Ugotavljanje Ekonomskega Vpliva Načrtovanih Ureditev Za Družbeno Infrastrukturo
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PROJEKT: UGOTAVLJANJE EKONOMSKEGA VPLIVA NA ČRTOVANIH UREDITEV NA ZAGOTAVLJANJE DRUŽBENE INFRASTRUKTURE NARO ČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 LJUBLJANA IZVAJALEC: ZUM urbanizem, planiranje, proj ektiranje d.o.o. Grajska ul. 7, 2000 MARIBOR NOSILKA NALOGE: Marinka KONE ČNIK KUNST, univ. dipl. ekon. SODELAVCI: Leon KOBETI Č, univ. dipl. inž. gr., LOCUS d.o.o., nosilec priprave testnega primera Alenka SEVER KERŠINAR, univ. dipl. geog. Vesna POLANC MARINI Č, univ. dipl. inž. arh. dr. Andreja KUZMANI Ć, univ. dipl. inž. arh. Uroš KOŠIR, univ. dipl. inž. geod., LOCUS d.o.o. Maja ŠINIGOJ, univ. dipl. inž. arh., LOCUS d.o.o. ŠTEV. PROJEKTA: 17043 ŠTEV. POGODBE: 2550-17-540005 (naro čnik) oz. 092/2017 (izvajalec) IZDELANO: november 2017 Družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Hoče - Slivnicau pod št.: Srg 96/1422; osnovni kapital družbe: 261.408,99 EUR, ID za DDV št.: SI92000533; TRR št.: 04515-0000404707, Nova KBM d.d Ugotavljanje ekonomskega vpliva na črtovanih ureditev na zagotavljanje družbene infrastrukture VSEBINA: Stran 1. Uvod 2. Namen in cilji naloge Viri ter podatkovne in druge osnove, ki so bile uporabljene za izdelavo naloge ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul.7, 2000 Maribor 2 Ugotavljanje ekonomskega vpliva na črtovanih ureditev na zagotavljanje družbene infrastrukture 1. UVOD Državni zbor Republike Slovenije je v oktobru 2017 sprejel Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljevanju: ZUreP-2). Z novim zakonom, ki za čne veljati 17. novembra 2017, želi država v enem pravnem aktu celovito urediti vsa podro čja urejanja prostora in prostorskega na črtovanja. Z zakonom opredeljuje oziroma dolo ča temeljna pravila urejanja prostora in prostorskega na črtovanja, dolo ča vrste razvojnih dokumentov urejanja prostora, prostorskih aktov in drugih aktov, povezanih z urejanjem prostora, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem, prav tako pa ureja tudi vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema ter izvajanje nalog urejanja prostora. Pomembni del vsebine zakona je namenjen strokovnim podlagam za prostorsko na črtovanje. Zakon dolo ča, da se strokovne podlage pripravijo v obsegu, vsebini in obliki, ki ustreza zahtevnosti obravnavane problematike, omogo ča usklajevanje razvojnih in varstvenih interesov ter zagotavlja transparentne strokovne rešitve. Nekatere strokovne podlage opredeljuje zakon kot obvezne. Kot obvezne strokovne podlage dolo ča: - urbanisti čno zasnovo za mesta in druga urbana naselja, kot obvezno strokovno podlago za pripravo regionalnega prostorskega plana, ob činskega prostorskega plana in ob činskega prostorskega na črta; - krajinsko zasnovo v dolo čenih, z zakonom opredeljenih primerih, kot obvezno strokovno podlago za pripravo regionalnega prostorskega plana in ob činskega prostorskega plana, pa tudi za pripravo ob činskega prostorskega na črta, če tako dolo ča regionalni prostorski plan ali ob činski prostorski plan; - elaborat ekonomike, kot obvezno strokovno podlago za pripravo ob činskega prostorskega na črta in ob činskega podrobnega prostorskega na črta. Elaborat ekonomike je z zakonom opredeljen kot strokovna podlaga, s katero se v vseh fazah priprave ob činskega prostorskega na črta in ob činskega podrobnega prostorskega na črta preverja ekonomi čnost na črtovanih prostorskih ureditev. Z namenom, da so z ekonomskimi polsedicami odlo čitev o urejanju prostora seznanjeni tisti organi, ki take odlo čitve sprejemajo, je elaborat ekonomike sestavni del gradiva za obravnavo na ob činskem svetu. Elaborat ekonomike je tako eno od neodvisnih strokovnih gradiv v procesu sprejemanja odlo čitev o na črtovanju prostora, namenjenih sprejemanju transparentnih in strokovno čim bolj podprtih odlo čitev, ki posegajo na podro čje oblikovanja ponudbe stavbnih zemljiš č. Posega v tisti del sistema urejanja prostora in procesa prostorskega na črtovanja, v katerem se artikulirajo interesi ter potrebe po prostoru in v katerem se po ve č ali manj administrativni poti ob strokovni presoji in usklajevanju z nosilci javnih interesov definira obseg stavbnih zemljiš č, znotaj katerega naj funkcionira trg stavbnih zemljiš č. V tem delu družbenoekonomskega sistema in v tej fazi razvojne geneze stavbnega zemljiš ča bistveno, pravzaprav odlo čilno vplivamo na trg stavbnih zemljiš č, in sicer na tisti del, ki predstavlja ponudbo in ceno stavbnih zemljiš č. V tej fazi namre č administrativno dolo čimo maksimalni možni obseg in druge bistvene kvalitativne zna čilnosti ponudbe stavbnih zemljiš č, znotraj njih pa se na trgu oblikuje dejanska, t.j. efektivna ponudba. Bistvenega pomena pri tem je, da je ponudba dolo čena tako, da so/bodo stroški za celostno ureditev stavbnih zemljiš č za gradnjo ter stroški za posredne posledice sprejetih odlo čitev čim nižji oz. da bodo čim bolj zaostajali za vsemi, tako neposrednimi kot posrednimi koristmi sprejetih odlo čitev. Namen ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul.7, 2000 Maribor 3 Ugotavljanje ekonomskega vpliva na črtovanih ureditev na zagotavljanje družbene infrastrukture elaborata ekonomike je tako, da se odlo čevalci ob sprejemanju odlo čitev jasno zavedajo, s katerimi in kakšnimi posledicami (vse) morajo ra čunati. Jasno nam mora biti, da pri takem na činu poseganja v tržno gospodarstvo ni vseeno, kako, kje, katera, za kakšen namen in v kakšnem obsegu se opredeljujejo stavbna zemljiš ča. S tovrstnimi odlo čitvami bistveno vplivamo ne le na skupne stroške za realizacijo odlo čitev, ampak predvsem na cene stavbnih zemljiš č in na funkcioniranje trga stavbnih zemljiš č nasploh. Lahko mu »pomagamo« pri vzpostavljanju uravnoteženega razmerja med ponudbo in povpraševanjem in s tem stabilnih cen in razmer na trgu stavbnih zemljiš č in preko njega v celotnem narodnem gospodarstvu. Lahko pa z nepremišljenimi in napa čnimi odlo čitvami trg (dodatno) destabiliziramo, deformiramo in v ekstremnem slu čaju tudi sesujemo. Deformacija pri tem pomeni, da (dodatno) destabiliziramo razmerje med ponudbo stavbnih zemljiš č in povpraševanjem po njih, kar se odrazi na povišanih cenah stavbnih zemljiš č ali da z nepremišljenimi prostorskimi odlo čitvami neposredno vplivamo na (višje) stroške za opremljanje stavbnih zemljiš č in posledice v drugih delih prostorskega sistema; vse skupaj se odrazi na dvigu cen drugih proizvodov in storitev, pritisku na pla če in socialne transferje ter v kon čni fazi v splošni destabilizaciji narodnega gospodarstva. Raziskave in strokovne študije v slovenskem prostoru kažejo, da se cena zemljiš ču najbolj poviša oz. posko či, ko tako zemljiš če iz zemljiš ča v primarni rabi (predvsem kmetijskega ali gozdnega) postane stavbno zemljiš če. Iz stroškovnega vidika oz. vidika vlaganja v zemljiš če ter razvojne geneze stavbnega zemljiš ča je ta oz. tolikšen preskok v inicialni fazi stavbnega zemljiš ča nelogi čen (verjetno tudi neutemeljen), saj se zgodi izklju čno zaradi administrativne odlo čitve brez kakršnegakoli dejanskega vložka v zemljiš če. Še najbolj logi čno ga je mogo če pojasniti s splošno neurejenostjo oz. diskrepancami na trgu vseh zemljiš č, kjer so razmerja med cenami zemljiš č v primarni rabi in cenami povsem neopremljenih stavbnih zemljiš č, ki so v naravi povsem enaka zemljiš čem v primarni rabi, nesorazmerno velika. Bistveni razlog za tako stanje je verjetno treba iskati v neuravnoteženi narodnogospodarski strukturi in neprimernih sektorskih politikah; tu ne mislimo le na stavbnozemljiško politiko, ampak vsaj enakovredno predvsem tudi na kmetijsko politiko. Pri poskoku cene zemljiš ča je pomembno še, da povišanje v celoti pripade lastniku zemljiš ča, čeprav za to ni storil ni česar ali le zelo malo (najve čkrat je podal le pobudo oz. predlog v obliki dopisa ali izpolnil obrazec, ki ga je za ta namen pripravil pripravljavec prostorskega akta). Stroški stavbnega zemljiš ča, ki imajo utemeljitev v materialnem snovnem toku, se ve činoma pri čnejo pojavljati po tem, ko je neko – ve činoma neopremljeno – zemljiš če postalo stavbno zemljiš če. Takrat je treba tako zemljiš če komunalno opremiti in ga dejansko usposobiti za gradnjo. Del elaborata ekonomike je zato namenjen presojanju na črtovanih prostorskih ureditev glede na njihove posledice na komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo z vidika potrebnih investicij ter virov njihovega financiranja, po potrebi pa tudi stroškov obratovanja in vzdrževanja infrastrukture. Ko so na črtovane prostorske ureditve realizirane, se pri čnejo z dolo čeno, ve čjo ali manjšo časovno zakasnitvijo manifestirati tudi nekateri drugi, re čemo lahko sekundarni oz. eksterni u činki. Poleg primarnih stroškov se lahko pojavijo potrebe po dodatnih kapacitetah npr. vrtcev, osnovnih šol in drugih dejavnosti družbene infrastrukture. Take situacije utegnejo tiste, ki skrbijo za ustrezno izvajanje teh dejavnosti, negativno presenetiti, še posebej, če se na njih v času sprejemanja prostorskih odlo čitev ni ra čunalo. To ne pomeni, da ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul.7, 2000 Maribor 4 Ugotavljanje ekonomskega vpliva na črtovanih ureditev na zagotavljanje družbene infrastrukture se na »sekundarni« ravni ne pojavljajo tudi koristi, pomembno pa je, da se odlo čevalci zavedajo celovitih posledic prostorskih in drugih razvojnih odlo čitev nasploh. Del elaborata ekonomike je zato namenjen presojanju vplivov na črtovanih prostorskih ureditev z vidika njihovih posledic na družbeno infrastrukturo. Metodološki in vsebinski analizi ugotavljanja ekonomskega