Uradni List RS, Št, 33/07, 70/08

USKLAJENI PREDLOG

PRIKAZ SPREMEMB

1. Spremembe in dopolnitve v dopolnjenem osnutku: a. spremembe in dopolnitve – dodano b. spremembe in dopolnitve – izbrisano

2. Spremembe in dopolnitve med dopolnjenim osnutkom in usklajenim predlogom: a. spremembe in dopolnitve - dodano b. spremembe in dopolnitve - izbrisano

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št, 33/07, 70/08 -

ZVO-1B in 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A)1, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 41. seji dne 5.7.2010 sprejel

ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen (vsebina odloka)

(1) S tem odlokom Mestna občina Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID).

(2) OPN MOL ID določa: – enote urejanja prostora, – namensko rabo prostora, – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje in – usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).

2. člen (območje OPN MOL ID)

OPN MOL ID velja na celotnem območju MOL.

3. člen (pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu. 2. Atrijska hiša je enostanovanjska hišastavba v nizu najmanj trehzaporedno zgrajenih stavb z enakihmi gabaritovi in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake gabarite. Če se gradijo nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše,

1 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z zakonodajo.

USKLAJENI PREDLOG

morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite hkrati, imajo lahko različne gabarite.2 3. Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane. 4. Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku. 5. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etaţnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaţ s svetlo višino nad 2,20 m). 6. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in breţinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča. 7. Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 8. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi3 objekti. 9. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %. 10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves. 11. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrţevanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. 12. Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 13. Dvojček sestavljata dve druţinski hiši z enakihmi gabaritovi, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji brez medsebojnega odmika4imata skupen vmesni zid 5 in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. 14. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu. 15. Druţinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba. 16. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. 17. Etaţa je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etaţo štejejo tudi pritličje (P), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaţa (T). Klet kot etaţa ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih. 18. Etaţnost stavbe je določena s številom etaţ nad terenom. 19. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaţe, kolesarnice in prostori za inštalacije). 20. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji.

2 Zaporedna številka pobude 11. Zaporedna številka pripombe 117, 119. 3 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 4 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 5 Zaporedna številka pobude 134.

USKLAJENI PREDLOG

21. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. 22. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb. 23. Frčada jedvignjeni 6 del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora. 24. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaţe stavbe na terenu. 25. Garaţa kot nezahtevni objekt je enoetaţna pritlična stavba, namenjena shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30,00 m2 in višino do 3,50 m, merjeno od najniţje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. 26. Glavne mestne ceste so Dunajska cesta, Celovška cesta, Trţaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Šmartinska cesta in Titova cesta Štajerska vpadnica.7 27. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omreţja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih sluţb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omreţja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. 28. Gradbeni inţenirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno). 29. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida. 30. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega obrata. 31. Historično območjeoţjega8 mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Ţabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico. 32. Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odloţiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno. 33. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je največ 1,60 m. 34. Javna garaţa je garaţna stavba, v kateri je več kot 25 % PM namenjenih javni rabi.9 34.35. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur. 35.36. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so drţavne in občinske ceste. 36.37. Kanalizirano kriţišče je kriţišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa. 37.38. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. 38.39. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaţe do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

6 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Beseda "dvignjeni" v veljavnem odloku je zavajajoča, saj frčada ni dvignjena nad nivo slemena, pač pa zgolj odstopa od siceršnje linije strehe. Glavna funkcija frčade je osvetljevanje podstrešnega prostora. 7 Zaporedna številka pobude 319. 8 Zaporedna številka pobude 213. 9 Zaporedna številka pobude 319.

USKLAJENI PREDLOG

39.40. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokroţena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. 40.41. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. 41.42. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom odnajmanj 30°.45 do 60° in obsega največ 70 % BTP zadnjega nadstropja stavbe pod mansardo.10 42.43. Medetaţa (Me) je vmesna etaţa med dvema etaţama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaţe in se šteje za samostojno etaţo. 43.44. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti. 44.45. Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v preteţno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben ţivljenjski ter varovalni prostor za ţivali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd. 46. Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih transportnihprometnih sredstev in na podlagi tega ustrezno ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati deleţ uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.11 45.47. Nadomestna gradnja staje odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka12. 46.48. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo. 47.49. Nadstrešek kot objekt za lastne potrebe je streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno), s površino do 30,00 m2. 48.50. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta. 49.51. Nagnjen teren: naklon terena parcele, namenjene gradnji, je na mestukjer se nahaja stavbiščae novega objekta, je večji od 20 %.13 50.52. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev. 51.53. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. 52.54. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim. 53.55. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih. 54.56. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba ţelezniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja ţičnice, garaţna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjiţnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraţevanje, stavba za

10 Zaporedna številka pobude 219, SP za odmike. 11 SP za mirujoči promet. Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 12 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 13 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek bolj jasno pove, da je za nagnjenost terena relevanten naklon na kraju stavbišča in ne na delih parcele, kjer ni stavbe.

USKLAJENI PREDLOG

bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. 55.57. Nevarna gradnja je nedovoljena gradnja in pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali ţe zgrajeni objekt ogroţa premoţenje, zdravje in ţivljenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. 56.58. Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 14,00 m. 57.59. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inţenirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. 58.60. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. 59.61. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb, objekte za oglaševanje za lastne potrebe14 in podobno. Kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost. 60.62. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali preteţno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. 61.63. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967. 62.64. Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu. 63.65. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju na prostem, ki ne sluţijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.15 64.66. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. 65.67. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih sluţb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. 66.68. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi. 67.69. Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno. 68.70. Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti. 69.71. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, (do 12 let), opremljena z igrali in, klopmi parkovno opremo in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim

14 Zaporedna številka pobude 320. 15 SP za otroška igrišča.

USKLAJENI PREDLOG

starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.16 70.72. Oţje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste. 71.73. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki sluţijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo sluţile takšnemu objektu. 72.74. Parkirna površina "parkiraj in se pelji'' (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom. 73.75. Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 74.76. Ploščica je večstanovanjskanizka17 stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zloţena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja. 75.77. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim. 76.78. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrţevalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). 77.79. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče. 80. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo. 79.81. Prostori, namenjeni prebivanju, so dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, spalnica in v stanovanjih za druge posebne druţbene skupine tudi stanovanjska soba.18 80.82. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrţevanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije. 81.83. Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38.2 (Ravnanje z odpadki) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 82.84. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb. 83.85. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture. 84.86. Sistem MOLIS (Mestna občina LjubljanaMOL, informacijski sistem) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in

16 SP za otroška igrišča. 17 Zaporedna številka pobude 319. 18 Zaporedna številka pobude 70.

USKLAJENI PREDLOG

objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno. 85.87. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe. 86.88. Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin. 87.89. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom. 88.90. Spominska obeleţja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča. 89.91. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok. 90.92. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti. 91.93. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju. 92.94. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. 95. Stavbišče je zemljišče pod stavbo.19 92.96. Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor. 93.97. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov. 94.98. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroţenih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje. 95.99. Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico in Ljubljanico, vključno z delom območja juţno od Eipprove ulice in Ljubljanico).20 96.100. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke. 97.101. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in ţičniške naprave in podobno). 98.102. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom. 99.103. Terasna etaţa (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. BTP terasne etaţe ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaţe pod vencem stavbe.

19 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine odloka. Termin v veljavnem odloku ni definiran, kar je privedlo do dilem o tem, kaj se šteje za stavbišče. 20 Zaporedna številka pobude 213.

USKLAJENI PREDLOG

100.104. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi. 101.105. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi), iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 102.106. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema kriţiščema cest. 103.107. Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom. 104.108. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici. 105.109. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, ţeleznic, pristanišč, ţičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost. 106.110. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne sluţbe ali upravljavca te infrastrukture. 107.111. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). 108.112. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaţe, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso. 111.113. Veriţna hiša je enostanovanjska hiša v nizunajmanj treh zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom ima vmesni skupen zid s sosednjegaim objektoma. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri alijo hkrati več kot tri veriţne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite imajo lahko različne gabarite.21 110.114. Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 1411,00 m.22 111.115. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najniţje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. 112.116. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrţevanje in urejanje voda, na primer zadrţevalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. 113.117. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizunajmanj treh zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni se z zunanjim zidom preteţno stika z zunanjim zidom s sosednjimega objektoma. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri alijo hkrati več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite. imajo lahko različne gabarite.23 114.118. Vrtiček je zemljišče, namenjeno za pridelavo vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe. 115.119. Vrzel pri tipih stavb NA, ND in NV je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP, je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta, opredeljena na karti 4.7 »Cestno omreţje in območja parkirnih reţimov«)). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Vrzel pri tipih

21 Zaporedna številka pobude 11. Zaporedna številka pripombe 117, 119, 449. 22 Redakcijski popravek. Uskladitev z določili odloka, ki višino nizkih stavb omejujejo do 11,00 m. 23 Zaporedna številka pobude 11. Zaporedna številka pripombe 117, 119, 449.

USKLAJENI PREDLOG

stavb VS je nepozidano stavbno zemljišče, ki se vsaj z ene strani dotika stavbe v uličnem nizu.24 116.120. Vzdrţevanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrţevalna dela, investicijska vzdrţevalna dela in vzdrţevalna dela v javno korist. Vrste vzdrţevalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. 117.121. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadrţuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. 118.122. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne sluţbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo. 119.123. Zbiralnik za kapnico je montaţen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreţeno ob padavinah, navadno s strehe. 120.124. Zbirni center za odpadke je pokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne sluţbe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov. 121.125. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. 122.126. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. 127. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, klopiparkovna oprema, spominska obeleţja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preţivljanju prostega časabivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.25 123.128. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih drţavnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ţenske.

4. člen (pomen kratic)

Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu tega odloka, imajo naslednji pomen: – DLN: drţavni lokacijski načrt, – DPN: drţavni prostorski načrt, – LN: lokacijski načrt, – OLN: občinski lokacijski načrt, – SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji, – PPIP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

24 SP za odmike. 25 SP za otroška igrišča.

USKLAJENI PREDLOG

– OPPNdp: občinski podrobni prostorski načrt za delno prenovo,26 – UN: ureditveni načrt, – ZN: zazidalni načrt. – EUP: enota urejanja prostora, – PM: parkirno mesto.

5. člen (sestavni deli OPN MOL ID)

(1) Odlok o OPN MOL ID vsebuje tekstualni del in grafični del.

(2) Tekstualni del odloka o OPN MOL ID ima naslednje priloge, ki so njegov sestavni del: – Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora, – Priloga 2: Usmeritve za izdelavo posameznih OPPN, – Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje, – Priloga 4: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte.

(3) Grafični del OPN MOL ID vsebuje naslednje karte (preglednica 1):

Preglednica 1: Grafični del OPN MOL ID Številka Ime karte Merilo 1 Pregledna karta MOL z razdelitvijo na liste 1 : 65 000 2 Pregledna karta MOL s prikazom osnovne namenske 1 : 65 000 rabe in ključnih omreţij gospodarske javne infrastrukture 3.1 Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše 1 : 5 000 namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev 3.2 Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih 1 : 5 000 izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske 1 : 5 000 javne infrastrukture 4.1 Oskrba s pitno vodo 1 : 25 000 4.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne 1 : 25 000 vode 4.3 Oskrba s plinom 1 : 25 000 4.4 Oskrba s toplotno energijo 1 : 25 000 4.5 Oskrba z električno energijo 1 : 25 000 4.6 Ravnanje z odpadki 1 : 25 000 4.7 Cestno omreţje in območja parkirnih reţimov 1 : 25 000 4.8 Ţelezniško omreţje 1 : 25 000 4.9 Mestni javni, vodni in zračni promet 1 : 25 000 4.10 Kolesarsko omreţje 1 : 25 000 5 Načini urejanja 1 : 25 000 6 Omreţje druţbene infrastrukture 1 : 25 000 7.1 Območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe 1 : 25 000 varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 7.2 Poplavno ogroţena območja in vVarstvo pred 1 : 25 000 poplavami27 7.3 Poplavno ogroţena območja in razredi poplavne 1 : 25 000 nevarnosti28

26 Zaporedna številka pobude 76, 82, 86, 87, 88, 95, 142, 151, 160, 170, 174 in SP za legalizacije. 27 Popravek zaradi mnenja ARSO. 28 Zaporedna številka pobude 66.

USKLAJENI PREDLOG

8 Območja varstva pred hrupom 1 : 25 000 9 Nadomeščanje kmetijskih zemljišč 1 : 25 00029

6. člen (omejitve za razvoj v prostoru)

(1) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor upoštevati tudi predpise in druge akte, ki pomenijo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne reţime, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolţnost upoštevanja teh pravnih reţimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(2) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem: – zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja, – objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana arheološka najdišča in območja in objekti registrirane kulturne dediščine, – varovalni gozdovi, – gozdovi s posebnim namenom, – vodovarstvena območja, – območja kopalnih voda, – poplavno ogroţena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda, – plazljiva, plazovita in erozijsko ogroţena območja, – potresna območja, – območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in – območja moţne prekomerne obremenitve s hrupom.

(3) Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

7. člen (enote urejanja prostora)

(1) Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave objektov ter z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazani na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« ter na karti 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.

(2) EUP na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« je označen z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko EUP znotraj funkcionalne enote. Pod njo so oznaka namenske rabe, oznaka tipa oziroma tipov objektov in oznaka obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo. Kadar EUP nima oznake obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ni obvezno.

29 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

USKLAJENI PREDLOG

(3)Kadar je za EUP predvideno urejanje z OPPN, se ta podatek izpiše z oznako v tretji vrstici oznake EUP, prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.30

(4)(3) V OPN MOL ID so v grafičnem delu uporabljene parcelne meje Geodetske uprave Republike Slovenije, stanje marec 2009, in januar 2010 (samo poselitvena območja v k.o. Javor, Lipoglav, Sostro, Podmolnik, Dobrunje, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Gameljne, Rašica) in oktober 2011 (samo poselitvena območja v k.o. Črnuče, Nadgorica, Podgorica, Kašelj, Zadobrova).31

(5)(4) Če meja digitalnega zemljiškega katastra odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.

(5) (6)Če poteka meja EUP poteka preko obstoječega objekta, se šteje, da je objekt s pripadajočo parcelo, namenjeno gradnji, v tisti EUP, v kateri se nahaja večji del stavbišča objekta, razen v EUP z namensko rabo PC ali PŢ, kjer se šteje, da je objekt s pripadajočo parcelo, namenjeno gradnji, prek katerega poteka meja EUP, v celoti v namenski rabi PC ali PŢ.32

8. člen (funkcionalne enote)

(1) EUP se za potrebe označevanja zdruţujejo v funkcionalne enote.

(2) Območje OPN MOL ID je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote (preglednica 2):

Preglednica 2: Funkcionalne enote Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote BČ Barje - Črna vas BE Beţigrad ČR Črnuče DR Dravlje GO Golovec GR Grad JA Jarše KL Klinika MO Moste MS Mestno središče NP Nove Poljane PC Potniški center PL Poljane PO Polje PR Prule PS Posavje RD Roţna dolina RN Rudnik RŢ Roţnik SL Stara Ljubljana SO Sostro

30 Zaporedna številka pobude 11. 31 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Določba odloka je usklajena s posodobljenim zemljiškim katastrom. 32 Zaporedna številka pobude 147.

USKLAJENI PREDLOG

ŠE Šentvid ŠG Šmarna gora ŠI Šiška TA Tabor TR Trnovo VI Vič VO Vodmat

II. NAMENSKA RABA

9. člen (namenska raba zemljišč)

(1) Ta odlok določa 45 vrst območij podrobnejše namenske rabe (v nadaljnjem besedilu: območje namenske rabe). V preglednici 3 so prikazane vrste območij namenske rabe in njihova preteţna namembnost.

Preglednica 3: Vrste območij namenske rabe in njihova preteţna namembnost Št. Območje namenske rabe Preteţna namembnost območja

OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

Območja stanovanj 1 SSce – preteţno eno- in Območja, namenjena stalnemu bivanju – dvostanovanjske površine eno- in dvostanovanjske stavbe 2 SScv – preteţno Območja, namenjena stalnemu bivanju – večstanovanjske površine večstanovanjske stavbe 3 SSse – splošne eno- in Območja, namenjena stalnemu bivanju – dvostanovanjske površine eno- in dvostanovanjske stavbe s spremljajočimi dejavnostmi 4 SSsv – splošne Območja, namenjena stalnemu bivanju – večstanovanjske površine večstanovanjske stavbe, lahko se dopolnjujejo z dejavnostmi trgovine, storitev in dejavnostmi druţbenega pomena 5 SB – stanovanjske površine Območja, namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju za posebne namene različnih skupin prebivalstva (otrok, starejših ljudi, študentov in drugih socialnih skupin) 6 SK – površine podeţelskega Območja, namenjena stalnemu bivanju in površinam naselja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, lahko se dopolnjujejo z dejavnostmi trgovine, obrti, storitev in dejavnostmi druţbenega pomena Območja centralnih dejavnosti 7 CU – osrednja območja Območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer se centralnih dejavnosti prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraţevalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje 8 CDd – območja centralnih Območja, namenjena trgovskim, oskrbnim, storitvenim, dejavnosti brez stanovanj upravnim in podobnim dejavnostim ter tehnološkim parkom 9 CDi – območja centralnih Območja, namenjena izobraţevanju in raziskovalnim dejavnosti za izobraţevanje ustanovam 10 CDo – območja centralnih Območja, namenjena predšolski vzgoji in dejavnosti za vzgojo in osnovnošolskemu izobraţevanju

USKLAJENI PREDLOG

primarno izobraţevanje 11 CDz – območja centralnih Območja, namenjena zdravstvu in spremljajočim dejavnosti za zdravstvo dejavnostim 12 CDk – območja centralnih Območja, namenjena kulturni dejavnosti in dejavnosti za kulturo spremljajočim dejavnostim 13 CDj – območja centralnih Območja, namenjena dejavnostim javne uprave, dejavnosti za javno upravo drugim pisarniškim dejavnostim in bančnim storitvam 14 CDc – območja centralnih Območja, namenjena opravljanju verskih obredov in dejavnosti za opravljanje spremljajočim dejavnostim verskih obredov Območja proizvodnih dejavnosti 15 IP – površine za industrijo Območja, namenjena industriji, ki potrebuje kompleksne objekte ali druge industrijske objekte z večjo obremenitvijo okolja, ter tehnološkim parkom 16 IG – gospodarske cone Območja, namenjena tehnološkim parkom, proizvodnim dejavnostim z industrijskimi stavbami in skladišči ter s spremljajočimi stavbami za storitvene dejavnosti 17 IK – površine z objekti za Območja, namenjena kmetijskim stavbam za kmetijsko proizvodnjo intenzivno pridelavo rastlin ali rejo ţivali Posebna območja 18 BT – površine za turizem Območja, namenjena hotelom, bungalovom, kampom in drugim objektom za turistično prenočevanje 19 BD – površine drugih Območja, namenjena nakupovalnim središčem, območij sejmiščem, zabaviščnim parkom in drugim podobnim rabam 20 BC – športni centri Območja, namenjena športnim aktivnostim in športnim prireditvam Območja zelenih površin 21 ZS – površine za oddih, Območja, namenjena oddihu, rekreaciji in športom na rekreacijo in šport prostem 22 ZPp – parki Območja, namenjena urejenim površinam odprtega prostora 23 ZPps – Pot spominov in Območje sklenjene urejene peščene sprehajalne in tovarištva rekreacijske poti 24 ZDd – druge zelene površine Območja, namenjena zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestna zelenica, ločevalni zeleni pas in podobno) 25 ZDo – zeleni obvodni pas Območja, namenjena obvodnemu zelenju ter urejanju in varstvu voda 26 ZK – pokopališča Območja, namenjena površinam za pokop in spominu na umrle 27 ZV – površine za vrtičkarstvo Območja, namenjena prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe Območja prometnih površin 28 PC – površine cest Območja, namenjena cestnemu prometu 29 PŢ – površine ţeleznic Območja, namenjena ţelezniškemu prometu 30 POg – površine za mirujoči Območja, namenjena parkiranju ali garaţiranju promet 31 POd – druge prometne Območja, namenjena za trge, mostove, brvi, ploščadi površine in druge javno dostopne peš površine Območja komunikacijske infrastrukture 32 T – območja komunikacijske Območja, namenjena za izvajanje dejavnosti

USKLAJENI PREDLOG

infrastrukture gospodarskih sluţb s področja telekomunikacij Območja energetske infrastrukture 33 E – območja energetske Območja, namenjena proizvodnji in oskrbi z energijo infrastrukture Območja okoljske infrastrukture 34 O – območja okoljske Območja, namenjena oskrbi z vodo, čiščenju odpadnih infrastrukture voda in ravnanju z odpadki Območja za potrebe obrambe v naselju 35 F – območja za potrebe Območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, obrambe v naselju zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske Površine razpršene poselitve 36 A – površine razpršene Območja kmetij, zaselkov, raztresenih, in razloţenih poselitve naselij ter drugih oblik strnjenih naselij OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 37 K1 – najboljša kmetijska Območja, namenjena kmetijski pridelavi zemljišča 38 K2 – druga kmetijska Območja, namenjena kmetijski pridelavi zemljišča OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ 39 Go – območja gozdov Območja, namenjena gozdovom in gospodarjenju z njimi 40 Gpn – gozdovi z izjemno Območja, namenjena gozdovom z izjemno poudarjenimi socialnimi poudarjenimi socialnimi funkcijami (zaščitna, funkcijami rekreacijska, turistična, poučna, higiensko- zdravstvena, obrambna in estetska funkcija) OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ 41 VC – celinske vode Območja, namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda 42 VI – območja vodne Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s področja infrastrukture rabe voda in vodnim objektom OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ 43 LN – površine nadzemnega Območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin pridobivalnega prostora 44 N – območja za potrebe Območja, namenjena izvajanju nalog zaščite, varstva pred naravnimi in reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in zagotavljanja drugimi nesrečami osnovnih pogojev za ţivljenje ob naravnih in drugih nesrečah 45 f – območja za potrebe Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij obrambe zunaj naselij

(2) Namenska raba prostora je določena na EUP in prikazana na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

III. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

1. UVODNE DOLOČBE

10. člen (splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji)

(1) Ta odlok v III. poglavju določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.

USKLAJENI PREDLOG

(2) Za posamezne EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, lahko veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz prvega odstavka tega člena, tudi PPIP. PPIP, ki so določeni prikazani v Prilogi 1, Prilogi 3 in Prilogi 4 inter v grafičnem delu OPN MOL ID.33

(3) Kadar Če so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati določila PPIP tertudiin tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo.34

(4) S PPIP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka in pogojev, ki jih določajo področni predpisi.

(5) S PPIP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so določena v preglednici 4 tega odloka, razen v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, K1, K2, Go ali Gpn, tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba se ne uporablja za nove stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti stavb v stanovanja v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah tega odloka niso dopustne.

(6) V PPIP se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni kakovostno ureditev in izboljšanje obstoječih razmer v prostoru s tem, da se za načrtovane objekte zagotovijo predpisane odprte bivalne (FBP) oziroma zelene površine (FZP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.

2. VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN V OBMOČJIH NAMENSKE RABE

11. člen (dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe)

(1) V preglednici 4 so določeni dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe.

(2) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so določene na podlagi Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11),35Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03,78/05, in 25/10), pri čemer: – so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena,36Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov drţavnega pomena, – je vedno navedena le najniţja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

Preglednica 4: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe 1. SSce – PRETEŢNO ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE

33 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Tretji in četrti odstavek skupaj pojasnjujeta razmerja med splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki so določeni v glavnem besedilu odloka, ter PPIP, določenimi v Prilogah 1, 3 in 4. Kadar so poleg splošnih PIP za določeno EUP v Prilogah 1, 3 ali 4 določeni še PPIP, se upoštevajo določila PPIP ter tista določila splošnih PIP, ki niso spremenjena s PPIP. Redakcijski popravek. Med PPIP se zaradi večje jasnosti vsebine določila doda navedba grafičnega dela OPN MOL ID. 34 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila – gl. obrazloţitev prejšnje opombe. 35 Zaporedna številka pripombe 420. 36 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe za potrebe območja, razen javnih garaţ, kolesarnice in pokrita parkirišča,37 – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta).

2. SScv – PRETEŢNO VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 112201122138 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 113011122239 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene40: samo dom za starejše osebe, materinski dom, hospic, domovi za posebne socialne skupine, bivalne skupnosti ipd. in podobno,41 – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, in osnovnošolsko izobraţevanje terin glasbene šole,42 – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo43: samo ambulante, – 12650 Športne dvoraneStavbe za šport44: samo za potrebe območja, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, razen javnih garaţ,za potrebe območja kolesarnice in pokrita parkirišča.45 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti: – pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, – dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraţevanja,

37 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "za potrebe območja" v veljavnem odloku ne določa dovolj natančno, da javne garaţe v območje ne sodijo. Popravek to zato izrecno poudarja. Zaporedna številka pripombe 173. 38 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 39 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 40 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 41 Zaporedna številka pobude 319. Zaporedna številka pripombe 420. 42 Zaporedna številka pobude 274. 43 Zaporedna številka pripombe 420. 44 Zaporedna številka pripombe 420. 45 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "za potrebe območja" v veljavnem odloku ne določa dovolj natančno, da javne garaţe v območje ne sodijo. Popravek to zato izrecno poudarja. Zaporedna številka pripombe 173.

USKLAJENI PREDLOG

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bife do 70,00 m2 BTP. b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne v pritličjih stavb, če je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti.

3. SSse – SPLOŠNE ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene:46 samo materinski dom, hospic, domovi za posebne socialne skupine, bivalne skupnosti ipd. in podobno,47 – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, ter osnovnošolsko in izobraţevanje ter glasbene šole,48 – 12640 Stavbe za zdravstvoeno oskrbo49: samo zdravstveni dom, ambulante, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12740 Druge nestanovanjske50 stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge51 storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča,52 – 12650 Stavbe za športŠportne dvorane53, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za druţabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, – 12620 Muzeji in knjiţnice: samo galerije, knjiţnice, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne54 stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

46 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 47 Zaporedna številka pobude 319. 48 Zaporedna številka pobude 274. 49 Zaporedna številka pripombe 420. 50 Zaporedna številka pripombe 420. 51 Zaporedna številka pripombe 420. 52 Zaporedna številka pripombe 420. 53 Zaporedna številka pripombe 420. 54 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– neposredna navezanost na lokalno krajevno cesto (LK) ali ceste višjo višje kategorijo kategorije ceste v naselju, – 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke dopustne le zunaj območja širšega mestnega središča, – 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni v oţjem mestnem središču samo v garaţnih stavbah, izven oţjega mestnega središča pa ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) in ob cestah višje kategorije. 4. SSsv – SPLOŠNE VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: a) V območjih tipov V in VS: – 112201122155 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 113011122256 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene:57 samo dom za starejše osebe, materinski dom, študentski dom, hospic, domovi za posebne socialne skupine, bivalne skupnosti ipd. in podobno,58 – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za druţabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, – 12620 Muzeji in knjiţnice: samo galerije, knjiţnice, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraţevanje ter glasbene šole,59 – 12640 Stavbe za zdravstvoeno oskrbo60: samo zdravstveni dom, ambulante, – 12650 Stavbe za športŠportne dvorane61, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12740 Druge nestanovanjske62 stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. b) V območjih tipa NV: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 112201122163 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne64 stavbe, – 12304 Stavbe za druge65 storitvene dejavnosti, – 12620 Muzeji in knjiţnice: samo galerije, knjiţnice,

55 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 56 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 57 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 58 Zaporedna številka pobude 319. Zaporedna številka pripombe 420. 59 Zaporedna številka pobude 274. 60 Zaporedna številka pripombe 420. 61 Zaporedna številka pripombe 420. 62 Zaporedna številka pripombe 420. 63 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 64 Zaporedna številka pripombe 420. 65 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo66: samo ambulante, – 12650 Športne dvorane Stavbe za šport67, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, razen javnih garaţ, za potrebe območja kolesarnice in pokrita parkirišča.68 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V območjih tipov V in VS: pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne in restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta), – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne69 stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge70 storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča,71 – 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višji višje kategoriji kategorijeceste v naselju. c) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon: – v oţjem mestnem središču so dopustni samo v garaţnih stavbah, – izven oţjega mestnega središča so dopustni ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. č) V sklopu izvedbe športnih igrišč so dopustne tudi garderobe, ki ne presegajo BTP do 100,00 m2. 5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene,72 – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12740 Druge nestanovanjske73 stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za

66 Zaporedna številka pripombe 420. 67 Zaporedna številka pripombe 420. 68 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "za potrebe območja" v veljavnem odloku ne določa dovolj natančno, da javne garaţe v območje ne sodijo. Popravek to zato izrecno poudarja. Zaporedna številka pripombe 173. 69 Zaporedna številka pripombe 420. 70 Zaporedna številka pripombe 420. 71 Zaporedna številka pripombe 173. 72 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).

USKLAJENI PREDLOG

nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (samo v povezavi z 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupine: dom za starejše osebe),74 – 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta), – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, – 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge75storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča,76 – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za druţabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, – 12620 Muzeji in knjiţnice, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo77: samo ambulante, – 12650 Športne dvorane Stavbe za šport.78 b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višji višje kategorijie ceste v naselju. 6. SK – POVRŠINE PODEŢELSKEGA NASELJA

73 Zaporedna številka pripombe 420. 74 Zaporedna številka pobude 136. 75 Zaporedna številka pripombe 420. 76 Zaporedna številka pripombe 173. 77 Zaporedna številka pripombe 420. 78 Zaporedna številka pripombe 420. 79 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 80 Zaporedna številka pobude 319. Zaporedna številka pripombe 420. 81 Zaporedna številka pripombe 420. 82 Zaporedna številka pobude 274. 83 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti84, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo ţivali, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12740 Druge nestanovanjske85 stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne86 stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča,87 – 12650 Športne dvoraneStavbe za šport88, – 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višjei kategorijei ceste v naselju.

7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 112201122189 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene,90 – 113011122291 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne92 stavbe,

84 Zaporedna številka pripombe 420. 85 Zaporedna številka pripombe 420. 86 Zaporedna številka pripombe 420. 87 Zaporedna številka pripombe 173. 88 Zaporedna številka pripombe 420. 89 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 90 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 91 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).

USKLAJENI PREDLOG

– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite trţnice), – 12304 Stavbe za druge93 storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjiţnice, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo94, – 12650 Športne dvorane Stavbe za šport95, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge nestanovanjske96 stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe. a) V območjih tipa NV so dopustne le: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 112201122197 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne98 stavbe, – 12304 Stavbe za druge99 storitvene dejavnosti, – 12620 Muzeji in knjiţnice: samo galerije, knjiţnice, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo100: samo ambulante, – 12650 Športne dvoraneStavbe za šport101, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, razen javnih garaţ, kolesarnice in pokrita parkirišča za potrebe območja.102 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: – v oţjem mestnem središču samo v garaţnih stavbah, – izven oţjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije, – omejitev velikosti parcele, namenjene gradnji, za bencinske servise in za oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste izven območja oţjega mestnega središča. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta.

92 Zaporedna številka pripombe 420. 93 Zaporedna številka pripombe 420. 94 Zaporedna številka pripombe 420. 95 Zaporedna številka pripombe 420. 96 Zaporedna številka pripombe 420. 97 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 98 Zaporedna številka pripombe 420. 99 Zaporedna številka pripombe 420. 100 Zaporedna številka pripombe 420. 101 Zaporedna številka pripombe 420. 102 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "za potrebe območja" v veljavnem odloku ne določa dovolj natančno, da javne garaţe v območje ne sodijo. Popravek to zato izrecno poudarja. zaporedna številka pripombe 173.

USKLAJENI PREDLOG c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega mestnega središča. č) Objekti iz točk a), b) in c) niso dopustni v območjih tipa NV. 3. Dopustne gradnje in druga dela: V večstanovanjskih stavbah ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah morajo biti pritličja (razen v območjih tipa NV) v javni rabi.103

8. CDd – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne104 stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge105 storitvene dejavnosti, – 12410 Postajna poslopjae, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij terin z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na ţelezniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe106, – 12620 Muzeji in knjiţnice – 24110 Športna igrišča, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo107, – 12650 Športne dvorane Stavbe za šport108, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, – 12740 Druge nestanovanjske109stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – 12420 Garaţne stavbe, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: – v oţjem mestnem središču samo v garaţnih stavbah, – izven oţjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta.

9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŢEVANJE

103 Zaporedna številka pobud 145 in 319. 104 Zaporedna številka pripombe 420. 105 Zaporedna številka pripombe 420. 106 Zaporedna številka pripombe 420. 107 Zaporedna številka pripombe 420. 108 Zaporedna številka pripombe 420. 109 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12620 Muzeji in knjiţnice. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za prehrano študentov, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne110 stavbe, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene:111 samo študentski in dijaški domovi, – 12650 Športne dvoraneStavbe za šport112, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo113: samo ambulante, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča,114 – 12304 Stavbe za druge115 storitvene dejavnosti. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA VZGOJO IN PRIMARNO IZOBRAŢEVANJE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter , osnovnošolsko izobraţevanje in glasbene šole,116 – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo117: samo ambulante, – 12650 Športne dvoraneStavbe za šport118 (kot sestavni del vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti), – 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.

– 2. Objekti in dejavnosti iz prve alineje 1. točke so dopustni, če so vključeni v javno mreţo vzgoje in izobraţevanja na podlagi zakona inter se te dejavnosti izvajajo kot javno veljavni program s področja vzgoje in izobraţevanja, ob pogoju, da gre zaso to javnei zavodei s področja vzgoje in izobraţevanja, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je MOL, ali za zasebnei vrtcei s koncesijo, ki jo dodeli MOL.119 11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO

110 Zaporedna številka pripombe 420. 111 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 112 Zaporedna številka pripombe 420. 113 Zaporedna številka pripombe 420. 114 Zaporedna številka pripombe 173. 115 Zaporedna številka pripombe 420. 116 Zaporedna številka pobude 274. 117 Zaporedna številka pripombe 420. 118 Zaporedna številka pripombe 420. 119 Zaporedna številka pobude 292. Zaporedna številka pripombe 55.

USKLAJENI PREDLOG

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe s področja zdravstva in z zdravstvom povezanih dejavnosti, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo120. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge121 storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12650 Športne dvorane Stavbe za šport122 (kot sestavni del dejavnosti zdravstva), – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12420 Garaţne stavbe, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo dejavnosti predšolskega vzgoje za potrebe zaposlenih. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjiţnice. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne123 stavbe, – 12304 Stavbe za druge124 storitvene dejavnosti, – 12420 Garaţne stavbe.

13. CDj – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe območja,125 – 12304 Stavbe za druge126 storitvene dejavnosti, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12420 Garaţne stavbe, – 12740 Druge nestanovanjske127stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za

120 Zaporedna številka pripombe 420. 121 Zaporedna številka pripombe 420. 122 Zaporedna številka pripombe 420. 123 Zaporedna številka pripombe 420. 124 Zaporedna številka pripombe 420. 125 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "samo za potrebe območja" je premalo določna in nepotrebna. 126 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

nastanitev policistov, gasilcev. 14. CDc – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA OPRAVLJANJE VERSKIH OBREDOV

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12610 Stavbe za kulturo: samo dvorane za prireditve, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost območja, – 1130211300 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupineposebne namene:128 razen delavskih domov, – 12620 Muzeji in knjiţnice, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 1122011221129 Tri- in večstanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12203 Druge upravne in pisarniške poslovne130 stavbe, – 12304 Stavbe za druge131 storitvene dejavnosti, – 12420 Garaţne stavbe. 15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12510 Industrijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 22232 Čistilne naprave, – 23010 Rudarski oObjekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin132, – 23030 Objekti kemične industrije, – 23040 Drugi kompleksni industrijski gradbeni kompleksi objekti133, ki niso uvrščeni drugje, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za potrebe območja),134 – 12203 Druge poslovne upravne in pisarniške135 stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP dela objekta), – 12303 Bencinski servisi, – 24203 Odlagališča odpadkovObjekti za ravnanje z odpadki136: samo zbirni center za odpadke, – 12740 Druge nestanovanjske137stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom,

127 Zaporedna številka pripombe 420. 128 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 129 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 130 Zaporedna številka pripombe 420. 131 Zaporedna številka pripombe 420. 132 Zaporedna številka pripombe 420. 133 Zaporedna številka pripombe 420. 134 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "samo za potrebe območja" je premalo določna in nepotrebna. 135 Zaporedna številka pripombe 420. 136 Zaporedna številka pripombe 420. 137 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo izobraţevanje in znanstveno raziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka, – 12420 Garaţne stavbe, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.

16. IG – GOSPODARSKE CONE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12510 Industrijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge138 storitvene dejavnosti, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne139 stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP posamezne stavbe), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe območja,140 – 12740 Druge nestanovanjske141stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – 12420 Garaţne stavbe, – 24203 Odlagališča odpadkovObjekti za ravnanje z odpadki142: samo zbirni center za odpadke, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za predšolsko vzgojo ter in izobraţevanje in ter znanstvenoraziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12712 Stavbe za rejo ţivali, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 22232 Čistilne naprave. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne143 stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela

138 Zaporedna številka pripombe 420. 139 Zaporedna številka pripombe 420. 140 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "samo za potrebe območja" je premalo določna in nepotrebna. 141 Zaporedna številka pripombe 420. 142 Zaporedna številka pripombe 420. 143 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

objekta).

18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge144 storitvene dejavnosti, – 12650 Stavbe za športŠportna dvorana145, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: – v oţjem mestnem središču samo v garaţnih stavbah, – izven oţjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. c) 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča za potrebe območja.146 19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne147 stavbe, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo148, – 12301 Trgovske stavbe, – 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge149 storitvene dejavnosti, – 12420 Garaţne stavbe, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjiţnice,150 – 12650 Stavbe za športŠportna dvorana,151 – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

144 Zaporedna številka pripombe 420. 145 Zaporedna številka pripombe 420. 146 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedna zveza "samo za potrebe območja" je premalo določna in nepotrebna. Zaporedna številka pripombe 173. 147 Zaporedna številka pripombe 420. 148 Zaporedna številka pripombe 420. 149 Zaporedna številka pripombe 420. 150 Zaporedna številka pobude 38. 151 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12740 Druge nestanovanjske152stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so v oţjem mestnem središču dopustni samo v garaţnih stavbah. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 20. BC – ŠPORTNI CENTRI

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12650 Stavbe za športŠportne dvorane153, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo154: samo ambulante, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2), – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12203 Druge upravne in pisarniškeposlovne155 stavbe, – 12304 Stavbe za druge156 storitvene dejavnosti (vezane na program v območju), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe, kolesarnice in pokrita parkirišča.157 3. Drugi dopustni posegi v prostor: – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), – dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2.

21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – tribune za gledalce. 2. Pogojno dopustni objekti: a) V EUP s površino, manjšo od 25 000,00 m2, so dopustni spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP. b) V EUP s površino, večjo od 25 000,00 m2, so poleg objektov iz točke a) dopustni še: – 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12112 Gostilne in restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).

152 Zaporedna številka pripombe 420. 153 Zaporedna številka pripombe 420. 154 Zaporedna številka pripombe 420. 155 Zaporedna številka pripombe 420. 156 Zaporedna številka pripombe 420. 157 Zaporedna številka pobude 319. Zaporedna številka pripombe 173.

USKLAJENI PREDLOG c) Dopustna je gradnja javnih parkirnih površin za obiskovalce na obrobju EUP na podlagi pogojev in soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe promet.158 č) FZ pogojno dopustnih objektov vključno s parkirišči ne sme presegati 10 % površine EUP. 3. Drugi dopustni posegi v prostor: – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), – počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2, razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kaţipoti in podobna oprema.

22. ZPp – PARKI

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Na vsakih 5 ha sklenjenih urejenih parkovnih površin je dopustno zgraditi enega od navedenih objektov: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) ali bife do 70,00 m2 BTP. – objekte za kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve (skupna površina do 200,00 m2 BTP)159 b) V obstoječih objektih so dopustnei kulturne dejavnosti,160 muzeji, galerije, trgovine s spominki, turistične storitve in dejavnosti iz gornje alinejetočke a).161 c) Javna parkirna mesta za obiskovalce na obrobju EUP. č) Podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. 23. ZPps – POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA

1. Dopustni objekti in dejavnosti: ureditev Poti spominov in tovarištva v skladu z usmeritvami in pogoji veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ki urejajo območje Poti spominov in tovarištva. 2. Pogojno dopustni objekti: V primeru prestavitve trase Poti spominov in tovarištva je treba premestitev izvesti v polnem profilu (4,00 m pohodne površine z obojestranskim 8,00 m pasom zelenice z drevoredom na vsaki strani). Kadar poteka Pot spominov in tovarištva poteka ob cesti, čez cesto ali ţeleznico, se trasa Poti spominov in tovarištva uredi v profilu in trasi, ki ju določi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, tako, da je trasa urejena kot pohodna površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh, ob cesti najmanj z enostranskim drevoredom.

24. ZDd – DRUGE ZELENE POVRŠINE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: /

25. ZDo – ZELENI OBVODNI PAS

158 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje opredeli organ, pristojen za izdajo pogojev in soglasja. 159 Zaporedna številka pobude 136. 160 Zaporedna številka pobude 136. 161 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja.

USKLAJENI PREDLOG

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 21520 Pregrade in jJezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,162 – 23020 Elektrarne in drugi Ee163energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, – 21510 Pristanišča in plovnei kanali poti: razen ladjedelnice, doki in podobne naprave v ladjedelnicah.164 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaţenjem, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske sluţbe (splavljanje plovil javne gasilske sluţbe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja podzemnih zbiralnic ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene.

26. ZK – POKOPALIŠČA

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24204 Pokopališča, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti165, – 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP): samo za potrebe pokopališčaobmočja,166 – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: samo za potrebe pokopališčaobmočja.167

27. ZV – POVRŠINE ZA VRTIČKARSTVO

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – lesene lope za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, – leseni zaboji za shranjevanje orodja, – ograje: ţičnate ozelenjene ograje ali ţiva meja med komunikacijami in na robu območja, – javna kolesarnica, – montaţna sanitarna enota, – parkirišče za potrebe uporabnikov, – pomoţni infrastrukturni objekti, – urejena zelena površina za druţenje uporabnikov vrtičkov (do 150,00 m2), – otroško igrišče (do 200,00 m2), – vodovodni priključek.

162 Zaporedna številka pripombe 420. 163 Zaporedna številka pripombe 420. 164 Zaporedna številka pripombe 420. Zaporedna številka pripombe 447. 165 Zaporedna številka pripombe 420. 166 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedilo "za potrebe območja" ni dovolj jasno. Popravek natančneje pove, da morajo navedeni objekti in dejavnosti zadovoljevati potrebe osnovne namenske rabe območja, v tem primeru pokopališča. 167 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedilo "za potrebe območja" ni dovolj jasno. Popravek natančneje pove, da morajo navedeni objekti in dejavnosti zadovoljevati potrebe osnovne namenske rabe območja, v tem primeru pokopališča. Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

28. PC – POVRŠINE CEST

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – drţavne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, – občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti, – drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti, – 21220 Mestne ţelezniceške proge168 (mestne ţelezniške proge in podobno, tramvajske proge), – 214201169 Predori. 2. Dopustne gradnje in druga dela: – Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino.

29. PŢ – POVRŠINE ŢELEZNIC

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12201 Druge upravne in pisarniškeposlovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori (za potrebe ţeleznic), namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij,170 – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţeza potrebe območja, kolesarnice in pokrita parkirišča, 171 – 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe ţeleznicobmočja,172 – 12303 Bencinski servisi: samo za potrebe območja,173 – 12520 Rezervoarji in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe območjaţeleznic,174 – 21210 Glavne in regionalne ţelezniške progece175 (hitra ţelezniška proga – potniški in tovorni promet, glavna ţelezniška proga – potniški promet, glavna ţelezniška proga – tovorni promet, glavna ţelezniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna ţelezniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir, stranski tiri, kretnice, ţelezniška kriţišča, tiri za ranţiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga ţelezniška infrastruktura), – 21220 Mestnae ţeleznicaške proge176, – 12410 Postajna poslopjae, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe,177 – 21410 Mostovi in viadukti,

168 Zaporedna številka pripombe 420. 169 Zaporedna številka pripombe 420. 170 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Črtano besedilo je dvoumno. Popravek natančneje pove, da morajo navedeni objekti in dejavnosti zadovoljevati potrebe osnovne namenske rabe območja, v tem primeru ţeleznic. Zaporedna številka pripombe 420. 171 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Črtano besedilo je nepotrebno. Zaporedna številka pripombe 173. 172 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedilo "za potrebe območja" ni dovolj jasno. Popravek natančneje pove, da morajo navedeni objekti in dejavnosti zadovoljevati potrebe osnovne namenske rabe območja, v tem primeru ţeleznic. 173 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Črtano besedilo je nepotrebno. 174 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Besedilo "za potrebe območja" ni dovolj jasno. Popravek natančneje pove, da morajo navedeni objekti in dejavnosti zadovoljevati potrebe osnovne namenske rabe območja, v tem primeru ţeleznic. 175 Zaporedna številka pripombe 420. 176 Zaporedna številka pripombe 420. 177 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 21420178 Predori in prehodi, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – postajališča in peroni, – površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske sluţbe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na ţeleznici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih, – gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino.

30. POg – POVRŠINE ZA MIRUJOČI PROMET

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12420 Garaţne stavbe, – odprta parkirišča. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so pogojno dopustni tudi: – 12303 Bencinski servisi, – 12301 Trgovske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12304 Stavbe za druge179 storitvene dejavnosti, – 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične delavnice, – 24203 Odlagališča odpadkovObjekti za ravnanje z odpadki180: samo zbirni center za odpadke, – parkirne površine za avtobuse, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. b) Objekte in dejavnosti iz točke a) je dopustno graditi pod naslednjimi pogoji: – da je zagotovljenih vsaj 500 PM za motorni promet za P&R, in vsaj 10 PM za avtobuse in 10 % PM za kolesarski promet glede na število PM za motorni promet,181 – da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali sočasno z ostalim programom, navedenim v točki a), – da je na parceli, namenjeni gradnji, za trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti iz točke a) zagotovljeno predpisano število PM v skladu z 38. členom tega odloka. c) Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: – da so PM na terenu parkirišča oziroma v 1. kleti ali v 1. nadstropju garaţe, – neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, – varen in zmogljiv priključek na javne ceste, –dobro orientacijo uporabnikov P&R,182 – opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu. č) Na P&R iz točke b) je dopustno zgraditi tudi manj kot 500 PM, če s tem soglašata organa Mestne uprave MOL, pristojna za prometza gospodarske sluţbe 183 in za urejanje prostora.

178 Zaporedna številka pripombe 420. 179 Zaporedna številka pripombe 420. 180 Zaporedna številka pripombe 420. 181 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti besedila. Dopolnitve jasneje opredelijo, da navedene količine parkirnih mest veljajo za motorni promet, ter dodaja parkirna mesta za kolesarski promet v sorazmerju s parkirnimi mesti za motorni promet. 182 Zaporedna številka pobude 319. 183 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojna soglasodajalca.

USKLAJENI PREDLOG

31. POd – DRUGE PROMETNE POVRŠINE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe pod terenom, – objekti in ureditveza gradnjo 184 trgov, ploščadi, peš površin.

32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12410 Postajna poslopjae, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe185: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, – 12420 Garaţne stavbe: samo garaţe za potrebe EUP,območja kolesarnice in pokrita parkirišča,186 – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila.

33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22121 Prenosni Daljinski187 vodovodi, – 22110 Naftovodi in daljinski (prenosni)188 plinovodi, – 22140 Daljinski P(prenosni)189 elektroenergetski vodi, – 22210 Lokalni D(dDistribucijski)190 plinovodi, – 22222 Lokalni Distribucijski191 cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, – 22240 Lokalni (Ddistribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) distribucijska192 komunikacijska omreţja, – 23020 Elektrarne in drugi Eenergetski objekti193. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V EUP z namensko rabo E je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne Poslovne in upravnein pisarniške194 stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna. 34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22121 Prenosni Daljinski195 vodovodi in pripadajoči objekti196, – 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

184 Zaporedna številka pobude 319. 185 Zaporedna številka pripombe 420. 186 Redakcijski terminološki popravek. Zaporedna številka pripombe 173. 187 Zaporedna številka pripombe 420. 188 Zaporedna številka pripombe 420. Popravek zaradi mnenja Plinovodi d.o.o. 189 Zaporedna številka pripombe 420. 190 Zaporedna številka pripombe 420. Popravek zaradi mnenja Plinovodi d.o.o. 191 Zaporedna številka pripombe 420. 192 Zaporedna številka pripombe 420. 193 Zaporedna številka pripombe 420. 194 Zaporedna številka pripombe 420. 195 Zaporedna številka pripombe 420. 196 Popravek zaradi mnenja Plinovodi d.o.o.

USKLAJENI PREDLOG

– 22221 Lokalni vodovodi Distribucijski cevovodi197 za pitno in tehnološko vodo, – 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, – 22231 Cevovodi za odpadno vodo, – 22232 Čistilne naprave, – 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov, – 24205 Drugi gradbeni inţenirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov, – 24203 Odlagališča odpadkovObjekti za ravnanje z odpadki198: samo odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za odpadke, – 23020 Elektrarne in drugi Eenergetski objekti.199 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V EUP z namensko rabo O je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniškePoslovne in upravne200 stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna.

35. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU

1. Dopustni objekti in dejavnosti – 24201 Vojaški Obrambni201 objekti, – 24205 Drugi gradbeni inţenirski objekti za potrebe obrambe, – 12740 Druge nestanovanjske202stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12420 Garaţne stavbe, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. 36. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12304 Stavbe za druge203 storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12712 Stavbe za rejo ţivali,

197 Zaporedna številka pripombe 420. 198 Zaporedna številka pripombe 420. 199 Zaporedna številka pripombe 420. 200 Zaporedna številka pripombe 420. 201 Zaporedna številka pripombe 420. 202 Zaporedna številka pripombe 420. 203 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garaţne stavbe: samo gasilski domovi, – dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

1. Drugi dopustni posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrţevalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč204 skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in ter vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih sluţb,. – ograje in opore za trajne nasade in opore za mreţe proti toči.205 2. Mejice, ţive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati.

38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22130 Prenosna Daljinska (hrbtenična)206 komunikacijska omreţja v skladu z določbami 55. člena tega odloka. 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrţevalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč207 skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih sluţb, – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, – ograje in opore za trajne nasade in opore za mreţe proti toči.208 23. Mejice, ţive meje in ter drevesne ter in grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati. 39. Go – OBMOČJA GOZDOV

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22130 Prenosna Daljinska (hrbtenična)209 komunikacijska omreţja v skladu z določbami 55. člena tega odloka.

204 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek sledi spremembam Zakona o kmetijskih zemljiščih (3.č člen ZKZ), ki določa objekte, ki se lahko načrtujejo na območjih najboljših kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe. 205 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek sledi spremembam Zakona o kmetijskih zemljiščih (3.č člen ZKZ), ki določa objekte, ki se lahko načrtujejo na območjih najboljših kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe. 206 Zaporedna številka pripombe 420. 207 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek sledi spremembam Zakona o kmetijskih zemljiščih (3.č člen ZKZ), ki določa objekte, ki se lahko načrtujejo na območjih najboljših kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe. 208 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek sledi spremembam Zakona o kmetijskih zemljiščih (3.č člen ZKZ), ki določa objekte, ki se lahko načrtujejo na območjih najboljših kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe.

USKLAJENI PREDLOG

2. Drugi dopustni posegi v prostor: – objekti in druga dela, ki povečujejo poţarno varnost gozdov, – gozdarska investicijsko-vzdrţevalna dela skladno z zakonom. 40. Gpn – GOZDOVI Z IZJEMNO POUDARJENIMI SOCIALNIMI FUNKCIJAMI

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – objekti in druga dela, ki povečujejo poţarno varnost gozdov, – počivališča, ureditev učnih, rekreacijskih, planinskih poti, naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize, razgledišča in razgledni stolpi, koši za odpadke, usmerjevalne in izobraţevalne table, kaţipoti in podobna oprema. 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – gozdarska investicijsko-vzdrţevalna dela skladno z zakonom. 41. VC – CELINSKE VODE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaţenjem, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske sluţbe (splavljanje plovil javne gasilske sluţbe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: – 23020 Elektrarne in drugi Eenergetski objekti210: samo male hidroelektrarne do 10 MW. 3. Drugi dopustni posegi v prostor: a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni reţim. č) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). d) Ureditev plovnih poti. e) Mesta za splovitev plovil javne gasilske sluţbe morajo omogočati interveniranje z obeh strani reke. f) Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim osebam.

42. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 21520 Pregrade in jJezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,211 – 23020 Elektrarne in drugi Eenergetski objekti:212 samo male hidroelektrarne do 10 MW, – 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, – objekti in naprave, namenjeni vzdrţevanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske sluţbe (splavljanje plovil javne gasilske

209 Zaporedna številka pripombe 420. 210 Zaporedna številka pripombe 420. 211 Zaporedna številka pripombe 420. 212 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

sluţbe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi).

43. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 23010 Rudarski oObjekti za pridobivanje in izkoriščanjepredelavo213 mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno.

44. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12420 Garaţne stavbe, – 12740 Druge nestanovanjske214stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev ter za namestitev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – 21210 Glavne in regionalne ţelezniške proge: Ţ215ţelezniški tir za prevoz pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliporti, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – 24205 Drugi gradbeni inţenirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za potrebe zaščite in reševanja. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: V primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih spremljajočih objektov. 45. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ

1. Dopustni objekti in dejavnosti – 24201 Vojaški Obrambni216 objekti, – 24205 Drugi gradbeni inţenirski objekti za potrebe obrambe, – 12740 Druge nestanovanjske217stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12420 Garaţne stavbe, – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.

12. člen (drugi dopustni objekti in posegi v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN MOL ID ne glede na določbe 11. člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor: 1. komunalni objekti, vodi in naprave: – za oskrbo s pitno in poţarno vodo,

213 Zaporedna številka pripombe 420. 214 Zaporedna številka pripombe 420. 215 Zaporedna številka pripombe 420. 216 Zaporedna številka pripombe 420. 217 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, – za distribucijo zemeljskega plina, – za daljinsko ogrevanje, – za javno razsvetljavo in semaforizacijo, – za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV razen nadzemnih elektroenergetskih vodov, – nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja nad 0,4 kV do vključno 20 kV za oskrbo z električno energijo izven območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, in za povezave s podzemnim elektroenergetskim omreţjem napetostnega nivoja do vključno 20 kV, – nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja do vključno 0,4 kV, če je tovrstno omreţje v območju EUP zgrajeno samo z nadzemnimi vodi, – podzemno distribucijsko elektronsko komunikacijsko omreţje, – nadzemni elektronski komunikacijski vodi izven območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, – zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, – objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi, 2. podzemne etaţe s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov, 3. podhodi in nadhodi za pešce, 4. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, 5. parkirne površine za osebna motorna vozila,218 6. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, 7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih), 8. parkovne in219 odprte bivalne220 površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in biotopi, 9. vodnogospodarske ureditve, 10. brvi in mostovi, 11. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene breţine vodotokov in splavnice inpristani,221 12. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (poţarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m, 13. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami, 14. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), 14.15. javne sanitarije na javnih površinah.222

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor: –ZPp: 1. (samo podzemni komunalni vodi in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3. do 145.223 točka prvega odstavka, – ZPps: 1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14 in 145.224 točka prvega odstavka,

218 Zaporedna številka pobude 319. 219 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Pojem odprte bivalne površine zajema samo površine ob stanovanjskih stavbah. Vsebina določbe je z dodanim pojmom parkovne površine razširjena. 220 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 221 Zaporedna številka pobude 319. 222 Zaporedna številka pobude 13. 223 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja.

USKLAJENI PREDLOG

– ZDd: od 1. do 4. in od 6. do 15. točka prvega odstavka,225 – ZDo: 1. (samo podzemni komunalni vodi in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in 6. do 145.226 točka prvega odstavka, – ZK: 1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 4. do 8. točka in 14. ter 15.227 točka prvega odstavka, – ZV: 1. (samo podzemni komunalni vodi) in 3. do 145.228 točka prvega odstavka, – K1: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka, – K2: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka, – Go: 1., v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6., 7., in ureditve pod točko 8. (samo biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), 12., 13. in 14. točka prvega odstavka, – Gpn: 1. (razen nadzemnih elektroenergetskih in elektronskih komunikacijskih objektov, objektov za distribucijo zemeljskega plina in zbiralnic ločenih frakcij odpadkov), v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6. ter 7. in ureditve pod točko 8. (samo otroško igrišče in biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), 12., 13., 14 in 145.229 točka prvega odstavka, – VC: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 145.230 točka prvega odstavka, – VI: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 145.231 točka prvega odstavka.

(3) V EUP iz drugega odstavka tega člena so dostopne ceste iz 6. točke prvega odstavka tega člena dopustne le do obstoječih objektov.232

3. DOPUSTNE GRADNJE

13. člen (vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na podlagi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje: – gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta, – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta, – vzdrţevanje objekta.

(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

224 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 225 Zaporedna številka pobud 113 in 210. 226 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 227 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 228 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 229 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 230 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 231 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 232 Zaporedna številka pobude 11.

USKLAJENI PREDLOG

(4) Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.233

(5) Če ta odlok ne določa drugače, so v EUP z namensko rabo SScv ali SSsv (razen za tip NV za tipa objektov V in VS)234 dopustni naslednji posegi: – rekonstrukcija, – odstranitev objektov, – vzdrţevanje objektov, – gradnja garaţnih stavb pod terenom v skladu z 39. členomdoločili235 tega odloka, – sprememba izraba236 namembnosti237 podstrešij v večstanovanjskih stavbah v obstoječih gabaritih brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin, – gradnja novih objektov pod pogojem, da je lokacija novega objekta določena z gradbeno črto v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, – na mestu poprej odstranjenih zakonito zgrajenih238 objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih)239 objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje ne uporablja., – na obstoječihzakonito zgrajenih240 objektih tipov NA, NB in ND so dopustne rekonstrukcije, vzdrţevalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah za območja namenske rabe SSse.

(6) Če se v EUP z namensko rabo CU (vsi tipi objektovtipi V, VS, NV in C) ali z namensko rabo SSsv (tip NV) nahajajo obstoječi objekti tipov NA, NB in ND, so na teh objektih po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrţevalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah za območja namenske rabe SSse;241. nNa mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov nadomestni objekt oziroma objekt, ki je skladen z določbami za EUP.242 Kadar gre za zapolnitev vrzeli med ţe zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA, NB ali ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse. Navedene gradnje so dopustne tudi na obstoječih objektih tipa NV, ki se nahajajo v EUP z namensko rabo CU (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe CU.NV ali v EUP z namensko rabo SSsv (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe SSsv.NV.243

(7) Če ta odlok ne določa drugače, je pri nizih stavb tipa NB treba upoštevati naslednje določbe: – namembnost in sprememba namembnosti stavb sta dopustni v skladu z določbami, ki veljajo za območja namenske rabe SSce,

233 Zaporedna številka pobude 62. 234 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Tip objektov NV ima v odloku posebne določbe. 235 Redakcijski terminološki popravek. 236 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 237 Redakcijski terminološki popravek. 238 Zaporedna številka pobud 11 in 94. 239 Zaporedna številka pobude 319. 240 Redakcijski terminološki popravek. Termin je usklajen z definicijo termina "obstoječi objekt" v 3. členu tega Odloka. 241 Zaporedna številka pobude 319. 242 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Črtano besedilo je odveč, saj je objekt, skladen z določbami za EUP, vedno dovoljeno postaviti. 243 Zaporedna številka pripombe 103.

USKLAJENI PREDLOG

– v obstoječih nizih stavb tipa NB nadzidave niso dopustne, razen v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja nadzidave posameznih stavb v nizu ţe izvedene,; višina nadzidave ne sme presegati višine zakonito izvedenih nadzidav,244 – dopustna je izraba podstrešij brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin (z vgradnjo strešnih oken),245 – novogradnja (dozidava)246 ni dopustna, razen k dopustna je novogradnja (dozidava) k zadnji stavbi v nizu, čeki je po višini in globini skladna z obstoječo stavbo, h kateri se doziduje,247 – dopustna je gradnja pritličnega vetrolova ali nadstreška nad vhodom do površine 4,00 m2,248 – obstoječi objekt se lahko rekonstruira pod pogoji druge alineje tega odstavka, – obstoječi objekt se lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt v skladu z določbami tega odstavka, če s tem ni ogroţena statična stabilnost sosednjih stavb.

(8) Če se v EUP s tipom objektov NB nahajajo obstoječi objekti tipa NA, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, dozidava in nadzidava objekta, vzdrţevalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah, ki veljajo za območja namenske rabe SSce; na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt tipa NA ali NB.

(9) Če se v EUP s tipom objektov NA, NB ali ND nahajajo obstoječi objekti tipov V in NV, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, vzdrţevalna dela in odstranitev objektov; na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt tipa NA, NB, ND, V ali NV, ki po velikosti (BTP in višina) ne presega odstranjenega objekta., po namembnosti pa je skladen z določbami za namensko rabo EUP.249

(10) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so v EUP s tipom stavb VS dopustne rekonstrukcije, nadzidave in dozidave pod pogojem, da se višina vencarekonstruiranega rekonstruirane,nadzidanega nadzidane ali dozidanega objekta dozidane stavbe lahko poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, višina slemena rekonstruirane, nadzidane ali dozidane stavbe pa le do višine slemena sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.250

(9)(11) Če ni s tem odlokom določeno drugače, je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov dopustna, kadar je nova namembnost v skladu s preteţno namembnostjo območja iz 9. in 11. člena tega odloka.

(12) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s predpisano namensko rabo v EUP, razen za objekte v EUP z namensko rabo PC ali PŢ, dopustni samo: rekonstrukcija in izraba izkoriščenega podstrešja (Po) ter vzdrţevanje in odstranitev objektov.; Zza objekte v EUP z namensko rabo PC ali PŢ in za objekte, ki so delno ali v celoti znotraj regulacijskih linij cest, jesta dopustnoista dopustna le vzdrţevanje in odstranitev objektov v soglasju z izvajalcem pristojne gospodarske javne sluţbe s področja prometa.251

244 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 245 Zaporedna številka pobude 319. 246 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 247 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek bolj jasno določa, kdaj je dopustna novogradnja k zadnji stavbi v nizu. 248 Zaporedna številka pobude 136. 249 Zaporedna številka pobude 112. 250 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Zaradi specifike karejske zazidave je bilo treba dodati posebno določilo za tipologijo VS. Zaporedna številka pripombe 419. 251 Zaporedna številka pobud 11 in 116.

USKLAJENI PREDLOG

(10)(13) Kadar poteka gradbena črta poteka preko obstoječega objekta, sta na tem objektu dopustni sprememba namembnosti in rekonstrukcija. Rekonstrukcija je v delu, ki presega gradbeno črto, dopustna brez povečanja BTP. Nadomestna gradnja, dozidava in nadzidava morajo upoštevati gradbeno črto. Kadar se nahaja celoten objekt nahaja zunaj gradbene črte, jesta na njem dopustnoi samo vzdrţevanje objekta in sprememba namembnosti v skladu z določili za EUP.252

(14) Če ni s tem odlokom določeno drugače, je v stavbah, ki se nahajajo v območju evidentirane in razglašene kulturne dediščine, poleg dejavnosti, ki so dopustne v EUP, v kateri se nahaja stavba, dopustno urediti tudi dejavnosti 12620 Muzeji in knjiţnice. Posegi so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.253

(11)(15) Kadar je za spremembo namembnosti objekta potrebna rekonstrukcija objekta, je glede na novo namembnost treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti tudi tehnične lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo poţarno in potresno varnost.

(12)(16) Gradnja objektov v širšem mestnem središču: a) Če za EUP v širšem mestnem središču, razen za EUP s tipi objektov NV, NA in NB, s PPIP ni določeno drugače, so dopustni: – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta,254 – na mestu poprej odstranjenega objekta postavitev novega objekta, – prizidava in nadzidava objekta, – vzdrţevalna dela. b) Posegi iz točke a) tega odstavka so dopustni pod pogojem, da se višina venca255 novega, rekonstruiranega ali nadzidanega objekta v uličnem nizu poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu. c) Z gradbenimi posegi iz točke b) tega odstavka je dopustno povečanje FI in FZ do največ 20 % ne glede na zahtevan FZP oziroma FBP.256

(13)(17) Vse novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah.

14. člen (vzdrževanje objektov)

(1) Pri izvajanju investicijskih vzdrţevalnih del in rednih vzdrţevalnih del je treba upoštevati: – namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov. Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve fotonapetostnih elementov, – klimatske naprave morajo biti na objektih tipov NV, V, VS in C izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu ali pa na balkonih stavb, na podstrešju, na ravni strehi257

252 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Veljavni odlok ne določa, kakšne vrste gradenj so mogoče na objektih, prek katerih poteka gradbena črta. Popravek zato našteva vrste dopustnih gradenj in način upoštevanja gradbene črte pri tem. 253 Zaporedna številka pobud 38 in 152. Zaporedna številka pripombe 449. 254 Zaporedna številka pobud 284. 255 Zaporedna številka pobud 219 in 301. 256 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Dopustni posegi so določeni ţe v točkah a) in b), zato določba pod točko c) ni potrebna. 257 Zaporedna številka pobude 319.

USKLAJENI PREDLOG

in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadrţujejo ljudje, – poţarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.

(2) Pri izvajanju vzdrţevalnih del objektov tipov NV, V, VS in C je treba upoštevati tudi: – zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt, – zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(3) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna tista vzdrţevalna dela, ki so v skladu z varstvenim reţimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(4) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so posegi, navedeni v prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, dopustni tudi pri novogradnjah.258

3.4. TIPOLOGIJA IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV

15. člen (tipi objektov)

(1) Ta odlok določa naslednje tipe objektov (preglednica 5):

Preglednica 5: Tipi objektov Oznaka Tip objekta Opis tipa objekta tipa objekta NA Nizka Nizka stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi prostostoječa stavbami: druţinska hiša, dvojček in podobne prostostoječe stavba nestanovanjske stavbe NB Nizka Nizke stavbe v nizu, (vsaj tri, ki se gradijo sočasno)259, ki se stavba v nizu med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, atrijska hiša, veriţna hiša ND Nizka Nizka stavba podolgovatega tlorisa (razmerje najmanj 1:1,4) z prostostoječa dvokapno streho z naklonom od 35º do 45º: druţinska hiša, in podolgovata podobne nestanovanjske stavbe stavba z dvokapno streho NV NizkaVisoka VisokaNizka260 stavba v zelenju, ki se z nobeno stranico ne prostostoječa stika s sosednjimi stavbami: vila, vila blok stavba v zelenju VS Stavbni blok Niz objektov v kareju z nepozidanim prostorom v sredini V Visoka – Stolpi: stolpnica, stolpič prostostoječa – Bloki: osnovni, ozki, globoki, atrijski, nizki, kratki, visoki, stavba terasni, veriţni, zloţenka, skladanka, sestavljanka, vila blok – Ploščica, hiša v terasah v skladu s 97. členom tega odloka.261

258 Zaporedna številka pobud 11 in 64. 259 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 260 Zaporedna številka pobude 319. 261 Zaporedna številka pobude 180.

USKLAJENI PREDLOG

F Objekt velikega Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so merila in proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča in tehnološka zabaviščni parki (dvorane, hale), infrastrukturni objekti in stavba podobno s spremljajočimi dejavnostmi, ki sluţijo za funkcioniranje osnovne dejavnosti C Svojstvena Stavba s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo stavba (predvsem cerkev, stavbe za izobraţevanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, poslovne stavbe in druge stavbe, ki jih zaradi svojstvenega oblikovanja ni mogoče umestiti med druge tipe stavb)

(2) Tip objekta je določen za EUP in prikazan na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Kadar tip objekta na karti 3.1 ni določen, se tipologija objektov prilagaja funkciji stavbe in drugim pogojem, ki veljajo za EUP.

(3) Ne glede na tip objekta, ki je določen v skladu z drugim odstavkom tega člena, je za nestanovanjske in za večstanovanjske stavbe dopusten tudi tip objekta C, za objekte velikega merila in tehnološke objekte pa tudi tip objekta F.

(4) Če s tem odlokom ni določeno drugače, je treba objekte tipa C ali F, ki se gradijo v EUP z drugačnim tipom objektov, po višini prilagoditi tipu objektov, določenemu za EUP.

(5) V EUP, kjer je določen tip objektov NA, je dopustna tudi gradnja objektov tipa NB.

16. člen (oblikovanje objektov in barve fasad)

(1) Če s tem odlokom ni določeno drugače, je oblikovanje objektov določeno s tipom objekta, velikostjo in zmogljivostjo objekta, namembnostjo objekta in z regulacijskimi elementi, prikazanimi na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2) Morebitni dodatni pogoji za oblikovanje objektov so določeni v Prilogi 1 ali v Prilogi 2 tega odloka.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi.

(4) Na objektih, ki mejijo na javne površine (trgi ali pločniki), je na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, dopustno graditi napušče, nadstreške in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, loţe), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko, tako, da segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Konzolni previsi stavbnih delov so lahko široki do 2,50 m, dvignjeni najmanj 5,00 m nad koto pritličja in ne smejo presegati 50 % površine fasade. Previsi objektov nad javnimi površinami morajo biti izvedeni tako, da je zagotovljena varnost uporabnikov javnih površin (deţ, sneg, ledene sveče) in da ne ovirajo voţnje vozil in delovanja gasilskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.262

(5) Frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade na strehi stavbe, pri dvojčkih in pri hišah v nizu morajo biti oblikovno usklajene. Višina posamezne frčade ne sme presegati 1/2 višine strehe. Višina frčade je projekcija celotne višine frčade (od najniţje točke odprtine v strehi, potrebne za izvedbo frčade, do najvišje točke strehe frčade) na vertikalno

262 Zaporedna številka pobude 136.

USKLAJENI PREDLOG ravnino.263 Skupna dolţina frčad ne sme presegati 1/3 dolţine264 strešinestrehe265. Na območjih, varovanih s predpisi s področja kulturne dediščine, lahko organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, določi tudi drugačne pogoje.266

(6) Osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja je dopustna tudi z različnimi oblikami strešnih oken oziroma frčad.

(7) Okna izkoriščenega podstrešja (Po) atrijske hiše ne smejo biti usmerjena v atrije sosednjih stavb.

(8) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(9) Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav.267

(10)(9) Vsi novo zgrajeni ali rekonstruirani objekti v javni rabi in stanovanjske stavbe z več kot desetimi stanovanji morajo funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir.

(11)(10) V EUP z namensko rabo ZPp ali ZV je treba pri oblikovanju objektov upoštevati: a) ZPp – parki: novogradnje morajo biti oblikovane kot paviljonska gradnja (pritlična, preteţno transparentna stavba z večjimi steklenimi površinami); b) ZV – površine za vrtičkarstvo: leseni zaboji in lesene lope za shranjevanje orodja ter ograje morajo biti enotno oblikovane.

(12)(11) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri se gradijo. V historičnem območju oţjega268 mestnega središča in v EUP z namensko rabo SK je pri oblikovanju urbane opreme treba upoštevati oblikovne značilnosti teh območij (arhitektura, slog).

(13)(12) Električnihe, ter plinskihe in drugihe omarice se lahko izjemoma ni dopustno namestijoščati na fasade ob glavnih vhodih v stavbo, ki mejijo na javno površino. , kadar druga tehnična in ekonomsko sprejemljiva rešitev ne omogoča priključitve objekta.269

17. člen (ureditev okolice objektov s pritličjem v javni rabi)

(1) Kadar gradbena linija nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, ali večstanovanjske stavbe s pritličjem v javni rabi ne sovpada z regulacijsko linijo javne površine, je treba prostor med tema linijama (v nadaljnjem besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.Prostor med regulacijsko linijo javne površine in nestanovanjsko stavbo, namenjeno javni rabi, ali večstanovanjsko stavbo s pritličjem v javni rabi, je treba urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.270

263 Zaporedna številka pripombe 161, 183. 264 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek natančneje določa, kako visoka je lahko frčada in kolikšno dolţino strehe lahko dosega skupna dolţina frčad. 265 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 266 Zaporedna številka pobude 302. 267 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 268 Zaporedna številka pobude 213. 269 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana. 270 Zaporedna številka pobude 46.

USKLAJENI PREDLOG

(2) Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prvega odstavka tega člena je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe.

18. člen (oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča)

(1) Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje).

(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi breţinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru morata biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na podlagi geotehnične preveritve izjemoma tudi brez kaskad.

(3) Vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.

(4) Kadar se gradi tip objekta NA, NB, ND ali NV gradi na nagnjenem terenu, izkop hribine, potreben za umestitev objekta na parcelo, namenjeno gradnji, ne sme presegati višine venca novogradnje.271

4.5. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV

19. člen (določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so: – faktor izrabe (FI), – faktor zazidanosti (FZ), – faktor odprtih bivalnih površin (FBP), – faktor zelenih površin (FZP) ter – višina objektov (V), opredeljena v metrih ali s številom etaţ.

(2) Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje poţarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu s SIST DIN 14090predpisi o površinah za gasilce ob zgradbah, oziroma ločitev zaradiukrepi za omejevanje omejevanja širjenja poţara na sosednje objekte.272

(3) Kadar je zazidanost (FZ) ali izraba parcele (FI), namenjene gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, večja od zazidanosti ali izrabe parcele, namenjene gradnji, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov, vzdrţevanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih)273 objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje objekta ne uporablja.

271 Zaporedna številka pobude 319. 272 Zaporedna številka pobude 136. 273 Zaporedna številka pobude 319.

USKLAJENI PREDLOG

(4) Kadar je s tem odlokom določena višina objekta, se FI ne upošteva, razen v primeru, če je v Prilogi 1 oziroma v Prilogi 2 tega odloka določeno drugače.274

(5) Parcela, namenjena gradnji,275 v vrzeli stavbnega bloka (tip VS) je lahko 100 % pozidana (FZ) pod pogojem, da stavbišče vzidanega objekta ne sega prek ulične gradbene linije, ki jo tvori stavbni blok v uličnem nizu, in prek notranje (dvoriščne) gradbene linije obstoječega objekta stavbnega bloka.

20. člen (stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji)

(1) Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, je opredeljena z enim ali z več faktorji: – faktor izrabe (FI), – faktor zazidanosti (FZ), – faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali – faktor zelenih površin (FZP).

(2) Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, po območjih namenske rabe znaša (preglednica 6):

Preglednica 6: Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, po območjih namenske rabe 1. SSce – Preteţno eno- in dvostanovanjske površine Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) NA, ND Druţinska hiša 40 % 30 % Ø / Dvojček/vsako 40 % 30 % Ø / stavbo dvojčka NB Vrstna hiša, 50 % 25 % Ø / veriţna hiša Atrijska hiša 60 % 20 % Ø / NA, ND, C Nestanovanjske 40 % Ø 25 % / stavbe 2. SScv – Preteţno večstanovanjske površine Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) V /276 / 30 % Ø 1,2 Ploščica 70 % 20 % Ø / Hiša v terasah 70 % 20 % Ø / VS / 40 % 30 % Ø 1,2 NV / 40 % 35 % Ø / 3. SSse – Splošne eno- in dvostanovanjske površine Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) NA, ND Druţinska hiša 40 % 30 % Ø / Dvojček/na vsako 40 % 30 % Ø / stavbo dvojčka NB Vrstna hiša, 50 % 25 % Ø / veriţna hiša Atrijska hiša 60 % 20 % Ø /

274 Zaporedna številka pobude 136. 275 Redakcijski terminološki popravek. Termin je usklajen z definiranim terminom "parcela, namenjena gradnji" iz 3. člena tega odloka. 276 Zaporedna številka pobude 180 (velja za vse oznake ''/'' v tabeli).

USKLAJENI PREDLOG

NA, ND, C Nestanovanjske 40 % Ø 25 % / stavbe 4. SSsv – Splošne večstanovanjske površine Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) V / / 30 % Ø 1,2 Ploščica 70 % 20 % Ø / Hiša v terasah 70 % 20 % Ø / VS / 40 % 30 % Ø 1,2 NV / 40 % 35 % Ø / V, VS, C Nestanovanjske / Ø 25 % 1,2 stavbe 5. SB – Stanovanjske površine za posebne namene Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / Stanovanjske / 30 % Ø 1,2 stavbe / Nestanovanjske / Ø 20 % 1,2 stavbe 6. SK – Površine podeţelskega naselja Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) NA, ND Druţinska hiša 40 % 30 % Ø /

Nestanovanjske 40 % Ø 30 % / stavbe Kmetijska 50% Ø 15 % / gospodarstva 7. CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) V, C Stanovanjske / 30 % Ø 1,6 stavbe VS Stanovanjske / 40 % 30 % Ø stavbe NV Stanovanjske 40 % 30 % Ø 1,6 stavbe V, VS, C Nestanovanjske / Ø 20 % 1,6 stavbe 8. CDd – Območja centralnih dejavnosti brez stanovanj Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 20 % 1,6 9. CDi – Območja centralnih dejavnosti za izobraţevanje Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % 1,6 10. CDo – Območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraţevanje Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % / 11. CDz – Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % 1,6

USKLAJENI PREDLOG

12. CDk – Območja centralnih dejavnosti za kulturo Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % 1,6 13. CDj – Območja centralnih dejavnosti za javno upravo Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 2520 1,6 %277 14. CDc – Območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / 12721 Stavbe za / Ø 25 % / opravljanje verskih obredov / Druge stavbe iz / 30 % 20 % 1,0 točke 14.1 preglednice 4 15. IP – Površine za industrijo Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / 60 % Ø 15 % / 16. IG – Gospodarske cone Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / 60 % Ø 15 % / 17. IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / 80 % Ø 15 % / 18. BT – Površine za turizem Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % 1,6 19. BD – Površine drugih območij Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 20 % 1,6 20. BC – Športni centri Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 20 % 1,6 21. ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 20 % / 22. ZPp – Parki Raščen teren (s travo, grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. 30. POg – Površine za mirujoči promet Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 15 % 1,0

277 Zaporedna številka pobude 218.

USKLAJENI PREDLOG

32. T – Območja komunikacijske infrastrukture Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % / 33. E – Območja energetske infrastrukture Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / 80% Ø 15 % 1,0 34. O – Območja okoljske infrastrukture Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 15 % 1,0 35. F – Območja za potrebe obrambe v naselju Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 20 % 1,6 36. A – Površine razpršene poselitve Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) NA, ND Druţinska hiša 40 % 30 % Ø /

Nestanovanjske 40 % Ø 30 % / stavbe Kmetijska 60 % Ø 15 % / gospodarstva 45. N – Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) Za stavbe objekte278 iz točke 41.1 preglednice 4 je treba upoštevati: / / / Ø 25 % 0,8 46. f – Območja za potrebe obrambe zunaj naselij Tip objekta Vrsta tipa objekta FZ FBP FZP FI (največ) (najmanj) (najmanj) (največ) / / / Ø 25 % 0,8

(3) Pomen znakov v tabelipreglednici: – Ø – faktor za namensko rabo EUP ni relevanten, – / – faktor je za namensko rabo EUP posredno ţe določen z drugimi faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP, FI ali višino.

21. člen (višina objektovstavb279)

(1) Glede na tip objekta največja etaţnost in višina stavbe objekta znašata (preglednica 7):

Preglednica 7: Etaţnost in višina objektovstavb280 Tip Največja etaţnost do Največja višina do objekta NA P+1+Po ali 1T 11,00 m NB Atrijska hiša: P+Po ali 1T 7,00 m

278 Zaporedna številka pobude 93. 279 Zaporedna številka pobude 93. 280 Zaporedna številka pobude 93.

USKLAJENI PREDLOG

Vrstna hiša, veriţna hiša: 11,00 m P+1+Po ali 1T ND P+1+Po 11,00 m NV P+2+Po ali M ali T 14,00 m VS P+2 in več +M ali T Višino določi PPIP oziroma OPPN V Bloki in stolpi: P+2 in več +M ali T Višino določi PPIP oziroma OPPN Ploščica: P+2 Višino določi OPPN Hiša v terasah Višino določi OPPN F Se prilagaja namembnosti objektastavbe281 v skladu zs282 22. členom tega odloka C Se prilagaja namembnosti objektastavbe283 v skladu zs284 22. členom tega odloka

(2) Kadar sta določeni višina in etaţnost objektastavbe, se višina stavbeobjekta prilagaja dopustni etaţnosti objektastavbe.285

(3) Če so obstoječe zakonito zgrajene 286stavbe tipa tipov NA, NB, ND in NV višje od višin, določenih s tem odlokom, jeso dopustnae nadomestna gradnja, rekonstrukcija in sprememba namembnosti do višine obstoječe stavbe.287 (3)

22. člen (višine nestanovanjskih objektov glede na namensko rabo)

(1) Če ni s PPIP določeno drugače, veljajo za posamezne vrste območij namenske rabe, navedene v spodnji preglednici, naslednje omejitve glede višine oziroma velikosti objektov (preglednica 8):

Preglednica 8: Velikost Višina288 nestanovanjskih objektov v EUP glede na namensko rabo EUP Višina objektov A Višina objektov ne sme presegati višine 11,00 m SSse, Višina objektov ne sme presegati višine 1411,00 m289 SSce, SK IP Višina objektov ne sme presegati višine 25,00 m oziroma se prilagaja višini ţe zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa IG Višina objektov ne sme presegati višine 20,00 m oziroma se prilagaja višini ţe zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa IK Višina objektov je do P+Po oziroma se prilagaja višini ţe zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa ZS Višina objektov do 7,00 m ZPp Višina objektov do 5,00 m POg Višina objektov (razen 12420 Garaţne stavbe) je P290

281 Zaporedna številka pobude 93. 282 Zaporedna številka pobude 11. 283 Zaporedna številka pobude 93. 284 Zaporedna številka pobude 11. 285 Zaporedna številka pobude 93. 286 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 287 Zaporedna številka pobude 207. 288 Redakcijski popravek tipkarske napake. 289 Zaporedna številka pobude 217. 290 Zaporedna številka pobude 11.

USKLAJENI PREDLOG

5.6. LEGA OBJEKTOV IN ODMIKI

23. člen (regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji)

(1) Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Delijo se na naslednje kategorije: a) regulacijska linija (RL) je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti, b) regulacijska linija industrijskega tira (RLit) je črta, ki ločuje površine industrijskega tira od drugih površin,291 bc) gradbene črte, ki se delijo na podkategorije: – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljenie objektistavbe,292 ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolţine fasade objektastavbe. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi, komunalni priključki293, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeleţja, – gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objektie stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjenie v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo komunalni priključki294, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeleţja, – gradbena meja v nadstropjih (GMn) je črta, ki je načrtovani objektie stavbe ne smejo presegati v nadstropjih nad pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjenie v notranjost parcele, namenjene gradnji,; kadar je določena GMn, v nadstropjih nad pritličjem GM ne velja, – gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je načrtovanie objektistavbe ne smejo presegati v etaţah pod pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjenie v notranjost parcele, namenjene gradnji; kadar je določena GMz, v etaţah pod pritličjem GM ne velja.295

(2) Regulacijske črte iz prvega odstavka tega člena so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Kadar regulacijska linija ceste ni skladna s stanjem v naravi ali z mejo parcel v naravi: – -, je v OPPN oziroma , v gradbenem dovoljenju za cesto projektu za gradbeno dovoljenjeali v projektu za izvedbo296 rekonstrukcije ceste,297 dopustno ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostorapromet,298 prilagoditi traso ceste projektni rešitvi, – - je odstop od regulacijske linije ceste dopusten zaradi določitve cestnega sveta v postopku za določitev in označitev meje ceste v skladu s predpisi o cestah.299

291 SP javne površine. 292 Zaporedna številka pobude 93 (velja za vse zamenjave besede stavba z besedo objekt v tem odstavku). 293 Zaporedna številka pripombe 449, 219. 294 Zaporedna številka pripombe 449. 295 Zaporedna številka pobude 11 – velja za celotno točko c). 296 Zaporedna številka pripombe 134. 297 Zaporedna številka pobude 152. 298 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje pristojnega soglasodajalca. 299 Zaporedna številka pobude 152.

USKLAJENI PREDLOG

24. člen (odmiki stavb od sosednjih zemljišč)

(1) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov NA, NB (niz), ND in NV (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m. Ta določba velja tudi za stavbe tipov C in F, če se gradijo v EUP s tipi stavb NA, NB, ND in NV.

(2) Gradnja stavb na parcelno mejo je dopustna: 1. brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo: – na skupni parcelni meji brez odmika300 (dvojček), – na skupnih parcelnih mejah znotraj strnjenega niza v strnjenem nizu301 (NB, VS), – če je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami, -2. s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, kadar v primerih, ko je način gradnje na parcelni meji značilen za EUP,naselje302, kar je treba utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.303

(2)(3) Če ni z gradbeno črto oziroma z drugimi določili tega odloka določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov V in stavbnega bloka VS (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 5,00 m. Ta določba velja tudi za stavbe tipov C in F, če se gradijo v EUP s tipoma stavb V in VS.304

(3)(4) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov C in F (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, če so te stavbe visoke do 14,00 m, oziroma 5,00 m, če so višje od 14,00 m.305 (4)

(5) Če tip stavbe v EUP ni določen, se upoštevajo odmiki glede na dejanski tip stavbe v skladu s z prvim in drugim odstavkomdoločbami306 tega člena.

(6) Odmik stavb (nad terenom) iz prvega, drugega in tretjega, četrtega, in petega in osemnajstega307 odstavka tega člena od meje sosednjih parcel je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot:

– 1,50 m od parcelne meje za stavbe iz prvega odstavka tega člena in stavbe iz četrtega odstavka tega člena, ki so niţje od 14,00 m, ter308 -– - ne manj kot 3,00 m od parcelne meje za stavbe iz drugega tretjega odstavka tega člena in stavbe iz četrtega odstavka tega člena, ki so višje od 14,00 m.309

300 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 301 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 302 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 303 Zaporedna številka pobud 11, 136 in SP za odmike. 304 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 305 Zaporedna številka pobude 91 in SP za odmike. 306 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. V primeru, da tip stavbe ni določen, se ne upoštevajo le odmiki glede na dejanski tip stavbe, ki so določeni v 1. in 2 odstavku tega člena, pač pa se upoštevajo tudi druga pravila glede odmikov, ki so za posamezne tipe stavb določene v tem členu. 307 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. Zaporedna številka pripombe 217. 308 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Pravilo o manjšem odmiku od določenega se ne nanaša le na stavbe iz prvega odstavka tega člena, pač pa tudi na stavbe tipa C in F iz novega četrtega odstavka tega člena, če so te niţje od 14,00 metrov. 309 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek dodaja določbo za manjši odmik od dopustnega za stavbe tipa C in F iz novega četrtega odstavka, kadar so te višje od 14,00 metrov.

USKLAJENI PREDLOG

(7) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem, tretjem, in četrtem in drugem310, enajstem in osemnajstem311 odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna)312 stavba oziroma se obstoječa zakonito zgrajena313 stavba rekonstruira v obstoječih gabaritih314 ali se ji spreminja namembnost. Za nadomestno stavbo velja izjema le, kadar v primeru, če velikost parcele, namenjene gradnji, ali drugi predpisi ne omogočajo odmikov, ki jih določa ta odlok.315

(8) Nadzidava zakonito zgrajeneih stavbe tipov NA, ND, NV, V, C in F, ki jeso od meje parcele, namenjene gradnji, oddaljenae manj, kot določa ta odlok, je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, od katerih je nadzidava odmaknjena manj, kot določa ta odlok,316 in pod pogojem, čeda so izpolnjena ostala določila tega odloka. Nadzidave stavb tipaov NB in VS so dopustne v skladu z določili tega odloka, brez odmikov od vmesnega zunanjega317 zidu, s katerim se stikajo s sosednjima objektoma.318

(6)(9) Kadar stavba iz prvega, ali drugega tretjega ali četrtega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem ali v drugem tretjem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka.319

(7)(10) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti zahtevni in manj zahtevni objekti od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin odmaknjeni (nad terenom in pod njim) najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste niţje kategorije. Če so odmiki manjši, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za prometgospodarske javne sluţbe, za drţavne ceste pa upravljavec drţavne cesteizvajalec gospodarske javne sluţbe vzdrţevanja drţavnih cest.320

(11) Če ni z gradbeno črto določen manjši odmik, mora biti oOdmik podzemnih etaţ od meje sosednjih parcel mora biti najmanj 3,00 m; odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. Kadar se gradi podzemna etaţa pod več parcelami, namenjenimi gradnji, odmikov med njimi ni treba upoštevati, upoštevati pa je treba odmike od sosednjih parcel.321

(12) Kadar je z GL ali GM določen večji odmik od predpisanega, je ne glede na to gradnja podzemnih etaţ dopustna po določilih enajstega odstavka tega člena.322 (8) (9)(13) Temelje objektov, ki mejijo na javne površine, kot so ceste, trgi, pločniki, je na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za prometgospodarske javne sluţbe,323 dopustno graditi prek regulacijske linije javne površine.

310 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 311 Zaporedna številka pripombe 217. 312 Zaporedna številka pobude 319. 313 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 314 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 315 Zaporedna številka pobude 147, 188, 57 in SP za odmike. 316 Zaporedna številka pripombe 129. 317 Zaporedna številka pripombe 449. 318 Zaporedna številka pobude 132, 134, 136, 57, 97, 219 in SP za odmike. 319 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 320 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca. 321 Zaporedna številka pobude 136. 322 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 323 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca.

USKLAJENI PREDLOG

(10)(14) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bliţje ali na parcelno mejo.

(15) Parkirišča nadz več kot 5 PM morajo biti oddaljena od meje parcel sosednjih stanovanjskih objektov najmanj 4,00 m oziroma manj, če s tem pisno soglašajo lastniki teh parcel.324

(11)(16) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti nezahtevni in enostavni objekti odmaknjeni od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin najmanj 1,50 m. Če so odmiki manjši od 1,50 m, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbepromet,325 za drţavne ceste pa izvajalec gospodarske javne sluţbe vzdrţevanja drţavnih cest.

(12)(17) Ograjo, škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Za odmike od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin veljajo določbe enajstega petnajstega326 odstavka tega člena.

(13)(18) V EUP z namensko rabo BD, IP, IG ali IK morajo biti nove stavbe odmaknjene od meje javnih površin najmanj 5,00 m, če ni z regulacijsko črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik. Odmik stavb od meje sosednjih parcel, namenjenih gradnji, mora biti najmanj 4,00 m, razen če je večji odmik določen s predpisi, ki urejajo varstvo pred poţaromOdmik stavb od meje sosednjih parcel, namenjenih gradnji, mora biti, ne glede na morebitnao soglasjae lastnikov sosednjih parcel za manjši odmik od predpisanega, skladen s predpisi, ki urejajo varstvo pred poţarom.327

(14)(19) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavbobjektov328 od zunanje meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps, znaša najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali gradbeno mejo določen manjši odmik.329

(16)(20) Če ta odlok ne določa drugače, so oOdmiki med fasadami stavb in delov stavb tipov V, VS in C, ki so višje od 14,00 m: 1. pri stavbah z višineo do 40,00 m: (16)– -na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), so najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45° stopinj) do njenega slemena, – - odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, pa najmanj enaki ali večji od eni višinei višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45° stopinj) do njenega slemena, 2. pri stavbah, višjih od 40,00 m: (16)– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), najmanj 20,00 m, – na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, najmanj 45,00 m., IV.3. določbe 1. in 2. točke tega odstavka veljajo tudi za nadzidave stavb tipaov V, VS in C, 4. določbe 1. in 2. točke tega odstavka ne veljajo za odmike med vogali stavb.,

324 Zaporedna številka pobude 319. 325 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca. 326 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 327 Zaporedna številka pripombe 217. 328 Zaporedna številka pobude 93. 329 Zaporedna številka pobud 114, 136 in SP za odmike.

USKLAJENI PREDLOG

4.5. določbe tega odstavka ne veljajo za oţje mestno središče.330

(21) Kadar gre zaPri slepeih fasadeah in fasadeah z odprtinami za osvetlitev komunikacij stavbe je z OPPN dopustno določiti tudi manjše odmike med fasadami stavb, kot so določeni v tem členu.331

(16). Ta določba ne velja za oţje mestno središče. in za nestanovanjske stavbe, višjekjer mora biti odmik fasad najmanj 20,00 m.332 (22) Kadar so določene gradbene črte, soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, glede odmikov od parcelnih mej, niso potrebna. Gradbeno linijo lahko presegajo napušči, balkoni in nadstreški nad vhodom v objekt, ki morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, na katere mejijo, pa je ta odmik lahko tudi manjši.333 (19)

(17)(23) Odmiki ali protipoţarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo preprečevati moţnost širjenja poţara na sosednje objekte. Pri določanju odmikov ali protipoţarnih ločitev je treba upoštevati predpise o poţarni varnosti v stavbah in predpise o poţarnovarnostnih odmikih ali poţarnih ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih poţarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipoţarne ločitve v skladu s predpisi o poţarni varnosti v stavbah. (17)

(18)(24) Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbliţjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe objekta334 (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno).

2.7. PARCELACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

25. člen (velikost in oblika parcele, namenjene gradnji)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata upoštevati: – tip objekta in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FBP oziroma FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno), – velikost in tlorisno zasnovo objektov, – namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, – moţnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, – krajevno značilno obliko parcel, – naravne razmere, – omejitve uporabe zemljišča, – lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča.

(2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata zagotoviti: – spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), – predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,

330 Zaporedna številka pobude 91, 97, 136 in SP za odmike. 331 SP za odmike. 332 Zaporedna številka pobude 91 in 97. 333 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Ta določba jasno poudarja pravilo, ki sicer izhaja tudi iz samega konteksta odloka: da soglasja lastnikov sosednjih zemljišč glede odmikov niso potrebna, kadar so določene gradbene črte. 334 Zaporedna številka pobude 93.

USKLAJENI PREDLOG

– potrebne odmike ali poţarne ločitve za omejevanje širjenja poţara na sosednje parcele v skladu s SIST DIN 14090predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.335

(3) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FBP ali FZP.

(4) Velikost parcele, namenjene gradnji, nizkih stavb glede na njihov tip znaša (preglednica 9): Preglednica 9: Velikost parcele, namenjene gradnji, glede na tip stavbe Tip stavbe Površina parcele, namenjene gradnji NA, ND Druţinska hiša: najmanj 400,00 m2 in največ 800,00 m2 Dvojček: najmanj 250,00 m2 in največ 450,00 m2 na vsako stavbo dvojčka NB Vrstna, veriţna hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu Atrijska hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu NV Najmanj 600,00 m2 in največ 1200,00 m2

(5) Največja površina parcele, namenjene gradnji, ki je določena v preglednici 9, je namenjena izračunu FZ, FBP, FZP in FI za tipe stavb NA, NB, ND in NV in jo zemljiška parcela lahko presega.336

(6) Za tipe stavb NA, ND, NB in NV je pri gradnji v vrzelih in pri novogradnjah na mestu poprej odstranjenega objekta337 dopustno odstopanje od velikosti parcele namenjene gradnji, določene s tem odlokom, do največ -10%.

(7) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji338, nadzidavi, dozidavi ali spremembi namembnosti obstoječegazakonito zgrajenega339 objekta je, ob upoštevanju ostalih določil tega odloka, velikost parcele, namenjene gradnji, lahko tudi manjša od tiste, ki je določena v preglednici 9.340

(6)(8) Če ni s tem odlokom določeno drugače, se posegi v obstoječezakonito zgrajene341 stavbe v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZPp, ZPps, ZDd, ZDo ali VI lahko izvajajo na parceli, namenjeni gradnji, ki je bila določena k obstoječi stavbi z gradbenim dovoljenjem ali drugim predpisanim upravnim dovoljenjem. Če parcela, namenjena gradnji, k obstoječi stavbi ni bila določena, se za potrebe izvajanja določb tega odloka uporabi dopustna najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, ki je glede na tip stavbe določena v četrtem odstavku tega člena.

(6)(9) Vsaka stavbatipa NA, NB, ND, NV342 s pripadajočimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti mora imeti svojo parcelo, namenjeno gradnji.343

(7)(10) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k

335 Zaporedna številka pobude 136. 336 Zaporedna številka pobude 66. 337 Redakcijski popravek zaradi uskladitve določil odloka z dodanim sedmim odstavkom. 338 Zaporedna številka pripombe 62, 63, 418 in 419. 339 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 340 Zaporedna številka pobude 51, 57, 81, 83, 102, 119, 160, 183, 188, 206. 341 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 342 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 343 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Določba je potrebna zaradi uveljavljanja določil o odmikih od parcelnih mej pri gradnji več kot enega objekta.

USKLAJENI PREDLOG obstoječim stavbam se določi v skladu z zakonom, za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN.

(8)(11) Parcela, namenjena gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FBP ali FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine in podobno).

3.8. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI

26. člen (skupne določbe)

(1) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov.

(2) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 4 tega odloka.

(5)(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le tisti nezahtevni in enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim reţimom za posamezno območje.

(4) Na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe tipa V, je dopustno za vsako stanovanje zgraditi največ en enostavni objekt – garaţo ali nadstrešek za osebne avtomobile stanovalcev. Postavitev teh objektov je dopustna na podlagi enotne rešitve za celotno stavbo in ob upoštevanju določil tega odloka.344

(5) Če nezahtevni oziroma enostavni objekti, ki so navedeni v Prilogi 4 tega odloka, presegajo največjo dopustno velikost, ki jo določa predpis s področja graditve objektov, je njihova gradnja dopustna na podlagi določil tega odloka in na podlagi dovoljenja za gradnjo.345

27. člen (ograje)

(1) Ograje morajo glede višine izpolnjevati naslednje pogoje: – medsosedska ograja: višina do 1,80 m, – ograja za pašo ţivine: višina do 1,50 m, – varovalna in protihrupna ograja: višina do 2,20 m, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače, – ograja v EUP z namensko rabo ZV: višina do 1,60 m, ţiva meja, izjemoma tudi drugi materiali, če so enotni za območje vrtičkov.

(2) Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje atrijskih stanovanj pri večstanovanjskih stavbah morajo biti v posameznem nizu atrijskih stanovanj enotno oblikovane.

344 Zaporedna številka pobud 78 in 79. 345 Zaporedna številka pobude 159.

USKLAJENI PREDLOG

(3) Zapornice na javnih površinah in zapornice, ki omejujejo dostop z javnih na zasebne površine, je dopustno postaviti na podlagi pogojev in soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet,gospodarske javne sluţbe, in v skladu s SIST DIN 14090predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.346

(3)(4) Za postavitev zapornic na gozdnih prometnicah (gozdne ceste ali gozdne vlake) je treba predhodno pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove.347

(4)(5) Ţelezniško progo, ki poteka v območju stavbnih zemljišč na nivoju terena, je treba zavarovati z varovalno ograjo.

28. člen (bazne postaje in amaterske radijske postaje)

(1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: – antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta, – pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najniţje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najniţje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolţina antene 1,50 m, – prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadrţujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m2, – pri gradnji baznih postaj je treba upoštevati tudi določbe 55. člena tega odloka.

(2) Bazne postaje je dopustno graditi v skladu z določbami tega člena v objektu ali na njem.

(3) Bazne postaje je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, BD, K1, K2, Go, LN, E, POg, PC ali PŢ.

(4) Objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDo, ZK, Gpn ali VC ter na objektih bolnišnic, objektih vzgojnovarstvene in izobraţevalne dejavnosti ter objektih za osnovno zdravstvo varstvo in na otroških igriščih.

(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omreţja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.

29. člen (odprt sezonski gostinski vrt)

(1) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti povezan z obstoječim gostinskim obratomse lahko uredi k obstoječemu gostinskemu obratu. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo. Postavitev točilnih miz, hladilnih omar ali druge masivne opreme na površini gostinskega vrta ni dopustna.348

346 Zaporedna številka pobud 136 in 46. 347 Popravek zaradi smernic Zavoda za gozdove. 348 Zaporedna številka pobude 219.

USKLAJENI PREDLOG

(1)(2) Samostojen O349odprt sezonski gostinski vrt na javni površini, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode.

(3) Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo. Postavitev točilnih pultov, hladilnih omar ali druge masivne opreme na površini gostinskega vrta ni dopustna.350

(2)(3) (4) V oţjem mestnem središču ni dopustna postavitev podestov ali drugih talnih oblog, ograj, in predelnih sten in cvetličnih korit v nizu351 okoli gostinskega vrta. Podest je dopustno postaviti le v primeru izjemno razgibanega ali padajočega terena. Ograjo je dopustno postaviti le za zagotovitev prometne varnosti.352

(3)(4) (5) Na zasebni površini je dopustno postaviti odprt sezonski gostinski vrt na podlagi dovoljenja za gostinsko dejavnost in pod pogojem, da so zanj zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.

(4)(5) (6) Za zaščito sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo senčniki, ki pa med seboj ne smejo biti povezani.353 Če zemljišče ni varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni tudi nadstreški (markize, tende), ki morajo biti na objektu enotno oblikovani ter oblikovno usklajeni s členitvijo fasade. V oţjem mestnem središču postavitev nadstreškov ni dopustna.

(1)(6) (7) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti na podlagi soglasjapo predhodnem soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostorajavne površine, in dovoljenja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe.pridobitvi pravice rabe javne površine v skladu z odlokom, ki ureja posebno in podrejeno rabo javnih površin.354

30. člen (kioski)

(1) Kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin in podobno (BTP do 20,00 m2) ter stojnice (ute) za prodajo kostanja, sladoleda in podobne objekte je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine.

(2) Kioske za prodajo sadja in zelenjave (BTP do 25,00 m2) je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine, razen v oţjem mestnem središču.

(2)(3) Kioske za pripravo in prodajo hrane, večnamenske kioske in tipske zabojnike je dopustno postaviti v času trajanja prireditev na prometno dostopnih in komunalno opremljenih javnih prometnih in z njih neposredno dostopnih javnih površinah. Pod pogoji iz prejšnjega stavka je dopustno na teh površinah za daljše časovno omejeno obdobje postaviti tudi kioske za pripravo in prodajo tradicionalnih slovenskih jedi.355

349 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 350 Zaporedna številka pobude 219. 351 Zaporedna številka pobude 316. 352 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 353 Zaporedna številka pobude 316. 354 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojne soglasodajalce. Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 355 Zaporedna številka pobud 11, 6 in 316.

USKLAJENI PREDLOG

(4) Postavitev kioskov in stojnic iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrţevanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Kioski morajo biti po obliki enotni tipski ali za posamezno lokacijo oblikovani po posebnem projektu. Obliko in lokacijo kioskov in stojnic ter vrsto ponudbe določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.356

(3)(5) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti po predhodnem soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora, in pridobitvi pravice rabe javne površine v skladu z odlokom, ki ureja posebno in podrejeno rabo javnih površin.357

31. člen (urbana oprema in spominska obeležja)

(1) Urbana oprema in spominska obeleţja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrţevanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(2) Tip, obliko in lokacijo urbane opremeUrbana oprema na območju MOL mora biti oblikovana po Katalogu ulične in cestne opremedoločita organa Mestne uprave MOL, pristojna za urejanje javnega prostora in za promet. Urbana oprema v območjih registrirane kulturne dediščine mora biti oblikovana celostno.358

(3) Spominska obeleţja, skulpture in druge prostorske inštalacije, ki presegajo največjo dopustno velikost nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jo določa predpis s področja graditve objektov, je dopustno postaviti samo na javne površine.359

(2)(4) Merila in pogoji za namestitev in za oblikovanje objektov za oglaševanje so določeni v 60., 104. členu in Prilogi 3 tega odloka.

(3)(5) Spominskih obeleţij ali nagrobnih znamenj ni dopustno postaviti ob drţavnih in občinskih cestah.

(4)(6) Pri postavitvi urbane opreme in spominskih obeleţij na javnih površinah je treba pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora, in360 dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe.

4.9. ZELENE POVRŠINE

32. člen (velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin)

(1) Faktor odprtih bivalnih površin (FBP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri objektih, namenjenih bivanju, in vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne sluţijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %, v oţjem mestnem središču do 90 %.

356 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Popravek natančneje določa pristojne soglasodajalce, poleg tega pa odpravlja napako veljavnega odloka, saj pogoj za postavitev navedenih objektov ni dovoljenje, temveč soglasje navedenih organov. 357 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 358 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kulturo. Zaporedna številka pripombe 451. 359 Zaporedna številka pobude 303. 360 Zaporedna številka pobude 46.

USKLAJENI PREDLOG

(2) Faktor zelenih površin (FZP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri nestanovanjskih stavbah. Zelene površine so namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. Na območju oţjega mestnega središča je površine raščenega terena dopustno nadomestiti s tlakovanimi površinami, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.

(3) V objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deleţev FBP stanovanjskih in FZP ostalih površin.

(4) Na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,00 m2 površin za rekreacijo in druţenje361 stanovalcev. za športe z ţogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov. Otroško igrišče in površine za športe z ţogoOdprte bivalne površine morajo biti namenjenie skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjske stavbe. Za več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti v skladu z določbami tega člena tudi skupna otroška igrišča in površine za športe z ţogo na samostojnih parcelah, namenjenih gradnji. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.362

(5) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot osem stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb363 je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin 200,00 m2.

(5)(6) V primeruorganizirane364 gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je treba na samostojni parceli, namenjeni gradnji, urediti otroško igrišče v skladu z določili četrtega in petega odstavka tega člena.365

(6)(7) Če seštevek površin, namenjenih za rekreacijo in druţenje366 stanovalcevšporte z ţogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov, glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov 200,00 m2.367

(7) Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.368

(8) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisane odprte bivalne površine (FBP) in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin.

(9) V stanovanjskih stavbah za druge posebne druţbene skupineposebne namene369 je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih površin.

361 Zaporedna številka pripombe 199. 362 SP za otroška igrišča. 363 SP za otroška igrišča. 364 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 365 SP za otroška igrišča. 366 Zaporedna številka pripombe 199. 367 SP za otroška igrišča. 368 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Določba je prenesena v tretji odstavek tega člena. 369 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).

USKLAJENI PREDLOG

(10) V širšem mestnem središču, in ob glavnih mestnih cestah znotraj avtocestnega obroča in ob Celovški cesti do Pečnikove ulice in Ulice Joţeta Jame ter ob Dunajski cesti do Ulice 7. septembra370 je v pasu 100,00 m, merjeno od roba regulacijske linije glavne mestne ceste, dopustno zagotoviti do 35 % FBP v večstanovanjskih stavbah, v stanovanjskih stavbah za druge posebne druţbene skupineposebne namene371 ter FZP v nestanovanjskih stavbah tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.

(11) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji objekta,372 ni prostorskih moţnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti na drugih primernih površinah v njegovi lasti (na območju oţjega mestnega središča tudi v javni lasti), ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etaţnim lastnikom zagotovljena njihova trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti na parceli, namenjeni gradnji.

(12) Normativi iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se v širšem mestnem središču ali v EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU obstoječa večstanovanjska stavba nadomesti z novo z enakim ali manjšim številom stanovanj ali če se s preureditvijo z rekonstrukcijo obstoječih večstanovanjskih stavb zgradi do pet novih stanovanj.373

(13) Kadar je faktor bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) na parcelah, namenjenih gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, manjši od FBP ali FZP, kot sta določena s tem odlokom, so ob upoštevanju ostalih določil tega odloka na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcije in nadomestne gradnje.374 (12)

(13)(14) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami.

(14)(15) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Ta določba ne velja za gradnjo v območjih EUP s tipi objektov NA, NB in ND.

(15)(16) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2, – odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.

(16)(17) Obstoječe drevorede je treba ohranjati.

370 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Gre za razširitev območja strnjene pozidave ob Celovški in Dunajski cesti, na katerem je dopustno drugačno zagotavljanje deleţa FBP oziroma FZP. 371 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 372 Redakcijski popravek tipkarske napake. 373 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Namesto preureditev je uporabljen definirani termin "rekonstrukcija" – gl. definicijo v 3. členu odloka. 374 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012.

USKLAJENI PREDLOG

(17)(18) Drevoredi so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.

(18)(19) Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.

(19)(20) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno območje namenske rabe, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred poţarom.

(20)(21) Obreţne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(21)(22) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.

33. člen (zeleni klini)

(1) Zeleni klini zagotavljajo ekološke, klimatske in funkcionalne povezave urbanega dela mesta z njegovim naravnim zaledjem.

(2) V območjih zelenih klinov veljajo naslednje določbe: – FBP se poveča za 10 %, in vključuje največ 20 % tlakovanih površin; tlakovanih površin je zelenih površin na raščenem terenu, od katerih je lahko največ 20 % tlakovanih površin (na primer trg, ploščad, igrišče); tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar največ do 40 % FBP,375 – FZP se poveča za 5 %, – število s tem odlokom zahtevanih dreves na parceli, namenjeni gradnji, se poveča za 30 % oziroma najmanj za eno drevo; v območjih, kjer je število dreves predpisano na hektar, pa za 20 % oziroma najmanj za eno drevo, – če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno, nepohodno streho, večjo od 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.

(3) V EUP, ki leţi v območju zelenega klina in za katero je v Prilogi 1 ali v Prilogi 2 določen FZP oziroma FBP, se določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena ne uporabljajo.376

(3)(4) Območja zelenih klinov so prikazana na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.

34. člen (zasaditev dreves)

375 Zaporedna številka pobud 11, 94 in 195. 376 Zaporedna številka pobude 195.

USKLAJENI PREDLOG

Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je treba na raščenem terenu377, razen v oţjem mestnem središču, kjer je dopustna tudi zasaditev na neraščenem terenu378, zasaditi naslednje število dreves (preglednica 10):

Preglednica 10: Najmanjše število dreves na parceli, namenjeni gradnji Območje Najmanjše število dreves SSce Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha SScv Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha Nestanovanjske stavbe: vsaj 20 dreves/ha SSse Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha SSsv Stanovanjske stavbe tipa V: vsaj 25 dreves/ha Nestanovanjske stavbe tipa V: vsaj 20 dreves/ha Tip stavbe VN: vsaj 3 drevesa SB Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha SK Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha CU Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha CDd Vsaj 15 dreves/ha CDi Vsaj 20 dreves/ha CDo Vsaj 20 dreves/ha CDz Vsaj 20 dreves/ha CDk Vsaj 20 dreves/ha CDj Vsaj 20 dreves/ha CDc Vsaj 20 dreves/ha IP Vsaj 25 dreves/ha IG Vsaj 25 dreves/ha IK Vsaj 25 dreves/ha BT Vsaj 40 dreves/ha, razen v oţjem mestnem središču BD Vsaj 25 dreves/ha BC Vsaj 30 dreves/ha ZS Vsaj 25 dreves/ha PC Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice (2,00 x 3,00 m), je treba urediti drevorede Ceste, ob katerih mora biti obvezno zasajen drevored, so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« POg 12420 Garaţne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, druge storitvene dejavnosti: vsaj 20 dreves/ha E Objekti iz točke 33.2 preglednice 4: vsaj 20 dreves/ha O Objekti iz točke 34.2 preglednice 4: vsaj 20 dreves/ha F Vsaj 20 dreves/ha A Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha f Vsaj 20 dreves/ha

377 Zaporedna številka pobude 106. 378 Zaporedna številka pripombe 445.

USKLAJENI PREDLOG

35. člen (ureditev površin za vrtičkarstvo – ZV)

(1) Pri urejanju EUP z namensko rabo ZV je treba upoštevati naslednje pogoje: – območje mora v primeru, da meji na javno prometno komunikacijo, zapirati enotna ţiva meja, ki omogoča prehodnost po obstoječih poteh, – notranje ločevalne poti med vrtički je treba urediti tako, da bodo razmejile vrtičke v pasovih, širokih od 10,00 do 15,00 m, – velikost posameznega vrtička je od 50,00 m2 do 150,00 m2, – največ 30 % površine posameznega vrtička je dopustno uporabiti za postavitev lope z 2 zunanjo ureditvijo (od teh največ 15,00 m oziroma 15 % tlakovanih površin).

(2) EUP z namensko rabo ZV morajo biti priključeni na vodovod, imeti morajo urejeno parkiranje in enotno urejen način ravnanja z odpadki.

(3) Odmiki v EUP z namensko rabo ZV so: – najmanj 15,00 m od zgornje meje breţine vodotoka 1. reda (Sava in Ljubljanica) in najmanj 5,00 m od meje breţine ostalih vodotokov, – najmanj 50,00 m od lokalnih zbirnih cest in cest, ki so v pristojnosti drţave, – najmanj 100,00 m od avtocest ter – najmanj 30,00 m od EUP z namensko rabo IP ali ZK.

(4) Objekti v EUP z namensko rabo ZV: a) Lesena lopa: – pritlični objekt: največja velikost 2,00 x 2,50 m, višina do 2,50 m, – skupni pritlični objekt do višine 4,00 m s površino do največ 60,00 m2 na 1500,00 m2 površine vrtičkov. b) Leseni zaboj: – površina največ 1,60 m x 0,70 m x 0,45 m.

36. člen (reka Ljubljanica in Gruberjev prekop)

(1) EUP z namensko rabo VC: reka Ljubljanica in Gruberjev prekop ter EUP z namensko rabo ZS, ZPp, ZDo ali POd, ki mejijo nanje, je treba urejati sočasno v naslednjih odsekih: – Ljubljanica od juţne obvoznice do mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi, – levi breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Prulskega mosta, – desni breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Špice in ob Gruberjevem prekopu do Karlovškega mosta, – Špica od Prulskega mosta do Karlovškega mosta, – Trnovski pristan od Prulskega mosta do izliva Gradaščice, – Krakovski nasip med izlivom Gradaščice in Šentjakobskim mostom, – Grudnovo nabreţje med Prulskim mostom in Šentjakobskim mostom, – Breg med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom, – Gallusovo nabreţje med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom, – Hribarjevo nabreţje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem, – Cankarjevo nabreţje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem, – Petkovškovo nabreţje med Tromostovjem in Zmajskim mostom, – Trţnice med Tromostovjem in Zmajskim mostom, – Petkovškovo nabreţje med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroţevem trgu, – Poljanski nasip med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroţevem trgu, – levi breg med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom, – Poljanski nasip med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom, – levi breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici, – desni breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici,

USKLAJENI PREDLOG

– levi breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici, – desni breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici, – Gruberjev prekop med Karlovškim mostom in mostom na Poljanski cesti, – Gruberjev prekop med mostom na Poljanski cesti in sotočjem z Ljubljanico, – Ljubljanica med mostom na Kajuhovi ulici in peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga, – Ljubljanica med peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga in mostom na Čengdujski cesti pri Fuţinskem gradu, – Ljubljanica med mostom na Čengdujski cesti in vzhodno obvoznico.

(2) Za odseke iz prvega odstavka tega člena pridobi MOL kot podlago za posege v prostor arhitekturno krajinsko strokovno rešitev.

5.10. PARKIRNE POVRŠINE

37. člen (parkirne cone)

(1) Območje MOL je glede na lego objektov v prostoru, h katerim se določajo parkirna mesta, razdeljeno na naslednje parkirne cone: – območje za pešce: cona se nahaja znotraj oţjega mestnega središča in je določena s predpisom MOL. Na tem območju se ne uporabljajo parkirni normativi iz 38. člena tega odloka, parkiranje na tem območju ureja poseben predpis MOL,379 – parkirna cona 1: cona vključuje območje oţjega mestnega središča (razen površin območja za pešce),380 – parkirna cona 2: cona vključuje območje širšega mestnega središča (razen območja parkirne cone 1 z območjem za pešce), na severu in vzhodu območje do Drenikove ulice, Samove ulice, Topniške ulice, Linhartove ceste, Flajšmanove ulice, Šmartinske ceste in Kajuhove ulice in ter pasove ob glavnih mestnih cestah v širini 100200,00 m od regulacijske linije ceste znotraj avtocestnega obroča., ob Celovški cesti do Pečnikove ulice in Ulice Joţeta Jame ter ob Dunajski cesti do Ulice 7. septembra,381 – parkirna cona 3: cona vključuje območja MOL zunaj površin parkirnih con 1 in 2 ter območja za pešce.382

(2) Meje parkirnih con so prikazane na karti 4.7 »Cestno omreţje in območja parkirnih reţimov«.

(3) Šteje se, da je objekt znotraj določene parkirne cone, če je znotraj cone vsaj 50 % stavbišča BTP383 objekta. 38. člen (parkirni normativi)

(1) Na parceli, namenjeni gradnji, ali v EUP, kadar je to v tem členu posebej določeno, je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del objekta, ki je predmet gradnje,384 zagotoviti naslednje najmanjše število PM (preglednica 11):

Preglednica 11: Najmanjše število PM 385

379 Zaporedna številka pobude 10 in SP za mirujoči promet. 380 Zaporedna številka pobude 10 in SP za mirujoči promet. 381 Zaporedna številka pobude 7 in SP za mirujoči promet. 382 SP za mirujoči promet. 383 Zaporedna številka pobude 46. 384 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 385 Zaporedna številka pobude 7 in SP za mirujoči promet (opomba velja za celo tabelo).

USKLAJENI PREDLOG

Namembnost objektov Parkirne cone 1, 2 in 3 Število PM za Število PM (na BTP kolesarski promet objekta ali dela objekta glede na namembnost oziroma za EUP)Število PM za motorni promet 1. Stanovanja in bivanje 11100 Enostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje, od tega 10 % na 2 PM na stanovanje terenu za obiskovalce za stanovalce ter (v širšem mestnem dodatno 1 PM/5 središču tudi pod stanovanj za nivojem terena) obiskovalce389

1 PM/stanovanje v velikosti do 50,00 m2 BTP neto tlorisne površine,386 od tega 10 % za obiskovalce

2 PM/stanovanje v velikosti nad 50,00 m2 neto tlorisne površine,387 od tega 10 % na terenu za obiskovalce (v širšem mestnem središču tudi pod nivojem terena) 388 1130211300 Stanovanjske stavbe za 1 PM/12 postelj, 1 PM/3 postelje druge posebne druţbene dodatno 10 % na skupineposebne namene390 (dijaški, terenu za obiskovalce mladinski domovi ipd.) 1130211300391 Stanovanjske stavbe za 1 PM/4 postelje, 1 PM/2 postelji posebne namene (študentski domovi, dodatno 10 % na internati, samostani ipd.) terenu za obiskovalce 11300 Stanovanjske stavbe za druge 1 PM/6 postelj, posebne druţbene skupineposebne od tega 75 % na 1PM/5 zaposlenih namene392 (domovi za starejše, varna terenu za obiskovalce hiša ipd.) 1130211300 Stanovanjske stavbe za 1 PM/3 stanovanja,

386 Zaporedna številka pripombe 419. 387 Zaporedna številka pripombe 419. 388 Zaporedna številka pripombe 419. 389 Zaporedna številka pobude 144 in SP za mirujoči promet. 390 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 391 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 392 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).

USKLAJENI PREDLOG druge posebne druţbene dodatno 10 % na 1 PM/2 stanovanji skupineposebne namene393 (za socialno terenu za obiskovalce ogroţene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) 1130111222394 Stanovanjske stavbe z 0,8 PM/stanovanje, oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana od tega 10 % na stanovanja) terenu za obiskovalce 2. Poslovno-trgovske dejavnosti 12201 Stavbe javne uprave 1 PM/4060395,00 m2 BTP objekta, 1 PM/100,00 m2 BTP od tega najmanj 30 % objekta PM za obiskovalce 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki 1 PM/3560396,00 m2, poslujejo s strankami BTP objekta, 2 PM/100,00 m2 BTP od tega najmanj 40 % objekta PM za obiskovalce 12203 Druge upravne in 1 PM/4060398,00 m2 pisarniškeposlovne397stavbe (mešani BTP objekta, 1 PM/100,00 m2 BTP poslovni programi) od tega 2010399 % PM objekta za obiskovalce 12301 Trgovske stavbe (lokalna 1 PM/40,00 m2, od 2 PM/100 m2 BTP trgovina do 200,00 m2 BTP)(lokalna tega najmanj 75 % PM objektaPM ni treba trgovina do 500,00 m2)400 za obiskovalcePM ni zagotavljati treba zagotavljati 12301 Trgovske stavbe 1 PM/40,00 m2 BTP, 2 PM/100,00 m2 BTP (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 od tega najmanj 75 % objekta BTP)401 PM za obiskovalce

12301 Trgovske stavbe 1 PM/70,00 m2 BTP 1 PM/100,00 m2 BTP (trgovina z neprehrambnimi izdelki) objekta, objekta od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce 12301 Trgovske stavbe 1 PM/25,00 m2 BTP 1 PM/100,00 m2 BTP (nakupovalni center, večnamenski objekta, objekta trgovsko-zabaviščni center nad od tega najmanj 75 % 500,00 m2) PM za obiskovalce 12301 Trgovske stavbe 1 PM/30,00 m2 BTP 2 PM/100,00 m2 BTP (odprte in pokrite trţnice) objekta, objekta od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti PM ni treba PM ni treba (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, zagotavljati zagotavljati urar, čistilnica, fizioterapija,

393 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 394 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). 395 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 396 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 397 Zaporedna številka pripombe 420. 398 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 399 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 400 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar)-celotna vrstica. 401 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar).

USKLAJENI PREDLOG avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP 402 12304 Stavbe za druge403 storitvene 1 PM/25,00 m2 BTP 1 PM/100,00 m2 BTP dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – objekta, objekta frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, od tega najmanj 75 % avtopralnice, lekarne …) nad 200,00 m2 PM za obiskovalce, BTP404 ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal 12303 Bencinski servisi z osebjem 1 PM/25,00 m2 BTP stavbe, 1 PM/200,00 m2 BTP ne manj kot 3 PM za stavbe obiskovalce 3. Druţbene dejavnosti 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM/5 sedeţev (obiskovalcev), 1 PM/5 sedeţev od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce 12620 Muzeji in knjiţnice 1 PM/60,00 m2 BTP 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, objekta od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce 12721 Stavbe za opravljanje verskih 1 PM/10 sedeţev, obredov od tega najmanj 80 % 1 PM/10 sedeţev PM za obiskovalce 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo405 1 PM/3 postelje, 1 PM/10 postelj (bolnišnice) od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo406 1 PM/20,00 m2 BTP (zdravstveni dom, ambulante, objekta in 1 PM/20,00 m2 BTP veterinarske ambulante) ne manj kot 3 PM, objekta od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce 12630 Stavbe za izobraţevanje in 1 PM/učilnico, znanstvenoraziskovalno od tega najmanj 12 0,5 PM /učenca od delo (osnovne šole) PM za kratkotrajno vključno 5. razreda parkiranje staršev navzgor in 0,3 PM/ zaposlenega 12630 Stavbe za izobraţevanje in 1,25 PM/učilnico, znanstvenoraziskovalno od tega do 20 % za 1 PM/6 dijakov + 1 delo (srednje šole) obiskovalce PM/ 6 zaposlenih

12630 Stavbe za izobraţevanje in 1 PM/7 učencev znanstvenoraziskovalno in dodatno 1 1 PM/2 učilnici delo (posebne šole za ovirane v razvoju) PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev 12630 Stavbe za izobraţevanje in 1 PM/30,00 m2 BTP 1 PM/5 študentov + 1 znanstvenoraziskovalno objekta, od tega PM/5 zaposlenih delo (visoke šole) najmanj 20 % za

402 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar)-celotna vrstica. 403 Zaporedna številka pripombe 420. 404 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 405 Zaporedna številka pripombe 420. 406 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

obiskovalce

12630 Stavbe za izobraţevanje in 2 PM/oddelek znanstvenoraziskovalno in dodatno 1 2 PM/oddelek delo (predšolska vzgoja) PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev 4. Športne dejavnosti 24110 Športna igrišča (brez gledalcev) 1 PM/250,00 m2 BTP objekta, 1 PM/250,00 m2 BTP od tega najmanj 80 % objekta, PM za obiskovalce od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce 24110 Športna igrišča in stadioni (s 1 PM/15 sedeţev prostori za gledalce) in dodatno 1 PM/250 sedeţev za avtobus; 1 PM/15 sedeţev (v bliţini javnega prometa - oddaljenost do 1000,00 m - je dopustno normativ zmanjšati do 30%) 12650 Športne dvoraneStavbe za 1 PM/70,00 m2 BTP 1 PM/70,00 m2 BTP šport407 (brez gledalcev) objekta objekta

12650 Športne dvorane Stavbe za 1 PM/30,00 m2 BTP šport408 objekta 1 PM/15 sedeţev (s prostori za gledalce) in dodatno 1 PM/200 sedeţev za avtobus 12650 Stavbe za športŠportne dvorane 1 PM/25,00 m2 BTP (preteţno namenjene razvedrilu, objekta, 1 PM/25,00 m2 BTP wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče od tega najmanj 80 % objekta ipd.) PM za obiskovalce 24110 Športna igrišča (vodni športi, 1 PM/100,00 m2, BTP bazenska kopališča na prostem) objekta, 1 PM/100,00 m2 BTP od tega najmanj 80 % objekta, PM za obiskovalce 12650 Športne dvoraneStavbe za 1 PM/3 omarice, šport409 (plavalni bazeni in pokrita od tega najmanj 80 % 1 PM/3 omarice kopališča) PM za obiskovalce (brez gledalcev) in dodatno najmanj 1 PM za avtobus 12650 Športne dvoraneStavbe za 1 PM/3 omarice šport410 (plavalni bazeni in pokrita 1 PM/6 sedeţev 1 PM/15 sedeţev kopališča) in dodatno 1 PM/200 (s prostori za gledalce) sedeţev za avtobus 5. Posebne dejavnosti 12111 Hotelske in podobne stavbe za 1 PM/3 sobe, kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, od tega najmanj 75 % penzioni) PM za goste 1 PM/5 sob in dodatno najmanj 1

407 Zaporedna številka pripombe 420. 408 Zaporedna številka pripombe 420. 409 Zaporedna številka pripombe 420. 410 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

PM/30 postelj za avtobus 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, 1 PM/4 sedeţe in bari 1 PM/tekoči meter 1 PM/4 sedeţe in 1 točilnega pulta, PM/tekoči meter od tega najmanj 75 % točilnega pulta PM za goste 12120 Druge gostinske stavbe za 1 PM/10 sob, kratkotrajno nastanitev od tega najmanj 75 % 1 PM/3 postelje (mladinska prenočišča) PM za goste 6. Proizvodne dejavnosti 12714 Druge nestanovanjske kmetijske 1 PM/150,00 m2 BTP stavbe objekta 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12510 Industrijske stavbe 1 PM/30,00 m2 BTP (do 200,00 m2) objekta površine, 1 PM/50,00 m2 BTP ne manj kot 2 PM objekta 12510 Industrijske stavbe 1 PM/60,00 m2 BTP 1 PM/80,00 m2 BTP (več kot 200,00 m2) objekta površine objekta 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1 PM/150,00 m2 BTP 3 PM (skladišča s strankami) objektapovršine 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ne manj kot 3 PM 3 PM (skladišča brez strank) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1 PM/100,00 m2 BTP 1 PM/100,00 m2 BTP (razstavni in prodajni prostori) objektapovršine objekta 12510 Industrijske stavbe 6 PM/popravljalno 1 PM/popravljalno (delavnice za servis motornih vozil) mesto mesto 7. Drugo 24204 Pokopališča na EUP 1 PM/150 grobov 1 PM/300 grobov (pokopališče Ţale), (pokopališče Ţale) 1 PM/30 grobov 1 PM/30 grobov (druga pokopališča), (druga pokopališča) ne manj kot 10 PM 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za 1 PM/600,00 m2, šport, rekreacijo in prosti čas (ZS, ZPp) 1 PM/600,00 m2 na EUP od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za 1 PM/600,00 m2, BTP šport, rekreacijo in prosti čas (ţivalski vrt) objekta na EUP411 1 PM/600,00 m2 na na EUP od tega najmanj 80 % EUP BTP objekta412 PM za obiskovalcein najmanj 2 PM za avtobuse Vrtički (ZV) 1 PM na 8 vrtičkov 1 PM/8 vrtičkov

12740 Druge nestanovanjske413stavbe, ki 1 PM/100,00 m2 BTP niso uvrščene drugje objekta, (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, od tega najmanj 10 % 1 PM/100,00 m2 BTP stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) za obiskovalce objekta Končna avtobusna postajališča LPP in / 10 PM postajališča vlakov (razen glavne

411 Zaporedna številka pripombe 167. 412 Zaporedna številka pripombe 167. 413 Zaporedna številka pripombe 420.

USKLAJENI PREDLOG

ţelezniške postaje)

(2) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaţe, kolesarnice in prostori za inštalacije).

(3) V parkirni coni 1 in na območju za pešce, ki je določeno s posebnim predpisom MOL, se parkirni normativi za motorni promet iz preglednice 11 tega člena ne uporabljajo.je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zgraditi najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih PM.414

(4) V parkirni coni 2 je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zgraditi najmanj 70 50 % s tem odlokom predpisanih PM za motorni promet., To določilo ne velja za objekte iz točke 1 preglednice 11 tega člena. razen za objekte iz točke 1 preglednice 11 tega člena,.415 za katere je treba zgraditi najmanj 70 % predpisanih PM za motorni promet, vendar za 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe in 11221 Tri-in večstanovanjske stavbe ne manj kot 1 PM/stanovanje.416

(5) Določba četrtega odstavka tega člena ne velja za objekte, naštete v prvi točki »Stanovanja in bivanje« prvega odstavka tega člena; za navedene objekte je treba parkirna mesta zagotoviti v skladu s tem odlokom. 417

(5) Odstopanja od normativov, določenih v preglednici 11 iz prvega odstavka tega člena, so dopustna na podlagi mobilnostnega načrta, s katerim se dokaţe, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Prometne politike MOL, sprejete na Mestnem svetu MOL. Mobilnostni načrt je treba izdelati zaZa418 objekte objekt ali skupino objektov, ki predstavljajo zaključeno celoto in imajo skupnoaj nad 10.000 m2 BTP, in za območja, ki se urejajo z OPPN in imajo skupnoaj BTP objektov nad 10.000 m2 (v izračunu BTP se ne upošteva stavb 12420 Garaţne stavbe), je treba izdelati mobilnostni načrt območja. Kadar se izdela mobilnostni načrt območja, normativi iz preglednice 11 v 1. odstavka tega člena ne veljajo. Potrebna parkirna mesta se določijo le na podlagi ugotovitev mobilnostnega načrta. Vsebino mobilnostnega načrta predpiše in potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet. V izračunu BTP se ne upoštevajo stavbe 12420 Garaţne stavbe.419 Mobilnostni načrt se ne glede na velikost BTP lahko izdela za naslednje tipe objektov: – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjiţnice, – 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, – 12650 Stavbe za šport, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne druţbene skupine, za socialneo ogroţene osebe, za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje in izgradnjo neprofitnih najemnih stanovanj ter bivalnih enot po določbah stanovanjskega zakona, kadar se obstoječi legalno zgrajeni objekt v celoti ali delno rekonstruira ali se mu spremeni namembnost420.

414 Zaporedna številka pobud 10, 136, 46 in SP za mirujoči promet. 415 SP za mirujoči promet. 416 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar). 417 SP za mirujoči promet. 418 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 419 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 420 Popravek zaradi mnenja Odbora za urbanizem (Lokar).

USKLAJENI PREDLOG

Mobilnostni načrt določi potrebno število PM glede na število uporabnikov posameznih transportnih sredstev. Pri tem se upoštevajo namembnost posameznih objektov ter tehnološki proces dejavnosti, dostopnost do javnega potniškega prometa, mešana raba parkirišč glede na namembnost objektov terin pričakovana zasedenost v najbolj obremenjenem delu dneva. Mobilnostni načrt potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.421 422

(6) Za nestanovanjske objekte tipa NA v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn ali A, ki nimajo navezave na javno cesto za motorni promet, se parkirni normativi iz preglednice 11 tega člena ne uporabljajo.423

(6)(7) Pri rekonstrukciji objektov terZZa stavbeobjekte424 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12620 Muzeji in knjiţnice in 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov se v izračun skupnega števila predpisanih PM lahko vključijo tudi parkirna mesta v javni rabi pod pogojem, da se s strokovno podlago, ki jo potrdi pristojni organ Mestne uprave 425MOL, pristojen za promet, ugotovita razpoloţljivost in zadostnost javnih parkirnih mest v neposredni bliţini objekta.

(7)(8) Pri rekonstrukciji obstoječega objekta se parkirni normativi iz preglednice 11 prvega odstavka tega člena ne uporabljajo, pod pogojem, da se ohrani obstoječe število PM.426

(8)(9) Za stavbe 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole),427 se BTP za izračun števila PM določijo s seštevkom BTP vseh prostorov, namenjenih zaposlenim (pisarne, kabineti, raziskovalni laboratoriji, knjiţnice, arhivi, sejne sobe ipd.) ter pripadajočih skupnih prostorov, ki so nujni za normalno obratovanje teh prostorov (hodniki in stopnišča do kabinetov, toaletni prostori za zaposlene ipd.). V seštevek se ne vključi BTP ostalih prostorov, ki so namenjeni študiju in vajam študentov (učilnic, predavalnic, dvoran, učilnic-laboratorijev, telovadnic, skupnih hodnikov k predavalnicam, čitalnic, gospodarskih objektov za rejo in oskrbo ţivali ipd.).

(9)(10) Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in prostorskih moţnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etaţnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba. V primeru, da na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih moţnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest za motorni in kolesarski promet, imajo prednost parkirna mesta za kolesarski promet.428

(10)(11) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpiseGaraţne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektom, morajo imeti v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir 5 % parkirnih mest (vendar ne manj kot eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.429

421 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 422 Zaporedna številka pobude 9 in SP za mirujoči promet. Zaporedna številka pripombe 155, 167, 208, 453, 419 in 321. 423 SP za mirujoči promet. 424 Zaporedna številka pobude 93. 425 Redakcijski popravek zaradi uskladitve poimenovanja odgovornega organa. 426 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 427 Redakcijski popravek slovnice za večjo jasnost določila. 428 SP za mirujoči promet. 429 Zaporedna številka pobude 144.

USKLAJENI PREDLOG

(11)(12) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet430 mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.

V EUP, v katerih so prisotni objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v prometno najbolj obremenjenem delu dneva.

Parkirna mesta za kolesa: v parkirnih conah 1 in 2 ter v območju za pešce je treba na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zagotoviti najmanj 1 PM za kolesa na 1 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena, v parkirni coni 3 je treba na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zagotoviti najmanj 1 PM za kolesa na 3 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena, –pri stavbah 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski, študentski domovi) ter 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo (ne velja za vrtce) je treba zagotoviti najmanj 2 PM za kolesa na 1 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena, parkirna mesta za kolesa morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi; kadar so postavljena na javnih površinah ne smejo ovirati poti pešcev, nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo zagotoviti kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce. 431

(12)(13) V parkirni coni 2 je treba na parceli, namenjeni gradnji, zgraditi najmanj 70 % in v parkirni coni 3 najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih PM za kolesarski promet. To določilo ne velja za objekte iz točke 1 preglednice 11 tega člena in za 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno delo.432

(13)(14) Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles; kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.433

(14)(15) Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, je treba od števila PM za osebna motorna434 vozila, zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu, na podlagi izračuna iz preglednice 11, treba zagotoviti več kot 2010435 PM.

(15)(16) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokroţijo navzgor.

(16)(17) Za izvajanje določil tega člena je treba pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet.436

39. člen (parkirne površine in garažne stavbe)

430 Redakcijski terminološki popravek. 431 SP za mirujoči promet. 432 SP za mirujoči promet. 433 SP za mirujoči promet. 434 SP za mirujoči promet. 435 SP za mirujoči promet. 436 Zaporedna številka pobude 46.

USKLAJENI PREDLOG

(1) Parkirne površine in garaţne stavbe morajo biti umeščene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP.

(2) V obstoječih večstanovanjskih soseskah je treba pri gradnji novih parkirnih površin in garaţnih stavb število obstoječih parkirnih mest, zgrajenih za potrebe večstanovanjskih objektov, ohraniti za potrebe stanovalcev.

(3) V EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU sta dopustni širitev obstoječih parkirnih površin in gradnja novih parkirnih mestpovršin437 ob obstoječih cestah in ob dostopih do stavb za potrebe stanovalcev in drugih uporabnikov stavb, kadar se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP.

(4) V EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU je dopustna gradnja garaţnih stavb pod parkirišči in pod zelenimi površinami pod pogojem, da je zagotovljen neposreden dostop z javne prometne površine in da se ohrani obstoječa kakovostna zasaditev visoke vegetacije. Streho podzemne garaţne stavbe je dopustno urediti kot zeleno površino, športno igrišče, otroško igrišče, parkirišče, trg in podobno, kadar se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP. Če je streha podzemne garaţne stavbe večja od 2000,00 m2, mora biti urejena kot zelena površina in prekrita s plastjo zemlje (prsti) v debelini, ki zagotavlja zasaditev dreves ali grmovnic.438

(5) Za tip objektov NA, NB, ND in NV je dopustna gradnja skupnih podzemnih garaţ na podlagi OPPN.439

(5)(6) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.

(6)(7) V EUP z namensko rabo IP, IG, BD ali BC je dopustno urejanje parkirišč na strehah stavb, v ostalih EUP pa samo na 12420 Garaţnih stavbah: samo garaţe.

(7)(8) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadrţati in odstraniti na neškodljiv način. Garaţne stavbe morajo imeti zagotovljeno moţnost prezračevanja.

6.11. PROMETNA INFRASTRUKTURA

40. člen (velikost in zmogljivost objektov prometne infrastrukture)

(1) Pri rekonstrukciji in novogradnji cestne infrastrukture je treba upoštevati usmeritve o tipologiji in o prečnih profilih posameznih kategorij cest, ki so določene s predpisi s področja projektiranja cest: 1. Drţavne ceste: a) AC – avtocesta: – štiri- ali večpasovno vozišče – odstavni pasovi – srednji ločilni pas b) HC – hitra cesta: – dvo- ali večpasovno vozišče – odstavni pasovi

437 Zaporedna številka pobude 152. 438 Zaporedna številka pobude 228. 439 Zaporedna številka pobud 136 in 319.

USKLAJENI PREDLOG

– srednji ločilni pas c) G – glavna cesta: – dvo- ali večpasovno vozišče – srednji ločilni pas č) R – regionalna cesta: – dvopasovno vozišče d) drţavna pot za kolesarje440 e)441 Ceste kategorij G in R iz točk c) in č) tega odstavka morajo biti na odsekih skozi naselje opremljene s stranskimi zelenimi pasovi, kolesarskimi stezami in pločniki. 2. Občinske ceste: a) LC – lokalna cesta med naselji: – dvopasovno vozišče b) LG – lokalna glavna cesta z ločenim voziščem za javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu: – dvo- ali štiripasovno vozišče – ločeno vozišče za javni promet – stranski zeleni pasovi – kolesarske steze – pločniki c) LG – lokalna glavna cesta: – dvo- ali štiripasovno vozišče – stranski zeleni pasovi – kolesarske steze – pločniki č) LZ – lokalna zbirna cesta: – dvopasovno vozišče – stranski zeleni pasovi – kolesarske steze – pločniki d) LK – lokalna krajevna cesta: – dvopasovno vozišče – pločniki e) JP – javna pot za vsa vozila – dvosmerna: – dvopasovno vozišče – pločniki f) JP – javna pot – enosmerni ali dvosmerni dovoz do posameznih objektov: – skupna prometna površina g) BJ – javna pot za pešce in kolesarje: – pločnik – kolesarska steza h) PJ – javna pot za pešce: – pločnik i) KJ – javna pot za kolesarje: – kolesarska steza

(2) Odstopanja od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, so pri gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih cest dopustna v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstopanja od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti. Odstopanja mora potrditi organ Mestne uprave MOL, pristojen zagospodarske javne sluţbe. promet.442

440 Zaporedna številka pobud 11, 74 in 46. 441 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja. 442 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca.

USKLAJENI PREDLOG

(3) Na oţinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe površin za pešce in voznih površin, je dopustna izvedba javne poti JP iz točke gf)443 prvega odstavka tega člena v širini najmanj 3,50 m.

(4) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se s tem ne poslabša dostopnosti do objektov.

(5) Območje za pešce je treba urejati kot enovito preteţno ravno površino, ki bo primerna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe. Površine tlakov morajo biti izvedene s protidrsnimi materiali ali površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.

(6) V EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn so stavbna zemljišča cest določena z regulacijsko linijo.

(7) Če se v primerih iz 3.tretjega odstavka 23. člena z gradbenim dovoljenjem ali z OPPN za izvedbo ceste444 ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, za takšno stavbo veljajo določbe za namensko rabo EUP, ki meji na cesto in v kateri se objekt po popravku meje nahaja.

(8) Oznake cest so prikazane na kartah 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ter 4.7 »Cestno omreţje ter območja parkirnih reţimov«.

41. člen (varovalni pasovi prometne infrastrukture)

(1) Širna varovalnih pasov cest: a) avtocesta: 40,00 m, b) hitra cesta: 35,00 m, c) glavna cesta: 25,00 m, č) regionalna cesta: 15,00 m, d) drţavna pot za kolesarje: 5,00 m ed) lokalna lokalne cesta ceste LC, LG, LZ in LK: največ 10,00 m, fe) javna pot: največ 56,00 m, gf) javna pot za kolesarje: največ 23,00 m.445

(3)(2) Varovalni pasovi avtoceste in hitre cestejavnih cest iz točk a), b), c), č) in d) prvega odstavka tega člena se merijo od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko.446

(3) Varovalni pasovis javne javnih ceste iz točk c), č), d), e), in f) in g) iz prvega odstavka tega člena se merijo od zunanjega roba EUP z namensko rabo PC oziroma od regulacijske linije javne ceste obojestransko. Če cesta ni v območju z namensko rabo PC oziroma če nima regulacijske linije, se varovalni pas meri od zunanjega roba cestišča obojestransko.447

(4) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh ţelezniške proge, širok 200,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 80,00 m.

443 Redakcijski popravek zaradi tipkarske napake. 444 Redakcijski popravek zaradi uskladitve določil odloka. 445 Zaporedna številka pobud 11 – velja za cel odstavek, 74, 46. 446 Zaporedna številka pobud 11, 93 in 46. 447 Zaporedna številka pobud 11, 46 in 93.

USKLAJENI PREDLOG

(5) V varovalnih pasovih prometnih omreţij je treba za gradnjo objektov in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe. Posegi v varovalni pas prometnega omreţja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrţevanja prometnega omreţja.

(6) Če so varovalni pasovi posameznega prometnega omreţja z drugimi predpisi določeni drugače od navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.

42. člen (mostovi in brvi)

(1) Lokacije cestnih mostov in brvi, ki so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, se lahko na podlagi projektne rešitve premaknejo do 50,00 m.

(2) Najniţja točka mostne konstrukcije v osi struge na reki Ljubljanici in na Gruberjevem prekopu mora omogočati plovbo z rečnim plovilom tako, da znaša višina nadvodja pod mostovi vsaj 3,00 m.

(3) Projektno rešitev za brvi in mostove preko Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Save je treba pridobiti z natečajem.

(4) Če se nahaja objekt iz tretjega odstavka tega člena na območju, varovanem na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, je treba pred izvedbo natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

43. člen (priključevanje objektov na javne ceste)

(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali priključek na javno cesto.

(2) Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za prometgospodarske javne sluţbe,448 ali izvajalca gospodarske javne sluţbe vzdrţevanja drţavnih cest ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil.

(3) Parkirišča, ki se priključujejo na lokalne zbirne ceste ali na ceste višjih kategorij,449 morajo biti urejena tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.

(4) Dva ali več objektovObjekte iz prvega odstavka tega člena450 je treba priključiti na javno cesto s skupnim priključkom. Odstop od tega pravila je dopustenmogoč le ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet gospodarske javne sluţbe.451

(5) Slepo zaključene nove javne ceste imajo morajo imeti na koncu obračališče. Odstop od tega pravila je dopustenmogoč le ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za prometgospodarske javne sluţbe.452

448 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca. 449 Zaporedna številka pobude 152. 450 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa število objektov. 451 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca. 452 Zaporedna številka pobude 46.

USKLAJENI PREDLOG

7.12. OKOLJSKA, ENERGETSKA IN ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJSKA GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA

7.1.12.1. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo

44. člen (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

45. člen (predpisana gospodarska javna infrastruktura)

(1) Stavbna zemljišča za gradnjo so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omreţje in dostop do javne ceste. V zvezi s priključevanjem na plinovodno in vročevodno omreţje je treba upoštevati določbe 46. člena tega odloka.

(2) Če nestanovanjske stavbe in gradbeno inţenirski objektinestanovanjski objekti za svoje delovanje ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene gospodarske javne infrastrukture, se potrebna komunalna opremljenost določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektovstavbe oziroma objektov.453 Če objekt za delovanje potrebuje pitno ali tehnološko vodo, sta za določitev potrebne komunalne opremljenosti obvezni soglasji ali mnenji pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe oskrbe s pitno vodo in pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v MOL.

(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov za oskrbo z elektriko ter za zagotavljanje ogrevanja in hlajenja454 tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbe, in izvajalec gospodarske javne sluţbe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.

46. člen (obvezno priključevanje na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Objekte je treba priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo, predpisano v 45. členu tega odloka, in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje drug predpis.

(2) Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture je določena za vsak EUP posebej z oznako obveznosti priključevanja, ki je

453 Redakcijski terminološki popravek. Ker v 3. členu ni definirani termin "nestanovanjski objekti" in tega termina ni v CC-SI klasifikaciji, se termin popravi v "nestanovanjske stavbe in gradbeno inţenirski objekti". 454 Zaporedna številka pripombe 184, 151.

USKLAJENI PREDLOG prikazana na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Če obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture za EUP ni določena, se obveznost priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(4) Oznake iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen (preglednica 12):

Preglednica 12: Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo Vrsta priključka na okoljsko in Oznaka obveznosti priključevanja energetsko javno infrastrukturo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 a) Obvezna priključitev na javni x x x x x x x x x x vodovodni sistem b) Oskrba iz lastnih vodovodnih x sistemov c) Obvezna priključitev na javni x x x x x x x x kanalizacijski sistem. Če javni kanalizacijski sistem še ni zgrajen, mora biti zgrajen do leta 2011455 č) Obvezna priključitev na javni x x x kanalizacijski sistem. Če javni kanalizacijski sistem še ni zgrajen, mora biti zgrajen do leta 2016 d) Obvezna priključitev na javni x x kanalizacijski sistem. Če javni kanalizacijski sistem še ni zgrajen, mora biti zgrajen do leta 2018 eče) Ureditev internih sistemov x x x odvajanja in čiščenja odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav na vodovarstvenih območjih oziroma mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočna greznica v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, z urejenim rednim praznjenjem v okviru javne sluţbe izven vodovarstvenih območij in z upoštevanjem pogojev in omejitev veljavnih drţavnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov)456 fdf) Obvezna priključitev na daljinski x sistem oskrbe s toploto, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije

455 Zaporedna številka pobude 136. 456 Zaporedna številka pobude 319. Zaporedna številka pripomb 60, 74, 132, 151, 164, 192, 196, 259, 270.

USKLAJENI PREDLOG

geg) Obvezna priključitev na x x daljinski sistem oskrbe s toploto; če to ni mogoče, pa na distribucijsko plinovodno omreţje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije hfh) Obvezna priključitev na x x x x distribucijsko plinovodno omreţje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije. Če plinovodno omreţje še ni zgrajeno, je dopustna začasna oskrba stavbe z utekočinjenim naftnim plinom igi) Uporaba obnovljivih virov x x x x energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom jhj) Obvezna priključitev na x x x x x x x x x x x elektroenergetsko omreţje

(5) Na območjih, kjer je z OPPN določena gradnja lokalnega sistema daljinskega hlajenja, je priključitev objektov na ta sistem obvezna v skladu z določbami OPPN.

(6) Za objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno omreţje obvezna, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar zaradi fizičnih ovir med objektom ter obstoječim in načrtovanim vodovodnim omreţjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omreţja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno vodovodno omreţje ni mogoča oziroma smotrna.

(7) Za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omreţje obvezna in se nahajajo zunaj vodovarstvenih območij, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izjemoma dovoli uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočna greznica v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo),457 kadar zaradi fizičnih ovir med objektom aliin obstoječim in načrtovanim kanalizacijskim omreţjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omreţja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno kanalizacijsko omreţje ni mogoča oziroma smotrna.

(8) Za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omreţje obvezna, pa kanalizacijsko omreţje še ni zgrajeno, se lahko v prehodnem obdobju do izgradnje kanalizacijskega omreţja, s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode dovoli začasna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica), ob pogoju obvezne priključitve na kanalizacijsko

457 Redakcijski terminološki popravek. Termin ''čistilna naprava ali nepretočna greznica'' se natančneje določi v skladu z zakonskimi predpisi tako, da se uporabi termin ''mala komunalna čistilna naprava'' v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočna greznica v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Zaporedna številka pripomb 60, 74, 132, 151, 164, 184, 196, 432.

USKLAJENI PREDLOG omreţje, ko bo to zgrajeno, in plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijsko omreţje ob priključitvi na kanalizacijsko omreţje.458

(8)(9) V šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omreţja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omreţje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omreţja v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s pitno vodo.

(9)(10) V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omreţja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omreţje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega omreţja v skladu s predpisi MOL s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(10)(11) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omreţje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kondenzacijskih kotlov.

(11)(12) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov oziroma objektov, v katerih se ne izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov.

7.2.12.2. Varovalni pasovi in koridorji

47. člen (varovalni pasovi in koridorji okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)

(1) Širina varovalnih pasov okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture znaša (preglednica 13):

Preglednica 13: Širina varovalnih pasov objektov in omreţij okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture 1. Vodovodno, kanalizacijsko, toplotno, vročevodno, parovodno in 3,00 m hladovodno omreţje, elektronski komunikacijski vodi, vodi javne razsvetljave in drugi vodi, ki sluţijo določeni vrsti gospodarske javne sluţbe, razen tistih iz druge, tretje in četrte točke te preglednice in razen priključkov na te vode 2. Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: – 400 kV in 220 kV 40,00 m – 35 kV in 110 kV – nadzemni potek 15,00 m – 35 kV in 110 kV – podzemni potek 3,00 m – 10 ali 20 kV – nadzemni potek 10,00 m – 10 ali 20 kV – podzemni potek 1,00 m – RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV 40,00 m – RTP z nazivno napetostjo 35 kV in 110 kV 15,00 m – RP in TP z nazivno napetostjo do 35 kV 2,00 m 3. Plinovodi: – prenosni 100,00 m – distribucijski 5,00 m 4. Regulacijske in merilne postaje sistema zemeljskega plina 30,00 m

(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje.

458 Zaporedna številka pripomb 60, 74, 132, 151, 164, 184, 196, 432, 246, 259, 270, 281, 295, 343.

USKLAJENI PREDLOG

(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omreţij je treba upoštevati predpise, s področja graditve, obratovanja in vzdrţevanja infrastrukturnih objektov ter predpise459, ki določajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov. Posegi v varovalnih pasovih so dopustnaigradnja objektov in naprav460 na podlagi soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne sluţbe infrastrukturnega omreţja.

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja: – bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, – objektov vzgojnovarstvenega in izobraţevalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, – objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, – otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrţevanje večjega števila ljudi, – objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevaţajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več sta na obstoječih objektih dopustna vzdrţevanje objektov in gradnja objektov za lastne potrebe, ki sluţijo obstoječemu objektu (garaţa, nadstrešek, lopa, parkirišče).461

(6)(5) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.

(7)(6) V varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez je treba preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega za elektronske komunikacije.

(8) V pasu 2,50 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: –saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,00 m globoko, –obdelovati zemljišče globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m nad temenom cevi, –postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(9) Varovalni pas plinovoda nad 16 bar predstavlja nadzorovani pas plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovodnega omreţja pravico nadzorovati dejavnosti in posege. V pasu 5,00 m levo in desno od osi plinovoda, ki predstavlja varnostni pas plinovoda nad 16 bar, gradnja stavb ni dopustna, v tem pasu ima upravljavec plinovodnega omreţja stalno pravico dostopa do plinovoda.462

(10)(7) Če so varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omreţja z drugimi predpisi določeni drugače od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.

(11)(8) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV in več, RTP, prenosnih in distribucijskih plinovodov z delovnim tlakom 5 bar in več ter regulacijskih in

459 Popravek zaradi mnenja in Plinovod d.o.o. 460 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana. 461 Popravek zaradi mnenja Elektro Ljubljana. 462 Popravek zaradi mnenja Plinovodi d.o.o.

USKLAJENI PREDLOG merilnih postaj sistema zemeljskega plina ter varovalni koridorji pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.

(12)(9) Drugi varovalni pasovi okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture, ki niso navedeni v 11. odstavku tega člena, se ugotovijo iz podatkov, prikazanih na kartah 4.1 do 4.5 iz preglednice 1 tega odloka.

7.3.12.3. Gradnja omreţij in naprav gospodarske javne infrastrukture

48. člen (gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)

(1) Trase omreţij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in jih zdruţevati v skupne koridorje. Medsebojno usklajenost tras omreţij preverita organa Mestne uprave MOL, pristojna za gospodarske javne sluţbe in za promet, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Gradnja omreţij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Mogoče so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih sluţb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe istovrstne infrastrukture, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, poškodb ali urbanističnih zahtev.

(3) Omreţja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrţevanje teh omreţij na svojem zemljišču, investitorizvajalec gospodarske javne sluţbe463 pa mora za to od lastnika pridobiti sluţnost.

(4) V območju stavbnih zemljišč in v območjih varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine je treba omreţja elektronske komunikacijske in elektroenergetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te določbe potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbe, na območjih kulturne dediščine pa tudi sluţba, pristojna za varstvo kulturne dediščine.

(5) Omreţja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(6) Na kmetijskih zemljiščih morajo biti objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture na taki globini, da je zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljišč. Po končani gradnji objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(7) Prečkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

463 Popravek zaradi smernic Ministrstva za obrambo, Direktorat za logistiko.

USKLAJENI PREDLOG

(8) Na celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture.

49. člen (kolektorji komunalnih vodov)

(1) Pri obnovi in novogradnjah glavnih in zbirnih cest, kjer je predvidena ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture, je treba preveriti moţnost gradnje kolektorja komunalnih vodov (v nadaljnjem besedilu: kolektor). Preveritev opravi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbe, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) V kolektorju potekajo naslednji objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture: – vodovodno omreţje, – vročevodno in hladovodno omreţje, – elektroenergetsko omreţje, – omreţje javne razsvetljave, – elektronsko komunikacijsko omreţje.

(3) Plinovodnega omreţja ni dopustno vključiti v kolektor.

(4) Kanalizacijsko omreţje se v kolektor lahko vključuje le izjemoma ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe.

(5) Če dopušča prostor ceste, je treba kolektor graditi v robnem delu vozišča. Kadar kolektor poteka tik ob objektu, je treba uskladiti globino temeljev obeh objektov.

50. člen (gradnja vodovodnega omrežja)

(1) Vodovodno omreţje mora poleg oskrbe s pitno vodo na območjih, priključenih na javni vodovodni sistem, zagotavljati tudi poţarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov v skladu s predpisi s področja javnih hidrantnih omreţij. Če dopušča prostor ceste, je treba hidrante umeščati zunaj povoznih površin.

(2) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

(3) Do vodohrana je treba zagotoviti dostopno pot. Vodohran je treba zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopati.

51. člen (gradnja kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omreţje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.

(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvajata v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.

(3) Zadrţevalni bazeni, ki zadrţujejo viške padavinske vode iz javnega kanalizacijskega omreţja, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,00 m nadkritja z

USKLAJENI PREDLOG zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Nad vtokom v zadrţevalni bazen je dopustno izvesti nadzemni objekt za odstranjevanje grobih delcev iz odpadne vode, vgraditev strojne opreme in vzdrţevanje objekta. Do zadrţevalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila.. Nad zadrţevalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.

(4) Pri objektu, ki ima več kot 400,00 m2 površine strehe in več kot464 1500,00 m2 BTP, je treba urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.

(5) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.

(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli, namenjeni gradnji stavbe, ali na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava sluţi več stavbam.

(7) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne sluţbe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta.465 Na območju oţjega mestnega središča se to določilo upošteva skladno s predpisanim FZP ali FBP.

(9) Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren ne omogoča ponikanja, je treba padavinsko vodo odvajati v javno kanalizacijsko omreţje ali ostale druge odvodnike. Kadar se padavinsko padavinska vodo voda s teh območij odvaja v javno kanalizacijsko omreţje, je treba čim večji deleţ padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omreţje začasno zadrţati na lokaciji kot posebno ureditev na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. Pogoje glede zadrţevanja padavinske vode pred odvodom v javno kanalizacijsko omreţje določi izvajalec gospodarske javne sluţbe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(10) Padavinske vode iz objektov in z njihovih parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

52. člen (gradnja daljinskega omrežja oskrbe s toploto in hladom)

(1) Daljinsko omreţje oskrbe s toploto (vročevodno in parovodno omreţje) in omreţje za transport hladu se gradita v podzemni izvedbi. V zaključenih industrijskih kompleksih ter pri prečenju cest in vodotokov (mostovi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.

(2) Dopustne so obnove omreţja in postavitev črpališč vroče vode, ki se izvedejo v podzemni izvedbi, izjemoma se lahko izvedejo tudi v nadzemni izvedbi, če so upoštevani odmiki od javnih površin in objektov ter predpisi o varstvu okolja.

464 Zaporedna številka pobude 11 in 64. 465 Redakcijski terminološki popravek. Glede na v 3. členu definirani termin "parcela, namenjena gradnji", je beseda "objekta" v tej besedni zvezi odveč.

USKLAJENI PREDLOG

(3) Dopustna je gradnja lokalnih energetskih virov: soproizvodnih in trigeneracijskih enot ter enot za proizvodnjo hladu v nadzemni izvedbi, vključno s skladišči goriv, ob upoštevanju odmikov od javnih površin in objektov ter z upoštevanjem predpisov z vidika varovanja okolja.

(4) Za hlajenje objektov se praviloma uporablja centralna priprava hladu v objektu. Za proizvodnjo hladu je treba praviloma uporabiti toploto iz sistema daljinskega ogrevanja.

53. člen (gradnja omrežja zemeljskega plina)

(1) Omreţje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.

(2) Dopustna je gradnja prenosnega omreţja zemeljskega plina v trasah, ki so določene na karti 4.3 »Oskrba s plinom«. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev so dopustna manjša odstopanja od teh tras (do 30,00 m)466 na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.

(3) V EUP, kjer je načrtovana gradnja plinovodnega omreţja in objekt ne bo uporabljal obnovljivih virov energije, je dopustna začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Manjši odmik je mogoč le, če je skladen z navedenim predpisom in če je bilo pred začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(4) Prevzemne in merilno-regulacijske postaje morajo biti grajene in locirane v odmikih od javnih površin in objektov v skladu s predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrţevanja plinovodov.

54. člen (gradnja elektroenergetskega omrežja)

(1) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov.

(2) Dopustna je gradnja elektroenergetskega omreţja 110 in več kV v trasah, ki so določene na karti 4.5 »Oskrba z električno energijo«. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev so dopustna manjša odstopanja od teh tras(do 30,00 m)467 na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.

(3) Elektroenergetsko distribucijsko omreţje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je

466 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana. Pri načrtovanju 110 kV elektroenergetskega omreţja je bilo ugotovljeno, da se lahko z nekaterimi odmiki od obstoječih tras 110 kV elektroenergetskega omreţja bistveno izboljša prostorske in okoljske značilnosti kabelskih potekov daljnovodov (večji odmiki od I. območij varstva pred elektromagnetnim sevanjem oz. stavb, v katerih se dalj časa zadrţujejo ljudje). Ker sedanji odlok omogoča odmik le do 30,00 m, se določitev dovoljenega odmika od tras briše iz odloka. 467 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana.

USKLAJENI PREDLOG dopustna le zunaj naselij, v naseljih pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omreţja zaradi preureditve v podzemno omreţje.

(4) Novo elektroenergetsko omreţje napetostnega nivoja 110 kV mora biti znotraj avtocestnega obroča se, kolikor je to mogoče, zgrajenodi v podzemni izvedbi., pPri prečkanju avtoceste je dopustna nadzemna izvedba. Vse nove razdelilne transformatorske postaje 110 kV napetostnega nivoja morajo biti izvedene načrtovane in grajene v skladu z optimalnimi tehnično-ekonomskimi rešitvamiz upoštevanjem zadnjega stanja tehnike468 (izvedba plinsko izoliranih stikališč).469

(5) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroţa uporabnikov objekta,470 oziroma se zdruţujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno).471

55. člen (gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij)

(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omreţij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov. To določilo ne velja za objekte elektronskih komunikacijskih omreţij s pripadajočo infrastrukturo za potrebe obrambe, ki so določeni kot območja in objekti izključne rabe za potrebe obrambe.472 (1)

(1)(2) Elektronska komunikacijska omreţja, razen sistemov brezţičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2)(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna v EUP z namensko rabo IP, IG, BD, T, K2, Go, ali LN,. V EUP z namensko rabo E, K1, POg (samo P&R), PC ali PŢ- je gradnja antenskih stolpov dopustna pod pogojem, da antenski stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v skupini visokih dreves. Če se nahajajo v EUP nahajajo stavbe ali skupine visokih dreves, je treba antenski stolp postaviti v njihovo neposredno bliţino.473

(3)(4) Če se bazne postaje gradijo kot manj zahtevni objekti, veljajo zanje določbe 28. člena tega odloka.

(4)(5) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

(5)(6) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.

468 Popravek zaradi mnenja Elektro Ljubljana. 469 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana. 470 Popravek zaradi mnenja Elektro Ljubljana. 471 Popravek zaradi smernic Elektro Ljubljana. 472 Popravek zaradi smernic Ministrstva za obrambo, Direktorat za logistiko. 473 Zaporedna številka pobud 130 in 55.

USKLAJENI PREDLOG

(6)(7) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.

(7)(8) Kadar je v EUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje, nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma njeno postavitev uskladi z določili 28. in tega člena odloka.

56. člen (objekti za zbiranje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na zbirnih mestih. Zbirno mesto zagotavljajo uporabniki na parceli, namenjeni gradnji objekta.474 Izjemoma je v širšem mestnem središču dopustna postavitev zbirnega mesta na javni površini na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, in izvajalca gospodarske javne sluţbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Zbirno mesto je treba urediti tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje objekte.

(2) Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov so umeščene na utrjene javno dostopne površine. Izvedene so lahko v nadzemni (pokrit ali nepokrit ter delno ali v celoti ograjen prostor) ali podzemni izvedbi. Na javnih površinah oţjega mestnega središča je treba zbiralnice ločenih frakcij odpadkov praviloma graditi v podzemni izvedbi. Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov je treba razporediti tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev, na območjih razpršene poselitve pa 500 prebivalcev.

(3) Zbirni center za odpadke mora biti delno ali v celoti ograjen z vratarnico. Izveden je lahko tudi kot zaprt objekt.

(4) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

8.13. DRUŢBENA INFRASTRUKTURA

57. člen (družbena infrastruktura)

(1) Druţbena infrastruktura, ki jo določa ta odlok, vključuje objekte za vzgojo in izobraţevanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport (športni center, športni park, otok športa za vse, otok športa za vse – osnovna šola), kulturo ter drţavno-upravne objekte in verske objekte.

(2) Obstoječe objekte druţbene infrastrukture je treba ohranjati.

(3) Objekti druţbene infrastrukture se praviloma zdruţujejo v četrtnih in lokalnih središčih.

474 Redakcijski terminološki popravek. Glede na v 3. členu definirani termin "parcela, namenjena gradnji", je beseda "objekta" v tej besedni zvezi odveč.

USKLAJENI PREDLOG

(4) Četrtno središče zagotavlja prebivalcem četrtnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraţevanje, informiranje in druţenje, primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarna, osebna in druţinska pomoč) ter športno in kulturno dejavnost.

(5) Lokalno središče zagotavlja prebivalcem lokalnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraţevanje, informiranje in druţenje.

(6) Objekti druţbene infrastrukture in središča iz četrtega in petega odstavka tega člena so prikazani na karti 6 »Omreţje druţbene infrastrukture«.

(7) Oznaka @ na karti 6 »Omreţje druţbene infrastrukture« pomeni, da je treba v OPPN obvezno preveriti obstoječe zmogljivosti druţbene infrastrukture. Morebitni primanjkljaj je treba zagotoviti na območju OPPN.

(8) Za izračun zmogljivosti objektov predšolske vzgoje se uporabljajo naslednji normativi: – deleţ otrok v starosti od 1 do 5 let je v povprečju 6 % prebivalstva, – zmogljivost vrtcev je treba določiti v skladu s predpisi o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (najmanj 25,00 m2 zemljišča vrtca na otroka, lahko tudi manj, če so v oddaljenosti manj kot 100,00 m vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro otrok, vendar ne manj kot 15,00 m2 zemljišča na otroka), – največji priporočen radij dostopnosti do vrtca je do 800,00 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.

(9) Za izračun zmogljivosti objektov osnovnih šol se uporabljajo naslednji normativi: – deleţ otrok v starosti od 6 do 14 let je v povprečju 8 % prebivalstva, – zmogljivost šol je treba določiti v skladu z navodili za graditev osnovnih šol (na učenca je treba zagotoviti najmanj 25,00–35,00 m2 površine zemljišča; pri dozidavi (nadzidavi) obstoječih šol v urbanem območju naselja je treba zagotoviti najmanj 10,00–15,00 m2 površine zemljišča na učenca), – lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske ali v četrtnem ali lokalnem središču, po moţnosti v povezavi z igralnimi in športnimi površinami soseske oziroma naselja ter v bliţini oskrbnega in druţbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je do 800,00 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.

9.14. JAVNE POVRŠINE

58. člen (objekti v javni rabi in javne površine)

(1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

(2) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem ţeleznice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine.

(3) Na površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne površine, lahko MOL določi sluţnost rabe v javno korist. Površine, na katerih se določi sluţnost rabe v javno korist, so predvsem pasaţe, arkade, pešpoti, peš prehodi in podobno.

USKLAJENI PREDLOG

(4) Javne površine so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« in so podlaga za določitev grajenega javnega dobra.

(5) Obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki se nahajajo znotraj območja javnih površin, so iz javnih površin izvzete.

(6) Za določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu objektu iz petega odstavka tega člena se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.

(7) Javne površine in površine, na katerih se določi sluţnost rabe v javno korist, se lahko spremenijo ali določijo na novo z OPPN.

(8) Javne površine se lahko uporabijo ob naravnih in drugih nesrečah kot območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje reševalnih ekip.

10.15. RAZPRŠENA GRADNJA

59. člen (stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)

(1) V EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.

(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.

(4) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn so n475Na obstoječem zakonito zgrajenem476 objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega standarda477 dopustne naslednje vrste gradenj: – rekonstrukcija objekta, – gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP, – dozidava objekta do 20 % povečanja BTPtlorisne površine,478 – nadzidava pritličnega objekta s P na Po, – sprememba namembnosti, – vzdrţevanje objekta, – odstranitev objekta, – gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter postavitev ograj.479

(5) Gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.

475 Zaporedna številka pripombe 211. 476 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 477 Zaporedna številka pripombe 52. 478 Zaporedna številka pobude 194. 479 Zaporedna številka pobude 77.

USKLAJENI PREDLOG

(6) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta), – 12304 Stavbe za druge480 storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12712 Stavbe za rejo ţivali, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni481 objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(8) Za določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu zakonito zgrajenemu482 objektu se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.

11.16. OGLAŠEVANJE

60. člen (objekti za oglaševanje)

(1) Objekti za oglaševanje so opredeljeni v Prilogi 3 tega odloka in se glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor delijo na: – velike samostoječe ali stenske table, – male samostoječe ali stenske table, – velike samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, – vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table, – samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike (displeje), – male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, – male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih, – plakatne stebre: okrogle ali tristrane, – obešanke na drogovih javne razsvetljave, – objekte za obešanje transparentov, – objekte s platni na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih, – objekte s slikovno ali pisno obdelanimi stenami stavb, – prenosne ulične panoje tipa A, – objekte za oglaševanje za lastne potrebe: totemi, napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri ali stolpiin podobno.483

(2) V vseh EUP je dopustno postaviti: – velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah, – male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih, – objekte s poslikavami na platnih gradbenih odrov,

480 Zaporedna številka pripombe 420. 481 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 482 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 483 Zaporedna številka pobude 320.

USKLAJENI PREDLOG

– objekte za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnjigradbenih parcelah stavb,484 v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.

(3) Če ta odlok ne določa drugače, je485 male samostoječe svetlobne vitrine, male samostoječe table, okrogle in tristrane plakatne stebre, prenosne ulične panoje tipa A in objekte za obešanje transparentov je dopustno postaviti: – na javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo A, O, E, ZDd, SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, POd, POg, ZS, CDi, CDo, CDz, CDk, CDj, CDd, CU, CDc, BT, BD, IG, IP, BC, PC ali PŢ, – na parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, BT, BC, O ali E.

(4) Obešanke na drogovih javne razsvetljave je dopustno nameščati ob javnih cestah oziroma na njih in na javnih parkiriščih v vseh EUP razen v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A ali na meji teh EUP.

(5) Na slepe fasade stavb v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, SB, CU, CDd, CDi, CDz, CDj, BT, BD, BC, E ali O je ob glavnih mestnih cestah: a) dopustno namestiti – velike stenske oziroma male stenske table, – velike oziroma male stenske svetlobne vitrine, – vrtljive lamelne stenske table, – stenske svetlobne prikazovalnike ter – objekte s platni oziroma s slikovno ali pisno obdelanimi stenami slepih fasad stavb, b) določba točke a) tega odstavka ne velja za nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, razen za stavbe športnih dvoran, ter za stanovanjske stavbe in preteţno stanovanjske stavbe, razen za stavbe tipa V (blok, stolpnica), c) ne glede na določbi točke a) in točke b) tega odstavka so na slepih fasadah stavb na območju oţjega mestnega središča dopustne samo umetniške poslikave oglaševanje ni dopustno486.

(6) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih je treba upoštevati: a) odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbe, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih, b) objekte za oglaševanje je izjemoma dopustno postaviti v kanalizirana kriţišča cest pod pogojem, da so postavljeni zunaj območja preglednega polja ali preglednega trikotnika ter v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih, c) določila zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na obveščanje in oglaševanje ob drţavnih cestah.

(7) Objekte za oglaševanje iz devetega odstavka tega člena487 je ob javnih cestah dopustno postaviti v plakatne cone, na vzdolţne lokacije ali na točkovne lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«: – plakatna cona je označena kot površina ob javni cesti in sega do 10,00 m od zunanjega roba ceste ali od regulacijske linije ceste v smeri izven cestišča tako, da se čim bolj pribliţa cesti,

484 Zaporedna številka pobude 138. 485 Zaporedna številka pobude 60. 486 Popravek zaradi sklepa sestanka UE in MOL OUP, 24.10.2012. 487 Zaporedna številka pobud 138 in 60.

USKLAJENI PREDLOG

– vzdolţna lokacija označuje prostor lokacije objektov za oglaševanje na opornih zidovih, protihrupnih ograjah in na prostorsko omejenih lokacijah, ki se nahajajo v cestnem svetu ali neposredno ob cesti, – pri določanju lokacij objektov za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±10,00 m od oznake na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«; novo lokacijo objekta za oglaševanje, določeno na podlagi tolerance, potrdi organ Mestne uprave MOL pristojen za urejanje prostora.

(8) Plakatnih con ter vzdolţnih in točkovnih lokacij objektov za oglaševanje ni dopustno določati v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A, ter v območju širšega mestnega središča, razen če na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« ni določeno drugače.488

(9) V plakatnih conah je dopustno postaviti vse vrste samostoječih in stenskih objektov za oglaševanje, razen velikih enonoţnih samostoječih tabel; na vzdolţnih lokacijah je dopustno postaviti velike oziroma male samostoječe ali stenske table, na točkovni lokaciji je dopustno postaviti samo en samostoječ enonoţni velik objekt za oglaševanje.

(10) Na Ob489 javnih cestah je dopustno postaviti turistično in drugo obvestilno signalizacijo za obveščanje o smeri ciljev po sistemu MOLIS v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.

(11) Ob glavnih mestnih cestah je dopustno postaviti po eno veliko pozdravno tablo MOL. Lokacija velike pozdravne table MOL je dopustna na vseh površinah namenske rabe razen Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, VC, VI. Drugi objekti za oglaševanje morajo biti odmaknjeni od pozdravne table MOL najmanj 100,00 m.

(12) V EUP in v delih EUP z namensko rabo IG, IP, BD, CDd, CU ali POg (površine P&R, parkirne površine za tovornjake) ali PŢ (območje postaje Ljubljana), ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« kot območja vseh vrst objektov za oglaševanje, je dopustno postaviti vse vrste objektov za oglaševanje na območju ali na delu območja EUP, ki je ţe pozidano.pod pogojem, da je območje EUP ţe pozidano.490

(13) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno: – ob gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu, – na območjih predvidenih OPPN, ki se nahajajo ob glavnih mestnih cestah, določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve prostora, ki se ureja z OPPN in se nahaja ob glavni mestni cesti,491 – določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane opreme (javne kolesarnice - projekt "mestno kolo", javna stranišča ipd); postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOL, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne sluţbe.

(14) Lokacije objektov za oglaševanje, ki so postavljeni na javnih površinah in na objektih v javni rabi v lasti MOL, so javna mesta po predpisih o financiranju občin.492

488 Redakcijski popravek tipkarske napake. 489 Redakcijski popravek tipkarske napake. 490 Zaporedna številka pobude 67. 491 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. 492 Zaporedna številka pobude 54.

USKLAJENI PREDLOG

(15)(14) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih mestih površinah je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe.493

(16)(15) V historičnem območju oţjega 494mestnega središča ter na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine oziroma ohranjanja ohranjanje 495narave.

(17)(16) PPIP za postavitev in nameščanje objektov za oglaševanje so navedeni v Prilogi 3 tega odloka. Upoštevati jih je treba pri vseh postavitvah oziroma namestitvah objektov za oglaševanje496

(18)(17) Izvajanje oglaševanja na javnih mestih površinah497 v MOL določa odlok o oglaševanju.

12.17. OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

12.1.17.1. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine

61. člen (varovana območja narave)

(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja (Natura 2000), potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja so razglašena ali določena s posebnimi predpisi.

(2) Posegi na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje narave.

(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

62. člen (gradnje na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine)

(1) Ne glede na določbe tega odloka velja, da so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje: – vzdrţevanje objektov, – rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, – gradnje novih objektov ter, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti,498 ki so skladne z varstvenim reţimom, ki velja za objekt ali območje varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, – drugi dopustni objekti in posegi določeni v 12. členu tega odloka, ki so v skladu z varstvenim reţimom, ki velja za območje, varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

493 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojnega soglasodajalca. 494 Zaporedna številka pobude 213. 495 Redakcijski terminološki popravek. Popravek uvaja slovnični popravek. 496 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Določba je nepotrebna. 497 Redakcijski terminološki popravek. Popravek uvaja pravilno besedo. 498 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Veljavni odlok ne določa, da so na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, dopustne tudi spremembe namembnosti.

USKLAJENI PREDLOG

(2) Odstranitve objektov ali delov objektov varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine so dopustne le izjemoma, ob izpolnjevanju pogojev kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(2)(3) Ne glede na določila v posameznih podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih, da je pri nadomestni gradnji, dozidavi ali nadzidavi obstoječega objekta dopustno povečati FI ali FZ, to velja le za tiste objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pri katerih bo pristojna sluţba varstva kulturne dediščine ugotovila, da povečanje FI ali FZ ne bi ogrozilo varovanih vrednot.499

63. člen (kulturni spomeniki)

(1) Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik.

(2) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja velja pravni reţim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.

(3) Posegi na kulturne spomenike in njihova vplivna območja so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območjih kulturnih spomenikov je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

(5) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

64. člen (varstvena območja dediščine)

(1) Varstvena območja dediščine so območja, ki so varovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine in so določena z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine.

(2) Za varstvena območja dediščine velja pravni reţim varstva kot ga opredeljuje akt o določitvi varstvenih območij dediščine.

(3) Posegi na varstvena območja dediščine so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(4) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

65. člen (registrirana arheološka najdišča)

(1) Registrirano arheološko najdišče je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine opredeljena kot registrirano arheološko najdišče.

499 Mnenje Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport.

USKLAJENI PREDLOG

(2) Pri registriranih arheoloških najdiščih se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.

(3) Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.

(4) Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele so izjemoma dopustni posegi kot jih določa ta odlok ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni mogoče najti drugih rešitev, – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaţe, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

(5) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.

(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na registriranem arheološkem najdišču je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

66. člen (kulturna dediščina)

(1) Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki so varovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine in niso registrirana arheološka najdišča ter so bila vpisana v register kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka (v nadaljnjem besedilu: registrirana kulturna dediščina).

(2) Na območjih registrirane kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: – prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, – dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem.

(3) Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo varstveni reţimi, ki so določeni v 67. členu tega odloka.

(4) Posegi na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.

(5) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

67. člen (varstveni režimi registrirane kulturne dediščine)

(1) Za vse vrste registrirane kulturne dediščine so prepovedani posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine.

(2) Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji varstveni reţimi: a) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

100

USKLAJENI PREDLOG

– sestavine in pritikline, – stavbno pohištvo in notranja oprema, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih in podobno), – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. b) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreţa, razporeditev odprtih prostorov naselja), – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki in podobno), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti in podobno), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,, ulične fasade in podobno), – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. c) V območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), – odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, – sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), – tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino. č) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), – kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), – naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno), – funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, – podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – oblikovna zasnova drevoredov (dolţina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, – posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno). d) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – avtentičnost lokacije, – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, – vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. e) V območjih zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: – avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije, – zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami, – memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki. f) Pri drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

101

USKLAJENI PREDLOG

– materialna substanca, ki je še ohranjena, – lokacija in prostorska pojavnost, – vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(3) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji varstveni reţim: – ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, – prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine, – dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

68. člen (drugi ukrepi varstva kulturne dediščine)

(1) Na drugih območjih, ki niso kulturni spomeniki ali varstvena območja dediščine ali registrirana arheološka najdišča ali registrirana kulturna dediščina, je treba dobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če tako določajo PPIP za posamezno enoto urejanja prostora.

(2) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območjih, ki niso registrirana arheološka najdišča ali kulturni spomeniki in jo določa PPIP za posamezno enoto urejanja prostora, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

12.2.17.2. Varstvo okolja in naravnih dobrin

69. člen (varovanje in izboljšanje okolja)

Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi.

70. člen (soglasje za posege v gozdove)

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove. 71. člen (varovalni gozdovi)

(1) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva.

(2) V varovalnih gozdovih sta dopustna samo vzdrţevanje obstoječih objektov in gradnja objektov za zagotavljanje poţarnega varstva gozdov. Za posege v varovalni gozd je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.

(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

72. člen (gozdovi s posebnim namenom)

(1) Gozdovi s posebnim namenom so določeni s predpisi s področja gozdarstva.

102

USKLAJENI PREDLOG

(2) Za posege v gozdove s posebnim namenom je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.

(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

73. člen (gozdni rezervati)

(1) Gozdni rezervati so določeni s predpisi s področja gozdarstva.

(2) V gozdnih rezervatih sta dopustna samo vzdrţevanje obstoječih objektov in gradnja objektov za zagotavljanje poţarnega varstva gozdov. Za posege v gozdni rezervat je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.

(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

74. člen (gradnja objektov ob gozdnem robu)

Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 25,00 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Za gradnje v 25,00 m širokem pasu, ki meji na EUP z namensko rabo Go ali Gpn, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove.

75. člen (dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč)

Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.

76. člen (priobalno zemljišče)

(1) Priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče) je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.

(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega: – na vodah 1. reda (Sava in Ljubljanica) 15,00 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja na odsekih Ljubljanica od meje MOL z občino Brezovica do juţne avtoceste (A1) in Sava od vzhodne avtoceste (A1) do meje MOL z občino Dol pri Ljubljani pa najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča, – na ostalih vodotokih in stoječih vodah 5,00 m od meje vodnega zemljišča.

(3) Kadar vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v zemljiškem katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni določeno, se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča voda.

(4) Pogoje za posege v priobalno zemljišče določajo predpisi s področja upravljanja voda.

103

USKLAJENI PREDLOG

(5) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrţevanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.

(6) Za vse posege v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje organov pristojnih za upravljanje voda in za ohranjanje narave.

77. člen (vodovarstvena območja)

(1) Vodovarstvena območja so določena s predpisi s področja varstva voda.

(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji in omejitvami veljavnih drţavnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem organa, pristojnega za vode.

(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

78. člen (varstvo in izboljšanje zraka)

Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

12.3.17.3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

79. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so namenjeni oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji ali uporabi nevarnih snovi, nafte in drugih derivatov ter energetskih plinov, mora biti študija varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdelana na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se uporablja karta potresne mikrorajonizacije, ki je prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodablja.

80. člen (ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti)

V vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo PŢ ali E, je treba upoštevati: – da se ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesreč območje lahko uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih ţivljenjskih pogojev v skladu z zakonom, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje zaščitnih ukrepov potrebni, – ob neposredni vojni nevarnosti in vojni se območje lahko uporabi za potrebe obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami ter za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih ţivljenjskih pogojev v skladu z zakonom.

81. člen (varstvo pred vplivi industrijskih nesreč)

104

USKLAJENI PREDLOG

(1) Na območju MOL ni dopustna gradnja ali sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

(2) Ob rekonstrukciji, spremembi namembnosti ali sanaciji obstoječih objektov in naprav, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, je treba zagotoviti, da zunaj območja, ki je pod nadzorom lastnika ali uporabnika, vpliv ni večji od: – 2,1 kPa nadtlaka, – 4,5 kW/ m2 toplotnega sevanja, – vrednosti TEEL-0 oziroma ERPG-1 za izpust v zrak.

(3) Do zagotovitve pogojev iz drugega odstavka tega člena so prepovedani vse gradnje in drugi posegi v prostor na vplivnih območjih obstoječih virov večjega in manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, ki dosegajo ali presegajo naslednje vplive vrednosti: – 13,8 kPa nadtlaka (polmer 336,00 m okrog Butan plina; skladišče razstreliva SCT v Črnučah po grebenu okoli skladišča in na odprti jugovzhodni strani 356,00 m od sredine skladišča), – 4,5 kW/m2 toplotnega sevanja (najmanj 50,00 m od meje EUP – rezervoarjev Petrola; 20,00 m izven ograje na severovzhodnem delu Belinke Perkemija), – vrednosti TEEL-1 oziroma ERPG-2 za strupen izpust v zrak.

(4) Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.

(5) Območja nevarnosti zaradi vplivov nesreč v industriji so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

82. člen (varnost zračnega prometa in varovalna območja za obrambo)

(1) V oddaljenosti do 100,00 m od lokacije heliporta višina objektov ne sme presegati višine objekta, na katerem je nameščen heliport. Ta pogoj ne velja, kadar je za heliport določeno območje priletno vzletnega koridorja. Za gradnjo heliportov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za zračni promet.500

(1)(2) Lokacije heliportov za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami inter njihova varovalna območja so prikazane prikazana na karti 7.1501 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.502

(2)(3) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m, je treba v oţjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za oţji okoliš šteje oddaljenost do 1000,00 m od navedenih območij.

(3)(4) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, je treba

500 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. V grafičnem delu odloka (karta 7.1) je predvidenih nekaj območij za heliporte, skupaj s priletno-vzletnimi koridorji. V takšnih primerih splošnega določila iz tega odstavka ni potrebno upoštevati. 501 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kmetijstvo in okolje. 502 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Karta 7.1. grafičnega dela odloka ne določa lokacij vseh heliportov, temveč le heliporte za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

105

USKLAJENI PREDLOG pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2000,00 m od navedenih območij.503

(4)(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu EUP za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi z namensko rabo f, ki se nahajajo na vzpetinah.

(5) Varovalno območje heliporta iz prvega odstavka tega člena je prikazano na karti 7.1 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.504

(6) Oţji in širši okoliši območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki predstavljajo varovalna območja komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe, so prikazani na karti 7.1505 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

83. člen (varstvo pred požarom)

(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred poţarom.

(2) Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z: – odmiki in poţarnimi ločitvami med objekti oziroma s predpisanimi poţarnovarnostnimi odmiki od parcelnih mej sosednih zemljišč, – intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnim površinami za intervencijska vozila, – viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter – s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(3) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.biti v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.506

(4) K projektnim rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije poţarne varnosti, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilske brigade Ljubljana. V teh objektih mora biti zagotovljena slišnost komunikacijskih sredstev gasilcev v sistemu zvez zaščite in reševanja, kar se prikaţe v študiji poţarne varnosti, izvede z namestitvijo notranjih repetitorjev, preveri pa s testompreskusom slišnosti.507

(4)(5) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz za gasilska vozila do vodotokov, hidrantov in poţarnih bazenov ter zadrţevalnih bazenov viškov padavinskih voda.

84. člen (poplavno ogrožena območja poplavna območja)

(1) Na karti 7.2 »Poplavno ogroţena območja in varstvo pred poplavami« so prikazana območja poplav iz Opozorilne karte poplav in načrtovani omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti.

503 Zaporedna številka pobude 11. 504 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Določba je vključena v dopolnjeni drugi odstavek tega člena. 505 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kmetijstvo in okolje. 506 Zaporedna številka pobude 136. 507 Zaporedna številka pobude 264.

106

USKLAJENI PREDLOG

(2) Na karti 7.3 »Poplavno ogroţena območja in razredi poplavne nevarnosti« so prikazani razredi poplavne nevarnosti za posamezna območja poplavne nevarnosti na osnovi izdelanih strokovnih podlag. Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.

(3) Na podlagi kart 7.2 in 7.3, glede na določbe predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, posegi v prostor niso dopustni do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov.

(4) Celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi bodo natančneje določeni s sprejetjem posameznih DPN ali OPPN in sicer za posamezna hidrogeografska območja, prikazana na karti 7.2 »Poplavno ogroţena območja in varstvo pred poplavami« ali za vodnogospodarsko smiselne zaključene dele. Za pripravo celovitih omilitvenih protipoplavnih ukrepov v DPN ali OPPN veljajo naslednje usmeritve: a) Območje Rudnika – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – prekiniti dotok poplavnih vod z Barja med Peruzzijevo in Iţansko cesto, – ohraniti poplavne površine vzhodno in zahodno od Peruzzijeve ceste, – vzpostaviti sistem odvodnje s primarnimi jarki ob Mihovem štradonu proti Zgornjemu Galjevcu in obnoviti staro strugo Prošce na severni strani juţne avtoceste, – vzpostaviti funkcijo zadrţevanja na območju ribnikov na Rakovniku, – sanirati prepust pod ţelezniško progo na Kovačevem grabnu, v prvi fazi obnoviti jarke na juţni strani ţelezniške proge in jih speljati v urejeno prekritje Kovačevega grabna, – zgraditi zadrţevalnik visokih vod na Malenci vzhodno od Dolenjske ceste ter zamenjati prepust na ţelezniški progi. b) Območje Viča – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba izvesti sistem ukrepov, ki se načrtujejo v sklopu DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane: – povečati prevodnost struge Malega grabna od Bokalc do izliva v Ljubljanico in zgraditi razbremenilnik 6a, ki bo potekal od kriţanja juţne avtoceste in Malega grabna ob juţni avtocesti do Ceste v Mestni log in nato med bencinskim servisom Barje jug in igriščem za golf do Curnovca, – ohraniti (rezervirati) koridor 1 (od Dolgega mostu proti jugu do Curnovca) in koridor 6 (ob koridorju 6a do območja Surovine, kjer se trasa usmeri proti jugu in obide staro deponijo po zahodni strani). c) Območje ob Glinščici – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – zgraditi zadrţevalnik visokih voda na Brdnikovi ulici ureditev odvodnje s stranske doline Brda, izgradnja zadrţevalnika padavinske vode med desnim pritokom Glinščice in Brdnikovo ulico, nadvišanje bregov Glinščice dolvodno od zadrţevalnika Brdnikova, ureditev odvodnje po juţnem robu doline vključno z zadrţevalnikom nad Potjo; ob desnem bregu Glinščice in jarkom vzporedno s Kantetovo ulico, na juţnem robu doline, je treba ohraniti dovolj velik koridor za pretok eventualnih poplavnih voda), – zagotoviti zadrţevanje dela visokih voda na območju med Podutikom in Glincami z ureditvijo pregrade okoli 110,00 m gorvodno od Kozakove ulice in ureditvijo struge Glinščice od pregrade do Dolniške ulice, – sanirati obstoječi zadrţevalnik gorvodno od Podutiške ceste, – povečati prepuste s premajhno pretočno sposobnostjo. č) Območje ob Ljubljanici od Most do izliva v Savo Izvedeni omilitveni ukrepi so pogoj za posege v prostor le za območja EUP PO-729, SO- 1984 in SO-2732. – izgradnja nasipa na levem bregu vzdolţ dostopne ceste ob papirnici Vevče, – izgradnja nasipa na desnem bregu ob Papirniški poti ter ob strugi Ljubljanice do čistilne naprave, – izgradnja visokovodnega zidu od čistilne naprave do papirnice Vevče. d) Pritoki Ljubljanice z Golovca – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – zadrţati plavine na območju hudourniških grap z izgradnjo ali obnovo prodnih zadrţevalnikov pred prehodom na urbana območja,

107

USKLAJENI PREDLOG

– zadrţati del visokih voda na območjih, kjer to dopušča prostor (Graben v Spodnji Hrušici, Bizoviški potok gorvodno od Bizovika, Mejaš oziroma Dolgi potok gorvodno od Zgornje Hrušice) in odstraniti kritične točke, – zagotoviti izenačitev pretočnosti posameznih odsekov pritokov Ljubljanice. e) Območje širitve Regionalnega centra za ravnanje z odpadki za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov na Barju: – območje deponije je potrebno nadvišati na dovolj varno koto, da ne bo prišlo do prelivanja deponije, – za nadomestitev izgubljenega volumna poplavne vode se izvede poglobitev terena na območju izven predvidene širitve. V OPPN za širitev Regionalnega centra za ravnanje z odpadki za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov se načrtuje in zagotovi omilitvene ukrepe, s katerimi se doseţe poplavna varnost deponije. f) Za ostala območja se uporablja usmeritve iz predpisov o vodah.

(5) Na območjih, ogroţenih zaradi poplav, za katera so določeni razredi nevarnosti, celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi pa niso predvideni, so dopustni tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.

(6) Na območjih, ogroţenih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, na nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave niso dopustni nobeni posegi.

(7) Na območjih, ogroţenih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le vzdrţevanje objektov.

(8) Ko bodo za manjkajoča območja izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, bodo na teh območjih ne glede na druga določila tega odloka dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije .

(1) Poplavno ogroţena območja in razredi poplavne nevarnosti so razglašeni ali določeni s posebnimi predpisi, na osnovi izdelanih strokovnih podlag. Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.

(2) Posegi na območjih iz prvega odstavka tega člena so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za upravljanje z vodami.

(3) Poplavno ogroţena območja in razredi poplavne nevarnosti iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

(4) Na posameznih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je predvideno, da se zmanjšanje poplavne nevarnosti zagotovi z izvedbo omilitvenih ukrepov. Do izvedbe predvidenih omilitvenih ukrepov posegi v prostor na poplavno ogroţenih območjih niso dopustni.

(5) Omilitveni ukrepi se lahko v posameznem območju izvajajo sočasno ali ločeno po etapah, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote.

(6) Predvideni omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti in njihova vplivna območja so prikazani na karti 7.2. »Varstvo pred poplavami«.

108

USKLAJENI PREDLOG

(7) Omilitvene ukrepe se natančneje določi in uveljavi z DPN ali OPPN. Za njihovo pripravo veljajo naslednje usmeritve: a) Območje Rudnika – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – prekiniti dotok poplavnih vod z Barja med Peruzzijevo in Iţansko cesto, – ohraniti poplavne površine vzhodno in zahodno od Peruzzijeve ceste, – vzpostaviti sistem odvodnje s primarnimi jarki ob Mihovem štradonu proti Zgornjemu Galjevcu in obnoviti staro strugo Prošce na severni strani juţne avtoceste, – vzpostaviti funkcijo zadrţevanja na območju ribnikov na Rakovniku, – sanirati prepust pod ţelezniško progo na Kovačevem grabnu, v prvi fazi obnoviti jarke na juţni strani ţelezniške proge in jih speljati v urejeno prekritje Kovačevega grabna, – zgraditi zadrţevalnik visokih vod na Malenci vzhodno od Dolenjske ceste ter zamenjati prepust na ţelezniški progi. b) Območje Viča – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba izvesti sistem ukrepov, ki se načrtujejo v sklopu DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane: – povečati prevodnost struge Malega grabna od Bokalc do izliva v Ljubljanico in zgraditi razbremenilnik 6a, ki bo potekal od kriţanja juţne avtoceste in Malega grabna ob juţni avtocesti do Ceste v Mestni log in nato med bencinskim servisom Barje jug in igriščem za golf do Curnovca, – ohraniti (rezervirati) koridor 1 (od Dolgega mostu proti jugu do Curnovca) in koridor 6 (ob koridorju 6a do območja Surovine, kjer se trasa usmeri proti jugu in obide staro deponijo po zahodni strani). c) Območje ob Glinščici – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – zgraditi zadrţevalnik visokih voda na Brdnikovi ulici in izvesti ukrepe kot so: ureditev odvodnje s stranske doline Brda, izgradnja zadrţevalnika padavinske vode med desnim pritokom Glinščice in Brdnikovo ulico, nadvišanje bregov Glinščice dolvodno od zadrţevalnika Brdnikova, ureditev odvodnje po juţnem robu doline vključno z zadrţevalnikom nad Potjo; ob desnem bregu Glinščice in jarkom vzporedno s Kantetovo ulico, na juţnem robu doline, je treba ohraniti dovolj velik koridor za pretok eventualnih poplavnih voda), – zagotoviti zadrţevanje dela visokih voda na območju med Podutikom in Glincami z ureditvijo pregrade okoli 110,00 m gorvodno od Kozakove ulice in ureditvijo struge Glinščice od pregrade do Dolniške ulice, – sanirati obstoječi zadrţevalnik gorvodno od Podutiške ceste, – povečati prepuste s premajhno pretočno sposobnostjo. č) Območje ob Ljubljanici od Most do izliva v Savo - omilitveni ukrepi so pogoj za posege v prostor le za območja EUP PO-729, SO-1984 in SO-2732 in so: – izgradnja nasipa na levem bregu vzdolţ dostopne ceste ob papirnici Vevče, – izgradnja nasipa na desnem bregu ob Papirniški poti ter ob strugi Ljubljanice do čistilne naprave, – izgradnja visokovodnega zidu od čistilne naprave do papirnice Vevče. d) Pritoki Ljubljanice z Golovca – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba: – zadrţati plavine na območju hudourniških grap z izgradnjo ali obnovo prodnih zadrţevalnikov pred prehodom na urbana območja, – zadrţati del visokih voda na območjih, kjer to dopušča prostor (Graben v Spodnji Hrušici, Bizoviški potok gorvodno od Bizovika, Mejaš oziroma Dolgi potok gorvodno od Zgornje Hrušice) in odstraniti kritične točke, – zagotoviti izenačitev pretočnosti posameznih odsekov pritokov Ljubljanice. e) Območje širitve Regionalnega centra za ravnanje z odpadki za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov na Barju – za zagotovitev poplavne varnosti je treba: – nadvišati območje deponije na dovolj varno koto, da ne pride do prelivanja deponije, – poglobiti terena na območju izven predvidene širitve za nadomestitev izgubljenega volumna poplavne vode. f) Za ostala območja se uporablja usmeritve iz predpisov o vodah.

(8) Na poplavno ogroţenih območjih, za katera so izdelane in sprejete karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, omilitveni protipoplavni ukrepi pa niso

109

USKLAJENI PREDLOG

predvideni, so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.

(9) Na poplavno ogroţenih območjih, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, na nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave niso dopustni nobeni posegi v prostor.

(10) Na poplavno ogroţenih območjih, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le vzdrţevanje objektov.508

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroţenih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroţenosti na poplavnem območju in izven njega.

(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroţenosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroţenosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.

(4) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrţevanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroţenosti in ne vplivajo na vodni reţim in stanje voda.

(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.

(6) Za zmanjševanje poplavne ogroţenosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.

(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaţe nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.509

85. člen

508 Zaporedna številka pobude 66 (velja za celoten člen). 509 Popravek zaradi mnenja ARSO.

110

USKLAJENI PREDLOG

(plazljiva in erozijsko nevarna območja)

(1) Na plazljivih in erozijsko nevarnih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogroţena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč.

(2) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana na opozorilni karti verjetnosti pojava plazov, ki je prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodablja.

(3) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na moţnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju.

(4) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih so prepovedani: – zadrţevanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, – zasipavanje izvirov, – nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko nevarnih ali plazovitih zemljiščih, – omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, – izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnoţje zemljišča, – krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešujeta erozijo in plazenje zemljišč, – vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.

(5) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike.

(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz drugega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.

86. člen (potresno nevarna območja)

(1) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.

(2) Pri rekonstrukciji objekta, dozidavi in nadzidavi je treba zagotoviti tudi protipotresno sanacijo objekta.

(3) Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v katerih se nahaja hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za protipotresno sanacijo objekta.

(4) Območja potresne nevarnosti in karta potresne mikrorajonizacije so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

(5) Na območju, ki je do 500,00 m oddaljeno od meje cone potresne nevarnosti iz tretjegačetrtega510 odstavka tega člena, se šteje, da veljajo lastnosti in pogoji sosednje višje

510 Redakcijski popravek tipkarske napake.

111

USKLAJENI PREDLOG stopnje potresne nevarnosti, razen če investitor z geomehanskimi preiskavami ne izkaţe drugače.

87. člen (gradnja zaklonišč)

(1) V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrţi rušenje objektov nanjo.

(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrţevanju zaklonišč.

(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih, namenjenih za: – javno zdravstveno sluţbo z več kot 50 posteljami, – vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok, – redno izobraţevanje za več kot 100 udeleţencev izobraţevalnega programa, – javne elektronske komunikacijske in poštne centre, – nacionalno televizijo in radio, – javni potniški ţelezniški, avtobusni, pomorski in zračni promet, – pomembno energetsko in industrijsko dejavnost, – muzeje, galerije, arhive in knjiţnice nacionalnega pomena (kot depoji), – delo drţavnih organov ter – vojaško dejavnost.

(4) Na obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrţevanje in uporabo zaklonišča.

(5) Za vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba izdelati revizijo projektne dokumentacije. Gradivo je treba posredovati drţavnemu organu, pristojnemu za zaščito in reševanje, hkrati pa o posegih investitor obvesti organ Mestne uprave MOL, pristojen za zaščito in reševanje..

(6) Odstranitev obstoječih zaklonišč ni dopustna.

88. člen (območja za potrebe obrambe)

(1) Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo aktivnosti predvsem za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(2) Območje moţne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe. Dopustni so samo posegi, ki v navedenih primerih omogočajo takojšnjo vzpostavitev izključne rabe za potrebe obrambe.

(3) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna in vplivna območja objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz varnostnih razlogov in vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe.

(4) Gradnja objektov in infrastrukturnih komunikacij v pasu 4,00 m ob območjih izključne rabe za potrebe obrambe, ter s stalnimi ali začasnimi prostorskimi ureditvami (objekti,

112

USKLAJENI PREDLOG dostopi, gradbišča, deponije...) ne sme vplivati na delovanje in uporabo območij za potrebe obrambe.511

(5) Ob ograjenih območjih izključne rabe za potrebe obrambe 4,00 m ob ograji niso dopustne gradnje stavb ter ozelenitve s podrastjo in drevjem.512

(6) Urejene javne površine ob območjih izključne rabe za potrebe obrambe (javne ceste, ţeleznica, javna parkirišča, pešpoti, javne rekreativne površine...) morajo biti vsaj 5,00 m oddaljene od ograje teh območij.513

(4)(7) Območja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so prikazana na karti 7.1514 »Območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

12.4.17.4. Varovanje zdravja

89. člen (varovanje pred hrupom)

(1) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so določena naslednja območja varstva pred hrupom: – območje I. stopnje, – območje II. stopnje, – območje III. stopnje, – območje IV. stopnje.

(2) Območja varstva pred hrupom iz prvega odstavka točke515 tega člena so prikazana na karti 8 »Območja varstva pred hrupom«.

(3) Pri posegih v prostor je treba upoštevati predpise s področja varstva pred hrupom glede na stopnje varstva pred hrupom, ki jih določa ta odlok.

(4) V EUP z namensko rabo SSse, SSsv, SB, SK ali CU, ki mejijo na EUP z namensko rabo PC ali PŢ veljajo v pasu 50,00 m od meje EUP pogoji za III. območje varstva pred hrupom, kadar ta območja mejijo na EUP z namensko rabo SSse, SSsv, SB, SK ali CU, skladno z grafičnim prikazom na karti 8 »Območja varstva pred hrupom«. Kadar se stavba nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se razvrsti v III. stopnjo varstva pred hrupom.516

(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v območjih s III. stopnjo varstva pred hrupom ali v območjih, s preseţenimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa, je treba gradnje objektov načrtovati z ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna).

(6) Stavbe je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zvočne zaščite stavb.

(7) V območjih novih stanovanj, ki se gradijo v bliţini območij, prekomerno obremenjenih s hrupom, je treba izvesti aktivno protihrupno zaščito v obliki vkopa ali zemeljskega nasipa,

511 Popravek zaradi smernic Ministrstva za obrambo, Direktorat za logistiko. 512 Popravek zaradi smernic Ministrstva za obrambo, Direktorat za logistiko. 513 Popravek zaradi smernic Ministrstva za obrambo, Direktorat za logistiko. 514 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kmetijstvo in okolje. 515 Redakcijski popravek tipkarske napake. 516 Popravek zaradi smernic Ministrstva za promet, Direktorat za ceste.

113

USKLAJENI PREDLOG poraščenega z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje ali zagotoviti pasivno protihrupno zaščito objektov (zvočno izolirane fasade in okna) v kombinaciji z reţimom prezračevanja.

(8) Obstoječim sStanovanjskim objektom znotraj območij s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom je treba zagotoviti pogoje, ki veljajo za III. stopnjo varstva pred hrupom.517

(9) V poslovno-stanovanjskih stavbah je treba stanovanja razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.

(10) V EUP z namensko rabo SSse, SSsv, SB, SK ali CU je treba nestanovanjske objekte in dejavnosti praviloma umestiti ob lokalne zbirne ceste in ceste višje kategorije, v večstanovanjskih stavbah pa tudi v pritličja.

(11) V EUP z namensko rabo IG ali IP veljajo v pasu 50,00 m od meje EUP pogoji za III. območje varstva pred hrupom, kadar ta območja mejijo na EUP z namensko rabo SSce, SScv, SSse, SSsv, CDo, CDi ali CDz.

(12) Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki so s posebnimi predpisi določene za posamezne stopnje varstva pred hrupom, so lahko preseţene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.

(13) Če je vir mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa cesta, ţelezniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora izvajalec gospodarske javne sluţbe, ki upravlja z dejavnostmi, ki so viri hrupa, zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje skladno z operativnimi programi varstva pred hrupom.

(14) Podlaga za določitev degradiranih okolij, kot jih določajo predpisi iz prvega odstavka tega člena, so območja moţne prekomerne obremenitve s hrupom, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora.

(15) Na območjih iz prejšnjega odstavka tega člena ni dopustno graditi, razen če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi s tem odlokom določeno stopnjo varstva pred hrupom.

(16) Pri gradnji cest in rekonstrukciji cest v območjih s preseţenimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa je treba pri izvedbi uporabiti materiale, ki omogočajo zmanjšanje hrupa zaradi prometa (tihi asfalt ipd.).

(17) Ob pripravi OPPN je treba v okviru strokovnih podlag za OPPN v elaboratu varstva pred hrupom za območje OPPN, v primerih, ko gre za območje moţne degradacije s hrupom, in v postopku celovite presoje vplivov na okolje za OPPN ugotoviti dejansko518 obstoječe stanje obremenitev s hrupom na podlagi detajlnih izračunov oziroma meritev in izvesti simulacijo sprememb obremenitev s hrupom zaradi novih gradenj ter skladno s tem zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Izvedba ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost povzročiteljev hrupainvestitorjev.519

(18) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči. 90. člen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem okolja)

517 Redakcijski popravek tipkarske napake. 518 Zaporedna številka pripombe 420, 449. 519 Zaporedna številka pobude 319. Popravek zaradi mnenja DARS.

114

USKLAJENI PREDLOG

Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja.

91. člen (zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)

(1)Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uţivanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.520

(2)(1) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, v stanovanjskih stavbah za druge posebne druţbene skupine tudi stanovanjske sobe,521 naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: – dne 21. 12. – najmanj 1 uro, – dne 21.6. – najmanj 5 ur, – dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.

(3)(2) Določba drugega odstavka tega člena ne velja: – za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah, – kadar leţi stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja, – za gradnjo stavb v vrzeli stavbnemga blokua., –za gradnjo stavb v vrzeli. 522

VI.IV. OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI

92. člen (območja, za katera je predviden OPPN)

(1) S tem odlokom so določena območja, ki se urejajo z OPPN.

(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.

(3) EUP, za katere se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN, so prikazani na karti 5 »Načini urejanja«.

93. člen (usmeritve za območja predvidenih OPPN)

(1) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati: – namensko rabo zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka,

520 Redakcijski popravek, odstavek se briše, podvajanje določila – izraz uvaja ţe drugi akt. 521 Zaporedna številka pobude 70. 522 Zaporedna številka pobude 319.

115

USKLAJENI PREDLOG

– usmeritve za izdelavo OPPN, ki so določene v Prilogi 2 tega odloka, – splošne prostorske izvedbene pogoje iz III. poglavja tega odloka, če jih usmeritve za izdelavo OPPN ne spreminjajo, – usmeritve iz IV. poglavja tega odloka.

(2) Z OPPN ni dopustno spremeniti namenske rabe zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka.523

(3)(2) Z OPPN je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so določene v preglednici 4 tega odloka, razen v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, K1, K2, Go ali Gpn tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba ne velja za dodajanje stanovanjskih stavb v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah tega odloka niso dopustne.

(4)Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN. 524

(5)(3) OPPN se lahko izdela tudi samo za del območja, predvidenega za urejanje z OPPN, če se za celotno območje OPPN predhodno izdelajo strokovne podlage, s katerimi se določijo vsi potrebni vhodni podatki z vidika urbanističnega načrtovanja in komunalnega opremljanja ter določi etapnost izvajanja za celotno območje 525so določene vse potrebne usmeritve za izdelavo OPPN.526

(6)(4) FI, FZ, FZP in FBP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, ali na območje OPPN, če je to manjše od EUP. V izračunu se ne upoštevajo drţavne ceste in občinske ceste tipaov LC, LG, LZ in LK iz 40. člena tega odloka., v izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP. 527

(7)(5) Cestam znotraj območja OPPN in cestam, ki mejijo na območje OPPN, in so določene z osmi in kategorijami na karti 4.7 »"Cestno omreţje in območja parkirnih reţimov«" ali z regulacijskimi linijami na karti 3.1. »"Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«", se lahko na podlagi preveritve prometnih obremenitev za območje OPPN spremenita kategorija in normalni profil, dodajo ali ukinejo posameznei cestnei odsekei oziroma prilagodi potek notranjih cest zasnovi območja tako, da bo zagotovljeno ustrezno funkcioniranje sosednjih območij. Spremembe so moţnegoče za ceste kategorij LK - lokalna krajevna cesta in niţje.profil ceste poveča in določi višja kategorija ceste ter prilagodi potek notranjih cest zasnovi območja tako, da bo zagotovljena tudi njihova obstoječa funkcija.528

94. člen (strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaj)

(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahkolahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih pooblaščenih

523 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 524 Zaporedna številka pobude 319. 525 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 526 Zaporedna številka pobud 115 in 146. 527 Zaporedna številka pobud 11, 75 in 93. 528 SP za javne površine.

116

USKLAJENI PREDLOG prostorskih529 načrtovalcev iz različnih inšstitucij.530 Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.

(2)Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za način njihove priprave, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.531

(3)Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.532

(4)(2) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev ali javnega natečaja je določena v Prilogi 2 oziroma, kadar gre za nov OPPN, pa s sklepom o začetku priprave OPPN.533

(5)(3) Kadar načrtovane ureditve zadevajo območja ali objekte, varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, je treba pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

95. člen (prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)

(1) Če ni z usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi: – vzdrţevanje objektov, – rekonstrukcija objektov, razen stavbobjektov, ki se nahajajo v območju RL cest oziroma na območjih namenske rabe PC,534 – gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih objektov, v skladu z namensko rabo obstoječih objektov,535 – gradnja baznih postaj iz 28. člena tega odloka, 536 – postavitev odprtih sezonskih gostinskih vrtov (kot začasnih enostavnih objektov) na javnih površinah,537 – ureditev vstopno-izstopnih mest za rečni promet, pomolov, dostopov do vode (tudi stopnice), utrjenih breţin vodotokov in splavnicin privezov,538 – odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine), – sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP, – rekonstrukcija, vzdrţevanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture, – gradnja gospodarske javne infrastrukture v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne sluţbe, za potrebe

529 Zaporedna številka pobud 149 in 75. 530 Zaporedna številka pobude 319. 531 Redakcijski popravek, določilo se briše saj je vsebina ţe določena z drugimi predpisi. 532 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 533 Zaporedna številka pobude 319. 534 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Dopolnjena določba se nanaša tudi na prometne površine, ki imajo določeno območje namenske rabe. 535 Zaporedna številka pripombe 420. 536 Zaporedna številka pobude 67. 537 Zaporedna številka pobude 92. 538 Zaporedna številka pobude 307 in 319.

117

USKLAJENI PREDLOG

povezovanja infrastrukturnih omreţij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja in novih objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na podlagi OPPN,539 – gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih ţivljenjskih pogojev, – avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, – parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), – pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, – dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih), – urejanje parkovnih in540 odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča ipd., – vodnogospodarske ureditve, – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

(2) V posameznih območjih OPPN so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi začasni posegi, navedeni v Prilogi 2, ki veljajo do izdelave OPPN.

96. člen (nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč)

(1) Najboljša kmetijska zemljišča, ki so zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev v skladu z določili tega odloka trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe, se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.

(2) Območja, na katerih je predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so prikazana na karti 9 »Nadomeščanje kmetijskih zemljišč«.

(3) Območja, za katera je zahtevano nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so prikazana na karti iz drugega odstavka tega člena.

(4) Za območja prikazana na karti iz drugega odstavka tega člena in za katera je predvidena izdelava OPPN je treba nadomestna kmetijska zemljišča zagotoviti, na območjih iz drugega odstavka tega člena, do sprejetja OPPN.

(5) Nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo izvedbo nadomeščanja najboljših kmetijskih zemljišč.541

97. člen (usmeritve za gradnjo stanovanj)

(1) V OPPN z namensko rabo SScv ali SSsv so dopustni posegi navedeni v prvem odstavku 13. člena tega odloka.

(2) Stavba 1122011221542 (Tri- in večstanovanjske stavbe) tipa V (ploščica ali hiša v terasah) je dopustna le na podlagi OPPN.

539 Zaporedna številka pobude 11. Zaporedna številka pripombe 185. 540 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti vsebine določila. Pojem odprte bivalne površine zajema samo površine ob stanovanjskih stavbah. Vsebina določbe je z dodanim pojmom parkovne površine razširjena. 541 Popravek zaradi smernic Ministrstva za kmetijstvo in okolje. 542 Redakcijski popravek zaradi uskladitve z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih drţavnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).

118

USKLAJENI PREDLOG

(3) Za območja novih stanovanj je treba zagotoviti objekte predpisanih zmogljivosti druţbene infrastrukture za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraţevanje in športne dejavnosti.

(4) V strokovnih podlagah za OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba izdelati preveritev obstoječih zmogljivosti obstoječih vrtcev, osnovnih šol, domov za starejše543 in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Mestne uprave MOL, pristojen za predšolsko vzgojo in izobraţevanje oziroma za zdravstvo in socialno varstvo, ugotovi, da bodoso obstoječe zmogljivosti vrtcev, osnovnih šol in osnovnega zdravstva ter domov za starejše544, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, po izgradnji načrtovanih stanovanj neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte druţbene infrastrukture.545

(5) V novem stanovanjskem naselju z več kot 300 stanovanji je treba v primeru, da v oddaljenosti več kot 500,00 m ni trgovine z osnovno preskrbo, zagotoviti površine za tovrstne dejavnosti.

(6) V EUP z namensko rabo SSse ali SSsv znaša deleţ stanovanj najmanj 60 % BTP, v EUP z namensko rabo SScv pa najmanj 80 % BTP.

(7) V EUP z namensko rabo CU znaša deleţ stanovanj največ 70 % BTP v EUP.

98. člen (odstopanja od splošnih določb odloka)

(1) V OPPN se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte zagotovljene predpisane odprte bivalne (FBP) oziroma zelene površine (FZP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.

(2) V območju stanovanj, kjer je določen tip V, so z OPPN poleg objektov tipa V dopustni tudi objekti tipov NA, NB, ND in NV, ki s pripadajočimi parcelami, namenjenimi gradnji, ne smejo predstavljati večinskega deleţa površine EUP.546

(3) V OPPNdp, ki so določeni s tem odlokom in prikazani na karti 5 »Načini urejanja«, lahko določila za FZ in FBP, velikost parcel, višino in etaţnost objektov ter odmike odstopajo od določil tega odloka, če to omogoča prenovo območja, izdelajo se za območja z neprimerno ali ekstenzivno rabo, neustrezno kakovostjo bivanja, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo ter servisnimi in druţbenimi dejavnostmi.547

99. člen (OPPN, ki s tem odlokom niso določeni posamično)

OPPN se lahko izdela v skladu s predpisi s področja urejanja prostora za posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:

543 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 544 Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 545 Zaporedna številka pobude 75. 546 Redakcijski popravek zaradi večje jasnosti določila. Popravek zaradi sklepa sestanka OPPA in OPIA MOL OUP, 8.10.2012. 547 Zaporedna številka pobude 11, 66, 76, 82, 86, 87, 95, 142, 151, 160, 170, 174 in SP za legalizacije.

119

USKLAJENI PREDLOG

1. se za območje ali manjše območje znotraj posameznega EUP izkaţe investicijski interes in ta ni v nasprotju s Strateškim prostorskim načrtom MOL za predlagano območje, 2. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, 3. je na obstoječih parcelah, namenjenih gradnji, treba izvesti predhodno komasacijo, 4. ni mogoče zagotoviti dostopov do parcel, namenjenih gradnji, 5. obstoječe lastništvo parcel, namenjenih gradnji, onemogoča racionalno gradnjo gospodarske javne infrastrukture, 6. gre za gradnjo objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture.

100. člen (območja prostorskih izvedbenih aktov, ki ostajajo v veljavi)

(1) V EUP, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so navedeni v 109. in 110. členu tega odloka, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt. Če ni v veljavnem prostorskem aktu posebej prepovedano, pa so dopustni še: vzdrţevanje objektov, gradnja enostavnih objektov v skladu z namensko rabo EUP, odstranitev objektov, gradnja baznih postaj iz 28. člena tega odloka, postavitve objektov za oglaševanje v skladu s 60. členom tega odloka ter gradnje in ureditve, določene v 123. členu tega odloka. Upoštevati je treba tudi omejitve za razvoj v prostoru, ki so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.548

(2) Pri spremembi podrobnih prostorskih izvedbenih aktov, navedenih v 109. členu tega odloka, je treba upoštevati določbe tega odloka, razen pri faktorjih (FZ, FI, FZP, FBP in višina) in dopustnih dejavnostih, kjer se lahko upoštevajo določbe podrobnega prostorskega izvedbenega akta, ki je predmet spremembe.

VII.V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

101. člen (dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov MOL, veljavnih v času vloţitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

102. člen (varstvena območja dediščine)

(1) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe tega odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi reţimi iz 67. člena odloka.

(2) Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje MOL (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), so na vpogled pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora, in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.

103. člen (veljavnost uredb o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora)

Uveljavitev tega odloka ne vpliva na veljavnost Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Beţigrad, Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Center, Uredbe o prostorskih

548 Zaporedna številka pobud 11, 138 in 191.

120

USKLAJENI PREDLOG

ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Moste – Polje, Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Šiška in Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Vič – Rudnik (vse Uradni list RS, št. 62/94) v delih, ki se nanašajo na območje MOL.

104. člen (oglaševanje)

(1) Pogodbe o oglaševanju med izvajalci oglaševanja in MOL veljajo do izdaje novih dovoljenj za oglaševanje po določbah tega odloka in odloka o oglaševanju MOL.

(2) Za objekte za oglaševanje na javnih mestihpovršinahmestih, za postavitev katerih niso bila pridobljena dovoljenja MOL, vendar so postavljeni v skladu z določbami 60. člena tega odloka, je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne sluţbe, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.549

(3) Objekte za oglaševanje, ki niso postavljeni v skladu z določbami 60. člena tega odloka, je treba odstraniti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen v naslednjih primerih: – če je bil objekt za oglaševanje postavljen na podlagi gradbenega dovoljenja, odločbe o priglasitvi del, lokacijske informacije ali drugega upravnega akta, ki je bil v času njegove postavitve podlaga za postavitev, – če je bil objekt za oglaševanje postavljen v skladu s tedaj veljavnim prostorskim aktom, kadar v času njegove postavitve zanj ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega akta iz prejšnje alineje.

105. člen (priključevanje objektov za potrebe ogrevanja in hlajenja po sprejemu lokalnega energetskega koncepta za območje MOL)

Po sprejemu Lokalnega energetskega koncepta za območje MOL (LEK MOL) se obveznosti priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in hlajenja, ki so določene v točkah fdf), geg), hfh) in igi)550 v Preglednici 12 46. člena tega odloka, ne uporabljajo več. Vsa določila iz zgoraj navedenih točk Preglednice 12 46. člena tega odloka, se prevzamejo neposredno iz določil LEK MOL.

106. člen (hramba in vpogled v OPN MOL ID)

(1) Ta odlok se hrani pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora in je v času uradnih ur na vpogled javnosti: – pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora, – na Upravni enoti Ljubljana, izpostavah Beţigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik ter – za svoja območja na sedeţih četrtnih skupnosti MOL.

(2) Ta odlok je na vpogled tudi na spletnih straneh MOL.

107. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih sestavin srednjeročnih planov)

549 Redakcijski terminološki popravek. Popravek natančneje določa pristojni organ. 550 Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja.

121

USKLAJENI PREDLOG

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji druţbeni plani mesta Ljubljane za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana in druţbeni plani za obdobje 1986– 1990 za območje bivših občin Ljubljana Beţigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič - Rudnik s programskimi zasnovami: 1. Druţbeni plan mesta Ljubljane za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 11/86) – za območje MOL 2. Druţbeni plan občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 15/87 in 9/88, ter Uradni list RS, št. 45/90, 27/92, 62/93, 5/94, 10/94, 72/98 in 79/04) – za območje MOL 3. Druţbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 3/87, 27/88, 32/88, 43/88 in 36/89, ter Uradni list RS, št. 11/92 in 6/93) – za območje MOL 4. Druţbeni plan občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 in 9/88, in Uradni list RS, št. 51/92, 56/92, 10/94, 72/98, 79/04 in 5/06) – za območje MOL 5. Druţbeni plan občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 5/88, 23/88, 27/88, 19/89 in 20/89, ter Uradni list RS, št. 45/90, 20/91-I., 2/92, 49/92, 4/94 in 63/02) – za območje MOL 6. Druţbeni plan občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87 in 14/89, ter Uradni list RS, št. 40/92, 10/94 in 63/02) – za območje MOL 7. Druţbeni plan občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za prostorske izvedbene akte – BS 1/5 (del) Koroški partizani, BO 1/1 Lesnina, BP 1/1 Instalacije, BP 1/2 Ljubljanske mlekarne, BP 1/3 Mladinska knjiga, BS 2/1 Zupančičeva jama, BO 2/1 Gospodarsko razstavišče, BO 2/3 Vojašnica Ljube Šercerja, BI 2/1 ZRMK – Geološki zavod, BR 2/1 Navje, BI 3/2 Ob Vojkovi, BS 4/2 Stoţice, BM 4/1 Obrtna cona ob Kamniški progi, BS 6/4 (del) Gmajna, BS 7/2 Podgoriške široke, BS 7/4 Podgoriška gmajna, BP 7/1 Belinka (Uradni list SRS, št. 15/87) 8. Odlok o uskladitvi druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 9/88) – za območje MOL 9. Programske zasnove za II. tir ţelezniške proge Ljubljana–Viţmarje z ureditvijo tirnih naprav postaje Šiška in Viţmarje kot sestavni del XII. poglavja druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 45/90) 10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL 11. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za BS 1/6-1 Brinje (Uradni list RS, št. 62/93) 12. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja – BO 1/1, BP 1/3, BS 1/5, BI 2/1, BO 2/1, BR 2/1, BS 2/1, BI 3/2, BS 6/4, BP 7/1 (Uradni list RS, št. 27/92) 13. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za BS 7/4 Podgoriška gmajna (Uradni list RS, št. 5/94) 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič - Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94)

122

USKLAJENI PREDLOG

15. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in druţbenih planov Občin Ljubljana Beţigrad in Ljubljana Moste - Polje za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98) 16. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in druţbenega plana Občine Ljubljana Beţigrad za območje Mestne občine Ljubljana – Programska zasnova za izdelavo lokacijskega načrta rekonstrukcije ceste M10 na odseku Depala vas–Črnuče v Mestni občini Ljubljana (odsek od km 3,0 + 74 m do km 4,0 + 07 m) (Uradni list RS, št. 72/98) 17. Dopolnitev prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 s programskimi zasnovami za ureditvena območja CO 1/4 Sanatorij Emona, CO 1/5 Komenskega ulica, CO 1/19 Cankarjevo nabreţje, CO 1/36 NUK II, CO 1/38 Kriţevniška ulica, CO 2/4 Hotel Lev, CO 2/17 Leninov park, CR 3/2 Tivolski grad, CR 3/5 Tivoli, CO 5/2,3 Plinarna, Zdravstveni dom, CO 5/9 Elektro Ljubljana, CO 7/1,2,3 Barvarska steza, CO 7/4 Vodovod-Kanalizacija, CS 7/4 Cukrarna, CS 7/5 Poljane, CS 7/7,8 Nove Poljane, CI 7/19,20 Šolski center Poljane, CR 9/1-8 Grajski grič, CT 7,56 Aškerčeva-Cojzova-Karlovška cesta (Uradni list SRS, št. 27/88) 18. Dopolnitev prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za ureditveni območji CT 32 Masarykova, Trg OF in CT 46 Roška cesta (Uradni list SRS, št. 32/88) 19. Dopolnitev prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 s programskimi zasnovami za ureditveno območje CO 2/1,6 Bavarski dvor, Kozolec (Uradni list SRS, št. 43/88, popravek, Uradni list SRS, št. 36/89) 20. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 11/92) 21. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja – CO 1/5, CO 1/38, CO 5/2,3, CS 7/8, CR 9/1-8, CT 46 (Uradni list RS, št. 6/93) 22. Druţbeni plan občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – MS 1/2 Zelena jama, MP 1/1 Zelena jama, MP 1/2 Javna skladišča, MM 1/1 Petrol, RTP, MM 1/2 Kolinska, MM 5/2 Slape, MS 6/5 Fuţine, MS 6/8 Bizovik, MS 6/9 Bizovik, MR 6/2 Fuţine, MP 7/1 Koto, MM 7/1 CČN, MR 7/3 Zajčja dobrava, MS 8/3 Polje, MS 8/4 Vevče, MS 8/5 Zg. Kašelj, MP 8/1 Papirnica Vevče, MM 8/1 Petrol, MM 9/2 Pokopališče Sostro (Uradni list SRS, št. 39/86) 23. Odlok o uskladitvi druţbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986– 1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev druţbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 9/88) – za območje MOL 24. Odlok o spremembah in dopolnitvah druţbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za območje urejanja MR 1/1 Zelena jama in sprememba Programske zasnove za območje urejanja za MS 1/2 Zelena jama (MS 1/2-1) (Uradni list RS, št. 51/92) 25. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 56/92) – za območje MOL 26. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in druţbenih planov Občin Ljubljana Beţigrad in Ljubljana Moste - Polje za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98) 27. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin druţbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja MS 1/2-1, MP 1/2 del, MM 1/2, MP 7/1, MM 7/1, MP 8/1, MM 8/1, MS 8/5, MM 9/2, MR 1/1 (Uradni list RS, št. 56/92) 28. Odlok o spremembah in dopolnitvah druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič - Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94)

123

USKLAJENI PREDLOG

29. Druţbeni plan občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 – ŠS 1/1 Stara Šiška (del območja), ŠP 1/1 Union, ŠP 1/2 Agrostroj, ŠP 1/3 Viator, ŠS 2/2 Korotansko naselje, ŠP 2/1 Litostroj, ŠR 2/1 Stadion, ŠS 3/2 Podutik, ŠS 3/3 Podutik, ŠS 3/4 Podutik, ŠS 3/5 Podutik, ŠO 3/7 Podutik, ŠO 3/1 Podutik, ŠE 3/2 Kamnolom, ŠI 4/1 Šentvid, ŠP 4/1 Avtotehna, ŠS 5/1 Poljane, ŠO 6/1 Šentvid, ŠP 6/1 Športoprema, ŠO 7/1 Tacen, ŠS 8/4 in ŠS 8/5 Gameljne, ŠP 8/2 Gameljne, (Uradni list SRS, št. 45/86) 30. Spremembe in dopolnitve druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986– 1990 (Uradni list SRS, št. 47/87) – za območje MOL 31. Odlok o uskladitvi druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 5/88) – za območje MOL 32. Odlok o uskladitvi druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1968–90 z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 49/92) – za območje MOL 33. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in druţbenega plana občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana v letu 2002 (Uradni list RS, št. 63/02) 34. Programske zasnove za območje urejanja ŠO 1/1 Kurilnica (del) (Uradni list SRS, št. 2/88) 35. Programske zasnove za avtocesto na pododseku Šentvid–Koseze in za vzporedni magistralni plinovod Vodice–občinska meja (Uradni list SRS, št. 23/88) 36. Programske zasnove za Novo Podutiško cesto, Cesto Andreja Bitenca in Cesto v Kamno Gorico (Uradni list SRS, št. 27/88) 37. Programska zasnova za zadrţevalna jezera in regulacijo Glinščice (Uradni list SRS, št. 27/88) 38. Programske zasnove za območje urejanja ŠP 8/1 Rašica kot sestavni del XII. poglavja druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 19/89) 39. Programska zasnova za območje urejanja ŠR 6/4 Brod kot sestavni del XII. poglavja druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 20/89) 40.Programske zasnove za II. tir ţelezniške proge Ljubljana–Viţmarje z ureditvijo tirnih naprav postaje Šiška in Viţmarje kot sestavni del XII. poglavja druţbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 45/90) 41.40. Programske zasnove za območji urejanja ŠR 3/1-1 in ŠR 3/1-2 Skakalnica Podutik (Uradni list RS, št. 2/92) 42.41. Programske zasnove za del območja urejanja ŠS 1/1 Stara Šiška med Celovško in Gasilsko, Kavškovo ulico in Ulico Milana Majcna (Uradni list RS, št. 4/94) 43.Odlok o spremembah in dopolnitvah druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič - Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94) 44.42. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL 45.43. Sklep o sprejemu druţbenega plana občine Ljubljana Beţigrad za obdobje 1986– 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86) – za območje MOL 46.44. Odlok o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 31/86) 47.45. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št 23/87, popravek, Uradni list SRS, št. 4/88)

124

USKLAJENI PREDLOG

48.46. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 56/92), za območje MOL 49.47. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 31/93) – za območje MOL 50.48. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov, prostorskih izvedbenih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim druţbenim planom občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 40/92-1999, popravek, Uradni list RS, št. 5/93) – za območje MOL 51.49. Druţbeni plan občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86) – za območje MOL 52.50. Odlok o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev druţbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 10/87) – za območje MOL 53.51. Dopolnitev druţbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 14/89) – za območje MOL 54.Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega druţbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 40/92) – za območje MOL 55.52. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in druţbenega plana občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana v letu 2002 (Uradni list RS, št. 63/02).551

108. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti MOL: 1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Beţigrad - zahod (Uradni list SRS, št. 26/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 63/99, 18/02, 118/03 in 123/04) – za območje MOL 2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Beţigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/00 in 57/08 – obvezna razlaga) 3. Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BS1/5 v KS Koroških partizanov (Uradni list SRS, št. 26/87) 4. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS5/2 (Uradni list SRS, št. 24/81, 36/81, 31/84 in 11/85) 5. Odlok o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja BO1/1 Lesnina (Uradni list RS, št. 30/90) 6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne (Uradni list RS, št. 41/99) 7. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP4/2 – proizvodne, servisne in skladiščne površine ob Kamniški progi (Uradni list SRS, št. 5/70 in 20/74) 8. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B2 Beţigrad - vzhod (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92) 9. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za ureditveno območje BI2/1 - ZRMK in Geološki zavod (Uradni list SRS, št. 11/88) 10. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BO2/3 Topniška vojašnica (Uradni list RS, št. 62/93) 11. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja BS2/5 Nove Stoţice (Uradni list RS, št. 37/00)

551 Zaporedna številka pobude 66 (velja za celoten člen).

125

USKLAJENI PREDLOG

12. Odlok o spremembah zazidalnega načrta za ureditveno območje BO2/4 - Smelt (Uradni list RS, št. 2/92) 13. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno območje BS2/1 - Zupančičeva jama in del ureditvenega območja BR2/1 - Navje (Uradni list SRS, št. 11/87, in Uradni list RS, št. 19/00) 14. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B3 Savsko naselje (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92 in 63/99) 15. Odlok o sprejetju druge novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS2/2 – Rapova jama (Uradni list SRS, št. 32/83) 16. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za juţni del ureditvenega območja BI3/2 ob Vojkovi ulici (Uradni list SRS, št. 31/87) 17. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BS3/2 - Rapova jama (Uradni list SRS, št. 29/89) 18. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stoţice - Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99) 19. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta BS7 – Beţigrad (Glasnik, št. 2/68) 20. Odlok o spremembi IV. faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 Beţigrad - za gradnjo doma starejših občanov (Uradni list SRS, št. 43/73) 21. Odlok o spremembi IV.faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 - Beţigrad (Uradni list SRS, št. 13/74) 22. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 Beţigrad (Uradni list SRS, št. 22/75) 23. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 - Beţigrad (Uradni list SRS, št. 30/78) 24. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta na območje zazidalnih otokov BS106/1 in BS106/2 – Mala vas (Uradni list SRS, št. 13/82) 25. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja BS4/2 Stoţice in BK4/2 kmetijske površine (Uradni list RS, št. 5/94, 11/94, 34/96) 26. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B5 Savlje - Kleče (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, in Uradni list RS, št. 27/92 in 63/99) 27. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče - Nadgorica (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 27/95, 34/96 in 63/99) 28. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BS6/2 Stare Črnuče, BS6/3-1, -2 Gmajna, BS6/4-1, -2, -3, -4 Gmajna, BS6/5 Podboršt in BR6/1 (Uradni list RS, št. 52/97 in 87/99) 29. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja BP6/3 Opekarna Črnuče (Uradni list RS, št. 66/93) 30. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zahodni del zazidalnega otoka BP8 - Črnuče (Uradni list SRS, št. 9/77) 31. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP10 - Brod (Uradni list SRS, št. 3/85) 32. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B7 Podgorica - Šentjakob (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 27/95 in 63/99) 33. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS, št. 13/88, in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99, 77/02, 69/03, 19/07, 95/07 - obvezna razlaga, 57/08 - obvezna razlaga, 98/08 - obvezna razlaga, 110/08 in 50/10) 34. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/27 Šumi (Uradni list RS, št. 24/96) 35. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/36 NUK II (Uradni list RS, št. 49/92, 28/93) 36. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v delu prostorske celote C2 – Oţje mestno središče (Uradni list RS, št. 49/95 in 57/00) 37. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO2/4 Hotel Lev (Uradni list RS, št. 11/92)

126

USKLAJENI PREDLOG

38. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja CR3/1 (del) Tivoli in CR3/2 Tivolski grad (Uradni list RS, št. 47/92) 39. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje CR3/3 Kopališče Ilirija (Uradni list RS, št. 22/98) 40. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI5/6 Rog (Uradni list RS, št. 22/98) 41. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CO5/2 Plinarna, CO5/3 Zdravstveni dom in CO5/4 Vojašnica 4. julij (Metelkova) (Uradni list RS, št. 72/98 in 41/02) 42. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Starega Vodmata (Uradni list RS, št. 11/06) 43. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del prostorske celote C6 Vodmat (Klinični center – sever) (Uradni list RS, št. 74/99 in 55/03) 44. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI6/15 Pediatrična klinika, CI6/16 Univerzitetni KC, CR6/17 park ob Zaloški in CR6/18 Pletenina (Uradni list RS, št. 52/97, 98/99 in 98/08 obvezna razlaga) 45. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI7/21 Roška kasarna, CO7/23 Klavnica, CV8 in CR8/1 Gruberjev prekop – del (Uradni list RS, št. 77/02) 46. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CS7/8 Nove Poljane (Uradni list RS, št. 2/94 in 98/99) 47. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote C9 Grad (Uradni list RS, št. 34/96 in 44/09 - obvezna razlaga) 48. Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja CT46 - Roška cesta v Ljubljani - prva etapa (Uradni list RS, št. 13/90) 49. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama - Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 2/91, 56/92, 40/97 in 63/99) 50. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MM1/2 - Kolinska (Uradni list RS, št. 9/90) 51. Odlok o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske cone in servisne cone v Mostah – MM2/1, MM2/2, MM4, MP1/1, MP1/2, MP2 in MP3 (Glasnik, št. 10/69) 52. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP1/2 Javna skladišča (Uradni list RS, št. 49/95, 66/95 in 72/08) 53. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŢG Ljubljana (Uradni list SRS, št. 23/89, in Uradni list RS, št. 56/92 in 29/06) 54. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M2 Moste - Kodeljevo (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92) 55. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M3 Šmartno - Sneberje (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99) 56. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP4/1 Letališče (Uradni list RS, št. 70/95, 13/99, 76/01-odločba US in 100/07) 57. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M5 Selo - Nove Fuţine (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92, 24/97 in 63/99) 58. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM5/1 Toplarna (Uradni list RS, št. 26/99) 59. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS5/1 Selo in MS5/2 Nove Fuţine – zahodni del (Uradni list RS, št. 27/95) 60. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS5/2 Nove Fuţine - del (Uradni list RS, št. 49/95 in 24/99) 61. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M6 Štepanjsko naselje - Hrušica - Bizovik (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99) 62. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS6/1 Štepanjsko naselje, MS6/2 Štepanja vas, MS6/3 Zgornja Hrušica, MR6/1 Štepanja vas in MR6/2 Hrušica (Uradni list RS, št. 27/95 in 63/99) 63. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS6/8, MS6/9 in MR6/4 Bizovik (Uradni list RS, št. 51/92 in 10/93)

127

USKLAJENI PREDLOG

64. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova - Novo Polje - Zalog (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99) 65. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja MP7/1 Zalog (Uradni list SRS, št. 23/88) 66. Odlok o novelaciji zazidalnega načrta MS10 – Novo Polje (Uradni list SRS, št. 18/81) 67. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja MS7/6 Zalog in MS7/7 Stari Zalog (Uradni list RS, št. 1/93 in 81/10552) 68. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del planske celote M8 Polje - Vevče - Kašelj (Uradni list RS, št. 49/96, 63/99 in 54/04) 69. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS8/5 Zg. Kašelj (Uradni list RS, št. 27/95 in 109/09 - obvezna razlaga) 70. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M9 Zadvor - Sostro (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99) 71. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM9/1 Zadvor (Uradni list RS, št. 13/99) 72. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti M12 Besnica in M13 Lipoglav (Uradni list RS, št. 70/95 in 63/99) 73. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 - Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89, in Uradni list RS, št. 24/91, 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04 in 28/05) 74. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja ŠP1/3 Viator (Uradni list RS, št. 49/96) 75. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja ŠR1/2-1 Bellevue - del in ŠR1/2-2 Tivoli (Uradni list RS, št. 76/00) 76. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 70/95 in 67/05 - odločba US) 77. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS4/3, ŠI1, ŠS5/1, ŠS5/2 in ŠS5/3 (Uradni list SRS, št. 1/78) 78. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2 - Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88, in Uradni list RS, št. 58/92) 79. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98, 63/99, 44/02 in 56/05) 80. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS3/4 (ŠS12/2a) - severni del in ŠO3/1 - del (ŠO12) Podutik (Uradni list SRS, št. 30/87) 81. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS12 - Podutik, I. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c) (Uradni list SRS, št. 1/78, 28/79 in 18/88) 82. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP7 - Prţanj (Uradni list SRS, št. 6/83) 83. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS3/4 Podutik, juţni del (Uradni list SRS, št. 47/87) 84. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS3/5 Podutik-Juţni del (Uradni list RS, št. 5/94) 85. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 – Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00, 85/02 – odločba US, 17/09 in 49/10 – obvezna razlaga) 86. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP4/1-2 Avtohiša (Uradni list RS, št. 71/94) 87. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka ŠR9/1 Prţanj (Uradni list SRS, št. 38/83) 88. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS7/1, ŠS8/2, ŠS8/3 in del ŠS7/3 Dravlje (Uradni list SRS, št. 39/73) – določbe, ki se nanašajo na parcelacijo, in grafični list št. 12 - Parcelacijski načrt v delu, ki opredeljuje parcelacijo za ţe zgrajene objekte"

552 Zaporedna številka pobude 66.

128

USKLAJENI PREDLOG

89. Odlok o sprejetju novelacije zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS107/1 in ŠO4/2 - Šentvid (Uradni list SRS, št. 38/82) 90. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š5 - Stegne (Uradni list SRS, št. 20/89, in Uradni list RS, št. 58/92 in 63/99) 91. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 - Staneţiče - Viţmarje (Uradni list SRS, št. 29/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02-odločba US, 89/02, 70/03-dve odločbi US in 63/07) 92. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP8 - IMP - SKIP in del ŠR15 - Gunclje (Uradni list SRS, št. 32/83) 93. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 - Viţmarje (Uradni list SRS, št. 51/72) 94. Odlok o spremembi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 - Viţmarje (Uradni list SRS, št. 13/76) 95. Odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela ZN za zazidalne otoke ŠS113/2 Dvor in ŠS115/2, 3, Staneţiče (Uradni list SRS, št. 30/81) 96. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS110/1, ŠS110/2, ŠS110/3 in ŠR18 - Viţmarje nad Klancem (Uradni list SRS, št. 19/83) 97. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS112/1, ŠS112/3 in ŠR19 Viţmarje - Brod (Uradni list SRS, št. 38/82) 98. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š7 - Tacen - Šmartno (Uradni list RS, št. 58/92, 63/99 in 87/99) 99. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š8 - Gameljne (Uradni list SRS, št. 20/88, in Uradni list RS, št. 58/92, 24/97 in 63/99) 100. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS202/2a Zgornje Gameljne (Uradni list SRS, št. 19/79) 101. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 9/95, 11/95, 63/99, 28/00, 102/01 in 85/02-odločba US) 102. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS1/6-2 London (Uradni list RS, št. 3/93) 103. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS103/2 - Vinterca (Glasnik, št. 21/69) 104. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Trţaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02-odločba US, 89/02, 79/04, 98/08-obvezna razlaga in 54/09) 105. Odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VI-6 Centralna tehnična knjiţnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG (Uradni list SRS, št. 1/81) 106. Odlok o sprejemu spremembe oziroma dopolnitve odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 Kolezija (Uradni list SRS, št. 16/76) 107. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/5 Institut Joţef Štefan (Uradni list SRS, št. 20/89) 108. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/6 Dijaški dom (Uradni list RS, št. 11/95) 109. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/8 - območje Muzeja ljudske revolucije Slovenije (Uradni list SRS, št. 28/86) 110. Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za del območja urejanja VM2/1 Ob Trţaški cesti (Galeb - splošna obrtna zadruga Izola) (Uradni list SRS, št. 42/87) 111. Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za del območja urejanja VM2/1 - Agrotehnika - Gruda in severni del VR2/7 (Uradni list SRS, št. 25/89) 112. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP2/3 Koprska - Tovil (Uradni list SRS, št. 18/88) 113. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja VP2/3-2 Koprska ulica (Uradni list RS, št. 3/93)

129

USKLAJENI PREDLOG

114. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP2/4 Koprska (Uradni list SRS, št. 42/87) 115. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP3/3-Vič (Uradni list SRS, št. 17/78) 116. Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VR2/7 - Slovenija avto (juţno od Trţaške ceste do obstoječega ravninskega gozdička) (Uradni list RS, št. 28/91 in 13/92) 117. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-2 Kolezija (Uradni list SRS, št. 9/74) 118. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja VS2/7 Murgle - del (Uradni list RS, št. 60/99) 119. Odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije - zazidalni načrt predela med Gerbičevo, Gregorinovo ulico in Gradaščico (Glasnik, št. 7/65) 120. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS2/11 Rakova Jelša (Uradni list SRS, št. 9/89) 121. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS2/12 Sibirija (Uradni list RS, št. 41/90) 122. Odlok o lokacijskem načrtu za severni odsek Kardeljeve ceste od kriţišča z Aškerčevo cesto do kriţišča s Cesto v Mestni log (Uradni list SRS, št. 28/86 in 30/86) 123. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VR7/1-1, VR7/1-2in VR3/4 - Bokalce (Uradni list RS, št. 8/95 in 34/97) 124. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS5 Roţna dolina in del VS6 Vič (Uradni list SRS, št. 32/84) 125. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V5 Črna vas (Uradni list SRS, št. 6/88, in Uradni list RS, št. 40/92 in 63/99) 126. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V6 Mestni log (Uradni list SRS, št. 6/88, in Uradni list RS, št. 40/92 in 63/99) 127. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP6/1 (VP4) Plutal - MGS (Uradni list SRS, št. 40/84, 38/86 in 46/86) 128. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS6/1 - Dolgi most (Uradni list RS, št. 13/90) 129. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 11/95, 63/99 in 64/05) 130. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM4 (MM4/1, MM4/2, MM4/3 in MM4/4) (Uradni list SRS, št. 6/79 in 18/81) 131. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/1 Trg Ajdovščina (Uradni list RS, št. 60/93 in 95/07 - obvezna razlaga) 132. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 1/7 Zg. Šiška del (Lek) (Uradni list RS, št. 49/96) 133. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CR1/17 Kongresni trg ter dele območij urejanja CT2 Wolfova ulica – Trg osvoboditve in CT10 Slovenska cesta (Uradni list RS, št. 67/07 in 81/09) 134. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za Centralno čistilno napravo Ljubljana v ureditvenem območju MM7/1 (Uradni list SRS, št. 27/87) 135. Odlok o spremembi lokacijskega načrta za Centralno čistilno napravo za območje urejanja MM7/1 Zalog - severni del (Uradni list RS, št. 8/96 in 34/98) 136. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območji urejanja VM2/4 in VM6/1 - Motel (Uradni list SRS, št. 27/88) 137. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05 in 40/08) 138. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja ŠP4/1-1 Avtotehna in ŠP4/1-2 Avtohiša (Uradni list RS, št. 54/06) 139. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠS3/5 Podutik (vzhodni del) (Uradni list RS, št. 11/06) 140. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VI 2/4 Mirje (Uradni list SRS, št. 24/88, 7/89)

130

USKLAJENI PREDLOG

141. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS4/3, ŠI1, ŠS5/1,2,3 za območje ŠS4/3 - varstveni delovni center (Uradni list SRS, št. 23/83) 142. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS1/9 Ob Koseškem bajerju (Uradni list RS, št. 40/97) 143. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BS1/6-1 Brinje (Uradni list RS, št. 62/93) 144. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP8/1 Papirnica Vevče (Uradni list RS, št. 13/99) 145. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja BO 2/1 Gospodarsko razstavišče ter del območja urejanja BR 2/1 Navje (Uradni list RS, št. 13/90) 146. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja ŠS1/7 Zgornja Šiška - kare 25A (Uradni list RS, št. 60/04) 147. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča "Ţale": zazidalni otok BM5 za gradnjo rimokatoliške cerkve in islamske verske skupnosti (Uradni list SRS, št. 2/83) 148. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VR3/2 Roţna dolina (Uradni list RS, št. 123/04) 149. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO2/26 Opera (Uradni list RS, št. 46/06) 150. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B8 Beričevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL 151. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 - Medvode Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92 in 4/94) – za območje MOL 152. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 9/94) – za območje MOL 153. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 4 Lavrica (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 11/95) – za območje MOL 154. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevnih skupnosti Preserje, Notranje Gorice-del in Vnanje Gorice-del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice) (Uradni list RS, št. 11/95) – za območje MOL 155. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za Krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) – za območje MOL 156. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevnih skupnosti Preserje, Notranje Gorice-del in Vnanje Gorice-del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice) (Uradni list RS, št. 11/95) – za območje MOL 157. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za Krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) – za območje MOL.553 109. člen (veljavni prostorski izvedbeni akti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL: 1.Odlok o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto ter za povezavo Rjave ceste z Zaloško cesto - MT 8/1 (Uradni list RS, št. 72/98)554 2.1. Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto od Ceste II. grupe odredov do Sostrske ceste - MT9/2 (Uradni list RS, št. 33/00) 3.Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO5/7 Chemo (Uradni list RS, št. 83/04)555

553 Zaporedna številka pobude 66 in 93. 554 Zaporedna številka pobude 66. 555 Redakcijski tehnični popravek zaradi uskladitve z obstoječim stanjem.

131

USKLAJENI PREDLOG

4.2. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP2/1 Litostroj - juţni del in del območja urejanja ŠR2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 76/06) 5.3. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja CS10/1 Tribuna, CS10/2 Prule - Praprotnikova, CS1/49 Voţarski pot, CS10/6 Prule - KS in CT56 Karlovška (Uradni list RS, št. 76/06) 6.4. Odlok o zazidalnem načrtu za dele območij urejanja CO1/27 Šumi, CT10 Slovenska cesta, CT11 Slovenska cesta in CT29 Kriţišče Drama (Uradni list RS, št. 78/06) 7.5. Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana (Uradni list RS, št. 107/06 in 43/09) 8.6. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območja urejanja CO2/43 Drama, CO2/44 Mali nebotičnik in del območja urejanja CT29 Kriţišče Drama (Uradni list RS, št. 109/07) 9.7. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del) (Uradni list RS, št. 109/07, 15/09 in 30/09 - obvezna razlaga) 10.8. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja CR 2/20 Pravoslavna cerkev (Uradni list RS, št. 33/08) 11.9. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora (Uradni list RS, št. 83/08) 12.10. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stoţice (Uradni list RS, št. 110/08) 13.11. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kanalizacijski zbiralnik C0 od Jeţice do Sneberij (Uradni list RS, št. 110/08) 14.12. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1 (Uradni list RS, št. 32/09) 15.13. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Salezijanskega zavoda Rakovnik (Uradni list RS, št. 64/09) 16.14. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče (Uradni list RS, št. 64/09) 17.15. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09) 18.16. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Tobačne tovarne (Uradni list RS, št. 97/09) 17. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR1/1 Stadion, BS 1/2 Beţigrad, BS 1/4 Koroška (Uradni list RS, št. 40/10) 18. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja VS2/2 Trnovo - Športni park Trnovo (Uradni list RS, št. 57/10) 556 19. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja CI5/6 Rog (Uradni list RS, št. 60/10) 557 20. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS2/1 Zupančičeva jama (Uradni list RS, št. 60/10).558

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele območij pa se razveljavijo: 1. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I.faza (Uradni list SRS, št. 2/80) 2. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BI1 (Uradni list SRS, št. 2/82) 3. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS103 - Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84) 4. Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP3/1 IMP - Iskra (Uradni list SRS, št. 14/84)

556 Zaporedna številka pobude 66. 557 Zaporedna številka pobude 66. 558 Zaporedna številka pobude 66.

132

USKLAJENI PREDLOG

5. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za pokopališče Ţale - BM5 (Uradni list SRS, št. 40/85) 6. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BP 1/3 Mladinska knjiga (Uradni list SRS, št. 38/86, in Uradni list RS, št. 60/01) 7. Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VI3/3 - Biotehniška fakulteta in VR3/5 - Biocenter – del. (Uradni list SRS, št. 28/87) 8. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP1/1 - Union (Uradni list SRS, št. 36/88) 9. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR6/4 - Brod (Uradni list SRS, št. 26/89) 10. Odlok o lokacijskem načrtu za povezovalno cesto v Kamno gorico, za del ceste A. Bitenca od kriţišča s povezovalno cesto do meje med območjema ŠS3/7 in ŠR3/4, za del nove Podutiške ceste od priključka Dolniške ceste do kriţišča s povezovalno cesto ter za zadrţevalno jezero v območju ŠR3/2 Podutik in regulacijo Glinščice od Dolniške ceste do prečkanja Podutiške ceste (Uradni list SRS, št. 3/90) 11. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del območja urejanja BR2/1 - Navje (Severni mestni park) (Uradni list RS, št. 13/90) 12. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo II. tira ţelezniške proge Ljubljana–Viţmarje ter ureditev tirnih naprav postaj Šiška in Viţmarje – I. faza modernizacije ţelezniške proge Ljubljana–Viţmarje (Uradni list RS, št. 16/91) 13. Odlok o lokacijskem načrtu za del Ceste Andreja Bitenca od območja ŠS3/7 do kriţišča s Podutiško cesto, za del Podutiške ceste od kriţišča s Cesto Andreja Bitenca do priključka Dolniške ceste in za zadrţevalni jezeri z regulacijo Glinščice v območju ŠK3/2 (Uradni list RS, št. 16/91) 14. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CO1/5 Komenskega (Uradni list RS, št. 11/92) 15. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja BP7/1 - Belinka (Uradni list RS, št. 41/92) 16. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MM9/2 Pokopališče Sostro (Uradni list RS, št. 51/92) 17. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območji urejanja MM8/1 Petrol Zalog Kašelj del in MT7/1 območje ŢG del (Uradni list RS, št. 26/93) 18. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BS 7/4 Podgoriška gmajna (Uradni list RS, št. 5/94 in 11/94) 19. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 - Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94) 20. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Iţanske ceste od kriţišča z Jurčkovo potjo do kriţišča s Peruzzijevo cesto (Uradni list RS, št. 70/95) 21. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BP1/3 Mladinska knjiga, del (Uradni list RS, št. 70/95) 22. Odlok o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo cesto - BT3/1 (Uradni list RS, št. 72/98) 23. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP2/1 Litostroj - del (Uradni list RS, št. 61/99) 24. Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto med Pesarsko cesto v Štepanjskem naselju in Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah - MT 6/2 in MT 9/1 ter za podaljšek Chengdujske ceste med Litijsko cesto in Trpinčevo ulico - MT 6/3 (Uradni list RS, št. 79/99) 25. Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja VT3/1 (povezovalna cesta med Trţaško cesto in območjem urejanja VP3/2) (Uradni list RS, št. 36/00) 26. Odlok o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja VP3/2 Brdo (Tehnološki park) (Uradni list RS, št. 18/02, 64/05 in 100/07) 27. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VM3/1 Pokopališče Vič in del območja urejanja VS3/2-1 Vič (Uradni list RS, št. 42/02) 28. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja MS3/3-2 Sneberje in del območja urejanja MK3/1 (Uradni list RS, št. 77/02)

133

USKLAJENI PREDLOG

29. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CS7/22 Spodnje Poljane (Uradni list RS, št. 77/02) 30. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02 in 57/10)559 31. Odlok o zazidalnem načrtu za območji urejanja MS1/2-1 in MR1/1 Zelena jama (Uradni list RS, št. 99/02 in 96/04) 32. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO1/38 - Kriţevniška (Uradni list RS, št. 71/03) 33. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS3/3-2 Podutik (Uradni list RS, št. 123/03) 34. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 83/04) 35. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI3/3 Biotehniška fakulteta (Uradni list RS, št. 123/04) 36. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja CO5/9 Elektro Ljubljana (Uradni list RS, št. 64/05) 37. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS3/5 Brdo, del območja urejanja VP3/2 Brdo in del območja urejanja VS3/3 Brdo-Vrhovci (Uradni list RS, št. 70/05 in 57/08-obvezna razlaga) 38. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO1/2 Šiška (osrednji del) (Uradni list RS, št. 11/06) 39. Odlok o zazidalnem načrtu za dele območij urejanja BI3/2 Ob Vojkovi ulici, BI2/2 Šolski center in BT3/2 Štajerska cesta (Uradni list RS, št. 73/06 in 110/08) 40. Odlok o lokacijskem načrtu za območje Njegoševe ceste v Ljubljani (Uradni list RS, št. 79/06, 96/06, 37/10) 41. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VS6/1 Dolgi most (Uradni list RS, št. 65/07) 42. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja MS1/2-1 Zelena jama (Uradni list RS, št. 108/07) 43. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja BS2/5 Nove Stoţice in za del območja urejanja BO2/4 Smelt (Uradni list RS, št. 109/07) 44. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠP 6/2 SKIP (Uradni list RS, št. 14/08) 45. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stoţice (Uradni list RS, št. 57/08) 46. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue (Uradni list RS, št. 37/09) 47. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta (Uradni list RS, št. 40/09) 48. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 Območje ŢG in ŠO 1/1 Kurilnica (Uradni list RS, št. 48/09) 49. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stoţice, BS 4/3 Jeţica in BS 4/4 Mala vas (Uradni list RS, št. 53/09) 50. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje (Uradni list RS, št. 64/09) 51. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Špice (Uradni list RS, št. 69/09) 52. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrţevalni kanal Fuţine–Zalog z zadrţevalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09) 53. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za bencinski servis na počivališču Barje (Uradni list RS, št. 101/09)

559 Zaporedna številka pobude 66.

134

USKLAJENI PREDLOG

54. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 8/10) 55. Odlok o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto ter za povezavo Rjave ceste z Zaloško cesto - MT 8/1 (Uradni list RS, št. 72/98)560 54.56. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO5/7 Chemo (Uradni list RS, št. 83/04).561

110. člen (veljavni prostorski izvedbeni akti do sprejetja OPPN)

Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi do izdelave novih predvidenih OPPN prostorski izvedbeni akti za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja« in navedeni v Prilogi 2 tega odloka, za ostale dele območij pa se razveljavijo.

111. člen (veljavnost OPN MOL ID)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

(2) Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.

Številka: 3504-4/2010-119 Ljubljana, dne 5. julija 2010

Ţupan Mestne občine Ljubljana Zoran JANKOVIĆ

Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora

Priloga 2: Usmeritve za izdelavo posameznih OPPN

Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje

Priloga 4: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte

560 Zaporedna številka pobude 66. 561 Redakcijski tehnični popravek zaradi uskladitve z obstoječim stanjem.

135