijami, ki sicer vojnih in medvojnih časov niso je ugled Slovenije konec lanskega leta začel poča- čele dokazovati verodostojnost Slovenije z lastnim so nas zapustili vsi tisti, ki so v sodelovanju z nami doživljali oz. krizo doživljajo danes v naši samostoj- si izboljševati. zgledom? skrbeli samo za osebne koristi. LDS spreminja svoj ni državi.

ps / saša kos, poslanka pozitivne slovenije v državnem zboru rs nsi / ljudmila novak, poslanka nsi v državnem zboru Medparlamentarna konferenca o skupni Bo denar od novih davkov in kreditov zunanji in varnostni politiki ter skupni porabljen za prave projekte? varnostni in obrambni politiki

Kot članica parlamentarnega odbora za obram- dejanskem oblikovanju skupne zunanje in varno- bo sem se v Dublinu na Irskem udeležila drugega stne politike EU. Dotaknili so se problematike dobave Slovenija si je v tujini ponovno uspela sposoditi de- ki jih sedaj (paradoksalno) poskuša realizirati sama srečanja medparlamentarne konference o skupni orožja upornikom v Siriji, spodbujanja dobrega upra- nar, vendar razloga za veselje ob tem ni. Dejstvo – slabo banko, SDH, fiskalno pravilo, varčevanje v zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni vljanja, reševanja konflikta v Izraelu, zagotavljanja namreč je, da mora Slovenija za svoje dolgoročne javnem sektorju … in obrambni politiki. Na konferenci so sodelovale ustreznih sredstev za razvojno pomoč ipd. Podpred- kredite vsako leto plačati nekaj več kot 600 milijonov Še nekaj besed o zaupanju. Morda se premalokrat za- delegacije nacionalnih parlamentov držav članic sednik irske vlade Gilmore je tudi poudaril, da bi evrov obresti. Pri tem nas bodo samo obveznice, ki vedamo, koliko stvari v naši družbi je odvisnih od Evropske unije in Evropskega parlamenta, dele- lahko Evropa storila več v zvezi z davčno pravično- jih je izdal sedanji finančni minister Čufer, letno sta- medsebojnega zaupanja – družinsko življenje, služ- gacije nacionalnih parlamentov držav kandidatk stjo in ne zagotavlja davčnih oaz za večnacionalne le 147 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. ba, poslovni odnosi ... Celo banke, kljub vsej svoji ter delegacije evropskih držav članic organizacije družbe, ki se izogibajo plačilu davkov v afriških dr- Vlada je sicer predstavila strategijo, ki naj bi Sloveni- »mogočnosti«, živijo le od zaupanja svojih strank NATO, ki niso članice EU in so se konference ude- žavah, kjer delujejo. jo popeljala iz gospodarske krize, a odprtih ostaja kar in zato se z njimi ne bi smele poigravati. Krščanska ležile kot opazovalke. Minister za pravosodje, enakopravnost in obrambo nekaj vprašanj. Znižanju plač v javnem sektorju naj demokracija, ki ji pripadamo v stranki NSi, že nekaj Na uradnem začetku konference so udeležence bi sledilo tudi zvišanje DDV-ja s 1. julijem, kar bi po let opozarja, kako pomembna je ohranitev temelj- nagovorili predsednik spodnjega doma irskega par- Podpredsednik irske vlade Gilmore nekaterih ocenah slovenskemu gospodarstvu lahko nih družbenih vrednot, kot so poštenost, delavnost, lamenta Sean Barrett, predsednik skupnega odbora je poudaril, da bi lahko Evropa storila zadalo dodaten udarec namesto potrebnih spodbud. sočutnost, solidarnost, osebna odgovornost in spo- za zunanje zadeve in trgovino Pat Breen ter vodja Nejasno ostaja tudi vprašanje, za katere projekte bo štovanje. Kriza, v katero smo zašli, je zato priložnost delegacije Evropskega parlamenta Elmar Brok, v na- več v zvezi z davčno pravičnostjo vlada namenila denar, ki ga bo zbrala s povišani- daljevanju pa je spregovorila visoka predstavnica EU in ne zagotavlja davčnih oaz za mi davki in prispevki. Če bo denar vložen v razvojne V Sloveniji smo že kar nekaj let za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine večnacionalne družbe, ki se izogibajo projekte, ki bodo poganjali perspektivna podjetja, priča velikopoteznim strateškim Ashton. Predstavila je prednostne naloge in strategije plačilu davkov v afriških državah, kjer ki bodo posledično (predvsem mladim) omogoča- dokumentom za posamezne reforme EU na področju skupne zunanje in varnostne politike la nove zaposlitve, uspeh verjetno ne bo izostal. Če in ukrepe, ki pa so žal pogosto ostali ter skupne obrambne in varnostne politike. Posebno delujejo. pa delitev proračunskega denarja in upravljanje z pozornost je namenila dogajanju na afriški celini in državnim premoženjem ne bosta transparentna in zapisani le na papirju. V praksi pa je izpostavila prednosti “celovitega pristopa” politik in učinkovita, nas zagotovo čakajo še večje težave in do sedaj pogosto zmanjkalo volje in instrumentov EU za koherentno in učinkovito zago- Alan Shatter je predstavil naloge irskega predsedstva nova naporna pot iz globokega brezna krize. poguma, da bi se teh novih podvigov tavljanje skupnih ciljev. Med drugim je izpostavila na področju skupne varnostne in obrambne politi- Prav tako je zelo pomembno vprašanje, ali bo vlada in zahtevnih projektov zares lotili. tudi pomembno vlogo žensk v procesih demokratiza- ke. V razpravi, ki je sledila, so udeleženci izpostavili napovedane reforme tudi v resnici izpeljala. V Slove- cije, zaključila pa je s tem, da je naloga EU in njenih predvsem vpliv gospodarskih razmer na zagotavlja- niji smo namreč že kar nekaj let priča velikopoteznim držav članic kontinuirana podpora procesom tran- nje obrambnih zmogljivosti, zmožnost odzivanja EU strateškim dokumentom za posamezne reforme in za razmislek o tem, kakšno ravnanje nas je pripelja- zicije, ki so se pričeli v več arabskih državah, vendar na obstoječe in nastajajoče nevarnosti, pomen obli- ukrepe, ki pa so žal pogosto ostali zapisani le na pa- lo v to situacijo, in hkrati tudi priložnost, da svoje je ob tem potrebno spoštovati in upoštevati tudi spe- kovanja skupnega razumevanja prednostnih nalog, pirju. V praksi pa je do sedaj pogosto zmanjkalo volje obnašanje in delovanje v družbi postavimo na no- cifične lastnosti vsake posamezne države. krepitev operativne učinkovitosti, izboljšanje zmo- in poguma, da bi se teh novih podvigov in zahtevnih ve temelje. Irski podpredsednik vlade in minister za zunanje gljivosti EU, da bi se čim bolj učinkovito odzivala na projektov zares lotili. Tudi zato je situacija, v kateri se Zdrava kmečka pamet nam pravi, da lahko porabi- zadeve in trgovino Eamon Gilmore je nagovoril ude- svetovne dogodke, ter potrebo po sodelovanju z dru- danes nahaja naša domovina, težja in bolj zahtevna mo le toliko, kot smo si ustvarili. In kriza, ki smo ji ležence na temo “Preprečevanje konfliktov - vloga gimi mednarodnimi in globalnimi partnerji. – v primerjavi z nekaterimi drugimi tranzicijskimi dr- priča, je pokazala, da na kredit lahko lagodno ži- EU kot mirovnika” in predstavil pogled irskega pred- Ob koncu konference so bili sprejeti zaključki druge žavami, ki so družbeno preobrazbo opravile hitreje, vimo le kratek čas. Ne moremo se namreč izogniti sedstva na področju skupne zunanje in varnostne medparlamentarne konference o skupni zunanji in bolj uspešno in učinkovito. Če bi nekatere reforme v obdobju, ko je potrebno kredit z obrestmi vred vrni- politike (SZVP). Poudaril je, da je EU zgled za reše- varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni Sloveniji izvedli že prej, bi bile te manj radikalne in ti. V kolikor se nam pri odplačevanju kaj zalomi, pa vanje sporov, ki so se pojavljali v zadnjih stoletij kot politiki ter odločitev, da bo tretja medparlamentar- zato tudi manj boleče. pogosto postavimo na kocko svojo materialno in so- posledica sovraštva in delitev. na konferenca potekala v Vilni v Litvi od 4. do 6. Nova Slovenija bo konstruktivna opozicija in ne bo cialno varnost ter s tem ogrozimo blagostanje svoje Izpostavil je vlogo EU kot sile, ki si prizadeva za septembra 2013. blokirala nujnih sprememb. Takega treznega in dr- družine in celo širše družbe. Previdnost in bolj pre- dobro v svetu. Pozval je k večji uporabi mediaci- Poslanska pisarna je odprta vsak ponedeljek od 14. žavotvornega razmisleka pa žal ni bila sposobna mišljena, konservativna drža pri najemu kredita zato je kot koristnega in stroškovno zelo učinkovitega do 16.ure. prejšnja opozicija, ki je v mandatu naše vlade s po- nista nikoli odveč. Tega se bomo morali zlasti v pri- orodja. V razpravi so udeleženci izrazili potrebo po Vljudno vabljeni! litičnimi blokadami poskušala zaustaviti projekte, hodnosti bolj zavedati. letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 27 [email protected] politicne stranke

sd / majda zevnik sds / mag. tomaž deželak Kako se domžalska “zelena” spreminja SPB – soseska spominov v “črno”

Spominjam se leta 1984 – nostalgija, kaj hočete, bli- hajam na sejo občinskega sveta, na kateri bomo Pričakovan odziv občanov in postavljena vprašanja: odpadki, tudi najmanjši volumen, napolnijo le v me- žam se petinštiridesetemu –, ko sem se kot mlad sprejemali rebalans (spremembo) občinskega pro- »Ste svetnica v OS in KS, kaj se dogaja s povečanjem secu do 6 tednih, tako trdijo mnogi občani, pogoj je, blokovčan prvič z vlakom peljal v srednjo šolo v računa. Denar se bo deloma, hvala bogu, namenil računa za mešane odpadke – črna posoda?« Ka- da gospodinjstva ločujejo vsaj povprečno zgledno. Kamnik. Bilo je navsezgodaj zjutraj, bližali smo se tudi Rdečemu križu in Karitasu. Ljudem, ki ga re- znovani smo, namesto da bi bili kaznovani tisti, ki S podražitvijo so stimulirani tisti, ki ne ločujejo, Domžalam, v daljavi pa se je nekaj neizmerno blešča- snično potrebujejo. Zakaj hvala bogu? Ja, zato ker lo. Kot biser. Bili so bloki. Mislil sem si: »Halo! Saj to polnijo črne posode z vsemi mogočimi odpadki, ki zaračunava se praznjenje praznih ali polpraznih Sprašujem se, zakaj je ta soseska niso skrbni! Vzgajamo otroke: Ločujte, pozna se pri zabojnikov, obenem nastajajo stroški nepotrebnega je nekaj fantastičnega!« Kasneje so mi povedali, da ceni. V teh časih sklicevanje na denar pri vzgoji po- odvoza – stroški goriva so po podatkih JP Prodnik je to »SPB«. Ko danes hitim na sejo občinskega sve- vedno na programih reševanja vseh leg ekologije še vedno prime. In postopoma zelena odločujoči –, onesnaženje v prometu z izpusti pli- ta skozi iste pasaže, ki sem jih le »dobrih« dvajset let političnih strank, nikoli pa se nič ne nazaj tako občudoval, me okolica opomni, da se vsi kultura pride v navado. nov tudi. Odvoz bio odpadkov na sedem dni že s 16. zgodi. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o rav- februarjem je drug problem. Obrezovanje drevesnic, razvijamo, staramo in čez leta umremo. A imam ob- nanju s komunalnimi odpadki, sprejet na 19. seji OS grmovnic v parkih, drugih javnih površinah, blokih čutek, da je del okoli mene že skoraj umrl. Pasaže so po skrajšanem postopku in predhodno obravnavan in mnogih hišah opravljajo profesionalne organizaci- skorajda prazne, zapuščene. Gostinski lokali same- le na seji Odbora za komunalne dejavnosti, je povzro- je, ki vejevje tudi odpeljejo in ga uporabijo kot lesno vajo. Vsaka druga vrata so »okrašena« s ponudbo o so Domžale »imele« srečnega dobitnika na lotu. Ve- čil povečanje mesečnega stroška smetarine za 30,66 bio maso. Večina lastnikov eno- in dvodružinskih prodaji. Sprašujem se zakaj. Zakaj je ta, nekoč tako ljavna zakonodaja pa med drugim določa, da se 15 hiš vejevje doma obdela – delno za kurjavo, delno eminentna soseska, kjer si lahko pojedel kos sla- odstotkov od dobitka nameni lokalni skupnosti. To- za kompost in zastirke ali ga sami odpeljejo na de- stne pice pri znanem košarkarju ali kupil elegantno rej, hvala bogu! In seveda, hvala županu, ki je uslišal Prizadeta so vsa, zlasti gospodinjstva spodnje perilo za svojo najdražjo, utonil v pozabo? prošnje svetnikov, tako levice kot desnice, da sla- v eno- in dvostanovanjskih hišah. ponijo. Zato ni potrebno finančno obremeniti vseh občanov. Kje je zelena politika občine in kakšen je Sprašujem se, zakaj je ta soseska vedno na progra- bih deset odstotkov od dobljenega kolača nameni Stanovalci v blokih so do sedaj pogled in odnos do občanov, tudi socialno zelo šib- mih reševanja vseh političnih strank, nikoli pa se nič tistim, ki ta sredstva resnično najbolj potrebujejo. imeli in še imajo možnost naročanja kih, ki skrbno ravnajo z vsemi dobrinami? ne zgodi. Upam, da se to sprašuje tudi moj, vaš in ne Torej, hvala obema! Prejšnji mesec so bili objavljeni podatki o občinah, ki nazadnje soseskin župan. Občutek majhnega zadovoljstva, ki me je spreletaval, prilagojenega volumna posod za Morda ne poznam dobro problematike. No ja, se tola- zato ker je nekdo končno upošteval moj predlog, to- odpadke in s tem vplivanja na ceno. so na prvih desetih mestih po ločenem zbiranju po- datkov. Domžal ni med njimi, kljub vsem pogojem, ki žim, pa saj je župan tudi očitno ne. Morda je ne more rej da se sredstva dodeli najbolj potrebnim, je bil ob so dani. Ni prave stimulacije, ni učinkovite kontrole razumeti, saj ni nikoli resnično živel v bloku in mor- pomisleku na sosesko, ki prav tako potrebuje pomoč, % ali zneskovno za 3,7 meseca po prejšnjem načinu vsebine posod. V teh dneh smo si lahko ogledali pri- da zato njegove obljube obvisijo v zraku. Žal. kratkotrajen. Zopet me je prešinil tisti mladostni obračuna. V ta izračun je upoštevano tudi tiho pove- mer Vrhnike. Že 10 let so cene komunalnih storitev Ko hodim po pasaži, se sprašujem, ali je ljudi, ki tam vtis o bleščečem biseru in uvidel sem, da bo potreb- čanje smetarine (?) med decembrom 2012 – 30,7691 enake. Vzrok: skrbno ločevanje, kontrola, gospodar- stanujejo, kdo resnično poslušal, ko jih je vprašal, kaj no še veliko dobitkov na lotu, da se bo nekdo zopet EUR in januarjem 2013 – 31,5383 EUR, kar predstavlja jenje z odpadki. Občani, ki imajo določeno obdobje, so njihove težave. V misel se mi prikrade nenavadno spomnil, da ne samo ljudje, ampak tudi soseske po- 2,5 %. Prizadeta so vsa, zlasti gospodinjstva v eno- čas plenic, na katere se izgovarjajo naši dražitelji, spoznanje, da moraš verjetno tu resnično živeti, in ne trebujejo pomoč. Pomoč, da živijo in se razvijajo. in dvostanovanjskih hišah. Stanovalci v blokih so do večjo potrebo, lahko zaprosijo za dodatno posodo. le bivati, da tamkajšnje stanovalce razumeš. Spoštovani g. župan, zahvaljujem se Vam, ker ste sedaj imeli in še imajo možnost naročanja prilagoje- Delno – samo delno – lahko razumemo obrazloži- Sprašujem se, koliko ljudi je v tem in njim podobnih dovolil, da pomagamo ljudem. Pozivam Vas, da pri- nega volumna posod za odpadke in s tem vplivanja tve in zagovor poslovodstva za to potezo. Župan kot naseljih, ki so podobni čudovitim čebelnjakom, ogro- pravite ukrepe, s katerimi bomo pomagali soseskam, na ceno. Napravljenega koraka nazaj glede ekolo- predlagatelj pa bi moral gledati širše in mnogo bolj ženih. Koliko ljudem je potrebno pomagati? Pridem kajti soseske so ljudje. Upam, da razumete, da tudi škega pristopa k zbiranju odpadkov in povzročitve vsebinsko in dolgoročno. Cel svet stimulira inve- do spoznanja, da veliko preveč. soseske, tako kot tudi ljudje, včasih potrebujejo po- socialne krivice v širšem smislu ni težko dokazati. sticije in življenje v skladu z zeleno politiko, tudi z Ob vseh teh vprašanjih, ki mi rojijo po glavi, pri- moč. Želim Vam vse dobro. Pri zmerno skrbnem ločevanju, kar omogoča infra- velikimi materialnimi podporami, kar je nesporno struktura – ekološki otoki, se posode z mešanimi dolgoročno vlaganje. In pri nas?

ltd / kamal izidor shaker zares / marjan mirai Javni zavod Center za medgeneracijsko Smo priča začetku reševanja težav sodelovanje Domžale ali na začetku propada?

Občina Domžale nadaljuje z dobrimi projekti, s slede- javnih zavodov. Vedno so se porajala vprašanja, ali Odvisno, koga poslušate ali berete. Vlada, s pred- sti postopkov'', čeprav nam bi moralo biti jasno, da njem trendom ter pogledom v prihodnost v dobrobit javni zavodi služijo svojemu namenu ali so sami se- sednico na čelu, je Evropi predstavila program s tem zgubljamo še tisto malo pogajalske prednosti. vas – občank in občanov. Trditev bom poskušal v na- bi namen. Moje mnenje je, da so javni zavodi ravno stabilnosti in zatrjuje, da se bomo izvlekli sami, brez Kar spomnimo se, kako so rasle kreditne obresti vsa- slednjih parih stavkih pojasniti in obrazložiti namene tako v službi občank in občanov ter da morajo delati pomoči ''trojke''. Novico so mediji pospremili z nega- kokrat, ko je kak naš politik, sicer za domača ušesa, in cilje le-te. Projekt, ki je dalj časa zorel in čakal, da v korist občank in občanov, saj je to tudi namen »jav- tivnimi odzivi, ker da imajo zanesljive podatke, da v tujini omenjal mogoč bankrot države ali nujnost vzklije, bo po vsej verjetnosti do poletja le zaživel. Kaj nih služb«. Morda je slišati in videti, da se ustanavlja ukrepi niso zadostni in premalo resni. Morda res. evropske pomoči, in kako so padala bonitetne ocene pravzaprav je oz. bo zavod Center za medgeneracijsko neko novo pravno osebo (kar je tudi res), ampak ne Toda komu verjeti? Človek se ne more znebiti vtisa, ob javnem razglabljanju, kako smo razdeljeni in ka- sodelovanje Domžale ter zakaj smo se na občini odlo- glede na to bomo dejansko samo razširili dejavnosti da mediji namesto za objektivno poročanje skrbi- čili za ta korak? Verjetno ste že slišali za javni zavod obstoječega javnega zavoda na populacijo starejših, jo zgolj za prodajno plat novic. In slabe zgodbe se Vlada je dosegla dogovor s sindikati Center za mlade Domžale, ki deluje v Domžalskem ki naj bi (zaenkrat še) v Domžalskem domu postal sti- vedno bolje prodajajo kot dobre. Ko tako nekajkrat javnega sektorja, plače gredo dol. Je domu in je bil ustanovljen leta 1998 z namenom nude- čišče medgeneracijskega sodelovanja in povezovalna podajo negativno mnenje o kakem dogodku, ki je nja pomoči staršem in otrokom, ki eksperimentirajo z po možnosti podkrepljeno z modrimi ugotovitva- to pozitivna poteza ali krčenje že tako drogo ali so z njo zasvojeni, sodelovanja z Uradom za Morda je slišati in videti, da se mi kakega od neoliberalnih ekonomistov, ki tako znižane potrošnje? In kaj bo naslednji droge ter drugimi institucijami, vezanimi na preventiv- ustanavlja neko novo pravno osebo vse gledajo s stališča kapitala, ima vsak še tako po- korak? Plač se ne da v nedogled no dejavnost, svetovanja, organiziranja individualne (kar je tudi res), ampak ne glede na to zitiven projekt negativen prizvok. Opoziciji pa tako zniževati. učne pomoči, »Šole za starše«, usposabljanja za po- bomo dejansko samo razširili dejavnosti nobena poteza sedanje vlade ni povšeči. Kot da mi moč in razvijanja življenjskih veščin, računalniškega vsi skupaj ne prenesemo, da bi lahko kdorkoli v dr- opismenjevanja in ustvarjalnega preživljanja prostega obstoječega javnega zavoda na žavi naredil kdaj tudi kaj pozitivnega. In če gre pri časa. Dejavnosti zavoda pa se iz leta v leto širijo ter so populacijo starejših, ki naj bi (zaenkrat tem za vlado, pa še posebno ne. ko se za nič ne uspemo dogovoriti – kriza gor ali dol. se razširile do te mere, da smo lansko leto na občini za- še) v Domžalskem domu postal stičišče Mogoče je, da imajo dobro obveščeni mediji še ce- Vlada je dosegla dogovor s sindikati javnega sektor- čeli razmišljati o tem, da bi le-te tudi pravno formalno medgeneracijskega sodelovanja in lo prav. Bi bilo pa vseeno bolj modro, da bi z oceno ja, plače gredo dol. Je to pozitivna poteza ali krčenje zapisali v odlok o ustanovitvi. Na pobudo občinskega povezovalna točka dejavnosti številnih počakali do uradnega odgovora Evrope. Ni nemo- že tako znižane potrošnje? In kaj bo naslednji korak? sveta je bila lansko leto točka dnevnega reda na seji goče, da bodo ob prebiranju naših medijev prišli do Plač se ne da v nedogled zniževati, podjetij tudi ni- umaknjena. Nato pa je bila na željo ustanovitelja Obči- društev mladih in starejših. ugotovitve, da slovenski narod komaj čaka evrop- mamo veliko in ob prisilni prodaji ne bomo od njih ne Domžale in občinskega sveta pripravljena relativno sko pomoč in nam bodo ugodili. Očitno je, da res veliko iztržili. Resno se bomo morali vzeti v roke, ker obširna študija delovanja Centra za mlade Domžale in potrebujemo nekoga od zunaj, da nam pove, kaj je v nasprotnem primeru tudi vsemogočna ''trojka'' ne kratek pregled stanja mlade in stare populacije ter delo- točka dejavnosti številnih društev mladih in starejših. potrebno narediti in na katerega bomo lahko obesili bo imela kaj početi z nami. vanja društev upokojencev in mladih. V okviru študije Upam in verjamem, da se bodo na tem mestu združe- vse negativnosti, ki se nam bodo zgodile, pa čeprav Smo po dvajsetih letih od osamosvojitve res padli na je bil pripravljen tudi okviren plan dela novega zavo- vale mladinska nadebudnost ter izkušnje starejših in smo jih sami zakuhali. In čeprav je modro možnosti raven bruseljskega protektorata, kot se v današnjem da, ki naj bi v prihodnosti pokrival mlade in starejše, se bodo pozitivno/kvalitetno dopolnjevale. Kar je na- za reševanja težav preigravati za zaprtimi vrati in Delu sprašuje dr. Ivan Kristan1? Je imel Cankar prav, v kolikor bi občinski svet podprl idejo in odlok o usta- vsezadnje tudi namen medgeneracijskega sodelovanja. javnost, še posebej tujo, obveščati, ko je strategija res potrebujemo gospodarja, ki bo odločal namesto novitvi javnega zavoda Center za medgeneracijsko Kaj točno bo zavod počel, kakšne so njegove dejavno- jasna, je pri nas postalo pravilo, da se o vsem raz- nas in o nas? sodelovanje Domžale. Vedno je obstajala neka upra- sti in plan dela pa bom zapisal v eni izmed naslednjih pravlja v medijih. Dokumenti že kako najdejo pot do vičena ali neupravičena bojazen glede ustanavljanja številk Slamnika. njih, s čimer se ustvarja vtis ''visoke demokratično- 1Dr. Ivan Kristan, Proti mentaliteti protektorata, Delo (Ljubljana, 15. 5. 2013)

nsi / janez vasle, bivši poslanec državnega zbora rs Za vsakim pritiskom na gumb moral opraviti izpit iz „žlehtnobe“, če si hotel po- je precej razgovorov, usklajevanj stati njihov član. Nasprotno imam dobro mnenje o opozicijskih poslancih iz SD. Spomnim se E. A. Začasno (?) slovo od politike in, kar je mene najbolj motilo, Schwarzbartla, ki je dejal, da se je z njimi težko o nasprotovanja za vsako ceno, ker čem dogovoriti, če pa se dogovoriš, to čvrsto drži. Ne spomnim se, da bi katerikoli sestav parlamenta Pred dobrim letom sem nepričakovano in ne prav vo. Nikakor ne gre samo za sedenje in pritiskanje predlogi niso prihajali iz pravega imel toliko afer kot tokratni. To je zato, ker ljudje, ki z veseljem postal poslanec. V bistvu sem kandidi- na gumbe ob glasovanjih. Za vsakim pritiskom na naslova. so za to sposobni, nočejo kandidirati, politični pro- ral na zadnjih volitvah predvsem zato, da s svojo gumb je precej razgovorov, usklajevanj in, kar je stor pa nikoli ne ostane nezapolnjen in zato imamo, poznanostjo med ljudmi še enkrat prispevam svoj mene najbolj motilo, nasprotovanja za vsako ce- kar imamo. Zato kandidirajmo in hodimo na voli- stas in glas k povratku Nove Slovenije v hram de- no, ker predlogi niso prihajali iz pravega naslova. tve in referendume ne glede na to, koga podpiramo. mokracije. Potem se je nepričakovano zgodila Predstavljal sem si, da bomo v kriznih časih za našo stavnikov takratne opozicije, predvsem PS, kako Tako bomo neposredno pomagali ustvariti ustrezne desna koalicija, ki je zelo uspešno začela izvajati domovino stopili skupaj in protikrizno zakonodajo so ovirali sprejeme ključnih zakonov za našo bli- demokratične standarde in bolj začutili, da gre za protikrizne ukrepe. Novo delo je bilo zelo zanimi- sprejemali čimbolj soglasno. Spomnimo se pred- žnjo in daljno prihodnost. Ponorčeval sem se, da si našo domovino in državo. 28 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii šport [email protected] Mož z rdečo zastavico

Franci Pavlič, športni sodnik s tremi licencami

Brez pravil preprosto ne gre. Nikjer v življenju in še posebej ne v športu, kjer številni iščejo takšne in drugačne bližnjice do zmag in dosežkov. Tukaj v igro stopijo sodniki.

Bojana Vojska Foto: Iztok Dimc

ekipi je vedno pametno imeti nekoga, ki pozna vsa pravila igre in jim sledi. Franci Pavlič Vje kot sodnik nepogrešljiv za Klub borilnih veščin Domžale, kjer sodi (in trenira) kickboxing, za mnenja in nasvete pa ga kot sodnika lahko vprašajo tudi nogometaši in boksarji.

Začniva kar pri kickboxingu, kjer imate dvojno vlogo, in sicer tako tekmovalca kot sodnika. Z borilnimi veščinami se po malem ukvarjam že 25 let. Najprej sem osem let aktivno treniral karate, potem sem deset let hodil na fitnes in pridobil licenco za inštruktorja fitnesa. Nato sem štiri leta treniral Jiu Jitsu in se 2008 priključil Klubu borilnih veščin Domžale ter tre- ningom kickboxinga. Šele tu sem zares spoznal, kaj so pravi treningi!!! Po dveh letih sem bil v 2010 tudi članski državni prvak v disciplini K-1 Rules. Glede vloge sodnika pa se je vse skupaj začelo, ko je trener kickboxinga Marjan Bolhar izve- del, da sem nogometni sodnik. Predlagal mi je, da bi postal še sodnik v kickboxingu, saj v klubu ni bilo nobenega. Lotil sem se dela in čez nekaj mesecev pridobil licenco. Zaradi veliko predhodnega znanja iz različnih borilnih veščin in so- dniške prakse sem bil vajen nastopati pred velikim številom gledalcev, zato mi to ni predstavljalo nobenih težav. Do sedaj sem sodil na 20 turnirjih.

Preskok na vaš prvi šport in prvo sodniško licenco – nogometno. Kot večina mladih fantov sem tudi jaz ogromno igral mali nogomet, kot član Vsem nadobudnim brih sodnikov, ki svoje delo opravljajo na let sodelujem z go. Natašo Klarič, ki je po se obrača veliko denarja, zaradi česar šolske nogometne ekipe in na raznih tur- športnikom in njihovim visokem nivoju. Najboljši dokaz za to je mojem mnenju največja strokovnjakinja je psihični pritisk veliko večji. Zato je nirjih v malem nogometu. Seveda sem Damir Skomina, ki spada med najbolj- za prehrano in je v veliki meri zaslužna prav, da sodniško delo na vsaki tekmi nogomet spremljal tudi na televiziji in staršem svetujem, da se še sodnike na svetu. V zadnjih letih sta za moje uspehe. nadzoruje tudi kontrolor sojenja in na imel svoje vzornike. Nikoli pa nisem bil preizkusijo v različnih se hitrost in dinamika nogometne igre podlagi videnega tudi oceni posamezne- član katerega izmed nogometnih klubov športih in na koncu zelo povečali, kar je predvsem posledi- Poleg nogometne in kickboxing ga sodnika. Sicer so nogometne tekme in nogometa niti nisem treniral. Pravi, ca boljše fizične pripravljenosti igralcev. sodniške licence ste eden izmed prvih v krajše kot turnirji boksa, ki običajno veliki nogomet sem srečal šele, ko sem izberejo tistega, Zato moramo biti vrhunsko pripravljeni Sloveniji s sodniško licenco za boks. trajajo ves dan. Razlika je tudi v pome- postal nogometni sodnik. To je bilo le- v katerem bodo resnično tudi sodniki. V Sloveniji imamo sodni- V marcu 2013 je v Mariboru potekal pr- nu napake – v nogometu že ena sama ta 1992, pri 22 letih. Zaradi dobre fizične uživali. Šele potem se je ki obvezne kondicijske treninge dvakrat vi tridnevni seminar za sodnike v boksu sodniška napaka lahko vpliva na konč- pripravljenosti so me sodniki iz DNSL tedensko, trikrat letno so preizkusi tele- v Sloveniji. Glavni predavatelj je bil g. nega zmagovalca, v borilnih veščinah (Društvo nogometnih sodnikov Ljublja- treba ukvarjati sne pripravljenosti. Ob tem se zahteva Harald Schweinzer iz Avstrije, priznan pa se razlika med borci pokaže običajno na) povabili v svojo ekipo, za katero sem z vprašanjem kariere, še popolna osredotočenost od začetka mednarodni sodnik pri AIBI, ki je sodil že tekom cele borbe in posamezna toč- odigral veliko tekem. Na začetku se niki je odvisna od številnih do konca tekme, saj lahko utrujenost ob tudi na olimpijskih igrah. Bil sem eden ka le redkokdaj odloča o zmagovalcu. V sem najbolje znašel na velikem igrišču, koncu tekme privede do odločilne na- izmed približno 20 kandidatov za so- vsakem primeru pa mora biti napak čim a sem bil zaradi kondicije in borbenosti dejavnikov. pake, ki vpliva na rezultat in je tekma dnika, tisti, ki smo ga opravili, smo prva manj, vedno težimo k temu, da jih sploh vseeno koristen igralec. uničena. Tukaj bi omenil še pomočnike generacija boksarskih sodnikov z uradno ne bi bilo. sodnika, ki so prepogosto v ozadju. Vča- licenco, saj jih do sedaj v Sloveniji ni bi- Kako ste torej iz povsem ljubiteljskega sih so bili morda res le «avtmigci», danes lo. Glavni povod je ukvarjanje z boksom Ste tudi osebni trener. nogometaša postali nogometni pa glavni sodnik brez dobrih pomočni- v našem klubu in večanje zanimanja za Delam na tem, da sem eden izmed naj- sodnik? pred tekmo delo, gibanje in znake sodnikov težko uspešno izpelje sojenje tekme. boks in kickboxing v Sloveniji, tu pa je bolje pripravljenih sodnikov v Sloveniji, Čisto po naključju. Ker na turnirjih v maka predstavil na igrišču. Le-ti lahko velikokrat celo bolj vplivajo še pomanjkanje sodnikov in nova prilo- zato se že več let poklicno ukvarjam tudi lem nogometu v naših krajih nikoli ni na končni rezultat kot glavni sodnik, saj žnost za moje sodniško udejstvovanje v z osebnim trenerstvom in svetovanjem o bilo šolanih sodnikov, brez sodnika pa V 21 letih sojenj ste najbrž videli že vse oni odločajo o offsajdu in prehodu žoge prihodnosti, saj se mi kariera nogome- prehrani. Sam zaupam nutrigenomiki, to se nogomet težko igra, smo tekme sodi- možne situacije? preko golove črte. tnega sodnika izteka. je znanosti o individualizirani prehrani. li kar sami. Zaradi česar je večkrat prišlo Skupno imam odsojenih že preko 600 Preko upoštevanja določenih pravil skr- do prepirov. Prijatelj je nekoč omenil, da tekem na različnih nivojih. Vsaka je po- Gledalcem tekem se včasih zazdi, Imate tri sodniške licence. Kaj je recept bim za optimalno zdravje, dobro počutje, je spoznal nogometnega sodnika, ki nam glavje zase, je bilo pa zanimivo srečanje da ste sodniki celotno igro prisotni za uspešnega športnega sodnika? telesno težo, oblikovanje telesa in vrhun- je bil pripravljen razložiti nogometna z začetka moje kariere, ko sem prvič kot na vsakem koraku nogometašev. To Mislim, da mora imeti sodnik v nogo- sko psihofizično pripravljenost. Na poti pravila. «Predavanja» se je poleg mene glavni sodnik sodil članom ekip Rado- zagotovo zahteva visoko raven telesne metu, kickboxu, boksu ali v katerem do zdravja, zadovoljstva in dobrega po- udeležilo še pet kolegov in na naše ve- mlje in Belinka. Na tej tekmi sem tudi po pripravljenosti? drugem športu tudi sam izkušnje kot čutja pomagam tudi drugim. liko začudenje nam je g. Meršak začel moji «zaslugi» izključil kar tri domače in Za telesno pripravo poleg obveznih tekmovalec. Osnova je še dobra podko- razlagati pravila velikega nogometa. Na dva gostujoča igralca – to je tudi moj ne- sodniških treningov skrbim še s treni- vanost s teoretičnim znanjem in pravili, V življenju velikokrat zmanjka energije hitrico smo si priskrbeli še knjigo o pra- slavni rekord. Nisem se sicer izkazal kot ranjem kickboxinga. Ta je po mojem ki se kar pogosto spreminjajo, dobra tele- že za vsakdanja opravila. Nam vilih nogometne igre, čez štiri dni smo dober sodnik, a dokazal, da imam dovolj mnenju eden izmed športov, ki od člo- sna kondicija, sposobnost koncentracije, zaupate vašo skrivnost? že opravljali teoretični izpit pod taktir- poguma in sem iz pravega testa. Morda veka zahteva najbolj celovito aktivacijo samozavest, odločnost. Sodnik mora To me res sprašujejo mnogi – od kod mi ko komisije iz DNS Ljubljana. Izpit sem je čudno, a to je bilo na začetku karie- telesa: ogromno kondicije, moči, giblji- znati včasih tudi malo odigrati, včasih toliko energije, da se ukvarjam s toli- uspešno opravil, že čez dva tedna me je v re pomembnejše od pravilnih tehničnih vosti, eksplozivnosti in koncentracije. mora biti zelo energičen, drugič umirjen. ko različnimi stvarmi, kaj me motivira in nabiralniku čakalo obvestilo o sojenju. presoj. Kar so opazili tudi vodilni mož- Na vsako sojenje se je potrebno pripra- koliko odrekanja zahteva vse to. Moj od- je pri DNSL. Nogomet in kickboxing za kondicijo, viti. Ne le oprema in pravila ter počitek, govor pa je čisto preprost. Delam samo Je šlo vse gladko na prvem sojenju? še kaj? pametno se je pozanimati na primer tu- to, kar imam najraje in v čemer najbolj Bila je kadetska tekma v Smledniku, na Ste sodnik v prvi slovenski nogometni Za kondicijo poleg tega skrbim še z obča- di o tem, po kakšnem sistemu igra neka uživam. Zato pri tem ni nobenega odre- kateri sem bil pomočnik sodnika. Bil je ligi. snimi treningi atletike, in sicer s šprinti. nogometna ekipa in morda tudi o posa- kanja. Vsem nadobudnim športnikom izziv, saj sem nogometna pravila obvla- Svojo kariero sem kot vsi sodniki začel V letu 2011 sem bil tudi udeleženec XXI. meznih tekmovalcih. in njihovim staršem svetujem, da se predal le teoretično. V le nekaj dneh sem se pri mlajših selekcijah, nadaljeval sem s Balkanskih atletskih veteranskih iger, izkusijo v različnih športih in na koncu iz ljubiteljskega igralca spremenil v po- člani v medobčinski ligi, III SNL, II SNL ki so jih gostile Domžale. Nastopil sem Katere so glavne razlike v sojenju izberejo tistega, v katerem bodo resnično polnoma opremljenega sodnika, z vso in končno v I SNL, kjer mi zaradi sta- na 100 m in dosegel tretje mesto. Seveda nogometa in borilne veščine? uživali. Šele potem se je treba ukvarjati z opremo, le brez pravih izkušenj ... Pri teh rostne omejitve 45 let ostajata še dve toliko športov skupaj ne bi šlo brez pra- Za največjo razliko bi izpostavil me- vprašanjem kariere, ki je odvisna od šte- je bil ključni člen g. Meršak, ki mi je dan sezoni. Lahko povem, da je veliko do- vilne prehrane, na področju katere že več dijsko podprtost nogometa, v katerem vilnih dejavnikov.  letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 29 [email protected] šport

Kolesarjenje 2013 – Cestna dirka atom-ovci so se aktivirali za Pokal Andreja Hauptmana za pokal “Domžale 2013” Rezultatna lista še nikoli ni bila tako popisana z imeni tudi letos Ena izmed tradicionalnih športno rekreativnih prireditev, s katero že vrsto let obeležujemo praznik najboljše ekipe karateistov na že 3. Mednarodnem S.K.I.F. KYU občine Domžale, je tradicionalna cestna kolesarska dirka, ki šteje tudi za Pokal Slovenije za kategorije turnirju za pokal „Domžale 2013“ – ATOM Domžale. amaterjev, mastersov in žensk, v organizaciji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarskega karate društvo atom shotokan- nič, Klemen Muhvič, Timotej Mršič, Mitja kluba Hrast. Letos je dirka dobila novo ime: Cestna dirka za Pokal Andreja Hauptmana. -do domžale Domžalsko društvo pod Hofer, Matjaž Kljun, Primož Krajšek, Žan taktirko Lovrenca Kokalja se je na karate Podboršek in Andrej Naškoski. turnirju, ki se je odvil 7. aprila 2013 v te- Za odlične dosežke na dveh mednaro- Kot je v obrazložitvi napisal mag. Janez lovadnici podružnične šole oš Domžale v dnih turnirjih v Avstriji 4. in 5. maja 2013 Zupančič, direktor Zavoda za šport in re- Ihanu, odrezalo tako po organizacijski kot veljajo čestitke še zmagovalcem: Tamari kreacijo Domžale, »smo veseli, da je tako po tekmovalni plati. Na tatami je v pred- Kokalj, Žanu Podboršku, Patriciji Vehovec uspešen kolesar, naš občan, z odmevnimi stavah spretnosti in veščine karateja ter v rezultati v svetovnem in evropskem merilu, kumite borbah stopilo 185 karateistov. Na- podprl s svojim imenom naša prizadevanja stopi so se vrstili eden za drugim, vse do za ta sedaj že znani dogodek, ki ga bomo v finalnih, ki so pritegnili pozornost največ prihodnje dvignili še na višji nivo«. spremljevalcev. Ti so bodisi nagrajeva- Cestna kolesarska dirka za Pokal Andre- li zmagovalce in ploskali ob podelitvah ja Hauptmana se je začela dan po prazniku ali bodrili poražence ter jim s tem vliva- občine Domžale v Športnem parku Dom- li samozavest in borbenost. atom je kljub žale s skupnim startom tekmovalcev in organizacijskemu zalogaju za turnir akti- rekreativcev – teh je žal iz leta v leto manj viral veliko karateistov in karateistk, ki so – ter nadaljevala s startom tekmovalcev v ob koncu skupaj dvignili pokal „Domžale Dobu. Najdaljša proga je bila dolga 47 km, 2013“. Ni lepše nagrade kot osvojiti pokal Andrej Hauptman (Foto: Vera Vojska) njena višinska razlika pa cca 430 metrov, svojega mesta, za to je vedno vredno sto- tekmovalce pa je iz občine Domžale pope- piti skupaj. ljala skozi občini Moravče in Lukovica na Med amaterji A je zmagal Blaž Bonča Kamniški Bistrici in na drugih kolesarskih (KK Tušmobil), med amaterji B pa Simon poteh naše in drugih občin. Organizator Utrinke in rezultate tekmovanja si lahko ter drugouvrščenima Ivi Perger in Timote- cilj v Domžale. Posebej pozorni so morali ogledate na spletni strani atom Domžale, ju Kokalju. Tamara in Timotej sta kot člana biti na nevarnem spustu z Račnega Vrha, Avbar (Papež Podgorje), med master A Ma- se zahvaljuje tudi sponzorjem: občina tej Lovše (KK Tušmobil), med master B Igor Domžale, občina Lukovica in občina Mo- za pokušino pa fotografija in imena no- team slovenia branila barve Slovenije, in pri zavoju v levo na Tuštanju, pa tudi na silcev zlatih medalj iz vrste atom-ovcev: sicer je bila Tamara z ekipo najboljša v ku- desnem zavoju proti Češnjicam, na celo- Kopše (Team korak naprej), med master ravče, ProAction, Elan-Inventa d.o.o., C Aleš Hren (ŠD Poljane), med master D Mercator d.d., Helios d.d., Zavarovalni- Particija Vehovec, Naja Svetin, Tesa Šti- mite borbah in srebrna v katah, Timotej pa tni trasi od Peč do Moravč, iz Imovice do hec, Karin Podboršek, Breda Hrovatin, je z ekipo ovojil tretje mesto v katah. Brezij. Posebno pozornost pa so namenili Iztok Melanšek (CVS Mobile SportStyle), ca Triglav, Plastenka d.o.o., Controlmatik Lina Mecilošek, Hana Kerić, Marjeta Paj- Bojana Vojska tudi ciljnemu sprintu v Dobu. Kljub temu, med master E Branko Bojanc (KD Sprint), Commerce, Peter Korošec s.p., Esad Mu- da se je kolesarska sezona komaj začela, so med master F Boštjan Slak (KD Brda), med lalič s.p., Erdani šport d.o.o., Domžale, vsi udeleženci pokazali zelo dobro pripra- master G Ivan Kastelic (BVG Gulč), med Slovenijašport d.o.o., Dušan Peterka s.p., vljenost, tako da so, razen dveh padcev z master H Bojan Lampe (ŠD Turbo M), med Jus Securiti, Družba za varovanje G5 in O sedemkratnem državnem malce večjimi posledicami, vsi udeležen- master I Herbert Kotnik (KD Mengeš). Če- vabi vse udeležence letošnjega kolesarje- ci varno in nepoškodovani pripeljali na stitamo! nja pa tudi vse druge ljubitelje tega lepega cilj, kjer so jih čakale spominske medalje Cestna kolesarska dirka za Pokal Andre- športa in rekreacije: Dobrodošli na kole- prvaku ter vseh drugih in majice, topel obrok in pijača, najboljše ja Hauptmana je bila že 11. po vrsti in je sarjenju za pokal andreja hauptmana pa tudi medalje in pokali. Te so podelje- lepo uspela. Pogrešali smo le več rekrea- 2014. uspehih letošnje pomladi vali Andrej Hauptman, Andreja Pogačnik tivcev, ki jih vsakodnevno srečujemo ob Vera Vojska Jarc, podžupanja občine Domžale, ter mag. Janez Župančič, glavni organizator in ko- Tokratno kratko poročilo o zavzetih in borbenih članih ter članicah ordinator prireditve. Absolutno je zmagal Kluba borilnih veščin Domžale začenjamo s čestitkami Marjanu Lucijan Premer (Izvir Vipava) pred Simo- nom Novakom (Terrabike Team Vir), tretji Bolharju, tudi predsedniku kluba, ki je naslov državnega prvaka pa je bil Damjan Čibej (Bambi). doslej osvojil že sedemkrat, ima pa tudi mednarodni status Poglejmo še rezultate: Med ženskami A je bila najboljša Danije- Olimpijskega komiteja Slovenije. la Svetik (KD Brda), med B je zmagala Vida Ceglar (Bicikel.com), v kategoriji C pa je bi- klub borilnih veščin domžale (WAKO) reprezentanca je v Innsbrucku la najhitrejša Andreja Trojar (KD Mobilni). Zmagovalke v ženski kategoriji (Foto: V. V.) Zmagovalci med moškimi (Foto: V. V.) Zaposlen je v Centru požarne varnosti med 1520 tekmovalcev iz 25 držav na pre- Domžale, kjer mu sodelavci v prostem stižnem mednarodnem tekmovanju WAKO času pomagajo pri treningu. Izjemen tek- svetovni pokal "Austrian Classics 2013" movalec ima za seboj uspešno in bogato dosegla lepe uspehe, med njimi so bili tekmovalno kariero, ki jo stalno nadgra- uspešni tudi Domžalčani: Hana Mihelčič juje z uspehi. Tokrat mu lahko čestitamo je osvojila 3. mesto, Teja Mihelčič pa je bi- Sankukai Državno prvenstvo za mladince za drugo mesto, ki ga je osvojil na WAKO la peta – obe sta nastopali med starejšimi – evropskem pokalu v Beogradu. Tudi to- kadetinjami. Na Pula kickboxing open je in člane in DT za otroke krat poudarja, da je to skupni uspeh, zato Teja Mihelčič med starejšimi kadetinjami se iskreno zahvaljuje za pomoč poklicnim do 46 kg osvojila 2. mesto, enako v disci- gasilcem Heliosa, vodji poveljniku Rudi- plini point fight do 50 kg, tretja pa je bila Če bi morali z eno samo besedo opisati rezultate letošnjega vrhunca sezone, bi lahko dejali ju Volčiniju, vodjem izmen: Janiju Jeraju, v disciplina light contact do 46 kg. Andrej preprosto odlično! Matjažu Korošcu, Milanu Petercu, Bogda- Repnik je bil med mladinci, 63 kg in 69 kg, nu Potočniku ter Heliosu, Občini Domžale, prvi – obe kategoriji disciplina Kick light, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Ra- Hana Mihelčič pa je med starejšimi kade- sankukai karate klub domžale V tegoriji mladink so sledili mladinci. Tu te. Žiga Gostič, Nik Pirc, Max Žibert , Mark diu Hit, Krajevni skupnosti Dob. tinjami do 42 kg osvojila 1. mesto, tretja nedeljo, 17. marca, se je odvilo prvo vzne- je z bronasto medaljo okoli vratu kon- Poljanšek in Max Bizjak so si priborili bro- Poglejmo še druge odlične uspehe klu- pa je bila v disciplini point fight do 46 kg. mirljivo doživetje – mladinsko in člansko čal Andrej Resnik, naslova državnega nasto medaljo vsak v svoji kategoriji, ki so ba borilnih veščin. Slovenska kickboxing Vera Vojska državno prvenstvo. Zahvaljujoč spodbu- podprvaka pa se je veselil Grega Vrečar. bile razdeljene glede na starost in težo. Na dam, predvsem pa trdemu delu, trudu in Izvrstno sta se odrezali še dve dekle- tretjem mestu je končala Pia Pavlič, ki je vloženi energiji, so naši Domžalčani do- ti v kategoriji članic. Tretje mesto je tekmovala v kategoriji mlajših deklic, ki so segli odlična mesta. Dobili smo namreč dosegla Teja Medle, srebro pa si je pri- se pomerile v katah. Drugo mesto sta si pri- kar dve bronasti medalji, tri državne pod- borila Teja Grad. Vsem dekletom in služili Pia Pajk in Katarina Levec Grajfoner, prvake in eno novo državno prvakinjo. fantom ob uspehu iskrene čestitke! ena med starejšimi, druga pa med mlajšimi V kategoriji mladink so domžalska de- Približno mesec dni po državnem prven- deklicami. Zmago vsak v svoji kategoriji pa kleta zasedla vsa tri mesta: na tretjem stvu pa so se napolnile tribune telovadnice so dosegli: Ariana Cuderman v katah ter mestu je končala Alja Valenčič, državna v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je potekal Iztok Podpečan in Luka Sokler v borbah. podprvakinja je postala Lara Šinkovec, državni turnir za otroke. Tako so tudi na- Vsem karateistom iskrene čestitke in veli- svoj naslov pa je potrdila lanskoletna ši otroci potrdili dobro delo domžalskih ko športnih uspehov še naprej! državna prvakinja Tjaša Šinkovec. Ka- trenerjev, saj so dosegli odlične rezulta- Tjaša Šinkovec

Uspešni v Puli (od leve proti desni): Teja Mihelčič, Andrej Repnik, Hana Mihelčič. Čestitamo. Foto: Maja Kotar Maja Foto: Foto: Maja Kotar Maja Foto: Dobitniki medalj iz DP mladinci in člani Brata Podpečan med borbo iz DT Marjan Bolhar s sodelavci iz Centra požarne varnosti Domžale, ki so zelo ponosni nanj. 30 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii šport [email protected]

na kratko Slovenski paraplegiki Helios nepričakovano končal na 5. mestu domžalska atletika so se ob prazniku že Manca Avbelj podrla 17 let star slovenski rekord Dasiravno je Helios tik pred koncem drugega kroga državnega Rekordna znamka 14,90 m Pomurke petnajstič pomerili za prvenstva uspel nanizati dve zmagi in s tem povečati možnosti Dražnikove v 3-kilogramski krogli za za uvrstitev v polfinale, pa se je na koncu moral zadovoljiti z mlajše mladinke se je dolgo upirala, a morala 13. 4. 2013, po kar 17 letih, popu- Pokal občine Domžale nezaželenim 5. mestom. stiti pod vrhunsko predstavo atletinje Atletskega kluba Domžale Mance Av- Ena izmed tradicionalnih prireditev, ki že vrsto let obeležuje kk helios domžale Najprej je Helios v li smo dva superfinalista, ki sta imela vsak belj. Odločna metalka je kroglo na gosteh porazil mariborsko ekipo Messer, po še en met in na koncu je glavna nagra- domačem metališču sunila čez magič- 19. april – praznik občine Domžale, je kegljanje slovenskih ki je letos na veliko presenečenje vseh ko- da pripadala Rožletu Bratcu. no mejo 15 m (15,19 m) in s tem močno paraplegikov, ki so se v organizaciji Društva paraplegikov šarkarskih ljubiteljev pristala na visokem V nadaljevanju tekme je Tajfun z veli- (za skoraj dva metra!) izboljšala svoj 3. mestu. Domžalčanom je predvsem ste- ko vneme poskušal obrniti rezultat v svoj osebni rekord, znamka pa je hkrati še ljubljanske pokrajine letos že petnajstič pomerili za Pokal kel met za tri točke, znali so ohraniti mirne prid, vendar so Domžalčani ostali zbrani nov klubski rekord, slovenski rekord ter občine Domžale. živce na parketu in tako postaviti rezul- in uspeli zadržati zmago doma s končnim norma za nastop na svetovnem prven- tat 76:84, za katerega je za Helios največ izidom 76:68. Tudi na tej tekmi je bil naj- stvu za mlajše mladince, ki bo julija v društvo paraplegikov ljubljan- mo še zmagovalce: med dekleti je zmagala točk priigral Damir Rančić (22). Naslednja boljši strelec domačih Damir Rančić s 26 ukrajinskem Donjecku. Upamo, da bo ske pokrajine Več kot 40 kegljačev in Senka Ivaniševič, pred Cvetko Štirn in Mar- tekma in tudi tesna zmaga se je zgodila točkami. Zadnja odločilna tekma za vstop v novi rekord zdržal krajši čas, saj ima kegljačic se je na kegljišču v Kamniku – v to Janežič; pri fantih je bil najboljši Miran na domačem parketu Hale KC proti ekipi polfinale se je tako odvijala v Laškem proti Manca v načrtu 16-metrsko znamko. Domžalah je zadnja leta to nemogoče, saj Jernejšek, pred Viktorjem Rupnikom ter Tajfun iz Šentjurja. Izid tekme je pomenil ekipi Zlatoroga, kjer so Domžalčani stavili Gabriela Kumek prvič kegljišča žal nimamo – pomerilo za Po- Zlatkom Bernarškom, med veterani pa je za eno ali drugo ekipo odločilno potezo vse na zmagovalno žogo. Kljub obetavne- čez mejo 60 m kal občine Domžale. Paraplegiki iz vseh prvo mesto osvojil Franc Ekart, pred Slav- za naprej, tako smo bili priča napeti borbi mu začetku Heliosa pa so vodilne niti kaj območnih združenj so se pomerili v kon- kom Ivančičem ter Emilom Palameto. pod obema obročema. Prva četrtina je pri- hitro vzeli v roke Laščani in nadalje celo Ko smo se domžalski atleti in ljubitelji kurenci deklet in fantov, posebej hrabro Društvo paraplegikov ljubljanske po- padala domačim, ki so dosegli prednost tekmo diktirali tempo. Tako so se na koncu atletike že veselili prve norme za veli- so metali veterani, Pokal občine Domžale krajine se iskreno zahvaljuje Občini šestih točk, ampak gostje iz Šentjurja ni- veselili pomembne zmage in novih tekem ka tekmovanja, je v krog za met kladiva pa je letos v stalno last prejela ekipa Dru- Domžale –pokrovitelju 15. kegljaškega so dovoljevali lahkega nadaljevanja. Šele v polfinalu, Helios pa je z rezultatom 76:67 stopila še ena članica AK Domžale, štva paraplegikov ljubljanske regije, ki je turnirja paraplegikov za Pokal občine Dom- ob polčasu je prišlo do dvomestne predno- in skupno tremi zmagami pristal na 5. me- Gabriela Kumek, ga vrgla 60,81 m, in tretjič zapored zmagala ekipno. Glavni or- žale, hkrati pa izreka iskreno zahvalo že sti za Helios (+10 in 40:30). Med polčasom stu lestvice lige Telemach. Pri Heliosu je na dodala še eno normo za svetovno pr- ganizatorki kegljaškega turnirja, ki so ga ostalim donatorjem in sponzorjem: Zavod je sledilo finalno tekmovanje pokrovitelja slednji izstopal Đorđe Majstorovič s 23 toč- venstvo za mlajše mladince. Gabi se je sodili člani Kegljaškega kluba Domžale, za šport in rekreacijo Domžale; Brown For- AS Domžale z glavno nagrado – motorjem kami in 10 skoki. veselila osebnega in izboljšanega klub- Cvetki Štirn, je za svoja prizadevanja v ime- man Worldwide d.o.o., Ljubljana; Klimer Hondo Vision 50 v metanju za tri točke, Besedilo: Sašo Kozlevčar skega rekorda, velik motiv pa je tudi nu Občine Domžale šopek poklonil mag. Štirn d.n.o.; MG inštalaterstvo d.o.o., Kr- kjer se je pomerilo 6 finalistov od 7. Dobi- presežena meja 60 m, ki jo je v zgodo- Foto: Peter Koprivnikar Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport tina; Avto servis Božo Kveder s.p., Krtina; vini slovenske atletike preseglo le nekaj in rekreacijo Domžale. Udeležence turnir- Igor Bizilj s.p., Češnjice; Verpex d.o.o., Jar- deklet. ja pa so pozdravili tudi Mirjam Kanalec, še pri Domžalah; Zavarovalnica Triglav Alja Sitar z dvema predsednica Skupščine Zveze paraplegikov d.d., Ljubljana; Avto GP Govejšek Peter normama že na prvi stotki Slovenije, Gregor Gračner, predsednik Dru- s.p., Brezje pri Dobu; Pekarna Kancilija Pa- Prvi šprint nove sezone v italijanski Pal- štva paraplegikov ljubljanske pokrajine in vel Kancilija s.p., Domžale; Helpy d.o.o., manovi 1. 5. 2013 je članica Atletskega zadolžen za šport v okviru zveze. Športni Trzin; Boštjan Vindšnurer, Brezje pri Do- društva AS Alja Sitar začela zelo hitro. referent v društvu paraplegikov ljubljanske bu in Ortosana d.o.o., Trzin. Z rezultatom 11,73 s se je na desetinko pokrajine pa je Robert Žerovnik. Poglej- Vera Vojska sekunde približala lanskemu najhitrej- šemu teku in se uvrstila med potnike na evropsko prvenstvo za mlajše člane julija na Finskem in med člane slovenske reprezentance na Sredozemskih igrah junija v Turčiji. Najhitreje dose- daj je Alja nastopila tudi v Mariboru 16. 5. 2013, ko se je z osebnim rekordom na 200 m spustila pod 24 s (23,97 s) in dosegla še normo za 200-metrsko pre- izkušnjo na evropskem prvenstvu. Naj bo nadaljevanje še hitrejše in morda nas Alja preseneti še z normo za svetovno prvenstvo! Bojana Vojska

Tekmovanja so se pričela

Najuspešnejši tekmovalci (foto: Vido Repanšek) Že v mesecu marcu so se pričela tekmovanja v umetnostnem kotalkanju in domači kotalkarski klub PIRUETA se je že udeležil treh tekmovanj. Pokal Slovenije v endurancu kk pirueta Prvo je bilo mednarodno tek- Domžale 2013, in sicer je bila le-ta v soboto, movanje v Renčah, naslednje, ki je štelo 20. aprila. Na povabilo Krajevne skupno- tudi za Pokal Slovenije, je bilo prav tako v sti Simona Jenka so se zbrali na zbirnem Za nami je prva letošnja tekma za pokal Slovenije v endurancu Renčah, zadnje pa je bilo mednarodno tek- mestu v Športnem parku poleg ten ten- – vzdržljivostnem jahanju, ki sta jo skupaj pripravila ŠKD movanje v Novi Gorici. -a in tako pomagali pri čiščenju okolice Gabriela Kumek (z leve) in Manca Avbelj Kot vedno so se tudi tokrat tekmovalci od- in samega Športnega parka. Veseli nas Bregar in DZRK Pristop in je potekala po poteh občin Domžale rezali zelo dobro in posegli po najvišjih tudi dejstvo, da bo takšno prostovoljstvo in Lukovica. mestih tako v Renčah kot v Novi Gorici. Še upoštevano pri odločitvah o tem, koliko fi- posebej so bili uspešni Leja Žajdela, Ana nančnih sredstev bo iz različnih občinskih jahanje Žal je slabo deževno vreme v a se je kar dobro kosala tudi v enduran- Marija Divovič, Rebeka Košir, Elizabeta razpisov prejel posamezni prosilec. soboto, 11. maja, botrovalo skromnejši cu, čeprav na sposojenem konju. Vendar Košir, Maša Pustotnik, Petra Pokovec in udeležbi kljub temu, da so se organiza- pokalov in priznanj niso bili deležni samo Veronika Brešar. torji tudi tokrat potrudili in pripravili res jahači, ampak so tudi konji poleg kakšne- Prav slednji dve, ki letos nastopata v ka- zanimivo in razgibano progo. Že zjutraj, ko ga priboljška za osvojeno mesto dobili tegoriji članic, sta presenetljivo dobro so na prizorišče prve letošnje tekme za po- rozeto, ki jim jo je tako kakor tekmoval- opravili s svojimi tekmicami in sta si že kal v endurancu prihajali prvi tekmovalci cem podelil predsednik ŠKD Bregar Matej praktično rezervirali mesto v državni repre- in tekmovalke, se je slutilo, da bo tokratna Juteršek skupaj s predstavniki kluba soor- zentanci in s tem nastope na evropskem in tekma nekaj posebnega predvsem zaradi ganizatorja ter tekmovalne komisije . Kljub svetovnem prvenstvu. Edina konkurentka dežja, ki je spremljal tekmovalce na progi, neugodnim vremenskim razmerah je bila jima je svetovna podprvakinja Lucija Mli- in razmočenega terena. Vendar tekmova- tekma uspešno izvedena. Številne pohvale narič, ki bo tudi letos poskušala vse, da nje je tekmovanje in treba je bilo na start udeležencev in spremljevalnih ekip orga- ponovi lanskoletni rezultat. tudi v slabem vremenu. Prvi so se na pot nizatorjem so dobra vzpodbuda za naprej. Sedaj se vsi tekmovalci pripravljajo na odpravili tekmovalci, ki so morali prejez- DJD naslednje tekmovanje, ki bo na Duna- diti najdaljšo razdaljo, in za njimi še tisti s ju, kamor nas prijateljski klub vsako leto krajšo progo. Tokrat je moral Franci Lisjak povabi. Takšno sodelovanje, ki krepi so- (Mond) na 44 km priznati premoč lepšega delovanje med klubi na mednarodnem spola, saj sta zasedli drugo mesto Niki Ja- nivoju, je vredno vzora. nežič (Princ Secondo) in prvo Kim Hočevar Seveda pa ne mirujejo tudi hitrostniki, ki se (Vezir). V klubski in pravilnostni tekmi na pripravljajo na tekmovanja v sezoni 2013, 30 km je prvo mesto pripadlo Tanji Malo- ki so tik pred vrati. Pospešeno so trenira- vrh (Rasheeda Bint Hawi) in drugo Barbari li predvsem na fitnesu v zimskih mesecih, Klanšek (Lana). V tem razredu je tekmo- sedaj pa gre tudi zares in vsakodnevni tre- valec tudi odstopil. Posebno priznanje in ningi se odvijajo, kjer je to le mogoče. nagrado si je prislužila tudi Nina Lauko, ki Da pa se kotalkarski klub pirueta udeležu- je drugače tekmovalka v dresurnem jezde- je tudi drugih humanitarnih akcij, so člani nju in eventingu, bolj domače mitiraryu, dokazali, ko so se udeležili akcije Očistimo Veronika Brešar letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 31 [email protected] šport

na kratko 36. rally Saturnus

V nedeljo, 12. maja 2013, se je zaključil 36. rally Saturnus karting

Foto: Uroš Modlic Uroš Foto: Vita Pilih štartala v sezono 2013 relly Spoštovani občani in vsi ljubitelji Vsekakor se po tej poti zahvaljujemo avtomobilskega športa, naj takoj v za- vsem, ki bivate ob neposredni trasi leto- Vita Pilih je stara devet let in obiskuje četku zapišemo: »Tudi z vašo pomočjo!« šnjega tekmovanja, za vaše razumevanje četrti razred OŠ Preserje pri Radomljah. Rally je zvrst avto športa, ki se odvija z in potrpljenje, posebno tistim, ki ste bi- Vita tekmuje v kartingu v državnem registriranimi vozili. To omogoča, da deli 5–6 ur znotraj cestnih zapor. Posebna prvenstvu Slovenije in mednarodnem loma poteka v javnem prometu na t. i. zahvala gre tudi krajanom, ki ste kot pro- Sportstil pokalu. Prva letošnja dirka se etapah in na zaprtih hitrostnih preizku- stovoljni gasilci sodelovali z nami, prav ni začela nič kaj obetavno, saj je oble- šnjah, kjer se tekmuje na čas. Na teh delih tako uredništvom občinskih glasil, saj žala v postelji. Druga dirka je potekala v je izjemno pomembna varnost. Kot ste smo z vašo pomočjo pravočasno obve- italijanskem Čedadu in v spremenjenih verjetno opazili, to zagotavljamo tudi s po- ščali prebivalce, in ne nazadnje županom vremenskih razmerah. Napetost se je močjo krajanov. Zato želimo že v pripravah in njihovim sodelavcem za nasvete in začela že na letečem startu, ki so ga mo- vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalni- pomoč pri pripravi vseh potrebnih do- rali dvakrat ponoviti, na koncu pa je na mi društvi, še posebej s prostovoljnimi voljenj. finalni dirki osvojila tretje mesto. Tretja gasilci, ki nam največkrat pomagajo pri Tudi iz športnega vidika je bila priredi- dirka sezone je bila prvi vikend maja na redarskih nalogah. Iz tega sledi: brez uspe- tev uspešna. V vseh treh dneh tekmovanja Vrtojbi in z zelo slabo organizacijo dir- šnega sodelovanja z lokalno skupnostjo je nastopilo 77 posadk, ki so prišle iz enaj- ke. V finalni dirki je po trčenju v prvem rallyja enostavno ni mogoče organizirati. stih držav Evrope. Veseli nas tudi, da je ovinku prišla v vodstvo, a je že pred Kako smo to uspeli letos, je stvar analiz in bila slovenska posadka Aleks Humar - koncem prvega kroga direktor dirke razgovorov, s čemer smo pričeli takoj po Florjan Rus najboljša, kar še bolj utrjuje pokazal rdečo zastavo, kar je pomeni- zaključku tekmovanja. Rezultati tega bo- sloves našega rallya. lo prekinitev in takojšnje ustavljanje do merilo za priprave na 37. rally Saturnus Ob zaključku vas vabimo, da nam po- dirkalnikov. To je posledično zaradi ne- in bodoče dogovore, kje bodo v naslednjih šljete vaše videnje prireditve. Še posebej poznavanja signalizacije dirkača za njo letih potekale hitrostne preizkušnje. bodo dobrodošle vaše fotografije z leto- povzročilo trk v Vitin dirkalnik od zadaj Po dosedanjih odmevih je bil rally tudi šnjega rally Saturnusa. Vse nam pošljite s polno hitrostjo. Sledila je prekinitev letos v vaših krajih dobro sprejet. Tekmo- do ponedeljka, 10. junija 2013, na e- na- dirke, po ponovnem startu pa si je pri- vanje si je ogledalo veliko število gledalcev, slov: [email protected]. Najboljše borila končno peto mesto, kar je bilo za tako domačinov kot od drugod. Opazili bomo objavili na naši spletni strani: www. dirkanje s poškodovanim zadkom dir- smo, da ste postavili večje število stojnic rally-saturnus.si. Avtorjem najboljših treh kalnika lep uspeh. in se s tovrstno ponudbo predstavili obi- fotografij bomo podelili majice ali kape MI-KI smo osvojili 6 naslovov skovalcem. To pa je že dokaz, da si velik prireditve. Prav tako kličemo: Pridružite del prebivalcev želi atraktivnih dogodkov, se nam tudi prihodnje leto! in vam poši- državnih prvakov kamor rally nesporno sodi. Verjamemo, da ljamo športni pozdrav. lahko takšno prireditev v prihodnje izve- demo skupaj z vami še bolje in da jo boste Viktor Levec, V soboto, 6. aprila, in v nedeljo, 7. aprila, je na Vrhniki potekalo «vzeli za svojo». predsednik organizacijskega odbor državno prvenstvo v cheerleadingu in cheer plesu, kjer so Sovice z izjemnimi nastopi pokazale, da so najboljše v državi. Osvojile so kar enajst naslovov državnih prvakinj, poleg tega pa so osvojile Državna ženska liga 2013 v šahu tudi tri tretja mesta in eno šesto mesto.

plesna šola miki Od petka do nedelje, 6. mesto, Eva Gorjup, modern solo mladinke; Vita v svojem dirkalniku (Foto: Iztok Pavlin) Zmagovalec Maribor, Domžale odlične tretje 10.–12. maja, je v Novem mestu potekal 1. 6. mesto, Simona Mihelčič, orient solo del Državnega prvenstva v modernih tek- članice; šah v državni ženski ligi, ki je v drugi ura Unuk, ki je premagala Orehkovo. Zelo movalnih plesih 2013. Športna dvorana 8. mesto, Jernej Gregl, EB solo člani; bmx polovici aprila potekala v Ljubljani, je na- pomemben je bil nedoločen rezultat z Mari- Leona Štuklja je gostila slovenske plesal- 8. mesto, Lana Smolnikar, jazz solo mla- ŠD EZ3X stopalo osem najboljših ženskih zasedb borčankami v četrtem kolu, vse partije so se ce pretežno street disciplin. dinke; Tam smo bili tudi Mikijevci – vsi tisti, ki 10 .mesto, Eva Ramšak, HH solo deklice; Ob koncu meseca aprila in v času prvo- v državi. Zmagala je ekipa ŽŠK Maribor, končale z remijem, Orehkova je remizirala z majskih počitnic smo uspešno izvedli na čelu z mednarodno mojstrico Vesno Rožičevo. Domžalska zasedba pa je izgubila smo se z uspešnimi nastopi na pokalnih 11. mesto, Tinkara Bolta, jazz solo deklice; turnirjih uspeli uvrstiti na državno pr- 12. mesto, HIPHOPARČKI, otroška HH ma- dva projekta s področja urbanih špor- Rožič. Ta ekipa je tudi pokazala največ z Novo Gorico, vendar pa je Špela premaga- tov. Prvi dogodek bmx čevapi sešen udarnega naboja. Na drugo mesto se je z la Krivčevo, medtem ko je Vilma Nadvešnik venstvo. Skupno smo osvojili: 6 naslovov la skupina (kor. Martina Mrak Tekavc); državnih prvakov, 14. mesto, Zala Colarič in Tija Cerar Ši- je požel veliko zanimanja, saj se ga je dvema velemojstricama, Janjo Krivec in izgubila s Srebrničevo. Domžale so klonile udeležilo krepko preko 30 bmx kolesar- Ano Srebrnič, uvrstila Nova Gorica, tretje tudi v zadnjem kolu s Kočevjem z 1:2, tako 4 naslove viceprvakov in 2 tretji mesti. Z menc, HH duo otroci; 12 medaljami smo 6. najboljši klub od 35 15. mesto, Lara Nahtigal, jazz solo mla- jev s cele Slovenije in sosednje Avstrije. pa so bile Domžalčanke, s prvo postavlje- da sta naposled obe ekipi imeli enako števi- Predvsem veseli smo bili obiska mlajših no mojstrsko kandidatko Špelo Orehek, lo točk, vendar pa so imele Domžale 9 meč klubov prejemnikov medalj. Skupno smo dinke; opravili kar 20 finalnih nastopov in 30 15. mesto, SOLDIERS, mladinska HH for- udeležencev, ki so prikazali velik po- fide mojstrico Petro Grošelj in mojstrico točk (iz dvobojev), Kočevje pa 8. Na prvi tencial v tovrstnih športih. Manjkalo Vilmo Nadvešnik. deski je Špela Orehek iz šestih partij osvo- plesnih točk. Takšni pa so naši rezultati: macija (kor. Azra Selimanovič in Andraž 1. mesto, Niko Komac; Mrak); pa ni tudi čevapov , ki so tekom dneva Uvrstitev Domžalčank je vredna po- jila dragocene tri točke in pol, izvrstna pa udeležencem dajali energijo za izvaja- hvale, čeprav je tudi res, da denimo niso je bila izkušena Petra Grošelj, ki je iz šestih 1. mesto, Janez Štrukelj; 29. mesto, Kaja Poličnik, HH solo mla- 1. mesto, Niko Komac in Žiga Colarič; dinke; nje vseh mogočih akrobacij na njihovih nastopale najboljše tujke: za Kočevje An- partij zbrala štiri točke in pol. Enako število malih kolesih. Na koncu dogodka pa na Ushenina, za Radensko Pomgrad Vajda je dosegla tudi Vilma Nadvešnik, ki je edi- 1. mesto, Žigan Krajnčan, EB solo člani; 35. mesto, Sara Mikuž, HH solo mladinke; 1. mesto, Dejan Djurovič in Andraž Mrak; 36. mesto, Nika Gjurin in Taja Slana, HH smo v namen motivacije podelili še ne- Szidonia, za Triglav Krško pa Mariya Mu- na odigrala vseh sedem partij. Dve partiji je kaj praktičnih nagrad, ki so nam jih zuychuk. Ekipe so sicer štele tri igralke. igrala tudi Maja Nadvešnik in osvojila dra- 1. mesto, Oriental mix mala skupina (kor. pari mladinci. Andrea Zanardi); Vsem plesalcem in trenerjem iskreno če- prispevali naši zvesti sponzorji. Med Domžale so štirikrat zmagale, pri čemer so gocene pol točke. prvomajskimi počitnicami pa so na bile zelo pomembne visoke zmage z 2.5:0.5 Vrstni red: ŽŠK Maribor, 16; ŠK Nova Go- 2. mesto, Žiga Colarič, EB solo mladinci; stitamo za nastope in uvrstitve! Zvestim 2. mesto, Dejan Djurovič, EB solo člani; navijačem in staršem pa se zahvaljujemo svoj račun prišli vsi tisti, ki so želeli z močnim Triglavom Krško v petem kolu, s rica, 14; ŠD Domžale in ŠD Kočevje s po 13; spoznati urbane športe oziroma nad- Tomom ZupanomVzajemna iz Kranja kolo ŠK Komenda 9; ŠD Radenska Pomgrad in 2. mesto, Ajda Križman in Karin Remec, za vso podporo in tudi nekatere fotografi- OP pari mladinci; je, ki si jih lahko ogledate na naši spletni graditi svoje znanje. Izvajali smo šolo pozneje in z Radensko Pomgrad v drugem ŠS Tomo Zupan Vzajemna Kranj s po 6.5; športov, s katerimi se ukvarjamo. Od- kolu. Pomembna je bila tudi zmaga z ze- ŠK Triglav Krško 6. Zadnja ekipa je izpadla 2. mesto, Mladinska orient mala skupina; strani: www.mikiples.com. Že v naslednji 3. mesto, PILOTI, otroška HH formacija številki bomo poročali o nastopih naziv je bil odličen in nam je dal vedeti, lo neugodno Komendo v prvem kolu, za v prvo žensko državno ligo, Maribor pa bo da je v Domžalah in okolici vedno več katero je na prvi deski igrala ena izmed lahko nastopal v evropski ženski ligi. (kor. Martina Mrak Tekavc); ših plesalcev na Evropskem prvenstvu v 3. mesto, Klara Senica, jazz solo članice; street disciplinah v Amsterdamu, kamor zanimanja za tovrstne športe. najbolj talentiranih slovenskih šahistk La- Jože Skok 4. mesto, Mina Kikelj, jazz solo deklice; potujejo hip hoparji in plesalci electric Vse občane in adrenalinske navdušen- 5. mesto, Žiga Farkaš in Eva Ramšak, HH boogieja, ki branijo stopničke. Evo, Lano ce vabimo na srečanje rolkarjev čevapi duo otroci; in Klaro pa bomo pospremili na EP v jazz skate sešen, ki bo na sporedu 1. junija 6. mesto, Matija Ternovec, EB solo mladinci; baletu in modernu, ki bo potekalo v Biel- v športnem parku Domžale, natančneje 6. mesto, Žigan Krajnčan, HH solo člani; li v Italiji. Držimo pesti za vse vas! na rolkarskem poligonu. Več informacij o našem delu in dogodkih najdete na 6. mesto, Eva Gorjup, jazz solo mladinke; MI-KI OSVAJAMO Domžalski naši spletni strani www.ez3x.si. plesni dan Ekipa ŠD EZ3X bo 10. junija Mikijevi plesalci in pedagogi že nestrpno pričakujemo našo tradicionalno zaključ- no produkcijo – Domžalski plesni dan. Letos bomo za vas nastopili v ponedeljek, 10. junija, ob 17.30 in ob 20.00 uri v Dvorani komunalnega centra Domžale. Ob 17.30 uri se bodo predstavili vsi rekreativni plesalci iz domžalskih in okoliških šol, kjer plešemo celo šolsko leto. Pridružili se jim bodo vsi predšolski, šolski in odrasli plesalci vseh plesnih zvrsti in znanj, ki trenirajo v Plesalnici PŠ Miki na Kamniški cesti 24a v Zgornjih Jaršah. Zelo ponosni smo na vse naše plesalce, na ves podmladek, ki nadebudno srka vse gibe in korake, ki jih ponujamo. Kdo ve, morda jih že v kratkem srečamo na kakem pravem plesnem tekmovanju?! Ob 20. uri se predstavlja plesna elita Plesnega kluba Miki z vsemi izvrstnimi plesalci in z vsem sijajem letošnjim plesnih uspehov, ki si jih lahko ogledate na www.mikiples.com. Obeta se nam lep plesni dan. Držite ritem z nami! Pridite in uživajte še vi. MI -KI PREDAJAMO 32 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii šport [email protected]

na kratko Domžalskim Odlični uspehi na kadetskem državnem namiznoteniškem tak domžale Dvigalci uteži iz Domžal nogometašem 3. mesto ostajajo na prvem mestu prvenstvu rs Za dvigalce uteži se je v nedeljo, 21. 4. 2013, odvijala zadnja ekipna tekma v in pot v Evropo! Konec aprila je Namiznoteniška sekcija Mengeš (NTS Mengeš) prvi polovici leta in fantje ter dekleta v Športni dvorani Cerklje na Gorenjskem organizirala 22. državno iz Domžal uspešno ostajajo na vrhu lestvice. Tretje kolo ekipnega prvenstva Vse do zadnjega kroga letošnjega državnega prvenstva so se prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno, dvojice in mešane Slovenije se je s ponovno zmago do- nogometaši NK Domžale borili za tretje mesto in vstopnico, ki jih dvojice. mačih uspešno zaključilo. Pomerili so se klub CF Celje, TK Plamen iz Ljublja- vodi v mednarodno tekmovanje, in jo na zadnji tekmi z zmago namizni tenis Na tekmovanju je namesto med najboljših osem v državi z rezul- ne in TAK Domžale. Fantje iz Domžal proti Muri 05 tudi osvojili. stopilo 135 tekmovalk in tekmovalcev iz tatom 3:2 s Petrom Hribarjem in se uvrstil so kljub bolečim žuljem na rokah pre- 27 slovenskih klubov. Iz naše sekcije NTS na 9.–16. mesto, enako uvrstitev je dose- magali konkurente in so tako v tretjem Mengeš je na tekmovanju nastopilo 13 tek- gel Tim Pavli. Nejc je s soigralcem Aljažem kolu od šestih ostali na prvem mestu nk domžale Potem ko je NK Maribor omenjeno, sreča v Kopru ni bila naklonje- movalk in tekmovalcev, večina jih prihaja Frelihom v igri dvojic osvojil 5.–8. mesto, s razpredelnice. Za ekipo domačih so že pred časom osvojil naslov državnega na gostom, domačini so bili prepričljivo ravno iz domžalske občine.Tekmovanje so soigralko Ano Tofant pa sta se uvrstila na nastopali Orešek Jernej z rezultatom: prvaka, sta se Domžale in Koper borila boljši in proti Domžalam s 3:0 zabeleži- uspešno vodili: Tone Gostiša in Jože Mlakar, 9.–16. mesto. poteg 97 kg, sunek 124 kg, 272,69 točk, za 3. mesto. Do Evropske lige, za katero li pomembne 3 točke. Sledila sta še dva vrhovni sodnik Janez Stibrič, ki je skrbel tu- Pri dekletih so se v finalni del tekmova- Štefan Dominko (poteg 102 kg, sunek se bodo borili v mednarodnih kvalifika- domača remija – proti ekipi Triglav Kranj di za računalniško obdelavo rezultatov, in nja uvrstile Nika Kobetič, Katarina Stražar 126 kg, 272,63 točk), Valentin Orešek cijah, je bilo potrebno osvojili 60 točk, (1:1) in proti Mariboru (1:1). Zadnje tri tek- vodja sodnikov Dušan Osolin. Na tekmova- in Ana Tofant. Precej smole pri žrebu sta (poteg 100 kg, sunek 128 kg, 263,82 Domžalčanom je to uspelo predvsem z me, pa so Domžalčanom prinesle popoln nju je sodilo 26 namiznoteniških sodnikov imeli Katarina in Ana, saj sta se srečali že točk), Dominik Kozjek (poteg 100 kg, zmagovanjem v gosteh. V zadnjem mese- izkupiček točk. Najprej so z rezultatom 1:0 NTS Mengeš, ki so korektno opravili svoje v drugem krogu finalnega dela. Ana je na- sunek 128 kg, 262,8 točk), Boštjan Pe- cu dni, ko so odigrali kar osem tekem, je zmagali v Velenju proti Rudarju. Sledila je delo. Državno prvenstvo se je po otvoritvi to nadaljevala z odličnim igrami in klonila terca (poteg 100 kg, sunek 130 kg, 255,9 bil izkupiček 13 točk, za tretje mesto pa so domača zmaga ob gostovanju HiT Gorice, ter zaigrani državni himni pričelo s tek- šele v finalu proti državni reprezentantki točk) in Blaž Kuhar (poteg 70 kg, sunek v končnici zadostovale tri zmage in štirje Domžale so tokrat slavile 3:0 in še zadnje movanji v žrebanih skupinah s po štirimi Tamari Pavčnik iz Hrastnika ter osvojila 90 kg, 202,84 točk). Rezultati po eki- izenačeni izidi, zabeležili pa so tudi eno gostovanje, ki je zadnjo nedeljo v mesecu igralci vsak z vsakim. Prvo- in drugouvršče- odlično 2. mesto. Z osvojeno medaljo je bil pah: 1. – TAK Domžale, 1327,85 točk; zmago, prav proti neposrednemu tekme- potrdilo osvojeno 3. mesto in pot v evrop- ni sta se uvrstila v finalni del tekmovanja, poplačan trud Ane Tofant in delo na trenin- 2. – CF Celje, 1080,42 točk; 3. – TK Pla- cu Kopru. Prva od zadnjih sedmih tekem sko tekmovanje Domžal. Zmaga proti Muri kjer se je igralo do konca na izpadanje. Kar gih pod vodstvom Davida Orešnika, prav men, 833,05 točk. je bila proti ekipi Celja. Domžalčani so iz 05 je bila v Prekmurju dosežena z rezul- osem tekmovalcev in tekmovalk NTS Men- tako je to nagrada organizatorjem in vsem Domžalčani so se v soboto, 11. 5. 2013, gostovanja prišli brez zadetka in z eno toč- tatom 1:0. geš se je uvrstilo v finalni del tekmovanja. članom NTS Mengeš. odzvali na povabilo kluba Bač iz Srbije, ko, podoben rezultat pa so zabeležili pred Domžalskim nogometašem čestitamo za V finalnem delu tekmovanja je Nejc Janez Stibrič kjer se je odvijalo mednarodno tekmova- domačo publiko ob gostovanju Alumini- nov osvojeni uspeh! Erjavec dokaj nesrečno izgubil v borbi za foto Janez Stibrič nje. Nastopali so klubi iz Madžarske in ja, kjer je bil končni izid 1:1, Domžalčani Mateja A. Kegel bivše Jugoslavije, kjer so se pomerili za pa so sicer povedli v prvem polčasu. Kot Foto: Peter Koprivnikar največji pokal. Ekipe so zastopali po trije tekmovalci in ekipa Domžal, če se že ne more pohvaliti s stopničkami, se lahko pohvali s šestim mestom in kot najlepša ekipa, saj je bila edina ekipa s tekmoval- ko, najmočnejšo slovenko Petro Pavlič. Tekmovanje pod slovensko zastavo so zastopali Boštjan Peterca, Petra Pavlič in Dominik Kozjek, ki je postavil nove osebne rekorde v potegu (101 kg), sun- ku (130 kg) in biatlonu (231 kg). Tanja

Vodstvo tekmovanja ter v ospredju trener David Orešnik in Ana Tofant, ki je osvojila 2. mesto na tem državnem prvenstvu. Polfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce V Novi Gorici je nedavno potekalo polfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce. Igralce in igralke sta na tekmovanju vodila trenerja David Orešnik in Janez Stibrič in vsi skupaj se lahko pohvalijo z odličnimi rezultati.

namizni tenis Tekmovanje se je začelo z (OŠ Preserje pri Radomljah). boji posameznikov in posameznic v okviru Sledilo je še ekipno tekmovanje, kjer je strelsko društvo domžale starostnih skupin, kjer so se pomerili vsak nastopila ekipa OŠ Rodica (v postavi Ju- Uspeh mladih domžalskih strelcev Za zaključek tekmovalne sezone 2012/2013 je ekipa kadetov SD Domža- le v postavi: Rok Jamšek Burja, Nejc Obvestila Zavoda Kovač in Žan Pestotnik nadgradila lanskoletno 3. mesto. Na 22. Državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orož- za šport in rekreacijo jem, ki se je odvijalo 20. in 21. 4. 2013 v Cerknici, je namreč osvojila ekipni Domžale naslov državnih prvakov v kategoriji kadetov z zračno pištolo. Avtor prispevka in fotografije Zavod za šport in rekreacijo Domžale sporoča, da je možno rezervirati še nekaj Jurij Štiftar prostih terminov v objektih:

Kopališče – odbojkarska igrišča: Udeleženci polfinala državnega prvenstva za osnovnošolce v Novi Gorici skupaj s trenerjema - za igranje odbojke na mivki na odbojkarskih igriščih; Davidom Orešnikom in Janezom Stibričem

Drsališče – večnamensko športno igrišče v Športnem parku Domžale: z vsakim, najboljši pa so se uvrstili v fina- re Topič, Peter Topič, Nika Kobetič, Vita - za kotalkanje, rolanje, igranje inline hokeja, druge prireditve. le, ki bo predvidoma konec maja v Muti na Kobetič in Tara Kobetič). Po izredno ize- Koroškem. V kategoriji dečkov od 6. do 9. načenih tekmah in posameznih dvobojih Prijave lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: [email protected], razreda je zmagal Tine Zajc (OŠ Preserje pri je ekipa OŠ Rodice osvojila tretje mesto, tedensko pa bo ažuriran urnik objavljen tudi na spletni strani Zavoda: Radomljah), v enaki kategoriji je pri dekli- kar sicer ni zadostovalo za nastop v finalu www.zavod-sport-domzale.si. cah prvo mesto osvojila Nika Kobetič (OŠ državnega prvenstva (čeprav ni manjkalo Rodica), Sara Stražar (OŠ Trzin) je osvojila veliko, zgolj še en dobljeni set bi jih uvrstil Zavod za šport prav tako sporoča, da bo začel zbirati prijave za nakup letne karte četrto mesto. Pri deklicah od 1. do 5. razreda v finale), vendar pa je ta ekipa po starosti za kopališče. Po ugodni ceni bo mogoče nabaviti enotno letno karto za kopališče je prvo mesto osvojila Vita Kobetič, drugo bila daleč najmlajša in že naslednje leto se in drsališče, kjer bo v novi drsalni sezoni uvedena minimalna vstopnina. Osnov- pa Tara Kobetič (obe OŠ Rodica), pri deč- bo upravičeno lahko potegovala za naslov ni podatki za pridobitev letne karte so: ime in priimek, leto rojstva, točen naslov kih v enaki kategoriji je Janez Popelar (OŠ ekipnih državnih prvakov. prebivališča. Preserje pri Radomljah) osvojil četrto me- Vsem, ki so se uvrstili v finale, iskrene sto. V kategoriji dečkov, ki že imajo točke čestitke ter želje za uspešen nastop tudi na mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec., Namiznoteniške zveze Slovenije, je bil Nejc finalu, ostalim pa vse čestitke za dobro od- Erjavec na koncu peti, v enaki kategoriji je igrane tekme ter dosežene lepe uvrstitve. Ekipa kadetov SD Domžale (od leve proti direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale desni): Kovač Nejc, Jamšek Burja Rok in pri deklicah zmagala Ana Tofant (OŠ Vodi- Janez Stibrič Pestotnik Žan ce), tretje mesto je osvojila Katarina Stražar foto Janez Stibrič letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 33 [email protected] okolje Pitna voda v letu 2012

Voda iz naših pip je zdrava Uporabniki upravičeno pričakujejo varno oskrbo s pitno vodo, brez negativnih vpli- vov na zdravje. Voda, ki jo vsakodnevno uživamo in uporabljamo, ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki za zdravje pomenijo nevarnost. Na vodooskrbnih območjih, ki so v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik, v domove priteka pitna voda, katere skladnost in zdravstvena ustreznost ustrezata za- Selce-Poljane konodajnim predpisom, usklajenim z Brslenovica evropskimi zahtevami. Rezultati nadzora pitne vode v letu 2012 kažejo, da je Kolovec njeno uživanje varno ter da iz naših pip Crni graben teče zdrava in sveža pitna voda. Strog nadzor pitne vode Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in Menges skladnostjo pitne vode poteka na dveh ravneh, in sicer z notranjim nadzorom in državnim monitoringom. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni od- vzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg po- Ples-Podoreh-Krulc sameznih mikrobioloških preiskav in Domzale fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo uporabniki in nad- Desen zor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Varnost oskrbe s pitno vodo Še tako skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode pa še ne zagotavljata zadostne varnosti obratovanja vodovodnega sistema in zaščite uporabnikov objektov in naprav v vodovodnem siste- Oskrbovalna območja pitne največkrat indikatorski, rezultati kemič- omrežja vodovodnega sistema Domžale pred tveganji zaradi možnih onesnaženj. mu preprečimo, saj tveganja poznamo in vode ločena po sistemih nih preizkušanj pa nam povedo, ali in je bilo odvzetih 127 vzorcev. V primerih, Možne nevarnosti in nevarne dogodke, ki jih znamo učinkovito preprečevati. Oskrbovalno območje je zemljepisno v kakšnih koncentracijah so v pitni vo- kjer je prišlo do neskladnosti vzorcev, od- lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vo- Rezultati nadzora ne povedo le, kakšno določeno območje, ki se oskrbuje s di prisotne snovi naravnega (kalcijeve in vzetih na omrežju, so bili glede na vzrok do, moramo pravočasno prepoznati. Na vodo pijemo, temveč omogočajo pregled pitno vodo iz enega ali več vodnih virov. magnezijeve soli) ali antropogenega iz- neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski nekatere, kot je na primer potres, ne mo- nad delovanjem vseh faz varne vodoo- Javno komunalno podjetje Prodnik je vora (nitrati). ukrepi. Ustreznost izvedenih ukrepov se remo vplivati, druge pa lahko z ustreznim skrbe s pitno vodo od vodnih virov do upravljavec 8 vodovodnih sistemov, Koncentracije preskušanih parametrov v je preverila z laboratorijskimi preiskava- načrtovanjem in rednim vzdrževanjem uporabnika. preko katerih oskrbuje s pitno vodo pitni vodi se med oskrbovalni območji bi- mi vzorcev pitne vode. V večini primerov prebivalce občin Domžale, Mengeš, stveno ne razlikujejo. neskladnih mikrobioloških vzorcev, v Trzin, Lukovica in Moravče. sklopu notranjega nadzora, je prišlo do Rezultati analiz odvzetih neskladnosti zaradi slabe interne vodovo- Katere parametre pitne vode vzorcev v letu 2012 v okviru dne instalacije, kar potrjuje tudi državni nadzorujemo notranjega nadzora monitoring, kjer ni bilo neskladnega Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode vzorca odvzetega na javnem vodovodu. upoštevamo določene mikrobiološke in Graf 1: Rezultati preskusov vzorcev Na tem mestu bi želeli vse uporabnike 041 631 970 Urejanje dvorišč kemijske parametre. Spremljamo tudi pitne vode – notranji nadzor opozoriti, da tudi sami redno in ustrezno indikatorske parametre, katerih mejne (mikrobiološke preiskave) poskrbijo za svoje interne vodovodne na- www.tentrade.si in okolice, izkopi, rušenje vrednosti niso določene na osnovi peljave. in gradnja dovoznih cest. neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove Graf 2: Rezultati preskusov vzorcev vrednosti povišane, preverimo vzroke pitne vode – notranji nadzor (fizikal- in prisotnost drugih onesnaževal. Med no-kemijske analize) Ten Trade d.o.o., Videm 6B, Dol pri Ljubljani indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode.

Tabela 1: Pogosto nadzorovani parametri pitne vode

Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH ≥ 6,5 do ≥ 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 V okviru notranjega nadzora so določe- Železo µg/L 200 na stalna odvzemna mesta, ki omogočajo Svinec µg/L 10 celovit nadzor pitne vode na posameznih Za fizikalno-kemijske analize je bilo v pre- Atrazin µg/L 0,1 delih vodovodnega omrežja. Za mikrobio- teklem letu v okviru notranjega nadzora Desetilatrazin µg/L 0,1 loške preiskave je bilo v letu 2012 odvzetih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 30 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 in laboratorijsko preiskanih 172 vzorcev vzorcev pitne vode na vodovodnem sis- Študljanska 37a, Domžale www.blejc.si Trihalometani µg/L 100 pitne vode na vodooskrbnem sistemu temu Domžale, 2 na Kolovcu, 3 na Črnem GSM: 041 340 266 [email protected] Escherichia Coli v 100 mL 0 Domžale, 48 na Kolovcu, 68 na Črnem grabnu, 17 na sistemu Krvavec-Mengeš, Koliformne v 100 mL 0 grabnu, 56 na sistemu Krvavec-Mengeš, 5 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po 2 pa bakterije 63 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 11 na na Dešenu, Selce-Poljane in Bršlenovica- STROJNI TLAKI – ESTRIHI – IZSUŠEVANJE Dešenu, 5 na sistemu Selce-Poljane in -Šentožbolt. Na vseh sistemih so bili vsi Mikrobiološka preizkušanja pitne vode 7 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V odvzeti vzorci, glede na obseg opravlje- hitro, kvalitetno in ugodno se izvajajo v večjem obsegu od fizikal- sklopu teh preiskav je bilo na črpališčih nih analiz za potrebe notranjega nadzora, no-kemijskih, saj bi prisotnost zdravju vodovodnega sistema Domžale odvze- skladni s pravilnikom. 031 689 832 nevarnih organizmov lahko povzroči- tih 45 vzorcev pitne vode, ki so bili glede Rezultati tako notranjega, kot tudi dr- la akutna obolenja. V pitni vodi zato ne na obseg opravljenih preiskav vsi skla- žavnega nadzora pitne vode kažejo, da je TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik sme biti mikroorganizmov fekalnega iz- dni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, uživanje le-te varno, da je voda, ki prite- vora. Rezultati fekalnih preizkušanj so št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Iz če iz pip, zdrava, dobra in vedno sveža.  34 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii okolje [email protected] PEGASTI KAČNIK – V ZNAMENJU KAČE

Naši predniki so imeli silno domišljijo. Ko so med bujnim zelenjem pomladnega gozda ugledali rdečkast jezik sredi zelene čeljusti, so v tem videli kačji jezik, ki gleda iz odprtih ust strupenjače. In ker je bilo podobnih rastlin več, so jim nadeli imena, kot so kačnik, kačunka in kaček.

ja primanjkovalo, rešitev pred lakoto, saj vsebujejo 70 % škroba. Sicer vsa rastlina vsebuje strup aronin, saponinske alka- loide in kalcijev oksalat. Največ strupa je najti v prelepih kačnikovih plodovih, rdečih jagodah, ki so tako pregrešno pri- vlačne v jesenskem času.

Bistveno je očem skrito Zanimivo je, da se korenina pegastega kačnika počasi premika v globino tal, nekako tako kot deževnik. Korenina se zaradi raztezanja parenhimskih celic v širino zaradi turgorja najprej razširi in skrči, potem pa raztegne in rezultanta tega dogajanja je, da se v naslednjem koraku pomakne navzdol. Take korenine imajo na površini kolobarjasto strukturo, kot da so krožno nagubane. Pri kačniku, katerega seme klije na površini tal, korenina zaradi te sposobnosti počasi potuje v tla do globine 12 cm. Toda neverjetna čarovnija pegastega kačnika je skrita v njegovih cvetovih. Bet, ki kot kačji jezik štrli iz ovoja škrni- clja, je rumene barve. To pa je vse, kar vidimo. Bistveno je očem skrito, bi re- kel Mali princ. Socvetje je varno skrito v kroglasti zadebelitvi spodnjega dela škrniclja. V njej so spodaj ženski cvetovi, potem sterilni cvetovi in zgoraj moški cvetovi. Če opazujemo škrnicelj kačnika, bomo ugledali številne drobne žuželke, ki pristajajo na škrniclju in izginjajo nekje v njegovem dnu. Že od daleč jih privablja močan vonj po mrhovini oz. scalini, ki ga izloča bet. Temu vonju pa se pri- družuje še vonj po medičini, ki prihaja iz socvetja. Ko mušice iščejo medičino, se prerinejo skozi ožino tulca, ki jo zapi- ra pas dlačic. Na koncu dlakavega tunela jih čaka sladko obilje. Srečni obiskovalci se ob gostiji kobacajo preko godnih brazd in jih oprašijo. Vsakega slavja pa je enkrat konec, in ko si mušice po obilni gostiji zaželijo svežega zraka, ugotove, da ne morejo ven. Poševno ležeče dlačice jim kot mišelovka zapirajo izhod in sladko- snedi požeruhi se prelevijo v zapornike. Anton Komat ampak mislil bi, da smo ga vzeli iz kake- Nič jim sicer ne manjka, so na varnem in Foto: Mojca Vilar ga rastlinjaka.« Pegasti kačnik (Arum maculatum) raste na izborni hrani, pa še za prijetno toplo- v senčnih logih, ob vodah in po vlažnih to je poskrbljeno. Kačnik je namreč velika gozdovih, kot so tisti okrog Rove ali pod posebnost med rastlinami, saj je razvil Kolovcem. Kačnikovo rastišče obiluje z poseben metabolizem hitre razgradnje dušičnimi spojinami, zato med njegovo škroba, ki sprošča veliko toplote, kar 17 Pegasti kačnik druščino spadajo rastline, ki so indika- °C nad okolno temperaturo. Temperatu- To so imena, ki govore kačji jezik, s ka- torji založenosti tal z dušikom: čemaž, ra v cvetu kačnika lahko celo preseže 30 navadni repuh, volčja češnja, volčja jago- čami pa ni šale. Angleži so bili bolj °C, zato je infrardeče sevanje, ki ga zazna- da, trpežna srebrenka, vse vrste zvončkov veseljaško naravnani. Tam, kjer smo mi jo žuželke, tretji magnet, ki jih privablja. videli kačji jezik, so oni prepoznali vrček in kresničevje. Spada v družino kačni- kovk (Araceae), za katero je značilno Sladki zapor pa traja, dokler ne dozore za pivo, zato kačniku pravijo »kukavičji prašniki. Ni predolg, morda 24 ur. Takrat vrček« (cuckoo-pint). ozko, betičasto socvetje, obdano z ovr- ovenejo rešetke zapora in pot je odprta. Kakorkoli že, pišem o sila nenavadni ra- šnim listom v obliki tulca oz. »škrniclja«, Mušice na poti na svobodo rastlina posi- stlini, ki se imenuje pegasti kačnik. Naj njihov plod pa je jagoda. Mednje spa- opis te rastline prepustim botaniku Ivanu data pravi kolmež (Acorus calamus) in plje z izdatno količino peloda. In potem Tušku, Slovencu, profesorju Višje realke kačunka (Calla palustris). Oba sta rastli- nekje blizu spet omamno zadiši po novi v Zagrebu. Knjiga Štirje letni časi (avtor ni močvirij, do enega metra visoki kaček gostiji. Kačnikove mušice so kot kronični E.A. Rossmassler), ki jo je Tušek preve- (Dracunculus vulgaris) pa najdemo v gr- povratniki, ki med kratkimi trenutki svo- del, je izšla davnega leta 1867 pri Matici movnatih pobočjih in mejicah. bode nenehno romajo iz zapora v zapor. Slovenski: Toda to potovanje zapornikov v naravi »Iz mesnate, pod zemljo plazeče kore- Surovi strupeni, kuhani okusni se nekega dne nekje konča. Ko oplojeni nike, ki je ravno tako polna koristnega Spomladi najprej poženejo listi, so te- kačniki odcvetijo, se tudi mušice posve- močeca kakor hlapne strupenine, dvigu- mnozeleni z rjavimi pegami in dolgi do tijo svojemu potomstvu in tako gre iz roda jejo se neposredno veliki sočnati pšičasti 15 cm. Če je kačnikov škrnicelj dežnik, v rod že skozi milijone let v večnih kro- listi in pa čuden cvet, ki nas živo opo- ki varuje socvetje, potem kačnikovi ve- gih življenja. minja na goščave tropiških gozdov. Tako liki široki listi prestrezajo dež in vodijo Kača je simbol hierofanije naravne sveto- tuj in nikour v rodu stoji zraven drugih dežnico po svojih pecljih naravnost k sti – svetosti sveta, in vse kače, kačniki, slovenskih rastlin kakor kak ostanek iz stebelnem gomolju. Ta je v bistvu ode- starodavnih časov. Okoli dolzega, kija- belitev stebla rastline, podobno kot pri kačunke in kaček skupaj sestavljajo pr- stega, vijolčastega betiča, ki nosi spodej krompirju. Obe rastlini pa imata še nekaj vobitno mnogoterost, nerazčlenjivo pestiče in prašnike, ovija se velik trebu- skupnega, surovi sta strupeni za človeka. prvobitno, so kot prasnov, materia pri- šnat, zgoraj rtast tulec, kakor kapuca Tako krompirjeve kot kačnikove gomolje ma alkimistov. In kaj je ta prvobitna snov, okoli temnega menihovega obraza. Mar- moramo prekuhati ali prepražiti, da po- ki se kar naprej zvija, izginja, se levi, ob- sikteri mestjan ne bi verjel, če mu ga stanejo okusna hrana. Kačnikovi gomolji navlja, prenavlja in prerojeva ter znova prinesemo, da raste po bližnjem grmovji, so bili v vojnih časih, ko je tudi krompir- pojavlja, če ne življenje samo?  letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 35 [email protected] okolje

Storimo, kar moremo – s tem, kolumna • kam greš, človek? Anton Komat kar imamo, in tam, kjer smo! Ohranimo

Objavljamo del dijaškega eseja na temo Življenje v krizi z natečaja, ki ga je razpisala Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, in za katerega je Urška semena Ravnikar, dijakinja 3. f Srednje šole Domžale, prejela dijaško Gosarjevo nagrado za leto 2013. preživetja!

Stori, kar moreš – s tem, kar imaš, in tam, kjer si je in korektno izvajajo tečaji o nevarnosti morebitnih izrek Theodora Roosevelta, bivšega predsednika Zdru- strupenih sredstev ter da se ljudi poučuje o varovanju ženih držav Amerike, ki je leta 1906 kot prvi Američan okolja, v vseh možnih pogledih. Zelo sprejemljive se dobil Nobelovo nagrado za mir. Njegov izrek lahko ra- mi zdijo tudi akcije, kot so na primer Očistimo Slove- Poljščine, sadje in zelenjava v današnji prehrani izvirajo iz divjih zumemo kot poziv za rešitev iz krize, v kateri smo se nijo v enem dnevu, ki sem se je udeležila tudi sama. rastlin, ki so bile kultivirane v davnini. znašli. Vsak posameznik bi si moral po svojih najbolj- Več kot 200.000 (10 %!) se nas je danes zganilo, zavi- ših močeh zavestno prizadevati za delovanje v korist halo rokave, se združilo v akciji, ki je poleg tega, da narave in sočloveka, s čimer bi prispeval svoj pomem- je bila zelo praktična, tudi povezovalna. Združila nas rvotni kmetovalci so izbirali in sejali se- prisiljeni uvažati 93 % vseh potrebnih semen za ben delež k izboljšanju sveta. je v skrbi za našo skupno domovino. Pokazali smo, mena rastlin z izbranimi lastnostmi, kot naše kmetijstvo. Prav samomorilsko smo uničili O kakšni krizi torej lahko govorimo v sodobni člo- da nam ni vseeno. so velik pridelek, okusnost, odpornost večino pestrosti historičnih sort in s tem postali od- veški družbi? Prepoznavamo npr. osebno, socialno, Pproti škodljivcem, boleznim in okoljskim visni od tujih korporacij, ki nadzirajo svetovni trg politično, ekonomsko, ekološko, etično-moralno kri- stresom. Kmetje so vzgojili tisoče različnih sort (va- s semeni. Velika večina uvoženih semen pa je tre- zo … Čutimo jo na vsakem koraku, je sestavni del naše Zavestno sami pri sebi se moramo rietet), od katerih je imela vsaka značilen dedni tirana s fungicidi ali insekticidi. Prvi so za človeka stvarnosti. Svetovna recesija je na pohodu in prina- odločiti in začeti sprejemati odločitve material. Še dandanes ohranjenim pravimo tudi kancerogeni in hudi hormonski motilci, drugi pa so ša na stotine nezaposlenih tudi pri nas. Spremljanje v smeri dobro za nas in hkrati za tradicionalne ali historične varietete. Nekateri vzgo- živčni strupi, ki tudi v t. i. nenevarnih koncentraci- poročil o mnogih odpuščenih, stečajih, padcih na jitelji so nadaljevali vzgojo starih sort do današnjih jah povzročajo motnje delovanja višjih možganskih borzah, praznih policah Rdečega križa, ljudeh na ro- sočloveka. Če bi se vsak posameznik dni. Ti žepi tradicionalnega kmetijstva so naravna bu preživetja, nepojmljivo uničeni naravi, vsesplošni (ne glede na vse ostale) sam pri sebi muzejska zbirka genske pestrosti. Ohranjanje sta- Ohranjanje pestrosti naših starih apatiji poraja nelagodne občutke. Sprašujemo se, kaj zares odločil za iskreno pozitivno rih sort zaradi njihove vitalnosti in izjemne genske sort pomeni ohranjanje kulturne bo z nami. Kot gimnazijki, ki še nimam točno določe- spremembo in za aktiven doprinos k pestrosti nam daje zagotovilo za varnejšo priho- ne vizije prihodnosti, se mi poraja vrsta vprašanj, kaj dnost. V več kot 100 državah že delujejo genske dediščine Slovencev. bo z menoj. Kakšne so moje možnosti za uspešno in spremembi okolice, bi bil svet veliko banke, semenarska podjetja ali danes vse bolj po- srečno prihodnost? Ali se bo čez nekaj let sploh še mo- boljši. membne mreže zbiralcev semen. Vsem je skupen žno zaposliti? Bo potrebno oditi v tujino? Bo naporno cilj, da varujejo gensko pestrost kulturnih rastlin. centrov, ki se kažejo pri otrocih kot hiperaktivnost, študiranje zaman? Takšna in podobna vprašanja si za- Tudi znanost je dejavna. Znanstveniki prenašajo težave s pozornostjo in kratkoročnim spominom ter stavljamo mnogi izmed nas srednješolcev. A pravega Kriza tu, kriza tam. Že skoraj vsakodnevno govori- gene med sorodnimi rastlinami s tradicionalnimi motnje fine grafomotorike; pri odraslih pa kot sin- odgovora ne poznamo. Če pogledamo še dlje v priho- mo, da živimo tudi v obdobju krize vrednot – moralni tehnikami križanja, ki jim pravijo žlahtnjenje, ali drom kronične utrujenosti, o katerem sem že pisal dnost in si predstavljamo, da se nam le nekako uspe in duhovni krizi. Kaj bomo torej storili s tovrstno krizo, z metodami sodobnejšega, vendar izjemno tvega- na teh straneh. zaposliti ter tako posledično pademo v kolesje pokoj- ki še nikoli v zgodovini ni bila podobna? Loteva se me nega genskega inženirstva. Pri slednjih poskušajo Zadnjih 30 let smo priče pravemu razcvetu sve- ninskega sistema, nas seveda zanima, kakšna bo naša občutek, kot da imamo zadnje čase vsi polna usta vre- identificirati ciljni genski segment, ga izolirati in tovnega semenarstva. Kemične in farmacevtske pokojnina. Ali jo bomo glede na konstantno višanje dnot. Da so ogrožene, da jih ni, da se spreminjajo … spojiti z DNA druge rastline. Toda genski tehnolo- korporacije so zavohale sijajne dobičke in pričele delovne dobe (58–65 let) sploh prejemali ter ali jo bo- Najbrž je res, da ima vsaka doba svojo krizo, ki ji gi ne znajo sintetizirati nobenega gena! Ciljne gene investirati v semena. Prigrabile so si celoten nad- mo psihično in fizično še zmožni koristiti? Kaj torej daje svoj pečat. Mi se po mnenju strokovnjakov na- morajo pridobiti v divjih vrstah ali starih sortah. Na zor nad verigo, od semen, tehnologije pridelave do storiti? Naj se odločim za dolgoleten študij in razvijam hajamo v krizi prevrednotenja vrednot, kar naj bi teren pošiljajo plačane lovce na semena – genske oblikovanja ponudbe hrane v supermarketih. Le svoje sposobnosti, da bom tako morda s svojim delom pomenilo, da so pomembnejše vrednote nekje na pirate, ki genski material enostavno kradejo po ce- slabih 30 let je bilo potrebnih, da so korporacije ko- kar najbolj celostno koristila družbi, ali je varneje in dnu, manj pomembne pa na vrhu vrednostne lestvice. lem svetu, ga prenašajo v laboratorije korporacij, ki renito spremenile svetovno zasnovo semenarstva. zanesljiveje, če si čim hitreje poiščem službo? Pot iz Sociologi pri nas mladih namreč ugotavljajo, da semena patentirajo kot svojo intelektualno lastnino Pokupile so nekdanja zasebna ali tradicionalna dileme ni enostavna. Pomirja in bodri pa me vedenje, so z vrha izrinjene socialne vrednote, medtem ko so in potem tržijo pod svojo blagovno znamko. družinska semenarska podjetja in se tako ob po- da je bila zgodovina polna gospodarskih rasti, ki so na njihovo mesto stopile individualne. Nam mladim Toda zaradi uničevanja okolja izginjajo naravna moči izsiljene zakonodaje spreminjajo v popolne jim nato sledile krize in z njimi recesije. Še več, vsa ta naj zato ne bi bile najvažnejše vrednote, kot so ra- rastišča divjih prednikov koruze, pšenice, krompir- monopoliste nad semenskim materialom. Znebiti nihanja in iz njih izhajajoče spremembe so večinoma zumevanje, sočutje, medsebojna pomoč oz. čut za ja, ječmena in drugih vrst kulturnih rastlin. Hkrati se žele še preostalih tekmecev in pospešiti koncen- pomenile konec starega in začetek ter postavitev no- posameznika – darovanje prostega časa nekomu, ki pa prav tisto, kar so imenovali »zelena revolucija«, tracijo svetovnega semenarstva! Poglejmo, kako vega trdnega boljšega sistema, kar je družbo vodilo k je pomoči potreben. Tudi spoštovanje koga ali česa torej industrijsko agrokemično podprto kmetijstvo, to poteka! napredovanju. Bodimo torej optimistični. naj ne bi imelo velikega pomena. Na prednostno le- danes najbolj ogroža prehransko varnost človeštva. Leta 1978 je bila podpisana International Con- Bolj kot to, kako se bomo izvili iz politične krize in stvico naj bi postavili tekmovalnost, egocentrizem, Ironija je v tem, da se je izguba genske pestrosti vention for the Protection of New Varieties, ki je recesije, me skrbi, kako bo z našo naravo. Mnogokrat ambicioznost, zaslužek … Sama delno sprejemam te pričela prav z zeleno revolucijo v šestdesetih letih. pravni temelj privatizacije semen, hkrati pa nadalj- sem bila že očarana nad prelestnimi barvami, ki se vrednote, a z veliko mero kritične presoje. Med svoje Z najboljšimi željami so strokovnjaki razvili nova njega uničevanja historičnih sort. Uvedene so bile prelivajo na nebu, nad svežim zrakom v neverjetno ve- najpomembnejše vrednote bi vsekakor vključila dru- čudežna semena, kar je povzročilo, ob podpori ke- nacionalne liste in sortni certifikati, za pridobitev ličastnih gorah, neskončno širino morja ter mnogimi žino, ki bi morala biti dragocena vsem mladim. Zdi se mičnih gnojil, izjemno povečanje pridelka, najbolj katerih je potrebno veliko denarja. Tega pa imajo posebnimi vrstami rastlin in živali. Ljudje se premalo mi zelo pomembna, saj se v njej učimo vzpostavljati pri rižu in pšenici. Toda čudežna semena niso bi- dovolj le velike korporacije. Ne smemo pozabiti, oziramo na okolje. S tem ko lahkomiselno uničujemo medosebne odnose, razvijati sodelovanje, zaupanje, la popolna! Odpornejši insekti in virusni mutanti da so ti stroški enaki za zasebnega semenarja in naravo, ne pomislimo, da se le-ta na nekaterih podro- izražati in obvladovati čustva. Če smo kot otroci v dru- so hitro premagali gensko odpornost novih hibri- za korporacijo. S to razliko, da slednje premorejo čjih ne bo nikoli povsem obnovila. Ko smo se znašli v žini prikrajšani za razvijanje zdrave osebnosti, nosimo dov. To je pognalo raziskovalce v lov za geni. Toda trg, ki se meri v milijardah dolarjev! Pravi udar po njej, je bila neokrnjena, dala nam je vse, kar smo po- posledice v nadaljnjem življenju in imamo hude teža- naravna rastišča divjih prednikov in historičnih historičnih sortah je leta 1980 povzročila evrobi- trebovali, mi pa ji vračamo tako, da jo uničujemo in ve pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov. Menim, varietet nezadržno propadajo in izginjajo. Na nji- rokracija. Evropska komisija je tega leta praktično pljuvamo v lastno skledo. Na področju ekologije se v da je družina zelo pomembna za obstoj družbe kot hovih mestih pa se širijo gensko degenerirani kloni ukinila pridelavo več kot 1500 različnih sort zele- zadnjih letih veliko dogaja, vendar po mojem mnenju celote, v današnjem času pa se žal postavlja na rob kulturnih rastlin! Današnji svetovni trendi z obse- njave. Vrtnarji, zasebni semenarji in kmetje so bili še premalo. Vzemimo za primer žuželke, ki se ponoči in prav zato se vse bolj zaostruje tudi družbena kriza. žnim monokulturam z le nekaj sortami v množični s svojimi historičnimi sortami dobesedno pregna- orientirajo po svetli luni, in ob tem pomislimo, koli- (…) Ko vidimo prizore krutosti, ki se dogajajo okoli pridelavi so izjemno rizični. Garrison Wilkes, pro- ni s trga semenske ponudbe. ko teh malih bitij vzame obcestno svetilko za svojo nas, smo razburjeni, a že v naslednjem trenutku po- fesor biologije na univerzi Massachussets, vodilna Te dni smo priče drugemu velikemu udaru kor- luno in koliko je takih «lun» oz. nepotrebnih svetilk, zabimo. Nezadovoljstvo izražamo samo takrat, ko se svetovna avtoriteta na področju genske erozije, poracij preko Evropske komisije. V pripravi je ki obdajajo naše ceste in domove. Zdi se, kot da na- problem dotakne nas – ko trpimo sami, zahtevamo piše: »Izginjanje lokalnih historičnih varietet in poskus lastninjenja še preostalih čudežno preži- lašč povzročamo izumiranje vrst. pravico, ko na lastni koži občutimo nepravico. O dru- njihovo nadomeščanje z novimi hibridi je enako velih starih sort kulturnih rastlin. Cilj naj bi bil Velik ekološki problem je tudi pitna voda. S škropi- gih ne razmišljamo, drugi za nas niso tako pomembni. odstranjevanju kamnov iz temeljev hiše in njihovi »urejanje svobodnega trga« skozi obvezno regi- vi in gnojili vztrajno slabšamo njeno kvaliteto, morda To pa je napaka. Zavestno sami pri sebi se moramo od- uporabi za popravilo strehe te iste hiše!« striranje in testiranje starih sort, kar naj bi bilo v Slovenji še zadostuje merilom čiste vode, saj imamo ločiti in začeti sprejemati odločitve v smeri dobro za Ključ za varno prehrano ljudi torej tiči v divjih izhodišče za izdajo »sortnih certifikatov«. Neregi- veliko gozdov, gora …, drugod po svetu pa ni tako. Ni nas in hkrati za sočloveka. Če bi se vsak posameznik rastlinah in historičnih varietetah! V vsakem seme- strirana semena, ki jih neuko ljudstvo prodaja na treba iti zelo daleč. Že v Kijevu npr. iz pip ne teče pi- (ne glede na vse ostale) sam pri sebi zares odločil za nu tiči genom organizma, ki je potreboval za svojo tržnicah, naj bi bila vir najhujših bolezni in ško- tna voda. Vsaj ne taka, ki bi jo človek brez pomisleka iskreno pozitivno spremembo in za aktiven doprinos evolucijo več milijonov let. Čudežna spirala DNA dljivcev. Toda, če citiram znanstvene vire, smo v uporabil. Ljudje jo za pitje in kuhanje kupujejo na k spremembi okolice, bi bil svet veliko boljši. določa odpornost rastline proti rastlinojedom, bo- začetku 50-ih poznali dobro stotnijo škodljivcev ulici – „kvazi“ prečiščeno. Mimo trimilijonskega me- Storiti moramo to, kar lahko, s tem, kar imamo, leznim, suši in podobnim naravnim silam. Genom in bolezni kulturnih rastlin, danes jih agronom- sta sicer teče gigantski Dneper, ki pobere ogromno tam, kjer smo, zdaj! Pa naj bo to na področju druž- rastline določa njen okus, vonj, obliko in vse njene ska stroka šteje preko tisoč. Ta strahotni porast nesnago na svoji dolgi poti in to ljudje – malo preči- benega življenja, v družinskem krogu … spremljajmo prehrambene kvalitete. Geni iz divjih vrst in starih števila škodljivcev in obolenj je le dokaz, da je in- ščeno seveda – dobijo v pipe. Ker pa živimo na istem dogajanje v državi, pojdimo na volišča, skrbimo za varietet imajo neprecenljivo vrednost za žlahtnite- dustrijsko kmetijstvo pred dokončnim zlomom in gibljivem planetu, se voda slej ko prej s pomočjo iz- okolje, pomagajmo bližnjemu … Vselej mislimo na lje, ki žele vzgojiti naravno odporne sorte kulturnih da je ekološko kmetovanje edina garancija za var- parevanja in oblakov premeša po vsem svetu. Tako en prihodnost, na sočloveka, na okolje in na življenje rastlin. Poglavitni problem je v tem, da stare sor- no prihodnost človeštva. sam posameznik, ki ni vešč ravnanja z gnojili, ustvar- glejmo pozitivno, kajti le tako se bodo lahko razvijali te izginjajo najmanj s hitrostjo, s katero kmetje na Rastline so osnova za človekovo življenje in pre- ja krizo na svetovnem nivoju. Zato je prav, da se redno zdravi in čudoviti metulji. svoje površine uvajajo nove hibride. živetje. Ohranjanje njihove raznolikosti je strateška V današnji pridelavi pa je le nekaj hibridov podlaga za varno prihodnost človeštva. Ohranja- vsake vrste kulturnih rastlin. Ob razvoju teh pa nje pestrosti naših starih sort pomeni ohranjanje semenarski koncerni stavijo le na količino pridelka kulturne dediščine Slovencev. Stare sorte v Slove- in računajo, da bo znižano odpornost proti ško- niji so prav tako del naše dediščine kakor naš jezik, dljivcem in boleznim rešilo kemično posredovanje zgodovinski spomin, arheološke ostaline, ljudske s pesticidi. S tem pa je pot v katastrofo na široko pesmi in pravljice ali umetnost. Poleg vsega so to odprta, kajti vsemogočni pesticidi odpovedujejo živa bitja, ki so bivala z nami in ob nas, nas hrana celi črti! Vse bolj očitna je nemoč industrijskega nila, oblačila in zdravila! Semena preživetja smo kmetijstva, ki skupaj s kemično industrijo nevarno prejeli od naših prednikov in dolžni smo jih ohra- hazardira s svetovno prehrano! V svetu je lačnih niti za naše otroke. že več kot milijarda ljudi in lakota vse bolj trka tu- Ali smo pozabili, kako so nam farmacevtske di na naša vrata. korporacije ukradle zdravilne rastline, tako da so Slovenija je imela izjemno pestrost historičnih prepovedali njihovo prodajo na tržnicah in jih se- varietet kulturnih rastlin. Tega izjemnega kultur- daj lahko kupimo le za velik denar v lekarnah? Ali nega izročila naših prednikov nismo varovali, zato bomo dovolili, da nam ukradejo še semena starih nam je izumrlo okrog 80 % starih sort. Danes smo sort, semena našega preživetja? 36 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii objave [email protected]

Srce tvoje je zastalo, Tako tiho, skromno si živela, zvon v slovo ti je zapel, ZAHVALA takšno tudi življenje si imela, misel nate bo ostala, zdaj rešena vseh si bolečin, spomin za vedno bo živel. V 91. letu nas je zapustil naš dragi mož, za tabo ostal bo lep, ati, brat in stric ZAHVALA a boleč spomin. Franc Mihelčič V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga iz Vira, Bukovčeva 20, pri Domžalah ZAHVALA mami, prababica, babica, sestra in teta Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja sklenila moja draga žena, naša mami, babica Štefka Kaplja ter darovano cvetje in sveče. in prababica. Od nje smo se poslovili v petek, 19. aprila 2013. iz Doba, Ljubljanska cesta 14 Zahvala pa tudi vsem tistim, ki ste nam ob teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ter vsem, ki ste Franca spremljali Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Slavka Grum znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. Tomšiču za opravljen pogrebni obred, pevcem, izvajalcu Tišine in rojena Kosec, iz Potočnikove ulice 2 v Domžalah maše in cerkev ter spremstvo na njeni zadnji poti. pogrebni službi Vrbančič. Hvala osebju ZD Domžale in Bolnišnice dr. Petra Držaja, govornici za Ob boleči izgubi naše najdražje se zahvaljujemo sorodnikom, besede slovesa ter župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat posebna hvala. sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki Vsi njeni Žalujoči: žena Slavka, sin Zvonko ter ostali sorodniki ste našo drago v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Kvartetu GRM, praporščakom, pogrebni službi Vrbančič, trobentaču za zaigrano tišino, Godbi Domžale in GD Stob. Prav posebno se Je čas, ki da, zahvaljujemo ge. Seifrid Zlati za lep in sočuten poslovilni govor. je čas, ki vzame, ZAHVALA je čas, ki celi rane, Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in ki jo bomo pogrešali in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V 79. letu nas je za vedno zapustila V SPOMIN naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča in sestra Je čas, ki da, 30. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je čas, ki vzame, je zapustila naša draga mama, stara mama, je čas, ki celi rane, prababica, teta in soseda Anka Kržan je čas, ki nikdar ne mine, iz Domžal ko zasanjaš se v spomine.

Marija Hribar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za po domače Gmajnarjeva Mici iz Preloga, Breznikova c. 1 izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala ZAHVALA g. župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Vrbančič Radi bi se zahvalili vsem in vsakemu posebej, ki z lepo mislijo ter pevcem. Posebna zahvala dr. Mojci Zajc - Kraševec za dolgotrajno postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče v njen spomin in ji Ob boleči izgubi našega dragega moža, zdravljenje ter osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego v zaželite večni mir! očeta, dedka, tasta, brata in strica zadnjih dneh njenega življenja. Mama Mici, v mislih smo s teboj!

Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Franca Dečmana iz Vira pri Domžalah

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, poslovnim sodelavcem, društvom ter vsem, ki ste ga Kako prazen dom je in dvorišče, Tako tiho, skromno si živela, spoštovali in imeli radi. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjene naše oko zaman te išče. takšno tudi si življenje imela, sveče in cvetje ter darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala Ni več tvojega smehljaja, zdaj rešena vseh si bolečin, še pogrebni službi Vrbančič ter gospodu župniku Jožetu Tomšiču nenadoma utihnil je tvoj glas, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. za lepe poslednje besede in gospodu Robertu Stoparju za čutno le trud in delo tvojih pridnih rok zaigrano pesem na harmoniki. za vedno nam ostaja. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem ZAHVALA številu pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti Vsi njegovi Janko Janez Dimic sklenila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta Neizmerna žalost in bolečina je legla na našo družino, ko smo se morali za vedno posloviti od našega dragega moža, očeta in starega očeta. V žalosti, ko smo ostali sami, se iskreno zahvaljujemo vsem, Anica Šetinc Zdaj bivaš vrh višave jasne, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi ter ga v tako velikem številu kjer ni mraku, kjer ni noči; pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, tam sonce sreče ti ne vgasne, Janezu Šimencu za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za vsa pisno in resnice sonce ne stemni. je namenjena Godbi Domžale za zaigrane žalostinke in pevcem iz ustno izrečena sožalja, sočutne stiske rok in tolažilne besede. Hvala Simon Gregorčič Radomelj za sočutno petje ob slovesu. vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji Zahvalili bi se tudi KO za urologijo UKC Ljubljana, posebno dr. poti, ji darovali cvetje ter sveče, ki bodo še dolgo gorele v njen Kordiču, njegovemu osebnemu zdravniku dr. Mušiču ter pogrebni spomin. Hvala tudi osebju Doma počitka v Mengšu za nesebično V SPOMIN službi Vrbančič. skrb in nego, gospodu župniku za opravljen poslovilni pogrebni Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Vrbančič za Franc Banko izrečena sožalja, hvala za vsak topel stisk roke in tolažilno besedo, dostojanstveno slovo. iz Domžal darovano cvetje, svete maše in sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala. (1933–2013)

Vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni Na državni praznik, 27. aprila, smo se poslovili od pokojnega Franca Banka, po domače Franckovega Franceta iz Šentpavla pri Dragomlju, ki nas je zapustil po dopolnjenem 80. letu starosti. Visoki starostni jubileji so tudi ob staranju prebivalstva slovesnosti za redke izbrance, staranje in štetje let pa je naša Tako tiho, skromno si živela, S pomladjo ti zaspala si, skupna slabost. takšno tudi si življenje imela, zunaj pa prav vse cveti. Pokojni France je bil velik strokovnjak na elektro področju in zdaj rešena vseh si bolečin, Tvojega glasu več ni. zgodilo se je, da je kot tak reševal Belinko, kjer je bil zaposlen, v za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Mami, pogrešamo te vsi. kočljivejših momentih. Posebej ga je cenil tudi direktor, gospod Marjan Cerar, in je po njegovem interveniranju ugodno rešil za- plet s kakim zaposlenim, ki bi sicer »letel« iz službe – bil je torej ZAHVALA socialno čuteč človek. Meni osebno pa je posebno imponiral nje- ZAHVALA gov izredno pozitiven odnos do slovenstva kot vrednote. Vsaka V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, V 73. letu nas je za vedno zapustila neenakopravnost slovenskega jezika z jeziki drugih, tedaj jugo- babica, prababica in teta naša draga žena, mama, babi, prababi, slovanskih narodov ga je vznemirjala in je nanjo konstruktivno sestra, tašča, teta in svakinja tudi opozarjal. Glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško ga je upravičeno skrbelo, da »hlapci na oblasti« ne bi zapravili še ene Marija Erbežnik, roj. Cerar priložnosti. Pokojni France je bil zares nacionalno osveščen, na (Apnarjeva Mimi), Vida Adlešič pa nacionalistično. Šlo mu je za to, kako utrditi našo identite- Vir, Šaranovičeva cesta 7 roj. Beigot, iz Ihana to. Dediščino, ki nam jo zapušča pokojni France – Slovenci smo Slovenci zaradi slovenskega jezika–, naj ustvarjalno odmeva v Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo naših srcih, tudi v skrbi pred poangleženjem. Zahvaljujemo se za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavkam ter vsem, Ker pa noben človek ne bo opravičen pred neskončno svetim sveče in svete maše. Zahvala tudi Sašu in njegovim prijateljem za ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali Bogom, ako mu On sam ne odpusti vseh grehov, raznih po- pevski poklon mami pred vežico in vsem, ki ste jo imeli radi in jo cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani. manjkljivosti in morebitne opustitve dobrega, ga priporočimo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Zahvalili bi se tudi Zdravstvenemu domu Domžale, dr. Mojci Zajc - Njegovemu usmiljenju ali mu namenimo toplo, zbrano, meh- Tomšiču za čustveno opravljen obred in tolažilne besede ter Kraševec, patronažni službi, župniku Andreju Pozniču za lep obred ko misel, pač odvisno od vsakokratnega umevanja sveta in pogrebni službi Vrbančič. ter pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču. življenja. Posebna zahvala celotnemu timu za bolezen ALS na UKC Ljubljana, Posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom iz Dragarjeve ulice za ki je nesebično in srčno skrbel in pomagal pri lajšanju te bolezni. nesebično pomoč pri izgubi naše drage mame. Dragi France, počivaj v miru Božjem!

Vsi domači Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi. Ivan Kepic letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 37 [email protected] objave

Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v juniju 2013 OBČINA DOMŽALE ržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora. Obvestilo o rekonstrukcijah cest v poletnem času NAZIV PRODAJNI DNEVI PRODAJALCA ARTIKLI PRODAJE Spoštovane občanke in občani, v poletnem času bodo na območju občine Domžale potekale naslednje Černivec Alojzij, mleko iz mlekomata 24 ur na dan večje rekonstrukcije cest: Radomlje Abram Marjan, klobase, salame, ocvirki, mast, * Brestanica tlačenka, panceta, slanina, šink, 1./ Rekonstrukcija Kolodvorske ceste v Domžalah 3./ Sanacija vozišča na povezovalni cesti krače, sv. parklji, jetrna pašteta Začetek del: od Domžal do priključka AC Sašo Žaljec s.p., jajca, nagrobne sveče, * 21. 6. 2013. Domžale nagrobne elektronske sveče, Začetek del: dekorativne sveče Območje izvedbe: predvidoma 15. 6. 2013. od poslovalnice BKS do železniške postaje. Območje izvedbe: Vrabec Rikardo, vino, likerji, žganje, sadni sokovi * Dutovlje Obseg del: od mostu preko Kamniške Bistice do Kopališke ceste. rekonstrukcija ceste, sanacija kanalizacije in vodovoda. Obseg del: Alija Škerić, Rožno, različne vrste sadja, zelenjave, * jabolčni sok in kis Izvedena bo ureditev pločnika in kolesarske steze, zasnovano zamenjava spodnjega ustroja in asfaltne prevleke. Blanca je poševno parkiranje na vzhodni strani. Predvidena je name- Zapora ceste: VI-JA d.o.o., Žalec sveče * stitev urbane komunalne opreme in zasaditev z drevesi. v času gradnje bo promet potekal izmenično enosmerno z za- Domes d.o.o., Zajelše, suhomesnati domači izdelki in * Zapora ceste: časno prometno signalizacijo. Dol pri Ljubljani polizdelki v času gradnje bo cesta popolnoma zaprta za ves promet, ob- Zaključek del: vozi bodo urejeni. Anžič Branka, Bišče, mlevski izdelki (žita, izdelki in * predvidoma konec junija 2013. Domžale polizdelki), različna zelenjava, Zaključek del: orehi, fižol, med, propolis, jajca, predvidoma 31. 8. 2013. domače žganje ter različni 4./ Rekonstrukcija Prešernove ceste v Radomljah izdelki iz žganja Začetek del: Srček d.o.o., Lukovica kruh in peciva, drobtine, * 2./ Rekonstrukcija Rojske ceste v Domžalah – 20. 6. 2013. slaščičarski izdelki, slaščičarsko tretja faza pecivo, testeninarski izdelki in Območje izvedbe: vse vrste testenin Začetek del: od Kulturnega doma Radomlje do križišča za Hudo. predvidoma konec julija 2013. Hubat d.o.o, Mengeš sadike balkonskega cvetja, * Obseg del: enoletnic, lončnic in zelenjave Območje izvedbe: rekonstrukcija ceste, obnova vodovoda in gradnja pločnika. od križišča z Vegovo do križišča z Ljubljansko cesto. Zapora ceste: Križman Marjan, mleko, maslo, skuta, smetana, * Ižanska cesta, Ljubljana kajmak, kislo mleko, jogurti, Obseg del: v času gradnje bo cesta popolnoma zaprta za ves promet, ob- različne vrste sirov in jajca rekonstrukcija ceste, sanacija vodovoda, izgradnja nizkona- vozi bodo urejeni. petostnega omrežja, gradnja pločnika. Kmetija – sirarna siri, namazi, sveži siri, skuta, * Zaključek del: Bogataj, Gorenja vas smetana, surovo maslo, mleko, Zapora ceste: predvidoma 15. 9. 2013. sirotka, fermentirani izdelki in v času gradnje bo cesta popolnoma zaprta za ves promet, ob- ostali mlečni izdelki vozi bodo urejeni. Vse uporabnike prosimo za strpnost in dosledno upoštevanje Globočnik Dušan, mesnine iz svinjskega mesa * Zaključek del: Radomlje (klobase, salame, hamburška prometne signalizacije v času gradenj. Zahvaljujemo se vam za slanina, panceta, bržola, krušna predvidoma 31. 8. 2013. razumevanje. slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) Občina Domžale, Urad župana in konjskega mesa (klobase, salame, pršut) Prosenc Ana, Beričevo, sadike zelenjave, sadike lončnic * Dol pri Ljubljani za grede in balkone, krizanteme v skledah, loncih in rezano cvetje

Prazen dom je in dvorišče, Unforgettable, that’s what you are, Bohinec Jamnik zelenjavne in okrasne sadike vsi dnevi Dragica, Kamnik obratovanja naše oko zaman te išče. Unforgettable though near or far, Ni več tvojega smehljaja, Like a song of love that clings to me, Ribnikar Dušan, zelenjava ter kislo zelje in repa sobote le delo tvojih rok ostaja. How the thought of you does things to me, Nasovče, Komenda Never before has someone been more … Mavrič Miran, Dobrovo breskve, marelice, češnje, fige, srede, petki, Nat King Cole v Brdih vino sobote ZAHVALA Erklavec Valentin, različne vrste zelenjave, sadje torki, srede, Z neskončno žalostjo sporočamo, da se je od Domžale in jajca petki, sobote Dne 22. aprila je v 63. letu za vedno odšla nas poslovil Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave sobote naša draga žena, mamica in babi Tomažin Vinko, Straža vino cviček PTP, modra frankinja petki Alfons Savnik pri Raki in dolenjsko belo vino (14. julij 1942–9. maj 2013), Marjeta Hribar, roj. Drešar Svetek Franc, različne vrste zelenjave, kislo torki, srede, ki je po dolgi bolezni in za vse nas zelo tragičnem koncu mirno Dobrunjska cesta, zelje, kisle zeljne glave in kisla petki, sobote Ljubljana repa, sadje in jabolčni sok Ob boleči in nepozabni izgubi naše preljube žene, mami in babi zaspal v krogu svoje družine. Zelo smo hvaležni za mnoga leta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki smo jih mogli preživeti s teboj. Vselej si nam bil ljubezniv mož Ostanek Jože, Male zelenjava, kislo zelje in repa, sobote, razen in oče, vedno te bomo pogrešali. Tvoja ljubezen, dobrota, tvoja Pece, Šentvid pri Stični domači ajvar, domača vegeta, 15. 6. 2013 nekdanjim sodelavkam ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo v velikem vložena paprika, vložene številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje modrost in tvoj humor nas bodo spremljali vsak dan. kumarice, vložen stročji fižol, in sveče ter nas tolažili in nam stali ob strani. Zahvalili bi se tudi vloženi pekoči feferoni, sušeni Z ljubeznijo in hvaležnostjo: Katharina Savnik - Kräuchi, in mleti: paprika, peteršilj ter njenemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču, ki nam je bil na Alexandra Savnik, Matthew Savnik in Andrea Fankhauser, zelena voljo ob vsakem trenutku, župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen sestre in brata, ostalo sorodstvo in prijatelji. JDJ-AvrikelJ d.o.o., Sp. sadike: zelenjave, balkonskega 5. 6., 7. 6., 12. obred, patronažni sestri Romani ter pogrebni službi Vrbančič. Brnik cvetja, za gredice in grobove, 6., 14. 6., 19. 6., Zahvaljujemo se zdravnikoma dr. med. Martinu Waeberu iz zelišč in dišavnic; rezano cvetje 21. 6., 26. 6., in cvetlični aranžmaji, suhe 28. 6. 2013 Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi. bolnišnice Burgdorf in dr. med. Ursu Sieberju iz Hindelbanka, ki čajne mešanice in zelišča, sta nas spremljala do konca. Pogreb in žalna slovesnost bosta v zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, Mož Franci, sinova Matjaž in Gašper z družinama pokojnikovem rojstnem kraju, na pokopališču v Domžalah, dne 10. naravna mila ter eterična olja ter hči Urška z družino junija 2013 ob 17. uri. Konjar Jure, Dobrovo kozji sir – poltrdi in mehki z 6., 15. 6. in 29. v Brdih dodatki ali brez, dimljen kozji 6. 2013 sir, skuta, dimljena skuta, mleko in sirotka Žugec Barica, Domžale solata, krompir, čebula, sobote Vsi, ki radi jih imamo, Ko najdražje izgubimo, paradižnik, paprika, radič, nikdar ne umro, se trga nam srce – motovilec, začimbnice, korenje, peteršilj, zelena, koleraba, le v nas se preselijo bolečino neizmerno cvetača, melancani, zelje, in naprej, naprej živijo, zdaj blažijo le solze. ohrovt, fižol, grah so in tu ostanejo. Kopač Janez, različne vrste zelenjave četrtki, petki, Podgorica, Ljubljana sobote ZAHVALA Črnuče V SPOMIN Goršek Hilda, različni sokovi, domače sušeno torki, petki, V 86. letu je odšel k Bogu Frankolovo sadje in zelišča, različne vrste sobote Letos maja mineva deseto leto, kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, odkar sta nas zapustila Jože Burkeljca ocvirki, prekajene domače iz Radomelj klobase, bunke, budžola, pašteta) Pavel in Zlata Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem iz Radomelj Rumpret Andraž, sadje (jabolka, namizno grozdje, srede, petki Šentjernej breskve), sadni sokovi, jabolčni in Preserij za vsak ljubeč stisk roke, tople in sočutne objeme, čips, jabolčni kis, solatnice, Lukan podarjeno cvetje in nešteto sveč, ki bodo še dolgo gorele v njegov plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), iz Domžal spomin. Zahvala tudi vsem, ki ste nam na kakršen koli način nudili zelje, repa in jagodičje pomoč. Hvala zastavonoši, podjetju Helios, g. župniku Janezu Jarcu, ljudskim pevcem iz Blagovice, govornici in pogrebni službi Pirnat Stanislav, krompir, solate, zelje, repa, petki, sobote Ljubljana Črnuče koleraba, rdeča pesa, zelena Vrbančič. por, cvetača, brokoli, korenje, Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanju. peteršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, Posebna zahvala tudi cvetličarni Na ovinku – ge. Mojci in g. Alešu, špinača, motovilec, grah, g. Marjanu Kocmanu – Gostilna pri Zlati kaplji, osebni zdravnici brstični ohrovt dr. Olgi Ložar in vsemu zdravstvenemu osebju, ki so ga tako lepo Adamič Jožef, Komen kraški teran in teranov liker 8. 6. in 22. 6. negovali v zadnjih dneh njegovega življenja. 2013

Hči Bibijana z družino Žalujoči – njegovi najdražji in vsi, ki so ga imeli radi in ga spoštovali Opomba: V seznamu so navedeni prodajalci, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. 38 | slamnik številka 5 | maj 2013 | letnik liii pisma bralcev [email protected]

Univerzale nekoč in danes Tržnica V marčevski številki Slamnika in Novic se v tistem »gnilem socializmu« dobička ni smo preko polnega delovnega časa, ob so- K pisanju me je vzpodbudil prispevek Smo v časih, ko bi morali biti solidarni sem opazila vabilo, da bo Slamnikarski mu- smelo izplačevati, razmerje plač pa je bilo botah, tri leta smo bili brez regresa, seveda »Stojnica, kjer je najdaljša vrsta«. Menim, med seboj. Tržnica je prostor, kjer se srečuje zej priredil večer slamnikarskih spominov 1:4. Plače so bile izplačane vedno v roku in ker smo reševali podjetje, čakali smo na že da ni primerno protežirati na tržnici le ene- mnogo ljudi. Vsakdo si o vzdušju tod ustva- na tovarno Univerzale in ker smo bili biv- poravnani vsi prispevki (nad tem je bedela tako nizke plače, ki smo jih prejemali z več- ga prodajalca. Glede na to moram reči – pa ri svoje mnenje, ki je včasih pravo, včasih pa ši zaposleni še prav posebej vabljeni, tega SDK). V teh dobrih časih smo nakupili ve- mesečnim zamikom ... s tem pa nismo rešili brez pretiravanja, da resnično domače ima tudi ne. To pa je odvisno tudi od tega, kdo ti res nisem hotela zamuditi. Ko sem pokli- liko rekreacijskih objektov (9 stanovanj in ničesar, le managerjem in njihovim sveto- kmetija Erklavec. Poleg tega je potrebno po- mnenje posreduje in s kakšnim namenom. cala nekaj bivših sodelavk, če bodo šle na 3 prikolice na morju, stanovanje v Kranjski valcem smo omogočili, da so dobro zaslužili udariti, da člani te družine proti nikomur ne Bilo bi lepo, če bi take predstavitve pi- srečanje, so mi vse po vrsti rekle, da nima- Gori in kočo na Veliki planini). Kupili smo (individualne pogodbe) in nas še dodatno zganjajo takih ali drugačnih namigovanj. sali tudi o ostalih kmetih – prodajalcih. Le jo tam kaj iskati glede na to, kako so nas jih tako, da smo delali ob prostih sobotah, oskubili, čeprav niso ničesar rešili. Dolgo- Sodim tudi, da bi morala biti med pro- tako bi se počasi ustvarilo solidno mnenje »zbrcali« iz tovarne ob koncu te nekoč uspe- večkrat smo se odrekli regresu ali delu re- vi so naraščali in izničili vse premoženje že dajalci solidarnost. Med seboj bi si morali o vseh dobrih in seveda počasi izločilo tiste, šne zgodbe. gresa za ta namen. Ko je gospod Svoljšak zdavnaj prej. Prav rada bi vedela, v čigavem pomagati in ne škoditi. Velja pa tudi rek ki delajo prepire in tako bi bila domžalska Zelo zanimiv večer se je odvijal ob pripo- konec osemdesetih odšel v pokoj, je v to- interesu je bilo takšno izčrpavanje. Zakaj g. »dobro blago se samo hvali« in ob tem ni tržnica prostor, kjer bi se še raje srečevali in vedovanju zgodb delavcev, ki so Univerzale varni delalo 630 delavcev in še preko 400 Marolt ni odstopil leta 1995, ko se je prvič potrebno kaj veliko besed. Res pa je, da je kupovali dobro domače slovensko blago – iz nič postavili na zelo uspešno podjetje, ki pri kooperantih. Bili smo ugledno podjetje pojavila večja izguba, če ni bil več kos raz- potrebna zdrava konkurenca. Ni pa treba beri: tudi zdravo zelenjavo. je dajalo kruh več generacijam ljudi iz Dom- z veliko kapitala, znanja, z veliko proizvo- meram? Zakaj predsednik NS g. Mezgec, ki pri tem škoditi drugemu. To se sicer lahko žal in okolice. Gospod Svoljšak, dolgoletni dnjo pokrival in športne konfekcije. je bil človek iz banke, ni odreagiral? Je bilo obrestuje, ampak le za kratek čas. Marija direktor tovarne, je povedal, da je v tovar- To dediščino je leta 1990 nasledil ime- opustošenje načrtno? Govorilo se je, da je no prišel kot mlad tekstilec brez izkušenj nitno izobražen paket strokovnjakov iz imela občina določene interese in da je ob- z nalogo, da tovarno, potem ko so prejšnji občinskih vrst. Nekaj časa smo še nekako stajal dogovor med županjo in takratnim tirolski lastniki propadli in je prišla v last delali, novo vodstvo je registriralo blagov- direktorjem banke, ki je bila naša največja banke (zgodovina se ponavlja zopet je last no znamko DUNLOP, po kateri smo bili hipotekarna upnica, da bodo potem pro- Starševski pogled na vadbo banke), ponovno spravi v pogon. Čeprav prepoznavni, in smo jo dobro tržili. Seve- store poceni prodali, bodisi za muzej, za brez izkušenj in programov se je lotil dela da pa je z osamosvojitvijo prišlo do izgube prihod umetniških fakultet, za prihod ra- Kot starša me najbolj skrbi za zdravje vadbe, kadar ima kdo rojstni dan. Pa sem in postopno je dobivala tovarna nov zagon. južnega trga in vse večjih težav, ki so jih čunalniške fakultete ... Glede na to, da je in dobro počutje otrok. Seveda pa tudi, da se le opogumila in vprašala, kakšno tor- Najprej s slamniki, ker pa je neenakomer- vodilni reševali najprej po mehki varianti bila ocenjena vrednost UNIVERZALA na 1. bodo otroci imeli kakovostno in sproščeno to imajo – odgovor je bil nepričakovan na sezona slamnikov povzročala praznino, z upokojevanjem, potem z zaprtjem obra- javni dražbi 904 mio sit, prodana pa je bila otroštvo ter dobre navade, ki jih bodo spre- – jabolko! Narezano na poseben način je so jo nadomestili s proizvodnjo klobukov ta v Mariboru, z odprodajami rekreacijskih za 406 mio sit (mislim da 7. dražba), seveda mljale tudi kasneje v življenju. S športom otrokom nadvse zabavno. Res vredno po- iz filca. Sprva so tulce iz filca nabavljali pri objektov, prodali so tudi park ob tovarni NLB Domžale, in glede na to, da je Občina dobijo večino tega v paketu. In odločitev je hvale, da vaditelj tako pozitivno predstavi dobaviteljih, leta 1932 pa so uvedli še pro- (tega je nato Občina odkupila in verjetno ves čas držala zaščito na tej nepremičnini, padla. Obe hčerki sem vpisala na atletiko zdravo prehrano otrokom! izvodnjo tulcev iz volne in se tako izognili je ob tem tudi kdo kaj zaslužil) in seveda bi lahko bilo tudi kaj na tem. pri ŠAD Mavrica. Ker je bila ena pretira- Vaditelji so vedno nasmejani, pripra- nerednim dobavam in odvisnosti od dru- tudi s hipotekarnimi krediti. Skratka to vod- Stečajni upravitelj nam je priznal vse no tekmovalna, druga pa pravo nasprotje, vljeni na kratek klepet o napredku otrok gih. Tovarna je odpirala vedno več delovnih stvo je pripeljalo nekoč uspešno podjetje terjatve iz naslova neizplačanih plač, ne- sem upala, da se bo tudi to malce urav- in razumevajoči za morebitne »posebno- mest. Dobiček so usmerjali v razvoj. Prvi do- na rob propada, čeprav delavci takrat te- izplačanega regresa za 3 leta in odpravnin, novesilo. In se je. Sedaj že več kot pol leta sti« posameznika. Meni to veliko pomeni. biček so namenili za izgradnjo stranišč, saj ga še nismo vedeli. Predsednik NS, ki je bil vendar ker je bil izkupiček od prodaje pre- pridno hodita na vadbe. S to pozitivno izkušnjo, ki smo jo pridobili so pred tem imeli stranišča »na štrbunk.« obenem predstavnik največje hipotekarne majhen, smo delavci dobili 3 % poplačila. Opažam, da sta se navadile na to ob- pri vadbi v ŠAD Mavrica bomo nadaljeva- Proizvodnjo slamnikov, tulcev in klobukov upnice NLB Domžale, nam je na skupščini Pravna država? Delavske pravice? Bla, bla, veznost, ki jo imata. Predvsem pa na li in jo tudi priporočam ostalim. Ponudba je tovarna opravljala do leta 1956, ko ji je sporočil, da se je takratni direktor »utrudil« bla ... povečanje pozitivne energije, veselja do je pestra in raznovrstna. Otroci vadbo ko- bila pripojena krojaška delavnica in se je in da ima vso previco za odhod. Odšel je za Seveda bom še naprej spremljala, kaj gibanja tudi izven vadb, tudi kakšno o maj čakajo, na njih pa vpliva zelo dobro tovarna pričela ukvarjati še s proizvodnjo svetovalca na Abanko, bil pa je tudi predse bo v bodočnosti zgodilo s to tako zani- zdravi prehrani mi povesta. Zanimivo pa iz fizičnega in psihičnega vidika. Šport je konfekcije. Sprva je bil način proizvodnje sednik NS Zavarovalnice Triglav. Za njim mivo elitno lokacijo. Decembra 2008 sem v se mi je zdelo to, da sta noro navdušene res super! obrtniški, po letu 1964 pa se je podjetje je ostalo 240 delavcev in kup hipotekarnih Slamniku prebrala, da je banka hotela ne- nad »tortico«, ki jo postrežejo po koncu Urška Mahle specializiralo za proizvodnjo športne kon- dolgov, iz katerih nas ne bi mogla rešiti še premičnine Univerzala prodati za 6,9 mio fekcije. Razvoj je bil zelo hiter. S količino je tako dodelana finančna reorganizacija. Za €, čepravje za njih plačala 406 mio sit, kar MALI OGLASI naraščala tudi kakovost izdelkov in precej nas delavce se je začela 3-letna agonija. je dobrih 1,6 mio € haloooo... proizvodnih kapacitet je bilo namenjenih Najprej je leta 2001 po prisilni poravnavi Študijskemu krožku o slamnikarstvu Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti Vem, da prijazna punca živi, na tej števil- za najzahtevnejše poslovne partnerje iz tu- odšlo na Zavod za zaposlovanje preko 100 želim vse dobro, da bi čimprej vzpostavili 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 119.500,00 ki me dobi. jine, saj smo tako prišli do nujno potrebnih delavcev, leta 2002 pa smo po stečaju pri- tehnične pogoje, da naučijo šivati še kakšno €. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d.o.o., soseska t: 031 860 668 deviz za obratovanje, za nabavo novih stro- satali tam tudi ostali. Vsi smo odšli brez šivalko. Predlagam pa jim tudi, da najdejo BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. jev, materialov... Tovarna se je nenehno odpravnin, tisti iz prisilne poravnave zato, prostor za še en pano, na katerem bi obe- t: 040 414 141 Samozaposlen, delaven moški išče iskreno, širila. Slamnikom in klobukom iz filca se je da ne bi ogrozili obstoja »zdravega jedra«, ležili še ta neslavni konec nekoč uspešne zgovorno dekle. pridružila še proizvodnja kap iz tkanin. Le- ki je še eno leto »crkavalo«. Teh treh let tovarne za spomin in opomin našim zanam- ŠIVALNI STROJI: t: 041 510 457 ta 1970 je obrat pridobil nove proizvodne ne bom nikoli pozabila, pa če me zagra- cem, saj smatram, da se ta nič lepa zgodba servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinj- prostore. V najboljših časih je bilo na sezo- bi najhujša oblika demence. Vse težave so ne bi smela kar pomesti pod preprogo. skih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Prodam DRVA. Razžagana v paleti. Prevoz no izdelanih 350 000 slamnikov. Tovarna je se reševale izključno na hrbtih zaposlenih, Marta Mlakar Slamnikarska 3b, Domžale. zagotovljen. ustvarjala dobiček in ga vlagala v razvoj, saj ker smo potrpeli preko vseh meja, delali t: 041 920 149 t: 040 438 733

Kupim rabljeno vozilo, od letnika 2000 na- Male oglase sprejemamo prej, za lastno uporabo. v času uradnih ur (vsak dela- t: 031 264 290 vnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. Zakaj je izbira v resnici tiranija Inštrukcije matematike in fizike v centru uro) osebno v uredništvu ali Domžal. pisno v nabiralnik oziroma po t: 031 504 357 Dr. Renata Salecl, gostja srečanj z ustvarjalci v Knjižnici Domžale e-pošti: [email protected].

Na zanimivih in dobro obiskanih pogo- Na pogovoru je avtorica poudarila, da zakaj, kako in s čim se pasivizira 99 % lju- je, stranpoti in napak permisivne vzgoje in To velja tudi za izbiro, nam je povedala vorih, ki jih v Knjižnici Domžale pripravlja je izbira je ena ključnih človekovih mo- di, da niso bolj uporniški in ne izvedejo pomena discipline – ne le za vzgojo, pač Renata Salecl ob v zaključku: zdi se, da Cveta Zalokar - Oražem, smo v maju gostili žnosti, saj dejstvo, da se je oseba zmožna sprememb, da mirno sprejemajo revšči- pa svobodo posameznika. sta razmišljanje o izbiranju in izbiranje slovensko filozofinjo in sociologinjo, ki je odločati, odpira možnosti za spremembo. no, ponižanje,podrejanje in varčevanje Srečanje smo zaključili z lepo mislijo dve različni stvari. Vendar si vseeno lah- vse bolj svetovno znana in popularna. Sa- Dandanes je zagata v tem, da vsakršno iz- preko vseh meja. Tem za pogovor ponu- Johna Lennona, ki je čudovito pel, da je ko izberemo, ali bomo sprejeli ali zavrnili leclova je diplomirana iz filozofije (lahko biro vidimo kot docela iracionalno, naše ja današnji čas res ogromno, tako smo se »življenje tisto, kar se ti zgodi, medtem ko tiranijo izbire – začnemo pa lahko tako, smo izvedeli, da se je za filozofijo odloči- prepričanje o njej pa je vse bolj prilago- dotaknili tudi problema mlade generaci- si zaposlen z delanjem drugih načrtov«. da razumemo, kaj nam v resnici ponuja. la zato, da ji ne bo treba čakati na pokoj, jeno ekonomski teoriji in potrošništvu. da bi lahko brala knjige, ki jih tako obožu- Opozarja, da smo si dovolili, da nam te je), doktorirala pa iz sociologije, je redna izbire vladajo. V resnici potrebujemo do- profesorica in znanstvena svetnica na In- sti širše razumevanje izbire. In prav o tem BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. štitutu za kriminologijo Pravne fakultete je bilo težišče pogovora. Za knjigo IZBIRA na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi v Ljubljani. V 80-ih je bila aktivna članica je pravzaprav na začetku želela drugačen kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, Ljubljanske šole psihoanalize. Že nekaj let naslov, namreč TIRANIJA IZBIRE. Izbira, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi pa je gostujoča profesorica na številnih tu- ki naj bi imela sicer na splošno pozitiven jih univerzah, tako v New Yorku pa tudi na prizvok, je v resnici problem. Zato velja ne olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja londonski School of Economics. samo za izbiro, pač pa za marsikaj drugega Doslej je izdala štiri odmevne knjige: (na primer v zadnjem času tako opevane DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE(1991), pojme kot so konkurenčnost, varčevanje, ponatis 2010, PERVERZIJE LJUBEZNI IN finančni trgi) opozorilo: Kadar je neka ide- SOVRAŠTVA (1998 angleška, pri nas 2011), ja v določenem času deležna posebnega O TESNOBI (izvirnik 2004, v slovenšči- poveličevanja, je treba biti glede tega ze- NAZNANILO ni 2007) ter morda najbolj odmevno in v lo previden. Zato je prav, da naredimo vse, številne svetovne jezike prevedeno knji- da ne bi bili podrejeni diktaturi izbiranja. O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN go IZBIRA. Na naslovnici sta vedno dva Človek je v kapitalizmu zanimiv le kot ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA kozarca vode, pol prazen in pol poln, na potrošnik, izbira je mogoča le, dokler je pogovoru pa smo izvedeli, da so pri kitaj- v polju potrošnje, ekonomije, porabe, ko skem prevodu uporabili tri, saj naj bi s tem pa se posameznik zares znajde v vlogi, Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evi- nekako pokazali, da so drugačni kot drugi. da mora izbirati, je reakcija, kot opozarja denco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih Knjigo v spletnih knjigarnah oglašujejo s Saleclova, tesnoba, negotovost, nervoza, odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na stavkom znanega pisatelja Hanifa Kureis- človek se težko odloča v množici možno- sledeč način: hija: »Nimate druge izbire kot da preberete sti. Zato se sodobnemu človeku stalno Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov Izbiro.« Glede na svoj žanr je izjemno bra- vzbuja občutke ogroženosti, tesnobe, brez- s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. na, ljudje so jo kar nekako vzeli za svojo, perspektivnosti, brezizhodnosti, brezupa, Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka saj jim je pomagala, da se s spoznanji, ki celo krivde (preveč ste trošili, sledi kazen), jih prinaša, manj krivijo za napačne izbire; ni občutka varnosti, ljudje so prežeti s v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo tako so spoznali in odkrili, da ni idealnih strahom za preživetje. »Katastrofičnost je normativom glede opremljenosti. staršev, partnerjev, kaj šele idealne ljube- stalno v zraku,« pravi Saleclova. Na po- BIOTERA, D.O.O. zni, sanjske službe … govoru smo skušali tudi najti odgovore, letnik liii | maj 2013 | številka 5 slamnik | 39 [email protected] razvedrilo

samova cena SAM JARŠE Preserska cesta 1, 219 € Zg. Jarše,1235 Radomlje tel.: 01 72 98 800 e-pošta: [email protected] Prodajni program: gradbeni vodovod, vijaki, vrtni keramika in barve, laki elektro material ogrevanje okovje program kop. oprema

nagradna križanka 5 nagradna križanka 4 Slavka PETERKA, Študljanska 76, 1230 Pravilne odgovore nam lahko pošljete Domžale, prejme 2 vstopnici za ogled do ponedeljka, 17. 6. 2013, na naslov: Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili filma v KD F. Bernika za sezono 2012/2013 Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave križanko v glasilu Slamnik, št. 4-2013 1230 Domžale Alenka MIJOVIĆ, Partizanska c. 47, 4220 Nagrade podarja: Škofja Loka, prejme 2 vstopnici za ogled Kulturni dom Franca Bernika, Rok za oddajo filma v KD F. Bernika za sezono 2012/2013 Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale nagradna Kulturni dom Naslednja številka Slamnika izide v petek, Franca Bernika, p.p. 2 Vida DOBRIN, Kovorska c. 49, 4290 Tržič, 28. junija 2013. Rok za oddajo prispevkov križanka 5 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v KD F. Rešitev križanke: je v četrtek, 13. junija 2013, do 12. ure. Bernika za sezono 2012/2013 FILMSKI TEDEN EVROPE V DOMŽALAH. Koledar dogodkov Pripravila: Maša Rener, foto: promocijski material

Petek, 31. maj 2013 DOBRODELNI DOGODEK Četrtek, 13. junij 2013 in izboljšujemo funkcionalnost srca in žilne- primerno obutev, športna oblačila, palice in Center za mlade Domžale ga sistema. Nordijska hoja ima več tehnik. veliko dobre volje. Tečaj je plačljiv, ceno po- KONCERT DALMATINSKE GLASBE BREZPLAČNA DELAVNICA Katero uporabiti in na kakšen način, vam bo ravnate izvajalki. Cena 4-urnega tečaja: 20 €/ na skupnih sprehodih po parku arboretuma osebo. Možna bo tudi izposoja palic. Plača se KD Grajski oktet Dobrodelni bolšjak starih knjig Knjižnica Domžale Vsak prvi četrtek v mesecu ste od 9. do 19. predstavila inštruktorica nordijske hoje in fi- vstopnino v park. Zbirno mesto je pri vhodu Vabilo na koncert ure vabljeni v Domžalski dom, Ljubljanska Brezplačna delavnica urjenja zioterapevtka Jahnavi Vaishnav. Potrebujete v park. Prijave na [email protected]. KD Grajski oktet vas ob prehodu v tople po- 58, na dobrodelni bolšjak starih knjig – Za spomina (4. del) letne mesece vabi na koncert dalmatinske Dejanov objem. Informacije dobite na tel. Vabimo vas na delavnico urjenja spomina, ki glasbe, ki bo 31. maja ob 20.30 uri v atriju št.: 01 722 66 00 ali na e-naslovu: info@czm- bo potekala v četrtek, 13. junija 2013, od 9. do 11. gradu Tuštanj (Moravška dolina). Gostje -domzale.si. Cena knjig: od 0,50 € do 1,00 €. ure. Delavnico organizira Zveza društev za soci- koncerta bodo ženska klapa A CAPPELLA alno gerontologijo Slovenije. Delavnica poteka in tamburaši KUD Vrhpolje. V primeru dežja OKROGLA MIZA v okviru projekta MemoHELP, ki je namenjen bo koncert v kulturnem domu Moravče. Več Knjižnica Domžale reševanju problema na področju pešanja spo- informacij in rezervacija vstopnic na: www. mina pri starejših ljudeh. Delavnico vodi mag. grajskioktet.si Vljudno vabljeni! Strpnost v odnosu do otrok in Vanja Jus. zakaj mora biti otrok priden za Sobota, 1. junij 2013 vsako ceno Nedelja, 16. junij 2013 Vabimo vas na okroglo mizo, ki je namenjena RAZSTAVA mladostnikom in odraslim, ki se sprašujejo, VESELICA Knjižnica Domžale kaj nam v današnjem svetu pomenijo moral- GD Radomlje ne vrednote. Tako so se stoletja pred nami Razstava knjižnih ilustracij spraševali ljudje in se o tem tudi pogovarja- Gasilska veselica li. Danes je namreč videti, da vsakdo dela, V času Mladinskega literarnega festiva- Gasilska veselica bo od 17. do 23. ure na pri- kar hoče, vrednote je mogoče celo tržiti na t. la Bralnice pod slamnikom vas vabimo na reditvenem prostoru pred domom gasilcev v i. prostem trgu. Kaj to pomeni za naše priho- ogled razstave knjižnih ilustracij Ane Za- Radomljah. Nastopila bo glasbena skupina dnje generacije? Za otroke, ki so nam dar in vadlav in skulptur učencev OŠ Marije Vere Novi spomini. za medsebojne odnose. Gostje na okrogli mi- Kamnik. Razstava bo v Knjižnici Domžale na zi bodo dr. Dušan Rutar, Jasna Solarović, mag. ogled od 22. maja do 8. junija 2013. Tomaž Herga, Irena Zajc in dr. Franci Jazbec. Torek, 18. junij 2013 Ker nam ni vseeno za našo prihodnost otrok Nedelja, 2. junij 2013 pa tudi nas samih, vabljeni k diskusiji. Okro- RAZSTAVA glo mizo bosta moderirala Marina in Mare Arboretum Volčji potok RAZSTAVA Štempihar. Vstop prost. Hala KC Domžale Razstava balkonskih zasaditev Petek, 7. junij 2013 Poleti pisano balkonsko cvetje krasi okenske Zaključek razstave 104 police in balkone. V arboretumu je vsaka za- ustvarjalcev Slikarske šole CIKEL RUSKIH FILMOV saditev edinstvena in vanjo so vključene tudi Blaža Slaparja Knjižnica Domžale novosti na tržišču. Seznanite se z novimi ra- Vabljeni na zaključek slikarske razstave 104 stlinami in zamislimi ter si z njimi polepšajte ustvarjalcev Slikarske šole Blaža Slaparja, ki Mi smo iz prihodnosti (2008) svoje dvorišče. bo v Hali KC Domžale. Knjižnica Domžale v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana – Slovansko knjižnico in Nedelja, 23. junij 2013 Ponedeljek, 3. junij 2013 Mednarodnim klubom slovanskih rojakov Ruslo prireja cikel ruskega filma. Do konca ZA OTROKE DELAVNICA O PODJETNIŠTVU leta 2013 se bodo zvrstili štirje ruski filmi s Arboretum Volčji potok Študentski klub Domžale slovenskimi podnapisi, drugi že v petek, 7. junija 2013, ob 18. uri. Film pripoveduje o šti- Delavnice s Čaruleso Javno nastopanje in retorika rih prijateljih, ki živijo v Sankt Peterburgu, in Čarulesa je klovnesa in pravljičarka, nagajiv- se preživljajo z izkopavanjem ter prodajo vse- ka, ki ljubi življenje v vseh odtenkih in zatrdno Potne dlani, cmok v grlu, tresoče roke so ga, kar je povezano z 2. svetovno vojno. Ko se verjame, da čarulija je – vsepovsod –, če le po- znak treme. Vse te znake se da obvladovati nekega dne spet odpravijo v peterburški oko- gledamo z očmi srca. Otroke na prikupen način in doseči, da bomo na oder stopili samo- liš po naslednji »ulov«, se jim začno dogajati spozna s poglobljeno ekologijo ter jim z igro in zavestno in prepričali publiko. Pridite in se čudne nevšečnosti. Ker mislijo, da gre za ha- umetnostjo odpre vrata v naravni svet, da bi naučite kako! Prijave so možne do petka, 31. lucinacije, se odločijo za osvežilno kopanje v spoznali, kako živ in zgovoren je. Tako z njim maja 2013, na ŠKD-ju! Predava: Helena Felc. jezeru. Ko priplavajo ven, se znajdejo na is- spletejo čustveno vez, ki jim podari občutek tem kraju, ampak v letu 1942. Mladeničem vse-prepletenosti ter skupaj z njim odgovor- Sreda, 5. junij 2013 21. stoletja ne preostane drugega, kot da se nost in zavedanje enkratnosti sveta, v katerem bojujejo, obenem pa jih skrbi vrnitev v svoj živimo. Delavnice s Čaruleso otroke popeljejo GOSTOVANJE SNG DRAMA čas. Vstop prost! na igriv sprehod, na katerem bodo poslušali KD Franca Bernika pravljice, pletli obleke za vile, plesali z cvetli- Sobota, 8. junij 2013 cami in iskali skrite, čarobne kotičke v parku. Strupena farsa o najvišji Na sprehod, za katerim ostanejo edine stopinje politiki, aktualna za vse čase in JOGA umetnije, ki smo jih ustvarili v poklon naravi, in žareče očke, ki se jih je dotaknila čarobnost okolja Arboretum Volčji Potok Najzanimivejši del opusa znamenitega naravnega sveta. Odvijale se bodo v bližini otro- škega igrišča v parku arboretuma, primerne pa dramatika Davida Mameta je usmerjen v Z jogo na sprehod v Arboretum so za otroke od 4. leta naprej oz. za vse tiste strupeno, neprizanesljivo kritiko političnih Volčji Potok otroke, ki so lahko uro in pol brez spremstva mehanizmov v današnjem svetu, točneje v Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domža- staršev. Plača se vstopnina v park. Prispevek Združenih državah Amerike. V uprizoritvi le in Krajevna skupnost Simona Jenka vabita za delavnico je 5 €. Prijave so obvezne, potepali November se loti samega političnega vrha v na sprehod, vadbo joge na prostem in pogo- se bomo le, če se vas prijavi vsaj pet! Na prire- Beli hiši. Dogajanje strupene politične farse stitev v soboto, 8. junija. Zbor bo ob 9. uri na ditve se morate prijaviti do petka do 12. ure, je postavljeno v ovalno pisarno, kjer se iz- parkirišču pri bazenu v Domžalah (ob vsakem in sicer po e- pošti: [email protected]. tekajo zadnji dnevi vladavine ameriškega vremenu), od koder se bomo ob Kamniški Bi- 13. KULTURNI POLETNI FESTIVAL predsednika Charlesa Smitha. Na volitvah strici sprehodili do arboretuma, kjer bo ob mu slabo kaže, v materialnih zadevah se je 11.30 uri vadba joge. Brezplačne vstopnice Četrtek, 26. junij 2013 uštel, zato zdaj s pomočjo svojih svetoval- za arboretum, ki vključujejo tudi kosilo in STUDENEC 2013 cev (ti so bodisi cinični bodisi nepopravljivi ŠPORTNA VADBA prevoz nazaj do zbirnega mesta, bodo ude- sobota MONOKOMEdIjA idealisti) panično rešuje, kar bi se še dalo ležencem razdeljene na zbirnem mestu ob ŠKD Capoeira Slovenija rešiti. Pri tem se ne ustraši skrajno bizarnih STAR FOTR začetku sprehoda. V primeru dežja bo spre- 8. junij 2013 Priredba in režija: Jurij Zrnec potez, nesramnega izsiljevanja in vsakršnih Tečaj za začetnike in ob 21. uri hod do OŠ Preserje pri Radomljah, kjer bo Igra: Janez Hočevar Rifle manipulacij. Igra je polna črnega, že kar potekala vadba in kosilo. Obvezne prijave nadaljevalce Poletno gledališče Studenec obešenjaškega humorja, s katerim razkriva Viagra smeha do 2. 6. 2013 na tel. št.: 031 231 440. Dodatne ŠKD Capoeira Slovenija organizira tečaje za Cena vstopnice: 15 € na dedkov racun. zakulisje politike, ki bi prav lahko zadevala informacije lahko dobite na spletni strani: začetnike in nadaljevalce, za otroke in odra- vse nas in je še kako aktualna tudi v našem www.jvvz.org/novice-domzale/138-domza- sle! Capoeira je telesna aktivnost, ki združuje sobota jUbILEjNI KONcERT - 10 let prostoru. le-novica-3. Vabljeni! elemente plesa in borilne veščine. Opazovalec 15. junij 2013 klApA mAli gRAD lahko igro dveh capoeiristov opiše kot ples ali ob 21. uri z gosti Četrtek, 6. junij 2013 borbo, odvisno od načina njune igre, hitrosti Gosti: Klapa Kvarner, gibov, mehkobe gibanja, uporabe moči itn. Z Poletno gledališče Studenec Tamburaški orkester Vrhpolje, BREZPLAČNA DELAVNICA redno vadbo capoeire se naučimo samoobram- Cena vstopnice: 15 € Ansambel Slovenski muzikantje Knjižnica Domžale be, povečamo gibljivost telesa, pridobimo na PRVI NAROdNO-zAbAVNI MUzIKAL NA SVETU! telesni moči, izboljšamo koordinacijo v pro- četrtek Brezplačna delavnica urjenja storu in razvijemo občutek za ritem. Capoeira 20. junij 2013 BilA SvA mlADA OBA spomina (3. in 4. del) je primerna za mlajše in starejše, ženske in ob 21. uri Narodno-zabavni muzikal z glasbo moške, bolj in manj razgibane, zato ste vablje- in ansambla bratov Avsenik. Vabimo vas na delavnico urjenja spomina, ni vsi, ki vas zanima nekaj novega. Vsak lahko Uživali boste v duhoviti in napeti romantični komediji, ki bo potekala v četrtek, 6. in 13. junija 2013, petek saj jo bosta vodila in usmerjala velemojstra smeha v capoeiri najde nekaj zase, zato vabljeni v do- Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc, od 9. do 11. ure. Delavnico organizira Zveza bro družbo! Treningi so primerni za začetnike 21. junij 2013 nič manj zabavni pa ne bodo nadarjeni predstavniki društev za socialno gerontologijo Slovenije. ob 21. uri igralskega podmladka Maruša Majer, Žiga Udir Ponedeljek, 10. junij 2013 in nadaljevalce, otroke in odrasle. OŠ Rodica, in Tadej Pišek. Delavnica poteka v okviru projekta Memo- Kettejeva ulica 13, Domžale: od 14. do 14.50 Poletno gledališče Studenec Navdušila vas bo izvirna glasba bratov Avsenik HELP, ki je namenjen reševanju problema v izvedbi vrhunskih glasbenikov ansambla Gregorji, RAZSTAVA (začetna in nadaljevalna skupina) in od 15. do Cena vstopnice: 25 € naslednikov in dedičev nepozabnih Avsenikov. na področju pešanja spomina pri starejših 15.50 (začetna in nadaljevalna skupina). Več in- Knjižnica Domžale PREMIERA ljudeh. Delavnico vodi mag. Vanja Jus. formacij: www.capoeiraslovenija.si, capoeira. dOMAČA GLEdALIŠKA PREdSTAVA sobota Razstava IndiJaz [email protected], 041 504 621 Na oddelku za odrasle bo potekala razstava 13. julij 2013 ob 21. uri Janeza Dolinška, ki se je še drugič sam po- Sobota, 29. junij 2013 dal raziskovat skrivnosti Indije. Potovanje v Poletno gledališče Studenec NORDIJSKA HOJA Po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza Indijo je zanj obenem potovanje k sebi, kot Cena vstopnice: napisal in približal današnjemu svetu Alojz Stražar. ljubiteljskemu fotografu pa mu Indija pomeni Arboretum Volčji potok odrasli 15 €, otroci 10 €, ponovitve: 14., 18., 19., 20., 21., 25., 26., 27., 28. julij tudi nenadkriljive možnosti zajemanja po- nedeljske predstave: Pošiljajte nam obvestila! dob te čudovite dežele v fotografski objektiv. Delavnica za odrasle popust 2 € in 1., 2., 3., 4., 8., 9.,10. avgust. Vse predstave ob 21. uri Če si želite ogledati Indijo skozi njegove oči, Nordijska hoja je gibanje, ki je primerno za Informacije in nakup vstopnic po telefonu: OrganizatorjeNakup vstopnic kulturnih, preko športnih spleta: in ste vabljeni na fotografsko razstavo INDIJAZ. vsakogar. Uporaba palic omogoča, da pri ho- ostalih dogodkov prosimo, da nam infor- Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled od ji uporabljamo tudi mišice trupa in rok, kar 051 / 61 61 51 (Marjana) macijewww.studenec.net o dogodkih pošljejo do srede, 17. 10. 6. do 29. 6. 2013. znatno poveča efekt vadbe. S to obliko vad- 051 / 61 41 41 (Urša) aprila 2013 na naš e-naslov. be dosežemo izboljšanje aerobne vzdržljivosti vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure

oglas Slamnik 5-2013.indd 2 15.5.2013 22:33:50