sort sadnih rastlin v letu 2012 letu v rastlin sadnih sort novih vzgoja in preizkušanje Posebno Ljubljana 2013 Darinka KORON Barbara AMBROŽIČ TURK Viljanka VESEL Anita SOLAR Valentina USENIK Metka HUDINA Boštjan GODEC
PRIKAZI IN INFORMACIJE 280 PRIKAZI IN INFORMACIJE 280
Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2012
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova ulica 17, Ljubljana Prikazi in informacije 280
Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2012
Boštjan GODEC Metka HUDINA Valentina USENIK Anita SOLAR Viljanka VESEL Barbara AMBROŽIČ TURK Darinka KORON
Ljubljana 2013
Izdal in založil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17
ISBN 978-961-6505-64-2
Direktor doc. dr. Andrej SIMONČIČ Uredil Boštjan GODEC Urednica zbirke Lili MARINČEK Fotografije na naslovnici Boštjan GODEC
Tisk Birografika BORI d.o.o., Ljubljana
Naklada 100 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
634.1/.7(497.4) 631.526.3
POSEBNO preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2012 / Boštjan Godec ... [et al.]. - Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2013. - (Prikazi in informacije / Kmetijski inštitut Slovenije ; 280)
ISBN 978-961-6505-64-2 1. Godec, Boštjan 267040512 VSEBINA
STRAN
UVOD ………………………………………………………………………………………… 5
POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN ….………………………...... 6
JABLANA ...... 8
HRUŠKA ...... … 15
BRESKEV IN NEKTARINA ...... 19
ČEŠNJA ...... 25
MARELICA ...…………………………………………………………………………. 27
SLIVA ...... 30
OREH ...... 32
LESKA ...... 38
KOSTANJ ...... 42
OLJKA ...... 44
KAKI …………………………………………………………………………………… 48
JAGODA ...... 49
MALINA ...... 51
AMERIŠKA BOROVNICA ……………………………………………………...…... 52
VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN ………………………………………….…. 54
OREH ………………………………………………………………………….………. 54
KOSTANJ ……………………………………………………………………….……. 62
OLJKA ………………………………………………………………………….……... 63
OPISI SORT ZAKLJUČENEGA PREIZKUŠANJA …………………………………….. 65
SLIKOVNA PRILOGA ……………………………………………………………………... 70 Strokovna naloga Introdukcija in selekcija sadnih rastlin in vinske trte se od leta 2007 dalje izvaja v okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga Posebno preizkušanje sort za opisno sortno listo in strokovna naloga Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin in vinske trte. Vsebinsko ni prišlo do sprememb, nekoliko je spremenjen način financiranja. Naročnik in financer naloge je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, koordinator naloge je Kmetijski inštitut Slovenije. Izvajalci sadjarskega dela strokovnih nalog smo:
Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
• Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. – koordinator strokovnih nalog za sadjarski del • mag. Darinka Koron • mag. Barbara Ambrožič Turk • Roman Mavec
Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Inštitut za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo
• prof. dr. Metka Hudina • dr. Anita Solar (izpostava Maribor) • dr. Valentina Usenik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Sadjarski center Bilje
• dr. Nikita Fajt • Erika Komel, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Poskusni center za oljkarstvo
• mag. Viljanka Vesel
UVOD
Strokovna naloga za sadjarski del ''Introdukcija in selekcija sadnih rastlin'' se v Sloveniji izvaja od leta 1958 dalje. Od leta 2007 dalje se ta strokovna naloga izvaja v okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga z imenom Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo ter strokovna naloga Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin. Naročnik in financer strokovnih nalog je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, koordinator naloge je Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2012 smo preizkušanje novih sort sadnih rastlin izvajali pri naslednjih sadnih vrstah: jablani, hruški, breskvi, nektarini, češnji, marelici, slivi, orehu, leski, kostanju, oljki, kakiju, jagodi, malini in ameriški borovnici. Osnovne lokacije preizkušanja so sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, Sadjarski center Bilje ter Raziskovalno polje za lupinarje v Mariboru (BF - Oddelek za agronomijo). Del preizkušanja poteka tudi pri zasebnih sadjarjih na različnih lokacijah po Sloveniji. V okviru druge strokovne naloge poteka vzgoja novih sort sadnih rastlin. To delo se s poudarkom na selekciji in determinaciji avtohtonih tipov izvaja pri treh sadnih vrstah: orehu, kostanju in oljki.
Poročilo za opravljeno delo v letu 2012 je tako kot že nekaj zadnjih let vsebinsko razdeljeno v dva dela. Večinski del predstavlja poročilo opravljenega dela strokovne naloge Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo. Drugi del je poročilo opravljenega dela strokovne naloge s področja vzgoje novih sort sadnih rastlin.
5 POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN
V preglednici 1 so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom sajenja ter število sort oz. različkov v preizkušanju v letu 2012. Na grafikonu 1 so v zemljevid Slovenije vrisane lokacije preizkušanja sadnih rastlin v letu 2012.
Preglednica 1: Sadna vrsta, lokacija, leto sajenja in število sort sadnih rastlin oz. njihovih različkov v preizkušanju v letu 2012
Število Lokacija preizkušanja, leto sajenja sort Sadna vrsta oz. različkov Jablana Brdo pri Lukovici, 2005 11 Brdo pri Lukovici, 2006 8 Brdo pri Lukovici, 2007 10 Brdo pri Lukovici, 2008 4 Brdo pri Lukovici, 2010 5 Hruška Sadjarski center Bilje, 2007 (podlage) 6 Breskev in nektarina Sadjarski center Bilje, 2005 (podlage) 11 Sadjarski center Bilje, 2006 10 Češnja Sadjarski center Bilje, 2008 17 Marelica Stara gora, 2008 10 Sadjarski center Bilje, Stara gora, 2008 3 (podlage) Sliva Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2008 4 Oreh Maribor, 2003, 2005, 2007, 2010 13 Voličina / Lenart, 2001 5 Knezdol / Trbovlje, 2003 2 Gačnik / Pesnica, 2010 5 Leska Maribor, 2008, 2009 9 Črešnjevec / Slovenska Bistrica, 2007 3 Kostanj Janče / Litija 2006 3 Smlednik, 2008 (podlage) 6 Janče, 2009, 2010 5 Oljka Strunjan, 1995 – 1998 28 Purissima, 2004 – 2006 42 Kaki Sadjarski center Bilje, 2010 4 Jagoda Brdo pri Lukovici, 2009 8 Brdo pri Lukovici, 2010 5 Brdo pri Lukovici, 2010 5 Malina Brdo pri Lukovici, 2009 4 Ameriška borovnica Drenov grič, 2005 5 Drenov grič, 2008 6
6 Grafikon 1: Zemljevid Slovenije z vrisanimi lokacijami preizkušanja sadnih rastlin v letu 2011
7 JABLANA
V letu 2012 je pridelek jabolk zelo zaznamovala spomladanska pozeba, ki je na določenih legah uničila dobršen del cvetnega nastavka. Dne 2. aprila govorimo o delni pozebi, medtem ko je bila 9. in 10. aprila prisotna močna pozeba cvetov. Občutljive so bile predvsem zgodaj cvetoče jablanove sorte, se pravi tiste, ki cvetijo v času cvetenja standardne jablanove sorte - Idared.
Brdo pri Lukovici, 2005
Pomladi leta 2005 smo v okviru preizkušanja novih jablanovih sort na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili nekatere nove in hkrati pridelovalno zanimive sorte. Iz skupine na škrlup odpornih sort sta to bili sorti Dalinbel (Elstar x X3191) in Rubinstep (Clivia x Rubin). Izmed različkov osnovnih sort smo posadili naslednje: Baigent Gala Brookfield, Braeburn Mariri Red, Red Delcorf Eversdijk ter dva različka sorte Fuji, to sta Heisei Fuji s tržnim imenom Beni Shogun ter Rubin Fuji. Izmed drugih na škrlup neodpornih sort smo posadili sorte Bellida (Idared x Elstar), Elise (Septer x Koksova oranžna reneta), Civni (Gala x Elstar) in Caudle (Zlati delišes x Rdeči delišes). Datumi obiranja ter rezultati pomoloških analiz za leto 2012 so za del sort prikazani v preglednici 2. Poleg boljšega obarvanja plodov različka Red Delcorf Eversdijk v primerjavi s standardom Delcorf, rezultati njunih laboratorijskih analiz nakazujejo na nekoliko zgodnejšo zrelost različka Red Delcorf Eversdijk. Za ta sklop sort (Brdo pri Lukovici, 2005) se je preizkušanje z letom 2012 zaključilo.
Preglednica 2: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v osmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2005
Brdo pri Lukovici škrobna Streifov Sorta datum trdota suha snov 2 vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) (°Brix) (1-10) 1000 Red Delcorf 22. avg. 5,4 13,8 9,7 40,3 Eversdijk Delcorf* 22. avg. 6,0 14,0 8,9 48,2
4. sep. 6,8 16,5 5,8 71,1 Civni (Rubens) 11. sep. 6,8 17,5 8,3 46,8
4. sep. 7,4 15,3 7,7 62,8 Dalinbel (Antares) – odp. 19. sep. 6,1 16,1 9,1 41,6 Rubinstep 4. sep. 7,7 16,5 8,9 52,4 (Pirouette) – odp. Elise 12. sep. 6,4 15,9 9,9 40,7 Bellida 13. sep. 6,1 14,7 9,6 43,2 odp. – na škrlup odporna sorta Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ]. T - trdota (kg/cm2) S.S. - suha snov (°Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
* sorta Delcorf je dodana zaradi primerjave z različkom Red Delcorf Eversdijk 8 Brdo pri Lukovici, 2006
Pomladi leta 2006 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili 7 novih perspektivnih sort. To sta bila dva različka osnovnih sort: Granny Smith Challenger ter Red Topaz ter pet na škrlup odpornih jablanovih sort. Te so Opal (Zlati delišes x Topaz), Sirius (Zlati delišes x Topaz), Luna (Topaz x Zlati delišes), Orion (Zlati delišes x Otava) ter Ametyst (Nela x Vista bella). Z različkoma Granny Smith Challenger ter Red Topaz nismo imeli sreče, saj so sadike prvega propadle, drugi pa je bil vzgojen na sejancu, tako da do prvega pridelka sploh še nismo prišli. V letu 2012 smo za sorte Sirius, Orion in Opal naredili laboratorijske analize plodov (preglednica 3). Sorta Ametyst zori zelo zgodaj, v drugi polovici julija, ter je zaradi tega zelo izpostavljena kljuvanju ptičev ter nato sršenom in osam. S tega vidika je ne priporočamo za širjenje, čeprav gre za zgodaj zorečo na škrlup odporno jablanovo sorto. Za sklop sort Brdo pri Lukovici 2006 se preizkušanje z letom 2012 zaključuje.
Preglednica 3: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v sedmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2006
Brdo pri Lukovici
Sorta škrobna Streifov datum trdota suha snov 2 vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) (°Brix) (1-10) 1000 Sirius – odp. 19. sep. 7,1 16,1 6,6 66,8
Orion – odp. 19. sep. 6,7 15,8 5,5 77,1
Opal – odp. 19. sep. 8,6 16,1 4,6 116,1
odp. – na škrlup odporna sorta; / - ni podatka
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2) S.S. - suha snov (°Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Brdo pri Lukovici, 2007
V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije smo v letu 2007 nadaljevali s trendom sajenja novih perspektivnih jablanovih sort. Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo pomladi 2007 posadili 20 sadik različka sorte Pinova imenovanega Dalinip, 21 sadik na škrlup odporne ameriške sorte Coop 39, poznane pod tržnim imenom Crimson Crisp, 9 sadik na škrlup odporne sorte Rudenis (Katja x Prima) ter 13 sadik na škrlup odporne sorte Skaistis (Katja x Prima). Cepiče sort Rudenis in Skaistis smo dobili na podlagi sodelovanja z Inštitutom za Hortikulturo iz Litve. V okviru preizkušanja smo posadili tudi 7 sort jablan stebričaste rasti (balerinke), ki so odporne na škrlup. To so naslednje sorte: Starcats, Goldcats, Greencats, Suncats, Redcats, Pomfital in Versailles. Z izjemo sorte Pomfital, ki je zastopana s štirimi sadikami, so druge sorte zastopane s petimi sadikami. V letu 2012 smo opravili pomološke analize za sorte Rudenis, Skaistis in Coop 39 (Crimson Crisp), rezultati so predstavljeni v preglednici 4. Pri stebričastih jablanah smo 18. aprila 2012 opravili analizo bujnosto njihove rasti. Ocenili smo stopnjo izraženosti stebričavosti posamezne sorte ter ugotovili, da med sortami obstajajo razlike. Izstopa sorta Suncats, za katero smo ugotovili, da po načinu rasti praktično ne sodi med stebričaste jablane (preglednica 5).
9 Preglednica 4: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v šesti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2007
Brdo pri Lukovici Sorta povprečna suha škrobna Streifov datum trdota masa 2 snov vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) ploda (°Brix) (1-10) 1000
Rudenis – odp. 9. avg. 119,1 g 5,2 13,8 9,9 38,1
Skaistis – odp. 9. avg. 189,1 g 6,4 13,8 8,3 55,9
Coop 39 4. sep. 178,7 g 9,0 14,7 6,3 97,2 (Crimson Crisp) – odp. 11. sep. 195,3 g 8,8 15,3 8,4 68,5
/ – ni podatka odp. – na škrlup odporna sorta
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2) S.S. - suha snov (°Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Preglednica 5: Analiza bujnosti rasti stebričastih jablanovih sort v letu 2012 v šesti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2007
Brdo pri Lukovici Sorta ocenjena bujnost rasti (1- 5) opis rasti sorte stebričasta rast s posameznimi Starcats 3 daljšimi poganjki stebričasta rast s posameznimi Goldcats 3 daljšimi poganjki Greencats 2 stebričasta rast s kratkimi poganjki
Suncats 5 prevladujejo daljši poganjki
Redcats 2 stebričasta rast s kratkimi poganjki izrazito stebričasta rast z zelo Pomfital 1 kratkimi poganjki izrazito stebričasta rast z zelo Versailles 1 kratkimi poganjki
Brdo pri Lukovici, 2008
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu 2008 nadaljevali s trendom sajenja novih in tržno zanimivih jablanovih sort. Za namen posebnega preizkušanja smo posadili 4 na škrlup odporne novejše jablanove sorte. To so sorte Summerfree (PRI 1956-6 x Ed Gould Golden), Golden Orange (PRI 1956-6 x Ed Gould Golden), Brina (PRI 2059-101 x ?) in Delfloga (Florina x Gala Royal). Vsaka izmed naštetih sort je posajena s 100 sadikami. Način oskrbe sadik in njihovega varstva pred boleznimi in 10 škodljivci poteka v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi jabolk. V letu 2012 smo opravili pomološke analize vseh zgoraj naštetih sort. Rezultati za datum obiranja, trdoto plodov ob obiranju, vsebnost suhe snovi, škrobno vrednost ter izračunani Streifov indeks (indeks zrelosti) so podani v preglednici 6.
Preglednica 6: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v peti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2008
Brdo pri Lukovici povprečna suha škrobna Streifov Sorta datum trdota masa 2 snov vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) ploda (°Brix) (1-10) 1000
Summerfree 14. avg. / 8,0 15,7 7,2 70,8 – odp. 29. avg. 141,1 g 7,7 15,3 8,3 60,6
Brina – odp. 12. sep. 145,4 g 9,6 15,9 6,7 90,1
Golden 27. sep. 217,5 g 7,8 15,7 6,5 76,4 Orange – odp. 2. okt. 202,0 g 7,7 16,8 7,6 60,3
Delfloga – 27. sep. 161,1 g 8,5 15, 3 8,4 66,1 odp. 2. okt. 170,2 g 8,5 17,0 8,7 57,5
/ - ni podatka odp. – na škrlup odporna sorta
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2) S.S. - suha snov (°Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Brdo pri Lukovici, 2010
Pomladi 2010 smo v sadovnjaku Kis-a na Brdu pri Lukovici posadili nekatere nove jablanove sorte. To so belgijske sorte Zonga (Alkmene x Delcorf) – 10 sadik, Tunda (Delcorf x Liberty) – 10 sadik in Zari (Elstar x Delcorf) – 15 sadik, nizozemska sorta Wellant (CPRO – selekcija x Elstar) – 10 sadik ter na škrlup odporna italijanska sorta CIV G 198 (Liberty x Gala) – 10 sadik, ki je bolj poznana pod tržnim imenom Modi. Pri sadikah naštetih sort smo v letu 2012 opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela ter opravili že prve pomološke analize. Rezultati za povprečno maso ploda, trdoto plodov, vsebnost suhe snovi, škrobno vrednost in izračunani indeks zrelosti so podani v preglednici 7.
11 Preglednica 7: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v tretji rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2010
Brdo pri Lukovici Sorta povprečna škrobna Streifov datum trdota suha snov masa 2 vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) (°Brix) ploda (1-10) 1000 Zonga 13. avg. 205,8 g 5,6 14,4 9,2 42,3
13. avg. / 5,5 15,3 8,3 43,3 Tunda 22. avg. 188,2 g 5,7 16,5 8,5 40,6
13. avg. / 6,8 15,0 4,5 100,7 Zari. 22. avg. 190,1 g 6,0 15,9 7,3 51,7
4. sep. 159,1 g 10,4 14,7 4,3 164,5
CIV G 198 11. sep. 163,2 g 9,7 14,7 5,5 120,0 (Modi) 19. sep. 161,7 g 10,2 15,9 7,2 89,1
24. sep. 174,3 g 9,1 14,4 8,8 71,8
Wellant 12. sep. 206,8 g 6,8 18,4 7,9 46,8
/ - ni podatka odp. – na škrlup odporna sorta
12 Brdo pri Lukovici, 2011
Meseca marca 2011 smo v ekološkem delu sadovnjaka na Brdu pri Lukovici posadili 5 novih na škrlup odpornih jablanovih sort, ki imajo skupno blagovno znamko Sweet resistants®. Gre za sorte Gaia, Gemini, Renoir, Smeralda in Fujion. Sorte so bile požlahtnjene in vzgojene pri CIV-u (Consorzio italiano vivaisti) - italijanskem konzorciju drevesničarjev iz Ferrare. Vsaka izmed sort je bila v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici posajena v količini 80 sadik. V letu 2012 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela ter opravili prve analize plodov. Rezultati so podani v preglednici 8.
Preglednica 8: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v drugi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2011
Brdo pri Lukovici povprečna škrobna Streifov Sorta datum trdota suha snov masa 2 vrednost indeks x obiranja (kg/cm ) (°Brix) ploda (1-10) 1000 29. avg. 137,8 g 9,8 14,4 3,3 206,2 Gaia 4. sep. 134,6 g 9,1 14,4 5,2 121,5 11. sep. / 8,7 14,4 6,7 90,2 29. avg. 157,9 g 9,9 14,2 3,9 178,8 Gemini 4. sep. 170,3 g 8,9 14,4 6,0 103,0 4. sep. 155,8 g 9,0 15,0 4,9 122,4 Renoir 11. sep. 163,2 g 9,0 16,8 5,6 95,7 27. sep. 181,3 g 8,2 15,0 4,8 113,9 Smeralda 4. okt. 172,8 g 8,4 16,4 5,4 94,9 27. sep. 186,7 g 9,8 16,3 7,8 77,1 Fujion 4. okt. 184,8 g 9,3 16,8 8,3 66,7
Brdo pri Lukovici, 2012
Pomladi 2012 smo na podlagi sodelovanja s CIV-om (Consorzio italiano vivaisti) pridobili in v sadovnjaku KIS-a na Brdu pri Lukovici posadili 10 sadik na škrlup odporne jablanove sorte z oznako A9D7-74. V letu 2012 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela.
13 Analiza skladiščne sposobnosti plodov v preizkušanje vključenih jablanovih sort
Skladiščne sposobnosti v preizkušanje vključenih jablanovih sort ugotavljamo s skladiščenjem plodov v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 – 4 °C ter relativno vlažnost okrog 90 %. Trdota plodov je bila izmerjena v času pred njihovim vskladiščenjem ter nato po večmesečnem skladiščenju (20. december 2012). Spodnja meja trdote plodov, ki je še sprejemljiva za jabolka ponujena na trgu, je 5 kg/cm2. Pod to mejo je bila izmerjena trdota plodov pri sortah Bellida (4,9 kg/cm2), Orion (4,9 kg/cm2), Skaistis (4,7 kg/cm2), Civni (4,4 kg/cm2), Zonga (4,4 kg/cm2), Rudenis (4,2 kg/cm2) in Starcats (3,9 kg/cm2). Izmed plodov sort, ki so bile skladiščene, sta v času izskladiščenja glede trdote plodov najbolj izstopali sorti CIV G 198 (Modi) ter Smeralda. Plodovi prve so imeli trdoto 8,8 kg/cm2 in druge 8,0 kg/cm2. Meritve trdote plodov pred in po skladiščenju so podani v preglednici 9.
Preglednica 9: Meritve trdote plodov jabolk ob vskladiščenju in izskladiščenju iz hladilnice, letnik jabolk 2012
Sorta Vskladiščenje plodov Izskladiščenje plodov trdota plodov trdota plodov datum 2 datum 2 (kg/cm ) (kg/cm ) Brina 12. sep. 9,6 20. dec. 5,5 Bellida 13. sep. 6,1 20. dec. 4,9 Civni (Rubens) 4. sep. 6,8 20. dec. 4,4 CIV G 198 (Modi) 11. sep. 9,7 20. dec. 8,8 Coop 39 (Crimson Crisp) 4. sep. 9,0 20. dec. 6,7 Delfloga (Delbardivine) 2. okt. 8,5 20. dec. 6,6 Fujion 4. okt. 9,3 20. dec. 7,5 Gemini 29. avg. 9,9 20. dec. 6,0 Goldcats 24. sep. / 20. dec. 5,7 Granny Smith Challenger 18. okt. / 20. dec. 7,0 Luna 19. sep. / 20. dec. 6,2 Opal 19. sep. 8,6 20. dec. 6,1 Orion 19. sep. 6,7 20. dec. 4,9 Rudenis 9. avg. 5,2 20. dec. 4,2 Sirius 19. sep. 7,1 20. dec. 5,6 Skaistis 9. avg. 6,4 20. dec. 4,7 Smeralda 27.sep. 8,2 20. dec. 8,0 Starcats 14. sep. / 20. dec. 3,9 Summerfree 14. avg. 8,0 20. dec. 5,4 Zari 13. avg. 6,8 20. dec. 5,3 Zonga 13. avg. 5,6 20. dec. 4,4
/ – ni podatka
14 HRUŠKA
Sadjarski center Bilje, 2007 – podlage za hruško
V Sadjarskem centru Bilje smo v letu 2007 posadili 6 podlag za hruško: sejanec hruške, kutina MA, Fox 11 (selek. Pera volpina), Farold 40 - Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA), lastne korenine, kutina BA 29. Na podlage smo cepili naslednje sorte: Viljamovka, Konferans in Fetelova. Sajenje je potekalo 6. februarja 2007. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x 5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti.
V letu 2012 je bil pri sorti Viljamovka začetek cvetenja 28. 3. 2012, vrh cvetenja 2. 4. 2012 in konec cvetenja 13. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove sorte Viljamovka smo obirali 17. 8. 2012. Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Viljamovka na podlagah Farold 40 in lastne korenine, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi kutina BA 29. Najbujnejši podlagi sta imeli pri sorti Viljamovka tudi največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar. Pri drevesih na lastnih koreninah smo dosegli pridelek skoraj 20 t/ha. Pri drevesih na sejancu se vidi, da drevesa kasneje vstopijo v rodnost, saj smo imeli manjši pridelek (preglednica 10).
Preglednica 10: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Viljamovka v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Obseg debla Število plodov Pridelek na Pridelek na Podlaga (cm) na drevo drevo (kg) hektar* (t) Sejanec hruške 13,9 35 6,4 8,0 Kutina MA 13,7 60 10,6 13,2 Fox 11 15,1 51 9,6 12,0 Farold 40 19,4 75 12,6 15,8 Lastne korenine 18,4 77 15,5 19,4 Kutina BA 29 11,8 46 8,0 10,0
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Podlage so vplivale na dimenzije ploda. Tako so imeli plodovi sorte Viljamovka največjo višino ploda na lastnih koreninah, najmanjšo višino pa na podlagi Fox 11. Najširši so bili plodovi na lastnih koreninah, najožji pa na podlagi Fox 11. Prav tako je bila masa merjenih plodov največja na lastnih koreninah, najmanjša pa na podlagi Fox 11. Plodovi na podlagi Fox 11 so imeli najmanjšo trdoto plodov (7,8 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na sejancu, sledijo plodovi na podlagi Farold 40. Podlaga Fox 11 je vplivala na manjšo vsebnost suhe snovi. Plodovi pri tej podlagi so imeli hkrati tudi najmanjšo trdoto plodov (preglednica 11).
15 Preglednica 11: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Viljamovka v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Višina Širina ploda Masa ploda Trdota Suha snov Podlaga 2 ploda (mm) (mm) (g) (kg/cm ) (%) Sejanec 88,5 73,1 226,4 9,2 13,0 hruške Kutina MA 93,0 72,5 221,3 8,4 13,4 Fox 11 85,7 69,0 182,7 7,8 12,3 Farold 40 86,0 72,5 213,0 8,5 13,5 Lastne 94,6 76,6 262,6 8,4 13,2 korenine Kutina BA 29 88,1 71,7 211,4 8,4 12,3
V letu 2012 je bil pri sorti Konferans začetek cvetenja 30. 3. 2012, vrh cvetenja 3. 4. 2012 in konec cvetenja 11. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove sorte Konferans smo obirali 7. 9. 2012.
Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Konferans na podlagi Farold 40, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi kutina MA, kar je enako kot v prejšnjem letu. Drevesa na podlagi Farold 40 in lastne korenine so imela pri sorti Konferans največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (nad 17 kg/drevo) in na hektar (nad 21 t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in najmanjši pridelek na hektar so imela drevesa na podlagi kutina MA, ki so bila tudi po bujnosti rasti najšibkejša (preglednica 12).
Preglednica 12: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Konferans v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Število Obseg debla Pridelek na Pridelek na Podlaga plodov (cm) drevo (kg) hektar* (t) na drevo Sejanec hruške 19,4 69 12,1 15,1 Kutina MA 15,7 49 8,7 10,9 Fox 11 20,5 52 9,9 12,4 Farold 40 21,6 114 17,2 21,6 Lastne korenine 21,5 97 17,4 21,8 Kutina BA 29 19,2 68 12,2 15,3
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Podlage so vplivale tudi na dimenzije ploda. Tako so imeli plodovi sorte Konferans največjo višino ploda na podlagi Fox 11 in širino ploda na podlagi kutina MA, najmanjšo višino ploda na sejancu hruške in širino na podlagi Farold 40. Masa ploda je bila največja na podlagi kutina MA, najmanjša pa podlagah sejanec hruške in Farold 40. Plodovi na podlagi Fox 11 in Farold 40 so imeli manjšo trdoto plodov (6,2 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na podlagi kutina MA in sejancu hruške. Pri plodovih z dreves na podlagi Farold 40 smo opazili manjšo vsebnost suhe snovi, medtem ko so plodovi na ostalih podlagah imeli vsebnost suhe snovi večjo od 15 % (preglednica 13).
16 Preglednica 13: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Konferans v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Višina Širina Masa ploda Trdota ploda Suha snov Podlaga ploda ploda 2 (g) (kg/cm ) (%) (mm) (mm) Sejanec 98,0 67,6 168,7 6,5 15,5 hruške Kutina MA 106,3 69,9 220,4 6,5 15,2 Fox 11 115,2 68,9 214,9 6,2 15,9 Farold 40 101,8 66,4 172,8 6,2 13,9 Lastne 113,0 67,7 199,8 6,4 15,0 korenine Kutina BA 29 105,2 69,4 203,6 6,4 15,5
V letu 2012 je bil pri sorti Fetelova začetek cvetenja 28. 3. 2012, vrh cvetenja 2. 4. 2012 in konec cvetenja 12. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove sorte Fetelova smo obirali 7. 9. 2012.
Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Fetelova na podlagah kutina BA 29, lastne korenine in sejanec, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi Fox 11. Največ plodov na drevo pri sorti Fetelova so imela drevesa na podlagi kutina BA 29 ter tudi največji pridelek na drevo in na hektar. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo in na hektar pa so imela drevesa na podlagi Fox 11, in sicer le 6,2 t/ha. Pridelek manjši od 10 t/ha so imela tudi drevesa na sejancu hruške (preglednica 14).
Preglednica 14: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Fetelova v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Obseg debla Število plodov Pridelek na *Pridelek na Podlaga (cm) na drevo drevo (kg) hektar (t) Sejanec hruške 20,9 25 5,4 6,8 Kutina MA 17,3 39 9,7 12,2 Fox 11 16,4 23 5,0 6,2 Farold 40 20,7 51 10,6 13,2 Lastne korenine 21,3 44 9,7 12,1 Kutina BA 29 22,0 61 14,5 18,2
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Kot je razvidno iz preglednice 15 so tudi pri sorti Fetelova podlage vplivale na dimenzije ploda. Tako so imeli plodovi sorte Fetelova največjo višino na podlagi Farold 40, najmanjšo višino in največjo širino na podlagi kutina BA 29 in najmanjšo širino ploda na lastnih koreninah. Masa ploda je bila največja na podlagi kutina BA 29, sledi podlaga Farold 40, najmanjša masa ploda pa je bila pa lastnih koreninah. Plodovi na podlagi kutina BA 29 in kutina MA so imeli najmanjšo trdoto plodov (5,4 oz. 5,6 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na podlagi Farold 40 (6,8 kg/cm2). Plodovi, ki so imeli najmanjšo trdoto, so vsebovali tudi najmanj suhe snovi (podlagi kutina BA 29 in kutina MA).
17 Preglednica 15: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Fetelova v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Višina Širina Trdota Suha Masa Podlaga ploda ploda ploda snov ploda (g) 2 (mm) (mm) (kg/cm ) (%) Sejanec hruške 134,8 67,0 240,8 6,6 14,9 Kutina MA 130,3 68,5 228,2 5,6 14,8 Fox 11 132,5 67,4 240,9 6,2 15,7 Farold 40 136,3 69,7 266,0 6,8 16,0 Lastne korenine 129,6 65,1 218,8 6,2 16,4 Kutina BA 29 126,4 72,4 269,0 5,4 14,8
Po prvih letih opazovanja se je pokazalo, da podlaga Fox 11 ni primerna podlaga za sorte Viljamovka, Konferans in Fetelova, saj so se pri vseh treh sortah izrazito pokazali znaki inkompatibilnosti, propadlo pa je tudi veliko dreves. Pri sorti Viljamovka so propadla 4 drevesa (v letu 2012 dodatno 1 drevo), pri sorti Konferans 5 dreves in pri sorti Fetelova 5 dreves. Vsa omenjena drevesa so propadla že v prejšnjih letih.
18 BRESKEV IN NEKTARINA
Sadjarski center Bilje, 2005 – podlage
V letu 2005 je bilo posajenih 11 podlag (GF 677, sejanec, Monegro, Barrier, Cadaman, Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara, Penta, Tetra), na katere smo cepili 2 sorti (Redhaven in Royal Glory). Drevesa so posajena v dveh različnih tipih tal (utrujena in deviška tla) (528 dreves). Z opazovanjem smo začeli v letu 2008 in ga v naslednjih letih nadaljevali.
Sorta Redhaven je na deviških in utrujenih tleh na vseh podlagah začela cveteti 21. 3. 2012, vrh cvetenja je bil 25. 3. 2012, konec cvetenja pa 1. 4. 2012. Podlage niso vplivale na čas cvetenja sorte Redhaven. Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Redhaven na vseh podlagah v letu 2012 obirali 23. 7. (prvo obiranje) in 30. 7. (drugo obiranje).
Podlage in tla so vplivale na obseg debla in tudi na število plodov in pridelek. Iz preglednice 16 je razvidno, da so imele podlage na deviških tleh manjše obsege debla kot pa podlage na utrujenih tleh. Povprečni obseg debla pod 30 cm so imele podlage sejanec, Isthara, Penta in Tetra na utrujenih in deviških tleh ter podlage Barrier, Cadaman, Adesoto, Mrs 2/5 in Julior na deviških tleh. Pridelek nad 25 t/ha smo imeli pri utrujenih tleh na podlagi GF 677 ter na deviških tleh na podlagah GF 677, sejanec, Cadaman, Adesoto, Isthara in Julior. Vse podlage, razen podlage Adesoto na utrujenih tleh, pa so imele tako na deviških kot na utrujenih tleh pridelek nad 15 t/ha.
Preglednica 16: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Pridelek na Obseg debla Število plodov *Pridelek Podlaga Tip tal drevo (cm) na drevo (t/ha) (kg) GF 677 33,4 165 21,7 27,1 Sejanec 27,1 116 16,8 21,0 Monegro 35,5 86 12,7 15,8 Barrier 33,3 95 13,2 16,4 Cadaman 32,4 99 13,0 16,3 Adesoto 30,3 69 10,8 13,5 Mrs 2/5 31,2 81 12,7 15,8 Julior tla Utrujena 30,8 121 17,2 21,5 Isthara 24,5 95 16,1 20,2 Penta 28,4 85 12,9 16,1 Tetra 26,7 119 15,7 19,7 GF 677 31,3 145 21,6 27,0 Sejanec 27,5 130 21,2 26,5 Monegro 32,0 95 15,5 19,3 Barrier 28,8 121 17,5 21,9 Cadaman 27,3 143 21,6 27,0 Adesoto 27,7 129 21,3 26,6 Mrs 2/5 26,9 126 19,4 24,3 Julior tla Deviška 29,1 178 27,0 33,8 Isthara 24,1 131 21,8 27,3 Penta 26,4 96 17,7 22,1 Tetra 27,4 122 19,7 24,6
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
19 Tla so vplivala na velikost ploda, prav tako pa tudi podlage. Plodove z maso večjo od 200 g smo obrali na drevesih na utrujenih tleh na podlagah GF 677, Adesoto in Isthara ter na deviških tleh na podlagah Isthara, Penta in Tetra. Podlaga in tla so vplivala tudi na trdoto in vsebnost suhe snovi. Trdoto nad 3 kg/cm2 so imeli plodovi na utrujenih tleh pri sorti Redhaven na podlagah Monegro in Julior ter na deviških tleh na podlagah Cadaman in Tetra. Plodovi omenjenih podlag so imeli tudi manjše vsebnosti sladkorjev, kar nakazuje, da so bili plodovi na teh podlagah manj zreli (preglednica 17).
Preglednica 17: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh – pomološke analize v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Višina Širina Debelina Masa Trdota Suha Podlaga Tip tal ploda ploda ploda ploda ploda snov (mm) (mm) (mm) (g) (kg/cm2) (%) GF 677 71,3 75,8 77,7 228,4 2,1 11,3 Sejanec 68,1 72,1 72,5 184,5 2,9 10,4 Monegro 63,3 69,4 66,4 161,4 3,3 10,0 Barrier 66,7 72,3 72,9 191,8 2,1 10,8 Cadaman 69,6 70,4 76,6 194,1 2,7 9,9 Adesoto 69,2 72,7 74,7 209,5 1,2 10,9 Mrs 2/5 69,1 72,9 71,8 188,6 2,4 10,8 Utrujena tla tla Utrujena Julior 68,0 71,9 70,0 177,5 4,0 9,9 Isthara 69,6 75,0 74,6 211,3 1,9 9,8 Penta 67,9 70,7 69,1 176,0 2,4 10,2 Tetra 69,2 73,0 70,1 184,0 2,3 10,1 GF 677 64,9 72,3 69,9 187,3 2,3 9,9 Sejanec 66,5 70,0 69,1 174,6 2,3 11,0 Monegro 63,4 68,8 67,1 168,5 2,6 10,1 Barrier 68,9 73,3 72,2 198,4 1,8 11,4 Cadaman 66,8 71,0 69,5 181,2 3,2 9,5 Adesoto 68,5 74,5 72,2 191,6 2,7 10,7 Mrs 2/5 66,7 68,4 67,1 162,1 1,5 10,3 Deviška tla Deviška Julior 68,8 73,2 73,4 192,1 2,1 10,8 Isthara 69,2 74,3 73,5 206,7 1,2 11,4 Penta 72,0 75,4 75,0 220,3 1,9 10,7 Tetra 69,5 73,8 71,9 205,1 3,0 10,2
Sorta Royal Glory je tako na deviških tleh kot utrujenih tleh na vseh podlagah začela cveteti 20. 3. 2012, vrh cvetenja so drevesa na vseh podlagah dosegla 24. 3. 2012, konec cvetenja pa je bil 31. 3. 2012 pri vseh podlagah. Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Royal Glory na vseh podlagah obirali 5. 7. 2012 (prvo obiranje) in 11. 7. 2011 (drugo obiranje).
Iz preglednice 18 je razvidno, da so imele skoraj vse podlage pri sorti Royal Glory na deviških tleh manjše obsege debla kot pa podlage na utrujenih tleh. Povprečni obseg debla pod 30 cm so imele podlage Mrs 2/5 in Isthara na utrujenih in Isthara na deviških tleh. Podobno kot pri obsegu debla sta tudi n število plodov na drevo imela pomemben vpliv podlaga in tla. Sorta Royal Glory je imela večje število plodov na deviških tleh, razen pri podlagi Cadaman. Število plodov na drevo manj kot 70 je imela sorta Royal Glory na
20 podlagah Monegro, Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara, Penta in Tetra na utrujenih tleh in podlaga Monegro na deviških tleh. Pridelek pod 10 t/ha smo imeli pri utrujenih tleh na podlagah Monegro, Mrs 2/5 in Tetra, na deviških tleh pa samo na podlagi Monegro.
Preglednica 18: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških tleh v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Pridelek na Obseg debla Število plodov *Pridelek Podlaga Tip tal drevo (cm) na drevo (t/ha) (kg) GF 677 37,7 71 9,1 11,4 Sejanec 33,5 79 10,4 13,0 Monegro 39,5 51 6,7 8,4 Barrier 37,9 83 10,0 12,5 Cadaman 38,9 86 11,7 14,7 Adesoto 35,1 55 8,0 10,0 Mrs 2/5 29,7 50 7,6 9,5 Utrujena tla tla Utrujena Julior 30,2 69 10,1 12,6 Isthara 28,0 51 8,5 10,7 Penta 32,5 55 8,4 10,6 Tetra 30,9 50 6,9 8,6 GF 677 36,0 86 11,1 13,9 Sejanec 33,1 88 11,8 14,7 Monegro 38,9 65 7,5 9,3 Barrier 36,2 90 11,9 14,8 Cadaman 40,0 78 10,0 12,5 Adesoto 35,0 96 13,1 16,4 Mrs 2/5 32,7 99 13,7 17,2 Deviška tla Deviška Julior 34,0 99 14,8 18,5 Isthara 27,8 83 12,6 15,8 Penta 32,7 95 13,2 16,6 Tetra 34,1 114 16,1 20,1
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
V preglednici 19 so podani podatki analize plodov za sorto Royal Glory v odvisnosti od tipa tal in od podlage. Povprečno maso ploda nad 200 g so imela drevesa na podlagi Adesoto, Mrs 2/5, Tetra in Isthara na utrujenih tleh ter na podlagah Isthara in Penta na deviških tleh. Trdoto plodov manjšo od 5 kg/cm2 so imeli na utrujenih tleh plodovi na podlagah sejanec, Monegro, Isthara in Tetra ter na deviških tleh na podlagah Monegro, Mrs 2/5 in Julior. Največjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v plodovih sorte Royal Glory na podlagi Mrs 2/5 na utrujenih tleh.
21 Preglednica 19: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških tleh – pomološke analize v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Višina Širina Debelina Masa Trdota Suha Podlaga Tip tal ploda ploda ploda ploda ploda snov (mm) (mm) (mm) (g) (kg/cm2) (%) GF 677 65,6 75,7 72,0 179,2 5,8 12,0 Sejanec 65,1 66,7 68,9 161,4 4,8 11,5 Monegro 63,5 63,7 67,1 152,7 4,8 12,1 Barrier 66,5 70,2 74,3 187,7 5,8 11,0 Cadaman 70,2 69,5 73,9 190,5 5,4 12,6 Adesoto 68,9 73,1 73,8 210,0 5,1 12,7 Mrs 2/5 74,6 75,5 75,8 220,9 5,2 13,2 Utrujena tla tla Utrujena Julior 69,6 72,9 72,3 179,9 5,6 12,0 Isthara 73,6 73,5 76,2 250,1 4,3 12,6 Penta 68,6 71,1 74,7 184,0 5,2 12,4 Tetra 70,8 71,9 75,6 207,9 4,2 12,5 GF 677 70,3 70,4 72,2 191,4 5,7 12,2 Sejanec 67,2 130,2 67,0 169,0 5,3 11,3 Monegro 67,1 67,2 70,3 174,0 4,9 12,2 Barrier 67,9 69,7 71,1 183,1 5,9 12,2 Cadaman 68,2 70,9 71,7 184,7 5,5 11,8 Adesoto 68,6 69,9 72,8 187,9 5,0 12,6 Mrs 2/5 69,6 69,6 70,9 185,6 4,7 11,7 Deviška tla Deviška Julior 68,5 66,6 68,9 173,6 4,9 12,2 Isthara 73,2 73,0 75,4 213,6 5,2 12,5 Penta 76,7 75,2 76,1 224,6 5,0 11,9 Tetra 70,8 73,7 73,1 199,2 5,0 12,1
Sadjarski center Bilje, 2006
Marca 2006 je bilo posajenih 10 novih sort breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Rich may, Rubirich, Red moon in Kaweah; belo mesnata sorta breskev Crizia; rumeno mesnate nektarine: Laura, Guerriera in Amiga; belo mesnate nektarine: Maria Lucia in Silver Giant. Podlaga je GF 677, gojitvena oblika vretenast grm, razdalja sajenja 4 x 2 m. Za vsako sorto smo posadili 15 sadik (3 x 5) breskev in nektarin. Z opazovanjem smo začeli že v letu 2008, kljub temu, da je bil predviden začetek opazovanja leta 2009. Podatki za hektarski pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha.
Leta 2012 je spomladi po Sloveniji prišlo do pozebe, saj so se temperature na nekaterih legah kar trikrat spustile prenizko. Breskve in nektarine so v letu 2012 cvetele od 18. 3. do 2. aprila. Najzgodnejši glede začetka cvetenja sta bili sorti Crizia in Laura. Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so breskve in nektarine cvetele srednje dobro, razen sorte Maria Lucia, kjer je bila ocena cvetnega nastavka 5,0. Najslabši cvetni nastavek sta imeli sorti Rich may in Rubirich, in sicer 2,0. V letu 2012 je bila najzgodnejša po času zorenja sorta Rich may, ki je začela zoreti 13. junija. Najbolj pozni po času zorenja sta bili sorti Kaweah (zorela je 30. 8. – 5. 9.) in Silver Giant, ki smo jo obirali 24. - 30. avgusta (preglednica 20).
22 Preglednica 20: Fenološka opazovanja breskev in nektarin v letu 2012, Bilje, sajeno spomladi 2006
Ocena Sorta Cvetenje nastavka Čas zorenja č za etek vrh konec cvetov Rich may (R) 20. 3. 23. 3. 30.3. 2,0 13. - 18. 6. Rubirich (R) 20. 3. 24. 3. 30. 3. 2,0 27. 6. - 2. 7. Red moon (R) 21. 3. 24.3. 2. 4. 4,7 23. – 25. 7.
Breskev Breskev Kaweah (R) 22. 3. 25. 3. 3. 4. 3,0 30. 8. – 5. 9. Crizia (B) 18. 3. 21. 3. 30. 3. 3,2 27. 6. – 6. 7. Laura (R) 18. 3. 21. 3. 30. 3. 4,5 27. 6. – 6. 7. Guerriera (R) 21. 3. 24. 3. 2. 4. 4,6 23. – 25. 7. Amiga (R) 21. 3. 24. 3. 2. 4. 4,3 23. – 25. 7.
Nektarina Nektarina Maria Lucia (B) 20. 3. 23. 3. 1. 4. 5,0 27. 6. – 6. 7. Silver giant (B) 20. 3. 23. 3. 30. 3. 3,7 24. – 30. 8. (R) – rumenomesnata sorta, (B) – belomesnata sorta
Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (preglednica 21). V letu 2012 so vse sorte imele pridelek. Največji pridelek so imela drevesa sorte Laura (23,6 t/ha). Sledili sta sorti Maria Lucia in Kaweah s 15,6 t/ha oz. 15,3 t/ha. Najmanjši pridelek je imela sorta Rich may (4,8 t/ha). Pridelek pod 10 t/ha je imela še sorta Rubirich, Red moon, Crizia in Guerriera. Povprečno maso ploda nad 200 g sta imeli sorti Guerriera in Amiga, od 170 do 200 g pa sorta Red moon. Največjo povprečno maso koščice so imele sorte Amiga, Guerreira in Laura, najmanjšo pa sorta Kaweah. Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Sorta Redhaven je bila ocenjena kot prav dobra. Sorte Red moon, Kaweah, Guerreira in Silver Giant so bile ocenjene kot odlične, kot prav dobra do odlična sorta Laura in Maria Lucia. Ostale sorte pa so bile degustacijsko ocenjene kot prav dobre.
Preglednica 21: Meritve pridelka in degustacijska ocena plodov breskev in nektarin v letu 2012, Bilje, sajeno spomladi 2006
Sorta Pridelek Povpr. Povpr. Degustacija - masa masa Subjektivna ocena število na * t/ha č plodov drevo ploda koš ice plodov na drevo (kg) (g) (g) Rich may (R) 33,8 3,9 4,8 158,4 10,8 prav dober Rubirich (R) 42,0 5,2 6,5 133,3 8,3 prav dober Red moon (R) 38,8 6,1 7,6 199,1 9,8 odličen
Breskev Breskev Kaweah (R) 81,8 12,3 15,3 164,5 5,5 odličen Crizia (B) 55,1 6,2 7,7 119,3 8,1 prav dober Laura (R) 151,5 18,9 23,6 161,3 11,5 prav dober - odličen Guerriera (R) 40,4 6,8 8,5 235,6 13,6 odličen Amiga (R) 51,8 8,6 10,8 232,5 17,3 prav dober
Nektarina Nektarina Maria Lucia (B) 97,5 12,5 15,6 154,3 10,6 prav dober - odličen Silver giant (B) 50,1 8,7 10,8 167,8 9,9 odličen
(R) – rumenomesnata sorta, (B) – belomesnata sorta, * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. 23 Primerjava sort breskev in nektarin nam pokaže, da sta imeli sorti Red moon in Silver Giant največji obseg debla. Sorte Maria Lucia, Amiga, Kaweah, Crizia, Guerriera so bile najšibkejše, s povprečnim obsegom debla pod 33 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne obsege debla od 33 do 38 cm. V preglednici 22 so podane tudi povprečne dimenzije plodov. Meritve njihove trdote kažejo na to, da so bili plodovi v tehnološki zrelosti in jih je zato potrebno za uživanje še malo dozoreti. Največjo trdoto ob obiranju so imeli plodovi sorte Kaweah (6,9 kg/cm2).
Preglednica 22: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve obsega debla, dimenzij plodov ter trdote plodov v letu 2012, Bilje, sajeno spomladi 2006
Sorta Obseg Dimenzije plodov Trdota debla plodov višina širina debelina 2 (cm) (kg/cm ) (mm) (mm) (mm) Rich may (R) 33,4 66,5 62,1 69,1 3,5 Rubirich (R) 34,4 60,2 65,1 62,1 4,6 Red moon (R) 37,2 64,8 73,6 73,7 3,3
Breskev Breskev Kaweah (R) 32,6 61,4 70,5 70,5 6,9 Crizia (B) 31,2 54,9 61,8 62,2 4,7 Laura (R) 33,9 64,7 65,3 67,8 4,8 Guerriera (R) 31,4 72,7 74,1 76,7 5,3 Amiga (R) 30,4 73,6 73,4 75,3 4,8
Nektarina Nektarina Maria Lucia (B) 28,6 63,8 65,0 66,2 4,6 Silver giant (B) 35,4 69,4 69,7 69,3 5,3
(R) – rumenomesnata sorta (B) – belomesnata sorta
Sadjarski center Bilje, 2012
Marca 2012 je bilo na lokaciji Sadjarskega centra Bilje posajenih 15 novih sort ploščatih breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Plane Gem, Plane Top, Plane Sun, Plane Gold, Ornela, Oriane, Ordigan; belo mesnate sorte ploščatih breskev: Ufo 3, Ufo 4, Platifirst, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell, Platifun; rumeno mesnata nektarina je sorta Platimoon. Omenjene sorte bomo primerjali s standardnima sortama Veteran in Norman. Gojitvena oblika je palmeta, razdalja sajenja 4 x 3 m. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin, razen za sorti Oriane in Plane Top po 8 ter standardni sorti Veteran in Norman po 10 sadik (skupaj 192 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sorte Ordigan, ki je cepljena na podlago BSB 1 (Češka podlaga - sejanec vinogradniške breskve) in sorte Ornela, kjer je polovica sadik cepljenih na podlagi GF 677 in druga polovica na podlago BSB 1. V letu 2012 smo opravili vsa potrebna agrotehnična dela ter s tem poskrbeli za dobro rast in prirast dreves.
24 ČEŠNJA
Vremenske razmere spomladi in poleti 2012 so značilno vplvale na nastop fenofaz cvetenja in zorenja koščičarjev ter kasneje tudi na količino in kakovost pridelka češenj, marelice in slive. Vremenske razmere v začetku leta 2012 so bile: neobičajno topel, suh marec z izjemnim pomanjkanjem padavin. April je bil povsod toplejši od dolgoletnega povprečja, začel pa se je s hladnim in deževnim vremenom. Drugega aprila zjutraj je bilo zelo hladno, najnižje jutranje temperature so bile od -6 do 0 °C, na Primorskem od 0 do 3 °C. Do 9. aprila je bilo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami in postopno hladneje. Devetega aprila zjutraj je prišlo do pozebe v večjem delu Slovenije, saj so bile temperature od -8 do -1 °C. Sledilo je postopno toplejše vreme. Prva tretjina meseca maja je bila nadpovprečno topla, sledila je ohladitev v drugi tretjini, nato pa se je spet segrelo. Padavine so bile v maju pogoste v večjem delu države, le v zahodnem delu (izjema je bil primorski pas) jih je primanjkovalo. V juniju, juliju in v avgustu je bila povprečna temperatura zraka višja od dolgoletnega povprečja, količina padavin pa je bila nižja od povprečja.
Sadjarski center Bilje, 2008
Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 15 novih sort češenj, katerih lastnosti bomo primerjali s standardnima sortama Biggareau Burlat in Burlat C1 (skupno 17 sort). Večji del kolekcije (12 sort) je cepljen na podlago Gisela 5, 5 sort pa je na podlagi sejanec češnje. Posadili smo sorte Early Bigi® Bigisol (-6*) (Francija), Summertime® (-3), Sweet Early® Panaro 1 (-2) (Burlat x Sunburst, Italija), Merchant (+6) (Velika Britanija), Vigred (+8) (Germersdorfer x Burlat, Slovenija), Grace Star® (+10) (Burlat x O. P., Italija), Black Star® (+16) (Lapins x Burlat, Italija), Techlovan® (+20) (Van x Kordia, Češka), Kordia (+24) (neznan starševski par, Češka), Regina (+30) (Schneiders späte Knorpelkirsche x Rube, Nemčija) in Staccato® (+40) (Sweetheart x neznana sorta, Kanada) na podlagi Gisela 5. Navedene sorte bomo primerjali s standardno sorto Biggareau Burlat (0) (B. Burlat), cepljeno na podlago Gisela 5. Posadili smo tudi 4 nove sorte češnje, cepljene na podlago sejanec češnje: Vera® (+8) (Madžarska), Carmen® (+14) (Madžarska), Skeena® (+30) ((Bing x Stella) x (Van x Stella), Kanada) in Alex® (+35) (Madžarska), ki jih bomo primerjali s standardno sorto Burlat C1 (0), cepljeno na podlago sejanec češnje. Posajenih je 10 dreves za posamezno sorto. Podatki iz literaturnih virov kažejo, da se izbrane sorte češnje odlikujejo v dobrih pomoloških lastnostih, odpornosti proti spomladanskim pozebam in pokanju plodov, sortiment pa pokriva zelo velik razpon v času zorenja češnje (41 dni).
*predviden čas zorenja sorte v dnevih glede na standardno sorto Burlat, povzet po podatkih drugih avtorjev
Češnje so v letu 2012 cvetele od 27. marca do 24. aprila, kar je nekoliko zgodneje kot v letu 2011 (preglednica 23). Vrh cvetenja večine sort češenj je bil v prvi triadi aprila. Najzgodneje je zacvetela sorta Sweet Early, 27. marca, najkasneje pa sorta Regina, 4. aprila. Vrh cvetenja je bil najzgodneje, 2. aprila, dosežen pri sorti Burlat C1, najkasneje pa 12. aprila pri sortah Kordia in Carmen. Ocene nastavka cvetov oz. ocene cvetenja večine sort so bile odlične, razen pri sorti Burlat C1, ocene nastavka plodov pa so bile pri večini sort zelo nizke. Razlog za slab nastavek plodov pripisujemo slabim vremenskim razmeram med in po cvetenju češenj. V boljši oceni nastavka plodov in kasneje z občutno večjim pridelkom sta izstopali sorti Grace Star (5,3 kg) in Black Star (4,9 kg). Pridelek večine sort je bil le do 2 kg plodov na drevo.
Najzgodneje so dozorele sorte Early Bigi, Summertime, B. Burlat in Sweet Early. Pri teh sortah je bilo 1. obiranje 23. maja, drugo pa dva dni kasneje. V zorenju so sledile sorte Vigred in Grace Star (obe 4. 6.), Black Star (8. 6.), Techlovan (12. 6.), Alex (12. 6.) in Kordia (18. 6.). Pridelka ni bilo pri sortah Burlat C1, Carmen, Vera in Skeena (vse na podlagi sejanec), ter pri sortah Regina in Staccato (na podlagi Gisela 5). Pridelek posameznih sort je bil v letu 2012 precej manjši kot v letu 2011, kar lahko pripišemo vremenskim razmeram in močni rezi, ki so je bila deležna češnjeva drevesa zgodaj spomladi 2012. 25 Preglednica 23: Fenološke lastnosti, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov in povprečni pridelek na drevo sort češenj v letu 2012; SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Ocena nastavka Cvetenje Pridelek Zorenje (1-9) (kg) začetek vrh konec cvetov plodov 23. 5. in Early Bigi / G5 28. 3. 3. 4. 15. 4. 9 3 1,2 25. 5. 23. 5. in Summertime / G5 28. 3. 4. 4. 14. 4. 7 3 1,1 25. 5. Burlat C1 / S 30. 3. 2. 4. 12. 4. 3 1 23. 5. in B. Burlat / G5 29. 3. 5. 4. 15. 4. 9 3 0,7 25. 5. 23. 5. in Sweet Early / G5 27. 3. 4. 4. 15. 4. 9 3 1,7 25. 5. 31. 5. in Merchant / G5 29. 3. 4. 4. 15. 4. 9 5 2,8 4. 6. Carmen / S 2. 4. 12. 4. 21. 4. 5 1
Vera /S 30. 3. 3. 4. 12. 4. 9 1 4. in 8. Vigred / G5 28. 3. 4. 4. 14. 4. 9 5 1,9 6. 4. in 8. Grace Star / G5 29. 3. 5. 4. 13. 4. 9 7 5,3 6. Techlovan / G5 30. 3. 10. 4. 23. 4. 12. 6. 9 3 0,2 Black Star / G5 30. 3. 6. 4. 13. 4. 8. 6. 9 7 4,9 Kordia / G5 2. 4. 12. 4. 23. 4. 18. 6. 9 1 0,1 Skeena / S 2. 4. 9. 4. 13. 4. 5 1 Alex / S 29. 3. 4. 4. 13. 4. 15. 6. 9 5 1,2 Regina / G5 4. 4. 11. 4. 24. 4. 9 1 Staccato / G5 29. 3. 4. 4. 13. 4. 9 1
…v letu 2012 ni bilo pridelka G5 – podlaga Gisela 5 S – podlaga sejanec
Povprečna masa 20 – ih plodov in ocena lastnosti plodov (okus, čvrstost, splošen vtis) so podani v preglednici 24. Najmanjša povprečna masa ploda je bila izmerjena pri sorti Alex (9,2 g). Med zgodnjimi sortami, to so tiste, ki zorijo pred sorto Burlat ali v času zorenja sorte Burlat, je imela največjo povprečno maso ploda sorta Summertime (13,2 g). Med sortami, ki so bile zrele od 2 do 3 tedne po zgodnjih sortah, je imela največjo povprečno maso ploda sorta Black Star (12,7 g), najmanjšo pa sorta Vigred (9,4 g). Med pozno zorečimi sortami, to so tiste, ki so bile zrele 3 do 4 tedne za zgodaj zorečimi sortami, je imela plodove edino sorta Alex (9,2 g). Povprečne mase plodov češenj so bile v letu 2012 večje kot v letu 2011, kar pa lahko pripišemo manjši obloženosti dreves. Sorte z najboljšo oceno odlično za okus in splošen vtis plodov so bile: Merchant, Vigred, Grace Star in Kordia. Navedene sorte, razen sorte Merchant, imajo čvrsto kožico in meso.
26 Preglednica 24: Lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2012; SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Masa Č vrstost Splošen vtis ploda Okus plodov (g) kožice mesa srednje Early Bigi 12,7 prav dober polčvrsto prav dober čvrsta srednje Summertime 13,2 prav dober polčvrsto prav dober čvrsta srednje B. Burlat 10,8 prav dober polčvrsto prav dober - odličen čvrsta srednje Sweet Early 13,0 prav dober polčvrsto prav dober čvrsta srednje Merchant 10,9 odličen polčvrsto odličen čvrsta Vigred 9,4 odličen čvrsta čvrsto odličen Grace Star 12,5 odličen čvrsta zelo čvrsto odličen Techlovan 12,4 odličen čvrsta čvrsto prav dober - odličen Black Star 12,7 odličen čvrsta čvrsto prav dober - odličen Kordia / odličen čvrsta čvrsto odličen Alex 9,2 prav dober čvrsta čvrsto prav dober
/ – ni podatka
MARELICA
Sadjarski center Bilje, 2008 - sorte
Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje, na lokaciji Stara gora, posadili 10 sort marelice. Izbrane sorte ustrezajo novim zahtevam glede pomoloških lastnosti, in glede na literaturne podatke dobro prenašajo mraz in pozno cvetijo. Vključene sorte so: Bora® (Italija), Ninfa (Italija), Pinkcot® Copty (Francija), Sylvercot® (Italija), Kioto (Francija), Bergeron (Francija), Tardicot® (Francija), Farbaly® (Francija), Fardao® (Francija), katerih lastnosti bomo primerjali z lastnostmi standardne sorte Goldrich. Sorte so cepljene na podlago Mirabolana 29C. Posadili smo 10 dreves za posamezno sorto. Drevesa so posajena na terasah, razdalja sajenja v vrsti je 3 m.
Marelice so v letu 2012 cvetele precej zgodneje kot v predhodnem letu. Fenofaza začetek cvetenja je v letu 2012 najprej nastopila pri sorti Ninfa, 7. marca (vrh cvetenja 12. 3.), pet dni kasneje pa pri sortah Bora, Goldrich in Pinkcot (preglednica 25). Fenofaze cvetenja so bile najkasnejše pri sortah Bergeron, Tardicot in Fardao (začetek cvetenja: 15. In 16. 3. in vrh cvetenja: 19. 3.). Prvi plodovi sorte Ninfa so dozoreli 1. junija, najkasneje pa smo obrali plodove sort Fardao in Farbaly, sredi avgusta. V povprečju so vse sorte obilno cvetele, nekoliko slabši je bil nastavek plodov. Ocena nastavka plodov je bila najvišja pri sorti Pinkcot (ocena 7), največ sort pa je bilo ocenjenih z oceno 3. Pridelek marelic je bil v letu 2012 od 1,6 kg (sorta Tardicot) do 10,8 kg (sorta Ninfa). Sorte s povprečnim pridelkom okoli 10 kg na drevo so bile: Goldrich, Ninfa in Pinkcot.
V preglednici 25 je prikazano tudi število dreves posamezne sorte marelice, ki so propadla do sedaj. Največje število propadlih dreves je do sedaj pri sorti Kioto, kar 6 (60 %), Po 3 drevesa so propadla pri sortah Fardao, Farbaly in Bergeron. Sorti, pri katerih do sedaj ni prišlo do propadanja dreves, sta Goldrich in Ninfa.
27 Preglednica 25: Fenološke lastnosti, ocena nastavka cvetov, ocena nastavka plodov, povprečni pridelek na drevo ter število propadlih dreves sort marelice v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Ocena Št. Cvetenje nastavka Pridelek Zorenje propadlih (1-9) (kg) dreves začetek vrh konec cvet plod Fardao 16. 3. 19. 3. 25. 3. 14. 8. 7 5 2,7 3 Farbaly 14. 3. 17. 3. 24. 3. 13. 7. - 14. 8. 7 3 4,2 3 Tardicot 15. 3. 19. 3. 24. 3. 13. - 20. 7. 9 3 1,6 1 Kioto 15. 3. 18. 3. 24. 3. 20. - 29. 6. 9 3 3,0 6 Bergeron 16. 3. 19. 3. 24. 3. 9. - 17. 7. 3 3 4,6 3 Goldrich 12. 3. 16. 3. 23. 3. 26. 6. - 5. 7. 9 5 9,7 0 Bora 12. 3. 16. 3. 24. 3. 15. - 26. 6. 9 3 2,0 1 Ninfa 7. 3. 12. 3. 19. 3. 1. 6. - 15. 6. 9 5 10,8 0 Pinkcot 12. 3. 16. 3. 22. 3. 15. 6. - 5. 7. 9 7 9,2 1 Sylvercot 13. 3. 16. 3. 23. 3. 13. - 29. 6. 7 3 7,4 1
Najmanjšo povprečno maso plodov je imela najzgodnejša sorta Ninfa (38,2 g), največjo pa sorta Pinkcot (84,7 g) (preglednica 26). Sorte, katerih okus in splošen vtis plodov je bil ocenjen komisijsko na degustacijah z oceno odlično, so bile Goldrich, Pinkcot, Kioto in Farbaly. Najslabše so bili ocenjene pomološke lastnosti sort Ninfa in Sylvercot, s povprečno oceno dobro. Nove sorte marelice v preizkušanju imajo bolj ali manj obarvane plodove. Slabo obarvane plodove (krovna barva je prekrivala manj kot ¼ plodu) so imele sorte Fardao, Goldrich in Bora. Rdeča krovna barva pri vseh ostalih sortah prekrivala do ½ plodu.
Preglednica 26: Pomološke lastnosti sort marelice v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Masa Obarvanost Sočnost Splošen vtis ploda Okus kožice mesa plodov (g) primerno Fardao 41,1 odličen < 1/4 prav dober sočno primerno Farbaly 43,5 odličen 1/3 - 1/2 odličen sočno prav dober – primerno prav dober - Tardicot 42,9 1/3 - 1/2 odličen sočno odličen Kioto 38,7 odličen 1/3 - 1/2 sočno odličen primerno Bergeron 51,2 prav dober 1/3 - 1/2 prav dober sočno Goldrich 64,1 odličen < 1/4 sočno odličen prav dober - primerno Bora 57,8 < 1/4 prav dober odličen sočno primerno Ninfa 38,2 povprečen 1/3 - 1/2 dober sočno Pinkcot 84,7 prav dober 1/3 - 1/2 sočno odličen Sylvercot 55,1 dober 1/3 - 1/2 sočno dober 28 Sadjarski center Bilje, 2008 – podlage
V Sadjarskem centru Bilje smo spomladi 2008 posadili poskus, v katerem preizkušamo 3 nove podlage za marelico: Wavit® Prudom (Prunus domestica), Torinel® Avifel (Prunus domestica) in Montclar® Chanturgue (Prunus persica). Primerjamo jih s podlago Mirabolana 29C (29C) (Prunus cerasifera). Podlage preizkušamo z dvema sortama, ki se oprašujeta in se razlikujeta v bujnosti: Bergeron (srednje bujna) in Orange red® (bujna). Poskus smo bili prisiljeni, zaradi pomanjkanja prostora, razdeliti na dve lokaciji. Na lokaciji Stara gora smo posadili po 10 sadik sort Bergeron in Orangered na podlagah Wavit, Torinel in 29C ter 5 sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar. Na lokaciji Bilje smo posadili po 5 sadik sort Bergeron in Orangered na podlagah Wavit in Torinel, 5 sadik sorte Orangered na podlagi 29C ter 5 sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar.
Zaradi obsežnega propadanja dreves na lokaciji Bilje smo lokacijo Bilje izločili iz nadalnjega spremljanja. V preizkušanju ostajajo drevesa, posajena na lokaciji Stara gora, po 10 dreves vsake sorte na treh podlagah, razen pri sorti Bergeron. Pri sorti Bergeron je poleg podlag 29C, Wavit in Torinel vključena še podlaga Montclar (5 dreves). Do propadanja dreves marelice pa prihaja tudi na lokaciji Stara gora. Število propadlih dreves je prikazano v preglednici 9. Do sedaj sta na podlagi 29C propadli 2 drevesi in na podlagi Wavit 3 drevesa sorte Orangered. Na podlagi 29C je do sedaj propadlo 5 dreves, na podlagi Wavit 2 drevesi, na podlagi Torinel 7 dreves ter na podlagi Montclar 2 drevesi sorte Bergeron.
V letu 2012 so drevesa sorte Orangered na različnih podlagah cvetela precej izenačeno, drevesa sorte Bergeron pa so cvetela različno glede na podlago (preglednica 27). Vrh cvetenja sorte Bergeron je bil za 5 dni zgodnejši pri drevesih na podlagah Wavit in Torinel v primerjavi s podlagama 29C in Montclar. Tudi zorenje dreves sorte Orangered je bilo izenačeno na različnih podlagah, obiranje je potekalo od 18. do 29. junija. Povprečna količina obranih plodov sorte Orangered se ni bistveno razlikovala med drevesi na različnih podlagah, bila je 5,9 kg (Torinel), 6,6 kg (29C) in 7,3 kg (Wavit). Ocene nastavka cvetov so bile pri sorti Bergeron odlične, nastavek plodov in povprečni pridelek plodov na drevo pa je bil slabši. Največji povprečni pridelek plodov na drevo so imela drevesa sorte Bergeron na podlagi Montclar (7,9 kg), na ostalih podlagah pa je bil od 2,5 kg (29C) do 3,9 kg (Torinel).
Preglednica 27: Fenološka opazovanja, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov, povprečni pridelek na drevo dveh sort marelice na treh podlagah v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Ocena nastavka Cvetenje Pridelek Podlaga Zorenje (1-9) (kg) začetek vrh konec cvetov plodov 18. 6. do 29C 13. 3. 16. 3. 23. 3. 9 3 6,6 5. 7. 18. 6. do Wavit 14. 3. 17. 3. 23. 3. 9 5 7,3 29. 6. 18. 6. do Orangered Torinel 14. 3. 17. 3. 22. 3. 9 3 5,9 29. 6. 13. do 29C 14. 3. 21. 3. 26. 3. 7 3 2,5 20. 7. Wavit 14. 3. 16. 3. 22. 3. 9. do 13. 7. 9 3 3,4
Torinel 14. 3. 16. 3. 26. 3. 9. do 20. 7. 9 3 3,9 Bergeron Bergeron Montclar 19. 3. 21. 3. 24. 3. 5. do 13. 7. 9 5 7,9
29 Lastnosti plodov sort Bergeron in Orangered na različnih podlagah so podane v preglednici 28. Največjo povprečno maso plodov obeh sort smo v letu 2012 izmerili na podlagi 29C. Najmanjša masa plodov sorte Orangered je bila na podlagi Wavit, pri sorti Bergeron pa na podlagi Montclar. Plodovi sorte Orangered so bili na podlagi Wavit bolje obarvani kot na podlagah 29C in Torinel, na splošen vtis plodov pa podlaga ni značilno vplivala. Pri sorti Bergeron podlage niso vplivale na obarvanost plodov. Pri obeh sortah so bili plodovi okusnejši z dreves na podlagi 29C.
Preglednica 28: Število propadlih dreves in pomološke lastnosti dveh sort marelice na treh podlagah v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta Suha Propadla Masa Delež Obarvano Splošen Podlaga snov drevesa ploda koščice st kožice vtis plodov
29C 2 48,9 5,5 14,3 1/4 - 1/3 odličen Wavit 3 44,2 6,2 13,9 1/2 - 3/4 odličen Torinel 0 45,6 6,3 / 1/3 – 1/2 odličen Orangered prav dober - 29C 5 51,6 6,8 / 1/3 – 1/2 odličen Wavit 2 / / 18,2 1/3 – 1/2 prav dober
Torinel 7 48,4 6,4 / 1/3 – 1/2 prav dober Bergeron Bergeron Montclar 2 (5) 41,7 6,8 / 1/3 – 1/2 srednje slab
/ – ni podatka
SLIVA
Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2008
Spomladi 2008 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete (BF) v Ljubljani posadili večje število dreves 4 perspektivnih sort slive: Topfirst® (Čačanska najbolja x Ruth Gerstetter, Nemčija), Toptaste® (Valor x Domača češplja, Nemčija), Top 2000® (Plumtastic) (Stanley x neznana sorta, Nemčija) in Haganta® (Čačanska najbolja x Valor, Nemčija) ter standardne sorte Stanley. V meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje sajenja so 4 x 2,5 m, drevesa pa so oblikovana v ozko vreteno. Glede na literaturne vire se sorte odlikujejo v odpornosti ali vsaj tolerantnosti proti šarki, v pomoloških lastnostih, primernih za predelavo ali svežo porabo, sorte pa se razlikujejo tudi po času zorenja (od zelo zgodnje do pozne)
V letu 2012 (peta rastna doba) smo spremljali fenološke faze cvetenja in zorenja, ocenili smo nastavek cvetov in plodov, izmerili pridelek na drevo, maso ploda in vsebnost suhe snovi ter ocenili njihove pomološke lastnosti. Slive so cvetele od 2. do 18. aprila (preglednica 29), kar je nekoliko zgodneje kot v letu 2011. Najzgodneje je nastopil vrh cvetenja pri sortah Topfirst in Toptaste (6. 4.), najkasneje pa pri sortah Plumtastic, Haganta in Stanley (13. 4.). Sredi julija je bila zrela sorta Topfirst, v začetku septembra so dozoreli plodovi sort Toptaste, Plumtastic in Stanley. Najkasneje so dozoreli plodovi sorte Haganta (21. 9.). Pridelek vseh sort, razen sorte Plumtastic, je bil močno zmanjšan zaradi pozebe cvetov, ki je nastopila v fenofazi polno cvetenje. Poleg sorte Plumtastic, za katero se zdi, da je nastop nizkih temperatur (- 4,5 °C na 2 m) ‘preživela’ brez škode, je tudi sorta Stanley očitno precej tolerantna na pozebo. Največji povprečni pridelek smo obrali z dreves sorte Plumtastic (11,6 kg), najmanjšega pa z dreves sorte Topfirst (1,8 kg). Dosedanje spremljanje sorte Plumtastic kaže na redno in veliko rodnost brez velikih nihanj. 30
Preglednica 29: Fenološke lastnosti, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov in povprečni pridelek na drevo sort slive v letu 2012, BF Ljubljana, sajeno spomladi 2008
Sorta Ocena nastavka Cvetenje Pridelek Zorenje (1-9) (kg) začetek vrh konec cvetov plodov
Topfirst 2. 4. 6. 4. 13. 4. 18. 7. 9 3 1,8
Toptaste 2. 4. 6. 4. 13. 4. 7. 9. 9 3 2,0
Plumtastic 10. 4. 13. 4. 18. 4. 7. 9. 9 9 11,6
Haganta 10. 4. 13. 4. 18. 4. 21. 9. 9 5 3,0
Stanley 10. 4. 13. 4. 18. 4. 7. 9. 9 5 6,0
Sorte, vključene v preizkušanje, se razlikujejo v proučevanih pomoloških lastnostih (preglednica 30). Topfirst je zgodaj zoreča in debeloplodna (58,8 g) sorta. Sorta Toptaste je debeloplodna sliva z veliko vsebnostjo suhe snovi (27,5 ºBrix), čvrstim mesom in dobro ločljivostjo mesa od koščice. Sorta Plumtastic je drobnoplodna sorta, katere pomološke lastnosti nakazujejo, da bi morda lahko nadomestila sorto Domača češplja za predelavo. Haganta je pozno zrela debeloplodna sorta z odličnimi pomološkimi lastnostmi. Pozen nastop zrelosti bi lahko bil omejujoč dejavnik za sorto Haganta, saj je deževno in hladno vreme v drugi polovici meseca septembra v osrednji Sloveniji precej pogost pojav.
Preglednica 30: Pomološke lastnosti sort sliv v letu 2012, BF Ljubljana, sajeno spomladi 2008
Sorta Masa Suha Ločljivost Splošen Barva Barva Čvrstost ploda snov mesa od vtis kožice mesa mesa (g) (° Brix) koščice plodov srednje Topfirst 58,8 18,6 temno MO zeleno RU cepka odličen čvrsto
Toptaste 49,8 27,5 VIO – MO zlato RU cepka čvrsto odličen
srednje Plumtastic 25,9 18,1 temno MO zeleno RU cepka prav dober čvrsto Haganta 79,5 24,2 MO zlato RU cepka čvrsto odličen
Stanley 49,2 18,4 temno MO zlato RU cepka čvrsto odličen
SC Bilje, 2011
Novembra 2011 smo v SC Bilje posadili nov sortni poskus. Vključili smo 10 novih sort slive, odpornih ali tolerantnih proti šarki. Nove sorte slive, ki prihajajo iz Čačka, so: Timočanka (Stanley x California blue), Pozna plava® (samooploditev Čačanska najbolja), Krina (Wangenheimova x Italijanska), Boranka (California Blue x Ruth Gerstetter) in Mildora (Large Sugar Prune x Čačanska lepotica), nove sorte, ki so jih ustvarili v Nemčiji, pa so: Katinka® (Ortenauer x Ruth Gerstetter), Topfive® (Čačanska najbolja x Auerbaher), Tolledo® Topstar Plus (Ersinger x Čačanska najbolja), Topking® (Čačanska najbolja x Italijanska) in Top 2000®
31 Plumtastic (Stanley x neznana sorta). Poleg novih sort smo v sortni poskus vključili 3 standardne sorte: Čačanska lepotica, Stanley in Domača češplja. Nove sorte se odlikujejo v pomoloških lastnostih, primernih za uporabo plodov za svežo porabo ali za predelavo. V meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje sajenja so 4 x 3 m. Sorte iz Čačka in standardne sorte so cepljene na podlago Mirabolana, nemške sorte pa na podlago St. Julien A.
V letu 2012 (prva rastna doba) smo poskrbeli, da so drevesa primerno zrasla. Izvedli smo potrebne tehnološke ukrepe (ukrepi za primerni rodni volumen in gojitveno obliko).
OREH
Kolekcijski nasad MB-IV, 2003, 2005, 2007, 2010, 2011
V kolekcijskem nasadu spremljamo skupno 18 tujih sort oreha (francoske H-93-71, H-99-10 in H-102-3, madžarske Milotai-10, M-10/37, Tiszacsecsi-83, M-10/9, M-10/14, A-117/15 in A- 117/31, romunske Valkor, Valmit in Valrex ter ameriške Tulare, Sexton, 90-027-23, 00-006- 48 in 91-094-18). Primerjamo jih s štirimi standardnimi sortami (Franquette, Elit, Parisienne in Chandler).
Leto 2012 je bilo leto vremenskih ekstremov, ki so močno vplivali na razvoj orehov ter količino in kakovost pridelka. Začelo se je z zgodnjim spomladanskim fenološkim razvojem. Do konca marca smo imeli v Mariboru tri izrazito topla obdobja, ko so se absolutne maksimalne temperature zraka približale 20 oC ali jih celo presegle, povprečne temperature pa so bile za 3 oC do 4,1 oC nad dolgoletnim povprečjem. V tem času se je akumuliralo toliko efektivnih temperatur, da so najbolj zgodnji orehi odgnali že konec marca. Nenadna ohladitev z – 3,8 oC, ki je nastopila 31. marca, je povzročila pozebo že odgnalih zgodnjih orehov ter zavrla razvoj še neodgnalih sort. Ponoven razvoj je spodbudilo nadpovprečno toplo vreme v aprilu, ki je bil za 1,6 oC toplejši kot običajno, tako da se je termin brstenja proučevanih 22 sort precej približal povprečnemu. Najbolj zgodnja je bila romunska sorta Valrex, ki je odgnala 9. aprila (preglednica 31), sedem sort je vzbrstelo v drugi dekadi aprila. V zadnji dekadi aprila, ko je povprečna T zraka za 3,6 oC presegla dolgoletno povprečje, je odgnalo tudi osem poznejših sort sorte. Najpoznejši so bili francoski križanec H-99-10 (1. maja) ter ameriški sorti Tulare (2. maja) in Sexton (11. maja). Standardne sorte so odgnale med 19. aprilom (Chandler) in 29. aprilom (Parisienne, Franquette, Elit).
Cvetenje je potekalo nekoliko pozneje in tudi manj obilno kot običajno; vrh cvetenja je nastopil med 2. in 11. majem (♂) oz. 3. in 23. majem (♀) . Samo pri najbolj zgodnji sorti Valrex je mraz ob koncu marca povzročil pozebo moških socvetij in tudi terminalnih rodnih brstov na enoletnih poganjkih. Sicer pa moških socvetij ni imela nobena izmed sort, posajenih v letih 2010 in 2011, prve ženske cvetove pa so že imeli komaj dveletni ameriški križanci 90-027-23, 00-006-48 in 91-094-18. Madžarska sorta A-117/15 je razvila največ moških mačic, ženskih cvetov pa sta imela največ francoska križanca H-93-71 in H-102-3.
Intenzivni nalivi z izrazito ohladitvijo sredi maja so povzročili močno trebljenje komaj oplojenih plodičev, zaradi česar so bili pridelki zelo majhni v primerjavi s preteklimi leti. Največ orehov smo pobrali pri H-102-3 (3,2 kg/drevo), sledila sta H-93-71 z 1,1 kg in Tiszacsecsi-83 z 1 kg/drevo. Ob obilnih padavinah je prišlo tudi do zgodnjih okužb mladih plodičev oreha z orehovo črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis), ki so še dodatno razredčili pridelek.
Ob manjši obremenitvi s plodovi so nekatere, sicer dobro rodne sorte, kot so Milotai-10, M- 10/37 in M-10/9 bujno rasle (ocena prirasta 7,5), kar smo zabeležili tudi pri vseh standardih, razen pri sorti Parisienne. Pri drugih sortah je bila prizadeta tako spomladanska kot tudi poletna vegetativna rast poganjkov, ker so bila drevesa v juniju in avgustu izpostavljena močnemu vročinskemu in sušnemu stresu.
32 Na kakovost plodov je zelo vplivala suša, ki se je vlekla že iz zimskih mesecev. V Mariboru smo februarja zabeležili 45 %, marca pa samo 6 % od običajnih padavin. Suša se je nadaljevala v aprilu. K negativni mesečni vodni bilanci je prispevalo tudi dolgotrajno osončenje, ki se je nadaljevalo v začetku maja. Vročina in suša v juniju, ko smo v Mb namerili samo polovico od povprečnih padavin, ter v prvi dekadi julija, ko je povprečne temperatura za 6,5 oC presegla dolgoletno povprečje, padlo pa je samo 41 % običajnih padavin, so vplivali na to, da so plodovi oreha ostali drobni in neizenačeni po velikosti. Najlažje in najtežje cele orehe v luščini sta imeli standradni sorti Elit (7,9 g) in Parisienne (12,1 g), pri drugih sortah je bil cel plod težak od 9,6 g (H-93-71) do 11,8 g (Milotai-10) (preglednica 32). Zaradi poletne suše so imeli orehi tudi bolj drobna jedrca in manjši izplen, ki je znašel od 34,7 % pri H-102-3 do 50,4 % pri M-10/37 in M-10/9. Edina dobra lastnost drobnejših jedrc, ki slabo zapolnjujejo luščino, je v tem, da se lepo izluščijo. Pri vseh sortah smo z luščenjem dobili skoraj same cele polovičke jedrc (ocene 8 do 9). Taka jedrca imajo boljšo tržno ceno. Vse proučevane sorte so imele dokaj gladko do gladko luščino, debelo od 0,9 do 1,3 mm (preglednica 32) in dobro spojeno na šivu (ocene 7 do 8). Jedrca zdravih plodov so bila rumenkasta do svetlo rumena, najsvetlejša je imel križanec H-102-3.
V nasadu smo ocenili tudi zdravstveno stanje dreves. Zaradi obilnega deževja sredi maja, v času zgodnjega razvoja listne površine, so bili listi in plodovi kljub kasnejšim pogostim sušnim obdobjem precej napadeni z orehovo rjavo pegavostjo (Gnomonia leptostyla). Plodovi so bili najbolj prizadeti pri sortah Milotai-10, M-10/37 in Tiszacsecsi-83 (ocena 4,0). Te sorte so imele tudi najbolj obsežne okužbe plodov z orehovo črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis). Bakterijsko obolenje je zelo močno prizadelo tudi toletne poganjke, najbolj pri sortah A-117/15, A-117/31 Valkor, Valmit, Valrex in Sexton (ocena 1,0), pa tudi pri standardnih sortah Franquette in Parisienne (ocena 3,0).
Veliko škodo na plodovih je povzročila tudi orehova muha. Zelo spremenljivo vreme s hudo vročino v prvi dekadi julija in z ohladitvami v drugi dekadi julija je bilo verjetno krivo za to, da na rumenih lepljivih ploščah, obešenih v krošnjah dreves, vse do zadnjih dni julija nismo zasledili nevarnega škodljivca, ki se sicer začne pojavljati že sredi meseca. Ulov na ploščah se je povečal šele proti koncu avgusta, ko je nekoliko popustila poletna vročina. Pozna populacija muhe je povzročila katastrofalno škodo na orehih. Pri nekaterih sortah smo zabeležili tudi osemdeset odstotno incidenco napadenosti. Orehi so bili počrneli v celoti ali samo deloma, prizadete so bile luščine, pa tudi jedrca, ki so v večji ali manjši meri počrnela in postala grenka. Odpornost proti orehovi muhi smo ocenili z ocenami od 1 (dobra odpornost, brez znakov napada) do 9 (velika občutljivost, več kot 90 % popolnoma črnih plodov). Proučevane sorte so dobile ocene od 6,0 (H-99-10, Tiszacsecsi-83 , M-10/9, standard Elit) do 7,0 (vse ostale sorte, razen standard Franquette z oceno 8,0) in kažejo, da nobena sorta ni odporna proti orehovi muhi.
33 Preglednica 31: Preizkušanje orehov v kolekcijskem nasadu MB-IV v letu 2012, sajeno 2003 – 2011
Sorta Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek/ Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1-9) (datum) ocena drevo ocena debla ocena č za etek konec moški cvet ženski cvet (1-9) (g) (1-9) (cm) (1-9) Gnomonia Xanthomonas leptostyla ar. pv. juglandis datum ocena datum ocena
list plod plod poganjek
H-93-71 ** 30. 4. 27. 10. 6. 5. 3 11. 5. 7 5,0 1123 3,5 35,5 5,5 7,0 7,5 7,0 8,0 H-99-10 ** 1. 5. 29. 10. 6. 5. 6 19. 5. 5 3,5 215 5,5 38,5 5,0 7,5 7,5 6,5 8,0 H-102-3 ** 17. 4. 29. 10. 2. 5. 3 9. 5. 7 7,0 3255 5,0 45,0 6,0 7,0 8,0 7,5 8,0 Franquette (s) ** 28. 4. 30. 10. 5. 5. 8 18. 5. 4 3,0 437 7,0 45,5 6,0 7,0 8,0 7,0 3,0 Milotai-10 *** 13. 4. 10. 10. 5. 5. 3 3. 5. 2 4,0 40 7,5 34,0 7,0 6,5 4,0 4,5 8,0 M-10/37 *** 13. 4. 10. 10. 5. 5. 3 3. 5. 2 4,0 180 7,5 34,0 7,0 6,5 4,0 4,5 8,0 Tiszacsecsi-83 13. 4. 27. 10. 2. 5. 3 4. 5. 3 1,5 1058 5,5 38,0 7,5 6,0 4,0 4,0 8,0 *** Elit (s) *** 29. 4. 29. 10. 8. 5. 3 13. 5. 5 3,0 110 5,0 25,0 3,0 6,0 7,0 7,0 8,0 Parisienne (s) 28. 4. 2. 11. 8. 5. 3 23. 5. 7 3,0 365 4,0 37,5 8,0 6,0 7,0 7,0 3,0 *** M-10/9 ● 17. 4. 26. 10. 4. 5. 4 6. 5. 3 2,5 200 7,5 21,8 4,5 6,5 7,0 6,5 7,0 M-10/14 ● 24. 4. 8. 10. 3. 5. 2 10. 5. 5 4,0 385 4,0 24,0 6,5 5,5 8,0 7,0 4,0 M-10/37 ● 12. 4. 29. 10. 1. 5. 2 7. 5. 4 4,5 10 5,5 23,0 7,0 6,5 6,5 7,0 7,5 A-117/15 ● 28. 4. 14. 10. 3. 5. 8 17. 5. 5 3,0 / 4,5 32,5 6,0 6,5 / / 1,0 A-117/31 ● 28. 4. 2. 10. 10. 5. 3 16. 5. 4 1,0 / 5,8 17,5 6,0 6,8 / / 1,0 Elit (s) ● 29. 4. 1. 11. 11. 5. 2 15. 5. 2 1,0 100 8,0 15,5 7,0 7,0 / / 8,0 Valkor ○ 13. 4. 10. 10. / 1 / 1 1,0 / 6,0 12,0 6,0 6,0 / / 1,0
34 Valmit ○ 23. 4. 14. 9. / 1 - 1 1,0 / 3,0 10,5 6,0 7,0 / / 1,0 Valrex ○ 9. 4. 1. 11. P 1 PA 1 1,0 / 4,0 9,0 3,0 7,0 / / 1,0 Chandler ○ 19. 4. 30. 10. / 1 12. 5. 2 1,0 / 8,0 13,8 5,0 7,5 1,0 1,0 7,5 90-027-23 ♦ 28. 4. 29. 10. / 1 17. 5. 2 1,0 / 3,0 8,5 3,0 6,5 / / 8,0 00-006-48 ♦ 26. 4. 21. 10. / 1 16. 5. 2 1,0 / 7,0 10,0 4,0 7,0 / / 8,0 91-094-18 ♦ 27. 4. 26. 10. / 1 13. 5. 2 1,0 / 5,5 7,5 4,0 7,0 / / 8,0 Sexton ♦ 11. 5. 31. 10. / 1 / 1 1,0 / 8,0 8,5 2,0 8,0 / / 1,0 Tulare ♦ 2. 5. 30. 10. / 1 / 1 / / / 8,0 / / / / 8,0
Legenda:
(s) - standard ** - sajeno 2003 *** - sajeno 2005 ● - sajeno 2007 ○ – sajeno 2010 ♦ - sajeno 2011 / - ni podatka P – pozeba moških socvetij 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
35 Preglednica 32: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2012, sajeno 2003 - 2007
Sorta Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1/9) jedrca (1/9) (1/9) H-93-71 ** 37,2 30,8 32,7 9,6 3,6 37,5 7,5 1,2 7,5 8,0 8,0 H-99-10 ** 37,6 31,8 34,1 11,6 4,9 42,2 8,0 1,3 7,0 9,0 8,5 H-102-3 ** 37,6 31,5 33,6 9,8 3,4 34,7 7,5 1,3 7,5 8,5 8,0 Franquette (s) ** 41,6 32,5 32,3 11,5 4,6 43,1 7,0 1,3 7,5 8,5 8,0 Milotai-10 ** 33,6 31¸8 33,3 11,8 5,2 44,1 8,0 1,3 7,0 8,0 7,0 M-10/37*** 36,6 33,7 35,3 11,3 5,7 50,4 8,0 0,9 7,0 8,0 7,5 Tiszacsecsi-83 35,2 31,3 32,5 10,5 4,9 46,7 8,0 1,2 7,0 8,5 8,0 *** Elit *** 31,4 26,5 30,3 7,9 3,3 41,8 7,5 1,3 8,0 8,0 8,0 Parisienne (s) *** 36,7 32,8 36,0 12,1 5,2 43,0 7,5 1,3 7,5 8,0 8,0 M-10/9 ● 36,5 33,2 36,3 11,7 5,9 50,4 8,0 1,0 7,0 8,5 8,0 M-10/14 ● 34,4 30,4 31,7 11,1 4,5 40,5 8,0 1,2 7,5 8,5 8,0 M-10/37 ● 36,6 33,7 35,3 11,3 5,7 50,4 8,0 0,9 7,0 8,0 7,5 A-117/15 ● 34,0 30,8 33,1 10,9 5,0 45,9 7,0 1,3 7,5 8,0 7,0
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
36
Voličina / Lenart, 2001
Zasebni nasad orehov Voličina je obdelan na konvencionalni način. V njem preizkušamo lateralno rodne sorte Lara, Fernor in Fernette v primerjavi s standardoma Franquette in Elit. Od vsake sorte je posajenih 12 dreves, ki so naključno razporejena v štirih ponovitvah s po tremi drevesi/sorto. V letu 2012 so vse testirane sorte in tudi standard Elit rasle dokaj šibko in razvile od 10 do 20 cm dolge enoletne poganjke. Bujno so rasla samo drevesa drugega standarda, Franquette, kjer so bili poganjki dolgi tudi do 1 m, obseg debel na višini 30 cm pa je meril za približno 20 % več kot pri sortah Lara in Fernette ter standardu Elit (preglednica 33). Pridelek je bil manjši, kot ga je napovedovalo obilno cvetenje. Vsaj tretjina mladih plodičev je odpadla po močnem trebljenju, ki je nastopilo po deževnem in neobičajno hladnem vremenu sredi maja. Do zgodnjega odpadanja je prišlo tudi zaradi zgodnje okužbe plodičev z orehovo črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis). Največji pridelek smo stehtali pri sorti Fernor in standardu Franquette, sledili sta sorti Lara in Fernette. Druga standardna sorta Elit je dala 3,3 krat manjši pridelek od sorte Fernor. Zdravstveno stanje dreves je bilo prizadeto zaradi okužbe z glivo orehove rjave pegavosti (Gnomonia leptostyla). Napadla je predvsem liste in le v manjši meri plodove. Najbolj prizadeti so bili listi standardne sorte Elit ter sort Fernor in Lara. Bakterijska črna pegavost je poleg zgodnjega odpadanja plodičev povzročila še nekaj črnih toletnih poganjkov pri standardni sorti Franquette. Zunanja in tudi notranja kakovost orehov sta bili močno prizadeti zaradi orehove muhe. Že drugo leto zapored so bili najbolj napadeni plodovi sorte Fernor (ocena 2,9), sledila je sorta Lara (5,8). Plodovi sorte Fernette in standarda Elit so imeli srednje izražene znake napada, pri standardu Franquette pa je bilo število od muhe počrnelih plodov najmanj (ocena 8,1).
Plodovi so tehtali od 8,5 g (Elit) do 12,3 g (Lara), kar je za 30 % manj kot preteklo leto. Izjemna spomladanska in še posebej poletna suša, ki je prizadela nasad, je vplivala tudi na izplen jedrc, ki je bil za 10 do 15 % manjši kot preteklo leto. Največjega (46,5 oz. 46,3 %) sta imeli sorti Fernor in Lara, najmanjšega (41,1 %) pa standardna sorta Elit. Ta je imela najbolj gladko in najtanjšo luščino. Jedrca so se v vseh primerih lepo izluščila, še posebej pri sorti Fernor in standardu Franquette. Sorta Fernor je imela tudi najsvetlejša jedrca.
Preglednica 33: Preizkušanje oreha v letu 2012, Voličina / Lenart, sajeno 1998
Sorta Obseg Ocena Pridelek Zdravstveno stanje (1-9) debla prirasta na (cm) (1–9) drevo Gnomonia Xanthomonas Rhagoletis (kg) leptostyla arb. pv. juglandis completa list plod plod poganjek plod Lara 49,2 2,0 4,4 7,6 8,9 9,0 9,0 5,8 Fernor 52,5 1,5 5,4 7,3 9,0 9,0 9,0 2,9 Fernette 46,8 1,7 3,2 8,6 9,0 9,0 9,0 7,7 Elit (s) 47,4 2,6 1,6 6,4 8,1 9,0 9,0 7,6 Franquette (s) 61,2 8,7 5,3 8,2 8,7 9,0 8,8 8,1
(s) standard 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
Knezdol / Trbovlje, 2003
Zasebni nasad je posajen na lepi, dobro osvetljeni, proti jugu rahlo nagnjeni legi, na nadmorski višini 500 m. Po načelih integrirane pridelave so kolobarji pod krošnjami dvakrat 37 letno tretirani s herbicidom, ostala površina je zatravljena in redno mulčena. To je prvi nasad v Sloveniji, kjer sta v večjem številu zastopani lateralno rodni sorti Fernor in Fernette. Zanima nas predvsem pridelek, tako po količini, kot tudi po kakovosti in stalnosti. Zaradi dobre oskrbe in razmeroma dobre vsebnosti humusa v tleh je bil spomladanski razvoj dreves v letu 2012 kljub zgodnji suši dober. Drevesa so obilno cvetela, bujna je bila tudi spomladanska rast poganjkov, ki so v večini primerov zrasli 50-70 cm, na obodih in v vrhovih krošenj pogosto tudi preko 1 m. Obseg debel se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 17 % (Fernette) oz. 19 % (Fernor). Izjemna suša v avgustu je povzročila odpad približno četrtine normalno razvitih plodov. Med 1. in 21. oktobrom so pobrali v povprečju 12,2 kg suhih orehov v luščini/drevo pri sorti Fernette in 10,1 kg/drevo pri sorti Fernor, kar je za 28 % (Fernette) oz. 37 % (Fernor) manj kot lansko leto. V nasadu je že nekaj let prisotna orehova muha. Kljub kemičnemu varstvu se je populacija v letu 2012 povečala do te mere, da je bilo napadenih preko 20 % vseh plodov. Ker je šlo za razmeroma pozen napad, so počrnele predvsem luščine, pa tudi jedrca so potemnela v večjem deležu kot preteklo leto. Zgodnji sneg, ki je zapadel 28. in 29. oktobra, je naredil precej škode v nasadu. Snežna odeja je bila mokra in težka, debela okrog 20 cm. Kljub takojšnjemu stresanju vej je prišlo do snegoloma, odlomilo se je nekaj stranskih, pa tudi ogrodnih vej, eno manjše drevo je razklalo do tal. Lastniki so rane obrezali na čisto in jih poškropili z bakrovim pripravkom. Nadaljnja sanacija bo potrebna spomladi 2013.
LESKA
Kolekcijski nasad Maribor - IV, 2008-09
V kolekcijskem nasadu leske, ki je namenjen osnovnemu preizkušanju tujih sort, opazujemo tri francoske sorte (N-650, Feriale in Ferwiller) ter štiri romunske sorte (Cozia, Valcea, Arutela in Romavel). Kot standardni sorti sta posajeni italijanska Tonda di Giffoni in v Sloveniji udomačena Istrska dolgpolodna leska, sicer po poreklu iz Hrvaške Istre.
Zaradi nadpovprečno toplega decembra 2011 in januarja 2012, ko so bile povprečne temperature zraka v Mariboru do 3 oC nad dolgoletnim povprečjem, je leska začela cveteti že v januarju. Izjemen mraz konec januarja, ki je trajal vse do zadnje tretjine februarja, je cvetenje leske zaustavil. Tako so v februarju v celoti odcvetela samo moška socvetja sort Valcea in Feriale ter standarda T.Giffoni. Pri sorti Valcea so v tem mesecu odcveteli tudi ženski cvetovi. Najpoznejši vrh cvetenja smo zabeležili pri sorti Ferwiller, in sicer 10. in 11. marca (preglednica 34). Neobičajno toplo vreme konec februarja in v marcu, ki je bil za 4,1 oC toplejši od povprečja, sta vplivala na zgodnje listanje leske. Vse sorte so ozelenele v zadnji dekadi marca: od 21.3. (Valcea) do 27.3. (Ferwiller).
Rast grmov je bila srednje bujna in nekoliko prizadeta zaradi vročine in suše v maju in juniju. Med sortami iz leta 2008 (preglednica 34) so grmi sorte Cozia najvišji, sorte Valcea pa najnižji. Grmi križanca N-650 so zelo široki, sorte Cozia pa izrazito pokončni. V skupini sort iz leta 2009 so v višino najbolj zrasli grmi sorte Feriale, sledi standard T.Giffoni. Drugi standard, Istrska dolgoplodna leska ima za tretjino manjše grme od drugih sort.
Pri leski nasploh smo bili v letu 2012 priča hudim motnjam v oploditvi. Povzročila sta jih vročinska vala v drugi in tretji dekadi junija z maksimalnimi temperaturami zraka do 35 oC ter izrazito sušo. To se je pri zorenju pokazalo v neobičajno velikem deležu neoplojenih lešnikov. Petletni grmi sort N-650, Cozia in Valcea so imeli 14,3 oz. 16,6 oz. 18,2 % neoplojenih plodov. Med štiriletnimi grmi izstopa sorta Ferwiller z 18,8 % praznih lešnikov. Tudi nadaljnji razvoj lešnikov je bil prizadet zaradi vročinskega in sušnega stresa, kateremu je bila leska izpostavljena še tudi v prvi dekadi julija in v avgustu, ko se intenzivno razvijajo jedrca. Posledica vremenskih razmer je bilo zgodnje dozorevanje plodov. Najbolj zgodnje sorte so začele zoreti že po 15. avgustu, sorte iz našega opazovanja pa smo pobrali med 20. in 29. avgustom. Francoski križanec N-650 je rodil 750 g lešnikov/grm, romunski sorti Cozia in Valcea 290 oz. 273 g/grm, mlajši grmi drugih sort pa med 5 in 85 g lešnikov/grm. Romunska sorta Arutela še ni rodila. 38
Lešniki so bili pri vseh proučevanih sortah lažji kot pri standardu Istrska dolgoplodna leska: od 1,6 g (Cozia) do 3,0 g (Feriale) (preglednica 35). Ta sorta je imela tudi po dimenzijah največje lešnike, ki so okrogle oblike in sodijo med namizne sorte. Druge sorte razen Istrske dolgoplodne leske imajo okroglaste, rahlo podolgovate plodove, kar kažejo indeksi okroglosti med 0,88 in 0,95. Jedrca so tehtala od 0,8 g (Cozia) in 1,3 g (Istrska dolgoplodna leska). Boljši kazalnik napolnjenosti luščine je izplen jedrc, ki je znašal od 42,4 % (Istrska dolgoplodna leska) do 50 % (Cozia, Romavel). Sorta Cozia je imela najtanjšo luščino in najmanjši kaliber (maksimalni premer jedrc), kar jo uvršča med t.i. industrijske sorte. Celi plodovi v luščinah so bili lepo izenačeni pri vseh sortah, jedrca pa so bila po obliki nekoliko neizenačena pri obeh standardih in pri sorti Cozia. Pomembna lastnost je tudi gladkost perisperma oz. semenske ovojnice, ki je bila najbolj gladka pri sorti Romavel (ocena 8,0), najmanj pa pri obeh standardnih sortah (6,0 oz. 6,5).
39 Preglednica 34: Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2012, sajeno 2008 in 2009.
Sorta Listanje Vrh cvetenja Višina Širina Pridelek Čas Zdravi Neoplojeni Balaninus (datum) grma grma na grm zorenja plodovi plodovi nucum (cm) (cm) (g) (datum) (%) (%) lešnikar (%) (datum) (ocena 1 - 9)
moški ženski moški ženski
N-650 * 23. 3. / 1. 3. 1 2 435 540 750 27.8 85,7 14,3 0,0 22.8- Cozia * 560 275 290 83,0 16,6 0,4 24. 3. 1. 3. 3. 3. 2 2 27.8 20.8- Valcea * 380 293 273 81,6 18,2 0,2 21. 3. 11. 2. 23. 2. 3 4 25.8
Arutela ** 26. 3. / 1. 3. 1 2 170 135 / / / / /
Feriale ** 24. 3. 23. 2. 9. 3. 3 4 207 138 11 25.8 100,0 0,0 0,0
Ferwiller ** 27. 3. 10. 3. 11. 3. 3 3 188 157 85 25.8 81,2 18,8 0,0
Romavel ** 25. 3. 7. 3. 10. 3. 2 3 180 125 60 29.8 100,0 0,0 0,0 Tonda di 200 125 10 25.8 100,0 0,0 0,0 Giffoni (s) ** 22. 3. 25. 2. 29. 2. 2 2 Istrska 25.8- 142 98 5 94,7 5,2 0,1 dolgoplodna (s) ** 23. 3. / 4. 3. 1 4 29.8
(s) standard * - sajeno 2008 ** - sajeno 2009 / - ni podatka 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
40
Preglednica 35: Pomološke analize lešnikov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2012, sajeno 2088 in 2009
Sorta Lastnost Dolžina Širina Debelina Faktor Masa Masa Izplen Debelina Maks. Izenač. Izenač. Gladkost ploda ploda ploda okrogl. ploda jedrca jedrca luščine premer oblike oblike perisperma (mm) (mm) (mm) plodov (g) (g) (g) (mm) ploda ploda jedrc (1-9) (mm) (1-9) (1-9) Cozia * 18,6 17,7 15,3 0,89 1,6 0,8 50,0 0,7 18,9 8,0 7,0 7,0
Valcea * 18,5 18,5 16,7 0,95 2,5 1,2 48,0 1,0 19,3 8,0 8,0 7,0
Feriale ** 20,1 21,1 18,6 0,99 3,0 1,4 46,7 1,1 21,5 8,0 8,0 7,5
Ferwiller ** 20,3 18,5 17,3 0,88 2,6 1,2 46,2 1,1 20,4 8,0 8,0 7,0
Romavel ** 18,9 18,5 16,5 0,92 2,2 1,1 50,0 1,0 19,3 8,0 8,0 8,0
Tonda di Giffoni (s) ** 20,3 19,9 17,5 0,92 3,0 1,4 46,7 1,1 21,1 8,0 7,0 6,0 Istrska dolgoplodna (s) 25,1 20,3 17,6 0,76 3,3 1,4 42,4 1,3 25,2 8,0 6,5 6,5 **
(s) standard * - sajeno 2008 ** - sajeno 2009 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
41
Črešnjevec / Slovenska Bistrica, 2007
V zasebnem, pet hektarskem proizvodnem nasadu spremljamo italijanski sorti Daria in Torino-119, ki sta obe križanki med sortama Tonda gentile delle Langhe x Cosford. Primerjamo ju z vodilno sorto v nasadu, Istrsko dolgoplodno lesko. Gojitvena oblika je grm s tremi do petimi ogrodnimi vejami, v nasadu se v medvrstnem prostoru vzdržuje negovana ledina, tla pod krošnjami pa so dvakrat letno tretirana s herbicidom. Upoštevajo se pravila integrirane pridelave sadja. Obe italijanski sorti imata podobno rast in habitus: razvijeta ožje in bolj pokončne grme v primerjavi s standardom, ki ima izrazito nizko in povešavo rast. Grmi italijanskih sort so zrasli v višino 2,7 m in so za tretjino višji od grmov standardne sorte, ki merijo 1,7 m. Sorta Torino-119 je dala 0,91 kg suhih lešnikov v luščini/grm, Daria 0,74 kg, Istrska dolgoplodna leska pa 0,71 kg. Indeksi okroglosti so 0,99 za Torino-119, za Dario 0,87 in za standard 0,75. Kažejo, da so plodovi sorte Torino-119 popolnoma okrogli, sorte Daria okrogli do rahlo podolgovati, standardne sorte pa podolgovati. Standardna sorta ima večje in težje lešnike od italijanskih sort, podoben izplen jedrca kot sorta Daria (42,9 %) in manjšega od Torino-119 (47,4 %) ter debelejšo luščino od obeh preizkušanih sort. Vse sorte imajo po obliki dobro izenačene plodove. Oblika jedrc je pri standardu lepše izenačena in tudi testa, ki obdaja jedrce, je nekoliko bolj gladka kot pri italijanskih sortah.
KOSTANJ
Janče / Litija 2006
V zasebnem proizvodnem nasadu spremljamo sorte Marigoule, Marsol in Maraval. Drevesa vseh treh sort so ob dobri oskrbi, ki je vključevala tudi redno zalivanje, kljub spomladanski in poletni suši bujno rasla. Po obsegu debel je na prvem mestu sorta Marigoule s 54 cm, sledi standardna sorta Marsol z 52,5 cm in najšibkejša Maraval s 26,2 cm obsega. V višino so najbolj zrasla drevesa standardne sorte s 7,6 m, sledi Marigoule s 7,2 m in Maraval s 4,9 m. Upoštevati moramo, da je bila sorta Maraval posajena leto kasneje kot drugi dve sorti in da so bile sadike zelo šibke. Sorte se precej razlikujejo v obraščenosti in gostoti krošenj: tako Marigoule kot Maraval razvijeta gostejšo krošnjo od standardne sorte. Velika in gosto obraščena drevesa sorte Marigoule so dala največji pridelek: 6,6 kg/drevo, sledi Marsol s 4,75 kg/drevo in Maraval s samo 1,5 kostanjev/drevo. Plodovi so bili največji po osnovnih dimenzijah in s 25,3 g najtežji pri standardni sorti (preglednica 36). V 1 kg smo prešteli 40,6 plodov, v primerjavi z drugima dvema sortama, ki sta imeli 47,7 plodov/kg (Maraval) in 48,3 plodov/kg (Marigoule). Episperm se pri nobeni sorti ni zajedal v jedro, pri sorti Marigoule smo našli tudi nekaj plodov z dvojnim jedrom (poliembrionija).
Nasad leži na nadmorski višini 630 m, v vasi Gabrje. Konec oktobra je tam zapadlo preko 20 cm snega, ki je povzročil v nasadu katastrofalno škodo. Skoraj vsako drevo je bilo poškodovano – najpogosteje so se odlomile cele veje ali vrhovi, nekaj dreves se je celo razklalo do tal. Lastniki so začesnjene veje odžagali na gladko, rane poškropili z bakrovim pripravkom in zamazali s cepilno pasto ter polomljen les odstranili iz nasada. Škoda je velika in potrebno bo nekaj let, da bo nasad saniran.
Preglednica 36: Pomološke lastnosti kostanjev v letu 2012, nasad Janče/Litija, sajeno 2006
Sorta Masa Število Penetracija Dimenzije ploda (mm) Embrionija ploda plodov episperma (1 / 2) višina širina debelina (g) v 1kg (1 - 9) Maraval 36,7 38,1 23,4 21,0 47,7 1 1 Marigoule 32,8 39,9 24,6 20,7 48,3 1 2 Marsol (s) 39,7 41,3 25,3 24,6 40,6 1 1 (s) – standard
42 Smlednik, 2008 - podlage
Podlaga je pri kostanju ključnega pomena za uspeh pri cepljenju in tudi za kasnejšo rast sadik v nasadu. Najpogosteje se uporabljajo sejanci, ki dajo sorti dovolj bujno rast in omogočijo razvoj velike krošnje z dobro rodnostjo. V nasadu kot podlago preizkušamo sejance evrojaponskih križancev Marsol, Bouche de Betizac, Maraval in Precoce Migoule ter sejance navadnega, evropskega kostanja iz domačih populacij Martin in Kozjak. Na omenjene podlage smo cepili tržno zanimivi sorti Marsol in Bouche de Betizac. V petih letih od sajenja dalje so, predvsem zaradi okužbe s kostanjevim rakom (Cryphonectria parasitica), popolnoma izpadle kombinacije Marsol/P.Migoule, Marsol/B.Betizac, Marsol/Martin, B.Betizac/Maraval in B.Betizac/P.Migoule.
Doslej so najbolje rasla drevesa kombinacije Marsol/Marsol, ki so tudi v letu 2012 po obsegu debel in bujnosti rasti za 15 do 40 % presegla vse druge kombinacije. Najšibkeje sta rasla tako Marsol kot B.Betizac, cepljena na Kozjak. Ta podlaga je vplivala tudi na gostoto obraščenosti – obe sorti, cepljeni na Kozjak imata redkejše krošnje kot druge kombinacije. Sorta B.Betizac ima najgosteje obraščene poganjke v kombinaciji s sejancem iste sorte, sorta Marsol pa v kombinaciji s sejancem sorte Maraval.
Podlaga je vplivala tudi na rodnost dreves: našteli smo od 17,2 ježic/drevo (Marsol/Kozjak) do 62,4 ježic/drevo (Marsol/Marsol). Sorta B.Betizac je rodila od 26 ježic/drevo v kombinaciji s sejancem iste sorte, do 49 ježic/drevo v kombinaciji Betizac/Martin. Viden je bil tudi vpliv podlage na čas zorenja: najpozneje so dozoreli kostanji dreves Marsol/Maraval. Zaradi suše in vročinskih valov v juniju sta bila motena cvetenje in oploditev, vročina v juliju in avgustu je prizadela tudi kasnejši razvoj plodov. Zato je bilo v ježicah manj normalno razvitih plodov kot običajno: od 0,6 (Marsol/Maraval), do 1,2 (Marsol/Kozjak), 1,3 (Betizac/Kozjak), 1,5 (Marsol/Marsol) do 1,7 (Betizac/Marsol in Betizac/Martin).
Pomološko analizo plodov smo opravili za šest kombinacij (preglednica 37). Največji in najtežji so bili kostanji deves Betizac/Marsol (19 5 g oz. 51,4 plodov/kg), sledili so plodovi kombinacije Marsol/Marsol (17,2 g oz. 58 plodov/kg), medtem ko so bili najmanjši in najlažji kostanji na drevesih Betizac/Kozjak s 14,8 g oz. 67,6 plodovi/kg. Episperm se je le pri kombinaciji Marsol/Kozjak nekoliko zajedal v jedra plodov, ki so bila v nekaj primerih poliembrionalna. Po dve jedri v lupini je imelo tudi nekaj plodov na drevesih Marsol/Marsol.
Preglednica 37: Pomološke lastnosti kostanjev v letu 2012, preizkušanje različnih kombinacij sorta/podlaga, nasad Smlednik, sajeno 2008
Sorta/podlaga Masa Število Penetracija Dimenzije ploda (mm) Embrionija ploda plodov episperma (1 / 2) višina širina debelina (g) v 1kg (1 - 9) B.Betizac/Betizac 36,5 39,3 19,9 15,8 63,3 1 1
B.Betizac/Kozjak 36,4 38,0 19,5 14,8 67,6 1 1
B.Betizac/Marsol 37,3 42,8 21,5 19,5 51,4 1 1
B.Betizac/Martin 36,5 40,9 20,6 16,8 59,4 1 1
Marsol/Kozjak 35,1 38,0 22,0 15,4 65,1 2 2
Marsol/Marsol 37,4 37,2 23,4 17,2 58,0 1 2
43 Janče-1, 2009, 2010
Zasebni nasad pod Jančami je posajen z namenom preizkušanja preselekcioniranih genotipov pravega kostanja iz različnih slovenskih populacij. Vključeni so L-žaga iz Vipavske doline ter Avbar in Martin z Mirnopeškega skupaj s standardnima sortama Marsol ter Bouche de Betizac. Vsaka je zastopana s po dvema drevesoma. V letu 2012 sta genotipa Avbar in Martin rasla šibkeje od obeh standardov: obseg debel je meril 19 cm, drevesa so merila v višino 3,45 m (Avbar) oz. 3,5 m (Martin). Največja drevesa z največjim obsegom debel je imela standardna sorta Marsol (4,3 m in 24 cm). Poganjki genotipa Martin so najgosteje obraščeni (ocena 8). Najredkejše krošnje ima standard Bouche de Betizac, od katerega sta bistveno gostejša tudi genotipa L-žaga in Avbar. Junija so se pri vseh genotipih pojavila moška socvetja. Zelo številna so bila zlasti pri L-žaga, kjer je bilo pri osnovi moških mačic tudi nekaj ženskih cvetov. Domnevamo, da se zaradi suše niso razvili, saj jeseni nismo pobrali še nobenega ploda.
OLJKA
Kolekcijski nasad Strunjan, 1995 – 1998
V letih 1995 - 98 je bil v Strunjanu, v sodelovanju z zasebnikom, posajen oljčni nasad z različnimi sortami in tipi oljk, z namenom njihovega preskušanja in primerjave. V nasadu je bilo posajenih skupno 28 sort in tipov oljk in sicer: Frantoio, Nocelara del Belice, Grignan, Athena, Moraiolo, Cipressino, Arbequina, Štorta, Buga, Coratina, Santa Caterina, Črnica, Maurino, Picholine, Leccione, Itrana, Leccio del corno, Istrska belica, Ascolana tenera, Leccino in Pendolino. Poleg navedenih sort je bilo posajenih tudi 7 različnih tipov, ki so bili najdeni na različnih lokacijah po Slovenski Istri in so zanimivi za nadaljnjo proučitev (Oljka - bela, Belica Pucer, NN Zelvis, NN Rozi, NN Sada, NN Sanovada, NN Vrba). Po nekajletnih opazovanjih smo za nekatere neznane tipe ugotovili, da ustrezajo nekaterim že znanim sortam. Tako je bila NN Oljka - bela najverjetneje Leccino (v 2004 se je posušila), NN Rozi Ascolana tenera in NN Vrba Pendolino. Pri vseh je razdalja sajenja 5 m x 3 m, gojitvena oblika pa monokono. Večina sort je bila pri postavitvi zastopana s petimi drevesi. V letih po pozebi 1996 so bile dosajene sorte, ki so bile dosegljive.
V letu 2012 se je cvetenje začelo podobno kot v letih 2008 in 2010, povprečen vrh cvetenja pa je bil 25. maja. Intenzivnost cvetenja je bila tako kot v letu prej večinoma zelo slaba. Nekatere sorte so bile skoraj brez cvetov (Črnica, Itrana, Leccio del corno, NN Sanovada), medtem ko so nekatere dobro cvetele (Athena, Cipressino, Coratina, Leccione), enako kot v letu 2011.
Zaradi pomanjkanja padavin v zadnjih dveh letih so bili pridelki v letu 2012 nizki. Najvišji pridelek oljk je imela sorta Grignan, za njo pa sorta Leccino. Zelo nizke pridelke pa so imele sorte Itrana, Istrska belica, Črnica in Santa Caterina, akcesija NN Sanovada pa je bila skoraj brez pridelka.
V laboratorijski oljarni, kjer lahko predelujemo minimalno količino 500 do 700 g, smo ugotavljali dobit olja v oljarni za nekatere sorte iz introdukcijskega nasada (kjer je bilo možno). Na podlagi dobiti olja smo izračunali pridelek olja na drevo. Pred začetkom predelave smo stehtali 100 plodov in določili povprečno težo ploda. Poleg tega smo določili tudi indeks zrelosti, ki lahko doseže maksimalno vrednost 7. V obdobju debelitve plodov je bilo v letu 2012 zelo malo padavin, zato so bile pričakovane teže plodov praviloma še nižje kot v prejšnjem letu, ki ga je ravno tako zaznamovala suša. Nekatere sorte se pozno obarvajo (Istrska belica, Arbequina, Coratina, Itrana, Leccio del corno, Leccione, Picholine). Pri nekaterih sortah smo opazili, da v naših razmerah (zgodnje ohladitve pred obarvanjem plodov) ne moremo na obiranje počakati, da plodovi dosežejo indeks zrelosti 3,5, ki ga priporočajo kot primernega za doseganje visoke kakovosti olja. V zvezi s tem smo v letu 2011 začeli tudi z meritvami trdote plodov, da bi lažje definirali primeren čas za obiranje posamezne sorte. Iz podatkov lahko razberemo, da v vseh opazovanih letih dosegajo 44 najvišjo dobit oljke sorte Istrska belica, včasih tudi sorta Frantoio in Coratina. V letu 2012 smo zaradi suše in večinoma slabe naloženosti pričakovali višje dobiti, vendar je pomanjkanje padavin vplivalo na daljši poletni počitek, zato tudi dobiti niso bili visoki. Najvišjo dobit je dosegla sorta Belica Pucer (19,6 %), najnižjo pa je tako kot v prejšnjih štirih letih opazovanja dosegla sorta Athena (6,6 %). Najvišja količina olja na drevo je bila prav tako pri sorti Grignan, le nekoliko nižja pri sorti Leccino, podobno smo nizko količino olja na drevo zabeležili pri sortah, ki so imele majhen pridelek oljk - Itrana, Istrska belica, Črnica in Santa Caterina, pri NN Sanovada pa zaradi majhnega pridelka nismo določali pridelka olja na drevo (preglednica 38).
Preglednica 38: Število dreves po sorti, pridelek oljk in olja na drevo ter dobit olja v letu 2012 za sorte kolekcijskega nasada Strunjan, sajeno 1995 – 1998
Sorta oz. tip Število Pridelek oljk Pridelek olja Dobit dreves na drevo na drevo olja (g) (ml) (%) Arbequina 4 8.805 1.153 12,0 Ascolana Tenera 3 1.048 111 9,7 Athena 5 3.600 259 6,6 Belica Pucer 5 710 152 19,6 Buga 5 2.197 255 10,6 Cipressino 5 4.695 529 10,3 Coratina 3 827 138 15,3 Črnica 3 317 39,9 11,5 Frantoio 5 2.600 430 15,1 Grignan 5 13.664 1.490 10,0 Istrska Belica 5 180 30 15,3 Itrana 2 175 22 11,5 Leccino 5 12.820 1.334 9,5 Leccio del Corno 1 750 87 10,6 Leccione 1 1.220 173 13,0 Maurino 4 6.750 743 10,1 Moraiolo 3 2.293 325 13,0 NN Rozi 4 550 55 9,2 NN Sada 4 1.675 157 8,6 NN Sanovada 3 8 0 - NN Vrba 1 3.200 269 7,7 NN Zelvis 5 9.240 1.275 12,6 Nocellara Del Belice 5 1.445 255 16,2 Pendolino 6 9.040 855 8,7 Picholine 5 2.536 269 9,7 Santa Caterina 5 337 34 9,2 Štorta 5 658 79 11,0
- …ni deleža olja, ker ni bilo dovolj pridelka za predelavo
45 Kolekcijsko introdukcijski nasad Purissima, 2004 – 2006
V letih 2004 do 2006 smo na Purissimi posadili kolekcijsko introdukcijski nasad. V nasad je bilo posajenih 42 vzorcev različnih sort in tipov. Znane sorte so naslednje: Arbequina, Ascolana tenera, Athena, Buga, Cipressino, Coratina, Črnica, Drobnica (Lama), Grignan, Istrska belica, Itrana, Frantoio, Lastovka, Leccino, Leccione, Mata, Maurino, Nocellara del Belice, Oblica, Pendolino, Picholine, Santa Caterina in Štorta. Poleg tega so bile v nasad posajene tudi neznane sorte oziroma tipi (NN Aleks 13/1, NN Angelina, NN Belica Pucer, NN Bruno NV, NN Debeli rtič 13/20, NN Debeli rtič 14/24, NN Debeli rtič M, NN Debeli rtič 13/3, NN Mišnica Pištan, NN Mišnica Sv. Peter, NN Padna 1, NN Planjave, NN Puče 1, NN Sada, NN Sanovada, NN Sada 2 Pobegi, NN Zelena, NN Zelenjak viseča) in podlage za sorto Istrska belica (Črnica, sejanec Istrske belice). Razdalje sajenja so 6 x 6 m, predvidena gojitvena oblika pa je kotlasta. V letu 2012 so bile v okviru projekta opravljene tudi genetske analize vseh dreves v nasadu, tako smo lahko veliko nejasnosti v nasadu razčistili. Za drevesa, ki jih nismo mogli identificirati smo analize izvajali po drevesu (ne skupno po sorti), pri jasno definiranih sortah pa skupno. Stehtali smo pridelke po drevesih ter določili trdoto plodov, indeks zrelosti in dobit olja v oljarni (preglednica 39). V letu 2012 so plodovi na tej lokaciji vsebovali relativno veliko olja. Najvišjo dobit olja v laboratorijski oljarni je imela sorta Frantoio (21,6 %) pri indeksu obarvanja 3,7, nekaj manj pa sorta Istrska belica (19,4 %) pri indeksu 0,8. Najnižje dobiti pa sta imeli neznana sorta NN Dc 2/5 (7,1 %) pri indeksu 3,6 in sorta Mata (7,5 %) pri indeksu 4,6.
V 2012 smo nadaljevali tudi z opisovanjem sort oljk po sistemu UPOV in RESGEN, da bomo lahko primerjali posamezne sorte z že opisanimi sortami v tujini (pristnost) in pa s sortami (znanimi in neznanimi) v Slovenski Istri. V nasadu Purissima smo nekatera opazovanja izvajali po sortah, druga pa po drevesih.
46 Preglednica 39: Datum obiranja in predelave, povprečna masa in trdota ploda, indeks obarvanja ter dobit olja za sorte oz. tipe oljk v letu 2012, introdukcijsko kolekcijski nasad Purissima, sajeno 2004 - 2006
Sorta oz. tip Datum Masa Trdota Indeks Delež olja ploda ploda obarvanja (%) obiranja predelave (g) (g/mm2) Arbequina 11.10.12 16.10.12 2,03 146,00 3,40 14,8 Ascolana tenera 11.10.12 17.10.12 7,12 195,00 1,18 9,9 Belica 14.10.12 15.10.12 3,79 209,00 0,78 19,4 Cipressino 14.10.12 15.10.12 3,47 95,00 4,11 16,7 Coratina 11.10.12 17.10.12 3,07 130,00 2,40 16,5 Frantoio 11.10.12 17.10.12 2,37 98,00 3,67 21,6 Leccino 14.10.12 15.10.12 3,00 133,00 3,84 12,8 Leccio del 11.10.12 17.10.12 2,48 132,00 1,64 15,0 Leccio del corno 07.11.12 08.11.12 2,75 115,00 3,21 15,6 Leccione 11.10.12 16.10.12 3,13 108,00 2,71 15,2 Mata 11.10.12 16.10.12 6,42 116,00 4,58 7,5 Maurino 11.10.12 16.10.12 2,64 102,00 3,90 15,0 Moraiolo 11.10.12 16.10.12 2,70 183,00 3,32 17,2 NN Dc 2/5 07.11.12 08.11.12 6,48 127,00 3,60 7,1 NN Ms 7/2 07.11.12 08.11.12 3,44 105,00 4,76 11,5 NN Ms* 3/4 07.11.12 08.11.12 3,46 112,00 4,92 14,8 NN Sanovada 11.10.12 16.10.12 4,42 112,00 2,74 15,0 NN Zelvis 11.10.12 17.10.12 3,61 187,00 2,02 13,4 Nocellara del Belice 14.10.12 15.10.12 5,87 249,00 1,46 12,1 Oblica 11.10.12 17.10.12 5,46 106,00 2,53 14,8 Pendolino 11.10.12 17.10.12 2,46 100,00 4,01 11,4 Picholine 11.10.12 17.10.12 5,16 173,00 2,61 14,5 Santa Caterina 11.10.12 17.10.12 9,33 127,00 2,68 12,1 Štorta 11.10.12 17.10.12 3,65 137,00 4,14 14,6
Indeks obarvanosti (stopnja zrelosti povprečnega vzorca 100 plodov):
0 - zelena povrhnjica, 1 - rumeno-zelena povrhnjica, 2 - manj kot polovica povrhnjice obarvana, 3 - več kot polovica povrhnjice obarvana, 4 - cela povrhnjica obarvana, 5 - povrhnjica obarvana, meso obarvano do polovice, 6 - povrhnjica obarvana, meso več kot polovica, 7 - meso obarvano do koščice. 47 KAKI
Sadjarski center Bilje, 2010
Spomladi 2010 so bile v Sadjarskem centru Bilje v sklopu preizkušanja sort posajene štiri sorte kakija. Poskus je zasnovan s saditvijo manjšega števila sort z večjim številom sadik po posamezni sorti in sicer s tistimi sortami, ki se na območju Sredozemlja najbolj širijo. Tako so bile v poskus vključene sorte Rojo Brillante, Kaki Tipo, Triumph in Hachiya. Sadike so cepljene na podlagi Diospyros lotus in sajene na razdalji 3,3 m v vrsti x 4 m med vrstami. Sorte pripadajo različnim pomološkim skupinam glede trpkosti plodov ob obiranju in sicer Rojo Brillante in Triumph pripadata skupini PVA (Pollination Variant Astringent), Kaki Tipo skupini PVNA (Pollination Variant Non Astringent) ter Hachiya skupini PCA (Pollination Constant Astringent). Rojo Brillante je španska sorta z odličnimi lastnostmi, ki je za potrošnika zelo zanimiva in se v Španiji zelo širi v pridelavi. Tudi v Italiji se v zadnjih letih število hektarov posajenih s to sorto povečuje. Sicer je v Italiji še vedno najbolj razširjena sorta Kaki Tipo. Sorta Kaki Tipo je najbolj razširjena tudi pri nas. V poskusu je posajena kot standardna sorta. Kot navedeno je Rojo Brillante trpka sorta (PVA), pri kateri je s tehnologijo odstranjevanja trpkosti s CO2 omogočeno uživanje trdih plodov. S to tehnologijo torej plodovi izgubijo trpkost, pri čemer pa se ne zmehčajo, ostanejo čvrsti. Tovrstno metodo odstranjevanja trpkosti uporabljajo tudi pri sorti Triumph, ta sorta je najbolj razširjena v Izraelu. Plodovi sorte Triumph se tržijo z blagovno znamko Sharon fruit. V preizkušanju bomo sorte spremljali na 20 sadikah. Pri sorti Rojo Brillante je sicer posajenih 40 sadik, vendar bodo spremljanja potekala na 20-ih. Sorti Kaki Tipo in Triumph sta zastopani vsaka z 20 sadikami, pri sorti Hachiya pa raste 18 sadik.
Vegetativna rast je bila v letu 2012 dobra, tako da je bilo pri mnogih drevesih mogoče oblikovati že tretjo etažo, razen v primerih, ko so bile sadike v 2011 dosajene, zaradi izpada sadik v prvem letu sajenja. V letu 2012 smo zabeležili prve pridelke (preglednica 40). V letu 2012 sta bili sorti Rojo Brillante in Hachiya še povsem brez plodov, medtem ko se je predvsem sorta Kaki Tipo glede začetne rodnosti dobro izkazala. Izračuni povprečnega števila plodov in pridelka se nanašajo na drevesa, ki so rodila, saj drevesa, ki še niso zarodila, niso upoštevana pri izračunu. Pri sorti Kaki Tipo je imelo v tretji rastni dobi plodove že 15 dreves od 20-ih in sicer 21,4 plodov/ rodno drevo, povprečni pridelek pa je bil 6,03 kg/ rodno drevo. Pri sorti Triumph je zarodilo 7 dreves s povprečnim številom plodov 11,1/ rodno drevo ter povprečnim pridelkom 1,83 kg/ rodno drevo. Povprečna masa ploda je bila pri sorti Kaki Tipo 282 g, pri sorti Triumph pa 165 g. Pri pregledu plodov se je izkazalo, da pri enem drevesu, posajenem kot sorta Triumph (12. vrsta/ 6 drevo) ne gre za sorto Triumph. Po obliki ploda izgleda, da gre za sorto Kaki Tipo.
Preglednica 40: Prvi pridelek izmerjen pri sortah kakija v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2010
Sorta Pridelek število dreves povpr. št. povpr. pridelek / povpr. masa s plodovi plodov/ rodno drevo ploda rodno drevo (kg) (g) Rojo Brillante - - - - Kaki Tipo 15 21,4 6,03 282 Triumph 7 11,1 1,83 165 Hachiya - - - -
- v letu 2012 še ni bilo pridelka
48 JAGODA
Brdo pri Lukovici, 2009 in 2011
Za ovrednotenje posamezne sadne sorte potrebujemo podatke o rodnosti v treh rodnih letih. Ker jagode v pridelovalne namene gojimo le eno do dve leti, je za potrebe preizkušanja posamezne sorte, potrebno dvakratno sajenje. V avgustu leta 2011 smo ponovno posadili enkrat rodne sorte jagod Elegance, Fenella, Figaro, Lucy, Selvik, Sonata, Zumba ter standardno sorto Antea. Posadili smo živice izrasle iz sadik, ki so bile v predhodnem preizkušanju (2009). Jagode smo nadalje gojili po standardni tehnologiji v tunelu. Zaradi izredno hude zimske in spomladanske pozebe, ki je praktično uničila ves pridelek v letu 2012, smo spremljali le fenofaze in odpornost na zimsko pozebo in škodljive organizme. Zaradi zimske pozebe, ki je prizadela vse rastline, je bila rast manj bujna, vendar rastline niso propadle.
Pojav prvih cvetnih brstov in začetek cvetenja sta bila v letu 2012 v primerjavi s predhodnim letom nekaj dni bolj pozna, vendar še vedno bolj zgodnja kot v letu 2010. Zaradi zgodnjega cvetenja je pozebla večina prvih cvetov, kar se je izrazilo na količini in kakovosti pridelka. Najbolj zgodaj (18. aprila) sta zacveteli sorti Fenella in Selvik. En teden pozneje so zacvetele sorte Antea, Figaro, Lucy in Zumba. Najbolj pozno sta začeli cveteti sorti Elegance in Sonata. Zaradi obdobja visokih temperatur v maju je bil začetek zorenja vseh sort zelo izenačen. Z obiranjem posameznih plodov smo začeli po 20. maju. Zaradi posledic pozebe pridelka nismo ovrednotili.
Med sortami je bila ponovno najbolj občutljiva na pepelasto plesen standardna sorta Antea. Zelo občutljive so bile tudi sorte Elegance, Lucy in Selvik, delno občutljiva pa je bila sorta Zumba. Kot manj občutljive so se izkazale sorte Fenella, Figaro in Sonata.
Na podlagi ocen posameznih parametrov, so bile v letu 2012 izmed sort v preizkušanju, najboljše sorte Fenella, Figaro, Sonata in Zumba.
Brdo pri Lukovici, 2010 in 2011
V avgustu leta 2010 smo posadili enkrat rodne italijanske sorte Argentera, Joly, Nora in Tecla ter standardno sorto Clery. Sadilni material je bil zamrznjen. Jagode smo gojili po standardni tehnologiji v tunelu. V avgustu 2011 smo posadili živice, vzgojene iz rastlin iz predhodnega preizkušanja (2010). Posadili smo sorte Argentera, Nora in Tecla. Sort Clery in Joly nismo posadili. Nadomestili smo ju s sorto Dely. Standardna sorta je bila Elsanta. V dveletnem nasadu je standardna sorta Clery skoraj povsem pozebla (90 %), sorta Nora 60 % in Tecla 40 %. Sorti Argentera in Joly nista pozebli. V enoletnem nasadu zimska pozeba ni povzročila velikega izpada sadik. Spomladanska pozeba je v enoletnem nasadu povzročila velik izpad pridelka. Podatki o fenoloških opazovanjih, meritve rasti in pridelka ter rezultati degustacije so prikazani v preglednici 41. Začetek cvetenja je bil pri vseh sortah, ne glede na to ali so bile sorte zgodnje ali pozne, zelo izenačen, nekaj dni kasneje kot v predhodnem letu. Prav tako je bil tudi začetek zorenja bolj pozen kot v predhodnem letu. Najbolj zgodaj sta z zorenjem začeli standardna sorta Elsanta ter sorta Dely, sledile pa so sorte Tecla, Argentera in Nora. Pridelek vseh sort je bil zaradi spomladanske pozebe nekajkrat nižji od pridelka v predhodnem letu. Število plodov na grm je bilo izredno nizko in se ni približalo optimalnemu, ki je približno 40 plodov na grm. Kakovost plodov je bila, ne glede na količino pridelka, primerljiva s predhodnim letom. Najboljši okus (5) so imeli plodovi sorte Dely, sledili sta standardna sorta Elsanta in Argentera (4), ter sorti Nora in Tecla z zelo povprečnim okusom (3). Sorte Dely, Nora in Tecla so višek zorenja dosegle sočasno s standardno sorto Elsanta, sorta Argentera pa pozneje in sicer v obdobju od začetka do sredine junija (grafikon 2).
49 Preglednica 41: Fenološka opazovanja jagod, rezultati meritev rasti in pridelka ter degustacija v letu 2012, Brdo pri Lukovici, sajeno 2011
Fenofaza Pridelek
Sorta Masa Povp. Masa Masa Začetek Začetek Število na masa plodu na ha* Okus cvetenja zorenja plodov grm plodu 3. obir. (t) (1 - 5) (datum) (datum) na grm (g) (g) (g) Argentera 28.4 30.5 143,3 9,2 15,6 19,0 7,1 4
Elsanta (s) 28.4 21.5 100,1 7,6 13,2 16,1 5,0 4
Dely 28.4 21.5 69,5 5,5 12,6 20,3 3,5 5
Nora 28.4 30.5 36,6 1,9 19,3 22,0 1,8 3
Tecla 25.4 28.5 23,4 1,8 13,0 18,3 1,2 3
(s) - standardna sorta * - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha 1 – najnižja ocena za proučevano lastnost 5 – najvišja ocena za proučevano lastnost
Grafikon 2: Potek zorenja sort Dely, Nora, Tecla, Argentera in Elsanta v letu 2012 (pridelek g/grm), Brdo pri Lukovici, sajeno 2011
50 MALINA
Brdo pri Lukovici, 2009
Meseca maja leta 2009 smo posadili dvakrat rodne maline sort Autumn bliss, Himbo top in Polka. Standardna sorta je Autumn bliss. Posadili smo tkivno vzgojene sadike, uvožene iz Švice. Nasad je bil posajen na folijo in je bil pokrit s tunelom. Maline smo gojili po tehnologiji enkratnega obiranja dvakrat rodnih sort (poletno jesenski pridelek).
Oleseneli poganjki dvakrat rodnih malin so bili zaradi tehnologije izkoriščanja poletno jesenskega pridelka, do tal porezani v fazi mirovanja. Novi poganjki so iz tal začeli izraščati v sredini marca. V intenzivnosti rasti so bile med sortami do začetka cvetenja velike razlike. V obdobju rasti je v letu 2012 imela najnižje poganjke sorta Polka, sledila je sorta Autumn bliss, njej pa sorta Himbo top. V poznejšem obdobju sta standardno sorto Autumn bliss prerasli obe sorti v preizkušanju. Gostota poganjkov je bila pri vseh sortah približno enaka. Zaradi prevelike gostote je bilo potrebno poganjke pri vseh sortah redčiti. Sorte so se med seboj razlikovale tudi v razvoju posameznih fenofaz. Začetek cvetenja je bil pri sortah Polka in Autumn bliss sočasen, pri sorti Himbo top pa poznejši (preglednica 42). Z obiranjem smo pri vseh treh sortah začeli 2. julija in zaključili 31. oktobra, ko je bil dan že zelo kratek, temperature pa izredno nizke. Zaradi različnih začetkov zorenja posameznih sort so se obiranja med seboj prekrivala (grafikon 3) in s pridelovalnega vidika zelo dobro dopolnjevala. Višek zorenja sorte Autumn bliss je bil v zadnji tretjini julija in začetku avgusta, sorte Polka v začetku avgusta in sorte Himbo top konec julija in v začetku oktobra. Ta sorta je imela dva izrazita vrhunca obiranja. Največji pridelek je tretje leto zapored dosegla standardna sorta Autumn bliss. Na tekoči meter nasada je bil pridelek 2,8 kg, kar je preračunano 9,3 t na ha. Pridelek je bil v primerjavi s predhodnim letom manjši za skoraj 15 %. Razlog je verjetno v spomladanski pozebi, ki je prizadele prve poganjki. Mraz je poškodoval terminalni rastni vršiček. Rast poganjkov je bila upočasnjena in močno razvejana, kar se je izrazilo v nižjih poganjkih, večji gostoti grma in v manj kakovostnem pridelku. Do enakih poškodb je prišlo pri sorti Polka, ki je tudi imela slabši in manj kakovosten pridelek v primerjavi s predhodnim letom. Pri pozni sorti Himbo top, ki je izraščala nekoliko bolj pozno, je bil pridelek celo večji kot v predhodnem letu. Skupno smo vse tri sorte obirali 122 dni (38 obiranj). Kakovost plodov je bila dobra. Povprečna masa vseh plodov je bila nekoliko nižja kot v predhodnem letu. Najvišjo oceno za okus sta dosegli sorti Polka in Autumn bliss. V prvih obiranjih so bili plodovi sort Autumn bliss in Polka mnogo večji, pri sorti Himbo top pa manjši. V prvih treh obiranjih so bile povprečne mase plodov naslednje: Autumn bliss 3,3 g, Himbo top 2,5 g in Polka kar 4,5 g. Zdravstveno stanje rastlin in plodov je bilo dobro. Jeseni so se na poganjkih sort Autumn bliss in Himbo top pojavili znaki sušice.
Preglednica 42: Fenološka opazovanja malin in ocena pridelka v letu 2012, Brdo pri Lukovici, sajeno 2009
Sorta Fenofaze razvoja Pridelek Cvetenje Zorenje Masa Masa* Indeks Povp. Okus (datum) (g/meter (t/ha) pridel. masa ocena č Za etek Konec vrste) 2012 / plodu (1-5) (datum) (datum) 2011 (g) Autumn 6.6. 2.7. 31.10. 2.829 9,3 85,3 2,5 5 bliss (s) Himbo 13.6. 5.7. 17.9. 2.623 8,7 106,1 2,7 4 top Polka 6.6. 9.7. 31.10. 2.473 8,2 96,7 2,8 5
*- preračunani pridelek na hektar ob medvrstni razdalji 3,3 m (s) – standardna sorta 1 – najnižja ocena za proučevano lastnost 5 – najvišja ocena za proučevano lastnost 51
Grafikon 3: Potek zorenja sort malin Autumn bliss, Himbo top in Polka v letu 2012 (pridelek g/grm), Brdo pri Lukovici, sajeno 2009
AMERIšKA BOROVNICA
Drenov grič, 2005
Leta 2005 smo v poskusno kolekcijski nasad Kmetijskega inštituta Slovenije na Drenovem griču (Ljubljansko barje), posadili sorte ameriških borovnic Bluechip, Bluerich, Hardyblue in Lateblue, v primerjavi s standardno sorto Bluecrop. Po 5 letih rasti in začetni rodnosti smo ugotovili, da so vse štiri sorte v preizkušanju slabo perspektivne. Presadili smo jih v nov kolekcijski nasad. Po presajanju so v letu 2012 rastline ponovno imele pridelek. Sorti Hardyblue in Bluchip sta začeli zoreti sočasno s standardno sorto Bluecrop (27. junija). Pozni sorti Lateblue in Bluerich sta začeli zoreti 5. julija. Pridelek je bil majhen, plodovi pa zaradi slabe obloženosti sortno neznačilni.
Drenov grič, 2008 in 2010
V letu 2008 smo v poskusno kolekcijski nasad na Drenovem griču posadili nove sorte ameriških borovnic Chandler, Draper, Liberty in Ozarkblue, v primerjavi s standardno sorto Bluecrop. V jeseni 2010 smo v preizkušanje vključili še sorto Aurora. Sadilni material smo uvozili iz Nemčije.
V letu 2012 je brstenje mladih grmov sort v preizkušanju začelo od 2 do 12 dni bolj zgodaj kot v predhodnem letu in do 3 tedne bolj zgodaj kot v letu 2010. Med sortami v preizkušanju so prve zacvetele pozne sorte. Cvetnih brsti teh sort so bili v primerjavi z zgodnejšimi sortami manj prizadeti zaradi pozebe, zato so se normalno razvijali in zacveteli le en teden za srednje pozno standardno sorto Bluecrop. Izjema je bila sorta Liberty, ki je začela brsteti bolj pozno kot v letu 2011, skoraj sočasno kot v letu 2010. Razlog poznega brstenja je bila zimska pozeba. Na mladih grmih vseh novih sort je zimska pozeba povzročila zelo velike poškodbe. Posebno so bile prizadete sorte Draper, Lliberty in Ozarkblue. Zaradi nizkih temperatur so se do tal posušile posamezne veje ali celi grmi. Od starih sort so bile zaradi zimske pozebe delno poškodovane le sorte Bluetta, Brigitta in Duke. Poškodovane so bile krajše rodne vejice. Poleg zimske pozebe je veliko škodo povzročila tudi spomladanska pozeba 9. in 10. aprila, ko so se temperature spustile do - 6,7 °C. V tem obdobju je zgodnja sorta Bluetta že cvetela, ostale sorte pa so bile v fazi vidnih cvetnih brstov. Listi so bili veliki 52 do 1 cm. Pri sorti Liberty je bilo zaradi pozebe cvetenje zelo neizenačeno (cvetovi so bili v grozdih v zelo različnih fazah razvoja). V času polnega cvetenja se je izkazalo, da sta zimska in spomladanska pozeba najbolj prizadeli sorti Ozarkblue in Draper, ki sta zato zacveteli pozno in zelo neizenačeno. Cvetenje ostalih sort je bilo dobro. Obdobje cvetenja je bilo v primerjavi s predhodnim letom bolj pozno, približno v enakem obdobju kot v letu 2010. Čas zorenja vseh sort je bil približno enak kot v predhodnih letih. To nakazuje na dejstvo, da je bilo leto 2012, razen zimskih pozeb, dokaj normalno in povprečno. Kljub temu, da je v začetku junija zelo pogosto deževalo, se pričakovane okužbe plodov niso pojavile. Zorenje vseh sort je bilo normalno. Prva je med sortami v preizkušanju začela zoreti sorta Draper, nato standardna sorta Bluecrop, sledile pa so sorte Ozarkblue, Chandler in Liberty ter zelo pozno, sorta Aurora.
Po zunanjih in notranjih lastnostih plodov so se sorte med seboj zelo razlikovale (preglednica 43). Najmanjšo povprečno maso plodu je dosegla sorta Liberty, največjo pa sorta Chandler. Po okusu sta standardno sorto Bluecrop presegli sorti Liberty in Ozarkblue. Slabše od standardne sorte so bile ocenjene sorte Aurora, Chandler in Draper, ki pa jih zelo odlikujejo zunanje lastnosti plodov. Okus izjemno velikih in lepih plodov sorte Chandler je bil v letošnjem letu povprečen, neskladen. Plodovi so bili premalo sočni in premalo kisli. Sorta Liberty je bila drobna, vendar dobra, skladna, primerno sočna in sladko kisla. Sorta Draper je bila lepa, okrogla, zelo blagega okusa, premalo sladka in zelo trdna, skoraj hrustljava. Plodovi sorte Ozarkblue so bili okrogli, srednje veliki do veliki, bogati s poprhom. Okus je bil dober, skladen. Sorta Aurora je imela zelo debele, izrazito okroglo sploščene plodove z močno izraženim poprhom. Okus je bil povprečen. Premalo dozoreli plodovi so bili, v primerjavi z drugimi sortami, zelo kisli. Plodovi sorte Aurora morajo na grmu zoreti daljše obdobje kot ostale sorte.
Rast mladih poganjkov sorte Ozarkblue je bila zelo slaba, sort Aurore in Liberty dobra, sorte Draper pa zelo slaba, saj so bili grmi ponekod preobremenjeni s plodovi.
Preglednica 43: Fenološka opazovanja ameriških borovnic in ocena lastnosti plodov v letu 2012, Drenov grič, sajeno 2008 in 2010
Sorta Fenofaze Lastnosti plodov (datum) Širina Višina Masa Okus Brstenje Cvetenje Zorenje (mm) (mm) (g/plod) (1 - 5)
Aurora* 30.3. 3.5. 5.8. 18,0 12,7 2,7 3,0
Bluecrop (s) 23.3. 27.4. 1.7. 16,4 11,3 2,0 4,0
Chandler 30.3. 3.5. 10.7. 20,0 13,2 3,4 3,0
Draper 23.3. 10.5. 27.6. 17,2 12,5 2,3 3,5
Liberty 11.4. 3.5. 10.7. 14,9 10,0 1,6 5,0
Ozarkblue 30.3. 17.5. 8.7. 16,7 12,7 2,3 5,0
* sorta posajena leta 2010
1 – najnižja ocena za proučevano lastnost 5 – najvišja ocena za proučevano lastnost
53 VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN
V preglednici 44 so predstavljene lokacije s številom proučevanih sort in rastlin ter izvajalec del v okviru vzgoje novih sort oz. tipov pri posameznih sadnih vrstah v letu 2012. Delo na področju vzgoje novih sort sadnih rastlin trenutno poteka pri orehu, kostanju in oljki.
Preglednica 44 : Delo v okviru vzgoje novih sort / tipov sadnih rastlin v letu 2012
Število Sadna vrsta Lokacija proučevanih Izvajalec genotipov Maribor 36 BF Oreh Počehova / Maribor 225 BF, Frelih-Hlade
Kostanj Bela Krajina 46 BF Poskusni center Slovenska Istra, Vipavska Oljka 118 za oljkarstvo dolina, Goriška Brda Koper
OREH
Kolekcijski nasad Maribor - VIII, 1997 - 2008
V nasadu, ki leži na Vrbanskem platoju v Mariboru, spremljamo 36 genotipov oreha, ki so bili od leta 1990 dalje z metodo množične pozitivne selekcije odbrani iz različnih lokalnih populacij avtohtonega oreha. Cepljene sadike so bile posajene v letih 1997 – 2008 z namenom, da bi pridobili primerjalne podatke na skupni lokaciji. Zastopani sta najmanj dve drevesi vsakega genotipa. Kot standardi so v nasadu posajene sorte Franquette, G-139, Parisienne in Elit.
Drevesa v opazovanju so se na ekstremne in zelo spremenljive vremenske razmere v spomladanskih mesecih odzvala z zgodnjim brstenjem. Prav vsi genotipi so odgnali v aprilu. Pred ali sočasno z zgodnjo standardno sorto, G-139, ki je vzbrstela 11.4., jih je bilo petnajst, najzgodnejši med njimi (5. aprila) je bil NH 9/10 (preglednica 45). Do konca druge dekade aprila je odgnalo 22 genotipov. Zadnje, med 26. in 28. aprilom so bile tri standardne sorte, Elit, Franquette in Parisienne. Tudi listje je večina preizkušanih dreves odvrgla prej kot standarne sorte. Prvi (2. oktobra) je bil TE 9/13, zadnji (1. novembra) pa G-120-17.
Zabeležili smo slab razvoj moških socvetij. Kar 12 genotipov je bilo brez njih, kar kaže na slabo diferenciacijo v zgodnjem poletju preteklega leta, ko so se izmenjevala obdobja ekstremno vročih in hladnih obdobij z zelo variabilnimi padavinami. Pri petih genotipih so moška socvetja v letu 2012 pozebla zaradi poznega marčevskega mraza pri – 3,8 oC. Kar je cvetelo, je bilo skromno (ocene 1,5 pri NH 2/9 do 7,0 pri Jarc), podobno kot standarda Elit in Parisienne ter mlajša drevesa sorte Franquette (ocena 3,0). Prizadeti so bili tudi ženski cvetovi oz. mešani brsti, iz katerih se ženski cvetovi razvijejo. Kar pri 14 genotipih so terminalni rodni brsti, ki so običajno za nekaj dni zgodnejši od stranskih, pozebli. Popolnoma brez ženskih cvetov so ostali samo genotipi TE 8/15, T 4/7 in T 7/6, drugi pa so cveteli manj kot pretekla leta, in to predvsem iz lateralnih brstov. Samo pri genotipu Jarc smo obilnost cvetenja ocenili z oceno 8,0, tako kot pri standardni sorti G-139. Cvetenje je potekalo v maju, razen pri Jarc, kjer so moška socvetja prašila že konec aprila. V večini primerov je bilo cvetenje dihogamno. Ugotovili smo tudi določeno stopnjo homogamije, pri genotipu Osrečje je bila celo 100 %.
54 Po pridelku nobeden od proučevanih genotipov ni presegel standardne sorte G-139 (9,2 kg/drevo). Več kot drugi standard, Franquette, so rodila štiri leta mlajša drevesa genotipov Pukšič in Jarc, pa tudi genotip PH 31/3 je imel večji pridelek od primerljivih dreves standarda Franquette. V primerjavi s preteklim letom je bil pridelek od 62 do 100 % manjši, kjer je prišlo do pozebe. Pri rodnih drevesih pa se je najmanj (za 8 %) zmanjšal pri NH 2/1. Genotipi Osrečje, NH 13/8, Pukšič, Jarc, PH 24/4 pa so rodili celo več kot preteklo leto, kar kaže njihovo manjšo občutljivost za nestanovitne vremenske razmere pred cvetenjem.
Rast dreves je bila najpogosteje v dobri korelaciji s pridelkom. Najšibkeje je rasel genotip Pukšič (ocena 3,0), ki je pognal zelo kratke mladike. Pri drevesih brez ali z minimalnim pridelkom, ki so razvili preko 50 cm dolge enoletne poganjke, smo prirast ocenili z ocenami od 6,0 do 8,0. Daljše mladike so kljub dobremu pridelku razvili genotipi Osrečje, PH 31/3, T 17/13, podobno kot mlada drevesa standardne sorte Elit. Glede na obseg debla lahko kot zelo bujne opredelimo genotipe NH 5/8, NH 9/10, NH 13/8, PH 24/4, TE 6/18, T 7/6 in EP-13. Po habitusu izstopata genotipa Č 2/1 in T 17/20, pri katerih veje izraščajo pod ostrejšimi koti in so redkeje obraščene kot pri večini drugih.
Zdravstveno stanje dreves sta zmerno ogrožali orehova rjava pegavost, ki je glivičnega izvora (Gnomonia leptostyla) in bakterijska orehova črna pegavost, katero povzroča bakterija Xanthomonas arboricola pv. juglandis. Glivično obolenje je nekoliko bolj (ocena 6,0) prizadelo liste genotipov NH 2/9, PH 26& in standardne sorte Parisienne, bakterijska okužba pa plodove genotipa Osrečje (ocena 4,0) in standarda Parisienne (ocena 3,0). Katastrofalno škodo pa je povzročila orehova muha. Zaradi nje je pri genotipih Č 2/1, Č 2/6, NH 2/9, NH 12/6 in NH 9/10 počrnelo preko 90 % orehov (ocena 8,5 – 9,0). Najmanj napadeni, vendar še vedno 50-odstotno, so bili orehi genotipov TE 6/18 in PH 24/4 (ocena 5,0 – 5,5), standardna sorta Franquette ter genotipi TE 7/6, PH 26/6, T 15/12, T 16/7, PH 31/3 so imeli približno dve tretjini črnih orehov, preostali pa med 70 in 90 %. Opazili smo tudi, da je pri starejših drevesih, kjer se muha zadržuje že več let, napadenost močnejša kot na mlajših drevesih, ne glede na genotip.
Pomološko analizo smo opravili pri 23 preselekcioniranih genotipih in vseh štirih standardnih sortah (preglednica 46). Plodovi v luščini so bili povečini lažji kot preteklo leto zaradi suhega in vročega poletja. Tehtali so od 7,5 g (TE 9/13) do G-120-17 (19,3 g). Šest genotipov je imelo težje plodove od najtežjega standarda, sorte Parisienne in samo pri dveh so bili lažji od najlažjega standarda, sorte Elit. Jedrca so tehtala od 2,7 g (TE 9/13) do 8,6 (G-120-17), izplen jedrc pa je bil od 27,7 % (T 8/7) do 55,6 % (EP-8). V primerjavi s preteklim letom se je najbolj (za 16 %) zmanjšal pri genotipu T 8/7. V redkih primerih se je tudi povečal, največ (za 8 %) pri plodovih genotipa TE 6/18. Površina luščine je bila samo pri genotipih T 15/12 in G- 120-17 nekoliko razbrazdana (ocena 6,0 in 6,5), pri ostalih pa skoraj gladka do gladka (ocene 7-8). Plodovi genotipa NH 5/3 so imeli tanjšo luščino (0,9 mm) od vseh drugih preizkušanih gnotipov in tudi od vseh standardov, najdebelejšo luščino pa smo izmerili pri NH 13/8. Obe polovički luščine sta bili dobro spojeni po šivu v vseh primerih razen pri plodovih genotipov T 15/12 in TE 7/6. Po ločljivosti jedrca noben gnotip ni prekašal standardne sorte Franquette, ki je imel tudi svetlejša jedrca od vseh genotipov, pa tudi od drugih dveh standardov. Z nekoliko temnejšimi jedrci sta izstopala genotipa NH 2/9 in NH 2/1 (ocena 6,5), še posebej pa G-139-32, ki ima plodove z rdečim jedrcem.
55 Preglednica 45: Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2008
Sorta oz. tip Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1 - 9) (datum) moški cvet ženski cvet ocena (g/drevo) ocena debla ocena Gnomonia l. Xanth. a. ju. (cm) (1 - 9) (cm) (1 - 9) začetek konec datum ocena datum ocena list plod plod pog. Franquette(s) ** 27. 4. 30. 10. 2. 5. 6,0 14. 5. 7,0 4,5 4493 5,5 99,3 7,0 7,5 8,0 7,0 8,0 G-139 (s) ** 11. 4. 30. 10. 2. 5. 7,0 1. 5. 8,0 7,0 9210 5,5 109,5 8,0 7,0 8,0 7,0 8,0 Č 2/6 *** 10. 4. 29. 10. / 1,0 8. 5. 2,5P 4,0 / 4,0 78,5 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 Č 6/7 *** 8. 4. 26. 10. / 1,0 6. 5. 3,0 P 3,0 / 5,0 82,0 8,0 7,0 7,0 7,0 8,0 NH 2/9 *** 12. 4. 26. 10. 2. 5. 1,5 4. 5. 4,0 4,0 / 5,0 68,5 8,0 6,0 8,0 7,0 8,0 NH 5/3 *** 11. 4. 27. 10. 2. 5. 2,0 4. 5. 3,0 P 2,0 / 4,0 71,5 8,0 7,0 7,0 7,0 8,0 NH 12/6 *** 17. 4. 30. 10. - 1,0 10. 5. 5,0 P 7,0 1200 6,0 77,0 8,0 8,0 8,0 7,0 8,0 NH 2/1 *** 12. 4. 30. 10. 1. 5. 1,5 5. 5. 4,5 8,0 3920 7,0 83,8 8,0 7,0 8,0 7,0 8,0 Č 5/3 *** 11. 4. 27. 10. 2. 5. 2,0 4. 5. 3,0 2,0 60 4,0 71,5 8,0 7,0 7,0 7,0 8,0 NH 5/8 *** 8. 4. 30. 10. / 1,0 4. 5. 2,0 P 3,0 1010 6,0 104,5 8,0 8,0 7,0 7,0 8,0 NH 9/10 • 5. 4. 28. 10. 5. 5. 1,5 8. 5. 2,5 P 5,0 / 6,0 86,8 8,0 7,0 7,0 7,0 7,0 Č 6/4 • 11. 4. 30. 10. / 1,0 13. 5. 2,5 P 4,0 / 5,0 63,5 8,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Osrečje • 12. 4. 26. 10. 4. 5. 2,5 4. 5. 4,0 P 5,0 3275 7,0 59,8 8,0 8,0 8,0 4,0 8,0 Č 2/1 •• 12. 4. 27. 10. / 1,0 4. 5. 4,0 P 2,0 / 4,0 57,0 6,0 7,0 7,0 7,0 8,0 NH 13/8 •• 12. 4. 29. 10. 4. 5. 2,5 9. 5. 2,5 P 4,0 945 5,0 492,5 8,0 7,0 8,0 7,0 8,0 MA 2/1 •• 7. 4. 26. 10. / 1,0 5. 5. 2,0 P 4,0 / 6,0 70,3 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Pukšič •• 14. 4. 26. 10. P 1,0 6. 5. 7,0 8,0 6285 3,0 50,5 7,0 7,0 8,0 7,0 8,0 Jarc (I/7) ••• 13. 4. 26. 10. 27. 4. 7,0 2. 5. 8,0 7,0 5180 5,0 48,0 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 PH 24/4 ♦ 16. 4. 24. 10. 2. 5. 3,3 5. 5. 2,7 2,0 75 7,0 54,3 7,0 7,0 8,0 7,0 8,0 PH 26/6 ♦ 14. 4. 18. 10. 2. 5. 3,7 3. 5. 3,0 3,0 160 5,0 46,3 7,0 6,0 7,0 6,0 8,0 PH 31/3 ♦ 16. 4. 19. 10. 4. 5. 4,3 5. 5. 4,3 3,0 611 8,0 48,3 8,0 8,0 8,0 7,0 8,0 TE 7/6 ♦ 11. 4. 28. 10. 5. 5. 1,2 12. 5. 2,7 2,0 30 6,0 42,8 7,0 7,0 8,0 7,0 8,0 TE 10/16 ♦ 12. 4. 30. 10. P 1,0 9. 5. 3,0 2,0 205 6,0 39,5 7,0 7,0 8,0 7,0 8,0 TE 6/18 ♦ 12. 4. 30. 10. P 1,0 6. 5. 3,0 3,0 15 8,0 56,0 8,0 7,0 8,0 6,0 8,0 TE 8/15 ♦ 9. 4. 30. 10. / 1,0 / 1,0 P 1,0 / 6,0 39,8 8,0 7,0 / / 8,0
56 Preglednica 45 (nadaljevanje): Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1994 – 2008
Sorta oz. tip Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1 - 9) (datum) moški cvet ženski cvet ocena (g/drevo) ocena debla ocena Gnomonia l. Xanth. a. ju. (cm) (1 - 9) (cm) (1 - 9) č za etek konec datum ocena datum ocena list plod plod pog. TE 9/13 ♦ 10. 4. 5. 10. / 1,0 14. 5. 3,0 1,0 5 6,0 46,5 7,0 7,0 / / 8,0 Franquette (s) ♦ 28. 4. 29. 10. 6. 5. 3,0 15. 5. 3,0 5,0 530 6,0 48,3 7,0 8,0 8,0 7,0 8,0 T 15/1 ♦♦ 14. 4. 29. 10. 2. 5. 2,5 4. 5. 3,5 3,0 - 8,0 36,8 8,0 7,0 7,0 7,0 8,0 T 15/12 ♦♦ 15. 4. 28. 10. 2. 5. 1,5 6. 5. 3,0 4,0 110 7,0 36,0 7,0 7,0 7,0 8,0 8,0 T17/13 ♦♦ 11. 4. 29. 10. / 1,0 6. 5. 4,0 8,0 305 7,0 37,5 8,0 8,0 8,0 7,0 8,0 T17/20 ♦♦ 10. 4. 27. 10. 1. 5. 1,7 8. 5. 1,3 1,0 / 6,0 38,3 6,0 7,0 7,0 7,0 8,0 T 4/7 ♦♦ 17. 4. 28. 10. / 1,0 / 1,0 P 2,0 / 8,0 39,3 7,0 7,0 / / 8,0 T 8/7 ♦♦ 16. 4. 29. 10. 5. 5. 3,0 2. 5. 5,0 3,0 10 8,0 45,3 8,0 8,0 8,0 7,0 8,0 T 16/7 ♦♦ 14. 4. 16. 10. 4. 5. 2,0 6. 5. 2,0 3,0 / 6,0 44,0 8,0 8,0 7,0 7,0 8,0 T 7/6 ♦♦ 10. 4. 28. 10. / 1,0 / 1,0 P 3,0 / 8,0 48,8 8,0 8,0 7,0 7,0 8,0 Parisienne (s) ♦♦ 28. 4. 2. 11. 8. 5. 3,0 23. 5. 7,0 3,0 365 4,0 37,5 8,0 6,0 7,0 7,0 3,0 EP-8 ◊ (APO 8) 16. 4. 29. 10. 5. 5. 3,0 10. 5. 4,5 2,0 5 8,0 23,5 6,0 8,0 / / 8,0 EP-13 ◊ 15. 4. 29. 10. P 1,0 7. 5. 1,5 2,0 / 8,0 26,3 6,0 8,0 / / 8,0 G-120-17 ◊ 15. 4. 1. 11. P 1,0 16. 5. 3,0 1,0 5 8,0 18,5 4,0 8,0 / / 8,0 G-139-32 ◊ 15. 4. 26. 10. 4. 5. 4,5 6. 5. 1,5 2,0 50 6,0 21,5 5,0 8,0 7,0 7,0 8,0 Elit (s) ◊ 26. 4. 31. 10. 9. 5. 3,0 17. 5. 4,0 3,0 100 8,0 26,0 4,0 7,0 8,0 7,0 8,0
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, •• - sajeno 1999, ••• - sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊ - sajeno 2008. / ni podatka P – pozeba moških socvetij xP – pozeba terminalnih brstov z ženskimi cvetovi 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost.
57 Preglednica 46: Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha v letu 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2008
Sorta oz. tip Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva kože ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca jedrca (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1-9) (mm) šivu (1-9) (1-9) (1-9) Franquette(s) ** 42,6 33,1 32,3 11,7 4,6 39,32 7,0 1,3 7,0 8,0 8,0 G-139 (s) ** 35,9 31,4 31,7 10,6 4,4 41,51 8,0 1,3 7,5 8,0 7,5 Č 6/7 *** 33,4 29,4 31,2 10,2 5,1 50,00 7,0 1,4 7,0 8,0 7,0 NH 2/9 *** 30,0 27,8 27,4 8,1 3,3 40,74 7,0 1,6 8,0 7,0 6,5 NH 5/3 *** 33,2 29,6 30,4 8,5 3,7 43,53 8,0 0,9 7,0 7,0 7,5 NH 12/6 *** 32,3 28,4 28,1 9,7 4,5 46,39 7,0 1,4 8,0 8,0 7,5 NH 2/1 *** 35,8 29,0 29,4 10,9 4,8 44,04 8,0 1,7 8,0 8,0 6,5 Č 5/3 *** 36,8 30,8 31,5 10,2 5,1 50,00 8,0 1,0 7,0 7,0 7,5 Osrečje • 34,0 32,0 30,4 10,6 4,4 41,51 8,0 1,3 8,0 8,0 7,0 NH 13/8 •• 43,8 32,4 36,9 17,1 5,8 33,92 7,0 1,8 8,0 8,0 7,5 Pukšič •• 36,7 34,0 33,2 11,5 5,3 46,09 8,0 1,2 7,0 8,0 7,5 Jarc (I/7) ••• 33,0 31,0 31,0 10,1 4,6 45,54 8,0 1,3 7,0 7,0 7,0 PH 24/4 ♦ 34,5 32,0 33,6 13,2 4,8 36,36 7,0 1,9 8,0 7,0 7,5 PH 26/6 ♦ 33,6 28,4 28,3 8,7 4,0 45,98 8,0 1,3 7,0 8,0 7,0 PH 31/3 ♦ 32,2 30,2 30,4 9,3 3,9 41,94 7,0 1,4 7,0 8,0 7,5 TE 7/6 ♦ 44,7 32,9 36,7 12,2 4,8 39,34 8,0 1,2 6,0 9,0 7,0 TE 6/18 ♦ 29,6 27,8 8,2 7,9 3,9 49,37 7,0 1,8 8,0 7,0 7,0 TE 9/13 ♦ 34,8 27,8 29,0 7,5 2,7 36,00 8,0 1,3 8,0 8,0 7,0 Franquette (s) ♦ 41,6 32,5 32,3 11,5 4,6 43,10 7,0 1,3 7,5 8,5 8,0
58
Preglednica 46 (nadaljevanje): Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha v letu 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2008
Sorta oz. tip Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva kože ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca jedrca (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1-9) (mm) šivu (1-9) (1-9) (1-9) T 15/12 ♦♦ 46,8 37,7 37,4 16,2 4,9 30,25 6,0 1,4 5,5 9,0 7,5 T17/13 ♦♦ 42,4 30,5 31,9 10,9 3,4 31,19 7,0 1,7 7,0 8,0 7,5 T 8/7 ♦♦ 40,6 32,9 35,2 11,9 3,3 27,73 7,0 1,6 7,0 8,0 7,0 T 7/6 ♦♦ 44,7 32,9 36,7 12,2 4,8 39,34 8,0 1,2 6,0 9,0 7,0 Parisienne (s) ♦♦ 36,7 32,8 36,0 12,1 5,2 42,98 7,5 1,3 7,5 8,0 8,0 EP-8 ◊ (APO 8) 33,7 31,8 33,1 11,5 6,4 55,65 8,0 1,2 7,5 8,0 7,5 G-120-17 ◊ 45,7 38,9 39,5 19,3 8,6 44,6 6,5 1,3 7,0 8,0 7,0 G-139-32 ◊ 32,6 27,3 26,8 8,3 3,6 43,4 8,0 1,3 7,5 8,0 RDEČ Elit (s) ◊ 31,9 26,9 29,6 8,0 3,1 38,75 8,0 1,3 8,0 8,0 7,5
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, ••- sajeno 1999, •••- sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊ - sajeno 2008. 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
59 Počehova / Maribor
V zasebnem, približno 30 let starem nasadu sejancev oreha neznanega izvora, smo v letu 2012 evidentirali drevesa, pri katerih je prišlo do pozebe terminalnih brstov. Pri 225 drevesih, ki so se normalno razvijala, pa smo v letu 2012 zabeležili čas brstenja. 8. maja sta bila dva genotipa še v mirovanju, 24 jih je bilo v fenofazi Df-Df2, ko so iz terminalnih brstov pogledali mali rdečkasti lističi, pri 99 so bili listi pri osnovi toletne mladike že zeleni, na vrhu pa še rdečkasti (fenofaza DF2-Ef). 83 genotipov je bilo zgodnjih in so imeli 8. maja vidne velike in še rdeče prave liste (fenofaza Ff1-Ff3), pri štirinajstih, ki so bili najbolj zgodnji, pa so bili listi na mladiki veliki in zeleni (fenofaza Gf) in so imeli nekateri že tudi vidne ženske cvetove. Zanimivih je predvsem 24 poznih genotipov in dva, ki ob koncu prve dekade maja sploh še nista odgnala.
Pri 63 genotipih smo opravili pomološko analizo, ki je pokazala veliko variabilnost med genotipi v večini proučevanih lastnosti. Po obliki so od okroglastih do valjasto-okroglih, jajčastih, eliptičnih, narobe-jajčastih. Celi orehi v luščini so težki od 6,8 g (7R7) do 19,2 g (5R5), jedrca pa od 2,3 g (5R3) do 5,9 g (4R1). Izplen jedrc se nahaja v intervalu 23,4 % do 50,4 %. Luščina je debela od 0,6 mm (7R2) do 2 mm (5R5), na površini je razbrazdana in hrapava (ocena 5,5; genotipa 3R2 in 4R3) do skoraj gladka (ocena 8). Noben genotip nima plodov s popolnoma gladko luščino. Pri dvajsetih genotipih je luščina srednje, a še zadovoljivo spojena na šivu, pri 24 je luščina čvrsto spojena na šivu, pri devetnajstih pa zelo čvrsto. Trije genotipi imajo zelo težko ločljivo jedrce in je tudi delež celih polovičk po luščenju majhen, pri enajstih je ločljivost jedrc od luščin srednja, v nobenem primeru pa ni zelo lahka. Genotip 7R5 ima zelo temno rjava jedrca, pri šestintridesetih so srednje rumenkasta do svetlo rjava, pri petindvajsetih so svetlo rjava in samo pri enem (7R1) je jedrce zelo svetlo rjavo.
V preglednici 47 navajamo rezultate meritev triintridesetih genotipov, ki so imeli ali plodove z maso ploda ≥ 11 g in izplenom jedrca ≥ 50 % (♦) ali plodove z maso ≥ 10 g, ne glede na izplen jedrca (●) ali plodove z masa ploda ≥ 10 g in izplenom jedrca ≥ 40 % (*). V prvi skupini je en sam genotip, ki je zanimiv po velikosti celega ploda in izplenu jedrca, ima pa slabše lastnosti luščine (rahlo razbrazdana, razmeroma debela) ter rumenkasta jedrca, ki se srednje dobro ločijo od luščine. Največje in najtežje orehe s povprečno maso 19,2 g je imel genotip z oznako 5R5. Kljub velikosti pa za nadaljnje spremljanje ni zanimiv, saj je tipični predstavnik t.i. laških orehov, ki so sicer atraktivno veliki, imajo pa razbrazdano in debelo luščino ter majhen izplen jedrca (preglednica 47).
Zaradi specifičnih vremenskih razmer v letu 2012, ki so slabo vplivale na razvoj plodov, bo treba pomološka opazovanja še vsaj dvakrat ponoviti, da bomo dobili verodostojne povprečne podatke, vključili pa bomo še druge genotipe, ki doslej še niso bili zajeti v analizo.
60 Preglednica 47: Pomološke lastnosti 33 orehov v nasadu Počehova/Maribor v letu 2012
Sadilno Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva mesto ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože (g) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1/9) jedrca (1/9) (1/9) 4R1♦ 11,7 5,9 50,4 6,5 1,4 7,0 6,5 6,0 8R6* 9,1 4,2 46,2 7,0 1,2 8,0 8,0 7,0 4R6* 9,7 4,2 43,3 6,5 1,4 7,0 7,5 7,0 1R1* 9,3 4,0 43,0 6,5 1,0 5,0 7,5 7,0 4R5* 9,1 3,9 42,9 7,0 1,3 7,0 7,5 6,5 2R6* 9,5 4,0 42,1 6,0 1,1 6,5 8,0 7,0 2R9* 9,5 4,0 42,1 6,5 1,3 6,5 7,5 6,5 6R5* 9,5 4,0 42,1 8,0 1,2 7,5 8,0 6,0 7R8● 10,1 4,2 41,6 8,0 1,2 8,0 7,5 6,5 7R5● 10,6 4,4 41,5 7,0 1,3 8,0 7,0 2,0 9R2* 9,0 3,7 41,1 8,0 1,7 8,0 7,5 7,0 6R9* 9,5 3,9 41,1 7,0 1,3 8,0 7,5 6,0 7R1* 9,5 3,9 41,1 7,0 1,3 8,0 8,0 8,0 7R9* 9,5 3,9 41,1 7,0 1,3 8,0 8,0 7,0 2R4* 9,3 3,8 40,9 8,0 1,3 6,0 8,0 7,0 1R2* 9,8 4,0 40,8 6,5 1,3 5,5 7,0 6,5 3R5* 9,8 4,0 40,8 6,0 1,3 6,5 8,0 6,0 3R3* 9,5 3,8 40,0 7,0 1,2 6,5 8,0 7,0 5R2● 12,8 5,1 39,8 7,0 1,6 7,0 8,0 7,0 2R2● 10,8 4,1 38 8,0 1,3 6,0 7,0 6,5 2R3● 11,7 4,3 36,8 6,5 1,9 6,0 7,0 6,5 4R8● 10,2 3,7 36,3 8,0 1,8 7,0 6,5 6,0 5R4● 10,5 3,8 36,2 7,0 1,4 7,0 7,5 6,0 3R7● 10,7 3,8 35,5 8,0 1,4 6,5 6,0 6,0 8R3● 11,1 4,4 39,6 6,5 0,9 8,0 8,0 7,0 3R8● 11,6 4,5 38,8 6,5 1,7 6,5 7,5 7,0 7R8● 10,0 3,8 38,0 7,0 1,3 8,0 7,5 6,0 8R2● 12,6 4,7 37,3 6,5 1,4 8,0 7,5 7,0 2R1● 10,5 3,8 36,2 7,5 1,4 6,0 7,0 7,0 8R5● 10,2 3,6 35,3 8,0 1,6 8,0 6,0 6,5 4R3● 12,0 2,9 24,2 5,5 1,7 7,0 3,0 6,0 5R5● 19,2 4,5 23,4 5,0 2 7,0 8,0 6,0 5R6● 10,1 3,0 29,7 7,0 1,5 7,0 6,5 6,5
♦ - masa ploda ≥ 11 g, izplen jedrca ≥> 50 % ● - masa ploda ≥ 10 g, ne glede na izplen jedrca * - masa ploda ≥ 10 g, izplen jedrca ≥ 40 %
61 KOSTANJ
Bela Krajina
V Beli Krajini smo na lokacijah Suhor in Hrast opazovali 46 rodnih dreves domačega kostanja, ki so zrasla iz semen. Drevesa so zdrava, brez vidnih znakov kostanjevega raka (Cryphonectria parasitica). Rast je bila v letu 2012 šibka, pridelek pa zelo skromen, pa tudi slabši po kakovosti kot pretekla leta. Neugodni vpliv suše, vročine in posameznih vmesnih hladnih obdobij se je odrazil predvsem v slabšem cvetenju in oploditvi in še posebej v slabem razvoju plodov v ježicah. Kjer so bili v ježici po trije plodovi, sta bila dva ponavadi nerazvita, tretji pa je bil težji in večji kot preteklo leto. Sicer je bila povprečna masa za 0,5 do 3 g manjša kot leta 2011. Plodovi vključenih genotipov so tehtali od 6 g (S-19) do 11,6 g (S- 77). Barva lupine je bila od rjave (ocena 2, genotipa S-17 in S-19) do črno-rjave (ocena 5, gnotipa S-20 in S-77). Vsi plodovi razen S-222 so imeli rahle vzdolžne priže na lupini. Po obliki so bili široko-ovalni do transverzalno-eliptični. Episperm oz. pokožica jedra se sploh ni zajedala v jedro ali pa je bila stopnja zajedanja največ 5 od 9. Pogosteje kot običajno se je pojavila tudi poliembrionija. V preglednici 48 navajamo rezultate pomološke analize za 8 genotipov, ki so imeli minimalno 9,5 g težke plodove.
Preglednica 48: Pomološke lastnosti 8 kostanjev iz populacij v Beli Krajini, leto 2012
Selek. Dimenzije ploda (mm) Masa Število Barva Prižavost Oblika Pene- Embri- številka ploda plodov ploda perikarpa ploda tracija onija (g) v 1 kg (1 - 5) (1 / 2) (1 - 5) episperma (1 / 2) višina širina debelina (1 - 9) S-12 30,2 31,2 18,5 10,3 96,8 3 2 2 2 2 S-35 29,3 31,8 17,0 9,5 104,9 3 2 4 2 2 S-222 29,1 33,0 19,3 10,4 96,6 4 1 2 5 2
S-248 30,2 31,2 18,5 10,3 96,8 3 2 2 2 2 S-490 27,8 32,5 19,9 10,5 95,1 4 2 2 1 1 S-77 27,9 32,4 20,2 11,6 86,4 5 2 4 3 1
B-78 29,0 31,6 18,7 9,8 102,5 4 2 4 3 1 A-79 28,8 32,9 17,7 10,2 97,9 4 2 4 5 1
62 OLJKA
Slovenska Istra, Vipavska dolina, Goriška Brda
Na celotnem območju Slovenske Istre smo jeseni 1998 začeli z odbiranjem sort in tipov oljk. Kasneje smo v opazovanja vključili tudi sorte in tipe oljk v Vipavski dolini in Goriških Brdih. V letih, ki so sledila, smo odbrali in opisali več različnih sort in tipov oljk, označili kraj posameznega drevesa in fotografirali drevo ter plodove na drevesu. Prav tako smo fotografirali tudi liste in socvetja ter obrane plodove. V letu 2012 smo izmerili socvetja, prešteli število cvetov v socvetju in opisali socvetja (69) ter izvedli meritve listov (20) plodov in koščic (29). Stehtali smo posamezne plodove in koščice ter izračunali razmerje med obema. Rastline, liste, plodove in koščice smo opisali po sistemu UPOV in RESGEN.
V opazovanja je tako vključenih skupno več kot 130 rastlin (od 1998 dalje, brez kolekcije Purissima). Posamezne rastline smo ločili v tri različne skupine:
• sorte, ki smo jih uspeli določiti (vsaka sorta je zastopana z eno rastlino) • rastline iste sorte na različnih lokacijah, ki smo jih uspeli določiti • rastline, ki jih nismo uspeli določiti kot sorto oziroma kot njen tip.
Izvajanja vseh potrebnih meritev in opisovanj bomo za vsako sorto oziroma tip delali vsaj 3 leta, saj zunanje razmere v veliki meri vplivajo na posamezne lastnosti.
Od leta 2000 dalje smo dali večji poudarek sorti Istrska belica, zato smo v opazovanja vključili še dodatnih 33 dreves te sorte na različnih lokacijah. Med pridelovalci se namreč velikokrat omenjajo razlike znotraj te sorte, zato smo želeli ugotoviti ali res obstajajo razlike med različnimi tipi sorte Istrska belica. V 2001 smo ugotovili, da so razlike med opazovanimi belicami minimalne. Ravno zaradi majhnih razlik tako znotraj sorte Istrska belica in znotraj nekaterih drugih sort bi bilo nujno potrebno razjasniti tako genetske razlike kot tudi razlike med oljem med posameznimi tipi, v kolikor razlike so. Tako kot v letu 2011 smo tudi v letu 2012 opravili nekatera opazovanja tudi v nasadu.
Tako kot pri kolekcijskih nasadih smo tudi pri nekaterih drugih sortah določali težo in trdoto plodov, indeks zrelosti ter dobit olja v oljarni. V preglednici 49 so podani rezultati za posamezne sorte in tipe na različnih lokacijah. Med opazovanimi vzorci so velike razlike v debelini ploda. Trije vzorci so imeli plodove težje od 4 g (NN Da 1/16 A in B, NN Da m3/24, po drugi strani pa je bilo v opazovanju kar nekaj vzorcev oljk, ki imajo plodove lažje od 2 g (8 vzorcev od 27). Za večino sort je za doseganje primerne oljevitosti in kakovosti priporočljivo obiranje pri indeksu obarvanosti 3,5, vendar je bilo že v številnih študijah ugotovljeno, da to ne velja za vse sorte. Tudi v naših meritvah se je pokazalo, da je oljevitost vezana predvsem na sorto, kajti med opazovanimi vzorci imamo nekatere z visokim indeksom zrelosti in nizko dobitjo olja (NN Črnica Zdr: 4,71 – 7,32 %), druge pa z nizkim indeksom zrelosti in visoko dobitjo (NN Da m1/18: 1,85 – 20,13 %). Najvišjo dobit olja je imel že omenjeni vzorec NN Da m1/18, najnižjo pa vzorec NN BAR - 1 (9,15 %).
63 Preglednica 49: Datum obiranja in predelave, trdota in masa plodov, indeks obarvanja ter dobit olja v laboratorijski oljarni za sorte oz. tipe oljk iz različnih lokacij v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih v letu 2012
Lokacija Datum Trdota Masa Indeks Dobit 2 Sorta / Tip (g/mm ) ploda obarvanja olja (g) (%) Obiranja Predelave Komuna Milok, Krog 05.11.12 06.11.12 97 2,28 2,88 10,2 Komuna Milok, Krog 22.11.12 23.11.12 107 1,81 2,51 12,6 Maurino Baredi 30.09.12 03.10.12 96 1,63 3,04 12,1 Maurino Baredi 15.10.12 16.10.12 96 2,28 4,45 12,6 Mišnica Milok, Sveti Peter 05.11.12 06.11.12 119 1,23 2,96 15,5 Mišnica Milok, Sveti Peter 22.11.12 23.11.12 116 1,14 3,32 17,0 NN BAR - 1 Brda, Barbana 26.10.12 29.10.12 133 2,53 3,39 9,2 NN Črnica spodaj E.P. Brda 26.10.12 29.10.12 117 3,73 4,59 10,0 NN Črnica Zdravko Brda 26.10.12 29.10.12 112 2,36 4,71 7,3 NN Črnica zgoraj E.P. Brda 26.10.12 29.10.12 117 3,38 4,44 12,8 NN Da 1/12 Strunjan 13.11.12 14.11.12 171 1,56 3,49 16,5 NN Da 1/14 Strunjan 13.11.12 14.11.12 149 1,74 2,82 15,9 NN Da 1/16 (m?) A Strunjan 13.11.12 14.11.12 112 4,04 4,68 9,3 NN Da 1/16 (m?) B Strunjan 13.11.12 14.11.12 121 4,75 3,25 14,1 NN Da m 1/10 Strunjan 13.11.12 14.11.12 126 2,90 2,71 9,7 NN Da m 1/14 Strunjan 13.11.12 14.11.12 102 1,72 2,77 18,9 NN Da m 1/18 Strunjan 13.11.12 14.11.12 123 1,80 1,85 20,1 NN Da m 1/20 Strunjan 13.11.12 14.11.12 122 1,35 2,67 14,3 NN Da m 1/22 Strunjan 13.11.12 14.11.12 124 1,49 1,17 12,1 NN Da m 3/18 Strunjan 13.11.12 14.11.12 104 3,13 2,99 13,4 NN Da m 3/20 Strunjan 13.11.12 14.11.12 95 3,71 3,25 9,7 NN Da m 3/22 Strunjan 13.11.12 14.11.12 106 4,01 3,66 13,5 NN Da m 3/24 Strunjan 13.11.12 14.11.12 101 3,39 3,09 13,0 NN Drobnica Zdravko Brda 26.10.12 29.10.12 103 2,80 4,45 13,6 Brda, Gornje NN GCE - 2 26.10.12 29.10.12 110 2,88 3,87 9,5 Cerovo NN PRE - 1 Vipavska, Preserje 26.10.12 29.10.12 134 2,66 1,45 15,9 NN VAR - 2 Kromberk, Belica? 26.10.12 29.10.12 167 2,45 1,33 16,0
MI (maturity index) = indeks zrelosti (stopnja zrelosti povprečnega vzorca 100 plodov):
0 - zelena povrhnjica, 1 - rumeno-zelena povrhnjica, 2 - manj kot polovica povrhnjice obarvana, 3 - več kot polovica povrhnjice obarvana, 4 - cela povrhnjica obarvana, 5 - povrhnjica obarvana, meso obarvano do polovice, 6 - povrhnjica obarvana, meso več kot polovica, 7 - meso obarvano do koščice.
64 OPISI SORT SADNIH RASTLIN, ZA KATERE SE JE PREIZKUŠANJE ZAKLJUČILO V LETU 2012
Jablana
(začetek preizkušanja 2005, zaključek 2012)
Dalinbel* Antares®
Sorta Dalinbel je na škrlup odporna sorta francoskega porekla. Žlahtnitelja sta INRA in ELARIS. Starševski par sorte Dalinbel sta sorta Elstar ter nosilec odpornosti na škrlup s selekcijsko oznako X 3191. Tržno ime sorte je Antares. Plod je okroglasto ploščate oblike ter srednje velikosti (75 – 80 mm). Rožnato rdeča krovna barva pokriva okoli 50 % površine ploda. Na plodu so dobro vidne bele lenticele. Čas zorenja je dober teden pred Zlatim delišesom. Okusa je nekoliko kiselkastega, vendar zelo prijetnega. Skladišči se dobro in v navadni hladilnici zdrži 4 – 5 mesecev.
Rubinstep* Pirouette®
Sorta Rubinstep je bila vzgojena na raziskovalno žlahtniteljskem inštitutu za sadjarstvo, Holovousy, Češka. Njen starševski par sta sorti Clivia in Rubin. Gre za tki. robustno sorto, ki je visoko tolerantna na jablanov škrlup ter na pepelasto plesen. Plod je nekoliko ploščate oblike, atraktivnega oranžno rdečega obarvanja ter zelo prijetnega, harmoničnega okusa. Poleg čvrstega in hrustljavega mesa plod odlikuje visoka vsebnost sladkorja ter kislin. V naših pridelovalnih razmerah je čas obiranja sorte Rubinstep konec avgusta. Skladiščna sposobnost je srednje dobra. Tržno ime sorte je Pirouette. V plodovih sorte Rubinstep si tradicionalnost in modernost podajati roki. Glede zunanjega izgleda so plodovi dokaj tradicionalni, glede optimalnega okusa pa zelo moderni.
Civni* Rubens®
Sorta Civni je bila vzgojena leta 1985 kot križanec sorte Gala s sorto Elstar. Žlahtnitelj sorte je CIV (Consorzio italiano vivaisti) iz Ferrare, Italija. Tip rasti drevesa je podoben sorti Elstar. Nagnjenost k izmenični rodnosti je precejšnja. Plod je rumeno rdečega obarvanja in je glede tega podoben sorti Elstar. Oblika ploda je podolgovato kopasta ter spominja na sorto Gala. Plodovi sorte Civni so bolj čvrsti in hrustljavi kot plodovi sorte Elstar ter bolj okusni v primerjavi s plodovi sorte Gala. Prevladuje harmoničen, sladko kisel okus. Čas zorenja je 17 dni pred sorto Zlati delišes, kar v razmerah osrednje Slovenije pomeni čas zorenja v zadnjih dneh avgusta oz. prve dni v septembru. V času skladiščenja plodovi dokaj hitro izgubijo trdoto. Trženje sorte poteka pod imenom Rubens.
Baigent* Brookfield Gala®
Baigent je eden od številnih različkov osnovne sorte Gala. Odbran je bil s strani g. Brookfielda v Novi Zelandiji. Gre za naravno mutacijo klona Tenroy, ki je v svetu poznan pod imenom Royal Gala. Pri različku Baigent rdeča krovna barva pokriva več kot 85 % površine ploda. Proge (priže) so zelo izrazite in dobro vidne. Izmed progasto obarvanih različkov Gale je Baigent med vodilnimi kloni glede razširjenosti v svetu. Prisotnost regresije barve, ki je posledica nestabilnosti klona, smo v manjši meri zaznali tudi na naših opazovanih drevesih (fotografija v slikovni prilogi).
Mariri Red* Aporo® Eve®
Gre za različek sorte Braeburn, ki je bil odkrit leta 1990 s strani g. Easton Davida v njegovem nasadu v Nelsonu (Nova Zelandija). Plodovi klona Mariri Red so praktično v celoti obarvani, obarvanje pa je izrazito temno rdeče. Oblika plodov se ne razlikuje od izhodiščnega Braeburna ter je podaljšano stožčasta ter rahlo asimetrična. Meso je zelo čvrsto ter sladko 65 aromatičnega, rahlo kiselkastega okusa. Optimalni čas obiranja klona Mariri Red je teden dni za sorto Braeburn. Skladiščne lastnosti so zelo dobre. Na trgu se sorta Mariri Red pojavlja z dvema tržnima imenoma, to sta Aporo in Eve.
Red Delcorf Eversdijk®
Red Delcorf Eversdijk je eden od različkov sorte Delcorf, ki je bolj poznana pod tržnim imenom Delbarestivale. Druga poznana različka sta še Red Delcorf ter Celeste. Red Delcorf Eversdijk je bil odkrit v nasadu sorte Delcorf leta 1992 na Nizozemskem s strani g. N. Eversdijka. V primerjavi z izhodiščnim Delcorfom so plodovi Red Delcorf Eversdijk-a obarvani v večjem deležu površine ploda, prav tako je tudi intenziteta rdečega obarvanja večja. Del krovne barve je prižasto razporejen. Čas obiranja različka Red Delcorf Eversdijk je približno enak osnovnemu Delcorf-u, se pravi v naših razmerah pridelovanja okrog 10. avgusta.
Heisei Fuji* Beni Shogun®
Heisei Fuji je zgodaj zoreči različek sorte Fuji. Odkrit je bil s strani R. Yahagi-ja v njegovem sadovnjaku, Yamagata, Japonska, leta 1984. Na različku sorte Fuji, imenovanem Yataka, je namreč opazil, da so se nekateri plodovi drugače, predvsem pa v celoti obarvali. Krovna barva je bila v glavnem prelito razporejena. To se je zgodilo v času, ko so drugi plodovi šele pričeli z obarvanjem. Različek Heisei Fuji je na trgu precej bolj poznan pod tržnim imenom Beni Shogun. V primerjavi s standardnim Fuji-jem zori skoraj tri tedne prej, kar v naših razmerah pridelovanja pomeni v času med 15. – 20. septembrom (čas zorenja Zlatega delišesa).
Fuji Rubinfuji®
Fuji Rubinfuji je še eden od številnih klonov sorte Fuji. Njegova selekcijska oznaka je ROFM 811. Gre za različek, katerega plodovi so prižasto (progasto) obarvani po celotni površini ploda. Dobro obarvanost plodov dobimo tudi v pridelovalnih razmerah, ki niso najbolj ugodne za razvoj barve plodov. Rubinasto rdeča barva plodov različka Rubinfuji se značilno razlikuje od standardnega Fuji-ja, pri katerem je v obarvanju prisoten tudi rahlo vijoličasti odtenek. Notranje lastnosti ploda so najmanj enake standardnemu Fuji-ju, v primerjavi z njim in nekaterimi drugimi različki Fuji-ja je pri plodovih bolj izražena njihva hrustljavost.
Bellida*
Sorta Bellida je nizozemskega porekla, križanec dveh znanih sort, Idareda in Elstarja. Plod je okroglo sploščene oblike ter rdečega obarvanja, katero pokriva 50 – 75 % površine ploda. Površina ploda je izrazito gladka (podobno kot pri sorti Idared). Čas zorenja sorte Bellida je teden dni pred Zlatim delišesom. Je precej sladkega okusa, ki je primerljiv s sorto Gala. V primerjavi z njo so plodovi Bellide bolj čvrsti in sočni. Nagnjenost sorte Bellida k izmenični rodnosti je precejšnja, zato je za reden vsakoletni pridelek potrebno razbremenjevanje drevesa.
Elise* Roblos®
Sinonim za sorto Elise je Red Delight, njeno tržno ime je Roblos. Sorta je bila vzgojena na Nizozemskem (CPRO), na trgu se je pojavila leta 1990. Sorta Elise je križanec Koksove oranžne renete z nizozemsko sorto Septer. Slednja je križanec Jonatan x Zlati delišes. Plodovi sorte Elise so nekoliko stožčaste oblike ter skoraj v celoti prekriti s temno rdečim obarvanjem. Nagnjenost sorte k izmenični rodnosti je relativno majhna. Zanimiva lastnost sorte Elise je, da jo uvrščamo med hipoalergene sorte. Z drugimi besedami to pomeni, da jo, ob določenih omejitvah, lahko uživajo tudi ljudje, ki jim jabolka sicer povzročajo alergije. Čas zorenja sorte Elise je v času zorenja sorte Zlati delišes. Okus plodov je zelo dober, skladen.
66 Caudle* Cameo® Camela®
Sorta Caudle je naključni sejanec. Odkrita je bila leta 1980 v sadovnjaku Darrel Caudle, Dryden, v zvezni državi Washington, ZDA. Gre za prosto oprašitev sorte Rdeči delišes, vendar glede na rezultate genetskih raziskav obstaja velika verjetnost, da je bila opraševalna sorta Zlati delišes. Rast drevesa je zelo močna. Tudi listi so veliki, podobno kot pri sorti Jonagold. Plodovi so veliki in imajo številne bele lenticele, ki so različnih velikosti. Pecelj je tanek in precej dolg. Oblika ploda je zvonasta in spominja na Rdeči delišes. Obarvanost je živo rdeča do temno rdeča. Priporoča se dvakratno obiranje plodov. Okus plodov je uravnoteženo sladek. Čas zorenja sorte Caudle je 15 dni za sorto Zlati delišes. Sorta Caudle se trži pod imenom Cameo. Izjema je Italija, kjer so zaradi zasedenosti imena morali uporabiti drugo ime, to je Camela.
(začetek preizkušanja 2006, zaključek 2012)
Ametyst*
Sorta Ametyst je križanec dveh poletnih sort, to sta sorti Vista bella in sorta Nela. Po slednji je sorta Ametyst podedovala odpornost na jablanov škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Plodovi so ob zrelosti zeleno rumeni ter delno vijoličasto obarvani. Sorta zori v zadnjih dneh julija oz. v prvih dneh avgusta, kar pomeni približno 45 dni pred sorto Zlati delišes. Običajno je potrebno podbiranje zrelih plodov. Potreba sorte po redčenju je velika, sicer plodovi ne dosegajo tržne vrednosti. Plodovi so sočni in kiselkastega okusa. Skladiščna sposobnost te poletne sorte je slaba, tako da shranjevanje plodov za daljši čas ne pride v poštev.
Sirius*
Sorta Sirius je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz in je odporna na škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Gre za triploidno in bujno rastočo sorto. Plodovi so ob zrelosti zelenorumeni ter precej veliki. Na plodovih je pogosto prisotna rahla rjavost. Vsebnost kisline in sladkorja je precejšnja, kar daje plodovom polnost okusa. Čas obiranja je nekaj dni pred Zlatim delišesom. V času skladiščenja plodovi dokaj hitro izgubijo trdoto.
UEB 32642* Opal®
Sorta z oznako UEB 32642 je bila še nedavno tega znana pod sortnim imenom Opal. Po novem je njeno sortno ime postalo blagovna znamka (tržno ime), tako da je sorta na nivoju EU zavarovana pod že omenjeno oznako. Gre za križanca sorte Zlati delišes s sorto Topaz in je odporna na škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Glede bujnosti rasti je sorta Opal srednje močna, po habitusu rasti pa široko rastoča. Občutljivost na pepelasto plesen je majhna. Plod je srednje velikosti in okroglo kopaste oblike. Barva ploda je zelenorumena, na sončni strani lahko plodovi dobijo oranžno krovno barvo. Rjavost je prisotna predvsem v peceljni jamici. Plod je kislo sladkega do sladkega okusa in zelo aromatičen. Sorta zori v času Zlatega delišesa, pri nas to pomeni med 15. in 20. septembrom. Užitna zrelost nastopi novembra. Opal se zelo dobro skladišči, prav takšna je tudi njegova izskladiščna sposobnost.
Orion*
Sorta Orion je križanec sorte Zlati delišes s sorto Otava in je odporna na škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Sorta Orion je triploid in bujne rasti. Plod je ob zrelosti zeleno rumen ter na sončni strani rahlo rdečkasto obarvan. Je zelo sočen, sladko kisel ter z izrazito aromo. Čas zorenja sorte Orion je v sredini septembra, sočasno s sorto Zlati delišes. Skladišna sposobnost plodov je srednje dobra.
67 Luna*
Sorta Luna je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz in je odporna na škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Plodovi sorte Luna so rumeno obarvani, izrazito okrogle oblike in praktično brez rjavosti. Meso je zelo aromatično in sladko kislega okusa. Zori približno 10 dni za sorto Zlati delišes. Skladišči se zelo dobro, v navadni hladilnici plodovi zdržijo do aprila. Sorta Luna se skupaj s sortami Opal, Luna in Orion trži pod enotno blagovno znamko imenovano Golden Sunshineline®.
Jagoda
(začetek preizkušanja 2009, zaključek 2012)
Elegance*
Enkrat rodna angleška sorta Elegance (East Malling Research) je križanec EM823 × EM1033. V pridelavi je od leta 2009. Rast je bujna, izraščanje živic pa zelo bujno. Cvetovi so majhni, pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, izenačeni, okroglo stožčaste oblike, srednje intenzivno rdeči, svetleči, trdni, srednje dišeči. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Okus je srednji. Začetek zorenja je srednje pozen, en teden za sorto Elsanta. Pridelek je zelo velik. Občutljiva je na pepelasto plesen.
Fenella*
Enkrat rodna angleška sorta Fenella (East Malling Research) je križanec Lucy × EM972. V pridelavi je od leta 2009. Rast in izraščanje živic sta bujna. Rast je nizka in gosta. Cvetovi so pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, stožčasto srčasti, izenačeni po obliki, srednje intenzivno rdeči, trdni. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Okus je srednje dober. Čaša je zelo velika in prilegajoča. Začetek zorenja je srednje pozen, en teden za sorto Elsanta. Pridelek je velik. Odporna je na uvelost in gnilobo rizomov jagod ter srednje občutljiva na pepelasto plesen. Zelo je odporna na dež.
Figaro*
Sorta Figaro je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research International). Eden od staršev je sorta Elsanta. Rast je bujna. Listi so zelo veliki. Plodovi so zelo izenačeni, srednje veliki, izdolženo stožčasti, svetlo oranžno rdeči, svetleči, trdni in obstojni. Plodovi ne potemnijo. V deževnih obdobjih plodovi niso tako okusni kot pri sorti Elsanta. Delež nepravilnih plodov je manjši kot pri Elsanti. Notranjost plodu je bela, pod povrhnjico pa rdeča. Je izredno topna, skladna, zelo dobrega okusa. Čaša je srednje velika in prilegajoča. Plod je primerljiv s sorto Darselect. Obiranje je časovno raztegnjeno, saj plodovi zorijo počasneje. To je prednost v vročih poletjih. Začetek zorenja je srednje pozen do pozen. Pridelek je srednje velik, nekoliko nižji kot pri sorti Elsanta. Bujna rast grma plodove zaščiti pred pozebo in sončnimi ožigi. Rastlina je tolerantna na pepelasto plesen, občutljiva na gnilobo rizomov jagod in uvelost jagod ter neznatno občutljiva na sivo plesen. Sorta Figaro je primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Lucy*
Sorta Lucy je enkrat rodna angleška sorta (East Malling Research), v pridelavi je od leta 2009. Rast je izredno bujna. Izraščanje živic je srednje. Cvetovi so v nivoju listov. Plodovi so na začetku zelo veliki, nato pa majhni do srednji. Prvi plodovi so nepravilnih oblik, nato pa so stožčasti do okroglo srčasti, svetleče živo rdeče obarvani, trdni. Notranjost plodu je bela, pod povrhnjico pa rdeča. Je topna, skladna, dobrega in blagega okusa. Čaša je majhna in prilegajoča. Začetek zorenja je srednje pozen do pozen, en teden za sorto Elsanta. Je zelo rodna. Odporna je na gnilobo rizomov jagod, srednje občutljiva na uvelost jagod in zelo
68 občutljiva na pepelasto plesen. Plodovi so odporni na dež. Lucy je primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Sonata*
Sorta Sonata je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research International). Je križanka sort Elsanta in Polka. V pridelavi je od leta 2007. Je srednje bujne, odprte rasti, pokončna, s številnimi poganjki. Plodovi so veliki, zelo izenačeni, okroglo stožčasti, rdeči do intenzivno rdeči, svetleči, trdni, zelo lepi. Delež nepravilno oblikovanih plodov je približno tak kot pri sorti Elsanta. Plodovi so aromatični, sočni, okusni. Notranjost plodu je enotno rdeče obarvana. Čaša je majhna in prilegajoča. Je alternativa sorti Elsanta. Tudi po skladiščenju je dobra in ne potemni. Začetek zorenja je srednje zgoden, 3 dni za Elsanto. Pridelek je visok. Delno je občutljiva na pepelasto plesen in na jagodno oglato listno pegavost. Občutljiva je na uvelost jagod in bolezni korenin. Sonata je zelo primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Zumba
Sorta Zumba je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research International). Primerna je za severna področja Nemčije in Skandinavije, saj potrebuje veliko nizkih temperatur in je zelo tolerantna na mraz. Rast je srednje bujna, listi so zelo temni. Cveti zelo dolgo, zato je tudi obiranje dolgo. Prvi plodovi so izdolženo stožčasti in veliki, potem pa izrazito manjši in okroglo stožčasti, zelo lepi. So svetleči, živo rdeči in ne postanejo temni. Če je vroče, postanejo plodovi bolj mehki. Okus je skladen, zelo dober. Notranjost plodu je živo rdeča. Čaša je majhna in prilegajoča. Začetek zorenja je zgoden, nekaj dni za sorto Clery in sočasno s sorto Honeoye. Pridelek je dober, višji kot pri sorti Clery. Je delno občutljiva na bolezni korenin in pepelasto plesen. Sorta je zelo primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Selvik
Sorta Selvik izvira iz Poljske (Research Institute of Pomology and Floriculture, Skierniewice). V pridelavi je od leta 2005. Je nizke do srednje visoke rasti, cvetovi so srednje veliki, nekoliko pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, izenačeni po velikosti, izrazito stožčaste oblike, svetle do temno opečnate barve (neizenačeni v obarvanosti). Okusu je srednje dober, z izrazito malo kisline. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Čaša je srednje velika. Začetek zorenja je srednje pozen do pozen. Rodnost je srednja. Na bolezni je malo občutljiva.
*…………Zavarovanje sorte kot avtorskega dela na nivoju EU. Pri tem gre za zavarovanje pravic žlahtnitelja ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do razmnoževanja sorte.
®………..Blagovna znamka oz. tržno ime sorte. Pod tem imenom je narejen marketinški pristop in razpoznavnost sorte.
69 SLIKOVNA PRILOGA
Češka sorta Rubinstep s tržnim imenom Pirouette ima plodove prikupnega živo rdečega obarvanja. Gre za tki. robustno sorto, ki je na večino bolezni visoko tolerantna. (foto: B. Godec)
Klon sorte Gala z imenom Baigent se trži pod imenom Brookfield Gala. Nestabilnost klona se odraža skozi regresijo barve ter prisotnostjo himernih plodov. Nekateri izmed takšnih plodov so na zgornji fotografiji dobro vidni. (foto: B. Godec)
70
Plodovi različka sorte Fuji z imenom Heisei Fuji so prelito oranžno rdeče obarvani. Čas zorenja je približno 3 tedne pred standardnim Fujijem. Tržno ime tega različka je Beni Shogun. (foto: B. Godec)
Rubinfuji je progasto obarvan različek sorte Fuji. Zanj je značilno rubinasto rdeče obarvanje plodov, ki je prisotno po celotni površini ploda. (foto: B. Godec)
71
Plodovi sorte Bellida (Idared x Elstar) so okroglo ploščate oblike ter precej sladkega okusa. (foto: B. Godec)
Sorta Elise je križanec nizozemske sorte Septer (Jonatan x Zlati delišes) z angleško sorto Koksova oranžna reneta. Plodovi so harmoničnega sladko kislega okusa. (foto: B. Godec)
72
Enkrat rodna angleška sorta Elegance zori srednje pozno in je zelo dobro rodna. (foto: D. Koron)
Enkrat rodna sorta Zumba je nizozemskega izvora. Začetek zorenja je zgoden, nekaj dni za sorto Clery. (foto: D. Koron) 73