m DOLENJSKI LIST
Dragica Rome: NAŠA SKUPNA DOLŽNOST — Ali so problemi družine, var med vsemi zaposlenimi le 18 odst. no usposabljanje žensk nista v vseh stva otrok, šolskega uspeha, pre žensk, lani pa že 30 odst. Razum panogah zadovoljiva. Res je, da ne hrane, zdravstvene zaščite ter skrbi ljivo je, da je zaposlenost žensk kateri objektivni vzroki: materin za stare in onemogle samo »žen po republikah in krajih zelo raz stvo in dolžnosti ženske v družini ski« problemi? lična: v Bosni in Hercegovini na zaposleni ženski ne dopuščajo, da — Mar res spadajo komunalne primer je med zaposlenimi 21,3 bi lahko izkoristila vse možnosti za dejavnosti, gradnja stanovanj, odstotka žensk, v Sloveniji 38 od svoje izobraževanje in izpopolnje splošno in strokovno izobraževa stotkov, v Kranju pa celo 48 odst. vanje po delovnem času. Poleg te nje, zaščita pri delu in razvedrilo Povprečna starost zaposlenih ga zaposlene ženske veliko bolj kot med tako zvane »neekonomske« žensk je pri nas sorazmerno nizka. moški občutijo neurejene stano probleme? Za starostni sestav Jugoslavije je vanjske razmere, pomanjkanje ob — Je aktivna udeležba žensk v nasploh zelo značilno dokaj veliko ratov za družbeno prehrano in po družbenopolitičnem življenju in go število otrok in mladine. V Slove manjkanje varstvenih ustanov, pra spodarjenju samo »politična« nuj niji je med prebivalstvom 43 odst. vilno razporeditev na delovnem nost za enakopravnost? otrok in mladine do 24 leta; 206.466 mestu, neustrezen delovni čas, ne Na takšna in podobna vprašanja zaposlenih žensk pa ima otroke, ki zadostno higiensko tehnično zašči dobimo teoretičen odgovor v skle so stari do 15 let. to ter ostalo, saj vse to zelo nepo pih in resolucijah raznih plenumov Naša družbena skupnost je ne sredno vpliva na zbranost ženske in kongresov, v resolucijah in pri le politično, ampak tudi ekonom ter na njeno prizadevnost za pove poročilih skupščin, v ugotovitvah sko zainteresirana skrbeti za bolj čanje storilnosti na delovnem me samoupravnih organov delovnih or še delovne in življenjske pogoje stu. ganizacij ter v strokovnih analizah vseh zaposlenih, zlasti pa žena in Razveseljiva je ugotovitev, da se znanstvenih in specializiranih zavo mladine. V Sloveniji je zaposlenih šolska izobrazba zaposlenih izbolj dov. Konkreten odgovor na ta okoli 130.000 mladih ljudi, med nji šuje. V Jugoslaviji se šola nad vprašanja pa nam daje življenje sa mi pa je precejšen odstotek žensk. 3,000.000 ali okoli 55 odst. vseh pre mo! Gospodarski in družbeni raz Lani je bilo v Sloveniji na razpo bivalcev, ki so stari od 7 do 25 let. voj, stopnja zavesti in odgovorno lago za na novo zaposlene 12.453 de V Sloveniji se šola okoli 300.000 ali sti za dvig življenjske ravni, za zdrav lovnih mest, od tega je bilo 3.419 62 odst. mladine. Oddelke za odra naraščaj in osebno srečo delovnih mest primernih za ženske. Zaposli sle obiskuje približno četrtina vseh ljudi, ne nazadnje pa tudi sodelo tev je iskalo 7.749 prebivalcev, med zaposlenih, med njimi je kar 70.000 Marija Pakiž — Korletova mati iz Vinic pri vanje žensk pri reševanju teh vpra njimi 5821 žensk. Te številke kaže ah polovica vseh zaposlenih mladin Sodražici. Vitre in rešeta jo spremljajo vse življenje, šanj pa so činitelji, ki oblikujejo jo, da se bo treba v delovnih orga cev. z njimi je v najhujših časih preživljala številno dru takšen konkreten odgovor. nizacijah in po panogah bolj teme Varstvo in oskrba otrok ter mla žino. Še zdaj njene roke, kljub letom, vešče cepijo Hkrati s splošnim gospodarskim ljito lotiti proučevanja in priprav dine so dokaj nezadovoljivi. V 77 leskove palice v kot papir tanke vitre. — Kaj več razvojem naše dežele se povečuje ljanja novih delovnih mest za za dijaških in študentskih domovih je preberite o njej, njenem življenju ter o delu in živ tudi število zaposlenih žensk. Leta poslovanje žensk. le 12.500 oskrbovancev, (7900 mo- ljenjskih pogojih naših delovnih žena na 4. in 5. strani 1939 na primer je bilo v Jugoslaviji današnje številke Dolenjskega lista! Kvalifikacijski sestav in strokov (Nadaljevanje na 4. str.)
„Službo bi rada!" prosijo žene °9l6 TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED JtRATKL IZ RAZNIH STRANI @ Čeprav je bila pretekli teden cela ko ščine je ta teden razpravljal o tem, kaj sto bo treba seveda spremeniti tudi tisti del pica dogodkov, ki vsi zaslužijo, da bi jih riti, da bi zavarovanci laže uveljavljali svoje republiške ustave, ki govori o okrajih. i • i omenili na prvem mestu, naj bo prvo mesto pravice do zdravstvenega zavarovanja in Predvidevajo, da bo republiška skupščina SI Nova vlada v Sudanu. Po vendarle prihranjeno odprtemu pismu re razpravljala o tem že v začetku marca. Po daljšem času je sudanski mini svoje pravice do samoupravljanja na tem strski predsednik Khalija le se publiških vodstev Socialistične zveze in sin področju. Zbor je sprejel vrsto priporočil in slanci pa so opozorili, da bo ukinitev okra stavil vlado. V njej je prihranil dikatov organizacijam SZDL in sindikatom. sklepov, zahteva, da je treba izboljšati vse jev kaj težavna reč, saj bo treba rešiti celo mesta tudi za predstavnike ko vrsto vprašanj, od tega, kako bo s šolami in munistične partije in ljudske de V pismu je posebej poudarjeno, da se ved bino in metode dela skupnosti socialnega mokratske stranke, ki pa nočeta no bolj krepi gmotna osnova samoupravlja zavarovanja, in sicer tako, da bi imeli zava- drugimi ustanovami, ki jih je doslej vzdrže v vlado, češ, da ne ustreza že nja delovnih ljudi, da kolektivi razpolagajo val okraj, kako bo s kadri in podobno. Vsi ljam delovnega ljudstva, ker ni v pa soglašajo, da so okraji opravili svojo njej delavcev in kmetov, kot so z znatno večjim delom dohodka kot prejšnja bili doslej. Po deželi je zaplal leta. To pa ustvarja ugodne pogoje za to, poglavitno nalogo, namreč, da so pomagali val stavk, ki pa se je nato umi da bomo ta večja sredstva naložili v tiste občinam pri njih uveljavljanju, da so postale ril. Na jugu dežele pa so še ved stvari, ki so bile doslej zapostavljene. Gre občine povsem samostojne v mnogih zade no pogosti spopadi in še nič ne Sredstva za standard kaže, da bi se mogli dogovoriti predvsem za tako imenovane negospodarske vah in torej te vmesne stopnje ne potrebu za rešitev tega problema Sudana, investicije, torej za šolstvo, otroško varstvo, jemo več. Če bi okraji ostali, bi nehote in ker je marsikomu v prid, da v Sudanu ni miru. Premier Khalifa zdravstvo, socialno varstvo, za gradnjo sta objektivno zavirali samoupravno rast občin. je izjavil, da bo tudi nova vlada novanj in podobno, že tale spisek pa sam po rovanci čimvečji neposreden vpliv na njiho Nekatere posle dosedanjih okrajev bo pre stopala po stopinjah prejšnje, da sebi pove, da je ime »negospodarske« precej vo delo. vzela republika, druge pa občine, — seveda se zavzema za koeksistenco za miroljubno urejanje sporov, za krivično, saj. — najbolj neposredno vzeto — • Zvezni in gospodarski zbor zvezne z ustreznimi gmotnimi sredstvi. Socialno- politiko nevmešavanja in proti po ne moreš delati, če ne ješ, ne spiš, se ne skupščine sta sprejela vrsto zakonov s po zdravstveni zbor pa je sklenil, naj bi se loti litiki sile. Izjavil je tudi, da bo pozdraviš, kadar si bolan, če nič ne znaš li graditve prve faze onkološkega inštituta v njegova vlada tudi v prihodnje dročja bančništva in kreditnega sistema, k vsestransko podpirala osvobodil in tako naprej. Torej so vse to še kako »go nekaterim izmed njih sta sprejela še različ Ljubljani (v starem se je podrl strop), spre no gibanje v Kongu. Nemara je spodarske investicije«. na dopolnila, tako da bosta morala i oba jel pa je še nekaj zakonov. v tem grmu zajec. Vodstvo Socialistične zveze in sindika zbora o njih znova razpravljati, kajti vsak • Zvezni sekretariat za delo je izdal tol CSAdolf Scharf umrl. V nedeljo tov torej zdaj pred volitvami in ob začetku zakon mora biti sprejet v obeh zborih v mačenje nekaterih členov novega zakona o je umrl predsednik republike Av enakem besedilu, če naj velja. Med pretekli pokojninskem zavarovanju, ki so objavlje strije dr Adolf Scharf v starosti leta, ko vsi plani le še niso sprejeti, opo 75 let. Izhaja iz delavske družine zarjata na to, naj vse te dejavnosti ne pred teden sprejetimi zakoni so tudi spremembe na v »Delu« z dne 26. februarja (druga in in se je še mlad vključil v delav stavljajo tistega »tudi«, ko je industrija na zakona o gozdovih, v katerih gre predvsem tretja izdaja »Dela«, v prvi izdaji je objav sko gibanje. za to, da bi jasneje določili, kdo je odgovo ljeno v soboto 27. februarja na tretji strani). Posvet v Moskvi. V ponede prvem mestu, pa morda zraven še kakšna ljek se je v Moskvi začelo zase trgovina, potlej pa »tudi« kaj za šolstvo pa ren za napredek gozdov v zasebni lasti. Po V teh tolmačenjih je rečeno, da se ustavi, danje redakcijske komisije, ki še malo za socialno varstvo, če bo kaj osta tlej so sprejeli še dopolnitve k zakonu o iz pokojnina tistim, ki nimajo 40 let delovne naj bi po prvotni zamisli pripra lo, namesto da bi bilo tokrat narobe: vse te koriščanju kmetijskih zemljišč ter zakona dobe (moški ali 35 let ženske), če so zdaj vila sestanek predstavnikov vseh delavskih in komunističnih partij. stvari dajmo na prvo mesto in šele potem o kmetijskem zemljiškem skladu splošne zaposleni. Pokojnino pa dobe tisti, Id imajo Kaže pa, da so v Moskvi odsto naj pridejo na vrsto gospodarske investicije. ljudske lastnine ter dodeljevanju zemlje toliko delovne dobe ne glede na to, če so za pili od prvotne zamisli in da ta Skrb za standard naj bo torej prva, saj je posleni. Formalno bi bila stvar v redu za ko širokega mednarodnega posve kmetijskim organizacijam. Sprejeli so tudi tovanja sploh ne bo. Tudi na se sestavni del skrbi za produktivnost. odlok o financiranju zmogljivosti za proiz tiste,-ki bodo šli zdaj v pokoj, ker pač vsak stanek rednkcilske komisije niso Seveda pa vsega tega ne kaže jemati do vodnjo umetnih gnojil in še vrsto drugih ve, koliko delovne dobe mora imeti, težave prišle vse članice; pa še med ti besedno, ne glede na razmere v kraju ali zakonov. pa nastanejo za tiste, ki so že v pokoju pa stimi, ki so prišle, jih je precej, jih zdaj zadenejo določila tega zakona. Re ki sodijo, da tnkšno mednarodno občini saj so modernizajica proizvodnje, • V republiški skupščini pa sta po rjosvetovnn'e r>e hf koristilo, am večja intenzivnost dela in vključevanje v membnejši zasedanji organizacijsko-politič- publiška skupščina socialnega zavarovanja pak hi Dre! škodilo. Tako posta mednarodno delitev dela prav tako naše ne nega zbora ter socialno-zdravstvenega zbora. sodi, da je treba to določilo zakona popra ja sestanek rerinkcijske komisije viti tako, da bi veljalo tudi za tiste, ki imajo r>rav?aprav le nosvet o tem. kaj posredne naloge, na katere opozarjajo tudi Zlasti je pomembno zasedanje organizacij- storiti v sedanlih rarmerah v v tem pismu. skopolitičnega zbora, ki je sklenil, naj se polno delovno dobo po starem zakonu (35 mednarodnem delavskem in ko- za moške in 30 let za ženske). @ Socialno-zdravstveni zbor zvezne skup z 31. marcem ukinejo okraji. V zvezi s tem Št. 9 (780) 2 DOLENJSKI LIST S PLENUMA ObO SZDL V RIBNICI „Službo bi rada!" prosijo žene ODBORNIK NAJ NE BO (Nadaljevanje s 1. str.) žena, saj je **> za nas naj lovna mesta. Lani smo za iz je pri zavodu prijavljenih iz večji problem. obraževanje 826 ljudi (med obeh občin nad 400 delavk, — Zdaj pa le povej, ka njimi je bilo 90 odstotkov ki iščejo zaposlitev, je tre ADVOKAT VOLILNE ENOTE ko je potekalo zaposlova — Opiši, prosim, to va šo dejavnost bolj kon žena) prispevali blizu 4 mi ba priznati, da ne kaže po Na razširjenem plenumu občinskega odbora So nje žena lani! lijone din, letos pa bomo za sebno lepo ... — Bilo je kot vsa leta do kretno! cialistične zveze v Ribnici so prejšnji četrtek med nova delovna mesta name Vsiljuje se vprašanje: kate drugim razpravljali o pripravah na zbore volivcev in slej nekoliko teže in to iz —Vsa razpoložljiva sred njena ženam in za izobraže objektivnih vzrokov. Ker so stva, ki nam ostanejo po za ra žena ima prednost pri za volitve, o konferencah krajevnih organizacij ter pri vanje dali 28 milijonov. S po poslitvi? Ali tista, ki že ima pravah na proslavo 20-letnice osvoboditve. žene, ki iščejo zaposlitev, ključnem računu, namenimo močjo takšnega sodelovanja večji del brez kvalifikacij in tistim panogam, ki zaposlu nekaj delovne dobe, ali ti V občini je bilo v prvi fazi priprav na volitve je našlo zaposlitev precej sta, ki že stanuje v bližini evidentiranih 129 možnih kandidatov, od tega je 22 nimajo popolne osnovne šo- jejo žene. V zadnjih letih mladink do 18. leta starosti šole, jim težko najdemo smo v sodelovanju z delov tovarne, ali žena, ki beži iz žena, 7 predlogov za republiške in skoro 20 za zvez ter precej drugih mladink podeželja v mesto, ali soci ne poslance. Sodeč po strukturi predlaganih so ob ustrezna delovna mesta. Svet nimi organizacijami sofi in žena. zavoda in služba za zaposlo nancirali opremo za delovna alno ogrožena? Med prijav čani dobro izbrali predloge in se bo sestav skupšči mesta namenjena ženam in — Za konec razgovora: ljenimi je okoli 30 žena, ki ne s sedanjimi volitvami brez dvoma še izboljšal. vanje zategadelj posvečata po kaj se obeta ženam pri sebno pozornost zaposlovanju izobraževanje za takšna de- nujno potrebujejo zaposlitev: Predvsem velja poudariti, da ni dober le tisti od zaposlovanju letos? to so vdove z otroki, žene bornik, ki bo uspešen advokat svoje volilne enote, — Ni kaj prida, moram katerih možje imajo nizke pač pa tisti, ki bo s svojim delom v skupščini in reči, čeprav je v novomeški osebne dohodke pa številno njenih organih čim več pripomogel k razvoju ce in v trebanjski občini razvi družino, nekaj razvezank in lotne občine. Sklad za osnovno dejavnost ta predvsem lahka industri podobno. K sreči se letos Na sedanjih zborih volivcev bodo občani med ja. V anketi, ki jo je o po obetajo nova delovna mesta drugim, ustanovili tudi krajevne skupnosti, kjer jih strokovnih šol trebah zaposlovanja razpisal v Novoteksu in pri obratu še niso, ter razpravljali o različnih komunalnih pro da bo vsaka občina/ ki bo naš zavod po podjetjih v no Modnih oblačil v Trebnjem. blemih družbenih služb s svojega območja. Na ple Občine ljubljanskega okra vomeški občini, so podjetja podpisala pogodbo o združe Sicer pa pri zaposlovanju že numu so nekateri med drugim poudarili, da bi mo ja so se sporazumele, da dala potrebo po 1630 delav ustanove sklad za financira vanju sredstev za skupno fi na upoštevamo socialno sta rali priti poslanci, najsi so republiški ali zvezni, vsaj cih (vsa podjetja še niso od nje prosilke in dajemo pred enkrat na leto med volivce in se pozanimati za nji nje strokovnih šol, domov nanciranje strokovnih šol, do govorila!), od tega pa je le in zavodov. Teh je 70, sklad mov in zavodov v ljubljan nost ženam iz delavskih dru hove probleme in težave. Republiški poslanec bi mo 284 delovnih mest za žene. žin, ki nimajo zemlje. ral enkrat ali dvakrat na leto obisakti vsaj večje pa naj bi za njihovo osnov skem okraju. Sklad bo če dodam, da bo zapustilo no dejavnost v letu 1965 pri upravljal svet, v katerem bo centre v občini. šole letos 573 deklet in da MILOŠ JAKOPEC speval 36 milijard dinarjev. imela svojega zastopnika vsa Za pripravo na praznovanje 20-letnice osvobo Občine našega območja bi v ka podpisnica pogodbe. V ditve bo potrebna skupna akcija vseh organizacij in ta sklad prispevale: novome tem svetu pa bodo tudi društev. Na plenumu so izvolili posebno komisijo, ki ška 4,5 odstotka vseh sred zastopniki gospodarskih zbor bo skrbela za te priprave. V posameznih krajih bodo stev, kočevska 2,1 odst., rib nic in združenj, kakor tudi Novo predmestje Kočevja praznovanje združili s proslavami ob krajevnih niška 0,9, črnomaljska 1,1, praznikih oz. občinskem prazniku 26. marcu, 25. ma predstavniki financiranih za prave, garaže, parkirni metliška 0,4 in trebanjska Do leta 1967 bo Kočevje ju v Sodražici, 1. avgusta v Dolenji vasi in 31. julija vodov, ki jih bo določil sta- prostori in otroška igri 1,1 odstotka. Ustanovitelji dobilo novo predmestno v Loškem potoku. Večje proslave bodo tudi ob dru šča ter zeleni pas ob se ca tega medobčinskega skla naselje, tako imenovano gih praznikm. Precejšen prispevek k praznovanju zadružno naselje med Ko danjem zamočvirjenem ro 20-letnice bo dal tudi festival: 22. marca bo nastopil lodvorsko in Ljubljansko bu., Vsaka stanovanjska Slovenski oktet, v prvih dneh maja folklorni odsek cesto. Zazidalni načrt za enota ima tudi del zemlji KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, celjsko gledališče to zemljišče ob vstopu v šča za ureditev vrta, med bo gostovalo s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, ki mesto je že narejen, ob tem ko ograje ne bodo ga bodo naštudirali nalašč za to priložnost, 23. julija Kolodvorski cesti pa je dovoljene. pa bo v Ribnici gostoval ansambel naših rojakov iz Kmet o kmetijstvu tudi že nekaj pozidanega , Zanimanje za zadružno ZDA »The Pittsburgh Junior Tamburitzans«. Jože Žalec je napreden kmet iz Damlja pri (naselje KGP). Po tem na gradnjo je že zdaj precej Vinici. Skalnata kraška zemlja v Damlju in črtu je še rezerviran pro šnje. okolici Sinjega vrha zahteva nov in poseben stor za štiri petorčke in način kmetovanja. stolpič za 20 stanovanj, »Dokler smo kmetje še na kmetijah, mora ves ostali prostor pa je na V ribniški občini se obeta Ustanovitelj mo resno razmišljati o tem, kako bomo iz kra menjen zadružni gradnji. steklarne je občina ške zemlje iztisnili čim več,« je rekel Jože Po melioracijski ureditvi živahna gradnja Delavski svet podjetja KRE Žalec. Pripovedoval je še o tem in onem. Takole bo predvidoma v treh le Tudi letos se obeta v rib prlo podjetje INLES, ki bo MEN se je odpovedal usta je dejal: tih — do 1967 — zraslo tu niški občini živahna družbe dalo predvidoma del sred noviteljskim pravicam do to »Tudi mi kmetje v Damlju bi morali imeti lepo naselje s 70 stanova na in zasebna gradbena de stev v obliki posojil svojim varne ravnega stekla INIS take kmetijske stroje, ki so najprimernejši za nji; 24 v vrstnih hišicah in javnost. Predvidena je grad v Novem mestu, ker je ugo hribovske kraje. Sam si želim imeti enoosni 48 v dvojčkih. zaposlenim za gradnjo ali od nja tretjega stolpiča, v kate tovil, da KREMEN ne bi traktor s priključki, ki ima sedemstopctdeset kup stanovanj: Zazidalni načrt predvi rem bo dvajset stanovanj in prenesel dodatnih obremeni kilogramsko prikolico, enobrazdni plug, kosil deva organizirano stano začetek gradnje še enega tev, potrebnih za dokončno nico in druge priključke. Ce bi imel tak traktor, vanjsko naselje, v katerem stolpiča, ki naj bi bil do izgradnjo steklarne, ker je ne bi redil volov. Danes reja volov ni več renta bo najugodneje urejena grajen prihodnje leto. V So sam ostal že skoraj brez bilna, predraga je. Namesto volov bi redil dve preskrba, komunalne na- dražici bo dograjena poslov skladov. kravi več. na stanovanjska stavba, OBVESTILO Občinska skupščina v No Štiri dobre plemenske krave, katerih vsaka v Ribnici pa naj bi dogradi Od danes naprej sta vem mestu je na seji 26. fe bi mi vsako leto dala telička! Mleko bi prodajal li gozdarski dom. Zdravstve ne izvod Dolenjskega li bruarja prevzela od KRE ali pa lahko redil osem prašičev. Prodal bi V kmetijstvu: ni dom v Ribnici name sta v maloprodaji 40 MENA ustanoviteljske pravi mleko, teličke in pet prašičev na leto. Košenice rava zgraditi štiristano- dinarjev. ce za steklarno, vendar s bi dobro pognojil, da bi pridelal več krme. krediti na daljši vanjsko stavbo. UPRAVA pripombo, da je treba po Tudi sadno drevje bi začel bolj gnojiti in daljšati čas odplačevanja po oskrbovati sadovnjake z novimi sadnimi dre čas Tudi individualnih gradite sojil, ki so najeta za steklar vesci, zlasti jablanami. Živinoreja in sadjarstvo ljev stanovanj bo letos pre no. Najnovejša garancija ste sta najvažnejši panogi na naših hribovskih Jugoslovanska kmetijska cej. 2e sedaj je na občini klarni pa daje možnost, da kmetijah. Treba bi bilo tudi nekaj kredita za banka je podaljšala kredi vložilo prošnje za gradnjo Prašičev precej, tovarno pospešeno gradijo in stroje in gnojila ...« te za kmetijstvo in zmanj stanovanj več kot dvajset in govedi malo še letos preizkusijo. JOŽE ŠKOF šala obresti; kmetijske or teresentov. To bo vsekakor ganizacije, ki takšne kre omililo stanovanjsko stisko v 1. marca je bil v Novem dite že imajo, pa morajo Ribnici in drugih večjih kra mestu večji sejem, na ka Vžigalice in sol - predložiti pristanek občin jih v občini. Individualne terega so kmetje pripelja dražje skih skupščin, ki so pri graditelje bo tudi letos pod li 666 pujskov in 227 glav Zvezni izvršni svet je Devetletni dogovor 9 občin spevale sredstva za soude goveje živine. Od 8.000 do v soboto na seji obrav Medobčinski cestni sklad, mele o ustanovitvi cestnega ležbo, da tudi one na enak 26.000 din so prodajalci naval tudi položaj proiz ki ga namerava ustanoviti de sklada, bi tako modernizirale način podaljšajo kredite zahtevali za 583 prodanih vajalcev soli in vžigalic. vet dolenjskih občin, bo naj okoli 112 km cest. Dela bi ve in obresti. Občinska skup prašičkov, medtem ko je Cene teh proizvodov so prej financiral modernizacijo ljala nad 7 milijard dinarjev. ščina v Krškem je na seji Vsem poslovnim bila cena volom od 410 do glede na cene ostalih pro ceste Trebnje—Mirna. Dela na Občine so predlagale, da bi 25. februarja priznala tak prijateljem in znancem 440 din za kilogram žive izvodov neusklađene, kar teže, kravam od 280 — 380 tej cesti naj bi se pričela že same prispevale v sklad ne šne olajšave kmetijski za se toplo priporoča zahteva, da se s spremem letos. V programu je, da bi kaj več kot 3 milijarde di drugi Krško. Na seji so din kg, za junce in telice bo cen uredi tudi vpraša v letu 1965 porabili 855 mili narjev, toliko pa naj bi pri poudarili, da je sklep ban pa so zahtevali od 420 do nje položaja teh proizva jonov dinarjev za rekonstruk spevala tudi republika. Na ke zelo pomemben, saj so ISKRA - KRANJ - 440 din. Prodanih je bilo le jalcev. ZIS je sklenil, da cije cest v dolenjskih obči seji občinske skupščine v investicijska posojila na 61 glav. se cena fine soli zviša na Trebnjem 25. februarja so po nah. S sredstvi tega sklada sorazmerno kratke vračil- TOVARNA KONDENZA Prašički sc od zadnjega 85 din za kilogram, kuhinj bj predvsem obnavljali ceste ročali, da bi trebanjska obči ne roke povzročila kme ske na 50, živinske pa na na v ta sklad vsako leto pri sejma niso podražili, go I. in III. reda. tijstvu veliko nepotrebnih TORJEV SEMIČ! vedo pa je bilo nekoliko 35 din. Cena vžigalic se Občine, ki so se sporazu- spevala 17,25 odstotka sred težav, ki' so zdaj skorajda poveča na 15 dinarjev za stev. dražje kot na zadnjem sej odpravljene. mu za živino. škatlico. Skladišea na ••••• 7.000 m površine Izdana je lokacijska od ločba za postavitev skla dišč na več kot 6800 povr šinskih metrih v Bršlinu. Skladišča bodo postavlje na na isti strani ceste, kot so sedaj garaže GORJAN CEV in bodo v gradbeni črti s poslopji KOVINAR JA in garaž. Za skladiščne stavbe so predviđene mon tažne SOKO hale H-ll (prostora je za osem ta kih hal); vsaka izmed njih pokrije 11 x 85 m površine. Prva dva interesenta, NO- VOTEHNA in DOLENJKA, bosta pričela svoje zgrad be kmalu postavljati, ker imata glavni projekt že na rejen. NAŠA SKUPNA DOLŽNOST (Nadaljevanje s 1. str.) pravilno vzdrževanje stanovanj in malo. Med poslanci in odborniki je naselij! Skupna skrb za vse to je 7 odst. takšnih, ki so stari do 24 ških in 4600 žensk), kar je 40 odst. potrebna tudi zategadelj, ker vse let, v organih samoupravljanja pa vseh, ki študirajo izven svojega stal našteto, znatno vpliva na delovno jih je 14 odst. Med mladimi uprav nega bivališča. V 215 varstveno sposobnost zaposlenih! ljavci je sorazmerno veliko mla vzgojnih ustanovah in varstvenih Gotovo smo v zadnjem desetletju dink. Med vsemi odborniki občin oddelkih šol je približno 17.000 napredovali tako v razvoju gospo skih skupščin je 20 odst. žensk, med otrok ali 3,8 odst. vseh. Precej šol darstva kot tudi v razvoju družbe odborniki do 24 let starosti pa kar nima pogojev za širšo izvenšolsko nih služb. Kljub temu pa se mora 49 odst. Tako je tudi prav. Mlajše dejavnost, premalo je telovadnic, mo vprašati: kako sedaj, ko že ima ženske morajo izkoristiti čas, ko premalo športnih igrišč in drugih mo ekonomsko osnovo, z manjšimi še nimajo večjih družinskih obvez objektov, namenjenih mladini. Naj napori doseči še več za srečno živ nosti, za svojo družbenopolitično brž bi morali tu iskati vzroke, zarad ljenje naših ljudi? Vsekakor bo tre aktivnost in za to, da se strokovno katerih se ob dejstvu, da prestop- ba investicijsko dejavnost še odloč izpopolnjujejo. Samo na ta način ništvo med odraslimi sicer upada, neje preusmeriti v naložbe za sta bodo pozneje lahko z manjšimi na množe prestopniki med mladolet novanja in komunalne naprave, v pori opravljale družbene in dru niki. naložbe za zdravstvo in šolstvo, pa žinske dolžnosti. Zdravstvena mreža in zdravstve tudi v modernizacijo proizvodnih Prva konferenca za družbeno no prosvetljevanje sta se v zadnjem zmogljivosti. aktivnost žensk Jugoslavije, ki je desetletju močno razvila. Prav zato V predstavniških telesih, v orga bila v Beogradu od 24. do 25. febru je brez dvoma umrljivost manjša. nih družbenega upravljanja, v vod arja letos, je razpravljala o proble Ne moremo pa mimo tega, da se stvih političnih organizacij je še mih, ki tarejo ženske, s splošno število bolniških dni nenehno po vedno premalo žensk, da bi lahko družbenega stališča in s stališča večuje. uspešneje in bolj aktivno sodelo sklepov VIII. kongresa ZK. Upamo So ti in številni tem podobni pro vale in odločale v gospodarskem in lahko, da sklepi te konference ne blemi res samo »ženski«? Prav go družbenem razvoju ter hkrati pri bodo le deklarativna zahteva za iz tovo je naša skupna dolžnost skrb pomogle k hitrejšemu reševanju ti boljšanje položaja žensk v proiz Tudi za Kajinovo Olgo velja nenapisano pravilo naših za predporodno in porodno zaščito stih problemov, ki jih kot ženske, vodnji, v družbenih službah in v kmečkih žena: od zore do mraka! A kljub vsemu: za približno 30.000 novorojenčkov na matere in proizvajalke najbolj ob kmetijstvu, ampak da bodo v novih lepo knjigo in časopis vendarle najde čas! leto, za šolanje 300.000 mladih lju čutijo in poznajo. pogojih gospodarjenja gibalo in po di, za strokovno izpopolnjevanje in Pri tem moramo reči, da se mla budnik pri reševanju številnih druž delovno usposabljanje 530.000 zapo dina vedno bolj vključuje v sistem benih problemov, izmed katerih slenih, za uvajanje sodobnega go samoupravljanja, čeprav je mladih smo jih nekaj našteli. spodinjstva v 459.000 družinah, za ljudi v teh organih še vedno pre DRAGICA ROME Osem otrok je Od lahko ponosnih na swojomamo — In vaša najljubša Mračen in pust je bil knjiga? dan, ko sem v Podklancu, Obisk pri Olgi Kajin. v Podklancu dela — Ana Karenina, ruske vasici blizu Vinice, potrka pri Vinici ob Kolpi la pri Kajinovih, da bi ga pisatelja Tolstoja. spoznala gospodinjo, 38- Trdo kmečko življenje letno Olgo Kajin, ma ob osmih otrokih Kajino imajo na skrbi živino. Na — Nedeljski popoldnevi vo Olgo ni napravilo oto živimo ter osmih otrok. Daleč so moji. Nimam navade naokrog vedo ljudje, da polju pomagajo le, če ni pelo za vse lepo, kar lah delo pretežko. Učiti se hoditi v vas, preberem ra ko nudi življenje. Po tru- dela od svita do mraka je vse časopise od prve do — Nikar! Sem prehlajena, doma in na poljih, v vino morajo čez dan, ker jim dapolnem delu ji knjiga nu se je na pol v šali, na pol zvečer tega ne dovolim. zadnje strani, kar jih otro di nov svet in nenavadne gradu, oskrbuje jato ko ci prinesejo domov. Če zares branila blagajničarka koši, živino in prašiče. Ob Tudi vina naši otroci ne užitke, šla je svojo pot, na Tončka, znana vsem novo dobe. utegnem vzemem v roke kateri je med kmečkimi večerih, ko je vse delo že še knjigo. meškim gospodinjam, ki ku postorjeno in ko otroci — če ste vsi doma, je ženami v naših krajih če pujejo v samopostrežna trgo — Katere časopise red že ne sama — pa vsaj zaspe, pa rada posedi s najbrž kot v panju? no berete? vini Sadje in zelenjava na knjigo v roki tja do pol osamljena. — Prav živahno je! Jezi — Dolenjski list, TV-15, Glavnem trgu, ko sem pri noči in še čez. žal mi je le to, da sem pravljala fotografski aparat me le to, da so fantje pre Mladino, Pionirski list in — Kaj ino va mama, ob njenim trem deklicam, ki za slikanje. več vneti za karte in šah. čebelico. čudovanja ste vredni! Zau Naj le igrajo šah, tega jim — Kje dobivate knjige? so med najinim pogpvo- Vedno nasmejana, prija pajte mi, kako ste organi ne branim, karte pa skri — Izposojam si jih v rom pisale domačo nalogo, zna s strankami to z vsemi zirali življenje v tako ve vam. viniški ljudski knjižnici. pozabila reči: bodite po enako, je ena izmed odlik — Otroka sta že večja; liki družini, kot je vaša? Te dni berem Ingoličev nosne na svojo mamo! hčerka je tudi že trgovska — Ali si ob nedeljah Zupančičeve Tončke, zaradi — čisto enostavno — je lahko odpočijete? roman človek na meji. RIA BAČER katerih jo kupci poznajo in vajenka, fant pa je še v dejala. — Vsi delamo! spoštujejo. osemletki. Navajena smo Mož, čeprav je bolehen, in skromnega življenja. Otroka — Ste vedno tako veseli vsi otroci, kar jih je doma. in nasmejani? sem jo vpra mi doma pomagata in tako Bogo je že pri vojakih, šala. — Je*prijazen obraz del je vsaj najhujše vedno oprav Tatjana je na novomeškem ljeno. V trikotu: ŠOLI - MH2BA - BOH vaše narave aM posledica učiteljišču, šest Kajinov: brezskrbnega življenja? — Za udejstvovanje v Zdenko, Cvetko, Jože, Na — Zahteven poklic pro govorilne ure s starši, pri deljen čas, so le nekatere javnem življenju najbrž ni- da, Marija in Nataša pa ugodnosti vašega poklica? — Imam nemalo osebnih matfe časa? hodi v viniško osemletko. svetne delavke je ljudem na praviti se moram za pouk, — Deljen delovni čas do težav to skrbi, a o njih raje Skrbim, da gredo otroci v očeh in velja mnenje, da je popravljati domače in šolske — če mislite sestanke, po poldne, popoldne in konfe ne govorim. Prizadevam si, šolo vedno čisti in zašiti. to idealna služba za ženo z naloge. To vse opravim do tem se res bolj malo udejst- rence zvečer pomenijo le da stranke tega ne bi opazi Pravijo, da me ni treba otroki. Kakšne so pri tem ma, tedaj ko naj bi imela vujem. Na sestanke hodim le razbit dan, tekanje od doma le ali občutile. biti sram pred materami, vaše izkušnje? čas za svojo družino. Pred v podjetju afla kadar jih enajsto ali polnočjo ne grem v šolo, koristi pa nobene. ki imajo samo enega ali — Kako ste zadovoljni v skliče Socialistična zveza. Predmetna učiteljica ma nikoli spat, pa ne zavoljo Drugje delajo od sedmih do dva otroka. Doslej se tudi poklicu, ki zahteva nenehen Več ne zmorem, kajti dan tematike na novomeški os gospodinjskih opravkov ... dveh. Takrat gredo žene do še ni zgodilo, da bi šel ka novni šoli, Slava Kovač, se stik z ljudmi? ima le 24 ur. Skoro vsak prosvetni de mov in se lahko brez skrbi teri mojih otrok v šolo ni obotavljala z odgovorom: še bi kramljali, se je posvete družini. Me nismo — Služba mi pomeni vse, a brez zajtrka, ali če gredo lavec ima še honorarne ure. medtem pri blagajni zbralo — O našem poklicu, Id je nikdar proste! takoj za otroci, že deset let popoldne, brez kosila. do nedavnega v javnosti res že precej strank. Tam se Tudi pri zaščiti, ki so jo se ukvarjam s prodajo zele Deklice mi čez dan veljal za idealnega za poro njave in sem zelo zadovoljna. vedno mudi, zato je tovari- deležne po porodu žene v šaca Tončka samo še zamah pomagajo: pospravljajo čeno ženo, povem lahko, da Meni je služba v razvedrilo, je dosti bolj naporen kot ve drugih poklicih, smo prosvet nila z roko in dejala: sobe, prinesejo vodo, drva, ne delavke prikrajšane. Ko četudi je precej naporna. včasih pometajo ali pomi čina drugih poklicev. Mi ni mamo 42—urnega delavnika! mine 105 dni porodniškega — Razen službe imate dom — Kaj hočete, delo je delo. vajo posodo. Fantje mora dopusta, moramo učiti polno in dva otroka, afld zmorete Od njega živimo. jo vsako soboto ribati Učim 22 obveznih učnih' ur na teden, razen tega imam učno obveznost in ne le 4 ure vse to? — AR. pod. Preden gredo v šolo, na dan, kolikor znaša ob veznost tovarišic v gospo darskih in drugih delovnih organizacijah. Menim, da bi morali vsaj n^ tem področju „Rada bi pomagala ženam..." izenačiti prosvetne delavke z drugimi zaposlenimi ženami. Če ne drugače, naj bi jim za tor že drugo leto v Novem moči, če bi več žena prihajalo da si lahko obetamo boljših nekaj časa podaljšali polni mestu na ginekološko porod v naše ambulante, kjer jdm časov tudi glede prostega ča porodniški dopust. niškem oddelku, da je prosta lahko nudimo sredstva za sa. Kadar bo vse to urejeno, le dvakrat na teden popoldne preprečevanje nezaželene no nameravamo začeti s psiho- in približno eno nedeljo v sečnosti. V preteklih letih ni proMaktičnimi tečaji za že mesecu, sicer pa je v bolniš bilo kdo ve kakšne izbire ne, ki se pripravljajo na po Čestitka za 8. marec nici podneivd in ponoči. med temi sredstvi, zdaj pa rod. Vojaki Jože Lipaj, Franc Ko sem jo kasneje med po ženam lahko nudimo že ta — Najbrž bi zdaj težko od Besal, Jože Kosec in Franc govorom vprašala, čemu se je blete za uživanje, kakor tudi govorili, kako preživljate svoj Pavlin, ki služijo vojaški rok odločila za tako težak in za več vrst tablet, pen to past prosti čas? Na naši šoli se jih vsi ote v Djakovici, želimo vsem že pamo in rri res, da bi se* hteven poklic, je dejala: za vbrizgavanje. — Za osebno življenje je v nam in dekletom za njihov zanje potegovali, kot menijo — Že kot študentka medici — Torej je na vašem od našem poklicu tako malo ča praznik 8. marec mnogo uspe nekateri. Nadurno učimo za ne sem začutila, da imajo že delku precej direnja tudi na sa, da v dveh letih, kolikor hov, domače pa lepo pozdrav radi potreb šole in ne zaradi ne mnogo problemov in sem račun tolikega števila spla tu službujem, nisem utegnila ljamo. si želela postati ginekolog, da vov? niti Novega mesta dodobra zaslužka. Za honorarno uro dobim namreč polovico manj Domačemu listu želimo ob bi jim lahko pomagala. Po — Deloma, Res pa je, da spoznati. Vem, da so možno njegovem jubileju, da bi v Dr. Minka Maležič je v po kot za redno učno uro. Ali je klic opravljam z veseljem, so zdaj razmere s prostorom sti za lepe sprehode — a za prihodnje še uspešneje prika rodni sobi pi^gledovala neko še v kakem drugem poklicu žal pa mi je, da imamo vsi nemogoče. Ko se bo kirurgija nje nimam časa, poznam pa zoval dosežene napredke na ženo tik pred porodom, zato Dolenjske to šmarješke To tako? Radovedna sem, v ka skupaj premalo časa za pro izselila v novo zgrajeno bol ših delovnih ljudi iz vseh kra sem morala počakati, dokler plice ter čudovito okolico teri obrti, za katero ni po svetljevanje žena. Vedno več nišnico in bomo pridobili jev Dolenjske. Vsem fantom, si je lahko utrgala hipec časa otoškega gradu. Menim, da trebna druga izobrazba kot je splavov, kot posledica te okoli 30 postelj, se bodo raz ki gredo spomladi k vojakom, za pogovor. ga pa vedno več obolenj, vne mere normalizirale. V per je to ena najlepših pokrajin osnovna šola, imajo delavci v naši domovini. plačane nadure po 370 din! priporočamo, naj si prej na- Mimogrede sem medtem tij in zakonov brez otrok. spektivi bo na našem oddel roče domači časopis! zvedela, da je tovardšica dok Vsemu temu bi se dalo odpo- ku tudi več zdravnikov, tako RIA BAČER — Pa vendar: počitnice, 1 6 I dili smo hišo in trdo de „Hribarca, čez most ne boš prišla" lali. Hiša je narejena, družina ima dom, zdaj pa ženske se ne morejo poleg dveh »šihtov« udej- Po službi prihajamo domov, ju mladinsko konferenco. Z je treba dohodkov-« stvovati še v družbeno političnem življenju. — Čim nikdar spočite. Zase, za mo eno tovarišico in tovarišem »Kaže, da ste se odlo prej urediti službe, ki jodo razbremenjevale gospo ža, otroka je treba skuhati smo se potem vračali proti čili za zaposlitev?« dinje! — Kdo bo zakrpal navaden lonec, če se pre- kosilo. Čas hiti, nestrpnost domu, na Gorjancih pa nas »Zadnjih petnajst let votli? — ženske #mo s puško v roki dokazale, da narašča, nervoza preide v pre. je zatekla noč in nevihta. sem sklenila, da se tudi nismo samo za štedilnik. — »Pazi se, Hribarca, čez pir. Razen tega naj žena ved Krepko smo zašli in nenado Medtem so otroci — tri most ne boš prišla!« je zagrozil belogardist in se no skrbi za denar, ki tako ma je nedaleč od nas zaropo imam — dorasli (najmlaj odurno zarezal. — »Ko se spomnim mnogih dogod hitro kopni, dnevi pa se po tal mitraljez. Belčki so dolgo šemu je devet let), zato kov med vojno,« pravi Rezka Brlanova iz Kočevja, mikajo počasi, počasi. nabijali v gozd, mi pa smo sem sklenila, da se tudi sama zaposlim. V lanskem »se mi zdi, kakor da vse še enkrat doživljam. Pre — Smo tik pred volitvami. iskali staro leseno kočo, ki bi morala biti nekje tam. Šele avgustu sem obiskovala hudo je bilo, prehudo ...« Znano je, da ženske zelo ne rade glasujejo za ženske. Za zjutraj smo jo zagledali le ne šivalni tečaj, ker sem se kaj? kaj korakov proč, potem ko prijavila za obrat MOD. Z Rezko Brlanovo, refe slabih prostorih . .. Drži pa, — Predvsem mislim, da smo vso noč prebedeli na dež NI H OBLAČIL. Odločila rentko za socialno varstvo pri da so nekatere družine delo smo ženske precej sebične, ju in le nekaj deset korakov sem se zato, ker mislim, občinski skupščini v Kočevju, ma tudi same krive (pijača, zaradi splošne preobremenje od nas je bila žica, s katero da sem po tolikem času klepetava. Jasno, da je razgo neurejene življenjske razme nosti pa ne zaupamo, da bi so bile obdane Pleterje. Ne gospodinjstva tudi sama vor nekaj dni pred medna re) in bi lahko odšteli denar ženska sploh lahko uspešno koč drugič je bilo še huje: nekaj dolžna prispevati v rodnim dnem žena 8. marcem za otroško varstvo. Tako so delala v raznih samoupravnih partizani so odpeljali domače Preprosto družinski sklad.« posvečen predvsem ženam in otroci prepuščeni sami sebi organih, čeprav so marsikdaj ga župnika, belčki pa so nas »O katerem ženskem njihovim problemom, kakor in kako se sami vzgajajo, si sposobnejše od moških. Se 18 zaprli in hoteli obesiti. V problemu je bilo najmanj- jim je posvečen tudi tale za vedno mislim, da bodo naše Kostanjevici so že bila vešala. rečeno: krat javno razpravljano?« pis. Najprej velja omeniti že probleme najbolje reševali Vsa vas je prosila za nas, »Zdi se mi, da prav o ne vem kolikokrat ugotovi je moški. Osebno pa sem prepri nazadnje so nas spustili. Ko zaposlitvi žensk, oziroma no dejstvo, da so naše žene čana, da lahko prav žene ve smo odhajali, je neki belogar la družino! mater. V naši občini je prezaposlene. Vedno več se liko pripomorejo k uspešnej dist stopil k meni in se zare možnosti za zaposlitev jih vključuje v proizvodnjo' šemu delu samoupravnih or zal: »Pazi se, Hribarca, ti ne Na vrhu ne prestrmega žensk malo. Takih, ki bi na skoraj vseh delovnih pod ganov, kajti če smo lahko boš prestopila mostu v Kosta klanca ob cesti, ki zavije se rade zaposlile, je pre ročjih, tudi tam, kjer si žen dobre proizvajalke, smo lahko njevici!« Nobeno od drugih za trebanjskim zdravstve cej. Marsikatero ovira pri ske še pred komaj dvema de. tudi uspešne upravljavke ... deklet si ni upalo z menoj ... nim domom in novo šolo tem tudi neurejeno vpra proti Cvibljam, stoji hiša setletjema nismo mogli niti Nehote zaide pogovor na Prebudil se je spomin v šanje otroškega varstva. zamisliti. Kljub vedno večji štev 77. Hiša zunaj še ni Po mojem bi moral otro vojna leta. .Rezka je doma iz njej in z njim Krčmanova ometana; ena od številnih, aktivnosti v gospodarstvu in Sv. Križa pri Kostanjevici Rezka. Ko je govorila, se ji ški vrtec delati tudi med drugih službah pa mora ve ki so zrasle na severnem počitnicami. Kar se me (sedaj Podbočje) in je že 13 je v očeh zalesketalo in be trebanjskem pobočju. čina zaposlenih žena oprav let v Kočevju. Ljudje v oko sede so težko prihajale iz ust, ne tiče, nimam skrbi, ker ljati tudi domača dela, koder lici Kostanjevice in po Gor iz grla, ki ga je pričela sti »Vselili smo se lani. so otroci že veliki, po- se po prihodu iz službe prične jancih se prav gotovo še spo skati grenkoba. Iz nje pa ni Prej smo stanovali v gra trebno je kaj narediti za njen drugi »šiht« in se navad minjajo Rezke Hribarjeve več govorila Brlanova Rezka, du- Zdaj se mi zdi, da je druge.« no zavleče daleč v noč. (Krčmanove), mlade skojevke ampak vse naše žene — borke mimo zelo zelo dolgo ob »Kako je sicer z zapo Skratka, z ugotovitvijo, da »ženske smo včasih neza in vnete aktivistke. — aktivistke. Tiste žene, ki dobje,« je rekla gospodi slovanjem?« se družbena aktivnost žena iz upljive druga do druge, — Spomin na vojno je boleč, so v minulih dveh desetletjih nja ADA LONGER. »Katera ni izučena, ka leta v leto manjša, ne more ne zaupamo v svoje spo pravi, tako hud, da se mi zdi, iz dneva v dan pozabljale na »Kako ste potem preži tera nima strokovne ali mo biti zadovoljni, če se ob sobnosti!« pravi Rezka kakor bi vse še enkrat doživ se, na svoje življenje in vse veli vsa ta leta nazaj?« kakšne druge izobrazbe, tem ne vprašamo, zakaj je ta Brlan iz Kočevja ljala. Preveč je bilo vsega, svoje delo, vse svoje misli pa »Preprosto rečeno: gra- nima kam iti.« I. Z- ko. Prepričana sem, meni to- preveč .. . Najbolj se spomi posvetile skupnosti, nam varišica Rezka, da bi marsi lahko mislimo. V tem je po njam nekega junijskega dne vsem. katera zaposlena žena rada trebnega še veliko prosveti- 1943, ko smo imeli na Suhor- FRANCE GRIVEC posegla poleg svojega dela teljskega dela, potrebna je aktivneje v družbeno življe predvsem vzgoja staršev, ne nje, se z večjim zanimanjem vključila v dalo različnih or le otrok. Mislim, da bodo po ganizacij ipd:, vendar ji čas dobne probleme z malo več tega ne dopušča. Tudi to, da jim uspehom lahko reševale Med delavkami v čafeških toplih vrtovi krajevne skupnosti, seveda v se precej mož vedno aktiv jev. Topel obrok uživamo vsak neje vključuje v gospodinjska sodelovanju s pristojnimi ob činskimi organi. dan.« dela, je premalo. V čateškem rastlinjaku brežiške KZ že zorijo kumarice — Za »Imate kake posebne želje za O drugih servisih za pomoč boljše počutje na delovnem me — Kaj sodiš o zaposlenosti družini se ne splača govoriti, praznik žena: nageljčke, vrtnice, asparagus in prelepe lončnice stu?« žena? saj še nobeden ne ustreza, j>Najbolj si želimo, da bi imele lahko dobite v toplih vrtovih ob čateških Toplicah ha razpolago kopalnice in primer — Ženske smo z orožjem razen pralnice. Krpalnica je ne garderobe. Pred odhodom do dražja od privatnih ' šivilj, mov bi se vse po vrsti rade osve v roki dokazale, da nismo sa Medtem ko zunaj zima še vztraj ca in obiskovala sem nižjo kme da je tudi ona ena izmed tistih žile v kopeli, saj smo vse prepote mo za štedilnik, torej smo drugih podobnih servisov, no kljubuje februarskemu soncu, tijsko šolo na Vinomeru. Potem zaposlenih žena, ki jih po napor ne od osemurnega dela v tem vlaž čeprav bi bili potrebni, pa ni. je v rastlinjakih na Čatežu že pra sem bila vseskozi zaposlena v kme nem delu v službi čaka doma še nem in vročem prostoru.« enakopravne tudi glede zapo vo poletje. Termalna voda ogreva tijski proizvodnji.« gospodinjsko delo. slovanja. Mislim pa, da je ve če se ti npr. pre votli lonec, »Pa ste to željo izrekle tudi na pokrite grede in podnevi ji pri »Imate tukaj družino?« V rastlinjaku je izparevala vlaž glas?« liko žena, ki bi jim ne bilo kdo ga bo zakrpal? Dobiti tem učinkovito pomagajo sončni na toplota in tovarišico Petelinče- žarki, ujeti skozi stekleno streho. »Da, v Selih živimo. Mož je »Seveda smo in pričakujemo, da treba delati v gospodarstvu, obrtnika, da popravi kakšno traktorist pri kmetijski zadrugi vo je kljub poletni bluzi oblival bomo kopalnice imele že na je malenkost, je že kar prava Najbolj vroče je v prostoru s ku pot. Zelo vroče je bilo, zato sem ker možje dobro zaslužijo, če maricami. Tam je zaposlenih 8 Bizeljsko. Obadva se torej preživ sen. Zadruga gradi novo poslopje, ljava s kmetijskim poklicem. Ima jo vprašala, koliko kaže živo sre v katerem bodo: kuhinja, jedilni- bi bila seveda pomoč družini loterija.. . delavk. Njihovo skupino vodi to- bro. varišica Marija Peteline. Sedli sva va 9 let staro hčerko, ki zdaj obi bolje urejena, tudi to ne bi Zjutraj gledam — nadaljuje »Nič manj kot 30 stopinj. Zara na klop za polivlnilasto zaveso za skuje tretji razred osnovne šole.« di vlage in visoke temperature je bil problem, tako pa ... Otro Rezka — kako mamice nosi silne garderobe v rastlinjaku in »V Brežicah ali v Dobovi?« delo tukaj zelo naporno, toda pri začeli pogovor. Zvedela sem, da »V Dobovi. Polovico otrok iz ško varstvo je v Kočevju tre mo otroke v vrtec, k staršem, vzgoji kumaric ne gre drugače.« nutno še vse preslabo organi k zasebnikom, na vse strani dela tov. Petelinčeva na Čatežu naše vasi hodi v šolo tudi v Bre dve leti in da živi v Selih rla na žice. Do Dobove je uro hoda. Na »Dobivate kak dodatek za težke zirano, tako da vrtcev ne mo mesta. Mladež se mi smili: sprotnem bregu Save. poti domov so otroci bolj počas delovne pogoje?« rejo uporabljati prav tiste namesto da bi še mirno spa ni in včasih hodijo celo po dve »Imamo poseben dodatek na vla »Vam je delo tukaj všeč?« sem uri.« go, ki znaša 2 dinarja od kilogra družine, ki bi to najbolj po la, jo navsezgodaj budimo ... jo vprašala. »Kako je z varstvom med vašo ma kumaric. Več ko pridelamo, trebovale, imajo pa premajh Toda kaj, tako je, služba je »Seveda, ugaja mi. Rada sem v odsotnostjo?« več dobimo.« ne osebne dohodke za vzdrže. služba, otroci pa tako hitro rastlinjaku in veseli me tudi delo »Vse v redu. Teh skrbi so me »Je poskrbljeno tudi za tople zunaj na vrtnariji ali kjerkoli na rešili otrokovi stari starši,« je de malice?« valnino. Nekateri vrtci so v odrastejo. posestvu. Po rodu sem Belokranji- jala in v pogovoru sem zvedela, »Da, zanjo plačamo 100 dinar PRED DNEVOM ŽENA SMO OBISKALI TUDI PAKIŽEVO MAMO V VINICAH PRI SODRAŽICI sem spoznala, kje je moje mesto, toda delala sem taj no, da me nikdar niso mogli dobiti. Kdo ve koliko potd in stopinj sem naredila za Najboljša leska je na sončni strani naše fante v gozdovih, ki sta sba se jiim pridružila tudi »še teden dni počakajte Marija Pakiž, Korletova sredi kuhinje, poprime vitro Kočevja, vendar pa jih v dr podpore od občine kot člani starejši sin in hči. Partizani in že boste lahko jedli do mama iz Vinic pri Sodražici. in jo s posebnim nožićem in žavnih hostah ne pustijo se- ca ZB, pa tudi davka nič ne so bili pri meni vedno dobro bro kumaričino solato!« Zdrava, krepka in odločna kaiti. Zakaj, ne vem. Tudi za plačujem. Samo zaradi tega došli in če sem le mogla, obljublja tov. Marija Pe ženska pri štirinšestdesetih, leske je treba dobiti od pod se mi je splačalo napraviti sem jdm postregla kot svo teline v rastlinjaku na ki živi v lepi hišici tik nad jetja dovoljenje, logar pa od- vse tiste korake za partiza jim otrokom. Rada sem jih Čatežu. Zaposlena je pri cesto, do katere vodijo strme kaže, kje jih lahko nasekamo, ne, ki sem Jih storila med imela in skupaj z njimi upa vzgoji kumaric in se s stopnice po bregu. toda letos menda ni nihče vojno, pa še premalo sem la v boljše, lepše dni. žal ml svojimi sodelavkami vred šop leskovih viter pred dobil dovoljenja. Leske je jih... je samo, da nisem storila še veseli novega pridelka. vrati pove, da se v hiši nisem treba nasekati v sončnem Korletova mati je zredila več! Doma je v Selih in ima zmotil. V kuhinji, polni vo kraju, one v senčnem niso sedem otrok in vse je spra Suha roba izumira. Le ma 9 km do delovnega mesta. nja po masti, ki se cvre na dobre. Vsaj mesec dni jih je vila h kruhu z vitrami. Mož, lo ljudi je še, kd se z njo pe V službo se vozi s kole štedilniku, za katerim stoji treba sušiti, potem pa obeli ki je umrl pre »I, križavce, ki jih služiš pri Topolščaku.« »Saj vem, da poslušaš; le vleči na uho!« mrmral Sedel je na klop, ki je oklepala veliko, razpo- je in iz globokega žepa, všitega v telovnik prav ppd kano peč. Tomaž pa je odprl majhno omaro v veži pazduho, potegnil v zamazan robec zavita pisma. ter prinesel skledo, napolnjeno s kuhanim sočivjem, Svojo skrivnost je nosil vedno s seboj. Odvzel je in dve leseni žlici. Prvo je del sredi mize, postav samo širok papir, očividno prejšnji zavitek, drugo ljene v kot nasproti peči, žlici pa je položil poleg pa spravil zopet v žep; potem je glasno zaprl po na desno in levo. Nato je prinesel še cel hleb črnega krov skrinji in se vrnil h Klandru. Spotoma je list kruha, kakor ga je dobival vsako soboto pri Topol še dvakrat trdo stisnil v pesti in tako zgubano in ščaku, sedel za mizo in odmolil glasno očenaš. Med na pol raztrgano kepo podal tovarišu. molitvijo je porinil tudi Klander, zapazivši dve žlici Klander je videl, da Tomaž nekaj ugiblje, in ka »Tole je menda!« na mizi, svoje veliko telo v ozki prostor med mizo kor prekanjen diplomat ga ni hotel oplašiti z novim »He, he — veliko ni videti,« menil je oni in in klop ob steni. ^ vprašanjem. pazno razgrinjal in gladil list ter obračal ga na vse V skledi so bile kuhane mlade nati, a mrzle, z Izvlekel je majhno pipo iz žepa in le dejal: strani. jesihom okisane in na debelo, s poprom posute. »Škoda!« »Aha, tu je nekaj pisanega!« »Zakaj?« Jed je šla Klandru v slast; zadnji je odložil žli Rekši, je tiho čital besedo »testament«, ki je bila co in se tudi proti staremu zakonu kmetske etikete, »I, časih tiči v takih pisanjih — kar je mnogo vredno, mnogo; pa jih vržemo stran.« z velikimi, raztegnjenimi in ne posebno razločnimi pustiti namreč vedno nekoliko na dnu sklede, ni črkami pisana na sredi zavitka. Tudi njemu se je pregrešil. A hudomušnost ga navzlic Tomaževi go »če ga nisem pomašil kam med smeti?« zamr- zablisnilo v glavi, pa izdati se ni hotel, zlasti ker ga stoljubnosti ni pustila. mra Tomaž poglasno in licemersko zamišljen. je Tomaž gledal tako pazno in neprenehoma. »Pri tebi je menda vsak svetek — petek, prija Klander zajame vodo iz škafa in pivši vtakne »In notri ni bilo ničesar?« telj! V delavnikih se ti pri Miklavžu dobro godi, ko vso glavo v velik korec. »Nič, prav nič!« delaš gori, v nedeljo pa doma lenušiš, črn kruh ješ Oni pa vtem stopi iz sobe in zapre duri za seboj. »Ej, torej je kak čevljar ali krojač, popotni se in vodo piješ.« »Aha!« sikne Klander za njim in se splazi k veda, vrgel to stran. Prijatelj, kar je tu pisano, ,atte- »No, vedi, ti capa neumna, večkrat imam vina vratom poslušat, kje išče Tomaž papir. Slišal je, da stato', ,testimonianza', to je laški in se pravi po naše v kozarcu ali pa kaj žganega nego ti!« oni vrata v hram zapira za seboj, nakar le-ta naglo .izpričevalo', če te kdo nabije ali vsaj udari, da se ti »Ne bodi, ne bodi — Tomaž! Ne jezi se! Saj svoja na pol odpre. Lahko je čul, kako je zaškripal pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem greš kadar imaš kaj več vina v kozarcu, tedaj pa domov pokrov Tomaževe skrinje, katerega je bil ta glasno k padarju po ,testat'; glej, takšni, ,testati', ali če ne grede cunje in papirje pobiraš ob cesti, he, he — in z ropotom privzdignil. takšni, pa drugi — morda kakšen potni list — kaj kam pa si dejal tisto pisanje, ki te je še na stare »Da le vem, kam devaš svojo skrivnost,« šepnil enakega je bilo tu notri. Ali ni bilo?« dni učilo brati?« Klander in z zadovoljim licem zaprl zopet vrata »Ne, pravim, nič, prav nič ni bilo,« de oni, pa »Ne vem, kam sem ga vrgel,« odgovoril je oni ter sedel na staro mesto. tako nemirno, negotovo, da bi bil tudi drug nege navidezno malomarno, a na tihem si je mislil: »Kaj, Omahne pa ni bil tako neumen, kakor si je Klander spoznal, da Tomaž laže. ko bi mu vendar pokazal zavitek? Seve, tistega ne domišljal mešetar. Nemiren, iznenađen pa je bil, ker so se mu pri pokažem, kar je notri, j>reden sam ne vem, kaj je! Prišedši v hram, je res z glasnim hruščem odprl Klandrovih besedah, katerim povsem vendar ni hotel, Pa samo zavitek — morda vendar ni to — kar mi skrinjo, zaeno pa se nasmehnil zvito in pest pomolil ni mogel prav verjeti, jele podirati razne nakane, ki slim.« nazaj proti vratom. jih je gojil vse zadnje dni. (konec) Jože Dular Novo niviSto torej ni na stalo na ozemlju, ki bi bi lo do takrat nenaseljeno, SHSTSTO LET po drugi strani pa tudi ne, $mmm ZIDANICE kot mnoga naših mest, na mestu ali v neposredni bli žini kraja, kjer se je že NOVEGA MESTA V VZHODNI BELI KRAJINI prej trgovalo in kjer je že Soseska je plačevala tudi pravnikih je mora. klenkati, bilo neko tržišče. Novo zaobljubljenc maše. Teh je prerastla, da mu je celo v in če je kdo umrl, je zvonil staroslovenski gradeč kot kot pri novomeškem grad mesto je ustanovljeno ne zatrla ime. Posebno je bilo v Drašičih 14, v Vidoši- z malim zvonom smrtno uro, ustvarjen. Upravičena je cu, starejše vaško ime posredno kot meščanska Slovenj Gradec nastal ob čih 12, na Lokvici 9 (štiri nato pa še trikrat dnevno »po domneva, da ga je iskati povsem izginilo iz spomi naselbina, brez poznejšnje- gradcu, toda tako daleč poijske, štiri gorske in ena tri štuke«. Z malim zvonom na višinah današnjega Ka na. Podoben geografski ga trga kakršnekoli vrste, stran od njega, da se z soseska)- Lokviške poljske in je tudi klical ljudi na delo. piteljskega hriba. Jedro položaj kot Novo mesto o katerem bi vedeli, a to njim spojiti ni mogel. Z gorske maše (to je za polje Za vse to je mežnar od nove meščanske nasebline ima belokranjski Gradec; na kraju ondod že od po Novim mestom bi najraje in vinske gorice) so bile na. vsake hiše prejemal plačilo je pa nastalo ob tem grad kot Novo mesto v zavoj prej obstoječe vasi z zna primerjali sredjeveške vadno v kvatrnih tednih, so v žitu, ponekod pa tudi v vi. cu na vrhu, nekoliko Krke tako je belokranjski čilnim imenom Gradec. Brežice, kjer je mesto seska maša pa v oktobru, ko nu. Na splošno mu je vsaka vstran od njega. Seveda je kraj, ki pa mu je staro To ime novomeškega vključilo vas Gradišče, ob so duhovni imeli »kolen tur o«, hiša odrinila pol mernika ko meščanska naselbina stari značilno ime ostalo, polo prednika, Gradca, je kateri ie nastalo, v svoj to je, ko so pobirali bero. Se ruze (15 do 20 litrov), na Kri- Gradec vključila v svoj žen v zavoj Lahinje. vredno pozornosti. Takih obseg in ga v taki meri obseg v taki meri, da je. dem maš je letno plačevala voškem vrhu celo mernik ko mest, ki so nastala na me Novo mesto ni torej, soseska Slamna vas, pet maš ruze in pet litrov pšenice. Na stu alj v bližini nekega kar se obrambne funkcije soseska Grabrovec; približno Grabrovcu in Lokvici je do gradca in celo prevzela tiče, brez tradicije. Ta je toliko, včasih kaj več ali bil pri vsaki hiši še tri oziro ,ime Gradec, s čimer nam celo kaj stara, saj kaže ime manj, pa tudi druge soseske. ma štiri litre mošta. To bero je razumeti utrjen pro gradeč, da sega že v zgod Nadalje so nekatere soseske pa je pobiral mežnar sam: stor zgodnje slovenske do njo slovensko dobo. Pre imele stroške tudi s krstami, koruzo okoli treh kraljev be, in včasih po njem ime kinjena za stoletja, je ta ki so jih priskrbele za umrle (med 5. in 15. januarjem), novano tamkaj nastalo obrambna funkcija zažive člane (tudi za ženske in otro mošt pa pred Mart in jem. Ko nasolbino, poznamo več. la zopet ob ustanovitvi ke). Tako j'e soseska na Bo- Je na veliko soboto raznaša. Naj omenim Slovenj Gra mesta, ki so ga začeli ime žakovem kupila deske-tružni- po hišah že gnani ogenj, je dec, ki je nastal pod sta- novati »novo«. ce, iz katerih je potem vasici dobil od gospodinj po dva roslovenskim gradcem in Mimo kolonizatoričnih, mizar v soseski hiši — tu je jajci ali pa »žegnanski groš«, političnih in obrambnih bila v majhnem prostoru- to je pet krajcerjev. so pa bili še gospodarski delavnica — zbL trugo in jo Tiste vasi, ki niso imele in prometni razlogi odlo prebarval. Delo je mizarju podružne cerkve (Bereča vas, PIŠE PROF. DR. čilni za nastanek nove me plačala soseska. Tudi v Vi-_ Dragom! j a vas) niso volile ščanske naselbine ob Krki. MILKO KOS došičih in Slamni vasi so va- mežnarja, pač pa so imele 1 s Mimo podolžnega pota ob ščani zastonj dobili deske za skupnega »totengrobarja«, ki reki, ki je pustil svojo i trugo, vendar so mizarja mo- je skrbel samo za izkop jame sled v zgodovini koloniza I rali plačati sami- Na Lokvici na pokopališču in za zvonje v bližini starega tržišča cije, je poudariti še trans I so brezplačno krsto odločiti nje- Za to dvoje pa je od vsa pod goro sv. Pankracija; verzalno smer, kj. Krko , le vaškim revežem in bera ke hiše dobL po 8 litrov ko navedem naj zagrebški prečka. Kaže, da je taka čem. ruze. Grič. kar je nastalo iz Gra- pot vodila preko Krke v Veliko stroškov so imele Cisto po svOj"e so to zade novomeškem prostoru že dec: današnji zagrebški soseske z nabavo mrtvaških vo rešili na Radovici. Ker si Gornji grad; omenim naj pred ustanovitvijo Nove vozov, podpirale pa so tudi «il imeli farno cerkev, je bila glavno mesto štajerske ga mesta, vendar ne točno društva, na primer gasilce, soseska od cerkve ločena ali Nemški Gradec, ki ima na prostoru današnjega vaško godbo itd. Po drugi Mežnarja in dva cerkvena ime po nekdanji sloven mesta, marveč nekoliko svetovni vojni se je dejavnost ključarja so volili vsi župlja- ski utrjeni postojanki na nad njim, pri Brodu, kjer teh sosesk še razširila: pri ni na novo leto v farovžu- grajskem griču. Taki sta je prehod preko reke dru spevali so za napeljavo elek Radoviška soseska, to je la roslovenski gradci so gle žil pota iz obeh praiar, trike po vasi, za obnovo ga- stniki štiriinpetdesetink pa de svojega položaja in na razmejenih po Krki, mir- sLskih in zadružnih domov, so na Martinje izvolili dva stanka vezani zopet prav nopeške in šmihelske. Va za nakup gasilskega orodja, šekutorja, obenem pa je bila pogostokrat na še starej sica in prehod Brod nad poljedelskih strojev itd. ta dan družba za vasnega ša gradišča. Tudi za na Novim mestom se kmalu oskrbnika pa še za zapoved- stanek slovenskega sred po ustanovitvi mesta ime Dolžnosti in plačilo nika. šekutorja sta odgovar njeveškega mesta na me Zgodovinarji še niso mogli ugotoviti, kdaj je Novo nujeta v virih tudi Stari jala za vino, za vse drugo pa stu ali tik gradišča, oziro mesto dobilo svoj grb in pečat, niti ni nobenega do brod, pač v razliko k »No mežnarja vasni oskrbnik. Ta je skrbel ma ob vaseh, po teh ime kumenta (razen številnih inačic), ki bi zanesljivo vemu brodu«, ki je po Mežnarja so soseske volile za snago pri vaškem s*oiden. novanih, imamo primere. opisoval oba simbola. V knjigi Stadte-VVappen von ustanovitvi nove meščan vsako leto, vendar so dosti, cu, za morebitno popravilo Že ime Gradec govori Ostereich-Ungarn, ki jo je sestavil Kari Lind 1885 ske naselbine in zavoljo krat dotedanjega mežnarja črpalke, ob suši pa je delil za nekaj utrjenega. Zava leta, najdemo tale grb, ki je dokaj različen od dru prisilnih cestnih smeri, samo potrdile, saj so nekate vodo na obroke. Skrbel je tu rovan položaj na poloto gih: v njem stoji (!) cesar (ne deželni knez), ogrnjen od ustanovitelja določenih, ri cerkovniki opravljali svojo di za kidanje kalov, za vaško ku, ki ga od treh strani v plašč, vladarsko jabolko ima v levi roki namesto nujno moral nastati tik ob službo tudii več desetletij kapelico in za »evangelij« (to obdaja voda, je bil za tak v desni, v desnici pa žezlo namesto prapora. Novem mestu. Novo me skupaj. Po pravilu pa je mo je za oltar in kapelico iz ve sto je torej prevzelo, z ral mežnar na glavno sosesko jevja) pri telovskl procesiji- majhno premaknitvijo, tu oziroma račun zmerom pri — Deu.o zapovednika pa je di križišče potov, ki naj bi po namerah njegovega ustanovitelja usmerjala »lakaj m a Mši zaskrbljeni?« odslej promet in trgovce Odgovarja prosvetna delavka in poslanka kulturno prosvetnega zbora iz Hrvatske preko mosta ob Krki notri v Kranjsko SftS tovarišico Anica Kežmanova v Globokem pri Brežicah in do morja in seveda tu šolsko polletje je za nami. Učenci in bi bilo treba na šoli organizirati interes di v nasprotno smer. starši so že nekoliko pozabili na razoča ne krožke. Toda v praksi je oboje težko Tako je torej Novo me ranja zaradi slabih ocen v spričevalih predvsem zaradi preobremenjenosti učne sto novo le do neke mere. Prosvetni delavci se z učenci vred trudijo, ga kadra. Delno ovira takšno delo pomanj Novo ni po načinu, kako da bi v drugi polovici leta popravili vse, kanje prostorov in ne nazadnje oddalje se je naslonilo na neko kar se še popraviti da. Toda marsikje bo nost učencev od šole, katerih brez kosila prejšnjo vas z značilnim šlo težko, ker ni pravih možnosti. Zaradi ni mogoče zadržati za daljši čas. imenom Gradec; meščan tega prosvetne delavce neuspeh vedno Med važne vzroke za slab uspeh spada ske naselbine s tako tra bolj vznemirja kot njihove učence. Takih tudi napredovanje učencev z negativnimi dicijo poznamo tudi dru težav, ki jih samo z dobro voljo ni mo ocenami v višje razrede, če potem niso god. Pač pa je Novo me goče premagati, je žal še vedno veliko. deležni dodatne pomoči pri učenju, se ti sto novo, se po tem razli V razgovoru nam jih je kar precej na .členarji', kakor jim pravimo, navadno kuje od mnogih sloven štela tovarišica Anica Kežmanova, ki po prepozno zavejo, v kako težkem položaju skih mest in se je kot ta učuje na osnovni šoli v Globokem. so. Tako napredovanje odvrača učence od ko tudi vtisnilo sočasni- »Tovarišica Anica, najprej bi rada zve resnega dela in jih uspava. kom njegove ustanovitve, dela nekaj splošnih podatkov o vaši šoli, Učenci na podeželju večkrat slabo na da nimamo pri njem do potem pa kaj veP o učnih uspehih.« predujejo tudi zaradi tega, ker so doma kazanega tržišča pred na »Naša osnovna šola ima 8 oddelkov v preobremenjeni z delom. Na posestvih so stankom mesta samega, Globokem in 2 oddelka na podružnični poleg starih ljudi, skoraj edina delovna da se to mesto pojavi na šoli v Bojsnem. Centralno šolo obiskuje sila. Ponekod vplivajo "na slab uspeh še enkrat kot kraj, s tržnimi, 220 učencev, podružnično pa 39 učencev. neurejene domače razmere, posebno če sodnimi in drugimi pravi V Globokem poteka pouk v dveh izmenah, otrok nima mirnega kotička za učenje. cami po ustanovnem pis torej tako kot še na mnogih drugih šolah. Od šolskega dela odvrača učence razen mu obdarjen, .v katerega Vseh učnih moči je 11, od tega 2 na šoli tega še radio, televizija in želja po branju je, kot kaže, zaukazal raz v Bojsnem. Za naše razmere je pouk nor napetih kriminalnih zgodb. Večkrat sem voju mest in meščanstva malen, učni uspehi pa še zdavnaj niso se pogovarjala z njimi o teh stvareh in pri naklonjeni ustanovitelj po Soseski kelder na Radovici taki, kakršnih si želimo.« znali so, da se premalo učijo in da skrbijo svoji vladarski volji zbi »Kako ste bili zadovoljni ob polletju?« le za domačo nalogo.« rati in naseljevati prebi nesti cerkveni ključ, da ga je hilo obveščanje vaščanov in »V nižjih razredih je bil uspeh dober, »Vzrokov za slabe učne uspehe smo sli valstvo, kraj, ki ga je s izročil svojemu nasledniku, skrb za pogrebe. saj je izdelalo povprečno 90 odst. učencev. šali zdaj res toliko, da ni nič čudnega, če trdno obrne j enim pomir če sam ni bil več izvoljen- Službo vasnega oskrbnika Slabše je bilo na višji stopnji, od 5. do ste prosvetni delavci zaskrbljeni.« jeni ločil izpod oblasti de- Dolžnosti mežnarja so bile in službo zapovednika so iz 8. razreda, kjer je predmetni pouk. Naj »Mislim, da sem na enega pozabila. Že želskega sodnika in pod predvsem zvonenje, navijanje klicevali na javni dražbi; več slabih ocen je bilo iz angleščine, fizike lim namreč povedati še to, da tudi odsot redil mestnemu sodniku. ure, čiščenje cerkve, pobira dobil pa jo je tisti, ki je bil in matematike, čeprav smo nudili učen nost učiteljev zaradi raznih seminarjev, Od kod je bilo novo pre nje milodarov v cerkvi, pra pripravljen to delo oprav cem dodatno pomoč prav iz teh pred sej in konferenc na pouk zelo slabo vpli bivalstvo in kakšne so bi nje cerkvenega perila, če si ljati za najnižjo plačo. Oba metov.« va. Posledica takih prekinitev učnovzgoj le v podrobnostih njegove je bouiik zaželel duhovna, je so volili in plačevali vsi va- »Kaj menite, da je krivo za tako slabo nega dela je, da potem celo učenci ne pravice in dolžnosti, o tem moral ponj na faro, skrbel ščani, za-uO deto teh dveh nI napredovanje učencev na višji stopnji?« pojmujejo pouka dovolj resno. Urnik se razpravljati pa sega že iz je za vrstni red pri pogrebih, bilo povezano z delom obeh »Vzrokov je več, objektivnih in subjek zaradi tega spreminja, včasih pa pouk ven okvira te razprave, ki hkrati pa je bil vaški obve šeikutorjev. tivnih. Eden izmed njih je preobsežen in celo odpade.« ji je bil v prvi vrsti na ščevalec. Zlasti vsakodnevno prezahteven učni načrt za takšen sestav »Ste s strokovnim sestavom vašega uči men, pokazati na koloni- zvonjenje mu je vzelo precej Dolžnosti šekutorja učencev, saj večina brez temeljite dodatne teljskega kolektiva zadovoljni?« zatorične, politične, ob časa, saj je moral poleti zvo pomoči ne more dojemati snovi. Ob takš »Ne, ker ni dovolj učnih moči z višjo rambne in gospodarske niti že ob štirih zjutraj ali (cekmsštra) nem načinu pouka povprečni učenci ne strokovno izobrazbo. Izmed enajstih je pogoje, ki so bili odločil še prej (k dani), nato ob sed Bo izvolitvi oziroma potr. kako uspevajo, čeprav si znanja ne osvoje samo eden predmetni učitelj in še ta ni, da je ob reki Krki zra- mih (sedmo uro), v mraku ditvi nu^narja na glavnem temeljito. Z učenci, ki težko dojemajo rpravlja ravnateljske dolžnosti.« stla v drugi polovici XIV. (zdravomarijo in še pred sestanku soseske so volili snov, je potrebno dodatno delo. Za boljše J. T. stoletja nova meščanska spanjem (k Florjanu). Ob so dva ali tri šckutorje oziro naselbina. botah, v nedeljo zjutraj in ob ma cekmeštre. Moped in televizor gresta v Ribnico Dvomesečno tekmovanje v tretji je pismonoša Musta- nejši uslužbenici naših pošt: naročnika bomo nadvse ve pridobivanju naročnikov za fa Suljagič iz pošte v Treb Marica Tophšek, upravnica seli! DOLENJSKI LIST se je v njem: zbral je 54 novih na pošte Koprivnica; Franc Glo- O tem, kdaj in kako bomo torek dopoldne zaključilo: ta ročnikov in si tako prislužil govšek, pismonoša v Brezi krajevni organizaciji SZDT v dan smo prevzeli naročilnice, transistorski sprejemnik in cah, Ivan Volčanšek, pismo Ribnici podelili televizjski ki so jih poslali pismonoše še posebej denarno nagrado; noša v Sromljah (zbrali so sprejemnik, bomo prihodnji še 28. februarja in potegnili transiistorski sprejemnik po 32, 32 in 29 novih nar~č- teden obširneje poročali. Eno črto pod preglede, na katerih bo razveselil tudi prizadevno nikov), nato pa sledi dolga lahko že povema za zasluge, smo iz dneva v dan pripiso tovarišico Anico Roštohar iz vrsta imen posameznih usluž ki jih ima pri širjenju doma vali uspehe posameznih pošt, pošte Leskovec pri Krškem, bencev vseh pošt z našega čega lista, ga bo prav gotovo krajevnih . organizacij Socia ki je pridobila 47 novih na področja. Naj takoj povemo: dobila! listične zveze in posamezni ročnikov. bih smo veseli sleherne nove kov, ki so zbirali nove na Slede jim k^t najprizadev- naročilnice, pa čeprav nam LEP POZDRAV: ročnike, že nekaj tednov je je pošta morda poslala samo DOLENJSKA IST bila med najprizadevnejšimi eno ali dve! " j imamo pod poštami Ribnica na Dolenj ročja, kjer je naš tednik že skem; njen uslužbenec An Ujel je lisjaka zelo gosto razširjen in je bi POTNI UST m lo težko pridobiti tudi 3 ali drej Zaje je v dveh me Ko je Feliks Stupar z ZA 10 LET secih pridobil za Dolenjski 5 novih naročnikov! Pa ven Vinkovega vrha pri Dvoru dar smo tudi iz takih krajev list kar 138 novih naročnikov pred dnevi koračil na Osnutek zakona o pot in tako zmagal v nelahki • še dobili nove naročnike! To nih listih jugoslovanskih Dvor, kjer je bil zbor vo potrjuje, kako dobro poznajo konkurenci. S tem sd je pri livcev, je iznenada zaslišal državljanov, ld ga je spre es služil obljubljeno prvo nagra uslužbenci pošt prebivalce jel zvezni izvršni svet v pridušeno živalsko cvilje svojih dostavnih okoli?-v in do tokratne akcije: moped nje in čudni lajež. Prisluh soboto, 27. februarja, pred m in še posebej denarno nagra kako dobri aktivisti so. Vsem videva namesto potnega li nil je in jo ubral za glaso , do. bomo zato v prihodnjih neh sta in stalnega potnega vi. Kmalu je v bližini poti izplačali obljubljene nagrade, našel lisjaka, ki je bil z lista, ki sta predpisana s Na drugem mestu je pismo vse pa hkrati tudi prosimo: sedanjim pravilnikom, sa zadnjim delom ujet v zan tekmovanje v pridobivanju noša Martin Novak iz pošte ko, žival se je na vse mo potni list kot enotno novih naročnikov je sicer po potno izkaznico, ki bo slu Irmica Mrvar z Jame 16 pri Dvoru še ni stara leto in v Krškem: pridobil je 71 no kriplje trudila in napenja 2 mesecih končano, nismo pa žila za potovanje v ino pol, pa že »bere« časopise. »Tako veselje ima do vih naročnikov in bo dobil la, da bi se rešila nadlež se s tem odpovedali novim zemstvo, tako za začasno papirja,« pravi njen ded Jože Judnič, »da ga sploh transistorski sprejemnik po nih vezi, te pa so se vedno naročnikom! Kljub vsej pri bivanje kot tudi za stalno prelistati ne smem, če ga prej njej ne pokažem!« leg denarne nagrade; bolj zategovale, strupar se zadevnosti še nismo dosegli nastanitev. Potni Ust velja je lisjaku previdno pribli naklade 25.000 izvodov na te žal in ga krepko prijel ter 10 let. Vsak državljan bo rt-TT-n den in nam še vedno manjka lahko dobil list ne glede obvladal. Brez boja kljub nekaj sto novih naročnikov! vsemu ni šlo in lisjak je na to, kdaj ga bo uporabil, Zato prosimo vse uslužbence ker njegova izdaja ni ve nekaj krati zasadil zobe v naših pošt in krajevne orga štuparjeve roke. Ujeti zana na pridobitev vizu šo nizacije SZDL, da tudi vna ma. IZ m •€ T LIS K I -H plen je štupar oddal Lov prej pomagajo širiti naš do ski družini Dvor. mači tednik! Vsakega novega b£, •3RHIV0V in ZAPISOV M. S. Elektrika v jamarski po koči na Mali gori Okoli 1785 so postavili 1793 je pogorel v Metliki 1808 so se tukaj in v ce Jamarsko društvo v most čez Kopo. Poprej je ceh plac, kos Požega in lim našim cesarstvi branf- Ribnici je zelo delavno; bil ondi brod. Okoli leta Drage. Neki človek, po bovci zopet Francoza zbi TA TEDEN: ŠE 5 IZŽREBANIH bilo je tudi med prvimi 1790 so izkopali jagnete, imeni VVeihrauch, ki je s rali. jamarskimi društvi v Slo svojim očihom v sovraštvi NOVIH NAROČNIKOV! veniji, ki si je postavilo ki so bili od Kope do Vra- 1809 pridejo Francozi iz tarčeve No 155 na obedveh živel, je nekiga capina pla svojo kočo v gozdovih Ma čal, da je mesto na treh Ljubljane v Metliko. Nar še enkrat je posegla Sreča med nove na le gore, kake pol ure hoda straneh ceste posajeni, prej jo nrimahajo konjiki. ker so njivam in cesti pre krajih zažgal, potler pa na ročnike našega domačega tednika: med 123 od Ribnice. Kočo in bliž Hervatsko zbežal. Neka kerčmarica (grajske smo jih spet 5 nagradili: njo Francetovo jamo ljud več senco delali. gostivnice na Dragah) je 1792 je kupil metliški Alojz Hribar, kmet iz Vrhovske vasi 5, p. je prav radi obiskujejo. 1794 je ravno tisti pote od straha v otročji poste Cerklje ob Krki, bo dobil prvo nagrado: 3000 Na spomlad bo koča do grad Jožef Zavinšček od puh mesto vdrugič zažgal lji vmerla. Nekoliko dni zagrebačkih korarjev. — dinarjev; podpisal je naročilnico št. 4912, pri bila tudi električno raz in to po dani, ko so bili potem prirušijo francoski dobil pa ga je pismonoša lic Alojz; svetljavo. Električni vod To leto so igrali v Metliki meščani v logi, ker so pešci, pa niso nikomur sile tudi slovensko veselo igro lepe knjige, ki jih je izdala DOLENJSKA že trasiraj o, čim bo vreme nO revnim derva odkazovali. delali. ZALOŽBA v Novem mestu, pa bodo dobili: ugodno, pa bodo izkopali pod napisom »Zupanova Naglo letijo na pomoč. br Micka«. 1811 so cesarski Franco Jože Hudoklin, Loka 18, p. Šentjernej; še 35 jam za drogove. Vsa Hudobneža dobijo v pest. težaška dela pri elektrifi Malo je manjkalo, da ga za iz Metlike pregnali. Ko Franc Pucelj, Log 4, p. Mokronog; naši huzarji v Metliko pri- Jože Ambrožič, Gorenja vas 42, p. Ribnica kaciji bodo opravili člani niso raztergali. Zvežejo ga, jamarskega društva s pro zaprejo v tamnico, čez ma derkajo in sicer od Kar na Dolenjskem; m' ZA PITANJE PRAŠIČEV stovoljnim delom. Koča lo dni pa pošljejo v Ljub lovca, ne najdejo nobeni- Amalija Vinter, Stari grad 10, p. Krško. da' ga Francoza več. Ker je Denar in nagrade smo danes poslali izžre bo z napeljavo elektrike le i » m o ljano, kjer so ga v večlet "eliko pridobila, ustreže ne tamnice obsodili. bilo drugi dan pri svetim banim naročnikom po pošti. Uslužbence vseh Martini ravno cerkveno že- pošt na našem področju prosimo, da tudi vna no pa bo tudi bližnji kme 1807 je v Metliki spet tiji na pobočju Male gore, sf zgornji plac in Drage po gnanje, so na pungertu prej pomagajo zbirati nove naročnike, da bi b0' svoje tope ali kanone po tako — prej ali slej — le uresničili našo željo m ki bo dobila tok iz istega gorele. Neka žena, ki ji se voda. k*| je bila mast v ponvi vžga stavili in na veselje stre dolgoletno geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJ lah. SKI LIST! -r- la, je v ponvo vodi vlila, ržv' namesto pergišč pepela v 1811 je bilo vino tako Vse stare in nove naročnike lepo pozravlja njo hititi ali mast v pepel dobro, da nihče tako do- in jim želi NA SVIDENJE pri velikem nagrad Pozdravite svojce v tuji ker pospešuje debelenjel zliti. Mast se vzdigne kvi- briga ne pameti. nem žrebanju konec tega meseca — ni z Dolenjskim listom! ško v streho, in tako je DOLENJSKI LIST Proizvaja Drogerija Ljubljana velik ogenj vstal in dosti (Iz »Zapisa« Ivana Nav Hvaležni vam bodo za škode naredil. ratila leta 1849) pozornost! VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA 33. — »Nič ne vem. Rekli so mi samo, naj vam dam 34. — »Ne vem, kaj bodo zahtevali za vašo hčer,« je 35. — Župan je odšel, da bi naročil, naj pripravijo 36' 1i to pismo. Govorili so, da boste poslali nekoga, ki se rekel Rudi, »ne vem. Morda, če pošljete kaj cigaret ali nahrbtnik s sanitetnim materialom in s cigaretami. spremi bo pogajal z njimi,« je dejal Rudi »Najrajši bi jim sanitetnega materiala...« — Smrkavec ušivi,« je za Medtem je stopil v sobo občinski tajnik in pošepnil ni ce poslal bataljon vermanov, pa se ne bi več šopirili,« je mrmral župan, na glas pa je dejal: »Seveda, seveda, Rudiju: »Dobro se drži, fant. Pretental si ga.« Rudi oprtf zamrmral župan, še dalje je vrtal v Rudija, da bi zve poslal bi kakih pet sto cigaret in nahrbtnik sanitet je osuplo gledal za njim, ko je izginil, šele kasneje pa s< del od njega, kje je njegova hči, toda zaman. Končno nega materiala. Saj obveze so lahke, cigarete pa tudi, je zvedel, da je tajnik gornjegrajskega župana dve leti je vprašal: »Si morda cul govoriti, koliko bodo zahte lahko jih boš nesel, kaj?« Rudi je prikimal: »Brez delal za partizane, dokler ga niso Nemci odkrili in vali za mojo hčer?« skrbi, bom že nesel!« ga ustrelili. med f ^ljubili so nam dokončno tonovo ceste črnomelj- Saša Dobrila: ARGONAVTI Vinica!« a zadnji seji občinske skupščine Črnomelj Svezi s sprejemanjem družbenega plana lrniki znova hoteli imeti odgovor, kaj je 'ljubljeno gradnjo ceste od Črnomlja do Ce> Pomembno za vso Belo krajino. ^ebna tričlanska komisija, ki je zavoljo Pred kratkim obiskala izvršni svet SRS, ^ poročala razgovoru v Ljubljani, kjer leJa li, da zaenkrat za to cesto ni predvide- Sređstev. To je vse odbornike in tudi pri- . Soste na seji močno razburilo, ker so vsi ^ati na ^obljube nekaterih vodilnih tovari- -es da republika ni pozabila Bele krajine, toed NOB toliko žrtvovala. Ker je letos ^ca osvoboditve, so Belokranjci zaradi %'enih obljub še bolj užaljeni. ''jube, dane Beli krajini, zares še niso 'čene! 41 januarja do 28. februarja 1965: 0 novih naročnikov ^3 novih naročnikov smo sprejeli v na- *° družino minuli teden; kar 32 so jih 12 krške občine, po 15 iz ribniške in tre- L* 20 iz brežiške, 13 iz novomeške itd , mesecih se je torej na novo naročilo na 1440 ljudi, po posameznih občinah stanje takole: IJžlCE: 144 gOMELJ: 42 2£?VJE: 58 £šKO: 209 • 38 MESTO: 205 [£NlCA: 182 JUNICA; Gl ^BNJE: 149 *Ue pošte: 307 Uma: 45 toav smo akcijo dvomesečnega zbiranja . Naročnikov uradno zaključili z 28. fe- L.^1! bomo — kakor vsako leto — nove fuke zbirali tudi naprej, saj bi zares radi I lli geslo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI L ~T No, naklade 25.000 izvodov ta teden se dosegli, še vedno pa si bomo prizadevali, udarno število naših naročnikov kar se N da. 9 tudi ob zaključku akcije prosimo -'se P* nove naročnike: pridobivajte tudi v nove prijatelje in bralce domačega po bega glasnika Socialistične zveze! P» ki so v sedanji akciji sodelovali pri nJu našega tiska, pa se lepo zahvaljuje- Pornoč in tovariško naklonjenost! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Himni SMEH STOLETIJ Cromwellu je prišel nekoč v roke angleški Kovanec, na katerem je bil na eni strani napis »Bog nas varuje,« na drugi strani pa »Republika Anglija.« Državnik je nekaj krat zasukal kovanec v roki in nato dejal: — Zopet »Glejte, tudi tukaj se vidi, da bog in republika nista imam nikoli na isti strani.« težave z Oskar jem, mama! Menda so v Cromvvellovih časih tako zaničevali mo Tako narhijo in tako poveličevali republiko, da še v očenašu dolgo ni niso več molili »Pridi k nam tvoje kraljestvo,« ampak: še nikoli »Pridi k nam tvoja republika!« obležal! Ko je slavni pesnik Milton oslepel, se je znova poro čil. Prijatelj ga je začudeno vprašal, kako je mogel — slepec — najti ženo »Dragi moj,« ga je odpravil pesnik, »če bi še oglušel, bi bil najbolj iskani soprog v Angliji.« Angleški kralj Jakob II. je obiskal Miltona in ga vpra šal, če se mu ne zdi, da je njegova slepota božja kazen^ ker je pisal proti Charlesu I. Toda slepi pesnik mu je odgovoril: »če mislite, da so vse nezgode, ki nas dolete na zem lji, kazen božja, kaj potemtakem sodite o usodi svojega očeta? Jaz sem izgubil samo svoj vid, on pa — glavo!« ANKETA: .« — česa največ e nar žena angleškega pesnika Drvdena je sovražila knjige, Hu,i'^ °čil dvema vermanoma, naj po- ki jih je njen mož strastno prebiral. Dejala mu je: porabite: ^ jJUa skozi vse nemške postojanke po glav- mleka, lrht?nec* Eden izmed obeh vermanov si je »Rada bi bila knjiga, potem bi vsaj malo skrbel zame!« mesa, s »O,« jo je potolažil pesnik, »všeč bi mi bila tudi kot *nt9*K cigaretami in obvezami. »Koliko si zelenjave? koledar.« 0 V« je župan vprašal Rudija. »Enajst let,« — Denarja! 1 ^eJal Rudi, »sem že hil« — »In. čigav si?« »Zakaj pa ravno kot koledar?« vseeno,« je odvrnil Rudi, pozdravil in »Ker je vsako leto nov!« UOl»aodšeL NOVO IZVOLJENA VODSTVA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL NA POSVETU O NOVIH NALOGAH V Dragatusu se potegujejo zci stanovanjski blofc 23. februarja je bil v Dragatusu bilo treba v vasi nujno popraviti zbor volivcev, na katerem so ob nekatera pota in ograjo na poko ćani obravnavali družbeni plan ir. pališču. Da bi lahko vse to uredili, proračun občine za leto 1965, pri so predlagali uvedbo 'crajevvega čemer so volivci odobravali, da na samoprispevka. 15. februarja so se v Čr nedavnim organiziral preda na Kmetijah ne bo več delov dohar m sekretar Lojze Šterk, menja letos občina več STedstev za Na tem zboru vol: v cev med nomlju zbrali predsedniki in vanje za žene Zbralo se je ne sile. hkrati pa pojasnila, da bode družbene službe, posebno Brvi, Vrhovska ne programe. Ljudje so za LISCI, KOPITARNI in v brežiški občini ustanovlje vas, Zg, Pirošica, Dolnja dovoljni, ker bodo v njihovem drugih večjih podjetjih nih 14 krajevnih skupnosti. Pirošica, Izvir, Stojanski okviru o krajevnih zadevah pripravljajo proslave s Občinska skupščina je potr vrh, Vinji vrh, Poštena vas; lahko bolj neposredno odlo kulturnim programom, po dila vse odločitve občanov in Čatež, z naselji: Čatež, Pri- čali kot doslej. Tam, kjer so nekod pa le nagovore in lipe. Cerina, Dobeno, Žejno, izrekla svoje soglasje. Z od oproščeni davkov, bodo kme pogostitve. Večina priredi lokom so imenovane tele Sebenja vas, Dvorce, Mali tje kljub temu prispevali ne tev je napovedanih za so krajevne skupnosti: Cirnik; kaj sredstev za naloge, ki so boto, 7. marca. Artiče z naselji: Anice, Do bova z naselji: Dobova, jih postavili krajevni skop- Dečna sela, Glogovbrod, Tre. Rigonoe. Loče, Mihalovec, nosti. Upajo, da bo v teh Osrednje proslave v ob bež, Spodnja Pohan ca, Dole Mostec, Sela, Gaberje, Veli malih občinah hitreje rešlji čini ne bo, pač bodo raz nja vas, Zgornji Obrez, Peći ki in Mali Obrez; va marsikatera dolgoletna Pogovor šolark na toplem predpomladanskem son tresene po posameznih ce, Križe in ded Gornjega Globoko z naselji: Globo želja občanov i« zaradi tega cu. Deklice se vozijo v šolo z vlakom in takole se krajevnih centrih. Praznik Lenarta; ko, Mali vrh, Bojsno, Brezje, so vsi pripravljeni sodelova vsako popoldne kmalu po drugi uri zberejo na že žena je tudi na vasi po Bizeljsko z naselji: Bizelj- Piršenbreg; ti pri uresničevanju krajevnih lezniški postaji v Sevnici. Pred odhodom domov se stal tradicionalen in zato sko, Brezovica, Nova vas, Jesenice z naselji: Jeseni načrtov. pogovorijo o najnovejših šolskih dogodkih. ni kraja, ki se za to pri- ce, Obrežje, Nova vas, Rib Bračna vas, Drenovec, Bu ložnost ne bi slovesno od nica, Podgračeno. Bregan- kovje, Stara vas, Gregovec, dolžil ženam. Vitna vas, Dramlje, Orešje sko selo; in Bizeljska vas; Kapele z naselji: Kapele, Občinski odbor SZDL je Brežice—okolica z naselji: Podvinje, Jereslavec, Rako- 2m brežiške »1CHKE« ©I 3. marcu za dan žena predvidel tu mesto Brežice, šentlenart, vec, Vrhje, Slogonsko in 2u- di obiske pri ženah bor Trgovsko podjetje »KRKA« le čim bolj strokovno uspo čitndških domovih, govorile Gornji Lenart, Bukošek, Za- pelevec; kah, prj materah s števil iz Brežic prodaja svoje blago sobiti pisarniško osebje. Lani pa so t*idi o delitvi osebnega kot, Trnje, Brezina, Cund.ro- Krška vas—Skopice: Krška nimi družinami in pri že na veliko v dveh skladiščih, je 5 žena opravilo knjigovod dohodka. vec in Črne; vas in Skopice; nah, ki stopajo v .deveto na malo pa v 19 poslovalni ski težaj II. stopnje, tri žen- - Opaziti je, da je delovna Cerklje z naselji; Cerklje, Mrzlava vas—Velike Malen- desetletje svojega življe cah, od katerih jih je 5 v B~e- ske pa izredno študirajo na skupnost sprejela naše pred Črešnjice, Gazice, Zasip, 2u- ce: Mrzlava vas, Velike Ma- nja. Načrt bo uresničen žicah, ostale pa na podeželju VKES in ESŠ. Ženske se uve loge in jih tudi uresničila, peca vas, Račja vas, Boršt, lence, Globočice, Riša vas, le, če se bo do tega časa v občini. Od vseh zaposlenih ljavljajo tudi na področju de kadar so bili dani materialni Kamence, Stankovo, čedem; nabralo dovolj finančnih 109 članov kolektiva je 56 od lavskega samoupravljanja: v pogoji. Prenovili so nekaj po Riše z naselji: Riše, Ore- sredstev za simbolično ob Na brežiškem stotkov žensk. V trgovini na DS jih je 40 odst., v UO 22, slovalnic in priročnih skla hovec, Podgorje, Dednja vas, daritev obiskanih žena in Pavlova vas; drobno so lani iztržile 627 v UO in nadzornem odboru dišč, zgradili dvoje družin sejmišču precejšen sindikalne podružnice 58, v skih stanovanj in samska sta družin. Sromlje z naselji: Sromlje, milijonov dinarjev ali 59.45 nromet odst. celotnega prometa, v tr komisijah, ki so voljene iz novanja za prodajalke. Po Cumovec, Volčje, Okljukova vrst članov DS pa 42 odst. V udariti pa velja, da ženske na 1080 malih in večjih puj govini na veliko pa 114,626.000 gora. Zgornja Pohanca. Silo- osnovni organizaciji ZK jih upravi delajo v težkih pogo skov je bilo 27. februarja ah 9.7 odst. celotnega prome Predrzen vlom naprodaj na brežiškem sej vec; je 43 odst. Udeležujejo pa se jih, saj ima vsaka na razpo Velika dolina z naselji: Ve ta. Proizvajalke so od prome tudi družbenega in politične lago le 6 m2 pisarniškega pro mišču. Povprečna prodaj ta dobile 19,566.000 din čistih v Brežicah na cena za manjše pujske, lika dolina, Brezje, Perišče, ga življenja; tako so v občin stora, ki pa je namenjen tudi Rajec, Mala dolina, Koritno, osebnih dohodkov. ski skupščini, v RK, kot sod za stranke- Kljub temu da V noči od nedelje, 28. febr., na katerih je bil0 prodanih ponedeljek, 1. marca, so neznanci 555, je znašala 550 din za Cirnik, Gaj, Ponikve in La Nekvalificirane ženske de- nice porotnice, kot članice so ženske aktivni nosilec na razbili šipo v vratili trafike poleg kilogram žive teže. Večji ze lovn<- sile skoraj nimamo, saj predsedstva za družbeno ak šega delovnega kolektiva, se fotografa Baškoviča v Brežicah. so veljali okoli 400 din kg, tivnost žensk, v okrajnem od še premalo vključujejo v sa- Stanovalci v prvem nadstropju so Vse krajevne skupnosti mora vsaka prodajalka imeti slišali ropot in žvenket Stekla, ven prodanih pa je bilo 18. imajo že pripravljene delov strokovni izpit. Potrebno je boru SZDL, v občinskem sin dar povzročiteljev ni nihče videl. dikalnem odboru, v krajev Iz prodajalne so izginile 3 ročne nih odborih SZDL, v DPM in ure, nalivno pero, plastika, vžgal- v ZMS. V teh organizacijah niki in še več drugih stvari. Kaj BREŽIŠKE vse so odnesli predrzneži s seboj, so zastopane z 10 odst. bo pokazala šele inventura. Na fetosf med voSivoi naše občine Naše ženske se torej vse srečo do kolkov niso prišli, denar VESTI ja pa tudi ni bilo v poslovalnici. 30 zborov volivcev po vaseh razprave je bilo povsod o zadev, za ureditev poti, vod bolj uveljavljajo v delavskem in v mestu je mimo. Občani predlogu odloka o prispevkih njakov in podobno. Krajevne in družbenem upravljanju in Preiskava še traja. Vlom se je lahko trdimo, da se aktivno moupravljanje. Le s sodelo dogodil med 3. in 4.30. Steklo na So na njih potrdili kandidate in davkih občanov ter o pred skupnosti so že ustanovljene vratih je bilo debelo G mm, ven za občinsko in republiško logu odloka o stopnjah občin in imajo te stvari predvidene srečujejo s problemi v naši vanjem vseh žensk bomo ob dar to vlomilca ni motilo. V na skupščino. Razprave o njih skih prispevkov in davkov. v svojih programih. V sev- delovni organizaciji in izven bodočem prazniku žensk še z glici je verjetno pobral tisto, kar je v temi lahko dosegel. Oškodova so bile živahne in skoraj pov Dodali so precej svojih niški občin jih je 10, krajev nje. Opažamo, da celo bolj jasnejšo perspektivo gledale sodelujejo v DS in UO naše na poslovalnica št. 8 spada k po sod so izbrali po dva kandi mnenj, ki so povzeti v zapis nih odborov pa je bilo prej v bodočnost. slovni enoti ljubljanske tobačne to data. V republiško skupščino nikih in jih bo obravnavala 28. Ponekod občani menijo, podružnice kot moški. LJUBICA REBERNIK varne v Krškem. kandidira tov. Bogo Gorjan, občinska skupščina. Veliko da jih je premalo in na Pri V razpravah so se zavze zbori volivcev v Tržišču, na male za boljše delovne pogo popravkov so omenili zlasti možu so že izrekli željo, da LANI JE BILO IZREČENIH ZA 2,000.000 DIN KAZNI Telčah in v Gabrijelah pa so pri razpravi o predosnutku bi imeli svojo krajevno skup je, za nabavo blaga in kvali predlagali še enega kandidata. odloka o proizvodnih okoli nost. Od tega si obetajo učin tetno postrežbo ter odnose To je Ignac Strmole. ših. Nekatere predloge bo kovitejše reševanje nekaterih do potrošnika, za pravočasno proučila komisija še pred se krajevnih problemov. Zelja se obveščanje kolektiva o skle S tržnim inšpektorjem Volivci so temeljito pretre jo občinske skupščine. pih DS ter o predlogih UO, sli vse evidentirane kandidate jim bo verjetno uresničila in Večina zborov se je odločila morda še tudi ljudem iz ka o 42-urnem tedniku z željo za in s tem pokazali, kako raz prosto soboto, za zagotovitev vita je pri njih težnja, da bi za krajevni samoprispevek. V kega drugega oddaljenega po trgovinah in gostilnah tem vidijo možnost za reše kraja, če bodo svoje predloge pogojev letnega oddiha v po- vanje številnih komunalnih zadovoljivo utemeljili. Občinska tržna inšpekcija čutijo pomanjkljivo postrež v Brežicah je lani odposla bo številni kopalci ob Krki, la javnemu tožilstvu 12 pri čeprav smo o načrtih za ure SEVNIŠKI jav, sodniku za prekrške pa ditev gostišča oz. postavitev 40 prijav za upravno kazen kioskov že veliko slišali. VESTNI K I Krmelju s© ustanovili kraievne ska posopak. Ob pregledih Zasebni gostinci so v zad 'j je bilo na mestu kaznovanih njih letih precej investirali 19. februarja se je v Kr- ge, saj j'e bilo na zboru sli 6 oseb v skupnem znesku v svoje kale in jih po svo izbrali res takšne ljudi, ki melju zbralo na zboru voliv šati precej kritike na račun 15.000 dinarjev. jih možnostih sodobno opre bodo v skupščini zastavili be cev veliko ljudi, čeprav je bi slabo vzdrževanih vaških cest lo slabo vreme. Tokrat so Gospodarsko sodišče je le mili. Podeželske gostilne so sedo in ki bodo sposobni pra in poti, zlasti slaba pa je ce ta 1964 izreklo za naše pod zaradi tega mnogo prikup- vilno odločati o zadevah do prišli iz vseh naselij, celo iz sta na Goveji dol in Kamen- Govejega dola, Hinjc, Brezij gali Božidarja Gorjana, se ročje za 1,846.000 din denar nejše kot prej- Občinska trž mače občine in naše skupno kretarja Izvršnega sveta Slo co. V Krmelju je pomanjklji nih kazni, sodnik za prekr na inšpekcija do sedaj za in Kamence- Le mlade vo va <^avna razsvetljava, pereč sti. livce iz detovnih organizacij venije. Nato je stekla razpra ške pa za 250 000 dinarjev. nadzor nad alkoholnimi pi je -vodovod, ni otroške usta jačami ni imela' strokovnja Na minulih zborih so obča smo pogrešali. va o statutu krajevne skup Skupna vsota torej presega nove, šola je premajhna itd. 2 miljona dinarje"/. Zvezna ka. Ta pa je nujno potreben, ni sprejeli tudi statute krajev Zbor je bil namenjen pred nosti Krmelj. Občane je za Vse to bodo zmogli samo s tržna inšpekcija je odvzela zato bo v prihodnje sodelo ne skupnosti. Izvolili so svete laganju kandidatov za repub nimalo, iz kakšnih virov se sodelovanjem prebivalcev, Kmetijsko gozdarskemu pod- val pri kontroli vin tudi teh skupnosti in nove člane liški zbor skupščine SRS. bo financirala njena dejav področjih delovnih organiza jetju 1,751.727 dinarjev zara enolog. Kakovost prodanih poravnalnih svetov. Veliko Volivci so soglasno predla- nost; menili so, naj se statut dopolni v toliko, da bo skup cij in občine. Na zboru so di tega, ker se KGP proda vin se bo ob poostreni nad nost zajela naselji Brezje in razpravljali tudi o osnutku jalo les po previsokih cenah. zorni službi golfcvo izboljša Kamenca šele nato, ko se družbenega plana in prora la. -ey čuna za 1965 ter dali na obo V trgovinah inšpekcija ob bodo s tem strinjali temkaj- činske skuščine v Brežicah Štirje zbori okrog Šentjanža šnji prebivalci, hkrati pa so je nekaj pripomb. BORIS DEBELAK ni zabeležila kaznivih dejanj, Na območju krajevnega ri šoli v Šentjanžu. Tu so zaželeli, naj krajevna skup pač pa le nekaj primanjklja Novo v Brežicah urada šentjaž so biid pred imeli težave s kandidati, si nost poroča o svojem delu na jev pri inventurah .O tem so zborih volivcev. Ko so so B Meščani so na zboru volivcev kratkim kar trije zbori obča kandidature niso hoteli pre V Loki kandidirata razpravljali pristojni delavski kandidirali v občinsko skupščino nov. Na zboru v Krmelju so vzeti. Menimo, da ni prav, če glasno sprejeli sitatut, so iz sveti in upravni odbori. Po dve tovarišica. — To sta bančna občani predlagali kandidata človek, ki ga volivci izberejo volili na predlog krajevne or Veber in. Močnik slovalnice v potrošniških sre uslužbenka Erna Orlić in učiteljica ganizacije SZDL v svet kra Marija Hrovat. Na kandidacijskem za republiškega poslanca, za to častno mesto, ni pri Od štirih evidentiranih diščih so v glavnem urejene, zboru so volivci obravnavali še sprejeli statut krajevne skup pravljen žrtvovati nekaj ča jevne skupnosti naslednje ob v manjših krajih pa bi jih družbeni plan za letos in uresniče čane: Franca Vitmana, Jože kandidatov za odbornika nosti v Krmelju in izvolili sa za skupnost. v Loki sta na zboru obča bilo nujno treba modernizi nje lanskoletnih načrtov. Seznanili člane sveta krajevne skupno Nekateri so na zboru na ta Končino, Franca Resndka, rati. Tam, kjer podjetje ni so se z odlokom o prispevkih In Janeza Koprivca, Janeza Re nov 21. februarja pristala davkih občanov in odlokom o stop sti- Velikem Cirniku izrazili ne na kandidiranje Polde Ve lastnik lokalov, po sedanjih njah občinskih prispevkov in dav pa, dr- Vinka Humarja in kov. Zanimali so se za posamezne Za volilno enoto Šentjanž zadovoljstvo z rajonizacijo na ber, tajnik na železniški predpisih ne sme investirati njihovem področju. Tu in na Ivanko Gor ene (vsi našeti so vanje, zato bo treba prej ali investicijske naložbe lani In letos je bil zbor volivcev 21. te- iz Krmelja); iz Hinjc je bil postaji v Zidanem mostu, ter postavili še več drugih vpra Kalu so zahtevali, da se raz slej rešiti tudi to vprašanje- šanj. Sprejeli so tudi delovni pro bruarja v novi šoli v Šent izvoljen Marjan Mirt, iz Go doma iz Loke, in Jože delitev popravi. Močnik, kmetovalec iz Ra- Gostinska mreža v občini gram krajevne skupnosti, ki je bi janžu. Navzoči so potrdili tri vejega dola pa Drago Peilko. la ustanovljena na predzadnjem predloge kandidatov za no Volilne enote Šentjanža, deža. Za poslanca republi je še vedno pomanjkljiva. V zboru. Kal in Vel. Cirnik so tudi V poravnalni svet za območ vega občinskega odbornika, je Krmelja so bili izvoljeni: škega zbora so evidentira mestu bi nujno potrebovali H Prostor poleg prometne pisar- sprejele statut krajevne li Božidarja Gorjana. Na sobe za tujce, zato bi bilo ne podjetja SAP iz Ljubljane pre ki ga bodo volili 28. marca. Rudi Dobnik, Jože Lužar, urejajo v slaščičarno. Tam bo imel Predlagali so tudi kandidata skupnosti in izvolile 11 član tem zboru so sprejeli tudi najbolje, če bi Narodni dom ski svet KS. člani sveta so Ivan Perhaj, Alojz Mlakar in svoj lokal slaščičar Djabir Demi- za republiškega poslanca. Stanko Slapšak. statut krajevne skupnosti prevzel še zgornje prostore rović, ki ima zdaj prodajalno na iz raznih krajev, da bodo vse in imenovali 11 članov v doma JLA. Gostišče želijo železniški postaji. Nova slaščičar Volilna enota Kal je imela tri enote enakomerno zasto Svet krajevne skupnosti bo svet krajevne skupnosti. na bo odprta že čez mesec dnd, imeti tudi prebivalci v Kape kolikor se preurejanje ne bo za isti dan zbor občanov v sta pane. A- P. moral opraviti obsežne nalo Sk. lah in Stari vasi. Poleti ob vleklo. 20 DOLENJSKI LIST Št. 9 (780) Ofe težka itka la proračunNAJPRIKLADNEJŠ E 375 milijonov dinarjev dopol OBLIKE ZA DELO Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem sta 25. februarja ob navzočnosti nilnih sredstev. Sprejeti pro Po reorganizaciji ima občinski komite Zi 22 DOLENJSKI LIST Trebanjski športni dan na snegu Letni obračun kočevskega Parfena ZDRAVNIK VAM SVETUJE Zadnje sončne in snežne dni so Občnega zbora kočevskega Par lesne vzgoje dela še osem panog: učenci trebanjske osnovne šole iz pomb in zamisli za bodoče delo tizana se je pred kratkim udele orodna telovadba, atletika, odboj koristili za svoj športni dan. 64 društva. Pokazalo se je, da ima žilo precej športnikov, zlasti mlaj ka, košarka, namizni tenis, dviga otrok je tekmovalo v smučanju, društvo kljub prehodnim težavam ših. Kot gostje so bili navzoči tu nje uteži, smučanje in sankanje. vsi ostali pa v sankanju. Poka zdravo jedro. di predsednik občinskega odbora V društvu je razen teg- še odde zalo se je, da smučarski tečaji SZDL tov. Lavrič, predsednik lek za rekreacijo starejsin članov, Prvi del programa za razvoj te močno koristijo: v alpski kombi Nevroze srca ObZTK Dominik Trobentar in kjer gojijo odbojko in namizni lesne kulture je izveden: potrebni naciji so kar 8 prvih mest zasedli predsednik sveta za telesno kultu tenis. Novi dom je seveda tudi objekti so zgrajeni in tudi dobro tisti, ki so bili v Crmošnjicah! Večkrat se pojavljajo pri srcu bolečine, tiščanja, ro ObS Kočevje Andrej Arko. pripomogel, da dobiva društvo so pripravljeni. Partizan in njegov V poročilih so opisali nekatere dobne oblike za gojenje posamez upravni odbor bosta lahko prešla tolčenja srca, hitro bitje srca, zbadanja in podobno. REZULTATI — SMUK: mlajši na organizacijsko in tehni»no delo. pionirji: Bukovec, Jan, Kavšek; pomanjkljivosti in nanizali uspehe. nih panog. Po poročilih so v raz Pri pregledu bolnika ne moremo na njegovem ožilju V društvu zdaj razen temeljne te pravi obdelali več kritičnih pri- Društvo ne bo moglo napredovaU in na njegovem srcu ugotoviti nikake napake, bolnika starejši pionirji: Tanjšek, Smolič, le na amaterski bazi. Potreben bo Prijatelj; mlajše pionirke: Oven, profesionalni trener, vsaj za sek pa je strah, da je hudo bolan. Temu pravimo nevroze Hribar, Franko; starejše pionirke: cije težavnejših panog, prav tako srca, ker imajo več različnih vzrokov, znaki pa so Zupančič, Smole, Kožamclj. pa bo treba izpeljati nagrajevanje vodnikov. Nekatere panoge bo tre približno enaki. SLALOM: mlajši pionirju Buko ba omejiti in skrčiti tekmovanja, Duševni vzrok za tako bolezen se pojavlja pri vce, Jan, Kek; starejši pionirji: da ne bodo prišli v stisko. Opre ljudeh, ki so samosvoji in se stalno opazujejo, kje Tanjšek, M. Prijatelj, Oven: pio ma nekaterih sekcij je slaba, nirke: Kožamclj, Zupančič, Smo kljub temu, da je društvo uspešno jih kaj boli, potem pri ljudeh, ki so pretrpeli kakšno le. zaključilo svojo dejavnost. Sploš nesrečo in pri ljudeh, ki se neprestano boje, da ne bi KOMBINACIJA: Tanjšek, Buko no mnenje je bilo, da bo društvu zboleli na srcu. Ljudje, ki nimajo uravnovešeno živ vec, M. Prijatelj. potrebno dati več finančnih sred stev, predvsem za mladinsko te čevje, ki ni odvisno od njihove volje, takoimenovani SANKANJE — posamezno: pio lesno vzgojo. Do zdaj so jo nam živčni sistem, imajo poleg težav s srcem še vlažne nirji: Vidmar, Bukovec, Baje: pi reč zapostavljali na račun rekrea in hladne dlani in podplate, drhtenje prstov in pre onirke: Hercog, Kotar, Buzcčan. cije starejših in atraktivnega špor Pari — pionirji: Longar — Erja ta. To vprašanje bo vsaj načelno bavne motnje, večinoma zaprtje. Poleg tega dobe ob vec, Levičar — Kozlcvčar, Zakraj- morala rešiti ObZTK na svoji let razburjenju rdečkaste madeže po vratu in obrazu, po šek — Krevs; pionirke: Mervar — ni skupščini. Mlakar, Brajcr — Pust, Glogov- sebno ženske. Vzrok za srčne nevroze je tudi preko šck — Pcgan. Govorili so še o premajhnem merno kajenje, prekomerno pitje prave kave, čaja in zanimanju novinarjev in dnevnega N. B. časopisja za športne dogodke na alkohola. Vzrok za to bolezen so lahko motnje žlez podeželju, o ustanovitvi skupnega z notranjim izločanjem, posebno pri ženah v času sklada sredstev, o poživitvi re mene ali po oper^aciji jajčnikov. Končno je vzrok lah kreacije v podjetjih, o vzgoji ka Nomiznoteniško drov in sodnikov. ko tudi nepravilno seksualno življenje. Delo Partizana sta pohvalila Pri vseh teh vzrokih, ki povzročajo srčne nevro prvenstvo predstavnika SZDL in ObZTK. Na ze,, bolnik najpogosteje pripoveduje, da mu srce koncu so izvolili 15-člunski odbor, v Sodražici Južni del trakta doma v Kočevju: telovadnica ki ga bo vodil kot predsednik Sa močno tolče ali da ga od časa do časa zbode pri sr ša Bižal, zaslužni športnik in ne Zveza za telesno kulturo v Rib cu, kot da ga je nekdo z nožem. Večkrat bolnik tudi (Foto: A. Arko) sebični vzgojitelj mladine. A. A. nici je na eni svojih sej razprav pravi, da se mu je srce za trenutek ustavilo, potem ljala o razdelitvi posameznih Šport pa spet hitreje bilo. Precej bolnikov toži, da jim nih panog na telesno vzgojna dru zmanjkuje zraka. Skoraj vsak bolnik opisuje svoje štva. TVD Partizan v Sodražici bo skrbel za nadaljnji razvoj namiz težave na svoj način. nega tenisa v občini. V ta namen kegEjači 10 Zdravljenje bolezni je odvisno od vzroka, ki je bodo to nedeljo, 7. marca dopol Novomeški zadovoljni dne, organizirali v Sodražici, kjer bolezen povzročil. Na vsak način pa bolnikom pri Prvenstvo Slovenije v kegljanju je tudi sedež kamdsije za ruunizni resno računamo. Vsi ostali pa so Ljudje še vedno gledajo na keg je bilo pred kratkim končano. No poročamo delo, ker telesna in duševna utrujenost tenis (predsednik komisije je Sta izenačena ekipa, ki bo z vestnim ljanje kot na šport gostilen. To vomeški PIONIR je bil edini od delom dosegla še lepe rezultate. pa ni res. Kegljanje je enakovred blagodejno vplivata na bolnika. ne Gašperič), občinsko prvenstvo v dolenjskih moštev, ki je sodeloval tej športni panogi. S tekmovanjem, Ženske letos ne sodelujejo v ligi. no ostalim športnim par.ogam. Tu v tem elitnem tekmovanju. Enega Tako jim preostanejo le prijatelj Dr. B. O. na katerem bodo nastopili člani, di ta miselnost zavira še večji od njegovih najboljših Igralcev, ska srečanja, najboljše pa bodo razmah naših vrst. mladinci in pionirji, bodo določili večkratnega dolenjskega prvaka Jo šle tudi na posamično slovensko prvaka posameznika in ekipo. žeta Mrzlaka smo naprosili, da prvenstvo. Trenira jih Romih, prvi Sicer pa, kaj bi govorili: ko nam pove nekaj vtisov s pravkar uspehi pa so že opazni. smo imeli načrte in denar, nismo končanega prvenstva. dobili lokacije, ko pa smo dobili — Ali imate dovolj sredstev za lokacijo za gradnjo kegljišča, de — Kako ste se pripravljali? tekmovanja in treninge? narja ni bilo več. Po mojem mne — Sredstva za tekmovanja dobi nju bi bila najboljša rešitev, da Najuspešnejše ilEKTi§, pokal muožienostk — Pripravljali smo se z ekipa vamo od sindikalne podružnice mi, ki imajo štiristezna kegljišča. bi dobili sredstva za gradnjo pre- PIONIRJA, ki nas vsestransko potrebne športne dvorane, kjer bi 18. februarja so svečano zaklju ti so jim bili športniki iz občine Prav zato smo se solidno plasi podpira. Lahko povem le to, da čili druge delavske športne igre v in Elektra. rali: 9. mesto med 16. ekipami in prav gotovo tudi kegljnči prišli na s sredstvi, ki nam jih daje svoj račun. črnomaljski občini. Na slavnostni ISKRI Športniki Elektra so zmagali v dober povpreček nas povsem za- ObZTK, ne bi mogli tekmovati. Ce seji ObZTK sta ObSS in ObZTK, tekmovalnem delu. Sodelovali so dovoljujeta. Igralo nas je samo 8, bi imeli štiristezno kegljišče, bi — In vaša naslednja tekmova ki sta to tekmovanje organizirala, kulture v tej občini. Predsednika z 8 ekipami in osvojili največ čeprav smo imeli dve rezervi. Tre čez leto ali dve spet prišli na ti nja? objavila rezultate in razdelila po nirali smo le enkrat ali največ ObSS Jože Kolenc in ObZTK prvih mest. Morda jim bo uprava sto mesto, kjer smo bili pred — Program je že izdelan: zim kale, priznanja, diplome in šport Franc Moljk sta nato razdelila na dvakrat na teden, ker je naše keg podjetja zdaj nudila še večjo po kakimi desetimi leti: enakovredno ska liga bo trajala vse do maja. no opremo najboljšim ter diplo grade športnikom. moč. ljišče le enostezno in več kot pre bi se borili z najboljšimi sloven me in priznanja vsem za udeležbo. Pokal množičnosti je dobila se- zasedeno. Sicer pa se nad pripra Igrali pa bomo še v občinski ligi, Za letošnje igre je bilo veliko skimi kegljaškimi klubi. na prvenstvu Dolenjske za posa Slavnost je bila razdeljena na dva miška Iskra, ki je tokrat prvič zanimanje, saj je sodelovalo 18 vami ne smemo pritoževati. Tek dela: razdelitev nagrad in slav sodelovala v športnem tekmova- movali smo vseskozi od oktobra v — Kako je pa s kegljiščem? meznike in v tekmovanju za Jugo- delovnih organizacij z 88 ekipami. — Govoric o novem Kegljišču je kup. Tako lahko rečem, da razen nostno sejo ObZTK v počastitev V 156 dvobojih se je pomerilo kar novomeški in zimski novomeški občinskega praznika, ki so ji pri ligi, tako da nam kondicija ni de precej, konkretnih akcij pa ni. dveh mesecev tekmujemo skozi vse 2370 športnikov - delavcev, tekme Mislim pa, da nI še vse izgublje leto sostvovali predsednik SZDL Franc pa si je ogledalo 5410 občanov. lala posebnih preglavic. Stajdohar, predsednik ObSS Jože no. Precej bi lahko pripomogla 6 ekipam so v delovni organiza — Kako pa je s članstvom? tudi podjetja, saj je kegljanje lah Tako je torej pri novomeških Kolenc, tajnik ObSS Lojze Stariha ciji kupili opremo, škoda je, da kegljačih. PIONIR je res najkva ter predstavniki gospodarskih or — Aktivno so bavi s kegljanjem ko tudi Izrazito rekreativni šport,* je sodelovalo tako malo mladine. okrog 50 članov, članic in mladin ki ga lahko gojimo skozi vse leto. litetnejša dolenjska ekipa. To po ganizacij in udeleženci športnih Ženske so sodelovale z 10 ekipa trjujejo tudi njegovi uspehi. Želi iger. cev. Posebno pri mladincih je opa Včasih je bilo tudi po 500 članov, mi. Razveseljivo je, da so tekmo ziti vrsto nadarjenih tekmovalcev. ker pa niso mogli trenirati, so za mo, da bi bilo takih uspehov, kot Slavnostni govor je imel dolgo vali vsi: od delavca do predsedni Jarc in Drenik sta dva, na katera pustili vrste kegljačev. je bilo tretje mesto v borbenih letni predsednik NK Bela Krajina ka ObS. Tekmovali so celo pri igral leta 1963, ie več in da bi in podpredsednik ObZTK Janez vatni obrtniki. Tekmovalci želijo, PIONIR še naprej imel svoje za Vitkovid, ki je prikupno govoril naj bi v prihodnje vključili še ro stopnike na državnih prvenstvih, o pomenu SNOS. Ob koncu je do komet, atletiko, kolesarjenje, orien kot jih je imel vseh zadnjih 13 let. bil plaketo z zlatim vencem za tacijske pohode In sankanje in da delo in pomoč v razvoju telesne naj tekmovanje traja vse leto. J. S. In za konec še zmagovalci: Kegljačice za dan žena šah: Belt pred občino. Belt Je izgubil le eno točko. • Zanimivo je, da so sc zvez LOŠKI POTOK: smu Namizni tenis: Elektro pred V nedeljo je bilo v Kočevju (Šercer 398, Andolšek 376, Ocepek nega turnirja v namiznem teni Iskro. Posamezniki: šteiner pred tekmovanje ženskih kegljaških 372, Potočnik 357, Mari"»č 344, He- čarji za naslove Lavrinom. ekip v počastitev dneva žena. Tek nigman 341); KOČEVJE B 2154 su, ki Je bil januarja v Novem 28. februarja je bilo v Loškem Semiška ISKRA je za Streljanje: moški — Elektro movanja so se udeležile ekipe (Trpin 375, Zanoškar 373, Kosten Sadu (to Je bila obenem preiz pred Iskro. Posamezniki: Pavlin Ljubljane, Pionirja in dve domači potoku občansko prvenstvo v tekih, služeno prevzela POKAL 364, Frank 360, Sčap 347, Soš kušnja za del tehničnega vod slalomu in skokih, ki so se ga pred Mlrtičem (oba Elektro); žen ekipi. Tekmovale so na 6 x 100 335). LJUBLJANA 2132 (Satler udeležili smučarji iz Loškega po MNOŽIČNOSTI delavskih ske — prva ekipa Iskre pred dru lučajev. Pohvaliti je treba doma 386, Peteh 359, škraba 353, Janša stva in sodnike iz Srbije in toka, Sodražice in Ribnice. Tek športnih iger v črnomalj go. Posamezno: Plutova pred Črnl- činke, ki so bile v končnem vrst 351, Knez 350, Hruševar 333); PI Makedonije) udeležili tudi pred čevo (obe Iskra), nem redu boljše z obema ekipa movanje je v lepem vremenu ski občini (Foto: inž. ONIR 1951 (Jerman 367, Zelezni- stavniki kitajske ambasade v spremljalo okrog 1000 gledalcev. Kegljanje: moški — rudnik pred ma. Tudi med posameznicami je kar 344, Nanger 343, širne 329, Zore) Beogradu in časopisne agencije Zmagovalci so postali — v tekih Zoro. Posamezniki: VrščaJ (Elek prvo mesto, ostalo domači Sercer- Osolnik 304, Lukše 264). Prt članih Franc Bartolj, pri mla tro) pred VVeissom (Zora); ženske jevi z zelo dobrim rezultatom Tekmovanje je v celoti popol HSINHUA Iz Pekinga. Zanimali 398 kegljev. S prikazano igro so dincih Janez Kordiš, pri starejših — Iskra pred Občino. Posamezno: noma uspelo ter je treba pohva so se za priprave za SPENTj Pionirjih Janez Knavs, pri pionir nju, vendar je zanj vladalo v to Birkeljbah (Rudnik) pred Moljko- domačinke zaslužile, da bi sode liti organizatorje ter vse domače jih Stanko Gregorič, pri mlajših varni veliko navdušenje. Sodelo • vo (občina). lovale v republiški kegljaški ligi. tekmovalke. obenem pa preučevali formo Pionirjih Jože Žagar (vsi Iz Loške vali so s kar 7 ženskimi in 21 mo Odbojka: Iskra pred Beltom In Omogočiti bi jim bilo treba samo (en) Jugoslovanov. ga potoka), pri pionirkah Nada škimi ekipami. Največji konkuren občino. F. MOLJK nekaj srečanj na drugih keglji Mate (Ribnica). V slalomu je pri ščih. članih zmagal Marjan Hočevar, pri Rezultati: KOČEVJE A 2188 mladincih Dušan Divjak (oba Rib nica), pri starejših pionirjih An drej Arko (Sodražica), pri mlajših Dve zmagi kočevske gimnazije Pionirjih Prvin Lavrič (Ribnica), • ŠŠD gimnazija Kočevje je jih razredov tekmovali med se Pri pionirkah Tatjana Samsa (So organiziralo prijateljsko srečanje boj. Presenečenje leta ŠPORT Z USPEHI - ALI dražica). V skokih je pri članih v odbojki in namiznem tenisu z E3 Strelci so izvedli tekmovanje zmagal Anton Arko iz Sodražice, osilniško Kolpo. V Domu telesne za zlato puščico. Udeležba je bi v zimski ligi! Pri mladincih Dušan Košir iz Lo kulture v Kočevju so bili v obeh la precej pičla, najuspešnejši pa Ženska ekipa Pionirja je prema škega potoka, pri pionirjih pa Al- panogah uspešnejši gimnazijci: v so bili rudarji. Zmagal je Jožo gala moško ekipo z rezultatom , REKREACIJA? «in Košir (Loški potok). odbojki so zmagali s 3:0 (7, 7, Letnar (SD Rudar — Šalka vas), 390:383. Vsak komentar je odveč: Deveti od šestnajstih v konkurenci najboljših slovenskih keglja 14), v namiznem tenisu pa je K. O. ki je nastreljal 480 krogov. Bor to je presenečenje leta v keglja- ških ekip, dobri rezultati na posameznih kegljiščih — v Celju celo prva gimnazijska ekipa zmagala ba bi bila ostrejša, če bi se tek škem Novem mestu. Ostali rezul povpreček 848 kegljev — in dvakrat peto mesto: v Kranju in na Je s 5:3, druga pa s 5:2. Tekmova movanja udeležili tudi starejši tati so bili naslednji: Pionir II — nje je bilo res tovariško, vendar senicah, to je izkupiček osmerice kegljačev novomeškega -Pionirja, ki tekmovalci Lanski zmagovalec Zu Vseh devet II. 398:297, Luknja II so edini od dolenjskih kegljačev igrali v slovenski ligi. Uspeh: realno, bi bilo treba taka srečanja orga pančič tokrat, ni streljal. — Pionir I 2.19:452. Elektro — nizirati resneje, ker tekmovanjo previsoko ali prenizko? Možnosti: bi bilo lahko bolje? Govorice: BI V nedeljo gredo mladi orod Vseh 9 I 297:382, Železničar I — povprečno ali celo malo manj kot to. Je res? sicer izgubi na pomenu ln se ni telovadci na povratno tekmo Luknja I 398:341, Bolnica — Že spremeni bolj v trening. Poglejmo enkrat dejstvom v oči! Novo mesto trenutno nima Siniuiiaiika v Sevnici vanje v Ljubljano s Taborjani. lezničar II 252:342. Vodi Pionir s možnosti, da bi doseglo kaj več. Ne v kegljanju, niti ne kje drugje. Orodna telovadba se je med pio 26 točkami, vendar ima tekmo Pogoji, v katerih delajo novomeški športniki, so daleč od tistih, ki 3oris Debelak je na šoli Sava Bi Osnovna šola Mirko Bračio nirji precej razvila in so v Ko več. Železničar ima 24 točk, Vseh je imela svoj športni dan. V do bi jim lahko rekli vsaj zadovoljil ioči; kaj šele taki. v katerih se roje Hladnika igral simultanko in zma čevje povabili tudi Novogoričane. 9 po 22. Med posamezniki je spet vajo uspehi, ki silijo iz povprečja. Ne slepimo sc, da bo v letošnji mu telesne kulture so učenci viš v vodstvu Hren (1099 kegljev), gal z rezultatom 12:1. Edino zrna- A. Arko sezoni — ki se bo vsak čas že začela — kaj boljše! Ravno obratno. Eo je dosegel Pompe. Na šoli so Mrzlak jih je podrl 1088, Zidanek pa 1050. Medtem ko pri nas skoparimo s sredstvi in ponavljamo obledelo fra: tudi začeli z rednim poukom ša zo: najprej nekaj pokažite, dosezite uspeh, nato pa vam bomo dali hovske teorije, ki ga v okviru ša sredstva, drugje ne «tojijo prekrižanih rok. Tako se razlika v kva hovskega krožka obiskuje 50 mla Brežice na pmm rokometne liteti ne vsak dan manjša, ampak se vsak dan veča. »Ni denarja! dih šahistov. Jermanova prvak Niti mislili ni treba.