Geografski Obzornik 46, 3 (1999)

GHK - GeoSrafi ja Perl 11 B 21 GEOGR. OBZORNIK /1999 2

49600003794.. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK

GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAPHIC HORIZON

Strokovna revija za popularizacijo geografije Professional Review for Popularization of Geography

Založnik Zveza geografskih Association of the Geographical Publisher društev Slovenije Societies of Slovenia

Naslov Aškerčeva 2 Aškerčeva 2 Address 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Slovenija Slovenia

Glavni, odgovorni in tehnični urednik Dejan Cigale Chief, Responsible and Technical Editor

Uredniški odbor Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Editorial Board Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Maja Topole, Ana Vovk Korže

Prelom SYNCOMP Typesetting

Tiskar Collegium Graphicum Printer

Izhajanje Četrtletno Quarterly Frequency

Finančna podpora Ministrstvo za Ministry of Financial Support šolstvo in šport Education and Sports

Cena 450,00 SIT 4,00 USD Price

Žiro račun APP Nova Ljubljanska banka Bank Account 50100-678-44109 50100-620-133 7383-20885/0

STROKOVNI ČLANKI PROFESSIONAL ARTICLES

1 Tea Lukan Klavžer Dolina Radovna, nekatere njene naravne vrednote 3 Radovna valley - Some of its natural values in objekti kulturne dediščine and objects of cultural heritage

' Miroslav Havrlant Antropogeni relief kot devastacijski fenomen 9 Anthropological relief as a devastating phenomenon ostravskega industrijskega okolja of Ostrava industrial environment

Klaus Frantz Prešteti nepreštevno? Indijanci v statističnih 14 Counting the uncountable? Statistical registration dokumentih Združenih držav Amerike of American Indians in the USA

Igor Fabjan Dominikanska republika - Kolumbov najljubši otok 20 Dominican Republic - Columbus' favourite island

DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA 25 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES

Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task.

NASLOVNICA FRONT PAGE

Radovna v Vintgarju. Reka je spremenila svoj tok v pleistoce- River Radovna in Vintgar. The river changed its course dur- nu, ko ji je Bohinjski ledenik zaprl pot proti vzhodu (foto: Jože ing Pleistocene when the Bohinj glacier blocked its way towards Mihelič). the east (photo: Jože Mihelič).

ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK

DOLINA RADOVNE V apnenčaste vzhodne Julijske Alpe so v smeri od jugozahoda proti severovzhodu globoko DOLINA RADOVNA, NEKATERE vrezane tri, v zgornjem delu bolj ali manj vzpo- NJENE NARAVNE VREDNOTE IN redno potekajoče koritaste ledeniške doline: Vra- OBJEKTI KULTURNE DEDIŠČINE ta, Kot in Krma. Vrata se pri Mojstrani iztekajo Tea Lukan Klavžer v Zgornjesavsko dolino. Na izteku Kota in Krme pa se začne dolina Radovne, katere reka je v geološki preteklosti vase pretočila Kotarico in UDK: 719:728.6(497.4) 719:502(497.41 Krmarico. Prvotno sta se namreč podobno kot COBISS: 1.04 Triglavska Bistrica iz Vrat izlivali v Savo Dolinko. Dolina Radovne ima do Krnice smer od seve- IZVLEČEK rozahoda proti jugovzhodu in je vrezana med Dolina Radovna, nekatere njene naravne visokima kraškima planotama Pokljuko in vrednote in objekti kulturne dediščine Povod za nastanek članka je bilo nedavno odprtje Mežaklo. V ledenih dobah je tod polzel Rado- obnovljene Pocarjeve domačije, bisera ljudske arhi- venski ledenik, ki se je širil do Blejskega kota. tekture v Zgornji Rodovni. Javni zavod Triglavski Dolinsko dno je ozko in prekrito z apnenčastim narodni park jo je pred leti odkupil, kranjski Zavod morenskim gradivom, gruščem in prodom. Str- za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je kul- me bregove poraščajo mešani gozdovi, v ka- turni spomenik z veliko prizadevanja spomeniško ure- terih se vse bolj uveljavlja smreka. Na dil in muzejsko opremil, tako da obiskovalcem dokumentira stavbno dediščino preteklih stoletij in jugozahodnih pobočjih Mežakle najdemo tudi bivanje v njej. toploljubno združbo črnega gabra in malega jesena. ABSTRACT Reka Radovna izvira na več mestih pod Radovna valley - Some of its natural values Jutrovo skalo v Zgornji Radovni. Spomladi, ko and objects of cultural heritage The reason for this article was a recent opening of se v visokogorju topi sneg, in med jesenskim a renovated Pocar's home which is a pearl of a folk deževjem izvira že pod Gogalovo domačijo na architecture in Zgornja Radovna. Public institution nadmorski višini okrog 700 m, sicer pa vzhod- Triglav National Park bought it a few years ago. With neje. Napajajo jo večinoma pod površjem teko- a great effort Institute of natural and cultural heritage če vode, izvirajoče iz Triglavskega pogorja. conservation from Kranj renovated and equipped this Zbirata jih Kotarica in Krmarica. Podzemno cultural monument which represents a document of a building heritage of past centuries. v dolino Radovne pretakajo tudi vode z Meža- kle in vzhodne Pokljuke, ki prihajajo na dan AVTORICA v obliki kraških izvirov (na primer Zmrzlek in Tea Lukan Klavžer Lipnik v Spodnji Radovni). V Krnici reka v os- Naziv: univerzitetni diplomirani geograf in etnolog trem kolenu zavije proti severovzhodu, teče Naslov: Triglavski narodni park, Kidričeva cesta 2, skozi Grabče in Podhom, nato pa jo vklene Vint- 4260 Bled gar. Jugozahodno od Most se na nadmorski viši- Telefon: +386 (0)64 741 188 E-pošta: [email protected] ni 460 m izliva v Savo Dolinko. Podnebje je alpsko, z mrzlimi zimami in krat- kimi, svežimi poletji. Zaradi lege globoko med planotama je dolina osojna in deležna le malo sončnega obsevanja. Letna količina padavin zelo niha; povprečje za obdobje 1961-1990 je 1937 mm. Po pripovedovanju naj bi bile v Radovni prvotno le pašne planine gorjanskih kmetov. Šele kasneje naj bi se prebivalci stalno naselili.

3 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 1: Grbinasti travnik (foto: Jože Mihelič).

V zadnjih desetletjih živi v domačijah Zgornje NARAVNE VREDNOTE Radovne, raztresenih po trikotno razširjenem Grbinasti travniki. Na apnenčastih ledeniš- severozahodnem delu doline, okrog 60 prebi- kih nanosih, predvsem talnih morenah dolinske- valcev. Vas od Srednje Radovne loči ožina med ga dna Radovne, so se razvila grbinasta tla. Mežaklo (Jerebikovec, 1593 m) in hribom Travnike s takimi tlemi imenujemo grbinaste trav- Kuhinja. Po ponovni zožitvi doline pri Debelem nike. Grbinasti svet je površinska geomorfološ- kamnu pridemo v Spodnjo Radovno, nekdaj ka zanimivost, ki je dragocena tudi zaradi imenovano Fužine. Srednja in Spodnja Rodov- pestrega rastlinstva. Uvrščamo ga med narav- na sestavljata razpotegnjeno naselje Radovna. ne vrednote, pa tudi med kulturno dediščino, Število Radovničanov močno upada; leta 1991 saj so ga domačini do današnjih dni ohranja- jih je bilo le še 17. Domačini se ukvarjajo pred- li z dolgoletno ročno košnjo. Brez nje bi se zara- vsem z živinorejo in gozdarstvom, nekateri pa sel z gozdom. odhajajo na delo v bližnja središča. Od nek- Da bi bila mogoča hitrejša obdelava, grbi- danjega samooskrbnega poljedelstva se je naste travnike v zadnjih desetletjih vse pogo- ohranilo le gojenje krompirja. Ustavilo se je tudi steje izravnavajo. Grbine za vselej izginejo, več mlinov in žag. izginja pa tudi značilna kulturna krajina. V Ro- Ker je dolina pomembno izhodišče poti v Tri- dovni so grbinasti travniki ohranjeni le še na glavsko pogorje, so tu že v prejšnjem stoletju posameznih parcelah. V Zgornji Radovni nas živeli številni gorski vodniki in nosači, ki so oskr- na eni izmed njih na ta naravni pojav opozar- bovali planinske postojanke. Od sredine tega ja informacijska tabla Triglavskega narodnega stoletja pa do leta 1995 so tovor prenašali konji. parka. Tovorjenje je v zadnjih letih nadomestil helikop- V Julijskih Alpah najdemo valovit svet grbi- terski prevoz. nastih travnikov v Radovni, Kotu, Krmi in Vra-

4 GEOGRAFSKI OBZORNIK tih, poleg tega pa še v Bohinju, na Pokljuki in Radovne. V apnenčasto kamnino jo je pred prib- Mežakli ter v Posočju. ližno 10.000 leti izdolbla Ribščica, ki je bila Gogalov lipovec v Zgornji Rodov- tedaj zaradi taljenja ledenikov močnejša. Voda ni. Mogočni Gogalov lipovec stoji poleg je kasneje usahnila in se umaknila v podzem- gospodarskega poslopja pred kmečko hišo lje, za njo pa je ostala največja fosilna sote- (Zgornja Radovna 20) na nadmorski višini ska v Sloveniji. Danes teče Ribščica po površju 733 m. Letošnja meritev debla na prsni viši- le po dolgotrajnejšem deževju. ni je pokazala 642 cm obsega, torej ima dre- Prepadne, celo previsne stene soteske se vo v premeru dobra 2 m. Na višini 6 m je ponekod tako zbližajo, da nastanejo le nekaj v vejni pazduhi zrasla okrog meter visoka metrov široke tesni. Vmesne razširitve se ime- smreka, po vejah pa najdemo še štiri vrasle nujejo vrtci. Prek najožjega dela soteske so že smrečice. Bogato razrasla krošnja je krogla- od leta 1930 speljani leseni mostovi, imenova- sta in sklenjena ter brez suhih vej. Drevo je ni Galerije kraljeviča Andreja. visoko približno 25 m. Lastnica Pavla Kogov- V Pokljuški soteski najdemo nekatere kraš- šek ve povedati, da so še v prvi polovici tega ke oblike, na primer naravne mostove in votli- stoletja obsekavali njegove veje za zimsko krm- ne. Ena najbolj znanih je Pokljuška luknja, krajši ljenje ovac. Strokovnjaki so lipovcu pred prehodni jamski rov pod severnim robom sote- dobrim desetletjem prisodili največ do 500 let ske. Pot skozi votlino je od nekdaj omogoča- starosti, a domačini trdijo, da ima 800 let. la zložen prehod na zgornji rob soteske in To starost najdemo zapisano celo na temat- naprej na ravnejši svet Stare Pokljuke. Morda ski karti. je prav pomembnost tega prehoda povzroči- Pokljuška soteska. Skoraj dva kilome- la, da še danes marsikdo pomotoma uporabi tra dolga Pokljuška soteska je do 50 m globo- ime Pokljuške luknje kar za poimenovanje ko vrezana v pobočja Pokljuke nad dolino celotne soteske.

Slika 2: Deblo Cogalovega lipovca (foto: Jože Mihelič].

5 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 3: Slap Šum na reki Radovni je eden redkih slovenskih rečnih slapov (foto: Jože Miheličj.

Pokljuška soteska ¡e tudi botanično in geo- trdi apnenec je izdolbla 1600 m dolgi Vintgar loško zanimiva. Skoznjo so speljali Slovensko in ločila hrib Hom (834 m) od Mežakle (Boršt, geološko pot, ki se pričenja na Jezerskem, preč- 931 m). Zaradi precejšnje višinske razlike je ka Triglavski narodni park in se nadaljuje bila vodna moč velika. Strme in prepadne ste- v osrednjo Slovenijo. ne korita so visoke od 50 do 100 m, višina Gorjanska jama. Za Julijske Alpe je z bukovimi gozdovi poraščenih pobočij pa zna- zaradi prevlade apnenčastega sveta značilna ša 250 m. tudi prevotljenost podzemlja. Samo v Triglav- Bučanje vklenjene Radovne odmeva po skem narodnem parku je doslej poznanih tesni, ki je polna slapičev, brzic in draselj. 580 kraških jam, v Sloveniji pa več kot 7000. Soteska in hkrati Triglavski narodni park se Vhod v leta 1 937 odkrito Gorjansko jamo ali končata z mogočnim 13-metrskim slapom Simnovo brezno leži v strmem pobočju Meža- Sumom, ki je eden redkih slovenskih rečnih sla- kle nad Krnico. Jama meri v globino največ pov. 153 m, skupna dolžina rovov pa znaša okrog Slap je bil že dolgo znan, soteska Vintgar 1300 m. V preteklosti je bila urejena za turi- pa je bila vse do leta 1 891 neraziskana. Prva stični obisk, danes pa je dostopna le v sprems- sta jo raziskala takratni gorjanski župan Jakob tvu jamarjev. Žumer ter blejski fotograf in kartograf Benedikt Vintgar. Prvotno je Radovna tekla narav- Lergetporer. Pod Žumrovim vodstvom so se loti- nost proti vzhodu. Sedanji presenetljivi rečni li zahtevnih del za ureditev zavarovane turistič- ovinek pri Krnici pa pojasni geološka zgodo- ne poti skozi Vintgar. Otvoritev je bila vina. V pleistocenu je namreč Bohinjski lede- 26. avgusta leta 1 893. Od tedaj je Vintgar pri- nik reki zaprl pot in na najnižjem prehodu se ljubljena izletniška točka in naša najbolj obi- je pretočila v Savo Dolinko. V srednjetriasni skana soteska.

6 GEOGRAFSKI OBZORNIK

KULTURNA DEDIŠČINA svinjak in stegnjeni kozolec. Stanovanjska stav- Pocarjeva domačija. Z razmahom gra- ba je pritlična, zidana in ima tradicionalni tlo- denj v drugi polovici tega stoletja so začeli ris. Iz osrednje veže je dostop v »hišo« s hišno postavljati enolične, t. i. moderne stavbe in hkra- kamro, v črno kuhinjo, v kamro za preužitkar- ti prezidavati stare objekte. Pri tem niso upo- je, v klet in na podstrešje. Ob zamenjavi tal- števali za pokrajino značilnih arhitekturnih nih desk in odstranjevanju nasutega materiala prvin. Začelo se je pozabljanje tradicionalne so ugotovili, da je bila hiša postavljena na grbi- arhitekture, zmanjševanje pestrosti slovenske kul- nastem travniku. turne krajine in razvrednotenje ljudskega stav- Zunanjost stanovanjske stavbe je ostala barstva. Le redke domačije so ostale neokrnjene, skoraj nespremenjena. Vhod v hišo je polkro- med njimi tudi Pocarjeva domačija v Zgornji žen z lesenimi enokrilnimi vrati. Nad njimi je Radovni. Kompleks hiše in gospodarskih poslo- stara hišna številka 1 3, ki je bila kasneje spre- pij predstavlja izjemno dragocen spomenik menjena v 25. Pročelje krasita freski Križane- etnološke dediščine v Triglavskem narodnem ga z Marijama in Višarske Marije. Slednja je parku. nekakšen kažipot romarjem, saj se pojavlja na Točna starost Pocarjeve domačije ni pozna- hišah, ki stojijo ob poti proti Višarjam. Hišo prena; o njej lahko sklepamo le na podlagi listin, kriva dvokapna streha s čopoma in leseno kri- najdenih v hiši. Ime Potzer je prvič zapisano tino. v listini iz leta 1672. Se vedno ni jasno, kje je Gospodarsko poslopje je nadstropna, del- med letoma 1672 in 1775 (ta letnica je no zidana in delno lesena stavba. V pritličju naj- namreč vrezana v hišni stropni tram) stala pred- demo štiri med seboj ločene prostore: goveji, hodnica današnjega stanovanjskega objekta. ovčji in kozji hlev ter listnjak. Vhode imajo z dvo- Domačijo v gruči sestavljajo stanovanjska hiša riščne strani. V nadstropju je dvoje prostorov: in gospodarsko poslopje ter hlev za drobnico, »pod« za mlatenje ali otepanje žita in senik.

Slika 4: Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni (foto: Jože MiheličJ.

7 GEOGRAFSKI OBZORNIK

odprta, zato je o možnosti ogleda potrebno pov- prašati na Upravi Triglavskega narodnega parka na Bledu. Psnakova žaga in mlin. Kmalu pod izvi- rom Radovne pod Gogalovo domačijo stojita Psnakova žaga in mlin. Tam ima reka le spomladi in jeseni dovolj moči za pogon vodnih koles za mlinski kamen in za žago venecijanko. V mli- nu je le en »črni kamen« za mletje tistih žit (rži, ovsa, ječmena in ajde), ki so uspevale v tej alpski dolini. Mlel je le za potrebe domačinov iz Zgornje Radovne. Izraba vode je bila skrbno premišljena, saj je za vodnim kolesom mlina poganjala še žago, ki je na dan lahko razre- zala do 1 m3 lesa. Kdaj sta bila zgrajena mlin in žaga, ni zna- no. Za potrebe Psnakove domačije sta obrato- vala še do sedemdesetih let. Leta 1992 ju je njun lastnik Alojz Lipovec pričel obnavljati in v letu 1998 je bila žaga urejena za ponovno, a tokrat le muzejsko obratovanje. Obe stavbi pričujeta o zgodovinsko in teh- nološko zanimivem primeru nekdanjega ljudskega znanja in človekove prilagodljivosti naravnim danostim. Slika 5: Letnica 1775 na hišnem tramu (foto: Jože Miheličj. Spomenik v Srednji Radovni. V Sred- nji Radovni so ob cesti pri mostu kot del spo- V začetku devetdesetih let je Javni zavod menika ohranjene ruševine Smolejeve hiše in TNP domačijo, ki je ostala prazna, odkupil. spomenik v obliki velike kamnite dlani. Nosi ime- Obnovitvena dela je prevzel Zavod za varstvo na 24 ljudi, ki so leta 1944 zgoreli skupaj s pož- naravne in kulturne dediščine iz Kranja. ganimi domačijami. Kot kulturni spomenik je Pocarjeva doma- čija spomeniško urejena in muzejsko opremlje- 1. Bizjak J., Knific, V., Lukan Klavžer, T. 1999: na; tako obiskovalcem vsaj delno predstavi Pocarjeva domačija. Zbirka vodnikov Kultur- tukajšnje življenje in delo ter stavbno dediščino ni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana. preteklih stoletij. V hiši so na ogled le izbrani 2. Melik, A. 1954: Slovenski Alpski svet. Ljub- predmeti, ki naj bi sestavljali celovito opremo ljana. posameznega prostora v določenem času, 3. Zupančič, T., Skumavec, J. 1998: Je Goga- preostale pa hrani jeseniški muzej. V gospodar- lov lipak mlajši? Proteus, 60, št. 9-10. Ljub- skem poslopju so razstavljeni kmečko orodje ljana. in vozovi, hkrati pa je tam tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Na raz- stavnih panojih so prikazane naravne vrednote doline Radovne, naravni rezervat Zelenci, arhi- tekturna dediščina pašnih planin vjulijskih Alpah, biološko kmetovanje, oglarjenje in drugo. Pocarjeva domačija je bila odprta 7. avgusta letos. Žal v prvih mesecih še ne bo redno

8 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Ostravsko območje kot del Zgornje Šlezi- je leži na severovzhodu Češke. Omejujejo ga gorati Jeseniki in Beskidi ter državni meji s Slo- ANTROPOGENI RELIEF KOT vaško in Poljsko. Za to češko regijo sta značil- DEVASTACIJSKI FENOMEN ni velika proizvodnja črnega premoga in OSTRAVSKEGA INDUSTRIJSKEGA metalurgija s pripadajočo industrijo, njen zgo- OKOLJA dovinski in gospodarski razvoj pa je tesno povezan s sosednjim poljskim industrijskim Miroslav Havrlant območjem. Danes imata češko in poljsko industrijsko območje Zgornje Slezije skupaj 4 mi- UDK: 91:551.43(437.1/.2j lijone prebivalcev ter 1 1 mest z več kot COBISS: 1.04 100.000 prebivalci. Na češki strani je največ- IZVLEČEK je mesto Ostrava z okoli 330.000 prebivalci, Antropogeni relief kot devastacijski fenomen ki predstavlja razvojno jedro, okoli katerega se ostravskega industrijskega okolja je razvilo več mest s 70.000-80.000 prebival- Avtor predstavlja ostravsko območje na severovzho- ci: Karviná, Frydek-Mistek, Havirov, Opava. du Češke. Za to regijo sta značilni velika proizvodnja črnega premoga in metalurgija, s katerima so Gospodarski razvoj industrijskih regij je povezani tudi različni negativni vplivi na okolje. Med tesno povezan z bogatimi nahajališči črnega bolj problematične sodi pojav ugreznin. V hribovi- premoga, ki so razdeljena med obe državi. Na tem reliefu ostanejo suhe, na ravninskih in dolinskih poljski strani so zaloge premoga desetkrat območjih pa so povečini zalite s talno vodo. Zara- di spreminjanja reliefa je potrebno neprestano pre- večje kot na češki, večje pa so tudi količine izko- meščati in obnavljati infrastrukturo, propadajo pa tudi panega premoga. Obe območji sta bili vse do številne stavbe. Zelo opazna so tudi velika odlaga- 1. svetovne vojne združeni v Avstro-Ogrski. lišča jalovine, ki predstavljajo dominantno obliko Meje med njima ni bilo in Slezija se je razvi- antropogeno preoblikovanega reliefa. jala enakomerno tako v zgodovinskem kot v gospodarskem, demografskem in socialnem ABSTRACT pogledu, a ob narodnostno mešani sestavi pre- Anthropological relief as a devastating bivalstva. Z nastankom nove države Češkoslo- phenomenon of Ostrava industrial environment vaške in z obnovo Poljske je po 1. svetovni vojni The author presents Ostrava region in the Northeast nova državna meja razdelila tedaj industrijsko of Czech Republic. Black coal-mining and metallurgy, najrazvitejšo regijo Avstro-Ogrske med dve causing different negative impacts on environment, državi. Manjši del Zgornje Slezije je pripadel are characteristic for this region. The phenomenon Češkoslovaški. Predstavljal je industrijski poten- of the sinks is one of the most problematic. They cial na območju Moravske med Odro in Ostra- remain dry in the hilly relief while they are watered by underground water in valleys and flat lands. Due vico ter osnovo za razvoj težke industrije to the relief changing a constant transferring and v novi državi. Ostravsko območje s premogom, repairing of infrastructure is necessary. Many buildings metalurgijo in težko kovinsko predelovalno also dilapidate. A dominant form of anthropological industrijo je bilo označeno kot jekleno srce relief presents very noticeable tailing dumps. republike. Danes se za to območje uporablja tudi ime ostravsko-karvinski revir. Ime je dobil AVTOR po najpomembnejšem središču Ostravi in po Miroslav Havrlant Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf, drugem večjem mestu Karviná, ki se nahaja univerzitetni profesor v pokoju na vzhodnem delu rudarsko-industrijskega Naslov: Katedra socialni geografie a regionalniho območja. rozvoje Prirodovedecke fakulty Ostravske univer- zity, 701 03 Ostrava 1, Dvorakova 7, Češka Arheološke najdbe pri izkopavanju karbon- Faks: 00 420 62 69 6222803 skega premoga na Landeku v Ostravi-Petrko- Telefon: 00 420 42 69 6226066 vice so potrdile, da so premog tod izkoriščali že pred 25.000 leti. »Novodobno« izkopava-

9 GEOGRAFSKI OBZORNIK

kartografija: Boštjan Rogelj Oddelek za geografijo, FF Ljubljana, 1999

Slika 1: Ostravsko območje nje premoga pa ¡e povezano z njegovim skega muzeja, da bi se ohranili kot simbol mesta ponovnim odkritjem v sedemdesetih letih 18. sto- Ostra ve. letja na nekaj mestih v Ostravi (Petrkovice, Sle- Pri izkoriščanju premoga se na Ostrav- zijska Ostrava) in okolici. Leta 1786 je začel skem pojavlja nekaj razvojnih obdobij, pove- delovati prvi premogovnik v Petrkovicah. Do zanih z vojnim gospodarstvom obeh svetovnih obsežnejšega izkopavanja je prišlo v prvi vojn in razvojem socializma. polovici prejšnjega stoletja, ko so premog začeli uporabljati tudi v železarnah (do tedaj Preglednica I: Izkop premoga na Ostravskem so kot energetski vir uporabljali oglje iz boga- območju tega gozdnega zaledja), in po izgradnji severne (Ferdinandove) železnice leta 1 847, Leto Ton Obdobje ki ¡e vodila z Dunaja skozi Ostravo do Kra- 1900 6,150.000 Avstro-Ogrska kova. Premog so kopali v manjših rovih tik pod 1910 8,100.000 površjem, ki so že dolgo opuščeni, njihovi vpli- 1917 11,000.000 1. svetovna vojna vi na okolje pa niso več opazni. Večji rudniki 1920 7,500.000 CSR so začeli nastajati v drugi polovici prejšnje- 1930 10,730.000 ga stoletja, kar sovpada z industrijsko revo- 1943 20,000.000 2. svetovna vojna lucijo in s tehničnim napredkom, predvsem 1945 8,600.000 konec vojne v strojni industriji in energetiki. Nekateri obra- 1950 14,700.000 CSR ti obnovljeni in posodobljeni delujejo še danes, 1960 20,000.000 drugi pa so postali del industrijskega in rudar- 1975 24,500.000 socializem

10 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Po letu 1980 se je izkop premoga postopo- Od geoloških razmer, debeline slojev, glo- ma zmanjševal do 20 milijonov ton v letu 1990. bine kopanja in tehnološke opremljenosti so V zadnjih desetih letih so politične in gospodar- odvisni tudi spremljajoči pojavi. Od lege kam- ske spremembe v srednji in vzhodni Evropi pov- ninskih skladov in načina izkopavanja je odvi- zročile še močno nazadovanje težke industrije sno posedanje opuščenih podzemnih rovov, ki in sedaj v povprečju nakopljejo le še okoli 13 mi- na površju povzroča ugrezanje in vrsto destruk- lijonov ton premoga letno. Na ožjem območju cijskih pojavov, vključno z uničevanjem zgradb Ostrave danes ni več delujočega premogovni- in infrastrukture. Večina rudniških jaškov je ka. Nekaj manjših je v okraju Frydek-Mistek, danes povezanih v veliko, enotno območje postopoma pa jih zapirajo tudi v karvinskem kopanja, zato imajo reliefne spremembe in delu revirja. Nadaljnji razvoj revirja je zelo postopno nastajajoči antropogeni relief na negotov tudi zato, ker se na mednarodnem trgu Ostravskem izredno velik obseg. Le pod stra- pojavlja velika konkurenca cenejšega poljske- teško pomembnimi objekti, kot so rudniški stol- ga premoga. Današnje kopanje premoga pi, visoke peči, elektrarne, kemične tovarne, v okraju Karvina in delu okraja Frydek-Mistek koksarne in plinarne ter pod mestom Ostravo poteka večinoma zelo globoko in le izjemo- premoga ne kopljejo. Ta varovana območja ma blizu površja. Sloji različno kakovostne- omogočajo, da se pod njimi ohranijo nosilni ga premoga se menjavajo s skladi skriljevca stebri kamnin, ki preprečujejo še večje ugreza- in peščenjaka ter so pogosto tektonsko pre- nje. Čim debelejši so premogovni sloji in čim oblikovani. Vseh slojev je 99, debeli pa so obsežnejše je izkopavanje, tem večje in glob- 73 metrov. Sloji, tanjši od 50 centimetrov, so lje so ugreznine na površju. v tehničnem pogledu neprimerni za izkorišča- Najbolj negativni učinki v življenjskem oko- nje in večina takšnih je v zahodnem, ostravskem lju ostravsko-karvinskega revirja so povezani delu revirja. V vzhodnem, karvinskem delu so prav z ugrezninami, ki se v največjem obsegu skladi premoga debeli tudi po nekaj metrov. pojavljajo v karvinskem delu, vse do meje s Polj- Razporeditev območij izkopavanja premoga sko. Tu so degradacijsko-devastacijski proce- ponazarja karta ostravsko-karvinskega revirja si prizadeli kar 115 km2 površin, kar predstavlja (slika 1). 33 % karvinskega okraja. Zaradi izkopavanja

Slika 2: Odlagališča jalovine v okolici Karvine (foto: Valentina Brečkoj. GEOGRAFSKI OBZORNIK

mm -¡J. ^^ttflff:«

Slika 3: Pogled na še aktivni šaht z ugrezninami, kjer je nekoč stala koksarna ffoto: Mirko Pak).

premoga v slojih kamnin, ki ležijo bliže površ- Poleg ugreznin so v okolju ostravsko-karvin- ja, so v Ostravi in okolici ugreznine manjše kot skega revirja zelo opazna velika odlagališča na karvinskem območju, kjer se izkopavanje jalovine, ki predstavljajo dominantno obliko zaradi izkoriščenih zgornjih slojev nadaljuje antropogeno preoblikovanega reliefa. V celot- v večje globine. Ugreznine so ponekod glo- nem revirju se nahaja okoli 1 30 jalovišč raz- boke od 6 do 1 1 metrov, pogosto do 20 m, ličnih velikosti, starosti in oblik, ki pokrivajo nekatere pa celo do 36 m. V hribovitem relie- 1300 ha površin. Nekatera so bila rekultivira- fu ostanejo ugreznine suhe, na ravninskih in na in zasajena, druga pa se zaraščajo po dolinskih območjih pa so povečini zalite s tal- naravni poti. Z nekdanjimi obdelovalnimi povr- no vodo. Zaradi spreminjanja reliefa je šinami gospodari posebno sanacijsko-rekultiva- potrebno neprestano premeščati in obnavlja- cijsko podjetje. Nekatera jalovišča so tudi več ti ceste, železniške proge in ostalo infrastruk- let gorela, ker je v jalovini še vedno okoli 10 % turo, propadajo pa tudi številne stavbe. Od premoga, precejšnje pa so tudi koncentracije starega mesta Karvine stojijo le še rudarski žvepla in snovi, ki so toplotno aktivne. Do dru- objekti na že omenjenih varovanih območjih, ge svetovne vojne so jalovino odlagali v nepo- kjer premoga ne kopljejo, današnja Karvina sredni okolici premogovnikov, zato so deponije pa je povsem novo mesto. Na novo je nasta- razpršene po celem revirju in šele kasneje so la tudi Orlova, kjer je ohranjen le »torzo« prvot- nastala tako imenovana centralna jalovišča, nega mestnega središča. Zaradi ugrezanja so kamor so odlagali odpadne snovi iz več pre- morali prestaviti del želežniške proge med mogovnikov. Na območju Ostrave so nastala Bohuminom in Ceskym Tešinom, prestavljen je štiri takšna velika centralna jalovišča. Površin- bil več kot kilometer dolg odsek rečne struge sko največje je centralno odlagališče v Herma- Olše, v zadnjih letih se je pogreznil mestni del nicah, ki pokriva 1 10 ha in hrani 350.000 m3 Louki nad Olšo, ogroženo je zdraviliško območ- jalovine. je mestnega dela Karvina-Darkov (zdravilne Jalovišča sprožajo vrsto negativnih pokra- vode z vsebnostjo joda) in še bi lahko našte- jinskih učinkov, predvsem pa so vizualno moteči vali. elementi v pokrajini. Strokovnjaki iščejo opti-

12 GEOGRAFSKI OBZORNIK

industrije, ki uporablja premog določene zrna- tosti, velikosti in določene vsebnosti posameznih sestavin, s tem pa je povezano tudi nastajanje velikih količin odpadnih snovi in jalovine. Odpadki, pomešani z vodo, se po cevo- vodih dovajajo v večje ugreznine in se tam sedimentirajo. Devastirana območja ugreznin in jalovišč se tako uporabljajo za skladiščenje odpadkov, ki bi jim sicer morali nameniti druge lokacije. Glede na degradacijsko-devastacijske pojave v okolju lahko ostravsko-karvinski revir raz- delimo na tri območja: Slika 4: Separacija premoga pušča v pokrajini številne močno onesnažene vode ffoto: Mirko Pak). • manjši del revirja okoli Frydka-Mistka, • zahodni, ostravski del revirja, malne možnosti za njihovo rekultivacijo in pri- • vzhodni, karvinski del. mernejše vključevanje v krajinski izgled. Naj- V delu revirja okoli Frydka-Mistka izkopa- večja jalovišča so bila visoka tudi 80-90 m, a so vanje premoga ni bilo dolgotrajno, zato se jih kasneje znižali, ker so bila pretežka za tla degradacija površja pojavlja v manjši meri. iz pretežno kvartarnih sedimentov. Možnosti Ugreznine ne presegajo nekaj decimetrov, uporabe jalovine so pri karbonskih kameninah manjša jalovišča pa so na očem manj izpostav- precej omejene. Skrilavci namreč hitro razpa- ljenih legah, zato je devastacija okolja manjša. dejo in so manj odporni za preperevanje od V ostravskem delu revirja se po prenehanju peščenjakov. Boljše lastnosti ima zgorela jalo- izkopavanja premoga degradacijski pojavi vina, ki se uporablja kot kompakten in odpo- ne širijo, posledice preteklega rudarjenja pa so ren material za gradnjo poti in sipkih brežin zelo opazne. Štirim velikim jaloviščem v sever- akumulacijskih jezer. Možnost tovrstne upora- nem in vzhodnem delu mesta se pridružuje še be je pripomogla k odstranitvi nekaj jalovišč veliko odlagališče metalurških odpadkov v ju- prav iz samega središča Ostrave. govzhodnem delu ter veliko manjših jalovišč, Velika jalovišča in ugreznine so privlačni tudi nanizanih na desnem bregu Ostravice. Zara- za odlaganje drugih odpadkov (komunalnih, di stabilizacije površja in postopnega sanira- industrijskih), za katere bi bilo potrebno uredi- nja in kultiviranja jalovišč z nasadi, ki že ti posebna odlagališča, da bi prostorsko ome- pridobivajo uporabno vrednost, ima to območ- jili njihovo širjenje. Primer so odpadki kemične je videz idustrijske pokrajine z dominantnimi antropogenimi reliefnimi elementi. V vzhodnem, karvinskem delu so degradacijski pojavi najbolj prisotni. Sanacija na rud- niških območjih bo možna, ko bodo končali z izkopavanjem premoga. Manj problematič- na so jalovišča, ki niso zelo obsežna. Jalovi- no namreč v veliki meri uporabljajo za zasipavanje ugreznin. Problemi z novo nasta- jajočimi depresijami so trenutno nerešljivi, nji- hova sanacija in namembnost pa sta odvisni od nadaljnjega razvoja premogovništva oziroma od nadaljnjega izkopavanja. Slika 5: Posledice izkopa premoga so z vodo zapolnjene ugreznine, saj jaškov niso zapolnili Prevod in priredba za Geografski obzornik: ffoto: Mirko Pak). dr. Metka Špes

13 GEOGRAFSKI OBZORNIK

V Združenih državah Amerike je statistična služba deležna izjemne pozornosti države in njenih ustanov. Zato preseneča ugotovitev, da PREŠTETI NEPREŠTEVNO? je število prvih Američanov (The First Ameri- INDIJANCI V STATISTIČNIH cans), torej ameriških Indijancev, v statističnih DOKUMENTIH ZDRUŽENIH dokumentih poljubno veliko oziroma različno. DRŽAV AMERIKE Ameriški zvezni urad za statistiko (US Bureau of Census) navaja rezultate popisov do deci- Klaus Frantz malke natančno, toda ob preverjanju podatkov oziroma navedb o Indijancih se zdi, da gre le UDK: 314(73=81/=82) za ocene njihovega števila. Ta ugotovitev drži COBISS: 1.04 tako za objave v publikacijah o popisih pre- IZVLEČEK bivalstva (15) kot za štetja, ki sta jih opravila Prešteti nepreštevno? Indijanci v statističnih Urad za zadeve Indijancev (Bureau of Indian dokumentih Združenih držav Amerike. Affairs - BIA) in Zdravstvena služba Indijancev Ob koncu 20. stoletja so vedenja o številu in geo- (Indian Health Service - IHS), ter podatke, ki grafski razporeditvi staroselcev oziroma ameriških jih navajajo posamezna plemena. Indijancev v ZDA še zelo skopa oziroma nenatanč- na. Vzroke gre iskati predvsem v naslednjih dejav- Vprašljive navedbe oziroma v štetjih nera- nikih: popisnih navodilih in postopkih, državnih in zumljiva in nasprotujoča si števila Indijancev (pre- plemenskih interesih ter v zapoznelem (samojprizna- glednica 1) lahko pojasnimo na več načinov. vanju k indijanski rasi oziroma narodu. Interpreti popisnih rezultatov in drugih statističnih podatkov Enega od vzrokov vidimo v dejstvu, da se o Indijancih morajo zato upoštevati okoliščine, v ka- doslej še ni izoblikovalo soglasje o tem, koga terih so ti viri nastajali. gre šteti za Indijanca. Po drugi strani pa gre za netočnosti kriviti popisovalce, ki v času popisov ABSTRACT niso bili seznanjeni s samosvojimi oblikami živ- Counting the uncountable? Statistical ljenja in dela v indijanskih rezervatih. Številnih registration of American Indians in the USA. prebivalcev indijanskega rezervata Navajo At the dawn of the 21st century the knowledge on v Arizoni, Novi Mehiki in Utahu na primer popi- the number and the settling pattern of the American Indians in the USA is still very vague. The following si niso zajeli, saj popisovalci niso bili seznanje- reasons can be named: the census procedures and ni z lokacijami posameznih indijanskih zaselkov definitions of race and ethnicity, the interests of the (hogan1). Na ta način si lahko razlagamo nas- state and their institutions, the interests of Indian tribes protujoče si navedbe Zveznega popisnega ura- and their members and the late race awareness da in BIA, po katerih je bilo leta 1985 popisanih among Indians of North America. Researchers work- 167.000 Indijancev plemena Navajo, medtem ing with statistical material must be aware of that. ko je bilo ob štetju prebivalstva leta 1980 AVTOR popisanih le 62.000 pripadnikov tega pleme- Klaus Frantz na. Nekatere Navaje so popisovalci zajeli Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf, celo dvakrat, saj so iste osebe popisali v dveh izredni univerzitetni profesor bivališčih na območju rezervata (14). Naslov: Institut für Geographie, Universität Inns- bruck, Innrain 52, A - 6020 Innsbruck, Avstrija Sekundarno bivališče je bilo sploh pogost Faks: 00 43 512 5072895 vzrok dvakratnega zajetja, posebno še, če je Telefon: 00 43 512 5075410 bilo eno prebivališče v rezervatu, drugo pa zunaj njega. Na podlagi terenskih raziskav je bilo ugotovljeno, da je leta 1996 živelo 484 (39%) Indijancev plemena Hualapai zunaj svojega 4000 km2 velikega rezervata v Arizo- ni (slika 1). Po navedbah plemenskih zastopnikov (Tribal Enrollment Officers) so bili navedeni GEOGRAFSKI OBZORNIK

Supai (HAVASUPAI I.R.) Seligman . Tuba C. Truxton - Oraibi neznano bivališče: 45 " Polacca ~ Sec. Mesa O' Ft. Defiance Window Rock - Flagstaff 0 Havaji: 4 " Sedona - FT. MC DOWELL I.R. ( ) otroci v reji: 15 v ustanovah: 11

števil>2o1 ose b I.R. indijanski rezervat 11-20 i 8-10 !::::$;-• 6-7 zasnova: K. Frantz 4-5 kartografija: Blaž Repe 2-3 Oddelek za geografijo, FF Vir: lastna raziskava, 1996. Ljubljana, 1999

Slika I: Poselitev Indijancev iz plemena Hualapai izven rezervata leta 1996. ob popisu zajeti vsaj dvakrat - v rezervatu in mena in sedmih belcih živelo še 111 Indijan- na domu v Kaliforniji ali Arizoni. cev iz različnih indijanskih plemen (slika 2). Ta Do podvajanj dejanskega števila pripadni- skupina prebivalcev v rezervatu, predvsem kov posameznih plemen prihaja med drugim Indijancev iz sosednjih plemen (Havasupai, tudi zato, ker živijo v nekaterih rezervatih Hopi in Mohave), predstavlja tod 13 % vsega poleg matičnega plemena še pripadniki drugih prebivalstva. Intervjuji in primerjava popisnih plemen. Ti se pojavljajo v statistiki lastnega, »na- rezultatov so dokazali, da so bili mnogi ob popi- cionalnega« rezervata, hkrati pa so zajeti tudi su šteti dvakrat. v kraju popisa. Vzroki njihovega gostovanja K nedoslednostim v popisih pripomorejo tudi so lahko družinske ali gospodarske narave2. interpretacije avtorjev popisnih navodil. Pri O pripadnikih neavtohtonih plemen v rezerva- zadnjih treh popisih so vztrajali pri enačenju tih so, vsaj z uradne strani, podatki dokaj sko- pojmov »Indijanec« (American Indian) in »do- pi, izvor teh Indijancev pa je pogosto neznan. morodec« oziroma »staroselec« (Native Ame- Raziskovalec se lahko zanese le na lastno izkus- rican), zaradi česar so primerjave s prejšnjimi tvo oziroma terensko delo. V rezervatu pleme- popisi pogosto nemogoče. Statistika obravna- na Hualapai na severozahodu Arizone je va Eskime, Aleute, Havajce in Indijance kot leta 1996 ob 727 pripadnikih matičnega ple- posebne statistične kategorije prebivalstva.

15 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Taka delitev ni logična, saj bi upravičeno lah- poraslo kar za 46% (preglednica 1), njihov ko pričakovali, da bi bile ob Eskimih in drugih porast pa se nadaljuje še v naslednjih deset- navedene tudi statistične kategorije Siouxi, letjih. Število prebivalcev indijanskega izvora Apači, Hopi in druge. Skupinska oznaka Ame- se je v letih od 1950 do 1990 v ZDA poveča- riški Indijanci je torej vsebinsko nedosledna. lo za štirikrat. Ob zadnjem popisu jih je bilo Dosedanja obravnava vprašanj o številu pre- skoraj dva milijona, kar je predstavljalo 0,8 % bivalstva indijanskega izvora v Združenih celotnega prebivalstva države. To vsekakor ne državah Amerike nas navaja na misel, da si more biti le rezultat naravnega prirastka ome- moramo ogledati navodila za zajetje tega njene prebivalstvene skupine. Po mnenju števil- prebivalstva v popisih. Do leta 1950 je o ra- nih avtorjev gre ta podatek pripisati prej sni pripadnosti prosto, po lastni presoji odlo- omenjenim hibam popisnega postopka, po dru- čal popisovalec. Popisovalce so s skromnimi gi strani pa je to posledica izginotja strahu, ki navodili poslali v mesta in na podeželje. Pona- je Indijance desetletja dolgo odvračal od tega, rejanja, statistične napake in malomarnosti so da bi se priznavali k svoji rasi oziroma k last- zaznamovali vse popise do tega obdobja. nemu etničnemu krogu. Guverner zvezne države Virginija je popisovalcem še leta 1924 naročil, da lahko registrira- Preglednica I: Indijanci v Združenih državah Amerike jo posamezno osebo kot Indijanca, ki prebiva med leti 1820 in 1990 po navedbah Zveznega zunaj območja rezervatov Mattaroni in Pamun- urada za statistiko (U. S. Bureau of Censusj in Urada key, samo, če ta nima črnih prednikov in lah- za zadeve Indijancev (Bureau of Indian Affairs - BIA). ko dokaže vsaj šestnajstino indijanske krvi (11). leto popis" status" v rezer- % vsega Navodilo je bilo razumljeno tako, da je bila na vatih"* preb. primer oseba z osmino črnskega porekla in sed- št. % mimi osminami indijanskega porekla uvrščena 1820 - 471.036 - - 4.89 v rubriko »črnec« ali kvečjemu »mešanec«, vse- 1850 - 388.229 - - 1.67 kakor pa ne v rubriko »American Indian«. 1860 - 254.300 - - 0.81

Podobno so se popisov lotevali tudi v Severni 1870 313.712 298.000 287.640 91.7 0.79

Karolini - le na tak način si lahko razlagamo 1880 322.534 256.127 240.136 74.5 0.64 tedanje izrazito nizko število tamkajšnjih Indi- 1890 248.253 246.834 230.437 92.8 0.39 jancev - in Oklahomi, kjer so imeli mnogi tja 1900 237.196 270.544 247.522 91.5 0.36 preseljeni Indijanci deloma črnske predni- 1910 276.927 304.950 256.320 84.1 0.33 ke (10). Razmeroma skromno število prebivals- 1920 244.437 336.337 236.539 70.3 0.32 tva indijanskega porekla v ZDA gre, vsaj do 1930 343.352 340.917 185.377 54.0 0.27 leta 1950, pripisati takim in podobnim navo- 1940 345.252 361.816 224.731 62.1 0.26 dilom popisovalcem (preglednica 1). 1950 357.499 315.389 244.906 68.5 0.24 Ob popisu prebivalstva leta 1960 je Zvez- 1960 523.591 344.951 285.600 54.5 0.29 ni statistični urad izdal uredbo, po kateri naj 1970 792.730 453.227 332.582 42.0 0.39 se »popisani odloča o lastni rasni oziroma etnič- 1980 1.366.676 755.201 339.836 24.9 0.60 ni pripadnosti«. Posamezniku je bila prepušče- 1990 1.959.234 1.183.910 411.435 21.0 0.79 na uvrstitev v ustrezno skupino. Ta sprememba * Podatki U.S. Bureau of Census (popisni rezultati); ** podatki Bureau of Indian Affairs (registracija urada se jasno kaže v popisnih rezultatih. V Severni za indijanske zadeve); *** podatki BIA (število In Karolini na primer, kjer je uradno priznan le delež Indijancev, ki prebivajo v rezervatih). rezervat Cerokijev, se je število indijanskega Vir: ARCIA 1 880, 1930 in 1940; U. S. Bureau of Cen- prebivalstva - zlasti zaradi upoštevanja pripad- sus 1894 in 1991; BIA 1952 in 1961. nikov indijanske skupine Lumbee3 - povečalo s 3.700 na 38.000. Po daljši stagnaciji se je BIA (The Bureau of Indian Affairs) kot naj- v omenjenem desetletju povečalo tudi število bolj pristojna državna ustanova za vprašanja tako imenovanih staroselcev. Njihovo število je Indijancev v nasprotju s popisnimi podatki

16 GEOGRAFSKI OBZORNIK

pripadniki neznanega plemena V 5 belci in osebe mehiškega porekla V \ zasnova: K. Frantz O moški kartografija: Blaž Repe % ženske Oddelek za geografijo, FF Vir: lastna raziskava, 1996. Ljubljana, 1999

Slika 2: Število in poreklo gostujočih Indijancev v indijanskem rezervatu Hualapaijev leta 1996. navaja precej nižja števila (preglednica 1). To 20. stoletja mnogi belci pustili oklicati za Indi- ne preseneča, saj številčnost Indijancev ni v in- jance. Najbolj kričeč primer je indijanski rezer- teresu ameriškega notranjega ministrstva, v ok- vat Osage v Oklahomi, kjer so se v času viru katerega BIA deluje. Za posameznika nastajanja seznama pripadnikov istoimenske- indijanskega izvora BIA namenja sredstva in ga plemena na seznamu znašli tudi tako ime- je dolžna opraviti določene storitve, kar bi zna- novani »instant Indijanci« (Instant Indians). lo ogroziti že tako okleščen proračun te usta- S pomočjo podkupljivih zastopnikov BIA se je nove. BIA vodi v svoji evidenci le tiste osebe, vsaj 151 izključno belim prebivalcem rezerva- ki svoj rasni oziroma etnični status pravno opre- ta uspelo uvrstiti na seznam 2229 pripadnikov delijo tako, da se vpišejo v seznam enega od Indijancev plemena Osage (9). Samo ta majh- indijanskih plemen, ki jih zvezna vlada prizna- na skupina belcev je od tedaj do danes preje- va. Hkrati mora biti stalno bivališče osebe v in- la več kot 32 milijonov USD sredstev, ki jih vlada dijanskem rezervatu ali v njegovi neposredni namenja za zaščito tamkajšnjih naftnih rezerv. soseščini. Ista ustanova zahteva tudi dokaze, Hkrati so te osebe tudi (so)lastniki plemenske ki pričajo, da je oseba dejansko indijanskega posesti v skupni vrednosti več kot 10 milijonov izvora (vsaj četrtinsko). Zaradi državnega for- dolarjev. malizma pa smo priča tudi paradoksalnemu V nasprotju s temi »belimi Indijanci« pa osta- položaju, ko so tisoči brez kakršnegakoli doka- ja na stotisoče deloma povsem čistokrvnih za o indijanskem izvoru upoštevani kot Indijan- Indijancev brez indijanskega statusa. To velja ci določenega plemena. Takšne primere predvsem za Indijance, ki živijo v mestih. Ob najdemo predvsem v indijanskih rezervatih z bo- popisu leta 1990 je 66 % (leta 1980 le 54 %} gatimi naravnimi viri, kjer so se v tridesetih letih Indijancev navedlo, da prebivajo na enem od

17 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Število: Tacoma • 5000-7499

• 7500-9999

• 10000-12499 St„Franc]

A 12500-14999 Oakland

San Jost 15000-19999 Oxnard SimiV.

20000-24999 Ven,u,a

25000-50000 Los Angeles Long Beach

» 50000 zasnova: K. Frantz kartografija: Blaž Repe Garden Grove' Oddelek za geografijo, FF Vir: Bureau of Census, 1991 Ljubljana, 1999

Slika 3: Mestna območja (Standard Metropolitan Statistical Areas) v ZDA z več kot 5000 Indijanci leta 1990.

54 mestnih območij (Metropolitan Areas) ZDA. nec Ute. Pri Apačih v Belem gorovju (White Samo na območjih mest Los Angeles, San Fran- Mountain, Arizona) zadostuje že četrtina, pri cisco, Tulsa, Oklahoma City, Phoenix in Seatt- Wyandotih v Oklahomi pa celo ena dvestope- le je živelo skoraj 290.000 Indijancev (slika 3). tinšestdesetina genetskega zapisa. Med pripad- Brez ustreznega statusa je ostalo tudi približ- niki plemena Sioux v Južni Dakoti (Pine Ridge) no 1 80.000-250.000 Indijancev, pripadnikov velja pravilo, da lahko postanejo člani pleme- indijanskih skupnosti (tribes, bands, communi- na le tiste osebe, ki so bile rojene na ozemlju ties ...4), ki jih zvezni urad ne upošteva oziro- rezervata in je vsaj enemu od obeh roditeljev ma jim ne priznava statusa Indijancev. Večina, že priznan tak status. Indijanci plemena Otta- skoraj 70%, jih živi vzhodno od Misisipija. Razi- wa v Oklahomi zahtevajo za včlanitev dokaz, skave Oddelka za priznavanje in študij Indijan- da je bil nekdo od prednikov vpisan v prvi regi- cev (Branch of Acknowledgement and Research) ster plemena leta 1 853. V rezervatu Fort Ben- pri BIA, ki ima nalogo ugoditi ali zavrniti vlo- ton v Severni Dakoti zadostuje kakršenkoli ge še neregistriranih skupin oziroma plemen, dokaz o »indijanskosti«, če vlogo oziroma proš- ugotavljajo, da je še približno sto skupnosti, ki njo podpre vsaj sedem članov plemenskega sve- se potegujejo za ta status oziroma se zanj poga- ta. V kolikor želi oseba v Kaliforniji pridobiti jajo z vlado ZDA. Sedemnajstim je doslej status Indijanca zato, da bo uveljavljala denar- uspelo in njihovim članom je bil priznan status ne ugodnosti, ki jih dodeljuje Komisija za indi- Indijancev. Trinajst vlog so pristojni zavrnili. janske zahtevke (Indian Claims Commission), zadostuje že dokaz o eni dvestopetinšestdese- Čeprav BIA za priznanje statusa zahteva tini indijanske krvi; če želi biti določena ose- dokazila o deležu »krvnega sorodstva«, je v re- ba udeležena v programih štipendij, ki jih zervatih upoštevanje tega merila vedno pogoste- dodeljuje BIA, oziroma namerava izkoriščati je prepuščeno plemenom oziroma plemenskim usluge zdravstvenega zavarovanja IHS (In- poglavarjem. Merila, po katerih se ti odloča- dian Health Service), mora v dokaznem postop- jo o včlanitvi posameznika medse, se od ple- ku dokazati, da je vsaj četrtinsko indijanskega mena do plemena zelo razlikujejo. Ce želi biti porekla (11). oseba sprejeta med člane plemena v rezervatu Ute Mountain, mora biti - v primeru, da se Nazadnje se ustavimo še pri statistikah, ki je rodila po letu 1958 - vsaj pet osmin Indija- jih vodijo plemena oziroma plemenski pogla-

18 GEOGRAFSKI OBZORNIK

varji. Sprejemne in statistične službe plemen niso 5. U. S. Bureau of the Census: American pretirano vnete vpisovalke in popisovalke last- Indian and Alaska Native Areas ¡1990). nih članov v obdobjih, ko zvezna vlada prek Washington D. C., 1991. Komisije za indijanske zahtevke namenja 6. U. S. Bureau of the Census: Social and Eco- odškodnino za zaseženo zemljo na podlagi nomic Characteristics. Washington D. C., obsega dejanskega ozemlja. V obdobjih spre- 1993. menjene politike zvezne vlade, ko je višina teh 7. U. S. Bureau of the Census: Indians taxed sredstev sorazmerna številu članov plemena, pa and Indians not taxed in the United States si plemenski sveti in ustrezne statistične službe at the 11th Census (1890). Washington merila za članstvo in registracijo članov razla- D.C., 1894. gajo zelo širokogrudno. Taka izhodišča se posle- 8. U. S. Bureau of the Census: 13th-21 st dično kažejo v izrazitih nihanjih števila članov Census (Population). Washington D. C., posameznega plemena. 1910-1990. Raziskovalci, ki nameravajo uporabljati 9. Feest, C. 1976: Das Rote Amerika. Norda- statistične podatke o Indijancih v ZDA, naj zato merikas Indianer. Wien. dosledno upoštevajo navedbe glede njihove 10. Frantz, K. 1992: Zur Frage der territoria- verodostojnosti, bodisi da gre za podatke, ki len Entwicklung und Souverenität der so jim vir registri posameznih plemen, ali popi- US-amerikanischen Indianerreservationen. sni rezultati, ki jih objavlja Zvezni urad za sta- Mitteilungen der Österreichischen Geo- tistiko (Bureau of Census), ali pa so zbrani in graphischen Gesellschaft. Wien. na razpolago pri Uradu za indijanske zadeve 11. Forbes, J. 1981: Who is an Indian. Ame- (BIA) ter pri Indijanskem zdravstvenem zavaro- rikastudien, 26, str. 404-415. vanju (IHS). 12. Indian Health Service: Population Stati- stics. Rockville, 1985. 1. Bureau of Indian Affairs: Annual Report of the 13. Jett, S., Spencer V. 1981: Navajo Architec- Commissioner of Indian Affairs (ARCIA), ture: Forms, History, Distribution. Tucson. BIA-Archive. Washington D. C. 1880, 1930, 14. König, R. 1980: Navajo Report 1970-1980. 1940. Von der Kolonie zur Nation. Neustadt. 2. Bureau of Indian Affairs: Resident Population 15. Meister, C. 1978: The Misleading Nature on Indian Reservations, 1950, BIA-Archive. of Data in the Bureau of the Census. Sub- Washington D. C., 1952. ject Report on 1970 American Indian Popu- 3. Bureau of Indian Affairs: United States Indian lation. The Indian Historian, 11, No. 4, Population and Land, 1960, BIA-Archive. str. 12-19. Washington D.C., 1961. 4. Bureau of Indian Affairs: Indian Service Population and Labor Force Estimates, Prevod in priredba za Geografski obzornik: BIA-Archive. Washington D. C., 1 985. dr. Anton Gosar

OPOMBE 1. Hogan je značilen, tradicionalen tip hiše v plemenu Navajo. To enoprostorsko stavbo srečujemo na celotnem območju rezervata, predvsem zunaj novih, plansko zasnovanih naselij. Ogrodje hiše je iz debel dreves in vej, ki se med seboj prepletajo. Indijanci to osnovno nišno konstrukcijo prekrivajo s kožami, travjem oziroma z različno malto. Vhodna vrata so obrnjena proti zahodu, dimnik je v osrednjem delu stavbe (glej tudi: Jett, Spencer, 1981). 2. Nič nenavadnega ni, če indijanske družine sprejmejo medse otroke sosednjih plemen. Več mesecev, celo več let so ti polno- pravni člani družine gostiteljice. Pogosto so to otroci iz problematičnih zakonov, pri čemer ni nujno, da sta se družini spopri- jateljili. 3. Indijanci plemena Lumbee žjve v Severni in Južni Karolini. Nimajo lastnega rezervata, BIA jih ne priznava, pa čeprav so poleg Navajev, Siouxov in Cerokijev s približno 51.000 pripadniki najštevilčnejše indijansko pleme. Izvor plemena Lumbee ni povsem jasen, dejstvo pa je, da kažejo značilnosti belske in negroiane rase. Nesporno je tudi, da jim je bilo leta 1732 dodeljeno ozemlje v omenjenih dveh državah. Raziskave, ki jih je opravil Oddelek za priznavanje in študij Indijancev (Branch of Federal Acknowledgement - BFA), niso dokazale, da ima to pleme lasten indijanski jezik. 4. Objavljeni podatki temeljijo na virih, ki jih je avtorju posredoval Oddelek za priznavanje in študij Indijancev (BFA).

19 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Na Dominikansko republiko vabijo furiste predvsem čudovite bele peščene obale, barvi- ti koralni greben, ki se ponekod razteza le nekaj DOMINIKANSKA REPUBLIKA - deset metrov od obale, in prijetno tropsko KOLUMBOV NAJLJUBŠI OTOK podnebje, ki ga hladijo nežne sape Atlantika. Igor Fabjan Večina hotelov na otoku je tipa »alles inklusiv« - vse je v ceni. Gostje so postreženi na vsakem

UDK: 913(729.31 koraku in praktično sploh ne potrebujejo denar- COBISS: 1.05 ja. V ceni so poleg vseh obrokov tudi cigare- te in pijača. Nič čudnega, da mnogi tudi po IZVLEČEK dveh ali več tednih sploh ne pomolijo nosu izza Dominikanska republika - Kolumbov hotelskih zidov. Kdor želi spoznati pravo živ- najljubši otok ljenje domačinov, mora prej ali slej zapustiti Članek predstavlja Dominikansko republiko, državi- udobno hotelsko okolje. Brez osnovnega zna- co na tropskem otoku Hispaniola, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na karibskih nja španščine (uradni jezik) se je sicer težko otokih. Poleg toplega podnebja in morja ter pešče- znajti, toda domačini so prijazni in tudi samo- nih plaž vabita turiste tudi slikovita notranjost in raz- stojnim popotnikom v deželi ne grozijo prav nič gibano življenje domačinov. večje nevarnosti kot kjerkoli v Evropi.

ABSTRACT Karibski otok Hispaniola je bil eno prvih Dominican Republic - Columbus' favourite Kolumbovih odkritij na poti v Novi svet. Ko je island januarja leta 1493 zaplul v bujno obraščen The article presents Dominican Republic, a small coun- zaliv, je bil vzhičen nad lepotami novo odkri- try on a tropical island Hispaniola, which is one of te dežele. »To so nebesa na zemlji, najlepše the most popular tourist destinations on Carribean kar sem kdaj videl na tem svetu!« je menda izja- Islands. Apart from the warm climate and the sea and sandy beaches, tourists are also attracted by its colour- vil. Novo odkrito deželo je poimenoval Santo ful hinterland and interesting life of local people. Domingo (Sveta nedelja), in sicer kar po dne- vu v tednu, ko je naletel nanjo. Na otoku je žive- AVTOR lo okoli 600.000 Indijancev Taino, ki pa so jih Igor Fabjan uspeli kruti osvajalci iztrebiti v dobrih trinajstih Naziv: univerzitetni diplomirani organizator dela letih. Ker so Spanci za svoje plantaže potrebo- Naslov: Sarhova 34, 1000 Ljubljana vali ceneno delovno silo, so tako kot na druge Telefon: +386 (0)61 343 391 E-pošta: igormarie@ hotmail.com otoke tudi na Hispaniolo pripeljali črne sužnje iz zahodne Afrike. Ljubezen do otoških lepot se je nadaljevala tudi s Kolumbovimi nasled- niki, saj je postal sin Diego guverner otoka ter podkralj »Novega sveta«. Otok Hispaniola je velik za skoraj štiri Slo- venije: 76.193 km2. Severovzhodno, v smeri proti Floridi, se razprostira Kuba, na vzhodu Portoriko, jugozahodno pa leži Jamajka. Otok si delita špansko govoreča Dominikanska republika (48.443 km2) in nekdanja francoska kolonija Haiti (27.750km2). Dominikanska republika je postala neodvisna leta 1 863 in je danes predsedniška republika z dvodomnim parlamentom. V začetku tega stoletja so drža- vo za osem let zasedle ameriške čete, po njihovem odhodu pa je na oblast kmalu prišel

20 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 1: Severni predeli otoka so bolj sušni (foto: Igor Fabjan). vojaški diktator Trujillo. Leta 1961 je umrl nasil- Večina domačinov živi predvsem od ribo- ne smrti in po nekaj desetletjih politične nesta- lova, kmetovanja ali sadja, ki v tropskem pod- bilnosti so se v devetdesetih letih razmere nebju uspeva celo leto. Tudi s toploto narava v državi kolikor toliko normalizirale. tod ne skopari, saj se celo v zimskem obdob- Tudi obilo sonca, bujno rastlinje in vedno ju temperatura le redko spusti pod dvajset sto- toplo morje vplivajo na razmeroma srečno živ- pinj Celzija. Noči so hladnejše le v osrednjem, ljenje otočanov. Za naša pojmovanja so veči- najbolj hribovitem predelu, kjer se nad vsemi noma revni, toda kljub preprostemu življenju vrhovi ponosno dviga tudi najvišji vrh Karibov, veliko bolj veseli in nasmejani kot večina Evro- 3175 metrov visoki Pico Duarte. Poleg vedno pejcev. Prebivalci Dominikanske republike so pomembnejšega turizma igra v gospodarstvu večinoma mulati, 16% je belcev, 1 1 % pa črn- najvidnejšo vlogo kmetijstvo, predvsem pride- cev. Belci predstavljajo vrh premožne elite. lava sladkornega trsta, kave, tobaka in kakava. Država ima skoraj osem milijonov prebivalcev, Živinoreja je slabo razvita. Izkoriščajo tudi ne od katerih jih več kot dva milijona živi v prestol- prav številna nahajališča rud, predvsem zlata, nici. Večina domačinov je rimokatolikov, vendar srebra, aluminija, niklja in platine. Pomembna tod preveva krščanstvo drugačen duh. Če so ver- so še nahajališča jantarja. Dokaj razvita je zla- ski obredi v večjih mestih podobni tistim, ki smo sti predelovalna industrija, ki pa živi predvsem jih vajeni pri nas, pa je na vasi drugače. na račun domačega trga. Nedelja je čas za mašo, pa tudi priložnost za Prebivalci Dominikanske republike so se srečanje s prijatelji in postavljanje v najljubši k sreči še dovolj zgodaj zavedli, da je potreb- obleki. Poleg tega je tudi sam verski obred mar- no naravne lepote, ki privlačijo turiste, še sikje na moč živahen, saj si ga ni mogoče pred- posebno skrbno varovati in tako so najbolj zani- stavljati brez ubranega petja ob spremstvu kitar. mive dele otoka razglasili za naravne parke.

21 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Prestolnica Dominikanske republike Santo Domingo je bila v obdobju po svoji ustanovi- tvi leta 1496 najpomembnejše mesto novo odkritih dežel. Tu je bilo izhodišče najpo- membnejših španskih odprav v notranjost ame- riške celine. Domačini ga imenujejo »zibelka Amerike«, saj je bilo to prvo mesto Evropejcev na ameriških tleh. Prvotno naselbino je ustano- vil Kolumbov brat Bartolome, toda lesene koli- be je pometel eden izmed karibskih viharjev. Spanci so hitro zgradili novo, zidano mesto, ki se je lahko kosalo celo z najrazkošnejšimi mesti Evrope. Tako se Santo Domingo ponaša s prvo univerzo, utrdbo, katedralo, bolnico in samostanom, ki so jih Evropejci postavili v Ame- riki. Mesto je postalo odskočna deska in pri- ložnost novega življenja za pustolovce in redovnike. Med varnimi mestnimi zidovi so svoj čas bivali Kolumbi, Amerigo Vespucci in Vas- co Nunez de Balboa. V pristanišče so priha- jale španske ladje, natovorjene s smodnikom, oljem in živili, v Evropo pa so se vračale pol- ne zlata in biserov. V času vladavine španske- ga podkralja Diega Kolumba, so v mestu zgradili nekaj čudovitih zgradb, med katerimi je bila najsijajnejša njegova palača Alcazar (iz I. 1510). Zanimivo je, da so pri gradnji uporabljali le preprosta orodja in da tudi pri Slika 2: Turiste v notranjost privabljata predvsem postavitvi lesenih delov v 22 sobah z 72 vra- hladnejša klima in tople reke s številnimi slapovi ti in okni niso uporabili niti enega žeblja! Del (foto: Igor Fabjanl. mesta z obnovljenimi zgradbami iz Kolumbo- vih časov se imenuje Zona colonial in tu se zadr- In to ne zgolj formalno, saj je dostop v parke žuje večina tujih obiskovalcev. S posebno omejen in praviloma dovoljen le organiziranim zanimivo preteklostjo se ponaša prva otoška skupinam pod vodstvom upravnikov. Večina zaš- katedrala. V njenih kapelah so bili shranjeni čitenega ozemlja je k sreči tudi težko dostopne- posmrtni ostanki številnih pomembnežev, med ga, tako da so kršitve redke. Eden zanimivejših katerimi je bil vsekakor najslavnejši Krištof parkov je jezero Enriquillo. Pravzaprav je Kolumb. Kolumb je umrl 20. maja leta 1506 pozornost obiskovalcev usmerjena le na otok v španskem Valladolidu, kjer je bil pokopan in Cabritos, na katerem živi največja kolonija ame- kasneje prenešen v Sevillo. Tu je počival vse do riških krokodilov na tem koncu sveta. Zanimiv izgradnje katedrale v Santu Domingu (I. 1540), je tudi zaliv Semana, ki se ponaša s slikovito ko je snaha Maria de Toledo sklenila izpolni- obalo, polno zveriženih otočkov, poraslih z ek- ti njegovo željo, da bi bil pokopan na svojem sotičnim rastjem. Del obale se zajeda globo- najljubšem otoku. V naslednjih desetletjih so po ko med razpredene korenine mangrov, ki Karibskih morjih vse bolj pogumno ropali pirati tvorijo posebno življenjsko okolje za številne in tudi večja mesta niso bila varna pred ropar- živalske vrste. S pravo posebnostjo se ponaša skimi pohodi. V strahu pred oskrunitvijo Kolum- tudi okoliško morje, saj se prav sem vsako leto bovega groba je eden izmed škofov izbrisal vračajo skupine kitov.

22 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 3: Večina hiš s podeželja je lesenih, njihovo preprostost pa poživljajo pisane barve (foto: Igor Fabjanj.

Slika 4: Notranjost Dominikanske republike je hribovita, toda kljub temu so do vseh večjih krajev speljane dobre ceste (foto: Igor Fabjanj.

23 GEOGRAFSKI OBZORNIK

napise na grobnicah in tako so ostale nedotak- zano kravato. Mestni živžav rahlo zamre šele njene tudi skozi najbolj burna leta. Za Kolum- v času opoldanske vročine. Toda v poznem ba so se začeli Spanci ponovno zanimati šele popoldnevu ponovno izbruhne z enako silovi- leta 1775, ko so morali prepustili vzhodni del tostjo kot v jutranjih urah. Vsepovsod se živah- otoka Francozom. Ker je pod popolno špansko no trguje do prvega mraka, ko pisano množico oblastjo ostala le še Kuba, so hoteli, da Kolumb namesto trgovcev prevzamejo lastniki številnih počiva v »španski zemlji« in tako so odpeljali lokalov in premičnih restavracij. Takrat se ponu- žaro z domnevnimi admiralovimi ostanki. jeni hrani in pijači pridruži še glasba. Prihaja Dobrih sto let kasneje pa so med obnovitveni- iz stoterih tranzistorjev in grl potujočih pevcev, mi deli v katedrali naleteli na svinčeno skrinjo ki osrečujejo premožnejše goste ob vedno z zgovornim napisom: »slavni baron Krištof polnih mizah. Ob obali je še posebno živah- Kolumb - prvi ameriški admiral«. Spanci so no konec julija, ko mesto praznuje festival v naglici prenesli na Kubo napačno skrinjo in merengueja, živahne otoške glasbe. Ob glas- tako so v Dominikanski republiki burno prosla- bi bobnov, kitar in nekakšnega ribežna - gui- vili Kolumbovo »vrnitev«. re se svet zavrti s pospešeno hitrostjo. Merengue Danes se Santo Domingo ponaša tudi z veje neprestano prisoten v vseh kotičkih dežele, likansko grobnico slovitega morjeplovca Kolum- razen - kakšna ironija - v turističnih naseljih. ba. Monumentalna zgradba v obliki križa je Otoška glasba te spremlja na ulici, v trgovini, bila slovesno odprta leta 1992, ob petstoletnici dragi restavraciji ali cenenem lokalu, v kinu pa odkritja Amerike. Visoka je kot večnadstropni tudi na vseh mogočih prevoznih sredstvih. blok, toda velikanske količine železobetona so izkoriščene le v pritličju. Osrednji del pod sti- 7. Booth, E. 1991: Jamaica and the Greater čiščem križa zavzema mavzolej s skrinjo, v ka- Anti/les. London. teri naj bi bili posmrtni ostanki Krištofa Kolumba. 2. de Caminero, R. 1988: La Cotica - Natio- V ostalih prostorih se s skromnimi razstavami nal tourism guide to the Dominican Repub- predstavljajo države, ki so financirale projekt, lic. Santo Domingo. 5 del pa zavzema tudi muzej s predmeti iz 3. Kljun, V. 1997: Svet v žepu. Mladinska Kolumbovih časov. Vrh Kolumbovega svetilni- knjiga, Ljubljana. ka je postavljena še ena posebnost, naprava za projiciranje laserskih žarkov, ki na nočnem nebu izrišejo podobo križa. Elektronska naprava pa je hudo požrešna, zato jo vklopijo le red- kokdaj, običajno ob posebnih priložnostih ali pa ob nedeljah. Eden najbolj perečih problemov dominikanskega gospodarstva je namreč oskrba z električno energijo in redukcije so del vsakdanjika, kakršnemu se skušajo premožnej- ši domačini prilagoditi z majhnimi dizelskimi agregati. Ulice Santo Dominga oživijo navsezgo- daj. Ko sonce še ne pripeka s polno močjo, najprej zabrenčijo motorji, zarohnijo tovornjaki in se v družbi tisočerih avtomobilov zapodijo po širokih mestnih avenijah. K zajtrku vabijo stoj- nice na kolesih, ki se, kot bi čez noč zrasle iz tal, druga za drugo ponujajo na pločnikih. To so prvi zanesljivi znanilci novega dne in ob njih se ustavi tudi marsikateri poslovnež s trdno zave-

24 GEOGRAFSKI OBZORNIK

ja, urbanizaciji Slovenije v luči globalizacije, globa- DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA lizaciji in razvoju slovenskih mest, vprašanjih regional- nega razvoja Slovenije, o razlikah v življenjski ravni med slovenskimi mesti, obmestji in podeželskimi SEMINAR ODDELKOV ZA GEOGRAFIJO območji, morfoloških značilnostih slovenskih mest, FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE socialnogeografski preobrazbi Ljubljane ter o vlogi in V LJUBLJANI IN UNIVERZE JOHANN pomenu oskrbnih središč v slovenskem poselitvenem WOLFGANG GOETHE V FRANKFURTU sistemu. Očitno je, da bo tudi v slovenski geografiji Mirko Pak potrebno posvečati mestom in suburbanizacijski problematiki na sploh več pozornosti, pa tudi več doma- Aktualna problematika globalizacije In razvoja čih in mednarodnih strokovnih srečanj, ki jih je na mest je bila razlog za to poročilo o že sedmem sre- področju geografije zadnja leta na splošno vse pre- čanju obeh oddelkov, tokrat od 13. do 14. aprila 1999 malo za hitrejši in neposreden prenos znanja. Ni dvo- v Ljubljani. Se več pove sam naslov srečanja: »Bodoč- miti, da se bo zanje našla podpora, podobno kot sta nost mest - globalizacija in regionallzacija kot mote- Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Urad za pro- ča dejavnika«. Pet nemških in osem slovenskih storsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor pod- geografov, poleg sodelavcev Oddelka še sodelavci prla tudi to srečanje. Pedagoške fakultete v Mariboru, Geografskega inšti- tuta in Urada za prostorsko planiranje MOK, je v trinajstih referatih predstavilo rezultate raziskovanja zgostitvenih območij v Frankfurtski kotlini in v Slove- MEDODDELČNI GEOGRAFSKI SREČANJI nlji. _ Dejan Rebernik Ze v uvodnem referatu »Globalizacija in regiona- lizacija kot novi pogledi na geografsko proučevanje V septembru so se člani Oddelka za geografijo mest« je K. Wolf pravzaprav zastavil okvir vsem sestali s kolegi iz mariborske in zagrebške univerze. poročilom, še posebej pa nemškim prispevkom, ki Srečanja med geografi iz Ljubljane, Zagreba in Mari- so nas seznanili z rezultati raziskovanj perspektive bora imajo že dolgo tradicijo. Obe srečanji sta bili upravne delitve, regionalne identitete, stopnje in pers- delovni in strokovni, hkrati pa tudi družabni. Udelež- pektive medobčinskega sodelovanja in ekstremne ba je bila v obeh primerih polnoštevilna, kar dokazu- suburbanizacije v frankfurtskem obmestju (Spack- je, da so takšna srečanja potrebna in koristna. gurtel). Glede na to, da sodi Frankfurtska kotlina med Zagrebški kolegi z Oddelka za geografijo Nara- najmočnejša zgostitvena območja na sploh, so tam voslovno-matematične fakultete so nas povabili v Po- suburbanizacijski procesi še posebej intenzivni, tržno dravino, natančneje v njeno središče Koprivnico in opredeljeni, konfliktni, raznovrstni in globalni v struk- sosednji Ourdevac. Naš gostitelj je bil dr. Dragutin Fele- turnem in prostorskem pogledu. To, kar se dogaja tar. Osnovna tema je bila obmejnost oziroma geograf- v Frankfurtski kotlini, je ustvarjanje nedefinirane mest- sko proučevanje obmejnosti in obmejnega prostora na ne regije brez mej med administrativnim mestom in nje- primeru slovensko-hrvaške meje. Poleg tega smo spoz- govim obmestjem. Ob tem nastajajo številna težko nali hrvaško pokrajino ob Dravi, posebno pa občino rešljiva vprašanja mestno-izvenmestnega prostora, in mesto Koprivnica. V pogovoru s predstavniki obči- upravljanja In usmerjanja nadaljnjega razvoja take- ne smo spoznali najnovejše gospodarske, socialne in ga dinamičnega zgostitvenega območja. Konflikti prostorske procese v tem delu Hrvaške. Obiskali smo med mestom in okolico, mestno in obmestnimi obči- nami ter med dejavnostmi so pretežno ekonomske, oziroma kar finančne narave, pri čemer nič manj ne prizadenejo prostora. In zato je intenzivno geografsko proučevanje in iskanje rešitev nujno, še posebej zaradi, kljub ozki problemski obravnavi, širokega in kompleksnega geografskega pogleda in mestoma tudi pristopa. Da so se podobni razvojni procesi dotak- nili tudi že naših mest in da se bodo v naslednjih letih še poglobili, ne gre dvomiti. In prav tako ne, da bo na to odločilno vplivala globalizacija, pri čemer bo vpliv regij in regionalizacije, obravnave mest ter urbanizacijske in suburbanizacijske problematike vedno pomembnejši. Srečanje z Oddelkom za geografijo PMF Zagreb, Slovenski referenti so govorili o slovenskih mestih 21.9. 1999: Koprivnica - razprava in sprejem na v luči globalizacije in trajnostno-sonaravnega razvo- občini Ifoto: Mirko Pak).

25 GEOGRAFSKI OBZORNIK

3. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - PREKMURJE/MURAVIDEK 99 Matija Zorn

Že tretje leto zapored je Društvo mladih geografov Slovenije (DMGS), društvo študentov geografije Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani, organiziralo poletni tabor za študente geografije in sorodnih ved. Tabor je potekal v Prekmurju in Porabju od 6. do 12. julija 1999. Tokrat ni potekal pod šotori, kot je S srečanja z Oddelkom za geografijo Pedagoške bila praksa do sedaj, pač pa je bila naš dom dvoje- fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: med razpravo zična osnovna šola (DOS Dobrovnik) v naselju Dobrov- o kmetijski problematiki s predstavniki občine nik/Dobronak. Bivali smo na dvojezičnem območju in Veržej (foto: Mirko PakJ. v naselju, kjer dve tretjini prebivalcev pripada madžar- ski narodni skupnosti. Glede na dvojezično okolje smo tudi največje črpališče zemeljskega plina na Hrvaš- se tudi sami skušali obnašati dvojezičnosti primerno, kem - Molve pri Ourdevcu. zato je bilo popolno ime tabora: 3. poletni tabor štu- S kolegi z Oddelka za geografijo s Pedagoške dentov geografije/3. geografiai ifujsagi nyari tabor- fakultete v Mariboru smo se srečali 28. septembra v Slo- Prekmurje/Muravidek '99. venskih goricah. Mariborski geografi so nam predsta- Za delovno območje smo si izbrali Prekmurje, kar vili to slovensko pokrajino, s poudarkom na problematiki je med drugim povezano z dvema obletnicama, ki so kmetijstva. Obiskali smo kmetijo Stuhec v Bolehneči- jih v tem letu praznovali v regiji. Prva obletnica je bila cih v občini Sv. Jurij ob Sčavnici. Gre za eno največ- posvečena 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Po jih in najuspešnejših kmetij v tem delu Slovenije. prvi svetovni vojni je vojska Kraljevine SHS 12. avgu- Gospodar kmetije nam je predstavil problematiko kme- sta 1919 z dovoljenjem pariške mirovne konference tijstva v svojem kraju, kjer so izvedli komasacije kme- zasedla Prekmurje, trianonska mirovna pogodba, pod- tijskih zemljišč. V nadaljevanju smo se sestali pisana z Madžarsko leta 1920, pa je določila novo s predstavniki občine Veržej v Bunčanih. Ob tem so državno mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS, ki bile predstavljene nekatere aktualne teme, povezane velja še danes. Leta 1919 je bogojinski župnik Ivan Baša s slovenskim kmetijstvom. Sledila je živahna diskusi- ob priključitvi Prekmurja zapisal: »Prebivalci Slovenske ja s predstavniki občine in kmeti. Na koncu smo obi- krajine slovesno izjavljamo, da smo vsekdar bili in hoče- skali še kmetijo Stih v Noršincih, ki velja za kmetijo mo biti in ostati Slovenci. Mi hočemo ostati združeni z največ obdelovalnimi površinami v Sloveniji (več kot s Slovenci na drugi strani Mure v združeni Sloveniji!« 200 hektarov!). Gospodar nam je predstavil svojo kme- Druga pomembna obletnica pa je povezana tijsko proizvodnjo in svoje poglede na problematiko z dvojezičnim šolstvom v Prekmurju, ki je v tem letu praz- slovenskega kmetijstva. novalo svojo 40-letnico. Model dvojezičnega šolstva Obe srečanji sta potekali v zelo delovnem in pri- je bil v Prekmurju uveden v osnovne šole leta 1959, jateljskem vzdušju. Pokazali sta na nujnost izmenja- po eni strani z namenom, da bi dvignili izobrazbeno ve strokovnih izkušenj, rezultatov raziskovalnega dela raven učencev, po drugi strani pa zato, ker so pripad- in sodelovanja pri znanstveno-raziskovalnem in peda- niki madžarske narodne skupnosti v čedalje večjem šte- goškem delu geografskih oddelkov. vilu vpisovali svoje otroke v slovenske oddelke namesto v oddelke z madžarskim učnim jezikom. Eden izmed vzrokov za tako ravnanje staršev je bil, da učenci, ki so končali osnovno šolo v madžarskih oddelkih, niso imeli možnosti nadaljevati šolanje. Vojvodina je bila zelo oddaljena, Madžarska pa je bila zaprta z želez- no zaveso. Bistvo modela dvojezičnega izobraževa- nja je bilo, da sta se pri vseh urah pouka izmenoma uporabljala oba jezika. Dve leti kasneje so dvojezič- ni program uvedli tudi v vrtce. Leta 1980 pa je bil spre- jet zakon, po katerem je postalo za vse dijake srednjih šol na narodnostno mešanem območju obvezno uče- nje madžarskega jezika. Srečanje z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: na kmetiji Stih, ki Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- obdeluje kar 200 ha kmetijske zemlje v Noršincih je, kolege, domačine in politike, ki se tako ali druga- pri Ljutomeru (foto: Mirko Pak). če v vsakdanjem življenju ali strokovno ukvarjajo

26 GEOGRAFSKI OBZORNIK

s Prekmurjem in Porabjem. V sedmih dneh tabora smo farmami v Sloveniji zadosti 70% slovenskih potreb (let- imeli v gosteh kar 1 3 predavateljev. Na tem mestu bi no v Sloveniji 550.000 glav). Farma predstavlja se radi vsem najlepše zahvalili, da so si vzeli čas in zaradi velike koncentracije živali veliko ekološko nam priskočili na pomoč. obremenitev, zlasti za podtalnico, ki je na tem območ- Glavni poudarek smo letos dali obmejnosti, prob- ju zelo plitva (1,5 do 4 m globoko) in Muro, ki pa je lematiki dvojezičnosti, strpnosti in sobivanju narodnih že tako ali tako zelo onesnažena. Podtalnico dodat- in verskih skupnosti. V tem oziru je potekalo tudi delo no obremenjuje tudi intenzivno kmetijstvo na Murskem na terenu, ki je bilo temu primerno bolj družbenogeo- polju, zlasti z uporabo organskih gnojil (predvsem gno- grafsko obarvano. jevkej, mineralnih gnojil in raznih pesticidov. S programom smo začeli že prvi dan, ko nam je Četrti dan smo namenili Slovencem v Porabju. naš gostitelj, ravnatelj DOS Dobrovnik Ladislav Solarič V Monoštru/Szentgotthardu smo se srečali z Marija- predstavil dvojezično šolstvo in probleme, s katerimi no Sukič, urednico revije Porabje in Jožetom Hirnokom, se srečuje. Za njim sta se nam pridružila prof. dr. Ma- predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem (Zve- rijan M. Klemenčič (Oddelek za geografijo FF) in Irma za), ki je bila ustanovljena leta 1990. V pogovoru z nji- Potočnik (Oddelek za geografijo FF). Sledilo je celo- ma smo se seznanili z aktualnimi in preteklimi problemi, vito geografsko predavanje o Prekmurju, ki nam je prib- s katerimi se srečuje in se je srečevala slovenska manj- ližalo fizično in družbeno geografijo te regije. šina na Madžarskem. V slovenskem Porabju (94 km2) Predavanje je bilo tudi uvod v terensko delo, ki sta ga živi danes v sedmih vaseh (Gornji Senik/Felsoszolnok, naslednji dan vodila oba predavatelja. Dolnji Senik/Alsoszolnok, Sakalovci/Szakonyfalu, Drugi dan smo se zapeljali na Goričko v naselja Andovci/Ujbalzsafalvaki, Verica-Ritkovci/Permise-Rit- Zgornji Petrovci, Sulinci in Lucova, kjer smo izvedli anke- kahaza, Stevanovci/Apatistvanfalva in Slovenska tiranje, saj smo skušali dobiti vpogled v socialno in eko- ves/Rabatotfalu - slednja je upravno že del Monoštra) nomsko strukturo prebivalstva. Zanimalo nas je in v Monoštru okrog 4000 Slovencev, na celem predvsem, kdo živi v posameznem gospodinjstvu, koli- Madžarskem pa ocenjujejo, da živi okrog 5000 Slo- ko članov šteje gospodinjstvo in s čim se ukvarjajo. vencev. Poleg Slovencev sta v Porabju tudi nemška in V tem oziru je zlasti pomembno vprašanje ali gospo- romska narodna skupnost. dinjstvo ima potomce in ali so le-ti sposobni oziroma Do razpada nekdanje Jugoslavije so bili porab- željni prevzeti vodenje posesti oziroma gospodarstva. ski Slovenci organizirani v okviru Demokratične zve- Ekonomski vidik je osvetljevalo vprašanje o zaposli- ze južnih Slovanov, vendar je bil (predvsem finančni) tvi pa tudi o migracijah delovne sile in šolarjev. Sklep- položaj vse slabši, tako da so se s pomočjo in pod- ni del ankete se je ukvarjal z dojemanjem prostora in poro slovenskih oblasti osamosvojili. Zveza je 1 8. no- odnosom vaščanov do naselja in regije, v kateri živi- vembra 1998 odprla v Monoštru nov kulturni center. jo. Rezultati anket bodo objavljeni v eni od naslednjih V istem poslopju deluje tudi Hotel Lipa, ki so ga odpr- številk Geomixa, glasila DMGS. li januarja 1999. V hotelu s 54 posteljami nudijo mož- Po izvedbi anket je sledil ogled severnega in zahod- nosti kongresnega turizma in ker podobnih dvoran nega dela Goričkega. Goričko je sicer ena najbolj v Železni županiji/Vas megye primanjkuje, živijo agrarnih pokrajin v Sloveniji, čeprav so naravne raz- zlasti od tega. Najnovejša pridobitev Zveze pa je lokal- mere za kmetijstvo slabe. Prst je izprana, v ozkih dolini radio, ki je začel z oddajanjem programa 21. ok- nah vlažna, na slemenih pogosto prodnata, poleg tega tobra 1999. Radio, ki je nastal s sodelovanjem pa relief ne omogoča intenzivne strojne pridelave in Murskega vala in finančno pomočjo Republike Slove- obdelave. K slabšemu stanju je svoje doprineslo še ogr- nije, bo sprva oddajal program v narečju, po dolo- sko dedno pravo, katerega posledica je zelo razpar- čenem prehodnem času pa bo prešel na knjižni jezik. celirana posest. V okviru Zveze deluje tudi založniška dejavnost. Do Terensko delo drugega dne smo zaključili v Gan- sedaj so izdali osem knjig. Slovenci v Porabju izda- čanih, kjer smo si pri družini Kuzma ogledali posto- jajo s finančno pomočjo Urada RS za Slovence v za- pek izdelovanja lesenih sodov, ki jih izdelujejo za vse mejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in večje vinske kleti v Sloveniji. etnične manjšine na Madžarskem tudi časopis Porab- Tretji dan se nam je pridružila Barbara Lampič (In- je, ki izhaja v nakladi 1.200 izvodov. štitut za geografijo), ki nam je predstavila osnovne zna- Po vrnitvi v Slovenijo je sledil obisk tromeje in ogled čilnosti kmetijstva v Prekmurju, za tem pa smo si skupaj Gradu, največjega kraja na Goričkem, ki je dobil ime ogledali prašičjo farmo Nemščak pri Ižakovcih. Far- po gradu, pod katerim se je razvil. Grad smo si ogle- ma je ena od osmih prašičjih farm v Sloveniji. Od teh dali v spremstvu župana občine Grad Daniela Kala- so štiri v severovzhodni Sloveniji (Nemščak, Pod- marja. Okolica kraja Grad je geografom znana tudi grad, Draženci in Cven), ostale pa so v Klinji vasi pri po nahajališčih bazaltnega tufa. Kočevju, v Ihanu, na Krškem polju in pri Stični. Na far- Sledil je postanek v Moravskih Toplicah, kjer je mi je stalno okrog 50.000-55.000 prašičev, letna proi- danes sedež seniorata evangeličanske cerkve v Slo- zvodnja mesa evropske kvalitete pa skupaj z drugimi veniji, ki ga vodi Geza Erniša. Z njim smo imeli dalj-

27 GEOGRAFSKI OBZORNIK

ši pogovor o protestantizmu In evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, ki je letos dobil nagrado Evropske- pri nas. V Sloveniji živi okrog 20.000 protestantov, ga sklada (podobno, toda nižjega ranga kot kobariš- ki so v glavnem evangeličani. Ti imajo v Prekmurju deset ki muzej prve svetovne vojne leta 1993). Sledil je ogled cerkvenih občin (gmajn), po eno pa še v Ljubljani, Mari- romskega naselja pri Cernelovcih in potem še ogled boru in Apačah. Evangeličanska cerkev je organizi- Lendavskih goric. Zanje je značilna velika razdroblje- rana manj strogo hierarhično kot katoliška, saj so nad nost, saj je skoraj 1.000 ha vinogradov razdeljenih verniki le duhovniki, prvi med njimi oziroma prvi med med več kot 3.000 lastnikov iz preko 40 krajev, tako enakimi pa je senior, ki je izvoljen izmed duhovnikov da povprečna velikost vinogradov znaša 0,15 ha. za dobo šestih let. Dan smo začeli in končali v cerkvi, saj je bil kot Četrti dan smo zaključili tako, kot smo ga začeli: zadnja točka programa predviden obisk Sela z roman- z manjšinsko problematiko. Večerno predavanje v pro- sko rotundo Sv. Nikolaja iz prve polovice 13. stoletja. storih DOS Dobrovnik sta imela prof. dr Albina Na koncu bi se za uspešno izvedbo tretjega tabo- Nečak-Luk (Inštitut za narodnostna vprašanja) in njen ra DMGS še enkrat radi zahvalili vsem predavateljem soprog, prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovi- in domačinom, ki so nam bili pripravljeni pomagati no FF). Predavanje nam je osvetlilo razlike in podob- in so prevzeli vodstvo po Prekmurju, še posebej pa se nosti pri problematiki madžarske in italijanske manjšine zahvaljujemo prebivalcem Dobrovnika, ki so nas tako pri nas in slovenske manjšine v Porabju, na avstrijskem lepo sprejeli medse in s tem pripomogli k odličnemu Koroškem in v Italiji. Seznanili smo se z manjšinsko zako- počutju udeležencev. nodajo v Sloveniji, nismo pa se mogli izogniti tudi aktual- nim polemikam o nemški narodni skupnosti pri nas. Peti dan dopoldan smo izvedli enako anketo kot drugi dan na Goričkem, le da smo si tokrat za primer- PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEOGRAFIJE ZA javo izbrali dve ravninski naselji. Anketirali smo v Do- PODROČJE IZOBRAŽEVANJA brovniku in v sosednji slovenski vasi Strehovci. Ana Vovk Korže Popoldan smo se odpravili v Prosenjakovce/Partos- falvi, kjer je izpostava Doma za odstranjevanje tujcev Na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete iz RS (bivši Prehodni dom za tujce), ki ima sedež v Ljub- v Mariboru se v študijskem letu 1999/2000 pričenja ljani in spada pod Ministrstvo za notranje zadeva RS. prvo leto vpisa na podiplomski študij geografije za Tu smo se srečali z Ernestom Bedekom, vodjo izposta- pridobitev magisterija in doktorata za področje izo- ve, ki nas je seznanil s problematiko ilegalnega presto- braževanja. Namen podiplomskega študija je izobra- panja meje in s funkcijo Slovenije pri ilegalnem tranzitu ževanje diplomantov za opravljanje zahtevnejših tujcev na zahod. Prehodni dom se nahaja v nekdanji oblik pedagoškega dela in ustvarjanje pogojev za razi- vojašnici jugoslovanske vojske in je oddaljen 130 m od skovalno dejavnost na področju pedagoške geogra- državne meje z Madžarsko. Dom je pričel delovati 1. ja- fije. Organiziran študij na magistrski stopnji traja 2 leti nuarja 1994. Takrat so predvidevali, da bo v njem žive- oziroma 4 semestre, doktorski študij pa poteka po indi- lo do trideset tujcev na mesec, vendar jih je razvoj vidualnem študijskem programu in traja še nadaljnji dogodkov presenetil. Leta 1998 so tako gostili 4.040 tuj- dve leti. cev, med januarjem in junijem 1999 pa že 4.632. V izvajanje programa so poleg sodelavcev Oddel- Popoldan nas je na DOS v Dobrovniku obiskala ka za geografijo Pedagoške fakultete vključeni še pro- poslanka madžarske narodne skupnosti v Državnem fesorji Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci univerz zboru Republike Slovenije Marija Poszonec, ki je na v Bayreuthu, Zagrebu in Szombathelyju. tej osnovni šoli službovala 17 let kot učiteljica. Ob nje- Kratka predstavitev predmetnika: nem predavanju smo dobili vpogled v manjšinsko prob- A. Organizirane oblike študija lematiko s stališča manjšinskega politika in se seznanili 1. letnik: Didaktika, Teorije in metode v fizični geogra- s problemi, s katerimi se srečujejo manjšinski politiki fiji, Izbirni predmet*, Teorije in metode v družbeni geo- pri nas, in odnosom posameznih parlamentarnih grafiji, Izbirni predmet*, Regionalna geografija Slovenije. strank do teh problemov. O Madžarih, torej o madžar- 2. letnik: Teorije in metode v regionalni geografiji, ski manjšini v Sloveniji, poslanka pravi: »Nismo mi pri- Didaktika geografije, Komunikacija za učitelje, Izbir- seljeni sem, ampak nas je meja pustila tukaj.« Po popisu ni predmet*. iz leta 1991 živi v Sloveniji v 36 naseljih 8.503 Madža- B. Individualno raziskovalno delo rov (0,43 % prebivalcev Slovenije), ki imajo na od 3 do 2. letnik: Izdelava magistrske naloge in vključevanje 5 km širokem pasu ob madžarski meji z zakonom dolo- v projekte. čen poseben status. Sesti dan je bil hkrati tudi zadnji dan terenskega *lzbirni predmeti: Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidrogeo- dela. Začeli smo ga z bogoslužjem v evangeličanski grafija, Pedobiogeografija, Geografija prebivalstva, Geo- cerkvi v Moravskih Toplicah, ki ga je vodil Geza Erni- grafija podeželja, Geografija naselij, Urejanje prostora in ša, potem pa je sledil obisk Pokrajinskega muzeja Pokrajinska ekologija.

28 GEOGRAFSKI OBZORNIK

Za doktorski študij se pripravi individualen študij- daljevanju izvemo nekaj o gorskem podnebju, rastlins- ski program, ki je vezan na vsebino doktorskega dela. tvu in živalstvu. V knjižici najdemo med drugim tudi Zaenkrat je program podiplomskega študija usmer- odgovore na vprašanja, zakaj na Kilimandžaru, ki se jen na področje izobraževanja, načrtujemo pa razši- nahaja blizu ekvatorja, ležita sneg in led vse leto, zakaj ritev programa z različnimi smermi znotraj geografije. nekatere živali spreminjajo barvo, katere nevarnosti prežijo na ljudi v gorah, na kakšen način poteka pro- met po strmih pobočjih, kako lahko izraba naravnih virov osiromaši gorsko okolje, zakaj je kmetovanje v go- GEOGRAFSKI RAZISKOVALEC rah tako težko in kako gorsko okolje izrabiti za turi- Darja Gros zem (primer Chamonixa v Franciji). Nenazadnje nas avtor opozori tudi na občutljivo gorsko okolje in Nedavno je pri založbi Mladinska knjiga izšel slo- varovanje le-tega pred škodljivimi učinki. venski prevod zbirke Geografski raziskovalec bri- Reke in doline so vsebinsko nadaljevanje prve tanskega avtorja Philipa Sauvaina. Zbirka treh knjižic knjižice. Tu spoznamo reke od izvira do izliva, hkra- s po 30 stranmi srednjega formata v trdi vezavi ti pa tudi izvemo, kako so reke sploh nastale, kako obli- obravnava naravnogeografske elemente pokrajine: kujejo doline, slapove in soteske, zakaj vijugajo in gore, reke in doline ter morja in oceane. Je bogato kakšni so učinki, kadar prestopijo bregove. Kako člo- opremljena s skicami in fotografijami, ki popestrijo sicer vek lahko nadzoruje rečni tok, je prikazano na prime- kratko in preprosto razlago. Na koncu vsake knjižice ru velikega sistema rek Misisipi in Misuri. Izraba rečnih sta dodana še slovar in indeks. tokov nam je predstavljena preko rekreacije ob rekah Vsaka knjižica je razdeljena na 12 tematskih sklo- in na njih, rečnega prometa ter jezov z velikimi aku- pov, predstavljenih iz različnih zornih kotov, vendar mulacijskimi jezeri, ki v mnogih sušnih državah služi- zaključenih v celoto, ki nam v zaporedju ponujajo odgo- jo kot viri pitne vode, za namakanje polj, pogosto pa vore na vprašanja, kako in zakaj so različni geograf- jih izrabljajo tudi za proizvajanje hidroenergije. Na ski pojavi nastali, kako se razvijajo in spreminjajo ter koncu avtor posveti nekaj prostora tudi človekovim kako vplivajo na življenje ljudi. dejavnostim, ki škodijo vodam, oziroma (ne)sožitju člo- Prva knjižica v zbirki govori o gorah. Sprva pri- veka z naravo. merja najvišje vrhove celin, sledi razlaga o nastanku Tretja knjižica, Morja in oceani, je po zasno- gora in njihovem preoblikovanju v ledeni dobi. V na- vi podobna prvima dvema. Tu izvemo, zakaj je Zem-

Gore Morja in oceani

4 i> » r :

Philip Sauvain

29 GEOGRAFSKI OBZORNIK

i [a iz vesolja videti modra, da se ognjenika na Havaj- uredniškega odbora, urednica zemljevidov in karto- skem otočju dvigata z oceanskega dna več kot grafinja. 9500 m visoko, da školjke in polži dobijo kalcijev kar- Za nacionalne atlase je značilno, da s pomočjo bonat, ki ga potrebujejo za nastanek svojih lupin, v mor- tematskih kart različnih znanstvenih disciplin predstav- ski vodi, kako nastajajo tropski viharji in zakaj oceani ljajo temeljne značilnosti naravnih in družbenih raz- nikoli ne mirujejo. V nadaljevanju se knjižica dotak- mer ter razvoja posameznega naroda oziroma države. ne še rastlinstva in živalstva ter globokomorskega živ- Prvi nacionalni atlas so že leta 1899 izdali na Finskem. Ija, nato pa sledi prehod na kopno (kako oceani Po njegovem zgledu so jih pripravljali tudi v drugih oblikujejo obale, zakaj so nekatere obale ogrožene, bolj razvitih državah, kjer so spoznali, da so grafič- kako jih ponekod varujejo, kako človek izrablja mor- ne ponazoritve prostorskih podatkov nepogrešljiv vir ja). Nazadnje so deležna pozornosti še prizadevanja za prostorsko, gospodarsko-politično ali kakršnokoli številnih držav, da bi zmanjšale onesnaževanje morij drugo načrtovanje razvoja države. Pomembne so tudi in oceanov. kot učni pripomoček. Do leta 1966 se med evropski- V vsaki knjižici na koncu vsakega vsebinskega sklo- mi državami priprave nacionalnih atlasov niso lotile pa srečamo »geografskega raziskovalca«, ponazor- le še Irska, Albanija in nekdanja Jugoslavija. jenega z lupo nad zemljevidom, ki nas vabi Prva resnejša ideja o slovenskem nacionalnem atla- k sodelovanju na zelo različne načine in z različnimi su se je porodila leta 1969, do dokončne realizaci- nalogami. Postavi nas v položaj vodnogospodarskih je pa so morala preteči še skoraj cela tri desetletja. inženirjev, ki projektirajo velike rečne zajezitve, spet Ker smo bili Slovenci med zadnjimi snovalci, smo se drugič smo televizijski poročevalci, ki poročamo o po- lahko oprli na množico dragocenih izkušenj, tudi iz plavah, ali pa izvajalci preprostih poskusov, ki jih lah- sosednjih držav. Hkrati so se z razvojem računalniš- ko opravimo kar doma. Nekatere naloge zahtevajo tva pojavile povsem nove okoliščine, ki so omogoči- nekaj računanja, druge pogovor s prijatelji, tretje samo le mnogo cenejšo izdelavo te pomembne publikacije. razmišljanje. Na koncu je v vsaki knjižici ob delu z zem- V pričujoči knjigi so predstavljena vsa pomemb- ljevidom potrebno uporabiti tudi svinčnik ter pojme, nejša teoretična in praktična kartografska spoznanja osvojene s pomočjo knjižice, vnesti na zemljevid In pri pripravi 1 90 tematskih kart za naš prvi nacional- odgovoriti na vprašanja, s čimer lahko v grobem pre- ni atlas. Opisane so vse stopnje delovnega procesa, verimo razumevanje osvojene snovi. Zbirka je dobrodošlo dopolnilo pri učenju zemlje- pisa v osnovnih šolah, saj učenca spodbuja k odkri- vanju in opazovanju naravnih procesov v lastnem okolju, obenem pa učenec spozna tudi svetovne okolj- ske značilnosti in probleme, zlasti ekološke, ki zadnje čase čedalje bolj krojijo usodo našega planeta.

NOVA KNJIGA O METODOLOGIJI TEMATSKE KARTOGRAFIJE Drago Kladnik

Pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slo- venske akademije znanosti in umetnosti je v kratkem času izšla že druga knjiga v zbirki Geografija Slove- nije, ki jo izdaja geografski inštitut Antona Melika. Njen naslov je Metodologija tematske kartografije Nacio- nalnega atlasa Slovenije. Avtorica je inštitutska sode- lavka mag. Jerneja Fridl. Zaradi pomanjkanja tovrstne METODOLOGIJA strokovne literature je predstavljena knjiga ena od red- TEMATSKE kih slovenskih študij, ki znanstveno preučuje področ- KARTOGRAFIJE je računalniške tematske kartografije. NACIONALNEGA Knjiga je plod avtoričinega podiplomskega uspo- sabljanja ter sodelovanja pri razvojnoraziskovalnem ATLASA projektu Nacionalni atlas Slovenije, ki je v knjižni obli- SLOVENIJE ki pod naslovom Geografski atlas Slovenije ugledal JERNEJA FRIDL luč sveta pred slabim letom dni. Pri snovanju projek- ta in njegovi izvedbi je bila članica vodstva, članica

30 GEOGRAFSKI OBZORNIK

uveljavljene pri računalniški izdelavi tematskih kart. fa, podnebja, rastlinstva, vodovja, prebivalstva in gos- Posebej je poudarjen pomen estetskega in harmonič- podarstva naše države. Nekateri pojmi (npr. ravnik, nega oblikovanja zemljevidov, ki morajo pritegniti notranje in zunanje sile ipd.) doslej v osnovnošolskih pozornost uporabnikov in jim omogočiti čim lažje doje- učbenikih sploh še niso bili razloženi. Zelo jasna je manje in razumevanje najrazličnejših prostorskih razlaga delitve Slovenije na zgodovinske dežele (Go- informacij. Pri tem morajo biti nujno upoštevana splo- renjska, Dolenjska itd.). Opozarja nas tudi na spor- šno uveljavljena kartografska načela. Avtorica tudi skrb- nost uporabe te delitve v sedanjem času. Dobrodošla no analizira tipe v Geografskem atlasu Slovenije novost je posebno poglavje o varstvu okolja. Učbenik predstavljenih zemljevidov. V grobem jih razdeli na je zelo »ekološko obarvan«, saj se problematika analitične, kompleksne in sintetične. varstva okolja vleče skozi splošni in regionalni del. Največja odlika učbenika so zelo skrbno izbrani primeri, predvsem v regionalnem delu. Geografija Slo- venije je doslej v primerjavi z geografijo Evrope ali UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK: ŽIVIM sveta med učenci veljala za manj privlačno. Zanimi- V SLOVENIJI vi primeri, predstavljeni na privlačen način, bodo zago- Neva Osterman tovo pripomogli k večji priljubljenosti geografije Slovenije v naših osnovnih šolah. Nenehno opozarjanje Tik pred začetkom šolskega leta 1999/2000 sta na edinstvenost in svojevrstnost naše dežele pripomo- pri založbi Modrijan izšla nov učbenik in delovni zve- re k oblikovanju državotvornega duha in domovinske zek za zemljepis v 8. razredu osnovne šole. Učbeniš- zavesti. Bogastvo naše naravne in družbene raznoli- ki komplet pod naslovom »Živim v Sloveniji« so kosti vzbuja večje spoštovanje do lastne države pri napisali uveljavljeni avtorji Jurij Senegačnik, Borut Drob- učencih. njak in Marta Otič. Uredil ga je Jurij Senegačnik, ki Učbenik daje celosten in aktualen prikaz geogra- je tudi avtor večine poglavij. Recenzije so opravili mag. fije naše države, pri čemer učenca pazljivo vodi prek Vera Bevc Malajner, Karmen Cunder, Neva Osterman, vseh novih pojmov, ki so nujni za razumevanje geo- dr. Mirko Pak in Žarko Tomšič. Posamezne vsebinske grafskih problemov Slovenije. Vrstni red osvajanja novih sklope so pregledali še nekateri najvidnejši strokovnja- učnih ciljev je skrbno premišljen, zato ni nepotrebne- ki z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljub- ga ponavljanja in preskakovanja vsebin. Učbenik je ljani. opremljen z zelo nazornimi zemljevidi, risbami in okrog Izid učbenika Živim v Sloveniji pomeni nekakšen 200 barvnimi fotografijami. Prelepi so številni letalski vrh trilogije osnovnošolskih učbenikov za zemljepis ne posnetki. Popolna novost v naši geografski literaturi so samo v kronološkem, ampak tudi v vsebinskem in didak- tudi nekateri blokdiagrami, ki prikazujejo prvine tičnem pogledu. Učbenik je zasnovan po podobnem posameznih naravnogeografskih enot. konceptu kot Modrijanova učbenika Živim v Evropi in Ob učbeniku je izšel tudi delovni zvezek z različ- Sodobni svet. V uvodu se srečamo s ključem za upo- no zahtevnimi vajami, ki so nivojsko diferencirane. rabo učbenika. Vsak tematski sklop se začenja s ce- Poleg nemih kart je v njem veliko zabavnih geograf- lostransko barvno sliko in slikovnim napovednikom. Ob skih iger, ki bodo razvedrile in popestrile šolske ure veznem besedilu se pojavljata še priljubljeni rubriki »Ali ali domače delo. Pri regionalnem delu se ob vsaki veš?« in »Kdo želi vedeti več?«. Poglavje zaključuje naravnogeografski enoti srečamo z nemo karto, klimo- seznam pojmov z razlago. Sledijo vprašanja, name- grami, razgovori z domačini, križanko, potovanjem njena ponavljanju in utrjevanju. Zahtevnost posamez- in analizo posamezne enote na blokdiagramu. Odli- nih vprašanj se stopnjuje, kar označuje barvna ka delovnega zvezka je njegova jasnost in razumlji- lestvica. Utrjevanju in ponavljanju je namenjen tudi sli- vost. Rešitve posameznih nalog so nedvoumne. Učitelji kovni miselni vzorec, ki zaključuje tematski sklop. lahko izbirajo med 82 vajami. Delovni zvezek, oprem- Pri predstavitvi velja izpostaviti tiste novosti in ljen s čudovitimi barvnimi fotografijami, risbami, gra- posebnosti, ki jih učbenik vnaša v našo šolsko geogra- fikoni in zemljevidi, je tako prvovrstno dopolnilo fijo. Obravnava Slovenije se ne začne več z obrav- učbenika. navo slovenskih pokrajin, temveč s splošno geografijo Prepričana sem, da bodo učenci in učitelji učbe- Slovenije. Tak vrstni red je veliko bolj logičen. Posa- niški komplet Živim v Sloveniji sprejeli z velikim nav- mezne pojave in procese je smiselno najprej razloži- dušenjem. ti na nivoju Slovenije, nato pa jih lahko podrobneje apliciramo na_ posamezne slovenske naravnogeografske enote. Šele ob prebiranju teh poglavij se zave- mo, koliko novih občegeografskih pojmov se prvič pojavi v 8. razredu pri geografiji Slovenije. V učbeniku se seznanimo z najpomembnejšimi zna- čilnostmi ozemeljske delitve, geološke sestave, relie-

31 CO 1999, St. 3

TEA LUKAN KLAVZER Dolina Radovna, nekatere njene naravne vrednote in objekti kulturne dediščine v, • • .•• MIROSLAV HAVRLANT * . '. v / x . Antropogeni relief kot devastacijski fenomen ostravskega • industrijskega okolja

KLAUS FRANTZ , , * Prešteti nepreštevno? Indijanci v statističnih dokumentih Združenih držav Amerike Ni- * > IGOR FABJAN Dominikanska republika - Kolumbov najljubši otok ¿mJZ . " t*