Zbrani V Parku Samostojnosti Dinamitki Državni Prvaki Prvi

NAS CASOPIS 371/26. 4. 2010 C M Y K 1

Naslednja, 374., številka bo izšla v ponedeljek, 30. avgusta 2010 Rokopise sprejemamo do srede, 18. avgusta Uredništvo. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika

Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVII, 373 številka 28. junĳ 2010 Vojašnica odprla vrata Program prireditev Za boljši zrak Medved na obisku Podelili štiri priznanja Dan varne vožnje Dela se na vsakem koraku V Volčjem potoku Vesnin ples Začetek gradnje Intervju, Urban Žirovnik Novo gasilsko vozilo Odprta vrata OŠ Horjul Ivan Škof, vrhunec avgusta? Intervju, Primož Garafol kariere Pohod po mejah občine stran 2 do 25 stran 26 do 34 stran 2035 dodo 2740 stran 41 do 45 stran 46 do 52 Namesto uvodnika Pred vami je zadnja številka glasila pred zasluženimi počitnicami, saj bo naslednja izšla šele konec avgusta. Zaprla so se tudi vrata osnovnih in srednjih šol. Pred devetošolci so nove življenjske izkušnje ter prelomni tre- nutki v tem obdobju življenja, saj se morajo odločati o nadaljnji življenjski poti, ki prav sedaj ni postlana z roži- cami. Vendar mladi zmorejo premago- vati tudi take ovire. Sam junĳ nam je postregel s števil- nimi prireditvami, zabavami, praz- novanji, jubileji, o čemer pišemo na notranjih straneh glasila. Nekatere Zbrani v Parku samostojnosti prireditve, ki so bile v zadnjih dneh ZVVS VABITA Dan državnosti je Vrhnika praznovala v sredo, 23. junĳa, kot vedno pri lipi v pred izdajo Našega časopisa in so bile VRHNIKA Parku samostojnosti. Zbralo se je kar lepo število ljudi. Prvi je zbrane nagovoril BOROVNICA aktualne, smo objavili. Zaradi časo- župan dr. Marjan Rihar, slavnostni nagovor pa je imel dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter častni občan Občine Vrhnika. Veterani vne stiske, predvsem pa zaradi obilice prispelih materialov nekateri zadnji Na slavnostno otvoritev razširjene Vrhnike in Borovnice so izvedli simbolno veteransko dejanje, ki simbolizira enotnost, moč, prĳateljstvo in ljubezen do samostojne Slovenĳe. Slovesnost se prispevki niso lektorirani. Zato se ceste v Brezovico pri Borovnici, ki bo je nato nadaljevala na Sveti Trojici. Tu je bila sveta maša za domovino . Slav- vsem bralcem in piscem opravičuje- pred GD v Brezovici 03.07.2010 ob nostni nagovor je imel župan dr. Marjan Rihar. Zbrane je nagovoril tudi France mo, saj bi bila objava čez dva meseca 19h. Cukjati, poslanec Državnega zbora RS. Po kulturnem programu je zagorel ve- neaktualna. lik tradicionalni kres. Več pa v naslednji številki glasila. Že jeseni pa nas čakajo zelo aktualni Simon Seljak Na tradicionalno srečanje ob 19. dogodki. Hitro se namreč bližata čas obletnici vojne za Slovenijo in zavzetja volitev in vroča volilna kampanja. V uredništvu se bomo ravnali po na- skladišča JA Podstrmec, ki bo v soboto čelu, da bomo objavljali le prispevke 03.07.2010 s pričetkom ob 19.30 uri kandidatov in strank, ki bodo pisali pred gasilskim domom v Brezovici pri o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Borovnici. ZVVS Zavračali pa bomo obrekovanja in ža- litve glede na nasprotujoče politične Vabljeni vsi, ki želite obeležiti ta stranke in kandidate. Možnost objav- VRHNIKA ljanja bodo imeli vsi po pravilih, ki jih Borovnici dogodek, še posebej pa pripadniki bomo sprejeli in objavili. enot TO iz vojneBOROVNICA 91 - borovniške čete Vsem bralcem želim lepo in sončno ČIVAVE, enote MORIS-a in ostalih poletje, da bi čim prĳetneje preživeli obrambnih struktur v vojni za dopuste in se spočili ter se zdravi vr-

ezovica pri samostojno Slovenijo. nili v svoje okolje. Simon Seljak Po kratkem slavnostnem delu sledi zabavno-družabni del prireditve z vojaško enolončnico ob glasbi ansambla KALINKA. Prvi občinski praznik

Občina Borovnica Vabljeni ! Log - Dragomer, 28. maj – Občina Log - Dragomer je zadnji petek v maju v

v sodelovanju s PGD Br

O ZVVS VRHNIKA-BOROVNICA večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer obeležila svoj prvi pra- Prireditev bo ob vsakem vremenu! vi praznik. Doslej ga je praznovala kar ob koncu leta. Ob občinskem prazniku, 30. maju, dnevu, ko je bila leta 2006 z zakonom ustanovljena Občina Log – Dragomer, so pripravili proslavo, ki so jo zaznamovali prevzem občinske simbolike in spominskega traku, podelitev priznanj ter pester kulturni program. Kot slavnostni govornik je nastopil podpredsednik SAZU ter občan prof. Tržaška 2, 1000 Ljubljana dr. Matĳa Gogala. Vesna Erjavec Dan novih spoznanj Dobrova, 28. maj – Trojček – učite- lji, starši in učenci – so pripravili še eno nepozabno popoldne na dobrovski osnovni šoli, ki pa ni imelo le družabnega značaja, marveč tudi poučnega. Tokrat so medse povabili paraplegike, slepe in gluhe, v vlogo katerih so se učenci poskušali vžive- ti za nekaj ur. Vsi po vrsti so ugotav- Dinamitki državni prvaki ljali, da ni lahko. V nedeljo, 13. junĳa 2010, je bilo na Lukovici prvo državno prvenstvo v in line Gašper Tominc hokeju dečkov, starih do deset let. France Brus NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 2

28. junĳ 2010 2 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

18. Argonavtski dnevi končani Sonce, dež – toplo, hladno Ognjemet zabave, kulture in športa, ki je trajal deset dni, je končan. Tradicionalni Argonavtski dnevi so vrhniška največja in najštevilčnejša turistično-zabavna prireditev, ki pritegne veliko ljudi od blizu in daleč. Vse pa je odvisno od vremena, ki je tudi letos vplivalo na udeležbo na nekatere prireditve. Začetek dnevov se je začel s spektakularnim odprtjem v petek, 11. junĳa, v Močilniku, kjer naj bi Argonavti končali svojo plovbo po Ljubljanici. Že naslednji dan je program potekal na Trgu Karla Grabeljška. Tam je bil sejem domače in umetne obrti, otroci so imeli otroške delavnice, na odru pa je potekal pravi festival otroških in odraslih folklornih skupin. Nato se je program nadaljeval še ves teden na različnih prizoriščih. Na Sodnĳskem trgu sta bila Stand-up komedĳa in Impro liga Dva na 2. V četrtek, 17. junija, pa je bilo v Parku samostojnosti zraven Gostilne Boter tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dnevov. V petek, 18. junĳa, je zopet zaživela Stara cesta, kjer je potekala Dionizĳeva noč, ki so jo organizatorji popestrili s kuhanjem golaža. Sobota je bila namenjena zabavi in športnim aktivnostim. Na asfaltni ploščadi je potekala 10. Noč na Vrhniki s priznanimi gosti in veličastnim ognjemetom. Vremenske nevšečnosti so motile prireditve že od četrtka naprej, kar se je odrazilo predvsem v obisku ljudi, nekatere so bile celo odpovedane. Ne glede na vse pa so dnevi zadovoljili in dokazali, da se morajo nadaljevati, saj so bile nekatere prireditve masovno deležne množičnega obiska. Več o posameznih prireditvah pa v nadaljnjih prispevkih. S. S., (Foto: Uroš Pihner)

Slovesno odprtje festivala športa, kulture in zabave Vrhnika, 11. junĳ - Lansko odmevno odprtje vrhniškega festivala je letos na prizorišče v Močilnik privabilo okoli petsto obiskovalcev. Režiser predstave Matĳa Mil- činski je tudi tokrat s svetlobnimi učinki in izbrano grško glasbo poskrbel, da je prireditev ostala obiskovalcem v lepem spominu. V programu so nastopili domači in grški izvajalci, nekateri med njimi pravi profesionalci. Lokacĳa prizorišča je ostala nespremenjena. Ne (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika) postavil celo ustvarjali nekakšno mistično vzdušje. Kot je de- utsinas, župan Iolkosa, torej kraja, od koder naj desnem bregu izvira Ljubljanice je bilo osrednje nekaj klopi. Na prizorišču so se menjavali glas- jal Milčinski, so letos uporabili drugo dramsko bi se Argonavti nekoč podali na svoje popotova- prizorišče nastopajočih, na desnem pa so bile beni in plesni nastopi, vmes pa je nastopal še ig- besedilo kot lani. »Uporabili smo odlomke tek- nje. »Vseh pet nas, ki smo prišli, nas je bilo zelo postavljene tribune. Tokrat je lahko sedela več- ralski zbor z besedilom. Dogajanje so popestrili sta Argonavtika Apolonĳa Rodoškega, ki smo navdušenih. Veselimo se tudi že jutrišnjega dne, ina obiskovalcev, za vse druge pa je organizator svetlobni učinki, ki so barvali umetno meglico in jih v ta namen dali prevesti. Po principu grškega da si bomo ogledali vaš sejem in narodne noše. zbora, ki je bil sestavni del grškega antičnega Res čudovit večer.« Njegovo mnenje je delil tudi gledališča, smo postavili še osrednjega pripove- gostitelj župan dr. Marjan Rihar, ki je dejal, da je dovalca, v tem primeru profesionalnega igralca. za njim čarobna noč v objemu narave. »Priredi- Grško vzdušje smo med drugim pričarali z gr- tev je zelo lepo uspela. Neverjetna igra luči, reke škim glasbenikom Jannisom Vagennasom, ki je in dišav poletnega večera. Mislim, da so bili tudi izbral pet melodično in besedilno izredno lepih obiskovalci zadovoljni, nenazadnje so bile vse pesmi, poleg tega pa smo v predstavo vključili tribune polne.« še plesne skupine, igralce na bobne, potapljače, Podoben festival imajo tudi v pobrateni občini, žonglerje z ognjem in druge.« Med nastopajo- je povedal Moutsinas, le da nekaj več pozornosti čimi velja posebej omeniti zbor, ki so ga sestav- namenĳo tudi kentavru, ki naj bi živel v regĳi, ljali pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica. obenem pa naj bi Jazona učil modrosti življenja. Sicer pa so bili gledalci nad videnim navduše- »Ta praznik obeležujemo drugega septembra. ni, še posebno tisti, ki so spektakel videli prvič. Takrat je pri nas zelo veselo, v glavnem nam gre Na tribuni je bilo tudi več uglednih povabljenih na roko tudi vreme, kajti poletje se pri nas zav- gostov, kot denimo grški veleposlanik in župan leče v oktober.« Toda, kot je dodal iolkoški žu- pobratene občine Iolkosa, ki sta skupaj z vrh- pan, bo slavje letos verjetno nekoliko okrnjeno, niškim županom na koncu predstave prižgala saj se celotna Grčĳa sooča z veliko gospodarsko argonavtski ogenj. »Vaša današnja predstava mi krizo. Prireditev si je ogledalo več kot petsto gledalcev. je bila zelo všeč,« je po koncu dejal Paris Mo- Gašper Tominc

Dogajanje so popestrili svetlobni učinki, ki so barvali umetno me- Na koncu so vrhniški župan, njegov kolega iz Iolkosa in grški am- Nastopili so domači in grški izvajalci. glico in ustvarjali nekakšno mistično vzdušje. basador prižgali še agonavtski ogenj. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 3

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 3 Sobota na Trgu Karla Grabeljška Drugi dan Argonavtskih dni je zaznamovala vročina, ki je v senci dosegla krepko čez trideset stopinj. Tokratno sobotno dogajanje je prvič potekalo na Trgu Karla Grabeljška, ki ga je organizator (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika) izbral zavoljo večjega prostora.

Dopoldne so se na tamkajš- movanje za Martina Krpana navadno merili čas in razdaljo, njem odru predstavile otroške – najmočnejšega Slovenca. ki so jo prehodili tako otovor- folklorne skupine, popoldne »Glede na nehumane pogojeni. Najboljši med njimi je bil pa starejše. V jutranjih urah so je, ko je v senci bilo okoli 33 aktualni Martin Krpan Oliver trg zasedli tudi »stojničarji« z stopinj, smo fantom nekoliko Gašparič s Štajerske. izdelki domače in umetne obr- olajšali zadevo. Tako smo jim Sobotno dogajanje so začele ti in vztrajali do večera. Poleg obremenitve znižali za deset logaške mažoretke ob glasbeni tega so potekale še otroške de- do petnajst odstotkov,« je po- podpori vrhniškega pihalnega lavnice, razstava Citroenovih jasnil direktor tekmovanja orkestra. vozil in glasbeni nastopi posa- Bojan Vidmar. Fantje so z ene Kot je bilo že omenjeno, so meznikov oziroma skupin. točke na drugo prenašali raz- dopoldne nastopile naslednje Pečat dnevu pa je dalo tek- lične težke tovore, pri čemer so otroške folklorne skupine: Na- Pogled na Trg Karla Grabeljška

Otroške delavnice so privabile nekaj otrok Mlajša folklorna skupina s Stare Vrhnike Popoldanski folklorni festival se je začel s povorko na Stari cesti.

gajivčki Briše, mlajši in starejši s Stare Vrhnike in Rožmarin iz Vnanjih Goric. Starejše oziroma odrasle skupine pa so v pravi povor- ki na Stari cesti prišle na prireditveni prostor, kjer so se predstavile vsem prisotnim s svojimi izbranimi plesi. Na- stopili so: FS Rožmarin, Vnanje Gorice; FS Grof Blagaj, Polhov Gradec; FS Ligojna in FS Klas, Horjul. Na odru so nastopili še pritrkovalci s Stare Vrhnike in Zmagovalec vrhniškega tekmo- ljudski pevci Zarja. V večernih vanja za Martina Krpana, Oli- urah pa je za zabavo poskrbel Grški gostje in oba župana ver Gašparič Ansambel Bloški odmev. S.S. Nastop Folklorne skupine Briše iz Polhovega Gradca

vadno umetnostjo. – umetniki in se na svoj način pogoji kooperantska dela za Umetniška delavnica Ar- vključĳo v umetnostno zgodo- različna podjetja.” Apel podobo na ogled postavi tistiek že od začetka resno in vino.” Tik pred odprtjem razsta- V okviru Argonavtskih dnevov je bilo tudi odprtje razstave Apel podobo na ogled odraslo pristopa k duševno Varstveno-delovni center ve so v ospredje prišli še vsi postavi, na kateri so predstavili likovna dela Art Brut, umetniki ateljeja Atelier prizadetemu človeku – slikar- INCE Mengeš pa se je takole umetniki, ki so razstavili svoje ju – umetniku. Dušeno priza- predstavil: umetnine. Prisotni so jih na- Artistiek iz Hengela na Nizozemskem in po duši sorodni umetniki iz Varstveno- deti človek je sicer manj razvit “Je regĳski center, ki izvaja gradili z velikim aplavzom. delovnega centra INCE Mengeš – Moste pri Komendi. Prav ti umetniki, ki so ne- kot njegovi sovrstniki, ki se storitve vodenja, varstva in za- Do sredine septembra bodo kako drugačni od nas, so pa vedno znani, so svojo ljubezen odkrili v slikarskem samostojno odločajo in ure- poslitve pod posebnimi pogoji lepšali dolgo vroče poletje na- upodabljanju. jajo svoje življenje. V čustvih za odrasle osebe z zmerno in slednji razstavljavci: Maarten pa se lahko tak človek kljub težjo motnjo v duševnem raz- Morselt, Gerard Keizer, Dani- Odprtje razstave je bilo v pokoj, vendar še vedno rad bilo že šestnajst. Tega leta smo temu enači z njimi, oziroma voju K nam je vključenih več el Oostdam, Thomas Verlaek, sredo, 16. junĳa, v prepolni pomaga in vzdržuje stike z se združili z gledališko sku- jih celo prekaša. Čustven svet kot sto oseb iz sedmih občin: Alenka Juhant, Pavel Hribar, Galerĳi Cankarjevega doma Vrhniko, z umetnostjo in več- pino in ustanovili Center za prizadetih ljudi je superioren; Moravč, Litĳe, Trzina, Meng- Janko Obolnar, Anže Goli, na Vrhniki. Med gosti sta nim prĳateljstvom. O umetni- umetnost duševno prizadetih neokrnjen, nepokvarjen, pred- ša, Komende, Kamnika in Nada Vranič, Ana Poljšak, bila tudi veleposlanik Kralje- kih in ateljeju Artistiek pa je odraslih. Takrat je bil to edini vsem pa brez vsakih kalupov. Domžal. V centru imamo dve Franci Orehek. vine Nizozemske in vrhniški povedal: center na Nizozemskem, ki je Umetniški kritiki, ki modruje- enoti dnevnih centrov, enota Veselja mladih umetnikov ni župan, ki je zbrane tudi prvi “Prva umetniška delavnica združeval Art Brut (likovno jo o umetnosti, pa med drugim INCE – Mengeš in enota INCE bilo konca, saj so svoje zado- nagovoril. Za kulturni pro- Atelier Artistiek je bila pod umetnost) ter teater in ﬁlm. menĳo tudi, da je umetnost – ZU ter bivalna enota INCE voljstvo prikazovali na njihov gram so poskrbli lajnarji iz okriljem takratnega Združenja Število likovnih umetnikov prava takrat, ko vsebuje čim – NAŠA HIŠA, kjer izvajamo svojstven način. V mali dvora- Kranjskih komedĳantov, Ok- dnevnih centrov Twente, ozi- je počasi naraščalo in danes jih več čustvenosti ustvarjalca. storitve institucionalnega varni so celo zaplesali ter združili tet Raskovec ter Miha in Bojan roma današnjega Združenja je preko trideset. Zato smo si V našem ateljeju smo ti dve stva. moči in prĳateljske vezi med iz Žirja pri Povirju z recitatom AVELEĲN, v nizozemskem uredili večje prostore za delo, misli povezali v eno in ji dali Storitve vodenja, varstva Slovenĳo in Nizozemsko. Res- Srečka Kosovela. mestu Hengelo organizirana obenem pa odprli tudi svojo obraz in telo v obliki umetni- in zaposlitve pod posebnimi nično prelep umetniški in ve- Umetnike z Nizozemske je leta 1989. umetniško galerĳo. Prav ta ške delavnice za duševno pri- pogoji se izvajajo v enotah v seli večer je kar prehitro minil. predstavil Vrhničan Edo Zu- Na začetku je bilo udeležen- galerĳa naj bi bil povezovalni zadete odrasle. Omogočili smo Mengšu in Mostah. V enoti S. S. pan, ki že vsa leta živi in dela cev le šest, zanimanje pa je iz most med našo Art Brut umet- jim, da se na trgu umetnosti INCE Mengeš izvajamo v ok- v tem centru. Letos je odšel v leta v leto raslo in 1996. jih je nostjo ter tako imenovano na- lahko kosajo s svojimi vrstniki viru zaposlitve pod posebnimi

Polna dvorana z gosti v ospredju Edo Zupan predstavlja svoje štiri nizozemske umetnike. Apel podobo na ogled postavi, svojo ljubezen so odkrili v slikarstvu. NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 4

28. junĳ 2010 4 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

Četrtek, 17. junĳ Barmani za pokal Argonavtskih dni Na Vrhniki, v Gostilni-pizzerĳi Boter je potekalo že 12. tradicionalno mednarodno tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni 2010. Tekmovanja se je udeležilo dvajset profesionalnih barmanov iz Avstrĳe (Ö.B.U. Austria), Italĳe (A.I.B.E.S. – Italy), Češke (C.B.A. – Czech Republic) in Slovenĳe (D-B.S. – Slovenia). Na začetku tekmovanja je malo zagodlo vreme, vendar smo pripravi kavnega koktajla. Tekmovali so tudi trĳe novinarji: prva ga pregnali z dobro voljo in ob pomoči trebušnih plesalk sku- je bila Urška Cvilak (revĳa 5 zvezdic), drugi je bil Uroš Vukašino- pine SONUNO. Barmani in barmanke so se pomerili v pripravi vič (Radio Sora) in tretji Jure Žitko (Slovenske novice). S.S. kavnega koktajla in pripravi brezalkoholnega koktajla za pokal FRUCTAL SELECTION TROPHY. Pri pripravi kavnega napitka smo morali barmani pri sestavi lastneka koktajla uporabiti vsaj 30 ml kave Barcaﬀe bar in enega izmed sirupov Riemerschmid, pokrovitelja Merit International, d. o. o., iz Ljubljane. Pri pripravi Poln Sodnĳski trg ob nastopu petih komedĳantov komedĳe brezalkoholnega koktajla pa so morali »mojstri – mešalci« upora- Stand-up biti izdelke generalnega donatorja tekmovanja FRUCTAL, d. d., iz Ajdovščine, 100 % SELECTION okusa pomaranče, ananasa ali Nedelja, 13. junĳ grenivke in enega izmed sirupov Riemerschmid. Tekmovalcev, gostov in obiskovalcev močna ploha ni zmotila in so neizmerno uživali: eni v pripravi, drugi ob gledanju, ocenjevanju in okušanju Komedĳanti navdušili pĳač. Skupni zmagovalec 12. festivala v mešanju barskih pĳač za pokal Argonavtskih dni FRUCTAL SELECTION TROPHY je po- Nabito poln, več kot stal Stojan Križman, Gostinstvo Mahnič, Park Škocjanske jame, ki 600 obiskovalcev je je prejel prehodni pokal iz rok župana Občine Vrhnika, dr. Mar- sodnĳski trg je priča- jana Riharja. Nagrado za strokovno delo je prejel Edin Halačevič kal nastop komedĳe z Bleda. Vrhničanka Draga Mihovec pa je zasedla tretje mesto v Zbor vseh barmanov pred začetkom tekmovanja Stand-up. Vreme je zdržalo točno do konca nastopa vseh petih komedĳantov, ki so bili: Ranko Babič, Miki Bubulj, Tin Vodopivec, Pedja Bajovič in Vid Valič, in navdušili celotno občinstvo, ki se je tudi večkrat odzvalo na besede in interpretacĳe nastopajočih. Menim, da je bil izbor komedi- je Stand-up zadetek v polno, saj je bilo med gledalci največ mladih. Med njimi je bil najbolj znan Vid S.S. Valič. Draga Mihovec s tretjim me- Skupni zmagovalec Stojan Križman je že drugič prejel prehodni Edin Halačevič je najbolje stro- stom pokal. kovno opravil delo.

Petek, 18. junĳ Dionizĳeva noč – golažjada Popoldan so v športnem parku potekali turnirji v nogometu, košarki in tenisu. Vsi trĳe so bili kar precej okrnjeni, saj je dež krojil posamezne dvoboje. Nogo- metaši so turnir za pokal ZAVAS zaključili in ga uspešno pripeljali do konca, prav tako tudi košarkarji. Tenisači pa bodo turnir dvojic nadaljevali v lepem vremenu. O turnirjih bomo pisali v naslednji številki glasila.

Petek je bil prav gotovo namenjen naši Stari ce- govalci. Na tretje mesto pa so se uvrstile Tri- Zmagovalci golažjade, Talenti, s svojim gola- Drugi so bili lanski zmagovalci Povžarji. žem sti. Zgodaj popoldan je namreč 16 ekip začelo glavke (PD Vrhnika). Talente je najbolje oceni- kuhati golaž. Na različnih mestih so postavili la strokovna žirĳa pa tudi obiskovalci. Kot so kotličke, lonce in kurišča ter po lastnih recep- sami dejali, so bili zelo presenečeni in veseli, saj turah kuhali golaž. Vsaka skupina je imela tudi so se prĳavili bolj za zabavo, ki pa je postala svoje bučne navĳače. Po štirih urah kuhanja je resničnost dobrega »argonavtskega golaža«. posebna komisĳa TD Blagajana Vrhnika ocenila Po razglasitvi se je globoko v noč zavlekla »Di- vse izdelke pripravljavcev in kuharjev golaža. onizĳeva noč«. Lokali na Stari cesti so zaživeli Tudi obiskovalci so imeli možnost ocenjevanja z različno glasbo in pritegnili kar veliko število golaža s posebnimi kuponi. Najboljši golaž, ki ljudi. Ampak zopet je dež pokvaril veselje in je bil menda res »argonavtski«, so skuhali TA- tudi okrnil udeležbo. Glasba je bila pri Medeji, LENTI (vodja Jan Podlesnik) iz Verda. Drugi so Urški, Vialeju in v Jernejevem kotu. bili Povžarji s Stare Vrhnike, tudi lanski zma- S. S. Tretje so bile Triglavke. Tudi mlade rokometašice so kuhale golaž.

gost nastopil Moški pevski zbor Jepa – Baško Jezero iz so- – Baško jezero, ki je vrhniškim poslušalcem že znan, se je Koncert pri sv. Lenartu sednje Koroške pod vodstvom Aleksa Schusterja. Polni cer- predstavil predvsem z narodnimi pesmimi s Koroške, kjer kvi sv. Lenarta so se prvi predstavili domači pevci MePZ pevci tudi živĳo. Tako so zopet pripeljali značilen koroški Vsakoletni Argonavtski dnevi se končajo s koncertom Me- Ivana Cankarja, ki jih vodi zborovodja Lovro Grom. V melos na našo Vrhniko. Poslušalci so oba zbora nagradili z šanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika v cerkvi sv. uvodu so zapeli nekaj nabožnih pesmi, proti koncu pa do- velikim aplavzom. Lenarta. Letos je bil koncert v nedeljo, 20. junĳa, ko je kot moljubne pesmi domačih avtorjev. Moški pevski zbor Jepa S. S.

Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika Polna cerkev sv. Lenarta je bila pravi ambient za koncert. Gostje koncerta Moški pevski zbor Jepa – Baško jezero NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 5

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 5

Petar Grašo je ogrel predvsem Večina pod šotori, nekateri pa tudi z dežniki. Saška Lendero v elementu ženska srca. Noč na Vrhniki Po treh letih se je na Vrhniko zopet vrnila glasbeno-zabavna prireditev Noč na Vrhniki, ki se je zadnja tri leta imenovala Jazonova noč. Tako je bilo pričakovati, da bo bila iz sobote, 19. junĳa, do nedeljskih zgodnjih jutranjih ur vrhniška šport- na ploščad polna veselja, zabave in mladosti. Vendar je slabo vreme zopet imelo prste vmes, tako da se je deževno-mrzle noči udeležilo 3000 ljudi. Ne glede na to je bil moker žur do zgodnjih jutranjih ur. Organizatorji so se morali zelo potruditi, da so dež premostili s tremi šotori, ki so bili nabito polni. Na velikem odru Ognjemet v polnem sĳaju so nastopili ansambli 4 Play, Joške v”n in Iris ter trĳe znani gostje. Obiskovalci so najbolj pozdravili vrnitev Saške Lendero na glasbeno sceno po porodu. Za njo so naszopili legendarni Hazardi, ki so se po več kot tridesetih letih znova zbrali in zaigrali večino svojih uspešnic. Zaradi dežja je veličasten ognjemet zaiskril nad Vrhniko malo po eni uri po polnoči. Lahko rečem, da je bil izveden magično ter skupaj z glasbo navdušil vse navzoče. Po moji oceni Vrhnika še ni videla takega ognjemeta. Po ognjemetu je na oder privihral dalmatinski šarmer Petar Grašo. Spomnil se je celo obljube iz leta 2006, da bo na Vrhniki zopet nastopal, kar je v zadovoljstvo vseh tudi storil. Zapel je splet svojih uspešnic in občinstvo mu je znalo vedno pritegniti. Deževalo pa je neusmiljeno. Res škoda, saj bi bila udelež- ba še večja. Hazardi po več kot tridesetih letih znova skupaj S.S. Malo z zamudo, vendar je le „vžgalo“. NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 6

28. junĳ 2010 6 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

Strategĳa Star maln “Vrhniki bomo nadeli ogrlico!” Prejeli smo! Komisĳa za lepše okolje na delu V Našem časopisu zadnje Odbor, ki je bil oblikovan na pobudo Turističnega društva Bla- V prejšnji številki Našega časopisa smo vam obljubili, da bomo predstavili okvirna pravila, ki čase zelo veliko beremo gajana, je že pripravil koncept prostorske strategĳe za razvoj jih bomo upoštevali pri naših ogledih. Letos smo se odločili, da bomo ocenjevali naslednje ka- Starega malna in širše navezave v prostoru Vrhnike. Mnogi radi o čistilni akcĳi – očistimo tegorĳe: obiskujete to turistično rekreativno točko v dolini Bele. Nekateri našo preljubo deželo. Ne a) Najlepša vas ali zaselek: ocenjevali bomo vas oziroma zaselek kot celoto, objekte v njej se od tam povzpnete proti Planini, Strmici, Zaplani ali pa ubere- morem mimo tistih, ki (njem), upoštevali bomo naravno in gojeno zelenje in cvetje okoli hiš. te obratno smer. Nekateri preprosto obsedite in uživate v hladni očitno za to akcĳo niso nič b) Najlepša hiša: ocenjevali bomo zunanjo urejenost hiš in njihove okolice (urejenost fasade, senci. A ljudje smo pač taki, da vedno želimo še nekaj več. Tako slišali ali pa so slepi in glu- okolica hiše, vrt, zelenica, balkoni, okenske police, splošna podoba). je tudi prav. Brez tega ne bi bilo napredka. Boljše in lepše želimo hi. Živim namreč na majh- tudi mi: za naš kraj, za vse obiskovalce, za prihodnost. Vabimo c) Najlepši obnovljeni objekt starejšega datuma: pri izboru za najlepši obnovljeni objekt bomo nem zaselku, ki se imenuje vas k sodelovanju, da bi vsak biser na naši ogrlici kar najlepše za- upoštevali arhitekturno tipičnost, tradicĳo ter skladnost s pokrajino, naseljem ali vasi, ureje- sĳal. Pripravili smo vprašalnik, ker bi radi izvedeli, kaj menite vi. Krošljev grič. Mimo nas, nost fasade, dvorišča, okolico hiše, zunanjo urejenost hlevov ali drugih objektov, vrtov, ze- Vaši odgovori bodo skupaj s strokovnimi predlogi naše vodilo! vaščanov, se vsak dan pe- lenic, balkonov in okenskih polic, splošni videz), ohranjenost elementov kulturne dediščine Hvala za sodelovanje. lje ogromno avtomobilov, (vodnjak, hišna kapelica). Odbor za strategĳo razvoja Starega malna največ jih je z Ulovke, ki d) Najlepša kmetĳa: ocenjevali bomo urejenost kmetĳe, in sicer stanovanjskih in gospodar- jim je naša bližnjica kar do- skih objektov ter njihove okolice (urejenost fasade, dvorišča, okolice hiše, zunanja urejenost brodošla. Ko grem peš na hlevov ali drugih objektov, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic, splošna podoba), ohra- V P R A Š A L N I K Ulovko, opažam zelo veli- njenost elementov kulturne dediščine (vodnjak, hišna kapelica). ko smeti, ki jih vozniki me- Rekli smo: “Vrhniki bomo nadeli ogrlico!” Želimo si, da bi nas pridno obveščali o lepotah našega kraja. Opazujte in nas prek glasovalnega čejo kar skozi okna. Najti je lističa opozorite na zanimivosti. Člani komisĳe za lepše okolje si bomo vaše predloge z veseljem Turistično društvo Blagajana je v prizadevanju za celostno podobo mogoče deš prazne škatlice turistično-rekreativne točke Star maln ustanovilo Odbor za ogledali in jih ocenili. pripravo strategĳe razvoja tega vrhniškega bisera. od cigaret, pločevinke od KOMISĲA ZA LEPŠE OKOLJE, TD Blagajana. Poleg tega želimo vse turistične bisere hribovitega dela naše občine, piva, jogurtovih lončkov, regĳe povezati in jih približati obiskovalcem. razne ovitke od čokolad, Čeprav aktivnosti že potekajo, največ pobude pričakujemo ravno mogoče je ugotoviti tudi, od vas – stalnih in občasnih obiskovalcev teh biserov v dolini Bele kaj je kdo jedel za zajtrk ali in okolice. malico (očitno zajtrkujejo 1. KAKŠEN PROGRAM PRIČAKUJETE V STAREM MALNU? kar med potjo, smeti pa, (lahko izberete več aktivnosti) bognedaj, da bi odpeljali s A: Celovita ponudba: a. oaza miru seboj. Najlažje se jih je zne- b. turistično-rekreativni center biti, če jih vržeš skozi okno. c. kopališče Celo umazana dojenčkova d. prostor za piknik z urejenimi kurišči plenica se najde. Neka go- e. igrišča spa ali gospodična je od- f. vaš predlog ______vrgla celo bančni izpisek – lahko bi napisala cel na- B. Posamična ponudba slov, kar mogoče to sploh a. družinska praznovanja b. kulturno-zabavne prireditve ne bi bilo slabo. Tako bi jih c. prireditve za mlade javno ožigosali, potem pa d. prireditve turističnega značaja bi se marsikdo malce za- e. vaš predlog ______mislil – ali pa ne. Pri takem ______početju se zamislilm, ali jim 2. KAKŠNO GOSTINSKO PONUDBO PRIČAKUJETE? je res vseeno, da smeti ležĳo (obkrožite enega od odgovorov ali dodajte svoj predlog) vsepovsod. Me pa zanima, a. okrepčevalnica s ponudbo na žaru ali doma okoli hiše mečejo b. tradicionalna gostinska ponudba smeti kar vsevprek. Če c. občasne gostujoče kuhinje drugih pokrajin in narodov d. vaš predlog ______bi jih vsakdo pospravil za ______seboj, mislim, da takih ak- cĳ ne bi bilo potreba. Zato 3. KAKO NAJ BI UREDILI DOSTOP DO STAREGA MALNA Z hvala vsem, ki se trudimo MOTORNIMI VOZILI? za lepšo našo deželo. (obkrožite enega od odgovorov) M. P. A. Po cesti Štirna–Star maln a. stalno zaprta □ b. stalno odprta □ c. odprta le za dostavo v zgodnjih Glasovnico do 30. junĳa pošljite na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika ali jo oddajte v jutranjih urah in poznih večernih urah TIC, Jelovškova 1. Glasovnica je tudi na internetni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si in jo lahko pošljete tudi po e- □ pošti na naslov: [email protected]. B. Po cesti Strmica–Star maln IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe orga- a. stalno zaprta nizacĳe in izvedbe akcĳe Blagajana. b. stalno odprta c. odprta le za dostavo v zgodnjih jutranjih urah in poznih večernih urah V hladu rdeče bukve 4. KAJ NAJ NAJPREJ UREDIMO V STAREM MALNU? (označite vrstni red od 1 do 4) a. povečanje zmogljivosti obstoječega objekta Odprta nova kavarna in slaščičarna Park b. postavitev nekdanjega “malna” V začetku junĳa je bila v prostorih nekdanje „legendarne“ vrhniške „Mlečne“ na novo odprta kavarna in c. vzdrževanje mlinskega kolesa d. ureditev kopališča slaščičarna Park, ki zavzema tudi prelep vrt pod „znano“ rdečo bukvĳo. Prelep in sodoben lokal je odprl priznani pevec Oliver Antauer s svojo ženo Marĳo. 5. VAŠA OCENA OBSTOJEČEGA STANJA OBMOČJA STAREGA MALNA (obkrožite enega od odgovorov ali dodajte svoj predlog) Kot vemo, v prostorih bivše “Mlečne” že nekaj časa delujeta ledi. Kot sta zagotovila lastnika, bodo torte in številne slaščice dva lokala, in sicer trgovina DG-69 in ribarnica Rival. Prav z vedno sveže ter po okusu in podobi nove, kar je znamebje pre- a. s ponudbo sem zelo zadovoljen odprtjem kavarne in slaščičarne pa se je ponudba razširila in senečenj v ponudbi. Naj omenimo še ponudbo kremnih rezin, b. s ponudbo sem delno zadovoljen c. nisem zadovoljen še bolj popestrila. Prav v poletnih mesecih prĳa hladna senca ki so menda boljše in večje od znanih blejskih. Oliver Antauer d. vaš predlog ______rdeče bukve, kjer se že zdaj zbirajo številni krajani in občani. je tudi znani glasbenik in bo prav gotovo prostor pod rdečo ______Kavarna in slaščičarna sta odprti vsak dan od 7. ure do 22. ure, bukvĳo izkoristil za glasbene prireditve, kar pa je menda še ob nedeljah pa od 8. ure do 20. ure. Že sedaj imajo pestro po- skrivnost. Prostoru za “Mlečno” hoče vrniti neko tradicĳo iz- 6. NA KATERI NAČIN SE ŽELITE VKLJUČITI V IZVAJANJE nudbo tort in številnih sladic, kar bo tudi specialiteta lokala. pred trideset do štirideset let, ko smo se takrat mladi Vrhnike CELOSTNE Naj poudarim, da je Marĳa, žena Oliverja Antauerja, zelo dobra zbirali v takratni Mlečni restavracĳi. Volja in znanje sta, tudi pri- PODOBE IN PONUDBE STAREGA MALNA? slaščičarka, kar je že dokazala v prvih tednih po odprtju. Poleg jaznost mladih deklet pri postrežbi je, zato samo upamo, da bo (obkrožite enega od odgovorov ali dodajte svoj predlog) slaščičarskih dobrot ponudbo popestrĳo še razne kave in slado- tradicĳa nekdanje “Mlečne” ponovno zaživela. S. S. a. želim sodelovati v delovni skupini b. želim donirati ali sponzorirati sprejeti projekt c. pripravljen sem prostovoljno pomagati pri izvedbi del d. vaš predlog ______

Vaše odgovore pričakujemo do 31. 7. 2010 na: • sedežu Turističnega društva Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (pri Črnem orlu, uradne ure vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.30), • v Turističnoinformativnem centru, Tržaška cesta 9 (od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 in ob sobotah od 8.00 do 14.00) • ali po elektronski pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet. net. Hvala, ker dodajate bisere k naši ogrlici! Zahvaljuje se vam Odbor za pripravo strategĳe razvoja Starega Oba lastnika v notranjosti novega lokala v nekdanji vrhniški Od odprtja sta Kavarna in slaščičarna Park polni malna.. “Mlečni” NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 7

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 7

Zdravstveni dom ima dodatna parkirna mesta Vrhniške novičke Vrhnika, 2. junĳ – Parkirišče za zdravstvenim domom ima po novem 44 novih parkirnih mest. Namenjeno je zdravstvenemu osebju in pacientom. Občina se dogovarja o odškodnini z dediči nekdanje kartuzĳe v Bistri »To je investicĳa iz občinskega je dejal Židan, trenutno preure- dogajajo spremembe, pa vsaj le- bi bilo zaradi krčenja proračun- proračuna, gre pa za okoli 60 jajo še prostor, kjer je bila nekoč tos v programih zdravstvenega skih postavk zdravstvene bla- Posest je sredi 19. stoletja kupila družina Galle, katero so takoj po tisoč evrov,« je pojasnil direktor cisterna za olje, v arhiv. Sicer pa doma ne gre pričakovati spre- gajne na državni ravni iluzor- vojni razlastili. Zakonita dediča zadnja leta preko denacionaliza- doma Emil Židan. Slovesnega jih letos čaka še en večji grad- memb. »Popolnoma se zaveda- no pričakovati, da bi jih dobili cĳskega postopka uveljavljata pravico do nekdanje lastnine oziroma odškodnine. Med drugim tudi za del nepremičnin, ki jih je odprtja so se udeležili vsi trĳe beni podvig, to je obnova tomo potreb po dodatnih zdrav- letos.« Bo pa Zdravstveni dom zadnja leta uporabljala vrhniška občina. Vrhniški župan je tako župani občin, ki jih zdravstveni plotnega ovoja oziroma fasade stvenih programih, na primer Vrhnika v naslednjih mesecih sprejel Franza Galleta, dogovori pa tečejo v smeri, da se dediča dom pokriva: iz Borovnice, Vrh- zdravstvenega doma. Čeprav po dodatni splošni ambulanti, dobil nov zmogljivejši pljučni odpovedujeta odškodnini. Denar naj bi šel v poseben občinski nike in Loga - Dragomerja. Kot se na objektu in njegovi okolici psihiatru in ginekologu. Vendar rentgen. (gt) sklad namenjen prizadetim otrokom v najširšem pomenu besede. Dogovor še ni dokončen, saj ga mora potrditi še občinski svet (predvidoma na julĳski seji). Tudi vrhniški čebelarji se soočajo s poginom čebel Predsednik vrhniškega čebelarskega društva Slavko Keršmanc je pojasnil, da jim je preko zime poginilo približno tretjina čebeljih družin. Gre za splet okoliščin in vpliv okolja, pravi Keršmanc, na katerega čebelarji nimajo veliko vpliva. Pogine beležĳo tudi v drugih čebelarskih društvih po Slovenĳi, zato gre pričakovati, da bodo sadjarji zaradi manjšega opraševanja zabeležili izpad pridelka. Vrhnika ima srebrne državne rokometašice V Cankarjevem rojstnem mestu je potekal ﬁnalni turnir v mini rokometu za slovenske osnovnošolske dekliške ekipe. Sodelov- alo je 16 najboljši slovenskih ekip, med katerimi so bila najbolj uspešna dekleta iz OŠ Grm Novo Mesto, sledila pa ji je ekipa OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Sicer pa je zaključni turnir bil pravi mali Uradno so novo parkirišče za Zdravstvenim domom Vrhnika od- Pogled na novo pridobitev športni spektakel: med premori so nastopale plesno-navĳaške prli trĳe župani in direktor. skupine, Krimove zvezdnice so delile avtograme, razglasili pa so tudi najbolj fair play ekipo. Vrhniški devetošolci so najboljši med mladimi raziskovalci Devetošolci Jan Novak, Anže Zadravec in Aljaž Garafolj iz OŠ Vojašnica 26. oktober je odprla svoja vrata Antona Martina Slomška Vrhnika so na 44. Srečanju mladih raz- iskovalcev Slovenĳe dosegli 1. mesto v kategorĳi elektrotehnika, Stara Vrhnika, 22. maj – V okviru dneva Slovenske vojske je tudi župane občin Cerknica, Idrĳa, Logatec, Vrhnika, Borovnica elektronika in robotika. Zlato priznanje so prejeli z raziskova- svoja vrata odprla javnosti tudi vojašnica 26. oktober na Stari in Log - Dragomer, katere naj bi zajemala vojašnica. »Poleg tega lno nalogo Uporabnost fotonapetostnih sistemov na Vrhniki. Vrhniki. Obiskovalci so si lahko ogledali vojaško opremo, ki jo so si vojašnico ogledali še komandirji policĳskih postaj Vrhnika, ˝Učenci so zgradili hiško, podobno vikendu oziroma počitniški uporablja 11. bataljon za zveze, 5. obveščevalno-izvidniški bata- Logatec in Idrĳa. Njim in županom smo predstavili opremo ter hišici, ki so jo opremili z modulom – sončno celico ter vse pov- ljon, 157. logistični bataljon, prva brigada, pirotehniki, bolničar- spremembe v Slovenski vojski, obenem pa smo se pogovarjali ezali z žarnicami. Nato pa so merili napetosti, elektične tokove ji in drugi. »Predstavili smo tudi osebno oborožitev v Slovenski tudi o možnostih medsebojnega sodelovanja.« Vojašnica, ki je in podobno. To so oblikovali v pisno raziskovalno nalogo in jo vojski, enoto za radiološko, kemično in biološko bojevanje. Na bila odprta od zgodnjih dopoldanskih ur do poznih popoldan- predstavili,˝ je pojasnil njihov mentor Branko Pongrac in dodal, da je na svoje učence izredno ponosen. Mladi raziskovalci so ugotovili, da na Vrhniki ob sončnem vremenu proizvodnja elektrike zadošča za samozadostno napajanje počitniške hiše ali stanovanja s povprečno porabo električne energĳe. Alan Geder zapušča Poveljstvo sil Slovenske vojske Poveljnikovo pisarno v vojašnici na Raskovcu nad Vrhniko bo po 15. julĳu zasedel dosedanji namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Branimir Furlan. Dosedanjo poveljnik sil Alan Geder pa odhaja na mesto namestnika načelnika generalštaba. Kot so sporočili iz obrambnega ministrstva, sta bili imenovanji načrtovani in izvedeni skladno s kadrovskim načrtom. Žirovcova jama v bližini Vrhnike si lasti laskav naziv Jama, ki jo je odkril Milan Ferran, je namreč deset tisoča razis- kana podzemna jama v Slovenĳi. Doslej je bilo v jami 58 razis- kovalnih akcĳ, v katerih je skupaj sodelovalo 15 jamarjev. Sku- Med drugim se je predstavila tudi skupina pirotehnikov SV, ki Del svoje dejavnosti je predstavil tudi v vojašnici nastanjeni 11. pna dolžina izmerjenih rovov je 4100 metrov, globoka pa je 110 sicer deluje v Strmcu v Borovnici. bataljon za zveze. metrov. Vključno z že raziskanimi, a še neizmerjenimi rovi pa dolžino ocenjujejo na pet kilometrov. Vhod v jamo je dva kilometra severozahodno od Ulovke nad Vrhniko in je komaj dovolj ogled je bilo nekaj transportnih sredstev, poleg tega pa je bil skih, je privabila veliko obiskovalcev, predvsem družin. Te so velik, da se vanj stlači človek. v dopoldanskem času prisoten na prizorišču tudi toplozračni prihajala večinoma z vrhniškega konca, posamezne pa celo iz balon, s katerim smo predvsem mladim obiskovalcem pokazali, oddaljenih krajev, na primer iz Grosupljega ali Idrĳe. Izid referenduma v vrhniškem volilnem okraju podoben kako izgleda vojašnica iz ptičje perspektive,« je pojasnil major Gašper Tominc državnemu Marko Košir, poveljnik vojašnice. Na ogled vojašnice je povabil V volilnem okraju Vrhnika je po neuradnih podatkih volilo skoraj 49 odstotkov volivcev od 18 869 upravičencev. Od teh se jih je za referendumsko vprašanje opredelilo 51,01%, proti pa 48, 99%. Ponovno vabljeni v Mladinsko knjigo na Vrhniki Neveljavnih glasovnic je bilo 79 oziroma 0,86%. Draži se praznjenje greznic Mladinska knjiga Trgovina ima eno iz- sta pomenila, da smo imeli pred trgovino Sedaj je cesta urejena, zato vse naše zve- Občinski svet je na zadnji seji sprejel spremembo cen te storit- med svojih knjigarn in papirnic na Lošci 5 jarke, mehanizacĳo … Tako je bil dostop do ste kupce vabimo, naj nas ponovno obi- ve. In sicer vas bo po novem praznjenje greznice stalo namesto na Vrhniki, v bližini OŠ Ivana Cankarja. Na trgovine težaven za zaposlene v knjigarni, ščejo. Posebno v tem času imamo ugodno sedanjih slabih 26 evrov dobrih 29 evrov na kubični meter. Spre- tej lokacĳi deluje knjigarna že več kot tri- predvsem pa so imeli težave naši kupci. ponudbo šolskih potrebščin in učbenikov memba cen je zaradi novega zunanjega izvajalca te storitve, kajti deset let. Knjigarna je znana po široki po- Približno tri tedne smo bili brez pločnika, ter bogato izbiro poletnega branja, med dosedanjemu je po dveh letih potekla pogodba. nudbi, prĳaznih prodajalkah in možnosti tako da tudi otroci niso mogli kolesariti in katerim vam priporočamo predvsem žep- Občinski svet naj bi razpravljal o ustekleničenju vode parkiranja nasproti trgovine. prav tako nas niso dosegle mamice z otro- nice, ki vas bodo navdušile. V zadnjih dveh mesecih je bila za svoje škimi vozički. Podjetniki in drugi kupci, Želimo vam brezskrbne počitnice in se že Že pred časom je svetnik Franc Mišič naslovil na občinsko up- kupce in dobavitelje težje dostopna, občas- ki osebno kupujejo pisarniški material pri veselimo ponovnega srečanja z vami v naši ravo več vprašanj v zvezi z možnostjo stekleničenja vode iz no pa tudi popolnoma nedostopna, saj je nas, so bili v tem času zelo potrpežljivi, po- knjigarni in papirnici na Vrhniki. Borovniškega vršaja, saj naj bi šlo za kvalitetno in zadostno količine vode. Sodeč po odgovorih s strani občinske uprave, ta bila cesta pred trgovino zaradi del zaprta. sameznim podjetnikom in kupcem pa smo Vodja knjigarne in papirnice Vrhnika nad idejo ni bila preveč navdušena. Kljub temu je Mišič vztrajal, Napeljava plina in obnovitev kanalizacĳe skušali pomagati tudi z dostavami. Damjana MOHORIČ naj občina zagotovi sredstva (okoli tisoč evrov) za poslovni načrt, iz katerega bi bilo razvidno, ali je sploh smiselno iti v tovrstno investicĳo. Sedaj kot kaže, bodo svetniki na eni prihodnjih sej vendarle govorili tudi o ustekleničenju vode, ki sicer teče iz pip večine borovniških, log-dragomerških in vrhniških domov. Gasilci iz društva Podlipa Smrečje so državni prvaki! Ekipa članov B iz prostovoljnega gasilskega društva Podlipa Smrečje udeležila državnega tekmovanja v Celju, kjer se je pom- erila z 31 ekipami. Zaradi hude konkurence je veselje ob zmagi še toliko večje. »Naslov nam pomeni zelo veliko, še posebej v luči dejstva, da takšen uspeh ni uspel še nobeni ekipi v GZ Vrhnika, niti na področju celotne notranjske regĳe. Pred tekmovanjem smo ciljali na prvih pet mest, na koncu pa je bila sreča na naši strani in smo postali državni prvaki,« je pojasnil Aleš Bradeško iz društva. Krajani in gasilci sosednjih društev so zmagovalce pričakali v Podlipi z glasnim sprejemom, veselje pa se je nadaljevalo še dolgo v noč. Zbral Gašper Tominc Gradbišče pred Mladinsko knjigo na Vrhniki Prĳazne prodajalke v knjigarni in papirnici na Vrhniki NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 8

28. junĳ 2010 8 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

Z ljubeznĳo, a kritično Zbor za vrednote na Vrhniki Na Vrhniki je 10. junĳa 2010 potekal 14. Zbor za vrednote. V nabito polni dvorani Katoliškega vrtca Človek nerad kritizira samega sebe, svoj dom, svojo domovino. Še posebno v času slovesnih so zbor nagovorili naslednji govorniki: predsednica NSi Ljudmila Novak, duhovnik Bogdan Vidmar, trenutkov, kot je dan državnosti, se pričakuje- pediatrinja Marĳa Popit Stanovnik in župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar. jo priznanja, pohvale in navdušujoče besedo o našem skupnem domu, Slovenĳi. Vsi, ki imamo radi svojo domovino, moramo znati o njej lepo govoriti. A če jo imamo res radi, moramo biti sposobni tudi povedati, kaj nas moti in kaj si želimo, da bi se v njej uredilo. In tega je vedno dovolj. Država ni enkrat za vselej zgrajena. Vedno znova je treba skrbeti za pravičnost, solidarnost in pogoje gospodarjenja, obenem pa prepreče- vati goljufijo, krajo in zlorabo oblasti. Kar naprej je treba dopolnjevati zakonodajo, določati pravila ravnanja in groziti s kazenskimi sankci- jami. A človeške iznajdljivosti ne more ustaviti nobeno še tako veliko kopičenje predpisov. Dokler bomo le s predpisi skušali “počlovečiti” medsebojne odnose, bo naše skupno življenje polno krivičnosti in pre- vare in še naprej nam bo vladal “zakon močnejšega”. Nekdanja generalna državna tožilka je nekoč rekla, da “žal še ni vsaka svinjarĳa tudi že nezakonito dejanje”. In zdi se, da je prime- rov ravnanj, ki so sicer zakonita, a obenem nekorektna, nepoštena in Predsednica NSi Ljudmila Novak je dal je, da je o vrednotah treba raz- dvorano katoliškega vrtca. etično zavržena, v slovenski realnosti vedno več. Preveč, da bi smeli mižati in molčati. v svojem nagovoru Zboru za vredno- pravljati in se pogovarjati. Večina sve- Vsak posameznik, ki kaj stori za Brez etične občutljivosti pa ni zadovoljne družbe. Brez zavedanja, te med drugim tudi dejala, da je NSi tovnih institucĳ in držav je spoznala, boljšo družbo, je tudi soustvarjalec da “ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno” (Non omne quod licet ho- sprožila razpravo v okviru Zbora za da kriza ni le gospodarska in finanč- družbe, ki bo pravičnejša in kateri nestum est) ni niti pravne države. Poštenosti, razumevanja in sočutja vrednote zato, da bi se zavedali pro- na, ampak tudi moralna. Revščina se bodo pomembnejše tudi vrednote. namreč ni mogoče predpisati in uzakoniti! blemov, ki nas pestĳo, jih znali poime- pojavlja tudi v razvitih državah, na- Občinski odbor Nove Slovenĳe Zato po devetnajstih letih lastne države ne moremo reči, da je slo- novati in skupaj iskali rešitve. »Glede stajajo strahotne težave. Vrhnika venska družba takšna, kot smo jo želeli takrat. Potreben bi bil ne le na to, da je za tovrstne pogovore v »Slovenski politiki vedno poudar- nov gospodarski zagon, ampak predvsem nov etični. Kdaj ga bomo Slovenĳi veliko zanimanje in da ljudje jajo načelo evropskih vrednot. Toda zmogli? Nedavno smo se spominjali trpljenja taboriščnikov podružnice Ma- čutĳo potrebo po spremembah, je nuj- pozabljajo, kaj so evropske vrednote. Očistimo našo deželo uthausen pod Ljubeljem. Ali ne bi bilo lepo, da bi tako pozornost nano, da se nekaj spremeni v slovenski Paradigma evropskih vrednot temelji menili tudi povojnim komunističnim koncentracĳskim taboriščem, pa družbi. Verjamem, da bo prišlo do na razumu in na nobeni drugi stvari Naša Slovenĳa umazana je, ne le tistemu na Teharjah pri Celju, ampak tudi tistim v Strnišču pri sprememb. Stvari pa lahko spremeni- več, kar je zagotovo narobe. Zavedati zato potrudimo se in počistimo vse. Ptuju, v Hrastovcu v Slovenskih goricah, v Brestrnici pri Mariboru, v mo tako, da se najprej sami trudimo se je potrebno,da Evropa sestoji prav Filovcih v Prekmurju in drugod. živeti po načelih ter da smo dejavni iz krščanstva in krščanskega izročila Ne mečimo odpadkov v naravo, ločujmo jih, da bomo lahko živeli Ko sem pred leti obiskal partizansko bolnišnico Franjo in občudoval tako v družbenem kot političnem živ- ter krščanskih vrednot,« je še dodal. dokaze pogumne skrbi za ranjence, se nisem mogel otresti misli na zdravo. brezno pri Konfinu, v katerem so po drugi svetovni vojni svojo živ- ljenju.« Pediatrinja dr. Marĳa Popit Sta- ljenjsko pot žalostno končali neki drugi slovenski ranjenci. Župan Občine Vrhnika dr. Marjan novnik je spregovorila o poštenosti. Tukaj embalaža, sem steklo, Prav je, da vedno znova soglasno obsojamo fašizem in nacizem. A Rihar je v svojem nagovoru ocenil »Pošten človek pomeni isto kot resni- papir pa tja, bilo bi še bolj prav, če bi bili sposobni soglasno obsoditi tudi komuni- pogled župana na vrednote v Občini coljuben, odkrit, pravičen in zanesljiv. shranjujmo in predelujmo ga. stični totalitarizem. Če bi torej zmogli univerzalno sočutje do trpečega Vrhnika. Podaril je predvsem vredno- Pošten človek dela dobro zaradi do- človeka, ne glede na to, kdo je ta človek in kdo je trpljenje povzročil. te v delovanju lokalne skupnosti, saj brega in ne samo zato, da ga okolica Če tega ne bomo storili, se bomo v odpadkih zadušili. Ko otrok začuti bolečino drugega in ko na primer drugemu otroku, je lokalna skupnost tista skupnost, hvali. Kdor dela dobro samo zaradi ki joče, prinese svojo igračo, postane odgovorno etično bitje. Sočutje je temelj humanizma in pravezivo človeške skupnosti, v kateri se po- ki je najbližja ljudem. Od preostalih strahu pred kaznĳo, je v srcu priprav- Če jih bomo pa ločevali, sameznik čuti sprejetega in varnega. Če tega univerzalnega sočutja ni temeljnih vrednot je izpostavil še do- ljen dobra dela takoj opustiti, ko ga ni se bomo v naravi lažje igrali. in se sočutje izkazuje le določeni skupini ljudi, potem tudi ni naroda, moljubje, govorico ter pisano besedo, več strah pred kaznĳo. Pošten človek v katerem bi se tudi oni drugi čutili sprejete in varne. Če državna poli- solidarnost in prostovoljstvo ter odnos je zanesljiv in ima visoke cilje, ki jih Kako ravnati z okoljem, tika izkazuje sočutje le enemu delu naroda, dobimo boleče razdvojen do narave. Med drugim je dr. Rihar lahko uresniči le, če se jim posveti v zapletena je stvar, narod, diskriminacĳa pa postane uradno legitimna. dejal, da se mu je takrat, ko je dobil celoti. Človek mora biti za dobro zav- za katero nam mora biti mar. Že leta 1982 je Taras Kermauner zapisal, da je komunistični sistem mandat župana, zdel najpomembnej- zet. Polovičarstvo ne vodi do zastav- poškodoval osebnost človeka. Ljudje so namreč kršenje temeljnih člo- Baterĳ in zdravil ne mečimo stran, ši prav odnos med političnimi stran- ljenega cilja. Potrebna pa sta razum in vekovih pravic sprejeli za legitimno, normalno. Sprejeli so ideologĳo, raje počakajmo na nevarnih ki je vključevala sovraštvo do nasprotnikov kot sestavni del politične- kami v občinskem svetu. »Bilo je pre- volja.« odpadkov dan. ga delovanja. malo sodelovanja med strankami v Občinski odbor Nove Slovenĳe na No, pred dvajsetimi leti se je zazdelo, da je razdeljenost v narodu občinskem svetu. In prav sodelovanje Vrhniki se zahvaljuje vsem, ki ste se Ločujmo odpadke zato, izgubila svojo ostrino in je sovraštvo bolj ali manj izpuhtelo. Plebiscit na političnem nivoju je zelo pomemb- zbora udeležili in podpisali izjavo. da vsem nam bo lepo o samostojnosti in vojna za Slovenĳo sta nas združila. Tudi pozneje no za razvojne cilje občine.« Prav tako se zahvaljujemo vsem in narava čista bo. smo v pomembnih trenutkih našli enotnost za vstop v evroatlantske Duhovnik Bogdan Vidmar je iz- povabljencem za njihov prispevek, še Žana Erznožnik, Patrik Krvina, povezave in prevzem evra. postavil, da je vprašanje vrednot posebno pa gospodu Blažu Gregorcu, Zadnje čase pa se zdi, da smo spet zelo razdeljeni in da nam tudi Metka Močilar, Alan Muratagić, 6. b sovraštvo ni tuje. Zdi se, da bo kar držalo, kar v svoji knjigi piše dr. zelo kompleksno vprašanje. Pove- ki nam je prepustil v uporabo Belo France Bučar, “da je nova država dobila v dediščino ne samo notranje povsem razslojeno, ampak tudi notranje izjemno razdvojeno družbo.” Če kaj in če kdaj, potem danes potrebujemo univerzalno etično na- Občinska organizacĳa čelo, kratek, jasen in vseobsegajoč “predpis”, dušo skupnega življenja in politične skrbi za državo. Vrhnika 7. nov. 2001 je v okviru zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov skupina svetovno uglednih osebnosti za dialog med civiliza- cĳami predstavila poročilo z osrednjim spoznanjem, ki se glasi: Vrhniko – zaposliti »Najbolj temeljna in najgloblja vrednota, ki je temelj vsem ostalim 1. junĳa se je sestal Občinski odbor DeSUS v razširjeni humanizmom, se v svoji pozitivni različici glasi: “stori drugemu to, sestavi. Pridružili so se tudi nekateri člani, ki smo jih evi- kar bi želel, da drugi stori tebi”, v negativni pa: “ne stori drugim tega, dentirali kot možne kandidate za občinske volitve. Nekaj kar bi ne želel, da drugi storĳo tebi”. To tako imenovano “zlato pravi- poudarkov iz živahne razprave: lo” najdemo ne le v Svetem pismu stare in nove zaveze, ampak tudi v − Razpravljali smo o arbitražnem sporazumu. Končno pitagorejski etiki, konfucĳanski filozofiji, budizmu, hinduizmu, teoiz- mora izginiti iz dnevne politike. Z njim se mora začeti mu, zoroastrovi religĳi in tudi v islamu, kjer se glasi: “Nihče med vami Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika ukvarjati stroka. ne more biti vernik, če svojemu bližnjemu prej ne želi istega, kakor sebi.” − V občini je treba zagotoviti normalen razvoj. Manjka Prav na podlagi teh vrednot je uspel projekt Evropske unĳe, projekt v a b i nam 1000 delovnih mest. Naša podpora velja vsem, ki sobivanja narodov, med katerimi je bilo nekoč toliko vojn in sovraštva. zmorejo odpreti nova delovna mesta. Pri tem naj po- Zato se Preambula Evropske ustavne pogodbe glasi: maga tudi javna uprava, da bi bili za nastanek novih “Ob zajemanju navdiha in kulturne, verske in humanistične dediščine Ev- člane združenja in vse občane Občine Vrhnika, da se udeležĳo 25. spominske slovesnosti, ki bo v podjetji krajši upravni postopki. rope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujlji- − soboto, 10. julĳa 2010, z začetkom ob Pretežna večina naših članov je živela v času, ko je bila vosti človekovih pravic, svobode, demokracĳe, enakosti in pravne države ...” zagotovljena socialna varnost. Mladim je bila zagotov- Skrb za državo ni le skrb za njene meje, za njeno ozemlje in njeno 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki v spomin na partizanske patrulje, ki so se leta 1944 povzpele na ljena zaposlitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje. morje. Prav tako pomembna ali še pomembnejša je skrb za vse tisto, Mi smo to imeli, zato vemo, da je to mogoče doseči. kar je znotraj teh meja. To je skrb za skupno življenje in za tako druž- vrh Triglava in razvile slovensko zastavo. Mlade bomo podprli v vseh njihovih prizadevanjih za bo, v kateri se bomo vsi čutili varne in sprejete. reševanje njihovih življenjskih potreb (kulturne, šport- Take družbe pa zagotovo ne bomo dosegli brez spoštovanja narav- Informacĳe in prĳave v pisarni združenja, ne in druge aktivnosti). nih zakonitosti (pa naj gre za okoljsko problematiko ali pa nov dru- Tržaška c. 12, vsako sredo od 10. do 11. ure − Za jesenske volitve bomo poskušali oblikovati listo, ki žinski zakonik) in brez spoštovanja etičnih načel, ki si jih nismo sami dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne oz. bo zagotavljala kar najboljše delo v občinskem svetu. izmislili, ampak so nam bila od nekdaj dana in zapisana že pred več po telefonu št. 750 20 01 ali 030 696 818! − Naše geslo v nadaljnjih aktivnosti bo: Vrhniko – zapo- tisoč leti. sliti! France Cukjati, dr. med., Vljudno vabljeni! Občinski odbor poslanec Državnega Zbora RS DeSUS NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 9

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 9

Stojan Jakin, univ. dipl. inž. direktor Komunalnega podjetja Vrhnika »Prednjačimo z rešitvami za zbiranje odpadkov« V začetku minulega meseca je v Državnem zlasti v gospodinjstvih. »Pri nas smo že v de- šale subvencĳe Komunalnemu podjetje za te zboru zasedal odbor za okolje in prostor, ki vetdesetih leti začeli z ločenim zbiranjem od- namene. Po cenah zbiranja in odvoza komunal- je obravnaval poročilo Računskega sodišča o padkov, kar takrat ni počel še nihče v Slovenĳi. nih odpadkov smo V Slovenĳi nekje v sredini ravnanju z odpadki, ki je s položaja »odneslo« Tudi zakonodaja ni bila naravnana v tej smeri. lestvice, nižje cene imajo namreč predvsem v nekdanjega ministra za okolje in prostor Karla Ker smo že takrat spoznali, da je dolgoročno tistih občinah, ki imajo svoje deponĳe. Mi smo Erjavca. V tem poročilu je Komunalno podjetje najbolj ustrezno in najceneje ločeno zbiranje predlani odložili na deponĳo v Logatcu 4.700 Vrhnika označeno za vzorno, saj je edina ko- odpadkov, smo se temu ustrezno organizira- ton odpadkov, v letu 2009 pa zmanjšali to komunalna družba, ki je poslovala na področju li in pridobili za takšen pristop tudi občanke ličino za 400 ton. Za odlaganje tone odpadkov komunalnih odpadkov skladno z določili in in občane. Zato lahko rečem, da je okoljska na odlagališče moramo plačati 85 evrov, ter cilji okoljske zakonodaje. Na seji je sodelo- ozaveščenost v naših treh občinah visoka, pa dodatnih 17 € okoljske dajatve, kar pomeni, da val tudi direktor KPV Stojan Jakin, ki je pod- čeprav se še najdejo posamezniki, ki neodgo- smo nekaj privarčevali dobrih 40.000 €. S po- predsednik Komunalne gospodarske zbornice vorno ravnajo z odpadki. Vsak mesec dobĳo večevanjem izločanja koristnih odpadkov in Slovenĳe in podpredsednik njenega odbora naša gospodinjstva ob računu za komunalne njihovim odvozom v predelavo sicer zvišuje- za odpadke. Zanimalo nas je, kaj sam sodi o storitve tudi listič, s katerim jih animiramo za mo stroške zbiranja, le-ti pa so vseeno nižji od ugodnih ocenah ravnanja z odpadki v vseh skrbno ravnanje z odpadki. Tudi od tod dobri trenutnih (in verjetno tudi bodočih) stroškov treh občinah, za kar skrbi seveda družba, ki rezultati, ki jih beležimo pri zbiranje in ločeva- odlaganja. Pri tem sploh ne omenjam koristi, jo vodi. »Na seji odbora sem predstavil delo- nju odpadkov,« je dejal Jaklin. ki jo ima okolje. Poudariti pa moram, da brez vanje našega podjetja na področju ravnanje z Razmerje med odpadki, ki gredo na odlaga- ampak odpadke ločĳo in zbirajo. Letos v prvem aktivnega sodelovanja občanov takšnih rezul- odpadki. Nekateri poslanci so že poznali naše lišče v Logatec, in tistimi, ki jih iz vseh treh iz- četrtletju so v primerjavi z lanskim enakim ob- tatov ne bi dosegli,«, je razlagal Jakin. delovanje, drugi pa so bili naravnost navduše- ločĳo in gredo v predelavo, je daleč najboljše v dobjem za 30 odstotkov še zmanjšali količino Za delovanje vrhniškega komunalnega pod- ni nad tem, kar smo doseli,« nam je dejal Jaklin Slovenĳi. Primerljivo je z ekološko najbolj ure- odpadkov za odlagališče in jih več izločili za jetja na področju zbiranja odpadkov je veliko po seji odbora. jenimi državami v Evropi. Le še 43 odstotkov okolju manj škodljivo reciklažo in predelavo. zanimanje tudi iz drugih občin in Jakin pravi, Seveda pa nič ne pride iz nič in tudi Jakin vseh odpadkov je šlo lani na deponĳo, drugo »Sicer pa imamo že od leta 2002 enake cene. da »se kar vrstĳo ljudje iz vse Slovenĳe, da bi se pravi, da so dobri rezultati sad dolgoletnih pa v kompostarno, v predelovalnice stekla, Konec lanskega leta smo jih z našega podjetni- prepričali, kako strežemo temu na Vrhniki.« prizadevanj za ustrezno zbiranje odpadkov papirja itn. V KPV seveda tega ne predelujejo, škega vidika celo znižali, saj so občine zmanj- M. H.

Motoristični trening varne vožnje na Vrhniki Dan varne vožnje V soboto, 29. 5. 2010, je Motoklub Nauportus Vrhnika organi- Vrhnika, 29. maj 2010 – Vrhniški Motoklub Nauportus je v športnem parku že tretjič zapored organiziral ziral Dan varne vožnje v športnem parku na Vrhniki. Pouda- prireditev Dan varne vožnje, ki se je je udeležilo okoli 230 motoristov. Organizatorji so za obiskovalce rek je bil predvsem na varni vožnji motoristov in mopedistov. prireditve pripravili pester program. Poleg poligona, kjer so pod budnim očesom ljubljanskih policĳskih in- Sodelovala je tudi Upravna enota Vrhnika, Oddelek upravno štruktorjev svoje znanje nadgrajevali motoristi, so na poligonu avtošole za male jeklene konjičke prvič se- notranjih zadev s področja prometa. Predstavili smo novo dli tudi najmlajši. Obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v poznavanju CPP ter na simulatorju motornega vozniško dovoljenje v obliki polikarbonatne kartice ter nove kolesa. Svoje delo so predstavili policĳa, kriminalistična policĳa, prireditev pa so obogatili še s simulirano kategorĳe, ki so s spremembo Zakona o varnosti v cestnem prometno nesrečo motorista. prometu dodatno uvedene in so poenotene z evropsko direktivo. Največ zanimanja je bilo za spremembe kategorĳ, pred- Vrhniški motoristi so prire- risti za motoriste. Z odzivom ter nadgrajevanju znanja iz- omogoča preigravanje kar 70 vsem za novosti pri kategorĳi A. Stojnice smo si delili skupaj s ditev letos prvič organizirali na preventivno akcĳo, ki je kušenih pa tudi nekoliko različnih nevarnih situacĳ, s Policĳsko postajo Vrhnika in Prometno policĳo Ljubljana. v sodelovanju z MzM-moto- namenjena izpopolnjevanju manj izkušenih motoristov, so katerimi se vozniki motornih organizatorji zadovoljni. Kot koles pogosto srečujejo v cest- je po koncu prireditve dejal nem prometu. S komentarji, predsednik vrhniškega mo- nasveti in lastnimi izkušnjami tokluba Danilo Leskovec, se o varni vožnji na motornem je na prireditev v vsem dnevu kolesu je prireditev povezo- pripeljalo okoli 230 motori- val policĳski inšpektor Milan stov, vožnje na poligonu pa se Kotnik, v svojem prostem je udeležilo okoli 45 voznikov času tudi sam aktiven član z različnimi motorji. »Malo družbe motoristov. smo molili za vreme, da bi Na prireditvi so svoje de- bila udeležba na poligonu lovanje in opremo pokazali čim večja in letošnja smrtna prometni policisti ter krimi- statistika čim manjša,« je po- nalistična policĳa, manjkala jasnil Leskovec. pa ni niti Upravna enota Ob- Za nadgradnjo znanja mo- čine Vrhnika ter združenje Vrhniški Motoklub Nauportus je že tretjič zapored organiziral toristov so na poligonu skr- šoferjev in mehanikov, ki so Dan varne vožnje. beli najboljši, saj je trening udeležencem predstavili upo- varne vožnje potekal pod rabo varnostne opreme. Veli- budnim očesom večkratnega ko pozornosti je poželo tudi državnega prvaka policista policĳsko vozilo, opremljeno inštruktorja Zorana Vidasa s sistemom Provida, za slede- in njegovih kolegov. »Poli- nje vozil z foto- in videodoku- Dan varne vožnje na Vrhniki gon je dobro opraviti na za- mentacĳo prekrškov, policisti Na prireditvi so potekale razne aktivnosti: od prikaza varne četku motoristične sezone, pa so obiskovalcem predstavi- vožnje na poligonu z inštruktorji policisti s PU Ljubljana do dobrodošle pa so vse vaje,« li tudi laserski merilnik hitro- preverjanje znanja CPP z Avtošolo Bajc in vožnje na simula- je prepričan Milan Kotnik iz sti, zaščitno opremo ter med torju motornega kolesa. Svoje delo so predstavili tudi: moto Policĳske uprave Ljubljana. drugim »stingerje«. klub MzM – motorist za motoriste, PP Vrhnika, Pu Ljubljana Sicer pa so se motoristi preiz- Organizatorji so prireditev z vozilom Provid in Upravna enota Občine Vrhnika. ZŠAM kusili v vožnji v krogu, vožnji popestrili s simulirano ne- iz manjšega kroga v večjega, srečo motorista, ki se je bočno Vrhnika je prikazala delo z mladimi v prometu. Za reševanje slalomu, vožnji v osmici ter zaletel v osebni avtomobil. V ponesrečenega motorista in avtomobilista je poskrbelo PGD s izogibanju oviri pri večji in reševalni vaji so na prizorišče Stare Vrhnike. Na stojnici z odsevnimi oblačili so bila v pro- Na poligonu je svoje znanje pod nadzorom policĳskih inštruk- manjši hitrosti. prihiteli reševalci, gasilci ter daji razna oblačila in artikli, ki povečujejo prepoznavnost in torjev nadgradilo 45 motoristov. Na nekoliko manjšem poli- policĳa, ki so oskrbeli poško- vidljivost na cesti podnevi in ponoči. Prireditev je povezoval gonu, ki so ga vodili inštruk- dovanega motorista, voznika g. Milan Kotnik. Kot policĳski inšpektor si je nabral ogromno torji avtošole Avtotrade, so se vozila pa rešili iz zverižene- izkušenj, ki jih je vtkal v vodenje prireditve. Vsem omenje- zapeljali tudi najmlajši. Dani- ga avtomobila. Sicer pa je ob nim se lepo zahvaljujemo. Ne smemo pozabiti še nekaterih, ki lo Leskovec je povedal, da bi začetku prireditve zbranim so nam pomagali in sodelovali na prireditvi. Tudi njim se za- si želeli k akcĳi privabiti tudi spregovoril tudi vrhniški hvaljujemo: občinski komisĳi SPV na Vrhniki, komandirju PP mlade motoriste: » Pogrešali župan dr. Marjan Rihar, ki je Vrhnika g. Mirku Nuniču in g. Rajku Jeseneku za organizacĳo smo več mladine, skuteristov izpostavil pomen tovrstnih in šolskih otrok, vendar je akcĳ: »Akcĳa Dan varne vož- policĳskega dela prireditve, IT-100 za ozvočenje, PGD Vrhni- udeležba na teh prireditvah nje je zanimiva, prĳetna in poka, ki nam je s svojo »lepotico« omogočilo posneti celotno odvisna od vsakega posa- trebna v naši sredini, kot tudi prireditev, Zavodu IC za prostor, Civilni zaščiti in Stržinarje- meznika.« Veliko zanimanja, v drugih mestih. Upam, da bo vima fantoma za postavitev šotora, zavarovalnici Triglav za predvsem med mlajšimi ude- tekom dneva dovolj obisko- kape, Radu 1 za oglaševanje, Avtohiši Lev Vrhnika za vozilo, leženci in tistimi, ki na prizo- valcev, da bodo veščine pro- g. Marku Kogovšku, s. p., gradbena dela, za sponzorstvo in rišče niso prišli z motorji, je metne vožnje prišle v prave Mitresu, s.p., za vezenje in tiskanje majic. vzbudil simulator, ki posnema glave, v prave roke, v prave In na koncu: srečno in nasvidenje prihodnje leto! Organizatorji so pripravili tudi poligon za najmlajše. vožnjo na pravem motorju, ki občutke.« Vesna Erjavec Za MK Nauportus: Janez Garafolj NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 10

28. junĳ 2010 10 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

Urban Žirovnik: delavec, šofer, amaterski igralec, gasilec in družbeni delavec Zgodbe, ki jih je pisalo Urbanovo življenje Urban Žirovnik z Verda bo letos naštel dvainosemdeset let. Je prava in odprta knjiga spominov na dogodke, ki jih je preživel v teh desetletjih ali pa so se ga posredno dotaknili in vplivali na njegovo življenje in odločanje. Med 2. svetovno vojno so ga domači domobranci hoteli vtakniti v njihovo uniformo, pa se jim je izmaknil. Ob koncu vojne je opazoval pred svojo domačĳo nemške vojake, ki niso vedeli ne kod ne kam, ker je bilo vsenaokrog vojakov, tedaj že jugoslovanske Titove armade, kot listja in trave. V svobodi se je lotil najprej kmetovanja, se pridružil gasilcem in zakoračil v krajevno politiko. Titov gardist je bil tri leta, od leta 1948 do leta 1951, po vojski pa se je vrnil na »grunt«, čeprav so mu ponujali delo šoferja v ambasadah na tujem. Leta 1960 je moral v službo, sicer družina ne bi zmogla plačati zdravljenja enega izmed članov, kajti takrat še ni bilo zdravstvenega zavarovanja kmetov. Začel je na žagi v Verdu, nato v Gumici, Savinem obratu na Vrhniki, se preselil med šoferje v špedicĳi, svojo delovno kariero pa je zaključil po poldrugem desetletju vožnje avtobusa na relacĳi Vrhnika–Ljubljana. Delo v službi, obenem kmetovanje in sodelovanje v kulturnem, predvsem pa gasilskem življenju na Verdu in Vrhniki, kjer je bil mnoga leta poveljnik Gasilske zveze Vrhnika – vse to je povzročilo, da je bil Urban med najbolj prepoznavnimi občani Vrhnike. Zgodba o verjanskih kovačih tovorno postajo v Verdu. Prišel pa je k Stalinu, pa so ju ujeli,« pripoveduje tedanje Komunistične partĳe. Pol leta govi partĳski celici in moja partĳska Sediva pod trto na njegovi domači- čas za služenje v Titovi vojski in Ur- Urban zgodbo, ki bi jo lahko končal pred odhodom iz vojske je komisar kariera je bila za vselej zaključena. ji. Mimo zagrmi roj čebel, se ustavi bana so leta 1948 vtaknili v uniformo tudi v zaporu na Golem otoku. ugotovil, da Urban Žirovnik ni član »Pa tudi šoferska za nekaj časa, mar na brajdi, a takoj nadaljuje svoj po- tedanje Jugoslovanske ljudske arma- Obtoževali so ga, da je vedel za po- partĳe, vozi pa generale in polovnike. ne?« smo pobarali Urbana, ki je dejal, hod proti drugemu cilju. »Nekomu de. Med tankiste v Beogradu, v elitno izkus pobega generalov. Šest tednov Kajpak je bilo vprašanje, kako se jim da je »le malo manjkalo pa bi se po so ušle,« pravi Urban, ko opazujeva Titovo gardo so ga vpoklicali. Tista je preživel v samici, v sami srajci in na je lahko izmuznil, saj je bil edini brez koncu vojaščine kot šofer zaposlil na njihov ples, »niso od blizu blizu, saj leta so bile razmere v državi konflik- mrazu. »Mlatili pa so me, mlatili. Za- partĳske izkaznice med šoferji. »Pol- eni izmed ambasad v tujini. Tako so v bližini nihče nima čebelnjaka,« na- tne, saj se je nova oblast šele utrjevala htevali so od mene priznanje, da sem kovnik, ki je imel na skrbi te stvari, mi svetovali oficirji v gardi. Dobil pa daljuje in nekaj časa opazuje njihov in leta 1948 se je sovjetski voditelj Jo- vedel za nakano generalov. In ker s me je poklical v pisarno in se ni mogel sem pismo od mame. V njem je opisa- ples. Premakne svoji bergli, ki sta mu sip Visarionović Stalin odločil, da bo tem ni bilo nič, so »našli« obtožbo, da načuditi, da kljub zelo dobrim karak- la razmere doma in mi sporočila, da v pomoč pri hoji, odkar ga je skorajda Josipa Broza - Tita in njegovo državno sem pred časom v ljubljanski vojašni- teristikam od vsepovsod nisem član. grunt čaka name, naj se čim prej vr- ujela Matilda, bela žena s koso, ven- ter partĳsko vodstvo zaradi izdaje ko- ci stresel sladkor v rezervoarje voja- Ko sem mu povedal, da so me hoteli nem. Ko je pismo prebral polkovnik, dar ji je ušel. »Odpisali so me že. V munizma izobčil iz komunističnega ških vozil in jih onesposobil za vož- vključiti že v tankovski enoti, pa sem ki me je nagovarjal, naj se zaposlim bolnici se nihče ni več zmenil zame, v sveta. Na mejo z Madžari, Romuni njo. Takšna sabotaža je bila menda res prezgodaj odšel med šoferje, je takoj na veleposlaništvu, je bil presenečen našo sobo vizite ni bilo kar nekaj dni. in Bolgari je postavil svoje armade, ki v Ljubljani, pa so moji tožilci očitno po najinem pogovoru sklical partĳski nad opisom razmer na kmetĳi in na- Če pa si zdravnika, ki je pomolil nos naj bi, če se Tito ne bo pokesal in pri- log, ki me čakajo. Rekel je, da bi bila v sobo, kaj povprašal, se je na hitrico znal napak v graditvi socializma, po moja mama lahko kmetĳski minister. obrnil in nas reveže seznanil s tem, njegovem ukazu vkorakale v Jugos- In tako sem prišel na grunt, obdeloval da je le dežurni. Če sin ne bi nergal lavĳo. V sami Jugoslovanski ljudski polja in s konji vozil les na žago. Če si okrog zdravnikov in če me ne bi obis- armadi se je našlo kar precej visokih naredil na mesec petindvajset šihtov, kal nekdanji vrhniški župan Herman oficirjev, ki so se strinjali s Stalinovo si dobil kar lepo količino hrane za ko- Bole, ki je takoj opazil, da sem v sobi, kritiko Tita in njegovih sodelavcev, nje, potem pa moko, mast, makarone namenjeni za ljudi, ki jim ni pomoči, kar lepo število jih je prebegnilo v in druge prehrambne izdelke, česar je ne bi več tlačil zemlje. Dejansko sem Romunĳo, druge pa je Titova oblast v v tistih časih povsod primanjkovalo. pobegnil iz tiste bolnišnice, se vrnil glavnem odpeljala na osamljeni Goli Vstal sem ob dveh, zapregel konje in domov in po petih dneh pristal v bol- otok. Ne da kaj mnogo vedel, kaj se z njimi odšel v gozd do osmih zjutraj, nišnici Petra Držaja, kjer so me spra- dogaja, je bil Urban pol leta nišandžĳa nato pa sem šel na polje in opravljal vili na noge in se čudili, ko sem jim v tankovski enoti in ko se je na vaji iz- druge stvari okrog doma.« kazal in postal najboljši nišandžĳa, je pripovedoval o mojem zdravljenju. Zgodba o kulturi in prosveti Glavni sestri je ušlo, da so me zdravili za nagrado lahko šel na tečaj za šofer- Pa je, kot nam je pripovedoval Ur- tako, kot je nekoč, takoj po 2. svetovni ja. In naredil je izpit za vse kategorĳe, ban, je bilo še zmeraj dovolj časa tudi vojni, zdravil Furlan.« za motor, avtomobil in tovornjak, le za delovanje v kulturnem društvu in Eh, in Urban je pozabil na svoje do- za avtobus niso imeli tečaja in izpita. pri gasilcih v Verdu in na Vrhniki. godivščine o zdravljenju in zdravni- Z malce sreče mu je nato uspelo priti Ko je bil mlad, se je želel šolati, saj je kih in začel pripovedovati zgodbo o med šoferje v generalštabu JLA, kjer Ban ponosno v novem gasilskem vozilu PGD Verd bil dober učenec. Le matematika in Furlanih, verjanski kovaški družini, je bilo med nekaj več kot petdesetimi verouk mu nista šla najbolje od rok. ki je očitno dobro zapisana v nenapi- šoferji kar petintrideset Slovencev. hoteli od mene kaj zvedeti o tem. No, sestanek v nedeljo dopoldne in spre- Recitiral pa je pred vojno in po njej. sani kroniki Verda. »Tomaž Furlan je »To je bil gosposki posel za vojaka. ko so se prepričali, da sploh nisem bil jeli so me, vendar ne za dolgo. Kajti Tudi igral je različne vloge v tedaj na bil izučen kovač. V Verdu smo imeli Vozil sem generale in polkovnike po v nobeni vojaški enoti v Ljubljani in ko sem prišel domov in videl, kdo je vaseh popularnih dramah in veselo- v prvih desetletjih prejšnjega stoletja vsej tedanji državi. Konec oktobra leta da sem postal šofer šele v Beogradu, sekretar partĳske celice v Verdu, sem igrah. »Takoj po vojni, leta 1946, sem lepo število kovačev. Tudi po dva iz 1949 pa sem peljal generala Zečevića so prenehali,« se spominja Urban. Po prenehal biti član,« odločno pove Ur- bil Miklavž. Vprašali so me najprej, če hiše sta se izučila te obrti. Kasneje vsi in nekega polkovnika, njegovo ime šestih tednih se je iz zapora vrnil v ban. si upam, saj Miklavž že ni bil zaželen sicer niso delali v kovaštvu, ampak so sem pozabil, na lov v okolico Vršca. svojo enoto, a še nekaj »časa scal kri«, Zgodba o odhodu iz partĳe mož pri novi oblasti. Le tri tedne po se usmerili drugam. Pri Furlanih se Ustrelila sta divjega merjasca. Brez kot pravi. Še dandanes je togoten na Miklavžu pa sem bil Dedek Mraz in jih je največ izučilo. Tomaž je bil med glave je tehtal 183 kilogramov. Čez kapetana Franca Hermana, Celjana, Zanimiva zgodba, povezana z Ur- skoraj bi »zasral«, saj sem nekega mul- obema vojnama najprej kovač, nato je štirinajst dni me je poklical oficir, ki je ki ga je med zasliševanjem najbolj banovo prisilno mobilizacĳo med do- ca že hotel vprašati za šest božjih res- odšel v kraljevsko vojsko in postal bol- razporejal vožnje in mi ukazal, naj se maltretiral in mu po zaporu pripo- mobrance za nekaj ur, ki jo opiše tako- nic, kar sem spraševal kot Miklavž. ničar. Po odsluženju vojske se je vpi- za tri dni oskrbim s hrano, vzamem s ročil, naj na vse pozabi, če hoče ostati le: »Leta 1944 sem bil s konji na cesti. Pa sem hitro spremenil vprašanje in sal na medicino, ki jo je končal in bil sabo dve puški in za vsako po petde- živ. »Ko sem ga enkrat peljal v Kragu- Ustavili so me domobranci in ugoto- mulca vprašal, koliko je šest krat pet. kar precej let tudi ravnatelj bolnice na set nabojev. Povedal mi je, da bom vo- jevec, sem kar dolgo časa razmišljal, vili, da sem dovolj velik in močan za v Leto za tem je bil Miklavž že prepo- Golniku. Sodi med pionirje v zdrav- zil generala Zečevića tja kot zadnjič. kako bi zvrnil tega hudiča. Ko, da bi njihove vrste. Odpeljali so me na Vrh- vedana oseba,« Urban opisuje delček ljenju jetičnih bolnikov. Eden izmed V moj buick, ameriško limuzino, ki slutil, kaj se mi mota v glavi, me je niko. Nekdo izmed vaščanov je videl kulturniškega angažmaja. bratov, prav tako kovač, pa je odšel v je tehtala štiri tone in pol, vendar si opozoril, naj vozim po pameti, ker se to »mobilizacĳo« in povedal mami. Med obema vojnama so prirejali Črnuče in si tam ustvaril delavnico imel občutek, da ja rokava po cesti, lahko na tako slabi cesti hitro pripeti Odločna ženska, kakor je bila, se je po večjih krajih in mestih kulturne transformatorjev in varilnih apara- sta se usedla tokrat dva generala: Ze- nesreča. Hermana so menda likvidi- takoj napotila k vrhniškemu županu, prireditve Sokoli, Orli, kulturna in tov. Tudi moj oče je delal z njim. Tretji čević in Petričević. Bil sem prepričan, rali leta 1954, v času tržaške krize,« se sicer Verjanu, Hrenu, mu razložila, da prosvetna društva, pa tudi znotraj Furlan pa je bil do začetka 2. svetovne da gremo spet na lov v okolico Vršca, namuzne Urban, kot bi hotel poveda- sem premlad za puško, povrh tega pa gasilskih društev so bile kulturniške vojne žandarmerĳski komandir na lokacĳa pa ni bila daleč od romunske ti, da vsakega enkrat dočaka ustrezno nima kdo delati na gruntu, če bodo skupine. Urban pravi, da so pozimi jugu Srbĳe, v Prištini. Ko so leta 1941 meje. Ko smo prišli tja, sta mi naro- plačilo. mene vzeli. Pa so me spustili domov. ob nedeljah uprizarjali tudi po dve tja prišli Nemci, je pobegnil domov čila, naj ju počakam, ko prideta, pri- Med visokimi oficirji, ki jih je pre- Še prej pa me je eden izmed Verjanov, igri na dan, popoldne in zvečer. V ta in tukaj čez cesto, leta 1942, bil med deta. S sabo sta vzela nekaj jedače in važal Urban, je bil tudi generalmajor zadrt domobranec, dvakrat v rit sunil kontekst sodi tudi zgodba o dr. Ma- pobudniki ustanovitve belogardi- pĳače in odšla. Bil je november, mraz Hamović. Ko sta za tri dni prišla v z nogo in mi zabrusil, da sem dovolj roltu, vrhniškem zdravniku, ki je sta- stične postojanke na Verdu. Kakšnih in slana sta pritiskala. Seveda sem se Ljubljano, ga je vprašal, ali bi lahko velik za k njim, ki se borĳo zame, ne noval v Verdu. »Zjutraj ga je v službo trideset domačinov se je na začetku v avtu lepo namestil in spal. Zjutraj obiskal domače v Verdu, pa mu je od- pa da se skrivam doma. In glej ga, odpeljal kočĳaž, domov pa je pešačil. vključilo vanjo. Furlana se dobro spo- pa je bil cel hudič okrog avta, Ker so govoril: »Ne moreš domov, vojak si!« zlomka! Pridem leta 1951 iz vojske, pa Nisem si ga zapomnil tolikanj po nje- minjam, saj je ves čas hodil sključen bile šipe zaledenele, nisem takoj opa- Med visokimi oficirji pa so bili tudi me prav ta človek počaka v parku ob govi zdravniški praksi, ampak bolj po vasi, stokal, kako je bolan, se zvi- zil, da je okrog mene polno vojakov, dobri ljudje, ki jim oblast ni stopila v naši hiši in sprašuje, zakaj se še nisem po tem, da je povsod spuščal vetrove. jal, da bi nadrejeni ugotovili, kako ni ki so udrihali s puškinimi kopiti po glavo. »Zelo rad sem vozil legendar- oglasil pri njem, saj je dobil podatke in Otroci smo ga čakali, ko se je vračal sposoben za vojaka. Kajpak ga je brat, strehi avtomobila. Odprem vrata in nega generala Kosto Nađa, poveljnika karakteristiko, da sem bil v vojski do- iz ambulante, da bi slišali njegovo ki je sodeloval z Osvobodilno fronto, vsenaokrog vojska, pripadniki Knoja armade, ki je osvobodila severni del ber komunist. Ves zaprepaden sem ga »prdenje«. Navadno nam je zavĳajoč podučil, naj se čim prej znebi belogar- (posebne vojaške enote, ki je skrbela Jugoslavĳe in prodrla na Koroško. Bil gledal in povprašal, kaj ima on z mojo po koroško dejal: »Otroci, nobeden iz- distične uniforme, saj se lahko kaj hi- za zaščito naroda). Zaderem se nanje, je umirjen in strpen človek, rad se je partĳsko karakteristiko. Ko mi je od- med doktorjev ga nazaj ne spravi, pa tro pripeti, da bo likvidiran. Eden iz- zakaj razbĳajo po avtu, pa me eden pogovarjal z vojaki in jih spoštoval. govoril, da je sekretar partĳske celice tudi sam Marolt ne. Otroci, če imate med fantov v postojanki mi je takrat izmed oficirjev useka okrog ušes. Jaz Zmeraj me je posadil za kosilo skupaj v Verdu, nisem mogel verjeti. Človek, vetrove, ven z njimi, da boste imeli zaupno pripovedoval, čeprav smo vsi pa, ves mišičast in natreniran, udarim z visokimi oficirji, ne pa v kakšne kot ki me je obrcal, ker nisem hotel med zdrav trebuh.« V cerkvi pa, ko smo se videli, da njihov poveljnik ne bo več nazaj. Kričim, da se vojakov v tej voj- druge sobe, kot so to počeli nekateri. domobrance, je zdaj partĳski sekretar. ozrli nanj, je zabrundal: »Oltar je na- dolgo na svetu, ker ga tako zvĳa. In ski ne sme tepsti. Vse zaman. Zvlekli Presenečen pa sem bil, ko me je, pr- Kasneje sem zvedel, da je maja 1945 prej, tja glejte!«. res ni bil več dolgo poveljnik, ker mu so me z avta, me podrli na tla, še bolj vič sem ga peljal, na poti v Subotico z domobranci bežal proti Koroški in prebutali in v sami srajci in v lisicah vprašal, ali znam jesti tako, da imam ga je v Medvodah teta, ki je bila poje dr. Žekš dal zdravniško spričevalo Zgodba o delavcu Urbanu o nesposobnosti za vojsko. Preživel je odpeljali v Kozaro, vojaški zapor v vilice v levi roki, nož pa v desni. Seve- vezana z Osvobodilno fronto, nekaj vojno, bil zaprt kakšna dva meseca in Beogradu, kjer sta bila zaprta tudi teda sem mu pritrdil in dodal, da me ja časa skrivala in ko se je vihar malce V šestdesetih letih prejšnjega stolet- dočakal visoko starost. danja ministra Žujović in Hebrang, ki tako naučila mama, preprosta kmeti- polegel, se je javil v mladinske delo- ja kmetje še niso bili zdravstveno za- sta se izrekla za Stalina. Seveda naj- ca iz Verda.« vne brigade, postal vzoren brigadir varovani in so zdravniške usluge pla- Zgodba iz Titove garde prej nisem vedel, kaj se dogaja, kaj Jugoslovanska ljudska armada je in nato še član Komunistične partĳe. čevali sami. Urbanova hčerka je imela Urban je po vojni kmetoval in vlačil kmalu pa mi je postalo jasno, da sta bila spolitizirana vojska in vojaki v Preden sem se obrnil od njega, sem težave z očmi. Zdravniki so ugotovili, les iz gozda na žago in na železniško »moja« dva generala hotela čez mejo Titovi gardi so bili praviloma člani mu še dejal, da ni šans, da bil v nje- da bo zdravljenje predrago in so mu NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 11

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 11

zgradbah, ki so v višino merile le tri bovala sta, tako je govorila žena, bolj stal najprej podpoveljnik v Verdu, metre. Zdravniki za Urbana dolgo trdo roko. Pa sem se odločil. Še prej nato poveljnik verjanskega gasilskega niso mogli ugotoviti, zakaj ga neneh- pa sem moral narediti šoferski izpit društva in od leta 1956, ko je bila usta- no boli glava in šele dr. Kogoj je ob neza vožnjo avtobusa. In tako sem ostal novljena Gasilska zveza Vrhnika, pa kem obisku v tovarni – z Urbanom sta na avtobusu do leta 1986, ko sem se do leta 1991 poveljnik zveze. skupaj nastopala v amaterski gledali- upokojil,« konča zgodbo o svoji delo- Navadno je Urban šel od direktorja ški skupini – ugotovil, da so vzrok za vni karieri Urban Žirovnik. do direktorja vrhniških podjetĳ, da njegove glavobole plini v proizvodni bi za gasilski srečolov dobil izdelke. hali, ne pa preboleli meningitis leta Zgodba o krajevni skupnosti in »Dolgo časa občina ni bila ravno rado- 1953.. gasilcih darna z denarjem za gasilka društva. Tako je Urban po petih letih dela Jemali so nas kot nekakšen družbeni v Savi odšel. Nerad, vendar je moral, Vseskozi je bil Urban tudi družbe- privesek. Najmogočnejši direktor na če je hotel ostati zdrav. In leta 1965 se no angažiran. Dvanajst let je bil pred- Vrhniki, Anton Debevc iz IUV, mi je je po prĳateljevem nasvetu odločil za sednik Krajevnega ljudskega odbora nekoč zabrusil, da je naše verjansko šoferski poklic v Ljubljana transportu. Verd, nato so nastale krajevne skup- gasilsko društvo banda klerikalcev. »Vozil sem za špedicĳo po vsej Evro- nosti in Žirovnik je bil predsednik Nekoč sem odšel k njemu. Že ob vsto- pi. Največ pa po tedanji Jugoslavĳi. Že Krajevne skupnosti do leta 1998. V pu v tajništvo mi je njegova tajnica takrat sem opazil,« Urban razčlenjuje njegovi dobi je zrasla Janezova vas, ki ponudila denarnico za drobiž. Bil sem tedanja razmerja v državi, nerazume- so jo kmalu asfaltirali. Tako kot dru- zaprepaden na skromnostjo donacĳe vanje, če ne že kar sovraštvo med Srbi ge ceste v vasi. »Ko smo začeli urejati in ji razlagal, kaj so nam dali v drugih in Hrvati. Nagajali so si, kjer je le bilo cestno razsvetljavo v vasi, smo posta- tovarnah in obrtniki. Debevc je slišal mogoče. Če so bili pred mano na ram- vili na Verdu 108 cestnih luči, Vrhni- najin pogovor, stopil iz svoje sobe in pi v Beogradu trĳe hrvaški tovornja- ka pa jih je imela le 36. Pa sem pov- mi dejal, da imajo oni pač svoje gasil- karji, so razložili najprej mojega. Tako sem po naključju uredil razsvetljavo. ce. Namignil je še, da so zagotovo v Še vedno zaveden gasilec veteran se je dogajalo tudi na Hrvaškem s srb- Nekega dne sem na postaji v Ljubljani našem društvu gasilci večinoma od skimi šoferji. Je pa bilo veliko nereda srečal prĳatelja iz vojske, ki je delal v ta belih. Pa sem mu odgovoril, da je svetovali, naj se zaposli, saj je delavsko vodja izmene,« se spominja začetkov v takratnih podjetjih, še zlasti v Srbĳi, zagrebškem Končarju prav na kablih. bil Jaka Rihar, komandant Šercerje- zdravstveno zavarovanje poravnalo dela v Gumici Urban Žirovnik. Kakš- kjer so po trinajsti uri zelo neradi raz- Kar tam sva se dogovorila za nakup ve brigade naš gasilec, narodni heroj vse stroške zdravljenja za družinske nih dvajset let je delovala Gumica na tovorili tovornjak, čeprav so bili de- 4.500 metrov kablov z bakreno žico. Luka Vidmar tudi, da smo v Verdu člane. »Pa sem šel na žago v Verdu in Vrhniki, potem pa so v Savi začeli lavci tam. V Nišu sem enkrat naredil Vredna je bila 70 milĳonov tedanjih partizanom prostovoljno dali trideset povprašal za delo. Že naslednji dan koncentrirati proizvodnjo na kranjski pravi kraval in uspel, da so me takoj dinarjev. Tolikšnega denarja kajpak paradnih in dvajset delovnih oblek. sem delal. Pa le tri mesece, kajti teda- lokacĳi, usihanje obrata na Vrhniki pa razložili.«. nismo imeli v blagajni krajevne skup- Obrnil sem se in odšel. Drugi dan je nji vrhniški župan je zbiral ekipo, ki očitno ni preveč zanimalo ne teda- Prava legenda pa je Urban postal, nosti. Stopil sem v Liko. Ker so tam tovarniški kombi dostavil na dvoriš- bi šla za nekaj časa delat v kranjsko njih občinskih mož ne koga drugega. ko je vozil avtobus na relacĳi Ljublja- takrat načrtovali večje investicĳe, so če deset usnjenih suknjičev in nekaj Savo, da bi se izučili za delo v Gumi- Po Urbanovem mnenju se je tedanje na–Vrhnika. Tisti, ki ga niso poznali primaknili v njih še 70 milĳonov za torbic. Ljudje niso mogli verjeti, da je ci, obratu na Vrhniki. Med šesterico vodstvo balo širitve tudi zato, ker bi kot amaterskega kulturnika, gasilca cestno razsvetljavo. Na Elektro Vrh- Debevc tako radodaren.« in občinskega odbornika, so ga spo- nika niso verjeli, da nam bo uspelo, Vrhničanov je predlagal tudi mene. z njo in z novo tehnologĳo prišli v Pogovor z Urbanom Žirovnikom znali kot šoferja na tej progi. Pa ni bila in to še z bakrenimi kabli, medtem, Poznal me je, saj sem bil občinski od- obrat inženirji, ki bi prevzeli vodstvo se je zavlekel v poltretjo uro. Nizal je lahka odločitev, saj je šoferska v špe- ko so oni uporabljali v glavnem alu- bornik. Ko smo že nekaj časa delali v obrata. Po Urbanovem mnenju so bili zgodbo za zgodbo in na koncu prista- dicĳi in na avtobusu, kjer se srečuješ z minĳ. Seveda smo vaščani poprĳeli za Savi, mi je eden izmed vodilnih dejal, v Savi zainteresirani za posodobitev vil: »Dva dni bi vam lahko pripovedo- različnimi ljudmi, godrnjavimi, pĳa- krampe in lopate in veliko dela opra- da so me izbrali za izmenskega vodjo in širitev obrata, tudi za halo IUV ob val, pa ne bi končala.« Sam pa sem za nimi ali pa le veselimi ljudmi, dokaj vili prostovoljno,« se pohvali Urban. v Gumici, kot se je imenoval novi vrh- Ljubljanici, vendar pravega odziva z zapis izbral tiste zgodbe iz njegovega različna. »Težko sem odšel iz špedici- Tudi v gasilstvu je vse slonelo na niški obrat Save. Opazovali so nas in Vrhnike niso dobili. So pa bile delo- življenja in dela, ki po moji sodbi naj- je, saj je bilo to lepo delo, čeprav me prostovoljnem delu. Urban si je sam premeščali na različna dela, da bi se vne razmere v primerjavi s Kranjem bolj nazorno pričajo, kakšen človek je tudi dva tedna ni bilo doma. Žena pa plačal celo tečaj za gasilskega častni- prepričali v našo sposobnost. In tako mnogo slabše. V Kranju je takšna Urban, ki sliši tudi na ime Ban. smo 29. novembra leta 1960 dobili na proizvodnja potekala v osem metrov je vztrajala, da sem doma, kajti fanta ka v Medvodah. Od leta 1945 je bil Vrhniki Gumico, v njej pa sem postal visokih halah, na Vrhniki pa v starih sta bila v občutljivih letih in potre- gasilec. Po tečaju za častnika je po- Marjan Horvat

Nova avtocisterna na Verdu V začetku junĳa so gasilci Verda dočakali svoj veliki dan. Pred gasilski dom se je pripeljala nova avtocisterna z vsemi potrebnimi priključki in opremo za posredovanje pri požarih ter pri naravnih in drugih nesrečah. Kot se spodobi, so verdski gasilci pripravili čudovit sprejem 2500-litrske avtocisterne oziroma novega sodobnega gasilskega vozila pred svojim gasilskim domom. Zbrali so se vsi gasilci – od najmlajših do veteranov – ter veliko krajanov in gostov. Po sprejemu ter nagovorih so si vsi lahko ogledali novo gasilsko vozilo, ki bo krasilo garažo domačega gasilskega doma, bilo vedno v pripravljenosti ter z mislĳo za čim manjše posredovanje. Sedaj tudi gasilce čaka usposabljanje za upravljanje vozila, ki bo uradno predano v uporabo 3. julĳa, ko bo velika gasilska veselica. S. S. li svojo priložnost. V letu 2006 malo vajam dostojno zastopali Državni prvaki!!! smo na državnem tekmovanju naše društvo. za las zgrešili medaljo in zase- Ob prihodu v Podlipo pa nas Zgodilo se je! ČLANI B PGD PODLIPA-SMREČJE dli 5. ter 18. mesto. Bilo je tako je čakalo naslednje preseneče- SMO POSTALI DRŽAVNI PRVAKI! blizu, da so tekle tudi solze. nje. Domači gasilci, ter gasilci Za naslednji ciklus smo malo iz Žažarja, Vrhnike, Bevk in Začelo se je pred desetimi za državno tekmovanje v letu premešali ekipe in že naredili Sinje Gorice so za nas naredili leti. Takratna želja je bila, da 2004. Veselje je bilo nepopisno. temelje za eno ekipo članov A ‘’špalir’’ in na ta način pozdra- se člani prvič uvrstimo na dr- Prvi nastop članske ekipe PGD in eno ekipo članov B. Pridno vili državne prvake. Skupaj z žavno tekmovanje. Resno smo Podlipa Smrečje na državnem smo vadili in čakali na svo- našimi najbližjimi smo potem pristopili k vajam in počasi iz- tekmovanju. Od leta 2004 tako jo priložnost. In prišlo je leto proslavili naš uspeh v Gostilni boljševali svoje čase. Zanimanje ostajamo merilo za vse ostale 2010 in ponovno tekmovanje Jurca, za kar se jim seveda za- je naraščalo in kmalu smo usta- članske ekipe v zvezi in regĳi. za memorial Matevža Haceta hvaljujemo. novili še drugo člansko ekipo. Prvi apetiti po uspehu tudi v Taktični mokri vaji. Napetost Komu gre zahvala? Veliko V letu 2003 smo tako premagali na državnem nivoju so se poje naraščala že v zadnjih tednih vas je: v prvi vrsti so tu naši do- konkurenco tako na občinskem javili z uvedbo Taktične mokre pred tekmovanjem. Časi so se mači, ki so mirno prenašali vse Novo vozilo so gasilci PGD Verd sprejeli pred svojim gasilskim kot tudi regĳskem tekmovanju vaje. Vse ekipe smo se morale boljšali, postali pa smo tudi bolj naše izostanke, ko smo trenirali domom. in si s tem prislužili vstopnico učiti na novo in tu smo začuti- sigurni pri sami izvedbi vaje. in tekmovalii, zahvala gre tudi Slutili smo medaljo, redki pa so vsem drugim, ki ste kakorkoli upali to tudi na glas povedati. pripomogli h našemu uspehu. PGD Verd Na tekmovanju nam je vaja Posebna zahvala pa gre na- SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI VRHNIKE! dobro uspela in nestrpno smo šemu mentorju – Zvonetu Ba- čakali razglasitev. Ko je napo- starda, ki nas je učil, opozarjal V SOBOTO, 3. JULĲA 2010, OB 18. URI VAS VABIMO vedovalec objavil drugo mesto na vse napake in seveda verjel V VERD PRED GASILSKI DOM NA SLAVNOSTNO (in to nismo bili mi), smo eks- v nas. V imenu celotne ekipe PARADO OB SPREJEMU NAŠEGA NOVEGA plodirali od sreče. Člani B PGD torej: HVALA, ZVONE!!! GASILSKEGA VOZILA! Podlipa-Smrečje smo postali Vendar se člani PGD Podli- OD 20. URE BO VELIKA VRTNA VESELICA. OB državni prvaki!!! Z veseljem, pa-Smrečje tu ne bomo ustavili. DOBRI JEDAČI, PĲAČI IN BOGATEM SREČELOVU ponosom in solzami v očeh smo V naslednjem letu načrtujemo stopili na najvišjo stopničko. prevzem nove gasilske cister- VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL Člani A so se letos ponovno ne. Tu bomo ponovno potrebo- PRVA POSTAVA. premešali, v svoje vrste pa dovali vašo pomoč. Skupaj nam PRĲAZNO VABLJENI! bili tudi 2 novinca. Vaja jim je bo uspelo. solidno uspela, vendar pa je Naj zaključimo z besedami Letos se je Gasilska zveza Vrhnika resnično izkazala in na isti Z GASILSKIM POZDRAVOM »NA POMOČ«! dan pridobila dve novi gasilski vozili: za PGD Verd in PGD trema naredila svoje in je bilo našega nekdanjega predsedni- Borovnica. GASILCI PGD VERD tudi nekaj napak. Vseeno gredo ka: Danes so dovoljene sanje, čestitke tudi njim, saj so kljub jutri je nov dan! NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 12

28. junĳ 2010 12 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected] Gasilsko tekmovanje v Sinji Gorici in veselica s Čuki Sinja Gorica, 29. maj 2010 – Konec maja je PGD Sinja Gorica v okviru tradicionalne prireditve organiziralo gasilsko tekmovanje za člane in članice, ki se ga je udele- žilo dvanajst ekip notranjske regĳe. Tekmovale so ekipe, ki se pripravljajo na državno prvenstvo v Celju, pa tudi ekipe iz različnih gasilskih društev. Hitrih gasilk in gasilcev, ki so svoje znanje merili na prometni poti ob gasilskem domu, ni zmotilo niti deževno vreme. V večernih urah je sledila slavnostna predaja kombinirane črpalke, zatem pa druženje in zabava na veliki veselici.

Na gasilskem tekmovanju v Sinji Gorici so v kategorĳi članic A Log – Dragomerčanke so v kategorĳi članic B zasedle 2. mesto, sla- Med člani so se odlično izkazala tudi domača društva. Podlipci so slavile domačinke iz PGD Sinja Gorica. vile pa so članice iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. slavili med člani B, njihovi mlajši kolegi so osvojili 2. mesto, fantje iz Bevk pa so bili tretji. dĳo napade, kjer vstopajo skozi palko, predaji pa je sledila raz- improvizirana vrata in zbĳajo glasitev rezultatov tekmovanja. tarčo.« Na tekmovanju sta za Aleš Rodič ni skrival navduše- osvojitev najvišjih mest šteli hi- nja: »Danes je za naše društvo trost pa tudi pravilnost izvedbe velika prireditev in obenem gasilske vaje ter tudi razvršča- tudi lepa priložnost, da prevza- nje in odgovori na vprašanja. memo novo opremo, ki smo jo Tekmovanje za pokal Sinja pridobili v lanskem letu. Gre za Gorica pozdravljajo tudi v do- kombinirano gasilsko črpalko, mači Gasilski zvezi Vrhnika, ki bo služila našemu društvu njen poveljnik Vinko Kerš- za gašenje požara in kot pomoč manc je dejal: »Zbrali smo se gasilski lestvi na Vrhniki.« na novem začetku predvsem Po formalnem delu je sledila za društvo, ki se je dodatno in tradicionalna veselica, na kate- ponovno ogrelo za tekmovanje, ri so za zabavo poskrbeli Čuki, V večernih urah so v uporabo predali novo kombinirano črpalko. Zvečer so na veselici za prĳetno vzdušje skrbeli Čuki. ki je plod njihovih, že kar nekaj za še bolj veselo vzdušje pa so Na tekmovanju so se pomerili letnih uspehov.« Njegovemu poskrbeli tudi najboljši trubači člani in članice, ki so bili glede vaji. V konkurenci članic B sta kljub dvema počenima cevema Podlipci, ki so bili v kategorĳi mnenju je pritrdil tudi pred- leta 2009 iz skupine Fešta bend. na starost razdeljeni v kategori- se pomerili dve ekipi. Zmaga povzpeli na najvišjo stopničko, članov B nepremagljivi. Doga- sednik vrhniške gasilske zveze Na prireditvi ni manjkal niti ji A in B. V kategorĳi članic A je romala v roke ekipe Drenov odlični so bili tudi Podlipci, janje na tekmovanju je pojasnil Ivan Turk, ki je menil, da bo srečelov. Prireditelji so dogaja- so kot edine v svoji konkurenci Grič - Lesno Brdo, drugega ki so zasedli drugo mesto. Na predsednik PGD Sinja Gorica tekmovanje, ki se je začelo tako nje popestrili s tekmovanjem v slavile domačinke iz Sinje Gori- mesta pa so se veselile gasilke stopničkah pa so se jim s tret- Aleš Rodič, ki je povedal: »Tek- uspešno, postalo tradicionalno. plezanju v višino, za otroke pa ce, ki so uspešno opravile s te- iz PGD Dragomer - Lukovica. jim mestom pridružili še fantje movanje je simulacĳa gašenja Po tekmovanju so gasilci so pripravili igrala. oretičnim in praktičnim preiz- Napeto je bilo tudi med čla- z Bevk. Med njihovimi starejši- požara z motorno črpalko, ki iz slavnostno predali v uporabo Vesna Erjavec kusom znanja v taktični mokri ni. Fantje iz PGD Vrsnik so se mi kolegi so se odlično izkazali bazena črpa vodo. Gasilci nare- novo kombinirano gasilsko čr- Društvo invalidov Vrhnika delavno tudi maja in junĳa Drugi četrtek v junĳu društvo vsako leto organizira izlet za težke invalide. Letos se jih je prĳavilo nenavadno veliko, kar 86, zato smo najeli dva avtobusa in kombi za prevoz invalidov na vozičkih, ki nam ga je velikodušno posodilo Društvo paraplegikov Ljubljanske regĳe.

Tokrat smo se peljali proti Primorski. Spotoma smo zvedeli ter pecivom, ki so ga spekle pridne roke naših članic. Ob pred- razne zanimivosti. Ko smo se peljali mimo ene najstarejših turi- videnem času smo se zbrali pred paviljonom, kjer je vse navzoče stičnih jam na svetu, Vilenice, ki je ob cesti Sežana– Lokev, smo pozdravil predsednik društva in zaželel obilo uspehov. Tekmo- zvedeli, da se imenuje Vilenica zato, ker so ljudje včasih verjeli, vanje je potekalo brez zapletov, tako da smo ga lahko končali da v njej prebivajo dobre vile. Jama je bila dokumentirana že v ob predvidenem času, čeprav smo se vmes morali še pokrepčati 16. stoletju, ko so jo dobili v upravljanje lokavski domačini, ki z malico. zato menijo, da je njihova jama turistično aktivna že 400 let. Ob- Prve tri ekipe, moške in ženske, so prejele pokale in medalje. iskalo jo je več slavnih in imenitnih obiskovalcev. Od leta 1986 v Istega dne, 29. maja, so se naši balinarji udeležili prijateljskega njej prirejajo mednarodni literarni festival Vilenica, na katerem turnirja v balinanju v Pivki z žensko in moško ekipo. se srečujejo pesniki in pisatelji iz vse Evrope. Na tej prireditvi Ženska ekipa balinark je maja na območnem tekmovanju v Ži- podeljujejo veliko nagrado vilenica in priznanje kristal Vilenica. reh dosegla 1. mesto in se tako uvrstila na državno prvenstvo. Mi se nismo ustavili tam, ampak smo se odpeljali naprej proti Prvenstvo je potekalo 12. junija v Rogaški Slatini v organiza- Kobilarni Lipica. Vasica svetovnega slovesa je znana po vzgo- ciji Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje in Zveze za ji konj pasme lipicanec, ki je poimenovan prav po Lipici. Reja ti kobilarni, kjer je bila pravkar na programu dresura. Vodstvu šport invalidov Slovenije. Tekmovalo je pet moških in štiri žen- kraških konj in vzgoja lipicancev sta se začeli po letu 1580, ko je kobilarne smo bili zelo hvaležni, kajti opazili smo, kako je vse ske ekipe. Naše balinarke so dosegle 1. mesto, kar pomeni, da so urejeno za invalide. Tako ni bil nihče od nas prikrajšan za ob- čudovanje kraških lepotcev, lipicancev. Po končanem programu smo se napotili proti Hotelu Maestozo, kjer nas je čakala malica, ješprenka. Ko smo se okrepčali, smo posedli v avtobuse in pot nas je vodila naprej, na naše morje. V Portorožu, našem najlepšem slovenskem obmorskem letovišču, smo si privoščili sladoled in kavico in si ogledali mesto. Nato smo spet sedli v avtobuse in se odpeljali proti meji s Hrvaško, a smo ostali na slovenski strani. V Padni smo imeli v restavraciji Idila naročeno kosilo, ki se nam je zelo prileglo, pa še okusno je bilo. Tudi tokrat smo imeli s seboj naš Ansambel Detlca, ki nam je po kosilu neutrudno igral. Vsa druž- ba se je tako razigrala, da smo morali podaljšati čas odhoda. Med vrnitvijo smo verjetno pokupili vse češnje Primorske, ki so jih prodajalci ponujali ob cesti. državne prvakinje! habsburški nadvojvoda Karel kupil starejše posestvo tržaškega Šport Selektor Konrad Benkič je imel srečno roko pri izbiri ekipe, v škofa. Športniki so bili polno zaposleni, kajti 29. maja je naše društvo kateri so bile: Lipicanec je v osnovi kraški konj, oplemeniten s španskim, organiziralo tradicionalni turnir v pikadu, ki je bil v Bistri. So- Anica Božič – vodja ekipe, Jožefa Bagar, Vika Buh, Anica Do- napolitanskim in arabskim konjem. Vzgajali so ga za potrebe delovalo je deset društev, vsako z moško in žensko ekipo, le DI lenc, Julka Turk in Ivanka Mele. Da so se naše balinarke uvrsti- dvora, vojske in španske jahalne šole. Kraške razmere, kamnito Koper je tekmovalo samo z moško ekipo. Skupaj je bilo 91 tekle na državno prvenstvo, ima velike zasluge tudi naša Brigita površje in burja so za urjenje konj v trpežnosti in vzdržljivosti movalcev. Vreme nam je bilo naklonjeno. V sončnem majskem Grom, ki pa se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti dr- primerni in načrtno izbrani. Po navadi so žrebeta temne barve, s jutru smo se zbrali v pričakovanju dobrih rezultatov in prijet- žavnega prvenstva. starostjo pa postanejo konji značilno beli. nega druženja. Vse udeležence smo za dobrodošlico postregli s Državnim prvakinjam v balinanju naše čestitke! Gostitelji so nas pričakali s kavico, nato smo se odpravili pro- kavico in “kebrom” oz. po naše “hudobo”, sendvičem in sokom Društvo invalidov Vrhnika NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 13

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 13 PGD STARA VRHNIKA v gosteh pri arizonskih poklicnih kolegih Z odhodom proti ZDA se je so se nekateri odločili za malo družili ekipam na njihovih inko med zelo bogatimi postaja- nanj še posebno ponosni. Grand Canyon, nekateri pa 24. aprila 2010 ob dveh zjutraj »pohajanja« okoli predmestja, tervencĳah. Zvečer, ko smo se mi v Phoenixu in Tucsonu ter Šesti dan je bil spet bolj spro- smo si izbrali lažji sprehod po začel prvi uradni program drugi pa so si ogledali narodni zopet dobili skupaj, se je pogo- revno postajo v indĳanskem ščujoč. Ogledali smo si letalski okoliškem borovem gozdičku. F.I.R.E. (First International park z znamenitimi puščavski- vor o doživetih dogodivščinah rezervatu. Po krajšem postan- muzej PIMA AIR & SPACE Po kosilu smo se odpravili na- Rescue Exchange Program). mi kaktusi. Popoldan je sledilo potegnil pozno v noč. Končni ku in izmenjavi našitkov smo MUSEUM, nato pa obiskali zaj proti Tucsonu. Vmes smo si Program izmenjave je kot ideja srečanje in pravi ameriški pik- rezultat je bil, da sta bila Rok se odpravili naprej na uradno staro kavbojsko mesto TOMB- ogledali še ruševine indĳanske nastal leta 1999, ko smo gasilci nik z novimi prĳatelji in »sta- in Andreja najbolj navdušena prireditev, kjer smo si z najviš- STONE, kjer se je potekal zve- naselbine, med vožnjo pa nas PGD Stara Vrhnika prvič go- rimi« znanci izpred 10 let. in zadovoljna od vseh. Rok je jim članom tega naroda slav- neč obračun pri O.K. Corralu. je še kar nekaj časa spremljala stili kolege iz ZDA, iz zvezne Drugi dan je bil že bolj »de- potrdil, da njihova policĳa res- nostno izmenjali zastavi. V Sedmi dan smo bili zopet »velika luknja v zemlji«, kot države Arizona. Že naslednje laven«. Po zajtrku smo se odpe- nično deluje, kot je prikazano dar smo dobili zastavo Tohono deležni dela na postajah in ur- Grand Canyonu pravĳo Ame- leto smo na njihovo povabilo ljali na mednarodno letališče v za nas samo v ﬁlmih. Gasilci se O´odham Nation, mi pa smo genci. Osmi dan pa je bil naj- ričani. Na poti nazaj smo na- obisk tudi vrnili in tako se je Tucsonu, kjer smo si ogledali od naših razlikujejo v glavnem jim podarili zastavo Občine pomembnejši, in sicer zanje in leteli še na velik gozdni požar, neuradno začela izmenjava letališke gasilce, njihovo opre- po malo drugačni opremi in Vrhnika in zastavo Republike za nas. Bili smo namreč gostje ki nam je kot pravim gasilcem gasilcev in reševalcev med namo in manjšo vajo gašenja le- neprimerno večjih vozilih. Kar Slovenĳe. Poleg zastav smo jim pri guvernerki zvezne drža- naredil kar nekaj skomin, da šima državama. tala. Od tam smo se odpravili zadeva delo na urgenci, pa je podarili še plaketo in kipec ve Arizona, ki je v političnem bi se pridružili gašenju, žal pa Intenzivneje se je stvar zana drugo stran letališča, kjer je skoraj nesmiselno izgubljati gasilca, knjigo o predstavit- pomenu najvišje postavljena smo morali intervencĳo opazo- čela premikati leta 2008, ko je vojaška baza in šola za pilote besede. Pri nas v Slovenĳi se vi Slovenĳe, Občine Vrhnika, oseba države. Protokolarni del vati samo od daleč.

naše društvo, PGD Stara Vrh- letal F16 iz vseh držav sveta, je potekal zelo podobno kot Pot domov se je začela 9. nika, praznovalo 100. obletnico kjer uporabljajo ta tip letal. pri indĳanskih gostiteljih, s to maja ob petih zjutraj. Samo tri delovanja in je kot častne goste Tudi tam smo si ogledali opre- razliko, da smo za konec po- ure po vzletu prvega letala pa na slavnostni dogodek ob tem mo in seznanili so nas z delom skrbeli za lepo presenečenje. se je začelo vse skupaj zaple- jubileju povabilo tri gasilce oziroma delavnikom gasilcev To nam je omogočil naš sovaš- tati zaradi oblaka vulkanskega reševalce ter eno gasilko re- reševalcev. Ti posredujejo v čan mojster Franc Grom s Sta- prahu. Že tako dolga pot na- ševalko. Vse skozi pa sta Paul okviru vojaške baze, po potre- re Vrhnike, ki nam je prav za zaj se nam je podaljšala še za Miller (Green Valley FD) in bi nudĳo pomoč še kolegom to priložnost velikodušno po- dobrih 11 ur. Kljub vsem nev- Boštjan Plahutnik (PGD Stara na civilnem delu letališča in daril njegovo svetovno znano šečnostim na poti nazaj smo se Vrhnika) snovala idejo, kako bi tudi zunaj njega. mojstrovino »vrhniški pirh«. vsi skupaj vrnili domov veseli zadevo izpeljala na bolj uraden Nato smo bili gostje pri enem Gospa guvernerka je bila ob novih poznanstev, novih izku- način. Njuno delo je obrodi- od podpornikov programa, prejemu le-tega vidno ganje- šenj ter polni lepih spominov, lo sadove in tako je prišel čas kjer nam je v lastni pražarnici na in je na vsa druga darila v spominkov in fotografij, ki nas prvega uradnega obiska, na kave pokazal in res strokov- hipu pozabila, pika na »i« pa bodo še dolgo spominjali na katerega smo bili povabljeni no razložil postopke praženja. je bila, ko smo ji pojasnili, kdo obiskano deželo. Simon Bizjan, Rok Škulj, Luka Temu je sledilo poizkušanje vse od svetovno znanih ljudi je V ta program so sedaj poleg Potrebuješ (vsi PGD STV), veliko vrst kave, ki jih predelu- lahko od njih naučimo še mar- opis starega pridobivanja mor- lastnik enega od Francetovih gasilcev (prostovoljnih in po- Boštjan Triler (PGD Postojna), jejo tam. Namen poizkušanja sikaj koristnega. ske soli ter kilogram morske umetnin. Takoj po fotografi- klicnih) vključeni tudi policisti Boštjan Žagar (Gasilska briga- je bil, da s skupnimi močmi Četrti dan smo si ogleda- soli iz Sečoveljskih solin. Na ranju za medĳe in za nas,je bil in zdravstveni delavci v ur- da Ljubljana), Barbara Žagar izberemo okus, aromo in moč li njihov center za trening z koncu se je izkazalo, da je bila »vrhniški pirh« glavni okras gentni dejavnosti (medicinske (vzgojiteljica), Andreja Špilek kave, posebno za ta program. značilnostmi našega ICZR RS podarjena sol za vse prisotne njene pisalne mize v glavni pi- sestre ter zdravstveni tehniki). Plahutnik ( ZD - SNMP Ljub- V čast programa F.I.R.E. je na Igu, vendar v kar nekajkrat najlepše darilo. Svoje ozemlje, sarni. Obisku pri guvernerki je Trenutno je v Slovenĳi program ljana) in Boštjan Plahutnik tako nastala posebna blagovna večjem obsegu. Na koncu je ki so ga skozi zgodovino iz- sledil ogled gasilske enote na F.I.R.E. še v fazi razvĳanja. (Reševalna postaja Ljubljana in znamka kave z imenom FIRE bilo naše skupno mnenje, da je gubljali namreč zelo cenĳo in letališču v Phoenixu, nato pa Upamo, da bo ob pomoči gasil- PGD STV). HOUSE BLEND. V zahvalo za Ig definitivno boljši center, žal so bili hvaležni, da smo na tak še obisk gasilskega muzeja, ki skih in drugih zainteresiranih Pot proti Arizoni nas je vodi- posebni dogodek smo mu po- pa prostorsko zelo omejen. Po način z njimi delili del naše je bil z velikansko zbirko ga- organizacĳ program zelo kma- la iz Ljubljane prek Stare Vrh- darili nam najbolj priljubljeno ogledu smo odšli v Green Val- dežele, ki jo bodo lahko tudi silskih avtomobilov res nekaj lu uradno stekel tudi pri nas. nike in Postojne do letališča v znamko kave »barcaffè«. ley, kjer smo ponovno srečali okusili. Pripravili so nam tudi posebnega. Uradno stran tega programa, Benetkah, kjer smo imeli prvi V poznih popoldanskih urah kar nekaj znancev izpred 10 nekaj kulturnega programa, v Deveti dan je bil dan, ko smo ki je v angleškem jeziku, si lah- let proti Madridu, od tam pa v smo bili gostje še na posestvu let. Tam so nas zopet razdelili katerega so nas na naše prese odpravili proti Grand Cany- ko pogledate na spletni strani: Chicago ZDA, kjer smo morali enega tam živečih Slovencev, vsakega na svojo postajo in se senečenje v nekem trenutku onu, vmes smo obiskali gasil- www.firstresponderexchange. ponovno presesti in poleteti še kjer so nam pripravili večerjo skupaj z njimi vozili na inter- tudi vključili in smo v krogu sko enoto, ki je poleg glavnih org do Phoenixa. Tam so nas vese- in srečanje s skoraj vsemi Slo- vencĳe do poznega večera. zaplesali z njihovimi otroki. stvari specializirana še za re- Na koncu bi se še enkrat iz lo pričakali naši prĳatelji (po- venci, ki živĳo v Tucsonu in Peti dan smo prvič oblekli Kako je bilo to videti, pa si lah- ševanje v gorah in je bila tudi vsega srca zahvalili mojstru klicni gasilci reševalci) Paul, njegovi okolici. svečane uniforme in se odpe- ko samo predstavljate. Otroci edina, ki je imela svoja vozila Francu Gromu za podarjeni Bob in Mona. Do končne de- Tretji dan se je začela izme- ljali v indĳanski rezervat ple- v njihovih tradicionalnih ob- opremljena zelo podobno ev- vrhniški pirh, podjetju BLA- stinacĳe, mesta Tucson, sta nas njava v pravem pomenu bese- mena TOHONO OÓDHAM lekah, mi pa v svečanih uni- ropskemu načinu, kar pomeni GO MIX, ki nam je z izposojo ločili le še dve uri vožnje po de. Andreja je odšla v eno od NATION. Rezervat se razteza formah! Po uradnem delu so skoraj 100 % izkoriščen pros- kombĳa omogočilo začetek in avtocesti. Zaradi časovne raz- štirih bolnišnic, kjer si je ogle- na približni velikosti ozemlja nas pogostili ter se z nami še tor v vozilih in na njih. Bili smo konec potovanja, Občini Vrh- like 9 ur smo prispeli »še« isti dala delo na njihovi urgenci, Republike Slovenĳe, na kate- nekaj časa družili. Kot smo na tudi gostje enote, ki se ukvarja nika, CZ Vrhnika in GZ Vrh- dan ob 23.10 po njihovem času, Rok, ki je tudi policist, je bil rem pa živi samo nekaj več kot koncu izvedeli, smo bili prvi z gašenjem gozdnih požarov nika za promocĳski material v resnici pa je bilo za nami že deležen sodelovanja v akcĳah 2000 pripadnikov tega naroda tujci (Evropejci, Neameričani in z izobraževanjem gasilcev ter Borisu, Klemenu in Mihi za blizu 30 ur potovanja. ameriških policistov, Simon, (kolikor jih je na žalost sploh oziroma Neindĳanci), ki so jih za gozdne požare ter helikop- pomoč pri izvedbi našega po- Po končno pravem spancu v Luka in vsi trĳe Boštjani pa ostalo). Na poti smo se ustavili na tak način sprejeli s takšnimi tersko reševanje. Naslednji tovanja. postelji se je začel prvi dan, ki smo bili razporejeni vsak na še na eni od njihovih gasilskih častmi. Dogodek se nam je res- dan so se nekateri odpravili na Za PGD STV je bil bolj sproščujoč. Dopoldan svojo gasilsko postajo in se pri- postaj in videli VELIKO razli- nično vtisnil v spomin in smo nepozabni 6-urni spust v sam Boštjan Plahutnik NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 14

28. junĳ 2010 14 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS

Preveč dežja v rožnem cvetu sem kolegica njegove žene Nade, sem mu stalo slabo. Morali so poklicati zdravnika še posebno pestro. Slavljenka dobi rožico, ni nič kaj po volji kmetu. osebno čestitala, ker je pesem tako lepo od- – to pa je bil dr. Derjamit, ki je bil zelo do- me ji zapojemo in nato sledi pogostitev. pel. Tudi nas je pohvalil, da smo lepo za- ber zdravnik za tamkajšnji okoliš. Tako se MATERINE DUŠICE se znamo pogovar- 17. revĳa pevskih zborov pele. Zanimalo ga je, kdo je avtor naše lepe je Ana po mnogih letih ponovno srečala s jati in zabavati, da nam ni nikoli dolgčas. stanovalcev socialnih zavodov pesmi. svojo prvo ljubeznĳo. Obdelamo vse: od resne tematike do raz- Slovenĳe Lepo so nas postregli tudi za kosilo. Po Oba sta bila že starejša in bogata. Prese- nih TV prireditev in nadaljevank. Tudi njem so nas s svojim petjem in igranjem nečena nad snidenjem sta v dolgih pogo- politika pride včasih na vrsto. Govorimo V četrtek, 20. maja 2010, ob 8.30 smo se presenetili člani Ansambla Azaleja. vorih obujala spomine na mladost in njuno tudi o sebi, saj ima vsaka DUŠICA svoj članice pevskega zbora Sončki pod vod- Plesišče je oživelo kljub našim letom. ljubezen, ki ni nikoli ugasnila. življenjepis. Počasi odpiramo liste naših stvom pevovodkinje Anice Buh v sprem- Revĳe so se udeležili tudi častni gostje: Marĳa Klampfer spominskih knjig in si tako bogatimo našo stvu sestre Maje, sestre Barbke in glavne predstavnik socialnih zavodov, predstav- življenjsko pot v bolezni, spoštovanju, ra- sestre Veronike skupaj z logaškimi pevci z nik revĳe pevskih zborov in tudi župan Materine dušice – cvet v letu 2010 zumevanju, prĳateljstvu in veselju. Če smo avtobusom odpeljali v Ljubljano na gospo- Občine Ljubljana – Zoran Jankovič. nerazpoložene, pa spĳemo čaj iz materine darsko raztavišče, kjer je potekala 17. revĳa Res je bilo lepo, dan nam je bil polepšan. V začetku maja nas je naša voditeljica dušice in že smo boljše volje ter pripravlje- pevskih zborov. Pred odhodom smo se še Hvala Domu upokojencev Vrhnika, ki gospa Bogdana presenetila s predvajalni- ne na prĳetno kramljanje. fotografirale. nam je omogočil udeležbo, saj kdor poje, kom, na katerem smo si ogledale lepote iz In kakšne smo pravzaprav v resnici? Zelo smo bile počaščene, ko se nam je v je mlad v srcu. Arboretuma Volčji Potok. Vse je bilo lepo; Ena gospa je nagnjena v desno, dve v levo, Ljubljani pridružil naš direktor Doma upo- Hvala vsem!!!! Nasvidenje leta 2011. čudovite barve rož, predvsem tulipanov, ena sklonjena naprej, ena je suha, dve bolj kojencev Vrhnika. Ker je v zboru zaradi Iva Pečar grmovnic, dreves in še bi se kaj našlo iz okrogli in dve lepo vzravnani. Vseh devet bolezni manjkala pevka Minka, jo je nado- vseh koncev sveta. Pripravili so tudi raz- skupaj pa smo videti kot simpatičen šopek mestil gospod Ivan Švigelj. Mesec maj - mesec ljubezni me je spom- stavo dinozavrov v naravni velikosti. Na MATERINIH DUŠIC. Organizatorji 17. revĳe so bili lanski nil na ljubezensko zgodbo, ki se je zgodila travniku je bil tudi ribnik in razna igrala za Lep pozdrav v imenu vseh! zmagovalci – Dom starejših občanov Ljub- v moji družini. otroke. Tako je bilo res poskrbljeno za vse. Stanovalka Violeta ljana - Fužine. Mamin dedek Windschnurer, doma z av- Ljudi je bilo veliko, saj so imeli kaj videti. Na Gospodarskem raztavišču je bilo vse strĳske Koroške, je živel v Zagorju ob Savi Hvala, gospa Bogdana, da ste nam to Vabilo za vse navdušene vrtnarje brezhibno organizirano, bili smo nekako in delal kot »dacar« – izterjevalec davkov. prikazali in še razlagali vmes. Čeprav na in vrtnarice! priviligirani – čisto po naključju, saj smo Ko mu je umrla žena, je s štirimi otroki manjšem formatu,, je bilo krasno in vredno imeli mizo neposredno pred odrom. Ob prišel na Kranjsko, se oženil in imel še tri ogleda. Na fotografiji lahko vidite novo pridobitev našem prihodu so bile mize že pripravlje- otroke. Dva tedna pozneje smo se odpeljale v za stanovalce Doma upokojencev na Vrhni- ne. Postregli so s sokom, vodo in vinom Zgodba se plete okoli Ane, hčere iz pr- center Vrhnike, v Antikvariat (pri nekdan- ki – dvignjeno gredico. Vsem stanovalcem in z majhnimi okusnimi hlebčki. Takoj ko vega zakona, ki je postala privlačno in po- jem Črnem orlu), kjer so imeli knjige vseh in stanovalkam Doma bo omogočila saditi smo se posedli, so nam postregli z dobro stavno dekle. Zaljubila se je v bodočega vrst po 1 evro. Nekatere so bile zastonj. in skrbeti za cvetlice ali začimbe, četudi so obaro. zdravnika Derjamita in tudi on ji je ljube- Kupili in vzeli jih nismo nič, ker jih imamo Nato nas je pozdravila bežigrajska godba zen vračal, vendar ji je povedal, da se z njo dosti v domu. Ogledale smo si tudi butik s na pihala z svojimi mažoretkami. ne more poročiti, ker potrebuje bogato ne- poročnimi oblekami. Za nas je vse zanimi- Na tej revĳi je bilo zbranih 42 pevskih vesto, da bo lahko imel svojo ordinacĳo, ki vo, čeprav tega verjetno ne bomo več rabile. zborov, skupaj 700 sodelujočih. pa je sam ne more kupiti. Na ulici nas je poškropil dež; pravzaprav je Naš pevski zbor Sončki je nastopil tretji Razočarana Ana je odšla v Trst služit kot bil kot nežen blagoslov iz neba. po vrsti. Odpeli smo Malavašičevo pesem varuška. Njen delodajalec je bil vdovec in Nato smo šle v trgovski center Loka, se v Vrhnika. Vsi zbori smo dobili priznanje za eden najuspešnejših advokatov. Med njima pritličju ustavile v semenarni in z zaniman- sodelovanje na tej revĳi. se je vnela ljubezen. Vendar se nista poro- jem opazovale naravno in umetno cvetje Za zmagovalca in gostitelja so bili izbrani čila, ker je advokat svoji pokojni ženi oblju- in še marsikaj drugega. Vse je bilo lepo trĳe gorenjski zbori, ki so skupaj zapeli pe- bil, da se ne bo še enkrat poročil. Ana je bila aranžirano. Potem smo zavile v trgovino, sem Dekle je še mlado. V katerem kraju pa deležna vsega lepega in dobrega, imela je si nekaj malega kupile in veliko ogledale. na invalidskih vozičkih ali imajo bolečine bo naslednja, 18. revĳa pevskih zborov, se svoje stanovanje, bogata oblačila in dobila Za konec nas je dvigalo odpeljalo v prvo v križu, saj bodo lahko delali brez pripogi- bodo Gorenjci še odločili. je vse, kar si je zaželela. Njen ljubimec ji je nadstropje na kavo in sok. Posedle smo se banja. Ustanovili bomo vrtnarsko skupino, Povezovalec programa je bil študent Kle- nudil vse – razen poroke. Svoji polsestri, okoli mize, srkale pĳačo in izmenjale vtise zato vabimo medse ljubitelje in ljubiteljice men. Bil je zelo komičen in smo se mu mo- moji babici, je pisala žalostna pisma, kako z našega izleta. Pa še fotografirale smo se vrtnarjenja, da bo naš vrt »na višini« ure- rali ves čas smejati. je nesrečna. za spomin. Od tam je prečudovit razgled jen, pisan in dišeč. Na revĳi so peli tudi znani dobri pevci: Kadar je prišla na obisk, so njena draga proti cerkvi sv. Lenarta in Stari cesti. Vabimo vas torej, da delite svoje veselje do Ra\o Irgolič, Stane Mancini in Lado Le- oblačila kar šumela okrog nje. Bila je prava Ker se bližajo dopusti in s tem kratka pre- vrtnarskega dela z našimi stanovalci. Za skovar, ki so bili tudi člani komisĳe, ki je dama. kinitev naših uric, bi vam rada povedala še podrobnejše informacĳe prosimo pokličite odločala o najboljšem zboru. Ra\o je za- Leta so minevala. Nekoč, ko je Ana pri- to: vsak teden (ob torkih), ko se snidemo, Natašo Ogrin Jurjevič – delovno terapevt- pel svojo najlepšo pesem Moj črni konj. Ker šla ponovno na obisk k polsestri, ji je po- nam je prĳetno. Ob naših rojstnih dnevih je ko na tel. št.: 75 70 109.

DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 Krvodajalska akcĳa E-pošta: [email protected] Splet: www.mentalno-zdravje.si Spoštovane krvodajalke in krvodajalci! Telefon: 031/643-782 Pridružite se nam na krvodajalski akcĳi, ki bo v Občini Vrhnika: Telefon: 041/341-081 – v ponedeljek, 26. julĳa od 7. do 13.30 ure, – v torek, 27. julĳa od 7. do 13.30 ure SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI v Cankarjevem domu na Vrhniki. ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Skupaj rešujmo življenja! Diamantna poroka Prĳazno vabljeni! V skromnem družinskem kro- Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE gu sta Vera in Milan Malavašič na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje – Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil praznovala obletnico poroke v skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Bodoči vozniki! maju, mesecu ljubezni. Njunih Terapĳe potekajo v Zdravstvenem domu dva krat na mesec Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih skupnih 60 let zdravja, veselja ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.Če ste depresiv- vozil. ni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fobĳo, in ljubezni je hitro minilo. Želita – Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, psihosomatske motnje ali druge čustvene težave, Vas vabi- na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri. si, da bi bila še naprej zdrava in – Nudimo brezplačno izposojo literature. mo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da preživela čim več lepih trenut- se bomo dogovorili o vaši prisotnosti v skupini. Prĳave sprejemamo: kov v družbi njunih šestih pra- vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, Vljudno vabljeni! v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, vnukov. Prav tako se veselita na telefonsko št.: 7502–447 sedmega pravnuka, ki je že na DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE ali na e-naslov: [email protected] poti, pa mogoče še katerega. Predsednik: Zlatko Jajčanin Sekretarka OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 15

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 15

Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Cenjene bralke Sončki na Nanosu in Pokljuki vrhovih v predgorju slovenskih Alp, na primer na Blegošu, in dragi bralci upokojenskega kotička Poreznu ali v Alpah. Z velikim zanimanjem smo opazovale Oba naša pohoda, na Nanos in na Vodiško planino na Po- dišeči volčin, gozdni šebenik, rdečo blagajko, materino duši- Spet najprej nekaj novic, da boste bolje obveščeni. kljuki, je zaznamovalo čudovito sončno vreme s širnimi raz- co in še bi lahko naštevala. Sestal se je upravni odbor društva in pregledal, kako pogledi. Kot se za tako zanimiv vrh spodobi, vodi na Grmado več tekajo priprave na svečano prireditev ob 60-letnici društva. Na Nanos smo se odpravili iz Stran, vasice na pobočju Na- markiranih poti. Naša skupina se je z avtobusom zapeljala po Gospod Karol Jurjevčič je članice in člane UO obvestil, kako nosa nad Pivško kotlino, ki jo je tisto jutro prekrivala gosta Žirovnikovem grabnu do vasi Topol (sv.Katarina) nad Med- potekajo aktivnosti glede razvitja novega prapora. Zadovolj- megla. Po ogledu dveh starih tis v Stranah smo zagrizli v vodami. ni smo z donacĳami za žebljičke, akcĳa pa poteka naprej. Če gozdnato pobočje in kmalu počivali pri cerkvici sv. Brikcĳa. Dve uri hoda in že smo bile na vrhu, od koder je čudovit želite tudi vi DAROVATI 15 evrov za žebljiček, se oglasite v Med nadaljevanjem vzpona nad Pivško kotlino smo uživali razgled na vse strani neba. društveni pisarni. v razgledu, ki je segal tja do hrvaške Učke. Na planoti so nas Ker je bilo lepo sončno in skoraj jasno nebo, smo zelo lepo Nato je gospa Marta Rĳavec seznanila člane in članice UO na stezi čakali odtisi šap v blatu – pred nami je tisto noč ali videli Ljubljansko kotlino, Blegoš, Triglav, Storžič, Menino o pripravah na svečano prireditev v veliki dvorani Cankarje- jutro hlačal medved. Prav kmalu smo bili pri Vojkovi koči na planino, Kamniške in Savinjske Alpe, Kum, Krim, Snežnik in vega doma na Vrhniki. Scenarĳ že pripravlja in bo več o njem Nanosu, kjer smo si privoščili glavni počitek. Za pot nazaj še druge vrhove. lahko spregovorila na seji organizacĳskega odbora. Potekajo smo izbrali sončno primorsko stran. Pod nami sta se razpro- Težko je izbrati, katera izmed poti iz Polhovega Gradca je stirala Vipavska dolina in Kras, za njim pa morje. Med hojo tudi dogovori o nastopajočih v kulturnem programu. zanimivejša. Pot, ki smo si jo zastavile me, Vandrovke, je bila Gospa Rada Pišler je povedala, da je v zaključni fazi ob- zelo poučna in naša Elica, ki nas je tisti torek vodila, nam sežen Zbornik, ki bo zajel zgodovino delovanja društva, obo- je povedala in pokazala veliko poučnega in zanimivega. So gaten s slikovnim materialom, ki so ga mnogi posodili za ta stvari, ki smo jih videle, slišale in doživele prvič. Nekatere namen. Vsem hvala za sodelovanje. izmed pohodnic so že bile na tem čudovitem vrhu. Še vedno imamo težave z oddajo nekaj praznih prostorov Naša Elica nas je opozorila tudi na kače, ki so na tistem pre- v starem delu stavbe, je poročal predsednik, zato so finančni delu, predvsem gadi in modrasi. Res smo opazile gada, ki je prilivi manjši, kar mora društvo upoštevati pri svojem delo- bil zvit na poti in lovil sončne žarke. vanju. Kar prehitro je minilo prĳetno dopoldne in že smo se vrača- Ker bo leto 2011 volilno leto, torej bomo volili nov upravni le v dolino mimo lovske koče proti Mačkovemu grabnu. Spet odbor, predsednika, nadzorni odbor in častno razsodišče, smo bile bogatejše še za en torek in polne novih doživetĳ. smo se začeli ukvarjati tudi s kadrovsko problematiko. Več- Zapisala in fotografirala: Fani Šurca ina članic in članov organov je lahko po našem statutu še enkrat izvoljena, nekaterim pa po pravilih, ki določajo, da sme na isto funkcĳo biti izvoljen le dvakrat zaporedoma, moramo Kopanje v Šmarjeških Toplicah z vašo pomočjo najti zamenjave. Kolona Sončkov na Nanosu Člani DU Vrhnika imamo možnost kopanja v Šmarjeških To- Pozivamo članice in člane, naj predlagajo kandidate, za plicah. Enkrat na mesec, in sicer vsak tretji ponedeljek v me- katere menĳo, da jih bodo dobro zastopali v organih dru- secu se člani - kopalci odpeljemo z avtobusom na kopanje. štva. Kandidati se lahko javĳo tudi sami. Predstavili jim Junĳa je minilo že eno leto, odkar se kopamo in razgibava- bomo delo in se bodo nato odločali. mo v termalni vodi. Seznanili smo se tudi s programom dejavnosti v počitni- Po predhodni prĳavi v društveni pisarni in obveznem pla- ških mesecih in septembra. čilu težko pričakujemo ta sprostitveni dan v termalni vodi. Tako bo junĳa izlet po programu v Avstrĳo, kopalni izlet v Zjutraj vsi nasmejani in dobre volje vstopimo v avtobus in Šmarješke Toplice in seja organizacĳskega odbora. dobra urica vožnje do Šmarjeških Toplic je v našem avtobusu Na Komisĳi za socialna vprašanja smo že vse pripravili veselo razpoloženje. za 26. avgust, ko bo srečanje starejših od 75 let. Članice in Kopanja se v večjem številu udeležĳo ženske in tudi nekaj člani komisĳe so sprejeli sklep, da je s starejšim, ki želi kopalcev moškega spola je med nami, tako da je popestritev spremstvo na prireditvi, lahko le en spremljevalec, ki mu še večja in družba razgibana. pripada kosilo tako kot vabljenim. Že zdaj pa vabimo vse, Ko prispemo v hotel, nas lepo sprejmejo in nam zaželĳo do- starejše od 75 let, na to prireditev, ki bo na vrtu pri Krajncu brodošlico. Nato se odpravimo v kabine, si nadenemo kopal- ob 15.00. Prosimo, da se prĳavite zaradi hrane. Sončki na robu Jelovice Tudi družabno srečanje pripravljamo za datum, ki je zapi- san v koledarčku. Prĳavite se pravočasno! Torej, vidimo se 8. po travnatem robu smo se zaman ozirali po bogatem nano- julĳa na vrtu pri Krajncu. škem rastlinstvu, ki je zamujalo zaradi hladne in pozne pomladi. Tudi toča, ki je nekaj dni prej klestila pobočja Nanosa, Pa še pogled nazaj: je pustila posledice v obliki scefranega in stolčenega listja. V Tisti, ki imajo radi kopanje, se navdušujejo nad Šmarješki- bližini Razdrtega se je na hitro pooblačilo in ko smo se peljali mi Toplicami in avtobus je vedno poln. Naša plavalka je na- proti Postojni, je že deževalo. pisala prav zanimiv članek, le preberite si ga! Pot na Vodiško planino smo začeli na Jamniku, vasici na Zimzelenčki so opravili dva pohoda, in sicer na Špičasti pobočjih Jelovice. Od tam smo se odpravili do cerkvice sv. vrh (1128 m) in na Tošč (1021 m) v Polhograjcih. Primoža na koncu travnatega slemena, od koder je čudovit Špičasti vrh je vzpetina na skrajnem jugozahodnem delu razgled po Gorenjski. Za nami je prišla mežnarica, ki nam je Trnovskega gozda in do vrha porasel z mogočnimi bukva- odprla cerkvene duri, da smo si lahko ogledali dobro ohra- mi, ki dajejo pohodniku prĳetno senco v vročih in soparnih njene gotske freske. dnevih. Na nekaterih večjih jasah stojĳo mogočna, a samotna Potem nas je zvabila strma Jelovica. V prĳetnem hladu smo ke in sledi veselo kopanje. Ob 11. uri se poleg bazenov odpre gospodarska poslopja, ki so prazna. Nikjer žive duše, tudi se vzpenjali po obrobju lĳakastega pobočja, na dnu katerega bife in že nam zadiši dobra kavica, ki si jo z veseljem privoš- srečali nismo nikogar. Toda vse njivice v vrtačah so obdelane, leži železarsko naselje Kropa. Pod Črnim vrhom smo na robu čimo, ki nas poživi in to je dodatek k dobremu razpoloženju. kar kaže, da se ljudje iz večjih krajev vračajo za vikende. planote še enkrat uživali v razgledu na gorenjsko ravnino, obdano z gorami. Od tam ni bilo več daleč do Vodiške plani- Kopanje traja 2 do 3 ure in ob 14. uri že sledi dobro kosilo, Na vrhu je razglednik, s katerega najprej opaziš Zadloško ki zelo prĳa in nam da novih moči. Po kosilu sledi pot proti polje, potem pa kar hočeš videti. To je tisto polje, kjer so se ne, kjer nas je pričakal gostoljuben oskrbniški par z ričetom in sirovimi štruklji. Prĳetno site nas je čakal le še spust v Lip- domu in že ugotavljamo, da je dan prehitro minil, seveda pa niško dolino. se čas hitro obrača in že se veselimo novega meseca in na- Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, Fotografije: Sonja Repnik slednjega kopanja. Terme Šmarješke Toplice ležĳo na 169 m nadmorske viši- Vandrovke na Polhograjski Grmadi ne, sredi gozdov in travnikov. Lepote narave in blagodejno podnebje dopolnjujejo zdravilni učinki vrelca, ki ima 32 oC Čudovito pomladno vreme je nas, Vandrovke, zvabilo na in je bogat z ogljikovim dioksidom, magnezĳem, kalcĳem in Grmado nad Polhovim Gradcem. kalĳem. Toplice so sodoben center za zdravljenje bolezni srca Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v in ožilja, zdravljenje po poškodbah, bolezni centralnega živ- Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih čevja, rehabilitacĳo športnikov in še bi lahko naštevali. Imajo do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, najsodobnejši medicinski center wellness ter pestro ponudbo ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske športnih in sprostitvenih aktivnosti. pokrajine. Še se bomo vračali!!! Besedilo in foto: Fani Šurca Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram. Na Grmadi boste našli nekatere rože, ki jih najdete le na višjih Junĳa 2010 so praznovali naši člani: pred leti ubadali z majskim hroščem, ki je domala uničil vse travnate površine. Antonĳa Novak, Marinčev grič, Vrhnika Tudi na Tošču smo bili zato, da smo bili čim bolj v senci, saj Slavka Sladič, Stara cesta, Vrhnika, je bilo soparno in preveč vroče za kaj drugega. Alojzĳa Rihar, Verd, Vrhnika, Zdaj je na Tošč speljana zelo lepo urejena pot in nikomur Anica Čamernik, Pri lipi, Vrhnika, ni bilo žal tistega nekaj znoja za tako lep pogled proti Selu in Amalĳa Fefer, Mrakova cesta, Vrhnika, Blegošu. Zahvala velja vrlim planincem, ki so poskrbeli za Alojzĳa Zakrajšek, Robova c., Vrhnika, stopničke in lepo vĳugasto pot. Anica Gutnik, Betajnova, Vrhnika, Ohladili smo se na Gontah in se spustili v Mačkov graben, kjer smo se spomnili na leto 1924, ko se je avgusta v večernih Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, urah utrgal oblak in povzročil pravo razdejanje v treh doli- čestitke pa tudi vsem, ki so junĳa 2010 praznovali nah. Zdaj hudourniški graben krotĳo mogočne pregrade. rojstni dan. Zapis: E. Brelih, Foto: J. Miklavčič NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 16

21. december 2009 16 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

našli grobove Keltov z bogato SVIZCI na pohodih in izletih vsebino in to domiselno razstavili. V kraju Rožek smo Končno se nas je usmililo poletje in nas obsĳalo s soncem. Takrat se SVIZCI na- v gradu grofov Lichtenste- vadno odpravimo na počitnice. Tako bomo storili tudi letos, le še en pohod, ki ga inskih občudovali voščene načrtujemo na Blegoš, odpravimo. lutke, ki predstavljajo znane osebnosti iz starejše in novej- Kljub letošnji deževni po- Sonje občudovali cvetje, ki je mo tudi na izlete, včasih prek še zgodovine. Lutke so tako mladi smo naše načrte kar prav v tem času bujno cvete- meje, včasih pa tudi v bolj od- mojstrsko izdelane, da se je dobro uresničevali. Marca lo, med drugim šmarnice, po- daljene kraje naše domovine. kolegici zdelo, da jo voščen smo pod vodstvom kolegi- tonike in narcise. Videli smo Izleti so namenjeni predvsem lepotec, ki je predstavljal ljub- ce in rojakinje Mile, ki živi v tudi lipo zraščenko, ki ima kolegom, ki ne morejo z nami ljenca habsburškega dvora in Izoli, občudovali večkrat na- kar štirinajst debel. Na vrhu na pohode. Tako smo aprila ustanovitelja hranilnice v av- črtovani del kraškega robu Kršičevca smo postali le kra- obiskali naravni regĳski park stro-ogrski monarhĳi, nato pa nad Sočergo. Čeprav vzpon tek čas, kajti tako zelo je piha- delte Soče v Italĳi. je postal zloglasen ponareje- ustavili v Dobrovniku v vrt- šen lončarski izdelek. nanj ni bil težaven, pa so nas valec denarja, ves čas sprem- narĳi Gondvana, ki se je spe- Pred kosilom smo se zape- vseeno utrudile razbrazdane lja z očmi. cializirala za orhideje. Poleg ljali še do mlina na Muri in skale nad robom. Zato smo Na koncu pa smo obiskali tega imajo tudi lepo urejen zvedeli, zakaj so gradili mli- si dali duška v gostilni na Čr- še opice, japonske makakĳe, tropski vrt. Avtobus smo do- ne na reki. V mlinu pa smo si nem Kalu, kjer smo se najedli ki živĳo v rezervatu Aﬀen- bro napolnili z nakupljenimi lahko nabavili moko in kašo. njokov in se podprli s primor- berg pri Landskronu blizu orhidejami in drugimi dodat- Po kosilu smo se mimo Mo- sko kapljico. Beljaka. To je bilo svojevrstno ki za gojenje teh cvetic. Vse- ravskih Toplic zapeljali do cer- Tudi Krim je bil že večkrat doživetje za otroke in odrasle. eno pa smo nekaj denarja le kve Gospodovega vnebohoda na programu, a je vsakokrat Kosilo, ki nas je čakalo na slo- prihranili za Filovce, kjer smo v Bogojini, ki je bila zgrajena odpadel zaradi slabega vre- venski strani, se je po vseh teh se ustavili pri edinem lončar- po načrtih Jožeta Plečnika v mena, letos pa nam je, verjeli ogledih kar dobro prileglo. ju, ki še deluje v tej vasi, če- letih 1924–27. Ker nas je ča- ali ne, to uspelo aprila v pre- Junĳa smo ostali v Sloveni- prav je še ne tako dolgo sko- kala dolga pot domov, smo krasnem soncu. Za vodenje ji. Odpeljali smo se namreč raj vsa vas živela od te obrti. morali načrt ogledov skrajša- sta poskrbela naša kolega iz proti severovzhodu, proti Škoda! Tam smo lahko videli, ti. Zato smo se morali odpo- Borovnice, Mari in Franci. Prlekĳi in Prekmurju, kamor kako nastane iz koščka gline vedati ogledu Murske Sobote Seveda smo spotoma slišali lo, da nas je kar vleklo nazaj v Maja smo se odpeljali na z našega konca ne zaidemo skleda in, po naročilu kolegi- in se napotiti proti domu. Si- obilo zanimivosti s tega kon- zavetje gozda. V vasi Jurišče, avstrĳsko Koroško, kjer smo prav pogosto. Kolegica iz ce Mari, lična vaza. Prĳazna cer pa je bil dan poln doživetĳ ca naše Barja. kjer nas je čakal avtobus, smo prekrižarili dolino Rož in se Polhovega Gradca, rojena v domačinka nam je podrobno in vtisov. Zaradi vročine je bil Maja smo osvojili naš tretji si na turistični kmetĳi privoš- najprej ustavili pri parkljih Prlekĳi, nam je nekaj časa, do razložila, kako oblikovane izdan kar naporen in taka odlo- “dolg” s programa, Kršiče- čili še njoke v omaki in naku- v Svečah. Tam so domačini naše prve postaje, Ormoža, delke žgejo v posebni peči in čitev se nam je kar prilegla. vec. To je 1091 m visok vrh, pili klobas ter drugih izdel- uredili muzej mask parkljev, “gučala” po prleško in nas s posebno kurjavo. Nato nas Čez poletje si bomo nabrali ki je del Javornikov na No- kov, ki jih je ponujala kmetĳa. ki so krajevna etnološka po- tako pripravila na posebno je popeljala še na ogled dveh novih moči za naslednji ter- tranjskem. Vreme je bilo sicer Nato smo se odpeljali proti sebnost, kajti razstavljene narečje, ki ga govorĳo doma- starih domačĳ s slamnato min, ki ga bomo začeli konec oblačno, a pot se je večinoma Vrhniki in se, vsaj nekateri, za maske in obleke so še vedno čini. V Ormožu je bil najprej streho in ilovnatimi tlemi,v avgusta s pohodom na Sleme vila po gozdu, zato nas oblaki en mesec poslovili. vsako leto v uporabi ob času na vrsti ogled gradu, nato pa katerih so še pred nekaj leti z Vršiča. niso motili. Spotoma smo pod SVIZCI pa ne hodimo samo miklavževanja. Naslednja po- smo prečkali Muro in se na živeli domačini. V trgovinici Napisala: RadaPiler, veščim vodstvom kolegice na pohode, ampak se podaja- staja bila vasica Žabje, kjer so drugi strani, v Prekmurju, si je skoraj vsakdo kupil kak- Fotograﬁral: Ivan Kalič

vsi otroci sodelovali v plesni V enoti Rosika pripravili prireditev ob 10. obletnici dramatizacĳi. Na odru so uprizorili Barjansko pravljico, ki Bevke, 27. maj 2010 – Vrtec Vrhnika v Bevkah, enota Rosika, je zadnji četrtek v maju slavnostno proslavil svojo 10. obletnico delovanja. uprizarja življenjski prostor ter Enota je sicer deset let svojega obstoja obeležila septembra, vendar se je vodstvo vrtca odločilo, da bo proslavo pripravilo maja, ko je življenje v tem okolju. Da pa bi prav vsi razumeli, kako lepo je vreme že zelo prĳetno. Na prireditvi so se na odru predstavili varovanci vrtca. Po uradnem delu prireditve je na igrišču vrtca sledilo spro- v bevškem vrtcu, so zbranim ščeno druženje. še zapeli himno enote Rosika, ki med drugim pravi: » V Bev- Kot je povedala ravnateljica v leto povečevalo, tako da sedaj središču vasice, zato je vrtec vrtca obdanost z naravo ter so- ši. Otroci iz skupine Želvice so kah lepa hiša stoji, v njej veliko Vrtca Vrhnika Marta Samotor- enoto Rosika obiskuje že kar 52 tesno povezan s krajem in kra- delovanje s krajem. Otroci vrtec se predstavili s plesno igro Na se godi. Otroci tja prihajajo in s čan, so bili začetki vrtca v Bev- malčkov. Vrtec ima tri skupine: jani. »Tak vrtec, ki gre iz centra lahko obiskujejo kar v domačem kmetĳi je lepo in Čebelico Majo. krajani rajajo.« kah precej negotovi, saj je mar- v prvi so otroci, stari od 1 do v vas, med ljudi, je zelo prĳazen kraju, kjer imajo domačini vrtec Otroci iz skupine Žabice so na Po uradnem delu prireditve sikdo dvomil v njegov obstoj. 3 let, v drugi od 2 do 5 let in v vrtec,« je na prireditvi povedal in otroke v njem radi. odru recitirali pesmici Miha in so se obiskovalci preselili na Vanj je bilo namreč prvo leto de- tretji otroci od 4 let do vstopa v vrhniški župan dr. Marjan Rihar. Sicer pa so v enoti Rosika ob žaba ter Čarovnica Mica, naj- igrišče pred vrtcem, kjer so se lovanja vpisanih komaj dovolj šolo. Na prednosti vrtca v lokalnem 10. obletnici svojega delovanja mlajši otroci iz skupine Polžki družili ob pecivu ter drugih otrok za en oddelek. Zdaj pa Enota Rosika domuje v isti okolju je opozorila tudi pred- v prostorih Krajevne skupno- pa so na odru zapeli o goseni- dobrotah, najmlajše pa je najbolj se za obstoj vrtca ni bati, saj se stavbi kot Krajevna skupnost sednica KS Bevke Nataša Tešar. sti Bevke pripravili prireditev, ci in se razmigali od glave do razveselil sladoled. je število vpisanih otrok iz leta in PGD Bevke, neposredno v Vsi so se strinjali, da je prednost na kateri so nastopili najmlaj- peta. Ob koncu prireditve so Vesna Erjavec

Župan, ravnateljica vrtca in predsednica krajevne skupnosti so Na odru so vsi otroci skupaj z vzgojiteljicami uprizorili Barjansko Otroci iz skupine Žabice so na odru recitirali pesmico o Mihi in opozorili na prednosti enote Rosika, ki domuje v domačem kraju. pravljico. žabi. Več poti vodi na Sveto Trojico Velikokrat so nam najbližji kra- in so med seboj prepletene. Skozi otroške oči videli skrivnosti in zani- ji neznani ali pa jih poznamo zelo naše aktivnosti smo ugotovili, da je mivosti Svete Trojice. To smo opisali površno. Otroci iz skupine Škratki, Sveta Trojica zanimiva za raziskova- tudi v naši deklamacĳi, ki pravi tako- Enote Barjanček, smo se odločili, nje v vseh letnih časih. Zelo lepa in za le: »Na Trojico vodi več poti, vsaka da raziščemo hrib v bližini našega naš kraj nekaj posebnega je tudi cer- svojo zgodbo govori. Vse smo razis- vrtca. Projekt smo poimenovali Več kev Svete Trojice, povezana pa je tudi kali mi Škratki radovedneži. Z nami poti vodi na Sveto Trojico. Zname- z življenjem pisatelja Ivana Cankarja. pojdite tudi vi in zgodbo bomo našli nitost Vrhnike nam je ponujala veli- Projekt nam je v celoti uspel, pri vsi.« ko možnosti za izlete, sprehode in raziskovanju smo premagovali tudi drugo rekreacĳo, odvisno za katero telesne napore, saj smo se srečevali z Na fotograﬁji: Otroci iz skupine pot smo se odločili. Spoznali smo, različnimi naravnimi ovirami. Kljub Škratki, Enote Barjanček, z Juretom da na Sveto Trojico vodi veliko poti temu nam je bilo lepo in smo skozi in Nado NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 17

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 17 »Hvala, ker lahko sam izberem, kaj bom delal in koliko časa. Hvala, ker mi pomagaš tako, da lahko stvari naredim sam.« Tega v resnici ni rekel nihče ‘materiali’, je oblikovala in se še opazen in moteč dejavnik v uporablja, kolikor časa hoče. Ko delati z njim, našel pripravlje- pa pri skrbi za okolje in za dru- od otrok v Hiši otrok pod Pla- vedno oblikujejo tako, da po- prostoru. Glavno ‘besedo’ ima z delom konča, material vrne nega. Otroka, ki dela z mate- ge. Otroci pripravljajo malico nino, v kateri se trudimo delati magajo pri razumskem razvoju, vsak posamezen otrok, ki v prina njegovo mesto na polici v rialom, nihče ne prekinja in ne (umivajo sadje, mažejo namaze po vzgojnem pristopu montes- razvoju zbranosti, koordinacĳe, pravljenem okolju svobodno enakem stanju, kot ga je dobil, moti. Otrokova dejavnost sme na kruh ipd.), perejo perilo, za- sori. Mogoče zato, ker so neka- samostojnosti, pri socializacĳi izbere material s police in ga da ga bo naslednji, ki bo želel biti prekinjena le v primeru, ko livajo rože, pripravljajo mize teri otroci še premajhni in takih in občutku za red. z materialom ne ravna spoštlji- za obede itn. Dela in motivira- misli ne znajo ubesediti? Če jih Kako je to v praksi? Najprej vo (ga uničuje) oz. ko s svojim nosti ne zmanjka. opazujemo, ko delajo v ‘pri- je to način dela, kjer je vloga ravnanjem moti delo drugih. V Hiši otrok pod Planino tre- pravljenem okolju’, spoznamo, odraslega, vzgojitelja, na videz Potreba in želja po samo- nutno biva šest otrok. Večino da se najbolj veselĳo prav tega. nepomembna. Njegova naloga stojnosti je ena temeljnih po- dneva imajo možnost, da sami Vzgojni pristop montessori je ‘zgolj’, da skrbno pripravi treb, na katero skuša odgovo- izbirajo, kaj bodo počeli, in pri temelji na opazovanjih in od- okolje, v katerem bodo delali riti vzgojni pristop montessori. tem delujejo posamezno. Kar kritjih dr. Marie Montessori. otroci, glede na njihove potrebe Otrok želi biti dejaven, želi sam pa ne pomeni, da se ne znajo Po številnih urah opazovanja in zanimanje in da otroke opa- poskrbeti zase. Potrebuje samo družiti in igrati skupaj. Prilož- otrok je spoznala, da otroci de- zuje pri njihovem delu. Pri tem to, da mu pokažemo, kako se nosti za to je veliko, tista najbolj lajo z vedno večjo zbranostjo se ne ravna po nikakršnem de- določena stvar naredi in da očitna se zgodi sredi dopoldne- in notranjim nadzorom (samo- lovnem načrtu in ne sledi kuri- mu damo čas, da se tega na- va, ko se zberemo na t. i. črti. Če kontrolo), če so v skrbno pri- kulu, ampak samo in izključno uči sam. Začne se pri učenju vas zanima, kaj to je, dobrodošli pravljenem okolju. Didaktične otrokom, ki jih ima pred seboj. samostojnega hranjenja, umi- na obisku! pripomočke, ki jih je imenovala Trudi se, da je sam čim manj vanja, oblačenja … nadaljuje S. A. Župnĳski vrtec Vrhnika Zaključek Cankarjeve bralne značke V vrtcu in na morju je bilo lepo za učence ŠPP in OVI skozi ves mesec posebno mesto v kotičku, ka- V petek, 28. maja, smo učen- mor so otroci in vzgojiteljice prinašale cvetje, cem ŠPP in OVI organizirali slike, podobice … Zaključek Cankarjeve bralne Otroci starejših skupin (Mavrice, Zvezdice, značke. Sončki, Lune, Kapljice, Angelčki) so bili vklju- V Cankarjevi knjižnici Vrhnika čene v projekt Turizem in vrtec, ki smo ga v so nam prĳazno odstopili či- našem vrtcu poimenovali Od cerkve do cerkve. talniški prostor, kjer smo se ob Na Vrhniki in v okolici je več lepih in zanimi- 8.30 zbrali učenci 2., 4., 5. in 7. vih cerkva, za vse pa popotniki in obiskoval- razreda ŠPP ter učenci OVI-ja, ci kraja ne vedo, zato smo se odločili, da jim njihove učiteljice, šolska knjiž- bomo pomagali pri iskanju poti. Seveda smo ničarka in pravljičarka iz Can- za to najprej navdušili otroke in najprej z njimi karjeve knjižnice. Pot so nam odkrivali cerkve in poti do njih. Bilo je tudi na- kazali baloni pred vhodom v či- porno, a otroci zmorejo več, kot si lahko misli- talnico, ki so napovedovali prav mo, samo navdušiti jih je treba. Prav vse smo poseben dogodek, in likovne izkoristili na popotovanju. Lepo in privlačno umetnine povabljenih učencev, naravo smo občudovali v vseh letnih časih, ki so bile razstavljene na panoju veliko smo se gibali in raziskovali. V vrtcu so pri vhodu v čitalnico. Učiteljica Pravljičarka nas je odpeljala v pravljični svet. potekale raznolike dejavnosti. Otroci v skupini Zvezdice so izdelovali zemljevid poti do cerkve svete Trojice, otroci iz skupine Lune so izmeri- le obseg cerkev svete Trojice z vrvico, ki je bila tako dolga, da so jo s težavo spravili na plakat. Pri skupini Sončki smo z otroki izdelali make- to okolice cerkve svetega Pavla s pomembnimi

Razstava likovnih izdelkov učencev, ki so nastajali doma po njihovem branju. Učenci nestrpno čakajo podelitev knjižnih nagrad.

Nataša Beden je z razstavo pre- peljali v šolo … s piškoti, ki jih je pripravila senetila svoje učence. Sledila je izročitev knjižnih naša gostiteljica Cankarjeve Po uvodnem nagovoru nam je nagrad tistim učencem, ko so knjižnica Vrhnika. Za izkazano pravljičarka povedal dve za- uspešno opravili CBZ v šol- gostoljubje se jim lepo zahva- nimivi pravljici, ki sta nas vse skem letu 2009/2010. ljujemo. stavbami, v skupini Mavrice so oblikovali cer- spravili v dobro voljo. V prvi Podeljenih je bilo devetnajst Pridne bralce vabimo, da tudi kev iz plastelina, v skupini Kapljice pa so izve- je nastopala mala miška, ki se različnih knjižnih nagrad s po- med počitnicami pridno nada- dli Balončkovo pot s starši in otroki do cerkve ni ničesar bala, v drugi pa smo svetili za izkazani trud. Bralci ljujejo z branjem, saj: »Vaja dela svetega Antona na Verdu. Uspešno so prišli izvedeli, kaj bi se zgodilo, če bi so bili prejetih knjig zelo veseli. mojstra, če mojster dela vajo!« na cilj, doživljanje so izrazili v vrtcu. In še in pošast izpod svoje postelje od- Na koncu smo se posladkali Andreja Nagode še. Na koncu smo skupaj z otroki pripravili razstavo v cerkvi svetega Pavla z ustvarjalnimi izdelki otrok in plakati. Zdrava Otroci, ki bodo v jeseni odšli v šolo, so zadnji teden maja odšli na letovanje na Debeli prehrana rtič. Tam jih je pričakalo sončno in toplo vre- Tudi v letošnjem šolskem me, odlična hrana ter veliko dogodivščin. Spo- letu smo se drugošolci aktiv- znavali so okolico, nabirali školjke, iz katerih no ukvarjali z ekovsebinami. so izdelovali verižice in zapestnice, odkrili pa Ukvarjali smo se z zdravo so tudi gusarsko skrivališče. Oglasila se jim Maj je bil res bolj deževen kot po navadi, prehrano. Ugotavljali smo, je Mavrična ribica. Vsako jutro in zvečer jih je vendar nam vreme ni skalilo dobre volje in kako pridelujemo zdravo ze- presenetila s pisemci, v katerih jim je povedala navdušenja nad vsem, kar se je dogajalo v vrt- lenjavo. Pripravili smo raz- svojo zgodbo ter jih poučevala o dobroti in po- cu in okoli njega. V vseh skupinah od najmlaj- redno tržnico in spoznavali menu prĳateljstva. Otroci se res še niso kopali ših do najstarejših smo prebirali Šmarnične različno zelenjavo. Pripravili v morju, vanj so namakali noge, so pa uživali zgodbe, ki so otroke in družine vzpodbujale k smo pravi kuharski dan, ki v kopanju v bazenu. Morje je še vedno slano in večji povezanosti z Marĳo. Vsaka zgodba je se- smo ga poimenovali Mavrica mokro. Doživetje sta bila tudi vožnja z ladjico stavila košček slike, ki se je vse bolj odkrivala, v zelenjavi. do Kopra in nočni sprehod s svetilkami. Teden otroci pa so ugibali, kaj predstavlja. Zaključek Pripravili smo pester izbor so- je prehitro minil, ostali pa so lepi spomini na šmarnic smo imeli v beli dvorani, ki sprejme lat z različnimi dodatki in prelivi. V gospodinjski učilnici smo se preizkusili v pripravi kuhanega Debeli rtič. Zdaj že nestrpno čakamo na pole- vseh osem skupin, peli smo in molili, iz osmih zelenjavnega obroka. Prav vsi drugošolci smo poskusili, kar smo pripravili. Spoznali smo, da je tje in se veselimo igre in doživetĳ v vrtcu ali manjših slik pa je nastala velika podoba Devi- zelenjava okusna, še posebno, če jo pripravimo sami. pa tam, kamor se bomo odpravili na počitnice. ce Marĳe obdana z cvetjem. To je bilo čudovito Učenci 2. a. in 2. b razreda in učiteljici Alenka in Urška delo naše Maje. Marĳa je imela v vsaki skupini Srečno pot vsem! Dragica Trobec OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 18

28. junĳ 2010 18 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

Na prvi pogled se zdi, kot da je v vaši občini idealno za vzpostavitev nove gospodarske cone. obstalo vse, kar bi bilo ključno za ponoven Kako bi lahko občina to izvedla? zagon gospodarstva in novega zaposlovanja. VRHNIKA, Predvsem tako, da bi sodelovala s stečajno Kako komentirate situacĳo? upraviteljico in poiskala rešitve. Lahko bi Vrhnika je ena tistih občin, ki jih je gospodarska uspavana odkupila del tega zemljišča in ga uredila v kriza najbolj prizadela. Likvidacĳi Lika je sledil industrĳsko cono ali poiskala možnosti za še stečaj Industrĳe Usnja Vrhnika (IUV), torej javno-zasebno partnerstvo. Področje je namreč dveh nosilnih podjetĳ v naši občini. Na račun lepotica zanimivo tudi za vlagatelje, ki bi gradili terme ali tega se je močno povečala nezaposlenost, z njo drugačne turistične objekte. Stečajna upraviteljica pa tudi socialna stiska ljudi. Tem Vrhničanom se je dejala, da ne more verjeti, kako je lahko občina sicer pomaga s socialnimi transferji, vendar mora V zadnji številki Našega Časopisa smo tako nezainteresirana za reševanje tega vprašanja. tudi občina imeti načrt dolgoročne rešitve nastale spoznali Vlada Petka, človeka z vizĳo Kadarkoli se je želela pogovarjati bodisi z občino, situacĳe. ali samim županom, venomer je naletela na gluha in idejami, ki bo na jesenskih volitvah ušesa. O tem ste že govorili okrogli mizi na Vrhniki...? kandidat za župana Vrhnike. Ker se Kako bi torej vi rešili problem? Res je. Denarna nadomestila se nekaterim že predvolilni čas nezadržno bliža, smo Občina mora ureditev področja IUV uvrstiti iztekajo, ostalim pa se šele bodo. Takrat bo ta hoteli preveriti, kakšen je njegov pogled med prednostne naloge, rezervirati ﬁnančna stiska še precej večja, če ne bomo nemudoma sredstva v svojem proračunu, se pogajati o pričeli z načrtnimi razvojnimi projekti na na Vrhniko. Predvsem smo od njega nakupu zemljišč z morebitnimi vlagatelji in Vrhniki. želeli izvedeti nove rešitve, ki bodo ponuditi ugodne pogoje za nove investitorje. Analize termalne vode so narejene, zato se lahko Torej je vrhniško gospodarstvo po vašem začrtale njegov volilni program. Slišali odločimo, ali področje IUV razvĳamo v smeri mnenju v krizi? smo mnogo inovativnih predlogov, turizma ali v smeri industrĳsko poslovne cone. Gre za velik šok, ki ga ne bo lahko preživeti. ki bodo v primeru Petkove izvolitve Ravno zato bi rad s svojimi izkušnjami Pa občina ima denar za takšne investicĳe? prispeval k hitrejšemu razvoju. Kot svetnik gotovo prispevali k reševanju perečih Da. Občina trenutno ni zadolžena. Ker gre za stalno opozarjam in dajem predloge, da bi se vprašanj na Vrhniki. razvojni projekt mora občina narediti vse, da občina morala proaktivno vključiti v razvoj ta sredstva pridobi in investira. Takoj moramo gospodarstva. Ne direktno, lahko pa poskrbi za kandidirati za sredstva iz evropskih razvojnih

pogoje, ki spodbujajo razvoj, tu mislim predvsem bil, da občinska uprava sploh ni vedela, da jim skladov, poiskati notranje rezerve, po potrebi se na odpiranje novih gospodarsko - poslovnih con. je država na ta način omejila gradnjo na teh mora občina tudi zadolžiti. Dober gospodar ne zemljiščih. Odzivi in pritiski občine na državo skopari s sredstvi, ko gre za investicĳe v razvoj. Torej menite, da občina potrebuje nove so bili tako medli, da jih skorajda ni bilo čutiti. površine za razvoj gospodarstva? Kaj pa alternative? Lahko občina še kako Zavzeli se niso niti za zob, ki sega čez avtocesto, zagotovi nova delovna mesta? Dejstvo je, da se je projekt cone na Sinji Gorici natanko v poslovno cono Sinja Gorica. Na tem predolgo vlekel, za kar je odgovorna tudi delu bi se morali še posebej truditi, da se Natura Seveda. Na končno obravnavo v okviru občina. Ko je bil projekt končno pred izvedbo, 2000 umakne iz tega dela. občinskega prostorskega načrta čaka več kot je država sprejela direktivo Natura 2000, pod 300 vlog za spremembo namembnosti zemljišč, katero spada tudi Sinja Gorica. S tem je bilo Kaj pa na drugi strani avtoceste, kjer je Barje? glede na odklonilni odziv občinske uprave, pa praktično onemogočeno kakršnokoli razvĳanje Tam je zaščita habitatov in živalskih vrst naj bi naši občani ostali brez možnosti za razvoj dejavnosti na tej lokacĳi. Nobenega dvoma torej absolutno smotrna. V delu, kjer je poslovna svojih domačih obrti in samostojnih podjetništev. ni, da potrebujemo nove gospodarske cone; v cona, pomembna za razvoj občine in kjer je Občina mora narediti vse, da priskoči občanom občino moramo pripeljati nova podjetja, privabiti navsezadnje zarisana trasa bodoče obvoznice na pomoč in jim olajša pogoje za samozaposlitev. vlagatelje in predvsem – odpreti nova delovna okrog Vrhnike, pa bi morala občina posredovati Še vprašanje za konec. Se čutite sposobni mesta. za omilitev teh ukrepov. Do danes ne vemo, ali so prebuditi to vrhniško lepotico? kakšne možnosti za razrešitev teh zagat in koliko Tudi v primeru Natura 2000 je Vrhnika ni je država naredila na tem področju. Ha! (smeh) Za marsikatero težavo občine poznam odnesla najbolje? preproste rešitve. Vendar jih bom lahko udejanil Naravo je potrebno spoštovati in zaščititi, hkrati Zgodba z IUV še ni povsem končana? le s pomočjo občanov na volitvah in kasneje ob pa stalno iskati kompromis s potrebami naših Bivša IUV stoji na obrobju mesta na zemljiščih, mojem delu. Zame je najbolj pomembna povratna občanov. Direktiva Natura 2000 je zaščitila ki so določena za gospodarsko dejavnost. Žal informacĳa, zato rad prisluhnem konstruktivnim velik del občine, med drugi tudi tisti del, kjer je bil stečaj IUV prepuščen samemu sebi, saj se predlogom. Občini želim odpreti vrata, predvsem so bila zazidljiva zemljišča. Vrhnika se mora občina ni aktivno vključila v reševanje. Področje pa ji vdihniti življenje in pozitivni elan. Vrhnika zato prilagoditi in poiskati nova področja za IUV obsega cca. 42.000 m2 in že ima ustrezno zmore več. stanovanjsko in poslovno gradnjo. Ocenjujem, da namembnost. Zaradi tega sem prepričan, da bi Esad Babačić bi se lahko s strani občinske uprave za reševanje se morala občina veliko bolj dejavno vključiti v tega problema naredilo več. Presenečen sem reševanje te problematike, področje je namreč PLAČANA OBJAVA PLAČANA NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 19

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 19

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

- I 56.210 - priložnostna dosta- 5. člen in Statuta Občine Vrhnika (Naš likuje delovne skupine, Program varstva pred naravnimi va in priprava jedi, V prvem odstavku 24. člena se časopis št. 365/2009) je Občinski - opravlja druge naloge v skla- - I 56.290 - druga oskrba z jed- besedilo »visokošolsko izob- svet Občine Vrhnika na svoji 29. du z zakonom.« in drugimi nesrečami in požarnega mi, razbo« nadomesti z besedilom seji dne 08. 06. 2010 sprejel - J 58.110 - izdajanje knjig, peri- »izobrazbo, pridobljeno po štu- 7. člen varstva za obdobje 2011 - 2015 odike in drugo založništvo, dĳskih programih za pridobitev ODLOK Drugi odstavek 30. člena se Občinski svet Občine Vrhnika je na 29. seji, dne 8.6.20- - J 58.130 - izdajanje časopisov, izobrazbe druge stopnje, oziro- o spremembah in dopolnitvah črta. 10, sprejel Program varstva pred naravnimi in drugimi - J 58.140 - izdajanje revĳ in ma raven izobrazbe, pridobljeno Odloka o ustanovitvi javnega druge periodike, po študĳskih programih, ki v zavoda Glasbena šola Vrhnika 8. člen nesrečami in požarnega varstva za obdobje 2011 - 2015. - J 58.190 - drugo založništvo, skladu z zakonom ustreza izob- Ta Odlok začne veljati naslednji Program je objavljen na spletni strani Občine Vrhnika - J 62.020 - svetovanje o raču- razbi druge stopnje.« 1. člen dan po objavi v uradnem glasilu www.vrhnika.si. nalniških napravah in pro- V Odloku o ustanovitvi javnega Naš časopis. Občinska uprava gramih, 6. člen zavoda Glasbena šola Vrhnika - J 62.090 - druge z informacĳ- V prvem odstavku 33. člena se (Uradni list RS, št. 10/97, Naš Številka: 007-17/2010 (3-03) sko tehnologĳo in računalni- doda nov drugi stavek, ki se gla- časopis št. 295/2003, Uradni list Datum: 09. 06. 2010 • Na podlagi 23. in 28. člena Za- 6. člen škimi storitvami povezane si: »Tehnično in finančno pod- RS, št. 125/07 in Naš časopis št. kona o volilni kampanji in re- Ta sklep začne veljati naslednji dejavnosti, poro za delovanje sveta staršev 345/2008) se drugi odstavek 15. OBČINA VRHNIKA ferendumski kampanji – ZVRK dan po objavi uradnem glasilu - J 63.100 - obdelava podatkov zagotavlja šola.« člena spremeni tako, da se glasi: Župan (Uradni list RS, št. 41/07) in 22. »Naš časopis«. in s tem povezane dejavnosti, d r . M a r j a n R i h a r l . r . » Svet zavoda šteje 11 članov, ki člena Statuta Občine Vrhnika - L 68.200 - oddajanje in obrato- Četrti odstavek 33. člena se spre- ga sestavljajo: (Naš časopis št. 365/09) je Ob- 7. člen vanje lastnih in najetih nepre- meni, tako, da se glasi: - trĳe predstavniki ustanovite- činski svet Občine Vrhnika na S pričetkom veljavnosti tega mičnin, »Svet staršev: •Na podlagi Zakona o zavodih lja, 29. seji dne 8. 6. 2010 sprejel sklepa preneha veljati Sklep o - M 69.200 - računovodske, knji- - predlaga nadstandardne pro- (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, - pet predstavnikov delavcev delni povrnitvi stroškov volilne govodske in revizĳske dejav- grame, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zako- zavoda in kampanje za lokalne volitve v nosti, davčno svetovanje, - daje soglasje k predlogu ravna o organizacĳi in financiranju - trĳe predstavniki staršev.« Občini Vrhnika, ki ga je Občin- - M 74.300 - prevajanje in tol- natelja o nadstandardnih pro- vzgoje in izobraževanja (Uradni S K L E P ski svet Občine Vrhnika sprejel mačenje, gramih, list RS, št. 16/07 – ZOFVI-UPB5, o delnem povračilu stroškov 2. člen 15.10.1998 (Uradni list RS, št. - N 77.110 - dajanje lahkih mo- - sodeluje pri nastajanju pred- 36/08 in 58/09), Zakona o lokal- volilne kampanje za lokalne V 16. členu se za 3. alinejo doda 72/98). tornih vozil v najem in za- loga programa razvoja šole, ni samoupravi (Uradni list RS, volitve v Občini Vrhnika nova četrta alineja, ki se glasi: kup, vzgojnega načrta, pri pravilih št. 94/07 – UPB2 in dopolnitve) »- sprejme letno poročilo o sa- Številka:007-18/2010(2-02) - N 77.210 - dajanje športne šolskega reda ter daje mnenje in Statuta Občine Vrhnika (Naš 1. člen moevalvacĳi šole,« Datum: 9. 6. 2010 opreme v najem in zakup, o letnem delovnem načrtu, časopis št. 365/2009) je Občinski S tem sklepom se določi kriteri- Dosedanje četrta do osemnajsta Župan - N 77.330 - dajanje pisarniške - daje mnenje o kandidatih, ki svet Občine Vrhnika na svoji 29. je za delno povrnitev stroškov alineja postanejo peta do devet- Občine Vrhnika opreme in računalniških na- izpolnjujejo pogoje za ravna- seji dne 08. 06. 2010 sprejel volilne kampanje za lokalne vo- najsta alineja. dr. Marjan Rihar l.r. prav v njem in zakup, telja, litve – volitve v občinski svet in - N 77.390 - dajanje drugih stro- - razpravlja o poročilih ravna- ODLOK volitve župana Občine Vrhnika. 3. člen jev, naprav v najem in zakup, telja o vzgojno-izobraževalni o spremembah in dopolnitvah V tretjem odstavku 23. člena se • Na podlagi Zakona o zavodih - N 82.190 - fotokopiranje in problematiki, Odloka o ustanovitvi javne- 2. člen doda nova petnajsta alineja, ki (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, drugo razmnoževanje, - obravnava pritožbe staršev v ga vzgojno-izobraževalnega Stroški volilne kampanje za se glasi: 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zako- - N 82.300 - prirejanje razstav, zvezi z vzgojno-izobraževal- zavoda Osnovna šola Antona volitve v Občinski svet Občine »- je odgovoren za zagotavlja- na o organizacĳi in financiranju sejmov in srečanj, nim delom, Martina Slomška Vrhnika Vrhnika (v nadaljevanju: občin- nje in ugotavljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja (Uradni - R 90.010 - umetniško upriza- - voli predstavnike staršev ski svet) ne smejo preseči 0,40 s samoevalvacĳo in pripravo list RS, št. 16/07 – ZOFVI-UPB5, rjanje, v svet šole in druge organe 1. člen EUR na posameznega volilnega letnega poročila o samo-eval- 36/08 in 58/09), Zakona o lokal- - R 90.030 - umetniško ustvar- šole, V Odloku o ustanovitvi javne- upravičenca v občini. vacĳi zavoda.« ni samoupravi (Uradni list RS, janje in poustvarjanje, - lahko sprejme svoj program ga vzgojno-izobraževalnega Stroški volilne kampanje za Dosedanja petnajsta alineja po- št. 94/07 – UPB2 in dopolnitve) - R 90.040 - obratovanje objek- dela sodelovanja s šolo, zlasti zavoda Osnovna šola Antona župana ne smejo preseči 0,25 stane šestnajsta alineja. in Statuta Občine Vrhnika (Naš tov za kulturne prireditve, glede vključevanja v lokalno Martina Slomška Vrhnika (Naš EUR na posameznega volilnega časopis št. 365/2009) je Občinski - R 91.011 - dejavnost knjižnic, okolje, časopis št. 344 z dne 17.12.2007 upravičenca v občini. Če pride 4. člen svet Občine Vrhnika na svoji 29. - R 93.110 - obratovanje šport- - v dogovoru z vodstvom šole – uradno prečiščeno besedilo) do drugega kroga glasovanja, V prvem odstavku 24. člena se seji dne 08. 06. 2010 sprejel nih objektov, lahko ustanavlja oziroma obse 10. člen spremeni tako, da se se stroški volilne kampanje za besedilo »visokošolsko izob- - R 93.190 - druge športne de- likuje delovne skupine, glasi: kandidata, ki na tem glasovanju razbo« nadomesti z besedilom ODLOK javnosti, - opravlja druge naloge v skla- »Zavod izvaja javno službo v ok- kandidirata, lahko povečajo še »izobrazbo, pridobljeno po štu- o spremembah in dopolnitvah - R 93.210 - dejavnost zabavišč- du z zakonom.« viru naslednjih dejavnosti: za 0,15 EUR na posameznega dĳskih programih za pridobitev Odloka o ustanovitvi javne- nih parkov, - P 85.200 - osnovnošolsko iz- volilnega upravičenca v občini. izobrazbe druge stopnje, oziro- ga vzgojno-izobraževalnega - R 93.299 - druge nerazvrščene 7. člen obraževanje, ma raven izobrazbe, pridobljeno zavoda Osnovna šola Ivana dejavnosti za prosti čas.« V 37. a členu se napovedni sta- - P 85.590 - drugje nerazvršče- 3. člen po študĳskih programih, ki v Cankarja vek spremeni tako, da se glasi: « no izobraževanje, izpopolnje- Organizatorji volilne kampanje skladu z zakonom ustreza izob- 2. člen Na področju vzgoje in izobraže- vanje in usposabljanje, oziroma kandidati za svetnike, razbi druge stopnje.« 1. člen Spremeni se drugi odstavek 15. vanja ne more skleniti delovne- - P 85.600 - pomožne dejavnosti katerih listam so pripadli man- V Odloku o ustanovitvi javnega člena tako, da se glasi: ga razmerja oziroma opravljati za izobraževanje. dati za svetnike v občinskem 5. člen vzgojno-izobraževalnega za- » Svet zavoda šteje 11 članov, ki dela oseba, ki:« svetu, imajo pravico do povra- V prvem odstavku 28. člena se voda Osnovna šola Ivana Can- ga sestavljajo: čila stroškov volilne kampanje v doda nov drugi stavek, ki se gla- Zavod lahko opravlja tudi druge karja (Naš časopis št. 344 z dne - trĳe predstavniki ustanovite- 8. člen višini 0,33 EUR za dobljeni glas, si: »Tehnično in finančno pod- dejavnosti s katerimi dopolnjuje 17.12.2007 – uradno prečiščeno lja, Drugi in tretji odstavek 39. člena pri čemer skupni znesek povr- poro za delovanje sveta staršev osnovne dejavnosti: besedilo) se 10. člen spremeni - pet predstavnikov delavcev se črtata. njenih stroškov ne sme preseči zagotavlja šola.« - P 85.510 - izobraževanje, izpo- tako, da se glasi: zavoda in zneska porabljenih sredstev, polnjevanje in usposabljanje s »Zavod izvaja javno službo v ok- - trĳe predstavniki staršev.« 9. člen razvidnega iz poročila občin- 6. člen področja športa in rekreacĳe, viru naslednjih dejavnosti: Drugi odstavek 40. člena se spre- skemu svetu in Računskemu 28. a člen se spremeni tako, da - P 85.520 - izobraževanje, izpo- - P 85.200 - osnovnošolsko iz- Spremeni se četrti odstavek 15. meni tako, da se glasi: »Zavod sodišču Republike Slovenĳe (v se glasi: polnjevanje in usposabljanje obraževanje, člena tako, da se glasi: ustanovi šolski sklad, iz katere- nadaljevanju računsko sodišče). » Svet staršev: na področju kulture, - P 85.590 - drugje nerazvršče- »Predstavnike delavcev zavoda ga se financirajo dejavnosti, ki - predlaga nadstandardne pro- - C 18.120 - drugo tiskanje, no izobraževanje, izpopolnje- izvolĳo delavci zavoda na ne- niso sestavina izobraževalnega 4. člen grame, - C 18.130 - priprava za tisk, vanje in usposabljanje, posrednih tajnih volitvah po programa oziroma se ne finan- Do delnega povračila stroškov - daje soglasje k predlogu rav- - C 18.200 - razmnoževanje po- - P 85.600 - pomožne dejavnosti postopku in na način, ki ga do- cirajo iz javnih sredstev, za na- volilne kampanje so upravi- natelja o nadstandardnih sto- snetih nosilcev zapisa, za izobraževanje. loča zakon ter ta odlok, in sicer kup nadstandardne opreme, za čeni tudi organizatorji volilne ritvah, - G 47.789 - trgovina na drobno tri predstavnike matične šole zviševanje standardnega pouka kampanje oziroma kandidati za - sodeluje pri nastajanju pred- v drugih specializiranih pro- Zavod lahko opravlja tudi druge – enega iz razredne in dva iz in podobno.« župana, ki so dosegli 10 % od loga programa razvoja šole, dajalnah, dejavnosti s katerimi dopolnjuje predmetne stopnje, enega pred- skupnega števila volilnih upra- vzgojnega načrta, - G 47.790 - trgovina na drobno osnovne dejavnosti: stavnika ŠPP in enega predstav- 10. člen vičencev, ki so glasovali, in sicer pri pravilih šolskega reda ter z rabljenim blagom, - P 85.510 - izobraževanje, izpo- nika administrativno tehničnih Ta Odlok začne veljati naslednji 0,12 EUR na posameznega volil- daje mnenje o letnem delo- - G 47.890 - trgovina na drobno polnjevanje in usposabljanje s delavcev.« dan po objavi v uradnem glasilu nega upravičenca v občini. vnem načrtu, na stojnicah in tržnicah, področja športa in rekreacĳe, Naš časopis. Če pride do drugega kroga gla- - P 85.520 - izobraževanje, izpo- 3. člen - daje mnenje o kandidatih, ki - G 47.910 - trgovina na drobno sovanja, sta kandidata, ki kan- polnjevanje in usposabljanje V 16. členu se za 3. alinejo doda Številka: 007-15/2010 (3-03) izpolnjujejo pogoje za ravna- po pošti ali internetu, didirata v drugem krogu, upra- na področju kulture, nova četrta alineja, ki se glasi: Datum: 09. 06. 2010 telja, - H 49.391 - medkrajevni in vičena do povračila stroškov v - C 18.120 - drugo tiskanje, »- sprejme letno poročilo o sa- - razpravlja o poročilih ravna- drug cestni potniški promet, višini 0,12 EUR na dobljeni glas - C 18.130 - priprava za tisk, moevalvacĳi šole,« OBČINA VRHNIKA telja o vzgojno-izobraževalni - I 56.210 - priložnostna dosta- le na osnovi dobljenih glasov na - C 18.200 - razmnoževanje po- Dosedanje četrta do osemnajsta Ž u p a n problematiki, va in priprava jedi, vnovičnem glasovanju. snetih nosilcev zapisa, alineja postanejo peta do devet- dr. Marjan Rihar l.r. - obravnava pritožbe staršev v - I 56.290 - druga oskrba z jed- - G 47.789 - trgovina na drobno najsta alineja. zvezi z vzgojno-izobraževal- mi, 5. člen v drugih specializiranih pro- nim delom, - J 58.110 - izdajanje knjig, peri- Organizatorju volilne kampanje dajalnah, 4. člen •Na podlagi Zakona o zavodih - voli predstavnike staršev odike in drugo založništvo, oziroma kandidatu za volitve v - G 47.790 - trgovina na drobno V tretjem odstavku 23. člena se (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, v svet šole in druge organe - J 58.130 - izdajanje časopisov, občinski svet ali za volitve žu- z rabljenim blagom, doda nova enaindvajseta aline- 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zako- šole, - J 58.140 - izdajanje revĳ in pana se na njegovo zahtevo po- - G 47.890 - trgovina na drobno ja, ki se glasi: na o organizacĳi in financiranju - lahko sprejme svoj program druge periodike, vrne stroške volilne kampanje na stojnicah in tržnicah, »- je odgovoren za zagotavlja- vzgoje in izobraževanja (Uradni dela sodelovanja s šolo, zlasti - J 58.190 - drugo založništvo, iz proračuna Občine Vrhnika v - G 47.910 - trgovina na drobno nje in ugotavljanje kakovosti s list RS, št. 16/07 – ZOFVI-UPB5, glede vključevanja v lokalno - J 62.020 - svetovanje o raču- roku 30 dni po predložitvi poro- po pošti ali internetu, samoevalvacĳo in pripravo let- 36/08 in 58/09), Zakona o lokal- okolje, nalniških napravah in pro- čila občinskemu svetu in račun- - H 49.391 - medkrajevni in nega poročila o samo-evalvacĳi ni samoupravi (Uradni list RS, - v dogovoru z vodstvom šole gramih, skemu sodišču. drug cestni potniški promet, zavoda.« št. 94/07 – UPB2 in dopolnitve) lahko ustanavlja oziroma ob- - J 62.090 - druge z informacĳ- NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 20

28. junĳ 2010 20 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

sko tehnologĳo in računalni- loga programa razvoja šole, vodo, morajo postati javni vodo- ni Vrhnika (Uradni list RS, št. CRO Vrhnika d.o.o. dograditi ne, Krajevni skupnosti Vrhni- škimi storitvami povezane vzgojnega načrta, pri pravilih vodi najpozneje do 31. decem- 68/02). in urediti regionalni center za ka – Breg in Krajevni skupno- dejavnosti, šolskega reda ter daje mnenje bra 2015.« ravnanje z odpadki. sti Sinja Gorica. - J 63.100 - obdelava podatkov o letnem delovnem načrtu, 5. člen in s tem povezane dejavnosti, - daje mnenje o kandidatih, ki 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji 2. člen 5. člen - L 68.200 - oddajanje in obrato- izpolnjujejo pogoje za ravna- Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu (območje OPPN) (nosilci urejanja prostora) vanje lastnih in najetih nepre- telja, dan po objavi odloka v občin- Republike Slovenĳe, objavi pa 1) Območje OPPN se nahaja v Nosilci urejanja prostora, ki po- mičnin, - razpravlja o poročilih ravna- skem glasilu Naš časopis. se tudi v uradnem glasilu Naš proizvodno - obrtno - komu- dajo smernice za načrtovanje - M 69.200 - računovodske, knji- telja o vzgojno-izobraževalni časopis. nalni coni Tojnice. Na J ob- prostorske ureditve iz njihove govodske in revizĳske dejav- problematiki, Številka: 007-20/2010 (6-09) močje OPPN omejujeta lokal- pristojnosti so: nosti, davčno svetovanje, - obravnava pritožbe staršev v Datum: 9. 6. 2010 Odlok o spremembah in dona zbirna cesta pot na Tojnice 1. Ministrstvo za obrambo, Di- - M 74.300 - prevajanje in tol- zvezi z vzgojno-izobraževal- polnitvah Odloka o določitvi in čistilna naprava Vrhnika, rektorat za obrambne zadeve, mačenje, nim delom, Župan volilnih enot za volitve župa- na S območje zaprte deponi- Sektor za civilno obrambo, - N 77.110 - dajanje lahkih mo- - voli predstavnike staršev Občine Vrhnika na in članov Občinskega sveta je in na V nova cesta Tojnice. Vojkova cesta 55, 1000 Ljublja- tornih vozil v najem in za- v svet šole in druge organe dr. Marjan Rihar l.r. Občine Vrhnika (Naš časopis, Območje je degradirano in na kup, šole, št. 371/10) vsebuje naslednjo delno pozidano s šotorskimi 2. Uprava RS za zaščito in reše- - N 77.210 - dajanje športne - lahko sprejme svoj program • Na podlagi 95. člena Poslov- končno določbo: objekti. Tu že deluje center za vanje, Vojkova cesta 61, 1000 opreme v najem in zakup, dela sodelovanja s šolo, zlasti nika o delu Občinskega sveta ravnanje z odpadki. Ljubljana - N 77.330 - dajanje pisarniške glede vključevanja v lokalno Občine Vrhnika je Občinski svet 4. člen 2) Predlagana prostorska uredi- 3. Agencĳa RS za okolje, Urad za opreme in računalniških na- okolje, Občine Vrhnika na 29. seji dne 8. Spremembe in dopolnitve tega tev centra za ravnanje z od- upravljanje z vodami, Einspi- prav v njem in zakup, - v dogovoru z vodstvom šole 6. 2010 potrdil uradno prečišče- odloka pričnejo veljati petnajsti padki obsega zemljišča s parc. lerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljub- - N 77.390 - dajanje drugih stro- lahko ustanavlja oziroma obno besedilo 1 Odloka o določitvi dan po objavi v uradnem glasilu št. 2722/5, 2722/7, 2715/13, ljana jev, naprav v najem in zakup, likuje delovne skupine, volilnih enot za volitve župana Naš časopis. 2715/18, 2718/15 k.o. Vrhnika, 4. Zavod RS za varstvo narave, - N 82.190 - fotokopiranje in - opravlja druge naloge v skla- in članov Občinskega sveta Ob- s skupno površino cca 37.738 OE Ljubljana, Cankarjeva 10, drugo razmnoževanje, du z zakonom. » čine Vrhnika, ki obsega: m2. 1000 Ljubljana - N 82.300 - prirejanje razstav, - Odlok o določitvi volilnih • Na podlagi 57. člena Zakona o 5. Ministrstvo za kulturo, Ma- sejmov in srečanj, 7. člen enot za volitve župana in prostorskem načrtovanju (Ur. l. 3. člen istrova 10, 1000 Ljubljana (v - R 90.010 - umetniško upriza- V 36. a členu se napovedni sta- članov Občinskega sveta Ob- RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/ (način pridobitve strokovnih vednost: Zavod za varstvo rjanje, vek spremeni tako, da se glasi: « čine Vrhnika (Ur. list RS, 09; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta rešitev) kulturne dediščine Slovenĳe, - R 90.030 - umetniško ustvar- Na področju vzgoje in izobraže- št. 76/06 in NČ, štev. 328/06) Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 1) Strokovne rešitve za OPPN OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, janje in poustvarjanje, vanja ne more skleniti delovne- - Odlok o spremembah in do- 365/09) sprejme župan Občine pripravi načrtovalec Primis 1000 Ljubljana) - R 90.040 - obratovanje objek- ga razmerja oziroma opravljati polnitvah Odloka o določitvi Vrhnika Vrhnika d.o.o., Tržaška cesta 6. Elektro Ljubljana d.d., Distri- tov za kulturne prireditve, dela oseba, ki:« volilnih enot za volitve župa- 23, 1360 Vrhnika. bucĳska enota Ljubljana oko- - R 91.011 - dejavnost knjižnic, na in članov Občinskega sve- S K L E P 2) Strokovne rešitve se pripravi- lica, Slovenska cesta 58, 1516 - R 93.110 - obratovanje šport- 8. člen ta Občine Vrhnika (NČ, štev. o začetku priprave občinskega jo na podlagi: Ljubljana nih objektov, Drugi in tretji odstavek 38. člena 371/10) podrobnega prostorskega - prikaza stanja prostora, 7. Telekom Slovenĳe d.d., Regio- - R 93.190 - druge športne dese črtata. načrta za - Prostorskega plana Občine nalna enota TK Omrežje Za- javnosti, Številka: 041-1/2006 (2-01) center za ravnanje z odpadki Vrhnika, hod, Stegne 19, 1547 Ljubljana - R 93.210 - dejavnost zabavišč- 9. člen Datum: 9. 6. 2010 CeRO Vrhnika - Tojnice - PUP V3, 8. Geoplin plinovodi d.o.o., Ce- nih parkov, Drugi odstavek 39. člena se spre- (del območja urejanja V3M/2 - investicĳskih namer investi- sta Ljubljanske brigade 11, p.p. - R 93.299 - druge nerazvrščene meni tako, da se glasi: »Zavod Župan in morfološke enote 7E/1) torjev OPPN, 3720, 1001 Ljubljana dejavnosti za prosti čas.« ustanovi šolski sklad, iz katere- Občine Vrhnika - smernic nosilcev urejanja 9. JP Komunalno podjetje Vrh- ga se financirajo dejavnosti, ki dr. Marjan Rihar l.r. 1. člen prostora. nika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 2. člen niso sestavina izobraževalnega (ocena stanja in razlogi za pri- 3) Strokovne rešitve za posa- 1360 Vrhnika Spremeni se drugi odstavek 15. programa oziroma se ne finan- O D L O K pravo OPPN) mezne prostorske ureditve se 10. Občina Vrhnika, Oddelek za člena tako, da se glasi: cirajo iz javnih sredstev, za na- lahko pripravĳo v variantah, družbene zadeve in gospo- » Svet zavoda šteje 11 članov, ki kup nadstandardne opreme, za O DOLOČITVI VOLILNIH 1) V Prostorskih sestavinah dol- ki se jih ovrednoti in medse- darstvo, Tržaška cesta 1, 1360 ga sestavljajo: zviševanje standardnega pouka ENOT ZA VOLITVE goročnega plana Občine Vrhni- bojno primerja s prostorskega, Vrhnika - trĳe predstavniki ustanovite- in podobno.« ŽUPANA IN ČLANOV ka za obdobje 1986 do 2000 in okoljskega, funkcionalnega in 11. Občina Vrhnika, Oddelek za lja, OBČINSKEGA SVETA srednjeročnega plana Občine ekonomskega vidika. okolje in komunalo, Tržaška ce- - pet predstavnikov delavcev 10. člen OBČINE VRHNIKA Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 sta 1, 1360 Vrhnika zavoda in Ta Odlok začne veljati naslednji (uradno prečiščeno besedilo 1) s spremembami in dopolnitvami 4. člen 12. drugi nosilci urejanja pros- - trĳe predstavniki staršev.« dan po objavi v uradnem glasilu (Uradne objave Naš časopis, št. (roki za pripravo OPPN in tora, v kolikor bi se v postopku Naš časopis. 1. člen 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, njegovih posameznih faz) priprave OPPN izkazalo, da so 3. člen S tem odlokom se določĳo volil- 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/ njihove smernice potrebne. V 16. členu se osma alineja spre- Številka: 007-16/2010 (3-03) ne enote za volitve v Občinski 97, 76/98, 69/99, Uradne objave 1) Postopek priprave OPPN teče meni tako, da se glasi: Datum: 09.06.2010 svet Občine Vrhnika. Naš časopis, št. 272/01, 277/01, na podlagi 57. do 61. člena 6. člen »- sprejme letno poročilo o sa- 304/04, 319/05; v nadaljnjem ZPNačrt in sicer v naslednjih (obveznosti v zvezi s financira- moevalvacĳi šole,« OBČINA VRHNIKA Občinski svet šteje 24 članov. besedilu: Prostorski plan Občine fazah in okvirnih rokih: njem priprave OPPN) Župan Člani občinskega sveta se volĳo Vrhnika) je območje Tojnice 1. Osnutek OPPN: julĳ 2010 Finančna sredstva za izdelavo 4. člen dr. Marjan RIHAR l.r. po proporcionalnem volilnem opredeljeno kot stavbno zem- 2. Pridobitev smernic, Prido- OPPN, strokovnih podlag, geo- V tretjem odstavku 23. člena se sistemu. ljišče za proizvodno, obrtno in bitev odločbe o CPVO: julĳ detskega načrta ter za stroške doda nova dvajseta alineja, ki se servisno dejavnost (oznaka P) - september 2010, 60 dni smernic, mnenj in objav za- glasi: •Na podlagi četrtega odstav- 2. člen in mešana raba (oznaka VII). 3. Dopolnitev osnutka OPPN in gotavlja investitor OPPN: CRO »- je odgovoren za zagotavlja- ka 149. člena Zakona o varstvu Za območje Občine Vrhnika se Območje se ureja s prostor- priprava osnutka programa Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, nje in ugotavljanje kakovosti s okolja (ZVO-1 - 39/2006-UPB1, za volitve članov občinskega skim izvedbenim aktom pod opremljanja: oktober 2010 1360 Vrhnika. samoevalvacĳo in pripravo let- 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: sveta določita 2 volilni enoti, v zap. št. 28, obrazložitev po- 4. Javno naznanilo: oktober Kot sestavni del odloka OPPN se nega poročila o samo-evalvacĳi U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: katerih se skupno voli 24 članov sega: Proizvodna in servisna 2010, 7 dni pred začetkom jav- sprejme tudi program opremlja- zavoda.« U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, občinskega sveta. dejavnost na Tojnicah. ne razgrnitve nja, ki ga naroči Občina Vrhni- Dosedanja dvajseta alineja po- 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/ 2) V Odloku o prostorskih uredit- 5. Javna razgrnitev in javna ob- ka, plača pa investitor OPPN. stane enaindvajseta alineja. 2009), 3. člena in prvega odstav- 3. člen venih pogojih za plansko celoto ravnava; oktober - november ka 31. člena Pravilnika o oskrbi s Za volitve članov občinskega V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. 2010, 30 dni 7. člen 5. člen pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, sveta se določita naslednji dve l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časo- 6. Priprava stališč do pripomb in (objava) V prvem odstavku 24. člena se 41/2008), prvega odstavka 22. volilni enoti: pis, št. 319/05, 330/06, 354/08- predlogov javnosti: december Ta sklep se objavi v Našem ča- besedilo »visokošolsko izob- člena Statuta Občine Vrhnika 1. volilna enota obsega območje obv.razl.; v nadaljnjem besedilu: 2010 sopisu in začne veljati naslednji razbo« nadomesti z besedilom (Naš časopis, št. 365/2009) je krajevnih skupnosti: Vrhnika PUP V3) območje Tojnice sodi 7. Priprava predloga OPPN: ja- dan po objavi. Objavi se tudi na »izobrazbo, pridobljeno po štu- Občinski svet Občine Vrhnika Breg, Vrhnika Center in Vrh- v območje urejanja V3M/2 in nuar 2011 spletni strani Občine Vrhnika. dĳskih programih za pridobitev na svoji 29. seji dne 08.06.2010 nika Vas. morfološko enoto 7E/1, kar 8. Zbiranje mnenj nosilcev ure- izobrazbe druge stopnje, oziro- sprejel V volilni enoti se voli 12 članov pomeni: janja prostora: februar - marec Številka: 3505-13/2010 - 2 (5-08) ma raven izobrazbe, pridobljeno občinskega sveta. - M: površine za mestne javne 2011, 30 dni Vrhnika, dne 16. 6. 2010 po študĳskih programih, ki v službe in servise, 9. Priprava usklajenega predlo- skladu z zakonom ustreza izob- ODLOK O SPREMEMBAH IN 2. volilna enota obsega območ- - 7: območja za komunalne de- ga OPPN in končnega progra- Župan razbi druge stopnje.« DOPOLNITVAH ODLOKA O je krajevnih skupnosti: Bevke, javnosti, ma opremljanja: marec - april Občine Vrhnika OSKRBI S PITNO VODO V Blatna Brezovica, Drenov Grič- - E: proizvodni objekti, drugi 2011 dr. Marjan Rihar l.r. 6. člen OBČINI VRHNIKA Lesno Brdo, Ligojna, Padež Po- objekti (skladišča, nadstrešni- 10.Predložitev usklajenega V prvem odstavku 32. člena se 1. člen kojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, ce). predloga OPPN Odboru za doda nov drugi stavek, ki se gla- 56. člen se spremeni tako, da se Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Območje je namenjeno proiz- urejanje prostora ter varstvo •Na podlagi 57. člena Zakona o si: »Tehnično in finančno pod- glasi: Verd in Zaplana. vodno obrtni in komunalni naravne in kulturne dedišči- prostorskem načrtovanju (Ur. l. poro za delovanje sveta staršev dejavnosti s čistilno napravo. ne v obravnavo, Predložitev RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/ zagotavlja šola.« »56. člen V volilni enoti se voli 12 članov 3) V območju urejanja V3M/2 in usklajenega predloga OPPN 09; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Lastniki obstoječih stavb, ki si občinskega sveta. morfološki enoti 7E/1 že velja občinskemu svetu v sprejem: Občine Vrhnika (Naš časopis, št. Četrti odstavek 32. člena se spre- zagotavljajo oskrbo s pitno vodo izvedbeni prostorski akt Od- maj 2011 365/09) sprejme župan Občine meni tako, da se glasi: iz zasebnih vodovodov, se mo- Za volitve župana je volilna lok o zazidalnem načrtu za del 11.Sprejem OPPN z odlokom in Vrhnika »Svet staršev: rajo prilagoditi zahtevam tega enota območje celotne Občine območja urejanja V3M/2 – iz- objava v uradnem glasilu: maj - predlaga nadstandardne pro- odloka najpozneje do 31. decem- Vrhnika. gradnja II. faze centralne čistilne 2011 S K L E P grame, bra 2010. naprave Vrhnika (Naš časopis, 2) Javno naznanilo o javni raz- o začetku priprave občinskega - daje soglasje k predlogu rav- Zasebni vodovodi v Občini Vrh- 4. člen št. 297/03). Nov OPPN se pr- grnitvi in javni obravnavi se podrobnega prostorskega natelja o nadstandardnih pro- nika, ki ne izpolnjujejo zahtev Z uveljavitvĳo tega odloka se vemu prilagaja in ga ohranja. pošlje tudi članom Odbora za načrta za gramih, iz 1.a člena tega odloka za last- preneha uporabljati odlok o 4) Pobuda za izdelavo OPPN je urejanje prostora ter varstvo območje Komunalnega - sodeluje pri nastajanju pred- no oskrbo prebivalcev s pitno določitvi volilnih enot v Obči- bila podana, ker želi investitor naravne in kulturne dedišči- podjetja Vrhnika na Tojnicah NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 21

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 21

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

(del območja urejanja V3M/2 4. člen 6. člen novega griča, med avtocesto 4. Ministrstvo za obrambo, Di- postavki 4003 14029001 14018 - in morfološke enote 7E/1) (roki za pripravo OPPN in (obveznosti v zvezi s financira- Ljubljana – Koper in regionalno rektorat za obrambne zadeve, Razpis gospodarstvo. njegovih posameznih faz) njem priprave OPPN) cesto z oznako R2 - DC 109. Ob- Urad za civilno obrambo, Vojko- 1. člen Finančna sredstva za izdelavo močje je v naravi travnik. va c. 55, 1000 Ljubljana; III. UPRAVIČENCI (ocena stanja in razlogi za pri- 1) Postopek priprave OPPN teče OPPN, strokovnih podlag, geo- 2) Pobuda obravnava zemljišča s 5. Ministrstvo za obrambo, In- Upravičenci do sredstev iz tega pravo OPPN) na podlagi 57. do 61. člena ZPNa- detskega načrta ter za stroške parc. št. 2582/1 (del), 2587/1, 25- špektorat za varstvo pred na- razpisa so mala podjetja in sa- 1)V Prostorskih sestavinah dolgo- črt in sicer v naslednjih fazah in smernic, mnenj in objav zago- 88/12, 2588/13, 2588/14, 2588/15, ravnimi in drugimi nesrečami, mostojni podjetniki oziroma ročnega plana Občine Vrhnika za okvirnih rokih: tavlja investitor OPPN: JP KPV 2588/16, 2588/17, 2588/18 (del), izpostava Ljubljana Prule 27, upravičenci določeni pri posa- obdobje 1986 do 2000 in srednje- 1. Osnutek OPPN: julĳ 2010 d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 2588/21, 2590/1, 2591/1 in 2590/3, 1000 Ljubljana; meznem ukrepu. Podjetja mo- ročnega plana Občine Vrhnika za 2. Pridobitev smernic, Pridobi- Vrhnika. k.o. Blatna Brezovica. 6. Ministrstvo za obrambo, rajo izpolnjevati pogoje za mala obdobje 1986 do 1990 s spremem- tev odločbe o CPVO: julĳ - sep- Kot sestavni del odloka OPPN se Uprava za zaščito in reševanje, podjetja. bami in dopolnitvami (Uradne ob- tember 2010, 60 dni sprejme tudi program opremlja- 3. člen Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; Sedež fizične oz. pravne osebe jave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 3. Dopolnitev osnutka OPPN nja, ki ga naroči Občina Vrhni- (način pridobitve strokovnih 7. Elektro Ljubljana d.d., Distri- ter kraj investicĳe morata biti na Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, in priprava osnutka programa ka, plača pa investitor OPPN. rešitev) bucĳska enota Ljubljana okolica, območju Občine Vrhnika. 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, opremljanja: oktober 2010 1) Strokovne rešitve za OPPN Slovenska cesta 58, 1516 Ljublja- Ne glede na določila prejšnjih Uradne objave Naš časopis, št. 4. Javno naznanilo: oktober 7. člen pripravi načrtovalec Šabec Ka- na; odstavkov, se sredstva dodelju- 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; 2010, 7 dni pred začetkom javne (objava) lan Šabec arhitekti s.p., Ljublja- 8. Geoplin plinovodi d.o.o., Ce- jejo le prosilcem s slovenskim v nadaljnjem besedilu: Prostorski razgrnitve Ta sklep se objavi v Našem ča- na. sta Ljubljanske brigade 11, p.p. državljanstvom. plan Občine Vrhnika) je območje 5. Javna razgrnitev in javna ob- sopisu in začne veljati naslednji 2) Strokovne rešitve se pripravi- 3720, 1001 Ljubljana; Sredstva se ne dodeljujejo: Tojnice opredeljeno kot stavbno ravnava; oktober - november dan po objavi. Objavi se tudi na jo na podlagi : 9. Telekom Slovenĳe d.d., Regio- • podjetjem, ki delujejo na po- zemljišče za proizvodno, obrtno 2010, 30 dni spletni strani Občine Vrhnika. – prikaza stanja prostora, nalna enota TK omrežje Zahod, dročju ribištva in ribogojstva, in servisno dejavnost (oznaka 6. Priprava stališč do pripomb – Prostorskega plana občine Stegne 19, 1547 Ljubljana; • podjetjem, ki delujejo na po- P) in mešana raba (oznaka VII). in predlogov javnosti: december Številka: 3505-14/2010 - 2 (5-08) Vrhnika, 10. Komunalno podjetje Vrhni- dročju sektorja premogovni- Območje se ureja s prostorskim 2010 Vrhnika, dne 16. 6. 2010 – PUP L1 ka d.d., Javna kanalizacĳa, Javna štva, izvedbenim aktom pod zap. št. 7. Priprava predloga OPPN: ja- – investicĳskih namer investi- higiena, Javna razsvetljava, Jav- • podjetjem, ki delujejo na po- 28, obrazložitev posega: Proiz- nuar 2011 Župan torja OPPN, ni vodovod, Plin, Pot na Tojnice dročju primarne proizvodnje vodna in servisna dejavnost na 8. Zbiranje mnenj nosilcev ure- Občine Vrhnika – smernic nosilcev urejanja. 40, 1360 Vrhnika kmetĳskih proizvodov iz sez- Tojnicah. janja prostora: februar - marec dr. Marjan Rihar l.r. 3) Strokovne rešitve za posa- 11. Občina Vrhnika, Oddelek za nama v Prilogi I k Pogodbi o 2)V Odloku o prostorskih uredit- 2011, 30 dni mezne prostorske ureditve se okolje, prostor in komunalo, Tr- ustanovitvi Evropske skup- venih pogojih za plansko celoto V3: 9. Priprava usklajenega predlo- lahko pripravĳo v variantah, ki žaška c. 1, 1360 Vrhnika nosti, Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, ga OPPN in končnega programa • Na podlagi 57. člena Zakona o se jih ovrednoti in medsebojno 12. Drugi nosilci urejanja pros- • podjetjem v težavah, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. opremljanja: marec - april 2011 prostorskem načrtovanju (Ur. l. primerja s prostorskega, okolj- tora, kolikor bi se v postopku • za nabavo vozil za cestni 319/05, 330/06, 354/08-obv.razl.; 10. Predložitev usklajenega RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/ skega, funkcionalnega in eko- priprave OPPN izkazalo, da so prevoz tovora podjetjem, ki v nadaljnjem besedilu: PUP V3) predloga OPPN Odboru za 09; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta nomskega vidika. njihove smernice potrebne. delujejo v cestnoprometnem območje Tojnice sodi v območje urejanje prostora ter varstvo Občine Vrhnika (Naš časopis, št. sektorju. urejanja V3M/2 in morfološko naravne in kulturne dediščine v 365/09) sprejme župan Občine 4. člen 6. člen enoto 7E/1, kar pomeni: obravnavo, Predložitev usklaje- Vrhnika (roki za pripravo OPPN in (obveznosti v zvezi s financira- - M: površine za mestne javne nega predloga OPPN občinske- njegovih posameznih faz) njem priprave OPPN) IV. UKREPI IN POGOJI službe in servise, mu svetu v sprejem: maj 2011 SKLEP - 7: območja za komunalne de- 11. Sprejem OPPN z odlokom in o začetku priprave Občinskega 1) Postopek priprave OPPN teče 1) Finančna sredstva za izdelavo 1. SUBVENCIONIRANJE javnosti, objava v uradnem glasilu: maj podrobnega prostorskega na podlagi 57. člena do 61. člena strokovnih podlag, geodetskega OBRESTNIH MER ZA SPOD- - E: proizvodni objekti, drugi 2011 načrta za poslovno storitveni ZPNačrt in sicer v naslednjih fa- načrta, OPPN ter stroške smer- BUJANJE INVESTICĲ objekti (skladišča, nadstrešni- 2) Javno naznanilo o javni raz- center v območju urejanja zah in okvirnih rokih: nic, mnenj in objav zagotavlja ce). grnitvi in javni obravnavi se L1K/1 Drenov Grič 1. Osnutek OPPN: julĳ 2010 investitor OPPN Andrej Fri- a. Namen in pogoji financira- pošlje tudi članom Odbora za 2. Pridobitev smernic in odloč- škovec, Drenov Grič 23 A, 1360 nja Območje je namenjeno proiz- urejanje prostora ter varstvo 1. člen be o CPVO: avgust – september Vrhnika. Sredstva za subvencĳo obrestne vodno obrtni in komunalni de- naravne in kulturne dediščine, (ocena stanja in razlogi za 2010, 60 dni 2) Kot sestavni del odloka mere se namenĳo za dolgoročne javnosti s čistilno napravo. Krajevni skupnosti Vrhnika pripravo OPPN) 3. Dopolnitev osnutka OPPN OPPN se sprejme tudi program kredite, ki so bili ali bodo prido- 3) Pobuda za izdelavo OPPN je – Breg in Krajevni skupnosti Si- in priprava osnutka programa opremljanja, ki ga naroči Obči- bljeni za naslednje upravičene bila podana, ker želi investitor nja Gorica. 1) V Prostorskih sestavinah dol- opremljanja: oktober 2010 na Vrhnika, plača pa investitor stroške investicĳ: JP KPV d.o.o. urediti funkcio- 5. člen goročnega plana Občine Vrhnika 4. Javno naznanilo: oktober OPPN. • stroške nakupa, urejanja in nalno zemljišče podjetja. Pred- (nosilci urejanja prostora) za obdobje 1986 do 2000 in sred- 2010, 7 dni pred začetkom javne opremljanja zemljišč in prido- viden poseg zajema prestavitev, njeročnega plana Občine Vrhnika razgrnitve 7. člen bivanja projektne dokumen- odstranitev in gradnjo pomož- Nosilci urejanja prostora, ki po- za obdobje 1986 do 1990 s spre- 5. Javna razgrnitev in javna ob- (objava) tacĳe za gradnjo poslovnih nih objektov ter komunalno in dajo smernice za načrtovanje membami in dopolnitvami (Uradne ravnava: november – december Ta sklep se objavi v Našem ča- prostorov, prometno ureditev območja. prostorske ureditve iz njihove objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 2010, 30 dni sopisu in začne veljati naslednji • stroške nakupa, graditev ali pristojnosti so: Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 6. Priprava stališč do pripomb dan po objavi. Objavi se tudi na preureditev poslovnih pros- 2. člen 1. Ministrstvo za obrambo, Di- 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, in predlogov javnosti: december spletni strani Občine Vrhnika. torov, (območje OPPN) rektorat za obrambne zadeve, 69/99, Uradne objave Naš časopis, 2010 • stroške nakupa in posodobit- 1) Območje OPPN se nahaja v Sektor za civilno obrambo, Voj- št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, 7. Priprava predloga OPPN: ja- Št: 3505 – 12 / 2010 ve opreme, proizvodno - obrtno - komunal- kova cesta 55, 1000 Ljubljana 319/05, v nadaljnjem besedilu: nuar 2011 Vrhnika, dne 17. 6. 2010 • stroške posodobitve obstoječe ni coni Tojnice. Na J in Z območ- 2. Uprava RS za zaščito in re- Prostorski plan Občine Vrhnika) so 8. Pridobitev mnenj nosilcev Župan proizvodnje in storitev in je OPPN omejuje lokalna zbirna ševanje, Vojkova cesta 61, 1000 zemljišča s parc. št. 2582/1 (del), urejanja prostora: februar – ma- Občine Vrhnika • stroške nematerialnih inve- cesta Pot na Tojnice, na S območ- Ljubljana 2587/1, 2588/12, 2588/13, 2588/14, rec 2011, 30 dni dr. Marjan RIHAR sticĳ (nakup patentov, licenc, je reciklažnega centra Gorenje - 3. Agencĳa RS za okolje, Urad za 2588/15, 2588/16, 2588/17, 2588/18 9. Priprava usklajenega predloga know-how, nepatentnega teh- Kemis in na V potok Tojnščica. upravljanje z vodami, Einspiler- (del), 2588/21, 2590/1, 2591/1, 25- OPPN in programa opremljanja: ničnega znanja). Na območju se nahaja poslovna jeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 90/3, k.o. Blatna Brezovica opre- april 2011 • Na podlagi sprejetega pro- stavba JP KPV d.o.o. ter pripada- 4. Zavod RS za varstvo narave, deljena kot stavbna zemljišča. 10. Predložitev usklajenega računa Občine Vrhnika za leto Med upravičene stroške investi- joče parkirne in manipulativne OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 2) V Odloku o prostorskih uredit- predloga OPPN Odboru za ure- 2010 (Naš časopis št., 367/20- cĳ ne spadajo izdatki za nakup površine. 1000 Ljubljana venih pogojih za plansko celoto L1 janje in varstvo naravne in kul- 09), 19. člena Pravilnika o do- transportnih sredstev in trans- 2) Predlagana prostorska uredi- 5. Ministrstvo za kulturo, Ma- Drenov grič (Ur. l. RS, št. 4/95, turne dediščine v obravnavo, deljevanju finančnih sredstev portne opreme, v kolikor gre tev komunalnega podjetja ob- istrova 10, 1000 Ljubljana (v 43/05, Naš časopis, št. 271/01, predložitev usklajenega pred- iz občinskega proračuna in iz za prejemnike subvencĳ, ki so sega zemljišče s parc. št. 2715/3 vednost: Zavod za varstvo kul- 303/04, 314/05; v nadaljnjem be- loga OPPN občinskemu svetu v sredstev Območne obrtne zbor- registrirani za opravljanje trans- k.o. Vrhnika, s skupno površino turne dediščine Slovenĳe, OE sedilu: PUP L1) obravnavano ob- sprejem: maj 2011 nice Vrhnika za pospeševanje portne dejavnosti. 14.863 m 2. Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 močje sodi v območje v območje 11. Sprejem OPPN z odlokom in razvoja obrti in podjetništva v Ljubljana) urejanja L1K/1 in je predvideno objava v uradnem glasilu: junĳ Občini Vrhnika (Naš časopis št. Subvencĳo je dovoljeno dodeliti 3. člen 6. Elektro Ljubljana d.d., Distri- za urejanje s prostorskim iz- 2011 304/2004 in 338/2007) ter Mnenja za kreditiranje tistih investicĳ v (način pridobitve strokovnih bucĳska enota Ljubljana okolica, vedbenim aktom - občinskim 2) Javno naznanilo o javni raz- Ministrstva za finance (št. pri- stalna sredstva, ki so potrebna rešitev) Slovenska cesta 58, 1516 Ljublja- podrobnim prostorskim na- grnitvi in javni obravnavi se po- glasitve: 441-34/2010/2), objavlja za ustanovitev novega ali razna črtom (v nadaljnjem besedilu: šlje članom Odbora za urejanje Občina Vrhnika širitev obstoječega obrata, za 1) Strokovne rešitve za OPPN 7. Telekom Slovenĳe d.d., Regio- OPPN). Predvidena je gradnja in varstvo naravne in kulturne spremembe proizvodnega pro- pripravi načrtovalec Sonet d.o.o., nalna enota TK Omrežje Zahod, oblikovno usklajenih poslovno dediščine in Krajevni skupnosti JAVNI RAZPIS ZA cesa ali proizvoda v obstoječem Robova cesta 6, 1360 Vrhnika. Stegne 19, 1547 Ljubljana – storitvenih objektov s skupno Drenov grič – Lesno Brdo. DODELJEVANJE obratu (racionalizacĳa, diverzi- 2) Strokovne rešitve se pripravi- 8. Geoplin plinovodi d.o.o., Ce- prometno in komunalno infra- FINANČNIH SREDSTEV ZA fikacĳa ali modernizacĳa). Sub- jo na podlagi: sta Ljubljanske brigade 11, p.p. strukturo. 5. člen POSPEŠEVANJA RAZVOJA vencĳo je dovoljeno dodeliti le - prikaza stanja prostora, 3720, 1001 Ljubljana 3) Pobuda za pripravo in spre- (nosilci urejanja prostora) OBRTI IN PODJETNIŠTVA v primerih, če predstavlja spod- - Prostorskega plana Občine 9. JP Komunalno podjetje Vrhni- jem OPPN za poslovno storit- Nosilci urejanja prostora, ki po- ZA LETO 2010 budo za izvedbo predvidenih Vrhnika, ka d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 veni center v območju urejanja dajo smernice za načrtovanje investicĳ oziroma je za njihovo - PUP V3, Vrhnika L1K/1 Drenov Grič je bila poda- prostorske ureditve iz njihove I. PREDMET RAZPISA izvedbo nujno potrebna. - investicĳskih namer investi- 10. Občina Vrhnika, Oddelek na, ker želi investitor Friškovec pristojnosti, so: Predmet razpisa je dodelitev torja OPPN, za družbene zadeve in gospo- Andrej graditi poslovno storit- 1. Ministrstvo za okolje in pros- proračunskih sredstev Občine b. Upravičenci - smernic nosilcev urejanja darstvo, Tržaška cesta 1, 1360 veni objekt, manipulacĳske po- tor, Agencĳa RS za okolje, Od- Vrhnika, za pospeševanje raz- Za subvencĳo dela obrestne prostora. Vrhnika vršine, gospodarske objekte za delek za upravljanje z vodami, voja obrti in podjetništva v letu mere kredita lahko zaprosĳo 3) Strokovne rešitve za posa- 11. Občina Vrhnika, Oddelek za potrebe kmetĳstva, dostope in Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 2010. samostojni podjetniki posamez- mezne prostorske ureditve se okolje in komunalo, Tržaška ce- uvoze ter potrebno komunalno Ljubljana; niki, mala podjetja in občani, ki lahko pripravĳo v variantah, ki sta 1, 1360 Vrhnika in energetsko infrastrukturo. 2. Zavod RS za varstvo narave, II. VIŠINA RAZPISANIH nameravajo odpreti obrtno ali se jih ovrednoti in medsebojno 12. drugi nosilci urejanja pros- OE Ljubljana, Cankarjeva 10, SREDSTEV podjetniško dejavnost in so pri primerja s prostorskega, okolj- tora, v kolikor bi se v postopku 2. člen 1000 Ljubljana; Skupna višina razpisanih sred- pristojnem organu vložili zahte- skega, funkcionalnega in eko- priprave OPPN izkazalo, da so (območje OPPN) 3. Ministrstvo za kulturo, Mai- stev je 9.000,00 EUR. Sredstva vo za pridobitev statusa samo- nomskega vidika. njihove smernice potrebne. 1) Območje leži na JZ robu Dre- strova ulica 10, 1000 Ljubljana; so zagotovljena na proračunski stojnega podjetnika in podjetja, NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 22

28. junĳ 2010 22 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 • ki so pri pristojnem organu vsemi prilogami), iz katerih virov, plači zaposlenega na določe- V roku dostavljene in pravilno (3) OPPN Raskovec je izdelal vložila zahtevo za vpis v sodni • pisno izjavo, da prosilec za • obvestilo o identifikacĳi in nem delovnem mestu, izpolnjene vloge se odpirajo Primis Vrhnika d.o.o. marca register. sredstva za namen, za katere- razvrstitvi dejavnosti za po- • dokazilo o številu zaposlenih, po vrstnem redu, v katerem so 2010 pod številko naloge 07/20- c. Prĳava na razpis za dodeli- ga prosi za sredstva, ni dobil slovni subjekt s strani AJPES- ki na dan oddaje vloge ne sme predložene. Izločene bodo tiste 08. tev sredstev mora vsebovati: državne pomoči, oz. če jo je, a oz Statističnega urada RS, biti starejše od 14 dni: vloge, v katerih bo prosilec pro- 2. člen • kreditno pogodbo ali predpo- kolikšen delež je dobil iz dru- • dokazila o poravnanih dav- - potrdilo iz uradne evidence sil za dodelitev sredstev, ki niso (vsebina odloka) godbo za dolgoročni kredit, gih virov, kih in prispevkih: ZZZS ali predmet javnega razpisa. (1) Ta odlok določa: območje za katerega se prosi subvenci- • račun oz. predračun in potr- - za gospodarske družbe: BON- - izjava samostojnega podjetni- Vloge, ki ne bodo opremljene v OPPN Raskovec, arhitekturne, ja, dilo o plačanih računih, osta- 1, ki na dan oddaje vloge ne ka ali podjetja, ki mora vsebo- skladu z določbami javnega raz- krajinske in oblikovalske rešit- • amortizacĳski načrt kredita, la potrdila (o plačilu) bodo sme biti starejši od 14 dni, vati seznam vseh zaposlenih pisa in razpisne dokumentacĳe, ve prostorskih ureditev, načrt • dokumentacĳo, iz katere morala biti dostavljena do - za samostojne podjetnike: po- ter navedbo trajanja zaposlit- bo komisĳa izločila. parcelacĳe, etapnost izvedbe, mora biti razvidno, za kakšne roka, navedenega v pogodbi trdilo pristojne davčne izpo- ve: določen ali nedoločen čas, Komisĳa bo v 5 dneh od odpi- rešitve in ukrepe za celostno namene je bil ali bo odobren iz poglavja V. stave o plačanih davčnih ob- • izjava o povprečnem številu ranja vlog telefonsko pozvala ti- ohranjanje kulturne dediščine, kredit (predračun, računi, po- • dokazila o poravnanih dav- veznostih in prispevkih, ki na zaposlenih v zadnjih dvanajste vlagatelje, katerih vloge niso rešitve in ukrepe za varstvo godbe, izjava banke…), kih in prispevkih: dan oddaje vloge ne sme biti stih (12) mesecih, bile popolne, da jih najkasneje v okolja in naravnih virov ter • predstavitev prosilca in nje- - za gospodarske družbe: BON- starejše od 14 dni. • dokazila o poravnanih dav- roku 8 dni dopolnĳo. ohranjanje narave, rešitve in govih dejavnosti z referenca- 1, ki na dan oddaje vloge ne Po potrebi lahko komisĳa na- kih in prispevkih: Komisĳa za dodelitev finančnih ukrepe za obrambo ter varstvo mi v pisni obliki, sme biti starejši od 14 dni, knadno zahteva še dodatno do- - za gospodarske družbe: BON- sredstev iz tega razpisa sprejme pred naravnimi in drugimi ne- • potrdilo o vpisu samostojne- - za samostojne podjetnike: po- kumentacĳo. 1, ki na dan oddaje vloge ne sklep o dodelitvi sredstev naj- srečami, vključno z varstvom ga podjetnika v Poslovni regi- trdilo pristojne davčne izpo- sme biti starejši od 14 dni pozneje v roku 8 dni od prejema pred požarom, pogoje glede ster Slovenĳe oz. sklep o vpi- stave o plačanih davčnih ob- d. Pogoji za dodelitev sredstev - za samostojne podjetnike : dopolnjenih vlog. Sklep se po- priključevanja objektov na go- su podjetja v sodni register (z veznostih in prispevkih, ki na Pomoč za pridobitev katere koli potrdilo pristojne davčne iz- sreduje posameznemu prosilcu spodarsko javno infrastrukturo vsemi prilogami), dan oddaje vloge ne sme biti izobrazbe po veljavnih pravilih postave o plačanih davčnih najkasneje v roku 7 dni po spre- in grajeno javno dobro ter druge • pisno izjavo, da prosilec sub- starejše od 14 dni. osnovnega, poklicnega, sred- obveznostih in prispevkih, ki jemu sklepa. Vlagatelj lahko vlo- pogoje in zahteve za izvajanje vencĳe za namen, za katerega Po potrebi lahko komisĳa na- nješolskega, višješolskega in na zadnji dan za oddajo vloge ži pritožbo v roku 8 dni od pre- OPPN Raskovec. je oz. bo dobil odobren kredit, knadno zahteva še dodatno do- visokošolskega izobraževanja ne sme biti starejše od 14 dni. jema sklepa. (2)Sestavine iz prejšnjega od- ni dobil državne pomoči, oz. kumentacĳo. se dodeli za usposabljanje v šol- Po pravnomočnosti sklepa se stavka so obrazložene in grafič- če jo je, kolikšen delež je dobil skem letu 2010/2011, za ostala d. Pogoji za dodelitev sred- sklene pogodba, v kateri se opre- no prikazane v OPPN Raskovec, iz drugih virov. Skupna viši- d. Pogoji za dodelitev sredstev usposabljanja pa za tista, ki so stev delĳo medsebojne obveznosti. navedenem v 1. členu tega od- na sredstev ne sme preseči 15 Sredstva se dodelĳo za nastop se ali se bodo izvajala v obdobju Sredstva se dodelĳo delodajal- pogodba, v kateri se opredelĳo loka. % upravičenih stroškov inve- na določenem sejmu ali raz- od 1.10.2009 do 30.10.2010. cem za zaposlitve, sklenjene v medsebojne obveznosti. 3. člen sticĳe. stavi, ki je bil ali bo v obdobju Pomoč se dodeli samostojnim obdobju 1.10.2009 do 30.10.2010. (sestavni deli OPPN) • dokazila o poravnanih dav- 1.11.2009 do 30.10.2010. podjetnikom ali pravnim ose- Sredstva se dodelĳo za stroške VI. KONČNE DOLOČBE I Besedilo odloka kih in prispevkih: Občina dodeli posameznemu bam s sedežem na območju ob- bruto plač za obdobje dveh let V primeru, da do zaključka jav- II. Grafični del: - za gospodarske družbe: BON- prosilcu do 20% upravičenih čine Vrhnika. Pomoč se dodelju- v višini do 7,5 % upravičenih nega razpisa prispe več vlog, 1. Izsek iz grafičnega načrta 1, ki na dan oddaje vloge ne sredstev. je tudi za zaposlene delavce. stroškov. kot je na razpolago sredstev, se kartografskega dela občinskega sme biti starejši od 14 dni, Posameznemu prosilcu se dode- Sredstva se dodeli v letu 2010 razpis zaključi, ko so porabljena prostorskega načrta s prikazom - za samostojne podjetnike: po- 3. POMOČ PRI USPOSABLJA- li 17,5 % upravičenih stroškov. v enkratnem znesku, in sicer v vsa proračunska sredstva Obči- lege prostorske ureditve v šir- trdilo pristojne davčne izpo- NJU ZAPOSLENIH IN USPO- skupni višini 24 plač, ki so ena- ne Vrhnika za namene javnega šem območju stave o plačanih davčnih ob- SABLJANJU SAMOSTOJNIH 4. ODPIRANJE NOVIH ZA- ke prvi izplačani plači. Če prva razpisa. 1.1. Izsek iz prostorskih sestavin veznostih in prispevkih, ki na PODJETNIKOV POSLITEV izplačana plača ni izplačana za plana Občine Vrhnika-list V18 dan oddaje vloge ne sme biti obdobje enega meseca, se le-ta Vse dodatne informacĳe so na M 1:5000 starejše od 14 dni. a. Namen in pogoji financi- a. Namen in pogoji financi- preračuna za obdobje enega me- voljo na sedežu Območne zbor- 1.2. Izsek iz grafičnega dela PUP Po potrebi lahko komisĳa na- ranja ranja seca (preračunana plača). nice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, za plansko celoto V2 Vrhnika- knadno zahteva še dodatno do- Sredstva pomoči pri usposab- Sredstva za nove zaposlitve se V primeru, da se plača zapo- po telefonu 01/7557-740 ali po e- Verd M 1:2500 kumentacĳo. ljanju zaposlenih in usposab- namenĳo za zaposlovanje ljudi, slenemu v nadaljnjih mesecih pošti [email protected]. 2. Območje podrobnega načrta z ljanju samostojnih podjetnikov ki še niso bili zaposleni, so ostali zniža, mora prejemnik sredstev obstoječim parcelnim stanjem d. Pogoji za dodelitev sredstev se namenĳo za izobraževanje brez zaposlitve ali so v postop- razliko med prvo izplačano pla- Številka: 430-10/2010-3 (3-04) Subvencĳa se podeljuje za kre- in pridobivanje dodatnih teore- ku izgubljanja dosedanje zapo- čo oz. preračunano plačo in vse- Datum: 2.6.2010 2.1. Geodetski načrt s prikazom ditne pogodbe, ki so bile oz. tičnih in praktičnih znanj, ki so slitve zaradi poslovnih razlogov mi nižjimi plačami vrniti dajal- območja občinskega podrobne- bodo sklenjene v obdobju od potrebna pri delu zaposlenih in na strani delodajalca. cu sredstev – Občini Vrhnika. OBČINA VRHNIKA gaprostorskega načrta M 1: 500 1.11.2009 do 30.10.2010. samostojnih podjetnikov in se V primeru, da se plača zapo- ŽUPAN 3. Prikaz vplivov in povezav s Subvencĳa se dodeli za kredite namenĳo za naslednje stroške: Sredstva se nameni za naslednje slenemu v nadaljnjih mesecih dr. Marjan RIHAR sosednjimi območji z najdaljšo dobo vračanja do 10 • stroške kotizacĳe seminarjev, upravičene stroške: poviša, prejemnik sredstev ni 3.1. Lega v širšem prostoru in let. Subvencionira se do viši- • stroške inštruktorja, • strošek bruto plače (neto pla- upravičen do izplačila razlike OOZ VRHNIKA povezave s sosednjimi enotami ne 1,5 odstotne točke do višine • potne stroške inštruktorja in ča, davek iz osebnih prejem- med prvo oz. preračunano plačo PREDSEDNIK urejanja prostora M 1:2500 kredita 42.000,00 EUR. Delež drugih, ki se usposabljajo, kov, prispevki za PIZ in ZZ, in povišanimi plačami, ker dobi Marko POPIT 3.2. Prikaz senc M 1:1000 subvencĳe ne sme presegati 50 • ostale tekoče stroške, prispevek za zaposlovanje in sredstva v naprej. 3.3. Vplivi na sosednja območja % obresti kredita. • stroške udeležencev usposab- prispevek za starševsko var- •Na podlagi 61. člena Zakona o M 1: 500 ljanja stvo) V. RAZPISNI ROK TER prostorskem načrtovanju (Ur.l. 4. Zazidalna oziroma ureditve- 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE Med stroške plače ne spadajo POSTOPEK PRIJAVE RS, št. 33/07, 108/09) in 22. člena na situacĳa NA SEJMIH IN RAZSTAVAH b. Upravičenci davek na izplačane plače, nado- Statuta Občine Vrhnika (Naš ča- 4.1. Arhitektonsko zazidalna si- Za sredstva lahko zaprosĳo mestila za prehrano in prevoz 1. PRĲAVA NA RAZPIS sopis, št. 365/09) je Občinski svet tuacĳa in zunanja ureditev a. Namen in pogoji financira- samostojni podjetniki, mala na delo, regres za letni dopust in Prĳava na javni razpis se prične Občine Vrhnika na 28. seji dne M 1: 500 nja podjetja, ki so se ali se bodo drugi dodatki ter bonitete zapo- 1.7.2010 in zaključi 30.9.2010. 15. 4. 2010 sprejel 4.2. Tridimenzionalni prikaz Sredstva za spodbujanje ude- usposabljali sebe (gre za samo- slenega. Vloge za pridobitev finančnih objektov ležbe na sejmih in razstavah se stojne podjetnike) ali zaposlene, b. Upravičenci sredstev iz tega razpisa s po- 5. Prikaz ureditev glede poteka namenĳo za udeležbo na dolo- za pridobitev dodatnih znanj za Za sredstva lahko zaprosĳo sa- trebnimi prilogami vložĳo pro- ODLOK omrežĳ in priključevanja ob- čenem sejmu ali predstavitev na potrebe dela. mostojni podjetniki ali podjetja, silci po pošti s priporočeno po- o občinskem podrobnem jektov na gospodarsko javno določeni razstavi. ki so ali bodo na novo zaposlo- šiljko na naslov: prostorskem načrtu za infrastrukturo ter grajeno javno Sredstva se dodelĳo za nasled- c. Prĳava na razpis za dodeli- vala. individualno stanovanjsko dobro nje upravičene stroške: tev sredstev mora vsebovati: Šteje se, da gre za novo zapo- OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, pozidavo 5.1. Prometno tehnična situacĳa • stroške najetja sejemskega • podatke o prosilcu (naziv slitev, če se dodatno pridobi 1360 Vrhnika na Raskovcu na Vrhniki M 1: 500 prostora/stojnice podjetja ali samostojnega celo ali več zaposlitev glede na 5.2. Idejna višinska regulacĳa • stroške postavitve sejemskega podjetnika), povprečje preteklih dvanajst ali osebno na sedežu Območne I. SPLOŠNE DOLOČBE M 1: 500 prostora/stojnice • podatke o udeležencu (ime in mesecev. Nova zaposlitev mora obrtne zbornice Vrhnika, Trža- 5.3. Zasnova komunalne uredit- • stroške delovanja sejemskega priimek, status – zaposlen, sa- biti ohranjena vsaj dve (2) leti po ška cesta 8a, 1360 Vrhnika. 1. člen ve M 1: 500 prostora /stojnice mostojni podjetnik), prejeti pomoči, sicer je potrebno Vloga mora biti dostavljena v (predmet odloka) 6. Prikaz ureditev, potrebnih za • dokazilo o uspešno zaključe- sredstva vrniti zaprti ovojnici z oznako »NE (1) S tem odlokom se, v skladu obrambo ter varstvo pred na- b. Upravičenci nem usposabljanju, razen za Do sredstev so upravičeni delo- ODPIRAJ – VLOGA ZA JAV- s prostorskimi sestavinami dol- ravnimi in drugimi nesrečami, Za sredstva lahko zaprosĳo sa- tiste, ki se bodo usposabljanja dajalci za delavce s slovenskim NI RAZPIS – PODJETNIŠTVO goročnega plana Občine Vrhni- vključno z varstvom pred poža- mostojni podjetniki, mala pod- šele udeležili, državljanstvom in stalnim 2010« na prednji strani in pol- ka za obdobje 1986 do 2000 in rom jetja, ki so ali bodo nastopili na • račun oz. predračun in potr- prebivališčem na območju Ob- nim nazivom pošiljatelja na za- srednjeročnega plana Občine 6.1. Načrt intervencĳskih poti določenem sejmu in razstavi kot dilo o plačanih računih, osta- čine Vrhnika. dnji strani. Vrhnika za obdobje 1986 do M 1: 500 aktivni udeleženec. la potrdila (o plačilu) bodo 1990 s spremembami in dopol- 7. Načrt parcelacĳe morala biti dostavljena do c. Prĳava na razpis za dodeli- 2. KOMISĲA nitvami (Naš časopis, št. 4/87, 7.1. Načrt parcel M 1: 500 c. Prĳava na razpis za dodeli- roka, navedenega v pogodbi tev sredstev mora vsebovati: Komisĳa, ki bo vodila celoten 13/88, 272/01, 277/01, 304/04, 7.2. Zakoličbeni elementi parcel tev sredstev mora vsebovati: iz poglavja V, • pogodbo oz. vzorec pogodbe postopek javnega razpisa bo ne- 319/05, Ur.l. RS, št. 21/90, 41/94, in predvidenih objektov • predstavitev prosilca z na- • izjavo, da je bilo oz. bo uspo- o zaposlitvi, pravilno označene ovojnice za- 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, M 1: 500 vedbo namena udeležbe na sabljanje namenjeno za potre- • obrazec M - 1 o prĳavi delav- prte vrnila pošiljatelju. 69/99) (v nadaljnjem besedilu: 8. Prikaz etapnosti izvedbe sejmu/razstavi ter kratkim be pri delu, ca pri Zavodu za zdravstveno Vse pravilno označene ovojnice prostorski plan Občine Vrhni- 8.1. Prikaz etapnosti izvedbe opisom posameznega sejma/ • potrdilo o vpisu samostojne- zavarovanje, razen za tiste, ki bo odprla in ugotovila njihovo ka) sprejme občinski podrobni M 1: 500 razstave, ga podjetnika v Poslovni regi- šele bodo zaposlovali, popolnost. Vloga je popolna, če prostorski načrt za individualno 9. Prikaz rušitev • pogodbo ali predpogodbo o ster Slovenĳe oz. sklep o vpi- • fotokopĳo prve plačilne liste, vlagatelj do predpisanega roka stanovanjsko pozidavo na Ra- 9.1. Prikaz rušitev M 1: 500 najemu sejemskega prostora/ su podjetja v sodni register (z V kolikor le - te na dan prĳave za oddajo vlog, predloži vse skovcu na Vrhniki (v nadaljnjem stojnice, vsemi prilogami), na razpis ni mogoče predloži- dokumente, ki jih je potrebno besedilu: OPPN Raskovec). 4. člen • potrdilo o vpisu samostojne- • pisno izjavo, da prosilec za te ti, bo morala biti dostavljena predložiti v skladu z javnim raz- (2) OPPN Raskovec je izdelan na (priloge OPPN) ga podjetnika v Poslovni regi- namene, za katere vlaga proš- do roka, navedenega v po- pisom in razpisno dokumentaci- osnovi idejnih načrtov, smernic Priloge OPPN Raskovec so: ster Slovenĳe oz. sklep o vpi- njo, ni dobil nikakršne pomo- godbi iz poglavja V. jo. Odpiranje prispelih vlog ne nosilcev urejanja prostora in 1. Izvleček iz prostorskih sesta- su podjetja v sodni register (z či oz. če jo je, kakšen delež in • dokazilo o povprečni letni bo javno. strokovnih podlag. vin plana Občine Vrhnika. NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 23

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 23

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

2. Prikaz stanja prostora. − postavitev urbane opreme, ga telesa v največji možni meri − BEP (objekti 1-22 brez kleti) : 0,50 m, − vsi vodi so podzemni, 3. Geodetski načrt s certifika- − vzdrževanje objektov, naprav ustvarjajo enotne gradbene lini- 2.904 m2 − hodnik za pešce širine − gradnja komunalnih naprav tom. in površin. je. Objekti so od ceste odmak- − faktor izrabe (FSI; objekti 1-22 1,50 m, mora potekati usklajeno, 4. Strokovne podlage (na vpo- njeni najmanj 4 m. Odmiki fasad brez kleti): 0.18 − enosmerno vozišče širine − dopustne so spremembe tras gled pri pripravljavcu): 8. člen objektov od ostalih parcelnih − BEP (objekti 1-22 s kletjo) : 3,50 m, in lokacĳ posameznih vodov 4.1. Idejna zasnova stanovanjske (namembnost načrtovanih mej znašajo najmanj 3 m. 3.696 m2 − hodnik za pešce širine in naprav zaradi ustreznejše hiše Raskovec, Primis Vrhnika objektov) (5) Višinske razlike med novo − faktor izrabe (FSI; objekti 1-22 1,50 m, oskrbe in racionalnejše izra- d.o.o., št. naloge A-07/2008, ok- V območju OPPN je dopustna ureditvĳo in okoliškim terenom s kletmi) 0.22 − zatravljena bankina širine be prostora, v skladu s pogoji tober 2009, gradnja objektov z naslednjo ter sosednjimi parcelami se v − faktor zazidanosti (FZ) 0.12 0,50 m. upravljavcev posameznih vo- 4.2. Načrt strojnih inštalacĳ in namembnostjo po CC SI: največji možni meri premoščajo − število potrebnih PM 53 PM Prečni prerez enosmerne obo- dov in naprav, strojne opreme, Fering d.o.o.., št. - 11100 enostanovanjske stavbe z brežinami, ki sledĳo naravni − zagotovljeno število PM 59 dne ceste z enostranskim hod- − dopustne so delne in začasne S-09/2009, Murska Sobota, julĳ - 21120 lokalne ceste in javne konfiguracĳi terena. Kadar ni PM nikom za pešce (OC1), s skupno ureditve, ki morajo biti uskla- 2009, poti, nekategorizirane ceste prostora za brežino, se višinska (4) Objekti morajo biti poenote- širino 6,25 m sestavljajo: jene s programi upravljavcev 4.3. Načrt električnih inštalacĳ in gozdne ceste razlika premosti z opornim zi- no oblikovani. Na fasadi je do- − zatravljena bankina širine infrastrukturnih vodov in na- in električne opreme, Elektro - 22210 distribucĳski plinovodi dom po pogojih iz 8. člena tega pustna uporaba svetlih barv 0,25 m, prav ter izvedene tako, da jih »Talian«, št. ET-43/2009, avgust - 22221 distribucĳski cevovodi odloka. v pastelnih tonih v spektru − tlakovana bankina širine je možno vključiti v končno 2009, za pitno in tehnološko vodo (6) Vrtovi posameznih objektov zemeljskih barv. Fasadni plašč 0,50 m, fazo ureditve posameznega 4.4. Geomehansko poročilo o - 22231 cevovodi za odpadno se hortikulturno uredĳo. Pri posameznega objekta je lahko − enosmerno vozišče širine voda ali naprave pogojih temeljenja stanovanj- vodo urejanju in oblikovanju odprte- v največ dveh barvah. Fasada 3,50 m, − načrtovanje komunalne, ener- skih objektov na parc. št. 127/6 - 22240 distribucĳski elektro- ga prostora se upošteva kraška je lahko delno obložena tudi z − hodnik za pešce širine getske in telekomunikacĳske k.o. Vrhnika (Spring, Martin energetski vodi in distribucĳ- značilnost območja. lesom. 1,50 m, infrastrukture mora upoš- Vrabec s.p., št. 13/08, maj 2008), ska komunalna omrežja (7) Na SZ območja OPPN Rasko- (5) Dimenzĳe, orientacĳa in lega − zatravljena bankina širine tevati veljavne normative in 4.5. Poročilo o predhodnih ar- - 24122 drugi gradbeni in inže- vec, na delu zemljišča parc.št. posameznih objektov so raz- 0,50 m. tehnične predpise ter mora heoloških raziskavah na ob- nirski objekti za šport, rekrea- 127/6 k.o.Vrhnika se uredi skup- vidne iz grafičnega dela »Arhi- (5) Enosmerna notranja cesta biti izvedeno skladno s po- močju urejanja OPPN Raskovec cĳo in prosti čas na zelena površina, zasajena z tektonsko zazidalna situacĳa in (NC) poteka po zemljišču parc. goji upravljavcev posameznih (parcele 127/6, 225 in 2871/2-del, - 24205 drugi gradbeni inženir- drevesi in opremljena z otroški- zunanja ureditev« (list št. 4.1.), št. 127/6 k.o. Vrhnika kot poveza- omrežĳ. vse k.o. Vrhnika, Ljubljana, julĳ ski objekti, ki niso uvrščeni mi igrali in klopmi. višinske kote izravnanega teva med V in Z krakom obodne (3) Obveznost priključevanja na 2009). drugje (8) Načrtovana ureditev mora rena načrtovane ureditve pa iz ceste. Prečni prerez enosmerne distribucĳsko omrežje zemelj- 5. Smernice in mnenja nosilcev zagotavljati nemoten dostop grafičnega dela »Idejna višinska obodne ceste s skupno širino skega plina ne velja v primeru urejanja prostora. 9. člen funkcionalno oviranim osebam regulacĳa« (list št. 5.2.). 7,50 m sestavljajo: uporabe obnovljivih virov ener- 6. Obrazložitev in utemeljitev (gradnja nezahtevnih in eno- v skladu z veljavnimi pravilni- (6) Temelji posameznega sta- − zatravljena bankina širine gĳe, ki ne onesnažujejo okolja v OPPN Raskovec. stavnih objektov za lastne ki. novanjskega objekta se v celo- 0,50 m, večji meri kot zemeljski plin. 7. Povzetek za javnost. potrebe) (9) Dovoljena so odstopanja, nati izvedejo v obstoječi zemljini − hodnik za pešce širine (4) Pri načrtovanju komunal- 8. Program opremljanja stavb- (1)Na območju OPPN Raskovec vedena v 43. členu tega odloka, (apnencu) ali v nasipu, če to ni 1,50 m, ne, energetske in telekomuni- nih zemljišč za individualno se lahko postavĳo naslednji ne- ob pogoju, da so izpolnjeni ur- možno, pa v kompaktnem ap- − enosmerno vozišče širine kacĳske ureditve morajo biti stanovanjsko pozidavo na Ra- zahtevni in enostavni objekti za banistični pogoji iz tega člena. nencu z zapolnitvami iz near- 3,50 m, upoštevane strokovne podlage skovcu na Vrhniki. lastne potrebe: miranega betona. − hodnik za pešce širine »Načrt električnih inštalacĳ in − ograja, 12. člen 1,50 m, električne opreme, Elektro Tali- II. OBMOČJE OPPN − oporni zid (škarpa), (lokacĳski pogoji in usmeritve 13. člen − zatravljena bankina širine an št. ET -43/2009, avgust 2009« − nadstrešek za zaščito osebnih za projektiranje in gradnjo) (splošni pogoji za urejanje 0,50 m. in »Načrt strojnih inštalacĳ in 5. člen motornih vozil, (1) Stanovanjski objekt tipa A prometnih površin) (6) Površine vozišč in hodnikov strojne opreme, Fering d.o.o., št. (obseg območja urejanja) − pergola nad teraso. (objekti št. 1do 22), vsi na zem- (1) Pred izgradnjo cestnega za pešce so utrjene z asfaltom, S-09/2009, Murska Sobota, julĳ (1) Območje OPPN se nahaja na (2) Objekti iz prvega odstavka se ljišču s parc.št. 127/6 k.o.Vrhni- omrežja je potrebno teren ustrez- lahko v kombinacĳi s kamnitim 2009.« delu območja morfološke enote oblikujejo usklajeno za celotno ka: no višinsko urediti. ali betonskim tlakovanjem. Od- (5) Za območje vrtač, kjer kana- 2B/2 v območju urejanja V2S/3- območje in izvedejo na osnovi − pravokotna tlorisna zasnova (2) Vse prometne površine mo- vodnjavanje je urejeno preko lizacĳski, vodni in plinski vodi Raskovec. izdelanega gradbenega načrta 7,20 m x 10,00 m, rajo biti utrjene za vožnjo mo- prečnih nagibov in peskolovov potekajo v nasipu, je potrebno Območje OPPN s skupno povr- z upoštevanjem sledečih usme- − etažnost K + P + M; klet je ne- tornih vozil do 10 ton osnega po ločeni meteorni kanalizaci- izdelati geotehnični projekt iz- šino cca. 16.498 m2 obsega zem- ritev. obvezna, mora pa biti v naj- pritiska. ji, speljani preko lovilca olj v vedbe nasipa z navodili o izde- ljišče parcel št. 127/6 in 225 ter − ograja je neobvezna, visoka večji možni meri vkopana, (3) Glavni dostopi do objektov, ponikovalnico v sklopu cestne lavi, vgrajevanju in utrjevanju delov parc. št.:127/7, 132, 140, 22- največ 1,50 m; dopustna je tako da se prilagaja konfigu- primarne peš površine, parkir- parcele. materiala. Po končani izvedbi 2/1, 222/2, 226/1, 236, 239, 2871/2, tudi živa meja, racĳi terena, ni prostori in ostale površine (7) Ceste se opremĳo z vertikal- nasipa se mora izdelati geo- 2882/3, 2882/19, 2882/20, vse k.o. − oporni zidovi se izvedejo, ka- − višina kolenčnega zidu največ morajo biti urejeni tako, da so no in horizontalno signalizacĳo. tehnično poročilo o doseženih Vrhnika. dar ni prostora za brežino; vi- 1,20 m, uporabni za funkcionalno ovi- (8) Ceste sočasno služitjo kot in- predpisanih parametrih, ki ga Meja območja OPPN Raskovec soki so največ 1,50 m; pri več- − streha: simetrična dvokapni- rane ljudi. tervencĳske poti. investitor ob tehničnem pregle- je prikazana v grafičnem delu jih višinah morajo stopničasto ca; s slemenom vzdolž daljše (4) Prometna ureditev je razvid- (9) Dovozi na parcele objektov du preda upravljavcu. »Geodetski načrt s prikazom ob- slediti naravnemu terenu; stranice; z naklonom od 38° na iz grafičnega dela »Prometno so asfaltirani, široki 4 m, v rahlih (6) Sestavni del splošnih pogo- močja občinskega podrobnega vidne površine so iz naravne- do 42° in kritino opečne bar- tehnična situacĳa« (list št. 5.1.). nagibih glede na priključevanje jev za komunalno, energetsko in prostorskega načrta« (list 2.1.). ga kamna, lahko ozelenjene, ve, na cesto. telekomunikacĳsko urejanje je (2) Površine, na katerih se iz- − skupna tlorisna površina nad- − dovoljene so usklajeno obliko- 14. člen (10) Pri predvideni ureditvi se grafični del »Zasnova komunal- vedejo ureditve komunalne in streška in pergole na posame- vane frčade, (pogoji za prometno ureditev) upoštevajo in ustrezno uredĳo ne ureditve« (list št. 5.3.). energetske infrastrukture, se zen objekt znaša maksimalno − na vrtni strani so vzdolž dalj- (1) Cestno omrežje na območju navezave na obstoječe gozdne in po končani gradnji vrnejo v pr- 40 m². še ali krajše fasade dovoljene urejanja sestoji iz dvosmerne navezovalne poti, ki potekajo po 17. člen votno stanje oziroma namensko (3) Glede ostalih pogojev se terase, pod pogojem, da so od dostopne, enosmerne obodne in zemljiščih delov parcel: (splošni pogoji za kanalizacĳ- rabo in ostajajo v lasti doseda- upoštevajo veljavni predpisi za parcelne meje odmaknjene enosmerne notranje ceste ter na- − št. 127/6 in 127/7 k.o. Vrhnika, sko omrežje) njih lastnikov. tovrstne objekte. vsaj 1,5 m. vezav na obstoječe okoliške poti. − št. 2871/2 k.o. Vrhnika, (1) Soseska se preko predvide- (2) Stanovanjski objekt tipa B (2) Dostop na območje urejanja − št. 2871/2, 226/1 in 236 k.o. Vrh- nega in obstoječega prečrpališča III. ARHITEKTURNE, KRA- 10. člen (objekta št. 23 in 24), oba na se uredi po obstoječem priključ- nika. Raskovec priključi na obstoječe JINSKE IN OBLIKOVALSKE (odstranitev objektov) zemljišču s parc.št.222/2 k.o.Vrh- ku gozdne poti na Tankovsko javno kanalizacĳsko omrežje v REŠITVE PROSTORSKIH Odstrani se edini objekt na ob- nika: cesto parc. št. 2882/3 k.o. Vrhnika 15. člen Cesti na Raskovec (parc. št. 28- UREDITEV močju OPPN Raskovec, pritlična − pravokotna tlorisna zasnova (lokalna mestna cesta Mlinar (mirujoči promet) 82/20 k.o. Vrhnika). shramba za orodje in pridelke 9,50 m x 12,00 m, – Štampetov most, št. ceste 46- (1) Na parceli vsakega stano- (2) Križanja kanalizacĳe z osta- 6. člen na zemljišču parc. št. 222/2 k.o. − etažnost K + P + M; zaradi na- 6520). vanjskega objekta se uredita limi komunalnimi vodi morajo (opis prostorske ureditve) Vrhnika s tlorisnim gabaritom gnjenega terena je klet delno (3) Dostopna cesta je (DC) spe- dve parkirni mesti za lastne po- biti izvedena v skladu s teh- Z OPPN Raskovec se predvidi 4,0 m x 7,0 m. vkopana, ljana po obstoječem priključku trebe, tako da se manipulacĳa ničnimi predpisi, normativi in gradnja 24 enostanovanjskih − višina kolenčnega zidu 1,20 iz prejšnjega odstavka in trasi avtomobilov izvaja na parcelah Pravilnikom tehnični izvedbi in objektov s pripadajočimi izrav- 11. člen m, obstoječe javne gozdne poti. objektov. uporabi javnega kanalizacĳske- navami terena, zunanjimi ure- (urbanistični pogoji za obliko- − streha: simetrična dvokapni- Poteka po zemljišču parc.št.: 28- (2) V sklopu ekološkega otoka se ga sistema v Občinah Vrhnika, ditvami, gradnja skupne zelene vanje objektov in površin) ca; s slemenom vzdolž daljše 71/2, 127/6, 132, 222/2 in 225, vse uredi 1 parkirno mesto. Borovnica in Log-Dragomer. površine z otroškim igriščem (1) Urbanistična zasnova območ- stranice; z naklonom od 38° k.o.Vrhnika. Prečni prerez do- (3) Za obiskovalce se uredi 10 Vsa križanja morajo biti izve- ter komunalno, energetsko, tele- ja je pogojena z obstoječo parce- do 42° in kritino opečne bar- stopne ceste s skupno širino 7,75 bočnih parkirnih mest ob južni dena v zaščitni cevi. Minimalni komunikacĳsko in prometno in- lacĳo, konfiguracĳo in orientaci- ve, m sestavljajo: strani dostopne ceste. horizontalni odmik javnega ka- frastrukturo. jo terena ter potekom obstoječe − dovoljene so usklajeno obliko- − zatravljena bankina širine nalizacĳskega voda od ostalih javne gozdne poti. Umestitev vane frčade, 0,50 m, 16. člen komunalnih vodov je 1,0 m. 7. člen predvidenih objektov, cest in − na vrtni strani je vzdolž daljše − hodnik za pešce širine (splošni pogoji za komunalno, (3) Pri projektiranju sekun- (dovoljeni posegi) ostalih zunanjih ureditev sledi fasade objekta dovoljena tera- 1,50 m, energetsko in telekomunika- darnega voda se predvidi tudi Na območju OPPN Raskovec so konfiguracĳi na novo urejenega sa, − dvosmerno vozišče širine cĳsko urejanje) potek hišnih kanalizacĳskih dovoljeni naslednji posegi: terena. Zasnova določa pozida- − dovoljena izvedba garaže v 5,00 m, (1) Zasnova komunalne, ener- priključkov predvidenih in ob- − izravnava in priprava zem- vo 24 enostanovanjskih stavb, pritličju hiše, − bankina širine 0,75 m. getske in telekomunikacĳske stoječih priključkov. ljišč, od tega 16 prosto stoječih objek- − dovoljena izvedba prizidane (4) Enosmerna obodna cesta po- ureditve mora biti dimenzioni- (4) Odpadne vode morajo ustre- − urejanje prometne, komunal- tov in 8 združenih v 4 dvojčke. garaže za 2 avtomobila ali teka po zemljišču parc.št. 127/6 rana za predvideno pozidavo zati pogojem za priključitev na ne in energetske infrastruktu- Stanovanjski objekti v nizih sle- nadstreška v skladu z 8. čle- k.o.Vrhnika, tako da se na za- s tem odlokom in približno 20 javni kanal, navedenim v Ured- re, dĳo poteku cest. nom tega odloka. hodni in vzhodni strani osred- dodatnih enostanovanjskih ob- bi o emisĳi snovi in toplote pri − rušitev obstoječega objekta, (2) Teren s kraškimi vrtačami se (3) Kapaciteta območja: njega dela naselja priključuje na jektov, ki se bodo lahko gradili odvajanju odpadnih vod v vode − gradnja stanovanjskih objek- predhodno izravna. − velikost območja OPPN Ra- dostopno cesto in skupaj z njo na lokacĳi vzhodno od območja in javno kanalizacĳo (Ur.list.RS tov, (3) Posamezni nizi objektov skovec: 16.498 m2 tvori krožno prometno zasnovo. tega OPPN. 47/05). − gradnja nezahtevnih in eno- imajo, glede na lego pozidave, − velikost vseh parcel za grad- Prečni prerez enosmerne obo- (2) Splošni pogoji za potek in (5) Projekt za izvedbo (PZI) mora stavnih objektov iz 8. člena organizirane dostope s ceste s njo v območju OPPN: dne ceste z obojestranskim hod- gradnjo komunalne in energet- zajeti tudi vse hišne priključke tega odloka, severne, južne, vzhodne ali za- 13.898 m2 nikom za pešce (OC2), s skupno ske infrastrukture so: obstoječih in predvidenih ob- − urejanje zelenih in utrjenih hodne strani. − tlorisna površina objektov: širino 7,50 m sestavljajo: − javna infrastruktura se izvede jektov od iztoka iz objekta do površin, (4) Odmiki objektov od cestne- 1.896,5 m2 − zatravljena bankina širine v cestnem telesu, priklopa na javni vod. NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 24

28. junĳ 2010 24 Občina Vrhnika elektronski naslov: [email protected]

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

(6) Predvideni objekti se mora- 20. člen št. 132 k.o. Vrhnika. prižigališčem ob predvidenem padnih vod (GP PR), površine, na katerih so tla manj jo na obstoječo kanalizacĳsko (vodovod) (2) Na V delu novega naselja po- prečrpališču sanitarnih odpad- − ekološkega otoka (GP E). kvalitetna. omrežje priklopiti preko revi- (1) Na širšem območju Raskovca teka zračni NN linĳa vod proti nih vod. (3) Tehnični elementi parcelaci- (2) Pri gradnji se uporabĳo teh- zĳskih jaškov, nameščenih na je zgrajeno vodovodno omrež- Paukarjevi dolini. Ta se na ob- (2) Svetilke so postavljene ena- je in zakoličbe objektov so pri- nično brezhibna transportna robovih lastnih parcel. Jaški moje. Območje OPPN Raskovec se močju naselja demontira med komerno ob celotni trasi pred- kazani v grafičnem delu »Načrt sredstva in gradbeni stroji ter rajo biti vedno dostopni uprav- priključi na obstoječ sekundarni tremi drogovi. Sredinski drog videne ceste. Razvod kablov za parcel« (list št. 7.1.) in »Zakolič- le materiali, za katera obstajajo ljavcu kanalizacĳskega sistema. vodovod PE 110, ki poteka v Ce- se odstrani, oba končna pa za- javno razsvetljavo se izvede v beni elementi parcel in predvi- dokazila o njihovi neškodljivo- (7) Po končani gradnji je po- sti na Raskovec (parc. št. 2882/20 menja z A drogom. Med obema sklopu 3 cevne kanalizacĳe na- denih objektov« (list št. 7.2.). sti za okolje. Predvidĳo se nujni trebno novozgrajeni kanal oči- k.o. Vrhnika). A drogovoma (prvi na parc. št. črtovanega NN razvoda. ukrepi za odstranitev in odla- stiti in pregledati s TV kamero. (2) Območje OPPN se na obsto- 127/5, drugi na parc. št. 236, obe (3) Skupna zelena površina z V. ETAPNOST ganje materialov, ki vsebujejo Prav tako je potrebno izdelati ječo vodovodno infrastrukturo k.o. Vrhnika) se položi nov ze- urejenim otroškim igriščem se škodljive snovi zaradi nezgod preizkus vodotesnosti. Izvaja- priključi po trasi obstoječe nave- meljski kabel, delno v kabelsko opremi z dvema nižjima sve- 29. člen na gradbenih površinah. lec gradbenih del mora izdelati zovalne poti (zemljišča s parc.št. kanalizacĳo, delno v zemljo. tilkama. Prižiganje svetilk na (etapnost izvedbe prostorske (3) Prst se odstrani in začasno geodetski posnetek kanala z 127/7, 140, 2882/19 k.o. Vrhnika) (3) Vse prestavite elektroener- igrišču je predvideno na eni od ureditve) deponira na območju OPPN ter vsemi odcepi za hišne priključ- in v zasipu vrtače parc.št.127/6. getske infrastrukture je potreb- svetilk. (1) OPPN Raskovec se izvede v uporabi pri ureditvi zunanjih ke in hišnimi priključki, ki ga v (3) Vodovodno omrežje v stano projektno ustrezno obdelati (4) Idejna zasnova javne razsvet- treh etapah: zelenih površin. Deponĳe prsti digitalni in pisni obliki ob teh- novanjskem naselju se izvede v PZI, tega pa posredovati v ve- ljave omogoča razvod tudi na − etapa 1: izravnava terena, se izvedejo tako, da se ohrani- ničnem pregledu preda uprav- v obliki krožne zanke z dvema rifikacĳo pristojnemu distribu- morebitno bodočo pozidavo na gradnja javne prometne, ko- ta njena rodovitnost in količina ljavcu javnega kanalizacĳskega nadzemnima hidrantoma za po- terju električne energĳe (Elektro vzhodni strani obravnavanega munalne in energetske infra- in tako, da pri tem ne pride do sistema. žarno varnost. Krožna zanka v Ljubljana d.d.). območja. strukture ter ureditev skupne mešanja mrtvice in živice, ki (8) Izvede se ločeni kanalizacĳ- naselju poteka v cestnem telesu (5) Za omenjeno javno razsvet- zelene površine z otroškimi ne sme biti deponirana v kupih ski sistem za sanitarne odpadne skupaj z ostalimi vodi. 23. člen ljavo, ki bo pokrivala sistem jav- igrali, višjih od 1,20 m. vode in meteorne vode. (4) Vodovodno omrežje se iz- (telekomunikacĳsko omrežje) nih cest v novem delu naselja bo − etapa 2: gradnja objektov tipa (4) Po končani gradnji se od- vedeta s cevmi iz nodularne (1) Za obravnavano območje je potrebno izdelati projekt. A po dinamiki investitorja stranĳo vsi za potrebe gradnje 18. člen litine. predvidena vstopna točka optič- (6) Za projekt javne razsvetlja- gradnje za trg, postavljeni začasni objekti in (sanitarna kanalizacĳa) (5) Objekti se priklopĳo na javni nega TK v jašku ob priključku ve je potrebno upoštevati novo − etapa 3: gradnja objektov tipa odstranĳo vsi ostanki začasnih (1) Ker obravnavano območje vodovod preko lastnih vodo- dostopne ceste na Tankovsko uredbo o mejnih vrednostih B po dinamiki zasebnega in- deponĳ. Vse z gradnjo prizadete leži niže od obstoječe kanaliza- vodnih priključkov, lociranih cesto. Na telekomunikacĳsko svetlobnega onesnaženja (Ur. l. vestitorja. površine se ustrezno krajinsko cĳe, se v JV delu območja OPPN, na robu posameznih parcel. Ja- omrežje bodo vezani vsi pred- RS št.81/2007). (2) Etape iz prejšnjega odstavka uredĳo. ob izteku dostopne ceste oziro- ški se izvedejo izven povoznih videni stanovanjski objekti in se lahko izvajajo ločeno ali so- (5) V vseh prostorih, kjer ob- ma na predvideni parceli GP PR površin na način, da so vedno prečrpališče sanitarne odpadne 26. člen časno. Če se izvajajo ločeno, se staja možnost razlitja nevarnih izvede prečrpališče sanitarnih dostopni upravljavcu vodovod- vode. (javna higiena) mora najprej izvesti etapa 1 ozi- snovi, morajo biti tla ustrezno odpadnih vod. nega omrežja. (2) Trasa razvoda je predvidena (1) Ob dostopni cesti se uredi roma se upošteva 5. odstavek 40. tesnjena. (2) Predvideni sanitarni vod v skupaj z ostalimi infrastruktur- ekološki otok za ločeno zbiranje člena tega odloka. (6) V projektni dokumentacĳi novem naselju poteka v cestnem 21. člen nimi vodi v cestnem telesu. Za odpadkov. V sklopu otoka se (3) Etapnost je prikazana v gra- morajo biti predvideni in zago- telesu. Preko revizĳskih jaškov (elektroenergetsko omrežje in razvod je predvidena dvocevna uredi tudi bočno parkirno me- fičnem delu »Prikaz etapnosti tovljeni vsi potrebni varnostni se vodi v prečrpališče na par- naprave) kanalizacĳa po vsem območju. sto za en osebni avtomobil. izvedbe« (list št. 8.1.) ukrepi in taka organizacĳa na celi GP PR. Revizĳski jaški so (1) Preko območja OPPN Rasko- Kabelski jaški so betonske cevi (2) V okviru zunanje ureditve gradbiščih, da bo preprečeno plastični ali betonski, opremlje- vec potekajo nizkonapetostni ø 1m; tu se bodo izdelale spojke posameznega stanovanjskega VI. REŠITVE IN UKREPI ZA onesnaženje voda, ki bi nastalo ni s pokrovi iz nodularne litine (NN) zemeljski in nadzemni in do vsakega objekta bo pol- objekta se na parceli objekta CELOSTNO OHRANJANJA zaradi transporta, skladiščenja ustrezne nosilnosti. Kanalizacĳ- vodi iz transformatorske postaje ožen vod. Vsak objekt ima svojo zagotovi mesto za zabojnike za KULTURNE DEDIŠČINE in uporabe tekočih goriv in dru- ski vodi se izvedejo iz plastičnih (TP) 20/0,4 kV Vrhnika Partizan- TK omarico. odpadke. Postavitev zabojnika gih nevarnih snovi, v primeru PVC cevi vrste E, razreda trdno- ski klanec (parc. št. 137 k.o. Vrh- (3) V primeru kovinske oma- mora omogočati dostop za spe- 30. člen nezgod pa predvideno in zago- sti SN 8 oziroma enake ali večje nika) in srednjenapetostni (SN) rice, mora le-ta biti ozemljena cialna komunalna vozila. (varstvo kulturne dediščine) tovljeno takojšnje ukrepanje za kvalitete. Kanalizacĳsko omrež- nadzemni vod. na skupno ozemljitev objekta. (3) Ceste v naselju morajo omo- Na delu območja OPPN, to je to usposobljenih delavcev. Vsa je se mora izvesti vodotesno. (2) Napajanje novega naselja Dovodna TK omarica mora biti gočati dostop specialnim komu- na zemljišču parc. št. 127/6, 225 začasna skladišča in pretakališ- (3) Prečrpališče se predvidi za je predvideno iz obstoječe TP vgrajena na mesto, kjer je omo- nalnim vozilom. in dela parc št. 2871/2, vse k.o. ča goriv, olj in maziv ter drugih trenutno poselitev obravnava- 20/0,4 kV Vrhnika Partizanski gočen 24 urni dostop. (4) Lastniki objektov morajo Vrhnika, so bile izvedene pred- nevarnih snovi morajo biti za- nega območja ter za morebitno klanec po najkrajši linĳi pre- (4) Za potrebe zazidave je po- pred vselitvĳo izpolniti obrazec hodne arheološke raziskave (Ar- ščitena pred možnostjo izliva v kasnejšo širitev na vzhod za ko zemljišč parc.št. 140 in 127/7 trebno izdelati projektno do- o številu članov gospodinjstva hej d.o.o., julĳ 2009), na podlagi okolje. dodatnih 90 PE. Opremi se z k.o.Vrhnika. Na novo omrežje kumentacĳo za izvedbo TK in nabaviti zabojnike za neko- katerih je ugotovljeno, da ima (7) Projektna rešitev odvaja- alarmnim sistemom z GSM po- bodo priključeni: 24 stanovanj- omrežja vezanega na FL Vrh- ristne odpadke. Za organske raziskano območje arheološki nja in čiščenja padavinskih in vezavo z dežurno službo uprav- skih objektov, črpališče in javna nika. Projekt mora upoštevati odpadke dobĳo zabojnik na Ko- potencial. komunalnih odpadnih voda ljavca kanalizacĳskega omrežja. razsvetljava. Z upoštevanjem navezavo na obstoječe stanje TK munalnem podjetju Vrhnika. Da se pri gradbenih posegih mora biti usklajena z veljavnim (4) Tlačni sanitarni vod se spelje faktorja istočasnosti (0,35) bo za omrežja. Pri projektiranju dovo- izključi možnost morebitnega pravilnikom o odvajanju in čiš- v cestnem telesu proti severu do to potrebno v TP zagotoviti 122,- da je potrebno upoštevati tudi 27. člen uničenja neugotovljenih arheo- čenju komunalne odpadne in meje območja OPPN Raskovec 85 kW moči. predvidene objekte na vzhodni (javno dobro) loških ostalin, se ob njih izvaja padavinske vode in veljavno preko zemljišča parc. št. 127/7, (3) Za naselje 20 stanovanjskih strani območja OPPN Raskovec. (1) V območju OPPN Raskovec arheološko dokumentiranje ob uredbo o emisĳi snovi in toplote 140, 2882/19, vse k.o. Vrhnika, do objektov vzhodno od območja so površine javnega dobra: gradnji na celotnem območju pri odvajanju odpadnih voda v obstoječega črpališča Raskovec OPPN Raskovec se v TP Vrhni- 24. člen − dostopna cesta s površino lo- OPPN. vode in javno kanalizacĳo. in preko njega do obstoječega ka Partizanski klanec predvidi (plinovod) vilca olj in ponikovalnice (GP kanalizacĳskega omrežja v cesti dodatnih 97,65 kW moči. (1) Na širšem območju Raskov- DC), VII. REŠITVE IN UKREPI 33. člen parc. št. 2882/20. (4) NN razvod po naselju se iz- ca je zgrajeno nizkotlačno pli- − obodna cesta (GP OC) ZA VARSTVO OKOLJA IN (varstvo zraka) (5) Pri projektiranju sanitarne- vede podzemno v cestnem tele- novodno omrežje. Nizkotlačno − sredinska cesta (GP SC), NARAVNIH VIROV TER (1) Med gradnjo so izvajalci ga voda se preveri zmogljivost su. Predvidena je 3 cevna kana- plinovodno omrežje (0,1bar) PE- − višinska navezava na obstoje- OHRANJANJA NARAVE dolžni upoštevati naslednje črpališča Raskovec glede na lizacĳa po vsem območju (1 cev 110 poteka v Cesti na Raskovec čo gozdno pot (v smeri proti ukrepe za varstvo zraka: novonastale hidravlične pogoje za javno razsvetljavo). Kabelski (parc. št. 2882/20 k.o. Vrhnika). Poti v Paukarjevo dolino), 31. člen - veljavne predpise v zvezi in se ga po potrebi rekonstruira jaški so velikosti vsaj 1m x 1m Kapaciteta plinovoda omogoča − ekološki otok (GP E), (splošne določbe) z emisĳskimi normami pri ter prilagodi novonastalim po- x 1m z litoželeznim pokrovom. priključitev, zato je v skladu z − parcela prečrpališča (GP PR). (1) V času gradnje morajo biti gradbeni mehanizacĳi in gojem. Vsi kabli se bodo povezovali v Odlokom o načinu izvajanja iz- (2) Površine javnega dobra so zagotovljeni vsi potrebni var- transportnih sredstvih, priključno-merilnih omaricah birne gospodarske javne službe razvidne iz grafičnega dela »Na- nostni ukrepi in organizacĳa - preprečevanje prašenja odkri- 19. člen (PMO). na območju OPPN Raskovec po- črt parcel« (list št. 7.1.). gradbišč za preprečitev preko- tih delov trase in gradbišča: (meteorna kanalizacĳa) (5) PMO stojĳo ob robu hišnih trebno predvideti ogrevanje z (3) Po končani gradnji je po- mernega onesnaženja tal, vode vlaženje sipkih materialov in (1) Čista meteorna voda iz streh parcel. Predvideno je, da se iz zemeljskim plinom. trebno izdelati PID navedenih in zraka pri transportu, skla- nezaščitenih površin ter pre- objektov in utrjenih nepovoznih ene PMO napajata po dve hiši, (2) Plinovodno omrežje za novo površin in jih prenesti v javno diščenju in uporabi gradbenih prečevanje raznosa materiala površin okoli objektov se vodi lahko tudi več. naselje se preko parc. št. 127/7, dobro. materialov in nevarnih snovi, v z gradbišča. direktno v ponikovalnice na (6) Po celotni trasi položenih ka- 140 in 2882/19, vse k.o. Vrhni- primeru nesreče pa zagotovlje- (2) V času obratovanja morajo parcelah objektov. blov je predviden ozemljitveni ka, priključi na nizkotlačno IV. NAČRT PARCELACĲE no takojšnje ukrepanje usposo- biti uporabljeni ustrezni tehno- (2) Meteorna voda z voznih po- vodnik, ki je povezan med vse- plinovodno omrežje v Cesti na bljene službe. loški ukrepi, ki bodo zagotavlja- vršin na parcelah posameznih mi PMO omaricami in objekti. Raskovec. Omrežje se v naselju 28. člen (2) Investitorja in izvajalci mo- li doseganje predpisanih mejnih objektov ter vozišča in hodni- (7) Pred pričetkom posega v izvede v obliki krožne zanke v (načrt parcelacĳe) rajo poleg urbanistično arhitek- vrednosti emisĳ snovi v zrak. kov za pešce predvidenih cest prostor je potrebno pri pri- cestnem telesu, skupaj z ostali- (1) Mejne točke parcel in objek- tonskih pogojev upoštevati vsa (3) Po končani izvedbi občinske- se odvaja preko peskolovov po stojnem nadzorništvu Vrhni- mi infrastrukturnimi vodi. tov so opredeljene po ETRS 89 navodila in pogoje posameznih ga podrobnega prostorskega na- ločeni meteorni kanalizacĳi preka naročiti zakoličbo, umike (3) Celotno plinovodno omrežje koordinatnem sistemu. nosilcev urejanja prostora, ki so črta se onesnaženje zraka ne bo ko lovilca mineralnih olj v po- in ustrezno mehansko zaščito in vsi priklopi objektov na pli- (2) Območje OPPN Raskovec se sestavni del tega prostorskega povečalo. nikovalnico ob izteku dostopne vodov in naprav v lasti Elektro novod se izvedejo s plastičnimi deli na parcele: akta. ceste v JV delu območja OPPN Ljubljana d.d., kjer je to potreb- cevmi PE-HD, tlačnega razreda − namenjene gradnji stanovanj- (3) Okolje je varovano tudi s pri- 34. člen Raskovec. no in zagotoviti nadzor pri vseh 4 bar. Za vsak objekt se predvidi skih objektov (24 parcel; GP merno izvedenimi voznimi in (odstranjevanje odpadkov) (3) Omrežje meteorne kanaliza- gradbenih delih v bližini elek- svoj priključek, ki se zaključi v 1-GP 24), parkirnimi površinami, mesti cĳe se izvede iz plastičnih PVC troenergetskih vodov in naprav. fasadni omarici s protipožarno − dostopne ceste s površino lo- za ločeno zbiranje odpadkov in (1) Investitorji so dolžni z odpad- cevi vrste E, razreda trdnosti SN zaporno plinsko pipo. vilca olj in ponikovalnice (GP objekti, ki zadoščajo zahtevam ki, ki nastanejo v času gradnje, 8 oziroma enake ali večje kvali- 22. člen (4) Poleg priporočenega ogreva- DC), po racionalni rabi energĳe. ravnati v skladu z veljavnimi tete. Kanalizacĳsko omrežje se (prestavitev elektroenerget- nja na plin so dovoljene uporabe − obodne ceste (GP OC), predpisi o ravnanju z odpadki. mora izvesti vodotesno. skih vodov in naprav) drugih, ustreznih alternativnih − sredinske ceste (GP SC), 32. člen (2) Investitorji si morajo zagoto- (4) Predvideni revizĳski jaški so (1) Na JZ delu območja OPPN oblik ogrevanja. − navezovalne ceste (GP NC), (tla, podzemne vode) viti naročilo za prevzem gradbe- plastični ali betonski in opremlje- Raskovec, v neposredni bližini − skupne zelene površine z (1) Posegi v tla se izvedejo tako, nih odpadkov ali njihov prevoz ni s pokrovi iz nodularne litine priključevanja dostopne ceste 25. člen otroškim igriščem (GP I), da so prizadete čim manjše po- v predelavo ali odstranjevanje ustrezne nosilnosti. Maksimalna na Tankovsko cesto, stoji SN (javna in zunanja razsvetljava) − parkirišč za obiskovalce (GP vršine tal. Za začasne prometne preden se začnejo gradbena oddaljenost med posameznimi drog, ki ga je potrebno prestavi- (1) Območje urejanja se opremi P), in gradbene površine se upora- dela. revizĳskimi jaški znaša 30 m. ti ob rob ceste na zemljišče parc. z javno razsvetljavo z novim − prečrpališča sanitarnih od- bĳo infrastrukturne površine in NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 25

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Vrhnika 25

• Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 373, 28. junĳ 2010 •

35. člen ničnih normativih za hidrantno 42. člen skovec so dopustna odstopanja projekta 6831 v februarju 46. člen (varstvo pred hrupom) omrežje za gašenje požarov (Ur. (opis vplivov in povezav s vseh dimenzĳ objektov tipa A 2010. (pogodba o opremljanju) (1) V območju urejanja, ki je na- l. SFRJ, št. 30/91 in 83/05). Vodo- sosednjimi območji) in tipa B, s tem da so upoštevani (2) Podlage za odmero komu- menjeno stanovanjski pozidavi, vodno omrežje v območju OPPN urbanistični pogoji iz 11. člena nalnega prispevka: (1) Izgradnja obravnavane javne ni predvidenih dejavnosti, ki se izvede v obliki krožne zanke (1) Območje OPPN Raskovec v in odmiki objektov od parcelnih - skupni stroški gradnje nove komunalne se s pogodbo med bi povzročale večje obremenit- z dvema nadzemnima hidranto- sklopu predpisanega vplivnega mej iz 10. člena tega odloka: komunalne opreme so 1.14- občino in investitorjem lahko ve s hrupom kot je dovoljeno v ma za požarno varnost. območja minimalno v širini 25 − pri tlorisnem gabaritu objekta 5.840,22 EUR; preda investitorju oz. zave- skladu z Uredbo o mejnih vred- (4) Med stanovanjskima enota- m meji na sledeče obstoječe rabe tipa A + 5%, - obračunski stroški za novo zancu za plačilo komunalnega nostih kazalcev hrupa v okolju ma združenima v dvojčke mora- prostora: − pri tlorisnem gabaritu objekta komunalno opremo so enaki prispevka v obravnavanem ob- (Ur.l. RS, št. 105/05, 34/08). jo biti izvedene ustrezne vmes- − s S mejo na obstoječa pozida- tipa B +5%, -10 %, skupnim stroškom gradnje močju. (2) Za obvladovanje emisĳe hru- ne požarne ločitve. Prav tako na stavbna zemljišča na Ra- − pri koti tlaka pritličja obeh nove komunalne opreme (2) Dogovor iz zgornjega od- pa se morajo v času gradnje iz- je potrebno izvesti z materiali skovcu, tipov objektov ± 0,50 m, ob zmanjšanim za stroške grad- stavka je lahko vključen tudi v vajati sledeči ukrepi: s požarno odpornostjo 60 min, − z Z mejo na območje 2. kmetĳ- pogoju, da je tlak pritličja vsaj nje plinovodnega omrežja in pogodbo o opremljanju oz. po- − upoštevati je treba, da se na skladno s tehničnimi smernica- skih zemljišč, 0,10 m nad koto tlaka pred so 1.111.040,22 EUR; godbo o oddaji gradnje objektov vseh območjih omejĳo emisĳe mi TSG-1-001/2007 zunanje ste- − z V mejo na nepozidana stavb- vhodom v objekt. - obračunski stroški za obsto- in omrežĳ komunalne opreme hrupa tako, da niso prekora- ne objektov, ki se parcelni meji na zemljišča (gmajno), ječo komunalno opremo so ali v pogodbo o medsebojnih čene mejne ravni hrupa, pred- približajo na manj kot 4,00m. − z J mejo delno na območje 1. XII. OBVEZNOSTI INVESTI- 51.289,71 EUR; obveznostih v zvezi s priključe- pisane za posamezna območja kmetĳskih zemljišč, delno na TORJEV IN IZVAJALCEV - obračunski stroški komunal- vanjem objekta na komunalno varovanja pred hrupom, (5) Ureditev varstva pred po- območje gozda. ne opreme so enaki vsoti ob- infrastrukturo, v skladu s pred- − upoštevati je treba zakonsko žarom je razvidna iz grafičnega (2) V času gradnje bo poseg vpli- 44. člen računskih stroškov za novo pisi o urejanju prostora. določeno časovno omejitev za dela občinskega podrobnega val na okolico: (obveznosti investitorjev in komunalno opremo in obra- (3) Če se občina in zavezanec izvajanje gradbenih del, prostorskega načrta - »Načrt in- − s prestavitvĳo SN droga, izvajalcev) čunskih stroškov za obstoje- dogovorita, da bo zavezanec − vsi gradbeni stroji in naprave tervencĳskih poti« (list št. 6.1.). − z demontažo NN droga, po- čo komunalno opremo in so zgradil komunalno opremo, ki morajo biti tehnično brezhibni stavitvĳo novih A drogov in (1) Poleg splošnih pogojev mora- 1.162.178,13 EUR; bi jo sicer morala zagotoviti ob- in morajo ustrezati normam pokablitvĳo NN voda, jo investitorji in izvajalci upošte- - obračunski stroški komunal- čina, se zavezancu dogovorjena glede zakonsko dovoljenih IX. POGOJI GLEDE PRI- − s postavitvĳo gradbiščne vati določilo, da se načrtovanje ne opreme, preračunani na obveznost lahko odšteje od ko- ravni zvočne moči. KLJUČEVANJA OBJEKTOV ograje in gradbiščnega objek- in izvedba posegov opravita na m2 parcele, znašajo 120,65 munalnega prispevka vendar NA GOSPODARSKO JAVNO ta, tak način, da sta čim manj mo- EUR/m2 (od tega 115,34 EUR/ največ do višine, ki se za takšno 36. člen INFRASTRUKTURO IN − s temeljenjem na geomehani- teča ter tako, da ohranita ali celo m2 za novo komunalno opre- vrsto komunalne opreme v po- (ohranjanje narave) GRAJENO JAVNO DOBRO ko tal, izboljšata gradbeno tehnične in mo in 5,31 EUR/m2 za obsto- sameznem obračunskem ob- (1) Območje OPPN Raskovec se − s hrupom gradbenih strojev, prometno varnostne ter okolje- ječo komunalno opremo). Ob- močju lahko odmeri. nahaja na skrajnem zahodnem 40. člen − s prašenjem ob izvajanju varstvene razmere. računski stroški komunalne (4) V primeru iz prejšnjega od- robu ekološko pomembnega ob- (splošni pogoji) gradbenih del, (2) Investitorji in izvajalci mo- opreme, preračunani na m2 stavka se zavezancu izračuna močja Ljubljansko barje, evid. št. − s povečanim prometom to- rajo poleg urbanistično arhitek- neto tlorisne površine, so 38- komunalni prispevek ter tak 31400, vendar, glede na značil- (1) Vsi objekti znotraj območja vornih vozil. tonskih pogojev upoštevati vsa 6,02 EUR/m2 (od tega 369,03 izračun navede v odločbo o od- nosti terena in načrtovano grad- OPPN Raskovec morajo biti pri- (3) Predvideni objekti s pripa- navodila in pogoje posameznih EUR/m2 za novo komunalno meri komunalnega prispevka. njo, predvidena ureditev nanj ključeni na obstoječe in predvi- dajočo zunanjo ureditvĳo bodo nosilcev urejanja prostora, ki so opremo in 16,99 EUR/m2 za Če med občino in zavezancem ne bo pomembno posegala. deno komunalno in energetsko po končani gradnji vplivali s sestavni del OPPN. obstoječo komunalno opre- ni dogovorjeno drugače, se po- omrežje. Priključitve se izvedejo povečanim prometom na cestno (3) Poleg vseh obveznosti, namo); račun medsebojnih obveznosti po pogojih posameznih uprav- omrežje. vedenih v predhodnih členih - preračun obračunskih stro- opravi pri prenosu komunalne VIII. REŠITVE IN UKREPI ljavcev infrastrukturnih vodov. (4) Vplivov novogradnje v času tega odloka, so obveznosti in- škov po posamezni komunal- opreme v javno last na pobudo ZA OBRAMBO TER VAR- (2) Vsi primarni in sekundarni gradnje in po končani gradnji vestitorjev in izvajalcev v času ni opremi je prikazan v pro- zavezanca. STVO PRED NARAVNIMI vodi morajo potekati po javnih na varnost pred požarom, na gradnje tudi: gramu opremljanja; IN DRUGIMI NESREČAMI, prometnih in intervencĳskih higiensko in zdravstveno zašči- − izdelati načrt ureditve grad- - obračunska območja za vso XIII. PREHODNE IN KONČ- VKLJUČNO Z VARSTVOM površinah ali površinah v javni to, na varnost pred hrupom ter bišča, novo komunalno opremo so NE DOLOČBE PRED POŽAROM rabi, zato da je omogočeno nji- na poslabšanje bivalnih razmer − pri izvajanju temeljenja zago- enaka parcelam GP1, GP2, hovo vzdrževanje. Zagotovljeni zaradi spremembe osončenja ni, toviti geomehanski nadzor, GP3, GP4, GP5, GP6, GP7, GP8, 47. člen 37. člen morajo biti zadostni in ustrez- oziroma je z izvedbo posegov − promet v času gradnje organi- GP9, GP10, GP11, GP12, GP13, (usmeritve za določitev meril (obramba) ni odmiki od obstoječih infra- stanje v normativnih okvirih. zirati tako, da ne bo prihajalo GP14, GP15, GP16, GP17, GP18, in pogojev po prenehanju (1) Za območje urejanja ni pred- strukturnih vodov in naprav. do poslabšanja prometnih GP19, GP20, GP21, GP22, veljavnosti OPPN) videnih ukrepov za obrambo. (3) V primeru, da vodi iz prejš- XI. ODSTOPANJA razmer na obstoječem cest- GP23, GP24, GP I in GP P; njega odstavka potekajo po nem omrežju, - obračunska območja za ob- Po izvedbi z OPPN predvidenih 38. člen zasebnem zemljišču, mora in- 43. člen − zagotoviti zavarovanje grad- stoječo komunalno opremo ureditev so dopustni naslednji (varstvo pred naravnimi in vestitor gradnje od lastnika (dopustna odstopanja od na- bišča tako, da bosta zagotov- so določena na podlagi Od- posegi: drugimi nesrečami) prizadetega zemljišča prido- črtovanih rešitev) ljeni varnost in raba bližnjih loka o programu opremljanja - redna in investicĳska vzdrže- biti pravico gradnje, obstoja in objektov in zemljišč, stavbnih zemljišč ter pod- valna dela skladno z 22. čle- (1) Po podatkih iz Atlasa okolja vzdrževanja gospodarske javne (1) Pri uresničevanju OPPN Ra- − zagotoviti nemoteno komu- lagah in merilih za odmero nom Uredbe o vrstah objek- območje urejanja ne leži na po- infrastrukture na njegovem skovec so dopustna odstopanja nalno oskrbo preko vseh komunalnega prispevka za tov glede na zahtevnost (Ur. plavnem območju in ga ne ogro- zemljišču v korist lastnika te- od tehničnih rešitev, določenih obstoječih infrastrukturnih obstoječo komunalno opremo l.RS, št. 37/08), žajo podtalnice. Občine Vrhnika. Občina Vrh- s tem odlokom, če se pri na- vodov in naprav in zagotoviti na območju občine Vrhnika, - postavitev enostavnih in ne- (2) Glede na sestavo temeljnih nika se zaveže sodelovati kot daljnjem podrobnejšem pro- takojšnjo obnovo pri gradnji Kaliopa d.o.o., Letališka c. zahtevnih objektov, ki so do- tal ter konfiguracĳo terena ob- sopogodbenik pri sklenitvi po- učevanju geoloških, geomehan- poškodovanih infrastruktur- 32j, Ljubljana, maj 2009, ki je pustni v območju OPPN, ravnavana lokacĳa ni erozĳsko godbe o pravici graditi. skih, seizmičnih, hidroloških nih vodov, na vpogled na sedežu občine - izvedba sprejemljivejših nači- ogrožena; pretežni del sestavlja- (4) Obstoječe infrastrukturne in vodnogospodarskih razmer − v času gradnje v primeru Vrhnika; nov ogrevanja z obnovljivimi jo kompaktni apnenci prekriti s vode v območju urejanja je do- ter podrobnejšem projektiranju, nesreče zagotoviti takojšnje - podrobnejša merila za odme- viri energĳe, skladno z novimi humusnim pokrovom minimal- pustno obnavljati, dograjevati kakor tudi zaradi vpliva na- ukrepanje usposobljene služ- ro komunalnega prispevka: dognanji na področju racio- ne debeline. in jim povečevati zmogljivosti v knadno urejenih parcelnih mej, be, razmerje med merilom par- nalne rabe energĳe v stavbah, (3) Po lestvici MSK-64 je ob- skladu s prostorskimi in okolj- najdejo tehnične rešitve, ki so − v času gradnje zagotoviti vse cele in merilom neto tlorisne vključno z namestitvĳo za to močje OPPN razvrščeno v VII. skimi možnostmi ter ob upošte- oblikovno, tehnično, tehnološko potrebne varnostne ukrepe površine je 0,4 : 0,6. Faktor potrebnih naprav na fasade in potresno cono; prve plošča ob- vanju veljavnih predpisov. in okoljevarstveno primernejše in organizacĳo gradbišča za dejavnosti je 0,7. Olajšav za strehe objektov, jektov morajo biti ojačane tako, (5) V primeru, da bo na območju ter ne poslabšujejo prostorskih preprečitev prekomernega zavezance ni; - rušitve-odstranitve objektov, da zdržĳo rušenje nanje. gradilo več investitorjev, morajo in okoljskih razmer. onesnaženja tal, vode in zraka - v vseh stroških je vključen ki so dopustne v območju pred izdajo gradbenega dovolje- (2) Skladno z odstopanji iz prejš- pri transportu, skladiščenju DDV; OPPN. 39. člen nja posameznega objekta pristo- njega odstavka so dopustna tudi in uporabi nevarnih snovi, - za indeksiranje stroškov se (varstvo pred požarom) piti vsi posamezni investitorji k odstopanja od načrtovanih par- − v primeru povzročitve škode uporabi povprečni letni in- 48. člen (1) Za zaščito pred požarom je podpisu ustrezne pogodbe o so- cel za gradnjo in odstopanja na obstoječih objektih, napra- deks cen za posamezno leto, (vpogled OPPN) treba zagotoviti: financiranju 1. etape, ki zajema pri izvedbi višinske regulacĳe vah in območjih zagotoviti ki ga objavlja Združenje za - pogoje za varen umik ljudi in izravnavo terena, gradnjo skup- terena. Odstopanja pri gradbe- popravilo nastale škode. gradbeništvo v okviru Go- OPPN Raskovec je, skupaj s premoženja, ne zelene površine z otroškim nih parcelah so možna pod po- (4) V primeru prekinitve teleko- spodarske zbornice Slovenĳe, prilogami, stalno na vpogled - odmike med objekti oziroma igriščem ter vseh infrastruktur- gojem, da nobena od parcel za munikacĳskih obstoječih vodov, pod »Gradbena dela – ostala na pristojnem oddelku Občine ustrezno požarno ločitev obnih vodov in naprav za promet- gradnjo enostanovanjskih stavb ki vodĳo k objektom Ministrstva nizka gradnja«. Izhodiščni Vrhnika. jektov, no, energetsko in komunalno ni manjša od 350 m² in nobena za obrambo naj izvajalec del o datum za indeksiranje je da- - prometne in delovne površine ureditev. V navedeni pogodbi od parcel za gradnjo dvojčkov tem takoj obvesti Ministrstvo za tum uveljavitve programa 49. člen za intervencĳska vozila, mora biti opredeljen tudi končni ni manjša od 300 m². obrambo oziroma najbližjo eno- opremljanja; (uveljavitev OPPN) - vire za zadostno oskrbo z rok za končanje vseh del. (3) Odstopanja od tehničnih re- to Slovenske vojske. - pri odmeri komunalnega pri- vodo za gašenje. (6) Vodi in naprave so prikazani šitev iz prvega odstavka morajo spevka po tem odloku je treba Ta odlok začne veljati naslednji (2) Pri izdelavi projektne do- v grafičnem delu »Zasnova ko- biti usklajena z veljavnimi pred- XIII. KOMUNALNI PRISPE- upoštevati površine parcel in dan po objavi v občinskem gla- kumentacĳe je treba upoštevati munalne ureditve« (list št. 5.3.). pisi in ne smejo biti v nasprotju VEK neto tlorisne površine objek- silu Naš časopis. veljavno področno zakonodajo: z javnimi interesi, z njimi pa tov iz programa opremljanja; Zakon o varstvu pred požarom X. VPLIVI IN POVEZAVE morajo soglašati organi in orga- 45. člen - če bodo dejanske neto tloris- Št.: 3505-4/2008 (Ur.l. RS, št. 3/07-UPB), Pravil- S SOSEDNJIMI ENOTAMI nizacĳe, v katerih delovno po- (program opremljanja) ne površine objektov večje od Vrhnika, dne 15. 4. 2010 nik o požarni varnosti v stavbah UREJANJA PROSTORA dročje ta odstopanja spadajo. navedenih v programu opre- Župan (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, (4) Dopustno odstopanje kote (1) Podlaga za odmero komu- mljanja, se komunalni prispe- Občine Vrhnika 14/07), Pravilnik o projektni do- 41. člen gotovega terena na območju nalnega prispevka je Program vek za dodatne neto tlorisne dr. Marjan Rihar l.r. kumentacĳi (Ur.l. RS, št. 55/08). (vplivno območje) urejanja je ± 0,50 m, ob pogoju, opremljanja stavbnih zemljišč površine odmeri v skladu z (3) Za gašenje požarov na objek- da so upoštevane ostale zahteve za individualno stanovanjsko načinom odmere komunalne- tu je treba zagotoviti vodo iz hi- Vplivno območje v času gradnje odloka in da je teren vsaj 0,10 m pozidavo na Raskovcu na Vrh- ga prispevka za obstoječo ko- drantnega omrežja. Hidrantno in po končani gradnji je razvid- pod koto pritličja posameznega niki, ki ga je izdelal Ljubljanski munalno opremo na območju omrežje mora biti zagotovljeno no iz grafičnega dela »Vplivi na stanovanjskega objekta. urbanistični zavod d.d., Verov- občine Vrhnika. v skladu s Pravilnikom o teh- sosednja območja« (list št. 3.2.). (5) Pri uresničevanju OPPN Ra- škova 64, Ljubljana, pod številko NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 26

28. junĳ 2010 26 Občina Borovnica elektronski naslov: [email protected]

Letošnji Praznik borovnic bo zablestel tudi s celostno grafično podobo V občini Borovnica, ki je od glavnih ljubljanskih ulic oddaljena le osemnajst minut vožnje z vlakom, se razprostirajo največji slovenski nasadi ameriških borovnic. Trinajsti Praznik borovnic bo ponovno v drugi polovici julĳa, ko nas grmi, posajeni na Ljubljanskem barju, najbolj razveseljujejo z okusnimi sadeži. Borovnica bo 23. in 24. julĳa gostila vse, ki se bodo želeli sprostiti ob kulturnem, športnem in zabavnem programu, čar pa ji bo vdahnil še sejemski vrvež, na katerem bodo posebne pozornosti deležne modre jagode, ekološko pridelana hrana in izdelki domačih obrti. Zanimanje obiskovalcev bodo vzbujale tudi razstave in predstavitve domačih društev, vrhunec pa bo dogajanje doživelo v soboto popoldne med slavnostnim programom. Sledila bo zabava za vse okuse in vse generacĳe. Organizator prireditve je Občina Borovnica, ki je Odboru za mojstrovina. Razstavo o njej nam bo pripravilo Zgodovinsko posebno pozornost pa bomo tik pred tem izkazali državnim gospodarstvo, kmetĳstvo in turizem prepustila podrobnejši društvo Borovnica, naslovilo pa jo je Borovniški viadukt. prvakom. program in imenovanje organizacĳskega odbora. Sestavljamo Letošnje leto je jubilejno tudi za Prostovoljno gasilsko društvo Sledil bo vrhunec Praznika borovnic – gasilska parada v ga: Anton Palčič, Jože Zorman, Liljana Kogovšek, Matjaž Oce- Borovnica, ki slavi 125 let. Ob tej visoki obletnici bodo gasilci spremstvu konjenikov, godbe na pihala in mažoretk. Od želez- pek, Nejli Ofentavšek, Peter Bezek, Slavica Marta Ošaben, Vi- teden pred prireditvĳo pripravili slavnostno sejo, na predvečer niške postaje mimo Molkovega trga in igrišča se bodo v sprevo- ljem Mevec, Simona Stražišar, Jure Furlan in Bojan Čebela, ki je praznika pa nam odprli vrata doma na Ljubljanski cesti in pred- du pripeljala gasilska vozila naših in drugih društev. Program tudi vodja prireditve. Pomagali bodo še mnogi posamezniki, stavili svoje delo ter opremo. Ne bodo pozabili tudi na zabavo bo posvečen predvsem uradnemu prevzemu novega gasilske- predvsem predstavniki sodelujočih društev. Sadovi prizadev- za najmlajše. Ogledali si bomo lahko še risbe otrok iz Osnovne ga vozila, po zaključku pa bodo kotlino napolnili zvoki dveh nega dela so bili vidni že kmalu po prvem srečanju, na katerem šole dr. Ivana Korošca Borovnica, ki so ustvarjali gasilski ko- uveljavljenih slovenskih ansamblov. Ljubitelje narodno-zabav- smo se med drugim dogovorili, da dosedanji Dan borovnic pre- ledar za leto 2010. Naše oči se bodo nedvomno najbolj uprle v nih ritmov bo zabaval Ansambel Bitenc, rokovske navdušence imenujemo v Praznik borovnic. Trinajsti Praznik borovnic bo novo gasilsko vozilo, ki si zaradi najsodobnejše opreme zasluži pa Rock Partyzani. Peli in plesali bodo popoldne in zvečer tudi poleg bogatejšega programa zablestel tudi s celostno grafično posebno pozornost in ogled. Upajmo, da ga bomo prebivalci otroci, saj na ograjenem parkirišču za šolo zanje pripravljamo podobo, ki jo je v sodelovanju z vodjo prireditve zasnoval obli- Borovnice največkrat videli in slišali ob prĳetnih dogodkih in poseben program, za dodatno veselje pa bodo skrbeli konji in kovalec Jani Govekar. Orjaška očiščena borovnička in princeska ne tistih, ki dolino zavĳajo v žalost. Ker pa nakup predstavlja ponĳi, ki se bodo sprehajali na zelenici ob igrišču. Borovniški bosta lepšali gradivo, povezano s prireditvĳo, nanjo vabili in jo za društvo in občino velik strošek, jim letos ponovno pomagaj- konjeniki se bodo v nedeljskem dopoldnevu popeljali tudi po naredili bolj prepoznavno. mo na srečelovu zbrati čim več finančnih sredstev, izkažimo pa zaselkih borovniške občine. Letošnje dogajanje se bo začelo v petek popoldne s prodajo se tudi z zbiranjem dobitkov. Gasilci nam bodo zelo hvaležni, Organizacĳa lanske prireditve je dokazala, da se s prizadev- borovnic na Paplerjevi ulici, v soboto pa se bodo pridelovalcem mi vsi pa se jim s tem lahko vsaj malo oddolžimo in zahvalimo nim delom, pozitivnim vzdušjem med sodelujočimi in dobrim pridružili še drugi ponudniki blaga. Poudarek bo na ekološko za vso pomoč, ki nam jo ob klicu nesebično nudĳo. vodenjem naš kraj lahko dostojno predstavi širši slovenski jav- pridelani hrani in izdelkih domače obrti, predstavljala se bodo V petkovih večernih urah bo zaživelo igrišče za osnovno šolo. nosti. Tudi letos je eden izmed pomembnih naših ciljev priredit- tudi društva. Še posebej vabljeni na stojnici borovniških čebe- Vse do sobotnega popoldneva bodo na njem gospodarili šport- ve prav ta – ponovno promovirati Borovnico in nanjo opozoriti larjev, ki letos praznujejo 105 let. niki. Športno društvo Optimisti bo poskrbelo za turnir v malem predvsem tiste, ki je še ne poznajo in vanjo ne zahajajo. Naš Cesta bo za promet zaprta, ob njej pa se bo v petek popoldne nogometu, v sobotnem jutru pa bodo navdušence okroglega tradicionalni julĳski dogodek želimo nadgraditi, ga narediti in oba večera pozno v noč odvĳal kulturni in zabavni pro- usnja zamenjali odbojkarji in floorballisti. Sodelovale bodo še bolj prepoznavnega, obenem pa ga obogatiti z vsebinami iz gram. Priložnost za predstavitev bodo na odru pred vrtcem tudi borovniške ekipe, ki so v kraj že prinesle odličja in pokale. domačega okolja. Predvsem pa si želimo upravičiti zaupanje imela društva in glasbene skupine, v katerih sodelujejo tudi Verjamemo, da se bodo prav vse na domačem terenu izkaza- vseh, ki so nas lanskega julĳa obiskali, nas spodbujali in nam naši občani. Keep back, Vino fur Olga, Rockomotiva, Kojaniska- le, seveda pa bodo za to med igranjem potrebovale tudi našo pomagali, nekateri tudi z denarnimi prispevki in materialnimi ci, Charlie Brown & his F… band, Suzine semiške, Divje svinje, spodbudo. Še posebej veliko pričakujemo od letošnjih držav- dobrinami. Njim se še posebej zahvaljujemo. General Musash, Frozenchild, Ansambel Čepon in drugi bodo nih prvakov, ki prihajajo iz floorballskih vrst. Njihova moška Vabimo vas, da se nam na Prazniku borovnic skupaj s sorod- poskrbeli, da bo kotlina zaživela v ritmih metala, hard rocka, pa članska ekipa se je namreč pred nekaj tedni s prvenstva v elitni niki, prĳatelji, znanci in poslovnimi partnerji pridružite tudi tudi narodno-zabavne glasbe. Glasbena večera bo na Paplerjevi slovenski floorball ligi vrnila kot državni prvak. Tiste, ki pa se letošnje poletje. Še posebej se bomo razveselili tistih, ki so nov ulici pomagalo soustvarjati Mladinsko kulturno društvo AR- ne boste zadovoljili le z bodrenjem športnikov, ampak boste v dom našli izven meja občine ali domovine in se v kraj le redko Terĳa, ki svoje dogodke med letom največkrat pripravi doma, v sobotnem dopoldnevu tudi sami želeli biti aktivni, vabimo na vračajo. stavbi, ki so jo poimenovali najbolj pisana hiška v Borovnici. voden planinski pohod skozi hladno sotesko Pekel, znano po Naj bo naš Praznik borovnic res prazničen. Naj se na njem Že vrsto let nas na predvečer prazničnega dne z odprtjem bučnih in razigranih slapovih. Ob poti si boste ogledali zname- predstavi, zaživi in veseli vsa Borovnica. razstave navdušĳo borovniške klekljarice, letos pa se jim bo pri- nitosti, ki jih včasih ne opazimo niti domačini, in se čez Pokojiš- družila še ena predstavitev. V lopi na Zalarjevem vrtu se bomo če v opoldanskih urah vrnili v Borovnico. Za Organizacĳski odbor prireditve ob pogledu na fotografije lahko povrnili v čas, ko je Trebelnik Po končanem sobotnem športnem dogajanju bo sledila raz- Praznik borovnic 2010: in Planino še povezovala mogočna, svetovno znana gradbena glasitev športnih rezultatov in podelitev priznanj najboljšim, Simona Stražišar NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 27

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Borovnica 27

Glasba bo razvnela vse generacĳe in vse okuse Na letošnjem Prazniku borovnic se bodo predstavile skupine z različno zvrstjo glasbe. Veliko jih bo in nanje bosta čakala dva odra. Enega bomo postavili na igrišče, drugega pred vrtec. Poleg že znanih in uveljavljenih ansamblov nas bodo zabavali tudi mladi, obetajoči glasbeniki.

Ansambel Bitenc, ki prihaja z Dobrove pri Drobnič – Didi. Lanskega decembra se jim je pri- obremenjujejo in razložĳo, da so njihove sklad- čutja, ki jih skozi glasbo transcedentirajo s svojo Ljubljani, bo navdušil predvsem ljubitelje na- družil še nov član, pevec Marko Novak, ki je s be zimzelene pesmi nekega obdobja. udarno kitarsko melodiko ter jasno in prepričlji- rodno-zabavne glasbe. Je ena izmed mlajših svojim glasom že prepričal ljubitelje ansambla. Drugi oder, postavljen pred vrtcem, bo name- vo vokalno interpretacĳo. Glasbeno se Frozenc- slovenskih glasbenih zasedb, ki je nastala leta Za navdušenje bodo poskrbeli tudi jeseni, ko bo njen večinoma mladim, obetavnim glasbenim hilDi ne opredeljujejo po mainstreamu. Raje se 2007 na pobudo Francĳa Rejca. Bogate izkušnje izšel njihov nov album, na katerem bo poleg že skupinam, pa tudi tistim, ki igrajo že vrsto let, prepuščajo kolektivni intuicĳi, ki jih tako lahko iz svoje prejšnje skupine, znanje pisanja besedil znanih pesmi še ena, posneta letošnjo pomlad. a jih Borovničani ne slišimo prav pogosto. Med brez omejitev popelje preko meja, ki jih postav- nastopajočimi bodo Keep back, Vino fur Olga, ljajo uveljavljene glasbene smernice. Raziskova- Kojaniskaci, Rockomotiva, Divje svinje, Char- nje zvoka ter kompozicĳ jih skozi vesolja raz- lie Brown & his F… gang, Suzine semiške, Ge- nolikosti rado pripelje do različnih rezultatov. neral Musash, FrozenchilD. Njihova glasba izžareva širok spekter emocĳ, ki Člani nekaterih ansamblov prihajajo iz doma- jih najbolj občutimo na njihovih živih nastopih. čih logov. Krajani smo prav gotovo že slišali za Udarni ritmi nas prek katarzično-melanholičnih Charlie Brown and his f… gang, ki nam bo od- vokalnih melodĳ in frenetičnih solaž odnesejo igral nekaj svojih skladb v zasedbi Boris Bezek v stanje zamaknjenosti. Ime FrozenchilD pred- (kitara), Žan Bezek (kitara), Bojan Kajnc (kitara, stavlja aspekt otroka, ki biva v vsakem človeku. vokal). Sodelovala bosta še Tomaž Žagar kot Dandanašnji svet nas sili v odtujenost, uspavano bobnar in Andraž Turk, bas kitarist. apatičnost ter rigidno apriorno usmerjenost. Ime Rockomotiva je vrhniška skupina, ki igra FrozenchilD tako tudi ponazarja ter opozarja na znane rock΄n΄roll in hard rock uspešnice, imajo otrplost ter otopelost človeške družbe. Skupino pa že nekaj svojih skladb. V njihovih vrstah igra sestavljajo Marko Preželj (vokal), Peter Hudnik tudi naš občan. Domačini so tudi Kojaniskaci. (kitara), Borut Zupančič (bobni), Niko Jug (bas). Zbrali so se pred trinajstimi leti, igrajo večinoma Opis skupine zaključujejo s povabilom: Vsi, ki svojo avtorsko glasbo, in sicer alternativni rock. pričakujete neizumetničeno izkušnjo dobrega V organizacĳo in načrtovanje dogajanja na zvoka, si privoščite večer s FrozenchilD!« drugem odru so se letos vključili tudi člani Mla- General Musashi pa predstavljajo z bese- in glasbe je prenesel tudi v Ansambel Bitenc. Šest fantov je vodila predvsem želja posneti nekaj skladb zase, za svojo dušo. Ta zamisel se jim je uresničila, na srečo vseh ljubiteljev tovrstne glasbe pa tudi nadgradila. Že njihova prva pesem Naj breze govorĳo je osvojila visoka mesta na glasbenih lestvicah in se zapisala v srca po- slušalcev. Na lep odmev so naletele tudi druge njihove skladbe, predvsem Pozdrav kukavice, Blagajana, Jutro ob reki, Zimsko veselje. Dragoce- na spoznanja in mnoge izkušnje pa imajo tudi ostali člani ansambla, ki ga poleg vodje Francĳa Rejca sestavljajo še: Andrej Kršinar, Janez Doli- nar, Borut Dolinar, Marko Ciuha in Janez Seč- nik Znanje so nabirali v glasbeni šoli, s petjem v različnih pevskih zborih in vokalnih skupinah, igranjem na različne inštrumente, plesanjem v folklornih skupinah in kot zborovodje. Danes Ansambel Bitenc odlikuje predvsem prepozna- ven slog skladb in štiriglasno fantovsko petje. TV Golica jim je leta 2008 omogočila snemanje videospotov za pesmi Vasovalec in Še vedno jaz te ljubim, ki so ju z glasovanjem na spletni strani izbrali ljubitelji ansambla. Vasovalec, s katerim so sodelovali na Slovenskem slavčku 2008, pa jim je prinesel tudi zmago, diamantnega slav- čka, na Radiu Ognjišče pa je skladba Naj breze govorĳo postala pesem tedna in meseca. Zato ni naključje, da prav tak naslov nosi tudi njihova prva zgoščenka. Letošnjo pomlad je nastala še dami: »Skupina je nastala leta 2003 v Ljublja- druga, poimenovana Veseli godec, na kateri so ni. Takrat so si nadeli tudi ime, vendar pa se je skladbe, ki so jih večinoma napisali člani an- sedanja zasedba ustalila šele leto kasneje. V za- sambla sami. Svoje oboževalce razveseljujejo na četku 2006 so v živo posneli izvrsten demo iz- številnih prireditvah, v televizĳskih oddajah, na delek z devetimi avtorskimi skladbami. Nato se tekmovanjih in gostovanjih v tujini. Prav gotovo je njihova pot strmo vzpela. Nastopili so na več jih je marsikdo opazil na blejskem Alpskem več- koncertih, kjer so navdušili s samozavestnimi in eru, v oddaji Na zdravje, v različnih časopisih in kvalitetnimi nastopi. Avgusta 2006 so zmagali revĳah... Člane Ansambla Bitenc pa ne združuje na natečaju Reverse Engineering in za nagrado le veselje do glasbe, njihova velika vrlina je tudi dobili brezplačno snemanje in izdajo plošče. spoštovanje slovenske kulture in iskreno prĳa- Med tem je skupina posnela še drugi demo po- teljstvo. snetek s sedmimi novimi pesmimi, septembra Ljubiteljem narodno-zabavnih ritmov se bo v 2008 pa je pri založbi KUD France Prešeren izšel soboto popoldne predstavil tudi Ansambel Če- njihov prvenec. General Musashi so: Jernej Škra- pon. Skupaj igrajo pet let, sestavljajo pa ga brat- bec (vokal), Mišo Drobež (kitara), Matej Tekav- je Jernej, Grega in Dominik Čepon, sorodnika čič (bas), Miha Fridrich (bobni). Njihova glasba Luka in Irena, pridružil se jim je še David Smol- je razgibana in kvalitetna, nikoli dolgočasna. V nikar. Prihajajo iz Horjula. Izdali so že zgoščen- njej se prepletajo blues, rock v maniri ZZ Top, ko z dvanajstimi skladbami, med avtorji besedil funk ter boogie, pri tem pa obdrži svojo trdno pa je tudi Ivan Sivec. Nastopali so v televizĳskih Njen naslov je 1. maj. dinskega kluba ARTerĳa. V Borovnico bo po podlago. Kitarist navdušuje s slide kitaro, to- oddajah, na različnih festivalih, predstavili so se Člani skupine so si izkušnje nabirali v števil- njihovi zaslugi prišlo kar nekaj skupin. Eno so plimi boogie podlagami in odličnimi soli, ritem tudi v tujini. Enega večjih uspehov so dosegli, nih slovenskih ansamblih (Botri, Martin Krpan, opisali takole: »Ljubljanska skupina Frozenc- sekcĳa se prvovrstno navezuje v skupni groove ko so leta 2006 v Števerjanu prejeli prvo nagra- Agropop, Magniﬁco&Pismejkersi, Don Men- hilD se je v preteklih letih uspešno prebila in z walking bass linĳami, pevec pa vse skupaj lič- do občinstva, kmalu zatem pa se uvrstili med tony Band …), po premoru pa so se odločili, umestila med opaznejše slovenske kreativne no zapakira v »General Musashi music«. Skrat- najpopularnejše slovenske ansamble. da ustanovĳo svojo skupino. Njihov program glasbene skupine. Prepričali so predvsem z ka, nekaj novega na tej glasbeni sceni.« Rock Partyzane Borovničani že poznamo. obsega največje uspešnice tujega in domačega odličnimi, energičnimi in katarzičnimi nastopi Sestavljajo jih: Aleš Klinar - Klinči, Robert Sr- pop rocka, prepoznavni pa so predvsem po par- v Slovenĳi in tujini. Leta 2007 so posneli prve- Za Organizacĳski odbor prireditve šen – Srš, Franci Zabukovec – Zabukowski, Ja- tizanski ikonograﬁji, ki marsikoga zmoti, več- nec Birth in izdali dva videospota. Z glasbenim Praznik borovnic 2010: nez Nared – Giovani, Vojo Djuran – Vojo, Darja ini pa se zdi zanimiva in posebna. S tem se ne ustvarjanjem izražajo pristna ter subtilna ob- Simona Stražišar NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 28

28. junĳ 2010 28 Občina Borovnica elektronski naslov: [email protected]

Ob dobri letini se v borov- niških nasadih pridela več kot Četrt stoletja nasadov borovnic na borovniškem Barju 60 ton, kar je dve tretjini vsega Na Ljubljanskem barju, kjer se je nekoč razprostiralo plitvo jezero, so pred četrt stoletja začeli nastajati danes največji slovenski nasadi slovenskega pridelka. Ko bodo ameriških borovnic. Pomembno vlogo je pri tem imela tudi Borovničanka, ga. Milica Oblak. Ob dobri letini se na našem, borovniškem vsi grmički, ki smo jih posadili delu Barja pridela večina slovenskega tovrstnega pridelka. Za to je zaslužnih osem pridelovalcev, ki na blizu dvajsetih hektarih skrbi za v zadnjih dveh letih, zrasli, bo 26.000 grmov. pridelek znašal najmanj 130 ton. Svet vitkih belih brez, jelš, kot poskusni nasad v lasti Kme- kislin in sladkorja, različne de- Ti so vsem koristnim žuželkam ča pa konec novembra. Običajno Sadjarstvo Palčič, ki ima naj- jutranjih meglic in črne prsti tĳskega inštituta Slovenĳe. Od belinske stopnje plodov, torej smrtno nevarni. V bistriških 1. decembra pričnemo z rezjo, ki večji slovenski nasad, je začelo navdušuje mnoge ljubitelje ne- tu izvirajo potaknjenci, iz njih moramo poskrbeti za različne nasadih velja dogovor med pri- se prekine le v primeru snežnih tudi s poskusnim uvajanjem okrnjene narave, predvsem pa so bile vzgojene vse sadike okuse potrošnikov, različno delovalci in zaobljuba čebelam. padavin. Pozimi je potrebno sort robid in malin, primernih pa arheologe in naravoslovce, za prve plantažne nasade v Ju- sezono zorenja, ki omogoča tri- Kmetĳa Sadjarstvo Palčič ima v nadzorovati ograje nasadov in za rast na barjanskih tleh. Te ki to pogrezajočo se močvirno goslavĳi. Leta 1984 je ga. Milica mesečno obiranje. S tem prido- bližini grmov sto čebeljih dru- mašiti luknje, ker si zajec vsak rastline so zelo občutljive na po- ravnino želĳo ohraniti prihod- Oblak našla nas, Jožeta Pirca, Ja- bimo možnost cenovno ugodne žin, katerih delo, oprašitev, je za dan prekoplje dostop do sočne- večano vlago v zraku in hitro se njim rodovom. Poleg zanimive neza Rota, Matĳo Suhadolnika, prodaje. dober pridelek borovnic nujno. ga lubja. V primeru zmrznjene pojavi gniloba plodov. V svetu zgodovine, bogatega rastlinja Franca Suhadolnika in Toneta Zgodi se tudi, da izbor sorte Cvetovi borovnic so namreč snežne odeje pa srna z lahkoto prakticirajo pokrivanje nasadov in živalstva področju dajejo mi- Palčiča. Bila je pravi zanesenjak. za nasade ni bil posrečen, kar globoke čašice, prašnike v njih preskoči sicer dvometrsko ogra- s ponjavami, kar pa v primeru kavnost tudi tektonski prelomi Tako so v Slovenĳi začeli leta pa ugotovimo šele po nekaj le- lahko dosežejo le čebela, čmrlj, jo. V tem obdobju vzdržujemo Barja ni smiselno zaradi nočnih in stičišče geografskih regĳ. 1985 rasti prvi zasebni nasadi tih. Lahko zori prehitro, ker je osica… Že vsa leta se ob po- vodne kanale, da se podtalni- in jutranjih meglic, dodatna te- Mokra, mnogokrat pa tudi borovnic, v ostalih predelih Ju- namenjena za strojno obiranje, večanem pojavu raznih listnih ca preveč ne dvigne. Posledica žava so tudi stalni močni vetro- poplavljena barjanska tla za goslavĳe pa iz verjetno različnih kar na Barju ni mogoče. Lahko uši, hržic, morebiti kaparja po- daljšega zadrževanja vode je vi. Nabor evropskih sort robide kmetĳstvo niso ugodna, zato razlogov gojenje ni uspelo. Prav ima premehke plodove, preveč služujemo rezi. Na mladem lesu propad rastlin. Obrezovanje te zahteve težko zadovolji. Po- na njih prevladujejo travniki. bi bilo, da bi ob 25-letni tradicĳi rodi in zapade v izmenično rod- kaparja skorajda ni. običajno traja do cvetenja ko- novno smo se odločili za ameri- Kisla, humusna in enakomer- borovniških nasadov obeležili nost, ima predrobne plodove, Kmetĳa Sadjarstvo Palčič se nec aprila, sledi redna tedenska ške sorte, če smo našli prave, bo no vlažna prst pa je idealna za tudi nesporne zasluge ga. Mi- prebujno raste in s tem zahteva je letos vključila v mednarodni košnja oz. mulčenje ter ročna znano v naslednjih nekaj letih. rast vresovk, kamor se uvrščajo lice Oblak, ki je orala ledino na preveč ur zimske rezi. Obstaja- standard Global G.A.P. To je še obkošnja grmov. Če je pomlad ameriške borovnice. Seveda pa področju slovenskih in jugoslo- jo mnoge hibe teh rastlin, ki za strožji standard, kot je integri- mila, poseganje po fungicidih Primerjava med gozdnimi in za zdrav in bogat pridelek ras- vanskih nasadov borovnic. našo tehnologĳo pridelave in za rana pridelava, dobesedno po- ni potrebno in čebele veselo ameriškimi borovnicami tline potrebujejo mnogo sonca. Sprva nam je delo v nasadih spreminjajoče zahteve in oku- meni nadzor od njive do mize. opravljajo svoje delo. Medtem je Ameriških borovnic največ- Še do nedavnega smo v Slove- predstavljalo le konjiček in iz- se potrošnikov niso primerne. Njegovo osvojitev zahtevajo potrebno opraviti popravila na krat ne cenimo dovolj in jih nĳi pobliže poznali le gozdne ziv, pravi rezultat dela pa se radi primerjamo z gozdnimi. A borovnice, ki pa jih je v okolici je pokazal šele čez nekaj let. primerjanje je popolnoma ne- Borovnice težko najti. V zadnjih Borovnica polno zarodi, ko se primerno! Če bi potrošnik imel letih se krajani lahko čez poletje vzpostavi 100 % simbioza med priložnost videti in okusiti ne- sladkamo z ameriškimi, saj se mikoriznimi glivami in kore- katere prve križance ameriških na območju borovniške občine ninami borovnic. Borovnica borovnic, bi pravzaprav težko razprostirajo največji slovenski mikoriznim glivam zagotavlja ločil med ameriškimi in do- nasadi tovrstnega jagodičevja. ogljik, glive pa se zahvalĳo bo- mačimi evropskimi gozdnimi rovnici tako, da ji zagotavljajo borovnicami. Ravno tako bi ga Zgodovino slovenskih in hranila v zanjo dostopni obliki. bolel križ ob nabiranju, rav- jugoslovanskih nasadov je Ta razvoj traja približno šest let, no tako bi mu majhni plodovi pisala tudi Borovničanka borovnica se odzove z rastjo uhajali med prsti, ravno tako bi Milica Oblak rodnega lesa. Običajni pridelek imel črna usta in roke, občutil Ameriške borovnice so ena v šestem letu je od 2 do 3 kg na bi enako močno aromo in okus, najmlajših gojenih sadnih vrst. grm, v osmem do desetem letu protitočnih konstrukcĳah (za- ravno tako bi se v treh dneh Izvirajo iz Severne Amerike in povprečno do 5 kg, s starostjo, menjati posamezne stebre), na- cedil sok in plodovi sesedli. So- so igrale pomembno vlogo v razvojem koreninskega spleta, penjati žice, šivati poškodovane rte ameriških borovnic v naših življenju Indĳancev. Prvi na- velikim volumnom rodnega mreže, privezati veje grmov na nasadih so pač velik razvojni seljenci so se ravno od njih na- lesa pa tudi od 10 do 12 kg na nosilne žice. korak žlahtniteljev, ki so s kri- učili, kako uporabljati sadež v grm. Tak razvoj grmi dejansko Ko rastline konec maja od- žanjem in izboljšavo ameriške zdravilne namene. Sadna vr- dosežejo le v barjanskih pogo- cvetĳo, se prične razgrinjanje in gozdne borovnice omogočili sta ameriška borovnica je bila jih, kjer je vsebnost humusa v pritrjevanje protitočnih mrež, komercialno gojenje v nasadih, vzgojena s križanjem ameriških tleh (šota) preko 50 %, podtalni- kar je zelo zahtevno opravilo, večje donose, debelejše, obstoj- gozdnih borovnic s področĳ Ka- ca pa je stalno na približno pol ki se dogaja na lestvah in tri nejše plodove in s tem večjo do- nade, centralnih predelov ZDA metra globine. metre visoko, običajno tudi z stopnost potrošnikom. in ﬂoridskih gozdnih borovnic. Prvih 3.000 sadik smo posadi- močnim, vedno nasprotnim ve- Nepristranske primerjalne Verjetno prvi uporabni križanec li na Barju blizu nekdanje kar- trom. Pokrivanje z mrežami na analize so pokazale, da gojene je bila sorta rancocas. Nastala je tuzĳe Bistra leta 1985. Vzgojene koncu preraste v tekmo z jatami borovnice po vsebnosti zdra- v Severni Ameriki v zgodnjih so bile iz potaknjencev v eni od škorcev, ki zaznajo prve modre vilnih učinkovin, vitaminov in tridesetih letih prejšnjega sto- sadnih drevesnic Kmetĳskega Takšne sorte ponudimo v pro- vse tuje trgovske verige in šele plodove. mineralov evropsko gozdno letja, s poskusnimi nasadi pa inštituta Slovenĳe. Kasneje smo dajo vrtičkarjem, ker so navad- z njim dobimo možnost prodaje Med 15. in 20. junĳem se pri- borovnico prekašajo, za njo zase je zelo hitro razširila tudi v uvažali novejše sorte iz Oregona no za ohišnice odlične. v tujino. Nadzor je s pesticidov čne obiralna sezona. Sledi vsa- ostajajo le v jakosti kisline, aro- Evropo. S širitvĳo nabora sort v ZDA, Nizozemske in nedavno Kmetĳe Pr΄ Ljubljanšč (Mati- razširjen še na higieno, varnost kodnevno obiranje od 7. do 13. me in barve. Po vsebnosti neka- so v Evropi začeli obširneje pri- iz Nemčĳe. Danes poznamo vsaj ja Suhadolnik), Sadjarstvo Rot delavcev in obiralcev v nasa- ure, popoldne se plodovi sorti- terih zdravilnih učinkovin pa delovati borovnice po letu 1960. dvesto sort, vzgojenih v Severni in Sadjarstvo Palčič so največ- dih, higieno in varnost delovnih rajo in pakirajo v 250 g košarice, le črni ribez prekaša ameriško V slovenski literaturi rastlino Ameriki, na Novi Zelandĳi, v ji pridelovalci, svoje pridelke prostorov – pakirnice, hladilni- ponoči razvažajo do grosistov. borovnico. Vsekakor borovni- prvič omenja Martin Humek Avstralĳi, Švici in še kje. Prila- večinsko prodajo trgovskim ce, vozil s hladilnimi komorami Popoldanska opravila so še koš- ce spadajo v skupino najbolj leta 1937. gojene so speciﬁčnim rastnim verigam. Zaradi izredno stro- za prevoz pridelka do kupca. nja, obkošnja, telefonska pro- zdravega in celo zdravilnega Kako nenavadno, a resnično pogojem, zato za našo klimo vse gih zdravstvenih zahtev smo Neoporečnost pridelka je abso- daja… V delo z borovnicami se sadja, saj so bogate s sladkor- naključje! V zgodnjih šestdesetih niso primerne. Nekatere sorte vključeni v kontrolo t. i. integri- lutna. Prilagoditve prideloval- takrat poleg družinskih članov jem, suho snovjo, kislinami, vi- letih prejšnjega stoletja je s stro- so odporne na visoke dnevne rane pridelave, ki predstavlja nega procesa pomenĳo visoke vključĳo še prĳatelji in krajani. tamini, rudninami, organskimi kovnega potovanja po Severni temperature (Avstralĳa), druge stalen inšpekcĳski nadzor nad stroške in zahtevajo odstranitev Vrhunec je ravno v dneh, ko se barvili… Pomagajo pri mnogih Ameriki v Slovenĳo prinesla na skromno prst (Španĳa), tret- pridelavo in pakiranjem s po- birokratskih ovir, saj standard v kotlini pripravlja prireditev boleznih in nevšečnostih, ceni- prve sadike in strokovne pod- je na visoko vlažnost in soparo udarkom na minimalni upora- zahteva ureditev sanitarĳ, umi- Praznik borovnic. V prvih dneh jo jih tudi kulinariki. Vse to si lage za plantažno gojenje ravno (Florida). Žal pa se v Slovenĳi bi pesticidov. Ta je dovoljena le valnic, garderob za delavce v oktobra se obiranje zaključi, na- je možno prebrati v letnih Bul- naša sovaščanka, žal že pokojna nihče ne ukvarja z žlahtnjenjem ob hudem napadu rastlinskih nasadih, prostore za delovne sadi se razkrivajo, mreže zvĳa- letin of Blueberry Culture raz- ga. Milica Oblak z Griča, uni- te dragocene sadne vrste. bolezni, ko je ogrožen sezonski stroje in parkirišča za vozila z jo, sadĳo se novi, zamenjujejo ličnih ameriških univerz in raz- verzitetna diplomirana inže- pridelek. Seveda pa mora s tem lovilci olj ter goriv itd. se propadle sadike. Tako se leto iskovalnih inštitutov. Ameriška nirka agronomĳe, zaposlena na Nasadi danes soglašati Opazovalno napove- Veselje do vzgajanja ame- zaključi. farmacevtska in prehrambena Kmetĳskem inštitutu Slovenĳe. V zadnjih letih kupujemo le dovalna služba za varstvo ras- riških borovnic je pri zgoraj V nasadih pri Bistri danes goji industrĳa iz borovnic izdeluje Napisala je knjigo o ameriških brezvirusne sadike, vzgojene z tlin Kmetĳskega inštituta Slove- omenjenih treh pridelovalcih borovnice sedem borovniških vse mogoče pripravke za laj- borovnicah in raziskovala pri- mikropropagacĳo, to je s celično nĳe. V plodovih namreč ne sme preraslo v dejavnost, s katero kmetĳ – Leben, Palčič, Pirc, Pri- šanje zdravstvenih težav. Taka merna rastišča po tedanji Ju- kulturo. Pred nakupom se po- biti nobenih kemičnih ostankov. se danes tudi preživljajo. Delo stavec, Rot, Franc Suhadolnik in proizvodnja zahteva le en po- goslavĳi, od Ljubljanskega barja svetimo izboru sort po opisnih Vzorce plodov odvzemajo ne- je naporno, saj močvirna zemlja Matĳa Suhadolnik. Skupno ra- goj – da je vsebnost zdravilnih prek Pohorja do Kopaonika. podatkih. Sadimo izključno ti- odvisne pooblaščene inštitucĳe ne dovoli uporabe težke meha- ste tam približno 23.000 grmov substanc v plodovih tolikšna, Izkazalo se je, da so najboljša ste, ki so primerne za našo klimo in inšpekcĳske službe ter izvaja- nizacĳe. Opraviti ga je potrebno na 15 hektarih. V tem komplek- da je proizvodnja izvlečkov naravna rastišča ravno na šoti zaradi grožnje spomladanske jo analize na ostanke fungicidov predvsem ročno, glavnina pa su ima največji nasad kmetĳa stroškovno smiselna. In ameri- našega Ljubljanskega barja. V pozebe. Orientacĳa prodaje pri- v plodovih. Ravno tako imamo je prepuščena pridnim rokam Sadjarstvo Palčič, in sicer okoli ška borovnica temu pogoju po- okviru ameriške povojne po- delka v trgovske verige prinaša zelo strogo omejitev pri uporabi družinskih članov. 10.000 grmov na sedmih hekta- polnoma zadosti. moči Jugoslavĳi je uspela prido- dodatno zahtevane lastnosti po- herbicidov, zato se proti pleve- rih, sort je nekaj več kot 30. Ena, Za Organizacĳski odbor biti večje število sadik borovnic sameznih sort. To so podaljšana lom borimo predvsem z ročno Borovnice pridelovalcem ne Marinova kmetĳa, pa ima nasad prireditve Praznik borovnic in tako je v šestdesetih letih na obstojnost in trpežnost plodov, obkošnjo grmov. Zelo nevarnih dovolĳo počitka niti pozimi na Pakem pri Borovnici, v njem 2010: Drenovem Griču nastal prvi slo- odpornost proti boleznim ras- pesticidov – insekticidov - v na- Sezona opravil v nasadih se je na dveh hektarih približno Tone Palčič venski nasad tega jagodičevja tlin, različne stopnje vsebnosti sadih v Bistri ne uporabljamo. prične v začetku decembra, kon- 3.000 grmov. Simona Stražišar NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 29

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Borovnica 29

Priporočilo vrtičkarjem, kmetovalcem in Borovniški viadukt Novice, v Ljubljani, v saboto 30. avgusta 1856 - novičar iz avstrĳskih krajev: preostalim sadjarjem Poslednji obok 20 in pol sežnjev visokega in 280 sežnjev dolgega zidanega mosta za želez- Če pri svojem delu uporabljate različne pesticide na poljščinah, sadju, vrtninah in okrasnih nico v Borovnici - Franzdorf - kteremu kakor pravĳo ni v Evropi para, je bil dodelan 18 dan rastlinah, se zavedajte, da so v vaši neposredni bližini vedno tudi zelo marljiva bitja, ki jih niti ne tega meseca. opazite. A le zaradi njih imate bogat in lep pridelek. S temi vrsticami so Blei- Čebele, čmrlji, osice in množica drugih, zelo koristnih žuželk v svoja domovanja poleg nek- weisove Novice oznanile za- tarja in cvetnega prahu nosĳo tudi vodo. Če škropite svoja polja, sadovnjake in vrtove podnevi, ključek gradnje Borovniškega bodo žuželke ob iskanju vode za svojo družino takoj našle vašo strupeno roso. Zaradi nje umrejo viadukta. Od takrat dalje se je takoj ali pa jo zanesejo v svoja domovanja, kjer se akumulira do smrtne doze za vso družino. življenje v skromni vasici na Ob pretirani in nepravilni uporabi so nevarni tako fungicidi kot herbicidi, ker se akumulirajo robu Barja korenito spremeni- v organizmu žuželk. Najnevarnejši pa so insekticidi, ki že ob na videz majhnih dozah pomenĳo lo. Nekdaj največji železniški gotovo smrt žejne žuželke in počasno umiranje cele njene družine. viadukt v Evropi je v svoji sto- Če že morate, potem obvezno škropite v poznih večernih urah in ponoči, ker rastline v nekaj letni zgodovini postal simbol urah škropiva vsrkajo, kar velja za sistemične pripravke, ali se spremenĳo v za koristne žuželke in hkrati usoda Borovnice in neškodljivo zaščitno oblogo rastlin, kar velja za kontaktne pripravke. Nočno škropljenje je ne- njenih prebivalcev. Južna želez- kajkrat učinkovitejše kot dnevno. S tem zmanjšate porabo tako pesticidov kot vode. Ponoči so nica je prinesla gospodarski in rastline rosne. Z dodajanjem milnice v škropilno brozgo dosežete, da se pesticidni pripravek kulturni razvoj, viadukt je ime oprime rosne površine, se razleze in prekrĳe celotno površino listov. S tem izdelate res učinko- kraja ponesel v svet. Ponosno vito zaščitno oblogo na rastlinah, ki se do jutranjih ur stabilizira in se koristnih žuželk nič več ne je kljuboval hudim zimam, ki oprĳema. To v dnevnih pogojih sončne pripeke in vetra ni mogoče. so ga razjedale, klonil pa ni niti pred barjansko zemljo, iz katere je zrasel. Ni pa se mogel upreti Obvezno pa dan pred škropljenjem sadovnjakov pokosite cvetočo podrast pod drevjem, na sili, ki ga je ustvarila in na koncu tudi uničila. Enoumje svetovnega spopada Borovnice ni obšlo, poljih pa morate uničevati plevel, preden zacveti. Za vas je to plevel v koruzi, za čebelo pa kra- viadukt pa je bil tisti, ki je po skoraj sto letih od njenih prebivalcev terjal krvavi davek. sen, slasten cvet. Kot bi ponudili strupeno jabolko Sneguljčici. Zato je prav, da se spomnimo orjaka, ki je nekoč prečil našo kotlino. V dobrem in zlem, za Ob cenah ﬁtofarmacevtskih pripravkov vam nakup močne diodne naglavne svetilke ne sme vedno bo ostal naš «boruniški must». Njemu je namenjena razstava, ki si jo boste lahko ogledali biti problem. Ko sonce zaide, se vetrovi umirĳo in strupene megle ne bo zanašalo k sosedom in v času Praznika borovnic na Zalarjevi lopi ob Paplerjevi ulici. v vašo lastno spalnico. Za Zgodovinsko društvo Borovnica: Sadjarstvo Palčič Peter Bezek

Predstavitev Čebelarskega društva Borovnica na Drevak Ostrorogega jelena v nasadih borovnic Okoli leta 1985 ali 1986, mogoče še kako leto kasneje, je bager po naročilu KZ Vrhnika oprav- Prazniku borovnic ljal izkop glavnega odtočnega kanala za nasadi borovnic v Bistri, v smeri proti Borovniščici. Borovniško čebelarsko dru- Nastal je globok kanal s položnimi bregovi, na katerih se je rado vkoreninilo seme breze. Na- štvo bo tudi letos sodelovalo menil sem se izkopat kakšno lepo sadiko in zagledal sem rahlo razkrit debel hlod, malo naprej na turistični prireditvi Praznik pa še enega. Tičala sta v kupih izkopane, že suhe in razpadajoče šote. Pomislil sem, da je bager borovnic. Sodimo med najsta- pač potegnil na plano deblo bora, ki je po osušitvi Barja prerasel močvirno planjavo. Tudi danes rejša društva v borovniški do- borove korenine trgajo pluge pri oranju. lini, saj smo letos dopolnili že Po odkopavanju iz šote in podrobnejšem pregledovanju pa je bilo jasno vidno, da sta bila oba 105 let svojega delovanja. Ob hloda na konceh prišiljena, spodnji del pa izvotljen, kot bi od sredice hloda odtrgal zunanji ovoj tej priložnosti smo v februarju ali lubje v debelini kakih 10 cm na robu z bolj ravnim in masivnejšim spodnjim delom. Oba hlo- postavili gostujočo razstavo da bi dala skupno dolžino približno 6 m, debelino pa od 50 do 60 cm na najširšem, prelomljenem ČZS ob 110-letnici izhajanja delu. revĳe Slovenski čebelar, skozi Ker sem v mladosti večkrat z užitkom prebral knjigo Bobri Janeza Jalna, me je takoj prešinilo katero nas je s svojim predava- njem vodil naš rojak prof. dr. spoznanje, da je pred mano drevak naših 5.000-letnih prednikov koliščarjev. O najdbi sem ob- Andrej Šalehar. V svoji zanimivi študĳi se je poglobil tudi v zgodovino borovniškega čebelar- vestil tudi druge pridelovalce in nameravali smo že poklicati arheologa, a sezona nas je prehitela jenja in delo pomembnih mož, ki so delovali na tem področju. O razstavi je že obširno poročal v in prišla je naslednja pomlad. Našem časopisu g. Damjan Debevec. Takrat je bil na mestu najdbe viden le še kup razpadlega lesa. Na Prazniku borovnic se bomo 24. julĳa 2010 borovniški čebelarji predstavili z izdelovanjem- Tone Palčič zbĳanjem okvirjev za satnice in vstavljanjem satnic za AŽ panje. Pokazali bomo tudi nakladni panj LR ter postavili na ogled panjske končnice. Upamo, da bodo to poletje kljub neugodni pomladi naše čebele prinesle kaj medu, da bomo predstavili tudi točenje. Na predstavitvi bodo poleg nas, dolgoletnih članov društva, sodelovali naši prizadevni mladi čebelarji, med njimi Razstava klekljanih čipk »Izštekane ob svečah« tudi Janez Šivic, letošnji dobitnik zlatega priznanja na 33. državnem tekmovanju mladih čebe- Klekljarska sekcĳa Punkeljc iz Borovnice je v duhu recesĳe zavihala rokave in za razstavo pri- larjev v Cerkljah na Gorenjskem. Dva naša člana pa bosta svoje čebelje pridelke prodajala na pravila čipke, za katere ni uporabila blaga, dragih okvirjev ali vitražev. Glavno in skoraj edino stojnicah. Vljudno vabljeni, da nas ljubitelji neokrnjene narave in zdravega načina življenja obiščete. besedo na razstavi bodo imele prepletene niti klekljane čipke. Popestrile jih bomo le s steklenimi Anton Hren, predsednik ČD Borovnica svečniki, napolnjenimi s čipkami. Razstava bo kljub temu ali pa prav zato bogata, svoje »izšte- kane čipke« pa bodo za nameček na ogled postavile tudi klekljarice iz projekta Čipka- razkošje in priložnost. Razstava bo na ogled v večnamenske prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica od petka, 23. Napovednik julĳa, do nedelje, 25. julĳa 2010. Vabljeni na ogled v petek od 19. do 21. ure, v soboto od 9. do 22. ure in v nedeljo od 8. do dogodkov ob 125-letnici PGD Borovnica 12.ure. Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica je bilo kot osrednja gasilska enota na območju Borov- nice ustanovljeno leta 1885, zato letos praznujemo že 125 let delovanja. Ob tej priložnosti bomo prevzeli težko pričakovano novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Visok jubilej in pomembno pridobitev bomo obeležili z naslednjimi prireditvami oziroma aktivnostmi, kamor ste povabljeni tudi Turnir v odbojki na mivki vsi prĳatelji borovniških gasilcev. Z odbojko na mivki bomo pričeli v soboto, 24. julĳa 2010 ob 9. uri, zaključili ob 16.00. Ekipa - 16. julĳa 2010 ob 19.30 uri bomo s slavnostno sejo PGD Borovnica v gasilskem domu v Borov- mora biti sestavljena iz treh članov, med njimi mora biti vsaj ena ženska. Pravila bodo pred- nici obeležili 125-letnico društva. stavljena pred začetkom turnirja. Prĳavnina na ekipo je 20 evrov. - 23. julĳa 2010 od 17. ure dalje prirejamo dan odprtih vrat našega gasilskega doma. V njem si Ekipo lahko prĳavite Saši boste lahko ogledali razstavo risb učencev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, ki so sodelovali Kržič na tel. št. 051 332 772 ali pri nastajanju gasilskega koledarja za leto 2010, novo gasilsko vozilo in vso ostalo gasilsko na elektronski naslov smrki- opremo, se preizkusili v gasilskih veščinah, vaši najmlajši pa bodo medtem lahko poskakovali [email protected]. Prĳave bomo na napihljivem gradu. sprejemali do torka, 20. juli- - 24. julĳa 2010 ob 17.00 bo na slavnostnem delu Praznika borovnic potekal uraden prevzem novega gasilskega vozila, ogledali si boste lahko slavnostno parado gasilcev in njihovih voja 2010. Prva tri mesta bodo zil. prejela denarno nagrado in - 24. julĳa 2010 bo bogat srečelov, srečke bodo naprodaj od 10. ure dalje. Izkupiček bomo seve- pokal. da namenili nakupu nove gasilske opreme. Vljudno vabljeni na tra- Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na slavju ob našem jubileju in prevzemu gasilskega dicionalni turnir, ki bo letos vozila, ki je pomembna pridobitev za celotno območje občine Borovnica. še posebej zanimiv, saj ima- Ob tej priložnosti vas zopet prosimo, da nam pomagate organizirati dober srečelov in nam mo popolnoma prenovljeno podarite materialne dobrine, hvaležni pa bomo tudi denarnih donacĳ. Kontaktne številke, na igrišče, vsi igralci pa bodo katerih smo vam na voljo za kakršnekoli informacĳe in prevzem dobitkov, so: dobili tudi malico. - predsednik Ciril Kos: 041 225 913 V primeru slabega vreme- - poveljnik Viljem Mevec: 041 362 761 na bo turnir odpadel. Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Saša Kržič Upravni odbor PGD Borovnica NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 30

28. junĳ 2010 30 Občina Borovnica elektronski naslov: [email protected]

Po poti dr. Oblaka Turnir v malem nogometu V sklopu Praznika Borovnic bomo člani ŠD Optimisti Bo- Borovnica (305m) – Pekel (350m) – Pokojišče (732m) – Borovnica rovnica organizirali turnir v malem nogometu. Turnir bo četrti »To so – nebesa turistova, to je – pekel coklarski!« je daljnega leta konca borovniške doline in nekje v sadnem drevju skrite tihe v vrsti malonogometnih turnirjev, ki jih priredimo vsako leto. 1903 očaran nad mogočnimi slapovi v Peklu vzkliknil velikan vasice Ohonice. Predvsem lanskoletni turnir je ostal v nepozabnem spominu planinstva dr. Josip Ciril Oblak. Prav tisti, ki je s svojimi zna- Od ohoniške kapelice Matere Božje iz leta 1880 nas bo pot na- zaradi kvalitete ekip in posameznikov, ki so se ga udeležili. menitimi spisi v začetku 20. stoletja tako na Slovenskem kot v prej vodila v prĳetnem hladu notranjskih gozdov. Borovniščica Za letos so Optimisti uspeli pridobiti še večji nagradni svetu proslavil to divjo in romantično sotesko. Po njegovih sto- oz. Otavščica nam bo od velikega vodnega zadrževalnika nad sklad. Igralo se bo na način, ki mu pravimo nočni turnir in se pinjah so šli v nadalj- Ohonico, zgrajenega kmalu po drugi svetovni vojni, reden sobo odvĳal od petka do sobote. Po trenutnih odzivih Optimisti njih desetletjih mnogi potnik. Ob vhodu v sotesko Pekel bodimo pozorni na v današ- zatrjujemo, da bo letošnji turnir presegel vse dosedanje in da – tako domačini kot njih časih pravcato redkost, Brancelj-Koširjev mlin, ki ga je leta bomo lahko v Borovnici uživali v kvalitetnih predstavah ma- tujci. Uredili so poti, 1995 obnovilo Turistično društvo Borovnica. lonogometašev. zgradili mostove, po- Od tu naprej se pričenja tisti »pekel coklarski«, o katerem ŠD Optimisti stavili stopnice, nape- je dr. J. C. Oblak pisal že daljnjega leta 1897, za širšo javnost njali jeklenice in grizli pa je poti skozi sotesko uredil in slavnostno odprl borovniški v živo skalo, da so na- odsek Slovenskega planinskega društva 29. junĳa 1904. Po pre- redili Pekel dostopen čkanju prvega mostu nas pričaka osorni peklenščkov pogled, Praznik borovnic za otroke za vse obiskovalce. ki ga je v lesu ovekovečil Dušan Tomšič leta 1997 in straži od- Živĳo otroci! V soboto, 24. julĳa tlej vedno bolj vzpenjajočo se stezo skozi ozko in mračno so- Se spomnite, kako je bilo na lanskem prazniku borovnic? ob 7.30 zjutraj, bomo tesko. Kar nekaj mostov in strmih stopnic bo treba prehoditi, Malo je bilo sonca in veliko dežja. Kljub temu smo se zabavali v sklopu Praznika bo- da se bomo znašli pred prvim slapom (5 m). Malce višje se ob in tekmovali, plesali smo, gledali čarovnika… Žal pa nismo rovnic počastili spo- vznožju škrbine Hudičevega zoba pogledom skriva drugi slap izpeljali vsega, kar smo načrtovali. Zato se letos ponovno vi- min na »odkritelja« (16 m), pred nami pa je najzahtevnejši del poti. Premagati bo dimo na parkirišču za šolo. Pekla dr. Oblaka s tem, treba kar nekaj vrst strmih stopnic, se poprĳemati za kline in Letošnja tema je cirkus. Otroke bomo spreminjali v klov- da se bomo podali po jeklenice, da bomo znova na udobni stezici. Na polovici vzpona ne, risali bomo mesto borovnic, v katerem bodo živeli klovni, poti, ki jo je sam toliko- nas čaka tretji slap (18 m), ob pogledu proti dolini pa se nam na tekmovali bomo, ciljali za nagrade in tako naprej… Lepo vre- krat prehodil in o njej sosednjem skalnem robu razkrĳe gamsova silhueta. Lepo name je naročeno. z vzhičenjem pisal v delana pot nas zatem popelje nad brzicami in tolmuni mimo Otroci! Pričakujemo vas in se veselimo iger in ustvarjanja časopisje svojega časa, fantastičnega četrtega slapa (17 m) do zadnjega, petega (20 m), z vami! za njim pa jo je leta nad katerim še danes opazimo ruševine številnih mlinov in žag Skupina Tralala 1930 v svojem vodniku ter velik kamnit jez. Od tu se bomo po mehkih gozdnih stezah natančno popisal drug obrnili proti Pokojišču, kjer bo pred »Galletovo« hišo naš zadnji velikan planinstva Rudolf Badjura. Pot nas bo vodila mimo postanek pred spustom v dolino po lokalni cesti. Z grička nad številnih kulturnih in naravnih znamenitosti, začenši s farno vasjo nas tu pozdravlja cerkev sv. Štefana, zgrajena okrog leta cerkvĳo sv. Marjete na Paplerjevi ulici v Borovnici, kjer bomo 1600, popotnik pa naj bo pozoren tudi na bližnjo »Colnarjevo« pričeli s pohodom. hišo, ki jo še danes krasi grb bistriške kartuzĳe iz leta 1659. Tik Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1830, prvotna, omenjena pod vasjo se nahajajo tudi težko opazni ostanki rimskega za- že leta 1351, pa naj bi stala na področju, ki ga vsak na svojem pornega zidu – »Claustra Alpium Iuliarum« iz 4. stoletja. Med koncu zamejujejo stavba knjižnice, spomenik padlim v 1. sv. spustom v dolino bomo ob cesti videli spomenik v spomin na vojni iz leta 1927, spomenik zamolčanim žrtvam iz leta 1994 partizansko-italĳansko bitko v letu 1942, tik pred prihodom na in na jugovzhodnem koncu kapelica sv. Marjete s podstavkom prireditveni prostor Praznika borovnic na Paplerjevi ulici pa iz leta 1756, mimo katere bomo usmerili korak na Rimsko ce- nas bo pozdravila kapelica sv. Florĳana iz leta 1904. sto. Še pred ponovnim križanjem cest bomo šli mimo temeljev Pohod bodo vodili izkušeni planinski vodniki. nemške obvozne železniške proge iz leta 1945, zatem prečkali Čas trajanja pohoda: 4 ure (zbirališče: 7.30, cerkev sv. Marjete; cesto proti Kotom in jo mahnili ob Borovniščici proti Ohonici. vrnitev: 11.30, Paplerjeva ulica) Na naši levi se bo že kmalu odprl pogled na vas Dražico ter im- Težavnost pohoda: zahtevna označena pot (priporočena pri- pozantno kapelo Marĳe pomočnice iz leta 1909, ki pa ga bo po merna pohodniška oprema) prečkanju železniškega podhoda nadomestil prizor idiličnega Damjan Debevec, soorganizator pohoda

Ob dnevu borca vas Pridružite se obnovi Miklavževe kapelice na Pakem! Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica vabi na Stara kapelica sv. Nikolaja (Miklavža) na Pakem je bila podrta precenljiv verski ter kulturni simbol, obnovili v vsej njeni nekdanji pred približno šestdesetimi leti. Od tistega trenutka pa do danes so slavi. Lani se je zato oblikoval organizacĳski odbor, ki si je kot prvo srečanje pri spomeniku se zvrstile že številne pobude, da bi krivično uničeno kapelico, ki je nalogo zadal raziskavo zgodovine kapelice in že kmalu uspel zbra- vaščanom Pakega dolga stoletja služila kot osrednji vodnjak in neti dovolj pisnega in fotografskega gradiva za pripravo strokovnih VRH DOLA, podlag za obnovo vodnjaka - kapelice. Do letošnje pomladi je bila pripravljena vsa potrebna dokumentacĳa, da se je lahko vzpostavil ki bo 4. julĳa 2010 ob 11. uri. gradbeni odbor. Strokovno arhitekturno zasnovo načrtovane kapelice z vodnjakom Krajšemu kulturnemu programu bo sledilo je pripravila članica gradbenega odbora, domačinka Andreja Skubic. družabno srečanje. Njen videz bo skorajda istoveten tistemu pred porušenjem, vanjo pa bomo po šestih desetletjih pregnanstva, še pred njegovim godom, postavili prenovljeni kip sv. Nikolaja. Zaradi bližine ceste bo nastal Za vse tiste, ki bi radi hodili peš, bo zbor ob rahel premik v globino zelenega pasu poleg domačĳe Podržajevih, a 10.30 na Župnci. bo kapelica kljub temu ohranila prvotno funkcĳo vaškega vodnjaka. Hoje je približno 2 km. Okolica kapelice sv. Nikolaja bo preurejena v lično vaško središče, primerno za prostočasna srečanja in druženje. Vabljeni! Pridobili smo že lokacĳsko informacĳo Upravne enote Vrhnika, ki omogoča ponovno gradnjo. Sočasno pa se širi prvotna organizacĳska Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica skupina za postavitev kapelice in krog njenih podpornikov. Nekateri nam prostovoljsko nudĳo svoje strokovne usluge (novinarji, arhitekti, gradbeniki, umetniki, zidarji …), drugi pridne roke, ki bodo spravljale vkup material in gradile. Spet tretji so naši ﬁnančni podporniki. Vabilo Tudi Vi se lahko pridružite našim prizadevanjem obnovitve tega edinstvenega sakralnega, kulturnega in arhitekturnega spo- Zaključna proslava ob 25-letnici pohoda na menika vodnjaka - kapelice sv. Nikolaja na Pakem z nakazilom na Triglav bo tekoči račun Občine Borovnica: na RUDNEM POLJU v soboto, 1.) za ﬁzične osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, sklic na številko 28 75043-7301006-99999909 10. julĳa ob 12. uri.

2.) za pravne osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, Odhod avtobusa bo v soboto, 19. 7. 2010, ob 9. sklic na številko 28 75043-7300000-99999909 uri pred Kocko. Prostovoljne prispevke bosta po domovih zbirala tudi ga. Albina Prĳave po telefonu 051702917. Molek (041-848-436) ter g. Milan Petelin (041-261-258). Vsi podporniki bodo prejeli posebno potrdilo. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Gradbeni odbor za postavitev kapelice sv. Nikolaja na Pakem Borovnica NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 31

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Borovnica 31

podjetje Hidrotehnik. Delež občine pri tej investicĳi je Dela se na vsakem koraku 6.800 evrov, kolikor je terjala Po več desetletjih se je začela gradnja poslovilnega objekta na pokopališču, na- obnova ceste in prepustov. daljujejo se lani začeta dela na Ljubljanski cesti, cesta v Brezovici pri Borovnici je Delavci Gradišča Cerknica tik pred zaključkom, pripravlja se teren za asfaltiranje ceste Borovnica–Pokojiš- naj bi tudi že končali 1. fazo gradnje kanalizacĳe Dol– če, pred odprtjem sta prenovljena Arterĳa ter nov dom vaške skupnosti Dol - Laze, Laze, vredno 236.500 evrov, preobrazbo pa doživlja tudi šolsko igrišče. kjer so bili narejeni nekateri sekundarni kanali, zato pa jo temelje za nov servisni in toliko več asfaltirane lokalne poslovilni objekt. Dokončana ceste. Nad Borovnico že ropo- bosta predvidoma do jeseni, tajo gradbeni stroji, ki urejajo menda najpozneje do 1. no- obstoječo traso ceste Borovni- vembra, deloma bo urejena ca–Pokojišče. tudi njuna okolica, a o vsem Projekt Ljubljanska cesta je dobil zeleno luč. skupaj kaj več tedaj. Arterĳa z novo streho, dom maforje. Povezani so z na- s Stare postaje), za katera je vaške skupnosti Dol - Laze Ceste deležne resnih daljevanjem lani začetih del Služba Vlade RS za lokalno proti koncu posegov kanalizacĳe in delno vodo- samoupravo in razvoj za le- Sedež MKD Arterĳa je v za- Znova je polovično zaprta voda od mosta čez Borovniš- tos namenila približno 84.000 četku junĳa dobil novo streho. Ljubljanska cesta, Borovni- čico do lovskega doma (kjer evrov, občina pa menda 250 Za 15.500 evrov je dela izve- čani pa se navajamo na se- se bosta priključila na vode do 300.000 evrov. Dela naj bi dlo podjetje Mapri, d. o. o., sle- dĳo pa še druga vzdrževalna Videz »mrliške vežice« po projektu bila končana do jeseni. Že junĳa pa naj bi bila do- dela na objektu. Mapri je nekaj končana rekonstrukcĳa prve- faz dela opravil tudi pri domu ga, 270-metrskega odseka ce- vaške skupnosti Dol - Laze na ste od križišča do gasilskega Dolu, kjer pa so povečini ven- doma v Brezovici pri Borov- darle delali prostovoljci. Ob- nici. Cestno podjetje Ljubljana jekt naj bi tu že v kratkem dobil se z deli bliža koncu in jasno končno podobo, dan odprtih je, da bodo manjše spremem- vrat pa naj bi bil 25. junĳa. be prvotnih načrtov. Pločnik Nadgradnja TVD Partizan se bo tako zaobšel Marĳino ka- sicer še ni začela, se pa »doga- pelico v križišču z manjšim ja« na šolskem igrišču, kjer po mostičkom na drugi strani. novem stojĳo igrala in nov pe- Na povsem drugem koncu, skovnik. Sstaro teniško igrišče Postavljeni so že temelji poslovilnemu in servisnemu objektu. pred gasilskim domom, pa je bilo – tudi ob pomembnem naj bi uredili manjši park s prispevku »optimistov« – spre- Cesta v Brezovici pri Borovnici bo že junĳa dobila asfaltno pre- klopmi in vodnjakom. Rekon- menjeno v igrišče za mali no- vleko. strukcĳa tega odseka naj kljub gomet, postavljena je bila nova dodatnim napeljavam in raz- razsvetljava, pred nedavnim svetljavi proračuna ne bi olaj- pa je bila tudi temeljito zame- šala za več kot načrtovanih njana mivka na odbojkarskem 160.000 evrov. igrišču. S cesto je povezan tudi na Skratka, dela potekajo na novo urejen hudournik v Je- vsakem koraku. lah, ki ga je strokovno uredilo Damjan Debevec

Igrišče je pripravljeno za turnirje poletnih mesecev.

Poslovilni objekt se le gradi nazadnje propadlem prvem Nemara je res minilo že tri- razpisu, je izvajalec skorajda deset let, kar si Borovničani 250.000 evrov težkega pro- prizadevajo za novo »mrliško jekta, Cestno podjetje Kranj, vežico«. No, po vseh peripeti- konec maja le zapičil lopato jah zadnjih let, od pregovar- na zemljišču za pokopališ- janja o lokacĳi, ceni in videzu, čem. V trenutku pisanja tega celo občinski anketi, pa ne- članka delavci že pripravlja- Hidrotehnik je ukrotil hudournik v Jelah. »Najbolj pisana hiška« na vasi je dobila novo streho.

• Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •

som pripravlja na vsakoletno tekmo- Piranski zaliv je Piranski je Piranski, ki so jo obiskovalci po vi kar preveč radi odpirajo na cesto. vanje koscev in grabljic, ki bo letos V času predreferendumske kampa- koncu predavanja dobesedno raz- Združeni oviri v nočnih razmerah konec avgusta v kraju Vrbljene pri nje so v Borovnici pripravili precej grabili. V drugem delu okrogle mize kar kličeta po nesreči. A ko bo treba Igu. Za svoj trening so si izbrali kaj svojstveno okroglo mizo. 1. junĳa so je Bojan Čebela predstavil namero zanjo prevzeti odgovornost, si bo nenavaden dan, saj je še pet minut namreč kar trĳe predsedniki strank treh strank, organizatoric večera, hitro vsak našel svoj okop, izza ka- pred njihovo vajo (30. maja) lilo kot (SDS, LDS in SLS) občane povabili po ustanovitvi neproﬁtne barjanske terega bo s prstom veselo kazal na iz škafa, kar je seveda prepodilo mona okroglo mizo z naslovom Piran- razvojne agencĳe ter nekaj načrtova- druge. rebitne gledalce, ne pa potencialnih ski zaliv je Piranski, na katerem pa nih projektov. tekmovalcev. Slednji so se zagnali ni bilo predvideno soočenje »pro et Do kdaj še nered na železniški na travnik na robu vasi Brezovica contra« strani, temveč predavanje Okopi na Rimski cesti postaji? Tekmovalke v ličnih novih uniformah pri Borovnici, kot bi jim šlo za živ- o stanju na meji z vidika tistih, ki Kaj naj bi pomenili kupi mivke na Že drugi mesec se izteka, kar se je ljenje. Res je na trenutke kazalo, kot jih to najbolj zadeva – domačinov Rimski cesti? Za nasipe je Borov- pelo in veselilo ob velikem kresu Brezovški gasilci so že petič bi kosili in grabili sredi najbolj moč- Istranov. Prisotnim sta spregovo- niščica predaleč, za bojne okope že na železniški postaji v Borovnici in osvojili Maistrov pokal virnega barja, a so svoje delo solidno rila publicista Milan Gregorič ter dvajset let ni več potrebe, za delanje na katerega je vabil celo sam župan. Pionirji PGD Brezovica pri Borovni- opravili. Upehani predsednik TD Bert Pribac. Slednji je analitično ter potičk pa je peskovnik pri Vrtcu. To- Niti po tolikšnem času se očitno ci so 5. junĳa dosegli zgodovinsko, Jure Furlan mi je ob robu dogodka iz prve roke predstavil zgodovino rej gre vzroke za kupe mivke, ki se nikomur ne zdi vredno odstraniti že peto zmago v boju za veliki pre- priznal, da bi morali za zmago na slovensko-hrvaških odnosov v sejo je tako mudilo odpeljati s šolskega žalostnih ostankov prvomajskega hodni pokal memoriala Rudolfa Ma- medobčinskem tekmovanju takšno verni Istri, vključno z določanjem igrišča, in je deloma nasuta celo na veseljačenja. Raztreseni pepel, ogor- istra na Uncu, ki se je Brezovčanom vajo ponoviti vsaj trikrat na teden. meje in spreminjajočo se etnično lokalno cesto, iskati v tradicionalno ki in zarjavelo železje pri izhodu z lani izmuznil za zgolj 0,3 sekunde. »A če ta vaja ni veljala vsaj za tri, po- sestavo prebivalstva. Vse to je sicer borovniški iracionalnosti. Slednja železniške postaje zagotovo puščajo Ženski del tekmovalne ekipe se je jem svoj klobuk.« zajeto v njegovi knjigi Piranski zaliv gre še posebej dobro vkup z razsu- »čudovit« vtis na vsakega obiskoval- istega dne udeležil državnega mla- timi ograjnimi vrati na drugi strani ca zelene borovniške doline … dinskega gasilskega tekmovanja v ceste, ki jih zadnje čase nepridipra- Damjan Debevec Lipovcih, kjer pa se je v hudi konkurenci poznala vsaka še tako majhna napakica. Mladinke so tako zasedle 20. mesto, pionirke 1 12. in pionirke 2 26. mesto. Mokra košnja borovniških koscev in grabljic Borovniška ekipa koscev in grabljic Knjige g. Berta Pribca so obiskovalci se že intenzivno in z velikim zano- dobesedno razgrabili. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 32

28. junĳ 2010 32 Občina Borovnica elektronski naslov: [email protected]

PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! •

– Dobro naj pozna težave občine in naredi ti Golniku so prĳetne umeščene med širne razgovor, kjer bi skušali prizadetemu z vsemi Prĳazna oblast kratko- in dolgoročni načrt za njihovo reše- travnike, njive, gozdove. Gorje, če bi si tu silami ugoditi! Čez oblast pogosto zabavljamo in se jezimo. vanje. Načrt naj bo realen, naloge naštete po nekdo umislil eno samo betonsko blokov- Vsem dobro znanih problemov je mnogo. Pri tem pa vemo, da brez oblasti ne gre. Gre nujnosti. Ob koncu leta predstavi uresniče- sko škatlo! Nekatere bo treba verjetno še dolgo pona- pa za to, kakšna je ta oblast. Med posamezni- vanje načrta. Razumemo, da vseh potreb in želja občanov vljati: cesta v Podpeč, kanalizacĳa, obvoznica, mi občinami so namreč velike razlike. – Trošenje denarja naj bo varčno, pregledno, ni mogoče rešiti. Ne razumemo pa, če občan kinodvorana – knjižnica. In še zahtevna: Raz- Čemu sploh oblast? En sam je njen cilj: var- da ga na prvi pogled razume vsak občan. naleti na težavo takrat, ko bi lahko občina z iskava o vplivu tovarne z nevarnimi snovmi nejše, prĳetnejše življenje občanov. Če tega za Ta tudi oceni, ali je bil denar porabljen za malo truda v razumnem času rešila njegov na zdravje ljudi v občini (pred leti je občinski velik del občanov ne dosega, je resnično nepo- pravo stvar in se je z njim naredilo največ. problem in mu pri tem pomagala. svet izpustil priložnost, da bi to uredil brez trebna in brez smisla. – Oblast naj bi bila tudi široko razgledana na Npr.: Omogočila občanu v razumnem roku stroškov!). Uresničitev te naloge pa je težka. Čedalje tistih področjih, ki zadevajo občine: reci- zgraditi hišo na svoji zemlji v okviru vasi, če- Bilo bi narobe, če ne bi omenili tudi marsi- več je zakonov, pravil, predpisov, začinjenih s mo okoljska, kmetĳska politika in še. Da se tudi to še ni gradbeno zemljišče. Ali obratno: česa lepega: čudovita šola, lep vrtec, imeniten kraticami, pravnimi izrazi, tujkami. Občani jih ne bi zgodila nepopravljiva napaka, kot so Obsežen vrt zadaj za lepo kmečko hišo občina telovadni dom in še. težko razumemo in se jih večinoma sploh ne bloki. Ti uničujejo najboljše kmetĳsko zem- spremeni v gradbeno zemljišče, brez vednosti Slovenski rek pravi: Ljudje imajo takšno lotimo. In zakaj bi jih morali vedeti? Upirajo ljišče v občini, degradirajo kulturno krajino, lastnika, in mu s tem nabĳe velik davek. Pa se oblast, kakršno si zaslužĳo. Volitve so tu. Pri se nam. Dovolj imamo svojih skrbi. Občinska izničujejo prvotno krajinsko podobo, kršĳo nič ne posvetujejo z lastnikom, ne upoštevajo občinskih volitvah vaščanov ne zanima veli- oblast je zato, da vse to dobro pozna, razume, zakon o varstvu kmetĳskih zemljišč (doktor njegove želje, kar bi morala biti prva zapo- ka politika. Tako je sklenila tudi skupina ob- oblikuje dodatna pravila, pravilnike in po njih Prosen, Sobotna priloga Dela, stran 32 z dne ved prĳazne občinske oblasti. Narobe, na pri- čanov, ki bo skušala slediti zgornjim ciljem vlada v dobro in zadovoljstvo občanov. 25. 7. 09). Teptajo voljo naših občanov, tep- tožbo sledi le kratek birokratski odgovor: Po – brez ozira na politično usmeritev. Sprava v Za to težko nalogo pa mora imeti kup lastno- tajo celo referendum. Na podlagi nepošteno OPPN tem – in – tem razgrnjenem na občini praksi? Če na volitvah uspejo, jih bomo po- sti, kot so: pridobljenih osebnih podatkov odvetniki dne tega – in – tega spada to pod gradbeno klicali na odgovornost. Po njih delih jih bomo – Dobro naj bi poznala razmišljanje, utrip, ču- celo tožĳo podpisnike referenduma! zemljišče. Za božjo voljo! Ali je mogoča več- sodili. Tudi njihovo prĳaznost. tenje, želje ljudi v občini. – Poglejmo okoli sebe. Čudovite vasice pro- ja brezdušnost in birokracĳa!? Kje je prĳazen Stane Novačan

Borovniški mladi gasilci zaključili z vajami V Prostovoljnem gasilskem društvu Borovnica v zadnjih letih dajemo večji poudarek na ukvarjanje z mladino, udeležujemo pa se tudi netradicionalnih oblik gasilskih tekmovanj (gasilski kviz, gasilska ori- entacĳa). Tudi v času, ko tekmovanj ni na vidiku, se predvsem s pionirji srečujemo in večkrat predelamo kakšno gasilsko temo, kar nam bo koristilo nasploh v življenju, pa tudi na prihodnjih tekmovanjih.

V preteklem tekmovalnem letu smo se sicer prvič v zgodovini borovniškega gasilstva udeležili gasilskega kviza. Mladinci so se iz občinskega in iz regĳskega tekmovanja domov vrnili s pokalom, s čimer so se uvrstili na državno tekmovanje in tam dosegli 15. mesto, kar je za začetnike, kot smo bili mi, in toliko učenja, kolikor ga je bilo, izvrsten rezultat! V začetku maja 2010 smo se s petimi ekipami udeležili orientacĳskega teka, iz katerega so se mladinci spet vrnili s pokalom, tokrat za tretje mesto. Pionirji pa so se 22. maja odlično odrezali na Pokalu Notranjske v Borovnici, kjer so za las zgrešili 3. mesto. Ker se šolsko leto končuje in s tem bližajo počitnice, ko nas Skupinska slika ob prevzemu vozila gre veliko na morje, smo z vajami zaključili in se posladkali s sladoledom in ostalimi priboljški. Zaželeli smo si lepo poletje Končno novo gasilsko vozilo in si obljubili, da se vidimo jeseni, s tistimi malo starejšimi Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica je 4. junĳa pa že na Prazniku borovnic, kjer bodo aktivno sodelovali pri 2010 v garažo svojega gasilskega doma končno pripe- prodaji srečk in ostalih aktivnostih. Skupinska slika (sicer nepopolna) udeležencev tekmovanja ljalo novo gasilsko vozilo GVC 16/25 – avtocisterno za Saša Mevec iz orientacĳe na Drenovem griču skupaj z mentorico Sašo in gašenje požarov z orodjem za tehnično reševanje in delo Za PGD BOROVNICA poveljnikom Vilĳem Mevcem. z nevarnimi snovmi. Gre za veliko pridobitev ne samo našega društva ampak celotne borovniške kotline. Mladinke 2. mesto trine PGD Brezovica pri Borovnici, s Ta dan je bil tako še eden izmed tistih, ki sestavljajo mozaik Uspehi se vrstĳo Dobro pripravljene enote so 5. 6. tem pa smo dodali piko na i uspešni zgodbe nakupa novega gasilskega vozila: potem, ko smo lanske- 2010 v zgodnjih jutranjih urah odpo- sezoni 2009–2010. ga junĳa izpeljali razpis za podvozje in na njem izbrali dobavitelja Mlade gasilke in gasilci iz Brezovice tovale v Lipovce, da bi se pomerile z Upravni odbor PGD Brezovica pri Man d.o.o., smo konec leta 2009 pripravili tudi razpis za izvajalca pri Borovnici so z nastopi na držav- najboljšimi iz vse Slovenĳe. Borovnici se zahvaljuje vsem staršem nadgradnje, kjer se je kot najugodnejši ponudnik izkazal Meis nem prvenstvu v Lipovcih pri Beltin- Ekipi Pionirke 2 se nastop ni naj- tekmovalcev in tekmovalk za pomoč International d.o.o. iz Gornje Radgone. Podvozje smo tako v pre- cih uspešno zaključili tekmovalni cikel bolj posrečil in so na koncu zasedle in podporo in upamo, da bomo tudi delavo odpeljali 15. januarja 2010, nekaj naših članov pa je izdelavo 2009–2010. Na gasilskem tekmovanju 26. mesto med 46 ekipami. Pionirke v nasledjem tekmovalnem ciklu 2011– nadgradnje budno spremljalo vse do dne, ko je napočil pogodbeni v orientacĳi je 8. 5. 2010 na Dreno- 1 so bile uspešnejše in dosegle celo 2012 z vašo pomočjo tako številni in rok za predajo vozila. vem Griču nastopilo pet tekmovalnih 2. najhitrejši čas na vedrovki, vendar uspešni. Posebna zahvala velja tudi Po vozilo se nas je v Gornjo Radgono odpravilo 10 članov. Na enot. Najbolje so se izkazale starejše je bila drobna napaka kaznovana s županu Občine Borovnica za materi- prevzemu smo ga podrobno pregledali, preizkusili njegove funkci- pionirke: Ana Kržič, Urša Debevec in petimi kazenskimi točkami in sanje o alno pomoč ekipi mladink – nove tek- je in se seznanili z osnovami njegovega delovanja. Na poti domov smo se ustavili še v sosednjem gasilskem društvu na Verdu, saj so tudi oni tisti dan na svoje dvorišče pripeljali vozilo enake tipizacĳe. Prihod dveh novih gasilskih vozil je bil tako poseben dogodek za celotno Gasilsko zvezo Vrhnika. Ko smo se z našim »Varuhom«, kakor smo ga poimenovali, z zastavami, sirenami in utripajočimi lučmi pripeljali na dvorišče borovniškega gasilskega doma, nas je tam pričakalo kar nekaj naših članov in drugih podpornikov, iz zvočnika na gasilskem domu pa je odmevala pesem Na golici. Tako poseben dan pač mora biti zaznamovan na poseben način. Vozilo bomo blagoslovili na slavnostni seji ob 125-letnici obstoja društva 16. julĳa 2010, uradno pa bo predan v uporabo na Praz- niku borovnic, 24. julĳa 2010, ko bo tudi slavnostna parada gasilcev, gasilk in gasilskih vozil. Vozilo si lahko vsi, ki vas to zanima, ogledate na Dnevu odprtih vrat našega društva, ki bo potekal v sklopu prireditve Praznik borovnic, in sicer 23. julĳa 2010 v našem gasilskem domu. Še ﬁnančna plat celotne investicĳe, torej vozila z nadgradnjo in vso opremo: 110.000 EUR je prispevala občina, 54.000 EUR dona- torji, 50.000 EUR pa gasilci sami. Za plačilo zadnjega obroka smo Lara Ofentavšek ter mlajše pionirke stopničkah so splavale po vodi. Kljub movalne obleke. Pionirke po vseh na- najeli tudi kredit, ki ga bomo odplačevali naslednjih 5 let. Ob tej Saša Ferš, Sara Turšič in Klavdĳa Le- temu je 12. mesto v Slovenĳi odličen pornih vajah in tekmovanjih 3. 7. 2010 priložnosti se iskreno zahvaljujemo občini in vsem donatorjem, ki ben, ki so osvojile tretja mesta. rezultat. odhajajo na letovanje v Savudrĳo. Vse so nam pomagali do novega vozila, hkrati pa vse obiskovalce Praz- V Borovnici je 22. 5. 2010 potekalo Kot tretje so nastopile mladinke in člane in članice, stare in mlade, pa nika borovnic vabimo k nakupu srečk, saj gre izkupiček od prodaje tekmovanje za Notranjski pokal, ki je po solidni vaji osvojile 20. mesto in se čaka še ena obveznost – 14. 8. 2010 srečelova tudi letos v sklad za nakup nove gasilske opreme. za mladinsko in pionirsko kategorĳo tako uvrstile v zlato sredino. društvo prireja tradicionalno gasilsko S prihodom vozila pa se prave aktivnosti šele začenjajo – vozilo iz Notranjske regĳe služilo kot gene- Dan gasilskih tekmovanj so pope- veselico z Ansamblom ZAKRAJŠEK bomo morali dodobra spoznati in z njim veliko vaditi, da bomo ralka pred nastopi na najvišjem nivo- strili živahni pionirji, ki so končno in pevko Urško Lužar iz Borovnice. lahko na intervencĳah hitri in učinkoviti. Pozdravljamo vas z gasil- ju. Dosegli smo naslednje uvrstitve: izvedli tekmo brez napak in na Uncu skim pozdravom NA POMOČ! Pionirke 1 1. mesto ugnali vso konkurenco iz notranjske NA POMOČ! Saša Mevec Pionirke 2 2. mesto regĳe. Tako je veliki prehodni pokal PGD za PGD BOROVNICA Pionirji 3. mesto Rudolfa Maistraže petič romal v vi- Brezovica pri Borovnici NAS CASOPIS 373/28.6.2010 C M Y K 33

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Borovnica 33

Olga Weissbacher na kitari Štinglci so večer zaključili s skupno pesmĳo z ga. Weissbacher. Tine Jerman odpeli kar obširen repertoar: Ptičja še posebej poskrbela gostja – naša stara znanka Štinglci zapeli spomladansko osvežujoče svatba, Kranjčičev Jurĳ, Tam kjer pisana so polja, – Olga Weissbacher. Njene izvirne poučno-ša- Vasovalec, O večerni uri, Završki fantje, Lastovki v ljive popevke so poleg smeha spodbudile tudi Še zadnjega v naboru spomladanskih koncertov no pripravljali, kar so poslušalci tudi sicer opa- slovo, Bela krajina, Planinska, O kresu, Jaz pa poj- marsikateri razmislek o občečloveških odnosih. borovniških zborov so pripravili pevci MoPZ zili, saj je večer izzvenel v lep dogodek, zvrhan dem na Gorenjsko, Vse najlepše rožice, Savska, Debe- No, večer so zaključili vsi nastopajoči s pesmĳo Štinglci konec maja. Nanj so se bojda – po bese- ubranega zborovskega petja. Kot se ob zaključ- li kum, Sĳaj mi sončece, Večerni ave ter Dajte, dajte. o Lojzku mehkega srca. dah povezovalke Slavi Košir – precej intenziv- ku sezone spodobi, so pevci pod vodstvom ga. Brez komičnih vložkov seveda ni šlo, za kar je Damjan Debevec

Ob koncu prvega dela Izjemna predstavitev izbirnih predmetov Kot že nič kolikokrat v zadnjih letih so naši osnovnošolci presenetili s svojim ustvarjalnim čutom za žanr borovniške lige in igro, ki ju znajo odlično prenesti tudi na predstavitev tako resnih zadev, kot so šolski izbirni predmeti. Večji del spomladanskega dela borovniške lige ma- Predstavitev le teh, 3. junĳa, v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca je izzvenela vse prej kot monotono našteva- lega nogometa je pri koncu. V letošnji ligi nastopa nje njihovih aktivnosti in dosežkov. kar dvanajst ekip, od tega polovica borovniških, kar je največ doslej. »Posledica« tega so bili derbĳi Mladi režiserji so si predsta- jutro s športnimi inštruktorji stavnik turistične agencĳe po- (predmet genetika). Da je bila vsako nedeljo, če ne med tekmeci pa tisti lokalni s vitev zamislili kot edinstven (učenci športnih dejavnosti), peljal na ogled tradicionalne mera naših turistov zvrhano posebnim nabojem. dvodnevni obisk skupine tujih saj si Borovničani menda za lesne obrti (učenci obdelave polna dogodivščin, je poskrbel turistov (učenci španščine in zajtrk radi privoščimo »run- gradiv), kjer so jim po prav še »nori profesor iz dežele Co- Letošnja četrta sezona je Urejanje igrišča nemščine) v Borovnici. Njihov do« badmintona ali ﬂoorbal- stiskaških cenah prodali nekaj klarĳe« z asistenti (učenci po- že v uvodnem delu tudi za Poleg rezultatskega dela nekatere igralce postala ju- lige velja omeniti, da so bilejna. Kar nekaj igralcev organizatorji zaradi »širo- je že vpisalo svoj 50. nastop. ke« lige letos pripravili še To so Leben, R. Kostanjevec, novo igrišče, tako da so ne- Skoko, Ocepek, Subotić in kaj krogov igrali paralelno, Mršić. Od organizatorjev so na dveh igriščih. Seveda je ob tej priložnosti prejeli za- bilo za ureditev drugega služene nagrade za vztraj- igrišča potrebno ogromno nost. Zanimivo je, da je časa in naporov, postavljeni večina jubilantov »veteran- so novi in prebarvani sta- skega« razreda, kljub temu ri goli, prebarvani so tudi

Turistom je angažma ponudila agencĳa Malina.

»Nori poskusi norega profesorja iz Coklarĳe« primerkov le-te (menda zato, ker so bile vštete bo- lečine in poškod- be pri delu). Med nadaljnjo potjo k vaški vedeže- valki so srečali naravovarstve- nike pri jemanju vzorcev vode iz Borovniščice (predmet kemĳa v okolju). Ugoto- vitev slednjih je bila, da ima voda previsok pH, Ročni izdelki borovniških mizarjev so primerno zasoljeni. preveč nitratov »Če ne bo rjavolas, bo pa blond,« je sklenila in fosfatov, torej vedeževalka Jelka. aranžma je pripravila Turi- la. Primerno zdramljeni so se je onesnažena in stična agencĳa Malina (učenci nato obiskovalci odpravili v nepitna. Ob prihodu k vede- skusov v kemĳi), ki je zganjal turistične vzgoje), katere pred- borovniški Cybercafe, odko- ževalki pa je postalo jasno, da prav predrzne poskuse s teko- stavnik jih je nastanil v lokalni der so poslali nekaj sporočil so se slednje na borovniškem čim dušikom – nenazadnje je z gostilni Pri debeli kravi. Za svojim domačim, ogledali pa koncu že dodobra posodobile. njim malce ohladil tudi vašega lačne goste so tam poskrbeli so si tudi multimedĳsko pred- Pri vprašanjih dveh obiskoval- dopisnika. Izjemno domiselno pa so še vedno kos mlajšim drogovi in postavljene nove s tradicionalnimi slovenskimi stavitev Pekla pri Borovnici ter cev o zunanjem videzu svoje- predstavitev so učenci skleni- nasprotnikom. ograje, zarisane nove črte ... jedmi (učenci sodobne pripra- spletno stran Bohinja (predme- ga bodočega naraščaja sta si li s podelitvĳo zahval svojim Kar zadeva ekip in rezul- Vse to je igrišču po dolgem ve hrane). Po mirni noči jih je ta mutimedĳe in računalniških vedeževalki pomagali kar s mentorjem. tatov je pogled na lestvico, času dalo novo, lepšo podo- pričakalo »ekstra« rekreativno omrežĳ). Zatem jih je pred- sodobnimi dognanji genetike Damjan Debevec vsaj pri vrhu in dnu, priča- bo, organizatorjem in ligi pa kovan. Z le eno izgubljeno možnost za nadaljnji razvoj tekmo vrh krojita ekipi Opti- ter organizacĳo močnejših misti I. in Tikra ter Elektro- turnirjev. Eden takih bo na Občina Borovnica inštalacĳe Glišin, ki so poleg sporedu 24. julĳa v sklopu poraza še remizirali. Na dnu praznika borovnic, zato Vas Naslov: Paplerjeva 22, Borovnica lestvice je bil zanimiv obra- ob tej priložnosti pozivamo, Telefon: 01 7507 460; Faks: 01 7507 461 čun domačih ekip Toptim in da se nam pridružite bodisi Elektronska pošta: [email protected] Kačani. Slednji so prednost kot igralci ali gledalci. Po iz uvodnih tekem izgubili v turnirju bo le dober mesec medsebojnem dvoboju, ko predaha, saj se jesenski del URADNE URE UPRAVE OBČINE BOROVNICA je Toptim v tesnem dvoboju lige začne že konec avgusta ponedeljek - petek: od 8:00 do 12:00 vendarle izboril zasluženo oz. počitnic. Do takrat Vas sreda: od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30 zmago. V spomladanskem pozdravljamo in želimo, da delu so za največje prese- preživite prĳetno poletje. Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne motĳo občinske uprave. nečenje poskrbeli novinci v Športni pozdrav, ligi, BaneM, ki so premagali Borovnica, Hvala za razumevanje! letos ambiciozne Blueberry ŠD Optimisti Borovnica 23.in 24. julij 2010 Strikerse s 3 : 1. D. M. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 34

28. junĳ 2010 34 Občina Borovnica elektronski naslov: [email protected] V vrtcu vedno aktivni in FIT PRIREDITEV V HALI TIVOLI Konec drugega junĳskega tedna, v petek, 11. junĳa, je bilo na šolskem igrišču živahno kot ne prav vsak dan. Akcĳa za čiste zobe Borovniški vrtec je namreč za svoje mlade razposajence in razposajenke pripravil igre FIT, ki jih že nekaj let Že vrsto let se tudi Oš dr. Ivana Korošca vključuje pripravljajo ob zaključku vsakoletnega projekta FIT. v akcĳo Za čiste zobe ob zdravi prehrani. Učenci razredne stopnje ob izobraževalnem programu ge. Zdenke Suhadolnik spoznavajo pomen skrbi za či- ste zobe, ob koncu šolskega leta pa se učenci udele- žĳo zabavne prireditve v Ljubljani.

Skrb za čiste zobe in zdravo prehrano je tema, ki učence spremlja od prvega do petega razreda. Vsako leto sodelujejo v akcĳi, v kateri se naučĳo pravilnega ščetkanja zob, spoznajo pomen skrbi za čiste in zdrave zobe ter zdrave prehrane. Ob koncu šolskega leta najbolj skrbne ,,umivalce zobkov,, odpeljemo na zaključno prireditev akcĳe, ki je navadno organizirana v ljubljanski Hali Tivoli. Tudi letos je bilo tako. V četrtek, 27. maja, se je poln avtobus učencev od prvega do petega razreda odpeljal v Ljubljano. Nekateri prireditev že poznajo, drugi pa so, po pripovedovanju vrstnikov, prireditev nestrpno pričakovali. Že uvodni del prireditve z nastopom akrobatske košarkarske skupine ter Merkatorjevih maskot je učence, ki so na prireditev prišli iz vse Slovenĳe, dodobra raz- Tekel je, kot bi mu šlo za življenje … Bosta ušla ven, preden se padalo spusti? grel. Sledila je razdelitev nagrad najboljšim slovenskim šolam ter govorni pozdravi organizatorjev in povabljenih gostov. Ob Na igrišču zbrani otroci so si najprej ogledali ples z rutkami, nim padalom, medtem ko so se nastopu pevke Damjane Golavšek pa so učenci lahko tudi za- nato so jim svojevrsten ples (terapevtsko bobnanje po žogah) od- »rumeni« pognali na mini poli- rajali in zaplesali. Čas je prehitro mineval in že smo se zalotili, plesale vzgojiteljice, zatem pa so se, razdeljeni v več skupin, od- gon, kjer so posamične skupi- kako si, v avtobusu na poti proti šoli, popevamo melodĳe s pravili na prizorišče športnih iger. Ekipa »oranžnih« se je lotila ne premagovale različne ovire, prireditve. Vsem, ki so pripomogli, da smo se prireditve lahko iger z žogo, ekipa »rdečih« je izvajala vragolĳe z velikim mavrič- da bi se dokopale do delov ris- udeležili, se najlepše zahvaljujemo. M. P.Lesjak be, ki jo je bilo treba sestaviti v celoto. Igre so bile prilagojene starosti in sposobnostim otrok. Na hitro poglejmo, kako je bilo … Ob koncu so prejeli še medalje V četrtek, 27. 5. 10, smo odšli na prireditev Za čiste zobe ob FIT oz. priznanja. zdravi prehrani v Halo Tivoli. Odpeljali smo se izpred šole Kot že rečeno, so bile igre in pot se ni vlekla. Ko smo prišli v Ljubljano, smo nekaj časa nekakšno sklepno dejanje celo- čakali, da smo parkirali, nato pa smo odšli v dvorano. Ker letnega projekta FIT, v okviru smo bili kar zgodnji, smo dobili zelo zelo dobre sedeže. Po Ko gre za risbico, ga nobena dolgem času se je končno začelo. Najprej so na oder priplesale ovira ne ustavi. katerega otroci zbirajo točke oz. srčke, ki si jih prislužĳo z Merkatorjeve maskote z Lumpĳem na čelu. Kmalu zatem je na udeležbo pohoda s starši, prihodom peš v Vrtec, preživljanja časa oder prišla akrobatska košarkarska skupina. Pokazali so veli- brez televizĳe in podobno. Organizator FIT-ovih dejavnosti, ga. ko skokov in trikov. Potem pa so govorile znane in pomembne Janja Zorman, mi je pojasnila, da gre pri vsem skupaj »za druže- osebnosti, ki so sodelovali pri tej akcĳi, npr. ljubljanski župan nje, zabavo, gibanje, povezovanje različnih področĳ in spoznava- Zoran Jankovič. Potem je na oder prišla še pevka Damjana Go- nje tujih običajev«, nikakor pa ne za »tekmovalno naravnan način lavšek. Prepevali smo vesele pesmi in veliko smo plesali. To je dela«, saj bodo otroci tega ter obilice drugega stresa pozneje v bil prav zares zelo zanimiv dan! Tinkara Susman, 5. b življenju deležni še dovolj in preveč. Damjan Debevec Ukradli so mu pedala, mu nastavili vrsto ovir, a se ni vdal. Iz zgodovine… jateljem prirode, osobito izletnikom iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Cerknice sporočamo, da gradi sedaj Osrednji odbor Slov. plan. Slovenski narod, 11. junĳ 1925 (let. 58, št. 130), str. 5 društva nov, za vse izletnike, torej tudi za deca v spremstvu, pri- Borovniški Pekel meren pot skozi vso romantično deber, mimo vseh šumov, neštetih R. B. skokov in brzic 300 m navzgor do prvega mlina, odkoder se vrneš Marsikatera mnogo bolj oddaljena in manj vredna prirodna potem čez Pokojišče nazaj v Borovnico ali na Vrhniko, na Logatec zanimivost si je pridobila med ljubljanskim občinstvom že dokaj ali pa lahko podaljšaš izlet čez krasno razgledni Vinji vrh 984 m (ali boljši sloves in izkazuje številnejši poset, kakor n. pr znameniti Bo- pod njim po cestici) na Rakek, Cerknico ali pa tudi čez Kožljek in rovniški Pekel, ki nam je takorekoč pred nosom. – Kje tiči krivda? Rakitno v Preserje. Premalo reklame? – Najbrže ni bilo to glavna krivda. Bolj verjetno Novi pot, ki je bil pretekli teden strasiran, sedaj nakopavajo, se nam zdi, da je manjkalo doslej pravega, za vse vrste obiskoval- popravile so se markacĳe (g. Knafeljc), postavĳo se dve novi brvi, cev primernega, neopasnega pota. Splošno se je tožilo, da je dose- tudi kažipotne table so v delu. Upati je, da bo vse glavno delo do danji »stari« pot čez Hudičev zob (od 2. šuma naravnost navzgor) nedelje, to je 14. t. m. izgotovljeno in s tem odprta prilika, osobito za premnoge izletnike prestrm in pa da ima to glavno napako, da ljubljanskim izletnikom za nov lep prirodni užitek. vodi samo mimo spodnjih dveh šumov, zgornjim trem, dokaj lep- Izlet skozi Borovniški Pekel priporočamo izletnikom posebno v šim slapovom pa se – izogne! Marsikdo se je zato vrnil razočaran spomladi in jeseni ter sploh po večjih nalivih. Borovničani bi storili ali pa si od 2. šuma navzgor sploh ni upal čez Hudičev zob in kaj- dobro, ako bi večkrat skozi leto kratko opozorili v časopisih, kdaj pada potem upravičeno zabavljal: Zares, ali hodimo v Pekel, da so prizori slapov v Peklu najlepši in pa da pazĳo na markacĳe, ka- plezamo ali da si ogledamo to znamenito prirodno posebnost vse- žipotne table ter eventuelne potrebne poprave – saj je njih Pekel skozi in ne samo napol! ob svojem času res občudovanja vredna prirodna posebnost, prav Vsem tem takim pritožbam bo, upamo, sedaj kmalu konec. Pri- svoje vrste, na katero so lahko ponosni. F. Klančar Vzgojiteljice so si dale duška.

Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle družino Chevalier, Tracy: Čudovita bitja zgodovina žirafast klavir vzgojiteljica Boutenko, Victoria: 12 korakov do Child, Lee: Izziv smrti Sveta dežela Hoyer, Andrea: V glasbeni šoli O’Hearn, Audrey: Jaz in Luka 1 Filozofija, etika, okultizem, presne hrane D’Alessandro, Jacquie: Polnočna Žnidarič, Marjan: Na krilih Hoyer, Andrea: V operi Park, Barbara: Suzi B. Jamnik in psihologĳa Diederichs, Gilles: Masaža priznanja junaštva in tovarištva Kac-Marn, Šte\a: Koliščarji trapasti smrdljivi avtobus Hillman, James: Zapis duše dojenčka Deveraux, Jude: Kraljična Kasdepke, Grzegorz: Detektiv Perko, Tina: Ovca Boža Hubbard, L. Ron: Dianetika Dieta po praznikih Flanagan, Richard: Plosk ene Knjige za otroke in mladino Iskra Pokovec, Natalĳa: Žabica Polonca 3 Sociologĳa, politika, Košir, Manca: Drugačna razmerja dlani 5 Naravoslovne vede Kasdepke, Grzegorz: Nove težave ima govorni nastop ekonomĳa, pravo, vzgoja Lahka kuhinja Franzen, Jonathan: Območje McKay, Kim: Postani ekofaca! detektiva Iskre Polič, Andraž: Čarodejni palčki Goleman, Daniel: Socialna Medvešček, Marko: Sladkorna nelagodja 7 Umetnost, arhitektura, Kasdepke, Grzegorz: Spominki rastlin inteligenca bolezen tipa 2 Gibson, Rachel, pisateljica: fotografija, glasba, šport detektiva Iskre Richardson, Justin: In s Tango Nasilje v družini : kazensko Naravno vrtnarjenje Naravnost v tarčo Morruzzi, Émilienne: Yemaya Meadows, Daisy: Enja, topazna smo trĳe pravni, kriminalistični in Pečemo za praznike 1 Grossman, David: Glej geslo: 82 Mladinsko leposlovje vila Schluter, Andreas: Startni strel kriminološki problemi Pečemo za praznike 2 ljubezen Baumann, Stephan: Mali rdeči Mongredien, Sue: Oliver Lunca in Simon, Francesca: Grozni Gašper Prgić, Jani: Šolska in vrstniška Praznična kuhinja Hočevar, Darja: Noč in megla avtomobil išče dom netopirčkova norišnica prebudi smrt mediacĳa Schulick, Paul: Ingver Kehlmann, Daniel: Slava Davis, Jim: Garfield je zakon! Muster, Miki: Miki : zbirka Miki Sivec, Ivan: Škorpĳonov pik Pribac, Bert: Piranski zaliv je Slavnostne jedi Kinsella, Sophie: Neugnano dekle Davis, Jim: Garfield na dopustu Muster. Spinelli, Jerry: Z ljubeznĳo, lahko samo Piranski Vesel, Vesna: Ukrotite kandido na Lj kot ljubezen Dolenc, Mate: Kraljičin lipicanec Niessen, Susan: Kaj dela Zvezdica Širok, Mojca: Oblast brez obraza povsem naraven način! Maurer, Neža: Piramide upanja in druge zgodbe cvetličarka Steinhofel, Andreas: Riko, Oskar Templar, Richard: 100 pravil za Zdaj pa: Ljubljana : tuji avtorji o Mead, Richelle: Poljub smrti Finsterbusch, Monika: Princeska Niessen, Susan: Kaj dela kmet in senčne prikazni uspešno starševstvo naši prestolnici Muller, Herta: Zaziban dih Lili in srnica Niessen, Susan: Kaj dela policist Suhodolčan, Primož: Živalske 5 Naravoslovne vede 82 Književnost Nadrag, Katarina: Utopljene sanje Gawryluk, Barbara: Išči, Kaktus! Niessen, Susan: Kaj dela novice. 3 Davies, P. C. W.: Zlatolaskina Adaljan, Norajr: Krivda in Pregelj, Sebastĳan: Literarne poti Gawryluk, Barbara: Dobri pes strojevodja Vieler, Sabine: Vozila na uganka ljubezen Ljubljane Kaktus Niessen, Susan: Kaj dela gradbišču Esenko, Ivan: Vrt, učilnica Adler, Elizabeth A.: Povabilo v Sivec, Ivan: Saga o Karantanĳi Harris, D. G.: Toni Henderson in tovornjakar Zubrzycka, Elżbieta: Zakaj bi se življenja Provanso Viewegh, Michal: Učna ura klapa iz stolpnice Orsom Niessen, Susan: Kaj dela učiteljica jezili? Strnad, Janez: Ahern, Cecelia: Če bi me videla ustvarjalnega pisanja Hoyer, Andrea: Na baletni jahanja Zubrzycka, Elżbieta: Premislim in 6 Uporabne vede Bradford, Barbara Taylor: Dediči Woodiwiss, Kathleen E.: Ljubiti predstavi Niessen, Susan: Kaj dela naredim Bardi, Carla: Špageti Ravenscarja tujca Hoyer, Andrea: Na koncertu veterinarka Zubrzycka, Elzbieta: Mihčeva Bodensteiner, Susanne: Pečemo za Cast, P. C.: Hiša noči. Izdana 9 Domoznanstvo, geografija, Hoyer, Andrea: Piščal, violina in Niessen, Susan: Kaj dela skrivnost NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 35

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Horjul 35 Horjulske Dinamite premagala le slovenska državna reprezentanca Od 17. do 20. junĳa 2010 je v Športnem parku v Horjulu potekal mednarodni turnir v in line hokeju Horjul Hockey Cup, na katerem je sodelovalo pet državnih repre- zentanc in moštvo horjulskih Dinamitov.

Moštvo horjulskih Dinamitov, ki je doseglo odlično drugo mesto. Športna dvorana in slovenska reprezentanca ob ogrevanju. Župan in gostje ob intonacĳi državne himne Na turnirju so sodelovale državne reprezentan- novanja občinskega praznika Občine Horjul na je zelo lepo uspel. Za to vse priznanje organiza- 3 in za peto mesto Slovaška :Avstrĳa s 6 : 4. ce: Avstrĳe, Češke, Slovaške, Hrvaške in Sloveni- povabilo horjulskega župana Janĳa Jazbeca tek- torju in sponzorjem, ki so Horjulcem omogočili Najboljši strelec na turnirju je bil Aleš Fajdiga, je, zato se je v športni dvorani zbralo kar precej mo med Avstrĳo in Slovenĳo ogledali župani iz veliko športnih užitkov. V zaključnem delu tek- Dinamiti Horjul (17 točk). Najboljši vratar je bil obiskovalcev, ki so zlasti navĳali za domače Di- sosednjih občin in še nekateri drugi gostje. To je movanja je v ﬁnalu Slovenĳa premagala Dina- Vanja Belić –Hrvaška. Najboljši igralec (MVP) je namite. V petek, 18. junĳa, so si v okviru praz- bil doslej največji mednarodni turnir v občini, ki mite s 4 : 1, za 3. mesto Češka Slovaško s 6 : bil Rok Tičar – Slovenĳa. France Brus Dinamitki državni Glasovanje o arbitražnem sporazumu V nedeljo, 6. junĳa 2010, je gla- mali športni hali v Osnovni šoli vičencev, PROTI pa 782. Kljub v Horjulu omogočili dostop na prvaki sovanje o arbitražnem spora- v Horjulu. V Občini Horjul je v temu, da je prav tisto nedeljo volišče tudi invalidom na vo- zumu v horjulski občini pote- volilne imenike vpisanih 1949 bila v Horjulu birma, je bila zičkih in tako zadostili predpi- V nedeljo, 13. junĳa 2010, je bilo na Lukovici prvo kalo na šestih voliščih, in sicer volivcev, od katerih je volilo volilna udeležba v primerjavi som, ki določajo, da mora biti državno prvenstvo v in line hokeju dečkov, starih v gasilskih domovih v Žažarju, 1055 volilnih upravičencev ali z drugimi kraji dobra. S pre- vsaj eno volišče dostopno tudi do deset let. na Vrzdencu, v Zaklancu, Po- 54 %. ZA arbitražni sporazum mestitvĳo volišča v Horjulu iz težje pokretnim občanom. dolnici in na dveh voliščih v je glasovalo 264 volilnih upra- šole v malo športno dvorano so France Brus Turnirja za državno predstavitev se je udeležilo šest moštev iz različnih klubov Slovenĳe, med njimi tudi Dinamitki iz Horjula, ki so pod vodstvom svojega trenerja Boštjana Kosa v ﬁnalni tekmi premagali ekipo Prevoj z rezultatom 3 : 0 in tako postali državni prvaki za sezono 2010 v kategorĳi U 10. Vse priznanje mladim igralcem pa tudi njihovim staršem za podporo in enkratno navĳanje na vseh tekmah. Dinamitki, člani hokejske šole, ki že četrto leto deluje v Horjulu pod vodstvom Boštjana Kosa, so prinesli naslov najboljšega v državi domov v Horjul, kjer je in line hokej doma. Za Dinamitke so naslov

Gospod Malovrh, ki že vrsto let dostavlja volilni material – pred Pogled na novo volišče v Horjulu v mali telovadnici, ki omogoča občino Horjul. lažji dostop.

Zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih Ekipa horjulskih Dinamitkov – državnih prvakov s trenerjem Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. l. RS, Boštjanom Kosom. Fotografiral : Boštjan Fink št. 78/2008) določa pravila za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami in določa, da jih zbiramo ločeno od drugih komunalnih državnega prvaka osvojili : Mark Fink - vratar, Marcel Lavri- odpadkov v posebne, za to namenjene zabojnike. Pred nedav- ša - kapetan, Mitja Hlastan, Miha Logar, Gašper Prebil, Miha nim smo na pokopališča v Občini Horjul: Vrzdenec, Zaklanec Žitko, David Leben, Job Petrovčič, Anže - Nawan Kranjec, - Podolnica, Koreno, Samotorica, Lesno Brdo, Žažar in Horjul Tomi Trček, Jakob Grdadolnik, Nejc Vrhovec, Urban Kokelj in postavili zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Luka Malnar. Poleg tega se je na Lukovici končalo državno Zabojniki so opremljeni in prepoznavni z nalepkami in so name- prvenstvo za selekcĳo dečkov do 14 let ter kadetov do 16 let. njeni izključno za odpadne nagrobne sveče. Drugih odpadkov ni Pri obeh selekcĳah so naslov državnega prvaka osvojili igralci dovoljeno odlagati vanj. in v Ice Elite in v obeh finalih premagali ekipo Prevoj. Tretje Občina Horjul mesto so pri obeh selekcĳah osvojili Dinamiti iz Horjula, ki so premagali ekipo Prevoj 2 in Muflone iz Tolmina. Pohvaliti in pozdraviti je treba delo horjulskega kluba Dinamiti v le- tošnji sezoni, saj je letos na državnem prvenstvu v različnih kategorĳah nastopilo kar šest selekcĳ. France Brus

Horjulski Petri Klepci Zgodbo o Petru Klepcu, ki je bil ču in jih zvlekli na igrišče, doma iz Kolpske doline v Osilnici za šolo poruvali igrala na in baje imel tako moč, da je lahko otroškem igrišču, prevr- ruval drevesa in z njimi mlatil Tur- nili stojala za kolesa in pri ke, sem si priklical v spomin, ko Vrtcu Marjetica odtrgali sem v soboto, 29. maja 2010, spre- semafor. Občani Horjula, Prevrnjena igrala stojala za kolesa jel sporočilo predsednika Vaškega tudi starši storilcev, so kar bi ustrezni organi odkrili horjulske odbora, gospoda Mateja Vidriha, precej denarja prispevali za izgrad- Petre Klepce in jih poučili, čemu je naj fotograﬁram poruvana dreve- njo športnega centra na Vrhniški namenjen semafor, čemu služĳo sa in igrala pri osnovni šoli Horjul. cesti in za gradnjo športne dvorane igrala in zakaj je občina prispevala Orjak Peter Klepec je z izruvanim pri osnovni šoli, kjer naj bi mladi precej denarja za ureditev zelenic drevjem ščitil svoje sovaščane pred za sproščanje energĳe in moči iz- in parkov. Župan Jani Jazbec je ob Turki, horjulska mladež pa je po koristili telovadnice in zato ustrez- ogledu polomljenih semaforjev vsej verjetnosti ob odhodu iz diska ne športne rekvizite. Povzročitelji dejal, da sam iz svojega žepa z 200 sproščala svojo energĳo s povzro- škode se ne zavedajo, da bodo del evri nagradi občana, ki bi mu po- čanjem škode. Izruvali so tri visoka, škode poleg drugih občanov plača- magal odkriti storilce. Izruvana drevesa ob parkirnem prostoru, Dva dni pozneje so zlikovci uničili semafor letos posajena drevesa pri parkiriš- li tudi njihovi starši. Prav bi bilo, da France Brus postavljena na igrišče. pri Vrtcu Marjetica. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 36

28. junĳ 2010 36 Občina Horjul elektronski naslov: [email protected]

Za boljši zrak Dober obisk v živalskem vrtu Krompirišče med Na Lepi poti za cerkvĳo se poleti večkrat sredi dopol- na Vrzdencu avtomobilskimi gumami dneva vali gost in smrdeč Ob zaključku šolskega leta se kar precej vrtcev odloči, da se Rudi Skopec, po dim, kot bi nekdo v peči kuril za končni izlet napotĳo na ogled živalskega vrta Jožeta Rož- domače Molkov odpadke. manca na Vrzdencu. Zlasti po Medardu, 8. junĳa, se je obisk Rudi iz Zaklanca, Za odvoz najrazličnejših od- ZOO na Vrzdencu zelo povečal. Prav v tistih lepih sončnih se je polotil pridela- padkov je občina dobro po- dneh so si živalski vrt pod strokovnim vodstvom Jožeta Rož- ve krompirja kar v skrbela, saj javno podjetje manca ogledali otroci iz vrtca v Borovnici, z Vrhnike, Domžal, posebnem stebru iz Snaga Ljubljana vsako sre- iz Smlednika in Spodnje Idrĳe, ki so se že dalj časa dogovar- starih gum. Znanec do redno odvaža odpadke mu je povedal ali z zbirnih otokov pa tudi iz pokazal fotograﬁjo, gospodinjskih zabojnikov. tega se natančno Prav zato je tako kurjenje od- ne spominja, kako več. Če se nekdo že odloči za je nekdo pridelal kurjenje, naj to počne v ranih jagode med starimi gumami. Zložil je Smrdeč dim, ki se sredi po- jutranjih urah, ko je vlek mo- letja dopoldne večkrat vĳe po čan in se dim in smrad ne bi nekaj gum, vmes Lepem potu v Horjulu. vila po vasi. France Brus postavil nekaj le- tev, nasul zemljo in mednje posadil ja- Nov križ na »Rebr« na Vrzdencu gode, ki jih gnojil in Prvi križ je bil na »Rebr«, na nadmorski višini 445 zalival ter tako pridelal sočne sladke metrov, postavljen ob drugem evharističnem kongresu jagode. Tudi Rudi je leta 1935 in ga je blagoslovil horjulski gospod župnik uporabil tak način Franc Nastran. Križ je kljuboval vsem vremenskim Na parkirnem prostoru pri Petrolu so se zbrali za ogled ZOO pridelave, vendar nevšečnostim do svojega naravnega konca nekje leta otroci in starši iz Spodnje Idrĳe. Rudi Skopec – Molkov Rudi ob krom- ne za jagode, temveč 1980. Da ga po vojni ne bi požgali, so ga domačini pirjevem stebru za krompir. Sedem jali za obisk, vendar jim je vselej to preprečilo slabo vreme. V starih gum je zložil okovali okrog dva metra in pol visoko z žeblji in tako soboto, 5. junĳa, je okrog 50 otrok in staršev izkoristilo lepo v stolp, vmes položil letve in ob vsaki gumi posadil krompir preprečili, da bi ga požagali. sončno soboto in se namesto z avtobusom kar s svojimi avto- ter ga pokril z zemljo. Krompir je vzklil in poganjki so lepo po- mobili odpravili v Horjul. Na parkirnem prostoru pri Petrolu gledali skozi razmike med gumami, iz česar je nastal lep krom- Postavitev novega križa je s 7-metrskim prečnikom, vgra- je otroke in starše sprejel in pozdravil Jože Rožmanec, ki je pirjev stolp, v katerem bo krompir kmalu zacvetel.Zaradi pre- rezultat dolgoletnega priza- jen pa je v armaturno betonsko obiskovalce popeljal na ogled živali. Ob ogledu se je potrudil, cej deževnega leta krompirja vsaj do konca maja ni bilo treba devanja Vrzdenčanov, da bi konstrukcĳo. V temelje nosilne da je predstavil vsako žival tako, da je bilo zanimivo za otroke zalivati. Rudi si nadeja, da bo tudi krompir dobro obrodil tako obnovili sakralne objekte in konstrukcĳe je vgrajenih 450 in starše. kot jagode, po katerih je povzel način pridelave. ohranili zgodovinsko in kul- kilogramov armaturnega žele- France Brus France Brus turno bogastvo Vrzdenca. Nov za z 800 kilogrami težkim ko- hrastov evharistični križ stoji vinskim nosilcem. Vse skupaj na Rebr in je visok 16 metrov je zalito z dvanajstimi kubič- nimi metri betona. Križ so vaš- Hvala vam, dragi naši čanom postavili 22. maja 2010. Tridesetega maja, na dan Kan- vrzdenški predniki cĳanovega goda, so hoteli pri- Pod tem naslovom je pred nedavnim v samozaložbi izšla praviti slovesnost z mašo, ko knjižica Helene Rozman Pišek, v kateri je predstavila šest, za naj bi križ v letu evharistične- OO SDS Horjul čestita članicam PGD Žažar za nedavne Vrzdenec pomembnih mož. Predstavila je duhovnike: gospo- ga kongresa blagoslovil msgr. izjemne dosežke na tekmovanjih. da Jožefa Rozmana, Jožefa Sečnika, dr. Bernarda Slovšo, arhi- Alojzĳ Uran. Zaradi izredno Istočasno Vam želimo ponovno potrditev Olimpĳskih tekta Antona Sečnika ter mežnarja Jakoba Sečnika in Bernarda slabega vremena sta kljub ve- prvakinj v prihodnje!! Železnika. Vsak od naštetih mož je po svoje zaznamoval čas likim naporom Vrzdenčanom Vse najboljše želimo tudi vsem ostalim članom in članicam in svoj rojstni kraj. Tako je v uvodu h knjižici zapisal horjulski slovesnost preprečila blato in PGD Žažar ob častitljivi 80 letnici delovanja. razmočen teren, zato so sve- Še naprej Vam želimo obilo uspehov na vseh področjih Antonovi gradbeni narti čan blagoslov križa prestavili ANTON SENIK na poznejši datum. In še zani- Vašega humanitarnega delovanja. Rojen 16.6.1885 v Mali vodi na Samotorici, živel v Kladjah na Vrzdencu, miv podatek: mogočna hrasta umrl 30.4.1967 na Vrzdencu za izdelavo križa sta zrasla v OO SDS Horjul čestita in-line hokejskemu klubu

Polževi in Drhtinovi gmajni. Dinamiti-vsem članom in članicamza dobre rezultate Nart žage Ob postavitvi križa so za do- Dosežene na nedavnem turnirju. voz materiala zgradili gozdno Prav posebej pa smo veseli uspeha najmlajših Dinamitkov, pot, ki povezuje Vrzdenec s za res izredne rezultate, istočasno jim želimo še veliko Polžovo domačĳo in s cesto na takšnih rezultatov v prihodnosti. Nov križ na Rebr nad Vrzden- Koreno. cem France Brus Študent arhitekture na Dunaju lan zadruge arhitektov v Ljubljani Nartovalec hiš, gospodarskih poslopij OO SDS Horjul vsem občankam in Nart cerkvene strehe in cerkvenih strešnih konstrukcij

Pripravila in založila Helena Rozman - Pišek Tehnina obdelava fotografij: Janez Remžgar Lektoriranje: Marija Vehovec Raunalniška obdelava: Katarina Vrhovec občanom Horjula vošči ob prazniku Vrzdenec, 2006 osamosvojitve naše države Slovenĳe! Predstavitev arhitekta Antona Sečnika v knjižici Hvala vam, dragi naši vrzdenški predniki.

gospod župnik Janez Smrekar. Knjižico, ki je izšla v 300 izvodih, je oblikoval in natisnil Po- tens, d. o. o., iz Podolnice. Fotograﬁje za knjižico so prispevali vaščani Vrzdenca in Janez Remškar. Računalniška priprava je V SDS Horjul organiziramo obisk državnega zbora. delo Katarine Vrhovec, lektoriranje Tadeja Gregorca in Marice Za točen čas boste izvedeli iz plakatov, oziroma lahko vsi Vehovec. Donator je bil Franci Pišek. zainteresirani pokličete na:041/437-568 France Brus V Horjulu se pogovarjamo tudi za odprtje poslanske pisarne,tako kot je že, kar nekaj občanov izrazilo željo. Spominska plošča pod novim križem V poslanski pisarni se boste lahko srečali ob določenih terminih z g.Francetom Cukjatĳem poslancem in podpredsednikom državnega zbora. Za OO SDS Horjul Andrej Zelnik

Vse predloge za pozitivni razvoj občine Horjul na vseh področjih (zadrževalniki, lokalna samouprava, Občina Horjul infrastruktura,...) z veseljem sprejemamo na e-mail [email protected] Slovenska cesta 7 Hvala za vse dosedanje ideje in pripombe. T: (01) 759 11 20 Na isti e-mail naslov lahko pošljete tudi predloge za F: (01) 759 11 30 okrogle mize. Priporočamo vam redno spremljanje naslednji dveh Uradne ure: internetnih strani: ponedeljek: hp://www.horjul.sds.si/ hp://www.sds.si/ 9. do 12. ure sreda: 9. do 12. ure in od 14. do 16.30. ure Občinski odbor SDS Horjul petek: 9. do 12. ure Postavljanje odra, kjer naj bi potekala slovesnost ob blagoslovu križa. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 37

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Horjul 37

Letos že devetindvajseti kolesarski Maraton Franja Obžagovanje drevja V nedeljo, trinajstega junĳa 2010, je v Slovenĳi potekala največja kolesarska prireditev kolesarski Maraton Pred leti je Vaški odbor Horjul med Slovensko cesto in cesto Franja, ki se ga je udeležilo okrog šest tisoč kolesarjev. Ob potoku uredil zelenico in nanjo posadil nekaj lip. Ko so zrasle, so pod njimi postavili klopco z ličnim smetnja- Maratona so se udeležili tudi Marolt, Janez Čepon, Janez ljali in jih vzpodbujali številni v soboto, 5. junĳa letos, se je kom, kjer se prav radi ustavĳo stanovalci Doma starejših ob- člani Kolesarskega kluba Za- Trček, Aljoša Končan, Aleš občani. Kolesarji, udeleženci 14 članov KK Zapravljivček čanov pa tudi kolesarji pred vzponom na Koreno. pravljivček iz Horjula. Na Vrhovec in Patricĳa Čepon. V krajšega maratona, so startali iz Horjula podalo na tradicio- Z leti so lipe zrasle, tako da so delale kar preveč sence stano- daljšo, 156 kilometrov dolgo spremstvu Policĳe in organi- ob 10.30 pri BTC v Ljubljani. nalni Maraton češenj, dolg 110 valcem v stari šoli. Poleg tega se je na lipah posušilo nekaj vej, ki so se lomile in padale na tla in včasih tudi na kakšen avtomobil, parkiran pred staro stavbo.

Takole so udeleženci skoraj dvajset minut vozili v skupini Mara- V prĳetni senci so posamezne skupine Horjulcev pozdravljale in ton Franja skozi Horjul. navĳale za kolesarje. Jože Vrhovec pri obžagovanju lip in pospravljanju vej progo so se odpravili: Robert zatorjev so kolesarji udeležen- Vozili so prek Dobrove, Hor- kilometrov v Goriških brdih. Prav zato so se sredi junĳa člani Vaškega odbora odločili, da Šušteršič, Miha Resnik in ci krajšega maratona okrog jula, Lučin, Gorenje vasi, Škof- Šest horjulskih udeležencev bodo deloma požagali nizke, suhe veje in tiste, ki delajo naj- Marko Čepon. Na krajšo pro- dvanajste ure v neprekinjeni je Loke, Vodic do Ljubljane. se je iz Brd domov v Horjul več sence. go, dolgo 97 kilometrov, ki je koloni kar dvajset minut vozi- Med Brezjami in Lučinami so zapeljalo s kolesom in tako so To delo so zaupali krajanu Jožetu Vrhovcu, ki je strokovno ob- vodila tudi skozi Horjul, so se li skozi Horjul. Prav takrat je na stranskih cestah policĳi po- tisti dan prevozili kar 220 ki- žagal lipe in pospravil vse veje. podali: Alenka Marolt, Helena sonce najbolj pripekalo. Ob ce- magali redarji člani Športnega lometrov. France Brus Marolt, Lavra Marolt, Andrej sti so kolesarje burno pozdrav- društva Šentjošt. Teden prej, France Brus Upokojenci na izletu v Logarski dolini V soboto, 22. maja 2010, je Društvo upokojencev Horjul organiziralo za svoje člane izlet v Logarsko dolino, ki se ga je udeležilo 42 članov društva. Čeprav nam je maj postregel z obilico dežja, sta naši orga- nizatorici izleta Magdi Trtnik in Ivanka Praprotnik imeli veliko sreče pri izbiri sobote brez dežja, saj je med vožnjo le malo rosilo, tako da smo si naravne in kulturne znamenitosti Logarske doline ogledali v lepem prĳetnem vremenu. Iz Horjula smo se s Petričevim avtobusom zapeljali mimo Ljubljane in Kamnika na Čer- nivec, kjer smo si ogledali po- Še vedno vidne posledice neurja iz pred dveh let Pogled na naš najvišji padajoči slap Rinka in Go- v gozdovih okrog Černivca. stišče Orlovo gnezdo sledice strahovitega neurja, ki je pred dvema letoma pusto- ogledu slapa smo pomalicali šilo po tamkajšnjih gozdovih. in se zapeljali do cinkarske- Potovanje smo nadaljevali ga doma, kjer smo si ogledali mimo Gornjega Grada in Luč multivizĳsko predstavitev Sol- do Solčave, kjer nas je pričaka- čavskega. Sledila je krajša vož- la lokalna vodička. Ob spreje- nja do gostišča Firšt z ogledom mu nas je povabila v zadružno stalne zbirke o Potočki zĳalki gostišče, kjer so nam postregli in filma o izkopaninah v tej s čajem in ajdovim ter sadnim jami. V Firštovi restavracĳi so kruhom, značilnim za Solčavo. nam postregli z okusnim kosi- Sprehodili smo se do stare got- lom. Ob kozarcu pĳače in ka- Izlet v Volčji potok ske cerkve Marĳe Snežne. Po vici smo pokramljali o tem in V maju nam je bil obljubljen izlet. Izlet v volčji potok. Oh, vi- poti nas je vodička seznanila onem in se dobro razpoloženi deli bomo na tisoče narcis in tulipanov vseh vrst, vseh barv. Ja, z zgodovino kraja. Razen cer- zopet prek Černivca vračali to smo pričakovali. No, letošnji maj je bil bolj podoben aprilu, kve smo si ogledali tudi stalno domov. zato so vse te spomladanske rožice odcvetele brez nas. razstavo iz polstene (solčavski France Brus Velika izbira drobnih spominkov iz solčavskega filca Odpeljali smo se namreč šele proti koncu maja. Žal le manj- filc) iz volne solčavske ovce. ša skupina tistih korajžnih, ki se nismo ustrašili ne hoje po Domačinke še obvladajo to pesku ne morebitnega dežja. Imeli smo srečo z vremenom in opravilo, ki ga prenašajo na Starejši občani iz Doma na sprehodu namesto pomladnih so nas pozdravile poletne rožice. mlade. Tudi nam so pokaza- Starejši občani, ki imajo te- porezali robnike in tako omo- invalidov na vozičkih brez Nepozaben je bil pogled na grmovje bogato cvetočih rodo- le, kako izdelujejo posamezne žave z gibanjem in stanujejo gočili gibanje oziroma prehod tuje pomoči. France Brus dendronov vseh barv. In koliko dreves! Poznanih, ker jih sre- izdelke. Nekatere smo lahko v Domu starejših občanov v čujemo v domačih vrtovih in gozdovih, pa še več eksotičnih, tudi kupili v prodajalni spo- Horjulu, pospremĳo na krajši prinešenih iz daljnih dežel pred kaj vem koliko leti – morda minkov. Pot smo nadaljevali sprehod socialna delavka, de- več kot stoletje. Nekatera so nas presenečala z lepimi cvetovi, po Logarski dolini – krajin- lovna terapevtka, negovalke in tudi učenci iz višjih razre- druga z bujno rdečimi listi, tretja s svojo veličino. Pri vseh pa skem parku vse do parkirne- je bila opazna roka – ne samo strokovnjaka, ampak tudi člove- dov Osnovne šole Horjul. ga prostora. Od tam smo se v Maja jim je več sprehodov ka, zaljubljenega v vse lepo, v naravo. hrib peš podali do slapa Rinka onemogočilo slabo deževno Kot piko na i so v nas po vsej poti upirale oči velikanov: pod Okrešljem, ki je eden naj- vreme, zato pa so za spre- makete dinozavrov kakršni so baje živeli na tem planetu pred višjih prosto padajočih slapov hode dodobra izkoristili lepe okoli sto miljonov let. Ob njih se počutiš presneto majhnega, pri nas; v globino pada kar 90 junĳske dni. ampak ne obupanega. metrov. Vodni curek se pri dnu Velika ovira za invalide z vo- Zbrali smo še moč, da smo se vrnili do avtobusa in se od- razlĳe in voda izpod slapa iz- zički, na berglah in na sploš- peljali proti domu. V avtobusu je kar brenčalo od našega kle- gine v produ, sredi Logarske no za vse tiste, ki imajo težave pri hoji, so visoki robniki, ki peta, od vtisov, od veselja ob doživetju tega dne. In vstoili smo doline pa pride na dan kot spet v naš vsakdan, naš dom starejših občanov v Horjulu. bi jih morali porezati že pri Savinja. Nekateri pogumnejši gradnji pločnikov. Nikoli ni Stanovalci Doma starejših občanov med dopoldanskim junĳ- Stanovalka Doma starejših občanov Horjul izletniki so se podali še na šilce prepozno. Še vedno bi lahko skim sprehodom v Gostišče Orlovo gnezdo. Po NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 38

28. junĳ 2010 38 Občina Horjul elektronski naslov: [email protected]

li glasbeno delavnico pod naslovom Primož Garafol pozdravil vse nav- Ustvarimo pravljico, medtem ko so se zoče in se jim zahvalil za tako veliko Dan odprtih vrat Osnovne šole Horjul učenci šestega razreda lotili lepopisa udeležbo, kot je še ni bilo na podobni V petek, 28. maja 2010, so učenci in učitelji Osnovne šole Horjul pripravili Dan odprtih vrat, na in izdelave skrinjice. Sedmošolci so prireditvi. katerem so na zabaven način predstavili nekaj utrinkov iz pestrega šolskega vsakdanjika. oblikovali balone, izdelali kulise in Dan odprtih vrat OŠ Horjul so za- kostime za predstavo igre Martin Kr- ključili s skupno zaključno prireditvi- Gospod ravnatelj Primož Garafol predstavili nekaj utrinkov iz našega dovednosti pokukajte vanje.« pan. Osmi razred se je predstavil z dejo na temo Medsebojni odnosi, ki sta je v vabilu, namenjenemu staršem, pestrega šolskega vsakdana. Želimo Med 16.30 in 18. uro so se po razre- lavnico Pečemo skupaj in s stereotipi, jo vodili in povezovali učenki Neja sorodnikom učencev, otrokom in na- si, da bi vsaj malo začutili, kako po- dih zvrstile številne delavnice. Učenci medtem ko je deveti razred pripravil Zdešar in Lucĳa Trček. Na prireditvi ključnim obiskovalcem v vabilu med teka življenje naših otrok, bratov, se- od prvega do četrtega razreda so pri- srečanje v odbojki in pouk angleščine so nastopili: Orfova skupina, otroški drugim zapisal: »V že vročem, cve- ster, sorodnikov in prĳateljev – naših pravili različne likovne delavnice, na- za starše. V mali telovadnici so pri- in mladinski pevski zbor, ki ga vodi točem pomladanskem mesecu, ko se učencev skozi vse šolsko leto. ravoslovno delavnico in oblikovanje pravili lutkovno igrico, v knjižnici pa zborovodja Imre Farkaš, mladi ple- nezadržno bliža zaključek šolskega Za vas bomo odprli vrata in okna slanega testa. delavnico Branje se splača. salci, folklorna skupina Navihanke in leta, bi vam radi na zabaven način vseh učilnic. Brez strahu in z obilo ra- Učenci petega razreda so pripravi- Pred programom je ravnatelj šole učenci s krajšimi skeči. France Brus

Učenci 7. A razreda so izdelali kulise in kostume za igro Martin Krpan, ki so si jo Učenci 6. B razreda pri izdelavi skrinjic Pozdravni nagovor ravnatelja šole Primoža Ga- obiskovalci tudi ogledali. rafola.

Delavnica 8. A razreda Pečemo skupaj Učenci 4. razreda skupaj s starši pri izdelavi svetilk Glasbena delavnica 5. A razreda pod naslovom Ustvarimo pravljico

Razstavljene mačke in lutke, izdelek 3. B razreda. V avli razstavljeni vitraji , izdelki 5. A razreda, in Klavdĳa Čenčur in Ožbej Petrovčič sta nastopila Razstavljeni kipci, ki so jih pri likovnem pouku vaze s cvetjem iz oddelka podaljšano bivanje v skeču. izdelali učenci predmetne stopnje.

Tekma v odbojki, 9. A razred proti staršem Nastop otroškega pevskega zbora, ki ga vodi glasbeni pedagog Nastop šolske folklorne skupine Navihanke Imre Farkaš.

Fantek in punčka – delavnica pod tem naslovom 3. B razreda ob Pogled na prepolno avlo osnovne šole na zaključni prireditvi Nastop Orfove skupine oblikovanju slanega testa NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 39

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Horjul 39 Pogovor s Primožem Garafolom, ravnateljem Osnovne šole Horjul S prvim januarjem 2010 je delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Horjul prevzel profesor Primož Garafol. Februarja, ob odprtju razstave domačega sli- karja Krištofa, sva se dogovorila, da se bova ob koncu šolskega leta srečala in pogovorila, kakšni so njegovi vtisi ob prevzemu novega delovnega mesta in kakšen je njegov načrt organizacĳe dela v njegovem petletnem mandatu. Na podlagi takratnega razgovora je pogovor nastal junĳa, v času, ko učenci končujejo s poukom in se že pripravljajo na počitnice. Postavil sem mu nekaj vprašanj, na omogoča pridobitev statusa. Najti je ne ustreza, se od njega posloviš in si jeni. In smo se lepo zmenili. škodo, ne koristi. Če si otrok res želi katera je odgovoril. treba skupni jezik med šolo, učencem najdeš drugega. Poleg tega menim, Bi si upali trditi, da imajo starši zdaj popraviti oceno, se lahko nauči in po- Prve delovne izkušnje ste si nabirali in starši ter se večkrat dogovarjati in da so kakšne stvari samo za otroke manj časa za otroke, kot so ga imeli pravi. S tem, ko se odloči za to, pre- s poučevanjem na Srednji lesarski prilagajati. Pomembno je učencem in da staršem ni treba vedeti vsega, na začetku vaše pedagoške poti? vzame odgovornost nase. Lahko vam šoli v Ško^i Loki. Vam izkušnje, zagotoviti tudi dodatno pomoč, ko jo kar se zgodi njihovim potomcem. Res Strinjam se, da so zdaj zelo zaposleni, povem, da ni prav veliko učencev, ki ste si jih pridobili med poučeva- potrebujejo. Po mojem mnenju lahko se lepo sliši, če mama reče, da sta s a če jih povabim, da bi se rad pogovo- ki bi se bili maja pripravljeni naučiti njem, koristĳo tudi pri vašem ravna- takšno šolo pojmujemo kot učencu pri- hčerko prĳateljici, a verjemite, da to ne ril z njimi, si zmeraj vzamejo čas. Je snov celotnega šolskega leta. Tistemu, teljevanju? jazno. more držati. Tako kot tudi ni dobro, pa zanimivo, da so starši zmeraj zra- ki pa si res želi, je treba dati možnost. Povedati moram, da sem bil takrat Učitelji se mnogokrat pritožujejo, da če hoče mama konkurirati svoji hče- ven, ko so otroci majhni. Ko zrastejo Se pa že sedaj učitelji z učenci, ki so zelo mlad, ravno sem končal fakulte- imajo učenci preveč pravic in pre- ri. Hčere so lahko zato zelo nesrečne, in prav tako potrebujejo nekoga ob v stiski, skupaj s starši dogovarjajo za to. Intenzivno sem iskal službo, zato malo dolžnosti. Kako gledate na tak kajti pri petnajstih mora biti razlika sebi, pa pogosto mislĳo, da je njihov spraševanje in pisanje. Učenec si ob sem prošnje pošiljal na veliko na- očitek? med mamo in hčerko vidna, seveda otrok že toliko samostojen, da lahko učiteljevi pomoči sestavi program in slovov. Ko sem začel s poučevanjem, Menim, da učenci nikakor nimajo pre- hčerki v prid. popolnoma sam reši svoje težave in poskuša slediti ciljem, ki si jih posta- sem takoj spoznal, da je to moja pri- več pravic. Učitelji, ki tako razmišljajo, Je lahko učitelj prĳatelj z učenci? ga preveč prepustĳo samemu sebi. vi. Menim, da se takšna praksa dobro hodnost. Poučeval sem konstrukci- ne razmišljajo o odnosu med pravica- Tudi učitelj ne more biti prĳatelj v kla- Navzočnost staršev v zadnjem triletju izkaže. je, torej predmet, ki dĳakom vzame mi in dolžnostmi. Vsaka pravica, ki jo sičnem pomenu besede, ker potem ni osnovne šole je morda pomembnejša, Bi rekli, da so osnovnošolci zaradi veliko časa za izdelavo posameznih imamo, je povezana z izpolnjevanjem meje. On je še eden tistih, ki morajo kot si mislimo. Stvari bi se morale obr- zbiranja točk za vpis v srednjo šolo programov. Imeli smo zelo »odpr- različnih dolžnosti. To razmerje pre- včasih potegniti mejo. Tisti učitelj, ki niti in krasno bi bilo, če bi bili starši bolj obremenjeni, kot smo bili mi, in tega« ravnatelja, ki nam je dovolil malokrat poudarjamo. Samo za po- misli, da bo z učenci prĳatelj, jih bo ob svojih otrocih tudi v tem obdobju. da jim to škodi? veliko svobode pri temah, ki smo jih nazoritev: če ima učenec pravico do prej ali slej dobil po glavi, saj učenci Dojeti morajo, da si jih otroci takrat Prej bi rekel, da so bolj zaskrbljeni nji- obravnavali. Tako nisem poučeval kakovostnega pouka, potem mora tega ne razumejo enako. Učitelj naj bo želĳo ob sebi, samo drugače. V bur- hovi starši. Razumem, da jih je strah, samo po programu, temveč smo se izpolnjevati več dolžnosti: prisotnost spoštljiv in prĳazen, vendar tega ne nem obdobju pubertete na zunaj sicer na katero šolo bo sprejet njihov otrok, pogovarjali o temah, ki so dĳake za- pri pouku, izpolnjevanje obveznosti, smemo zamenjati s prĳateljstvom. kažejo, da so jim starši odveč, a če jim a zmeraj poudarjam, da je otrok ved- nimale, pa tudi o temah, ki niso bile učitelja in drugih učencev ne sme Lahko pride otrok k vam v pisarno prisluhneš, ugotoviš, da so zelo vese- no manj in da je prišel čas, ko se sred- prav nič povezane s programom, am- motiti pri delu, da lahko uresničuje in vam pove, kaj ga teži? li, če mama in oče prideta, denimo, nje šole, predvsem poklicne, zelo zav- pak za dĳake v tistem trenutku zelo pravico do kakovostnega pouka. Načelno lahko vsak kadar koli pride na šolske prireditve. Starši mi radi zemajo za učence. Dejstvo je, da točke pomembne. Če imaš pravi odnos do Starši osnovnošolcev pravĳo, da so so, a če tega ne poudarjamo preveč, dĳakov, če razumeš njihove težave, če klasični učitelji, ki mislĳo, da bodo jih lepo sprejmejo. Enako je z nacio- se ne spuščaš v nepotrebne konﬂikte, dosegli uspeh že zaradi naslova nalnim preverjanjem znanja. Konec hkrati pa jim teme predstaviš na za- učitelj, ne morejo biti več uspešni. koncev mora vsak otrok sam vedeti, nimiv način, lahko vzpostaviš odnos, Zdaj, mi razlagajo, lahko uspe samo koliko se je naučil, in ugotoviti, kje ki temelji predvsem na medsebojnem tistemu, ki zna učence motivirati. Je je dober in na katerem področju bi toleriranju, kar je v mladostniških le- to res? moral še kaj postoriti. Vsak se mora tih zelo potrebno. Tako jaz v razredih S tem se popolnoma strinjam. Prav potruditi, da izkaže osnovno znanje. nikoli nisem imel težav z avtoriteto zato, da bi učence motivirali, razmiš- V teh točkah ne vidim velike težave, oziroma z mirom. ljam, da bi občasno uvedel timsko po- morda tudi zato ne, ker imamo pri Ali tudi na sedanjem delovnem učevanje. Vsekakor pa to ni preprosto. nas veliko uspešnih učencev. mestu delujete tako? Menite, da ste Vsi na, primer, mislimo, da znamo Ali razmišljate, da bi po šoli name- strog ravnatelj? timsko poučevati in da je to lahko. stili kamere in zaposlili varnostni- Na začetku, ko me učenci in delav- Vendar je to izjemno zapleten proces. ka? Mnogo osnovnih šol brez tega ci vrtca in šole še niso poznali, sem Verjetno bo potrebno kar nekaj časa, menda sploh ne more normalno de- veljal za strogega ter da avtoritativ- da bom uresničil svojo vizĳo. Učitelja, lovati. no vodim šolo. Vendar so po pol leta ki bosta skupaj v timu, bosta morala Ko bo tukaj kamera, mene ne potre- našega sodelovanja svoje mnenje namreč biti kompatibilna, predvsem bujejo več, ker bo to konec moje vizĳe. spremenili. Jasno, na koncu moram pa bosta morala drug drugemu za- Vedno mi je tuje, ko na kakšnem pre- sprejeti odločitev, kaj narediti, saj je upati. Če delo ni načrtovano, je lahko davanju poslušam, da imajo v šolah tu odgovornost. Vendar želim v fazi to, da sta v razredu dva učitelja, za- kamere. Zakaj? Koga naj nadziramo? pred odločitvĳo slišati mnenje svojih nju izjemno stresno, saj lahko eden Pozdravni nagovor Primoža Garafola na Krištofovi razstavi Za zdaj jih ne potrebujemo, ker še lah- zaposlenih, staršev in učencev in sem mimogrede prevzame vodilno vlogo ko sproti rešujemo težave in ker otro- pri tem zelo odprt za ideje in argu- in se drugi izgubi. To bo od učiteljev k meni, ker na mojih vratih ni nobe- rečejo: »Saj naš pa noče, da pridem.« ci upoštevajo pravila in jim zaupamo. mente. Če me z argumenti nekdo pre- zahtevalo širino, saj ne bodo mogli nega urnika, kdaj sem komu na voljo. »Ne,« jim odgovorim, »pridite, ker je Seveda pa moraš biti nenehno na pre- priča, potem spremenim tudi svoje več reči, to je moj razred, drugi pa me Upoštevam pa načelo, da je treba stva- vesel, če spremljate njegovo delo in je ži, da ni vdora od zunaj. Pri nas smo mnenje. ne zanimajo. Treba bo odpreti vrata in ri najprej urejati z razrednikom, nato ponosen na vas.« V tem obdobju so vedno veseli, če nas obiščejo nekdanji Kakšna pa je razlika med ravnatelje- pač doumeti, da so vsi učitelji odgo- s svetovalno službo, ki je strokovno v ospredju vrstniški odnosi, zato se učenci, tujci pa se ne morejo kar tako vanjem v vrtcu in šoli? vorni za vseh 300 otrok. Ko bomo to usposobljena, in šele nato z menoj. otroci pač delajo »pomembne« in go- sprehajati po šoli. Zato je tako po- Edina razlika je v starosti otrok, si- osvojili, bo za vse skupaj lažje. Če se kdo obrne neposredno name, je vorĳo, da starši na takšnih dogodkih, membno, da poznam svoje učence in cer pa se trudim delati v dobro otrok Najbrž je utopično pričakovati, da to dobrodošlo, ker vem, da je tisti, ki kot je na primer Dan odprtih vrat, vem, kdo je kdo. in delavcev v vrtcu in šoli. Malo sem bodo vsi vaši učitelji zmogli tak mi- se odloči za tak korak, v hudi stiski. nimajo kaj početi. Vselej pravim, da Do kod seže vaša roka? imel treme pred vodenjem vrtca, ven- selni preskok. Takrat ga poslušam in mu poskušam se morajo starši zmeraj potegniti za Pozoren sem na šolo in šolski okoliš, dar me vzgojiteljice in pomočnice kar Nesmiselno je pričakovati, da se bodo pomagati. svojega otroka, kar pa ne pomeni, da v to, kaj se z učenci dogaja popoldne, pohvalĳo in pravĳo, da se kar hitro tako velike spremembe zgodile čez Menite, da otrokom veliko pomeni, morajo biti zaščitniški. Biti zaščitniški pa se načelno ne vtikam, ker je to že učim. V vrtcu sem uvedel nekaj spre- noč. To je proces, ki traja več let. Ne- da se lahko zaupajo ravnatelju? namreč pomeni, da nehote prenesejo pristojnost staršev. Jih pa opozorim, memb, vse za dobro otrok, in upam, kateri bodo sicer še delali po starem, Saj sploh ni pomembno, ali se zaupajo odgovornost nase, namesto da bi jo če slišim kar koli, kar bi bilo v škodo da bo čas pokazal, da sem ravnal sami zase in prav je tako. Če namreč meni ali učitelju, pomembneje je, da počasi prenašali na otroka. Pomagati otroku. Nikoli stvari ne pometem pod prav. ne čutiš, da bi lahko delal v timu, je vedo, da je vsak problem mogoče re- mu morajo, da se zave, da je naredil predpražnik in rečem, da me nekaj Bi lahko rekli, da je današnja šola bolje, da si prisluhneš in delaš po svo- šiti. Če imajo občutek, da se jim godi napako, in se iz nje nekaj nauči; oni ne zadeva. Potem pa je stvar staršev, do učencev prĳazna šola? je. Otroci potrebujejo take in drugač- krivica, morajo to izraziti. Ne smejo mu le pomagajo, da to zmore. Ko pa se kako se odzovejo na moje opozorilo. Odvisno, kaj si predstavljamo pod ne učitelje. Če jih namreč v šoli pri- biti nesramni in nespoštljivi, morajo enkrat zave, da vsako napako nekdo Ne morem reči: Če ga dopoldne povo- tem pojmom. Jaz si pod prĳazno šolo pravljamo na življenje, na to, da bodo pa izraziti svoja čustva. To, da se ti zgladi, se mu širi manevrski prostor zi avto, se bom »sekiral«, če pa se bo predstavljam šolo, na kateri je priso- uspešni in zadovoljni državljani, mo- otrok zaupa, je pomembno tudi zato, in takrat izgubljamo vsi: otroci, učite- to zgodilo popoldne, mi je vseeno. tno medsebojno spoštovanje učencev rajo pač spoznati različne okoliščine. ker učitelji in ravnatelj moramo dobiti lji in starši. Ali svojim učenkam dovolite, da ho- in učiteljev, kjer je komunikacĳa dvo- Zelo sodobno je, da otroci kličejo povratno informacĳo, kako naše delo Govorite o zdravem potegovanju za dĳo v šolo naličene, kažejo popke in smerna in imajo učitelji posluh tudi za starše po imenu, mnogo staršev pa vpliva na učence. Če delaš v najboljši otroka. Kaj pa tisto nezdravo pote- se oblačĳo tako, kot bi šle v disko in druge dejavnosti, s katerimi se učenci se rado pohvali, da so s svojimi otro- veri, da se otroci dobro počutĳo, oni govanje, ko starši to besedo dojame- ne v šolo? ukvarjajo poleg šole. Učencem poleg ki prĳatelji. Menite, da je to za živ- pa se ne in ti tega ne povedo, ne veš, jo kot pritisk na učitelja? Se srečuje- Meni je sicer všeč, če so dekleta in rednega šolskega dela ponudimo še ljenje dobro? kje si ga polomil. Izjemno pomembno te z njim? fantje urejeni, nimam pa pravice po- mnogo drugih dejavnosti, ki so bolj To se mi zdi izjemno velika past, ker se mi zdi tudi, da otroci dobĳo infor- Seveda se tudi mi kdaj srečamo s pri- segati v njihovo oblačenje. Tudi sku- zanimive, saj je učenec mogoče vklju- starši in otroci ne morejo biti prĳate- macĳo, da se lahko tudi odrasli zmo- tiski na učitelje, a ne pogosto, kajti paj s starši smo v pravila šolskega čiti v dejavnost, ki mu je blizu ter je lji. Starši so starši in včasih imajo tudi timo. naši učenci lahko ocene popravĳo z reda zapisali določilo o nezaželenosti lahko zelo uspešen. Poleg tega učenci nehvaležno vlogo, ko rečejo ne in po- Če ga jaz kje polomim, se učencu znanjem, nikakor pa ne tako, da pri- ličenja … Vendar ima vsako obdobje lahko usklajujejo tudi šolske in dru- tegnejo mejo. Ne moreš si jih izbrati, opravičim. Bil sem že v taki situacĳi. dejo starši v šolo in rečejo, da si njihov svoje značilnosti in včasih so otroci ge obšolske obveznosti, npr. šport- vse življenje so tvoji starši, medtem Rekel sem, oprosti, nisem ravnal prav, otrok zasluži boljšo oceno. Vedno jim kazali raztrgana kolena in polno ne- ne treninge, glasbeno šolo … To jim ko si prĳatelja lahko izbereš in če ti ker sem pozabil, da smo bili dogovor- povem, da mu s takimi pritiski delajo tov, zdaj pa kažejo popke. Vsak potre- NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 40

28. junĳ 2010 40 Občina Horjul elektronski naslov: [email protected] buje nekaj, da izstopi iz povprečja; če so to imel neposreden stik z učenci tudi na tem (ministrstvo, občina, pravni dokumenti, vĳoličasti lasje, naj pač bodo. Pomembneje področju in ker bi rad vedel, kaj lahko z sklepi). Kolesarski izpiti se mi zdi, kako se vedejo. Mene osebno ustrezno motivacĳo dosežejo tisti otroci, Kako vas gledajo vaši zaposleni? Osnovna šola Horjul v okviru programa in dela šole uspešno najbolj moti, če imajo otroci na različnih ki mogoče ne veljajo za najbolj spretne To težko rečem, nekateri pozitivno, neka- uvaja učence v varno vključevanje v promet. V ta namen učenci mestih preveč obročkov, ki so zdaj tako oziroma najboljše učence. Dobro je, da je teri se z mano ne strinjajo. Ravnatelj sem pri rednem pouku, še bolj pa pri kolesarskem krožku spozna- moderni, ker vem, da bodo za njimi osta- ravnatelj čim več v stiku z njimi, da se popol leta, uvedel sem se že, še vedno pa vajo prometne predpise, ki jih morajo upoštevati pešci, kolesarji le brazgotine. In pozimi mi je neizmerno govarja z njimi in tega bi moralo biti več. naredim tudi kakšno napako. Spoštujem in potniki v avtobusu. Ob zaključku šolskega leta, sredi junĳa, je žal, ko gledam dekleta v kratkih bundah, Poleg tega se mi zdi, da učencem ogrom- vse in verjamem v ljudi, ker sem prepri- šola za učence petega razreda organizirala kolesarske izpite, ki kako kažejo ledvice, in vem, da se bodo no pomeni, da jih pozdraviš, da veš, kdo čan, da vsak dela po svojih najboljših mojih je pod vodstvom profesorja Jureta Končana opravilo kar 24 prehladila. Vendar ne vem, ali ima v ob- so, da jih pohvališ: ‘’Ja, to si pa dobro na- čeh, kolikor zna in zmore. učencev. Po teoretičnem delu so se učenci podali na poligon, ki dobju, ko se otroci tako iščejo in ko želĳo redil.’’ Ali pa: ‘’Na tekmovanju si se pa Pravĳo, da imate mnogo načrtov za ure- so ga postavili kar v telovadnici, da so preizkusili spretnost pri biti opaženi, smisel preveliko pozornost dobro odrezal, bravo!’’ ditev in posodobitev šole. Kaj od po- vožnji s kolesom. Za tem so se v mentorjevem spremstvu odšli na namenjati oblačenju. Vsi vemo, da je pre- Imajo vaši učitelji čas tudi vzgajati? Po- stavljenih ciljev ste že uresničili? horjulske ulice, kjer so se vključili v normalni promet in preizku- povedano vedno najslajše in upor mladih gosto je mogoče slišati, da so programi Res je. Naša šola je lepa in prĳazna. Po- sili svoje znanje in spretnosti. Vožnja po Horjulu traja kar 20 šol- skih ur. Tako učenci spoznajo vsa horjulska križišča in prometne je tedaj še večji. tako obširni, da preprosto zmanjka časa zna pa se, da je bilo v preteklosti narejeno pasti, ki prežĳo na udeležence v prometu. Mentor kolesarskega Potem se ne bi pridružili tistim, ki po za vzgojo. samo tisto, kar je bilo res nujno. Doslej krožka uspešno sodeluje s Policĳsko postajo Vič. Policisti občasno tihem razmišljajo, da ne bi bilo narobe, Vzgaja se z zgledom, velikokrat tudi mi- smo skupaj z občino že kar nekaj postori- obiščejo šolo in sodelujejo pri opravljanju kolesarskih izpitov. če bi v šole spet uvedli uniforme, ker bi mogrede, na primer tako, da na hodniku li: v šoli nove rolete v kuhinji, harmonika France Brus z njimi zmanjšali tudi socialne razlike? pobereš papirček in učenca opozoriš, da vrata in posodobljena alarmna naprava, Ne, jaz nisem za uniforme. Seveda je metanje papirčkov po tleh ni lepo. Seveda v vrtcu pa bodo med počitnicami urejene tudi pri nas mogoče opaziti neenakosti, pa je vprašanje, kako to narediš. Da lahko galerĳe. Bi pa poudaril, da bom še naprej a otrokom zmeraj pravim, da nikjer ne uspešno vzgajaš, potrebuješ vizĳo, vedeti delal na tem, da bo naša šola čim prĳaz- piše, kje so kaj kupili. To, da nekateri no- moraš, kakšni so tvoji cilji. Vzgojni načrt nejša za učence. Rad bi, da se standard sĳo uveljavljene blagovne znamke, vem, brez vizĳe nima nobenega smisla. Tudi šole približa standardu našega vrtca. a se bojim, da tu ni mogoče dosti naredi- doma se morajo starši skupaj odločiti, Upam na podporo našega gospoda žu- ti. V okviru šole lahko največ naredimo kako bodo vzgajali, da so lahko uspešni. pana Janĳa Jazbeca in krajanov. Če samo z lastnim izraženim odnosom do tega Saj veste, kaj se zgodi, če je vzgoja dvotir- pogledamo udeležbo na Dnevu odprtih pojava, ki kaže, da so za nas vsi enaki. na. Na naši šoli je 40 zaposlenih, nekateri vrat, pove dovolj. Sicer pa si na vaši šoli zelo prizadevate, neposredno vplivamo na učno-vzgojni In vaši načrti za prihajajoče počitnice ? da bi bili učenci sposobni sprejeti tudi proces, drugi posredno. Zdaj pa si pred- Med šolskimi počitnicami, ko učiteljev in drugačne in da bi si pomagali med se- stavljajte, kaj bi se zgodilo, če bi vsak delal otrok ne bo, bomo, kot sem se dogovoril boj. po svoje. Tudi staršem vedno povem, da je z gospodom županom Janĳem Jazbecem, To, da si pomagajo med seboj in da spo- vzgoja zelo krhko področje in da morajo obnavljali šolo. Da, tudi nekaj dopusta si štujejo drugačne, pri nas gojimo zavest- tudi oni otrokom postavljati meje. Nujna bom privoščil. no. Mislim pa, da je tukaj zelo pomembna sestavina našega odnosa pa je tudi zau- Povprašal bi vas še, kaj v Horjulu naj- Kolesa v kolesarnici dokazujejo, da se veliko šolarjev vozi v šolo s kolesom. vloga staršev, saj so oni tisti, ki morajo na panje. Žal včasih starši zamenjajo mejo in bolj pogrešate. Se sedaj, po pol leta, že tak način vzgajati svojega otroka. Nekate- kaznovanje in ko se pogovarjamo o njiho- počutite kot domačin? ri so za naš trud dovzetni, vsi pa seveda vem otroku, ki je naredil napako, mi reče- Vsekakor sem se že udomačil, saj sem ne. Nekateri pač vidĳo samo sebe. Otrok jo: »Ja, saj sem ga kaznoval.« Pa jim ved- več v Horjulu kot doma. Ničesar poseb- pa ne učimo samo tega, da si morajo pono rečem: »Nehajte, kaznovanje ne vodi no ne pogrešam, želim pa si, da bi novo magati, ampak tudi to, kje so meje. Razu- nikamor, razen k še večji agresivnosti.« igrišče postavili ob šoli, saj bi tako lahko meti morajo, da s tem, ko nekomu rešĳo Mejo potegneš, ko rečeš: »Tega ne boš po- del telovadbe v lepem vremenu izvajali test, niso naredili nič, da pa mu bodo čel.« Otrok zelo dobro ve, kaj to pomeni. na prostem. Pa tudi z nogometom in ro- ogromno pomagali, če mu bodo snov Starši pa namesto tega pogojujejo in reče- kometom bi lahko začeli. razložili. To spet terja ogromno dela in jo: »Če boš priden, boš dobil to, če ne boš, Kako gledate naprej in kako gleda na timsko sodelovanje, a ko vidiš, kako se pa ne boš smel gledati televizĳe ali pa ti ne vašo odsotnost vaša družina ? razcveti nekdo, ki bi bil zaradi težav na bom prebral pravljice.« Pravim jim: »Bo- Vsak ima svojo pot, vsekakor pa mora biti enem področju onemogočen na vseh, dite veseli, da hoče poslušati pravljice.« prisotna želja po skupnem ustvarjanju. veš, da se izplača. Seveda pa to najprej Delovni dan ravnatelja vrtca in šole je Seveda ne gre brez volje, pa tudi brez sre- zahteva od tebe, da znaš videti težavo. najbrž precej raznolik. Nam lahko za- če ne. In tudi brez podpore najbližjih ne. Kako pomembno je, da ravnatelj dela v upate, kako v grobem poteka vaš delo- Brez tega zagotovo ne. razredu? vnik? Učenci petega razreda z mentorjem Juretom Končanom, ki se pri- Mislim, da zelo, kajti tako je ravnatelj ne Ni kaj, to je ‘’full time job’’, saj praktično S temi besedami je gospod Primož Gara- pravljajo na kolesarski izpit. samo menedžer, ampak tudi učitelj in nikoli nisi popolnoma prost. V osnovi fol končal najin pogovor in upam, da ga vzgojitelj – sestavni del tima. Zato sem delaš cel dan, če ne v pisarni, pa doma. bodo iz tega pogovora bolje spoznali vsi se odločil, da bom vodil čebelarski kro- Dan začnem v zbornici v šoli ali vrtcu, horjulski občani. žek, ki je šele v fazi nastajanja, ker bi rad večinoma pa se ukvarjam s papirologĳo France Brus Izlet v Salzburg V ponedeljek, 7. 5. 2010, smo se učenci iz 7., 8. in 9. razreda, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina, odpravili na izlet v Salzburg. Namen izleta je bil, da bi v praksi uporabili znanje Prejeli smo naziv nemščine in ugotovili, koliko res znamo. Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji in se veseli odpra- Kulturna šola 2010 vili na pot. Po štiriurni vožnji smo prispeli v Salzburg. Najprej OŠ Horjul se je prĳavila na natečaj za naziv Kulturna šola smo si ogledali Mozartov trg s spomenikom. Nato smo ob- 2010, ki so ga razpisali Zveza kulturnih društev Slovenĳe, Dru- čudovali Neptunov vodnjak in se mimo kočĳ sprehodili do štvo za razvoj in varovanje Geossa in Javni sklad RS za kul- stolnice. Ogledali smo si staro salzburško pokopališče, prav turne dejavnosti. Naziv si je šola prislužila z nadpovprečno tisto, kjer so snemali ﬁlm Moje pesmi, moje sanje. kulturno dejavnostjo učencev in učiteljev, in sicer po obsegu Po ogledu Mozartove rojstne hiše smo imeli čas za kosilo in nakup spominkov in prav pri tem smo lahko preizkusili naše pa tudi kakovosti. znanje nemščine. Na šoli je kakovostno kulturno življenje: glasbene, likovne, Po kosilu smo šli čez reko Salzach v Park miru do dvorca plesne, lutkovne, gledališke, literarne in folklorne dejavnosti. Mirabell. Pred odhodom smo imeli še nekaj časa za sprehod Kulturni programi so namenjeni širšemu občinstvu v kraju, saj po starem delu mesta, nato pa smo se odpeljali proti domu. V se skupine s šole vključujejo tudi v prireditve zunaj nje. Učenci Horjul smo prispeli polni lepih spominov in z željo, da bi se v kažejo svojo nadarjenost, izraznost in predanost kulturnemu Salzburg še vrnili. življenju. Srečni smo tudi, da imamo v Občini Horjul bogato Klara Lavriša, Aneja Kumar, Neža Čepon, 7. a tradicĳo zborovskega petja. Slovesna podelitev priznanj je potekala 4. junĳa 2010 na Slivni pri Vačah. Udeležili so se je ravnatelji, mentorji in po dva učenca. Našo šolo sta zastopala učenca Dominik Rus in Ožbej Petrovčič. Ob prihodu so se učenci prĳavili v delavnice: gle- dališko, literarno, likovno, glasbeno, folklorno in kulturno de- diščino. V muzejskem prostoru je potekala tudi okrogla miza o medĳski vzgoji. Po končanih delavnicah je sledil še obred z Zdravljico in objemom. Vsi udeleženci smo prejeli priložnost- no spominsko darilce. V šotoru so se predstavile posamezne delavnice, sledila je podelitev priznanj. Priznanje pomeni veliko odgovornost, zato nas v prihodnje čaka veliko dela. Mentorica projekta Kulturna šola Simona Felicĳan NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 41

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Dobrova - Polhov Gradec 41

5. Dan na Dobrovi Dan zabave, športa in novih spoznanj Dobrova, 28. maj – Trojček – učitelji, starši in učenci – so pripravili še eno nepozabno popoldne na dobrovski osnovni šoli, ki pa ni imelo le družabnega značaja, marveč tudi poučnega. Tokrat so medse povabili paraplegike, slepe in gluhe, v vlogo katerih so se učenci poskušali vživeti za nekaj ur. Vsi po vrsti so ugotavljali, da ni lahko.

Nekaterim je povzročalo težave zgolj risanje z levo roko, kaj šele z usti, kot to počnejo nekateri paraplegiki.

Učenci so se sede preizkusili v igranju namiznega tenisa. Gibanje slabovidnih ali slepih je lahko zelo težavno. Slogan letošnje prireditve, vrsto delavnic za osnovno- zanimanjem odkrivajo, kako moraš ravno prav stran od ki je prvič potekala v šport- šolce, kjer so v sodelovanju je, če bi bili gibalno ali kako mize, pa tudi gibi so potem ni dvorani, je bil Vsi različni, z Društvom paraplegikov drugače ovirani,« je dejala rahlo drugačni.« Učenci pa vsi odlični. Kot je v pozdrav- Ljubljana, Zavodom za glu- Irena Cilja iz organizacĳske- niso odkrivali svet invalidov nem nagovoru dejal ravnatelj he in naglušne Ljubljana ter ga odbora prireditve. Njene prek igre, marveč tudi dejan- Vilĳem Kovačič, si želi, da bi Društvom slepih in slabo- besede je potrdil tudi osnov- sko na terenu. Že pred časom slogan postal del vizĳe dobro- vidnih Ljubljana spoznavali, nošolec Gašper Grom, ki se je so se namreč lotili raziskoval- Kako dobre slike znajo narediti mojstri s čopičem v ustih, smo se vske osnovne šole. »Danes kakšen je svet »drugačnih«. preskušal v namiznem tenisu. ne naloge, v kateri so obiskali lahko prepričali tudi na lastne oči. se učimo življenja. Obstajajo »Tako, na primer, učenci ho- »Igrali smo v dvojicah skupaj dobrovske javne objekte ter arhitekturne ovire in tiste v dĳo med ovirami z zavezani- z invalidi na vozičkih. Oni so odkrivali, kako so (ne)prila- del slikarjev paraplegikov. Nora doba v sestavi Peter in glavi. Medtem ko je prve re- mi očmi, igrajo namizni tenis torej sedeli na vozičkih, mi pa gojeni invalidnim osebam. Dogajanje so popestrili še s Blaž Knez ter Miha Širca. Si- lativno lahko odstraniti, je sede, slikajo s čopičem v ustih na stolih in igrali tenis. Med- Poleg tega so na prireditvi plesno skupino Step'n'roll cer pa so bolj kot samo bese- druge veliko težje. Upam, da in podobno. Pripravili smo tem ko je njim šlo zelo dobro pripravili še vrsto dejavnosti, pod vodstvom Petre Škoﬁc, dilo zgovorne fotograﬁje, zato nam bo današnji dan pomagal vrsto tovrstnih vaj in moram do rok, se je pri nas kmalu po- kot je branje pravljic za naj- čisto na koncu pa je nastopi- jih prilagamo nekaj več. pri temu.« Tako so pripravili priznati, da osnovnošolci z kazalo, da ni tako lahko. Biti mlajše in razstavo slikarskih la še šolska glasbena skupina Gašper Tominc Dan na Dobrovi 2010: Vsi različni, vsi odlični V petek, 28. 5. 2010, je bil na osnovni šoli Dobrova v novi športni dvorani prav poseben pouk. Ob 16. uri je zazvonil šolski zvonec in začelo se je že 5. druženje učen- cev, učiteljev in staršev, imenovano Dan na Dobrovi z naslovom Vsi različni, vsi odlični. Letošnje je bilo posebno, saj smo ga pripravili v sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine, Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana. Pri organizacĳi letošnjega Dneva na Dobrovi, katerega pripravo so vodile nekdanja in sedanja predsednica Sveta staršev Irena Colja in Simona Kostrevc, Alenka Oven kot strokovnjakinja – delovna terapevtka in Edita Krajnović, je sodelovalo še veliko staršev ter ekipa učiteljev pod vodstvom ravnatelja.

Ob dogodku smo želeli učencem pa tudi učiteljem in staršem računalnik, različne lupe, simulacĳska očala, Breillova pisava). skozi igro, zabavo, šport in umetnost približati težave »dru- Poslovili smo se, kot se spodobi, s šolsko himno, ki smo jo gačnih«, krepiti pozitiven odnos do drugačnosti in različno- skupaj zapeli učenci, učitelji in starši. sti, poudariti strpnost, na sproščen način ponuditi doživetje in Morda bo tudi zaradi letošnjega Dneva na Dobrovi kateri od pridobiti izkušnjo, kako je, če si gibalno ali drugače oviran, in si- naših otrok razvil inovacĳo, ki bo ljudem, ki so gibalno ali kako cer z namenom razumevanja, sprejemanja drugačnosti oziroma drugače ovirani, olajšala življenje in delo. Če želimo ustvarjati različnosti in tolerance ter tako prispevati k njihovi ozaveščeno- okolje, v katerem se bodo razvĳali talenti, cvetele ideje in na- sti za kakovostnejše življenje gibalno ali drugače oviranih. stajale inovacĳe, potrebujemo drugačen odnos do drugačnosti, Učenci so lahko poskusili, kaj pomeni v invalidskem vozičku različnosti. Upamo, da smo z dogodkom pomembno prispevali premagati oviro, visoko 5 cm, voziti okoli ovir, zapeljati skozi k temu in spodbudili učence pa tudi učitelje in starše k razmiš- odprtino, ki predstavlja ozka vrata. Ugotavljali so, da je že ploč- ljanju. Kot pravi Gal Jakič »… se vsak invalid v življenju bori nik velika ovira, stopnice pa so z invalidskim vozičkom nepre- z ovirami, arhitekturnimi in tistimi v glavah. In čeprav se ti- magljive. »Uh, to je pa čisto enostavno,« je rekel neki osmošolec, ste arhitekturne počasi umikajo, je tiste v glavah včasih težko ko se je z invalidskim vozičkom pripeljal pred 5 cm visoko oviro, premakniti.«. Verjamem, da smo s tem dogodkom premaknili ki naj bi jo premagal oziroma, na katero naj bi zapeljal. »Kar marsikatero oviro, predvsem tisto v glavah učencev, učiteljev in poskusi!« sem mu rekla. Potrebnega je bilo kar nekaj napora, staršev, jih spodbudili k razmišljanju, sprejemanju, odprtosti do navodil in tudi malce fizične pomoči, da mu je uspelo. Čeprav gibalno ali drugače oviranih. Tako smo, menim, dosegli svoj na- nerad, je priznal: »Imela si prav, to pa res ni enostavno. Saj že men. mimo ovir ni tako enostavno voziti. Ja, zdaj pa bolj razumem, Dogodek je bil uspešen, organizatorji smo zadovoljni, prav kako je, če si v vozičku.« tako učenci, učitelji in starši. Veliko se jih je po dogodku prišlo Učenci so s člani Društva paraplegikov igrali namizni tenis zahvalit, pohvalit. Neka mama je napisala: »Zelo mi je bila všeč tako, da so tudi sami sedeli v invalidskem vozičku. S člani Dru- tema, pa tudi izpeljava delavnic je bila odlična. Menim, da so se štva paraplegikov so poskušali zadeti koš oziroma tarčo (prav tudi otroci iz vsebin delavnic marsičesa naučili, predvsem pa so tako sede v vozičku) in igrali košarko. začeli sploh razmišljati o potrebah in s temi povezanimi težava- Kako je obleči hlače, natakniti nogavice, si obleči srajco in za- mi telesno drugačnih vrstnikov. V vsakem primeru ste učenci, peti gumbe, če imaš kakor koli poškodovano, ovirano eno roko, učitelji in starši pripravili odmeven dogodek.«. Druga mama pa: prste rok in podobno, je bil še en izmed izzivov, s katerim so se »Naša družina je bila nad Dnevom na Dobrovi navdušena. Hva- spopadli učenci. »Ni enostavno,« so se strinjali, »še najtežje je la za res lepo in poučno petkovo popoldne.« zapeti gumbe.« Učenka 7. razreda je strnila vtise: »Z letošnjim Dnevom na Tudi s pomočjo umetnosti so učenci spoznavali ovire in rešit- Dobrovi smo ljudi z različnimi ovirami spoznali v povsem dru- ve. Slikanje z usti jim je predstavil član Društva paraplegikov, gačni luči. Kako izjemni so, kako se morajo že pri vsakodnevnih pa tudi sami so poskusili, kako je slikati s čopičem v ustih, brez opravilih prilagajati. So izjemno močni ljudje, saj se vsak dan pomoči rok. Trudili so se naslikati izbrani motiv, se pri tem med- srečujejo s predsodki. Prepričana sem, da je prav zaradi takih sebojno spodbujali in si pomagali. Udeležili so se tudi ustvarjal- dogodkov predsodkov vse manj.« Četrtošolec pa med drugim ne delavnice, ki so jo vodile članice Društva paraplegikov in bili nja in tekmovanja s samim seboj. Pokazal nam je, da je najprej pravi: »Igrali smo košarko na invalidskem vozičku s »tapravi- ponosni na svoje izdelke. športnik, šele nato invalid. ma« invalidoma. Zmagala sta tako, da smo imeli odprta usta.« S plesom so se nam predstavili člani plesne skupine Step`n`- Učenci 7. razreda so predstavili ugotovitve raziskave o arhi- »Po preživetem vikendu dobivajo občutki glede prireditve roll pod vodstvom koreografinje Petre Škofic. Prepričali so nas, tektonskih ovirah pri vstopu v nekatere stavbe na Dobrovi in Dneva na Dobrovi nove – večje razsežnosti, kot je bilo to čutiti v da je mogoče v invalidskem vozičku prav elegantno in doživeto nam poleg ovir pokazali tudi nekatere dobre rešitve. petek. Na kratko lahko rečem: prireditev je bila enkratna,« pravi zaplesati. S pomočjo predstavnikov Zavoda za gluhe in naglušne smo ravnatelj Vilĳem Kovačič. Vsi skupaj smo se lahko učili tudi od predanih športnikov na se poskušali vživeti in razumeti svet gluhih in se od njih učili V imenu vseh, ki smo dogodek organizirali in ustvarjali, se vozičkih, posebno smo bili veseli predsednika Društva paraple- drugih oblik izražanja (kretanje). Kako se zanesti na druge čute, prisrčno zahvaljujem članom vseh sodelujočih društev. Brez vas gikov ljubljanske pokrajine Gregorja Gračnerja in dveh šport- če vid ni na voljo, smo spoznavali in se učili od slepih in slabo- nam ne bi uspelo, hvala vam! nikov paraolimpĳcev – Gala Jakiča in Bojana Lukežiča, ki sta z vidnih oseb. S pomočjo predstavnikov Medobčinskega društva nami delila svoje izkušnje. Gal je v intervjuju poudaril optimi- slepih in slabovidnih smo spoznavali in preizkusili različne pri- In seveda: nasvidenje na Dnevu na Dobrovi prihodnje leto! zem, veselje do življenja in pomembnost športnega udejstvova- pomočke za slepe in slabovidne osebe (bala palica, prilagojen V imenu organizatorjev zapisala Alenka Oven. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 42

28. junĳ 2010 42 Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: [email protected]

Na podlagi sklepa Sveta šole Osnovne šole Dobrova Osnovna se upravnik lahko odloči, da spremeni dodeljeni termin, ki je bil NAJEM – KOMERCIALNE POVRŠINA CENA/dan šola Dobrova objavlja dodeljen na podlagi neresnične izjave. PRIREDITVE Uporabnik dvorane, ki najame naveden termin ima pri konč- cela dvorana 2.000,00 EUR nem obračunu pravico dobiti 10% popust na znesek za celotno Navedena cena zajema davek na dodano vrednost, ki ga mora JAVNI RAZPIS sezono. Do popusta ni upravičen, če ne poravnava pogodbene najemodajalec zaračunati uporabniku dvorane. za najem in koriščenje prostih terminov v Športni dvorani pri obveznosti v roku. (plačilni rok) OŠ Dobrova v sezoni 2010/2011 Pri najemu dvorane imajo določeno prednost najemniki, ki so Najem športne dvorane za prireditev zajema najem celotne dvorano že uporabljali v skladu z hišnim redom in bili redni dvorane, najem treh garderob s tuši, možnost uporabe sanitarĳ, Predmet javnega razpisa je oddaja večnamenskega športnega plačniki dvorane. tribune in uporabo parkirnega prostora. Cena vključuje pripra- objekta oz. prostorov v Športni dvorani pri OŠ Dobrova, Cesta 7. Ob predčasni prekinitvi pogodbe o uporabi dvorane, uporabnik vo dvorane (postavitev odra, zaščita poda, postavitev stolov in maja 20, Dobrova. Športna dvorana je namenjena športni vadbi miz) ter čiščenje dvorane po izvedeni prireditvi. Cena zajema ter rekreacĳi, vse dni v tednu od 17.00 do 22.00 (od ponedelj- plača celotno ceno najema dvorane do konca, s pogodbo rezer- viranega termina. tudi požarno varstvo za 4 ure prireditve. Cena ne zajema stroka do petka), vadbi v fitnesu in plesni dvorani za skupine vse škov varovanja prireditve in morebitnih drugih stroškov, ki jih dni v tednu od odprtja objekta po urniku zjutraj do 22.00, vadbi ima organizator prireditve in so pogojeni z samo izvedbo pri- v fitnesu za individualne obiskovalce pa od 17. ure do 22. ure. Cena najema za uro je bila sprejeta s sklepom Sveta šole Osnovne šole Dobrova in znaša reditve. Organizator prav tako sam poskrbi, da je prireditev v Najem dvorane v dopoldanskem času med tednom je možno le skladu z slovensko zakonodajo. Odgovornost za prireditev je v primeru, ko šola nima pouka. V športni dvorani je možna tudi domena organizatorja prireditve. Organiziranje prehrane in organizacĳa tekem in turnirjev (tribuna z 700 sedeži), večjih pri- VELIKA DVORANA NAJEM – ŠPORTNA CENA/ prodaja osvežilnih napitkov na prireditvah je dovoljena samo v reditev in koncertov. POVRŠINA soglasju z upravitelji dvorane. Nudimo vam redni ali občasni najem. REKREACĲA, VADBA 60 min 1/3 dvorane 20,00 EUR Športna dvorana pri OŠ Dobrova se z dvema pregradnima ste- PLESNA DVORANA nama lahko preuredi na tri ločene vadbene površine. Poleg vad- 2/3 dvorane 37,50 EUR NAJEM – ŠPORTNA CENA/ benih površin se nahajata še fitnes in plesna dvorana. cela dvorana 52,50 EUR POVRŠINA V Športni dvorani pri OŠ Dobrova je možno igranje oz. vadba: REKREACĲA, VADBA 60 min Vse navedene cene ne vsebujejo davka na dodano vrednost, ki cela dvorana 20,00 EUR - v celi dvorani: odbojka, košarka, rokomet, dvoranski nogomet ga moramo zaračunati na podlagi zakona. (obvezna žoga za dvoranski nogomet); V ceno uporabe je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene - v 1/3 dvorane: odbojka, košarka, nogomet, badminton ter dru- V ceno uporabe je vključeno koriščenje sorazmernega dela šport- garderobe s tuši ter možnostjo uporabe sanitarĳ ter parkirišče pred gi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi ne dvorane ter ene garderobe s tuši ter možnostjo uporabe sanitarĳ dvorano nima pa vključenega davka na dodano vrednost. različne oblike splošne vadbe; ter parkirišče pred dvorano. - v fitnesu: vadba; Vlogo za najem Športne dvorane pri OŠ Dobrova v sezoni 2010/ - v plesni dvorani: ples, aerobika, joga. 2011 morajo prosilci poslati najkasneje do 16.08.2010, na naslov CENA/ NAJEM – TEKMOVANJE POVRŠINA 60 min Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova, na obrazcih, Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, po- ki jih dobĳo v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gra- cela dvorana 90,00 EUR samezniki, organizacĳe in podjetja s sedežem v in izven občine dec, Stara cesta 13, Dobrova v času uradnih ur ali na spletni stra- Dobrova-Polhov Gradec. Na podlagi zbranih vlog za uporabo Navedena cena ne vključuje davka na dodano vrednost, ki se ni Osnovne šole Dobrova ali Občine Dobrova-Polhov Gradec. športne dvorane bo upoštevana prednostna pravica uporabni- zaračuna na podlagi zakona. Na osnovi posredovanih vlog bo Osnovna šola Dobrova do kov po naslednjem vrstnem redu: 26.08.2010 pripravila terminski plan (urnik) uporabe za nasled- Najem športne dvorane za tekmovanje zajema najem celotne njo sezono. Sezona traja od 1.9.2010 do 30.06.2011. Osnovna šola - OŠ Dobrova za izvedbo šolskega pouka športne vzgoje in šol- dvorane, najem dveh garderob s tuši ter možnost uporabe sa- Dobrova si pridružuje pravico, da razporedi termine uporabe skih interesnih dejavnosti; nitarĳ. Najem zajema tudi najem semaforjev, ozvočenja, posta- športne dvorane glede na racionalno izkoriščenost. Z izbranimi - društva, ki izvajajo letni program športa v Občini Dobrova- vitev zapisnikarskih miz in stolov, možnost priklopa na internet uporabniki, ki bodo predložili vse zahtevane podatke se sklene- Polhov Gradec; in garderobo za sodnika, uporabo sob za sodnike, delegate in jo pogodbe o uporabi oz. najemu. - drugi uporabniki iz Občine Dobrova-Polhov Gradec; novinarje, tribune. V ceno uporabe je vključeno koriščenje parki- Po pripravljenem urniku koriščenja Športne dvorane pri OŠ Do- - dosedanji uporabniki dvorane; rišča pred dvorano, postavitev tribune pa ni vključena v nave- brova bodo z uporabniki podpisane pogodbe o najemu. - drugi uporabniki izven občine. deno ceno. Organizacĳo tekme zagotovi organizator (klub, zve- Vse informacĳe dobite na dobite od pri Andreju Štruklju (OŠ za), kar zajema varovanje prireditve, uradne osebe na prireditvi, Dobrova) na telefonski številki 01/3601-225 ali preko elektron- Uporabniki dvorane imajo prednost pri izbiri terminov glede na zdravniško oskrbo in vse druge zahteve, ki jo organizacĳa take ske pošte na naslov [email protected] dolžino najema dvorane. Za koriščenje prednosti pri izbiri ter- prireditve zajema. Prav tako mora poskrbeti za druga zakon- minov je potreben najem najmanj od uradnega začetka sezone ska določila, ki jih predpisuje pozitivna zakonodaja, kar zadeva Viljem Kovačič do 31.06.2011. V primeru neresničnih izjav v prĳavi na razpis, organiziranje javnih prireditev (prĳava prireditve in podobno) Ravnatelj OŠ Dobrova

Medved ponovno na Zopet odlagališče Bilo je 17. aprila. letos. Dan, ki je povezal vse Z A H V A L A Slovence v vseslovenski akcĳi Očistimo Slovenĳo. Osnovni šoli Dobrova – gospodu ravnatelju, vsem zaposlenim in učencem – obisku Prostovoljci so/smo se množično zbirali na različnih V Polhograjskem hribovju se je ponovno pojav- zbirnih mestih po vsej Slovenĳi in nič drugače ni se prisrčno zahvaljujemo za prĳazen sprejem na vaši šoli, strpno sobivanje in veliko il rjavi medved, ki pa ni tu prvič. Pred leti je bil bilo tudi v naši občini. Po podatkih, ki so dostopni mero solidarnosti. stalen gost predvsem na območju Velikeg Vrha, na spletni strani hp://www.geopedia.si, se nas Pri vas smo se imeli lepo! HVALA, prĳatelji! Črnega Vrha in Sela. Videvali so ga tudi na dru- je v Občini Dobrova - Polhov Gradec zbralo 800 Učenci, učiteljice I. triade, učiteljice OPB gih območjih. Očitno so mu všeč Polhograjski prostovoljcev. Vsega skupaj smo zbrali kar 100 in ravnateljica OŠ Polhov Gradec Dolomiti. Rjavi medved prebiva v kočevskih gozdovih, na območju Snežnika, Javornika, Polhov Gradec, junĳ 2010 kjer ima stalno domovanje. Zadrževanje med- vedov na prvotnih območjih bivanja so dosegli tako, da so napravili krmišča (mrhovišča) in tako so preprečevali nenadzorovano širjenje rjavega medveda. Pred neka leti so mrhovišča Razpis ukinili na zahtevo Evropske unĳe. Zato in zaradi pomanjkanja hrane se je medved začel širiti za najlepše urejeno hišo v naši občini tudi zunaj območja stalnega prebivanja. Tako se pojavlja tudi na Polhograjskem območju. V želji, da bi bil videz naše občine čim lepši, hiše urejene in bi nam dobrodošlico Medved ima svoje območje bivanja. Če se po- vsepovsod izrekalo cvetje, Turistična zveza Dolomiti razpisuje natečaj za javi drugi, ga starejši izžene s svojega območja. najlepše urejeno hišo v občini. To so predvsem mlajši, ki si potem iščejo svoj prostor. Eden od vzrokov za nenadzorovano Posebej imenovana komisĳa bo vse poletje ocenjevala urejeno zunanjost hiš ter širjenje je pomanjkanje hrane, zato jo medved raznolikost in bogastvo cvetja na hišah in v vrtovih. išče v bližini naselĳ, kjer je veliko raznih odpadkov.To pa je človekova krivda. Ko bo Evropska Komisĳa bo ocenjevala tudi gostinske objekte in kmečki turizem ter kmetĳe unĳa ponovno dovolila postavitev mrhovišč odprtih vrat. v gozdove, kjer je medved stalno prebival, se bo vrnil v gozdove Taki se pojavljajo tudi v Ocenjevala bo tudi najlepše urejeno staro hišo, ki pa mora biti obnovljena tako, Dolomitih; videli so ga v Lovrencu, na Škoﬁji. da bo taka, kot je bila prej. Tudi mnenja nekaterih politikov, naj bi jih čim Jeseni bomo razglasili zmagovalce, ki bodo dobili simbolične nagrade. več odstrelili, je zelo zgrešena. Tudi medved je del naravne dediščine, ki bo vedno sobival Zmagovalce bomo objavili v Našem časopisu. s človekom. Prav človek je tisti, ki posega na Občane vabimo, naj sodelujejo v tej akcĳi in naj predloge pošljejo na Turistično območje medveda in ga izriva iz njegovega okolja. Zaradi ponovnega obiska medveda kubičnih metrov smeti. Lepo in vredno pohvale. zvezo Dolomiti, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec. moramo občane obvestiti na previdnost pri Slabe dva meseca poznejepa so se v Hrasteni- sprehodu po gozdu. Ne želimo delati panike, cah v kamnolomu zopet začele nabirati smeti, pa vendar je naša dolžnost, da občane obvestimo ogrodje otroškega vozička, otroški avtomobilski na ponovno prisotnosti rjavega medveda. Ne- avtosedež in plastična otroška igrača (motor). Me- Najlepše urejena hiša ali vrt. nadno srečanje z medvedom lahko povzroči nim, da so odveč besede in pisanje, kako grdo in tudi nezaželene posledice. neodgovorno je ravnanje nekaterih ljudi. Najbolj Če ga bo kdo opazil, naj pokliče Lovsko od vsega pa je žalostno, da so vse stvari otroške, Ime in priimek: družino Polhov Gradec ali pa člana lovske kar pomeni, da jih je odvrgel nekdo, ki ima otro- družine, ki mu je najbližji. ka, mogoče celo ne samo enega, ampak dva, tri. Točen naslov: Za Lovsko družino Polhov Gradec Kakšen zgled bo tak človek svojim otrokom? Marjan Plestenjak Kaj nam bodo torej akcĳe, ko pa ne znamo spremeniti svoje miselnosti, se sprašujem? Karin Veber NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 43

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Dobrova - Polhov Gradec 43

Sedaj bo še Evropa spoznala, Prvak opozicĳe se je mudil v Polhovem Gradcu kako deluje pravo v Slovenĳi Polhov Gradec, 28. maj – Občinska SDS je tokrat po- prihajajočega referenduma o arbitraži ter o drugih vabila v goste Janeza Janšo, da je spregovoril na temo aktualnih temah. Na javni tribuni je Janša referendum Kot sem zadnjič napovedal, sedaj poši- jo zahteve visokih državnih uradnikov. označil kot izhod v sili in skrajna možnost, da se pre- ljamo zadevo o ustanavljanju občine Do- Žal je prevelika birokracĳa rak rana prečĳo škodljive posledice za državo. »Če bo potrjen, brova še na evropsko sodišče v Strassbo- naše države in držav na Balkanu, ki tudi poti nazaj ni, ne mi ne prihodnji rodovi ne bomo mogli urg.Tam bo zadeva sicer trajala nekoliko zato prihajajo v vedno večje finančne ničesar narediti,« je dejal. Kot je poudaril, je bila Slo- dalj, bomo pa na čistem, kdo ima v zade- težave. Javni sektor se povsod upira venĳa po drugi svetovni vojni ozemeljsko prikrajšana, vi prav. Našim najvišjim pravnim stro- spremembam, ki bi zmanjšale njegove kljub vsemu pa je dobila del obale in teritorialni izhod kovnjakom ljudstvo vedno manj zaupa, pravice. Pri tem je najbolj žalostno, kako v mednarodne vode. Hrvaška tega najprej ni zanikala, čeprav ti gospodje menĳo, da je nad nji- vodilni uradniki v boj za svoje fevde nato pa je začela postavljati ozemeljske zahteve. »Na- mi samo še modro nebo! Upajmo, da to vključujejo delavce javnega sektorja, ki enkrat je nastal problem tam, kjer ga prej ni bilo in ga ni res. Samo spomnimo se, kako so bili morajo prav tako kot proizvodni delav- tudi ne bi smelo biti.« prav najboljši pravniki skregani glede ci pošteno delati, so pa po naravi dela Opozoril je, da bodo arbitri mejo na morju in kop- arbitražnega sporazuma! nekako vključeni v neproizvodni sektor nem določili po mednarodnem pravu, ki ima svoja V tožbi smo navedli vse nepravilno- družbe (bolniške sestre, učitelji, zdrav- pravila. V našem primeru bi se mejna črta med Slove- sti, ki so se nam dogajale: od podtika- niki na deželi, policisti na cestah in še bi nĳo in Hrvaško povlekla od zadnje razmejitve na kop- nja, da si prilaščamo tuje ozemlje in da lahko našteval. Vodilni birokrati in nji- nem proti morju. Meja po Piranskem zalivu pa bi se zato bodoča občina ni v enem kosu, do hovi sindikalni funkcionarji se tako za- potegnila tako, da bi bila približno enako oddaljena od nespoštovanja zakona o lokalni samou- gnano »vlečejo« za pravice malih ljudi v Lokalni odbor SDS je tokrat v goste povabil prvaka obale obeh držav, kar pomeni, da nikoli ne bo dosegla pravi v našem primeru in še treh drugih javni upravi, vendar pa ta raja, ki mora opozicĳe, Janeza Janšo. mednarodnih vod.(gt) zavrnjenih predlogih in ustvarjanja ne- prav tako trdo delati, od tega boja ne bo enakosti pred zakonom. Evropski sodni- imela kaj prida – pridobivajo le njihovi ki bodo spoznali tudi čudežno ustanav- šefi in za to gre. Svoje ri.. morajo očuvati Komú narpred veselo ljanje občine Ankaran in Mirne. V tem in dopovedati družbi, kako so potreb- primeru se je vladajoča trojka SD, Zares ni in nezamenljivi. In ko minister dobi zdravljico, bratje! č'mo zapet'! in Desus res izkazala. Po prvotni potr- nalogo zmanjšati upravo, so takoj ZA, ditvi je s strani župana Kopra izlobira- obenem pa ministru na zvit način na- ne zavrnitve zakona o ustanovitvi obeh mečejo pod noge toliko polen, da je čez Čestitke vsem domoljubom ob dnevu državnosti, občin v Državnem svetu parlament po- nekaj časa uprava »zmanjšana » za ne- novno razpravljal in z enim glasom pre- kaj novih dodatnih kadrov. Kaj pa more rojstnem dnevu naše Slovenĳe. malo zavrnil obe novi občini, nato pa še minister ? Nič! Predpise mu priprav- enkrat glasoval (kar je popolnoma na- ljajo sekretarji, podsekretarji, direktorji 25. junĳa 1991 je Slovenĳa formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti sprotju z zakonodajno prakso in bi nas in šefi številnih direktoratov in uprav, takoj zavrnili, če bi tudi mi takoj po naši on le podpisuje in zagovarja, če pa ne, Deklaracĳa o neodvisnosti Slovenĳe in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in zavrnitvi zahtevali ponovno glasovanje pa poskrbĳo, da kmalu gre. Dobrova je neodvisnosti Slovenĳe. – pri nas bi gospodje vladajoče trojke ta- na lastni koži večkrat občutila moč bi- koj ugotovili, da ponovno glasovanje ni rokratov. Npr.: preprosto so si izmislili, v skladu z zakonom). Iz tega čudeža je da hočemo prilastiti naselje zunaj naše ostala le občina Mirna, Ankaran pa bo bodoče občine in nobeno dokazovanje, iskal pravico tako, kot jo mi. Da je »šla- da to ni res, ni pomagalo. Birokrat je mastika«, ki si jo je zakuhala predvsem vsemogočen! SD sama, še večja, kot je bilo videti, pa Ali drugi, vsem jasen primer: dovolj opozarjam na naslednje dejstvo: visok birokrat z idejno in verjetno tudi Pahorjevi bojevniki proti ustanavlja- bolj koristno podporo lokalnih tajku- nju novih občin in njihova zvesta za- nov določi, da moramo dobrovsko do- veznika so županu Popoviču iz Kopra lino žrtvovati za zadrževalnike in spet ohranili celo občino, župan pa je takoj ima občinska uprava ogromno dela, po tem v zahvalo Pahorja ovekovečil na da instrumentalizira ogorčene proteste mega plakatih po vsej Primorski, kako prizadetih občanov. Vse to pa stane in izdaja Slovenĳo. Razumi, kdor more. K minister drugega resorja, ki se sprene- Občankam in občanom občine sreči so bili Primorci pametnejši od njega veda, da o zadrževalnikih nič ne ve, daje in niso nasedli primitivni plakatni vojni izjave, kako je delovanje občin drago. Še Dobrova - Polhov gradec ob dnevu državnosti ter glasovali za referendum, čeprav od naprej: ali se kdo vpraša, ali so res po- tega še nekaj časa ne bo posebne koristi. trebna vsa številna soglasja, ki jih mora iskreno čestitamo Povedati moram, da je moja LDS, če- zaprositi neka občina, če želi sprejeti OO SDS Dobrova-Polhovgradec prav spada v koalicĳo, zagovarjala usta- ali spremeniti svoj prostorski načrt? In novitev malih občin in glasovala tudi v birokrati po svoji volji spreminjajo svo- ponovnem glasovanju za novi občini, za ja soglasja. Na Dobrovi smo pred leti kar sem morda tudi jaz kriv, ker sem dobili soglasje za novo trgovino, ko pa prepričal naše poslance, da so podprli smo se uprli gradnji zadrževalnikov, je naš predlog in sedaj vsaj oni razume- bilo to soglasje nenadoma zavrnjeno. Spominsko obeležje v Šentjoštu nad Horjulom jo prednost malih občin zaradi dajanja Tako se to dela, če ima birokracĳa ob- možnosti občanom, da bolj vplivajo na last v imenu demokracĳe! No, sedaj so V nedeljo, 16. maja 2010, smo se zbrali v Šentjoštu in Portret slovenske matere: življenje v svojem okolju. nasprotniki novih občin tudi pri nas. skupaj odšli po poti Snopkove mame, kandidatke za Usmiljeni Bog, naš dobri Oče! Seveda bomo takoj po lokalnih vo- V NČ že lahko beremo, kako bo nova beatifikacĳo. Zbralo se nas je okoli trideset. Zaradi vre- Vdano te prosimo, da bi se po priprošnji device in litvah ponovno vložili predlog za novo stranka tudi v naši občini prepričevala mena, ki nam je ponagajalo, smo prišli samo do Bržni- matere Marĳe, občino. Takrat bomo morda že imeli volivce, naj jo volĳo in predvsem zato, kovega mlina, kjer se je 16. februarja leta 1895 rodila Ju- h kateri se je Snopkova mama neprestano zatekala in mnenje evropskih sodnikov in bo za- ker je proti delitvi sedanje občine in ker lĳana Kavčič - mati petih mučencev. Ta »Spet kliče nas neomajno zaupala Vate, deva lažja.Dokler je pri naših občanih bo uresničila tisto, česar še nismo nare- venčani maj. Nato zlival Tvoj blagoslov na slovensko domovino! je vnukinja Julĳane volja, da pridejo enkrat do lastne obči- dili. Imajo pa gospodje slab spomin, ko Mama Julĳana kljub težavam ni razdrla svojega ne, je treba to voljo izpolnjevati. Občani plujejo po vodstvu sedanje občine in Kavčič, Marĳa Gr- dadolnik, prebrala iz zakona, kar sprašujejo, kdaj bo in ali bomo zdr- tudi po vodstvu KS P.G. Zraven so bili ampak je vsako leto praznovala dan svoje poroke. žali. Jaz pa jim odgovarjam, da bomo, če in so pri zadevah, ki jih obljubljajo rešiti, knjige Mati mučen- cev, kar je Snopkova Naj mladim sveti njen zgled, bomo imeli podporo – kar tako odneha- pa njihovih rezultatov še ni videti. Ob- da se bodo odločali posvetiti skupno življenje! ti, dokler je volja, je neumnost. čani pa so pred leti že izrekli prav tem mama sama napisala Žalostno je to, da vladajoča trojka išče ljudem tudi nezaupnico, ker niso delali o tem kraju. Sin Peter Da bi premagovali nemir srca in hrup sveta varčevanje zaradi krize tudi v prepreče- tako, kot bi bilo treba.Obenem navajajo, Kavčič pa je prebral, z roko v roki z njeno vero v Božjega krmarja vanju ustanavljanja malih občin. Odbor kaj vse je Dobrova dobila in pozabljajo, kar je dr. Zmaga Ku- in našo prošnjo, za lokalno samoupravo je te dni objavil da so to tudi sredstva Ljubljane, ki bi ji v mer napisala o knji- da bi mlade družine pogumno sprejemale življenje! gi: »Čudovita žena! predlog spremembe zakona o lokalni P.G. prav tako lahko dobili, če bi se po- Slovenski narod so ohranile matere, kakor je samoupravi, s katerim bi še bolj zavrl trudili zanje. Pisec trdi, da zavajamo lju- Brez šol, pa je znala tako gladko in lepo Snopkova, ki je kljub pomanjkanju povila štirinajst ustanavljanje novih občin. Res ne vem, di, kako Dobrova podpira preostali del otrok zakaj še teh , ki jih imamo, kar ne uki- občine, jaz pa odgovarjam, da si nismo pripovedovati. Do- kler bomo Slovenci in po svojih močeh storila vse, da bi jih vzgojila nejo, saj bi bilo to še ceneje. In na koncu mi izmislili papirjev, ki dokazujejo, da nravno krepke, se ponovno sprašujem, zakaj smo rinili ta del ne more živeti brez Dobrove. Tak imeli take matere, se nam ni bati za narodni obstoj. Poleg Slomška in Bara- da bi hudo in dobro ljubeznivo sprejemali iz božjih iz prejšnje države, saj bi bilo ceneje, če je žal sklep parlamenta in tudi sodbe rok. bi imeli skupno državo??? Pristojni mi- Upravnega sodišča. Tudi si nismo mi ga bi si morali prizadevati, da bi tudi slovenski materi nister, ki je nenadoma priplaval na vrh izmislili dokumenta, ki je zaokrožil po postavili trajen spomenik. Koliko jih je, ki bi zaslužile Snopkova mama, »mama mučencev«, v Desusu , kot naviti gramofon pona- parlamentu pred prvo obravnavo o novi čast oltarja. Zdi se mi, kot da se je pri vaši materi po- posreduj pri materi Križanega in vseh svetih vlja, kako so majhne občine drage, pa občini in govori, da je P. G. proti odhodu novilo, kar je Cankar pisal o svoji, kako je znala iz nič usmiljenja za vse vojne žrtve in njihove krvnike, nima pojma o tem. Zakaj se gospod raje bogatega dela občine na svoje, podpisali pričarati otrokom, da niso bili lačni. Resnično, ta mama da bi Slovencem odleglo zaradi kajnovskega greha. je dala svojim otrokom toliko ljubezni, da telesne lane vpraša, kdo si izmišlja nove in nove pa so ga polhograjski odgovorni občani. Daj Gospod, da bi molitve in žrtve mame Julĳane predpise in zahteve, ki jih morajo izpol- ZARES bo treba dobro prepričati voliv- kote tako rekoč niso občutili. Zato je bilo otroštvo teh otrok bogato kot malokatero.« Na koncu smo zapeli obudile v naši domovini zveste in svete duhovnike, njevati občine, pa nihče ne ve, ali komu ce, da jim bodo ponovno zaupali. Na ob- navdušene služabnike Besede, koristĳo – občani nimajo po navadi nič ljube ljudje ne gredo več tako naivno. pesem Kje so tiste stezice in se nato odpravili nazaj proti župnĳski cerkvi, kjer smo končali pot. Za konec da Ti bo še naprej odmevala Slava tudi v slovenskem od tega, občine pa morajo zaposlovati Anton Potočnik, jeziku. nove in nove kadre, da lahko izpolnjuje- Odbor za novo Občino Dobrova je Irena Košir, prav tako vnukinja, prebrala molitev, s katero je dr. Marĳa Stanonik zaključila svojo knjigo Svojci Snopkove mame NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 44

28. junĳ 2010 44 Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: [email protected]

Vesnin ples Panorama napolnila športno dvorano Dobrova, 6. junĳ – Po nuji razmer je imelo Plesno društvo Panorama zaključno predstavo sezone namesto v kulturni dvorani v novi športni dvorani. Odločitev se je izkazala za pametno, kajti tribune dvorane so bile polne ponosnih staršev, sorodnikov ali prĳateljev, ki so prišli vzpodbujat mlade plesalce. In imeli so kaj videti: uro trajajoč program sodobnih plesov, na koncu pa še plesno presenečenje, ko so zaplesale mame plesalcev in plesalk. Ob vsakem zaključku sezo- plesalki Vesni Dobnikar. V uro salcem in plesalkam, saj vsak plesnega kluba Mojce Horvat, ne plesalci pripravĳo posebno dolgem programu so pokaza- rad vidi, da ga pridejo gledat kjer je zaposlena. Na nedav- plesno predstavo, v kateri pri- li najboljše, kar so se naučili, starši,« je po prireditvi dejala nem svetovnem prvenstvu je kažejo, kaj so se naučili med občinstvo pa seveda ni ostalo Nataša Potočnik, koreografinja njena koreografija v stepu v letom. Zaključno plesno pred- dolžno z bučnimi aplavzi. in osrednja gonilna sila društva. konkurenci sedemstotih prejela stavitev zadnja štiri leta ime- »Veseli smo takega obiska, »V društvu imamo 12 plesnih diamantno priznanje. S svojo plesno točko so nastopile tudi mame plesalcev in plesalk, nujejo Vesnin ples, po pred leti ker je potrditev našega dela, skupin, ki združujejo okoli Gašper Tominc ki so prejele bučen aplavz. nesrečno preminuli nadarjeni obenem pa nagrada našim ple- dvesto plesalcev in plesalk, starih od treh do 45 let.« Fantje in dekleta prihajajo večinoma z Dobrove, pa tudi iz okoliških krajev, kot so Brezovica, Ljub- ljana, Horjul in Polhov Gradec. Društvo, ki je eno večjih v ob- čini, dosega odlične rezultate tudi na državnem nivoju. Ne- davno so osvojili naslov dr- žavnih prvakov v kategorĳi solisti pionirji, tretje mesto pa v mladinski kategorĳi jazz - male skupine. Uspeh po svoje ni pre- senečenje, saj Potočnikova kot glavna koreografinja tudi sama Predstavo si je ogledalo zelo veliko ljudi. pobira visoke nagrade v okviru Plesno društvo Panorama združuje okoli dvesto plesalcev in plesalk z Dobrove in širše okolice. Še tretjič na ekstremno kolesarsko preizkušnjo Ansambel Jurčki gostoval pri Slovencih v Švici Ivan Škof dosegel vrhunec kariere Šentjošt, 13.–16. maj – Ivan Škof ali Ivc, kot ga kličejo prĳatelji, je snedel besedo in se še tretjič podal na naj- Ansambel Jurčki, Jure, Tomaž, Boštjan in Tadeja, bolj ekstremno kolesarsko preizkušnjo v Slovenĳi – na Dirko okoli Slovenĳe – Extreme. Enainpetdesetletni smo z veseljem sprejeli povabilo v Švico, kjer so Šentjoštčan je po dobrih dveh dneh in pol kolesarjenja dosegel uspeh svoje amaterske kolesarske kariere, kajti nas tamkajšnji Slovenci razvajali z dobro hrano, med starejšimi kolesarji je zasedel drugo mesto. odličnim pivom in slastno čokolado. »Res je, lani sem dejal, da se ne bom ni zapeljal čez ciljno črto, je semafor poka- čem, da nosi polovico zaslug za uspeh. Res Že v petek, 7. 5. 2010, dopoldne smo se odpravili na pot nikoli več podal na to ekstremno preiz- zal, da je vozil dva dni, sedemnajst ur in jim od srca hvala. Veliko elana so mi vlili proti Zürichu. Da za nas pot ne bi bila prenaporna, smo si kušnjo, ampak sčasoma me je zopet neka- tudi navĳači ob progi, od raznih znancev priskrbeli šoferja (oče našega kitarista Tomaža). Po devetih ko zagrabilo,« je komentiral svoje lanske do članov Športnega društva Šentjošt za urah vožnje s polno natovorjenim kombĳem našega ozvoče- besede Škof, ki, kot kaže, pač ni mogel katerega sem tudi vozil.« Tako ekstremna nja smo prispeli do našega prenočišča v Freienbachu, kjer iz svoje kolesarske kože – enkrat kolesar, preizkušnja pusti tudi nekaj posledic, saj smo tisti večer tudi igrali. Takoj ko smo prispeli, smo začeli vedno kolesar. »Pred tekmovanjem sem kolesarji še nekaj naslednjih dni občutĳo postavljati ozvočenje, saj so v gostilno že začeli prihajati prvi imel za seboj okoli štiri tisoč kilometrov. Le močne bolečine bodisi v sklepih bodisi v gostje. Igrali smo v sicer ne tako velikem prostoru, vendar s težavo sem jih nabral, kajti letošnje vre- mišicah. Ampak kljub temu, pravi Ivc, se pa je bil nabito poln, saj ni bilo prostora niti za plesalce. V me sploh ni bilo naklonjeno kolesarjenju.« je vredno preskusiti, konec koncev lahko igranju smo neizmerno uživali, saj so Slovenci pa tudi Švi- Nič drugače pa ni bilo na sami Dirki okoli še vedno odstopiš. Slovenĳe. Štartalo je 64 tekmovalcev iz de- Ivan sodi med peščico Slovencev, ki so setih različnih držav, a jih je na cilj zaradi doslej vedno (trikrat) sodelovali na Dirki zelo slabih vremenskih razmer prispelo le okoli Slovenĳe. Pri izjavah, ali se bo pri- 27. »Neverjetno kako nizke temperature hodnje leto zopet podal na dirko, je bil so bile, za nameček pa nas je skoraj celo- tokrat previdnejši. Dejal je le: »O četrti dir- tno pot spremljal dež,« je pojasnil Škof, ki ki še ne razmišljam, bomo pa videli.« Ne je izčrpal vso hišno kolesarsko garderobo, glede na to pa je že sedaj »kralj DOS-a«, na koncu pa so se – ne boste verjeli – še kakor ga je organizator okronal glede na najbolje izkazale zaščitne hlače za »šprica- njegova leta in dosedanje sodelovanje na nje« sadja. Zgovoren je tudi podatek, da je dirki. Bravo, Ivc! le nekaj dni za tem, ko so kolesarji prečili Ivan Škof se po svojem kolesarskem Vršič, tam zapadel sneg in je bil prevozen podvigu zahvaljuje celotni spremljevalni le še z zimskimi verigami. »Tudi mene ekipi, ki mu je stala ob strani. Zahvaljuje je med potjo minevalo, še posebej zaradi osemintrideset minut. Zasedel je absolut- se navĳačem in prĳateljem, ki so mu ob neprestanega dežja. Ko pa sem nato v zano sedemnajsto mesto oziroma v kategori- poti z navĳanjem vlivali dodatnih moči dnji polovici dirke izvedel, da je odstopilo ji kolesarjev nad petdeset let drugo mesto. ali pa kakor koli pomagali. Zahvaljuje se carji bili navdušeni nad slovensko glasbo. Na koncu smo nekaj mojih največjih konkurentov, sem »Med tekmovanjem sem spal vsega skupaj tudi Brunarici Grič iz Šentjošta, Jan Sportu Jurčki še sami malce »zažurirali« do jutranjih ur. Po kratkem si dejal, da je to edinstvena priložnost, da dve uri, v presledkih po petnajst minut. z Vrhnike in šentjoškemu športnemu dru- spancu smo se v sončen dan odpravili proti mestu Zürich. dosežem dober rezultat. Zato sem stisnil Je pa pri takem uspehu zelo pomembna štvu za izkazano podporo. Tam nam je znamenitosti razkazal Drago, lastnik gostilne, v zobe in potegnil do konca.« Ko je v Postoj- spremljevalna ekipa, za katero lahko re- Gašper Tominc kateri smo prespali noč. Po kratkem ogledu in malici v mestu smo se zopet odpravili v Freienbach, kjer smo naložili naše ozvočenje in se odpravili proti Rütĳu, kjer nas je čakala še ena noč igranja. V dvorani poleg cerkve so Slovenci pri- Zlata poroka Francĳa in Joži pravili vse za praznovanje materinskega dne. Po maši je bil najprej kratek kulturni program, ki so ga pripravili otroci V nedeljo, 6. junĳa, sta v lepem sončnem že 22 let na dializi se zelo dobro drži in za mamice, nato je sledila odlična večerja, po njej pa ples in dnevu praznovala zlato poroko Franci še vedno rad obleče gasilsko uniformo zabava. Tamkajšnji Slovenci niso pozabili, kako se pleše pol- Prek iz Gabrja pri Dobrovi in njegova ter pride med gasilce, s katerimi je sku- ka, niti besedil in pesmi iz slovenske zakladnice narodno- žena Joži z dekliškim priimkom Zupančič paj že skoraj 60 let. Kot dober gasilec je zabavne glasbe, nenazadnje so poznali tudi naše skladbe, iz Kriške vasi pri Višnji Gori. bil vedno pripravljen pomagati vsakemu predvsem Šnopcarsko in Zadnjo noč. Pokupili so tudi vse Spoznala sta se na Polževem na v zadrugi, pri gradnji zadružnega doma naše CD-je, kar smo jih imeli s seboj. Tako smo resnično uži- zadružnem sadjarskem tečaju leta 1959 ter obnovi in izgradnji novega gasilskega vali v njihovi družbi, še posebno zato, ker so nam pokazali, in si bila takoj všeč ter se poročila in si v doma. Nikoli nismo preštevali prosto- kako veseli so, ker smo jim z glasbo vrnili lepe spomine na Gabrju zgradila novo hišo. V zakonu so voljnih ur njegovega dela, ki pa jih je bilo Slovenĳo, ki je, kot pravĳo sami, najlepša dežela na svetu. se jima rodile tri hčerke: Dragi, Helena in v tem življenjskem obdobju zelo veliko, Za konec smo dobili še kup daril. od čokolade, stekleni- Silva. Sedaj jima dela družbo in veselje že tudi po zaslugi žene Joži, ki se ji je zdelo ce vin, švicarskih nožev … in ne nazadnje veliko zadovolj- šest vnukov. normalno, da toliko pomaga drugim, ko V začetku je Franci delal v kmetĳski ga ni bilo doma. Franci je imel šest sester, nih obrazov, ki so nam s svojim nasmehom povedali, da se bo povrnil tega, kar sta vidva naredila za bomo morali še kdaj vrniti med naše rojake. zadrugi, potem pa je bil v službi v Leku od katerih sta živi še dve. Žena Joži pa je vse do zaslužene upokojitve. Že kot delala doma na kmetĳi in bila dobra mati družino in širšo skupnost. Zato se vama Po končanem igranju v nedeljo, 9. 5. 2010, v zgodnjih ju- vsi iskreno zahvaljujemo in čestitamo ob tranjih urah, pa smo zopet natovorili kombi in se odpeljali mladenič je vstopil v PGD Dobrova in se svojim hčeram in babica vnukom ter gos- tudi izobraževal. Ima čin podčastnika 1. podinja pa tudi članica Društva kmečkih vajini zlati poroki ter vama želimo še ve- proti Slovenĳi. Tako smo zaokrožili tridnevno gostovanje v liko skupnih srečnih dni. Švici. st. V društvu je že od leta 1951. Kljub več in podeželskih žena. Ima še brata in dve Janez Dolinar Jurčki boleznim in občasno slabemu zdravju ter sestri. Franci in Joži, nikoli vama nihče ne NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 45

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Dobrova - Polhov Gradec 45

Zaključek bralne značke na Mednarodni filmski festival Obnova Osnovne šole Polhov Gradec OŠ Dobrova Polhograjska šola druga v Indĳi nastop je začel tako, da se je oblekel v nogometaško majico Šolski zvonec utihnil, naše države in zapel pesmico. Polhov Gradec, 15. maj mesto. Nikoli si namreč ne Zapeli smo tudi slovensko in – Osnovna šola Polhov Gra- bi mislili, da bi lahko osvojili ne pa tudi delovni evropsko himno. Tako je do- dec je na mednarodnem mla- tako visoko mesto med več kazal, da zna tudi peti in ne dinskem filmskem festivalu sto sodelujočimi filmi s tako samo pisati. Zraven je igral še v New Delhĳu v močni med- tehniko, kot jo imamo, in v stroji na harmoniko. Odpel ni samo narodni konkurenci zasedla takih razmerah, ki ob gradnji ene pesmi, ampak je prepeval drugo mesto. Kot je dejala šole vladajo v našem hramu Polhov Gradec – Šolski zvonec je za to šolsko leto utihnil, skozi celoten nastop. Prebral vodja projekta Darinka Orel, učenosti,« je dejala Orlova, ki letos verjetno najprej v vsej zgodovini tega šolskega objek- nam je tudi odlomek iz knjige je sodelovanje nastalo bolj kot še čaka na uradno priznanje ta. Učenci so namreč zaključili s poukom že sredi junĳa, saj Luža, ki jo tako rekoč pozna ne slučajno. Na spletu je opa- po pošti. Visoko priznanje po bodo nastopila korenita obnovitvena dela tudi na tistih delih vsa mladina. zila razpis in nato brez večjih svoje ni presenečenje, kajti objekta, kjer je do sedaj še potekal pouk. Sicer pa kot smo Proti koncu je podelil še na- upanj v kakršno koli zmago s njena skupina je visoko pri- grado za najbralca/ko leta, ki jo že zadnjič pisali, na celotnem objektu osnovne šole poteka skupino osnovnošolcev po- znanje prejela že lani. Šola je obnova prostorov, delavci pa so v času zaključka redakcĳe je med starejšimi učenci dobila snela tri kratke filme z okolje- namreč vključena v medna- v prvi polovici junĳa začeli z gradnjo temeljev za prizidek Barbara Petrovčič, med učenci varstveno vsebino, v kateri so rodni nevladni projekt ENO, od 1. do 4. razreda pa je bil kot potrkali na našo vest. Že prej ki mlade vzgaja v duhu od- pri trenutnem vrtcu. Zadaj za šolo so stale že tudi prve stene Vsi učenci, ki so na naši šoli najbralec izbran Gal Grosek. telovadnice, polovica gradbene jame pa je bila še vedno ne- opravili bralno značko, so bili so imeli posnetega nekaj ma- govornosti do okolja. V ok- Nastop je bil zanimiv in spla- teriala z več akcĳ sajenja dre- viru tega projekta so napisali pozidana. Kot je dejala ravnateljica Albina Jerman Slabe, so tudi letos nagrajeni s pisate- čalo se nam je prebrati 5 knjig ljevim obiskom. Tokrat nas je ves, izkoristili pa so tudi veli- dramsko igrico Klara reši lahko s poukom zaključili skoraj deset dni prej, ker so tekom in 3 pesmice, da smo se ga lahko gradbeno jamo tik zraven svet, ki so jo večkrat uprizori- leta imeli več delovnih sobot. Tudi sicer so danim razmeram obiskal Matjaž Pikalo, ki ga ko udeležili. Matjaž Pikalo se je učenci poznamo predvsem po šole, ki se je izkazala za odli na slovenskih šolskih odrih, morali prilagajati pouk: v zadnjih dneh pouka so nekateri tudi poslovil s pesnĳo in nam lično alegorĳo na temo okolja nato pa besedilo poslali še na njegovi humoristično napisani tako polepšal dan. knjigi z naslovom Luža. Svoj in naše prihodnosti. »Filme sedež ENO na Finskem. Iz- Anja Setničar smo poslali in nato skoraj med tisoč sodelujočih šol iz pozabili nanje, dokler nas na vsega sveta so prejeli drugo naše veliko presenečenje niso nagrado. Naj čestitka velja za obvestili, da smo v kategorĳi lansko in letošnje priznanje. kratkih filmov zasedli drugo Bravo! Gašper Tominc

Urška iz 20. stol. Rodila se Urška je iz tega stoletja, prej ni poznala žura in petja, prej ni poznala vseh današnjih reči in ni vedela, kakšen povodni mož lahko jo dobi. Prvi obrisi telovadnice.

Odraščala je, kot da ni nič, imela je starše, da poznala je bič, Obdobje najstništva ki jim zanjo ni bilo mar, Tudi sam sem v obdobju najstništva in vem, kakšne vrto- zato potrebovala je denar. glavice povzročam staršem. Vedno mi pravĳo, kakšna nadloga sem, jaz pa jim odvrnem: Pri sedmih letih se je v šolo zapodila, »Ali vi niste bili najstniki?« ker vem, kakšni so bili. Ko je bil priznanja, diplome domov je nosila. najstnik moj ati, je sosedu razbil okno, s puško prestrelil ste- Ko pa bilo ji je 15 let, no in sosedovo Miro udaril s palico čez hrbet, ker mu je nekaj šla je od doma spoznat' ta kruti naš svet. nagajala. Tudi mami ni bila nedolžna, saj je svoji sosedi Maji pripravila kakav iz vode, prsti, peska in kamenčkov, ona pa Takoj ko na ulico je stopila, je vse to seveda spila, ker je bila še čisto majhna punčka. No, vse fante je s svojo lepoto uročila. starša na to rečeta samo: »To je bilo takrat, zdaj pa je druga- In ko dan za dnem je to počela, če.« Tudi jaz komaj čakam, da bom lahko tako rekel svojim vedno bolj bila je vesela. otrokom, če jih bom seveda imel. Tudi mojim štirim sestram Priprave na gradnjo prizidka pri vrtcu šole. ni lahko, ker jim zelo nagajam in jih izzivam; no, vsaj ne pre- Kmalu zašla na pot je napačno, tepam jih ne več tako pogosto. Tudi len sem bolj ali pa sem vodila jo je v diskoteko mračno, samo utrujen, veste, starost te utrudi. Kot najstnik si tudi bolj kjer se je odlično počutila, občutljiv, že najmanjše vprašanje te lahko hudo razjezi in lahko je plesala, norela in alkohol pila. ko nastane hud prepir. Ne morem pa reči, da najstništvo in ljubezen kaj dosti vplivata na ocene. Večinoma smo tudi bolj To ponavljalo se je iz dneva v dan, sramežljivi, saj neradi celo pri zdravnikih govorimo o svojih noben moški ni ob njej bil zaspan. intimnih delih telesa. Tole obdobje se tudi na telesu ``hudo´´ Bila je kraljica vseh diskotek, opazi. »Puberteta pomeni poraščenost z dlakami,« nam je ob okoli štange plesala je vsepovprek. pisanju tega spisa povedala učiteljica. A brez staršev, družine in Boga bi najstništvo težko preži- A neke tople, poletne noči, vel. ko plesala je pod nešteto lučmi, Črtomir Demšar, 7.a se je zaletela v nekoga, ki ga slučajno še ni prĳela droga. Tihi dnevi Srce ji začelo je utripati, ljubezen prĳela je bolj kot ekstazi, Začasna selitev šolske knjižnice v namenski zabojnik. Stara sem 11 let. To je šele začetek življenja. Če bom živela pa tudi on se je zanjo zagrel 90 let, je to šele ena osmina. Kaj vse se mi bo zgodilo v življe- in jo vso noč na plesišču vrtel. imeli slednjega kar na hodniku, nekatere razrede pa so pre- nju? Koga vse bom spoznala in kako se bom razumela s tistimi selili v dobrovsko osnovno šolo in polhograjski gasilski dom. ljudmi, ki bodo del življenja? Ko bilo je konec žura, »Moram pa zelo pohvaliti krajane, ker so nam res prav vsi Že sedaj, ko smo otroci, imamo veliko skrbi in problemov. je fantu zapasala ena 'fura', Kaj bo šele, ko bomo odrasli. Prejšnji mesec smo imeli domačo zato je vzdignil svojo 'ribico' – tako posamezniki kot društva ali druge organizirane sku- nalogo. Narediti smo jo morali v skupini. Problem je bil v tem, in jo ponesel v svojo seat ibizo. pine – priskočili na pomoč s svojimi prostori, pri prenašanju ker smo bili v skupini tudi taki, ki se ne razumemo najbolje. pohištva in podobno. Res jim hvala,« je dejala ravnateljica Čas nas je že zelo priganjal, zato smo morali ugrizniti v kislo Urško je Kupidova puščica zadela, Jerman Slabetova. Naj spomnimo, da občina namerava v ce- jabolko. Na moje veliko presenečenje smo se med delom vsi zato ni vedela, v kakšno past se je ujela. loti obnoviti obstoječi šolski objekt, zraven pa prizidati telo- dobro razumeli. Nalogo smo naredili uspešno in domov sem Ker kamor koli frajer peljal je dekleta, vadnico in prizidek. se vrnila vesela, ker nam je končno uspelo, da smo nekaj na- je bil razglašen za ubĳalca leta. Osnovnošolci so tako sredi junĳa zabrisali torbe in skrbi v redili skupaj. Upala sem, da smo med delom pozabili na naše kot, tako zlahka pa s slednjimi na žalost ne morejo opraviti zamere. Tako pripeljal Uršiko je tja, Moje veselje pa ni trajalo dolgo. Že naslednji dan je bilo vse kjer ubĳati on zna. učitelji in občinarji. Prvi bodo izredne razmere, ki vladajo ob po starem. Zato sem zelo žalostna. Zakaj nekateri ne morejo Rekel ji le lahko noč tovrstnih gradnjah, prenašali še dobrih štirinajst dni, drugi razumeti, da smo ljudje različni in da ima vsak pravico, da je in spremenil v pepel jo vroč. pa zaradi dodatnih sredstev, ki jih bodo zahtevala nepred- takšen, kakršen je. Mislim, da je veliko bolje, če si med seboj videna dela. Pred obnovo šole se namreč ni vedelo, da je ob- pomagamo, kot pa nagajamo. Če ti pa kdo ni všeč, ga pa pusti Morilca kasneje so ulovili, stoječa šola v tako slabem stanju in da bo potrebovala obsež- pri miru in ni treba, da vsem in povsod kažeš svojo nestrpnost pepel Uršike potem so dobili nejšo sanacĳo, kot je bilo predvideno. Navkljub tem razlikam do njega. in v dežju jesenskem jo v grob položili. pa je jasno, da pa se prav vsi veselĳo jeseni, ko naj bi zvonec Zato upam, da bom v življenju srečala več takšnih ljudi, ki zadonel v novi prenovljeni šoli. so strpni in prĳazni drug do drugega. Anja Buh, 9. a Saša Lešnjak, 6. b Gašper Tominc NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 46

28. junĳ 2010 46 Občina Log - Dragomer elektronski naslov: [email protected] Prva proslava praznika občine Log - Dragomer Log - Dragomer, 28. maj – Občina Log - Dragomer je zadnji petek v maju v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer obeležila svoj prvi pravi praznik. Doslej ga je praznovala kar ob koncu leta. Ob ob- činskem prazniku, 30. maju, dnevu, ko je bila leta 2006 z zakonom ustanovljena Občina Log – Dragomer, so pripravili proslavo, ki so jo zaznamovali prevzem občinske simbolike in spominskega traku, podelitev priznanj ter pester kulturni program. Kot slavnostni govornik je nastopil podpredsednik SAZU ter občan prof. dr. Matĳa Gogala.

Ob tej priložnosti je župan županova priznanja, ki so jih delitvene bilance pa pripada Dragomer, seveda pa ni manj- Občine Log - Dragomer Mla- dobili kmetovalec Franc Rus tudi naši občini. Slavnostni kal niti ženski pevski zbor den Sumina svečano prevzel starejši za uvajanje novih teh- trak je v uporabo Občini Log - Spominčice, ki je nepogrešljiv občinski grb in zastavo, ki sta noloških načinov kmetovanja Dragomer za njeno zastavo ter del občinskega kulturnega plod eno in polletnega snova- ter vzorno urejeno kmetĳo, ki Združenju veteranov vojne za programa. Flavtista Tea Sva- nja. Kot je povedal izdelovalec pozitivno promovira občino. Slovenĳo Log - Dragomer za lina in Dani Golob sta zbrane simbolov in direktor Heraldike Županovo priznanje je romalo njihov prapor v uporabo pre- razvedrila z zvoki pihal. Na Valt Jurečič, ki je v sodelovanju tudi v roke ustanoviteljice Ža- dal vrhniški župan dr. Marjan odru sta zazveneli tudi kita- Župan Mladen Sumina je svečano prevzel občinski grb in zastavo. z občino izdelal občinske isto- bic Katarine Andlovic ter pred- Rihar. ri pod spretnimi prsti Blaža (Foto Aleš Anžič) vetnostne simbole, so simbo- liko izdelali v relativno kratkem času, za kar velja zasluga predvsem odlični organizacĳi ter vodstvu občine in komisĳe. Občinska simbolika se temat- sko naslanja na zgodovinsko izročilo ter naravno dediščino občine. Glavni barvi grba sta rumena in zelena. Kot je pojasnil Jurečič, grb na zeleni podlagi krasĳo tri rumena kolesa, ki ponazarjajo vsa tri naselja v občini, hkrati ponazarjajo tudi promet skozi zeleno pokrajino v času antike, srednjega veka in dandanes. Na spodnjem delu grba na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir kot V Logu - Dragomerju so ob občinskem prazniku pripravili proslavo, zbrani gostje so napolnili dvo- Protokolarni del praznovanja je obogatil prevzem slavnostnega simbol Ljubljanskega barja. rano. traku zlati častni znak svobode. (Foto Aleš Anžič)

Prireditev so popestrile plesalke s plesno točko iz predstave Nastopile so tudi Spominčice. (Foto Aleš Anžič) Zazveneli sta kitari pod spretnimi prsti nekdanjih učencev OŠ Log Ženske. (Foto Aleš Anžič) - Dragomer, Blaža Grjola in Anite Marinko. (Foto Aleš Anžič) Hkrati kačji pastir simbolizira sednika ŠPD Korenjak Lorina Sicer pa je ob začetku prire- Grjola in Anite Marinko, ne- ditve je bil pred osnovno šolo razstavo Tomaža Miheliča in čisto okolje, vodo ter splošno Möscha. Oba prejemnika pri- ditve zbranim spregovoril tudi kdanjih učencev Osnovne šole družabni del z druženjem ob razstavo klekljarskih izdelkov. naravovarstveno naravnanost znanj sta z uspehi, ki jih dose- župan Mladen Sumina, ki je Log - Dragomer. Oba mlada različnih kulinaričnih dobro- Še pred samo prireditvĳo pa občine. Vsem društvom in jav- gata društvi, ime občine pones- zbrane ob tej priložnosti spom- kitarista svoje glasbeno znanje tah, dobri kapljici ter odličnem so otroci na likovni delavnici nim zavodom so bila na prila po Slovenĳi ter tudi svetu. nil na projekte ter delovanje nabirata v glasbeni šoli Pro pecivu, ki so ga pripravile slikali ptiče. Umetnine malih reditvi za uporabo pri lastnih Protokolarni del prazno- občine v zadnji polovici leta Arte pod vodstvom mentorja pridne gospodinje. Obiskoval- upov so bile prav tako na ogled aktivnostih simbolno izročene vanja je obogatil še prevzem ter opozoril na problematiko Janeza Premka. ci so si v večnamenskem pros- v večnamenskem prostoru. nove občinske zastave. slavnostnega traku, ki obele- ter nekatere težave, ki otežuje- Po uradnem zaključku prire- toru lahko ogledali fotografsko Vesna Erjavec Župan je na prireditvi pode- žuje odlikovanje zlati častni jo izpolnjevanje občinskih pro- lil priznanje občine, ki ga je za znak svobode. Naša nekdanja jektov. Kot slavnostni govor- svoje dolgoletno delo prejelo Občina Vrhnika je slavnost- nik je nastopil podpredsednik Prejemniki sredstev za soﬁnanciranje športnih vsebin Prostovoljno gasilsko društvo ni trak prejela za prispevek k Slovenske Akademĳe znanosti Dragomer – Lukovica. Na pro- osamosvojitvi in vojni za Slo- in umetnosti dr. Matĳa Gogala, izvajalcev letnega programa športa na območju slavi so bila podeljena tudi tri venĳo leta 1991, po načelih ki je tudi občan Loga - Drago- Občine Log - Dragomer v letu 2010 merja. Gogala, ki je biolog, pri- znan v svetovnem merilu, je v DRUŠTVA ZNESKI svojem govoru spregovoril o okolju ter naravi. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOG - DRAGOMER 13.557,87 evra Protokolaren del priredit- ŠPORTNO PLEZALNO DRUŠTVO KORENJAK 4.207,51 evra ve so organizatorji popestrili s glasbenimi ter plesnimi OSNOVNA ŠOLA LOG - DRAGOMER 3.726,87 evra vložki. Prireditev je odprl in DRUŠTVO UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA 313,85 evra tudi zaključil kvartet trobent ŠPORTNO DRUŠTVO DRAGOMER - LUKOVICA 8.246,98 evra iz Glasbene šole Moste - Polje pod dirigentsko palico profe- NOGOMETNI KLUB DRAGOMER 4.397,53 evra sorja Jožeta Balažiča. Na odru DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOG 1.237,66 evra so se predstavila tudi dekleta iz Plesne skupine Eve, ki delu- ŠPORTNO DRUŠTVO LOG 1.445,16 evra jejo pod vodstvom plesalke in PLANINSKO DRUŠTVO REGA 666,57 evra hkrati občanke Katje Vidmar, ki so uprizorile plesno točko iz OBČINSKA UPRAVA predstave Ženske. Ponovno objavljamo prejemnike za soﬁnanciranje športnih vsebin, ker se nam je v prejšnji, Na prireditvi je nastopil 372., številki glasila prikradla napaka. Za nevšečnost se opravičujemo vsem prizadetim. Po zaključku uradnega dela je pred osnovno šolo sledil družabni Uredništvo del ob različnih kulinaričnih dobrotah, dobri kapljici in pecivu. otroški pevski zbor OŠ Log - NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 47

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Log - Dragomer 47 Častni zlati znak je zadel prave prsi Podelili štiri priznanja Stari pregovori po navadi veljajo, tudi tisti, da krogla in medalja nikoli ne za- deneta pravih. No, včasih pa le! Veterani vojne za Slovenĳo Log- Dragomer si na Log - Dragomer, 28. maj 2010 – Župan Mladen Sumina je na prireditvi ob svoj prapor lahko ponosno pripenjajo spominski trak, ki obeležuje zlati častni občinskem prazniku tokrat že drugič podelil občinska priznanja. Letos znak svobode 1991! Njihov predsednik Anton Fridl pravi, da so si ga še kako zaslužili. Koliko medalj so že dobili ljudje, ki so vojno preživeli v varnih pisar- je podeil štiri. Priznanje občine je prejelo PGD Dragomer - Lukovica, nah, kletnih zakloniščih, vselej obkroženi z varnostniki. Zato so jih tako zlahka, priznanja župana pa so prejeli Franc Rus starejši, Katarina Andlovic in poniglavo zavračali. Ta zlati, res častni znak pa je bil sprejet z zavestjo! Tone ga pojasnjuje: Lorin Möscha. POŽRTVOVALNO A Franca Kvaternika, tedaj Tule si ni nihče odstrelil prsta, PRIZNANJE OBČINE: dĳih in je eden izmed dejavnikov, ki pozitiv- TREZNO vrhniškega župana, pa ni česar se, kot podobnih in še Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - no promovirajo občino. Franci Rus starejši je »Dragomer, Log, Lukovica, zaneslo. Je izkušen, bri- hujših bedarĳ lahko spomnĳo Lukovica še v polni delovni ustvarjalnosti poskrbel za kakšen zanos je bil tedaj v hten možakar. Že pred teritorialci. Veliko modrosti, (prejel poveljnik PGD Dragomer - Lukovica prenos kmetĳe na sina Francĳa Rusa mlajšega teh krajih! Pripravljenost, veseljačenjem me je poklical znanja, izkušenj in nemalo in svaril, češ, fant, bodimo poguma vseh krajank in kraja- Aleksander Remškar) in tako kmetĳi zagotovil nadaljnje uspešno požrtvovalnost, hkrati pa pripravljeni, nekaj se kuha, ni nov je bilo potrebno, da smo jo Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - delovanje. trezne glave, kot se spodobi za vse, ki primejo za orožje.« nujno, da jo bomo tako gladko tako dobro zvozili.« Lukovica je bilo ustanovljeno leta 1969, lani odnesli, kot se mnogim še zdi. pa je praznovalo 40-letnico svojega obstoja. Katarina Andlovic Pa dandanašnji? Na dušo mi je položil, naj pazi- Pa je sploh bilo nevarno? Leta 1973 je Krajevna skupnost razpisala re- Katarina Andlovic je leta 1997 ustanovila sku- »Smo kar dejavno društvo. mo predvsem na to, da bi ljudi »Bilo, pa še kako in prav tu! Iz ferendum za samoprispevek za izgradnjo pino Žabice, takrat kot profesorica športne Bili smo na Prešernovem po- ne zajela panika, če se res kaj vrhniške vojašnice je prihajal hodu, hodimo na proslave, zgodi. Da so niški specialci že pekel. Iz nje sta se odpravili imamo seje, še na ribiško pri nas, se je že vedelo, in da ti najprej izvidniška četa, nato tekmovanje gremo družno kujoni niso mačji kašelj, tudi.« pa še tankovski bataljon. in te dni z dragomerškimi Zgodovina mu daje prav? Razcepil se je v dve nevarni športniki na pohod po mejah »Mu, žal je bil prerok. Že proti kači. Ena se je vila po avto- občine. Pokljuka, Geos, Lo- jutru je šlo, ko je zagrmelo. Iz cesti proti Ljubljani, druga je gatec, Kostanjevica, saj težko vojašnic so se vsuli tanki in zavila proti Toškemu čelu in vse našteješ. Partizanskeovo ljudi je res zajel strah. Nekat- od tam na letališče Brnik. Že tradicĳo ve tudi predsed- ere brezglav, da je bilo treba na Brezovici so čakale bari- nik slovenskih partizanskih miriti, tolažiti, druge spet kade. Mi smo imeli zaprte vse borcev, Janez Stanovnik? brezglav pogum, da jih je bilo poti z glavne. Nikomur ni bilo »Mar res?! To me pa zelo rados- treba ustavljati. Prĳatelj je hotel škoda avtomobila, iz oseb- ti, Janez je namreč častivreden na vrat na nos planiti v svojo nih vozil so rasle blokade. En mož! Kako pa on ve za nas?« stoenko in zapeljati pred tanke. tank je obtičal že tu, v jarku ob Prebral je prav vaš nave- Komaj smo mu preprečili. Brž cesti. Jugovojska je bila tudi dek: »Vse le še ni črno. Vodja sem velel godbi, naj mirno igra ob kuhinjo in brez te, se ve, dragomerških veteranov vo- naprej. Tudi to je pomagalo kako hitro se sesuje vojaška gasilskega doma in doma krajanov, ki je bil vzgoje na Osnovni šoli Log - Dragomer. Svoje jne za Slovenĳo Tone Fridl rad umirjati preveč plahe in preveč morala. Teritorialci pa so jim zgrajen leta 1978. Pri gradnji so bili gasilci go- poslanstvo udejanja še vedno z ustvarjanjem poudarja, da rima “veterani vroče glave.« uničevali tanke. Drugega julĳa so vrhniške barikade rušili že nilna sila. pogojev za dolgoročen in sistematičen razvoj - partizani” ni kar tako za lase OPERETA ZA „ŠANK z letali, da je sploh lahko krenil Gasilsko društvo ves čas svojega delovanja dejavnosti plesov cheerleading in cheer. privlečena, le da je to naravno ANALITIKE“ vestno in požrtvovalno uresničuje poslan- Žabice dosegajo odlične uspehe. V šolskem vez treba bolj skrbno negovati še en bataljon tankov. Pa nato …« še eden. Pomnimo, kako klavr- stvo na humanitarnem področju, področju letu 1999/2000, ko se je skupina vključila v no- Pa pravĳo, da je bila tisto vse civilne zaščite in posebej požarnega varstva. voustanovljeno Šolsko športno društvo Log »Dobro, drži, ponavljam! Kaj no so končali ti poskusi. skupaj bolj šala, operetna Zato se teh slavnih dogodkov Strokovno je bilo usposobljenih na desetine Dragomer, so prvič postale prvakinje tekmo- je pa Stanovnik na to rekel?« vojna? moramo spominjati. Ni bila op- gasilcev, veliko vlagajo v vzgojo najmlajših, vanja Šolske košarkarske lige. V nadaljevanju Takole je pribil: »Takim pravim »šank analiti- ereta, res ne! Zato sem v svoji ves čas nabavljajo ustrezno opremo in vzorno svojega delovanja so Žabice pod vodstvom »Fridl je očitno modra glava in ki«, čeprav jih srečaš tudi na hiši odprl veteransko pisarno, skrbĳo za objekt gasilskega doma. Gasilci so Katarine Andlovic osvojile veliko naslovov ima vsekakor prav, partizane, ekranih in v tisku. Ni bila op- kjer smo se lahko družili, bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč državnih prvakov in kar dvanajst naslovov TIGR, veterane veže marsikaj. in reševati premoženje in ljudi. Mnogi po- evropskih prvakov. Upam, da ne bo zamrlo. Veste, samezniki, posebno predsedniki, poveljniki S svojimi nastopi Žabice pod vodstvom Kata- laž lahko za nekaj časa celo in tajniki so vsa leta odlično in prizadevno rine Andlovic uspešno skrbĳo za promocĳo zmaga, preživeti pa ne more! opravljali svoje delo. Občine Log - Dragomer. Kliče me mladenka s Pop TV, spet bi o škofu Rožmanu. PRIZNANJA ŽUPANA: Lorin Möscha Ji lepo povem, da ga imam Franc Rus, starejši Lorin Möscha, rojen 20. 1. 1971, profesor tele- vrh glave, da z njim zlahka Franc Rus, starejši, rojen 2. 4. 1930, je kmeto- sne vzgoje, je ustanovitelj, vaditelj in pred- obračuna vsak pravniški valec od rojstva. Kmetĳo je prevzel še mlado- sednik Športno-plezalnega društva Kore- vajenec. Ona pa skoraj v jok, češ, saj drugega sogovornika leten. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja njak. s te strani ne najdem, da bi so bila nekdanja poslopja kmetĳe podrta in Pod njegovim vodstvom so bili vzgojeni mi kaj rekel o njem. Vam bom odstranjena, kmetĳa pa je bila preseljena na mnogi plezalci, ki na različnih tekmovanjih povedal od srca. V partizane sedanjo lokacĳo na Barjanski cesti na Logu. dosegajo visoke uvrstitve, tudi na držav- sem šel devetnajstleten, danes Franc Rus starejši je ves čas vodenja kmetĳe nih prvenstvih. V društvu je aktivnih več jih štejem skoraj 90. Ta gener- le to posodabljal ter uvajal nove tehnološke kot sto tekmovalcev najrazličnejših katego- acĳa je stara, polna bolezni, prĳeme. Zdaj je glavna dejavnost kmetĳe ži- rĳ. Vodil je aktivnosti za postavitev manjše stisk, skrbi za otroke, vnuke. vinoreja oziroma pitanje živine za meso ter plezalne stene v telovadnici Osnovne šole Ni več tiste moči, zagnanosti poljedelstvo. Pridelujejo na desetih hektarih Log - Dragomer in aktivno sodeloval pri iz- …« Anton Fridl (tretji z leve) s svojimi veterani ZAGNANOST, NALOGA ereta! Umrlo je 19 Slovencev. pomagali urejati statusna VETERANOV Tukaj na srečo ne. Tudi zato, vprašanja, snovali načrte za ker smo se odzvali hitro, naše delo. Sprejeli smo namreč Kako torej, Anton, je še kaj učinkovito, hladnokrvno. obširen in bogat program. zagnanosti? Civilna zaščita, gasilci, terito- Ustanovili smo Območno »Mora biti! Tudi to je naloga rialci, policisti, zdravstvo. Vsi združenje ZVVS in dogodek veteranov, da jo negujemo. smo bili na nogah. V Lukovici, primerno proslavili skupaj z Saj poznate že ono, partizan- Dragomerju in Logu sem ročno županom naše tedaj mlade sko retorično vprašanje – mar organiziral narodno zaščito. občine Mladenom Sumino, smo se zato borili?! Za pravico Blokade na vpadnicah, radi- ki ima za veterane posluh ter in resnico očitno borba nikoli jske zveze, obveščevalna in z nekdanjim in zelo zaslužnim ne mine. Vedno se najdejo protiobveščevalna dejavnost. vrhniškim županom Francom voluharji, ki začnejo spodjetati Najprej dve pištoli, brž puške, Kvaternikom. Za oba in za zdrave korenine poštenih bitk. trĳe ročni minometi. Kot bi naše najbolj zaslužne člane Tudi to našo so zajahali, le za mignil, sem imel pod orožjem prav zdaj snujemo posebna svoj žep, svoje kariere, koristi. več kot 30 korenjakov, oni pa priznanja. Za to se pa res nismo borili! pod nadzorom vse območje Ponosno nastopamo širom lastnih in več kot sto hektarih najetih zem- gradnji plezalne stene v Športnem parku na Spominjam se one junĳske noči naše današnje občine s cestami domovine, pod našim ljišč. Pridelki so namenjeni lastnim potre- Logu. Kot organizator tekmovanj je perfek- leta 1991. Dosanjali smo svojo okoli in hribovjem nad njim. ovenčanim praporom, kot bam, višek, predvsem pšenica in koruza, pa cionist, kar je dokazal z organizacĳo že treh svobodno, samostojno državo. Prehrana, tudi iz naše trgov- so naši borci vsakič v slavni namenĳo tudi v prodajo. državnih prvenstev na Logu in, kot kaže, Kot povsod je tudi na Vrhniki ine, saniteta, obveščanje, stiki, zgodovini, še posebej častno Kmetĳa je v vseh pogledih vzorno urejena, bo uspela tudi kandidatura za organizacĳo vse vrelo od radosti, zanosa, vse je teklo kot po loju, ker smo pod partizanskimi zastavami. kar je videti že na daleč, in je v ponos družini svetovnega pokala v balvanskem plezanju novih nad, samih vedrogledih bili res vsi kot eden. Še čutarice Zato, kot radi pravĳo, ker se ter širšemu okolju. V različnih oblikah jo je na Logu v letu 2011, kar bo za naše majhno načrtov. Dobesedno nam je niso bile nikoli prazne, pa tu- moramo spominjati, da se ne mogoče zaslediti v strokovnih krogih in me- lokalno okolje prvovrstna promocĳa. zavrelo. Rajali smo kot mali kaj ni bilo pĳančevanja in zato bi več ponovilo!« otročaji. tudi neumnosti in nesreč ne. Ciril Brajer NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 48

28. junĳ 2010 48 Občina Log - Dragomer elektronski naslov: [email protected] Začeli z gradnjo dializnega centra v Dragomerju Dragomer, 3. junĳ 2010 – Podjetje Nefrodial je pri osnovni šoli začelo graditi dializni center. Po večmesečnem čakanju na Arsovo vodno dovoljenje so postopki končno stekli hitreje, podjetje je pridobilo gradbeno dovoljenje in že začelo z gradnjo. Prve bolnike naj bi dializirali že konec leta.

Na zemljišču poleg osnovne lizni center v skupni izmeri bo tako vsak dan obiskalo 60 v dializnem centru prihodnje šole Log - Dragomer, na kate- okoli 1800 m2. Center bo zgra- bolnikov, ki se bodo ob pri- leto najverjetneje začela delo- rem bi že januarja moral zra- jen v dveh etažah, in sicer bo hodu preoblekli v oblačila, vati še katera zasebna zdrav- sti dializni center, so začeli br- pritličje obsegalo 1300 m2, namenjena le obisku v centru. stvena ambulanta. Predvsem neti stroji. Po osemmesečnem zgornje nadstropje pa bo več V sobi jih bo čakal pripravljen bo odprtje te ambulante od- čakanju na vodno soglasje se kot enkrat manjše in bo me- dializni aparat, sestre pa jim visno od interesa za opravlja- je negotovost končala. Arso rilo okoli 500 m2. Fasada dia- bodo pred tem dobro umile nje zdravstvene dejavnosti na je podjetju izdalo vodno so- liznega centra bo v bež barvi roko, punktirale ﬁstulo in pa- tej lokacĳi. glasje in tako odstranilo za- s kombinacĳo modre barve, cienta priključile na napravo. dnjo oviro pri pridobivanju pred objektom pa bodo ure- Večji del dialize, postopek Prve bolnike naj bi V Dragomerju so 22. maja začeli z gradnjo novega dvooddelč- gradbenega dovoljenja. Kot je jena parkirišča, kjer bodo traja od 4 do 5 ur, je sestra ob dializirali konec leta nega prizidka k vrtcu. že aprila zatrdila direktorica posajena tudi drevesa. Gabri- bolniku, sicer pa klicni sistem Z gradnjo centra, ureditvĳo Nefrodiala, Gabriela Moljk, ela Moljk meni, da je objekt z zvočniki in vidnimi signali okolice ter notranjosti centra so stroji na delovišču ponov- čudovit in zelo primeren za takoj opozorĳo osebje, ko gre naj bi končali novembra, prve no začeli brneti takoj nasled- tamkajšnje okolje. Pojasnila je kaj narobe. Dializa je za bolni- bolnike pa naj bi začeli dializi- V Dragomerju gradĳo nji dan po izdanem gradbe- še, da objekt ne bo pretirano ke z okvaro ledvic življenjsko rati že pred koncem letošnje- nem dovoljenju. visok, saj bo sestavljen iz ene pomembna, bolniki jo morajo ga leta. Z izgradnjo centra se prizidek vrtca Tako so poleg osnovne šole etaže, na enem delu pa bo ob- obiskovati vsak drugi dan. bodo v tem okolju odprla tudi Delavci izbranega izvajalca za gradnjo prizidka vrtca, Domstan iz Velenja, so maja začeli z gradbe- nimi deli pri dragomerškemu vrtcu. Nov dvooddelč- ni vrtec naj bi bil skupaj z uporabnim dovoljenjem nared do 15. avgusta, prve otroke pa naj bi sprejeli z novim šolskim letom, in sicer že letošnjega 1. septembra. Takrat bo sedanji dragomerški vrtec imel precej drugačno podobo, saj bodo na vrtu vrtca poleg krila prve starostne skupine zgradili prizidek vrtca, v katerem bo dovolj prostora za dve skupini otrok. Tako so se začela gradbena dela na eni izmed največjih letošnjih naložb občine, za katero so letos na- V Dragomerju so začeli graditi dializni center, prve bolnike naj bi Objekt, ki bo v bež barvi z modro kombinacĳo, bo zgrajen v dveh menili četrt milĳona evrov. sprejeli že konec leta. nadstropjih. Tako kot v mnogih obljubljanskih ter drugih slovenskih že začeli vlivati temelje za nov jekt dvignjen za dodatno eta- V zgornjem nadstropju bo nova delovna mesta, saj bo občinah je tudi Vrtec Log - Dragomer v prejšnjih letih postal objekt. Podjetje Nefrodial se je žo. Zunaj naj bi z zasaditvĳo urejena nefrološka ambulan- podjetje zaposlilo več zdrav- premajhen, da bi se vanj lahko vključili vsi otroci iz občine. na gradnjo dobro pripravilo, dreves poskrbeli tudi za lepo ta, naslednje leto pa naj bi po- stvenih delavcev, potrebe pa Povpraševanje po prostih mestih je bilo vsako leto večje od saj jih v Velenju od lanskega okolico. skusili tudi z ultrazvočno am- bodo tudi po drugih delav- ponudbe. Predlani je brez varstva ostalo 19 otrok, lani pa je julĳa čaka kupljena in plača- V spodnjem nadstropju bo bulanto. Objekt je pomembna cih, kot so na primer čistilke, bilo odklonjenih otrok nekoliko manj, odklonili so jih 9, saj je na hala. Že lani septembra je dializa s tridesetimi dializ- pridobitev tudi za občane vratar in podobno. Dializni občina problematiko varstva otrok reševala s koncesĳo, ki jo je bila zgrajena dovozna cesta nimi mesti z zmogljivostjo Loga - Dragomerja. V nefro- center bo deloval pod konce- podelila zasebnemu vrtcu. Letos je občinski svet s potrditvĳo okoli delovišča, ki je sameva- 120 bolnikov. Objekt bo za loški ambulanti, ki bo delova- sĳo ministrstva za zdravje ter gradnje prizidka začel še z bolj celovitim reševanjem proble- la več mesecev, utrdili so te- ledvične bolnike, ki jim bodo la v centru, bodo pregledova- bo zasnovan izkušnjah naju- matike otroškega varstva. ren ter zgradili vse potrebne v centru s posebnimi apara- li tudi neledvične bolnike, ki spešnejših dializnih centrov v Nadzornica investicĳe, Liljana Gutnik, je pojasnila, da bodo priključke infrastrukture. turami in pripomočki očistili bodo imeli napotnico za pre- Nemčĳi ter dopolnjen z zna- delavci najprej opravili zemeljska dela s pripravo terena ter kri, velika pridobitev. »Ve- gled ledvic. Ljudem, ki imajo njem in izkušnjami podobnih izkopom za temelje, nato bodo vlili temeljno ploščo, na katero Objekt se bo deti morate, da v Kliničnem občasne težave z ledvicam,i centrov v Slovenĳi, predvsem bodo montirali prefabricirane montažne elemente, v notranjo- razprostiral na 1300 m2 sti pa bodo postavili predelne stene. Podjetje Domstan je z ob- centru bolnike dializirajo 24 pa bodo svetovali za lajšanje centra za dializo Kliničnega Podjetje, ki na trgu deluje ur na dan, saj je povpraše- težav ali jim priporočili upo- centra Ljubljana, s katerim čino podpisalo pogodbo v vrednosti 224.400 evrov, prizidek . pa bo zgrajen po sistemu na ključ. Prizidek bo pravilne pravo- od leta 1992, bo v Dragomer- vanje večje od ponudbe,« je rabo zdravil tesno sodelujejo. kotne oblike, izdelan bo v montažnem sistemu z lesenimi izo- ju zgradilo že njihov peti dia- pojasnila Moljkova. Center Moljkova je še dodala, da bo Vesna Erjavec lacĳskimi paneli, streha pa bo prekrita z neazbestnimi salonit- nimi ploščami. Nov prizidek vrtca so bo oblikovno naslanjal Projektiranje športnega objekta se je zavleklo na obstoječi vrtec v Dragomerju, saj bo sam videz prizidka podoben obstoječemu. Načrtovani notranji del prizidka bo meril 257 m2, ob igral- nicah pa bosta urejeni tudi dve pokriti terasi, ki bosta skupaj Začetek gradnje avgusta? merili 46 m2. Vhod v novi del vrtca bo urejen s severne stra- Dragomer, 2. junĳ – Technocommerce, d. o. o., ki bo v Dragomerju gradil športni objekt, je trenutno še v ni, skozi vetrolov pa bo omogočen tudi dostop iz zahoda. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Nekoliko se je zavleklo že pri izdelavi projektne dokumentacĳe, prizidku bosta dve igralnici: manjša, ki bo merila okoli 53 m2 naj bi bila namenjena prvi starostni skupini, druga v izmeri ki bi jo po napovedih morali izdelati konec marca. Z gradnjo športnega objekta naj bi predvidoma začeli 71m2 pa drugi starostni skupini. Če v vrtec ne bi bilo vpisanih avgusta. dovolj otrok, bo večja igralnica uporabljena kot večnamenski prostor oziroma telovadnica, ki jo bodo uporabljali otroci vseh Občina Log - Dragomer je januarja z investitorjem športnega po zagotovilih temu ne bo tako, saj bo v bližini športnega ob- starostnih skupin. V prizidku bodo urejene ločene sanitarĳe objekta v Dragomerju Tehnocommerce, d. o. o., ki ga je na no- jekta dovolj parkirišč, in sicer v takem obsegu, kot jih določajo za prvo in drugo starostno obdobje, dostop do njih pa bo ure- vembrski seji kot izvajalca javno-zasebnega partnerstva potrdil normativi. V okolici načrtovanega objekta so tudi vrtec, občina, jen iz obeh igralnic. Obe igralnici bosta imeli urejen tudi izhod občinski svet, podpisala pogodbo o gradnji. Na mestu sedanje- gasilski dom ter športni park, zato občasno primanjkuje parki- na teraso. V prizidku bo še prostor za shranjevanje igral, soba ga Tenbara bo v prihodnjih mesecih začel rasti športni objekt v rišč. Občina naj bi zato v neposredni bližini zagotovila dodatna ter garderoba za osebje in pisarna. treh etažah, ki bo skupaj meril dobrih 600 m². Kot smo že poro- parkirna mesta, in sicer na bližnjem zemljišču, kjer je lani od- Čeprav se bo prizidek vrtca naslanjal na obstoječi vrtec, čali, bo objekt dolg okoli 27,5 metra in širok 14,5 metra. Jože Re- kupila stanovanjsko hišo. pa bo varstvo otrok v vrtcu potekalo po programu, nekoliko mec iz Tehnocommerce je pojasnil, da bodo v pritličju: gostinski bodo spremenjeni le dostopi do vrtca. Dostop do vrtca bo na- lokal v izmeri okoli 80 m², garderobe, sanitarĳe, kopalnice ter mreč mogoč skozi glavni vhod 2. starostnega obdobja, za za- prostor za športno društvo. V prvem nadstropju bosta kavarna silni izhod pa bodo uporabili kar službeni vhod. Dostop skozi in večnamenska športna dvorana v izmeri 240 m², ki bo primer- stranski vhod vrtca bo zaradi gradbenih del zaprt predvido- na za aerobne športe. V delu dvorane naj bi bil urejen tudi pros- ma do prvega septembra, do takrat pa bodo v okolici vrtca tor za ﬁtnes. Na ravni strehi bo terasa z zastekljenim delom, v brneli tudi gradbeni stroji. katerem so predvideni poslovni prostori. Vesna Erjavec Podjetje bi moralo z gradnjo športnega objekta začeti že konec aprila, vendar so se postopki nekoliko podaljšali. Jože Remec je pojasnil: »Pri projektiranju se je zavleklo nekoliko dlje, kot so napovedovali projektanti.« Trenutno v podjetju pridobivajo Dodatek k članku Maša v čast soglasja vseh soglasodajalcev, torej občine, komunale, pošte in svetemu Florjanu vse druge infrastrukture. Predvidoma bodo za pridobitev vseh soglasĳ potrebovali dobre tri tedne, nato pa bodo na upravno V 372. številki Našega časopisa z dne 31. 5. 2010 je bil objavljen enoto vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo raz- članek z naslovom Maša v čast svetemu Florjanu, ki ga je na- V športnem parku v Dragomerju naj bi v prihodnjih mesecih za- rešeno od dveh tednov do enega meseca. Če bodo vsi postopki pisal g. Ludvik Rožnik. V članku je podrobno opisal dogajanje čeli graditi športni objekt. med mašo in po njej. Ni pa omenil, da je pri maši sodeloval potekali v predvidenih časovnih okvirih, naj bi z gradnjo začeli Mešani cerkveni zbor z Loga. Zbor sodeluje pri vseh nedelj- avgusta. Remec je pojasnil, da so že začeli z izbiro izvajalcev, z njimi so skih mašah, praznikih in še kdaj vmes. Člani zbora v petje Remca smo še povprašali, ali je bilo za daljše projektiranje bili opravljeni tudi že prvi pogovori. Izvajalci naj bi bili izbrani vložĳo veliko truda in svojega prostega časa. Zato si zaslužĳo, krivo tudi manj parkirnih mest, vendar nam je zagotovil, da pred pridobitvĳo gradbenega dovoljenja, zato bodo z gradnjo da bi jih avtor članka vsaj opazil in jim namenil nekaj vrstic. težava s parkirišči ni vplivala na sam postopek. Dodal je, da lahko začeli takoj, ko bodo imeli urejene vse potrebne papirje. bi parkirišča vplivala na postopek samo v primeru, ko bi se iz- Zborovodkinja, Henrika Gutnik kazalo, da ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest. Vendar Vesna Erjavec NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 49

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Log - Dragomer 49

zato sprašuje, kam lahko pošlje račun za Nič kaj spodbudni sklepi vlade povzročeno škodo. Republike Slovenĳe v teh vročih dneh Vzdrževalcem ceste Ljubljana–Vrhnika Zato ponovno prosi, da bi čiščenje že Vlada RS je na svoji 86. redni sej 10. 6. 2010 sprejela rebalans V Občini Log - Dragomer so še vedno Danes, to je v nedeljo, 13. 6. 2010, so enkrat uredili. Pa ne samo to. Takih pro- (“odtegljaj”) proračuna za leto 2010 s spremljajočimi zakoni. težave s čiščenjem cevi za odtok meteorne šli oziroma smo šli krajani pozdravit pustov je v občini še več. V poglavju Proračunski odhodki je zmanjšala prilagodljiv vode pod cesto Ljubljana–Vrhnika. V kolesarje Maratona Franja. Kot občinski Na začetku omenjenega potoka del odhodkov, namenjen prometu in prometni infrastrukturi nekdanji KS Log imamo potok z imenom svetnik sem bil zopet deležen kritik, da je pred meseci hudournik napravil za 168 milĳonov evrov sredstev. Zapisali so, da je “program Ejdkov graben. Ob velikem deževju nara- se o čiščenju cevi in poglobljenju mostu nekakšen zadrževalnik vode. Ali kaj, ko prometa in prometne infrastrukture znižan zaradi dinami- ste do vrha in tudi poplavi nekatere par- govori, naredi pa nič. je zadrževalnik vedno poln vode, ki od- ke financiranja projektov glede na prioritete, pripravljenost cele. Pred leti je poplavljal že v Kačji vasi, Res je ta potok do pred nekaj leti poteka čez prekat, ki je pri vrhu. Voda bi projektov, težave javnega naročanja ter usklajevanja stro- pri hiši Malavašič. V kleti je bilo tudi pol plavljal v Kačji vasi, odkar pa je na Rimski morala odtekati tudi spodaj. Potem bi bil kovnih podlag za izvajanje teh - možno prestaviti v prihod- metra vode. Potem je svet KS Log pod cesti postavljen nov propust, voda teče ob nalivih to res zadrževalnik vode, tako nja leta”. Vendar se postavlja vprašanje, kam v prihodnost? vodstvom Remškarja zamenjal cevi – pro- naravnost do mostu – propusta Ljublja- pa imamo veliko količino vode, za katero Samo na programu cestne infrastrukture (državne ceste) je pust pod Rimsko cesto. Stare cevi so bile na–Vrhnika. Propust je precej zamašen, nihče ne ve, komu služi. Za otroke, obis- dinamika spremenjena na 801 projektu. Kje so umeščeni pro- premera 80 cm, vgradili so cevi premera tako da se voda razlĳe po dvorišču in kovalce in gobarje je velika nevarnost. jekti za našo občino? Pojdimo po vrsti. 100 cm in problem je bil rešen. sploh po parceli g. Franca Stanovnika, ki Ludvik Rožnik Kdaj pridejo na vrsto prestavljeni projekti? V Zakonu o izvrševanju proračuna je predvideno obdobje dveh Ustanovljena občinska stranka DeSUS Log - Dragomer let, torej 2010 in 2011. Letošnji prestavljeni projekti se prihod- 27. 5. 2010 je bil v gasilskem senske volitve. nje leto ne bodo izvajali, ker bo morala vlada tudi predvideno domu Dragomer na temelju Glede na pobudo članov porabo sredstev za leto 2011, ustrezno gospodarski situacĳi, vabila predsednika PO Ljublja- bomo sestavili tudi program zmanjšati in jih prerazporediti v prihodnost. Upamo le, da na Pavla Brgleza in pobudnika in prioritete, kot so: trgovina, bomo lahko vsaj prioritete razporedili vsako leto na novo. za ustanovitev stranke v naši lekarna, ambulanta, varstveni Kam so umeščeni projekti, nujno potrebni za ureditev okolice občini, Jožeta Sevška, ustanov- center in še mnoge stvari, ki in varnost naših občanov? ni zbor stranke. Zbora sta se vplivajo na boljše razmere bi- udeležila tudi podpredsednik vanja v naši občini. Protihrupna zaščita ob avtocesti Ljubljana–Vrhnika. odbora Ljubljanske regĳe De- Pozivamo občane, ki ni nuj- Za tak način zavarovanja občanov pred hrupom je bilo doslej SUS g Franc Čuk in predsed- no da so upokojeni, naj se opravljeno že kar nekaj postopkov, ki so jih vodile nekdanje nik OO DeSUS Vrhnika Anton pridružĳo in prispevajo svoje krajevne skupnosti Lukovica, Dragomer in Log skupaj z Ob- Sluga. pobude in iskušnje za boljši čino Vrhnika. Leta 2000 so posamezni prizadeti krajani pisali Predsednik PO Ljubljana jutri. Program stranke temelji vloge upravljavcu avtocest Družbi za avtoceste v RS (DARS) o Pavle Brglez je po uvodnem na vrednotah: poštenju, delu, ureditvi razmer. Januarja 2004 so si krajani Lukovice pridobili pozdravu na kratko predsta- neizkoriščanju, solidarnosti in Poročilo in oceno o hrupu cestnega prometa, ki ga je pripravil vil stranko DeSUS od njene strpnem sožitju in ni prežet z Center za varnost pri delu Ljubljana. Dnevne in nočne preko- ustanovitve pred 20 leti pa do jim je marsikaj, kar so si zadali, - Dragomer ideologĳo. račitve ravni hrupa so po takratni zakonodaji spadale v opazo- danes. Posebno je poudaril, tudi uspelo. – Ida Kačič - sekretar Svoje pobude ali vprašanja vano področje III. stopnje varstva pred hrupom. Poročilo je bilo da mora lokalno stranka prek Tudi Anton Sluga je nanizal – Jožica Sevšek - blagajnik pošljite na e-naslov: mikrateh posredovano tudi na DARS. Istega leta je bil izdelan in občini svojih članov v občinskem nekaj informacĳ o delu stranke – Franc Hrovatin @olja.net ali pokličite na št.: predstavljen Predlog strategĳe sanacĳe prekomerne hrupne odboru in občinskem svetu v Občini Vrhnika in pohvalil – Jože Sevšek 041 721 955. obremenjenosti za celotno AC omrežje v RS. Prav tako so bile zastopati mnenja in interese aktiviste v Občini Log - Dra- – Zmago Kumar Predsednik OO DeSUS Ob- predstavljene informacĳe v Našem časopisu septembra 2004, upokojencev in se zavzemati gomer, ki so v kratkem času ter predlog za nadzorni od- čine Log - Dragomer na podlagi katerega je DARS pripravil Predlog operativnega za dober socialni položaj upo- zbrali več kot 50 pristopnih bor: Ciril Kraševec programa varstva pred hrupom prometa vzdolž AC za obdo- kojencev, delavcev in mladih. izjav – članov. – Angelca Svete bje 2005–2010 in ga poslal v potrditev Ministrstvu za okolje in Podpredsednik odbora Na zboru so izvolili predsed- – Marjan Draksler prostor. Nato je začel z načrtovanjem in izgradnjo protihrupne Ljubljanskee regĳe DeSUS, g. nika in člane občinskega od- – Milan Zdravkovič zaščite na območju Brezovice. DARS redno vključuje v letni Čuk, je povedal, da sam izhaja bora: Trenutno v stranki zbiramo program izgradnje in obnove avtocest protihrupne ukrepe, z Brezovice in pohvalil, da je – Ciril Kraševec za predsed- še člane predvsem na Logu in vendar je vlada tista, ki odloča o letnem obsegu izgradnje. Tako bila stranka tu zelo aktivna in nika OO DeSUS Občine Log evidentiramo kandidate za je- se je letos zgodilo, da sredstva za ta projekt na tem odseku niso predvidena. Seveda se nam postavlja vprašanje, koliko je doslej in koliko bi v prihodnje še morala spremljati ta projekt nova IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA • IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA Občina Log - Dragomer. Izgradnja pločnika, kolesarske steze in ureditev prehodov za Naš obisk v vrtcu v Dragomerju igrali. V vseh oddelkih smo njihovo iz- čeli oktobra. Urnik merjenj bo objav- pešce ter ukrepov umirjanja prometa na regionalni cesti Delo v projektu Starejši za starejše, ki vajanje nagradili z aplavzom in pohvalo. ljen pravočasno. Tudi pri omejevanju hitrosti skozi naselje Log je bilo v pre- ga izvajamo od leta 2006, ima več sme- Prosili smo jih, naj nam še kdaj dovolĳo teklosti nekaj aktivnosti, ki pa so povezane z novim projektom. ri. Obiskovanje z vprašalnikom o kako- priti na obisk in pomočnica ravnateljice Napovedujemo Zadnji tak odgovor krajanom je bil poslan s strani Direkcĳe Re- vosti bivanja starejših doma, s katerim ga. Jožica Zorec nam je to z veseljem ob- V našem letnem programu smo napove- publike Slovenĳe za ceste nekdanji Krajevni skupnosti Log 11. vas obiskujemo, že poznate. Več let smo ljubila. dali, da bosta med počitnicami organizi- 8. 2006 (številka predloga za omejitev hitrosti 3715-176/2006/1- članice UO aktivne v Organizacĳi pros- Našim starejšim, ki so se odzvali temu rana še dva izleta. AB, iks 25642, DN 8/1725/2). tovoljstvo, Medgeneracĳsko sodelovanje vabilu, se lepo zahvaljujemo. Po koncu Julĳa bomo odšli mimo Škoê Loke, Že- Naslovni projekt, ki se bo raztezal od enega do drugega kon- naših starejših z najmlajšimi, ki spada v obiska smo jih povabili v Kotiček, kjer jih leznikov, Dražgoš, čez pokljuške gozdo- ca naše občine, bo zgrajen poleg regionalne ceste Ljubljana– delo pri omenjenem projektu, in pa Sade- je pozdravil župan g. Mladen Sumina. ve na Bled. Vrhnika (R2-409). Ureditev bo obsegala izgradnjo pločnika za ži družbe. Medsebojni klepet in majhna pogostitev Avgustu načrtujemo obisk Budimpešte. pešce, medkrajevno kolesarsko stezo, predvidela varne preho- To pot smo obiskali naše najmlajše v vrt- je dobro delovala na naše člane. Podobna Izlet bo dvodnevni. Prĳave že lahko od- de za pešce, potrebno javno razsvetljavo in križanja s preostalo cu v Dragomerju. druženja bomo še organizirali. Obisk je date in si zagotovite mesto na tem pre- komunalno infrastrukturo. Prav tako bo obsegala izdelavo in Z vrtcem smo pred leti že sodelovali, se- spremljala g. Vesna Erjavec, ki bo v svo- čudovitem izletu. Ne bo vam žal! dokončanje priključnih cest ter poti za potrebe krajanov. Tako daj pa smo na pobudo ga. Ide Kačič, čla- jem članku o tem napisala še kaj zanimi- Datum, cena in program za ta dva izleta bi se zelo povečala varnost udeležencev v prometu, predvsem nice UO, ki je bila nekdaj v tem vrtcu za- vega. Zahvaljujemo se! bodo znani konec junĳa. pešcev in kolesarjev ter primerno umiril promet. Pri taki grad- poslena, povabili naše člane, starejše nad Razpis bo objavljen na naših oglasnih nji se prilagodi tudi predpisana hitrost cestnega prometa. K 80 let, in v vrtcu doživeli lep sprejem. V Čas počitnic mestih. sofinanciranju tega projekta bo morala pristopiti tudi občina z vseh oddelkih, od najmlajših do tistih, ki Radi bi vas spomnili, da bomo v Kotič- zaključki pri uvozih in izvozih na regionalno cesto, posodobit- bodo v jeseni stopili v pravo šolo, so se ku ob uradnih urah vsak torek od 10. do Šport vi lokalne komunalne infrastrukture, zato je zanjo pomemben zelo potrudili. Zapeli so nam pesmice, 12. ure dosegljivi tudi v poletnem času. Člani balinarske sekcĳe - moška ekipa terminski načrt izgradnje projekta. To je pomembno predvsem se igrali in nam pokazali, kaj vse znajo. Pričakujemo vas tudi, ko boste potre- že pridno trenirajo, ženska ekipa pa še iz naslova pridobitve spremljajoče projektne dokumentacĳe in V zadnjem oddelku pa so nam pripravi- bovali pomoč, nasvet ali se boste želeli vedno ni zaživela. Zato prosim pogumne rezervacĳe denarnih sredstev v občinskem proračunu. V uvo- li pravo poučno igrico o dveh ježkih, ki prĳaviti za izlete. Lepe počitnice vam športnice, ki bi pri tem želele sodelovati, du navedeni stalno spreminjajoči se ukrepi vlade RS bodo zelo imata nadvse rada svoj domek v starem želimo. naj se nam pridružĳo. Pridite v Kotiček in oteževali načrtovano sofinanciranje projekta s strani občine in štoru, in o pohlepni lisici, medvedu in Z merjenjem krvnega tlaka, krvnega postanite del športne ekipe DU. zagotavljanje realizacĳe projekta za večjo varnost občanov. volku. Zelo zahtevno igrico so nam od- sladkorja in maščob bomo ponovno za- Upravni odbor DU Drugi večji projekti v občini Nova občina mora čim prej izdelati, javno objaviti in sprejeti občinski prostorski načrt (OPN). Tako je postavljen temelj za Pohod po mejah občine vgradnjo komunalne infrastrukture, ki bo omogočila gradnjo V nedeljo, 6. junĳa, smo se ter označili pot s smerokazi do storitvenih in gospodarskih objektov, vključno z lokacĳami za zopet zbrali pohodniki z Loga Ferjanke, kjer se je kot prvi vpi- zbiranje in sortiranje komunalnih odpadkov. Omogočena bo in Dragomerja. Bilo nas je okoli sal župan Občine Log - Drago- prilagojena kmetĳska dejavnost glede na zahteve Krajinske- 50, pohod pa je potekal v orga- mer g. Mladen Sumina. ga parka Ljubljansko barje na način, s katerim bomo to okolje nizacĳi PD Rega. Ko smo čakali na dobrote z ohranili zanamcem. Predvsem pa bo naša občina dobila nujno Štartali smo z Loga proti žara, ki jih je pripravil Stane prepoznavnost s središčem kraja. Lukovici, kjer nas je pričakala (poravnal pa župan), smo s po- Zaključek manjša skupina. Nato smo pod nosom obesili občinsko zastavo, vodstvom Cirila Krašovca kre- ki smo jo prejeli ob praznovanju Glede na novo uveljavljeno prakso prestavljanja gradnje več- nili proti Lukovškemu gradu in občinskega praznika. Nastala je jih infrastrukturnih objektov državnega pomena v prihodnost, se po meji povzpeli na Debeli tudi spominska fotografija poje treba zagotoviti še doslednejšo prisotnost prizadete lokalne hrib, kjer je bil krajši postanek. hodnic z županom. v sklopu občinskega praznika. še posebno pa lastniku vikenda skupnosti in aktivnejše sodelovanje napredovanja projektov. Vpisali smo se v vpisno knjigo, Najprej nas je nagovoril g. Su- Z lepim petjem in glasom ki- g. Branetu Gregorki, ki nas ved- Predvsem tistih, ki niso v pristojnosti občine. Bomo uspeli za- ki se presenetljivo hitro polni, mina, za njim pa še predsednik tare so nas razvedrili Lili, Milka no sprejme odprtih rok. ustaviti odmikanje izvedbe gradnje predaleč v prihodnost in si saj je vpisanih že več kot 1800 PD Dušan Trček, ki je predla- in Jože. Torej, naslednje leto se spet zagotoviti varnejše in mirnejše življenjsko okolje? oseb. Člani PD Rega smo posta- gal, glede na to, da je pohod že Na koncu bi se zahvalil vsem, vidimo. Severin Maffi, Log pri Brezovici vili tudi nabiralnik s štampiljko tretji, da bi postal tradicionalen ki ste pomagali pri organizacĳi, Dušan Trček NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 50

28. junĳ 2010 50 Občina Log - Dragomer elektronski naslov: [email protected] Medgeneracĳsko srečanje v vrtcu v Dragomerju Dragomer, 4. junĳ 2010 – V začetku junĳa so otroci iz vrtca Dragomer dobili prav poseben obisk. V enoto so jih prišli obiskat starostniki iz Dragomerja in Lukovice. Otroci so jim skupaj z vzgojiteljicami pripravili pravo mjhno prireditev, na kateri so starostniki uživali. Na srečanju je prišlo 12 sta- z odtisi njihovih ročic. Nato harmonike zapeli in zaplesali starost in se spomnim, kako vsem starejšim, da bi starost Starostniki so kar žareli, otroci rostnikov starejših od osemde- so se odpravili k nekoliko ljudske pesmi Abraham ‘ma je bilo včasih.« Hkrati pa so preživeli doma, v lastnem so s svojo energĳo, mladost- set let, od sicer 40 povabljenih. starejšim otrokom iz skupi- sedem sinov, Peričice in Ob si zaželeli, da bi taka srečanja okolju. V ta okvir sodi tudi jo, sproščenostjo, veseljem in Tsti, ki so prišli, tega zagotovo ne Miške, ki so starostnikom bistrem potoku. Najstarejši postala tradicĳa. medgeneracĳsko sodelovanje, igrivostjo nanje prenesli pozi- niso obžalovali. Starostniki so pokazali ﬁt plesni igri ter jim otroci iz skupine Medvedki Sicer je srečanje najmlajših v okviru katerega so obiskali tivno energĳo.« V društvu so imeli kaj videti, saj so jim mali pokazali, kako se v vrtcu raz- pa so za starostnike pripravili in najstarejših pripravilo Dru- najmlajše. se posebej zahvalili vzgojitelji- korenjaki prĳetno popestrili migajo od glave do peta. Otro- gledališko predstavo Ježeva štvo upokojencev Dragomer V prihodnjih letih bo sreča- cam, ki so jih sprejele medse, dopoldne. ci iz skupine Sončki pa so sta- hišica ter ob spremljavi klavir- - Lukovica v okviru projekta nje postalo tradicĳa, saj so se in otrokom, ki so jim popestri- Najprej so se oglasili pri rostnikom pokazali, kako se v ja zapeli venček pesmi. Starejši za starejše. V okviru vzgojiteljice in upokojenci doli dan. Dodali so, da čeprav najmlajših otrocih iz skupine vrtcu igrajo, predstavili so jim Starostniki so bili nad otro- tega projekta prostovoljke in govorili, da se bodo srečevali je delo z otroki vsakdanjik Mucki, ki so bili nad velikim prstno igro Dva palčka, nato ki in njihovimi predstavami prostovoljci društva upoko- dvakrat na leto. Predsednica vzgojiteljic, pa so otroci, njiho- številom obiskovalcev kar so skupaj s starostniki zapeli navdušeni. Starostnica iz Dra- jencev v svojem kraju obiščejo Društva upokojencev Angelca vo petje, plesanje, pogovori in malo presenečeni, kljub temu ljudsko pesmico Moj očka ima gomerja je povedala: » Veseli starejše, zapišejo njihove po- Svete je opozorila na poziti- igra dokaz, da vzgojiteljice v pa so se nekateri opogumili in konjička dva. Otroci iz sku- me, da sem se udeležila sreča- trebe in jim skušajo najti po- ven učinek, ki ga imajo taka vrtcu delajo dobro. starostnikom podarili sličice pine Žogice so ob spremljavi nja, saj na ta način pozabim na moč. Cilj projekta je omogočiti srečanja na starejše ljudi: » Vesna Erjavec

Najmlajši otroci so starostnikom podarili slike z odtisi njihovih Na srečanju najmlajših z najstarejšimi so otroci zapeli, zaplesali Najstarejši otroci so jim pripravili igro Ježeva hišica. rok. ter starostnikom pokazali, kako se igrajo. Priprave na tekmovanje koscev in grabljic Novice iz Ekipa Loga - Dragomerja je že junĳa začela s pripravami na medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic PGD Dragomer - Lukovica za pokal Ljubljanskega barja, ki bo letos 28. avgusta na Igu. Kosci in grabljice si želĳo ponoviti uspehe iz prejšnjih let, zato bodo pred tekmovanjem opravili več kot petnajst treningov. Z največjim veseljem objav- ter štafeti s prenosom vode. ljamo, da se je letos vpisalo v Po odličnem nastopu so iz- Na petem medobčinskem prejšnjih letih. Toda, kot je v letošnji uspeh koscev in in grabljenja ter izboljše- naše društvo med gasilke kar med petih nastopajočih ekip tekmovanju koscev in grab- pojasnil Rožnik, ne bo nasto- grabljic, ki si želĳo ponoviti vali hitrost. Kot je pojasnil deset novih članic. Po dolgih osvojili več kot odlično 1. ljic, ki ga bo letos gostila pila popolnoma enaka ekipa oziroma še izboljšati uspehe Rožnik, bodo veliko svojega letih smo zopet uspeli sesta- mesto. Občina Ig v sodelovanju z truda vložili predvsem v naviti žensko člansko B-ekipo, Več o tem in podkrepljeno Zavodom za ohranjanje na- tančnost košnje in grabljenja. ki se je po dveh mesecih in- s fotograﬁjami si lahko ogle- ravne in kulturne dediščine »Lansko leto smo bili izjem- tenzivnih priprav udeležila date na naši spletni strani Ljubljanskega barja ter Za- no hitri, vendar naša košnja tekmovanja za pokal PGD www.pgd-dl.si . vodom Krajinski park Ljub- ni bila dovolj čista. Letos je Sinja Gorica. V neprĳetni de- Ob prazniku naše občine, ljansko barje, bo sodelovalo naš prvi cilj čistoča košnje in ževni soboti, 29. 5. 2010, so se 28. 5. 2010, smo prejeli visoko sedem barjanskih občin, grabljenja, seveda pa bo po- med njimi tudi ekipa iz Loga membna tudi hitrost.« z vrstnicami drugih društev občinsko priznanje za dolgo- - Dragomerja. Naši kosci in Prireditev, katere glavni pomerile v taktični mokri letno vzorno delo PDG Dra- grabljice so se na tekmova- namen je ohranitev naravne vaji, v vaji razvrščanja in v gomer - Lukovica. njih v prejšnjih letih odlično in kulturne dediščine Ljub- teoretičnem testu. Osvojile 13. 6. 2010 pa smo že tretjič izkazali in bodo na letoš- ljanskega barja, druženje pre- so pokal in medalje za drugo sodelovali pri zaščiti prome- njem tekmovanju branili en bivalstva, nevladnih organi- mesto, ki so se ga vrle gasilke ta na kolesarskem Maratonu naslov prvaka. zacĳ, stroke in politike, se bo zelo razveselile. Franja 2010. Prisotnih je bilo Vodja ekipe Loga - Drago- tudi letos začela s etnološko Istega dne so tekmovali 31 članov društva. Za na- merja in predsednik Odbora povorko s tekmovalci, kateri za varstvo kulturne dedišči- bo sledil krajši kulturni pro- Ekipa Loga – Dragomerja je že junĳa začela s pripravami na le- ne in prikaz starih običajev, tošnje peto medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic, ki bo gram. Na tekmovanju se bo Ludvik Rožnik, je ekipo kos- 28. avgusta na Igu. v ročni košnji in grabljenju cev in grabljic že prĳavil na pomerilo 98 tekmovalcev tekmovanje. Izbrana je tudi kot v prejšnjem letu. »Nekaj iz prejšnjih let. in tekmovalk Po končanem skupina občanov, ki bodo članov, ki so sodelovali na Ekipa se bo na tekmo- tekmovanju bo sledil za- zastopali barve Loga - Dra- lanskem tekmovanju, letos vanje dobro pripravila, saj bavno-glasbeni program gomerja. Ekipo bodo večino- ne bo, saj bodo ravno takrat načrtujejo več kot petnajst različnih glasbenih in fol- ma sestavljali člani, ki so se odšli na Triglav. Kljub temu treningov, na katerih bodo klornih skupin iz sodelujo- tekmovanj udeleževali že v vodja ekipe verjame tudi izboljševali tehniko košnje čih občin. Vesna Erjavec

podprli z malico in uživali ob primorske vrhove: Vremščico, PD REGA na Slavniku prĳetnem klepetu. Po daljšem Nanos, Trnovski gozd in Snež- V lepem sončnem jutru smo se ki so jo odprli leta l957 in se postanku smo se povzpeli na nik. Tam stoji tudi TV oddajnik v nedeljo, 21. maja, z avtobu- imenuje po dr. Henriku Tumi. vrh takoj za kočo, kjer se je od- in tabla z vrisanimi smermi in som odpeljali do kraja Hrpelje V koči je bila gneča, zato smo prl lep razgled na Piranski in imeni vrhov. pri Kozini. Od tam smo peš posedli zunaj na klopce, se Tržaški zaliv, Istro ter bližnje Za spust v dolino smo si izbrali tudi starejši gasilci, naši ve- grado smo prejeli kolo, ki odšli skozi vas in potem desno drugo pot, ki je v glavnem po- terani po načelu: »Ni važno ga bomo dali za srečelov za do kolovoza. Ob poti so potekala v prĳetni gozdni senci zmagati, važno je sodelova- glavni dobitek na naši tradi- stavljene table z imeni dreves po lepi poti, samo ponekod je ti.« cionalni gasilski veselici, ki in drugega rastlinja. Pot smo bila kamnita – posuta z večjimi Najbolj pa smo ponosni bo 14. avgusta pod šotorom. nadaljevali naprej do Slavnika in ostrejšimi kamni. na naše pionirje. V soboto, Igral bo Ansambel VITEZI po dokaj položni poti z manj- Najprej smo prispeli do vasi- 5.junĳa 2010, je na Uncu po- CELJSKI iz Celja. Vljudno šimi vzponi in spusti, delno ce Skadanščina in potem po tekalo 9. tekmovalno srečanje vabljeni! skozi gozd, delno po travnatih asfaltirani cesti prišli v vas pionirk in pionirjev za pre- GZ Vrhnika je v soboto, 5. pobočjih. Markovščina, kjer nas je čakal hodni pokal Rudolfa Maistra. junĳa, v našem domu za PG V zavetju borov smo občudo- avtobus. Tekmovanja smo se udeležili društva organizirala pre- vali razkošne potonike in peru- V bifejčku smo si privoščili še z ekipo treh pionirk in štirih davanje o varnem delu na nike, pod Slavnikom pa so nas hladno okrepčilno pĳačo, po- pionirjev, ki so tekmovali v višini. Prisotnih je bilo 12 na travnikih očarale narcise s tem pa se odpeljali domov. kategorĳi mešanih ekip in se gasilcev. tisoči cvetov. Preživeli smo še en krasen ne- Po treh urah in pol hoje smo deljski pohod v prelepi naravi. preizkusili v vaji z vedrovko Boris Smirnov prispeli do planinske koče, J. Trček NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 51

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Občina Log - Dragomer 51

Na Logu tekma NK Dragomer : NK Olimpĳa Končana še ena briljantna sezona Žabic S piknikom v okviru prireditve Pozdrav poletju veselimo uspeha naše mladinske mešane skupine Po dobrih tridesetih z Dragomerjem, ki je bila trĳe se, kot nekoč aktivni se 26. junĳa 2010 v Športnem parku Log konču- cheerleading, ki si je ponovno prislužila vstopnico letih smo na Logu zopet v petek, 11. 6., na nogo- športniki, zavedajo pome- je trinajsta sezona plesnih skupin cheerleading in za IASF svetovno prvenstvo, ki bo aprila 2011 v imeli čast gostiti ljubljan- metnem igrišču na Logu. na športa, kar je eden od cheer Žabic iz ŠŠD Log - Dragomer. Žabice smo Orlandu na Floridi. Ob koncu sezone smo Žabice sko Olimpĳo. Leta 1980 je Kljub dejstvu, da se v tem temeljev zdrave družbe in namreč takratna Olimpĳa letnem času veliko naših okolja. V obeh občinah je sezono 2009/2010 začele v drugi polovici avgusta za svoje dolgoletno uspešno delo hvaležno spre- na Logu odigrala prĳatelj- občanov čez vikend pre- to tudi vidno 2009. Že prvo soboto septembra so se naši tekmo- jele priznanje župana Občine Log - Dragomer, sko tekmo z domačo ekipo seli k morju, se je ob igriš- Za popolno navĳaško valci predstavili na tekmovanju Športfejst, konec Mladena Sumine, in priznanja Cheerleading zveze Dragomerja, za katero so ču po grobi oceni zbralo vzdušje je poleg domačih meseca pa je »Žabja« odprava z Odprtega evrop- Slovenĳe. takrat igrali: Jović, Česen, okrog tristo gledalcev, ki navĳačev poskrbela tudi skega prvenstva v Parizu domov prinesla dve sre- Ob zaključku sezone se iskreno zahvaljujemo Šefran, Hojak, Celarc, Rus, so uživali ob lepi tekmi. skupina Green dragonsov. brni medalji. Oktobra so vse naše skupine (član- vsem, ki ste nam pomagali na naši športni poti: Kucler, Krušnik, Rautar, Med gledalci je bilo mo- Skratka, odličen dogodek. ska, mladinska in otroška skupina cheerleading, Občina Log - Dragomer, Alu König Stahl, d. o. o., Novakovič( naš Bojči ) in goče videti kar nekaj zna- V prvem polčasu so se Musolin. nih ljudi iz nogometnih naši nogometaši kar do- članska, mladinska in otroška plesna skupina Ljubljana, Zavarovalnica Merkur, d. d., Ljubljana, Za takratno, še jugoslo- krogov. Najbolj znan med bro upirali in delovali zelo cheer, Bevške Žabice, Žabice pripravnice) začele z CRO, Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., Vrh- vansko prvoligaško Olim- njimi je priznani nogomet- enotno, tako da si igralci rednimi treningi v dvoranah OŠ Log - Dragomer nika, Gaia-U, d. o. o., Sinja Gorica, Eurogradnje, pĳo so tisto sezono igrali: ni strokovnjak Slaviša Sto- Olimpĳe niti niso priigrali in Kulturnega doma v Bevkah, kar se je obrestova- d. o. o., Vrhnika, Dolenjgrad, d. o. o., Vrhnika, Vugdalić, janovič, ki je z Domžalami prav dosti priložnosti. Se- lo že konec novembra, ko smo se Žabice na tekmo- MIK, d. o. o., Celje, Frizerski studio Irena, Log pri veda je bila razlika v pose- vanju blizu Berlina veselile štirih zmag. Sledile so Brezovici, Cvetličarna Manca, Log pri Brezovici, sti žoge na strani profesi- priprave na februarsko prvenstvo Rom Pom Pon Vesna Kučan, Zveza navĳaških in pon pom sku- onalcev, kar je razumljivo, v Hrastniku, kjer je naša osemdesetglava odprava pin Slovenĳe, Marinka Mojškerc, Eta Kamnik, d. a so vendarle tudi naši pokazali, da je dober no- osvojila deset pokalov. Marca so nas prĳetno pre- d., Pivovarna Union, d. d., Ljubljana, Mercator, d. gomet mogoče igrati tudi senetile mladinske plesalke, saj so se z italĳanske- d., Ljubljana, BTC, d. d., Ljubljana, Comtron, d. o. v najnižjem rangu tega ga tekmovanja I. Millenium Cup vrnile s kar dve- o., Maribor, LD Trade, d. o. o., Log pri Brezovici, tekmovanja. Veseli dej- ma zmagama. Na državnem prvenstvu 9. maja na Mediabus, d. o. o., Domžale, Graﬁka Vidico, Log stvo, da je naš mladinec Vrhniki smo se izkazali kot odlični organizatorji. pri Brezovici, Halo Pinki, Brezovica, DG69, d. o. Mitič dobro igral proti Z osmimi naslovi državnih prvakov in uvrstitvĳo o., Vrhnika, Vrtnarstvo Kržič, d. o. o., Lesno Brdo, nekdanjemu reprezentan- naše članske dekliške peterke na ICU, Svetovno JP Komunalno podjetje Vrhnika d. o. o., Pekarna tu Rakoviču in da se je na drugi strani naš veteran Dominič prav tako dobro upiral Rujoviču. Prašni- karja sta v obrambi lepo zapirala Rovšek in Murić,

v napadu pa so Botonjiču nekajkrat lepo zapretili Gruden, Rozman in Ri- har. V vezni linĳi je največ dela opravil Fridl, ki je bil v naši ekipi ﬁzično najbolj pripravljen. Naš trener Andrej Oblak, nekoč tudi sam igralec Olimpĳe, je spretno kombiniral ekipo, sestavljeno iz mladincev, članov in veteranov Dra- gomerja. Dokler je bilo še nekaj moči, tudi drugi polčas ni bil slab, no, potem pa je našim le začelo zmanjko- vati sape, kar so Olimpĳi- ni igralci znali izkoristiti. V. Ameršek, Bošnjak, osvojil dva zaporedna na- Kakovostna razlika med Buza, Čalasan, Dalanovič, slova državnih prvakov. prvo in zadnjo ligo je ra- Djurić, Dogandžić, Do- Sedaj si skupaj s Srečkom zumljiva. V nasprotnem madenik, Elsner, Iskra, Katancem trenerski nogo- pa nekaj ne bi bilo v redu. Klampfer, Rožič, Hajduk, metni kruh služi v Zdru- Rezultat je bil na koncu 6 : Terčič, Šarenac, P. Amer- ženih arabskih emiratih. 0 za Olimpĳo. šek, Voljč. Tekma se je V klubu smo izredno Pohvaliti je treba vse končala z rezultatom 11 : ponosni, ker je pohvalil naše nogometaše za od- 0 za Olimpĳo. odlično urejenost nogo- ličen pristop do igre proti No, jugoslovanska liga metnega igrišča in okolice prvoligaškim igralcem. že dolgo ne obstaja več, in dejal, da je viden trud, Tudi sodnik Bĳek je, če- imamo pa svojo, sloven- ki ga vlagamo. Sam je naprav je sodil sam, odlično sko državno prvo ligo, v mreč še kot igralec mlajših opravil delo. kateri po petih letih zopet selekcĳ ND Slovan, kjer je Postava Dragomerja: Li- igra Olimpĳa. Vsak, ki se začenjal svojo nogometno picer, Fatur, Fridl, Rovšek, malce spozna na nogomet, pot, večkrat igral na na- Murić, Pišek, Mitič, Gru- dobro ve, kakšno pot je v šem takratnem igrišču, den, Rozman, Dominič, zadnjih petih letih preho- zato ve, kakšen napredek Filipič, Jesenovec, Rihar, dila Olimpĳa in da brez nje smo naredili. Med gledal- Delić, Husić, Kunc. ni prave prve lige. Ker so ci so bili tudi naš župan Trener: Andrej Oblak prvenstvo na Florido leta 2011, pa smo presegli Vrhnika, d. o. o., Cheerleading zveza Slovenĳe, letos osvojili četrto mesto Mladen Sumina, tudi sicer Postava Olimpĳe: Bo- tudi vse naše tekmovalne cilje. Za vrhunec sezo- Osnovna šola Log - Dragomer, Osnovna šola An- v državnem prvenstvu, so redni obiskovalec tekem tonjič, Salkić, Cvĳanović, ne smo redne treninge dopolnili s pripravami v tona Martina Slomška Vrhnika in Športno plezal- se uvrstili v kvaliﬁkacĳe za in drugih športnih prire- Kašnik, Vučkić, Pokorn, gimnastičnih centrih v Mariboru in Ljubljani. Naj- no društvo Korenjak, Log pri Brezovici. Upamo, Ligo Evropa, kar pomeni, ditev, njegov županski ko- Lovrečič, Škerjanc, Rujo- prej smo cheerleading uspešno predstavili v slo- da nam boste kot naši zvesti podporniki po svojih da že začenjajo s priprava- lega z Brezovice g. Metod vić, Raković, Prašnikar, venskem televizĳskem šovu Slovenĳa ima talent, najboljših močeh pomagali tudi v prihodnjih sezo- mi za novo sezono, ki bo Ropret in brezoviški pod- Lipovac, Stojanović, Da nato pa smo odpotovali na VII. Elite Cheerleading nah! vsak čas tu. Veseli nas, da župan g. Marko Čuden, Silva, Jovič, Omladić. so se odzvali povabili na sicer tudi član veteranske Trener: Safet Hadžič. Championship v Nemčĳo, kjer smo osvojili šest Sedaj odhajamo na zaslužene počitnice, v dru- prĳateljsko trening tekmo ekipe Dragomerja. Vsi A. S., NK Dragomer pokalov in ponovno dokazali, da sodimo v sam gi polovici avgusta pa začenjamo znova – pridi in vrh evropskega »cheerleadinga«! Še posebno se postani Žabica tudi ti! Žabice

NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 52

28. junĳ 2010 52 Občina Log - Dragomer elektronski naslov: [email protected] Na tradicionalnem Cicikrosu tekli že šestnajstič Dragomer, 25. maj 2010 – V vrtcu Dragomer je v zadnjem majskem tednu potekala tradicionalna športna prireditev Cicikros, ki je bila organizirana že šestnajsto leto. Prireditev je potekala v duhu športnega druženja otrok in odraslih, popestrile pa so jo tudi dekleta iz plesno-navĳaške skupine Žabice. Prireditve so se poleg zelo velikega števila otrok udeležili tudi starši, šolarji in drugi ljudje dobre volje.

Na prireditvi so tekle vse ge- neracĳe. Kot prvi so se v tek spustili predšolski otroci, ki so bili razdeljeni v različne starostne kategorĳe. Osnov- nošolci so se pomerili v dveh starostnih kategorĳah, razdeljeni pa so bili tudi po spolu. V teku okoli igrišča vrtca so se med seboj pomerile tudi žen- ske, moški pa so tekli dva kroga. V zadnji disciplini so tekli upokojenci. Medalje so prejeli prav vsi, saj je bilo na prireditvi najpomembnejše sodelovati in ne zmagati. Najhitrejši trĳe šolarji, moški, ženske in Na igrišču Vrtca Dragomer so v duhu zdravega življenja in gibanja za zdravje tekle različne generaci- upokojenci pa so poleg meje. Otroci so bili razdeljeni v kategorĳe glede na starost. dalj prejeli tudi priznanja za osvojena mesta. Prireditev so popestrila štiri dekleta iz plesno-navĳaške skupine Žabice, ki so zbranim pokazale vratolomne mete. Ob koncu prireditve so se v vlogo »žabic« postavili tudi najmlajši, ki so jih Žabice dvigale v navĳaške formacĳe. Mali nadobudneži niso skrivali svojega navdušenja. Športnemu delu prireditve je sledilo druženje obiskovalcev, ki so se lahko ohladili s sladoledom ter sokovi in pecivom. Vrtci Občine Log - Dragomer s pomočjo prireditve že vrsto let po- skušajo vzgajati mlade generacĳe v duhu zdravega življenja in gibanja za zdravje. Tek bi radi približali vsem lokalnim pre- bivalcem in jih spodbudili k redni športni vadbi. S štartnino na Cicikrosu, ki je znašala en evro, pa so vzgojiteljice zbirale ﬁnančna sredstva za nakup novih igrač. Upokojenci so v športnem duhu čez cilj pritekli skupaj. Vesna Erjavec Žabice so v navĳaške formacĳe dvigovale najmlajše.

je bil v Mostecu. Unicefovi prostovoljci in za- je bilo najbolj všeč, ko smo igrali na bobne. Punčke iz cunj se »rojevajo« vod Enostavno prĳatelji so pripravili zanimive Nika Peklar, 3. b ustvarjalne delavnice in igre za otroke. Vrtcem Že vrsto let na OŠ Log - Dragomer in na naši podružnici v Bevkah v okviru po- Unicefova prireditev daljšanega bivanja sodelujemo v projektih in dejavnostih, ki jih po slovenskih in šolam so podelili zahvale za sodelovanje in nekaj praktičnih nagrad. Čeprav nam je malo V petek, 21. 5. 2010, smo se udeležili Unicefove šolah in vrtcih izvaja Unicef Slovenĳa. Vsi ti projekti in dejavnosti sledĳo ci- ponagajalo vreme, so se otroci imenitno zaba- prireditve v Mostecu. Tam smo doživeli veli- ljem, kot sta vzgoja za aktivno državljanstvo ter multikulturna vzgoja, s katero vali. Nekaj svojih vtisov so strnili v spisih. ko zanimivih stvari. Poleg nas se je prireditve otroke vzgajamo za vrednote, kot so sprejemanje različnosti, prĳateljstvo, strp- udeležilo še veliko otrok iz drugih šol in vrtcev. Zapisala Barbara Sigulin nost in solidarnost. Pozdravil nas je tudi ljubljanski župan Zoran V tem šolskem letu smo v okviru Unicefovih ri delavnice izdelave punčk za otroke ter prvič Zabava v Mostecu Jankovič. Otroci smo bili razdeljeni v skupine in vsaka projektov in dejavnosti obeležili 2. svetovni tudi delavnico izdelave punčk iz cunj za učite- V petek, 21. 5., smo odšli v Mostec. V Moste- skupina je doživela tri indĳanske dogodivščine. dan umivanja rok, 20. obletnico sprejetja Kon- ljice in vzgojiteljice naše šole in vrtca, kjer smo cu smo imeli prireditev Unicefa. Postavljene so Z mojo skupino smo izdelovali perjanico, ani- vencĳe o otrokovih pravicah, sodelovali smo na zaposleni izdelovali punčke – like iz otroških bile različne postaje, na katerih smo se lahko matorji pa so nas namazali z barvami, da smo natečaju izdelave Unicefovih voščilnic ob 60. pravljic. Punčke smo razstavili na prodajni raz- zabavali. To so bile: izdelovanje perjanic, posli- izgledali kot pravi Indĳanci. Tako namazani obletnici prve izdaje Unicefove voščilnice, Uni- stavi in jim skoraj vsem našli tudi »posvojite- kava obraza, igranje na bobne. Iskali smo tudi smo iskali poglavarjevo srce. Naloga je bila kar cefovi prostovoljci – študentje so na šoli izvedli lje«. Na naši šoli smo v vseh teh letih izdelali že zaklad. Našla ga je Ema, čeprav se Luka s tem zapletena. Pomagali so nam namigi, ki so bili zanimive delavnice na temo otrokovih pravic več kot 250 punčk iz cunj. Še enkrat se najlepše ni strinjal. Kmalu za tem smo imeli kosilo. Po navezani na balone. Po polurnem iskanju nam in dolžnosti, izvajali smo projekt Spoznavajmo zahvaljujemo vsem staršem in starim staršem, kosilu smo nadaljevali z zabavo. Obiskal nas je ga je uspelo najti. Sledil je ples in igranje na raz- otroke sveta in ponovno smo se, že sedmo leto ki so pomagali pri izdelavi punčk! indĳanski poglavar. Naučil nas je, kako se po- lične inštrumente. zapored, vključili v projekt Punčka iz cunj. Učenci 3. razredov so se udeležili tudi tradici- zdravljajo Indĳanci. Potem smo plesali. Ko je Dan mi je bil zelo všeč, saj rada sodelujem na onalnega Unicefovega zaključnega srečanja, ki bilo prireditve konec, smo odšli domov. Meni Za tiste, ki projekta ne poznate, le nekaj te- delavnicah in se zabavam. meljnih informacĳ. Punčka iz cunj je Unicefov Ema Purkart, 3. b projekt, ki se že več let izvaja po Slovenĳi in tudi drugod in je izredno priljubljen med vsemi Naš dan na Unicefu generacĳami prostovoljcev. Punčka iz cunj je ig- Bil je deževen majski dan. Z avtobusom smo rača, ki je znana v vseh kulturah sveta. Unicefo- se odpeljali proti Ljubljani, v Mostec. Ko smo va punčka iz cunj simbolizira otroka iz države prispeli, smo se po makadamski poti sprehodi- v razvoju, ki potrebuje našo pomoč. Na leto v li skozi gozd. Na klopcah smo pomalicali. Do- svetu še vedno umre več kot 2,5 milĳona otrok, bili smo tudi majice z napisom Unicef. Potem ker niso bili cepljeni. Unicefovi prostovoljci, smo se odpravili pred oder, kjer smo poslušali otroci, vzgojitelji, učenci in učitelji izdelujejo zgodbe o Indĳancih. Tudi plesali smo in se na- unikatne punčke iz cunj, ki jih pozneje predajo učili indĳanski pozdrav. Dobili smo nalepke. Unicefu ali pa jih že sami oddajo (prodajo) v Glede na znake na majicah smo se razdelili v posvojitev. Vsaka posvojena punčka zagotovi skupine. Izdelovali smo perjanice in si pobar- cepljenje enega otroka proti šestim otroškim vali obraz kot pravi indĳanski bojevniki. Dve nalezljivim boleznim: davici, ošpicam, oslov- gospe sta nas peljali skozi gozd. Poiskati smo skemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in morali balone in sporočila. Ta so nas vodila vse tetanusu. Končni znesek, ki omogoči, da otro- tja do poglavarjevega srca in tam so nas čakali ci dobĳo vsa cepiva, znaša 20 evrov, zato je to bonbončki za nagrado. Proti koncu smo plesali cena, ki jo plača posvojitelj punčke. še indĳanski ples in za nagrado igrali na boben. Čeprav v projektu sodelujemo že vrsto let, je Čas je bil že za kosilo. Ker ne jem mesa, ga jaz to ena od dejavnosti, ki je vedno dobro sprejeta nisem dobil in to je zelo razjezilo mojo mami. med otroki in med njihovimi starši in starimi Še dobro, da sem imel s seboj malico. Potem starši, ki se nam vedno radi pridružĳo. Vsako smo se še malo zabavali in hitro je prišel čas leto se na naših delavnicah »rojevajo« številne odhoda. punčke iz cunj, ena bolj zanimiva in izvirna od Miha Košir, 3. b druge. V tem šolskem letu smo organizirali šti- Indĳansko ime Jong-Gong NAS CASOPIS 373 /28.6. 2010 C M Y K 53

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Skupne strani 53

Vstop v Republiko Srbĳo Poziv za zbiranje projektnih idej in projektov na področju sedaj tudi z veljavno osebno razvoja podeželja, ki se bodo izvajali v letih 2011, 2012 in 2013 1. Vsebina projektne ideje želimo pripraviti nabor projektov, ki se bodo začeli izvajati izkaznico Vsebina projektne ideje naj bo skladna vsaj z eno od projek- v letu 2011. Obveščamo vas, da lahko na območje Republike Sr- tnih nalog opredeljenih v Lokalni razvojni strategĳi: bĳe od 12. 6. 2010 naprej državljani držav članic Ev- - Oblikovanje in pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavno- 5. Vsebina vloge predhodne prĳave sti na kmetĳ in tradicionalnih izdelkov • Podatki o nosilcu oz prĳavitelju projektne ideje ropske unĳe, Švice, Norveške in Islandĳe vstopajo v - Evidentiranje in upravljanje naravnih, kulturnih, zgodo- • Vsebina Republiko Srbĳo tudi z veljavno osebno izkaznico. vinskih, stavbnih in etnoloških virov ter njihovo vključe- • Območje izvajanja projekta Gabrĳela MLINAR, načelnica Upravne enote vanje v turistične produkte • Vrste aktivnosti (kratko opišete kakšna so predvidena - Oblikovanje in trženje inovativne ponudbe tipičnih lokal- dela) nih produktov • Vrednost projekta z DDV in stroškovnik projekta z prilože- - Razvoj novih okolju prĳaznih produktov, tehnologĳ in po- nimi fotokopĳami predračunov. stopkov • Terminski načrt izvajanja aktivnosti s predvidenim termi- Horoskop za julĳ in avgust - Izboljšanje komunikacĳe znotraj območja in navzven nom zaključkom projekta. - Promocĳa in trženje OVEN (21.3 – 20.4) - Obogatitev in krepitev socialne kohezĳe in vključevanje 6. Rok za prĳavo projektne ideje: V julĳu boste preprosto rečeno uživali! Toda pozor! Nova pri- različnih marginalnih skupin v izvedbo projektov Projektno idejo lahko prĳavite do 30.7.2010 po mailu info- ložnost, ki se lahko pojavi, bo morala prestati preizkus časa. - Krepitev socialne zavesti na območju Las @lasbarje.si, ali na naslov pooblaščenca CERPOK, Rakitna 46, V avgustu bo vaša pozornost usmerjena na partnerstva in od- Preserje. Elektronsko poslana projektna ideja velja za prejeto, nose. Možno pa je, da boste v podrejenem položaju, oz se boste 2. Kdo lahko predlaga projektne ideje ko dobite elektronsko potrdilo o prejemu. V kolikor potrdila morali prilagajati potrebam drugih. Projektne ideje lahko predlagajo pravne in ﬁzične osebe, ki ne prejmete prosim pokličite na 041 353 364 (Helena Čuk). imajo sedež oz. stalno bivališče in delujejo na območju LAS BIK (21.4 – 20.5) Barje z zaledjem. 7. Izbor projektnih idej Julĳ bo izjemno živahen mesec, saj vas bo Mars spodbujal k V pozivu izbora med projektnimi idejami ne bomo oprav- energičnemu delu, športu zabavi... Osvajali boste kot za šalo 3. Območje izvajanja projketa ljali, dokler ne bodo znane spremembe Leader programa, – ali pa drugi vas. V avgustu bo čas za prĳeten dopust. Če boste uvajali novosti v Območje občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov ki jih načrtujejo na Ministrstvu za kmetĳstvo gozdarstvo in službi, vas delovna sezona ne bo našla nepripravljene- Gradec, Horjul, Log Dragomer in Vrhnika prehrano. Po objavi sprememb, bodo znani tudi podrobnejši kriterĳi glede upravičenosti soﬁnanciranja posamezne pro- DVOJČKA (21.5 – 20.6) 4. Predmet poziva je zbiranje projektnih idej, ki jih vsebinsko jektne ideje. Mars v Devici kaže, da ne boste imeli miru – ne v sebi ne izven lahko vključimo v Leader program. S predhodnim pozivom Predsednik: prof.dr. Matĳa Kovačič sebe! Sicer utegne biti zabavno, toda naj se vam ne mudi pre- več. Avgust bo odličen mesec, saj bosta Venera in Mars prehajala »Evropski kmetĳski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« sorodno tehtnico. Vaša pozornost se bo preusmerila na zabavo, ljubezen – vsekakor idealno za preživljanje zabavnega dopusta. RAK (21.6 – 22.7) Objavljen javni poziv za državne in Zoisove štipendĳe za šolsko/ Začetek meseca vam bo minil kot mignil! Veliko gibanja, stikov, komunikacĳe...Aktiven julĳ. študĳsko leto 2010/2011 Avgust bo za vas precej stresen, ker bo Mars iz Tehtnice na vas deloval silovito, zato se usmerite v energično delo, ter se izogi- Rok za oddajo vlog za žavno štipendĳo, ni omejen. natisniti s spletnih strani. jejo splošne pogoje po ZŠtip in bajte tveganih situacĳ. državne in Zoisove štipendĳe Ministrstvo za delo, družino V javnem pozivu so navede- pri katerih povprečni mesečni za šolsko leto 2010/2011 je 8. in socialne zadeve ter Javni sklad ni pogoji za pridobitev držav- neto dohodek na družinskega LEV (23.7 – 22.8) september 2010 za dĳake in RS za razvoj kadrov in štipendĳe ne oziroma Zoisove štipendĳe, člana v preteklem koledar- V julĳu se boste počutili izredno romantično in če se še niste v 6. oktober 2010 za študente. sta danes objavila Javni poziv za upravičenci do štipendĳ, viši- skem letu pred vložitvĳo vloge junĳu zaljubili, se utegnete sedaj. Nova garderoba! Vloge za državno štipendĳo je dodelitev državnih in Zoiso- na štipendĳ, posebnosti glede ne presega: V avgustu boste doživeli čudovite počitnice, saj boste nenavad- potrebano oddati na krajevno vih štipendĳ za šolsko/študĳ- študĳa v tujini, obveznosti • 385,20 evrov na družinskega no živahni, družabni, veseli. Po 10., ko nastopi mlaj, boste začeli pristojni center za socialno sko leto 2010/2011. Poziv je ob- štipendistov, zahtevana doku- člana za tiste kandidate, ki se novo poglavje. delo, za Zoisove štipendĳe pa javljen na spletnih straneh www. mentacĳa in postopek oddaje šolajo ali študirajo v kraju svo- na Sklad za razvoj kadrov in mddsz.gov.si, www.sklad-kadri.si vloge in odločanje ter roki za jega stalnega prebivališča, DEVICA (23.8 – 22.9) štipendĳe. in na portalu e-uprava. V tem me- oddajo. • med 391,13 in 402,98 evrov Čudovit julĳ! Lahko boste uresničili svoje najdrznejše načrte, saj Rok za oddajo vlog za kandi- secu bo objavljen tudi v osrednjih Državne štipendĳe se dode- na družinskega člana za ti- vam ne bo manjkalo niti poguma niti veselja. Lahko se celo za- date, ki prvič uveljavljajo dr- tiskanih medĳih. Vloge je mogoče lĳo upravičencem, ki izpolnju- ste kandidate, ki se šolajo ali ljubite! študirajo izven zunaj kraja Avgust bo bolj umirjen, Amorjevo zbadanje vam bo v užitek in Podatki o številu upravičencev do štipendĳ in višina le- teh na dan 31. 12. 2009 svojega stalnega prebivališ- veselje. Med počitnicami navezujte stike. ča, Štipendĳe za Državne Kadrovske • 414,83 evrov na družinskega TEHTNICA (23.9 – 23.10) Zoisove štipendĳe Slovence v štipendĳe štipendĳe člana, če gre za so kandida- Začetek julĳa se boste še zelo zabavali, dobivali boste prĳateljska zamejstvu tie iz enostarševskih družin, vabila,kasneje, ko bo Venera prehajala Devico, pa boste zaživeli Št. upravičencev kandidatie s posebnimi po- bolj skromno. • dĳaki 25.220 6.494* (2.365) 1.042 - trebami oziroma kandidatie, Avgust bo najlepši mesec leta, saj bosta Tehtnico prehajala Ve- • študenti 14.978 7.565* (4.302) 1.289 130 katerih sorojenci so osebe s nera in Mars. To po peni, da boste polni energĳe, zaljubljeni in SKUPAJ 40.198 14.059* (6.667) 2.331 130 posebnimi potrebami. srečni. Višina štipendĳe Rok za oddajo vlog za kan- Povprečje didate, ki prvič uveljavljajo ŠKORPĲON (24.10 – 22.11) • dĳaki 142,44 EUR 129,33 EUR* (156,60) 152,67 EUR - Počasi in gotovo boste napredovali - najsi bo v službi, ali pa državno štipendĳo, ni omejen. • študenti 176,42 EUR 205,46 EUR* (241,87) 250,30 EUR 229,54 EUR Za kandidate, ki so v preteklem vzdolž obale, ko boste plavali z veliki zamahi. Najnižja Avgust bo nekoliko slabši mesec. Čutili boste, da se želite umak- šolskem oziroma študĳskem niti, zato boste iskali kraje in ljudi, ki vas bodo pomirjali. • dĳaki 38,33 EUR 64,96 EUR ne nižja od - letu (2009/2010) že prejemali • študenti 57,50 EUR 100,10 EURdržavne štip. 150 EUR državno ali Zoisovo štipendi- STRELEC (23.11 – 21.12) Najvišja jo, je rok za oddajo vloge za Ljubezen in zabava bosta v ospredju, saj boste pravi srečkoti in • dĳaki 283,24 EUR 297,11 EUR 566,53 EUR - nadaljnje prejemanje štipendĳe se odlično zabavali vse mesec. • študenti 302,41 EUR 375,90 EUR 790,00 EUR 316,77 EUR 8. september 2010 za dĳake in 6. oktober 2010 za študente. Avgust bo še prĳetnejši, saj planeti kažejo, da boste sproščeni *Podatek predstavlja skupno število Zoisovih štipendistov, tako tistih, ki jim je Zoisovo štipendĳo dodelil Javni sklad RS za in usmerjeni v navezovanje stikov – še zlasti tistih romantične razvoj kadrov in štipendiranje na podlagi Zakona o štipendiranju kot tudi Zoisovih štipendistov, ki jim je Zoisovo štipendĳo Služba za odnose z narave. dodelil Zavod RS za zaposlovanje (podatki Zavoda so navedeni v oklepaju) po starih predpisih o štipendiranju. javnostmi

KOZOROG (22.12 – 20.1) Julĳ bo odličen počitniški mesec, Mars vam bo dajal ogromno Priporočilo vrtičkarjem, kmetovalcem in preostalim sadjarjem energĳe, vleklo vas bo v gibanje in druženje. Tudi avgust bo zanimiv mesec, ki vam bo prinesel novosti v ka- Če pri svojem delu uporabljate različne pičĳo v organizmu žuželk. Najnevarnejši Tako pripravite res učinkovito zaščitno rieri, pa tudi v odnosih. Več časa boste želeli namenjati druženju pesticide na poljščinah, sadju, vrtninah in so insekticidi, ki že ob na videz majhnih oblogo na rastlinah, ki se do jutranjih ur in iskanju partnerskih stikov. okrasnih rastlinah, se zavedajte, da so v količinah pomenĳo gotovo smrt žejne žu- stabilizira in se koristnih žuželk nič ne vaši neposredni bližini vedno tudi zelo želke in počasno umiranje celotne njene oprĳema več. To v dnevnih razmerah VODNAR (21.1 – 18.2) marljiva bitja, ki jih niti ne opazite. A le družine. sončne pripeke in vetra ni mogoče. Julĳ vam ne bo posebno naklonjen, najbolje,da ga preživite na zaradi njih imate bogat in lep pridelek. Če že morate, potem obvezno škropite v Obvezno pa dan pred škropljenjem sa- dopustu, kjer se boste sprostili. Čebele, čmrlji, osice in množica drugih, poznih večernih urah in ponoči, ker rastli- dovnjakov pokosite cvetočo podrast pod Avgust bo mnogo boljši mesec, Venera in Mars, ki skrbita za za- zelo koristnih žuželk v svoja domovanja ne v nekaj urah škropiva vsrkajo, kar velja drevjem, na poljih pa morate uničevati bavo, bosta sĳala na vas pod lepim kotom in vam pošiljala veliko poleg nektarja in cvetnega prahu nosĳo za sistemične pripravke, ali se spremenĳo plevel, preden zacveti. Za vas je to plevel pozitivne in sproščujoče energĳe. tudi vodo. Če škropite svoja polja, sadov- v neškodljivo zaščitno oblogo rastlin za v koruzi, za čebelo pa krasen, slasten cvet. njake in vrtove podnevi, bodo žuželke ob koristne žuželke, kar velja za kontaktne Kot bi ponudili strupeno jabolko Snegulj- RIBI (19.2 – 20.3) iskanju vode za svojo družino takoj našle pripravke. Nočno škropljenje je nekajkrat čici. vašo strupeno roso. Zaradi nje umrejo ta- učinkovitejše kot dnevno. Tako zmanjša- Ob cenah ﬁtofarmacevtskih pripravkov Dinamično obdobje se bo nadaljevalo, zato vam bo uspelo, da se koj ali pa jo zanesejo v svoja domovanja, te porabo pesticidov in vode. Ponoči so nakup močne diodne naglavne svetilke ne marsikaj pametnega in konstruktivnega dogovorite. kjer se nakopiči do smrtne količine za rastline rosne. Z dodajanjem milnice v sme biti težava. Ko sonce zaide, se vetrovi V avgustu bo vročina za vas kar prehuda, zato boste čutili ne- vso družino. škropilno brozgo dosežete, da se pesticid- umirĳo in strupene megle ne bo zanašalo kakšen pritisk, ki bo psihično pogojen. Najbolje je, da se odpra- Ob pretirani in nepravilni uporabi so ni pripravek oprime rosne površine, se k sosedom in v vašo lastno spalnico. vite na dopust in se sprostite. nevarni fungicidi in herbicidi, ker se ko- razleze in prekrĳe celotno površino listov. Sadjarstvo Palčič NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 54

28. junĳ 2010 54 Skupne strani elektronski naslov: [email protected]

Navzkrižna skladnost – VI. Obvestila kmetĳske svetovalne službe Standard za identiﬁkacĳo in registracĳo govedi POLETNA TRŽNICA V MERKURJU • Zunaj kmetĳe pa dejavnosti, ki jih za- Za dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na 1. Govedo mora biti označeno čim prej po rojstvu oziroma MERKUR trgovski center v Ljubljani v radi narave dela ne moremo opravljati kmetĳi se štejejo vsi dohodki posamez- preden ga preselimo drugam, najpozneje pa do starosti 20 Vižmarjih bo v svoji trgovini junĳa, juli- na kmetĳi (npr.: storitve z mehanizaci- nih dopolnilnih dejavnosti na kmetĳi, dni. ja, avgusta in septembra organiziral PO- jo). ugotovljeni skladno s predpisi o dohod- nini. 2. Če se ušesna znamka izgubi, zelo poškoduje ali postane LETNIO TRŽNICO. Poleg temeljnega OMEJITVE nečitljiva, mora imetnik posamezno ušesno znamko čim prej, pospeševanja prodaje želĳo čez poletje Dopolnilna dejavnost JE kmetĳska de- najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadome- Ljubljančanom ponuditi tudi sveže do- 1. Velikost kmetĳe javnost in dohodek od te dejavnosti šteje stiti z dvojnikom ušesne znamke. mače pridelke s slovenskih kmetĳ – sad- Kmetĳa mora imeti v lasti najmanj 1 ha kot kmetĳski dohodek in se prišteva h Identiﬁkacĳska številka živali mora biti ista kot na origina- je, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, kmetĳskih zemljišč ali v zakupu najmanj katastrskemu dohodku. Nosilec dopol- lu. med, domače piškote, kruh in pecivo, 5 ha primerljivih površin, razen v pri- nilne dejavnosti je lahko pokojninsko in 3. Ob označitvi goveda, rojenega v Republiki Slovenĳi, invalidsko zavarovan kot kmet. mora imetnik goveda poskrbeti tudi za njegovo registracĳo, suho sadje, žganje, domače sokove, ze- meru predelave medu in čebeljih izdel- kar mora storiti v roku, določenem za sporočanje podatkov v lišča…, skratka pridelke in izdelke naših kov. 4. Izobrazba kmetĳ. Tržnica bo potekala vsak petek centralni register govedi (v nadaljevanju CRG). 2. Fizični obseg Od leta 2008 (Zakon o kmetĳstvu, Ur. (od 14.00 do 20.00) in soboto (od 9.00 do l. RS, 45/2008) za registracĳo dopolnil- 14.00). Prodaja naj bi bila delno vezana • Predelava živil rastlinskega izvora – 50 ne dejavnosti ni več potrebna ustrezna tudi na sezono, npr. junĳa češnje, jagode, % lastne surovine, 50 % pa je lahko z usposobljenost (najmanj poklicna izob- borovnice, sledĳo breskve … Tako želĳo drugih kmetĳ. razba ustrezne smeri) nosilca dopolnil- Trgovski center (TC) narediti aktualen • Predelava živil živalskega izvora – 100 ne dejavnosti za opravljanje dejavnosti, in s stalnimi dogodki povečevati obisk % lastne surovine, če prodaja poteka kot je predpisoval prejšnji zakon. obiskovalcev. neposredno končnemu potrošniku Merkur vsem potencialnim prodajalcem (turistična kmetĳa, prodaja na domu, REGISTRACĲA DOPOLNILNE DE- nudi brezplačne stojnice za prodajo. tržnica, restavracĳa, vrtci, šole …). JAVNOSTI – postopek: • Zakol kuncev in perutnine je v regi- Prostor je na voljo takoj za blagajnami 1. DOVOLJENJE za opravljanje dopol- striranem obratu do 77 GVŽ (glav ve- in je klimatiziran. Merkur prodajo ogla- nilne dejavnosti na kmetĳi like živine). šuje v direktni pošti. Predvidena je ne- – vlogo je treba oddati na pristojni Upra- • Zakol parkljarjev in kopitarjev obvez- naslovljena direktna pošta, ki bo izšla vni enoti (UE) na predpisanem obrazcu no poteka v odobrenem obratu, kjer je vsak mesec od junĳa do septembra in bo – Vloga za opravljanje dopolnilne de- dovoljen zakol do 1.000 GVŽ na leto; nenaslovljeno razposlana na 30.000 go- javnosti (Uradni list RS, št. 83/05). 4. Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenĳe iz izjema je turistična kmetĳa, na kate- spodinjstev, prav tako POLETNO TRŽ- 2. REGISTRACĲA dejavnosti na kmeti- držav članic EU, mora biti označeno, spremljati pa ga mora ri se lahko zakolje do 12 GVŽ (samo NICO oglašujejo na radĳskih postajah ji v pomenu POSLOVANJA pa je pri- potni list, izdan v državi, iz katere govedo prihaja. Iz sprem- prašiči in drobnica) v registriranem (RA HIT, RA 1 (Lj), RA Antena, RA Cen- glasitev na DURS in ljajoče dokumentacĳe mora biti razviden tudi datum prihoda obratu, vendar se sveže ali predelano ter (Lj). Tako zainteresirani za prodajo z 3. AJPES – poslovni register RS. Pred- goveda v Republiko Slovenĳo. meso lahko porabi samo za ponudbo oglaševanjem nimajo stroškov. časna registracĳa na DURS je smisel- 5. Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav članic EU, dobi gostom na kmetĳi. novo oznako, razen če je namenjeno za zakol in je zaklano v 20 na v primeru uveljavljanja povračila • Predelava mesa parkljarjev, kopitarjev dneh po opravljenih zdravstvenih pregledih v karanteni. TC MERKUR vabi vse kmetĳe, ki bi že- vstopnega DDV za začete investicĳe v in gojene divjadi do 52 GVŽ na leto. 6. Ministrstvo za kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano (v na- lele na tak način tržiti svoje pridelke in dopolnilno dejavnost. • Predelava mleka 600 l na dan. daljevanju ministrstvo) izda potni list na podlagi registracĳe izdelke, da se obrnejo neposredno na 4. PRIGLASITEV DEJAVNOSTI NA • Turistična dejavnost na kmetĳi – go- goveda v CRG. vodjo projektov v TC go. Romano Zor- MKGP – živila rastlinskega in živalske- stinska dejavnost: do 10 sob in skupno 7. Imetnik goveda hrani potni list na gospodarstvu, kjer je man. ga izvora govedo. 30 ležišč in do 60 sedežev – 50 % vred- Izdelke lahko prodajajo samo kmetĳe, V okviru MKGP je za vse primarne pro- 8. Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku. nosti lastne surovine, 20 % je lahkoiz ki imajo registrirano dejavnost. izvode oz. živila živalskega izvora pri- 9. Vsak naslednji imetnik goveda mora v potni list takoj po drugih kmetĳ, 30 % surovin je dovo- stojen VURS (veterinarska uprava), v prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum pre- ljeno dokupiti v trgovini. Romana Zorman | Vodja projektov okviru predelav rastlinskega izvora pa jema goveda in se podpisati. • Peka kruha do 13.500 kg kruha na – Project Manager | Marketing – Mar- IRSKGH (Inšpektorat RS za kmetĳstvo, 10. Če imetnik goveda izgubi potni list, mora najpozneje v leto. sedmih dneh od dne, ko je opazil izgubo, zaprositi za dvojnik keting gozdarstvo in hrano). • Peka potic, peciva ter izdelava testenin potnega lista. Tel: + 386 (0)4 258 86 32 | Mobile: + 386 Za obrate predelav živalskega izvora je do 2.000 kg na leto. 11. Potni list je treba vrniti ministrstvu v sedmih dneh od (0)51 312 197 | Faks: + 386 (0)4 258 75 62 treba poslati vlogo na OU VURS pri- • Pridobivanje energĳe iz obnovljenih dneva izvoza, zakola, pogina, kraje ali izgube goveda. Merkur Group | Merkur, d. d., Cesta na poročeno po pošti najmanj 15 dni pred virov do 1MW nazivne moči kotla oz. 12. Imetnik goveda sme na gospodarstvo ali z gospodarstva Okroglo 7, Sl-4202 Naklo, Slovenia začetkom oddaje živil na trg. OU VURS generatorja. sprejeti ali premakniti le označeno govedo, ki ga spremlja ve- www.merkur.eu nosilca vpiše v evidenco in mu pošlje iz- ljavni potni list. • Ribogojstvo in predelava sladkovod- pis iz evidence registriranih obratov – če 13. Vsak imetnik goveda, razen prevoznika, mora sproti do- nih rib do 3.000 kg na leto. gre za registriran obrat. Za odobren polnjevati RGG. DOPONILNE DEJAVNOSTI – POGO- • Strojne storitve do 1.500 ur/leto. Za obrat pa je potrebna odobritev obrata 14. Imetnik mora RGG hraniti tam, kjer je govedo oziroma JI IN POSTOPEK REGISTRACĲE strojne storitve se ne štejejo tiste sto- na OU VURS (Uradni list RS, 51/2006, tako, da je praktično dostopen. Dopolnilna dejavnost je s kmetĳstvom ritve, ki so opravljene prek strojnega 15. Roki za sporočanje in vpis podatkov v CRG je 7 (sedem) 66/2007, 27/2009) – Vloga za odobritev oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki krožka. dni od dogodka oziroma pred premikom goveda na drugo obrata za proizvodnjo živil živalskega se opravlja na kmetĳi in omogoča boljšo • Varjenje piva – zagotovljena najmanj lokacĳo. izvora na VURS. Vlogi mora biti pri- izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ena lastna surovina, proizvodnja do ložen tloris obrata z vrisano opremo in ter dela družinskih članov in zaposlenih 52.000 l na leto. tehnološkimi potmi proizvodnje. Nato na kmetĳi. • Prodaja pridelkov in izdelkov na kme- sledi pregled obrata s strani uradnih ve- Dopolnilne dejavnosti na kmetĳah so za- tĳi –vrednost prodaje lastnih kme- terinarjev VURS-a, ki izdajo odločbo o konsko opredeljene v Zakonu o kmetĳ- tĳskih pridelkov in izdelkov mora odobritvi obrata in obrat vpišejo v evi- stvu (Ur.list RS, št. 45/2008) in v Uredbi znašati vsaj 30 % celotne vrednosti denco odobrenih obratov. o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje proizvodnje na kmetĳi. Na kmetĳi se kot dopolnilna dejavnost dopolnilnih dejavnosti na kmetĳi (Ur. • Predelava gozdnih sortimentov – last- lahko opravlja več dejavnosti hkrati, list RS, št.61/2005). nih surovin mora biti vsaj 20 %. vendar je za isto dejavnost lahko le en Dopolnilne dejavnosti obsegajo različne • Nabiranje, predelava in prodaja gozd- nosilec na kmetĳi, izjema so le storitve storitve in predelavo lastnih surovin. nih sadežev in zelišč – 20 % lastnih su- in izobraževanje. Sezonska dela, ki se Lasten izdelek je tudi izdelek iz lastne rovin za predelavo. opravljajo manj kot 6 mesecev na leto, je surovine, predelane v nekem drugem 3. Dohodek mogoče registrirati le za čas trajanja. registriranem predelovalnem obratu. Dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na Dejavnost je mogoče začeti opravljati Dopolnilno dejavnost lahko opravlja- Priporočilo kmetĳske svetovalne službe: polnoletnega družinskega člana ne sme šele, ko je priglašena na upravni enoti in mo: presegati 1,5 povprečne plače na zapo- so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to de- Register goveda (rumena knjiga) je treba voditi redno, spro- • na zemljiščih in objektih v lasti, naj- slenega v RS v minulem letu, na območ- javnost določajo področni predpisi. ti in v skladu z navodili. Enako velja za register drobnice in emu ali zakupu lastnika ali družinskih register prašičev. jih z omejenimi dejavniki za kmetĳsko Če so za dejavnost potrebni prostori, članov v skupnih objektih, Sporočanje premikov (odjava živali itn.) po pošti naj bo vsaj pridelavo pa 3 povprečne plače na zapo- morajo le-ti ustrezati predpisanim po- 3 dni pred iztekom roka. slenega v RS. gojem (npr. prostori za predelavo kme- Pošto oddajte priporočeno, dokazilo o oddani pošti shranite ODDAJA ZAHTEVKOV tĳskih pridelkov morajo ustrezati ve- doma. V primeru zakola (biki, voli): Vse naše stranke obveščamo, da Kme- terinarskim in sanitarno-zdravstvenim Bodite pozorni na skladnost podatkov pri dokumentih, ki – za drugo obdobje od 1. junĳa do 30. tĳski zavod Ljubljana na svoji spletni predpisom ter predpisom o gradnji obse nanašajo na določeno žival (datumi, ušesne številke, spol september, 2010 se zahtevek odda ok- strani hp://www.lj.kgzs.si/ objavlja jektov). živali …) tobra 2010 informacĳe in obvestila. Še posebej Ne zamudite rokov za oddajo zahtevkov za posebne premi- Dodatno plačilo za ekstenzivno rejo opozarjamo na stran oddelka za kme- (Obvestili je pripravila Barbara Lapuh, je za bike in ekstenzivno rejo ženskih živali. Datumi so objav- ženskih govedi: tĳsko svetovanje. Vsi, ki želĳo preje- Koordinatorka za kmečko družino in ljeni v Navodilih za uveljavljanje ukrepov kmetĳske politike – za telitve v času od 1. aprila do 31. mati obvestila KSS na svoj elektronski dopolnilne dejavnosti pri KGZS Zavodu za leto 2010 na strani 5. julĳa 2010 se zahtevek prav tako odda naslov, pa lahko le-tega sporočĳo na Ljubljana.) Register govedi hranite pet let, saj so mogoče kontrole za oktobra 2010 sedež lokalne kmetĳske svetovalne več let nazaj. Predhodno naročanje na vnos vloge službe. Kmetĳski svetovalci bomo Kmetĳska svetovalna služba Kmetĳska svetovalna služba, na telefonski številki: 256 -57 - 92 (Iz- zbrane naslove posredovali na upravo Izpostava VIČ Izpostava VIČ postava Vič ) KGZS – Zavoda Ljubljana. Nada Gabrenja , univ. dipl. inž. agr. Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. NAS CASOPIS 373 /28.6. 2010 C M Y K 55

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Skupne strani 55

Odpadna ZDRAVILA "Prednosti alternativnega reševanja gospodarskih in Občani lahko oddate odpadna zdravila v Zbirnem delovnopravnih sporov" centru, na akcĳah zbiranja nevarnih odpadkov, v le- (Mednarodni posvet na GZS 2. 6. 2010) karnah in specializiranih prodajalnah brezplačno Gospodarska zbor- po nekaj tisoč sporov na leto (Stalno sudište uvodnega izobraževanja za mediatorje. Do- Uredba o ravnanju z odpadnimi v skladu z navodilom za upo- nica Slovenĳe (v na- pri trgovinski i obrtni zbornici) in nato po ber odvetnik ni tisti, ki se dobro pravda, pač zdravili (Ur.l. RS št. 105/2008) do- rabo zdravil kot neuporablje- daljevanju GZS) je 2. drugi svetovni vojni. Spomnil se je doajena pa tisti, ki dobro rešuje probleme (interese) loča pravila ravnanja ter pogoje na vrniti v lekarno, prepustiti 6. 2010 organizirala oblik ARS pod predsedstvom pok. prof. dr. strank, je poudaril. Tudi iz svojih mediator- za zbiranje in odstranjevanje ne- osebi lekarne ali imetnika mednarodni posvet o Trive, pri čemer ni pozabil, da je bil sam skih in arbitrskih izkušenj je na praktičnih uporabnih zdravil in ostankov dovoljenja za opravljanje pro- prednostih alternativ- njegov tajnik 12 let, ko so na leto reševali primerih pokazal (case study – orange zdravil (odpadna zdravila). meta z zdravili na drobno, po- nega reševanja (ARS) od 10 do 30 zadev (v 80. letih so rešili tudi case), kako razlikovati med sojenjem, arbi- OSTANKI ZDRAVIL so zdravi- oblaščeni za izdajo zdravil na gospodarskih in delo- spor NUK Krško). Leta 2008 so imeli 53 za- triranjem in mediiranjem. V praksi je bila la, ki so končnemu uporabniku zdravniški recept. vnopravnih sporov v dev, leta 2009 pa 102 zadevi, pri čemer je odmevna “megamediacĳa” sester Novak, ostala po uporabi zdravil in jih - Končni uporabnik mora od- okviru projekta, ki ga opozoril tudi na problem t. i. “arbitražnog kjer je sodelovalo 20 odvetnikov in so na končni uporabnik ali njihov padna zdravila hraniti ločeno, financira Evropski socialni sklad – opera- tržišta”. koncu 15 let trajajoči spor, ki je obsegal že Ana imetnik zavrže, namerava zav- tako da se ne mešajo z drugi- tivni program razvoja človeških virov za Nadaljevala je odvetnica v Londonu več kot 100 sodnih postopkov rešili s so- obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete: Stanič, ki je prikazala pomen dogovora o delovanjem treh odvetnikov, ki so delovali reči ali mora zavreči. mi odpadki. Institucionalna in administrativna usposo- arbitražnem reševanju sporov po njegovem konstruktivno. Preletel je pravne podlage NEUPORABNA ZDRAVILA so bljenost; prednostne usmeritve: spodbuja- nastanku. Iz Poročila Svetovne banke je – vire in vlogo odvetnika v ARS, prikazal neuporabna zdravila, embali- Obveznosti izvajalca javne služ- nje razvoja nevladnih organizacĳ, civilnega predstavila podatek, da v Slovenĳi gospo- relevantno literaturo ter teorĳo in odkazal rana za končno uporabo, ki so be in socialnega dialoga, v sodelovanju s Stal- darski spor (ko izvira iz gospodarske pona kakovostno teoretično in praktično delo bila dana v promet, vendar jih - ĲS mora zagotoviti, da je no arbitražo pri GZS. godbe) traja povprečno 1.290 dni, v Avstrĳi odvetniškega kolega in mediatorja odv. An- je treba zavreči zaradi preteka končnim uporabnikom za od- Namen posveta je bil predstaviti novosti in Nemčĳi zgolj 395 dni; še manj pa v Zdru- dreja Razdriha, ki je objavljeno kot članek roka uporabnosti ali drugih raz- padna zdravila dana možnost in prednost na področju možnosti ARS pri ženem kraljestvu Velike Britanĳe, kjer je ta v tej številki Odvetnika (Pomisleki odvetni- logov. prepuščanja v zbirnih centrih gospodarskih in delovnopravnih zadevah, čas 6 mesecev. kov v ARS, njihova odgovornost po fazah Embalaža je embalaža v skladu ali premični zbiralnici nevar- saj z uveljavitvĳo ZARSS pridobivajo na Antonĳe Simovič, dolgoletni arbiter iz (pred mediacĳo, med njo in po njej) ter za- s predpisom, ki ureja ravnanje z nih frakcĳ. svojem pomenu tudi nesodne oblike reše- Beograda, je predstavil vprašanje stroškov ključil s povzetjem citiranega odvetniškega embalažo in odpadno embalažo. V zbirnem centru – CENTRU vanja sporov. arbitraže v primeru nepristojnosti (nena- kolega, da so prav odvetniki lahko najboljši Izraz embalaža ustreza izrazu ZA RAVNANJE Z ODPADKI Mednarodni posvet s sodelovanjem tri- dležnosti) arbitraže (pri čemer je prevod v mediatorji, zato je ARS dobra za stranke in OVOJNINA v skladu s predpisi, VRHNIKA je nameščen 120 najstih referentov je pozdravil mag. Samo programu, naj bi šlo za umik tožbe, po moji odvetnike. ki urejajo zdravila. litrski zabojnik za prepušča- Hribar - Milič, generalni direktor GZS. oceni napačen, op. p.). Prof. dr. Etelka Korpič - Horvat s Pravne STIČNA OVOJNINA je vsebnik nje odpadnih zdravil. Oddaja Posvet je vodila Metka Penko - Natlačen, Predsednica Društva mediatorjev Slove- fakultete v Mariboru je prikazala meje od- ali druga oblika ovojnine, ki je odpadnih zdravil ja možna od sekretarka stalne arbitraže pri GZS in stro- nĳe, viš. s. Gordana Ristin, je pregledno ločitev v postopkih ARS v (izključno indi- v neposrednem stiku z zdravi- ponedeljka do petka od 7.00 do kovna vodja projekta ARDS, ki je na koncu spregovorila o prihodnosti mediacĳ v go- vidualnih) delovnih sporih. Opozorila je, lom. 15.00 ure in v soboto od 8.00 do prispevala tudi svoj referat: Pomen social- spodarskih sporih na Slovenskem. Pri tem kdaj bi bili lahko mediacĳski sporazumi ODPADNA ZDRAVILA so ne- 16.00 ure, ko je CRO Vrhnika nega dialoga pri nesodnem reševanju ko- je opisala sedanje stanje, statistiko (septem- v nasprotju s temeljnimi človekovimi pra- uporabna zdravila in ostanki odprt za občane. lektivnih in individualnih delovnih sporov. bra 2009 so ponudili v reševanje 18 zadev vicami, kdaj je to relativno, kdaj pa najpo- zdravil, vključno z njihovo stič- Zabojnik za odpadna zdravila V uvodnem delu je s. Bojana Jovin - in pri nobeni ni bilo soglasja, letos pa so v gosteje, skozi prakso mariborskega Delo- no ovojnino in embalažo, ki ovi- je ustrezno označen ter ustrezne Hrastnik z Ministrstva za pravosodje RS gospodarskih sporih na Višjem sodišču v vnega sodišča in podatkov Inšpektorja za ja stično ovojnino neuporabne- kakovosti in oblike, da onemo- opozorila na forum Svetov za ARS ter na Ljubljani že rešili dve zadevi, v postopku je delo v letu 2007, ki je obravnavalo sedem ga zdravila ali ostanke zdravil. goča odtujevanje prepuščenih uveljavitev novega ZARSS dne 15. 6. 2010, obravnava v mediacĳi, ki vključuje kar 10 zadev (diskriminacĳe, odpoved PZ, odpra- Pravila ravnanja pri prepuščanju zdravil iz njega ter da je zago- po katerem bo vseh 64 slovenskih tovrstnih gospodarskih zadev), ekonomski pogled, vnine itn. in oddajanju odpadnih zdravil tovljeno varovanje zdravja ljudi sodišč moralo uveljaviti programe ter spre- sociološki pogled (s poudarkom na toleran- Mednarodni posvet je zaključila Metka in okolice prostora. jeti ustrezne izvedbene listine vključno z ci, kot načelu sodelovanja, nekonfrontacĳe, Penko - Natlačen, sekretarka SA pri GZS in - Končni uporabnik ne sme - ĲS mora vsa odpadna zdra- listinami mediatorjev oziroma arbitrov. Za kar pomeni novo vrednoto pravne države), strokovni vodja projekta ARDS, udeleženci prepuščati odpadnih zdravil vila, ki jih zbere kot ločeno višja sodišča je rok načrtovan za dve leti. zakaj je prepad med pravniki in ljudmi pa so brezplačno prejeli strokovno gradivo izvajalcu javne službe (v na- zbrano frakcĳo komunalnih Predsednik Stalne arbitraže pri GZS, prof. (kraja konflikta ali civilizacĳski nespora- – študĳo v knjižni obliki, ki jo bomo pred- daljevanju: ĲS) kot mešani odpadkov, oddati zbiralcu dr. Krešo Puharič, je spregovoril o pomenu zum). Poudarila je, da ljudje pogosto pod- stavili v naslednji – avgustovski številki komunalni odpadek. zdravil brez zahteve za plači- Stalne arbitraže pri GZS za utrjevanje na- cenjujejo rešitev življenjskega problema, saj Našega časopisa. - Končni uporabnik lahko odlo. čina ARS v gospodarskih sporih, pri čemer je od sodnega reševanja do mediacĳe velik Rožnik, 2010 Doc. dr. Bojan Kukec, padna zdravila prepušča ĲS Odpadna zdravila se zbirajo in je napovedal, da bo Center za mediacĳo in prepad, kajti sodniki lahko rešĳo le pravna odvetnik na Vrhniki v zbirnih centrih ali v pre- predelujejo oz. uničujejo (viso- arbitražo pri GZS vseboval listine tridesetih vprašanja, mediatorji pa interese strank in mičnih zbiralnicah nevarnih kotemperaturni sežig) v skladu arbitrov in tridesetih mediatorjev. Opozoril celoten življenjski problem. Vprašala se ločeno zbranih frakcĳ komu- z Uredbo o ravnanju z odpadni- je, da slovenska Stalna arbitraža (SA) pri je, kako naprej? Zavzema se za procesno- V zabojnike na nalnih odpadkov ne glede mi zdravili. GZS (v svetu jih je več kot 200) sodi med pravne spremembe dostopa do pravice, ne na vrsto odpadnih zdravil ali Malomarno odvržena zdravila mlajše ter na dve judikatni odločitvi Ustav- zgolj do sodišč. Pravniki (sodniki, vključno EKOLOŠKIH njihovo maso, če so ločena od naredĳo nepopravljivo škodo nega sodišča RS, glede pritožbe zoper od- z odvetniki v mediacĳah) naj imamo tudi drugih odpadkov in zaprta v okolju, živalim in ljudem, zato ločitev arbitraže (med drugim tudi znane pojasnilno dolžnost. V dodiplomske študĳe OTOKIH odlagajte le originalno stično ovojnino ali ravnajte z odpadnimi zdravili odvetniške pisarne). je treba uvesti program ARS ter ločiti, kaj je drugo ovojnino tako, da ob odgovorno. Oddajte jih v Zbir- Malcolm Boswell, predsednik arbitraž- mediacĳa, kaj pa mediacĳska tehnika (na STEKLO, PAPIR prepuščanju ne onesnažuje nem centru, na akcĳah zbiranja nega in mediacĳskega centra ACAS iz primer v vrtcih). Pri tovrstnem izobraževa- okolja in opreme zbirnega nevarnih odpadkov, v lekarnah Londona, je izčrpno prikazal delovanje te nju pravnikov, ekonomistov itn. je temeljni in PLASTIČNO centra. in specializiranih prodajalnah. angleške Službe za svetovanje, konciliacĳo poudarek na psihološkem vidiku konflikta. - Končni uporabnik lahko od- Ker so odpadna zdravila lahko in arbitražo, ki glede delovnopravnih spo- Odgovorila je še na vprašanje, zakaj se po- oz. KOVINSKO padna zdravila prepusti imet- nevarna, jih nikar ne odlagajte rov obstaja že več kot trideset let. Opisal javlja razcvet ARS v Slovenĳi ter opozorila niku dovoljenja za opravljanje skupaj z mešanimi komunalni- je pravne podlage, potrebe za ARS od leta na nevarnosti (profesionalizacĳa, romantič- EMBALAŽO prometa z zdravili na drobno mi odpadki, saj s spiranjem lah- 1960 do danes, pri čemer je postregel tudi na pavza – očaranost, prevelika pričakova- v posebnih zabojnikih za odko pridejo v podtalnico. s statističnimi podatki, iz katerih vidimo, nja). da na leto obravnavajo okoli 44.000 zadev. Odvetnik dr. Bojan Kukec je predstavil padna zdravila, ki so v sklo- Na Komunalnem podjetju Vrh- Tudi načine reševanja kolektivnih delovnih referat z naslovom Odvetnik in ARS, v ka- pu njegovega poslovnega nika smo v okviru akcĳ zbiranja sporov je opisal, prednosti tovrstnega reše- terem je poudaril bistvo vseh oblik ARS, v prostora. Odpadna zdravila nevarnih odpadkov v zadnjih vanja in končal z zaključnimi mislimi (final katerih smo prav odvetniki “prvo sito”, kar morajo biti ločena od drugih trinajstih letih zbrali 4629 kg od- thoughts). se pogosto spregleda. Opozoril je na am- padnih zdravil odpadkov in med seboj, tako . Akcĳ zbiranja Duhovito je predstavil delovanje hrva- bivalentno vlogo odvetnika (prvič kot poda so zaprta v originalno stič- nevarnih odpadkov se vsako ške arbitraže (Stalnog izbranog sudišta pri oblaščenca klienta, drugič kot mediatorja, no ovojnino in da ob prepuš- leto udeleži v povprečju 15 % HGK – na področju gospodarskih in delo- arbitra itn.) ter na dejstvo, da so odvetniki čanju ne onesnažujejo okolja gospodinjstev. Poskrbite torej, vnih sporov) prof. dr. Mihailo Dika, njen ključ mediacĳ (kot je že leta 2005 zapisal in opreme imetnika dovolje- da boste odpadna zdravila od- predsednik. Povedal je, da je Hrvaška boljša sedanji minister za pravosodje A. Zalar). nja za opravljanje prometa z dali na pravem mestu. od Slovenĳe glede sodnih zaostankov, saj v Predstavil je zgodovinsko razvojnost ARS zdravili na drobno. tovrstnih sporih imajo tudi 25 let stare za- in odvetništva, poudaril, da je v Slovenĳi - Končni uporabnik mora od- Javno podjetje Komunalno ki se morajo deve. Zanimiv je bil njegov sprehod skozi že več kot 100 usposobljenih odvetnikov za padna zdravila, podjetje Vrhnika, d. o. o. zgodovino od jožefinske zakonodaje do ar- vse oblike ARS; še 78 pa se jih usposablja, bitraže po prvi svetovni vojni, ko so imele pri čemer je prvih 21 že napravilo izpit iz NE TAKO! Prebivalce občin Borovnica, Log-Dra- gomer in Vrhnika prosimo, da v zabojnike za steklo, papir in em- balažo (plastična in kovinska) na eko- loških otokih odlagate le tiste koristne odpadke, ki sodĳo v posamezne zabojnike. Ločeno zbrane frakcĳe prej razstavite, zložite, razrežite na primerno velikost ali stisnite. Ob zabojnike na ekoloških otokih NE ODLAGAJTE ničesar. Medobčinska inšpekcĳska služba pri nespoštovanju določil iz Odloka lahko kaznuje fizične osebe z globo 208,64 €, pravne pa z 834,58 €.

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 56

28. junĳ 2010 56 Kultura elektronski naslov: [email protected]

Simfonični orkester in dirigent Andrej Ožbalt Mladinski pihalni orkester pod vodstvom Tomaža Kukoviča Koncert glasbene šole Glasbena šola Vrhnika je nekako ob zaključku šolske- ga leta pripravila koncert svojega Simfoničnega orkestra in Mladinskega pihalnega orkestra. Koncert je bil konec maja v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki in že vsa leta pomeni nekakšen vrhunec delovanja vrhniške glasbene šole. Letos so se še posebno prip- zmagovalec mednarodnega tek- ravili ter vrhniškemu občinstvu movanja. Mladi učenci glasbene predstavili krstno izvedbo šole so še enkrat dokazali svoje glasbe za baletno pravljico. odlike. Pod vodstvom dirigenta Tako je Simfonični orkester zai- Tomaža Kukoviča so navdušili gral delo nekdanjega učenca tudi vrhniško občinstvo in do- vrhniške glasbene šole Jaka kazali svoj mednarodni uspeh. Jerine Babica in lonec pravljic. Ob koncu so vsi nastopajoči Jaka Jerina, avtor glasbe za Novo izvedeno glasbeno delo prejeli še enkrat velik aplavz. baletno pravljico Babica in lonec pravljic so poslušalci z navdušenjem Vodstvo šole z direktorjem sprejeli. Viktorjem Zadnikom pa je predstavili sredi junĳa v okviru V drugem delu je nastopil napovedalo, da bodo glasbeni prireditve Argonavtski dnevi. Mladinski pihalni orkester, ki je projekt Babica in lonec pravljic To se je tudi zgodilo, kar pona- nedavno na Madžarskem postal premierno z baletom in glasbo zarja drugi prispevek. S.S. Polna dvorana v pričakovanju baletne pravljice Premiera v Cankarjevem domu Baletna pravljica ali zgodba o uspehu Torek 16.6.2010 ob 19.00 uri. Pred Cankarjevim domom na Vrhniki nepregledna množica ljudi. Le kaj se dogaja? Med množico krožĳo govorice – glasbena šola pripravlja nekaj, česar na Vrhniki še ni bilo. In kaj je to? Odgovor gledalci dobĳo i kmalu. To je premierna uprizoritev ba letne pravljice z naslovom »Babica in lonec pravljic« Baletna predstava s spremljavo orkestra v živo. Mnogi se sprašujejo ali je to sploh izvedljivo. Ogovor je – je izvedljivo s trudom, veliko pripadnostjo vseh za izvedbo tega projekta, še posebej pa mladih baletnih plesalk, njihovega mentorja – učitelja baleta in predsednika DBUS Slovenĳe TOMAŽA RODETA, mladega vrhniškega komponista JAKE JERINE in članov Simfoničnega orkestra glasbene šole pod vodstvom dirigenta ANDREJA OŽBALTA.

Kako pa je sploh nastal ta nim plesalkam pa se je odločil zagotoviti še sceno za predsta- lo, kako se bodo deklice znašle projekt? učitelj baleta Tomaž Rode. Za vo, izdelati kostume in početi na tako velikem prostoru. Vsi V sproščenem pogovoru uresničitev projekta pa smo še vse kaj drugega. Idejni pro- smo bili presenečeni, ker pred med učiteljem baleta in ravna- angažirali za vlogo »babice« jekt za izdelavo scene je izdelal odrom niso pokazale nobenega Scena ter Rdeča kapica, babica, Janko in Metka ter Sneguljčica teljem Glasbene šole Vrhnika še dramsko igralko NADJO Tomaž Rode, za izdelavo pa so strahu in so se na odru počutile Viktorjem Zadnikom, kaj kdo STRAJNAR ZADNIK, ki je is- poskrbeli v mizarstvu Kogov- kot doma. podari svoji babici za rojstni točasno skrbela še za govorne šek. Vse je bilo pripravljeno za dan. Kaj pa če bi glasbena šola vaje mladih plesalk saj deklice Za izdelavo kostumov pa veliki trenutek in vsi smo bili podarila vsem babicam darilo? niso samo plesale ampak so smo angažirali mlado kostu- nestrpni, kako se bo vse skupaj Tomaž Rode se je lotil pisanja pele in govorile, kar j bilo za mogra\injo Barbaro Pavičevič, izteklo. scenarĳa, ki je bil kmalu gotov. njih izjemno težko. ki je v pozne nočne ure hitela z Predstava se je pred nabito Kako pa naprej? Na Vrhniki V mesecu januarju smo pri- izdelavo kostimov, ki so bili na polno dvorano, ki je skorajda imamo mladega komponista čeli z intenzivnimi vajami za koncu neverjetno lepo in funk- pokala po šivih pričela ob 19.00 Jako Jerina, bivšega učenca izvedbo pravljice. Izjemno cionalno oblikovani. uri. glasbene šole in sedaj študenta posrečena izbira vlog je pri- Ob vsem tem smo skorajda Začetna trema uje minila in tretjega letnika kompozicĳe na pomogla k temu, da so bile pozabilo na vlogo volka, ki je mlade plesalke so na odru po- Akademĳi za glasbo v Ljublja- mlade balerine vsak dan bolj za samo izvedbo pravljice zelo kazale vse, kar so se naučile v ni. Po vprašanju ali bi se lotil navdušene nad pravljico in no- pomembna. Vlogo je z velikim zadnjem letu in s svojim na- pisanja glasbe za ta projekt je bene dodatne ure za njih niso veseljem sprejel Vid Zadnik. stopom navdušile prepolno Jaka z velikim veseljem sprejel predstavljale nobenega proble- Pet dni pred premiero smo dvorano. ponudbo in v mesecu novem- ma Seveda gre tu vsa zahvala pričeli z intenzivnimi vajami Vsem, ki so sodelovali v bru lanskega leta je bila glasba staršem baletnega oddelka, ki v Cankarjevem domu. Vaje so predstavi hvala, hvala staršem pripravljena in razdeljena mla- so žrtvovali svoj prosti čas za bile dolge tudi celih šest ur. za njihovo potrpljenje in isto- Sedem palčkov s požrešnim volkom dim glasbenikom. prevoze otrok, bili pripravljeni Izjemno posrečena postavitev časno opravičilo vsem staršem, Glavne stvari za izvedbo priskočiti na pomoč komurkoli orkestra je mladim plesalkam ki zaradi prezasedenosti niso so bile pripravljene, kako pa in kadarkoli. dopuščala dovolj prostora na uspeli priti v dvorano. razdeliti vloge mladim balet- Seveda pa je bilo potrebno odru, vseeno pa nas je skrbe- Glasbena šola, Foto: S.S.

Publika ni pustila izvajalcev iz odra Ob koncu navdušeni poslušalci ter vsi nastopajoči in avtorji glas- Zaključna scena z zborčkom bene pravljce NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 57

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Kultura 57

Pihalni orkester letos praznuje 85 let Vrhnika, 22. maj – V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu je svoj visoki jubilej obeležila vrhniška godba, ki preigrava že 85 let. Ob tej priložnosti so pripravili uro in pol dolg program pod dirigentsko taktirko Milana Matičiča, v ozadju pa so se na platnu vrteli zgodovinski fotografski posnetki orkestra. V dobrih osmih desetletjih se je zasedba orkestra velikokrat zamenjala, temeljno vodilo pa je ostalo nespremenjeno: glasbeno izobraževanje, druženje in zadovoljitev poslušalcev. Tako Koncert otroškega pevskega kot zdaj je bil orkester tudi v preteklosti nepogrešljiv spremljevalec večjih lokalnih prireditev, večkrat pa ga je pot zanesla tudi zbora v druge slovenske kraje in čez mejo. Le med drugo svetovno V nedeljo, 30.maja 2010, je bil v cerkvi sv.Pavla na Vrhniki kon- vojno je za krajši čas prekinil svojo dejavnost. Zdaj ga sestavlja cert cerkvenega otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Špela Av- šič. Otroci, vseh je devetindvajset in so stari od treh do petnajst let, so prepevali mladinske verske pesmi, ki jih je posebej zanje priredil Jaka Jerina. Peli so navdušeno in z zanosom, tako da so do solz ganili marsikaterega od res številnih poslušalcev, ki so skoraj v celoti napolnili veliko cerkev. Pevčki, oblečeni v rdeče, oranžne in rumene majice, so bili kot pisani cvetovi na cvetoči poljani, njihovi jasni in čisti otroški gla- sovi pa so valovili in vibrirali med poslušalci in jih osvajali, da so prav vsako pesem nagradili z burnim aplavzom. Navdušeni pevčki, zadovoljni starši in poslušalci so dokaz, da Zborček sta na klaviaturah spremljala Marta Treven in Jaka je med nami pesem še vedno živa. Zato si želimo še več takih Jerina. V drugem delu koncerta je pevce spremljal tudi godalni spontanih, a po izvajalski strain dovršenih nastopov, malim pev- Kvintet Avšič, ki je pavzo med prvim in drugim delom nastopa cem in njihovi zborovodji pa iskreno čestitamo. zapolnil z igranjem črnskih duhovnih pesmi. Poslušalka Š. V.

Godba na pihala razveseljuje Vrhničane že 85 let. Koncert ob 35-letnici zbora dr. Frančišek Lampe skoraj štirideset članov, ki prihajajo z Vrhnike in okoliških občin. Nekaj vročine, ki že napoveduje dopuste, počitnice, 2-mesečni predih, smo okusili prav kratek čas. Tako se po- V tokratnem koncertnem programu se je našlo za vsakogar časi izteka I. polletje letošnjega leta in si bomo tudi društva privoščila 2-mesečni oddih. Člani in članice MePZ nekaj, vsebinsko pa so ga dopolnili še z nastopi solistov na Mavrica smo uspešno in delovno I. polletje zaključili v soboto, 12. junĳa 2010. S člani in članicami društva ﬂavto, trobento, klarinet in pozavno. Uspešno so predstavili Orkester Simfonika smo preživeli nadvse lep sobotni večer v Črnem Vrhu nad Idrĳo. Veseli smo, da smo sprejeli tudi zahtevno uverturo k operi Pesnik in kmet. Da so s svojim nastopom navdušili občinstvo, ni dvoma, saj se je odzivalo z povabilo društva MePZ dr. Frančišek Lampe o sodelovanju na njihovi 35. obletnici delovanja društva. bučnim aplavzom, med njimi tudi župan, ki je za govornico Ideja o sodelovanju se je pose z dvema avtobusoma odpe- MePZ dr. Frančišek Lampe ter prtju 18. Argonavtskih dnevov rodila na letošnjem 22. Novo- ljali proti Črnemu Vrhu. Prisr- obiskovalcev koncerta. Obis- v Močilniku. letnem koncertu, ko so bili naši čen sprejem, predhodne skup- kovalci so bili navdušeni nad Tako, prvi del letošnje sezo- gostje člani in članice MePZ ne vaje in končno večer, ko smo našimi izvajanji, kar so po- ne smo končali, s svojim delom dr. Frančišek Lampe iz Črnega v telovadnici osnovne šole v kazali z močnim ploskanjem. bomo nadaljevali v začetku Vrha nad Idrĳo. Seveda smo Črnem Vrhu stali na odru pred Navdušenje se je preneslo tudi septembra, ko bomo začeli s povabilo z veseljem sprejeli. občinstvom. Po koncertu smo na vse nastopajoče in na oba pripravami na svoj letni kon- Tako so se že v začetku febru- se še kratek čas zadržali v dvo- dirigenta, saj sta si dirigentsko cert in že na tradicionalne no- arja začeli prvi dogovori o po- rani Kulturnega doma Črni palico medsebojno izmenjevala voletne koncerte. Tokrat že 23. teku organizacĳe koncerta in o Vrh, kjer smo se ob dobri kap- Katja in Marko. Večer je uspeš- po vrsti. vsem, kar je potrebno za uspeš- ljici in prigrizku pogovarjali o no povezovala prikupna mlada Do takrat pa vas lepo pono realizacĳo tako zahtevnega koncertu. Še vedno smo polni napovedovalka Petra Rupnik. zdravljamo in želimo prĳetno projekta. In že je napočil težko vtisov in spominov na prelep Večer pred sobotnim koncer- počitnikovanje! pričakovani 12. junĳ 2010. Bila sobotni večer, ki smo ga pre- tom v Črnem Vrhu pa je skupi- Za MePZ Mavrica: je lepa sončna sobota, ko smo živeli v družbi članic in članov na Mavrice sodelovala ob od- Slavi Štirn

Čestitke je orkestru poleg župana izrekel tudi predstavnik vrhniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Robert Malovrh. še posebej čestital orkestru ob njegovem jubileju. Visoke ob- letnice ni spregledala tudi vrhniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, ki mu je prek Roberta Malovrha iz sveta Javnega sklada podelila posebno priznanje. Poleg tega je podelil še bronasto Gallusovo značko Evi Rožmanec in Metki Furlan ter srebrno Gallusovo značko Damjani Vrenjak in Si- moni Slatnar. Gašper Tominc

Plesna predstava A, res? ter tudi poskočne hitre latinoameriške plese. Društvo študentov invalidov Slovenĳe se je s to predstavo Dokaj polna dvorana Cankarjevega doma je z nestrpnostjo pri- predstavilo širšemu občinstvu že tretjič zapored. Tako posku- čakala nastope invalidov ter se spraševala, kako jih bodo izvedli. šajo javnosti prikazati ples invalidov po vzoru mednarodne Invalidi navdušili Ne glede na določen hendikepna določeno invalidnost plesalcev plesne federacĳe za invalidni ples. Sami plesalci, ki delujejo v so že prvi takti dunajskega valčka vse presenetili in prepričali, Plesnem klubu Zebra, so se letos udeležili mednarodnega tek- Društvo študentov invalidov Slovenĳe in Plesni klub Zebra sta v da so plesalci res nekoliko drugačni na vozičkih, vendar pa ena- movanja v plesih invalidov na Nizozemskem. Domov so pri- Cankarjevem domu v četrtek, 17. junĳa, pripravila plesno pred- ki nam in mogoče še bolj plesno usposobljeni. Tako so se ples in nesli deset medalj: tri zlate, pet srebrnih in dve bronasti. Vsi stavitev A, res? Zaplesali so invalidi na vozičkih s pomočjo svo- plesni takti hitro prenesli tudi na poslušalce, ki so vse nastope uspehi jim dajejo nadaljnjih moči in voljo, da plešejo, vadĳo jih plesnih učiteljev in prĳateljev. Prikazali so standardne plese budno spremljali ter jih nagradili z velikim aplavzom. in plešejo. Resnično vse čestitke! A, res? Res, ja! S. S.

V dvoje je lepše. Dunajski valček s pomočjo plesnih učiteljev Izrazni ples v parku na klopci NAS CASOPIS 373/ 28.6. 2010 C M Y K 58

28. junĳ 2010 58 Kultura elektronski naslov: [email protected]

Galerĳa Kašča CankarjevProgram prireditev dom za julĳ in Vrhnikaavgust 2010

Keramika Sonje Železnik NEDELJA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 4. 7. 2010, GO – PARTNER, d. o. o. Mikelčeva Kašča v Verdu je zopet zasĳala v polnem sĳaju. V četrtek, 17. junĳa, ob 18. uri SCHREK ZA VEDNO je vrata kašče odprla razstava umetnice Sonje Železnik, ki je razstavila svoje (93 min), Shrek forever after Vstopnina: 3 €, Družinska animirana komedija, podnapisi. umetnine iz keramike. S svojimi zanimivimi razstavljenimi deli je želela pred- Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki vsem izpovedati, kako so glino oblikovali od nekoč pa do danes. Pred kaščo se je zbralo kar veliko ljudi, „S ponosom lahko povem, da je bila Sonja kar PONEDELJEK, RDEČI KRIŽ VRHNIKA predvsem svojcev, prĳateljev in znancev um- nekaj let moja učenka kiparstva in keramike. V teh 26. 7. 2010, KRVODAJALSKA AKCIJA etnice. Za kratek kulturni program so poskr- letih je izoblikovala nekaj človeških in živalskih od 7. do 14. ure. Cankarjev dom Vrhnika beli štirje harmonikarji vrhniške glasbene šole figur in precej keramike, pod vodstvom in sa- pod vodstvom Vilĳa Ošlaja. O umetniški poti mostojno. Zato je bila zame prĳetna priložnost TOREK, RDEČI KRIŽ VRHNIKA Sonje Železnik je spregovorila Tatjana Oblak videti njena počasi in s presledki nastajajoča dela 27. 7. 2010, KRVODAJALSKA AKCIJA Milčinski, ki je razstavo tudi odprla: skupaj na enem mestu, v Kašči. od 7. do 14. ure. Cankarjev dom Vrhnika „Sonja je sicer pravnica, ki živi v Ljublja- V keramiki se je Sonja lotila različnih tehnik. Predprodaja vstopnic za prireditve ni, po upokojitvi pa je na Univerzi za III. Čeprav je uporabljala tudi lončarsko vreteno, Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Življenjsko vpisala študĳ keramike pri ga. je večino del oblikovala prostoročno. Razstavl- Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: [email protected] Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure in eno uro (za filmske predstave pol ure!) pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. NOVO!!! Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. NOVO!!! Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Več o filmih si preberite na www.kolosej.si ali na www.imdb.com. Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vpis abonmajev sezona, 2010/11

Zanimiva ﬁguralika iz gline Njena keramika Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev v sezoni 2010/11!

Abonma ENAJSTA ŠOLA Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili:

Lutkovno gledališče Ljubljana z ljudsko pravljico /prir. Matĳa Solce ŠTIRJE MUZI- KANTJE (režĳa: Matĳa Solce),

Mini teater iz Ljubljane z gledališko lutkovno predstavo Franeta Puntarja MEDVEDEK ZLEZE VASE (režĳa: Jaka Ivanc),

Lutkovno gledališče FRU-FRU, ki bo predstavilo pravljico Ele Peroci Umetnica Sonja Železnik Zbrani pred Galerĳo Kašča MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON,

Lučki Šičarov. Učenje je nadaljevala pri kera- jene so posamezne skupine del, ki po tematiki, Zavod Druga godba, ki bo s koncertno predstavo otroških pesmic BIBAMICA NA KON- miku Zvonku Bizjaki, sedaj pa se že več let tehniki oblikovanja in videzu tvorĳo manjše CERTU na našem odru oživil televizĳske junake izpod Bisergore, izpopolnjuje v kiparstvu pri dipl. kiparki ga. celote. Glazura je v glavnem uporabljena v Evi Peterson Lenassi. V vmesnem obdobju se uporabne namene. Opaziti je prednost, ki jo Čarodej Jani pa nam bo s predstavo EKO ČAROVNĲE pričaral zgodnjo pomlad in nas opo- je izobraževala še v delu na lončarskem vrete- avtorica daje obliki in teksturi pred barvo. zoril na odnos ljudi do narave in okolja. nu in v izdelovanju mozaikov. Večkrat je sode- Ta ubrana celota pričujočih del nas opozarja lovala pri skupinskih keramičnih in kiparskih na to, da je likovni jezik v pravih rokah čudovit razstavah.“ način izražanja. Za nas, za Sonjino publiko, pa ABONMA O njenem delu prav gotovo največ ve njena je to lepa, redka priložnost, privilegĳ, da spoz- GLEDALIŠKI sedanja mentorica, akademska kiparka Eva namo avtorico tudi malo drugače kot doslej.“ V letošnji sezoni zaradi premajhnega števila abonentov ukinjamo Glasbeni abonma, Peterson Lenassi, ki je med drugim zapisala: S.S. hkrati pa v Gledališki abonma uvajamo šesto – glasbeno-gledališko predstavo. Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Sivec Ivan, Pisatelj. gi za mlade, 7 knjig govori o Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: življenju v družinah, 5 knjig Ivan Sivec je najbolj plodovit slovenski pisatelj je s športno tematiko, 9 je Prešernovo gledališče Kranj z najbolj razvpito komedĳo vseh časov – REVIZOR (Nikolaj in hkrati vedno med najbolj branimi avtorji. Do- pustolovskih 5 pa socialno- Vasiljevič Gogolj) v režĳi Mateje Koležnik, slej so odkrili že sedem bralcev, ki so prebrali vse psiholoških romanov, 6 je njegove knjige. To ne bi bilo nič posebnega, če ne potopisov, 5 je s spominsko Gledališče Koper z dramo – PODŽIG (Jeroen van den Berg) v režĳi Nenni Delmestre, bi bila že 100. knjiga na poti. Kako? Ali sem zapi- prozo, največ, 14 je kmečkih (nizozemsko-flamska nagrada za najboljše dramsko besedilo 2003), sal prav? Ali ni ena ničla preveč? Ne, ni, nikakor povesti in romanov, 7 je hu- ne. Že 10 bi bilo veliko, če pomislim, da sem sam mornih pripovedi, 9 je povezanih z glasbo in 18 Šentjakobsko gledališče Ljubljana z odrskim hitom, komično melodramo – napisal in izdal šele eno knjigo. Smo si ljudje pač biografskih romanov. TIČJA KLETKA (po gledališkem in filmskem delu La Cage aux Folles in The Birdcage) različni. Med knjigami so tudi take, ki jih lahko uvrstimo v režĳi Gašperja Tiča, Ivan Sivec je bil rojen leta 1949 v Komendi, od komed planinsko literaturo. Vsekakor že omenjeno der izhaja več velikih Slovencev. Po izobrazbi je knjigo Brata Avsenik, saj je njuna glasba po več- Mestno gledališče Ljubljana s komedĳo – VSE O ŽENSKAH (Miro Gavran) slavist. S knjigo Brata Avsenik, v kateri opisuje ini posvečena našim goram. V knjigi Triglavski v režĳi Barbare Hieng Samobor, življenje in delo dveh vélikih Slovencev, Slavka kralj predstavi življenje in delo Jakoba Aljaža, Avsenika, harmonikarja in komponista, ter bra- našega najpomembnejšega planinca in najbolj Društvo Familĳa s komično glasbeno predstavo – SOLISTIKA (Branko Završan) ta Vilka Ovsenika, klarinetista in diplomiranega zaslužnega, da so ostale naše gore slovenske. S v režĳi Branka Završana glasbenika, je obranil magisterĳ na etnološkem knjigo Hodim z rokami je postavil lep spomenik (nagrada občinstva na 39. tednu slovenske drame 2009, nagrada za glasbeno-gledališko vir- oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Brata Mirku Lebarju, ki je kot invalid obiskal mnoge tuoznost na 12. Teaterfestu v Sarajevu 2009, Zupančičeva nagrada Branku Završanu 2009) Avsenik sta izjemen primer ne le v Slovenĳi, pač visoke vršace v domovini in tujini. O neizpeti pa v Evropi nasploh. Ker brat Slavko, ki je melo- ljubezni Simona Gregorčiča pa piše v knjigi Pla- in SNG Drama Ljubljana z burlesko – KO SEM BIL MRTEV (Ernst Lubitsch) dĳe za svoje glasbe pripravljal po posluhu in še ninska roža. v režĳi Diega de Brea. danes ne pozna not, zapise melodĳ pa mu je pri- V letošnjem letu pa sta izšli še dve knjigi s pla- pravil brat Vilko, je vzor mnogim, ki pri svojem ninsko vsebino. Pri založbi Karantanĳa je izšla Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacĳe delu nimajo zadostne izobrazbe. Le ta je bližnjica knjiga Zakleta bajta, v kateri opisuje srhljive vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. do znanja. Vsak pa lahko dela ali počne, kar ga dogodke polpretekle zgodovine, povezane z veseli, če le ne škoduje drugim. idiličnim in romantičnim življenjem pastirjev »Dosedanje abonente prosimo, da prĳavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Ob avtorjevi 60. obletnici rojstva je izšla knji- na Veliki planini. Založba Družina pa je izda- Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2010 ali pa osebno oddate v ga Mojih prvih 60, v kateri je zapisal spomine la knjigo Hudomušni ljubljanski hribolazec, na svoja prva srečanja s pomembnimi ljudmi, v kateri opisuje življenje in delo duhovnika in Turistično informacĳskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis zetom in snaho, taščo ter vnukom, raznimi do- planinskega pisatelja Janka Mlakarja, katerega novih abonentov bo od 1. 8. 2010 do 18. 9. 2010, od ponedeljka do petka od godki ter oddajami na Radiu, Televizĳi in filmu. največkrat ponatisnjena knjiga Kako je Trebušnik 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacĳskem 92 izdanih knjig pa lahko razdelimo v različne hodil na Triglav je verjetno tudi največkrat pre- centru Vrhnika.« skupine. Izšlo je 5 slikanic za najmlajše, 2 knji- brana slovenska knjiga. Ciril Velkovrh NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 59

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Kultura 59 Z muzejci na Tirolsko Na letošnji izlet smo se z Muzej- in bogatimi zbirkami. Naj omenim skim društvom podali na Tirolsko, le obsežno zbirko jaslic, od katerih na “vandranje”, kot ga opeva naša jih je nekaj nastalo že v 18. stoletju, narodna pesem. pa sliko Bleda avtorja J. Erlerja iz leta Potovali smo preko Koroške, 1835. Prav presenetili sta nas izredno po Dravski dolini, si ogledali Li- lepi lončeni peči s ploščicami s prizo- enz, glavno mesto avstrĳske dežele ri iz sage o Argonavtih z Jazonom in Vzhodne Tirolske, do izvira Drave na Medejo, izdelka B. Dilla Riemensche- Toplaškem polju. In že smo bili v Ita- ida iz leta 1546! Ogledali smo si tudi lĳi, ne da bi opazili, kdaj smo prešli mesto, imenitno baročno katedralo Angelina rojstna hiša ob potoku državno mejo. Cilj našega potovanja in romanski križni hodnik s freska- je bila Južna Tirolska. Lepa pokrajina mi iz 12. stoletja ter farno cerkev sv. nas je očarala. Ozke doline z bistrimi Mihaela in nato še nekaj kilometrov Angela Noč - Kržič rekami obdajajo visoke gore z gorski- oddaljeno škofovsko Novo ŠtiVo in Angela se je rodila kot četrti otrok v la hišo. Angela je veliko pisala črtice in mi travniki in gozdovi. Na strmih po- kraj Franzensfeste – Fortezzo, kjer družini 25. 5. 1921 v majhni hišici ob po- pesmi, ki jih je pozneje zbrala v knjižici bočjih je vsaka ped zemlje, kjer je le smo prenočili. toku. Zidan je bil le manjši del, kjer so bile Odmevi srca. V vsem njenem pisanju je mogoče, urejena v terase in zasajena Naslednji dan smo se odpeljali do Peč (fajansa) s prizori iz sage o Ar- gonavtih, 1546 stope za phanje prosa z lesenim mlins- zaslediti domotožje po rojstnem kraju. z vinsko trto in sadnim drevjem. To- pokrajinske prestolnice Bolzano (Bo- kim kolesom. Osnovno šolo je obiskova- Vrhniki je posvetila kar nekaj pesmi. Svo- plo sonce pozne pomladi nas je pre- zen). Ogledali smo si mesto, glavni našega Barja. la na Vrhniki, po končani šoli pa je bila jo družino je opisala v prispevku Ameri- pričalo, da je to res najtoplejša alpska trg s kipom srednjeveškega trubadur- Vračali smo se z nepozabnimi vtisi priložnostna delavka. Ko se je poročila z ka, obljubljena dežela, ki ga je pripravila dolina. ja in gotsko katedralo. Najdlje smo se o Tirolski, njenih zgodovinskih in na- Janezom Nočem, sta se preselila v Moste za naš zbornik Vrhniški razgledi /št.5/. Najprej smo se ustavili v Briks- zadržali v arheološkem muzeju, kjer ravnih spomenikih, globok vtis je pu- pri Žirovnici, kjer je bila več let strežnica V njem opisuje predvsem življenje svoje nu (Bressanone), mestu, ki je pove- je predstavljen Ötzi – več kot 5000 let stila tudi sama dežela in ljudje. Avstrĳ- zano tudi s slovensko zgodovino. stara mumĳa, ki so jo našli v ledu v v gostilni. družine, potovanje v Ameriko in nazaj, sko južno Tirolsko je po prvi svetovni Briksenški ško^e so kot svetni knezi tirolskem visokogorju leta 1991. Ötzi Z možem Janezom sta si tam postavi- kjer je nazadnje ostala njena najstarejša vojni dobila Italĳa, a so še vedno vse imeli v posesti tudi del naše Gorenj- – poimenovali so ga po kraju, kjer so krajevne table dosledno dvojezične. sestra Ančka, ki je izdatno pomagala pri ske, katerega upravno središče je bil ga našli –, je najstarejša najdba člo- Povsod smo lahko prebrali italĳansko zidavi hiše in tudi še po drugi svetovni Bled, ki jim ga je cesar dal leta 1004. veka z obleko in opremo. Z zanima- in nemško ime kraja, prav tako imena vojni. Vrhnika Ta posest pa je bila v 19. stoletju se- njem smo si ogledovali posamezne ulic, uradov, trgovin … Angela je po dolgi in hudi bolezni um- kularizirana in prodana podjetniku kose obleke, obuvala, sekiro, lok, tok Potovali smo z agencĳo Kompas iz Vrhnika, predragi kraj, rla 24. 4.2010. Od nje so se poslovili tudi Ruardu. V nekdanji mogočni in raz- s puščicami in druge predmete, ki Novega mesta. Izlet je lepo pripravila ko v mislih vračam se nazaj njeni prĳatelji z Vrhnike. košno opremljeni škofovski rezidenci jih je nosil in uporabljal človek, ki je in vodila gospa Milica Lavrenčič. pri srcu me stisne bolečina, Muzejsko društvo Vrhnika – NŠ v Briksnu je zdaj muzej z zanimivimi živel celo tisočletje pred mostiščarji z M. Oblak Čarni Vrhnika, moja draga domovina.

Nekdaj si bila kot uboga mati, lagi ogledate delovanje šte- delavnic in stroški organi- Biotehniške fakultete (Uni- vsem nisi mogla kruha dati, vilnih poizkusov. zacĳe. verza v Ljubljani), Lovske Plačilo: Prĳavljenim otro- zveze Slovenĳe in društva otroci tvoji so po svetu se razšli, ZBIRAMO PRĲAVE kom bomo poslali obvestilo Dinarikum. Pridite v Bist- da morda srečo tamkaj bi našli. ZA CELOTEDENSKE s programom in podatki za ro in se prepričajte, zakaj je POČITNIŠKE plačilo. Izvedbo delavnic ris prav posebna mačka! Na Nekateri z velikim trudom so uspeli, DELAVNICE! sta finančno podprla Minis- ogled do 3.12. 2010. drugi ob trdem delu ostareli, V Tehniškem muzeju Slove- trstvo za kulturo RS in pod- nič več niso se nazaj vrnili, jetje Candy Hoover, d. o. o. Muzej pošte in Tehniški muzej Slovenĳe delave lesenega kolesa: od nĳe smo skupaj z dislocira- telekomunikacĳ na dom so jim ostali le spomini. Bistra pri Vrhniki izdelave pesta in njegovega no enoto Muzejem pošte in Grad Polhov Gradec 01/750 66 70, 01/436 64 90 vpenjanja v kolarsko kobilo, telekomunikacĳ in v sode- RAZSTAVE Polhov Gradec 61 Vrhnika, Cankarjeva domovina, [email protected] izdelave in zabĳanja »špic« lovanju z Železniškim mu- Sto let brnenja na našem 1355 Polhov Gradec od njega dni si se mnogo spremenila, www.tms.si oz. naper na pesto ter odre- zejem pripravili program nebu www.tms.si, ajda. le stari Lenart pod klancem zovanja in polaganja delov zanimivega ter zabavnega preživljanja počitniškega Razstava o življenju in delu [email protected] siromakov Odpiralni čas: platišča na »špice«. bratov Rusjan je posveče- še vedno nemo ždi, torek – petek: 8.00 – 16.00 časa za otroke od sedmega PRIKAZ ULIVANJA ČRK leta naprej. na stoti obletnici prvega Telefon: 01/364 00 83, 031 nad njim na holmu pa bela sestrica (julĳ in avgust: 10.00–18.00) motornega poleta na Slo- V nedeljo, 11. 7. 2010, ob 15. Otroci bodo spoznali mu- 816 580 bedi. sobota: 9.00 – 17.00 venskem. Edvard Rusjan je uri si boste lahko ogledali zejske zbirke in občasne raz- Odprto od torka do petka nedelja in prazniki: 10.00 leta 1909 v primorski Gorici prikaz ulivanja črk. Demon- stave v Bistri (naravoslovne ob nedeljah in praznikih od – 18.00 prvič poletel z motornim Iz tebe, Vrhnika, je zrasel novi rod, strator bo prikazal ulivanje in tehniške vsebine), Pol- 10. do 17. ure. Zaprto od 4. decembra do 1. letalom, imenovanim EDA ki kralj mu na Betajnovi ni več posamezne črke iz svinčene hovem Gradcu (zgodovina Oglejte si zbirke: marca. 1, ki sta ga zgradila skupaj gospod, zlitine s pomočjo kalupa, ki pošte in razvoj telekomuni- Zgodovina pošte, Tehniški muzej Slovenĳe v z bratom Josipom. Da bi si zato so hčere in sinovi tvoji se borili, je bil izdelan po izvirnih kacĳ) in Ljubljani (razvoj že- Zgodovina telekomunikacĳ, Bistri pri Vrhniki vas vabi, obiskovalec mogel jasneje načrtih iz leta 1850. Kalup lezniškega omrežja), ustvar- Telefonistke in telegrafistke da domovino spon zatiranja in da se julĳa udeležite: predstavljati okoliščine in za ulivanje črke je poleg jali in sestavljali izdelke na in predstavitev zgodovine siromaštva so rešili. pomembnost njunih dosež- NEDELJSKE stiskalnice eden od najpo- delavnicah, se sprehodili Polhograjske graščine. Angela Noč - Kržič kov, je razstava opremljena PRIREDITVE membnejših Gutenbergovih po muzejski gozdni učni s prikazom značilnosti gori- KREATIVNE Nedeljske prireditve si lah- iznajdb za tisk v 15. stolet- poti, obiskali Centralne že- škega okolja v njunem času, DELAVNICE ZA ko ogledate z nakupom mu- ju. lezniške delavnice, ranžirno Lipa na vasi podan pa je tudi vpogled v OTROKE zejske vstopnice. postajo v Zalogu, si ogledali Ko domotožje žge srce, JAVNO VODSTVO PO prikaze strojev in naprav, se letalska prizadevanja in do- Od torka, 29. 6. 2010, do pet- bolest razjeda ga molče, PRIKAZ IZDELAVE MUZEJSKIH ZBIRKAH igrali v muzejskem parku in sežke pionirskih letalcev v ka, 2. 7. 2010, od 10. do 13. Francĳi in drugod. Glavna ure vabljeni na delavnice za kot lastovka bi zletela SLAMNIKOV V nedeljo, 18. 7. 2010, ob 14. še bi se kaj našlo. Pa naj kdo pripoved razstave je obo- šolske in predšolske otroke. v kraj, kjer sem nekdaj živela. V nedeljo, 4. 7. 2010, od 13. uri. reče, da ga med naštetim do 17. ure. nič ne zanima! Končni izbor gatena z vložki takratnih Barvali bomo pobarvan- PRIKAZ PLETENJA Slamnikarstvo je ena iz- delavnic bo pripravljen pri- reklamnih letakov, časopis- ke, izdelovali poštni rog in Tam je moj dragi rodni kraj, KOŠAR med mlajših domačih obr- merno starosti in zanima- nih člankov in oglasov, foto- štampiljke ter počeli še mar- srce me vleče tja nazaj, ti. S pletenjem slamnatih V nedeljo, 18. 7. 2010, si bo- nju otrok. grafskim gradivom, modeli sikaj zanimivega. Prĳave kjer lipa še stoji na vasi kit in šivanjem slamnikov ste od 15. do 18. ure lahko letal (EDA 2 in EDA 5) in niso potrebne. in potok vĳe se počasi. ogledali, kako se plete ko- motorjev, rekonstrukcĳo so se ukvarjali prebivalci Prĳave in informacĳe: Teh- GOSTOVANJA na kamniško-domžalskem šaro. Pletar vam bo pokazal delavnice družine Rusjan niški muzej Slovenĳe, 01/ Razstava LETEČI ČLOVEK, Saj tudi tukaj sonce sĳe, območju od sredine 18. sto- tudi postopek izdelave viter in filmskimi posnetki ter si- 750 66 72 ali 031 583 461 ali Stanko Bloudek (1890–1959) letja naprej, dokler niso te iz leskove palice, kar boste mulacĳo zadnjega Rusjano- z gora pa ostra burja brĳe, 041 957 146, programi@tms. gostuje v enotah Gornjesav- dejavnosti prevzele tovarne obiskovalci lahko sami po- vega poleta. Avtor razstave pa naše sonce lepše greje, si skega muzeja Jesenice. v Mengšu in Domžalah. Za skusili. je Srečko Gombač. Na ogled s Planine blagi veter veje. Termini: Aktivne počitnice Razstava, ki prikazuje živ- vas prihaja slamnikarica iz do 3. 12. 2010. PRIKAZ KLEKLJANJA so na voljo julĳa in avgusta, ljenje in delo Stanka Bloud- Domžal, ki bo predstavila Kako se tebi zdaj godi, in sicer v obliki tedenskega ROD ŠTEFE IN ARPADA ka, je na ogled v Liznjekovi izdelovanje slamnikov. Kot V nedeljo, 25. 7. 2010, ob 15. družica mojih mladih dni, paketa od 8. do 16. ure. Izbi- hiši v Kranjski Gori. Drugi glavno gradivo uporablja uri vam bo demonstratorka rate lahko med naslednjimi Ris v Slovenĳi del razstave, ki predstavlja ker krošnja nič več ni bogata kite iz riževe slame, ki so prikazala osnove klekljanja termini: Razstava obiskovalce pope- Stanka Bloudka in njegovo v potoku zbira se navlaka. različnih debelin in barv. Z čipk. 5. julĳ do 9. julĳ 2010 lje skozi življenje in zgodo- delo povezano s Planico, pa njimi na šivalnem stroju šiva PRIKAZ POIZKUSOV 19. julĳ do 23. julĳ 2010 vino risov na Slovenskem je na ogled v Kajžnikovi hiši Okolje se je spremenilo, in oblikuje ženske, moške in NIKOLE TESLE 2. avgust do 6. avgust 2010 ter osvetli vzroke, ki so pri- v Ratečah. Na ogled do 29. drugačno lice je dobilo, otroške slamnike ter mini Vsako nedeljo ob 16. uri si 16. avgust do 20. avgust vedli do njihovega izumrtja 8. 2010. klobučke za spominke. deblo so ti okovali lahko ogledate zelo zanimiv 2010 ter ponovno naselitev sredi Gostovanje razstave Od vi- in z asfaltom te obdali. PRIKAZ IZDELAVE in privlačen del elektrozbir- Cena tedenskega paketa: 70. let prejšnjega teklega jaka do junaka na Češkem LESENEGA KOLESA V ke – to so poskusi izumitelja 120,00 evrov. stoletja. Posebno pozornost Občasna razstava o Josefu Ujme so razdrapale ti stas, MUZEJSKI KOLARNICI Nikole Tesle, ki jih demon- V ceno je vključen prevoz je namenjena dejavnikom Resslu gostuje v enoti Na- uničile naravni kras, strator predstavi na delu- na relacĳi Ljubljana–Bistra ogrožanja v zdajšnjem času rodnega kmetĳskega muze- ni ti prizanesel kruti čas, Prav tako v nedeljo, 4. 7. jočih eksponatih. Demon- in Ljubljana–Zalog, pre- in ukrepom, ki bi jih morali ja: Muzej gozdarstva, lova s teboj sem ostarela tudi jaz. 2010, od 13. do 17. ure vam strator v uvodua na kratko hrana (dve malici oz. zajtrk sprejeti. Razstavo smo pri- in ribolova – Hlobuka nad bo kolar pojasnil in delo- predstavi življenje Nikole in malica ter kosilo), pĳača, pravili ob pomoči sodelav- Angela Noč - Kržič Vltavo. Na ogled od 1. 4. ma prikazal postopek iz- Tesle, nato si ob njegovi raz- muzejske vstopnice, cena cev Oddelka za biologĳo 2010 do 30. 9. 2010. NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 60

28. junĳ 2010 60 Kultura elektronski naslov: [email protected]

Ob zaključku pete sezone Novosti v Cankarjevi knjižnici v maju 2010 Knjižne čajanke 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČAR- artritis BATTLES, B.: V senci izdaje parabajzovo omako V letu 2006/07 je bila v sodelovanju s knjigarno Mladinska STVO,ENCIKLOPEDĲE- KORELC, T.: Strateški marketing BLAZON, N.: Gospodar preklet- KODRIČ, N.: Jasmin in srečni knjiga Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika izpeljana prva ,ZBORNIKI... in razvoj blagovnih znamk stva cekin sezona Knjižne čajanke. Taka oblika bibliopedagoške dejavnosti BATTELLE, J.: Iskanje PEARL, E.: Ponovno povezani BRIGITTE: Brezdomka v Parizu KREMPL, U.: Lahko noč, prĳa- je potekala po vsej Slovenĳi in je bila namenjena predvsem aktiv- KESIČ Dimic, K.: Priporčnik o PETROVIČ, D.: Normalni razvoj CONNELLY, M.: Nine Dragons telj! nim upokojencem in upokojenkam, ki znajo ceniti dobro knjigo. branju človeškega zarodka in nepravil- COX, G.: CSI: Na kraju zločina. LAWRENCE, M.: Hudiček Ma- Prve knjižne čajanke smo se udeležile štiri upokojenke – tudi LAVRIČ, T.: Novi časi nosti v njegovem razvoju Lovec na glave tiček MIHALIČ, R.: Kako izvedem let- PODGORNIK Reš, R.: Cvetoče CVETKOVIČ, T.: Pa mirna Bos- MARC, O.: Devetnajst babice, ki smo želele spoznati mladinsko književnost in jo de- ni razgovor veselje na okenskih policah na MARLEAU, E.: Moj prvi --- šol- liti z našimi vnukinjami in vnuki. Zdaj nas je prisotnih že naj- SMOLIK, M.: Semeniška knjiž- PUŠENJAK, M.: Moj ekovrt DIAMANT, A.: Rdeči šotor ski dan manj 25, pridružile so se nam tudi vzgojiteljice, ki si tu nabirajo nica REICHEL, D.: Hitre omake za FLEGG, Aubrey M.: Dekle v ze- MATOZ, Z.: Zakaj krave ne leti- ideje za dobro otroško literaturo. Iz znank postajamo prĳateljice testenine lenem. jo? in komaj čakamo vsak tretji četrtek, da se skupaj z našo odlično 1FILOZOFĲA.ETIKA.OKULTI- SCHMITT, E.: Svetopisemska FRELIH, T.: Usodna laž MCKAIN, K.: Blues za fantovski pripovedovalko Zlato Brezovar odpravimo v deželo pravljic. V ZEM.PSIHOLOGĲA. kuharica GLATTAUER, D.: Proti severne- bend sproščenem pogovoru z našo Zlato – kjer pa ne manjkajo, kot se ARROYO, S.: Medosebna astro- SIMIČ, S.: Restavriranje historič- mu vetru MUCK, D.: Nebo v očesu lipi- za čajanko spodobi, keksi in čaj, piškote nam kar sama speče –, logĳa nih plovil GROVER, B.: Poljub iz Rusĳe canca spoznamo na vsaki čajanki približno 20 knjig, večinoma mladin- BRADEN, G.: Fraktalni čas THUILE, C.: Kako se zdravimo z HAVER, F. N.: Ko umrem, naj se PERPAR, M.: Reginina restavra- COLLI, G.: Rojstvo filozofije magnetnimi polji smejem cĳa sko literaturo iz posameznih držav, nekaj pa je tudi literature za JELENKO, A.: Spopad z moralo TRISCHBERGER, C.: Solate s HOBB, R.: Morilčeva pot PIELICHATY, H.: Sobotna pun- odrasle. RUIZ, M.: Peti dogovor testeninami HOČEVAR, Z.: Ernĳeva kuhna ca Naša Zlata ob koncu vsake sezone poskrbi za kakšno presene- SVETLIČ, R.: Filozofija človeko- VOLPI Lisjak, B.: Slovensko po- JANEŽIČ, T.: Smisel in revolt PODGORŠEK, M.: Čarovnica čenje, tako so se nam med drugimi predstavili otroci 1., 2., in 3. vih morsko ribištvo skozi stoletja od JESSOP, C.: Pobeg : svoboda po Uršula razreda iz Osnovne šole Bevke, nepozabni dvojčici Franja in Sla- URŠIČ, M.: Štirje časi Trsta do Timava 17 letih zlorab v imenu Boga PUPPIS, N.: Kako je nastala va iz Velikih Lašč, Ivica Brkič v imitacĳi Jurĳa Gustinčiča, učenci VEZOVNIK, A.: Diskurz ZEPAN, Matjaž B.: Aktivni reiki KHOURY, R.: Svetišče Šmarna gora 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja, ki so vsak na svoj način Usui do KIHN, M.: Pra$ec RITCHIE, A.: Jaz in moj oči v osebi Ivana Cankarja napisali pismo materi, najbolj pa so se nas 2 VERSTVO KORANTER, S.: Boginja rdeče dotaknili učenci 4. razreda ŠPP, ki so izvedli recitacĳo Štirje letni GRÜN, A.: Spremeni svoj strah 7 UMETNOST.ARHITEKTU- lune 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRA- MITCHELL, S.: Druga knjiga RA.FOTOGRAFĲA.GLASBA. LARSSON, S.: Dekle z zmajskim FĲA.ZGODOVINA.BIOGRAFĲE. časi, in učenci višjih razredov ŠPP, ki so uprizorili lutkovno igrico Taa PORT. tatujem JANŽEKOVIČ, Z.: Z britvĳo na Stonoga Tina išče moža. PAGELS, E.: Onkraj vere BARBIČ, M.: Rojena v ognju MLAKAR, T.: Neslišno hrepe- sam vrh opeklinske kirurgĳe Ob zaključku sezone 2009/10 so mi rekle prĳateljice: »Daj, na- PETKOVŠEK, I.: Slovenci in BAZIN, A.: Kaj je film? nenje KOČAR, T.: Propad turjaške piši nekaj o naši čajanki in zahvali se naši Zlati, ki se nam tako ne- Graal DOBNIK, J.: 40 let poti kurirjev MORRISON, T.: Milost graščine sebično razdaja in svojo ljubezen do knjig in znanje deli z nami.« SLOMŠEK, A. M.: Kreposti in vezistov Slovenĳe NIFFENEGGER, A.: Njena L'ARCO, A. : Poročen s križem Ja, Zlata je naš sonček, vsako naše druženje z njo nas popelje v GUČEK, V.: Prvi koraki v svet skrivnostna dvojčica trpljenja eno samo pravljico. Zlata, hvala ti! 3SOCIOLOGĲA.POLITIKA. vertikale PAVKOVIČ, M.: Vaški posebneži LELJAK, R.: KNOJ Ko se srečujem s svojimi »knjižnimi prĳateljicami«, smo kar EKONOMĲA.PRAVO.VZGO- KANDARE, M.: Premagovanje iz Igralnice Otočec MAČEK, J.: Kako se je začelo vse enakega mnenja: komaj čakamo oktober, ko se bomo lahko JA.ETNOLOGĲA. športnih poškodb POLIČ, V.: Krvava Katana MLINARIČ, J.: Klopotci niso BYRON, T.: Moj otrok po moje LUCU, J.: Poljub sreče RAKUŠ, J.: Hotel Andro.gen utihnili družile z našo Zlato, se srečevale, poklepetale in si nabrale novih CUKUT, S.: Spol in migracĳa THOMPSON, K.: Svetovna zgo- RAUE, B.: December Moon RICHMOND, S.: Cape Town spoznanj iz kraljestva knjig. ELLUL, J.: Anarhĳa in krščan- dovina filma ROTH, P.: Umirajoča žival SIRC, L.: Dolgo življenje po smrt- Leto 2009/10 smo začele s Knjižno čajanko brez Mladinske stvo SHAFFER, M. A.: Guernseyjsko ni obsodbi knjige in njene predstavnice gospe Damjane Mohorič, ki je po- ENGDAHL, W.: Popolna pre- 81 JEZIKOSLOVJE VR društvo za književnost in pito iz skrbela za organizacĳo čajank in bila s srcem pri tem projektu. vlada BALAŽIC Bulc, T.: Torej, na- krompirjevih olupkov Najbolj iskane ali izposojene v Žal je vseslovenski projekt, tudi zaradi pomanjkanja zanimanja v HAČEK, M.: Politiki in visoki mreč, zato --- o konektorjih ŠTOK-Vojska, N.: Štorjice od maju 10 posameznih občinah in nepodpore države, v tej sezoni prenehal javni uslužbenci BLATNIK, A.: Pisanje kratke stráha 1. Prežihov V.: Solzice delovati. Velika škoda, ker je bila Cankarjeva knjižnica v sode- KRISTAN, S.: Pogledi na šport. zgodbe UMEK, E.: Mandrĳa in druge 2. Woodiwiss, K. E.: Vreden lju- lovanju z Mladinsko knjigo znana kot ena najboljših pri organi- 2 GORJANC, V.: Korpusna anali- zgodbe bezni KRIŽNIK, B.: Lokalni odzivi na za VIEWEGH, M.: Primer nezveste 2. Woodiwiss, K. E.: Shanna zacĳi knjižnih čajank. No, Cankarjeva knjižnica na Vrhniki se je globalne izzive KUNAVER, D.: Mavrična an- Klare 2. Woodiwiss, K. E.: Pepel v ve- odločila, da bo s projektom knjižnih čajank nadaljevala v lastni KUMP, S.: Prestari za učenje? gleščina v pregovorih VIŠNOVEC, B.: Polet vesoljske tru organizacĳi, zato smo ji vse udeleženke čajank iskreno hvaležne. RAŠČAN, S.: OVSE in nacional- MIHEVC-Gabrovec, E.: Grščina ladje Primus 5. Brown, S.: Nebeška vročica Pridružite se nam vsi, ki ljubite dobro knjigo: vsak tretji četrtek ni interesi ZDA MIKHAILOV, N.: Jezikovni spo- 6. Morgan, S.: V objem korenin v mesecu, začnemo oktobra. SIRC, L.: Brezpotja socializma meniki zgodnje slovenščine 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. 7. Živali na kmetĳi Andreja Nikolić ŠUBIC, J.: Škratove pripovedi STARC, S.: Časopisna oglaševal- DNEVNIKI.POTOPISI. 8. Brown, D.: Izgubljeni simbol VAR ANELLI, L . : Predhodno od- ska besedila, reklame FLAUBERT, G.: Slovar splošno 9. Garwood, J.: Skrivnost ločanje v evropskem pravu priznanih resnic 10. Lee, L. F.: Slavčeva kletka ŽORŽ, B.: Vzgoja za svobodo - 82 KNJIŽEVNOST KOZLOVIČ, V.: Danes se mi vzgoja za odrekanje DOVIĆ, M.: Mož z bombami misli Novitete prejšnjih mesecev lahko pre- Naš časopis (1973-1999) na KENDA, J.: Fantazĳska književ- LOVRENČIČ, J.: Ves vaš ljubeči birate na naših straneh na svetovnem 5 OKOLJE.MATEMATIKA. nost očka spletu: www.ckv.si svetovnem spletu ASTRONOMĲA.FIZIKA.KE- ŠERC, S.: In potem je padel zid MANZANO, M.: Zajec in pol MĲA.BIOLOGĲA. SMEJ Novak, V.: Vsakdanje po- Končno smo ga dobili. Cenjene uporabnike V digitalni obliki, na sve- KHAM, B.: Viljem Ogrinc, Ivan 82-1 POEZĲA. membno Tomec, Pavel Kunaver v sloven- ARTAUD, A.: Pesmi-teksti VIPOTNIK, O.: Partizanka Cankarjeve knjižnice tovnem spletu. Sodobna ski astronomĳi BIŠČAK, M.: Vrag v telesu an- Vrhnika obveščamo, da bo naglica nas sili v digitali- gela 82C-P-M MLADINSKO LEPOS- knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. zacĳo na vsakem koraku. 6 MEDICINA.TEHNIKA.KME- ĐERIĆ, S.: V spominih izginja- LOVJE. junĳa do 31. avgusta 10 Tudi v naši knjižnici. Tako TĲSTVO.VODENJE.INDU- nja AKERMAN, B.: Izabela STRĲA.OBRT. KOMAC, Ž.: (Samo) pesem (me) BAETENS, R.: Ploha solz odprta po naslednjem lahko hitreje najdemo že- urniku: ljene informacĳe. Če prav ACETI, E.: Ali otroka prinese razume BAKER, E. D.: Pravljice žabje je res, da lažje beremo štorklja? POLIČ, A.: Hoja princese GORENC Jazbec, Š.: Pravilno RAMOVEŠ, J.: Čreda BEVC, C.: Škampi v glavi vsi oddelki: s papirnate predloge. V ravnanje z dojenčkom (baby han- STROJAN, M.: Vreme, kamni, BUTLER, M. C.: Bibito je slabe Cankarjevi knjižnica Vrh- ponedeljek, četrtek: dling) ter pravilna izbira ustrez- krave volje 1300 - 1900 nika imamo vezane vse ne opreme in pripomočkov VOTOLEN, S.: Srčkanja CABOT, M.: Princeska na zabavi torek, sreda, petek: letnike Našega časopisa GRILC, M.: Zelišča z gore DOMICELJ, T.: Basen o lenem 730 - 1400 od 1973. leta do danes. HOLZER, S.: Holzerjeva perma- 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. komarčku ------Trenutno smo digitalizira- kultura AHERN, C.: Kam si odšla FRITZ, E.: Sreča in nesreča sobota: zaprto! li letnike od 1973 do 1999. HROBAT, B.: Koliko tehtajo vaša ALI, N.: Jaz, Nojoud KENDA Hussu, D.: Mularĳa, da čustva? ARNALDUR I.: Mesto kozarcev te zvĳa Hvala za razumevanje! Projekt digitalizacĳe KATZENSTEIN, L.: Obvladajmo BARICCO, A.: Ta zgodba KESIČ Dimic, K.: Kamaroni s občinskih glasil je star že skoraj dve leti od prvih pobud do letošnje pomladi.Vodila ga je OOK Mestna knjižnica Ljubljana Sodelovali so zainteresirane splošne knjižnice kot no- Vrhniško gradišče na Cankarjeva knjižnica Vrhnika sporoča, da se v okviru »TOČKE VSE- silci projekta po občinah, Digitalna knjižnica Slovenĳe, zunanji ŽIVLJENJSKEGA UČENJA« v jesenskem roku meseca oktobra pričnejo izvajalci in Ministrstvo za kulturo. svetovnem spletu naslednji tečaji: Naš časopis je že od svoje prve številke naprej skrbel kot edi- Cankarjeva knjižnica Vrhnika je v sklopu 1. NEMŠKI JEZIK, 30 ur, nadaljevalni tečaj, ki bo potekal v prostorih no občinsko glasilo za zrcalo kraja in ljudi, Ljubljanskega barja projekta Moja ulica objavila svoj prvi prispevek CANKARJEVE KNJIŽNICE VRHNIKA. Tečaj se bo pričel v ponede- in Ljubljanice. Njegova poglavitna naloga je bila in je še vedno na spletnem portalu osrednjih območnih knjiž- ljek, 4. oktobra 2010, ob 18.15 uri. Izvajal se bo enkrat tedensko in bo shramba kolektivnega spomina lokalnih skupnosti. Časopis je nic Slovenĳe z imenom KAMRA. Digitalizirali trajal dve šolski uri. izvor domoznanskih iskric in zgodb, mejnikov in pomnikov v smo članek »Vrhniško Gradišče skozi stoletja« 2. ITALĲANSKI JEZIK, 60 ur, nadaljevalni tečaj, ki bo potekal v pros- izobraževalnem procesu. Iz njega lahko nenazadnje pridobimo avtorice Polone Zalokar, ki je prvič izšel v deseti torih DRUŠTVA UPOKOJENCEV VRHNIKA. Tečaj se bo pričel v po- informacĳe pravnega značaja ali pa so informacĳe predmet številki Vrhniških razgledov leta 2009, nastal nedeljek, 4. oktobra 2010 v dopoldanskem času. Izvajal se bo enkrat te- strokovne obdelave za zahtevnejše uporabnike. Lahko pa je pa je na podlagi istoimenske razstave, ki je bila densko in bo trajal dve šolski uri. Naš časopis samo namenjen radovednim zanamcem. odprta v Cankarjevem domu na Vrhniki od 16. 3. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, 10 ur, uvodno srečanje v sredo, 6. okto- Elektronski zapis omogoča drugačen kvaliteten dostop in junĳa do 13. oktobra 2009. bra 2010 ob 8. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. uporabo od doma, službe ali od kjer koli. Naš časopis je dosto- Vabimo Vas, da si digitaliziran prispevek Tečaji so za občane brezplačni, pri jezikovnih tečajih je potrebno porav- pen 24 ur na dan, 7 dni v tednu na svetovnem spletu Digitalne ogledate na spletnem naslovu hp://www. nati samo znesek za gradivo. knjižnice Slovenĳe. kamra.si . Prĳave sprejemamo v mesecu septembru 2010 v čitalnici Cankarjeve Niko Nikolčič Anja Frkovič knjižnice Vrhnika. NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 61

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Šport in rekreacĳa 61 Teka v Bevkah se je udeležilo več sto tekačev Bevke, 7. junĳ – Športno društvo Bevke je zopet poskrbelo za odlično organizacĳo največjega športno-dru- žabnega dogodka v kraju. Poleg samega tekmovanja v teku so pripravili še bogat spremljevalni program za vse generacĳe, obiskovalci pa so se lahko kratkočasili tudi ob stojnicah. V skladu s tradicĳo so športni dan končali z živo glasbo.

rezultatov. V preteklosti smo namreč na ta račun slušali kar nekaj kritik,« je pojasnil Mitja Vehar iz organizacĳskega odbora tekmovanja. »Trasa na- šega teka je nekaj posebnega, pravĳo tekmovalci, zato se zelo radi vračajo. Pravĳo namreč, da jim je všeč, ker jo večina poteka po naravi, ponekod celo po prĳetnem gozdnem hladu. To je povsem Jaka in Helena na stopničkah svetovnega pokala. nekaj drugega, kot maratoni v mestih, kjer je od starta do ci- Rokenrol lja ena sama asfaltna zaplata.« Sicer pa so ves dan potekale tudi spremljevalne priredit- Helena in Jaka osvojila tekmo ve za otroke pa tudi starejše. Otroci so si lahko krajšali čas svetovnega pokala Skupinski štart najmlajših na 500 in 1000 metrov na napihljivih igračah, na jum- Vrhniški plesni par rokenrol Jaka Južnič in Helena Gutnik py trampolinu ali pa v družbi (Plesni klub M) sta v začetku junĳa (6.) v italĳanskem Riminĳu Trasa je bila primerna za vse javi več otrok, kar kaže na potek v Ljubljani. »Po naših po- s čarovnikom Gregom. Po- generacĳe tekačev, dolga od večano priljubljenosti teka tudi datkih je sodelovalo okoli premagalo vso svetovno konkurenco med starejšimi mladinci poldne so program dopolnile in si tako še bolj utrdila prvo mesto na skupni lestvici. »To je petsto metrov do štirinajstih med mlajšimi. Organizator je petsto tekačev, kar nam daje še različne plesne in glasbene bila najina dolgoletna želja, kajti ob vseh osvojenih naslovih, kilometrov. Na najdaljši proza vsakega od njih poskrbel s potrditev dosedanjega dela in točke, med drugim tudi ne- gi je imel najhitrejši čas Tadej posebno spominsko medaljo. obenem tudi pogum, da z njim kateri talenti iz priljubljene med drugim tudi naslova svetovnih in evropskih prvakov, Kaluža s časom 48 minut in Sicer pa tudi letos iz tekmo- nadaljujemo še naprej. Zaradi oddaje Slovenĳa ima talent. nama je manjkala samo še zmaga na tekmi svetovnega pokala. 13 sekund, med nežnejšim valnega programa niso izpadli tako velikega števila sodelu- Organizator je večer sklenil z Vedno sva namreč imela smolo, da sva pristajala med prvimi, spolom pa Melita Šinkovec iz invalidi vozičkarji, ki se radi jočih smo prešli tudi na nov živo glasbo, ki je odmevala še nikoli pa ne čisto na samem vrhu,« je izkupiček tekmovanja po- Celja s časom 55 minut in 36 udeležĳo tovrstnih tekmovanj. naprednejši merilni sistem, ki dolgo v jutro naslednjega dne. komentirala Helena, ki končuje prvi letnik viške gimnazĳe in sekund. Kot je dejal Kaluža, Eden takih je tudi Janez Hudej omogoča zelo ažurno objavo Gašper Tominc se pospešeno pripravlja na izpit za motor. »Do konca sezone ki je tekmoval že lani, a zunaj iz okolice Velenja, ki je dejal, imava samo še eno tekmo, to je v začetku novembra v Rusĳi, konkurence, je tek vzel bolj da rad izkoristi priložnost ampak ker imava tako veliko prednost pred prvima zasledo- kot trening. »Ni bilo težko, le športnega udejstvovanja, če je valcema, obstaja velika verjetnost, da bova osvojila tudi naslov vročina je danes že kar huda. le poskrbljeno za organiziran svetovnega pokala. Teoretično bi namreč naju lahko še pre- Pravzaprav sem tek vzel bolj prevoz. Upoštevajoč dejstvo, magala, vendar pa je v praksi skoraj neizvedljivo,« je pojasnil kot pripravo za celjski mara- da se je že štirikrat udeležil Jaka, prav tako dĳak viške gimnazĳe, a letnik višje. Z zmago ton ob Dnevu državnosti in paraolimpĳskih iger, ne pre- v Italĳi sta tako rekoč končala prvo polovico letošnje sezone, kasnejši ljubljanski maraton.« seneča, da je na koncu v svoji kajti konec junĳa ju čaka le še državno prvenstvo, kjer pa sta Zmago na sedem kilometrov kategorĳi osvojil drugo mesto. brez konkurence. si je med moškimi priboril Organizator je bil s številč- Napornejši bo drugi del sezone, predvsem jesen, ko bosta ev- Andrej Špelič (24:18), med ne- nostjo sodelujočih tekačev za- ropsko in svetovno prvenstvo. Oba se dobro zavedata, da bodo žnejšim spolom pa Valentina dovoljen, čeravno bi jih bilo bile počitnice kratke. »Pravzaprav jih bova imela le od konca Rebec iz Stare Vrhnike (28:44). lahko še več. Sočasno je na- junĳa do začetka avgusta, nato pa se bodo začele priprave. Časa Veseli podatek, da se v otro- mreč potekal tudi kolesarski za uživanje bo torej malo, zato ga bova morala stoodstotno iz- ških kategorĳah vsako leto pri- Maraton češenj in pa DM-ov Po prihodu skozi cilj je najmlajše zabaval čarovnik Grega. koristiti,« je dejala Helena in priznala, da bo krajši oddih po dvournih treningih petkrat na teden prišel še kako prav. Jesen bo manjša prelomnica v njuni karieri. Branila bosta lanski naslov svetovnih prvakov, obenem pa je to njun zadnji večji nastop med starejšimi mladinci. Z novim letom bosta namreč vstopila v članske vrste, kjer bo konkurenca večja. A kot pravita Jaka in Helena, ki trenirata že devet let: »Kjer je volja, tam se najde tudi pot do cilja.« In v to ne dvomimo, saj sta že doslej dokazala, da imata talent in marljivost. Gašper Tominc

RAZPIS ZA UPORABO ŠPORTNIH DVORAN: OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA, PARTIZAN VRHNIKA IN OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA Zmagovalka ene izmed mlajših kategorĳ Štart starejših na 7 in 14 km Športna društva in klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 30. julĳa 2010 sprejemamo vloge za uporabo športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, športne dvorane Partizan Vrhnika in športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14. do 23.30. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema telovadnic je od 1. septembra 2010 do 31. avgusta 2011 oziroma najmanj od 1. oktobra 2010 do 30. aprila 2011. Tudi letos nudimo celoleten ali mesečni najem igrišča za badminton v športni dvorani Partizan in igrišč v športni dvorani Antona Martina Slomška ter najem dvorane Partizan za praznovanje rojstnih dni. Pisna vloga naj vsebuje: namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in še rezervni termin najema za primer zasedenosti želenega termina. Zmagovalec na 7 kilometrov Andrej Špelič Tadej Kaluža, zmagovalec na 14 kilometrov, daje prve izjave za Pisne vloge posredujte na naslov: RADIO 1. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov [email protected]. Dodatne informacĳe: Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport, telefon 750 66 35, mobitel 051 661 061. POMEMBNO OBVESTILO: Na razpis se lahko prĳavĳo samo društva in posamezniki, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika in do Za- voda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano vse leto, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. Strokovni sodelavec za šport, Daniel Cukjati Tako imenovana „hand bike“ kategorĳa na 10,4 kilometra Trĳe rekreativci – vozičkarji na štartu 1,3 km dolge proge NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 62

28. junĳ 2010 62 Šport in rekreacĳa elektronski naslov: [email protected]

ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IN CENTER ZA Turnir v odbojki na mivki SOCIALNO DELO VRHNIKA Na Prazniku borovnic, 24.julĳa 2010 v sodelovanju z Pričetek ob 9. uri zjutraj, zaključek ob 16.uri. Ekipa mora biti sestavljena iz treh članov (vsaj ena ženska). Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika, Zavodom za Pravila bodo predstavljena pred začetkom turnirja. zaposlovanje, Občino Vrhnika in Fundacĳo za šport Prĳavnina na ekipo: 20 €. Vsaka ekipa prejme tudi bon za malico in vodo. ORGANIZIRATA Ekipo lahko prĳavite Saši Kržič na tel.št. 051 332 772 ali na mail: [email protected]. Prĳave pa se sprejemajo do P O L E T N I V K L O P torka, 20. julĳa 2010. Š P O R T N E P O Č I T N I C E Prva tri mesta bodo prejela denarno nagrado in pokal. Vljudno vabljeni na tradicionalni turnir, ki bo letos še posebej zanimiv, saj imamo popolnoma prenovljeno igrišče! Kot smo napisali v prejšnji številki Našega časopisa, se bližajo V primeru slabega vremena turnir odpade. Saša Kržič počitnice in z njimi brezskrbni poletni dnevi, ki pa so brez pri- jateljev lahko dolgočasni in pusti. Zato vas, učence osnovnih Razpis za turnir v malem nogometu šol, ponovno vabimo, da se nam pridružite in del časa pre- živite z nami na brezplačnem Poletnem vklopu. Z vami bomo Športno društvo Optimisti razpisuje prĳave za ustvarjali, plesali, spoznavali razne poklice in športe, se kopali Nočni turnir v malem nogometu v bazenu in na morju, se sprehajali, streljali z lokom in zrač- Zaključni nastop Gimnastičnega no puško, igrali nogomet, floorball, košarko, obiskali Živalski ki se bo odvĳal v noči s 23. na 24. julĳ 2010 v sklopu Praznika vrt, kino, risali stripe ter … Borovnic na šolskem igrišču v Borovnici. Igralo se bo po sistemu 4+1. Cena prĳavnine znaša 80 € na ekipo. društva Vrhnika Nagradni sklad je 1.500 € ter pokali za najboljše ekipe in po- V četrtek, 10. 6., smo v GD da imajo dekleta toliko smisla Zabavali in igrali se bomo od 8.30. do 14. ure, za vse nespeč- sameznike. Vrhnika pripravili zaključni in domišljĳe. Pri mlajših je tudi neže pa bodo omogočene družabne igre ter ustvarjalne delav- nastop za vse naše prĳatelje, opaziti, da veliko opazujejo Prĳave in informacĳe pri: nice od 6.30 naprej. Malico prinesete s seboj, za napitke pa za katere so naši telovadci in svoje starejše kolegice in nato g. Matjaž Ocepek: 031 622-587 bomo poskrbeli mi. telovadke pripravili svoj pro- natrenirajo njihove težke ele- g. Ivo Mršič, tel: 040 515-478 gram. Najmlajši akrobati so mente in menjave ter jih nato prek e-pošte: [email protected] pokazali veščine na poligonu, ponosno predstavĳo. Letos so Prvič se bomo dobili V ČETRTEK, 1. 7. 2010, OB 10. URI v Prĳave do srede, 21. julĳa! Vabljeni! mali prožni ponjavi (MPP) in kadetinje in članice združile Osnovni šoli IVANA CANKARJA, Lošca 1. Prvi dan bo spro- nizki gredi, srednji pa so pred- svoje moči in nam prikazale ščen, saj bomo poskrbeli za pĳačo, sadje in prigrizke. Morda Turnir v floorballu stavili podoben program, a s zanimivo predstavo s trakovi tudi za presenečenje. Natančen urnik delavnic in drugih ak- težjimi skoki na MPP. Nekateri in brez rekvizita. Praznik borovnic 2010 tivnosti bo pred začetkom objavljen na internetnih straneh najstarejši akrobati so najprej Zahvaljujemo se staršem, pokazali vajo na dvovišinski predvsem mamam, ki so pri- zavodov. Že šesto leto zapored bomo organizirali floorball turnir na Prazniku borovnic. bradlji, nato pa še drznejše pravili/e kar nekaj dobrot, tako skoke na MPP. Za konec jih je da smo se lepo posladkali, ne- Turnir bo potekal v soboto, 24. 7. 2010, na šolskem igrišču OŠ njihov trener Jure vse skupaj kateri pa so poskrbeli za sadje dr. Ivana Korošca Borovnica s pričetkom predvidoma ob 8.00 preskočil z elegantnim levjim in vodo, kar nam je prišlo še uri. Igralo se bo na dveh igriščih. skokom (preval letno). kako prav, saj je bil vroč in so- Igra se 2 x 10 min na male gole: 3 igralci v polju + leteči gol- Ritmičarke so tako kot vsako paren dan. man. leto pripravile svoje lastne se- GD Vrhnika vam želi prĳetne Prĳavnina na ekipo znaša 40 evrov in se plača pri zapisnikar- stave. Same so si izbrale rekvi- poletne počitnice in upamo, da ski mizi pred začetkom turnirja. zit in glasbo in nato še sestavile se v čim večjem številu vidimo Vsak igralec dobi malico. vajo. Z nastopom so vse prese- tudi v novem šolskem letu. netile, še posebno pa svoje va- GD VRHNIKA Igralo se bo v moški in ženski kategorĳi. diteljice, saj ne moremo verjeti, V moški kategorĳi je razpisan nagradni sklad: 1. 100 EUR 2. 50 EUR 3. 30 EUR Igra se na lastno odgovornost! Vrhniške ritmičarke osvojile medalje Ker se je v zadnjih mesecih nabralo kar tekaj tekem in ne bomo dolgovezili, vam bomo predstavili samo Vsi, ki bi želeli kakor koli sodelovati pri ustvarjanju športnih in rezultate naših deklet. ustvarjalnih delavnic ali samo pri varstvu otrok KOT PROSTO- VOLJCI, vljudno vabljeni. O vašem sodelovanju bi se z vami pogo- Drugo letošnje kvalifika- no vajo z obročem zasedli 5. vorili osebno po predhodni najavi na Centru za socialno delo Vrhnika cĳsko tekmovanje je bilo 18. mesto. (7506-270), lahko pa nas poiščete julĳa ali avgusta v šoli, kjer se 4. v Murski Soboti. Tekma Naslednje, tretjo kvalifika- bomo dogovorili o sodelovanju. je bila pravi klubski izlet, saj cĳsko tekmovanje je bilo na smo zjutraj, ob 5.30, vsi skupaj domačem terenu, na Vrhniki, štartali z avtobusom proti pre- v dvorani OŠ AMS. Dekleta Veselimo se počitnic z vami!!! kmurski prestolnici. Skupin- so se razvrstila takole: DE1 Ob 16. uri pa bodo pred vrtcem predstavljeni slovenski držav- ska sestava brez rekvizita v so bile 5., DE2 so zasedle 10. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (Daniel Cukjati; ni prvaki v floorballu, ekipa Itak Sport Borovnica. kategorĳi deklic DE1, v sesta- mesto. Kadetinje so si z izvrst- 051/661-061, 01/7506-635) Prĳave pobiramo do 11. 7. 2010 z izpolnjeno prĳavnico na e- vi: Ema Oblak Pišorn, Nastja no vajo brez napak zaslužile naslov: [email protected] ali 031 500 342 (Aleš Kržič), kjer do- Podvratnik, Tina Kolar, Nina 2. mesto. Članice so si z vajo Center za socialno delo Vrhnika (Marjanca Osredkar; bite tudi dodatne informacĳe. Žižmond in Lina Groznik, so z žogo pritelovadile 3. mesto, 01/7506-270) zasedle 3. mesto in nam na Danĳela in Anja pa 8. Vabljeni vsi, ki bi se radi udeležili tega zanimivega turnirja. tem tekmovanju edine prislu- V teh vrsticah bi se rada za- žile medalje. Deklice DE2 (so hvalila vsem, ki ste kakor koli med najmlajšimi v kategori- pripomogli k organizacĳi tek- ji), v sestavi: Manca Rozman movanja, saj je vzdušje z vašo Borovniški floorballisti odhajajo na EuroFloorball Cup Muha, Urška Bašelj, Laura Je- pomočjo enkratno. lovšek, Ivona Vukičevič, Tjaša Na Državnem prvenstvu so Ekipa Itak Sport Borovnica je po osvojitvi državnega prvenstva pripravljena na naslednji korak. Udeležila Rozman Muha in Sara Jazbec, se predstavila vsa naša dekle- se bo kvalifikacĳ za nastop na turnirju EuroFloorball Cup, kjer so zbrani državni prvaki posameznih držav. so si pritekmovale 7. mesto. ta. Rezultati so bili zelo tesni, Kot prvi bodo zastopali Slovenĳo na tem turnirju, saj se v preteklosti še noben slovenski državni prvak ni Naše kadetinje z vajo z obro- pa vendar: DE1 so zasedle 3. udeležil tega dogodka. čem, v sestavi: Ajda Ratkovič, mesto, DE2 so bile 8., kadeti- Metka Močilar, Žana Erznož- nje so si z manjšo napako pri- Za nastop na glavnem turnirju se bodo moštva potegovala na stitvi na zaključni turnir, EuroFloorball Cup, ki bo potekal od 5. nik in Meta Mramor, so do- služile nehvaležno 4. mesto, dveh kvalifikacĳskih turnirjih (vzhod in zahod). Z vsakega tur- 10. do 9. 10. 2010 v Latvĳskem mestu Valmiera. bile diplome za 4. mesto. Prav članice z žogo so dobile bro- tako so bile 4. članice, ki so se naste medalje, par z obročem nirja si napredovanje zagotovi le zmagovalec. Slovenĳa spada v Zopet na Czech Open predstavile s skupinsko vajo z pa je imel nekaj smole, tako da vzhodni kvalifikacĳski turnir, ki ga bo organizirala madžarska žogo. Članici v kategorĳi pari sta dekleti zasedli 8. mesto. zveza za floorball. Tekme bodo odigrali v mestu Érd, ki leži v Že četrto leto zapored pa bodo borovniški floorballisti tek- in trojke, Danĳela Kalizan in VSEM SKUPAJ ČESTITA- bližini Budimpešte, turnir pa bo potekal od 25. 8. 2010 do 29. 8. movali na največjem klubskem turnirju na svetu – to je Czech Anja Mikuš, pa sta z enkrat- MO!!! Gd Vrhnika (Ines) 2010. Open, ki že osemnajsto poletje zapored poteka v Pragi. Tokrat Na turnirju bo sodelovalo sedem ekip, ki so razdeljene v dve bodo igralci turnir izkoristili kot priprave na EuroFloorball skupini: Cup, saj je na sporedu le dva tedna prej (12. 8. 2010 – 15. 8. 2010) in bo nivo igre dvignil na pravo raven. Na turnirju bo Skupina A Skupina B letos sodelovalo rekordnih 243 ekip iz 17 držav, tekmovali pa Olimp (Rusĳa) SK Augur (Estonĳa) bodo v petih kategorĳah. Dunai Krokodilok SE (Madžarska) SK Dragons Ruzinov (Slovaška) Igralci se bodo potrudili, da bodo na obeh turnirjih s svojo Itak Sport Borovnica (Slovenĳa) Vendea (Bolgarĳa) igro kar najbolje zastopali Borovnico in Slovenĳo in tako poka- SC Locomotive Kutaisi (Gruzĳa) zali, da se v našem kraju in državi floorball razvĳa v pravo smer. Ker pa so stroški celotnega projekta kar zajetni (groba ocena je Za uvrstitev v sobotni polfinale se morajo v skupinskem delu 10.000 evrov, bodo igralci veseli vsakršne pomoči. V primeru, uvrstiti na prvo ali drugo mesto. Z zmago na polfinalni tekmi bi da bi bili pripravljeni sponzorirati omenjena dogodka, se lahko si zagotovili nastop na nedeljskem finalu, ki bo odločal o uvr- obrnete na Aleša Kržiča (031500342, [email protected]). (JT) NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 63

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Šport in rekreacĳa 63 Notranjski trobojček za najmlajše V sredo, 26. 5. 2010, smo v Borovnici že 10. iz obeh vrhniških, Loga - Dragomerja, Lo- domačinka Klavdĳa Leben, ki je zbrala leto zapored organizirali atletski trobojček gatca, Starega trga, Cerknice in Borovnice. tudi več točk kot leto starejše deklice. Po za učenke in učence 4. in 5. razredov. Ker Videli smo napete boje in veliko atletskega devetih letih smo domačini prvič pre- za mlade atlete ni prav veliko tekmovanj, znanja. Učenci so tekmovali v treh discipli- pustili skupno zmago OŠ Ivana Cankarja »pride« tovrstno tekmovanje še kako prav, nah, in sicer v metu vorteksa, skoku v da- Vrhnika. Tekmovanje je bilo zelo dobro saj si otroci tako pridobivajo potrebne iz- ljavo z zaletom in teku na 500 m. Doseže- organizirano in je eno redkih kakovostnih kušnje. Na sicer zelo uničenem šolskem ne rezultate smo pretvorili v točke in tako tekmovanj za mlajše atlete, zato se otroci igrišču, upam, da bo kmalu drugače, se sestavili razvrstitev najboljših posamično in učitelji zelo radi udeležĳo tekmovanja. je zbralo 120 otrok iz sedmih šol, in sicer in ekipno. Najbolj prepričljivo je zmagala K. S.

REZULTATI: DEKLICE, L.2000 IN MLAJŠE DEČKI, L. 2000 IN MLAJŠI šola MET cm TEK SKOK cm Skupaj TOČKE 1. KLAVDĲA LEBEN IKB 3498 01:36,9 353 2136,6 1. MARTIN RISTOV ICV 4838 01:45,4 349 2311,6 2. TADEJA VIDMAR LD 2732 01:59,1 349 1753,4 2. ŽAN DOBROVOLJC IKB 4020 01:39,4 360 2230 3. TEJA RUS IKB 2111 01:50,6 296 1608,2 3. ROK KRAMARIČ ICV 4035 01:45,2 346 2147 4. LARA JENKO AMSV 1884 01:46,2 295 1604,8 4. MATIC DOBROVOLJC IKB 3337 01:44,9 349 2016,4 5. ANA SAJOVIC TLL 2662 02:04,1 294 1579,4 5. BLAŽ LEBAR LD 3420 01:45,1 304 1941 6. ANJA GLUŠIČ AMSV 2062 01:53,1 294 1569,4 6. UROŠ PALČIČ STPL 2528 01:51,2 375 1843,6 7. TARA LEVSTIK IKB 2497 01:59,6 265 1533,4 7. PETER JANEŠ NOC 2941 01:45,9 297 1823,2 8. IZZA ŠRAJ ICV 1441 01:45,7 297 1525,2 8. MIHA KANDARE STPL 2444 01:42,2 317 1800,8 9. MARJETA ŠPEH STPL 1672 01:50,0 287 1508,4 9. MIHA MOŽINA ICV 3323 01:56,9 295 1785,6 PATAČKO 10. MANCA AMSV 1612 01:55,7 317 1499,4 10. MARK MULEC STPL 2738 01:57,0 349 1775,6 KODERMAN DEČKI, L. 1999 DEKLICE L. 1999 1. NIK ZOBEC AMSV 3545 01:40,8 389 2179 1. TJAŠA ŽELEZNIK ICV 2890 01:41,1 312 1891 2. ROK OGOREVEC ICV 4386 01:48,8 332 2153,2 2. KATJA TRUBAČEV ICV 2453 01:40,5 350 1885,6 3. ANDRAŽ JEREB TLL 3362 01:37,1 359 2119,4 3. METKA MARGON ICV 2627 01:38,7 309 1856,4 4. JAKA ROT NOC 3709 01:41,4 340 2107,8 4. LARISA ŠEGA NOC 2065 01:39,5 330 1778 5. KLEMEN BANFIČ ICV 2918 01:43,1 380 2012,6 5. TINKARA MELE AMSV 2954 01:54,7 301 1745,8 6. JOB REMŠKAR LD 3531 01:44,7 322 2003,2 6. EVA OBLAK ICV 1942 01:43,2 315 1686,4 7. KLEMEN NELEC STPL 3153 01:42,0 334 1978,6 7. AJDA HITI TŠANV 2863 01:57,7 293 1681,6 8. PATRIK JEREB AMSV 3283 01:41,6 319 1978,6 8. LIZA URBANČIČ LD 1747 01:44,9 335 1670,4 9. ŽIGA IGLIČAR TLL 2780 01:38,9 350 1967 9. MAJA MLAKAR STPL 1579 01:41,9 330 1656,8 10. MATEJ KOVAČ NOC 3122 01:41,6 325 1958,4 10. DOROTEJA KOŠIR IKB 2124 01:49,1 306 1645,8

NOTRANJSKI TROBOJČEK, EKIPNO Mesto šola SKUPAJ točke Saj ni res, pa je res! 1. OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA 15418,6 Uspešen začetek triatlonske sezone 2. OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA 14955 Triatlonec Matjaž Bajec, učitelj ŠVZ z OŠ Antona Martina Slomška, je Športni klub 3. OŠ NOTRANJSKEGA ODREDA CERKNICA 13774,8 uspešno začel novo tekmovalno sezono. Blagajana sredi 4. OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA 13747,6 Vrhnike brez 5. OŠ TABOR LOGATEC 13679,8 6. OŠ STARI TRG PRI LOŽU 13469,2 elektrike? 7. OŠ TONETA ŠRAJA ALJOŠE NOVA VAS 12622,4 Le s pomočjo agregata lahko 8. OŠ LOG - DRAGOMER poteka tekmovanje vrhniških ba- linarjev! To je fotograﬁja Balinarsko- športnega kluba Blagajana Vrh- Uspeh Vrhničana Zdravka nika, ki obstaja in aktivno deluje v notranjski balinarski zvezi že Kogovška na Grobniku skoraj 30 let. Od ustanovitve na- Od 27. do 30. maja letos motorja kot na suhi stezi. V prej je balinarski klub deloval pod je na avtomotodromu na takih razmerah je pomemb- okriljem Industrĳe usnja Vrhnika, Grobniku potekal 37. »moto- nejši dober občutek za vožnjo podjetja, ki je balinarjem odstopi- happening« za motoriste. Če- skozi zavoje, saj se njegova lo del zemljišče za izgradnjo ba- prav za udeležence ena sama »seniorna« Aprilia RSV 1000 linišča. Zaradi zahtev notranjske lepa zgodba, pa je bila letos težko meri z drugimi tek- območne balinarske zveze je bilo zaznamovana z dvema po- movalci, ki imajo močnejše balinišče razširjeno z obstoječih polnoma različnima skrajno- motorje. dveh stez na potrebne štiri. Vse stima: sončno in prĳazno so- »Upam, da bom odpeljal do leta 2008 je imel Balinarsko- boto ter deževno nedeljo, ko dobro tudi ostale letošnje dir- Prve tekme v duatlonu (tek–kolo–tek) in tri- lo o zmagovalcu in preostalih uvrstitvah. Mat- športni klub (BŠK) Blagajana vse atlonu (plavanje–kolo–tek) so pokazale, da so jažu je tek zelo lepo uspel (1:23:33), tako da je potrebne pogoje za nemoteno iz- bili treningi v jesenskem in zimskem obdobju bila na koncu lepa uvrstitev, predvsem pa je vajanje svoje športne dejavnosti. dobri, kar so pokazali rezultati, ki jih je dose- imel občutek o dobri formi, ki jo je zadržal oz. Sedanjost in stiska balinarskega gel. jo še izboljšal do naslednje tekme, ki je bila na kluba sta razvidna iz fotograﬁje 11. aprila se je udeležil tekme Slovenskega programu 30. maja v St. Peltnu v Avstrĳi. To agregata, ki proizvaja nujno po- pokala v sprint duatlonu v Šaredu nad Izolo. je bil triatlon s svetovne serĳe na polovični trebno električno energĳo za de- Tekmovalci so najprej opravili s 5 km teka, razdalji IronMan (1,9–90–21), na katerem je lovanje osvetlitve balinišča, brez nato so kolesarili 20 km in se na koncu podali tekmovalo 3000 triatloncev (400 žensk), med katere ni mogoče izvesti tekmovanj notranjske balinarske lige in še na 2,5-km tek. S časom 1 ura in 4 min se njimi nekaj najboljših profesionalcev na svetu. občinske lige, v katerih vrhniški je uvrstil na absolutno 17. mesto, v kategorĳi Zaradi množice tekmovalcev so si starti sledili veteranov 40 do 44 let pa na 2. mesto. na 15 minut, in sicer vsaka starostna kategori- Teden pozneje je sledilo duatlonsko držav- ja posebej. Tekma ima nekaj zanimivosti, deno prvenstvo v Ribnici, ravno tako na razdalji nimo plavanje v dveh jezerih, ko tekmovalci ke in se približal lanskemu sprint (5–24–2,5). Rezultat 1 : 10 je zadoščal za po preplavanem prvem krogu približno 250 uspehu, ko sem osvojil skup- 19. mesto absolutno in za 3. mesto v katego- m tečejo do drugega jezera in tam nadaljuje- no drugo mesto. Zahvalil bi rĳi. jo do konca. Nevsakdanje je tudi, da je del 90 se spremljevalni ekipi, Nad- 8. maja je startal na prvem triatlonu, in sicer km kolesarske proge speljan po avtocesti, ki je ji, ki me že od vsega začetka na polovični razdalji IronMan (2–86–20). Tri- za čas dirke zaprta. Skratka, zanimiva dirka, podpira, Alenki ter ostalim. atlon je bil organiziran pri jezeru Rocksee pri organizirana na najvišji ravni. Uspehu so pripomogli tudi klub deluje že vse od ustanovitve. Murecku v Avstrĳi. Udeležilo se ga je 200 tek- Zmagovalec je za vse tri discipline porabil moji sponzorji (Avtoservis Vrhniški balinarski klub je ostal movalcev. Matjaž se je s časom 4:17:27 uvrstil 3 ure in 46 minut, prva ženska je na cilj prišla Marolt Rovte, Akrapović, brez elektrike in brez vode! Za pona 45. mesto, v svoji kategorĳi (40-44 let) pa v 4 urah in 19 minutah. Matjažev končni čas so potekale najpomembnejše Avtoservis Rode, Avtomeha- moč pri reševanju stiske se iskreno na 9. Tekmovalci so v vodi, ki je imela okoli 18 je bil 4 ure in 41 minut. Pri tem je za plavanje dirke, ki jih je organizator za- nika Celarc, Bobič – prodaja zahvaljujemo PGD Sinja Gorica. stopinj, plavali v neoprenskih oblekah, kar je porabil 35 minut, za kolo 2 uri 30 minut in za radi slabega vremena združil tekstila Podzemelj, Gostilna Občini Vrhnika in Športna Zve- v tri . V drugi dirki (serĳa, Turšič). Hvala tudi tebi, ki ne omogočalo dokaj hitro plavanje. Na kolesarski tek 1 uro in 30 minut, za obe menjavi (plava- za Vrhnika sta seznanjeni s pro- PROserĳa, naked, Bot) pa dež želiš biti imenovan,« je dejal progi (86 km), ki je bila razgibana, a dokaj hi- nje–kolo in kolo–tek) pa 6 minut. Na koncu je blematiko in z nevzdržnimi raz- ni prav nič motil Zdravka zmagovalec. tra, so se oblikovale manjše in večje skupine, čas zadostoval za 273. mesto absolutno in za merami, s katerimi se srečujejo vsi Kogovška, ki je skupno osvo- A ker pogumne spremljata v katerih pa vsi triatlonci niso upoštevali pra- 42. mesto med 550 triatlonci v kategorĳi 40 do člani Balinarskega društva Blaga- jil drugo mesto, v svoji kate- sreča in sonce, je vse zmago- vila vožnje brez zavetrja (razmak 7 m), tako da 44 let. Z nastopom je bil zadovoljen, po nekaj jana, pa tudi vsi tekmovalci, ki gorĳi pa prvič prvo mesto, in valce, tudi Zdravka ob pode- so sodniki dodelili tudi nekaj kazni (3 minute dnevnem počitku pa je že začel z zaključnimi kot gostje tekmujejo na balinišču to kar s 16. štartnega mesta. litvi priznanj spet pozdravilo pavze ob menjavi pred začetkom teka). Na treningi za največji cilj in izziv sezone, za tri- Blagajane. Povedal je, da na mokri ste- sonce. koncu je sledilo še 20 km ravninskega teka v atlon IronMan (3,8–180–42) v Zurichu v Švici, Predsednik BŠK Blagajana zi ni prišla tako do izraza moč IO MK Nauportus okolici jezera in v tem delu tekme se je odloča- ki bo 25. julĳa. Klara Bajec Miloš Komar NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 64

28. junĳ 2010 64 Šport in rekreacĳa elektronski naslov: [email protected]

Spoznavali smo Z Veselimi Triglavci na Veliki Risnjak Planinci Planinskega društva Vrhnika, pohodna skupina Veseli Triglavci, smo se odpravili na pohod na enega najlep- Ljubljansko barje ših vrhov na Hrvaškem – Veliki Risnjak (1528 m). Ljubljansko barje pa res poznam, bo rekel Veliki Risnjak je najvišji vrh v metre snega, ki se obdrži do pozne zaliv. Krajši počitek in razgledo- v njihove gore. marsikdo. Resnica je, da živimo na Barju, Narodnem parku Risnjak, ki je bil pomladi, predvsem v vrtačah, kar vanje nam je dalo novih moči za Vsega lepega je enkrat konec, ustanovljen leta 1953 na pobudo dr. smo doživeli tudi mi. vzpon do Schlosserjevega doma zato smo jo počasi mahnili v do- vsak dan se srečujemo z njim, vendar pred Iva Horvata, geobotanika. Po njem V samem parku je mogoče doži- (1418 m), kjer smo se ustavili za lino. Za spust smo izbrali Horva- nami še vedno skriva obilo skrivnosti. se imenuje tudi ena od osrednjih veti srečanje z medvedom, poleg daljši počitek in uživanje na pre- tovo stezo, ki nas je vodila po pre- poti, ki vodĳo na Veliki Risnjak. njega pa živita še ris in volk ter krasnem soncu. čudoviti kraški pokrajini, porasli z Člani MDO Notranjske, Odbor za varstvo gorske Risnjak naj bi dobil ime po eni va- okoli 60 vrst ptic, od tega 40 gnez- Brez nahrbtnikov smo se povz- iglavci, ki so se vzpenjali visoko v narave, smo se letos prvič odločili, da organiziramo rianti po risu, po drugi pa po travi divk. peli še na sam vrh in si razgledo- nebo. Po dve in polurni hoji smo poučni izlet. Izbrali smo nekaj domačega, nekaj pred risnici ali resnici. Začetek našega pohoda je bil vali bližnjo in daljno okolico, saj je prispeli do Belih Vod, kjer nas je našim pragom, Ljubljansko barje. Odločili smo se, Sam park obsega okoli 32 hektar- pri vhodu v Narodni park Risnjak razgled s samega vrha res enkra- čakal avtobus. da ga pobliže spoznamo od Vrhnike do Podpeči. Zbrali smo se v soboto, 22. maja, na parkirišču Hofer na Vrhniki. Pričakovali smo skromno število udeležencev, nazadnje pa nas je bilo več kot štiride- set, tako da nam je avtobus LPP prišel še kako prav. Prišli so ljubitelji narave iz vseh vetrov Notranjske in lepo je bilo videti, kako lahko zaživi meddruštveno sodelovanje. Sklepala so se nova prĳateljstva, izme- njavale izkušnje. Najprej smo se ustavili pri domu ribičev, kjer nam je Nada prĳazno postregla z dišečo kavico. Preko starega mostu, ki ga je včasih uporabljala opekar- na, smo prečkali Ljubljanico in si ogledali bajerje, ki zdaj služĳo predvsem ribičem za ribolov in ornitolo- gom za opazovanje in obročkanje ptic. Vodička Dra- gica nam je povedala nekaj o nastanku bajerjev in o zgodovini stare opekarne. Lepo sončno jutro nas je kar poneslo proti Blatni Brezovici. Seveda nismo jev. Vanj je vključena tudi okolica Bele Vode (680 m), od koder smo ten. Pogled seže najprej do našega Za konec naj omenim, da smo smeli spregledati štorkljinega gnezdišča na dimniku izvira reke Kolpe. Spada v Dinar- jo mahnili po stezi Leska v hladni Snežnika, Goteniškega Snežnika, doživeli prekrasen pohod z jasnim stare opekarne v Sinji Gorici. Par se vrača že dese- sko gorstvo in z našim Snežnikom jutranji senci mogočnih dreves, ka- pa tudi do Kamniških planin. Na sončnim vremenom v prečudovi- tletje na gnezdišče in ko ga ne bo več, ga bomo zelo tvori njen zahodni krak. kršna je mogoče občudovati le tam. vzhodu so na dlani mogočni goz- tih gozdovih Gorskega Kotarja ob pogrešali. V Blatni Brezovici nas je čakalo veliko pre- Zaradi geološke zgradbe (apne- Po kakšni uri hoje se je pot začela dovi Gorskega Kotarja, na jugu pa prĳaznih ljudeh in z veselimi ter senečenje. Vedeli smo, da si bomo ogledali zasebno nec in dolomiti) je to kraški svet, počasi vzpenjati, bukvino listje pa se že bohoti Velebit. Najlepši je po- zadovoljnimi pohodniki. Če si že- zbirko ptic, vendar kaj takšnega res nismo pričako- kjer primanjkuje vode, sploh v je zadrževalo močne sončne žarke, gled na Kvarner z otoki, Opatĳo in lite, da bi tudi vi doživeli tako lepe višjih predelih, čeprav ima to ob- da nas niso preveč greli med hojo. Učko. trenutke, se nam lahko pridružite močje zelo veliko padavin bodisi Sama pot je speljana podobno Počasi smo se spustili do koče, na naslednjih pohodih. Utrinke z dežja bodisi snega. Je nekakšna kot naše mulatjere in ni bila preveč kjer sta nam prĳazna oskrbnika našega pohoda si lahko ogledate podnebna pregrada: z juga priha- naporna, poteka pa po bukovem Schlosserjevega doma, Vesna in na spletni strani Planinskega dru- ja sredozemski zrak iz Kvarnerja gozdu skoraj do koče. Gari, pripravila okusne palačinke štva Vrhnika – Veseli Triglavci. – oddaljenost je samo 15 km –s se- Po dveurni hoji smo prispeli do ter druge dobrote. V zahvalo smo Pridite, ne bo vam žal! vera pa celinski. Medveđih vrat, kjer smo lahko pr- jima podarili mini Aljažev stolp. Lahko zapade tudi do tri ali štiri vič uzrli tudi morje in Kvarnerski Povabila sta nas, naj se še vrnemo Simon Zalar Pohod na Kremžarjev vrh Planinska literatura Za pohod po Pohorju smo se planinci kot v nih kmetĳah sprejeti in deležni pogostitve z do- Planinski vestnik, 115. letnik, leto prejšnjih nekaj letih tudi lepo majsko soboto mačimi dobrotami kot res najbolj zaželeni gost- 2010, junĳ, številka 6. V uvodniku se zbrali v velikem številu. Med vožnjo prek Tro- je. Slogan »obiščite nas – veseli vas bomo« tam je Andrej Mašera verjetno pošalil, ko jan proti Koroški nas je prĳazno nagovoril vod- resnično velja. Kaže, da sta samota in trdo delo je pripravil sredi poletja zapis z na- nik Mirko. Predstavil nam je pot, po kateri bomo obrusila ljudi v prĳazne in gostoljubne. slovom Sneg na ekvatorju. Pa nič ne hodili proti Kremžarjevemu vrhu, in na kratko Nadaljevanje poti nas je pripeljalo do kmeti- de, saj so nas naslednji prispevki zelo opisal lepote Koroške, Pohorja in svoje rojstne je Sedovnik, ob kateri raste znana Sedovnikova ogreli. Slavica Tovšak poroča z letoš- vali. Gospod Petrič iz Blatne Brezovice je petdeset vasi Sv. Primoža na Pohorju. S kratko pesmĳo je lipa s častitljivo starostjo okrog 500 let. Njen ob- nje volilne skupščine PZS, kjer smo let zbiral in prepariral ptice in druge živali. Zbirka obudil spomin na slovenskega pesnika, literarne- seg meri 8 m. Posadili naj bi jo Turki. Tam so dobili novega predsednika Bojana Ro- je res zasebna, zaprtega tipa, vendar bi se lahko ga zgodovinarja, knjižničarja in urednika Janka znani po peki odličnega rženega kruha. Po topli tovnika, merila z vsako v kakšnem naravoslovnem muzeju. Glazerja (21. 3. 1893 – 2. 2. 1975) iz Ruš. Bil je im- malici smo si nekateri z veseljem ogledali viet- Dejan Zaskrbljujoče je, da kar kakšnih petdeset odstotkov presionistični pesnik pohorskega sveta. Pohorje s namsko svinjo, ki je spala in je naši radovedni Ogrinc pa prikazanih ptic ne živi več na Ljubljanskem barju. svojo pokrajino je pri njem prisotno kot podlaga pogledi niso motili. poroča s Eksponati so sistematsko urejeni, v vitrinah, označe- za izpoved doživetja lastnega intimnega sveta. Pred nami je vabil Kremžarjev vrh (1164 m), 4. festivala ni s slovenskimi in latinskimi imeni. Res nenavadno Mirko nam je prebral tudi nekaj misli, ki so nas najbolj zahodni tisočak na Pohorju, ki leži SV od gorniške- za zasebno zbirko! med drugim spomnile, da je sreča sestavljena iz Slovenj Gradca. Pod vrhom se je na levi strani ga ﬁlma Polni nepričakovanih vtisov smo se odpeljali do drobnih stvari, kot so prĳazne besede, nasmehi odprl čudovit pogled na Uršljo goro, Peco in v Domža- Malga placa. Nekateri so ga spoznavali prvič. Gospa in pogledi, s katerimi si lahko vsak dan in tudi druge okoliške hribe, ki so bili obdani z oblaki. lah. Marta Dragica nam je povedala marsikaj o nastanku tega na tokratnem pohodu polepšamo dan. Z dobro- Ko smo prispeli na vrh, nas je pregnalo nekaj ka- Krejan se čudovitega ostanka prvobitnega Barja. Tudi cvetje tami, ki jih je za nas pripravila Ema, pa nas je še pelj dežja, tako da smo hiteli v zavetje pred njim je pogo- se je pokazalo v vsej svoji lepoti, predvsem vodne malo razvajal. Med vožnjo smo skozi okna opa- v kočo pod Kremžarjevim vrhom. V času našega varjala s perunike so bile v polnem razcvetu. Od Malga placa zovali lepo urejene kraje ob cesti in prav hitro je postanka za okrepčilo pa so se tudi oblaki razpo- koroškim nas je pot vodila do zadnjega ostanka barjanske šote. bilo pred nami izhodišče pohoda v Vuzenici, kjer dili, prenehalo je deževati in pri sestopu z vrha alpini- Po nekaterih podatkih »zraste« en centimeter šote v stom Dra- petsto letih. Naši predniki so jo res pridno »rezali«, Pomladni veter gom Zagorcem, Slavica Tovšak pa z kajti ostalo je je še samo nekaj kvadratnih metrov. Bojanom Brezovarjem, predsednikom Vodenje je prevzel Janez iz Logatca, ki je med Sedaj pri nas, za našimi gorami, najmlajšega planinskega društva. Ja- drugim tudi gorski stražar, ljubitelj narave in never- za Pohorjem, se prvi veter drami: nez Petrič - Šara se spominja nesreče jeten poznavalec Ljubljanskega barja. Res ga je bilo med drevjem, ki še golo je, v goščavah na Mont Blancu, Marjeta Štrukelj pa zanimivo poslušati, saj je prava zakladnica znanja, za hip se zganil je nekje v daljavah, je raziskovala svet okoli Montanela podatkov in legend. Prek cvetočih travnikov smo se in kot da išče, sklonjen v se, sam zase, v Karnĳi. Mire Steinbuch je v gorah podali do stare struge Ljubljanice in kar nekaj časa še komaj slišno s tipkami igra se; poln optimizma, Boris Strmšek pa hodili ob njej. Seveda nam je Janez po poti povedal rahlo, ki v njih so, glase preizkuša- je v Dolomitih dočakal tudi nevihto. še marsikatero zanimivost. Kot bi bili domenjeni, in spet umolkne, kot da vse Stane Škrjanc ponovno predstavlja se je mimo nas pripeljala dolga kolona starih dvo- posluša ... manj znano pot od Planice do Poklju- in štirikolesnikov. Na koncu so nas že bolele roke Janko Glazer ke, Mojca Stritar pa slovenske gore v od mahanja, njim pa se je najbrž pokvarila kakšna okolici Vršiča. Vid Pogačnik nas vabi hupa. v Zgornjo Kanalsko dolino, Rafael Odpeljali smo se do Podpeškega jezera, se name- so nas že pričakali prĳazni ljudje. Po kratkem po- proti Slovenj Gradcu je grelo toplo pomladno Terpin pa se je potepal po Trnovskem ravali povzpeti na Sv. Ano, od koder bi lahko obču- stanku se je naša pot začela vzpenjati po poboč- sonce. Med hojo smo opazovali travo pod dre- gozdu. Dušan Klenovšek in Martin dovali vse lepote, ki smo jih in ki jih nismo prehodili. jih Slovenjgraškega Pohorja proti Sv. Primožu na vesi, ki je bila kot preproga, nizko grmičevje Vernik predstavljata krilatega kozlič- O Podpeškem jezeru smo izvedeli tudi, da je po ne- Pohorju. Vasica je zaselek z nekaj stanovanjskimi borovnic, ki je bilo na posameznih mestih zelo ka, ki ne leti, Miha Pavšek pa je zapi- katerih podatkih najgloblje jezero v Slovenĳi. Črni hišami, na sredi katere stoji cerkev sv. Primoža, polno zelenih plodov, in krošnje dreves v vseh sal nekaj vremenskih občutĳ. Danilo oblaki so se začeli zbirati in nas prepričali, da bomo ki je prvič omenjena leta 1436 in ta z začetkom odtenkih zelene barve. Tudi zadnji del poti, ki se Skerbinek je zapisal nekaj opažanj Sv. Ano osvojili kdaj drugič. gradnje iz leta 1789. Iz vasi ob vznožju Kop je lep je ves čas strmo spuščal navzdol, smo prehodili pri gorskih nesrečah, Nada Rotov- Skupno mnenje je bilo, da je bil izlet zanimiv in razgled na znana smučišča. Pokrajina s samotni- brez težav. Ob cesti skozi Slovenj Gradec smo si nik Kozjek pa napotke, kakšno hrano poučen in da si kdaj drugič ogledamo še kateri drug mi kmetĳami, posejanimi po gozdni krajin, ima do avtobusa ogledovali lepo urejene vrtove in moramo vzeti s seboj na Triglav. Iztok košček Ljubljanskega barja. poseben čar za obiskovalce tamkajšnjih krajev. hiše. Ugotavljali smo, da je zelenjava bujnejša od Cukjati svetuje, kakšne treninge mo- Hvala Miru in Janezu za skrb in vodenje! Se vi- Vsepovsod okoli gozdovi, neokrnjena narava tiste na domačih vrtovih. ramo opraviti, da si bomo pridobili dimo prihodnje leto na podobnem meddruštvenem in panoramski razgledi, ki privabljajo pohodni- V imenu vseh pohodnikov se za lepo organizi- večjo vzdržljivost, Mojca Gubanc pa izletu v organizacĳi Varuhov gorske narave! ke in kolesarje. Da v teh krajih živĳo prĳazni in ran pohod zahvaljujem vodniku Mirku in njego- je prispevala kratek zapis o Soči. gostoljubni ljudje, smo se med pohodom večkrat vim prĳateljem za izkazano gostoljubje. Zapisala in posnela: Vida Praprotnik Ciril Velkovrh prepričali, saj smo bili na postankih na posamez- Besedilo: Jana Fabjan , Fotograﬁja: Jože Školc NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 65

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Oglasi 65

Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure JULIJSKA AKCIJA Tajnica Barbara Kovačič Telefon: 755 76 48 Vodja vzdrževanja Jože Nagode (AKCIJA VELJA OD 01.07.-31.07.2010 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG) HC – telefon: 750 66 30; E-naslov: [email protected]; faks: 750 66 36 Telefon: 750 66 37 Šport: Daniel Cukjati E-naslov: [email protected] E-naslov: [email protected] Telefon: 750 66 35 Direktor Boštjan Koprivec E-naslov: [email protected] TIC – Tržaška cesta 9 Telefon: 750 66 30 Uradne ure: Turizem: Vesna Krašovec E-naslov: [email protected] od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure; Telefon: 750 66 33 Sobota od 8. do 14. ure Poslovna sekretarka Irena Oblak E-naslov: [email protected] Telefon: 755 10 54; 051 661 063 Telefon: 750 66 32 E-naslov: [email protected] E-naslov: Sodelavec medobčinskega glasila [email protected] Simon Seljak Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski Telefon: 750 66 38; 040 234 090 (Cankarjev dom Vrhnika) E-naslov: [email protected]

Agrocenter VRHNIKA Jelovškova 7, VRHNIKA; tel.št.: 01/ 7506 840

GOLDONI, LANDINI, JOHN DEERE, Delovni čas: vsak dan KUHN od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00. Pestra ponudba vseh vrst ŠKROPILNIC!

proizvajalec AGROMEHANIKA Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 KRANJ Nudimo vam Fotograﬁ je so simbolične! sveže rezano cvetje Pestra izbira vitli in cepilci in številna izbira lončnic KRPAN MINERALNIH GNOJIL! Razkošna izbira po najboljših cenah - samo v vrtnih centrih EUROGARDEN!!! NNAŠAŠ ČČASOPISASOPIS EKSKLUZIVNI PRODAJALEC PE DOBROVA PROIZVAJALCA LABIN PROGRES DOBROVA 1356, Podsmreka 7b, tel. 01/24-25-135, [email protected]; www.rotar.si (freze, prekopalniki, motokultivatorji,...) PE KRŠKO med več kot 50.000 bralci, DELOVNI ÈAS: Ponedeljek - petek: od 07.00 do 19.00 ure KRŠKO 8270 Cesta krških žrtev 147, tel.07/49-88-385, [email protected] Sobota: od 07.00 do 13.00 ure berite ga . . . Nedelja, prazniki: ZAPRTO LEPO VABLJENI! PE PETROVČE PETROVČE 3301, Levec 71/a, tel. 03/42-51-473, [email protected]

Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; [email protected], Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 66

28. junĳ 2010 66 Oglasi elektronski naslov: [email protected]

OPTIK & delovni čas 9.00-12.00 in 13.00-17.00, OČESNA ORDINACIJA sreda 9.00-12.00 in 13.00-18.00,

sobota 9.00-12.00 JELOVČAN www.optik-jelovcan.com VRHNIKA

STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 www.optik-jelovcan.com

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV – DEŽURNA SLUŽBA STORITEV CENA(€) NENUJEN KRATEK OBISK 7,50 NENUJEN PRVI PREGLED 25,00 NENUJEN PONOVNI PREGLED 20,00 NENUJEN OBISK NA DOMU 55,00 MANJŠI POSEG 7,50 SREDNJI POSEG 15,00 VELIK POSEG 25,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA 20,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA IN UKREPI DETOKSIKACĲE 55,00 ODSTRANITEV KLOPA (dnevni čas: 6.30 – 20.30) 7,50 ODSTRANITEV KLOPA (nočni čas: 20.30 – 6.30) 15,00 IZPIRANJE UŠESA (pri nadomestnem zdravniku) 15,00 ODVZEM KRVI IN URINA (odredba) 35,00 ZDRAVNIŠKO POTRDILO 10,00 MASKA ZA TERAPEVTSKO INHALACĲO (ob izdaji nove) 5,00 KNJIŽICA O CEPLJENJU (ob izdaji nove) 1,19 Cenik velja od 1. 1. 2009 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA direktor mag. Emil Židan, dipl. org. dela NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 67

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Oglasi 67

Razpored zobozdravnikov v zobnih TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA ambulantah

Datum Zobozdravnik Naslov ordinacĳe URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI 02/07/2010 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA 03/07/2010 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 09/07/2010 Melanĳa Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 uprava 75 55 110, 75 55 111 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 10/07/2010 Melanĳa Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 3 telefaks 75 55 112 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 16/07/2010 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. ZP Borovnica splošna ambulanta - 75 55 135 Ana Švigelj, dr.med.spec. Primož Rus, dr.med. 75 04 755 17/07/2010 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. ZP Borovnica ZASEBNI PEDIATER 23/07/2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika Ajda Osrajnik, dr.med. narocanje.svigelj@zd- vrhnika.si Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 24/07/2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka 30/07/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar Tanjga, dr.med. 75 55 130 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA 31/07/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar [email protected] Marĳa Munda, dr.med. 75 48 300 06/08/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika zobni rentgen 75 55 143 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 07/08/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika fiziologĳa 75 55 132 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA laboratorĳ 75 55 133 Marĳa Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 ZASEBNI PSIHIATER Na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno [email protected] Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 zavarovanje Slovenĳe je objavljeno novo oz. posodobljeno e-gradivo: glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Elektronsko naročanje evropske kartice zdravstvenega zava- Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 dispanzer za otroke in šolsko mladino rovanja za tujino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 FIZIOTERAPĲA - za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 hp://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/3287E54FE1E034 [email protected] Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 FEC12572F400244970 Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 Marĳa Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino [email protected] ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI hp://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/0BE9E47116317D Lucĳa Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 1BC1256EA6002FF846 ZD Vrhnika [email protected] Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 ASEDEJ, d. o. o. [email protected] Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Melanĳa Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 Marĳa Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Nudimo vam: šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 • AVTOVLEKO, GINEKOLOŠKA AMBULANTA mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, Marĳa Ilĳaš Koželj, dr.med. 75 04 539 • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer ZASEBNI ZOBOTEHNIK mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 66 414 J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Telefon: 051 221 000.

nine zalivamo na štirinajst dni nevarnosti deževja. Izrežemo plantella rumene lepljive plošče. Poletje v vrtu vse do konca rastne dobe. vse odvečne poganjke, večje Na te naj ne pozabĳo tudi Pri- rane pa zamažemo s kvalitet- morci, ki jih konec meseca že Poleg pravočasne setve, presajanja, gnojenja in na- Prvi sadeži v sadovnjaku no cepilno smolo Bio plantella lahko obesĳo na oljke ter na ta makanja je v vrtu za kvaliteten pridelek potrebna tudi V domačem sadovnjaku arbosan. način plodove zavarujejo pred redna oskrba rastlin. Poleti skrbimo predvsem za kre- sadje obiramo, ko je popol- V julĳu nas lahko presene- napadom oljčne muhe, ki je še pitev njihove odpornosti, s tem pa preprečujemo raz- noma zrelo in tako ohrani- tĳo neurja s točo ter nam po- posebej nevarna v avgustu. V mo tipično aromo ter okus voj bolezni in preprečujemo negativne posledice, ki jih škodujejo tako pridelek kot sadovnjaku lahko še vedno posamezne sorte. Za boljšo tudi zeleni del rastlin. Po toči nadaljujemo tudi z rednimi povzroča s težkimi vremenskimi razmerami pogojen obarvanost in slajše plodove porežemo vse polomljene škropljenji proti škrlupu in pe- stres. je priporočljivo tudi osvetliti dele, nato pa drevje poškropi- pelasti plesni – v ta namen na notranjost krošnje. Na ta namo z naravnim vitaminskim varovanem in zdravem drevju Za zdrav in bogat pridelek v času rasti potrebno prekrivati čin pridelamo tudi bolj utr- kompleksom Bio plantella vita, uporabimo naravni pripravek zelenjavnem vrtu se je potreb- z listi. jen pridelek, ki bo imel boljše ki bo z dodanimi vitamini iz za krepitev rastlin Bio plantella no potruditi. V prvi vrsti je skladiščne sposobnosti. Pri skupine B rastlinam dal novih natur-f. potrebno poskrbeti, da naših Ekološko varstvo v nje. Na deset kvadratnih me- koščičarjih (marelice, breskve, moči in jim omogočil, da čim Davor Špehar, strokovnjak vrtnin ne napadejo škodljivci, zelenjavnem vrtu trov nastavimo 2 do 3 rumene češnje …) s poletno rezjo po prej začnejo s ponovno rastjo. Kluba Gaia skrbimo pa tudi, da se preveč Za bolezni velja, da jih je lepljive plošče. Če na njih opa- obiranju poskrbimo za večji V julĳu jabolka ogroža ne razrase agresiven plevel. bolje preprečiti, kot pa zdra- zimo večje število škodljivcev, pridelek v prihodnjem letu. druga generacĳa jabolčnega Pri paradižniku tudi redno viti. To še zlasti velja za para- lahko sklepamo na močnejši Poletno rez opravljamo od sre- zavĳača, ki lahko začrviči še odstranjujemo zalistnike, pri dižnik, kumare in ostale »te- napad, zato takrat uporabi- dine julĳa do sredine avgusta, več plodov kot prva. Zato na debeloplodnih sortah pa je žavne« vrtnine. V ta namen mo še ekološki insekticid na za to pa izberemo dan, ko ni drevesa ponovno obesimo Bio potrebno še dodatno redčenje jih redno, na deset dni in po osnovi naravnega piretrina cvetov. Konec julĳa ali kasneje vsakem večjem deževju, škro- Bio plantella ﬂora verde. S tem v avgustu paradižnik potrebu- pimo z naravnim pripravkom sredstvom škropimo vrtnine Nagradno vprašanje: je tudi vršičkanje. Solatne ku- na osnovi njivske preslice Bio vsake tri dni, dokler ne unič- S katerim tekočim organskim gnojilom dognojujemo vrtnine? mare, ki lahko rastejo tudi na plantella natur-f. Ob pravilni imo vseh škodljivcev. Pred izidom nove izdaje Našega časopisa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno opori, za kvalitetne plodove uporabi bolezni preprečimo, Za visoko odpornost vrtnin vprašanje, in jih obdarili s praktičnim darilom (objavili jih bomo na www.klubgaia.com). in enakomerno rodnost zahte- da bi vstopila v rastlino, zato je ključnega pomena tudi pra- vajo, da jim redno odstranju- ta ostane zdrava in ni potreb- vilna prehrana. V ta namen jih Odgovor : BIO PL_ _ TE_LA V_ _ jemo vse plodove in vreže do no naknadno zdravljenje. Če redno dognojujemo s tekočim Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revĳe Gaia! Za samo 15,90 višine 40 centimetrov. Zato, da je poletje zelo deževno, je naj- organskim gnojilom Bio plan- EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revĳe Gaia. Vabljeni bi preprečili gnilobo plodov, bolje, da paradižniku postavi- tella vrt, ki za večjo odpornost tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! vsem plodovkam tudi redno, mo tudi streho iz folĳe, pazi- vrtnin vsebuje izvlečke mor- preko listov (foliarno), doda- mo pa, da je dovolj visoka in je skih alg. Z njim gnojimo vse Ime in priimek...... jamo Plantella kalcĳevo listno tako omogočen pretok zraka. vrtne, še zlasti pa smo pozor- Naslov...... gnojilo Proti škodljivcem so nam ni, da ne pozabimo na tiste, ki . Na isti način postopa- Pošta in poštna številka...... mo tudi pri solatnicah in s tem v veliko pomoč Bio plantella potrebujejo več hranil - to so preprečujemo rjavenje listne- rumene lepljive plošče, ki s svo- plodovke in kapusnice. 10 ml Izpolnite prĳavnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Prĳavite se lahko tudi po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: [email protected] ga roba. Da bi rože cvetače jo barvo privabljajo odrasle gnojila zmešamo z vodo v 10 Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. ohranili snežno bele, jih je v škodljivce, da se prilepĳo na- l zalivalki in s pripravkov vrt- NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 68

28. junĳ 2010 68 Oglasi elektronski naslov: [email protected]

Izkoristite poletje in odpravite odvečne kilograme! Poletje je čas, ko lahko najhitreje in najučinkovite- je oblikujemo svoje telo in se brez večjih naporov in odrekanj znebimo odvečnih kilogramov in centimetrov. Ne zamudite priložnosti! BLIŽNJICA DO USPEHA - KOMBINACĲO POLETNIH TEMPERATUR IN METODE LINEA SNELLA®! Redna telesna aktivnost je ključen dejavnik pri doseganju in dolgoročnem vzdrževanju ustrezne telesne teže. Tega se za- vedamo tudi v centrih za oblikovanje telesa Linea Snella, kjer smo razvili svetovno priznano metodo Linea Snella®. Meto- da našega dela temelji na spoznanju, da je delovanje encimov, zadolženih za pretvorbo maščobe v vir energĳe, najaktivnejše, ko je telo izpostavljeno temperaturi 37°C. Za to ugotovitev je nizozemski znanstvenik Van’t Hoﬀ prejel Nobelovo nagrado. V središču programov Linea Snella je zato uporaba aparata Thermoslim, v katerem poteka vodena ciljna vadba ob kon- stantni temperaturi 37°C in pod vplivom infrardečih žarkov. V Thermos- NUDIMO STEKLARSKE STORITVE limu lahko izvajamo več kot 200 NUDIMO STEKLARSKE STORITVE vaj, s tem pa ciljno od- IZOLACĲSKO STEKLO, TERMOPAN, pravljamo VARNOSTNA STEKLA IN OGLEDALA ZA GRADBENE maščobo v STROJE, VILIČARJE, TRAKTORJE IN TOVORNA Cenik oglasov v glasilu Naš časopis kritičnih VOZILA, Enota mere Cena v EUR z DDV predelih. To BRUŠENJE STEKLA, 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na pripelje do eni strani 6 stolpcev 4,51 zmanjšanja STEKLA IN OGLEDALA ZA NOTRANJE POHIŠTVO, kilogramov in obsega, izboljšanega mišičnega tonusa, bolj IZDELAVA STEKLENIH KUHINJSKIH PULTOV. ¼ strani 225,34 elastične kože in hitrejšega metabolizma. Učinkovitost vadbe ½ strani 450,68 se še poveča v poletnih mesecih, saj visoke zunanje tempera- SSTEKLARSTVOTEKLARSTVO SSELIŠKARELIŠKAR ture podaljšajo ugodne učinke opravljene vadbe. To je tudi cela stran 901,35 razlog, da za dosego želenih rezultatov potrebujemo manj SStaratara cestacesta 26,26, DragomerDragomer časa in terapĳ kot v ostalih letnih časih. zahvale 67,60 Po vadbi v Thermoslimu sledi še sprostitev v Bodywarmu, TTel:el: 001/756-56-91,1/756-56-91, Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za čr- kjer negujemo kožo, da ostaja mehka in elastična, ne glede na 0041/204-313,41/204-313,0041/858-56041/858-560 nobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za ½ strani in 1/1 stran (agencĳski omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individual- popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. nim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementar- nih terapĳ (ultrazvok-kavitacĳa, vibracĳska vadba) pa omo- NUDIMO STEKLARSKE STORITVE goča še boljše in hitrejše rezultate. NNAŠAŠ ČČASOPISASOPIS že več kot tri desetletja z vami ULTRAZVOK – KAVITACĲA; REVOLUCIONARNA NOVOST, ZNANA TUDI KOT »NARAVNA LIPOSUKCĲA« d.o.o. V centru LINEA SNELLA na Vrhniki vam nudimo najsodo- VRHNIKA bnejšo metodo za odstranjevanje celulita in maščobnih oblog. delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 Ultrazvok – kavitacĳski sistem, ki ga uporabljamo v centrih sobota od 8.00 do 12.00 LINEA SNELLA, je v svetu na prvem mestu med terapĳami Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika za odpravljanje celulita in odvečnih maščobnih oblog, saj de- Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 luje s frekvenco 400 kHz, kar omogoča izjemno učinkovitost Mobilni: 031/678/490 in hkrati varnost. Z ultrazvok - kavitacĳo neposredno učin- kujemo na maščobno celico, saj tresljaji, ki jih sproži v globino tkiva omogočajo, da se maščobna celica odpre, limfa pobere odpadne produkte, ki jih maščobna celica izloči, in ti se z urinom odstranĳo iz telesa. Maščoba iz odprtih maščobnih celic pa se v obliki trigliceridov izloči v krvni obtok, kjer se porabi kot vir energĳe, zato je priporočljivo, da se po končani terapĳi poslužimo tudi lažje telesne vadbe. Že po končani 1. terapĳi je viden konkreten rezultat - tako na CELULITU kot na OBSEGU! Samo v centrih LINEA SNELLA ultrazvok - kavitacĳski sistem združuje kar 4 različne terapĳe: • Kavitacĳsko terapĳo • Terapĳo z infrardečimi žarki • Kromoterapĳo • Vakuum terapĳo S tem smo še dodatno razširili spekter delovanja in omogo- čili, da so učinki še hitrejši, boljši in celovitejši! ČAS JE ZA VITKO LINĲO IN ODLIČNO POČUTJE! Če želite shujšati in oblikovati svoje telo ter ste odločene narediti nekaj za boljše počutje, nikar ne izpustite priložnosti, ki vam jo nudĳo topli meseci. Zaradi optimalnih vremenskih pogojev, ki so idelna kombinacĳa naši terapĳi, je pot do že- lenih rezultatov krajša in dostopnejša. PRIDRUŽITE SE NAM V SVETU LINEA SNELLA! V letošnjem poletju lahko tudi vi doživite pravo celostno preobrazbo! Vabimo vas na brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi izredne učinkovitosti programov pa dajemo tudi pisno jamstvo za uspeh! Pripravili smo vam tudi izjemo poletno akcĳo! Za naročilo na brezplačen pregled izpolnite spletni obrazec ali pokličite na 01/750 10 21. hp://www.lineasnella.si/ NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 69

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Oglasi 69

se uspešnemu Poraba 4,5-8,0 l/100 km; emisije CO2 118-189 g/km. Slika je simbolična. www.ford.si Pridružitekolektivu za Obiranje borovnic tel. svetovanje in trženje na Vrhniki. 20. junĳa se začenja sezona obiranja borovnic Od vas pričakujemo smisel za delo z v nasadih v Bistri, med Vrhniko in Borovni- ljudmi, komunikativnost, prĳaznost co. Julĳa, avgusta in septembra potrebujemo Zdaj je pravi čas, da spravite večje število obiralcev. Vabimo Vas, da se pri- in odgovornost. Nudimo vam izobra- družite prĳetni družbi, se naužĳete svežega svojega Forda v gibanje! ževanje, prilagodljiv delovni čas, redno zraka, zdravih plodov in izboljšate stanje v ali honorarno delo (lahko tudi mlajše denarnici. upokojenke) ter odličen TEDENSKO Obiramo vsak dan od 7. do 13. ure. IZPLAČLJIV zaslužek. Informacĳe na tel. št.: 051 387 417, Janez Rot, in na tel. št.: 041 742 689 Tone Palčič. INFO 041 647 398 (Rebecca), (Jele Ki, d. o. o., Pot v Jele 5, 1353 Borov- Oktava d.o.o., Igriška 5, Ljubljana nica)

V Bevkah pri Vrhniki oddam 4-sobno, delno opremljeno stanovanje v dveh etažah stanovanjske hiše (1. nadstropje in mansarda). Mesečna

najemnina 450 evrov Ford Focus Ebony vam prav gotovo lahko zagotovi obilo dinamičnih užitkov, saj je serijsko opremljen z ESP in varščina. Vseljivo sistemom, klimatsko napravo, sprednjimi električnimi stekli in ogledali, CD/MP3 radiem, potovalnim takoj. računalnikom, sprednjimi športnimi sedeži, 4 zračnimi Telefon: 041 672 562, blazinami in 5 Euro NCAP zvezdicami za varnost. NOVI Popust 2.200 € + novi kinetični bonus 1.000 €. 041 637 418. KINETIČNI BONUS FordFocus 1000€

NAŠ ČASOPIS, med več kot 50.000 bralci, berite ga . . . NAS CASOPIS 373/28. 6. 2010 C M Y K 70

28. junĳ 2010 70 Oglasi elektronski naslov: [email protected]

ZAHVALA ZAHVALA Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, Ob izgubi naše drage mame, tašče, V 90. letu starosti je od nas tiho jaz sem svoje delo dokončal. babice, prababice, sestre in svakinje odšla naša draga mama, babica in prababica ZAHVALA V 71. Letu življenja je nenadoma odšel naš ata in stari ata Jolande Marĳa Košir Dražumerič Frjanova mama z Briš pri Franc Jurjevčič Polhovem Gradcu 6.6.1939 – 14.6.2010 1. 1. 1921 – 18. 5. 2010 Iz Srednjega Vrha nad Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji Polhovim Gradcem. darovali cvetje in sveče, posebno pa se zahvaljujemo Društvu V težkih trenutkih ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem so- upokojencev Dragomer - Lukovica in sosedom, ki so nam stali Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem, prĳateljem za ob strani in nam ponudili pomoč v najtežjih trenutkih. sedom, sorodnikom in prĳateljem za izrečeno sožalje, pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodoma župni- Primožu Kušarju, patronažni sestri ga. Cilki in snahi Marinki ter Hčerka Alenka z družino in drugo sorodstvo koma Bogdanu Oražmu in Marĳanu Arharju za dano duhovno g. župniku Bogdanu Oražmu ter Pogrebni službi Vrhovec. oporo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, Jožetu Bizjanu, PGD Črni Dragomer, 17. maj 2010 Vrh, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga v velikem številu pospre- Vsi njeni žalujoči mili na zadnjo pot. Vsi njegovi

ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči Prazen dom je in dvorišče, in življenje ni, kar druži nas. naše oko zaman te išče. V 90. letu nas je tiho zapustila in So vezi močnejše. Brez pomena Ni več tvojega smehljaja, zanje so razdalje, kraj in čas. le delo tvojih pridnih rok ostaja. odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu starosti je za vedno Nepričakovano se je poslovil dragi zaspal naš dragi brat in stric mož, oče, brat, ata, tast Marĳa Ogrin Jakob Logar Franc Turšič 15. 3. 1921 – 26. 5. 2010 Vahtarjev Jaka (Kopitov ata) 16. 7. 1936 – 8. 6. 2010 20. 5. 1936 – 5. 6. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prĳateljem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prĳateljem, Iskreno se zahvaljujemmo sorodnikom, sovaščanom, prĳateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darovane sveče. Poseb- tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku Janezu Smre- darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala osebju na zahvala kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni karju za pogrebni obred in lovcem za organizacĳo lovskega po- Onkološkega inštituta, dr. Tonetu Kenigu, dr. Marĳi Munda, se- službi Vrhovec in pevcem za res lepo petje ter vsem, ki ste jo greba Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta in ZD stri Mateji in patronažni sestri Marĳi. Hvala tudi Pogrebni službi pospremili k večnemu počitku. Horjul. Posebna zahvala Pavletu Ravnohribu za izrečene besede Pieta, pogrebcem, gospodu župniku, pevcem in gospe Metki za slovesa in sosedom za nesebično pomoč in izkazano sočutje. Za- poslovilni govor. Zahvaljujemo se PGD Brezovica pri Borovnici, Žalujoči: hčerka Marĳa z družino hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k več- kolektivu Fenolit in KGZ Cerknica ter vsem, ki ste ga v tako ve- nemu počitku. likem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Stara Vrhnika, maj Vsi njegovi Vsi njegovi Zaklanec, junĳ 2010 Brezovica pri Borovnici, junĳ 2010

ZAHVALA Sprejela je klic Gospoda: “Pridite, trpeči k ZAHVALA meni …” Ob boleči izgubi našega dragega ZAHVALA V 80.letu starosti nas je za vedno očeta in deda V večnost je odšla naša draga zapustila mama Ludvika Ivanka Angela Stanovnika Keršmanc Stražišar 1921–2010 (roj. Gostiša) iz Borovnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, znancem, 1927–2010 prĳateljem in sodelavcem za besede tolažbe,cvetje,sveče in de- Hvala vsem sorodnikom, prĳateljem, sosedom, sovaščanom za narne prispevke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni za- izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Najlepše dnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju in delavcem v DEOSU- se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prĳateljem, sosedom se zahvaljujemo osebju nefrološkega oddelka UKC in patronaž- Centru starejših v Cerknici,kjer je bil zadnji dve leti njen kotiček. in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala ni sestri ge. Andreji. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo Lepa hvala vsem,ki ste jo razveselili z obiskom ob njeni bole ni.. vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. pot, g. župniku Janezu Očkonu za opravljen obred, pogrebcem, Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Pieta za lepo opravljeno govorniku g. Jerneju za poslovilne besede, Pogrebni službi Vr- pogrebno slovesnost in gospodu župniku za zadnje slovo. Hvala Nuša in Ludvik z družinama hovec, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo domačim pogrebcem,trobentaču in pevcem za lepe pesmi. Za- obiskovali v času njene dolgotrajne bolezni. hvala tudi kolektivom in društvom,ki ste sočustvovali z nami. Vrhnika, maj 2010 Ženski pevski zbor Društva upokojencev Borovnica-tako lepo Vsi, ki te imamo radi. ste ji zapele -hvala vam. Za njo žalujemo in jo pogrešamo. Vsi njeni Bevke, maj 2010 Borovnica, junĳ 2010

Ni je več na vrtu, ne v hiši, ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje nič več glas se njen ne sliši. tvoje je bilo življenje, In če lučke na grobu upihnil bo vihar, bolečine in trpljenje si prestala, v naših srcih je ne bo nikdar. Zapustil nas je naš dragi zdaj res boš mirno spala. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustila Alojzĳa Alfred draga žena, mama, stara mama in prababica Korbar, roj. Cerk Okrožnik Pekov Alf iz Borovnice (1912–2010) 20. 5. 1933 – 19. 5. 2010 Julĳana Plestenjak roj. Rožmanec 9. 2. 1926 – 23. 5. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prĳateljem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prĳa- se zdravstvenemu osebju, Pogrebni službi Pieta in pevcem ter in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahva- teljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ob izgubi naše drage žene, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. la tudi zdravnici Marĳi Munda za pomoč. Hvala vsem, ki ste ga mame, babice in prababice izrazili sožalje in nam stali ob strani. Hvala pospremili na zadnji poti. patronažni sestri Barbari za vse obiske in podporo, ter zdravnikom in Vsi njeni medicinskim sestram. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi Zahvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču in pogrebcem. Pako, Ljubljana Hvala g. župniku Janezu Smrekarju za obisk in pogrebni obred. Hvala Borovnica, Ljubljana, Logatec – maj 2010 vsem, ki ste jo obiskovali in pospremili na njeni zadnji poti. 7. junĳ 2010 Mož Jože, sinova Janez in Jože ter hčerka Slavka z družinami Ljubgojna, maj 2010 NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 71

28. junĳ 2010 elektronski naslov: [email protected] Nagradna križanka 71

Nagradna križanka “Argonavti” Največja vrhniška zabavna, športna in kulturna prireditev, 18. Argonavt- ski dnevi in Noč na Vrhniki, je minila nad vsemi pričakovanji. Udeležba je bila zelo dobra, le vreme je zopet ponagajalo in nekatere aktivnosti malo okrnilo. Nagradna križanka pa naj nas spomni na te tradicionalne Argonavtske dneve. Za prvih šest pravilno rešenih in izžrebanih križank smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: 80,00 EUR 2. nagrada: 60,00 EUR 3. nagrada: 40,00 EUR in tri knjižne nagrade. Rešene križanke pošljite do 1. avgusta 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p.p., v ovojnici z obveznim pripisom „Na- gradna križanka“. S.S. Nagrade za križanko “Cankarjevi dnevi” V uredništvo smo prejeli lepo število rešenih križank ter izmed njih iz- žrebali prve tri pravilno rešene. Nagrade pa prejmejo: 1. nagrada: 80,00 EUR – Karmen Jereb, Usnjarska 5, 1360 Vrhnika 2. nagrada: 60,00 EUR – Franc Verbič, Podolnia 29, 1354 Horjul 3. nagrada: 40,00 EUR – Franja Rom, Idrĳska c. 4, 1360 Vrhnika Prejemnike nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakcĳski) račun ter informacĳo, pri kateri banki oz. Enoti je račun odprt. S.S.

Pravilna rešitev – vodoravno: Cankar, AM, are, NP, mik, kemĳa, arena, modelar, upor, VJ, el, ATE, ER, okov, jambori, drsnik, natega, ekonom, V, LC, N, izpiti

Ime in priimek: Rešitev (vodoravno) simetrične križanke iz prejšnje številke: Zappa, klorit, ekarit, kambala, veterinar, idol, sled, pupek, Ivo, anemĳa, apeks, tlaka, farsa, pieta, Žabot, parke, Čakavec, oda, jo- Točen naslov: int, azur, rang, stročnica, oljarna, Ressel, Goethe, Ratko

NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: [email protected]. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotograﬁj ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Uredništvo bo objavilo le prispevke strank, ki bodo pisale o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Graﬁčna realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. NAS CASOPIS 373/28.6. 2010 C M Y K 72

28. junĳ 2010 72 Oglasi elektronski naslov: [email protected]

Poletje je v zraku! $&#%I "*&* *",I # *&%'"-+ Itak Džabest

Samsung Samsung Samsung Nokia Nokia Blackberry E1170 B2100 Explorer C3060 5230 2220 Slide 8520 Curve %-*,!!&__ I&9% $&#%I&%,-#!&)1')&!1#&I^%*&-` "*&* "I # `\I&I&IG &&-IQG ) % 1 * 22 * 35 * 69 * 19 * 49 * 2 2 2 2 2 *Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja Povezani 44 ali podaljšanju le tega za 12 mesecev. 2 2 2 2 2

Nudimo vam: sklepanje novih naro~niških razmerij in podaljšanje obstoje~ih za Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 &#I&I&I'&&#+% '&*)% "& +#II