Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Sevnica
Ljubljana, 2010 Anton Vidmar
Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO
SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V OBČINI SEVNICA
Študent: Anton Vidmar Ljubljana, junij 2010 Mentor: doc. dr. Andrej Sotlar
ZAHVALA
Za strokovno pomoč in vodstvo pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju dr. Andreju Sotlarju, docentu na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani.
Zahvaljujem se tudi namestniku poveljnika
Civilne zaščite v Občini Sevnica Borutu Simončiču za vse nasvete, informacije in pomoč, ki mi jo je nudil v tem času. Obenem se zahvaljujem Bredi Vidmar za lektoriranje diplomskega dela. Na koncu pa se še posebej zahvaljujem svoji družini za potrpežljivost, podporo in razumevanje med študijem.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...... 1 2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI UVOD ...... 2 2.1 Predmet in cilj diplomske naloge ...... 2 2.2 Hipoteze ...... 2 2.3 Metode ...... 3 3 NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE ...... 4 3.1 Varnostna politika ...... 6 3.2 Varnostna struktura ...... 7 3.2.1 Obrambni sistem ...... 8 3.2.2 Sistem notranje varnosti ...... 10 3.2.3 Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ...... 10 4 SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI ...... 11 4.1 Viri ogrožanja ...... 13 4.2 Sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ...... 14 4.3 Organizacija sistema zaščite, reševanja in pomoči ...... 17 5 SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V OBČINI SEVNICA ...... 19 5.1 Splošne značilnosti občine Sevnica ...... 19 5.2 Ocena ogroženosti Občine Sevnica zaradi naravnih in drugih nesreč ...... 20 5.3 Temelji zaščite in reševanja v občini ...... 27 5.3.1 Zaščitni ukrepi ...... 28 5.3.2 Osebna in vzajemna zaščita ...... 30 5.4 Sile za zaščito, reševanje in pomoč ...... 30 5.4.1 Javni zavodi in društva, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ...... 31 5.4.1.1 Javna gasilska služba ...... 32 5.4.2 Društva in druge nevladne organizacije ...... 33 5.4.3 Gospodarske družbe, javni zavodi in druge organizacije ...... 34 5.4.4 Enote in službe civilne zaščite ...... 35 5.5 Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ...... 36 5.6 Zagotovitev osnovnih pogojev za življenje po naravnih in drugih nesrečah...... 38 5.7 Izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje ...... 39 5.8 Financiranje ...... 39 5.9 Analiza konkretnega delovanja sistema zaščite in reševanja – študija primera aktivnosti ob neurju v Občini Sevnica leta 2005 ...... 40 5.9.1 Razsežnosti ujme ...... 40 5.9.2 Kronologija ukrepanja pristojnih služb za zaščito in reševanje ...... 42 5.9.3 Dejavnosti sistema zaščite reševanja in pomoči po ujmi ...... 45 6 ZAKLJUČEK ...... 47 6.1 Verifikacija hipotez ...... 47 6.2 Povzetek glavnih ugotovitev ...... 49 7 LITERATURA IN VIRI ...... 53 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA ...... 55 IZJAVA O AVTORSTVU ...... 56
KAZALO SLIK
Slika 1: Potok Sevnična prestopil strugo v Sevnici ...... 41 Slika 2: Plaz Zupanc – Račica pri Loki ...... 42
KAZALO TABEL
Tabela 1: Sodelujoče gasilske enote v intervenciji ...... 46 Tabela 2: Intervencije gasilcev ...... 46
POVZETEK
Naravne in druge nesreče so eden od virov ogrožanja nacionalne varnosti, saj ogrožajo fizično, socialno in ekonomsko varnost prebivalcev ter splošno varnost in blaginjo v državi. Nesreče tudi psihološko vplivajo na ljudi in imajo dolgoročne posledice. Naravne in druge nesreče so v Sloveniji zelo pogoste, zato je varstvo pred njimi eden od strateških nacionalnih interesov Republike Slovenije. Slovenska država se je nanje odzvala z organiziranjem sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sile za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo država, občine ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so lahko prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Upravne in strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravljajo Uprava RS za zaščito in reševanje, ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo, ter organizacijske enote v regijah.
Občine so na lokalnem nivoju primarno odgovorne za varstvo pred nesrečami na svojem območju. Občina Sevnica oziroma občinski svet sprejema programe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z Odlokom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica, s katerim ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, kulturne dediščine ter okolja pred nesrečami. Ravno tako letno pripravlja in potrjuje načrte zaščite in reševanja na podlagi izdelanih ocen ogrožanja, s katerimi zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje vseh delov sistema zaščite in reševanja.
S preventivnimi ukrepi se v občini želi preprečiti oziroma zmanjšati varnostna tveganja, ki so usmerjena v vire ogrožanja, tako z izvajanji izobraževanj in praktičnih usposabljanj kakor tudi s praktičnimi preventivnimi deli v prostoru. To pa je pogojeno s finančnimi sredstvi, ki jih je za to področje vedno manj.
Osnovno mrežo reševalnih enot in služb v Občini Sevnica sestavljajo gasilske enote, ki delujejo preko društev kot splošne reševalne enote in so tudi najštevilčnejše ter organizirane, opremljene in usposobljene tako, da poleg gasilskih nalog lahko opravljajo tudi druge splošne reševalne naloge, kar se je v praksi že večkrat pokazalo.
Ključne besede: naravne in druge nesreče, zaščita in reševanje, Občina Sevnica.
THE SYSTEM OF PROTECTION AGAINST NATURAL AND OTHER DISASTERS IN THE MUNICIPALITY OF SEVNICA
SUMMARY
Natural and other disasters are one of the sources of threats to national security as the threat to physical, social and economic security of the population, and the overall security and welfare in the country. Disasters also have a psychological impact on people and have long term consequences. Natural and other disasters are very common in Slovenia, which is why protection against disasters is one of the strategic national interests of the Republic of Slovenia. Slovenian state has responded to these dangers by organizing the system of protection against natural and other disasters. Protection forces, rescue and assistance are organized by the state, municipalities and certain companies, institutes and other organizations, which can be voluntary, professional or duty-bound. Administrative and professional tasks of protection against natural and other disasters are performed by Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief, administrative body within the Ministry of Defence, and organizational units in the regions.
Municipalities are at the local level primarily responsible for protection against disasters in their area. Sevnica municipality, its municipal council respectively, approves programs of protection against natural and other disasters by Ordinance on protection against natural and other disasters in the area of Sevnica municipality, which manages the organization and implementation of the protection of people, animals, cultural heritage and environment against disasters. It also annually prepares and confirms plans for protection and rescue on the basis of the threat assessment. The plans assure an organized and coordinated activity by all parts of the protection and rescue system.
The preventive measures in the municipality try to stop or reduce the security risks targeting directly at the sources of threats. The preventive measures therefore include delivering education and practical training, as well as practical preventive work on the field. All these acts are subject to financial support, which is constantly being reduced for this line of work.
The basic network of rescue units and services in Sevnica municipality consists of fire departments operating through societies as general emergency units. They are most numerous,
well organized, equipped and trained in the way that they can not only perform fire- distinguishing tasks but also other general rescue tasks, which has been demonstrated in practice many times.
Key words: natural and other disasters, protection and rescue, Sevnica municipality
1 UVOD
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakršnega danes poznamo v Sloveniji ali h kakršnemu težimo, obsega vse preventivne, zaščitne, reševalne, sanacijske in druge dejavnosti, ki prispevajo k večji varnosti ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred nevarnostmi. Težišča teh dejavnosti se spreminjajo, kakor se spreminjajo nevarnosti in ogroženost. Sistem varstva pred nesrečami lahko opredelim kot načrtno, razumsko urejen skupek ciljev, nalog, načel, pravil, človeških in materialnih virov, katerih skupen cilj je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic.
Naravne in druge nesreče so stalnica ogrožanja v naši državi, ki se vsak dan znova potrjuje z najrazličnejšimi nesrečami, vremenskimi in drugimi ujmami, zato smo v zadnjih letih v Sloveniji skladno z zakonodajo, znanstvenimi spoznanji in izkušnjami zgradili sodobno in učinkovito organizacijo zaščite, reševanja in pomoči. Izvajalci teh nalog so sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih tvorijo razpoložljive človeške zmogljivosti društev, gospodarskih družb, zavodov, lokalnih skupnosti, države in drugih organizacij za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in premoženja v okviru njihove dejavnosti ter na odgovornost prebivalcev za lastno varnost in varnost njihovega premoženja.
Ogroženost je eno najpomembnejših izhodišč pri načrtovanju in izvajanju varstva pred nesrečami. Določa vsebino, obseg ukrepov in dejavnosti za obvladovanje naravnih in drugih nesreč. Tudi Občina Sevnica je zaradi svoje geografske lege izredno izpostavljena naravnim in drugim nesrečam, kot so poplave, zemeljski plazovi, požari v naravi, železniške nesreče in nesreče v cestnem prometu ter zaradi bližine nuklearne elektrarne tudi radiološko sevanje. Čeprav so občini tehnične in tehnološke nesreče v zadnjih letih prizanesle, pa to ne velja za naravne nesreče. Predvsem obilne padavine, ki povzročajo zemeljske plazove, hudournike, ter poplave, so vedno pogostejše ter ogrožajo ljudi in njihovo premoženje. Ena od večjih ujm v občini je bila leta 2005 in od te naravne nesreče se posledice v občini čutijo in odpravljajo še danes.
Prostovoljstvo v Občini Sevnica, ki poteka preko gasilskih društev ter drugih društev in nevladnih organizacij, je tista vrednota, ki daje upanje za učinkovito odzivnost in pomoč ogroženim ob morebitni naravni ali drugi nesreči.
1 2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI UVOD
2.1 Predmet in cilj diplomske naloge
Predmet preučevanja diplomske naloge je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji in njegov pomen pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Predstavljeni so njegovi pravni in drugi temelji, cilji, naloge in ukrepi, upravljanje in vodenje, razpoložljive sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, financiranje, odprava posledic in drugo, pri čemer je upoštevana veljavna normativna ureditev tega področja, s poudarkom pristojnosti na lokalnem nivoju, in sicer v Občini Sevnica.
Cilj naloge je na podlagi proučitve dela organizacije in delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Sevnica ugotoviti spremembe oziroma prilagoditve ukrepov varstva pred nesrečami glede na vire ogrožanja, ki se iz leta v leto spreminjajo in intenzivirajo.
Cilj naloge je tudi podati predloge oz. predstaviti potrebne zaščitno-reševalne ukrepe za območje občine, s katerimi bi se lahko dodatno zmanjšalo število nesreč, preprečiti oziroma ublažiti njihove posledice, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše.
2.2 Hipoteze
Na podlagi analize literature in poročil bom skušal preveriti naslednji hipotezi: hipoteza 1: v Občini Sevnica so vzpostavljeni oziroma prilagojeni mehanizmi za učinkovito varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot jih predpisuje zakonodaja (sprejeti so ustrezni predpisi, ki se tudi izvajajo; ustrezne službe za zaščito in reševanje se usposabljajo; izvajajo se potrebna izobraževanja in preventivni ukrepi); hipoteza 2: ob nenehnem poseganju v okolje (npr. izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi) se temu primerno posodabljajo načrti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je izdelana ocena ogroženosti v Občini Sevnica.
2 2.3 Metode
S pomočjo analize ustreznih virov bom dobil vpogled v obstoječo problematiko. Metodo analize sekundarnih virov bom uporabil pri analizi knjig in člankov, ki se ukvarjajo z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, njihovo varnostjo in njihovimi posledicami. Z deskriptivno metodo oziroma metodo komparacije bom povzemal dognanja strokovnjakov s tega področja. Metodo intervjuja bom uporabil pri pogovoru z namestnikom poveljnika CZ v Občini Sevnica Borutom Simončičem, ki bo predstavil organiziranost sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.
3 3 NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE
»Varnost kot dejavnost dobi svoj smoter v trenutku, ko se človek odzove na dražljaj, izhajajoč od človeka ali narave, in hkrati spozna nevarnost, ogroženost, bolečino in strah. Pri varnostni dejavnosti gre za dve vrsti razmerij: človek do človeka in človek do narave.« (Grizold, 1999: 7)
Grizold (1992, 1999) navaja, da ima varnost v danih civilizacijskih razmerah univerzalno vsebino, ki se jasno izraža predvsem v popolnosti zajemanja in prepletanja vseh področij v življenju in delu družbe (gospodarsko, politično, socialno, kulturno, izobraževalno, vojaško itd.) in nadaljuje: »Kljub globalnim razsežnostim sodobne varnosti ostaja njena nacionalna (državna) razsežnost še naprej ključna stalnica. Na nacionalni ravni sodobne države zagotavljajo svojim državljanom varnost z delovanjem nacionalnovarnostnega sistema. Učinkovitost tega sistema se danes ne kaže samo v sposobnosti države, da zavaruje svoje temeljne družbene vrednote pred zunanjim in notranjim ogrožanjem, tj. da ohrani mir in zagotovi svobodo, prepreči nevarnost in strah, ampak se kaže tudi v njeni sposobnosti, da zagotavlja gospodarski, politični, tehnološko-tehnični in sploh družbeni razvoj.« (Grizold, 1999: 35)
Grizold (1999) opredeljuje nacionalnovarnostni sistem v vsebinskem smislu kot sintezo vseh družbenih podsistemov, saj zagotavlja temeljne možnosti za obstoj in delovanje družbe s tem, da jo varuje pred vplivi ogrožajočih dejavnikov, odpravlja posledice, ki jih povzročajo različni viri ogrožanja, in zagotavlja nadaljnji razvoj družbe kot celote.
Nacionalnovarnostni sistem sodobne družbe se deli na varnostno politiko (zunanja, obrambna, gospodarska, socialna, zdravstvena), varnostno strukturo (obrambna prvina, notranjevarnostna prvina, zaščitno-reševalna prvina) in varnostno samoorganiziranje družbe, kjer gre za spontano obrambno in samozaščitno delovanje posameznikov kot tudi za različne oblike in stopnje varnostnega samoorganiziranja družbenih skupin (interesne, lokalne skupnosti) na temelju »naravne pravice« vsakega subjekta do samoobrambe, samozaščite in samopomoči. Zagotavljanje varnosti državljanom je pri tem razumljeno kot uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin s strani države in civilne družbe.
4 Slovenska država je s samostojnostjo prevzela nase tudi odgovornost zagotavljati lastno nacionalno varnost ter prispevati k zagotavljanju mednarodne varnosti. To pomeni, da je morala opredeliti svojo varnostno zasnovo ter elemente svojega nacionalnovarnostnega sistema (Grizod, 1992). Leta 1993 je bila tako sprejeta Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 71/1993). S to resolucijo je državni zbor določil temeljna izhodišča nacionalne varnosti, nacionalnovarnostne politike in nacionalnovarnostnega sistema z vidika obrambe, varnosti ter zaščite in reševanja.
Koncept nacionalnovarnostnega interesa se spreminja skladno s spreminjanjem koncepta ogrožanja varnosti. Novi dokument, tj. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 56/2001), ki jo je državni zbor sprejel leta 2001, izpostavlja: življenjske interese, ki so povezani z varnostjo države v ožjem smislu (suverenost, celovitost) in ohranjanjem nacionalne identitete ter samobitnosti slovenskega naroda, ter strateške interese, med katere sodijo zagotovitev delovanja demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, krepitev pravne in socialne države, dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z zaščito pravic narodnih manjšin ter zagotavljanjem razvoja slovenskih avtohtonih narodnih manjšin v zamejstvu, zagotovitev stabilnega gospodarskega razvoja in krepitev konkurenčnega gospodarstva ter vključitev v EU in Nato (Prezelj, 2002).
Z vključitvijo Republike Slovenije v Evropsko unijo ter Nato sta bila uresničena temeljna cilja Resolucije 2001. Nacionalna varnost in obramba sta z vključitvijo postali del njene kolektivne obrambe in kolektivne varnosti, kar je povezano tudi s preoblikovanjem celotnega nacionalnovarnostnega sistema, zato je bilo potrebno pripraviti nov strateški dokument kot politični okvir za nadaljnji razvoj nacionalnovarnostnega sistema ter zagotavljanje nacionalne varnosti.
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki je bila v državnem zboru sprejeta spomladi 2010, (Ur. l. RS, št. 27/2010), je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti. Z njo se opredeljuje nacionalne interese in nacionalnovarnostne cilje Republike Slovenije, analizira varnostno okolje, vire ogrožanja in tveganja ter določa najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri izvajanju nacionalne varnosti. Resolucija podaja tudi okvir nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije,
5 predvsem varnostne politike in varnostne strukture, v katero sodi tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3.1 Varnostna politika
»Politiko nasploh lahko opredelimo kot določeno dejavnost državnih organov, političnih strank, organov in organizacij oblasti na različnih področjih. Tako vsaka država ima in razvija gospodarsko, notranjo, zunanjo, pa tudi varnostno politiko. Varnostna politika je torej konkretna dejavnost subjektov politike, usmerjena v doseganje čim višje stopnje nacionalne varnosti.« (Anžič, 1997: 38)
Anžič (1997) nacionalnovarnostno politiko Republike Slovenije nadalje opredeljuje kot skupno dejavnost državljanov (njihovega varnostnega samoorganiziranja), družbe (tudi društev, drugih asociacij, pa tudi neinstitucionaliziranih oblik) ter države. Ta dejavnost ne zajema samo varnostnih in obrambnih dejavnosti ter prizadevanj, temveč tudi vsa tista, ki so kakor koli pomembna za nacionalno varnost. To pa so: pravna, socialna, ekonomska, politična, ekološka prizadevanja in dejavnosti. Seveda so pri izvajanju teh dejavnosti, hotenj in prizadevanj različni subjekti različno vplivni oziroma imajo različno stopnjo moči. Ta se kaže v štirih temeljnih vidikih: politična moč, ekonomska moč, ideološka moč, varnostno- obrambna moč (policijsko-vojaška). Z vsemi temi vidiki moči je možno ne samo vplivati na oblikovanje nacionalnovarnostne politike in nacionalnega varnostnega sistema, temveč je mogoče uspešno usmerjati subjekte varnostnega in obrambnega sistema.
Mednarodnopolitične in varnostne spremembe v Evropi zahtevajo preoblikovanje nacionalnovarnostne politike in nadgradnjo nacionalnovarnostnih sistemov sodobnih držav. V spremenjenih varnostnopolitičnih razmerah evropske države sicer ne zanemarjajo vojaških vidikov varnosti, a vse bolj poudarjajo nevojaške vire ogrožanja. Pozornost posvečajo predvsem naravnim, tehnološkim in antropogenim nesrečam, socialnoekonomskim problemom, množičnim migracijam, okoljskim problemom, zdravstveno-epidemiološkim razmeram, organiziranemu kriminalu in prekupčevanju z orožjem, nevarnimi substancami in drogami. Slovenija pri tem ni izjema in se na spremembe v varnostnem okolju odziva s sprejemanjem strategij nacionalne varnosti (Malešič, 2004).
6 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije iz leta 2010 nacionalnovarnostno politiko opredeljuje takole: «Nacionalnovarnostna politika Republike Slovenije je uravnotežena celota vizij, strategij, programov, načrtov in dejavnosti družbe, potrebnih za odzivanje na vire ogrožanja in tveganja njene nacionalne varnosti ter s tem za uresničevanje njenih nacionalnovarnostnih ciljev, usmerjenih k zaščiti slovenskih nacionalnih interesov.«
Nacionalnovarnostno politiko Republike Slovenije sestavljajo zlasti zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti ter politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je ključna za delovanje sistema zaščite in reševanja. V skladu s sodobnim večdimenzionalnim razumevanjem pojma nacionalne varnosti pa se upošteva tudi varnostni vidik politike države na gospodarskem, socialnem, okoljskem, zdravstvenem, demografskem, izobraževalnem, znanstveno-tehnološkem, informacijskem in drugih področjih (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
Tudi v prihodnje je temeljni namen nacionalnovarnostne politike zagotoviti čim višjo stopnjo človekove varnosti, ustrezen družbeni razvoj in blaginjo slovenske družbe, ohraniti nacionalno identiteto slovenskega naroda ter prispevati k ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti v širši in ožji mednarodni skupnosti (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
3.2 Varnostna struktura
Varnostna struktura je namenjena zagotavljanju varnosti na ravni celotne družbe in je specifična za vsako državo. Deli se na obrambno prvino, notranjevarnostno in zaščitno- reševalno prvino. Naloge obrambne prvine so: • odvračanje morebitnega napadalca, • obramba državnega ozemlja, • neoboroženo upiranje agresiji, • zagotovitev delovanja političnega, gospodarskega in drugih družbenih podsistemov v vojni.
7 Za uresničevanje teh funkcij ima obrambna prvina varnostnega sistema države dva temeljna elementa: oborožene sile in civilno obrambo z elementi kriznega upravljanja.
Naloge notranjevarnostne prvine so: • zagotavljanje ohranitve zakonitosti in reda, • informacijsko-komunikacijska dejavnost, • zaščita celotne družbene infrastrukture.
Sestavni elementi za izvajanje teh funkcij so policija, obveščevalne službe, inšpekcijske službe, carina in drugi organi formalnega družbenega nadzorstva ter pravosodje.
Temeljna naloga zaščitno-reševalne prvine pa je zaščita prebivalstva in materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni (Grizold, 2005).
3.2.1 Obrambni sistem
Obrambni sistem je del varnostnega sistema v širšem smislu. Republika Slovenija daje pri razreševanju in odpravljanju konfliktnih stanj v družbi in mednarodnih odnosih prednost nenasilnim oblikam. Zato je tudi osnovna naloga vseh subjektov varnostnega in obrambnega sistema odvračanje nevarnosti, ogrožanja ter napada na naše temeljne vrednote. Tudi Slovenija mora graditi takšne materialne in človeške možnosti, ki ji bodo omogočile, da tudi z oboroženo silo odgovori na morebitni napad na njeno suverenost in ozemeljsko celovitost (Grizold, 1992; Grizold, 1993; Malešič, 1994 v Anžič, 1997).
Resolucija o nacionalni varnosti Republike Slovenije (2010) je obrambni sitem takole opredelila: «Obrambni sistem Republike Slovenije predstavlja celoto političnih, normativnih, organizacijskih, vojaških, kadrovskih, materialno-finančnih, obveščevalno-varnostnih, informacijsko-komunikacijskih, razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, ki jih organizira država za učinkovito zagotavljanje obrambe. Tvorijo ga Slovenska vojska kot nosilka vojaške obrambe in razvoja vojaških zmogljivosti ter nevojaški deli obrambnega sistema, ki oblikujejo in izvajajo obrambno politiko, zagotavljajo pogoje za delovanje celotnega obrambnega sistema, nevojaške zmogljivosti za podporo Slovenski vojski in
8 zavezniškim silam ter izvajajo priprave in ukrepe za potrebe obrambe države in delovanje obrambnega sistema v kriznih razmerah. V obrambni sistem se z izvajanjem dejavnosti, ki prispevajo k obrambi države, vključujejo tudi drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ter civilno družbene organizacije, ki so posebnega pomena za obrambo.«
Razvoj obrambnega sistema Slovenije vključno s Slovensko vojsko je v celotnem obdobju od osamosvojitve države do danes temeljil na upoštevanju sprememb, ki jih pogojujejo dejavniki notranjega in zunanjega varnostnega okolja. Izhodišče za vse obrambne reforme je bilo sprotno ocenjevanje razvitosti obrambnega sistema, aktualnih varnostnih razmer in naraščajočih mednarodnih obveznosti Slovenije, kar je zelo vplivalo na njegov razvoj. Slovenija si sama ne more privoščiti avtonomnega oz. povsem samostojnega nacionalnovarnostnega in nacionalnoobrambnega sistema. Tako kot druge države je prisiljena v povezovanje. Povezuje se z najbolj učinkovitimi organizacijami, tistimi, v katere so vključene razvite demokratične države – članstvo v Natu je neposredno povezano z reformami obrambnega sistema (Lovrin, 2007).
Slovenska vojska je konkretna oblika obrambne sile slovenske države za izvajanje vojaške obrambe. Njen ustavni položaj določa 124. člen Ustave Republike Slovenije, vrsto, obseg in organizacijo obrambne nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja pa ureja Zakon o obrambi.
V sodobni družbi se vedno znova pojavlja paradoks, da lahko postane država, še bolj pa njeni posamezni deli (npr. vojaštvo), ob tem, ko zagotavlja nacionalno varnost, sama vir ogrožanja ali kršitev človekovih pravic in svoboščin. V obrambnem sistemu se ta paradoks razrešuje v okviru političnega (parlamentarnega) nadzorstva nad vojaštvom, kar je ena ključnih zadev pri urejanju civilno-vojaških razmerij. Pri teh oblikah urejanja medsebojnih razmerij pa je ključnega pomena doseganje konsenza zlasti med političnimi strankami (te odločilno oblikujejo organe in organizacijo oblasti) o temeljnih interesih slovenske države na notranjem in mednarodnem področju. Potreben pa je tudi celovit in celosten pristop h graditvi prvin obrambnega sistema (Jelušič, 1992, 1994 v Anžič, 1997).
9 3.2.2 Sistem notranje varnosti
Predstavljajo ga institucionalni nosilci varnostnih nalog. Vanj so vključeni tudi pravosodni in drugi državni organi ter institucije, ki z uresničevanjem nalog prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti. Republika Slovenija za zagotavljanje notranje varnosti razvija učinkovit, fleksibilen in odziven varnostni sistem ter omogoča sodelovanje in vključevanje drugih subjektov pri odpravljanju zadev in nalog javne varnosti. Notranjo varnost zagotavlja z delovanjem institucij javne varnosti, policije, državnega tožilstva, inšpekcijskih in nadzornih organov, obveščevalno-varnostnih služb, drugih državnih organov, organizacij z javnimi pooblastili, različnih varnostnih služb in organizacij zasebnega prava ter organov lokalne samouprave na temelju njihovega medsebojnega sodelovanja tako v Republiki Sloveniji kot na mednarodni ravni. Pri upravljanju zadev javne varnosti se vzpostavlja tudi sodelovanje z organizacijami združenj in iniciativami državljanov, lokalno skupnostjo ter v okvirih javno- zasebnega partnerstva (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
3.2.3 Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je eden od treh podsistemov nacionalnevarnostne strukture Republike Slovenije. Gre za sistem znotraj obrambnega ministrstva, v katerem nastopata dva enakopravna sistema: obrambni sistem ter sistem zaščite in reševanja. Oba se med seboj dopolnjujeta in pogojujeta. Nobene potrebe ni po medsebojnem konkuriranju, ker nobeden ne more nadomestiti drugega. Vsekakor je sistem zaščite in reševanja kompleksen sistem, ki sledi svetovnim trendom. Njegovo bistvo je v kakovosti, specializaciji in tudi profesionalizaciji. Gre pravzaprav za pravo nasprotje in celo negacijo sistema splošnega ljudskega odpora, ki je temeljil na množični udeležbi, torej na kvantiteti in ekstenzivnosti (Sotlar, 1995, v Anžič 1997)
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeljuje kot sistem, ki je namenjen zagotavljanju varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem zmanjševanja števila nesreč ter preprečitve oziroma zmanjšanja žrtev in drugih posledic teh nesreč. Kot nesreča se obravnavajo tudi posledice vojne, uporabe orožij ali sredstev za množično uničevanje ter posledice terorističnih napadov in drugih oblik množičnega nasilja. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega
10 programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4 SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zgrajen na pravnih, političnih, administrativno-organizacijskih, kadrovskih, finančnih, materialnih in drugih temeljih.
Politični temelj sistema varstva pred nesrečami izhaja iz ustavne ureditve, ki zagotavlja, da se vsa vprašanja varstva pred nesrečami rešujejo po demokratični poti v okviru institucij političnega sistema in da Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic, vključno s pravico do zaščite, reševanja in pomoči ter socialne varnosti ob naravnih in drugih nesrečah vsem ljudem na njenem ozemlju (Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS št. 33/1991).
Poleg ustave moramo dodati še strateške in doktrinarne dokumente (Doktrino zaščite reševanja in pomoči (2002), Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2002) in Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–2015 (2009)), ter ključno zakonodajo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer:
• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/2006) kot sistemski zakon ter posebni in področni zakoni: • Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/2007), ki ureja sistem varstva pred požarom, ki obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom; • Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št. 42/2007), ki ureja varstvo pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, kjer se izvajajo športne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem času, ter na javnih kopališčih; • Zakon o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 113/2005), ki ureja naloge, organizacijo in status gasilstva.
11 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (2006) ureja temeljna načela varstva, dolžnosti in pravice državljanov, pristojnosti države in občin ter naloge drugih pravnih in fizičnih oseb, programiranje in načrtovanje, opazovanje, obveščanje in alarmiranje, zaščitne ukrepe, osebno in vzajemno zaščito, sile za zaščito, reševanje in pomoč, upravno organiziranost in naloge uprave, izobraževanje in usposabljanje, materialne in finančne vire, nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov.
Vsaj tako pomembni kot zakoni so tudi nekateri strateško-doktrinarni dokumenti. Tako je Vlada sprejela Doktrino zaščite reševanja in pomoči Sklep Vlade RS z dne 30. 5. 2002). To je dokument, s katerim se na podlagi enotnih načel in stališč strokovno-operativno usmerjata organiziranje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem in vojnem stanju. Doktrina se opira na znanstvena spoznanja in izkušnje iz preteklih nesreč, upošteva sodobne usmeritve v primerljivih državah ter tudi globalne procese v mednarodnem varnostnem okolju (Doktrina zaščite, reševanja in pomoči, 2002)
Državni zbor Republike Slovenije je 14. 5. 2002 sprejel Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: program), ki upošteva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Upošteva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajo na nesreče in varstvo pred njimi, ter človeške in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju nevarnosti in varstvu ogroženih. Program poleg nacionalnih interesov upošteva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih konvencij in sporazumov: program je usklajen z akcijskim programom Sveta Evropske unije o Civilni zaščiti, ki je usmerjen v spodbujanje medsebojnega sodelovanja držav članic pri varstvu in zaščiti prebivalstva, premoženja in okolja ob naravnih in drugih nesrečah (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ur. l. RS, št. 44/2002).
V letu 2009 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–2015. Po letu 2002 je to dokument, ki nadomešča Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz leta 2002. Cilj programa je povečati učinkovitost, racionalnost in odzivnost na nesreče vseh vrst ter obvladovanje posledic podnebnih sprememb in sodobnih virov ogrožanja (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–2015, Ur. l. RS, št. 57/2009).
12 4.1 Viri ogrožanja1
Naravne in druge nesreče so stalnica ogrožanja prebivalcev, premoženja, kulturne dediščine okolja in drugih dobrin Republike Slovenije. Med naravnimi nesrečami jo najbolj ogrožajo potresi, poplave, neurja, suše, veliki požari v naravnem okolju ter množični pojavi nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah. Intenzivnost in pogostost nekaterih naravnih nesreč se povečujeta zaradi podnebnih sprememb, prekomernega obremenjevanja okolja in rabe naravnih virov ter neustreznih posegov v prostor. Ob vedno večji ranljivosti za izredne vremenske dogodke je vpliv podnebnih sprememb na pogostost naravnih nesreč eden ključnih dejavnikov človeške blaginje v prihodnosti (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
Podnebne spremembe so značilen vir vsenacionalnega nevojaškega ogrožanja. Za države pomenijo ne le ekološko tveganje, temveč imajo tudi številne druge razsežnosti ogrožanja nacionalne varnosti. Podnebne spremembe lahko poleg okoljevarstvenih problemov sprožijo tudi politične, ekonomske, energetske, migracijske, socialne, zdravstveno-epidemiološke in druge krize, saj imata vreme in podnebje zelo vplivata na prehransko varnost, dostop do pitne vode in energije (Kajfež-Bogataj, 2006).
Škoda, ki jo človeštvo utrpi zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča. Le kaj je vzrok? Prevelika objestnost in malomaren odnos do naravnih dobrin, kot je naše okolje, lažni občutek premoči nad naravo, ki sta nam ga ponudila sodobna tehnologija in hiter razvoj znanosti v zadnjih desetletjih (www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/).
Pomemben vidik ogrožanja nacionalne varnosti so tudi grožnje, ki so posledica neodgovornega človekovega ravnanja in poseganja v naravo. Tako npr. okoljske spremembe vodijo v krčenje števila naravnih virov in neenak dostop do njih, medtem ko rast prebivalstva vpliva na izrabo obnovljivih virov in neenak dostop do njih: neenak dostop do obnovljivih virov pa seveda vpliva na izrabo le-teh in rast prebivalstva. Součinkovanje teh dejavnikov dolgoročno vodi v povečevanje napetosti in izbruh konfliktov (Grošelj, 2006).
1 Tu navedeni viri ogrožanja se nanašajo predvsem na področje delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
13 Prezelj (2001) ugotavlja, da je zaznati premik od tradicionalnih virov ogrožanja k novim varnostnim grožnjam, te pa postajajo vse bolj kompleksne in prepletene ter obsegajo vse vidike družbe – govorimo o varnosti kot večdimenzionalnem pojavu.
Med drugimi nesrečami, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo ali ravnanjem, Republiko Slovenijo ogrožajo predvsem cestnoprometne in industrijske nesreče, pa tudi nesreče kot posledica različnih oblik namernega ogrožanja. Verjetnost nastanka tovrstnih nesreč je različna. Prav tako možne posledice industrijske nesreče so zaradi tehnoloških ukrepov sicer manj verjetne kot naravne nesreče, imajo pa lahko poleg kratkotrajnih tudi dolgotrajne posledice za ljudi, živali in okolje. Najhujše posledice bi povzročile industrijske nesreče v obratih z nevarnimi snovmi. Zaradi čezmejnih učinkov nesreč z nevarnimi snovmi je lahko Slovenija ogrožena tudi pred tovrstnimi nesrečami v tujini (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010)
4.2 Sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč
Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive človeške zmogljivosti društev, gospodarskih družb, zavodov ali lokalnih skupnosti, države ali drugih organizacij, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni in drugi nesreči. Organizirajo jih država, občine ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ustanoviteljice pa jih lahko uporabijo tudi za izvajanje nujnih intervencij ob nevarnostih nesreč, za vzdrževanje sredstev in opreme za zaščito in reševanje ter za usposabljanje. Lokalne skupnosti in država organizirajo svoje sile glede na ogroženost njihovega območja, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije pa glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2006)
Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah so:
• enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij, • gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, • enote, službe in organi Civilne zaščite, • policija,
14 • Slovenska vojska (www.sos112.si/slo/page.php?src=sz1.htm).
Enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa. Mednje spadajo:
• Gorska reševalna služba Slovenije, • Jamarska reševalna služba, • Povodna reševalna služba, • enote z reševalnimi psi, ki jih organizira Kinološka zveza Slovenije, • Zveza društev in klubov vodnikov reševalnih psov Slovenije, • enote za postavitev začasnih prebivališč, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije, • Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, • stacionarija in nastanitvene enote, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, • Zveza radioamaterjev Slovenije.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije organizirajo reševalne enote in službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa ter glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo. To so:
• službe nujne medicinske pomoči, ki jih organizirajo pristojne zdravstvene ustanove kot del javne zdravstvene službe; • enote za identifikacijo mrtvih, ki jo organizira Medicinska fakulteta – Inštitut za sodno medicino; • enota za higiensko-epidemiološko delo, ki jo organizira Inštitut za varovanje zdravja; Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, ki jo organizira Agencija Republike Slovenije za okolje; • ekološki laboratorij z mobilno enoto, ki jo organizira Inštitut Jožefa Stefana; • enota za zaščito in reševanje s klorom ter drugimi jedkimi snovmi, ki jo organizira Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik; • enota za reševanje ob rudniških nesrečah, ki jo organizira Premogovnik Velenje; • mobilni center za obveščanje,
15 • služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju (www.sos112.si/slo/page.phprc?src=sz1.htm).
Enote in službe Civilne zaščite se organizirajo na podlagi državljanske dolžnosti kot dopolnilne sile za zaščito, reševanje in pomoč. Organizirajo jih država, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije po merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ter v skladu s svojimi potrebami. Z enotami in službami Civilne zaščite se zagotavlja izvajanje določenih množičnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah, ki jih ne morejo izvajati obstoječe reševalne enote in službe (Uredba o službi v Civilni zaščiti, Ur. l. RS, št. 1/2008). Te enote so:
• enote za prvo pomoč, • enote za prvo veterinarsko pomoč, • tehnične reševalne enote, • enote za radiološko kontaminacijsko zaščito, • enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, • službe za podporo, • služba za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, • enota za hitre intervencije.
Policija sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom predvsem pri zagotavljanju varnosti, javnega reda in miru ter s sodelovanjem v reševalnih akcijah s helikopterji in drugimi silami (Zakon o policiji, Ur. l. RS, št. 66/2009, 22/2010).
Slovenska vojska sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, svojo organizacijo, opremljenostjo in usposobljenostjo. Pri izvajanju nalog sodelujejo zlasti letalske enote, enote za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, inženirske enote, zdravstvena služba in druge enote, če niso angažirane pri izvajanju obrambnih nalog. (Zakon o obrambi, Ur. l. RS, št. 103/2004). O njihovem sodelovanju pri zaščiti in reševanju odloča Vlada Republike Slovenije, v nujnih primerih pa minister za obrambo na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
16 Sile za zaščito, reševanje in pomoč glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov delimo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov. Vse sile so med seboj povezane v enoten sistem, ki omogoča enotno opravljanje in vodenje ter uporabo skupne telekomunikacijske in druge infrastrukture (Ušeničnik, 2002).
Materialni viri sistema varstva pred nesrečami so razpoložljiva zaščitna sredstva, reševalna oprema, sredstva humanitarne pomoči, namenske zaloge materialnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih oblikujejo država in občine, državne blagovne rezerve ter namenski objekti in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Za materialne vire se štejejo tudi materialna sredstva, ki jih morajo državljani dajati v uporabo Civilni zaščiti (Zakon o materialni dolžnosti, Ur. l. RS, št. 87/2001).
4.3 Organizacija sistema zaščite, reševanja in pomoči
Nevarnosti naravnih in drugih nesreč so prebivalce in oblasti že zelo zgodaj prisilile k organiziranim oblikam varstva pred njimi. Prve organizirane oblike požarnega varstva so se pojavile v sedemnajstem stoletju, korenine sodobnih humanitarnih organizacij, ki so bile v naših krajih vse do danes najpomembnejši dejavnik tega varstva, pa segajo v prejšnje stoletje. Civilna zaščita je bila ustanovljena v nekdanji skupni državi ob koncu šestdesetih let. Čeprav je bila namenjena zaščiti in reševanju ljudi in imetja v vojnih razmerah, je v Sloveniji že kmalu po ustanovitvi težišče svojega delovanja usmerila na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ušeničnik, 1998).
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami spada po sedanji ureditvi v delovno področje Ministrstva za obrambo, vendar so vsa ministrstva na svojih področjih odgovorna pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nesreč in njihovih posledic ter pripravljenost in delovanje družbenih in gospodarskih dejavnosti iz njihove pristojnosti ob nesrečah. Njihovo delovanje na področju varstva pred nesrečami usmerja in usklajuje Vlada RS. Ob nevarnostih in nesrečah se usklajeno delovanje ministrstev in drugih državnih organov zagotavlja z državnimi načrti zaščite in reševanja, ki jih sprejme Vlada RS (Grizold, 2005).
17 Strokovne in upravne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo, ter organizacijske enote Ministrstva za obrambo v regijah. Nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in predpisov s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je prav tako organ Ministrstva za obrambo (Grizold, 2005).
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opravlja naloge, ki se nanašajo na načrtovanje razvojnega in raziskovalnega dela, izdelavo ocen ogroženosti ter državnih načrtov zaščite in reševanja, organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranje informacijskega in telekomunikacijskega sistema, obveščanje in alarmiranje, izvajanje opazovanja, oblikovanje in vzdrževanje državnih rezerv, izdelavo programov izobraževanja in usposabljanja ter njihovo izvajanje in je tudi skrbnik državnih načrtov zaščite in reševanja (www.sos112.si/slo/page.php?src=pel11.htm).
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ima svoje izpostave v 13 regijah, ki so oblikovane glede na geografske in druge značilnosti. Izpostave izdelujejo regijske načrte zaščite in reševanja, organizirajo sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so namenjene za območje regije, ter skrbijo za usklajenost priprav in delovanja občin na tem področju. V sestavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje delujejo tudi regijski centri za obveščanje (Grizold, 2005).
Država in občine organizirajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten sistem v državi. Občine ob nesrečah samostojno organizirajo in vodijo akcije zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju, prav tako tudi dejavnosti pri odpravljanju posledic. V občinski pristojnosti je predvsem spremljanje nevarnosti, razglašanje nevarnosti in nesreč, obveščanje prebivalcev o nevarnosti, izvajanje zaščitnih ukrepov, razvijanje osebne in vzajemne zaščite, organiziranje in pripravljanje občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter njihovo usposabljanje in opremljanje (Grizold, 2005).
18 5 SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V OBČINI SEVNICA2
5.1 Splošne značilnosti občine Sevnica
Občina Sevnica leži v vzhodnem delu osrednje Slovenije. Na severu meji na občine Laško, Radeče, Šentjur, na zahodu na občine Trebnje, Škocjan in Litija, na jugu na občino Novo mesto in na vzhodu na občino Krško. Ozemlje občine Sevnica je zelo razgibano. Ravninski del predstavljata le dolini Save in Mirne. Vse ostalo je gričevnat svet Posavskega hribovja, ki doseže precejšnjo nadmorsko višino – Lisca 948 m in Veliko Kozje 993 m. Posavsko hribovje tvori prehod od alpskega v dinarski svet in pripada tektonski enoti »Posavske gube«.
Število prebivalcev v občini se redno giblje od 17700 do 18000 prebivalcev. Območje je razdeljeno na 10 krajevnih skupnosti. Gospodarstvo v občini zajema področja kmetijstva, industrije, trgovine, turizma in obrti. V občini je 27 podjetij z več kot 10 zaposlenimi, 85 manjših podjetij in preko 350 obrtnikov, ki opravljajo več kot 40 različnih dejavnosti.
Skozi občino vodita glavna železniška povezava med Ljubljano in Zagrebom ter cestna prometna žila med Celjem in Krškim. Druga najpomembnejša komunikacijska vez poteka po dolini Mirne proti Trebnjemu, in sicer tako železniška kot cestna. Poleg tega potekajo regionalne ceste severno in južno od magistralne komunikacije v skupni dolžini 63 km. Omrežje lokalnih cest je zelo razvejano in meri 220 km. Nekategorizirane ceste (javne poti) merijo 417 km. Celotno cestno omrežje omogoča relativno dobro dostopnost po celotnem terenu občine in dovoljuje izvedbo obvozov v primeru potreb ob naravnih in drugih nesrečah zaradi izvajanja zaščite in reševanja.
V tem delu Slovenije se križajo vplivi mediteranskega, alpskega in kontinentalnega podnebja. Veliko vlogo igrajo frontalni valovi – tople in hladne fronte z Atlantika ter vpliv orografije, kar je vzrok velikih nihanj temperatur, pogoste so nevihte z obilnimi padavinami, suše ter prevladovanje severovzhodnega vetra z močnimi sunki.
2 Večina podatkov je pridobljenih na podlagi dokumenta Ocena ogroženosti občine Sevnica zaradi naravnih in drugih nesreč iz leta 2005.
19 Hidrografsko središče občine Sevnica je kaduja, kjer reka Sava sprejema rečico Mirno, pritok Sevnično, Drožanjski potok, Vranjski potok, Čanjski potok in Blanški potok. Vodna množina vseh močno niha, odvisno od padavin. Če pade v povirju pritokov v kratkem času velika količina padavin, se vode razlijejo iz struge in pustošijo okolico. Če pa se obenem dvigne tudi gladina Save nad normalni nivo, zajezi normalni odtok in pritoki v spodnjem toku še bolj poplavljajo.
Gozdovi pokrivajo več kot polovico območja občine. Zaradi plitvih tal, ki brez gozdne vegetacije zlahka podležejo erozijskemu delovanju vode, imajo posebno varovalno vlogo.
5.2 Ocena ogroženosti Občine Sevnica zaradi naravnih in drugih nesreč
Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč je podlaga za izdelavo načrtov varstva pred nesrečami. Z oceno se ugotovijo viri nevarnosti oziroma ogrožanja, možni vzroki nesreč, verjetnost pojavljanja nesreč, potek in možen obseg nesreče ter verjetne posledice nesreč.
Občina Sevnica ima izdelano oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč za nevarnosti, za katere meni, da bi lahko ogrozile ljudi, premoženje, živali, kulturno dediščino v občini, in sicer za: poplave, plazove, potrese, sušo, požarno ogroženost, prometne in železniške nesreče, nevarne snovi, radiološko ogrožanje, neeksplodirana ubojna sredstva ter vojna dejstvovanja.
Poplave
Poplave kot vir nevarnosti v občini so prelivi struge vodotokov rek Save in Mirne, potokov, dvig podtalne vode, učinka povratnih vod kanalizacijskega sistema, medsebojnih kombiniranih učinkov, porušitve vodnih pregrad in sploščene zajezitve vodotokov ter močna lokalna neurja. Možni vzroki za hude poplave so lahko: hudourniški značaj reke Save, hitrejši odtok površinskih voda zaradi širitve pozidave in infrastrukture ter manj ugodne klimatske razmere v zadnjem obdobju. Glede na izkušnje ob dosedanjih poplavah pa lahko kot najverjetnejše obdobje leta opredelimo jesenske mesece. Vzroki so močne padavine v porečju Save gorvodno od Sevnice in porečju pritokov v občini Sevnica ter močno lokalno neurje.
20 Pri hitrem poteku in nevarnosti velikega obsega nesreče se vzpostavijo naslednji preventivni ukrepi: obveščanje, opozarjanje, alarmiranje prebivalstva, tehnični ukrepi za zaščito pred poplavami ter reševanje ob poplavah. Pri poplavah je ogroženih okoli 500 prebivalcev, ogrožene so tudi živali. Ob poplavi lahko pride do nastanka verižnih nesreč: prevrnitve cistern kurilnega olja v gospodinjstvih ter razlitja, izpada električnega toka, telefonskih komunikacij, prometnih nesreč z naleti, motenj v cestnem prometu, utopitve ljudi in živali, kontaminacije pitne vode.
Plazovi
Viri nevarnosti nastanka nesreče so: neustrezni posegi v prostor – človeški dejavnik, vremenske razmere, odlašanje s sanacijami ter samosprožitev odronov kamenja. Na pojav plazov vplivajo geološke in reliefne osnove, hidrološki pojavi, vegetacija, klima in ne nazadnje vpliv človeka, ki z nesmotrnim poseganjem v prostor vse pogosteje ruši naravno ravnotežje. Neugodne vremenske razmere pa k pogostosti in intenziteti plazov samo še dodatno pripomorejo.
Rizični čas za nastanek zemeljskih plazov je v obdobju večjih padavin, tj. v jesenskem in pomladanskem obdobju. Predvideva se, da nevarnost plazov, tako snežnih kot zemeljskih, ne presega zmogljivosti rednih služb za vzdrževanje cest in gasilske dejavnosti zaščite in reševanja ter ne zahteva angažiranja sil in sredstev zaščite in reševanja. Pogojno stabilna in nestabilna zemljišča se lahko aktivirajo tudi iz vrste drugih vzrokov, kot so npr.: prenavlaženost hribin zaradi zastajanja vode na terasah, prevelikega pronicanja vode in prepočasnega podzemnega odtoka, pregrupacija hribinskih mas zaradi planiranja površin ali spodkopavanja bregov z gradbenimi posegi.
Zaradi relativno skope snežne odeje v občini ni večjih snežnih plazov. Pri izdatnejšem sneženju pa bi lahko prišlo do nastanka plazov na strmih in zlasti žlebastih pobočjih, ki bi povzročali težave na regionalni cesti Trebnje–Sevnica ter na nekaterih drugih lokalnih in nekategoriziranih cestah.
Na območju Občine Sevnica so evidentirani večji zemeljski plazovi. Izkušnje kažejo, da te nevarnosti ne smemo podcenjevati, saj struktura tal in človeški posegi v okolje ob izdatnejših in dolgotrajnejših padavinah lahko povzročijo manjše in večje plazove. Ti lahko ogrozijo zlasti ceste, kmetijske površine in tudi bivalne ter gospodarske objekte v hribovitejših predelih
21 občine. Pri hitrem poteku in nevarnosti velikega obsega nesreče se organizirajo naslednji ukrepi: obveščanje, opozarjanje, alarmiranje prebivalstva, zavarovanje mesta nesreče ali območja, zavarovanje infrastrukturnih naprav in napeljav, umik ljudi, živali in premoženja, preventivni gradbeno-tehnični posegi, urejanje prometa, spremljanje dinamike plazenja.
Verjetne posledice nesreče in verižne nesreče so: izpad telefonskih komunikacij, poškodbe električnih napeljav in omrežja, poškodbe vodovodnega omrežja, motnje v cestnem in železniškem prometu, prometne nesreče in naleti vozil, eksplozije zaradi nepravočasno evakuiranih virov.
Potresi
Izračuni povratnih period potresov na območju Slovenije za periodo 50 let, kar pomeni, da je 63 % verjetnosti, da se bo potres določene stopnje pojavil vsakih 50 let, uvrščajo območje občine Sevnica v območje potresa z največjo mogočo intenziteto 6. stopnje po Merkalijevi lestvici – MSK3. Ocenjuje se, da če se pojavi potres do 8. stopnje po Merkalijevi lestvici, se lahko zagotovi učinkovito reševanje, asanacijo, začasno namestitev ogroženega prebivalstva in njegovo oskrbo z že organiziranimi lastnimi silami in dodatno mobilizacijo glede na potrebe. Pri potresih višje stopnje, ki bi pustili posledice tudi na objektih, pa bi potrebovali pomoč izven občine. Pomoč bi bila potrebna zlasti v obliki izvidniških tehnično-reševalnih enot (geofonisti, kinologi) ter preskrbe in nastanitve.
Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ob potresu obsega: nujno zdravstveno oskrbo ljudi in živali, nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, zagotavljanje delovanja nujne komunalne infrastrukture, oskrbo z električno energijo, zagotavljanje nujnih prometnih povezav, zagotavljanje živinske krme ter zaščito kulturne dediščine.
Ob rušilnem potresu se pričakuje večje število ranjenih in tudi smrtne žrtve. Število smrtnih žrtev ob potresu pa narašča tudi zaradi različnih verižnih nesreč, kot so: požari, eksplozije, nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, plazovi in podori, poškodbe infrastrukture.
3 MSK je 12-stopenjska lestvica in nam posreduje podatek za posledice potresa.
22 Suša
Suša kot naravna nesreča predstavlja razmere, ki nastanejo zaradi velikega negativnega odstopanja od normalne količine in razporeditve padavin tako, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za normalen potek površinskega in podzemnega odtekanja vode, kar povzroča motnje v delovanju človeške družbe in s tem določeno škodo.
Zadnja večja sušna obdobja, ki so prizadela občino Sevnica, so bila v letih 1993, 2000 in 2003, ko je bilo treba z gasilskimi cisternami pripeljati velike količine vode v višje ležeča naselja.
Sile za zaščito, reševanje in pomoč se v sušnem obdobju lahko aktivirajo v manjšem obsegu z nalogo zagotavljanja pitne vode za ljudi in živino. Ocenjuje se, da je to nalogo moč izpolniti z lastnimi sredstvi.
Požarna ogroženost
Viri požarne ogroženosti so požari v naravi, požari v gradbenih objektih ter požari na prometnih sredstvih. Možni vzroki nastanka nesreče so: kurjenje na prostem (kmetje na poljih, piknik prostori ...), prometne nesreče, zaviranje vlaka na progi, nesreče v industriji, nesreče pri plinskih napeljavah, nesreče na elektroinstalacijah. Ocenjevanje požarne ogroženosti je kompleksna analiza parametrov, kot so: način in gostota zazidave, konstrukcija in višina objektov, dostopnost, prisotnost snovi, ki so lahko vnetljive in pospešujejo gorenje ter razvijajo pri gorenju nevarne pline.
Pri hitrem poteku požara in nevarnosti velikega obsega nesreče se organizirajo naslednji preventivni ukrepi: obveščanje in alarmiranje prebivalcev, zavarovanje lokacije ali območja, zavarovanje infrastrukturnih naprav in napeljav, umik ljudi, živali in premoženja, zaščita pred onesnaženjem oziroma kontaminacijo, umik prizadetega prebivalstva in živali, požarna straža.
Verjetne posledice nesreče se ocenijo ločeno za stanovanjske objekte, industrijske objekte in skladišča, javne objekte (upravne zgradbe, zavode, šole) z upoštevanjem vodnih razmer in preskrbe z vodo ter cestnih povezav.
23 Iz analize požarov je razvidno, da sta med najpogostejšimi vzroki za požare še vedno človeška lahkomiselnost in malomarnost, požari so pretežno v zasebnem sektorju. Vzroki nastanka požarov kažejo, da požarnovarnostna kultura kot ena od elementov samozaščitnega ravnanja občanov ni na taki ravni, da bi lahko pričakovali zmanjšanje požarov.
Ocenjuje se, da smo požare tako v naravi kot v naseljih in industriji v občini sposobni obvladovati z lastnimi silami. Problematični bi lahko bili večji požari v industriji, kjer bi bila potrebna večja količina specialne opreme, zato bi bila potrebna koordinacija na nivoju regije.
Prometne in železniške nesreče
Železniške proge v Posavju sodijo med zmerno obremenjene, na katerih vozijo potniški in tovorni vlaki. Na podlagi značilnosti železniškega prometa je možen nastanek nesreče, ki bi v večji meri ogrozila zlasti varnost in življenje potnikov. Pri tem je mišljeno iztirjenje potniškega vlaka s hudimi posledicami ali trčenje vlakovnih kompozicij. Slednja nesreča je možna tudi v kombinaciji z nevarnimi snovmi, pri čemer so ogrožena življenja tako potnikov, reševalcev kot okoliškega prebivalstva. Pri takšni nesreči je poleg rednih služb potrebno računati tudi na aktiviranje več vrst enot Civilne zaščite v Občini Sevnica ter pomoč sosednjih občin in države.
Glede na frekvenco prometa na cestnih komunikacijah, ki potekajo skozi občino, se ocenjuje, da ni velike nevarnosti nastanka cestne prometne nesreče, ki bi presegla zmožnosti delovanja rednih služb za reševanje in pomoč.
Zaradi prometnih in železniških nesreč lahko pride do naslednjih verižnih nesreč in motenj: požarov, nesreč z nevarnimi snovmi, izpada telefonskih in drugih telekomunikacij, poškodb električnih napeljav in omrežja, poškodb vodovodnega omrežja, motenj v cestnem in železniškem prometu, eksplozij zaradi mehanskih poškodb in deformacij virov eksplozij.
Nevarne snovi
Viri ogroženosti so: prometne nesreče z nevarnimi snovmi na cesti in železnici, izlitje naftnih derivatov, strupov za kmetijske namene, agresivna čistilna sredstva iz rezervoarjev v primeru potresa ali sabotaže, vžigi in posledice eksplozije na bencinskih servisih pri skrajno
24 malomarnem pretakanju, sabotažah ali prometnih nesrečah, vžig plina iz plinovoda pri malomarnih gradbenih posegih, nesreče v podjetjih, ki uporabljajo nevarne snovi v tehnološkem procesu.
Možni vzroki nastanka nesreč z nevarnimi snovmi so posledica nehotenega, namernega ali malomarnega dejanja, opustitve ukrepov varstva pri delu ter terorističnega ali vojaškega delovanja. Do nesreč z nevarnimi snovmi prihaja v objektih podjetij, zavodov, organizacij in gospodinjstev, na infrastrukturnih komunikacijah (pri transportu) in v naravi (odlaganje nevarnih odpadkov v naravi).
V občini skorajda ni podjetja, ki tako ali drugače ne razpolaga s snovmi, ki jih označujemo za nevarne. Močan ogrožajoč in katastrofalen vpliv na območju Občine Sevnica bi predstavljala nesreča v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku z izpustom klora v ozračje. Čeprav so se zaloge klora v tovarni zmanjšale, še vedno predstavljajo potencialno nevarnost za Občino Sevnica.
Ocenjuje se, da nevarne snovi predstavljajo relativno veliko latentno nevarnost na področju občine, še posebej je najbolj ogroženo območje doline reke Save, kjer potekata glavni komunikaciji, tako cestna kot železniška. Na tem območju se nahaja okoli 8000 prebivalcev v 13 naseljih.
Nevarne snovi v podjetjih predstavljajo manjšo nevarnost, ker so praviloma skladiščene v skladu s predpisi in ker je manipulacija z njimi urejena s posebnimi poslovniki. Gre pa opozoriti na vodna zajetja, ki jih je v občini okrog 200, in obstaja nevarnost njihove kontaminacije.
Občina Sevnica glede na vrste in količino nevarnih snovi spada med srednje ogrožene občine v Sloveniji. Ogrožajoče nevarne snovi se nahajajo tako v transportu preko območja občine kot stacionarno v podjetjih in gospodinjstvih. Pri hitrem poteku nevarnosti velikega obsega nesreče je potrebno: zavarovanje lokacije nesreče, kemična zaščita, umik in evakuacija občanov, zaščita vodotokov in virov pitne vode, posebni preventivni tehnični ukrepi. Ob nesrečah z nevarnimi snovmi lahko pride do nastanka naslednjih nesreč: požara, eksplozije, kontaminacije podtalnice in vodnih virov, kontaminacije zemljišč in rastlin, motenj pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
25 Radiološko ogrožanje
Vir nevarnosti je jedrska nesreča v samem objektu nuklearne elektrarne Krško, ter nevarnost pri prevozu radioaktivnih snovi. Možni vzroki so: zmanjšanje varnosti elektrarne, večja odpoved varnostnih funkcij elektrarne in možnost izpusta radioaktivnega materiala v okolje.
Najhujše so posledice jedrskih nesreč, vendar je verjetnost v nuklearni elektrarni Krško zelo majhna, saj ima elektrarna vgrajeno visoko stopnjo aktivne in pasivne varnosti. Morebitno nezgodo v nuklearni elektrarni Krško delimo v 4 stopnje. Pri 3. stopnji so že predvideni ukrepi obveščanja prebivalstva, zaklanjanja in evakuacije.
Ob jedrski nesreči se sprostijo radioaktivne snovi pretežno v ozračje in se razširjajo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Stopnja ogroženosti ob jedrski nesreči zaradi radioaktivnega onesnaževanja okolja je odvisna od vrste in količine izpuščene aktivnosti posameznih skupin radionuklidov. Prenos in razširjenje sta odvisna od vremenskih razmer.
Izhajajoč iz organizacijske sheme organiziranja Civilne zaščite v Občini Sevnica, se ocenjuje, da bi pri nesreči v nuklearni elektrarni Krško, ki bi prizadela eno ali več krajevnih skupnosti v občini, obstoječa organizacija zadostovala za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja. Pri večjem obsegu nesreče bi se v zaščito in reševanje vključevale tudi regijske in sosednje občine ter državne enote Civilne zaščite.
Neeksplodirana ubojna sredstva
Viri tovrstne nevarnosti izvirajo iz II. svetovne vojne. Pretežno so locirani ob železniški progi Breg–Sevnica v Črnem potoku, kjer je prišlo do razstrelitve vlaka s strelivom. Najdbe na omenjenem področju so relativno pogoste, zlasti pri raznih izkopih. Zaradi nevarnosti, ki so povezane z odstranjevanjem in uničenjem, je najbolj racionalna rešitev naročanje storitev za to usposobljenih in opremljenih pirotehnikov na nivoju regije.
Možni vzroki za nastanek nesreče so različni gradbeni posegi v prostor. Večja verjetnost in možnost je nesreča zbiralcev ob demontiranju neeksplodiranega ubojnega sredstva. Nesreči botruje običajna nestrokovnost, velika radovednost (otroci) in razburjenje. Obseg je omejen na lokalno eksplozijo s tragično smrtjo osebe, ki tak podvig izvaja, razen v primeru strnjenih
26 naselij, ter je odvisen od stanja in vrste neeksplodiranega ubojnega sredstva. Verjetnost verižne nesreče ne obstaja. Ker obstaja možnost in verjetnost nastanka nesreče, je izdelan sistem obveščanja in aktiviranja pripadnikov enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Vojna dejstvovanja
Osnovni cilj zaščite in reševanja v vojni je organizirati in izvajati zaščito in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin pred agresorjem. Zaščita in reševanje temeljita na samozaščiti, samopomoči in vzajemni pomoči prebivalcev ter na delovanju organiziranih sil za zaščito in reševanje.
Osnovne naloge, ki se izvajajo v vojni, so spremljanje nevarnosti, izvajanje ukrepov za preprečevanje nesreč in ublažitev njihovih posledic, dopolnjevanje kadrovskih in materialnih zmogljivosti, neposredna zaščita in reševanje ter odpravljanje posledic agresije. V te naloge je vključeno spremljanje tudi tistih procesov, ki bi lahko v primeru agresije prerasli v nesrečo večjih razsežnosti.
Ocenjuje se, da bodo v primeru vojnih dejstvovanj najbolj ogrožena tista območja, ki že v mirnem času po različnih nevarnostih spadajo med najbolj ogrožene. V občini Sevnici je to prostor ob železniški in cestni komunikaciji ob reki Savi in Mirni. Tako lahko pride ob uporabi različnih bojnih sredstev do združitve več vrst nevarnosti, ki bi lahko postale izjemno težko obvladljive in rezultirale v večjem obsegu človeških žrtev in materialne škode.
5.3 Temelji zaščite in reševanja v občini 4
Naloge občinskega sveta in župana izhajajo iz vloge občine pri organiziranju in izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občinski svet je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Ur. l. RS, št. 94/2007, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ur. l. RS, št. 3/2007, Zakona o varstvu pred požarom, Ur. l. RS, št. 3/2007, Zakona o gasilstvu, Ur. l. RS, št. 113/2005, Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja,
4 Podatki so pridobljeni iz Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica (Ur. l. RS, št. 78/2009).
27 Ur. l. RS, št. 3/2002 in 8., 9. in 16. člena Statuta Občine Sevnica, Ur. l. RS, št. 78/2005, sprejel Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica, Ur. l. RS, št. 78/2009. Ta odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica in je skladen z enotnim in celovitim sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Republike Slovenije.
5.3.1 Zaščitni ukrepi
Zaradi ogroženosti se v občini Sevnica pripravljajo, organizirajo, načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti: • zaščita in reševanje ob požarih, • zaščita in reševanje ob poplavah, neurjih, • zaščita in reševanje ob potresih in iz ruševin ter jam, • zaščita in reševanje ob nesreči z nevarnimi snovmi, • zaščita in reševanje ob nesreči na vodah, • zaščita in reševanje ob veliki železniški nesreči, • zaščita in reševanje ob množičnem pojavu kužnih bolezni, • zaščita in reševanje ob jedrski nesreči v NEK.
Aktivnosti za izvajanje prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč, iz pristojnosti lokalne skupnosti, koordinira Oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica. Župan določi dostopne poti za intervencijska vozila, na katerih je prepovedano parkiranje in ustavljanje, da se omogoči neoviran dostop intervencijskih vozil do objektov v primeru naravnih in drugih nesreč. Evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite. Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
28 Občina Sevnica zagotavlja zatočišče in nujno oskrbo občanov, ki so zaradi naravne in druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju Občine Sevnica, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč s kemikalijami in za zmanjšanje posledic teh nesreč za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja pri nesrečah, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo in ki lahko ogrozijo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije.
Osebe, ki pri opravljanju poslovne dejavnosti na kakršen koli način ali v kakršni koli obliki obremenjujejo okolje z nevarnimi snovmi oziroma kemikalijami, morajo na zahtevo pristojnega organa občinske uprave posredovati podatke Občini Sevnica o virih tveganja za potrebe načrtovanja skupnih zaščitnih ukrepov ter reševanja in pomoči.
Občina Sevnica skrbi za gradnjo in vzdrževanje javnih zaklonišč na svojem območju. Javna zaklonišča se v času, ko ni naravnih ali drugih nesreč oziroma vojne, praviloma uporabljajo kot skladišča opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč Občine Sevnica. Župan lahko da javno zaklonišče v uporabo fizični ali pravni osebi, vendar ta ne sme izvajati posegov, ki zmanjšujejo njegovo zaščitno funkcijo. Nadzor nad primernostjo uporabe zaklonišč v uporabi izvaja župan, ki v primeru ugotovljenih nepravilnosti določi rok za odpravo le-teh. Če uporabnik zaklonišča pomanjkljivosti v roku ne odpravi, župan prekliče dovoljenje za uporabo zaklonišča in zahteva sanacijo zaklonišča.
Za zaščito kulturne dediščine oziroma priprave in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč iz pristojnosti lokalne skupnosti koordinira Oddelek za družbene dejavnosti Občine Sevnica. Pri izvajanju zaščite kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah po potrebi sodelujejo tudi ustrezne enote in službe Civilne zaščite, gasilske enote ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.
V strnjenih delih bivalnega okolja je kurjenje na prostem z odprtim ognjem prepovedano. V naravnem okolju je dovoljeno kurjenje z odprtim ognjem med 7. in 19. uro. Povečano požarno ogroženost naravnega okolja v Občini Sevnica razglasi župan ali drug organ, določen v
29 zakonu. Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje v naravnem okolju prepovedano. Župan organizira požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja na podlagi načrta varstva pred požarom.
Gasilska zveza Sevnica izjemoma organizatorju javne prireditve dovoli kurjenje v strnjenem delu bivalnega okolja in v naravnem okolju izven za to določenega časovnega termina ob organiziranosti požarne straže. Kurjenje mora fizična ali pravna oseba predhodno priglasiti pri prostovoljnem gasilskem društvu, na območju katerega se bo izvajalo kurjenje, ali na Gasilski zvezi Sevnica telefonsko ali pisno.
5.3.2 Osebna in vzajemna zaščita
Občina Sevnica skrbi za organiziranje, spodbujanje ter usmerjanje osebne in vzajemne zaščite na območju Občine Sevnica v sodelovanju s poverjeniki za Civilno zaščito. Občani morajo v okviru osebne in vzajemne zaščite izvajati naslednje aktivnosti: • organizirati in izvajati ukrepe za osebno in vzajemno zaščito (samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč), • vzdrževati objekte za zaščito pred vojnimi in drugimi nevarnostmi (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore), • izvajati ukrepe zaščite, reševanja in pomoči.
5.4 Sile za zaščito, reševanje in pomoč
Sile za zaščito, reševanje in pomoč v občini sestavljajo: javni zavodi in društva, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, javna gasilska služba, društva in druge nevladne organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter enote in službe civilne zaščite.
30 5.4.1 Javni zavodi in društva, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči
Osrednja enota za gašenje in reševanje ob požarih v Občini Sevnica je enota Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica (v nadaljevanju: PGD Sevnica), ki opravlja aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči na celotnem območju Občine Sevnica. Gasilska enota PGD Sevnica je osrednja splošno-reševalna enota za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, za katere je opremljena in usposobljena.
Gasilska enota PGD Sevnica lahko opravlja svojo dejavnost izven območja Občine Sevnica v sosednjih občinah pod pogojem, da se občina, v kateri bo gasilska enota PGD Sevnica opravljala svojo dejavnost, obveže kriti dejanske stroške, ki zajemajo sredstva za plače in druge izdatke zaposlenih, pripadajočo gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter gasilska vozila, ki jih ima gasilska enota PGD Sevnica zaradi delovanja na njenem območju. Če ni sklenjen ustrezen dogovor, lahko Gasilska enota PGD Sevnica opravlja dejavnost izven območja Občine Sevnica kot pomoč.
Osrednja enota za prvo medicinsko pomoč na območju Občine Sevnica je Javni zavod Zdravstveni dom Sevnica (v nadaljnjem besedilu: Zdravstveni dom Sevnica). Zdravstveni dom Sevnica organizira službo nujne medicinske pomoči za nudenje nujne medicinske pomoči in zdravstvenega varstva v posebnih pogojih oziroma pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč: – enota 1B – zdravnik, zdravstveni tehnik in vozilo z opremo za nudenje nujne medicinske pomoči in zdravstvenega varstva – za območje Občine Sevnica.
Zdravstveni dom Sevnica skrbi za organiziranost, opremljenost in usposobljenost enote za nujno medicinsko pomoč prejšnjega odstavka skladno s pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči in mrežo javne zdravstvene službe v Občini Sevnica.
31 5.4.1.1 Javna gasilska služba
Gasilska zveza Sevnica in prostovoljna gasilska društva opravljajo javno gasilsko službo na celotnem območju Občine Sevnica. Operativnim gasilskim enotam poveljujejo poveljniki gasilskih društev.
Župan na predlog Občinskega štaba civilne zaščite določi, katere prostovoljne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo na območju Občine Sevnica, njihovo operativno območje (območje delovanja), kategorijo gasilskih enot ter organizacijo gasilstva in delovanje gasilskih enot v Občini Sevnica. Občina Sevnica ima trojno pogodbo, sklenjeno z občinsko gasilsko zvezo in vsemi (15) gasilskimi društvi, obnovljena je bila 20. 9. 2006. Izvajalci javne gasilske službe izvajajo predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom, ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere so usposobljeni in opremljeni.
Poveljnik javne gasilske službe je poveljnik Gasilske zveze Sevnica. Poveljnik javne gasilske službe vodi in predstavlja poveljstvo gasilske javne službe Občine Sevnica. Strokovna tehnična opravila za potrebe poveljstva javne gasilske službe opravlja strokovna služba Gasilske zveze Sevnica in Služba za zaščito, reševanje in pomoč Občine Sevnica.
Gasilska zveza Sevnica pripravlja predlog programa varstva pred požarom, predlog letnega načrta varstva pred požarom, usklajen program dela, predlog finančnega načrta, predlog načrta nabav in investicijskih vlaganj ter predlog načrta razvojnih programov za prostovoljne gasilske organizacije, ki opravljajo javno gasilsko službo v Občini Sevnica.
Gasilska zveza Sevnica skrbi za usposabljanje, zavarovanje, vodenje evidenc o prostovoljnih operativnih gasilcih in materialno tehničnih sredstvih ter opravlja druge naloge, ki jih določi župan.
S pogodbo se podrobneje uredijo naloge in financiranje nalog, sankcije za neizvrševanje pogodbenih obveznosti, spremembe in prenehanje pogodbe. S pogodbo o opravljanju gasilske javne službe se uredi financiranje nalog, zavarovanje operativnih gasilcev, sankcije za neizvrševanje pogodbenih obveznosti, razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih je vložila občina, spremembe in prenehanje pogodbe.
32 Občina Sevnica na podlagi načrta varstva pred požarom zagotavlja sredstva za: • redno delovanje gasilskih enot, • gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje in obveščanje, • vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme, • izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot, • gradnjo ter vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva, • povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva, • povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva, • opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe v Občini Sevnica opravlja župan. Kadar ta ugotovi, da gasilsko društvo ne opravlja javne gasilske službe v skladu s tem odlokom, sklepom župana ali pogodbo, mu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če jih gasilsko društvo ne odpravi v roku, mu župan ustrezno omeji ali odvzame opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.
Investicijska sredstva, ki jih Občina Sevnica vlaga v nakup premičnega in nepremičnega premoženja gasilskih društev, se namenijo izključno za potrebe izvajanja javne gasilske službe. V pogodbah z izvajalci javne gasilske službe se določi, da morajo društva v primeru, da se gasilskemu društvu odvzame pravico opravljanja javne gasilske službe ali da gasilsko društvo odstopi od opravljanja javne službe, vrniti Občini Sevnica sredstva, ki jih je le-ta vložila v sofinanciranje nakupa premoženja gasilskih društev, od dne uveljavitve tega odloka dalje.
5.4.2 Društva in druge nevladne organizacije
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se organizirajo v okviru društev in drugih nevladnih organizacij naslednje enote: • enota za postavitev začasnih prebivališč (Planinsko društvo Lisca Sevnica), • enota radioamaterjev, • enota za oskrbo ogroženih in prizadetih prebivalcev (Ajdovec Sevnica), • enota za izvajanje evakuacije.
33 Enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, če izpolnjujejo predpisane pogoje, v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, in če jih za to določi župan. Župan podrobneje določi območje delovanja in naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih posamezne enote opravljajo.
S pogodbo o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči se uredi financiranje nalog, zavarovanje operativnih članov, sankcije za neizvrševanje pogodbenih obveznosti, razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih je vložila občina, ter spremembe in prenehanje pogodbe.
Občina Sevnica zagotavlja na podlagi načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sredstva za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za organiziranje in opremljanje enot skladno z merili.
Pri zaščiti, reševanju in pomoči lahko prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
5.4.3 Gospodarske družbe, javni zavodi in druge organizacije
Župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva, in sicer za: • gradbeno-tehnično reševanje, • reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na vodotokih (potapljači Vidra Krško), • izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi, • dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, • pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem, • prvo veterinarsko pomoč.
Z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki se jih določi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, sklene Občina Sevnica pogodbo, v kateri se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog zaščite, reševanja in
34 pomoči na območju Občine Sevnica ter financiranje nalog oziroma nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo redno dejavnost.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo javno službo na območju Občine Sevnica, v času naravnih in drugih nesreč zagotavljajo podporo občinskim organom vodenja in silam za zaščito, reševanje in pomoč v okviru javne službe, ki jo opravljajo.
Občina Sevnica sklene z izvajalci javnih služb pogodbo, v kateri se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju Občine Sevnica ter financiranje nalog.
Občina Sevnica zagotovi izvajalcem javnih služb, ki opravljajo javno službo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo redno dejavnost.
5.4.4 Enote in službe civilne zaščite
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v Občini Sevnica se organizirajo naslednje enote in službe Civilne zaščite: • enote za prvo pomoč, • tehnično-reševalne enote, • enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, • službe za podporo.
Organizacijo enot in služb Civilne zaščite Občine Sevnica določi župan skladno z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, Občina Sevnica pa zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot in služb Civilne zaščite v skladu z merili.
Aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah lahko odredijo župan, poveljnik in namestnik poveljnika Civilne zaščite ali pa direktor občinske uprave. Če Vlada RS odredi mobilizacijo Civilne zaščite in drugih sil za
35 zaščito, reševanje in pomoč, se uporabljajo postopki in dokumenti za aktiviranje na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v RS.
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpi, imajo aktivirani pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode. Državljani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne nastanitve in prehrane, če neprekinjeno sodelujejo v akciji najmanj 6 ur. Povračilo oziroma odškodnino upravljalcem, uporabnikom ter lastnikom sredstev in premičnin gre v breme proračuna Občine Sevnica. Pri tehnoloških, prometnih in drugih nesrečah gre povračilo v breme podjetja, zavoda, prevozne organizacije ali druge organizacije, katere obratovanje, delavci ali vozniki so povzročili nastanek nesreče.
5.5 Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč
Župan za operativno-strokovno zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah imenuje poveljnika Civilne zaščite. Poveljnik Civilne zaščite Občine Sevnica: • vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč na območju občine; • skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč; • za vodenje posameznih intervencij zaščite, reševanja in pomoči lahko določi vodjo intervencije; • predlaga imenovanje članov štaba Civilne zaščite.
Poveljnik Civilne zaščite lahko vodjo intervencije razreši in določi drugega vodjo intervencije, če tako odločitev narekujejo razmere reševanja ali če ta ne ravna v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite. Če intervencija traja daljši čas, poveljnik Civilne zaščite izmed vodij enot, ki sodelujejo pri intervenciji, po predhodnem posvetovanju z njimi določi vodjo intervencije za določeno časovno obdobje intervencije. Poveljnik Civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu.
Župan imenuje namestnika poveljnika Civilne zaščite, ki je praviloma vodja Službe za zaščito, reševanje in pomoč. Namestnik poveljnika Civilne zaščite skrbi za 24-urno pripravljenost in dosegljivost Službe za zaščito, reševanje in pomoč za potrebe zaščite,
36 reševanja in pomoči v Občini Sevnica ter ob večjih nesrečah takoj obvesti poveljnika Civilne zaščite, župana in direktorja Občinske uprave. Namestnik poveljnika Civilne zaščite ima v času odsotnosti poveljnika Civilne zaščite vse pristojnosti poveljnika Civilne zaščite in je za svoje delo odgovoren županu.
Občinski štab Civilne zaščite Občine Sevnica (v nadaljevanju: Občinski štab Civilne zaščite) se organizira za strokovno pomoč pri vodenju ter opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Člane Občinskega štaba Civilne zaščite imenuje župan. Delo Občinskega štaba Civilne zaščite vodi poveljnik Civilne zaščite.
Župan imenuje v krajevnih skupnostih Občine Sevnica poverjenike za Civilno zaščito in namestnike poverjenikov za Civilno zaščito na predlog pristojnega organa Sveta krajevne skupnosti. Poverjeniki in namestniki poverjenikov za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti, za katero so imenovani.
Vodja intervencije je praviloma vodja gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča, če ni drugače določeno v načrtih zaščite in reševanja oziroma ne določi drugače poveljnik Civilne zaščite. Vodja intervencije v primeru večjih naravnih in drugih nesreč vodi intervencijo v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite. Vodja intervencije lahko preda vodenje vodji druge enote, ki je za vodenje intervencije ob določeni naravni ali drugi nesreči usposobljen, v primeru zmanjšanih psihofizičnih zmožnosti, poškodbe, utrujenosti oziroma ko presodi, da potrebuje zamenjavo. Vodja intervencije lahko vodenje intervencije na delu območja kjer poteka intervencija določi vodjo enote, ki sodeluje na intervenciji, kateri vodi intervencijo na območju, ki mu je bilo dodeljeno, v skladu z usmeritvami vodje intervencije. Vodenje gasilskih intervencij podrobneje uredi župan na predlog pristojnih organov gasilskih organizacij.
Vodstvo intervencije sestavljajo vodje enot, ki sodelujejo na intervenciji, in je odgovorno vodji intervencije. Vodstvo intervencije nudi vodji intervencije podporo pri vodenju in sprejemanju odločitev v zvezi z intervencijo, odločitve pa sprejema vodja intervencije samostojno.
37 Župan občine ima pri vodenju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naslednje naloge: • skrbi za izdelavo predlogov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; • skrbi za realizacijo programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; • sprejema ocene ogroženosti, načrte zaščite in reševanja ter operativni gasilski načrt; • sklepa o ustanovitvi in imenuje organe vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč; • sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil za zaščito, reševanje in pomoč ter določa izvajalce gasilske javne službe in ostalih nalog zaščite, reševanja in pomoči; • sklepa dogovore z občinami in državnimi organi o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; • sklepe pogodbe ter druge naloge, določene z odlokom. Organi občinske uprave opravljajo naloge za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na svoje delovno področje oziroma svoje pristojnosti. V času naravnih in drugih nesreč nudijo podporo organom vodenja in silam za zaščito, reševanje in pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov ter reševanju in pomoči.
Služba za zaščito, reševanje in pomoč opravlja strokovno-tehnične, upravne in administrativne naloge za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.
5.6 Zagotovitev osnovnih pogojev za življenje po naravnih in drugih nesrečah
Občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč odpravljajo posledice naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje.
Organi občinske uprave zagotavljajo podporo občinskim silam zaščite, reševanja in pomoči pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč oziroma pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje. Organi občinske uprave predlagajo županu prednosti pri uporabi sredstev proračuna za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje. Za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje se v
38 skladu s predpisanim postopkom uporabijo sredstva proračunske rezerve. Ko so osnovni pogoji za življenje zagotovljeni, se intervencija zaščite, reševanja in pomoči zaključi (54. člen Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica).
5.7 Izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje
Občina Sevnica organizira neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov.
Občina Sevnica izvaja usposabljanja pripadnikov organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite skladno s predpisanimi programi usposabljanja, ki jih predpiše Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dopolnilno usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.
5.8 Financiranje
Občina Sevnica zagotavlja na podlagi načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sredstva za: • financiranje nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, • organiziranje, opremljanje in usposabljanje organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč skladno z merili, • kritje stroškov neodložljivih ukrepov in nalog zaščite, reševanje in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja, naravne in kulturne dediščine in okolja.
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so sodelovale pri intervenciji, posredujejo podatke o stroških, ki so jih imele, Občini Sevnica, ki zbere celotne stroške intervencije. Če povzročitelj ni znan, krije stroške zaščite, reševanja in pomoči, ki izhajajo iz tega odloka, Občina Sevnica iz občinskega proračuna, sredstev proračunske rezerve in dodatnih sredstev, ki jih za to odobri občinski svet. Če je povzročitelj znan, se posreduje zahtevek za plačilo stroškov intervencije povzročitelju oziroma se stroške od njega izterja. Župan lahko v določenih primerih, kadar to opravičuje ekonomičnost postopka, prenese terjatev stroškov
39 intervencije do povzročitelja intervencije izvajalcem intervencije (64. člen Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica).
Občina Sevnica je za leto 2010 namenila 221.350,00 EUR sredstev za delovanje sistema zaščite in reševanja v občini, kar predstavlja 1,02 % občinskega proračuna (Simončič, namestnik poveljnika Civilne zaščite, maj 2010).
5.9 Analiza konkretnega delovanja sistema zaščite in reševanja – študija primera aktivnosti ob neurju v Občini Sevnica leta 20055
5.9.1 Razsežnosti ujme
Močne padavine so med 20. in 22. avgustom 2005 prizadele vzhodni del Slovenije. Največ padavin je padlo v vzhodnem delu Posavskega hribovja v Občini Sevnica, kjer so povratne dobe izmerjenih dvodnevnih padavin presegle 100 let. Izjemno intenzivne in dolgotrajne padavine so na širšem območju Sevnice povzročile porast rek in potokov, zemeljskih plazov ter nastanek močnih hudournikov, ki so s sabo odnašali kamenje, drevje, mostove.
Dne 21. 8. 2005 je bil na osnovi poziva Regijskega centra za obveščanje Krško ob 7. uri aktiviran štab Civilne zaščite, ki se je skladno z načrtom zaščite in reševanja sestal ob 7.15. Po dogovoru je bil sprejet sklep o aktiviranju posameznih pogodbenih izvajalcev gradbenih storitev preko krajevnih skupnosti v akcijo čiščenja in vzpostavitve prevoznosti cest. Sestal se je Občinski štab za Civilno zaščito in tudi del občinske uprave z županom in predsedniki krajevnih skupnosti. Preko Gasilske zveze Sevnica so aktivirali posamezne prostovoljne gasilske enote za pomoč krajanom pri reševanju premoženja in živine, kar so že ogrožale narasle vode, hudourniki in plazovi. Župan Občine Sevnica je zaradi učinkovitejše akcije imenoval tudi koordinacijsko skupino, ki se je sestajala dnevno, sprejemala poročila za tekoči dan in plan aktivnosti za naslednji dan. Komisija se je sestajala od 21. 8. 2005 do 29. 8. 2005. Preko Regijskega centra za obveščanje Krško je bila zaradi velike možnosti ogroženosti ljudi ter premoženja obveščena tudi Uprava RS za zaščito in reševanje.
5 Podatki so črpani iz Poročila o izvedenih aktivnostih ob neurju z dne 21.8.2005
40 Prijave o nastali škodi v Občini Sevnica po neurju od 22. 8. 2005 do 29. 8. 2005: • 85 prijav plazov, ki ogrožajo hiše (slika 2), • 89 prijav plazov, ki ogrožajo ceste, • 281 prijav plazov na kmetijskih površinah, • 225 prijav poplav v stanovanjskih in poslovnih objektih, • 70 prijav večjih poškodb na cestah, • 74 prijav poplav na kmetijskih površinah, • 24 prijav poškodovanih mostov, • 12 prijav porušenih mostov, • 3 neprevozne medkrajevne ceste (slika 1), • manjše število neprevoznih krajevnih poti, • neprevozni mostovi do posameznih hiš ob potoku Sevnična, • poškodbe na telekomunikacijskih napravah, • poškodbe električnega omrežja – nizkonapetostno in daljnovodi, • poškodbe na vodovodih, • poškodbe na kanalizacijskem sistemu.
Slika 1: Potok Sevnična prestopil strugo v Sevnici
Vir: Arhiv Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Sevnica
41
Slika 2: Plaz Zupanc – Račica pri Loki
Vir: Arhiv Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Sevnica
5.9.2 Kronologija ukrepanja pristojnih služb za zaščito in reševanje
22. 8. 2005: • s pomočjo prostovoljnih gasilskih enot je bilo potrebno zaradi ogroženosti preseliti 25 oseb oz. 7 družin. Štiri osebe oz. 2 družini sta bili preseljeni k sorodnikom ali znancem, ostalim so bila na razpolago stanovanja v lasti Stanovanjskega sklada RS, • imenovanje komisij za popis škode po plazovih, na infrastrukturi, stanovanjskih objektih in kmetijskih površinah, • koordinacije z izvajalci in komisijami, ki jih vsak dan izvaja koordinacijska skupina (krizni štab pod vodstvom župana), • ogled prijavljenih poškodb na terenu skupaj s strokovnjaki s posameznega področja, • popisovanje individualnih škod v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode, ki mora biti končano do 31. 8. 2005, • vzpostavitev prevoznosti cestnega omrežja, • organiziranje sanacije posledic plazenja tal, reševanje objektov,
42 • vzpostavitev sodelovanja med službami zaščite in reševanja, pristojnimi ministrstvi, regijsko komisijo.
23. 8. 2005: • sodelovanje z Nivojem Celje (izvajalec pri Hidroelektrarni Boštanj) za dostavo gramoza, • odprtje posebnega računa za ljudi, najbolj potrebne pomoči (01310-6000000112), pri Upravi za javne prihodke Krško, naslov: Občina Sevnica – pomoč ob neurju, • centru za socialno delo posredovan spisek oškodovancev za nudenje pomoči, • poročilo za Vlado Republike Slovenije o trenutnem stanju, • strokovni ogledi plazov z geomehanikom in navodila za trenutno reševanje.
24. 8. 2005: • posredovanje statistike novinarjem, • posredovanje prošnje medijem za objavo številke računa za pomoč ogroženim družinam, • prošnja za odlog plačila obveznosti za Clann (45.000,00 EUR) Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije, • izdelava videa o nesreči za spletno stran občine (www.obcina-sevnica.si), • prošnja Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje za zagotovitev dodatnih strokovnjakov za terenski ogled plazov, • vloga Stanovanjskemu skladu RS za začasno uporabo njihovih stanovanj na Planinski 29 za potrebe preselitev, • terensko delo komisij in priprava na pričetek individualnega popisa od 25. 8. 2005 do predvidoma nedelje od 8. do 15. ure, • pogovor z županom o nesreči v oddaji Radia Sevnica.
25. 8. 2005: • strokovna pomoč in ogled na terenu s strokovnjaki za plazove, ki bodo svoje delo nadaljevali tudi v prihodnje do pregleda vseh plazov, • skupno pismo županov Občine Krško in Sevnica za pomoč ogroženim družinam uspešnim slovenskim podjetjem (okrog 60), • obisk novinarjev Dela in televizije SLO 1 prizadetih občanov ob neurju,
43 • začetek individualnega popisa (kmetijske površine, stanovanjski in poslovni objekti) ter obveščanje občanov o popisu, • popis na infrastrukturi bodo opravili strokovni delavci in popisne komisije, • pozitivno soglasje Zavoda za blagovne rezerve, da se letos ne plača obveznost za Clann, • predvidoma bodo lahko do začetka šolskega leta na vseh progah vozili šolski avtobusi ali vsaj kombiji, najtežja bo pravočasna vzpostavitev povezave z Lukovcem, • pričeli so se sanirati mostovi na cesti Blanca–Poklek in Žigrski vrh–Čanje, • poslana vabila za izredno sejo občinskega sveta, ki bo 31. 8. 2005, ko bo obravnavan predlog prerazporeditve sredstev proračuna za nujne sanacije.
26. 8. 2005: • individualni popis škod na objektih in kmetijskih površinah – cca. 250 oškodovancev, • začetek izračunavanj individualnih škod po popisnih listih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, komisije za ocenjevanje škode (Ur. l. RS 67/2003; 79/2004, 33/2005), • nadaljevanje terenskih ogledov plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte (delo s strokovnjaki v treh skupinah), • zagotovitev dodatnega strokovnjaka za nadzor nad izvajanjem sanacije plazov, • dopis vodarjem (v vednost ministru Janezu Podobniku) za hitrejše in učinkovitejše delo na vodotokih – informacija z izpostave URSZiR Krško – ekipe se okrepijo, • skupna vloga občin Krško in Sevnica okrog 70 slovenskim podjetjem za pomoč, • zagotovitev prostih sob za morebitne potrebe v primeru poslabšanja stanja na nekaterih plazovih, • obvestilo gasilcem za pripravljenost glede na vremensko napoved za možnost nočnih padavin (imeli bodo pripravljene tudi prevoznike za slučaj nujnih selitev).
27.–29. 8. 2005 do 10. ure: • individualni popisi škod na objektih in kmetijskih površinah, • na osnovi individualnih popisov se izračunavajo škode za posamezne oškodovance, • sobotno delo dveh skupin geomehanikov na terenu,
44 • Mladinski svet Občine Sevnica ponudil pomoč pri odstranjevanju posledic po neurju v obliki prostovoljnega dela prostovoljk in prostovoljcev vseh društev in podmladkov, združenih v mladinskem svetu.
5.9.3 Dejavnosti sistema zaščite reševanja in pomoči po ujmi
V času od 3. 9. do 11. 9. 2005 je Občina Sevnica izvajala predvsem naslednje naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči: • ogled dodatnih plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske ter druge objekte, • nadaljevanje sanacije plazov pri ogroženih objektih, • reševanje sanacije mostov na posameznih vodotokih, • priprava podatkov za raziskavo plazov, ki ogrožajo objekte, • nudenje razne pomoči občanom, ki sanirajo posledice naravne nesreče, • zagotavljanje stalnega dežurstva za potrebe poslabšanja vremenskih razmer.
Popisi s popisnimi listi so bili predani Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostava Krško. Popis škode je bil opravljen izključno za škodo fizičnih in pravnih oseb ter javne gospodarske infrastrukture v lasti Občine Sevnica. V popis ni bila vključena škoda na vodotokih, državnih cestah in železniškem omrežju. Skupaj ocenjena škoda po ujmi na območju občine je znašala 7.680.071,00 EUR, kar je za leto 2005 predstavljalo 68 % občinskega proračuna. Iz naslova državnih pomoči je občina do leta 2008 prejela 1.389.775 EUR, na podlagi nadaljevanj in realizacije obnove pa naj bi Vlada RS namenila še dodatna sredstva. Posledice neurja v letu 2005 se čutijo še danes, saj se še vedno obnavljajo določena cestišča in mostovi, ki so v zaključni fazi. Pri analiziranju naravne nesreče je bilo ugotovljeno, da bi bila lahko škoda v tem primeru manjša, če bi se s preventivnimi ukrepi pri urejanju vodotokov na take nesreče bolje pripravili.
Največ prostovoljnega dela so opravila prostovoljna gasilska društva, skupaj 3283 ur (tabela 1) s 97 različnimi ukrepi pomoči in reševanja (tabela 2).
45 Tabela 1: Sodelujoče gasilske enote v intervenciji Zap. št. PGD Članov Št. ur Vozil Št. črpalk 1. Sevnica 91 910 6 17 2. Loka 126 812 2 3 3. Breg 22 503 1 5 4. Boštanj 46 241 3 4 5. Studenec 10 120 1 1 6. Blanca 40 50 1 4 7. Zabukovje 10 80 1 3 8. Telče 5 35 1 2 9. Veliki Cirnik 11 30 1 3 10. Šentjanž 7 28 1 1 11. Tržišče 6 12 1 1 12. Primož 12 72 1 1 13. Krmelj - - - - 14. Poklek 35 90 - 3 15. Trnovec 15 300 1 3 Skupaj 436 3283 21 52
Vir: Arhiv Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Sevnica. Poročilo o izvedenih aktivnostih ob neurju z dne 21. 8. 2005
Tabela 2: Intervencije gasilcev Intervencija 21. 8. 22. 8. 23. 8. SKUPAJ Črpanje vode 42 7 6 55 Pomoč pri odvodnjavanju plazu 2 2 Zasilna postavitev mostu 2 2 Reševanje osebnih vozil 2 2 Reševanje oseb iz vozil, hiš 2 2 Prevoz pitne vode 2 2 Namestitev agregata za razsvet. 2 2 Odstranjevanje naplavin 1 1 Pranje objektov in cest 14 2 1 17 Reševanje ljudi in živali 4 4 Prebijanje kanalov 4 4 Ogled plazu 1 2 3 Razkrivanje objekta 1 1 SKUPAJ 73 15 9 97
Vir: Arhiv občinskega štaba Civilne zaščite Občine Sevnica. Poročilo o izvedenih aktivnostih ob neurju z dne 21.8.2005
46 6 ZAKLJUČEK
6.1 Verifikacija hipotez
Prva hipoteza se je glasila: »V Občini Sevnica so vzpostavljeni oziroma prilagojeni mehanizmi za učinkovito varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot jih predpisuje zakonodaja (sprejeti so ustrezni predpisi, ki se tudi izvajajo; ustrezne službe za zaščito in reševanje se usposabljajo; izvajajo se potrebna izobraževanja in preventivni ukrepi).«
Občina Sevnica je na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejela Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica (Ur. l. RS, št. 78/2009), oceno ogroženosti Občine Sevnica zaradi naravnih in drugih nesreč ter načrte zaščite, reševanja ter pomoči za primer naravnih in drugih nesreč. Tako ocena ogroženosti kakor načrti zaščite, reševanja in pomoči so urejeni za vsako ogrožanje zase ter jih letno dopolnjuje ter potrjuje občinski svet glede na spremembe ogrožanja v okolju. Predstavljajo program dela za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je sestavni del proračuna občine. Načrti za posamezne vrste nesreč se usklajujejo tudi na nivoju regije Posavja. V januarju 2010 je bila podpisana tudi nova pogodba za potrebe načrtovanja in izdelavo prilog in dodatkov k posameznim načrtom.
V letu 2009 je Gasilska zveza Sevnica uspešno opravljala tečaje in usposabljanja za svoje člane in članice. Usposabljanje se nadaljuje tudi v letu 2010 in se izvaja z lastnim kadrom, ki prihaja iz gasilskih vrst in ostalih struktur sistema zaščite in reševanja. Člani štaba Civilne zaščite, gasilske zveze in pogodbenih gasilskih društev so se v letu 2009 udeležili usposabljanja na Igu, ki je zajemalo temeljno in uvajalno usposabljanje članov štabov Civilne zaščite, usposabljanje za uporabnike dihalnih naprav, reševanje iz vode, usposabljanje za tehnično reševanje, delo z mulnimi črpalkami ter usposabljanje za primer nevarnih snovi. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Sevnica, je v maju in novembru 2009 izvedlo usposabljanje za bolničarje.
Glede na preventivne ukrepe so se v letu 2009 na področju akumulacije hidroelektrarn pričeli izvajati dostopi do Save za potrebe reševanja iz vode in na njej ter zajemanja požarne vode. V letu 2009 je bilo postavljenih tudi 20 novih hidrantov za primer požarne ogroženosti, kar se
47 v letu 2010 nadaljuje na levem bregu Save. Obnavlja in povezuje se nov sistem alarmiranja s sirenami v gasilskih društvih.
Na podlagi realiziranih preventivnih ukrepov ugotavljam, da se v Občini Sevnica v letih 2009 in 2010 glede na sredstva aktivno izvajajo ukrepi za preprečevanje oziroma ublažitev posledic naravnih ali drugih nesreč, zato hipotezo v celoti potrjujem. Glede na izkušnje iz preteklih let pa ugotavljam, da bi bile posledice neurja v letu 2005 manjše, če bi vodotoke preventivno sanirali.
Druga hipoteza se je glasila: »Ob nenehnem poseganju v okolje, npr. izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, se temu primerno posodabljajo načrti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je izdelana ocena ogroženosti.«
V zadnjih nekaj letih sta bili na območju Občine Sevnica zgrajeni dve hidroelektrarni, to sta Hidroelektrarna Boštanj in Hidroelektrarna Blanca, ki sta še v poskusnem obratovanju, na sami meji med občinama Sevnica in Radeče stoji še tretja, Hidroelektrarna Vrhovo, ki že obratuje s polno zmogljivostjo. Izgradnja elektrarne je velik poseg v prostor in zahteva tudi temu primerno ureditev infrastrukture v njeni bližini (ureditev pritokov, kanalizacijskega sistema, mostov, ekosistema, ribištva itd.).
Z analizo strokovne literature, občinskih odlokov ter občinskih načrtov zaščite in reševanja za svoje diplomsko delo glede navedene hipoteze nisem pridobil zadovoljivih podatkov, zato sem uporabil metodo intervjuja z namestnikom Civilne zaščite Občine Sevnica Borutom Simončičem. Zastavil sem mu nekaj vprašanj, kako je z urejenostjo sistema zaščite, reševanja in pomoči na področju, ki zajema umestitev projekta »Elektrarne na spodnji Savi« v prostor občine, če bi prišlo do tehnične okvare na elektrarnah, sabotaže, velikih padavin ali celo verižne nesreče več dejavnikov in s tem porušitve enega od jezov, kar bi vodilo k poplavam na širšem območju ravninskega dela Občine Sevnica.
Ugotovil sem naslednje: • Hidroelektrarna Vrhovo stoji v Občini Radeče, ki po sistemu zaščite, reševanja in pomoči ne spada v posavsko regijo, vendar če bi prišlo do nesreče na njej, so ogroženi ljudje in premoženje nizvodno v Občini Sevnica;
48 • Občina Radeče ima urejeno in potrjeno dokumentacijo, ki jo zahteva Zakon o varstvu pred naravnimi in drugi nesrečami; • lastnik objekta Hidroelektrarne Vrhovo so Savske elektrarne Ljubljana kot upravljavec; • lastnik elektrarn Hidroelektrarna Boštanj in Hidroelektrarna Blanca v Občini Sevnica je Holding Slovenske elektrarne, upravljavec objektov pa Termoelektrarna Brestanica; • upravljavec Termoelektrarna Brestanica ima že na podlagi projekta izgradnje elektrarn urejen sistem zaščite in reševanja v primeru nesreče; • Termoelektrarna Brestanica in Občina Sevnica sta v postopku urejanja in usklajevanja sistema zaščite in reševanja v primeru nesreče na objektih obstoječih elektrarn.
Glede na pridobljene podatke lahko hipotezo potrdim: že s samim projektom pri izgradnji elektrarne se istočasno uredi tudi sistem zaščite in reševanja na ravni države; regije oz. občine pa ga umestijo v svoje načrte zaščite in reševanja.
6.2 Povzetek glavnih ugotovitev
Varnost posameznika ali skupnosti je vselej bila in vselej bo temeljna človekova vrednota. V razvitem svetu jo večina šteje celo za svojo temeljno pravico. To velja tudi za varnost ljudi in skupnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pričakoval bi, da bomo zaradi silovitega tehničnega in splošnega razvoja vedno manj odvisni od narave, naravnih pojavov in vedno manj občutljivi na različnejše nesreče, pa je v resnici ravno obratno. Naravne nesreče v hipu razblinijo prepričanje zaverovanega človeka, da obvladuje pojave in procese v njej. Prav naše lastno delovanje in ravnanje je pogosto vzrok novih virov ogrožanja. Posamezniki in družbe postajamo vse bolj ranljivi in na drugi strani soodvisni pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred naravnimi nesrečami ter drugimi nesrečami v najširšem smislu. V teh izhodiščih vidim tudi pomen današnjega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot neločljivega dela nacionalne varnosti sodobne države.
Prostovoljstvo in humanost sta tisti vrednoti, ki prispevata h kohezivnosti naše družbe, kar se najbolj pokaže pri nesrečah. V Sloveniji je prostovoljno opravljanje nalog varstva pred nesrečami, zlasti nalog zaščite, reševanja in pomoči, zelo razširjeno in na izjemno visoki
49 strokovni ravni. Najbolj razvito je ravno na področju humanitarnih dejavnostih, kar je po svoje razumljivo. Človek ob nesreči običajno pričakuje in išče pomoč najprej pri ljudeh, s katerimi je v tesnih stikih, to je v okviru naravne socialne mreže, ki jo sestavljajo družina, sorodniki, prijatelji, sodelavci, soseska, torej tisti, s katerimi so ljudje v tesnih stikih. Njihova pripravljenost za pomoč ima praviloma zelo pozitiven, lahko bi rekel blagodejen učinek na obremenitveno stresno situacijo človeka.
Visoka stopnja povezanosti, usklajenosti in strokovnosti poklicnih in prostovoljnih reševalnih služb ter Civilne zaščite, skupno s policijo in vojsko, je enotno delujoč sistem. Sile za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo država, občine ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije z namenom ukrepanja ob nesrečah.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega vse preventivne, zaščitne, reševalne, sanacijske in druge dejavnosti, ki prispevajo k večji varnosti ljudi, premoženja, živali, kulturne dediščine in okolja pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. Ogroženost je eno najpomembnejših izhodišč pri načrtovanju in izvajanju varstva pred nesrečami, določa vsebino, obseg ukrepov in dejavnosti za obvladovanje nesreč. Zavedam se, da popolne zaščite pred nevarnostmi ni mogoče zagotoviti, toda žrtve in škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, je mogoče zmanjšati, še posebno s preventivnimi ukrepi in vsestransko pripravljenostjo za ukrepanje.
Davek, ki ga plačujemo zaradi naravnih in drugih nesreč, je velik in v Sloveniji znaša povprečno na leto več kot 2 odstotka bruto družbenega proizvoda – včasih je škoda še večja, zato naj bi preventivne oblike varstva imele prednost pred vsemi drugimi oblikami. Dejansko pa ima preventiva zaradi stalnega pomanjkanja finančnih sredstev vse prej kot prednostni pomen. Država in občine kljub spremenjenim družbenoekonomskim odnosom še vedno prevzemajo velik del odgovornosti fizičnih in pravnih oseb za varnostna tveganja, pred katerimi se je mogoče zavarovati. Seveda razumem, da je državna pomoč potrebna tudi v razvitem zavarovalniškem sistemu predvsem ob velikih naravnih nesrečah, ko bi bila fizična in socialna varnost posameznih prebivalcev oziroma socialnih skupin ogrožena do te mere, da si sami ne bi mogli pomagati.
Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je preventivno delovanje že večji del rešitve problema. Stanujem na podeželju, kjer je pred več leti v razponu petih let trikrat udarila strela v
50 gospodarska poslopja bližnjih sosedov. Zaradi oddaljenosti do prve gasilske enote je v glavnem pogorelo vse – ne le poslopja, tudi živina, stroji, seno itd. Vaščani so se samoorganizirali in s finančno pomočjo občine poslopja opremili s strelovodi, napeljali nov vodovodni sistem s hidranti in se tako preventivno zavarovali.
Občine so po sedanji ureditvi na lokalnem nivoju primarno odgovorne za varstvo pred nesrečami na lokalnem področju. Ob nesrečah se samostojno organizirajo in vodijo akcije zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju, prav tako tudi dejavnosti pri odpravljanju posledic. Tudi Občina Sevnica ni izjema, kar je pokazala analiza konkretnega delovanja sistema zaščite in reševanja ob neurju leta 2005.
Vendar brez težav v sistemu zaščite, reševanja ter pomoči ne gre. Vztrajno se zmanjšuje delež sredstev, namenjenih za financiranje nalog zaščite reševanja in pomoči. Denarne pomoči so največkrat deležne pravne in fizične osebe v kmetijstvu. S tem se zmanjšuje pomen zavarovanj, ki so v razvitem svetu najpomembnejši vir financiranja odpravljanja posledic nesreč.
Na podlagi preučitve celotnega gradiva ter izjav odgovornih oseb v Občini Sevnica za civilno zaščito lahko na koncu podam tudi nekaj predlogov za izboljšanje razmer v sistemu zaščite in reševanja:
• ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bi bilo potrebno upoštevati pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju, pri načrtovanju naselij je treba zagotoviti prostor za potrebe zaščite in reševanja za primer naravnih in tehnoloških nesreč; • urejanje vodotokov bi moralo imeti prednostni pomen, saj vedno obilnejše padavine z neurji povzročajo zajezitve strug ter posledično prestopanje bregov; • potrebno bi bilo izboljšati medsebojno sodelovanje med regijskimi centri, predvsem pri pripravi načrtov zaščite in reševanja; • sistem javnega alarmiranja je potrebno prenesti v državno pristojnost, kajti le tako je mogoče zagotoviti skladen razvoj in vzdrževanje vseh njegovih delov tudi na lokalni ravni; • komuniciranje z javnostmi mora postati ena ključnih sestavin urejanja razmer ob naravni ali drugi nesreči; • potrebno bi bilo urediti ustreznejšo ureditev statusa prostovoljcev na področju civilne zaščite in reševanja;
51 • pristojni organi naše države morajo poiskati rešitve, ki bodo pri delodajalcih stimulirali čim bolj toleranten, etičen in koristen odnos do prostovoljnega dela zaposlenih na področju zaščite in reševanja.
52 7 LITERATURA IN VIRI
• Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana, ČZ Uradni list Republike Slovenije. • Doktrina zaščite, reševanja in pomoči (sklep Vlade RS, z dne 30. 5. 2002). • Grizold, A. (1999). Obrambni sistem Republike Slovenije, Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola. • Grizold, A. (2005). Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. • Grizold, A. (1992). Razpotja nacionalne varnosti. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. • Grošelj, K. (2006). Naravno okolje kot vir ogrožanja nacionalne varnosti. Varstvoslovje, Fakulteta za policijsko varnostne vede, let. 8/št. 1, str. 72–83 • Kajfež-Bogataj, L. (2006). Podnebne spremembe in nacionalna varnost. Ujma – revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, štev. 20, str. 170–176 . • Lovrin, B. (2007). Varnostna politika Republike Slovenije. Specialistična naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. • Malešič, M (2004). Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. • Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. (Ur. l. RS, št. 44/2002). • Ocena ogroženosti Občine Sevnica zaradi naravnih in drugih nesreč, 2005. • Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Sevnica (Ur. l. RS, št. 78/2009) • Poročilo o izvedenih aktivnostih ob neurju z dne 21. 8. 2005. • Prezelj, I. (2001). Grožnje varnosti, varnostna tveganja in izzivi sodobni družbi. Teorija in praksa, let. 38 1/2001, str. 127–141 . • Prezelj, I. (2002). Konceptualizacija nacionalnih varnostnih interesov. Teorija in praksa, let. 39, 4/2002, str 622–623. • Resolucija o izhodiščih nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 71/1993). • Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Ur. l. RS, št. 57/2009).
53 • Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/2010). • Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 56/2001) • Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 27/2010) • Uredba o službi v Civilni zaščiti (Ur. l. RS, št. 1/2008). • Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991). • Ušeničnik, B. (1998) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji, Ljubljana, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo. • Ušeničnik, B. (2002) Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v: Ušeničnik, B. (ur.) Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo. • Zakon o gasilstvu (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 113/2005). • Zakon o materialni dolžnosti (Ur. l. RS, št. 87/2001). • Zakon o obrambi (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 103/2004). • Zakon o policiji (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 66/2009). • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 51/2006). • Zakon o varstvu pred požarom (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 3/2007). • Zakon o varstvu pred utopitvami (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 42/2007).
Drugi viri:
• Intervju z Borutom Simončičem, odgovornim za področje zaščite in reševanja v Občini Sevnica, maj 2010.
54 Delovni življenjepis kandidata
Sem Anton Vidmar, rojen 18. 8. 1958 v Celju. Po končani osnovni šoli v Sevnici sem se vpisal v trgovsko šolo in jo končal v Brežicah ter se takoj zaposlil pri Mercator Sevnica kot prodajalec. Ob delu sem opravil srednjo komercialno šolo v Ljubljani.
Po končani srednji komercialni šoli sem pri Mercatorju dobil novo delovno mesto – trgovski predstavnik na terenu. Po 10-letni delovni dobi pri Mercatorju se mi je ponudila možnost nove zaposlitve v Konfekciji Lisca v Sevnici kot vodje poslovne enote Tončkovega doma na Lisci. To delo sem opravljal štiri leta, nakar mi je Lisca Sevnica ponudila, da najamem njihov poslovni prostor kot samostojni podjetnik. Po triletnem delovanju kot samostojni podjetnik se je zamenjal lastnik poslovnih prostorov in pristopil z nesprejemljivo ponudbo, zato sem dejavnost zaključil.
Ponudila se mi je nova možnost zaposlitve v državni upravi, in sicer na davčnem uradu v Brežicah z delovnim mestom davčnega izterjevalca. Opravil sem tudi strokovni izpit za izterjevalca in to delo opravljam že od leta 1996.
Ciljev, ki sem si jih zastavil na delovnem mestu, s premalo znanja in srednjo izobrazbo ne bi mogel doseči, zato sem se leta 2006 vpisal na Fakulteto za varnostne vede v Ljubljani kot izredni študent.
55 Izjava o avtorstvu
Spodaj podpisani Anton Vidmar izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Sevnica« rezultat lastnega dela in da so rezultati korektno navedeni.
Ljubljana, 7. 7. 2010 Anton Vidmar
56