KRAYNSKEH PISSAJSIZ
OD Lepeh Um^tnofl .-1-' •i C ••• JO s WE F A IL RIMSKEGA ZESARJA PRUTI SVOJEMU BLISHNEMU.
• GrmaHer -ÜTiglf fVflj/? M mertno gbvo. Feldiktcrer Nash Tic nuhiikavezLSam lefhe potanzhizo,* Pervefhi sam njemu to raneno desnizo. Kry vftrashe se. Stojy, ter notshe ona vezh. Is fhe fdrave roke, ii slavne rane tezb. Tu vide us fhovnjer, us se Vlubdü vname. O kaj moj Zesar ifry! Kaj ffry moj JOSHEF Ta me I On rezhe, ter ognen us on se kje spufly, . Kjer en tok fhlahtne vsek** se slavnu üadoby. On gre, vesel gre on, kamer Glavar'mu rezhe; On gre, ne! on nagre, vesel onkjekej ftezhe. On gre; ftojy. Gre spet, koker se lapov?. Nezh on od wejga vezh, nezh od ftiahu nav?. Stoj Kraynz! naskrivaj se po hribdi, in'dolinah. Zhlovic bodi! Bodi mosh! Ne v'ftrahu per Tveri- nah. Bodi junak! Zhe ti nabosh pred rano wejflial^ Bo JOSHEF tebi njo zhaftitu sam fkvelk].
P.D«^
• ruto'i/drfhttt. EPIG&AMMA. •fr Poa milem Bogam tam sladku nash Zesar spy; Klobuk je vajkshenza. Kje tok'en Kray! lefhy? ...... Nekjer. Nazhttdi se; naih JOSHEF je fhovnjer. Dev.
KATtRO JB J*. M**. K'HVALLI TEH JRECOVOROV TEJU
j^jl^ur je vTcamnitneh fhilah ognene iskre ^^ famirkal: Ta je skiu svojo modrufl flejtel s'penic'me na luft, Pra- Pravejo, inu je sonzhns svitlobe eno gorgzho Baklo gredozhe finakniU kdur je na moije «e dal. De se je peretnize naredil, 'nu flejtel zhes mutje. Tako slavo si je skus letu fnajdenje vf hgaL Tako slavo si slufhe tud'ta, katir'je ta perva Toku govorit' fazhel, inu pregovor fasjaL Roker reflushta ozhy en s'rofhame pisane hribez» Kjer se feJenu dervu s'zvetjani lepu leshketa, Koker felena dolina se s'rofhame, s'roso migazh^ Sonze ozhy veselly, kjer fhe »-«I hUfu k'nain gre. Toku se govor migW, katir'jö s* pregovor'mi ziran, Inu uhu, inu um s'velkem vesellam obda. JR flu lepshe rofhe so te, ked une rofhe v'dolinah Ali zvedozhe dervu gor'na feleneh gorrah. AI gdu shlishe, al'bere, 'munigdar sitnu napride^ Zhe se shlishe vezhkrat, vezhkrat se shlishat^ fheUy, Kjer ja s'lushtam uhn, setze s'vesellam napolne. Kjef se ked farba .teh, rosh v'pisaneh verteh fininy« S3 frei 'it ^ ^
Pred vsemjhitru finehzhete «erza pregovori modri» Kjer se resniza czh^m koker ifmalaoa da. Ja Modriza be sama dergazhi nagovorila. Kjer be uzhila ludy svojo visoko modruft: Kjer be popraaliaaa dalla svoj svjet nadlofhnem zhlovekam Ali tem revnem ludem volnu skafalla svoj trosht. Ta je meni(perfhgal leto luzh, 'nu lusht mi na» redil, Sveftu posMushat'.altud'Kraynske modrize poj69 KWsi je .vrel bil naprej to Kraynsko shpraho ottrebitf "Nuje od nje nam na dan Kraynsko Grammatik» daL Koker jefbrisantabil,k'je fijeshlpots'Labyrintli» Kjer jeKlovzhezh refvyl, 'nu po niti vonshl: Koker je kunshtnu flare dervesa take fturiti De s'teh suheh verhov fiishna mladika rase s Ali plevevno nivo napravit", de rase psheniza. De se sama jespne, inu se zhifta gofty: Toku Toku (najdenje Ta, k'je Kraj-nske jelik tok Tf- dnu Novezh pod regelze dijal, 'nu 'garihteg uzhy. De b'le skorej vondal kaj vezh od tega jefika De b'he obluho konzhal, k'tiro nam tukej daj?. Vnjemu sem jefl» kar Pevke poji, nekolku fa- mirkal, Jen (na dan is rok pesme njeh pisane dara. O de be njeh le kaj vezh na Kraynske Pevkene pesme Obemilu uhu, inu tiid'pejii Ta njo ! ydej to rihto, de s'je she slaba,jeft goripoffla- vem. De bom k'mozhnejshemjedfm s'zhasam to fheU lo fafhpl, Zhe bo leta fa lepu dush^zho shpidio derfhana, Njeh jeft bcm she vezh bull owirzaneh dal, Vfami pregovore gori te Kraynske shprahe lu- bezh^ 'Nu njdm nabodi navdan, kjer te'veliku uzhf. Jeft sem Ta kratek zhas shl rofhe te tergat' po pojlu, Une na ravnem'so ble, te sem v'dolinah dobiL S 4 Ene "it ^
Ene sem vVerteh vtergal, po druge lefl na hri- bez, Nagorenskemsote, te na dolenskem domrf. Zhe je lih pemesena katira s'ptuje dufhelle, Tokuinianietaprave,jaKraynskesvoj gvant, Tukej en polhene rog teh.lepeh pregovorov imashi Vfftiremu tudi dobish, kak'shn pregovor ti ot'sh.
WYTESTK A FESM KATIRO JK SLOSHIL P*,M*.D*,UNE- UU SA ODGOVOR, KATIM JE NJEMU NA ZHAST HVALTO TEH MOOVOILOV PEJL,
.^^i(jren!glas?k'tir's6 skus votle doline refleg» L6sžm k'nam doli, perjetn is hribov gorenskeh. Kjer Hromak v'ogljn podnevi, ponozhi polega, fftem' svoj'mi topy perü, jen tega wellega. vovka Pod Poj Kladuvam jederniina majhene kosze poknjei Ke napnci, tok flie sam svoje besede namore Slilishafnobedn; tak'hrup mehi, voda, kolesa. Jen ogn, jen kladuvu, jen kleshe,jen birgle;, vretena Dellajo. Se tam ki teh Kraynskeh Witefov pesme Kujejo? Kjer ni nezh kokervse vraafane Fante Vidit'rcfwyat','nu fhgati v'sajafteh luknah? Kujejo ki ondi leti flate fheble fa Kojna Vseh Pevken? tekiSki njehsreberni ftudenzi Odtod ? al ki sem h'Kotlu vrozhino gasiti Hudejo? al ki tam teh Modreh 5onze llanuje> Be skor'navirijel, ak'be se Jasona fharji Sera nabliskalli, jen fgovomereke natekle Is visok'Zhaftite Glave, katira se vifha Po ftari Syrski, jen Palfftinarski shegi. Njega jefik je s' vezh koker ftu pregovar'mi mafon: Pet pcsra, jen tavflient on fna : pripovift pak tri tavfhent. Od Cedra na Libanu, jen od usakega drevza Od tiz.od 2hervov,odkazh,odslednefhivallž, Od ribjod fhlahmeli felsh noter da yfhopa rajmna § S Kadi' Katir'is fida rase, kinil'eno povfdat' Nam vf. Gdu jo ta ? nili on en brat Salomonov? Ja! vezh ked Salom :n. On je en Kriftuso v Jogr Ke le v' perglihali govory ta modre Bellinesli, Ked de b'po zitrah svoja vefane pesme prepeval. Pojdi shtet' fvefile, pojd' pesk na morskemu wregu Shirat', al grabit" tu suhu lilije JK) worslitu. Al fmahko zenit', al sirkove ferna prcrajtat' Naskedn, is fiilizo vodo is jifera plati. Vse bosh ti poprej fturil, kokcr une besede Lepeh pregovorov v'to Farsliko besago pogatil. Tolk'ona derfiiy, de le vczh v' sebe pofliira. Ni nekol sita, ke dna nobenega rima, Vnjo najdesh, kar je lepshe ked roflie dush^zhe, Zhiftu zhes flatd, bel svitlu k^ sonze rumenu. Take pshenize nekjer ni, ne tok sladkega firofdja: Koker so pesme, katire Kraynske dtfhelle Pevke po gojfdeh, po pojlu prepevajo fmirej. Vse je noter v'en rog fmashil Mojftr pregovorne. Ter je fapiskal v'njega bersh eno fa drugo ; Tu 10 fazhelle vse Kraynske Modrize plesati, Vrajah vertiti, de vse se je treslu pod njeme. Ter vpile toku: Ta je samega Travnega Pana Pre- Premagal! Kuj 'mu eno Krono na glavo danite S'erdezheh gartrosh, jen Lorbarjovega pirja: S'te pish ve glasam vse drevja, vso f h vino Ta sabo Vlezhesh nash Jason. Kaj otshesh drugega she vezh? Le vkafhi, kar'tshesh, al daj, kar otshesh imeti, Kmal'bosh ti shlishal, kok' Kraynska tiza fna pejtL Ona bo pejlla toku, koker fe njo ti nauzhil: Ti se Kraynske Jason. Ti se me' k* teniu podvi. fal. Buh Te je dal: Buh vezhnd Te fhivinam she kaj dalej.
^srag^ jm KRAYNSKA DUSHELLA SHBILY TUDI SVOJ DIKZIJONARJÜM IMETI.
ubizhici teh Modriz! katire sem rodila, L Katire mariiu sem jeft s'wello sladnoftjo Dojila, k'tire sem s'trudno roko redila, Sredila tudi gor ne s' nifhejshi zhaftjo Katiri Katiri ße mi vi moje sejnze obvyli S'zhaflitem Lorbaijam, katiri fte me vi Tem drugem materam fhA vso enako ll'rili: Katiri vfdigneli fte me verh te zhafty. Vam hvalla bod'fatn; al she letu mi ft'rite: St kar vam fhelle jeft moje n» fnanje dam, En'Besednishe vi mi mamu skup flofhite. De tega nimam jeft, Tu je she meme sram. Vi bodite mofhji! vi mujo si vfamite. Stopite uruu skup, ter pomenite se{ To pravopisnoft bersh med sabo -fi sklenite» Vti mor'te narpoprej vi faftopiti se. Vam je moj Jefik fiian; fliane njega leftnuflc, Snanu wogatftvu tud'njegoveh besedy: Snan njega glas, fiiane vam so njega skrivnufte, Snani, de njemu zel berazhit'treba ni. Skafhite, de on nezh po ptujem'nafdihuje. De Nemz krivizhnu 'gafen'ga tatddolfhy, Ter, denavrednu on se njemu posmehuje. Ke fen'ga revneka nasramnu 'ga derfhy, Sidofti on ima sam v'svojeh koreninah. De vse, kar treba je, famore firezh'lohku, Obilnu najde on vse sam v'svojeh leftninah. Kar < ••• • . »
Kar dosehmalo' smo dsrfhalli fa tei^kii> Semmamoft! Sera us trud 5ynovi! obbemir^ Tukej obilnu se svity Kraynsku flatii: Tukej faloge si vi le samii koplite^ Tukej vi najdete vse vam lubu blagn. Tuje, kar voshem jeft, de bVi si skupfbiralli Tu, po katirem'jeft gor^zba hrepenim. Tu I is koga de vi be mi Krono fvefalli: Tu! po katirem'jeft fhelne roke mollim. Synovi! Mate sem. Mater obwogatiti Nekar o! nej nabo vash put vam pregrenak. Synovi! Mate sem, Matet zbaftito ft'riti Nekar o! nej nabo vash trud vam preteniah* Stopite skup, ter si naspniti pomagajte, Sazhetek je tefliak, tu dellu bo lohku Stopite skup, ter le blagu si posvoj'vajte, O vam je, more bit", tud'tu shepreteshkii?
MILA PEJTA P, MARKU A. D. SA ODHODNO , KA« DSa JB v' LBJTÜ 1775. IS LU-BLANB MA DÜNBJ SHL. OD W. V*. ßwi JHP ^
1, in'temne je dan, k'tir'nam nasbe ve< seile odcerga, Ektifnam troshte skafy.katir'nani reke sushy. ShlislietelTiliul-jeftslilishem en glas, kW od Duneja pride, Krayiuke Modrize ka> bo ? - Marka vash Kra- yan'k gre prezL Marka vast krayanTc gre prezh! Oh! o! krayn- ske Modrize jokajte; Njega pokorsh'na velly. Gdu je ta, kW 'ga derfhy? On On se napravla, on jemle slavü, ter bersh raju fhati mbre. Kuj en navoshliv vos njega odpellal nam bo. Toke besede sem jeft tihu kraynskemModrizam pov?dal; Vergle so zitre kje prezh, ter fdihu valle toku: Dimej gnunezhe! fakaj ti nam nashega Krayan'ka jemlesh? Ta dan tedej nej bo mejd prafiiezhne dneve dijan. Nekaf nobena fhivina nahodi k'ftudenzu, nobedn Koker pallir ta dan (dans) s' pasho fhivino na- pa»'. Kojn! tudi dans ti nahodi na dapadejozhoplanino, Inu nobedn fvezhfr zhede nagoni na dom. Bodemo v'zhememu krylufavite wejfhalle po temneh Gojfdeh, na zitrah pak b'do ftrune nam poka- le prezh. KraynskeModrize toku fdihuvalle sp; ti pak nash KrayanTt Srezhn pojd', irezhn tam fMv', srezhn tud' pridi nafaj. PersU Pershl bo tuJi en dan. k'tir'bode te'fupet pciw pellal; Poidi le srezhn! d bosh nashe bel fliclle ^ fafhgiil: Bodemotebe velikuisvekshemvesellam prejelli, Boih tud'd Krayan'k spet nash, bomo shtemaUi tc bel. Bosh fhivel tud'per perhodnemu s vejtu koker cn Kray'nek, Buh daj! de Tebe le škof vidcjo moje ozliy.
i
V LUBLANI,
«nSKAKEPE« JOAN. FRIDERIKU EGBIJU, DUSHEL- ST1SKAW « ^^^^ snsKAVZU.
1779. »iž^iž-.Jf^ «»OOOO S:K0*i»C»CM3. Si CSSSMSSCSCI
WOrULE/TÜ.
lejtu mine. — O! de b'tudi vse minilii. Kar vezhe dejl se je v'taillemu godilu! Tu lejtu miue. Oh s'njira nam je vse prejshlu, Kar je v'taiftem nam narvezh perjftnu blu. Minila je spomlid, v'katiri smo jegrali STel^nem zvetjam. O! de be mi ossmukuv^ Tud' limbarjam nabli njeh sramofMive sn(h 5kus marne, skus jegrf, skus preperjafiie sm(h! • Mi. Minila fh?tva je, v'katiri smo obbryli Wogate nive, in' ves?li onimlatilli Tu teshku snopje; kjer nam zepez je vesfl Vpolne skedne te nam narlubshe pesme pejh Vkatirismo snojni pred sonzam se skryvili. Ter smo kje v'gabreje Ven zhem hlad wejfhfli. o! se mi nismo end' hladili ki prev&ih? Hladili v'tem', kar se nasm? poshtenu rfeh! Minila je jes?n. Demi naommaguje Pod sladko tefho, grofd tudi vezh nafdihuje Pod tesno ftisko; on je svojo kry vso dal, Sa terde krone je njo ta Vipavz predal. Al oh! nismo le mi to kry tud' prelyvtfli? Oh! nismo fdravje, um, mi fa to kry predrfU? Trepfzha roka kaj? kaj pravejo nogf Vse skliizhene? — One nam kafhejo rog{. Tud' siva fima je ta lanska fhe mejnik. Kaj je v'nji nasha skerb, kajrena muja bila? Oh! skerb fa kratkezhas, skerb Ta same jegr?: Muja fa nezh, muja fa prafnoft, fa sajnj. Toku je lejtu shlu, toku je vse minilu. o! de b'minilu tud', vse kar se je godilu. Tu Tli novu pride fdej. O! de be tudi mi, Kokcrjcll vosheni,' snj v'letem' bli vsiuovi.
KRAYNSKEH MODRIZ SHALUVANJE ulics tu prcdolgu goriderfhanjije svojega Belli* iia v' Laslikeh dufh^lah.
^^Favtekiie LaLene! — The fima je fgubila Svoj merfle sklen; flie je vsa slana nam skop- nila. Noben plas fhc vezli s'Lib4Ia naderzliy. Nobena Burja fhe vkrog nas vezh naferzhy, She femla fupet je na novu offJiivfla; Slie snaflinoft pi Panoje ona na se vfsla, She v' mlad'mu zvetju se ona vsa leshketž; Vnje rosi sonzlin svit flie us ogn^m miglä Lift hladnu gabreje s'felönjam je prevlfkl: Zvfd nage jablane je fupet fhe oblfkl: Sladke koravde nam ua zheshnah fhe gor?: Sle semareltee Vipavzam tud' for?; a 3 Dol< Dolgu prepfva Ihe na nivah prepeliza; Polgu po travnekeh skaklä fhe paftariza: Per Ogreh se fherjav na tu nasponme v&h, Kedaj je on v' svoj dom od Lahov flejtel prSzh; Prov dolgu kuko\{za spomUd namofnanuje: Prov dolgu glaßovza nam fhetv napovdiije : Prov dolgu glasne slavz v' dolinah fhver- goly: Prov dolgu se shkerjanz na qvishkem' vesely; In' ah! fhe tudi so snofh?te vse obbryle Te sklepane kosf, tersvisla napolnile S'dush?zho mervo; fhe je skrivlen serp po- fhtl Vse teshku snopje, — 01 Kaj si je perladel Kmet pridne, in' vesfl, 'ga v'kofleze flofhiti. De b'skorej on suhu bersh mogl ommlatiti. In' svoj'ga puta Ion obilne on imel, Katirega be on na polne llarje shtel. Inu ve she usdlej nam (kar fte nam oblubile) Bellina nadafte! — 'Ga nismo posvojile Le vam na 'n kratke zhas? — Navtfkne! O! kedaj Je bersht flie nash minuL O! dajte 'ga nafaj. Ni dofti, de zel puft He Vf se s'njim suklle? Ni dofti, de zel puft s'njim fte v? prepfvMe? Ni dofti, de vash poft terdu je 'ga moril? Ni dofti, de per vas je tolkajn zhasa bil? Ste V( toku seftrj? — Ste v? toku Modrize ? Plazhujete toku v? nas dobre Kraynize? De dolgu zhes us bersht, zhes us oblublen zhas Nafvffte! derfhdte useskufi 'ga per vas? O! s'kom fte nek ki v? vam njega perveHle? Ste morebit vf zel kak ftrup 'munoterdMe, Katire 'ga slepy, de se naspomnč vSzh Na nas. — Ah! O! fakaj smo spnft'le njega prezh Gorje nam! zhe letu se njemu je fgodilu; Nashe klag'vanje be ah! nigdar navtihnilu; Kc fdej nam tžzhe fhe en potok is ozhy. De njega k' nam nafaj fhe toku dolgu ni, Goqe nam! fhaloft, in' grimoft be nas vmorile, Aku be me le ne navmerejozLe bile Al ah! fakaj smo, fakaj smo navmerejozhe? Ke vsaka vmrgt', le vmrjt'! od britkufte otshe. a 3 Gor- Gorje nam! skUle be sc vse nashc i>isliälc, Goije nam! ftrune be na zitrak le shkripMe: Eres njega be m? nezh, en prafne nesJi! beble; Nezh be napfle fflf, m? be jokslle le. Milu, britku, na glas, vselej be nif jokilc, Mf zhüle v'fhalofti, v'britkufti be me spile. Speozhe ftrashne sejn vseskufi be moril: 2I«ijfzhe wfle dan be vezh naveselil. Al povg nam seize! fhe nife obzhutilu Vse tu, kar fdej se ti v' britkufti govorilu? — Povej! al rajmno tu ti naobzliutesh fdej ? Povg! je proftu blu od fhalofte kedej ? Nikoli. — Ah nikol' m? nismo prolte bile Od grenke ITialofte. Klavome smo plafile Po temneh worshteh se. Log nam je fupern bil. Noben hribzhžk m nas revno veselil. Kader shkerjanzi so naqvishkem' fhvergo- IfH: Kader so shinkovzi vesfle pfsme pfjli; Smo v'eni lukni m? sedfle vso bled?, Al' mutaftc (navfm) al' fhive, al' mcrtvf. In' In' zhe smo v'zhaseli lih pishäle v'roke vfgle: Zhe smo na zitrah lih ftrune v'zhaseh napfle, O! koku puft je bil takrat obojeh glas. Tize motile smo: motile tize nas. Vse, karpisk4le smo, je leftrashnu tulilu; Vse, kar me godle smo, je fupemu zvililu; Vse, kar m? pejle smo, je kisljök le bil. Jok, mile jok! ne jok; vfk, vfk! je britke bil. Ah jök je tudi fdej she vse nashe piskanje ; Jök vse godenje je, vse p?sme le vekanje. Vse,har smo,jdk le je, vse jok! vseveklebo. Doklej Tebe Bellin! she k' nam nafaj nabo.
V E S E JL E KRAYNSKEH MODRIZ NA PRIHOD NJEH BFXLTNA. SO« ge ^ JKli,rivrofliizh piska. Ju! hribzi so offhivcli. Vsi, kar on piska njim, piskati so fiizh?li. Do- Doline piskajo fa njimi na us glas, Juktj! juhg.'pj.ßej! * bo nasli Bcllin per nas. Navslifzhna nozli je prczli. Tcmm? mor'jo wcjfhati; Mlad dan respozhe sS; nebu faziinö smejati Vesžlejasnu nam; Daniza scsvity; Vse, kar je blu mertvu, na novu offhivy. Is verhov vseh gorrä je vse meglf spodila, Ter s'svojem ognam njeh glav? njem ponatila; ÜS lirah je prezh; vse sö fdcj zhifte veself. Od groma zhemega nobena vezh navf. Tu smrfka vide, ter fazhnž glavo sukati; VesSle k'verhu verh fazbnöbersh shepetati; Na uhu hraftu tu smrezlije volnu slicmpM: Hraft gabru tu povf; ddl gaber tu kremla, Worsht us shumy, vesfl fbudy worslit vse scnize. Na us glas te bu.l? vas klavomc Modrizc. Brrsh sittP Mnämt! skup! ** vesulc se dany. Bersh skupMoJrize! rfap/Bellin vash delezh ni. Bersh * Sp;TDrpz1
• Vifh», po kMfci K Kojni vft«l»jo. Vtrep?zlieh persah, vseserz?, vse, vse! gory. Gory, in' gorft she vsokuß bel fhöly. O sladke ogn! - fdej m? videmo, spo- fiiamo. Kaj nad Bellinam m? feno sladnoft imamo. Sdej me dobru vemo, fdej «hutemo, fakaj Nam njega Lahene.niso 'thle dat' nafaj. O sladke ogn! Nam se bo serzf llopilu Od tvoje sladnofte. vesflu bovtonilu Vvesölu, zhe Sellin bo tudi lubil nas, O Inbe nas Bellin! is serza lubc nas. O lube nas Bellin! gorfzhe m? lubile Te vs61ej bodemo. Ovide, in' Virgile Me bomo däle ti. Us Kraynz bode vesfl 2el v-kratkem o Bellin! Tvojo lubefn p?jU S-njim usa Lublana bo zhatt. hvalo Tebi pgla, DeflatezhasejeskusTeona prejela. Nje tutibosh,karjebilRimucnAuguft; En Ozhe teh Modriz. vsa zhaft nje, nje svitluft. Nje pofni nuzhezhi bodo Tebe zhallili, -De skus Tebe ony so jefik zliift dobili. Vezh- = ® = Vezline, vesfl, zhaftit bodi vsem tvoj spomin, O lube nash BeUin!
OPERETA.
SAPOPADK.
ellin (sonze) ena Sfnza dobrutliveh Ob- laflnikov bode fa svoje lubefnivofte, inu kroc- kolle volo od Rliodaijov fa Boga goriufft; fa leto zhalt se Burja (v?tr), teh nausmileneli Go- spodarjev sfnza, fabftojnmuja. On bofaverfhen, ter is shpotam fa svoje hudobnofte volo is Ahodarskeh ottozhez ftiian.
PO- POJOZHE PERSIIONÜ.
BcUin, tuje: 5oiize. Burja, tuje: ta hude v^tr. f r' „ i Ny«fe teli Bogcv Rofhnezvitarza, Flora j ' ° Sadjanka Pomona J Ikj o. RtJŠIldam pred oiky Rhodarske ottoz. hese is morjam obJant. Na mä ottoiiex flqjy ta Ifpe frtvisoke Smsktießtbr. Gosfodizhne se po mor- ju semterige ^aja.
TE PREPEVNE PRESUE L NASTOPJB, J^^nfe v'barld pqjd. Aria. Vofimo seftrize! Vofimo serzhnu: Cibajmo rozhize, Vcslajmo rozhnul Gfonimo! Tnidimo! Ko. = @ = Korajfhnu veslj! Kalimo! valajmo! Penimo! mejshajmol Navtnidne morje! • • • O Glejmo sellrize! Valovi wejrhf; Kipe fhe gorrize Naqvishku svit; i Gojrdizhi, Worshtizhi; Sami sem lejt^. Nam jfvke sliupfzhe. Nam smrfke wodgzhe Napruti hit?. • • • VesSle! fhelfle Kar m; smo toku: Bellina objele Sdej bomo sladku. Mabnimo! Fabniino! Le Le enkrat she zhovn. Ter bomo imfle. Kar me smo fhelfle, Bellina Ta Ion. Recitativnu.
I, Perslile smo srfzhne. Seftrize! von s'barke ftopite! Ter dary ushfzhne Bogu Bersh vsaka svoje vonfnoCte! Glejte! koku LubeCiivu on nam mufe sž. Hitite! namudite s6. n. She tu so limbarji wgli Tu so shkerlata vesgü Shaqi dushfzheh vertnizj Ti lubelhe so: uni teh D'viz Nadolfhnofte spomin. Niske fioleze. Blede berkonzhezc So tebi moj Bellini Moje podloDmofte, Moje = ® = Muje ponifhnoüa Sa en spojnin. — Tu moje sadovje. I- Tu moje klasovje. II. Ti moji vershizhi. III' — Ti moji grofdizhi. Use skup. So nas] e hval?flinofte, So naslie podloflinofle Spomlivi dary, Bellinu sveti. A r t a. S vitlu sonze! fliarje tvoje Aldujtjo, 5'neba sij na dary moje: iSij flat ogn doli k'nam. Tebi aldov moj gorgti, * Se od tvojeli fharjov vu?ti Oislie; oh! faHigi 'ga sam • Ogn is nct^s pride, ter fajh^a aUovt. # • • O vesele flie kaditi, Slie se svet plemfuz svititi Na oltaojeli je fazligl Pogory. b Vse ==i§J =
Vse serze se v'meni vname, De moj aldov gorivfame Moj Bellin, moj Buh vcs^l.
O Bellin! le Te lubiti, Lublene od tebe biti. Nam je lubshe, ked Hatü. K'tebi bo serze vesflu Tudi she naprej gorflu Tebi vezhnu bo svetu. Strsa faskno gorfti, ter njeh na oltar loklaiajo. R e C i t a t i v n u. L Al oh! oh! seflrize! Urem perhaji. Knjrene temnize Naqvishku kip?! Glej! koku val?. Se sem od polnozhy k'nam i Us dan vgasujejo nam. II. Naboj se! so le Deflievne megle Kar moji verti fhelf; Dcsh dale bode on?. Sc fMska. —- —
I. Ti mjiiesli loku; Al glej! klik'jc nebu. StsjftJi' bliska. Olcj! kok' blisk na kriflira ferfrä. Zhujl flie gniin SCIH ftrasimu dei-Jra. Cemy. III. Oh! oh! wejfhimo! wejfiiimo! F,;) Jazhiie piha'.i. Kurja oh! Uurja serdit Sazhcl jc flie drevje vertit' Wfjl'himo seftrizc! wejfhimo! Bcrsli v' barko se skrymo. Weißt;. Ž!>-
IL NASTOPJE. Burja, iim fo/j.-)» JSynift. Ji e C i t a t i v u u. Burja- Ste fl^klc! - Pefdlivkc! Ste ftčkle — zcrklivke! Al tu se more fgoditi. She dans se more kaditi. Meni oliar. Ter se na njemu smoditi Hn dar. b 3 Zhe Zhe ne, — bom mfh moj nap?l. Ter bryti, zviliti, ferzhati, wrenzhati. Lomiti, topiti, valiti, s vf d rati Jifera, in' morje mejshati. Ter hrafte in' smr?ke ruvati Serditu fazh^l. Aria. Burja. Ha ! Burja je mosh. Burja vel'vati, Buija vkaTvati, Oltarje si ftavit' le fni. Vofre pelclati : Zhaft si kup'vati Burja tu notshe. Burja nafna. • • • Ha! Burja je mosh. — Podlofhne lubiti, Sa vo&e prositi Je vselej blu Burja sram. Grofe ferzhati, Jefo wrenzhati Jeft Burja tu sa mu le liiam. Ha! ®
Ha! Burja jo mosli, — — Koker le fhvifhgati, Koker le piskati Ke moji viharji fazhnd: Se hraft perklon' vati, Smrfke perpog'vati Bersh meni pohlevnu fazlinfi. Nymfe pridejo ßfet nafaj, Recitativnu, Burja. Ha sem Icfejo spet. — Sem ves?l! De ftrah moj je njeh vse prevftl. She scmkej pridejo. Sdej, m?nem, iflidile Oltar mi bodejo. Ter maflne vofre fhgale. Gr} na Jlrai Nymfe. I. Peklenska furija! Nasrezhnc Burija! II. Doklej jeft bom fhivfla, Jeft bodem Burija klfla, III. Gdu bo trynoga Zhaftil fa Boga? b 3 Bar- ® = Emja pride seriUt nafaj ter rnjy. Burja. Tiimpc! Tape! Mazafiire! Shfme, Wuzhe bres muDigan! Fefle! Zujne! Zape! Gure! Je vam Burja toku fnan? Lajne! Zajne! Hurit, m is njim v'red Nymfe, Pokleknite! Mfl mpokleknemo. Ter molite! M? t6 naraolemo. Per ti prizhi Biirja. Po noliniii zfni! Ecrsh oltar mi IflTidnjtc! Mf nnifTidamo. Por ti prizhi alduvfijti! Me naaidtijemo. Tok' vam vkarjic Biirija. Po nolieni üeni. Ter jffa, ter! respozliel bom sc. Respozhi se! Terjffa, ter! pofental bom se. Poilantaj vse! Reskopal bom verte. Reskoplliiamverte! Posmodil bom terte. Posmodi nam terte! Burja. Ommlatil klasovje vse zhiftu bom vam. Nymje. Ommlati klosovje vse zlliflii ti nam. Burja Nymfe. Zhe v? mi fiJale Oltar ti fidale Nabofte oltar Nabomo nikdar. Zhe meni ald'väle M? tebi aid' vile Nabotte en Tigram, levam be kadili Se samil oltarji vsi: Sa Boga be se molili Gadi, kazhe, premogi. Le medvfdam be svltila Sveta iskra se saraii, Ke b' oltarjov vrgdna bila Mozb naumna le samu- • • Modre Buh aldove notslie, V k' tireh serze nagory. Nezh 'mu ni dapadajozhe, Kar lubefn narodv. K'tiri s' silo bit' zliaftiti Otsh'jo, so le trynogi. K'tiri lubleni le biti Otsh'jo, so modri Bogi. Chor. Tebe mi molcmo. Tebe mi hralcmo. Bel- Bellin ! na pomozh pertezi ti nam. Burja favcrfhemo: Burja sovrarhemo. Burja moliti nas je presrira —^ Bellin priik na S'tnzhiema vofu III. NASTOPJB, Bellin. Nymfi. Burja. Bellin. R e c i t a t i v n u. Po hud'mu urem?nu, PriJe sonze ermcnu. K' Burja. Burja! kaj si podftopil sž? Te jcft be! — Al Trajma se. De ref veselim Te flialoftne. K"Barju: - Zuke! Minute ne — — Jefl te Vezli tukej naterpinu 5apiifti moje ottozheze. Ter m«l skalovje pobžri se! Oltar saj tam Bo imel sam? b s Bel- ==@ = Be I lin. KajshS! Kajshe! tud' ondi ne, Zhe- on napreobeme se. Nymfe. O Boga Revnega! Burja. Ter! jffa, ter! jffa bo floraik me. Org po- tepem fresh. Nymfe. Pojdi! pojdi! Nej j^Fa flonii te; Saknj spodobe se. De ti skluzhcsh sc, Katirega sama leftnuft. Je ena naumna ojftruft. KBelUmc Al oh Bellin! sem tudi fdej Obemi Ti ozhy! Glej! kje podoba tvoja fdej Rcflerta vsa Icfhy. Glej! vse je pomendranu: Glej! vse je ifruvanu, I. Oh! — so te moje brafdeze? III. Oh! — so te moje terfeze? II. So te moje vcrtnize? So ni mojo gredize? Use. — ® = Use. Oh! - enkrat ja; al enkrat le So one moje ble. B e 1 1 i n, Recitativnu. O moje! o moje clekleze! O nnjokaj te se! fat desh kapU, Glejte! fhe druge kapleze Is n?ba rosf, Offhiv^le vse Te bodo sp?t vashe pojif. Use zveil- Zvedö flie limbarji spft, Zhes brafde wogate Zlies nograde flate Prezhudit' namore se svejt. Aria. Nazagujte! Nafhalujte! Zhe se lih nebu temny. Sakaj k'sr?zhi Onu k' Vfzhi Doftikrat vnm le germy. Porcrpite! Prenesite Blisk, Blisk, tresk leenmajh'nezhaj. Nazvilite! Nosfcerbite! Doftif — Jeft skerbim fa vas. Nytnfe. I. O Dobrega! IL O Slatega! III. O Sladkega Use. O lubega BogA! BeUin, Polej! o dekleze moje! Vse je spft offhivflii, Vse odzvedlu, vse frflu. Vfhijte vsaka tu svoje Pojdtc! tergajtc! fhajiiite! Vse vaslie je. Vse poberite! BelUa. Ana. Nymfe. Gorfzhe vas lubiti Pohlevnii Te moliti Je moja leftnuft, ,Je nasliadolflimift. Ter od vas lublen biti Ter Tebe Ic lubiti Je moja sladkuft. Je naslia sladnoft. Lubite! Lubile, Zliaftite!' Zliallile Bel- = @ = Bellina tedej Te bomo vselej Ncj bo vash Tiboshnasb Hollin vash Bcllin nash Vam Buli on vselej. Nam Buh sam tedej. Kom te prepeviie frilhe, NA VESELE PRIHOD Njch Excellenz, tega novega Gospuda Pogla- varja Kraynske Duriiöle. «VH SHIVI VISOKV ROJENEGA GR. FRANC. LARIBERGA DOLGV LEJt; * KATIRE JE OD SVITLE CESARIZE SA POGLAVARJA ZHES VSO KRAYNSKO DVSIIE- Lo DAN. * PESM = @ = FES NA ENEGA DOMAZHEGA WOLTKKA. • ^Pfvzhsk sladke! Ti samoto Mojo meni sladko ft'rish, S' pejtjam tvojem vso puftoto Ti od mene odpodlsh, Tizheh moj! ma dva sama Edn drug'ga veselema. a. Dan mlad kumej ti smejati Se fazhnfi, ter nozh fwcjfliy; Ti mi flie fazhnesh fhvifligati. Ter mi spojesh sejn s'ozhy. Skup ma dva se fbudema: Skup ma dva tud' vftanema. 3- Na pol fbrihtan k'tebi tözliem Lepe %liemogIavzliek muj! Do- Üobru jutru woltek! reziiem. She me kushka klunzhek tvoj. Woltek moj! ma dva sama So le serzliuu kiislikama. 4- Koker kmalu s'hribov frase Soiize, 'ga tvoj fhvifhg zhafty. Ti vfsh, de tu tebe pase; Ke konople ti fory. Jeft, in' ti fa tu sama Njemu hvalo fhvifhgama. 5. S' uft kosilze mi fobati Vse vesele tvoje je: S' njim toku tebe pitati Sama moja sladnoft je. Serzhek moj! tok se sama Ma dva skdku pitamiu 6. Hörem jeft ? Otsh' s' mano brati, Ter med braiije fhvergolish. Pis- Pisliera jeft? Ti otsh' iiisati. Ter mi zlierke prezli lovish. Tok moj tizhek! le sama Skup beröma, pishcma. 7- Ti fazhnö peni pertiti. Se shopiresh, in' fcrfrdslis Otshe tu tä prezli spoditi, 'Gi ti vjamesh, szefedrJsh. Tok' moj woltek! se sama Bres kryvy vojskujema. 8. Ali vsa ta vojska, naju Le en majh'ne zlias terpy. Jeft pogledam te. Per kraju Serd je. Jffa vsa miny. Tok betsh woltek! se sama Le perjafnu fmyrema, 9- Kader mifii marsh bcrbrati Ti fazlme, nje pisk perdash. Ter = ® = Ter (azhnesh se ti sukati, In' fhovnirsku sem lilazliash. Toku woltek! se fhovnir Ti moj: jeft tvoj oJlIcir. 10, Mt5 je lih vse fapuftilu. Kar je meni lubu bluj SÖ krivize meni ft'rilu Ni nobene skus letu. Kratke zlias ma dva sama Si fadofti d?lama. TA narmlajshe teh modriz. 52= iGfe k.raynz fbudi se! spreglej! napuftisö slepit« Vezh od teh ftareh Vfsh. Puft' sonze si svititiJ I*"!!', de se zliifta luzh ti jasnu fasvity: Puft', de resniza ti vse fiuöte reskfopy. C Jeft Jcft sem MoJrlza. Jcll sama ftaroft sposlitu- jem: Jcft iijc modruft zhaftim. jcft njo nafane '/.liiijcm: Al navirjami tii. du vse. k.ir Icshketi Se v'sivi ftarofti, se rOzh flatii imi. O! kaj se v' biilshe je l'hc vse nam sprebcniilu. Kar v'ftarofti se je vezh ked Hatii svitilu. O kaj mi vtmo fdej, kar ftaroft v?d'la ni! O kaj mi fnamo fdej, kar ftaroft fnala ni! Al kar se fdej gody, se je takrat godil». Vse, kar ta üiala ni. se je tud' sovrafhilii! Vse. kar se ni po nje ti ftari shžgi pfjhi. Se je perproftu nji. se je naiininu fd^lu. Al zhasi so pershli, katiri so fbrlsilli Nje mrfiie is oxhy: katiri so skafiili, DJ flaroft dollikrat se Hnote. in' Iguby. Zlie terdovratnu se navadneh sheg derfhy. Nazvill kraynz! tedej. de sem se sprebernila. Jcft sem Modrlza! jcft uzhlm, kar sem uzhila; Le kar je blu grenku, fturim jcft fdej sladkii: Lekarjeblu teshku, fturim jeft fdej lohkii. J eft Joft tnulno miljo sem s' veselam na se vr^la; Jell piisko, trud, j'jft siioj us sem si per^ulfla; Jc-n ottrtliila sera vse, kar jo blu gcrdii: J eft sem ozzliedela, kar je nazhcJnu blu. Glej! kokii jeft moj navk sem v' vcrfte rcLlli.j- lila; Glej! kokii semteshku, in'loliku inozliila. Glej! zliifto zherkc, glej! kokii iizhim njjli frO-zh: Glej! de nobenemu nanalofliim prcvczli. Te lahke flofhe le uzhim jeft skiipej ftavir', ^^m te tefhejshe mi mor'jo goripravit'. Glej! kaj tem goridam: kaj uni se uxlie, Glej! pisnoft, k'tiro fdej fantizhi nared?. Koku perludnu je tam uneh faderflianje: Koku teü tukej je lepil fuflopiiu branj-. Kolkajn fdej en fiintizh vf od poshtsnnfte. Od vire, od Boga, od lepe zliednofte. ''es je. Vse tu sem jeft tebe kcilcj iizliila: •^i kolkajn zhasa s'tem sem jeft tiid' potrat ila. 5htcj ure, dufvc slitej! külk'iijeh je ir.ogiu ft-V.li': Slitej tedne, aku njeli sluivilu mor^jsii frczli'. C 2 Ure Ure so sile, pr?dii se biiqve Tnal derfliati; Dnfvi, prfdn se fnal njch lifte prelirazhnti; Shli tfdni so, prfdn sc zherke ti pofnal; Shli meszi, pr?dn ti se flofhe skiipskckkl. Shle qvitre, pr?dn se na pol knj mogl brati; Shielejta, pr?dn se ti fnal kaj nazliezhkati. In' prfdn se v'temu ti um, in' rozline Wl, Je dvakrat sedemkrat nam Tntvn ratal fhiv. Shf dolgu brytva je tebe pod nAsnni bryla, K' sem tu (kar pubzhe fdcj) shelej tebe uzhila; Shf mßsh se bil, ke se ti kumcj tu vganil. Kar fdej cn fant povf, ked be s' ozhmy mignil. Snal ti se tu; al fnal se ti Ic shlekcdrati. Ne pak od tega tud' to pravo arrfzli dati; Koker en fant fdej fml, k'tir' Vf. fakaj de Vf; Ke od tega, kar vf, tud' arrfzh nam povf. Sprcmisli tu moj Kray-nz! spremisli, kar sera pejla. Teb' k'pridu je, kar jeft sem tč uzliit' fazhfl». En slepz sd, zlie te prid' tvoj naressvitly: En kamen, zhe tvoj' prid' te she naommeh- zliy. Na Na Shkarkonä. 3Per mraku se Shkarkon podi von na dvorishe. Shival hity k'njemu, vsa 'mu dapafti yshe, S' lubffne (mfne on) de se je skupisshla; Jeft: de prekiimernu je dans vezhiijala. Nüpis na pokopnizi enega psit. Öharmantek tu mertv lefhy. Elmira 'ga fhaluje. Britkuft se nji s* ozliy zedy: Serze po njem' fdihuje Sakaj? _ o fhaloft! on je fhiv Elmire us enake bil! ^ ^ SPEVOREZHNOST KRAYN5KE SPEVOREZHNEKE, Satiri kake fvefane govorjenja narejene imajo, de be njeh med hidy dali. "omazhi Kovazhi Sem bersli vsi skup! Vse svoje Orodje, Snosirao na kup! na kup! na kup! • • PalHijara Shovnirjam Delamo mi Orodje Orofhjo Vse sorte sami, sami, sami. • • Ter fa nash Kratkezhas Pojemo tok': Koker je, De nam gre Bel d^lu od rok od rok, od rok. • • Gorenzl, Dolenzi Vsi tok' poj6: Notrejni Ked sr?dni Kraynzi blef eno, eno, eno. • » • Ne drajne Na lajne. Ampak lep?, Poshtene Slofhgne Popevke gred?, gredf, greJ?. = ® = • • Vas je sram ? Stopit' k'nam. Ter prov ^rfnii. Kar fnate. Imate Sapgti glasniS, glasnu, glasnu. • • K'nam pejdte, Podejte Radi sami. Po zeli Dufheli Teh p?sm zhafty, zhalty, zhafty. * • • Skafhite, Uzhite, Nas tudi letu: De fnate, Tud' Date Goft' ftnme berhku, bcrhku, berhku. • • Vi fnate Sa brate Pfjt njeh vezhkrit. Med ludy shž tudi Njeh dajte fa brat'i fa brat', fa brat*. Navfße Povfftž Res pravit'? Kaj füg! Tok kujte: Tok pojte Mersk' ene lafli?, lafh?, lafhj. * • • Napnite! Sturite Volne rok?: Le kujte! Prekujte Te terde glav? glavf, glavf. LUB- • Fibale. * ertlAt, iwm(t frainnirdit SlrimfcimMt aufgtfbf »nt »(ctKH/ li^ce ecbiiDtt, eirtn tc. i«m VuMI« to mitiutSrUrn, vfrfaffn «uf »tn 4>aintsRf(t[iit 6 Sofepp IL (ine frepe Uibrcfcßuns au« trm ©faeifc^eit. ==5af===»fi^i ben Sffienfc^enfttunb botf, 6«? bem ©e» ' reirtef betSDtommefn, Sßicten im SobetgcprafTel aus toufenb Sirenen aSo (ti rc^cecfftc^en @e^ncn ba« eifen ber {taftcnbeit ^anb Sffitgjuflcbtfffn jfftert, fm ©ngctoeibe brt Ärieget« ©t^neU iu gtobtn, bie 2anje fid; fejnt, bo« wo ju bcc @ta^fn)anb ®u bf(^ teijefl Ätodf! unb bu gcjlugelttr Ungar! 3m 9cf«nft«en ©ta^re ben Sob, bie SReipen um» ©ort S)0Tt 6C9 b{c, futc^tSatn ^dnn, m(t bem om btäuenben Ttiige (•) glnfter, !m 3le6ef 6<« 'iobrt, bet bidjt an bnr flS^lenen SBanb ()in Sfqcrn um{i *) etcanatirc (McdvrfogUvz) »lepttnft So» (•Tinihftu im;») 3o( NA gn. G. PRESTAVLAVZA. •G»- =5Z X» E n Knish se vrfdn ft'ry si miijo perfiidfti Tu, kar siiin krulil jöft, ud Jofliela fiipfjti. Trnu Nerazu, k'tir'ga glas je zhös us fterd sladük. Katir'rau Jason ni kus v'pfjtju, ne enäk. • a She = ® = She pöje on, moj Enish! vse flird kar on poje: Vse, vsefhivlenje je, vse luzh je, kar on pöje. Vse duh je, fgol sam duh, duh v'soku ofhi- v?zh, Bres sile fvffan duh, duh proft, duh us gorezh. Tu shlishe Dunava, tu Elba, t^r se zhude. De sladku pfjti fnft biftra Vipava (*) tudi: De dörezh Shubel (**) fna pop?vat' ked on?: De on povfdat' nam, kar serze zhute, v?. 5a seftro pravejo: ti nama, ti brat bodi! Ti nama Vfdnu poj, ti nama vSdnu godi! Al vtihni pishv! glasnej bohvallefhnoft tvoj! Hvalltfhnoft sem dolfhän, samo hvallefhnoft poj. SD «t 3tt)ift nr götften t e f u n 2 ( n «en 6ineb bftt SBorben 1778. N A KRAYNSKO SPRVOREZHNOST JRESTAVLEN. PERVA PESM V« fant! von se ofri! Poglej is felenie! Glej Sinedov" serze tesnu kok' diha, wye Kok *) Vipava: potok v'Viptvi. **J Votok v'Ajdovshni. Kok silnu! Vržme flrah od delezh k'nam valy Sem s' Bojarskeh ftrany. Ked gorra fhe kupy Naqvishku zherna nozh, sdm Dunava njo vlfzhe K'nam doli. Dan wejfhy. Svit svoj us sonze slfzhe. Blisk sam tresU she svit. Grum teshke go- demä, Ter ftrfle k'nam odfgor potuhnenu mermri; Al she navdere se. Pufty tvoje fidovje Lep Dunej! fhe sä on kje v'GLvadarsku sadoyje Oberne. Tam, tam! on vdSre sä, tam on buzhy. Tam bliska, treska on, tam vrye, tam mory. Podprt je hraft! -lefhy! - Fant! säm, sim Zitre moje S6m milu fdihuvanje, Sžm brithu klaguvanje! Poddrt je hraft! - lefhyT - sem use, kar mi- lu pöje. * Podärt je hraft! - lefhy! - Oh! ftrfla jeref- wyla Ilse njega vershizhe, Koshate gojfdizhe. Oh! ftrela, ftr^la! je lyega v'prah sprebemila. Devžt jfisfn je prah, kar s'^ardam fte voshili, Ta htaft si vsaditi, Ter njega zhaftiti. Dev?t jösfn je prezh. Kar fte vi 'ga vsadili. Usadili fte 'ga vit de b'en spomin imgla Usaniemslika dufhäla, • 3 Satu 5atu prov vösfk: De Jofhef, inu Friz fta tukej sä objela, Devft jösm smo mi vid'fi pogrinati Teh mladeh j^granje: Teh ftareh kremlanje Vesflu shlishalL 'ga s'njjrai shepdtatL AI fhe ISrhy podert. Friz hud 'ga nam podöre. Friz hud 'ga nam ftAre, Ke fdrafhbe te ftare Sbudy. Oh! Friz nam myr refterga, in'refdöre. Vzhšlido on fa^t, s6m pukshe, sulze, mäzhe Najtfira poftave 5erdite> ter prave: Kaj! — Jofhef rasi bo? — Mozh moja tega nötshe. Serdit on tžrzhe na svoj shtit. Oh! bresshtivila Bžrsh sliv sem perdöre Shovnir, ter podöre Hraft, k'tir'ga sprava je blavfzhna fasadila. Mejsz Pfsmouft! o kak'! fazhfjna on svititi! Ked k^, katira s'pirs teh wytefhov zčditi Zhaflitu se fazhnS. O Neba syn! je kry Kar tebi blfd ob);as erdezhu oshkrofy? — •TO kry ti milyesh? — Jai ja! ta bo vtopila Junake mozhne. Oh! kolkajn njeh bo vtopi a!— 5he s'jam mertvashkeh puht navsh^he von- puhty: She vdova male, fhe nevffta tam jSzhy, Kjer Kjer dnifhe njen' läfhy. Sem Pevzi! ter zliaftite Pejt pfsme wyteske: pgt jakoft bersh fazhnite. Al fhalloft, fhalloft tud' zhes Frizove raofh?. Thvishkov' nuki so, — se k'trava nakos?. DRUGA PESM. —««ok' wytesW trobžz v'svoj pirnzh troblA! Kok' pish v poftranska s'ro^my v'red fhvžrgla! Orurali koku bobu v'raed njeh glas serdit! Shvčnklal je, fhvenklalje nam Jofhefov shtit! Kok' s^jtva jšklfna semkej pž-haja! Shipfzhem bendirzam kok'hlad nagaja! Kok* podkv se shlishe od delezh fgvonit'! Shvenklal je, fhvenilal je nam Jotbefor shtit! Al ne und lohkž,* katirega glas VjSsfn je le klizal fhovnirji! skup vas, Obbme na nive pridti sem k'nam K'röziaem, fhovnirskem vesflem jžgram. En druri, ta teshkž, ta mozhnžje ta, Katire k'resnizhnem prötfpam fhvenkW, Katir'pa she Zesar nash vfdipel ni bil; Lita je fares vam fdej k'vojski fgvoniL • 4 Krayl Krayl sliveh fhovniijov us ftar, inu Kryraveh na pojlah; le k'vojski she fhiv. Ta Jofhefa site se vfdignit" naj^t, ' Ter pridt' na korajfho,^ kje k'Klbi na brod. Kok' gferba te zhöla teh ni6zhneh temny! Gorf kok' ozhfsa! kok' noga hity! Serdiru vesel hrup se shlishd povsod Kje k'Elbi, kje PElbiUje k^Elbi! na bred. Perdrufhi sepishv! Poj rajinenu tu! In' vi moje zitre wrenüajte sladkii! Bod' srfzha vara k'Elbi tekdzhem mofhfm, Terefe, inu Jofhefk mozhnem roksm. Vas hrafte med ludftvam, katireh glavg Medvfdove kofhe zhaftite nar* df, Pofdravlajo zitre. Vas pöshze zhafty Ta pfsm, v'katireh vsa srezha ftojy. Vas v'sokeh na k^neh ojftre'mofhäke! yterdem fhel?fam obdane vojshäke! Pordravlajo zitre. Vas Jerdezhe vse, Katiri tud' k'nogam vojskujÄte se. Vas hitre ked vet* Ogre! löfhezhe Nakojneh, teh Nemzov perjatle gorfzhe Pordravlajo zitre, katireh ftrany En dolge, en krive ojft vždnu tefhy. Vas umi, vas fvffti Hrovatske vojsMke! Poshtfine, korajfhne, navtrudne junäke! Pofdravlajo zitre, kntireh rok? K'onuiju, k'ftrflanju sofmirej volnf. Vam Vam pftje teh Nemzov szer fnanu she ni. Al wyteske pfsme tud' lubete vi. Od Krayla Marhjafha sim shlishal na glas Vesflu prSpfvit' jeft raerskikrat vas. Moshki junlki! vi nifte po sili Shenke, otroke, ozh^tepuftili Prelyti sMubelhe fa Jofhefa kry; Pertökli s' vesölam lie jsemkej samy. Poglejte okuli! fa vami sžm gre Vast Jofhef, lubefn ter mule vam fhJ. Perklöni sö pfsm! bersh ftopi na ftranl On biifhejsbi pride s' vojshak'mi obdan. Bod' STfzhn! narvilcshemed ludftvam! tvojm&h Nafderesh le k'skushni vesflu ti vteh; Nafhallesh s'njim Friza; le bran&h se Ti; Vreanizi fdčrt mžzh, tvoj branik se vely. Sa Matere tvoje pravize gorish, Njeh branit', njehvßavit', k'orofhju hitish. Navtrudnu pržn&esh tefhave ti vse, Katire so k'vojski perdrufhele sž. Teb' nagne si pfsm Kravi! Wytes! Shovnir! Enakd kje najde se tebi? Nekier. Shovniijara vteh Ozhž, kdd Vaj vod se ti: Synovi vteh tvoji, k' fhovniiji ouy. Tem migni podat'*se kje k'Elbi na pöt. So ftene jeklene; te vsadi na brodi Ter pufti! nej val se perdžre derteh. On njeh napred&e, naspžre njeh prezli^ TRETA PESM. jSderl on ie k'brambi, nash Jofhef svoj mžzh. 5derl, vsaJil' krog Elbe jeferov vteh,' K'fid terdne ftojf ond' mnofhize wfle Pishv prafiiiij! poj p?sme vesfle. Vsrid' teh Kardllov v'sok on tu ftojy. Truma teh mözhneh obdi 'mu ftrany. Tu vetžrz s' bendirz' mi shiimfzh 'mu vahll, Shovnirsku vesele kriv rog 'mu pihli Vsok tukej ftojyr ter zhaka*na svit, "To prizho, kar tukej se ima godit'. Ta pride, zhaka na Krayla. On pride S'jefer* mi sliveh fhovnirjov. On pride. Tih sžm on vlfzhe. O! vidlt' lepü Svffane tÄpe perhajat' verftnil. Vidit', kok' njeh sž orofhje leshkazhc, "Ter njeh od svita kok'^us kraj migazhe. Pervžzh fdej fdihne nash Jofhef: o Friz! O Krayl slavitne! o Sosedi o Striz ! Siv us na glavi, tok blifu fhe vmrfti. Ti not'sh ^e vsžlej per myru fhiv^ti. She vlfzhe sdm.* Jofheffdihne fdej spet: O MfahI M&th ftrizov! Ti zhes me se snft? She vlfzhe sdm. Jofhef 'ga oggovory: Krayl! ne dil, ne del vteh. On obftoj^. Orrf si, ter vglfda na vseh gorrah' Mnofheze wfle itac', Jofhefov ftrah. Tu bröne on vglfila perpravlene ftat', Tüf s' sinertjo nabasaiie^na se ßjat'. ^en' pöjcm jeft cTavam, de on bojezli Äilrft' s<5 naupa zhes Jofhefa nižzli, Ter prizh od vtekozheh ti shlish'jo samy: Kok' dolgu bresdelnu on tukaj llojy. Jan'pöjem, kok'skerhnu skusha on fhe Pridti kje k' bratu zhes fterine gorr?. Tok pravejo Gavam prizhe vtek6zhe. Oh! tu ni. Oh! tu nü^raogozhe. Perderl szer po nozhi en potok je bü Sem v'Zheske pokrajne, ter se iflyl , e sh' roku na pojle. AI tu le enkrat Je upal fturiti se Kra^love brat. Bersh koker is sr|de zheme *nozhy, K'tira na hribeh grumfzha läfhy, Se vtdrga blisk ftrashne, tok' vtergal je bil SŽ Lavdon, ter s' tozho svinzhfno pertiL Vaj vod se vftrashe, fhovnirji wejfhf VSI fi^et nafaj skus worshte teran?, Nash Lavdon njeh drejna, namor'jo obftat': Dergod qvartir fimske si mor' jo yskat'. Tok' sklenesh tu pervu lejtu'zhaftit' Tok' snaraesh is roke tu pervezh svoj shtit; Tok' zhul se navtrudnu zlies svoje vojsk?. De varval se modru ti svoje mofh?. Ti = @ = Ti vso navamoft sž s'njimi dejlil. Ti vse tefiiave se s'njimi prebil: Ti mras, vrozliine, in' pl6he jireftal. Ti trudil se s'njimi, zhuls'njimi, in'spal. Tok so njeh serza tndi sž viTfle, Vogn jit* fa te so hrepenele. Ti hvalleshnjeh ogn, ti njega zhaftish. Al vdarit* von njega ti^she napuftish. Le sam' mu Hrovacu , in' Ogru se bil Perouftil, de on je nad Frizam hladil Si mgo zhallito; oppravit ta dva Sta narvezh 'mu dalla skorej le sama. Tok' mine en' lejtu. Tvoj Dunej vesfl Te v'novi zhafli je fupet prej?l. Prwla jte tebe Mate ves?la, VTebijesyna, in' VMha, objela. Ti njen* vesfie. Ti nje se sladkuft; VTeb' Ona vide vso svojo v'sokuft, VTeb' Ona se vide, vTeb' ona fhivv. Ter fa narvžzh srfzhno se Mater derfhy. Alpiide, prefguJej pride! sJm zhas, Katire Te hipet kje klizhe od nas. Ti shlishesh, ter fdirjash ked vetr odtod, Spet k'tvojem fkovnujam kje k'Elbi na brod, Bod' sr^zhn! ter Sirayl zhe o* hI nabo Pcrjafnu Taftopit' se k'myru s'tabo: Spomlad! koku bode se tvoj m^ v^Iil? Katir' le branik seje klizat' pultil. PU = ® = PÜDELB ALL. E N P05NETK LS GOTTFRID BENJAMINA HANKETA. T esMe! - kje sem jeft? - VWenedkah, al' v'Parifu? - Sem v'Koshtamaji ? - al' sem f he zel v'Paradifhu ? Toku na femli ni vesel nobedn kraj; Elilkrsku poji? je tu; tu je ta Raj. Katir' M SO sami Bogovi sebi fbralli Sa. kraäe zlias, fa pl^s, ter so vse njemu dalli> Kar vesžly serz?, kar sladnoft obudy. Kar merflo klavomoft prezh delezh odpody.- Bleshy ozhesu se, tolkajn tu luzh migazhe. Dolg mushovsb, sh' rok se us od svita njeh leshkazhe; Zhift sk]?n'ga gmira, on'ga Ihikrat tolku da, Kolken njega plemfnz vesfl v'njemu migli. IHiu naltavla se na tu, kar fbima sile Napfte ovze pgt, kar votla smrfka zvile: Kar zitre wrenkajo, kardebfl bas mermra. Kar v'med njeh krive rog na konzu favikU. Kolkajn s^m pride sh;m! — Gdu vse njeh shtivilu? Gduflozhe vse leni, har jenjeh oblazhilu? Tam je en kmet gospud, gospu4 en kokushSr; En Lnenitnek kmet, eu Jüiish en rcshčt:ir. Tu = ® = Tu se je Helens pod ftaro babo skrylaj Tu eiili babena se s'Heleno Takryla; Tu en dimnekar lep koker en Narais: Tu liflie Kraynz, de je iijcga rodil Paris. Vsak, kar s^'mu fdy, in' kar .si fvolebiri: Vsak tak je, v'kar se'mu lube se sprcminitl; En sleherne se tu, koker 'tslie vesely: Ar pl?she, al'jegri, al'skazlie, al'scdy. Tam skazhe Harlakin, tukej Anflie Klobiisa Po fhingaiiju-teh ftrun, po wunkanju t'ga basa; Tukej s'Tyrolarzo plfshe en Iderzhan, Tam le na samemu se suzhe nozhindan. Gorenzu pod roko se njega Mina suzhe: V krog hitropetza se tam ena raojshkra smuzhe. Po vifhi un vesfl s'petö na pöd terkli S'drobno ftopin'zo ta fa njim umu skakli. Toku ferfli fa tem ena urna Furlanka, Tok' s' unera fdrufhž se ena berhka fliupanka; Tok' med sabo si svoj drufh vsi spreminj. Toku se sleherni s'kaj pcujem ves'1^. Al ftrune vtihnejo, fhe bas renzhati jejna, Drufh s'drufham je, s'driifham nobedn vezli namejna. Vsi trudni, vsi snojni ond' semterkje sed?. S' tanzhiz'me, s' veternz'me e'n drugega hladi^. Turk pride, in' famurz. KafiS njim un' ponude: Ta s'mashkazon'mi se poflrfzhi njim navtnide; Unsyrop hvalle, tn njim kafhe sladko kry, Katiro v Cypri grofd v'en sh'rok sAd iszedy. Tarn Kolumbina, zhe katiri bel dapade Pemese en koßrz prov sladke lemonade, Ar ml^ka s'jed^rzov, al' kar njo res-hlady, Ar kar kozhlivoft nje she slajshega fhdy. .Sern zhopar jabuka flate is Lifaboue Pcm&e: unem kje daonblfde lemone. Kar Filis fbSre si, je kuplenu blagu, Sa Filis tukej nezh Amyutu ni dragu. Vse ona flie ima, kar more kol flielfti, Amynt v? flie odkod se ima vse tu vlfti. Pomigne, nge, kar Filis rada siirkli: Pomigne, tu je, kar Filis rada liruftla. Toku njim v'sladnofti vsa nozh prehitru mine: Toku gtf vsak lohak, us druge is Kaline. Pride domü, je spet, kar je on »zhirej bil; Al arfhat je njegov, kumej na pol she fhiv. Sdfj shellej se fbucfy Endymyon, fdej vdane, .Sdcj IVf se, fdej si on ozhy fabuhlene mane: iSdej vide se, fdej se fa vslies'mi on dergli, Ke prafua moshna'mu vezh s'srebram nafh- venkli. Ni tudi svejt en bali? Kjer kar je le mogozlie Vsak skryti tu, kar je; vsak bit'tu, kar ni,otslie. Ni tud' tukej en vovk pod ovzhjo kofho skryt? Ni tud' en Judesh tu v'perjafne plajsh favyt? Ni v'tu, kar gugle nas, Cliarvbdis spreminena? Ni tu, kar fiblenas, ena sladna Sirena? Ni tu, kar lifhe nas, en Joabinske spak? Ni tu, kar glade nas, en mazlik, en lisjak? Ni v'tem' skryt en goluf, katire nam persfga? Ni un'en ifdajavz, k'tir" s'nami v'skl?do s?ga ? Ni ta en fhulz, katir" fhiveti nam fhely ? Ni ta pod varham sk^t, k'tir' v'jamo nas teshy? Ni vse sprebemenu, (agernenu, fakrytu? Ni vse tu shfmaftu, lalhnivu, in' favvtu? Al pishv vtihne mi, us pisk je nje faftal. Sadofti sem jeft pejl Us svejt je pudelball. Unmfa odgovor, katirite radi v(dele, sshc Je maika PudtlbaU naredU. Al Al Marka me polbi? so on^rprasballi: Vesele! 5kus tu so ony na Inanje dalli. De Bali dapade njim. Al gdu? — Le en'serz^ Srna jeft, m' on; al dre srna obadvaglavf. POGOVOR MBO SHPELO, iNu METHO Zhesfante, katiri seskryvajo; ke se boj;, de be njeh v'fhovd nauf?li. ^9;= _r.L-.-j_Se --K» s HP E L A aj sem jeft j^esla is Lublane! £n' pismu je persMu, katiru fapoTf: De te deklfta vse bodo tudi v'fhovd dane, Katire she ta j)uft mofha si na dobf. She se nam smqajo pred moftam ti mofhiki. De ufta narem njim da ushes refh^ Te, pravejo: te, te! te! bodo korenaki. Pred katir'me Prajii vsi, ked b'trenil, po- wejfhe. METH A. Gdu Vf, zbe ne? Ta vgm, de senabom skry- vila. De v'zhemo hofto jefl nekoli nawejfhim. Tu Tu vfm, de se nabom zhes tu nekol joklla. O! jeft se fhovda mejn, koker eu fant bojim. O! sram be mene blu se po gojfdeli klatiti. Koker se klatejo Urh, Jernej, in'Andrejz, Raislii be nothla jeft na femli fhiva biti, Koker pak en toku flraliopefdlive fejz. S H P E L A Fi! Shkoda! de nav? she Ta te Zesariza, K'ti pervi Vajvodni be ona ft'rilate. Vsa v'rtatu be bla ti, koker ena Krayliza, Vezli koker sonze ti be lesliketila se. M E T H A. Tega jeft nisem she nekoli pofhfilgla; Na tu namislem jeft, tega jeft nafhäim. Eres tega sem dafdej zel lohku jeft fhivfla, Bres tega she naprej jeft zel lohka fhivim. K'zhfmu mi je flatu? flati namorem jefti, Sadofti, de she jeft ume roke imim; Sadofti, de jeft fnam she shivat*, inu pr^i; 5adofti, de nekol ni mene d^lat' sram. S H P E L A. Modra se; al puft' naj spet na tu pervu pridti, Puft', de tu drugu jeft she tebi tud" jjov^m, HrovasÜe hlazhe m^ bomo mogle nositi, O fej! tuje gerdu O fej! Jeft v'fhovd nagrgm. M E T H A Oha! fakaj be m? se tega sramuvile. Kar nam je ena zhaft: Kar druge tok fliMf, De premofhenje vsebTene hlazhe dale, Deslih bleftergane, deslih b'lepe nabl?? Te hlazhe bodo nam veliku lepshi ftile, Koker tem fantam, k'tir" pred fhovdam se boj?; Nameft njeh bomo m?^ ^imimm svoje kiklKiKlee idale . Tem fantam hlazhe fdej vezh dobru naftojf. S H P E L A. Nasrezhna hlazharza! zhe tu na uhu pride Tem fantam; te Martin nabo poglgdal vezh. On bo lis zhmžm hud. On k'tebi v*vas napride. Pod oknam ti nabosh irnjla njega vezh. M E T H A O! fa tega mi ni potr?ba nezh skerb?ti, Martin gr? sam rad v'fhovd. Martin je fhe junak. Njega potrgba ni fhuplnu s'silo vj?ti. Med vsemi je Martin le sam en korenak. Katire se she ni pred puksho nigdar tresl, Katire fajzhju ni se she pred bobnam bal, Katir" ftrahopefdliv' svojega serzi ni nesl Kje v* tamme. On vsellej je llanovitn ftal. S H P E L A. Ti hvalesh, kar slitemash. Al kader bodo vfflli Martina, kaj veli. de se bosh kisila. M E T H A. Sna bit*, de mi takrat, kader b'mo slavu vfeli Ena solfiza fhe po lizu pokapli; Al od vesela le, dejeft en ga vojshaka Sa lubcga imam, katirega ftrah ni Pred Pred svinzam; k'tir' se noben'ga korenaka Navftrashe, deslih zel ogn na n'shkrofy. Al kaj Lublamhanke rekd k'temu povžlu? S H P E L A. Ene trfpfzhe vse zhepf tam fa pezhjo; Ene so, kokerti, korajrhne vse v'vesžlu. Ter ume fhe hit? kje fa leto zhaftjo. Pod tem ermenem m? (prav'jo) otsh'mo wen- ditjam Serzhnu vojskuvati se. Me otsh'mo svojo kry Prelyt. Me otsh'mo wöft', in' sekat' kiis fhov- ninam; Me otsh'mo branit' se tud' s'svojemi fobmy. M E T H A. Te so jimakene. Te je dolfhnn zha(liti Zel volne svejt. Puft', de jeft ftezhem kjekej k'njem. yteme na vekumej se otshem jeft fdrufhiti. Bod'fdrava 5hp?la! jeft fdej urnu tezhem k'fljem. SPEVOREZHNEK. O Fantji! vas ni sram, she fmfrej fajzi biti? Glejte! kaj M?tha, kaj te shibke d'vize ft'r?! Kje v'jame je njeh sram se po tatinsku skrvti; 5a babe vas jeft; njeh derfhim jeft & mofh;. VL U B L A N I, SNSKANE PER JOAN. FRIDEMKU EOERJU, DUSHEL- NEMU STISKAVZU. 1780.